DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO

Transcription

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO
ŽELEZNIŠKO PROGO TRST–DIVAČA /
SLOVENSKI DEL ODSEKA
Priloga
2. Prikaz stanja prostora
Priloga: 2. prikaz stanja prostora
KAZALO
1
PRIKAZ STANJA PROSTORA ................................................................... 2
1.1 OPIS OBMOČJA ........................................................................................ 2
1.2 RABA PROSTORA ...................................................................................... 3
1.2.1 Namenska raba prostora ..................................................................... 3
1.3 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA ................................................ 4
1.3.1 Prometna infrastruktura ...................................................................... 4
1.3.2 Komunalni in energetski vodi ter elektronske komunikacije ................. 4
1.4
OBMOČJA VARSTVA IN OMEJITEV ...................................................... 4
1.4.1 Območja varstva kulturne dediščine .................................................... 4
1.4.2 Območja ohranjanja narave ................................................................ 5
1.4.3 Površinske, podzemne vode in vodovarstvena območja ........................ 9
1.4.4 Območja najboljših kmetijskih zemljišč ................................................ 10
1.4.5 Območja gozdov................................................................................. 10
1.5
PROSTORSKI AKTI ............................................................................... 10
GRAFIČNE PRILOGE
3.2.2.1 Prikaz stanja prostora, Prikaz rabe prostora, M 1:10000 (karta št. 3.2.2.1)
3.2.2.2 Prikaz stanja prostora, Prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5000 (karti št.
3.2.2.2a in 3.2.2.2b )
3.2.2.3 Prikaz stanja prostora, Prikaz varstvenih režimov, M 1:10000 (karta št. 3.2.2.3)
3.2.2.4 Prikaz stanja prostora, Prikaz mej območij državnih prostorskih aktov, M 1:10000
(karta št. 3.2.2.4)
LUZ d.d., DPN za novo železniško progo Trst–Divača / slovenski del odseka, april 2015
1
1 PRIKAZ STANJA PROSTORA
1.1 OPIS OBMOČJA
Načrtovane ureditve posegatjo na območje dveh občin: Sežane in Divače. Na širšem območju
načrtovanih ureditev sta večji mesti Sežana, ki je središča regionalnega pomena ter Divača, ki
ima vlogo nacionalnega prometnega vozlišča, na katero se priključuje obravnavani odsek
načrtovane železnice. Druga naselja na širšem območju so Žirje, Gorenje pri Divači, Povir in
Merče. Slednje tri povezuje obstoječa železniška proga G50, ki poteka od postaje Divača,
mimo Gorenja, skozi Povir, mimo Merč do Sežane, kjer se železnica nadaljuje proti Trstu ter
se naveže na obstoječo železniško progo Nova Gorica - Sežana.
Dane
Žirje
SEŽANA
Merče
Povir
Gorenje
pri Divači
DIVAČA
Slika 1 Prikaz reliefa na širšem obravnavanem območju (vir: https://www.google.com/maps/).
Širše območje po katerem poteka načrtovana proga je ravninski svet med Divačo in Sežano,
v katerega je danes že umeščena obstoječa AC Fernetiči – Razcep Gabrk. Območje je del
krajinske enote Kras, za katerega je značilen kraški relief, torej vrtačasta planota z vmesnimi
bolj ravninskimi predeli. Skalovito površje je močno zaraščeno. Posebnost so suhe doline,
velike vrtače, brezna in kraške jame ter večje vzpetine kot npr. veriga hribov in vzpetin, ki
ločuje Sežanski kras od Dutoveljskega. Značilna je odsotnost površinskih voda ter preplet
gozdov in kraške gmajne: postopno zaraščajoče se nekdanje pašne površine z grmičevjem,
kmetijske površine (njive, prisotne tudi v vrtačah in dolih), trajni nasadi (sadno drevje) ter
vinogradi. Na območju so značilne so strnjene gručaste vasi, postavljene za manjše grebene
ali vzpetine na prisojno stran.
Načrtovana železniška proga na delu severozahodno od Divače, poteka po krajinskem
območju s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni Brkini – Zgornji del Vremske doline
– Divaški kras).
2
1.2 RABA PROSTORA
1.2.1 NAMENSKA RABA PROSTORA
Namenska raba zemljišč z območjem DPN je razvidna iz grafične priloge, iz karte Prikaz stanja
prostora, 3.2.2.1 Prikaz rabe prostora.
1.2.1.1 VELJAVNI PROSTORSKI AKTI OBČINE DIVAČA
Občina Divača pripravlja Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN), v katerem bo
namenska raba prostora opredeljena glede na aktualne razvojne potrebe v skladu z veljavnimi
predpisi s področja urejanja prostora. Do sprejetja OPN je namenska raba prostora določena
v veljavnem planskem aktu.
Območje DPN posega na zemljišča, ki imajo po veljavnem prostorskem planu občine Divača
namensko rabo:





območje stavbnih zemljišč,
površine cest,
območje najboljših kmetijskih zemljišč,
območja ostalih kmetijskih zemljišč,
območje gozdov.
1.2.1.2 VELJAVNI PROSTORSKI AKTI OBČINE SEŽANA
Občina Sežana pripravlja Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN), v katerem
bo namenska raba prostora opredeljena glede na aktualne razvojne potrebe in v skladu z
veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora. Do sprejetja OPN je namenska raba prostora
določena v veljavnem planskem aktu.
Območje DPN posega na zemljišča, ki imajo po veljavnem prostorskem planu občine Sežana
namensko rabo:









območja najboljših kmetijskih zemljišč,
območja drugih kmetijskih zemljišč,
območja gozdov,
vodna zemljišča celinskih voda,
površine cest,
površine železnic,
stanovanjske površine,
območja centralnih dejavnosti,
pokopališča.
3
1.3 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA
1.3.1 PROMETNA INFRASTRUKTURA
Na območju predmetne obdelave potekajo naslednje državne ceste:




avtocesta A3 Gabrk–Fernetiči;
regionalna cesta R2–445/0349 Senožeče–Sežana,
regionalna cesta R2–446/1016 Sežana–Divača,
regionalna cesta R1 204 Dutovlje–Sežana.
Visokozmogljive železniške proge na območju Slovenije še ni.
Vzporedno z načrtovano progo poteka odsek glavne proge št. 50 Glavna proga LjubljanaSežana-d.m. Odsek je dvotirni in dolg 12,9 km. Odsek je elektrificiran z enosmernim sistemom
3 kV, napajalna postaja je locirana v Divači. Proga ima 3 službena mesta, in sicer dve postaji
(Divača in Sežana) ter postajališče Povir.
Maksimalni vzpon odseka znaša 10‰, najvišja dovoljena hitrosti pa je 75 km/h. V skladu z
določili UIC 700 je odsek deklariran za osni pritisk D3, kar pomeni 22,5 ton/os in 7,2 ton/m.
Na odseku so vgrajene avtomatske in signalne naprave (ASN).
1.3.2
KOMUNALNI IN ENERGETSKI VODI TER ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE
Na območju DPN potekajo naslednji obstoječi komunalni in energetski vodi: vodovod,
kanalizacija v ločenem sistemu (fekalna, meteorna), električno omrežje (visoko napetostno,
srednjenapetostno in nizkonapetostno), naftovodi, plinovodi, vročevodi, omrežje elektronskih
komunikacij in omrežje javne razsvetljave.
1.4 OBMOČJA VARSTVA IN OMEJITEV
Na obravnavanem območju so številna območja, za katere veljajo posebni varstveni režimi. Ta
so obravnavana v sklopih:




območja varstva kulturne dediščine,
območja ohranjanja narave,
območja varstva vodnih virov,
območja najboljših kmetijskih zemljišč.
Pri iskanju lokacij za ureditve načrtovane z DPN se je potrebno območjem s posebnimi
varstvenimi režimi v največji meri izogibati.
Območja varstva in omejitev so razvidna iz grafične priloge, s karte Prikaz stanja prostora,
3.2.2.3 Prikaz varstvenih režimov.
1.4.1 OBMOČJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE
Podatki o kulturni dediščini so v DPN povzeti po digitalnih podatkih, ki jih je Ministrstvo za
kulturo posredovalo pripravljavcu za pripravo DPN (marec, 2014).
Na območju obravnave oziroma v neposredni bližini posega se nahaja 8 enot kulturne
dediščine vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine:





Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane II (29824), arheološko najdišče,
Sežana - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (7373), dediščina,
Sežana - Botanični park (7889), dediščina,
Žirje - Vas (16016), dediščina,
Gorenje pri Divači - Vas (15963), dediščina,
4



Povir - Rimskodobna naselbina Debeli kamen (9169), spomenik,
Povir - Rimskodobna naselbina Merišče (7305), spomenik,
Sežana - Cesarska štirna (3024550), vplivno območje;
1.4.2 OBMOČJA OHRANJANJA NARAVE1
1.4.2.1 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
1.4.2.1.1 Rastlinstvo
Na obravnavanem območju prevladuje značilna kraška pokrajina s travniškimi površinami, ki
se na večih mestih zaraščajo. Prevladujejo: HT 41.7 Termofilni hrastovi gozdovi, HT 41.8
Termofilni gozdovi mešanih listavcev, HT 42.6 Črnoborovja, HT 34.753 Submediteranskoilirski polsuhi travniki, HT 31.8122 Submediteranska listopadna grmišča in HT 31.88 Brinovje
kot faza zaraščanja suhih travišč. Habitatni tipi HT 41.7, 41.8, 34.753 in 31.88 se z Uredbo o
habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/09, 36/09, 33/13) prednostno, glede na druge
habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem
stanju. Na polsuhih kraških travnikih se pojavljajo zavarovane rastlinske vrste kot npr. beli
narcis (Narcissus poeticus) in navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans) in več vrst iz družine
kukavičevk (Orchidaceae). Seznam habitatnih tipov, ki se nahajajo na območju DPN, je
naveden v tabeli v nadaljevanju (Čarni in sod., 2011 in terenski ogled 2014).
Preglednica 1 Habitatni tipi na območju DPN (vir: OP, Aquarius, september 2014, Mapa 2 - str. 61)
Koda HTS
(ARSO, 2004)
31.811
Habitatni tip
Mezofilna grmišča črnega trna in robide
Vredn
osta
3
31.811x34.75 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti
2
travniki
4
31.811x34.75 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni
31
travniki
4
31.812
Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča
3
31.8122
Submediteranska listopadna grmišča
3
31.88x34.752
Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti
travniki
4
31.88x34.753 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni
1
travniki
4
Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x
Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki
4
31.8Dx34.753 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami x
1
Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki
4
31.8Dx34.752
1
Poglavje je povzeto po Okoljskem poročilu za novo železniško progo Trst-Divača/slovenski del odseka,
Aquarius, september 2014.
5
Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi
31.8F/31.88x3
vrstami / Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x Submediteransko-ilirski polsuhi
4.7531
ekstenzivni travniki
4
31.8Fx34.752
vrstami x Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki
4
31.8Fx34.7531
vrstami x Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki
4
34.752
Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki
4
34.752x31.88
Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki x Brinovje kot faza zaraščanja suhih
travišč
4
34.7531
Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki
4
38.221
Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih
legah s prevladujočo visoko pahovko
4
41.7
Termofilni hrastovi gozdovi
4
41.8
Termofilni gozdovi mešanih listavcev
4
42.6
Črnoborovja
3
82.11
Njive
2
82.12
Zelenjavne njive
2
83.13
Orehovi nasadi
2
83.152
Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki
2
83.212
Intenzivni vinogradi
2
83.22
Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki
3
83.324
Nasadi in gozdni sestoji robinije
2
84.2
Mejice in manjše skupine dreves in grmov
3
84.2/31.8C
Mejice in manjše skupine dreves in grmov/Leščevje
3
84.3
Gozdni otoki
4
85.12
Parkovne trate (zelenice)
2
85.2
Majhni parki in zelenice
3
85.31
Okrasni vrtovi
3
85.31x83.152 Okrasni vrtovi x Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki
3
86.2
Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe
2
86.2x85.3
Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe x Vrtovi
2
6
86.43
Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale odprte površine
1
87.1
Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine
2
87.2
Ruderalne združbe
2
87.2x31.81
Ruderalne združbe x Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih
tleh
3
Legenda:
* Prednostni habitatni tipi
a
Naravovarstvena vrednost HT, določena na podlagi obstoječe zakonodaje (Uredba o habitatnih tipih, Ur.l. RS št. 112/03, 36/09, 33/13),
ogroženosti HT in stanja HT, opredeljenega ob terenskem ogledu.
0 – nima vrednosti
3 – srednja naravovarstvena vrednost
1 – nepomembno za naravo
4 – velika naravovarstvena vrednost
2 – majhna naravovarstvena vrednost
5 – velika naravovarstvena vrednost (prednostni HT).
1.4.2.1.2 Živalstvo
Območje DPN je na kraškem območju. Na obravnavanem območju prevladujejo nižinski
ravninski deli Krasa, ki so precej gosto naseljeni. Sežana in Divača sta večji urbani središči na
tem območju. Kraško območje se ponaša z izredno pestrostjo živalstva travišč, grmišč in
skalovja.
Sesalci
Na širšem območju predvidene trase stalno ali občasno živijo: jelenjad (Cervus elaphus), srnjad
(Capreolus capreolus), divji prašič (Sus scropha), damjak (Dama dama), poljski zajec (Lepus
europaeus), lisica (Vulpes vulpes), volk (Canis lupus), medved (Ursus arctos), jazbec (Meles
meles) in manjše zveri (Kryštufek, 1991; Dopolnitev smernic, ZGS, 11. 9. 2013). Na območju
obravnave lahko pričakujemo tudi več vrst netopirjev, kot so npr. vrste mali podkovnjak
(Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), južni
podkovnjak (Rhinolophus euryale), navadni netopir (Myotis myotis), resasti netopir (Myotis
nattereri), vejicati netopir (Myotis emarginatus), brkati netopir (Myotis mystacinus), dolgonogi
netopir (Myotis capaccinii), ostrouhi netopir (Myotis blythii), mali netopir (Pipistrellus
pipistrellus), rjavi uhati netopir (Plecotus auritus), dolgokrili netopir (Miniopterus scheibersii)
in usnjebradi uhati netopir (Plecotus macrobullaris) (Presetnik in sod., 2008; Presetnik in sod.,
2009; Dopolnitev smernic ZRSVN, 11. 9. 2013). Lokacije, ki so od območja obravnave
oddaljene manj kot 2000 m in so na njih evidentirali netopirje so: jama Pečina pod Medvejkom
(veliki podkovnjak, mali podkovnjak), jama Pečina na Jožkovem Partu (mali podkovnjak),
Pivčanova jama (veliki podkovnjak, mali podkovnjak), Pivčanova jama (mali podkovnjak, veliki
podkovnjak), Škamprlova jama (mali podkovnjak, navadni/ostrouhi netopir), Trhlovca (mali
podkovnjak), cerkev Matere božje vnebovzetje, Šmarje pri Sežani (usnjebradi uhati netopir),
Divaška jama (veliki podkovnjak, mali podkovnjak), cerkev Sveti Andrej, Merče (veliki
podkovnjak, mali podkovnjak) in cerkev Sveti Peter apostol, Britof (Presetnik in sod., 2008;
Presetnik in sod., 2009; Presetnik in sod., 2011).
Ptice
Ob pogostih kanjah (Buteo buteo) se na območju Krasa pojavljajo tudi druge redkejše vrste
ujed, in sicer orel kačar (Circaetus gallicus), sršenar (Pernis apivorus), kragulj (Accipiter gentilis)
in skobec (Accipiter nisus). Na kraškem robu se pojavljata tudi redek planinski orel (Aquila
chrysaetos) in pogostejša postovka (Falco tinnunculus). V kraških stenah prebiva tudi
ogrožena velika uharica (Bubo bubo). Veliko bolj pogosta sova je veliki skovik (Otus scops),
na območju pa se nekoliko redkeje pojavlja tudi čuk (Athene noctua). Kraško gmajno in svetle
7
gozdove naseljuje podhujka (Caprimulgus europaeus). Med vrstami, ki so v Sloveniji, pa tudi
drugod po srednji Evropi, postale zelo redke, na Krasu pa so še razmeroma pogoste, izstopa
smrdokavra (Upupa epops). Na golih, kamnitih ali peščenih predelih lahko pričakujemo
gnezda rjave cipe (Anthus campestris). Povsod po odprtem kraškem svetu s posameznimi
drevesi in grmi lahko naletimo na teritorije prosnika (Saxicola torquata). Domovanja penic
predstavljajo goličave z rujem, robidovjem, rešeljiko, brinjem in drugim grmičevjem. Na Krasu
lahko najdemo pogosto črnoglavko (Sylvia atricapilla) in rjavo penico (Sylvia communis),
redkejše pa so pisana penica (Sylvia nisoria), vrtna penica (Sylvia borin) in mlinarček (Sylvia
surruca). Dve vrsti penic (taščična in žametna penica) pa se pojavljata le na najbolj toplih
predelih kraškega roba. S penicami si grmovni habitat deli kratkoperuti vrtnik (Hippolais
polyglotta). Grmišča v kombinaciji z obsežnimi travišči, predstavljajo habitat hribskega
škrjanca (Lullula arborea). V podobnem habitatu gnezdi tudi rjavi srakoper (Lanius collurio).
Na Krasu naseljuje družina strnadov širok spekter habitatov. Na najbolj odprtih predelih z le
posameznimi drevesi ali grmišči živi veliki strnad (Miliaria calandra). Kjer je grmovja več, se
pojavlja rumeni strnad (Emberiza citrinella), na območjih z bogato grmovno zarastjo in redkim
drevjem, pa se pojavlja plotni strnad (Emberiza cirlus). Na območju z golim kamenjem gnezdi
skalni strnad (Emberiza cia), ob osamljenih črnih borih ali ob obronkih manjših sestojev, ki
mejijo na kraške travnike pa se najpogosteje pojavlja vrtni strnad (Emberiza hortulana) (Polak,
2000; Božič, 2003).
Plazilci in dvoživke
Prisojne lege, topla, kamnita področja, skalovje, suhi travniki in svetli gozdovi so idealni
habitati za plazilce. Na Krasu so prisotne praktično vse vrste plazilcev, ki jih najdemo v
Sloveniji, izjema so želve, Horvatova kuščarica in živorodna kuščarica. Posebej bi izpostavili na
Krasu pogosto črnico (Coluber viridiflavus carbonarius), redkejša je njena svetlejša sorodnica
belica (Coluber gemmonensis). Na bolj poraščenih predelih je pogost gož (Elaphe longissima).
Na Krasu so edina slovenska najdišča kraške kuščarice (Podarcis melisselensis). Na najtoplejših
predelih kraškega roba živi toploljubna primorska kuščarica (Podarcis sicula). Najbolj kamnite
predele naseljuje črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigripunctatus), splošno razširjen in
številen pa je zelenec (Lacerta viridis) (Krofel in sod., 2009).
Območje je zaradi pomanjkanja površinskih voda manj primerno za dvoživke. Zato so še toliko
bolj pomembni kali, ki predstavljajo ene izmed redkih vodnih površin na širšem območju
krasa. V vasi Žirje sta dva kala, kjer so bile popisane dvoživke v sklopu projekta 1001 kal (CKFF,
2007). V kalu ob križišču cest 1 km SZ od Žirij so bile evidentirane vrste navadna krastača
(Bufo bufo), zelena žaba (Pelophylax sp.) in rjava žaba (Rana sp.). V Kocjanovem kalu na J
strani železnice pri cesti Žirje–Plešivica pa sta bili evidentirani navadna krastača (Bufo bufo) in
rosnica (Rana dalmatina).
Metulji
Najpomembnejši habitat ogroženih vrst metuljev na Krasu so ekstenzivno gospodarjena in
zaraščajoča submediteranska suha in polsuha travišča, toploljubna grmišča in nizki svetli
gozdiči črnega gabra, malega jesena in puhastega hrasta. Za večino vrst metuljev borovi
nasadi, sekundarni gozdovi, v katerih črni bor prevladuje, niso primerni habitati. Na krasu se
pojavljajo sledeče vrste zavarovane oz. ogrožene vrste metuljev: travniški postavnež
(Euphydryas aurinia), barjanski okarček (Coenonympha oedippus), hromi volnoritec
(Eriogaster catax), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), pa tudi: petelinček
(Zerynthia polyxena), Scopolijev okar (Lopinga achine) in močvirski ostrozob (Carcharodus
flocciferus) (Čelik in sod., 2005).
8
1.4.2.2 EPO IN NARAVNE VREDNOTE
Ekološko pomembno območje na katerega ima DPN neposredni vpliv je:

Ekološko pomembno območje Kras (ID 51100).
DPN nima neposreden vpliv na naravne vrednote.
V bližini ureditvenega območja DPN se nahajajo še naslednje naravne vrednote:





Križmanov dihalnik (geomorfp, državni pomen),
Sežana - botanični park (onv, državni pomen),
Sežana - nahajališče fosilov 1 (geol, lokalni pomen),
Bukovnik - udornica (geomorf, lokalni pomen) in
22 brezen in jam (geomorfp, državni pomen)
1.4.2.3 VAROVANA OBMOČJA
V ureditvenem območju DPN se nahajajo dve območji Natura 2000, eno območje SPA in eno
zavarovano območje v vplivnem pasu ureditve DPN.
Območja Natura 2000 in območja SPA, na katera ima območje urejanja z DPN v skladu s
Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010) 500 metrski neposredni in daljinski vpliv,
so:


pSCI in SAC Kras (SI3000276) ter
SPA Kras (SI5000023).
Zavarovano območje v 500 m pasu neposrednega in daljinskega vpliva DPN se nahajajo
naravni spomeniki lokalnega pomena:




Sežana - Park ob vili Mirassasso (1334),
Divača – Bukovnik (1288)
Žirje - Junčja jama (1345),
Divača - Kačna jama (1290);
1.4.3 POVRŠINSKE, PODZEMNE VODE IN VODOVARSTVENA OBMOČJA2
1.4.3.1 POVRŠINSKE VODE
Na območju načrtovanega DPN ni naravnih površinskih vodnih teles.
1.4.3.2 PODZEMNE VODE
Celotno obravnavano območje se nahaja na izrazito kraškem območju. Kraški vodonosnik
predstavljajo kredni in paleocenski apnenci in dolomiti kamnine. V zakraselih apnencih je
prisotna kraška poroznost, deloma pa tudi razpoklinska poroznost. Prisotnost dvojne
poroznosti je pomembna tudi za opredelitev transporta snovi. Območje prečka več prelomov
med katerimi je najbolj izrazit Divaški prelom, ki poteka v dinarski smeri severno od Divače in
severno do Šmarja pri Sežani.
S sledilnimi poizkusi je bila v nizkem in visokem vodostaju dokazana povezava z izviri na
italijanski strani, v visokem vodostaju pa povezava širšega območja predvidenega plana in
2
9
vodnega vira Klariči (Kogovšek, Petrič, 2007). V prevladujočem in nizkem stanju podzemne
vode lahko sklepamo, da hidravlične povezave med vodnim virom Klariči in območjem DPN.
Območje DPN ne posega na trenutno veljavna vodovarstvena območja, se pa v bližini naselja
Dane pri Sežani približa 4. vodovarstvenemu pasu črpališča Klariči (približno 770 m severno).3
1.4.3.3 VODOVARSTVENA OBMOČJA
Na obravnavni trasi ni zajetih vodnih virov, ki bi bili zavarovani z vodovarstvenimi območji, niti
ni perspektivnih vodonosnikov, ki bi bili primerni za vodooskrbo s pitno vodo. V vplivnem
območju ni zajetij, ki imajo podeljeno vodno dovoljenje.
1.4.4 OBMOČJA NAJBOLJŠIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ4
Načrtovano območje DPN posega na območja najboljših kmetijskih zemljišč in sicer v občini
Sežana na okvirno 38,76 ha, v občini Divača pa na okvirno 1,83 ha.
Na širšem območju poteka trase je razpon bonitetnih točk med 6 in 76. Povprečna vrednost
bonitete v občini Sežana je 28 bonitetnih točk, v občini Divača pa samo 24. Relativno nizka
vrednost bonitete je posledica nižjih razvojnih oblik tal v povezavi z manjšo globino tal.
Na območju ni izvedenih hidromelioracij.
1.4.5 OBMOČJA GOZDOV
Načrtovani DPN ne posega v gozdna zemljišča opredeljena kot varovalni gozdovi (Uredba
o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09,
91/10 in 1/13).
1.5 PROSTORSKI AKTI
Načrtovani DPN posega v naslednje veljavne državne prostorski akti:


Lokacijski načrt za avtocestni odsek Razdrto–Fernetiči (Uradni list RS št. 23/89-1211,
73/94-2618 - spr./dop., 11/97-1076 - popr., 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 ZPNačrt),
Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (Uradni list
RS, št. 88/12);
Na območju urejanja z DPN veljajo naslednji občinski prostorski akti:
Občina Divača


Dolgoročni plan Občine Sežana (Divača) za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS,
št.14/88, Uradne objave, št.1/89, 37/89, Uradni list RS, št.23/91, Uradne objave, št.
5/92,18/93, Uradni list RS, št. 22/95, 38/96, Uradne objave, št. 27/99, Uradni list RS,
št.92/03, 48/2010),
Srednjeročni družbeni plan Občine Sežana (Divača) za obdobje 1986 – 1990 (Uradni
list SRS, št. 14/88, Uradne objave št. 4/89, 37/89, Uradni list RS, št. 23/91, Uradne
3
Sledilni poizkus z odlagališča pri Sežani je pokazal hidravlično povezavo območja s črpališčem Klariči.
To pomeni, da je napajalno zaledje črpališča Klariči dejansko večje od vodovarstvenega območja. Temu
dejstvu sledi tudi predlog novega vodovarstvenega območja za omenjeni vodni vir (Urbanc, 2010), na
podlagi katerega se celotno območje presoje nahaja v tretjem vodovarstvenem pasu. V tej fazi uredba
o novem vodovarstvenem območju še ni sprejeta.
4
10
objave, št. 5/92,18/93, Uradni list RS, št. 22/95, 38/96, Uradne objave, št. 27/99,
Uradni list RS, št. 92/03, 48/2010);
Občina Sežana






Dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 in Družbeni plan Občine
Sežana za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 14/88),
Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986 - 2000 z
obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986
– 2000 (Uradne objave, št.1/89),
Uskladitev družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986 - 1990 z obveznimi
prostorskimi sestavinami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 - 1990 za
področje cestnega omrežja (Uradne objave, št. 4/89),
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana Občine Sežana v letu 1995(Uradni list RS, št. 54/195),
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega Občine
Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana
Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v letu 1996 (Uradni list RS, št.
63/97),
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine
Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega plana
Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v letu 2002 (Uradni list RS, št.
81/02);
11

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO

Transcription

Similar documents

21.01.2015 - OBVESTILO: Prepoved obiskov

Ravnanje z odpadki – prijava, odjava, sprememba

tukaj - MDPM Sežana

VABILO za 35 let 2.indd

Postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN): 27

Oznanila župnij Sežana in Povir - Župnija svetega Martina Sežana

Vabilo

Vloga za sprejem otroka v vrtec

meteorne vode STARA VAS

Oznanila župnij Sežana in Povir - Župnija svetega Martina Sežana

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO

74. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

NETOPIRJI - skrivnostni Ljubljančani