Informacije o obsegu napada podlubnikov in potrebnih ukrepih

Novinarska konferenca, 7. julij 2015
Pričakovana, a po obsegu dramatična
prenamnožitev podlubnikov po žledolomu
Sanitarni posek drevja v letih od 1995 do 2014
po vzrokih poseka (v m3)
Žuželke
Naravne ujme
Bolezni
Drugo
% sanitarnega poseka
4.500.000
70%
66%
4.000.000
60%
50%
46%
3.000.000
Posek v m3
44%
40%
2.500.000
35%
2.000.000
28%
1.500.000
32%
31%
37%
36%
31%
33%
29%
28%
27%
21%
30%
21%
22%
20%
19%
17%
1.000.000
18%
10%
500.000
0
0%
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Leto
Delež sanitarnega poseka
3.500.000
Rezultati sanacije žledoloma do 8. maja 2015
Izvedba sanitarnega poseka "IGLAVCI" po GGO
1.200
1.000
1.000 m3
800
600
400
200
0
TO
BL
KR
LJ
PO
KO
NM
Posek iglavci
BR
CE
NA
Neposekano iglavci
SG
MB
MS
SE
Prognoza za leto 2015
Metoda:
 Analiza podatkov o poseku
 Analiza podatkov o označitvi drevja za posek
 Analiza podatkov o ulovu v kontrolne feromonske pasti
Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov
bodo v naslednjih gozdnogospodarskih območjih:
Postojna
Ljubljana
Tolmin
Kranj
Kočevje
Novo mesto
Posek zaradi podlubnikov v letih 1996-2014
800.000
Povprečje poseka zaradi podlubnikov v obdobju 1995 - 2014 (300.000 m3)
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
2014
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007
1.polletje 2015
leto
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
0
1995
m3
Evidentirane smrekove lubadarke
v prvih polletjih v letih 2005, 2014 in 2015
Evidenitirane lubadarke za posek (m3)
300.000
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
0
1
Slovenija
1. polletje 2005 1. polletje 2014 1. polletje 2015
Evidentirane smrekove lubadarke
v prvem polletju 2014 in 2015
Ukrepanje za zmanjšanje sekundarne škode
po žledu zaradi namnožitve podlubnikov
 Ukrepi s strani ZGS, gozdarske inšpekcije, MKGP
 Pogosta kontrola stanja gozdov ter zagotavljanje
izvedbe potrebne sanitarne sečnje s podlubniki
napadenih dreves in preprečevalno-zatiralnih del
Za izvedbo potrebnih del je v prvi vrsti
odgovoren lastnik gozda.
Znaki napada smrekovega lubadarja na deblu
Znaki napada na koreničniku drevesa
Smolenje je dodaten znak napada
smrekovega lubadarja na deblu
Značilno rumenenje krošenj napadenih dreves
Rumenenje krošenj in odpadanje iglic
Žarišča napada podlubnikov – Ravbarkomanda pri Postojni 2.7.2015
Odstotek lubadark, ki jih odkrije ZGS (2012-2015)
Zasebni gozd
Državni gozd
Tolmin
90
99
Bled
90
97
Kranj
90
98
Ljubljana
82
97
Postojna
85
98
Kočevje
85
95
Novo mesto
89
88
Brežice
85
90
Celje
87
98
Nazarje
77
96
Slovenj Gradec
85
96
Maribor
70
90
Murska Sobota
90
95
Sežana
68
100
POVPREČJE:
84
96
OE
Zavod za gozdove Slovenije, 3.7.2015
Padec cene hlodovine glede na čas poseka z lubadarjem napadene smreke
Cena smrekove
hlodovine
€/m3
Zdrava hlodovina
88 €
Hlodovina v zgodnji
fazi napada
podlubnikov (ni
modrenja)
Pomodrena
hlodovina (iglice
dreves masovno
odpadajo)
Hlodovina sušic
(iglice in lubje je z
drevja odpadlo,
hlodovina je
razpokana)
Razlika do
zdrave
hlodovine v
€/m3
Razlika do zdrave Oznaka hlodovine
hlodovine v % oz. hitrosti sanacije
Št. saniranih
napadov od
vseh
ZDRAVO
88 €
0€
0%
HITRO
20%
60 €
-28 €
-32%
POČASNO
60%
35 €
-53 €
-60%
PREPOZNO
20%
Cene smrekove hlodovine in lubadar - stanje julij 2015
Kakšen je prispevek ZGS s tem, da evidentira napad podlubnikov in lastnika sili k
ustrezno hitremu ukrepanju?
Predpostavke:
• 87% napadov odkrije Zavod za gozdove Slovenije (povprečje v obdobju 2012-2015)
• Hitrost sanacije: 20% saniranih v okviru enake vrednosti hlodovine, 60% saniranih v
okviru padca vrednosti hlodovine za 1 razred, 20% saniranih prepozno; povprečno:
padec za 1 vrednostni razred oz. približno 28 €/m3
• Nepravočasno sanirana lubadarka (25% odkritih) povzroči v naslednji generaciji
lubadarjev za 5-krat več novih lubadark (čeprav običajno iz ene nesanirane lubadarke
nastane 10-20 novih)
• Samo 13% lubadark bi bilo brez ZGS pravočasno odkritih in saniranih pred širitvijo.
Letno preprečena škoda zaradi ukrepanja Zavoda za gozdove Slovenije pri pojavu podlubnikov (samo na vrednosti sortimentov)
Škoda na hlodovini brez obstoja ZGS *1
(hipotetično)
Scenarij 2015 \
škoda
Optimističen
Realističen
Pesimističen
Običajno leto:
Upoštevan
samo prvi
m3 lubadark napad v letu
Upoštevana tudi
širitev lubadarja
v istem letu
Škoda na
gozdnega
posestnika
Škoda na hlodovini z obstojem ZGS *2
Upoštevan
samo prvi
napad v letu
Upoštevana tudi Škoda na
širitev lubadarja gozdnega
v istem letu
posestnika
Preprečena
škoda na
gozdnega
posestnika
800.000
36.888.000 €
221.328.000 €
479 €
22.400.000 €
50.400.000 €
109 €
370 €
1.500.000
69.165.000 €
414.990.000 €
898 €
42.000.000 €
94.500.000 €
205 €
694 €
4.000.000
184.440.000 €
1.106.640.000 €
2.395 €
112.000.000 €
252.000.000 €
545 €
1.850 €
292.000
13.464.120 €
80.784.720 €
175 €
8.176.000 €
18.396.000 €
40 €
135 €
Opombe:
*1: Odkri je i n pra voča s no s e s a ni ra s a mo 13% l uba da rk, pa dec vrednos ti preos tal ega l es a je za 2 ra zreda (60%), i z nes a ni ra ni h jeder s e l uba da r š i ri s hi tros tjo š e ene genera ci je/l eto
*2: Odkri je i n pra voča s no s e s a ni ra 75% l uba da rk, pa dec vrednos ti l es a je v povprečju za 1 ra zred (32%), i z nes a ni ra ni h jeder s e l uba da r š i ri s hi tros tjo š e ene genera ci je/l eto
Nekaj primerjav - podatki na gozdnega posestnika ali drugo navedeno enoto:
Davek na KD:
17 €
Prisp.za vzdrževanje gozdnih cest:
4€
Strošek ZGS (če bi ga plačali le lastniki gozdov):
41 €
Strošek ZGS na prebivalca RS:
10 €
Strošek ZGS na m3 možnega poseka:
3€
Poziv lastnikom gozdov:
 Redno (tedensko) pregledovati svoje gozdove
 Ob odkritju napada podlubnikov takoj obvestiti
revirnega gozdarja in nemudoma začeti s
posekom napadenih dreves ter preventivnimi
varstvenimi deli
 Odpeljati neobeljeno hlodovino pred izletom
podlubnikov iz gozda.
Začetek napada pod skorjo (Vrhnika, 7.7.2015)
Vrhnika, 7.7.2015