Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013

Comments

Transcription

Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013
POROČILO O ČRPANJU SREDSTEV
EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE
2007–2013
za Cilj Konvergenca
obdobje januar 2015 - junij 2015
Ljubljana, julij 2015
Stran 1 od 33
VSEBINA
1. CILJ Konvergenca – pregled črpanja evropskih sredstev .................................................... 5
1.1 Uvod................................................................................................................................... 5
1.2 Ključni poudarki ................................................................................................................ 5
1.3 Pregled črpanja evropskih sredstev ................................................................................. 8
1.3.1
Finančni podatki na področju črpanja v celotnem programskem obdobju januar
2007 – junij 2015 ...................................................................................................................... 8
1.3.2
Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov ............................ 9
1.3.3
Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture ........................ 11
1.3.4
Operativni program razvoja človeških virov ........................................................... 14
1.3.5
Napovedi zahtevkov za povračilo (ZzP) v 2015 in 2016 ......................................... 16
1.3.6
Izvajanje v letu 2015 ................................................................................................ 18
1.4 Aktivnosti / ukrepi za izboljšanje črpanja ........................................................................... 24
SEZNAM TABEL
Tabela 1 Podatki o črpanju evropskih sredstev po posameznih operativnih programih in skupaj,
obdobje 1.1.2007 do 30.6.2015 ................................................................................................... 8
Tabela 2 Stanje OP RR na dan 30.6.2015 po razvojnih prioritetah .............................................. 9
Tabela 3 Napredek na OP RR v zadnjem tromesečju.................................................................. 9
Tabela 4 Črpanje OP RR po letih .............................................................................................. 11
Tabela 5 Stanje OP ROPI na dan 30.6.2015 po razvojnih prioritetah ........................................ 11
Tabela 6 Napredek na OP ROPI v zadnjem tromesečju ............................................................ 12
Tabela 7 Črpanje OP ROPI po letih ........................................................................................... 13
Tabela 8 Stanje OP RČV na dan 30.6.2015 po razvojnih prioritetah.......................................... 14
Tabela 9 Napredek na OP RČV v zadnjem tromesečju ............................................................. 14
Tabela 10 Črpanje OP RČV po letih .......................................................................................... 15
Tabela 11 Napovedi ZzP-jev po operativnih programih/skladih ................................................. 16
Tabela 12 Prikaz črpanja sredstev po mesecih v letu 2015 / kumulativno.................................. 18
Tabela 13 Napredek pri realizaciji izplačil v zadnjem mesecu (31.5.2015 / 30.6.2015) .............. 19
Tabela 14 Izplačila glede na veljavni proračun .......................................................................... 20
SEZNAM SLIK
Slika 1 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RR ........................................................................ 10
Slika 2 Grafični prikaz stanja črpanja na OP ROPI .................................................................... 12
Slika 3 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RČV ..................................................................... 15
Slika 4 Razkorak med vsemi izplačili iz državnega proračuna (ZzI) in predloženimi zahtevki za
povračilo na MF (ZzP) ............................................................................................................... 22
SEZNAM PRILOG
Priloga 1: Izvajanje Akcijskega načrta, 30.6.2015 ...................................................................... 28
Stran 2 od 33
OPREDELITEV IZRAZOV
Izraz
Pomen
OP
OP RR
OP RČV
OP ROPI
RP
PU
OU
PT
sistem ISARR
operativni program
Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov
Operativni program razvoja človeških virov
Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture
razvojna prioriteta
prednostna usmeritev
organ upravljanja
posredniško telo
informacijski sistem za spremljanje, poročanje in izvajanje operativnih
programov
razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike za celotno obdobje
2007-2013 iz naslova cilja Konvergenca (EU del)
vir financiranja OP: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski
socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS)
vrednost potrjenih operacij
potrjen projekt ali skupina projektov, ki jo izvaja eden ali več
upravičencev, ali potrjen program, ki ga izvaja upravičenec za doseganje
ciljev razvojne prioritete
oseba zasebnega ali javnega prava, ki je odgovorna za izvedbo operacije
izplačila iz državnega proračuna
način izbora operacij: javni razpis/javno povabilo in neposredna potrditev
operacij
t.i. sistem zalaganja kohezijskih sredstev iz proračuna RS, kar pomeni, da
se izplačila iz proračuna RS upravičencem vršijo v skladu s slovensko
zakonodajo (30-dnevni plačilni rok) ter se povračila v državni proračun
izvršujejo naknadno in neposredno na plačila ne vplivajo
zahtevek za izplačilo
posredovani zahtevki za povračilo na MF, PO
certificirani zahtevki za povračilo posredovani na Evropsko komisijo
izdatki iz naslova sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko,
sredstev občinskega proračuna in ostalih javnih virov financiranja, ki: so
dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo
dobavljeno oz. za storitve, ki so bile izvršene in so v skladu s cilji operacij
in se jih dokazuje z računovodskimi listinami oz. listinami enake dokazne
vrednosti ter morajo biti v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi
pravili
pravilo n+3 (veljavno za leta 2007-2010) in pravilo n+2 (veljavno za leta
2011-2013) pomeni, da je potrebno dodeljena sredstva s strani EU za
posamezno leto in posamezen sklad v okviru operativnega programa
porabiti najkasneje v treh oz. dveh letih, ki sledijo konkretnemu
posameznemu letu. V primeru, da državi to ne uspe, Komisija izvede
»decommitment« za višino nepredloženih zahtevkov za plačilo, dodeljena
sredstva so s tem državi članici trajno odvzeta
organ upravljanja je na podlagi sklepa Vlade RS z dne 11.10.2012 izvedel
ukrep t.i. dodatnih pravic porabe, s katerimi je dodelil več sredstev, kot je
razpoložljivih pravic porabe po veljavnem operativnem programu in sicer
z namenom, da bodo tudi v primeru ne realizacije ali odpovedi kakšnega
projekta še vedno lahko EU sredstva črpana 100%
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ
upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad
pravice porabe
skladi kohezijske
politike
dodeljena sredstva
operacija
upravičenec
realizacija
instrument
predfinanciranje
ZzI
registrirani ZzP
certificirani ZzP
upravičeni javni izdatki
n+3/n+2
dodatne pravice
porabe
(overcommitment)
SVRK
Stran 3 od 33
MF
MIZŠ
MZI
MOP
MK
MZ
MJU
MNZ
MP
MDDSZ
MGRT
Ministrstvo za finance
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Ministrstvo za infrastrukturo
Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za javno upravo
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za pravosodje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Stran 4 od 33
1. CILJ Konvergenca – pregled črpanja evropskih sredstev
1.1 Uvod
Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 za obdobje januar 2015 - junij 2015
navaja presek stanja na dan 30. junij 2015 na področju črpanja sredstev evropske kohezijske politike
2007–2013 ter podaja aktivnosti izvedene v obdobju januar 2015 - junij 2015 v okviru Operativnega
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR), Operativnega programa razvoja človeških
virov (OP RČV) in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI).
V Poročilu je predstavljen tudi napredek pri črpanju EU sredstev od 1. 1. 2007 do konca junija 2015.
Podrobne informacije so na voljo na: www.svrk.gov.si/si/kako_crpamo_eu_sredstva/.
Poročilo je pripravljeno na osnovi podatkov SVRK in ministrstev vključenih v izvajanje evropske kohezijske
politike: MIZŠ, MZI, MOP, MK, MZ, MJU, MP, MDDSZ, MGRT ter MF.
Poročilo vsebuje pregled črpanja evropskih sredstev in aktivnosti ter ukrepov za izboljšanje črpanja.
Podrobnejši pregled črpanja sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 je predstavljen v
nadaljevanju poročila za leto 2015 (stanje 30. 6. 2015).
1.2 Ključni poudarki
-
-
Pospešitev izvajanja in spremljanja projektov programskega obdobja 2007–2013 ter posledično zaključitev
programskega obdobja 2007–2013 brez »izgubljenih« sredstev evropske kohezijske politike; v tem okviru
predvsem:
dosledno izvajanje akcijskega načrta, ki sta ga evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu in
ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj potrdili na sestanku 22. 1. 2015 v
okviru pobude za zmanjševanje tveganj črpanja sredstev EU programskega obdobja 2007–2013 (t.i.
“Implementation Task Force”). Akcijski načrt je podlaga za spremljanje aktivnosti v letu 2015 za
zagotovitev 100 % izkoriščenosti sredstev iz OP RR in OP ROPI na koncu leta 2015;
spremljanje projektov, s poudarkom na spremljanju kritičnih projektov;
tekoča priprava zahtevkov za povračilo – zmanjševanje razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in
predloženimi zahtevki za povračilo;
priprava spremembe OP ROPI 2007–2013;
izboljšanje administrativne usposobljenosti za črpanje EU sredstev.
V prvem polletju leta 2015 sta se na svojih rednih sejah sestala: Nadzorni odbor za OP RR in OP ROPI za
obdobje 2007–2013 in Nadzorni odbor za OP RČV za obdobje 2007–2013. Člani nadzornega odbora so
se seznanili z izvajanjem operativnih programov in med drugim tudi potrdili Letna poročila za leto 2014 za
vse tri operativne programe iz katerih je razviden tudi napredek, ki ga je Slovenija dosegla z evropskimi
sredstvi in sicer na naslednjih področjih:
Stran 5 od 33
1. Spodbujanje podjetništva, inovativnosti, tehnološkega razvoja, investicij v visokošolskoraziskovalno infrastrukturo in investicije v izgradnjo širokopasovnih povezav ter turistično
infrastrukturo
Doseženi cilji
a) V okviru spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti je bilo z neposrednimi subvencijami
podprtih 3.101 majhnih in srednjih podjetij, ki so prispevala k ustvarjanju 5.714 novih bruto
delovnih mest in rezultirala v 1.388 inovacijah in patentih ter povečanju dodane vrednosti na
zaposlenega v podjetjih prejemnikih sredstev. S sofinanciranimi projekti je bilo spodbujeno za
1,75 milijarde EUR zasebnih vlaganj. Z vzpostavitvijo instrumenta tveganega kapitala se je v
Sloveniji izoblikoval trg tveganega kapitala na katerem sedaj delujejo 4 družbe tveganega
kapitala, ki so ustvarile preko 25 investicij v podjetja. V okviru instrumentov finančnega inženiringa
je bilo podprto tudi več kot 1.800 podjetij z dolžniškimi viri (garancije za kredite s subvencionirano
obrestno mero). S projekti centrov odličnosti in kompetenčnih centrov se je v Sloveniji vzpostavila
močna povezava in sodelovanje med raziskovalnimi institucijami ter gospodarskimi subjekti.
b) V okviru investicij v visokošolsko-raziskovalno infrastrukturo in investicij v izgradnjo
širokopasovnih povezav so rezultati vidni predvsem na področju IKT in pri dokončanju izgradnje
treh visokošolskih institucij in dveh raziskovalnih institucij. Od visokošolskih institucij so dokončani
projekti: novogradnja Medicinske fakultete, Univerza Maribor in novogradnja Fakultete za kemijo
in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani (skupaj
2
preko 56.000 m bruto površin, slednji dve sta omogočili vpis že 1.000 študentov), od
raziskovalnih institucij pa: Novogradnja Preglovega raziskovalnega centra Kemijskega inštituta in
Izgradnja objekta Inštituta za biokemijo (IBK) in Inštituta za biologijo celice (IBC) Medicinske
2
fakultete, Univerza v Ljubljani (skupaj preko 12.620 m novih površin). Poleg pridobitve nove
ustrezne infrastrukture bo navedena infrastruktura povečala število patentov in znanstvenih objav
ter pripomogla k povečanju deleža vpisanih študentov na področju naravoslovja in tehnike glede
na celotno populacijo. Delež vpisanih študentov naravoslovja se je povečal iz 6,8 % v letu 2007
na 9,5 % v letu 2014 in delež vpisanih študentov tehnike v celotni populaciji študentov iz 13,5 % v
letu 2007 na 20,3 % v letu 2014. V primeru izgradnje širokopasovnih povezav je bilo pridobljenih
14.346 novih širokopasovnih priključkov, število prebivalcev z možnostjo dostopa do
širokopasovnega priključka je večje za 73.316. Odstotek posameznikov, ki redno uporabljajo
internet je 73 %. 100 % pa je dosežen cilj pokritosti prebivalstva z možnostjo dostopa do
širokopasovnih priključkov/100 prebivalcev. V letu 2014 je bil zaključen prvi urgentni center in do
konca leta 2015 se pričakuje, da bo zaključenih deset.
c) Investicije v turistično infrastrukturo so vidne tako na področju povečanja števila turističnih
kapacitet, kot tudi števila obiskovalcev in števila delovnih mest. V okviru 152 podprtih projektov s
področja turizma (od tega 103 MSP), je novo ustvarjenih 886 bruto delovnih mest, kar je
spodbudilo zasebna vlaganja v višini 278 milijonov EUR. Povečalo se je število turističnih
kapacitet za 11.899. Z obnovo in revitalizacijo 21 objektov kulturne dediščine se je povečalo
število obiskovalcev na 766.510, novih in obnovljenih športno rekreativnih površin pa je 155.168
2
m . Najpomembnejša izmed teh projektov sta Skakalni center in Nordijski center v Planici.
2. Izboljšanje kvalitete sistema izobraževanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne dejavnosti
Doseženi cilji
Delež prenovljenih javno veljavnih programov izobraževanja in usposabljanja se je s 5 % povečal na 41
%, delež inovacijsko aktivnih podjetij se je povečal na 49,4 %, delež raziskovalcev v gospodarstvu med
vsemi raziskovalci pa se je povečal na 53 %.
3. Izboljšanje fleksibilnosti trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z
ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti
Doseženi cilji
Stran 6 od 33
V aktivnosti v okviru spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih,
razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakosti možnosti in spodbujanja socialne vključenosti
ter institucionalne in administrativne usposobljenosti je vključenih preko 766.510 oseb, novoustvarjenih je
34.619 bruto delovnih mest, ublažen pa je vpliv krize na večanje razlik med žensko in moško stopnjo
registrirane nezaposlenosti in stopnjo delovne aktivnosti ter stopnjo zaposlenosti.
4. Zagotavljanja možnosti za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanja kakovosti
okolja in ustrezne infrastrukture
Doseženi cilji
a) Železniška infrastruktura - KS: v primeru investicij v železniško infrastrukturo je posodobljenih
89,46 km železniških prog, ki se nahajajo na vseevropskih omrežjih-TEN.
b) Cestna in pomorska infrastruktura-KS: zgrajeno in predano prometu je 52,42 km novozgrajenih
avtocestnih odsekov. Izvedena je gradnja protihrupnih zaščit na posameznih avtocestnih odsekih
2
skupaj v velikosti 89,3 tisoč m . Nižji časovni stroški na leto zaradi izvedenih investicij v ceste,
vključno z AC, so doseženi za 42,57 mio EUR. Na področju pomorstva se je izvedla poglobitev
vplovnega kanala v bazenu I Koprskega tovornega pristanišča do –14 m, ki omogoča vplutje ladij
z večjim ugrezom v koprsko pristanišče in vpliva na večjo varnost plovbe. V letu 2015 pa se
pričakuje zaključek poglabljanja na –15 m. V Koprskem pristanišču je bilo doseženo povečanje
zmogljivosti pretovora v bazen I za 4.665,605 ton. Na področju javnega potniškega prometa se
izvaja operacija Integriran javni potniški promet in Izgradnja P+R: parkiraj in pelji se.
c) Prometna infrastruktura - ESRR: Na področju investicij v državne ceste je zgrajenih 7,56 km in
obnovljenih 10,65 km državnih cest. Dokončana so 4 izvennivojska križanja ter 17,28 km
novozgrajenih kolesarskih povezav.
d) Okoljska infrastruktura - centri za ravnanje z odpadki - KS: potrjenih je 6 centrov za ravnanje
z odpadki. Vrednost zmanjšanja količin odloženih nenevarnih odpadkov znaša 40.000 ton/leto in
na povečanje količin ločeno zbranih frakcij na 23.000 ton/leto.
e) Okoljska infrastruktura - področje voda - KS: Na področju odvajanja in čiščenja je potrjenih 24
projektov, na področju oskrbe s pitno vodo 16 projektov ter trije projekti na področju zagotavljanja
poplavne varnosti. Povečalo se je število prebivalcev, priključenih na javni kanalizacijski sistem za
72.000 PE in zmanjšale emisije v vode za 120.000 PE. Povečalo se je število aglomeracij (z
obremenjenostjo nad 2000 PE) opremljenih z odvajanjem in čiščenjem na 23. Na področju oskrbe
s pitno vodo bo 130.000 prebivalcev deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo, 5.000 pa bo
oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.
f) Trajnostna raba energije – doseženo je bilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 79 tisoč
ton CO2 ekv (23 %), prihranek končne energije 105 GWh (49 %) in povečanje proizvedene
energije iz obnovljivih virov na 172 GWh (49 % doseganje ciljne vrednosti).
5. Skladen razvoj regij
Doseženi cilji
Pri investicijah v razvoj regij so bili izvedeni ključni regionalni projekti v lokalnih skupnostih (ekonomska in
izobraževalna infrastruktura, prometna infrastruktura, okoljska infrastruktura, razvojni projekti v območjih s
posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih, razvoj urbanih območij, socialna infrastruktura).
Rezultati so vidni predvsem v zagotavljanju osnovne infrastrukture v tistih regijah, kjer pred tem niso bili
priključeni na vodovode in kanalizacije. S temi projekti je 161.626 prebivalcev pridobilo kvalitetnejši in
varnejši vodovodni sistem, 122.161 prebivalcev je bilo priključenih na kanalizacijski sistem. Prenovljenih,
saniranih in opremljenih je 204,7 ha območij namenjenih gospodarskemu razvoju, 23 prenovljenih in
saniranih urbanih območij in 36 razvojnih projektov v NATURA območjih.
Stran 7 od 33
1.3 Pregled črpanja evropskih sredstev
1.3.1 Finančni podatki na področju črpanja v celotnem programskem
obdobju januar 2007 – junij 2015
Slovenija je v obdobju 2007–2013 upravičena do sredstev evropske kohezijske politike iz naslova cilja
Konvergenca in ima do konca leta 2015 na voljo 4.101.048.636 EUR (EU del) sredstev / pravic porabe.

Do 30.6.2015 so bila dodeljena sredstva v višini 4.417.641.241 EUR oziroma 107,72 %
razpoložljivih sredstev. Sredstva so dodeljena preko potrjenih operacij v okviru dveh instrumentov:
v sklopu javnih razpisov / javnih povabil ali preko neposredno potrjenih operacij.

V okviru javnih razpisov / javnih povabil projekte odobri pristojno ministrstvo, pri neposredni
potrditvi operacij pa: manjše projekte na predlog posredniškega telesa, odobri organ upravljanja,
večje (nad 50 mio EUR) pa Evropska komisija z odločbo.

Upravičencem se sredstva dodelijo s pogodbo o sofinanciranju. Do 30.6.2015 je bilo podpisanih
za 4.251.266.392 EUR (EU del) pogodb, kar predstavlja 103,66 % razpoložljivih sredstev.

Po podpisu pogodbe prejemnik sredstev začne z izvajanjem aktivnosti projektov. Ko so te
izvedene, se mu nastali izdatki povrnejo iz državnega proračuna. Do 30.6.2015 znašajo izplačila
iz proračuna 3.632.029.110 EUR (EU del) kar predstavlja 88,56 % razpoložljivih sredstev.

Certificirani izdatki do konca junija 2015 znašajo 3.316.967.822 EUR (EU del) kar predstavlja
80,88 % razpoložljivih sredstev. Zaradi nastanka neupravičenih izdatkov, finančnih korekcij,
razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo EU sredstev
ter drugih ugotovljenih nepravilnosti, povračila iz EU proračuna niso nikoli enaka izplačilom iz
proračuna RS, temveč so ustrezno nižja.
Tabela 1 Podatki o črpanju evropskih sredstev po posameznih operativnih programih in skupaj, obdobje
1. 1. 2007 do 30. 6. 2015
Operativni
program
OP RR
Pravice porabe
Potrjene
operacije
% glede
na
pravice
porabe
Podpisane
pogodbe*
% glede
na
pravice
porabe
Izplačila iz
proračuna**
% glede
na
Certificirani
pravice ZzP
porabe
% glede
na
pravice
porabe
1.783.285.419
1.826.525.041
102,42%
1.820.564.889
102,09%
1.696.285.842
95,12%
1.563.762.627
87,69%
755.699.370
769.021.489
101,76%
761.052.230
100,71%
701.158.913
92,78%
655.422.986
86,73%
OP ROPI
1.562.063.847
1.822.094.710
116,65%
1.669.649.273
106,89%
1.234.584.355
79,04%
1.097.782.210
70,28%
Vsi OP-ji
4.101.048.636
4.417.641.241
107,72%
4.251.266.392
103,66%
3.632.029.110
88,56%
3.316.967.822
80,88%
OP RČV
v EUR (EU del)
Vir: SVRK, ISARR, MF (podatki po virih se lahko razlikujejo)
*podpisane pogodbe o sofinanciranju
**vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso
upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Stran 8 od 33
1.3.2 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov
Tabela 2 Stanje OP RR na dan 30. 6. 2015 po razvojnih prioritetah
OP RR – Razvojna prioriteta
1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost
2. Gospodarsko - razvojna infrastruktura
3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov
4. Razvoj regij
5. Tehnična pomoč
Skupaj
(b) Potrjene
operacije
(PT)
(a) Pravice porabe
(b)/(a)
(c) Podpisane
pogodbe
(PT)
(c)/(a)
(d) Izplačila iz
proračuna
(MF)*
(d)/(a)
(e) Registrirani
zahtevki za
povračilo
(MF)
(e)/(a)
(f) Certificirani
zahtevki za
povračilo
(MF)
(f)/(a)
613.152.895
606.782.578
99%
606.782.578
99%
608.178.848
99%
582.459.496
95%
557.217.739
91%
269.451.040
291.020.695
108%
288.125.725
107%
233.983.108
87%
220.643.851
82%
216.780.592
80%
253.235.116
250.189.137
99%
247.123.955
98%
214.881.661
85%
204.376.166
81%
196.988.085
78%
619.442.634
649.960.017
105%
649.960.017
105%
618.246.898
100%
593.312.639
96%
576.751.956
93%
28.003.734
28.572.615
102%
28.572.615
102%
20.995.327
75%
16.023.999
57%
16.024.260
57%
1.783.285.419
1.826.525.041
102%
1.820.564.889
102%
1.696.285.842
95%
1.616.816.150
91%
1.563.762.631
88%
Vir: SVRK, ISARR, MF, PT
*vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Tabela 3 Napredek na OP RR v zadnjem tromesečju
OP RR – Razvojna prioriteta
(a) Pravice porabe
(b)
Potrjene
operacije
(PT)
(b)/(a)
(c)
Podpisane
pogodbe
(PT)
(d) Izplačila
iz
(c)/(a)
(d)/(a)
proračuna
(MF)*
(e) Registrirani
zahtevki za povračilo
(MF)
(e)/(a)
(f) Certificirani
zahtevki za povračilo
(MF)
(f)/(a)
1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost
613.152.895
0
0%
-546.623
0%
1.082.496
0%
-15.666.583
-3%
4.854.289
1%
2. Gospodarsko - razvojna infrastruktura
269.451.040
3.522.965
1%
1.778.711
1%
8.275.344
3%
6.998.586
3%
4.447.864
2%
3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov
253.235.116
11.048.849
4%
8.555.938
3%
6.320.999
2%
4.029.182
2%
7.003.813
3%
4. Razvoj regij
619.442.634
2.594.841
0%
2.594.841
0%
18.991.066
3%
15.642.615
3%
13.000.190
2%
28.003.734
0
0%
0
0%
779.101
3%
0
0%
0
0%
1.783.285.419
17.166.656
1%
12.382.867
1%
35.449.006
2%
11.003.801
1%
29.306.156
2%
5. Tehnična pomoč
Skupaj
Vir: SVRK, ISARR, MF, PT
*vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Stran 9 od 33
Komentar na pregled izvajanja OP RR
V okviru OP RR je bilo dodeljenih 1,82 milijarde EUR sredstev, kar za 2 % presega pravice porabe operativnega programa. Z dodatnimi pravicami
porabe se je želelo zagotoviti, da bodo ob zaključku obdobja počrpana vsa evropska sredstva, ki so na razpolago. Dodatne pravice porabe so bile
dodeljene predvsem na 1. in 2. razvojni prioriteti, kjer se pričakuje nižja realizacija iz rednih pravic porabe.
Do konca junija 2015 je bilo iz proračuna RS skupaj izplačanih 95 % vseh razpoložljivih sredstev, kar pomeni, da je za dosego 100 % črpanja
potrebnih še 87 mio EUR izplačil iz proračuna. Najvišja realizacija je na 1. in 4. razvojni prioriteti, kjer že dosega skoraj 100 % pravic porabe,
najnižja pa na področju 2. in 3. razvojne prioritete in sicer 87 % oz. 85 % glede na pravice porabe.
Izpostaviti velja, da se trenutno še izvajajo projekti, ki so imeli ob potrditvi že izbrane izvajalce (predvsem s področja razvoja regij in mreže
urgentnih centrov) in bodo v letu 2015 prispevali k realizaciji in približevanju cilja 100 % črpanja sredstev. Poleg tega so v teku potrditve še
nekaterih novih projektov, ki so realno izvedljivi v letu 2015. Organ upravljanja je v okviru OP RR usmerjen k nadaljnjim aktivnostim za zagotovitev
100 % črpanja.
Milijoni
Slika 1 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RR
2.000,00
1.800,00
1.600,00
1.400,00
1.200,00
Registrirani ZZP
1.000,00
800,00
Pravice porabe
n+3/2
Izplačila
600,00
Izplačila+napovedi
400,00
200,00
0,00
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Vir: SVRK
Stran 10 od 33
Tabela 4 Črpanje OP RR po letih
2007
2008
2009
Pravice porabe
n+3/n+2
2010
2011
2012
2013
2014
2015
0
0
342.872.879
662.460.741
1.257.716.096
1.523.361.444
1.783.285.419
Izplačila
9.020.251
164.890.809
459.403.602
729.185.612
970.704.329
1.212.488.906
1.397.947.778
1.644.845.371
1.696.285.842
Izplačila+napovedi
9.020.251
164.890.809
459.403.602
729.185.612
970.704.329
1.212.488.906
1.397.947.778
1.644.845.371
1.783.285.419
15.093.151
291.162.898
572.041.079
823.475.968
1.117.893.118
1.352.257.512
1.616.816.150
1.620.731.571
Registrirani ZzP
Vir: SVRK, MF
1.3.3 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture
Tabela 5 Stanje OP ROPI na dan 30. 6. 2015 po razvojnih prioritetah
OP ROPI – Razvojna prioriteta
(a) Pravice porabe
(b) Potrjene
operacije
(PT)
(b)/(a)
(c) Podpisane
pogodbe
(PT)
(c)/(a)
(d) Izplačila iz
proračuna
(MF)*
(d)/(a)
(e) Registrirani
zahtevki za
povračilo
(MF)
(e)/(a)
(f) Certificirani zahtevki
za povračilo
(MF)
(f)/(a)
1. Železniška infrastruktura
449.567.581
448.580.158
100%
440.663.968
98%
281.777.191
63%
258.670.744
58%
245.898.210
55%
2. Cestna in pomorska infrastruktura
220.930.911
229.561.694
104%
202.172.828
92%
184.533.245
84%
181.127.341
82%
174.881.354
79%
3. Prometna infrastruktura
150.493.989
180.852.686
120%
150.477.367
100%
128.972.952
86%
125.244.837
83%
119.773.770
80%
4. Ravnanje s komunalnimi odpadki
155.568.426
136.971.122
88%
117.829.866
76%
62.933.771
40%
59.301.950
38%
52.300.921
34%
5. Varstvo okolja
392.923.166
605.649.055
154%
545.944.013
139%
392.578.766
100%
351.465.116
89%
333.675.374
85%
6. Trajnostna raba energije
159.886.553
187.786.774
117%
182.868.010
114%
155.292.149
97%
152.892.956
96%
149.215.024
93%
7. Tehnična pomoč
32.693.221
32.693.221
100%
29.693.222
91%
28.496.281
87%
22.036.176
67%
22.037.503
67%
Skupaj
1.562.063.847
1.822.094.710
117%
1.669.649.273
107%
1.234.584.355
79%
1.150.739.119
74%
1.097.782.154
70%
Vir: SVRK, ISARR, MF, PT
*vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Stran 11 od 33
Tabela 6 Napredek na OP ROPI v zadnjem tromesečju
OP ROPI – Razvojna prioriteta
(a) Pravice porabe
(b) Potrjene
operacije
(PT)
(b)/(a)
(c) Podpisane
pogodbe
(PT)
(c)/(a)
(d) Izplačila iz
proračuna
(MF)*
(e) Registrirani zahtevki
za povračilo
(MF)
(d)/(a)
(e)/(a)
(f) Certificirani zahtevki za
povračilo
(MF)
(f)/(a)
1. Železniška infrastruktura
449.567.581
0
0%
0
0%
33.734.431
8%
19.078.692
4%
19.406.764
4%
2. Cestna in pomorska infrastruktura
220.930.911
0
0%
0
0%
6.832.856
3%
4.843.914
2%
4.576.344
2%
3. Prometna infrastruktura
150.493.989
0
0%
0
0%
9.378.161
6%
7.760.293
5%
6.153.278
4%
4. Ravnanje s komunalnimi odpadki
155.568.426
0
0%
-14.303.651
-9%
11.478.777
7%
7.934.235
5%
956.887
1%
5. Varstvo okolja
392.923.166
0
0%
0
0%
33.340.572
8%
30.225.597
8%
51.692.040
13%
6. Trajnostna raba energije
159.886.553
0
0%
0
0%
3.109.030
2%
3.493.887
2%
10.120.357
6%
7. Tehnična pomoč
32.693.221
0
0%
0
0%
1.816.887
6%
0
0%
0
0%
Skupaj
1.562.063.847
0
0%
-14.303.651
-1%
99.690.714
6%
73.336.618
5%
92.905.670
6%
Vir: SVRK, ISARR, MF, PT
*vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Milijoni
Slika 2 Grafični prikaz stanja črpanja na OP ROPI
1.800,00
1.600,00
1.400,00
1.200,00
1.000,00
Registrirani ZZP
800,00
Pravice porabe
n+3/2
Izplačila
600,00
Izplačila+napovedi
400,00
200,00
0,00
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Vir: SVRK
Stran 12 od 33
Tabela 7 Črpanje OP ROPI po letih
2007
Pravice porabe n+3/n+2
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
0
0
0
0
160.532.868
364.963.132
882.676.503
1.207.592.157
1.562.063.847
Izplačila
160.699
40.825.670
133.661.961
242.114.744
299.421.740
425.137.902
617.786.254
1.078.248.685
1.234.584.355
Izplačila+napovedi
160.699
40.825.670
133.661.961
242.114.744
299.421.740
425.137.902
617.786.254
1.078.248.685
1.562.063.847
33.909.070
107.200.927
221.242.370
279.831.177
388.595.135
602.674.815
997.035.442
1.152.095.834
Registrirani ZzP
Vir: SVRK, MF
Komentar na pregled izvajanja OP ROPI
Realizacija v prvem polletju leta 2015 je bila v okviru OP ROPI skladna s pričakovanji. V primerjavi s prvim polletjem 2014 je bila realizacija za več
kot 20 % višja kot v enakem obdobju lani. Skupaj v celotnem obdobju je bilo do 30. 6. 2015 izplačanih 1.234.584.355 EUR EU dela, kar predstavlja
79 % pravic porabe OP ROPI. Kljub dobremu napredku v zadnjih 12 mesecih, pa bo v naslednjih 6 mesecih potrebno veliko pozornosti nameniti
spremljanju izvajanja projektov, saj so terminski plani izredno napeti in napovedi izplačil zelo visoke.
Najvišja realizacija je na področju varstva okolja: 100 % glede na pravice porabe in na področju trajnostne rabe energije: 97 %. Najnižja realizacija
izplačil iz proračuna RS je na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in sicer 40 % glede na pravice porabe in na področju železniške
infrastrukture. Znotraj teh razvojnih prioritet bo v okviru spremembe OP ROPI prišlo do prerazporeditev sredstev. V okviru spremembe OP ROPI je
predlagan prenos sredstev iz področja ravnanja s komunalnimi odpadki, železniške infrastrukture in cestne in pomorske infrastrukture na področje
varstva okolja in trajnostne rabe energije. S tem se bodo pravice porabe na operativnem programu ustrezno prilagodile stanju izvajanja projektov,
ki je spremenjen tudi zaradi dodeljevanja dodatnih pravic porabe v letu 2012 in 2013. Pri podpisanih pogodbah je prišlo do dveh sprememb in sicer
je v drugem tromesečju leta 2015 prišlo do odločitve, da se projekt Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza ne bo izvedel, hkrati
pa je prišlo tudi do spremembe odločbe projekta Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ - II. faza, kjer se sredstva povišujejo.
Tako je skupaj na razvojni prioriteti Ravnanje s komunalnimi odpadki prišlo do znižanja višine podpisanih pogodb za 14.303.651 EUR.
V okviru OP ROPI so sedaj skoraj vsi postopki javnega naročanja, ki so dolgo časa predstavljali ozko grlo pri realizaciji teh projektov, zaključeni.
Dela na projektih so v zelo intenzivni fazi. V okviru OP ROPI je bilo z odločbami dodeljenih 1,8 milijarde EUR sredstev, kar za 16 % presega
pravice porabe. Z dodatnimi pravicami porabe, ki presegajo obstoječa razpoložljiva sredstva, se je želelo zagotoviti, da bodo ob zaključku obdobja
počrpana vsa evropska sredstva, ki so na razpolago. Kot sedaj kažejo napovedi, bo to tudi doseženo.
Stran 13 od 33
1.3.4 Operativni program razvoja človeških virov
Tabela 8 Stanje OP RČV na dan 30. 6. 2015 po razvojnih prioritetah
OP RČV – Razvojna prioriteta
(b) Potrjene
operacije
(PT)
(a) Pravice porabe
(b)/(a)
(c)
Podpisane
pogodbe
(PT)
(c)/(a)
(d) Izplačila
iz proračuna
(MF)*
(d)/(a)
(e)
Registrirani
zahtevki za
povračilo
(MF)
(f) Certificirani
zahtevki za
povračilo
(MF)
(e)/(a)
(f)/(a)
1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti
262.114.965
250.024.933
95%
249.684.334
95%
227.789.543
87%
216.394.671
83%
210.958.719
80%
2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih
140.018.678
155.278.997
111%
155.257.478
111%
139.292.538
99%
134.818.827
96%
132.214.664
94%
3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja
164.661.965
171.231.938
104%
171.231.938
104%
162.773.929
99%
158.236.991
96%
155.207.435
94%
4. Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti
63.848.517
64.285.390
101%
64.277.279
101%
60.958.675
95%
58.834.465
92%
58.068.516
91%
5. Institucionalna in administrativna usposobljenost
97.051.506
100.196.493
103%
92.597.462
95%
86.102.862
89%
82.835.625
85%
79.497.505
82%
6. Tehnična pomoč
28.003.739
28.003.738
100%
28.003.738
100%
24.241.367
87%
19.473.514
70%
19.476.150
70%
Skupaj
755.699.370
769.021.489
102%
761.052.230
101%
701.158.913
93%
670.594.093
89%
655.422.989
87%
Vir: SVRK, ISARR, MF, PT
*vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Tabela 9 Napredek na OP RČV v zadnjem tromesečju
OP RČV – Razvojna prioriteta
(a) Pravice porabe
(b)
Potrjene
operacije
(PT)
(b)/(a)
(c)
Podpisane
pogodbe
(PT)
(c)/(a)
(d)
Izplačila iz
proračuna
(MF)*
(d)/(a)
(e) Registrirani
zahtevki za povračilo
(MF)
(e)/(a)
(f) Certificirani
zahtevki za povračilo
(MF)
(f)/(a)
1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti
262.114.965
-1.396.444
-1%
-1.641.700
-1%
6.584.059
3%
7.392.810
3%
4.199.759
2%
2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih
140.018.678
5.087.807
4%
-31.879
0%
2.917.541
2%
3.006.984
2%
901.974
1%
3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja
164.661.965
4.080.145
2%
4.080.145
2%
2.115.181
1%
2.412.429
1%
1.355.113
1%
4. Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti
63.848.517
-50.418
0%
144.513
0%
1.164.995
2%
1.091.583
2%
2.073.075
3%
5. Institucionalna in administrativna usposobljenost
97.051.506
706.390
1%
338.971
0%
4.533.575
5%
3.558.465
4%
3.016.669
3%
6. Tehnična pomoč
28.003.739
0
0%
0
0%
1.092.670
4%
0
0%
0
0%
Skupaj
755.699.370
8.427.481
1%
2.890.050
0%
18.408.020
2%
17.462.271
2%
11.546.591
2%
Vir: SVRK, ISARR, MF, PT
*vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Stran 14 od 33
Milijoni
Slika 3 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RČV
800,00
700,00
600,00
500,00
Registrirani ZZP
400,00
Pravice porabe
n+3/2
Izplačila
300,00
Izplačila+napovedi
200,00
100,00
0,00
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Vir: SVRK
Tabela 10 Črpanje OP RČV po letih
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Pravice porabe n+3/n+2
0
0
0
0
141.821.733
277.840.588
530.864.542
647.026.784
755.699.370
Izplačila
1.395.121
8.241.930
76.952.294
185.667.251
301.561.502
410.631.206
545.905.997
673.276.285
701.158.913
Izplačila+napovedi
1.395.121
8.241.930
76.952.294
185.667.251
301.561.502
410.631.206
545.905.997
673.276.285
755.699.370
3.169.623
49.808.515
142.135.713
255.716.290
372.548.314
516.520.221
636.266.368
670.594.093
Registrirani ZzP
Vir: SVRK, MF
Komentar na pregled izvajanja OP RČV
V okviru OP RČV je bilo od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015 izdanih odločb in sklepov za 769 mio EUR, kar predstavlja 102 % pravic porabe OP RČV.
Zaradi cilja počrpati vsa evropska sredstva, so bile v okviru OP RČV dodeljene dodatne pravice porabe, ki presegajo obstoječa razpoložljiva
sredstva. Največ potrjenih projektov iz dodatnih pravic porabe je bilo na področju razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, ter
vzpodbujanja zaposlovanja in vključevanju ranljivih ciljnih skupin.
Do konca junija 2015 je nizka realizacija na področju 1. Razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti v okviru MGRT. Razlog za
nizko realizacijo je v okviru javnega razpisa Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih – leta 2013. Operacije so sedaj v drugi polovici izvajanja.
Podjetja so izstavila prve zahtevke za izplačilo. Tekom izvajanja je prišlo do odstopa od podpisa treh pogodb ter do štirih odstopov od že
Stran 15 od 33
podpisanih pogodb; vendar je glede na primerjavo s preteklim tromesečjem razviden napredek na razvojni prioriteti: Spodbujanje podjetništva in
prilagodljivosti. V okviru 1. Razvojne prioritete so se tudi na MIZŠ instrumenti na vseh treh prednostnih usmeritvah začeli izvajati šele konec leta
2013 in v prvi polovici leta 2014 ter dva v mesecu juliju 2014, vendar realizacija glede na pravice porabe mesečno raste in dosega 65 %. Nižja
realizacija je tudi v okviru razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost, kjer gre za izvajanje operacij z javnimi naročili (MJU:
PU 5.1, MZ: PU 5.4). Postopki so dolgotrajni in privedejo do kasnejše finančne realizacije.
Vendar pa je, glede na prejšnje tromesečje, kljub nižjj realizaciji na 5 razvojni prioriteti, kjer so projekti namenjeni institucionalni in administrativni
usposobljenosti, tudi tu viden napredek pri črpanju sredstev.
Za zagotovitev optimizacije črpanja OU na podlagi analize realizacije, ki se izvaja znotraj OP RČV, sproti pripravlja oceno pričakovanega
prihranka, ki je skladna z višino predloga za dodelitev dodatnih pravic porabe v državnem proračunu. V okviru OP RČV se predvideva 100 %
poraba sredstev, večjih težav pa se ne beleži. Tako je izvajanje OP RČV usmerjeno k nadaljnji optimizaciji črpanja, tudi s pomočjo instrumentov
sofinanciranih iz dodatnih pravic porabe. Za (ne)porabo sredstev pa organ upravljanja ne identificira možnega tveganja.
1.3.5 Napovedi zahtevkov za povračilo (ZzP) v 2015 in 2016
Izhajajoč iz akcijskega načrta v kvartalno poročilo vključujemo tudi napovedi certificiranih zahtevkov za povračilo za leto 2015 in leto 2016. V
skladu z dogovorom z Evropsko komisijo se napovedi izračunajo po formuli:
FN 2007-2013 – prejeti avansi – certificirani izdatki = napoved
Tabela 11 Napovedi ZzP po operativnih programih / skladih
2015
OP RR - ESRR
OP ROPI - ESRR
OP ROPI - KS
OP RČV**
Skupaj
Jan – Mar
(realizacija)
24.210.527
0
34.382.453
10.916.327
69.509.307
Apr - Jun
(realizacija)
29.306.156
6.153.278
86.752.391
11.546.591
133.758.416
Jul - Sep
29.540.401
6.334.518
144.347.095
276.076
180.498.090
Okt - Dec
36.104.934
4.223.012
96.231.396
276.076
136.835.419
Skupaj
119.162.019
16.710.808
361.713.335
23.015.070
520.601.232
2016
0
0
44.768.147
0
44.768.147
*Napovedi so izračunane na podlagi podatkov o ZzP-jih do 30.6.2015 (vir MF). Poleg tega so bila upoštevana razmerja napovedi resorjev (za 2015). Predplačila so odšteta.
**Pri OP RČV izračun temelji na 95 % vseh pravic porabe (zahteva EK).
Zgornje napovedi so izračunane na podlagi podatkov o certificiranih ZzP-jih, hkrati pa so upoštevane tudi ocene resorjev (v razmerju po četrtletjih
skozi leto), ki so jih posredovali v januarju 2015.
Stran 16 od 33
Napovedi kažejo, da lahko v letu 2015 pričakujemo na OP RR za 119 milijonov certificiranih zahtevkov za povračilo, na OP ROPI: financirano iz
ESRR za 16 milijonov, iz KS za skoraj 362 milijonov, na OP RČV pa za 23 milijonov EUR. V letu 2015 tako načrtujemo skupno za približno 521
milijonov EUR certificiranih ZzP-jev; v letu 2016 pa za skupno 45 milijonov EUR, pri čemer (po podatkih MF) certificirani zahtevki za povračilo na
OP RČV in OP RR za leto 2016 niso predvideni.
Stran 17 od 33
1.3.6 Izvajanje v letu 2015
Od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015 je bilo:
 dodeljenih sredstev za -30,33 milijonov EUR (EU del);
 podpisanih pogodb za -15,37 milijonov EUR (EU del);
 iz proračuna izplačanih 235,66 milijonov EUR (EU del);
 certificiranih zahtevkov za povračilo 203,3 milijonov EUR (EU del).
Tabela 12 Prikaz črpanja sredstev po mesecih v letu 2015 / kumulativno
VSI OP-ji (v
mio EUR)
Stanje 31.12.2014
Stanje 31.1.2015
Stanje 28.2.2015
Stanje 31.3.2015
Stanje 30.4.2015
Stanje 31.5.2015
Stanje 30.6.2015
% realizacije na
pravice porabe
30.6.2015
Pravice porabe
2007-2013
4.101,05
4.101,05
4.101,05
4.101,05
4.101,05
4.101,05
4.101,05
Dodeljena
sredstva
4.447,97
4.447,97
4.394,92
4.392,59
4.392,59
4.417,64
4.417,64
107,72%
Podpisane
pogodbe*
4.266,64
4.266,64
4.243,57
4.250,30
4.257,69
4.250,79
4.251,27
103,66%
Izplačana
sredstva iz
proračuna**
3.396,37
3.426,61
3.448,37
3.478,48
3.518,64
3.569,99
3.632,03
88,56%
Certificirani
ZzP na EK
3.113,70
3.113,70
3.183,21
3.183,21
3.224,06
3.271,33
3.316,97
80,88,%
-
Vir: SVRK, MF (ISARR, Letna poročila, finančno poročilo MF), podatki se nanašajo na EU del
*podpisane pogodbe o sofinanciranju
**vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer
povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Komentar
Konec junija 2015 je na spremljanih postavkah napredek v črpanju pri izplačanih sredstvih iz proračuna in certificiranih ZzP. Dodeljena sredstva in
podpisane pogodbe so se glede na konec leta 2014 znižale, ker se vrednost potrjenih operacij za zaključene operacije vodi glede na dejansko
realizacijo, ki pa je pogosto nižja od potrjene vrednosti operacije. Enako velja tudi za podpisane pogodbe, kjer na znižanje vrednosti vplivajo tudi še
odstopi od pogodb.
18
Tabela 13 Napredek pri realizaciji izplačil v zadnjem mesecu (31. 5. 2015 / 30. 6. 2015)
Stanje 31.5.2015
OP
PT
Razpoložljiva
sredstva**
(A)
Izplačila do
konca
PREJŠNJEGA
MESECA***
(B)
Odstotek
izplačil glede
na
razpoložljiva
sredstva za
pretekli
mesec
(C)=B/A
Stanje 30.6.2015
Izplačila iz
proračuna
RS***
(D)
Odstotek
izplačil glede
na
razpoložljiva
sredstva
Napredek v
zadnjem
mesecu.
(E)=D/A
MDDSZ
343.574.679
324.824.469
94,54%
328.547.599
95,63%
3.723.130
MIZŠ*
206.167.194
190.157.136
92,23%
191.325.918
92,80%
1.168.781
MGRT
86.853.747
74.222.943
85,46%
75.532.194
86,96%
1.309.251
MJU
39.941.792
34.702.847
86,88%
35.100.964
87,88%
398.116
TP
28.003.739
23.864.649
85,22%
24.241.367
86,56%
376.717
MP
19.404.856
18.408.283
94,86%
18.843.373
97,11%
435.090
MZ
18.792.168
13.903.157
73,98%
14.965.709
79,64%
1.062.552
MK
12.961.195
12.518.972
96,59%
12.601.790
97,23%
82.818
755.699.370
692.602.457
91,65%
701.158.913
92,78%
8.556.456
MGRT
1.253.479.714
1.222.554.824
97,53%
1.234.175.375
98,46%
11.620.551
MIZŠ*
414.593.005
368.952.339
88,99%
370.851.262
89,45%
1.898.923
MK
57.208.966
48.008.233
83,92%
48.988.079
85,63%
979.845
MZ
30.000.000
19.581.783
65,27%
21.275.800
70,92%
1.694.016
TP
28.003.734
20.711.876
73,96%
20.995.327
74,97%
283.450
1.783.285.419
1.679.809.055
94,20%
1.696.285.842
95,12%
16.476.787
MZI
980.879.034
728.992.422
74,32%
750.575.537
76,52%
21.583.114
MOP
548.491.592
440.719.312
80,35%
455.512.537
83,05%
14.793.224
TP
32.693.221
27.869.923
85,25%
28.496.281
87,16%
626.359
SKUPAJ
1.562.063.847
1.197.581.657
76,67%
1.234.584.355
79,04%
37.002.698
SKUPAJ
4.101.048.636
3.569.993.170
87,05%
3.632.029.110
88,56%
62.035.940
OP RČV
SKUPAJ
OP RR
SKUPAJ
OP ROPI
Vir: SVRK, ISARR, MF
*v podatkih MIZŠ so na OP RČV vključene pravice porabe, s katerimi razpolaga NAKVIS (delitev pravic na PU: Kakovost,
konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva), na OP RR pa ARHIV RS in MJU ker se financirajo iz evidenčnega projekta MIZŠ
**zajete so redno dodeljene pravice porabe
***vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso
upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Komentar
V zadnjem stolpcu je prikazan napredek pri realizaciji izplačil v mesecu juniju 2015 glede na mesec maj
2015, ki znaša: 62.035.940 EUR.
19
Tabela 14 Izplačila glede na veljavni proračun
OP
PT
Pravice
porabe*
(A)
MDDSZ
Dodeljena
(B)
Izplačila do
31.12.2014***
Izplačila do
30.6.2015***
Izplačila v 2015
do 30.6.2015***
(C)
(D)
(E)
Veljavni
proračun 2015
(F)
Odstotek izplačil
glede na
proračun 2015
(G)
343.574.679
357.201.007
316.527.170
328.547.599
12.020.429
34.428.253
35%
206.167.194
209.949.785
185.704.397
191.325.918
5.621.521
23.939.461
23%
86.853.747
78.609.984
73.004.126
75.532.194
2.528.068
4.616.350
55%
39.941.792
43.249.999
33.240.812
35.100.964
1.860.152
8.159.544
23%
28.003.739
28.003.738
22.290.228
24.241.367
1.951.139
6.586.257
30%
19.404.856
19.404.857
17.211.236
18.843.373
1.632.137
2.907.996
56%
18.792.168
18.792.167
13.115.702
14.965.709
1.850.007
5.676.466
33%
12.961.195
13.809.953
12.182.614
12.601.790
419.176
1.450.105
29%
755.699.370
769.021.489
673.276.285
701.158.913
27.882.629
87.764.432
32%
MGRT
1.253.479.714
1.269.570.593
1.207.725.751
1.234.175.375
26.449.624
86.822.491
30%
MIZŠ**
414.593.005
423.230.775
361.311.864
370.851.262
9.539.398
78.241.600
12%
MK
57.208.966
63.966.620
43.373.994
48.988.079
5.614.085
14.896.440
38%
MZ
30.000.000
41.184.439
12.934.578
21.275.800
8.341.222
29.009.988
29%
TP
28.003.734
28.572.615
19.499.185
20.995.327
1.496.142
5.668.010
26%
1.783.285.419
1.826.525.041
1.644.845.371
1.696.285.842
51.440.471
214.638.529
24%
980.879.034
1.046.781.312
672.453.585
750.575.537
78.121.951
293.654.836
27%
548.491.592
742.620.177
380.313.915
455.512.537
75.198.622
328.133.522
23%
32.693.221
32.693.221
25.481.185
28.496.281
3.015.097
11.244.537
27%
SKUPAJ
1.562.063.847
1.822.094.710
1.078.248.685
1.234.584.355
156.335.669
633.032.895
25%
SKUPAJ
4.101.048.636
4.417.641.241
3.396.370.341
3.632.029.110
235.658.769
935.435.856
25%
MIZŠ**
MGRT
MJU
OP RČV
TP
MP
MZ
MK
SKUPAJ
OP RR
SKUPAJ
MZI
OP ROPI
MOP
TP
Vir: SVRK, ISARR, MF
*zajete so redno dodeljene pravice porabe
**v podatkih MIZŠ so na OP RČV vključene pravice porabe in sredstva proračuna 2015, s katerimi razpolaga NAKVIS (delitev
pravic na PU: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva), na OP RR pa ARHIV RS in MJU ker se financirajo iz
evidenčnega projekta MIZŠ.
***vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso
upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF).
Komentar
V zgornji tabeli je uporabljena primerjava podatkov s proračunom za leto 2015. Ta pristop je primeren
zato, ker odraža planiranje / napovedovanje po posameznih resorjih v danem letu.
OP RČV
V okviru OP RČV je po podatkih konec junija 2015 glede na prejšnje tromesečje viden napredek na
področju izplačil pri ministrstvih vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike. Napoved je bila, da bo
odstotek izplačil pri nekaterih ministrstvih v drugi polovici leta višji. Tako je bilo pri MGRT, saj so bili
zahtevki za izplačila, ki so vezana na javni razpis Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih, posredovana v
sredini aprila. Izplačila pa se vršijo od meseca maja naprej. Tudi za ostale projekte potekajo izplačila
tekoče.
20
Izvajanje OP RČV je usmerjeno k nadaljnji optimizaciji črpanja tudi s pomočjo instrumentov sofinanciranih
iz dodatnih pravic porabe.
OP RR
V drugem tromesečju leta 2015 je bilo v okviru OP RR neposredno potrjenih pet novih projektov s
področja raziskovalne infrastrukture, spodbujanja turizma in javne kulturne infrastrukture v skupni
vrednosti 10,5 mio EUR (EU del). V procesu potrjevanja je trenutno še en projekt v skupni vrednosti 4,2
mio EUR (EU del). V drugem tromesečju je izplačanih 35,5 mio EUR EU sredstev.
Do konca leta se največ izplačil pričakuje od MGRT, kjer se predvsem izvajajo projekti potrjeni na
zadnjem javnem pozivu za Razvoj regij. Predvsem v drugi polovici leta pa se dodatna izplačila pričakuje v
okviru projekta Državni računalniški oblak na MJU in projektov MIZŠ, ki se potrjujejo v letu 2015 in
zagotavljajo črpanje sredstev zaradi nižje realizacije obstoječih projektov.
OP ROPI
V okviru OP ROPI je bila realizacija izplačil v drugem tromesečju leta 2015 99.690.714 EUR (EU del).
Skupaj je bilo izplačil v letu 2015 za 156.335.669 EUR EU dela. To predstavlja 25 % veljavnega proračuna
RS za leto 2015 za OP ROPI. V letu 2015 znaša veljavni proračun za projekte v okviru OP ROPI
633.032.895 EUR (EU del). Glede na to, da so v proračun RS uvrščeni in planirani projekti, za katere so
že izbrani izvajalci in sklenjene pogodbe, se pričakuje visoko realizacijo planiranega proračuna. Dinamika
infrastrukturnih projektov je takšna, da je večina izplačil v drugi polovici leta.
Dinamika izvajanja projektov OP ROPI je skladna s predvidno. Intenziteta izplačil iz poračuna RS se bo po
napovedih povišala v naslednjem tromesečju in dosegla vrh v zadnjih dveh mesecih leta 2015.
21
Razkorak med vsemi izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo EU
sredstev na Ministrstvo za finance – 30. 6. 2014 do 30. 6. 2015
30.06.2014: 116.575.285 EUR
31.07.2014: 134.683.892 EUR
31.08.2014: 161.058.746 EUR
30.09.2014: 141.128.886 EUR
31.10.2014: 145.898.893 EUR
30.11.2014: 124.583.281 EUR
31.12.2014: 149.973.946 EUR
31.01.2015: 118.146.195 EUR
28.02.2015: 87.428.286 EUR
31.03.2015: 94.577.003 EUR
30.04.2015: 106.364.769 EUR
31.05.2015: 119.738.244 EUR
30.06.2015: 118.100.316 EUR
Slika 4 Razkorak med vsemi izplačili iz državnega proračuna (ZzI) in predloženimi zahtevki za povračilo
na MF (ZzP)
180.000.000
160.000.000
140.000.000
120.000.000
100.000.000
80.000.000
60.000.000
40.000.000
20.000.000
0
30.6.
31.7.
31.8.
30.9.
31.10.
30.11.
31.12.
31.1.
28.2.
31.3.
30.4.
31.5.
30.6.
Vir: MF
Komentar
Eden ključnih poudarkov pri izvajanju evropske kohezijske politike je tekoča priprava ZzP. Z namenom
zmanjšanja razkoraka je v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za
22
leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-C, Ur. l. RS, št. 95/14, 14/15, 46/15) določeno, da morajo neposredni
uporabniki najkasneje v 15 dneh po izplačilu sredstev iz državnega proračuna, predložiti organu za
potrjevanje vse ZzP za projekte, ki se financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike v programskem
obdobju 2007-2013 za vsa sredstva, ki so bila za ta namen izplačana iz državnega proračuna.
23
1.4 Aktivnosti / ukrepi za izboljšanje črpanja
Z ustanovitvijo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v
nadaljevanju SVRK, 1. 3. 2014) je Slovenija dobila močno institucijo, odgovorno za učinkovito in pravilno
upravljanje ter izvajanje evropske kohezijske politike. Evropska sredstva so namreč edina razvojna
sredstva, ki jih ima Slovenija na voljo in predstavljajo ključni instrument spodbujanja konkurenčnosti,
njihov pomen pa se je v času krize še povečal.
SVRK se redno srečuje z ostalimi ministrstvi vključenimi v izvajanje evropske kohezijske politike in sicer z
namenom, da se ustvari enotna slika stanja na tem področju, ki bo pomenilo optimizacijo koriščenja
evropskih kohezijskih sredstev. Koordinacija ministrstev, predvsem pa množica tehničnih postopkov za
učinkovito delovanje sistema evropske kohezijske politike namreč zahtevajo hitro in transparentno
notranje delovanje SVRK organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad, kar pa je mogoče
doseči le z izrazito fleksibilno in prilagodljivo organizacijsko in upravljavsko strukturo.
SVRK s pomočjo ministrstev vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike spremlja tveganja in izvaja
potrebne sprotne ukrepe, ki so mogoči, da bi bilo črpanje kohezijskih sredstev perspektive 2007–2013
optimalno. Je pa črpanje EU sredstev odvisno od vrste akterjev, med katerimi so najpomembnejši
upravičenci, ki so v tej fazi odgovorni za ustrezno izvedbo projektov ter ministrstva, javni skladi, javni
zavodi in javne agencije, ki sodelujejo pri koriščenju evropskih kohezijskih sredstev. Ključna odgovornost
za delovanje sistema koriščenja sredstev pa je seveda na organu upravljanja, torej SVRK, ki pa nudi vsem
deležnikom tudi ustrezno podporo.
Za reševanje glavnih in ponavljajočih se napak pri javnem naročanju je pripravljena analiza praks
javnega naročanja, zlasti tistih, ki zadevajo evropske sklade, ter podani predlogi ukrepov za izboljšanje
stanja na področju javnega naročanja. Posebna svetovalna enota v okviru organa (t.i. »Help desk«), ki je
pristojen za javno naročanje (Ministrstvo za javno upravo), že deluje in nudi naročnikom svetovanje tako v
fazi priprave razpisnih dokumentacij kot tudi v procesu od objave javnega naročila do njegovega
zaključka, pripravljen pa bo tudi priročnik za izvedbo javnih naročil. Predvidena so sredstva tehnične
pomoči za kadrovsko okrepitev v enoti in njihova redna usposabljanja. Enota bo tesno sodelovala z
organom upravljanja.
Vzpostavljena je tudi projektna skupina za področje javnega naročanja, ki bo skrbela za identifikacijo
ključnih problemov v postopkih javnega naročanja v povezavi z zagotavljanjem učinkovitosti črpanja
kohezijskih sredstev. Sestavljajo jo predstavniki institucij, ki imajo ključne vloge v sistemu javnih naročil, in
sicer Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za finance, Urada za nadzor proračuna, Državne revizijske
komisije ter organa upravljanja. Pomemben ukrep za izboljšanje stanja na tem področju pa je tudi stalno
izobraževanje, zato bo organ upravljanja tudi v novi finančni perspektivi organiziral izobraževanja tako za
upravičence kot za posredniške organe. Ključnega pomena je namreč ustrezna kadrovska sestava
organov, vključenih v izvajanje skladov, s posebnim poudarkom na usposabljanju skrbnikov pogodb in
kontrolorjev, ki morajo natančno, skrbno in v skladu z zakonodajo preverjati pravilnost in popolnost
zaključenih postopkov javnih naročil pred izplačilom sredstev v zvezi z zadevnim javnim naročilom.
Medresorska delovna skupina (MDS) za pripravo metodologije in pregled skladnosti projektov,
sofinanciranih s sredstvi evropske kohezijske politike 2007–2013, z Direktivo 2011/92/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in
zasebnih projektov na okolje
Z namenom izpolnitve zahtev Evropske komisije na področju presoje vplivov na okolje je Vlada RS
sprejela Sklep o ustanovitvi MDS (sklep št. 01201-7/2014/3 z dne 24. 4. 2014). Osnovne naloge MDS so
priprava metodologije za preverjanje opravljene presoje vplivov na okolje, naknadno preverjanje verjetno
pomembnih vplivov okoljskih vplivov v sodelovanju z zunanjimi izvajalci in priprava predlogov sanacijskih
ukrepov za projekte, ki ne izpolnjujejo zahtev Direktive o presoji vplivov na okolje.
Po pregledu vseh projektov, za katere so bile izdane odločbe organa upravljanja ali sklep Evropske
komisije o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI in OP RR, je MDS pripravila metodologijo za naknadno
preverjanje verjetno pomembnih vplivov na okolje, ki vključuje osnovni izbor projektov in izločilna merila
24
glede na stanje priprave posameznega projekta z vidika presoje vplivov na okolje. Metodologija je bila
posredovana Evropski komisiji, ki nanjo ni imela pripomb. MDS je tudi izvedla prvi del naknadnega
preverjanja verjetno pomembnih vplivov nekaterih projektov v okviru OP ROPI.
Zaradi velikega obsega projektov, se naknadno preverjanje verjetno pomembnih vplivov projektov izvaja v
sodelovanju z zunanjimi izvajalci, in sicer v dveh fazah. V prvi fazi so bili preverjeni vsi projekti OP ROPI.
Zaključno poročilo o preverjanju projektov je bilo posredovano Evropski komisiji 24. 4. 2015, ki je
zahtevala izdelavo »ex-post« (naknadnih) poročil o vplivih na okolje za projekte, pri katerih je bila
ugotovljena obveznost presoje vplivov na okolje. Trenutno se izvaja druga faza preverjanja, ki zajema
projekte OP RR. Zaključno poročilo o preverjanju projektov OP RR bo predvidoma posredovano Evropski
komisiji v mesecu septembru 2015.
Zaradi razdelitve aktivnosti MDS na dve fazi naknadnega preverjanja in za zagotovitev izpolnitve zahtev
Evropske komisije bo treba spremeniti Sklep Vlade Republike Slovenije z dne 24. 4. 2015 in določiti
dodatne roke z opredelitvijo dodatnih nalog, ki jih mora MDS nujno izvesti za zagotovitev skladnosti
projektov z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji
vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Te dodatne naloge vključujejo predvsem pripravo
projektne naloge in sodelovanje pri izvedbi javnega naročila za izbor izdelovalcev »ex-post« poročil o
vplivih na okolje za projekte, pri katerih je bila ugotovljena obveznost presoje vplivov na okolje, kontrolo
kakovosti »ex-post« poročil o vplivih na okolje in pripravo stališč do izvedljivosti morebitnih omilitvenih ali
izravnalnih ukrepov, opredeljenih v »ex-post« poročilih o vplivih na okolje ter pripravo finančne ocene
stroškov nujnih omilitvenih ali izravnalnih ukrepov za zagotovitev skladnosti projektov, sofinanciranih s
sredstvi evropske kohezijske politike 2007–2013, z Direktivo 2011/92/EU.
Aktivnosti v okviru MDS se izvajajo kontinuirano in se bodo predvidoma zaključile po izdelavi »ex-post«
poročil o vplivih na okolje in uskladitvi nujnih omilitvenih in izravnalnih ukrepov z Evropsko komisijo ob
upoštevanju morebitnih mnenj in pripomb javnosti.
Problematika izvedbe enajstih okoljskih projektov
SVRK v sodelovanju z MOP nadaljuje aktivnosti za začetek izvedbe 11 okoljskih projektov, ki so
pripravljeni za izvedbo, nimajo pa zagotovljenih virov financiranja. V skladu s sklepom Vlade RS št.
54400-10/2014/13 z dne 10. 6. 2014, ki predvideva neodvisni strokovni pregled nekaterih projektov, je 8.
10. 2014 potekal sestanek s predstavniki evropske pobude JASPERS, ki je podala usmeritve za začetek
postopka neodvisnega pregleda omenjenih projektov. Izhodiščni dokumenti za pričetek postopka pregleda
so bili 8. 12. 2014 posredovani na JASPERS za projekte:
o Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop;
o Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter
izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL;
o Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop - II.
faza - izgradnja III. faze CČN Ljubljana.
Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik je bilo ugotovljeno, da
zaradi spoštovanja zahtev Evropske komisije za implementacijo evropske direktive o presoji vplivov na
okolje pregled kakovosti s strani JASPERS ni potreben v primeru, da bo gradnja čistilne naprave in
kanalizacije presojana s strani pristojnega okoljskega organa bodisi v okviru predhodnega postopka ali
drugega postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali okoljevarstvenega dovoljenja.
Zgoraj navedene aktivnosti sodijo v pripravo projektov za sofinanciranje s sredstvi večletnega finančnega
okvira 2014–2020. Neodvisni strokovni pregled zgoraj navedenih projektov s strani evropske pobude
JASPERS se je pričel 28. 1. 2015. V okviru tega pregleda je bilo ugotovljeno, da projekt »Oskrba s pitno
vodo v porečju Drave - 3. sklop« skladno z določili Uredbe ES 1303/2013 ne ustreza kriterijem za veliki
projekt, zato bo postopek odobritve in izdaje odločitve o sofinanciranju potekal na nacionalni ravni.
Zaključno poročilo pobude JASPERS o pregledu tega projekta je trenutno v pripravi in bo predvidoma
posredovano OU v mesecu juliju 2015.
25
V zvezi s projektoma »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja 1. sklop – Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter
izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL« in »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju
vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop - II. faza - izgradnja III. faze CČN Ljubljana« so predstavniki
pobude JASPERS ugotovili, da gre v tem primeru za dve nedeljivo povezani investiciji. Zato je bil na
Odboru za spremljanje izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v
obdobju 2014–2020 dne 25. 3. 2015 sprejet sklep, da se oba projekta združita v en veliki projekt z
naslovom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Tako bo
postopek izdaje odločitve o sofinanciranju omenjenega projekta potekal na ravni Evropske komisije.
Dokumentacija vloge za izdajo sklepa Evropske komisije o potrditvi trenutno pripravljajo upravičenci (MO
Ljubljana, Občina Medvode in Občina Vodice) ob podpori predstavnikov pobude JASPERS.
Zapleti pri gradnji CERO infrastrukture
Pri izvedbi projekta Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza je prišlo do večjih časovnih
zamikov od osnovnega časovnega načrta, zaradi težav pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in
gradbenega dovoljenja, ki sta bili končno pridobljeni šele v aprilu 2015. Tako so se v maju 2015 občine,
vključene v izvajanje projekta odločile, da se njegova izvedba ustavi, zaradi velikega tveganja za
pravočasno dokončanje del in porabo sredstev evropske kohezijske politike. Kljub temu je treba poudariti,
da zaradi neizvedbe omenjenega projekta sredstva OP ROPI niso ogrožena, saj je 100 % črpanje
sredstev evropske kohezijske politike zagotovljeno z dodatnimi projekti, ki so bili potrjeni s sredstvi iz
naslova dodatnih pravic porabe na podlagi sklepa Vlade RS št. 54402-2/2012/5 z dne 11. 10. 2012.
Gradnja Pomurskega vodovoda
V zvezi s projektom Oskrba s pitno vodo Pomurja (sistemi A, B, C) je 29. 12. 2014 Inšpektorat RS za
promet, energetiko in prostor Specializiranemu državnemu tožilstvu prijavil sum storitve kaznivega dejanja
goljufije na škodo Evropske unije in o tem obvestil SVRK. Inšpektorat je ugotovil nekatere nepravilnosti pri
izvedbi zemeljskih del in s tem oškodovanje evropskih kohezijskih sredstev in domačih sredstev v višini
401.756 EUR. Na podlagi prijave Inšpektorata je SVRK z dopisoma dne 13.1. 2015 in 12. 3. 2015 pozvala
MOP k preveritvi ugotovljenih nepravilnosti in izvedbi popravljalnih ukrepov ter zahtevala začasno
zaustavitev plačil in povračil sredstev evropske kohezijske politike do razjasnitve okoliščin in izvedbe
popravljalnih ukrepov. Na poziv SVRK se je MOP odzvalo z dopisoma dne 9. 3. 2015 in 17. 3. 2013, v
katerih je navedlo, da na podlagi ugotovitev strokovnih komisij upravičencev, opredelitev izvajalcev,
nadzora in upravičencev ter ugotovitev in mnenj posredniškega telesa (MOP), navedenih v poročilih o
izvedenih izrednih kontrolah na kraju samem, nepravilnosti na projektu Oskrba s pitno vodo, ki jih navaja
Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, niso bile ugotovljene. Na podlagi odgovora in pojasnil
MOP pa je SVRK z dopisom dne 19. 3. 2015 odpravila zadržanje plačil in povračil EU sredstev na projektu
Oskrba s pitno vodo Pomurja. Ob tem pa je treba poudariti, da v kolikor bi se v nadaljnjih postopkih
preiskave organov pregona potrdil sum nepravilnosti pri porabi sredstev evropske kohezijske politike, bo
moralo posredniško telo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti izvedbo ukrepov za vračilo morebitnih
neupravičeno plačanih sredstev.
Problematika pri nadzoru izvajanja operacij Razvojnih centrov slovenskega gospodarstva,
sofinanciranih s sredstvi evropske kohezijske politike
V okviru OP RR so različni nadzorni organi (EK, ERS, UNP) zaznali določene probleme pri izvajanju
operacij v okviru Javnega razpisa Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Posamezne nepravilnosti so
bile že prej ugotovljene s strani kontrolne enote organa upravljanja, ki je tudi predlagala ustrezne
korektivne ukrepe. Pri posameznih operacijah so bile ugotovitve / kršitve tako resne, da je posredniško
telo pristopilo k odstopu od pogodb o sofinanciranju (RC Energija, RC SIMIT, RC Seaway), kar pomeni,
da se zahteva vračilo sredstev od upravičenca, projekte pa bodo zamenjali drugi. Ključno je, da je OU
skupaj s posredniškim telesom (MGRT) dovolj zgodaj zaznal omenjene težave in že predhodno potrdil
ustrezne instrumente iz dodatnih pravic porabe, ki bodo nadomestili projekte, kjer se srečujemo s
težavami in na ta način EU sredstva za Slovenijo ne bodo izgubljena. Nekatere ugotovitve nadzornih
organov se nanašajo na vse projekte razvojnih centrov (nepravilnost pri uporabi pravil državnih pomoči in
pomanjkljivo izvajanje upravljalnih preverjanj), za katere pa se je izvedla t.i. sistemska korekcija (tudi v
tem primeru EU sredstva ne bodo izgubljena).
26
Sprememba OP ROPI
SVRK v vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad je v skladu s svojimi
pristojnostmi, ki izhajajo iz 60. člena Uredbe Sveta 1083/2006/ES, ugotovila odstopanja od načrtovanega
izvajanja OP ROPI za programsko obdobje 2007–2013. Odstopanja od načrtovanega so opazna tako na
ravni finančne realizacije pri posameznih prednostnih usmeritvah, kot pri doseganju kazalnikov OP ROPI.
V skladu z določili 33. člena Uredbe Sveta 1083/2006/ES: težave pri izvajanju, je organ upravljanja
predlagal spremembo operativnega programa.
Sprememba OP ROPI je bila prepoznana kot ključen ukrep za zagotovitev 100 % izkoriščenosti sredstev
programa ob zaključku programskega obdobja in je zapisana tudi v akcijskem načrtu, ki sta ga evropska
komisarka za regionalno politiko Corina Cretu in ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka
Smerkolj potrdili na sestanku 22. 1. 2015 v okviru pobude za zmanjševanje tveganj črpanja sredstev EU iz
programskega obdobja 2007–2013 (t.i. “Implementation Task Force”).
Organ upravljanja je v sodelovanju z vsemi vpletenimi akterji skrbno preučil tveganja pri izvajanju in
zaključevanju OP ROPI ter s tem predlogom spremembe OP ROPI predvidel alokacijo sredstev na
posameznih vsebinskih področjih na način, da bodo lahko vsa evropska sredstva OP ROPI uspešno
črpana tudi ob zaključku programskega obdobja.
­
­
­
­
-
-
Vzroki za spremembe pri finančni realizaciji
Na osnovi pregleda zaključenih projektov in projektov v izvajanju je bilo ugotovljeno, da sredstva na
posameznih razvojnih prioritetah ne bodo počrpana kar je predvsem posledica:
Podane finančne korekcije s strani Evropske komisije glede uporabe diskriminatornega pogoja naročnika
za ugotavljanje sposobnosti inženirjev, odgovornih za izvedbo del pri oddaji javnih naročil.
Izvedbena dela, so bila oddana za nižjo vrednost, kot je bilo ocenjeno na osnovi izdelane projektne in
investicijske dokumentacije.
Zaradi zamikov pri izvajanju projektov, bodo nekateri projekti zaključeni po zaključku obdobja upravičenih
izdatkov. Ti izdatki bodo izplačani iz lastnih sredstev in ne bodo sofinancirani s strani evropskih sredstev.
Neizvedbe posameznih projektov. To je razvidno posebej na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Iz
tega razloga na tej prednostni usmeritvi prihaja tudi do najvišjega znižanja sredstev.
Uskladitev kazalnikov na ravni prednostnih usmeritev
Pri pregledu doseganja zastavljenih kazalnikov na posamezni prednostni usmeritvi, so bila ugotovljena
odstopanja. Glavni vzroki za spremembe kazalnikov so:
zaradi prerazporeditev sredstev med vsebinami se spreminjajo tudi kazalniki na posameznih prednostnih
usmeritvah;
med izvajanja projektov in pri zaključevanju projektov se je ugotovilo, da posamezni kazalniki v fazi
programiranja operativnega programa niso bili ustrezno nastavljeni in jih je potrebno ustrezno smiselno
popraviti;
zaradi odpovedi / neizvedbe projektov je potrebno posamezne kazalnike ustrezno prilagoditi.
S predlagano spremembo OP ROPI se je seznanila Vlada RS junija 2015. Konec junija je potekala še
dopisna seja Nadzornega odbora za OP RR in OP ROPI za obdobje 2007–2013. Predlog spremembe OP
ROPI pa bo na Evropsko komisijo posredovan v juliju 2015.
27
Priloga 1: Izvajanje Akcijskega načrta, 30. 6. 2015
Akcijski načrt je bil potrjen na sestanku 22. 1. 2015 v okviru pobude za zmanjševanje tveganj črpanja
sredstev EU programskega obdobja 2007–2013 (t.i. “Implementation Task Force”) in je podlaga za
spremljanje aktivnosti v letu 2015 za zagotovitev 100 % izkoriščenosti sredstev iz OP RR in OP ROPI na
koncu leta 2015.
1.
Ukrep
Sprememba OP ROPI
a. Neformalno posvetovanje z Evropsko komisijo
b. Sprejem na Vladi RS
c. Potrditev sprememb na Nadzornem odboru za OP RR
in OP ROPI 2007–2013
d. Predložitev na EK
2.
Sprememba OP RR (če je to potrebno vključno s FI)
3.
Kvartalno poročanje Vladi RS, Državnemu zboru in DG REGIO
4.
Zagotovljena proračunska sredstva za 100%
razpoložljivih sredstev v okviru OP-jev
a. za leto 2015
b. za leto 2016
5. Administrativna usposobljenost
a. za obdobje 2007–2013
b. za obdobje 2014–2020
6. Presoja vplivov okolje (PVO) za projekte OP ROPI
7. Presoja vplivov na okolje (PVO) za projekte OP RR
Vir: SVRK
Čas izvedbe
Opombe
april 2015
maj 2015
a) 4.5.2015
izvedena avdio
konferenca z EK
b) 17.6.2015 –
Vlada RS se je
seznanila s
spremembo OP
ROPI
c) 18.6.2015 –
pričetek
dopisne seje NO
za OP RR in OP
ROPI 2007-2013
(10 delovnih
dni)
junij 2015
julij 2015
julij 2015
Trenutni
podatki kažejo,
da sprememba
OP RR ne bo
potrebna
januar 2015
april 2015
julij 2015
oktober 2015
Realizirano
Realizirano
To poročilo
april 2015
december 2015
Realizirano
april 2015
junij 2015
marec 2015
september 2015
Se izvaja
črpanje
Realizirano
V teku
Opis ukrepov
Prvi ukrep: Sprememba OP ROPI
28
Mejniki
Ukrep
Čas izvedbe
Opomba
Pregled izvajanja projektov OP ROPI z obema resornima ministrstvoma
do marca 2015
Realizirano
Utemeljitve in obrazložitve sprememb PT
16.4.2015
Realizirano
Neformalno posvetovanje s službami Evropske komisije – predložitev
osnutka spremenjene verzije OP
Predhodni postopek PVO spremenjenega OP ROPI
do aprila 2015
Potrditev na seji Vlade RS
maj 2015
Potrditev sprememb na Nadzornem odboru za OP RR in OP ROPI 2007–
2013
do junija 2015
Realizirano
v
maju
Posredovano na
MOP po sklepu
Vlade RS–unija
2015–postopek
poteka.
Realizirano
17.6.2015
Začetek dopisane
seje NO za OP RR
in
OP
ROPI
18.6.2015
Uradna predložitev na EK
Vir: SVRK
do julija 2015
do maja 2015
Drugi ukrep (ki bo izveden le, če bo to potrebno): Sprememba OP RR
Mejniki
Ukrep
Pregled izvajanja projektov OP RR z resornimi ministrstvi
V primeru spremembe:
 neformalno posvetovanje z Evropsko komisijo –
predložitev osnutka spremenjene verzije OP
 predhodni postopek (PVO) spremenjenega OP RR
 potrditev sprememb na Nadzornem odboru za OP
RR in OP ROPI 2007–2013
 uradna predložitev na Evropsko komisijo
Vir: SVRK
Čas izvedbe
do maja 2015
do junija 2015
do julija 2015
Opomba
Trenutni podatki
kažejo, da sprememba
OP RR ne bo potrebna
do julija 2015
do julija 2015
Tretji ukrep: Kvartalno poročanje
Mejniki
Ukrep
Kvartalno poročanje
DG REGIO
Vladi RS
Državnemu zboru
Kvartalno poročanje
DG REGIO
Vladi RS
Državnemu zboru
Čas izvedbe
Opomba
januar 2015
januar 2015
februar 2015
realizirano
5.2.2015
25.2.2015
april 2015
april 2015
maj 2015
15.4.2015/22.4.2015
29.4.2015
15.5.2015
29
Kvartalno poročanje
DG REGIO
Vladi RS
Državnemu zboru
Kvartalno poročanje
DG REGIO
Vladi RS
Državnemu zboru
Vir: SVRK
julij 2015
julij 2015
september 2015
To poročilo
januar 2016
januar 2016
januar 2016
Četrti ukrep: Zagotovljena proračunska sredstva za 100 % črpanje razpoložljivih sredstev v okviru
OP-jev
Mejniki
Ukrep
Zagotovljena sredstva v sprejetem proračuna za 100% črpanje
razpoložljivih sredstev v okviru OP-jev
a. za leto 2015
b.
za leto 2016
Čas izvedbe
Opomba
april 2015
V proračunu za
2015
smo
z
rebalansom
zagotovili zadostne
pravice porabe za
izplačila, ki bodo
omogočala
blizu
100%
porabo
razpoložljivih
sredstev
programskega
obdobja
2007–
2013. Razlika do
končne
100%
porabe
pa
bo
zagotovljena
ob
sprejetju
proračuna za 2016.
december 2016
Vir: SVRK
Peti ukrep: Administrativna usposobljenost
Mejniki
Ukrep
Podaljšati pogodbe o zaposlitvi za 290 javnih uslužbencev, katerih
pogodba o zaposlitvi se izteče 30. 6. 2015, in sicer do 30. 11.
2015:
 preveriti, kakšen je zakonsko predpisan postopek za
podaljšanje pogodb o zaposlitvi
 podaljšanje pogodb do novembra 2015
Čas izvedbe
do aprila 2015
februar 2015
april 2015
Opomba
Ministrstva v skladu z
navodili OU
pripravljajo vladna
gradiva za soglasje k
zaposlitvam za
določen čas iz
30
Zaposlitve v okviru tehnične pomoči OP 2014–2020:
 dogovor o strukturi izvajanja in ocena kadrovskih potreb
za obdobje 2014–2020
 zaposlitev javnih uslužbencev v skladu z dogovorjeno
strukturo za posamezni organ, vključen v izvajanje
do marca 2015
do julija 2015
sredstev tehnične
pomoči za obdobje
do konca novembra
2015
Vlada RS se je dne
26.2.2015 (sklep št.
54400-3/2015/15)
seznanila z
informacijo o
vzpostavitvi pogojev
za izvajanje evropske
kohezijske politike,
politike razvoja
podeželja in skupne
ribiške politike v
programskem
obdobju 2014–2020
na področju kadrov.
Vse zaposlitve do
julija 2015 ne bodo
izvedene. Predvideva
se, da se bodo vse
izvedle do jeseni.
Vir: SVRK
Šesti ukrep: Presoja vplivov na okolje
Mejniki
Ukrep
Čas izvedbe
Rok za oceno vseh opredeljenih projektov v okviru OP ROPI in priprava
poročila o oceni, ki je bila opravljena s strani zunanjih strokovnjakov.
februar 2015
Priprava končnega poročila Delovne skupine s povzetkom ugotovitev in, kjer
je to potrebno, sanacijskih ukrepov. Poročilo je pred posredovanjem na EK
treba uskladiti s predstavniki JASPERS.
marec 2015
Opomba
Realizirano
Osnutek
končnega poročila
o
pregledu
projektov
OP
ROPI
je
bil
posredovan
in
pobudi JASPERS in
EK,
ki
je
posredovala svoje
pripombe
26.6.2015.
V
skladu
s
pripombami EK
bodo izdelana expost (naknadna)
poročila o vplivih
na
okolje
za
projekte,
pri
31
katerih je bila
ugotovljena
obveznost presoje
vplivov na okolje.
Aktivnosti
za
izdelavo
omenjenih poročil
so v teku. V expost poročilih o
vplivih na okolje
bodo opredeljeni
nujni omilitveni
ali
izravnalni
ukrepi
ob
upoštevanju
morebitnih mnenj
in
pripomb
javnosti.
Rok za oceno vseh opredeljenih projektov v okviru OP RR in priprava poročila
o oceni, ki je bila opravljena s strani zunanjih strokovnjakov.
Priprava končnega poročila Delovne skupine s povzetkom ugotovitev in, kjer
je to potrebno, sanacijskih ukrepov. Poročilo je pred posredovanjem na EK
treba uskladiti s predstavniki JASPERS.
Vir: SVRK
julij 2015
Zaradi daljšega
trajanja postopka
javnega naročila
za izbor
zunanjega
izvajalca se bo
postopek
pregleda
projektov OP RR
zaključil v avgustu
2015. Osnutek
končnega poročila
o pregledu
projektov OP
ROPI bo
predvidoma
izdelan v
septembru 2015.
september 2015
32