Publikacija o bibliotekarskem izpitu

Comments

Transcription

Publikacija o bibliotekarskem izpitu
Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center
Gradivo za pripravo na
pripravila: mag. Helena Pečko Mlekuš
Ljubljana, april 2015
Bibliotekarski izpiti
2015
Vsi ljudje po naravi težijo k znanju.
Aristotel
P
red vami je publikacija, ki smo jo pripravili z namenom, da vam bo v pomoč pri pripravi na
bibliotekarski izpit. V njej najdete informacije o opravljanju izpita, okvirna vprašanja,
priporočeno gradivo za pripravo na izpit, na koncu pa tudi seznam predmetov in
izpraševalcev.
Z opravljenim bibliotekarskim izpitom vstopate v bibliotekarsko stroko; izpit je tudi »odskočna
deska« za pridobivanje strokovnih nazivov ter eden od pogojev za pridobitev dovoljenja za
vzajemno katalogizacijo.
Vabimo vas, da obiščete spletno stran NUK/Knjižničarji/ Bibliotekarski izpiti/ na naslovu:
http://www.nuk.uni-lj.si/. Tam so sproti objavljene tudi morebitne spremembe v zvezi z
izobraževanjem in bibliotekarskimi izpiti.
Želimo vam uspešno pripravo na izpit !
Stran 3 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
Kazalo
UVOD................................................................................................................................................................................. 5
OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA ........................................................................................................... 6
OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA ............................................................................................................................... 10
1. SPLOŠNI DEL ......................................................................................................................................................... 10
2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................... 12
3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ........................................................................ 14
4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 15
5. BIBLIOGRAFIJA..................................................................................................................................................... 16
6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................................................................................................ 17
7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (VIŠJI KNJIŽNIČAR) ......................... 17
8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA
GRADIVA (BIBLIOTEKAR) ........................................................................................................................................... 18
9. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................................ 20
GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT .......................................................................................... 20
1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI ...................................................... 21
2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................... 21
3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ........................................................................ 22
4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 25
5. BIBLIOGRAFIJA..................................................................................................................................................... 26
6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................................................................................................ 26
7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST ............................................................................. 27
8. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................................ 27
BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2014 ..................................................................................................................... 28
IZPITNI PREDMETI ....................................................................................................................................................... 30
IZPRAŠEVALCI .............................................................................................................................................................. 31
PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT ...................................................................................................................... 32
Stran 4 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
UVOD
V skladu z 39. členom Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/2001) morajo imeti strokovni
delavci knjižnic, ki izvajajo javno službo na področju knjižničarstva, opravljen bibliotekarski izpit.
Knjižnični delavec, ki nima opravljenega bibliotekarskega izpita, mora le-tega opraviti najkasneje v
dveh letih.
Zakon predpisuje tudi sprejem novega pravilnika o bibliotekarskih izpitih, ki je v pristojnosti
Ministrstva za kulturo in je še v pripravi. Tako bodo v letu 2015 strokovni delavci knjižnic
opravljali bibliotekarski izpit v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o pridobivanju
kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980), ki je dostopen na spletni strani NUK .
Za organizacijo in izvajanje izpitov je odgovorna Izpitna komisija, ki ima sedež v NUK, Turjaška 1,
Ljubljana.
POMEN IZPITA
Knjižnični delavci opravljajo izpit za knjižničarja, višjega knjižničarja oziroma bibliotekarja, in
sicer glede na zaključeno stopnjo izobrazbe:
- knjižničar (srednja izobrazba),
- višji knjižničar (višja izobrazba),
- bibliotekar (visokošolska oziroma univerzitetna izobrazba, prva stopnja bolonjskega študija,
magisterij, doktorat).
Z opravljenim bibliotekarskim izpitom knjižnični delavec:
- dokazuje, da je usposobljen za samostojno opravljanje strokovnih del v knjižnici;
- lahko začne postopek za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. V skladu s
Pravilnikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS, št. 107/2008, 6/11 – odl.
US, 7/11 – odl. US) je opravljen bibliotekarski izpit eden od pogojev za pridobitev dovoljenja
kategorije A;
- lahko napreduje v višje strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne
nazive v knjižnični dejavnosti (UL RS, št. 9/2009, 108/11).
IZOBRAŽEVANJE
Za pripravo na bibliotekarski izpit NUK izvaja in organizira naslednje tečaje:
-
Tečaj za začetnike v stroki,
Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit I in II,
Strokovna obdelava knjižničnega gradiva,
Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva.
Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit bo izveden v dveh delih: prvi del bo namenjen pripravi
na izpit iz splošnega dela, drugi del pa pripravi na izpit iz strokovnih predmetov, razen iz predmeta
Notranja organizacija in delo knjižnic. Za pripravo na ta izpitni predmet priporočamo obisk tečaja
Strokovna obdelava knjižničnega gradiva in Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva.
Stran 5 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
Za uspešno pripravo na bibliotekarski izpit priporočamo tudi udeležbo na tečajih, ki jih izvajamo v
sklopu permanentnega izobraževanja knjižničnih delavcev. Tečaji, na katerih bodo kandidati
poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebinah, so naslednji:
- Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici,
- Iskanje in uporaba e-virov v knjižnicah,
- Predstavitev in uporaba elektronske izdaje tabel Univerzalne decimalne klasifikacije (tečaj je
brezplačen),
- Izobraževanja za uporabnike: brezplačni tečaji za iskanje po elektronskih informacijskih virih (ečlanki in e-knjige; citatni indeksi).
Kandidatom omogočamo brezplačen dostop do elektronske različice tabel UDK. Dostop je
možen z računalnikov v informacijskem središču NUK. Lahko si ga zagotovite tudi tako, da
sporočite IP številko računalnika, s katerega boste dostopali do tabel (na naslov:
[email protected]). O podrobnostih dostopa vas bomo pravočasno obvestili na spletnih
straneh NUK (http://www.nuk.uni-lj.si/Knjižničarji/Bibliotekarski izpiti).
OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA
PRIJAVA
- Kandidate prijavijo na izpit knjižnice, v katerih so zaposleni (oziroma v katerih se
usposabljajo za pristop k izpitu).
- Prijave pošljejo na naslov: NUK, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke,
Izpitna komisija, Ljubljana, Turjaška 1.
- Kandidate prosimo, da pošljejo prijave na izpit vsaj mesec dni pred sejo Izpitne komisije.
- Izpitna komisija upošteva le prijave, ki imajo priloženo vso predpisano dokumentacijo.
- Kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo, jo mora v roku 10 dni po prejemu pisnega obvestila
dopolniti. V nasprotnem primeru Izpitna komisija njegove prijave ne upošteva.
-
Za posamezni izpitni rok komisija sprejme največ 50 kandidatov in pri tem upošteva vrstni red
prijav.
- Izpitna komisija odobri pristop k izpitu le kandidatu, ki je opravil predpisano dobo
usposabljanja.
Prijava mora vsebovati:
- izpolnjeno prijavnico, na kateri naj bo naveden izpitni rok, na katerega se kandidat prijavlja.
Prijavnice so dostopne na spletni strani NUK.
- izjavo odgovorne osebe knjižnice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi šolski izobrazbi, o
trajanju in programu strokovnega usposabljanja v knjižnici in oceno dosedanjega kandidatovega
dela;
- kopijo dokazila o izobrazbi (zadnji končani šoli);
Stran 6 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
- dokumentacijo o morebitnih oprostitvah oziroma dokumentacijo o že opravljenem izpitu v drugi
stroki;
- kandidati, ki se prijavijo na diferencialni izpit, k prijavi priložijo tudi kopijo potrdila o že
opravljenem bibliotekarskem izpitu oziroma navedejo datum opravljanja izpita.
Na osnovi prijave in prilog Izpitna komisija odloči, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane
pogoje in ali sme opravljati izpit v roku, za katerega se prijavlja.
Na izpit se lahko prijavijo knjižnični delavci, ki so opravili predpisano dobo usposabljanja.
Izpitna komisija priporoča vodjem (direktorjem) knjižnic, naj upoštevajo določila o dolžini
pripravniške dobe kandidatov (24. člen Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij
bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980) ter predlagajo in utemeljijo skrajšanje le v izjemnih
primerih: za kandidate, ki so posebno uspešni in predčasno usposobljeni za samostojno delo v
stroki (38. in 39. člen sporazuma).
Za kandidate, ki niso več pripravniki in ki prihajajo iz drugih strok, Izpitna komisija prav tako
priporoča, da se usposabljajo v skladu s 24. členom sporazuma; vsekakor pa naj doba
usposabljanja kandidatov ne bo krajša od pol leta (polni delovni čas).
ODJAVA
- Sprejemamo le pisne odjave.
- Kandidat se mora odjaviti najkasneje 7 dni pred datumom izpita oziroma takoj, ko nastopijo
okoliščine, zaradi katerih ne more opravljati izpita.
POTEK IZPITA
- Bibliotekarski izpit je usten. Kandidat je vse predmete izprašan na isti dan. Izpit je sestavljen iz
splošnega in strokovnega dela.
- Kandidat opravlja najprej splošni del. Uspešno opravljen splošni del je pogoj za opravljanje
izpita iz strokovnih predmetov.
- Splošni del je za vse kandidate enak, strokovni del pa se po obsegu in zahtevnosti razlikuje glede
na strokovni naziv, za katerega kandidat opravlja izpit (glej seznam izpitnih predmetov za
posamezne nazive).
Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz enega izpitnega predmeta, sme iz tega predmeta opravljati
popravni izit po preteku najmanj enega meseca.
Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz dveh ali več izpitnih predmetov, sme ponavljati celoten
izpit na naslednjem izpitnem roku.
Kandidat lahko ponavlja izpit največ dvakrat.
Če kandidat določenega dne ne pride na izpit in za odsotnost nima opravičljivega razloga, se
šteje, da izpita ni opravil. Enako velja za kandidata, ki brez opravičljivega razloga odstopi od že
začetega izpita.
Stran 7 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
OPROSTITVE
Za vse oprostitve mora kandidat k prijavi na izpit priložiti ustrezne dokumente. O oprostitvah
odloča Izpitna komisija.
- Glede na zgoraj omenjeni samoupravni sporazum, so kandidati z diplomo iz knjižničarstva na
nekdanji Pedagoški akademiji v Ljubljani oproščeni izpita iz predmetov »Zgodovina knjige in
knjižnic« in »Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva«.
- Kandidat je oproščen izpita iz splošnega dela, če je že opravil izpit v bibliotekarski stroki (če
opravlja diferencialni izpit) ali enakovreden izpit v drugi stroki (na primer na področju javne
uprave, vzgoje in izobraževanja). Pri predmetu Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva
mora izkazati podrobno poznavanje knjižničarske zakonodaje (Zakon o knjižničarstvu,
podzakonski akti).
- Kandidat je oproščen opravljanja izpita iz tujega jezika, če ima diplomo iz tujega jezika ali
potrdilo o opravljenem izpitu iz tujega jezika, ki ga je izdala ustrezna verificirana ustanova (na
primer Filozofska fakulteta v Ljubljani, Državni izpitni center) in iz katerega je razvidno, da
določen jezik obvlada aktivno oziroma pasivno.
Diferencialni izpit
Knjižnični delavci, ki so že opravili bibliotekarski izpit in so si v času zaposlitve v knjižnici
pridobili šolsko izobrazbo, ki je višja od prejšnje, lahko opravljajo diferencialni izpit za višji
strokovni naziv.
Diferencialni izpit za naziv višji knjižničar obsega naslednje predmete:



Notranja organizacija in delo knjižnic,
Bibliografija,
Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva.
Diferencialni izpit za naziv bibliotekar obsega naslednje predmete:




Notranja organizacija in delo knjižnic,
Bibliografija,
Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva,
izpit iz tujega jezika – aktivno znanje jezika.
IZPITNA TERMINA
Izpiti bodo od 1. do 5. junija (pomladanski rok) in od 30. novembra do 4. decembra (jesenski rok)
v NUK (Učilnica - Leskoškova 12).
Seji Izpitne komisije bosta predvidoma 23. aprila oziroma 27. oktobra, po teh datumih bosta
pripravljena razporeda izpitov.
Kandidat je obveščen o datumu izpita najkasneje 10 dni pred dnevom izpita (na naslov stalnega
bivališča, ki je naveden na prijavnici).
Stran 8 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
PARTICIPACIJA
V letu 2015 znaša participacija za opravljanje bibliotekarskega izpita 100 EUR na kandidata, cena
diferencialnega izpita pa 80 EUR.
- V skladu z določbo 8. točke 42. člena ZDDV-1 (Ur. l. RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11) so
bibliotekarski izpiti uvrščeni med izobraževalne storitve, ki so oproščene plačila DDV, zato v
ceni ni vključen 22% DDV.
Participacijo nakažejo knjižnice (oziroma fizične osebe – samoplačniki) po prejemu računa na TR
pri UJP 01100-6030371984.
- Kandidat, ki se izpita ni udeležil in za odsotnost nima opravičljivega razloga, poravna
participacijo v celoti.
- Kandidat, ki se izpita iz opravičljivega razloga ni mogel udeležiti, poravna 20% participacije.
INFORMACIJE
Dodatna pojasnila o bibliotekarskih izpitih in njihovi izvedbi lahko dobite pri mag. Heleni Pečko
Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektronski naslov: [email protected]) in Poloni
Marinšek (tel. 01/200-11-60, elektronski naslov: [email protected]).
Stran 9 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA
Splošni del je enak za vse kandidate, ne glede na stopnjo izobrazbe.
1. SPLOŠNI DEL
 Državna ureditev Republike Slovenije























Ustava
Oblika vladavine
Oblika političnega sistema
Oblika državne oblasti
Oblika državne ureditve
Načelo delitve oblasti
Pravna država
Socialna država
Človekove pravice in temeljne svoboščine
Varstvo človekovih pravic
- Enako varstvo
- Pravica do pravnega sredstva - pritožba
- Upravni spor
- Ustavna pritožba
- Pritožba varuhu človekovih pravic
- Pravica do povračila škode
Avtonomnost univerze in drugih visokih šol
Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti
Državni zbor
Državni svet
Predsednik republike
Vlada
Uprava
Sodstvo
Ustavno sodišče
Državno tožilstvo
Odvetništvo in notariat
Samouprava (lokalna in druga)
Lokalna samouprava
 Odnosi delavcev v delovni organizaciji







Pogodba o zaposlitvi (sklenitev, prenehanje, suspenz)
Oblike odločanja delavcev
Obveščanje delavcev
Odgovornost delavcev
Disciplinska odgovornost
Materialna odgovornost
Kazenska odgovornost
Stran 10 od 32
Bibliotekarski izpiti

















2015
Začasno in občasno delo
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Delovna knjižica
Delovno razmerje - predpisi
Delovni čas
Odmori
Pripravništvo
Poskusno delo
Izobraževanje
Razporejanje
Način sklenitve delovnega razmerja
Delo na domu
Odsotnost z dela brez nadomestila
Pogodba o zaposlitvi
Plače v zavodih
Ugotavljanje znanja in sposobnosti
 Ureditev in položaj zavodov











Kaj so zavodi
Ustanovitev zavoda
Akt o ustanovitvi
Dejavnost zavoda
Organi zavoda (svet, direktor, strokovni vodja, strokovni svet)
Svet zavoda
Strokovni svet
Strokovni vodja
Direktor
Splošni akti zavoda
Povezovanje zavodov
 Avtorska in sorodne pravice










Zgodovinski razvoj
Mednarodna ureditev
Avtor
Avtorsko delo
Avtorske pravice
Druge pravice avtorja
Avtorska pravica v pravnem prometu
Sorodne pravice
Uveljavljanje pravic
Varstvo pravic

Socialno zavarovanje


Vrste zdravstvenih zavarovanj (obvezno, prostovoljno)
Obvezno zavarovanje
Stran 11 od 32
Bibliotekarski izpiti









2015
Prostovoljno zavarovanje
Zdravstveno zavarovanje / pravice
Zdravstveno zavarovanje / predpisi
Pokojninsko zavarovanje/osebe
Pokojninsko zavarovanje/pravice
Pokojninsko zavarovanje/pokojnine
Starostna pokojnina
Invalidsko zavarovanje/osebe
Poklicna rehabilitacija
2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC

Razvoj pisave








Embrionalna pisava
Logogrami (piktogrami, ideogrami, determinante)
Klinopis
Hieroglifi
Črkovna pisava
Latinica
Gotica
Cirilica
 Razvoj knjige






Mezopotamija (klinopisne tablice)
Egipt (papirusni zvitki)
Hebrejska knjiga
Grške knjige
Rimske knjige
Kodeksi
 Posebni pojmi




Kolofon
Epigrafika
Paleografija
Ekslibris
 Pisne podlage skozi stoletja




Glinaste tablice
Papirus
Pergament
Papir
 Izum tiska



Pečatniki
Blokovske knjige
Inkunabule
Stran 12 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
 Knjižnice v antiki




Mezopotamija
Egipt
Grčija
Rim
 Srednjeveške knjižnice



Samostani
Univerze
Plemiške knjižnice
 Razvoj knjižnic v novem veku






Francija
Anglija
Španija
Vatikan
Italija
Avstrija
 Zgodovina knjigotrštva
 Razvoj bibliotekarskih pravil
 Zgodovina knjižnic na slovenskem










Samostani
Grajske knjižnice
Trubarjeva knjižnica
Valvasorjeva knjižnica
Semeniška knjižnica
Licejska knjižnica
NUK
Učiteljske knjižnice
Čitalništvo na Slovenskem
Razvoj ljudskih in javnih knjižnic
 Zgodovina tiskarstva na slovenskem






Prvi tiskarji in papirničarji
Janez Mandelc
Janez Krstnik Mayr
Ignac Kleinmayr
Jožef Blaznik
Anton Schütz
Kandidat mora podrobneje poznati zgodovino knjižnice, kjer je zaposlen in zgodovinski razvoj
knjižničarstva v širši regiji.
Stran 13 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA
 Zakonski predpisi in strokovni standardi na področju knjižničarstva













Zakon o knjižničarstvu
Zakon o obveznem izvodu publikacij
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic
Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo
Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah
Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe
Pravilnik o razvidu knjižnic
Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov
Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva
Strokovni standardi na področju knjižničarstva in njihov pomen
 Splošna organizacija knjižničnega informacijskega sistema Slovenije













Vrste knjižnic
Načini povezovanja knjižnic: knjižnični informacijski sistem in knjižnična mreža
Izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe
Brezplačne osnovne storitve knjižnic
Nacionalni vzajemni bibliografski sistem
Knjižnični informacijski servis
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
Nadzor nad dejavnostjo knjižnic
Financiranje knjižnične dejavnosti kot javne službe
Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik
Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnice
Svetovalna dejavnost na področju knjižničarstva
Knjižnična statistika: zbiranje, obdelava in predstavitev statističnih podatkov o dejavnosti
knjižnic
 Vrste knjižnic









Nacionalna knjižnica: poslanstvo in naloge
Nacionalne knjižnica: naloge v okviru nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
Visokošolske knjižnice: poslanstvo in naloge
Univerzitetne knjižnice: poslanstvo in naloge
Splošne knjižnice: poslanstvo in naloge
Osrednje območne knjižnice: poslanstvo in naloge
Šolske knjižnice: poslanstvo in naloge
Specialne knjižnice: poslanstvo in naloge
Osrednji specializirani informacijski centri: poslanstvo in naloge
Stran 14 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
 Knjižničarska stroka







Mednarodna knjižničarska združenja ter njihove funkcije
Slovenska knjižničarska združenja ter njihove funkcije
Časopisi (revije - domače in pomembnejše tuje) s področja knjižničarstva
Etični kodeks knjižničarjev
Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in
knjižničarstva
Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev
Knjižničarski strokovni nazivi: Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični
dejavnosti
Kandidat, ki je oproščen izpita iz splošnega dela, mora pri predmetu Splošna organizacija knjižnic
in knjižničarstva izkazati podrobno poznavanje knjižničarske zakonodaje.
4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC
Opisna katalogizacija gradiva
Naloge kataloga
 pariška načela
 mednarodna katalogizacijska načela
 funkcionalne zahteve za bibliografske zapise
Pravila za katalogizacijo
 Vrste avtorstva
 Vrste značnic in kriteriji za izbiro
 Osebna značnica
 Korporativna značnica
 Stvarna značnica
 Glavni in dodatni vpisi, kazalke in vodilke
 Normativna kontrola
 ISBD (nastanek, cilji)
 Osnovna shema in raba ločil
 Viri podatkov za posamezna območja – uporaba oglatih oklepajev
 Značilnosti enega od območij bibliografskega opisa
 Stopenjski opis – variante
Na izpitu kandidat izdela bibliografske opise za 2 enoti (za naziv knjižničar in višji knjižničar)
oziroma 3 enote(za naziv bibliotekar) knjižnega gradiva (monografske publikacije).
Vsebinska katalogizacija gradiva



Stvarni katalogi – vrste, značilnosti
Splošna načela predmetnega označevanja knjižničnega gradiva: natančnost vsebinske obdelave,
število predmetnih oznak, specifičnost predmetnih oznak, uvajanje novih predmetnih oznak,
opuščanje predmetnih oznak, selekcija
Pravila za oblikovanje predmetnih oznak:
- oblika predmetnih oznak
Stran 15 od 32
Bibliotekarski izpiti











2015
- ednina in množina
- sinonimi
- kratice
- homonimi
- kvalifikatorji
Predmetne oznake glede na vsebino, pravila za oblikovanje:
- imenske predmetne oznake
- tematske predmetne oznake
- zemljepisne predmetne oznake
- oblikovne predmetne oznake
Predmetni niz
Predmetna določila
Kazalke
Vodilke
Klasifikacija, klasifikacijski sistemi
UDK – nastanek, struktura
Splošni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba
Posebni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba
Vezni znaki
Razreševanje primerov vrstilcev UDK
5. BIBLIOGRAFIJA





















Razlaga besede in pojma “bibliografija”
Moderna definicija in razlaga le-te
Zbiranje gradiva za bibliografijo
Vrste bibliografij
Popisovanje gradiva (formalni opis)
Klasifikacija gradiva (vsebinska oznaka)
Ureditev bibliografij (vrste, dobre in slabe strani vsake od njih)
Oblike bibliografij
Elementi popisa za gradivo
Nacionalna bibliografija
Smernice UNESCO za izdelavo nacionalnih bibliografij
Glavni namen Smernic UNESCO (kaj so želeli z njimi doseči)
Standardi za popis gradiva za nacionalne bibliografije
Kaj poveča uporabnost bibliografij
Bibliografija: katalog (razlike)
Univerzalna bibliografska kontrola
Kaj je bibliografska enota
Slovenska bibliografija po letu 1945
- principi in kriteriji izbora, popisa, klasifikacije, načina izhajanja
- katero gradivo zajema
Vzajemni katalog (načelna izhodišča)
Retrospektivna bibliografija pri Slovencih
Najpomembnejši bibliografi pri Slovencih
Stran 16 od 32
Bibliotekarski izpiti



2015
Razvoj tekoče nacionalne bibliografije (za različne vrste gradiva) pri Slovencih (primerjava
pred letom 1945 in po letu 1945)
Retrospektivna bibliografija člankov (Leksikografski zavod v Zagrebu)
Osebne bibliografije, založniške, pokrajinske, strokovne, bibliografije prevodov, bibliografija
bibliografij itd. (razlaga, naštej primer)
6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA


























Sestavni deli knjige
Razvoj pisne podlage, vezave in črnil ter trajnost le-teh
Papirus, pergament, papir - primerjava materialov (surovine, izdelava, trajnost)
Zgodovina papirništva
Identifikacija različnih vrst papirja ter njihova trajnost
Sestava papirja
Surovine za proizvodnjo papirja nekoč in danes
Kemijska zgradba celuloze
Razlika med celulozo, lesom in papirjem
Kislost oziroma pH papirja
Kaj je lignin in kako vpliva na trajnost papirja
Primerjava trajnosti knjižničnega gradiva, ki je nastalo v 17. in 20. stoletju
Vzroki poškodb papirja
Vpliv okolja na gradivo (zrak, temperatura, sončna svetloba…)
Optimalni pogoji hranjenja papirja
Biološki škodljivci knjižničnega gradiva
Restavriranje knjižničnega gradiva
Skladišče - izgradnja, razsvetljava, ogrevanje…
Papir in novi nosilci informacij (primerjava obstojnosti)
Fotografsko gradivo (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)
Gramofonske plošče (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)
Magnetni nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)
Optični nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja)
Zaščita s prenosom na nov nosilec: primerjava postopkov prenosa na mikrofilm in digitalizacije
gradiva
Naravne katastrofe: poglavitne poškodbe pri poplavi, požaru…
Delovanje v primeru naravnih nesreč
7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (VIŠJI
KNJIŽNIČAR)







Informatika - dokumentalistika
Informacijsko-dokumentacijska dejavnost
Podatek/informacija
Organizacija znanja
Informacijski ciklus
Diseminacija informacij
Referenčna dejavnost
Stran 17 od 32
Bibliotekarski izpiti






























2015
Elektronski referenčni servis
Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost,
informacijsko vedenje)
SDI
Informacijski viri
Primarni dokumenti
Sekundarne publikacije
Terciarne publikacije
Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti)
Katalog
Elektronski viri na spletu
Dokumentiranje (postopek, metode)
Vsebinska katalogizacija (načini)
Povzemanje
Povzetek in izvleček
Indeksiranje
Klasificiranje
Klasifikacijski sistemi
Tezaver
Podatkovne zbirke (delitev)
Informacijska tehnologija v knjižnicah
Programska oprema v knjižnicah
Strojna oprema v knjižnicah
Kooperacija, vzajemna katalogizacija
OPAC
Odprti dostop
Elektronski časopisi
Internet, iskalna orodja in servisi na njem
Značilnosti elektronskih virov
Informacijska pismenost
Knjižnica 2.0
8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN
UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (BIBLIOTEKAR)








Eksplozija informacij
Informatika – dokumentalistika
Informacijsko-dokumentacijska dejavnost
Podatek/informacija
Organizacija znanja
Informacijski ciklus
Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost,
informacijsko vedenje)
Iskanje informacij/poizvedovanje
Stran 18 od 32
Bibliotekarski izpiti













































2015
Diseminacija informacij
Referenčna dejavnost
Elektronski referenčni servis
Referatni časopisi, signalne informacije
Sprotne poizvedbe / retrospektivne poizvedbe
SDI
Nevidni kolegij
Informacijski viri
Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti)
Katalog
Retrospektivna konverzija katalogov
Elektronski viri na spletu
Primarni dokumenti
Sekundarne publikacije
Terciarne publikacije
Dokumentiranje (postopek, metode)
Vsebinska katalogizacija (načini)
Povzemanje
Povzetek in izvleček
Indeksiranje
Klasificiranje
Avtomatsko indeksiranje
Klasifikacijski sistemi
Tezaver
Podatkovne zbirke (delitev)
Sistemi za poizvedovanje
Uporabniški vmesniki
Odziv in natančnost
Relevantnost in pertinentnost
Citiranost in odmevnost
Značilnosti elektronskih virov
Informacijska tehnologija v knjižnicah
Programska oprema v knjižnicah
Strojna oprema v knjižnicah
Informacijsko-komunikacijsko omrežje v knjižnicah
Kooperacija, vzajemna katalogizacija
OPAC
FZBZ (FRBR)
Elektronski časopisi
Internet, iskalna orodja in servisi na njem
WWW (značilnosti)
Digitalna knjižnica
Digitalna skladišča (repozitoriji)
Metapodatki
URI, URL, URN
Stran 19 od 32
Bibliotekarski izpiti




2015
OAI-PMH
Odprti dostop
Tehnologije spleta 2.0 v knjižnicah
Splet 3.0
9. TUJ JEZIK
Kandidati opravljajo izpit iz tujega jezika, ki ga navedejo v prijavi na izpit.
Izbirajo med jeziki, za katere lahko zagotovimo izpraševalce (angleški, nemški, italijanski,
francoski, španski, hrvaški jezik; izjemoma madžarski jezik).
Pri izpitu je poudarek na poznavanju osnovne terminologije s področja bibliotekarstva, pri čemer
pomeni:
- pasivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku in njegov ustni prevod v
slovenski jezik;
- aktivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku, razlaga strokovnih izrazov
ter njegova ustna obnova v tujem jeziku.
GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT
Priporočamo naslednje strokovne časopise:
 Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti - URL: http://revijaknjiznica.zbds-zveza.si/;
 Knjižničarske novice – URL: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/;
 Organizacija znanja - URL: http://home.izum.si/cobiss/oz/;
 Šolska knjižnica - URL: http://www.zrss.si/.
Svetujemo, da pregledate najnovejše zbornike s kongresov ZBDS (Zveze bibliotekarskih društev
Slovenije) in posvetovanj sekcij ZBDS. Številne publikacije, ki vam utegnejo koristiti pri pripravi
na izpit, so dostopne v Bibliotekarskem raziskovalnem, izobraževalnem in informacijskem centru
NUK, Turjaška 1 (4. nadstropje).
Kandidatom brez formalne izobrazbe s področja bibliotekarstva priporočamo knjigo o temeljih
stroke:
Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za
šolstvo, 2010.
Stran 20 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
IZBOR PRIPOROČENEGA GRADIVA
Pripravili smo popis novejših del s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti (večinoma v
slovenskem jeziku), ki so povezana z izpitnimi vsebinami in ki jih kandidati po svoji presoji
uporabljajo pri pripravi na izpit.
1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI
Predpisi so dostopni na spletnih straneh Uradnega lista RS www.uradni-list.si in Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport http://www.mizs.gov.si/ .
1. Ustava Republike Slovenije. UL RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06, 47/13.
2. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. UL RS, št. 21/95, 9/01, 30/01, 43/04, 58/04 17/2006,
139/06, 16/07, 68/08, 85/10, 47/13, 110/13.
3. Zakon o delovnih razmerjih. UL RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08, 83/09, 21/13.
4. Zakon o inšpekcijskem nadzoru. UL RS, št. 56/02, 16/07, 43/07, 40/14.
5. Zakon o javnih uslužbencih. UL RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 10/04, 23/05, 62/05, 113/05, 21/06,
23/06, 62/06, 131/06, 11/07, 33/07, 63/07, 65/08, 69/08, 74/09, 40/12 - ZUIJF.
6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. UL RS, št. 96/12.
7. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. UL RS, št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07,
77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 100/11, 111/13.
8. Zakon o varstvu kulturne dediščine. UL RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13.
9. Zakon o zavodih. UL RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 36/00, 127/06.
2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC
1. Bahor, Stanislav. Skriti knjižni zakladi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009.
2. Berčič, Branko. O knjigah in knjižničarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000.
(BiblioThecaria; 8).
3. Dolar, Jaro. Spomin človeštva. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.
4. Dolinar, France. Knjižnice skozi stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004. (BiblioThecaria;
14).
5. Dular, Anja. Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja.
Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002.
6. Golob, Nataša. Stiški rokopisi. Ljubljana: Narodna galerija, 1994.
7. Illich, Iztok. Knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
8. Janeš, Lidija. Slovensko knjižničarstvo do konca reformacije. Šolska knjižnica (2009)19, str. 3643.
9. Kodrič-Dačić, Eva. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. Knjižnica
41(1997)2-3, str. 17-31.
10. Kodrič-Dačić, Eva. Neuspešni poskusi za sprejem zakona o javnih knjižnicah v Kraljevini
Jugoslaviji v letih 1929-1935. Knjižnica, 44(2000)3, str. 7-29.
11. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica
47(2003)1-2, str. 85-107.
12. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950. Knjižnica
55(2011)4, str. 70-87.
Stran 21 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
13. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v
obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168.
14. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-185.
15. Kovač, Miha. Od katedrale do palačinke: tisk, branje in znanje v digitalni družbi. Ljubljana:
Študentska založba, 2009.
16. Možina, Klementina. Knjižna tipografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za
bibliotekarstvo: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2003 (BiblioThecaria;
13)
17. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. (Monumenta
bibliothecaria; 1)
18. Smolik, Marijan. Semeniška knjižnica v Ljubljani. Maribor: Obzorja, 1975, 30 str.
(Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 54).
19. Stefan, Konrad. Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana : Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009. (Monumenta
bibliothecaria ; 2).
20. Stipčević, Aleksandar. Povjest knjige. Zagreb : Nakladni zavod Matice hrvatske, 1985.
21. Vodopivec, Jedert. Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj.
Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 2000.
22. Zajc, Neža. Slovanske knjige v XVI. Stoletju: med rokopisom in tiskom. Knjižnica 55(2011)4,
str. 133-146.
23. Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem. Knjižnica 55(2011)4. (Tematska številka).
3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA

ZAKONI, PRAVILNIKI,PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI
Najnovejši zakoni, predpisi in drugi pravni akti oziroma strokovni dokumenti s področja
knjižničarstva so v celotnem besedilu dostopni na spletnih straneh NUK /Knjižničarji/Zakoni,
predpisi, načela (URL: http://www.nuk.uni-lj.si/).
Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: NUK, 2003.
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Ur. List RS, št. 9/09,
108/11.
3. Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. UL RS, št. 107/08, 6/11 – odl. US,
7/11 – odl. US.
4. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. Ur. List RS št. 42/04, 14/09.
5. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. UL RS, št. 88/03.
6. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. UL RS, št. 73/03,
70/08, 80/12.
7. Pravilnik o razvidu knjižnic. UL RS, št. 105/03.
8. Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij. UL RS, št. 90/07.
9. Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. UL RS, št. 90/07.
10. Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. UL SRS,
št. 30/80.
11. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. UL RS, št. 29/03.
12. Zakon o knjižničarstvu. UL RS, št. 87/01, 96/02 – ZUIJK.
1.
2.
Stran 22 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
13. Zakon o obveznem izvodu publikacij. UL SRS, št. 69/06, 86/09.

VRSTE KNJIŽNIC
Nacionalne knjižnice
1. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica
47(2003)1-2, str. 85-107.
2. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950. Knjižnica
55(2011)4, str. 70-87.
3. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenika. Knjižnica 47(2001)1-2, str. 85-107.
4. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenska nacionalna knjižnica. Knjižnica 49(2005)3, str. 139-153.
5. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v
obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168.
6. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-185.
7. Slovenska nacionalna knjižnica: ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno
knjižnico. Ljubljana: NUK, 2006.
Visokošolske knjižnice
1. Izzivi sodobnih tehnologij: konkurenčna prednost knjižničnih storitev: zbornik referatov. 5.
skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske
knjižnice pri ZBDS, Ljubljana, 17.-18. oktober 2012. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev
Slovenije, 2012.
2. Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah: zbornik prispevkov. 3. skupno posvetovanje
specialnih in visokošolskih knjižnic, Ljubljana, 23. oktober 2008. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2008.
3. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije, 2010.
4. Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: zbornik prispevkov 4. skupnega
posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze
bibliotekarskih društev Slovenije. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010.
5. Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer
visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109.
6. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih
knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STA
NDARDI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf
Splošne knjižnice
1. Bon, Milena. Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2009. Knjižnica 55(2011)2-3,
str. 203-222.
2. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2002.
3. Kozinc, Željko. Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan, 2007.
4. Nielse, Gyda Skat. Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2007.
5. Novljan, Silva. Apologija za krajevno knjižnico. Knjižnica 57(2013)1, str. 15-47.
6. Novljan, Silva . Domoznanska zbirka: neizkoriščene zmožnosti?. Knjižnica, 49(2005)3, str.
7-37.
7. Novljan, Silva. Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48 (2004)3, str. 107-124.
Stran 23 od 32
Bibliotekarski izpiti
8.
9.
10.
11.
12.
13.
2015
Novljan, Silva. Načrtujemo knjižnico. Knjižnica, 44 (2000)1-2, str. 35-56.
Rampih, Slavica. Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije, 2010.
Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Ljubljana:
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005. URL: http://www.kultura.gov.si
Strategija
razvoja
splošnih
knjižnic
2013-2020.
URL:
http://www.zbdszveza.si/sites/default/files/dokumenti/2012/strategija_razvoja_splosnih_knjiznic_predlog_za_ra
zpravo_strokovne_javnosti_avg_sep2012.pdf
Vodeb, Gorazd. Združevanje različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini. Knjižnica 52(2008)2-3,
str. 29-47.
Zagovorništvo v knjižnici: kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici? Grosuplje: Jara, Zavod
za razvoj knjižnic, 2013.
Šolske knjižnice
1. IFLA/UNESCO: manifest o šolskih knjižnicah : šolska knjižnica pri učenju in poučevanju za
vse. Šolska knjižnica, 11(2001)3, str. 138-139.
2. IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 13(2003)3, str. 115-124.
3. Steinbuch, Majda. Šolska knjižnica in knjižničar v sistemu. Šolska knjižnica 21(2011)1, str. 1725.
4. Zwitter, Savina. Pedagoško delo v šolski knjižnici . Ljubljana : Modrijan, 2012. ISBN 978-961241-679-9.
Specialne knjižnice
1. Dular, Anja. Muzej in muzejska knjižnica ter šola in šolska knjižnica. Šolska knjižnica (2009)4,
str. 212-217.
2. Knjižnice za slepe v informacijski dobi: razvojne smernice. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije, 2010.
3. Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. Ljubljana: 2000. URL:
http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2007/SPECIALNE_merila_standardi_2000.pdf
4. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah: analiza
stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127.
5. Vovk, Damjana, B. Badovinac. Pregled organiziranosti knjižničnih storitev za slepe in
slabovidne v izbranih državah. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 33-61.
 KNJIŽNIČARSKA STROKA
1. Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. Knjižničarske novice, 5(1995)12, priloga. URL:
http://www.nuk.uni-lj.si/ knjižničarji / Etični kodeks slovenskih knjižničarjev.
2. Deklaracija
o
knjižnicah
in
trajnostnem
razvoju.
URL:
http://www.zbdszveza.si/deklaracija_o_knjiznicah.asp.
3. Glasgowska deklaracija o knjižnicah, informacijskih storitvah in intelektualni svobodi. URL:
http://www.zbds-zveza.si/glasgowska_deklaracija.asp.
4. Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov = Library: open space for dialogue
and knowledge: proceedings / Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije,
Maribor, 20.-22. oktober 2011. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2011.
5. Lyonska deklaracija. URL: http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/lyonska_deklaracija.
Stran 24 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
6. Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Ljubljana, 2004. URL: http://www.zbdszveza.si/manifest.asp.
7. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. (Monumenta
bibliothecaria; 1).
8. Rubin, Richard. Fundations of library and information science. New York: Neal-Schuman
Publishers, 2010.
9. Skupaj smo močnejši [Elektronski vir] : povezovanje, sodelovanje in etično delovanje : zbornik
povzetkov / Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Laško, 18.-19.
september 2014. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2014.
10. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih
knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDAR
DI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf
4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC

1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
OPISNA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
Abecedni imenski katalog. Ljubljana: NUK, 1967.
ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih
publikacij. Druga predelana izdaja. Ljubljana: NUK, 1997.
ISBD(CR): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih
kontinuiranih virov. Ljubljana: NUK, 2005.
ISBD(CM): mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. Ljubljana: NUK,
1999.
ISBD (ER): mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. Ljubljana: NUK,
2000.
ISBD(G): splošni mednarodni standardni bibliografski opis. Ljubljana: NUK, 1997.
ISBD(M): mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Ljubljana: NUK,
1997.
ISBD(NBM): mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. Ljubljana: NUK,
1997.
ISBD(PM: mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov. Ljubljana: NUK, 1988.
Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu, oktobra 1961.
Knjižnica 5(1961)1-4, str. 110-117.
Oblika in struktura korporativnih značnic. Ljubljana: NUK, 1998.
PREKAT: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. Ljubljana: NUK, 2001.
Priročnik za UNIMARC. Format za normativne podatke. Ljubljana: NUK, 2003.
Smernice za normativne zapise in napotila. Ljubljana: NUK, 2004.
Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb: Hrvatsko
bibliotekarsko društvo, 1983-1986, 1. in 2. del.
Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Razlage strokovnih izrazov
in stvarni kazali. Ljubljana: NUK, 1998.
Značka: priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji. Ljubljana: NUK, 2001.
Stran 25 od 32
Bibliotekarski izpiti

1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
2015
VSEBINSKA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer
visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109.
Priročnik za UNIMARC. Ljubljana: NUK, 1999.
Splošni slovenski geslovnik: navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in
geslovnik. Ljubljana: NUK, 2002. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/.
Sternad, Metka. Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva: učno gradivo. Ljubljana: NUK,
2014. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/2014/Vsebinska_obdelava.pdf
Šauperl, Alenka. Klasifikacija knjižničnega gradiva: učbenik za študentke in študente
bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000.
Univerzalna decimalna klasifikacija: priročnik. Ljubljana: NUK, 2006.
Univerzalna decimalna klasifikacija MRF 2006. URL: http://www.nuk.unilj.si/udcmrf2006/GlavnaTabela.aspx).
5. BIBLIOGRAFIJA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Kocijan, Gregor. Bibliograf Janko Šlebinger (1876-1951). Knjižnica 45 (2001)1-2, str. 7-22.
Logar, Janez. Uvod v bibliografijo. NUK: Ljubljana, 1970, 282 str.
Mišković, Veselin. Na začetku je (bila) knjiga: bibliografija na Slovenskem. Ljubljana:
Narodna in univerzitetna knjižnica, 2010.
Munda, Jože. Knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983, 104 str. (Literarni leksikon,
22).
Škerget, Daniela, B. Rifl. Spletni viri in Slovenska bibliografija : študija primera. Knjižnica 58
(2014) 1-2, str. 35-56.
Šušterčič, Marjeta, B. Rifl. Izbor gradiva za Slovensko bibliografijo: s posebnim poudarkom na
selekciji člankov. Knjižnica 54 (2010)4, str. 119-135.
Veselko, Maks. Osnove bibliologije in bibliografije. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo,
1984.
Wagner, Lidija. Slovenska bibliografija : prikaz stanja glede na priporočila UNESCO za
izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij. Knjižnica 44 (2000)1-2, str. 113-120.
Žumer, Maja. Nacionalne bibliografije – njihova zgodovina in pomen. Knjižnica 44 (2000)1-2,
str. 89-111.
6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
1.
2.
3.
4.
Gspan, Alfonz. Konzerviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Ljubljana: Pedagoška
akademija, 1966.
IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska
fakulteta, oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv RS, 2005 (BiblioThecaria; 7. Prevodi; 2)
Malešič, Jasna, Andrej Štolfa. Zaščita najstarejšega fotografskega gradiva v Narodni in
univerzitetni knjižnici. Konservator-restavrator (2009), str. 34.
MATERIALNO varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji : ocena depojev v
osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Ljubljana : Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino, 2012 .
Stran 26 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
7.
8.
Bawden, David, Robinson, Lyn. Introduction to information science. London: Facet
Publishing, 2012.
Bešter, Tomaž. Knjižnično informacijsko znanje. Šolska knjižnica 21(2011), str. 52-53.
Bešter, Tomaž. Smernice IFLA za digitalno referenčno službo. Šolska knjižnica 19(2009), str.
159-170.
Darnton, Robert. Zadeva: knjiga : preteklost, sedanjost in prihodnost. Ljubljana : Cankarjeva
založba, 2011.
Eržen, Matjaž. E-knjige: dileme, težave in realnost v knjižnicah Univerze v Ljubljani.
Knjižnica 55(2011)2-3, str. 129-145.
Ljubljana vBiTiH – BiTi v Ljubljani. Prispevki iz prvega ljubljanskega kongresa digitalizacije
kulturne dediščine. Knjižnica 56 (2012)3 (Tematska številka).
Ločniškar-Fidler, Mateja. E-založbe, e-knjige, bralniki, knjižnice in avtorske pravice. Šolska
knjižnica (2009)19, str. 155-158.
Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije, 2010.
Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah: analiza
stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127.
Trajno ohranjanje digitalnih virov v Sloveniji. Knjižnica 55 (2011), 1 (Tematska številka).
8. TUJ jezik
Pri izpitu iz tujega jezika kandidat dokazuje, da obvlada terminologijo s področja bibliotekarstva in
informacijske znanosti. Priporočamo, da prebirate strokovne knjige in članke v ustreznih tujih
jezikih ter da si na spletu ogledate predstavitvene strani tujih knjižnic.
Predlagamo, da obiščete spletno stran mednarodnega združenja IFLA (URL: http://www.ifla.org/),
kjer najdete strokovne publikacije v več svetovnih jezikih.
Publikacije v tujih jezikih, ki vam utegnejo koristiti pri izpitu iz tujega jezika:

ANGLEŠČINA
1.
2.
Harrison, C., Beenham R. The Basics of Librarianship. - London: Clive Bingley, 1989.
Kanič, Ivan: Angleško - slovenski slovar bibliotekarske terminologije. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica, 2002.
Marinko, Irena. English for librarians - Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za
bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2003. (BiblioThecaria; 12).
3.

HRVAŠČINA
1.
Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice. 2. izd. - Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986. (Posebna izdanja / Hrvatsko
bibliotekarsko društvo ; knj. 5)
Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. URL:
http://www.hkdrustvo.hr/vbh.
2.

NEMŠČINA
1.
Hacker, Rupert: Bibliothekarisches Grundwesen. - München: K. G. Saur, 1989.
Stran 27 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2014
Bibliotekarske izpite smo v letu 2014 izvajali v skladu s Samoupravnim sporazumom o
pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke – UL SRS, št. 30/80.
Število kandidatov za opravljanje bibliotekarskega izpita je bilo 49, uspešno ga je opravilo 48
kandidatov ali 98 %. Glede na vrsto knjižnice je bilo največ kandidatov iz splošnih knjižnic (izpit
je opravilo 30 kandidatov ali 63 % vseh), sledjo specialne knjižnice 6 kandidatov ali 13 %), šolske
knjižnice (5 kandidatov ali 10 %), visokošolske knjižnice (opravilo ga je 5 kandidatov ali 10 %),
NUK (2 kandidata ali 4 %).
Glede na strokovni naziv je bilo največ kandidatov za naziv bibliotekar (39 kandidatov ali 81 %),
za strokovni naziv knjižničar jih je bilo 5 (11 %), za naziv višji knjižničar pa 4 kandidati (8 %).
Polovica kandidatov za bibliotekarski izpit je imela formalno (visokošolsko) bibliotekarsko
izobrazbo.
SPLOŠ
ŠOL
SPEC
VISOK
NUK
70
60
50
40
30
20
10
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slika 1: Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjižnice kandidata (20052014)
KNJIŽNIČAR
VIŠJI KNJIŽNIČAR
BIBLIOTEKAR
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slika 2: Bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20052014)
Stran 28 od 32
Bibliotekarski izpiti
višji
bibliotekar
knjižničar
leto
knjižničar
2005
2006
2007
2008
2009
6 (9%)
7 (9%)
6 (8%)
12 (13%)
18 (17%)
1 (2%)
4 (5%)
1 (1%)
4 (4%)
6 (6%)
58 (89%)
66 (86%)
73 (91%)
76 (83%)
80 (77%)
65
77
80
92
104
2010
2011
2012
2013
5 (5%)
23 (24%)
18 (21%)
11 (17%)
2 (2%)
2 (2%)
3 (4%)
5 (7%)
95 (95%)
70 (74%)
64 (75%)
50 (76%)
102
95
85
66
2014
5 (11%)
4 (8%)
39 (81%)
48
2015
skupaj
Tabela1: Opravljeni bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20052014)
Stran 29 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
IZPITNI PREDMETI
Izpitni predmeti
Strokovni naziv
1.
Splošni del
K
VK
2.
Zgodovina knjige in knjižnic
K
VK
-
B
3.
Splošna organizacija knjižnic in
knjižničarstva
K
VK
-
B
4.
Notranja organizacija in delo knjižnic
K
VK
VK-PA
B
5.
Bibliografija
K
VK
VK-PA
B
6.
Zaščita knjižničnega gradiva
K
VK
VK-PA
B
7.*
Informacijska služba in uporaba
knjižničnega gradiva
Osnove informacijsko dokumentacijske
dejavnosti in uporaba knjižničnega
gradiva
-
VK
VK-PA
-
-
-
-
B
9.
Tuj jezik – aktivno
-
-
-
B
10.
Tuj jezik – pasivno
K
VK
8.**
VK-PA
B
VK-PA
B
Strokovni nazivi:
K – knjižničar
VK – višji knjižničar
VK – PA – višji knjižničar (končana Pedagoška akademija – knjižničarstvo)
B – bibliotekar
*predmet opravljajo kandidati za naziv višji knjižničar
** predmet opravljajo kandidati za naziv bibliotekar
Stran 30 od 32
Bibliotekarski izpiti
2015
IZPRAŠEVALCI
1.
Izpitni predmet
Splošni del
Izpraševalci
Borut Abram
Janja Žlogar Piano
2.
Zgodovina knjige in knjižnic
3.
Splošna organizacija knjižnic in
knjižničarstva
mag. Marijan Rupert
dr. Sonja Svoljšak
mag. Gorazd Vodeb
mag. Helena Pečko Mlekuš
4.
Notranja organizacija in delo knjižnic
(opisna in vsebinska katalogizacija
gradiva)
5.
6.
Bibliografija
Zaščita knjižničnega gradiva
7.
Informacijska služba in uporaba
knjižničnega gradiva
8.
Osnove informacijsko dokumentacijske
dr. Alenka Kavčič-Čolić
dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva Srečko Bončina
9.
Tuj jezik
 angleški

nemški

hrvaški



italijanski
francoski
madžarski
Opisna katalogizacija:
Irena Kavčič, Mojca Trtnik,
Valentina Velkavrh
Vsebinska katalogizacija:
Metka Sternad, mag. Darija
Rozman
Marjeta Šušterčič
Andreja Kozjek, dr. Jasna Malešič,
Andrej Štolfa
dr. Alenka Kavčič-Čolić
Srečko Bončina
mag. Helena Pečko Mlekuš,
Irena Kavčič, Irena Sešek
Irena Kavčič
Tereza Poličnik-Čermelj, Irena
Sešek
Marjeta Šušterčič
Vesna Cej
mag. Helena Pečko Mlekuš
Rajsli Emese
Stran 31 od 32
Priimek in ime kandidata
_________________________________________________________________________
Stalni naslov
_________________________________________________________________________
NUK
Izpitna komisija
Turjaška 1
1000 Ljubljana
PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT
za strokovni naziv ______________________________
izpitni rok ________________________
Podatki o kandidatu
(Prosimo, izpolnite s tiskanimi črkami)
1.
Priimek (dekliški priimek)
in ime
2.
Rojstni podatki
(datum in kraj rojstva)
Izobrazba
(zadnja končana šola, smer)
3.
4.
Telefonska številka
5.
Elektronski naslov
6.
Ustanova, kjer je kandidat
zaposlen
(naziv, naslov, telefon)
7.
Plačnik participacije za izpit
(naziv, naslov, poštna številka)
8.
Plačnik - davčni zavezanec
DA
9.
Naziv delovnega mesta
kandidata,
oddelek (služba; enota)
10.
Doba usposabljanja
v knjižnični dejavnosti
(pripravniška doba)
Skupna delovna doba
11.
davčna številka
(obkroži)
NE
od
od tega v knjižnični dejavnosti
____ let ____ mesecev
12.
Kandidat je že opravil strokovni
izpit v drugi stroki
(navedite stroko in datum)
do
____ let ____ mesecev
13.
Kandidat želi opravljati izpit iz
naslednjih tujih jezikov
14.
aktivno znanje
pasivno znanje
1.
V skladu s predpisi
kandidat prosi za oprostitev
2.
opravljanja
3.
naslednjih izpitnih predmetov
4.
Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe Bibliotekarskega
raziskovalnega, izobraževalnega in informacijskega centra, in sicer v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih
podatkov.
Podpis kandidata
Podpis odgovorne osebe
ŽIG
V/Na ......................................, dne ........................
Priloge:
Participacijo za bibliotekarski izpit ________ EUR bomo poravnali po prejemu računa na TR pri UJP
01100-6030371984.