IZVAJANJE UKREPA DDU19 »UREDITEV PRIMARNE IN

Comments

Transcription

IZVAJANJE UKREPA DDU19 »UREDITEV PRIMARNE IN
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 66 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
mag. Jana MELJO*
Jurij KRAJČIČ**
mag. Gregor KOLMAN*
Špela PETELIN*
IZVAJANJE UKREPA DDU19 »UREDITEV PRIMARNE IN
SEKUNDARNIH RAB VODE V VEČNAMENSKIH
AKUMULACIJAH«
UVOD
V Sloveniji so zgrajeni večnamenski zadrževalniki, na katerih se izvajajo različne vrste rabe voda in
ostale dejavnosti, ki niso vedno skladne z načrtovano rabo voda. Nenačrtovana raba zadrževalnikov,
predvsem ribištvo, ribogojstvo, rekreacija in turizem, otežuje njihovo upravljanje in sofinanciranje
vzdrževalnih del.
Za uspešno upravljanje zadrževalnikov je ključna določitev prioritete rabe voda v večnamenskih
zadrževalnikih. V ta namen je bil s sklepom Vlade RS (sklep Vlade RS, št. 35500-4/2011/5 z dne
28.7.2011) sprejet Program ukrepov upravljanja voda 2011-2015 in z njim tudi ukrep DDU19 »Ureditev
primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah«. Izvajalec ukrepa je Inštitut za vode
RS. Ukrep se izvaja v letih 2012-2015. V okviru izvajanja ukrepa DDU19 so bila obravnavana različna
področja upravljanja z vodami: raba voda, stanje voda, hidromorfološke obremenitve ter ekonomske in
pravne vsebine.
Z namenom določitve prioritet uporabe vodnih objektov in naprav so zbrani karakteristični in drugi
podatki o obstoječih in predvidenih rabah voda in drugi podatki, vezani na ekonomske vsebine in
obremenjevanje voda. Izdelana so merila za določitev prioritete obstoječih vrst rabe voda in ostalih
dejavnosti na večnamenskih zadrževalnikih. V okviru izvajanja ukrepa DDU19 je predvidena tudi
določitev nosilcev stroškov uporabe vodne infrastrukture za druge namene.
Večnamenski zadrževalniki so namenjeni tako splošni in posebni rabi voda, kot tudi varstvu pred
poplavami ter drugim dejavnostim, zato je v nalogi obravnavano širše delovno področje, to je uporaba
vodnih objektov in naprav.
1.NAMEN, CILJI IN REZULTATI
Namen naloge je pripraviti evidenco obstoječe posebne in splošne rabe voda ter ostalih dejavnosti v
večnamenskih zadrževalnikih. Na podlagi zbranih podatkov se pripravi predlog prioritete uporabe
vodnih objektov in naprav. Hkrati se pripravi tudi nabor drugih podatkov, ki so potrebni za izdelavo
ekonomskih vsebin ter hidromorfoloških analiz in obremenitev, ki jih povzročajo raba voda in ostale
dejavnosti (npr. protipoplavna varnost). Podatki o hidromorfoloških obremenitvah so potrebni za
določitev ekološkega potenciala močno preoblikovanih in umetnih vodnih teles. Na podlagi
ekonomskih vsebin se bodo lahko uredile pristojnosti glede upravljanja, sofinanciranja in vzdrževanja
objektov vodne infrastrukture.
Rezultat naloge je predlog prioritete obstoječih vrst rabe voda in ostalih dejavnosti, t.j. predlog
primarne uporabe vodnih objektov in naprav. V preglednici so zbrani osnovni podatki o zadrževalnikih,
podatki o obstoječih vrstah rabe voda, o možni rabi voda, o ribiško-gojitvenih območjih ter drugi
podatki, vezani na ekonomske vsebine, na določitev ekološkega potenciala in na hidromorfološke
obremenitve (IzVRS, 2013).
* mag. Jana Meljo, univ. dipl. inž. grad., mag. Gregor Kolman, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., Špela Petelin, univ. dipl. inž.
grad., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana,**Jurij Krajčič, dipl. geog. (UN), Rožna dolina c. X 10,
1000 Ljubljana
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 67 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
2.METODA DELA
Analiziranih je bilo 58 večnamenskih zadrževalnikov. Začetni seznam 53 zadrževalnikov, ki izhaja iz
Načrta upravljanja voda za obdobje 2009-2015, je bil dopolnjen s petimi zadrževalniki (zadrževalnik na
Dravi – zajetje za HE Zlatoličje, zadrževalnik NEK, Sotelsko jezero pregrada Prišlin in zadrževalnika, ki
sta nastala z izgradnjo hidroelektrarn na Savi). Izmed obravnavanih zadrževalnikov je 50
zadrževalnikov mokrih in 8 suhih.
Informacije o obremenjevanju voda, s poudarkom na rabi in urejanju voda, so bile pridobljene v
sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) in predstavniki osmih območnih pisarn ARSO (izpostave:
Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica in Koper). Pri pridobivanju
osnovnih informacij, vezanih na varstvo pred poplavami, so bili v pomoč podatki, pridobljeni s strani
izvajalcev javnih služb urejanja voda (VGP). V sodelovanju z ARSO ter vodnogospodarskimi in
hidroenergetskimi podjetji so bili izvedeni strokovno vodeni terenski ogledi večine izmed 58
zadrževalnikov.
Podatki o rabi vode za proizvodnjo električne energije v velikih hidroelektrarnah so bili pridobljeni s
strani hidroenergetskih družb: Dravske elektrarne Maribor d.o.o. (DEM), Savske elektrarne Ljubljana
d.o.o. (SEL), Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. (HESS) in Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.
(SENG).
Podatki o osnovnem namenu in dejanski rabi zadrževalnikov so zbrani tudi v poročilu z naslovom
Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi (Pintar in
sod., 2010), ki je bilo izdelano v sklopu Ciljnih raziskovalnih programov (CRP). Ti podatki so
informativno vključeni v ukrep DDU19. Podatke iz omenjenega projekta je treba upoštevati z določeno
stopnjo negotovosti, saj popis obstoječe in projektirane rabe na zadrževalnikih ni bil osnoven namen
projekta.
2.1 ZBRANI PODATKI
Podatki, ki so bili v sklopu izvajanja ukrepa DDU19 zbrani za posamezne zadrževalnike, se delijo v
več sklopov:
1. Zbrani osnovni podatki o zadrževalnikih:
− Upravljavec
− Vrsta zadrževalnika (suhi/mokri)
− Tip zadrževalnika (pretočni/akumulacijski)
− Čas zadrževanja vode (dni)
− Obseg (km) (op. MOKRI: pri stalni ojezeritvi. SUHI: max. vredn.)
2
− Površina zadrževalnika (km )
− Globina zadrževalnika (m)
3
− Volumen zadrževalnika (m )
− Obratovalna kota zadrževalnika (m.n.v.)
− Min višina vode v zadrževalniku (m.n.v.)
− Max višina vode v zadrževalniku (m.n.v.)
− Višina pregrade (m)
2. Zbrani podatki za potrebe določitve ekološkega potenciala zadrževalnikov:
A. Splošno:
− Ali je določen Qes; vrednosti Qes:
− Pogostost praznjenja (npr. kolikokrat letno)
− Pogostost odstranjevanja proda, mulja iz zadrževalnika
− Vrsta izpusta (npr. hipolimnijski)
− Omilitveni ukrepi (npr. ribja steza, prehod za druge vodne organizme)
− Najnižja gladina vode v zadrževalniku, ki se še rabi (m.n.v.)
− Ali obstaja krivulja odvisnosti volumna in višine vode v zadrževalniku (F-h) in krivulja
odvisnosti površine zadrževalnika in višino vode v njem (V-h)
− "naključnost upravljanja vodostaja": kakšna je "naključnost" pri upravljanju vodostaja: npr:
"Večinoma so si vsa leta podobna med sabo" ali "vsa leta so si zelo raznolika" in podobno.
Zaželen podatek povprečnega leta.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 68 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
B.
−
−
−
−
−
Nihanje vode v zadrževalniku:
Ali obstaja operativni monitoring gladin
V kakšni obliki so dostopni podatki operativnega monitoringa gladin (digitalni/analogni)
Hitrost dviganja vode (npr. cm/dan)
Hitrost spuščanja vode (npr. cm/dan)
Pogostost spreminjanja višine vode (npr. dnevno, obdobno)
C.
−
−
−
−
−
−
Nihanje vode v vodotoku pod pregrado:
Merodajna vodomerna postaja (nacionalni ali operativni monitoring)
V kakšni obliki so dostopni podatki operativnega monitoringa gladin (digitalni/analogni)
Hitrost dviganja vode pod pregrado (npr. cm/h)
Hitrost upadanja gladine pod pregrado (npr. cm/h)
Pogostost spreminjanja višine vode (npr. dnevno, obdobno)
3
Velikost izpusta oz. povečanje pretoka (m /s)
3. Zbrani drugi podatki, potrebni za dopolnitev hidromorfoloških analiz in obremenitev (AOV):
− Ali je prisoten umeten material (beton, kamen,..), v kakšnem obsegu / 1 - naraven material do
minimalno prisoten umeten material, 3 - zmerna prisotnost, 5 - umetni material je
prevladujoč/?
− Popis naravnega substrata (blato, mulj, pesek, prod, grušč, kamenje, skale, organski
substrat).
− Ali se ureja obrežno in vodno rastlinstvo (košnja oz. odstranjevanje vodnih rastlin)?
− Odstranjevanje plavnega lesa (ne, občasno, redno)
− Omogočeno premeščanje plavin?
− Delež brežin z antropogeno ureditvijo (% dolžine)
− Toge ali gibke ureditve brežin?
− Pokrovnost tal v obrežnem pasu in % dolžine (predvsem odstopanje od naravne obrežne
vegetacije)
− Pokrovnost tal na pribrežnih zemljiščih oz. poplavni ravnici (mokrišča, gozdovi, mrtvice…) (%
spremenjene površine)
4. Zbrani podatki, potrebni za izvedbo ekonomskih vsebin:
− Izvajalci dejanske rabe (imena pravnih ali fizičnih oseb, imena oseb, podjetij, ribiških družin...;
zbrano v internem delu poročila)
− Kdo in v kakšnem razmerju je financiral gradnjo zadrževalnika in pregrade?
− Kdo in v kakšnem razmerju financira vzdrževanje in obratovanje zadrževalnika in pregrade?
− Kakšni so letni stroški vzdrževanja in obratovanja zadrževalnika in pregrade?
− Ali je sofinanciranje vzdrževanja optimalno (DA/NE). Predlog sprememb:
− Ali je morda sklenjena pogodba med lastniki vodne infrastrukture in drugimi uporabniki te iste
infrastrukture, skladno z 48. členom ZV-1. (DA/NE)
− Ali gre za vodno infrastrukturo, vodne objekte za posebno rabo voda ali objekte vodne in
energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju
2.2 PREGLED DOVOLJENIH VRST RABE VODA
Prvi korak za določitev prioritet rabe voda na zadrževalnikih je popis vseh vrst rabe voda, ki se izvajajo
na podlagi pridobljene vodne pravice. Podatki o vodnih pravicah so pridobljeni iz vodne knjige, ki jo
vodi ARSO. Kjer je mogoče, so zbrani tudi podatki o potrebah po rabi vode v prihodnje.
V nalogo so vključeni tudi podatki o dejanskem in načrtovanem namakanju kmetijskih zemljišč. Podatki
izhajajo iz projekta CRP Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v
kmetijski pridelavi (Pintar in sod., 2010).
Osnovni podatki o izvajanju ribištva in ribogojstva na zadrževalnikih izhajajo iz projekta CRP Ocena
vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi (Pintar in sod.,
2010). Evidenca je dopolnjena s podatki Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS), ki izhajajo iz ribiškega
katastra. To so podatki o ribiških okoliših. Na podlagi podatkov iz katastra je prepoznano, kateri
zadrževalniki so vključeni v Ribiško gojitvene načrte (RGN) in kolikšna površina zadrževalnika je
vključena v RGN.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 69 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
V nalogi so popisane tudi vrste rabe voda, ki se ne izvajajo, v kolikor so predvidene v uradnih
dokumentih, pravilnikih in drugih aktih. Zbrani so tudi podatki o posebnih vrstah rabe voda, ki se
izvajajo brez vodne pravice.
2.3 PODATKI, POTREBNI ZA DOLOČITEV EKOLOŠKEGA POTENCILA
Zadrževalniki, ki so s predpisi, ki opredeljujejo vodna telesa površinskih voda, določeni kot močno
preoblikovana vodna telesa ali umetna vodna telesa, morajo skladno z Zakonom o vodah (Uradni list
RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) (v nadaljevanju: ZV-1)
dosegati cilje dobrega stanja voda, torej dober ekološki potencial. S tem namenom so v nalogi zbrani
podatki za določitev stanja voda na močno preoblikovanih in umetnih vodnih telesih. Določitev
ekološkega potenciala je predpogoj za določitev ukrepov za doseganje dobrega stanja voda.
2.4PODATKI O STANJU VODA
V nalogo so vključeni tudi podatki o stanju vodnih teles površinskih voda iz Načrta upravljanja voda
2009-2015 (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Ur.l.
RS, št. 61/2011, 49/2012). Podatki o stanju voda bodo lahko služili kot dodatna informacija pri
odločanju o primernosti predlagane rabe vode v zadrževalniku. V primeru slabega stanja voda bo
verjetno treba izdelati presojo vpliva rabe vode na stanje voda in odločiti, ali se bo predlagana
prioritetna raba voda oz. dejavnost lahko izvajala.
2.5 PODATKI, POTREBNI ZA IZVEDBO EKONOMSKIH VSEBIN
Za zagotovitev enotnega sistema ureditve razmerij glede finančnih obveznosti, ki nastanejo z uporabo
vodne infrastrukture, je potrebno pripraviti strokovne podlage za določitev kriterijev delitve finančnih
stroškov za uporabo vodnih objektov in naprav med različnimi uporabniki. Strokovne podlage bodo v
pomoč pri pripravi pogodb po 48. in 191. členu ZV-1. Priprava ekonomskih vsebin je v teku.
2.6 PREDLOG PRIORITETE UPORABE VODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV
Na podlagi zbranih podatkov o »dejanski in projektirani rabi«, ki izhajajo iz študije Strokovne podlage s
področja voda za potrebe prostorskega plana: Zadrževalniki in zbiralniki (Pirc, 1989), podatkov o
»osnovni rabi« zadrževalnikov, ki izhajajo iz prispevka Realnost nadzora in ukrepanja na
večnamenskih pregradah v Sloveniji (Globevnik, 2010) ter ostalih zbranih podatkov iz vodne knjige,
ribiškega katastra, pravilnikov in poslovnikov o obratovanju zadrževalnikov, podatkov iz koncesijskih
pogodb in prilog ter informacijah o splošni rabi vode, ki so bile pridobljene s strani upravljavcev,
internetnih povezav, prispevkov in drugih študij, je bil pripravljen strokovni predlog prioritete uporabe
vodnih objektov. Rezultati so zbrani v preglednici (Preglednica 6).
Prioriteta rabe vode ni predlagana za tiste rabe, ki se ne izvajajo na podlagi podeljene vodne pravice.
Merila za določitev prioritete uporabe vodnih objektov in naprav :
1. Preveri se podatek o »projektiranem« namenu uporabe zadrževalnika (Pirc, 1989).
2. Preveri se podatek o »dejanskem« namenu uporabe zadrževalnika (Globevnik, 2010).
3. Če sta »projektirani« in »dejanski« namen enaka, se ga določi kot »primarna uporaba
vodnega objekta ali naprave«.
4. Načelo, vezano na rabo vode za oskrbo s pitno vodo: raba vode za oskrbo s pitno vodo
ima po Zakonu o vodah (ZV-1) prednost pred drugimi rabami, vendar v Sloveniji ni
primera, da bi se voda iz zadrževalnika rabila za oskrbo s pitno vodo (razen v HE
zadrževalnikih).
5. Načelo, vezano na poplavno varnost: na podlagi strokovnega predloga ima poplavna
varnost prednost pred drugimi rabami: v kolikor je zadrževalnik projektiran za različne
vrste rabe vode in druge namene (varstvo pred visokimi vodami – VV in katerakoli druga
vrsta raba vode), se na ARSO preveri, kakšen pomen ima zadrževalnik z vidika VV. V
kolikor je izkazana večja potreba po VV, se kot prioritetno določi varstvo pred poplavami.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 70 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
6. Če se »projektiran« in »dejanski« namen uporabe razlikujeta, je primarni namen uporabe
določen po različnih scenarijih, odvisno od tega, za katere vrste rabe vode oz. dejavnosti
gre. Nekaj primerov:
a. Zadrževalnik Medvedce na Devini je projektiran za namene varstva pred
poplavami (VV). Zadrževalnik ni dokončan. Na ARSO je bil preverjen pomen
zadrževalnika s stališča varstva pred poplavami (VV) v primerjavi z ribogojstvom,
ki se tam izvaja. Glede na pomen (dokončanega) zadrževalnika, se kot primarno
uporabo voda določi VV.
b. Zadrževalnika Slivniško in Šmartinsko jezero sta projektirana za rabo vode za
oskrbo s pitno vodo in VV. Ker se oskrba s pitno vodo ne izvaja, se kot prioritetni
namen določi varstvo pred poplavami (VV).
c. Zadrževalnik Sotelsko jezero je projektiran za rabo vode za oskrbo s pitno vodo in
za namene varstva pred poplavami (VV). Ker zadrževalnik funkcionira kot suhi, se
kot prioritetno določi varstvo pred poplavami (VV).
d. Zadrževalnik Žovneško jezero: Namakanje je določeno kot sekundarna raba in
ima prednost pred terciarno rabo – ribogojstvom, ker je namakanje ena izmed
projektiranih rab, medtem ko ribogojstvo ni.
e. Zadrževalnik Braslovško jezero je projektiran za namene varstva pred poplavami
(VV), za namakanje in ima vlogo biotopa. Ker se VV ne izvaja, se kot primarna
raba določi namakanje.
7. Sekundarna in vse naslednje prioritete rabe voda oz. dejavnosti v večnamenskih
zadrževalnikih, ki so bili zgrajeni za rabo vode za proizvodnjo električne energije v velikih
hidroelektrarnah, so določene na podlagi podatkov iz koncesijskih pogodb in zakonov. Iz
Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
(ZPKEPS-1) (Uradni list RS, št.: 87/11, 25/14 in 50/14) izhaja, da ima varstvo pred
visokimi vodami na zadrževalnikih na spodnji Savi najvišjo prioriteto med sekundarnimi
rabami voda oz. dejavnostmi.
3.REZULTATI
Rezultati naloge so podani v prilogi poročila (IzVRS, 2013 – Priloga B), povzetek rezultatov pa v
preglednici (Preglednica 6). Predlog primarne uporabe vodnih objektov in naprav je prikazan tudi na
kartografski prilogi (Slika 1).
Preglednica 6: Predlog prioritete uporabe vodnih objektov in naprav
Predlog prioritete uporabe vodnih objektov in naprav
Zap.
VTPV
Ime zadrževalnika
Primarna
Sekundarna
št.
Terciarna uporaba
uporaba
uporaba
poplavna varnost
3
(63.000 m )
poplavna varnost
3
(40.000 m )
1
SI434VT51
BLAGUŠ
2
SI434VT51
NEGOVA
3
SI441VT
HODOŠ
4
SI442VT91
RADMOŽANCI (suhi)
5
SI4426VT2
BUKOVNICA
poplavna varnost
6
SI442VT12
DOMAJINCI
(Ledavsko jezero)
7
SI38VT90
SAVCI
8
SI38VT90
GRADIŠČE
9
SI38VT90
RADEHOVA
poplavna varnost
(2.754.000 m3)
poplavna varnost
3
(150.000 m )
poplavna varnost
3
(350.000 m
poplavna varnost
3
(290.000 m )
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
druga raba:
poplavna varnost ribolov 21. člen
ZSRIB
poplavna varnost
3
(6,3 mio m )
pogon mlina,
žage
komercialni
ribnik
komercialni
ribnik
komercialni ribnik
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
Zap.
št.
- 71 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
Predlog prioritete uporabe vodnih objektov in naprav
VTPV
Ime zadrževalnika
Primarna
uporaba
Sekundarna
uporaba
poplavna varnost
3
(220.000 m )
poplavna varnost
3
(400.000 m )
poplavna varnost
3
(1.451.000 m )
poplavna varnost
3
(745.000 m )
poplavna varnost
3
(1.150.000 m )
vzreja vodnih
organizmov
Terciarna uporaba
10
SI38VT90
KOMARNIK
11
SI38VT90
PRISTAVA
12
SI38VT34
PERNICA 1
13
SI38VT34
PERNICA 2
14
SI368VT9
POŽEG
15
SI368VT9
MEDVEDCE
poplavna varnost
16
SI36VT90
DEŽNO 2 (Rogatnica)
poplavna varnost
3
(50.000 m )
17
SI168VT3
SLIVNIŠKO JEZERO
poplavna varnost
mHE
18
SI1668VT
ŠMARTINSKO
JEZERO
poplavna varnost
vzreja vodnih
organizmov
druga raba: 1.
zalivanje; 2. deskanje
na vodi in skoki v
vodo
19
SI434VT51
BOLEHNEČICI (suhi)
20
SI434VT52
GAJŠEVCI
21
SI164VT7
namakanje
gojenje vodnih
organizmov (ciprinidi)
22
SI164VT7
23
SI1922VT
24
SI1922VT
25
SI18VT31
26
SI146VT
27
SI1324VT
DRTIJŠČICA
28
SI111VT7
HE MOSTE
HE
mHE
naplavine
29
SI1VT170
HE MAVČIČE
HE
namakanje
1. mHE
30
SI1VT170
HE MEDVODE
HE
mHE
pristanišče in sidrišče
31
32
SI1VT713
SI3VT359
HE VRHOVO
HE DRAVOGRAD
HE
HE
VV
pristanišče in sidrišče
namakanje
zasneževanje
poplavna varnost
3
(4 mio m )
poplavna varnost
3
(1,93 mio m )
TRNAVICA
poplavna varnost
(Žovneško j.)
BRASLOVŠKO
namakanje
JEZERO
SOTELSKO JEZERO
(suhi)
(pregrada poplavna varnost
Vonarje)
SOTELSKO JEZERO
(suhi)
(pregrada poplavna varnost
Prišlin)
poplavna varnost
PRIGORICA (suhi)
3
(12,10 mio m )
REKA
LOGATEC
poplavna varnost
(suhi)
poplavna varnost
33
SI3VT359
HE VUZENICA
HE
34
SI3VT359
HE VUHRED
HE
35
SI3VT359
HE OŽBALT
HE
36
SI3VT359
HE FALA
HE
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mHE
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
Zap.
št.
- 72 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
Predlog prioritete uporabe vodnih objektov in naprav
VTPV
37
SI3VT359
38
SI3VT5171
39
SI35172VT
40
SI378VT
41
SI1VT137
42
SI3VT930
43
SI3VT950
44
SI1VT739
Ime zadrževalnika
Primarna
uporaba
HE MARIBOR. OTOK
ZAJETJE ZA HE
ZLATOLIČJE
kanal
HE
ZLATOLIČJE (op: ni
zadrževalnik)
kanal HE FORMIN
(op: ni zadrževalnik)
ZAVRŠNIŠKO
JEZERO
PTUJSKO JEZERO
(jez Markovci)
HE
HE
Sekundarna
uporaba
mHE
HE
HE
mHE
HE
pristanišče in
sidrišče
ORMOŠKO JEZERO
HE
namakanje
HE BOŠTANJ
HE
45
HE ARTO-BLANCA
HE
46
HE KRŠKO
HE
47
NEK Krško
tehnološka voda
- hlajenje
48
SI64804VT
49
SI64804VT
50
51
VOGRŠČEK-SP.
PREGRADA
VOGRŠČEK-ZG.
PREGRADA
SI6354VT
52
PIKOLUD (suhi)
PIKOL (suhi)
poplavna varnost
poplavna varnost
53
SI5212VT3
MOLA
54
SI5212VT2
KLIVNIK
55
SI5VT3
VANGANEL
56
SI6VT330
57
SI6VT330
58
SI6VT330
namakanje
namakanje rezervni volumen
ni določeno;
potrebna je
sanacija
pregrade
poplavna varnost
KOZLINK
poplavna
varnost
poplavna
varnost
poplavna
varnost
tehnološka
voda
poplavna
varnost
druga raba: zalivanje
namakanje
namakanje
bogatenje voda
v sušnih
(1)
mesecih
bogatenje voda
poplavna varnost
v sušnih
(1)
mesecih
poplavna
varnost
HE SOLKAN
ZAJETJE ZA HE
PLAVE (jez Ajba)
ZAJETJE ZA HE
DOBLAR (Podselo)
Legenda:
VV – varstvo pred poplavami (pred visokimi vodami)
TEH VODE – raba voda za tehnološke namene
HE – hidroelektrarna
mHE – mala hidroelektrarna
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
Terciarna uporaba
HE
HE
HE
oskrba s pitno
vodo
tehnološke
vode
odvzem
naplavin
1. VV,
2. TEH. VODE
3. druga raba:
zalivanje
poplavna varnost
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 73 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
(1) »bogatenje voda v sušnih mesecih« se izvaja kot izpust vode iz akumulacije za namene zmanjšanja
vplivov onesnaževanja dolvodno
Slika 7: Predlog primarne uporabe vodnih objektov in naprav
4.ZAKLJUČKI
Ukrep DDU19 »Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah« je bil leta
2011 sprejet s sklepom Vlade RS z namenom doseganja ciljev upravljanja voda. Podaja predlog
prioritete uporabe vodnih objektov in naprav za različne dejavnosti, kot so raba voda, rekreacija,
varstvo pred poplavami in drugo. Predlog prioritete uporabe vodnih objektov in naprav bo predan
ministrstvu, pristojnemu za vode, z namenom ureditve pristojnosti glede upravljanja, sofinanciranja in
vzdrževanja objektov vodne infrastrukture. Ključ, po katerem se bodo delili stroški, je del ekonomskih
vsebin in bo pripravljen v letu 2015.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. J. MELJO, J. KRAJČIČ,
mag. G. KOLMAN, Š. PETELIN
- 74 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
5.VIRI
Globevnik, L. 2010. Realnost nadzora in ukrepanja na večnamenskih pregradah v Sloveniji. 12.
posvetovanje SLOCOLD Varnost pregrad v Sloveniji. V: Varnost pregrad v Sloveniji: zbornik
prispevkov. Krško, SLOCOLD – Slovenski nacionalni komite za velike pregrade: str. 61–70
IzVRS. 2013. DDU19 Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah.
Vmesno poročilo: 28 str. In priloge.
Načrt upravljanja voda 2009-2015 - besedilni del (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja Ur.l. RS, št. 61/2011, 49/2012).
Pintar in sod. 2010. CRP Ocena vodnih perspektiv Slovenije in možnost rabe vode v kmetijski pridelavi
(V4-0487). Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta: str. 74–101
Pirc, V. 1998. Strokovne podlage s področja voda za potrebe prostorskega plana. Zadrževalniki in
zbiralniki vode. C-788. Ljubljana, VGI družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o.: 74 str.
Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1) (Uradni
list RS, št.: 87/2011, 25/2014 in 50/2014.
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in
40/14).
Program ukrepov upravljanja voda 2011-2015 (sklep Vlade RS, št. 35500-4/2011/5 z dne 28.7.2011.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014