Znanstvene osnove in cilji psihologije

Transcription

Znanstvene osnove in cilji psihologije
Predmet in metode psihologije
prof. dr. Janek Musek
prof. dr. Marko Polič
I. letnik psihologije
Predmet in metode psihologije
Predavanje 5:
Cilji in naloge psihologije
Predmet in metode psihologije
• Pojmovanja predmeta psihologije
• Cilji, naloge in struktura psihologije
– cilji in naloge psihologije
– psihologija kot znanost
• Metode psihologije
–
–
–
–
metodološki temelji
metode razlaganja
metode ocenjevanja
metode raziskovanja
• Potek in etika psihološkega dela in
raziskovanja
Cilji, naloge in struktura psihologije
• Psihologija kot znanost
• Cilji in naloge psihologije
Cilji in naloge psihologije
PSIHOLOGIJA
•Osnovni cilji znanosti
•Opis
PREDMET
•Razlaga
•Napoved
CILJI
•Nadzor
•Teoretski in aplikativni cilji psihologije
METODE
•Psihološke panoge
Pregled tematike
• Osnovni cilji znanosti
• Opis
• Razlaga
• Napoved
• Nadzor
• Teoretski in aplikativni cilji psihologije
• Psihološke panoge
Temeljni cilji znanosti
•
•
•
•
Opis
Razlaga
Napoved
Nadzor
NADZOR
NAPOVED
RAZLAGA
OPIS
Nujnost preverjanja in raziskovanja
• Zakaj je potrebno preverjati tudi banalne “resnice”?
• Za banalno “samoumevnostjo” se lahko skriva napačno prepričanje
• Znanost je napredovala prav s tem, da je “rušila” napačne
samoumevnosti
– npr. prepričanje, da je zemlja ploščata, da je v središču vesolja, da je
svet tak od začetka itd.
– prim. Evklidovi aksiomi
– pomembne “decentracije” in “ekscentracije” v zgodovini znanosti
ZEMLJ A
ČLOVEK
ZAVESTNI
UM, J AZ
Nekaj primerov iz psihologije
• Asch (1955)
• Milgram (1965)
• Darley & Latane
(1968)
A
80
60
40
20
predvideni
odstotek
dejanski
odstotek
200
150
100
50
0
3
6
število
oseb
2
0
odstotek čas v
sek
B
odstotek in
hitrost odziva
C
Opis (deskripcija)
• sistematično povezane
izjave o značilnostih
pojavov, ki jih
proučujemo
kvaliteta
– opredelitev pojavov
• definicija, bistvo
opredelitev
OPIS
razvrstitev
– določanje značilnosti
• bistvene
– razvrstitev pojavov
kvantiteta
• vsaka znanost se začne
z deskripcijo...
– tako že Aristotel
• ... a se z njo ne sme
končati
Razlaga (eksplanacija, eksplikacija)
• pojasnjevanje
– vzroki
• vzročno pojasnjevanje omogoča napoved...
• ... in načrtno spreminjanje (modifikacijo, kontrolo)
pojavov
NJEGOVI
VZROKI
OPISANI
POJAV
Klasični in znanstveni tipi vzročnosti
• Klasični štirje tipi
vzročnosti po Aristotelu
• Znanstveno pojmovanje
vzročnosti
FINALNI VZROK
FORMALNI VZROK
DEJNI VZROK
SNOVNI VZROK
– imamo nos zato, da lahko
nosimo očala?
– eficientni, kavzalni vzroki
– sistemska vzročnost
– psihološka, motivacijska
vzročnost
• motivi, cilji, želje,
namere
• “človeški” finalizem
– motivi kot svojevrstni
eficientni vzroki?
Svet kot program?
• pojem programa
• program življenja
• program vesolja
– je ideja o programiranem
vesolju še vedno jalova z
znanstvenega vidika?
– iz hipotez o programu je
mogoče sklepati na to, kar
se dogaja in preverjati, ali
je v skladu s hipotezo o
programu
izpis
Dialektična “razlaga”
Engelsov primer:
seme...
rastlina...
tisoč semen
NEUSPEŠNA
PREDIKCIJA
znanstvena razlaga:
genetski kod
vplivi okolja...
USPEŠNA
PREDIKCIJA
• dialektični “zakoni”
(Hegel, Marx, Engels)
– teza (pozicija)
– antiteza (negacija)
– sinteza (negacija negacije)
• je dialektična razlaga
sploh razlaga?
– gre za opis, ki nima prave
prediktivne vrednosti
– dialektična razlaga nima
znanstvenega statusa
Napoved (predikcija)
• Velik pomen predikcije v znanosti
– znanstveni način napovedovanja
• namesto starih mantičnih načinov
• Temelji na vzročnih razlagah in pomeni aplikacijo
vzročnih zakonitosti
– “če x..., potem y”
• Na napovedovanju temelji praktično ukrepanje
VZROČNA
RAZLAGA
NAP OVED
UKREP I
Nadzor, spreminjanje (kontrola, modifikacija)
• praktično ukrepanje
na podlagi
napovedovanja
• nadzorovano,
sistematično
koristno ukrepanje
– npr. v aplikativni
psihologiji
• svetovanje, tretma,
terapija
• učenje, trening itd.
Teoretski in aplikativni cilji psihologije
• teoretski (spoznavni cilji)
– opis in (predvsem) razlaga z napovedno
vrednostjo
• aplikativni (uporabni cilji)
– nadzorovano ukrepanje na podlagi napovedi
SPOZNAVNI CILJI
UPORABNI CILJI
opis
napoved
razlaga
nadzor
Psihološke panoge
• Teoretske
– obča psihologija
– eksperimentalna
psihologija
– psihologija osebnosti
– kognitivna psihologija
– razvojna psihologija
– socialna psihologija
– psihometrija
– psihopatologija
– diferencialna psihologija
– komparativna psihologija
– živalska psihologija
– okoljska psihologija...
• Aplikativne
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
klinična psihologija
zdravstvena psihologija
psihologija dela
organizacijska psihologija
industrijska psihologija
psihologija trženja
šolska psihologija
pedagoška psihologija
psihologija športa
psihologija prometa
politična psihologija
vojna psihologija
sodna psihologija...
Pomembne interdisciplinarne panoge
psihosociologija
BIOZNANOST
kulturna
psihologija
psihologija religije,
umetnosti, znanosti
psihofiziologija
biopsihologija
evolucijska
psihologija
vedenjska genetika
ψ
nevropsihologija
nevroznanost
NEVROZNANOST
DRUŽBENE
ZNANOSTI
ekonomska
psihologija
kognitivna znanost
umetna
inteligentnost
kiberpsihologija
KOGNITIVNA
ZNANOST
KIBERZNANOST
Povzetek
• Osnovni cilji znanosti
• Opis
• Razlaga
• Napoved
• Nadzor
• Teoretski in aplikativni cilji psihologije
• Psihološke panoge
Literatura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Musek, J. (1999) Uvod v psihologijo. Ljubljana, Educy.
Musek, J. , Polič, M. & Pečjak, V. (1981). Uvod v psihološko
metodologijo. Ljubljana, FF.
Trstenjak, A. (1975). Problemi psihologije. Ljubljana, Slovenska
Matica. (5-44).
Cohen, M. & Nagel, E. (1965). Uvod u logiku i naučni metod. Beograd, Zavod za
izdavanje udžbenika. (218-261, 287-300, 262-286)
Mill, J. S. A system of logic (2 vols.). London: Parker, Son, & Bourn, I862.
(Izvirna izdaja:1843.)
Kuhn, T. S. The structure of scientific revolutions (2nd ed.). Chicago: University of
Chicago Press, 1970.
Popper, K. R. The logic of scientific discovery. London: Hutchinson, 1959.
Novaković, S. (1984). Hipoteze i saznanje. Beograd: Nolit.
Watzlawick, P. How real is real? New York, Vintage Books, 1977.
Zimbardo, P. G. Psychologie. Berlin, Heidelberg, New York, Tokio: Springer,
1983.
Literatura – SPLETNI VIRI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
http://www.kapili.com/biology4kids/study/method.html (preprost uvod v znanstveno metodo,
»za otroke in ravno zato«)
http://teacher.nsrl.rochester.edu/phy_labs/AppendixE/AppendixE.html
(pregledno
o
znanstveni metodi)
http://phyun5.ucr.edu/~wudka/Physics7/Notes_www/node5.html (še o znanstveni metodi,
kriterijih znanstvenosti…)
http://www.usyd.edu.au/su/hps/tutes/ (pregled pomembnih teorij znanosti; kratko, v obliki tez
in prezentacij)
http://www.soc.iastate.edu/sapp/soc511.phil.html (o filozofiji in teorijah znanosti, največ
aplikacij sicer za sociologijo, vendar uporabno)
http://www.emory.edu/EDUCATION/mfp/Kuhn.html (o Kuhnovem modelu znanosti – obširen
povzetek)
http://www.nybooks.com/nyrev/WWWarchdisplay.cgi?19981008048F (kritično o Kuhnovem
modelu znanosti)
http://www.eh.net/ATP/answers/0629.shtml (primerjava Kuhna in Poppra)
http://philosophy.wisc.edu/forster/220/notes_2.html (o »demarkaciji«: razllikovanje med
znanostjo in psevdoznanostjo)
http://www.geocities.com/ResearchTriangle/Facility/4118/dcs/popper/preface.html (poglobljen
in zahteven tekst o teorijah znanosti)
.