Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20

Transcription

Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
MARKO JEREB
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj:
od začetka 20. stoletja do danes
Magistrsko delo
Ljubljana, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
MARKO JEREB
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj:
od začetka 20. stoletja do danes
Magistrsko delo
Mentorja: doc. dr. Dejan Cigale
doc. dr. Bojan Balkovec
Univerzitetni študijski
program druge stopnje:
GEOGRAFIJA – D
ZGODOVINA – D
Ljubljana, 2015
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Zahvaljujem se profesorjema doc. dr. Dejanu Cigaletu in doc. dr. Bojanu Balkovcu za prevzem
mentorstva in za vse prijazne spodbude ter nasvete pri izdelavi tega magistrskega dela.
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali z nasveti, posredovali informacije in vsem,
ki ste moje delo prebrali. Še posebej se zahvaljujem Mojci Cemič in Urški Petrevčič za izdatno
pomoč pri lektoriranju in prevajanju delov naloge v angleščino.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste me podpirali tekom študija, še posebej moji družini in dekletu.
2
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Izvleček
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
V zadnjih letih, ko se slovensko gospodarstvo sooča z globoko krizo, so se tako na državni kot
tudi lokalni ravni začele pojavljati pobude, da je potrebno spodbujati nadaljnji razvoj turizma
ter tako poskušati doseči kar se da spodbudne gospodarske in družbene učinke. Podobne ideje
so se pojavljale v krogih kranjskega prebivalstva že konec 19. stoletja in posledično pripeljale
do ustanovitve prvega olepševalnega društva na Kranjskem ter začetka gradnje za turizem
potrebne infrastrukture. V času prve svetovne vojne in takoj po njej so turistična prizadevanja
nekoliko zamrla, vendar so se kasneje toliko okrepila, da je bil Kranj s strani jugoslovanskega
ministrstva za trgovino in industrijo decembra 1936 uvrščen med turistične kraje klimatskega
značaja. Po drugi svetovni vojni je bil, skladno s tedanjo gospodarsko usmeritvijo, tudi turizem
v Kranju s strani oblasti v veliki meri postavljen na stranski tir. Kljub temu je bilo zgrajene precej
pomembne turistične infrastrukture, organizirani so bili številni pomembni dogodki, naraščalo
je število turistov itd. Po osamosvojitvi je število turistov zaradi izgube jugoslovanskega trga
močno upadlo, zato se je morala ponudba preusmeriti predvsem na goste iz drugih evropskih
držav. Danes je občina Kranj dokaj prepoznavna turistična destinacija, vendar v celoti še ni
izkoristila svojega potenciala. V ta namen je bila pripravljena Strategija razvoja turizma v
Mestni občini Kranj 2014–2020, ki v kranjski turizem prinaša nekatere inovativne pristope ter
s tem omogoča nadaljnji razvoj.
Ključne besede: razvoj turizma, turizem, občina Kranj, Gorenjska, Slovenija, 20. stoletje,
sedanjost
Abstract
Tourism development in the area of the municipality of Kranj: from the beginning of the 20th
century up to the present day
The Slovenian economy has been facing a serious crisis. The local communities as well as the
state itself wish to get positive effects for the economy and the society, and have been
therefore supporting the recent initiatives of tourism development. There existed, however,
similar ideas amongst the inhabitants of Kranj already in the 19 th century, which led to the
foundation of the first society in the Carniola region with its mission to make the area look
more beautiful, and to the beginnings of the infrastructure aimed to boost tourism in the area.
As the efforts diminished during and right after the First World War, tourism suffered a
decline. Fortunately, after that period the tourism-development endeavours strengthened
enough to have had Kranj placed among the tourist places of the pleasant climate character
by the Yugoslavian Ministry of merchandise and industry in December 1936. As a result of the
politic and economic situation of the era, tourism in Kranj as well as in other parts of the
country was again put on hold after the Second World War. Despite that, there was an
important tourist infrastructure built, many important social events were organized, and the
number of tourists grew. Slovenia lost many tourists after it gained its independence and was
no longer part of the Yugoslavian market. Consequently the country had to focus on tourists
from other European countries. Although it has not fulfilled its true potential yet, the
municipality of Kranj is quite a renowned tourist destination in the present day. In order to
bring new ways of developing tourism in Kranj, and to actually enable further development,
3
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
the Strategy of the tourism development in the City Municipality of Kranj 2014-2020 was
proposed.
Key words: tourism development, tourism, municipality of Kranj, Upper Carniola region,
Slovenia, 20th century, present time
4
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Kazalo
1 UVOD .................................................................................................................................................... 8
1.1 Namen in cilji ................................................................................................................................. 8
1.2 Metode dela .................................................................................................................................. 9
1.2.1 Osnovni podatki o časopisu Gorenjec (1900–1916, 1934–1941)........................................... 9
1.2.2 Osnovni podatki o časopisu Gorenjski glas (1947– ) ............................................................ 10
2 TURIZEM NA SPLOŠNO ....................................................................................................................... 11
2.1 Opredelitev turizma .................................................................................................................... 11
2.2 Turistična ponudba ...................................................................................................................... 12
2.3 Turistično povpraševanje ............................................................................................................ 12
2.4 Potrebni pogoji za razvoj turizma v določenem kraju ................................................................. 12
3 OSNOVNI PODATKI O OBČINI KRANJ .................................................................................................. 14
3.1 Geografski oris občine Kranj ........................................................................................................ 14
3.2 Zgodovinski oris mesta in občine Kranj ....................................................................................... 15
4 ZGODOVINA TURIZMA NA OBMOČJU DANAŠNJE OBČINE KRANJ ..................................................... 18
4.1 Začetki turizma ............................................................................................................................ 18
4.2 Turistični utrip od preloma stoletja do prve svetovne vojne (1900–1914)................................. 20
4.3 Postopen vzpon med obema vojnama (1918–1941) .................................................................. 26
4.4 Turizem v ozadju gospodarskih načrtov (1946–1954) ................................................................ 35
4.5 Razmišljanje o pomembnosti turizma (1954–1962) ................................................................... 38
4.6 Razcvet v šestdesetih letih (1962–1972) ..................................................................................... 42
4.7 Vpliv epidemije črnih koz (1972–1980) ....................................................................................... 48
4.8 V desetletju pred razpadom Jugoslavije (1980–1990) ................................................................ 51
4.9 Kranjski turizem po osamosvojitvi............................................................................................... 56
5 TURIZEM V OBČINI KRANJ DANES ...................................................................................................... 61
5.1 Obstoječa turistična ponudba ..................................................................................................... 61
5.1.1 Naravne znamenitosti .......................................................................................................... 61
Kanjon Kokre ............................................................................................................................. 61
Udin boršt .................................................................................................................................. 61
Glinokopna jezerca v Bobovku pri Kokrici ................................................................................. 61
Potok Nemiljščica in Slap Šum ................................................................................................... 61
Trbojsko jezero .......................................................................................................................... 62
5.1.2 Kulturne znamenitosti .......................................................................................................... 62
Grad Kieselstein s pristavo ........................................................................................................ 62
5
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Mestno obzidje z obrambnimi stolpi ......................................................................................... 62
Mestna hiša ............................................................................................................................... 63
Mitničarska hiša......................................................................................................................... 63
Prešernova hiša ......................................................................................................................... 64
Layerjeva hiša ............................................................................................................................ 64
Pavšlarjeva hiša ......................................................................................................................... 64
Pirčeva barvarna ........................................................................................................................ 64
Prešernov gaj ............................................................................................................................. 65
Plečnikove arkade in vodnjak .................................................................................................... 65
Vodovodni stolp ........................................................................................................................ 65
Rovi pod starim Kranjem ........................................................................................................... 65
Protokolarno posestvo Brdo...................................................................................................... 65
5.1.3 Sakralni objekti ..................................................................................................................... 66
Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev s kostnico .............................................................. 66
5.1.4 Kulturno-zgodovinske ustanove ........................................................................................... 66
5.1.5 Turistično pomembni športni dogodki ................................................................................. 66
5.1.6 Tradicionalne prireditve ....................................................................................................... 67
5.1.7 Nastanitvene kapacitete in ostala ponudba......................................................................... 68
5.2 Aktivnosti na področju koordinacije in trženja turistične ponudbe ............................................ 69
5.3 Analiza stanja............................................................................................................................... 70
5.3.1 Turistično povpraševanje in vloga turizma v občini ............................................................. 70
5.3.2 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in ovir...................................................................... 76
5.4 Izzivi in načrti za prihodnost ........................................................................................................ 77
6 SKLEP .................................................................................................................................................. 84
7 SUMMARY .......................................................................................................................................... 85
8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................ 86
LITERATURA ....................................................................................................................................... 86
VIRI .................................................................................................................................................... 87
Časopisi .......................................................................................................................................... 87
Arhivsko gradivo ............................................................................................................................ 87
Statistični viri ................................................................................................................................. 88
Spletne strani................................................................................................................................. 88
Ostali viri ........................................................................................................................................ 89
6
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Seznam slik, grafikonov, preglednic in kart ........................................................................................... 90
Seznam prilog ........................................................................................................................................ 91
7
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
1 UVOD
1.1 Namen in cilji
V zadnjih letih, ko se je slovensko in evropsko gospodarstvo nahajalo v globoki ekonomski krizi,
ko so se številna domača podjetja soočala z velikimi finančnimi težavami in ko so bili obeti za
prihodnost vse prej kot spodbudni, so se na podlagi spodbudnih podatkov o rasti prihodov in
prenočitev turistov v letih 2011–20131, ki jih je objavil Statistični urad republike Slovenije, v
delu slovenske javnosti znova glasneje začele pojavljati pobude, da je potrebno več pozornosti
nameniti nadaljnjemu razvoju turizma. Kakovostna in dobro premišljena turistična ponudba
namreč omogoča številne pozitivne gospodarske in družbene učinke tudi v tistih regijah, ki so
drugače označene kot gospodarsko slabše razvite oz. celo neperspektivne. Pomembno je le
to, kako lokalne skupnosti izkoristijo naravne in kulturno-zgodovinske danosti v svojem okolju.
Takšne in podobne ideje niso nove in so bile skozi zgodovino na takšen ali drugačen način že
večkrat izražene. Pogosto pa so tudi spodbudile potrebne razvojne premike, ki so postopoma
pripeljali do današnjega stanja turizma v določenem kraju, občini, regiji ali državi. V magistrski
nalogi se bom osredotočil predvsem na raziskovanje razvoja turizma na občinski ravni – na
območju današnje občine Kranj. Poskušal bom prikazati, kako so se na prehodu iz 19. v 20.
stoletje v določenih krogih prebivalstva v Kranju začele pojavljati ideje, da je potrebno tako na
Gorenjskem kot tudi v Kranju in njegovi okolici primerno izkoristiti turistični potencial, privabiti
tujce in na ta način nekaj zaslužiti ter kako so se tega lotili. V nadaljevanju bom predstavil, kako
je potekal razvoj in spreminjanje turizma skozi celotno 20. stoletje ter kakšno je današnje
stanje na področju turizma v Mestni občini Kranj – pri tem bom poseben poudarek namenil
lani sprejeti Strategiji razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020. Ob koncu pa bom
izpostavil še nekatere možnosti, s katerimi bi še lahko obogatili turistično ponudbo v občini in
jo tako narediti še bolj zanimivo za potencialne turiste. Glavni namen opisanega dela je
pridobiti celovit in natančen pregled, kaj je bilo do danes storjenega v kranjskem turizmu.
Glavni cilji magistrske naloge so:
 predstaviti zakaj, kako in kje so se začele pojavljati ideje o načrtnem in organiziranem
izkoriščanju turističnega potenciala na Gorenjskem, še posebej v Kranju in okolici;
 prikazati nadaljnji turistični razvoj (predstavitev turističnih prizadevanj, infrastrukture,
turistične ponudbe itd.) na območju današnje občine Kranj skozi 20. stoletje,
 s pomočjo dostopnih statističnih podatkov prikazati spreminjanje števila gostov skozi
omenjeno obdobje,
 predstaviti današnje stanje turizma v občini Kranj,
 predstaviti občinsko strategijo razvoja turizma v prihodnjih letih,
 navesti dodatne, zanimive in še ne izkoriščene možnosti, s katerimi bi lahko dodatno
obogatili turistično ponudbo občine Kranj.
Tematika bo obravnavana celovito, skozi daljše časovno obdobje, saj podobna raziskava za
občino Kranj še ne obstaja, poleg tega pa je tudi tema sama po sebi tako zanimiva in aktualna,
1
Svetovni dan turizma 2013, SURS, dostopno URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5765
(Pridobljeno 28. 6. 2014).
Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija 2013 - končni podatki, SURS, dostopno URL:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=6196 (Pridobljeno 28. 6. 2014).
8
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
da si zasluži celovitejšo obravnavo. Upam, da bo naloga v oporo in spodbudo tistim, ki se
zanimajo za turizem v Kranju in ga nameravajo še naprej raziskovati.
1.2 Metode dela
Magistrska naloga temelji na kabinetnem delu, predvsem knjižničnem in arhivskem. V okviru
le-tega sem najprej omejil območje raziskovanja, in sicer na ozemlje današnje občine Kranj.
Velikost kranjske občine se je namreč skozi leta tako zelo spreminjala (glej str. 16), da bi bilo
vsakršno raziskovanje brez točnih, vnaprej določenih ozemeljskih okvirov skoraj nemogoče. Za
tem sem pregledal vso do sedaj napisano geografsko in zgodovinsko literaturo, ki se je
povezovala z obravnavano tematiko. Pri tem sem ugotovil, da kranjski turizem do sedaj še
nikoli ni bil celovito obdelan, da je uporabne literature sorazmerno malo in da si z njo ne bom
mogel prav veliko pomagati. V veliko večjo pomoč pa mi je bila splošnejša literatura o turizmu
in Kranju, s pomočjo katere sem si ustvaril splošno vedenje, na podlagi katerega sem se nato
lahko poglobil v natančnejše raziskovanje obravnavane tematike.
Zaradi omenjenega pomanjkanja literature o kranjskem turizmu sem se osredotočil predvsem
na preučevanje zgodovinskih virov – predvsem časopisov in arhivskega gradiva. Časopisi so
sami po sebi zelo primeren vir za preučevanje različnih tematik, saj precej natančno opisujejo
vse, kar se je ljudem v določenem časovnem obdobju in okolju zdelo pomembno. V knjižnici
sem zato pregledal vse letnike časopisov Gorenjec in Gorenjski glas (in prilogo Kranjčanka) ter
v njih poiskal članke, ki so se kakorkoli navezovali na turizem v Kranju. Posamezne članke sem
nato natančno analiziral in iz njih izluščil uporabne zgodovinske podatke. Podobno sem v
gorenjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana pregledal tudi s kranjskim turizmom povezane
arhivske dokumente. Na takšen način pridobljene podatke sem nato povezal v smiselno
celoto.
Pri delu sem si zelo veliko pomagal tudi z različnimi statističnimi podatki. Nekaj podatkov sem
našel v časopisih in arhivu – predvsem v fondih Občine Kranj 1632–1947 in fondih Okrajnega
statističnega urada Kranj 1941–1965 – podatke za kasnejša leta pa sem dobil med statističnimi
podatki, ki so jih zbirali na republiškem zavodu za statistiko (do 1991)2 in nato na Statističnem
uradu republike Slovenije (SURS). S statističnimi podatki sem si najbolj pomagal pri prikazu
gibanja števila turistov in prenočitev v Kranju za posamezna leta ter pri prikazu današnjega
stanja turizma v Mestni občini Kranj. Za potrebe kartografskega prikazovanja sem uporabljal
tudi podatke Geodetske uprave republike Slovenije (GURS), nekaj slikovnega gradiva pa sem
pridobil iz zbirk Fototeke gorenjskega muzeja, ki so objavljene na spletni strani Kamra.
1.2.1 Osnovni podatki o časopisu Gorenjec (1900–1916, 1934–1941)
Začetki časopisa Gorenjec segajo v obdobje ustanavljanja pokrajinskih časopisov v začetku 20.
stoletja. Takrat so na ozemlju današnje Slovenije, predvsem v gospodarsko razvitejših regijah,
med katere je sodila tudi Gorenjska, začeli izdajati številne časopise. Tako je začel leta 1900 na
pobudo kranjskega tiskarja Ivana Primoža Lampreta v Kranju tedensko izhajati politično-
2
Zavod je v obdobju socializma kar trikrat spremenil ime - Zavod za statistiko in evidence LR Slovenije (1953–
1956), Zavod LR Slovenije za statistiko (1956–1974), Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko (1974–
1991).
9
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
gospodarski list Gorenjec.3 Že v prvi številki so zapisali, da želijo podpirati predvsem kmete,
trgovino in obrt. Ker je bil časopis izrazito liberalno usmerjen, je precej pogosto prihajal v spor
s konservativnimi katoliškimi krogi. S svojim pisanjem je želel spodbuditi lokalne veljake in
ostale ljudi k vse večjem napredku in realizaciji novih idej, zato je v povezavi s tem močno
podpiral tudi razvoj turizma in turistične ponudbe. Leta 1916 je prenehal z izhajanjem, vendar
je leta 1934 znova oživel v Kraljevini Jugoslaviji. Z vnovičnim začetkom izhajanja pa ni bil več
liberalno usmerjen, ampak je začel zagovarjati klerikalne ideje. Izhajal je vse do aprila 1941,
ko je okupatorska oblast prepovedala izhajanje vseh slovenskih časopisov.
1.2.2 Osnovni podatki o časopisu Gorenjski glas (1947– )
Novi poskusi uveljavitve gorenjskega časopisja so se začeli leta 1944, ko je pokrajinski odbor
OF za Gorenjsko kot svoje glasilo izdal tri številke Gorenjskega glasa. Februarja 1945 so se
znova pojavili poskusi izdajanja Gorenjca, vendar so bila ta prizadevanja prekinjena maja istega
leta.4 Časopis Gorenjski Glas so nato znova obudili oktobra 1947 in od takrat naprej je izhajal
neprekinjeno. Prve številke so še nosile ime Naše delo, vendar so že oktobra 1948 časopisu
nadeli ime Gorenjski Glas.5 Med leti 1953–1960 se je časopis imenoval Glas Gorenjske, v
obdobju 1960–1984 pa le Glas. Kasneje se je znova imenoval Gorenjski glas. Sprva je izhajal
enkrat tedensko, nato trikrat, sedaj pa že kar nekaj časa izhaja dvakrat tedensko. Danes ima
časopis okoli 110.000 bralcev.6
3
Igor Kavčič, Gorenjski glas, v: Gorenjska: 1900–2000: knjiga gorenjske samozavesti, ur. Jože Dežman, Kranj
1999, str. 648.
4
Ana Volčjak, Analiza podjetja Gorenjski glas, diplomsko delo, Ljubljana 2007, str. 2.
5
Enciklopedija Slovenije, 3. zv., Ljubljana 1989, str. 276; Kavčič, 649.
6
Enciklopedija Slovenije, 3. zv., 276; Volčjak, 2.
10
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
2 TURIZEM NA SPLOŠNO
2.1 Opredelitev turizma
Čeprav se o turizmu kar precej govori, ga je zaradi velike raznolikosti v resnici precej težko
natančno opredeliti. Zaradi nenehnega in zelo hitrega razvoja je treba pri definiranju turizma
vedno znova upoštevati nove elemente, zato prav nobena izmed številnih definicij, ki so jih
tekom minulih let oblikovali različni strokovnjaki in institucije, ni v celoti popolna. Čeprav prve
opredelitve turizma srečamo že ob koncu 19. stoletja, veljata za prva prava teoretika turizma
Walter Hunziker in Kurt Krapf.7 V delu »Grundriss der Allgemeinen Fremdenverkehslehre« iz
leta 1942 sta ga opredelila tako: »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi
potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni
povezano s pridobitno dejavnostjo.«8 Pomembna je ugotovitev, da turizem ni samo potovanje
ali bivanje ljudi v drugem kraju, niti le gospodarska dejavnost, temveč celovit splet odnosov in
pojavov. Ta pa zajema potrebe in nagibe ljudi po turističnih potovanjih, možnost za uresničitev
potovanj, sama potovanja, vse dejavnosti, ki omogočajo potovanje, bivanje in udejstvovanje
turistov v drugem kraju in dejavnike, ki vplivajo na turistično potovanje, bivanje in potrošnjo
ter učinke na geografsko okolje.9 Definicija je bila kmalu spoznana za nezadostno, saj je izmed
turistov izločila poslovneže, ki pripotujejo v nek kraj in v njem izvajajo pridobitno dejavnost.
Praksa je namreč pokazala, da poslovneži v prvi vrsti res potujejo zaradi posla, vendar so poleg
tega tudi turisti, saj na svojih potovanjih zadovoljujejo tudi številne druge potrebe (športne,
kulturne, prostočasne itd.).10 Tekom prihodnjih let so bili nato ponujeni številni novi predlogi
definicije, ki so pogled na turizem precej razširili.
Zaradi želje po poenotenju številnih novih definicij je Svetovna turistična organizacija (WTO)
leta 1991 organizirala mednarodno konferenco, na kateri so sprejeli novo definicijo, ki se glasi
»Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo najmanj en dan v kraje zunaj svojega običajnega
okolja (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez presledka, in
sicer zaradi preživljanja prostega časa, poslov ali drugih razlogov.«11 Slovenija je kot članica
WTO definicijo prevzela za svojo in jo prenesla v splošno uporabo, predvsem pri zbiranju
statističnih podatkov (SURS).
Kljub vsesplošni uporabi, pa bi omenjeno definicijo vseeno lahko označili za ozko, zastarelo in
nepopolno, saj za turiste priznava le tiste, ki v kraju zunaj svojega običajnega okolja
prenočujejo vsaj eno noč. S tem so iz kategorije turistov izločeni vsi, ki potujejo v kraje izven
svojega običajnega okolja in tam preživljajo svoj prosti čas (npr. gredo za en dan na Bled, se
tam kopajo itd.) in se nato zvečer vračajo domov, iz kategorije turizma pa vse vrste turizma, ki
potekajo le en dan (npr. izletniški turizem – enodnevni izleti itd.).
7
Danijela Zorko, Uvod v turizem, Ljubljana 1999, str. 18.
Mojca Koprivnikar Šušteršič, Turistična politika in analiza slovenskega turizma v obdobju 1995-2001, Ljubljana
2002, str. 11.
9
Matjaž Jeršič, Turistična geografija, Ljubljana 1985, str. 8.
10
Zorko, 18.
11
Katja Mulič, Ekonometrična analiza in napovedovanje turističnega povpraševanja, usmerjenega v Slovenijo,
magistrsko delo, Ljubljana 2006, str. 4.
8
11
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
2.2 Turistična ponudba
Turistično ponudbo definirajo teoretiki turizma na različne načine, vsi pa se opirajo na osnovno
opredelitev, ki sta jo v knjigi »Grundriss der Allgemeinen Fremdenverkehslehre« postavila že
Hunziker in Krapf. Zapisala sta, da je treba turistično ponudbo v gospodarskem in tržnem
smislu razumeti kot tisto količino turističnih dobrin in storitev, ki so jih ponudniki pri določeni
ravni cen in določenem deviznem tečaju pripravljeni prodati. Preprosteje bi lahko rekli, da je
turistična ponudba tista količina turističnih dobrin, ki je po določeni ceni na voljo turistom za
zadovoljitev njihovih turističnih potreb in želja. Ker turizem v standardni klasifikaciji dejavnosti
(SKD) nima samostojnega področja, je turistična ponudba prisotna v številnih zelo raznolikih
dejavnostih, ki so vsaka zase toliko turistične, kolikor služijo turizmu.12
Turistična ponudba je sestavljena iz:
 zelo raznolikih materialnih (izdelkov, pridelkov) in nematerialnih (storitev) rezultatov
človeškega dela, ustvarjenih v najrazličnejših dejavnostih (gostinstvu, prometu, obrti,
kmetijstvu, kulturi, športu, zdravstvu, finančnemu posredništvu itd.) in hkrati
 iz naravnih in s človekovim delom ustvarjenih turističnih privlačnosti, ki šele skupaj z
vsemi ostalimi sestavinami turistične ponudbe dobijo na trgu svojo vrednost in ceno.
Veliko sestavin turistične ponudbe (predvsem t. i. privlačnosti ali atrakcije) je vezanih na točno
določen prostor (kjer neka privlačnost je) in čas (nekatere privlačnosti so na primer zanimive
le v določenem letnem času itd.), kar posledično vpliva na nihanje obiska turistov. Poleg tega
je zaradi prostorske omejitve t. i. privlačnosti, potrebno namenjati veliko pozornosti zadostni
promocijski dejavnosti, če želimo privabiti potencialne turiste. Če za neko privlačnost ne bodo
vedeli, je ne bodo prišli pogledat.13
2.3 Turistično povpraševanje
Turistično povpraševanje je neločljivo povezano s potencialnimi turisti. Človek, ki želi postati
turist, mora izpolnjevati tri osnovne pogoje: imeti mora turistične potrebe, dovolj prostega
časa in dovolj denarja. Ko so vsi ti trije pogoji izpolnjeni, se turistična potreba preobrazi v
turistično povpraševanje, tj. zanimanje za turistične dobrine, ki si jih potencialni turisti želijo
in so jih pripravljeni kupiti po neki določeni ceni.14 Za uspešno zadovoljitev turističnega
povpraševanja je nato nujno potrebna dobra turistična ponudba. Bogatejša je, hitreje lahko
turisti zadovoljijo svoje želje. Ker se turistično povpraševanje zaradi vedno novih želja turistov
hitro spreminja, je nujno potrebno, da se turistična ponudba nenehno prilagaja in dopolnjuje.
2.4 Potrebni pogoji za razvoj turizma v določenem kraju
Razvoj turizma v določenem kraju nikoli ne pride sam od sebe, ampak morajo biti skoraj vedno
zagotovljeni nekateri osnovni pogoji.
Pogoji, vezani na izbrani (turistični) kraj: privlačnosti in danosti nekega prostora, zaradi
katerih turist zapusti svoje stalno prebivališče in pride na obisk, so posledica delovanja narave
in človekovega dela, zato jih razvrščamo v:
12
Zorko, 71.
Prav tam, 71–72.
14
Prav tam, 29, 32.
13
12
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes


Marko Jereb
osnovne ali primarne turistične privlačnosti:
­ naravne (klima, površje, rastlinstvo, živalstvo itd.),
­ družbene (kulturno-zgodovinski spomeniki, kulturna dediščina itd.) in
izvedene ali sekundarne privlačnosti:
­ komunalno-infrastrukturne (komunalno, vodovodno, električno omrežje),
­ prometno-komunikacijske (cestno omrežje, telekomunikacije, internet itd.),
­ prenočitvene in prehrambene (hoteli, gostilne, sobe itd.),
­ storitvene (turistično-informacijski centri, pošte, banke itd.),
­ športno-rekreacijske (bazeni, smučišča, igrišča, sprehajalne poti itd.),
­ druge (igralnice, zabaviščni parki itd.).15
Pogoji, vezani na kraj stalnega bivanja in izbrani kraj: omogočajo turistovo odločitev in prihod
v turistični kraj:
 dobra promocija (turistična propaganda, publiciteta, stik z javnostjo itd.),
 dobre prometne povezave (železnica, ceste itd.).16
Drugi splošni pogoji: na nekatere splošne pogoje (vojne, naravne nesreče, vremenske ujme,
terorizem itd.) ne morejo vplivati niti turistični ponudniki niti potencialni turist, vendar prav ti
pogoji pogosto zelo močno vplivajo na uspešnost turizma v posameznih krajih, pokrajinah in
državah.17
Zgoraj opisani pogoji so bili odločilni tudi za razvoj turizma na območju današnje občine Kranj,
kar bo podrobneje opisano v nadaljevanju.
15
Povzeto po: Zorko, 30–31.
Povzeto po: Zorko, 31.
17
Povzeto po: Zorko, 31.
16
13
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
3 OSNOVNI PODATKI O OBČINI KRANJ
3.1 Geografski oris občine Kranj
Karta 1: Meje Mestne občine Kranj
Vir: GURS, 2014.
Občina Kranj je velika 151 km² in leži severozahodno od Ljubljane na stiku štirih pomembnejših
mikro-geografskih enot. Osrednji del občine leži v Ljubljanski kotlini in zavzema na jugu velik
del uravnanega Kranjsko-Sorškega polja, proti severu pa se preko delno zakraselega Udin
boršta dviguje v terasast svet Dobrav. Na zahodni strani občine se dviga severovzhodni del
Škofjeloškega hribovja (Sv. Jošt nad Kranjem in Šmarjetna gora), na vzhodni strani pa občina
sega že v obronke Kamniško-Savinjskih Alp (Storžič, Tolsti vrh). Zaradi stika omenjenih mikrogeografskih enot, je relief zelo razgiban, s povprečno nadmorsko višino 365 metrov. Skozi
občino tečeta reki Sava in Kokra. Slednja se v Kranju izlije v Savo.
Po številu prebivalcev sodi občina Kranj med večje slovenske občine. Statistični podatki kažejo,
da je v prvem polletju lanskega leta v občini stalno prebivalo skupno 55.623 prebivalcev, od
tega 28.120 žensk in 27.503 moških. Gostota poselitve je s 368 prebivalcev/km2 visoko nad
slovenskim povprečjem (101 preb./km2). Število prebivalstva v zadnjih letih rahlo narašča,
predvsem na račun naravnega gibanja prebivalstva. Naravni prirast na tisoč prebivalcev je tako
leta 2013 znašal 4,3 (v Sloveniji 0,9). Po drugi strani pa je bilo število tistih, ki so se iz občine
izselili višje, od tistih, ki so se v občino priselili. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je bil torej
negativen in je znašal - 2,4 (v Sloveniji 0,2). Kljub temu je bil seštevek naravnega in selitvenega
prirasta na 1.000 prebivalcev pozitiven in je znašal 1,9 (v Sloveniji 1,1). Povprečna starost
prebivalcev v občini je v prvem polletju lanskega leta znašala 41,5 let in je skoraj za eno leto
nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,3 let). V zadnjih letih se prebivalstvo stara
(indeks 109,6), vendar počasneje, kot to velja za Slovenijo (indeks 119,6). V občini Kranj je bilo
leta 2013 47.054 oseb starejših od 15 let, od tega je bilo 54 % aktivnega (v Sloveniji 52 %) in
46 % neaktivnega (48 %) prebivalstva.18
Občina Kranj je danes zelo pomembno upravno, gospodarsko, zdravstveno, športno, šolsko in
kulturno središče Gorenjske, ki leži na križišču pomembnih prometnih koridorjev. Ker je skozi
18
SURS, 2014.
14
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
občino speljana železniška proga, v bližini avtocesta, letališče Jožeta Pučnika pa je oddaljeno
le slabih 7 km, lahko rečemo, da je prometno zelo dobro dostopna. Na področju gospodarstva
je še vedno usmerjena predvsem v klasično industrijo (gumarska, elektrotehnična itd.), ki se
je izraziteje razvijala po 2. svetovni vojni. Po drugi strani pa na področju storitev precej zaostaja
za nekaterimi sosednjimi občinami, še posebej za občino Šenčur. Velik manko je, da se v občini
še ni vzpostavila poslovna cona, zato večina storitveno naravnanih podjetnikov in dejavnosti
odhaja v sosednje občine, kjer so podobne kapacitete že vzpostavljene. Ob tem lahko rečemo,
da se tudi storitve (npr. trgovski centri, šole, bančne poslovalnice itd.) večinoma selijo na rob
mesta, jedro mesta pa gospodarsko vse bolj umira. Zelo velik pomen ima občina Kranj na
področju kulture, k čemur so veliko doprinesli številni nekdanji in sedanji kulturni ustvarjalci
(Prešeren, Puhar itd.). Tako je Prešernovo gledališče Kranj ena bolj kvalitetnih in uglednejših
tovrstnih ustanov na Slovenskem, saj redno uprizarja zahtevnejša domača in tuja odrska dela.
Vsako leto gosti tudi festival Teden slovenske drame. Skozi čas se je dobro razvila tudi
»kulturna infrastruktura«. Občina se ponaša tudi z mnogimi kulturnimi spomeniki državnega
pomena, na primer Prešernovim gajem, Prešernovo hišo, starodavno gotsko cerkvijo svetega
Kancijana s tovariši, gradom Kieselstein, protokolarnim objektom Brdo itd. Kulturni živelj
spodbujajo tudi Gorenjski muzej, Mestna knjižnica Kranj in več manjših kulturnih ustanov (npr.
glasbena šola Kranj, nekatere galerije itd.). V Kranju ima svoj sedež tudi več mednarodno
znanih folklornih skupin (AFS Ozara, FS Sava in FS Iskraemeco), pevskih zborov (APZ France
Prešeren, komorni zbor Mysterium itd.).19 V občini je tudi sedež mnogih športno-rekreacijskih
objektov (npr. olimpijski bazen Kranj, smučarska skakalnica na Gorenji Savi, atletski stadion
itd.) in društev. Zelo priljubljene so rekreacijske poti na Sv. Jošta in na Šmarjetno goro, najbolj
pa je nedvomno oblegana pot okoli protokolarnega posestva Brdo. Deluje tudi več planinskih,
atletskih in drugih športnih društev.20 Občina Kranj je tudi izobraževalno središče Gorenjske,
saj v njej delujejo številni javni in zasebni vrtci, 9 osnovnih šol, 2 gimnaziji, šolski center in
Fakulteta za organizacijske vede. Dolgo pa že potekajo prizadevanja, da bi ustanovili lastno, t.
i. gorenjsko univerzo, ki bi postala visokošolsko središče regije. Čeprav občina sama nima svoje
splošne bolnišnice, pa glede na druge razpoložljive zdravstvene kapacitete (npr. Bolnišnica za
ginekologijo in porodništvo Kranj, Zdravstveni dom Kranj, Zobna poliklinika Kranj, Zavod za
zdravstveno varstvo Kranj, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gorenjske Lekarne itd.) lahko
rečemo, da je tudi zdravstveno središče regije. V občini je tudi Dom starejših občanov Kranj.
3.2 Zgodovinski oris mesta in občine Kranj
Območje današnje občine Kranj je s svojo ugodno prometno lego od nekdaj vabilo ljudi, da so
si tukaj postavljali svoja bivališča. Arheološki viri dokazujejo, da je bilo območje neprekinjeno
poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. V času po priseljevanju
Slovanov (7. stoletje) se je na konglomeratnem pomolu nad rekama Sava in Kokra izoblikovala
strateško pomembna utrdba in naselbina, ki se je kasneje imenovala tudi Carnium, Creina,
Chreina, Krainburg, o čemer pričuje tudi največje odkrito staroslovansko grobišče v Sloveniji.
Na začetku 10. stoletja je utrdba postala sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je
kasneje razvila v vojvodino Kranjsko. Kljub temu da se je sedež vojvodine prenesel v Ljubljano,
pa je Kranj z okolico zaradi zelo ugodne prometne lege na križišču poti iz Jezerskega proti Škofji
19
Mestna občina Kranj, dostopno URL: http://www.kranj.si/ (Pridobljeno 15. 7. 2014). Na spletni strani občine
lahko najdemo krajši opis zgodovine mesta, osnovne statistične podatke, krajše opise znamenitosti, osnovne
turistične podatke itd.
20
Prav tam.
15
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Loki in iz zgornjesavske doline proti Ljubljani postal zelo pomembno trgovsko središče. Zaradi
tega je v 13. stoletju pridobil mestne pravice in s tem številne ugodnosti na področju trgovine
in prometa. Zaradi te svoje vloge je privabljal tudi veliko ljudi od drugod.21
Slika 1: Risba Kranja v Slavi vojvodine Kranjske
Vir: Slava vojvodine Kranjske.
Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko mesto, s pojavom industrije pa tudi vse
bolj industrijsko mesto. K temu je veliko pripomogla tudi izgraditev železnice Ljubljana–Trbiž
(1870), ki je omogočila hitrejši in večji transport ljudi, surovin in izdelkov. Po sprejemu zakona
o občinah (marec 1849) se je, podobno kot povsod drugod po avstrijski monarhiji, začela
razvijati občinska ureditev tudi v Kranju. Sprva je bila občina Kranj zelo majhna in je obsegala
le ožje območje mesta Kranj, v okolici pa so nastale številne druge majhne občine.22 Leta 1866
je bil sprejet nov občinski red za Kranjsko, ki je prinesel novo konstituiranje občin, vendar za
občino Kranj to ni pomenilo bistvenih sprememb. Kljub številnim pomislekom o smiselnosti
velikega števila zelo majhnih občin je omenjeni občinski red veljal nadaljnjih sedemdeset let.
Med leti 1933–1937 je potekalo pridruževanje manjših občin k večjim, kar je pripomoglo k
povečanju občine Kranj in nekaterih drugih okoliških občin.23 Po drugi svetovni vojni je bilo
ozemlje tedanje Ljudske republike Slovenije razdeljeno tako, kot so bili med vojno razmeščeni
okrajni, mestni in krajevni odbori OF. Na območju Kranja je bil osnovan mestni narodnoosvobodilni odbor (MNOO) Kranj in 38 krajevnih narodno-osvobodilnih odborov (KNOO). V
naslednjih letih se je število krajevnih narodno-osvobodilnih odborov postopno zmanjševalo.
Z zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine (april 1952) se
je močno zmanjšalo število dotedanjih upravnih organov, kraji so se preimenovali v občine,
največje občine pa so se preoblikovale v mestne občine. S tem se je oblikovala veliko večja
mestna občina Kranj. Še bolj temeljita je bila upravna reforma konec junija 1955, s katero se
je začelo obdobje uvajanja geografsko velikih in gospodarsko močnih občin. Številne okoliške
manjše občine so bile ukinjene – namesto dotedanjih 35 gorenjskih občin se je sedaj njihovo
število zmanjšalo le na 11. Kasneje (1958) se je občini Kranj priključila še občina Cerklje, s čimer
21
Prav tam.
Janez Kopač, Uprava in samouprava, v: Gorenjska 1900–2000, Letopis Gorenjskega glasa in Gorenjskega
muzeja, ur. Jože Dežman, Kranj 1999, str. 180.
23
Jože Žontar, Občine na kranjskem območju do leta 1941, v: Kranjski zbornik 1990, ur. Jakob Vehovec et al.,
Kranj 1990, str. 208–209.
22
16
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
je kranjska občina tako ozemeljsko kot tudi gospodarsko postala najpomembnejša občina na
Gorenjskem. Po teh spremembah se občina Kranj ni več spreminjala vse do ustanovitve novih
občin leta 1994, ko je prejšnja ogromna občina razpadla na deset novih občin. 24 Oblikovana
je bila nova mestna občina Kranj, ki se do danes nato ni več spremenila.
24
Kopač, Uprava …, 182–184.
17
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
4 ZGODOVINA TURIZMA NA OBMOČJU DANAŠNJE OBČINE KRANJ
4.1 Začetki turizma
Prve začetke turizma na območju današnje kranjske občine moramo iskati v daljni preteklosti,
ko je imel turizem, če ga sploh že smemo tako imenovati, prav poseben, verski namen. Ljudje
so od srednjega veka naprej v velikem številu romali v bolj ali manj oddaljene romarske kraje,
kjer so prosili milosti zase in za svoje družinske člane.25 Ena izmed najpomembnejših božjih
poti na Gorenjskem je bila že od začetka 17. stoletja naprej tudi Sv. Jošt nad Kranjem (glej str.
82), kamor so se vse do druge svetovne vojne večinoma peš zgrinjale velike množice vernikov
iz bližnje in daljne okolice. Zelo pomembna božja pot je bila tudi cerkev Marijinega vnebovzetja
na Primskovem (glej str. 82)
Čeprav so bili nagibi za romanja predvsem verski, pa so se med ljudmi zelo hitro pojavile tudi
želje po dobri postrežbi in doživetjih, zato so na Sv. Joštu, okoliških vaseh in v Kranju nastajale
gostilne kot prve oblike turističnega prizadevanja. Nastanek gostiln in prenočišč je bil močno
povezan tudi z zelo ugodno prometno lego Kranja, zaradi česar so se v njem pogosto ustavljali
prevozniki in drugi popotniki. Poleg tega je bil Kranj v tistih časih tudi zelo pomembno trgovsko
središče, kar je dodatno privabljalo tujce. Sabina Konc je v svoji diplomski nalogi tako na primer
ugotovila, da je bilo od druge polovice 18. stoletja pa do konca 19. stoletja v Kranju vsaj 24
pomembnejših gostiln (npr. Pri Triglavu, Pri slonu, Pri foksnarju, Pri raci, Pri Tišlerju, Pri Fidru,
Pri knedeljnu, gostilna Patra Mayrja, Pri Weinbergerju, Pri jahaču, Šifrerjeva gostilna, gostilna
Bekselj, gostilna Fink, gostilna Labore, gostilna Benedik, Pri kroni, Pri ribi, Pri Golarju, Pri Jelenu
itd.). Najpomembnejše gostišče s prenočišči pa je bila Stara pošta, nekdanja poštna postaja, ki
jo je Marija Terezija dovolila postaviti Juriju Kodermanu kot osrednje postajališče med
Ljubljano in Tržičem leta 1770.26 V drugi polovici 19. stoletja je bila preoblikovana v hotel. Zelo
pomemben pa je bil tudi hotel Nova pošta, ki je bil zgrajen med leti 1867–1885.
V drugi polovici 19. stoletja so postajali dohodki na račun tujih gostov vedno večji, česar pa so
se sprva zavedali le redki posamezniki. Na razvoj turizma v Kranju je vplivalo predvsem dejstvo,
da je bil 10. junija 1868 sprejet zakon o gradnji železnice Ljubljana–Trbiž. Jeseni 1869 so pričeli
z delom in leta 1870 je bilo delo dokončano. Nova železnica je turistom iz monarhije, pa tudi
iz drugih evropskih držav omogočila hitrejši in lažji dostop do Kranja. Število gostov se je zato
začelo postopno povečevati.27 Kranjčani so se začeli zavedati, da je tujski promet, kot so takrat
imenovali turizem, pomembna gospodarska dejavnost, ki jim lahko prinese dobiček. Prav tako
pa so se tudi zavedali, da ima tujski promet svoje zahteve in zakonitosti, predvsem na področju
urejenosti in čistoče. Po gospodarski krizi v Avstro-Ogrski (1873), ki je za nekaj časa povzročila
upad turizma, so zato ustanovili prvo olepševalno društvo na Kranjskem. Omenjeno društvo
se je imenovalo Olepševalno društvo v Kranju (Verschönerungs-Verein in Krainburg) in je imelo
za glavni cilj polepšati podobo Kranja in s tem pomagati pospeševati turizem. Prva pravila so
bila pisana v nemškem jeziku in so imela datum 24. 4. 1875. Za prvega predsednika društva je
bil imenovan Franc Dolenc, veletrgovec in občinski svetnik v Kranju. V 60. letih je sodeloval v
25
Olga Janša Zorn, Zgodovina turizma na Slovenskem, v: Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in
gostinstvo, let. 16, št. 1, Ljubljana 1968, str. 27.
26
Sabina Konc, Razvoj turizma in gostinstva v Kranju od 1750 do 1914, diplomsko delo, Ljubljana 1995, str.
8-13.
27
Olga Janša Zorn, Društva, povezana z razvojem turizma na Slovenskem, do prve svetovne vojne, v: Vojetov
zbornik, ur. Sašo Jerše, Ljubljana 2006, str. 689.
18
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
slovenski čitalnici, v 70. letih pa je stopil med nemške liberalce, zato je tudi v društvi večinoma
zagovarjal nemške poglede. Tudi pravila iz leta 1895 so bila še vedno nemška, čeprav se zdi,
da so počasi že začeli prevladovati slovenski pogledi.28 Konec sedemdesetih let se je društvo
preimenovalo v Olepševalno in tujsko-prometno društvo Kranj. Ustanovitelji tega društva so
bili občinski odborniki: dr. Edvard Šavnik, Ivan Cof, Alojz Vrabec, Janko in Ferdinand Sajovic,
Janko Majdič, Franc Omersa in drugi.29
V sodelovanju z olepševalnim društvom so se kranjske mestne oblasti odločile, da bodo mesto
preuredili in ga v skladu s tedanjimi evropskimi urbanističnimi smernicami zasnovali kot vrtno
mestno naselje. Tako so že v osemdesetih letih 19. stoletja v središču mesta zasadili kostanjev
drevored. Leta 1886 je občina odkupila ozemlje nasproti kasneje sezidane gimnazije, kjer so
leta 1888 uredili park ter drevored, imenovan Zvezda. Istega leta so preuredili in povečali tudi
Savski drevored. Podobne posege, s katerimi so želeli izboljšati podobo mesta, so izvajali tudi
v prihodnjih letih. Zelo hitro pa so se ob tem začeli zavedati, da bo potrebno za nadaljnji razvoj
turizma poleg drevoredov, parkov itd. v Kranju zgraditi tudi vso drugo potrebno infrastrukturo.
Že v letih 1890–1891 se je na občinskih sejah začela pojavljati ideja, da bi se v kanjonu Kokre
uredilo letno kopališče. Čeprav so ti predlogi naleteli na odobravanje, pa lastniki zemlje niso
želeli prodati, zato se je ureditev letnega kopališča odložila za dobrih deset let. Šele leta 1900
je bilo v Dolu, na zemljišču, ki ga je občini prepustil gospod Ignacij Fock, zgrajeno manjše javno
kopališče.30
Konec leta 1893 se je Ivan Cof, tedanji meroslovni uradnik iz Kranja, po obisku Šmarjetne gore
odločil, da bo poskusil pri lastniku doseči prodajo vrha in na njem postaviti kočo. Sprva takratni
lastnik, »mežnar« Janez Benedik, o tem ni hotel ničesar slišati, vendar ga je kasneje ponujenih
100 goldinarjev prepričalo, da je zemljo prodal. Ustna pogodba je bila sklenjena 28. oktobra
1893, pisna pa 14. novembra 1896. Cof je v njej zagotovil stalni razgled z vrha z notico, da mora
lastnik spodaj rastoče drevje posekati takoj, ko toliko zraste, da zapre razgled. Vrh Šmarjetne
gore je Cof nato poravnal in postavil leseno hišo z dvema sobama in kuhinjo v izmeri ok. 10x7
m. Večino težaškega dela je opravil sam, skupaj s prijatelji. Po njegovem prizadevanju se je
tedanje Olepševalno društvo v Kranju odločilo, da na svoje stroške razširi stezo v vozno pot od
Kalvarije do sedla med obema vrhoma, od sedla do vrha pa je pot uredil Cof. Že zgrajena hiša
je leta 1895 iz neznanega razloga pogorela do tal, s čimer je bil uničen ves dotedanji trud.
Cofov obup pa ni trajal dolgo, saj se je takoj lotil čiščenja pogorišča. Na istem mestu je nato
sezidal novo hišo iz kamna in opeke. Na vrhu je čez vso zidano ploskev napravil salon, ki je bil
na vseh štirih straneh opremljen z velikimi steklenimi okni, tako da so imeli obiskovalci lep
razgled na vse štiri strani neba. Pred hišo je naredil tudi globok vodnjak, kamor se je stekala
deževnica, naredil je škarpo in v okolici zasadil lipe. Priskrbel si je tudi dovoljenje za gostilno.31
Leta 1896 je občinski svetnik Tomaž Pavšlar predlagal, da se pristopi k reševanju vprašanja
elektrifikacije in vodovodne oskrbe. Še posebej pereč je bil problem vodovodne oskrbe mesta,
saj Kranj zaradi lege na visoki konglomeratni osnovi ni imel stalnih vodnih virov. Prebivalci so
vodo dobivali le iz treh vodnjakov v mestu in iz manjšega vodovoda iz Save. Vinko Majdič,
lastnik kranjskega mlina, ki je leta 1892 v svojem mlinu že vpeljal elektriko, je bil takoj
28
Prav tam, 697–698.
130 let turističnega društva Kranj, ur. Irena B. Vencelj et al., Kranj 2005, str. 9.
30
Janez Kopač, Turistični utrip Kranja med prvo in drugo svetovno vojno, v: Kranjski zbornik 1995, ur. Milan
Sagadin et al., Kranj 1995, str. 295.
31
Kranjčanka, št. 12, december 2002, str. 22.
29
19
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
pripravljen poskrbeti za mestno razsvetljavo. Kljub temu da si je pridobil tudi koncesijo za
napravo električne centrale in razvodno ter distribucijsko omrežje, so ga zaradi medsebojnih
nesoglasij v vodstvu občine zavrnili. Podobno se je zataknilo tudi pri vodovodu. Občinski odbor
je izvolil vodovodni odsek, ki mu je predsedoval dr. Edvard Šavnik. Tako Pavšlar kot odsek sta
pripravila vsak svoj predlog vodovoda, nakar je prišlo med njimi do spora. Po burni medsebojni
polemiki in obračunavanju je zmagal predlog vodovodnega odseka, ki je predvideval izgraditev
gravitacijskega vodovoda iz Čemšenikarjevega studenca v Kokri. Številne vasi v okolici Kranja
so bile zaradi omenjenih polemik do projekta zelo nezaupljive in so mu celo nasprotovale.
Maja 1900 je kranjski deželni zbor na pobudo vodstva občine priznal koristnost izgradnje
naprave in se zavezal k plačilu 25 % stroškov investicije. Tudi ministrstvo za poljedelstvo je
konec decembra 1901 odobrilo načrt in obljubilo prispevati 40 % k skupnim stroškom pod
pogojem, da dežela zviša svoj prispevek za 5 % in razglasi vodovod za Kranj in okolico za
deželno podjetje.32
V devetdesetih letih je bil z vidika razvoja turizma zelo pereč problem izgradnje tako
imenovane ljubeljske proge. Trgovinsko ministrstvo si je namreč zamislilo omenjeno
železniško povezavo kot kombinacijo klasične in zobate železnice, ki naj bi tekla od Celovca do
Ljubelja in naprej vse do Kranja. V teh načrtih je občinski odbor videl izjemen potencial tako
za razvoj tovornega prometa kot tudi za razvoj naraščajočega tujskega prometa. V povezavi s
tem je tudi pozval občinsko predstojništvo naj dela na tem, da bo nova železniška postaja stala
na levem bregu reke Save v neposredni bližini mesta. V namen izgradnje je bil leta aprila 1893
že ustanovljen konzorcij, ki naj bi gradil delno progo Tržič–Kranj. Oktobra istega leta pa se je
izvršila revizija, pri kateri so se pojavili pomisleki o tehnični izvedbi projekta in uporabnosti
takšne železnice. Ko je na ministrstvu prišlo do kadrovskih sprememb, se je projekt ustavil.
Občina Kranj si je od takrat naprej stalno prizadevala, da bi projekt v kakršni koli obliki znova
oživili. V tem času pa so se hudo razplamtele polemike o tem, kje naj zgradijo železniško progo,
ki bo povezovala Celovec z Mediteranom. Najbolj aktualna sta bila predloga t. i. bohinjske
trase (Gorica–Bohinj–Lesce–Medvedji dol–Celovec) in loške trase (dolina Soče–Škofja Loka–
Kranj–Ljubelj–Celovec). Kljub temu da je bila loška trasa označena kot najcenejša, najkrajša,
vojaško najbolj zavarovana in industrijsko najugodnejša, pa je bila zaradi boljšega lobiranja
naposled izbrana bohinjska varianta. Po tej odločitvi so v Kranju upali, da se bo lahko izgradila
vsaj lokalna železniška povezava Kranj–Tržič, vendar finančni odsek deželnega odbora zanjo ni
želel dati denarja. Ker se je v Kranju razširilo prepričanje, da bo s tem nepopravljivo prizadet
življenjski in razvojni potencial mesta, je občinski odbor v deželnem zboru še naprej vlagal
nove prošnje o gradnji železnice. Istočasno pa so nemški kapitalisti že pripravljali izgradnjo
proge Lesce–Tržič, ki bi dokončno onemogočila izgradnjo železnice iz Kranja.33
4.2 Turistični utrip od preloma stoletja do prve svetovne vojne (1900–1914)
Čeprav prelom stoletja ni bistveno vplival na razvoj turistične ponudbe v Kranju, pa je vseeno
ta postajala tujcem vedno bolj poznana. Največ zaslug na tem področju ima zagotovo časopis
Gorenjec, ki je začel tedensko izhajati januarja leta 1900 v Kranju. Na svojih straneh je ponudil
precej prostora poročilom o stanju turizma v Kranju in o delovanju društev, ki so si prizadevala
v mestu pripraviti dogodke, ki bi privabili tujce. Najbolj opazno pa je bilo, da je ponudil veliko
32
33
Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 341, 349.
Prav tam., 346–348.
20
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
prostora za oglaševanje. V vsaki številki so bili predvsem na zadnjih straneh objavljeni številni
oglasi hotelov, gostiln in kavarn, ki so ponujali postrežbo tujcev.
Slika 2: Oglas hotela Nova pošta v časopisu Gorenjec
Vir: Gorenjec, 1900, št. 1, 13. 1. 1900.
Poleg tega je Gorenjec s svojimi razpravami veliko pripomogel k poglobljenem razmisleku o
tem, s čim bi še lahko privabili tujce. V prvi polovici leta 1902 so tako pri časopisu pripravili
serijo člankov, v katerih so razmišljali o pomenu razglednic. Pred letom 1896 se je le v največjih
krajih tu in tam dobila kakšna razglednica, po tem letu pa so se razglednice bliskovito razširile
po vseh mestih in vaseh. Zbiranje razglednic je postalo priljubljeno pri mladih in starih, bogatih
in revnih. Posebej radi so razglednice zbirali mladi iz imenitnejših meščanskih družin.34 Prav to
pa je potrebno izkoristiti za privabitev novih gostov. Če bo razglednica lično narejena in bodo
na njej všečni motivi, bo to v ljudeh, ki jo bodo prejeli, vzbudilo željo, da bi na lastne oči videli
kraje, ki jih razglednica prikazuje. V Kranju so zato začeli pospešeno izdajati nove razglednice
z različnimi motivi.
Slika 3: Razglednica iz Kranja (odposlana 17. decembra 1912)
Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra.
34
Gorenjec, 1902, št. 14, 5. 4. 1902.
21
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Daleč najpogosteje je bila na razglednicah upodobljena panorama mesta, kot se jo vidi z
Gašteja ali Šmarjetne gore. Prikazovala je nepozidan desni breg Save z lesenim mostom čez
reko, nad katerim se je dvigovala silhueta mesta z dominantnimi zvoniki mestnih cerkva,
mestnim obzidjem in gradom Kieselstein. Nad mestom pa so se dvigovale Kamniško-Savinjske
Alpe. Pogosti so bili tudi motivi pomembnih delov mesta, na primer Prešernove hiše, današnjih
Maistrovega in Glavnega trga, stavbe kranjske gimnazije, Roossove hiše (danes hotel Creina),
Šmarjetne gore, Sv. Jošta, posestvo Brdo itd.35 S spreminjanjem mesta so se spreminjali tudi
motivi. Tiskanje razglednic so navadno založila posamezna društva ali bogati posamezniki, ki
so izkupiček od prodaje namenili za nove investicije. Tako je na primer leta 1900 podružnica
slovenskega planinskega društva založila izdajo 10.000 razglednic mesta Kranja ob jutranji zori.
Izkupiček pa so nato namenili za izgradnjo planinske koče na Stolu.36 Izdajanje razglednic se je
nato povečevalo vse do prve svetovne vojne, nato pa nekoliko zamrlo.
Kljub pospešenemu izdajanju razglednic so se v Gorenjcu že v drugi polovici leta 1902 začeli
spraševati, zakaj se turizem v Kranju ne razvija podobno uspešno kot na primer v Švici. In to
kljub temu, da ima Kranj zaradi svoje slikovite lege in okoliških naravnih danosti neverjeten
potencial.
»Nikakor tudi ni prezreti Kranja, katerega lega je zelo slikovita. In okolica mesta Kranja, kako je
krasna! Kamorkoli se napoti človek iz mesta, povsod se mu nudijo krasni naravni užitki. Na izletih
proti Kokri, Cerkljam, Kamniku ali Tržiču lahko zreš na celo gorenjsko pogorje, ki slikovito
obrobuje našo deželo. Dalje je omeniti priljubljeni Št. Jošt, kamor se dospe v pičlih dveh urah in
od koder vživa človek zares krasni razgled! Komur je pa dve uri preveč hoda, lahko dospe v eni
uri po zložno izvedeni poti na Šmarjetno goro, katera je vse premalo poznata. Kdor se potrudi
na Šmarjetno goro, ne bode mu žal, kajti nikoli ne bode pozabil tega izleta. Velika neprilika
turistov je okoliščina, da mnogokrat na višavah ne morejo uživati razgleda zaradi vetra. Tega na
Šmarjetni gori ni. Lastnik »Cofišča«, gospod Cof, je vso stavbo tako praktično začrtal in izgotovil,
da človek brez vsake nevarnosti glede prehlajenja vživa neovirano čudežno krasni razgled, ki se
nam nudi z gore, kajti vsa zgornja stavba ima okoli in okoli velika okna, ki omogočujejo razgled
na vse strani. Ko človek vstopi v zgornje gostilniške prostore, je naravnost očaran. Ure in ure bi
sedel in zrl v daljavo tja čez krasno polje na v nebo kipeče gorovje.«37
Ta potencial pa zaradi premajhne podjetnosti gostilničarjev in drugih deležnikov še ni bil dobro
izkoriščen. Glavni problem se je kazal predvsem v pomanjkanju reklamnega gradiva (brošur,
prospektov), v katerem bi tuji gostje v svojem jeziku lahko našli koristne podatke o turistični
ponudbi. Obstajalo je le nekaj brošur v nemškem jeziku, ki pa so bile popolnoma neuporabne
za goste, ki so prihajali v naše kraje iz nenemško govorečih držav.38 Veliko bolj kot do takrat bi
se morali osredotočiti predvsem na potencialne goste iz drugih slovanskih narodov. Poleg tega
bi se moralo med ljudmi veliko bolj razširiti tudi vedenje, da tujski promet ne prinaša prihodkov
le gostilničarjem, ampak tudi številnim drugim gospodarskim panogam.39 Tudi gostilničarji
sami bi se morali zavedati, da bodo imeli toliko prometa, kolikor učinkovito bodo znali privabiti
tujce k sebi. Poleg naštetega pa je na razvoj turizma v Kranju zaviralno vplivalo tudi dejstvo,
da se na Kranjskem še ni izoblikovala deželna zveza za povzdigo prometa s tujci, ki bi poenotila
35
Stare razglednice Kranja in okolice, dostopno URL: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=808
(Pridobljeno 20. 8. 2014).
36
Gorenjec, 1900, št. 29, 28. 7. 1900.
37
Gorenjec, 1902, št. 35, 30. 8. 1902.
38
Prav tam.
39
Gorenjec, 1902, št. 34, 23. 8. 1902.
22
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
delovanje lokalnih turističnih društev in bi lažje kot posamezna društva promovirala turistično
ponudbo tako znotraj Avstro-Ogrske kot tudi v drugih državah.40 Zveza bi bila tudi upravičena
do denarnih sredstev, ki jih je država namenjala za dvig prometa s tujci. Ta denarna sredstva
bi se nato delila posameznim krajem. Ker pa omenjene deželne zveze za Kranjsko še ni bilo, so
bila sredstva prerazporejena deželam, ki so podobne zveze že imele, Kranj in številni drugi kraji
pa so ostali brez prepotrebnega dodatnega denarja.41
Na veliko potrebo po reklamnem gradivu v slovenskem jeziku se je odzval Gorenjčev publicist
Franz Gärtner in leta 1904 izdal Vodnik po Gorenjskem. V uvodu je zapisal:
»Ker smo preverjeni, da je promet tujcev z ozirom na krasoto naše dežele zelo majhen in se nam
škoda zdi, da leto za letom izostanejo ogromne vsote, katere bi tujci pustili v naši domovini,
osobito na Gorenjskem, če bi se posluževali reklame, kakor to store drugi narodi, hočemo
zastaviti vse svoje sile v to, da delujemo za povzdigo prometa s tujci … Ker se nam zdi škoda
vsakega dne, ki ga zamudimo, odločili smo se končno storiti prvi korak …«.42
V brošuri je kot prvi v slovenščini natančno opisal mesto Kranj in ponudil različne možnosti, ki
jih imajo turisti v mestu in okolici.
»Nenavadno prijeten vtis naredi pogled z Gašteja na slikovito mestece, v katerega ozadju kipe
proti nebu krasne Kamniške planine z Grintovcem in Kočno ter Karavanke s Storžičem. Mesto je
zidano na skali, nekakem polotoku, ki ga tvorita Sava in Kokra, ki se izliva pod mestom v prvo.
Mesto se je osobito zadnja leta jako lepo razvilo in, ko dobi še vodovod, pričakovati je še večjega
razvoja. Vsled zelo razvite trgovine je mesto zelo imovito. Mesto Kranj ima jako zanimivo
zgodovino, s katero se zaradi pomanjkanja prostora ne moremo za sedaj baviti. Leta 1811 je
požar upepelil velik del mesta, kar je povzročilo, da so sedaj po mestu skoraj zvečine lepa
poslopja. V novejšem času se je pa zgradilo nekaj prav lepih stavb, kakor: c. kr. Franc Jožefa
gimnazija, Majdičeva hiša in druge. Dekanijska cerkev je lepa stavba v gotskem slogu, ki je znotraj
krasno opremljena … c. kr. okrajno glavarstvo je nameščeno v gradu Kieselstein. Poleg tega nam
je omeniti Ogrinčeve hiše, v kateri so bivali kranjski vojvodi …«43
»Pred gimnazijskim poslopjem je lepo zasajen drevored, takozvana »Zvezda«, katero so zasadili
l. 1888 o priliki praznovanja 40-letnice nastopa vlade našega cesarja. Ob Savi vodi krasen senčnat
drevored do blizu Struževega. Pod mestom ob Kokri je napravila zadnja leta mestna občina
udobno kopel ter s tem storila znaten korak v prospeh zdravstva. Na severni strani leži lepo
pokopališče, na katerem počivata pesnika France Prešeren in Simon Jenko.«44
»V zadnjem času so začeli tujci v obilnem številu dohajati v Kranj, čemur se pač ni čuditi, ker ima
Kranj toliko lepih izprehodov in izletov, n. pr. v Stražišče k gostoljubnemu gostilničarju g. Val.
Benediku, na Šmarjetno goro (1 uro), na Sv. Jošt (2 uri), odkoder je krasen razgled po celi
Gorenjski.«45
»Mnogo tujcev pride v Kranj, ko gredo v Kokro in na Jezersko (3–4 ure) oziroma na Grintavec.
Daljši izlet je Tržič (3 ure), kjer se je razvila precejšna industrija, katero bode nova železnica,
40
Gorenjec, 1902, št. 40, 4. 10. 1902.
Gorenjec, 1904, št. 17, 23. 4. 1904.
42
Franz Gärtner, Vodnik po Gorenjskem, Kranj 1904, str. 3–4.
43
Prav tam., 26.
44
Prav tam., 28–29.
45
Prav tam., 29.
41
23
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
speljana iz Kranja, ki se začne zidati že letošnjo pomlad, brezdvomno zelo dvignila. Omeniti nam
je še Stražišča, kjer izdelujejo sita, katera izvažajo malone po celi Evropi.«46
Omenjena brošura med gostilničarji na žalost ni naletela na podporo, vendar sta jo Gärtner in
založnik Ivan Primož Lampre kljub temu brezplačno razposlala ne le med Slovence, ampak tudi
med Čehe, Poljake, Ruse, Srbe in ostale Slovane.47
24. junija 1905 je bila v Ljubljani končno ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje prometa
tujcev na Kranjskem. Vodstvo zveze si je takoj začelo prizadevati, da bi med prebivalstvom
vzbudili čim večje zanimanje za turizem. Še posebej so si prizadevali, da bi ljudi poučili, kaj vse
bi bilo potrebno gostom ponuditi in na kakšen način. Franz Gärtner, ki je postal namestnik
tajnika društva, je tako že sredi leta 1906 v Gorenjcu objavil vrsto člankov s skupnim naslovom
»Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?«.48 V njih je jasno naglasil, da je prvi
pogoj, da pridejo gostje v določen kraj čistoča in zunanji izgled kraja. Potrebno je očistiti ceste,
ulice in trge nesnage ter poskrbeti, da se zaradi gnoja in smeti ne bi širil neprijeten smrad. Ker
se gostje radi sprehajajo, je potrebno urediti parke in sprehajališča itd. Bistvena je tudi
ponudba čistih sob, po možnosti z lepim razgledom in stranišči na vodno izplakovanje. Po
Gärtnerjevem mnenju so tujcem poleg prirodnih lepot zanimivi tudi kulturni dogodki, običaji
in zgodovinski spomeniki, zato naj se temu posveti več pozornosti. Potrebno pa je poskrbeti
tudi za sprostitev gostov, za kar so nadvse primerna kegljišča, kopeli, bazeni itd.49 Opisano
Gärtnerjevo pisanje se je v veliki meri nanašalo tudi na Kranj.
Čeprav so kranjske mestne oblasti že v devetdesetih letih 19. stoletja načrtovale ukrepe, ki bi
pripomogli k urejenosti mesta, pa je žal vse ostalo le pri načrtovanju. Šele julija 1908 se je
končno začela gradnja kranjskega vodovoda, ki je bil načrtovan vse od leta 1896. Dograjen je
bil leta 1911 in je preskrboval mesto Kranj ter 16 vasi v okolici – Britof, Primskovo, Huje, Klanec,
Gorenje in Rupa so del današnje občine Kranj.50 V letih 1913–1914 so ga podaljšali do Čirč,
Hrastja in Prebačevega, vodovod v Stražišču pa je bil izgrajen kasneje. Postopno se je začelo
premikati tudi pri elektrifikaciji Kranja, saj je leta 1901 Adolf Kreuzberger ponudil dobavljanje
električne energije iz manjše hidroelektrarne, ki jo je leta 1899 zgradil ob Kokri. Občina je
elektrifikacijo mesta iz te elektrarne odklonila, vendar so nekateri posamezniki vseeno začeli
uporabljati Kreuzbergerjevo elektriko. Kljub temu je moral biti interes za električni tok še zelo
majhen, saj se je elektrarna komaj deset let po ustanovitvi (1909) že znašla na javni dražbi.
Kupila jo je Marija Mayr, jo izpopolnila in preimenovala v Elektrarno Mayr. S tem je elektrarna
dobila prvenstveno vlogo pri elektrifikaciji Kranja.51 Kmalu za tem se je pri občinskih oblasteh
pojavila ideja o izgradnji t. i. mestne elektrarne, iz katere bi oskrbovali mesto z elektriko. Leta
1914 so pri deželnem odboru zaprosili za posojilo, vendar je bila njihova prošnja zavrnjena z
obrazložitvijo, da je obstoječa vodna sila v Kranju premajhna in predvideni stroški prenizki. Po
njihovem mnenju bi bilo bolje, da bi se občina priključila na omrežje deželnih elektrarn, ki bodo
v kratkem podaljšale svoj daljnovod do Kranja.52 Po izgradnji vodovodnega omrežja in delni
elektrifikaciji Kranja, so se med ljudmi začele pojavljati zahteve po izgradnji modernega
46
Prav tam., 30–31.
Gorenjec, 1905, št. 21, 27. 5. 1905.
48
Janša Zorn, Društva …, 690.
49
Prav tam.
50
Gorenjec, 1908, št. 29, 18. 7. 1908; Gorenjec, 1910, št. 2, 15. 1. 1910.
51
Janez Kos, Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940) v: v: Kranjski zbornik 1970, ur. Franc Puhar et al.,
Kranj 1970, str. 380.
52
Žontar, Zgodovina …, 357–358.
47
24
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
kanalizacijskega sistema, ki bi trajno uredil higienske razmere v mestu.53 Izgradnjo so podprle
tudi občinske oblasti, ki so v ta namen najele posojilo pri mestni hranilnici. Žal pa je delo zaradi
začetka prve svetovne vojne zastalo.
Kljub vidnemu napredku, pa je bila mestna infrastruktura še zelo daleč od idealne, česar so se
zavedali tudi ljudje sami:
»Krasno lego ima Kranj, dober zrak, lepe izprehode. Tujci se ga pa vendar ogibljejo, kakor bi bil
kužen. Kak agent še tu prenoči, tudi kak turist, ki gre v češko kočo na Jezerskem, se mimogrede
malo tu pomudi, drugače so pa tujci, če izvzamemo beraške procesije, res bele vrane. Kaj je li
temu vzrok? Najprej je pomanjkanje udobnih stanovanj za tujce. Vendar o stanovanjih in hotelih
danes ne bomo govorili, ampak o potih, ki drže iz mesta. Pota so pa res tako zanemarjena, da se
tujci le zgražajo in povprašujejo: »Kaj pa dela občinski odbor? Kaj Olepševalno društvo? Naj se
poizkusi priti iz Pungerta v Lajh. Kje je vas, ki bi trpela kaj tako nemarnega? Ali pa naj se pogleda
pot pod Svečarjem v mestno kopališče, čez romantični mostiček na Huje. Najprej lesene
srednjeveške, silno ozke, strme in trohnele stopnice, potem pa od ploh vsa razrita steza, za
katero se nihče ne briga in je nevarno po njej iti.«54
Do prve svetovne vojne so se zgodili tudi nekateri veliki premiki na področju organiziranega
turističnega delovanja. Tako je Olepševalno društvo v Kranju maja 1908 sklenilo, da bo skrbelo
tudi za promet s tujci v Kranju in njegovi okolici. Skrbeli naj bi za povezavo med tujci, ki bi želeli
preživeti svoje počitnice v Kranju ali njegovi okolici, ter ponudniki praznih sob in stanovanj.
Društvo se je zato 1. julija istega leta preimenovalo v Društvo za privabitev tujcev in olepšavo
Kranja in okolice.55
Slika 4: Objekti na Šmarjetni gori okoli leta 1920
Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra.
53
Gorenjec, 1908, št. 32, 8. 8. 1908.
Gorenjec, 1912, št. 33, 17. 8. 1912.
55
Gorenjec, 1908, št. 19, 9. 5. 1908; Gorenjec, 1908, št. 23, 6. 6. 1908.
54
25
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Ena izmed njihovih prvih zelo pomembnih odločitev je bila, da so v svojo oskrbo prevzeli
priljubljeno Cofišče na Šmarjetni gori in s tem omogočili brezplačen dostop vsem gostom na
to izredno priljubljeno izletno točko. Ob tem so se pojavile celo želje, da bi se Šmarjetna gora
preimenovala v Prešernovo goro.56 Zelo pomembno je bilo tudi delovanje Kranjske podružnice
Slovenskega planinskega društva. Njeni člani so si prizadevali za primerno ureditev in označitev
planinskih poti v hribih in gorah v okolici ter prirejali različne planinske pohode. Še posebej pa
so si prizadevali za postavitev koče na Stolu. Njihova prizadevanja so obrodila sadove leta
1909, ko je bila zgrajena Prešernova koča na Stolu. V tem času se je tudi močno povečala za
turiste zanimiva ponudba. Še posebej pomembni so postali koncerti (npr. Promenadni
koncerti v parku Zvezda, koncerti čitalniškega pevskega zbora in mestne godbe itd.), pogosti
pa so bili tudi plesi, različni sejmi, predavanja, gledališke in cirkuške predstave, proslave,
tombole, veselice itd. V Kranju sta bila v tistem času na voljo tudi kinematograf in ljudska
galerija, pojavljali pa so se tudi načrti za ustanovitev kranjskega muzeja. Zelo hitro je raslo tudi
število kavarn in slaščičarn. Bolj kot tujce iz drugih držav je omenjena ponudba privlačila ljudi
iz manjših okoliških mest, kjer je bilo podobne ponudbe še sorazmerno malo. Po stagnaciji
števila turistov v prvih letih 20. stoletja je zaradi zgoraj opisanega dogajanja Kranj postajal vse
bolj turistično zanimiv in obiskan. Dostopni podatki nam kažejo, da se je prav po izidu
Gärtnerjevega Vodnika po Gorenjskem (1904) začelo število turistov močno povečevati.
Takšen trend se je nadaljeval vse do začetka prve svetovne vojne.
Grafikon 1: Gibanje števila turistov v Kranju za nekatera izbrana leta
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
število turistov
1896
1900
1902
1903
1904
1907
1908
441
527
739
584
543
673
880
Vir: Gorenjec.
4.3 Postopen vzpon med obema vojnama (1918–1941)
Začetek prve svetovne vojne je prekinil vsa dotedanja turistična prizadevanja, ustavilo pa se je
tudi prihajanje tujih gostov. Podobno je bilo tudi v prvih povojnih letih, saj tujskega prometa
v vodstvu občine niso smatrali za pomembnega pri razvoju mesta. Tudi Društvo za privabitev
tujcev in olepšavo Kranja se je bolj ukvarjalo z olepševanjem mesta kot s spodbujanjem razvoja
turistične ponudbe in privabljanjem tujcev. Predvsem je primanjkovalo reklame, kar se je zelo
poznalo pri prepoznavnosti Kranja kot turistične destinacije. Tako je na primer neka
Zagrebčanka naslovila na kranjskega župana dopis, v katerem ga je spraševala, če je v Kranju
56
Gorenjec, 1908, št. 14, 4. 4. 1908; Gorenjec, 1908, št. 20, 16. 5. 1908.
26
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
sploh mogoče letovati, če je v mestu mogoče dobiti sobo v hotelu ali pri zasebniku in kakšne
so cene. Kranjski župan ji je odgovoril, da v Kranju ni več prostora za letovanje, saj so zaradi
pomanjkanja stanovanj vsi hoteli zasedeni ali oddani.57 Županov odgovor nakazuje tudi drugo
slabost tedanje turistične ponudbe v Kranju, in sicer pomanjkanje nastanitvenih kapacitet. Iz
poročila, ki ga je avgusta 1920 Mestno županstvo Kranj naslovilo na Jugoslovanski generalni
komisariat za promet in turistiko v Ljubljani, je razvidno, da so bili tujcem za nastanitev na
voljo le hotel Stara pošta s šestimi sobami in enajstimi posteljami, hotel Nova pošta z osmimi
sobami in enajstimi posteljami, po tri tujske sobe pa sta imeli še gostilni pri Francu Kuraltu
(kasnejši hotel Jelen) in Jerneju Ručigaju. Nekaj sob so imele tudi druge kranjske gostilne,
vendar so bile te večinoma slabo opremljene in zato skoraj neprimerne za prenočevanje
turistov. Slabo so na turistični razvoj vplivale tudi nekatere občinske odločitve, povezane z
represivnimi organi. O tem priča dopis, naslovljen na mestno županstvo, v katerem se pisec
pritožuje, da je bila sredi leta 1921 uvedena policijska ura58 oz. ura obveznega zapiranja
gostinskih lokalov. Poleti so se morale tako gostilne in kavarne zapreti ob 23. uri, pozimi
gostilne ob 21. uri, kavarne pa ob 22. uri. Pisec zato v interesu tujskega prometa prosi, da se
tudi v Kranju določi policijska ura, kakor je določena v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju, in
sicer tako pozimi kot poleti ob 23. oz. 24. uri.59
Omenjena dejstva so počasi znova obudila razmišljanje o pomembnosti tujskega prometa za
razvoj mesta. Še posebej vztrajno se je začela med ljudmi širiti ideja, da ima Kranj vse potrebne
predispozicije, da postane letoviško mesto. V povezavi s tem so začeli 8. avgusta 1922 v parku
Zvezda graditi Narodni dom, ki naj bi bil izhodišče za potrebne urbanistične spremembe in za
razvoj severnega dela Kranja. Zamišljeno je bilo, da bi se staro mestno jedro namenilo le
trgovski in obrtni dejavnosti, severni del Kranja, tj. nekako od gimnazije in Stare pošte proti
Kranjskemu polju, pa naj bi se izgradil kot vrtno mesto, katerega središče bo Narodni dom. Leta naj bi služil prihodnjemu letovišču kot Zdraviliški dom. Od Zdraviliškega doma do okoliških
gozdov in kopališč, ki bi jih uredili ob Kokri in Savi, bi se uredili novi drevoredi, da bi se lahko
gostje sprehajali v senci. Na ostalem prostoru med Zdraviliškim domom in gozdovi pa naj bi se
gradile le manjše hiške z vrtovi in parki. Predvideno je bilo tudi, da bi premaknili pokopališče
in na njegovem mestu zgradili velik park, da bi sotesko Kokre s sprehajalno potjo povezali s
Savskim drevoredom itd. Tedanja mestna oblast je z načrtom mislila skrajno resno, saj je začela
kupovati zemljišča in jih namenjala za izgradnjo parkov, sprehajalnih poti, drevoredov in hiš z
velikimi vrtovi. Vsekakor je bil napredek očiten.60
Vsa ta prizadevanja pa niso prinesla velikega uspeha, saj je kranjskemu turizmu še vedno zelo
primanjkovalo ustreznega, novega in dobro pripravljenega reklamnega gradiva. Edini do takrat
obstoječi slovenski opis Kranja v Gärtnerjevem Vodniku po Gorenjskem je bil namreč star že
približno dvajset let (izdan je bil l. 1904), poleg tega pa ni bilo na voljo niti mestnega zemljevida
niti kaj drugega. Šele spomladi 1925 so na seji občinskega odbora začeli razmišljati o izdaji
skromne brošurice s slikami mesta Kranja.61 Za obsežnejše in načrtnejše reklamno delovanje
pa občina ni imela niti denarja niti pravega interesa. Tako je na primer mestno županstvo sredi
poletja 1928 na slovensko Zvezo za tujski promet naslovilo pismo, v katerem so zapisali, da
kranjska občina ne more objaviti prav nobenega oglasa v Tujskoprometnem vestniku za
57
Kopač, Turistični …, 295.
Izraz policijska ura moramo v danem primeru razumeti kot odpiralni čas in ne kot restrikcijski odlok.
59
Prav tam, 296.
60
Prav tam, 296–297.
61
Prav tam, 297.
58
27
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Slovenijo, saj za to nimajo zagotovljenih sredstev v proračunu.62 Nezainteresirani so bili celo
za brezplačno reklamo. Leta 1928 je na primer na občino poslala dopis berlinska družba Carl
Flemming und C. T. Wiskott, v katerem so pojasnili, da pripravljajo veliko avtokarto srednje
Evrope z zemljevidi pomembnejših mest in bi želeli vanjo vključili tudi zemljevid Kranja. Karta
naj bi izšla v veliki nakladi, zato naj jim kranjske oblasti pošljejo načrt mesta z označenimi imeni
cest, križišč itd. Ker na občini na ta dopis niso odgovorili, je berlinska družba v začetku februarja
1929 poslala nov dopis, v katerem je znova prosila za zemljevid Kranja. Na ta dopis je mestna
oblast odgovorila, da zemljevida mesta nimajo in ga zato ne morejo poslati. Ker pa je družba
na vsak način želela v avtokarto vključiti tudi Kranj, je v vnovičnem dopisu zapisala, da naj se
naredi le preprosta ročna skica, na podlagi katere bodo nato oni sami izrisali zemljevid. Končno
so v Kranju narisali skico in jo poslali v Berlin, ob tem pa zanjo zaračunali 150 tedanjih dinarjev,
ki jih je berlinska družba nato tudi plačala.63
Za propagiranje svojih turističnih zmogljivosti pa niso bili prav posebno zainteresirani niti
gostilničarji in hotelirji. Tako je na primer v začetku decembra 1928 Sresko poglavarstvo Kranj
moralo intervenirati pri mestnem županstvu, ker jim gostilničarji in hotelirji še po več kot enem
mesecu niso odgovorili na posredovane vprašalnike o tujskoprometnih zmogljivostih. Dobljeni
podatki bi bili osnova za pripravo večjezičnega propagandnega pregleda hotelov in gostiln. Še
nadaljnjih 14 dni je nato trajalo, da so z občine končno poslali na srez podatke, pa še to le za
tri podjetja.64 Kljub opisanemu stanju je v tujini obstajalo precej veliko zanimanje za Kranj in
okolico, o čemer pričajo številne prošnje tujih piscev in društev, da se jim posreduje podatke
o turistični ponudbi in fotografije, ki bi jih nato vključili v svoje potopise oz. v druga dela.
Slika 5: Skica Kranja, ki je bila poslana v Berlin
Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana.65
Zaradi postopnega povečevanja prihodov tujcev, še posebej tistih, ki so prihajali z avtomobili,
je aprila 1929 sresko poglavarstvo izdalo občinam navodila, kaj je potrebno postoriti, da bo
tujcem čim bolj prijetno in udobno. V vsakem kraju mora biti pri vhodu in izhodu na primernem
mestu postavljena krajevna tabla z imenom kraja, občine in sreza. Table morajo biti tudi
62
Dopis Mestnega županstva občine Kranj, 9. 6. 1928, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158.
Dopisi med družbo Carl Flemming und C. T. Wiskott in Občino Kranj, 3. 11. 1928–2. 4. 1929,
SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158.
64
Kopač, Turistični …, 297.
65
Skica Kranja iz leta 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158.
63
28
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
snažne in lahko berljive. Na vseh važnejših in prometnejših križiščih je potrebno postaviti vidne
kažipote z navedbo, kam vodi cesta in koliko znaša oddaljenost v kilometrih. Ker stranišča in
gnojišča ob cestah jemljejo ves ugled pri tujcih, jih je potrebno narediti na tisti strani poslopja,
ki je obrnjeno proč od ceste. Poleg tega je prepovedano kakršnokoli odvajanje gnojnice na
cesto. Gostilničarji, še posebno tisti, h katerim radi zahajajo tujci, morajo biti pozorni na
čistočo in vljudno postrežbo gostov. Skrbeti morajo tudi za red, mir in primerne cene. Kdor ne
bo upošteval teh navodil, bo strogo kaznovan.66 S temi navodili se je vzpostavil enoten
standard urejenosti krajev in gostiln, po katerem se je ravnala tudi občina Kranj.
Iz leta v leto je poleg Sv. Jošta in Šmarjetne gore postajal vedno bolj priljubljen tudi Storžič. Na
to dejstvo so postali pozorni v Kranjski podružnici Slovenskega planinskega društva, zato so se
septembra 1929 obrnili na vodstvo občine z idejo, da bi na vrhu Storžiča postavili planinsko
kočo, v kateri bi se lahko planinci nekoliko odpočili in okrepčali. S tem bi gora postala še bolj
zanimiva tudi za Srbe in Hrvate, pa tudi za goste iz Avstrije. Del finančnega bremena bi morala
prevzeti občina, saj društvo samo ni imelo dovolj denarnih sredstev za takšen projekt. Zaradi
tega so občini predlagali, naj v proračunu za leto 1930 načrtuje sredstva za ta namen. Ves
vloženi denar se bo po njihovem mnenju povrnil s stoternimi obrestmi.67
Oktobra 1929 se je v razvoj kranjskega turizma aktivno vključila tudi Zadruga gostilničarjev,
krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in kuharjev za sodni okraj Kranj. S posebnim dopisom
so pozvali mestno županstvo, naj si bolj prizadeva, da bi razvoj tujskega prometa postala ena
izmed največjih občinskih prioritet. Da bi ta razvoj čim bolj pospešili, je potrebno nekje v občini
odpreti pisarno, v kateri bi vodili natančno evidenco vseh prenočišč in gostiln, razpošiljali
reklamne letake in dajali turistom potrebne informacije. Oblasti naj zato čim prej poiščejo
primerne prostore, v katerih bi se lahko nastanile vse organizacije, ki imajo interes na področju
tujskega prometa, na primer Tourist Office, Putnik, Društvo za privabitev tujcev in olepšavo
mesta Kranja in okolice, Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, gostilničarska
zadruga itd. Poleg tega naj se zaposli uradnika, katerega izključna naloga bi bila koordinacija
tujskega prometa v Kranju.68 Na občini so omenjeni predlog sprejeli in začeli pripravljati vse
potrebno za vzpostavitev pisarne.
Leto 1929 je bilo zelo pomembno z vidika nastanitvenih kapacitet, saj je bil konec leta na vrhu
Jelenovega klanca zgrajen hotel Jelen, ki je imel na razpolago okrog 40 tujskih sob. Istočasno
pa je bil prenovljen in povečan tudi hotel Stara pošta v Kokrškem predmestju, ki je imel nato
na razpolago 50 tujskih sob. Posebej pomembna je bila izgradnja hotela Jelen, ki je stal na
istem mestu, kjer je že v 18. stoletju stala pomembna gostilna. Takrat je bil Jelenov klanec
glavna pot v središče Kranja, obenem pa kraj za postanek na stari furmanski poti iz Ljubljane v
Celovec in Beljak. Kasneje se je zvrstilo več lastnikov, vse do Ivana Zabreta, ki je sezidal hotel.
Oba hotela sta se nahajala ob zelo prometni cesti, kjer je bilo poleti vedno veliko prahu, zato
so na občini želeli, da bi s pomočjo banske uprave pripravili projekt za boljšo ureditev cest.69
Poleg Kranja se je v tem času močno razvijal še en kraj, ki je danes del kranjske občine, in sicer
Golnik. Sredi prve svetovne vojne je Fond za preskrbo vračajočih vojakov za Kranjsko sklenil,
66
Navodila sreskega poglavarstva občinam, 30. 4. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267.
Dopis Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva Občini Kranj, 16. 9. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e.
2267.
68
Dopis gostilničarske zadruge Mestnemu županstvu, 24. 10. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267.
69
Dopis Mestnega županstva Kranj banu, 26. 2. 1930, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289.
67
29
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
da bo ponudil brezplačno zdravljenje vsem na pljučih obolelim vojakom, ki so se vračali iz
vojne. V ta namen je bilo potrebno nekje na Gorenjskem osnovati novo zdravilišče s
primernimi pogoji za zdravljenje pljučnih bolezni. Posebna komisija je pregledala številne
možne lokacije in se nato odločila, da bi bilo zdravilišče najbolje vzpostaviti na Golniku. Ta je
imel izredno milo subalpinsko podnebje brez megle, malo padavin in čist zrak. Bližnje visoke
gore so ga ščitile pred vetrom, poleg tega pa je prisojna lega zelo blagodejno vplivala na
paciente. Zelo ugodna je bila tudi njegova prometna lega, saj se je nahajal blizu Kranja in
železniške postaje Križe–Golnik. Zdravilišče je septembra 1919 začelo delovati v starem
golniškem gradu, kasneje pa so okoli njega sezidali več novih poslopij (moderen sanatorij za
160 bolnikov, zdraviliško poslopje za rekonvalescente s 40 posteljami, gospodinjsko poslopje,
poslopje s stanovanji za zdravnike, upravno poslopje in kapelo). Imeli so lasten vodovod,
električno razsvetljavo, medicinsko diagnostiko, knjižnico, radio, temnico za fotoamaterje itd.
Za bolnike so pogosto prirejali tudi gledališke predstave in koncerte. Sprva je bilo zdravilišče
namenjeno zdravljenju vojakov, po letu 1925 pa so začeli sprejemati predvsem privatne
bolnike, ki so bolehali za tuberkulozo in drugimi pljučnimi boleznimi. Zaradi kakovostne
zdravstvena oskrbe se je sloves Golnika hitro razširil po Jugoslaviji, pa tudi po nekaterih drugih
evropskih državah.70
Prva polovica tridesetih let 20. stoletja je bila z vidika turističnega razvoja zelo pestra. Posebej
opazna so bila močno povečana prizadevanja na področju oglaševanja. Kot nalašč za to je bila
udeležba občine na tujsko-prometni razstavi, ki je od avgusta 1931 potekala na ljubljanskem
velesejmu. Ob tem so pripravili članke o Kranju in jih dali objaviti v nekaterih brošurah (npr.
Slovenija letovališta i lečilišta, Sveopći privredni list, Gorenjska). Večina reklamnih prizadevanj
je bilo usmerjenih na potencialne goste iz dravske banovine, delno pa tudi na goste iz drugih
delov Slovenije. Manj pozornosti se je namenjalo drugim državam.71 Zelo pomembni sta bili
tudi dve brošuri, v katerih je bil Kranj precej natančno predstavljen. Prva je bila Sto izletov po
Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, ki jo je leta 1930 sestavil in izdal Rudolf Badjura. V
njej je natančno opisal možne izlete v Kranju in okolici (npr. Iz Kranja na Šmarjetno goro ter
skozi vas Stražišče in Gaštej v Kranj; Iz Kranja čez Sv. Jošt in skozi Crngrob v mesto Škofjo Loko;
Čez Sv. Jošt, Planico in Križno goro v Škofjo Loko; Čez Sv. Jošt k Sv. Mohorju in čez Jamnik skoz
Kropo na Otoče). Druga pa je bila Vodnik po Gorenjskem, ki jo je v začetku maja 1934 pripravil
France Uhernik. Njegov glavni namen je bil pripraviti cenovno ugoden vodnik, ki ga bo lahko
dobil vsak turist. Vseboval je opise krajev, letovišč in zdravilišč, seznam hotelov in prenočišč,
gostiln, tujsko-prometnih društev itd. Velik poudarek je namenil Kranju in njegovi okolici. Še
vedno pa niso bili pripravljeni vodniki v tujih jezikih.
Septembra 1932 se je Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja z okolico preimenovalo
v Tujskoprometno društvo in bilo po pooblastilu bana potrjeno s strani načelnika upravnega
oddelka.72 V tem času so se pospešeno nadaljevala tudi prizadevanja, da bi Kranj tudi uradno
dobil status letoviškega mesta. Glavne argumente za to je podal avtor članka Kranj – gorenjska
metropola, ko je zapisal:
»Akoravno je v mestu osredotočena tolika veleindustrja, je in ostane Kranj kljub temu prvovrstno
in nadvse priporočljivo subalpinsko klimatsko letovišče …. Obkroženo z lepimi smrekovimi
70
Josip Lapajne, Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik, v: Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna,
ur. Karol Mohorič, Novo mesto 1931, str. 84–87.
71
Poročilo Mestnega županstva Zvezi za tujski promet v Sloveniji, 6. 2. 1932, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2561.
72
Dopis bana sreskemu načelniku o Tujsko-prometnem društvu, 23. 9.1932, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2561.
30
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
gozdovi more zadovoljiti vsakega letoviščarja. Klima je izvrstna, zdrav planinski zrak, dvoje javnih
kopališč in možnost številnih izletov v prekrasno gorsko okolico – vse to ga v polni meri
usposablja kot ugodno letovišče vsem oddiha potrebnim in kot uspešno okrevališče za bolne na
pljučih, živcih in za rekonvalescente. Sezona traja od začetka maja do konca avgusta ...«73
Ob tem je avtor še navajal, da ima Kranj tudi druge zelo dobre predispozicije, da postane
letoviško mesto. Samo hoteli Stara pošta, Nova pošta in Jelen naj bi imeli na voljo več kot 100
tujskoprometnih sob, številne sobe pa so ponujali tudi zasebniki. Po mestu ter ob Savi in Kokri
so mogoči številni sprehodi, možno pa je oditi tudi na različne ture v bližnje hribe in gore.
Dobre avtobusne povezave omogočajo letoviščarjem obisk Ljubljane, Šenčurja, Jezerskega itd.
Za različne poti pa jim je na razpolago tudi nekaj avtotaksijev. Za dosego statusa letoviškega
mesta pa je moral Kranj zadostiti še nekaterim drugim kriterijem: opraviti je bilo potrebno
večletno klimatsko opazovanje; mesto je moralo razpolagati s podatki, ki so dokazovali
zadovoljivo zdravstveno stanje kraja, zlasti glede obolenj, umiranj in pojavov nalezljivih
bolezni; podobno je moralo imeti dokazila o zadovoljivem higienskem stanju kraja, še posebno
vodovoda in kanalizacije; moralo je imeti električno napeljavo in razsvetljavo; vsaj en lepo
urejen naraven ali umeten park; urejeno kopališče; vsaj en primerno urejen gostinski obrat
(hotel) in dovolj tujskih sob. Pomembne pa so bile tudi ustrezne cestne in železniške povezave.
Večino kriterijev je Kranj izpolnjeval, pri nekaterih pa se je zataknilo. Izstopali so predvsem
štirje problemi, in sicer nezadostna urejenost kopališč – zgraditi bi bilo potrebno novo
kopališče, problemi z vodovodom in pitno vodo, še nepripravljena ocena o zdravilnosti
kranjskega podnebja in manko zdravniške ocene o dobrem zdravstvenem stanju mesta, glede
nalezljivih bolezni, obolenj in umrljivosti. Kljub temu je decembra 1936 tedanje jugoslovansko
ministrstvo za trgovino in industrijo Kranj uvrstilo med turistične kraje »klimatičnega«
(planinskega) značaja. Morali pa so v dveh letih odpraviti vse zgornje pomanjkljivosti, drugače
bi jih črtali s seznama turističnih krajev in bi izgubili vse ugodnosti. Za rešitev prvih dveh
problemov se je zavezala občina, za rešitev drugih dveh pa Tujskoprometno društvo.74
Ker v Kranju kljub prizadevanju Zadruge gostilničarjev iz konca dvajsetih let še ni prišlo do
vzpostavitve turistične pisarne, so si za to začeli močno prizadevati v Tujskoprometnem
društvu. Želeli so, da bi se ustanovila turistična pisarna, v kateri bi imela svoje prostore tudi
turistična agencija Putnik. Sprva so imeli načrt, da bi namestili poseben paviljon, vendar se
niso mogli dogovoriti, kam naj ga postavijo. Ob cesti pri Rossovi hiši ni bilo primerno, ker so
cesto zaradi nerodnega ovinka nameravali popraviti, za zemljišče med Gorjančevo trgovsko in
stanovanjsko hišo pa bi morali plačevati najemnino. Še najbolj primerna bi bila lokacija v
občinskem parku pred Narodnim domom, s čimer pa bi se skazila podoba parka, nekoliko
oddaljena pa bi bila tudi od glavnega kranjskega hotela Stara pošta. Po dolgih debatah je 1.
oktobra 1937 turistična pisarna začela delovati, in sicer v prostorih Združenja trgovcev Kranj.75
Kasneje je bil na Gorjančevem zemljišču poleg Zadružne gospodarske banke postavljen
paviljon, v katerem sta dobila turistična pisarna in Putnik nove prostore.
Državna uredba o pospeševanju turizma je leta 1937 vpeljala novo upravno obliko turistične
organiziranosti. Vsaka občina je morala ustanoviti turistični odbor. Pri razumevanju te odredbe
je nastala velika zmeda, zato je kranjsko Tujskoprometno društvo v začetku leta na občinske
oblasti naslovilo vprašanje, kako naj se turistični odbor sploh sestavi in ali naj bo združen s
73
Kopač, Turistični …, 299.
Prav tam, 299–300.
75
Prav tam, 301.
74
31
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Tujskoprometnim društvom ali pa je to popolnoma samostojen občinski organ za turizem.
Oktobra istega leta so se nato skupaj odločili, da naj do nadaljnjega vse posle turističnega
odbora vodi Tujskoprometno društvo.76 Do konca leta so morali prek sreskih načelstev poslati
na banovinsko upravo letni program dela in okvirni finančni načrt za leto 1938. V programu se
je občina zavezala, da bo skrbela za parke, spomenike, drevorede itd. Poleg tega so načrtovali
izdajo 10.000 izvodov reliefnega zemljevida Kranja, ki naj bi jo izdelal Ivan Selan. Založili naj bi
del sredstev za izdajo zložljive žepne karte Gorenjske, uredili naj bi sprehajalne poti ob Kokri,
razpisali natečaj za najlepši posnetek Kranja itd. V tem letu naj bi bila končana tudi gradnja
hotela Evropa, ki bo imel 20 tujskih sob in moderno kavarno. Tujskoprometno društvo je
naloge občinskega turističnega odbora opravljalo do marca 1940, ko je bil končno ustanovljen
Krajevni turistični odbor, v katerem so imeli svoje predstavnike Tujskoprometno društvo Kranj,
Združenje gostilničarjev, krčmarjev in kavarnarjev Kranj in Sresko načelstvo Kranj za saniteto,
veterino, kmetijstvo, gozdarstvo, tehniko in prosveto.77
Skoraj deset let se je v Kranju odvijala saga okoli gradnje novega kopališča. Večina Kranjčanov
je namreč verjela, da je izgraditev modernega kopališča ključna za nadaljnji uspešni razvoj
turizma v občini. Že oktobra 1931 je na primer tedanje Društvo za privabitev tujcev in olepšavo
Kranja z okolico na svoji seji sklenilo, da je prezgodnja vsaka propaganda za pritegnitev tujcev,
dokler v Kranju ne bo zgrajeno novo kopališče. Staro kopališče na Fockovi zemlji je bilo namreč
dotrajano, poleg tega pa je bilo tudi kopanje v njem zaradi zelo pogostih vdorov kanalizacijskih
odplak nezdravo in higienično sporno. Tega se je dobro zavedal tudi občinski odbor. Iskal se je
primeren prostor za gradnjo, narejeni so bili različni načrti, začelo se je že z gradnjo, vendar
do dokončne realizacije projekta zaradi številnih sporov, podtikanj in pomislekov ni in ni prišlo.
Nekateri so celo menili, da ima kopališče že vsako mesto in vas, zato gradnja ni več potrebna.
Šele po uvrstitvi Kranja med turistične kraje »klimatičnega« značaja decembra 1936 se je začel
projekt hitreje premikati. V dveh letih je bilo namreč treba odpraviti vse pomanjkljivosti, sicer
bi mesto dobljeno kategorizacijo izgubilo. Odločili so se, da bodo novo kopališče zgradili v t. i.
Straheči dolini. Gradnja se je začela v prvi polovici leta 1939 in bi morala biti dokončana do
jeseni, a zaradi vmesnega spreminjanja načrtov ni bila dokončana niti jeseni 1940.78
Slika 6: Načrt športnega kopališča v Kranju
Vir: Gorenjec, 1939, št. 30, 29. 7. 1939.
76
Dopis občine Kranj o turističnem odboru, 2. 10. 1937, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162.
Kopač, Turistični …, 301.
78
Gorenjec, 1939, št. 30, 29. 7. 1939.
77
32
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Poleg kopališča so se v Kranju izvajale tudi nekatere druge, za turizem pomembne investicije.
Zaradi pomanjkanja vode v kranjskem vodovodu so leta 1939 zgradili nov del vodovoda, ki je
iz Preddvora dovajal nove količine vode. Načrt je bil, da bi se tudi novo kopališče napajalo iz
tega dela vodovoda. Istega leta se je začela gradnja dela državne ceste Ljubljana–Podkoren na
odseku Kranj–Naklo, ki je kasneje postala ena izmed glavnih gorenjskih prometnih žil. Ob tem
je bila modernizirana tudi cesta skozi Kranj in razširjen savski most. Obnovljene so bile tudi
številne lokalne ceste. Na železniški postaji pa so pripravljali vse potrebno za položitev še
enega železniškega tira. Leta 1940 so začeli v Lajhu, zaradi povečanega prometa na banovinski
cesti Kranj–Smlednik, graditi nov železobetonski most. Tega leta so začeli modernizirati tudi
cesti Kranj–Kokrica–Brdo in Kranj–Britof ter asfaltirati glavne mestne ulice in ceste. S tem so
želeli odpraviti nadležen prah, ki se je predvsem poleti dvigoval ob vsaki vožnji. Ob tem so
nameravali v zemljo položiti tudi telefonske kable in zgraditi avtomatsko telefonsko centralo
ter s tem meščanom in turistom omogočiti lažjo komunikacijo. Podružnica Slovenskega
planinskega društva, ki je bila večinska lastnica zemlje na vrhu Šmarjetne gore, je na njej
uredila električno razsvetljavo in prenovila objekte. S tem je postala Šmarjetna gora še bolj
priljubljena izletniška točka.79
Grafikon 2: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1930–1940
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
1930
1931
turisti iz Jugoslavije
1933
1934
1935
1936
1937
1938
1939
1940
1.646 1.569 1.981 2.374 3.008 2.931 2.876 2.946
turisti iz drugih držav
skupaj
1932
492
439
526
559
737
704
768
445
2.153 1.743 1.497 2.138 2.008 2.507 2.933 3.745 3.635 3.644 3.391
Vir: Fondi Zgodovinskega arhiva Ljubljana.80
Opisana turistična prizadevanja so v tridesetih letih prinesla vidne rezultate. Skupno število
gostov je skozi leta strmo naraščalo in doseglo svoj vrhunec leta 1937, ko je Kranj obiskalo kar
3.745 turistov. Zelo hitro je rastlo predvsem število turistov iz drugih delov Jugoslavije, veliko
počasneje pa število turistov iz drugih držav. Zagotovo je bilo to posledica specifične usmeritve
oglaševanja, ki je bilo bolj usmerjeno na domači jugoslovanski trg kakor na trge drugih držav.
Drug pomemben vzrok se skriva v velikem porastu industrije v Kranju. V mesto so iz drugih
delov države stalno prihajali trgovski potniki, inženirji, uradniki, monterji, vodstveni kader itd.,
ki so vsaj nekaj časa stanovali v hotelih in bili v statistiki zavedeni kot turisti. V prostem času
so podobno kot drugi turisti koristili turistično ponudbo, ki je bila na voljo. Navadno so ostajali
dalj časa. Poleg njih so se zelo pogosto v mestu za dan ali dva ustavljali gostje, ki so izkoristili
ugodno prometno lego Kranja kot izhodišče za pot v kak drug okoliški kraj. Takšni so bili bolniki,
79
Gorenjec, 1939, št. 49, 9. 12. 1939; Gorenjec, 1939, št. 42, 21. 10. 1939, Gorenjec, 1940, št. 39, 29. 9. 1940.
SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289, 2552, 2561, 2696, 2827, 3018, 3105, 3369, 3500, 3638, 3792.
Pri letu 1936 manjkajo podatki za mesec januar, pri letu 1940 pa podatki za mesec december.
80
33
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
ki so odhajali na zdravljenje v zdravilišče Golnik ali iz njega; uh-letoviščarji, namenjeni na
Jezersko ali v okoliške gore; številni vozniki, namenjeni v Ljubljano, ki so se raje poceni najedli
in naspali v Kranju kot v dragih ljubljanskih hotelih itd.81 Po nekaj dni so ostajali tudi gostje, ki
so se udeleževali večjih javnih manifestacij, ki so jih pripravili v Kranju ali njegovi okolici.
Izpostaviti je potrebno Obrtne razstave, ki so se v letih 1933–1935 odvijale v Kranju. Privabljale
so številne kupce iz bližnje in daljne okolice. Na njihovo pomembnost kaže pokroviteljstvo
samega bana. 25. avgusta 1935 je na Sv. Joštu potekal Delavski tabor, nekakšen naslednik
socialnih srečanj za izobražence, ki jih je pred prvo svetovno vojno na Sv. Joštu pripravljal Janez
Evangelist Krek. Navzočih naj bi bilo okoli 4.000 delavcev iz celotne Gorenjske, pa tudi iz drugih
delov Slovenije. Podobne tabore so na Sv. Joštu pripravili tudi druga leta. 13. oktobra 1935 se
je v Kranju odvijal shod Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) za celotno Gorenjsko. Junija
1936 se je v Stražišču odvijal prosvetni dan, ki so se ga udeležila številna prosvetna društva iz
vse Gorenjske.82 Podobnih manjših manifestacij, ki so v Kranj privabljale goste, je bilo še veliko.
V Kranju so se odvijala tudi druga srečanja, ki so privabljala goste; na primer smučarske tekme
na Sv. Joštu in v Stražišču, strelska tekmovanja, nogometne tekme, cirkuške predstave,
gledališke igre, tombole itd.
Glede na vprašalnik banovinske uprave, ki ga je kranjski turistični odbor izpolnil leto dni pred
vojno, so bili vsem tem turistom na voljo trije hoteli z več kot 15 tujskimi sobami, gostišče s
štirinajstimi sobami, sedem restavracij, trideset gostiln z nekaj sobami in štiri kavarne. Vse
turistične zmogljivosti v hotelih in gostilnah so znašale 117 tujskih sob s 170 posteljami, pri
zasebnikih pa je bilo na voljo še 30 tujskih sob s 50 posteljami. Tujim gostom je bilo na voljo
tudi šest avtotaksijev in en nosač; tistim, ki so prišli z avtomobili, pa sta bili namenjeni tudi dve
bencinski postaji. Poleg tega je bilo v mestu pet zdravnikov, dve lekarni, menjalnica, dve
kinodvorani in gledališki dvorani, dve čitalnici, smučarska skakalnica, sankališče, športna
igrišča itd.83
Slika 7: Dvor Brdo
Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra.
81
Gorenjec, 1938, št. 41, 8. 10. 1938.
Gorenjec, 1935, št. 36, 7. 9. 1935; Gorenjec, 1935, št. 41, 12. 10. 1935; Gorenjec, 1936, št. 26, 27. 6. 1936.
83
Vprašalna pola za turistične kraje, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162.
82
34
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
V Kranj pa so prihajali tudi imenitnejši gostje. Sredi avgusta 1936 je Kranj nenapovedano
obiskal angleški kralj Edvard VIII. v spremstvu regenta Pavla Karađorđevića.84 Pogosti gostje so
bili tudi člani kraljevske rodbine Karađorđević, ko so prihajali z vlakom na počitnice v svojo
letno rezidenco na Brdu pri Kranju. Po letu 1937 je zaradi napetih razmer v Evropi število
turistov začelo nekoliko upadati, drastičen upad pa je sledil ob začetku druge svetovne vojne.
4.4 Turizem v ozadju gospodarskih načrtov (1946–1954)
V prvem povojnem obdobju je bil zaradi porušene infrastrukture, planskega gospodarstva in
usmeritve novih oblasti v pospešeno industrializacijo turizem potisnjen v ozadje gospodarskih
načrtov. Njegov razvoj so dodatno otežili tudi nacionalizacija, neveščost novih upravljalcev in
skromen standard prvih povojnih let.85 Poleg tega je nova oblast popolnoma spremenila
pogled na turizem. 1. aprila 1946 je v Ljubljani potekala konferenca o reorganizaciji tujskega
prometa v Sloveniji. Na njej so sprejeli okrožnico, v kateri so zapisali, da se v Sloveniji ne bo
obnavljal turizem, ki bi bil na voljo privilegiranim, ampak se bo vzpostavil turizem, ki bo last
delavnega človeka. Vsak človek, delavec, kmet in intelektualec mora postati turist. Vsakemu
mora biti omogočeno, da preživi določen in plačan dopust, ki jim po ustavi pripada. Da pa bi
bilo to mogoče, naj se začnejo čim prej obnavljati porušena letovišča in zdravilišča itd.86
V Kranju in okolici se v tistem času o turizmu javno ni kaj dosti govorilo. V ospredju so bile bolj
udarniške akcije, s katerimi so začeli obnavljati v vojni uničeno infrastrukturo, med drugim tudi
številne objekte, namenjene turizmu. Kljub temu pa obnovljenih turističnih zmogljivosti ni bilo
mogoče koristiti, saj se je nepričakovano pojavilo veliko pomanjkanje stanovanj – zaradi hitre
industrializacije so v Kranj prihajali novi delavci iz drugih delov Jugoslavije, poleg tega pa so na
razpoložljiva stanovanja močno pritiskale tudi vojaške enote, ki so se naselile na Gorenjskem.
Ker je bilo oficirjem in podoficirjem potrebno zagotoviti stanovanja, so jih naselili v hotel Stara
pošta. Na slabo stanje kranjskega turističnega gospodarstva je v prvih povojnih letih negativno
vplivalo tudi pomanjkanje osnovnega inventarja in hrane, pomanjkanje reklamnega materiala,
slabe avtobusne in železniške povezave, slabo stanje cest ter nezadostne higienske razmere.
Zdelo se je, da so kakršna koli vlaganja v gostinstvo in turizem nerentabilna in zato nepotrebna.
Dodaten udarec kranjskemu turizmu pa je aprila 1948 zadal še drugi zakon o nacionalizaciji, ki
je zajel vse privatne lastnike hotelov, penzionov in gostiln. Posledično je močno upadlo število
turističnih sob, zato so morali številne službene potnike napotiti na Bled.87
Vseeno pa vse le ni bilo tako črno. Že pred vojno je bil Sv. Jošt priljubljena izletniška točka, še
zlasti pozimi, ker je bilo na vrhu mogoče smučati. Po vojni so člani kranjskega smučarskega
kluba Udarnik trasirali 2.000 metrov dolgo progo za slalom in smuk, ki je imela 300 m višinske
razlike. Ker je bila gostilna na vrhu med vojno razstreljena, so želeli zgraditi še smučarski dom,
ki naj bi poživil razvoj smučanja v kranjskem okraju. Ker pa je bila zemlja župnijska, so morali
počakati do nacionalizacije leta 1948. Z gradnjo so pričeli marca 1949 in dela dokončali do
novembra 1950. Zgradba je bila velika 11x16 metrov in je imela prostorno jedilnico, kuhinjo,
84
Gorenjec, 1936, št. 33, 14. 8. 1936.
Božo Repe, Turizma ni mogoče zavreti, čeprav bi ga prepovedali z zakonom, v: Razvoj turizma v Sloveniji, ur.
Franc Rozman, Žarko Lazarević, Bled 1996, str. 157.
86
130 let …, 17.
87
Prav tam, 17–18.
85
35
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
shrambo in 5 sob za prenočevanje 35 oseb. Dom je bil svečano odprt in izročen svojemu
namenu 3. decembra 1950.88
Slika 8: Smučarski dom na Sv. Joštu
Slika 9: Smučišče na Sv. Joštu
Vir: Gorenjski glas, št. 48, 30. 11. 1950.
Vir: Gorenjski glas, št. 48, 30. 11. 1950.
V naslednjih letih so začeli na Joštu pripravljati smučarske tekme, na katere so v velikem številu
prihajali tekmovalci iz gorenjskih smučarskih društev. Na to, kako pomembno je bilo smučanje
na Joštu, kaže podatek, da se je že prve tekme 7. januarja 1951 udeležilo 65 tekmovalcev.89 Ko
pa so zaradi izgradnje prometnega omrežja ter motorizacije postala bolj dostopna nekatera
druga gorenjska smučišča, se je pomen smučanja na Joštu zelo zmanjšal.
Leta 1949 so začeli v novoustanovljenem Planinskem društvu Križe razmišljati o postavitvi koče
na Kriški gori. Idejni osnutek in načrt je izdelal inž. Vinko Golmajer, kočo pa so s prostovoljnim
delom zgradili planinci sami s pomočjo krajanov in vojakov tedanje kriške garnizije. Odprli so
jo leta 1953. Leta 1959 je koča dobila veliko sprejemno sobo, leta 1963 pa še pristavo, v kateri
so bila ležišča in sanitarije. Zaradi teh pridobitev je Kriška gora postala ena najpriljubljenejših
planinskih točk na območju današnje občine Kranj in je to še danes.90
V tem času so bili dokončani tudi nekateri drugi projekti, ki so bili zanimivi za tujce. Aprila 1951
je začel kolektiv Kinopodjetja Kranj za mestnim kopališčem v Straheči dolini planirati 25x25
metrov velik prostor, na katerem so nato postavili letni kino, ki je lahko sprejel 1.600 gledalcev.
Slovesno odprtje je potekalo 2. junija 1951. Kasneje so v bližnjem gozdičku uredili tudi plesni
prostor, kjer so lahko domačini zaplesali ob sobotah in nedeljah.91 Istega leta je začel kranjski
konjeniški klub Borec poleg vojašnice ob Golniški cesti graditi moderen hipodrom z 800 metri
dolgo stezo. Otvoritev je potekala 2. septembra 1951. Že ob gradnji je dal znani inženir Stanko
Bloudek predlog, da bi se hipodrom naknadno preuredil v dirkališče za mednarodne jahalne
tekme. Obljubil je, da bo sam pripravil vse potrebne načrte za 1.000 metrov dolgo in 15 metrov
široko stezo. Poleg tega so v klubu na prostoru znotraj hipodroma načrtovali ureditev igrišča
za tenis, košarko in odbojko, nogometno igrišče, prostor za skok v višino in daljino, vse to pa
bi obkrožala atletska steza.92 Pod vodstvom arhitekta Marjana Šorlija so začeli v drugi polovici
leta 1952 preurejati staro kranjsko pokopališče v tako imenovani Prešernov gaj. V sredini gaja
so postavili manjši okrasni paviljon, stoječ na osmih stebrih iz raznobarvnega kamna, v katere
88
Gorenjski glas, 1950, št. 48, 30. 11. 1950.
Gorenjski glas, 1951, št. 2, 18. 1. 1951.
90
Gorenjski glas, 1985, št. 22, 19. 3. 1985.
91
Gorenjski glas, 1951, št. 22, 31. 5. 1951.
92
Gorenjski glas, 1951, št. 32, 9. 8. 1951.
89
36
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
so vdelali nagrobne kamne nekaterih najznamenitejših Kranjčanov. Uredili so tudi nagrobnika
Francetu Prešernu in Simonu Jenku, ki sta bila tam pokopana. Ves ostali del pokopališča so
spremenili v park.93 Decembra 1952 so na kamnit podstavek pred Prešernovim gledališčem
postavili velik figuralni bronasti kip Franceta Prešerna, ki sta ga med letoma 1950 in 1952
izdelala znana kiparja, Frančišek Smerdu in Peter Loboda. V tem času se je gradil tudi dolgo
pričakovani vodovod v Stražišču in obnavljala cestna infrastruktura.
Slika 10: Letni kino v Straheči dolini
Slika 11: Hipodrom
Vir: Glas Gorenjske, 1955, št. 19, 7. 5. 1955.
Vir: Glas Gorenjske, 1957, št. 76, 30. 9. 1957.
Poleg gradnje in obnavljanja infrastrukture so se zgodili tudi nekateri drugi pomembni premiki.
Eden izmed pomembnejših je bil preoblikovanje dotedanjega Prešernovega amaterskega
gledališča v poklicnega, kar se je zgodilo v začetku leta 1950. S tem je Kranj dobil najvišjo
ustanovo dramske umetnosti, ki je z uprizarjanjem svetovno znanih gledaliških del privabljala
gledalce od blizu in daleč. Poleg Kranja sta imela podobno ustanovo le še Ljubljana in
Maribor.94 Leta 1951 je Obrtna zbornica okrajev Kranj – mesto in okolica pripravila prvo veliko
razstavo obrti, na kateri je sodelovalo okoli 150 podjetij državnega in privatnega sektorja. Iz te
razstave se je kasneje razvil Gorenjski sejem, ki je v nadaljnjih desetletjih v Kranj množično
privabljal podjetja in kupce iz cele Slovenije. O pomembnosti razstave priča dejstvo, da se je
je že drugo leto obstoja (1952) udeležilo kar 20.000 obiskovalcev, v kasnejših letih pa je ta
številka samo še naraščala. Obiskovalci sejma so s tem postali najpomembnejša skupina
kranjskih turistov vse do zatona sejma ob prelomu tisočletja.95
Čeprav je bilo že takoj po osvoboditvi znova oblikovano Turistično olepševalno društvo, ki so
ga sestavljali zastopniki različnih množičnih organizacij, je zaradi njihove nezainteresiranosti
hitro razpadlo. Šele septembra 1951 so znova osnovali turistično društvo, katerega namen je
bil opozarjati na lepoto Kranja in okolice ter skrbeti za olepšavo mesta.96 Na predlog takratne
Turistične zveze Slovenije je bilo konec julija 1953 osnovano še Turistično olepševalno društvo
Besnica.
Ustanovitev novega društva se je skladala s prizadevanjem Besničanov, da bi razvili turistične
potenciale svojega kraja. Leta 1951 so z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki zgradili
železniško postajo in s tem izboljšali dostopnost do vasi. Naslednjega leta so zgradili še široko
cesto od postaje do Besnice, popravili cesto, ki jih je povezovala s Kranjem, in cesto do Nemilj.
Ker je bila istega leta zgrajena še nova cesta Jamnik–Dražgoše, je postala Besnica nekakšno
93
Gorenjski glas, 1952, št. 33, 9. 8. 1952.
Gorenjski glas, 1949, št. 38, 22. 9. 1949.
95
Gorenjski glas, 1951, št. 29, 19. 7. 1951; Gorenjski glas, 1952, št. 35, 23. 8. 1952.
96
Gorenjski glas, 1951, št. 36, 6. 9. 1951.
94
37
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
majhno prometno vozlišče. S širjenjem in posodabljanjem cestnega omrežja so želeli privabiti
turiste. Menili so namreč, da so lepa lega, okolica z neštetimi zanimivimi turističnimi točkami
in zdravo podnebje kot nalašč za preživljanje dopusta. Izpostavljali so predvsem slap Šum na
potoku Nemiljščica in obnovljene tople vrelce ob njem. Imeli so celo načrte, da bi sčasoma ob
vrelcih zgradili hotel ter tako osnovali prve gorenjske toplice.97 Poleg tega so želeli znova
obuditi tudi zanimanje za obiskovanje kraške jame pod Rovnikom, ki je bila do prve svetovne
vojne zelo obiskana, nato pa je zanimanje zanjo zamrlo.
Turistično olepševalno društvo iz Kranja je od 28. junija do 5. julija 1953 pripravilo prvi Teden
turizma v Kranju. Prebivalstvo, ustanove, organizacije in društva so javno pozvali, naj skrbe za
čistočo in lep izgled mesta. Ob tem so pripravili posebno tekmovanje v treh kategorijah – v
okrašenosti oken in balkonov z rožami, urejenosti lokalov in kulturni postrežbi ter urejenosti
izložb trgovskih obratov na temo Teden turizma. Posebna komisija si je tekom tedna ogledala
mesto in bližnjo okolico ter izbrala zmagovalce, ki so jih nato objavili v Glasu Gorenjske in jim
podelili nagrade. Poleg tekmovanja je društvo pripravilo tudi dve predavanji, prvo z naslovom
Pomen, stanje in perspektive razvoja turizma v Sloveniji in drugo z naslovom Urbanistični načrt
mesta Kranj. Pripravili so še strokovno voden ogled mesta pod geslom »Kranjčani, ali poznate
Kranj«, avtobusne izlete v Dom pod Storžičem, Dom pod Lubnikom, Loško kočo na Starem vrhu
in na Jezersko, promenadne koncerte in nekatere druge zabavne prireditve.98
Na tem mestu je potrebno omeniti, da so bila v letih po koncu vojne zaplenjena vsa posestva,
ki jih je imela v svoji lasti družina Karađorđević, vključno s posestvom Brdo. Prav Brdo si je Tito
izbral za svojo slovensko rezidenco, v kateri je prebival večino časa, ki ga je preživel v Sloveniji.
V njej je sprejemal številne tuje državnike in predstavnike domačih družbenih organizacij. Z
Brda so ga v začetku leta 1980 tudi odpeljali v Klinični Center, kjer je kasneje umrl. Lahko
rečemo, da je bil Tito najslavnejši turist, ki je prihajal v okolico Kranja. S svojo navzočnostjo pa
je privabljal tudi številne druge goste.
4.5 Razmišljanje o pomembnosti turizma (1954–1962)
Z uvajanjem gospodarske usmeritve, ki je predvidevala opustitev politike hitre in enostranske
industrializacije ter dvig standarda prebivalstva, se je počasi začelo spreminjati tudi dojemanje
turizma. Februarja 1954 je bila sprejeta zvezna uredba o gostinskih podjetjih in gostiščih, ki je
znova dovoljevala zasebna podjetja.99 To je ljudi spodbujalo k premišljevanju, da bi se dalo s
turizmom kaj zaslužiti. Na vse pomembnejše mesto turizma v gospodarstvu je opozorila tudi
konferenca o problemih turizma v kranjskem okraju, ki je potekala 29. aprila 1954 v Kranju.
Udeleženci so ugotovili, da se turizmu po vojni zaradi objektivnih razlogov ni posvečalo toliko
pozornosti, kot si jo zasluži. Pomanjkanje pozornosti pa je pripeljalo do velikih pomanjkljivosti,
predvsem na področju gostinskih in nastanitvenih kapacitet. Tako gostinske kot nastanitvene
kapacitete so se v primerjavi s časom pred vojno drastično zmanjšale. V Kranju je bilo npr. v
času pred vojno na voljo 100 postelj, v času konference pa le 45. Posledično se je zmanjšalo
tudi število turistov in zaslužek. Na konferenci so zato sklenili, da je potrebno več pozornosti
nameniti povečanju nastanitvenih in gostinskih kapacitet, poleg tega pa izboljšati še prometne
zveze, vozni park, urediti parke, sprehajališča ter športne objekte. Pomembni so tudi kulturno97
Glas Gorenjske, 1953, št. 9, 28. 2. 1953.
Glas Gorenjske, 1953, št. 25, 20. 6. 1953.
99
Repe, 159.
98
38
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
zgodovinski spomeniki in stalne oz. občasne razstave.100 V Kranju je marca 1956 potekala prva
seja novo izvoljenega Sveta za turizem okrajnega ljudskega odbora. Na njej so ugotovili, da je
ustanovitev tega novega sveta popolnoma upravičena, saj je turistična problematika obsežna
in terja hitre rešitve. Seznanili so se s stanjem turizma v kranjskem okraju in sklenili, da se bodo
vseh problemov lotevali sistematično in perspektivno. Ker je turizem pomembna gospodarska
panoga, je potrebno glede njegovega razvoja narediti perspektiven načrt in se ga nato držati.
Ob tem so sprejeli sklep, da se Stalna turistična konferenca preoblikuje v Gorenjsko turistično
podzvezo, ki bo imela organizacijsko in propagandno sekcijo. Razpravljali so tudi o ustanovitvi
propagandnega sklada, v katerega bi prispevale vse za turizem zainteresirane organizacije, saj
so se zavedali, da so časi, ko so jim denar dali od »zgoraj« minili in se morajo zato sami bolj
potruditi za financiranje. Dokončne odločitve o tem vprašanju niso sprejeli. 101 Marca 1957 je
bil na ustanovni seji v Kranju realiziran sklep o ustanovitvi Gorenjske turistične podzveze.
Ustanovljena je bila z namenom pospeševanja razvoja turizma na Gorenjskem in koordiniranja
delovanja posameznih krajevnih turističnih društev.102 Januarja 1958 je Okrajni ljudski odbor
Kranj sprejel Sklep o načelih in smernicah za razvoj turizma na Gorenjskem, s katerim je začrtal
prihodnost gorenjskega turizma. S tem je Kranj postal nekakšen center prizadevanj za hitrejši
razvoj turizma na Gorenjskem in to kljub temu da turistično ni bil tako zanimiv kot nekateri
drugi kraji. Tu so se odvijali tudi najrazličnejši sestanki, povezani s to tematiko.
Nova prizadevanja so bila dobro vidna tudi v Kranju. Med marcem in majem 1959 je na primer
Turistično olepševalno društvo Kranj pripravilo prvo usposabljanje za turistične vodnike, ki so
imeli namen delovati na področju Kranja in bližnje okolice. Kandidati so morali najprej dva
meseca obiskovati predavanja, ki so jih za njih pripravili predavatelji iz Kranja in Ljubljane, nato
pa opravljati izpite iz zgodovine Kranja, arheologije, spomeniškega varstva itd. Vse izpite je
uspešno opravilo 20 kandidatov.103 V začetku avgusta 1959 je bil odprt IX. Gorenjski turistično
potrošniški sejem. Kot namiguje že spremenjeno ime, je bil njegov glavni cilj promocija turizma
in potrošnje. V sklopu sejma je bila pripravljena turistična borza, na kateri so ponujali turistične
aranžmaje za celotno alpsko območje in druga zainteresirana področja. Poleg domačih so bile
med ponudniki tudi potovalne agencije iz Berlina, Züricha in Trsta.104 Naslednje leto je na
sejmu poleg turistične borze potekala tudi zabavna oddaja »Pokaži, kaj znaš« za cicibane in
pionirje, ki jo je organiziralo Turistično olepševalno društvo Kranj. V njej so lahko nastopili
posamezniki in manjše skupine z recitacijskim, glasbenim, folklornim, baletnim in šaljivim
programom.105 Ob tem je potrebno omeniti, da je postajalo Turistično olepševalno društvo
vedno bolj aktivno. Poleg že omenjenega delovanja so pripravljali še številne druge prireditve,
na primer Turistični teden, »Kresno noč«, zabavno-športno prireditev »Debeli - suhi«, »Pustno
parado«, koncerte, potopisna predavanja, sodelovali so pri pripravi Gorenjskega sejma itd.106
Leta 1961 so odprli tudi svojo pisarno in prodajalno spominkov, kjer so turisti lahko dobili vse,
kar so potrebovali. Društvo je načrtovalo še nekatere druge aktivnosti, vendar jih zaradi
finančnih težav niso mogli izvesti. S pospeševanjem turizma se je ukvarjalo tudi
avtoprevozniško podjetje Avtopromet Kranj, ki je skupaj s podjetji Avtopromet Gorica,
Transturist Škofja Loka, Ljubljana Transport konec julija 1960 osnovalo turistično potovalno
100
Glas Gorenjske, 1954, št. 19, 8. 5. 1954.
Glas Gorenjske, 1956, št. 23, 19. 3. 1956.
102
Glas Gorenjske, 1957, št. 26, 1. 4. 1957.
103
Glas Gorenjske, 1959, št. 40, 25. 5. 1959.
104
Glas Gorenjske, 1959, št. 59, 31. 7. 1959; Glas Gorenjske, 1959, št. 61, 7. 8. 1959.
105
Glas Gorenjske, 1960, št. 71, 15. 6. 1960.
106
130 let ..., 21.
101
39
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
agencijo Izletnik. Naloga te agencije je bila pospeševanje in skrb za nadaljnji razvoj domačega
izletniškega turizma. V ta namen so pripravljali predvsem izlete v domače turistično zanimive
kraje, tudi tiste malo manj znane.107 V začetku leta 1962 pa je bil osnovan še Zavod za
turistično urejanje severnega predela občine Kranj, katerega glavna naloga je bila poiskati vse
možnosti, kako severni del tedanje občine s Krvavcem, Jezerskim in Preddvorom spremeniti v
turistični center. Že avgusta istega leta se je preimenoval v Zavod za razvoj turizma v občini
Kranj, saj se je pokazalo, da ima kranjska občina še številna druga za turizem zelo primerna
območja, ki bi jih bilo potrebno turistično urediti.108 V tem času so bili v mestu trije hoteli:
hotel Evropa, hotel Stara pošta in hotel Jelen ter 44 gostinskih lokalov.
V Kranju so se v tem času realizirali tudi nekateri turistično pomembni infrastrukturni projekti.
Konec julija 1959 je bila v Stražišču ob 10. obletnici delovanja Avto-moto društva in Ljudske
tehnike Kranj odprta nova motociklistična dirkaška steza, ki je sodila med najboljše v državi.
Dolga je bila 400 metrov in opremljena z električnimi štartnimi vrati, semaforjem itd. Ob
otvoritvi so na njej pripravili speedway dirko za pokal Okrajnega odbora Ljudske tehnike.109
Dirkališče je bilo s časom spremenjeno v stadion Mladost, na katerem so se v naslednjih letih
odvijale speedway dirke, konjske dirke itd. Ker so na dirkah sodelovali številni tujci, še posebej
Poljaki, Avstrijci in Švicarji, so privabljale številne gledalce tako iz Jugoslavije kot iz tujine. 23.
avgusta 1959 se je na letnem kopališču v Kranju začelo XIV. povojno prvenstvo Jugoslavije v
plavanju, na katerem je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz 16 najboljših jugoslovanskih
plavalnih centrov. Že organizacija samega dogodka je pričala o tem, da tudi Kranj sodi med to
elitno druščino. To in veliki uspehi, ki so jih doživljali kranjski plavalci, so kar klicali po izgradnji
zimskega plavalnega bazena. Prva faza gradnje novega bazena, ki je stal v Savskem logu, je bila
končana leta 1960. Imel je dimenzije 25x10 metrov ter povprečno globino 2 metra. S toplo
vodo ga je oskrbovala bližnja tekstilna tovarna Tiskanina. Poleg bazena so zgradili še sanitarije,
garderobe za 300 ljudi, prostor za fizioterapijo in klubske prostore. Vsa dela so bila dokončana
do konca leta 1962. Načrtovali so še izgraditev 50-metrskega letnega bazena, vendar to zaradi
pomanjkanja denarja nikoli ni bilo realizirano.110 Zaradi pomanjkanja vode je bil med julijem
in avgustom 1959 zgrajen tudi novi vodovod Bašelj–Kranj.
Slika 12: Speedway dirke v Stražišču
Vir: Glas Gorenjske, 1959, št. 8, 30. 1. 1959.
107
Glas Gorenjske, 1960, št. 88, 30. 7. 1960.
Glas, 1962, št. 43, 14. 4. 1962; Glas, 1962, št. 90, 8. 8. 1962.
109
Glas Gorenjske, 1956, št. 60, 30. 7. 1956.
110
Glas Gorenjske, 1959, št. 24. 8. 1959; Glas Gorenjske, 1960, št. 7, 16. 1. 1960.
108
40
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Turistična prizadevanja, ki jih je konec aprila 1954 spodbudila konferenca o problemih turizma
v kranjskem okraju, so začela kazati pomembnejše rezultate šele po letu 1958. Do tega leta je
namreč število turistov več ali manj stagniralo z okoli 6.000–8.000 gosti na leto, kasneje pa je
začelo njihovo število občutno naraščati in se je do konca leta 1962 podvojilo. Še posebej je
bil očiten porast tujih turistov, medtem ko je število turistov iz drugih delov Jugoslavije od leta
1959 ostajalo na isti ravni. Na rast števila tujih turistov je zelo pomembno vplivalo pobratenje
Kranja z mestoma La Ciotat iz Francije (1958) in Oldham iz Velike Britanije (1960), od koder so
zelo številčne delegacije večkrat na leto prihajale v Kranj in tu preživele vsaj teden dni. Kasneje
so se omenjenima mestoma pridružila še nekatera druga – danes jih je že 20.
Grafikon 3: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1954–1962
16.000
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
turisti iz Jugoslavije
1954
1955
1956
1957
1958
1959
1960
1961
1962
5.828
6.038
5.668
6.999
5.649
8.948
9.238
9.503
9.000
793
1.517
750
908
1.110
2.105
1.542
2.855
4.900
6.621
7.555
6.418
7.907
6.759
11.053
10.780
12.358
13.900
turisti iz drugih držav
skupaj
Vir: Statistični letopis 1964, SURS.
Grafikon 4: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1955–1960
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1955
1956
1957
1958
1959
1960
turisti iz Jugoslavije
9.280
11.359
15.147
10.555
16.411
16.580
turisti iz drugih držav
2.424
2.189
2.435
2.364
3.328
3.132
skupaj
11.704
13.548
17.582
12.919
19.739
19.712
Vir: Statistični letopis okrajnega ljudskega odbora Kranj.111
Nastanitvene kapacitete so bile v prvi polovici petdesetih let še sorazmerno skromne, zato niti
ni bilo velikih možnosti, da bi bili turisti v Kranju dalj časa nastanjeni. V povprečju so prespali
111
Statistični letopis okrajnega ljudskega odbora Kranj, Kranj 1961, str. 205.
41
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
enkrat ali dvakrat. V kasnejših letih so se nastanitvene kapacitete nekoliko izboljšale, kar se
kaže v porastu števila nočitev do leta 1957, in to kljub dejstvu, da je število turistov ostajalo
na isti ravni. Manjši porast števila nočitev v letih 1959 in 1960 pa lahko pripišemo povečanju
števila turistov v Kranju in ne daljšemu bivanju posameznih turistov. Zanimivo je tudi dejstvo,
da se kljub občutnemu porastu tujih turistov število njihovih nočitev ni občutneje povečalo in
je ostalo skoraj na isti ravni skozi celotno preučevano obdobje. Ob tem lahko dodamo, da so
leta 1960 tuji turisti v Kranju v povprečju prenočili dvakrat (2,03).
4.6 Razcvet v šestdesetih letih (1962–1972)
Ideološke predsodke in nezaupanje do turizma, ki sicer tudi kasneje niso povsem ponehali, je
v začetku šestdesetih let začela dodatno najedati precej huda gospodarska kriza, v katero je
zašla Jugoslavija. Devizni prihodki od turizma so postajali vse pomembnejši, kar je vplivalo tudi
na spremenjen odnos do te panoge. Na četrtem plenumu CK ZKJ, 21. julija 1962 v Beogradu,
je celo predsednik Josip Broz Tito odločno zahteval spremembo načina, po katerem so do
takrat obravnavali turizem in da je potrebno v prihodnje pravilneje gledati na njegov razvoj.
Na plenumu so sklenili, da je potrebno ustvariti pogoje za hitrejši razvoj turizma, zlasti tujskega
in vanj tudi več investirati.112 Še zlasti je bilo to pomembno, ker so se zaradi dviga življenjskega
standarda in naraščajoče motorizacije spremenile tudi zahteve turistov in posledično struktura
turističnega prometa – močno se je povečal izletniški, nazadoval pa stacionarni turizem.113
V Kranju in okolici so bila omenjena prizadevanja že zelo živa, še posebej na področju gradnje
turistično potrebne infrastrukture. Veliko pa se je dogajalo tudi na drugih področjih. Zavod za
turizem občine Kranj je konec leta 1962 pripravil perspektivni program turističnih pridobitev v
tedanji občini, nujno potrebnih za uspešen turistični start. V njem so upoštevali le najnujnejše
turistične objekte, ceste, hortikulturno ureditev naselij, ureditev javne razsvetljave itd. Zaradi
lažjega dela so občino razdelili na 7 turističnih območij (Besnica, Golnik, Jezersko, Krvavec,
Cerklje, Preddvor in Kranj) in za vsako definirali najpomembnejše projekte. Na področju Kranja
so načrtovali ureditev čistilnih naprav ob Savi in Kokri, saj sta bili obe reki primerni za turistično
izrabo in zato nista smeli biti onesnaženi. Posebno pozornost so namenili Kokri zaradi njenega
edinstvenega kanjona. V njem so nameravali urediti rekreacijski center, kar bi bilo pomembno
tako za Kranjčane kot tudi za turiste. Poleg tega so nameravali izdelati prospekt občine, barvne
razglednice ter načrt mesta Kranja. V začetku leta 1963 je zavod prevzel še strokovni nadzor
nad urejanjem zelenih površin v občini, saj se je zaradi hitrega širjenja mesta in drugih okoliških
naselij pokazala potreba po posebnem strokovnem organu, ki bo bdel nad načrtovanjem in
potrjevanjem zelenih površin. Večina novih naselij namreč ni imela urejenih zelenih površin,
le-te pa so bile za privabitev tujcev ključnega pomena.114 Zavod za turizem občine Kranj je bil
še istega leta ukinjen, zato so bila vsa njegova dotedanja prizadevanja zaman.
Po nekaj več kot triletni gradnji so konec julija 1963 svojemu namenu izročili nov kranjski
športni stadion Stanka Mlakarja z dvema nogometnima igriščema, tribuno za 1.500 gledalcev,
skupno 12 igrišči za tenis, rokomet, košarko in odbojko ter seveda atletsko stezo. Stadion je s
svojimi igrišči in napravami omogočal športno udejstvovanje športnim navdušencem od blizu
in daleč skozi vse leto. Teniška igrišča so bila namreč narejena tako, da je bil na njih pozimi
112
Repe, 160.
Andrejka Slavec, Geografija Kranja, doktorska disertacija, Ljubljana 1997, str. 285.
114
Glas, 1962, št. 146, 19. 12. 1962; Glas, 1963, št. 5, 14. 1. 1963.
113
42
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
naravni led, ki je omogočal drsanje in igranje hokeja. Na stadionu so skozi leta pripravljali
številne domače in mednarodne mitinge, ki so privabljali gledalce iz vse Slovenije. S tem je tudi
nov stadion precej prispeval k obisku turistov v Kranju.115
Slika 13: Športni stadion Staneta Mlakarja
Vir: Glas, 1963, št. 89, 3. 8. 1963.
V tem času so se začeli turistično prebujati tudi nekateri manjši kraji, ki danes ležijo znotraj
kranjske občine. Novembra 1963 je na svetu krajevne skupnosti Trstenik potekala živahna
razprava o razvoju turizma na Trsteniku in okolici. Sklenili so, da so pogoji za turizem dobri in
da je zato potrebno čim prej ustanoviti turistično društvo, ki bi prevzelo iniciativo in vodenje
turizma v tem delu občine. Novo društvo naj bi poskrbelo, da bi kraj dobil prepotrebno gostišče
in turistični relief oz. vodnik v okoliške kraje. Poleg tega pa naj bi se zavzelo tudi za pripravo
načrtov za izgradnjo naselja vikendov, saj se je javljalo veliko interesentov, ki so želeli v okolici
graditi vikende.116 Turistično društvo sicer ni bilo ustanovljeno, je pa začelo območje Trstenika,
Golnika in okolice pokrivati Turistično društvo Goriče. V društvu so si prizadevali, da bi čim bolj
izkoristili dobre pogoje za razvoj klasičnega in klimatskega turizma. Ob tem so se zavedali, da
bodo morali močno povečati in izboljšati nastanitvene in gostinske kapacitete.117 Turistično
društvo so želeli ustanoviti tudi v Mavčičah, saj so želeli, da bi se dotedanji kmečki kraj začel
tudi turistično razvijati. Društvo naj bi si prizadevalo za povezavo obeh bregov Save oz. Trboj
in Mavčič, saj bi tako obe vasi postali bolj zanimivi za turiste. Žal ideja o ustanovitvi društva ni
bila realizirana.118 Že delujoče in precej aktivno Turistično društvo Besnica je poleg slapa Šum
postavilo vikend hišico, t. i. Dimičevo kočo (1964), do katere so napeljali tudi vodo in elektriko.
Namenjena je bila gostom, ki so želeli počitnikovati ob slapu. V naslednjih letih so nameravali
zgraditi še več podobnih hišic.119 O možnostih turističnega razvoja so razmišljali tudi na Kokrici
in v vaseh Pševo ter Javornik. Zaradi bližine Kranja naj bi bila Kokrica turistično privlačna ne le
za domačine, ampak tudi za tujce. Potrebno bi bilo preskrbeti dovolj tujskih sob, ki bi jih nato
začeli oddajati gostom, ki so prihajali v Kranj. Zaradi bližine bi bilo to mogoče, obenem pa bi s
tem razvijali lasten turistični potencial. V skladu s to željo so maja 1972 ustanovili pododbor
turističnega društva Kranj na Kokrici. V Pševu in Javorniku pa so razpravljali o odprtju nove
gostilne, v kateri bi lahko izletniki in turisti, ki so v velikem številu hodili na Sv. Jošt, dobili hrano
in prenočišče. Obe gostilni, ki sta bili v vaseh pred vojno, sta bili namreč po vojni ukinjeni.120
Konec decembra 1963 je bilo s pristankom letala slovenske letalske družbe Adrie Aviopromet
predano namenu letališče Brnik. Z vzpostavitvijo rednega letalskega prometa januarja 1964 se
115
Glas, 1963, št. 86, 27. 7. 1963.
Glas, 1963, št. 137, 25. 11. 1963.
117
Glas, 1966, št. 82, 26. 10. 1966.
118
Glas, 1963, št. 138, 27. 11. 1963.
119
Glas, 1964, št. 41, 2. 6. 1964.
120
Glas, 1963, št. 141, 7. 12. 1963; Glas, 1964, št. 7. 27. 1. 1964.
116
43
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
je močno povečalo število tujcev, ki so prišli v Slovenijo, s tem pa se je povečalo tudi število
gostov na Gorenjskem in v Kranju. Takoj po izgraditvi letališča so zato začeli v Kranju umeščati
v prostor novo cesto, ki bi neposredno povezala mesto in bližnje letališče. Na število gostov je
pomembno vplivala tudi elektrifikacija gorenjske železnice, s katero so pričeli spomladi 1964.
Pred modernizacijo proge so vlaki za relacijo Ljubljana–Jesenice potrebovali približno 2 uri, po
končanih delih pa le okoli 45 minut. Tako se je prepustnost in privlačnost železnice zelo
povečala.121 Pomembna pa je bila tudi otvoritev ljubeljskega predora 1. julija 1964, kar je
močno povečalo cestni promet mimo Kranja, obenem pa zadalo smrtni udarec železniški progi
Kranj–Tržič, ki je bila zaradi nerentabilnosti ukinjena januarja 1965.
Turistično društvo Kranj se je zelo hitro začelo zavedati, da bodo mednarodno letališče,
modernizirana železniška proga in načrtovana izgraditev mednarodne avtomobilske ceste
mimo Kranja močno vplivali na razvoj kranjskega turizma. Temu so nekoliko prilagodili tudi
svoje delovanje, predvsem na področju vodenja in prodaje spominkov. V tem času so v hotelih
Evropa in Jelen začeli izvajati t. i. stacionarni turizem. Sklenili so pogodbe z nekaterimi tujimi
potovalnimi agencijami za nastanitev skupin, ki so prihajale v Kranj za sedem dni in se nato
vračale nazaj domov. Prednjačili so gostje iz Nizozemske. Ker sta bila oba hotela v sezoni zato
zelo zasedena, je moralo turistično društvo najemati privatne sobe, s katerimi so krili potrebe
ostalih prehodnih gostov.122 V času od 19. do 26. aprila 1964 je društvo organiziralo tudi prvi
»Teden olepševanja Kranja«, s katerim so želeli spodbuditi prebivalce novozgrajenih delov
Kranja (npr. Zlato polje, Vodovodni stolp itd.), da bolj poskrbijo za zunanji videz kraja. V akcijo
so pritegnili vse prebivalstvo, predvsem šole, zavode, podjetja in vse ljudi dobre volje.
Razpisano je bilo tudi tekmovanje, kdo bo lepše uredil svoj vrt, okna in balkone. Najbolj
prizadevni so dobili posebne nagrade.123 Ob mednarodnem letu turizma 1967 so se v društvu
zavzeli, da bi postali kranjski zgodovinski spomeniki bolj prepoznavni. Tako je bilo predvideno,
da bi osvetlili Pungert in na njem odprli bife ter galerijo. Istega leta so skupaj s Turističnim
društvom Tržič v 50.000 izvodih izdali tudi večjezični barvni prospekt Kranja.124 Pripravili so
tudi nekaj koncertov in razstav. Leta 1969 so v sodelovanju z drugimi turističnimi društvi v
občini v nakladi 100.000 izvodov izdali drugi prospekt Kranja z okolico.125
Julija 1964 je Svet za turizem pri občinski skupščini Kranj sklenil predlagati skupščini, naj se
ustanovi poslovno združenje turističnih organizacij. V tem združenju bi bili vsi, ki so kakorkoli
zainteresirani za razvoj turizma v Kranju in okolici: prometne organizacije, hoteli, gostišča,
trgovine, obrtna podjetja itd. S tem bi se turizem v večji meri začel razvijati kot ekonomska
kategorija. Turistična društva, ki so v preteklosti opravila velikansko delo na področju razvoja
turizma, bi tudi v prihodnje imela pomembno vlogo, a na svojem družbenem področju – pri
turistični vzgoji prebivalstva, pobudah za urejanje naselij in drugih turističnih akcijah. Finančni
del pa bi prevzelo novo združenje. V preteklosti se je namreč večkrat dogajalo, da so turistična
društva posegala na ekonomsko področje turizma (lastna gostišča, prodaja razglednic itd.), kar
je obojestransko škodilo tako gospodarskim družbam kot tudi turističnim društvom – vnašalo
je neekonomske elemente v tipično ekonomsko dejavnost. Društva so na primer denar, ki so
ga dobile od občin, vlagale v propagando posameznih prireditev itd., dobiček pa so v žep
pospravili gostinski obrati. Podobno je bilo s financiranjem različnih prospektov in publikacij.
121
Glas, 1963, št. 141, 7. 12. 1963.
Prav tam.
123
Glas, 1964, št. 28, 8. 4. 1964.
124
Glas, 1967, št. 47, 24. 6. 1967.
125
130 let …, 21.
122
44
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Zato je bilo novo poslovno združenje pomembna novost, saj bi reševalo vse zadeve izključno
v interesu svojih članov, ob tem pa tudi samo zagotavljalo potrebna finančna sredstva.126
Poslovno združenje je bilo ustanovljeno v prvi polovici leta 1965 in je pomembno vplivalo na
boljše organiziranje in prilagajanje kranjskih turističnih in gostinskih podjetij spremenjenim
navadam in zahtevam turistov.
Od 12. do 16. oktobra 1965 je v kinu Center v Kranju na pobudo organizacije UNESCO potekal
1. mednarodni filmski festival na temo »Šport in turizem«. Na festivalu se je zvrstilo 43 filmov
iz 16 držav. Najboljšim filmom so organizatorji podelili beli, srebrni in bronasti Triglav. Posebne
nagrade so podelili tudi za režijo, scenarij, fotografijo in glasbo. Festival je postal tradicionalen
dogodek, ki je vsako drugo leto privabljal v Kranj filmske ustvarjalce iz vsega sveta.127 Ob tem
je bilo zanimivo, da se Jugoslovanska turistična zveza, Gorenjska turistična zveza in Turistično
društvo Kranj za festival sploh niso zanimali oz. so ga celo ignorirali.128
Leta 1968 se je iz Mestnega avtoprevozništva Kranj oblikovalo Turistično podjetje Creina Kranj,
ki je zavzelo pomembno mesto pri razvoju kranjskega turizma. Kmalu po ustanovitvi so v
samem središču Kranja, na mestu, kjer je pred tem stal kapucinski samostan, pričeli z gradnjo
novega hotela, za katerega je načrte pripravil znameniti slovenski arhitekt Edvard Ravnikar.
Zgrajen in predan v uporabo je bil septembra 1970. Ob tem so ga poimenovali Hotel Creina.
Imel je 130 ležišč, restavracijo, kavarno, bar, slaščičarno, manjšo restavracijo v ljudskem slogu,
kopalni bazen itd., s čimer so se močno povečale nastanitvene kapacitete Kranja. Kasneje je
podjetje Creina v Kranju načrtovalo izgradnjo še treh hotelov, avtokampa z restavracijo,
kopališča in športnih igrišč, vendar se to žal ni uresničilo.129 Poleg naštetega se je podjetje
ukvarjalo še z organiziranjem izletov doma in v tujini, urejanjem potnih listov in viz, menjanjem
denarja in podajanjem informacij tujim turistom v Kranju.130
Slika 14: Hotel Creina
Slika 15: Dom na Šmarjetni gori
Vir: Glas, 1970, št. 69, 9. 9. 1970.
Vir: Glas, 1973, št. 16, 28. 2. 1973.
V začetku petdesetih let je začelo Planinsko društvo iz Kranja graditi planinski dom na
Šmarjetni gori, s čimer so želeli povečati priljubljenost te kranjske izletniške točke, privabiti
nove goste in okrepiti prenočitvene in gostinske zmogljivosti tedanje kranjske občine. Iz
neznanega vzroka se je gradnja kmalu za tem ustavila in mirovala vse do leta 1961, ko so
126
Glas, 1964, št. 54, 11. 7. 1964.
Glas, 1965, št. 72, 12. 10. 1965.
128
Glas, 1968, št. 64, 17. 8. 1968.
129
Glas, 1969, št. 38, 17. 5. 1969.
130
Glas, 1968, št. 70, 7. 9. 1968.
127
45
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
stavbo končno spravili pod streho. Pri urejanju notranjosti pa se je do 1964 znova ustavilo. Ker
planinsko društvo ni imelo dovolj denarja, so se odločili, da bodo stavbo urejali postopno. Na
koncu naj bi dom imel več sob s kopalnicami s skupno 45 ležišči, prostorno jedilnico z 250
sedeži, sodobno kuhinjo, razgledni stolp itd. Poleg tega so načrtovali tudi modernizacijo ceste
do vrha Šmarjetne gore.131 Pripravljeni so bili celo načrti za gradnjo žičnice, ki bi imela spodnjo
postajo nekoliko nad bencinsko postajo na Zlatem polju. Kot investitor žičnice je nastopalo
podjetje Ljubljana Transport – enota Škofja Loka. Glavni argument za realizacijo tega načrta je
bil, da je gostinski objekt na vrhu Šmarjetne gore brez lahkega dostopa obsojen na propad.
Načrt so nameravali izvesti, ko bi si pridobili ustrezno kreditiranje.132 Dom so sicer odprli
decembra 1964, a ni začel v celoti delovati. Vse se je znova zavleklo do začetka avgusta 1965,
ko je bila po sklepu Planinskega društva Kranj izdana odločba o ustanovitvi Planinskega
gostinskega podjetja Krvavec z enotama na Krvavcu in Šmarjetni gori. Podjetje je bilo
ustanovljeno, čeprav je bilo konstituirano šele dobro leto in pol po tem. Poslovati so začeli
aprila 1967 in do konca 1969 že pridelali takšno izgubo, da je prišlo do prisilne poravnave.
Kljub težavam do likvidacije dejavnosti na Šmarjetni gori ni prišlo, saj je podjetje oz. objekte
10. februarja 1971 prevzelo letališko podjetje Brnik. Hitro so sanirali položaj na Krvavcu, za
Šmarjetno goro pa jim je zmanjkalo denarja, zato so objekt oddali v najem zasebniku. Ta je
zdržal eno leto, nato pa zaradi prevelikih stroškov objekt vrnil letališkemu podjetju. Slednje se
je začelo pogajati s podjetjem Sava, ki bi objekt lahko uporabilo za mladinski izobraževalni
center. Poleg tega bi bila lahko restavracija odprta za zunanje goste, oddajali bi sobe itd. Sava
je bila zainteresirana in je v prihodnosti želela realizirati tudi načrtovano izgradnjo žičnice. To
rešitev je preprečila Planinska zveza Slovenije, saj je bil Dom na Šmarjetni gori in zemljišče, na
katerem je stal, pravno formalno še vedno v lasti Planinske zveze Slovenije.133
V začetku sedemdesetih so v Kranju realizirali še tri turistično zelo pomembne projekte. Marca
1970 so začeli poleg zimskega bazena v Savskem logu graditi nove prostore Gorenjskega
sejma. Ti so bili nadvse potrebni, saj so se različni sejemski dogodki vrstili skozi vse leto in so
privabljali vedno večje število razstavljavcev iz Jugoslavije in tujine, ki so potrebovali primerne
prostore za predstavitev svoje ponudbe. Še zlasti je bilo pomembno to, da je bila vsa razstavna
dejavnost končno združena na enem mestu – pred tem se je sejem odvijal na več lokacijah. S
tem je Gorenjski sejem postal glavni kranjski magnet za številne domače in tuje goste. Ker so
predvidevali veliko povečanje prometa proti Savskemu logu, so istega leta začeli graditi še
obvoznico, ki je povezovala Gorenjo Savo, Savski log in Zlato polje.134 Odprta je bila decembra
1972. Nova obvoznica je spodbudila gradnjo 50-metrske plastične skakalnice na Gorenji Savi,
ki je svoj uradni krst doživela sredi oktobra 1972, ko se je na mednarodni tekmi pomerilo 60
najboljših skakalcev iz šestih evropskih držav. Tekma je privabila okoli 2.500 domačih in tujih
gledalcev.135 Podobne mednarodne tekme so se v Kranju odvijale tudi v nadaljnjih letih.
131
Glas, 1964, št. 45, 16. 6. 1964.
Glas, 1963, št. 110, 21. 9. 1963.
133
Glas, 1973, št. 16, 28. 2. 1973.
134
Glas, 1970, št. 27, 8. 4. 1970; Glas, 1971, št. 30, 17. 4. 1971.
135
Glas, 1972, št. 80, 14. 10. 1972; Glas, 1972, št. 83, 25. 10. 1972.
132
46
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Slika 16: Nova obvoznica mimo Savskega otoka
Slika 17: Skakalnica na Gorenji Savi
Vir: Glas, 1972, št. 51, 1. 7. 1972.
Vir: Glas, 1973, št. 59, 4. 8. 1973.
Spremenjen pogled na turizem, ki se je v Jugoslaviji oblikoval po gospodarski krizi na začetku
šestdesetih let, in z njim povezana pospešena prizadevanja na lokalni ravni, je močno vplival
tudi na kranjski turizem. Število turistov se je v desetih letih z okoli 13.900 povečalo na skoraj
33.500, kar je nedvoumen pokazatelj, da se je v Kranju in okolici turistična ponudba dobro
razvijala. Primerljivo število tujih in domačih gostov med letoma 1966 in 1970 pa kaže tudi na
to, da je bila dana ponudba dovolj zanimiva in kakovostna ne le za jugoslovanskega standarda
vajene turiste, ampak tudi za številne turiste z zahoda. Podobno sliko kaže tudi gibanje števila
prenočitev turistov v Kranju. Največji porast je opazen konec šestdesetih let, ko sta bila odprta
Dom na Šmarjetni gori in hotel Creina. Še vedno pa je bilo zelo problematično, da turistov niso
znali zadržati v mestu dalj časa in s tem dvigniti število prenočitev.
Grafikon 5: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1962–1972
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
turisti iz Jugoslavije
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
9.000 10.538 11.517 12.607 13.750 13.229 12.705 13.205 13.769 19.013 20.943
turisti iz drugih držav 4.900 6.197 6.650 7.438 9.714 10.790 10.955 11.165 10.835 14.959 12.534
skupaj
13.900 16.735 18.167 20.045 23.464 24.019 23.660 24.370 24.604 33.972 33.477
Vir: Statistični letopisi 1963–1973, SURS.
47
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Grafikon 6: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1963–1972
70.000
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
turisti iz Jugoslavije
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
19.025 23.523 23.381 23.202 21.044 20.511 25.598 30.009 38.665 39.660
turisti iz drugih držav 8.547 13.748 13.025 13.441 18.866 20.156 19.276 22.278 22.131 18.196
skupaj
27.572 37.271 36.406 36.643 39.910 40.667 44.874 52.287 60.796 57.856
Vir: Statistični letopisi 1964–1973, SURS.
4.7 Vpliv epidemije črnih koz (1972–1980)
Po slabi turistični sezoni 1972 so jugoslovanski turistični delavci vzroke zanjo iskali v epidemiji
črnih koz, ki je tega leta prizadela nekatere dele Jugoslavije. Če bi to za omenjeno sezono lahko
celo držalo, pa so prihodnja leta pokazala, da se je turizem znašel v stagnaciji. V Sloveniji se je
zmaga »konservativne« struje KP nad Kavčičevo »liberalno« sredi sedemdesetih let odrazila v
spremenjeni gospodarski usmeritvi. Čeprav se je zagon »liberalistične« usmeritve, ki je poleg
industrije poudarjala tudi razvoj storitev, še nekaj časa ohranjal, pa so se investicije iz turizma
v glavnem znova preusmerile v industrijo. Turizem je bil celo označen kot glavni krivec za krizo
klasičnih industrijskih jeder. Pri načrtovanju investicij je bil zato bolj prepuščen samemu sebi
kot načrtovani državni skrbi in ugodnim bančnim kreditom.136 Nepomembnost turizma se zelo
dobro kaže tudi iz drastičnega zmanjšanja časopisnega poročanja o njem.
Kljub temu pa to turizma ni zatrlo, ampak je povzročilo večjo aktivacijo turističnih delavcev in
podjetij. Tako je na primer hotel Creina stopil v stik s predstavniki turistične agencije Kollander
iz Clevelanda ter se z njimi dogovoril o pripravi posebnega aranžmaja za ameriške turiste. Tako
je marca 1974 na letališču Brnik npr. pristalo letalo, na katerem je bilo 125 ameriških turistov.
Nastanili so jih v hotel Creina, od koder so jih predstavniki hotela peljali smučat na Krvavec, v
Postojnsko jamo, Portorož, Ljubljano, Zagreb, na Koroško itd. Zanje so pripravili tudi posebno
folklorno prireditev. Čeprav je to zahtevalo veliko več dela, so gostje odhajali zelo zadovoljni,
sodelovanje med Creino in agencijo Kollander pa se je nadaljevalo.137 Podobnih primerov je
bilo še veliko.
V teh, za turizem precej slabih časih se je začelo postopno reševati tudi vprašanje hotela na
Šmarjetni gori. Konec novembra 1974 so zapuščeni in nikomur potrebni hotel za šest mesecev
spremenili v začasni dom starostnikov, v katerega so za čas prenove preselili oskrbovance
Doma Albina Drolca iz Preddvora. Ob tem so morali delno prenoviti tudi hotel, saj je zaradi
136
137
Repe, 162–163.
Glas, 1974, št. 24, 27. 3. 1974.
48
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
slabega vzdrževanja že močno dotrajan.138 3. marca 1976 je bila podpisana pogodba med
Planinsko zvezo Slovenije, Planinskim društvom Kranj in skupščino občine Kranj o usodi
objektov na Šmarjetni gori in na Krvavcu. 9. marca je bil nato na izvršilnem svetu občinske
skupščine sprejet sklep o prodaji hotela na Šmarjetni gori. S tem so želeli dobiti resnega
gospodarja, ki bi objekt obnovil in mu dal primerno vsebino. S tem pa znova privabil Kranjčane
in druge goste k obisku te prijetne izletniške točke.139 Kljub prizadevanjem pa kupca niso našli,
zato je bila aprila 1978 med skupščino občine Kranj in med znanim gostincem Dejanom
Djuričičem iz Lukovice pri Domžalah za deset let sklenjena pogodba o najemu.140
Vedno več pozornosti so namenjali tudi Sv. Joštu nad Kranjem. Znano je, da je pred vojno veljal
za priljubljeno shajališče vseh naprednih delavcev iz Gorenjske ter da je bilo praznovanje 1.
maja tu že tradicionalno. V želji, da bi Jošt znova postal nekakšen simbol delavcev iz Kranja in
okolice, je v prvih mesecih leta 1976 predsedstvo občinskega sindikalnega odbora oblikovalo
iniciativni odbor za organiziranje prvomajskega praznovanja. Od takrat naprej se praznovanja
neprekinjeno odvijajo vse do danes.141 Septembra 1976 je predsedstvo Športnega društva
Triglav, ki je bil lastnik Smučarskega doma na Joštu, sklenilo, da je po petindvajsetih letih treba
dom temeljito prenoviti in pred njim postaviti betonski plato, na katerem se bodo odvijala
različna praznovanja. Najnujnejša dela so bila postorjena do 1. maja 1977, ko je na Jošt prišel
predsednik Tito. Dom je dobil tudi nova oskrbnika Marico in Mirkota Lipanović. 142 Ostala dela
na domu so opravili v naslednjih letih, največ leta 1989.
Korenite spremembe je v tem času doživela tudi koča na Kriški gori. Zaradi vse večjega obiska
in težke oskrbe je bila leta 1975 zgrajena tovorna žičnica, ki je bila svojemu namenu izročena
naslednje leto. V letih 1980–1982 je bil dograjen še južni del koče, v katerem so uredili novo
kuhinjo, jedilnico in dodatna prenočišča. Dela na koči so se nadaljevala leta 1988, ko sta bili
prenovljeni streha in tovorna žičnica.143
Ker so se zavedali, kako pomembna so nova znanja na področju turizma, je Delavska univerza
Kranj v sodelovanju z dubrovniško fakulteto avgusta 1977 odprla Višjo turistično šolo. Študij,
ki naj bi trajal približno 30 mesecev, je bil v prvi vrsti namenjen študentom in študentkam, ki
so študirali ob delu. Predavanja so zato potekala med vikendi. Med študijem naj bi študentje
poslušali predavanja, opravljali praktično delo in vaje, hodili na strokovne ekskurzije ter si tako
pridobili potrebna znanja, s katerimi bi nato lahko pomagali krepiti turistični razvoj Kranja in
okolice.144
Še vedno se je močno razvijal Gorenjski sejem. Julija 1978 sta direktorja Gorenjskega sejma,
Franc Ekar, in Slovenije projekta, Herman Lunder, podpisala pogodbo za izgradnjo
večnamenske hale na prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu. Večnamenski prostor je bil
zgrajen konec leta 1981 in je nekaj tednov v letu služil razstavni dejavnosti, večino časa pa se
je uporabljal za športne in kulturno-zabavne prireditve, srečanja in proslave.145 V njem so
uredili tudi drsališče. S to investicijo je Gorenjski sejem postal še bolj zanimiv za razstavljavce
138
Glas, 1974, št. 90, 22. 11. 1974.
Glas, 1976, št. 19. 9. 3. 1976; Glas, 1976, št. 20, 12. 3. 1976.
140
Glas, 1978, št. 30, 18. 4. 1978.
141
Glas, 1976, št. 10, 6. 2. 1976.
142
Glas, 1976, št. 76, 28. 9. 1976; Glas, 1977, št. 66, 30. 8. 1977.
143
Gorenjski glas, 1985, št. 22, 19. 3. 1985.
144
Glas, 1977, št. 66, 30. 8. 1977.
145
Glas, 1978, št. 55, 21. 7. 1978; Glas, 1981, št. 64, 21. 8. 1981.
139
49
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
in tuje goste, poleg tega pa so različne tekme in kulturne prireditve tudi privabljale nove goste
v Kranj.
Veliko je bilo narejenega tudi na področju informiranja tujcev. Leta 1974 je Turistično društvo
Kranj izdalo tretji prospekt Kranja v nakladi 100.000 izvodov, leta 1975 pa je bil izdan Turistični
informator Kranja (2.000 izvodov) v obliki žepne knjižice. Leta 1978 sta bili izdelani še nova
turistična karta Kranj in okolica (30.000 izvodov) in Načrt ulic mesta Kranj.146
Oktobra 1978 so v Kranju praznovali okroglo 100. obletnico ustanovitve Olepševalnega
društva Kranj, iz katerega se je kasneje razvilo Turistično društvo Kranj. Ob tej priložnosti je
bila v Prešernovi hiši odprta posebna razstava o delovanju društva, pripravljena so bila
predavanja in zabavne prireditve, izdani pa sta bili tudi karti kranjskih sprehajalnih poti in ulic.
Ob jubileju je društvo prejelo veliko plaketo Občine Kranj za zasluge pri pospeševanju turizma
v Kranju in okolici.147
Turistična sezona 1972 je bila, podobno kot drugje po Jugoslaviji, tudi v Kranju in okolici slaba.
Nekateri turistični delavci so bili prepričani, da je bila to posledica epidemije črnih koz, ki se je
pojavila ponekod po Jugoslaviji. V naslednjih treh sezonah se je število turistov povečalo za
okoli 10.000, kar je bila še posledica ugodne Kavčičeve »liberalistične« gospodarske usmeritve.
V kasnejših letih je bila ta usmeritev označena kot neprimerna in zato zavržena, kar se je takoj
odrazilo na stagnaciji števila turistov. V letih 1973–1977 se je opazno povečeval razkorak med
številom domačih in tujih turistov, iz česar lahko sklepamo, da kranjska turistična ponudba ni
bila več dovolj kakovostna za višjega standarda vajene tuje goste. Po letu 1977 (takrat je bil
delež tujih turistov 23,6 %) se je delež tujih turistov začel znova povečevati in je leta 1980 (33,3
% tujih turistov) skoraj dosegel delež iz leta 1973 (37, 4 %).
Grafikon 7: Grafikon gibanja števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980
50.000
45.000
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
turisti iz Jugoslavije
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
20.943
27.425
31.764
31.391
28.242
31.890
31.407
29.691
26.523
turisti iz drugih držav 12.534
15.384
12.359
13.529
11.650
9.834
11.262
11.348
13.261
skupaj
42.809
44.123
44.920
39.892
41.724
42.669
41.039
39.784
33.477
Vir: Statistični letopisi 1973–1981, SURS.
Podobno stanje nam kaže tudi grafikon gibanja števila prenočitev. Edina zelo opazna razlika je
v velikem višku prenočitev leta 1974, ko je bilo zabeleženih kar 102.080 nočitev. Ta višek lahko
povežemo s sklenitvijo pogodbe o sodelovanju med hotelom Creina in ameriško turistično
146
147
130 let …, 22.
Glas, 1978, št. 78, 10. 10. 1978.
50
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
agencijo Kollander. Poleg tega so bili konec leta 1974 na Šmarjetni gori nastanjeni starostniki
iz Doma Albina Drolca iz Preddvora, ki so bili nekaj časa statistično vodeni kot turisti.
Grafikon 8: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
turisti iz Jugoslavije
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
39.660
59.436
81.026
60.186
53.590
60.281
63.856
72.570
72.509
turisti iz drugih držav 18.196
23.128
21.054
23.741
18.965
16.182
21.310
17.593
19.921
skupaj
82.564 102.080 83.927
72.555
76.463
85.166
90.163
92.430
57.856
Vir: Statistični letopisi 1973–1981, SURS.
4.8 V desetletju pred razpadom Jugoslavije (1980–1990)
V prvi polovici osemdesetih let se je slovenska oblast do turizma obnašala še bolj mačehovsko
kot prej, saj ga praktično niso upoštevali niti v srednjeročnem načrtu razvoja gospodarstva do
leta 1985. Da se je turizem lahko kljub temu razvijal, so imeli največ zaslug predvsem neumorni
turistični zanesenjaki – pogosto amaterji. V drugi polovici osemdesetih, ko je prišlo do velike
devizne suše in je bilo potrebno odplačevati tuje dolgove, pa so se politiki kar naenkrat znova
spomnili tudi na turistično gospodarstvo.148
Konec leta 1981 je Gorenjska turistična zveza dala pobudo za ustanovitev občinskih turističnih
zvez po vseh gorenjskih občinah. V večini občin so namreč delovala številna lokalna turistična
društva, ki pa v delovanju med seboj niso bila usklajena. V okviru svojih možnosti in potreb so
reševala le najbolj pereče krajevne turistične probleme, kar pa z vidika enotnega turističnega
razvoja znotraj občin ni bilo posebej učinkovito. Najbolj pogosto se je pojavljal problem delitve
in uporabe turistične takse, ki so jo pobirali v posameznih krajevnih skupnostih. Povezovanje
društev v zvezo pa bi takšne in podobne težave učinkovito odpravilo. Lažje bi se oblikovala tudi
enotna strategija razvoja turizma v posamezni občini. Očitno je bila potreba po ustanovitvi
zveze v občini Kranj precej velika, saj so zvezo ustanovili med prvimi gorenjskimi občinami.149
V tem času so se začeli izvajati tudi nekateri veliki infrastrukturni projekti, ki so pomembno
vplivali na nadaljnji razvoj turizma v občini. Najpomembnejši projekt je bil zagotovo izgradnja
avtocestnega odseka Ljubljana–Naklo. Z gradnjo so pričeli januarja 1983. Sprva so nameravali
zgraditi le dvopasovno avtocesto, vendar so nato oktobra 1983 na republiški skupnosti za
ceste odločili, naj se od Ljubljane do Kranja zgradi štiripasovna avtocesta.150 Odprta je bila 21.
junija 1985. Močno je vplivala na prometno dostopnost Kranja. Avgusta in septembra 1984 je
148
Repe, 163.
Glas, 1981, št. 85, 3. 11. 1981.
150
Gorenjski glas, 1985, št. 48, 21. 6. 1985.
149
51
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
bila zgrajena še vzhodna kranjska obvoznica, od Delavskega mostu do priključka na brniško
cesto (blizu je bil uvoz na novo avtocesto).151 V tem času se je zgodil tudi pomemben poseg na
reki Savi. Leta 1980 je bil postavljen temeljni kamen hidroelektrarne Mavčiče. Gradbeno jamo
so začeli zapirati oktobra 1981, nato pa so dela zaradi pomanjkanja denarja zastala. Glavni
objekt so tako začeli graditi šele decembra 1983.152 Z vsemi večjimi deli so končali v začetku
leta 1986, ko so začeli polniti akumulacijo za jezom – s tem je nastalo Trbojsko jezero, katerega
zahodni del spada v današnjo občino Kranj. Ob tem so se pojavila razmišljanja, da bi jezero
lahko izkoristili tudi za namene turizma, kar se je v zelo omejenem obsegu kasneje tudi zgodilo.
Čeprav se je konec sedemdesetih let zdelo, da bo Šmarjetna gora z novim najemnikom končno
zaživela, pa se je izkazalo ravno nasprotno. V času veljavnosti pogodbe je prišlo med lastnikom
in najemnikom večkrat do sporov glede vzdrževanja stavbe, vodovoda ter čiščenja dostopne
poti v zimskem času. Najemnik je trdil, da pozimi ni imel gostov, ker občina ni izpolnila svojih
obljub glede rednega vzdrževanja ceste. To je bil tudi eden izmed razlogov, da Djuričič ni hotel
plačevati najemnine. 1. avgusta 1985 je odstopil od pogodbe in po enoletnem odpovednem
roku je moral avgusta 1986 zapustiti Šmarjetno goro.153 Hotel so kmalu za tem prevzeli v najem
novi lastniki.
Kljub temu da je Kranj dobival nove objekte, da so se gradile ceste in druga infrastruktura, pa
so številni Kranjčani začeli izpostavljati vse večjo neurejenost mesta. Pospešena gradnja na
obrobju Kranja je po njihovem mnenju povzročila umiranje in propadanje mestnega jedra, ki
bi moralo biti najbolj urejeno. Podobne ugotovitve so predstavljali tudi člani turističnega
društva, ki jih je motila tudi neurejenost kanjona Kokre, avtobusne postaje itd. Posebno pereč
problem pa je bilo še ravnanje z odpadki. Ti so pogosto ležali kar ob cestah, na zelenicah, kar
je dodatno kazilo podobo mesta.154 To naj bi po njihovem mnenju odvračalo tuje goste, da bi
v večjem številu prihajali v Kranj. Splošno gledano podoba turizma v Kranju ni bila rožnata – v
mestu sta obratovala le še hotela Creina in Jelen, zasebnih sob primernega standarda skoraj
ni bilo, za tujce primernih gostinskih lokalov je bilo sorazmerno malo itd. Kot gobe po dežju je
raslo le število krčem (lokalov), ki pa zaradi slabe urejenosti niso bile primerne za tuje goste.155
Takšno stanje je bilo predvsem posledica pomanjkanja kapitala in nedomišljene občinske
urbanistične politike. Krediti so bili oderuški, vlaganja v turizem niso bila videna kot
spodbudna, privatna pobuda pa obojestransko omejevana, saj so tudi zasebniki želeli
predvsem hitro zaslužiti in ne vlagati v razvoj. Kdor pa je že imel denar in je hotel npr. zgraditi
hotel, ga je pri tem omejevala nedomišljena urbanistična politika. Kazalo se je tudi
pomanjkanje dobro usposobljenih kadrov, saj za domačine delo v turizmu ni bilo vabljivo oz.
jim je bilo velikokrat celo pod častjo. Toga je bila tudi državna politika, ki je s svojimi
neživljenjskimi zakoni pogostokrat omejevala zdrav turistični razvoj.156 Poleg vsega naštetega
je zaradi pomanjkanja zabavnih dogodkov v Kranju vladalo precejšno mrtvilo. To se je
postopoma začelo spreminjati v drugi polovici osemdesetih let, ko so začeli prirejati še danes
tradicionalni prireditvi Kranjsko noč in Teden mladih. Poleg tega je 15. aprila 1988 z delom
pričela prva zasebna kranjska turistična agencija Odisej, ki si je poleg priprave turističnih
aranžmajev močno prizadevala tudi za poživitev družabnega življenja v Kranju. Tako so že maja
151
Glas, 1984, št. 66, 28. 8. 1984.
Gorenjski glas, 1986, št. 6, 57, 1. 8. 1986.
153
Gorenjski glas, 1986, št. 51, 2. 7. 1986.
154
Gorenjski glas, 1986, št. 29, 15. 4. 1986.
155
Gorenjski glas, 1986, št. 39, 23. 5. 1986.
156
Gorenjski glas, 1989, št. 29, 14. 4. 1989.
152
52
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
1988 pripravili prvo od svojih akcij, ki so jo poimenovali »Utrip Kranja«. V sklopu akcije so
pripravili več koncertov in plesov, nastopov folklornih skupin, prihod kmečkega vozu z domačo
glasbo, nastop ljubljanskih mažoretk, modno revijo itd. Zaradi zelo bogate ponudbe so bili vsi
trije omenjeni dogodki zanimivi tudi za turiste.157
Na konferenci o kranjskem turizmu, ki jo je aprila 1989 pripravila občinska konferenca SZDL,
so bili podani nekateri predlogi, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi izboljšali zgoraj opisano
stanje, in sicer: nosilec razvoja turizma naj postane občina, pri občinski vladi naj se ustanovi
resor za turizem, protokolarni objekt Brdo naj se odpre za javnost, Kranju naj se vrne stari grb,
po vzoru Koroške naj se ustanovi dveletno gospodarsko šolo, pripravijo naj se parcele za
izgradnjo turističnih penzionov (družinska podjetja), turistično gospodarstvo naj ustanovi
konzorcij, v turistično ponudbo je potrebno vključiti športne in kulturne prireditve, komunalno
urejanje naj se prilagodi turističnemu razvoju, sejmi naj postanejo še bolj zanimivi za vso
Jugoslavijo in širši evropski prostor, v Layerjevi hiši naj se predstavi 300-letna tradicija Kranjske
podobarske šole itd.158 Čeprav so bili to le predlogi in v večini niso bili uresničeni, so dali
določen »zalet« občinskim turističnim prizadevanjem.
V letih 1988/89 sta bili obnovljeni tako notranjščina kot zunanjščina gradu Kieselstein, s čimer
so na občini želeli pridobiti primeren prostor za izvajanje kulturnih dogodkov ter na ta način
vsaj malo oživiti mestno jedro. Novo zunanjo podobo so dobili tudi nekateri drugi objekti, npr.
Stara pošta, Trubarjev trg s Pungertom, nekatere meščanske hiše itd.159 Poleg delne prenove
mestnega jedra je potrebno izpostaviti še izgradnjo modernega skakalnega centra na Gorenji
Savi, ki se je ponašal s petimi skakalnicami (8, 15, 20, 40 in 50 metrov). S svečano otvoritvijo
25. junija 1989 je tako postala Gorenja Sava, poleg Velenja, drugi skakalni center v Sloveniji.160
V naslednjih letih je gostil številna pomembna domača in mednarodna tekmovanja, služil pa
je tudi kot pomembna pripravljalna baza slovenskih in tujih skakalcev. Sredi leta 1989 je bil
temeljito prenovljen tudi Smučarski dom na Joštu.
Slika 18: Skakalni center na Gorenji Savi
Vir: Gorenjski glas, 1989, št. 49, 27. 6. 1989.
V začetku februarja 1990 je občinski izvršilni svet končno imenoval petčlanski odbor za izvedbo
sklepov problemske konference iz aprila 1989. Predsednik odbora je postal Tone Roblek iz KŽK
157
Gorenjski glas, 1988, št. 40, 24. 5. 1988.
Gorenjski glas, 1989, št. 29, 14. 4. 1989.
159
Gorenjski glas, 1989, št. 42, 2. 6. 1989; Gorenjski glas, 1989, št. 65, 22. 8. 1989.
160
Gorenjski glas, 1989, št. 49, 27. 6. 1989.
158
53
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Kranj, člani pa Peter Beton (Turistično društvo Kranj), Borut Farčnik (Zveza telesnokulturnih
organizacij Kranj), Janez Gradišar (izvršni svet) in Matevž Oman (Zveza kulturnih organizacij
Kranj).161
Maja 1990 se je pričela saga s hotelom Jelen, ko se je dotedanji lastnik podjetje ABC Pomurka
Loka odločil, da se ne bo več ukvarjal z gostinstvom. Poleg tega je bil hotel zaradi dotrajanosti
potreben večjih investicijskih vlaganj. V ABC Pomurka Loka so se zato odločili, da hotel dajo v
najem. Kot možni najemniki so se ponudili štirje dotedanji uslužbenci hotela, Jože Martinec,
Drago Šajn, Brane Mešič in Ivo Pestar. Hotel so nameravali prenoviti s pomočjo podjetij, ki so
imela v Jelenu pogosto nastanjene ljudi ali pa so imela vsaj interes za uporabo prenočitvenih
zmogljivosti. Ponuditi so ga nameravali raznim evropskim motorističnim klubom, saj so že do
takrat velikokrat ad hoc nudili motoristom prenočitev in spravilo motorjev. Glede na stanje si
niso želeli prav posebno dvigati ravni hotela, ampak le obdržati podoben standard kot do
takrat.162 Njihova prizadevanja niso bila posebej uspešna, iskanje drugega najemnika pa tudi
ne, zato je hotel propadal še naprej. Leta 1993 ga je kupil Marjan Poznič, ki je imel velike načrti
o obnovi, vendar je bil pri njihovem uresničevanju neuspešen, zato je nekdaj najbolj znani
kranjski hotel že okrog leta 1995163 zaprl svoja vrata.
V skladu z idejo, da bi se protokolarni objekt Brdo odprl za javnost in turistično izrabo, so začeli
pripravljati obširen načrt dolgoročnega razvoja Brda, ki ga je v intervjuju za Gorenjski glas julija
1990 predstavil Ludvik Zvonar, šef Servisa za protokolarne storitve:
»Naš cilj je, da bi Brdo postalo meka jugoslovanskega in evropskega turizma. Za to imamo
možnost in priložnost. Tuj partner je pripravljen vložiti za preureditev območja Brda več kot sto
milijonov dolarjev, to je izrazil tudi v pismu o nameri. Organizirali bi se v mešano delniško družbo,
v kateri bi Servis za protokolarne storitve zadržal večinski, 51-odstotni delež. Hotel Kokro bi
preuredili v hotel zunaj kategorije z več kot tristo ležišči, z bazenom, savno, nočnim klubom in
drugimi potrebnimi prostori in objekti, staro kasarno pa v depandanso hotela visoke B kategorije
z najmanj 120 ležišči, zajtrkovalnico, poslovnimi prostori za upravo podjetja in garažami. Zgradili
naj bi deset novih teniških igrišč, igrišči za golf (eno z devetimi in drugo z osemnajstimi luknjami)
in filmski center z dvema večnamenskima studioma, uredili park ob Gradu Brdo v botanični vrt
Karla Zoisa, staro vrtnarijo pa obnovili za potrebe Centra za usposabljanje vodilnih delavcev v
gospodarstvu Gospodarske zbornice Slovenije. V delniško družbo ali v mešano podjetje bi
vključili grad, hotel, staro kasarno, rejski center, gospodarska poslopja in zemljišča na Brdu ter
vilo Podrožnik z vsemi objekti in zemljišči …/ Servis se ne odloča za sovlaganje s tujim partnerjem
samo zaradi denarja, ki bi ga potreboval za preureditev Brda v območje visokokakovostnega
turizma, ampak predvsem zato, da bi dobil goste. Med njimi naj bi bilo 70 odstotkov Japoncev,
20 odstotkov Američanov, 10 odstotkov prostih zmogljivosti pa bi pustili, da bi jih zapolnile
jugoslovanske agencije. Gostje bi bili pri nas po tri tedne, večino časa bi prebili na Brdu …«164
Načrti so bili resnično megalomanski in so kot nujen pogoj za uspešno realizacijo potrebovali
veliko zemlje. Ker je bila v letih pred tem v okolici izvedena širitev zemljišč posebnega namena,
s katero je bila kmetom odvzeta zemlja, je bilo le-te za izvedbo načrta sicer dovolj, a je prišlo
po zmagi Demosa na volitvah do hudih sporov, ali naj se vrne kmetom ali ne. Občina Kranj je
zavzela stališče, da mora kompleks Brdo priti v upravljanje občine, pri čemer naj republika
prispeva sredstva za vzdrževanje tistega dela, ki je sodil v Zoisovo lastnino in zato predstavlja
161
Gorenjski glas, 1990, št. 11, 9. 2. 1990.
Gorenjski glas, 1990, št. 43, 5. 6. 1990.
163
Točen datum ni znan, ker je bilo zapiranje hotela postopno.
164
Gorenjski glas, 1990, št. 62, 27. 7. 1990.
162
54
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
kulturno ter naravno dediščino, gozdove in drugo zemljo, ki je bila razlaščena ali odvzeta, pa
bi morali takoj vrniti prejšnjim lastnikom. Podobna stališča so zavzele tudi krajevne skupnosti
Predoslje, Suha in Bela. Poleg tega občina ni bila naklonjena ameriškemu vlagatelju. Po drugi
strani pa je Servis za protokolarne storitve trdil, da je bil osrednji del posestva, ki je pripadal
knezu Pavletu nacionaliziran, vsa ostala zemljišča pa so bila kupljena ali zamenjana in jih zato
ni mogoče preprosto vračati. Država jih lahko le proda prejšnjim lastnikom po enaki vrednosti,
kot jih je kupila. Po njihovem mnenju tudi ni dobro, da se politika vtika v gospodarske načrte.165
Načrti na koncu niso bili realizirani, večina zemlje pa je bila kasneje vrnjene kmetom. Država
je še naprej uporabljala nekatere objekte za protokolarne dogodke, ostali objekti pa so bili
namenjeni splošni uporabi – npr. hotel Kokra.
Do razglasitve slovenske neodvisnosti sta se zgodila še dva dogodka, ki sta pomembno vplivala
na nadaljnji razvoj kranjskega turizma. Septembra 1990 je bil Mednarodni festival športnih in
turističnih filmov, ki je od oktobra 1965 potekal v Kinu Center, prestavljen v Novo Gorico, s
čimer je Kranj dokončno izginil s seznama filmsko-festivalskih mest. S tem so bili izgubljeni tudi
vsi tuji gostje, ki so v Kranj prihajali le zaradi festivala.166 1. junija 1991 pa je bil slovesno odprt
novozgrajeni Karavanški predor, s čimer se je močno povečal promet iz Srednje Evrope proti
Ljubljani (10. prometni koridor). Posledično se je močno povečal obisk v krajih ob koridorju,
tudi v Kranju.
Grafikon 9: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991
50.000
45.000
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
turisti iz Jugoslavije
1980
1981
1982
1983
1984
1985
turisti iz drugih držav 13.261 12.468 9.115 10.167 10.010 8.311
skupaj
1986
1987
1988
1989
1990
1991
26.523 30.811 28.466 33.030 26.789 28.442 25.630 24.171 22.710 22.163 18.120 11.710
9.661
8.283 11.707 10.247 8.656
2.091
39.784 43.279 37.581 43.197 36.799 36.753 35.291 32.454 34.417 32.410 26.776 13.801
Vir: Statistični letopisi 1981–1992, SURS. 167
Mačehovski odnos slovenske oblasti do turizma, vse bolj napeti odnosi znotraj Jugoslavije in
na koncu negotovost pred osamosvojitvijo so se močno odrazili na upadanju števila turistov,
predvsem tistih iz drugih delov Jugoslavije. Še bolj opazen je velik upad števila njihovih nočitev,
saj se je od leta 1987 do leta 1991 število nočitev domačih gostov zmanjšalo za skoraj 57.000
– z 76.439 na 19.482. Število tujih turistov in njihovih nočitev je vse do leta 1990 več ali manj
stagniralo, nato pa močno upadlo. Skupno število turistov je bilo leta 1990 približno na ravni
iz leta 1962. Ob tem je potrebno še dodati, da se je proti koncu osemdesetih let začelo hitro
165
Prav tam.
Gorenjski glas, 1991, št. 76, 28. 9. 1991.
167
Statistični podatki za leto 1991 še tretirajo goste iz drugih delov Jugoslavije, kot domače goste.
166
55
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
zmanjševati tudi število zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter njun delež v ustvarjenem
družbenem proizvodu.
Grafikon 10: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
turisti iz Jugoslavije
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
72.509 69.163 62.994 81.342 81.880 75.119 72.461 76.439 66.702 51.333 34.979 19.482
turisti iz drugih držav 19.921 16.870 15.716 30.443 19.341 20.477 23.935 24.029 18.601 16.052 13.308 5.693
skupaj
92.430 86.033 78.810 111.785101.221 95.596 96.396 100.468 85.303 67.385 48.287 25.175
Vir: Statistični letopisi 1981–1992, SURS.
4.9 Kranjski turizem po osamosvojitvi
Desetdnevna vojna, ki je sledila razglasitvi slovenske neodvisnosti, in zelo negotova prihodnost
novonastale države v mednarodni skupnosti sta dodobra porušili vsa dotedanja turistična
prizadevanja. Morebitni tuji gostje so se zaradi nestabilnih razmer, ki so v tistem času vladale
na območju Slovenije, raje odločili, da bodo odšli drugam. Poleg tega so prebivalci drugih delov
Jugoslavije kar naenkrat postali tujci, ki so imeli doma podobne, največkrat pa še celo hujše
probleme kot v Sloveniji, zato niso več v tako velikem številu prihajali dopustovat v naše kraje.
Lahko bi rekli, da je bil z razpadom Jugoslavije izgubljen velik »bazen« potencialnih gostov.
Opisano stanje je bilo splošno in je prizadelo celotno Slovenijo. Po koncu kriznega obdobja je
bilo zato potrebno vsa turistična prizadevanja postaviti na nove temelje in se bolj kot kdaj koli
prej fokusirati na goste iz drugih evropskih držav.
Žal so se temu na območju današnje Kranjske občine premalo posvečali. Bolj so bili usmerjeni
v pripravljanje in preizkušanje novih turističnih idej, ki pa v veliki meri niso bile uspešno
realizirane. Turistično društvo Kokrica si je na primer julija 1991 neuspešno prizadevalo doseči
kompromis med Ekološkim društvom, Zavodom za naravno in kulturno dediščino, Konjeniškim
klubom Kranj, Zelenimi Slovenije in okoliškimi prebivalci, da bi se turistično razvijalo Čukov
bajer in njegovo okolico na Bobovku. Kljub temu da so člani turističnega društva tam že zgradili
večjo brunarico »Bajerco«, dobili priključek za vodo in elektriko in organizirali nekatere
prireditve (npr. Večer ob bajerju, Maškarade na ledu, Čajanke, Družinski pohodi), se je ideja
kasneje pokazala kot neizvedljiva, saj sta Ekološko društvo ter Zavod za naravno in kulturno
dediščino poskušala cel Bobovek ohraniti kot naravni rezervat. V nekdanjem glinokopu so
namreč našli okostje mamuta in fosile ledenodobnih rib, v neposredni okolici pa so bila tudi
56
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
gnezdišča redkih vrst ptic.168 Septembra 1991 so bili predstavljeni rezultati geoelektričnih
upornostnih meritev, s katerimi so ugotavljali geološko zgradbo pod Kranjskim poljem. Poleg
vsega drugega so raziskave potrdile, da se na tem območju v globini 1.200 metrov nahaja
geotermalna voda s temperaturo od 40 do 50 stopinj Celzija. Ob tem je bila izražena ideja, da
bi naredili vrtine in vodo izkoriščali v turistične namene. Tudi ta ideja je ostala nerealizirana.169
Vse pa le ni bilo tako črno. 23. julija 1991 je Konjeniški klub Kranj poslal Servisu za protokolarne
storitve Brdo predlog za sodelovanje Konjeniškega kluba Brdo in Konjeniškega kluba Kranj. V
njem navaja, da bodo zaradi denacionalizacije izgubili prostor na Bobovku, zato prosijo, če bi
lahko vsi skupaj uporabljali že obstoječe kapacitete na Brdu. S strani Servisa so dobili odgovor,
da kljub dosedanjemu dobremu sodelovanju znotraj kompleksa ne morejo sprejeti njihovega
kluba, saj je na območju nove konjušnice predviden razvoj vzrejnega centra za kasače. Poleg
tega si podjetje Brdo prizadeva razvijati svojo turistično ponudbo (jahanje, tenis itd.), zato se
ne more povezovati s Konjeniškim klubom Kranj. Dejansko se je kasneje na Brdu kasaštvo zelo
razmahnilo in na hipodrom privabljalo tudi številne goste iz tujine.170
Velik napredek se je kazal na Šmarjetni gori, kjer sta od leta 1988 gospodarila Franc Jekovec in
Anica Jekovec Praprotnik. Po temeljitem čiščenju in urejanju zapuščenih objektov sta začela z
vlaganji v okviru njunih tedanjih finančnih možnosti. Najprej sta uredila restavracijo, vrt in
najnujnejšo infrastrukturo (elektriko, komunalo in cesto). Kot zelo pomembna se je izkazala
predvsem temeljita rekonstrukcija ceste, kar je omogočilo izletniškim avtobusom, da so goste
pripeljali vse do hotela. Rezultati vloženega truda so se pokazali zelo hitro, saj se je obisk med
letoma 1990 in 1992 podvojil. K temu je veliko prispevala ponudba enodnevnega izleta, v
okviru katere so iz Avstrije na Šmarjetno goro pripeljali več kot 4.000 gostov – v okviru izleta
so goste peljali na Brezje, Brdo, v Kranj, na Šmarjetni gori pa je nato sledil zaključek. Zaradi
velikega potenciala, ki sta ga Jekovčeva videla v Šmarjetni gori, sta se z avstrijskimi bankami
dogovarjala za najem kredita, s katerim bi adaptirala in dogradila objekte, v katerih bi lahko
ustvarili dobre pogoje za penzionsko oskrbo. Poleg tega sta želela na novo razvijati tudi
poslovni turizem, saj so bili zanj zelo zainteresirani predvsem tuji poslovneži.171 Vsi ti načrti so
bili v nadaljnjih letih realizirani in ponudba se je samo še povečevala. Nastal je hotel Bellevue,
ki uspešno obratuje še danes. Kot zanimivost naj omenimo še, da je bila po dolgoletnih
prizadevanjih Anice Jekovec Praprotnik maja 2000 ob hotelu posajena mladika najstarejše
slovenske, več kot 400 let stare, vinske trte iz Maribora. S tem so želeli na simboličen način
obuditi vinogradništvo, ki je bilo na pobočjih Šmarjetne gore razširjeno v srednjem veku.
Oktobra 1993 je Turistično društvo Kranj pripravilo srečanje zainteresiranih za razvoj turizma
v Kranju, na katerem je bila podana pobuda, da bi oživeli kranjsko turistično pot izpred 60 let.
Takrat je vključevala kanjon Kokre, Prešernov gaj in Jenkov grob, graščino na Prevolah (sedanja
vojašnica), končala pa se je pri današnjem kinu Center. Na sestanku so se zavzeli še za pripravo
razstave o turizmu v Kranju, ustanovitev turističnega informativnega centra na Koroški cesti172
168
Gorenjski glas, 1991, št. 59, 26. 7. 1991.
Leta 2006 je bil Čukov bajer z denacionalizacijo vrnjen prvotnim lastnikom, brunarica je bila podrta turistično
društvo pa se je preselilo na podstrešje kulturnega doma na Kokrici.
169
Gorenjski glas, 1991, št. 77, 1. 10. 1991.
170
Gorenjski glas, 1992, št. 25, 31. 3. 1992.
171
Gorenjski glas, 1992, št. 74, 22. 9. 1992.
172
Leta 1989 je z rušenjem stavbe ob kranjski gimnaziji društvo izgubilo svoje prostore, zato so si želeli novih
prostorov. Šele leta 1996 so nato odprli turistično informativni center na Koroški cesti 29, kjer je društvo še
danes.
57
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
ter za saniranje divjih odlagališč v kanjonu reke Kokre. Prav skrb za urejenost kanjona Kokre in
njegova turistična popularizacija sta v tem času postali glavni nalogi turističnega društva.173
Društvo je bilo vseskozi zelo aktivno tudi pri organizaciji različnih prireditev (Pomlad v Kranju,
Poletje v Kranju, Praznični december itd.) in usposabljanju mestnih turističnih vodnikov.174
14. januarja 1995 je bil po skoraj desetih letih mučne gradnje (1986), ki jo je spremljalo veliko
pomanjkanje denarja in drugi problemi, končno odprt pokriti olimpijski bazen. Nov 50-metrski
bazen je predstavljal zelo pomemben mejnik v kranjskem plavalnem športu, saj je Kranj znova
postal eno izmed najboljših plavalnih središč v državi. Boljšega bazena ni imela niti Ljubljana.175
Na njem in v bližnjem letnem kopališču176 so lahko kasneje pripravljali tudi največja plavalna
in vaterpolska tekmovanja (npr. evropsko prvenstvo v vaterpolu 2003, mednarodni plavalni
mitingi itd.), ki so privabljala številne tuje goste.
Leta 1996 so stekle priprave na graditev zadnjega izmed velikih športno-turističnih objektov v
občini – 110 metrske skakalnice na Gorenji Savi, pokrite s plastično maso in keramično zaletno
smučino. Z njeno izgradnjo so želeli zaokrožiti ponudbo že obstoječega skakalnega centra in
tako tudi najboljšim skakalcem v državi omogočiti dobre pogoje za trening skozi celo leto. Pri
tem pa ni šlo brez težav, saj je zaradi zapletov z dovoljenji in pritožbami trajalo kar pet let, da
so bili pripravljeni vsi potrebni dokumenti. Šele 17. septembra 2001 je tedanja ministrica za
šolstvo in šport, dr. Lucija Čok, položila temeljni kamen za novo skakalnico, s čimer so se lahko
pričela gradbena dela. Skakalnica je bila zgrajena do srede septembra 2004, ko je ob otvoritvi
na njej potekalo prvo večje tekmovanje – državno prvenstvo.177 Pomen nove skakalnice je bil
v tistem času izjemen, saj je bila edini tovrsten objekt v državi. Skakalni klub Triglav je na njej
organiziral številne najpomembnejše mednarodne tekme (npr. mladinsko svetovno prvenstvo
v skokih in nordijski kombinaciji, veteransko svetovno prvenstvo, tekme za celinski pokal,
poletni svetovni pokal v skokih, tekmovanje za svetovni pokal itd.).178 Vse te mednarodne
tekme so v Kranj privabile, in še privabljajo, številne tuje goste.
Januarja 2001 je Mestna občina Kranj dobila svojo prvo lastno turistično karto po vzpostavitvi
novih občinskih meja leta 1995 in zgoščenko Kranj, Prešernovo in univerzitetno mesto avtorja
Slavka Brinovca. Za turiste je bila še posebej pomembna nova karta, ki je zelo jasno prikazovala
naravne značilnosti, prometne povezave, vode in planinske poti. Na karti je bilo označenih kar
110 naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Na hrbtni strani je bila, poleg bogatega
slikovnega gradiva, v slovenščini, angleščini in nemščini natančno predstavljena zgodovina
Kranja ter nekatere njegove posebnosti. V tridimenzionalni podobi je bilo prikazano tudi staro
mestno jedro z 32 spomeniki.179
V tem času je vedno pomembnejše postalo protokolarno posestvo Brdo, tako v regionalnem
kot tudi v svetovnem merilu. O tem pričajo obiski številnih pomembnih tujih državnikov, na
primer angleškega princa Charlesa, ameriškega predsednika Billa Clintona itd. Na Brdu so se
odvijala tudi pomembna mednarodna srečanja, na primer zelo pomembno srečanje med
173
Gorenjski glas, 1993, št. 85, 29. 10. 1993.
Gorenjski glas, 1998, št. 35, 8. 5. 1998.
175
Gorenjski glas, 1995, št. 5, 17. 1. 1995.
176
Zgrajen je bil leta 1939 in bil leta 2002 v celoti prenovljen.
177
Po 13 letih čakanja, dostopno URL: http://www.dnevnik.si/clanek/9364 (Pridobljeno 15. 10. 2014).
178
SK Triglav skozi čas, dostopno URL: http://sk-triglav.si/index.php?page=zgodovina (Pridobljeno 15. 10.
2014).
179
Kranjčanka, št. 2, februar 2001, str. 7.
174
58
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
predsednikoma Vladimirjem Putinom in Georgem W. Bushem junija 2001. V tem času je bil po
tridesetih letih propadanja temeljito prenovljen hotel Kokra in s tem znova postal zanimiv za
najzahtevnejše goste. Delno je bil prenovljen tudi grad z grajskim dvoriščem in okoliški park. V
konjeniškem centru je bilo urejeno vadbišče za golf, s čimer je bila dokončno zaokrožena
vsebina zahodnega dela posestva Brdo. Slednji je gostom ponujal športno jahanje, šolo jahanja
in vožnje s kočijo.180 Avgusta 2006 so za potrebe slovenskega predsedovanja Evropski uniji
začeli graditi moderen kongresni center, ki je bil slovesno odprt in predan namenu konec
novembra 2007. Z vsemi formalnimi in neformalnimi dogodki, ki so se v času predsedovanja
Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 odvili na Brdu, je Mestna občina Kranj za kratek
čas postala eno izmed središč Evropske unije, s čimer je bilo povezano tudi povečano število
tujih gostov.
Septembra 2000 je podjetje Živila postalo večinski lastnik Gorenjskega sejma in si ga nato julija
2001 tudi pripojilo, kar je posledično močno vplivalo tudi na kranjski turizem. Živila so namreč
sejem kupile predvsem zaradi pridobitve zemljišča v velikosti 50.000 m² v neposredni bližini
središča Kranja, na katerem so načrtovali izgradnjo sodobnega trgovsko-zabaviščnega centra.
Po prvih načrtih naj bi v njem svoj prostor dobila tudi sejemska dejavnost in drsanje, vendar
so se kasneje odločili, da zaradi neugodnih tržnih razmer, ki naj sejemski dejavnosti ne bi bile
naklonjene, le-te ne bo več. Podobno usodo je doživelo tudi drsanje.181 S tem pa se je
dokončno prekinil obisk številnih tujih razstavljavcev in gostov. V letih po ukinitvi sejma je zato
opazen velik upad števila turistov v Kranju.
Leto 2002 je bilo prelomno z vidika prireditev, saj se je med 27. junijem in 6. septembrom po
vzoru mariborskega Lenta na kranjskih ulicah odvijal prvi Festival Carniola, ki je kasneje postal
eden izmed najpomembnejših daljših dogodkov v Kranju. Z njim so želeli poživiti družabno in
kulturno življenje v mestu ter vanj privabiti obiskovalce iz njegove širše okolice.182 Julija 2002
se je nekoliko spremenila tudi dotedanja Kranjska noč in se preimenovala v Kranfest.
Septembra 2008 so bili na pobudo Zavoda za turizem Kranj za širšo javnost odprti t. i. kranjski
rovi – 1.300 metrov dolgo zaklonišče 15 metrov globoko pod starim Kranjem – ki je bilo med
drugo svetovno vojno zgrajeno za zaščito prebivalstva (6.000 ljudi) pred letalskimi napadi. Po
vojni je njihova vloga zbledela, saj so bili namenjeni le gojenju gob in jamarskemu raziskovanju.
Zaradi številnih pobud za oživitev in turistično izkoriščanje rovov je občina zagotovila denarna
sredstva in poskrbela za obnovo. V rovih so bile postavljene tudi posebne informativne table,
ki obiskovalce sproti obveščajo, kaj je nad njihovimi glavami (npr. Kranjska hiša, Prešernovo
gledališče, Mitnica itd.) Po otvoritvi je Zavod za turizem Kranj začel v rovih organizirati vodene
oglede, postavljati razstave in organizirati najrazličnejše dogodke (npr. Noč čarovnic, Vinska
pot, Advent v Kranju, Razstava jaslic itd.). Odziv obiskovalcev je bil zelo dober. Še posebej so
bili nad rovi navdušeni najmlajši obiskovalci, zato so zanje pripravili poseben program – obisk
pravljične Krančkove dežele, v kateri domuje škrat Kranček, ki je tudi zaščitni znak kranjskih
rovov.183 Pojavile so se tudi ideje, da bi v rovih naredili hišo strahov, kar se sicer ni uresničilo,
so pa v rovih pred kratkim pripravili stalno razstavo, skozi katero lahko obiskovalci spoznajo
tipično podobo protiletalskih zaklonišč in doživijo simulacijo letalskega napada. Za svoj trud je
Zavod za turizem Kranj leta 2009 prejel tudi nagrado Srebrni sejalec, priznanje za ustvarjalne
180
Kranjčanka, št. 8, avgust 2002, str. 32.
Kranjčanka, št. 6, junij 2001, str. 9.
182
Kranjčanka, št. 6, junij 2002, str. 43.
183
Kranjčanka, št. 10, oktober 2008, str. 8.
181
59
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
in inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe
Slovenije.
Grafikon 11: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002
18.000
16.000
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
domači 2.040
2.205
tuji
5.583
6.866
skupaj
7.623
9.071
2002
3.195
2.961
2.745
2.560
2.483
2.936
2.211
1.886
1.655
7.909
13.382
9.168
7.843
8.101
9.657
7.595
9.313
10.142
11.104 16.343 11.913 10.403 10.584 12.593
9.806
11.199 11.797
Opomba: Do vključno Statističnega letopisa 2001 se je uporabljala kategorija število turistov, kasneje pa prihodi
turistov. Gre zgolj za razliko v poimenovanju vsebinsko istih kategorij.
Vir: Statistični letopisi 1993–2003, SURS.
Skupno število turistov se je leta 1992 v primerjavi z letom 1991 zmanjšalo za več kot 6.000,
kar je bila v največji meri posledica zelo napetih vojnih razmer, ki so vladale v nekaterih delih
nekdanje Jugoslavije. Ker so bili od leta 1992 naprej k tujim turistom šteti tudi vsi turisti iz
republik nekdanje Jugoslavije, se je razmerje med domačimi in tujimi turisti v primerjavi s
prejšnjimi obdobji obrnilo. Prevladovati so začeli tuji gostje, kar je bilo še posebej očitno v letih
1995, 2001 in 2002, ko je bilo tujih gostov med 81,9 % in 86 %, domačih pa le med 16,8 % in
14 %. Ob tem je potrebno omeniti, da je bilo število domačih gostov vseskozi zelo konstantno,
medtem ko je število tujih gostov med leti tudi zelo močno nihalo. Precejšen upad števila
gostov med letoma 1999 in 2001 gre pripisati postopnemu ukinjanju Gorenjskega sejma – še
posebej je to opazno pri upadanju števila domačih gostov, ki se je nadaljevalo še leta 2002.
Gibanje števila prenočitev je vseskozi zelo lepo sledilo gibanju števila turistov, zato tukaj ni
opaziti kakšnih večjih posebnosti.
Grafikon 12: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
domači 3.705
3.915
5.869
4.434
5.521
5.483
3.897
5.601
4.672
4.058
3.039
tuji
10.399 14.609 23.989 28.622 25.689 23.369 22.161 20.854 20.592 22.848 27.093
skupaj
14.104 18.524 29.858 33.056 31.210 28.852 26.058 26.455 25.264 26.906 30.132
Vir: Statistični letopisi 1993–2003, SURS
60
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
5 TURIZEM V OBČINI KRANJ DANES
5.1 Obstoječa turistična ponudba
5.1.1 Naravne znamenitosti
Kanjon Kokre
Kanjon Kokre je skoraj 30 metrov globoka soteska, ki jo je v konglomeratno teraso vrezala reka
Kokra. Predstavlja zelo pester mozaik vodnih in obvodnih biotopov s številnimi, po življenjskih
pogojih zelo različnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Sam kanjon je zavarovan kot naravna
znamenitost v okviru starega mestnega jedra Kranja. Po njem je urejena posebna učna pot, s
pomočjo katere lahko obiskovalci spoznajo nastanek soteske, prevladujoče geomorfološke
procese in življenje ob reki.184
Udin boršt
Udin boršt je od 10 do 15 metrov debela zakrasela konglomeratna terasa med Kranjem,
Naklim in Tržičem, na kateri so lepo vidni številni kraški pojavi, kot so vrtače, kraške jame,
brezna in ponori. Ker je konglomeratna terasa nastala na nepropustni oligocenski glini – sivici,
na stiku med kamninama izvirajo številni studenci. Med njimi so najbolj znani izviri v vodnih
jamah Velika Lebinica, Mala Lebinica, Arneševa luknja, Dupulnek ali jama pri Zadragi in
Dacarjevo ter Hišarjevo brezno. Udin boršt je pomemben tudi z vidika rastlinstva. Severno od
ceste Kokrica–Naklo uspevata na zamočvirjenih tleh rosika (Drosera rotundifolia) in mrzličnik
(Menyanthes trifoliat), med drevesne naravne vrednote pa spadajo rdeči bori in hrasti ob cesti
Novake–Senično, lipa v Žiganji vasi ter nekdanji gozdni rezervat Kriva jelka. Po Udin borštu in
okolici sta speljani krajša (1.30 ure) in daljša (3 ure) pešpoti poimenovani »V objemu narave in
tradicije«, ki ju je pripravilo lokalno Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko.185
Glinokopna jezerca v Bobovku pri Kokrici
V nekdanjih opuščenih glinokopih je nastalo več jezerc, ki v poletnem času privabljajo kopalce,
pozimi pa drsalce. Možen je tudi ribolov. Močvirski svet okoli jezerc je zavarovan kot naravni
rezervat, saj tu raste okoli 240 različnih vrst rastlin in je zato zelo primeren za gnezdišče ptic –
na jezercih in v bližnji okolici naj bi opazili več kot 150 različnih vrst ptic. Leta 1953 so pri
kopanju gline odkrili okostje fosilnega ledenodobnega mamuta, starega okoli 180 tisoč let, leta
1965 pa so v neposredni bližini tega najdišča našli še številna fosilna okostja rib iz istega časa
kot mamut. Žal je pravi pomen jezerc še preveč tuj razmišljanju ljudi, da bi bil mogoč hitrejši
turistični razvoj območja brez pretiranega uničevanja naravnih habitatov.186
Potok Nemiljščica in Slap Šum
Potok Nemiljščica ima povirje vzhodno od Jelovice. Po približno 10 kilometrih toka pri Zgornji
Besnici pada preko apnenčaste skalne stopnje približno 25 metrov visok slap Šum, za katerega
je značilna velika vodnatost – po nekaterih podatkih naj bi bil največji potočni slap v Sloveniji.
Že v začetku dvajsetega stoletja je bil precej znana turistična destinacija, o čemer pričajo izdaje
razglednic z njegovo sliko; danes pa je turistično precej manj obiskan. Ogled slapa je mogoč v
vseh letnih časih, po poti iz Nove vasi. Ob strugi navzgor lahko nadaljujemo pot do t. i. Rimskih
184
Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, Kranj 2008, str. 22.
Prav tam, 24.
186
Prav tam, 25.
185
61
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
toplic, ki jih je v svojih zapisih omenjal že Valvasor. Med domačini so bolj znane kot Besniške
toplice. Nastale so nad termalnim izvirom s temperaturo okoli 20° C. Leta 1954 so ob njem
postavili manjša bazena, kamor so si revmatični bolniki hodili lajšati zdravstvene težave. Danes
so vidni le še ostanki bazenov.187
Trbojsko jezero
Znotraj meja kranjske občine leži tudi zahodni del Trbojskega jezera, ki je nastalo med Kranjem
in Mavčičami kot posledica zajezitve reke Save za potrebe obratovanja HE Mavčiče. Jezero je
postalo pomemben habitat za številne vodne ptice, ki tukaj stalno gnezdijo ali pa se le občasno
ustavijo. Posebej velja omeniti velikega žagarja, saj večina slovenske populacije te redke race
gnezdi na Trbojskem jezeru. Na razgibanih okoliških konglomeratnih stenah s spodmoli rastejo
tudi nekatere rastline, ki jih sicer najdemo v gorah – na primer planika, ki ima ob jezeru svoje
najnižje rastišče.188
5.1.2 Kulturne znamenitosti
Grad Kieselstein s pristavo
Grad stoji na markantni lokaciji na robu konglomeratnega pomola nad reko Savo in skupaj z
bližnjim mestnim obzidjem odseva večstoletni gradbeni razvoj. V temeljih lahko najdemo celo
ostanke antičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega in šestega stoletja. Grajska stavba
je skozi stoletja rastla v širino, dolžino in višino od utrdbenega palacija Ortenburških v sredini
13. stoletja do renesančne mestne palače družine Khisl, po katerih stavba še danes nosi ime
(Janž Khisl s Fužin je grad kupil leta 1578). Poznejši lastniki so bile plemiške družine Moscon,
Ravbar, Berdani, Apfaltrer, Auersperg in Pagliaruzzi, leta 1913 pa je postal državna last. V
gradu najdemo veliko zanimivih arhitekturnih prvin, med katerimi izstopajo dvoriščni in glavni
portal, ki sta nastala okoli leta 1578, delno ohranjene poslikave z vedutnimi motivi in dvoriščni
trakt z arkadnimi hodniki iz 18. in 19. stoletja. H gradu spada tudi nekdanja grajska pristava
Lovski dvorec, ki jo sestavljata dve z arkadnim hodnikom povezani stavbi. Grajska stavba je
bila leta 1952 prezidana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, kasneje pa še večkrat
prenovljena. Danes se v gradu odvijajo najrazličnejši dogodki, predvsem večji koncerti in
predstave.189
Mestno obzidje z obrambnimi stolpi
Območje današnjega starega mestnega jedra Kranja je bilo zaradi lege na konglomeratnem
pomolu med rekama Sava in Kokra naravno dobro zavarovano in zato privlačno za poselitev
že od kamene dobe naprej (4. tisočletje pr. Kr.). Kljub temu pa so ga zaradi zelo pomembne
strateške in prometne lege v različnih zgodovinskih obdobjih zavarovali z obzidjem in stražnimi
stolpi. Mesto je bilo najbolj ranljivo na severu, kjer so arheološko izpričani ostanki utrdbenega
jarka iz 7. stoletja pr. Kr., srednjeveško dvojno obzidje pa je bilo tu debelo kar deset metrov in
je bilo dodatno zaščiteno z globokim jarkom. Celotno mestno obzidje je bilo dolgo 870 metrov
in utrjeno z devetimi stolpi. V celoti obnovljeni in napolnjeni z novo – turistično pomembno
vsebino so trije:
187
Prav tam, 26.
Prav tam, 27.
189
Prav tam, 10.
188
62
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
­
­
­
Marko Jereb
Stolp Škarlovec (nekdanja mestna orožarna) stoji sredi »kulturne četrti« med Lovskim
dvorcem ali pristavo gradu Kieselstein in Layerjevo hišo, na zahodni strani mestnega
jedra s pogledom proti Savi in Šmarjetni gori. V osnovi je razdeljen na kletno in pritlično
etažo, po obodu pa so nanizane obrambne line. Namenjen je intermedijski umetnosti,
multimediji, avdio-vizualni umetnosti, gledališkim predstavam, manjšim glasbenim in
plesnim dogodkom itd.
Stolp Pungert stoji na južnem koncu pomola Kranja na sotočju Kokre in Save ter je edini
v celoti ohranjen obrambni stolp iz 16. stoletja. Njegova osnovna značilnost je okrogla
tlorisna zasnova z izredno masivnimi stenami, na severni strani pa ga oklepa stopniščni
del, ki povezuje pritličje z dvema nadstropjema. V stolpu se bodo odvijali programi
kulturne vzgoje za otroke, še zlasti na področju uprizoritvenih umetniških zvrsti,
glasbene, gledališke, likovne, lutkovne delavnice, lutkovne predstave, animacije itd. V
neposredni bližini stolpa stoji gotska cerkev, ki je bila zgrajena med kugo v 15. stoletju
in je bila posvečena zaščitnikom pred to hudo boleznijo, sv. Fabijanu, sv. Sebastjanu in
sv. Roku. Zvonik in lopa sta bila prizidana v 18. oziroma 19. stoletju.
Ostanki stolpa 3 ležijo v južnem podaljšku vrta gradu Kieselstein. Na ostankih je bilo
postavljeno razgledno prizorišče, namenjeno posebnim uprizoritvam na prostem, t. i.
ambientalnim »site specific« gledališkim, glasbenim predstavam ter drugim dogodkom
manjšega obsega.190
Mestna hiša
Mestna hiša je eden izmed najpomembnejših tovrstnih kulturnih biserov v Sloveniji. Današnjo
obliko je dobila z združitvijo dveh starejših stavb. Starejši del, ki meji na Poštno ulico, se prvič
omenja že v 1. polovici 16. stoletja. V pritličju je poznogotska Stebriščna dvorana iz začetka 16.
stoletja, ki je bila prvotno namenjena shranjevanju blaga trgovcev iz oddaljenih krajev. Mlajši
pa je osrednji del stavbe z glavnim vhodom, ki po svojem nastanku sodi v začetek 17. stoletja
in predstavlja enega najodličnejših renesančnih dvorcev v Sloveniji. Vežni strop v pritličju in
prvem nadstropju krasi dekorativen mrežasti obok. Renesančna dvorana v prvem nadstropju
je danes preurejena v poročno dvorano. Krasijo jo intarzirana vrata z letnico 1638 in lesen
kasetiran strop v renesančnem slogu. V vhodni veži so leta 1965 odkrili staroslovanske grobove
in ognjišče iz 9. in 10. stoletja. V mestni hiši so na ogled tudi tri stalne razstave: zbirka kiparja
Lojzeta Dolinarja (1893–1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska
umetnost na Gorenjskem. V pritličju je tudi galerija, ki je namenjena občasnim muzejskim in
likovnim razstavam.191
Mitničarska hiša
Mitničarska hiša iz leta 1527 je ena izmed pomembnejših stavb v Kranju in predstavlja zgodnjo
obliko mestnih hiš z nadstropnim pomolom, kakršne se v naših krajih pojavljajo v prvi polovici
16. stoletja. Najpomembnejši elementi stavbe, ki je bila kasneje večkrat predelana, so bogata
bordura v tehniki zgrafita v nadstropju pročelja stavbe, kovinski izvesek s kranjskim grbom in
v notranjosti tlorisna zasnova ter oboki stavbe.192
190
Kranjsko obzidje z obrambnimi stolpi, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/ogledi/kulturneznamenitosti/kranjsko-mestno-obzidje (Pridobljeno 28. 10. 2014).
191
Mestna hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=49 (Pridobljeno 28. 10. 2014).
192
Dediščina …, 11.
63
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Prešernova hiša
Hiša, v kateri je od jeseni 1846 pa do svoje smrti 8. februarja 1949 prebival pomemben
slovenski pesnik, France Prešeren, je sestavljena iz dveh delov s skupnim dvoriščem. Gradnja
obeh delov datira v čas pozne gotike, v 17. stoletju pa sta bila med seboj povezana najprej z
lesenim in pozneje z zidanim hodnikom. Tako je nastala enotna stavba, kot jo poznamo danes.
Za časa Prešernovega življenja je bila hiša v lasti zelo pomembnega trgovca in pivovarja Franca
Mayrja. Leta 1964 je bila po načrtih arhitekta Toneta Bitenca preurejena v spominski muzej. V
letih 2000/2001 je bila cela hiša popolnoma obnovljena, hkrati pa tudi prenovljena in sodobno
postavljena nova stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na
Dunaju, življenja v Ljubljani in smrti v Kranju.193
Layerjeva hiša
V bližini gradu Kiselstein se nahaja nadstropna hiša iz 18. stoletja, v kateri je deloval eden
izmed najuspešnejših slovenskih slikarjev na prehodu iz 18. v 19. Stoletje, Leopold Layer
(1752–1828). Omenjena stavba se ponaša s slikovitim pročeljem, okrašenim s klasicistično
štukaturno dekoracijo, ki jo dopolnjujeta kamniti portal in baročno okrasje pod napuščem. V
notranjosti najbolj izstopa obokana soba, poslikana v začetku 19. stoletja, s personifikacijami
umetnosti in portretom umetnika ali stavbenika. Poslikan je tudi obok na stopnišču, kjer je leta
1840 slikar Jurij Tavčar naslikal moža z volovsko vprego. Zanimiv je tudi v terasah urejen vrt,
dostopen iz hiše skozi veliko nadstropno arkado. Danes je hiša polna raznovrstnih dejavnosti.
V njej je urejena spominska soba izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja, v pripravi pa
je tudi spominska soba Leopolda Layerja.194
Pavšlarjeva hiša
Stara meščanska hiša je verjetno nastala že kmalu po letu 1550 s povezovanjem dveh ali celo
treh starejših stavb z arkadnim hodnikom. Leži na osrednjem mestu na Glavnem trgu, kar kaže
na imenitnost nekdanjih lastnikov hiše. Današnja podoba stavbe se je oblikovala po raziskavah
in velikih restavratorskih posegih med letoma 1989 in 1992. Osnovna delitev meščanske hiše
na poslovni pritlični del in bivalni zgornji del se podobno kot v preteklosti ohranja še danes.
Na zelo visoko kulturno vrednost stavbe kažejo oboki v veži, lesen renesančni strop v prvem
nadstropju, opečni tlaki v obliki satovnice in še posebej bogate stenske poslikave v notranjosti
in na pročelju hiše. V hiši ima danes svoje prostore Galerija Prešernovih nagrajencev.195
Pirčeva barvarna
V prvih desetletjih 18. stoletja je v središču Kranja začela delovati barvarna, ki se je v slabih
stotih letih razvila v srednje velik manufakturni obrat, v katerem so se ukvarjali predvsem z
barvanjem lanenega platna in bombaža. V drugi polovici 19. stoletja je imel tedanji lastnik z
okoliškimi kmeti sklenjeno pogodbo, da so mu tkali platno, ki ga je potem odkupil, potiskal in
prodal. Naročila so prihajala celo iz večjih avstro-ogrskih mest. Barvarna je delovala vse do
pospešene industrializacije sredi 20. stoletja. Obiskovalci si lahko danes ogledajo barvarno in
193
Prešernova hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=53 (Pridobljeno 28. 10. 2014).
Hiša Layer, dostopno URL: http://lytee.tourism-kranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/hisa_layer.htm
(Pridobljeno 29. 10. 2014).
195
Dediščina …, 13.
194
64
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
spoznajo celoten postopek dela v njej ter postopek predelave lanenega platna. Zbirko bogati
tudi bogata zapuščina meščanske oblačilne kulture in rodbinskih ter poslovnih listin.196
Prešernov gaj
Pokopavanje ob farni cerkvi je bilo opuščeno leta 1798 in preneseno na pokopališče zunaj
mestnega obzidja – današnji Prešernov gaj. Tu so pokopali tudi Franceta Prešerna in Simona
Jenka. S pokopavanji na tem pokopališču so prenehali v letih pred drugo svetovno vojno in ga
leta 1951 spremenili v spominski park.
Plečnikove arkade in vodnjak
Pomemben pečat je s svojim delom v Kranju pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Leta 1952 je bila
po njegovih načrtih prezidana nekdanja stavba ljudskega doma, v katerem je nato dobilo svoje
prostore Prešernovo gledališče. Najbolj značilen je njegov poseg v pročelje stavbe, kateremu
je dodal monumentalno arkadno lopo in zanj značilno oblikovane luči. Med letoma 1952 in
1959 je Plečnik urejeval Mohorjev klanec, kot je domače ime za Vodopivčevo cesto, kjer so
nekoč pod Roženvensko cerkvijo stala dvojna mestna vrata v srednjeveškem obzidju. Strm
klanec je spremenil v stopnišče, nekdanji vodnjak pa nadomestil z obeliskom, vrh katerega se
iz bronastega petelina pretaka voda v kamnite, terasasto postavljene posode. Plečnikov vpliv
se dobro vidi tudi v Bežkovi vili, za katero je načrte na Plečnikovem seminarju leta 1936 narisal
arhitekt Niko Bežek.197
Vodovodni stolp
Zelo prepoznavna stavba v Kranju je vodovodni stolp, ki ga je Kranjski deželni odbor zgradil v
letih med 1908 in 1911 po načrtih hidrologa ter stavbenika Jana Vladimira Hráskýja. Gre za 43
m visok stolp, z 8-kotnim, 250 mᶟ velikim dvoprekatnim zbiralnikom vode na vrhu. Zagotavljal
je zadosten pritisk vode v vodovodu tudi za najvišje objekte v Kranju in bližnji okolici mesta.
Ob njegovi izgradnji so v takratnem časopisu Gorenjec zapisali, da spada med najveličastnejše
vodovodne zgradbe v vsej Avstriji.
Rovi pod starim Kranjem
Glej stran 59.
Protokolarno posestvo Brdo
Osrednji del današnjega posestva Brdo predstavlja renesančni grad, ki ga je dal leta 1510
postaviti goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Družina Egkh je uredila tudi prve
sadovnjake, vrt, ribnike in druge nasade. V drugi polovici 17. stoletja je grad prešel v last grofov
Schrottenbachov in Gallenbergov, sredi 18. stoletja pa so lastniki postali Zoisi, ki so posest
obdržali do leta 1928. Leta 1935 je grad kupil knez Pavle Karađorđević, ki ga je spremenil v
svojo rezidenco. Po drugi svetovni vojni je v njej pogosto prebival tudi Josip Broz Tito. V tem
času je bil grad pod vodstvom arhitektov V. Glanza in I. Lunačka temeljito predelan in je izgubil
večino svoje renesančne zasnove, pridobil pa bogato zbirko pohištva, preprog in likovnih del.
Grad obdaja 478 hektarjev veliko posestvo, na katerem se razprostirajo obsežni gozdovi, parki,
drevoredi in ribniki z bogatim rastlinstvom in živalstvom. Na posestvu je mogoče uživati tudi v
196
Prav tam, 12.
Plečnikove arkade in vodnjak, dostopno URL: http://lytee.tourismkranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/plecnikove_arkade_in_vodnjak.htm (Pridobljeno 29. 10. 2014).
197
65
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
jahanju in vožnji s kočijami in sanmi. Vse to omogoča sodoben Konjeniško turistični center, v
okviru katerega deluje tudi hipodrom (od 1977), ki ima danes dvojno funkcijo – konjeništvo in
igranje golfa. Konec novembra 2007 je bil na Brdu odprt moderen kongresni center, ki je služil
za potrebe predsedovanja Slovenije Evropski uniji, danes pa poleg političnih omogoča tudi
številna druga srečanja in dogodke.198
5.1.3 Sakralni objekti
Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev s kostnico
Ena izmed najlepših, najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih gotskih cerkva je
zagotovo kranjska župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev. Triladijska cerkev je bila zgrajena
v začetku 15. stoletja in je s svojimi arhitekturnimi elementi postala vzor številnim poznejšim
cerkvam (npr. v Radovljici, Škofji Loki, Kamniku, Šentrupertu na Dolenjskem itd.). Stoji na
temeljih predslovanskega sakralnega objekta, kar so pokazale tudi arheološke raziskave v letih
1972−1984. Prezbiterij današnje cerkve je bil leta 1413 prizidan k starejši ladji in predstavlja
značilen primer t. i. dolgega kora. Ladja je bila gotsko preoblikovana sredi 15. stoletja. Stebre
in rebra lepo dopolnjujejo bogato figuralno in dekorativno okrašeni sklepniki, vse skupaj pa
lepo dopolnjujejo freske angelov z glasbili, narejene okoli leta 1460. Zaradi dobre akustike
prostora danes v njej poleg rednih cerkvenih obredov večkrat pripravijo koncerte klasične in
zborovske glasbe. Poleg cerkve je bilo vse do leta 1798 tudi mestno pokopališče, na katerem
je že v 13. stoletju stala posebna kapela s kostnico. Z njenim beneficijem je od konca 15.
stoletja upravljala družina Egkh z Brda. Ko je bilo pokopališče opuščeno, so kostniško kapelo
porušili in je bila dolgo časa neznana. Po večletnih arheoloških izkopavanjih v letih od 1970 do
1975 ter 1984 in prizadevanjih za primerno predstavitev najdb je danes kostnica urejena poleg
arhitekturnih ostankov poznoantične krstilnice. Ključ za dostop do kostnice, ki se skriva pod
tlakom trga za cerkvijo sv. Kancijana, hrani recepcija Gorenjskega muzeja v Mestni hiši.199
5.1.4 Kulturno-zgodovinske ustanove
Občina Kranj se ponaša s precej bogato muzejsko ponudbo v okviru Gorenjskega muzeja (Grad
Kieselstein, Mestna hiša, Kostnica poleg župnijske cerkve sv. Kancijana in Prešernova hiša) in
Pirčeve barvarne, galerij (Desetnica/M-Ars galerija, Galerija Elektra, Kranjska hiša, Mestna
hiša, Galerija Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši, Mala galerija – galerija Likovnega
društva Kranj v Mestni hiši, Cafe galerija Pungert, Puhart) in gledaliških ustanov (Prešernovo
gledališče Kranj, Kulturni dom Predoslje, Otroški kulturni center Krice krace), v katerih lahko
vsak posameznik najde nekaj zase. Zelo pomembna kulturna ustanova pa je tudi Mestna
knjižnica Kranj, ki je največja in najpomembnejša tovrstna ustanova na Gorenjskem.200
5.1.5 Turistično pomembni športni dogodki
V občini Kranj se vsako leto odvijajo različni športni dogodki, ki privabljajo številne tekmovalce
in gledalce iz mednarodnega prostora. Pri tem močno prednjačijo tiste športne panoge, ki so
198
Dediščina …, 29.
Prav tam, 6–7.
200
Kultura, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/kultura/galerije (Pridobljeno 30. 11. 2014).
199
66
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
v Kranju že tradicionalne: npr. plavanje, vaterpolo, smučarski skoki, kolesarstvo, plezanje, boks
itd. Najpomembnejši športni dogodki, na katerih je zagotovljena mednarodna udeležba, so:
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
Mednarodni plavalni miting (november) – »Špelin in Vesnin memorial«,
Mednarodni plavalni miting (junij) – »Odprto prvenstvo mesta Kranja«,
Mednarodni plavalni miting (januar) – »Dr. Fig«,
Mednarodni plavalni miting (februar) – »Zvezda«,
Mednarodni plavalni miting (oktober) – »Start«,
Mednarodni vaterpolski turnir (avgust) – »Tristar Kranj«,
Mednarodni teden smučarskih skokov v Kranju (avgust),
Kolesarska dirka (julij) – »Po ulicah Kranja«,
Kolesarska dirka (julij) – »Velika nagrada Kranja – Memorial Filipa Majcna«,
Svetovni pokal v športnem plezanju (finale),
Mednarodno boksarsko tekmovanje (oktober) – »Pokal Kranja«,
Mednarodni teniški turnir za mlade,
Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu (september),
Atletski mednarodni miting mladih (junij) – »Memorial Vučko«,
Tradicionalni mednarodni karate turnir (september),
Pokal Alpe-Jadran v hitrostnem rolanju (maj).201
Vse udeležence naštetih športnih dogodkov lahko štejemo med turiste, saj običajno ostanejo
vsaj nekaj dni v Kranju. Poleg neštetih športnih dogodkov pa je v Kranju organiziranih še veliko
drugih športnih prireditev, ki so bolj namenjene domačinom in prebivalcem okoliških občin
kot potencialnim turistom. Omeniti je potrebno še naraščajoče pohodništvo, ki privablja goste
tudi iz drugih delov Slovenije – najbolj obiskane lokacije so Sv. Jošt nad Kranjem, Šmarjetna
gora, Tolsti vrh, Velika poljana, Grebenec, Krničarjeva koča na planini Javornik, Storžič, Udin
boršt, Brdo, Kanjon Kokre in Babni vrt.
5.1.6 Tradicionalne prireditve
Skozi celo leto se v Kranju odvijajo najrazličnejše prireditve, zanimive za turiste:
­
­
­
­
­
Prešernov smenj – vsako leto 8. februarja se mesto za nekaj uric spremeni v podobo,
kot jo je imelo v 19. stoletju, ko je v njem prebival in deloval France Prešeren.
Pustna sobota – Kranj postane karnevalsko mesto, kar potrjuje tudi vključitev Kranja v
Evropsko zvezo karnevalskih mest (FECC).
Pustni torek – za najmlajše je v starem mestnem jedru pripravljeno veliko pustovanje.
Teden slovenske drame – od leta 1970 v mesecu marcu v Kranju poteka osrednji festival
slovenske dramatike, na katerem se zvrstijo uprizoritve najboljših dramskih predstav v
zadnjem letu in drugi spremljevalni dogodki. Podelijo se tudi nagrade Rudija Šelige za
najboljšo uprizorjeno dramo in nagrada Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko
besedilo.
Sekanje pirhov na Velikonočni ponedeljek – na Kokrici pri Kranju tamkajšnje turistično
društvo pripravlja prireditev, na kateri se odvijajo velikonočne igre, ocenjevanje
najlepše poslikanih pirhov in prtov itd. Najbolj odmevna je igra »sekanje pirhov«,
201
Tradicionalne športne prireditve v Kranju, dostopno URL: http://www.zsportkranj.si/ZSPORT_SI,,sport_v_kranju/tradicionalne_sportne_prireditve_v_kranju (Pridobljeno 30. 10. 2014).
67
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
Marko Jereb
obiskovalci pa se lahko pomerijo še v zbijanju pirhov, valicanju pirhov po perivniku in
grabljah, nošenju jerbasa itd.
Teden mladih – tradicionalni kranjski dogodek v maju, ki ponuja številne izobraževalne,
športne, kulturne, glasbene, otroške in mednarodne vsebine (preko 100 dogodkov), ki
v gorenjsko prestolnico letno privabljajo na tisoče mladih.
Kolesarski maraton Kranj−Jezersko – od leta 2003 v mesecu maju poteka tudi
kolesarski maraton t. i. »Memorial Mirka Krakerja« namenjen vsem kolesarjem, ki se
želijo družiti in aktivno preživeti del prostega časa.
Županov tek – tekaška prireditev, ki že od leta 2000 poteka na posestvu Brdo.
Zlata voščenka – festival narodno zabavne glasbe, ki ga pripravlja Turistično društvo
Besnica. Na njem glasbene skupina predstavljajo ljudsko izročilo v novi preobleki, ob
tem pa se tradicionalno odvija tudi tekmovanje harmonikarjev.
Festival Carniola – v poletnih večerih ponuja v starem mestnem jedru izbrane kulturne
dogodke.
Noč v Bitnjah – dvodnevna glasbena prireditev na prostem, na kateri nastopajo številni
znani slovenski in tuji glasbeniki ter skupine.
Kranfest s tradicionalno Kranjsko nočjo – najbolj množična prireditev na Gorenjskem
ob koncu meseca julija. S svojo bogato in raznoliko programsko vsebino se uvršča med
največje slovenske festivale z več deset tisoč obiskovalci.
Kostanjev piknik v Besnici – v oktobru Rokovnjači iz Besnice organizirajo tradicionalni
kostanjev piknik, ki se odvija kar dva vikenda. Globoko v gozdu so postavljene stojnice,
kjer kuhajo domače jedi, kot so rokovnjaški golaž, gobova juha. Na nekaterih stojnicah
dobite doma pečeno pecivo in razna zelišča, ki so nabrana v gozdu.
Vinska pot v rovih – v rovih pod starim Kranjem se na Marinovo na več kot 1.300 metrih
predstavljajo vinarji vseh slovenskih vinorodnih območij. Poskrbljeno je tudi za izvrstno
kulinariko, krst vina in za zabavni program z živo glasbo.
Advent v Kranju – v kranjskih rovih poteka predstavitev adventne ponudbe cvetličarjev
in oblikovalcev unikatnih daril, v mestu pa si je mogoče ogledati izdelovanje adventnih
venčkov in sveč.
Veseli december – sklop prireditev ob koncu leta, ki decembra poteka v mestnem jedru.
Pravljična dežela – za najmlajše je del mesta v decembra spremenjen v pravljično
deželo, kjer lahko prisluhnejo pravljicam, se udeležujejo številnih ustvarjalnih delavnic
in se zabavajo na lutkovnih, glasbenih in drugih animacijah.
Božično novoletni sejem – ponuja najrazličnejše izdelke domače in umetnostne obrti in
ostalo praznično ponudbo.
Županov božični koncert.
Silvestrovanje na prostem.202
5.1.7 Nastanitvene kapacitete in ostala ponudba
Nastanitvene kapacitete v občini so se v zadnjem desetletju stalno povečevale in so leta 2013
dosegle že skupno 389 sob, v katerih je 936 ležišč. V primerjavi z letom 2003 se je število ležišč
povečalo za 226 – indeks znaša 131,8. Približno dve tretjini ležišč je v hotelih in njim podobnih
nastanitvenih objektih (moteli, penzioni, gostišča, prenočišča), ostala tretjina pa v ostalih
202
Tradicionalne prireditve, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/prireditve/tradicionalne-prireditve
(Pridobljeno 1. 11. 2014).
68
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
manjših nastanitvenih objektih (npr. apartmajih, zasebnih sobah, turističnih kmetijah itd.). Pri
primerjavi indeksov 2013/2003 lahko ugotovimo, da je hitreje naraščalo število ležišč v hotelih
in podobnih nastanitvenih objektih (indeks 145,1) kot v ostalih nastanitvenih objektih (indeks
110,6).
Grafikon 13: Skupno število ležišč v občini Kranj za leta 2003–2013
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
Ostali nastanitveni objekti
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
273
229
199
199
257
258
258
338
298
308
302
Hoteli in podobni nastanitveni objekti 437
438
469
469
316
496
495
482
482
480
634
Vir: Turizem – občine, SURS, 2014.
V občini je pet hotelov – že dalj časa delujoči Bellevue, Creina in Kokra ter novejša Azul in
Actum. Posebno zanimiv je slednji, saj je urejen kot butični hotel z razkošno notranjo opremo
in leži v samem središču starega mestnega jedra. Vsi hoteli poleg samega bivanja nudijo tudi
prostore za pripravo različnih poslovnih srečanj, team buildinga, predstavitev, novinarskih
konferenc itd. Nekaj ležišč ponujajo tudi Gostišče Aleš, Gostišče Arvaj in Gostilna s prenočišči
Labore. Mladim je na voljo cenovno ugodnejša nastanitev v hostlu »Cukrarna« in v dijaškem
in študentskem domu Kranj, nekaj ležišč pa je na voljo tudi v Hiši Layer. Precejšen doprinos k
nastanitvenim kapacitetam dodajo tudi zasebni ponudniki (Apartmaji Boltez, Dežman Bed &
Breakfast, Turistične sobe Sreš Darinka, Prenočišča Valjavec) in kmetije (Turistična kmetija
Markun, Turistična kmetija na Poljani). Poleg omenjenih dveh kmetij, ki ponujata prenočitve,
so za kranjski turizem pomembne še tri kmetije odprtih vrst (Kmetija odprtih vrat Hribernik,
Kmetija odprtih vrat Prˊ Končovc, Kmetija odprtih vrat Prˊ Perc), ki ponujajo doživetje življenja
na kmetiji in domačo hrano predvsem izletnikom, ki gredo na Sv. Jošt. Omeniti je potrebno še
Kongresni center Brdo, ki ponuja okoli 9.000 m² uporabnih površin za pripravo najrazličnejših
seminarjev in kongresov.203 Ob napisanem lahko še dodamo, da je v zadnjih letih zaznati dvig
kakovosti nastanitve, saj je večina objektov relativno novih oz. so bili prenovljeni, kaže pa se
tudi ena velika pomanjkljivost, saj v občini še ni kampa in prostora za avtodome.
5.2 Aktivnosti na področju koordinacije in trženja turistične ponudbe
Leta 2001 so štiri soustanoviteljice – Mestna občina Kranj, Občina Jezersko, Občina Preddvor
in Občina Šenčur – skupaj ustanovile Lokalno turistično organizacijo Kokra, katere osnovna
naloga je bila razvoj in spodbujanje turistične dejavnosti na območju omenjenih občin. Začeli
so se pripravljati turistični projekti in celostni turistični produkti, steklo je informiranje, začeli
203
Kranj, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/ (Pridobljeno 2. 11. 2014).
69
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
so sodelovati na turističnih sejmih in borzah v lokalnem, regijskem in mednarodnem prostoru
(sosednje države, države nekdanje Jugoslavije) itd. Leta 2005 se je LTO Kokra preoblikovala v
Zavod za turizem Kranj, katerega ustanoviteljica je bila Mestna občina Kranj. Poleg že opisanih
dejavnosti je zavod svoje delovanje razširil še na organiziranje dogodkov in prireditev ter s tem
postal glavni nosilec celovitega turističnega razvoja občine. Kot tak znotraj občine podpira
delovanje lokalnih turističnih društev, usklajuje najrazličnejše programe in skrbi za promocijo
dejavnosti. Skrbi tudi za koordiniranje promocije zasebnega sektorja na področju turizma in
pravočasno obveščanje o vseh pomembnih informacijah za njihov razvoj ter s tem vzpostavlja
možnost doseganja stabilnega prihodka vsem turističnim deležnikom. Kot predstavnik občine
zavod sodeluje v različnih regionalnih in državnih projektnih skupinah, ki delujejo na področju
razvoja turizma ter nato tam sprejete sklepe aplicira na občinsko raven.204
Na lokalnem nivoju je aktivnih šest turističnih društev:
­ Turistično društvo Besnica,
­ Turistično društvo Golnik,
­ Turistično društvo Kokrica,
­ Turistično društvo Kranj,
­ Turistično društvo Rekreatur,
­ Turistično društvo Rokovnjači. 205
V skladu s svojimi letnimi načrti dela in razpoložljivimi finančnimi sredstvi oblikujejo turistično
ponudbo v svojem okolju. S tem pomembno vplivajo tudi na ohranjanje kulturne dediščine in
tradicije.
5.3 Analiza stanja
5.3.1 Turistično povpraševanje in vloga turizma v občini
Prizadevanja Zavoda za turizem Kranj, lokalnih turističnih društev in nekaterih posameznikov
se odražajo na današnjem stanju turizma v občini, ki je sorazmerno dobro. Leta 2013 je bila
občina s 31.460 turisti na 23. mestu med vsemi slovenskimi občinami in na četrtem mestu med
mestnimi občinami, takoj za Ljubljano, Mariborom in Novo Gorico. S tem je prispevala 0,9 %
prihodov turistov in 0,6 % prenočitev v državi oz. 4,6 % prihodov turistov in 3,2 % prenočitev
v Gorenjski statistični regiji (na 0,7 % državnega ozemlja). Delež turističnih ležišč je znašal 0,8
% (oz. 936 ležišč) v državi oz. 3,7 % v Gorenjski statistični regiji. S turizmom se v občini ukvarja
8 % poslovnih subjektov in 3 % vseh zaposlenih, ki ustvarijo 2 % vseh prihodkov.206
Ni pa bilo vedno tako rožnato. Med letoma 2003 in 2007 je sicer število vseh prihodov turistov
v občini počasi in konstantno naraščalo, vendar so se že leta 2008 pokazale prve posledice
gospodarske krize, čemur je sledil velik upad prihoda turistov. Število vseh prihodov je dno
doseglo leta 2009, nato pa je sledila vnovična rast, ki je bila najbolj intenzivna prav leta 2013.
Zanimivo ob tem je dejstvo, da je bilo število prihodov domačih turistov v vsem tem času dokaj
konstantno in da je zgoraj opisano nihanje skoraj v celoti posledica sprememb v prihodih tujih
turistov. Leta 2013 je bilo prihodov tujih turistov 87,6 %, prihodov domačih turistov pa le 12,4
%, iz česar lahko sklepamo, da je občina Kranj kot turistična destinacija bolj videna v tujini kot
204
Predstavitev dejavnosti Zavoda za turizem Kranj, gradivo za člane mestnega sveta, Kranj 2009, str. 1.
Turistična društva, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/o-kranju/osnovne-informacije/turisticnadrustva (Pridobljeno 2. 11. 2014).
206
Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, Kranj 2014, str. 5.
205
70
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
pa v Sloveniji. V veliki meri je takšno stanje posledica sorazmerno kratkih razdalj v Sloveniji,
ugodne prometne lega občine in dobrih prometnih povezav, kar domačim gostom omogoča,
da v Kranj pridejo za en dan in se nato vračajo domov. Ti gosti so z vidika turističnega prometa
zelo pomembni, vendar niso zabeleženi v uradni statistiki. Gibanje prenočitev je v celoti sledilo
gibanju prihodov. Med prenočitvami v letu 2013 je bilo 86,7 % prenočitev tujih gostov in le
13,3 % prenočitev domačih gostov. Turisti se povečini tranzitni in se zato v občini ne zadržijo
dalj časa. Povprečna doba bivanja je tako sorazmerno kratka in se še krajša – leta 2003 je bila
2,4 dneva, leta 2013 pa le še 1,8 dneva.
Grafikon 14: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003–2013
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
domači 3.478
3.834
4.047
3.804
3.249
2.971
3.128
2.844
3.148
2.865
3.913
tuji
14.201 13.783 15.847 15.407 17.432 13.598 12.779 14.447 15.913 17.117 27.547
skupaj
17.679 17.617 19.894 19.211 20.681 16.569 15.907 17.291 19.061 19.982 31.460
Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija zajemanja podatkov (prelom časovne vrste).
Vir: SURS, 2014.
Grafikon 15: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003–2013
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
domači 7.413
8.637
7.332
6.448
7.141
4.834
5.621
4.778
5.578
5.206
7.459
tuji
35.820 34.179 35.681 33.764 40.567 27.179 28.181 27.266 29.035 31.278 48.700
skupaj
43.233 42.816 43.013 40.212 47.708 32.013 33.802 32.044 34.613 36.484 56.159
Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija zajemanja podatkov (prelom časovne vrste).
Vir: SURS, 2014.
71
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Preglednica 1: Število vseh prihodov turistov v občini Kranj po mesecih v letih 2004 in 2013
2004 (%)
2004 (št.)
2013 (št.)
2013 (%)
(%) (%)
Januar
1.129
1.115
6,4
3,6
Februar
1.054
1.628
6,0
5,3
Marec
1.480
2.021
8,4
6,6
April
1.160
2.447
6,6
8,0
Maj
1.702
3.196
9,7
10,4
Junij
1.787
2.525
10,1
8,2
Julij
1.604
3.460
9,1
11,3
Avgust
1.651
4.189
9,4
13,6
September
2.362
4.216
13,4
13,7
Oktober
1.482
2.837
8,4
9,2
November
1.253
1.628
7,1
5,3
December
953
1.451
5,4
4,7
17.617
30.713
100,0
100,0
Skupaj
Opomba: Pri vrednostih za leto 2013 gre za mesečne podatke objektov z najmanj 10 stalnimi ležišči.
Vir: SURS, 2014.
Pri primerjavi prihodov turistov po posameznih mesecih v letih 2004 in 2013 lahko ugotovimo,
da se v občini Kranj v zadnjem času opazno krepi obisk v poletnih mesecih. To lahko povežemo
z zelo bogato in hitro razvijajočo festivalsko ponudbo v mestu. Prav gotovo se bo v prihodnjih
letih ta trend še nadaljeval, saj je občina v zadnjih letih namenila precej finančnih sredstev za
ureditev prireditvenih prostorov, ki omogočajo pripravo različnih dogodkov na prostem.
Poleg tega večji obisk turistov v poletnih mesecih in bogata ponudba naravnih znamenitosti
kažeta na dejstvo, da v občini Kranj ne moremo govoriti o tipičnem mestnem turizmu, ki je
navadno značilen za mestne občine. Poglejmo, zakaj. Prva značilnost t. i. mestnega turizma je
razmeroma enakomeren obisk turistov preko celega leta, kar za občino Kranj ne drži, saj je
poletni višek zelo dobro opazen in se v zadnjih letih še povečuje. Druga značilnost mestnega
turizma je, da v njegovem okvirju prednjačijo zgodovinske, kulturne znamenitosti, naravne
znamenitosti pa niso preveč tipične oz. se skoraj ne pojavljajo. To za občino Kranj ne drži, saj
lahko znotraj njenih meja najdemo številne zanimive naravne znamenitosti. Po drugi strani pa
je za občino Kranj značilna tretja značilnost mestnega turizma, in sicer kratko bivanje turistov
v mestu. Iz statističnih podatkov je namreč razvidno, da turisti v povprečju v mestu bivajo le
1,8 dneva, kar se bo glede na obstoječe trende (2003 2,4 dneva, 2013 1,8 dneva) v prihodnjih
letih po vsej verjetnosti še nadaljevalo.207 Kot že rečeno, v občini Kranj ne moremo govoriti o
tipičnem mestnem turizmu in to se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo kaj dosti spremenilo –
v lanskem letu je bila namreč sprejeta nova strategija razvoja turizma v občini, ki dosedanjega
koncepta kranjskega turizma ne spreminja, ampak ga le dopolnjuje in dela bolj učinkovitega.
207
Karen Julie Thompson, Urban transport networks and overseas visitors: analysis of the factors affecting
usage and the implications for destination management, Salford, Manchester 2003, str. 20–22.
72
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Preglednica 2: Prihodi v občini Kranj glede na državno pripadnost, v letu 2003 in 2013
2003 (št.)
2013 (št.)
2003 (%)
2013 (%)
Slovenija
indeks
2013/2003
3.478
3.913
19,7
12,4
112,5
686
3.519
3,9
11,2
513,0
2.433
2.691
13,8
8,6
110,6
-
2.361
-
7,5
-
437
2.320
2,5
7,4
530,9
Italija
2.100
1.428
11,9
4,5
68,0
Hrvaška
1.071
1.420
6,1
4,5
132,6
Bolgarija
214
1.253
1,2
4,0
585,5
Avstrija
795
987
4,5
3,1
124,2
Madžarska
417
892
2,4
2,8
213,9
Francija
446
734
2,5
2,3
164,6
Bosna in Hercegovina
Hercegovina
Nizozemska
Hercegovina
Združeno kraljestvo
461
728
2,6
2,3
157,9
366
717
2,1
2,3
195,9
406
652
2,3
2,1
160,6
Ruska federacija
331
587
1,9
1,9
177,3
Belgija
522
571
3,0
1,8
109,4
Turčija
385
90
2,2
0,3
23,4
17.679
31.460
100,0
100,0
178,0
Srbija + Črna gora
Nemčija
Koreja (Republika)
Poljska
Vsi turisti
Da je mogoča primerjava različnih časovnih obdobij, so v tabeli združeni podatki za Srbijo in Črno goro.
Vir: SURS, 2015.
Občina Kranj kaže veliko notranjo raznolikost glede državne pripadnosti turistov, ki se v zadnjih
letih opazno povečuje. Če je bilo leta 2003 19,7 % turistov iz Slovenije (v Sloveniji 38,9 %) in je
prevladoval obisk turistov iz sosednjih držav (Italije, Hrvaške, Avstrije) in Nemčije, pa se je do
leta 2013 odstotek slovenskih turistov zmanjšal na le 12,4 % (v Gorenjski statistični regiji 22,2
%, v Sloveniji 33,3 %), prevladovati pa so začeli turisti iz bolj oddaljenih držav – Srbije in Črne
gore, Koreje, Poljske itd. Primerjalno se je leta 2013 najbolj povečal obisk turistov iz Bolgarije
(indeks 585,5), Poljske (indeks 530,9), Srbije in Črne gore (indeks 513,0), dokaj nespremenjen
in sorazmerno visok pa ostaja obisk iz Nemčije. Zanimivo je veliko število prihodov turistov iz
Koreje, za kar ni mogoče najti enostavne razlage. Zanimivo je tudi, da je močno upadlo število
prihodov turistov iz Italije, kar lahko le delno pripišemo zaostrenim ekonomskim razmeram, s
katerimi se sooča njihova država, in iz Turčije, ki beleži precejšno gospodarsko rast in bi bilo
zato logično, da bi Turki več potovali kot pred tem, ko ni bilo takšne rasti. Opisana heterogena
struktura gostov je posledica različnih dejavnikov, med katerimi so zelo pomembni ugodna
prometna lega in središčna funkcija občine, lahka dostopnost, prepoznavnost kraja (dobro
oglaševanje), bogata in heterogena turistična ponudba, primerne nastanitvene kapacitete in
ostala infrastruktura itd.208 Vsemu temu so v občini zadnjih letih namenili veliko pozornosti.
208
Dejan Cigale, Značilnosti turizma na Gorenjskem, v: Gorenjska v obdobju glokalizacije, ur. Boštjan Rogelj et
al., Bled 2013, str. 249.
73
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Karta 2: Indeks prihodov vseh turistov v občinah Gorenjske statistične regije (2013/2003)
Opomba: Na karti ni podatkov za občino Gorje, ker je nastala šele leta 2006 z odcepitvijo od občine Bled.
Pri primerjavi prihodov turistov v Gorenjski statistični regiji med letom 2003 in 2013 občina
Kranj izkazuje sorazmerno veliko rast prihoda (indeks 178), s čimer »leži« nekje na sredini med
občinami, ki imajo že dolgo tradicijo turizma in so zato turistično že dobro oblikovane (npr.
Kranjska gora, Bohinj, Radovljica itd.), in tistimi, ki svojo turistično identiteto šele dobro iščejo
(npr. Šenčur, Gorenja vas – Poljane, Železniki). Za prve je značilno, da so tekom let že dosegli
visok nivo turistične ponudbe in posledično obiska turistov, ki se nato ne more več tako hitro
povečevati, medtem ko v občinah, ki še iščejo svoje turistične priložnosti, to ni problem. Že
majhno povečanje obiska je pri primerjavi med leti zelo opazno. Po drugi strani pa se žal
pogosto zgodi, da dobro razvite turistične občine »zaspijo« na svojem uspehu in pozabijo na
nadaljnji razvoj, kar se v današnjem svetu hitrih sprememb in zahtevnih turistov lahko hitro
odrazi na številu prihodov turistov. Kot smo ugotavljali na začetku, so bile v Kranju od nekdaj
prisotne dobre možnosti za razvoj turizma in z njimi povezana turistična prizadevanja, vendar
ta niso bila tako uspešna kot v nekaterih drugih občinah.
Preglednica 3: Podatki o obisku informativnih točk, ključnih turističnih znamenitosti in izbranih
tradicionalnih dogodkov
2012
2013 indeks 2013/2012
Obisk informativnih točk
www.tourism-kranj.si
70.581
72.186
102
TIC - skupaj
18.512
18.727
101
74
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Obisk ključnih turističnih znamenitostih
Prešernov spominski muzej
10.020
20.597
206
Mestna hiša
15.669
16.374
104.5
Kieselstein
514209
7.022
-
Mestno jedro: vodeni obiski
1.488
994
67
Rovi: vodenja (brez prireditev)
2.811
3.130
111
19.014
31.200
164
5.301
5.450
103
-
6.125
-
22.000
20.000
91
8.000
8.000
100
35.000
35.000
100
Silvestrovanje na prostem
-
6.000
-
Rovi: organizirani dogodki
5.475
5.853
107
Teden slovenske drame
2.775
3.148
113
Layerjeva hiša
Galerija Prešernovi nagrajenci
Stolp Škarlovec
Obisk izbranih tradicionalnih dogodkov
Prešernov smenj
Pustno rajanje
Kranfest
Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj, str. 57.
Obisk turističnih informativnih točk (spletna stran, Turistično informativni centri), turističnih
znamenitosti in tradicionalnih dogodkov v zadnjih letih postopno narašča, kar se dobro vidi pri
primerjavi obiska leta 2012 in 2013 (indeks 2013/2012). Naraščanje je v največji meri posledica
povečevanja števila prihodov turistov v letu 2013, delno pa je nanj vplivalo tudi prizadevanje
turističnih ponudnikov po izboljšanju ponudbe, ki je posledično bolj zanimiva za goste.
Na tem mestu je potrebno opozoriti, da je turizem v občini Kranj danes sicer precej pomembna
gospodarska dejavnost, katere pomen postopno narašča, nikakor pa ni ena izmed ključnih. Na
to dobro kažejo podatki, da se s turizmom ukvarja le 8 % poslovnih subjektov, ki zaposlujejo 3
% vseh zaposlenih in ustvarijo 2 % vseh prihodkov v občini.210 Po številu prenočitev turistov je
bila občina Kranj leta 2013 s 56.159 prenočitvami šele na 30. mestu med vsemi slovenskimi
občinami, kar je glede na njeno velikost in turistično ponudbo slab rezultat. Pred njo je bila
npr. občina Veržej s 102.111 prenočitvami, kljub temu da je velika le 12 km² in je takrat v njej
živelo 1.304 prebivalcev (občina Kranj: 151 km² in 55.552 prebivalcev). Povprečno dnevno
število prenočitev je bilo le 154, v primerljivo veliki občini po številu prebivalstva – občini Koper
– pa 914 (311 km² in 53.637 prebivalcev).211 Ob takšnih podatkih je jasno, da niso izkoriščeni
vsi potenciali, ki v občini obstajajo, zato bi bilo nujno potrebno začeti oblikovati sodobno in
inovativno ponudbo, ki bo privabljala več turistov, posledično pa se bo povečala tudi vloga
turizma v občinskem gospodarstvu.
209
Podatki samo za december, ker je bil grad pred tem zaprt zaradi obnove.
Strategija …, 5.
211
SURS, 2014.
210
75
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
5.3.2 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in ovir212
Preglednica 4: SWOT analiza turizma v občini Kranj
Prednosti:
Slabosti:
-
-
-
-
bogata kulturna dediščina kot vsebina in
prenovljeno mestno jedro s ključnimi kulturnimi
objekti za razvoj kulturne ponudbe in ponudbe
za otroke,
dostopnost: bližina mednarodnega letališča;
med Ljubljano in Bledom, bližina avtoceste,
železnice,
uspešni produkti: Rovi, Layer, Prešernov smenj,
razvita športna infrastruktura: bazen, skakalnica,
prenovljene namestitvene zmogljivosti in
primerna struktura,
izjemno pestra društvena dejavnost v kulturi in
športu, še posebej dogodki za otroke,
zelo veliko različnih prireditev preko celega leta,
profesionalna organiziranost v turizmu: Zavod za
turizem,
vzpostavljen sistem lokalnega vodenja,
brezplačno vodenje,
narava in naravne vrednote.
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
premalo sodelovanja javnih ustanov z zasebniki,
javni promet in prometne povezave
neprilagojene turistom, Kranj je s kolesom težko
dostopen,
nezadostna povezanost podeželja in mesta,
stari Kranj še ni zaživel: pomanjkanje privlačne
trgovske in gastronomske ponudbe ter zabave,
prazni lokali, visoke najemnine, neurejena
tržnica itd.,
pomanjkljiva turistična signalizacija,
nizka zasedenost nočitvenih zmogljivosti,
neizrazita kulinarična ponudba,
dediščina ni predstavljena skozi zgodbe in tržno
zanimive pakete, pomanjkanje inovativnosti,
nekatere dobre prireditve niso oblikovane v
tržne produkte in ustrezno promovirane,
pomanjkljivo časovno in lokalno usklajevanje
prireditev,
premajhna osredotočenosti na tuje turiste,
ni destinacijske zgodbe in blagovne znamke,
premajhno koriščenje novih tehnologij v
promociji.
Priložnosti:
Slabosti:
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
212
spreminjati miselnost in graditi partnerstva,
odpiranje kompleksa Brdo povezati s hoteli in
gostilnami,
bolj izkoristiti mednarodna športna tekmovanja,
mednarodne iniciative v kulturi ter
multikulturnost Kranja,
dopolnitev gorenjske ponudbe: povezovanje KRLJ-Bled,
turistično aktiviranje biserov narave in
podeželja, lokalnih posebnosti in vključitev
lokalno pridelane hrane v kulinariko,
izkoristiti živo dediščino, obrt, umetnost in
dizajn za zaposlovanje in podjetništvo ter
oživljanje praznih objektov,
razvoj posebne ponudbe: Stari Kranj – mesto za
izbrane nakupe; poroke, reprezentančne
dogodke; poslovni turizem; industrijska
dediščina, outdoor, gastronomska ponudba,
razvoj programov in ponudbe v tujem jeziku
(angleščina),
razvijati Kranj kot turistično mesto: vključevanje
občanov, krepitev identitete in pozitivnega
odnosa do turizma,
ustvarjati spodbudno poslovno okolje za razvoj
turizma,
­
­
­
­
­
­
­
zmanjševanje proračunskih sredstev za
promocijo in razvoj turizma,
sprememba razvojnih prioritet mestne občine,
odvisnost turizma od politične situacije in
splošne percepcije Slovenije v svetu,
slovenska nacionalna turistična organizacija se
osredotoča na klasične turistične kraje in
produkte,
inovativnejši turistični pristop konkurenčnih
mest v Sloveniji,
Kranj se ne prepoznava kot turistično mesto:
industrijska tradicija, pomanjkanje lokalnega
ponosa in poguma za spremembe ter večji
turistični preboj,
hitro spreminjanje turističnega trga in
potovalnih navad,
klimatske spremembe.
Povzeto po: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, str. 11.
76
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
­
Marko Jereb
kakovostnejše in agresivnejše pozicioniranje ter
promocija na spletu in socialnih omrežjih
(Booking, Trip Advisor ...),
pozitivni trendi turističnega povpraševanja.
­
5.4 Izzivi in načrti za prihodnost
Maja 2014 je bila pripravljena Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, v
kateri je bilo najprej na kratko predstavljeno aktualno stanje turizma v občini (zgornja SWOT
analiza), nato pa natančno predstavljeni načrti za prihodnost. Ker je bila strategija pripravljena
s strani občine in je zato zelo konkretna ter ciljno naravnana – bo osnova za nadaljnjo občinsko
politiko, je prav, da v nadaljevanju na kratko predstavimo njene najpomembnejše poudarke.
Glavni izzivi, ki se pojavljajo na področju turizma in jih bo morala občina začeti reševati v
prihodnjih letih, če bo želela zagotoviti nadaljnji turistični razvoj, so precej kompleksni in se
dotikajo številnih deležnikov.
­
­
­
­
­
­
­
213
Bolje je potrebno izkoristiti že obstoječe kulturno-zgodovinske objekte in nastanitvene
kapacitete ter s tem zagotoviti v občini nova delovna mesta in napredek občinskega
gospodarstva. V največji možni meri je potrebno povečati zasedenost že obstoječih
nastanitvenih zmogljivosti in obisk atrakcij javne kulturne infrastrukture, ki jo je občina
v preteklih letih urejala za namene razvoja turizma.
Pripraviti je potrebno enotno »zgodbo«, v kateri bo smiselno povezana vsa turistična
ponudba, s čimer se bo povečala prepoznavnost Kranja kot turistične destinacije. Poleg
tega je potrebno pripraviti »zunanjo podobo« (slogan, logo, grafična podoba), s katero
se bo Kranj uspešneje vključeval v piramido oglaševanja na različnih ravneh (lokalno,
kot del destinacije Gorenjska in na nacionalni ravni, kot del slovenskih zgodovinskih
mest).
Že obstoječo ponudbo je potrebno povezati v inovativne in tržno zanimive zgodbe ter
produkte in le-te tako nadgraditi, da bodo turistu in obiskovalcu nudili svojevrstno
izkušnjo, ki je ne more dobiti nikjer drugje (dober primer so Rovi pod Kranjem). Takšni
produkti bodo pomagali krepiti prepoznavnost Kranja kot turistične destinacije.
Potrebno je stalno posodobljati in razvijati vso potrebno infrastrukturo, ki jo sodoben
turist pričakuje – npr. interaktivne oznake turističnih atrakcij, brezžični internet,
aplikacije za pametne telefone, digitalni vodniki pa mestu itd. Ob tem je potrebno
odpravljati tudi slabosti na področju javnega prevoza (npr. potrebno bi bilo združiti
železniško in avtobusno postajo).
Spodbujati je potrebno zasebno podjetniško iniciativo, da v rastočem obisku turistov
in v številnih potencialih mesta ter njegove okolice spozna poslovno priložnost. Ob tem
bi lahko spodbujali kmete, ki opuščajo kmetovanje, da se preusmerijo v turizem.
Potrebno je spodbujati bolj učinkovito sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov
znotraj občine.
Potrebno je povezovanje zunaj občine in ustvarjanje skupnih produktov (povezovanje
s sosednjimi občinami itd.).213
Prirejeno po: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, str. 12–13.
77
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Kot lahko ugotovimo, bistvo izpostavljenih izzivov ni v ustvarjanju nove turistične ponudbe ali
izgradnji infrastrukture, ampak v kakovostni izrabi vseh že obstoječih možnosti in spodbujanju
povpraševanja. Če poenostavimo – vse, kar že obstaja, je potrebno dobro zapakirati in prodati.
V ta namen je v strategiji predstavljen poseben koncept – t. i. zgodbarjenje, ki predvideva, da
bi kranjsko turistično ponudbo potencialnemu turistu ponudili skozi privlačen in edinstven
sistem zgodb. Vsaka dobra zgodba pa je edinstvena, umeščena v realen prostor in čas, vplete
poslušalca in mu vzbudi čustva, je zapisana, a ima vizualne dodatke itd. Kot vsak drug sistem,
bi tudi sistem zgodb imel svojo strukturo na treh ravneh. Na vrhu bi bila krovna zgodba, ki naj
bi izražala identiteto in posebnosti destinacije Kranj in bi predstavljala izhodišče za trženje in
promocijo, oblikovanje blagovne znamke itd. Temeljila naj bi predvsem na bogati zgodovini
mesta, vse od prvih prazgodovinskih naselij pa do danes. Na srednji ravni bi bile t. i.
destinacijske zgodbe, ki bi predstavljale osrednje turistične desetinacije oz. produkte v občini.
Glavne teme destinacijskih zgodb naj bi bile pogledi, ljudje in narava. Tema pogledi se navezuje
na atraktivno vidno in otipljivo podobo starega mestnega jedra (privlačne vedute, arhitektura
mesta, stavbna dediščina itd.) v objemu gora. Tema ljudje se navezuje na ugodno prometno
lego Kranja, ki je skozi vso zgodovino v mesto privabljala zanimive ljudi (umetnike, izumitelje,
trgovce itd.) iz bližnje in daljne okolice. Tema narava pa je povezana z lepo naravo, ki ponuja
aktiven oddih in sprostitev, hkrati pa je vir podeželske tradicije in lokalne kulinarike. Na najnižji
ravni pa bi se razvijale številne mikro zgodbe – zgodbe posameznih ponudnikov in njihovih
produktov, ki jih turist v veliki meri spoznava in raziskuje šele, ko je že v destinaciji. Za njihov
razvoj so odgovorni ponudniki sami (podjetja, društva, muzeji in druge organizacije).214
Slika 19: Shematski prikaz zgodbarjenja v občini Kranj
Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020.
214
Prav tam., 15–18.
78
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Na podlagi opisanega koncepta si je občina zastavila cilj, da bo Kranj leta 2020 prepoznavna
turistična destinacija in obvezen enodnevni cilj za tuje turiste, ki bivajo na Gorenjskem, ter eno
izmed petih najbolj obiskanih turistično-zgodovinskih mest v Sloveniji. Zaradi svoje središčne
lege naj bi bil Kranj z okolico idealen prostor za spoznavanje Slovenije, poslovna srečanja in
izbrane dogodke. V mestu naj bi se ljudje počutili udobno in varno, saj bi na vsakem koraku
lahko doživeli svojevrstne poglede, okuse in doživetja. Kranj naj bi postalo mesto srečanj. Za
dosego tega cilja so bili pripravljeni štirje prednostni operativni cilji s skupno 14 ukrepi. Cilja 1
in 2 sta povezana z razvojem kakovostnih produktov in pozicioniranja destinacije Kranj, cilja 3
in 4 pa z razvojem podpornega okolja in uspešnega organiziranja v sami občini.215 Cilji in ukrepi
so v nadaljevanju podrobno predstavljeni in opremljeni s konkretnimi cilji (ciljnimi vrednostmi)
in predvidenimi finančnimi sredstvi. Predvideni so tudi nosilci projektov in časovni okvir (glej
Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020).
Slika 20: Shematski prikaz zastavljenih ciljev in ukrepov
Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020.
V procesu priprave strategije so bili oblikovani prednostni projekti glede na teme destinacijskih
zgodb. Vsak projekt je bil ocenjen tudi s stopnjo pomembnosti od 1 (zelo pomemben), 2
(pomemben) do 3 (manj pomemben) za uresničevanje strategije.
215
Prav tam., 19–21.
79
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Preglednica 5: Pregled turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA216
POGLEDI
Delovni naziv
Pogledi Kranja
Zlata doba Kranja
Osrednje vsebine
Tematska povezava vseh točk z najlepšim pogledom na Kranj,
ureditev teh točk in vsebinska povezava s Puharjem in fotografijo. V
projekt se vključi tudi glavne mestne znamenitosti.
Z vidnimi elementi predstaviti arheološko in zgodovinsko dediščino
Kranja. Dokončanje ureditve vrta Gradu Kieselstein in nadgradnja
stalnih razstav Gorenjskega muzeja.
Pomembnost
1
2
LJUDJE
Velika imena
Kranjski sejmi
Čarobni svet za
otroke
Kranjski rokodelci
Zgodbe starega
Kranja
Zgodbe podeželja
Veliki dogodki
športa in kulture
Lokalna kulinarika
Zabava v mestu in
na podeželju
Poroke
216
Izoblikovanje manjkajoče turistične ponudbe, ki bo temeljila na
velikih osebnostih, ki so živele in delovale v Kranju (Prešeren, Puhar,
Layer, Jenko, Bleiweis, Zois iz Predoselj itd.). Ob vsakem imenu se
lahko ponudijo specializirane ustvarjalne delavnice, dogodki in
aktivnosti. Nekatere aktivnosti se že odvijajo, vendar jih je treba
med seboj bolje povezati.
V Kranju so od nekdaj potekali različni sejmi, ki so bili prostor
dogajanja, trgovanja, druženja in srečevanja. To tradicijo bi bilo
potrebno na novo obuditi – oživiti specializirane (tematske) sejme in
tržne dneve. Osrednjemu sejmu Prešernov smenj se mora dodati
nova ponudba, ki se lahko poveže tudi s produktom Starega Kranja
kot nakupovalnega središča.
Nadaljnje aktiviranje prizorišč za otroke s poudarkom na ponudbi
stolpa Pungert in dopolnitve produkta z vključitvijo ponudbe ostalih
institucij.
Razvoj zgodbe na temelju rokodelstva, ki je bilo v 18. in 19. stoletju
prisotno na območju današnje občine (barvarna, sitarji, tkanje na
statve itd.), ter navezava na razvoj novih produktov in povezava z
današnjimi sodobnimi trendi, oblikovalci in obrtniki – smiselna
povezava na produkt Kranjski sejmi.
Z vidnimi elementi predstaviti zgodbe starega Kranja, posameznih
mest in njihovih prebivalcev ter družin (zgodbe malih ljudi).
1
Podeželje v občini je zelo raznoliko, a precej slabo poznano. V okviru
tega projekta bi predstavili privlačne zgodbe, povezane z malimi
ljudmi na podeželju, njihovimi domačijami in etnološkimi običaji
(npr. romanja na Sv. Jošt, rokovnjači itd.).
Projekt želi spodbuditi vključevanje gostincev, trgovcev, hotelirjev in
drugih ponudnikov v organizacijo večjih športnih in kulturnih
dogodkov v občini. S tem bi omogočili, da bi celotno mesto polno
zaživelo z dogodkom.
Projekt pomeni komplementarno nadgradnjo regionalnega projekta
Okusiti Gorenjsko (RDO) z namenom širiti ponudbo tipičnih kranjskih
jedi v gastronomski ponudbi kranjskih gostiln in širiti njihovo
prepoznavnost.
Priprava in objava letnega koledarja zabavnih prireditev v občini
(npr. gasilske veselice, Kranfest, dogajanja na Bazenu, Noč v Bitnjah,
Naj dan v Predosljah, Silvestrovanje na prostem itd.) ter njihova
enotna koordinacija. S tem bi omogočili turistom, da bi bili že pred
obiskom seznanjeni z lokalnim dogajanjem.
S tem projektom se občina vključuje v regijski produkt porok na
Gorenjskem. Do sedaj ima Stari Kranj t. i. Meščansko poroko, poroke
2
Povzeto po: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, 36–47.
80
1
3
2
2
1
1
2
3
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
pa nudita tudi Layerjeva hiša in Brdo (Zoisova poroka). Smiselno bi
bilo najti tudi nove, privlačne lokacije.
NARAVA
Kanjon Kokre
Vino v rovih
Aktivna sprostitev
na robu mesta
Pohodniške
tematske
aktivnosti
Kanjon Kokre je območje, kjer se sreča več zgodb in ponudb, ki jih je
treba medsebojno uskladiti. Potrebna je še dokončna ureditev
kanjona (sprehajalne poti, varovalne ograje, stopnišča itd.) in
preučitev možnosti ureditve naravnega kopališča ter ponudbe
ribolova. Povezava na produkte teme Pogledi.
Nadgradnja dosedanjega turističnega produkta ROVI (Vinska pot v
Rovih pod Kranjem) z vinsko kletjo, v kateri bi vinarji starali vina,
hkrati pa bi potekala tudi prodaja in degustacija.
V želji po vzpostavitvi Kranja kot izhodišča za aktivnosti v naravi, bi
bila smiselna vzpostavitev posebnega Outdoor centra, kjer bi bila
možnost izposoje različne opreme (za ribolov, lov, čolnarjenje
na Mavčiškem jezeru, krpljanje, pohodništvo, plezanje itd.), nakupa
opreme in vodnikov, najem vodnika ter ponudba raznovrstnih
izletov v okolici Kranja in po Gorenjskem.
Namen projekta je vzpostaviti sprehajalne in pohodniške poti med
mestom in podeželjem, širitev tematskih poti in razvoj novih vsebin,
ki bi spodbujale aktivnosti v naravi in promocijo produktov
podeželja.
1
2
2
1
Slika 21: Predvidena hierarhija turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA
Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020.
81
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Predvidenim produktom bi bilo smiselno dodati še produkt Verovanje – nekoč in danes, saj se
na območju današnje občine Kranj nahajajo nekateri romarsko in zgodovinsko pomembni
verski objekti. Najpomembnejši je zagotovo nekdanja velika božja pot na Sv. Joštu. Prva cerkev
je bila na mestu današnje cerkve gotovo sezidana že v 15. stoletju (o tem nam pričajo gotski
ostanki prezbiterija za današnjim oltarjem), v imeniku ljubljanske škofije pa se omenja v času
okrog leta 1600. Kmalu je postala priljubljena romarska točka za ljudi iz celotne Gorenjske.
Številni so bili prepričani, da morajo tekom življenje vsaj enkrat poromati na Sv. Jošta, drugače
bodo morali romanje opraviti po smrti za pokoro. Kot romarska pot je najbolj slovela od 1730
do 1770 – po nekaterih podatkih naj bi se takrat na Joštu letno opravilo 2000 maš in obhajalo
okoli 50.000 ljudi. Če vemo, da so ljudje obhajilo prejemali veliko redkeje kot danes, nam ta
podatek lahko priča o ogromni obiskanosti te božje poti. Poleg cerkve je stalo župnišče, kjer je
bivalo več duhovnikov, istočasno pa je bil v njem tudi romarski dom. V 18. stoletju je duhovnik
Simon Vačavnik dobil od papeža dovoljenje, da lahko pri cerkvi postavi svete stopnice, ki so
danes pravi pozabljeni biser, saj jih je v Sloveniji zelo malo. Na Joštu sta nekaj časa službovala
tudi Fran Saleški Finžgar in Janez Evangelist Krek. Božja pot je bila množično obiskana vse do
druge svetovne vojne, ko je bilo župnišče minirano in požgano, danes pa je na žalost skoraj
pozabljena.217
Slika 22: Romarska božja pot na Sv. Joštu nad Kranjem
Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra.
Druga pomembna božja pot pa je bila cerkev Marijinega vnebovzetja na Primskovem. Prva
cerkev je bila tukaj postavljena že leta 1403 in je kmalu postala znana kot slavna Marijina božja
pot – v cerkvi hranijo star Marijin kip, ki so ga naredili umetniki med letoma 1460 in 1470.
Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1729, ko so na novo pozidali cerkveno ladjo in temeljito
predelali zvonik. Tudi ta božja pot je zaradi razvoja drugih božjih poti (Brezij itd.) začela počasi
217
Andreja Valič Zupan, Sv. Jošt nad Kranjem – gora romarjev, Kranj 2007, str. 8–19.
82
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
izgubljati na pomenu. Ker je danes to župnijska cerkev župnije Kranj – Primskovo, je vseeno še
zelo dobro obiskana.218
V kranjski občini so še številne druge cerkve in kapelice, ki so z zgodovinskega in umetniškega
vidika zelo pomembne, a jih na tem mestu ne bomo posebej omenjali. Čez občino tečejo tudi
deli treh zelo znanih evropskih romarskih poti – Jakobova, Martinova in Emina romarska pot,
a jih žal Zavod za turizem in občina še ne prepoznata kot nov, zanimiv in pomemben turističen
produkt. Vsekakor bi si tudi tradicija romanj in verski objekti na območju današnje občine Kranj
zaslužili večjo vključitev v turistično ponudbo.
218
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, dostopno URL:
http://www.kam.si/romarske_cerkve/primskovo_pri_kranju.html (Pridobljeno 25. 11. 2014).
83
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
6 SKLEP
Ob koncu sledi ugotovitev, da je tako kranjsko gospodarstvo kot tudi življenje lokalnega
prebivalstva od konca 19. stoletja pa vse do danes neločljivo povezano s turizmom. Številne
pobude za olepšavo mesta, gradnjo nove infrastrukture in pripravo najrazličnejših dogodkov
so bile v veliki meri podane prav s strani turističnih zanesenjakov, ki so se zavedali, da v Kranju
turistični potencial sicer obstaja, a ga je potrebno šele dobro izkoristiti. V povezavi s tem se je
na območju današnje občine Kranj začela graditi bivalno pomembna infrastruktura (vodovod,
kanalizacija, elektrika), prizadevali so si za izboljšanje obstoječih in izgradnjo novih prometnih
povezav (železnica, ceste, avtoceste), spreminjala se je urbanistična zasnova mesta, gradili so
se pomembni objekti itd. Vsi ti posegi so bistveno vplivali na konstantno povečevanje obiska
turistov, istočasno pa so še bolj koristili lokalnemu prebivalstvu pri njihovem vsakodnevnem
življenju. Povečevanje števila turistov se je kazalo v krepitvi lokalnega gospodarstva, kar se je
pokazalo za zelo pomembno še posebej po osamosvojitvi, ko se je začela prej pomembna vloga
industrije v občini Kranj vidno zmanjševati in ko so jo na področju storitev začele prehitevati
nekatere manjše okoliške občine. Čeprav so nekateri dogodki – dve svetovni vojni,
osamosvojitev itd. – in turizmu nenaklonjene politične odločitve v danem trenutku res delno
zavrle nadaljnji turistični razvoj, pa ga nikoli niso mogle zares uničiti. Vedno so se našli ljudje,
ki so imeli željo in zanos za nadaljnji razvoj. Tako je bil turizem skozi večino preučevanega
obdobja eden izmed precej pomembnih nosilcev vsesplošnega razvoja, nikakor pa ni bil
najpomembnejši. Kljub temu se zdi, da opisan pomen turizma danes ne napreduje. Podatki
nam sicer kažejo, da je v celoti gledano današnje stanje turizma v občini Kranj solidno (na to
kažejo pozitivni trend prihodov in nočitev turistov, bogata in raznolika turistična ponudba itd.),
vendar kljub temu turizem še vedno ni ena izmed ključnih dejavnosti v občinskem
gospodarstvu in s tem posledično dovolj veliko gonilo za vsesplošni napredek. Glede na
velikost občine in število prebivalcev enostavno prinaša premalo dodane vrednosti za lokalno
prebivalstvo – tako v finančnem kot bivanjskem smislu. Ob tem se pojavi vprašanje, kaj je
potrebno storiti, da se bo opisano stanje izboljšalo?
Čeprav je večina turistično pomembne infrastrukture že zgrajene in je turistična ponudba že
na voljo, pa v današnjem svetu to preprosto ni dovolj. Ker si moderni turist bolj kot kaj drugega
želi celovitega doživetja okolja, v katerega pride, je potrebno v občini pripraviti inovativnejše
pristope, s katerimi bi vso turistično ponudbo, ki je že na voljo, povezali v celoto. Obenem pa
je potrebno poiskati še dodatne, turistično zanimive ideje in jih nato uspešno realizirati. V ta
namen je bila v lanskem letu pripravljena Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj
2014–2020. Ob tem je potrebno dodati, da strategija sama po sebi še ne prinaša nikakršnega
uspeha. Potrebno je, da se vsi turistični deležniki začno zavedati, da je uspeh odvisen le od
njihovih skupnih prizadevanj za dosego v strategiji predvidenih ciljev in usmeritev. Le tako bo
kranjski turizem lahko napredoval in se dovolj hitro prilagajal vsem izzivom sodobnega sveta
ter zahtevam potencialnih gostov – od tega sta navsezadnje odvisna tudi zaslužek in blaginja
prebivalstva.
84
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
7 SUMMARY
To conclude, it is clear that from the end of the 19th century up to the present day, both, its
local population and the economy of Kranj have largely depended on tourism. There were
tourism-development enthusiasts who knew that Kranj could have been a renowned tourist
destination but had not fulfilled its true potential yet. Thus, numerous initiatives for making
the area look more attractive were proposed, new infrastructure was built, and many social
events were organised with the purpose of making Kranj fulfil its true potential. In connection
to all that, there were efforts made to improve the already existing transport network
(railways, roads, highways) and also to provide new services, the residences were supplied
with substantial new systems (such as plumbing, sewage, and electricity), the urban structure
of the town kept changing, and important facilities were built. All of these developments were
highly beneficial for the local people, and had also contributed greatly to the constantly
growing numbers of tourists. Those increasing numbers of tourists led to the strengthening of
the local economy which proved extremely important, especially after Slovenia gained its
independence, considering that at the time industry that used to be very important in the
municipality of Kranj began losing its significance, and that smaller neighbouring
municipalities started to take the leading role in the delivery of services. Despite the fact that
that was the era of major historic events (such as the two world wars and the independence
of Slovenia) and political decisions that hindered further tourism development, its progress
was not blocked entirely. Moreover, since there were always people who longed for further
progress and were full of enthusiasm, tourism kept playing an important role in the overall
development (although it was not the only factor that contributed to it). Tourism still does not
play the major role in the present day economy of the municipality, and is still not the driving
force of the global development. Nevertheless, the data shows that regarding the whole
picture, its situation is solid (there has been a positive trend in the tourist arrivals and stays,
the tourist offers are attractive and diverse). Still, considering the size of the municipality and
the number of its population, tourism is simply not prosperous enough for the local people.
This brings up the question about what is to be done in order to improve the current situation.
Although the majority of the tourism-important infrastructure has already been built, and
although tourist attractions are already there, the available offer does not satisfy the needs of
the today’s demanding world. A today’s tourist wishes and expects to experience a destination
to its fullest. Therefore it is essential for the municipality to develop innovative and fresh
approaches, and to form an attractive whole out of all the offers that are already available. It
also needs to come up with new and tourist-exciting ideas, and finally, it has to put these
amazing ideas successfully into practice. With this purpose, the Strategy of the tourism
development in the City Municipality of Kranj 2014-2020 was proposed last year, but it has to
be acknowledged that the strategy alone does not bring any success. It is necessary that all of
the responsible for tourism in the area begin to understand that if they want to achieve the
objectives of the strategy, they will have to work together and strive for common goals. This
is the only method that will make tourism develop fast enough and in such a way that it will
be adjustable and able to meet challenges and demands of the potential tourists. In the end,
tourism is what the future profit and prosperity depend upon.
85
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
8 LITERATURA IN VIRI
LITERATURA
Dejan Cigale, Značilnosti turizma na Gorenjskem, v: Gorenjska v obdobju glokalizacije, ur.
Boštjan Rogelj et al., Bled 2013.
Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, Kranj 2008.
Enciklopedija Slovenije, 3. zv., Ljubljana 1989.
Olga Janša Zorn, Zgodovina turizma na Slovenskem, v: Turistični vestnik: strokovni časopis za
turizem in gostinstvo, let. 16, št. 1, Ljubljana 1968.
Olga Janša Zorn, Društva, povezana z razvojem turizma na Slovenskem, do prve svetovne
vojne, v: Vojetov zbornik, ur. Sašo Jerše, Ljubljana 2006.
Matjaž Jeršič, Turistična geografija, Ljubljana 1985.
Igor Kavčič, Gorenjski glas, v: Gorenjska: 1900–2000: knjiga gorenjske samozavesti, ur. Jože
Dežman, Kranj 1999.
Sabina Konc, Razvoj turizma in gostinstva v Kranju od 1750 do 1914, diplomsko delo,
Ljubljana 1995.
Janez Kopač, Turistični utrip Kranja med prvo in drugo svetovno vojno, v: Kranjski zbornik
1995, ur. Milan Sagadin et al., Kranj 1995.
Janez Kopač, Uprava in samouprava, v: Gorenjska 1900–2000, Letopis Gorenjskega glasa in
Gorenjskega muzeja, ur. Jože Dežman, Kranj 1999.
Mojca Koprivnikar Šušteršič, Turistična politika in analiza slovenskega turizma v obdobju
1995-2001, Ljubljana 2002.
Janez Kos, Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940), v: Kranjski zbornik 1970, ur. Franc
Puhar et al., Kranj 1970.
Josip Lapajne, Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik, v: Gorenjska: letoviška, industrijska,
trgovska, obrtna, ur. Karol Mohorič, Novo mesto 1931.
Katja Mulič, Ekonometrična analiza in napovedovanje turističnega povpraševanja,
usmerjenega v Slovenijo, magistrsko delo, Ljubljana 2006.
Predstavitev dejavnosti Zavoda za turizem Kranj, gradivo za člane mestnega sveta, Kranj
2009.
Božo Repe, Turizma ni mogoče zavreti, čeprav bi ga prepovedali z zakonom, v: Razvoj
turizma v Sloveniji, ur. Franc Rozman, Žarko Lazarević, Bled 1996.
Andrejka Slavec, Geografija Kranja, doktorska disertacija, Ljubljana 1997.
Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, Kranj 2014.
Karen Julie Thompson, Urban transport networks and overseas visitors: analysis of the
factors affecting usage and the implications for destination management, Salford,
Manchester 2003.
Andreja Valič Zupan, Sv. Jošt nad Kranjem – gora romarjev, Kranj 2007.
Ana Volčjak, Analiza podjetja Gorenjski glas, diplomsko delo, Ljubljana 2007.
86
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Danijela Zorko, Uvod v turizem, Ljubljana 1999.
Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939.
Jože Žontar, Občine na kranjskem območju do leta 1941, v: Kranjski zbornik 1990, ur. Jakob
Vehovec et al., Kranj 1990.
130 let turističnega društva Kranj, ur. Irena B. Vencelj et al., Kranj 2005.
VIRI
Časopisi
Gorenjec, 1900–1941.
Gorenjski glas, 1948–1952.
Glas Gorenjske, 1953–1960.
Glas, 1960–1984.
Gorenjski glas, 1985 – .
Kranjčanka, 1998 – .
Arhivsko gradivo
Dopis Mestnega županstva občine Kranj, 9. 6. 1928, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158.
Dopisi med družbo Carl Flemming und C. T. Wiskott in Občino Kranj, 3. 11. 1928–2. 4. 1929,
SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158.
Skica Kranja iz leta 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158.
Navodila sreskega poglavarstva občinam, 30. 4. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267.
Dopis Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva Občini Kranj, 16. 9. 1929,
SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267.
Dopis gostilničarske zadruge Mestnemu županstvu, 24. 10. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e.
2267.
Dopis Mestnega županstva Kranj banu, 26. 2. 1930, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289.
Poročilo Mestnega županstva Zvezi za tujski promet v Sloveniji, 6. 2. 1932, SI_ZAL_KRA/0002,
a. e. 2561.
Dopis bana sreskemu načelniku o Tujsko-prometnem društvu, 23. 9.1932, SI_ZAL_KRA/0002,
a. e. 2561.
Dopis občine Kranj o turističnem odboru, 2. 10. 1937, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162.
SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289, 2552, 2561, 2696, 2827, 3018, 3105, 3369, 3500, 3638, 3792.
Vprašalna pola za turistične kraje, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162.
87
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Statistični viri
Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija 2013 - končni podatki, SURS, dostopno URL:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=6196 (Pridobljeno 28. 6. 2014).
Statistični letopis okrajnega ljudskega odbora Kranj, Kranj 1961.
Statistični letopisi 1963–2003.
Statistični urad Republike Slovenije.
Svetovni dan turizma 2013, SURS, dostopno URL:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5765 (Pridobljeno 28. 6. 2014).
Spletne strani
Hiša Layer, dostopno URL: http://lytee.tourismkranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/hisa_layer.htm (Pridobljeno 29. 10. 2014).
Kranj, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/ (Pridobljeno 2. 11. 2014).
Kranjsko obzidje z obrambnimi stolpi, dostopno URL: http://www.tourismkranj.si/sl/ogledi/kulturne-znamenitosti/kranjsko-mestno-obzidje (Pridobljeno 28. 10. 2014).
Kultura, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/kultura/galerije (Pridobljeno 30. 11.
2014).
Mestna hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=49 (Pridobljeno 28.
10. 2014).
Mestna občina Kranj, dostopno URL: http://www.kranj.si/ (Pridobljeno 15. 7. 2014).
Plečnikove arkade in vodnjak, dostopno URL: http://lytee.tourismkranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/plecnikove_arkade_in_vodnjak.htm (Pridobljeno
29. 10. 2014).
Po 13 letih čakanja, dostopno URL: http://www.dnevnik.si/clanek/9364 (Pridobljeno 15. 10.
2014).
Prešernova hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=53 (Pridobljeno
28. 10. 2014).
SK Triglav skozi čas, dostopno URL: http://sk-triglav.si/index.php?page=zgodovina
(Pridobljeno 15. 10. 2014).
Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra, dostopno URL:
http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=808 (Pridobljeno 20. 11. 2014).
Tradicionalne prireditve, dostopno URL: http://www.tourismkranj.si/sl/prireditve/tradicionalne-prireditve (Pridobljeno 1. 11. 2014).
Tradicionalne športne prireditve v Kranju, dostopno URL: http://www.zsportkranj.si/ZSPORT_SI,,sport_v_kranju/tradicionalne_sportne_prireditve_v_kranju (Pridobljeno
30. 10. 2014).
88
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Turistična društva, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/o-kranju/osnovneinformacije/turisticna-drustva (Pridobljeno 2. 11. 2014).
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, dostopno URL:
http://www.kam.si/romarske_cerkve/primskovo_pri_kranju.html (Pridobljeno 25. 11. 2014).
Ostali viri
Fototeka gorenjskega muzeja.
Franz Gärtner, Vodnik po Gorenjskem, Kranj 1904.
Geodetski uprava Republike Slovenije.
Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske.
89
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Seznam slik, grafikonov, preglednic in kart
Slika 1: Risba Kranja v Slavi vojvodine Kranjske ....................................................................... 16
Slika 2: Oglas hotela Nova pošta v časopisu Gorenjec ............................................................. 21
Slika 3: Razglednica iz Kranja (odposlana 17. decembra 1912) ............................................... 21
Slika 4: Objekti na Šmarjetni gori okoli leta 1920 .................................................................... 25
Slika 5: Skica Kranja, ki je bila poslana v Berlin ........................................................................ 28
Slika 6: Načrt športnega kopališča v Kranju ............................................................................. 32
Slika 7: Dvor Brdo ..................................................................................................................... 34
Slika 8: Smučarski dom na Sv. Joštu …………………. .......................................................................... 36
Slika 9: Smučišče na Sv. Joštu …………………............................................................................... 36
Slika 10: Letni kino v Straheči dolini …………. ................................................................................... 37
Slika 11: Hipodrom …………………………… .................................................................................... 37
Slika 12: Speedway dirke v Stražišču ........................................................................................ 40
Slika 13: Športni stadion Staneta Mlakarja .............................................................................. 43
Slika 14: Hotel Creina ………………………………………………………………………………………………………….45
Slika 15: Dom na Šmarjetni gori ............................................................................................... 45
Slika 16: Nova obvoznica mimo Savskega otoka ………………………………………………………………….47
Slika 17: Skakalnica na Gorenji Savi.......................................................................................... 47
Slika 18: Skakalni center na Gorenji Savi .................................................................................. 53
Slika 19: Shematski prikaz zgodbarjenja v občini Kranj............................................................ 78
Slika 20: Shematski prikaz zastavljenih ciljev in ukrepov ......................................................... 79
Slika 21: Predvidena hierarhija turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA
.................................................................................................................................................. 81
Slika 22: Romarska božja pot na Sv. Joštu nad Kranjem .......................................................... 82
Grafikon 1: Gibanje števila turistov v Kranju za nekatera izbrana leta .................................... 26
Grafikon 2: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1930–1940 .................................... 33
Grafikon 3: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1954–1962 .................................... 41
Grafikon 4: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1955–1960 .................. 41
Grafikon 5: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1962–1972 .................................... 47
Grafikon 6: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1963–1972 .................. 48
Grafikon 7: Grafikon gibanja števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980 ...................... 50
Grafikon 8: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980 .................. 51
Grafikon 9: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991 .................................... 55
Grafikon 10: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991 ................ 56
Grafikon 11: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002 .................................. 60
Grafikon 12: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002 ................ 60
Grafikon 13: Skupno število ležišč v občini Kranj za leta 2003–2013 ...................................... 69
90
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Grafikon 14: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003–
2013 .......................................................................................................................................... 71
Grafikon 15: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003–
2013 .......................................................................................................................................... 71
Preglednica 1: Število vseh prihodov turistov v občini Kranj po mesecih v letih 2004 in 2013
.................................................................................................................................................. 72
Preglednica 2: Prihodi v občini Kranj glede na državno pripadnost, v letu 2003 in 2013 ....... 73
Preglednica 3: Podatki o obisku informativnih točk, ključnih turističnih znamenitosti in
izbranih tradicionalnih dogodkov............................................................................................. 74
Preglednica 4: SWOT analiza turizma v občini Kranj ................................................................ 76
Preglednica 5: Pregled turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA .......... 80
Karta 1: Meje Mestne občine Kranj.......................................................................................... 14
Karta 2: Indeks prihodov vseh turistov v občinah Gorenjske statistične regije (2013/2003) .. 74
Seznam prilog
Karta 3: Turistična ponudba v občini Kranj
Karta 4: Turistična ponudba v občini Kranj (center mesta)
91
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes
Marko Jereb
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je zgornje magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri
in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi ter veljavno zakonodajo.
Ljubljana, januar 2015
Marko Jereb
92
ZALOG
Turistična ponudba v občini Kranj
GOLNIK
POVLJE
35
!
SREDNJA VAS - GORIČE
BABNI VRT
TRSTENIK
GORIČE
PANGRŠICA
ČADOVLJE
LETENICE
ŽABLJE
TATINEC
TENETIŠE
SRAKOVLJE
SUHA PRI PREDOSLJAH
MLAKA PRI KRANJU
!3
!2
BOBOVEK
4
PREDOSLJE
20
!
24
!
33
!
!
KOKRICA
OREHOVLJE
ILOVKA
32
!
34
!
SPODNJA BESNICA
BRITOF
ZGORNJA BESNICA
ZABUKOVJE
RAKOVICA
SVETI JOŠT NAD KRANJEM
40
!
PŠEVO
KRANJ
37
!
38
!
JAVORNIK
STRAŽIŠČE
ČEPULJE
HRASTJE
ZGORNJE BITNJE
LAVTARSKI VRH
39
!
PLANICA
27
!
SREDNJE BITNJE
ŠUTNA
SPODNJE BITNJE
BREG OB SAVI
JAMA
ŽABNICA
!5
PRAŠE
MEJA
MAVČIČE
0
0,5
1 km
36
!
Vir: GURS, 2014
PODREČA
Avtor:
Marko Jereb
Ljubljana, Oddelek za geografijo, FF, 2014
Turistična ponudba v občini Kranj (center mesta)
18
31 !
!
28
!
41
!
25
!
16
!
22
!
23
!
19
!
KRANJ
26
!
12
!
30
!
13
7
14 10
!! !
!!
11
!6
21
!
!1
!9
15
!
17
!
!8
29
!
0
0,25
0,5 km
Vir: GURS, 2014
Avtor: Marko Jereb
Ljubljana, Oddelek za geografijo, FF, 2014