27 Razlike med distribucijskimi omrežji v Evropi in ZDA

Comments

Transcription

27 Razlike med distribucijskimi omrežji v Evropi in ZDA
UNIVERZA V LJUBLJANI
Fakulteta za elektrotehniko
Boštjan Avbar
Razlike med distribucijskimi omrežji v Evropi in ZDA
Seminarska naloga
pri predmetu
Razdelilna in industrijska omrežja
Mentor: Prof. Grega Bizjak
Ljubljana, študijsko leto 2014/2015
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Vsebina
1.
UVOD .................................................................................................................................. 3
2.
PRIMERJAVA OSNOVNIH NAPETOSTNIH NIVOJEV ............................................................. 4
3.
STRUKTURA OMREŽIJ V EVROPI IN ZDA ............................................................................. 5
4.
PRIMERJAVA VTIČNO SPOJNIH NAPRAV (VTIČNICE IN VTIČI) ............................................ 7
.................................................................................................................................................... 9
5.
PRIMERJAVA ZANESLJIVOSTI OBEH OMREŽIJ .................................................................. 10
6.
OSTALE RAZLIKE MED SISTEMOMA.................................................................................. 12
7.
PRIMERJAVA ZAŠČIT IN VARNOSTI OMREŽIJ TER UPORABNIKOV ................................... 13
7.1
Zaščita pred prevelikimi toki...................................................................................... 13
7.2
Prenapetostna zaščita ............................................................................................... 13
7.3
Ozemljevanje ............................................................................................................. 13
7.3.1
Štiri žični sistem z nevtralnim vodnikom ozemljenim na več mestih ................. 14
7.3.2
Tri-žični sistem z resonančno ozemljitvijo preko petersenove dušilke .............. 14
7.3.3
Sistemi ozemljitve na nizko napetostnem nivoju distribucijskega omrežja ...... 15
8.
VPRAŠANJA ....................................................................................................................... 16
9.
VIRI: .................................................................................................................................. 18
2
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
1. UVOD
Distribucijsko omrežje je del elektroenergetskega sistema, ki je priključeno na prenosno
omrežje prek razdelilno-transformacijskih postaj. Nanj so priključeni tudi manjši
proizvajalci električne energije. Sestavljajo ga transformatorske postaje in električni vodi
različnih napetostnih nivojev (med 12,47 kV in 245 kV), ki so namenjeni razdeljevanju
električne energije končnim odjemalcem. Distribucijsko omrežje pa se je po svetu razvilo
v različnih oblikah. Dva glavna modela distribucije sta severno-ameriški in evropski
sistem, ki ju bom v tej seminarski nalogi tudi skušal čim bolje opisati. Za obe obliki omrežij
velja, da so njuni elementi zelo podobni: vodniki, kabli, izolatorji, prenapetostni
odvodniki, regulatorji in transformatorji. Za oba sistema velja, da sta radialna, napetosti
so podobne in prav tako tudi prenosne zmogljivosti sistemov. Glavne razlike pa so
predvsem v postavitvah, konfiguracijah in aplikacijah sistema. Tako kot tudi povsod
drugod, je v distribucijskem omrežju zelo pomembno kako je poskrbljeno za varnost
uporabnikov. V seminarski nalogi bom skušal prikazati nekatere podobnosti in razlike v
varnosti severno-ameriškega in evropskega distribucijskega omrežja.
3
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
2. PRIMERJAVA OSNOVNIH NAPETOSTNIH NIVOJEV
Severno-ameriški in evropski sistem sta sistema distribucijskih nivojev napetosti, ki se
uporabljajo povsod po svetu. Oba sistema sta standardizirana. V spodnji tabeli so podane
različne napetosti v distribuciji za Evropo in ZDA.
Tip napetosti
Srednje napetostno omrežje
(line to line)
Trifazna sekundarna nizka
napetost (line to line)
Enofazna sekundarna nizka
napetost (line to neutral)
Ameriški sistem
Od 4 do 35 kV
Evropski sistem
Od 6,6 do 33 kV
208, 480 ali 600 V
380, 400 ali 416 V
120/240, 277 ali 347 V
220, 230 ali 240 V
Tabela 1: Primerjava različnih napetosti v Evropi in ZDA
Izbira določenega napetostega nivoja je odvisna od tipa obremenitve (stanovanjski porabniki,
industrijski porabniki), velikosti bremena, in tudi od razdalje na kateri je breme postavljeno.
To je prikazano na naslednji sliki, za katero so napetosti, ki veljajo za Evropo napisane v
oklepajih.
4
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Slika 1: blokovni diagram različnih napetostnih nivojev za različne obremenitve
Iz tabele 1 in slike 1 lahko opazimo, da je distribucijska napetost v evropskem sistemu višja kot
v ZDA. To pa ima nekatere prednosti in tudi slabosti, kot naprimer:

Prednosti: sistemi imajo manjše padce napetosti in manjše prenosne izgube za dan
pretok moči, posledično lahko pokrivajo veliko večja območja. Zaradi daljšega dosega
tak sistem potrebuje manj transformatorski postaj

Slabosti: več prekinitev oziroma motenj do porabnikov saj so tokokrogi daljši, to
pomeni manjšo zanseljivost sistema. Iz finančnega vidika je tudi sistemska oprema
dražja (transformatorji, kabli, izolatorji…).
3. STRUKTURA OMREŽIJ V EVROPI IN ZDA
Struktura primarnega(srednje napetostnega) distribucijskega sistema je v obeh državah zelo
podobna. Pri obeh gre predvsem za radialno strukturo omrežja z možnostjo rekonfiguracije s
selekcijskimi stikali. Radialni sistem je razporejen kot drevo, kjer ima vsak uporabnik en vir
oskrbe.
5
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Slika 2: Struktura ameriškega(levo) in evropskega distribucijskeg omrežja
Opazimo lahko, da se v ZDA v srednje napetostnih nivojih uporablja trifazni štiri žični sistem,
ki vsebuje nevtralni vodnik, medtem ko se v Evropi na srednje napetostnih nivojih uporablja
tri fazni tri žični sistem brez nevtralnega vodnika.
Večina transformatorjev v Evropi je trifaznih, z trikot vezavo primarja in zvezdo vezava
sekundarja z ozemljenim nevtralnim vodnikom.
Slika 3:Primer trifaznega distribucijskega transformatorja v Evropi (a) in enofaznega distribucijskega
transformatorja v ZDA (b)
6
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Moči teh transformatorjev so reda velikosti od 300 do 1000 kVA in so v primerjavi z ameriškimi
veliko večji. Tipično se v ZDA uporablja enofazne transformatorje, reda moči od 25-50 kVA. Za
primer, v ZDA transformatorji, ki so tipično pritrjeni na drog, lahko v primestnem okolju
oskrbujejo približno 7-11 hiš. Na drugi strani bi v Evropi tipičen nizkonapetostni transformator,
običajno moči med 315 in 1000 kVA zadostoval za oskrbovanje celotne soseske. To pa je
predvsem zaradi višje napetosti, ki se lahko s sprejemljivimi izgubami prenaša po daljših
razdaljah v primerjavi z ZDA. Kot sem že omenil so transformatorji v Evropi večji, na vsak
transformator pa je vezanih tudi več porabnikov kot v primeru transformatorjev v ZDA.
Prednost ameriškega sistema pa je pri vzdrževanju ali odpovedi posameznega
transformatorja, saj bo ob takem dogodku prizadeto manjše število porabnikov.
Slika 4: Primer enofaznega transformatorja v ZDA
Razliko v strukturi obeh omrežij lahko iščemo tudi v zgodovini in začetku gradnje obeh. V
Evropi so bile ceste in stavbe že večinoma izgrajene še preden se je načrtovalo električno
omrežje, tako da se je struktura omrežja lahko nekoliko bolj prilagodila. To velja predvsem za
nižjenapetostne nivoje, kjer je struktura omrežja vezana na gradnjo. Medtem, ko v ZDA je bilo
veliko cest in zgradb načrtovanih istočasno z električnim omrežjem.
4. PRIMERJAVA VTIČNO SPOJNIH NAPRAV (VTIČNICE IN VTIČI)
7
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Tudi za vtično spojne naprave velja, da se med seboj razlikujejo v ZDA in Evropi.
Za Evropo je v stanovanjskih in pisarniških objektih najbolj pogosta enofazna tripolna(lahko
tudi dvopolna) vtičnica in vtič.
Vtičnice imajo zaščitni (PE) kontakt, pri čemer sta glavna kontakta (L,N) vzmetni puši, zaščitni
kontakt pa je podolgovat vzmetni kontakt. Vtičnice so izdelane za fazno napetost 250 V in toke
do 16 A. V Evropi se največ uporabljajo dvo in tri polni vtiči, pri čemer se dvopolni vtiči
uporabljajo za toke do 10 A, tri polni pa pa do 16 A.
Slika 5: Primer tripolnega(levo) in dvopolnega(desno) vtiča
V Evropi pa so tudi države, ki uporabljajo drugačne tipe vtično spojnih elementov. To so na
primer Danska, Velika Britanija, Italija, Švica in še nekatere druge države.
Večina Severne Amerike in del Južne Amerike uporablja vtičnice in vtiče standardizirane po
organizaciji »National electrical Manufacturers Association«. Naprave se označujejo po
formatu NEMA n-mmX, kjer je n identifikator za konfiguracijo pinov in »rezil« oziroma čepov
na vtičih, mm označuje maksimalen tok, X pa označuje ali gre za vtič(P) ali vtičnico (R). NEMA
vtično spojne naprave so narejene za toke od 15-60 A in napetosti od 120-600 voltov.
8
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
V starejših stanovanjskih objektih se pogosto uporabljajo NEMA 1-15 vtičnice in vtiči brez
zaščitnega (PE) kontakta. Vtič ima dve vzporedni rezili in je prikazan na naslednji sliki.
Slika 6: NEMA 1-15P vtič
V ZDA najbolj pogosto zastopane vtičnice in vtiči, ki so prisotni praktično v vsakem
stanovanjskem objektu oziroma gospodinjstvu so naprave tipa NEMA 5-15. Za vtič tega tipa
velja, da ima dve ploski rezili pri čemer za razliko od tipa NEMA 1-15 vsebuje tudi zaščitni
kontakt, ki je daljši od faznega in nevtralnega kontakta. Vtiči tipa NEMA 5-15 so izdelani za
napetosti 125 V in toke 15 A.
Slika 7: Primer vtiča NEMA 1-15(na levi) in vtiča tipa NEMA 5-15(na desni)
9
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Slika 8:Vtičnica NEMA 5-15
5. PRIMERJAVA ZANESLJIVOSTI OBEH OMREŽIJ
Zanesljivost obeh sistemov bom primerjal s stališča neprekinjenosti napajanja. Neprekinjenost
napajanja je predpisana za skupno število in trajanje nenapovedanih kratkotrajnih in
dolgotrajnih prekinitev v enem letu na odjemnem mestu. Predpisano je tudi število
napovedanih prekinitev. Načrtovana prekinitev napajanja je, ko je napetost na odjemnem
mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti, odjemalci pa so predhodno obveščeni, da se
bodo na omrežju izvajala dela. Enako velja za nenačrtovano prekinitev, le da odjemalci
predhodno niso obveščeni. Takšno prekinitev povzoročijo trajne ali prehodne okvare,
ponavadi zaradi zunanjih dogodkov ali okvar opreme.
Kazalnilka, ki kažeta izpade električne energije sta SAIDI in SAIFI. SAIDI nam pove čas trajanja
vseh nenačrtovanih prekinitev, daljših od treh minut. SAIFI nam pove število vseh
nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev.
10
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Za distribucijska omrežja v Evropi velja, da so v splošnem manj zanesljiva kot omrežja v ZDA.
Glavni razlog je v tem, da so napajalni vodi precej daljši in so tako izpostavljeni bolj pogostim
izpadom in napakam. Za naključni območji v Evropi in ZDA je bilo s simulacijami delovanja
obeh distribucijskih sistemov pokazano, da je povprečna pogostost pojavljanja prekinitev
omrežja v Evropi več kot za 35% višja v primerjavi z ZDA . Za doseganje podobne stopnje
zanesljivosti kot v ZDA bi evropski sistem potreboval dodatna stikala, ki pa bi dodatno
zakomplicirala tokokroge.
Naslednji graf prikazuje izračun kazalca SAIDI za Evropo in ZDA. Iz grafa je razvidno da je
trajanje prekinitev napajanja v opazovanem območju daljše v evropskem distribucijskem
sistemu.
11
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Slika 9: Primerjava kazalca SAIDI za Evropo in ZDA
Vir: http://ieeexplore.ieee.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=847177 ,
dostopno 20.4.2015
6. OSTALE RAZLIKE MED SISTEMOMA

Prilagodljivost: Velja, da ima amereški sistem bolj prilagodljiv srednje napetostni
oziroma primarni nivo, medtem ko ima evropski sistem bolj prilagodljiv nižje
napetostni oziroma sekudarni nivo. Ameriški sistem ima prednost predvsem v
podeželjskem okolju kjer so bremena bolj razpršena pa tudi v ZDA je srednje napetostni
nivo nekoliko bolj primeren za priključevanje novih bremen ter za nadgradnjo in
razširitev tokokrogov.

Cena: Evropsko omrežje je v splošnem dražje od ameriškega, vendar je tu veliko
spremenljivih dejavnikov, ki vplivajo na ceno tako da je iz finančne plati omrežja težko
primerjati.
12
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015

Boštjan Avbar
64110009
Kraja: Zaradi boljše prilagodljivosti srednje napetostnega nivoja je energijo v Evropi
precej lažje krasti. S temi problemi se ubadajo predvsem države v razvoju.
Srednjenapetostno omrežje je pogosto speljano vdolž ali na vrhu stavb in tako lahek
dostop ne zahteva posebnih znanj. Kot primer sem v literaturi prebral da se v ZDA
ukrade približno 2% električne energije.
7. PRIMERJAVA ZAŠČIT IN VARNOSTI OMREŽIJ TER UPORABNIKOV
7.1 Zaščita pred prevelikimi toki
V ZDA je večina distribucijskega omrežja na srednjenapetostnem nivoju načrtovana za
kratkostične, okvarne toke do 10 kA. Pogosto imajo velike kratkostične zmogljivosti v bližini
večjih transformatorskih postaj. Pretokovna zaščita v ZDA je izvedena z odklopniki,
varovalkami in releji. Te zaščitne naprave so dimenzionirane tako, da se čim bolj minimizira
prekinitve do uporabnikov.
V Evropi se standardne izvedbe zaščite razlikujejo od države do države, v splošnem pa so
zaščite enake kot v ZDA, torej releji, odklopniki in varovalke. Maksimalne vrednosti
kratkostičnih tokov na srednjenapetostnem nivoju so:

Švedska 40 kA,

Avstrija in Velika Britanija 30 kA,

Najnižje vrednost pa so na Finskem 7 kA, ter v Franciji in Italiji 12,5 kA
7.2 Prenapetostna zaščita
Ko sem primerjal prenapetostno zaščito v Evropi in ZDA sem ugotovil, da je le ta v obeh
sistemih precej podobna. V večini primerov se uporablja ZnO prenapetostne odvodnike.
7.3 Ozemljevanje
Ozemljitev je ena glavnih obramb pred nevarnimi električnimi udari in prenapetostmi. Dobro
ozemljena oprema pomaga zmanjšati možnosti električnega udara v ljudi, ki bi nastal zaradi
13
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
notranjih okvar opreme. Za večino ameriških distribuijskih sistemov velja, da so zelo dobro
ozemljeni.
7.3.1 Štiri žični sistem z nevtralnim vodnikom ozemljenim na več mestih
Štiri žični sistem z večimi ozemljitvami nevtralnega vodnika prevladuje v ZDA. V takih sistemih
zemlja služi kot povratni vodnik za nekatere neuravnotežene toke med normalnim
obratovanjem in med napakami. Manjše izgube za napajanje enofaznih bremen je glavni
razlog, da se je ta sistem razvil v ZDA. Kot prikazuje spodnja slika, ena faza in nevtralni vodnik
oskrbujeta enofazna bremena. Nevtralni vodnik predstavlja varno ozemljitev za priključeno
opremo. Več kot polovico distribucijskega sistema je sestavljena iz enofaznih tokokrogov in
večina porabnikov je enofaznih.
Slika 10: trifazni štirižični sistem z nevtralnim vodnikom ozemljenim na več mestih
7.3.2 Tri-žični sistem z resonančno ozemljitvijo preko petersenove dušilke
Ta sistem je najbolj značilen za distribucijska omrežja v Evropi. Ob nastopu enofaznega
zemeljskega stika teče skozi mesto okvare tok, ki se razdeli na tok, ki teče preko zemlje v
zvezdišče in na tok, ki se zaključi preko dozemnih odvodnosti in kapacitivnosti zdravih dveh
faz. Resonančna ozemljitev nevtralne točke preko Petersenove dušilke omogoča
kompenzacijo kapacitivne komponente toka enofaznega zemeljskega stika na mestu okvare,
tako da na mestu enofaznega zemeljskega stika teče le še delovna komponenta toka. Tako je
14
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
z uporabo dušilke verjetnost ugasnitve obloka veliko večja. Med trajanjem enofaznega
zemeljskega stika se napetosti na nizko napetostni strani ne spremenijo. Torej se izboljša
zanesljivost dobave električne energije.
7.3.3 Sistemi ozemljitve na nizko napetostnem nivoju distribucijskega omrežja
Ozemljitev dela točke električnega napajalnega sistema in izpostavljenih prevodnih delov je
pomemben element zaščite pred vplivi električnega toka. V splošnem glede na povazavo
ozemljitev ločimo:
a) TN sistem napajanja
b) TT sistem napajanja
c) IT sistem napajanja
kjer pomeni:
T ... terre:
neposredna povezava z zemljo v eni točki (nevtralna točka transformatorja)
I ... isolated: vsi vodniki pod napetostjo (vključno N vodnik) so izolirani glede na zemljo ali pa
je ena točka transformatorja povezana z zemljo preko impedance (I)
N ...neutral: neposredna električna povezava izpostavljenih prevodnih delov z ozemljeno
točko napajalnega sistema (nevtralna točka transformatorja)
Glede na ločevanje oz. združevanje funkcije nevtralnega in zaščitnega vodnika ločimo:
S separated: nevtralna (N) in zaščitna funkcija (PE) je izvedena z ločenima vodnikoma
C combined: nevtralna in zaščitna funkcija je združena v enem vodniku (PEN
Tako za ZDA kot tudi za Evropo velja, da so prisotni vsi sistemi, pa vendar je v ZDA najbolj
pogost TNS sistem, medtem, ko se v Evropi največkrat pojavlja TT sistem ozemljevanja.
15
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
Slika 5
TT - sistem
Slika 4
TN-S - sistem
L1
L2
L3
S separated:
L1
nevtralna in zaščitna
funkcija je izvedena z ločenima
vodnikoma
L2
L3
N
N
PE
◦◦◦◦
porabni k
T terre:
neposredna povezava
z zemljo v eni točki
(nevtralna točka
transformatorja)
Ro
Ro
PE
◦◦◦◦
T ... neposredna električ na
povezava iz postavljenih
prevodnih delov z zemljo,
neodvisno od ozemljitve kat
točke napajalnega sis tema
T ... terre:
neposredna povezava
z zemljo v eni točki
(nevtralna točka
transformatorja)
RA
8. VPRAŠANJA
1) Navedite napetosti, ki se pojavljajo na srednje napetostnem in nizko napetostnem
nivoju v Evropi in ZDA!
16
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Tip napetosti
Srednje napetostno omrežje
(line to line)
Trifazna sekundarna nizka
napetost (line to line)
Enofazna sekundarna nizka
napetost (line to neutral)
Boštjan Avbar
64110009
Ameriški sistem
Od 4 do 35 kV
Evropski sistem
Od 6,6 do 33 kV
208, 480 ali 600 V
380, 400 ali 416 V
120/240, 277 ali 347 V
220, 230 ali 240 V
2) Kakšne transformatorje se po večini uporablja v ZDA in kakšne v Evropi? Navedite
tudi približne moči posameznega tipa tranformatorja.
V ZDA so večinoma v uporabi enofazni transformatorji, medtem ko se v Evropi
uporablja predvsem trifazne transformatorje. Moči ameriških transformatorjev so od
25-50 kVA, v Evropi pa od 300-1000 kVA.
3) Naštej in na kratko opiši 3 razlike med distribucijskimi omrežji v ZDA in Evropi.

Prilagodljivost: Velja, da ima amereški sistem bolj prilagodljiv srednje napetostni
oziroma primarni nivo, medtem ko ima evropski sistem bolj prilagodljiv nižje
napetostni oziroma sekudarni nivo. Ameriški sistem ima prednost predvsem v
podeželjskem okolju kjer so bremena bolj razpršena pa tudi v ZDA je srednjenapetostni
nivo nekoliko bolj primeren za priključevanje novih bremen ter za nadgradnjo in
razširitev tokokrogov.

Cena: Evropsko omrežje je v splošnem dražje od ameriškega, vendar je tu veliko
spremenljivih dejavnikov, ki vplivajo na ceno tako da je iz finančne plati omrežja težko
primerjati.

Kraja: Zaradi boljše prilagodljivosti srednje napetostnega nivoja je energijo v Evropi
precej lažje krasti. S temi problemi se ubadajo predvsem države v razvoju.
Srednjenapetostno omrežje je pogosto speljano vdolž ali na vrhu stavb in tako lahek
dostop ne zahteva posebnih znanj. Kot primer sem v literaturi prebral da se v ZDA
ukrade približno 2% električne energije.
17
Fakulteta za elektrotehniko
Razdelilna in industrijska omrežja
Študijsko leto 2014/2015
Boštjan Avbar
64110009
DOMAČA NALOGA
S pomočjo spleta in literature raziščite kaj potrebujemo, če potujemo v ZDA in bi radi
»evropski« enofazni porabnik priključili v vtičnico v ZDA?
9. VIRI:
[1]
Eletric power distribution handbook, T.A. Short, CRC Press
[2]
Eletric Distribution systems, Abdelhay A Sallam, OM P. Malik; A John Wiley & Sons,
INC., Publication
[3]
http://electrical-engineering-portal.com/north-american-versus-europeandistribution-systems , dostopno 19.4.2015
[4]
http://en.wikipedia.org/wiki/Electric_distribution_network#cite_note-Short-1,
dostopno 20.4.2015
[5]
http://www.electrical-installation.org/enwiki/Low-voltage_distribution_networks,
dostopno 20.4.2015
[6]
http://en.wikipedia.org/wiki/Earthing_system, dostopno 20.4.2015
[7]
http://en.wikipedia.org/wiki/Split-phase_electric_power, dostopno 21.4.2015
[8]
http://ieeexplore.ieee.org.nukweb.nuk.unilj.si/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=847177, dostopno 21.4.2015
[9]
http://ieeexplore.ieee.org.nukweb.nuk.unilj.si/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=759834, dostopno 21.4.2015
[10]
http://en.wikipedia.org/wiki/Stray_voltage, dostopno 21.4.2015
[11]
http://en.wikipedia.org/wiki/Distribution_transformer, dostopno 21.4.2015
18