Družbena konstrukcija staranja

Transcription

Družbena konstrukcija staranja
Nova knjiga: New book:
Ambrož, M. The reality
of aging. Jesenko
publishing
Will be published on
march 2016
Ambrož, M. (2015). Ali je staranje realnost ali družbeni
konstrukt? Dostopno na: www.milanambroz.net;
www.orgoscape.com ;www.jesenko.net;
Ali je staranje realnost ali družbeni konstrukt?
Is aging a reality or social construct?
Prof. dr. Milan Ambrož
Etnometodološki pristop
• Nekaj postane nekaj, če temu pripišemo določen pomen,
• Metode s katerimi člani družbe (ethnos) ustvarjajo družbeno
realnost v vsakdanjih odnosih.
Socialna konstrukcija staranja
1. bistvo staranja – razlaga ,star‘ – znaki staranja,
2. proces staranja objektivno ne obstaja,
3. starost je ustvarjena, narejena – ima družbene omejitve,
4. pojem staranja nastaja izven posameznika – je sestavljen konstrukt,
5. razmerje med družbeno strukturo (norme staranja) in procesom (delovanjem) je
refleksivno: kako se ljudje starajo ni povsem družbeno določeno in ni povsem odvisno
od posameznika,
• ljudje želimo, da nas priznavajo, da ima naše delovanje pomen – pričakujemo, da to
drugi cenijo, tudi ko smo starejši,
• ljudje se vedno podrejamo osrednjim družbenim normam, ki jih hkrati zavračamo,
• družbene strukture na katerih temeljijo pomenske strukture staranja, se nenehno
obnavljajo.
Pogoji staranja
• konstrukcionistični gerontologi:
• raziskovanje pogojev procesa staranja – iskanje konstruktov:
• pogoji,
• mehanizmi,
• vzroki.
• Laz (1998) razlikuje staranje kot:
• družbeni proces – družbeni konstrukt,
• kronološki proces – objektivna danost.
Staranje, bolezen in nesmrtnost
• Dolgo življenje – znanstveni pristop,
• Medikamentalizacija življenja – prevladujoča vloga medicine,
• Sodobna družba - kulturno razvrednotenje procesa staranja in
starejših ljudi,
• Starost – stopnja pred smrtjo,
• Starost je kulturni pojav.
Kronološka starost
• kronološka starost ni več sprejemljiv označevalec za proces, ki je
del življenjskega toka človeka,
• opazovanje vseh aktivnosti skozi proces staranja je neizvedljivo,
• Saake (1998:11): „Ne staramo se, ker to želijo naši možgani in
telo, staramo se, ker te spremembe opišemo s kategorijo
„staranje“,
• konstrukcionisti iščejo „znake“ staranja.
Vloga kulturnih kategorij
• Levi-Strauss, (1967),
• kulturne kategorije, ki usmerjajo naš pogled na svet omogočajo
pripisovanje pomenov našim dejanjem in aktivnostim,
• kulturne kategorije:
• organizirajo,
• oblikujejo.
• Kulturne kategorije ustvarjajo svet, ki je dovolj predvidljiv, da
ga lahko upravljamo.
Kategorije - razlikovanja
• moški/ženska, stari/mladi, življenje/smrt – osrednje dihotomije
kulture,
• problem: jasnost kategorij in razvrstitev v kategorije,
• Živi/mrtvi – etični pristop,
• brez smrti življenje izgublja pomen,
• brez bližine smrti ni presoje, sklepov, povzetkov o življenju,
• odsotnost rituala – obreda, ki bi označeval prehod.
Pomen življenja
• nesmrtnost spodkopava pomen življenja v starosti,
• pomen družbenih kategorij se odkriva v „prehodu“,
• prakse, simboli, rituali (obredi) – določajo vključenost ali
izključenost določenih družbenih kategorij,
• prehod iz mladosti v starost,
• prehod v starost – kulturna ločnica od življenja.
Obredi
• Upokojitev – čas, ura (kronološki prehod), človek ni več suženj
časa,
• Rojstni dnevi (kronološki prehod) – ageistični humor – 60 – letnica
prehod v starost,
• Upadanje telesa – sramota, odsotnost javnih obredov.
Ponotranjeni simboli prehoda: uporaba očal, slušnih naprav,
pohodnih palic, ki označujejo starost tudi drugim članom družbe.
razvoj telesa (znaki v puberteti…)
Prehod iz starosti
odhod – smrt,
starost in smrt sta družbena konstrukta,
izhajata iz družbenega odnosa med ljudmi,
prehod telesa iz življenja v smrt je zasebna zadeva,
pri tem sodelujejo specializirane inštitucije (bolnišnice, hospici,
domovi za starejše….),
• v ospredju je medicinsko znanje strokovnjakov (Foucault, 1984 –
Medical Gaze),
• znanstveno veljavno znanje in tehnike, s katerimi upravljajo
umirajoče telo.
•
•
•
•
•
Obredi in smrt
•
•
•
•
•
•
•
•
prehod iz življenja v smrt je določen ritual,
ima predvsem religiozni značaj,
so priložnost za refleksijo življenja, ki se končuje,
pogreb se razlikuje (še posebej, če umrejo otroci), če umre mlajša ali
starejša oseba,
starost se vedno konča s smrtjo,
smrt ni bila vedno povezana s starostjo (predniki so nenehno živeli s
smrtjo),
moderna smrt je ‚načrtovana‘,
večinoma se izogibamo razmišljanju o smrti – ne znamo umreti, ne
znamo je sprejeti,
Čustva povezana s smrtjo
prezgodnja smrt je dogodek (prizor), groza, ogorčenje, histerija,
nasilna smrt je domena medijev in drugih kulturnih produkcij,
herojsko reševanje mladih ljudi pred smrtjo je v ospredju,
staranje in smrt sta nasprotno skrita pred očmi javnosti,
ljudje se neposredno ne soočijo s smrtjo drugih ljudi,
ljudje se soočijo z mrtvimi ljudmi, ki so posebej prirejeni za pogled,
Cilj tega je ohraniti telesno identiteto – sodobno videnje človeškega
telesa,
• upad telesa v starosti je izguba, ki je nikomur ne želimo oprostiti.
•
•
•
•
•
•
•
Odnos do telesa v sodobni družbi
• v zahodni kulturi je človek predvsem telo (corporeal),
• cilj je odstraniti vse dejavnike, ki ogrožajo človeško
telo,
• Zdravo, lepo telo je prispodoba razvoja, napredka.
Medikamentacija starosti in sodobnost
• sodobna medicina – transformacija starosti od naravnega dogodka k
bolezni,
• od pastorja, duhovnika k zdravniku in geriatru,
• institucionalizacija in monopolizacija zdravljenja poteka v
‚znanstvenem‘ okviru,
• spoštovanje in družbena moč pripadata medicini (moč življenja in
smrti),
• starost postaja objekt znanstvenega in racionalnega diskurza in je pod
nadzorom strokovnjakov,
• ne more biti subjektivna izkušnja – strokovnjak človeku znanstveno
razloži osnovo za njegovo počutje, razloge za optimizem, možnosti
preživetja, ustreznost uporabe zdravil…
Družbeni konstrukt fizičnega upada
• fizični upad človeškega telesa je edini element, ki je predmet
pozornosti,
• mogoče ga je znanstveno proučevati – znanost išče možnosti za
nadzor nad fizičnim upadom,
• razgradnja telesa je bistvena za razumevanje upada in bolezni
(angl. Medical Gaze) – podrobna analiza vseh delov,
• obramba pred smrtjo.
Realnost fenomena staranja
•
•
•
•
Staranje nepovratno vpliva na življenje človeka,
Starost je družbeni konstrukt in realnost,
Starejši ne nastopajo n polju „drugih“,
Če razmišljamo, da smo mladi, ne bomo mlajši.
Dihotomija mladi - stari
Označevalci - mladi
Označevalci - stari
mladi
starajoči se
povezani
neorganizirani
razvoj
izguba, odpoved, upad
normalni
nenormalni
vzdrževani
ostareli
vložek
iztrošeni
točni, vestni, natančni
netočni, nenatančni, okvarjeni, polni napak,
spremenjeni, nestabilni
zreli, sposobni
nadomestljivi, pojemajoči, neželeni
zdravilni, popravljivi, razstrupljeni
zlomljeni, nevarni, škodljivi, kvarni
Protislovje staranja
uspeh
staranje
življenje
smrt
uspešno življenje = uspešno staranje = uspešna smrt
življenjsko obdobje
dolgo življenje
bolezen
staranje
Kulturni ideali in fenomen staranja
• kulturni ideal, ki temelji na podmeni, da je staranje uživanje in da
je kakovost življenjskega sloga v starosti visoka, je družbeni
konstrukt, ki se spreminja
• temelji na želji:„kako naj bi bilo“
• puritanski ideal: spoštovanje starejših, skrb za starejše,
hierarhični odnos,
• odmik od kulturnega ideala v sodobni družbi: starost še ne
zagotavlja spoštljivega odnosa do starejših (marginalizacija
samskih žensk),
Realno in Namišljeno
• Lacan predpostavlja, da sta Realni in Namišljeni jaz v Namišljeni
urejenosti, odtujena drug od drugega. Odtujenost jazov je
povezana z odtujitvijo posameznika od tradicionalne skupnosti in
od drugih članov družbene skupnosti nasploh. Razdrobljenost
sodobne družbe odtujuje njene člane med seboj, ki zato razvijajo
bolj površna medsebojna razmerja kot v tradicionalni družbi.
• odtujenost vodi v težave pri razumevanju in pri prilagajanju
družbeni skupnosti. Stanje v katerem se nahaja Lacanov subjekt,
je zelo podobno stanju, ki ga opisuje Durkheim (1895) in označi
kot anomično stanje, za katerega je značilno, da nastane, ko se v
družbi spreminjajo družbene vrednote in norme.
Realnost in ideal staranja
• Kritična presoja idealov, ki spremljajo kronološke prehode v življenjskem toku:
•
•
•
•
•
•
•
idealna
idealna
idealna
idealna
idealna
idealna
idealna
starost = samostojnost,
starost = stereotipnih pogledov na starost ni,
starost = uživanje,
starost = neomejen prosti čas,
starost = starejši človek zasluži spoštovanje,
starost = starejši človek je vključen v družbeno dogajanje,
starost = drugi ljudje starejšim ljudem ne pripisujejo negativnih lastnosti
Zlata doba – pogled na družbeno
vlogo človeka
•
•
•
•
•
•
•
izobilje (ZDA po drugi svetovni vojni),
življenje v praznem prostoru – vplivi okolja ga spreminjajo,
morda tak ideal sploh ni želen,
aktivno življenje in integracija v družbo,
prostovoljstvo in enostavna storitvena dela,
medijska projekcija ustvarja pozitivno podobo staranja,
zahodni ideal delovne etike:
1.
2.
aktivnost ohranja telo in dušo,
aktivnost opravičuje upokojitev,
Starost je uživanje
• idealni pogled – pozitivni pogled,
• ali bo starost res polna užitkov?
• standardi odnosov v družini do starejših spoštovanje?
skrb?
• Puritanci – staranje je pot k bogu,
• spoštovanje – ohranjanje nadzora nad mlajšimi?,
• hierarhični odnos ? (vera, rasa, spol, bogastvo),
• zapostavljanje žensk brez družine?,
• leta ne zagotavljajo spoštovanja?
Struktura refleksivnega procesa
1.
2.
3.
4.
5.
6.
čustva,
„lasten proces“,
ni značilen proces za vse ljudi,
prave okoliščine (okolje, ki podpira učenje),
„razvoj dvojne učne zanke“.
miselni zemljevidi,
Refleksivno utelešenje
• Crossley (2006)
• sposobnost in težnja k zaznavi, čustvenemu doživljanju, refleksiji in aktivnostim
lastnega telesa,
• ohranjanje telesa,
• proti-starostno delovanje,
• obsedenost z mladostjo,
• prevlada gerontofobičnih stališč o staranju,
• ideali mladosti,
• kako ostati mlad, kako ste starati
brez vidnih znakov staranja.
Ageizem
• življenjski ciklus sproža negativne pomene,
• ageizem sodi v različne - izme,
• diskriminacija – zapostavljanje starejših oseb (Palmore, 2001),
• predsodki, ki so povezani s številom let (staranjem),
• Starejši ljudje so:
• različni,
• manjvredni,
• hkrati so vsi „enaki“,
zastraševanje
• (Martens, Goldberg, Greenberg (2005) – ljudje se umaknejo v svoje
kulturen vzorce – občutek pozitivne identitete.
Definicija ageizma
• Predsodki do starejših ljudi,
• Socialni konstrukt –negativna stališča (izhodišče: vsi so mladi in
kaj v družbi potem počnejo starejši?),
• Negativni stereotipi:
• neenakost dostopa do storitev in virov,
• „posebne družbene strukture“
• AGEIZEM (Robert N. Butler, 1969),
• Butler, R. (1995). Ageism. In G. Maddox, The Encyclopedia of Aging. New York, NY:
Springer.
Butler, R. (1969). Age-ism: Another form of bigotry. The Gerontologist , 9, 243-246.
Simbolični prostor staranja
Podcenjevanje starosti
•
•
•
•
Stari so drugi,
Sprememba življenjskih vlog,
Gledanje TV krepi občutek pri ljudeh, da se starajo,
(Donlon et al, 2005),
SUBJEKTIVNO ZAZNAVANJE STAROSTI
• prostorske delitve,
• institucionalne delitve,
• kulturne delitve.
•
•
•
•
•
•
•
delitve med skupinami starejših oseb,
segregacija starostnih obdobij je rezultat ageizma,
o ageizmu nihče ne želi razpravljati!
nihče ageizma ne kritizira!
(to kaže na relativno funkcionalno - strukturni pristop na tem področju),
raziskave kažejo: nespoštovanje, predpostavka bolezni, ni razlik po spolu, ni odkrite diskriminacije.
manj izobraženi izražajo ageizem bolj pogosto!
• Izjave o življenjskem slogu (selektivna uporaba) – redefinicija in socialna rekonstrukcija pojma starost,
• Nastaja življenjski slog zrelih let (30 do 60 let) neskončna „mladost srednjih let“
• Različne možne samopodobe za starejše ljudi,
•
odgovor na ageizem so socialna omrežja!
Mnogovrstne oblike staranja
• mnogovrstnost, aktivnost,
• raznolikost kultur staranja,
• modificirana oblika tradicionalnih
mladostnih oblik kulturnih praks,
• (the Rolling Stones),
• vzpon individualizacijskih teorij,
• brisanje starostnih kategorizacij,
• stare kategorizacije nadomešča življenjski tok.
Čustvena napetost družbenega konstrukta
staranja
• Čustvena napetost:
• staranje telesa in občutek notranje mladosti,
• „spomin“ lastne mladosti (bolj civiliziran, socializiran, moder) in
dejansko občutenje mladosti,
• razmerje med starejšimi in mlajšimi ljudmi,
• razmerje med starejšo osebo pomembnimi „drugimi“,
• razmerje med aktivnostjo in upadom,
Prilagoditveno vedenje starejših ljudi
prilagoditveno vedenje starejših ljudi:
energija, počutje, potencialne sposobnosti,
natančnost, prefinjenost, kakovost, „civiliziranost“,
prilagajanje videza in oblačenja – postaja bolj prefinjeno in hkrati
manj izrazito,
• starejši aktivno in ustvarjalno črpajo iz kulturnih virov, da
ustvarijo jasno podobo o sebi,
• „Kdo sem in kdo bi lahko bil“,
• bistvo je v zmernosti – dramatičnost ni več želena,
•
•
•
•
Identiteta
• Identiteta je splet potencialnih pomenov, ki čakajo, da jih nekaj
zmoti, spodbudi. Spodbudijo jih izjemne okoliščine v osebnem in
družbenem življenju (Coupland (2009a: 855).
• Ko starejše ljudi razvrstimo v skladu s socialno identiteto, jih
lahko umestimo v družbeno strukturo na poseben način s pomočjo
javne razprave.
Staranje in konstrukcija identitete starejše
osebe v medijih
• Identiteta je družbeni konstrukt, ki se ustvarja v javni razpravi,
• Socialne konstrukcije staranja se pojavljajo vzporedno z drugimi socialnimi
identitetami, vključno s spolom in raso,
• Nekatere identitete so deležne več pozornosti kot druge (Ainsworth & Hardy
2007),
• Identitete delujejo na ravni dihotomnih razlikovanj:
• Mladi – stari, ženska – moški, strokovnjak – amater…. krhek – zdrav, odvisen – neodvisen, v
breme – samozadosten,
• Identiteta starejše osebe je nedeljivo povezana z drugimi socialnimi
dimenzijami, ki so podlaga za konstrukcijo te identitete: spol, spolnost, razred,
kultura, vera, nacionalnost in strokovnost (Coupland, 2009:855).
Medijski pogled na starejše osebe
• Diskurzivne konstrukcije identitete starejših so povezane sz določenimi
lastnostmi, ki ustvarjajo pomen identitete odvisnosti:
• zdravje,
• socialne storitve.
• pripisane lastnosti ustvarjajo javno mnenje in vedenje, ki je usmerjeno s določeni
družbeni skupini:
• usmerjenost k določenim družbenim in političnim ciljem,
• ustvarjanje pesimistične podobe starejših oseb in procesa staranja,
• ustvarjanje neenakega razmerja moči z jezikovnimi konstrukti v različnih dokumentih
javnih politik: starejše populacije se opisujejo s slabšalnimi pomeni v primerjavi z drugimi
populacijami,
Medijske razprave o staranju
• pozitivne: zlata leta življenja (nussbaum & coupland, 2005),
• negativne: krhkost, kognitivno upadanje (miller in drugi, 1999),
• stereotipi in ageistični jezik (bonnesen and burgess 2004),
• starejše populacije so v medijih običajno nevidne ali v središču marketinških sporočil
– nizka predstavnost starejših žensk v primerjavi s strukturo populacije,
• identiteto starejšega povezujejo z belcem, z moškim, ki se pojavlja na TV,
• zelo malo pozornosti dajejo mediji medgeneracijskemu sodelovanju in odgovornostim,
• malo je oddaj na nacionalni TV z uredniškimi komentarji,
• veliko je senzacionalističnih zapisov v tabloidih (osemdesetletnik preteče 8 km na dan,
prikazovanje ekstremnih dosežkov starejših športnikov),
• starejše osebe nastopajo v reklamnih prikazih – prikazi so zelo skrbniško usmerjeni.
Starost in starostna identiteta v medijih
• 2/3 prispevkov v medijih prikazuje starejše v negativni luči in kot breme
družbe,
• negativne teme: pokojnine, demografija, zdravstveno varstvo, politika,
apokaliptična demografija,
• stereotipi: starejši ljudje so krhki, ne prispevajo dodane vrednosti,
• starejši ljudje predstavljajo „časovno bombo“ , ki jo bo razneslo zaradi stroškov
s starejšimi ljudmi,
• zajedljiv humor je pogosto orodje za opisovanje starejše osebe,
• medijski zapisi so polni ageističnih družbenih konstruktov, ki so poniževalni do
starejše populacije (nagubanost, preperelost) ‘(Martin, Williams & O’Neill
2009),
Prisotnost v medijih
• Ageistična terminologija, ki se pogosto uporablja:
• starejši ljudje, starejši državljani, penzionerji, tisti čez 70,
upokojeni, stare mame in stari očetje, male starejše gospe, stari
in ranljivi, žrtve, krhki, betežni in ranljivi, posebni državljani,
zaslužni starejši, ne zaslužni starejši,
Medijske identitete starejših
• Pripisane lastnosti, vedenja in opredelitve starejših ljudi:
•
•
•
•
umik iz produktivnega dela,
upad telesa,
odvisnost odo socialne države,
oskrba.
• nepovezanost pretekle in sedanje identitete,
• pretekle identitete nimajo pomena, so obrobne,
• konstrukcija sedanje identitete starejših je v „vakumu“,
• Starejši človek je betežen in odvisen: povezava z upadom telesa, z nezmožnostjo, z
nesposobnostjo: usmerjen v pomanjkanje, postopno upadanje, določeno vnaprej,
• Starejši ljudje so „sivi bojevniki“ - so odklonski, ker protestirajo.
Moč jezika v medijskem konstruktu
identitete
Jezik kot orodje predstavitve:
1. ustvarja podobo družbene realnosti,
2. ustvarja podobo staranja,
3. vpliva na medijsko pozornost staranja,
Staranje populacije kot grožnja
• Paradigma problema, ki nastaja…. (McDaniel, 1987:331),
• There is an ‘‘eagerness (želja) to explain and to address a variety of social and economic
problems (...) by reference to population aging’’, writes McDaniel (1987: 335),
• Apokaliptična demografija – mediji imajo velik vpliv na razvoj takega socialnega
konstrukta – ko se pojavi v medijih,
• „Manj in manj ljudi podpira več in več“, … razpad družbenega sistema….?
• Problem staranje populacije se kaže na ravni politične ekonomije… kot dokončna, vendar
nejasno določena grožnja (Lundgren & Ljuslinder 2011),
Prispodobe staranja v medijih
• izziv
• če izziva ne bomo obvladali sledi katastrofa,
• problem, kriza (grožnja krize, kriza starosti, izkrivljena krivulja staranja, temna prihodnost,
nespodobno, neželeno, dirjajoče,
• zmanjšanje rodnosti, daljše življenje, demografska puščava:
• „upokojitveni boom“,
• „boom sivih panterjev“,
• „boom seniorjev“,
• „boom babic“,
• šok, šok starosti sledi,
• bomba, populacijska bomba, eksplozija starosti, bomba tiktaka, časovna demografska bomba,
zatišje pred nevihto,
• priprava na demografske spremembe – vsebujoči pomen: nič še nismo naredili v zvezi s tem
problemom.
•
Stari so „Drugi“
• naši starejši, naši stari – naslavljanje skupnosti starejših (mi,
družba) – izogibanje negotovosti,
• barva las
• ljudje s srebrnimi lasmi, (kolektivni pristop – oni- starejša
populacija),
• samo-opis – (status, fermentacija),
• starejši ljudje, penzionerji, 50+, starejši,
• negativnih stereotipov ni bilo.
Prikriti ageizem
• One article began by stating: ‘‘Germany considers introducing
voting rights for children to compensate that a majority of the
electorate soon wear out the park benches and feed pigeons.
That is a sharp reminder of how rapidly populations are ageing in
Europe’’ (2003).
• ‘‘The rising proportion of older people seems to be the true
obstacle to growth’’ (1993).
• ‘‘In modern industrial society you do not get more adept over the
years but only slower, and thus increasingly becomes an obstacle
in the system’’ (1992).
Apokaliptičnost
• apokaliptična demografija: starejši ljudje so dodano breme
(Martin, Williams & O‘Neil 2009),
• kategorično razlikovanje starejših ljudi: skupina starejših ljudi je
posebna skupina z določenimi značilnostmi in pripisanimi
lastnostmi, ki ustvarja poseben način medijske obravnave starejših
ljudi,
• medijske zgodbe: ustvarjajo obliko jasne razprave, ki oblikuje
staranje in identiteto staranja.
Družbeni konstrukti staranja nove dobe
• Gergen in Gergen (2000):
• temna doba staranja (bolezen, nimajo denarja, so družbeno
izključeni),
• „staranje je neozdravljiva bolezen“,
• „krhke osebe ujete v svoje domove, ki so neaktivne in ujetnice
svoje bolezni“.
• Zgodovina razume dolgo življenje kot katastrofo,
• Ageistični konstrukti: „grdi, brez zob, neprivlačni, ne morejo
zadržati telesnih tekočin, zmedeni, nemočni“,
Staranje in individualizem
• Kulturne predpostavke v ZDA v preteklosti – velja tudi za sodobne
družbe v evropskem prostoru -individualistična tradicija (sposoben
posameznik, sposoben sprejemati lastne odločitve, izbira lasten
način življenja):
1. vsi, ki tega ne zmorejo imajo sekundarni status v družbi,
2. starejši „ovirajo“ svobodo mlajših,
•
Vpliv pragmatičnega pogleda
• meritokratsko načelo: produktivnost, ki se uporabi kot enačba:
produktivnost – minus starost = vrednost posameznika,
• zanikanje izkušenj: „bili so….“,
• izguba vrednosti: rodnost, videz, znaki upada,
Družbena konstrukcija vrednosti
valovanje in spreminjanje konstruktov,
starejša populacija ustvarja svoje družbene konstrukte,
konstrukt “naturaliziran življenjski tok“,
zaznava časa in procesa staranja je relativna in predvsem
individualna,
• Neugarten (1980): „age-relevant society“ – 28 let star major, 50
let star upokojenec, 65 let star oče otroka v vrtcu, 70 let star
študent…
•
•
•
•
Procesa staranja ni
• Proces staranja se ustvari znotraj določene kulture v določenem
času,
• Gussi (Kenija) ne poznajo „starejših“,
•
•
•
•
spoštovanje,
ubogljivost,
ugled,
samo-spoštovanje.
• „žrtev bolezni“ ali „pripisan konstrukt bolezni“ imata velik vpliv
na osebno počutje človeka.
Konstrukt staranja v znanstvenih delih
• „upad“
• produktivnost, individualizem,
• naturalizacija – močno orodje – zelo težko zanikamo nekaj, kar je
naravno (staranje),
• znanost spodbuja retorično naturalizacijo, ker je ne zanika,
Spremembe „Temne dobe“ staranja
Potencialna moč starejše populacije:
• Politična moč starejše populacije kakovostna organiziranost, politična
aktivnost?
• Demografska moč starejše populacije: prevladujoča populacija?
• ekonomska moč starejše populacije?
• Informacijska podpora mreženju starejše populacije: pospešeno druženje,
hiter pretok informacij?
• Vedno več tehnološko pismenih ljudi se bliža upokojitvi?
• Starost v virtualni komunikaciji ni več pomembna, se možnosti za
komunikacijo povečujejo?
Konstrukt večne mladosti
1. Konstrukt večne mladosti:
• „gerofobija“, stresor, depresivni dejavnik –psiho-kulturna bolezen, starejši
sprejemajo konstrukt z nenehnim vzdrževanjem mladostnega videza.
2. Spremembe konstrukta:
• „Rekonstrukcija pogleda na proces staranja!“,
• „Videz starejših ljudi v današnjem času je takšen, kot videz mlajših odraslih
pred desetletji“ (Margolis, 1990).
Vzporedne podobe in življenjski slogi
• Rekonstrukcija produktivnosti in statusa,
• Življenjski slog, avtonomija, zasebnost, lastno vrednotenje
družbene stvarnosti,
• Pestrost družbenega življenja,
• Močna potreba po samo-nadzoru,
• Nova celovitost, smisel življenja,
• Zavidanje starosti,
• Podoživljanje preteklosti (mi smo bili tam) (tržna niša),
Aktivno raziskovanje sveta
• Rekonstrukcija podob in aktivnosti (problem finančne moči),
• Protestantska etika ne slabi več želje in potrebe po uživanju,
• Delo ni več v središču – v EU se nasprotno krepi moč potrošniške
družbe.
Upad socialnega kapitala
• "Bowling alone: America’s declining social capital" Robert Putnam (1995),
Negativno:
• prostovoljnega sodelovanja ni več,
• družbeni kapital slabi (norme, omrežja in zaupanje),
• delovno mesto ustvarja novo temno dobo (Dark age),
Pozitivno:
• starejši ljudje ustvarjajo širše polje prostega časa, ker njihova populacija
narašča,
• ponovno se krepi občutek, da so sposobni in da imajo samo-nadzor.
Produktivnost
•
•
•
•
•
struktura časa se spreminja,
delati dlje ali prehodno zaključiti aktivno delovno dobo,
razvoj in napredek se ustavljata,
trajnostno usmerjen pogled na svet,
zadovoljevanje osnovnih potreb je izhodišče.
Faktorji v rekonstrukciji fenomena staranja
•
•
•
•
•
sprostitev,
telesna aktivnost,
v stiku z naravo,
v stiku z družino,
dobro, kakovostno življenje ni več usmerjeno v iskanje
„odličnosti“ za vsako ceno.
Diskurzivni (razpravni) vzorci
• ustvarjanje vtisa, da gre zares (statistična, grafična podpora),
• dihotomno prikazovanje pojava (poenostavljanje),
• uporaba čustev, (‘‘reassure the audience, or in contrast, to increase anxiety or raise anger’’ (de
Landtsheer 2009: 63),
• oblikovanje populistične podobe prazne grožnje, (‘‘apocalyptic imaginations are decidedly
populist’’, writes Swyngedouw (2010: 219)),
• „mi“ ljudje (tisti, ki so prizadeti – njihovo blagostanje population ageing was installed, so to
speak, as an empty threat that simultaneously managed to form a link between the range of
different identities and demands that constituted the ‘‘we’’ in the first place (Laclau 2005;
Žižek 2006).
• globalna nevarnost,
• zunanji sovražnik,
• zadrževanje katastrofe,
• protislovne liberalizacijske tendence.
Kako navajati vir
Ambrož, M. (2015). Ali je staranje realnost ali družbeni konstrukt?
Dostopno na: www.milanambroz.net; www.orgoscape.net