Več - Vlada Republike Slovenije

Comments

Transcription

Več - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
F: +386 1 251 23 12
E: [email protected]
www.ukom.gov.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 27. november 2015
65. redna seja Vlade RS
Vlada pooblastila pogajalsko skupino za pogajanja o stavkovnih zahtevah Policijskega
sindikata Slovenije in Sindikata policistov Slovenije
Vlada RS je na današnji seji pooblastila pogajalsko skupino, da se pogaja o odpravi ključnih
anomalij pri plačah policistk in policistov. Pri tem bo upoštevala učinke Dogovora o ukrepih na
področju plač za leto 2016 in se glede tega pogajala v okviru dodatnih finančnih sredstev
državnega proračuna, kar bo sproti usklajevala z Ministrstvom za finance.
Ravno tako mora pogajalska skupina preveriti učinke predlogov rešitev na socialni in materialni
položaj policistov s stališča rešitev zapisanih v predlogu Sprememb in dopolnitev Zakona o
organizaciji in delu v policiji in jih upoštevati pri pogajanjih ter pripravi posameznih konkretnih
rešitev.
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju
protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine. Vlada besedilo
predloga zakona pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku, saj gre
za manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije.
Sprememba zakona sledi načelu varovanja kulturne dediščine in glede na vsebino Direktive
2014/60/EU omogoča višjo stopnjo varovanja nacionalnega bogastva ob morebitnem
protipravnem odstranjevanju z ozemlja RS in drugih držav članic. Bistvene spremembe v
direktivi so:
• Države članice same določajo svoje nacionalno bogastvo skladno s svojo zakonodajo,
brez doslej veljavnih cenovnih pragov in zvrsti. Navedena sprememba omogoča, da se
varuje celotno nacionalno bogastvo vsake države članice.
• Podaljšujeta se roka za vlaganje zahtevkov in preverbo, in sicer rok za vlaganje
zahtevka z enega na tri leta od datuma, ko država izve za lokacijo predmeta, rok za
preverbo, ali je predmet vračanja predmet kulturne dediščine, pa z dveh na šest
mesecev. To podaljšanje zagotavlja možnost učinkovite izvedbe postopka. Doslej
veljavni roki so se pokazali kot prekratki za preverbo in vlaganje zahtevkov, saj
zahtevnejši primeri potrebujejo daljše obdobje preverjanja in zbiranja dokazov.
• Osrednji organi držav članic med seboj komunicirajo po modulu informacijskega
sistema (IMI) za notranji trg, ki je posebej prilagojen predmetom kulturne dediščine. To
omogoča hitrejšo in sprotnejšo komunikacijo v nasprotju z dosedanjim pisnim
obveščanjem.
• Posedovanje predmeta v dobri veri se razširi s podrobnejšo navedbo ravnanja z
dolžno skrbnostjo. Taka določba zavezuje lastnike oz. posestnike predmetov k
•
odgovornemu ravnanju pri preverjanju izvora, ki je bilo doslej opredeljeno in podprto
zelo šibko.
Obdobje poročanja o uporabi direktive se podaljšuje s treh na pet let. Komunikacija v
sistemu IMI namreč omogoča državam članicam sprotno spremljanje stanja in
postopkov, zaradi česar je smiselno podaljšati obdobje poročanja na pet let.
Vir: MK
Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (EPA 687-VII)
za tretjo obravnavo in ga pošlje Državnemu zboru RS.
Vlada je 23. julija 2015 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A) – prva obravnava in ga poslala v
obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS na podlagi 114. člena Poslovnika državnega
zbora.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 14. seji dne 6. 11. 2015 kot matično delovno telo
obravnaval zakonski predlog in sprejel amandmaje poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD k 1.,
2., 3., 5., 6., 7., 11., 13., 14., 15., 16., 18. in k 19. členu zakonskega predloga.
Državni zbor je na 13. redni seji dne 19. 11. 2015 opravil drugo obravnavo predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank
in sprejel amandma k 8. členu ter sprejel sklep, da vlada pripravi besedilo predloga zakona za
tretjo obravnavo.
Državni zbor je vlado zaprosil, da predlog zakona v skladu z drugim odstavkom 140. člena
Poslovnika Državnega zbora predloži v roku, ki bo omogočil njegovo obravnavo na 14. seji
Državnega zbora, ki se bo pričela 12. decembra 2015.
Besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo je pripravljeno na podlagi sprejetih amandmajev
in je pravno tehnično urejeno.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje o Zahtevi Državnega sveta, da DZ ponovno odloča o ZIPRS za leti
2016 in 2017
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o Zahtevi Državnega sveta RS, da Državni
zbor RS ponovno odloča o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016
in 2017.
Državni svet RS je 25.11.2015 izglasoval Zahtevo, da Državni zbor RS ponovno odloča o
Zakonu o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017. Razlog je predvsem v nestrinjanju z
določbami ZIPRS1617, ki se nanašajo na: določitev višine povprečnine, ki pripada občinam,
določitev obsega sredstev za sofinanciranje investicij občin ter financiranje vseh občin le do
obsega primerne porabe.
Vlada se z mnenjem Državnega sveta ne strinja. Vlada je v letu 2015 vložila vse napore za
znižanje izdatkov proračunov občin. Pri tem je v največji možni meri sledila predlogom, ki so jih
na pogajanjih izpostavljala združenja. Ni pa bilo mogoče popustiti tistim zahtevam, ki bi zaradi
povečanja izdatkov proračuna države imele za posledico kršitev 148. člena Ustave, določb
Zakona o fiskalnem pravilu in zavez, s katerimi se je Slovenija zavezala k spoštovanju
skupnih pravil glede vodenja politike vzdržnih in odgovornih javnih financ.
Vlada meni, da ob upoštevanju učinkov ukrepov, ki so bili sprejeti, povprečnina v višini 522
evrov občinam v letu 2016 zagotavlja vsaj enak položaj kot ga imajo letos. Ta trditev je
utemeljena z izračunanimi vplivi na izdatke občin v prihodnjem letu. Upoštevano je povečanje
in zmanjšanje obveznosti občinskih proračunov v letu 2016:
• na eni strani - z občinami v večini usklajena - ocena učinkov doslej uveljavljenih
sprememb v prihodnjem letu 2016 in sicer 20,3 mio evrov. Nekateri od teh učinkov
(okrog 8 mio EUR) so potencialni – občine jih bodo občutile, če bodo imele investicije,
z drugimi ukrepi pa se bodo izdatki znižali za 12,2 mio evrov,
• na drugi strani povečanje obveznosti občin zaradi povečanja plač za 13,5 mio evrov.
Da so v povprečnino 522 evrov vštete povečane obveznosti občin za kritje višjih stroškov dela
v javnem sektorju, ki izhajajo iz sklenjenega sporazuma s sindikati, je razvidno iz dejstva, da je
bil v Državni zbor posredovan predlog ZIPRS1617 v katerem je bila določena povprečnina v
višini 519 evrov.
Z namenom zbliževanja stališč med občinami in vlado in sklenitve dogovora se je poleg drugih
ukrepov, v ZIPRS1617 določila še:
• pravna podlaga za možnost izdaje novih odlokov o odmeri NUSZ,
• pravna podlaga za pridobitev povratnih sredstev za občine v višini 3 % skupne
primerne porabe (33 mio eurov) pod ugodnimi pogoji - ročnost sedem do deset let,
obrestna mera 0% in brez administrativnih ovir; ta zadolžitev bo izvzeta iz kvote
dopustnega zadolževanja,
• pravna podlaga po kateri bodo lahko občine sredstva za investicije namenile tudi za
stroške evropskih projektov, ki so za projekt nujni, a niso pripoznani kot upravičeni
(vključno z nepovračljivim DDV), pa tudi za poplačilo obveznosti iz zadolžitve za že
zaključene investicije,
• pravna podlaga povečane kvote za zadolževanje za evropsko sofinancirane
investicije, na način kot je bila določena za leto 2015 (za dve odstotni točki osnove).
Če bi vlada upoštevala zahteve občin, bi to terjalo dodatna sredstva za finančno izravnavo v
višini 37 mio evrov (28,9 mio evrov za višjo povprečnino in 8 mio evrov za presežke nad
primerno porabo) in dodaten investicijski transfer iz A bilance v višini 22 mio evrov, skupaj torej
59 mio evrov dodatnih sredstev. Ta sredstva bi morali zagotoviti s krčenjem pravic porabe
drugih proračunskih uporabnikov in s posegi v druge ustavno varovane pravice, ki jih
zagotavlja država, ali pa, kot že povedano, s kršitvijo 148. člena Ustave, določb zakona, ki
ureja fiskalno pravilo in mednarodnih zavez.
Ker v državnem proračunu dodatnih sredstev ni mogoče zagotoviti in ker ne more biti dvoma,
da so ob upoštevanju sprejetih ukrepov in seveda tudi racionalizacijo stroškov na katero lahko
vplivajo občine, občinam zagotovljena sredstva v obsegu s katerim bodo v letu 2016 lahko
opravljale svoje naloge, je bilo Državnemu zboru predlagano, da se Zakon o izvrševanju
proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 sprejme.
Vir: MF
Vlada sprejela Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe kopališča Bioterme
Mala Nedelja
Vlada RS je sprejela Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe kopališča Bioterme
Mala Nedelja iz vrtin Mo-1 in Mo-2g.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v letu 2015 intenzivno pristopilo k reševanju
problematike nepodeljenih koncesij. Pripravilo je koncesijske akte, izvedlo več posvetovanj z
deležniki.
Osnovni razlogi za podelitev koncesij:
• podelitev koncesij predstavlja izpolnitev obvez Slovenije, ki izhajajo iz določb Direktive
2000/60/ES (točka (e) tretjega odstavka 11. člena);
•
•
•
•
•
•
•
•
•
podelitev koncesij obstoječim uporabnikom vode predstavlja tudi izvedbo dopolnilnega
ukrepa DUPPS8.6 - Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz termalnih
vodonosnikov, ki je priloga veljavnega Načrta upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11 in 49/12));
podelitev koncesij predstavlja odpravo tveganja zaradi obstoja nedovoljenih državnih
pomoči;
podelitev koncesij predstavlja izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je predložilo in
potrdilo računsko sodišče v svoji reviziji o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in
2010;
obravnavana uredba in vse ostale koncesijske uredbe, ki so v pripravi z vsemi
določbami o pogojih, vrednotenju, določanju načina rabe,.. povsem sledijo sprejetim
odločitvam vlade, da vzpostavi namenski sklad za vode v letu 2015 (kar je že
izvedeno), reorganizira področje upravljanja z vodami (kar se izvaja v letu 2015) ter
vzpostavi sistemski vir za financiranje ukrepov varstva, rabe in financiranja skozi
navedeni sklad;
podelitev koncesij in zagotovitev pravne podlage za zaračunavanje plačila za
koncesijo predstavlja odpravo neenakopravnega obravnavanja uporabnikov vode;
podelitev koncesij odpravlja odpravo negotovosti in težav, na katere so opozarjali
uporabniki vode, kot so nezmožnost pridobivanja kreditov, različnih subvencij in
podobno;
podelitev koncesij predstavlja odpravo pravne negotovosti uporabnikom vode;
podelitev koncesij omogoča izvajanje lastniške funkcije subjektov, ki rabijo vodo v
primeru prodaje, stečaja in podobno;
ureditev tega področja predstavlja ureditev in vzpostavitev spremljanja podeljenih
vodnih pravic in dejanske rabe vode, vzpostavitev ustreznih evidenc in nadzora nad
odvzemanjem vode, kar je predpogoj za izpolnjevanje ciljev doseganja dobrega stanja
voda.
Predvideni sistem obračuna koncesnin je stimulativen na način možnega bistvenega znižanja
obveznosti družb za rabo vode v primerih, ko družbe želijo znižati porabo vode in s tem tudi
omogočiti drugim potencialno zainteresiranim novo rabo vode, predvsem pa zagotoviti na
vodonosnikih vzdržno in trajno rabo ter dobro stanje. Postopen prehod na polno plačilo
koncesnine (v letu 2020) tudi omogoča družbam, da časovno in finančno lahko izvedejo svoje
izboljšave.
S sprejetjem uredbe je vlada zaključila desetletno obdobje, ko naveden uporabnik vode, kljub
dejansko izvedeni rabi, ni imel podeljene koncesij za rabo te vode. Vlada je prepričana, da
predlagana vsebina uredbe dopušča tako koncendentu (RS) kot koncesionarju usmerjeno,
sprejemljivo, trajno in zanesljivo uporabo vodnih virov v prihodnje.
Vir: MOP
Vlada sprejela spremembe Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih
stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnim
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v
neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin.
Uredba se spreminja glede definicije primerne površine stanovanja, saj je v neskladju s
Stanovanjskim zakonom (SZ-1). Treba je upoštevati določila, ki določajo, da se subvencija
izračuna od primerne površine stanovanja, ki je določena v SZ-1. SZ-1 določa tudi, da se pri
izračunavanju višine neprofitne najemnine upošteva dejanska površina stanovanja, ki jo
najemnik zaseda, vendar ne večja kot znaša primerna površina glede na število oseb. Uredba
se spreminja v določitvi površine stanovanja, ki se uporabi za določitev višine subvencije, tako,
da se upošteva dejanska površina stanovanja, vendar največ do primerne površine stanovanja
glede na število oseb.
Vir: MOP
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izvajanja javne
službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izvajanja javne
službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.
V uredbi se odpravlja administrativne ovire, do katerih je prišlo pri upravljanju in vzdrževanju
hidromelioracijskih sistemov in so se pokazale za kritične tekom izvajanja. Veliko časa je
porabljeno z usklajevanjem programov vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov med
izvajalcem javne službe, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) in Ministrstvom
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Uredba določa pripravo in sprejem programov
vzdrževanja hidromelioracijskih sistemom samo izvajalca javne službe, brez potrditve MKGP.
Programi vzdrževanja temeljijo na izvedbi strokovnih vzdrževalnih del na hidromelioracijskih
sistemih, za katere je Sklad usposobljen in mu je bila zaradi tega dodeljena javna služba. Prav
tako je pri pripravi programov vzdrževanja poglavitno poznavanje dejanske stanja in potreb na
hidromelioracijskem sistemu in Sklad s svojimi izpostavami odlično pokriva teren. Programa
upravljanja, kjer so natančno definirane vsakoletne naloge javne službe, pa še vedno potrdi
MKGP. Prav tako se s predlogom uredbe ukinjajo petletni programi vzdrževanja, kot obvezni
programi, saj predstavljajo samo dodatno administrativno delo. Če pa se bo pokazala potreba,
pa se lahko pripravijo tudi ti programi. Na novo se tudi določijo datumi, do kdaj morajo biti
pripravljeni programi vzdrževanja. Po novem bi se vzdrževanje izvajalo samo na tistih
hidromelioracijskih sistemih, ki so v katastru melioracijskih sistemov in naprav določeni kot
delujoči, upravljanje pa bi se izvajalo nad vsemi vpisanimi hidromelioracijskimi sistemi, razen
nad tistimi hidromelioracijskimi sistemi, ki so opredeljeni kot planirani. Vse spremembe so
pripravljene v luči odprave administrativnih ovir, boljše gospodarnosti in učinkovitosti delovanja
hidromelioracijskih sistemov.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila s polletnim poročilom o izvajanju sanacijskega programa Javnega
zavoda TNP
Vlada RS se je seznanila z vsebino polletnega poročila o izvajanju sanacijskega programa
Javnega zavoda Triglavski narodni park za obdobje 2014 – 2020, v obdobju od 1. 1. do 30. 6.
2015. Vlada je javnemu zavodu naložila, da mora v primeru odstopanja od sanacijskega
programa tudi na koncu leta 2015 pripraviti dopolnitev ukrepov sanacijskega programa in o
tem obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, ki posreduje dopolnitev sanacijskega programa
vladi v sprejem.
Vir: MOP
Vlada prenesla pravice porabe MF na MZZ
Vlada RS je na današnji redni seji odločila, da del kupnine od prodaje nepremičnine v višini
3.830.000 EUR pripada Ministrstvu za zunanje zadeve za nakup nepremičnine za delovanje
veleposlaništva v Londonu. Vlada RS je odločila, da se pravice porabe za nakup nepremičnine
prenesejo iz namenske postavke Investicije in investicijsko vzdrževanje – sredstva od prodaje
državnega premoženja Ministrstva za finance na namensko postavko Osnovna sredstva sredstva od prodaje državnega premoženja Ministrstva za zunanje zadeve.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Londonu je bil najemnik poslovnih prostorov na naslovu
10 Little College Street v Londonu. Najemodajalec in lastnik, Church Commissioners for
England, je maja letos odpovedal najemno pogodbo, ker želi nepremičnino prodati kot
stanovanjski objekt. Lastnik je postavil ceno v višini 6,25 mio GBP, pri čemer bi moral kupec
ob nakupu plačati tudi davek na dodano vrednost, ki znaša 20%. MZZ je po temeljitem
premisleku ugotovilo, da nakup omenjene nepremičnine, čeprav bi odpadli stroški vrnitve
objekta v prvotno stanje, ne bi bil ekonomsko upravičen.
Iz opravljene analize ekonomske učinkovitosti opravljene na Ministrstvu za zunanje zadeve
izhaja, da bi bil najem novih poslovnih prostorov neracionalen in nesmotrn, saj znašajo
najemnine za poslovne prostore v okrožjih Londona, kjer se nahajajo tudi druga
veleposlaništva (Westminster, Belgravia, Kensington), med 20 in 25 tisoč GBP mesečno.
Veleposlaništvo v Londonu je po pregledu trga z nepremičninami v Londonu našlo primeren
objekt za veleposlaništvo na naslovu 17 Dartmouth Street. Lastnik nepremičnine je
gospodarska družba Jade Trading, registrirana na Britanskih deviških otokih. Cena objekta je
2.995.000 GBP. Ob nakupu nepremičnine Republiki Sloveniji ne bi bilo potrebno plačati DDV
(objekt ima status "VAT non-elected"). MZZ je ugotovilo, da je zahtevana cena nepremičnine
glede na cene drugih primerljivih nepremičnin relativno ugodna (npr. za 200 GBP na kvadratni
čevelj nižja od zahtevane cene za obstoječe prostore).
MZZ ocenjuje, da je nakup nepremičnine za postavljeno ceno smotrn in ekonomsko upravičen,
kar izhaja tudi iz Investicijskega programa, vendar v svojem finančnem načrtu nima
zagotovljenih sredstev na postavki za investicije, saj predstavlja plačilo kupnine nepredviden
strošek in je posledica predčasne odpovedi najemne pogodbe za zdajšnje poslovne prostore s
strani najemodajalca.
Zato je Vlada RS določila, da del kupnine od prodaje nepremičnine z ID znaki 1725-2849/0,
1725-2850/0, 1725-2851/0, 1725-2852/0 in 1725-2853/0, vse k.o. 1725- Ajdovščina, ki pripada
Ministrstvu za finance, v višini 3.830.000 EUR prenese v upravljanje Ministrstvu za zunanje
zadeve za nakup nepremičnine za delovanje veleposlaništva v Londonu.
Vir: MF
Vlada razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije Upravi RS za zaščito in
reševanje, Generalštabu Slovenske vojske in MDDSZ
Vlada RS je na današnji redni seji izvršila razporeditev sredstev splošne proračunske
rezervacije Upravi RS za zaščito in reševanje, Generalštabu Slovenske vojske in MDDSZ.
Razporeditev sredstev Upravi RS za zaščito in reševanje in Generalštabu Slovenske vojske v
višini 1.918.314,22 EUR se zagotavlja za kritje upravičenih stroškov nastalih za obvladovanje
migrantske krize v mesecu oktobru in novembru (za nakup prehrane, najem šotorov, najem
sanitarij, ogrevalne naprave, gorivo, plačilo komunalnih storitev).
Razporeditev sredstev Ministrstvu za delo, družbino, socialne zadeve in enake možnosti v
višini 13.953,42 EUR se namenja izplačilom odškodnin iz naslova poklicnih bolezni zaradi
azbesta. Za leto 2015 je bilo za namen izplačila odškodnin iz naslova poklicnih bolezni zaradi
azbesta načrtovanih 679.000 EUR. Že v obdobju od 1.1.2015 do 1.7.2015 je komisija za
izplačilo odškodnin porabila 617.456,38 EUR. Zaradi navedenega je komisija meseca julija
2015 zaprosila za dodatna sredstva, saj bi sicer bilo njeno delovanje oteženo. Oktobra je
komisija prejela dodatnih 250.000 EUR. Komisija je v drugem polletju 2015 do sedaj zasedala
dvakrat, in sicer 28.8.2015 in 11.11.2015, vendar pa dodatnih 250.000 EUR ne zadošča za
izplačila odškodnin za upravičence, ki so bili obravnavani na teh dveh sejah. Komisija
ugotavlja, da je bilo v letu 2015 več vlog, kot prejšnja leta, da so diagnoze čedalje hujše
(opažen porast mezoteleiomov), prav tako pa je čedalje več upravičencev, katerih delodajalci
ne obstajajo več in mora Republika Slovenija zato plačati celoten delež odškodnine in ne le
60%. Komisija je ugotovila, da za nemoteno delovanje v letu 2015 in za izplačila odškodnin
upravičencem, ki so bili obravnavani na seji komisije dne 11.11.2015 potrebuje še 18.500,00
EUR dodatnih sredstev. Komisija je odločila in so sporazumi podpisani za 10 upravičencev v
skupni višini 205.126,90 EUR. Manko sredstev je v višini 18.015,84 EUR. Upoštevajoč
prerazporeditev med konti v okviru PP 5842 iz konta 4020 na 4027 v višini 4.062,42 EUR, je
bila izkazana potreba po dodatnih 13.953,42 EUR.
Vir: MF
Vlada sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v
Republiki Sloveniji za leto 2013 in 2014
Vlada RS je na današnji seji sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje
avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2013 in Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa
izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2014.
V letu 2013 je znašala realizacija razvoja in obnavljanja avtocest in drugih investicij (brez
obveznosti iz zadolževanja) 60.534.520 evrov (z DDV) oz. 53.146.211 evrov (brez DDV).
Gradbena dela so se izvajala na skupaj 20,7 km novih avtocest, hitrih cest in drugih cest.
Dokončana in predana prometu je bila ploščad za Bencinski servis Cikava.
Gradbena dela so se nadaljevala na odseku Koper – Izola, ploščadi za bencinski servis Cikava
in na odseku Šentvid – Koseze.
Potekala so tudi obnovitvena dela in naložbe v obstoječe avtoceste ter dela na nekaterih
državnih-navezovalnih cestah.
Projektna in druga dokumentacija se je pripravljala za odseka Jagodje – Lucija in Draženci –
Gruškovje ter za priključek Šmarje Sap.
Potekali so postopki prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor ter odkupi nepremičnin.
Obveznosti iz zadolževanja so v letu 2013 dosegle vrednost 192.828.144 evrov.
DARS opravlja posle v imenu in za račun države za naloge prostorskega načrtovanja in
pridobivanja nepremičnin, sredstva se zagotavljajo v proračunu RS. Za izvedbo teh nalog je
bilo iz proračuna RS skupaj zagotovljenih 12.462.237 evrov, od tega 7.344.329 evrov za
naloge, izvedene v letu 2013, 3.703.956 evrov za naloge izvedene v letu 2012 ter 1.413.952
evrov za naloge, izvedene v letu 2011.
Za financiranje graditve in obnov je bilo v letu 2013 zagotovljenih skupaj 43.315.522 evrov.
Poleg lastnih sredstev ter sofinanciranja s strani ASFINAG v višini 1.277.127 evrov je DARS v
letu 2013 prejel iz projekta TEN-T 923.887 evrov, iz programa EasyWay – faza II 504.617 ter
iz sredstev Kohezijskega sklada 444.999 evrov.
Najeta sta bila dva nova kredita za financiranje gradnje avtocest pri Sberbank Slovenija v višini
60 mio evrov ter pri NLB d. d. v višini 50 mio evrov.
V letu 2014 je znašala realizacija razvoja in obnavljanja avtocest in drugih investicij (brez
obveznosti iz zadolževanja) 112.612.469 evrov (z DDV) oz. 97.101.821 evrov (brez DDV).
Gradbena dela so se izvajala na skupaj 20,7 km novih avtocest, hitrih cest in drugih cest.
Nadaljevala se je gradnja odseka Koper–Izola s predorom Markovec.
Na področju prostorskega načrtovanja je potekala priprava osmih državnih prostorskih načrtov.
Dokončana je bila projektna dokumentacija za avtocesto Draženci – MMP Gruškovje in
pridobljeno gradbeno dovoljenje za 1. etapo AC, izdelan je bil tudi projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja za polni priključek Šmarje - Sap.
Izvajale so se tudi aktivnosti za sledeče investicije: odsek HC Jagodje‒Lucija, odsek AC
Koseze‒Kozarje (razširitev v 6-pasovnico), avtocestni priključek Brezovica, protivetrna zaščita
na HC Razdrto–Vipava (Rebernice), dograditev druge cevi predora Karavanke, izpostava
avtocestne baze Kozina v Bertokih in preureditev cestninskih postaj z namenom vzpostavitve
ECS v prostem prometnem toku.
Obnovljenih je bilo skoraj dvakrat več kilometrov vozišč kot preteklo leto, izvedene štiri delne
obnove premostitvenih objektov. Z evropsko direktivo je bila usklajena elektrostrojna oprema v
predorih Jasovnik, Trojane, Podmilj in Dekani. Izvedeni sta bili prvi dve fazi sanacije
prezračevanja v predoru Karavanke.
Na področju gradnje protihrupnih ograj so bila dela na odseku Unec – Postojna končana, na
odsekih Brezovica ‒ Vrhnika, Dramlje ‒ Celje in Celje ‒ Arja vas pa so se dela pričela v
spomladanskem času in so se izvajala skozi vso gradbeno sezono.
Viri so se v letu 2014 zagotavljali iz lastnih sredstev DARS d.d., zadolževanja ter iz drugih
virov (evropska sredstva).
Naloge prostorskega načrtovanja so bile izvedene v vrednosti 1.472.994 evrov, naloge
pridobivanja nepremičnin pa v vrednosti 20.117.573 evrov.
Črpanje evropskih sredstev je bilo realizirano v višini 790.085,65 evrov iz projekta TEN-T ter
13.715.181,15 evrov iz sredstev Kohezijskega sklada.
Januarja 2015 se je zaključil postopek zadolžitve, DARS je sklenil kreditno pogodbo na osnovi
zadolžnice »Schuldschein« v višini 37,78 milijonov evrov s pokojninsko družbo. Kredit je
sklenjen za dobo 15 let z enkratnim odplačilom na koncu obdobja in letnim plačevanjem
obresti.
Vir: MzI
Vlada podaljšala koncesijo za prirejanje iger na srečo v igralnem salonu Gold Club
Casino
Vlada RS je na današnji redni seji podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v
igralnem salonu Gold Club Casino do 20. 12. 2020.
Gospodarska družba Gold Club je z zahtevo zaprosila vlado za podaljšanje koncesije za
prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Igralni salon Gold Club Casino«, ki ji je
bila dodeljena z odločbo 17. 12. 2002.
Koncesionar za igralni salon je v zahtevi za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger
na srečo v igralnem salonu navedel podatke in priložil dokumentacijo, kot to določata 67. v
zvezi s 100. členom ZIS in 93. člen ZIS. Poleg tega je bila pozvana tudi Finančna uprava
Republike Slovenije – Posebni finančni urad, ki je nadzorni organ za področje prirejanja iger na
srečo, da poda strokovno mnenje glede poslovanja koncesionarja za igralni salon v obdobju od
zadnjega podaljšanja koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v letu 2010, kot tudi
podatke o izpolnjevanju davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti
koncesionarja za igralni salon.
Po pregledu celotne dokumentacije je vlada odločila, da se koncesionarju za igralni salon
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Igralni salon Gold Club
Casino« podaljša do 20. 12. 2020.
Vir: MF
Vlada ustavila postopek za podaljšanje koncesije za prirejanje iger na srečo v igralnem
salonu
Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da se postopek, uveden na zahtevo družbe HIT za
podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu, ustavi.
Gospodarska družba HIT je zaprosila Vlado Republike Slovenije za podaljšanje koncesije za
prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Drive-in igralni salon«, ki ji je bila
dodeljena z odločbo 5. 12. 2002.
Koncesionar za igralni salon je 29. 9. 2015 Ministrstvo za finance obvestil, da navedeno
zahtevo umika, ker mu je vlada dodelila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v
igralnici »Casino Drive – in« za obdobje od 6. 12. 2015 do 6. 12. 2020.
Skladno z zakonodajo, ki ureja upravni postopek, je vlada ustavila postopek za podaljšanje
koncesije za prirejanje igre na srečo v igralnem salonu.
Vir: MF
Vlada dala predhodno soglasje, da lahko Doroteja Volovec, Artiče, ustanovi
gospodarsko družbo, ki bi poslovala kot invalidsko podjetje.
Doroteja Volovec, Artiče je pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
vložila vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja. Vlogi je priložila analizo upravičenosti
ustanovitve invalidskega podjetja, poslovni načrt za tri leta, predstavitev načrtovane družbe in
program, opise kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev delovanja načrtovanega
invalidskega podjetja s finančnimi projekcijami poslovanja.
V načrtovanem invalidskem podjetju bo sprva zaposlenih 16 delavcev, od tega 8 s statusom
invalida, od teh pa 6 najtežjih invalidov, ki se lahko zaposlijo le na zaščitenih delovnih mestih v
zaposlitvenih centrih ali invalidskih podjetjih, nato pa bo predvidoma zaposlenih 24 delavcev,
od tega 12 s statusom invalida, od teh 8 invalidov na zaščitenih delovnih mestih. Glavna
dejavnost načrtovanega invalidskega podjetja bodo enostavne proizvodne storitve, sicer
storitve čiščenja proizvodnih in poslovnih prostorov, dejavnost špedicije in logistike, dejavnost
socialnega servisa in svetovanja.
V načrtovanem invalidskem podjetju bodo skladno s poslovnim načrtom zagotovljeni ustrezni
kadri, proizvodni oz. storitveni programi in prostori, ki so ustrezna podlaga za normalno
poslovanje in prepoznavnost invalidskega podjetja. Pripravljeni so tudi ustrezni programi
usposabljanja delavcev in prilagoditve delovnih mest, s čemer se bo lahko zagotovilo uspešno
zaposlovanje invalidov.
Vir: MDDSZ
Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja
ni utemeljena
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje v zvezi z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani
za oceno ustavnosti 1. točke 4. člena, prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 34.
člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega
izvora.
Okrožno sodišče v Ljubljani navaja, da je v obravnavani pravdni zadevi tožeča stranka
Republika Slovenija, ki jo zastopa Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, zoper
toženo stranko: osebe iz konkretnega sodnega postopka, vložila tožbo za odvzem premoženja
nezakonitega izvora. Hkrati je tožeča stranka predlagala tudi podaljšanje začasnega
zavarovanja, ki je bilo odrejeno zoper prvo in tretjo toženo stranko, ter odreditev začasnega
zavarovanja zoper prvo, drugo, četrto in peto toženo stranko, sodišče pa je predlogom večidel
ugodilo. Po vložitvi ugovorov toženih strank je sodišče postopek zavarovanja prekinilo in
zahtevalo oceno ustavnosti zaradi mnenja, da je osemdnevni rok za ugovor po Zakonu o
1
odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) protiustavno prekratek.
Sodišče glede na navedbe toženih strank v postopku že samo ugotavlja in obsežno obrazloži,
da postopek po ZOPNI ni kaznovalni postopek, ampak je po svoji vsebini pravdni postopek, ter
da ne krši prepovedi retroaktivnosti. Ob tem pa ocenjuje, da je dokazni standard razlogov za
1
Uradni list RS, št. 91/11 brez novele ZOPNI-A.
sum kot pogoj za začetek finančne preiskave in posledično sorazmerno intenziven poseg v
lastninski in osebnostni položaj določene osebe, očitno prenizek.
Okrožno sodišče v Ljubljani kot protiustavno ocenjuje tudi podnormiranost in nejasnost pri
razločevanju, katero premoženje velja za zakonito in katero ne, še zlasti v delu, ki se nanaša
na premoženje, »ki izhaja iz takega premoženja, ali v katero je spremenjeno«, ter v primeru
pomešanega premoženja bodisi pri obdolžencu bodisi pri osebah, ki so z njim povezane
(predvsem izpostavlja 1. točko 4. člena ZOPNI, ki določa, kaj je »premoženje«).
Še bolj protiustavna naj bi bila po oceni sodišča navedena ureditev premoženja v zvezi s
toženimi osebami, ki naj bi bile s prvim tožencem povezane osebe v smislu 6. točke 4. člena
ZOPNI, saj se lahko zgodi, da je taki osebi zgolj zaradi osebne povezave s prvo toženo
stranko odvzeto njeno posebno premoženje in njen prispevek k skupnemu premoženju.
Glede na navedeno Okrožno sodišče v Ljubljani ocenjuje, da je z ureditvijo 1. točke 4. člena v
zvezi s prvim in drugim odstavkom 5. člena ZOPNI kršen poleg 33. člena tudi 2. člen Ustave
Republike Slovenije, v skladu s katerim morajo biti zakonske določbe jasne.
Vlada Republike Slovenije v zvezi z oceno Okrožnega sodišča v Ljubljani o prenizkih
kazensko-pravnih dokaznih standardih v različnih fazah postopka uvodoma izpostavlja, da
ZOPNI ne ureja odvzema premoženjske koristi, ki bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali
zaradi njega, ampak je sum storitve kataloškega kaznivega dejanja le navezna okoliščina, na
podlagi katere se lahko vzpostavi domneva premoženja nezakonitega izvora. Poleg tega mora
biti v skladu z ZOPNI podano še nesorazmerje med premoženjem določene osebe in dohodki,
zmanjšanimi za plačane davke in prispevke v obdobju, v katerem je bilo premoženje
pridobljeno, in skupna vrednost takega premoženja mora presegati 50.000 evrov.
Dodatno je treba pojasniti, da je odvzem premoženja nezakonitega izvora brez kazenske
obsodbe (»non-conviction based asset forfeiture«) v skladu z mednarodnimi priporočili in
2
standardi mogoč predvsem ali celo, če oseba med postopkom umre, je oproščena v
kazenskem postopku ali ima imuniteto pred kazenskim pregonom ali ni zadosti dokazov za
kazensko obsodbo in podobno, saj gre – če ni dokazano nasprotno – za nezakonito
pridobljeno premoženje, v zvezi s katerim lastninska pravica sploh ni mogla pravno veljavno
nastati.
Prav tako po mnenju Vlade Republike Slovenije ne drži trditev Okrožnega sodišča v Ljubljani,
da navedena ureditev »premoženja« oziroma »premoženja nezakonitega izvora« lahko
povzroči, da se povezani osebi v smislu 6. točke 4. člena ZOPNI odvzame njeno posebno
premoženje in njen prispevek k skupnemu premoženju zgolj zaradi osebne povezave s prvo
toženo stranko. »Povezana oseba« za potrebe ZOPNI je namreč tista oseba, na katero je bilo
premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski
vrednosti, ali navidezno, ali je z njenim premoženjem pomešano. Za potrebe postopka je sicer
v 6. členu ZOPNI res vzpostavljena zakonska domneva brezplačnosti prenosa, če je bilo
premoženje nezakonitega izvora med drugim preneseno na ožje družinske člane, vendar pa je
tudi to domnevo mogoče izpodbiti.
Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da zahteva Okrožnega sodišča v
Ljubljani za oceno ustavnosti 1. točke 4. člena, prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim
odstavkom 34. člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena ZOPNI ni utemeljena, saj
ocenjuje, da z obravnavano ureditvijo niso kršene pravice iz 2., 23. in 33. člena Ustave
Republike Slovenije ne z vidika prvo tožene osebe in ne z vidika povezanih oseb v smislu 6.
točke 4. člena ZOPNI.
Vir: MP
Vlada sprejela mnenje glede pobude Varuha človekovih pravic Republike Slovenije
glede reševanja migrantske problematike
2
Greenberg T. S., Samuel L. M., Grant W., Gray L.: »Stolen Asset Recovery – A good practice guide for
non-conviction based asset forfeiture«; Svetovna banka, Washington D. C., 2009.
Vlada RS je sprejela mnenje glede pobude Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v
zvezi z reševanjem migrantske problematike.
Varuh je obiskal sprejemne in nastanitvene centre ter spremljal postopke s tujci. Ugotovil je, da
je Republika Slovenija razmeroma dobro odreagirala na val migrantov, kljub temu pa Vladi
Republike Slovenije predlagal sprejem ukrepov za boljšo zagotovitev spoštovanja človekovih
pravic in temeljnih svoboščin, da se zagotovi prevajalce oziroma tolmače v sprejemnih in
nastanitvenih centrih, da se izboljša komunikacija s sosednjimi državami, da se zagotovijo
informativne brošure za tujce, da se stori vse za preprečevanje ločevanja družin in da se
poskrbi za ustrezno organizacijo delavcev na terenu.
Ministrstvo za notranje zadeve je z namenom spoštovanja človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, varovanja postopkov ter s ciljem, da se pospešijo postopki pri registraciji migrantov,
sprejelo potrebne ukrepe, da se zagotovi prevajalce oziroma tolmače v sprejemnih in
nastanitvenih centrih, da se izboljša komunikacija s sosednjimi državami, da se zagotovijo
informativne brošure za tujce, da se stori vse za preprečevanje ločevanja družin in da se
poskrbi za ustrezno organizacijo delavcev na terenu.
V dosedanjem masovnem prihodu migrantov je pogosto prihajalo do nepredvidenih situacij, na
podlagi katerih so morale organizacije in institucije udeležene v reševanje tovrstne
problematike sproti prilagajati svoje naloge in organizacijo dela. Nepredvidene situacije so in
še vedno najpogosteje nastopajo zaradi objektivnih kot tudi subjektivnih razlogov (vremenske
razmere, migracijski tokovi, politične odločitve dogovori s sosednjimi državami idr.). Ne glede
na omenjene razloge pa vsi vpleteni poskušajo zagotoviti visoko stopnjo strokovnosti in
profesionalnosti pri reševanju migrantske problematike. Glede na trenutno situacijo
ocenjujemo, da se je Republika Slovenija ustrezno pripravila na prihod migrantov, z
organizacijo ter resursi pri obravnavi tujcev pa venomer zagotavlja najmanj minimalne
standarde zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Vir: MNZ
Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s sanacijo plazu Šmihel
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanke mag. Mirjam Bon Klanjšček v
zvezi z izvajanjem sanacije plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica. Poslanka v vprašanju,
med drugim, pravi, da so sredstva, ki so bila namenjena za sanacijo območja na način, kot je
predviden z uredbo že poniknil, izvajalec, ki je bil izbran za izvedbo načrtovanih del je
propadel, dela pa še niso izvedena.
V odgovoru je pojasnjeno, da je vlada sprejela Uredbo o lokacijskem načrtu za vplivno
območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo
posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001. Ukrepi, načrtovani s
sprejeto uredbo niso bili izvedeni. Finančna sredstva za sanacijo vplivnega območja plazu
Šmihel niso bila zagotovljena. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za območje plazu
Šmihel, še ni izdelana izvedbena projektna dokumentacija, zato doslej tudi ni bilo mogoče
izbrati izvajalca gradbenih del.
V okviru zagotovljenih sredstev državnega proračuna so se tako na plazovih večjega obsega,
opredeljenih z zakonom, izvajala le najbolj nujna dela za ustalitev premikov in zagotovitev
varnosti pred morebitno hipno porušitvijo zemljine, v zadnjih letih pa so zagotovljena sredstva
zadoščala zgolj za nujne vzdrževalne ukrepe na že izvedenih ukrepih ter nujni monitoring
premikov zemljine. Smotrnost sanacije plazišča je bila izkazana v postopku izdelave in
potrditve državnega prostorskega načrta za vplivno območje plazu Šmihel. Vsekakor pa je
treba za zagotovitev trajne varnosti naselja Šmihel izvesti podporne konstrukcije, ki so
načrtovane ter obenem zadržati veduto naselja, kot je bila pred sprožitvijo plazu. Med možnimi
končnimi rešitvami glede same stanovanjske problematike takrat še naseljenih objektov je
seveda tudi nakup ustreznih nadomestnih stanovanjskih površin, ko bodo sredstva v državnem
proračunu to omogočala.
V predlogu proračuna za naslednji dve leti znaša predvidena zagotovitev finančnih sredstev
za leto 2016 v višini 1.350.000 EUR in za leto 2017 3.200.000 EUR.
Upoštevajoč sprejeti proračun, bo Ministrstvo za okolje in prostor prednostno reševalo
problematiko zagotovitve ustreznih bivalnih površin za sedaj izseljene prebivalce Šmihela.
Vir: MOP
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslana Tomaža Lisca v zvezi z
medresorsko analitično skupino
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje, ki ga je nanjo naslovil
poslanec Državnega zbora Tomaž Lisec, in sicer v zvezi z vzpostavitvijo stalnega in
neprekinjenega delovanja medresorske analitične skupine. V vprašanju sprašuje, kakšna je
poimenska sestava analitične skupine, kdo so člani analitične skupine, kakšne so njihove
funkcije, kakšne so strokovne kompetence imenovanih v medresorsko analitično skupino in kaj
konkretno obsega delo skupine.
Vlada v odgovoru na poslansko vprašanje odgovarja:
Vlada je v začetku leta 2006 sprejela Uredbo o organizaciji in delovanju Nacionalnega centra
za krizno upravljanje. Z navedeno uredbo so določene tudi sestava, vzpostavitev delovanja in
naloge stalne medresorske analitične skupine, njen namen pa je zagotavljanje analitične in
strokovne podpore za odločanje vlade v izrednem ali vojnem stanju ter pri odzivanju na krizne
pojave in dogodke.
Ministrstvo za obrambo je skladno z drugim odstavkom 4. člena navedene uredbe predlagatelj
vodje in članov stalne in razširjene sestave analitične skupine ter njihovih namestnikov.
Z zadnjim sklepom št. 01203-11/2015/4 z dne 7. 5. 2015 so člani medresorske analitične
skupine:
• Franci Žnidaršič, MO, vodja, in Bojan Starc, MO, namestnik vodje;
• z MO Tea Kranjc, članica, in njeni namestniki Aljoša Selan, pk. Robert Puš, ppk.
Peter Starc, Olga Andrejek in Ines Conradi;
• z MZZ Marko Purkart, član, in njegov namestnik Marjan Ristič;
• z MNZ mag. Božidar John Željko in Tonček Kopše, člana, ter njuna namestnika
Jelena Kačar in Robert Urek;
• z MGRT Slavko Potočnik, član;
• z MZ Mojca Gobec, dr. med., članica, ter njeni namestnici Ada Čargo in Dragana
Dujić;
• z MzI Velja Peternelj, član, in njegov namestnik Damjan Horvat;
• z MOP Andrej Loboda, član, in njegov namestnik Stanislav Rupnik;
• z MF Marta Kristan, članica, ter njena namestnika Sašo Lap in Andrej Verhovnik
Marovšek;
• predstavniki Sove.
Analitična skupina skladno z uredbo spremlja, vrednoti in ocenjuje varnostne razmere na
podlagi pridobljenih podatkov in informacij pristojnih državnih organov, služb ter drugih virov,
pripravlja zbirne ocene, potrebne analitične, strokovne in druge podlage za obravnavo in
odločanje vlade ter po potrebi usklajuje izvajanje sprejetih odločitev in ukrepov.
Od vzpostavitve stalnega in neprekinjenega delovanja medresorske analitične skupine je
skupina vključena in sodeluje tudi pri pripravi ukrepov za odzivanje v zvezi z begunsko
problematiko.
Na podlagi prispelih poročil, podatkov, informacij in ocen državnih organov ter drugih podatkov
pripravi poročila, ki jih posreduje predsedniku Vlade Republike Slovenije in pristojnim
organom.
Vir: MOP
Stališče Vlade do Predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem
med EU in Kraljevino Maroko o zaščiti geografskih označb in označb porekla za
kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode ter ribe in ribiške proizvode ter o
spremembah Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med državami članicami
Evropske skupnosti na eni strani in kraljevino Maroko na drugi
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave
pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o zaščiti geografskih označb in označb
porekla za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode ter ribe in ribiške proizvode ter
o spremembah Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med državami članicami
Evropske skupnosti na eni strani in kraljevino Maroko na drugi. Vlada podpira predlog sklepa.
Pogajanja o Sporazumu so potekala brez težav in so bila zaključena 16. januarja 2015. Ta
sporazum v obliki izmenjave pisem določa zaščito geografskih označb (zaščiteno označbo
porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO)), ki so zaščitene v pogodbenicah, in
začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.
Sporazum se uporablja za priznanje in zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov,
predelanih kmetijskih proizvodov ter rib in ribiških proizvodov med pogodbenicama, ki so
proizvedeni na ozemlju pogodbenic.
Cilj obeh EU in Kraljevine Maroko je medsebojna zaščita geografskih označb, da bi se
izboljšali pogoji dvostranske trgovine, pospešila kakovost prehranske verige in spodbudila
vrednost trajnostnega razvoja podeželja, v skladu s pogoji evro-sredozemskega časovnega
načrta za kmetijstvo. Sporazum prinaša z vidika EU razširitev uporabe in zaščite geografskih
označb (Kraljevina Maroko bo zaščitila celoten seznam geografskih označb EU) in na drugi
strani takojšnje ukrepanje ob odkritju morebitnih zlorab geografskih označb EU. V interesu
Kraljevine Maroko je, da razvije in zaščiti svoje obstoječe geografske označbe na ozemlju EU
ter okrepi odnose z njo.
Sporazum določa postopek pred pridobitvijo zaščite, postopek dodajanja novih geografskih
označb, pogoj za upravičenost proizvodov z geografsko označbo pogodbenic do zaščite,
zaščito geografskih označb, zaščito prečrkovanja geografskih označb, pravico do uporabe
označbe porekla, razmerje do blagovnih znamk, postopke izvajanja zaščite ter uvoz, izvoz in
trženje zaščitenih proizvodov tega sporazuma, ki se izvajajo v skladu z zakoni in drugimi
predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.
Na seznamu »Kmetijski proizvodi, predelani kmetijski proizvodi ter ribe in ribiški proizvodi
Evropske unije, ki se zaščitijo v Kraljevini Maroko, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin«
so vključeni naslednji slovenski zaščiteni proizvodi: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre,
Nanoški sir, Tolminc, Bovški sir, Kočevski gozdni med, Ptujski lük, Kraški zašink, Kraška
panceta, Šebreljski želodec, Zgornjesavinjski želodec, Kraški pršut, Štajersko prekmursko
bučno olje, Prleška tünka. Zaščiteni proizvodi, ki so bili registrirani po tem, ko je bil pripravljen
osnutek sporazuma, na podlagi katerega so se pogajanja o sporazumu začela, bodo dodani
na seznam zaščitenih proizvodov EU, ki se zaščitijo v Kraljevini Maroko, skladno s
sporazumom. Na seznam bodo naknadno uvrščeni še Mohant, Kraški med, Piranska sol,
Kranjska klobasa, Slovenski med, Prekmurska šunka in Istrski pršut. Na seznamu »Vina,
žgane pijače in aromatizirana vina Evropske unije, ki se zaščitijo v Kraljevini Maroko« so
slovenska vina: Vipavska dolina, Slovenska Istra, Teran, Metliška črnina, Belokranjec, Cviček,
Bizeljčan, Primorska, Posavje, Podravje, Bela krajina, Dolenjska, Bizeljsko Sremič, Prekmurje,
Štajerska Slovenija, Kras in Goriška Brda; ter žgane pijače: Brinjevec, Dolenjski sadjevec,
Domači rum, Janeževec, Orehovec, Pelinkovec in Slovenska travarica.
Vir: MKGP
Vlada sprejela stališče glede dovoljenja Belgiji za podaljšanje ukrepa, ki odstopa od
skupnega sistema DDV
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče, da ne nasprotuje predlogu izvedbenega
sklepa Sveta o podaljšanju dovoljenja Belgiji, da lahko še naprej do 31. decembra 2018 uvede
in uporablja poseben ukrep, ki odstopa od 285. člena Direktive 2006/112/ES o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost in uporablja prag letnega prometa davčnega zavezanca po
posebni ureditvi za male davčne zavezance v višini 25.000 evrov.
Belgija je Evropsko komisijo zaprosila za podaljšanje dovoljenja, da lahko še naprej, do 31.
decembra 2018, uporablja prag letnega prometa davčnega zavezanca po posebni ureditvi za
male davčne zavezance v višini 25.000 evrov.
Belgiji je bilo z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/53/EU z dne 25. januarja 2013 dovoljeno, da
uvede in do 31. decembra 2015 uporablja zvišan prag za obvezen vstop v sistem davka na
dodano vrednost (DDV) za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 25.000 evrov
(posebna ureditev za male davčne zavezance).
Direktiva Sveta 2006/112/ES (Direktiva o DDV) državam članicam omogoča, da uporabljajo
posebne ureditve za mala podjetja, vključno z oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo
določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnemu zavezancu ni treba
obračunavati DDV na dobavljeno blago, ob tem pa tudi nima pravice do odbitka vstopnega
DDV od svojih nabav.
Glede na gospodarske in politične razmere je želela belgijska vlada (ob predhodni prošnji za
uvedbo tega ukrepa) prag letnega prometa povišati iz 5.000 na 25.000 evrov. Uvedba višjega
praga bi poenostavila sistem DDV za mala in srednja podjetja, zmanjšala breme tistih podjetij,
ki so upravičena do te ureditve in jih razrešila številnih obveznosti v zvezi z DDV po splošni
ureditvi.
Čeprav je bilo Belgiji dovoljeno uporabljati posebno ureditev za male davčne zavezance v
višini 25.000 evrov, je v praksi od 1. aprila 2014 uporabljala nižji prag in sicer v višini 15.000
evrov. Po podatkih, ki jih je zagotovila Belgija, se je zaradi te spremembe praga leta 2014
število davčnih zavezancev v okviru posebne ureditve za male davčne zavezance povečalo za
okoli 24 % (glede na skupno število davčnih zavezancev to pomeni povečanje s 7,4 na 11,4
%). Od uvedbe tega praga je učinek ukrepa na proračun znašal 0,0074 % skupnih prihodkov iz
naslova DDV v letu 2014. Če bi se učinek nanašal na celotno leto 2014, bi znašal 0,0188 %
vseh prihodkov iz naslova DDV. Belgija na podlagi teh izkušenj meni, da je ukrep odstopanja
prispeval k poenostavitvi tako za davčne zavezance, kot tudi za davčni organ, zato želi od leta
2016 povišati prag do začetne najvišje vrednosti 25.000 evrov. Po njenem mnenju bi se s tem
moralo zmanjšati upravno breme za dodatno število malih podjetij. Hkrati bi učinek ukrepa na
skupni znesek prihodkov iz DDV, zbranih na ravni končne potrošnje, ostal zanemarljiv.
Ker Belgija ne zahteva praga, ki presega tistega, ki ji je bil že predhodno odobren, se lahko po
mnenju Evropske komisije podaljša, ne da bi bilo treba spremeniti njegovo vsebino. Zato se
predlaga podaljšanje odstopanja za dodatno obdobje do 31. decembra 2018 oziroma do
začetka veljavnosti sprememb Direktive o DDV glede zgornjih mej letnega prometa, pod
katerimi so lahko davčni zavezanci oproščeni DDV, če ta datum nastopi prej.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče glede dovoljenja Litvi za podaljšanje ukrepa, ki odstopa od
skupnega sistema DDV
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče, da ne nasprotuje predlogu izvedbenega
sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Litvi, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od člena
193 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
V skladu s členom 395 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost (direktiva o DDV) lahko Svet na predlog Komisije soglasno
dovoli katerikoli državi članici, da uporablja posebne ukrepe, ki odstopajo od določb te
direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje nekaterih vrst
davčnih utaj ali izogibanja davkom.
V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 1. aprila 2015, je Republika Litva zaprosila za
dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od člena 193 direktive o DDV. V skladu s
členom 395(2) direktive o DDV je Komisija z dopisom z dne 18. maja 2015 o prošnji Litve
obvestila druge države članice. Z dopisom z dne 20. maja 2015 je Komisija uradno obvestila
Litvo, da razpolaga z vsemi informacijami, potrebnimi za oceno prošnje.
Litovska vlada prosi za podaljšanje veljavnosti sedanje uporabe mehanizma obrnjene davčne
obveznosti glede dobav lesa in dobav davčnih zavezancev, ki so v postopkih insolventnosti ali
prestrukturiranja pod sodnim nadzorom.
V Litvi se je pri dobavah lesa izkazalo, da veliko število trgovcev ne izpolnjuje obveznosti.
Podjetja v tem sektorju so pogosto majhni preprodajalci in posredniki, ki pogosto izginejo, ne
da bi davčnim organom plačali davek, obračunan na dobavo, medtem ko ima kupec veljaven
račun za odbitek DDV.
Davčni zavezanci, ki so v postopku insolventnosti ali prestrukturiranja pod sodnim nadzorom,
davčnim organom pogosto niso plačali DDV, ki so ga prejeli od kupcev. Vendar lahko kupec, ki
upošteva predpise, še vedno odbije plačani DDV.
V okviru mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec z odstopanjem od splošnega
pravila iz člena 193 direktive o DDV dolžan plačati DDV na domače transakcije.
To odstopanje je bilo prvotno odobreno z Odločbo Sveta 2006/388/ES z dne 15. maja 2006, ki
je vključevala tudi dobave odpadkov in ostankov železa ali jekla ter gradbena dela. Uporaba
odstopanja za dobave lesa in dobave davčnih zavezancev, ki so v postopkih insolventnosti ali
prestrukturiranja pod sodnim nadzorom, je bila podaljšana z Izvedbenim sklepom Sveta
2010/99/EU z dne 16. februarja 2010. Zadnje podaljšanje ukrepa odstopanja je bilo odobreno
z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/704/EU z dne 13. novembra 2012.
Na podlagi poročila, ki so ga predložili litovski davčni organi skupaj s prošnjo, da bi se še
naprej uporabljal ukrep odstopanja, Komisija meni, da še vedno obstajajo razmere, na katerih
je temeljilo prvotno odstopanje. Litva trdi, da se je na podlagi rezultatov davčnih preiskav
odstopanje izkazalo za učinkovito pri dobavi lesa in dobavi davčnih zavezancev, ki so v
postopkih insolventnosti ali prestrukturiranja pod sodnim nadzorom.
V teh posebnih primerih mehanizem obrnjene davčne obveznosti prenese odgovornost za
plačilo DDV, pa tudi ustrezne obveznosti, z manjših ali manj zanesljivih dobaviteljev, ki so
davčni zavezanci, na večje in zanesljivejše kupce, ki so davčni zavezanci. To je v podporo
davčnim organom, ki se srečujejo s težavami pri pobiranju DDV v teh posebnih sektorjih.
Odstopanje bi bilo zato treba odobriti za dodatno omejeno obdobje.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče glede dovoljenja Madžarski za uporabo ukrepa, ki odstopa od
skupnega sistema DDV
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče, da ne nasprotuje predlogu izvedbenega
sklepa Sveta, s katerim se Madžarski dovoljuje uporabo ukrepa, ki odstopa od 193. člena
Direktive Sveta 2006/112/ES glede uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti v zvezi z
nekaterimi transakcijami, povezanimi z zagotavljanjem osebja.
Madžarska je v skladu s 395. členom Direktive Sveta 2006/112/ES (Direktiva o DDV) Evropsko
komisijo zaprosila za dovoljenje, da lahko uporabi ukrep, ki odstopa od 193. člena Direktive o
DDV in se nanaša na (gospodarski) sektor zagotavljanja osebja (zlasti agencij za začasno
zaposlovanje in organizacij, ki zagotavljajo podobne storitve).
Ureditev bi Madžarski omogočila, da v zadevnem sektorju uporablja mehanizem obrnjene
davčne obveznosti in sicer prenos obveznosti plačila davka na dodano vrednost (DDV) od
davčnega zavezanca, ki opravi dobavo (dobavitelja), na davčnega zavezanca, kateremu se
opravijo dobave (naročnika).
Ukrep se obravnava kot ukrep za preprečevanje davčnih utaj v sektorju zagotavljanja osebja,
kjer Madžarska ugotavlja, da je glavnina goljufij usmerjena v izstavljanje računov za dobavo,
čemur sledi izginotje dobavitelja brez plačila DDV davčnemu organu, naročnik pa ostane z
veljavnim računom, na podlagi katerega uveljavlja odbitek vstopnega DDV. Te vrste goljufij naj
bi bile v zadevnem sektorju ovrednotene na približno 22.500.000 evrov. Značilnost tega
sektorja je, da velike naložbe in strokovna usposobljenost dejansko niso potrebni. Zato je
relativno enostavno ustanoviti tako podjetje, ki po kratkem obdobju delovanja izgine. Zaradi
omejenih naložb znesek DDV, ki ga podjetje prejme od strank, pogosto precej presega odbitni
DDV na te naložbe, oziroma splošno, na vstopni DDV. Neodbitni DDV torej pomeni le majhen
delež stroškov, kadar ta podjetja z malo ali nič sredstvi izginejo. Zato je skupni znesek
neplačanega DDV težko oz. nemogoče izterjati.
Učinek predlaganega ukrepa bo ta, da bo naročnik, ki bo zavezan plačilu DDV (namesto
dobavitelja), obračunal DDV na dobavo v svojem obračunu DDV. Če bo takšen naročnik imel
pravico do celotnega odbitka DDV, bo istočasno prijavil in odbil DDV, ki ustreza dobavi. Tako
se DDV dejansko ne bo plačeval. To bo preprečilo goljufivim dobaviteljem, da izginejo z DDV.
Učinek predlaganega ukrepa bo tudi ta, da se bo obveznost obračuna DDV prenesla z
manjših, manj zanesljivih podjetij na večje davčne zavezance, ki delujejo skladno z
zakonodajo. Ne pričakuje se preusmeritev goljufij v prodajo na drobno, ker ta vrsta storitev
običajno ni namenjena končni potrošnji.
Dovoljenje za uporabo navedenega odstopanja je predlagano za obdobje do 31. decembra
2017.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče glede dovoljenja Latviji za uvedbo ukrepa, ki odstopa od
skupnega sistema DDV
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče, da ne nasprotuje predlogu izvedbenega
sklepa Sveta o dovoljenju Latviji, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od točke (a) člena 26(1)
ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Latvija je zaprosila za podaljšanje dovoljenja, da lahko še naprej uporablja odstopanje od
točke (a) prvega odstavka 26. člena ter 168. in 168.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV), in sicer, da lahko pravico do
odbitka davka na dodano vrednost (DDV) na izdatke za osebne avtomobile, ki se ne
uporabljajo izključno za poslovne namene, omeji na 50 %.
Na podlagi obstoječega odstopanja, ki je Latviji, z obdobjem uporabe do 31. decembra 2015,
odobreno z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/191/EU, je pravica do odbitka vstopnega DDV v
navedenih primerih omejena na stopnjo 80 %.
168. in 168.a člen Direktive o DDV določata, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka
DDV, obračunanega pri nakupih, opravljenih za namene obdavčenih transakcij. Uporaba
blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo, če je za to blago dana pravica do
odbitka DDV, se v skladu s točko (a) prvega odstavka 26. člena Direktive o DDV šteje za
opravljanje storitev za plačilo.
V primeru osebnih avtomobilov, ki se delno uporabljajo tudi v zasebne namene, je pogosto
težje izračunati in obdavčiti zasebno rabo v skladu z navedenimi pravili, saj je neposlovno rabo
težko točno opredeliti, kadar pa je to mogoče, je zadevni postopek pogosto zamuden.
Zaradi poenostavitve tega postopka je Latvija v vlogi, naslovljeni na Evropsko komisijo (EK),
zaprosila za uporabo posebnega ukrepa, s katerim je predvideno, da se znesek DDV za
izdatke, upravičene do odbitka za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za
poslovne namene, določa pavšalno. Na podlagi poročila, ki ga je Latvija predložila skupaj s
prošnjo za podaljšanje tega posebnega ukrepa tudi po letu 2015, se zdi EK 50-odstotna
stopnja odbitka upravičena.
Navedeni pavšalni sistem se bo (po novem) uporabljal za vse osebne avtomobile, ki se ne
uporabljajo izključno za poslovne namene in, ki imajo poleg sedeža za voznika največ osem
sedežev ter ne presegajo 3.500 kg. Iz tega sistema so izključene kategorije osebnih
avtomobilov, ki se uporabljajo za določene dejavnosti (nadaljnjo prodajo; dajanje v najem ali
zakup; prevoz potnikov in blaga).
Zaradi preprečitve dvojnega obdavčenja je v primerih osebnih avtomobilov, ki so vključeni v ta
pavšalni sistem, ukinjeno obračunavanje DDV na neposlovno rabo. Zaradi tega ukrepa
poenostavitve tako ni več treba voditi evidenc o neposlovni rabi službenih avtomobilov, hkrati
pa se tudi preprečujejo davčne utaje zaradi nepravilnega vodenja evidenc.
Ukrep bo imel zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji
končne porabe, in ne bo negativno vplival na lastne vire iz pobranega DDV.
Trajanje ukrepa je omejeno na obdobje do 31. decembra 2018, možno pa je tudi njegovo novo
podaljšanje, s predložitvijo nove prošnje in poročila s strani Latvije, ki mora vsebovati ponovni
pregled uporabljenega odstotka.
Vir: MF
Vlada podpira predlog o podpisu spremembe protokola med EU in San Marinom glede
obdavčenja dohodkov od prihrankov
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče, da podpira predlog Sklepa Sveta o
podpisu, v imenu Evropske unije, spremembe Protokola k Sporazumu med Evropsko
skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih enakovrednim tistim iz Direktive Sveta
2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.
Med EU in Republiko San Marino je sklenjen Sporazum o ukrepih, enakovrednim tistim iz
Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.
Sporazum velja od 1. 1. 2005 dalje.
V okviru Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj je bil v letu 2014 na pobudo
skupine G20 sprejet enotni standard poročanja v zvezi s podatki o finančnih računih. Z
Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU
glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja je določeno
razširjeno področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov v EU, saj zajema vse vrste
finančnih produktov (s posebnimi izjemami) v neposredni ali posredni lasti posameznikov ali
subjektov, ki niso javni subjekti (usklajeno z OECD enotnim standardom poročanja v zvezi s
podatki o finančnih računih). Glede na to, da je cilj in namen Direktive Sveta 2014/107/EU širši
od Direktive Sveta 2003/48/ES, je 18. 3. 2015 Evropska komisija sprejela predlog za
razveljavitev Direktive Sveta 2003/48/ES.
Z namenom, da se preprečijo obveznosti dvojnega poročanja in tako prihranijo stroški za
davčne uprave in finančne institucije, je treba zagotoviti, da so dopolnitve veljavnega
sporazuma med EU in v skladu z razvojem na EU in mednarodni ravni. To povečuje davčno
transparentnost v Evropi in predstavlja pravno podlago za implementacijo OECD enotnega
standarda avtomatične izmenjave med Republiko San Marino in EU.
Protokol k sporazumu mora biti podpisan najkasneje do konca meseca novembra 2015, da bo
Republika San Marino lahko, upoštevaje notranja pravila za ratifikacijo, začela izvajati
postopke dolžne skrbnosti v januarju 2016 in prvič poročala po enotnem standardu septembra
2017. Republika San Marino je ena izmed 61 držav podpisnic večstranskega sporazuma med
pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, ki se je zavezala k
sprejemu novega mednarodnega standarda avtomatične izmenjave informacij za davčne
namene in prvi izmenjavi informacij o finančnih računih že v letu 2017.
Sprememba Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih
enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v
obliki plačil (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) uvaja obveznost medsebojnega obveščanja
(neposrednega ali posrednega preko Evropske komisije), da države članice EU in Republika
San Marino, ob izpolnjevanju pogojev navedenih v Prilogi II Sporazuma, dovoljujejo finančnim
institucijam, da:
• finančni račun, ki je delež člana pri skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno
vrednostjo ali skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, obravnavajo kot račun, o
katerem se ne poroča;
• uporabijo razširjen pomen izraza »že obstoječi račun«;
• kot dokazno listino pri že obstoječem računu subjekta uporabijo kakršno koli
klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z imetnikom računa.
Prav tako sprememba Sporazuma uvaja dodatne obveznosti glede varovanja in zaščite
podatkov. Iz Priloge III Sporazuma izhaja obveznost obveščanja posameznikov glede namena
in načina obdelave njihovih finančnih podatkov, tudi v primeru, če so prejete informacije
predmet nadaljnjega posredovanja v druge države članice EU.
Evropska komisija zato predlaga, da Svet sprejme dva sklepa:
• o podpisu, v imenu Evropske unije, spremembe Protokola k Sporazumu med
Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih enakovrednim tistim iz
Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil
obresti;
• o sklenitvi, v imenu Evropske unije, spremembe Protokola k Sporazumu med
Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednim tistim iz
Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil
obresti.
Vir: MF
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in
Srbijo o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
V sporazumu je določeno sodelovanje pogodbenic pri preprečevanju naravnih in drugih
nesreč, izvajanju reševalnih dejavnosti in odpravljanju posledic nesreč. Opredeljena so
področja sodelovanja in način izvajanja skupnih dejavnosti, kot so: izmenjava znanstvenih in
tehničnih informacij, pomembnih za varstvo pred nesrečami; izobraževanje in usposabljanje
članov reševalnih ekip in strokovnjakov za zaščito, reševanje in pomoč; sodelovanje pri
razvijanju in proizvodnji zaščitne in reševalne opreme; medsebojno obveščanje o nevarnostih
nesreč in njihovih posledicah; pomoč pri zaščiti in reševanju ter odpravljanju posledic nesreč.
Vir: MZZ
Vlada sprejela informacijo o nameravanem podpisu not v zvezi z Akcijskim načrtom
pripravljenosti
Vlada RS je na današnji seji sprejela Informacijo o nameravanem podpisu not o pristopu k
memorandumom o soglasju o zagotavljanju podpore države gostiteljice za izvedbo Natovih
operacij oziroma vaj s Češko, Dansko, Slovaško, Turčijo, Helensko republiko in Nemčijo za
operacije oziroma vaje v zvezi z Akcijskim načrtom pripravljenosti.
Na podlagi tega načrta, ki je bil sprejet na vrhu Nata v Walesu leta 2014, so bile oblikovane
združene sile v visoki pripravljenosti (Very High Readiness Joint Task Force – VJTF), katerih
osnovni namen je odgovoriti nujnim varnostnim izzivom na vzhodnem in južnem krilu
zavezništva.
Napotitev združenih sil v visoki pripravljenosti bodo podpirale Natove enote oziroma poveljstva
za integracijo sil (Nato Force Integration Unit – NFIU). Tem bodo države članice Nata
zagotavljale podporo države gostiteljice na podlagi že sklenjenih memorandumov o
zagotavljanju podpore države gostiteljice za izvedbo Natovih operacij in vaj. Ostale države
članice Nata pa bodo s podpisom note o pristopu k vsakemu od memorandumov s posamezno
državo gostiteljico izrazile svojo namero, da bodo sodelovale pri podpori države gostiteljice in
drugih obveznostih pri operacijah oziroma vajah v zvezi z aktivnostmi Akcijskega načrta
pripravljenosti na območju teh držav.
V ta namen je Republika Slovenija na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 23. 7.
2015 že pristopila k memorandumom o soglasju o zagotavljanju podpore države gostiteljice za
izvedbo Natovih operacij oziroma vaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko in Romunijo.
S podpisom obravnavanih not o pristopu bo za Republiko Slovenijo zagotovljena pravna
podlaga za zagotavljanje podpore države gostiteljice ob napotitvi VJTF tudi s Češko, Dansko,
Slovaško, Turčijo, Helensko republiko in Nemčijo.
O morebitni dejanski napotitvi enot Slovenske vojske v VJTF bo odločila vlada.
Vir: MO
Vlada prejela sklep o povečanju sodelovanja Republike Slovenije v misiji Evropske unije
za usposabljanje oboroženih sil v Maliju (EUTM Mali)
Na podlagi sprejete namere o povečanju prispevka Republike Slovenije v EUTM Mali z 22.
novembrom 2015 in njeni obravnavi v Državnem zboru 24. novembra 2015 je vlada na
današnji seji sprejela sklep, da se prispevek Republike Slovenije v EUTM Mali z do štirih
poveča na do deset pripadnikov Slovenske vojske. O konkretnem terminu napotitve dodatnih
pripadnikov Slovenske vojske bodo opravljeni ustrezni pogovori s Francijo oz. katero izmed
drugih sodelujočih držav, ki bodo Slovenski vojski pripravljene zagotavljati logistično,
zdravstveno ter drugo podporo in oskrbo.
V sklopu odziva na nedavne teroristične napade v Franciji, zaradi katerih so bile na ozemlju
Francije razglašene izredne razmere, so bile članice EU na zasedanju obrambnih ministrov 17.
novembra 2015 zaprošene za pomoč skladno s sedmo točko 42. člena Pogodbe o EU. Na
podlagi te določbe je Francija prosila za bilateralno pomoč pri sodelovanju v vojaških
operacijah proti ISIL/Da'esh oz. za podporo v drugih mednarodnih operacijah in misijah, v
katerih Francija sodeluje. Francoske oborožene sile so namreč zaradi izvajanja
protiterorističnih operacij na domačem ozemlju ter v Siriji in Iraku polno mobilizirane in
angažirane, zato so zaprosile druge članice EU, naj v duhu evropske solidarnosti po svojih
močeh prispevajo k zagotavljanju skupne varnosti vseh državljanov EU.
Republika Slovenija je na zasedanju obrambnih ministrov EU, tako kot vse druge članice, v
duhu evropske politične solidarnosti podprla aktiviranje sedme točke 42. člena Pogodbe o EU,
ki med drugim določa, da so v primeru, da je katera izmed članic žrtev oboroženega napada
na svoje ozemlje, druge države članice EU napadeni državi dolžne skladno z 51. členom
Ustanovne listine Združenih narodov (OZN) zagotoviti pomoč in podporo z vsemi sredstvi, s
katerimi razpolagajo.
19. novembra 2015 je bila Republika Slovenija s strani Francije uradno zaprošena za
konkretno podporo in pomoč, in sicer med drugim predvsem v obliki okrepitve sodelovanja v
kateri izmed mednarodnih operacij in misij OZN in EU, v katerih sodeluje Francija, poleg tega
pa tudi za podporo na področju logistike in sodelovanja pri izmenjavi obveščevalnih podatkov.
Slovenija je, na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 6. februarja 2013, že od
marca 2013 v EUTM Mali prisotna s tremi pripadniki Slovenske vojske, ki uspešno sodelujejo
pri usposabljanju enot malijskih oboroženih sil na bataljonski ravni skladno z Resolucijo
Varnostnega sveta Združenih narodov 2085/13.
Vir: MO
Vlada imenovala Kristino Plavšak Krajnc za direktorico Urada Vlade RS za
komuniciranje
Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo, s katero se mag. Kristino Plavšak Krajnc imenuje
za direktorico Urada Vlade RS za komuniciranje za dobo petih let, in sicer od 1. 12. 2015 do
najdlje 30. 11. 2020, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) v drugem odstavku 82. člena določa, da
generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi
ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja,
ki mu je direktor vladne službe odgovoren. Glede na določbe ZJU se položaj uradnika pridobi
za dobo petih let. Četrti odstavek 82. člena ZJU nadalje določa, da se uradniki na položaje
generalnega sekretarja, generalnega direktorja v ministrstvih, direktorjev organov v sestavi
ministrstev in direktorjev vladnih služb izbirajo na podlagi javnega natečaja.
V skladu z navedenim je bil na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo dne 23. 9. 2015
objavljen javni natečaj za položaj direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje.
Posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja Urada Vlade
RS za komuniciranje je dne 3. 11. 2015 izvedla postopek ugotavljanja strokovne
usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj direktorja Urada Vlade RS za
komuniciranje. Na podlagi standardov strokovne usposobljenosti je komisija ugotovila, da je
primerna kandidatka za navedeni položaj mag. Kristina Plavšak Krajnc.
Na podlagi seznama posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj
direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, je generalni sekretar Vlade RS podal predlog, s
katerim je vladi predlagal, da mag. Kristino Plavšak Krajnc imenuje na položaj direktorice
Urada Vlade RS za komuniciranje za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Ga. Kristina Plavšak Krajnc je univerzitetna diplomirana novinarka in magistra mednarodnih
odnosov, trenutno zaposlena kot vršilka dolžnosti direktorice v Uradu Vlade RS za
komuniciranje. Svoje delovne izkušnje je pridobila v Službi za evropske zadeve in mednarodno
sodelovanje na Ministrstvu za kulturo, pred tem pa tudi kot svetovalka Komisarja Sveta Evrope
za človekove pravice na področju komunikacij in odnosov z mediji. Med drugim je bila vodja
projekta predsedovanja Slovenije Svetu ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope –
CoMoCoSEE (z nosilno temo kulturno-umetnostna vzgoja) ter vodja EU financiranega projekta
za promocijo otrokovih pravic in izboljšanje izobraževalnih praks na to temo Evropa za otroke
– Evropa z otroki. V letih 2008 - 2010 je opravljala naloge direktorice Informacijskega urada
Sveta Evrope v RS. Od januarja 2006 do decembra 2007 je bila svetovalka predsednika
republike za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, v letih 1996 - 2000 pa svetovalka
predsednika vlade za odnose z javnostmi. V letih 2004 – 2011 je kot zunanja strokovnjakinja
sodelovala v različnih UNDP in EU financiranih projektih za krepitev nevladnega sektorja,
vzpostavljanja civilnodružbenih mrež in njihovo krepitev prek komunikacijskih, ozaveščevalnih
in izobraževalnih dejavnosti; aktivna je bila zlasti na področju humanitarne pomoči in
mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Vir: GSV
Vlada imenovala direktorico Sklada RS za nasledstvo
Vlada RS je na današnji redni seji za direktorico Sklada RS za nasledstvo, javni sklad, za dobo
štirih let imenovala Metko Prevc, in sicer od 3. 12. 2015 do najdlje 2. 12. 2019 z možnostjo
ponovnega imenovanja.
Zakon o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike
Slovenije za nasledstvo določa, da direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za
finance ob predhodnem soglasju nadzornega sveta. Direktor je imenovan za dobo štirih let in
je lahko ponovno imenovan.
22. septembra 2015 je bil na spletni strani Ministrstva za finance, Ministrstva za javno upravo
in Zavoda RS za zaposlovanje objavljen javni natečaj za direktorja Sklada Republike Slovenije
za nasledstvo, javni sklad. V roku določenem za vlaganje prijav na navedeno delovno mesto je
prispelo 14 prijav. V izbirni postopek se je uvrstilo 13 kandidatov.
Za izbiro kandidata je bila dne 20. 10. 2015 imenovana natečajna komisija. Komisija je na
podlagi razgovorov ugotovila, da so za direktorja Sklada za nasledstvo, javni sklad primerni 4
kandidati.
Nadzorni svet je na svoji seji, ki je potekala dne 3. 11. 2015 sprejela sklep, da je
najprimernejša kandidatka za zasedbo delovnega mesta direktor Sklada Republike Slovenije
za nasledstvo, javni sklad Metka Prevc.
Na podlagi soglasja nadzornega sveta je minister za finance predlagal, da vlada na položaj
direktorja Sklada Republike Slovenije imenuje Metko Prevc, in sicer z dnem 3. 12. 2015 do
najdlje 2. 12. 2019 z možnostjo ponovnega imenovanja.
Vir: MF
Vlada sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju novega slovenskega člana uprave
mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep o razrešitvi Draga Jančarja z mesta člana
uprave mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur ter sklep o imenovanju prof. em. mag.
art. Uroša Lajovica za novega slovenskega člana navedene ustanove.
Dosedanji slovenski član uprave Foruma slovanskih kultur Drago Jančar je dne 21. 8. 2015
Ministrstvu za kulturo RS podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov. Ministrstvo za kulturo je
zato predlagalo, da vlada razreši Draga Jančarja z mesta člana uprave Foruma slovanskih
kultur in za novega slovenskega člana imenuje prof. em. mag. art. Uroša Lajovica.
Vir: MK
Vlada razrešila in imenovala člana Sveta Vlade RS za visoko šolstvo
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju člana Sveta RS za
visoko šolstvo. Zaradi odstopa prof. dr. Erika Kerševana, dosedanjega člana Sveta RS za
visoko šolstvo, predstavnika visokošolskih zavodov, imenovanega na predlog Rektorske
konference Republike Slovenije, se za nadomestnega člana imenuje, prof. dr. Gorana Turka,
predstavnika visokošolskih zavodov, predlaganega s strani Rektorske konference Republike
Slovenije.
Vir: MIZŠ
Vlada je razrešila in imenovala predstavnika ustanovitelja v Svet Inštituta za vode RS
Vlada RS je kot predstavnika ustanovitelja iz Sveta Inštituta za vode RS, z dnem 27. 11. 2015,
razrešila dosedanjega člana Marka Logondra, predstavnika Ministrstva za okolje in prostor
(MOP) ter za preostanek mandata imenovala Tomaža Prohinarja (v. d. direktorja Direkcije RS
za vode), predstavnika MOP, in sicer od 28. 11. 2015 do 27. 11. 2019.
Sedanji član sveta je podal odstopno izjavo, zato je bilo treba na njegovo mesto imenovati
novega člana.
Vir: MOP
Sklep o ustanovitvi delovne skupine vlade za pripravo potrebnih sprememb zakonodaje
glede varovanja državne meje
Vlada RS na današnji seji obravnava pod točko II 5.1 predlog Sklepa o ustanovitvi delovne
skupine vlade za pripravo potrebnih sprememb zakonodaje glede varovanja državne meje. V
zvezi s tem gradivom spodaj navajamo sporočilo, ki naj se objavi za javnost.
»Vlada Republike Slovenije je naložila, da pristojni državni organi preučijo veljavno zakonodajo
z vidika potrebnih sprememb v luči migrantske krize. Predstavniki pristojnih organov so
ugotovili, da bi bila za varovanje državne meje z vidika migrantske krize potrebna sprememba
zakonodaje s področja varovanja državne meje. Potrebna bi bila tudi sprememba Zakona o
tujcih.
Upoštevaje zgoraj navedeno je vlada ustanovila delovno skupino vlade za pripravo potrebnih
sprememb zakonodaje glede varovanja državne meje.«
Vir: SVZ
Vlada imenovala dr. Franceta Arharja za člana NS Javnega sklada RS za podjetništvo
Vlada RS je danes na redni sej z dnem 1. 12. 2015, za mandatno obdobje štirih let, za člana
nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo imenovala dr. Franceta
Arharja kot predstavnika Združenja Bank Slovenije.
Skladno s sedmo alinejo 13. člena Zakona o javnih skladih in šesto alinejo tretjega odstavka
20. člena Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo Vlada
Republike Slovenije kot ustanovitelj Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo
(Sklad) imenuje in razrešuje člane oziroma članice nadzornega sveta.
Predstavnici Združenja Bank Slovenije v nadzornem svetu Sklada je dne 5.10.2015 potekel
mandat, zato je bil skladno s predlogom Združenja Bank Slovenije z dne 19.10.2015
predlagano, da Vlada RS imenuje za člana nadzornega sveta Sklada dr. Franceta Arharja, kot
predstavnika Združenja Bank Slovenije.
Vir: MGRT
Vlada dr. Vojka Tomana imenovala za predstavnika RS v Upravnem svetu Evropske
patentne organizacije
Vlada RS je danes z mesta predstavnika Republike Slovenije v Upravnem svetu Evropske
patentne organizacije razrešila Vesno Stanković Juričić in na to mesto imenovala dr. Vojka
Tomana, vršilca dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Na podlagi 26. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov Upravni svet Evropske
patentne organizacije (EPO- European Patent Organisation) sestavljajo predstavniki držav
pogodbenic in njihovi namestniki. Vsaka država pogodbenica ima pravico imenovati v Upravni
svet enega predstavnika in enega namestnika.
Vesna Stanković Juričić, prejšnja direktorica Urada RS za intelektualno lastnino, je bila z dne
17. 10. 2013 imenovana na mesto predstavnika RS v Upravnem svetu EPO.
Vesni Stanković Juričič je mandat direktorice Urada RS za intelektualno lastnino prenehal dne
31. 5. 2015.
Vlada je na svoji 53. redni seji dne 20. 9. 2015 za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za
intelektualno lastnino imenovala dr. Vojka Tomana, in sicer do imenovanja direktorja po
opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je do najdlje 20. 3.
2016.
Ker je imenovani predstavnici Republike Slovenije v Upravnem svetu EPO prenehal mandat, jo
je potrebno z mesta predstavnika razrešiti in na to mesto imenovati dr. Vojka Tomana, v. d.
direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Imenovani namestnik predstavnika Republike Slovenije v Upravnem svetu EPO je Helena
Zalaznik, sekretarka na Uradu RS za intelektualno lastnino, kar ostaja nespremenjeno.
Vir: MGRT
Vlada dr. Vojka Tomana imenovala za predstavnika RS v upravnem in proračunskem
odboru UUNT
Vlada RS je danes na redni seji z mesta predstavnika Republike Slovenije v Upravnem
odboru Urada za usklajevanje na notranjem trgu – znamke in modeli (UUNT) razrešila Vesno
Stanković Juričić in na to mesto imenovala dr. Vojka Tomana, v. d. direktorja Urada Republike
Slovenije za intelektualno lastnino.
Vlada je z mesta predstavnika Republike Slovenije v Proračunskem odboru Urada za
usklajevanje na notranjem trgu – znamke in modeli (UUNT) razrešila Vesno Stanković Juričić
in na to mesto imenovala dr. Vojka Tomana, v. d. direktorja Urada Republike Slovenije za
intelektualno lastnino.
Na podlagi 122. člena v zvezi s 133. členom Uredbe Sveta (ES) z dne 20. decembra 1993 o
znamki Skupnosti sestavljajo Upravni in Proračunski odbor Urada za usklajevanje na
notranjem trgu - znamke in modeli (UUNT-The Office for Harmonization in the Internal Market
– OHIM), po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije ter njihovi
namestniki.
S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 17. 10. 2013 je bila za predstavnika Republike
Slovenije v Upravni in Proračunski odbor Urada za usklajevanje na notranjem trgu – znamke in
modeli (UUNT) imenovana Vesna Stanković Juričić.
Vesni Stanković Juričič je mandat direktorice Urada RS za intelektualno lastnino prenehal dne
31. 5. 2015.
Vlada je na svoji 53. redni seji dne 20. 9. za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za
intelektualno lastnino imenovala dr. Vojka Tomana, in sicer do imenovanja direktorja po
opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je do najdlje 20. 3.
2016.
Ker je imenovani predstavnici Republike Slovenije v obeh navedenih odborih UUNT prenehal
mandat, jo je potrebno z mesta predstavnika razrešiti in na to mesto imenovati dr. Vojka
Tomana, v. d. direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Imenovani namestnik predstavnika Republike Slovenije v Upravnem odboru in Proračunskem
odboru UUNT je Aleš Oražem, sekretar na Uradu RS za intelektualno lastnino, kar ostaja
nespremenjeno.
Vir: MGRT
Vlade sprejela Sklep o razrešitvi in imenovanju člana Sveta za promocijo po Zakonu o
promociji kmetijskih in živilskih proizvodov
Vlada RS je z mesta člana Sveta za promocijo razrešila mag. Marka Višnarja, ki ga je
predlagala Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in namesto
njega na predlog iste zbornice imenovala mag. Janeza Rebca.
Vlada RS imenuje za dobo petih let osem članov v svet za promocijo. Zakon o promociji
kmetijskih in živilskih proizvodov določa, da promocijo izvajajo ministrstvo, organi v njegovi
sestavi in svet za promocijo. Svet je sestavljen iz osmih članov, ki so imenovani za dobo petih
let in sicer dva na predlog ministra ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, dva na predlog
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, enega na predlog Zadružne zveze Slovenije in tri na
predlog Gospodarske zbornica Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Vlada RS je imenovala člane Sveta za promocijo s sklepom dne 12. 5. 2011 za dobo petih let.
Zaradi menjav članstva v svetu za promocijo je Vlada RS sprejela dodatne sklepe o razrešitvi
in imenovanju članov Sveta za promocijo. Pri tem so bili do sedaj zamenjani štirje člani Sveta
za promocijo.
Nova sestava Sveta za promocijo:
• Janja Kokolj Prošek, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Adrijana Bezeljak, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Aleša Kandus, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in
živilskih podjetij;
• dr. Tatjana Zagorc, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih
in živilskih podjetij;
• mag. Janez Rebec, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih
in živilskih podjetij;
• Ivan Kure, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;
• Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;
• mag. Anita Jakuš, predstavnica Zadružne zveze Slovenije;
Vir: MKGP