Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega

Comments

Transcription

Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega
Načrt upravljanja voda za
vodni območji Donave in
Jadranskega morja
2009 - 2015
PRIPRAVLJAVCI NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI
OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ZA OBDOBJE
2009 – 2015
Ime:
Ministrstvo za okolje in prostor
Naslov:
Dunajska 48
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Koda države članice:
SI
Spletna stran ministrstva:
http://www.sigov.si/mop/
Kontaktni naslov:
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska 48
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
IZDELOVALCI STROKOVNIH PODLAG:
KOORDINACIJA
INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE
Hajdrihova 28 c
1000, Ljubljana
NOSILEC NALOGE:
AVTOR(JI)
IzVRS:
GeoZS:
ARSO:
dr. Aleš BIZJAK
dr. Aleš BIZJAK
Urška BREMEC
Mitja CENTA
Matej CUNDER
Janez DODIČ
Blažo ĐUROVIĆ
mag. Elizabeta GABRIJELČIČ
Marija HABINC
mag. Neža KODRE
Gregor KOLMAN
Marko KRAMAR
Maja KREGAR
Jana MELJO
dr. Tanja MOHORKO
Maja PAVLIN
Špela PETELIN
dr. Monika PETERLIN
Vesna PETKOVSKA
Petra REPNIK MAH
mag. Sonja ŠIŠKO NOVAK
Nina ŠTUPNIKAR
dr. Gorazd URBANIČ
Janez ZAKRAJŠEK
dr. Nataša SMOLAR ŽVANUT
mag. Joerg PRESTOR
dr. Janko URBANC
Petra MEGLIČ
mag. Andrej LAPANJE
dr. Jure KRIVIC
dr. Nina MALI
Lidija LEVIČNIK
dr. Mišo ANDJELOV
mag. Irena CVITANIČ
mag. Mojca DOBNIKAR TEHOVNIK
Marina GACIN
UNI LJ BF:
NiB:
NiB, MBP Piran:
ZRSVN:
dr. Jasna GRBOVIĆ
Brigita JESENOVEC
mag. Špela KOZAK LEGIŠA
mag. Marjeta KRAJNC
dr. Urška KUHAR
mag. Polonca MIHORKO
mag. Zlatko MIKULIČ
Urša PAVLIČ
mag. Mateja POJE
mag. Špela REMEC REKAR
Bernarda ROTAR
Vlado SAVIĆ
Maja SEVER
Edita SODJA
dr. Petra SOUVENT
Nikola TRIŠIĆ
mag. Jože UHAN
dr. Mateja GERM
dr. Gorazd KOSI
Špela AMBROŽIČ
dr. Oliver BAJT
dr. Branko ČERMELJ
Žiga DOBRAJC
dr. Vesna FLANDER PUTERLE
dr. Lovrenc LIPEJ
Tihomir MAKOVEC
dr. Alenka MALEJ
Borut MAVRIČ
dr. Patricija MOZETIČ
dr. Martina ORLANDO BONACA
Milijan ŠIŠKO
Dair ARIMASPU
Klavdij BAJC
Gregor DANEV
Andrej HUDOKLIN
mag. Martina KAČIČNIK JANČAR
Simona KALIGARIČ
Tanja KOŠAR
Miha NAGLIČ
Karolina REBERNIK
Matej SIMČIČ
mag. Andreja ŠKVARČ
mag. Barbara VIDMAR
Damjan VRČEK
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE .............................................................................................II
KAZALO PREGLEDNIC......................................................................................VI
KAZALO SLIK ................................................................................................. XX
KAZALO PRILOG.......................................................................................... XXIX
KAZALO KARTOGRAFSKIH PRILOG ................................................................ XXX
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ............................................................................ XXXIV
PODATKI V ZVEZI Z JAVNOSTJO, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI NAČRTA
UPRAVLJANJA VODA ................................................................................. XXXVI
1
OPIS ADMINISTRATIVNE UREDITVE........................................................... 1
1.1
Podatki o pripravljavcu Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave
in Jadranskega morja za obdobje 2009 - 2015 ter navedba predpisov in
mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda .......... 1
1.1.1 PODATKI O PRIPRAVLJAVCU NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI
OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ZA OBDOBJE 2009 - 2015 .................1
1.1.2 SEZNAM PREDPISOV IN MEDNARODNIH OZIROMA MEDDRŽAVNIH POGODB
S PODROČJA UPRAVLJANJA VODA .......................................................................2
1.2
Podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja ............................... 4
1.3
Podatki o obdobju, za katerega se sprejema NUV ................................. 8
1.2.1
1.2.2
1.2.3
2
OPIS MEJE VO .........................................................................................4
GLAVNE REKE IN JEZERA..........................................................................4
PODZEMNE VODE ....................................................................................7
OPIS STANJA NA OBMOČJU NUV .............................................................. 10
2.1
Opis značilnosti VO ........................................................................... 10
2.2
Prikaz območij s posebnimi zahtevami ................................................ 50
2.1.1 OPIS VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA ............................................... 10
2.1.2 OPIS VODNIH TELES PODZEMNIH VODA ................................................. 28
2.1.3 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA VODA ..................................................... 36
2.1.4 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA NAPLAVIN............................................... 46
2.1.5 POMEMBNEJŠI OBJEKTI IN NAPRAVE VODNE INFRASTRUKTURE............... 48
2.1.6 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU
IN STANJU TEHNIKE ......................................................................................... 49
2.2.1 VODOVARSTVENA OBMOČJA................................................................... 51
2.2.2 KOPALNE VODE ..................................................................................... 52
2.2.3 OGROŽENA OBMOČJA ............................................................................ 53
2.2.4 OBČUTLJIVA OBMOČJA........................................................................... 83
2.2.5 RANLJIVA OBMOČJA............................................................................... 84
2.2.6 OBMOČJA, POMEMBNA ZA ŽIVLJENJE IN RAST MORSKIH ŠKOLJK IN
MORSKIH POLŽEV............................................................................................. 85
2.2.7 OBMOČJA SALMONIDNIH IN CIPRINIDNIH VODA ..................................... 86
II
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.2.8 ZAVAROVANA IN VAROVANA OBMOČJA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO
OHRANJANJE NARAVE, ZA KATERA STA POMEMBNA VODNI REŽIM IN KAKOVOST
VODA 87
2.2.9 OBMOČJA VARSTVENIH VODA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO RIBIŠTVO
91
2.3
Opis monitoringa in ocena stanja VTPV in VTPodV .............................. 92
2.3.1 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPV................93
2.3.2 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA NA OBMOČJIH S
POSEBNIMI ZAHTEVAMI .................................................................................. 112
2.3.3 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPodV .......... 120
2.4
Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje
površinskih in podzemnih voda ...................................................................138
2.4.1 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA
STANJE POVRŠINSKIH VODA ........................................................................... 138
2.4.2 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA
STANJE PODZEMNIH VODA.............................................................................. 215
2.5
Ekonomska analiza obremenjevanja voda..........................................238
2.5.1 METODOLOŠKI PRISTOP....................................................................... 240
2.5.2 ANALIZA GOSPODARSKEGA POMENA DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO
OBREMENJEVANJE VODA................................................................................. 245
2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH VRST STORITEV, POVEZANIH Z
OBREMENJEVANJEM VODA .............................................................................. 281
2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO
IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA ....................... 297
2.5.5 ANALIZA SREDSTEV, NAMENJENIH PODROČJU UREJANJA VODA ............. 364
2.5.6 INŠPEKCIJSKI NADZOR......................................................................... 366
2.5.7 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU
IN STANJU TEHNIKE ....................................................................................... 368
2.5.8 NADALJNJI KORAKI V NASLEDNJEM NAČRTOVALSKEM OBDOBJU ............ 370
3
POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV ..........................................371
3.1
Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih in
podzemnih voda ........................................................................................371
3.2
Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda..............372
3.3
Program ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda
372
3.4
Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti .........................373
4 PREGLED POMEMBNIH ZADEV UPRAVLJANJA VODA IN POMEMBNE
OBREMENITVE ZA DOSEGANJE CILJEV 2015 ..................................................374
4.1
Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 ...................374
4.1.1
4.1.2
OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPV.............. 374
OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPODV ......... 395
4.2
Pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve
za doseganje ciljev do leta 2015 .................................................................399
4.2.1 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU
IN STANJU TEHNIKE ....................................................................................... 401
4.2.2 UČINKI PODNEBNIH SPREMEMB NA VODNO OKOLJE .............................. 401
III
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
5
PODROBNEJŠA OPREDELITEV CILJEV NUV ..............................................423
5.1
Okoljski cilji .....................................................................................423
5.2
Cilji urejanja voda ............................................................................432
5.1.1
5.1.2
5.1.3
OKOLJSKI CILJI ZA VTPV ...................................................................... 423
OKOLJSKI CILJI ZA VTPODV ................................................................. 424
CILJI NA OBMOČJIH S POSEBNIMI ZAHTEVAMI...................................... 427
5.2.1
5.2.2
5.2.3
5.2.4
CILJI OHRANJANJA IN URAVNAVANJA VODNIH KOLIČIN......................... 434
CILJI VARSTVA PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM VODA .......................... 434
CILJI VZDRŽEVANJA VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČ ........................ 434
SKRB ZA HIDROMORFOLOŠKO STANJE VODNEGA REŽIMA...................... 435
5.3
Cilji rabe voda..................................................................................435
5.4
Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev .................................................437
5.3.1
5.3.2
5.3.3
5.3.4
5.3.5
5.3.6
OPTIMALNO PODELJEVANJE VODNIH PRAVIC POBUDNIKOM .................. 436
VZPOSTAVITEV MANJKAJOČIH EVIDENC................................................ 436
IZBOLJŠANJE NADZORA NAD DEJANSKO RABO VODA............................. 436
DOLOČITEV MOŽNIH VRST RABE VODNEGA DOBRA ............................... 436
ZAGOTAVLJANJE VODNIH KOLIČIN ZA OSKRBO S PITNO VODO .............. 436
DOLOČITEV EKONOMSKE CENE VODE ................................................... 437
5.4.1
5.4.2
5.4.3
OPREDELITEV IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV ...................... 437
EKONOMSKA UTEMELJITEV IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV... 440
PREGLED IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV POVRŠINSKIH VODA
442
PREGLED IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV PODZEMNIH VODA 445
5.4.4
5.5
Možnosti odstopanj od okoljskih ciljev ...............................................457
5.5.1 MOŽNOSTI ODSTOPANJ OD OKOLJSKIH CILJEV NA VO DONAVE ............. 458
5.5.2 MOŽNOSTI ODSTOPANJ OD OKOLJSKIH CILJEV NA VO JADRANSKEGA
MORJA 470
5.5.3 MOŽNOST DRUGIH POSEGOV V PROSTOR, KI BODO POVZROČILI
ODSTOPANJA OD OKOLJSKIH CILJEV ............................................................... 470
6
POVZETEK PROGRAMA DOPOLNILNIH UKREPOV......................................472
7
FINANČNA SREDSTVA ZA IZVEDBO PROGRAMA UKREPOV........................473
7.1
Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo temeljnih
ukrepov.....................................................................................................473
7.1.1 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV
IN
OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV.............................. 473
7.1.2 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV
IN
OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBO
POSAMEZNIH SKLOPOV TEMELJNIH UKREPOV.................................................. 476
7.2
Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo
dopolnilnih ukrepov....................................................................................480
7.2.1 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV
IN
OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV.............................. 480
7.2.2 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV
IN
OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBO
POSAMEZNIH SKLOPOV DOPOLNILNIH UKREPOV.............................................. 484
7.2.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI GLEDE NA ZANESLJIVOST PODATKOV O
UČINKOVITOSTI IN STROŠKIH POSAMEZNIH UKREPOV .................................... 488
IV
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
7.2.4 FINANČNE POSLEDICE PROGRAMA DOPOLNILNIH UKREPOV................... 490
7.2.5 OCENA MOŽNIH VPLIVOV NA EKONOMSKO CENO STORITEV, POVEZANIH Z
OBREMENJEVANJEM VODA, ZA UKREPE, KI SE NANAŠAJO NA DOSEGANJE
OKOLJSKIH CILJEV.......................................................................................... 492
8
POVZETEK AKTIVNOSTI IN REZULTATOV SODELOVANJA Z JAVNOSTJO....493
8.1
8.2
8.3
8.4
Javna obravnava..............................................................................493
Delavnice na povodjih in porečjih......................................................524
Medsektorska usklajevanja ...............................................................524
Zaključki..........................................................................................524
V
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1-1: Podatki o glavnih rekah na VO Donave (ARSO, 2008) ...........................5
Preglednica 1-2: Podatki o glavnih jezerih na VO Donave (ARSO, 2008)..........................5
Preglednica 1-3: Podatki o glavnih rekah s prispevno površino večjo od 100 km2 na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008) ................................................................................6
Preglednica 1-4: Podatki o morju na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008)......................6
Preglednica 1-5: Odstopanja mej vodonosnih sistemov od meje med vodnima območjema.
................................................................................................................................7
Preglednica 2-1: Porečja na VO Donave (ARSO, 2006) ................................................ 10
Preglednica 2-2: Povodja na VO Jadranskega morja (ARSO, 2006) ............................... 10
Preglednica 2-3: VTPV po povodjih in porečjih ............................................................ 12
Preglednica 2-4: Vrste rabe in deleži površin na porečju Mure (MKGP, 2005)................. 13
Preglednica 2-5: Vrsta rabe površin na porečju Drave (MKGP, 2005) ............................ 14
Preglednica 2-6: Vrsta rabe površin na porečju Save (MKGP, 2005) .............................. 15
Preglednica 2-7: Vrsta rabe površin na povodju Soče (MKGP, 2005) ............................. 17
Preglednica 2-8: Vrsta rabe površin na povodju jadranskih rek z morjem (MKGP, 2005) . 18
Preglednica 2-9: Dolžine odsekov vodotokov za določitev referenčnih razmer ekoloških
tipov rek na VO Donave............................................................................................ 21
Preglednica 2-10: Dolžine odsekov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na
VO Jadranskega morja.............................................................................................. 22
Preglednica 2-11: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih
vrednosti po skupinah mest za določitev referenčnih razmer ........................................ 24
Preglednica 2-12: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih
vrednosti po bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje
ekološkega stanja vodotokov ................................................................................... 24
Preglednica 2-13: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih
vrednosti po bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje
ekološkega stanja jezer ........................................................................................... 24
Preglednica 2-14: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Donave.................. 27
Preglednica 2-15: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Jadranskega morja . 28
Preglednica 2-16: Podeljene vodne pravice za rabo voda (m3/s) do leta 2008................ 39
Preglednica 2-17: Velike HE ...................................................................................... 42
Preglednica 2-18: Oskrba s pitno vodo – porabljena voda v obdobju od leta 2002 do leta
2006 (v 1.000 m3) (SURS, medmrežje, sept. 2008) ..................................................... 45
Preglednica 2-19: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO
Donave za leto 2006................................................................................................. 48
VI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-20: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO
Jadranskega morja za leto 2006 ................................................................................48
Preglednica 2-21: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi
pasovi na VO Donava ...............................................................................................51
Preglednica 2-22: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi
pasovi na VO Jadranskega morja ...............................................................................52
Preglednica 2-23: Stanje poplavne nevarnosti po območjih ..........................................56
Preglednica 2-24: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru
nadzornega monitoringa ...........................................................................................95
Preglednica 2-25: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru
operativnega monitoringa .........................................................................................96
Preglednica 2-26: Parametri kemijskega stanja površinskih voda ..................................98
Preglednica 2-27: Biološki elementi kakovosti ekološkega stanja površinskih voda........ 101
Preglednica 2-28: Splošni fizikalno-kemijski parametri ekološkega stanja površinskih voda
............................................................................................................................ 101
Preglednica 2-29: Posebna onesnaževala ekološkega stanja površinskih voda.............. 102
Preglednica 2-30: Kriteriji za raven zaupanja ocene kemijskega stanja površinskih voda in
kriteriji za raven zaupanja razvrščanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih
onesnaževal........................................................................................................... 111
Preglednica 2-31: Standardi kakovosti kemijskega stanja podzemnih voda .................. 123
Preglednica 2-32: Vrednosti praga kemijskega stanja podzemnih voda........................ 123
Preglednica 2-33: Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda .............. 125
Preglednica 2-34: Statistično značilni trendi kemijskega stanja podzemnih voda na
merilnih mestih v obdobju od leta 1998 do leta 2008................................................. 127
Preglednica 2-35: Značaj trendov gladine podzemne vode na merilnih mestih VTPodV s
prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki .................................................................. 129
Preglednica 2-36: Delež merilnih mest v VT, kjer je srednja napovedana gladina
podzemne vode nižja od izhodiščne kritične gladine, ocenjene na podlagi trimesečnega
minimuma gladin podzemne vode............................................................................ 130
Preglednica 2-37: Merilna mesta na VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki,
kjer so podatkovni nizi zaradi izraženih dolgoročnih upadajočih trendov gladine podzemne
vode podaljšani do leta 2008................................................................................... 131
Preglednica 2-38: Vodnobilančni preizkus količinskega stanja podzemnih voda s
prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti za obdobje 1990–2006 in leto 2006 . 132
Preglednica 2-39: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode
po posameznih VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti................ 132
Preglednica 2-40: Ocena količinskega stanja in preverjanje značilnosti trendov srednjih
letnih obnovljivih količin podzemne vode v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in
mešano poroznostjo na VO Donave.......................................................................... 134
VII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-41: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode
po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO
Donave ................................................................................................................. 135
Preglednica 2-42: Ocena količinskega stanja po kriteriju vodnobilančnega preizkusa in
preverjanje značilnosti trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemne vode
v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega
morja.................................................................................................................... 137
Preglednica 2-43: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode
po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO
Jadranskega morja ................................................................................................. 137
Preglednica 2-44: Analizirani sektorji in dejavnosti za področje industrijske odpadne vode
............................................................................................................................ 140
Preglednica 2-45: Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize
obremenitev .......................................................................................................... 141
Preglednica 2-46: Skupne količine emisij (t/leto) za sektorje kmetijstva, industrije,
energetike, javne storitve in druge dejavnosti ter parametri, ki največ prispevajo k skupni
količini (podatki za leto 2007) na VO Donave............................................................ 142
Preglednica 2-47: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS)
snovi na VO Donave, ki se odvajajo neposredno v reke ali v kanalizacijo, ki se ne zaključi s
KČN (podatki za leto 2007) na VO Donave ............................................................... 144
Preglednica 2-48: Letne količine niklja (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti
(podatki za leto 2007) ............................................................................................ 145
Preglednica 2-49: Letne količine svinca (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti
(podatki za leto 2007) ............................................................................................ 146
Preglednica 2-50: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo
onesnaževanje večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih
dejavnosti, ki odvajajo svoje odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki
se ne zaključi s KČN in javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na
VO Donave ............................................................................................................ 147
Preglednica 2-51: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov
in prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007) ................................................................. 148
Preglednica 2-52: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS)
snovi na VO Jadranskega morja, ki se odvajajo neposredno v reke oziroma v kanalizacijo,
ki se ne zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja..................... 151
Preglednica 2-53: Letne količine niklja (kg/leto) po povodjih iz posameznih dejavnosti
(podatki za leto 2007) ............................................................................................ 151
Preglednica 2-54: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo
onesnaževanje večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih
dejavnosti, ki odvajajo svoje odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki
se ne zaključi s KČN in javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na
VO Jadranskega morja............................................................................................ 152
Preglednica 2-55: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov
in prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007) ................................................................. 153
VIII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-56: Skupna zmogljivost in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje
čiščenja na VO Donave za leto 2007 ........................................................................ 154
Preglednica 2-57: Število prebivalcev in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje
čiščenja na VO Jadranskega morja za leto 2007 ........................................................ 154
Preglednica 2-58: Merila za presojo vplivov glede na prednostne in prednostno nevarne
snovi, posebna onesnaževala, BPK5 in hranila ........................................................... 156
Preglednica 2-59: Mejne vrednosti za presojo vplivov na rekah glede na onesnaženje s
hranili (celotni fosfor, amonij) glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode
iz KČN (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10)....................................................... 157
Preglednica 2-60: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV
brez vpliva na VO Donava pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni
monitoring (podatki za leto 2007) ............................................................................ 158
Preglednica 2-61: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV
brez vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za
leto 2007).............................................................................................................. 158
Preglednica 2-62: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV
brez vpliva na VO Jadranskega morja, pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za
obratovalni monitoring (podatki za leto 2007) ........................................................... 159
Preglednica 2-63: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV
brez vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za
leto 2007).............................................................................................................. 159
Preglednica 2-64: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem
območju ................................................................................................................ 161
Preglednica 2-65: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem
območju ................................................................................................................ 161
Preglednica 2-66: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski
promet .................................................................................................................. 162
Preglednica 2-67: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski
promet .................................................................................................................. 162
Preglednica 2-68: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 (evidenca VGP
Drava)................................................................................................................... 164
Preglednica 2-69: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 – VO
Jadranskega morja (evidenca VGP Drava) ................................................................ 165
Preglednica 2-70: Število javljenih onesnaženj morja v Republiki Sloveniji glede na vrsto
onesnaževala (Vir: Podatki Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja
(SVOM) pri VGP – Drava Ptuj in VAM – Luka Koper) .................................................. 166
Preglednica 2-71: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih
SVOM glede na vrsto onesnaževanja ........................................................................ 167
Preglednica 2-72: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih
SVOM glede na podatke o povzročiteljih ................................................................... 167
Preglednica 2-73: Dejanska raba kmetijskih zemljišč za VO Donave (MKGP, 2005) ....... 168
IX
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-74: Dejanska raba kmetijskih zemljišč na VO Jadranskega morja (MKGP,
2005).................................................................................................................... 169
Preglednica 2-75: Skupine vrst dejanske kmetijske rabe tal ....................................... 170
Preglednica 2-76: Ocena vnosov dušika in fosforja v posamezno VT glede na dejansko
kmetijsko rabo tal .................................................................................................. 171
Preglednica 2-77: Aktivne snovi zajete v določanje pomembnih obremenitev s FFS v letu
2004 ..................................................................................................................... 176
Preglednica 2-78: Podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 .......... 177
Preglednica 2-79: Obremenitve VT rek z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva ....... 178
Preglednica 2-80: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve z dušikom iz
razpršenih virov iz kmetijstva .................................................................................. 179
Preglednica 2-81: Obremenitve VT rek in morja s fosforjem iz razpršenih virov iz
kmetijstva ............................................................................................................. 179
Preglednica 2-82: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz
razpršenih virov iz kmetijstva .................................................................................. 180
Preglednica 2-83: Regresijska analiza med vnosi fosforja v naravna jezera in umetne
zadrževalnike ter povprečjem vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja ............. 181
Preglednica 2-84: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz
razpršenih virov iz kmetijstva .................................................................................. 181
Preglednica 2-85: Mediane količin in mediane količine posamezne aktivne snovi na hektar
prispevne površine ................................................................................................. 182
Preglednica 2-86: Kriterij presoje vplivov glede na število aktivnih snovi s povečano
količino in povečano količino na ha .......................................................................... 183
Preglednica 2-87: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s hranili iz območji
poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ............ 184
Preglednica 2-88: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost
obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda ..................................................................................... 185
Preglednica 2-89: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost
obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda ..................................................................................... 185
Preglednica 2-90: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na rekah.............................. 187
Preglednica 2-91: Značilne obremenitve za posamezne razrede EMK .......................... 191
Preglednica 2-92: Pretvorba sedmih razredov EMK v 4 razrede .................................. 192
Preglednica 2-93: Skupine in vrste dejanske rabe po Pravilniku o dejanski rabi kmetijskih
in gozdnih zemljišč ................................................................................................. 193
Preglednica 2-94: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom za glavni
tok in pritoke ......................................................................................................... 194
Preglednica 2-95: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
odvzemanja vode na VO Donave ............................................................................. 194
X
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-96: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
odvzemanja vode na VO Jadranskega morja ............................................................. 195
Preglednica 2-97: Velikost vpliva glede na razmerje med količino odpadne vode in nQnp
............................................................................................................................ 195
Preglednica 2-98: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
izpuščanja odpadne vode na VO Donave .................................................................. 195
Preglednica 2-99: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
izpuščanja odpadne vode na VO Jadranskega morja.................................................. 196
Preglednica 2-100: Velikost vpliva glede na dolžino zajezitve in tip zadrževalnika ......... 196
Preglednica 2-101: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
zadrževanja vode na VO Donave.............................................................................. 196
Preglednica 2-102: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
zadrževanja vode na VO Jadranskega morja ............................................................. 197
Preglednica 2-103: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom v času
visokih voda........................................................................................................... 197
Preglednica 2-104: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
prerazporejanja visokih voda na VO Donave ............................................................. 197
Preglednica 2-105: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
prerazporejanja visokih voda na VO Jadranskega morja............................................. 198
Preglednica 2-106: Velikost vpliva glede na delež struge, kjer se izvaja odvzem naplavin
............................................................................................................................ 198
Preglednica 2-107: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
odvzemanja naplavin na VO Donave ........................................................................ 198
Preglednica 2-108: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
odvzemanja naplavin na VO Jadranskega morja ........................................................ 199
Preglednica 2-109: Velikost vpliva glede na delež osušenih zemljišč ............................ 199
Preglednica 2-110: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
osuševanja zemljišč na VO Donave .......................................................................... 199
Preglednica 2-111: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
osuševanja zemljišč na VO Jadranskega morja.......................................................... 200
Preglednica 2-112: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja EMKup na
glavnem toku in pritokih ......................................................................................... 200
Preglednica 2-113: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
regulacij ali drugih ureditev struge na VO Donave ..................................................... 200
Preglednica 2-114: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
regulacij ali drugih ureditev struge na VO Jadranskega morja..................................... 201
Preglednica 2-115: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja rabe obrežnega
pasu ROPup ............................................................................................................ 201
Preglednica 2-116: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
rabe obrežnega pasu na VO Donave ........................................................................ 202
XI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-117: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
rabe obrežnega pasu na VO Jadranskega morja........................................................ 202
Preglednica 2-118: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Donave ........................ 202
Preglednica 2-119: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Jadranskega morja ....... 203
Preglednica 2-120: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih in zadrževalnikih.. 203
Preglednica 2-121: Petstopenjska lestvica za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti
jezer ..................................................................................................................... 206
Preglednica 2-122: Kriteriji za oceno lokalne hidromorfološke spremenjenosti obrežnega
pasu ..................................................................................................................... 207
Preglednica 2-123: Mejne vrednosti za oceno vplivov hidromorfološke spremenjenosti
obrečnega pasu jezera............................................................................................ 207
Preglednica 2-124: Izračun povprečne vrednosti Indeksa spremenjenosti obale jezera
(ISO-J) za Blejsko in Bohinjsko jezero ...................................................................... 208
Preglednica 2-125: Hidromorfološke obremenitve in vplivi v obalnem območju ............ 208
Preglednica 2-126: Razpon ocene lokalne morfološke spremenjenosti......................... 210
Preglednica 2-127: Morfološko stanje glede na dolžinski delež posameznih razredov .... 210
Preglednica 2-128: Tujerodne vrste rib na VO Donave............................................... 212
Preglednica 2-129: Tujerodne vrste rib v rekah na VO Jadranskega morja (IzVRS, 2009b)
............................................................................................................................ 213
Preglednica 2-130: Pregled obravnavanih obremenitev na stanje podzemnih voda....... 215
Preglednica 2-131: Pregled obremenitev z možnim vplivom na stanje podzemnih voda, ki
še niso bile zajete v analizo obremenitev in vplivov na podzemne vode....................... 216
Preglednica 2-132: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode
............................................................................................................................ 218
Preglednica 2-133: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode
............................................................................................................................ 219
Preglednica 2-134: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi vplivi
na podzemno vodo................................................................................................. 220
Preglednica 2-135: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi
lokalnimi vplivi na podzemno vodo........................................................................... 221
Preglednica 2-136: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno
vodo ..................................................................................................................... 222
Preglednica 2-137: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno
vodo ..................................................................................................................... 223
Preglednica 2-138: Presežki dušika glede na ocenjeno kritično vrednost...................... 227
Preglednica 2-139: Ocena obremenitev na podzemno vodo s presežki fosforja iz
razpršenih virov urbanizacije ................................................................................... 227
XII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-140: Izračunani delež aktivnih snovi prodanih pesticidov snovi (kritični
delež), ki lahko povzroči prekomerno onesnaževanje celotnega VTPodV...................... 229
Preglednica 2-141: Primerjava potreb po vodi glede na potencialne zaloge.................. 232
Preglednica 2-142: Pregled regionalnih okoljskih problemov na VTPodV, za katere je
ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev do 2015. ............................................. 233
Preglednica 2-143: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV. .......................... 234
Preglednica 2-144: Najpomembnejši okoljski problemi in viri obremenitev po sektorjih . 236
Preglednica 2-145: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV. .......................... 236
Preglednica 2-146: Deleži statističnih regij, ki spadajo v posamezno VO (lastni izračuni
IzVRS)................................................................................................................... 241
Preglednica 2-147: Razvrstitev dejavnosti na sektorje................................................ 242
Preglednica 2-148: Razvrstitev dejavnosti po SKD, Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2002
in Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2008 (SURS, 2002c) .......................................... 242
Preglednica 2-149: Primerjava stare in nove podatkovne baze SURS........................... 244
Preglednica 2-150: Število prebivalcev v obdobju od leta 2000 do leta 2008 (SURS, 2008a;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 245
Preglednica 2-151: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b;
SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) ......................................................................... 248
Preglednica 2-152: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS,
2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 250
Preglednica 2-153: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v
Republiki Sloveniji (SURS, 2008d) ............................................................................ 251
Preglednica 2-154: Iztoki na VO Donave v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS)
............................................................................................................................ 254
Preglednica 2-155: Iztoki na VO Jadranskega morja v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni
izračuni IzVRS)....................................................................................................... 254
Preglednica 2-156: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z
odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni
izračuni IzVRS)....................................................................................................... 256
Preglednica 2-157: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z
odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO,
2008b; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 257
Preglednica 2-158: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS)................................................................................................................... 260
Preglednica 2-159: Odvzem vode na VO Jadranskega morja po sektorjih (ARSO, 2008a;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 263
Preglednica 2-160: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 1998 do leta 2002
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 266
Preglednica 2-161: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 2003 do leta 2008
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 266
XIII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-162: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta
1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ............................................ 267
Preglednica 2-163: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta
2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ............................................ 267
Preglednica 2-164: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave od leta 1998 do
leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 268
Preglednica 2-165: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave od leta 2003 do
leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 269
Preglednica 2-166: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 1998 do
leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 270
Preglednica 2-167: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 2003 do
leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 270
Preglednica 2-168: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega
morja od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................ 272
Preglednica 2-169: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega
morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................ 272
Preglednica 2-170: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od
leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ...................................... 273
Preglednica 2-171: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od
leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ...................................... 273
Preglednica 2-172: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 275
Preglednica 2-173: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 276
Preglednica 2-174: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 277
Preglednica 2-175: Odvzem naplavin (m3) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 278
Preglednica 2-176: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Donave
(ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 279
Preglednica 2-177: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2007b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 280
Preglednica 2-178: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS) .................................................................................................................. 282
Preglednica 2-179: Odvzem vode na VO Jadranskega morja po sektorjih (ARSO, 2008a;
lastni izračuni IzVRS).............................................................................................. 282
Preglednica 2-180: Število nerešenih vlog za pridobitev vodnega dovoljenja v Republiki
Sloveniji dne 31. 12. 2009 (ARSO, 2009c) ................................................................ 283
Preglednica 2-181: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Donave (MOP,
2010b) .................................................................................................................. 283
XIV
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-182: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Jadranskega
morja (MOP, 2010b) ............................................................................................... 284
Preglednica 2-183: Raba vode za pridobivanje energije na VO Donave (ARSO, 2008a;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 288
Preglednica 2-184: Raba vode sektorja energetika za pridobivanje energije (MWh) na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 289
Preglednica 2-185: Cena za enoto obremenitve voda za obdobje od leta 2002 do leta
2010 (Uradni list RS, št. 109/01, Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04,
Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list
RS, št. 8/08, Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 7/10) ................................... 299
Preglednica 2-186: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO
Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)............................................................ 301
Preglednica 2-187: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)........................ 302
Preglednica 2-188: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno
vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS).......................................... 304
Preglednica 2-189: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)........................ 305
Preglednica 2-190: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 307
Preglednica 2-191: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ....... 307
Preglednica 2-192: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno
vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ......................... 309
Preglednica 2-193: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno
vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ......................... 310
Preglednica 2-194: Cene plačil za koncesijo za nekatere vrste posebne rabe vodnega ali
morskega javnega dobra ali naplavin (uredbe o koncesiji in sklepi o cenah osnov plačil za
koncesijo navedeni v prilogi (PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri
izdelavi NUV) ......................................................................................................... 313
Preglednica 2-195: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene
koncesije na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS).................................... 315
Preglednica 2-196: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega javnega dobra ali naplavin
od leta 2005 do leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)............ 315
Preglednica 2-197: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe
vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Donave
(ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)........................................................................ 317
Preglednica 2-198: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene
koncesije na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) ................... 321
Preglednica 2-199: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega ali morskega javnega
dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 321
XV
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-200: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe
vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 323
Preglednica 2-201: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in
vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08,
Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list
RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)............................ 327
Preglednica 2-202: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in
vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08,
Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list
RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)............................ 327
Preglednica 2-203: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 329
Preglednica 2-204: Plačila zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 330
Preglednica 2-205: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega
morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 331
Preglednica 2-206: Plačila zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega
morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 332
Preglednica 2-207: Podatki o imetnikih vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe o
vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega
povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2010a; ARSO, 2010b; Uradni list RS, št. 16/09;
MOP, 2010a; lastni izračuni IzVRS) .......................................................................... 336
Preglednica 2-208: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2006 (IREET, 2008; IREET,
2008a) .................................................................................................................. 344
Preglednica 2-209: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2007 (IREET, 2009; IREET,
2009a) .................................................................................................................. 344
Preglednica 2-210: Kritje stroškov izvajanja GJS varstva okolja v Republiki Sloveniji
(IREET, 2006; IzVRS) ............................................................................................. 346
Preglednica 2-211: Višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10, 102/10) 347
Preglednica 2-212: Finančna sredstva po posameznih skupinah ukrepov v obdobju 2004–
2006 ..................................................................................................................... 347
Preglednica 2-213: Finančna sredstva po posameznih oseh ter delež sofinanciranja EKSRP
............................................................................................................................ 349
Preglednica 2-214: Višina plačil za kmetijsko okoljske podukrepe ............................... 350
Preglednica 2-215:Finančna tabela za Operativni program za razvoj ribištva v Republiki
Sloveniji 2007–2013 po prednostnih oseh................................................................. 353
Preglednica 2-216: Višine podpor za proizvodnjo električne energije v HE (Borzen, 2009)
............................................................................................................................ 354
Preglednica 2-217: Enotne letne cene in premije za električno energijo, proizvedeno v HE
(Borzen, 2009)....................................................................................................... 354
XVI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-218: Izplačila sredstev za podpore HE v letu 2009 v Republiki Sloveniji
(Borzen, 2010) ....................................................................................................... 354
Preglednica 2-219: Plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda v Republiki Sloveniji kot prihodek državnega proračuna (ARSO, 2008b) 355
Preglednica 2-220: Delež sredstev zbranih iz plačil okoljske dajatve za komunalno
odpadno vodo, ki so bila vložena v investicije v Republiki Sloveniji (MOP RS, 2007) ..... 355
Preglednica 2-221: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja industrijskih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot vir sredstev za investicije
namenjene zmanjšanju obremenjevanja voda (ARSO, 2008b) .................................... 356
Preglednica 2-222: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja komunalnih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot prihodek občinskih
proračunov (ARSO, 2008b)...................................................................................... 356
Preglednica 2-223: Prihodki občin od komunalnih prispevkov v obdobju od leta 2005 do
leta 2009 (MF, 2009) .............................................................................................. 357
Preglednica 2-224: Plačila vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2008a) ........ 357
Preglednica 2-225: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo občinam (ARSO,
2008c) .................................................................................................................. 358
Preglednica 2-226: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo državi (ARSO,
2008c) .................................................................................................................. 358
Preglednica 2-227: Viri financiranja Sklada za vode (Računsko sodišče Republike
Slovenije, 2007; MOP RS, 2009c, MOP RS, 2007b) .................................................... 360
Preglednica 2-228: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za
vode v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011)........................................ 361
Preglednica 2-229: Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode (brez vzdrževanja
vodne infrastrukture) v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011) ................ 366
Preglednica 4-1: Lestvica opisnih ocen za OVDOC 2015 ............................................. 375
Preglednica 4-2: Kriteriji za transformacijo ocene kemijskega stanja in ekološkega stanja
za posebna onesnaževala glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2009b) v
oceno izhodiščnega stanja....................................................................................... 376
Preglednica 4-3: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za reke, jezera in
izbrane MPVT glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (IzVRS, 2009) v oceno
izhodiščnega stanja ................................................................................................ 377
Preglednica 4-4: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za zadrževalnike in
UVT Velenjsko jezero glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2010d) v oceno
izhodiščnega stanja ................................................................................................ 377
Preglednica 4-5: Kriteriji za transformacijo ocene stanja na območjih salmonidnih in
ciprinidnih voda ter na območjih pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih
polžev v oceno izhodiščnega stanja.......................................................................... 377
Preglednica 4-6: Kriteriji za transformacijo ocene stanja kopalnih voda v oceno
izhodiščnega stanja ................................................................................................ 377
Preglednica 4-7: Uteži pripisane posamezni hidromorfološki obremenitvi ..................... 381
XVII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 4-8: Vrednost utežne vsote in pripadajoči razredi ocene izhodiščnega stanja
............................................................................................................................ 382
Preglednica 4-9: DPN (sprejeti in v sprejemanju) in naravovarstveni LIFE projekti, ki so
vključeni v oceno izhodiščnega scenarija .................................................................. 387
Preglednica 4-10: OVDOC 2015 na VO Donave glede na število in delež VTPV, za katera
se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla okoljskih
ciljev (3)................................................................................................................ 392
Preglednica 4-11: OVDOC 2015 na vodnem območju Jadranskega morja glede na število
in delež VTPV, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno
ne bodo dosegla okoljskih ciljev (3) ......................................................................... 394
Preglednica 4-12: Lestvica opisnih OVDOC 2015 ....................................................... 395
Preglednica 4-13: OVDOC 2015 za kemijsko stanje glede na izhodiščno stanje ............ 396
Preglednica 4-14: OVDOC 2015 za kemijsko stanje ................................................... 397
Preglednica 4-15: Lestvica opisnih OVDOC 2015 ....................................................... 397
Preglednica 4-16: OVDOC 2015 za količinsko stanje glede na izhodiščno stanje ........... 398
Preglednica 4-17: OVDOC 2015 na VO Donave in pripadajočih porečij ........................ 399
Preglednica 4-18: Primerjava povprečnih letnih vrednosti nekaterih meteoroloških
spremenljivk za obdobji 1961–1990 in 1991–2005 v Ljubljani (Kajfež Bogataj, 2007) ... 407
Preglednica 4-19: Primerjava stopenj statistične značilnosti trendov malih, srednjih in
velikih pretokov (ARSO, 2008)................................................................................. 408
Preglednica 4-20: Razvrščanje postaj glede na trende spreminjanja pretokov (Ulaga,
2002).................................................................................................................... 409
Preglednica 4-21: Letne in sezonske napovedi vrednosti temperaturnih in padavinskih
statistik (PRUDENCE, 2005) .................................................................................... 415
Preglednica 4-22: Ocena spremembe odtoka v odvisnosti od dviga temperature in
spremembe količine padavin (Rogelj, 1999).............................................................. 416
Preglednica 4-23: Izračun višin morja za napovedani dvig gladine za 50 cm (Kolega, 2006)
............................................................................................................................ 418
Preglednica 4-24: Posledice podnebnih sprememb za vodno okolje (IPCC, 2007) ......... 419
Preglednica 4-25: Pregled nekaterih možnih posledic klimatskih sprememb na vodno
okolje.................................................................................................................... 422
Preglednica 5-1: Pregled opredelitve okoljskih ciljev .................................................. 425
Preglednica 5-2: Kriteriji za določitev nesorazmernosti stroškov (povzeto po Görlach in
Pielen, 2007) ......................................................................................................... 441
Preglednica 5-3: Pregled izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Donave ... 443
Preglednica 5-4: Pregled izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Jadranskega
morja.................................................................................................................... 443
Preglednica 5-5: Določitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Donave, ki
do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja voda................................................... 444
XVIII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 5-6: Določitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Jadranskega
morja, ki do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja voda ..................................... 445
Preglednica 5-7: Pregled izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPodV na VO Donave 446
Preglednica 5-8: Določitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPodV na VO Donave,
ki do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja voda................................................ 447
Preglednica 5-9: Pregled predvidenih izjem pri doseganju okoljskih ciljev s podaljšanjem
roka za podzemne vode .......................................................................................... 447
Preglednica 5-10: Nova preoblikovanja fizičnih značilnosti VTPV ................................. 458
Preglednica 5-11: Tehnične specifikacije HE Blanca (Spletne strani HESS, 2011) .......... 459
Preglednica 5-12: Tehnične specifikacije HE Krško (Spletne strani HESS, 2011) ........... 460
Preglednica 5-13: Tehnične specifikacije HE Brežice (Spletne strani HESS, 2009) ......... 460
Preglednica 5-14: Tehnične specifikacije HE Mokrice (Spletne strani HESS, 2009) ........ 460
Preglednica 5-15: Ocena skupnega prispevka zavezujočim ciljem za leto 2020 in okvirni
deleži za obdobje 2010–2020 (Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–
2020) .................................................................................................................... 462
Preglednica 5-16: Koncesijske uredbe, zaradi katerih bi lahko na VT VO Donave po letu
2015 prišlo do odstopanj od okoljskih ciljev .............................................................. 471
Preglednica 7-1: Stroški temeljnih ukrepov v obdobju 2010-2015 ............................... 473
Preglednica 7-2: Stroški dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015. ............................ 481
Preglednica 7-3: Stroški dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 z upoštevanjem
faktorja rast cen za obdobje 2009-2013 (i=2,8%). .................................................... 489
Preglednica 7-4: Stroški dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 z upoštevanjem
spremembe (+/-) faktorja rasti cen za 20 %, kot parametra analize občutljivosti. ........ 489
Preglednica 8-1: Pripombe in komentarji javne obravnave NUV na VO Donave ............ 494
Preglednica 8-2: Pripombe in komentarji javne obravnave NUV na VO Jadranskega morja
............................................................................................................................ 511
XIX
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KAZALO SLIK
Slika 2—1: Delež podeljenih vodnih pravic za proizvodnjo električne energije na
posameznem VO ...................................................................................................... 41
Slika 2—2: Vododeficitarna območja (http://ksh.fgg.uni-lj.si/ewnsi/) ............................ 44
Slika 2—3: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala po vodomernih postajah
na VO Donave za leto 2006....................................................................................... 48
Slika 2—4: Opredelitev ogroženih območij.................................................................. 54
Slika 2—5: Stanje plazovne nevarnosti po območjih .................................................... 59
Slika 2—6:Stanje plazovne ogroženosti po območjih.................................................... 60
Slika 2—7: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Mure .............................................. 61
Slika 2—8: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Mure ............................................ 62
Slika 2—9: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Mure .............................................. 63
Slika 2—10: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Mure ........................................... 63
Slika 2—11: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Drave ........................................... 64
Slika 2—12: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Drave ......................................... 65
Slika 2—13: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Drave ........................................... 66
Slika 2—14: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Drave.......................................... 66
Slika 2—15: Stanje poplavne nevarnosti na območju zgornje Save ............................... 68
Slika 2—16: Stanje poplavne ogroženosti na območju zgornje Save.............................. 68
Slika 2—17: Stanje poplavne nevarnosti na območju srednje Save ............................... 69
Slika 2—18: Stanje poplavne ogroženosti na območju srednje Save.............................. 69
Slika 2—19: Stanje poplavne nevarnosti na območju spodnje Save............................... 70
Slika 2—20: Stanje poplavne ogroženosti na območju spodnje Save ............................. 70
Slika 2—21: Stanje poplavne nevarnosti na območju Savinje ....................................... 71
Slika 2—22: Stanje poplavne ogroženosti na območju Savinje...................................... 71
Slika 2—23: Stanje plazovne nevarnosti na območju zgornje Save................................ 73
Slika 2—24: Stanje plazovne ogroženosti na območju zgornje Save .............................. 73
Slika 2—25: Stanje plazovne nevarnosti na območju srednje Save................................ 74
Slika 2—26: Stanje plazovne ogroženosti na območju srednje Save .............................. 74
Slika 2—27: Stanje plazovne nevarnosti na območju spodnje Save ............................... 75
Slika 2—28: Stanje plazovne ogroženosti na območju spodnje Save ............................. 75
Slika 2—29: Stanje plazovne nevarnosti na območju Savinje........................................ 76
Slika 2—30: Stanje plazovne ogroženosti na območju Savinje ...................................... 76
Slika 2—31: Stanje poplavne nevarnosti na povodju Soče............................................ 78
XX
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—32: Stanje poplavne ogroženosti na povodju Soče ..........................................78
Slika 2—33: Stanje plazovne nevarnosti na povodju Soče ............................................79
Slika 2—34: Stanje plazovne ogroženosti na povodju Soče...........................................80
Slika 2—35: Stanje poplavne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem ................81
Slika 2—36: Stanje poplavne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem ..............81
Slika 2—37: Stanje plazovne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem ................82
Slika 2—38: Stanje plazovne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem...............83
Slika 2—39: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot (Register naravnih
vrednot, ARSO) ........................................................................................................89
Slika 2—40: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Republiki Sloveniji (Register
zavarovanih območij, ARSO, 2008) ............................................................................90
Slika 2—41: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Donave................... 107
Slika 2—42: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Jadranskega morja .. 107
Slika 2—43: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega
potenciala (EP) VTPV na VO Donave ........................................................................ 109
Slika 2—44: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega
potenciala (EP) VTPV na VO Jadranskega morja........................................................ 110
Slika 2—45: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Donave v obdobju 2006–2008..... 116
Slika 2—46: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Jadranskega morja v obdobju 2006–
2008 ..................................................................................................................... 116
Slika 2—47: Kakovost kopalnih voda na morju v obdobju 2006–2008.......................... 117
Slika 2—48: Vsebnosti klorida in natrija v podzemni vodi črpališča pitne vode Brestovica,
VT 5019 Obala in Kras z Brkini, v obdobju 2003–2008 ............................................... 125
Slika 2—49: Število izpustov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno
kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO
Donave.................................................................................................................. 143
Slika 2—50: Število iztokov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno
kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN s podatki s podatki o čezmernem obremenjevanju na
VO Jadranskega morja............................................................................................ 150
Slika 2—51: Poti vstopa FFS v površinske vode ......................................................... 172
Slika 2—52: Prikaz postopka prostorske ocene porazdelitve skupne količine posamezne
aktivne snovi po občinah......................................................................................... 174
Slika 2—53: Prikaz vhodnih podatkov in rezultatov GIS-analize................................... 175
Slika 2—54: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R – ribogojnica, OPV - oskrba s
pitno vodo, TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N - namakanje) na VO Donave189
Slika 2—55: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R - ribogojnica, OPV - oskrba s pitno
vodo, TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N -namakanje) na VO Jadranskega
morja .................................................................................................................... 189
Slika 2—56: Ocena modula C .................................................................................. 205
XXI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—57: Ocena lokalne morfološke spremenjenosti obalnega območja .................. 210
Slika 2—58: Delež naloženega in razloženega tovora (Vir podatkov: Luka Koper)......... 215
Slika 2—59: Vsebine, obravnavane v ekonomskih analizah......................................... 239
Slika 2—60: Dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda...................................... 240
Slika 2—61: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS,
2011a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 249
Slika 2—62: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2006b;
SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) ......................................................................... 249
Slika 2—63: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS, 2006b;
SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) ......................................................................... 250
Slika 2—64: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008
(SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS)................................................... 251
Slika 2—65: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki
Sloveniji v letu 2008 (SURS, 2008d)......................................................................... 252
Slika 2—66: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Donave v letu 2007
(ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 255
Slika 2—67: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Jadranskega morja v
letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS)......................................................... 255
Slika 2—68: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili
posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave
(ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 256
Slika 2—69: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni
sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO,
2008b; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 257
Slika 2—70: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili
posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 258
Slika 2—71: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni
sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja
(ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 258
Slika 2—72: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS) .................................................................................................................. 261
Slika 2—73: Odvzem vode na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni
IzVRS) .................................................................................................................. 261
Slika 2—74: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 263
Slika 2—75: Odvzem vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 264
Slika 2—76: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Donave (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 266
XXII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—77: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave (SURS, 2008e;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 268
Slika 2—78: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Donave (SURS, 2008e;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 269
Slika 2—79: Vodni viri pitne vode na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni
IzVRS)................................................................................................................... 270
Slika 2—80: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Jadranskega morja
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 271
Slika 2—81: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 273
Slika 2—82: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Jadranskega morja (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 274
Slika 2—83: Vodni viri pitne vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS, 2008e;
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 274
Slika 2—84: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Donave (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 276
Slika 2—85: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Jadranskega morja
(ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)........................................................................ 277
Slika 2—86: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS)................................................................................................................... 278
Slika 2—87: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS)....................................................................................................... 279
Slika 2—88: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega
morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 281
Slika 2—89: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri
vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ............................................ 281
Slika 2—90: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o
odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................. 282
Slika 2—91: Trend odvzema vode za sektor kmetijstvo na VO Donave na podlagi podatkov
o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)............................... 285
Slika 2—92: Odvzem vode za sektor kmetijstvo na VO Jadranskega morja na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 285
Slika 2—93: Odvzem vode za namakanje v Republiki Sloveniji (SURS, 2011d) ............. 286
Slika 2—94: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Donave na podlagi podatkov
o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)............................... 287
Slika 2—95: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Jadranskega morja na
podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)..... 287
Slika 2—96: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o
odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................. 288
Slika 2—97: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Jadranskega morja na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 289
XXIII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—98: Trend odvzema vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 290
Slika 2—99: Količina čiščene odpadne vode v KČN v Republiki Sloveniji po letih (ARSO,
2007d) .................................................................................................................. 291
Slika 2—100: Skupna velikost KČN po letih v Republiki Sloveniji (ARSO, 2007d)........... 292
Slika 2—101: Trend emisij iz KČN na VO Donave (ARSO, 2007c) ................................ 292
Slika 2—102: Trend emisij iz KČN na VO Jadranskega morja (ARSO, 2007c)................ 293
Slika 2—103: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Donave na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 294
Slika 2—104: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Donave (SURS, 2008e; lastni
izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 294
Slika 2—105: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Jadranskega morja na
podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)..... 295
Slika 2—106: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Jadranskega morja (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 295
Slika 2—107: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Donave na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 296
Slika 2—108: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Jadranskega morja
na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 297
Slika 2—109: Delitev stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda................ 298
Slika 2—110: Spreminjanje cen za enoto obremenitve voda (Uradni list RS, št. 109/01,
Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list
RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št.
16/09, Uradni list RS, št. 7/10) ................................................................................ 300
Slika 2—111: Okoljska dajatev ................................................................................ 301
Slika 2—112: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO
Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................................... 302
Slika 2—113: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo
na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ................................................. 303
Slika 2—114: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo
po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ............................... 303
Slika 2—115: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO
Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................................... 304
Slika 2—116: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO
Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................................... 306
Slika 2—117: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko
odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) .......... 306
Slika 2—118: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko
odpadno vodo po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni
IzVRS) .................................................................................................................. 307
XXIV
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—119: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo
na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ................................. 308
Slika 2—120: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo
po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ............... 308
Slika 2—121: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 309
Slika 2—122: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 311
Slika 2—123: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko
odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
............................................................................................................................ 311
Slika 2—124: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko
odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni
izračuni IzVRS)....................................................................................................... 312
Slika 2—125: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008c, lastni
izračuni IzVRS)....................................................................................................... 316
Slika 2—126: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c,
lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 322
Slika 2—127: Spreminjanje cen za osnovo vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno
vodo ter za namakanje kmetijskih površin in površin, ki niso kmetijska v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06,
Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list
RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10) .................................................................. 328
Slika 2—128: Vodno povračilo ................................................................................. 329
Slika 2—129: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave od leta 2002 do leta
2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ............................................................... 330
Slika 2—130: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave po sektorjih od leta 2002
do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .................................................... 331
Slika 2—131: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave v letu 2008 (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 331
Slika 2—132: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja od leta 2002
do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .................................................... 332
Slika 2—133: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja po sektorjih
od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................. 333
Slika 2—134: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja v letu 2008
(ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)........................................................................ 333
Slika 2—135: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo glede na rezultate Twinning
projekta (WAHLISS W. in sod., 2008)....................................................................... 342
Slika 2—136: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo, storitve odvajanja
komunalne in padavinske odpadne vode in storitve čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v Republiki Sloveniji v letih 2006 in 2007 (IREET, 2008; IREET, 2008a;
IREET, 2009; IREET, 2009a) ................................................................................... 344
XXV
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—137: Plačilo in poraba dajatev za obremenjevanje voda (ARSO, 2008a; ARSO,
2008b; ARSO, 2008c; MOP RS, 2010c; MOP RS 2011a; MOP RS, 2009; MOP RS, 2007b;
MOP RS, 2011) ...................................................................................................... 359
Slika 2—138: Sklad za vode .................................................................................... 360
Slika 2—139: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode
v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011) ............................................... 363
Slika 2—140: Delež sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture, ki so bila v obdobju
1986–2011 namenjena iz državnega proračuna (MF RS, 2011a; MF RS, 2011b; MOP RS,
2011; Horvat) ........................................................................................................ 365
Slika 2—141: Število inšpektorjev in število predpisov s področja okolja, narave in voda v
obdobju 2000–2010 (Inšpektorat za okolje in prostor, januar 2011) ........................... 367
Slika 4—1: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev iz
točkovnih virov onesnaževanja in razredi ocen izhodiščnega stanja............................. 379
Slika 4—2: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev
razpršenih virov onesnaževanja iz kmetijstva in razredi ocen izhodiščnega stanja ........ 380
Slika 4—3: Emisije snovi iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno
kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN ......................................................................... 384
Slika 4—4: Poraba mineralnih gnojil v obdobju od 1995 do 2007 (Vir: SURS) .............. 385
Slika 4—5: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih
s posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Donave ................................. 391
Slika 4—6: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih
s posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Jadranskega morja ................. 393
Slika 4—7: Zasnova prilagodljivega upravljanja voda (prirejeno po Đurović idr., 2008 in
2008b) .................................................................................................................. 404
Slika 4—8: Lokacije vodomernih postaj, izbranih za analizo trendov, in stopnja značilnosti
trenda srednjih letnih pretokov (ARSO, 2008) ........................................................... 408
Slika 4—9: Relativna sprememba količine padavin, vlažnosti tal, odtoka in evaporacije na
letni ravni v obdobju 2080–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski
scenarij A1B (IPCC, 2008)....................................................................................... 412
Slika 4—10: Sprememba količine padavin v mm/dan na sezonski ravni v obdobju 20802099 glede na primerjalno obdobje 1980-1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008).. 412
Slika 4—11: Sprememba intenzitete padavin (letna količina padavin/število mokrih dni) in
suhih dni (največje število zaporednih suhih dni v letu) na letni ravni v obdobju 2080–
2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008) . 413
Slika 4—12: Relativna sprememba letnega odtoka v obdobju 2090–2099 glede na
primerjalno obdobje 1980–1999 (IPCC, 2008) .......................................................... 413
Slika 4—13: Sprememba srednje letne temperature do konca stoletja (PRUDENCE, 2005;
vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html) ........................................ 414
Slika 4—14: Relativna sprememba srednje letne količine padavin do konca stoletja
(PRUDENCE, 2005; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html) ........... 414
Slika 4—15: Napoved spremembe površinskega odtoka v Alpah (Beniston, 2007; vir slike:
www.ipcc.ch/pdf/presentations/wg2-presentations/impact-climatic-changes-snow.pdf) 416
XXVI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 4—16: Rezultati projekta za evropsko regijo, kamor je uvrščena Republika Slovenija
(PESETA, 2009; vir slike: ftp.jrc.es/EURdoc/JRC55391.pdf) ........................................ 417
Slika 4—17: Relativna sprememba pretokov s stoletno povratno dobo za reke s prispevno
površino
večjo
od
1000
km2
(PESETA,
2007;
vir
slike:
peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/Riverfloods.html) ......................................................... 418
Slika 4—18: Območja, dovzetna za učinke podnebnih sprememb (Kajfež Bogataj in
Bergant, 2005; IzVRS, 2007; MOP, 2004) ................................................................. 421
Slika 4—19: Območja poplavljanja morja pri dvigu gladine za 50 cm (Kolega, 2006) .... 421
Slika 5—1: Opredelitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev ........................................ 438
Slika 5—2: Člen 4(4) vodne direktive – opredelitev izjem v obliki podaljšanja rokov za
dosego dobrega stanja voda (prirejeno po CIS, 2009) ............................................... 439
Slika 5—3: Člen 4(5) vodne direktive – opredelitev izjem v obliki manj strogih okoljskih
ciljev za dosego dobrega stanja voda (prirejeno po CIS, 2009)................................... 440
Slika 5—4: Trend onesnaženosti VTPodV »Murska kotlina« z nitrati za obdobje 1998–2006
(α = 0,68 in 0,95) .................................................................................................. 450
Slika 5—5: Trend onesnaženosti VTPodV »Dravska kotlina« z nitrati za obdobje 1998–
2008 (α = 0,68 in 0,95 za napoved)......................................................................... 453
Slika 5—6: Trend onesnaženosti VTPodV »Dravska kotlina« z atrazinom za obdobje 1998–
2008 (α = 0,95 in 0,68 – napoved) .......................................................................... 454
Slika 5—7: Trend vsebnosti nitrata – VTPodV Savinjska kotlina 1998 - 2008 (napoved z
mejama zaupanja 0,95 in 0,68). .............................................................................. 456
Slika 7—1: Delež sredstev za izvedbo temeljnih ukrepov v obdobju 2010-2015 v Republiki
Sloveniji ................................................................................................................ 474
Slika 7—2: Predvideni finančni viri po posameznih proračunskih uporabnikih in drugih virih
financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov v obdobju od leta 2010 do 2015 v Republiki
Sloveniji ................................................................................................................ 475
Slika 7—3: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo
površinskih in podzemnih voda v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji .................. 477
Slika 7—4: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda
v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji................................................................ 478
Slika 7—5: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na rabo
površinskih in podzemnih voda v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji .................. 479
Slika 7—6: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov-ekonomski inštrumenti v
obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji .................................................................. 480
Slika 7—7: Predvideni finančni viri za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju od leta 2011
do 2015 v Republiki Sloveniji ................................................................................... 482
Slika 7—8 Predvideni finančni viri po posameznih proračunskih uporabnikih za izvedbo
dopolnilnih ukrepov v obdobju od leta 2011 do 2015 v Republiki Sloveniji ................... 483
Slika 7—9: Predvidena višina sredstev v EUR za izvedbo dopolnilnih ukrepov po
posameznih virih financiranja v obdobju od leta 2011 do 2015. .................................. 484
XXVII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 7—10: Sredstva za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 v Republiki
Sloveniji ................................................................................................................ 485
Slika 7—11: Sredstva državnega proračuna za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju
2011-2015 v Republiki Sloveniji. .............................................................................. 491
XXVIII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KAZALO PRILOG
PRILOGA I: Seznam podrobnejših programov in načrtov upravljanja voda
PRILOGA II: Povzetek aktivnosti in rezultatov sodelovanja z javnostjo
PRILOGA III: Seznam pristojnih organov ter navedba institucij in način pridobitve
dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt
PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi načrta upravljanja
voda
PRILOGA V: Seznam strokovnih podlag, strokovnih navodil, metodologij in poročil, na
podlagi katerih je bil izdelan načrt
PRILOGA VI: Povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo
na upravljanje voda in način njihovega uresničevanja
PRILOGA VII: Seznam naslovov za stike in postopke za pridobitev osnovnih dokumentov
strokovnih podlag in informacij ter aktualnih podatkov o monitoringu voda
PRILOGA VIII: Podrobnejša vsebina Pregledovalnika podatkov za vodna telesa površinskih
in podzemnih voda
PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov
PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo
PRILOGA XI: Povzetek temeljnih ukrepov
PRILOGA XII: Povzetek dopolnilnih ukrepov
XXIX
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KAZALO KARTOGRAFSKIH PRILOG
KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji
KARTOGRAFSKA PRILOGA 2: Glavne reke in jezera
KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi
KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 5: Prispevne površine vodnih teles površinskih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč
KARTOGRAFSKA PRILOGA 7: Meje hidroekoregij
KARTOGRAFSKA PRILOGA 8: Ekološki tipi vodnih teles površinskih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev
za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer
KARTOGRAFSKA PRILOGA 10: Lokacije in meje vodnih teles podzemnih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 11: Pomembnejši objekti in naprave vodne infrastrukture
KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti površinskih
voda v obdobju od leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 13: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od
leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 14: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven
zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 15: Ocena stanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih
onesnaževal (PO) v obdobju od leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 16: Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v
obdobju od leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 17: Ocena kakovosti kopalnih voda v letu 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 18: Ocena kakovosti površinskih virov pitne vode v obdobju od
leta 2006 do 2008 glede na fizikalno-kemijske parametre
KARTOGRAFSKA PRILOGA 19: Ocena kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih
polžev v obdobju od leta 2006 do 2008
XXX
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KARTOGRAFSKA PRILOGA 20: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od
leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 21: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven
zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od
voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 22: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven
zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja, občutljiva na evtrofikacijo
KARTOGRAFSKA PRILOGA 23: Mreža merilnih mest za spremljanje kemijskega stanja
podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 24: Ocena kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode v
obdobju od leta 2006 do 2008
KARTOGRAFSKA PRILOGA 25: Mreža merilnih mest za oceno količinskega stanja
podzemne vode v letu 2006
KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 27: Točkovni viri obremenjevanja – Emisije odpadne vode –
IPPC- in ne-IPPC-zavezanci (2007)
KARTOGRAFSKA PRILOGA 28: Točkovni viri obremenjevanja – Obdobje priključevanja
KČN od 2003 do 2007
KARTOGRAFSKA PRILOGA 29: Potencialna ogroženost voda ob večjih nesrečah
KARTOGRAFSKA PRILOGA 30: Evidenca incidentnih onesnaženj
KARTOGRAFSKA PRILOGA 31: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih
voda s fosforjem (kmetijstvo)
KARTOGRAFSKA PRILOGA 32: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih
voda z dušikom (kmetijstvo)
KARTOGRAFSKA PRILOGA 33: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih
voda s fosforjem (poselitev)
KARTOGRAFSKA PRILOGA 34: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih
voda z dušikom (poselitev)
KARTOGRAFSKA PRILOGA 35: Prodaja aktivnih snovi v sredstvih za varstvo rastlin na
hektar prispevne površine vodnih teles površinskih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 36: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 1
KARTOGRAFSKA PRILOGA 37: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 2
XXXI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KARTOGRAFSKA PRILOGA 38: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 3
KARTOGRAFSKA PRILOGA 39: Biološke obremenitve
KARTOGRAFSKA PRILOGA 40: Vodne pravice na površinskih vodah
KARTOGRAFSKA PRILOGA 41: Območja pristanišč in plovnih poti
KARTOGRAFSKA PRILOGA 42: Indeksi povratne rabe površinskih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 43: Indeksi nepovratne rabe površinskih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 44: Namembnost zadrževalnikov
KARTOGRAFSKA PRILOGA 45: Točkovni viri onesnaževanja – komunalne čistilne naprave
(2007)
KARTOGRAFSKA PRILOGA
onesnaževanja (2007)
46:
Točkovni
viri
onesnaževanja
–
industrijski
viri
KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja
(2007)
KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih
voda z dušikom
KARTOGRAFSKA PRILOGA 49: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih
voda s fosforjem
KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi sredstev za varstvo rastlin na
kmetijsko površino
KARTOGRAFSKA PRILOGA 51: Potencialna ogroženost voda v primeru poplav – objekti
manjšega in večjega tveganja za okolje
KARTOGRAFSKA PRILOGA 52: Vodovarstvena območja
KARTOGRAFSKA PRILOGA 53: Kopalne vode
KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav
KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije
KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov
KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti
KARTOGRAFSKA PRILOGA 58: Občutljiva območja
XXXII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
KARTOGRAFSKA PRILOGA 59: Območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in
morskih polžev
KARTOGRAFSKA PRILOGA 60: Območja salmonidnih in ciprinidnih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 61: Zavarovana in varovana območja – območja Natura 2000 v
odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 62: Zavarovana in varovana območja – ekološko pomembna
območja v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 63: Zavarovana in varovana območja – zavarovana območja,
za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 64: Zavarovana in varovana območja – naravne vrednote, za
katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 65: Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo
ribištvo
KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015
– skupna ocena
KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPodV
2015 - skupna ocena
KARTOGRAFSKA PRILOGA 68: Trendi malih pretokov
KARTOGRAFSKA PRILOGA 69: Trendi srednjih pretokov
KARTOGRAFSKA PRILOGA 70: Trendi velikih pretokov
KARTOGRAFSKA PRILOGA 71: Možnosti odstopanj od okoljskih ciljev
KARTOGRAFSKA PRILOGA 72: Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev
KARTOGRAFSKA PRILOGA 73: Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev na vodnih telesih
podzemnih voda
KARTOGRAFSKA PRILOGA 74: Mesta za določitev referenčnih razmer
KARTOGRAFSKA PRILOGA 75: Mesta za določitev referenčnih razmer po bioloških
elementih in modulih
KARTOGRAFSKA PRILOGA 76: Prikaz priključenosti stanovanj na vodovodne sisteme po
občinah
XXXIII
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
ARSO
BPK5
CORS
CPVO
DDU
DLN
DEP
DES
DPSIR
DUDDS
DUPPS
DPN
ED
EK
EMK
EP
ES
ESR
EU
FFS
FURS
GeoZS
GIS
GJS
HE
HGO
HMS/SD
IPPC
IRSKGH
IRSOP
IzVRS
kMPVT
KPK
LOD
LP–OSK
MBP
MF
MG
mHE
MKGP
XXXIV
Agencija Republike Slovenije za okolje
biokemijska potreba po kisiku v petih dneh
Center za obveščanje RS
celovita presoja vplivov na okolje
drugi dopolnilni ukrepi
državni lokacijski načrt
dober ekološki potencial
dobro ekološko stanje
okvir, ki vključuje gonilne sile – obremenitve – stanje –
vplive - odzive
dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma
dobrega potenciala
dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja
stanja
državni prostorski načrt
dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti
Evropska komisija
Kategorizacija vodotokov po ekomorfološkem pomenu
ekološki potencial
ekološko stanje
Evropski sklad za ribištvo
Evropska unija
fitofarmacevtska sredstva
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Geološki zavod Slovenije
Geografski informacijski sistem
gospodarska javna služba
hidroelektrarna
hidrografsko območje
hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost
Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo
in hrano
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor
Inštitut za vode Republike Slovenije
Kandidat za močno preoblikovano vodno telo
kemijska potreba po kisiku
meja detekcije analitske metode
okoljski standard kakovosti za letno povprečno vrednost
parametra
Morska biološka postaja
Ministrstvo za finance
Ministrstvo za gospodarstvo
mala hidroelektrarna
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
MNZ
MOP
MORS
MPVT
nQnp
NUV
OPN
OSK
OVDOC 2015
OVE
PE
PRP
PS
Qes
RC
RS
SKOP
SRP
SURS
SVOM
URSZR
UVT
VT
VTPodV
VTPV
VO
ZRSVN
ZZRS
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo za obrambo
močno preoblikovano vodno telo
najmanjši mali pretok v obdobju – dnevno povprečje
načrt upravljanja voda
Občinski prostorski načrt
okoljski standard kakovosti
ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev leta 2015
obnovljivi viri energije
populacijski ekvivalent
Program razvoja podeželja
dopolnilni ukrepi – podnebne spremembe
ekološko sprejemljiv pretok
Regijski center
Republika Slovenija
Slovenski kmetijsko okoljski program
Skupna ribiška politika
Statistični urad Republike Slovenije
Služba za varstvo obalnega morja
umetno vodno telo
vodno telo
vodno telo podzemne vode
vodno telo površinske vode
vodno območje
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zavod za ribištvo Slovenije
XXXV
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
PODATKI V ZVEZI Z JAVNOSTJO, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI
NAČRTA UPRAVLJANJA VODA
Javna obravnava predloga Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in
Jadranskega morja za obdobje 2009 – 2015 je potekala v obdobju med 22. septembrom
2009 in 22. marcem 2010. V tem času so predloge, mnenja in pobude pripravljavcu
načrta posredovali:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
- Ministrstvo za notranje zadeve,
- Ministrstvo za obrambo,
- Ministrstvo za okolje, Direktorat za prostor,
- Ministrstvo za promet,
- Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor,
- Podjetje za urejanje hudournikov,
- Ribiška družina Mura Paloma Sladki vrh,
- Ribiška zveza Slovenije,
- Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Urad za
lokalno samoupravo in regionalni razvoj,
- Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve in
- Holding Slovenske elektrarne.
XXXVI
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
1 OPIS ADMINISTRATIVNE UREDITVE
1.1 Podatki o pripravljavcu Načrta upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 - 2015 ter
navedba predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb
s področja upravljanja voda
1.1.1 PODATKI O PRIPRAVLJAVCU NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI
OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ZA OBDOBJE 2009 - 2015
Pripravljavec Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za
obdobje 2009 - 2015 (v nadaljevanju NUV) na vodnem območju (v nadaljevanju VO)
Donave in NUV na VO Jadranskega morja je Ministrstvo za okolje in prostor (v
nadaljevanju MOP), pristojno za upravljanje voda, ki skladno s 158. členom Zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1 in 57/08) (v
nadlajevanju Zakon o vodah) opravlja upravne in z njimi povezane strokovne naloge iz
tega zakona.
Ime:
Ministrstvo za okolje in prostor
Naslov:
Dunajska 48
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Koda države članice:
SI
Spletna stran ministrstva:
http://www.sigov.si/mop/
Kontaktni naslov:
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska 48
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
1
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
1.1.2 SEZNAM PREDPISOV IN MEDNARODNIH OZIROMA MEDDRŽAVNIH POGODB
S PODROČJA UPRAVLJANJA VODA
1.1.2.1 Nacionalni predpisi
Področje upravljanja voda ureja Zakon o vodah, v določenem delu pa tudi Zakon o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10,
112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09) (v
nadaljevanju Zakon o varstvu okolja).
Pomembni predpisi, uporabljeni pri izdelavi NUV na VO Donave in NUV na VO
Jadranskega morja, so prikazani v prilogah (PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov,
uporabljenih pri izdelavi načrta upravljanja voda).
1.1.2.2 Mednarodne pogodbe
Navedene mednarodne pogodbe nalagajo obvezo sodelovanja na področju vodnega
gospodarstva oziroma upravljanja voda.
Seznam sklenjenih mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb, ki se nanašajo na
upravljanje voda:
- Sporazum o delovanju jugoslovansko – italijanske komisije za vodno gospodarstvo
(Uradni list FLRJ – MP, št. 9/80), ratificiran z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma o
delovanju jugoslovansko – italijanske komisije za vodno gospodarstvo (Uradni list FLRJ –
MP, št. 9/80) in Aktom o nostrifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z
italijansko republiko (Uradni list RS – MP, št. 11/92),
- Sporazum o sodelovanju pri varstvu voda Jadranskega morja in obalnih območij pred
onesnaženjem (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/77), ratificiran z Uredbo o ratifikaciji
jugoslovansko – italijanskega sporazuma o sodelovanju pri varstvu voda Jadranskega
morja in obalnih območij pred onesnaženjem (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/77) in Aktom
o nostrifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z italijansko republiko
(Uradni list RS – MP, št. 11/92),
- Sporazum med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Zvezno vlado Avstrije
o vodnogospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Drave, ratificiran z Uredbo o ratifikaciji
Sporazuma med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Zvezno vlado Avstrije
o vodnogospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Drave (Uradni list FLRJ – MP, št. 1/55) in
prenesen v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med
Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko
– avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter
Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji
veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko
Slovenijo in Republiko Avstrijo (Uradni list RS – MP, št. 4/93),
- Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o
vodnogospodarskih vprašanjih za mejni tok Mure in mejnih vodah Mure (Sporazum o
Muri; Uradni list FLRJ – MP, št. 10/56), ratificiran z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med
Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih
2
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
-
-
-
-
-
-
vprašanjih za mejni tok Mure (Uradni list FLRJ – MP, št. 10/56) in prenesen v pravni red
Republike Slovenije z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in
Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v
odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Sporazuma med Vlado
Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih
jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko
Avstrijo (Uradni list RS – MP, št. 4/93),
Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ratificirana z
Zakonom o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred
onesnaževanjem, protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi
potapljanja odpadkov in drugih materialov z ladij in letal ter protokola o sodelovanju v
boju zoper onesnaženje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v
primeru nezgode (Uradni list RS SFRJ-MP, št. 12/77), katerega je Republika Slovenija
nasledila na podlagi Akta o nasledstvu mednarodnih večstranskih pogodb s področja
varstva Sredozemskega morja, nekaterih mednarodnih pogodb s področja pomorskega
prometa, dveh sporazumov s področja cestnega prometa in Sporazuma o ustanovitvi
Interameriške banke za razvoj (Uradni list RS-MP, št. 13/93).
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o urejanju
vodnogospodarskih vprašanj (Uradni list RS - MP, št. 2/95), ratificiran z Zakonom o
ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o
urejanju vodnogospodarskih vprašanj (Uradni list RS – MP, št. 2/95).
Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju
vodnogospodarskih razmerij (Uradni list RS - MP, št. 23/97), ratificirana z Zakonom o
ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o
urejanju vodnogospodarskih razmerij (Uradni list RS – MP, št. 23/97) in z Uredbo o
ratifikaciji Pravilnika Stalne slovensko – hrvaške komisije za vodno gospodarstvo (Uradni
list RS – MP, št. 3/98),
Konvencija o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave, ratificirana z
Zakonom o ratifikaciji Konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke
Donave - Konvencija o varstvu reke Donave (Uradni list RS-MP, št. 12/98),
Konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja, ratificirana z
Zakonom o ratifikaciji Sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred
onesnaževanjem (Uradni list RS-MP, št. 26/02),
Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju,
ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Protokola o posebej zavarovanih območjih in biološki
raznovrstnosti v Sredozemlju (Uradni list RS-MP, št. 26/02),
Protokol za preprečevanje in odpravo onesnaževanja sredozemskega morja zaradi
odmetavanja z ladij in zrakoplovov ali sežiganja na morju, ratificiran z Zakonom o
ratifikaciji Sprememb Protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja
zaradi potapljanja odpadkov in drugih materialov z ladij in letal (Uradni list RS-MP, št.
26/02),
Protokol za varstvo sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov in dejavnosti na
kopnem, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Protokola o varstvu
Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega (Uradni list RS-MP, št. 26/02),
Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih
v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji
Protokola o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih
v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Uradni list RS-MP, št. 1/04),
Okvirni sporazum o Savskem bazenu in Sporazum o spremembah in dopolnitvah
Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu
3
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
sporazumu o Savskem bazenu, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Okvirnega sporazuma
o Savskem bazenu, Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem
bazenu in Sporazuma o spremembah in dopolnitvah Okvirnega sporazuma o Savskem
bazenu in Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu
(Uradni list RS-MP, št. 19/04),
- Protokol o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, ratificiran z Zakonom o
ratifikaciji Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (Uradni list
RS-MP, št. 16/09)
1.2 Podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja
Republika Slovenija je kot teritorialne podlage za izvajanje programa upravljanja z vodami
z Zakonom o vodah določila VO Donave in VO Jadranskega morja. VO Donave je hkrati
del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije s pripadajočimi
podzemnimi vodami. VO Jadranskega morja je del povodja rek, ki se izlivajo v Jadransko
morje na območju Republike Slovenije in sosednjih držav Italije in Hrvaške z obalnim
morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami.
1.2.1 OPIS MEJE VO
Območje Republike Slovenije s pripadajočo hidrografsko mrežo (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji) je razdeljeno na dve VO. Meje VO in
vode 1. reda, ki jima pripadajo, so določene s Pravilnikom o določitvi meja povodij in
porečij ter meja VO z vodami 1. reda, ki jim pripadajo (Uradni list RS, št. 82/03). Meja
med VO Donave in VO Jadranskega morja je določena na podlagi hidrografske razvodnice
za raven merila 1 : 25.000 v nacionalnem koordinatnem sistemu. VO Donave pripadajo
vse površinske vode, ki se vanj stekajo. Podzemne vode, ki pripadajo posameznemu VO,
ne sovpadajo povsem s površinsko hidrografsko razvodnico. Do razlik prihaja zaradi
kraških značilnosti območja in razlik v odtoku podzemnih voda glede na celotni tok vode v
vodonosnikih na meji med VO Donave in VO Jadranskega morja.
1.2.2 GLAVNE REKE IN JEZERA
VO Donave
Glavne reke na VO Donave (KARTOGRAFSKA PRILOGA 2: Glavne reke in jezera) so reke
prvega reda razen ostalih celinskih voda, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Seznam
površinskih voda na VO Donave obsega 24 glavnih rek in tri naravna jezera. Osnovni
podatki o porečju, prispevni površini, dolžini rek in srednjih letnih pretokih za obdobje od
1971 do 2000 ter površini jezer so navedeni v preglednicah (Preglednica 1-1in Preglednica
1-2).
4
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 1-1: Podatki o glavnih rekah na VO Donave (ARSO, 2008)
Zap.
Vode I. reda
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
Ledava
Mura
Velika Krka
Ščavnica
Drava
Dravinja
Meža z
Mislinjo
Pesnica
Kamniška
Bistrica
Kokra
Mirna na
Dolenjskem
Kolpa
Krka
Ljubljanica
Paka
Poljanska Sora
Sava
Sava Bohinjka
Sava Dolinka
Savinja
Selška Sora
Sora
Sotla
Tržiška
Bistrica
Porečje
Prispevna
površina v
Republiki
Sloveniji
(km2)
Dolžina
reke
(km)
Srednji
letni
pretok
1971–
2000
(m3/s)
4,9
158,1
0,4
2,1
35,6
11,2
Vodomerna
postaja
Šifra
vodomerne postaje
Čentiba
Petanjci
Hodoš
Pristava I
Borl
Videm
1260
1070
1350
1140
2150
2652
Otiški Vrh I
2250
Mura
Mura
Mura
Mura
Drava
Drava
672,3
1.243
146
292
3.233
814
70
92
15
58
144
71
Drava
545
79
Drava
541
66
5,0
Zamušani
2902
Sava
539
33
5,4
Vir
4430
Sava
222
35
5,8
Kranj II
4155
Sava
295
44
4,0
Jelovec
4695
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
Sava
1.103
2.252
1.864
211
329
10.656
387
1.024
1.853
224
648
452
118
95
40
40
43
161
33
60
104
33
9
90
71
51,9
57,3
3,9
10,7
272,0
22,6
21,9
44,0
7,3
19,3
9,3
Metlika
Podbočje
Moste
Rečica
Zminec
Čatež
Bodešče
Blejski most
Veliko širje I
Vešter
Suha I
Rakovec I
4860
7160
3120
3380
4230
3840
3250
3080
6210
4298
4200
4740
Sava
146
27
4,8
Preska
4050
12,1
OPOMBA: v seznam niso vključene ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo iz Priloge
»Seznam voda 1. reda« Zakona o vodah, razen Velike Krke, ki ima prispevno površino večjo kot 100 km2
Preglednica 1-2: Podatki o glavnih jezerih na VO Donave (ARSO, 2008)
Prispevna površina
Kumulativna
Vode I. reda Porečje
v Republiki
prispevna površina
Sloveniji (km2)
(km2)
1
Blejsko jezero
Sava
7
7
Bohinjsko
2
Sava
94
94
jezero
Cerkniško
3
Sava
270
270
jezero*
Površina
jezera
(km2)
1,4
3,1
14,7
* Gre za kraško značilnost – presihajoče jezero. Cerkniško jezero ima v smislu ekološkega tipa sicer več
značilnosti vodotokov kot stalnih jezer in je bilo zato vključeno v program spremljanja stanja vodotokov. Tudi
ocena stanja je določena po kriterijih in metodologijah, ki veljajo za vodotoke
5
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Jadranskega morja
Glavne reke na VO Jadranskega morja (KARTOGRAFSKA PRILOGA 2: Glavne reke in
jezera) so reke prvega reda razen ostalih celinskih voda, ki tvorijo ali prečkajo državno
mejo. Seznam površinskih voda na VO Jadranskega morja obsega 8 glavnih rek. Osnovni
podatki o povodju, prispevni površini, dolžini rek in srednjih letnih pretokih za obdobje od
1971 do 2000 ter o slovenskem delu Jadranskega morja so navedeni v preglednicah
(Preglednica 1-3, Preglednica 1-4).
Preglednica 1-3: Podatki o glavnih rekah s prispevno površino večjo od 100 km2 na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008)
Prispevna
Srednji
površina
letni
Šifra
Zap. Vode I.
v
Dolžina
pretok
Vodomerna
Povodje
vodomeršt.
reda
Republiki reke (km) 1971 postaja
ne postaje
Sloveniji
2000
2
3
(km )
(m /s)
Jadranske
1
Dragonja reke z
102
29
1,1
Podkaštel I
9310
morjem
Jadranske
Cerkvenikov
2
Reka
reke z
452
52
7,8
9050
mlin
morjem
Jadranske
3
Rižana
reke z
219
14
3,8
Kubed
9230
morjem
4
Idrija
Soča
30
22
2,1
Golo brdo
8690
5
Idrijca
Soča
496
59
23,5
Hotešk
8450
6
Nadiža
Soča
61
16
4,2
Potoki
8710
7
Soča
Soča
1.583
98
89,8
Solkan I
8180
8
Vipava
Soča
589
45
17,3
Miren
8600
OPOMBA: v seznam niso vključene ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo iz Priloge
»Seznam voda 1. reda« Zakona o vodah,
Preglednica 1-4: Podatki o morju na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008)
Prispevna površina
Kumulativna
Vode I. reda Povodje v Republiki Sloveniji prispevna površina
(km2)
(km2)
Jadranske
Jadransko
1
784
784
reke z
morje
morjem
Površina
morja (km2)
403*
*Pri izračunu površine morja je bila upoštevana državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, ki je
meja območij za katera je Republika Slovenija vodila zemljiški kataster in register prostorskih enot na dan
25.junija 1991. V veljavi je tudi Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu
6
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Republike Slovenije ZRZECEP)(Ur.l. RS, št. 93/2005, ki razglaša zaščitno ekološko cono in ureja izvrševanje
svojih suverenih pravic v epikontinentalnem pasu v skladu z mednarodnim pravom.
1.2.3 PODZEMNE VODE
Preko hidrografske razvodnice med VO obstajajo občasna in lokalna pretakanja podzemne
vode. Do pretakanj prihaja zaradi kraških značilnosti tokov podzemne vode po kamninah s
kraško in razpoklinsko poroznostjo. Položaj podzemne razvodnice je lahko spremenljiv tudi
v času, odvisno od hidroloških razmer.
Smer in količina podzemnega pretoka preko meje med VO ponekod ni poznana ali pa ni
znano, če podzemni pretok med VO obstaja. V takih primerih je meja opredeljena po
površinski razvodnici med VO.
Za potrebe tega načrta je bilo v Republiki Sloveniji (na VO Donave in Jadranskega morja)
določenih 165 vodonosnih sistemov (MOP, 2005a, 2005b). Odstopanja mej vodonosnih
sistemov od meje med VO so opisana v spodnji preglednici (Preglednica 1-5).
Vodonosni sistemi, kjer se podzemne vode pretakajo preko meje VO (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 3: Vodonosni sistemi):
-
območje Logatca (11822),
območje Pivke (11824),
Javorniki–Snežnik (11825),
Bistrica–Snežnik (50521),
Riječina–Zvir–Snežnik (50522),
Brestovica–Timav (50621),
Hrušica–Nanos (60322).
Preglednica 1-5: Odstopanja mej vodonosnih sistemov od meje med vodnima območjema.
1.
Odstopanje meje vodonosnih sistemov »Hrušica–Nanos« in »Območje Logatca« od meje
med VO Donave in VO Jadranskega morja nastopa v goratem kraškem masivu Hrušice do
Studenega. Z dosedanjimi raziskavami ni bila podrobneje določena podzemna razvodnica med
tema vodonosnima sistemoma. Vendar je podrobno kartirana razvodnica pri Studenem, ki
poteka od severa proti jugu, delno po dolomitnem nato pa kratek čas še po flišnem območju. Na
teh dveh litoloških enotah je razvodnica in s tem meja med vodonosnikoma dobro določljiva
glede na odtok izvirov delno proti ponorom v postojnskem jamskem sistemu in delno proti
ponorom Predjamskega sistema. Od Studenega proti Hrušici poteka meja med obema
vodonosnima sistemoma v smeri strukturnih lineamentov in orografskih značilnosti. Oba
elementa igrata bistveno vlogo pri podzemnem odtoku. Vode z območja Strmice prav gotovo z
večjo verjetnostjo odtekajo proti vodonosniku »Območja Logatca«. Pri ugotovljenih razlikah gre
za zelo majhne razlike v odtoku glede na celotni odtok v obeh vodonosnih sistemih. Zaradi tega
se vodonosnik »Hrušica–Nanos« pripiše VO Jadranskega morja, vodonosnik »Območje Logatca«
pa VO Donave.
2.
Do razlike med mejama vodonosnih sistemov »Hrušica–Nanos« in »Območje Pivke«
prihaja v zaledju zajetih izvirov pod Nanosom pri Razdrtem. Del pobočij Nanosa nad zajetimi
izviri prav gotovo predstavlja še napajalno zaledje zajetij, ki sicer pripadajo vodonosnemu
sistemu Pivke. Meja med vodonosnima sistemoma zajema še glavna varovana območja zajetih
izvirov na zahodni strani meje med vodnima območjema. Gre za zelo ozek pas z razmeroma
majhnim deležem podzemnega odtoka glede na celotno vodno telo v vodonosnem sistemu
7
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
»Območje Pivke«. Zaradi tega se celoten vodonosni sistem »Območje Pivke« pripiše VO Donave.
3.
Oba vodonosna sistema »Javorniki–Snežnik« in »Območje Pivke« loči izrazita hidravlična
meja med flišnimi plastmi in zakraselimi karbonatnimi plastmi. Medtem ko gre meja med
vodnima območja na območju Sajevč po površinski razvodnici, poteka meja med vodonosnima
sistemoma po podzemni hidravlični meji. Le manjši delež učinkovitih padavin odteka s
karbonatnega vodonosnika na flišno ozemlje, večji delež pa ponika v kraški vodonosnik in odteka
podzemno proti vodonosnemu sistemu Brestovica–Timav. Zaradi tega se celoten vodonosni
sistem »Brestovica–Timav« pripiše VO Jadranskega morja.
4.
Vodonosnik »Območje Pivke« sega preko meje med VO Jadranskega morja in VO
Donave tudi na svojem južnem obrobju. Tam poteka njegova meja z vodonosnima sistemoma
Notranjske Reke in Bistrice–Snežnik. Razmejitev med vodonosniki je privzeta po določenih
napajalnih zaledjih in mejami med njimi. Gre za meje med napajalnimi zaledji vrtin na Pivškem in
izvirov Bistrice in Knežaka. V celotnih masah podzemnega odtoka gre za majhne deleže. Zaradi
tega se vodonosnik »Območje Pivke« pripiše VO Donave in prav tako tudi vodonosnik »Javornik–
Snežnik«.
5.
Vodonosni sistem »Riječina–Zvir–Snežnik« sega v svojem severnem delu preko meje VO
zaradi preteklih ocen odtoka na eni strani proti izviroma mesta Reka in na drugi strani proti
izvirom Bistrice in javorniškemu sistemu. S sedaj potekajočimi raziskavami med Republiko
Slovenijo in Republiko Hrvaško se podrobneje ugotavlja, ali se skrajni severni del vodonosnega
sistema »Riječina–Zvir–Snežnik« dejansko drenira proti Reki ali pa ta del pripada izvirom Bistrice
in sistemu Javornikov. Vsekakor je glavni del sistema Riječina–Zvir–Snežnik na jadranski strani
meje VO. Zaradi tega se vodonosni sistem »Riječina–Zvir–Snežnik« pripiše VO Jadranskega
morja.
VO Donave
Voda, ki se podzemno pretaka preko površinske razvodnice VO Donave in doteka v
porečje Donave, pripada VO Donave.
Za potrebe tega načrta je bilo na celotnem VO Donave določenih 125 vodonosnih
sistemov (MOP, 2005a), (KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi).
VO Jadranskega morja
Voda, ki se podzemno pretaka preko površinske razvodnice in doteka v povodje
jadranskih rek z morjem, pripada VO Jadranskega morja.
Za potrebe tega načrta je bilo na celotnem VO Jadranskega morja določenih 40
vodonosnih sistemov (MOP, 2005b), (KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi).
1.3 Podatki o obdobju, za katerega se sprejema NUV
NUV za VO Donave in Jadranskega morja začne veljati z dnem uveljavitve Uredbe o
načrtu upravljanja voda za VO Donave in Jadranskega morja. Na podlagi 59. člena Zakona
o vodah se sprejme NUV vsakih 6 let, vendar bo treba zaradi obveznosti povezanih z
8
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
izvajanjem Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000
o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljevanju vodna
direktiva) zagotoviti sprejem naslednjega NUV za VO Donave in Jadranskega morja
najkasneje do 22. 12. 2015.
9
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2 OPIS STANJA NA OBMOČJU NUV
2.1 Opis značilnosti VO
2.1.1 OPIS VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA
2.1.1.1 Porečja na VO Donave
VO Donave tvorijo tri porečja, porečje Mure, porečje Drave in porečje Save (Preglednica
2-1 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji). VO Donave
meri 16.381 km2, kar je 80,8 % ozemlja Republike Slovenije. Na VO Donave živi več kot
1.800.000 prebivalcev, to pa predstavlja več kot 88 % celotnega prebivalstva v Republiki
Sloveniji.
Preglednica 2-1: Porečja na VO Donave (ARSO, 2006)
Delež porečja na
Porečje
Površina (km2)
VO (%)
Mura
1.389
8,5
Drava
3.233
19,7
Sava
11.759
71,8
* VTPV– vodno telo površinske vode
Število VTPV
14
24
83
Gostota rečne mreže
(km/km2)
1,9
2,1
1,3
2.1.1.2 Povodja na VO Jadranskega morja
VO Jadranskega morja tvorita dve povodji, povodje Soče in povodje jadranskih rek z
morjem (Preglednica 2-2 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in
povodji). VO Jadranskega morja meri 3.533 km2, kar zavzema 17,4 % ozemlja Republike
Slovenije. Na preostali površini, 1,8 % ozemlja Republike Slovenije ni opredeljenih
površinskih vodnih teles, kar pomeni, da to območje ni uvrščeno v nobeno od dveh VO.
Na VO Jadranskega morja živi nekaj več kot 240.000 prebivalcev, kar je nekoliko manj kot
12 % celotnega prebivalstva v Sloveniji.
Preglednica 2-2: Povodja na VO Jadranskega morja (ARSO, 2006)
Povodje
Površina (km2)
Soča
2.298
Jadranske reke
1.236
z morjem
* VTPV– vodno telo površinske vode
10
Delež povodja na
VO (%)
Število VTPV
65
15
Gostota rečne
mreže
(km/km2)
1,2
35
19
1,0
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.1.1.3 Vodna telesa površinskih voda
Vodna telesa površinskih voda (v nadaljevanju VTPV) so določena s Pravilnikom o določitvi
in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11)
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda).
Prva določitev vodnih teles (v nadaljevanju VT) rek je bila izvedena leta 2005 na
hidrografski mreži rek, ki imajo prispevno površino večjo od 100 km2, prva določitev VT
jezer pa na hidrografski mreži stoječih voda. Pri prvi določitvi so bila kot samostojna VT
določena VT na glavnih rekah in VT jezer s prispevno površino večjo od 0,5 km2. Reke ali
njihovi deli, ki niso določeni kot glavne reke, so priključeni samostojnim VT rek v katera se
stekajo, če njihovo stanje ni pomembno različno od stanja glavnega toka reke
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 5: Prispevne površine vodnih teles površinskih voda).
Meje med samostojnimi VT rek in jezer ter kopenske meje VT morja so določene z
upoštevanjem:
- tipov,
- naravnih hidromorfoloških pojavov,
- antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti površinskih voda ali
njihovih delov in
- pomembno različnega stanja posameznih delov površinskih voda ali njihovih delov.
Pomembno različno stanje površinskih voda ali njihovih delov je bilo ocenjeno
na podlagi:
- ocene kemijskega stanja vode v skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda
(dobro/slabo),
- rezultatov nacionalnega monitoringa bioloških parametrov,
- najboljše možne ocene pomembno različnega stanja posameznih delov površinskih voda
ali njihovih delov glede na evidence obremenitev.
Samostojna VT površinskih voda, ki imajo očitno in bistveno spremenjene hidrološke in
morfološke značilnosti glede na naravne razmere in so te spremembe trajne zaradi
določenih vrst človekovih dejavnosti ali posledic rabe vode ali rabe prostora in VT
zaradi teh sprememb ne dosega biološke kakovosti, ki je ustrezna za doseganje dobrega
ekološkega stanja rek, so opredeljena kot močno preoblikovana vodna telesa (v
nadaljevanju MPVT).
Samostojna VT površinske vode, ki so nastala kot posledica fizičnih posegov v okolje na
območjih, kjer površinska voda predhodno ni obstajala, so opredeljena kot umetna vodna
telesa (v nadaljevanju UVT).
Poleg navedenih meril je bilo pri določitvi VT rek upoštevano tudi dodatno merilo
minimalne dolžine samostojnega VT, ki znaša najmanj 5 km reke. Merilo minimalne
dolžine ali predpisane minimalne površine jezera ni upoštevana v primerih, ko gre za
površinske vode ali njihove dele, ki so predmet bilateralnih usklajevanj s sosednjo
državo ali imajo pomembno različno stanje ali zaznan pomemben vpliv antropogenih
obremenitev.
11
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pri prvi določitvi je določenih 155 VTPV, od tega 125 VT rek, 3 VT naravnih jezer, 4 VT
morja, 4 UVT in 19 MPVT. Število VT rek, jezer, UVT ali MPVT po posameznih porečjih ali
povodjih je razvidno iz preglednice (Preglednica 2-3). V preglednici je prikazan tudi
odstotek posamezne vrste VTPV glede na skupno število vseh VTPV na posameznem
povodju ali porečju oziroma VO.
Preglednica 2-3: VTPV po povodjih in porečjih
Skupaj
VTR
VTJ
VTM
število število % število % število
UVT
%
MPVT
število % število
%
Porečje Mure
14
12
86
0
0
0
0
0
0
2
14
Porečje Drave
24
17
58
0
0
0
0
2
8
5
33
Porečje Save
83
72
87
3
4
0
0
2
2
6
7
VO Donave
121
101
81
3
2
0
0
4
3
13
13
Povodje Soče
15
13
87
0
0
0
0
0
0
2
13
19
11
58
0
0
4
21
0
0
4
22
34
24
71
0
0
4
12
0
0
6
18
155
125
79
3
2
4
3
4
3
19
14
Povodje
jadranskih rek
z morjem
VO
Jadranskega
morja
SKUPAJ
VTR – vodno telo reka
VTJ – vodno telo jezero
VTM – vodno telo morje
UVT – umetno vodno telo
MPVT – močno preoblikovano vodno telo
VTPV VO Donave
Na VO Donave je določenih 101 samostojnih VT rek, ki so jim priključene vse reke ali
njihovi deli, s prispevnimi površinami manjšimi od 100 km2, ki se v posamezno
samostojno VT stekajo. Na VO Donave je določenih 13 MPVT. VT rek so navedena v
spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda), njihove lokacije so prikazane na kartah v kartografskih prilogah
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda). Na VO Donave so določena
še 3 vodna telesa jezera in 4 UVT.
Na VO Donave je z Republiko Avstrijo določenih 7 mejnih oziroma prekomejnih VT. Z
Republiko Madžarsko so določena 4 VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi. Z Republiko
Hrvaško je določenih 12 VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi. Pri tem se mejni in
prekomejni deli rek Mure in Drave v prid doseganja dobrega stanja voda, do določitve
kopenske meje med državama, obravnavajo kot enotna VT.
12
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Opis značilnosti porečja Mure
Površina porečja Mure obsega 1.389 km2 in zavzema 8,5 % celotnega VO Donave.
Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 6,97 %. Dolžina
vseh rek na porečju Mure meri 2.611,9 km, kar predstavlja 8,9 % dolžine vseh rek v
Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji je gostota rečne mreže na
porečju Mure precej visoka, in sicer znaša 1,88 km/km2. Večjo gostoto rečne mreže ima le
še porečje Drave.
Porečje Mure obsega 14 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3) ki so določena po Pravilniku
o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega sta 2 VTPV določena kot
MPVT. Največji delež porečja pokriva VTPV Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero sotočje z
Veliko Krko, in sicer zavzema skoraj 33 % zaledne površine vseh VTPV na tem porečju.
Seznam VTPV na porečju Mure se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Največ površin na porečju Mure je kmetijskih, saj se razprostirajo na več kot dveh
tretjinah tega območja (Preglednica 2-4). Skoraj tretjino porečja Mure zavzema gozd.
Največje urbano območje v tem delu Republike Slovenije je Murska Sobota. Na porečju
Mure sicer prebiva 128.984 prebivalcev, kar znaša 6,31 % celotnega prebivalstva v
Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč).
Preglednica 2-4: Vrste rabe in deleži površin na porečju Mure (MKGP, 2005)
Skupaj površine
Skupine
Vrsta dejanske rabe
(km2)
Njiva ali vrt
607,61
Njive ali vrtovi
Začasni travnik
3,45
Vinograd
27,30
Intenzivni sadovnjak
5,74
Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak
19,51
Ostali trajni nasadi
0,01
Trajni travnik
152,81
Travniške površine
Barjanski travnik
0,60
Kmetijsko zemljišče v
2,87
zaraščanju
Plantaža gozdnega
0,61
Druge kmetijske
površine
Drevesa in grmičevje
21,66
Kmetijsko zemljišče, poraslo
1,02
z gozdnim drevjem
Gozd
Gozd
432,18
Ostala nekmetijska
Pozidano in sorodno
95,53
zemljišča
zemljišče
Barje
0,01
Trstičje
0,16
Ostalo zamočvirjeno
1,63
Suho, odprto zemljišče s
pomembnim rastlinskim
0,02
pokrovom
Delež površin
na porečju (%)
43,85
0,25
1,97
0,41
1,41
0,00
11,03
0,04
0,21
0,04
1,56
0,07
31,19
6,89
0,00
0,01
0,12
0,00
13
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupine
Vrsta dejanske rabe
Odprto zemljišče brez ali z
nepomembnim rastlinskim
pokrovom
Skupaj površine
(km2)
Delež površin
na porečju (%)
0,12
0,01
Opis značilnosti porečja Drave
Površina porečja Drave obsega 3.233 km2 in zavzema 19,7 % celotnega VO Donave.
Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 16,23 %. Dolžina
vseh rek na porečju Drave meri 6.829,5 km, kar predstavlja 23,2 % skupne dolžine vseh
rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji je povprečna gostota
rečne mreže na porečju Drave največja od vseh, in sicer znaša 2,09 km/km2.
Porečje Drave obsega 24 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po
Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega je 5 MPVT, 2 VT
pa sta umetni (UVT). Največji delež površine porečja zavzema MPVT Drava Dravograd–
Maribor, in sicer več kot 20 % površine prispevnih površin vseh VTPV v tem porečju.
Seznam VTPV na porečju Drave se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Več kot polovico porečja Drave (Preglednica 2-5) zavzemajo gozdne površine,
manj površin pa predstavljajo kmetijska zemljišča. Največje urbano območje,
površini kot po prebivalstvu, je mesto Maribor. Na porečju Drave sicer prebiva
prebivalcev, kar znaša 20,26 % celotnega prebivalstva v Republiki
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč).
Preglednica 2-5: Vrsta rabe površin na porečju Drave (MKGP, 2005)
Skupaj površine
Skupine
Vrsta dejanske rabe
(km2)
Njiva ali vrt
511,80
Njive ali vrtovi
Začasni travnik
12,68
Hmeljišče
4,76
Vinograd
59,66
Intenzivni sadovnjak
17,30
Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak
59,35
Oljčnik
0,00
Ostali trajni nasadi
0,24
Trajni travnik
570,59
Travniške površine
Barjanski travnik
0,52
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
17,41
Plantaža gozdnega
0,24
Druge kmetijske
Drevesa
in
grmičevje
28,86
površine
Kmetijsko zemljišče, poraslo z
2,67
gozdnim drevjem
Gozd
Gozd
1.662,94
Ostala nekmetijska Pozidano in sorodno zemljišče
237,43
zemljišča
Barje
0,03
14
le nekaj
tako po
414.253
Sloveniji
Delež površin na
porečju (%)
15,86
0,39
0,15
1,85
0,54
1,84
0,00
0,01
17,69
0,02
0,54
0,01
0,89
0,08
51,54
7,36
0,00
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupine
Vrsta dejanske rabe
Trstičje
Ostalo zamočvirjeno
Suho, odprto zemljišče s
pomembnim rastlinskim
pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z
nepomembnim rastlinskim
pokrovom
Skupaj površine
(km2)
0,60
0,92
Delež površin na
porečju (%)
0,02
0,03
0,94
0,03
1,92
0,06
Opis značilnosti porečja Save
Površina porečja Save obsega 11.759 km2 in zavzema 71,8 % celotnega VO Donave.
Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 59,04 %. Dolžina
vseh rek na porečju Save meri 15.612,9 km, kar predstavlja 53 % dolžine vseh rek v
Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji v Republiki Sloveniji je
povprečna gostota rečne mreže na porečju Save srednje visoka, in sicer znaša 1,33
km/km2.
Porečje Save obsega 83 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po
Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega je 6 VT
določenih kot MPVT, 2 VT pa sta umetni (UVT). Na porečju Save se nahajajo tudi 3 VTJ.
Največji delež porečja pokriva VTPV Krka povirje – Soteska, in sicer zavzema 9,4 %
površine vseh VTPV na tem porečju. Seznam VTPV na porečju Save se nahaja v spletnem
pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih
voda).
Na porečju Save (Preglednica 2-6) prevladujejo gozdne površine, saj le-te zavzemajo
skoraj dve tretjini celotnega porečja. Veliko je tudi kmetijskih površin, skoraj eno tretjino.
Največje urbano območje na porečju je glavno mesto Republiki Slovenije Ljubljana. Na
porečju Save sicer prebiva 1.259.329 prebivalcev, kar znaša 61,59 % celotnega
prebivalstva v Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč).
Preglednica 2-6: Vrsta rabe površin na porečju Save (MKGP, 2005)
Skupaj površine
Skupine
Vrsta dejanske rabe
(km2)
Njiva ali vrt
749,62
Njive ali vrtovi
Začasni travnik
63,60
Hmeljišče
19,65
Vinograd
67,26
Intenzivni sadovnjak
16,40
Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak
112,36
Ostali trajni nasadi
0,65
Trajni travnik
2.062,12
Travniške površine
Barjanski travnik
52,20
Druge kmetijske
Kmetijsko zemljišče v
73,43
površine
zaraščanju
Delež površin na
porečju (%)
6,39
0,54
0,17
0,57
0,14
0,96
0,01
17,57
0,44
0,63
15
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupine
Gozd
Ostala nekmetijska
zemljišča
Vrsta dejanske rabe
Plantaža gozdnega
Drevesa in grmičevje
Kmetijsko zemljišče, poraslo z
gozdnim drevjem
Gozd
Pozidano in sorodno zemljišče
Barje
Trstičje
Ostalo zamočvirjeno
Suho, odprto zemljišče s
pomembnim rastlinskim
pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z
nepomembnim rastlinskim
pokrovom
Skupaj površine
(km2)
4,69
104,19
Delež površin na
porečju (%)
0,04
0,89
14,69
0,13
7.463,54
655,59
1,58
1,09
8,53
63,60
5,59
0,01
0,01
0,07
48,20
0,41
153,42
1,31
VTPV VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja je 24 samostojnih VT rek, katerim so priključeni vse reke ali
njihovi deli, s prispevnimi površinami manjšimi od 100 km2, ki se v posamezno
samostojno VT stekajo. N a VO Jadranskega morja je določenih 6 MPVT. VT rek so
navedena v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa
površinskih in podzemnih voda), njihove lokacije so prikazane v kartografski prilogi
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda). Na VO Jadranskega morja
so določena še 4 vodna telesa na morju, medtem ko umetnih vodnih teles in vodnih teles
jezer na tem povodju ni.
Na VO Jadranskega morja je z Republiko Hrvaško določenih 7 mejnih VT s potencialnimi
prekomejnimi vplivi in 8 VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi z Republiko Italijo.
Opis značilnosti povodja Soče
Površina povodja Soče meri 2.298 km2 in zavzema 65 % celotnega VO Jadranskega
morja. Površina tega povodja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 11,54 %.
Dolžina vseh rek na povodju Soče meri 2.874,1 km, kar predstavlja 9,8 % dolžine vseh
rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji v Republiki Sloveniji je
povprečna gostota rečne mreže nižja od ostalih, in sicer znaša 1,23 km/km2. Nižjo
povprečno gostoto rečne mreže ima le povodje jadranskih rek z morjem.
Porečje Soče obsega 15 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po
Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega sta 2 VTPV
določena kot MPVT. Seznam VTPV na povodju Soče se nahaja v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
16
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Površje povodja Soče je večinoma gozdnato, saj več kot dve tretjini površja pokriva gozd
(Preglednica 2-7). Precej je tudi kmetijskih površin, vendar pa manj kot na ostalih porečjih
in povodjih. Največje urbano območje v tem delu Republike Slovenije je Nova Gorica. Na
povodju Soče sicer prebiva 118.736 prebivalcev, kar znaša 5,81 % celotnega prebivalstva
v Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč).
Preglednica 2-7: Vrsta rabe površin na povodju Soče (MKGP, 2005)
Skupaj površine
Skupine
Vrsta dejanske rabe
(km2)
Njive ali vrtovi
Trajni nasadi
Travniške površine
Druge kmetijske
površine
Gozd
Ostala nekmetijska
zemljišča
Delež površin na
porečju (%)
Njiva ali vrt
40,93
1,81
Začasni travnik
2,24
0,10
Vinograd
29,14
1,29
Intenzivni sadovnjak
9,48
0,42
Ekstenzivni sadovnjak
11,35
0,50
Oljčnik
0,01
0,00
Ostali trajni nasadi
0,02
0,00
Trajni travnik
315,10
13,97
Kmetijsko zemljišče v
zaraščanju
37,43
1,66
Plantaža gozdnega
0,06
0,00
Drevesa in grmičevje
16,62
0,74
Kmetijsko zemljišče, poraslo z
gozdnim drevjem
4,74
0,21
1.544,22
68,46
Pozidano in sorodno zemljišče
68,44
3,03
Trstičje
0,03
0,00
Ostalo zamočvirjeno
0,10
0,00
41,52
1,84
122,66
5,44
Gozd
Suho, odprto zemljišče s
pomembnim rastlinskim
pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z
nepomembnim rastlinskim
pokrovom
Opis značilnosti povodja jadranskih rek z morjem
Površina povodja jadranskih rek z morjem meri 1.236 km2 in zavzema 35 % celotnega VO
Jadranskega morja. Površina tega povodja v primerjavi s površino Republike Slovenije
znaša 6,2 %. Dolžina vseh rek na povodju jadranskih rek z morjem meri 1.499 km, kar
17
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
predstavlja 5,1 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in
povodji v Republiki Sloveniji je povprečna gostota rečne mreže na povodju jadranskih rek
z morjem najnižja od vseh, in sicer znaša 0,99 km/km2.
Povodje jadranskih rek z morjem obsega 19 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so
določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega so 4
VTPV določeni kot MPVT, 4 VTPV pa so na morju. Največji delež povodja pokriva VT
Jadransko morje, ki zavzema skoraj četrtino površine vseh VT na tem povodju. Seznam
VTPV na povodju jadranskih rek z morjem se nahaja v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Na povodju Soče prevladujejo gozdnate površine (Preglednica 2-8), sledijo kmetijske
površine. Največje urbano območje v tem delu je Koper. Na povodju jadranskih rek z
morjem sicer prebiva 123.427 prebivalcev, kar znaša 6,04 % celotnega prebivalstva v
Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč).
Preglednica 2-8: Vrsta rabe površin na povodju jadranskih rek z morjem (MKGP, 2005)
Skupaj površine Delež površin
Skupine
Vrsta dejanske rabe
(km2)
na porečju (%)
Njiva ali vrt
26,04
2,11
Njive ali vrtovi
Začasni travnik
6,28
0,51
Vinograd
20,76
1,68
Intenzivni sadovnjak
4,50
0,37
Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak
6,52
0,53
Oljčnik
14,32
1,16
Ostali trajni nasadi
0,02
0,00
Trajni travnik
148,25
12,02
Travniške površine
Barjanski travnik
0,01
0,00
Kmetijsko zemljišče v
33,89
2,75
zaraščanju
Plantaža gozdnega
0,00
0,00
Druge kmetijske
površine
Drevesa in grmičevje
12,08
0,98
Kmetijsko zemljišče, poraslo z
4,25
0,34
gozdnim drevjem
Gozd
Gozd
541,02
43,87
Pozidano in sorodno zemljišče
52,63
4,27
Trstičje
0,10
0,01
Ostalo zamočvirjeno
1,49
0,12
Suho, odprto zemljišče s
Ostala nekmetijska
3,52
0,29
pomembnim rastlinskim
zemljišča
pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z
1,39
0,11
nepomembnim rastlinskim
pokrovom
Voda
31,14
2,53
Morje
402,95
18
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.1.1.4 Ekoregije in razvrstitev VTPV v tipe
S Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št.
63/05, 26/06 in 32/11) so bila VTPV razvrščena v 22 abiotskih tipov rek, 3 tipe naravnih
jezer, 2 tipa somornic in 2 tipa obalnega morja. Z nadaljnjim preverjanjem abiotskih tipov
z biološkimi elementi so bili abiotski tipi površinskih voda nadgrajeni in kot izhodišče za
ustrezno vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda so bili v skladu s Pravilnikom o
monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09) določeni tipi površinskih
voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tipi).
Za določitev ekoloških tipov je bil uporabljen tristopenjski postopek. V prvem koraku je
bila pripravljena dograditev evropskih ekoregij. V Republiki Sloveniji so bile prepoznane 4
hidroekoregije, in sicer Alpe, Dinaridi, Padska nižina in Panonska nižina (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 7: Meje hidroekoregij).
V drugem koraku so bile hidroekoregije podrobneje razdeljene na bioregije in devet
ekoloških tipov t. i. velikih rek. Bioregije so bile določene na podlagi značilnosti geološke
podlage in nadmorske višine, medtem ko so bile velike reke določene kot reke, katerih
srednji letni pretok presega 50 m3/s ali/in imajo prispevno površino večjo od 2.500 km2. V
Republiki Sloveniji je bilo določenih 16 bioregij.
Bioregije so območja, znotraj katerih so določeni ekološki tipi z uporabo dodatnih
deskriptorjev. Za določitev ekoloških tipov rek v posamezni bioregiji je bilo uporabljenih
dodatnih osem deskriptorjev, ki so bili prepoznani kot pomembni za razporeditev vodnih
organizmov (predvsem bentoških nevretenčarjev in rib):
- vpliv kraškega izvira,
- vpliv limnokrenega izvira,
- vpliv iztoka iz jezera,
- presihanje,
- periodično poplavljanje,
- meandriranje,
- vpliv občasnega kraškega izvira in
- nadmorska višina nad 700 m.
Poleg posameznih deskriptorjev so bile za opise ekoloških tipov uporabljene tudi
kombinacije več deskriptorjev, vendar le tiste kombinacije, za katere je bilo ugotovljeno,
da pomembno vplivajo na združbe organizmov v referenčnih razmerah:
- vpliv kraškega izvira in meandriranje,
- vpliv kraškega izvira, presihanje in meandriranje in
- vpliv občasnega kraškega izvira in presihanje.
Ustreznost razdelitev na hidroekoregije, bioregije in ekološke tipe rek je bila preverjena z
biološkimi podatki z metodo nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja. Določenih je
bilo 73 ekoloških tipov rek.
Za določitev ekoloških tipov jezer sta bila tako kot za reke uporabljena kriterija pripadnosti
hidroekoregiji in bioregiji. Za opis ekoloških tipov jezer znotraj bioregij so bili uporabljeni
še dodatni deskriptorji; in sicer velikost površine jezera in povprečna globina jezera.
19
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pri določitvi tipov obalnega morja so upoštevani obvezni abiotski deskriptorji:
prevladujoča sestava substrata, oblika obale in povprečna globina vode. Poleg navedenih
so uporabljeni tudi dodatni deskriptorji: povprečna letna slanost, povprečna amplituda
bibavice, hitrost tokov, značilnosti mešanja, izpostavljenost valovom, zadrževalni čas in
povprečna temperatura vode.
Ekološki tipi površinskih voda so prikazani v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 8: Ekološki
tipi vodnih teles površinskih voda).
Ekoregije in razvrstitev VTPV v tipe VO Donave
Na VO Donave so prisotne tri hidroekoregije: Alpe, Dinaridi in Panonska nižina, ki
predstavljajo ekoregije Alpe, Dinarski zahodni Balkan in Madžarsko nižavje po Illiesu
(1978). Na VO Donave je devet bioregij, in sicer tri v hidroekoregiji Alpe, tri v
hidroekoregiji Dinaridi in tri v hidroekoregiji Panonska nižina. Na VO Donave je tudi osem
ekoloških tipov velikih rek.
Na VO Donave je 52 ekoloških tipov rek in 8 ekoloških tipov velikih rek.
V kategorijo jezer s prispevno površino večjo od 50 ha sta bili uvrščeni Blejsko jezero in
Bohinjsko jezero.
Ekoregije in razvrstitev VTPV v ekološke tipe VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja so prisotne tri hidroekoregije: Alpe, Dinaridi in Padska nižina, ki
predstavljajo ekoregije Alpe, Dinarski zahodni Balkan in Italija po Illiesu (1978).
Na VO Jadranskega morja je osem bioregij; in sicer dve v hidroekoregiji Alpe, pet v
hidroekoregiji Dinaridi in ena v hidroekoregiji Padska nižina. Na VO Jadrana je prisoten
tudi en ekološki tip velike reke.
Na VO Jadranskega morja je 21 ekoloških tipov rek. Jezer s prispevno površino večjo od
50 ha na VO Jadrana ni.
Obalno morje v Republiki Sloveniji je opisano z dvema tipoma: plitvo morje s
(prevladujočim) skalnatim obalnim pasom (OM-M1) in plitvo morje s sedimetacijskim
dnom (OM-M3).
2.1.1.5 Referenčne razmere za ekološke tipe površinskih voda
Referenčne biološke razmere predstavljajo vrednosti bioloških elementov kakovosti pri
zelo dobrem ekološkem stanju, kot je določeno s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino
in način priprave NUV. Določitev referenčnih razmer je eden od predpogojev za razvoj
sistema vrednotenja in razvrščanje VT v razrede ekološkega stanja. Referenčne razmere
20
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
so določene za vsak ekološki tip površinske vode in za vsak relevantni biološki element
posebej. Za določitev referenčnih razmer se uporablja več pristopov; in sicer zgodovinski
podatki, paleolimnološki podatki, modeliranje in t. i. prostorski pristop.
V primeru prostorskega pristopa se pridobi podatke o referenčnih razmerah na podlagi
vzorčenj in meritev na terenu. Za uporabo prostorskega pristopa je potrebno imeti
prepoznana referenčna mesta, ki ustrezajo stanju, kjer so lahko prisotne le zelo majhne
spremembe v hidromorfoloških, bioloških ter fizikalno-kemijskih parametrih. V skladu s
splošnim izborom kriterijev, ki naj se upoštevajo pri izboru referenčnih mest na celinskih
vodah (Wallin in sod. 2003), je bil pripravljen seznam kriterijev za izbor potencialnih
referenčnih mest na rekah in jezerih v Republiki Sloveniji (Urbanič in Smolar-Žvanut 2005,
2007). Na podlagi kriterijev je bila opravljena analiza in pripravljen seznam potencialnih
referenčnih odsekov rek in referenčnih jezer (Urbanič 2007).
Prostorski pristop je bil uporabljen za ekološke tipe, za katere so odseki za določitev
referenčnih razmer še prisotni. Pri določitvi najkrajšega odseka za določitev referenčnih
razmer je bil upoštevan kriterij o dolžini odsekov za določitev referenčnih razmer, zato
odseki, krajši od 500 m, niso bili določeni kot odseki za določitev referenčnih razmer.
Za ekološke tipe rek, na katerih odsekov za določitev referenčnih razmer ni, je bil za
določitev referenčnih razmer uporabljen pristop z modeliranjem ali pa so bile referenčne
razmere določene na podlagi strokovnega mnenja.
Za določitev za tip značilnih fizikalno-kemijskih razmer za podporna splošna fizikalnokemijska parametra nitrat (NO3-) in biokemijska potreba po kisiku v petih dneh (v
nadaljevanju BPK5) v rekah je bila uporabljena metoda združevanja ekoloških tipov rek v
skupine. Določeni so bili trije nitratni tipi in trije tipi BPK5.
Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za tip površinske vode značilnih
referenčnih razmer so prikazani v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov
in naravna jezera, pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih
razmer).
Odseki vodotokov in naravna jezera za določitev referenčnih razmer za
ekološke tipe površinskih voda VO Donave
Od 52 ekoloških tipov rek na VO Donave so bili odseki za določitev referenčnih razmer
prisotni na 27 ekoloških tipih v vseh treh hidroekoregijah (Preglednica 2-9 in
KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev
za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer). V hidroekoregiji Alpe so bili odseki za
določitev referenčnih razmer prisotni na dvanajstih ekoloških tipih rek, v hidroekoregiji
Dinaridi na trinajstih ekoloških tipih rek in v hidroekoregiji Panonska nižina na dveh
ekoloških tipih rek.
Preglednica 2-9: Dolžine odsekov vodotokov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na
VO Donave
Dolžina odsekov za določitev referenčnih
Ekološki tip reke – koda
razmer (km)
21
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ekološki tip reke – koda
R_SI_4_KB-AL-D_1
R_SI_4_KB-AL-D_1_>700
R_SI_4_KB-AL-D_1_KI
R_SI_4_KB-AL-D_1_LI
R_SI_4_KB-AL-D_1_Pres
R_SI_4_KB-AL-D_2
R_SI_4_KB-AL-D_2_KI
R_SI_4_PA-hrib-D_1
R_SI_4_PA-hrib-D_1_KI
R_SI_4_PA-hrib-D_2
R_SI_4_SI-AL_1
R_SI_4_SI-AL_1_>700
R_SI_5_ED-hrib_1
R_SI_5_ED-hrib_1_KI
R_SI_5_ED-hrib_2_KI
R_SI_5_ED-kras_1
R_SI_5_ED-kras_1_KI_Mean
R_SI_5_ED-kras_1_PerPop
R_SI_5_ED-kras_2_PerPop
R_SI_5_PD-hrib-ravni_1
R_SI_5_PD-hrib-ravni_1_KI_Mean
R_SI_5_PD-hrib-ravni_1_Mean
R_SI_5_PD-hrib-ravni_1_OKI_Pres
R_SI_5_PD-hrib-ravni_2
R_SI_5_PD-hrib-ravni_2_KI
R_SI_11_PN-KrBr-kotl_1
R_SI_11_PN-zALvpliv_1
Dolžina odsekov za določitev referenčnih
razmer (km)
8,5
51,3
34,5
0,8
19,3
7,4
9,0
18,8
1,7
16,0
29,1
21,8
21,3
4,9
7,0
3,2
4,9
4,6
5,3
29,5
7,3
13,1
1,3
9,3
1,3
9,5
10,2
Od obeh naravnih jezer je Bohinjsko jezero določeno kot referenčno jezero.
Odseki vodotokov za določitev referenčnih razmer za ekološke tipe površinskih
voda VO Jadranskega morja
Od 21 ekoloških tipov rek na VO Jadrana so bili odseki za določitev referenčnih razmer,
prisotni na 13 ekoloških tipih rek v dveh hidroekoregijah
(Preglednica 2-10 in
KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev
za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer). V hidroekoregiji Alpe so bili odseki za
določitev referenčnih razmer prisotnih na sedmih ekoloških tipih rek, medtem ko v
hidroekoregiji Dinaridi na šestih ekoloških tipih rek. V hidroekoregiji Padska nižina odsekov
za določitev referenčnih razmer ni.
Preglednica 2-10: Dolžine odsekov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na VO
Jadranskega morja
Dolžina odsekov za določitev referenčnih
Ekološki tip reke – koda
razmer (km)
R_SI_4_KB-AL-J_1
23,3
22
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
R_SI_4_KB-AL-J_1_>700
R_SI_4_KB-AL-J_1_KI
R_SI_4_KB-AL-J_2_KI
R_SI_4_PA-hrib-J_1
R_SI_4_PA-hrib-J_1_KI
R_SI_4_PA-hrib-J_2
R_SI_5_Obalna_1_Pres
R_SI_5_SM-hrib-brez_1
R_SI_5_SM-hrib-brez_1_Pres
R_SI_5_SM-hrib-brez_2
R_SI_5_SM-hrib-s_1
R_SI_5_SM-hrib-s_1_Pres
6,4
35,8
20,1
38,7
4,5
4,4
15,1
21,1
3,0
6,1
15,7
3,1
Za določitev morebitnih referenčnih mest za tipe obalnega morja je bila opravljena
strokovna presoja obremenitev na podlagi podatkov o:
- hidroloških značilnostih Tržaškega zaliva,
- vplivih izlivov večjih rek (Soča, Pad), ki vplivajo na ekološko stanje celotnega zaliva,
- stopnji obremenjenosti obalnega območja s človekovimi dejavnostmi in
- rezultatih meritev kemijskega stanja in stanja bioloških parametrov v okviru državnega
monitoringa.
Ugotovljeno je, da glede na znane obremenitve Tržaškega zaliva v slovenskem morju ni
mogoče določiti ustreznih referenčnih mest, zato so se referenčne razmere določale na
osnovi zgodovinskih podatkov in ekspertne ocene razpoložljivih podatkov za vse relevantne
biološke elemente (Mozetič s sod. 2004).
Referenčna mesta na VO Donave in VO Jadranskega morja
Ker se odseki za določitev referenčnih razmer ne nahajajo na vseh ekoloških tipih rek, so
bila pri pripravi sistemov vrednotenja ekološkega stanja rek (Kosi in sod. 2006a, 2006b,
Germ in sod. 2007, Urbanič in Tavzes 2006, Urbanič in Petkovska 2007, 2009, Urbanič in
sod. 2006, 2008, Urbanič 2009) za določitev referenčnih razmer uporabljena t. i. delna
referenčna mesta.
Delna referenčna mesta ustrezajo kriterijem za izbor referenčnih mest le za tiste
obremenitve (module), katerih vpliv vrednotimo s posameznimi metodami vrednotenja.
Vrednosti obremenitev, ki jih metode ne naslavljajo, so lahko nekoliko višje, vendar mora
delno referenčno mesto dosegati vsaj dobro ekološko stanje. Z izborom delnih referenčnih
mest se sledi zahtevam vodne direktive, ki določa, da za za tip značilne referenčne
biološke razmere, ki temeljijo na prostorskih merilih, države članice razvijejo referenčno
omrežje za vsak tip VTPV, ki vsebuje dovolj območij z zelo dobrim stanjem, da se zagotovi
dovolj visoka raven zaupanja za vrednosti referenčnih razmer glede na spremenljivost
vrednosti elementov kakovosti, ki ustrezajo zelo dobremu ekološkemu stanju za ta tip
VTPV. Število mest vzorčenja na vodotokih, ki je bilo uporabljeno za neposredni izračun
referenčnih vrednosti, je 340, medtem ko jih je na jezerih 16 (KARTOGRAFSKA PRILOGA
74: Mesta za določitev referenčnih razmer). Od tega je glede na nacionalne kriterije za
izbor referenčnih mest na rekah (Urbanič in Smolar Žvanut 2005) 24 pravih referenčnih
mest (referenčna mesta za vse biološke elemente), 102 mest je referenčnih za vse
23
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
biološke elemente, razen za določitev referenčnih razmer za biološki element sestava,
številčnost in starostna struktura rib (v nadaljevanju: referenčne mesta, razen za ribe),
210 mest je delnih referenčnih mest in so bila uporabljena za določitev referenčnih razmer
le v posameznih modulih. Na jezerih je 11 referenčnih mest (razen za ribe) in 5 delnih
referenčnih mest (Preglednica 2-11).
Štiri mesta so bila dodatno izbrana na velikih rekah kot najboljša mesta za modul
hidromorfološka spremenjenost (za vrednotenje z bentoškimi nevretenčarji), ki so bila
posredno upoštevana pri določitvi referenčnih vrednosti (referenčna vrednost je bila
določena z modelom na podlagi vrednosti z najboljših mest).
V preglednici (Preglednica 2-11) je vključenih tudi 5 referenčnih mest, ki so bila
uporabljena kot referenčna, vendar ta mesta niso bila uporabljena pri določitvi referenčnih
razmer v prvem ciklu načrtovanja upravljanja voda. Število mest vzorčenja, ki je bilo
upoštevano pri izračunu referenčne vrednosti, je za vrsto vode, biološki element oz.
modul značilno (Preglednica 2-12, Preglednica 2-13 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 75:
Mesta za določitev referenčnih razmer po bioloških elementih in modulih).
Preglednica 2-11: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po
skupinah mest za določitev referenčnih razmer
Skupina mest za določitev referenčnih
Število mest - reke
Število mest - jezera
razmer
Referenčna mesta
24
Referenčna mesta (razen za ribe)
102
11
Delna referenčna mesta
210
5
Najboljša mesta (velike reke)*
4
Skupaj
340
16
* To so najboljša mesta, ki niso tudi delna referenčna mesta za druge module.
Preglednica 2-12: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po
bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje ekološkega stanja
vodotokov
Biološki element
Biološki
Modul
Število mest
(pod)element
Fitobentos in makrofiti
Fitobentos
Vsi
152
Makrofiti
Vsi
27
Bentoški nevretenčarji
Saprobnost
160
HM-spremenjenost
65*
HM–spremenjenost – velike reke
6**
* Sistem vrednotenja še ni razvit za vse ekološke tipe rek.
** Najboljša mesta za velike reke.
Preglednica 2-13: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po
bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje ekološkega stanja jezer
Biološki element
Biološki (pod)element
Modul
Število mest
Fitoplankton
Trofičnost
1*
Fitobentos in makrofiti
Fitobentos
Trofičnost
4
Bentoški nevretenčarji
HM-spremenjenost
11
*Celotno jezero je referenčno
Končno omrežje referenčnih mest, tako pravih kot delnih referenčnih mest, bo določeno v
okviru dokončne določitve metodologij vrednotenja bioloških elementov za vse ekološke
24
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
tipe, ki poteka v skladu s terminskim načrtom procesa interkalibracije na ravni Evropske
unije (v nadaljevanju EU). Na podlagi končnega omrežja referenčnih mest bo pripravljen
tudi program dolgoročnega spremljanja razmer na posameznih referenčnih mestih, da se
zagotovi spremljanje vpliva klimatskih ali drugih sprememb.
Negotovosti in vrzeli
Za modul hidromorfološka spremenjenost sistem vrednotenja še ni razvit za vse ekološke
tipe rek, zato nekateri ekološki tipi še nimajo določenih referenčnih mest za ta modul.
Metodologija vrednotenja ekološkega stanja rek in jezer na podlagi rib je še v razvoju,
zato tudi referenčna mesta za ribe še niso določena. V razvoju je tudi metodologija za
vrednotenje ekološkega stanja jezer z makrofiti. Referenčna mesta bodo določena z
razvojem sistemov vrednotenja ekološkega stanja z vsemi biološkimi elementi in po vseh
modulih. Za celovito ovrednotenje ekološkega stanja v skladu z vodno direktivo je treba
razviti še manjkajoče sisteme vrednotenja in določiti referenčna mesta.
2.1.1.6 UVT in MPVT
UVT so bila opredeljena na območju, kjer površinska voda predhodno ni obstajala. Kot
UVT so bili tako opredeljeni zlasti:
- umetni derivacijski, kanali zgrajeni za potrebe proizvodnje električne energije,
- umetni kanali, zgrajeni za zagotavljanje poplavne varnosti,
- umetna jezera, ki so nastala kot posledica antropogenih posegov na območjih, kjer
površinska voda predhodno ni obstajala.
Pri tem je bilo upoštevano velikostno merilo za določitev samostojnih VT, ki morajo
obsegati vsaj 5 km dolžine oziroma 0,5 km2 površine.
Za opredelitev MPVT so bili uporabljeni kriteriji:
- pomembne antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti,
- antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti zaradi posebne rabe vode
ali prostora,
- ocena, ali bo doseženo dobro kemijsko in ekološko stanje.
Pomembne antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti imajo odseki rek
ali deli jezer, za katere se ocenjuje, da imajo naravne hidromorfološke značilnosti
spremenjene do te mere, da se lahko oceni sprememba njihove vrste, ali odseki rek ali deli
jezer s hidromorfološkimi obremenitvami z velikim vplivom na ekološko stanje. Merila za
določitev antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti odsekov rek ali
delov jezer zaradi določenih človekovih rab vode ali prostora so:
- dolžina vzdolžnega profila vodnega zadrževalnika za potrebe določene rabe je 1.000 m
ali več,
- dolžina derivacijskega kanala je 1.000 m ali več in/ali preostanek vode v naravni strugi
je manjši od analitično določenega ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljevanju
Qes),
25
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- protipoplavne ureditve (nasipi, dvojni trapezni profili) so v neposredni bližini struge
reke, naravno poplavno območje reke pa je ločeno od osrednjega dela rečnega
koridorja,
- objekti v območju urbanih površin so od struge reke oddaljeni manj kot 15 m na rekah
1. reda ali manj kot 5 m na rekah 2. reda, na obeh bregovih odseka, dolgega vsaj 1.000
m,
- utrditve dna obrežnega pasu, brežin in pozidanost ali drug razlog vodonepropustnosti
obalnega jezerskega pasu na 30 % ali več jezerske obale.
Pomembne antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti imajo odseki
obale morja, za katere se ocenjuje, da imajo naravne hidromorfološke značilnosti
spremenjene do te mere, da se lahko oceni spremembe toka, motnje toka v vzdolžni
smeri, spremembe morskega dna, spremembe obalne linije, spremembe hidrosedimentacijskih lastnosti ali omejitve bibavičnega pasu. Merila za določitev
antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti obale morja zaradi
določenih človekovih rab vode ali prostora, so:
- masivni pomoli in pomoli na pilotih z masivnim zgornjim delom na dolžini 1.000 m ali
več,
- zasipavanje morja na dolžini 1.000 m ali več,
- izkopi za priveze ali plovne poti, vzdrževanje plovnih poti in izkop kanalov,
- betonske utrditve in betonske ureditve, opremljene z obalnimi elementi.
UVT in MPVT na VO Donave
Na VO Donave je bilo opredeljenih 16 MPVT in 4 UVT. Na rekah Sava in Drava so zaradi
antropogenih posegov povezanih s proizvodnjo električne energije nastali zadrževalniki
za potrebe naslednjih hidroelektrarn (v nadaljevanju HE): na reki Savi HE Moste, HE
Mavčiče, HE Medvode, HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško-, na reki Dravi pa
HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Melje,
HE Zlatoličje, HE Formin. Odseki na omenjenih rekah, ki imajo zaradi antropogenih
hidromorfoloških posegov znatno spremenjene hidromorfološke značilnosti in vključujejo
zadrževalnike vode za proizvodnjo električne energije, so določeni kot samostojna VT, ki
so opredeljena kot MPVT.
Na šestih rekah VO Donave so zaradi vodnogospodarske rabe voda nastali zadrževalniki
Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Perniško jezero, Ptujsko jezero, Ormoško jezero,
Gajševsko jezero in Ledavsko jezero. Navedena VT so opredeljena kot MPVT. V okviru
obstoječega nacionalnega monitoringa kakovosti površinskih voda so uvrščena v
program monitoringa jezer po metodologijah za naravna jezera, vendar v tej fazi ni na
razpolago zanesljivih in celovitih podatkov za zanesljivo opredelitev njihove vrste ali za
njihovo razvrstitev v tipe.
Na podlagi rezultatov določitvenega testa MPVT je bilo ugotovljeno, da vsi kMPVT na VO
Donave ustrezajo pogojem za določitev kot MPVT. Dokončna določitev statusa MPVT je
bila narejena na osnovi določitve stanja voda, kjer so se za MPVT upoštevale vrednosti
elementov kakovosti za DEP (dober ekološki potencial) (Preglednica 2-14). Na VO
Donave je tako določenih 13 MPVT (IzVRS, Določitveni test MPVT, 2008; IzVRS,
26
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Metodologija določitvenega testa MPVT, 2008; IzVRS, Predlog NUV na VO D, avgust
2009). Ta razdelitev se upošteva v celotnem NUV.
Preglednica 2-14: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Donave
Šifra
Rezultati
Št.
Ime kMPVT
VTPV ali
določitvenega
kMPVT
kMPVT
testa MPVT
1
SI442VT12 kMPVT zadrževalnik Ledavsko jezero
MPVT
2
SI434VT52 kMPVT zadrževalnik Gajševsko jezero
MPVT
3
SI3VT197
kMPVT Drava mejni odsek z Avstrijo
MPVT
kMPVT Drava Dravograd
4
SI3VT359
MPVT
Maribor
5
SI3VT5171 kMPVT Drava Maribor–Ptuj
MPVT
6
SI3VT5172 kMPVT zadrževalnik Ptujsko jezero
MPVT
7
SI3VT930
kMPVT Drava Ptuj–Ormož
MPVT
8
SI3VT950
kMPVT zadrževalnik Ormoško jezero
MPVT
kMPVT Drava zadrževalnik Ormoško
9
SI3VT970
MPVT
jezero–Središče ob Dravi
10
SI38VT34
kMPVT Perniško jezero
MPVT
11
SI111VT7
kMPVT zadrževalnik HE Moste
MPVT
12
SI1VT170
kMPVT Sava Mavčiče–Medvode
MPVT
13
SI1VT713
kMPVT Sava Vrhovo–Boštanj
MPVT
14
SI14VT93
kMPVT Mestna Ljubljanica
MPVT
15
SI1668VT
kMPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero
MPVT
16
SI168VT3
kMPVT zadrževalnik Slivniško jezero
MPVT
Rezultati
stanja voda
MPVT
MPVT
MPVT
MPVT
VTPV
MPVT
VTPV
MPVT
VTPV
MPVT
MPVT
MPVT
MPVT
MPVT
MPVT
MPVT
UVT in MPVT na VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja je bilo opredeljenih 6 MPVT. Na reki Soči imajo nekateri
odseki zaradi antropogenih posegov, povezanih s proizvodnjo električne energije,
znatno spremenjene hidromorfološke značilnosti. Odseki na omenjenih rekah, ki imajo
zaradi antropogenih hidromorfoloških posegov znatno spremenjene hidromorfološke
značilnosti in vključujejo zadrževalnike vode za proizvodnjo električne energije, so
določeni kot samostojna VT, ki so opredeljena kot MPVT.
Na treh rekah VO Jadranskega morja so zaradi antropogenih posegov, povezanih z rabo
voda, nastali zadrževalniki Mola, Klivnik in Vogršček. Navedena VT so opredeljena kot
MPVT. V okviru obstoječega nacionalnega monitoringa kakovosti površinskih voda so
uvrščena v program monitoringa jezer po metodologijah za naravna jezera, vendar v
tej fazi ni na razpolago zanesljivih in celovitih podatkov za zanesljivo opredelitev njihove
vrste ali za njihovo razvrstitev v tipe.
Na morju so zaradi antropogenih posegov, povezanih z rabo voda, močno
spremenjena obalna območja Koprskega zaliva. Celotni Koprski zaliv je opredeljen kot
MPVT.
Na podlagi rezultatov določitvenega testa MPVT je bilo ugotovljeno, da vsi kMPVT na VO
Jadranskega morja (IzVRS, Metodologija določitvenega testa MPVT, 2008; IzVRS,
Določitveni test MPVT, 2008; IzVRS, Predlog NUV na VO D, avgust 2009) ustrezajo
27
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
pogojem za določitev MPVT. Dokončna določitev statusa MPVT je bila narejena na osnovi
določitve stanja voda, kjer so se za MPVT upoštevale vrednosti elementov kakovosti za
DEP (Preglednica 2-15). Za MPVT Morje Koprski zaliv in MPVT Škocjanski zatok ni bilo
določeno stanje voda. Ta razdelitev se upošteva v celotnem NUV.
Preglednica 2-15: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Jadranskega morja
Rezultati
Št.
določitvenega
Rezultati
Ime MPVT
kMPVT
Šifra kMPVT
testa
stanja voda
MPVT
1
SI6VT330
kMPVT Soča Soške elektrarne
MPVT
MPVT
2
SI64804VT
kMPVT zadrževalnik Vogršček
MPVT
MPVT
3
SI5VT3
kMPVT Morje Koprski zaliv
MPVT
*
4
SI5VT6
kMPVT Škocjanski zatok
MPVT
*
5
SI5212VT1
kMPVT zadrževalnik Klivnik
MPVT
MPVT
6
SI5212VT3
kMPVT zadrževalnik Mola
MPVT
MPVT
*Stanje voda ni bilo ocenjeno.
2.1.2 OPIS VODNIH TELES PODZEMNIH VODA
Prva določitev vodnih teles podzemnih voda (v nadaljevanju VTPodV), kot temeljnih enot
za zanesljivo ugotavljanje stanja podzemnih voda in doseganja okoljskih ciljev na VO
Donave in Jadranskega morja, je bila izvedena v letu 2004 (Pravilnik o določitvi vodnih
teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05)). Pri začetni opredelitvi je bilo na VO
Donave določenih 18 VTPodV (MOP, 2005a) in na VO Jadranskega morja 3 VTPodV (MOP,
2005b).
2.1.2.1 Prikaz začetne opredelitve VTPodV
Lokacije in meje VTPodV
VT in njihove geografske meje iz prve določitve se vodijo v digitalni bazi podatkov, za
raven merila 1 : 250.000 v državnem koordinatnem sistemu, in jo kot izvirnik hrani MOP.
Meje VT so podane kot zaključeni poligoni (območja) s koordinatami centroidov. Pri prvi
določitvi ti poligoni razmejujejo VTPodV tudi po globini. Za vsako VTPodV je podan opis, v
katerih vodonosnikih nastopa bodisi v sosledju po globini ali bočno.
Merila za določitev VTPodV
Merila za določitev VTPodV so določena s Pravilnikom o metodologiji za določanje vodnih
teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 65/03). Pri prvi določitvi meja VTPodV so bile
uporabljene meje med 125 opredeljenimi vodonosnimi sistemi, pri čemer so bili
posamezni vodonosni sistemi združeni v skupine glede na prevladujoče značilnosti vrhnjih
plasti in pričakovane vplive obremenitev zaradi človekovih dejavnosti. Na ta način so
28
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VTPodV iz prve določitve določena kot skupine VTPodV v več vodonosnih sistemih in tipih
vodonosnikov (KARTOGRAFSKA PRILOGA 10: Lokacije in meje vodnih teles podzemnih
voda).
Pojem podzemna voda je opredeljen v Zakonu o vodah. Pojma pomembna količina in
pomemben tok podzemne vode sta opredeljena v Pravilniku o metodologiji za določanje
vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 65/03). Pojem vodonosnik je opredeljen
v Zakonu o vodah.
Podzemna voda se v pomembnih količinah pojavlja v geoloških plasteh na celotnem VO
Donave in VO Jadranskega morja. Nahaja se v različnih vodonosnikih, ki so opisani v
skladu z metodologijo po priporočilih IAH (MOP, 2005a, 2005b; GeoZS, 2005a, 2005b,
2005c):
- vodonosniki, v katerih prevladuje medzrnski tok (prevladujejo nevezani sedimenti),
- razpoklinski vodonosniki, vključno s kraškimi (razpokane in masivne geološke plasti), in
- manjši vodonosniki medzrnske ali razpoklinske poroznosti ali geološke plasti brez
pomembnih virov podzemne vode.
Vodonosniki se združujejo v vodonosne sisteme. Pomen pojma vodonosni sistem je podan
v Pravilniku o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05).
Razmejitev vodonosnih sistemov sledi hidravličnim mejam in temelji na opredelitvi
vodonosnikov iz strokovnih hidrogeoloških podlag (GeoZS, 1995). Za približek hidravličnim
mejam, kjer te niso podrobneje poznane, je bila uporabljena pomožna metodologija
razmejevanja (MOP, 2005a, 2005b) za različne tipe vodonosnih sistemov:
- vodonosni sistemi v aluvialnih sedimentih,
- vodonosni sistemi v sedimentnih kamninah in nevezanih sedimentih,
- raznovrstni hidravlični vodonosni sistemi, značilni za hribovita, močno nagubana
območja,
- vodonosni sistemi v geoloških plasteh podlage in
- slabo prepustni vodonosni sistemi z lokalno omejenimi vodonosniki.
Opis osnovnih značilnosti vrhnjih plasti
Podrobnejše značilnosti vrhnjih plasti in metodologija določanja značilnosti so podane v
Strokovnih podlagah z opisi konceptualnih modelov vodnih teles podzemne vode (GeoZS,
2005a in 2005b).
Značilnosti vrhnjih plasti so pomembne pri oceni velikosti vpliva obremenitev na stanje
podzemne vode. Za oceno vpliva prenosa onesnaževal na kemijsko stanje VTPodV je bil
za vse nastopajoče vrste vrhnjih plasti določen faktor ranljivosti, za oceno količinskega
stanja pa faktor izkoristljivosti. Značilnosti vrhnjih plasti so upoštevane tudi pri oceni
naravnega ozadja v kemijski sestavi podzemne vode.
VO Donave
Na VO Donave prevladujejo vrhnje plasti z zapleteno hidrogeološko strukturo in zelo
visokim napajanjem podzemne vode (> 300 mm/leto) v tektonskih enotah Južnih Alp,
29
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Periadriatskih magmatskih kamnin, Vzhodnih Alp, Zunanjih in Notranjih Dinaridov. V
severovzhodnem delu območja (v glavnem gre za Prekmurje) predstavljajo vrhnje plasti
del večjega bazena podzemne vode z visokim napajanjem (100–300 mm/leto) v tektonski
enoti terciarnih in kvartarnih usedlin Panonskega bazena (UNES-BGR, 2007).
Napajanje podzemne vode z infiltracijo padavin se praviloma zmanjšuje v smeri od zahoda
proti vzhodu VO, od 1.139 mm/leto v visokogorskih predelih Južnih Alp (VTPodV Julijske
Alpe v porečju Save) do 232 mm/leto v predelih Panonskega bazena (VTPodV Goričko).
Za območja VT v aluvialnih sedimentih je značilna dobra do zelo dobra prepustnost
vrhnjih plasti in srednja do visoka izdatnost vodonosnikov. V takih vodonosnikih je
izkoristljivost obnovljivih zalog in s tem tudi količina razpoložljivih zalog zelo velika. Možna
so zajetja z zmogljivostjo preko 50 l/s in izkoristljivostjo preko 40 % obnovljivih zalog.
Najnižja izdatnost vodonosnikov, zmogljivost zajetij in izkoristljivost zalog podzemne vode
je ocenjena za vodonosnike na območjih VTPodV spodnji del Savinje do Sotle, Haloze in
Dravinjske gorice, Zahodne Slovenske gorice, Vzhodne Slovenske gorice in Vzhodne Alpe,
kjer je povprečni faktor izkoristljivosti ocenjen na 4–7 %.
Zaščitne krovne plasti se pojavljajo le na ožjih območjih VTPodV, na posameznih
vodonosnih sistemih. Sicer pa prevladuje visoka do izredno visoka ranljivost podzemne
vode z majhno zadrževalno sposobnostjo širjenja onesnaževal. Podzemna voda je izredno
visoko ranljiva na območjih VT v aluvialnih sedimentih (5 VTPodV Savska kotlina in
Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Krška kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina) ter
na območjih VTPodV s prevladujočo kraško poroznostjo (5 VTPodV Julijske Alpe v porečju
Save, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Kraška Ljubljanica in Dolenjski kras). Na
območjih VT z visoko do izredno visoko ranljivostjo je ocenjeno, da se vsaj 90 % mase
presežkov onesnaževal prenese v podzemno vodo.
Značilnosti vrhnjih plasti dajejo tudi glavne značilnosti kemijski sestavi podzemne vode. V
splošnem velja, da so v zahodnem delu VO v porečju Save prevladujoče karbonatne
geološke plasti s srednjo mineralizacijo in prevodnostjo okoli 400 μS/cm. Po
hidrogeokemijskem tipu gre za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne vode, tj. vode
iz apnencev in sedimentov molasnega tipa. V vzhodnem delu VO prevladujejo klastične
sedimentne plasti s silikatno ter silikatno in karbonatno sestavo ter tudi takimi
hidrogeokemijskimi značilnostmi podzemne vode. Značilna je srednja do nizka
mineralizacija s prevodnostjo okoli 400 μS/cm do 50 μS/cm. Po hidrogeokemijskem tipu
gre za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne vode s povečanimi deleži natrija in kalija
oziroma vode pretežno iz sedimentov molasnega tipa ter vode iz magmatskih in
metamorfnih kamnin.
Naravno porazdelitev kemičnih prvin v tleh, ki prekrivajo vrhnje plasti, predstavljajo
naslednje značilne geokemične združbe prvin:
- Ni-Cu-Cr-Sc-Fe-V-Mn: značilna za tla kraških območij in kot posledica preperevanja fliša
(najbolj značilno območje: Kraška Ljubljanica),
- Ba-Na-K-Al: značilna za distrična rjava tla, ki so nastala na območjih magmatskih in
metamorfnih kamnin območij severovzhodne in centralne Slovenije kot posledica
preperevanja paleocenskih skrilavcev in peščenjakov ter magmatskih in metamorfnih
kamnin (najbolj značilna območja: Vzhodne Alpe, Murska kotlina, Vzhodne Slovenske
gorice, Zahodne Slovenske gorice, Dravska kotlina in Haloze in Dravinjske gorice),
30
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- La-Y-Th-Zr-Ti-Nb: značilna za rjava pokarbonatna tla ali za terro rosso, ki so nastale na
karbonatnih platformah dolenjskega krasa (najbolj značilni območji: Dolenjski kras in
Kraška Ljubljanica),
- Mo-U: značilna za pokarbonatna rjava tla dinarskega krasa (najbolj značilni območji:
Dolenjski kras in Kraška Ljubljanica) in
- Ca-Sr-Mg: značilna za visokogorski kras Julijskih Alp v porečju Save, območja
magmatskih in metamorfnih kamnin in rečne sedimente Drave in Mure (najbolj značilna
območja: Karavanke, Dravska kotlina, Kraška Ljubljanica in Savinjska kotlina).
Značilno antropogeno porazdelitev kemičnih prvin v tleh, ki prekrivajo vrhnje plasti,
predstavljajo geokemične združbe prvin:
- Pb-Zn-Cd-As-Sn: tipične težke kovine kot posledica naravne erozije orudenih kamnin ali
pa industrijske, rudarske in topilniške dejavnosti. Najvišje vsebnosti teh kovin so vezane
na okolico rudarskih in metalurških centrov (Celja, Jesenic, Litije in Mežice). Povišane
vsebnosti težkih kovin na območju Julijskih Alp so posledica predvsem daljinskega
atmosferskega transporta. Posamezne ekstremno visoke vsebnosti težkih kovin v tleh
kažejo na lokalne industrijske vplive. Za antropogeno porazdeljene težke kovine je
značilno, da se njihova vsebnost v tleh in sedimentih z globino zmanjšuje.
Nadaljnji opis značilnosti VTPodV
Osnova za nadaljnjo opredelitev je Metodologija za izdelavo konceptualnih modelov
vodnih teles podzemne vode. Metodologija temelji na določanju potenciala virov
podzemne vode. Potencial vira podzemne vode je opredeljen po njegovem ohranjanju,
dosegljivosti, izkoristljivosti, razpoložljivosti in primernosti (Struckmeier in Margat, 1995):
- ohranjanje podzemne vode, ki ga opredeljuje obseg in velikost, značilnosti geoloških
enot na površini, strukturnih enot, hidrodinamske meje VT, stratifikacija podzemne vode
v VTPodV in območja s posebnimi zahtevami,
- dosegljivost podzemne vode, ki jo opredeljuje globina do podzemne vode v VTPodV,
- izkoristljivost podzemne vode, ki jo opredeljuje izdatnost vodonosnega sloja in vodnjaka
(transmisivnost, prepustnost in vplivni polmer),
- razpoložljivost podzemne vode, ki jo opredeljujejo statične in dinamične zaloge
podzemne vode,
- obnavljanje podzemne vode, ki ga opredeljuje učinkovita infiltracija padavin,
- primernost podzemne vode s kakovostjo in naravnim ozadjem podzemne vode v
VTPodV,
- ranljivost podzemne vode, ki jo določajo predvsem naravne hidrogeološke lastnosti
(predvsem prepustnost in poroznost),
- obremenitve na podzemno vodo, ki jih opredeljujejo točkovne in razpršene obremenitve
ter modeliranje vplivov obremenitev.
Na VO Donave so bila na ozemlju Republike Slovenije opredeljena tri VTPodV (Savinjska
kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina) kot telesa, za katera je utemeljeno ocenjeno,
da je doseganje okoljskih ciljev do leta 2015 negotovo in da je izvedljivost zaščitnih
ukrepov, da bi bili okoljski cilji do leta 2015 z gotovostjo doseženi, vprašljiva.
VTPodV SAVINJSKA KOTLINA
31
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VTPodV Savinjske kotline se nahaja praktično v enem pomembnem vodonosniku (1.
vodonosnik). Stratifikacija vode po vodonosniku je pomembna le glede prezračenosti
vode, hitrosti toka in obnavljanja VT po globini.
Ranljivost vodonosnika je skoraj na celotnem območju izredno visoka, krovnih zaščitnih
plasti ni. Vodonosnik je dobro do zelo dobro prepusten v nenasičeni in nasičeni coni, z
visokimi hitrostmi pretakanja podzemne vode.
Prostornina celotnega VTPodV je le nekajkrat večja (v razponu redov velikosti 1–10) od
količine letne infiltracije. Obnavljanje VT iz padavin je lahko dokaj hitro. Infiltracija je
razmeroma visoka (400–600 mm/leto).
Reka Savinja je v večjem delu aluvialnega vodonosnika naravna drenaža vodonosnika,
lokalno pa vodonosnik tudi napaja in nato zopet drenira.
Geokemijsko okolje je karbonatno-silikatno, gre za razmeroma dobro prezračeno
podzemno vodo v običajnih oksidacijsko-redukcijskih razmerah za odprt aluvialni
vodonosnik. Po sestavi je podzemna voda kalcijevo-magnezijevo-hidrogenkarbonatnega
tipa, z običajno mineralizacijo in s prevodnostjo med 0,3 do 0,5 mS/cm. Vsebnost nitrata
v naravnem ozadju je lahko do nekaj mg/l. Značilni prispevki človekovega delovanja, ki se
izražajo na celotnem VT, so dušik, fosfor, pesticidi (pretežno atrazin in desetilatrazin).
VTPodV DRAVSKA KOTLINA
Celotno telo podzemne vode Dravska kotlina se nahaja v treh značilnih vodonosnikih. Prvi
(1.) vodonosnik je prodno peščeni zasip Drave – aluvialni vodonosnik, ki ga sestavljajo
debelozrnati terestrični sedimenti (prod pesek in grušč) kvartarne starosti. Drugi (2.)
vodonosnik je vodonosnik v terciarnih sedimentih, ki ga sestavljajo pesek, prod, melj,
glina, lapor terciarni starosti. Tretji (3.) vodonosnik je termalni vodonosnik v globljih
terciarnih sedimentih in predterciarni podlagi. Sestavljajo ga pesek, prod, melj, glina ter
metamorfne in mestoma karbonatne kamnine. Vsi trije vodonosniki so v navpični smeri
razviti praktično na celotnem območju. Prvi (aluvialni) vodonosnik se nahaja na površini in
do globine približno 32 m, drugi (terciarni) vodonosnik se nahaja v splošnem od globine
40 m naprej ter najpogosteje do globine približno 200 m, tretji (termalni) pa najgloblje, to
je tudi do 1.000 in več metrov globoko. Stratifikacija telesa podzemne vode je značilna za
vsak omenjeni vodonosnik, neznačilne razlike pa se lahko pojavljajo tudi znotraj
posameznega vodonosnika. Razporeditev onesnaženj po globini prvega vodonosnika je
dokaj zvezna.
Del VT s slabim kemijskim stanjem podzemne vode se nahaja v aluvialnem vodonosniku.
Oskrba s pitno vodo se danes že v veliki meri dopolnjuje s podzemno vodo iz 2.
vodonosnika. Razlog je slaba kakovost vode v prvem vodonosniku. Razpoložljive zaloge v
terciarnem vodonosniku so veliko bolj omejene in v sedanjem stanju slabega kemijskega
stanja, v aluvialnem vodonosniku ne morejo v potrebni količini nadomestiti izpadlih zalog.
Poleg tega že obstaja resna nevarnost prodora onesnažene vode iz aluvialnega
vodonosnika v terciarni vodonosnik zaradi padca hidravličnega tlaka ob izkoriščanju vode
iz terciarnega vodonosnika.
Pomembne zvezne krovne plasti pokrivajo le del vodonosnega sistema Dravsko polje, na
pretežnem ostalem delu je ranljivost aluvialnega vodonosnika izredno visoka.
32
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Prvi (1.) vodonosnik je hidrodinamsko odprtega tipa z dobro do zelo dobro prepustnostjo
nasičene in nenasičene cone. Obnavlja se pretežno iz padavin ter s ponikanjem
površinskih vod pod obrobjem Pohorja. Prostornina celotnega VTPodV je nekajkrat večja
(v razponu redov velikosti 1–10) od količine letne infiltracije. Obnavljanje VT iz padavin je
lahko dokaj hitro. Infiltracija je razmeroma visoka (300–500 mm/leto).
Drugi (2.) vodonosnik je hidrodinamsko zaprtega tipa in je v celoti omočen. Ekonomsko
zanimivo izdatnost tega vodonosnika pogojujejo posamezne tanke plasti pretežno
pliocenskih prodno-peščenih sedimentov, ki se nahajajo med zelo slabo prepustnimi
glinastimi plastmi. Prodno-peščene plasti izdanjajo na površini na obrobnih delih izven
območja aluvialnega vodonosnika, v manjši meri pa prihajajo v stik tudi neposredno s
prodno peščenimi sedimenti v podlagi aluvialnega vodonosnika. Prepustnost terciarnega
vodonosnika je vsaj 100-krat manjša od prepustnosti aluvialnega vodonosnika.
Obnavljanje podzemne vode v teh plasteh je zelo počasno (v povprečju reda velikosti
1000 let), vendar pa se lokalno povečuje z zniževanjem pornih tlakov zaradi izkoriščanja.
Tretji (3.) vodonosnik – termalni vodonosnik: za termalni vodonosnik veljajo podobni
pogoji kot za terciarni vodonosnik. Odvzem podzemne vode iz predterciarne podlage je
zelo majhen.
Reka Drava ima v splošnem drenažno vlogo aluvialnega vodonosnika. Izviri podzemne
vode, ki nato odtekajo v reko Dravo, se nahajajo tako vzdolž ježe zadnje pleistocenske
terase na Dravskem polju kakor tudi na Ptujskem polju. Podzemna voda v vodonosniku
terciarnih sedimentov in v termalnem vodonosniku nima neposrednih povezav s
površinskimi vodami.
Prvi (1.) vodonosnik – prodno peščeni zasip Drave – aluvialni vodonosnik: podzemna voda
je po geokemijskem tipu kalcijevo hidrogenkarbonatna z mestoma povečano vsebnostjo
posameznih zvrsti. Po trdotah so vode zmerno trde do trde. Na Dravskem polju imajo
podzemne vode pod 20 ° celotne trdote.
Drugi (2.) vodonosnik – vodonosnik v terciarnih sedimentih: vodonosnik je hidrodinamsko
zaprtega tipa in je v celoti omočen, mestoma se pojavljajo tipične redukcijske
hidrogeokemijske razmere. Po petrografski sestavi gre za pretežno silikatne sedimente,
bogate s kremenom, v vmesnih plasteh pa z minerali glin in organskimi snovmi. Zaradi
posebnih hidrogeokemijskih pogojev ima podzemna voda iz teh plasti značilno kemijsko
sestavo s povečanim deležem natrija, železa in mangana. Lokalno pa so značilne tudi
povečane vsebnosti še drugih geogenih elementov.
Tretji (3.) vodonosnik – termalni vodonosnik: za termalni vodonosnik veljajo podobni
pogoji kot za terciarni vodonosnik, ko gre za zajetja termalne vode iz terciarnih plasti.
Zajetje iz predterciarne podlage je le zelo majhno.
Za oceno stanja VTPodV Dravska kotlina je v sedanjem času s stališča kakovosti
pomemben predvsem aluvialni vodonosnik, s stališča količine pa sta pomembnejša
terciarni in termalni vodonosnik. Značilni prispevki človekovega delovanja, ki so izraženi
na celotnem VT, so nitrati in pesticidi (predvsem atrazin, desetilatrazin). S pomanjkljivim
nadzorom nad izkoriščanjem podzemne vode iz 2. vodonosnika v terciarnih sedimentih
33
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
lahko prihaja do preizkoriščanja zalog in prodora omenjenih onesnaženj iz aluvialnega
vodonosnika v terciarni vodonosnik.
VTPodV MURSKA KOTLINA
Celotno telo podzemne vode Murske kotline se nahaja v treh značilnih vodonosnikih, ki si
sledijo po globini.
Prvi (1.) vodonosnik je prodno peščeni zasip Mure – aluvialni vodonosnik, ki ga sestavljajo
debelozrnati terestrični sedimenti (prod, pesek, melj) kvartarne starosti.
Drugi (2.) vodonosnik je vodonosnik v terciarnih sedimentih, ki ga sestavljajo pesek, prod,
melj, glina, lapor terciarni starosti. Vodonosnik je hidrodinamsko zaprtega tipa in je v
celoti omočen. Ekonomsko zanimivo izdatnost tega vodonosnika, kjer se izkoriščajo
pomembne zaloge mineralne vode, pogojujejo posamezne tanke plasti pretežno
pliocenskih prodno-peščenih sedimentov, ki se nahajajo med zelo slabo prepustnimi
glinastimi plastmi. Prodno-peščene plasti izdanjajo na površini na obrobnih delih
Slovenskih goric, v manjši meri pa prihajajo v stik tudi neposredno s prodno-peščenimi
sedimenti v podlagi aluvialnega vodonosnika. Ob preizkoriščanju podzemne vode iz
drugega vodonosnika bi lahko prišlo do vdorov bolj obremenjene podzemne vode iz
prvega vodonosnika.
Tretji (3.) vodonosnik je termalni vodonosnik v globljih terciarnih sedimentih in
predterciarni podlagi. Sestavljajo ga pesek, prod, melj, glina ter metamorfne in mestoma
karbonatne kamnine, po starosti v razponu od paleozoika do terciarja. Vodonosnik je zaprt
z arteško podzemno vodo. Za termalni vodonosnik veljajo podobni pogoji kot za terciarni
vodonosnik, pri čemer predstavljajo pomembno geogeno ozadje tudi ogljikovodiki in
spremljajoče zvrsti.
Stratifikacija telesa podzemne vode je značilna med tremi vodonosniki. Pomembna
stratifikacija znotraj vodonosnika pa se pojavlja v prvem vodonosniku z razlikami med
plitvejšim, bolj prezračenim delom v kvartarnih nanosih in manj prezračenim delom v
spodaj ležečih pliokvartarnih nanosih. V teh je podzemna voda manj obremenjena z
nitrati, v povišanih vrednostih naravnega ozadja pa se pojavljata železo in mangan. V
spodnjih plasteh lahko prihaja do počasnejše razgradnje pesticidov.
Vrhnje geološke plasti predstavljajo aluvialni debelozrnati terestrični sedimenti (pesek,
prod, grušč) kvartarne starosti in pretežno silikatne, vendar tudi karbonatne petrografske
sestave. Pretežen delež VTPodV je izredno visoko ranljiv, saj ni pomembnih krovnih
zaščitnih plasti. Podzemna voda v kvartarnih naplavinah na Murskem in Ljutomerskem
polju se pretežno napaja iz padavin, ki neposredno padejo na prodno površino, delno iz
potokov, ki pritečejo iz terciarnega obrobja Slovenskih goric in Goričkega, delno pa iz
Mure. Na posameznih delih območja VT Murska kotlina je omočeni del 1. vodonosnika
debel le nekaj metrov, prav tako pa tudi nenasičena cona. Majhna debelina vodonosnika
in nizka infiltracija (200–300 mm/leto) predstavljata izrazito neugodne naravne razmere
za ohranjanje stanja podzemne vode. Prostornina celotnega VT se z infiltracijo teoretično
obnovi v času reda velikosti 10 let.
Tok podzemne vode je v splošnem vzporeden z reko Muro, zato so izmenjave med
površinsko in podzemno vodo značilne le za ožji pas vzdolž Mure.
34
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za ohranjanje stanja VTPodV Murska kotlina je v sedanjem času s stališča kemijskega
stanja pomemben predvsem aluvialni vodonosnik. Značilni prispevki človekovega
delovanja, ki so izraženi na celotnem VT, so nitrati, atrazin, desetilatrazin.
S stališča ohranjanja količinskega stanja je najpomembnejši termalni vodonosnik. Sedanji
posegi v ta vodonosnik povzročajo medsebojne vplive posameznih odvzemov in možno
tudi poslabševanje hidrogeoloških razmer.
Termalni vodonosnik je del večjega hidrogeološkega bazena (Mursko-Zalski bazen), ki
pripada še sosednjim državam, Madžarski, Avstriji in Hrvaški.
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja prevladujejo vrhnje plasti z zapleteno hidrogeološko strukturo
virov podzemne vode in zelo visokim napajanjem podzemne vode (> 300 mm/leto) v
tektonskih enotah Južnih Alp, Zunanjih Dinaridov in Jadranskega predgorja (UNES-BGR,
2007).
Napajanje podzemne vode z infiltracijo padavin se praviloma zmanjšuje v smeri VO od
severa proti jugu, od 1.391 mm/leto v visokogorskih predelih Južnih Alp (VTPodV Julijske
Alpe v porečju Soče) do 715 mm/leto v predelih Zunanjih Dinaridov in Jadranskega
predgorja.
Pomembnih zaščitnih krovnih plasti ni, razen nad globokimi vodonosniki, prekritimi s
flišnimi plastmi in pod narivnimi strukturami. Sicer prevladuje visoka do izredno visoka
ranljivost podzemne vode z majhno zadrževalno sposobnostjo širjenja onesnaževal. Še
zlasti podzemna voda v kraških vodonosnikih je izredno visoko ranljiva na območjih vseh
treh VT. Na območjih VT z visoko do izredno visoko ranljivostjo je ocenjeno, da se vsaj 90
% mase presežkov onesnaževal prenese v podzemno vodo.
Za območja VT v kraških vodonosnikih je značilna zelo spremenljiva prepustnost
vrhnjih plasti in tudi zelo spremenljiva izdatnost vodonosnikov. V teh vodonosnikih je
količina obnovljivih zalog velika, vendar pa je njihova izkoristljivost omejena. Redko so
možna zajetja z zmogljivostjo preko 50 l/s, večinoma pa so možna zajetja z nizko
izdatnostjo (do 2 l/s). Najnižja izdatnost vodonosnikov, zmogljivost zajetij in izkoristljivost
zalog podzemne vode je ocenjena za lokalne in omejene vodonosnike v flišnih in drugih
klastičnih geoloških plasteh, ki po pojavu sledijo takoj za kraškimi vodonosniki. Povprečni
faktor izkoristljivosti obnovljivih zalog za tri VTPodV je ocenjen na 6–12 %.
Značilnosti vrhnjih plasti dajejo tudi glavne značilnosti kemijski sestavi podzemne vode. V
splošnem velja, da so prevladujoče karbonatne geološke plasti s srednjo mineralizacijo in
prevodnostjo okoli 400 μS/cm. Po hidrogeokemijskem tipu gre za kalcijevo magnezijevo
hidrogenkarbonatne vode, tj. vode iz apnencev in dolomitov. Vodonosne plasti klastičnih
sedimentov so značilne po pomembnem deležu karbonatnega veziva, kar daje v splošnem
podobne značilnosti teh vod, kot jih imajo vode iz samih karbonatnih plasti. Tudi za te
vode je značilna srednja mineralizacija s prevodnostjo okoli 400 μS/cm. Po
hidrogeokemijskem tipu gre ravno tako za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne
35
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
vode, z možnimi povečanimi deleži natrija in kalija, oziroma vode pretežno iz fliša ali
sedimentov molasnega tipa.
Naravno porazdelitev kemičnih prvin v tleh, ki prekrivajo vrhnje plasti, predstavljajo
naslednje značilne geokemične združbe prvin:
1. Ni-Cu-Cr-Sc-Fe-V-Mn: značilna za tla kraških območij jugozahodne Slovenije (Obala in
Kras z Brkini, Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota). Visoke vsebnosti teh prvin so
posledica preperevanja paleogenskega in krednega fliša.
2. La-Y-Th-Zr-Ti-Nb: značilna za rjava pokarbonatna tla ali za terro rosso (najbolj značilna
za območje VT Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota)
3. Mo-U: značilna za pokarbonatna rjava tla dinarskega krasa (le delno značilna edino za
območje VT Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota).
4. Ca-Sr-Mg: značilna za visokogorski kras Julijskih Alp v porečju Soče.
Poseben primer predstavlja onesnaženost tal in sedimentov s Hg na širšem območju
Idrije.
2.1.2.2 VTPodV, od katerih so neposredno odvisni ekosistemi v površinskih vodah
ali kopenski ekosistemi
Opisane značilnosti vrhnjih plasti in povezave podzemnih in površinskih vod so vzrok, da
imamo na VO Donave in Jadranskega morja veliko ekosistemov, ki so odvisni od
podzemnih vod. Značilnosti vrhnjih plasti omogočajo dobro povezavo med podzemnimi in
površinskimi vodami. Površinske vode večinoma drenirajo podzemno vodo iz
vodonosnikov. Pomembna napajanja podzemne vode iz površinskih vod nastopajo v
posameznih predelih VTPodV v aluvialnih sedimentih (predvsem VTPodV Savska kotlina in
Ljubljansko barje, Savinjska kotlina in Krška kotlina) ter na območjih VT v kraških
vodonosnikih (predvsem VTPodV Kraška Ljubljanica in Dolenjski kras), kjer površinske
vode ponekod v celoti ponikajo v kraška tla in napajajo podzemno vodo v kraških
vodonosnikih.
V obdobju prve določitve VTPodV Republike Slovenije ter v obdobju sprejemanja tega
načrta je ZRSVN (2009) opredelil 66 upravljalskih območij (con) na 82 območjih Natura
2000 v digitalnih podatkovnih slojih in ključem z vrstami in habitatnimi tipi, odvisnimi
neposredno od podzemne vode. Stanje ekosistemov odvisnih od podzemne vode na
upravljalskih conah so določili na ZRSVN (2009). 13 con je v neugodnem stanju, 53 pa v
ugodnem stanju.
Ta območja se nahajajo na območjih vseh VTPodV na VO Donave, razen na območjih
VTPodV Savinjska kotlina in Vzhodne Slovenske gorice.
Na VO Jadranskega morja se ta območja nahajajo na območjih vseh treh VTPodV.
Pomembna napajanja podzemne vode iz površinskih vod nastopajo v posameznih predelih
vseh treh VTPodV v kraških vodonosnikih, kjer površinske vode ponekod v celoti ponikajo
v kraška tla in napajajo podzemno vodo v kraških vodonosnikih.
Popis območij ekosisemov odvisnih od podzemnih vod se vodi na ZRSVN.
36
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.1.3 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA VODA
V primerjavi z drugimi državami sveta je Republika Slovenija nadpovprečno vodnata,
vendar neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer pogojujeta
različno razpoložljivost vode za rabo, tako za oskrbo prebivalcev s pitno vodo kot tudi za
druge rabe.
Dolžina površinskih rečnih tokov znaša 26.989 km (po TK 1 : 25.000), kar daje Republiki
Sloveniji povprečno gostoto 1,33 km/km2 (HMZ RS MOP, 1998).
Za Republiko Slovenijo so značilne raznolike hidrografske, geografske, padavinske,
geološke in druge značilnosti, kar se odraža tudi na raznolikih specifičnih odtokih.
Razmerje med najmanjšim in največjim specifičnim odtokom je 1 : 20. Povprečni
specifični odtok v Republiki Sloveniji v obdobju od leta 1971 do leta 2001 je 27,1 l/s/km2.
Najmanjši specifični pretoki se pojavljajo na severozahodu Slovenije in so manjši kot 5
l/s/km2, največji pa na porečju Tolminke, ki so celo nekoliko nad 100 l/s/km2.
V NUV so za posamezno VTPV določeni karakteristični pretoki (sQs in sQnp), število
podeljenih vodnih pravic, količinsko ovrednotene podeljene vodne pravice, količinsko
ovrednotene nepovratne rabe vode, količinsko ovrednotene povratne rabe vode,
količinsko ovrednotene tehnološke vode, deleži rabljene vode v primerjavi s srednjimi
obdobnimi pretoki – indeksi rabe vode, trendi rabe vode za gojenje vodnih organizmov in
za proizvodnjo električne energije v malih hidroelektrarnah (v nadaljevanju mHE), pri
oskrbi s pitno vodo pa je prikazano količinsko stanje načrpane vode in delež izgub.
Za večino od 155 VTPV, z nekaj izjemami, so v točkah na koncu VT določeni
karakteristični pretoki (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih
voda). Izjemi sta tudi VT SI5VT5 VT Morje Piranski zaliv in SI5VT3 MPVT Morje Koprski
zaliv, kjer so karakteristični pretoki določeni na vodomernih postajah na Drnici in
Badaševici. Karakteristični pretoki so določeni s korelacijami, na podlagi arhivskih
hidroloških podatkov Banke hidroloških podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje (v
nadaljevanju ARSO). Uporabljeni so podatki 30-letnega opazovanega niza v obdobju od
leta 1971 do leta 2000 (ARSO, 2005).
Količinski monitoring voda izvaja ARSO na državni mreži vodomernih postaj. Monitoring je
prilagojen zahtevam in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije in potrebam
izračuna vodne bilance na nacionalni ravni. Za določitev karakterističnih pretokov na VT so
bili potrebni dodatni računi, saj točke na koncu VT ne sovpadajo z omenjenimi ARSO-vimi
monitoring točkami. Karakteristični pretoki na VT so izračunani na podlagi korelacijskih
faktorjev in razmerij med prispevnimi površinami (IzVRS, 2009a in IzVRS, 2009b). Zaradi
preredke merske mreže ni bilo možno določiti karakterističnih pretokov na nekaterih
VTPV. V nekaterih primerih, ko merodajne vodomerne postaje niso delovala v celem
omenjenem obdobju, so bili za izračun karakterističnih pretokov uporabljeni podatki
drugega ustreznega obdobja.
37
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.1.3.1 Raba voda
V skladu z Zakonom o vodah se raba voda deli na splošno in posebno rabo voda.
Splošna raba voda
Vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro, če s takšno rabo le neznatno vpliva na količino
in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če s tem ne omejuje ali onemogoča
enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic. Splošna raba voda obsega predvsem rabo
vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne
potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in
podobno) ali zgraditve objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje, skladno
s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Splošna raba voda je brezplačna in zanjo ni potrebna pridobitev posebnega akta.
Posebna raba voda
Vsaka raba, ki presega meje splošne rabe vodnega ali morskega dobra in raba naplavin,
se smatra za posebno rabo voda. Zanjo je treba pridobiti vodno pravico v obliki vodnega
dovoljenja ali koncesije.
Z uveljavitvijo Zakona o vodah je od leta 2002 za posebno rabo voda potrebno pridobiti
tudi vodno dovoljenje. Posledično se je število vlog in izdanih vodnih dovoljenj v
prehodnem obdobju do leta 2004 in kasneje skokovito povečalo. Z namenom priprave
skupne evidence rabe voda, je Inštitut za vode Republike Slovenije (v nadaljevanju IzVRS)
združil podatke vodne knjige ARSO (vodnih dovoljenj) in podatke podeljenih koncesij v
skupno evidenco podeljenih vodnih pravic na površinskih vodah. Hkrati je bila evidenca
dopolnjena še s podatki o rabi voda za proizvodnjo električne energije v velikih HE..
Na ta način je nastala skupna evidenca rabe voda, ki jo sestavljajo podeljene vodne
pravice za rabo voda za:
vzrejo vodnih organizmov v celinskih vodah (PrV),
proizvodnjo električne energije v elektrarnah z močjo do 10 MW (PrV),
proizvodnjo električne energije elektrarnah z močjo do nad 10 MW (PrV),
druge tehnološke vode (T),
tehnološke vode pri hlajenju v termoelektrarnah (NrV),
tehnološke vode pri hlajenju v jedrski elektrarni (PrV),
namakanje (NrV),
pitno vodo (NrV),
proizvodnjo pijač (NrV),
zalivanje (NrV),
polnjenje bazenskih kopališč (PrV),
termalno vodo (PrV),
zasneževanje (NrV),
pogon mlinov in žag (PrV) ter
pridobivanje toplote (PrV).
(PrV) ... povratni odvzem
38
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
(NrV) ... nepovratni odvzem
(T) ... odvzemi za tehnološke vode, kjer ni znan delež vrnjene vode
Do konca leta 2008 je za vodno pravico za rabo površinskih in podzemnih voda zaprosilo
že skoraj 35.000 pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji. V letu 2008 je bilo izraženih
največ potreb po rabi vode za tehnološke vode, za namakanje in za proizvodnjo električne
energije (Preglednica 2-16).
Preglednica 2-16: Podeljene vodne pravice za rabo voda (m3/s) do leta 2008
Skupna količina (m3/s)
HE
mHE
Lastna oskrba s pitno vodo
GJS
Mlin/žaga
Namakanje
Ribogojnice
Tehnološke vode
Toplota
Zalivanje
Zasneževanje
Bazen/kopal
Termana voda
Sava
Drava
Mura
1.438,5 4.120
0
385,5
67,1
0,5
0,0031 0,0012 0,0003
0,0020 0,0021
0
3,97
0,20
0
0,19549
8,0
0,0311
7,73
2,23
0,0034
30,98
0,34
0,6185
0,0145 0,006
0,008
0,0100 0,00037 1,35E-05
0,071
0,042
0
0
1,26
0
0
0
0
VO
Donave
5.559
453,1
0,005
0,004
4,17
8,23
9,96
31,94
0,029
0,010
0,113
1,26
0
Jadranske
reke z
morjem
533,0
0
112,7
1,52
0,0003 0,000011
0,0111
0
2,79
2
2,33
0
0,60
0,0150
0,18
0,3800
0
0
3,72E-05 0,0300
0
0
0
0
0
0,0470
Soča
VO JM
533,0
114,2
0,0003
0,0111
4,79
2,33
0,616
0,564
0
0,030
0
0
0,047
Vodna pravica se podeli tudi za odvzeme naplavin, ki se ločijo na odvzeme proda in
mivke. Vodne pravice za odvzem naplavin so vključene v skupno evidenco rabe vode.
V nadaljevanju je obravnavana posebna raba voda površinskih voda (v nadaljevanju: raba
površinskih voda). Na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 40: Vodne pravice na površinskih
vodah) so prikazane podeljene vodne pravice na površinskih vodah (približno 1.700).
Območja pristanišč in plovnih poti na celinskih vodah in morju so prikazane na karti
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 41: Območja pristanišč in plovnih poti).
Indeks rabe vode (IRV) ali water exploitation index (WEI) uporablja Evropska okoljska
agencija (EEA) kot kazalec rabe in pomanjkanja vode. IRV predstavlja razmerje med
porabljeno vodo (npr. za potrebe namakanja, zalivanja, oskrbe s pitno vodo, hlajenja
termoelektrarn ipd.) in razpoložljivo količino sladke vode, površinske in podzemne. IRV se
navadno nanaša na porečje, povodje ali na celo državo. Vrednost indeksa nad 20 %
nakazuje na pomanjkanje vode, vrednost nad 40 % pa je znak za resne probleme.
Izračun indeksa IRV ni predmet tega načrta, se ga pa ocenjuje na približno 3 %.
Za potrebe tega načrta sta izračunana po dva indeksa rabe površinskih voda za vsako
VTPV. Prvi je indeks povratne rabe površinskih voda (IPrV), drugi je in indeks nepovratne
rabe površinskih voda (INrV). V prvem primeru gre za rabo vode, ki se neposredno po
rabi vrača v reko, v drugem primeru pa se voda na mestu odvzema porabi in se kasneje
tako ali drugače vrača v vodni krog. V obeh primerih sta indeksa prikazana za posamezno
39
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VTPV v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 42: Indeksi povratne rabe
površinskih voda in KARTOGRAFSKA PRILOGA 43: Indeksi nepovratne rabe površinskih
voda).
Indeks povratne rabe površinskih voda (IPrV) je izražen v odstotkih in predstavlja
razmerje med vodo, ki se po odvzemu vrača v reko (npr. za potrebe mHE, HE, ribogojnic,
za hlajenje NEK ipd.) in srednjim letnim pretokom. Indeks IPrV prikazuje obremenjenost
VTPV s podeljenimi vodnimi pravicami za povratne odvzeme. Indeks je lahko večji od 100
%. VTPV so rangirana v tri razrede. Meje med razredi so manj kot 20 %, med 20 in 100
% in več kot 100 %.
Q pr
IPrV  Q
S ( VTPV ) ,
Kjer je:
ΣQpr= skupna količina podeljenih vodnih pravic za povratno rabo površinskih voda in
QS(VTPV) = obdobni srednji pretok na koncu VTPV.
Indeks nepovratne rabe površinskih voda (INrV) je izražen v odstotkih in predstavlja
razmerje med vodo, ki se porabi in se ne vrača v reko (npr. za potrebe namakanja,
zalivanja, oskrbe s pitno vodo, za hlajenje termoelektrarn ipd.) in srednjim letnim
pretokom. Indeks IUV prikazuje obremenjenost VTPV s podeljenimi vodnimi pravicami za
povratne odvzeme. VTPV so rangirana v tri razrede. Meje med razredi so 0 %, med 0 in
20 % in več kot 20 %. Meje niso identične z mejami, kot jih uporablja EEA, ker se v
Republiki Sloveniji rabi izrazito malo nepovratne rabe površinskih voda.
Q
INrV  QS (VTPVnpr )
,
Kjer je:
ΣQnpr= skupna količina podeljenih vodnih pravic za nepovratno rabo površinskih voda in
QS(VTPV) = obdobni srednji pretok na koncu VTPV.
Trendi posameznih vrst rabe voda
Trendi rabe voda so skladno z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta
upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09) obvezni del ekonomske analize
obremenjevanja voda. V poglavju 2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH VRST
STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA, povezanih z obremenjevanjem
voda so prikazani trendi odvzema vode po posameznih sektorjih in trend rabe vode za
pridobivanje energije v sektorju energetika.
Proizvodnja električne energije
Raba voda za proizvodnjo električne energije v elektrarnah z močjo do 10 MW
40
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Po podatkih iz začetka leta 2007 je na VO Donave podeljenih 329, na VO Jadranskega
morja pa 93 koncesij za rabo voda za proizvodnjo električne energije v mHE. Njihova
skupna moč znaša približno 90 MW s približno letno proizvodnjo 290 GWh električne
energije. Na VO Donave najbolj je obremenjeno VTPV Savinja povirje–Letuš s 53, na VO
Jadranskega morja pa VTPV Idrijca Podroteja – sotočje z Bačo z 41 podeljenimi
koncesijami (Slika 2—1).
Slika 2—1: Delež podeljenih vodnih pravic za proizvodnjo električne energije na posameznem VO
Raba voda za proizvodnjo električne energije v elektrarnah z močjo nad 10 MW
Elektrarne z več kot 10 MW nazivne instalirane električne moči sodijo med velike
elektrarne (Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne
energije (Uradni list RS, št. 71/07)).
Na slovenski strani reke Mure ni velikih HE. Vlada Republike Slovenije je leta 2005 izdala
Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu VT reke Mure
od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05).
Na slovenski strani reke Drave je 8 velikih HE. Letna proizvodnja v teh elektrarnah je
2.646 GWh električne energije, kar predstavlja 68,1 % delež celotne proizvedene
električne energije iz velikih HE v Republiki Sloveniji.. Skupna moč na pragu je 575 MW,
povprečen inštaliran pretok pa 515 m3/s (DEM, 2011).
Na reki Savi je 6 velikih HE. Letna proizvodnja v teh elektrarnah je 589 GWh električne
energije, kar predstavlja 15,2 % delež celotne proizvedene električne energije iz velikih
HE v Republiki Sloveniji. Skupna moč na pragu je 193 MW, povprečen inštaliran pretok pa
324 m3/s (SEL, 2011). Vlada je leta 2006 sprejela uredbo o koncesiji za 9 HE na Savi od
Ježice do Suhadola. Problematika je podrobneje opisana v poglavju Odstopanja od
okoljskih ciljev, NUV.
41
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na reki Soči je 6 velikih HE (Preglednica 2 16), med njimi tudi prva črpalna HE v Republiki
Sloveniji, Avče.
Karakteristični podatki velikih HE v Republiki Sloveniji so prikazani v preglednici
(Preglednica 2-17)
Na slovenski strani reke Drave je 8 velikih HE. Letna proizvodnja električne energije v teh
elektrarnah je približno 2.650 milijonov kWh električne energije, kar predstavlja 25,5 %
delež celotne proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji. Skupna moč na pragu
je 577 MW, povprečen inštaliran pretok pa 510 m3/s.
Na reki Savi so 4 velike HE. Letna proizvodnja električne energije v teh elektrarnah je
približno 300 milijonov kWh električne energije, kar predstavlja 3 % delež celotne
proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji. Vlada je leta 2006 sprejela uredbo o
koncesiji za 9 HE na Savi od Ježice do Suhadola. Problematika je podrobneje opisana v
poglavju 5.5 Možnosti odstopanj od okoljskih ciljev, NUV.
Na reki Soči je 5 velikih HE (Preglednica 2-17), v poskusnem obratovanju je šesta, HE
Avče, ki je prva črpalna HE v Republiki Sloveniji.
Karakteristični podatki velikih HE v Republiki Sloveniji so prikazani v preglednici
(Preglednica 2-17).
Preglednica 2-17: Velike HE
Letna
proizvodnja
(GWh)
Moč na
pragu (MW)
Število
agregatov
Inštaliran
pretok
(m3/s)
Dravograd
142
26
3
420
Vuzenica
Vuhred
Ožbalt
Fala
Mariborski
otok
Zlatoličje
Formin
Moste
Mavčiče
Medvode
Vrhovo
Boštanj
Blanca
Solkan
Doblar 1
Doblar 2
Plave 1
Plave 2
Avče
247
297
305
260
270
56
72
73
58
60
3
3
3
3
3
550
550
550
550
550
577
548
59 + 5
62
72
116
115
160
105
150
199
80
116
426
114
116
13 +8
38
25
34
32,5
42,5
32
30
40
15
20
185
2
2
3 +1
2
2
3
3
3
3
3
1
2
1
1
450
500
28,5+6
260
150
500
500
500
180
75
105
68
105
40
HE
42
Porečje
Drava
Sava
Soča
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Raba vode v zadrževalnikih
V Republiki Sloveniji je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja
zgrajenih mnogo zadrževalnikov (PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov in KARTOGRAFSKA
PRILOGA 44: Namembnost zadrževalnikov). V zadnjih 20 letih so se na njih razvile rabe in
dejavnosti, ki v precejšnji meri omejujejo učinkovito izvajanje prvotne rabe voda. To je
predvsem ribištvo, vse vrste rekreacij in turizem. Nekatera območja zadrževalnikov so
postala tudi naravni rezervati, Natura 2000 območja ali ekološko pomembna območja.
Nekatera zemljišča pod zadrževalniki in celo pregradami so v privatni lasti, kar otežuje
nadzor, ukrepanje in pravno ureditev statusa teh zadrževalnikov. Ponekod so se primarne
namembnosti zadrževalnikov s časom povsem podredile sekundarnim namembnostim. V
tem vodnonačtovalskem obdobju je v programu naloga, s katero bodo opredeljeni
potencialni nosilci dejavnosti (rabe voda) in določene osnove za učinkovito sofinanciranje
vzdrževanja, investiranja in rednega monitoringa (Globevnik, 2010).
V preglednici (PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov) je za vsak zadrževalnik vpisan
osnovni nameni ob izgradnji (razlog zakaj je bil zadrževalnik zgrajen). Ta informacija
lahko služi kot izhodiščno stanje ocene »primarne rabe zadrževalnikov«. Ne glede na
osnovni namen izgradnje se je za vsako pregrado že v fazi projektiranja upoštevala
varnost pred poplavami. Tako imajo vse pregrade dodatno varnostno višino zaradi varstva
pred poplavami ter objekte za prelivanje visokih voda ob ekstremnih dogodkih (Globevnik,
2010).
2.1.3.2 Oskrba s pitno vodo – površinske in podzemne vode
Raba voda za oskrbo s pitno vodo je ena izmed vrst posebne rabe voda in ima prednost
pred drugimi rabami. Podatki v nadaljevanju poglavja se nanašajo na skupno količino
podzemnih in površinskih voda, saj se v Republiki Sloveniji vodijo le skupne evidence o
rabi vode za oskrbo s pitno vodo. Za vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo, se uporablja
pretežno podzemna voda, delež površinske vode znaša le okoli 3 %. V Republiki Sloveniji
je v letih od 2002 do leta 2006 znašala povprečna letna količina načrpane vode za oskrbo
s pitno vodo o vodo 172 milijonov m3.
Vododeficitarna območja
Vododeficitarna območja so določena na podlagi modela, ki je upošteval več kriterijev,
med drugim presek poligonov hidrogeoloških značilnosti (zakraselih kamenin – kras) s
poligoni hidrografskih območij (v nadaljevanju HGO) z minimalnimi letnimi specifični
pretoki z 20 letno povratno dobo 20q manjšimi od 1 l/s/km2 ter odštetimi poligoni
intergranularne poroznosti večje izdatnosti (aluvij) in poligonov obrežnih pasov večjih rek
v pasu 3 km levo in desno od osi reke. Rezultat modela je podal kot vododeficitarna vsa
območja na krasu, območja in kjer je specifični odtok manjši od 1 l/s/km2 brez aluvialnih
območij in brez 3 km obrežnih pasov rek, ob pogoju, da so dobljeni poligoni večji od 50
km2 (vir: Katalog podatkovnih virov, medmrežje, 25. 11. 2008).
43
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—2: Vododeficitarna območja (http://ksh.fgg.uni-lj.si/ewnsi/)
Pregled oskrbe s pitno vodo
V tem načrtu so podatki o oskrbi s pitno vodo izračunani na podlagi podatkov
Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), 2008 (Vir: medmrežje,
maj 2008) in podatkov Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (2006):
- količine načrpane vode, namenjene oskrbi s pitno vodo (v 1.000 m3),
- delež izgub (%) in
- delež prebivalcev, priključen na vodooskrbni sistem (%).
Na kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 76: Prikaz priključenosti stanovanj na
vodovodne sisteme po občinah) je prikazana razvitost infrastrukture za oskrbo s pitno
vodo v posameznih občinah. V zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo je bilo v
letu 2004 vpisanih 977 oskrbovalnih območij, iz katerih se je oskrbovalo s pitno vodo
1.840.135 prebivalcev, kar pomeni 92 % prebivalcev Republike Slovenije (Operativni
program oskrbe s pitno vodo, MOP, 2006). Največji delež priključenih stanovanj je v
osrednjem in zahodnem delu Republike Slovenije, najmanjši pa v severovzhodnem delu
Republike Slovenije. To problematiko rešuje Operativni program oskrbe s pitno vodo,
2006, ki je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja tako, da bodo
občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo. Predstavlja
program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev oskrbe z
ustrezno pitno vodo. Ta program pomeni izhodišča za normativno razporejanje, tako
časovno kakor krajevno, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za
investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene
oskrbe s pitno vodo.
Podrobni cilji, ki so navedeni v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo, so:
- izgradnja večjih vodovodnih sistemov na območjih z najmanjšim deležem priključenih
stanovanj na vodovodna omrežja,
44
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- zmanjševanje izgub in sanacija vodovodnih sistemov,
- zaščita vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine),
- zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda),
zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo.
Podatki v preglednici (Preglednica 2-18) kažejo količino načrpane vode ter izgub. Na VO
Donave so bile izgube v obdobju od leta 2002 do leta 2006 sorazmerno konstantne in so
bile manjše od slovenskega povprečja, ki znaša 25 %. Največ izgub so izmerili leta 2005
na povodju Jadranskih rek z morjem, 40 %. To kaže na potrebo po sanaciji vodooskrbnih
sistemov, predvsem s ciljem zmanjšanja izgub.
Preglednica 2-18: Oskrba s pitno vodo – porabljena voda v obdobju od leta 2002 do leta 2006 (v
1.000 m3) (SURS, medmrežje, sept. 2008)
VO
Sektor / leto
2002
2003
2004
2005
2006
Načrpana voda*
162.636 155.409 140.349 139.333
14.241
Izgubljena voda v sistemu
VO Donave
46.689
38.177
28.815
32.292
35.591
za oskrbo s pitno vodo
Delež izgubljene vode (%)
29
25
21
23
25
Načrpana voda
24.473
23.282
22.116
24.121
23.797
VO
Izgubljena voda v sistemu
Jadranskega
7.213
4.559
5.646
8.259
7.427
za oskrbo s pitno vodo
morja
Delež izgubljene vode (%)
29
20
26
34
31
Viri površinske vode, ki se jih uporablja za oskrbo s pitno vodo
V program spremljanja kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno
vodo so, glede na zahteve vodne direktive, vključena le tista VT, ki zagotavljajo v
poprečju več kot 100 m3 vode. (ARSO (2007b).
Viri površinske vode, ki se jih uporablja za oskrbo s pitno vodo na VO Donave:
- Bistrica – vodarna Ošelj Zg. Bistrica
- Hudinja – vodarna Hudinja nad Vitanjem,
- Ljubija – vodarna Ljubija,
- Kolpa – vodarna Vinica in
- Potok Podresnik – vodno zajetje Podresnik na Rakitni.
V Pomurju je raven oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo precej pod slovenskim
povprečjem, kar predstavlja zdravstveni in socialni problem. Problematika celovite oskrbe
s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s:
- pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah
(predvsem na območju Goričkega),
- zagotavljanjem zadostne količine pitne vode,
- zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in
pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost
vode manjših in manj zavarovanih zajetij).
V slovenskem merilu je, glede na navedene probleme, Pomurje veliko vododeficitarno
območje, vendar pa je, glede na predvideno porabo pitne vode za oskrbo prebivalstva
45
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
(700 l/s) in ocenjenimi količinami vodnih virov, vode na območju Pomurja dovolj. Zaradi
pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta bila oskrba prebivalstva z zdravo
pitno vodo in varovanje vodnih virov v Pomurju uvrščena med prednostne naloge. Projekt
se financira tudi iz kohezijskih skladov EU (MOP – Program priprave državnega
lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja
vodnih virov Pomurja, Ljubljana, MOP 2006 (Uradni list RS, št. 40/06)). V Pomurju ni
večjih odvzemov površinskih voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo.
Iz struge reke Bistrice se zajema površinska voda, ki je vir pitne vode za približno 8.000
prebivalcev. Vodo Bistrice dovaja v vodarno kratek odprt dovodni kanal. Kontrola
kakovosti vode se izvaja na dovodnem kanalu v zajetje (ARSO 2007b). V okviru
rekonstrukcije celotnega vodovodnega sistema je bila v letu 2008 izvedena tudi
rekonstrukcija vodarne Zgornja Bistrica. Prehajajo na sistem čiščenja vode z mikrofiltracijo
ali ultrafiltracijo. V kolikor se zaloge površinskih voda za namene pitne vode zmanjšajo do
kritične meje, se prične z izkoriščanjem podzemnih voda.
Reka Hudinja je vir pitne vode za več kot 30.000 prebivalcev in je pomemben vir pitne
vode na celjskem. Hudinja teče prosto po površini cca 5 km pred zajetjem, zato je vpliv
površinskega onesnaženja velik. Največ težav povzročajo gnojne jame in črna odlagališča
odpadkov. Vodo se zajema bočno na vstopu na vstopu v dovodni kanal (ARSO 2007b).
Tudi Ljubija oskrbuje približno 30.000 prebivalcev. Izvir Ljubije je kraški izvir na obrobju
planote Golte. Večji del planote predstavlja zakrasela tla, ki so dober kraško do kraškorazpoklinski vodonosnik. Vodo Ljubije se zajema približno 500 m dolvodno od izvira.
Zajetje je na desnem bregu Ljubije (ARSO 2007b).
Kolpa pri Vinici je vir pitne vode za približno 1.400 prebivalcev Vinice z okolico. Zajetje
pitne vode je na levem bregu Kolpe, cca 1m pod prodnim dnom. Voda se zbira v
rezervoarju kapacitete 100 m3 (ARSO 2007b).
Na Rakitni je zajetje za pitno vodo, kjer se zajema vodo iz potoka Podresnik. Nahaja se na
rakitniški planoti in oskrbuje okoli 450 prebivalcev.
Na VO Jadranskega morja se za oskrbo s pitno vodo uporablja le en vir površinske vode:
- Soča – vodarna Močila, Ajba
Soča, zajetje na pregradi Ajba, je vir pitne vode za približno 2.000 prebivalcev. Vodarna
Močila črpa vodo reke Soče iz podzemnega dovodnega kanala za HE Plave (ARSO 2007b).
2.1.4 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA NAPLAVIN
V Republiki Sloveniji se monitoring transporta rečnih naplavin izvaja le v okviru
monitoringa suspendiranega materiala. Le-tega izvaja ARSO v okviru svojih rednih
dejavnosti. Monitoring prodonosnosti se v Republiki Sloveniji ne izvaja, zato bi ga bilo
potrebno uvesti v prakso z dopolnilnimi ukrepi NUV. Ob pripravi predhodnega programa bi
bilo potrebno urediti način celostnega spremljanja rečnih naplavin na državni ravni.
46
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Meritev vsebnosti suspendiranega materiala je namenjena izračunu skupne množine
suspendiranega materiala v vodi, ki se premesti preko izbranega prereza reke v enem
letu. Produkt koncentracije s srednjo dnevno vrednostjo pretoka je transport
suspendiranega materiala S (kg/s). Rezultat dinamike premeščanja materiala je
zapolnjevanje zadrževalnikov, zablatenje rečnega dna, otežen je naravni ciklus kroženja
vode zaradi slabšega dreniranja v vodonosnike ter ne nazadnje so, zlasti drobna zrna,
nosilci kemijskega onesnaženja. Monitoring vsebnosti suspendiranega materiala izvaja
ARSO po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije »Guide to hydrological
practices« in v skladu standardom ISO 4363:2002 »Measurement of liquid flow in open
channels – Methods for measurement of characteristics of suspended sediment«.
Vsakoletni podatki o vsebnosti in transportu suspendiranega materiala so objavljeni v
publikaciji Hidrološki letopis Slovenije.
Ocena količine in prostorske razporeditve naplavin na VO Donave in na VO
Jadranskega morja
Do leta 2006 so na ARSO izvajali kontinuirani monitoring suspendiranega materiala, po
tem letu pa se je monitoring izvajal le še kot odvzem posameznih vzorcev na izbranih
vodomernih postajah.
Monitoring suspendiranega materiala se izvaja na izbranih vodomernih postajah v skladu s
Programom hidrološkega monitoringa površinskih voda, ki je za posamezno leto dostopen
na spletnih straneh ARSO. Redni vsakodnevni odvzem vzorcev je nazadnje potekal leta
2006 na petih vodomernih postajah na VO Donave in eni vodomerni postaji na VO
Jadranskega morja (Preglednica 2-20, Preglednica 2-20, Slika 2—3).
47
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-19: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO Donave za leto
2006
Reka
Vodomerna postaja Letna količina (kg)
Opomba
Podatki niso popolni za meseca
Mura
Gornja Radgona I
316.551.456
september in december.
Sava
Radovljica I
14.362.272
Podatki niso popolni za mesec julij.
Podatki niso popolni za mesec
Sava
Hrastnik
139.917.888
november.
Podatki niso popolni za mesece
februar, april, maj, junij in julij.
Sora
Suha I
13.066.272
Savinja
Veliko Širje I
40.134.528
Podatki niso popolni za mesece
marec, april, maj, junij in julij.
Slika 2—3: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala po vodomernih postajah na VO
Donave za leto 2006
Preglednica 2-20: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO Jadranskega
morja za leto 2006
Reka
Vipava
Vodomerna postaja
Miren I
Letna količina (kg)
9.147.168
Opomba
Podatki niso
december
popolni
za
mesec
2.1.5 POMEMBNEJŠI OBJEKTI IN NAPRAVE VODNE INFRASTRUKTURE
Podatki o vodnih objektih, napravah in ureditvah so zbrani v vodnem katastru (155. člen
Zakona o vodah). Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05)
podrobneje določa, kateri vodni objekti, naprave ali ureditve se štejejo za vodno
infrastrukturo.
48
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za vodno infrastrukturo se šteje objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda,
zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter izvajanju monitoringa
voda. Mednjo sodijo tudi vodotoki, ki so nastali zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali
njegove ureditve, ali vodni zbiralniki, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi
drugega posega v prostor, če so namenjeni izvajanju javnih služb po Zakonu o vodah.
Ker vodni kataster še ne omogoča poizvedbe po pomembnejših objektih in napravah
vodne infrastrukture, so na podlagi podatkovnih baz ARSO na kartografski prilogi
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 11: Pomembnejši objekti in naprave vodne infrastrukture)
prikazani vsi objekti in naprave vodne infrastrukture. V tem vodnonačtovalskem obdobju
bo zato potrebno nadgraditi aplikacijo za pregledovanje podatkov vodnega katastra z
namenom omogočanja različnih poizvedb.
2.1.6 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH,
ZNANJU IN STANJU TEHNIKE
2.1.6.1 Negotovosti in vrzeli na področju VTPV
Prva določitev VTPV je bila izvedena leta 2005 v skladu s Pravilnikom o določitvi in
razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11). Meje
med samostojnimi VTPV rek in jezer ter kopenske meje VTPV morja so določene z
upoštevanjem tipov, naravnih hidromorfoloških pojavov, antropogenih fizičnih sprememb
hidromorfoloških značilnosti površinskih voda ali njihovih delov in pomembno različnega
stanja posameznih delov površinskih voda ali njihovih delov. Za potrebe prve določitve
VTPV so bili kot kriterij tipologije rek in jezer uporabljeni rezultati študije ekološke
regionalizacije na osnovi hidroekoregij (IzVRS, 2004). V kasnejšem obdobju je bila s
poglobljenim pristopom razvita tipologija rek in jezer (IzVRS, 2007), kar je eden glavnih
razlogov za revizijo obstoječe določitve VTPV oziroma za drugo določitev VTPV.
Neusklajenost določitve VTPV in tipologije VTPV ni sprejemljiva z vidika postopka določitve
VTPV in dolgoročno ne zagotavlja konsistentnega upravljanja VTPV. Z uskladitvijo VTPV s
tipologijo bodo tudi popolneje izpolnjene zahteve Zakona o vodah in zahteve vodne
direktive.
2.1.6.2 Negotovosti in vrzeli, vezane na pomembnejše objekte in naprave vodne
infrastrukture
Zaradi preredke mreže vodomernih postaj državne hidrološke službe (ARSO) ponekod ni
bila možna ocena karakterističnih pretokov in indeksov rabe voda.
Na področju podeljevanja vodnih pravic in rabe voda so nastale večje spremembe s
sprejetjem Zakona o vodah. Sprememba zakonodaje je z zahtevo po prilagoditvi vodnih
pravic povzročila, da se je v obdobju od leta 2002 do leta 2008 podelilo skoraj 35.000
vodnih pravic za rabo vode iz izvirov, površinskih in podzemnih voda. Ogromno število
prispelih vlog leta 2004 (dve leti po spremenjeni zakonodaji) ima za posledico večjo
49
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
nezanesljivost določenih trendov rabe voda. V tem načrtu so prikazani le trendi rabe voda
za proizvodnjo električne energije in ribogojstvo, saj imata iz zgodovinskih razlogov ti dve
rabi voda daljše nize podatkov. Za ostale rabe voda bodo trendi določeni v naslednjem
vodnonačrtovalskem obdobju, ko bodo na razpolago daljši časovni nizi podatkov tudi za
druge vrste rabe voda.
V vodni knjigi so podatki o dovoljeni količini vode za rabo. Le-ta se razlikuje od dejanske
količine rabljene vode, zato količinsko vrednotenje rabe voda ni nezanesljivo.
Pri določitvi deležev povratnih in nepovratnih odvzemov je bila raba voda za tehnološke
vode obravnavana ločeno, ker večina vodnih pravic za rabo vode za tehnološke namene
nima podatka ali gre za povratni ali nepovratni odvzem.
Zaradi vrzeli v podatkih niso prikazane plovne poti na celinskih vodah, ki so določene na
podlagi sprejetih občinskih odlokov.
Oskrba s pitno vodo
Za Republiko Slovenijo velja, da sestavlja vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo 97 %
podzemne vode in le 3 % površinske vode. Tako so bile za prikaz stanja oskrbe s pitno
vodo podane vrednosti, ki se nanašajo na skupno količino vse vode (podzemne vode z
izviri in površinske vode) in ne le površinske vode oz. le podzemne vode.
Vododeficitarnost
Uporabljena je najboljša razpoložljiva karta vododeficitarnosti, ki pa ne zajema podatka o
razvitosti vodne infrastrukture.
2.2 Prikaz območij s posebnimi zahtevami
Območja s posebnimi zahtevami so tista območja, za katera predpisi določajo v povezavi z
vodami dopolnilne cilje in zahteve zaradi njihovega varstva. Območja s posebnimi
zahtevami so natančneje določena z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave
načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06).
Tako so v sklopu teh območij obravnavana: varstvena območja po predpisih o vodah, in
sicer vodovarstvena območja, območja kopalnih voda, ogrožena območja, občutljiva in
ranljiva območja po predpisih varstva okolja, območja pomembna za življenje in rast
morskih školjk in morskih polžev, območja salmonidnih in ciprinidnih voda, zavarovana in
varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta
pomembna vodni režim in kakovost voda, in območja varstvenih voda v skladu s predpisi,
ki urejajo ribištvo.
50
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.2.1 VODOVARSTVENA OBMOČJA
Vodovarstvena območja so glede na Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06) namenjena varovanju vodnih virov za javno
oskrbo s pitno vodo, prehrano ljudi, če gre za mineralne in termo-mineralne vode, in
proizvodnjo pijač (KARTOGRAFSKA PRILOGA 52: Vodovarstvena območja in PRILOGA IV
Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi načrta upravljanja voda). Popis
vodovarstvenih območij se vodi v podatkovni bazi ARSO (2009).
VO Donave
Po navedenem pravilniku je na VO Donave z državnimi uredbami zavarovano 266 od
skupno 1.904 vodnih virov (stanje do marca 2009). Za njihovo varovanje je določenih 149
vodovarstvenih območij s skupno površino 1.059 km2. Preostalih 1.638 vodnih virov je
varovanih še z občinskimi odloki (Preglednica 2-21). Za njihovo varovanje je določenih
1.094 varstvenih pasov s skupno površino 1.534 km2.
Obremenitve VTPodV na vodovarstvenih območjih in varstvenih pasovih so pomembne na
območjih VTPodV Murska kotlina, Dravska kotlina in Krška kotlina, kjer ogrožajo
doseganje dobrega stanja vode, ki se odvzema za oskrbo s pitno vodo. Na območjih VT
Dolenjski kras, Posavsko hribovje do osrednje Sotle se pojavljajo občasne in lokalne
težave pri oskrbi s pitno vodo.
Preglednica 2-21: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi pasovi na
VO Donava
Število
objektov
Število objektov
Ime VTPodV
varovanih z
varovanih z Uredbami
Občinskimi
odloki
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje
75
46
1002 Savinjska kotlina
/
12
1003 Krška kotlina
/
2
1004 Julijske Alpe v porečju Save
/
53
1005 Karavanke
/
48
1006 Kamniško-Savinjske Alpe
1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko
hribovje
1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle
/
125
14
197
57
328
/
158
40
115
1011 Dolenjski kras
1
332
3012 Dravska kotlina
48
10
3013 Vzhodne Alpe
23
76
3014 Haloze in Dravinjske gorice
3
14
3015 Zahodne Slovenske gorice
3
2
4016 Murska kotlina
2
85
1009 Spodnji del Savinje do Sotle
1010 Kraška Ljubljanica
51
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4017 Vzhodne Slovenske gorice
/
Število
objektov
varovanih z
Občinskimi
odloki
27
4018 Goričko
/
8
Ime VTPodV
Število objektov
varovanih z Uredbami
VO Jadranskega morja
Po navedenem pravilniku je na VO Jadranskega morja z državnimi uredbami zavarovano
32 od skupno 226 vodnih virov (stanje do marca 2009). Za njihovo varovanje je določenih
29 vodovarstvenih območij s skupno površino 235 km2. Preostalih 194 vodnih virov je
varovanih še z občinskimi odloki (Preglednica 2-22). Za njihovo varovanje je določenih
105 vodovarstvenih območij s skupno površino 626 km2.
Obremenitve VTPodV na vodovarstvenih območjih so razmeroma majhne in ne ogrožajo
doseganja dobrega stanja vode, ki se odvzema za oskrbo s pitno vodo.
Preglednica 2-22: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi pasovi na
VO Jadranskega morja
Število objektov
Število objektov
Ime VTPodV
varovanih z
varovanih z
Uredbami
Občinskimi odloki
5019 Obala in Kras z Brkini
32
28
6020 Julijske Alpe v porečju Soče
/
18
6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota
/
148
2.2.2 KOPALNE VODE
Kopalne vode so določene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 57/08, 30. in 31. člen). Pri tem se glede na vrsto delijo na:
- kopalna območja, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in
kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano in na
- naravna kopališča, ki so območja, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za
dejavnost kopališč.
Seznam kopalnih voda ter vrsta in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih
voda so v nacionalni zakonodaji podrobneje določene z dvema podzakonskima aktoma, in
sicer z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08) in s
Pravilnikom o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št.
39/08), ki povzemata zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne
15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi direktive
76/160/EGS (v nadaljevanju nova kopalna direktiva). Pred njeno uveljavitvijo je zahteve
za kopalne vode določala Direktiva Sveta 76/160/EGS z dne 8. decembra 1975 o kakovosti
kopalnih voda (v nadaljevanju stara kopalna direktiva). Zahteve spremljanja in
52
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
ugotavljanja kakovosti vode je od leta 2004 do 2009 določal Pravilnik o minimalnih
higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03 in 96/06), ki je
deloma povzel zahteve stare kopalne direktive iz leta 1976.
V obdobju 2004–2008 je bilo na VO Donave določenih 8 kopalnih območij in 4 naravna
kopališča, na katerih se je spremljala tudi kakovost vode. S sprejemom Uredbe o
upravljanju kakovosti kopalnih voda v letu 2008 (Uradni list RS, št. 25/08) se je število
kopalnih območji povečalo na 16. Dodana so bila nova območja na Bohinjskem in
Blejskem jezeru ter na reki Kolpi.
Kopalne vode so prikazane v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna
telesa površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 53: Kopalne
vode).
VO Donave
Seznam kopalnih voda za VO Donave zajema skupno 20 kopalnih voda, pri čemer se jih
30 % nahaja v zgornjem delu porečja Save (kopalne vode na Blejskem in Bohinjskem
jezeru ter na Šobčevem bajerju) in 70 % v spodnjem delu porečja Save (kopalne vode na
reki Krki in Kolpi).
VO Jadranskega morja
Seznam kopalnih voda za VO Jadranskega zajema skupno 28 kopalnih voda, pri čemer se
jih 25 % nahaja na povodju Soče (kopalne vode na reki Idrijci, Nadiži in Soči) in 75 % na
povodju Jadranskih rek z morjem (21 kopalnih voda na morju). V obdobju 2004–2008 se
je kakovost spremljala na 25 kopalnih vodah, v seznam sta bili dodani dve kopalni območji
(Tolmin I in Pri svetilniku) ter naravno kopališče Delfin.
2.2.3 OGROŽENA OBMOČJA
Družba zaznava naravne dogodke določene jakosti, pogostosti nastopa in razsežnosti
procesa kot naravne nevarnosti, njihove posledice pa kot naravne nesreče. Škodljive
posledice dogodkov in družbena, gospodarska in okoljska ogroženost so močno odvisni od
prisotnosti, razporeditve in značilnosti škodnega potenciala. S posegi v vodni režim
spreminjamo tako objektivne nevarnostne razmere, kakor tudi subjektivno zaznavo
ogroženosti in tveganj. Nevarnostni potencial se bo v prihodnje verjetno povečeval, zlasti
zaradi spreminjanja podnebnih razmer in pokrovnosti tal. Ob sočasnem povečevanju
škodnega potenciala zaradi razraščanja urbanizacije lahko pričakujemo tudi pogostejše
pojavljanje konflikta interesov, ki ga bo potrebno upoštevati pri načrtovanju upravljanja
voda tudi skozi analizo in obvladovanje poplavnih tveganj.
Metodološki proces določanja ogroženih območij predstavlja temeljno izhodišče
preventivnega obvladovanja tveganj zaradi škodljivega delovanja voda. Ogrožena
53
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
območja in njihovo določitev opredeljuje odnos med nevarnostnim in škodnim
potencialom naravnih dogodkov. Naravnega pojava ali dogodka (poplava, potres, požar,
nevihta, zemeljski plaz ipd.), ki v območju svojega delovanja družbi ne more povzročiti
škode, ne moremo šteti za nevarnost, podobno kot škoda ne nastane, če na nevarnem
območju ni potenciala za nastanek škode. Nevarnostni potencial naravnih dogodkov je
torej skupek vseh možnih nevarnostnih scenarijev na izbranem območju, škodni potencial
pa skupek možnih škod ob nastopu določene nevarnosti in je opredeljen z
izpostavljenostjo, razporeditvijo, odpornostjo in vrednostjo fizičnih elementov prostora.
Prostorsko in časovno sovpadanje obeh potencialov povzroča družbeno, gospodarsko in
okoljsko ogroženost (Slika 2—4).
Slika 2—4: Opredelitev ogroženih območij
Namen ukrepov na ogroženih območjih je postopno zmanjšanje vplivov človekovega
poseganja v naravne procese in v prostor, namenjen naravnim procesom, kakor tudi
doseganje zahtevane stopnje varnosti na pomembnih območjih ogroženosti, določenih s
prostorsko analizo relevantnih podatkov o nevarnostnem in škodnem potencialu. Ukrepe
je treba zasnovati tako, da poskušamo ohraniti in povrniti naravne površine, potrebne za
naravne procese, prilagoditi rabo prostora na ogroženih območjih parametrom
nevarnostnega potenciala in omejiti uporabo gradbenih ukrepov predvsem na ogrožena
območja z večjim škodnim potencialom, ob upoštevanju relevantnih principov varstva
voda.
2.2.3.1 Prikaz ogroženih območij
Ogrožena območja opredeljuje 83. člen Zakona o vodah kot območja, ki so ogrožena
zaradi poplav (poplavna območja), erozije celinskih voda in morja (erozijska območja),
zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljiva območja) in snežnih plazov (plazovita območja).
Posamezna ogrožena območja določi vlada na podlagi metod, predpisanih s strani MOP, v
soglasju z Ministrstvom za obrambo (v nadaljevanju MORS).
54
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Metodi določanja poplavnih in erozijskih območij sta predpisani s Pravilnikom o
metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni
list RS, št. 60/07), za plazljiva in plazovita območja MOP v soglasju z MORS še ni
predpisalo metode. Omenjeni metodološki pravilnik opredeljuje namen in vsebino
opozorilne karte poplav in erozije, medtem ko Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev
projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo
vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) za oceno stanja nevarnosti predpisuje tudi
opozorilni karti verjetnosti pojava plazov in snežnih plazov. Za opozarjanje na nevarnostne
razmere v prostoru se že uporablja Opozorilna karta poplav (IzVRS, 2007), v informativne
namene pa Opozorilna karta erozije (PUH, 2008), Karta verjetnosti pojavljanja plazov
(GeoZS, 2005) in Karta lavinske nevarnosti (GIAM ZRC SAZU, 2002). Karte so prikazane v
kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna
karta poplav, KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije,
KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov,
KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti).
2.2.3.2 Opis stanja na ogroženih območjih
Poplavna območja
Vodna direktiva zahteva razvoj celovitih NUV s ciljem doseganja dobrega ekološkega in
kemijskega stanja ter prispevanja k blažitvi posledic poplav. Kljub temu pa zmanjšanje
tveganja poplav ni eden njenih glavnih ciljev, niti ne upošteva prihodnjih tveganj zaradi
podnebnih sprememb, zato Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljevanju poplavna
direktiva) prednostno vpeljuje preventivne metode obvladovanja poplavnega tveganja,
zlasti s pomočjo obveščanja in ozaveščanja, prostorskega načrtovanja, pravočasnega
alarmiranja, zaščite in reševanja, zavarovalništva, gradbenih standardov in gradbenih
ukrepov. Poplavna direktiva opredeljuje poplavno ogroženost kot kombinacijo verjetnosti
nastopa poplavnega dogodka in potencialnih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje,
kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.
Države članice morajo na podlagi predhodne ocene poplavne ogroženosti in določitve
območij, na katerih se pojavlja ali bi se lahko pojavila pomembna poplavna ogroženost ter
za ta območja izdelanih kart nevarnosti in ogroženosti, pripraviti načrte za obvladovanje
poplavne ogroženosti, ki morajo vsebovati programe ukrepov, zasnovane na načelih
solidarnosti in sprejemljivih razmerjih stroškov, učinkov in koristi.
Metodološki pravilnik v zvezi s poplavnimi in erozijskimi območji določa, da se ocena
poplavne in erozijske nevarnosti prikazuje na opozorilni karti poplav in erozije in na
podlagi omenjene karte in v pravilniku opredeljenih kriterijev se določijo pomembnejša
območja nevarnosti in ogroženosti, za katera se nato izdelajo detajlnejše analize.
Opozorilna karta poplav, ki je bila zasnovana že pred več kot desetletjem in pozneje
nadgrajena do današnje vsebine (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja –
opozorilna karta poplav), prikazuje obseg območij poplavljanja glede na pogostost pojava
55
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
(pogoste, redke in zelo redke poplave) z namenom opozarjanja na poplavno nevarnost.
Podatkovni sloj je javnega značaja in se dopolnjuje.
Opozorilna karta poplav
Namen: predhodna presoja poplavnega tveganja, opozarjanje na poplavne razmere na
določenem območju, uporablja se tudi v postopkih izdaje vodnega soglasja.
Način izdelave: izdeluje se na podlagi analize historičnih in arhivskih podatkov o poplavnih
dogodkih in na podlagi že izdelanih študij, raziskav, analiz ter drugih podatkov.
Merilo: izdelano za raven merila 1 : 50.000 ali manj.
Vsebina: mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del
obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja.
Atributi:
- razred pogostosti pojavljanja poplave (zelo redke, povratna doba > 50 let; redke,
povratna doba 10–20 let; pogoste poplave, povratna doba 2–5 let);
stopnja zanesljivosti podatka (zelo majhna 1–4, majhna 5–6, srednja 7–8, velika 9–10),
- opis dogodkov, vira podatkov ter druge informacije o splošnih nevarnostnih, razmerah
na območju.
Opozoriti je treba, da tam, kjer na opozorilni karti ni označenih območij poplavljanja, še
ne pomeni, da tam poplav ni! Velja opozoriti tudi, da so poplavne linije ponekod zastarele
in da se podatkovni sloj dopolnjuje in posodablja.
V skladu z okvirnim programom izvajanja poplavne direktive bo na podlagi metodologije,
ki bo upoštevala podatke o nevarnostnem potencialu (vsaj iz opozorilne karte poplav) in
indikatorje ranljivosti, izdelana predhodna ocena poplavne ogroženosti, ki bo določila
območja pomembnega vpliva poplav. Prostorsko so analizirana območja poplavljanja, ki
se na opozorilni karti poplav glede na pogostost uvrščajo med pogoste (2–5 let), redke
(10–20 let) ali zelo redke poplave (> 50 let). Pri izračunih je uporabljena ovojnica
omenjenih treh vrst poplav, tj. unija območij poplavljanja ne glede na uvrščenost v
pogoste, redke ali zelo redke poplave. Poleg območij poplavljanja so za posamezna
porečja/povodja navedene tudi dolžine odsekov rek, za katere je znano, da poplavljajo, ni
pa podatkov o dosegu poplav oziroma površinah območij poplavljanja. Površine območij
poplavljanja na posamezni vrsti pokrivnosti tal so izračunane glede na podatke in
nomenklaturo Corine Land Cover 2000 (EEA, 2000), pri čemer velja opozoriti, da imajo
grajene površine največji škodni potencial (velika gostota poselitve, prometna
infrastruktura, večja koncentracija gospodarskih dejavnosti, stavbna in druga kulturna
dediščina, možnost okoljskih škod). Na porečjih oz. povodjih je analizirano tudi stanje
poplavne ogroženosti, tj. število prebivalcev, ki se nahajajo na ovojnici poplav. Rezultati
analize so navedeni za posamezna porečja/povodja in za celotno državo (Preglednica
2-23).
Preglednica 2-23: Stanje poplavne nevarnosti po območjih
Poplavna nevarnost
Poplavna ogroženost
Porečje/
povodje
56
Gozd in
Število
Površina
Dolžina
deloma
Grajene Kmetijske
prebivalcev na
ohranjene
območij odsekov, ki
površine površine
območjih
poplavljanja poplavljajo
naravne
poplavljanja
površine
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Mura
Drava
Sava
Zgornja Sava
Srednja Sava
Spodnja Sava
Savinja
Soča
Jadranske
reke
Republika
Slovenija
(km2)
172
212
436
19
228
137
52
38
(km)
83
6
32
0
4
28
0
0
(km2)
2
5
28
2
15
3
8
2
(km2)
111
180
332
13
172
107
40
28
(km2)
57
21
46
4
19
20
3
8
24
10
1
13
2
1.573
882
131
38
664
134
80.130
(-)
2.147
8.593
64.831
2.775
34.159
6.500
21.397
2.986
Erozijska območja
V strokovnih podlagah Podjetja za urejanje hudournikov (v nadaljevanju PUH) (1999) je
erozijska problematika predstavljena na treh kartah v merilu 1 : 250.000. Karta »Erozijska
žarišča in erodibilnost območij – stanje« prikazuje erozijska žarišča (razvrščena po jakosti
v pet kategorij), s katerih se sproščajo večje količine erozijskega drobirja ter erozijske
površine razvrščene v pet kategorij erodiranosti glede na stopnje razvitosti erozijskih
procesov. Karta »Erozija: stabilnost območij in plazovi – stanje« prikazuje nestabilna in
pogojno stabilna zemljišča ter plaznice evidentiranih snežnih plazov. Označeni so tudi večji
skalni podori in podori hriba. Vsebina obeh kart stanja je bila smiselno analizirana in po
ekspertni odločitvi prevedena v opozorilno karto »Erozija: varstvena območja - ukrepi in
omejitve« (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije).
Na tej karti so prikazana »opozorilna območja strogega varovanja (območje prepovedi) «
in »opozorilna območja izvajanja zaščitnih ukrepov«, pri čemer med slednja sodijo
območja zahtevnejših zaščitnih ukrepov ali običajnih zaščitnih ukrepov.
57
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Opozorilna karta erozije
Opozorilna območja strogega varovanja zajemajo vse površine, kjer je ob izbruhih
hudournih voda in različnih vrst erozije potrebno računati z možnostjo spodkopavanja
temeljev objektov, njih poškodovanjem in celo uničenjem. Smrtne žrtve v teh objektih so
možne. Ta območja vključujejo:
- območja III., IV. in V. kategorije erodiranosti (potencialna Epot in dejanska Edej),
- vsa erozijska žarišča (Edej),
- območja aktivnih zemeljskih plazov (Edej),
- območja skalnih podorov in podorov hriba (Edej) ter
- območja evidentiranih plaznic snežnih plazov (potencialna Epot in dejanska Edej).
Opozorilna območja varovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov predstavljajo površine, kjer
lahko pride zaradi različnih vrst erozije in hudourniških izbruhov do poškodb objektov,
njihova porušitev pa je izključena. Smrtne žrtve v teh objektih so tudi ob naravnih ujmah
praviloma izključene. Glede na naravo in obseg zaščitnih ukrepov sta določeni dve različni
območji izvajanja zaščitnih ukrepov:
- zahtevnejši zaščitni ukrepi predstavljajo erozijsko ogrožene površine, ki prenesejo le
skrbno premišljene posege v prostor in spadajo v drugo kategorijo erodiranosti ter vsa
nestabilna zemljišča.
- običajni zaščitni ukrepi predstavljajo erozijsko ogrožene površine, ki prenesejo le skrbno
premišljene posege v prostor in spadajo v prvo kategorijo erodiranosti ter vsa pogojno
stabilna zemljišča.
Drobirski tokovi in površinska erozija
Na področju obravnave drobirskih tokov je bil na Geološkem zavodu Slovenije (v
nadaljevanju GeoZS) leta 2010 izdelan model, ki je namenjen prostorskemu
napovedovanju območij nastanka/sprožitve in transportnih območij drobirskih tokov in
predstavlja splošni pregled izpostavljenih območij v Republiki Sloveniji ter osnovo za
nadaljnje podrobnejše raziskave in analize, tj. Zemljevid dovzetnosti za pojavljanje
drobirskih tokov v Republiki Sloveniji v merilu 1 : 250.000. Za izračun dovzetnosti za
pojavljanje tega redkega in zapletenega pobočnega masnega premikanja so bili
uporabljeni informacijski sloji, ki opisujejo geologijo (litologija in oddaljenost od prelomnih
struktur), intenzivnejše padavine (48-urne padavine), izpeljanke digitalnega modela višin,
ki opisujejo geomorfološke značilnosti terena (naklon in ukrivljenost pobočja, energijski
potencial povezan z nadmorsko višino), mreže površinskih vodnih tokov (oddaljenost od
površinskih tokov, energijski potencial strug) ter lokacije šestnajstih znanih pojavov
drobirskih tokov, ki so bile uporabljene za oceno kvalitete modelov dovzetnosti za
pojavljanje drobirskih tokov. Pokazal je, da je zelo velika dovzetnost za pojavljanje
drobirskih tokov na okoli 4 % površine in velika na okoli 11 % površine ozemlja Republike
Slovenije. Po pričakovanju ta območja večinoma pripadajo alpskemu in goratemu svetu
severozahodnega in severnega dela Republike Slovenije.
58
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Plazljiva območja
Razpoložljivi prostorski podatki za predhodno presojo plazljivih območij se nahajajo na
Karti verjetnosti pojavljanja plazov (GeoZS, 2005), ki je prikazana v kartografskih prilogah
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov).
Karta verjetnosti pojavljanja plazov
Namen: Osnova za prostorsko planiranje in gradbene posege v prostor. Karta podaja
potencialna območja plazenja tal v Republiki Sloveniji v šestih razredih verjetnosti
pojavljanja plazov.
Način izdelave: Karta je bila izdelana na podlagi linearnega matematičnega modela
obteženih vsot vhodnih vplivnih dejavnikov (litologija (30 %), naklon pobočja (25 %), tip
rabe tal (25 %), ukrivljenost pobočja (10 %), oddaljenost od strukturnih elementov (5 %)
in usmerjenost pobočja (5 %)).
Merilo: izdelano za raven merila 1 : 250.000.
Vsebina: mejna črta območij šestih razredov verjetnosti pojavljanja plazov.
Atributi: razred verjetnosti pojavljanja plazov (1 do 6).
Na porečjih oz. povodjih je bilo analizirano tudi stanje plazovne nevarnosti (Slika 2—5) in
tudi plazovne ogroženosti (Slika 2—6), tj. število prebivalcev, ki se nahajajo na območjih
plazenja tal, ki se lahko pojavi z veliko ali zelo veliko verjetnostjo.
Slika 2—5: Stanje plazovne nevarnosti po območjih
59
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—6:Stanje plazovne ogroženosti po območjih
Plazovita območja
Prostorski podatki za predhodno presojo plazovitih območij se nahajajo na Karti lavinske
nevarnosti (GIAM ZRC SAZU, 2002) in so prikazani v kartografskih prilogah
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti).
Karta lavinske nevarnosti
Simulacija lavinske nevarnosti na območju slovenskih Alp je potekala na osnovi DMR 100
in s pomočjo rastrskega GIS-orodja, upoštevaje naklon, rastje po višini, ekspozicijo,
trajanje in maksimalno višino snežne odeje, nadmorsko višino in podnebne tipe.
Dopolnjena ponderirana simulacija (ponderirani nakloni, razločevanje gozdnih in
negozdnih površin) oziroma simulacija lavinske ogroženosti površja s pomočjo tematskega
zemljevida gozdnih in negozdnih površin izpostavlja lavinsko ogroženost negozdnega
površja na poseljenih območjih slovenskih Alp.
Po podobni metodologiji in predvsem s precej natančnejšimi novejšimi podatki (DMR 12,5
namesto DMR 100, nova karta rabe tal ipd.) bi bilo smotrno pripraviti posodobljeno
različico podatkovnega sloja, kjer bi se obdelalo celotno območje Republike Slovenije in ne
le alpske pokrajine (Julijske Alpe, Zahodne in Vzhodne Karavanke ter Kamniško-Savinjske
Alpe).
60
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.2.3.3 Opis stanja na porečjih in povodjih
Ogrožena območja na porečju Mure
Poplavna območja
Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja
različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij
poplavljanja znaša 173 km2, dolžina odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij
dosega poplav pa 83 km. 64 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih
površinah, na grajenih površinah pa le 1 %. Porečje je 1.389 km2 veliko in na njem stalno
ali začasno prebiva 128.984 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 2.147
prebivalcev. Poplavna nevarnost na porečju Mure je prikazana na naslednji sliki (Slika 2—
7).
Slika 2—7: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Mure
61
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—8: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Mure
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Ledava zadrževalnik
Ledavsko jezero–sotočje z Veliko Krko (855 prebivalcev na območju poplavljanja površine
56,4 km2) in VT Mura Ceršak–Petanjci (553 prebivalcev na območju poplavljanja površine
5,7 km2) (Slika 2—8 in spletni pregledovalnik (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa
površinskih in podzemnih voda)).
Erozijska območja
Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja –
opozorilna karta erozije) se na približno 15 km2 VT Kobiljanski potok državna meja Ledava in VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero nahaja območje strogega varovanja.
Na ostalem delu porečja, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5
stopinj, se pretežno nahajajo območja izvajanja zahtevnih zaščitnih ukrepov, več kot 150
km2 pa zasedajo območja običajnih zaščitnih ukrepov.
Plazljiva območja
Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi območij velike in zelo velike
verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA
56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal
z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 126 km2, pri čemer se po podatkih in
nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 81 % površin nahaja na kmetijskih
površinah, na gozdnih površinah 18 % in na grajenih površinah 1 %. Porazdelitev površin
območij plazenja tal po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—9), porazdelitev števila
prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—10).
62
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—9: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Mure
Slika 2—10: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Mure
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Ščavnica povirje–
zadrževalnik Gajševsko jezero (2.962 prebivalcev na območju plazenja površine 40,9 km2)
in VT Mura Ceršak–Petanjci (2.719 prebivalcev na območju plazenja površine 22,4 km2).
63
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Plazovita območja
Karta lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57:
Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) ne vključuje regij izven alpskega območja
in tudi po podatkih osnovnega lavinskega katastra za Republiko Slovenijo na porečju ni
snežnih plazov, zato sklepamo, da je lavinska ogroženost majhna.
Ogrožena območja na porečju Drave
Poplavna območja
Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja
različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij
poplavljanja znaša 211 km2, dolžina odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij
dosega poplav pa 6 km. 85 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih
površinah, na grajenih površinah pa 2 %. Porečje je 3.264 km2 veliko in na njem stalno ali
začasno prebiva 414.253 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 8.593 prebivalcev.
Porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—11),
porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—12), obe
porazdelitvi pa se v tabelarični obliki nahajata tudi v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Slika 2—11: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Drave
64
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—12: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Drave
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Dravinja Zreče–Videm
(3.168 prebivalcev na območju poplavljanja površine 28,2 km2) in VT Polskava Zgornja
Polskava–Tržec (1.314 prebivalcev na območju poplavljanja površine 41,3 km2).
Erozijska območja
Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja –
opozorilna karta erozije) se na večjem delu (približno 50 km2) VT Pesnica državna meja–
zadrževalnik Perniško jezero in lokalno (nekaj km2) tudi na VT Meža povirje–Črna na
Koroškem in VT Meža Črna na Koroškem–Dravograd nahajajo območja strogega
varovanja. Na ostalem delu porečja, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja
večjimi od 5 stopinj, se nahajajo območja izvajanja zaščitnih ukrepov, bodisi zahtevnih,
bodisi običajnih.
Plazljiva območja
Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi območij velike in zelo velike
verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA
56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal
z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 969 km2, pri čemer se po podatkih in
nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 65 % površin nahaja na kmetijskih
površinah, na gozdnih površinah 34 % in na grajenih površinah 1 %. Porazdelitev površin
območij plazenja tal po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—13), porazdelitev števila
prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—14).
65
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—13: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Drave
Slika 2—14: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Drave
Plazovita območja
66
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Po podatkih karte lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) se na manjših delih
prispevnih območij VT Meža povirje–Črna na Koroškem nahajajo območja velike in zmerne
lavinske nevarnosti, na VT Meža Črna na Koroškem–Dravograd in VT Mislinja Slovenj
Gradec–Otiški vrh pa pretežno majhne lavinske nevarnosti.
Ogrožena območja na porečju Save
Poplavna območja
Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja
različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij
poplavljanja na območju zgornje Save znaša 18 km2, srednje Save 228 km2, spodnje Save
137 km2 (poleg 28 km odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij dosega poplav) in
Savinje 52 km2. Približno ¾ površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih
površinah, na grajenih površinah pa različno, na zgornji Savi 9 %, na srednji Savi 7 %, na
spodnji Savi 2 % in 16 % na Savinji. Območje zgornje Save je veliko 2.169 km2 in na
njem stalno ali začasno prebiva 206.564 prebivalcev, območje srednje Save 3.038 km2 in
ima 553.689 prebivalcev, območje spodnje Save 4.678 km2 in ima 291.767 prebivalcev ter
območje Savinje 1.849 km2 in ima 207.309 prebivalcev. Na območjih poplavljanja zgornje
Save se nahaja 2.775 oseb, srednje Save 34.159 oseb, spodnje Save 6.500 in na
območjih poplavljanja Savinje 21.397 oseb. Za porečje zgornje Save se porazdelitev
površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—15), porazdelitev
števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—16). Za porečje srednje
Save se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—
17), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—18). Za
porečje spodnje Save se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja
na sliki (Slika 2—19), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki
(Slika 2—20). Za porečje Savinje se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT
porečja nahaja na sliki (Slika 2—21), porazdelitev števila prebivalcev na območjih
poplavljanja pa na sliki (Slika 2—22). Vse porazdelitve pa se v tabelarični obliki nahajajo
tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda).
67
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—15: Stanje poplavne nevarnosti na območju zgornje Save
Slika 2—16: Stanje poplavne ogroženosti na območju zgornje Save
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Selška Sora (886
prebivalcev na območju poplavljanja površine 2,0 km2) in VT Sora (830 prebivalcev na
območju poplavljanja površine 4,2 km2).
68
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—17: Stanje poplavne nevarnosti na območju srednje Save
Slika 2—18: Stanje poplavne ogroženosti na območju srednje Save
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imajo VT Ljubljanica povirje–
Ljubljana (7.653 prebivalcev na območju poplavljanja površine 72,0 km2) in VT Mali
Graben z Gradaščico (6.199 prebivalcev na območju poplavljanja površine 9,6 km2) ter VT
Mestna Ljubljanica (6.621 prebivalcev na območju poplavljanja površine 3,1 km2).
69
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—19: Stanje poplavne nevarnosti na območju spodnje Save
Slika 2—20: Stanje poplavne ogroženosti na območju spodnje Save
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imajo VT Krka povirje–Soteska
(3.075 prebivalcev na območju poplavljanja površine 32,9 km2) in VT Sava Krško–Vrbina
70
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
(1.102 prebivalcev na območju poplavljanja površine 34,6 km2) ter VT Krka Otočec–
Brežice (1.056 prebivalcev na območju poplavljanja površine 30,5 km2).
Slika 2—21: Stanje poplavne nevarnosti na območju Savinje
Slika 2—22: Stanje poplavne ogroženosti na območju Savinje
71
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Savinja Letuš–Celje
(14.741 prebivalcev na območju poplavljanja površine 25,2 km2) in VT Savinja povirje–
Letuš (1.644 prebivalcev na območju poplavljanja površine 6,5 km2).
Erozijska območja
Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja –
opozorilna karta erozije) se na približno 130 km2 VT Sava izvir–Hrušica in na nekaj km2 VT
Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico–Podbrezje in VT Kamniška Bistrica povirje–Stahovica,
nahajajo območja strogega varovanja. Na večjem delu območja zgornje Save in
severovzhodnih delih srednje in spodnje Save, predvsem na negozdnih površinah z
nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se nahajajo območja izvajanja zaščitnih ukrepov,
bodisi zahtevnih bodisi običajnih.
Plazljiva območja
Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi območij velike in zelo velike
verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA
56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal
z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša na zgornji Savi 563 km2, na srednji
Savi 646 km2, na spodnji Savi 997 km2 in na Savinji 695 km2, pri čemer se po podatkih in
nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) na zgornji Savi 32 % površin nahaja na
kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 67 % in 1 % na grajenih površinah, na srednji
Savi 42 % na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 53 % in 2 % na grajenih
površinah, na spodnji Savi 62 % na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 37 % in
1 % na grajenih površinah, ter na Savinji 65 % na kmetijskih površinah, na gozdnih
površinah 42 % in 1% na grajenih površinah. Za porečje zgornje Save se porazdelitev
površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—23), porazdelitev
števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—24), za porečje srednje Save se
porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—25),
porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—26), za porečje
spodnje Save se porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki
(Slika 2—27), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—28),
za porečje Savinje se porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na
sliki (Slika 2—29), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—
30).
72
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—23: Stanje plazovne nevarnosti na območju zgornje Save
Slika 2—24: Stanje plazovne ogroženosti na območju zgornje Save
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Poljanska Sora (8.626
prebivalcev na območju plazenja površine 189,1 km2) in VT Sava HE Moste–Podbrezje
(5.607 prebivalcev na območju plazenja površine 42,0 km2).
73
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—25: Stanje plazovne nevarnosti na območju srednje Save
Slika 2—26: Stanje plazovne ogroženosti na območju srednje Save
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Sava Litija–Zidani Most
(26.740 prebivalcev na območju plazenja površine 186,9 km2) in VT Ljubljanica povirje–
Ljubljana (5.440 prebivalcev na območju plazenja površine 37,6 km2).
74
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—27: Stanje plazovne nevarnosti na območju spodnje Save
Slika 2—28: Stanje plazovne ogroženosti na območju spodnje Save
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Sava Boštanj–Krško (8.702
prebivalcev na območju plazenja površine 129,1 km2) in VT Sotla Dobovec–Podčetrtek
(6.930 prebivalcev na območju plazenja površine 47,2 km2). Podobne razmere, le na
večjih površinah, najdemo na VT Mestinjščica (6.811 prebivalcev na območju plazenja
75
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
površine 83,9 km2) in VT Krka povirje–Soteska (6.689 prebivalcev na območju plazenja
površine 122,0 km2).
Slika 2—29: Stanje plazovne nevarnosti na območju Savinje
Slika 2—30: Stanje plazovne ogroženosti na območju Savinje
76
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Voglajna zadrževalnik
Slivniško jezero–Celje (10.149 prebivalcev na območju plazenja površine 96,4 km2) in VT
Savinja Celje–Zidani Most (9.522 prebivalcev na območju plazenja površine 90,4 km2).
Plazovita območja
Po podatkih karte lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) se predvsem v povirnih delih
prispevnih območij VT Radovna, Sava HE Moste–Podbrezje, Bohinjsko jezero, Sava Sveti
Janez–Jezernica, Savinja povirje–Letuš, Sava izvir–Hrušica, Kokra Jezersko–Preddvor,
Kamniška Bistrica povirje–Stahovica, Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico–Podbrezje,
Tržiška Bistrica povirje–sotočje z Lomščico, nahajajo območja velike in zmerne lavinske
nevarnosti, drugod na porečju pa lokalno tudi območja zmerne in majhne nevarnosti.
Ogrožena območja na povodju Soče
Poplavna območja
Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja
različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij
poplavljanja znaša 38 km2. 73 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih
površinah, na grajenih površinah pa 5 %. Povodje je 2.333 km2 veliko in na njem stalno
ali začasno prebiva 118.736 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 2.986
prebivalcev. Porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja se nahaja na Slika
2—31), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—32),
obe porazdelitvi pa se v tabelarični obliki nahajata tudi v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
77
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—31: Stanje poplavne nevarnosti na povodju Soče
Slika 2—32: Stanje poplavne ogroženosti na povodju Soče
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imajo VT Vipava Brje–Miren (990
prebivalcev na območju poplavljanja površine 10,9 km2) in VT Koren (920 prebivalcev na
območju poplavljanja površine 0,8 km2) ter VT Vipava povirje–Brje (600 prebivalcev na
območju poplavljanja površine 7,9 km2).
78
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Erozijska območja
Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja –
opozorilna karta erozije) se na približno 30 km2 VTPV Nadiža mejni odsek–Robič, 30 km2
VTPV Soča Bovec–Tolmin in 80 km2 VTPV Soča povirje–Bovec, lokalno tudi na nekaj km2
prispevnih površin VTPV Soške elektrarne, VTPV Bača, VTPV Idrijca Podroteja–sotočje z
Bačo, nahajajo območja strogega varovanja. Na ostalem delu povodja, predvsem na
negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se nahajajo območja izvajanja
zaščitnih ukrepov, bodisi zahtevnih, bodisi običajnih.
Plazljiva območja
Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi območij velike in zelo velike
verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA
56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal
z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 559 km2, pri čemer se po podatkih in
nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 45 % površin nahaja na kmetijskih
površinah, na gozdnih površinah 54 % in 1 % na grajenih površinah. Porazdelitev površin
območij plazenja tal po VT povodja se nahaja na sliki (Slika 2—33), porazdelitev števila
prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—34).
Slika 2—33: Stanje plazovne nevarnosti na povodju Soče
79
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—34: Stanje plazovne ogroženosti na povodju Soče
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Idrijca Podroteja–sotočje z
Bačo (8.851 prebivalcev na območju plazenja površine 93,4 km2) in VT Vipava Brje–Miren
(6.531 prebivalcev na območju plazenja površine 64,8 km2).
Plazovita območja
Po podatkih karte lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) se na delih prispevnih
območij VTPV Soča Bovec–Tolmin, VTPV Soške elektrarne, VTPV Bača, VTPV Soča
povirje–Bovec, VTPV Nadiža mejni odsek, VTPV Nadiža mejni odsek–Robič nahajajo
območja vseh treh razredov lavinske nevarnosti.
Ogrožena območja na povodju jadranskih rek z morjem
Poplavna območja
Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja
različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij
poplavljanja znaša 24 km2, dolžina odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij dosega
poplav, pa znaša 10 km. 51 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih
površinah, na grajenih površinah pa 6 %. Povodje je 1.862 km2 veliko in na njem stalno
ali začasno prebiva 123.427 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 1.573
prebivalcev. Porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja se nahaja na sliki
(Slika 2—35), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika
80
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2—36), obe porazdelitvi pa se v tabelarični obliki nahajata tudi v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Slika 2—35: Stanje poplavne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem
Slika 2—36: Stanje poplavne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem
81
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Reka Koseze–Bridovec
(614 prebivalcev na območju poplavljanja površine 3,4 km2) in VT Morje Koprski zaliv
(552 prebivalcev na območju poplavljanja površine 3,1 km2).
Erozijska območja
Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja –
opozorilna karta erozije) se na približno 8 km2 prispevnih območij VTPV Morje–Piranski
zaliv, VTPV Dragonja Krkavče–Podkaštel in VTPV Dragonja Brič–Krkavče ter 4 km2
prispevnega območja VTPV Dragonja povirje–Topolovec, nahajajo območja strogega
varovanja. Na približno polovici površine povodja, predvsem na negozdnih površinah z
nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se večinoma nahajajo območja izvajanja zahtevnih
zaščitnih ukrepov.
Plazljiva območja
Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi območij velike in zelo velike
verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA
56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal
z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 296 km2, pri čemer se po podatkih in
nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 45 % površin nahaja na kmetijskih
površinah, na gozdnih površinah 53 % in 2 % na grajenih površinah. Porazdelitev površin
območij plazenja tal po VT povodja se nahaja na sliki (Slika 2—37), porazdelitev števila
prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—38).
Slika 2—37: Stanje plazovne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem
82
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—38: Stanje plazovne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem
Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Morje Koprski zaliv (16.439
prebivalcev na območju plazenja površine 26,9 km2) in VT Morje Piranski zaliv (8.829
prebivalcev na območju plazenja površine 30,5 km2).
Plazovita območja
Karta lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57:
Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) ne vključuje regij izven alpskega območja
in tudi po podatkih osnovnega lavinskega katastra za Republiko Slovenijo na povodju ni
snežnih plazov, zato sklepamo, da je lavinska ogroženost majhna.
2.2.4 OBČUTLJIVA OBMOČJA
Občutljiva območja, obravnavana v sklopu območij s posebnimi zahtevami, so določena z
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni
list RS, št. 45/07). Tako uredba določa merila za določitev in seznam občutljivih območij
zaradi evtrofikacije ter njihova prispevna območja. Ne glede na merila uredbe so kot
občutljivo območje zaradi evtrofikacije določena rečna ustja, morje in površinske vode na
prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam ter površinske vode na
prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka Timava. Kot občutljivo območje
zaradi evtrofikacije se šteje VTPV, če je zanj mogoče ugotoviti ali pričakovati povišano
trofično stanje. Določena so tudi občutljiva območja zaradi kopalnih voda, to so območja
kjer se kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano ali kjer je dovoljena posebna
83
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
raba voda zaradi kopališč. Občutljivim območjem zaradi evtrofikacije in zaradi kopalnih
voda so določena tudi prispevna območja na podlagi hidrografskih razvodnic.
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav določa
posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih
čistilnih naprav (v nadaljevanju KČN), posebej na občutljivih in ne občutljivih območjih,
kot so mejne vrednosti parametrov odpadne vode za izpust v površinske vode in mejne
vrednosti učinka čiščenja ter posebne ukrepe v zvezi z obratovanjem KČN.
Za vse KČN, katerih vode se iztekajo na občutljivo območje, velja, da morajo biti
opremljene s terciarno stopnjo čiščenja, ki znižuje koncentracijo hranil v vodi. Poleg tega
za odvajanje odpadnih voda iz KČN v površinske vode na občutljivih območjih veljajo
strožje mejne vrednosti za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega
fosforja kot za odpadne vode iz KČN na ostalih območjih.
Občutljiva območja zaradi evtrofikacije in občutljiva območja zaradi kopalnih voda ter
njihove prispevne površine so prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 58:
Občutljiva območja), poleg tega je v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov
za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) prikazano, na katerih VTPV se raztezajo
občutljiva območja.
VO Donave
Na VO Donave se občutljiva območja zaradi evtrofikacije razprostirajo na večjem območju
porečja Save ter na območju rek Pesnica, Ščavnica in Ledava. Občutljiva območja zaradi
kopalnih voda pa se raztezajo na porečju Save. Skupno se občutljiva območja
razprostirajo na 30 VTPV.
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja se občutljiva območja zaradi evtrofikacije razprostirajo na
večjem območju reke Dragonje, Rižane, Klivnika in Mole in reke Reke ter celotnega
območja obalnega morja. Občutljiva območja zaradi kopalnih voda se raztezajo na
območju reke Soče, Nadiže in Idrijce in na nekaterih območjih obalnega morja. Skupno se
občutljiva območja razprostirajo na 22 VTPV.
2.2.5 RANLJIVA OBMOČJA
Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati je celotno območje Republike Slovenije
po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS,
št. 113/09) določeno kot ranljivo območje. Namen te uredbe je zmanjšati in preprečiti
onesnaževanje voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Uredba določa za vse
vrste tal na območju Republike Slovenije mejne vrednosti letnega vnosa gnojil v tla.
Ukrepi v Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni
list RS, št. 113/09) zajemajo skupine:
84
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- ukrepi vezani z obdobji, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla prepovedan,
- ukrepi vezani s pravili gnojenja na strmih zemljiščih,
- ukrepi vezani s pravili gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh,
zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo,
- ukrepi vezani s pravili gnojenja v bližini rek,
- ukrepi vezani z najmanjšimi zmogljivostmi skladišč za živinska gnojila, ki morajo
presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil
v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska
gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža
okolja,
- ukrepi vezani z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja
hlevskega gnoja,
- ukrepi vezani s postopki pri gnojenju, vključno z odmerki in homogenostjo trosenja
mineralnih in živinskih gnojil, ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi
ravni,
- ukrepi vezani z omejitvami vnosa gnojil v tla, kjer je treba upoštevati značilnosti
ranljivega območja.
Posamezna država pripravi in izvaja akcijske programe za uporabo rastlinskih hranil na
svojem celotnem teritoriju, zaradi česar ni treba posebej določiti posameznih območij.
Operativni program v zvezi z izvajanjem ukrepov zaradi varstva voda pred
onesnaževanjem z nitrati mora vsebovati vse ukrepe, ki zagotavljajo izvajanje dobre
kmetijske prakse, ter dodatne ukrepe, ki zmanjšujejo onesnaženost voda. Operativni
program mora MOP, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(v nadaljevanju MKGP), pregledati in ga po potrebi spremeniti, če oceni, da je treba v
operativni program vključiti dodatne ukrepe, vsaj enkrat na štiri leta.
Za celotno ozemlje Republike Slovenije tako velja tudi Operativni program za varstvo voda
pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje, ki ga je Vlada Republike Slovenije
sprejela v aprilu 2004 in je veljal do leta 2008.
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS,
št. 113/09) predstavlja osnovo za Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem
z nitrati iz kmetijske proizvodnje za naslednje štiriletno obdobje.
Ocena stanja je podrobneje predstavljena v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
2.2.6 OBMOČJA, POMEMBNA ZA ŽIVLJENJE IN RAST MORSKIH ŠKOLJK IN
MORSKIH POLŽEV
Dele morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih
polžev, določa Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za
življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 84/07). Z navedenimi
predpisi je Republika Slovenija v nacionalni pravni red prenesla Direktivo 2006/113/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti
voda, primernih za lupinarje.
85
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, se nahajajo
samo na VO Jadranskega morja. Določena so v skladu s predpisi, ki izhajajo iz Zakona o
varstvu okolja in iz Zakona o vodah. Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost
vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št.
106/04), določa dele morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih
školjk in morskih polžev. Posebej so določena območja za gojitev in za prosto nabiranje
morskih školjk in morskih polžev za obdelavo in dajanje na trg. Tako sta določeni dve
območji za gojitev in tri območja za prosto nabiranje morskih školjk in morskih polžev.
Območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev se razprostirajo
na treh VTPV obalnega morja.
Območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, so prikazana na
karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 59: Območja pomembna za življenje in rast morskih
školjk in morskih polžev). Poleg tega je v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) prikazano na katerih VTPV se
nahajajo območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev.
2.2.7 OBMOČJA SALMONIDNIH IN CIPRINIDNIH VODA
Območja salmonidnih in ciprinidnih voda in njihova kakovost je določena s predpisi, ki
izhajajo iz Zakona o varstvu okolja. S Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda,
pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 28/05), so določeni
odseki, ki so pomembni za življenje sladkovodnih salmonidnih in ciprinidnih vrst rib, v
skladu z določbo iz Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih
voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib.
Območja salmonidnih in ciprinidnih voda so prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA
60: Območja salmonidnih in ciprinidnih voda). Poleg tega je v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) v preglednici
prikazano, na katerih VTPV se razprostirajo salmonidne in ciprinidne vode.
Odseki salmonidnih površinskih voda naj bi omogočali življenje salmonidnim vrstam rib,
kot so postrvi, sulci in lipani, ciprinidni odseki površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib,
torej krapom, ščukam itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oziroma izboljšanje
kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnih vrst rib.
VO Donave
S Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih
vrst rib, je na VO Donave določenih 14 odsekov rek, ki se razprostirajo na 22 VTPV.
Odseki so na podlagi ihtioloških podatkov uvrščeni v devet odsekov salmonidnih voda in
pet odsekov ciprinidnih voda.
VO Jadranskega morja
86
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
S Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih
vrst rib, je na VO Jadranskega morja določenih 8 odsekov rek, ki se razprostirajo na 13
VTPV. Odseki so na podlagi ihtioloških podatkov uvrščeni v štiri odseke salmonidnih voda
in 4 odseke ciprinidnih voda.
2.2.8 ZAVAROVANA IN VAROVANA OBMOČJA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO
OHRANJANJE NARAVE, ZA KATERA STA POMEMBNA VODNI REŽIM IN
KAKOVOST VODA
Posebnost Republike Slovenije je velika pestrost vrst na majhni površini, zato je naše
naravno okolje zelo pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogrožene na evropski ravni.
Zavarovana in varovana območja so določena po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list
RS, št. 96/04-UPB2, 61/06-ZDru-1, 63/07 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/07
Odl.US: U-I-76/07-9, 32/08 Odl.US: U-I-386/06-32 in 8/10-ZSKZ-B) (v nadaljevanju Zakon
o ohranjanju narave) in njegovih podzakonskih aktih.
Med varovana območja se uvrščajo naslednja območja s statusom: varstvena območja –
območja omrežja Natura 2000 in območja, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000
(tako imenovani SPA-dodatki) ter zavarovana območja narave, to so parki, naravni
rezervati in naravni spomeniki (ARSO, 2008).
V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je potrebno za pripravo aktov rabe naravnih
dobrin, kot je NUV za VO Donave in Jadranskega morja, pridobiti naravovarstvene
smernice. Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območja, ki
imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo
usmeritve in pogoje za njihovo varstvo oz. ohranitev v ugodnem stanju.
Zakonska osnova za NUV je Zakon o vodah in podzakonski akti. Skladno z Uredbo o
podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06)
je potrebno med območja s posebnimi zahtevami vključiti le varovana območja v skladu s
predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost
voda.
Območja Natura 2000 (Posebna varstvena območja) so območja, najprimernejša za
ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst (kvalifikacijskih vrst)
in habitatnih tipov v interesu EU, katere del je Republika Slovenija. Na teh območjih so
predvideni varstveni ukrepi in ukrepi prilagojene rabe naravnih dobrin.
Območja Natura 2000 so določena v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04), Uredbo o zavarovanih prosto živečih
rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04), Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih
vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) in Uredbo o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03),
ki v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja
1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v
nadaljevanju direktiva o habitatih) ter Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o
ohranjanju prosto živečih ptic (v nadaljevanju direktiva o pticah). Na podlagi direktive o
habitatih so tako opredeljena posebna ohranitvena območja (pSCI), na podlagi direktive o
pticah pa posebna varstvena območja (SPA), ki se deloma prekrivajo.
87
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) in Uredba
o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) določata
zavarovane vrste ali ogrožene in mednarodno varovane rastlinske in živalske vrste v
interesu EU.
Rastlinske in živalske vrste v interesu EU so tiste vrste, za katere na evropskem ozemlju
držav članic EU velja, da so:
- prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja
delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju
nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive,
- ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih
vrst, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali,
- redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive,
lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih vrst; te vrste živijo na
omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju
ali
- endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov
oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti
vrste,
- prednostne rastlinske in živalske vrste, so tiste vrste, za ohranitev katerih je EU še
posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na
ozemlju EU.
Na podlagi zakonskih podlag je Republika Slovenija določila območja Natura 2000, ki
obsegajo 35,5 % slovenskega ozemlja. V kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 61: Zavarovana in varovana območja – območja Natura 2000 v odvisnosti od
voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda).
Za potrebe NUV so bile vrste in habitatni tipi glede na ekološke zahteve razdeljeni v tri
skupine: vrste in habitatni tipi neposredno vezani na vodo, vrste in habitatni tipi vezani na
mokrotne površine in vrste vezane na vodne jame. Na podlagi te razdelitve so narejeni
prvi trije tipi upravljavskih con: vodne površine, mokrotne površine in vodne jame
(ZRSVN, 2009).
Območja Natura 2000 so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), tj. območij
pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno
prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja so določena
z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta 2004 (Uradni list RS, št. 48/04). Za ta
območja veljajo določene varstvene usmeritve in pravila ravnanja, ki se morajo upoštevati
pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin, pri čemer pa za gradnjo objektov na teh
območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje
naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja. Ekološko
pomembna območja pokrivajo 52,2 % Republike Slovenije. V kartografski prilogi
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 62: Zavarovana in varovana območja – ekološko pomembna
območja v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda) so
prikazana ekološko pomembna območja.
Naravne vrednote so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot
(Uradni list RS, št. 111/04 in št. 70/06) in so lahko državnega ali lokalnega pomena.
88
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni
pomen in za katere je pristojna država (npr. vse naravne vrednote v zavarovanih
območjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena, prav tako so državnega
pomena tudi vse podzemske jame). Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna
skupnost.
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi
drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja,
ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter
njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in
tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri,
slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske
vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in
oblikovana narava (Slika 2—39).
Slika 2—39: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot (Register naravnih vrednot,
ARSO)
Za potrebe NUV so bile naravne vrednote nadalje razdeljene na tipe naravnih vrednot:
vodne površine, vodne jame, mokrotne površine in predlagane naravne vrednote.
Nekatere naravne vrednote so še posebej zavarovane pod okriljem zavarovanih območij.
Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti in situ.
Tako Zakon o ohranjanju narave opredeljuje širša zavarovana območja, med katera
spadajo narodni park, regijski park in krajinski park, ter ožja zavarovana območja: strogi
naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. Na zavarovanih območjih veljajo
predpisani varstveni režimi.
Delež zavarovanih območij v Republiki Sloveniji danes znaša približno 12 %: 1 narodni
park, 3 regijski parki, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 51 naravnih
rezervatov in 1.185 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti.
89
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—40: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Republiki Sloveniji (Register zavarovanih
območij, ARSO, 2008)
Podatki za obdobje zadnjih desetih let kažejo na porast deleža zavarovanih območij, pri
čemer pomemben delež teh območij predstavlja edini narodni park v Republiki Sloveniji,
Triglavski narodni park, v obstoječi velikosti razglašen že leta 1981 (Slika 2—40).
Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečevala med drugim tudi zaradi razglasitve
treh večjih parkov; in sicer Notranjskega regijskega parka, Krajinskega parka Goričko in
Krajinskega parka Ljubljansko barje. Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe pa je trenutno
še v ustanavljanju.
Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo
manjšo površino kot območja Natura 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z
izdelanimi upravljalskimi načrti in določenimi upravljalci.
Za potrebe vključevanja območij zavarovanih in varovanih območij v načrt so bila vsa
območja z naravovarstvenim statusom, z dodatnimi analizami, razdeljena na območja,
kjer je prisotnost vode pomembna za ugodno stanje vrst in habitatnih tipov.
Zavarovana in varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost
površinskih voda, so prikazana na kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 61:
Zavarovana in varovana območja – območja Natura 2000 v odvisnosti od voda, za katera
sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda, KARTOGRAFSKA PRILOGA 62:
Zavarovana in varovana območja – ekološko pomembna območja v odvisnosti od voda,
za katera sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda, KARTOGRAFSKA
PIRLOGA 63: Zavarovana in varovana območja – zavarovana območja, za katera sta
pomembna vodni režim in kakovost voda in KARTOGRAFSKA PRILOGA 64 Zavarovana in
varovana območja – naravne vrednote, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost
voda).
90
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda) je prikazano na katerih VTPV se razprostirajo posamezna območja z
naravovarstvenim statusom. Prikazana je tudi ocena stanja na zavarovanih in varovanih
območjih. Ocena stanja zaenkrat vključuje samo oceno za območja Natura 2000 in je
določena po kriterijih direktiv, ki ta območja določajo. Ocena stanja je ovrednotena kot
»ugodno« ali »neugodno«.
VO Donave
Na VO Donave se ekološko pomembna območja razprostirajo na 99 % VTPV, naravne
vrednote na vseh VTPV, zavarovana območja na 64 % in območja Natura 2000 na 82 %
VTPV.
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja se ekološko pomembna območja razprostirajo na 88 % VTPV,
naravne vrednote na 94 % VTPV, zavarovana območja na 65 % in območja Natura 2000
na 77 % VTPV.
2.2.9 OBMOČJA VARSTVENIH VODA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO
RIBIŠTVO
Območja varstvenih voda pomembna za ribištvo, so določena na podlagi Zakona o
sladkovodnem ribištvu (ZSRib) (Uradni list RS, št. 61/06) in Zakona o morskem ribištvu
(ZMR-2) (Uradni list RS, št. 115/06). Za namene sladkovodnega ribiškega upravljanja,
vključno s trajnostno rabo rib, so celinske vode v Republiki Sloveniji razdeljene na ribiška
območja. To je največja prostorska enota za ribiško upravljanje in trajnostno rabo rib, ki
združuje več ribiških okolišev, ki imajo podobne značilnosti ekosistemov. Ribiški okoliši, ki
so v upravljanju posamezne ribiške družine, se delijo na ribiške revirje. Glede na način
ribiškega upravljanja so ribiški revirji lahko varstveni, ribolovni, brez aktivnega ribiškega
upravljanja in prizadeti revirji. V varstvenih revirjih se lahko izvaja sonaravna gojitev rib.
Le-ti lahko tudi predstavljajo rezervate za vzpostavljanje ali ohranjanje populacij
domorodnih ribjih vrst. Revir brez aktivnega upravljanja je območje, v katerem se ne
izvaja ribiško upravljanje in ki je prepuščen naravnim procesom. Prizadeti revir je tisti del
ribiškega okoliša, v katerem je življenje rib zaradi poslabšanih življenjskih razmer oziroma
kakovosti vode onemogočeno.
Iz ribiških okolišev so izvzete posamezne vode oziroma njihovi odseki, ki jih imenujemo
vode posebnega pomena. Vode posebnega pomena so z vidika varstva rib nekateri od
najbolj ohranjenih vodnih ekosistemov in so zlasti značilne in ugodne za razvoj ter
ohranjanje posameznih domorodnih vrst rib. Določene so z Uredbo o določitvi voda
posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega upravljanja v njih (Uradni list RS, št.
52/07). Ribiško upravljanje v vodah posebnega pomena je pod neposrednim nadzorom
91
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
države. V njih, na podlagi srednjeročnega načrta ribiškega upravljanja in letnega
programa dela, ribiško upravljanje izvaja Zavod za ribištvo Slovenije. Poleg teh so
območja varstvenih voda pomembna za ribištvo tudi območja drstišč, za katere podatki o
njihovi lokaciji še niso oblikovani v taki meri, da bi bila lahko prikazana na kartah.
Območje varstvenih voda pomembna za ribištvo je tudi celotno območje teritorialnega
morja Republike Slovenije in območje notranjih morskih voda.
Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo so prikazana na karti
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 65: Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo
ribištvo).
V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda) je prikazano, na katerih VTPV se razprostirajo območja varstvenih v
skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo.
VO Donave
Na VO Donave se območja varstvenih v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo razprostirajo
na porečju Save, na območju rek Radovne, Save Bohinjke, Save, Unice, Iščice, Kolpe,
Obrha, Krke ter na območju Triglavskih jezer.
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja se območja varstvenih v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo
razprostirajo na zgornjem območju povodja reke Soče ter na Krnskem jezeru. Območje
varstvenih voda je tudi celotno območje obalnega morja.
2.3 Opis monitoringa in ocena stanja VTPV in VTPodV
Monitoring stanja voda vključuje hidrološki monitoring in monitoring kakovosti voda, ki se
izvajata na podlagi Zakona o vodah, Zakona o varstvu okolja ter vrste podzakonskih
aktov, ki v slovenski pravni red prenašajo zahteve evropskih direktiv s področja količin in
kakovosti površinskih in podzemnih voda. Zahteve za izvedbo monitoringa in ocenjevanje
stanja voda so natančno določene v vodni direktivi. Določila vodne direktive, ki se
nanašajo na monitoring in ocenjevanje stanja voda, so v slovenski pravni red prenesena z
Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09), Uredbo o stanju podzemnih
voda (Uradni list RS, št. 25/09), Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda
(Uradni list RS, št. 10/09) in Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS,
št. 31/09).
Rezultati monitoringa so osnova za ocene ekološkega in kemijskega stanja rek, jezer in
morja ter oceno kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda. Kemijsko stanje
površinskih voda se razvršča v dva (dobro ali slabo), ekološko stanje pa v pet razredov
92
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
kakovosti (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo). Kemijsko in količinsko stanje
podzemnih voda se razvršča v dva razreda kakovosti, in sicer v dobro ali slabo. Eden od
glavnih ciljev vodne direktive je doseganje dobrega stanja voda do leta 2015.
Na VTPV, ki ležijo v območjih s posebnimi varstvenimi zahtevami, se izvaja dodatni
monitoring glede na posebne zahteve, ki so določene za vsako zavarovano območje
posebej.
Program monitoringa v skladu z zahtevami vodne direktive je ARSO v celoti začela izvajati
v letu 2007, v nekaterih delih pa je program zahtevam vodne direktive ustrezal že pred
tem. V tem poglavju je tako prikazan program monitoringa za obdobje od leta 2006 do
2008, za oceno stanja pa so bili uporabljeni tako podatki iz tega obdobja kot tudi starejši
podatki, v kolikor so bili pridobljeni v skladu z zahtevami vodne direktive, na VT pa v
obravnavanem obdobju ni bilo sprememb glede antropogenih vplivov.
Program monitoringa je razdeljen na spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda in
obsega:
- spremljanje kemijskega in ekološkega stanja rek,
- spremljanje kemijskega in ekološkega stanja jezer,
- spremljanje kemijskega in ekološkega stanja morja,
- spremljanje kemijskega stanja podzemnih voda in
- spremljanje količinskega stanja podzemnih voda.
Na VTPV ali njihovih delih, ki ležijo na območjih s posebnimi zahtevami, potekajo dodatni
monitoringi, in sicer:
- spremljanje kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib na odsekih
površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib;
- spremljanje kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo;
- spremljanje kakovosti kopalnih voda in
- spremljanje kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev.
Letne programe monitoringov pripravi ARSO, ki skrbi tudi za izvedbo programa, kontrolira
podatke in na osnovi rezultatov izdela oceno stanja. Vsi programi monitoringov in poročila
o stanju voda so dostopni na spletnih straneh ARSO (www.arso.gov.si/vode).
2.3.1 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPV
Namen spremljanja stanja površinskih voda je določitev ekološkega in kemijskega stanja
VT, ki so definirana v Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda in
njegovih spremembah. Programi spremljanja stanja površinskih voda so bili pripravljeni na
podlagi kriterijev in zahtev 8. člena in priloge V – vodne direktive, Direktive 2008/105/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih
kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta
82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive
2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter smernic in navodil, sprejetih v okviru
izvajanja vodne direktive. Vsebinsko so programi zasnovani na osnovi ocene doseganja
okoljskih ciljev, rezultatov monitoringov kakovosti površinskih voda iz preteklih let in
93
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
podatkov o emisijah snovi (uradna evidenca ARSO o emisijah snovi in toplote v vodno
okolje za posamezno leto) in rabi zemlje.
Podrobnejša opredelitev in opis merilnih mest, pregled vzorčenja, izbor parametrov,
pogostost meritev in ocena stanja površinskih voda je razvidna iz programov in poročil
ARSO (www.arso.gov.si/vode).
2.3.1.1 Vrste monitoringov površinskih voda
Zahteve glede monitoringa stanja površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu stanja
površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09), ki določa način in obseg izvajanja
monitoringa. Monitoring površinskih voda vsebinsko delimo na monitoring kemijskega in
monitoring ekološkega stanja. Poleg vsebinske delitve programov monitoringov na
kemijsko in ekološko stanje se v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih
voda glede na namen, pogostost vzorčenja in elemente kakovosti, ki so vključeni,
programi delijo na nadzorni, operativni in preiskovalni monitoring.
Nadzorni monitoring
Programi nadzornega monitoringa so vzpostavljeni za zagotavljanje celovite ocene stanja
voda na VO. Rezultati nadzornega monitoringa so primerni tudi za ocenjevanje
dolgoročnih sprememb naravnih razmer, za ocenjevanje dolgoročnih sprememb zaradi
človekove dejavnosti in kot podpora pri izdelavi programa operativnega monitoringa.
Nadzorni monitoring je treba izvesti enkrat v obdobju načrta upravljanja, če pa rezultati
monitoringa izkazujejo dobro stanje in se vplivi človekovega delovanja niso spremenili, se
lahko nadzorno spremljanje stanja izvede za vsak tretji načrt. V program so vključeni vsi
elementi kakovosti za opredelitev stanja (biološki, hidromorfološki in fizikalno-kemijski). V
okviru državnega monitoringa je bilo v obdobju od 2006 do 2008 nadzorno spremljanje
stanja zagotovljeno na VT:
- kjer je pretok pomemben za VO kot celoto, vključno z VT na velikih rekah, kjer je
prispevna površina večja od 2.500 km2,
- kjer je količina prisotne vode pomembna za VO, vključno z jezeri in vodnimi zbiralniki, s
površino večjo od 0,5 km2, in obalnimi vodami,
- kjer VT prečka državna meja ali po VT teče državna meja in se kemijsko ali ekološko
stanje ugotavlja na podlagi mednarodnih sporazumov,
- kjer je treba oceniti obremenitve z onesnaževalom, ki se prenese preko državne meje ali
v morje in
- ki so z Odločbo Komisije 2005/646/ES z dne 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra
mest vključena v interkalibracijsko mrežo.
V program nadzornega monitoringa so bili vključeni naslednji elementi kakovosti: splošni
fizikalno-kemijski parametri, biološki elementi kakovosti, parametri kemijskega stanja
(prednostne in prednostno nevarne snovi), ki se odvajajo v vode v porečju, posebna
onesnaževala, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vode v porečju, in hidromorfološki
elementi kakovosti. Pogostost vzorčenja in analiz za posamezne elemente kakovosti v
okviru nadzornega monitoringa je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-24).
94
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-24: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru nadzornega
monitoringa
REKE
JEZERA
MORJE
Element
Pogostost
Pogostost
Pogostost
Letna
Letna
Letna
v okviru
v okviru
v okviru
kakovosti
pogostost
pogostost
pogostost
načrta
Fitoplankton
Fitobentos in makrofiti
Bentoški nevretenčarji
Ribe
Splošni fizikalnokemijski parametri,
vključno s hranili
Posebna onesnaževala
Prednostne in
prednostno nevarne
snovi
Hidrološki parametri
Plimovanje morja
ni
1
1
1
načrta
BIOLOŠKI ELEMENTI
relevantno
4
1–3
1
1–3
1
1
0
FIZIKALNO-KEMIJSKI ELEMENTI
3
1–2
1–2
0
načrta
12
3
2
2
2
2
ni zahtevano
12
1
4
3
12
3
12
1
4
1
4–12
1
12
1
12
1
12
1
HIDROMORFOLOŠKI ELEMENTI
kontinuirano
kontinuirano
kontinuirano
Pojasnilo:
Letna pogostost pomeni število vzorčenj v enem koledarskem letu, pogostost v okviru načrta pa pomeni
število let, v katerih je bil element vključen v program, npr. letna pogostost 12 in pogostost v okviru načrta 1
pomeni, da je bil element kakovosti v obdobju 2006–2008 v program v enem koledarskem letu vključen s
pogostostjo 12-krat letno.
Operativni monitoring
Operativni monitoring je namenjen ocenjevanju stanja VT, za katera je bilo na podlagi
analize vplivov človekove dejavnosti in rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da
do leta 2015 ne bodo dosegla okoljskih ciljev, ter spremljanju učinkov ukrepov
zmanjševanja obremenjevanja.
V obdobju od 2006 do 2008 se je operativni monitoring izvajal na VTPV:
- za katera je bilo na podlagi presoje vplivov ali nadzornega spremljanja stanja
ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev po 4. členu vodne direktive,
- v katera se odvajajo odpadne vode, ki povzročajo onesnaženost s parametri kemijskega
stanja, posebnimi onesnaževali ali splošnimi fizikalno-kemijskimi parametri,
- ki so ogrožena zaradi pomembnega vpliva razpršenih virov onesnaževanja in
- ki so ogrožena zaradi pomembnega vpliva hidromorfoloških obremenitev.
Operativni monitoring je potekal vsako leto, v program pa so bili vključeni tisti biološki in
fizikalno-kemijski elementi, ki so najbolj občutljivi na obremenitve, ki jim je VT podvrženo.
Za oceno vpliva teh obremenitev so bili v program vključeni: biološki elementi kakovosti
ekološkega stanja, ki so najbolj občutljivi na posamezno obremenitev na VT, splošni
fizikalno-kemijski in hidrološki parametri, parametri kemijskega stanja (prednostne in
prednostno nevarne snovi), ki se odvajajo v vode v porečju, in posebna onesnaževala, ki
95
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
se odvajajo v VT v pomembnih količinah. Pogostost vzorčenja za posamezne elemente
kakovosti v okviru operativnega monitoringa je prikazana v preglednici (Preglednica 2-25).
Preglednica 2-25: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru operativnega
monitoringa
REKE
JEZERA
MORJE
Element
Pogostost
Pogostost
Pogostost
Letna
Letna
Letna
v okviru
v okviru
v okviru
kakovosti
pogostost
pogostost
pogostost
načrta
Fitoplankton
Fitobentos in makrofiti
Bentoški nevretenčarji
Ribe
Splošni fizikalnokemijski parametri,
vključno s hranili
Posebna onesnaževala
Prednostne in
prednostno nevarne
snovi
ni
1
1
0
načrta
BIOLOŠKI ELEMENTI
relevantno
4
1–2
1
2
1
0
0
FIZIKALNO-KEMIJSKI ELEMENTI
načrta
3
1
1
0
12
3
0
0
2
2
ni zahtevano
4
1-3
4
3
12
3
4
1-3
4
2
4
1-3
4-12
1-3
12
1
4-12
1-3
Hidrološki parametri
Plimovanje morja
HIDROMORFOLOŠKI ELEMENTI
kontinuirano
kontinuirano
kontinuirano
Pojasnilo:
Letna pogostost pomeni število vzorčenj v enem koledarskem letu, pogostost v okviru načrta pa pomeni
število let, v katerih je bil element vključen v program, npr. letna pogostost 12 in pogostost v okviru načrta 1
pomenita, da je bil element kakovosti v obdobju 2006–2008 v program vključen v enem koledarskem letu s
pogostostjo 12-krat letno.
Preiskovalni monitoring
Preiskovalni monitoring se izvaja:
- če je razlog za kakršnekoli prekoračitve neznan,
- če nadzorni monitoring pokaže, da okoljski cilji ne bodo doseženi, obratovalni
monitoring pa še ni bil vzpostavljen in
- da se ugotovi velikost in vpliv naključnega onesnaženja (npr. okoljske nesreče) ter s tem
zagotovi informacije za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo programa ukrepov.
Preiskovalni monitoring pod alinejo 1 in 2 zagotavlja ARSO. V obdobju od leta 2006 do
2008 se tak preiskovalni monitoring ni izvajal. V letu 2009 pa se je začel izvajati
preiskovalni monitoring na VT Sava Vrhovo–Boštanj, za katero je bilo ugotovljeno slabo
kemijsko stanje zaradi preseganja standarda za živo srebro. Ugotovljeno je bilo, da
povišane koncentracije živega srebra izvirajo iz pritoka Boben, ki se v Savo izliva pod
Hrastnikom.
Za odkrivanje ter spremljanje nevarnosti v primeru okoljskih nesreč, obveščanje,
alarmiranje ter vodenje in izvajanje zaščite in reševanja (alineja 3), pa je vzpostavljen
enoten sistem v okviru MO. V ta namen deluje Center za obveščanje Republike Slovenije
(v nadaljevanju CORS) in 13 regijskih centrov (RC). CORS organizira in izvaja zbiranje in
96
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
obdelavo podatkov ter jih posreduje RC in javnosti. RC zbirajo podatke o nesrečah in se
odzivajo na telefonski številki 112. Sistem alarmiranja je zasnovan kot enoten, hierarhično
povezan sistem na državni, regionalni in lokalni ravni. Za delovanje sistema javnega
alarmiranja skrbijo občine, Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije (v
nadaljevanju URSZR) pa za organizacijo in delovanje na državni in regionalni ravni.
Gospodarske družbe, ki opravljajo za okolje nevarno dejavnost, morajo na svoje stroške
organizirati in vzdrževati alarmni sistem. V primeru okoljske nesreče je potrebno na tel. št.
112, po telefaksu ali drugih sredstvih zvez takoj obvestiti najbližji center za obveščanje.
Interventne ukrepe v primeru onesnaženja voda, vključno s preiskovalnim monitoringom
(3. alineja preiskovalnega monitoringa), izvede izvajalec državne gospodarske javne
službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda, določene po predpisih o vodah. V
primeru večje okoljske nesreče se vsi potrebni ukrepi izvedejo skladno z načrti zaščite in
reševanja, določenimi s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Izmenjava podatkov na mednarodni ravni se izvaja na podlagi mednarodnih pogodb in
poteka preko CORS. Zakonske podlage za vzpostavitev monitoringa v primeru okoljske
nesreče so Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06), Nacionalni program varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter podzakonski akti, ki izhajajo iz zgoraj naštetih aktov.
2.3.1.2 Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda
Mreža merilnih/vzorčnih mest za spremljanje kemijskega in ekološkega stanja
površinskih voda
Spremljanje stanja površinskih voda je potekalo na izbranih lokacijah posameznega VT,
pri čemer je mreža merilnih/vzorčnih mest za monitoring ekološkega in kemijskega stanja
identična. Za spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda je bilo na
posameznem VT večinoma izbrano eno merilno mesto, le v primeru, da se stanje na VT
razlikuje ali da so določene dodatne zahteve zaradi območij s posebnimi zahtevami ali v
skladu z bilateralnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami, je bilo na enem VT
določenih več merilnih mest.
Za potrebe monitoringa je bilo določenih pet skupin VT, vsaka s po enim merilnim
mestom, in sicer:
- 1. skupina: VT Mutska Bistrica–mejni odsek z Avstrijo in VT Mutska Bistrica z merilnim
mestom Podlipje,
- 2. skupina: Polskava povirje–Zgornja Polskava in VT Dravinja povirje–Zreče z merilnim
mestom Dravinja Loška gora,
- 3. skupina: VT Dragonja povirje–Topolovec, VT Dragonja Topolovec–Brič, VT Dragonja
Brič–Krkavče z merilnim mestom Planjave,
- 4. skupina: VT Dragonja Podkaštel–izliv in VT Dragonja Krkavče–Podkaštel z merilnim
mestom Dragonja in
- 5. skupina: VT Klivnik in VT Molja z merilnim mestom Molja Zarečica.
Merilna mesta VTPV so bila določena z upoštevanjem obstoječih pritiskov na prispevnem
območju VT, izogibajoč direktnim vplivom onesnaženja. Merilno mesto za vzorčenje
bioloških elementov smo izbrali reprezentativno za posamezen ekološki tip, pri čemer smo
97
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
se izogibali lokacijam v povirju rek blizu izvira in lokacijam pod pregrado zajezenih kraških
rek. Zaradi ohranitve zveznosti podatkovnega niza smo ob izpolnjevanju omenjenih
pogojev v programu monitoringa ohranili obstoječa merilna mesta.
Na VO Donave je monitoring potekal na skupno 127 merilnih mestih, od katerih jih je bilo
12 vključenih v nadzorni monitoring, 10 v nadzorni in operativni in 105 v operativni
monitoring. Štiri merilna mesta so bila vključena tudi v register interkalibracijskih merilnih
mest.
Na vodnem območju Jadranskega morja pa je monitoring potekal na skupno 30 merilnih
mestih, od katerih jih je bilo 5 vključenih v nadzorni monitoring, 20 v operativni in 4
mesta v nadzorni in operativni monitoring. V interkalibracijsko mrežo so bila vključena tri
merilna mesta, na enem merilnem mestu je potekal samo interkalibracijski monitoring.
Mreža za spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda je prikazana na
karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti
površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008). Na karti je posebej označen tip
merilnega mesta (nadzorno, operativno, interkalibracijsko), prikazana pa so tudi
merilna/vzorčna mesta, ki so vključena v register interkalibracijskih mest.
Program monitoringa kemijskega stanja površinskih voda
Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda s prednostnimi snovmi, za
katere so za EU postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti. Na ravni EU je bilo 33
snovi ali skupin snovi zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih
vsebnosti v površinskih vodah določenih kot prednostnih; 13 od teh snovi je zaradi visoke
obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti določenih kot prednostno nevarnih (npr. kadmij,
živo srebro, endosulfan, nonilfenol idr.). Parametri, ki so bili vključeni v monitoring
kemijskega stanja površinskih voda, so navedeni v preglednici (Preglednica 2-26).
Preglednica 2-26: Parametri kemijskega stanja površinskih voda
Številka
Št.
Številka EU
Ime parametra*
CAS
98
Opredelitev
parametra
1
15972-60-8
240-110-8
alaklor
2
120-12-7
204-371-1
antracen
3
1912-24-9
217-617-8
atrazin
PS
4
71-43-2
200-753-7
benzen
PS
5
32534-81-9
se ne uporablja
6
7440-43-9
6a
56-23-5
7
85535-84-8
8
9
231-152-8
pentabromodifenileter
(sorodne snovi 28, 47, 99,
100, 153 in 154)*
kadmij in njegove spojine
PS
PNS
PNS***
PNS
ogljikov tetraklorid
DO
287-476-5
kloroalkani, C10-13 **
PNS
470-90-6
207-432-0
klorofenvinfos
PS
2921-88-2
220-864-4
klorpirifos (klorpirifos-etil)
PS
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Št.
Številka
CAS
Številka EU
9a
9b
Ime parametra*
ciklodienski pesticidi
Opredelitev
parametra
DO
309-00-2
aldrin
DO
60-57-1
dieldrin
DO
72-20-8
endrin
DO
465-73-6
izodrin
DO
se ne
uporablja
vsota DDT
DO
50-29-3
para-para-DDT
DO
10
107-06-2
203-458-1
1,2-dikloroetan
PS
11
75-09-2
200-838-9
diklorometan
PS
12
117-81-7
2-04-211-0
di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)
PS
13
330-54-1
206-354-4
diuron
PS
14
115-29-7
204-079-4
endosulfan
15
206-44-0
205-912-4
fluoranten****
16
118-74-1
204-273-9
heksaklorobenzen
PNS
17
87-68-3
201-765-5
heksaklorobutadien
PNS
18
608-73-1
210-158-9
heksaklorocikloheksan
PNS
19
34123-59-6
251-835-4
izoproturon
PS
20
7439-92-1
231-100-4
svinec in njegove spojine
PS
21
7439-97-6
231-106-7
živo srebro in njegove spojine
22
91-20-3
202-049-5
naftalen
PS
23
7440-02-0
231-111-14
nikelj in njegove spojine
PS
24
25154-52-3
246-672-0
nonilfenol
PNS
104-40-5
203-199-4
(4-nonilfenol)*
PNS
PNS
PS
PNS
25
1806-26-4
217-302-5
26
608-93-5
210-172-5
Oktilfenol ((4-(1,1’,3,3’tetrametilbutil)fenol)*
pentaklorobenzen
87-86-5
231-152-8
pentaklorofenol
se ne uporablja
poliaromatski ogljikovodiki
PNS
200-028-5
(benzo(a)piren)
PNS
205-99-2
205-911-9
(benzo(b)fluoranten)
PNS
191-24-2
205-883-8
(benzo(g,h,i)perilen)
PNS
207-08-9
205-916-6
(benzo(k)fluoranten)
PNS
193-39-5
205-893-2
(indeno(1,2,3-cd)piren)
PNS
29
122-34-9
204-535-2
simazin
PS
29a
127-18-4
tetrakloroetilen
DO
29b
79-01-6
trikloroetilen
DO
27
28
se ne
uporablja
50-32-8
PS
PNS
PS
99
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Št.
30
Številka
CAS
se ne
uporablja
Številka EU
Ime parametra*
Opredelitev
parametra
se ne uporablja
tributilkositrove spojine
PNS
36643-28-4
se ne uporablja
tributilkositrov kation
PNS
31
12002-48-1
234-413-4
triklorobenzeni
PS
32
67-66-3
200-663-8
triklorometan
PS
33
1582-09-8
216-428-8
trifluralin
PS
PS – prednostna snov
PNS – prednostna nevarna snov
DO – drugo onesnaževalo
*
Pri skupinah snovi so kot indikativni parametri našteti posamezni tipični predstavniki (v oklepajih in
brez številke).
**
Te skupine snovi običajno zajemajo veliko posameznih spojin. Trenutno ni mogoče dati primernih
indikativnih parametrov.
***
Samo pentabromobifenileter (številka CAS 32534-81-9).
**** Fluoranten je na seznamu kot indikator drugih, nevarnejših poliaromatskih ogljikovodikov.
Na nadzornih merilnih mestih so bile v programu nadzornega monitoringa vključene vse
prednostne snovi iz seznama, na operativnih merilnih mestih pa so bile v monitoring
vključene prednostne snovi, ki se odvajajo v VT. Izjemi sta merilni mesti na Blejskem in
Bohinjskem jezeru, kjer se ni izvajalo monitoringa kemijskega stanja, ker emisij
prednostnih snovi ni evidentiranih.
Merilna mreža za spremljanje kemijskega stanja površinskih voda je prikazana na karti
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti površinskih
voda v obdobju od leta 2006 do 2008).
Meritve parametrov kemijskega stanja nadzornega in operativnega monitoringa so se
izvajale s pogostostjo enkrat mesečno, razen za pesticide, kjer so se po strokovni presoji
meritve izvajale samo v času uporabe teh sredstev (maj, junij, julij, avgust).
Program monitoringa ekološkega stanja površinskih voda
Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s
površinskimi vodami. Razvršča se v pet razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno,
slabo in zelo slabo. Ocenjevanje poteka na podlagi monitoringa bioloških elementov
kakovosti, ki so specifični za posamezno vodno kategorijo, splošnih fizikalno-kemijskih
elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti, hidromorfoloških elementov, ki
podpirajo biološke elemente kakovosti, in posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v vodno
okolje.
Elementi kakovosti, ki so bili vključeni v monitoring ekološkega stanja površinskih voda, so
razvidni iz preglednic v nadaljevanju (Preglednica 2-27, Preglednica 2-28,Preglednica
2-29), mreža vzorčnih mest za spremljanje ekološkega stanja površinskih voda pa je
prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje
kakovosti površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008). Na karti je posebej označen
100
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
tip merilnega mesta (nadzorno, operativno, interkalibracijsko), prikazana pa so tudi
merilna/vzorčna mesta, ki so vključena v register interkalibracijskih mest.
Na nadzornih vzorčnih mestih so bili v program monitoringa vključeni vsi biološki elementi
kakovosti, na operativnih vzorčnih mestih pa je bil za program monitoringa izbran tisti
biološki element, ki je najbolj občutljiv na določeno obremenitev. Splošni fizikalno-kemijski
parametri so bili vključeni v program monitoringa vedno, kadar je bil v program vključen
katerikoli od bioloških elementov kakovosti ali posebnih onesnaževal. Poleg navedenih
parametrov je bil v program splošnih fizikalno-kemijskih parametrov vedno vključen tudi
nitrit, v rekah pa tudi KPK (K2Cr2O7). Od posebnih onesnaževal so bila v program
vključena tista, ki se odvajajo v VT v pomembnih količinah. Pogostost vzorčenja za
posamezne elemente v okviru nadzornega ali operativnega monitoringa je prikazana v
preglednicah (Preglednica 2-27, Preglednica 2-28, Preglednica 2-29).
Preglednica 2-27: Biološki elementi kakovosti ekološkega stanja površinskih voda
Obremenitev, ki jo
Element kakovosti
Parameter/metrika
kaže posamezna
biološka metrika
REKE
Fitoplankton
Ni relevanten za slovenske reke
Fitobentos in makrofiti
Trofični indeks (TI)
Obremenitev s hranili
Saprobni indeks (SI)
Organska obremenitev
Indeks rečnih makrofitov (RMI)
Obremenitev s hranili
Bentoški nevretenčarji
Saprobni indeks (SI)
Organska obremenitev
Slovenski
multimetrijski
indeks
Hidromorfološke
hidromorfološke
spremembe/splošna
spremenjenosti/splošne degradiranosti
degradiranost
(SMEIH)
Ribe
V razvoju
JEZERA
Fitoplankton
Multimetrijski indeks za fitoplankton
(MMI_FP)
Obremenitev s hranili
Makrofiti in fitobentos
Trofični indeks (TI)
Obremenitev s hranili
Bentoški nevretenčarji
Multimetrijski indeks za
nevretenčarje (MMI_BN)
bentoške
Hidromorfološke
spremembe
MORJE
Fitoplankton
Makrofitske alge
Kritosemenke
Bentoški nevretenčarji
Biomasa (koncentracija klorofila a)
Indeks vrednotenja ekološkega stanja
EEI
Niso relevantne za slovenske obalne
vode
Multimetrijski AMBI (MAMBI)
Obremenitev s hranili
Obremenitev s hranili
Preglednica 2-28: Splošni fizikalno-kemijski parametri ekološkega stanja površinskih voda
REKE
Toplotne razmere
temperatura vode
Kisikove razmere
BPK5
koncentracija v vodi raztopljenega kisika (O2)
101
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
nasičenost vode s kisikom (%)
Celotni organski ogljik
celotni organski ogljik (TOC)
Slanost
električna prevodnost (25 °C)
Zakisanost
m-alkaliteta
pH
Stanje hranil
amonij
nitrat
celotni dušik
celotni fosfor
ortofosfat
Suspendirane snovi po sušenju
JEZERA
Prosojnost
Secchijeva globina
Toplotne razmere
temperatura vode
Kisikove razmere
koncentracija v vodi raztopljenega kisika (O2)
koncentracija v vodi v raztopljenega kisika – hipolimnij (O2)
nasičenost vode s kisikom (%)
Celotni organski ogljik
Slanost
celotni organski ogljik (TOC)
električna prevodnost (25°C)
Zakisanost
m-alkaliteta
pH
Stanje hranil
amonij
nitrat
celotni dušik
celotni fosfor
ortofosfat
MORJE
Prosojnost
Secchi-jeva globina
Toplotne razmere
temperatura vode
Kisikove razmere
BPK5
nasičenost s kisikom (%)
Slanost
električna prevodnost (25°C)
Zakisanost
pH
Stanje hranil
amonij
nitrit
nitrat
celotni dušik
celotni fosfor
ortofosfat
silikat
Preglednica 2-29: Posebna onesnaževala ekološkega stanja površinskih voda
Št.
102
Ime parametra
Številka CAS
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Št.
Ime parametra
Številka CAS
Sintetična onesnaževala
1
1,2,4-trimetilbenzen
95-63-6
2
1,3,5-trimetilbenzen
108-67-8
3
bisfenol-A
80-05-7
4
klorotoluron(+desmetil klorotoluron)
5
cianid (prosti)
57-12-5
6
dibutilftalat
84-74-2
7
dibutilkositrov kation
8
epiklorhidrin
9
fluorid
15545-48-9
se ne uporablja
106-89-8
16984-48-8
10
formaldehid
50-00-0
11
glifosat
12
heksakloroetan
13
ksileni
1330-20-7
14
linearni alkilbenzen sulfonati-LAS (C10-C13_C11,6)
42615-29-2
15
n-heksan
16
pendimetalin
17
fenol
18
S-metolaklor
87392-12-9
19
terbutilazin
5915-41-3
20
toluen
108-88-3
1071-83-6
67-72-1
110-54-3
40487-42-1
108-95-2
Nesintetična onesnaževala
21
arzen in njegove spojine
7440-38-2
22
baker in njegove spojine
7440-50-8
23
bor in njegove spojine
7440-42-8
24
cink in njegove spojine
7440-66-6
25
kobalt in njegove spojine
7440-48-4
26
krom in njegove spojine (izražen kot celotni krom)
7440-47-3
27
molibden in njegove spojine
7439-98-7
Nesintetična onesnaževala
28
antimon in njegove spojine
7440-36-0
29
selen
7782-49-2
Ostala posebna onesnaževala
30
nitrit
se ne uporablja
31
KPK
se ne uporablja
32
sulfat
se ne uporablja
33
mineralna olja
se ne uporablja
34
organski vezani halogeni sposobni adsorbcije (AOX)
se ne uporablja
35
poliklorirani bifenili (PCB)
se ne uporablja
103
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Hidrološki elementi kakovosti
V okviru hidrološkega monitoringa se za potrebe ekološkega in kemijskega stanja rek
spremljajo srednji dnevni pretoki na najbližji hidrološki postaji, ali pa se za oceno
srednjega dnevnega pretoka na dan vzorčenja naredi izračun pretoka na podlagi meritev
na več hidroloških postajah.
Na Blejskem in Bohinjskem jezeru se hidrološke meritve redno izvajajo, znan je zadrževalni
čas obeh naravnih jezer.
Meritve dinamike slovenskega morja potekajo na oceanografski boji, ki je locirana
približno 2 km od Rta Madona v smeri proti Gradežu in predstavljajo del nacionalnega
hidrološkega monitoringa.
Izvedba programa monitoringa ekološkega in kemijskega stanja površinskih
voda v obdobju od leta 2006 do 2008
Reke
Nadzorni monitoring za kemijsko stanje rek se je izvajal v letu 2006, nadzorni monitoring
bioloških elementov pa je bil porazdeljen po celotnem obdobju od leta 2006 do 2008.
Operativni monitoring za oceno kemijskega stanja je potekal v letih 2007 in 2008,
operativni monitoring na podlagi bioloških elementov pa prav tako v celotnem obdobju od
leta 2006 do 2008.
V nadzornem monitoringu so se spremljali splošni fizikalno-kemijski parametri,
onesnaževala s prednostnega seznama in druga posebna onesnaževala, ki so določena
kot relevantna za Republiko Slovenijo. Od bioloških elementov so bili v program vključeni
fitobentos in makrofiti, bentoški nevretenčarji in ribe. Fitoplankton za slovenske reke ni
relevanten, zato v program ni bil vključen. Na vseh merilnih mestih so se merili tudi
hidrološki parametri, ali pa so bili ocenjeni na osnovi najbližjih relevantnih hidroloških
postaj. Pogostost meritev za nadzorno spremljanje stanja je razvidna iz preglednice
(Preglednica 2-24).
V operativni monitoring so bili vključeni tisti fizikalno-kemijski elementi kakovosti, s
katerimi je VT obremenjeno, in tisti biološki elementi kakovosti, ki se najbolje odzivajo na
posamezne obremenitve. To so bili največkrat bentoški nevretenčarji, ki kažejo organsko
obremenitev in hidromorfološko spremenjenost, ter fitobentos in makrofiti za oceno
organske obremenitve in obremenitve s hranili. Izmed posebnih onesnaževal, ki so
sestavni del ocene ekološkega stanja, ter prednostnih in prednostno nevarnih snovi, ki
služijo za oceno kemijskega stanja, so bila v program vključena tista, ki se glede na
Uradne evidence ARSO o emisijah snovi in toplote v vodno okolje odvajajo v VT ali
povodje. Pogostost vzorčenj in analiz za operativni monitoring je razvidna iz preglednice
(Preglednica 2-25). Izjema so pesticidi s seznama prednostnih snovi, katerih analize so se
v programu monitoringa rek izvajale le v obdobju uporabe teh sredstev (od aprila do
avgusta), in ne 12-krat na leto, kot to zahteva vodna direktiva.
104
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Jezera in zadrževalniki
V obdobju od 2006 do 2008 so bila v program spremljanja kakovosti jezer vključena vsa
jezera, zadrževalniki in rečne akumulacije s površino nad 0,5 km2, ki so po Pravilniku o
določitvi in razvrstitvi VTPV samostojna VT. Na VO Donave so bila v program spremljanja
stanja jezer in zadrževalnikov vključena Blejsko, Bohinjsko, Cerkniško, Velenjsko,
Šmartinsko, Slivniško, Perniško, Gajševsko, Ledavsko, Ormoško in Ptujsko jezero. Na VO
Jadranskega morja pa zadrževalniki Klivnik, Mola in Vogršček. Med naštetimi VT so
naravna le Blejsko, Bohinjsko in Cerkniško jezero. Presihajoče Cerkniško jezero ima več
značilnosti rek kot stalnih jezer, zato je bilo vključeno v program spremljanja stanja rek.
Tudi ocena stanja je določena po kriterijih in metodologijah, ki veljajo za reke. Ostala VT,
vključena v program monitoringa kakovosti jezer, z izjemo umetnega Velenjskega jezera,
spadajo med MPVT.
Mrežo vzorčnih mest na naštetih jezerih in zadrževalnikih sestavljajo merilna mesta, ki so
določena kot točke na površini posameznega jezera oz. zadrževalnika, kjer poteka
vzorčenje integriranih vzorcev po globinski vertikali, in dodatna merilna mesta na
posameznih odsekih litorala.
Splošni problem naravnih in umetnih jezer zmernega pasu na karbonatni geološki podlagi
je prekomerna obremenitev s hranilnimi snovmi ali evtrofikacija, zato se je v vseh jezerih
in zadrževalnikih spremljalo stanje hranilnih snovi in ostalih podpornih fizikalno-kemijskih
parametrov, pomembnih za jezera. Med biološkimi elementi kakovosti se je spremljalo
predvsem stanje fitoplanktona, ki je najobčutljivejši indikator trofičnih razmer, opravile pa
so se tudi analize fitobentosa in makrofitov ter bentoških nevretenčarjev, slednjih kot
indikatorjev hidromorfološke spremenjenosti obale. Med kemijskimi parametri, ki
vključujejo prednostne in prednostno nevarne snovi, in med posebnimi onesnaževali, se je
spremljalo tiste snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da se odvajajo na prispevno površino
posameznega zadrževalnika, ali so rezultati monitoringa v preteklih letih opozarjali na
onesnaževanje.
V Blejskem in Bohinjskem jezeru se v obdobju 2005–2008 parametrov kemijskega stanja
ni spremljalo, ker po uradnih evidencah ARSO o emisijah snovi iz točkovnih virov in glede
na oceno obremenitev iz razpršenih virov onesnaženj iz kmetijstva (Bremec in Pintar), ni
emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi na prispevnem območju teh VT. Iz istega
razloga se tudi ni spremljalo parametrov kemijskega stanja v zadrževalnikih Klivnik, Mola
in Vogršček.
Morje
V merilno mrežo monitoringa morja je bilo v obdobju 2006–2008 vključenih pet merilnih
mest. Nadzorno spremljanje stanja je bilo izvedeno v letih 2007 in 2008 na VT Jadransko
morje (merilno mesto CZ) in dveh VT obalnega morja, in sicer na VT Morje Žusterna–
Piran (merilno mesto F) in na VT Morje Piranski zaliv (merilno mesto MA). Nadzorno
spremljanje stanja je zaradi večje zanesljivosti ocene stanja potekalo dve leti. Obratovalno
spremljanje stanja je bilo izvedeno na VT Morje Lazaret–Ankaran (merilno mesto DB2) ter
na VT Koprski zaliv (merilno mesto K), ki spada med MPVT. Zaradi del, ki še potekajo na
VT Škocjanski zatok, to VT ni bilo uvrščeno v program monitoringa.
105
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V okviru nadzornega monitoringa so bili v program vključeni splošni fizikalno-kemijski
parametri, prednostne snovi in posebna onesnaževala. Od bioloških elementov kakovosti
so bili v program nadzornega spremljanja stanja vključeni fitoplankton, makrofitske alge in
bentoški nevretenčarji mehkega dna. Pogostost analiz v okviru nadzornega monitoringa je
razvidna iz preglednice (Preglednica 2-24).
V okviru obratovalnega spremljanja stanja so bili v program vključeni splošni fizikalnokemijski parametri, nekatera posebna onesnaževala in nekatere prednostne snovi. Od
bioloških elementov kakovosti se je na vseh merilnih mestih spremljalo fitoplankton, v
Koprskem zalivu pa tudi bentoške nevretenčarje. Pogostost analiz v okviru obratovalnega
monitoringa je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-25).
Vzorčenje kemijskih elementov kakovosti morja in fitoplanktona je potekalo po globinskih
vertikalah. V skladu z izbrano metodologijo so se vzorci analizirali po izbranih globinah
(npr. splošni fizikalno-kemijski parametri) ali iz integriranega vzorca (npr. prednostne
snovi in posebna onesnaževala). Za makrofitske alge in bentoške nevretenčarje so bila
določena dodatna vzorčna mesta, ki predstavljajo območja v obalnem pasu.
2.3.1.3 Ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda
Ocena kemijskega stanja površinskih voda
Kriterije za oceno kemijskega stanja površinskih voda določa Uredba o stanju površinskih
voda (Uradni list RS, št. 14/09). Okoljski standardi kakovosti so določeni kot letna
povprečna vrednost parametra (v nadaljnjem besedilu LP-OSK). VTPV ima dobro kemijsko
stanje, če letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot
aritmetična srednja vrednost koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta,
na nobenem od merilnih mest ni večja od LP-OSK, ki je določena za parameter.
Za oceno kemijskega stanja površinskih voda so bili upoštevani vsi podatki od leta 2006
do 2008, ki imajo meje zaznavnosti (LOD) nižje ali enake od okoljskih standardov
kakovosti (LP-OSK). Parametri, za katere so bili LOD višji od OSK, v oceno niso bili
vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene kemijskega stanja površinskih voda izključeni
parametri: trifluralin, tributilkositrove spojine, klorpirifos ter vsota benzo(ghi)perilena in
indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2007 tributilkositrove spojine ter vsota benzo(ghi)perilena
in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2008 pa vsota benzo(ghi)perilena in indeno (1,2,3-cd)
pirena.
V prvi fazi je bilo določeno kemijsko stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do
2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena kemijskega stanja za VT v triletnem
obdobju. Ob vsaki oceni kemijskega stanja je podana tudi raven zaupanja ocene
kemijskega stanja, v skladu s kriteriji, navedenimi v preglednici (Preglednica 2-30).
Kemijsko stanje površinskih voda je za obdobje od 2006 do 2008 prikazano v spletnem
pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda)
in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 13: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v
obdobju od leta 2006 do 2008).
106
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Od skupno 121 VTPV na VO Donave, dve VT (2 %) ne dosegata dobrega stanja (Slika 2—
41). To sta VT Sava Vrhovo–Boštanj in VT Krka Soteska–Otočec. Vseh ostalih 119 VT (98
%) ima dobro kemijsko stanje. Vzrok za slabo kemijsko stanje na VT Sava Vrhovo–Boštanj
je presežen standard za živo srebro. Ugotovljeno je bilo, da povišane koncentracije živega
srebra izvirajo iz pritoka Boben, ki se v Savo izliva pod Hrastnikom. Na VT Krka Soteska–
Otočec pa je določeno slabo kemijsko stanje zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovih
spojin. Ugotovljeno je bilo, da se je tributilkositrov klorid uporabljal v poskusni proizvodnji
enega izmed obratov v Novem mestu, katerega odpadne vode so speljane na čistilno
napravo. Praznjenje čistilne naprave je povzročilo prekomerno onesnaževanje Krke s
tributilkositrovimi spojinami. Tributilkositrove spojine se v tamkajšnji proizvodnji ne
uporabljajo več, na merilnem mestu Krka Otočec pa se monitoring teh spojin še naprej
izvaja.
Slika 2—41: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Donave
Na VO Jadranskega morja je bilo od skupno 34 VTPV kemijsko stanje določeno za 33 VT
(iz monitoringa je bil izključen Škocjanski zatok). Pet VT ima slabo kemijsko stanje (15 %)
(Slika 2—42), vsa VT s slabim kemijskim stanjem spadajo v kategorijo morje. Razlog za
slabo kemijsko stanje VT morja je preseganje okoljskega standarda kakovosti za
tributilkositrove spojine (LP-OSK je 0,0002 µg/L). To so snovi, ki se uporabljajo kot
premazi za zaščito ladij proti preraščanju z algami.
Slika 2—42: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Jadranskega morja
107
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocena ekološkega stanja površinskih voda
Za ovrednotenje ekološkega stanja VTPV so uporabljeni kriteriji iz Uredbe o stanju
površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Pravilnika o monitoringu stanja površinskih
voda (Uradni list RS, št. 10/09).
VTPV razvrščamo v pet razredov ekološkega stanja: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in
zelo slabo. Ekološko stanje je bilo ovrednoteno z biološkimi elementi kakovosti, s
podpornimi splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi kakovosti in posebnimi onesnaževali.
Pri kombiniranju elementov za razvrstitev VT je bilo uporabljeno pravilo »slabše določi
stanje«. Ob vsaki oceni ekološkega stanja je podana tudi raven zaupanja.
Za MPVT rek, ki se jim zaradi rabe kategorija ne spremeni, je bilo ocenjeno, ali dosegajo
dober ekološki potencial ali ne. Pri tem je bilo uporabljeno pravilo, da je za modul
hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost mejna vrednost med dobrim in
zmernim ekološkim potencialom enaka mejni vrednosti med zmernim in slabim ekološkim
stanjem izhodiščnega tipa reke. Za modula saprobnost in trofičnost pa so bili uporabljeni
enaki kriteriji, kot za naravna VT rek.
Ocena ekološkega potenciala za MPVT kategorije jezer in morja ni podana, ker metode
vrednotenja še niso razvite.
V oceni ekološkega stanja oz. ekološkega potenciala so bili upoštevani:
- Biološki elementi kakovosti:
- REKE: za ovrednotenje ekološkega stanja VT rek sta bila uporabljena dva biološka
elementa kakovosti: bentoški nevretenčarji ter fitobentos in makrofiti. V okviru
nadzornega monitoringa je bilo na rekah izvedeno tudi vzorčenje rib, vendar te v
oceni ekološkega stanja niso bile upoštevane, saj metodologija za ocenjevanje
ekološkega stanja na osnovi rib še ni izdelana. Metodologije in kriteriji za določitev
ekološkega stanja rek z biološkimi elementi so bile uporabljene za razvrstitev VT rek
in za Cerkniško jezero, ki po ekološkem tipu spada med reke.
VT so razvrščena po treh modulih: trofičnost, saprobnost in hidromorfološka
spremenjenost/splošna degradiranost (vsa VT po tem modulu še niso razvrščena,
saj za vse ekološke tipe rek še ni razvitih metod vrednotenja).
- JEZERA/ZADRŽEVALNIKI: za ovrednotenje ekološkega stanja VT jezer so bili
uporabljeni trije biološki elementi kakovosti: fitoplankton, bentoški nevretenčarji ter
fitobentos in makrofiti. Metode vrednotenja in kriteriji so bili uporabljeni za
razvrstitev dveh VT jezer, za Blejsko in Bohinjsko jezero. Stanje VT jezer je glede na
obremenitve ovrednoteno po dveh modulih: trofičnost in hidromorfološka
spremenjenost.
Za zadrževalnike, ki so določeni kot MPVT, metode vrednotenja ekološkega
potenciala še niso razvite.
- MORJE: za ovrednotenje ekološkega stanja VT morja so bili uporabljeni trije
biološki elementi; in sicer fitoplankton, makrofitske alge za skalnati tip dna in
bentoški nevretenčarji za sedimentni tip dna.
- Splošni fizikalno-kemijski elementi:
- REKE: BPK5 in vsebnost nitratov;
- JEZERA: vsebnost kisika v hipolimniju;
- MORJE: mejne vrednosti za fizikalno-kemijske parametre še niso določene.
108
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- Posebna onesnaževala:
V oceni so bili upoštevani vsi rezultati meritev parametrov iz priloge 8 Uredbe o
stanju površinskih voda, ki imajo meje detekcije (LOD) nižje ali enake od okoljskih
standardov kakovosti (LP-OSK). Parametri, za katere so bili LOD višji od OSK, v
oceno niso bili vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene glede na posebna
onesnaževala izključeni parametri cianid, n-heksan in kobalt, za leto 2007 cianid in
n-heksan, za leto 2008 pa cianid. V prvi fazi je bilo določeno stanje za posamezno
leto v obdobju od 2006 do 2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena za
triletno obdobje.
Za oceno hidromorfoloških elementov trenutno še ni kriterijev, zato ti v oceni ekološkega
stanja še niso upoštevani. Prav tako še niso razvite metode za vrednotenje somornice in
UVT.
Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja ocene stanja je prikazana na
karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 14: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven
zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008) in v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Monitoring
bioloških elementov kakovosti, ki večinoma določajo končno oceno ekološkega stanja, se
je v skladu z vodno direktivo začel izvajati šele v letu 2006. Zaradi majhnega števila
podatkov je raven zaupanja ocene ekološkega stanja v mnogih primerih nizka. Za
prihodnje načrte upravljanja bo ob ustreznih monitoring programih na voljo več podatkov,
s tem pa se bo zvišala tudi raven zaupanja. Poleg tega bo v prihodnje vse metode
razvrščanja treba interkalibrirati tudi na evropski ravni in s tem potrditi v prvem načrtu
določeno ekološko stanje ter povečati raven zaupanja.
Od 121 VTPV na VO Donave, so bila v razrede ekološkega stanja razvrščena 103 VTPV, za
8 MPVT pa je bilo ocenjeno, ali dosegajo dober ekološki potencial ali ne. Ocene kažejo, da
54 VT (45 %) ne dosega ciljev, ki so določeni v vodni direktivi. Dve VT (2 %) sta
razvrščeni v zelo slabo stanje (Kamniška Bistrica Študa–Dol in Cerkniščica), šest v slabo (5
%) in 38 (31 %) v zmerno stanje, 8 MPVT (7 %) pa v zmeren ali slabši ekološki potencial.
Ostalih 57 VT (47 %) dosega okoljske cilje, 50 (41 %) jih je razvrščeno v dobro, 7 (6 %)
pa v zelo dobro ekološko stanje. Doseganje dobrega ekološkega stanja oz. dobrega
ekološkega potenciala VTPV na VO Donave je prikazano na sliki (Slika 2—43).
Slika 2—43: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega potenciala (EP)
VTPV na VO Donave
109
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VT Ložnica ni bilo ocenjeno, saj nima določenega ekološkega tipa in s tem mejnih
vrednosti za razrede ekološkega stanja. Prav tako niso bila razvrščena štiri UVT in pet
MPVT jezer, za katere še ni razvitih metod vrednotenja ekološkega potenciala.
Na VO Jadranskega morja je bilo od 34 VTPV v razrede ekološkega stanja razvrščenih 27
VTPV, za eno MPVT pa je bilo ocenjeno, ali dosega dober ekološki potencial ali ne. Ocene
kažejo, da 5 VT (15 %) ne dosega ciljev, ki so določeni v vodni direktivi. Eno VT (3 %) je
razvrščeno v slabo in 3 (9 %) v zmerno stanje, 1 MPVT (3 %) pa ima zmeren ali slabši
ekološki potencial. Ostalih 23 VT (67 %) dosega okoljske cilje, 19 (56 %) jih je razvrščeno
v dobro, 4 (11%) pa v zelo dobro ekološko stanje. Doseganje dobrega ekološkega stanja
oz. dobrega ekološkega potenciala VTPV na VO Jadranskega morja je prikazano na sliki
(Slika 2—44). V razrede ekološkega stanja oz. ekološkega potenciala niso bila razvrščena
MPVT zadrževalnikov in morja, za katera še ni razvitih metod vrednotenja.
Slika 2—44: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega potenciala (EP)
VTPV na VO Jadranskega morja
Na VO Donave je največ VT razvrščenih v zmerno ali slabše stanje zaradi bioloških
elementov kakovosti, sledijo posebna onesnaževala in nato splošni fizikalno-kemijski
elementi. Dostikrat se tudi zgodi, da slabo stanje pokažeta dva elementa kakovosti. Med
jezeri je Bohinjsko jezero doseglo zelo dobro stanje, ekološko stanje Cerkniškega jezera je
bilo ocenjeno kot dobro, stanje Blejskega jezera pa kot zmerno. Stanje Blejskega jezera je
bilo najslabše ovrednoteno po modulu trofičnost na osnovi fitoplanktona, ki je
najobčutljivejši biološki element za ugotavljanje preobremenjenosti jezer s hranili.
Na VO Jadranskega morja je prav tako največ VT razvrščenih v zmerno ali slabše stanje
zaradi bioloških elementov kakovosti, sledijo splošni fizikalno-kemijski elementi in nato
posebna onesnaževala.
Glede na vsebnost posebnih onesnaževal, je bilo na VO Donave od skupno 121 VT v
zmerno stanje razvrščenih 18 VT (13 rek in 5 zadrževalnikov), na VO Jadranskega morja
pa 1 VT; in sicer Koren (KARTOGRAFSKA PRILOGA 15: Ocena stanja površinskih voda
glede na vsebnost posebnih onesnaževal (PO) v obdobju od leta 2006 do 2008). Razlogi
za zmerno stanje odsekov rek na VO Donave so preseganja mejnih vrednosti za kovine,
halogenirane organske spojine (AOX), metolaklor, sulfat in poliklorirane bifenile. V
Šmartinskem, Ledavskem, Perniškem in Gajševskem jezeru mejne vrednosti presega
110
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
vsebnost metolaklora, v Velenjskem jezeru pa vsebnost sulfata, kobalta in molibdena ter v
letu 2007 tudi AOX. Na VO Jadranskega morja so bile mejne vrednosti presežene v
Korenu, in sicer za kovine, AOX, mineralna olja in anionaktivne detergente.
Raven zaupanja ocene kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda
Pri ocenah kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda je podana tudi t. i. raven
zaupanja ocene stanja VTPV, s katero glede na celovito poznavanje problematike
opredelimo verjetnost, da je ocena dejansko taka, kot jo izkazujejo podatki monitoringa.
Raven zaupanja ocene kemijskega in ekološkega stanja je opredeljena s tristopenjsko
lestvico: visoka, srednja ali nizka. Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zelo
zanesljiva. Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne
meritve, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena.
Raven zaupanja ocene kemijskega stanja
Kriteriji za posamezno raven zaupanja ocene kemijskega stanja so razvidni iz preglednice
(Preglednica 2-30). V primeru dobrega kemijskega stanja se raven zaupanja ocene
kemijskega stanja za posamezno VT v letu nanaša na najnižjo raven zaupanja za
posamezen parameter, v primeru slabega kemijskega stanja pa na tisti parameter, zaradi
katerega je VT v slabem stanju.
Preglednica 2-30: Kriteriji za raven zaupanja ocene kemijskega stanja površinskih voda in kriteriji
za raven zaupanja razvrščanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal
Raven zaupanja
ocene
Opis
kemijskega
stanja
Visoka
Ali:
- nobenih izpustov prednostnih snovi.
Ali je veljaven eden ali več od naslednjih kriterijev:
- pogostost vzorčenja je v skladu z vodno direktivo,
- meja detekcije analitske metode je enaka ali manjša od okoljskega
standarda, izraženega kot letna povprečna vrednost parametra,
- združevanje VT v skupine v skladu z vodno direktivo kaže verodostojne
rezultate.
Srednja
Veljaven je eden ali več od naslednjih kriterijev:
- pogostost vzorčenja ni v skladu z vodno direktivo,
- srednja stopnja zaupanja pri združevanju VT v skupine,
- okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost
parametra, se nahaja v območju merilne negotovosti letne povprečne
vrednosti parametra.
Nizka
Veljaven je eden ali več od naslednjih kriterijev:
- na razpolago ni podatkov monitoringa, emisije v vode pa so evidentirane,
- analiza pritiskov kaže, da dobro stanje ne more biti doseženo zaradi emisij.
111
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Raven zaupanja ocene ekološkega stanja
Raven zaupanja ocene ekološkega stanja je bila razvita ločeno za elemente kakovosti in
kategorije VT in določena s tistim elementom, na podlagi katerega je bila določena
končna ocena ekološkega stanja.
Biološki elementi kakovosti in splošni fizikalno-kemijski parametri
Kriteriji za raven zaupanja se delijo na osnovne in dodatne. Osnovni kriteriji so med seboj
enakovredni, dodatni kriteriji pa lahko še znižajo raven zaupanja, določeno na podlagi
osnovnih kriterijev.
Za vse biološke elemente so bili kriteriji za določitev ravni zaupanja enaki. Osnovni kriteriji
so bili: interkalibriranost metod vrednotenja, število podatkov in razpon stanj ekološke
kakovosti znotraj posameznega VT. Na podlagi dodatnih kriterijev se je raven zaupanja
npr. znižala, če je izračunana vrednost razmerja ekološke kakovosti (REK) od mejne
vrednosti odstopala za ≤ 0,05.
Najpomembnejši kriteriji za določitev ravni zaupanja za podporne splošne fizikalnokemijske elemente rek so bili število podatkov, obdobje upoštevanja podatkov in merilna
negotovost. Pri jezerih je bilo za splošni fizikalno-kemijski parameter, koncentracija kisika
v hipolimniju kot kriterij, upoštevano le število podatkov.
Posebna onesnaževala
Kriteriji za raven zaupanja razvrščanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih
onesnaževal so navedeni v preglednici (Preglednica 2-30). V primeru razvrstitve v dobro
stanje se raven zaupanja ocene glede na posebna onesnaževala za posamezno VT v letu
nanaša na najnižjo stopnjo zaupanja za posamezen parameter, v primeru zmernega
stanja pa na tisti parameter, na podlagi katerega je VT razvrščeno.
2.3.2 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA NA OBMOČJIH S
POSEBNIMI ZAHTEVAMI
Območja s posebnimi zahtevami so tista območja, za katera predpisi določajo dodatne
zahteve za varstvo voda. Med območja s posebnimi zahtevami tako spadajo:
vodovarstvena območja, območja kopalnih voda, občutljiva in ranljiva območja po
predpisih varstva okolja, območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in
morskih polžev, območja salmonidnih in ciprinidnih voda, zavarovana območja po
predpisih o ohranjanju narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda in
območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo.
Za nekatera od navedenih območij so določene tudi dodatne zahteve za monitoring. Na
teh območjih je zato poleg monitoringa ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda
ter količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda vzpostavljen dodatni monitoring; in
sicer:
- monitoring kakovosti površinskih virov pitne vode,
112
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- monitoring kakovosti kopalnih voda,
- monitoring kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib,
- monitoring kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev.
Programi monitoringov in ocene stanja na območjih, za katera so določeni dodatni kriteriji
glede stanja voda, so prikazani v nadaljevanju. Prikazano je tudi stanje površinskih voda
na območjih Nature 2000 in na območjih, občutljivih na evtrofikacijo.
2.3.2.1
Program monitoringa in kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib
Program monitoringa kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib
Izhodišče za izvajanje monitoringa kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib sta
Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št.
46/02) in Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje
sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 71/02). Navedena predpisa sta povzeta po
Direktivi 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra o kakovosti
sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib.
Monitoring kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib se izvaja na 13 odsekih
salmonidnih in 9 odsekih ciprinidnih območij, ki so bila glede na ihtiološke podatke
določena v letu 2005 s Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za
življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 28/05). Salmonidni in ciprinidni odseki
površinskih voda s pripadajočimi merilnimi mesti so razvidni iz karte (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 16: Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v obdobju od leta
2006 do 2008).
Način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa kakovosti določa Pravilnik o imisijskem
monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib. V obdobju 2006
do 2008 so se na vseh merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov s pogostostjo
12-krat letno določali fizikalni in kemijski parametri, ki so pomembni za življenje
sladkovodnih vrst rib (vsebnost raztopljenega kisika, pH-vrednost, suspendirane snovi,
BPK5, vsebnost fosforja, nitrita, fenolnih snovi, mineralnih olj, amonijaka, amonija,
prostega klora, cinka in bakra).
Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib
Kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi
rezultatov analiz vzorcev vode, ki se pridobijo z rednim in enakomernim mesečnim
vzorčenjem. Ocena kakovosti se izvede glede na priporočene in mejne vrednosti
parametrov, določene z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih
vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02). Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne
kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo
mejnim vrednostim, določenim v Uredbi.
113
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za oceno kakovosti salmonidnih in ciprinidnih voda so bili upoštevani podatki za obdobje
2006 do 2008. V prvi fazi je bila izdelana ocena za posamezno leto, nato pa je bila
pripravljena skupna ocena v triletnem obdobju. Skupna ocena za obdobje od 2006 do
2008 kaže, da je bila kakovost vode na vseh salmonidnih in ciprinidnih ustrezna. Ocena
kakovosti salmonidnih in ciprinidnih voda v obdobju od 2006 do 2008 je podana v
spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 16: Ocena kakovosti voda za
življenje sladkovodnih vrst rib v obdobju od leta 2006 do 2008).
Na VO Donave je bila najboljša kakovost ugotovljena na salmonidnem odseku Save
Bohinjke od izliva Mostnice do sotočja s Savo Dolinko ter na ciprinidnem odseku Kolpe od
izliva Lahinje do državne meje Božakovo. Na obeh navedenih odsekih je kakovost vode
ustrezala tako priporočenim kot mejnim vrednostim. Na ostalih odsekih je voda ustrezala
mejnim, ne pa tudi priporočenim vrednostim. Od priporočenih vrednosti so bile največkrat
presežene koncentracije nitrita, občasno amonija in amonijaka ter redko BPK5.
Na VO Jadranskega morja je bila najboljša kakovost ugotovljena na salmonidnem odseku
Soče od izvira do izliva Tolminke ter na ciprinidnem odseku Nadiže. Na obeh odsekih je
kakovost vode ustrezala tako priporočenim kot tudi mejnim vrednostim. Na ostalih
odsekih je voda ustrezala mejnim, ne pa tudi priporočenim vrednostim. Od priporočenih
vrednosti so bile največkrat presežene koncentracije nitrita, občasno amonija in amoniaka
ter redko BPK5.
2.3.2.2
Program monitoringa in kakovost kopalnih voda
Program monitoringa kakovosti kopalnih voda
Stara kopalna direktiva iz leta 1976 se je v Republiki Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko
so bile na površinskih vodah prvič določene kopalne vode – odseki, kjer se ljudje v večjem
številu tradicionalno kopajo. Na VO Donave je bilo določenih 12, na VO Jadranskega
morja pa 25 kopalnih voda.
Po upravljavskem vidiku se kopalne vode delijo na naravna kopališča in na kopalna
območja. Na naravnih kopališčih je spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavljal
upravljavec kopališča, na kopalnih območjih pa je monitoring higienske ustreznosti
izvajala ARSO.
Kakovost kopalne vode se je spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15. junija
do 31. avgusta na celinskih vodah in od 15. junija do 30. septembra na morju), na mestih
spremenljive kakovosti pa tedensko. V vzorcih vode so se opravile analize za fizikalnokemijske in mikrobiološke parametre v skladu z nacionalno oziroma evropsko zakonodajo.
Območja kopalnih voda in merilna mesta, na katerih je potekal monitoring, so razvidna iz
karte (KARTOGRAFSKA PRILOGA 17: Ocena kakovosti kopalnih voda v letu 2008).
114
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocena kakovosti kopalnih voda
Rezultati kakovosti kopalnih voda so podani glede na predpisano metodologijo stare
kopalne direktive. Ta pri vrednotenju upošteva rezultate analiz dveh mikrobioloških
parametrov (skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora) ter treh
fizikalno-kemijskih parametrov (fenoli, mineralna olja, detergenti) v času ene kopalne
sezone ter jih vrednoti glede na mejne (obvezujoče) in priporočene vrednosti. Kopalna
voda je razvrščena kot skladna s priporočenimi zahtevami, če vsaj 80 % vzorcev ene
kopalne sezone ustreza priporočenim vrednostim, za skladnost z mejnimi zahtevami pa je
ta vrednost 95 %. Kopalna voda, kjer v času kopalne sezone več kot 5 % vzorcev ne
ustreza predpisanim mejnim – obvezujočim vrednostim stare kopalne direktive, je
razvrščena kot neskladna. Ob majhnem številu vzorcev (pod 20 meritev) že vsako
preseganje mejne vrednosti povzroči poslabšanje kakovosti in uvrstitev kopalne vode v
razred neskladnih.
Rezultati analiz kopalnih voda v letih 2006–2008 kažejo, da konstantnega onesnaženja
kopalnih voda ni zaznati, saj se neskladnost kopalnih voda spreminja iz leta v leto. Podatki
spremljanja kakovosti kopalnih voda kažejo občasna preseganja mikrobioloških
parametrov, medtem ko kemijskega onesnaževanja ne zaznamo. Mikrobiološki parametri,
ki se analizirajo v okviru monitoringa, so indikatorji fekalnega onesnaževanja, ki pa se
pojavi le ob obilnejših padavinah in je kratkotrajno. Vzrok so lahko prelivi kanalizacijskega
sistema ob vdoru meteorne vode, lahko pa tudi površinska spiranja brežin ob močnih
nevihtah in nalivih. Kakovost kopalnih voda v Republiki Sloveniji v letu 2008 je prikazana
na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 17: Ocena kakovosti kopalnih voda v letu 2008) in v
spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda).
Na VO Donave je bilo največ neskladnih kopalnih voda določenih leta 2006, in sicer kar 3
od 12, kar predstavlja 25 %, v nadaljnjih letih pa se je kakovost izboljšala (Slika 2—45).
Slabšo kakovost v celotnem obdobju se ugotavlja na reki Krki, saj je bilo kopalno območje
Straža neskladno v letih 2006 in 2007, območje Žužemberk pa v letih 2006 in 2008. V
času slabega vremena na neskladnih kopalnih vodah se tako na Krki kot tudi Kolpi
(Prelesje – kot leta 2008, Učakovci–Vinica leta 2006) ugotavlja kratkotrajno presežene
mejne vrednosti mikrobioloških parametrov, ki so pokazatelji fekalnega onesnaževanja.
Kakovost Blejskega in Bohinjskega jezera ter Šobčevega bajerja je zelo dobra, saj je v
obdobju 2006–2008 ustrezala celo priporočenim zahtevam stare kopalne direktive. Na
Cerkniškem jezeru, v kopalnem območju Dolenje jezero–Otok, se je tekom let ugotavljalo
vedno manj kopalcev, kljub temu da je voda po kakovosti primerna za kopanje. Jezero je
v poletnem času presahnilo ali pa količina vode kopanja sploh ni omogočala, zato to
območje v letu 2009 ni več namenjeno kopanju.
115
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
60
Delež kopalnih voda
(%)
50
40
skladna s priporočenimi
zahtevami
skladna z obvezujočimi
zahtevami
30
neskladna z obevzujočimi
zahtevami
20
10
0
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—45: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Donave v obdobju 2006–2008
Na VO Jadranskega morja je bila leta 2006 tako na celinskih kopalnih voda kot tudi na
kopalnih vodah na morju dosežena popolna skladnost. Največ neskladnih celinskih
kopalnih voda je bilo določenih v letu 2008, in sicer 3 kopalna območja od šestih (50 %) –
Soča v Kanalu in v Solkanu ter Idrijca v Bači pri Modreju (Slika 2—46). Neskladnost je bila
posledica povišanih vrednosti mikrobioloških parametrov zaradi obilnejših padavin.
Kakovost kopalnih voda na morju je zelo dobra, saj podatki kažejo, da poleg mejnih
vrednosti velik delež voda izpolnjuje tudi priporočene vrednosti direktive (Slika 2—47).
Voda je slabše kakovosti le ob nevihtah. Zaradi slabega vremena so bili septembra 2007
zadnji odvzeti vzorci na kopalnih območjih neskladni, enake kakovosti pa tudi prvi vzorec
leta 2008, odvzet na kopališču Hoteli morje. Ti neskladni vzorci so botrovali tudi
neskladnosti kopalnih voda (31,6 % leta 2007 in 5,3 % leta 2008) (Slika 2—47). V letu
2008 je bila neskladna le ena kopalna voda, vse ostale pa so izpolnjevale celo priporočene
vrednosti stare kopalne direktive.
80
70
a
d
o
v
h
i
)
ln
a %
p (
o
k
že
le
D
60
50
skladna s priporoč enimi
zahtevami
40
skladna z ob vezujočimi
zahtevami
30
20
10
0
2006
2007
Leto
2008
Slika 2—46: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Jadranskega morja v obdobju 2006–2008
116
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
100
90
Delež kopalnih voda
(%)
80
70
skladna s priporočenimi
zahtevami
60
50
skladna z obvezujočimi
zahtevami
40
neskladna z obevzujočimi
zahtevami
30
20
10
0
2006
2007
Leto
2008
Slika 2—47: Kakovost kopalnih voda na morju v obdobju 2006–2008
2.3.2.3
Program monitoringa in kakovost površinskih virov pitne vode
Program monitoringa površinskih voda, ki se uporabljajo za pitno vodo
Površinski viri se v Republiki Sloveniji uporabljajo le za vodooskrbo približno 3 %
prebivalcev, preostali delež pa predstavljajo podzemne vode. Prvi program monitoringa
kakovosti površinskih voda, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo (monitoring PVOPV),
je bil izdelan konec leta 2001 za petletno obdobje (2002–2006). Program je v tem
obdobju vseboval enajst površinskih virov pitne vode, med njimi tudi šest kraških izvirov,
kjer zaradi posebnosti hidrologije krasa medsebojno vplivajo površinski tokovi in
podzemna voda.
Z uveljavitvijo zahtev vodne direktive je bil program monitoringa posodobljen s podatki iz
registra vodnih povračil. V monitoring površinskih virov pitne vode je od leta 2007 dalje
vključenih šest površinskih virov: Ljubija, Hudinja, Bistrica, Kolpa, potok Podresnik in
Soča, ki v povprečju zagotavljajo več kot 100 m3 vode na dan in tako zadostijo zahtevam
vodne direktive.(KARTOGRAFSKA PRILOGA 18: Ocena kakovosti površinskih virov pitne
vode v obdobju od leta 2006 do 2008 glede na fizikalno-kemijske parametre). Kraški izviri
so vključeni v monitoring podzemnih voda. Kakovost površinskih virov pitne vode se
spremlja na mestu, kjer se voda odvzema za vodooskrbo, in še niso bili izvedeni nikakršni
postopki obdelave vode. To pomeni, da se s tem zagotavlja kontrola nad kakovostjo
»surove« vode.
Pogostost vzorčenja površinskih virov pitne vode ter zahtevane analize so bile v obdobju
2006–2008 določene na osnovi nacionalnih predpisov, ki so bili v letu 2009 novelirani.
Program spremljanja kakovosti teh virov je v letih 2007 in 2008 vključeval tudi zahteve
vodne direktive. Pregledana je bila baza podatkov o emisijah oz. preverjeni so bili podatki
o količinah prednostnih snovi in posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v VTPV, na katerem
117
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
se nahaja merilno mesto monitoringa PVOPV, preverjeni pa so bili tudi podatki o vnosu
snovi, ki se nadzorujejo na podlagi določb Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra
1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (v nadaljevanju direktiva o pitni
vodi). Na osnovi razpoložljivih podatkov in na osnovi števila oskrbovanih prebivalcev je
pogostost vzorčenja površinskih virov pitne vode znašala od 2- do 10-krat letno, v
program pa so bili vključeni:
- splošni fizikalno-kemijski parametri,
- težke kovine,
- onesnaženja (mineralna olja, cianidi, pesticidi, AOX, policiklični aromatski ogljikovodiki
(PAH), fenolne snovi),
- mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega
izvora, streptokoki fekalnega izvora, salmonela).
Ocena kakovosti površinskih voda, ki se uporabljajo za pitno vodo
Ocena kakovosti površinskih virov pitne vode v obdobju 2006–2008 je podana na osnovi
fizikalno-kemijskih parametrov, ki so bili spremljani v skladu z veljavno zakonodajo ter
zahtevami vodne direktive. Rezultati kažejo, da vsi obravnavani površinski viri pitne vode
glede na fizikalno-kemijske parametre, brez predhodne obdelave vode, dosegajo kakovost
po direktivi o pitni vodi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 18: Ocena kakovosti površinskih virov
pitne vode v obdobju od leta 2006 do 2008 glede na fizikalno-kemijske parametre in v
spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda)).
2.3.2.4
Program monitoringa in kakovost vode za življenje in rast morskih školjk
in morskih polžev
Program monitoringa kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in
morskih polžev
Spremljanje kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev je del
državnega imisijskega monitoringa kakovosti površinskih voda, ki poteka na treh gojiščih
užitne klapavice v skladu z Uredbo (Uradni list RS, št. 52/07) in Pravilnikom o monitoringu
kakovosti voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št.
71/02).
V program monitoringa kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev
v obdobju od leta 2006 do 2008 so bila vključena tri merilna mesta. Merilni mesti na
območju gojenja školjk v Sečovljah (0035) in na Debelem rtiču (0DB2) sta bili vključeni v
celotnem obdobju, merilno mesto v Strunjanu pa le v letu 2008, saj je bilo območje za
gojenje školjk v Strunjanu uradno določeno šele v letu 2007 (KARTOGRAFSKA PRILOGA
19: Ocena kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta
2006 do 2008).
118
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V programu so se s pogostostjo 4- do 12-krat letno spremljali splošni fizikalno-kemijski
parametri, halogenirane organske spojine, kovine v vodi ter kadmij in živo srebro v
sedimentu in v mesu školjk. V času od junija do oktobra so bile v program vključene tudi
analize toksičnega fitoplanktona.
Ocena kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev
Kakovost vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev se ugotavlja za vsako
leto posebej, na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim
vzorčenjem, in na podlagi analiz mesa morskih školjk na vsebnost kadmija in živega
srebra. Ocena kakovosti se izvede glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov,
določene z Uredbo o kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev (Uradni
list RS, št. 52/07). VT ali del VT je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno
obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim.
Za oceno kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev so bili
upoštevani podatki za obdobje od 2006 do 2008. V prvi fazi je bila izdelana ocena za
posamezno leto, nato pa je bila pripravljena skupna ocena za triletno obdobje. Ocene
kažejo, da je bila kakovost vode v vseh letih v obdobju od 2006 do 2008 ustrezne
kakovosti. Ocena kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v
obdobju od leta 2006 do 2008 je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 19: Ocena
kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta 2006 do
2008 in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih
in podzemnih voda).
2.3.2.5
Kakovost vode na območjih Nature 2000
Na območjih Nature 2000 se izvaja monitoring kemijskega in ekološkega stanja
površinskih voda v skladu z vodno direktivo. Posebnih oz. dodatnih zahtev glede stanja
voda na teh območjih ni določenih, zato je stanje voda na teh območjih prikazano v
skladu z merili za oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. Ocena stanja
voda na območjih Nature 2000 je prikazana na kartah v prilogi:
- KARTOGRAFSKA PRILOGA 20: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od
leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda,
- KARTOGRAFSKA PRILOGA 21: Ocena ekološkega stanja površinskih voda v obdobju od
leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda.
2.3.2.6
Kakovost vode na območjih, občutljivih zaradi evtrofikacije
Ekološko stanje površinskih voda na območjih, občutljivih na evtrofikacijo, je razvidno iz
karte (KARTOGRAFSKA PRILOGA 22: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven
zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja, občutljiva na evtrofikacijo).
119
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.3.2.7
Kakovost vode na ranljivih območjih, določenih v skladu z Direktivo
Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
V skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (v nadaljevanju nitratna direktiva) je kot
ranljivo območje določeno celotno ozemlje Republike Slovenije. O izvajanju nitratne
direktive, vključno z natančnimi rezultati in analizami monitoringa kakovosti površinskih in
podzemnih voda, je Republika Slovenija Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) poročala v
Poročilu Slovenije na podlagi 10. člena nitratne direktive, ki se nanaša na varstvo voda
pred onesnaženjem zaradi nitratov iz kmetijskih virov (julij 2008) in je na voljo na spletnih
straneh MOP:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nd_p
orocilo04_07.pdf.
2.3.3 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPodV
Namen spremljanja stanja podzemnih voda je določitev kemijskega in količinskega stanja
VTPodV v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09).
Podrobnejša opredelitev in opis merilnih mest, pregled vzorčenja, izbor parametrov,
pogostost meritev in ocena stanja je razvidna iz programov monitoringov in poročil o
količinskem in kemijskem stanju podzemnih voda (www.arso.gov.si/vode).
2.3.3.1 Program monitoringa in ocena kemijskega stanja podzemnih voda
Vrste mrež monitoringov
Zahteve glede monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda ureja Pravilnik o
monitoringu podzemnih voda, ki določa način in obseg izvajanja monitoringa. Program
monitoringa kemijskega stanja podzemne vode se v skladu z vodno direktivo deli na
nadzorni in operativni monitoring.
Nadzorni monitoring
Nadzorni monitoring se izvaja z namenom zagotavljati skladen in izčrpen pregled
kemijskega stanja podzemne vode v vsakem povodju oz. porečju in da se zazna pojav
dolgoročnih trendov naraščanja vsebnosti onesnaževal, ki jih povzroči človek. Nadzorni
monitoring se izvaja tudi zato, da se dopolni in validira ocena vplivov v skladu s 5. členom
in prilogo II – vodne direktive. V nadzornem monitoringu je treba spremljati osnovne
fizikalno-kemijske parametre (vsebnost kisika, pH, električno prevodnost, nitrat in amonij)
ter tiste parametre, zaradi katerih obstaja tveganje, da VT morda ne bo doseglo dobrega
stanja.
120
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Operativni monitoring
Operativni monitoring se izvaja v času med dvema NUV, z namenom določitve kemijskega
stanja tistih vodnih teles, za katera je bilo ugotovljeno, da so ogrožena, in z namenom
ugotovitve kakršnega koli dolgoročnega trenda naraščanja koncentracij katerega koli
onesnaževala, ki ga povzroči človek. V tem času je torej pozornost usmerjena predvsem
na tista VT, za katere je analiza tveganja ugotovila, da v predpisanem roku ne bodo
dosegla okoljskih ciljev. Spremlja se tudi učinkovitost ukrepov na ogroženih območjih. V
Republiki Sloveniji so v operativni monitoring stalno vključena tudi VTPodV z vodonosniki z
visoko ranljivostjo in hitrim razširjanjem onesnaževanja, kot so na primer vodonosniki s
kraško poroznostjo, občasno pa tudi VTPodV z vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo.
Vsako leto spremljamo tudi stanje podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih, ki so
pomemben vir pitne vode.
Program monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda
Mreža merilnih mest
Državni monitoring kakovosti podzemnih voda se v Republiki Sloveniji izvaja od leta 1987.
V obdobju 2006–2008 so bili programi monitoringov pripravljeni tako, da se je lahko
določilo kemijsko stanje VTPodV. Temu cilju se je morala prilagoditi predvsem mreža
merilnih mest, ki naj bi bila v čim večji meri reprezentativna za celotno VT.
Izhodišče za zasnovo mreže merilnih mest so bili konceptualni modeli VTPodV, kot jih je
izdelal GeoZS. Mreža merilnih mest se je za posamezno VT načrtovala glede na
hidrogeološke značilnosti vodonosnikov, glede na problematiko onesnaženja in primernost
objekta. Merilna mesta so bila določena v čim bolj izdatnih in zveznih vodonosnikih, kjer
se spremljajo vplivi glavnih virov onesnaženja. Zaradi ohranitve zveznosti podatkovnega
niza so bila ob izpolnjevanju omenjenih pogojev v programu monitoringa v čim večji meri
ohranjena obstoječa merilna mesta.
V letu 2006 je potekal operativni monitoring na 15 od skupno 21 VTPodV, od tega na 12
VT v povodju Donave in na vseh 3 VT na VO Jadranskega morja. V letu 2007 se je mreža
merilnih mest razširila na vseh 21 VTPodV, prvič pa se je na vseh VT izvajal program
nadzornega monitoringa. V letu 2008 se je nadaljeval nadzorni monitoring na vseh
merilnih mestih, vendar z nižjo pogostostjo vzorčenja. Nadzorni monitoring se je dve leti
zapored izvajal zaradi večje zanesljivosti ocene kemijskega stanja predvsem na tistih VT,
ki so bila v monitoring vključena šele z letom 2007. Mreža merilnih mest za spremljanje
kemijskega stanja podzemne vode, ki jo sestavljajo črpališča pitne vode, črpališča za
tehnološko vodo, zasebni vodnjaki, avtomatske merilne postaje, vrtine in izviri, je
prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 23: Mreža merilnih mest za spremljanje
kemijskega stanja podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008).
121
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Elementi kakovosti in pogostost meritev
Pogostost vzorčenja na aluvialnih ter na kraških in razpoklinskih vodonosnikih je bila v
letih 2006 in 2007 od 2- do 4-krat letno, v letu 2008 pa 2-krat letno. Z višjo pogostostjo
vzorčenja so bila v program vključena merilna mesta, ki so pomembna za oskrbo s pitno
vodo (vodnjaki črpališč ali objekti na vodovarstvenih območjih v neposredni bližini
črpališč) in tista merilna mesta, ki so čezmerno obremenjena z onesnaževali. Na globokih
vodonosnikih in globljih vrtinah avtomatskih merilnih postaj se je vzorčevalo 1-krat letno.
V vzorcih je bilo analiziranih od 50 do 160 parametrov, odvisno od problemov, ki so se v
preteklih letih pokazali v okviru monitoringa. Minimalni izbor je obsegal osnovne fizikalnokemijske parametre ter kovine in metaloide. V nadzornem monitoringu v letu 2007 pa je
bil na vseh merilnih mestih izveden program, ki je obsegal najširši nabor parametrov
(okoli 160 parametrov). Glavne skupine analiziranih parametrov so sledeče:
- temeljni fizikalno-kemijski parametri,
- skupinski parametri onesnaženja (mineralna olja, PCB idr.),
- kovine in metaloidi,
- pesticidi (organoklorni, triazinski, organofosforni idr.),
- lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki (LHCH) in
- benzen in njegovi derivati.
Ocena kemijskega stanja podzemnih voda
Način ocenjevanja kemijskega stanja podzemne vode in vrednosti praga
Kemijsko stanje podzemnih voda je bilo ocenjeno v skladu z Uredbo o stanju podzemnih
voda (Uradni list RS, št. 25/09), kjer se kemijsko stanje ugotavlja na podlagi:
- preseganja standardov kakovosti in vrednosti praga,
- učinkov vdora slane vode ali drugih vdorov v VTPodV,
- koncentracij onesnaževal, ki povzročajo poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja
površinskih voda, ki so povezane z VTPodV in škodljivo vplivajo na vodne ter kopenske
ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni.
VTPodV je bilo ocenjeno z dobrim kemijskim stanjem, če:
- je bila kemijska sestava podzemne vode takšna, da na nobenem merilnem mestu letna
aritmetična srednja vrednost nobenega izmed parametrov podzemne vode ni presegla
standardov kakovosti in/ali vrednosti praga,
- koncentracije onesnaževal ne:
- izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v VTPodV,
- poslabšajo ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, ki so
povezane z VTPodV,
- poškodujejo vodnih in kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od
VTPodV.
V kolikor je VT ustrezalo vsem zahtevam iz druge alineje prejšnjega odstavka, vrednost
standarda kakovosti oz. vrednost praga pa je bila presežena na enem ali več merilnih
mestih, je bil izveden test t. i. splošne ocene kemijskega stanja. S testom splošnega
ugotavljanja kemijskega stanja VTPodV kot celote je bil ocenjen obseg VTPodV s
122
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
preseženimi standardi kakovosti in vrednostmi praga. Sprejemljivo preseganje standardov
kakovosti oz. vrednosti praga je bilo do 30 % obsega celotnega VT. V kolikor je
preseganje večje, je bilo za VTPodV ocenjeno slabo kemijsko stanje.
Parametri, za katere so bili z Uredbo o stanju podzemne vode določeni standardi
kakovosti in vrednosti praga, ki razmejujejo dobro oz. slabo kemijsko stanje podzemne
vode, so razvidni iz preglednic (Preglednica 2-31, Preglednica 2-32).
Preglednica 2-31: Standardi kakovosti kemijskega stanja podzemnih voda
Parameter
Enota
Nitrati
Posamezni pesticid ter njegovi relevantni(1) razgradni produkti
mg
NO
/L
µg/L
Standard
kakovosti
50
0,1 (2)
Vsota vseh izmerjenih pesticidov in njihovih relevantnih
razgradnih produktov(3)
µg/L
0,5
(1)
Relevantni razgradni produkti so relevantni razgradni produkti pesticidov v skladu s predpisi, ki urejajo
registracijo fitofarmacevtskih sredstev (registracijo ali dajanje v promet).
(2)
Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid. Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je
vrednost parametra 0,030 μg/L.
(3)
Vsota pesticidov in njihovih relevantnih razgradnih produktov: organoklorni, triazinski, organofosforni
pesticidi, derivati fenoksi ocetne kisline, derivati sečnine (podrobneje so določeni v programu monitoringa
kakovosti podzemne vode).
Preglednica 2-32: Vrednosti praga kemijskega stanja podzemnih voda
Parameter
Diklorometan
Tetraklorometan
1,2-Dikloroetan
1,1-Dikloroeten
Trikloroeten
Tetrakloroeten
Vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov
Enota
(1)
µg/L
µg/L
µg/L
µg/L
µg/L
µg/L
µg/L
Standard
kakovosti
2
2
3
2
2
2
10
1
Triklorometan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, difluoroklorometan, diklorometan,
tetraklorometan, triklorofluorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroeten, trikloroeten, tetrakloroeten, 1,1dikloroetan, 1,2-dikloroetan, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan.
Vrednosti praga so na ravni države določene v Uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni
list RS, št. 25/09). Parametri, za katere so bile določene vrednosti praga, so bili izbrani
glede na probleme, ki se lokalno pojavljajo v podzemnih vodah v Republiki Sloveniji, niso
pa razlog za tveganje, da VTPodV do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja. Pri
določitvi parametrov vrednosti praga je bil upoštevan minimalni seznam snovi iz Priloge II,
del B Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za
trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS. Podlaga za določitev vrednosti praga je
varstvo oz. raba podzemne vode kot vira pitne vode, zato so bili kot standardi v večji meri
privzete mejne vrednosti za pitno vodo ali strožje.
123
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocena kemijskega stanja podzemne vode
V prvi fazi je bilo določeno kemijsko stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do
2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena kemijskega stanja za VT v triletnem
obdobju. Ob skupni oceni za triletno obdobje je v skladu s kriteriji, navedenimi v
preglednici (Preglednica 2-33), podana tudi raven zaupanja ocene kemijskega stanja.
Kemijsko stanje podzemnih voda za obdobje 2006–2008 je določeno za vseh 21 VT in je
prikazano v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa
površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 24: Ocena
kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008).
Skupna ocena kemijskega stanja podzemne vode kaže, da so zaradi intenzivnih človekovih
dejavnosti najbolj obremenjena VT v severovzhodnem delu Republike Slovenije, ki imajo
pretežno medzrnsko poroznost. Splošna ugotovitev je, da je podzemna voda bolj
obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna
voda v vodonosnikih z razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih
dejavnosti so najbolj obremenjena VT v severovzhodnem delu Republike Slovenije; in
sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo. Glede na triletni niz podatkov je
bilo z visoko ravnjo zaupanja določeno slabo kemijsko stanje za Savinjsko, Dravsko in
Mursko kotlino ter z nizko ravnjo zaupanja za Vzhodne Slovenske gorice. Podzemna voda
v Savinjski, Dravski in Murski kotlini je čezmerno obremenjena z nitrati ter pesticidi in
njihovimi razgradnimi produkti, v Savinjski in Murski kotlini pa tudi z lahkohlapnimi
halogeniranimi alifatskimi ogljikovodiki (tetrakloroeten). VT Vzhodne Slovenske gorice je
imelo slabo kemijsko stanje zaradi preseganja vsebnosti desetil-atrazina, ki je razgradni
produkt pesticida atrazina. Za ostala VT je bilo določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali
srednjo ravnjo zaupanja.
Na VO Donave na nobenem od VTPodV ni vplivov slane vode, prav tako se ne ugotavlja
vplivov podzemne vode na kemijsko stanje površinskih voda, kjer imata slabo stanje dve
VT, eno zaradi presežene vsebnosti živega srebra, drugo zaradi presežene vsebnosti
organokositrovih spojin. Izvor navedenih snovi je v odpadnih vodah iz industrije in ne v
podzemni vodi. Zato je bilo kemijsko stanje VTPodV ocenjeno na podlagi t. i. splošne
ocene, to je obsega VT, kjer so preseženi standardi kakovosti oziroma vrednosti praga.
Na VO Jadranskega morja prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo,
manjši aluvialni vodonosniki, na katerih ima mreža državnega monitoringa merilna mesta,
so znotraj VT Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota. Podzemna voda v kraških in
razpoklinskih vodonosnikih je bila vsa leta spremljanja stanja manj onesnažena od
podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih. Kemijsko stanje vseh treh VT na VO
Jadranskega morja je bilo v obdobju 2006–2008 ocenjeno kot dobro z visoko stopnjo
zaupanja. V tem obdobju je podzemna voda na vseh merilnih mestih ustrezala
standardom in vrednostim praga za podzemne vode, razen v letu 2006 na merilnem
mestu v Šempetru, kjer je bilo ugotovljeno preseganje vsebnosti nitratov. Morebitni vdor
slane vode, ki je zaradi lege in bližine morja možen le v VT 5019 – Obala in Kras z Brkini,
je bil preverjan preko vsebnosti kloridov, natrija in električne prevodnosti. Na osnovi
šestletnega spremljanja kakovosti podzemne vode se opažajo v črpališču pitne vode
Brestovica sezonska paralelna nihanja natrija in klorida (Slika 2—48). Vsebnosti so 5- do
20-krat višje kot na ostalih merilnih mestih tega VT, vendar so nižje od standardov za
124
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
pitno vodo in ne kažejo trendov naraščanja. Za ugotavljanje vpliva morske vode na
podzemno vodo bi bile potrebne dodatne raziskave.
70
60
Kloridi
Natrij
mg/L
50
40
30
20
10
0
ju
l. 0
3
no
0
v.
3
m
.0
ar
4
ju
l. 0
4
no
0
v.
4
m
.0
ar
5
ju
l. 0
5
no
0
v.
5
m
.0
ar
6
ju
l.0
6
no
0
v.
6
m
.0
ar
7
ju
l.0
7
no
0
v.
7
m
.0
ar
8
ju
l. 0
8
Slika 2—48: Vsebnosti klorida in natrija v podzemni vodi črpališča pitne vode Brestovica, VT 5019
Obala in Kras z Brkini, v obdobju 2003–2008
Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda
Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda je opredeljena s tristopenjsko
lestvico: visoka, srednja ali nizka. Kriteriji za posamezno raven so razvidni iz preglednice
(Preglednica 2-33). Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zelo zanesljiva.
Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve, s
katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena.
Preglednica 2-33: Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda
Raven zaupanja
ocene
Opis
kemijskega
stanja
Veljavni so naslednji kriteriji:
Visoka
- mreža merilnih mest je visoko reprezentativna glede na hidrogeološke
značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive,
- niz podatkov na neobremenjenih VT je minimalno 2 leti in na VT z
identificiranimi pritiski minimalno 5 let,
- povprečne vrednosti parametrov močno presegajo ali so močno pod
standardom kakovosti oz. vrednostjo praga,
- objekti za monitoring so tehnično primerni.
Veljavni so naslednji kriteriji:
Srednja
- mreža merilnih mest je srednje reprezentativna glede na hidrogeološke
značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive,
- niz podatkov na neobremenjenih VT je vsaj 1 leto in na VT z identificiranimi
pritiski vsaj 2 leti,
- povprečne vrednosti parametra so v območju standarda kakovosti oz.
vrednosti praga,
- objekti za monitoring imajo manjše tehnične pomanjkljivosti.
125
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Raven zaupanja
ocene
kemijskega
stanja
Nizka
Opis
Veljaven je eden ali več od naslednjih kriterijev:
- na razpolago ni podatkov monitoringa, emisije oz. pritiski pa so
evidentirani,
- mreža merilnih mest je nizko reprezentativna glede na hidrogeološke
značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive,
- niz podatkov na VT z identificiranimi pritiski manj kot 2 leti,
- objekti za monitoring so tehnično manj primerni.
Ocena trendov kemijskega stanja podzemnih voda
Trende onesnaževal v podzemni vodi se je ugotavljalo na nivoju VT in na nivoju merilnega
mesta. Trende se je ugotavljalo na tistih VT, ki so bila ocenjena s slabim kemijskim
stanjem in za katere je na voljo zadosti dolg niz podatkov. Dodatno se je trende
preverjalo tudi na VT Savska kotlina in Ljubljansko barje ter Krška kotlina, kjer se na
posameznih merilnih mestih ugotavlja preseganja standardov kakovosti ali vrednosti
praga in za kateri je prav tako na voljo zadosti dolg niz meritev. Statistično značilnost
trendov se je ugotavljalo z neparametričnim Spearmanovim razvrstitvenim korelacijskim
koeficientom r' s stopnjo zaupanja testa (α) = 0,05.
Podzemne vode
Na VO Donave rezultati monitoringa kakovosti podzemne vode v obdobju od leta 1998 do
leta 2008 kažejo statistično značilne trende upadanja koncentracij atrazina in njegovega
razgradnega produkta desetil-atrazina na VT: Savska kotlina in Ljubljansko barje,
Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina. Koncentracije nitratov na teh VT za
isto obdobje ne kažejo statistično značilnih trendov.
Na VO Jadranskega morja v obdobju od leta 1998 do leta 2008 na nobenem izmed VT ni
bil ugotovljen statistično značilen trend rasti oziroma zniževanja koncentracije
parametrov.
Posamezna merilna mesta
Statistično značilen trend zniževanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina je bil
ugotovljen na 14 merilnih mestih na VT Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska
kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina. Največ merilnih mest, kjer je ugotovljeno
zniževanje atrazina in desetil-atrazina, je na VT Dravska in Murska kotlina (Preglednica
2-34).
Statistično značilen trend upadanja koncentracije nitratov pa je bil ugotovljen na merilnih
mestih VT Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska in Murska kotlina. Na treh
merilnih mestih Dravske kotline pa je analiza trenda pokazala, da koncentracije nitratov
statistično značilno naraščajo.
126
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja ni bil ugotovljen ne statistično značilen trend rasti ne
zniževanja koncentracije parametrov na nobenem od merilnih mest.
Preglednica 2-34: Statistično značilni trendi kemijskega stanja podzemnih voda na
merilnih mestih v obdobju od leta 1998 do leta 2008
Šifra
VTPodV
1001
1002
3012
4016
↑
↓
Ime
VTPodV
Savska
kotlina in
Ljubljansk
o barje
Savinjska
kotlina
Dravska
kotlina
Murska
kotlina
trend naraščanja
trend zniževanja
Merilno mesto
Koteks–Zalog 0371
Zgornje Jarše D 0582
Podgorica 1991
Šempeter 0840
Gotovlje 0800
Levec VČ 1772
Medlog 1941
Tezno 0721
Rače 1250
Starše 2120
Brunšvik 1750
Šikole 1581
Kidričevo 2571
Lancova vas LP-1
Dornava 0370
Mali Segovci
Rankovci 3371
Lipovci 2271
Obdobje
monitoringa
1998–2008
1998–2005
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
1998–2008
Nitrati
Atrazin
↓
↓
↓
↓
Desetilatrazin
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↑
↑
↓
↓
↑
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
↓
2.3.3.2 Program monitoringa in ocena količinskega stanja podzemnih voda
Količinsko stanje podzemnih voda se določa na podlagi rezultatov monitoringa parametrov
količinskega stanja podzemnih voda po določilih Pravilnika o monitoringu podzemnih voda
(Uradni list RS, št. 31/09) in po postopkih ocenjevanja količinskega stanja v skladu z
Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09).
Monitoring parametrov podzemnih voda
Monitoring parametrov količinskega stanja se izvaja v celotnem obdobju veljavnosti NUV
zaradi spremljanja režima gladine oziroma količin podzemnih voda, da se ugotovi
količinsko stanje vseh VTPodV. Program monitoringa se izvaja na merilni mreži za
spremljanje globine do podzemne vode na VTPodV s prevladujočo medzrnsko poroznostjo
ter na merilni mreži za spremljanje vodostaja oziroma pretoka rek na VTPodV s
prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo. Zasnova merilnih mrež sledi
kriterijem prostorske reprezentativnosti, zveznosti opazovanj, ustreznosti objekta ter rabe
vode in rabe prostora.
127
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo medzrnsko poroznostjo
Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo medzrnsko poroznostjo je prikazana na
kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 25: Mreža merilnih mest za oceno
količinskega stanja podzemne vode v letu 2006).
Za oceno količinskega stanja podzemnih voda v letu 2006 (dopolnilno do 2008) je bilo po
hidrogeoloških kriterijih in kriteriju sklenjenosti časovnih nizov izbranih 88 reprezentativnih
merilnih mest, ki so na območju petih VTPodV, kjer prevladujejo vodonosniki oziroma
vodonosni sistemi z medzrnsko poroznostjo. Stopnja pokritosti VTPodV z merilno mrežo je
ocenjena na podlagi analize hidrogeološke homogenosti VT. Stopnja pokritosti VT je
slaba, kadar z merilnimi mesti nepokrite homogene hidrogeološke enote VT presegajo 75
% površine obravnavanega VTPodV. Pokritost VT je dobra, kadar je vsota teh deležev
nižja od 25 % površine obravnavanega VTPodV.
Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano
poroznostjo
Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo je
prikazana na kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 25: Mreža merilnih mest za
oceno količinskega stanja podzemne vode v letu 2006).
Na VO Donave merilna mreža za oceno količinskega stanja trinajstih VTPodV, s
prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo, vključuje 59 izbranih merilnih
mest površinskih voda za spremljanje višine vode in za meritev pretoka. Stopnja pokritosti
VTPodV z merilno mrežo je ocenjena z deležem pokritosti VTPodV s prispevnimi
površinami merilnih mest, upoštevanih v oceni. Pri tem se upošteva s prispevno površino
merilnih mest nepokriti delež VT in tudi delež prispevnih površin merilnih mest, ki segajo
izven meja obravnavanega VTPodV. Pokritost VTPodV je slaba, kadar vsota nepokritega
deleža VT in deležev prispevnih površin merilnih mest, ki segajo izven meja VT, presega
75 % površine obravnavanega VTPodV. Pokritost VT je dobra, kadar je vsota teh deležev
nižja od 25 % površine obravnavanega VTPodV.
Na VO Donave ocena količinskega stanja podzemnih voda temelji na dnevnih podatkih o
hidroloških parametrih iz 130 reprezentativnih merilnih mest državnega monitoringa v
obdelovalnem obdobju 1990–2006, ob upoštevanju napovedovalnega obdobja 2006–
2015, ter podatkov o odvzemih leta 2006 iz baze vodnih povračil ARSO. Na merilnih
mestih z ugotovljenimi statistično značilnimi upadajočimi trendi je obdelovalno obdobje
podaljšano do vključno leta 2008.
Na VO Jadranskega morja pa ocena količinskega stanja podzemnih voda temelji na
dnevnih podatkih o hidroloških parametrih iz 17 reprezentativnih merilnih mest državnega
hidrološkega monitoringa v obdelovalnem obdobju 1990–2006 ter podatkov o odvzemih
podzemne vode v letu 2006 iz baze vodnih povračil ARSO.
128
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocena količinskega stanja podzemnih voda
Količinsko stanje se ocenjuje s pomočjo štirih preizkusov (vodnobilančni preizkus, vpliv na
kopenske ekosisteme, odvisne od podzemne vode, vpliv na ekološko stanje površinske
vode in vdor slane vode ali druge vode). Vsak izmed njih poda oceno, ali VTPodV
količinsko zadovoljuje zahtevam okoljskih ciljev. Vodnobilančni preizkus se izvaja na vseh
VTPodV, ostali testi pa se izvajajo le na tistih VTPodV, kjer je ocenjeno tveganje, da učinki
rabe podzemne vode vplivajo na stanje površinskih VT, na kopenske ekosisteme ali na
vdore slane vode oziroma druge vode. Telesa podzemnih voda se na podlagi omenjenih
testov opiše z dobrim ali slabim količinskim stanjem. Dobro količinsko stanje VTPodV je za
vodnobilančni preizkus stanje, pri katerem razpoložljiva količina podzemne vode ni
presežena z dolgoročno povprečno letno stopnjo odvzema (Uradni list RS, št. 31/09).
Vodnobilančni preizkus na VTPodV VO Donave
Vodnobilančni preizkus na VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki
Vodnobilančni preizkus je na VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti
izveden na podlagi dolgoletnih podatkovnih nizov nihanja gladin podzemne vode in
vodnobilančnega modela. Ocenjeni so trendi gladine podzemne vode, ki so analizirani za
posamezno reprezentativno merilno mesto preko izračuna povprečnih letnih vrednosti
dnevnih meritev podzemne vode in določitve regresijske premice. Zanesljivost linearnega
trenda je statistično ocenjena s Spearmanovim koeficientom korelacije rangov.
Prvi kriterij vodnobilančnega preizkusa je delež merilnih mest z upadajočim trendom.
Izračunan je količnik med skupnim številom merilnih mest z izraženim upadajočim
trendom in številom merilnih mest na obravnavanem VTPodV. Delež upadajočih trendov
(Preglednica 2-35) je največji v VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje (82 %),
najmanjši pa v VTPodV Savinjska kotlina (31 %). Na vseh VT je delež merilnih mest z
upadajočimi trendi v obdelovalnem obdobju 1990–2006 večji od 25 %, zaradi česar je bila
potrebna presoja izpolnjevanja drugega kriterija. Po tej presoji je v vseh VT izpolnjen
pogoj dobrega količinskega stanja, ker je na več kot 75 % merilnih mest v VT srednja
napovedana gladina podzemne vode višja od izhodiščne kritične gladine, ocenjene na
podlagi trimesečnega minimuma gladin podzemne vode obdelovalnega obdobja
(Preglednica 2-36).
Preglednica 2-35: Značaj trendov gladine podzemne vode na merilnih mestih VTPodV s
prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki
Trend
Delež merilnih mest
Število
z upadajočim
merilnih
VTPodV
trendom gladin
+
(+)
0
(–)
–
mest
podzemnih voda
(%)
1001 Savska kotlina in
22
2
0
2
5
13
82
Ljubljansko barje
1002 Savinjska kotlina
13
0
4
5
3
1
31
1003 Krška kotlina
17
0
6
5
2
4
35
3012 Dravska kotlina
16
1
2
6
4
3
44
129
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4016 Murska kotlina
Skupaj
20
88
1
4
3
15
7
25
8
22
1
22
45
50
+ statistično značilen naraščajoči trend
– statistično značilen upadajoči trend
0 ni trenda
(+) statistično neznačilen naraščajoči trend (–) statistično neznačilen upadajoči trend
Preglednica 2-36: Delež merilnih mest v VT, kjer je srednja napovedana gladina podzemne vode
nižja od izhodiščne kritične gladine, ocenjene na podlagi trimesečnega minimuma gladin podzemne
vode
Trendna črta dosega kritični
Število
VTPodV
minimum do leta 2015
(%)
merilnih mest
Da
Ne
1001 Savska kotlina in
22
1
21
5
Ljubljansko barje
1002 Savinjska kotlina
13
0
13
0
1003 Krška kotlina
17
0
17
0
3012 Dravska kotlina
16
2
14
13
4016 Murska kotlina
20
3
17
15
Skupaj
88
6
82
7
Po prvem kriteriju vodnobilančnega preizkusa je skupno kar 50 % merilnih mest z
upadajočim trendom, kar je več kot v oceni za leto 2001 z obdelovalnim obdobjem 1990–
2001. Rezultati ocene trendov (Preglednica 2-35) so pokazali, da je največ merilnih mest z
izraženim upadajočim trendom na VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje, kar je v
povezavi z izgradnjo pregrade za HE Mavčiče leta 1986, ko se je gladina podzemne vode
na Kranjsko-Sorškem polju zvišala v povprečju za šest metrov. Sledil je proces
zamuljevanja brežin in dna zadrževalnega jezera ter posledično zmanjševanja napajanja in
zniževanja gladin podzemnih voda v vplivnem delu vodonosnika. Negativen trend izkazuje
tudi šest merilnih mest na VTPodV Krška kotlina. Štiri merilna mesta vzdolž Save na
Krškem in Čateškem polju imajo statistično značilen upadajoči trend. V primerjavi z
ocenjevalnim obdobjem 1990–2001 je bilo na območju telesa podzemne vode Krška
kotlina tudi za 3,5 % manj padavin, posamezni odvzemi na vplivnih območjih pa so se
povečali tudi do 30 %. Na upad gladine podzemne vode na Čateškem polju imajo lahko
vpliv tudi avtocestne drenaže in izsuševanje zemljišč v jugozahodnem delu polja.
Upadajoči trendi gladine podzemnih voda so ugotovljeni tudi na VTPodV Dravska kotlina
in v osrednjem delu Murske kotline, kjer je ugotovljen tudi obrat trenda iz statistično
neznačilnih (1990–2001) v statistično neznačilne upadajoče (1990–2006). Vzroke za
upadajoče gladine na omenjenih dveh VT domnevno povezujemo z izrazitim padavinskim
primanjkljajem v letih 2002 in 2003, saj se je količina odvzete vode iz teh dveh VT po
podatkih iz evidence vodnih povračil v letu 2006 glede na leto 2001 povečala le za 3 %.
Na desetih reprezentativnih merilnih mestih od dvaindvajsetih, kjer je v ocenjevalnem
obdobju 1990–2006 nakazan statistično značilen upadajoči trend (Preglednica 2-37) so
bile analize trendov razširjene do leta 2008. V razširjeno analizo so bila vključena tudi tri
merilna mesta v osrednjem delu Prekmurskega polja (merilno mesto Krog, Bakovci in
Lipovci), kjer je dolgoročni trend iz neznačilnega prešel v statistično neznačilen upadajoči
trend ali kjer v napovedovalnem obdobju 2006–2015 regresijska premica dosega kritično
gladino podzemne vode.
130
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-37: Merilna mesta na VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki, kjer so
podatkovni nizi zaradi izraženih dolgoročnih upadajočih trendov gladine podzemne vode podaljšani
do leta 2008
VTPodV
1001 Savska kotlina
in
Ljubljansko barje
1001 Savska kotlina
in
Ljubljansko barje
1002 Savinjska
kotlina
1003 Krška kotlina
1003 Krška kotlina
1003 Krška kotlina
3012 Dravska kotlina
3012 Dravska kotlina
3012 Dravska kotlina
4016 Murska kotlina
4016 Murska kotlina
4016 Murska kotlina
4016 Murska kotlina
1990–
2001
1990–
2006
1990–
2008
2001–
2008
Regresijska
premica dosega
kritično raven
podzemne vode
Mengeš
(0240)
0
-
-
0
Ne
Meja
(0320)
-
-
-
(-)
Ne
(-)
-
-
0
Ne
-
-
-
-
Ne
(-)
-
-
(-)
Ne
-
-
-
(-)
Ne
(-)
-
-
(-)
Ne
(-)
-
-
(+)
Ne
(-)
-
-
(+)
Ne
0
-
-
(+)
Ne
0
(-)
(-)
(+)
Da
0
(-)
(-)
+
Ne
0
(-)
(-)
(+)
Ne
Ime
merilnega
mesta
Žalec
(5272)
Skopice
(NE-0777)
Vihre (NE0677)
Čatež (M32)
Dobrovce
(1030)
Starše
(2120)
Ptuj (0721)
Zg.
Konjišče
(S-0176)
Krog
(2932)
Bakovci
(2630)
Lipovci
(2270)
Trend
+ statistično značilen naraščajoči trend
- statistično značilen upadajoči trend
0 ni trenda
(+) statistično neznačilen naraščajoči trend (-) statistično neznačilen upadajoči trend
Podaljšanje obravnavanega obdobja do leta 2008 značaj dolgoletnih trendov gladin
podzemne vode ni bistveno spremenil. Trendi gladin podzemne vode obdobja 1990–2008
ostajajo upadajoči, se pa na nekaterih merilnih mestih stanje spreminja. Kratkoročni
trendi zadnjih osmih let so naraščajoči, domnevno zaradi ugodnejših padavinskih razmer
na osrednjem delu Prekmurskega polja (merilna mesta Krog, Bakovci in Lipovci) ter na
Dravskem in Ptujskem polju (merilni mesti Starše in Ptuj).
Na podlagi vodnobilančnega modela GROWA-SI je ocenjeno, da je v obdobju 1990–2006
znašala povprečna obnovljiva količina podzemne vode na VTPodV s prevladujočimi
vodonosniki medzrnske poroznosti 819 ∙ 106 m3/leto, razpoložljiva količina podzemne vode
pa 408 ∙ 106 m3/leto. Skupna obnovljiva količina podzemne vode v VT s prevladujočo
medzrnsko poroznostjo je v letu 2006 znašala 688 ∙ 106 m3, razpoložljiva količina
podzemne vode 350 ∙ 106 m3, odvzemi pa 97 ∙ 106 m3. Delež odvzema je glede na
131
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
obdobne razpoložljive količine podzemne vode največji v VT Savska kotlina in Ljubljansko
barje (35 %), najmanjši pa v VT Krška kotlina (5 %) (Preglednica 2-38). Delež odvzema
glede na razpoložljivo količino podzemne vode je za leto 2006 v primerjavi z obdobjem
1990–2006 izrazito višji le v VT Savska kotlina in Ljubljansko barje (Preglednica 2-38,
KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda).
Razlike med porabljenimi deleži obdobne razpoložljive količine in porabljenimi deleži
razpoložljive količine podzemne vode v letu 2006 so odraz prostorske porazdelitve
padavin. Za padavine v tem letu je namreč značilna neenakomerna regionalna
porazdelitev, kjer je vzhodni del Republike Slovenije prejel višek padavin glede na
dolgoletna povprečja, v zahodnem delu Republike Slovenije pa beležimo padavinski
primanjkljaj, kar se posledično odraža tudi na vodni bilanci podzemnih voda za leto 2006.
Preglednica 2-38: Vodnobilančni preizkus količinskega stanja podzemnih voda s prevladujočimi
vodonosniki medzrnske poroznosti za obdobje 1990–2006 in leto 2006
Porabljen delež
Porabljen delež
Količinsko stanje
razpoložljive
Pokritost
razpoložljive
podzemne vode v
količine vode
VT z
VTPodV
količine vode
letu 2006 – kriterij
za obdobje
merilnimi
za leto 2006
vodnobilančnega
1990–2006
mesti
(%)
preizkusa
(%)
1001 Savska
35
47
Dobro
Srednja
kotlina in
Ljubljansko barje
1002 Savinjska
8
9
Dobro
Srednja
kotlina
1003 Krška
5
6
Dobro
Dobra
kotlina
3012 Dravska
22
24
Dobro
Dobra
kotlina
4016 Murska
12
12
Dobro
Srednja
kotlina
Eden od dopolnilnih pokazateljev možne količinske obremenjenosti VTPodV so tudi
podeljene vodne pravice, ki obsegajo vodna dovoljenja in koncesije in se podeljujejo za
neposredno rabo vode. Četrtina vseh izdanih vodnih pravic za podzemne vode je
podeljena za vodne vire na VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti.
Iz podatkovne zbirke vodnih pravic izračunana količina vode nikjer ne dosega ali presega
razpoložljive količine podzemne vode, izračunane za obdobje 1990–2006. Z vodnimi
pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode je najvišji v VT Savska
kotlina in Ljubljansko barje (Preglednica 2-39).
Preglednica 2-39: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po
posameznih VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti
Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin
VTPodV
podzemne vode (%)
0–25
25–50
50–75
75–100
1001 Savska kotlina in
X
Ljubljansko barje
1002 Savinjska kotlina
X
1003 Krška kotlina
X
3012 Dravska kotlina
X
4016 Murska kotlina
X
132
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vodnobilančni preizkus na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano
poroznostjo
Obnovljive količine podzemne vode se v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in
mešano poroznostjo ocenjuje po prilagojeni Wundtovi metodi, ki predpostavlja, da ob
sušnih obdobjih pretok v površinski reki, ki je v funkciji drenaže znane prispevne površine,
napaja le iztok podzemne vode. Postopek ocenjevanja količinskega stanja temelji na
ugotavljanju obdobnega povprečja vrednosti najmanjših dnevnih pretokov po posameznih
mesecih v merskem profilu, iz katerega se izračuna povprečno in minimalno obnovljivo
količino podzemne vode. Razpoložljivo količino podzemnih voda predstavlja izkoristljivi del
razlike med srednjo in najmanjšo obnovljivo količino podzemne vode. Faktor izkoristljivosti
obnovljivih količin, ki sicer karakterizira hidrogeološke značilnosti VTPodV, je v oceni
količinskega stanja za leto 2006 predpostavljen v povprečju na 0,5.
V postopku ocene količinskega stanja podzemnih voda po vodnobilančnem preizkusu se je
opravila tudi analiza trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov za posamezno
leto, ki so bili uporabljeni za izračun količin podzemnih vod posameznega VTPodV s
prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo. Zanesljivost linearnega trenda
je statistično ocenjena s Spearmanovim koeficientom korelacije rangov.
Ob primerjavi dolgoletne razpoložljive količine podzemne vode z odvzemi vode iz leta
2006 se ugotovi, da delež odvzema v nobenem VTPodV na VO Donave ne presega
razpoložljivih količin podzemne vode, iz česar sledi, da so vsa VTPodV s prevladujočo
kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo tega povodja v dobrem količinskem stanju
(Preglednica 2-40). Zanesljivost ocene po prilagojeni Wundtovi metodi pogojuje predvsem
stopnja pokritosti VT s prispevnimi površinami merilnih mest. Zaradi velikega deleža
prispevnih površin merilnih mest, ki segajo zunaj obravnavanega VTPodV, je na treh VT
stopnja pokritosti razmeroma slaba: Karavanke, Vzhodne Alpe in Posavsko hribovje do
osrednje Sotle. Zaradi nizke stopnje pokritosti z merilno mrežo se je za ta tri VTPodV
ocena količinskega stanja podzemnih vod dopolnila s preliminarnimi rezultati
vodnobilančnega modela GROWA-SI.
Na območju VO Donava v večini VTPodV trendi nihanja povprečnih minimalnih mesečnih
pretokov niso izraženi. Za obravnavano obdobje med letoma 1990 in 2006 so izraženi
upadajoči trendi nihanja povprečnih minimalnih mesečnih pretokov v VTPodV vzhodnega
in severovzhodnega dela Republike Slovenije (Vzhodne Alpe, Vzhodne Slovenske gorice,
Zahodne Slovenske gorice, Goričko), kar je posledica večletne hidrološke suše v letih med
2000 in 2003. Naraščajoči trendi nihanja povprečnih minimalnih mesečnih pretokov
podzemnih voda so izraženi za VTPodV Julijske Alpe v porečju Save, Karavanke in
Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Naraščajoči trend nihanja povprečnih
minimalnih mesečnih pretokov podzemnih vod je statistično značilen v VT Posavsko
hribovje do osrednje Sotle.
Skupne razpoložljive količine podzemnih vod na VO Donave v VT s prevladujočo kraško,
razpoklinsko in mešano poroznostjo so za obdobje 1990–2006 ocenjene na 685 ∙ 106
m3/leto, za leto 2006 pa na 390 ∙ 106 m3. Odvzemi, ocenjeni na podlagi vodnih povračil za
leto 2006, skupno znašajo 72 ∙ 106 m3 letnih količin podzemne vode, kar predstavlja 11 %
obdobnih razpoložljivih količin ali 18 % razpoložljivih količin podzemnih vod iz leta 2006.
133
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Delež odvzema je glede na obdobno razpoložljivo količino podzemne vode največji v VT
Haloze in Dravinjske gorice (41 %), Spodnji del Savinje do Sotle (31 %) in Vzhodne
Slovenske gorice (29 %) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih
teles podzemnih voda). V teh VTPodV se delež odvzete vode glede na oceno količinskega
stanja za leto 2004 ni povečal za več kot 5 %, zato je razmeroma visok delež razmerja
med odvzemi in razpoložljivimi količinami podzemnih voda najverjetneje posledica
naravne hidrološke spremenljivosti VTPodV in hidrogeoloških značilnosti ozemlja.
Ob primerjavi odvzemov v letu 2006 in razpoložljive količine posameznega VTPodV istega
leta se ugotovi, da odvzemi v nobenem VT VO Donave ne presegajo 40 % razpoložljivih
vodnih virov. Delež odvzema je bil v letu 2006 največji v VT Vzhodne Alpe (32 %),
Kamniško-Savinjske Alpe (28 %) in Posavsko hribovje do osrednje Sotle (28 %).
Obremenjenost VT se je zaradi odvzemov leta 2006 glede na obdobje 1990–2006
povečala v devetih VT, zmanjšala pa v štirih (Preglednica 2-40). Razlike med porabljenimi
deleži obdobne razpoložljive količine in porabljenimi deleži razpoložljive količine podzemne
vode v letu 2006 nakazujejo, da obnavljanje podzemnih vod v letu 2006 v večini VT ni
vplivalo na trend povprečnih minimalnih mesečnih pretokov po posameznih letih obdobja
1990–2006.
Preglednica 2-40: Ocena količinskega stanja in preverjanje značilnosti trendov srednjih letnih
obnovljivih količin podzemne vode v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano
poroznostjo na VO Donave
Količinsko
Porabljeni
Porabljen
stanje
Trend
delež
delež
Pokritost VT
povprečnih
podzemne
razpoložljive razpoložljive
s prispevnimi
minimalnih
Šifra/ime
vode –
količine
količine
površinami
VTPodV
kriterij
mesečnih
obdobja
vode za leto
merilnih
pretokov
vodnobi1990–2006
2006
mest
lančnega
1990–2006
(%)
(%)
preizkusa
Julijske Alpe
1004 v porečju
3
12
dobro
dobra
(+)
Save
1005 Karavanke *
14
18
dobro
slaba
(+)
Kamniško1006 Savinjske
16
28
dobro
srednja
o
Alpe
Cerkljansko,
Škofjeloško
1007 in
5
11
dobro
dobra
(+)
Polhograjsk
o hribovje
Posavsko
hribovje do
1008
24
28
dobro
slaba
+
osrednje
Sotle*
Spodnji del
1009 Savinje do
31
27
dobro
srednja
o
Sotle
Kraška
1010
5
9
dobro
dobra
o
Ljubljanica
Dolenjski
1011
7
16
dobro
dobra
o
kras
134
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Šifra/ime
VTPodV
3013
3014
3015
4017
4018
Vzhodne
Alpe *
Haloze in
Dravinjske
gorice
Zahodne
Slovenske
gorice
Vzhodne
Slovenske
gorice
Goričko
Porabljeni
Porabljen
delež
delež
razpoložljive razpoložljive
količine
količine
obdobja
vode za leto
1990–2006
2006
(%)
(%)
Količinsko
Trend
stanje
Pokritost VT
podzemne
povprečnih
s prispevnimi
minimalnih
vode –
površinami
kriterij
mesečnih
merilnih
pretokov
vodnobimest
1990–2006
lančnega
preizkusa
28
32
dobro
slaba
(-)
41
19
dobro
dobra
o
3
4
dobro
dobra
(-)
29
22
dobro
dobra
(-)
2
1
dobro
srednja
+ statistično značilen naraščajoči trend
- statistično značilen upadajoči trend
(+) statistično neznačilni naraščajoči trend
(-) statistično neznačilni upadajoči trend
* Ocena razpoložljivih količin podzemnih voda je izvedena po metodi GROWA-SI.
(-)
o ni trenda
Podeljene vodne pravice na območju VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano
poroznostjo zajemajo vodna dovoljenja in koncesije ter predstavljajo tri četrtine vseh
podeljenih vodnih pravic na območju Republike Slovenije. Na VO Donave odpadejo štiri
petine vodnih pravic, podeljenih na območju vseh VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko
in mešano poroznostjo. Iz podatkovne zbirke vodnih pravic izračunana količina vode
presega polovico razpoložljive količine podzemne vode 1990–2006 v VT Haloze in
Dravinjske gorice, Kamniško-Savinjske Alpe ter najizraziteje v VT Vzhodne Slovenske
gorice. V Vzhodnih Slovenskih goricah bo zaradi posebnosti rabe podzemne vode iz
globljega subarteškega vodonosnika v prihodnje potrebna podrobnejša vodnobilančna
analiza. Na ostalih VT količine podeljenih vodnih pravic na podzemnih voda ne dosegajo
polovice obdobnih razpoložljivih količin podzemne vode (Preglednica 2-41).
Preglednica 2-41: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode
po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO
Donave
Šifra/ime VTPodV
1004
1005
1006
1007
1008
1009
1010
1011
Julijske Alpe v porečju Save
Karavanke
Kamniško-Savinjske Alpe
Cerkljansko, Škofjeloško in
Polhograjsko hribovje
Posavsko hribovje do osrednje
Sotle
Spodnji del Savinje do Sotle
Kraška Ljubljanica
Dolenjski kras
Z vodnimi pravicami podeljen delež
razpoložljivih količin podzemne vode (%)
0–25
25–50
50–75
75–100
X
X
X
X
X
X
X
X
135
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Šifra/ime VTPodV
3013
3014
3015
4017
4018
Vzhodne Alpe
Haloze in Dravinjske gorice
Zahodne Slovenske gorice
Vzhodne Slovenske gorice
Goričko
Z vodnimi pravicami podeljen delež
razpoložljivih količin podzemne vode (%)
0–25
25–50
50–75
75–100
X
X
X
X
X
Skupna ocena vodnobilančnega preizkusa na VO Donave
V letu 2006 je bilo v VTPodV na VO Donave 740 ∙ 106 m3 razpoložljivih količin podzemne
vode oziroma 416 m3 vode na prebivalca tega območja. Odvzete količine 169 ∙ 106 m3
podzemne vode so predstavljale 23 % razpoložljivih količin podzemne vode. Vodnobilančni
preizkus je za leto 2006 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete podzemne vode
izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma
velike deleže podeljenih vodnih pravic v treh VT, vendar je za vsa telesa podzemne vode v
Republiki Sloveniji po vodnobilančnem preizkusu za leto 2006 ob upoštevanju
obdelovalnega obdobja 1990–2006 in napovedovalnega obdobja 2006–2015 ocenjeno
dobro količinsko stanje (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda).
Vodnobilančni preizkus na VTPodV VO Jadranskega morja
Tudi v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo VO
Jadranskega morja so obnovljive količine podzemne vode ocenjene po prilagojeni
Wundtovi metodi ob dodatni analizi trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov za
posamezna leta, ki so bila vključena v izračun razpoložljivih količin podzemnih voda.
Ob primerjavi dolgoletne razpoložljive količine podzemne vode s količinami odvzete vode
iz evidence vodnih povračil v letu 2006 ugotovimo, da delež odvzema v nobenem VTPodV
na VO Jadranskega morja ne presega razpoložljivih količin podzemne vode, iz česar sledi,
da so vsa VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo tega VO v
dobrem količinskem stanju (Preglednica 2-42). Stopnja pokritosti VTPodV s prispevnimi
površinami merilnih mest je v vseh treh VTPodV na VO Jadrana srednja.
Na VO Jadranskega morja so za obravnavano obdobje med letoma 1990–2006 izraženi
upadajoči trendi povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemne vode v VT Julijske
Alpe v porečju Soče. Upadajoč trend je posledica izrazite hidrološke suše v letu 2003.
Skupne razpoložljive količine podzemnih vod v VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in
mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja, izračunane za obdobje 1990–2006, so
ocenjene na 279 ∙ 106 m3/leto, za leto 2006 pa na 182 ∙ 106 m3. Odvzemi, ocenjeni na
podlagi vodnih povračil za leto 2006, skupno znašajo 23 ∙ 106 m3 letnih količin podzemne
vode, kar predstavlja 8 % obdobnih razpoložljivih količin oziroma 13 % razpoložljivih
količin podzemnih vod iz leta 2006. Delež odvzema v letu 2006 je glede na razpoložljivo
količino podzemne vode obdobja 1990–2006 največji v VTPodV Obala in Kras z Brkini (26
%) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih
136
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
voda). Glede na oceno količinskega stanja podzemnih vod za leto 2001 se količina
odvzemov tega VT za leto 2006 ni bistveno povečala, zato se razmeroma velik porabljen
delež razpoložljive količine ne pripisuje povečani rabi vode tega obdobja. Večina
podzemne vode tega VT se odvzema iz vodonosnega sistema Območje izvira Rižane, kar
nakazuje, da bo v prihodnje potrebna podrobna analiza količinskega stanja posameznih
voda količinsko najbolj obremenjenih vodonosnih sistemov tega VT.
Ob primerjavi odvzemov v letu 2006 in razpoložljive količine posameznega VTPodV istega
leta se ugotovi, da odvzemi v nobenem VT VO Jadranskega morja ne presegajo 25 %
razpoložljivih vodnih virov (Preglednica 2-42). Delež odvzema je bil v letu 2006 največji v
VT Obala in Kras z Brkini. Razlike med porabljenimi deleži obdobne razpoložljive količine in
porabljenimi deleži razpoložljive količine podzemne vode v letu 2006 nakazujejo, da je bila
razpoložljiva količina podzemnih vod v letu 2006 nižja od povprečja le v telesu podzemne
vode Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota, vendar se trend povprečnih minimalnih
mesečnih pretokov po posameznih letih v obdobju 1990–2006 ni bistveno spremenil.
Preglednica 2-42: Ocena količinskega stanja po kriteriju vodnobilančnega preizkusa in preverjanje
značilnosti trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemne vode v VTPodV s
prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja
Porabljeni
Količinsko
Trend
Porabljen
delež
stanje
Pokritosti povprečnih
delež
VT s
razpoložljive
podzemne
minimarazpoložljive
prispevnimi
količine
vode –
lnih
Šifra/ime VTPodV
količine
vode za
kriterij
površinami mesečnih
vode za leto
merilnih
obdobje
vodnobilpretokov
2006
1990–2006
ančnega
mest
1990–
(%)
(%)
preizkusa
2006
Obala in Kras
5019
26
25
dobro
srednja
0
z Brkini
Julijske Alpe
6020 v porečju
1
1
dobro
srednja
(-)
Soče
Goriška brda
in Trnovsko6021
10
21
dobro
srednja
0
Banjška
planota
+ statistično značilen naraščajoči trend - statistično značilen upadajoči trend 0 ni trenda
(+) statistično neznačilni naraščajoči trend (-) statistično neznačilni upadajoči trend
Podeljene vodne pravice na območju vseh VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in
mešano poroznostjo zajemajo vodna dovoljenja in koncesije ter predstavljajo tri četrtine
vseh podeljenih vodnih pravic na območju Republike Slovenije. Na VO Jadranskega morja
odpade ena petina vodnih pravic, podeljenih na območju VT s prevladujočo kraško,
razpoklinsko in mešano poroznostjo. Iz podatkovne zbirke vodnih pravic izračunana
količina vode VT Julijske Alpe v porečju Soče ter Goriška brda in Trnovsko-Banjška
planota ne presega 25 %, le na VT Obala in Kras z Brkini presega polovico razpoložljive
količine podzemne vode, izračunane za obdobje 1990–2006 (Preglednica 2-43).
Preglednica 2-43: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po
posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO
Jadranskega morja
Šifra/ime VTPodV
Z vodnimi pravicami podeljen delež
137
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
razpoložljivih količin podzemne vode (%)
0–25
5019 Obala in Kras z Brkini
6020 Julijske Alpe v porečju Soče
6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota
25–50
50–75
X
75–100
X
X
Skupna ocena vodnobilančnega preizkusa za VO Jadranskega morja
V letu 2006 je bilo v VTPodV na VO Jadranskega morja 182∙106 m3 razpoložljivih količin
podzemne vode oziroma 764 m3 na prebivalca tega območja. Odvzete količine 23∙106 m3
podzemne vode so predstavljale 13 % razpoložljivih količin podzemne vode. Za vsa telesa
podzemne vode na VO Jadrana je bilo po vodnobilančnem preizkusu za leto 2006 ob
upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2006 ocenjeno dobro količinsko stanje.
2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na
stanje površinskih in podzemnih voda
Prikaz obremenitev človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda na
VO obravnava obremenitve, ki se tičejo vodnega okolja, ter presoja njihove vplive na
površinske in podzemne vode. Glavni namen omenjenih analiz je določiti, katere
človekove dejavnosti prekomerno obremenjujejo okolje in s tem ogrožajo doseganje
okoljskih ciljev.
Velikost vpliva človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih vod je odvisna
od velikosti obremenitve in od občutljivosti naravnega sistema. Obremenitev VT nastane
zaradi določene dejavnosti in predstavlja na primer količino onesnaževala, ki se izpušča v
VT ali količino odvzema vode iz VT. Vpliv je učinek obremenitve na ekološko, količinsko ali
kemijsko stanje voda, ki se odraža v spremembi stanja vodnega ekosistema.
Obremenitev, za katero se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z
drugimi vrstami obremenitev povzroči, da VT ali skupina VT ne bo dosegla zanje določenih
ciljev do leta 2015, se opredeli kot pomembna obremenitev.
2.4.1 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA
NA STANJE POVRŠINSKIH VODA
V okviru analize obremenitev in vplivov je obravnavano onesnaževanje površinskih voda iz
točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja. Točkovni viri, ki se obravnavajo na osnovi
podatkov iz emisijskega monitoringa, so: industrijski ali kmetijski obrati, KČN, odlagališča
in rudniki. Kot razpršeni viri onesnaževanja so izpostavljene obremenitve iz kmetijstva in
obremenitve, ki so posledica poselitve, ki ni povezana na KČN. Evidentirani so potencialni
viri incidentnih izlitij nevarnih snovi v vode ter zbrani podatki o dejanskih izlitjih v zadnjih
letih, na osnovi česar je ocenjena stopnja ogroženosti VTPV zaradi nastanka incidentnih
dogodkov. Obravnavane so tudi hidromorfološke obremenitve in njihovi vplivi. Področje
138
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
obravnave so tudi biološke obremenitve vodnih ekosistemov, med katerimi so bile posebej
izpostavljene tujerodne vrste organizmov in množično naseljevanje nekaterih vrst.
V okviru analize obremenitev in vplivov na površinske vode so bile na osnovi razvitih
kriterijev najprej določene obremenitve, ki lahko povzročajo velik vpliv na stanje voda. V
primeru, da se na podlagi rezultatov monitoringa stanja površinskih voda ugotovi, da je
prav obremenitev, ki lahko povzroča velik vpliv na stanje voda vzrok za nedoseganje
okoljskih ciljev, postane ta pomembna obremenitev.
Analiza vplivov je imela pomembno vlogo predvsem v primerih, kjer ni bilo ocenjeno
stanje glede na eden ali več parametrov / elementov kakovosti oziroma kadar je bilo
stanje ocenjeno z nižjo ravnjo zaupanja.
Podroben pregled in analiza obremenitev ter presoja njihovih vplivov je pomembna
osnova in izhodišče za vse nadaljnje aktivnosti pri pripravi načrta, predvsem določitev
pomembnih zadev upravljanja in primerno naslavljanje potrebnih dopolnilnih ukrepov.
2.4.1.1 Prikaz obremenitev in presoja vplivov onesnaževanja na stanje površinskih
voda
Prikaz obremenitev in presoja vplivov točkovnih virov onesnaževanja na stanje
površinskih voda
Točkovni viri onesnaževanja so viri organskega onesnaževanja, onesnaževanja s hranili in
posebnimi onesnaževali, pa tudi onesnaževanja s prednostnimi in prednostno nevarnimi
snovmi, katerih vnos v vodo je posledica točkovnega odvajanja (točkovni vir). To so vsi
izpusti odpadne vode, ki prihajajo v stik s površinsko ali podzemno vodo v znani točki na
zelo omejenem prostoru. Lahko so enkratni, kot je to v primeru ekoloških nesreč, ali
stalni, na primer izpusti odpadne vode. Stalni izpusti se ločijo po tem, ali so speljani
neposredno v okolje ali posredno preko javne kanalizacije (z ali brez čistilne naprave) v
okolje. Glede na način, kako onesnaževalo doseže podzemne ali površinske vode, ločimo
izpuste, ki se odvajajo neposredno v tla, v tla preko pretočnih greznic, v reko, ki lahko
tudi ponikne v tla ipd. Kot točkovni viri onesnaževanja najpogosteje nastopajo industrija,
obrtna dejavnost, komunalna dejavnost – KČN, rudarski objekti, skladiščenje nevarnih
snovi, odlagališča odpadkov, opuščena in skrita odlagališča odpadkov in padavinske vode
s cestnih površin in lovilcev olj, železnic in drugih utrjenih površin. Skladiščenje nevarnih
in drugih snovi ravno tako predstavlja potencialne točkovne vire onesnaževanja, ki lahko
ogrozijo stanje vod le v primerih nesreč. Med temi so najpomembnejši objekti, ki se po
kriterijih SEVESO direktive obravnavajo kot viri tveganja za nastanek incidentnega
onesnaženja.
Točkovni viri onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti, lahko zaradi odvajanja
velikih količin odpadne vode iz industrijskih objektov in KČN za čiščenje komunalne
odpadne vode povzročijo poslabšanje kemijskega in/ali ekološkega stanja rek, jezer ali
morja. Viri odpadne vode so lahko poleg navedenih tudi neprečiščene odpadne vode iz
gospodinjstev, padavinske odpadne vode, ki kot posledica meteornih padavin odtekajo z
utrjenih površin, ali izcedne vode iz opuščenih odlagališč ali rudnikov. Odpadna voda se
139
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
obravnava kot potencialni vir onesnaževanja, saj vsebuje organske, anorganske ali
toksične snovi, ki so lahko nevarne za ljudi in druge oblike življenja, zlasti kadar se ta v
reko odvaja neobdelana ali samo delno obdelana. Odvedene odpadne vode, zlasti če so
neobdelane ali le delno obdelane, znižujejo tudi količine raztopljenega kisika v vodi in s
tem lahko povzročijo slabo ekološko stanje voda.
Točkovni viri onesnaženja, za katere se ocenjuje, da lahko potencialno povzročajo slabo
staje voda, so emisije iz industrije, obrti in obrti podobne dejavnosti ter emisije iz KČN. V
okviru prvih so podrobneje analizirani izpusti, ki se odvajajo neposredno v reke ali morje,
ter izpusti, ki se odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN. V nadaljevanju je za te
izpuste pripravljen pregled letnih količin emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi.
V okviru analiz točkovnih virov onesnaževanja se obravnava tudi ogroženost voda zaradi
nesreč.
Prikaz obremenitev točkovnih virov onesnaževanja
Emisije industrijske odpadne vode
Za pripravo pregleda obremenitev površinskih voda iz točkovnih virov onesnaževanja so
bili v relacijsko georeferirano podatkovno bazo povezani podatki o lokacijah izpustov iz
industrijskih naprav. Podatki o industrijskih napravah izhajajo iz registrov podatkov, ki se
zbirajo na ARSO. Tako so v georeferirani podatkovni bazi zbrani podatki iz obratovalnega
monitoringa industrijskih naprav (ARSO, 2007) o identifikacijski številki iztoka in naprave,
nazivu zavezanca za obratovalni monitoring, vrsti dejavnosti, ki se izvaja, tipu izpusta
odpadne vode iz naprave, o lokaciji iztoka in informacija ali je zavezanec za obratovalnim
monitoring odpadnih voda tudi zavezanec glede na Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki
lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04,
Spremembe 71/07, 122/07). Za potrebe izvedbe ekonomske analize storitev, povezanih z
obremenjevanjem voda, je podana tudi informacija o razvrstitvi v eno izmed sledečih
kategorij: kmetijstvo, industrija, energetika, javne storitve in druge dejavnosti. Tako se v
okviru točkovnega onesnaževanja voda z industrijsko odpadno vodo obravnavajo izpusti iz
obratov za vzrejo živine (v nadaljevanju: izpusti iz kmetijskih obratov), industrije
(rudarstvo in predelovalna dejavnost), energetike (obrati za proizvodnjo električne
energije ter obrati za oskrbo s paro in vročo vodo), javnih storitev (deponije, gradbena
dejavnost, zdravstvena in veterinarska dejavnost ipd.) in drugih dejavnosti (vzdrževanje in
popravila motornih vozil, skladiščenje in promet, gostinske storitve, dejavnost pralnic in
kemičnih čistilnic) v skladu z razvrstitvijo podano v preglednici (Preglednica 2-44).
Preglednica 2-44: Analizirani sektorji in dejavnosti za področje industrijske odpadne vode
Sektor
Standardna klasifikacija dejavnosti 2008*
Kmetijstvo
A
Industrija
B, C
Energetika
D
Javne storitve
Druge dejavnosti
E, O, P, Q, R, T
F, G, H, I, J, K, L, M, N, S
*Podrobnejša obrazložitev oznak se nahaja v poglavju 2.5.1.3 Razvrstitev gospodarskih dejavnosti na
sektorje,v preglednici (Preglednica 2-148)
140
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za potrebe podrobnejše analize so točkovni viri onesnaževanja razdeljeni na 34 kategorij
(Preglednica 2-45), pri čemer osnovo predstavlja standardna klasifikacija dejavnosti 2008
(SKD 2008). SKD je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za določanje dejavnosti
in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih
administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze ipd.) ter za potrebe
statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni.
Preglednica 2-45: Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev
SKD 2008
Opis dejavnosti
Oznaka
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
A
B
Rudarstvo
B
C10 + C11 + Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov
C12
CA
C13 + C14
Proizvodnja tekstilij in oblačil
CB
C15
Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
CC
Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame
C16
in protja, razen pohištva
CD
Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; tiskarstvo in razmnoževanje
C17 + C18
posnetih nosilcev zapisa
CE
C19 + C20 + Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in
C21
preparatov
CG
C22
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
CH
C23
Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
CI
C24 + C25
Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
CJ
Proizvodnja električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in
C27 + C28
naprav
CK
C26
Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
CL
C29 + C30
Proizvodnja motornih vozil, prikolic, drugih vozil in plovil
CM
C31
Proizvodnja pohištva
CN
Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti ter vzdrževanje in
popravila vozil
C32 + C33
CO
D
Oskrba z električno energijo, plinom in paro
D
E
Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja
E
F
Gradbeništvo
F
G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
G
I
Gostinstvo
I
H
Promet in skladiščenje
H
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
J
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
K
L
Poslovanje z nepremičninami
L
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
M
N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
N
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne
O
varnosti
O
P
Izobraževanje
P
Q
Zdravstvo in socialno varstvo
Q
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
R
S
Druge storitvene dejavnosti
S
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja
T
za lastno rabo
T
U
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
U
141
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Emisije industrijske odpadne vode na VO Donave
V okviru obdelave podatkov o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod, ki se zbirajo na
ARSO, je bilo statistično obravnavanih 575 industrijskih naprav oziroma 893 iztokov
(podatki za leto 2007) na VO Donave. Industrijska naprava je nepremična ali premična
tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki proces in na istem kraju z njim drugi
neposredno tehnološko povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne
vode onesnaževanje voda (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). Tako število iztokov in
naprav ni enako, saj lahko zaradi večjega števila tehnoloških procesov prihaja do
odvajanja odpadnih voda na različnih lokacijah. Lokacije posameznih iztokov so prikazane
na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 27: Točkovni viri obremenjevanja – Emisije
odpadne vode – IPPC- in ne-IPPC-zavezanci (2007)).
Slovenska zakonodaja v okviru emisijskih uredb za odvajanje odpadne vode neposredno v
vodo in odvajanje v javno kanalizacijo predpisuje mejne emisijske vrednosti (v
nadaljevanju: EMV). Mehanizem vzpostavlja (pred)čiščenje odpadne vode preden ta pride
v stik s površinsko ali podzemno vodo. Pri tem so EMV za izpuste v javno kanalizacijo
manj stroge. Če se izpust v javno kanalizacijo ne zaključi s KČN lahko industrijska
odpadna voda potencialno bolj poslabša stanje vodnega ekosistema kakor odpadna voda,
ki se odvaja neposredno v vodo. V nadaljevanju sta podrobneje obravnavana dva tipa
iztokov; in sicer izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja neposredno
v vodo in izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo pri tem pa se javna kanalizacija ne zaključi s KČN.
V letu 2007 se je kar iz 51 % iztokov industrijska odpadna voda odvajala v javno
kanalizacijo, ki je bila povezana s KČN. Na drugi strani se je iz 40 % iztokov odvajalo
odpadno vodo neposredno v vodo in iz 9 % iztokov v javno kanalizacijo, ki se ni zaključila
s KČN. Slednje ima lahko negativne posledice na kemijsko in/ali ekološko stanje
površinskih voda. Največji delež k temu prispevajo izpusti iz sektorja industrija (okoli
15 000 t/leto). Sledijo ji izpusti iz sektorja energetika (okoli 800 t/leto), sektorja
kmetijstvo (okoli 680 t/leto) ter sektorja javne storitve in druge dejavnosti (okoli 400
t/leto) (Preglednica 2-46). Parametri, ki največ prispevajo k skupni količini emisij, so
predvsem kemijska potreba po kisiku (v nadaljevanju KPK), BPK5 in neraztopljene snovi.
Preglednica 2-46: Skupne količine emisij (t/leto) za sektorje kmetijstva, industrije, energetike,
javne storitve in druge dejavnosti ter parametri, ki največ prispevajo k skupni količini (podatki za
leto 2007) na VO Donave
Skupne količine
Dejavnost
Parametri, ki največ prispevajo k skupni količini
(kg/leto)
Kmetijstvo
682,7
Neraztopljene snovi, celotni dušik (izračun*), KPK
Industrija
1.5196,7
Sulfat, KPK, neraztopljene snovi
Sulfat, klorid,
Energetika
804,3
neraztopljene snovi
Javne
152,0
KPK, BPK5, neraztopljene snovi
storitve
Druge
270,4
KPK, neraztopljene snovi, BPK5
dejavnosti
*V primeru, da je bil za iztok podan celotni dušik, je bila povzeta navedena vrednost; če celotni dušik ni bil
podan, so bile seštete vrednosti za Kjeldahlov dušik, nitritni dušik in nitratni dušika; če celotni dušik in
Kjeldahlov dušik nista bila podana, so bile seštete vrednosti za amonijev, nitritni, nitratni in organski dušik.
142
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na osnovi rezultatov obratovalnega monitoringa so izračunane in prikazane skupne
količine emitiranih snovi, deljeno po posameznih parametrih, ki so se v obdobju od 2002
do 2007 emitirale neposredno v vodo in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN
(PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo).
Analiza iztokov iz industrijskih naprav je glede na podatke o čezmernem obremenjevanju
(Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) voda pokazala, da se število iztokov, na katerih
prihaja do čezmernega obremenjevanja za obdobje od 2005 do 2007, zmanjšuje (Slika
2—49). V okviru analize so bili zajeti iztoki, iz katerih se odpadne vode odvajajo
neposredno v vode in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN. Tako se je na VO
Donava delež iztokov, ki čezmerno obremenjujejo, zmanjšal s 50 % v letu 2005 na 35 %
v letu 2007. Največje število iztokov, kjer je v letu 2007 prihajalo do čezmernega
obremenjevanja, je prisotnih na porečju Save, in sicer na območju spodnje Save (54 %
iztokov).
500
450
400
v
o
t
s
u
p
z
i
lo
i
v
e
t
Š
350
300
Število izpustov, ki
cezmerno
obremenjujejo
250
200
150
Število izpustov, ki NE
obremenjujejo
cezmerno
100
50
0
2004
2005
2006
2007
Leto
Slika 2—49: Število izpustov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki
se ne zaključi s KČN s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO Donave
Na VO Donave je v letu 2007 čezmerno toplotno obremenjevalo okolje 16 iztokov iz 12
naprav. Letna količina odpadne vode na teh iztokih predstavlja 2,1 % (3,4 milijona m3)
celokupne letne količine odpadne vode, pri čemer so upoštevani iztoki, na katerih se je v
letu 2007 spremljala temperatura, pri tem pa so se iztoki zaključili neposredno v okolju ali
v javni kanalizaciji, ki se ne zaključi s KČN. Večinski delež čezmerno toplotno obremenjene
vode se je odvajalo na porečju Save območju srednje Save; in sicer 2,5 milijona m3, pri
čemer 97 % odpadne vode izhaja iz proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov.
143
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Emisije prednostnih in prednostno nevarnih snovi na VO Donave
EK je določila seznam 33 prednostnih in prednostno nevarnih snovi na podlagi njihove
strupenosti, obstojnosti in sposobnosti bioakumulacije. Okoljski standardi kakovosti za te
snovi so določeni s Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in
opredeljujejo dobro kemijsko stanje površinskih voda. Na osnovi njihove najpogostejše
uporabe se delijo na dve skupini; in sicer rastlinska zaščitna sredstva (alaklor, atrazin,
klorfenvinfos, klorpirifos, diuron, endosulfan, heksaklorobenzen, heksaklorobutadien,
heksaklorocikloheksan, izoproturon, pentaklorobenzen, pentaklorofenol, simazin,
trifluralin), ki so podrobneje obravnavana v poglavju Prikaz obremenitev in presoja vplivov
razpršenih virov onesnaževanja na stanje površinskih voda, ter na preostale nevarne
snovi. Slednje delimo naprej na topila (benzen, diklorometan, triklorobenzeni,
triklorometan), tehnične kemikalije (1,2-dikloroetan, naftalen, nonilfenil, oktilfenol, di(2etilheksil)ftalat ali DEHP, kloroalkani, bromirani difeniletri), težke kovine (živo srebro,
svinec, nikelj in kadmij ter njihove spojine) ali na primesi, ki so prisotne v katranu
(antracen, fluoranten, poliaromatski ogljikovodiki). Za vse navedene snovi vodna direktiva
določa cilja: postopno zmanjšanje onesnaženja voda s prednostnimi snovmi in ustavitev
ali postopna odprava emisij, odvajanje in uhajanje prednostno nevarnih snovi.
Uporabljeni so podatki iz emisij obratov, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega
monitoringa. Predvidoma prihaja do emisij PS in PNS tudi iz manjših virov, kot so
gospodinjstva ali zdravstvene ordinacije, kar pa v tem poročilu zaradi pomanjkanja
podatkov ni obravnavano.
Obdelava podatkov emisijskega monitoringa je pokazala, da se je na VO Donave v letu
2007 neposredno v reke ali v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s čistilno napravo,
odvajalo odpadne vode, ki so vsebovale različne prednostne in prednostno nevarne snovi
(Preglednica 2-47). Glede na izračun celokupnih količin emisij je ugotovljeno, da sta se v
večjih količinah (nad 100 kg/letno) v reke odvajali težki kovini nikelj in svinec. Največje
količine emitiranega niklja izvirajo iz proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev
in naprav (v nadaljevanju: CJ). Viri onesnaževanja z nikljem so bili zabeleženi v zgornjem
delu porečja Save. Največje količine svinca se emitirajo iz proizvodnje papirja in izdelkov
iz papirja, tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev zapisa (v nadaljevanju: CE) in iz
proizvodnje električnih naprav ter proizvodnje drugih strojev in naprav (v nadaljevanju:
CK). Največji viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti CE, so bili zabeleženi na
spodnjem delu porečja Save, in viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti CK, na porečju
Drave (Preglednica 2-48, Preglednica 2-49). Seznam VT, na katerih prihaja do emisij
prednostnih in prednostno nevarnih snovi iz točkovnih virov onesnaževanja, je naveden v
spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda).
Preglednica 2-47: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS) snovi na VO
Donave, ki se odvajajo neposredno v reke ali v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (podatki za leto
2007) na VO Donave
Opredelitev
parametra
Parameter
Letna količina emisij
(kg/leto)
Vir onesnaževanja
PNS
Kadmij
0,3
CJ, CK, E, CI, B, CC
PS
Nikelj
683,5
CJ, CK, E, M, D, CO, I, CE, CG,
CI, CL, CC
PS
Svinec
163,1
CJ, CK, E, M, D, CN, I, CE, CG,
144
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Opredelitev
parametra
Parameter
Letna količina emisij
(kg/leto)
Vir onesnaževanja
CH, CI, H, Q, CL, B, CC, G
PNS
Živo srebro
0,8
CJ, CK, E, M, D, CN, CO, Q, CC
PS
Triklorometan
1,5
CJ, CK, I, CG, G
PS
Diklorometan
0,1
CK
PNS
Policiklični aromatski
ogljikovodiki (PAH)
0,5
CJ, CK, D,
PS
Fluoranten
0,1
CJ
PS
Naftalen
<0,1
D
PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi, Rudarstvo (B), Proizvodnja usnja, usnjenih in
sorodnih izdelkov (CC), Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih
nosilcev zapisa (CE), Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov (CG),
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (CH), Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (CI),
Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (CJ), Proizvodnja električnih naprav ter
proizvodnja drugih strojev in naprav (CK), Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (CL),
Proizvodnja pohištva (CN), Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti ter vzdrževanje in popravila vozil (CO),
Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D), Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje
okolja (E), Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (G), Gostinstvo (I), Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti (M), Zdravstvo in socialno varstvo (Q)
Preglednica 2-48: Letne količine niklja (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti (podatki za
leto 2007)
Letna količina niklja (kg/leto) po območjih
DejavZgornja
Srednja
Spodnja
nost*
Savinja
Drava
Mura
Sava
Sava
Sava
CC
/
0,1
/
/
/
/
CE
/
/
/
/
/
9,0
CG
/
/
/
15,1
/
/
CI
/
/
1,3
/
/
/
CJ
598,0**
0,6
0,08
0,1
7,0
3,6
CK
/
24,2
0,08
12,6
2,6
/
CL
0,4
/
/
/
/
/
CO
/
/
0,1
/
/
/
D
/
/
/
6,0
/
/
E
< 0,1
/
1,4
< 0,1
0,7
< 0,1
M
/
/
/
< 0,1
< 0,1
/
ostalo
0,2
/
/
/
/
/
* Opis oznak je podan v preglednici - Preglednica 2-45 – Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe
izvedbe analize obremenitev.
** Na le na enem iztoku je letna količina znašala 566,5 kg/leto (95 % celokupne količine), pri čemer glede na
ARSO vrednotenje ni prišlo do čezmernega obremenjevanja.
145
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-49: Letne količine svinca (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti (podatki za
leto 2007)
Letna količina svinca (kg/leto) po območjih
DejavZgornja
Srednja
Spodnja
nost*
Savinja
Drava
Mura
Sava
Sava
Sava
B
/
0,5
/
/
/
/
CC
/
< 0,1
/
/
/
/
CE
/
/
64,3**
/
/
/
CG
/
/
< 0,1
< 0,1
/
/
CH
/
/
/
< 0,1
/
/
CI
/
1,8
22,5
1,2
/
/
CJ
4,1
/
/
/
0,7
/
CK
/
/
/
/
58,8***
/
CL
0,4
0,1
/
/
/
/
CN
/
/
< 0,1
/
/
/
D
/
/
/
4,4
0,2
/
E
/
< 0,1
1,2
< 0,1
0,7
/
G
/
< 0,1
/
/
/
/
H
/
/
/
< 0,1
/
/
I
/
/
1,6
/
/
/
M
/
/
/
0,1
/
/
Q
/
0,3
/
/
/
/
* Opis oznak je podan v preglednici-Preglednica 2-45 – Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe
analize obremenitev.
** Na le na enem iztoku je letna količina znašala 64,3 kg/leto (71 % celokupne količine), pri čemer glede na
ARSO vrednotenje ni prišlo do čezmernega obremenjevanja.
*** Na le na enem iztoku je letna količina znašala 57,3 kg/leto (95% celokupne količine), pri čemer glede na
ARSO vrednotenje ni prišlo do čezmernega obremenjevanja.
Industrijske naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega na VO
Donave
Industrijsko onesnaženje posega na vsa področja varstva okolja – zrak, vode in tla. Za
posamezne kategorije industrijskih dejavnosti, ki presegajo določeno proizvodno
zmogljivost (v nadaljevanju: IPPC-zavezanci) je EU z Direktivo 2008/1/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju
onesnaževanja (v nadaljevanju IPPC direktiva) uvedla posebno enotno okoljsko
dovoljenje, ki ga lahko podjetje pridobi le, če izpolnjuje določene kriterije. Kriteriji, ki jih
morajo upravljavci pri tem izpolnjevati, so navedeni v posameznih dovoljenjih in
vključujejo mejne vrednosti emisij v tla, vode in zrak, pravila ravnanja z odpadki ter druge
ukrepe za zaščito okolja. Pri tem pa morajo tehnični ukrepi za doseganje teh kriterijev
temeljiti na uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij. S tem se zagotovi doseganje čim
manjših sprememb okolja, čim manjše tveganje ter racionalna raba prostora, naravnih
virov in energije.
146
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na internetni strani ARSO (www.arso.gov.si/vode) se nahaja seznam IPPC-zavezancev.
Primerjava seznama zavezancev (ARSO, 2008d) in podatkov obratovalnega monitoringa
za leto 2007, ki se zbirajo na ARSO, kaže, da je na VO Donave od 590 industrijskih naprav
17 % IPPC-naprav. Njihovo skupno število iztokov znaša 217 (Preglednica 2-50). Pri tem
se (pred)čiščene industrijske odpadne vode odvajajo neposredno v okolje iz 55 % iztokov
in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN iz 6 % iztokov. Dejavnost, ki glede na
število iztokov, najpogosteje odvajanja svoje (pred)čiščene odpadne vode v javno
kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN je proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen
strojev in naprav (v preglednici - Preglednica 2-50 označena s CJ).
Preglednica 2-50: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje
večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih dejavnosti, ki odvajajo svoje
odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN in javno
kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Donave
Število naprav
98
Skupno število iztokov
217
Število (delež) iztokov neposredno v okolje
Dejavnost
Št. iztokov
120 (55 %)
A
CA
CB
CE
CG
1
3
2
13
21
CI
CJ
1
3
CK
CL
D
E
4
1
7
10
Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi
s KČN
Dejavnost
Št. iztokov
13 (6 %)
CA
CE
CG
CI
CJ
D
1
1
1
2
4
1
3
Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se zaključi s
KČN
Dejavnost
*
CA
Št. iztokov
5
CB
1
CI
G
19
1
3
CJ
2
1
84 (39 %)
CK
CN
D
E
G
M
5
2
5
10
1
1
* Opis oznak je podan v (Preglednica 2-45) – Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize
obremenitev
Republika Slovenija je v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv
Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (v nadaljevanju: uredba E-RIPO) v letu 2007 poročala v
Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR oziroma E-RIPO) o emisijah
snovi v vode, zrak in tla iz 131 industrijskih naprav. Izmed teh je na VO Donave 29 naprav
obratov odvajalo svoje odpadne vode neposredno v vode oziroma v javno kanalizacijo.
Največje število obratov, ki je odvajalo svoje odpadne vode neposredno v vode, izhaja iz
predelovalne dejavnosti proizvodnja papirja in kartona (CE) (Preglednica 2-51).
147
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-51: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov in
prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007)
Iztok v okolje
DejavGospodarska družba
(direktni ali
Šifra VTPV
nost
indirektni)
Acroni d. o. o.
izpust v vodo
SI111VT7
CJ
Aquasytems d. o. o., CČN Maribor
izpust v vodo
SI35172VT
KČN
Cinkarna Celje d. d.
izpust v vodo
SI1688VT2
CG
Farma Draženci, d. o. o.
izpust v javno SI36VT90
A
kanalizacijo
Farme Ihan d. d., Farma Ihan
izpust v vodo
SI132VT7
A
Goričane, tovarna papirja Medvode, d. d.
izpust v vodo
SI123VT
CE
JP Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik d. izpust v vodo
SI132VT7
KČN
o. o.
JP vodovod–kanalizacija d. o. o., CČN Ljubljana
izpust v vodo
SI14VT97
KČN
Količevo Karton, d. o. o.
izpust v vodo
SI132VT5
CE
Komunalno podjetje Ptuj d. d., CČN Ptuj
izpust v vodo
SI3VT5172
KČN
KRKA, d. d., Novo mesto
izpust v vodo
SI18VT77
CG
LEK farmacevtska družba d. d., Proizvodnja izpust v javno SI442VT91
CG
Lendava
kanalizacijo
LEK farmacevtska družba d. d., Proizvodnja izpust v javno SI132VT5
CG
Mengeš
kanalizacijo
Ljubljanske mlekarne d. d., Obrat Ljubljana
izpust v javno SI3VT5171
CA
kanalizacijo
Marjan Grašič s.p.
izpust v javno SI123VT
F
kanalizacijo
METAL
RAVNE
podjetje
za
proizvodnjo izpust v vodo
SI32VT30
CJ
plemenitih jekel d.o.o.
Mlekarna Celeia, mlekarstvo in sirarstvo d. o. o.
izpust v javno SI16VT70
CA
kanalizacijo
Panvita, Proizvodnja mesa d. o. o.
izpust v javno SI43VT10
CA
kanalizacijo
Papirnica Vevče d. o. o.
izpust v vodo
SI14VT97
CE
Perutnina Ptuj, d. d., PC Mesna industrija Ptuj
izpust v javno SI36VT90
CA
kanalizacijo
Pivovarna Laško, d. d.
izpust v javno SI16VT97
CA
kanalizacijo
Pivovarna Union d. d.
izpust v javno SI14VT93
CA
kanalizacijo
REVOZ
Podjetje
za
proizvodnjo
in izpust v javno SI18VT77
CM
komercializacijo avtomobilov d. d.
kanalizacijo
Simbio d. o. o., Odlagališče nenevarnih odpadkov izpust v vodo
SI1688VT2
E
Bukovžlak
SNAGA Javno podjetje d. o. o., Odlagališče izpust v javno SI14VT77
E
nenevarnih odpadkov Barje
kanalizacijo
Steklarna Rogaška d. d.
izpust v vodo
SI192VT1
CI
Talum, d. d., Kidričevo
izpust v vodo
SI36VT90
CJ
Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o.
izpust v vodo
SI1VT557
D
VIPAP VIDEM KRŠKO d. d.
izpust v vodo
SI1VT913
CE
148
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Emisije industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja
V okviru obdelave podatkov o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod, ki se zbirajo na
ARSO, je bilo statistično obravnavanih 93 industrijskih naprav oziroma 135 iztokov
(podatki za leto 2007) VO Jadranskega morja. Industrijska naprava je nepremična ali
premična tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki proces in na istem kraju z
njim drugi neposredno tehnološko povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju
industrijske odpadne vode onesnaževanje voda (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
Tako število iztokov in naprav ni enako, saj lahko zaradi večjega števila tehnoloških
procesov prihaja do odvajanja odpadna voda na različnih lokacijah. Lokacije posameznih
iztokov so prikazane na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 27: Točkovnih viri
obremenjevanja – Emisije odpadne vode –IPPC- in ne-IPPC-zavezanci (2007)).
Slovenska zakonodaja v okviru emisijskih uredb za odvajanje odpadne vode neposredno v
vodo in odvajanje v javno kanalizacijo predpisuje mejne emisijske vrednosti (v
nadaljevanju: EMV). Mehanizem vzpostavlja (pred)čiščenje odpadne vode preden ta pride
v stik s površinsko ali podzemno vodo. Pri tem so EMV za izpuste v javno kanalizacijo
manj stroge. Če se izpust v javno kanalizacijo ne zaključi s KČN, lahko industrijska
odpadna voda potencialno bolj poslabša stanje vodnega ekosistema kakor odpadna voda,
ki se odvaja neposredno v vodo. V nadaljevanju so sta bila podrobneje obravnavana dva
tipa iztokov; in sicer izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja
neposredno v vodo, in izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja v
javno kanalizacijo pri tem pa se javna kanalizacija ne zaključi s KČN.
V letu 2007 se je iz 36 % iztokov industrijska odpadna voda odvajala v javno kanalizacijo,
ki je bila povezana s KČN. Na drugi strani se je iz 43 % iztokov odvajalo odpadno vodo
neposredno v vodo in iz 21 % iztokov v javno kanalizacijo, ki se ni zaključila s kČN.
Slednje ima lahko negativne posledice na kemijsko in/ali ekološko stanje površinskih voda.
Največji delež k temu prispevajo izpusti iz industrije (okoli 600 t/leto). Sledijo ji izpusti iz
javnih storitev (okoli 120 t/leto) in iz drugih dejavnosti (okoli 30 t/leto). Točkovnih
izpustov iz kmetijstva in iz energetike v površinske reke oziroma v njene pritoke na VO
Jadranskega morja v letu 2007 ni bilo.
Na osnovi rezultatov obratovalnega monitoringa so izračunane in prikazane skupne
količine emitiranih snovi, deljeno po posameznih parametrih, ki so se v obdobju od 2002
do 2007 emitirale neposredno v vode in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN
(PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo).
Analiza iztokov iz industrijskih naprav je glede na podatke o čezmernem obremenjevanju
(Uradni list RS, 47/05, 45/07, 79/09) številu voda pokazala, da se število iztokov, na
katerih prihaja do čezmernega obremenjevanja za obdobje od 2005 do 2007, zmanjšuje
(Slika 2—50). V okviru analize so bili zajeti iztoki, iz katerih se odpadne vode odvajajo
neposredno v vode in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN. Tako se je na VO
Jadranskega morja delež iztokov, ki čezmerno obremenjujejo zmanjšal s 45 % v letu 2005
na 37 % v letu 2007. Največje število iztokov, na katerih je v letu 2007 prihajalo do
čezmernega obremenjevanja, je prisotnih na povodju jadranskih rek z morjem (41 %
iztokov).
Tako se je na VO Jadranskega morja delež iztokov, ki čezmerno obremenjujejo, zmanjšal
s 45 % v letu 2004 na 37 % v letu 2007. Največje število iztokov, na katerih je v letu
149
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2007 prihajalo do čezmernega obremenjevanja, je prisotnih na povodju adranskih rek z
morjem (41 % iztokov).
100
90
80
Število
iztokov, ki
čezmerno
obremenjujejo
Št. iztokov
70
60
50
40
Število
iztokov, ki NE
obremenjujejo
čezmerno
30
20
10
0
2004
2005
Leto
2006
2007
Slika 2—50: Število iztokov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se
ne zaključi s KČN s podatki s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO Jadranskega morja
Emisije prednostnih in prednostno nevarnih snovi na VO Jadranskega morja
EK je določila seznam 33 prednostnih in prednostno nevarnih snovi na podlagi njihove
strupenosti, obstojnosti in sposobnosti bioakumulacije. Okoljski standardi kakovosti za te
snovi so določeni z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in
opredeljujejo dobro kemijsko stanje površinskih voda. Na osnovi njihove najpogostejše
uporabe se delijo na dve skupini, in sicer rastlinska zaščitna sredstva (alaklor, atrazin,
klorfenvinfos, klorpirifos, diuron, endosulfan, heksaklorobenzen, heksaklorobutadien,
heksaklorocikloheksan, izoproturon, pentaklorobenzen, pentaklorofenol, simazin,
trifluralin), ki so podrobneje obravnavani v poglavju Prikaz obremenitev in presoja vplivov
razpršenih virov onesnaževanja na stanje površinskih voda, ter na preostale nevarne
snovi. Slednje delimo naprej na topila (benzen, diklorometan, triklorobenzeni,
triklorometan), tehnične kemikalije (1,2-dikloroetan, naftalen, nonilfenil, oktilfenol, di(2etilheksil)ftalat ali DEHP, kloroalkani, bromirani difeniletri), težke kovine (živo srebro,
svinec, nikelj in kadmij ter njihove spojine) ali na primesi, ki so prisotne v katranu
(antracen, fluoranten, poliaromatski ogljikovodiki). Za vse navedene snovi vodna direktiva
določa cilja: postopno zmanjšanje onesnaženja voda s prednostnimi snovmi in ustavitev
ali postopna odprava emisij, odvajanje in uhajanje prednostno nevarnih snovi.
Uporabljeni so podatki iz emisij obratov, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega
monitoringa. Predvidoma prihaja do emisij PS in PNS tudi iz manjših virov, kot so
gospodinjstva ali zdravstvene ordinacije, kar pa v tem poročilu zaradi pomanjkanja
podatkov ni obravnavano.
150
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Nadaljnja obdelava podatkov emisijskega monitoringa je pokazala, da se je na VO
Jadranskega morja v letu 2007 neposredno v reke ali v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi
s čistilno napravo, odvajalo odpadne vode, ki so vsebovale različne prednostne in
prednostno nevarne snovi (Preglednica 2-52). Glede na izračun celokupnih količin emisij je
ugotovljeno, da se je v nekoliko večjih količinah (nad 5 kg/letno) v reke odvajala težka
kovina nikelj. Največje količine emitiranega niklja izvirajo iz proizvodnje kovin in kovinskih
izdelkov, razen strojev in naprav (v nadaljevanju: CJ) in iz proizvodnje izdelkov iz gume in
plastičnih mas (v nadaljevanju: CH). Največje viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti
CJ, so bili zabeleženi na povodju jadranskih rek z morjem, in viri onesnaževanja, ki izvirajo
iz dejavnosti CH, na povodju Soče (Preglednica 2-53). Seznam VT, na katerih prihaja do
emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi iz točkovnih virov onesnaževanja, je
naveden v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa
površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-52: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS) snovi na VO
Jadranskega morja, ki se odvajajo neposredno v reke oziroma v kanalizacijo, ki se ne zaključi s
KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja
Opredelitev
parametra
Parameter
Letna količina emisij
(kg/leto)
Vir onesnaževanja
PNS
Kadmij
< 0,1
CO, I
PS
Nikelj
9,1
PS
Svinec
2,1
CJ, CK, E, CO, CH, CM
CO, I, CK, Q
PNS
Živo srebro
< 0,1
CJ
PNS
Policiklični aromatski
ogljikovodiki (PAH)
< 0,1
CJ
PS
Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)
< 0,1
CM
PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi, Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (CH),
Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (CJ), Proizvodnja električnih naprav ter
proizvodnja drugih strojev in naprav (CK), Proizvodnja motornih vozil, prikolic, drugih vozil in plovil (CM),
Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti ter vzdrževanje in popravila vozil (CO), Oskrba z vodo; ravnanje z
odplakami in odpadki; saniranje okolja (E), Gostinstvo (I), Promet in skladiščenje (H), Zdravstvo in socialno
varstvo (Q)
Preglednica 2-53: Letne količine niklja (kg/leto) po povodjih iz posameznih dejavnosti (podatki za
leto 2007)
Letna količina niklja (kg/leto) po povodjih
Dejavnost
Jadranske reke z morjem
Soča
CH
/
3,4
CJ
4,5
/
CK
/
0,2
CM
/
0,7
CO
E
< 0,1
/
/
0,2
* Opis oznak je podan v Preglednica 2-45– klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize
obremenitev.
151
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Industrijske naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega na VO
Jadranskega morja
Industrijsko onesnaženje posega na vsa področja varstva okolja – zrak, vode in tla. Za
posamezne kategorije industrijskih dejavnosti, ki presegajo določeno proizvodno
zmogljivost je EU z direktivo IPPC uvedla posebno enotno okoljsko dovoljenje, ki ga lahko
podjetje pridobi le, če izpolnjuje določene kriterije. Kriteriji, ki jih morajo upravljavci pri
tem izpolnjevati, so navedeni v posameznih dovoljenjih in vključujejo mejne vrednosti
emisij v tla, vode in zrak, pravila ravnanja z odpadki ter druge ukrepe za zaščito okolja. Pri
tem pa morajo tehnični ukrepi za doseganje teh kriterijev temeljiti na uporabi najboljših
razpoložljivih tehnologij. S tem se zagotovi doseganje čim manjših sprememb okolja, čim
manjše tveganje ter racionalna raba prostora, naravnih virov in energije.
Na internetni strani ARSO se nahaja seznam IPPC-zavezancev. Primerjava seznama
zavezancev (ARSO (2008d)) in podatkov obratovalnega monitoringa za leto 2007, ki se
zbirajo na ARSO, kaže, da je na VO Jadranskega morja od 98 industrijskih naprav 13,5 %
IPPC-naprav. Njihovo skupno število iztokov znaša 25 (Preglednica 2-54). Pri tem se
(pred)čiščene industrijske odpadne vode odvajajo neposredno v vode iz 52 % iztokov in v
javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN iz 32 % iztokov. Dejavnosti, ki glede na število
iztokov, najpogosteje odvajajo svoje (pred)čiščene odpadne vode v javno kanalizacijo, ki
se ne zaključi s KČN sta proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (v
preglednici - Preglednica 2-54 označena s CJ) in Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
farmacevtskih surovin in preparatov (v preglednici - Preglednica 2-54 označena s CG).
Preglednica 2-54: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje
večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih dejavnosti, ki odvajajo svoje
odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN in javno
kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja
Število naprav
12
Skupno število iztokov
25
Število (delež) iztokov neposredno v okolje
Dejavnost
*
Št. iztokov
13 (52 %)
CA
CG
CI
CK
CL
E
2
1
5
3
2
2
Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se ne
zaključi s KČN
Dejavnost
CA
Št. iztokov
CG
CJ
3
3
8 (32 %)
K
1
Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se zaključi s
KČN
Dejavnost*
CA
CK
CL
Št. iztokov
1
2
1
4 (16 %)
* Opis oznak je podan v preglednici - Preglednica 2-45– Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe
izvedbe analize obremenitev.
152
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Republika Slovenija je v skladu z uredbo E-RIPO v letu 2007 poročala v Evropski register
izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR oziroma E-RIPO) o emisijah snovi v vode, zrak
in tla iz 131 industrijskih obratov. Na VO Jadranskega morja je le eno izmed vseh
evidentiranih obratov odvajalo svoje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo.
Njegova lokacija je prikazana na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 46: Točkovni
viri onesnaževanja – industrijski viri onesnaževanja (2007)) in v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Dejavnost, s
katero se podjetje ukvarja, je proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (CA) (Preglednica
2-55).
Preglednica 2-55: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov in
prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007)
Izpust v
vodo/izpust v
Gospodarska družba
Šifra VTPV
Dejavnost
javno
kanalizacijo
izpust v javno
FRUCTAL d. d.
kanalizacijo
SI644VT
CA
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
Komunalna odpadna voda je voda, ki se zbira v sistemih javne kanalizacije, je lahko
mešanica vod iz gospodinjstev (kopeli, pomivalni in pralni stroji, odpadna voda in odpadki
iz stranišč ipd.), iz industrije (industrijska odpadna voda) in iz vode, ki nastane z
odtekanjem s streh, cest in drugih utrjenih površin po večjih padavinskih dogodkih. Zaradi
raznolikih virov so v takšni odpadni vodi prisotna biološko razgradljiva onesnaževala in
tudi nevarne snovi. Slednja predstavljajo velik problem, saj se zaradi njihove prisotnosti
zmanjša obratovalna zmogljivost KČN. Posledično obrat zapušča slabše prečiščena
odpadna voda.
V letu 2004 je bil sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja odpadne vode za
obdobje od leta 2005 do leta 2017, ki predvideva zgraditev sistema javne kanalizacije, pa
tudi zgraditev novih in posodobitev ter izboljšanje stopnje čiščenja obstoječih KČN.
Podrobneje je bilo obravnavano točkovno onesnaženje iz KČN. Podatki o KČN izhajajo iz
registrov podatkov, ki se zbirajo na ARSO. Tako so v georeferirani podatkovni bazi zbrani
podatki iz obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda o identifikacijski številki
KČN, imenu KČN, zavezanci za obratovalni monitoring emisij, lokaciji KČN, imenu reke v
katerega se odvaja (pred)čiščena odpadna voda. Podana je tudi informacija o tem, kdaj
so posamezne KČN pričele z izvajanjem obratovalnega monitoringa emisij v obdobju od
leta 2003 naprej.
Seznam VTPV, na katerih prihaja do emisij iz KČN z zmogljivostjo večjo od 2.000
populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE), je naveden v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Čeprav je
potrebno poudariti, da je moč zaznati velik vpliv na VTPV zaradi obremenitev iz več KČN z
zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE.
153
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupne količine emitiranih snovi iz naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda za obdobje 2002–2007 so prikazane v prilogi v preglednici, deljeno po posameznih
parametrih (PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in
kanalizacijo).
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na VO Donave
Po podatkih obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda je na VO Donave v
letu 2003 obratovalo 120 KČN, medtem ko se je do leta 2007 številka dvignila na 188 KČN
s skupno zmogljivostjo 1.837.347 PE, pri čemer je večina naprav imela urejen sekundarni
način čiščenja odpadne vode (Preglednica 2-56). Lokacije izpustov obravnavanih KČN so
glede na leto pričetka rednega obratovanja prikazane na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 28: Točkovni viri obremenjevanja – Obdobje priključevanja KČN od 2003 do
2007).
Preglednica 2-56: Skupna zmogljivost in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje čiščenja
na VO Donave za leto 2007
KČN
Skupna
zmogljivost KČN
Stopnja čiščenja (%)
Skupno št.
(PE)
Primarna
Sekundarna
Terciarna
1.837.347
188
3
87
11
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na VO Jadranskega morja
Po podatkih obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda je na VO Jadranskega
morja v letu 2003 obratovalo 25 KČN, medtem ko se je do leta 2007 številka dvignila na
51 KČN s skupno zmogljivostjo 202.513 PE, pri čemer je večina naprav imela urejen
sekundarni način čiščenja odpadne vode (Preglednica 2-57). Lokacije izpustov
obravnavanih KČN so glede na njihovo zmogljivost prikazane na karti v prilogi
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 28: Točkovni viri obremenjevanja – Obdobje priključevanja
KČN od 2003 do 2007).
Preglednica 2-57: Število prebivalcev in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje čiščenja na
VO Jadranskega morja za leto 2007
(ARSO, 2007)
KČN
Št. prebivalcev
Stopnja čiščenja (%)
Skupno št.
Primarna
Sekundarna
Terciarna
242.163
51
4
88
8
Presoja vplivov industrijske odpadne vode in predelane odpadne vode iz
čistilnih naprav na površinske vode
Presoja vplivov glede na točkovne vire obremenjevanja zajema presojo vplivov glede na
prednostne in prednostno nevarne snovi (kemijsko stanje) in glede na organsko
onesnaževanje, onesnaženje s hranili in onesnaženje s posebnimi onesnaževali (ekološko
stanje). Presoja vplivov je dodatni pokazatelj, kje prihaja do pomembnejšega
154
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
obremenjevanja voda predvsem v primerih, kjer ni bilo ocenjeno stanje voda glede na
enega ali več parametrov / elementov kakovosti
Za ugotavljanje obremenitev, ki povzročajo velik vpliv na okolje, so za posamezna VTPV
analizirane celotne emisije snovi iz točkovnih virov onesnaževanja ob upoštevanju
srednjega letnega pretoka in srednjega malega dnevnega pretoka na koncu VTPV. Te so
izračunane na podlagi dejanskih količin, ki jih upravljavci naprav podajo v okviru
poročanja o rezultatih obratovalnih monitoringov za posamezno leto in se zbirajo na
ARSO. Iztoki, ki ležijo na prispevni površini analiziranega VTPV in se neposredno odvajajo
v okolje ali v javno kanalizacijo brez KČN, so obravnavani na dva načina:
za onesnaževanje s hranili in organsko onesnaževanje je analiza izdelana z
upoštevanjem emisij odpadne vode iz KČN in emisij industrijske odpadne vode in
za onesnaževanje s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi ter s posebnimi
onesnaževali je analiza izdelana z upoštevanjem emisij industrijske odpadne vode.
Ob upoštevanju celotnih količin emisij iz posameznih točkovnih virov onesnaženja in
srednjih letnih pretokov na dolvodni meji posameznega VTPV je za posamezne parametre
izračunana predvidena koncentracija snovi v vodi po spodnji formuli. Izračunane
koncentracije snovi se je primerjalo z mejnimi vrednostmi podane v Uredbi o stanju
površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Za parametre celotni fosfor in amonij se je v
presoji upoštevalo merila za določanje evtrofikacije voda (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09)
(Preglednica 2-59). Za podajanje rezultatov analize je pripravljena skupna ocena vplivov,
ki upošteva rezultate dvoletnega monitoringa emisij za leti 2006 in 2007, pri čemer se
privzame najslabša ocena.
C iz . 
M letna
Q( s )
- Ciz. – izračunana koncentracija
- Mletna – letna količina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v VTPV vsi točkovni viri
onesnaževanja
- Q(s) – srednji letni pretok na koncu VT
Predvidene maksimalne koncentracije snovi v vodi so izračunane po enačbi:
Ciz . max 
M letna
Q( np )
- Ciz. max – izračunana maksimalna koncentracija,
- Mletna – letna količina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v VTPV vsi točkovni viri
onesnaževanja,
- Q(np) – srednji mali dnevni pretok na koncu VT
V primeru, da izračunana maksimalna koncentracija posameznega parametra presega
okoljski standard kakovosti za ta parameter, ki je določen z uredbo o stanju površinskih
voda (Uradni list RS, št. 14/09), se predvideva, da je na analiziranem VTPV prisoten velik
vpliv na stanje voda. Natančnejša merila za ocenjevanje vplivov so podana v nadaljevanju
besedila. Rezultati analize obremenitev in presoje vplivov podajajo skupno oceno vplivov,
ki je pripravljena ob upoštevanja rezultatov za leti 2006 in 2007, pri čemer se privzame
najslabša ocena (IzVRS, 2007).
155
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na podlagi izračunane koncentracije je presoja vplivov glede na onesnaženje s
prednostnimi in prednostno nevarnimi snovi ter s posebnimi onesnaževali opredeljena v
skladu z merili podanimi v preglednici (Preglednica 2-58). Ocenjuje se, da je vpliv na
površinske vode:
- »ni vpliva«: na prispevnem območju VTPV ni evidentiranih točkovnih virov
onesnaževanja,
- »majhen«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsake posamezne prednostne ali
prednostno nevarne snovi oziroma posebnega onesnaževala nižja od 30 % okoljskega
standarda kakovosti (v nadaljevanju: OSK) v skladu s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09),
- »zmeren«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsake posamezne prednostne ali
prednostno nevarne snovi oziroma posebnega onesnaževala višja ali enaka od 30 % in
nižja ali enaka OSK v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda (Uradni list
RS, št. 14/09),
- »velik«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsake posamezne prednostne ali
prednostno nevarne snovi oziroma posebnega onesnaževala višja od OSK v skladu s
predpisom, ki ureja stanje površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09).
Preglednica 2-58: Merila za presojo vplivov glede na prednostne in prednostno nevarne snovi,
posebna onesnaževala, BPK5 in hranila
Zanemarljiv
Zmeren ali velik
Majhen vpliv
vpliv
vpliv
Prednostne in prednostno
0,3 * MV ≤ Ciz. max ≤
nevarne snovi, posebna
Ciz. max < 0,3 * MV
Ciz. max > MV
MV
onesnaževala
Splošni fizikalno-kemijski
0,5 * MV ≤ Ciz. max ≤
elementi kakovosti (BPK5,
Ciz. max < 0,5 * MV
Ciz. max > MV
MV
hranila)
Presoja vplivov glede na koncentracije hranil in BPK5 iz točkovnih virov onesnaževanja je
opredeljena z merili podanimi v preglednici (Preglednica 2-58). Ocenjuje se, da je vpliv na
površinske vode:
- »ni vpliva«: na prispevnem območju VTPV ni evidentiranih točkovnih virov
onesnaževanja;
- »majhen«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsakega od parametrov hranil nižja
od 50 % mejne vrednosti iz preglednice (Preglednica 2-58) in da so vrednosti BPK5 in
NO3 nižje od 50 % mejnih vrednosti skladne z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni
list RS, št. 14/09);
- »zmeren«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsaj enega od parametrov hranil
višja ali enaka od 50 % in nižja ali enaka od mejne vrednosti iz preglednice (Preglednica
2-58) in da so vrednosti BPK5 in NO3 višje ali enake od 50 % in nižje ali enake od mejne
vrednosti skladne z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09);
- »velik«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsaj enega od parametrov hranil višja
od mejne vrednosti iz preglednice (Preglednica 2-59) ali da so vrednosti BPK5 ali NO3
višje od mejne vrednosti skladne z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št.
14/09).
156
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-59: Mejne vrednosti za presojo vplivov na rekah glede na onesnaženje s hranili
(celotni fosfor, amonij) glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN (Uradni
list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10)
Parameter
Celotni fosfor
Amonij
Izražen kot
P
NH4
+
Enota
Mejna vrednost za presojo vplivov
mg/L
0,2
mg/L
0,6
Presoja vplivov industrijske odpadne vode in predelane odpadne vode iz čistilnih naprav
na površinske vode na VO Donave
Presoja vplivov je bila v prvem koraku pripravljena za vse točkovne vire onesnaževanja, ki
so v letih 2006 in 2007 poročali v okviru obratovalnega monitoringa. Tako so ugotovljene
obremenitve, za katere se predvideva velik vpliv na stanje voda s hranili, organskimi
snovmi, posebnimi onesnaževali ter s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi za 20
% VTPV (24 VTPV) na VO Donave.
Glede na zastavljene kriterije je velik vpliv onesnaževanja z dušikovimi in fosforjevimi
snovmi ugotovljeno za 18 od 121 VTPV (Preglednica 2-60), in sicer na Kučnici, Ščavnici,
Veliki Krki, Kobiljskem potoku, Ledavi, Polskavi, Pesnici, Pšati, Kamniški Bistrici,
Cerkniščici, Pivki, Iščici, Ljubljanici, Paki, Sotli in Rinži. Pri tem je potrebno upoštevati, da
samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana.
Velik vpliv onesnaženja z organski snovmi (rezultati za BPK5), predvsem zaradi izpustov iz
KČN, je ugotovljena za 9 od 121 VTPV (Preglednica 2-60), in sicer na Polskavi, Pesnici,
Kamniški Bistrici, Pivki, Paki, Voglajni, Sotli in Rinži. Pri tem je potrebno upoštevati, da
samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana.
Zaradi onesnaževanja s posebnimi onesnaževali je možnost velikega vpliva izkazana za 8
VTPV (Preglednica 2-60). Glede na zastavljene kriterije se smatra, da na teh VT prihaja do
prevelikih emisij sulfata, nekaterih težkih kovin (bakra, cinka in kroma), organskih
halogenih ogljikovodikov, izraženih kot skupni parameter AOX, in do prevelikih emisij
celokupnih ogljikovodikov (mineralna olja) iz različnih dejavnosti. Obremenitve so glede
na zgoraj navedene kriterije prisotne na Ščavnici (cink iz proizvodnje kovin in kovinskih
izdelkov, razen strojev in naprav), Kamniški Bistrici (AOX predvsem iz proizvodnje
kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov ter proizvodnje papirja
in izdelkov iz papirja; Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa), Ljubljanici
(celotni ogljikovodiki predvsem iz dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro),
Hudinji (sulfatom iz proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in
preparatov), Sotli (antimon in arzen iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov), Savi
odsek Krško–Vrbina (AOX predvsem iz proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja;
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa) in Lahinji (Celotni ogljikovodiki
predvsem iz dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro).
Velik vpliv zaradi obremenitev s svincem, ki je opredeljen kot prednostna snov, je
ugotovljeno na Sotli, in s kadmijem, ki je opredeljen kot prednostno nevarna snov, na
Meži. Pri tem je potrebno upoštevati, da se ugotovljene obremenitve ne odražajo vedno v
rezultatih monitoringa kakovosti voda in v oceni stanja voda.
157
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-60: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez
vpliva na VO Donava pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni monitoring (podatki
za leto 2007)
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Organsko
92
16
4
9
onesnaževanje
Onesnaževanje s
89
6
8
18
hranili
Posebna onesnaževala
59
46
8
8
Prednostne in
prednostne nevarne
snovi
74
44
1
2
V nadaljevanju je presoja vplivov glede na obremenjenost s hranili in organskimi snovmi
zajela le točkovne vire obremenjevanja, ki so IPPC- in E-PRTR-zavezanci. Tako so bile v
analizo vključene KČN, katerih zmogljivost je enaka oziroma presega 100.000 PE. Velik
vpliv glede na onesnaženje z organskimi snovmi (rezultati za BPK5) je bil ugotovljen na
istih VT kot ob upoštevanju vseh zavezancev za obratovalni monitoring, in sicer na
Polskavi, Pesnici, Kamniški Bistrici, Pivki, Paki, Voglajni, Sotli in Rinži. Velik vpliv glede na
onesnaževanje z dušikovimi in fosforjevimi snovmi je ugotovljeno za 11 VTPV (Preglednica
2-61), in sicer na Pšati, Kamniški Bistrici, Pivki, Ljubljanici, Paki, Sotli, Rinži, Polskavi,
pesnici, Ščavnici in Ledavi. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna sposobnost
reke ni bila upoštevana.
Zaradi onesnaževanja s posebnimi onesnaževali je možnost velikega vpliva izkazana za 6
VTPV (Preglednica 2-61). Na teh VT prihaja do prevelikih emisij sulfata, nekaterih težkih
kovin (bakra, cinka, arzena, antimona in kroma), organskih halogenih ogljikovodikov,
izraženih kot skupni parameter AOX, in do prevelikih emisij celokupnih ogljikovodikov
(mineralna olja) iz različnih dejavnosti.
V nadaljevanju so bile ugotovljene obremenitve s prednostnimi in prednostno nevarnimi
snovmi iz IPPC-naprav, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, na istih VT kot ob
upoštevanju vseh zavezancev za obratovalni monitoring, in sicer na Sotli zaradi emisij
svinca in na Meži zaradi emisij kadmija. Pri tem se želi znova povdariti, da se ugotovljene
obremenitve ne odražajo vedno v rezultatih monitoringa kakovosti voda in v oceni stanja.
Preglednica 2-61: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez
vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za leto 2007)
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Organsko
60
50
3
8
onesnaževanje
Onesnaževanje s hranili
63
40
7
11
Posebna onesnaževala
88
23
4
6
Prednostne in
98
20
1
2
prednostne nevarne
snovi
158
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Presoja vplivov industrijske odpadne vode in predelane odpadne vode iz čistilnih naprav
na površinske vode na VO Jadranskega morja
Presoja vplivov je bila v prvem koraku pripravljena za vse točkovne vire onesnaževanja, ki
so v letih 2006 in 2007 poročali v okviru obratovalnega monitoringa. Rezultati kažejo velik
vpliv glede na onesnaženje z dušikovimi in fosforjevimi snovmi za Rižano. Velik vpliv
onesnaževanja z organski snovmi (rezultati za BPK5), predvsem zaradi izpustov iz KČN, pa
je ugotovljena za Rižano in Koren. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna
sposobnost reke ni bila upoštevana. Obremenitve s posebnimi onesnaževali ter s
prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda,
na VO Jadranskega morja niso ugotovljene (Preglednica 2-62).
Preglednica 2-62: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez
vpliva na VO Jadranskega morja, pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni
monitoring (podatki za leto 2007)
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Organsko
31
/
1
2
onesnaževanje
Onesnaževanje s
30
2
1
1
hranili
Posebna onesnaževala
25
7
2
/
Prednostne in
prednostne nevarne
26
8
/
/
snovi
V nadaljevanju je presoja vplivov glede na prekomerno obremenjenost s hranili in
organskimi snovmi zajela le točkovne vire obremenjevanja, ki so IPPC- in E-PRTRzavezanci. Velik vpliv onesnaženja z organskimi snovmi (rezultati za BPK5) in onesnaženja
s hranili je bil ugotovljen na enem VTPV in sicer na Rižani. Pri tem je potrebno
upoštevati, da samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana.
Obremenitve s posebnimi onesnaževali ter s prednostnimi in prednostno nevarnimi
snovmi, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, na VO Jadranskega morja niso
ugotovljene (Preglednica 2-63).
Preglednica 2-63: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez
vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za leto 2007)
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Organsko
26
6
1
1
onesnaževanje
Onesnaževanje s
26
7
/
1
hranili
Posebna onesnaževala
27
6
/
/
Prednostne in
prednostne nevarne
30
4
/
/
snovi
159
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ogroženost voda zaradi nesreč
Začasno poslabšanje stanja VT lahko nastane zaradi incidentnih dogodkov – izlitij
nevarnih snovi v vode. VTPV in VTPodV so poleg obremenitev iz točkovnih in razpršenih
virov onesnaženja izpostavljena tudi tveganju za pojav incidentnega onesnaženja zaradi
nesreč z nevarnimi kemikalijami v industrijskih dejavnostih ter pri prevozih nevarnih snovi
po cestah, železnicah, rekah in po morju. V NUV je ocenjena potencialna ogroženost za
nastanek incidentnih dogodkov glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem
območju VT ali glede na oddaljenost VT od prometnih poti. Ocenjena je torej potencialna
prisotnost nevarnih snovi na teh območjih, zaradi česar bi lahko prišlo do incidentnega
dogodka in posledično do onesnaženja voda.
Ocena ogroženosti zaradi nastanka večjih nesreč v celoti obsega naslednje korake:
- identifikacija nevarnosti – fizikalno-kemijske, toksikološke in eko-toksikološke značilnosti
nevarnih snovi in opis nevarnosti, ki jih predstavljajo za ljudi in okolje (takojšnjih in
tistih z zakasnelimi učinki), fizikalno-kemijske značilnosti nevarnih snovi pri predvidljivih
vrstah izrednih dogodkov ali nesreč,
- ocena verjetnosti za nastanek nesreč med obratovanjem stacionarnega vira ali med
prevozom snovi in
- ocena občutljivosti območja, kjer se lahko nesreče zgodijo.
Skupna ocena potencialne ogroženosti je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA
29: Potencialna ogroženost voda ob večjih nesrečah) in v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Potencialna ogroženost za nastanek nesreč v industrijskih obratih
Industrijske obrate delimo v tri skupine – vire večjega in manjšega tveganja v skladu s
SEVESO direktivo ter zavezance za izvajanje emisijskega monitoringa. Vire večjega in
manjšega tveganja za okolje obravnava direktiva SEVESO II oziroma Uredba o
preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05).
V teh obratih se nahajajo nevarne snovi, ki se delijo na strupene, oksidativne,
eksplozivne, vnetljive, lahko vnetljive in zelo lahko vnetljive. Industrijski obrati – viri
tveganja pa so opredeljeni kot večji in manjši glede na količine in vrsto nevarnih snovi, ki
so prisotne v posameznih obratih. Po zadnjih podatkih v Republiki Sloveniji obratuje 24
obratov večjega tveganja za okolje in 36 obratov manjšega tveganja za okolje (ARSO,
2010c). Cilj uvajanja SEVESO direktive je, da se zagotovi visoko stopnjo varstva pred
večjimi nesrečami za ljudi in okolje.
Poleg ocene potencialne ogroženosti zaradi prisotnosti industrijskih obratov, virov večjega
in manjšega tveganja po SEVESO direktivi, se ocenjuje tudi ogroženost voda zaradi
prisotnosti drugih industrijskih obratov na posameznih območjih, kjer lahko pride do
povečanih emisij onesnaževal v okolje. Kot osnova za oceno je seznam zavezancev za
izvajanje emisijskega monitoringa.
Ogroženost se ocenjuje z ocenami:
- DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi prisotnosti industrijskih obratov – virov večjega
tveganja v prispevnem območju;
160
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi prisotnosti industrijskih obratov – virov manjšega
tveganja v prispevnem območju;
- DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi prisotnosti drugih industrijskih obratov –
zavezancev za izvajanje emisijskega monitoringa v prispevnem območju (ARSO, 2007).
Ogroženost voda zaradi nesreč na VO Donave
Rezultati ocene ogroženosti glede na oddaljenost VT od industrijskih obratov virov za VO
Donave so prikazani v preglednici (Preglednica 2-64). Analiza kaže, da na območjih 31 %
VT ni prisotnih industrijskih obratov, kjer bi lahko prišlo do večjega onesnaženja. Večji ali
manjši viri tveganja (po SEVESO) so prisotni v prispevnem območju 21,5 % VT. Drugi
industrijski obrati, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa in na območju,
katerih bi tudi lahko prišlo do incidentnih dogodkov, so prisotni v prispevnem območju
45,5 % VT.
Preglednica 2-64: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem
območju
Število VTPV, kjer so prisotni
Odstotek VTPV, kjer so prisotni
industrijski obrati
industrijski obrati (%)
Večji in drugi
7
5,8
Manjši in drugi
13
10,7
Večji, manjši in drugi
9
7,4
Drugi
55
45,5
Brez ind. obremenitev
37
30,6
Ogroženost voda zaradi nesreč na VO Jadranskega morja
Rezultati ocene ogroženosti glede na oddaljenost VT od industrijskih obratov virov za VO
Jadranskega morja so prikazani v preglednici (Preglednica 2-65). Analiza kaže, da na
območjih 53 % VT ni prisotnih industrijskih obratov, kjer bi lahko prišlo do večjega
onesnaženja. Večji ali manjši viri tveganja (po SEVESO) so prisotni v prispevnem območju
14,7 % VT. Drugi industrijski obrati, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa
in na območju, katerih bi tudi lahko prišlo do incidentnih dogodkov, so prisotni v
prispevnem območju 32,4 % VT.
Preglednica 2-65: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem
območju
Število VTPV, ogroženih Odstotek VTPV, ogroženih
zaradi prisotnosti
zaradi prisotnosti
industrijskih obratov
industrijskih obratov
Večji in drugi
/
/
Manjši in drugi
3
8,8
Večji, manjši in drugi
2
5,9
Drugi
11
32,4
161
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi
Transport nevarnih snovi delimo na cestni, železniški, rečni in pomorski promet. Varnost v
prometu se med drugim zagotavlja tudi v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami (51/2006), katerega cilj je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev
oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.
Potencialno možnost za onesnaženje VT zaradi večje nesreče se ocenjuje glede na bližino
prometnih cest, železnic in intenziteto pomorskega prometa:
- DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi bližine prometne ceste;
- DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi bližine železniške proge;
- DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi pomorskega prometa.
Potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi na VO Donave
Rezultati ocene ogroženosti glede na bližino prometnih poti so prikazani v preglednici
(Preglednica 2-66). Na VO Donave analiza kaže, da prometnih poti ni v okolici 14,9% VT.
Na območju vseh ostalih VT je prisotna nevarnost zaradi nastanka incidentnega izlitja
zaradi prometnih nesreč v cestnem (63,6 %) ali cestnem in železniškem (21,5 %)
prometu.
Preglednica 2-66: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski promet
Število VTPV ogroženih
zaradi bližine ceste ali
železnice
Odstotek VTPV ogroženih
zaradi bližine ceste ali
železnice
Cestni in železniški
26
21,5
Cestni
77
63,6
Ni prometa
18
14,9
Skupaj
121
100,0
Potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi na VO
Jadranskega morja
Rezultati ocene ogroženosti glede na bližino prometnih poti so prikazani v preglednici
(Preglednica 2-67). Na VO Jadranskega morja analiza kaže, da prometnih poti ni v okolici
38,2 % VT. Na območju vseh ostalih VT je prisotna nevarnost zaradi nastanka
incidentnega izlitja zaradi prometnih nesreč v cestnem (29,4 %), cestnem in železniškem
(17,6 %), pomorskega prometa (11,8 %) ali pomorskega in cestnega prometa (2,9 % ).
Preglednica 2-67: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski promet
Število VTPV ogroženih
zaradi bližine ceste,
železnice ali pomorskega
prometa
Odstotek VTPV ogroženih
zaradi bližine ceste,
železnice ali pomorskega
prometa
Pomorski
4
11,8
Cestni in železniški
6
17,6
Cestni
10
29,4
162
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pomorski in cestni
1
2,9
Ni prometa
13
38,2
Skupaj
34
100,0
Pregled obremenitev zaradi pomorskega prometa
Promet ladij z nevarnimi tovori in pretovor – Po podatkih iz evidenc Uprave Republike
Slovenije za pomorstvo (URSP) je od leta 2000 dalje dokaj konstanten porast števila ladij,
ki pripeljejo in manipulirajo z nevarnimi tovori. Narašča predvsem število tankerjev za
prevoz naftnih derivatov, število prihodov v letu 2008 je bilo 143. Promet s tankerji za
prevoz kemikalij pa upada, število prihodov v letu 2008 je bilo le 15. V Koper prihajajo iz
Trsta tudi maone/barže in tankerji z gorivom za oskrbo ladij (bunker). Teh je letno v
zadnjem letu nekaj več, število prihodov je okoli 200.
Promet v tovornih pristaniščih Trst in Tržič – v Tržaško tovorno pristanišče pride letno
nekaj čez 2000 ladij s skupnim prometom približno 47 milijonov ton (Luka Koper, 2009).
Letno gre skozi tržaško tovorno pristanišče okrog 37 milijonov ton surove nafte in naftnih
derivatov, kar pomeni promet okrog 340 tankerjev za surovo nafto in okrog 100 tankerjev
z naftnimi derivati. Od tega je največ supertankerjev z nosilnostjo 100.000 ton in več.
Drugih ladij, ki prevažajo nevarne tovore, je približno 800 na leto. Manjše število ladij z
nevarnim tovorom, približno 100 na leto, pripluje tudi v tržiško tovorno pristanišče, od
tega je približno 250.000 tekočih tovorov letno.
Povprečno tako pluje po slovenskem morju na dan najmanj en supertanker, en manjši
tanker in približno šest ladij, ki prevažajo nevarne snovi (Luka Koper, 2009).
Potniški promet, plovila za razvedrilo, športne prireditve in ribištvo – V Republiki Sloveniji
je bilo v letu 2008 registriranih 5.721 plovil. Po konzervativni je ob koncih tedna na morju
15 odstotkov registriranih plovil. Poleg tega se na morju organizirajo večje športne
prireditve, na sredi tržaškega zaliva je tudi večje ribolovno področje. Predvideva se, da je
v tem področju do 90.000 izhodov manjših ribiških plovil letno (Luka Koper, 2009).
Druga incidentna onesnaženja
Druga incidentna onesnaženja na VO Donave
Incidentna onesnaženja po podatkih VGP Drava
Podatke o incidentnih onesnaženjih na celinskih vodah zbira podjetje VGP Drava. V
poročilu so analizirani podatki za obdobje od 2004 do 2007, kjer so razlitja razdeljena na
naslednje kategorije izlitja:
- naftni derivati,
- komunalno onesnaženje,
- pene na vodni površini,
- kmetijsko onesnaženje,
- industrijsko onesnaženje,
163
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
-
drugo,
nedefinirano,
odloženi sodi,
odvrženi odpadki.
Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 30: Evidenca incidentnih onesnaženj) so
prikazana mesta, kjer je glede na evidenco podjetja VGP Drava v obdobju od 2004 do
2007 prihajalo do incidentnih izlitij naftnih derivatov ali do incidentnih izlitij druge narave
(industrijsko onesnaževanje, onesnaževanje zaradi komunalnega onesnaževanja in
kmetijskega onesnaževanja ipd.).
Največ izlitij je bilo v obdobju 2004–2007 evidentiranih na območju VT Dravinja Zreče–
Videm (47), na UVT Kanal HE Zlatoličje (26) in na VT Polskava Zgornja Polskava–Tržec
(19). Največkrat prihaja do izlitja naftnih derivatov (Preglednica 2-68).
Preglednica 2-68: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 (evidenca VGP Drava)
Leto
2004
2005
2006
2007
Skupaj
naftni derivati
26
28
20
18
92
komunalno onesnaženje
5
5
10
9
29
pene na vodni površini
5
0
0
1
6
kmetijsko onesnaženje
7
2
9
9
27
Vrsta onesnaženja industrijsko onesnaženje
4
15
8
11
38
drugo
5
14
11
15
45
nedefinirano
10
5
3
6
24
odloženi sodi
2
0
0
0
2
odvrženi odpadki
Skupaj
0
0
2
8
10
64
69
63
77
273
Druga incidentna onesnaženja na VO Jadranskega morja
Evidence incidentnih dogodkov se vodijo na morju že od leta 1977 (v NUV so podatki
zbrani do leta 2006), kjer služba za varstvo obalnega morja (v nadaljevanju SVOM) zbira
podatke o incidentnih onesnaženjih.
Incidentna onesnaženja po podatkih VGP Drava
Podatke o incidentnih onesnaženjih na celinskih vodah in morju pa zbira podjetje VGP
Drava. V poročilu so analizirani podatki za obdobje od 2004 do 2007, kjer so razlitja
razdeljena na naslednje kategorije izlitja:
- naftni derivati,
- komunalno onesnaženje,
- pene na vodni površini,
- kmetijsko onesnaženje,
- industrijsko onesnaženje,
- drugo,
164
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- nedefinirano,
- odloženi sodi,
- odvrženi odpadki.
Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 30: Evidenca incidentnih onesnaženj) so
prikazana mesta, kjer je glede na evidenco podjetja VGP Drava v obdobju od 2004 do
2007 prihajalo do incidentnih izlitij naftnih derivatov ali do incidentnih izlitij druge narave
(industrijsko onesnaževanje, onesnaževanje zaradi komunalnega onesnaževanja in
kmetijskega onesnaževanja ipd.).
Po podatkih VGP Drava je v obdobju 2004–2007 največ evidentiranih izlitij na morju (20),
na VT Rižana povirje–izliv (15) in na VT Vipava Brje–Miren (10). Največkrat prihaja do
izlitja naftnih derivatov (Preglednica 2-69).
Preglednica 2-69: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 – VO Jadranskega
morja (evidenca VGP Drava)
Leto
Skupaj
2004
2005 2006 2007
Vrsta onesnaženja
Skupaj
naftni derivati
7
10
7
8
32
komunalno onesnaženje
1
0
1
1
3
pene na vodni površini
0
1
0
0
1
kmetijsko onesnaženje
0
2
0
0
2
industrijsko onesnaženje
0
2
1
1
4
drugo
4
3
6
3
16
12
18
15
13
58
Incidentna onesnaženja na morju po podatkih SVOM
Število javljenih onesnaženj morja v Republiki Sloveniji glede na vrsto onesnaževala in
število javljenih onesnaženj na morju v Republiki Sloveniji glede na poznavanje
povzročitelja je prikazano v preglednicah (Preglednica 2-70). Potencialni viri onesnaženja
našega morja ter obalnega pasu z nafto, naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi v
pomorskem prometu in na obalnih objektih so predvsem naslednji:
- tovori nafte, letno 30–31 milijonov ton in drugih nevarnih snovi (neznanih količin), ki se
transportirajo v ali iz tržaškega pristanišča,
- tovori nafte in derivatov, ki se transportirajo v Luko Koper, približno 1–2 milijona ton
letno (tankerji do 60.000 ton),
- prevozi tovorov kemikalij in posebnih tovorov v Luko Koper ali pa iz Luke Koper po
morju drugam,
- izpuščanje odpadnih olj iz ladij, ki plujejo v ali iz koprskega ali tržaškega pristanišča
(nenamerno ali iz malomarnosti),
- manjša, vendar pogosta onesnaženja s spiranjem manipulativnih površin luk in ladij,
- odpadne ali balastne vode, ki lahko povzročijo tudi vnos tujih organizmov v naše morje,
kar je specifična problematika, ki zahteva preventivno kontrolo teh voda.
165
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-70: Število javljenih onesnaženj morja v Republiki Sloveniji glede na vrsto
onesnaževala (Vir: Podatki Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja (SVOM) pri
VGP – Drava Ptuj in VAM – Luka Koper)
Leto
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Olje (nafta)
15
5
11
18
18
15
15
30
29
22
Druga onesnaženja
10
2
6
9
8
11
22
22
43
31
Skupaj
25
7
17
27
26
26
37
52
72
53
Leto
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Olje (nafta)
24
16
8
7
4
5
20
20
22
13
Druga onesnaženja
25
37
16
6
10
13
36
62
61
35
Skupaj
49
53
24
13
14
18
56
82
83
48
* V letu 2009 so vključena onesnaženja do 14. decembra.
Analiza podatkov je pokazala na velika nihanja med zabeleženimi letnimi podatki, od
minimalno 7 onesnaženj leta 1991 pa do 83 onesnaženj leta 2008. Povprečno je bilo
zabeleženih približno 40 onesnaženj letno, od tega 16 z olji. Na splošno je opaziti manjše
število zabeleženih onesnaženj v obdobju od 1990 do 1995, kateremu sledi porast, do 3
krat več onesnaženj zabeleženih leta 1998. V letih 2002 do 2005 se ponovno beleži
sorazmerno majhno število onesnaženj, s skokovitim porastom leta 2006 in največjim
številom zabeleženih onesnaženj v letih 2007 in 2008.
Onesnaženja na morju
Potencialni viri onesnaženja so predvsem:
- operativni izpusti olj oz. zaoljenih vod z ladij,
- izpusti olj ob oskrbi ladij z gorivom,
- izpust olj ob nasedanju, trčenju ali drugi nesreči ladje,
- vnos onesnaževal z reko Rižano,
- razlitje nevarnih snovi i terminalov na obali,
- razlitje nevarnih snovi s ceste ob obali.
Nesreče z nevarnimi snovmi predstavljajo eno največjih potencialnih nevarnosti za morsko
okolje. Nevarne snovi, ki se prevažajo po morju, se v skladu z MARPOL konvencijo delijo
na nafto (Aneks I) in druge nevarne snovi (Aneks II). Druge nevarne snovi se delijo na
štiri skupine (A, B, C in D – stara delitev oziroma X, Y, Z in druge – predlagana nova
delitev), pri čemer so snovi iz grupe A in B zelo nevarne za morsko okolje. Po slovenskem
morju se redno transportira 114 nevarnih snovi. Nafta in naftni derivati (5 vrst) ter 109
vrst drugih nevarnih snovi. 29 snovi je identificiranih kot pomembna onesnaževala morja,
vendar nobena izmed snovi ne spada v skupino A ali B (MARPOL, Aneks II). V Luki Koper
se pretovori 1.400.000–1.900.000 ton tekočih tovorov. Po podatkih iz leta 2003 se vsako
leto v povprečju pripluje v pristanišče 90 naftnih tankerjev ter 580 ladij z nevarnimi
snovmi (kategorije C in D).
166
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-71: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih SVOM glede
na vrsto onesnaževanja
Vsa onesnaženja v času
Število pričakovanih incidentnih
1977–2006
dogodkov/leto
Olje (nafta)
322
10,7
Druga onesnaženja
386
12,9
23,6
Skupaj
708
Preglednica 2-72: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih SVOM glede
na podatke o povzročiteljih
Znan ali neznan povzročitelj
/leto
Vsa onesnaženja v času 1977–2006
Znan povzročitelj
156
5,2
Povzročitelj ni znan
552
18,4
Skupaj
708
23,6
Na morju lahko glede na 30-letni niz podatkov pričakujemo vsako leto približno 23
incidentnih izlitij (Preglednica 2-71, Preglednica 2-72). Skoraj polovica incidentnih
dogodkov nastane zaradi izlitja olj (nafta). Na veliko neodgovornost ljudi pa kaže tudi
podatek, da je v 78 % povzročitelj izlitja neznan in ne prijavi incidentnega dogodka.
Tveganje za nastanek večjega incidentnega onesnaženja na morju
Potencial za onesnaženje slovenskega morja iz vidika operative predstavlja vsaka ladja, ki
pluje po slovenskem morju. Ladje, ki pa tovorijo olja in druge nevarne snovi, pa
predstavljajo dodatno grožnjo v primeru nesreče z izlitji.
Zaradi sistema ločene plovbe v severnem Jadranu praktično vse ladje iz južnega Jadrana
vplujejo v tovorna pristanišča Koper, Trst in Tržič po slovenskem morju. To pomeni letno
približno 4.200 ladij, katerim moramo dodati 2.100 izplutij iz koprskega tovornega
pristanišča. Med njimi so številne z nevarnimi tovori, posebno pa izstopa letni prevoz 37
milijonov ton surove nafte s približno 340 tankerji letno (tj. približno 110.000 ton z vsakim
tankerjem). Predvsem te predstavljajo veliko grožnjo za okolje in zdravje ljudi v primeru
nesreče z izlitjem. Dodati pa je potrebno še vse ladje, ki prevažajo druge nevarne snovi,
posebno tiste s tovorom v razsutem stanju.
Tako ugotovimo, da slovensko morje prečka povprečno 18 tovornih ladij dnevno, med
njimi en tanker s 110 tisoč tonami surove nafte in številne ladje z nevarnimi tovori. V teh
številkah pa še ni vštet promet turističnih plovil, ki prav tako, predvidoma v manjših
količinah a večji frekvenci, onesnažujejo morsko okolje. Vse to predstavlja velik potencial
za obremenitev okolja kot tudi za nesrečo večjih razsežnosti in hujših posledic
(Koncesionar SVOM, 2006).
Drugi vplivi navtičnega turizma in pomorskega prometa
Sidranje plovil v zaščitenih obalnih območjih ogroža morske habitate, saj privezne boje
izven zaščitenih akvatorije niso urejene, osveščenost ljudi glede škodljivih vplivov
nenadzorovanega sidranja pa je nizka.
167
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Zaradi naraščanja blagovnega prometa in navtičnega turizma se povečuje predvsem
nevarnost nezgod in nenamernega onesnaženja morja, nevarnost vnosa tujerodnih vrst
ter podvodni hrup.
Prikaz obremenitev in presoja vplivov razpršenih virov onesnaževanja na
stanje površinskih voda
Prikaz obremenitev iz kmetijstva
Prikaz obremenitev iz kmetijstva s hranili
Na VO Donava predstavlja gozd največji odstotek dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Med
kmetijskimi rabami, kjer se vrši kmetijska proizvodnja, so na VO Donava v večjem deležu
(17 %) zastopane travniške površine, med njimi trajni travniki, dobrih 11 % je njiv in
vrtov in dober odstotek je ekstenzivnih sadovnjakov (Preglednica 2-73).
Dejanska raba kmetijskih zemljišč služi kot podlaga za nadaljnjo določitev obremenitev
VTPV zaradi razpršenih virov onesnaženja iz kmetijstva.
Preglednica 2-73: Dejanska raba kmetijskih zemljišč za VO Donave (MKGP, 2005)
Skupaj
Šifra
Skupine
Vrsta dejanske rabe
površine
(km2)
1100
Njiva ali vrt (1000 m2)
1.869,03
1130 Njive ali vrtovi
Začasni travnik
79,73
2
1160
Hmeljišče (500 m )
24,41
1211
Vinograd (500 m2)
154,23
1221
Intenzivni sadovnjak(1000 m2)
39,44
1222 Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak (1.000 m2)
191,22
1230
Oljčnik (500 m2)
0,00
1240
Ostali trajni nasadi (500 m2)
0,90
1300
Trajni travnik (1.000 m2)
2.785,53
Travniške površine
1321
Barjanski travnik (1.000 m2)
53,31
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
1410
(1.000 m2)
93,71
1420 Druge kmetijske
Plantaža gozdnega
5,54
1500 površine
Drevesa in grmičevje (1.000 m2)
154,71
Kmetijsko zemljišče, poraslo z
1800
gozdnim drevjem (1.000 m2)
18,38
2000 Gozd
Gozd (5.000 m2)
9.558,66
Ostala nekmetijska
Pozidano in sorodno zemljišče (25
3000
zemljišča
m2)
988,55
2
4100
Barje (5.000 m )
1,62
4210
Trstičje (5.000 m2)
1,85
4220
Ostalo zamočvirjeno
11,07
Suho,
odprto
zemljišče
s
5000
49,17
pomembnim rastlinskim pokrovom
(5.000 m2)
168
Odstotek
(%)
11,43
0,49
0,15
0,94
0,24
1,17
0,00
0,01
17,04
0,33
0,57
0,03
0,95
0,11
58,47
6,05
0,01
0,01
0,07
0,30
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Šifra
6000
Skupine
Vrsta dejanske rabe
Skupaj
površine
(km2)
Odprto zemljišče brez ali z
nepomembnim
rastlinskim
pokrovom (5.000 m2)
155,46
Odstotek
(%)
0,95
Na VO Jadranskega morja predstavlja gozd največji odstotek dejanske rabe kmetijskih
zemljišč. Med kmetijskimi rabami, kjer se vrši kmetijska proizvodnja, so na VO
Jadranskega morja v večjem deležu (13 %) zastopane travniške površine, med njimi
trajni travniki, 1,92 % je njiv in vrtov in dober odstotek je vinogradov (Preglednica 2-74).
Preglednica 2-74: Dejanska raba kmetijskih zemljišč na VO Jadranskega morja (MKGP, 2005)
Površine Odstotek
Šifra
Skupine
Vrsta dejanske rabe
(km2)
(%)
1100
Njiva ali vrt
66,97
1,92
Njive ali vrtovi
1130
Začasni travnik
8,52
0,24
1211
Vinograd
49,90
1,43
1221
Intenzivni sadovnjak
13,99
0,40
1222 Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak
17,87
0,51
1230
Oljčnik
14,34
0,41
1240
Ostali trajni nasadi
0,03
0,00
1300
Trajni travnik
463,34
13,28
Travniške površine
1321
Barjanski travnik
0,01
0,00
1410
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
71,31
2,04
1420
Plantaža gozdnega
0,07
0,00
Druge kmetijske
1500 površine
Drevesa in grmičevje
28,70
0,82
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
1800
8,99
0,26
drevjem
2000 Gozd
Gozd
2.085,24
59,77
3000
Pozidano in sorodno zemljišče
121,07
3,47
4210
Trstičje
0,12
0,00
4220
Ostalo zamočvirjeno
1,59
0,05
Ostala nekmetijska
Suho,
odprto
zemljišče
s
pomembnim
5000 zemljišča
45,05
1,29
rastlinskim pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim
6000
124,05
3,56
rastlinskim pokrovom
Obremenitve z dušikom in fosforjem iz kmetijstva temeljijo na izračunih bilanc hranil
(kg/ha) in oceni vnosov dušika in fosforja v vode glede na kmetijsko rabo površin na
prispevnih površinah posameznih VTPV. Izračunana bilanca predstavlja razliko med vnosi
posameznega hranila v tla in odvzemi hranila iz tal.
Pri izračunu bilance dušika so bili med vnosi dušika v tla upoštevani naslednji parametri:
- mineralna gnojila,
- organska – živinska gnojila,
- vnos s padavinami,
- mineralizacija humusa in
- fiksacija dušika iz zraka.
169
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Med odvzemi dušika iz tal so bili upoštevani parametri kot so denitrifikacija in odvzem s
pridelkom.
Pri izračunu bilance fosforja sta bila med vnosi upoštevana doprinosa iz porabe mineralnih
in živinskih gnojil, med odvzemi fosforja iz tal pa je bil upoštevan odvzem s pridelkom.
Posamezni parametri vnosov oziroma odvzemov so bili upoštevani glede na značilnosti
kmetovanja na posamezni vrsti dejanske kmetijske rabe tal. Izračun bilance hranil se je
izdelal za skupine vrst dejanske kmetijske rabe tal, pri čemer so bile v skupine združene
takšne dejanske kmetijske rabe tal, pri katerih poteka enaka kmetijska praksa.
Osnovo za izračune bilanc dušika in fosforja predstavlja razdelitev vrst dejanske kmetijske
rabe površin, povzeta po podatkih MKGP. Iz nabora osemnajstih različnih vrst dejanske
kmetijske rabe tal po MKGP je bilanca posameznega hranila izračunana za 9 skupin, ki so
navedene v preglednici (Preglednica 2-75).
Preglednica 2-75: Skupine vrst dejanske kmetijske rabe tal
Vrsta dejanske kmetijske rabe tal po
Skupina
Šifra
MKGP
Njive in vrtovi
1
1100, 1190
Rastlinjaki
2
1160
Hmeljišča
3
1221
Intenzivni sadovnjaki
4
1222
Ekstenzivni sadovnjaki
5
1230
Oljčni nasadi
6
1211
Vinogradi
Trajni travniki
7
1300, 1130, 1321
Začasni travniki
Barjanski travniki
Gorski pašniki
8
1330, 1600
Neobdelana kmetijska zemljišča
Ostale trajne rastline
Zemljišča v zaraščanju
1240, 1410, 1420, 1500, 1800, Plantaže gozdnega drevja
9
1180
Drevesa in grmičevje
Kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem
Trajne rastline na njivskih površinah
Bilanca posameznega hranila (kg/ha) je bila za skupine vrst kmetijske rabe tal iz zgornje
preglednice izračunana na HGO II. ravni. Ob pozitivni bilanci posameznega hranila je bil
določen bilančni presežek posameznega hranila na HGO II. ravni, ki predstavlja tisto
potencialno količino obravnavanega hranila, od katere se del lahko izgubi ali pa se izpere
v podzemne ali v površinske vode.
Vnosi dušika in fosforja v posamezno VTPV (kg/leto) so bili izračunani na podlagi izračuna
površin (ha) dejanske kmetijske rabe tal v neposrednem prispevnem območju
posameznega VTPV in ocene vnosov dušika in fosforja iz posamezne vrste dejanske
kmetijske rabe tal. Za posamezno skupino vrst dejanske kmetijske rabe tal so bile
ocenjene vrednosti vnosov posameznega hranila kot je prikazano v preglednici
(Preglednica 2-76) in na kartah v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 31: Razpršeni viri
onesnaževanja – obremenitev površinskih voda s fosforjem (kmetijstvo), KARTOGRAFSKA
170
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
PRILOGA 32: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda z dušikom
(kmetijstvo)). Pri izračunu vnosov so bile upoštevane tudi ocene, koliko odstotkov
bilančnega presežka se pri posamezni dejanski kmetijski rabi izgubi, ki so bile povzete po
dostopnih podatkih v literaturi.
Preglednica 2-76: Ocena vnosov dušika in fosforja v posamezno VT glede na dejansko kmetijsko
rabo tal
Vnos dušika
Vnos fosforja
Skupina
Šifra
(% bilančnega
(% bilančnega
presežka)
presežka)
1
1100, 1190
20
1,5
2
1160
20
1,5
3
1221
20
1,5
4
1222
20
1,5
5
1230
20
1,5
6
1211
20
1,5
7
1300, 1130, 1321
9
1,5
8
1330, 1600
9
1,5
1240, 1410, 1420, 1500,
9
20
1,5
1800, 1180
Prikaz obremenitev iz kmetijstva s fitofarmacevtskimi sredstvi
Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so v končni obliki aktivne snovi in
pripravki, ki so namenjeni za:
- varstvo rastlin oziroma rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi oziroma
preprečevanje delovanja škodljivih organizmov,
- vpliv na življenjske procese rastlin, drugače kot s hranili,
- ohranjanje rastlinskih proizvodov, če niso predmet drugih predpisov,
- zatiranje nezaželenih rastlin, delov rastlin, zadrževanje ali preprečevanje nezaželene
rasti rastlin.
Viri onesnaževanja okolja s FFS so lahko točkovni (izlitja, čiščenje opreme) ali razpršeni
kot je nanos na kmetijske rastline z pršenjem in škropljenjem.
FFS imajo po tem, ko so sproščena v okolje, različno usodo:
- se razgradijo,
- se porazdelijo znotraj mesta aplikacije,
- se gibljejo iz mesta aplikacije.
Glavne poti vstopa FFS v površinske vode predstavljajo zanašanje po zraku med aplikacijo
(drift), drenaža (umetna ali naravna) ter površinsko odtekanje FFS iz mesta aplikacije. FFS
lahko pridejo v površinske vode tudi z erozijo in izlitjem podtalnice v površinske vode
(Slika 2—51).
171
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—51: Poti vstopa FFS v površinske vode
Zanašanje FFS (drift) je gibanje pršenih kapljic po zraku stran od mesta tretiranja med
aplikacijo FFS. Na zanašanje vplivajo vremenske razmere (temperatura zraka, hitrost
vetra, relativna zračna vlažnost/padavine, zračni pritisk) in tehnika aplikacije FFS.
Prekomerno zanašanje FFS tudi zmanjša količino apliciranega FFS na ciljne rastline in tako
zmanjša učinkovitost tretiranja, kar lahko vodi do potrebne ponovne aplikacije FFS na isto
površino.
Površinsko odtekanje FFS je gibanje FFS v vodi, ki odteče po nagnjenem terenu. Pojavi se
takrat, kadar je vode na kmetijski površini več, kot se je lahko v danem trenutku infiltrira
v tla (poplavno namakanje, intenzivne padavine). Med površinskim odtokom so FFS lahko
raztopljena kot spojine v vodi ali pa vezane na erodirajoče talne delce v primerih, ko med
površinskim odtokom voda erodira tudi tla. Količina površinskega odtoka FFS je odvisna
od:
- nagiba, teksture tal,
- vsebnosti vlage v tleh,
- količine in časa padavinskega dogodka (bodisi namakanja ali padavin),
- vrste uporabljenega FFS.
Umetna drenaža poveča hitrost izpiranja FFS iz površin na hidromelioracijskih območjih.
Preko melioracijskih jarkov pridejo FFS v reke. Problem predstavljajo predvsem dobro
vodotopna FFS, ki imajo manjšo kapaciteto vezave na talne delce. V tleh obstaja tudi
naravna drenaža v obliki makropor med talnimi delci po katerih odteka voda z
raztopljenimi FFS. Voda se premika gravitacijsko, proti nepropustni plasti ali pa sledi
nagnjenosti površja. Na velikost makropor v tleh vplivajo lastnosti tal in tip tal, ter način
obdelave tal.
172
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vir podatkov za vrednotenje pomembnih obremenitev iz razpršenih virov onesnaženja s
FFS so podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 (Fitosanitarna uprava
Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS)). Ker so bili dobljeni podatki v obliki skupne
količine prodane posamezne aktivne snovi za celotno območje Republike Slovenije, je bila
s pomočjo podatkov iz leta 2003 o skupinah in podskupinah FFS prodanih na občine,
narejena prostorska ocena (po občinah) porazdelitve skupne količine posamezne aktivne
snovi (Slika 2—52).
Posamezni aktivni snovi so bile pripisane tudi tiste klasifikacije rabe zemljišč MKGP, na
katerih se posamezna aktivna snov uporablja. Podatkom prodane posamezne aktivne
snovi po občinah in klasifikaciji rabe zemljišč, kjer se posamezna aktivna snov uporablja,
je sledila GIS-analiza, ki je kot rezultat podala oceno količine aktivne snovi na enoto
površine (kg/ha) in količine (kg) posamezne aktivne snovi v zaledju neposrednega
prispevnega območja posameznega VTPV (Slika 2—53). Iz osnovnih podatkov o rabi
kmetijskih površin po MKGP klasifikaciji so bile izločene površine, na katerih poteka
ekološko kmetovanje.
173
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Prodane (kg) podskupine sredstev za varstvo rastlin
po občinah – različne skupine fungicidov, herbicidov,
insekticidov, drugo, 2003 Fitosanitarna uprava RS
Združitev podatkov v 4 osnovne skupine
(fungicidi, herbicidi, insekticidi, drugo) po občinah
Izračun deleža posamezne osnovne skupine po
občinah
Delež
posamezne
osnovne
skupine po občinah ostane med
letoma 2003 in 2004 enak
Prodane (kg) aktivne snovi za Slovenijo, 2004
FURS
Vsaki aktivni snovi (kg) se določi podskupina
(herbicidi na osnovi karbamatov, insekticidi
na osnovi piretroidov, itd.) in osnovna
skupina sredstev za varstvo rastlin (fungicidi,
herbicidi, insekticidi, drugo)
Združitev podatkov v (kg) v štiri osnovne
skupine (fungicidi, herbicidi, insekticidi)
drugo)
Delež osnovne skupine v občini (2003) x
masa osnovne skupine (2004) = masa
osnovne skupine po občinah (2004)
Izračun deleža podskupine v osnovni skupini
in izračun deleža aktivne snovi
v podskupini
Delež podskupine x masa osnovne skupine po
občinah (2004) = masa podskupine po občinah
(2004)
Delež aktivne snovi v podskupini x masa
podskupine po občinah (2004) = masa aktivne
snovi po občinah (2004)
Slika 2—52: Prikaz postopka prostorske ocene porazdelitve skupne količine posamezne aktivne
snovi po občinah
174
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vsaki prodani aktivni snovi (AS) 2004 se določijo šifre
dejanske rabe zemljišč po klasifikaciji MKGP, kjer se
aktivna snov uporablja
GIS analiza s
slojema
dejanske rabe
zemljišč MKGP
(brez ekopovršin) in
masa aktivne
snovi po
občinah (2004)
Rezultata GIS-analize :

ocena količine (kg) prodane AS v zaledju neposrednega
prispevnega območja vodnega telesa površinskih voda (VTPV);

ocena količine aktivne snovi na enoto površine (kg/ha) v zaledju
neposrednega prispevnega območja VTPV.
Slika 2—53: Prikaz vhodnih podatkov in rezultatov GIS-analize
V analize je bil vključen nabor aktivnih snovi, ki predstavljajo presek (Preglednica 2-77)
med dobljenimi podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 (Preglednica
2-78) ter enim ali več naslednjih podatkov:
- aktivne snovi, ki so jih merili v sklopu monitoringa površinskih voda do leta 2003:
Alaklor, Metolaklor*, Aldrin, DDT, DDE, DDD, Dieldrin, Endrin, Heptaklo,
Heptaklorepoksid, alfa,beta,delta – HCH, gama – HCH (lindan), Atrazin, Desetilatrazin,
Desizopropilatrazin, Simazin, Propazin, Prometrin, Cianazin, Terbutilazin*, Terbutrin,
Bromacil, 2,4-D*, 2,4-DP, 2,4,5-T, MCPA*, MCPP, Silvex, Heksaklorobenzen,
Heksaklorobutadien, Heksaklorocikloheksan, 1,2,3-triklorobenzen, 1,2,4-triklorobenzen,
1,3,5-trikorobenzen, TDE,
Klordan cis, Klordan trans, Metoksklor Metoksiklor,
Endosulfan alfa, Endosulfan beta, Endosulfan sulfat, Paration-metil, Sekbumeton,
Heksazinon,
Triadimefon,
Diklobenil*,
2,6-dikorbenzamid,
Klorobromuron,
Pendimetalin*, Trifluralin*, Metazaklor*, Acetoklor, Dimetenamid, Napropamid*,
Prosimidon, Vinklozolin*, Klorbenzilat, Bromopropilat, Azoksistrobin*, Tetradifon,
Pirimikarb*, Permetrin, Malation, Fenitrotion, Fention*, Klorfenvinfos, Mevinfos,
Diklorfos, Ometoat, Cink*, Baker*, Žveplo*, Mineralno olje* (*Opomba: Aktivna snov je
registrirana v Republiki Sloveniji) (vir: Fito-info, stanje na dan 11. 4. 2007)
- aktivne snovi iz seznama Aneks X prednostnih snovi:
Alaklor*, Atrazin*, Klorpirifos, Diuron*, Endosulfan, Isoproturon, Simazin*, Trifluralin,
Heksaklorbenzen*, Heksaklorocikloheksan*, Heksaklorobutadien*, Klorfenvinfos*, 1,2
Dikloroetan*, Diklorometan*, Pentaklorofenol*, Triklorometan* (*Opomba: Aktivna snov
ni registrirana v Republiki Sloveniji) (vir: Fito-info, stanje na dan 11. 4. 2007)
- posebna onesnaževala:
Klorotoluron, Glifosat, Pendimetalin, S-metolaklor, Terbutilzin, Formaldehid* (*Opomba:
Aktivna snov ni registrirana v Republiki Sloveniji) (vir: Fito-info, stanje na dan 11. 4.
2007)
175
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- ostala FFS:
Kaptan, Diazinon, Folpet, Mankozeb, Metiram
- aktivne snovi velikih prodanih količin v letu 2004 (nad 50.000 kg letno) (Preglednica
2-78).
Preglednica 2-77: Aktivne snovi zajete
Zaporedna
CAS-številka
številka
1
87392-12-9
2
5915-41-3
3
94-75-7
4
94-74-6
5
43121-43-3
6
40487-42-1
7
1582-09-8
8
67129-08-2
9
15299-99-7
10
50471-44-8
11
131860-33-8
12
23103-98-2
13
62-73-7
14
/
15
2921-88-2
16
1071-83-6
17
8018-01-7
18
12071-83-9
19
/
20
/
21
64741-97-5
22
7704-34-9
23
333-41-5
24
133-06-2
25
133-07-3
26
9006-42-2
v določanje pomembnih obremenitev s FFS v letu 2004
Aktivna snov
S-Metolaklor ** (***)
Terbutilazin **
2,4-D
MCPA
Triadimefon
Pendimetalin **
Trifluralin *
Metazaklor
Napropamid
Vinklozalin
Azoksitrobin
Pirimikarb
Diklorvos
Klorpirifos-metil *
Klorpirifos *
Glifosat ** (***)
Mankozeb (***)
Propineb ***
Bakrovi pripravki***
Cink
Mineralno olje
Žvepleni pripravki
Diazinon
Kaptan
Folpet
Metiram
Prodana količina (kg)
58.889,9
21.183,9
15.834,2
4.560,1
90,8
20.105,9
3.022,8
1.476,0
1.345,9
1.332,0
1.427,2
175,5
27,2
2.472,8
2.143,7
67.290,6
83.157,9
63.635,5
106.182,7
4.198,2
27.418,1
706.954,8
14.737,1
23.679,1
35.378,8
18.191,0
* Aktivne snovi uvrščene na seznam prednostnih snovi (Klorpirifos-metil vključen v analizo, ker vsebuje
klorpirifos).
** Aktivne snovi uvrščene na seznam posebnih onesnaževal.
*** Aktivne snovi prodane v velikih količinah v letu 2004; nad 50.000 kg/leto.
176
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-78: Podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004
177
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na VO Donave je bilo po podatkih iz leta 2004 in izračunih emitiranino 8.349 t/leto dušika
in 32,5 t/leto fosforja iz razpršenih virov onesnaženja iz kmetijstva. Na VO Donave je bilo
po podatkih FURS je bilo v letu 2004 prodanih 154 različnih aktivnih snovi.
Na VO Jadranskega morja je bilo po podatkih iz leta 2004 in izračunih emitiranino 641
t/leto dušika in 2,6 t/leto fosforja iz razpršenih virov onesnaženja iz kmetijstva
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 35: Prodaja aktivnih snovi v sredstvih za varstvo rastlin na
hektar prispevne površine vodnih teles površinskih voda).
Presoja vplivov iz kmetijstva
Presoja vplivov iz kmetijstva za hranila
Pri presoji vplivov glede na obremenitve iz razpršenih virov onesnaževanja z dušikom in
fosforjem iz kmetijstva se upoštevajo tiste količine vnosov posameznega hranila, za katere
se ocenjuje, da vplivajo na stanje površinskih voda.
Kot direktni vpliv na stanje površinskih voda so bile obravnavane: povečana koncentracija
nitrata oziroma celotnega fosforja v površinskih vodah. Koncentracije nitrata oziroma
celotnega fosforja so bile določene na podlagi rezultatov monitoringa v obdobju 1998 do
2002, pri čemer je bila uporabljena povprečna vrednost koncentracije posameznega
hranila za posamezno merilno mesto mreže monitoringa površinskih voda. Vsako
posamezno merilno mesto monitoring mreže površinskih voda pa je bilo pripisano
ustreznemu VTPV. Dodatno so bili uporabljeni tudi rezultati monitoringa za leto 2003.
Na podlagi izračunanih ocen vnosov posameznega hranila v posamezno VTPV in
rezultatov monitoringa VTPV so bile izdelane regresijske analize vnosov posameznega
hranila v VT in koncentracije tega hranila v VT. Regresijske analize so bile izdelane ločeno
za koncentracije dušika in koncentracije celotnega fosforja ter ločeno za obdobje 1998 do
2002 in za leto 2003.
Obremenitve VT rek z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva
Izdelana regresijska analiza tako za obdobje 1998 do 2002 kot tudi za leto 2003 izkazuje
statistično značilne povezave med koncentracijo nitrata in vnosom dušika, pri stopnji
značilnosti 0,01.
Preglednica 2-79: Obremenitve VT rek z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva
Obdobje
1998
do Linearna regresija:
2002:
koncentracija nitrata [mg/l] = 3,9 + 9 * 10-6*vnos N [kg/leto]
Pearsonov koeficient korelacije = 0,43
Koeficent determinacije = 18,9 %
Leto 2003:
Linearna regresija:
koncentracija nitrata [mg/l] = 4,4 + 1,1 * 10-5*vnos N [kg/leto]
Pearsonov koeficient korelacije = 0,40
Koeficent determinacije = 16,0 %
Za oceno, katera količina vnosa dušika iz razpršenih virov iz kmetijstva vpliva bi lahko
vplivala na stanje površinske vode, je bilo privzeto, da so povečane vrednosti nitrata v
178
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
površinskih vodah v Republiki Sloveniji tiste, ki so nad mediano izmerjenih koncentracij
nitrata (vrednost, ki razdeli serijo podatkov na polovico). Mediana povprečnih izmerjenih
koncentracij nitrata za obdobje 1998 do 2002 znaša 4,09 mg/l, mediana koncentracije
nitrata za leto 2003 pa je 5,15 mg/l. Vrednost vnosa dušika pri mediani izmerjene
koncentracije nitrata znaša 66.955 kg/leto za obdobje 1998 do 2002 in 84.578 kg/leto
dušika za leto 2003. Na podlagi izdelanih statističnih analiz se ocenjuje, da se ob
nespremenjeni kmetijski praksi lahko pričakuje povečano koncentracijo nitrata v
površinski vodi pri tistih VTPV, kjer ocena letnega vnosa dušika presega 75.767 kg/leto.
Vrednost je določena kot povprečje vnosa dušika pri mediani izmerjene koncentracije
nitrata za obdobje 1998 do 2002 (66.955 kg/ha) in za leto 2003 (84.578 kg/ha).
Pri presoji vplivov glede na obremenitve z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva so
obremenitve, ki povzročajo velik vpliv opredeljene pri tistih VT rek oziroma morja, kjer
ocena vnosa dušika presega 75.767 kg/leto. Glede na ovrednotene obremenitve so bili
postavljeni kriteriji za presojo vplivov in so prikazani v naslednji preglednici (Preglednica
2-80).
Preglednica 2-80: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve z dušikom iz razpršenih
virov iz kmetijstva
Letni vnos dušika v reke in obalno morje
Presoja vplivov
< 75767 -10 % kg/leto
ni vpliva oz. majhen vpliv
zmeren vpliv
 10 % 75767 kg/leto
>75767 + 10 % kg/leto
velik vpliv
Obremenitve VT rek in morja s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva
Pri analizi obremenjevanja VTPV s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva so bile v
prvem koraku izmerjene koncentracije fosforja za obdobje 1998 do 2002 in za leto 2003
logaritmirane, ob predhodni izločitvi podatkov, ki znatno odstopajo od glavnine ostalih
podatkov. Tak način normaliziranja podatkov izmerjenih koncentracij zagotavlja manjšo
asimetričnost porazdelitve podatkov. Z uporabo normaliziranih podatkov izdelana
regresijska analiza izkazuje tako za obdobje 1998 do 2002 kot tudi za leto 2003 statistično
značilne povezave med koncentracijo celotnega fosforja in vnosom fosforja, pri stopnji
značilnosti 0,01.
Preglednica 2-81: Obremenitve VT rek in morja s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva
Obdobje
1998
do Linearna regresija:
2002
log koncentracije fosfor celotni [mg/l] = -1,0 + 1,6 * 10-4*vnos P
[kg/leto]
Pearsonov koeficient korelacije = 0,17
Koeficent determinacije = 2,8 %
Leto 2003
Linearna regresija:
log koncentracije fosfor celotni [mg/l] = -1,0 + 2,3 * 10-4 vnos P
[kg/leto]
Pearsonov koeficient korelacije = 0,26
Koeficent determinacije = 6,7 %
Za oceno, katera količina vnosa fosforja iz razpršenih virov iz kmetijstva vpliva na stanje
površinske vode, je bilo privzeto, da so povečane vrednosti celotnega fosforja v
179
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
površinskih vodah v Republiki Sloveniji tiste, ki so nad mediano izmerjenih vrednosti.
Mediana povprečne izmerjene koncentracije celotnega fosforja za obdobje 1998 do 2002
znaša 0,09 mg/l (logaritmirana vrednost mediane je -1,07 mg/l), mediana koncentracije
celotnega fosforja za leto 2003 pa je 0,13 mg/l (logaritmirana vrednost mediane je -0,93
mg/l). Vrednost vnosa fosforja pri mediani izmerjene koncentracije celotnega fosforja
znaša 253 kg/leto za obdobje 1998 do 2002 in 334 kg/leto celotnega fosforja za leto
2003. Na podlagi izdelanih statističnih analiz se ocenjuje, da se ob nespremenjeni
kmetijski praksi lahko pričakuje povečano koncentracijo celotnega fosforja v površinski
vodi pri tistih VT, kjer ocena letnega vnosa fosforja presega 294 kg/leto. Vrednost je
določena kot povprečje vnosa fosforja pri mediani izmerjene koncentracije fosforja za
obdobje 1998 do 2002 (253 kg/ha) in za leto 2003 (334 kg/ha).
Pri presoji vplivov glede na obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva so
obremenitve, ki povzročajo velik vpliv opredeljene pri tistih VT rek oziroma morja, kjer
ocena vnosa fosforja presega 294 kg/leto.
Glede na ovrednotene obremenitve so bili postavljeni kriteriji za presojo vplivov in so
prikazani v naslednji preglednici.
Preglednica 2-82: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz razpršenih
virov iz kmetijstva
Letni vnos fosforja reke in obalno morje
Presoja vplivov
< 294 kg/leto -10 %
ni vpliva oz. majhen vpliv
zmeren vpliv
294 kg/leto  10 %
> 294 + 10 % kg/leto
velik vpliv
Obremenitve VT jezer in umetnih zadrževalnikov z dušikom in s fosforjem iz razpršenih
virov iz kmetijstva
Obremenjevanje z dušikom in s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva je bilo
ovrednoteno ločeno za naravna jezera (Blejsko jezero, Bohinjsko jezero in Cerkniško
jezero) in umetne zadrževalnike (Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Perniško jezero,
Ledavsko jezero, Klivnik in Molja).
V vrednotenje je bilo za vsa tri naravna jezera vključeno povprečje vseh izmerjenih
koncentracij celotnega fosforja in povprečje vseh izmerjenih koncentracij anorganskega
dušika za obdobje 1992 do 2004. Za umetne zadrževalnike so bili na razpolago samo
podatki za leti 2003 in 2004.
Izdelana regresijska analiza med vnosi dušika in koncentracijo vseh izmerjenih
koncentracij anorganskega dušika ne izkazuje nobenih statistično značilnih povezav, kljub
normalizaciji rezultatov monitoringa koncentracije vseh izmerjenih koncentracij
anorganskega dušika. Na podlagi tega je v nadaljevanju ovrednotena samo obremenitev z
vnosi fosforja.
Izdelana regresijska analiza med vnosi fosforja v naravna jezera in umetne zadrževalnike
ter povprečjem vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja je pokazala visoko
korelacijo med tema dvema parametroma, pri stopnji značilnosti 0,01.
180
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-83: Regresijska analiza med vnosi fosforja v naravna jezera in umetne zadrževalnike
ter povprečjem vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja
Obdobje 1992 do 2004
Linearna regresija: koncentracija celotnega P [µg/L] = 9,1 +
1,1*vnos P [kg/leto]
oziroma
Pearsonov koeficient korelacije = 0,85
2003/2004
Koeficent determinacije = 72,4 %
Za oceno, katera količina vnosa fosforja iz razpršenih virov iz kmetijstva vpliva ali bi lahko
vplivala na stanje jezer oziroma na stanje površinske vode v umetnih zadrževalnikih, je
bilo privzeto, da so povečane vrednosti celotnega fosforja v jezerih in umetnih
zadrževalnikih tiste, ki so nad mediano izmerjenih vrednosti. Mediana povprečja vseh
izmerjenih vrednosti koncentracije celotnega fosforja za obdobje 1992 do 2004 znaša 21,5
µg/l. Vrednost vnosa fosforja pri mediani povprečja vseh izmerjenih koncentacij celotnega
fosforja znaša 11 kg/leto. Na podlagi izdelanih statističnih analiz se ocenjuje, da se ob
nespremenjeni kmetijski praksi pričakuje povečano koncentracijo celotnega fosforja v
površinski vodi pri tistih VT jezer oziroma pri tistih umetnih zadrževalnikih, kjer ocena
letnega vnosa fosforja presega 11 kg/leto.
Pri presoji vplivov glede na obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva so
obremenitve, ki povzročajo velik vpliv opredeljene pri tistih VT jezer ali zadrževalnikov,
kjer ocena letnega vnosa fosforja presega 11 kg/leto.
Glede na ovrednotene pomembne obremenitve so bili postavljeni kriteriji za presojo
vplivov in so prikazani v naslednji preglednici (Preglednica 2-84).
Preglednica 2-84: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz razpršenih
virov iz kmetijstva
Letni vnos fosforja jezera
Presoja vplivov
< 11 kg/leto – 10 %
ni vpliva oz. majhen vpliv
zmeren vpliv
11 kg/leto  10 %
>11 kg/leto + 10 %
velik vpliv
Na VO Donave je na 36 % VTPV (44 VTVP) prisotna obremenitev s hranili, ki ima velik
vpliv na stanje voda.
Podrobnejši prikaz obremenitev s hranili, ki imajo velik vpliv na stanje voda, je podan v
spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda).
Presoja vplivov iz kmetijstva za FFS
V nadaljnjem koraku so bila določena VTPV, kjer se na prispevni površini pojavljajo
povečane količine in povečane gostote prodane aktivne snovi. Kot povečana
količina/gostota prodane aktivne snovi na prispevni površini VTPV je bila definirana tista
količina/gostota, ki presega mediano vseh količin/gostot prodane aktivne snovi na
prispevni površini VT. VTPV, kjer se na prispevni površini pojavljajo povečane količine in
181
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
povečane gostote prodane aktivne snovi, se pojmuje, da so obremenjena s posamezno
aktivno snovjo (Preglednica 2-85).
Preglednica 2-85: Mediane količin in mediane količine posamezne aktivne snovi na hektar
prispevne površine
Mediana količine aktivne snovi na
Aktivna snov
Mediana količine – kg
enoto površine – kg/ha
2,4 D
17,38420
0,06716
Azoksitrobin
1,23840
0,00293
Bakreni pripravki
83,88182
2,97039
Cink
3,52058
0,00837
Diazinon
19,39650
1,84779
Dikolorfos
0,04020
0,00014
Folpet
28,74140
1,02344
Glifosat
95,53230
0,08805
Kaptan
19,23670
0,68499
Klorpirifos
2,94407
0,00970
Klorpirifos-metil
3,03345
0,06539
Mankozeb
72,21690
0,16591
MCPA
4,86252
0,01728
Metiram
15,79760
0,03629
S-Metolaklor
64,65460
0,24976
Metozaklor
1,62049
0,00626
Mineralno olje
36,08670
3,43778
Napropamid
1,43523
0,00510
Pendimetalin
22,07410
0,08527
Pirimikarb
0,24103
0,00079
Propineb
50,27060
1,78017
Terbutilazil
17,38420
0,06716
Triadimefon
0,13215
0,00039
Trifluralin
3,31870
0,01282
Vinklozalin
1,15675
0,00266
Žvepleni pripravki
558,47700
19,77662
Prvi rezultati obremenitev z aktivnimi snovmi so predstavljali presek med povečano
količino prodane posamezne aktivne snovi na prispevni površini VTPV in povečano količino
aktivne snovi na hektar na prispevni površini VTPV.
V nadaljevanju bo delo nadgrajeno na prvih rezultatih obremenitev s posamezno aktivno
snovjo na prispevni površini VTPV; in sicer z:
- določitvijo števila obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi za posamezno VT,
- preveritvijo obstoja korelacije med monitoring podatki o kemijskem stanju (merjeni
pesticidi) površinskih voda za leti 2005 in 2006 in količino ali količino posamezne aktivne
snovi na enoto površine na prispevni površini VTPV,
- preveritvijo obstoja korelacije med številom pomembnih obremenitev z različnimi
aktivnimi snovmi za posamezno VT in monitoring mesti kemijskega stanja površinskih
voda, kjer se pojavljajo presežene koncentracije pesticidov v letu 2006 glede na Uredbo
o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02),
- preveritvijo obstoja korelacije med številom pomembnih obremenitev z različnimi
aktivnimi snovmi za posamezno VT in odstotkom kmetijskih zemljišč na prispevni
182
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
površini VTPV in VTPV, kjer so bile ugotovljene pomembne razpršene obremenitve z
dušikom,
- vključitvijo prodane količine posamezne aktivne snovi.
Statistične analize vseh zgoraj naštetih točk so dale statistično značilne rezultate le za
preveritve obstoja korelacije in analizo linearne regresije med številom pomembnih
obremenitev z aktivnimi snovmi za posamezno VT in monitoring mesti kemijskega stanja
površinskih voda, kjer se pojavljajo presežene koncentracije parametra vsote pesticidov v
letu 2006 glede na Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št.
11/02).
Pri drugi točki ni možna korelacija med monitoring podatki o kemijskem stanju (merjeni
pesticidi) površinskih voda za leti 2005 in 2006 in količino ali gostoto aktivne snovi na
prispevni površini VTPV, ker so monitoring podatki pri skoraj vseh aktivnih snoveh pod
mejo detekcije in to predstavlja eno in isto število na vsaki monitoring postaji za
posamezno aktivno snov. Pri dveh aktivnih snoveh, kjer so meritve različne med postajami
(metolaklor in terbutilazin) statistična analiza ni pokazala statistično značilnih povezav.
Točka 4 vsebinsko ni neposredno povezana z analizo obremenitev s FFS. Uporabljena bi
bila v primeru, da predhodno navedene točke ne bi pripeljale do rezultata.
Iz zgornjih ugotovitev je sledila statistična analiza (linearna regresija), s pomočjo katere
se je ugotavljalo statistične značilnosti med VTPV, ki so obremenjena z eno ali več
aktivnimi snovmi in VTPV, kjer so se v letu 2006 pojavljale prekoračene mejne vrednosti
parametra »vsota pesticidov« glede na monitoring kakovosti površinskih voda.
Linearna regresija: število obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi na posameznem
VTPV = 24,44 – 7,94* problem »vsota pesticidov« 2006,
Pearsonov koeficient korelacije znaša -0,17 in koeficient determinacije 2,87 %.
VTPV so v statistični analizi imela vrednost 1, če se pojavljajo presežene koncentracije
parametra »vsota pesticidov« v letu 2006 na mestih meritev kemijskega stanja
površinskih voda glede na Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št.
11/02). Iz tega sledi, da ima monitoring problem 2006 vrednost 1, če želimo iz zgornje
enačbe dobiti število obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi na posameznem VTPV,
kjer se pojavljajo v sklopu meritev kemijskega stanja površinskih voda presežene
koncentracije parametra »vsota pesticidov« v letu 2006 glede na Uredbo o kemijskem
stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02).
Število obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi na posameznem VTPV = 24,44 – 7,94*1
= 16. Ovrednoteno je bilo, da je velik vpliv na VTPV glede na razpršene obremenitve iz
kmetijstva s FFS, kjer je ocenjena povečana količina prodane aktivne snovi (kg) in
povečane količine prodane aktivne snovi na enoto površine (kg/ha), za 16 ali več aktivnih
snovi na posameznem VT (Preglednica 2-86).
Preglednica 2-86: Kriterij presoje vplivov glede na število aktivnih snovi s povečano količino in
povečano količino na ha
Število aktivnih snovi s povečano količino
Presoja vplivov
in povečano količino na ha
0–8
ni vpliva oz. majhen vpliv
183
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
9–15
 16
zmeren vpliv
velik vpliv
Na VO Donave je na 32 % VTPV (39 VTPV) prisotna obremenitev s FFS, ki povzroča velik
vpliv.
Na VO Jadranskih rek z morjem je na 6 % VTPV (2 VTPV) prisotna obremenitve s FFS, ki
povzroča velik vpliv.
Prikaz obremenitev zaradi poselitve
Ocena vpliva obremenitev z dušikom in fosforjem obravnava tudi onesnaževanje iz
urbanih površin na prispevnih površinah VTPV. Ocena vpliva na stanje voda zaradi
poselitve, ki nima urejene odvodnje komunalne odpadne vode, obravnava:
- število PE na področjih zunaj območji poselitev (t. i. razpršena poselitev) pri čemer se
upošteva 50 m pas ob reki in predpostavi, da na teh področjih male čistilne naprave
oziroma nepropustne greznice še niso zgrajene,
- število PE na območjih poselitve, ki še niso priključeni na javni sistem odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode (podatki za leto 2008).
Ob upoštevanju vnosa hranil, ki ga povzroča en PE (Roš, M., Biološko čiščenje odpadne
vode, Ljubljana 2001, str. 243), se izračuna vnos snovi posameznega hranila na prispevno
površino VT ter izdela regresijska analiza vnosov hranil v VT in rezultatov monitoringa
kakovosti površinskih voda v obravnavanem letu. Ocenjuje se, da velik vpliv na stanje
voda povzročajo vnosi hranil, ki so nad mediano vsebnosti skupnega dušika v vodi
oziroma nad mediano celotnega fosforja (rezultati monitoringa površinskih voda v letu
2008).
Preglednica 2-87: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s hranili iz območji
poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda
Presoja vplivov
Letni vnos dušika
Letni vnos fosforja
(kg/leto ha)
(kg/leto ha)
< 1,61
< 0,26
Ni vpliva oz. majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
1,61–1,79
0,26–0,29
> 1,79
> 0,29
Pri oceni vplivov glede obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda so obremenitve, ki imajo lahko velik vpliv
na stanje voda opredeljene pri VT, kjer ocena letnega vnosa dušika presega 1,79 kg/leto
ha in ocena letnega vnosa fosforja presega 0,29 kg/leto ha. Kriteriji za presojo vplivov in
so prikazani v preglednici (Preglednica 2-87) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 33: Razpršeni viri
onesnaževanja – obremenitev površinskih voda s fosforjem (poselitev), KARTOGRAFSKA
PRILOGA 34: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda z dušikom
(poselitev)).
Na VO Donave so na 35 % VTPV (42 VTPV) prisotne obremenitve s hranili, ki imajo lahko
velik vpliv na stanje voda (Preglednica 2-88).
184
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-88: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost obremenitve s
hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda
na VO Donava
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Letni vnosi hranil
ni vpliva oz. majhen
zmeren vpliv
velik vpliv
vpliv
Vnos dušika
77
5
39
Vos fosforja
75
4
42
Na VO Jadranskega morja so na 18 % VTPV (6 VTVP) prisotne obremenitve s hranili, ki
imajo lahko velik vpliv na stanje voda (Preglednica 2-89).
Preglednica 2-89: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost obremenitve s
hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda
na VO Jadranskega morja
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Letni vnosi hranil
ni vpliva oz. majhen
zmeren vpliv
velik vpliv
vpliv
Vnos dušika
27
2
5
Vnos fosforja
27
1
6
Podrobnejši prikaz obremenitev s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja
in čiščenja komunalnih odpadnih voda, je podan v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Z namenom določitve območij, kjer lahko razpršena poselitev predstavlja velik vpliv na
stanje voda, je bila izvedena dodatna analiza. Pri tem razpršena poselitev predstavlja
število populacijskih enot zunaj območij poselitve, to je območij v skladu z uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz KČN. Izračunano je bilo razmerje med številom
populacijskih enot razpršene poselitve in velikostjo prispevne površine obravnavanega VT.
Največje izračunano razmerje znaša 4 PE/ha, pri čemer je na 10 % VT razmerje večje od
1 PE/ha. Na slednjih bi bilo potrebno v prihodnosti vzpodbujati gradnjo individualnih in
skupinskih malih čistilnih naprav za izpuste iz individualnih hiš in kmetijskih gospodarstev.
Na teh VT ekološko stanje v večini primerov ni dobro, pri čemer je raven zaupanja ocene
stanja za enkrat nizka.
Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju
tehnike
Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike za
področje točkovnih virov onesnaževanja, ogroženost vode zaradi nesreč in drugih
incidentnih onesnaženj
Pri opredelitvi meril za oceno obremenitev iz točkovnih virov onesnaževanja ni določen
oziroma upoštevan dejanski vpliv posamezne obremenitve oziroma večjega števila
obremenitev na ekosisteme površinskih voda. Za pripravo zanesljivejše ocene je potrebno
upoštevati tudi oceno nosilnosti okolja oziroma regeneracijske, nevtralizacijske in
samočistilne sposobnosti okolja. Pri tem se upošteva tudi spremembe, ki jih je z
185
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
dosedanjimi posegi v okolje vnesel človek s svojimi raznovrstnimi dejavnostmi, in sicer
spremembe v rabi tal, hidromelioracije, zajezitve rek ipd.
Zaradi vrzeli v podatkih vplivi obremenitev na površinske vode iz dejavnosti rudarstva,
prometa in transporta, iz deponij odpadkov ter vplivi ribogojnic in hranjenja rib, ki se
izvaja za potrebe ribolova in športnega ribolova, še niso podrobneje obravnavani.
Za izdelavo zanesljive ocene ogroženosti VT zaradi nastanka incidentnih dogodkov v
Republiki Sloveniji je potrebno v sodelovanju z URSZR izdelati celostno analizo, ki bo
obsegala:
- identifikacijo nevarnosti,
- oceno verjetnosti za nastanek nesreč,
- oceno občutljivosti območja, kjer se lahko nesreče zgodijo.
Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike za
področje razpršenih virov onesnaževanja
Analiza razpršenih obremenitev iz kmetijstva temelji na podatkih o številu živine in s tem
prispevku živinskih gnojil ter na popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000 (SURS). Pri tem
je poraba mineralnih gnojil (dušika in fosforja) za posamezno kmetijsko rabo ocenjena iz
podatkov o letni prodaji za leto 2004 (SURS).
Analiza onesnaževanja voda s FFS temelji na prodanih količinah FFS, kar lahko pomeni, da
se vsa količina ne porabi v istem letu, kot je bila prodana, ali da je porabljena na drugi
lokaciji ali v občini. Možen je tudi uvoz FFS iz sosednjih držav, ki ni evidentiran, zato ima
ocena nizko zanesljivost. Pravilnik o dolžnostih uporabnikov FFS narekuje, da uporabniki
sami hranijo evidenco o uporabi FFS. Za potrebe NUV se vzpostavi evidenca uporabe FFS
na državnem nivoju.
Posamezni aktivni snovi je glede na podatke o uporabi določena kategorija po rabi MKGP,
kjer se ta aktivna snov uporablja. Pri tem predstavlja negotovost možnost uporabe
aktivnih snovi na površinah, za katere ni predpisana uporaba.
2.4.1.2 Prikaz obremenitev in presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na
stanje površinskih voda
Hidromorfološke obremenitve so obremenitve, ki vplivajo na spremenjeno fizično stanje
rek, jezer in obalnega morja oziroma posledično na spremenjeno ekološko stanje. Mednje
uvrščamo obremenitve, ki vplivajo na spremembo hidrološkega režima, predvsem količino
in dinamiko vodnega toka, povezavo s telesi podzemne vode in zadrževalni čas. Med
hidromorfološke obremenitve štejemo tudi objekte, ki ovirajo nemoteno premeščanje
plavin in prehajanje vodnih organizmov, kar je zajeto v ocenjevanju spremenjenosti
kontinuitete toka. Prav tako so to tudi obremenitve, ki vplivajo na spremembo morfoloških
razmer, predvsem spremenjeno globino in širino reke, strukturo in substrat rečne struge,
strukturo obrežnega pasu, spreminjanje globine jezera oziroma obalnega morja, količino,
strukturo in substrat jezerskega ali morskega dna in strukturo jezerske obale oziroma
bibavičnega pasu.
186
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na rekah
V pregled hidromorfoloških obremenitev na rekah so vključene hidromorfološke
obremenitve, kot so odvzemanje vode, izpuščanje odpadne vode, zadrževanje vode,
prerazporejanje visokih voda, odvzemanje naplavin, osuševanje zemljišč, regulacije in
druge ureditve, raba obrežnega pasu ter uravnavanje pretokov, vodne gladine in
prodonosnosti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 36: Hidromorfološke obremenitve površinskih
voda 1, KARTOGRAFSKA PRILOGA 37: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 2).
Hidromorfološke obremenitve povzročajo vrsto negativnih vplivov (Preglednica 2-90), ki so
merilo za opredelitev velikosti vpliva posamezne obremenitve.
Preglednica 2-90: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na rekah
Obremenitev
Vplivi
Spremenjen režim premeščanja plavin in plavja, spremenjen režim gladine
podzemne vode, povečana nestabilnost brežin, prekomerno zaraščanje
Odvzemanje vode
struge, presušitev strug, spremenjene fizikalno-kemijske razmere,
degradirani habitati
Izpuščanje
Spremenjen režim premeščanja plavin zaradi neenakomernega dotoka
odpadne vode
vode, spremenjen substrat rečne struge, degradirani habitati
Spremenjena količina in dinamika vodnega toka, spremenjena povezava s
podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, spremenjeno oziroma
Zadrževanje vode
prekinjeno premeščanje plavin in plavja, onemogočena migracija rib čez
neprehodne pregrade, spremenjen zadrževalni čas, sprememba združbe iz
rečne v jezersko
Spremenjena količina in dinamika vodnega toka – predvsem visokih konic,
spremenjen režim premeščanja plavin in degradiranost hidromorfoloških
Prerazporejanje
visokih voda
procesov, spremenjen režim obnavljanja podzemne vode, spremenjena
združba
Spremenjen režim premeščanja plavin, izpiranje finih delcev in
onesnaževal, poglabljanje rečne struge, povečana nestabilnost brežin,
Odvzemanje
spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne
naplavin
vode, degradirani habitati rib in makronevretenčarjev, spremenjene
rastlinske združbe
Spremenjen hidrološki režim, povečan odtok padavinske vode,
Osuševanje
spremenjen režim gladine podzemne vode, degradirani habitati predvsem
zemljišč
na obrežnem in pribrežnem pasu
Povečana hitrost vodnega toka, zmanjšana povezanost struge s poplavno
ravnico, degradirani habitati, spremenjene rastlinske in živalske združbe,
Regulacije in druge
spremenjen režim premeščanja sedimentov, remobilizacija onesnaževal,
ureditve
preprečena lateralna migracija struge, prekinjena erozija brežin in rečnega
dna, spremenjen režim obnavljanja podzemne vode,
Preprečeno zadrževanje poplavne vode, spremenjena povezanost med
strugo in poplavno ravnico, spremenjen režim gladine podzemne vode,
Raba obrežnega
uničenje drstišč, spremenjeni habitati na poplavni ravnici, povečano
pasu
spiranje onesnaževal z obrežja ter postopno zamuljevanje rečnega dna,
spremenjene fizikalno-kemijske razmere zaradi odstranjene obrežne
vegetacije
Uravnavanje
Spremenjen režim premeščanja sedimentov, spremenjen nivo podzemne
pretokov, vodne
vode, poglabljanje rečnega dna, povečana nestabilnost brežin,
gladine in
odplavljanje živalske združbe v času vršne proizvodnje električne energije,
prodonosnosti
degradacija združbe v času nizkih pretokov
187
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Analiza hidromorfoloških obremenitev na rekah
V okviru analize hidromorfoloških obremenitev na rekah so bile obravnavane sledeče
obremenitve: odvzemanje vode, izpuščanje odpadne vode, zadrževanje vode,
prerazporejanje visokih voda, odvzemanje naplavin, osuševanje zemljišč, regulacije in
druge ureditve struge, raba obrežnega pasu ter uravnavanje pretokov, vodne gladine in
prodonosnosti. V analizo obremenitev so dodatno vključene tudi prodne in hudourniške
pregrade, ki so bile evidentirane tekom izdelave Vodnogospodarskih osnov (1978), saj
trenutno stanje vodnega katastra, kjer se sicer vodijo podatki o pregradah, ne omogoča
podrobnejše analize. Pregrade so obravnavane le grafično (KARTOGRAFSKA PRILOGA 38:
Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 3).
Odvzemanje vode
Za analizo odvzemov vode so privzeti podatki o odvzemih vode za rabo voda. Podatki so
pridobljeni iz evidenc ARSO (vodna knjiga in spisek podeljenih koncesij; 2009), nekateri
podatki so pridobljeni tudi s spletnih strani slovenskih hidroenergetskih družb oziroma iz
ekspertnih podatkovnih baz. Odvzemi vode so analizirani ločeno na glavnem toku VTPV in
pritokih s prispevno površino večjo od 10 km2 ter nadalje glede na količino odvzema, in
sicer ločeno za odvzeme na izviru in odvzeme izven izvirnega predela. Odvzemi vode, ki
presegajo količinski kriterij, so upoštevani v analizi vplivov, kjer je stopnja vpliva določena
glede na dolžinski delež odsekov rek z zmanjšanim pretokom.
V analizi obremenitev sta upoštevana sledeča ekspertno določena količinska kriterija
(Qodv):
- na izviru Qodv,i > 0,001 m3/s (1 l/s),
- izven izvirnega predela Qodv > 0,1 m3/s (100 l/s).
Glede na to, da so podatki o lokaciji odvzema vode na glavnem toku in pritokih
pomanjkljivi, so bili odvzemi analizirani v treh kategorijah, glede na razpoložljive podatke:
- znana koordinata odvzema in koordinata izpusta – v nadaljevanju izračunana dolžina
odvzema;
- znana koordinata odvzema – v nadaljevanju dolžina odvzema določena kot mediana
dolžin odvzemov iz zgornje kategorije (mediana je 274 m);
- znana koordinata odvzema na izviru – dolžina enako določena kot v zgornji kategoriji.
Odvzemanje vode na VO Donave
Glede na večstopenjske kriterije analize odvzemanja vode je na VO Donave evidentiranih
206 odvzemov vode. Največ odvzemov je za potrebe mHE (162), sledijo odvzemi za
potrebe ribogojnic (15), oskrbe s pitno vodo (15), tehnoloških procesov (6), mlinov
oziroma žag (5), HE (2) in namakanja (1) (Slika 2—54). Skupna dolžina odsekov z
zmanjšanim pretokom je 170,6 km, kar je glede na celotno dolžino rek s prispevno
površino večjo od 10 km2 4 %.
188
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
TV
3%
M/Ž
2%
HE
1%
N
1%
OPV
7%
R
7%
mHE
79%
Slika 2—54: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R – ribogojnica, OPV - oskrba s pitno vodo,
TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N - namakanje) na VO Donave
Odvzemanje vode na VO Jadranskega morja
Glede na večstopenjske kriterije analize odvzemanja vode je evidentiranih 46 odvzemov
vode. Največ odvzemov je za potrebe mHE (32), sledijo odvzemi za potrebe mlinov
oziroma žag (4), ribogojnic (3), HE (3), namakanja (2), tehnoloških procesov (2) in oskrbe
s pitno vodo (1) (Slika 2—55). Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 39,8
km, kar glede na celotno dolžino rek s prispevno površino večjo od 10 km2 znaša 5,9 %.
HE
6%
N
4%
M/Ž
9%
TV
4%
OPV
2%
R
7%
mHE
68%
Slika 2—55: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R - ribogojnica, OPV - oskrba s pitno vodo,
TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N -namakanje) na VO Jadranskega morja
189
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Izpuščanje odpadne vode
Obremenitve zaradi izpuščanj nesorazmerno velikih količin odpadne vode so ocenjene na
podlagi rezultatov študije Količina in kakovost odpadnih voda na iztokih iz ČN v Sloveniji z
vidika možne uporabe za namakanje (IzVRS, 2009). Iz študije so za potrebe določitev
obremenitev izluščeni le izpusti na glavnem toku VTPV. Vrednosti o letnih količinah vode iz
ČN so preračunane v m3/s, tako da so neposredno primerljive z vrednostmi najmanjših
malih pretokov (v nadaljevanju nQnp). V nadaljevanju so izračunani deleži odpadne vode
glede na nQnp (IzVRS, 2009), pri čemer so podrobneje obravnavani izpusti odpadne
vode, ki presegajo 1 % nQnp. Le-teh je na VO Donave 33, na VO Jadranskega morja pa
so trije.
Zadrževanje vode
V okviru zadrževanja voda so kot obremenitve analizirane pregrade oziroma zadrževalniki,
navedeni v obstoječih seznamih, katastrih in študijah (Uradni list RS, št. 63/06; SLOCOLD,
2009; IzVRS, 2005). Iz seznama so izbrane tiste pregrade oziroma zadrževalniki, ki so
locirani na glavnem toku VTPV ali pritokih s prispevno površino večjo od 10 km2. Ocena
vplivov je ločeno pripravljena za glavni tok VTPV in pritoke VTPV. Stopnja vpliva je
odvisna od vrste zadrževalnika in dolžinskega deleža zajezene struge.
Zadrževanje vode na VO Donave
Na VO Donave je na glavnem toku VTPV lociranih 28 velikih pregrad (27 na mokrih in ena
na suhem zadrževalniku), 7 je lociranih na pritokih VTPV (6 na mokrih in 1 na suhem
zadrževalniku). Zadrževalniki z zajezitvijo daljšo od 45 % dolžine VTPV so prisotni na 15
VTPV.
Zadrževanje vode na VO Jadranskega morja
Na glavnem toku VTPV je lociranih 8 velikih pregrad (7 na mokrih in ena na suhem
zadrževalniku), medtem ko na pritokih VTPV ni evidentiranih velikih pregrad. Zadrževalniki
z zajezitvijo daljšo od 45 % dolžine VTPV so prisotni na 4 VTPV, med katerimi so najbolj
obremenjena VT, ki so opredeljena kot predlog MPVT.
Prerazporejanje visokih voda
Prerazporejanje visokih voda je analizirano na podlagi podatkov o razbremenilnikih, ki so
navedeni v Dopolnitvi seznama obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 96/06),
pri čemer so v analizo vključeni le razbremenilniki na glavnem toku VTPV. Skupno je na
VO Donave evidentiranih 10 razbremenilnikov na VO Jadranskega morja pa je evidentiran
1 razbremenilnik. Stopnja vpliva razbremenilnikov na posameznih VTPV je določena glede
na dolžinski delež struge, ki ima v času visokih voda zmanjšan naravni pretok.
190
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Odvzemanje naplavin
Za analizo odvzemov naplavin so privzeti podatki o odvzemih naplavin, ki so evidentirani v
seznamu podeljenih koncesij (ARSO, 2009), analizirane pa so tudi koncesijske pogodbe za
rabo reke Save, Drave, Soče, Idrijce in Bače. Ker so vsi odvzemi locirani na glavnem toku
VTPV in pritokih VTPV s prispevno površino večjo od 10 km2, so v nadaljnjo analizo zajeti
vsi odvzemi. Stopnja vpliva je določena glede na dolžinski delež struge s tovrstno
obremenitvijo. Na VO Donave so evidentirani 4 odvzemi naplavin na glavnem toku, na VO
Jadranskega morja pa je evidentiranih 7 odvzemov naplavin, in sicer 6 na glavnem toku, 1
pa na pritoku VTPV.
Osuševanje zemljišč
Za analizo osuševanja zemljišč so privzeti podatki o melioracijah v Republiki Sloveniji
(Kataster melioracijskih sistemov in naprav, MKGP, 2007). Na podlagi podatkov o površini
osušenih zemljišč oziroma deleža le-teh glede na celotno prispevno površino VTPV je
določena stopnja vpliva osuševanja.
Regulacije in druge ureditve struge
Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po
ekomorfološkem pomenu (v nadaljevanju EMK) (IzVRS, 2001), kjer so posamezni odseki
rek opredeljeni glede na stopnjo antropogene spremenjenosti. Vodotoki so glede na
različne obremenitve kategorizirani v 7 razredov (Preglednica 2-91). Analiza je
pripravljena ločeno za glavni tok VTPV in pritoke VTPV s prispevno površino večjo od 10
km2. Stopnja vpliva je določena glede na vrednost utežnega povprečja dolžinskih deležev
posameznih razredov po EMK.
Preglednica 2-91: Značilne obremenitve za posamezne razrede EMK
Kategorija
obremenitev
Pretoki voda
Stanje obrežne
vegetacije
Potek struge
Obremenitev
naravni
suh (naravno)
zmanjšan, zmeren vpliv
zmanjšan, večji vpliv
naravna
visoka enostranska
redčena
nizka enostranska
odstranjena
naravna
krajše korekcije
1. razred
1.-2. razred
2. razred
2.-3. razred
3. razred
3.-4. razred
4. razred
Značilne
obremenitve za
razrede EMK
■ ■ ■
■ ■ ■
■ ■
■
■ ■ ■
■ ■
■ ■
■
■
■ ■ ■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■ ■
■ ■ ■
■ ■ ■
191
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Kategorija
obremenitev
Vzdolžni
regulacijski
objekti
Prečni
stabilizacijski in
akumulacijski
objekti
Območje
akumulacije
Obremenitev
delne korekcije
spremenjen potek
lokalni usmerjevalni objekti
lokalne enostranske utrditve
enostranske utrditve – gibke
enostranske utrditve – toge
lokalne dvostranske utrditve
dvostranske utrditve – gibke
dvostranske utrditve – toge
tlakovano dno
prekritje
talni pragovi
nizki pragovi višine do 0,5 m
visoki pragovi – jezovi višine do 2,0 m
hudourniške pregrade, visoki jezovi – zmeren vpliv
hudourniške pregrade, visoki jezovi – velik vpliv
visoke zajezitvene pregrade
suhi zadrževalniki brez posegov – majhen dolvodni
vpliv
suhi zadrževalniki brez posegov – večji dolvodni vpliv
zajezena vodna gladina brez dodatnih posegov
zajezena vodna gladina z manjšimi posegi
umetne akumulacije z utrjenimi brežinami
umetne akumulacije z utrjenim dnom in brežinami
1. razred
1.-2. razred
2. razred
2.-3. razred
3. razred
3.-4. razred
4. razred
Značilne
obremenitve za
razrede EMK
■ ■ ■ ■
■ ■ ■
■ ■ ■
■ ■ ■
■ ■
■ ■
■ ■
■
■ ■
■
■
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■
■ ■ ■
■
■
■
■
■
■
■
■…prisotnost obremenitve
Za vsako VTPV je izračunan delež posameznih razredov, ločeno za glavni tok VTPV in
pritoke s prispevno površino večjo od 10 km2 (Preglednica 2-91). Izvirih 7 razredov EMK
je v analizi obremenitev zaradi lažjih preračunov združenih v 4 razrede (Preglednica 2-92).
Preglednica 2-92: Pretvorba sedmih razredov EMK v 4 razrede
Razred v analizi regulacij in drugih
Razred EMK
obremenitev struge
1
A
1–2
2
B
2–3
3
C
3–4
D
4
192
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Raba obrežnega pasu
Za analizo rabe obrežnega pasu so privzeti podatki o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih
zemljišč (MKGP, 2005) po Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06). Raba je analizirana na glavnem toku VTPV, in sicer v
širini 150 m, merjeno od levega in desnega brega struge. Stopnja vpliva rabe obrežnega
pasu je določena glede na vrednost utežnega povprečja površinskih deležev posamezne
vrste rabe.
Pravilnik o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč navaja 6 skupin dejanske rabe
zemljišč in 26 vrst dejanske rabe (Preglednica 2-93). Pri pregledu rabe obrežnih zemljišč
je bila izračunana površina vsake izmed 26 dejanskih rab. Glede na uteži, ki so pripisane
posamezni vrsti dejanske rabe, so opredeljeni deleži posamezne kategorije rabe
(kategorija 1, kategorija 2, kategorija 3 in kategorija 5) za posamezno VTPV.
Preglednica 2-93: Skupine in vrste dejanske rabe po Pravilniku o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih
zemljišč
Skupina dejanske rabe
Vrsta dejanske rabe
Utež u
Njiva ali vrt (1.000 m2)
3
Začasni travnik
2
2
Njive in vrtovi
Hmeljišče (500 m )
3
Trajne rastline na njivskih površinah (1.000 m2)
3
Rastlinjak (25 m2)
3
Trajni travnik (1.000 m2)
2
Travniške površine
Barjanski travnik (1.000 m2)
2
Vinograd (500 m2)
3
Matičnjak (500 m2)
3
2
Intenzivni sadovnjak(1.000 m )
3
Trajni nasadi
Ekstenzivni sadovnjak (1.000 m2)
3
Oljčnik (500 m2)
3
Ostali trajni nasadi (500 m2)
3
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1.000 m2)
1
Plantaža gozdnega drevja (1.000 m2)
1
Drevesa in grmičevje (1.000 m2)
1
Druge kmetijske površine
2
Neobdelano kmetijsko zemljišče (1.000 m )
1
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (1.000
1
m2)
Gozd
Gozd (5.000 m2)
1
Pozidano in sorodno zemljišče (25 m2)
5
Barje (5.000 m2)
1
Trstičje (5.000 m2)
1
Ostalo zamočvirjeno zemljišče (5.000 m2)
1
Ostala
Suho, odprto zemljišče s pomembnim rastlinskim
1
nekmetijska zemljišča
pokrovom (5.000 m2)
Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim
1
pokrovom (5.000 m2)
Voda (10 m2)
1
193
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti
Uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti je ocenjeno ekspertno na glavnem
toku VTPV, kjer obstaja velika verjetnost negativnih vplivov zaradi obratovanja HE.
Velikost vpliva je večja na HE, ki niso povezane v verigo oziroma nimajo izgrajenih
dolvodnih kompenzacijskih bazenov. Obremenitev je upoštevana na vseh VTPV, kjer je
evidentirana HE, ter na VTPV dolvodno od HE. Zaradi obratovanja gorvodnih avstrijskih
HE je obremenitev upoštevana tudi na VTPV Mure, prav tako pa zaradi obratovanja
hrvaške HE (Ormoško jezero) na VTPV Drava zadrževalnik Ormoško jezero–Središče ob
Dravi.
Presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na rekah
Presoja vplivov odvzemanja vode
Glede na podatke o dolžinah odvzemov je na posameznem VTPV izračunan delež struge z
zmanjšanim pretokom, in sicer ločeno za glavni tok in pritoke. Delež struge je merilo za
določitev velikosti vpliva odvzemanja vode (Preglednica 2-94).
Preglednica 2-94: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom za glavni tok in
pritoke
Delež struge ds (%)
Velikost vpliva
ds < 1%
1 – ni vpliva
1 % ≤ ds < 3 %
2 – majhen vpliv
Glavni tok
3 % ≤ ds < 10 %
3 – zmeren vpliv
ds ≥ 10 %
4 – velik vpliv
ds < 3 %
1 – ni vpliva
3 % ≤ ds < 10 %
2 – majhen vpliv
Pritoki
10 % ≤ ds < 20 %
3 – zmeren vpliv
ds ≥ 20 %
4 – velik vpliv
Presoja vplivov odvzemanja vode na VO Donave
Rezultati analize vplivov na VO Donave, ki so podani v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kažejo, da je
velik vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku prisoten na 11 VTPV ter na pritokih
na 2 VTPV. Zmeren vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku je prisoten na 15
VTPV ter na pritokih na 2 VTPV (Preglednica 2-95). Obremenitve z velikim ali zmernim
vplivom so prisotne na Mislinji, Meži, Mutski Bistrici, Dravinji, Dravi, Savinji, Radovni, Savi
Dolinki, Tržiški Bistrici, Kokri, Selški Sori, Sori, Savi (dolvodno od zadrževalnika HE Moste),
Kamniški Bistrici, Ljubljanici, Črmošnjičici, Prečni, Krki in Krupi ter na pritokih Polskave,
Dravinje, Tržiške Bistrice in Selške Sore.
Preglednica 2-95: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja
vode na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Donave (glavni tok)
81
12
15
11
VO Donave (pritoki)
100
15
2
2
194
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Presoja vplivov odvzemanja vode na VO Jadranskega morja
Rezultati analize vplivov na VO Jadranskega morja, ki so podani v spletnem
pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih
voda), kažejo, da je velik vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku prisoten na 5
VTPV ter na pritokih na 1 VTPV. Zmeren vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku je
prisoten na 3 VTPV (Preglednica 2-96). Obremenitve z velikim ali zmernim vplivom so
prisotne na Trebuščici, Bači in njenih pritokih, Idrijci, Hublju, Vipavi, Soči, Rižani.
Preglednica 2-96: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja
vode na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Jadranskega morja (glavni
18
2
3
5
tok)
VO Jadranskega morja
25
2
0
1
(pritoki)
Presoja vplivov izpuščanja odpadne vode
Velikost vpliva izpuščanja odpadne vode je določena glede na razmerje med količino
odpadne vode in (nQnp) v obdobju (Preglednica 2-97).
Preglednica 2-97: Velikost vpliva glede na razmerje med količino odpadne vode in nQnp
Delež odpadne vode glede na nQnp dov
Velikost vpliva
(%)
dov < 5 %
1 – ni vpliva
5 % ≤ dov < 7 %
2 – majhen vpliv
7 % ≤ dov < 30 %
3 – zmeren vpliv
dov ≥ 30 %
4 – velik vpliv
Presoja vplivov izpuščanja odpadne vode na VO Donave
Rezultati analize vplivov kažejo, da je na VO Donave na 10 VTPV prisoten velik vpliv in na
8 VTPV zmeren vpliv izpuščanja nesorazmerno velikih količin odpadne vode (Preglednica
2-98), in sicer na Ščavnici, Ledavi, Mislinji, Ložnici, Polskavi, Hudinji, Rači z Radomljo,
Iščici, Ljubljanici, Temenici II in Sotli (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa
površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-98: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi izpuščanja
odpadne vode na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
VO Donave (glavni tok)
101
0
8
10
195
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Presoja vplivov izpuščanja odpadne vode na VO Jadranskega morja
Rezultati analize, ki so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za
vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kažejo, da je na VO Jadranskega morja na
1 VTPV velik vpliv in na 1 VTPV zmeren vpliv izpuščanja nesorazmerno velikih količin
odpadne vode (Preglednica 2-99), in sicer na Hublju in Rižani.
Preglednica 2-99: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi izpuščanja
odpadne vode na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
VO Jadranskega morja
26
0
1
1
(glavni tok)
Presoja vplivov zadrževanja voda
Analiza vplivov pregrad oziroma zadrževalnikov je izvedena ob upoštevanju dolžine
zajezitve in izračunu dolžinskega deleža zajezene struge in upoštevanju tipa
zadrževalnika. Velikost vpliva je ločeno določena za zadrževalnike na glavnem toku in
pritokih (Preglednica 2-100).
Preglednica 2-100: Velikost vpliva glede na dolžino zajezitve in tip zadrževalnika
Dolžina zajezitve (lz) in tip zadrževalnika
Suhi zadrževalnik
Glavni
Mokri zadrževalnik, lz < 45 % dolžine glavnega vodnega toka
tok
Mokri zadrževalnik, lz > 45 % dolžine glavnega vodnega toka
Suhi zadrževalnik
Pritoki
Mokri zadrževalnik, lz < 45 % dolžine pritokov
Mokri zadrževalnik, lz > 45 % dolžine pritokov
Velikost vpliva
2 – majhen vpliv
3 – zmeren vpliv
4 – velik vpliv
1 – ni vpliva
2 – majhen vpliv
3 – zmeren vpliv
Presoja vplivov zadrževanja vode na VO Donave
Velik vpliv zaradi zadrževanja vode je prisoten na 16 VTPV, medtem ko je zmeren vpliv
prisoten na 3 VTPV na VO Donave, in sicer v vseh primerih le na glavnem toku
(Preglednica 2-101) Obremenitve z velikim ali zmernim vplivom so prisotne na Ščavnici,
Ledavi, Dravi, Savi (HE Moste, Mavčiče–Medvode, Vrhovo–Krško), Sotli in na
zadrževalnikih, ki so določeni kot samostojna VTPV (Pregledovalnik podatkov za vodna
telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-101: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi zadrževanja
vode na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Donave (glavni tok)
99
1
3
16
VO Donave (pritoki)
113
6
0
0
196
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Presoja vplivov zadrževanja vode na VO Jadranskega morja
Velik vpliv zaradi zadrževanja vode je prisoten na 4 VTPV na VO Jadranskega morja, in
sicer na Soči in zadrževalnikih (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda) (Preglednica 2-102). Zmernih ali velikih vplivov zaradi zadrževanja vode
na pritokih ni.
Preglednica 2-102: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi zadrževanja
vode na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Jadranskega morja
23
1
0
4
(glavni tok)
VO Jadranskega morja
28
0
0
0
(pritoki)
Presoja vplivov prerazporejanja visokih voda
Na VTPV, kjer je razbremenilnik evidentiran na glavnem toku, je izračunan delež struge,
kjer je v času visokih voda zaradi razbremenilnika zmanjšan naravni pretok. Glede na
delež je določena velikost vpliva (Preglednica 2-103).
Preglednica 2-103: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom v času visokih
voda
Delež struge z zmanjšanim pretokom ds
Velikost vpliva
ds < 30 %
1 – ni vpliva
30 % ≤ ds < 50 %
2 – majhen vpliv
50 % ≤ ds < 70 %
3 – zmeren vpliv
ds ≥ 70 %
4 – velik vpliv
Presoja vplivov prerazporejanja visokih voda na VO Donave
Velik vpliv razbremenilnikov je prisoten na 4 VTPV, zmeren vpliv pa na 1 VTPV na VO
Donave (Preglednica 2-104), in sicer na Kobiljanskem potoku, Ledavi, Pšati in Ljubljanici
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-104: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
prerazporejanja visokih voda na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
114
0
1
4
VO Donave (glavni tok)
Presoja vplivov prerazporejanja visokih voda na VO Jadranskega morja
Velik ali zmeren vpliv zaradi prerazporejanja visokih voda ni prisoten na nobenem VTPV
na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-104, Preglednica 2-105).
197
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-105: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi
prerazporejanja visokih voda na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
VO Jadranskega morja
27
1
0
0
(glavni tok)
Presoja vplivov odvzemanja naplavin
Velikost vpliva je določena glede na dolžino odseka odvzema oziroma delež struge, kjer je
prisotna tovrstna obremenitev. Vplivi so določeni ločeno za glavni tok VTPV in pritoke
(Preglednica 2-106). Glede na to, da nimamo podatkov o prodonosnosti rek, ocena
vplivov na osnovi količine odvzema naplavin ni upoštevana.
Preglednica 2-106: Velikost vpliva glede na delež struge, kjer se izvaja odvzem naplavin
Delež struge z odvzemom napalvin ln
Velikost vpliva
ln < 10 % dolžine glavnega vodnega toka
3 – zmeren vpliv
Glavni tok
ln > 10 % dolžine glavnega vodnega toka
4 – velik vpliv
ln < 10 % dolžine pritokov
2 – majhen vpliv
Pritoki
ln > 10 % dolžine pritokov
3 – zmeren vpliv
Presoja vplivov odvzemanja naplavin na VO Donave
Velik vpliv odvzemanja naplavin na glavnem toku je prisoten na 1 VTPV, zmeren vpliv pa
na 2 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-107) in sicer na Savi Dolinki in Savi (Podbrezje–
Kranj, Podgrad–Litija) (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih
voda).
Preglednica 2-107: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja
naplavin na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Majhen
Zmeren
Ni vpliva
Velik vpliv
vpliv
vpliv
VO Donave (glavni tok)
116
0
2
1
VO Donave (pritoki)
118
1
0
0
Presoja vplivov odvzemanja naplavin na VO Jadranskega morja
Velik vpliv odvzemanja naplavin na glavnem toku je prisoten na 1 VTPV, prav tako je na 1
VTPV prisoten zmeren vpliv (Preglednica 2-108), in sicer na Bači in Soči (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
198
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-108: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja
naplavin na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Jadranskega morja
26
0
1
1
(glavni tok)
VO Jadranskega morja
27
1
0
0
(pritoki)
Presoja vplivov osuševanja zemljišč
Za VTPV, kjer je delež osušenih zemljišč manjši od 1,3 % prispevne površine VTPV, kar je
vrednost tretjega kvartila Q3, je privzeto, da ni vpliva. Nadaljnje mejne vrednosti so bile
določene na podlagi novih preračunanih kvartilov za VTPV, ki imajo delež osušenih
zemljišč večji od 1,3 % (Preglednica 2-109).
Preglednica 2-109: Velikost vpliva glede na delež osušenih zemljišč
Delež osušenih zemljišč doz
Velikost vpliva
doz < 1,3 %
1 – ni vpliva
1,3 % ≤ doz < 2,7 %
2 – majhen vpliv
2,7 % ≤ doz < 7,2 %
3 – zmeren vpliv
doz ≥ 7,2 %
4 – velik vpliv
Presoja vplivov osuševanja zemljišč na VO Donave
Rezultati analize osuševanja zemljišč kažejo, da je velik vpliv osuševanja zemljišč prisoten
na 7 VTPV, zmeren vpliv pa na 14 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-110), in sicer na
Kučnici, Ščavnici, Muri, Veliki Krki, Kobiljanskem potoku, Ledavi, Ložnici, Pesnici, Bolski,
Rači z Radomljo, Pšati, Pivki, Ljubljanici in Savi (Krško–Vrbina) (Pregledovalnik podatkov
za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-110: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi osuševanja
zemljišč na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Donave
91
7
14
7
(glavni tok)
Presoja vplivov osuševanja zemljišč na VO Jadranskega morja
Rezultati analize osuševanja zemljišč kažejo, da je na VO Jadranskega morja velik vpliv
osuševanja zemljišč prisoten na 3 VTPV, prav tako je na 3 VTPV prisoten zmeren vpliv
(Preglednica 2-111), in sicer na Idrijci, Vogrščku, Vipavi in Dragonji (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
199
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-111: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi osuševanja
zemljišč na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Jadranskega morja
19
3
3
3
(glavni tok)
Presoja vplivov regulacij in drugih ureditev struge
Ocena vplivov regulacij in drugih ureditev struge je izračunana z utežnim povprečjem
(EMKup) deležev posameznih razredov po kategorizaciji EMK:
EMKup = (DA* u1+DB* u2+DC* u3 + DD* u4)/100
DA – 1. in 1. –2. razred EMK; u1 = 1
DB – 2. in 2. –3. razred EMK; u2 = 2
DC – 3. razred EMK; u3 = 3
DD – 3. –4. in 4. razred EMK; u4 = 4
Glede na oceno EMKup je določena stopnja vpliva regulacij in drugih ureditev struge
(Preglednica 2-112), ločeno za glavni tok in pritoke s prispevno površino večjo od 10 km2.
Preglednica 2-112: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja EMKup na glavnem toku in
pritokih
Vrednost utežnega povprečja EMKup
Velikost vpliva
EMKup < 1
1 – ni vpliva
1 ≤ EMKup < 2
2 – majhen vpliv
Glavni tok
2 ≤ EMKup < 3
3 – zmeren vpliv
EMKup ≥ 3
4 – velik vpliv
EMKup < 1
1 – ni vpliva
1 ≤ EMKup < 2
2 – majhen vpliv
Pritoki
2 ≤ EMKup < 3
3 – zmeren vpliv
EMKup ≥ 3
4 – velik vpliv
Presoja vplivov regulacij in drugih ureditev struge na VO Donave
Velik vpliv regulacij ali drugih ureditev struge je prisoten na 13 VTPV na glavnem toku,
zmeren vpliv pa na 23 VTPV na glavnem toku in na 1 VTPV na pritokih na VO Donave
(Preglednica 2-113), in sicer na Kučnici, Ščavnici, Muri, Kobiljanskem potoku, Ledavi,
Mislinji, Meži, Dravi, Ložnici, Polskavi, Dravinji, Pesnici, Paki, Bolski, Hudinji, Savi in
pritokih (HE Moste, Mavčiče–Medvode, Vrhovo–Krško), Rači z Radomljo, Kamniški Bistrici,
Logaščici, Ljubljanici in pritokih ter zadrževalnikih (Pregledovalnik podatkov za vodna
telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-113: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi regulacij ali
drugih ureditev struge na VO Donave
Število VTPV glede na velikost vpliva
Majhen
Zmeren
Ni vpliva
Velik vpliv
vpliv
vpliv
VO Donave (glavni tok)
20
63
23
13
VO Donave (pritoki)
104
14
1
0
200
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Presoja vplivov regulacij in drugih ureditev struge na VO Jadranskega morja
Velik vpliv regulacij ali drugih ureditev struge je prisoten na 11 % VTPV na glavnem toku,
zmeren vpliv pa na 18 % VTPV na glavnem toku in na 3 % VTPV na pritokih na VO
Jadranskega morja (Preglednica 2-114), in sicer na Kornu, Hublju, Soči (Soške
elektrarne), Dragonji, Rižani in pritokih ter na zadrževalnikih (Pregledovalnik podatkov za
vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-114: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi regulacij ali
drugih ureditev struge na VO Jadranskega morja
Število VTPV glede na velikost vpliva
Majhen
Zmeren
Ni vpliva
Velik vpliv
vpliv
vpliv
VO Jadranskega morja
15
5
5
3
(glavni tok)
VO Jadranskega morja
27
0
1
0
(pritoki)
Presoja vplivov rabe obrežnega pasu
V analizi vplivov so bile za posamezne vrste dejanske rabe določene uteži (Preglednica
2-93), ki so bile nadalje upoštevane pri oceni utežnega povprečja rabe obrežnega pasu
(ROPup) (Preglednica 2-115).
ROPup = (D1* u1 + D2* u2 +… + D26* u26)/100
D1 … D26 – delež posamezne dejanske rabe
u1 … u26 – utež pripisana posamezni vrsti dejanske rabe
Ocena vplivov intenzivne rabe obrečnega pasu je opredeljena s kvartili ocen utežnega
povprečja (ROPup) (Preglednica 2-115). Prvi kvartil določa mejo med zanemarljivim in
majhnim vplivov, drugi kvartil med majhnim in srednjim vplivov, tretji kvartil pa mejo med
srednjim in velikim vplivom.
Preglednica 2-115: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja rabe obrežnega pasu
ROPup
Vrednost utežnega povprečja ROPup
Velikost vpliva
ROPup < 1,6
1 – ni vpliva
1,6 ≤ ROPup < 2,1
2 – majhen vpliv
2,1 ≤ ROPup < 2,6
3 – zmeren vpliv
ROPup ≥ 2,6
4 – velik vpliv
Presoja vplivov rabe obrežnega pasu na VO Donave
Velik vpliv rabe obrežnega pasu je prisoten na 33 VTPV, zmeren vpliv pa na 36 VTPV na
VO Donave (Preglednica 2-116), in sicer na odsekih Mure, Meže, Mutske Bistrice,
Dravinje, Drave, Pake, Hudinje, Gračnice, Savinje, Radovne, Save Bohinjke, Tržiške
Bistrice, Poljanske in Selške Sore, Kokre, Save, Kamniške Bistrice, Cerkniščice, Raka,
Pivke, Unice, Gradaščice z Veliko Božno, Mirne, Črmošnjičice, Radulje, Mestinjščice,
201
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Bistrice, Sotle, Čabranke, Krupe, Lahinje in Kolpe (Pregledovalnik podatkov za vodna
telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-116: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi rabe
obrežnega pasu na VO Donave
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Donave
12
38
36
33
(glavni tok)
Presoja vplivov rabe obrežnega pasu na VO Jadranskega morja
Velik vpliv rabe obrežnega pasu je prisoten na 27 % VTPV, zmeren vpliv pa na 12 %
VTPV na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-117), in sicer na Kornu, Hublju, Vipavi,
Soči, Dragonji in Rižani (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in
podzemnih voda).
Preglednica 2-117: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi rabe
obrežnega pasu na VO Jadranskega morja
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv
Velik vpliv
VO Jadranskega morja
12
8
4
4
(glavni tok)
Presoja vplivov uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti
V analizi vplivov je na VTPV, kjer je prisotna HE in na dolvodnem VTPV, določen zmeren
vpliv. Podrobnejša ocena vplivov zaradi pomanjkljivih podatkov ni izdelana.
Presoja vplivov uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Donave
Zmeren vpliv uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti je evidentiran na 19
VTPV na VO Donave (Preglednica 2-118), in sicer na Dravi, Muri in Savi (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-118: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi uravnavanja
pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Donave
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
VO Donave
100
0
19
0
(glavni tok)
202
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Presoja vplivov uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Jadranskega
morja
Zmeren vpliv uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti je evidentiran na 1
VTPV na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-119), in sicer na Soči (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Preglednica 2-119: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi uravnavanja
pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Jadranskega morja
Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva
Ni vpliva
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
VO Jadranskega morja
27
0
1
0
(glavni tok)
Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na jezerih
V okviru podrobnejše analize obremenitev in vplivov hidromorfoloških posegov so
obravnavani posegi v obrežna območja na naravnih jezerih. Osnova za oceno vplivov je
evidenca posegov v obrežni pas (IzVRS, 2007f) ter podatki o rabi zemljišč (MKGP, 2005).
Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega območja jezera sestoji iz skupne ocene
spremenjenosti območja obraslega dna, območja spremenljivega vodostaja, zalednega
pasu in zaledja. Kriteriji so preverjeni tudi z biološkimi podatki.
Glavne hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih ali zadrževalnikih so navedeni v
preglednici (Preglednica 2-120).
Preglednica 2-120: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih in zadrževalnikih
Obremenitev
Glavni vplivi
Degradirani habitati, spremenjen sediment, spremenjen režim
Odvzem vode
gladine podzemne vode, spremenjene združbe planktona in
makrofitov
Degradirani obrežni habitati, spremenjena povezava s
Utrditev brežin
podzemno vodo in režim gladine podzemne vode,
onemogočena rast obrežne vegetacije
Spremenjen režim premeščanja sedimenta, spremenjena
Kanaliziranje vtoka in iztoka
gladina jezera, spremenjena povezava s podzemno vodo in
jezera
režim gladine podzemne vode
Uravnavanje vodne gladine, spremenjen zadrževalni čas,
spremenjen režim premeščanja sedimenta, spremenjena
Zajezitve
povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode,
spremenjen plankton in združbe na obrežnem delu jezera
Spremenjen hidrološki režim, spremenjene kemijske in biološke
Poglabljanje/osuševanje
značilnosti, spremenjena povezava s podzemno vodo in režim
obrežnih in pribrežnih zemljišč
gladine podzemne vode, uničenje drstišč
Degradirani obrežni habitati, spremenjen režim premeščanja
Vodni objekti
sedimenta
Intenzivna raba zemljišč v Spremenjena
količina
sedimenta,
degradiran
habitat,
obrežnem pasu
spremenjena gladina jezera, povečana kalnost jezera
203
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Obremenitev
Odstranjevanje ali pospešena
rast makrofitov v litoralnem ali
sublitoralnem delu
Spremenjen režim
premeščanja sedimentov
Odvzem naplavin
Glavni vplivi
Spremenjena obrežna vegetacija, degradirani
preprečeni naravni procesi v obrežnem delu
habitati,
Spremenjena gladina jezera, spremenjene kemijske značilnosti,
spremenjen sediment, degradirani habitati
Spremenjen režim sedimenta, spremenjena povezava s
podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, degradacija
drstišč, spremenjene združbe makronevretenčarjev
Hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih so ocenjeni po metodologiji za oceno
spremenjenosti strukture in stanja obrežnega območja jezera. Slednje se deli na neobraslo
dno, obrežni pas ter zaledni pas v širini 100 m. Antropogeni posegi v tem območju so
opredeljeni kot primarna morfološka spremenjenost – to so spremembe obale in strukture
litoralnega območja zaradi postavitve obalnih konstrukcij v območja, neposredno
povezana z vodo ali posegi, ki vplivajo na sestavo substrata na obravnavanem območju.
Kot sekundarni pritiski so obravnavane spremembe rabe zemljišč zaradi kmetijstva in
živinoreje, gradnje urbanih in industrijskih območij, avtomobilskega in železniškega
prometa ali protipoplavne zaščite v obravnavanem območju.
Vplive posegov v obrežnem območju se ocenjuje glede na petstopenjsko lestvico. Za
vrednotenje se obrežni pas jezera razdeli na odseke vrednotenja ali module. Posamezni
modul obsega pas v širini 20 m in sega od območja obraslega dna preko območja
spremenljivega vodostaja v zaledni pas in zaledje. Ocena vplivov, ki jih imajo posegi v
posameznem območju modula, se izračuna kot vsota vplivov, pomembnih za posamezno
območje. Za vrednotenje pomembnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na ekološko
stanje jezera v posameznem območju vrednotenja je uveden sistem uteži za posamezna
območja modulov, in sicer ločeno za obraslo dno (litoral), območje spremenljivega
vodostaja, zaledni pas in zaledje.
Podrobnejša metodologija ocenjevanja ter rezultati za jezera na VO Donave so podani v
nadaljevanju.
Merila za ocenjevanje spremenjenosti strukture obale in obrežnega območja
Ocena območja vrednotenja sestoji iz vrednotenja spremenjenosti tega območja glede na
naslednje lastnosti:
- pojavljanje grajenih struktur v obravnavanem območju (varovanje brežin, pomoli,
dostopi),
- spremenjenosti tal (tlakovanje, izkopi),
- prisotnost lesenih struktur v obrežnem pasu,
- globino vode ob objektu,
- oceno sprememb zaradi intenzivnosti rabe območij.
Merila se nanašajo na obseg fizičnih sprememb zaradi grajenih objektov ali ureditev
obalnega območja ter na intenzivnost rabe posameznih območij.
204
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega pasu
Ocena spremenjenosti posameznega modula
Vrednotenje spremenjenosti enega pasu – ocena modula, sestoji iz skupne ocene
spremenjenosti obraslega dna, območja spremenljivega vodostaja, zalednega pasu in
zaledja (Slika 2—56).
Ocena modula ( Ci)
Obraslo dno
Območje spremenljivega
vodostaja
Zaledni pas
Zaledje
Globina vode ob objektu (Cglobina)
Spremenjenost tal, objekti
(Cst 2)
Spremenjenost tal
(Cst 3 )
Spremenjenost tal
(Cst 4 )
Intenzivnost rabe obm. (Craba2 )
Intenzivnost rabe
obm. (Craba 3)
Intenzivnost rabe
obm. (Craba 4)
Lesene strukture (Cles)
Spremenjenost tal (Ctal 1)
Objekti (Cobjekti)
Intenzivnost rabe območja (Craba1)
Legenda:
Cst i – spremenjenost tal, objekti Cobjekti – objekti v območju obraslega dna
Craba i – intenzivnost rabe posameznih območij
Co – ocena glede na tip in velikost objekta
Slika 2—56: Ocena modula C
Ocena spremenjenosti območja obraslega dna in območja spremenljivega vodostaja
sestoji iz ocene spremenjenosti rabe tal, ocene obsega in lege grajenih objektov v
posameznih območjih in intenzivnosti rabe območij. Objekti v območju obraslega dna in
območju spremenljivega vodostaja se ocenjujejo predvsem glede na njihovo lego oz.
globino vode ob objektu ter glede na to, kako vplivajo na naravno nihanje vodne gladine.
Ocena spremenjenosti zalednega pasu in zaledja sestoji iz ocene spremenjenosti tal zaradi
različne rabe in ocene intenzivnosti rabe območij.
V zalednem pasu in zaledju se združujejo aktivnosti, ki so vezane na vodno okolje z
dejavnostmi v zaledju, zato se raba območij ocenjuje posebej, v povezavi s kopenskimi
pasovi modula.
Skupna ocena vplivov, ki jih imajo posegi v posameznem modulu (Cmi), je vsota vplivov v
vseh območjih, korigirana z utežmi glede predvidene relevantnosti vpliva na ekosistem
jezera.
Osnova za oceno vplivov hidromorfoloških posegov na obrežna območja naravnih jezer je
evidenca posegov v obrežni pas (IzVRS, 2007) ter podatki o rabi zemljišč. Ocenjevanje
spremenjenosti obrežnega območja jezera sestoji iz skupne ocene spremenjenosti
območja obraslega dna, območja spremenljivega vodostaja, zalednega pasu in zaledja.
Kriteriji so preverjeni tudi z biološkimi podatki.
205
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocena intenzivnosti rabe območij se nanaša na čas in periodiko, v katerem se raba
območja izvaja. Aktivnosti so lahko intenzivne sezonske ali celoletne (primer kopališč –
veliko število kopalcev je prisotnih v poletnih mesecih, v ostalih letnih obdobjih ta
območja niso množično obiskana).
Vrednotenje spremenjenosti se označuje v skladu z ocenami navedenimi v Preglednici
(Preglednica 2-121) s petstopenjsko lestvico. Območje, ki je naravno – brez antropogenih
posegov in sprememb ter brez intenzivne rabe, se oceni z oceno (1).
Preglednica 2-121: Petstopenjska lestvica za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti jezer
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Zelo velik vpliv
1
2
3
4
5
Ocena vplivov, ki jih imajo posegi v posameznem območju modula, se izračuna kot vsota
vplivov, relevantnih za posamezno območje.
Ocena spremenjenosti obraslega dna (Ci-1) se izračuna po naslednji enačbi:
Ci-1 = Ci-globina 1 + Ci-les 1 + Ci-dno 1 + Ci-objekti 1 + Ci-raba 1
i – oznaka modula (i=1-n)
Ci-globina – ocena spremembe globine vode ob objektu i-tega modula v območju obraslega dna
Ci-les – ocena prisotnih lesenih struktur i-tega modula v območju obraslega dna
Ci-tal 1 – ocena spremenjenosti dna i-tega modula v območju obraslega dna
Ci-objekti – ocena objektov i-tega modula v območju obraslega dna
Ci-raba – ocena intenzivnosti rabe območja i-tega modula v območju obraslega dna
Ocena spremenjenosti območja spremenljivega vodostaja (Ci-2) se izračuna po naslednji
enačbi:
Ci-2 = Ci-st 2+Ci-raba 2
Ci-st 2 – ocena spremenjenosti tal/objekti i-tega modula v območju spremenljivega vodostaja
Ci-raba 2 – ocena intenzivnosti rabe območja i-tega modula v območju spremenljivega vodostaja
Ocena spremenjenosti zalednega pasu (Ci-3) se izračuna po naslednji enačbi:
Ci-3 = Ci-st 3+Ci-raba 3
Ci-st 3 – ocena spremenjenosti tal/objekti i-tega modula v zalednem pasu
Ci-raba 3 – ocena intenzivnosti rabe območja i-tega modula v zalednem pasu
Ocena spremenjenosti zaledja (Ci-4) se izračuna po naslednji enačbi:
Ci-4 = Ci-st 4+Ci-raba 4
Ci-st 4 – ocena spremenjenosti tal/objekti i-tega modula v zaledju
Ci-raba 4 – ocena prevladujoče rabe območja i-tega modula v zaledju
Za vrednotenje relevantnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na ekološko stanje
jezera v posameznem območju vrednotenja se uvede sistem uteži (uj) za posamezna
območja modula:
obraslo dno (litoral)
u1 = 1
območje spremenljivega vodostaja u2 = 0,75
zaledni pas
u3 = 0,50
zaledje
u4 = 0,25
206
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za posamezni modul se izračuna Modularni Indeks Spremenjenosti Obale (MISO):
4
MISOi   Ci- j  u j
j 1
MISOi – Modularni Indeks Spremenjenosti Obale i-tega modula
Ci-j – ocena i-tega modula, j-tega območja
i – oznaka modula (i = 1 – n)
j – oznaka območja vrednotenja (j = 1 – 4)
n – skupno število modulov
Ocena spremenjenosti jezera
Skupna ocena spremenjenosti obale za posamezno jezero se ocenjuje z Indeksom
Spremenjenosti Obale Jezera (ISO-J), ki se izračuna kot povprečna vrednost izračunanih
vrednosti MISO za posamezni modul.
ISO  J

1 n
 MISOi
n i 1
ISO-J – Indeks Spremenjenosti Obale Jezera
MISOi – Modularni Indeks Spremenjenosti Obale i-tega modula
i – oznaka modula (i = 1 – n)
n – skupno število modulov
Klasifikacija spremenjenosti posameznega modula
Glede na izračun razpona ocene segmentov je za prvo oceno uporabljena klasifikacija na
pet razredov, kot je prikazano v preglednici (Preglednica 2-122).
Preglednica 2-122: Kriteriji za oceno lokalne hidromorfološke spremenjenosti obrežnega pasu
Interval
Razred skupne ocene
Spremenjenost obrežnega pasu
Vplivi
Min
Max
1
8,0
≤ 14,4 Naravno območje
Ni vpliva
Zmerno spremenjeno območje – območje
2
> 14,4 ≤ 20,8
Majhen vpliv
manjših posegov
3
> 20,8 ≤ 27,2 Občutno spremenjeno območje
Zmeren vpliv
4
> 27,2 ≤ 33,6 Močno spremenjeno območje
Velik vpliv
5
> 33,6 40,0
Zelo močno spremenjeno območje
Zelo velik vpliv
Skupna ocena jezera
Za posamezno jezero so določene mejne vrednosti navedene v preglednici (Preglednica
2-123). Kriteriji in rezultati so bili preverjeni tudi z oceno ekološkega stanja.
Preglednica 2-123: Mejne vrednosti za oceno vplivov hidromorfološke spremenjenosti obrečnega
pasu jezera
207
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ni vpliva
ISO-J (Min)  8,00
ISO-J (Max) ≤ 17,75
Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv
17,75
 24,00
 30,25
≤ 24,00
≤ 30,25
≤ 36,50
Zelo velik vpliv
 36,50
≤ 40,00
Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega pasu jezer na VO Donave
Na VO Donave sta po navedeni metodologiji ocenjeni dve jezeri – Blejsko jezero in
Bohinjsko jezero. Rezultati spremenjenosti obale so podani v preglednici (Preglednica
2-124).
Preglednica 2-124: Izračun povprečne vrednosti Indeksa spremenjenosti obale jezera (ISO-J) za
Blejsko in Bohinjsko jezero
ISO-J
Velikost vpliva
Blejsko jezero
21,4
Majhen vpliv
Bohinjsko jezero
14,9
Ni vpliva
Iz navedenih rezultatov sledi, da bodo okoljski cilji na Blejskem jezeru verjetno doseženi,
medtem ko okoljski cilji na Bohinjskem jezeru bodo doseženi. V primeru povečanja
intenzivnosti rabe in ob izvajanju posegov v obrežnem pasu, brez upoštevanja vplivov teh
posegov na vodne ekosisteme, je pričakovati poslabšanje stanja na območju Blejskega
jezera, saj je sedanja ocena blizu meje med dobrim in zmernim stanjem.
Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na vodnem in
priobalnem zemljišču obalnega morja
V okviru podrobnejše analize obremenitev in vplivov hidromorfoloških posegov na vodnem
in priobalnem zemljišču obalnega morja so obravnavani predvsem posegi v obrežni pas.
Osnova za oceno vplivov je evidenca posegov v ta območja (IzVRS, 2007h) ter podatki o
rabi zemljišč (MKGP, 2005). Za namen analize se obravnavano območje razdeli na
območje obraslega dna, bibavičnega pasu, zalednega pasu in zaledja. Glavne
hidromorfološke obremenitve in vplivi na obalnem morju so navedeni v preglednici
(Preglednica 2-125). Kriteriji trenutno še niso preverjeni z biološkimi podatki, bodo pa
razviti v naslednjem načrtovalskem obdobju.
Preglednica 2-125: Hidromorfološke obremenitve in vplivi v obalnem območju
Obremenitev
Glavni vplivi
Spremenjeno tokovanje, spremenjena dinamika transporta sedimentov,
Izsuševanje morskih spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne
in priobalnih zemljišč vode, degradacija sublitoralnih habitatov in naravne biodiverzitete,
morja
spremenjena globina morja, degradacija drstišč in zatočišč za vodne
organizme
Spremenjen vpliv bibavice, spremenjena povezava s podzemno vodo in
režim gladine podzemne vode, degradirani obrežni habitati, spremenjene
Utrditev obale
združbe organizmov, degradirana drstišča, spremenjena dinamika
transporta sedimentov, prekinjena povezava z zaledjem
208
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Obremenitev
Poglabljanje
obalnega dela morja
(bagranje)
Odlaganje
izkopanega
sedimenta
Vodni objekti
Ribarjenje z vlečno
mrežo
Glavni vplivi
Spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne
vode, degradirani habitati in spremenjena bentoška združba, mobilizacija
onesnaževal
Spremenjen bibavični pas,
hidrodinamične značilnosti
degradirani
habitati,
spremenjene
Degradirani obrežni habitati, spremenjen režim premeščanja sedimenta
Degradacija morskega dna, degradacija bentoških habitatov,
spremenjena dinamika sedimenta, spremenjena kakovost vode,
mobilizacija onesnaževal
Ocena območja vrednotenja sestoji iz vrednotenja spremenjenosti območja glede na
naslednje lastnosti:
- spremenjenosti globine morskega dna in rabe tal v obrežnem pasu (tlakovanje,
nasipavanje, izkopi, bagranje),
- pojavljanje grajenih linijskih konstrukcij, postavljenih vzdolž obale (varovanje brežin),
- pojavljanje grajenih struktur v obrežnem pasu, ki segajo proti neobraslem dnu (pomoli,
dostopi) in
- ocena vplivov zaradi intenzivnosti rabe območij.
Ocena vplivov zaradi intenzivnosti rabe območij se nanaša na čas in periodiko, v katerem
se raba območja izvaja. Aktivnosti so lahko intenzivne sezonske ali celoletne. Primer
kopališč – veliko število kopalcev je prisotnih v poletnih mesecih, v ostalih letnih obdobjih
ta območja niso množično obiskana.
Vplive evidentiranih posegov se ocenjuje glede na petstopenjsko lestvico. Za vrednotenje
se vodno in priobalno zemljišče razdeli na odseke vrednotenja ali module. Posamezni
modul obsega pas v širini 100 m in sega od območja obraslega dna preko območja
spremenljivega vodostaja v zaledni pas in zaledje. Ocena vplivov, ki jih imajo posegi v
posameznem območju modula, se izračuna kot vsota vplivov, relevantnih za posamezno
območje. Za ekspertno oceno pomembnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na
ekološko stanje obalnega morja v posameznem območju vrednotenja je uveden sistem
uteži za vsak modul.
Metodologija za oceno lokalne morfološke spremenjenosti strukture in stanja obalnega
območja morja je bila delno pripravljena v letu 2007 in je v razvojni fazi. V bodoče bo ta
ocena preverjena z biološkimi elementi in združena z oceno ostalih hidromorfoloških
elementov morja.
Metodologija za ocenjevanje hidromorfoloških obremenitev na vodnem in
priobalnem zemljišču obalnega morja in rezultati
Ocena stanja se nanaša na obseg fizičnih sprememb zaradi grajenih objektov ali ureditev
obalnega območja. Morfološko stanje ocenjujemo s petstopenjsko lestvico za posamezne
segmente (širine 100 m). Ocena modula je podana na sliki (Slika 2—57). Pri oceni so
upoštevane tudi uteži (u) za oceno relevantnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na
ekološko stanje, in sicer:
- obraslo dno (litoral)
u1 = 1;
- bibavični pas
u2 = 0,75;
209
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- zaledni pas
- zaledje
u3 = 0,50;
u4 = 0,25.
Ocena modula (Cmi)
Območje
Obraslo dno
Bibavični pas
Zaledni
pas
Zaledje
Spremenjenost rabe
tal (Csrt1)
Spremenjenost rabe tal (Csrt2)
Spremenjenost
rabe tal (Csrt3 )
Spremenjenost
rabe tal (Csrt4)
Linijske konstrukcije
(Clk1)
Linijske konstrukcije (Clk2)
Linijske
konstrukcije (Clk3)
Intenzivnost rabe
(Cir1)
Intenzivnost rabe (Cir2 )
Skupna ocena
območja
C1 = Csrt1+Clk1+Cir1
C2 = Csrt2+Clk2+Cir2
C3 = Csrt3+Clk3
C4 = Csrt4
Uteži
u1 = 1
u2 = 0,75
u3 = 0,50
u4 = 0,25
Objekti v obrežnem pasu (C5)
Tip in obseg objekta (Cobj)
Skupna ocena
objekta
Globina vode ob objektu (Cgv)
C6 = Cobj+Cgv
Raba območja (C6)
Cmi
= C1 x u1 + C2 x u2 + C3 x u3 + C4 x u4 + C5 x u1 + C6 x u3
Slika 2—57: Ocena lokalne morfološke spremenjenosti obalnega območja
Glede na razpon ocene modula je določenih pet razredov morfološkega stanja
(Preglednica 2-126).
Preglednica 2-126: Razpon ocene lokalne morfološke spremenjenosti
Razpon ocene
Razredi
Opis
X
1
5,0 < X ≤ 13,0
Naravno območje
Zmerno spremenjeno območje
2
13,0 < X ≤ 21,0
– območje manjših posegov
Občutno spremenjeno
3
21,0 < X ≤ 29,0
območje
4
29,0 < X ≤ 37,0
Močno spremenjeno območje
Zelo močno spremenjeno
5
37,0 < X ≤ 45,0
območje
Vpliv
Ni vpliva
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Zelo velik vpliv
Merila za oceno verjetnosti doseganja dobrega ekološkega stanja zaradi spremenjenosti
obalnega pasu so izračunana glede na oceno morfološkega stanja (Preglednica 2-127).
Preglednica 2-127: Morfološko stanje glede na dolžinski delež posameznih razredov
Dolžinski delež obale
Opis
Vpliv
0–30 % dolžine obale VTPV v 3,4, 5 razredu HM
Naravno do zelo
Ni vpliva
210
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Dolžinski delež obale
stanja
30–60 %
stanja; ali
60–80 %
stanja; ali
dolžine obale VTPV v 3,4,5 razredu HM
0–30 % v razredu 4,5
dolžine obale VTPV v 3,4,5 razredu HM
30–60 % v razredu 4,5
80–100 % dolžine obale VTPV v 3,4 in 5 razredu HM
stanja; ali > 60 % v razredu 4,5
Opis
malo spremenjeno
Zmerno
spremenjeno
Občutno
spremenjeno
Močno do zelo
močno
spremenjeno
Vpliv
Majhen vpliv
Zmeren vpliv
Velik vpliv
Hidromorfološke obremenitve na območju obalnega morja so predvsem:
- marine – športna, turistična pristanišča in komunalni privezi (krajevna pristanišča), ki
zasedajo približno 8 % obale;
- trgovska pristanišča, večja pristanišča za javni promet zasedajo približno 17 % obale in
- urbana območja in druga turistična območja (kopališča), ki zasedajo približno 43 %
obale.
Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju
tehnike
Evidenca hidromorfoloških obremenitev je pomanjkljiva, saj je sistematična baza
obremenitev trenutno šele v vzpostavljanju. V analizi hidromorfoloških obremenitev so
uporabljeni podatki o obremenitvah iz razpoložljivih uradnih virov ter ekspertnega znanja.
V analizi so kriteriji za določitev relevantnih hidromorfoloških obremenitev razviti
ekspertno, saj na tem področju še ni predpisanih okoljskih standardov, ki bi določali
stopnjo obremenitve in njenega vpliva. V prihodnje je za odpravo negotovosti in vrzeli
potrebno dopolniti in novelirati hidromorfološke obremenitve in nadgraditi analizo
obremenitev in vplivov, pripraviti metodologijo za ocenjevanje obremenitev in vplivov na
zadrževalnikih ter oceno vplivov posameznih hidromorfoloških obremenitev povezati z
bioindikatorji ekološkega stanja.
2.4.1.3 Prikaz bioloških obremenitev
Med biološke obremenitve voda se prištevajo tiste, ki lahko neposredno vplivajo na vodne
organizme, na njihovo kvantiteto in kakovost. Med dejavnostmi je to ribolov, ki lahko
vpliva na zmanjšanje števila rib, popolni izlov rib in ribogojstvo ter vnos tujerodnih vrst, ki
so v kompeticiji z avtohtonimi vrstami. Med biološke obremenitve vodnih ekosistemov
sodijo naseljevanja tujerodnih (neavtohtonih) vrst organizmov iz drugih dežel in celo z
drugih celin v vode, kjer jih prej ni bilo, in preseljevanja organizmov iz enega porečja v
drugo ali v izolirane vodne biotope. Biološke obremenitve voda vplivajo na zgradbo in
delovanje vodnega ekosistema in s tem na njegovo naravno ravnovesje. Spremembe se
odražajo na številčnosti in pogostosti posameznih vrst, genskem potencialu, sposobnosti
obnavljanja populacij, pojavljajo se nova obolenja ali paraziti itd.
211
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Med biološkimi obremenitvami v Republiki Sloveniji se je obravnaval vnos tujerodnih vrst
rib v stoječe in tekoče vode. Po podatkih, zbranih za potrebe priprave načrta IzVRS, je
bilo do konca leta 2003 v Republiki Sloveniji neuradno registriranih 16 naselitev tujerodnih
vrst rib iz 6 družin (Salmonidae – 5 vrst, Centrarchidae – 2 vrsti, Ictaluridae – 1 vrsta,
Poeciliidae – 1 vrsta, Cyprinidae – 6 vrst, Clariidae – 1 vrsta), od teh jih 15 še vedno
naseljuje slovenske stoječe in tekoče vode.
Biološke obremenitve na VO Donave
Na VO Donave je na osnovi do zdaj znanih podatkov (Preglednica 2-128).
Preglednica 2-128: Tujerodne vrste rib na VO Donave
Slovensko ime
Latinsko ime
Zlati koreselj, zlata ribica
Carassius auratus (Linnaeus, 1758)
Srebrni koreselj, babuška
Carassius gibelio (Bloch, 1782)
Beli amur
Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844)
Sončni ostriž
Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758)
Pseudorazbora
Pseudorasbra parva (Schlegel, 1842)
Sivi ali pisani tolstolobik
Hypophthalmichthys nobilis (Richardson, 1844)
Srebrni ali beli tolstolobik
Hypophthalmichthys molitrix (Valenciennes, 1844)
Ameriški somič
Ictalurus nebulosus (Le Sueur, 1819)
Sončni ostriž
Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758)
Ameriška postrv, amerikanka
Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792)
Postrvji ostriž
Micropterus salmoides (Lacepède, 1802)
Potočna zlatovščica
Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1815)
Jezerska zlatovščica
Salvelinus alpinus (Linnaeus, 1758)
Afriški som
Clarias sp. (gariepinus) (Burchell, 1822)
Jezerska zlatovščica, sončni ostriž, sivi in srebrni tolstobik ter zlati koreselj se pojavljajo le
v izoliranih stoječih vodah.
V poročilu o tujerodnih vrstah rib v Republiki Sloveniji (Šumer, Povž, Seliškar, 2003) je
navedeno, da se vse vrste širijo tako kontrolirano (z ustreznimi dovoljenji MKGP), v okviru
izvajanja ribiško gojitvenih načrtov ribiških družin, kot nekontrolirano (s strani
posameznikov).
Devet vrst se širi z vlaganjem za potrebe športnega ribolova. S sedmimi vrstami se redno
nenadzorovano naseljuje reke pod krapovskimi ali postrvjimi vzrejnimi objekti, zaradi
nekontroliranega uhajanja, 10 vrst se je popolnoma prilagodilo novim pogojem okolja in
se razmnožujejo v tekočih in stoječih vodah.
Med naseljenimi vrstami je ameriška postrv danes splošno razširjena, saj njen areal
pokriva več kot pol območja Republike Slovenije. Med 10 vrstami, ki se pri nas normalno
razmnožujejo, samo gambuzija domnevno ne vpliva na izvirno favno (nasprotno pa
podatki v literaturi navajajo izredno negativne vplive na domorodne vrste po vseh
svetovnih celinah), za vse ostale pa se sklepa, da imajo na izvirne vrste negativen vpliv.
Na osnovi podatkov, ki so na voljo, je moč zaključiti, da za noben vnos ni znanih posledic.
212
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 39: Biološke obremenitve) so prikazana
območja na VT, kjer so prisotne tujerodne vrste rib.
213
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Biološke obremenitve na VO Jadranskega morja
Celinske vode
Na VO Jadranskega morja je prisotnih 11 tujerodnih vrst rib (Preglednica 2-129). Zlati
koreselj, sivi in srebrni tolstobik se pojavljajo le v izoliranih stoječih vodah.
Preglednica 2-129: Tujerodne vrste rib v rekah na VO Jadranskega morja (IzVRS, 2009b)
Slovensko ime
Latinsko ime
Zlati koreselj, zlata ribica
Carassius auratus (Linnaeus, 1758)
Srebrni koreselj, babuška
Carassius gibelio (Bloch, 1782)
Ctenopharyngodon idella (Valenciennes,
Beli amur
1844)
Pseudorazbora
Pseudorasbra parva (Schlegel 1842)
Hypophthalmichthys nobilis (Richardson,
Sivi ali pisani tolstolobik
1844)
Hypophthalmichthys molitrix (Valenciennes,
Srebrni ali beli tolstolobik
1844)
Ameriški somič
Ictalurus nebulosus (Le Sueur, 1819)
Sončni ostriž
Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758)
Gambuzija
Gambusia affinis (Baird et Girard, 1853)
Ameriška postrv, amerikanka
Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792)
Postrvji ostriž
Micropterus salmoides (Lacepède, 1802)
Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 39: Biološke obremenitve) so prikazana
območja na VT, kjer so prisotne tujerodne vrste rib.
Morje
Med biološkimi obremenitvami obalnega morja so bile izpostavljene obremenitve kot
pojavljanje tujerodnih vrst organizmov in množično pojavljanje nekaterih avtohtonih vrst.
Med biološke obremenitve v morju se uvrščajo tudi pojavi sluzenja morja, množično
pojavljanje posameznih vrst, ribogojnice, gojišča školjk in ribolov. Podatke o navzočnosti
in širjenju tujerodnih vrst v slovenskem morju so na Morski biološki postaji Piran začeli
zbirati v zadnjem desetletju.
Negativni vplivi bioloških obremenitev na okolje narekujejo potrebo po nadaljnjih
raziskavah in rednem spremljanju stanja v morju. Antropogeno razširjanje vrst je lahko
nenamerno ali pa namerno (Boalch, 1994). Glavni vektorji prenosa so:
- prenos z balastnimi vodami in sedimenti,
- prenos zaradi obrasti ladij,
- gojenje morskih organizmov,
- drugi incidentni vnosi.
V slovenskem obalnem morju je do leta 2003 evidentiranih enajst tujerodnih vrst: sedem
tujerodnih vrst živali in štiri tujerodne vrste alg, predvidoma pa je navzoč še marsikateri
eksotični organizem, ki doslej še ni bil zabeležen (Lipej s sod., 2003). Tri od teh (rdeči algi
Asparagopsis armata in Bonnemaisonia hamifera ter Ulva scandinavica) so bile opažene le
na nekaj območjih v obrežnem delu Piranskega zaliva. Četrta vrsta Codium fragile subsp.
214
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
tomentosoides pa je znana iz večjega števila območij. Za vse vrste kaže, da so se v
novem okolju že ustalile in predstavljajo znatno biološko obremenitev obalnega morja.
Kot znatna biološka obremenitev so bile opredeljene tudi naslednje tujerodne vrste živali,
ki se pojavljajo v slovenskem morju: plenilski, planktonski trdoživnjak Muggiaea atlantica,
mnogoščetinec Ficopomatus enigmaticus, polž Rapana venosa, goli polž Bursatella leachii,
japonska ostriga Crassostrea gigas, filipinska vongola Tapes philippinarum in
srednjeameriška riba Gambusia affinis.
Planktonski trdoživnjak Muggiaea atlanticase se je v Jadransko morje razširil iz Atlantika.
Polž Rapana venosa, ki domuje v Japonskem morju, je v zadnjih letih sicer redek, a dokaj
reden ulov v ribiških mrežah, in se smatra kot ustaljena tujerodna vrsta v slovenskem
obalnem morju. Hitrorastoči Ficopomatus enigmaticus se združuje v goste kolonije in s
tem občasno lahko tvori organogene formacije, ki predstavljajo novonastali trdni substrat
v okolju, kjer trdne podlage prej ni bilo. Crassostrea gigas in Tapes philippinarum sta bili v
naša morja uvoženi za namene marikulture. Razširjenost nekaterih tujerodnih vrst živali je
prikazana na kartah v prilogi.
Relevantno množično pojavljanje vrst je opaženo za oklepne bičkarje (Dinoflagelati),
meduze (Schyphozoa) in črnega morskega ježka (Paracentrotus lividus). Prostorska
opredelitev množičnih pojavljanj navedenih vrst je zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov
v tej fazi neizvedljiva.
Navkljub navedenemu je treba poudariti, da je skupno število tujerodnih vrst v Jadranu
precej višje, vsaj 49, in je realno pričakovati, da je v slovenskem morju navzoč še
marsikateri eksotični organizem, ki trenutno še ni bil zabeležen. V morju se pojavlja veliko
število tujerodnih vrst, ki se povečujejo tudi kot posledica tropikalizacije ter incidentnih
izpustov posameznih vrst. Negativni vplivi bioloških obremenitev na okolje narekujejo
potrebo po nadaljnjih raziskavah in rednem spremljanju stanja v morju.
Balastne vode se izpuščajo iz ladij v večjih količinah pri natovarjanju. Delež tovora, ki ga v
Luki Koper naložijo na ladje, je dokaj stalen in v zadnjih letih znaša do 4 milijone ton na
leto (Slika 2—58). Med zabeleženimi tujerodnimi vrstami v Jadranu je z ladjo kot
vektorjem prenosa povezanih 31 vrst. Te vrste se prenašajo kot obrast ladijskega trupa ali
pa z balastno vodo. Pretežni del izpuščenih količin balastnih voda v slovenskem morju je
povezan z izpusti z ladij v Luki Koper oz. na njenem sidrišču, zanemarljive količine pa v
izolski ladjedelnici. Na območju tržaškega zaliva vplivajo tudi dejavnosti italijanskih
pristanišč, predvsem luk v Trstu in Tržiču (FPP, 2003). V Jadransko morje vsako leto zaide
tudi kakšna nova vrsta iz južnega Sredozemlja, ki se širi proti severu zaradi globalnih
podnebnih in oceanografskih sprememb.
215
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
14.000.000
Delež prometa
12.000.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
Naloženo
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
0
Razloženo
Slika 2—58: Delež naloženega in razloženega tovora (Vir podatkov: Luka Koper)
Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju
tehnike
Med biološkimi obremenitvami je obravnavana le prisotnost tujerodnih vrst rib. Bazo je
treba dopolniti s podatki o prisotnosti tujerodnih vrst ostalih vodnih organizmov.
Presoja vplivov bioloških obremenitev na VTPV ni izdelana, saj zgolj podatki o prisotnosti
tujerodnih vrst v vodah ne zadostujejo za oceno velikosti obremenitve voda. Velikost
obremenitve bi bila poznana le s poznavanjem velikosti populacij, uspešnosti naseljevanja
ter stopnjo invazivnosti posamezne tujerodne vrste v vodnem okolju.
2.4.2 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA
NA STANJE PODZEMNIH VODA
Na osnovi dostopnih podatkov, ki se zbirajo v okviru državnega monitoringa ali drugih
ustreznih podatkovnih baz na državni ravni, je bila obravnavana vrsta obremenitev na
vodno okolje na slovenskem ozemlju.
Seznam obravnavanih obremenitev je prikazan v preglednici (Preglednica 2-130).
Nekatere obremenitve so bile analizirane le delno, saj se zbiranje podatkov in razvoj
metodologije za ocenjevanje še vzpostavljata.
Preglednica 2-130: Pregled obravnavanih obremenitev na stanje podzemnih voda
Sektor
Obremenitve
Industrija
Odlagališča industrijskih odpadkov
Izpusti industrijskih odpadnih voda iz točkovnih virov
Obremenitve in vplivi rudarstva
Kmetijstvo
Melioracijske površine
Izpusti odpadnih voda iz večjih kmetijskih farm
216
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Sektor
Poselitev
Promet
Turizem
Obremenitve
Hranila in FFS
Utrjene urbanizirane površine
Odvzemi vode za potrebe oskrbe z vodo
Odlagališča komunalnih odpadkov
Melioracijske površine
Izpusti odpadnih voda
KČN
Izpusti odpadnih vod
Odvzemi vode
V preglednici (Preglednica 2-131) so podane možne obremenitve vodnega okolja, ki
zaradi trenutnega pomanjkanja podatkov še niso bile obravnavane. Za oceno pomena teh
obremenitev je pomemben tudi proces sodelovanja javnosti, ki lahko pomaga prepoznati
okoljske probleme na osnovi poznavanja lokalnih razmer.
Preglednica 2-131: Pregled obremenitev z možnim vplivom na stanje podzemnih voda, ki še niso
bile zajete v analizo obremenitev in vplivov na podzemne vode
Sektor
Vrsta obremenitve
Energetika
Odvzemi naplavin
Odvzemi vode za HE in mHE
Spreminjanje vodnega režima
Prekomejni vplivi zaradi obratovanj HE
Odvzem toplote iz načrpane podzemne vode
Industrija
Odvzemi vode (tehnološka voda)
Spreminjanje vodnega režima
Odvzemi naplavin
Stara bremena (neustrezno urejena odlagališča)
Kmetijstvo
Odlagališča kmetijskih odpadkov
Obremenitve in vplivi gozdarstva
Odvzemi vode za namakanje
Spreminjanje vodnega režima
Poselitev
Odvzemi naplavin
Spreminjanje vodnega režima
Promet
Spreminjanje vodnega režima
Turizem
Odpadne vode iz turističnih objektov
Spreminjanje vodnega režima
Golf igrišča, smučišča
Obremenitve delimo v dve delovni področji: hidromorfološke obremenitve in obremenitve
voda z onesnaževali. Prvo področje ločeno obravnava hidrološke in morfološke
obremenitve, medtem ko se drugo področje deli na točkovne in razpršene vire
obremenitev.
217
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.4.2.1 Prikaz obremenitev in presoja vplivov točkovnih in razpršenih virov
onesnaževanja na stanje podzemnih voda
Kot kritična obremenitev na podzemno vodo se danes kažejo predvsem pesticidi in dušik.
Druge kemijske snovi niso značilne za splošno obremenjevanje okolja pač pa za
posamezne primere in omejena območja.
Prikaz obremenitev in presoja vplivov točkovnih virov onesnaževanja na stanje
podzemnih voda
Analiza točkovnih virov obremenitev vključuje obdelavo podatkov o izpustih odpadnih
voda (predvsem dušika in fosforja), kjer so spremljane emisije (ARSO) snovi v okolje
(prehrambena industrija, lesno predelovalna industrija idr.; čistilne naprave idr.).
Pomemben dejavnik emisije je tudi okolje izpusta. Ali gre za izpust direktno v okolje (v tla,
v reko, ki ponika v tla, v reko, v morje ipd.) ali v kanalizacijo, ki se zaključi s KČN ali ne.
Glede na to gre določen delež obremenitve na podzemno vodo. Za izpusta v reko in v
morje privzamemo, da ne vplivata na podzemno vodo, razen za reko, ki ponika v tla
(predvsem kraške površinske vode, ki ponikajo v vodonosnik in površinske vode, ki se z
obrobja zlivajo na aluvialne ravnine in ponikajo v vodonosnik). Letne količine parametrov
iz posameznega točkovnega vira nadalje razdelimo in določimo stopnjo obremenitve na
podzemno vodo. Izračun je podan z vrednostmi celokupnega vnosa dušika in celokupnega
vnosa fosforja v kg/leto. Vnos dušika in fosforja za vsako VTPodV je dobljen z vsoto
dušika v izpustu odpanih voda in vsoto fosforja v izpustu odpadnih voda v kg/leto in
deležem obremenitve na podzemno vodo.
Točkovni viri so vključeni tudi v modeliranje obremenitev z dušikom in fosforjem.
Izvedeno je z vrednostmi celokupnega vnosa dušika in fosforja iz izpustov odpadnih voda
in deležem obremenitve na podzemno vodo ter ocenjenimi in izkustvenimi vrednostmi
obremenitev z dušikom in fosforjem, ki izhajajo po literaturnih podatkih iz prometnic in
odlagališč (po Metodologiji za opredelitev vodnih teles podzemne vode Republike
Slovenije – GeoZS, 2005b, 2007).
Prednostna lestvica odlagališč, rudarskih objektov in SEVESO objektov je glede na njihovo
lego izdelana na podlagi občutljivosti območja in splošne ranljivosti vodonosnika. Rezultat
posameznega objekta je tako sestavljen iz razreda (1–5) in podrazreda (1–8), v odvisnosti
od razreda, pri čemer višje vrednosti predstavljajo nevarnejše objekte glede na njihovo
lego.
Izpusti odpadnih vod
Za podzemne vode je bila v letu 2005 opravljena analiza, katera onesnaževala iz
točkovnih izpustov v Republiki Sloveniji so najznačilnejša glede obremenjevanja
podzemnih vod (GeoZS, 2005d). Največje vplive na podzemne vode zaradi izpustov
odpadnih vod lahko pričakujemo iz obremenitev z onesnaževali (razporejenimi po
218
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
pomembnosti): amonijevim dušikom, fenoli, skupnim organskim ogljikom, fosforjem,
nitritnim dušikom, kloridi, sulfati, fluoridi in nitratnim dušikom, cianidi; od težkih kovin pa
z živim srebrom, železom, svincem, nikljem, aluminijem, kromom, kadmijem, borom,
cinkom, bakrom, arzenom in barijem.
Značilnost točkovnih izpustov iz industrijske dejavnosti je njihova razporeditev, ki kaže, da
velik del vnosa onesnaževal predstavlja le nekaj izpustov. V primeru amonijevega dušika
le 2 % vseh znanih izpustov v podzemne vode predstavljata vnos 70 % tega
onesnaževala, 10 % izpustov pa kar 93 % amonijevega dušika.
Velikosti dejanskih vplivov na podzemne vode iz točkovnih virov izpustov odpadnih vod
niso poznane, saj za njih ni posebnega imisijskega monitoringa. Za vse izpuste odpadnih
vod v tla in površinske vode, ki ponikajo, je bilo privzeto, da lahko povzročajo vplive na
podzemno vodo na mestu izpusta. Modelirani in ovrednoteni so bili deleži vplivov teh
izpustov v celotnem vplivu obremenitev podzemne vode z dušikom.
VO Donave
Na VO Donave pričakujemo najpomembnejše vplive obremenitev na podzemno vodo na
mestih 22 izpustov iz KČN (Preglednica 2-132), KARTOGRAFSKA PRILOGA 45: Točkovni
viri onesnaževanja – komunalne čistilne naprave (2007)) in na mestih 31 nekomunalnih
izpustov (Preglednica 2-132, KARTOGRAFSKA PRILOGA 46: Točkovnih viri
onesnaževanja – industrijski viri onesnaževanja (2007)). Za 83 nekomunalnih izpustov, ki
se odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN, ni opredelitve, kam je speljan iztok iz
kanalizacije.
Preglednica 2-132: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode
Komunalne
Nekomunalne
odpadne vode
odpadne vode
(izpusti iz KČN)
Iztok v
Iztok v
reko, ki
reko, ki
Iztok v
Iztok v
Šifra VTPodV
Ime VTPodV
tla
ponika v
tla
ponika v
tla
tla
Savska kotlina in Ljubljansko
8
VTPodV_1001 barje
1
VTPodV_1002 Savinjska kotlina
2
VTPodV_1003 Krška kotlina
Posavsko hribovje do osrednje
1
VTPodV_1008 Sotle
2
VTPodV_1009 Spodnji del Savinje do Sotle
2
2
3
8
VTPodV_1010 Kraška Ljubljanica
3
3
3
6
VTPodV_1011 Dolenjski kras
3
2
VTPodV_3012 Dravska kotlina
1
1
VTPodV_3013 Vzhodne Alpe
1
VTPodV_4016 Murska kotlina
1
VTPodV_4017 Vzhodne Slovenske gorice
25
6
6
16
VO Donave
219
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja pričakujemo najpomembnejše vplive obremenitev na
podzemno vodo na mestih desetih izpustov iz KČN (Preglednica 2-133) in
KARTOGRAFSKA PRILOGA 45: Točkovni viri onesnaževanja – komunalne čistilne naprave
(2007)) in na mestih sedmih nekomunalnih izpustov (Preglednica 2-133,
KARTOGRAFSKA PRILOGA 46: Točkovni viri onesnaževanja – industrijski viri
onesnaževanja (2007)). Za 28 nekomunalnih izpustov, ki se odvajajo v kanalizacijo, ki se
ne zaključi s KČN, ni opredelitve, kam je speljan iztok iz kanalizacije.
Preglednica 2-133: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode
Komunalne
Nekomunalne
odpadne vode
odpadne vode
(izpusti iz KČN)
Iztok v
Iztok v
reko, ki
reko, ki
Šifra
Iztok v
Iztok v
Ime VTPodV
VTPodV
tla
ponika v
tla
ponika v
tla
tla
VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini
6
5
2
Goriška brda in Trnovsko-Banjška
VTPodV_6021
1
2
1
planota
VO Jadranskega morja
7
7
3
Rudarski objekti
Rudarski objekti predstavljajo vir onesnaževanja zaradi uporabe nevarnih in drugih snovi
pri sami rudarski dejavnosti, zaradi sproščanja snovi iz geoloških plasti ob izkopih in v
primerih odlaganja jalovine in odpadnega materiala, ki nastaja pri rudarjenju. Za te vire so
značilna ista onesnaževala kot pri gradnji objektov in prometu ter manj značilna
onesnaževala, katerih vrsta je odvisna od značilnosti mineralnih surovin in odpadkov na
posameznem rudarskem objektu. Pravna ali fizična oseba, ki pri izvajanju rudarskih del
naleti na podzemne vode, je dolžna takoj, najkasneje pa v roku treh dni od odkritja, o tem
obvestiti MOP. Obstoj vodnega vira se zabeleži v vodnem katastru (116. člen Zakona o
vodah). Rudarski objekti pa niso zavezani k spremljanju obremenitev in vplivov na
podzemne vode, zato neposredno vrednotenje vplivov ni možno. Ocena vplivov je zato
izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta
(GeoZS, 2007): obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (5),
pomembnejše obremenitve (4), zmerne obremenitve (3–2) in majhne do zanemarljive
obremenitve (1–0) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi
viri onesnaževanja (2007)). Za vse rudarske objekte je bilo upoštevano, da lahko
povzročajo vplive na podzemno vodo na mestu objekta. Za vsak objekt je bila opredeljena
razvrstitev po verjetnosti povzročanja obremenitve s pričakovanimi močnimi ali
prekomernimi vplivi.
Območje Republike Slovenije je od davnin znano po številnih rudnikih in predelavi kovin.
Od rimskih časov pa do danes poznamo v Republiki Sloveniji 49 rudnikov in rudokopov
barvastih kovin, od katerih so bili na VO Donave trije večji (Mežica – Topla, Litija in
Žirovski vrh), in 25 predelovalnih obratov in topilnic, ki so delovali predvsem v okolici
večjih rudnikov (Žerjav in Celje). V bližini rudokopov in rudnikov je delovalo tudi 33
220
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
železarn, iz katerih so se razvile tri večje, ki obratujejo še danes (Jesenice, Ravne na
Koroškem in Štore). Z dosedanjimi raziskavami je bilo v okolici večjih rudnikov in topilnic
ocenjeno, da je na površini približno 80 km2 presežena kritična mejna vsebnosti težkih
kovin v tleh. Antropogeno povzročene obremenitve iz teh dejavnosti predstavlja
geokemična skupina prvin Pb-Zn-Cd-As-Sn, to je tipičnih težkih kovin, ki so posledica
naravne erozije orudenih kamnin ali pa industrijske, rudarske in topilniške dejavnosti.
Najvišje vsebnosti teh kovin so vezane na okolico rudarskih in metalurških centrov (Celja,
Jesenic, Litije in Mežice). Povišane vsebnosti težkih kovin na območju Julijskih Alp so
posledica predvsem daljinskega atmosferskega transporta. Posamezne izredno visoke
vsebnosti težkih kovin v tleh kažejo na lokalne industrijske vplive. Za antropogeno
porazdeljene težke kovine je značilno, da se njihova vsebnost v tleh in sedimentih z
globino zmanjšuje, vplivi na podzemne vode so značilni, vendar pa za VTPodV na VO
Donave niso prekomerni (GeoZS, 2008d).
V Republiki Sloveniji izkoriščamo 16 vrst nekovinskih mineralnih surovin, od katerih po
količini letno pridobljene surovine daleč prednjačita tehnični kamen (apnenec, dolomit,
magmatske in metamorfne kamnine) ter prod s peskom. V Katastru nahajališč mineralnih
surovin Slovenije s podeljeno rudarsko pravico je vpisanih 272 aktivnih nahajališč
mineralnih surovin. Največ je kamnolomov tehničnega kamna – dolomita, in sicer 116.
Sledijo kamnolomi apnenca, in sicer je kamnolomov naravnega kamna 14, tehničnega 26,
za industrijske namene pa 4. Število legalnih gramoznic znaša 39. V preostalih
nahajališčih pridobivajo naravni kamen (tonalit, skrilavi gnajs, čizlakit, flišni peščenjak,
siga, andezit, andezitni tuf, lehnjak), kremenov pesek, kredo, lapor, morsko sol, rjavi
premog itd. (GeoZS, 2008c).
VO Donave
Na VO Donave se 152 delujočih objektov izkoriščanja nekovinskih mineralnih surovin
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja
(2007), Preglednica 2-134) nahaja na območjih, kjer lahko pričakujemo pomembnejše
vplive na podzemno vodo: 42 kamnolomov in 13 gramoznic se nahaja na vodovarstvenih
območjih, 8 gramoznic in 1 nahajališče geotermične energije na poplavnem območju ter
88 kamnolomov na skraselih tleh.
Preglednica 2-134: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi vplivi na
podzemno vodo
Število rudarskih objektov
Pričakovani možni močni ali
Šifra Ime VTPodV
prekomerni vplivi
1
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje
3
1003 Krška kotlina
4
1004 Julijske Alpe v porečju Save
8
1006 Kamniško-Savinjske Alpe
16
1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje
27
1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle
22
1009 Spodnji del Savinje do Sotle
8
1010 Kraška Ljubljanica
34
1011 Dolenjski kras
9
3012 Dravska kotlina
221
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Šifra Ime VTPodV
3013
3014
3015
4016
Vzhodne Alpe
Haloze in Dravinjske gorice
Zahodne Slovenske gorice
Murska kotlina
VO Donave
Število rudarskih objektov
Pričakovani možni močni ali
prekomerni vplivi
6
7
1
6
152
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja se 30 delujočih objektov izkoriščanja nekovinskih mineralnih
surovin (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri
onesnaževanja (2007), Preglednica 2-135) nahaja na občutljivih območjih, kjer lahko
pričakujemo pomembnejše vplive na podzemne vode: 10 kamnolomov se nahaja na
vodovarstvenih območjih, 20 kamnolomov na skraselih tleh in 1 nahajališče morske soli na
poplavnem območju.
Preglednica 2-135: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi lokalnimi vplivi
na podzemno vodo
Število rudarskih objektov
Pričakovani možni močni ali
Šifra
Ime VTPodV
prekomerni lokalni vplivi
18
VTPodV_5019
Obala in Kras z Brkini
2
VTPodV_6020
Julijske Alpe v povodju Soče
10
VTPodV_6021
Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota
30
VO Jadranskega morja
Odlagališča odpadkov
Posamezna odlagališča odpadkov že izvajajo obratovalni monitoring onesnaževanja
podzemne vode, vendar pa ti rezultati za NUV še niso bili uporabljeni. Ocena vplivov je
zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta
(GeoZS, 2007): obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (5),
pomembnejše obremenitve (4), zmerne obremenitve (3–2) in majhne do zanemarljive
obremenitve (1–0). Za vsa odlagališča odpadkov je bilo upoštevano, da lahko povzročajo
pomembne vplive na podzemno vodo na mestu objekta. Za vsak objekt je bila
opredeljena razvrstitev po verjetnosti povzročanja obremenitve s pričakovanimi močnimi
ali prekomernimi vplivi.
Značilna onesnaževala iz teh točkovnih virov so raznovrstne organske spojine, kovine in
dušik, ki prihajajo v podzemno vodo s precejanjem izcedne vode iz odlagališča, ter tudi
onesnaževala, ki nastajajo z oksidacijsko-redukcijskimi procesi v tleh pod telesom
odlagališča. Večina starejših odlagališč je vsaj delno brez neprepustnega tesnjenja, kar
omogoča prenos onesnaževal iz telesa odlagališča in obremenitve podzemne vode.
222
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Centralne evidence opuščenih in skritih odlagališč ni. Po lokalnih podatkih in navedbah so
taka odlagališča pomemben vir onesnaževanja. Za take potencialne vire onesnaževanja so
potrebne posebne preiskave in načrti sanacije ob njihovem odkritju.
VO Donave
Na VO Donave je bilo po evidenci ARSO leta 2006 evidentirani 50 komunalnih odlagališč in
leta 2004 23 industrijskih odlagališč odpadkov (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni
viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)).
Na VO Donave je skupno 33 odlagališč odpadkov na občutljivih območjih, kjer so
pričakovani močni ali prekomerni vplivi ter šest na območjih dobro izdatnih razpoklinskih
in medzrnskih vodonosnikov, kjer je ogroženost podzemne vode visoka in so pričakovani
pomembnejši vplivi na podzemno vodo (Preglednica 2-136, Pregledovalnik podatkov za
vodna telesa površinskih in podzemnih voda, KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri
onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)).
Preglednica 2-136: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno vodo
1001
1002
1003
1004
1005
1006
1007
1008
1009
1010
1011
3012
3013
3014
3015
4016
4017
4018
Savska kotlina in Ljubljansko barje
Savinjska kotlina
Krška kotlina
Julijske Alpe v porečju Save
Karavanke
Kamniško-Savinjske Alpe
Cerkljansko, Škofjeloško in Polhogr.
hribovje
Posavsko hribovje do osrednje Sotle
Spodnji del Savinje do Sotle
Kraška Ljubljanica
Dolenjski kras
Dravska kotlina
Vzhodne Alpe
Haloze in Dravinjske gorice
Zahodne Slovenske gorice
Murska kotlina
Vzhodne Slovenske gorice
Goričko
VO Donave
Pomembnejše
obremenitve
Število komunalnih
odlagališč
Pričakovani
močni ali
prekomerni
vplivi
Ime VTPodV
Pričakovani
močni ali
prekomerni
vplivi
Šifra
Pomembnejše
obremenitve
Število industrijskih
odlagališč
1
-
1
-
1
-
2
2
-
-
-
1
-
1
1
5
8
1
2
4
1
3
6
2
2
2
2
25
4
223
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Jadranskega morja
Po evidenci ARSO je bilo v letu 2006 na VO Jadranskega morja evidentiranih devet
komunalnih odlagališč in v letu 2004 štiri industrijska odlagališča odpadkov
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja
(2007)).
Na VO Jadranskega morja je skupno šest odlagališč odpadkov na občutljivih območjih,
kjer so pričakovani močni ali prekomerni vplivi, ter eden na območju dobro izdatnega
razpoklinskega vodonosnika, kjer je ogroženost podzemne vode visoka in so pričakovani
pomembnejši vplivi na podzemno vodo (Preglednica 2-137 in KARTOGRAFSKA
PRILOGA 47:Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)).
Preglednica 2-137: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno vodo
VTPodV_5019
VTPodV_6020
VTPodV_6021
Obala in Kras z Brkini
Julijske Alpe v porečju Soče
Goriška brda in TrnovskoBanjška planota
VO Jadranskega morja
Pomembnejše
obremenitve
Število komunalnih
odlagališč
Pričakovani
močni ali
prekomerni
vplivi
Ime VTPodV
Pričakovani
močni ali
prekomerni
vplivi
Šifra
Pomembnejše
obremenitve
Število industrijskih
odlagališč
2
-
-
2
-
1
1
-
1
-
3
-
3
1
Odpadne vode s cestnih površin in lovilcev olj, železnic in drugih utrjenih
površin
Velikost vplivov na podzemne vode iz odpadnih vod s cestnih površin in lovilcev olj,
železnic in drugih utrjenih površin lahko ocenjujemo na podlagi meritev le v primeru
izpustov iz avtocest ali tistih javnih cest, ki morajo imeti kontrolirano odvodnjo in so hkrati
zavezanci za emisijski monitoring. Snovi v odpadnih vodah s cest predstavljajo razmeroma
majhne obremenitve v celotni masi obnovljive količine podzemne vode, vendar pa lahko
tudi izpusti prečiščene vode preko zadrževalnikov in lovilcev olj v tla ali vode, ki ponikajo v
tla, vplivajo na spremembo kemijske sestave podzemne vode na mestu dotoka v
podzemno vodo. Do pomembnejših vplivov lahko prihaja predvsem tam, kjer so izpusti
speljani v tla na območjih z visoko ranljivostjo podzemne vode (v dobro prepustnih
aluvialnih zasipih in zakraselih karbonatnih kamninah).
Ker za te vire ni posebnega imisijskega monitoringa, ni možno neposredno ovrednotenje
vplivov na podzemne vode. Ocena obremenitev je zato izvedena le kvalitativno po
pričakovani ogroženosti podzemne vode na mestu odlagališča po metodologiji iz
strokovnih podlag (Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne
direktive za področje podzemnih vod – Metodologija, GeoZS, 2007).
224
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Obremenitve iz drugih prometnih površin lahko ocenjujemo samo posredno iz velikosti
površin in izkustvenih podatkov o emisijah snovi.
VO Donave
Na VO Donave pričakujemo največje obremenitve vod iz prometa na območjih VT
Savinjska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje, Dravska kotlina, Krška kotlina. Na
teh območjih so pričakovane tudi največje obremenitve z utrjenih površin na območjih VT
Savinjska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje, Dravska kotlina, kjer zavzemajo
med 14 in 19 % površine območja.
Snovi v odpadnih vodah s cest predstavljajo razmeroma majhne obremenitve v celotni
masi obnovljive količine podzemne vode, vendar pa lahko tudi izpusti prečiščene vode
preko zadrževalnikov in lovilcev olj v tla ali vode, ki ponikajo v tla, vplivajo na spremembo
kemijske sestave podzemne vode na mestu dotoka v podzemno vodo. Do pomembnejših
vplivov lahko prihaja predvsem tam, kjer so izpusti speljani v tla na območjih z visoko
ranljivostjo podzemne vode (v dobro prepustnih aluvialnih zasipih in zakraselih
karbonatnih kamninah).
VO Jadranskega morja
Največje delež grajenih površin (2,2 %) zavzema območje VTPodV Obala in Kras z Brkini,
kar je blizu slovenskega povprečja (2,5 %). Na območjih drugih dveh teles je delež
občutno nižji. Gostota javnih cest je nekoliko višja od slovenskega povprečja (320 m/km2)
za območji VTPodV Obala in Kras z Brkini (370 m/km2) ter Goriška brda in TrnovskoBanjška planota (355 m/km2).
Iz podatkov o emisijah odpadnih vod z avtocest sledi, da gre za razmeroma majhne
obremenitve v celotni masi obnovljive količine podzemne vode, vendar pa lahko
prečiščene vode preko zadrževalnikov in lovilcev olj lokalno, če gre za izpust v tla,
povzročajo prenos nevarnih snovi v podzemno vodo in tudi prenos drugih snovi, v taki
meri, da vplivajo na spremembo kemijske sestave podzemne vode na mestu dotoka v
podzemno vodo. Do takih vplivov prihaja predvsem na območjih, kjer so izpusti speljani v
visoko ranljiva tla (dobro prepustnih aluvialnih zasipov in zakraselih karbonatnih kamnin).
Ogroženost voda zaradi izlitij nevarnih snovi ob nesrečah
Ogroženost podzemne vode se ocenjuje glede na stopnjo pričakovane obremenitve
VTPodV v primeru nesreče.
VO Donave
Na VO Donave je skupno 23 obratov, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor koli
drugače uporabljajo nevarne snovi, ki lahko v primeru nesreč povzročijo obremenitve.
Največ jih je na območju VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje (10), na območju
225
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Dravska kotlina jih je šest, na območju Murska kotlina trije, Posavsko hribovje do osrednje
Sotle dva in Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje ter Spodnji del Savinje do
Sotle po eden.
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja sta le dva obrata, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor
koli drugače uporabljajo nevarne snovi, ki lahko v primeru nesreč povzročijo obremenitve
(VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini). V primeru nesreč bi na teh mestih najverjetneje
prišlo do pomembnejših ali prekomernih vplivov na podzemno vodo.
Prikaz obremenitev in presoja vplivov razpršenih virov onesnaževanja na
stanje podzemnih voda
Obremenitve, ki vplivajo na kakovost podzemne vode, izhajajo iz razpršenih virov
onesnaževanja, bodisi iz kmetijske dejavnosti ali dejavnosti, ki se dogajajo v urbanem
okolju. V urbanem okolju prihaja do vnosov škodljivih snovi v podzemno vodo iz
nestanovanjskih stavb, industrijskih ter obrtnih površin, komunalne in prometne
infrastrukture ter v manjši meri iz stanovanjskih stavb in drugih površin.
Analiza obremenitev iz razpršenih virov onesnaževanja je bila izvedena z oceno treh
kazalcev: deleža rabe tal, modeliranih obremenitev iz presežkov dušika in fosforja ter
razporeditve prodanih pesticidov v Republiki Sloveniji (GeoZS, 2005a, 2005b).
Kmetijska raba tal predstavlja najpomembnejši razpršeni vir onesnaževal, kot so hranila in
sredstva za zaščito rastlin. Vendarle je kmetijska raba najpomembnejši vir po masi
omenjenih onesnaževal v obtoku, ne pa vedno tudi po velikosti vpliva in onesnaženosti
vod s temi onesnaževali.
Drugi najpomembnejši razpršeni vir onesnaževal so območja poselitve, še zlasti mestna in
industrijska območja. Značilna onesnaževala so klorirani ogljikovodiki, mineralna olja ter
druge organske spojine (med temi tudi pesticidi) ter anorganske snovi (predvsem dušik,
fosfor in kovine). V urbanem okolju prihaja do prenosa škodljivih snovi v podzemno vodo
z vnosi snovi in tudi izgubami odpadnih vod iz nestanovanjskih stavb, industrijskih ter
obrtnih naprav, komunalne in prometne infrastrukture ter v manjši meri iz stanovanjskih
stavb in drugih površin.
Razpršeno onesnaževanje podzemnih voda s hranili
Analiza obremenitev iz razpršenih virov onesnaževanja je bila izvedena z oceno treh
kazalcev: deleža rabe tal, modeliranih obremenitev iz presežkov dušika in fosforja v
Republiki Sloveniji.
Stopnja pričakovanih obremenitev, ki jim bo izpostavljeno VTPodV, je bila ocenjena s
seštevanjem deležev površine območij s kmetijsko dejavnostjo ter urbanih območij. Te
226
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
površine skupno imenujemo obremenjene površine. Deleži so bili izračunani z uporabo
karte dejanske rabe kmetijskih zemljišč (MKGP, 2005). Stopnje pričakovane obremenitve
so ovrednotene glede na delež obremenjenih površin: 0–20 % zanemarljive obremenitve,
20–40 % majhne do zanemarljive obremenitve, 40–60 % zmerne obremenitve, 60–80 %
pomembnejše obremenitve in 80–100 % obremenitve s pričakovanimi močnimi ali
prekomernimi vplivi (MOP, 2005a; 2005b).
Modeliranje obremenitev (kg/ha) je izvedeno na osnovi dejanske rabe tal MKGP in bilance
oziroma presežka dušika in fosforja v kmetijski rabi ter vnosov dušika in fosforja na osnovi
podatkov iz literature iz nestanovanjskih stavb, industrijskih ter obrtnih površin,
komunalne in prometne infrastrukture, stanovanjskih stavb in drugih površin.
Najznačilnejši vplivi na podzemno vodo izhajajo iz obremenitev z dušikom. Vpliv
razpršenih obremenitev je zato ocenjen na osnovi modelirane vsebnosti nitrata v
podzemni vodi v Republiki Sloveniji. Pri tem so upoštevani tudi hidrogeološki parametri
infiltracije oziroma obnavljanja vode v vodonosniku, ranljivosti podzemne vode.
Modelirane vrednosti dušika so primerjane z dejanskimi rezultati državnega monitoringa
kakovosti podzemne vode. Dobljeni razponi pričakovanih vrednosti vsebnosti nitrata v
podzemni vodi so razvrščeni v razrede s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (>
50 mg/l), pomembnejšimi vplivi (37,5–50 mg/l), zmernimi vplivi (20–37,5 mg/l) ter nizkimi
(10–20 mg/l) in zanemarljivimi pričakovanimi vplivi (0–10 mg/l) (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom).
Presežki dušika, ki kažejo na možnost vpliva s preseganjem okoljskega standarda 50 mg/l
nitrata v podzemni vodi, so ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi
katerih je lahko ogroženo doseganje okoljskih ciljev.
Večji del presežka hranil na ravni tal se z infiltracijo padavin prenese v podzemno vodo.
Dušik nastopa v podzemni vodi raztopljen v obliki nitratnih, nitritnih in amonijevih ionov.
Fosfor nastopa večinoma kot fosfatni ion.
VO Donave
Na podlagi podatkov o presežkih dušika na VO Donave so z modeliranjem ocenjene
pričakovane vsebnosti nitrata v podzemni vodi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni
viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom).
Presežki dušika, ki kažejo na možnost preseganja okoljskega standarda 50 mg/l nitrata v
podzemni vodi, so ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi katerih je lahko
ogroženo doseganje okoljskih ciljev (Preglednica 2-138). Iz te ocene sledi, da se lahko
pričakuje prekomerne obremenitve na podzemno vodo na območjih VT Murske kotline,
Dravske kotline, Vzhodnih Slovenskih goric, Zahodnih Slovenskih goric, Goričkega in
Savinjske kotline.
227
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-138: Presežki dušika glede na ocenjeno kritično vrednost
Presežki iz bilance
dušika iz kmetijske
Kritični presežek
Ime VTPodV
rabe (kg/ha)
dušika (kg/ha)
srednja vrednost
4016 Murska kotlina
100,8
32,4
3012 Dravska kotlina
85,1
48,6
Vzhodne
4017 Slovenske gorice
79,6
46,0
4018 Goričko
61,0
29,7
1003 Krška kotlina
78,2
51,1
Zahodne
3015 Slovenske gorice
68,3
43,9
1002 Savinjska kotlina
74,9
67,6
Prekoračen
presežek dušika
glede na kritično
vrednost (kg/ha)
68,4
36,5
33,6
31,3
27,1
24,4
7,3
Povprečne vrednosti presežkov fosforja na ravni tal iz razpršenih virov urbanizacije in
kmetijstva se na območjih VTPodV gibljejo v razponu od 0,1 do 4,4 kg/ha
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 49: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih
voda s fosforjem). Najvišje vrednosti presežkov fosforja so izračunane za območja
VTPodV Savinjska kotlina, Dravska kotlina, Haloze in Dravinjske gorice (> 3 kg/ha) ter za
območja VTPodV Vzhodne Slovenske gorice, Murska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko
barje, Zahodne Slovenske gorice (2,5–3 kg/ha).
Za vsebnosti fosfatov v podzemni vodi je pomembnejši prenos presežkov fosforja skozi
vrhnje plasti do podzemne vode iz razpršenih virov urbanizacije, saj so ti bolj podvrženi
neposrednemu prenosu v podzemno vodo. Glede na presežek fosforja iz razpršenih virov
urbanizacije onesnaževanja so ocenjene obremenitve na podzemno vodo največje na
VTPodV Savske kotline in Ljubljanskega barja, Savinjske kotline, Dravske kotline, Krške
kotline, Murske kotline, Zahodnih Slovenskih goric ter Haloz in Dravinjskih goric
(Preglednica 2-139).
Preglednica 2-139: Ocena obremenitev na podzemno vodo s presežki fosforja iz razpršenih virov
urbanizacije
Delež fosforja iz urbanizacije (kg/ha) srednja
Ime VTPodV
vrednost
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje
1,8
1002 Savinjska kotlina
1,6
3012 Dravska kotlina
1,4
1003 Krška kotlina
0,7
4016 Murska kotlina
0,6
3015 Zahodne Slovenske gorice
0,6
3014 Haloze in Dravinjske gorice
0,6
Na območju VT Savska kotlina in Ljubljansko barje predstavlja delež iz urbanizacije skoraj
70 % vseh presežkov fosforja, na območju Murske kotline pa približno 25 %. Podrobnejši
pregled obremenitev in vplivov iz razpršenih virov onesnaževanja s hranili po VTPodV se
nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih
in podzemnih voda).
228
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Jadranskega morja
Na podlagi podatkov o presežkih dušika na VO Jadranskega morja so bile z modeliranjem
ocenjene pričakovane vsebnosti nitrata v podzemni vodi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 49:
Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda s fosforjem).
Presežki dušika, ki kažejo na možnost preseganja okoljskega standarda 50 mg/l nitrata v
podzemni vodi, so bili ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi katerih je
lahko ogroženo doseganje okoljskih ciljev. Iz te ocene sledi, da kritične obremenitve na
območjih VTPodV VO Jadranskega morja niso prekoračene. Do prekoračitev lahko prihaja
le lokalno.
Povprečne vrednosti presežkov fosforja na ravni tal iz razpršenih virov urbanizacije in
kmetijstva se na območjih VTPodV VO Jadranskega morja gibljejo v razponu od 0,1 do 0,9
kg/ha (KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaženja – obremenitev
podzemnih voda z dušikom) in kot take ne ogrožajo doseganja okoljskih ciljev s
temeljnimi ukrepi razen lokalno. V primeru VTPodV Julijske Alpe v povodju Soče in Goriška
brda in Trnovsko-Banjška planota predstavljajo veliko večino tega presežka vnosi iz
urbanizacije (od 98 % do 72 %). Kot lokalno najznačilnejše se izkazujejo obremenitve iz
urbanizacije predvsem na Vrtojbenskem polju (Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota).
Razpršeno onesnaževanje podzemnih voda s pesticidi
Za potrebe točnejšega ugotavljanja obremenitev na VTPodV s pesticidi na podzemne vode
je izdelana karta ocenjene porabe najbolj pomembnih aktivnih snovi pesticidov v Republiki
Sloveniji na enotno površino kmetijskega zemljišča (kg/ha). Poraba pesticidov je ocenjena
na podlagi skupne prodane količine aktivne snovi v kg/ha v posamezni občini in
razporeditve te količine glede na rabo teh sredstev po kategorijah rabe tal po MKGP 2005
na kmetijskih zemljiščih v občini. Na podlagi ocenjenih količin porabljenih aktivnih snovi je
bil izračunan delež teh snovi (kritični delež), ki lahko povzroči prekomerno obremenitev
celotnega VTPodV.
Za oceno obremenitev s pesticidi na podzemne vode je izdelana karta ocenjene porabe
najbolj pomembnih aktivnih snovi pesticidov v Republiki Sloveniji na enotno površino
kmetijskega zemljišča (kg/ha) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi
sredstev za varstvo rastlin na kmetijsko površino). Poraba pesticidov je ocenjena na
podlagi skupne prodane količine aktivne snovi v kg/ha v posamezni občini in razporeditve
te količine glede na rabo teh sredstev po kategorijah rabe tal na kmetijskih zemljiščih v
občini.
Na podlagi ocenjenih količin porabljenih aktivnih snovi je bil izračunan delež teh snovi
(kritični delež), ki lahko povzroči prekomerno onesnaževanje celotnega VTPodV. Če je ta
delež manjši kot 1 % prodanih aktivnih snovi, lahko pričakujemo prekomerne obremenitve
s pesticidi na podzemno vodo ter morebitne težave pri doseganju okoljskih ciljev. To je na
najbolj kritičnih območjih VTPodV v Republiki Sloveniji, v razmerah izredno visoke
ranljivosti podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih brez zaščitnih krovnih plasti, z zelo
hitrim spiranjem vsakega presežka do gladine podzemne vode ob deževjih in hitrega
229
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
širjenja onesnaževala s hitrostmi reda velikosti 10 m/dan in več. Modelirane vrednosti
ocene razporeditve prodanih pesticidov so razvrščene v razrede s pričakovanimi močnimi
ali prekomernimi vplivi (1–5 kg/ha), pomembnejšimi vplivi (0,8–1 kg/ha), zmernimi vplivi
(0,4–0,8 kg/ha) ter nizkimi (0,2–0,4 kg/ha) in zanemarljivimi pričakovanimi vplivi (0–0,2
kg/ha). Značilne obremenitve podzemnih voda s pesticidi so pričakovane v razmerah
izredno visoke ranljivosti podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih brez zaščitnih krovnih
plasti, z zelo hitrim spiranjem vsakega presežka do gladine podzemne vode ob deževjih in
hitrega širjenja onesnaževala.
VO Donave
Na podlagi te ocene je najbolj kritičnih pet območij VTPodV (Preglednica 2-140) na
vzhodnem delu VO Donave (KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi
sredstev za varstvo rastlin na kmetijsko površino).
Preglednica 2-140: Izračunani delež aktivnih snovi prodanih pesticidov snovi (kritični delež), ki
lahko povzroči prekomerno onesnaževanje celotnega VTPodV
Šifra
Ime VTPodV
Kritični delež prodanih aktivnih snovi
VTPodV
4016
Murska kotlina
0,2 %
3012
Dravska kotlina
0,5 %
4017
Vzhodne Slovenske gorice
0,7 %
1003
Krška kotlina
0,7 %
3015
Zahodne Slovenske gorice
0,8 %
VO Jadranskega morja
Iz omenjenega prikaza je razvidno, da je verjetna poraba aktivnih snovi razmeroma nizka,
pri čemer je najpomembnejša v Vipavski dolini na območju VTPodV Goriška brda in
Trnovsko-Banjška planota (KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi sredstev
za varstvo rastlin na kmetijsko površino).
Iz omenjene ocene sledi, da količina prodanih najpomembnejših aktivnih snovi pesticidov
v splošnem ne more ogrožati doseganja okoljskih ciljev pri uporabi temeljnih ukrepov.
2.4.2.2 Prikaz obremenitev in presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na
stanje podzemnih voda
Hidromorfološke obremenitve na podzemno vodo so tiste obremenitve, ki povzročajo
spremenjen hidrološki režim podzemne vode (predvsem količino in dinamiko toka
podzemne vode ter njegovo povezavo s površinskimi vodami).
Zaradi hidromorfoloških obremenitev lahko posredno pride tudi do obremenjevanja vode z
onesnaževali oziroma do sprememb kemijskih značilnosti vode. Še posebej, če se zaradi
spremembe hidrodinamskih razmer spremenijo tudi hidrogeokemijske razmere.
230
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Hidrološke obremenitve
Kot hidrološke obremenitve obravnavamo obremenitve, ki posredno ali neposredno
spreminjajo naraven hidrološki režim, na primer odvzemi vode za različne rabe,
sprememba gladine podzemne vode zaradi akumulacij, dreniranje podzemne vode za
povečanje stabilnosti tal (plazovitost), odvodnjevanje utrjenih urbaniziranih površin,
zadrževanje poplavnih vod in podobno.
Glavne hidrološke obremenitve na stanje podzemne vode predstavlja izkoriščanje
podzemne vode za oskrbo s pitno vodo. Hidrološke obremenitve predstavlja tudi
izkoriščanje podzemne vode za namakanje in zalivanje, odvzem toplote iz načrpane
podzemne vode, odvzem termalne vode iz globokih vodonosnikov za balneološke namene
ter druge namene.
Hidrološke obremenitve na podzemno vodo so predvsem raba vodnih količin v različne
namene. Najpomembnejši parametri, uporabljeni v analizi obremenitev in vplivov zaradi
rabe vode, so:
- porabljeni delež celotne razpoložljive količine podzemne vode,
- normna poraba glede na potencialne zaloge podzemne vode,
- poraba vode na prebivalca.
Odvzemi podzemne vode
Glavne hidrološke obremenitve na stanje podzemne vode predstavlja izkoriščanje
podzemne vode za oskrbo s pitno vodo, za namakanje in zalivanje ter tehnološke
namene, ki so zajeti v normo porabe na prebivalca. Druge obremenitve so še odvzemi
termalne vode iz globokih vodonosnikov za odvzem toplote, balneološke ter druge
namene.
Za območja, kjer so odvzemi za glavne porabnike, ali potrebe po vodi danes in v letu
2015, v deležu manj kot 1/3 ocenjenega potenciala, je ocenjeno, da je majhna verjetnost,
da bi prišlo do značilnih obremenitev ter do slabega stanja ali nezmožnosti doseganja
okoljskih ciljev zaradi odvzemov.
Potencial virov podzemne vode je bil ocenjen kot produkt infiltracije (obnavljanja) in
privzetega koeficienta izkoristljivosti. Za oceno višine infiltracije in površinskega odtoka je
bil uporabljen Kennessyev pristop, ki ga je opisal Barazzuoli idr. (1986). Ta pristop je bil
prilagojen in razvit za slovenske razmere z zapletenejšim postopkom, ki je opisan v
izvornem poročilu »Nacionalna baza hidrogeoloških podatkov za opredelitev teles
podzemne vode Republike Slovenije – december 2004«.
Primerjava potreb po vodi glede na potencialne zaloge pa ni ustrezen kazalec za odvzeme
vode iz globokih vodonosnikov (zaprti vodonosniki in termalni vodonosniki, kjer še ni
uporabnih ocen potencialnih zalog ter ustreznih podatkov o režimu gladin podzemne vode
ali monitoringa), iz vodonosnih sistemov z zelo heterogeno razporeditvijo vodnih zalog
(slabo prepustni vodonosni sistemi z lokalno omejenimi vodonosniki ter kraški
231
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
vodonosniki) ter za območja s slabo razvitostjo virov podzemne vode in oskrbnih sistemov
(vododeficitarna območja). Vsi odvzemi iz globokih vodonosnikov so privzeti kot možni viri
značilnih obremenitev lokalno, če ni zagotovljenega vračanja vode ali podatkov o
dolgoročnem trendu gladine podzemne vode.
VO Donave
Sedanja norma porabe vode na prebivalca presega tretjino potencialnih zalog na štirih
VTPodV: Vzhodne Slovenske gorice (61 %), Haloze in Dravinjske gorice (38 %), Zahodne
Slovenske gorice (38 %) in Vzhodne Alpe (34 %). Prva tri VT so tudi uvrščena v
vododeficitarna območja vzhodnega dela Republike Slovenije. VTPodV Goričko, ki je tudi
opredeljeno kot vododeficitarno, sicer kaže razmeroma visoke potencialne zaloge, a sta
druga parametra hidrogeološkega potenciala, dosegljivost in izkoristljivost, nizka, kar
zahteva poseben pristop k načrtovanju oskrbe z vodo (tudi zaradi razpršenosti naselij in
naravnega kemijskega ozadja podzemnih vod v zaprtih peščenih vodonosnikih). Za
območje Vzhodnih Alp lahko ocenjujemo, da razpoložljive količine vode niso ogrožene,
kljub tretjinskemu deležu zajetosti potencialnih zalog. Dejanske potencialne zaloge so
verjetno podcenjene zaradi pomembnega deleža razpoložljivih zalog v vrhnjih preperinskih
nanosih.
Hidrološke obremenitve pričakujemo zaradi odvzemov podzemne vode za oskrbo s pitno
vodo na VTPodV Vzhodne Slovenske gorice, Haloze in Dravinjske gorice ter Zahodne
Slovenske gorice.
Ugotovljeno je povečevanje potreb po izkoriščanju podzemne vode iz globokih
vodonosnikov za nadomeščanje oskrbe z vodo iz prekomerno obremenjenih plitvih
vodonosnikov Dravske kotline in Murske kotline ter povečevanje potreb po izkoriščanju
termalne vode, pri čemer se ne uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija (izkoristki
toplotne energije so premajhni, vračanje vode v vodonosnik še ni razvito).
V letu 2007 je bilo v površinske reke odvedeno skupno približno 1,5 milijona m3 odpadne
termalne vode, v letu 2008 pa približno 2,1 milijona m3. Večinski prejemnik je potok
Ledava, ki se izliva v reko Muro. Povprečna letna temperatura odpadne vode je med 27 in
30 °C. Izkoristki toplotne energije so v razponu od 27,3 do 93,9 %, z aritmetično
vrednostjo le 61,5 %.
Značilne obremenitve so ugotovljene na režim gladine podzemne vode zaradi odvzemov iz
2. vodonosnika na območju VTPodV Dravska kotlina ter 3. termalnega vodonosnika na
območju VTPodV Murska kotlina.
VO Jadranskega morja
Kazalci sedanje in bodoče porabe vode na prebivalca ne presegajo tretjine potencialnih
zalog na nobenem od VTPodV (Preglednica 2-141). Prihodnja normna poraba je
izračunana iz podaljšanja trenda iz obdobja 1921–2006 po eksponencialni enačbi
(Rikanovič idr., 2008). Taka ocena je na varni strani glede potreb po pitni vodi.
232
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Normna poraba
(m3/s) 2015
Delež (zahteve po
vodi/potencialne
zaloge) (%) 2015
0,33
12,2
116.158
128.939
0,366
13,5
6,02
0,28
4,7
99.769
110.747
0,314
5,2
4,44
0,05
1,1
17.676
19.621
0,056
1,3
Število
prebivalcev
(2015)
2,70
Število
prebivalcev
Delež (zahteve po
vodi/potencialne
zaloge) (%)
Obala in Kras z Brkini
Goriška brda in TrnovskoBanjška planota
Julijske Alpe v povodju
Soče
Normna poraba
(m3/s)
Ime VTPodV
Ocena
potencialnih zalog
(m3/s)
Preglednica 2-141: Primerjava potreb po vodi glede na potencialne zaloge
Primerjava kaže, da pričakovane večje potrebe po vodi ne predstavljajo kritičnih
obremenitev (33 %) na potencialne zaloge podzemne vode. Kljub temu bo ostalo območje
VTPodV Obala in Kras z Brkini vododeficitarno zaradi prevladujoče kraške narave
vodonosnikov ter na drugem mestu flišnih kamnin, kjer sta dosegljivost in izkoristljivost
zalog podzemne vode omejena. Za ta območja so predvideni že obstoječi dopolnilni ukrepi
v programu za vododeficitarna območja.
Morfološke obremenitve
Kot morfološke obremenitve obravnavamo obremenitve, ki posredno ali neposredno
spreminjajo naravne morfološke razmere (npr. sprememba struge in infiltracijske
površine, utrjevanje brežin s prekinitvijo povezave med površinsko in podzemno vodo,
melioracijske površine z dreniranjem in zniževanjem gladine podzemne vode).
Močan vpliv na količinsko stanje imajo lahko tudi obremenitve s hidrotehničnimi posegi,
predvsem na območju VT Murska kotlina in Dravska kotlina. Regulacija strug ali pa
odlaganje materiala zaradi upočasnitve toka lahko povzročita zmanjševanje infiltracije rek
in potokov, ki napajajo aluvialni vodonosnik in posredno tudi globlje vodonosnike.
Urejanje strug in melioracije
V začetni opredelitvi VTPodV je bilo preverjeno, kje se lahko pričakuje pomembne
obremenitve na količinsko stanje tudi zaradi posegov urejanja voda. Ugotovljena je bila
predvsem značilna povezava med deleži melioracijskih površin in gostote umetnih kanalov
z negativnimi trendi gibanja gladin podzemne vode v državnem monitoringu količinskega
stanja. Na podlagi tega so bila opredeljena VT s pričakovanimi zanemarljivimi, zmernimi,
pomembnejšimi obremenitvami ali obremenitvami s pričakovanimi močnimi ali
prekomernimi vplivi.
233
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Donave
Obremenitve na VTPodV zaradi melioracij so lahko prisotne predvsem na območjih Murska
kotlina (18,3 % osuševalnih površin), Krška kotlina (12,2 %), Vzhodne Slovenske gorice
(11,4 %) in Zahodne Slovenske gorice (10,2 %).
Obremenitve na VTPodV zaradi regulacij in drugih ureditev površinskih voda so lahko
prisotne predvsem na območjih VTPodV Murska kotlina (gostota kanalov: 0,17 km/km2),
Savska kotlina in Ljubljansko barje (0,14 km/km2), Dravska kotlina (0,09 km/km2),
Savinjska kotlina (0,08 km/km2) in Zahodne Slovenske gorice (0,06 km/km2).
VO Jadranskega morja
Glavne morfološke obremenitve izhajajo iz spremenjenosti vodnih zemljišč rek (regulacije,
utrditve brežin, poglabljanje struge zaradi pomanjkanja plavin in podobno, gradnja
pregrad in druge), ki posledično spreminjajo stik med površinsko in podzemno vodo,
vplivajo na raven podzemne vode in tudi kemijsko stanje podzemnih voda.
Najpomembnejša kazalca v uporabljeni analizi obremenitev sta gostota umetnih kanalov
(do 0,0315 km/km2) ter delež površine melioracij na območju VTPodV (do 1,7 %). Oba
kazalca kažeta, da so pričakovane obremenitve nizke do zanemarljive. Značilni vplivi so
lahko na lokalno omejenih območjih (npr. obalno območje: vodonosna sistema aluvialnih
zasipov Badaševice in Rižane).
2.4.2.3 Povzetek obremenitev in presoje vplivov človekovega delovanja na stanje
voda
Okoljski problemi na vodnih telesih podzemnih voda v slabem kemijskem stanju, za katere
na podlagi analize obremenitev in vplivov na podzemne vode ugotavljamo, da ogrožajo
doseganje dobrega stanja podzemnih voda do leta 2015, so povzeti v spodnji preglednici
(Preglednica 2-142).
Preglednica 2-142: Pregled regionalnih okoljskih problemov na VTPodV, za katere je ocenjeno, da
ne bodo dosegla okoljskih ciljev do 2015.
VTPodV
Okoljski problem
Razlog
nitrat
1) na več kot polovici merilnih mest presežene
Savinjska kotlina
vrednosti (2004-2008),
2) negotov trend
nitrat
1) prekomerno onesnažen pretežni del vodnega
telesa + negotov trend,
2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO
pesticidi
1) na šestih merilnih mestih se pesticidi pojavljajo v
Dravska kotlina
prekoračenih vrednostih (2004-2008),
2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO
količinsko stanje
1) negotovost za količinsko stanje 2. vodonosnika
zaradi povečevanja odvzemov za nadomeščanje
oskrbe iz onesnaženega 1. vodonosnika
nitrat
1) negotovost trenda,
Murska kotlina
2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO
234
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VTPodV
Okoljski problem
količinsko
stanje
termalnega
vodonosnika
Razlog
1) negotovost zaradi pomanjkanja podatkov
monitoringa, znani posegi rudarjenja zalog,
zniževanje tlakov, rastoče potrebe po vodi,
negospodarno izkoriščanje
Lokalni okoljski problemi so tisti problemi, ki so bili v obravnavanem obdobju (20022008) zaznani na posameznih merilnih mestih ali delu vodnega telesa podzemnih voda,
kjer so vodni in kopenski ekosistemi ter človekova raba podzemnih voda odvisni od dela
vodnega telesa podzemne vode (Preglednica 2-143, Preglednica 2-145).
Preglednica 2-143: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV.
Okoljski
Razlog
VTPodV
problem
nitrat
1) OVDOC 2015 – okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi v
VTPV v VT Paka Skorno-Šmartno, VT Savinja Letuš–Celje in
VT Bolska Kapla–Latkova vas
Savinjska kotlina
pesticidi
1) drugi pesticidi (razen AT1 in DAT2) se pojavljajo v
prekoračenih vrednostih na dveh merilnih mestih
organska
1) organska topila so se od 2004-2008 na dveh merilnih
topila
mestih pojavila v prekoračenih vrednostih
nitrat
3) z zmernim ekološkim stanjem (2006-2008) so VTPV:
 SI3VT359 kMPVT Drava Dravograd – Maribor ,
 SI3VT930 kMPVT Drava Ptuj–Ormož (Borl/Ormož),
 SI3VT5172 kMPVT zadrževalnik Ptujsko jezero,
 SI36VT90 VT Dravinja Zreče–Videm (Videm pri
Ptuju),
 SI38VT90 VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero–
Ormož (Zamušani) in
 SI368VT9 VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec
OVDOC 2015 - zadnja štiri VTPV verjetno ne bodo dosegla
okoljskih ciljev do 2015, medtem ko kMPVT Drava Ptuj
Dravska kotlina
Ormož ne bo dosegel okoljskih ciljev do 2015.
pesticidi
1) možen neposreden prenos onesnaževal iz podzemne v
površinske vode z EPV3 SI5000011 in SI5000011 Drava v
neugodnem stanju
2) prekoračitev v letu 2004, 2005, 2006 v SI36VT90 VT
Dravinja Zreče-Videm (Videm pri Ptuju); leta 2006
prekoračitev v SI38VT90 VT Pesnica zadrževalnik Perniško
jezero-Ormož (Zamušani), katero je v obdobju 2006-2008 v
zmernem ekološkem stanju (metolaklor) in do 2015 verjetno
ne bo doseglo okoljskih ciljev (OVDOC 2015)
organska
1) pojav prekoračene vrednosti organskih topil na enem
topila
merilnem mestu v letu 2004
nitrat
1) zmerno ekološko stanje (2006-2008) na VTPV SI432VT
Kučnica, SI442VT91 Ledava zadrževalnik Ledavsko jezerosotočje z Veliko Krko, ki tudi verjetno ne bo doseglo okoljskih
Murska kotlina
ciljev do 2015 (OVDOC 2015); okoljskih ciljev do 2015 ne
bodo dosegla (OVDOC 2015): SI432VT Kučnica, SI43VT30
Kučnica Mura Petanjci-Gibina in SI4426VT2 Kobiljanski potok
državna meja-Ledava
235
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Okoljski
problem
pesticidi
VTPodV
organska
topila,
vsota
LHCH4
nitrat
Savska kotlina in
Ljubljansko barje
pesticidi
organska
topila
nitrat
Krška kotlina
pesticidi
pesticidi
Dolenjski kras
PCB
Haloze in
Dravinjske gorice,
Zahodne Slovenske
gorice
Vzhodne Slovenske
gorice
1
EPV ……………..
AT …………. ….
3
DAT ………......
4
LHCH …………..
2
236
nitrat,
pesticidi
pesticidi
Razlog
1) na petih merilnih mestih se pesticidi pojavljajo v
prekoračenih vrednostih (2004-2008),
2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO,
3) prekoračitev v letu 2005 SI434VT9 Ščavnica zadrževalnik
Gajševsko jezero–Gibina (Pristava)
1) močno onesnaženje na območju Rakičana
1) Razmeroma visoke vrednosti
2) OVDOC 2015 – okoljski cilji ne bodo doseženi v VTPV
SI123VT Sora in verjetno ne bodo doseženi v VTPV
SI132VT7 Kamniški Bistrici Študa–Dol, SI14VT97 Ljubljana
Moste-Podgrad, SI1326VT Pšata.
1) Neugodno stanje EPV1 na območju Ljubljanskega barja
(Prestor et al., 2009),
2) drugi pesticidi (razen AT2 in DAT3) se pojavljajo v
prekoračenih vrednostih na dveh mestih,
3) v letu 2005 prekoračitev v VTPV SI132VT7 Kamniški
Bistrici Študa–Dol
1) organska topila se na petih merilnih mestih pojavljajo v
prekoračenih vrednostih (Ljubljansko, Kranjsko, MengeškoDomžalsko polje)
1) Razmeroma visoke vrednosti
2) v slabem stanju podzemna voda v VVO,
3) OVDOC 2015 - okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi
zaradi onesnaženja s hranili na VTPV SI1VT913 Sava Krško–
Vrbina (Brežice)
1) v najneugodnejši napovedi trenda bo izhodiščna točka
dosežena pred letom 2012,
2) prekoračitev v letu 2002 VTPV SI1VT913 Sava Krško–
Vrbina (Brežice) in v letu 2002 v VTPV SI1VT930 Sava mejni
odsek (Jesenice na Dolenjskem), v obdobju 2006 do 2008 je
stanje dobro
1) v slabem stanju podzemna voda v VVO (2004-2006)
2) na dveh merilnih mestih se pesticidi pojavljajo v
prekoračenih vrednostih (2007-2008)
1) V letih 2002, 2004, 2005 in 2006 prekoračen na VTPV
SI21602VT Krupa (Izvir)
1) metolaklor, skupni pesticidi in nitrati so tudi med kritičnimi
onesnaževali, zaradi katerih so v zmernem ekološkem stanju
VTPV SI36VT90 Dravinja Zreče–Videm (Videm pri Ptuju),
SI364VT7 Ložnica Slovenska Bistrica – Pečke in SI38VT90
Pesnica zadrževalnik Perniško jezero–Ormož (Zamušani), kjer
tudi okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi do leta 2015
(OVDOC 2015)
1) prekoračitev standarda kakovosti na dveh merilnih mestih
(2007, 2008)
2) v slabem stanju podzemna voda v VVO (2008)
Kopenski ekosistem odvisen od podzemne vode
atrazin
desetilatrazin
Lahkohlapni alifatski halogenirani ogljikovodiki
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V prihodnjih nekaj letih lahko na dosedanje ocene doseganja okoljskih ciljev vplivajo še
tekoče podrobnejše analize vplivov obremenitev podzemnih vod na ekološko stanje
odvisnih površinskih vod in stanje odvisnih ekosistemov.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi tistim VTpodV (Savska kotlina in Ljubljansko
barje, Krška kotlina) ki imajo že danes sorazmerno visoke vrednosti nitratov. Zato je
ključno, da se ustrezno upravlja vnos razpršenih in točkovnih virov.
Vire najpomembnejših obremenitev po sektorjih našteva preglednica (Preglednica 2-144).
Preglednica 2-144: Najpomembnejši okoljski problemi in viri obremenitev po sektorjih
Okoljski problem
Sektor
Kmetijstvo
Nitrat
Poselitev
Stara bremena (raba predvsem v kmetijstvu pred
Atrazin in destilatrazin
postopno prepovedjo atrazina 1998–2001)
Kmetijstvo
Skupna vsota pesticidov
Promet (predvsem železniški)
Poselitev
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja ni bilo zaznanih obremenitev in vplivov, ki bi ogrožali doseganje
okoljskih ciljev. Nobeno telo podzemne vode ni v slabem stanju. Problematične so le
točkovne obremenitve ali obremenitve omejene na manjših območjih. Ocenjeno je, da
bodo okoljski cilji glede na vplive obremenitev doseženi. Manjša gotovost glede doseganja
ciljev je bila privzeta zaradi nezadostnih podatkov za izdelavo statistično utemeljene
napovedi trenda za podzemno vodo Goriških brd in Trnovsko-Banjške planote ter Obale in
Krasa z Brkini. Okoljski problemi se pojavljajo mestoma ali na posameznih omejenih
območjih.
Velik del podzemne vode je na VO Jadranskega morja v visoko kakovostnem stanju in tudi
v naravnem stanju. Za to vodo niso bila predvidena posebna oziroma strožja merila
varovanja. Ohranitev takega visokega ali naravnega kakovostnega stanja in hkrati tudi
razpoložljivih zalog vode za oskrbo v prihodnosti je ena pomembnejših nalog na tem
območju v naslednjih letih.
Lokalni okoljski problemi, ki so na podlagi analize obremenitev in vplivov na podzemne
vode ugotovljeni kot pomembni in predstavljajo pomembne zadeve upravljanja na
posameznih omejenih območjih (Preglednica 2-145).
Preglednica 2-145: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV.
Lokalni
Ime VTPodV
okoljski
Razlog
problem
Goriška brda in
1) Pojavi povišanih vrednosti (2004 - 2008) na dveh
Trnovsko-Banjška
nitrat
merilnih mestih na Vrtojbenskem polju (prekomejni
planota
vodonosnik)
237
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ime VTPodV
Obala in Kras z
Brkini
Lokalni
okoljski
problem
količinsko
stanje
Razlog
1) povečan odvzem podzemne vode v poletnem (bolj
sušnem) obdobju; izvir Rižane je na meji razpoložljivih
zalog in zelo občutljiv na podnebne spremembe.
2.4.2.4 Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju
tehnike
Negotovosti:
- napoved vsebnosti nitrata do in po letu 2015:
- nejasna korelacija med gibanjem nitrata in učinki dosedanjih ukrepov,
- dosedanje učinke ukrepov je zelo težko slediti (dinamika obnavljanja,
vplivi spremenljivih hidroloških razmer na koncentracije onesnaževal),
- težko sledljivi učinki kmetijskih dodatnih ukrepov zajetih v Programu
razvoja podeželja (v nadaljevanju PRP),
- dejanska reprezentativnost nekaterih merilnih mest,
- ocena lokalnih vplivov na mestih točkovnih virov onesnaževanja,
- dolgoročna napoved stanja določenih globokih vodonosnikov,
- napoved vplivov podnebnih sprememb.
Vrzeli v podatkih:
- poznavanje dejanskih presežkov dušika na kritičnih območjih,
- prostorska razporeditev dejanske rabe pesticidov,
- podatki in informacije o starih bremenih,
- razpoložljivost zalog za posamezne vodonosnike, zlasti globoke in trendi vplivov
dosedanjih posegov v vodni režim,
- lokalne hidrodinamske meje in konceptualni modeli ekosistemov in površinskih vod
odvisnih od podzemnih vod,
- podatki o naravnih kemijskih ozadjih v geoloških plasteh in podzemni vodi,
- razmeroma nizko število monitoring mest z enotnimi dolgimi časovnimi serijami
opazovanj.
Vrzeli v znanju:
- učinki onesnaževal na ekosisteme,
- razumevanje procesov, ki nastopajo pri prenosu onesnaževal (tla, nenasičena cona,
razpadni produkti),
- pojavi novih onesnaževal – malo projektov se ukvarja s prenosom farmacevtskih
sredstev v podzemno vodo,
- vpliv podnebnih sprememb na stanje podzemnih vod.
Vrzeli v stanju tehnike:
- razvoj tehnologije izkoriščanja in izkoriščanja termalne energije s toplotnimi črpalkami
brez neželenih vplivov na okolje je prepočasen,
- zastajanje razvoja reinjektiranja (vračanje vode v vodonosnik).
238
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5 Ekonomska analiza obremenjevanja voda
Med človekovimi dejavnostmi, ki obremenjujejo vode, in stanjem voda obstaja
medsebojna odvisnost. Dejavnosti vplivajo na stanje voda. Prav tako pa je od dobrega
stanja voda odvisno tudi nemoteno opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
Mnoge dejavnosti obremenjujejo vode in s tem povzročajo okoljske stroške in stroške
vode kot naravnega vira. Za povračilo teh stroškov je predpisano plačevanje dajatev
zaradi obremenjevanja voda. Zbrana sredstva so namenjena financiranju ukrepov, ki
prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, kot je npr. dobro stanje voda, kar koristi večini
gospodarskih in drugih dejavnosti (Slika 2—59).
Z ekonomskimi analizami se ugotavlja vplive na dobrobit družbe oziroma na blaginjo ljudi.
Upoštevani morajo biti pozitivni vplivi, ko se blaginja poveča (koristi), in negativni vplivi, ki
povzročijo zmanjšanje blaginje (stroški). Ti vplivi so lahko finančni (npr. izguba dohodka),
okoljski (npr. izguba blaginje zaradi poslabšanja okolja) in socialni (npr. vplivi na zdravje
ali zaposlenost). V ekonomskih analizah se vplivi obravnavajo s stališča družbe in ne s
stališča lastnikov ali uporabnikov proizvodov in storitev (COWI, 2010).
Namen Ekonomske analize obremenjevanja voda je prikazati pomen posameznih
gospodarskih sektorjev za celotno gospodarstvo, povzeti njihove glavne obremenitve in
primerjati plačila za obremenjevanje voda s stroški, ki jih dejavnosti povzročajo. Samo z
ustreznim plačevanjem stroškov za obremenjevanje voda je možna trajnostna raba vodnih
virov.
Rezultati ekonomskih analiz obremenjevanja voda predstavljajo pomembno podporo pri
sprejemanju odločitev na področju upravljanja voda.
239
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—59: Vsebine, obravnavane v ekonomskih analizah
Poglavje 2.5 Ekonomska analiza obremenjevanja voda je sestavljeno iz podpoglavij.
Uporabljena metodologija je natančno opisana v podpoglavju 2.5.1 METODOLOŠKI
PRISTOP. Podpoglavje 2.5.2 ANALIZA GOSPODARSKEGA POMENA DEJAVNOSTI, KI
POVZROČAJO OBREMENJEVANJE VODA vsebuje analizo prebivalstva, opis socioekonomskih značilnosti sektorjev in povzetek obremenjevanja voda, ki ga opisani sektorji
povzročajo. Trendi in projekcije razvoja sektorjev so prikazani v podpoglavju 2.5.3
ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH VRST STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM
VODA. Najobsežnejše od vseh podpoglavji je podpoglavje 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE
STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z
OBREMENJEVANJEM VODA, kjer so opisani okoljski stroški in stroški vode kot naravnega vira
po posameznih dajatvah in sektorjih ter finančni stroški storitev gospodarskih javnih služb
oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V
podpoglavju so predstavljeni tudi podatki o subvencijah storitev, povezanih z
obremenjevanjem voda, opisana sta poraba sredstev, zbranih s plačili okoljskih stroškov
in stroškov vode kot naravnega vira, ki jih povzročajo storitve, povezane z
obremenjevanjem voda in Sklad za vode. V podpoglavjih 2.5.5 ANALIZA SREDSTEV,
NAMENJENIH PODROČJU UREJANJA VODA in 2.5.6 INŠPEKCIJSKI NADZOR so
predstavljena področja, kjer se pojavljajo težave s financiranjem ključnih nalog
upravljanja voda. V podpoglavju 2.5.7 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V
PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE so podane vrzeli in predlogi za
izdelavo naslednje ekonomske analize obremenjevanja voda.
240
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.1 METODOLOŠKI PRISTOP
2.5.1.1 Osnovne definicije
Osnovna pojma »obremenjevanje voda« in »storitve, povezane z obremenjevanjem
voda«, sta definirana v Zakonu o vodah.
Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno
rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda
(Zakon o vodah).
Soritve, povezane z obremenjevanjem voda so storitve, s katerimi se za gospodinjstva,
državne in druge organe, ki opravljajo javno službo, ali katerokoli gospodarsko dejavnost,
po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo:
- odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode
ali
- odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo (Zakon o
vodah).
OBREMENJEVANJE VODA
(WATER USE)
RABA VODA
DEJAVNOSTI, KI
POVZROČAJO BIOLOŠKE
OBREMENITVE
SPLOŠNA RABA VODA
pitje, kopanje, potapljanje, drsanje,...
(če raba ne zahteva uporabe posebnih naprav
ali zgraditve objektov in naprav)
DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO
ONESNAŽEVANJE
RAZPRŠENI VIRI
ONESNAŽEVANJA
onesnaževanje zaradi
poselitve, kmetijstva,...
TOČKOVNI VIRI
ONESNAŽEVANJA
Izpusti iz KČN, iz
industrijskih ČN,...
POSEBNA RABA VODA
Raba vode za:
lastno oskrbo s pitno vodo ali GJS, tehnološke
namene, dejavnost kopališč, naravnih zdravilišč,
pridobivanje toplote, namakanje, izvajanje športnega
ribolova v komercialnih ribnikih, pogon vodnega
mlina, žage, gojenje vodnih organizmov, pristanišče
in sidrišče, zasneževanje smučišč, proizvodnjo pijač,
STORITVE,
proizvodnjo električne energije v HE, odvzem
POVEZANE Z
naplavin,...
OBREMENJEVANJEM
VODA
(WATER SERVICES)
DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO
DRUGE HIDROMORFOLOŠKE
OBREMENITVE
Slika 2—60: Dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda
V Ekonomski analizi obremenjevanja voda za prvo načrtovalsko obdobje so bile kot
storitve, povezane z obremenjevanjem voda, obravnavane vse dejavnosti, za katere se
plačuje vodno povračilo, skladno z Uredbo o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02,
122/07) in dejavnosti za katere se plačuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi
241
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
odvajanja odpadnih voda, skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10). Za te dejavnosti je
potrebno zagotoviti popolno povračilo okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega
vira.
Za vse navedene storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so bila analizirana plačila
okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira. Ocena povračila finančnih stroškov
je podana le za dejavnosti gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS) oskrbe s pitno
vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Povračila
finančnih stroškov ostalih storitev, povezanih z obremenjevanjem voda zaradi
nedostopnosti podatkov, ni možno oceniti niti nanj ni možno vplivati.
Seznam storitev, povezanih z obremenjevanjem voda bo v NUV za drugo načrtovalsko
obdobje (2015–2021) dopolnjen z dejavnostmi, ki obremenjujejo vode, a za te
obremenitve še ne plačujejo. Te dejavnosti bo v prihodnosti potrebno opredeliti.
2.5.1.2 Razdelitev podatkov na VO
Podatki so bili v Ekonomski analizi obremenjevanja voda analizirani za vsako VO posebej.
Izjemoma so zaradi nedostopnosti podatkov nekatere vrednosti podane za celotno
območje Republike Slovenije.
Podatki, uporabljeni v Ekonomski analizi obremenjevanja voda so se nanašali na občine ali
na statistične regije ali na porečja. Za potrebe Ekonomske analize obremenjevanja voda
so se podatki po spodaj opisani metodologiji pretvorili na raven VO.
Razdelitev podatkov na VO na podlagi statističnih regij
Podatki o številu prebivalcev, ki živijo na posameznem VO, delež števila prebivalcev, ki
živijo na posameznem VO, podatki o bruto družbenem proizvodu in bruto dodani
vrednosti, podatki o kmetijskih gospodarstvih in podatki o kmetijskih zemljiščih so bili
razvrščeni na VO na podlagi deležev pripadnosti statističnih regij posameznemu VO, kot je
prikazano v spodnji preglednici (Preglednica 2-146).
Preglednica 2-146: Deleži statističnih regij, ki spadajo v posamezno VO (lastni izračuni IzVRS)
VO Donave
Statistična regija
VO Jadranskega morja (%)
(%)
Pomurska statistična regija
100,00
0
Podravska statistična regija
100,00
0
Koroška statistična regija
100,00
0
Savinjska statistična regija
100,00
0
Zasavska statistična regija
100,00
0
Spodnjeposavska statistična regija
100,00
0
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
100,00
0
Osrednjeslovenska statistična regija
99,94
0,06
Gorenjska statistična regija
99,44
0,56
242
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Statistična regija
Notranjsko-kraška statistična regija
Goriška statistična regija
Obalno-kraška statistična regija
VO Donave
(%)
62,48
3,00
0,22
VO Jadranskega morja (%)
37,52
97,00
99,78
Razdelitev podatkov na VO na podlagi občin
Podatki o številu turističnih prenočitev, podatki o zavezancih za plačilo vodnega povračila
in podatki o zavezancih za plačilo okoljske dajatve so bili razdeljeni na VO na podlagi
pripadnosti občin posameznemu VO. Občine, katerih ozemlje leži na področju obeh VO, so
uvrščene v tisto VO, v katerem leži večji del občine. Šifrant pripadnosti občin VO je bil
izdelan na IzVRS septembra 2004 in posodobljen marca 2009.
2.5.1.3 Razvrstitev gospodarskih dejavnosti na sektorje
Gospodarske dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda, so bile za potrebe
ekonomske analize razvrščene v pet sektorjev (Preglednica 2-147). Razdelitev dejavnosti
na sektorje je osnovana na Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2002, ki se ujema z
evropsko klasifikacijo NACE Rev.1, in na Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2008, ki
povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti NACE.Rev.2 (Preglednica 2-148). Evropska
klasifikacija NACE je skladna s klasifikacijo Združenih Narodov ISIC (»International
Standard Industrial Classification of all Economic Activities«).
Preglednica 2-147: Razvrstitev dejavnosti na sektorje
Sektor
SKD 2002
Kmetijstvo
A, B
Industrija
C, D
Energetika
E (brez E41)
Javne storitve
E41, L, M, N, O, P
Druge dejavnosti
F, G, H, I, J, K
SKD 2008
A
B, C
D
E, O, P, Q, R, T
F, G, H, I, J, K, L, M, N, S
Preglednica 2-148: Razvrstitev dejavnosti po SKD, Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2002 in
Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2008 (SURS, 2002c)
SKD 2002
SKD 2008
Področje
Opis
Področje
Opis
A
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
B
Ribištvo
C
Rudarstvo
B
Rudarstvo
D
Predelovalne dejavnosti
C
Predelovalne dejavnosti
Oskrba z električno energijo, plinom in
D
paro
E
Oskrba z elektriko, plinom, vodo
Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in
E
odpadki; saniranje okolja
F
Gradbeništvo
F
Gradbeništvo
243
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
SKD 2002
Področje
Opis
Področje
Trgovina; vzdrževanje in popravila
G
motornih vozil in izdelkov za
G
široko rabo
H
Gostinstvo
I
H
I
Promet, skladiščenje in zveze
J
J
Finančno posredništvo
K
Poslovanje z nepremičninami,
najem in poslovne storitve
K
L
M
N
L
M
N
O
P
Q
Dejavnost javne uprave in
obrambe; dejavnost obvezne
socialne varnosti
Izobraževanje
Zdravstvo in socialno delo
Druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti
Dejavnost gospodinjstev z
zaposlenim hišnim osebjem in
proizvodnja za lastno rabo
Eksteritorialne organizacije in
združenja
O
P
Q
R
S
T
U
SKD 2008
Opis
Trgovina; vzdrževanje in popravila
motornih vozil
Gostinstvo
Promet in skladiščenje
Informacijske in komunikacijske
dejavnosti
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Poslovanje z nepremičninami
Strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
Dejavnost javne uprave in obrambe;
dejavnost obvezne socialne varnosti
Izobraževanje
Zdravstvo in socialno varstvo
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti
Druge storitvene dejavnosti
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim
hišnim osebjem; proizvodnja za lastno
rabo
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in
teles
Razvrstitev dejavnosti na sektorje je bila uporabljena za podatke, s katerimi je bil prikazan
pomen posameznih sektorjev, za podatke o obremenjevanju voda in za podatke o plačilih
za obremenjevanje voda. Razvrstitev na sektorje ni bila v celoti upoštevana le pri analizi
podatkov o bruto dodani vrednosti, kjer so v sektor energetika vključeni podatki za skupini
E40 in E41.
Z uporabo enotne razvrstitve dejavnosti na sektorje je možno primerjati pomen
posameznih sektorjev z njihovimi obremenitvami in plačili za te obremenitve.
2.5.1.4 Obdelava podatkov za analizo javne oskrbe s pitno vodo
Analiza javne oskrbe s pitno vodo je bila izdelana na podlagi podatkov SURS (SURS,
2008e).
Na razpolago so bili podatki o odvzemu in porabi pitne vode za obdobje od leta 1998 do
leta 2008. Obravnavane količine so bile podane po porečjih in povodjih. Na podlagi tega
so bili podatki uvrščeni v posamezno VO.
Uporabljeni podatki so bili zbrani v dveh podatkovnih bazah, in sicer v podatkovni bazi za
obdobje od 1998 do 2001 in v podatkovni bazi za obdobje od 2002 do 2008. Pri
244
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
usklajevanju obeh
predpostavke.
podatkovnih
baz
so
bile
upoštevane
spodaj
predstavljene
Količine iz vodnih virov odvzete vode
Pojma »meritve – SKUPAJ« (iz nove baze) in »skupaj zajete količine pitne vode« (iz stare
baze) predstavljata količine iz vodnih virov odvzete vode za oskrbo s pitno vodo.
Pri združevanju stare in nove baze na področju vodnih virov so bile upoštevane
predpostavke, ki jih prikazuje spodnja preglednica (Preglednica 2-149).
Preglednica 2-149: Primerjava stare in nove podatkovne baze SURS
Ekonomska analiza
Stara baza (SURS)
obremenjevanja voda
Podzemna voda
Podtalnica
Izviri
Tekoče vode
Naravna jezera
Umetni zbiralniki vode
Meteorne vode
Umetne bogatitve
Izviri studenci
Površinska voda (potok, reka idr.)
Jezero
Akumulacija
Nova baza (SURS)
Podzemna voda
Izviri podzemne vode,
Izviri podzemne vode s
površinskim dotokom
Tekoče vode
Naravna jezera
Umetni zbiralniki vode
Meteorne vode
Umetne bogatitve
Količine dobavljene vode
Pojem »skupaj dobavljena voda« (stara baza) predstavlja količine enake količinam, ki jih
dobimo, če od količin »meritve – Skupaj« (nova baza) odštejemo količine izgub.
Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda so razdeljene na količine, oddane
gospodinjstvom in na količine, oddane drugim uporabnikom. Pod druge uporabnike
spadajo: »dejavnosti« in »dobavljena in neobračunana voda« iz nove baze in »industrija«,
»za komunalne potrebe«, »drugo" in »drugim vodovodnim sistemom« iz stare baze.
2.5.1.5 Izdelava poglavja »Analiza trendov posameznih vrst storitev, povezanih z
obremenjevanjem voda«
Analiza trendov posameznih vrst storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je bila
izdelana na podlagi podatkov o odvzemu vode in na podlagi podatkov o rabi vode za
pridobivanje energije glede na odmero vodnega povračila ARSO za obdobje od leta 2002
do leta 2008 ter na podlagi podatkov ARSO o KČN in o obratovalnem monitoringu
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. Uporabljeni so bili tudi podatki SURS o odvzemih
vode za namakanje in o rabi pitne vode za gospodinjstva. Pri projekcijah so bile poleg
245
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
trendov upoštevane določene predpostavke in faktorji, ki vplivajo na obremenjevanje
voda.
2.5.1.6 Preračun tolarskih vrednosti
Kjer je bilo potrebno, so bile tolarske vrednosti preračunane po fiksnem menjalnem tečaju
239,64 SIT/EUR.
2.5.2 ANALIZA GOSPODARSKEGA
OBREMENJEVANJE VODA
POMENA
DEJAVNOSTI,
KI
POVZROČAJO
2.5.2.1 Prebivalstvo
Število prebivalcev Republike Slovenije se je v obdobju od leta 2000 do leta 2008
povečalo za 2 % in je leta 2008 znašalo 2.032.362.
Število prebivalcev, ki živijo na VO Donave, je bilo ocenjeno na 1.787.980 prebivalcev.
Število prebivalcev, ki živijo na VO Jadranskega morja, pa je bilo za leto 2008 ocenjeno na
244.380 prebivalcev (Preglednica 2-150). V celoti je bilo ocenjeno, da 88 % prebivalstva
Republike Slovenije živi na VO Donave, 12 % pa na VO Jadranskega morja.
Delež prebivalcev Republike Slovenije, ki živijo v mestnih naseljih, je približno 50 %.
Povprečna velikost gospodinjstva v Republiki Sloveniji je 2,9 člana. Ta podatek pomembno
vpliva na porabo pitne vode, ki ni odvisna le od števila prebivalcev, ampak tudi od števila
gospodinjstev. Predvideno je, da se bo ob nespremenjenem številu prebivalcev poraba
vode, pri zmanjšanju povprečne velikosti gospodinjstva, povečevala (SURS, 2002a; SURS,
2002b).
Preglednica 2-150: Število prebivalcev v obdobju od leta 2000 do leta 2008 (SURS, 2008a; lastni
izračuni IzVRS)
Leto
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Število
prebivalcev
1.990.094 1.994.026 1.995.033 1.996.433 1.997.590 2.003.358 2.010.377 2.025.866 2.032.362
v Republiki
Sloveniji
Ocena
števila
prebivalcev 1.749.414 1.752.780 1.753.899 1.754.986 1.756.191 1.761.292 1.767.806 1.780.493 1.787.983
na VO
Donave
Ocena
števila
preb. na
240.680
241.247
241.135
241.447
241.399
242.066
242.572
245.373
244.380
VO
Jadranskega morja
246
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za prebivalstvo Republike Slovenije je že dlje časa značilno upadanje stopnje rodnosti, ki
je med najnižjimi v Evropi, značilen pa je tudi večji delež starejšega prebivalstva. Naravni
prirast je od leta 1997 negativen, izjema je le zadnje obdobje od leta 2006. Omenjeno
povečanje naravnega prirasta v zadnjih letih pa je najverjetneje le začasno (SURS,
2008b).
Na podlagi podatkov o spreminjanju števila prebivalcev in starostni sestavi prebivalcev
Republike Slovenije je v prihodnosti pričakovati močan negativen naravni prirast. Tudi
priseljevanje tujih prebivalcev najverjetneje ne bo preprečilo upadanja števila prebivalcev
Republike Slovenije v prihodnosti.
VO Donave predstavlja 81 % površine Republike Slovenije, VO Jadranskega morja pa 19
% površine Republike Slovenije (površina Republike Slovenije: 20.273 km2, površina VO
Donave: 16.381 km2, površina VO Jadranskega morja: 3.533 km2). Povprečna gostota
prebivalstva v Republiki Sloveniji je leta 2008 znašala 100 prebivalcev/km2. Povprečna
gostota prebivalstva na VO Donave je bila za leto 2008 ocenjena na 109 prebivalcev/km2,
za VO Jadranskega morja pa na 63 prebivalcev/km2.
2.5.2.2 Gospodarstvo
Glavna kazalca za prikaz gospodarskega pomena sektorjev, ki povzročajo obremenjevanje
voda na posameznem VO, sta bruto dodana vrednost in zaposlenost. V nadaljevanju pa so
predstavljene tudi osnovne značilnosti posameznih sektorjev.
Kmetijstvo na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Ocenjeno je bilo, da je bilo leta 2007 na VO Donave 65.790 kmetijskih gospodarstev.
Ocenjeno število kmetijskih gospodarstev na VO Jadranskega morja za leto 2007 znaša
9.550. Na VO Donave je v uporabi približno 431.420 ha kmetijskih zemljišč, na VO
Jadranskega morja pa približno 57.350 ha kmetijskih zemljišč (leto 2007). Povprečna
velikost kmetijskih površin na kmetijo na VO Donave je približno 6,6 ha/kmetijo, na VO
Jadranskega morja je povprečna velikost kmetijskih površin na kmetijo približno 6,0
ha/kmetijo (SURS, 2007; lastni izračuni IzVRS).
Energetika na VO Donave in na VO Jadranskega morja
V Republiki Sloveniji se je proizvodnja energije v obdobju od leta 2000 do leta 2008
povečala za približno 15 %. V letu 2008 je bila proizvodnja električne energije iz
nuklearne elektrarne Krško 5.970 GWh (42%) iz hidroelektrarn 3.511 GWh (24%) in iz
termoelektrarn 4.868 GWh (34%) brez upoštevanja kogeneracije (ELES, 2008).
Nuklearna elektrarna Krško obratuje od leta 1983 z električno močjo 676 MW. Na podlagi
pogodbe med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške se 50 % proizvedene
električne energije dobavlja hrvaškemu elektrogospodarstvu. Nuklearna elektrarna Krško
247
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
letno proizvede nekaj več kot 5 TWh električne energije in je eden od stebrov slovenskega
elektroenergetskega sistema. Projektirana življenjska doba elektrarne je do leta 2023
(NEP, 2004).
Na VO Donave je večina hidroenergije proizvedene v elektrarnah na Dravi in Savi. Na VO
Jadranskega morja je večina hidroenergije proizvedene v elektrarnah na Soči. V Republiki
Sloveniji obstaja še nekaj neizkoriščenih vodnih potencialov; in sicer na porečjih in
povodjih, ki so že bila predmet raziskav in jih bo potrebno v prihodnje temeljito preučiti.
Energetski bruto potencial slovenskih rek je ocenjen na 19.400 GWh/leto. Tehnično
razpoložljivega potenciala je 9.100 GWh/leto, ekonomsko upravičenega pa med 7.000 in
8.500 GWh/leto. V letu 2004 je bilo izkoriščeno 3.970 GWh/leto ali približno 50 %
ekonomsko razpoložljivega potenciala (NEP, 2004).
Javne storitve na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Med dejavnosti javnih storitev spadajo:
- oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja,
- dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti,
- izobraževanje,
- zdravstvo in socialno varstvo,
- kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter
- dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo.
Druge dejavnosti na VO Donave in na VO Jadranskega morja
V sektor druge dejavnosti so vključene dejavnosti gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil, gostinstvo, promet in skladiščenje, informacijske in
komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z
nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne
poslovne dejavnosti in druge storitvene dejavnosti.
Pomembna panoga slovenskega gospodarstva je tudi turizem. Turizem sestavljajo različne
storitve in produkti, ki jih uporabljajo obiskovalci med turističnim potovanjem (MG,
2010c). Določena dejavnost je lahko del turizma ali pa tudi ne, odvisno od porabnika (MG,
2010c). Zato je težko natančno definirati vse dejavnosti, ki spadajo v sklop turizma. V
Ekonomski analizi obremenjevanja voda so dejavnosti turizma zajete v sektorju javne
storitve in v sektorju druge dejavnosti.
V sektorju javne storitve so zajete naslednje dejavnosti, povezane s turizmom:
- dejavnost marin,
- dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier in
- dejavnost smučarskih centrov.
V sektorju druge dejavnosti sta zajeti naslednji dve dejavnosti, povezani s turizmom:
- obratovanje žičnic in
- gostinstvo (nastanitvene dejavnosti, dejavnosti strežbe jedi in pijač).
248
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V letu 2009 je bilo v Republiki Sloveniji 8.300.000 turističnih prenočitev. Od tega približno
5.700.000 turističnih prenočitev na VO Donave in približno 2.600.000 turističnih
prenočitev na VO Jadranskega morja (SURS, 2010a).
Tuji turisti so v letu 2009 v Republiki Sloveniji skupaj potrošili 1.7 milijard EUR (MG
2010b). Dodana vrednost dejavnosti turizma je leta 2006 predstavljala 4 % skupne bruto
dodane vrednosti v Republiki Sloveniji (MG, 2010c). Dejavnosti turizma pa imajo tudi
posreden vpliv na mnoge druge dejavnosti.
Bruto domači proizvod in bruto dodana vrednost na VO Donave in na VO
Jadranskega morja
»Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za
vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti
sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete
druge subvencije na proizvodnjo ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto
raznovrstnega dohodka« (SURS, 20011b).
»Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih,
povečani za davke na proizvode in storitve in zmanjšani za subvencije po proizvodih in
storitvah« (SURS, 20011b).
Bruto domači proizvod je na VO Donave in na VO Jadranskega morja v obdobju od leta
2000 do leta 2008 močno naraščal. Leta 2000 je bruto domači proizvod na VO Donave
znašal 16.243 milijonov EUR, leta 2008 pa že 32.877 milijonov EUR. Na VO Jadranskega
morja je bruto domači proizvod narasel z vrednosti 2.238 milijonov EUR leta 2000, na
4.427 milijonov EUR leta 2008 (SURS, 2006b; SURS, 2011c).
Na VO Donave je za sektor druge dejavnosti značilna naraščajoča in daleč najvišja bruto
dodana vrednost. K visoki bruto dodani vrednosti omenjenega sektorja prispevajo
predvsem dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (34 %) ter
dejavnosti trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (24 %). Sektorju
druge dejavnosti sledita sektor industrija in sektor javne storitve. Sektorja kmetijstvo in
energetika pa imata na obravnavanem območju nizko bruto dodano vrednost (Preglednica
2-151, Slika 2—61, Slika 2—62).
Preglednica 2-151: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS,
2011a; lastni izračuni IzVRS)
BDV po
posameznih
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
sektorjih (Mio
EUR)
Kmetijstvo
476
490
594
485
564
600
569
667
726
Industrija
3.809
4.261
4.636
5.117
5.360
5.473
5.862
6.485
6.611
Energetika
391
471
554
572
656
702
752
786
900
Javne storitve
2.801
3.216
3.497
3.831
4.171
4.469
4.709
4.922
5.400
249
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
BDV po
posameznih
sektorjih (Mio
EUR)
Druge
dejavnosti
Skupaj
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
6.666
7.447
8.448
9.321
10.143 10.969 12.117 13.885 15.224
14.143 15.885 17.729 19.327 20.893 22.213 24.009 26.745 28.862
16.000
14.000
BDV (Mio EUR)
12.000
10.000
Kmetijstvo
8.000
Industrija
6.000
Energetika
4.000
Javne storitve
2.000
Druge dejavnosti
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—61: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni
izračuni IzVRS)
Slika 2—62: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2006b; SURS,
2011a; lastni izračuni IzVRS)
Podobno je tudi na VO Jadranskega morja, za sektor druge dejavnosti značilna
naraščajoča in daleč najvišja bruto dodana vrednost. K visoki bruto dodani vrednosti
250
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
omenjenega sektorja prispevajo predvsem dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem
in poslovne storitve, promet, skladiščenje in zveze ter dejavnosti trgovina, popravila
motornih vozil in izdelkov široke porabe. Sektorju druge dejavnosti sledita sektor javne
storitve in sektor industrija. Sektorja kmetijstvo in energetika pa imata tudi na tem VO
nizko bruto dodano vrednost (Preglednica 2-152, Slika 2—63, Slika 2—64).
Preglednica 2-152: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS,
SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS)
BDV po posameznih
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
sektorjih (Mio EUR)
Kmetijstvo
58
60
74
64
74
80
77
93
Industrija
452
515
557
605
626
638
684
763
Energetika
34
42
48
49
58
59
66
68
Javne storitve
428
482
528
585
642
679
717
730
Druge dejavnosti
977
1.079 1.211 1.290 1.391 1.489 1.634 1.942
Skupaj
1.949 2.178 2.417 2.593 2.792 2.946 3.179 3.597
2006b;
2008
97
758
81
771
2.177
3.883
2.000
Mio EUR
1.500
Kmetijstvo
Industrija
1.000
Energetika
Javne storitve
500
Druge dejavnosti
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Slika 2—63: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS, 2006b; SURS,
2011a; lastni izračuni IzVRS)
251
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—64: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS,
2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS)
Zaposlenost na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Deleži zaposlenih v posameznem sektorju iz preglednice (Preglednica 2-153) veljajo za
Republiko Slovenijo. Predvideva se, da je razmerje tudi na VO Donave in na VO
Jadranskega morja podobno.
Največ ljudi zaposluje sektor druge dejavnosti (več kot 40 %). Četrtina ljudi je zaposlenih
v sektorju industrija, malo več kot 20 % pa v sektorju javne storitve. Za sektor kmetijstvo
je značilen trend zniževanja zaposlenosti, zaposluje manj kot 10 % ljudi, sektor energetika
pa manj kot 1 % ljudi (Slika 2—65).
Leta 2006 je bilo v turizmu zaposlenih 32.885 ljudi, to je 3,5 % vseh zaposlenih in
samozaposlenih v Republiki Sloveniji (MG, 2010c). Zaposlenost v dejavnostih turizma je
zajeta v sektorju javne storitve in v sektorju druge dejavnosti.
Preglednica 2-153: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki
Sloveniji (SURS, 2008d)
Zaposlenost po
posameznih
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
sektorjih (%)
Kmetijstvo
10,9
10,5
10,2
10,0
9,5
9,0
8,6
Industrija
27,9
27,3
27,0
26,4
25,6
25,1
24,3
Energetika
0,9
0,8
0,8
0,8
0,8
0,8
0,8
Javne storitve
20,0
20,5
21,0
21,4
21,5
21,1
21,0
Druge dejavnosti
40,4
40,8
40,9
41,4
42,5
43,9
45,3
252
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—65: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki Sloveniji v
letu 2008 (SURS, 2008d)
2.5.2.3 Obremenjevanje voda
V nadaljevanju so navedeni potencialni viri obremenitev voda, ki jih povzročajo posamezni
sektorji, predstavljeni so podatki o iztokih ter o rabi vode in odvzemu naplavin na
posameznem VO. Podrobneje pa je obremenjevanje voda na posameznem VO opisano v
poglavju 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje
površinskih in podzemnih voda.
Kmetijstvo na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Sektor kmetijstvo obremenjuje vode predvsem zaradi spiranja hranil in FFS s kmetijskih
površin in zaradi izpustov odpadnih vod z večjih kmetij. Potencialna obremenitev so tudi
odvzemi vode za namakanje in za ribogojnice. Ribogojnice lahko povzročajo
onesnaževanje voda in biološke obremenitve.
Namakanje kmetijskih zemljišč se izvaja z velikimi hidromelioracijski sistemi in z manjšimi
namakalnimi sistemi, ki jih imajo v lasti posamezna kmetijska gospodarstva (Jerič in sod.,
2008). Hidromelioracije predstavljajo predvsem hidromorfološke obremenitve. Zaradi
tehnološke neustreznosti sistemov lahko prihaja do velike porabe vode. Hidromelioracije
vplivajo na prerazporejanje količin, posledično pa povzročajo tudi onesnaževanje zaradi
vnosa hranil in pesticidov v tla.
Skrb nad hidromelioracijskimi sistemi je leta 1996 ponovno prevzela država, ki je tudi
lastnik velikih hidromelioracijskih sistemov. Sistem upravljanja in rednega vzdrževanja je
organiziran kot javna služba, upravljavci pa so izbrani na javnih razpisih. V letu 2007 je
bilo v Republiki Sloveniji 5 upravljavcev velikih hidromelioracijskih sistemov. Država, kot
lastnik infrastrukture hidromelioracijskih sistemov, financira stroške upravljanja. Sredstva
za delovanje in vzdrževanje sistemov pa zagotavljajo lastniki oziroma zakupniki kmetijskih
253
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
zemljišč znotraj melioracijskega območja v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč.
MKGP vodi evidenco o melioracijah kmetijskih zemljišč, to je Kataster melioracijskih
sistemov in naprav (KatMeSiNa). V Republiki Sloveniji je evidentiranih 630 velikih
hidromelioracijskih sistemov. Aktualni veliki hidromelioracijski sistemi vključujejo približno
95.000 ha zemljišč, to je približno 20 % kmetijskih zemljišč. Od tega je okrog 15.000 ha
velikih namakalnih sistemov, približno 80.000 ha pa velikih osuševalnih sistemov (Jerič in
sod., 2008).
Na podlagi PRP Republike Slovenije se iz javnih sredstev financira izgradnja in dograditev
velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve obstoječih hidromelioracijskih
sistemov in vzpostavitev izobraževalno – demonstracijskih centrov za namakanje. Pri
financiranih ukrepih je poudarek na tehnologijah za zmanjševanje porabe vode (kapljično
namakanje in namakanje z razpršilci) ter zmanjšanje vnosa hranil in pesticidov.
Industrija na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Potencialne obremenitve sektorja industrija so predvsem izpusti industrijskih odpadnih
vod, onesnaževanje zaradi dejavnosti rudarstva ter odvzemi vode in naplavin, obstaja pa
tudi možnost incidentnih izlitij.
Energetika na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije v Republiki Sloveniji. Dejavnosti sektorja
energetika pomembno vplivajo na obremenjevanje voda; in sicer v smislu rabe naravnih
virov, povzročajo pa tudi toplotno obremenjevanje, evtrofikacijo, zaprojanje in
zamuljevanje, kopičenje onesnaževal, spremembo vodnih režimov itd.
Javne storitve na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Dejavnosti sektorja javne storitve, ki bi lahko pomenile obremenitev za vode, so predvsem
odvzemi vode za oskrbo s pitno vodo, izpusti iz KČN, neposredni izpusti odpadne vode
zaradi poselitve in odlaganje komunalnih odpadkov.
Druge dejavnosti na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Glede obremenjevanja voda so pomembne predvsem dejavnosti prometa in gradbeništva.
Dejavnosti prometa vplivajo na obremenjevanje predvsem zaradi onesnažene meteorne
vode s cest in možnosti incidentnih izlitij. Pomorski promet zaradi izpusta balastnih vod iz
tovornih ladij vpliva tudi na vnos tujerodnih organizmov, možna pa so tudi incidentna
izlitja. Možno obremenitev zaradi dejavnosti gradbeništva predstavlja tudi odvzem
naplavin.
254
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Onesnaževanje voda
Iztoki industrijske in komunalne odpadne vode s preseženimi mejnimi
vrednostmi na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Analiza iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi je bila izvedena na podlagi podatkov o
emisijskem monitoringu ARSO (ARSO, 2007a). V spodnjih preglednicah (Preglednica
2-154 in Preglednica 2-155) so predstavljeni podatki o iztokih komunalne in industrijske
odpadne vode na posameznem VO v letu 2007. V številu iztokov s preseženimi mejnimi
vrednostmi so zajeti vsi iztoki, kjer je presežena vrednost vsaj enega parametra.
Preglednica 2-154: Iztoki na VO Donave v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS)
Število
Število iztokov s preseženimi Delež iztokov s preseženimi
Sektor
iztokov
mejnimi vrednostmi
mejnimi vrednostmi (%)
Kmetijstvo
11
8
2,2
Industrija
534
159
44,2
Energetika
27
5
1,4
Javne
321
129
35,8
storitve
Druge
178
59
16,4
dejavnosti
Skupaj
1071
360
100,0
Preglednica 2-155: Iztoki na VO Jadranskega morja v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni
IzVRS)
Število iztokov s
Število
Delež iztokov s preseženimi
Sektor
preseženimi mejnimi
iztokov
mejnimi vrednostmi (%)
vrednostmi
Kmetijstvo
1
1
2,2
Industrija
67
17
37,0
Javne storitve
63
16
34,8
Druge dejavnosti
40
12
26,1
Skupaj
171
46
100,0
Kot je razvidno iz slike (Slika 2—66), sta za največji delež izpustov s preseženimi mejnimi
vrednostmi na VO Donave odgovorna sektorja industrija in javne storitve.
255
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—66: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Donave v letu 2007 (ARSO,
2007a; lastni izračuni IzVRS)
Tudi na VO Jadranskega morja (Slika 2—67), sta za največji delež izpustov s preseženimi
mejnimi vrednostmi odgovorna sektorja industrija in javne storitve. Pomemben delež
prekomernih izpustov pa prispeva tudi sektor druge dejavnosti.
Slika 2—67: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Jadranskega morja v letu 2007
(ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS)
Enote obremenitve na VO Donave in na VO Jadranskega morja
Analiza števila enot obremenitve je bila izvedena na podlagi podatkov o plačilu okoljske
dajatve za obdobje 2002–2008, ARSO (ARSO, 2008b). Podatki o enotah obremenitve za
komunalno odpadno vodo za leto 2007 in leto 2008 so izračunani na podlagi odmere in
cene za enoto obremenitve. Za leti 2004 in 2005 podatki o enotah obremenitve za
komunalno odpadno vodo niso bili na voljo, niti jih ni bilo mogoče izračunati na podlagi
odmere in cene za enoto obremenitve.
256
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pri enotah obremenitve gre za vsoto vsega onesnaževanja na iztokih, glede na parametre,
ki so določeni v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10) oziroma v prej veljavnih uredbah.
Število enot obremenitve zaradi industrijske in komunalne odpadne vode se je na VO
Donave od leta 2002 več kot razpolovilo (Preglednica 2-156, Slika 2—68).
Preglednica 2-156: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z odvajanjem
komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Število EO po
2002
2003
2007
2008
posameznih
sektorjih
Kmetijstvo
12.102
23.525
18.424
12.426
Industrija
995.101
944.583
102.485
84.381
Energetika
1.528
2.947
2.703
1.929
Javne storitve
1.665.666
1.557.589
937.013
920.666
Druge dejavnosti
24.240
29.883
9.198
7.504
Skupaj
2.698.638
2.558.528
1.069.823
1.026.905
1.800.000
1.600.000
Število enot obremenitve
1.400.000
1.200.000
Kmetijstvo
Industrija
Energetika
Javne storitve
Druge dejavnosti
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—68: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili
posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO,
2008b; lastni izračuni IzVRS)
90 % vseh enot obremenitve povzročajo na VO Donave dejavnosti sektorja javne storitve.
Dejavnosti sektorja industrija so odgovorne za 8 % enot obremenitev. Ostali sektorji
prispevajo zelo majhen delež enot obremenitve (Slika 2—69).
257
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—69: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni sektorji z
odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni
IzVRS)
Tudi na VO Jadranskega morja se je število enot obremenitve zaradi industrijske in
komunalne odpadne vode od leta 2002 postopoma zmanjševalo (Preglednica 2-157, Slika
2—70).
Preglednica 2-157: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z odvajanjem
komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni
IzVRS)
Število EO po
posameznih
2002
2003
2007
2008
sektorjih
Kmetijstvo
692
589
347
137
Industrija
16.693
15.078
10.450
7.151
Javne storitve
222.322
259.390
203.675
198.363
Druge dejavnosti
4.396
4.749
7.396
6.622
Skupaj
244.103
279.805
221.868
212.272
258
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—70: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili
posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega
morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
94 % vseh enot obremenitve na VO Jadranskega morja povzročajo dejavnosti sektorja
javne storitve. Dejavnosti sektorja industrija so odgovorne za 3 % enot obremenitev
(Slika 2—71). Tudi sektor druge dejavnosti povzroča 3 % vseh enot obremenitve, sektor
kmetijstvo pa prispeva zanemarljiv delež enot obremenitve.
Slika 2—71: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni sektorji z
odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b;
lastni izračuni IzVRS)
Očitno zmanjšanje števila enot obremenitve, ki jih v zadnjih letih povzroča sektor javne
storitve na obeh VO, je najverjetneje posledica izvajanja ukrepov, ki jih predpisuje
259
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–
2017.
Vpliv na zmanjšanje števila enot obremenitev ima tudi okoljska dajatev za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za odvajanje
odpadne vode, ki so izvajali dela za zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje
glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje
obremenjevanja vode, so bili upravičeni do oprostitve plačila okoljske dajatve. Oprostitve
plačila dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijskih odpadnih voda so
bile možne do leta 2005, oprostitve plačila dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode
pa je bilo možno uveljavljati do leta 2010.
Enote obremenitve zaradi hranil iz razpršenih virov iz kmetijstva na VO Donave
in na VO Jadranskega morja
Na podlagi analize obremenitev in vplivov za hranila iz razpršenih virov iz kmetijstva, ki je
predstavljena v poglavju 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja
na stanje površinskih in podzemnih voda, je bilo ugotovljeno, da je vnos dušika v VT na
VO Donave 8.348.644 kg na leto, vnos fosforja pa je 32.463 kg na leto. Vnos dušika v VT
na VO Jadranskega morja je 640.537 kg na leto, vnos fosforja pa 2.636 kg na leto. Te
količine so bile skladno s Prilogo 1: Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10) pretvorjene v enote
obremenitve. 1 enota obremenitve za dušik je enakovredna 25 kg, 1 enota obremenitve
za fosfor je enakovredna 3 kg.
Ugotovljeno je bilo, da povzroča sektor kmetijstvo z razpršenim onesnaževanjem s hranili
na VO Donave letno 344.767 enot obremenitve, na VO Jadranskega morja pa letno
26.500 enot obremenitve.
Analiza obremenitev in vplivov za sredstva za zaščito rastlin iz poglavja 2.4 Prikaz
obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih
voda ni bila narejena na način, da bi bilo emisijske količine snovi mogoče pretvoriti v
enote obremenitve.
Posebna raba
Analiza posebne rabe je bila izvedena na podlagi podatkov o plačilu vodnih povračil ARSO
(ARSO, 2008a). Podatki o zavezancih, ki so bili podani glede na občino, so bili na podlagi
opisane metodologije razdeljeni na VO. Prikazani so podatki za naslednje vrste rabe:
- odvzem vode,
- raba vode za pridobivanje energije,
- odvzem naplavin in
- raba vodnih zemljišč.
260
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Odvzem vode
V skupino odvzem vode spadajo zavezanci, ki plačujejo vodno povračilo za:
- rabo vode za oskrbo s pitno vodo,
- rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč, naravnih
zdravilišč in zasneževanje smučišč,
- za rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč,
- za rabo vode za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča,
- tehnološke namene pri hlajenju v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah,
- vzrejo salmonidnih vrst rib,
- rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo za
proizvodnjo pijač, tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda,
potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin.
Odvzem vode na VO Donave
Daleč največji porabnik vode je sektor energetika. K rabi vode pa prispevajo tudi sektorji
kmetijstvo, javne storitve in industrija. Odvzem za sektor druge dejavnosti je zanemarljivo
majhen. Podrobnejši podatki so razvidni iz preglednice (Preglednica 2-158).
Preglednica 2-158: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Odvzem
vode po
posa2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
meznih
sektorjih
(m3)
984.101
1.059.438
161.499.151
164.501.297
180.513.013
174.249.144 141.962.810
Kmetijstvo
Industrija
Energetika
105.218.60
6
657.130.21
4
96.700.316
84.147.828
69.081.103
63.047.727
56.871.119
51.336.885
591.609.141
751.788.416
692.826.283
673.469.585
720.544.028
835.329.411
Javne
storitve
Druge
dejavnosti
126.011.88
5
123.629.178
118.626.324
139.912.023
145.443.864
142.805.143
146.263.853
6.514.224
7.963.301
7.545.941
4.581.512
5.093.564
13.339.145
13.652.705
Skupaj
895.859.03
0
820.961.374
1.123.607.66
0
1.070.902.218 1.067.567.752
1.107.808.57 1.188.545.66
9
4
261
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—72: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Slika 2—73: Odvzem vode na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Sektor Energetika (Oskrba z električno energijo in plinom) je, kot rečeno, odgovoren za
največji odvzem na VO Donave. Gre za odvzem vode, ki se ne uporablja za pridobivanje
energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju energetika. 60 %
skupnih odvzetih količin na VO Donave predstavlja količina vode, odvzete za tehnološke
namene pri hlajenju v nuklearni elektrarni (700.000.000 m3). Za tehnološke namene pri
hlajenju v termoelektrarnah pa je bilo leta 2008 odvzetih približno 100.000.000 m3.
Podatki o količinah vode, oddanih za sektor kmetijstvo, najverjetneje še niso popolni. Na
nekaterih območjih se predvsem voda za namakanje izkorišča brez dodeljenih vodnih
pravic. Že sedaj pa velja, da sektor kmetijstvo znatno prispeva k rabi vode. Leta 2008 je
bilo za potrebe kmetijstva odvzetih 141.962.810 m3. Delež rabe vode za kmetijstvo se je
od 0,1 % (leta 2002) povečal na 12 % (leta 2008), to pa ni le posledica povečanja
porabe, ampak je najverjetneje predvsem posledica izpopolnjevanja evidenc.
262
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za večino vode, odvzete za potrebe sektorja kmetijstvo, sta bili v obdobju od leta 2004 do
leta 2008 odgovorni dejavnosti ribištvo in gojenje vodnih organizmov. Leta 2008 je bilo za
potrebe dejavnosti gojenje vodnih organizmov odvzetih 141.447.000 m3, za potrebe
dejavnosti ribištvo pa 95.000 m3. Voda, porabljena za te dejavnosti, se v veliki meri vrne v
reko. Za potrebe ostalih dejavnosti sektorja kmetijstvo pa je bilo v letih 2004 do 2008
odvzetih manj kot 1 % količin, porabljenih v sektorju kmetijstvo. Zavezanci, ki opravljajo
dejavnost živinoreja, so bili leta 2008 odgovorni za 360.000 m3 količin odvzete vode,
zavezanci, ki opravljajo dejavnost pridelovanje rastlin, pa za 61.000 m3 odvzetih količin.
4.000 m3 vode je bilo odvzete za rabo vode za proizvodnjo pijač.
Na VO Donave je bilo v letu 2006 obračunano vodno povračilo za namakanje kmetijskih
površin le za 49.000 m3, leta 2008 pa že za 370.000 m3 odvzete vode. Dejanske količine
vode, odvzete za namakanje, so najverjetneje še večje. Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko
vode se dejansko odvzema za namakanje: kmetijskih površin, za velike hidromelioracijske
sisteme kot tudi za posamezna kmetijska gospodarstva z manjšimi namakalnimi sistemi, in
poskrbeti za plačevanje stroškov porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce.
Sektor industrija je bil leta 2008 odgovoren za 51.336.885 m3 odvzete vode. V
obravnavanem obdobju so se količine vode, porabljene za sektor industrija, razpolovile in
so leta 2008 predstavljale le še 4 % skupne rabe vode. Velik delež vode (82 %), odvzete
za sektor industrija, predstavlja raba vode za tehnološke namene. Količine vode,
uporabljene v tehnološke namene, so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 50 %.
Vzrok temu je najverjetneje v zmanjšanju industrije, k manjšim odvzemom pa prispeva
tudi uvedba tehnologij za bolj učinkovito rabo vode (uvedba zaprtih vodokrogov). Vpliv na
porabo vode imata najverjetneje tudi instrumenta vodno povračilo in okoljska dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki spodbujata učinkovitejšo rabo
vode.
Zavezanci sektorja industrija so leta 2008 odvzeli 211.000 m3 vode iz javne vodooskrbe za
proizvodnjo pijač, 674.000 m3 za rabo vode iz javne vodooskrbe za tehnološke namene,
pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda, in 304.000 m3 vode iz lastnega zajetja za
proizvodnjo pijač. Voda, odvzeta za zgoraj navedene namene, predstavlja 2 % vode,
odvzete za sektor industrija.
Sektor druge dejavnosti povzroča le 1 % odvzemov na VO Donave. Leta 2008 je bilo za
potrebe sektorja druge dejavnosti odvzetih 13.652.705 m3. Približno tretjino odvzema
sektorja druge dejavnosti predstavljajo količine, odvzete za potrebe kopališč in naravnih
zdravilišč (leta 2008, 3.700.000 m3). Za majhen del odvzemov so odgovorni izvajalci
dejavnosti obratovanje žičnic, ki so leta 2008 za potrebe zasneževanja smučišč na VO
Donave odvzeli približno 340.000 m3 vode. 300 m3 vode je bilo leta 2008 odvzetih iz javne
vodoskrbe za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda.
Odvzem vode za javne storitve predstavlja 12 % skupnega odvzema in je bil v
obravnavanem časovnem obdobju razmeroma stalen. Večina teh količin je bila odvzeta za
javno oskrbo s pitno vodo. Majhen del odvzemov predstavljajo odvzemi za potrebe
kopališč in naravnih zdravilišč (leta 2008, 600.000 m3). Predstavniki sektorja javne
storitve, ki opravljajo dejavnost smučarskih centrov, so leta 2008 za potrebe zasneževanja
smučišč na VO Donave odvzeli približno 80.000 m3 vode.
263
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Odvzem vode na VO Jadranskega morja
Za več kot polovico odvzema je odgovoren sektor javne storitve. Velik porabnik je,
predvsem v zadnjem obdobju, tudi sektor kmetijstvo. K odvzemu vode na obravnavanem
območju prispevata tudi sektorja industrija in druge dejavnosti, medtem ko je odvzem
vode za sektor energetika zelo majhen. Podrobnejši podatki so razvidni iz preglednice
(Preglednica 2-159).
Preglednica 2-159: Odvzem vode na VO Jadranskega morja po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS)
Odvzem
vode po
posa2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
meznih
sektorjih
(m3)
42.848
44.771
5.424.579
5.794.416
7.410.960
8.330.984
8.305.528
Kmetijstvo
4.722.388
4.355.091
4.280.946
2.409.932
2.333.224
2.227.989
2.021.515
Industrija
8.605
9.583
482.284
473.040
473.040
473.040
473.040
Energetika
Javne
16.729.043 17.276.647 18.667.573 22.083.328 21.907.208 21.916.810 20.968.118
storitve
Druge
1.163.974
1.185.613
1.129.040
94.855
3.261.946
3.640.662
982.605
dejavnosti
22.666.858 22.871.705 29.984.422 30.855.571 35.386.378 36.589.485 32.750.806
Skupaj
Slika 2—74: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS)
264
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—75: Odvzem vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS)
Podatki o količinah vode, oddanih za sektor kmetijstvo, najverjetneje še niso popolni. Na
nekaterih območjih se predvsem voda za namakanje izkorišča brez dodeljenih vodnih
pravic. Že sedaj pa velja, da sektor kmetijstvo znatno prispeva k rabi vode. Leta 2008 je
bilo za potrebe kmetijstva odvzetih 8.305.528 m3 vode. Delež odvzema vode za kmetijstvo
se je od 0,2 % (leta 2002) povečal na 25 % (leta 2008), to pa ni le posledica povečanja
porabe, ampak je najverjetneje predvsem posledica izpopolnjevanja evidenc.
Za večino odvzetih količin za potrebe sektorja kmetijstvo sta bili v obdobju od leta 2004
do leta 2008 odgovorni dejavnosti ribištvo in gojenje vodnih organizmov. Leta 2008 je bilo
za potrebe dejavnosti gojenje vodnih organizmov odvzetih 7.424.000 m3, za potrebe
dejavnosti ribištvo pa 881.000 m3. Voda, porabljena za te dejavnosti, se v veliki meri vrne
v reko. Za potrebe ostalih dejavnosti sektorja kmetijstvo pa je bilo vodno povračilo za
odvzem vode v letih 2004 do 2008 obračunano za zelo malo količin. Zavezanci, ki
opravljajo dejavnost pridelovanje rastlin, so bili leta 2008 odgovorni za 1.000 m3 količin
odvzete vode. Za potrebe dejavnosti živinoreje pa zavezancev za plačilo vodnega
povračila v letu 2008 ni bilo.
Vodno povračilo za namakanje kmetijskih površin je bilo na VO Jadranskega morja, v letih
2002, 2003 in 2004, obračunano za 3.000 m3 odvzete vode. Po letu 2006 pa se je ta
količina močno povečala in je leta 2008 znašala že 720.000 m3. Potrebno bi bilo ugotoviti,
koliko vode se dejansko odvzema za namakanje kmetijskih površin, za velike
hidromelioracijske sisteme kot tudi za posamezna kmetijska gospodarstva z manjšimi
namakalnimi sistemi in poskrbeti za plačevanje stroškov porabljene vode kot naravnega
vira za vse odjemalce.
Dejavnosti sektorja industrija so bile leta 2008 odgovorne za odvzem 2.021.515 m3 vode.
Količine vode, porabljene za sektor industrija, so se v obravnavanem obdobju na VO
Jadranskega morja več kot razpolovile in so leta 2008 predstavljale le še 6 % skupnega
odvzema vode. Raba vode za tehnološke namene predstavlja približno 40 % odvzete vode
za sektor industrija. Količine vode, uporabljene v tehnološke namene, so se v obdobju od
leta 2002 do leta 2008 zmanjšale za 29 %. Vzrok temu je najverjetneje v zmanjšanju
industrije, k manjšim odvzemom pa prispeva tudi uvedba tehnologij za bolj učinkovito
265
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
rabo vode (uvedba zaprtih vodokrogov). Vpliv na porabo vode imata najverjetneje tudi
instrumenta vodno povračilo in okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda, ki spodbujata učinkovitejšo rabo vode.
Zavezanci sektorja industrija so leta 2008 odvzeli 72.000 m3 vode iz javne vodooskrbe za
proizvodnjo pijač.
Delež odvzema vode za potrebe sektorja druge dejavnosti znaša 3 %. Za večji del
odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD-dejavnost spada v sektor druge
dejavnosti, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor druge
dejavnosti. Predstavniki sektorja druge dejavnosti so na VO Jadranskega morja leta 2008
za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč odvzeli 99.000 m3 vode, za potrebe
zasneževanja smučišč pa približno 30.000 m3 vode.
Odvzem vode za potrebe sektorja energetika je zelo majhen. Gre za odvzem vode, ki se
ne uporablja za pridobivanje energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v
sektorju energetika. Iz podatkov je razvidno, da se je odvzem vode v obravnavanem
obdobju močno povečal. To pa ni posledica povečanja obsega dejavnosti v sektorju
energetike, ampak je odraz razvrstitve podatkov glede na glavno dejavnost zavezanca. Za
večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD-dejavnost spada v sektor
energetike, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor energetika.
Sektor javne storitve je odgovoren za največjo količino odvzete vode na VO Jadranskega
morja. Njegov odvzem predstavlja 65 % skupnega odvzema. V obdobju od leta 2002 do
leta 2008 je odvzem vode za javne storitve narasel za 25 %. Večina količin je odvzeta za
javno oskrbo s pitno vodo. Dejavnosti sektorja javne storitve so odgovorne tudi za manjšo
količino vode, odvzete za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč (leta 2008, 2.000 m3).
Javna oskrba s pitno vodo
Analiza javne oskrbe s pitno vodo je bila izdelana na podlagi podatkov SURS (SURS,
2008e). Na razpolago so bili podatki o odvzemu in porabi pitne vode za obdobje od leta
1998 do leta 2008. Obravnavane količine so bile podane po porečjih. Na podlagi tega so
bili podatki uvrščeni v posamezno VO.
Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave
Na VO Donave se je količina iz vodnih virov odvzete vode v obdobju od leta 1998 do leta
2008 postopno zmanjševala. Tako je bilo leta 2008 načrpanih 64.419.000 m3 vode manj
kot leta 1998, to je kar 31 % leta 1998 odvzetih količin.
Tudi poraba pitne vode se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Od 125.759.000 m3, ki
so bili leta 1998 oddani uporabnikom, na 108.969.000 m3 leta 2008. To je za 16.790.000
m3, kar pomeni 13 % od količin iz leta 1998.
266
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-160: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 1998 do leta 2002 (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
1998
1999
2000
2001
2002
Količina iz vodnih virov
209.606.000 208.866.000 188.883.000 179.232.000 162.636.000
odvzete vode (m3)
Količina vode, oddane
125.759.000 125.759.000 123.948.000 127.179.000 116.145.000
uporabnikom (m3)
Preglednica 2-161: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 2003 do leta 2008 (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina
2003
2004
2005
2006
2007
2008
vode
Količina iz
vodnih
virov
155.409.000 140.349.000 139.339.000 142.410.000 143.819.000 145.187.000
odvzete
vode (m3)
Količina
vode,
oddane
116.852.000 111.269.000 106.717.000 106.795.000 109.281.000 108.969.000
uporabnikom (m3)
Slika 2—76: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Donave (SURS, 2008e; lastni
izračuni IzVRS)
Količine iz vodnih virov odvzete vode se niso znižale le zaradi znižanja porabe pitne vode,
ampak tudi zaradi zmanjšanja izgub v sistemu. Na VO Donave je bila razlika med odvzeto
vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom leta 1998 83.847.000 m3. Leta 2008 pa je bila
razlika med odvzeto vodo in vodo dobavljeno uporabnikom le 36.218.000 m3. Razlika se je
od leta 1998 do leta 2008 zmanjšala za 47.629.000 m3, kar je za 57 % prvotne razlike. To
pomeni, da se je razlika več kot prepolovila. Delež razlike med odvzeto vodo in vodo
dobavljeno uporabnikom je leta 1998 znašal 40 %, leta 2008 pa je znašal 25 %. Kljub
267
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
občutnem zmanjšanju razlike med količino iz vodnih virov odvzete in uporabnikom
dobavljene vode, pa so izgube pitne vode v sistemih še vedno precejšnje.
Vzroki za znižanje porabe pitne vode so različni. Manjša poraba pitne vode za
gospodinjstva je najverjetneje posledica višjih cen oskrbe s pitno vodo. Na zmanjšanje
porabe vplivajo tudi uporaba učinkovitejših hišnih naprav in dvig okoljske zavesti
porabnikov vode. Vzrok za znižanje porabe vode drugih uporabnikov je iskati v stečajih
nekaterih večjih porabnikov vode, uvajanju učinkovitejše rabe vode v industriji (uvedba
zaprtih vodokrogov, uvedba tehnologije za bolj učinkovito porabo vode). Vpliv na porabo
vode pa ima najverjetneje tudi okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda, ki spodbuja učinkovitejšo rabo vode. Ne gre zanemariti tudi učinkovitejše
rabe vode v kmetijstvu (trend prehoda na suho odstranjevanje fekalij iz živinoreje) (MOP
RS, 2006)
Glavni uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda so gospodinjstva. Porabijo približno dve
tretjini pitne vode, med tem ko drugi uporabniki porabijo približno tretjino pitne vode.
Poraba vode za gospodinjstva je bolj ali manj stalna. Poraba drugih uporabnikov pa je v
obravnavanem obdobju padla za 19.298.000 m3, to je za 39 % (vzrok je najverjetneje
zniževanje porabe vode v industriji).
Preglednica 2-162: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta 1998 do
leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
1998
1999
2000
2001
2002
Količina vode,
dobavljene iz javnega
76.041.000 76.041.000 77.543.000 77.059.000
78.436.000
vodovoda
3
gospodinjstvom (m )
Količina vode,
dobavljene iz javnega
49.718.000 49.718.000 45.576.000 50.120.000
37.709.000
vodovoda drugim
3
uporabnikom (m )
Količina vode,
125.759.000 125.759.000 123.948.000 127.179.000 116.145.000
dobavljene iz javnega
3
vodovoda skupaj (m )
Preglednica 2-163: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta 2003 do
leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina
2003
2004
2005
2006
2007
2008
vode
Količina vode,
dobavljene iz
javnega
80.270.000 76.424.000 74.688.000 75.723.000 77.737.000 78.549.000
vodovoda
gospodinjstvo
m (m3)
Količina vode,
dobavljene iz
javnega
36.582.000 34.845.000 32.029.000 31.072.000 31.544.000 30.420.000
vodovoda
drugim
uporabnikom
(m3)
268
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Količina
vode
Količina vode,
dobavljene iz
javnega
vodovoda
skupaj (m3)
2003
2004
2005
2006
2007
2008
116.852.000
111.269.000
106.717.000
106.795.000
109.281.000
108.969.000
Slika 2—77: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave (SURS, 2008e; lastni
izračuni IzVRS)
Najpomembnejši vodni vir na VO Donave je podzemna voda. Količine odvzete podzemne
vode, predstavljajo več kot 60 % odvzete vode. Na drugem mestu je odvzem vode iz
izvirov, ki je leta 1998 predstavljal 38 % odvzema, potem pa so količine vode, odvzete iz
izvirov, padale in je odvzem vode iz izvirov leta 2008 predstavljal le še 28 %. Manj
pomemben vir pitne vode so tekoče vode, katerih odvzem predstavlja stalna 2 % odvzetih
količin. Od leta 2002 se kot vodni vir uporabljajo tudi umetne bogatitve, a predstavljajo
manj kot 1 % skupnega odvzema.
Preglednica 2-164: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave od leta 1998
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
1998
1999
2000
2001
Količina vode, odvzete iz
124.844.000 116.807.000 113.453.000 113.447.000
podzemne vode (m3)
Količina vode, odvzete iz
79.817.000
88.714.000
70.515.000
65.556.000
izvirov (m3)
Količina vode, odvzete iz
4.945.000
3.345.000
4.916.000
4.365.000
tekočih voda (m3)
Količina vode, odvzete iz
0
0
0
0
umetnih bogatitev (m3)
do leta 2002
2002
98.692.000
58.939.000
3.532.000
1.473.000
269
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-165: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
2003
2004
2005
2006
Količina vode,
odvzete iz
98.285.000
90.020.000
90.011.000 101.543.000
podzemne vode
(m3)
Količina vode,
odvzete iz izvirov 52.496.000 45.855.000 45.009.000 37.559.000
(m3)
Količina vode,
odvzete iz
3.131.000
3.532.000
3.271.000
2.261.000
tekočih voda
3
(m )
Količina vode,
odvzete iz
1.497.000
942.000
1.048.000
1.047.000
umetnih
3
bogatitev (m )
od leta 2003 do leta 2008
2007
2008
101.052.000
99.991.000
8.888.000
40.788.000
2.775.000
3.214.000
1.104.000
1.194.000
Slika 2—78: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Donave (SURS, 2008e; lastni
izračuni IzVRS)
270
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—79: Vodni viri pitne vode na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja se je količina iz vodnih virov odvzete vode v obdobju od leta
1998 do leta 2008 postopno zmanjševala. Tako je bilo leta 2008 odvzetih 11.781.000 m3
vode manj kot leta 1998, to je kar 35 %, leta 1998 odvzetih količin.
Tudi poraba pitne vode se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Od 18.160.000 m3, ki
so bili leta 1998 oddani uporabnikom, na 16.381.000 m3, leta 2008. To je za 1.779.000
m3, kar pomeni 10 % od količin iz leta 1998.
Preglednica 2-166: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 1998 do leta 2002
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
1998
1999
2000
2001
2002
Količina, iz vodnih
virov odvzete vode
33.309.000
31.898.000
30.757.000
30.721.000
24.473.000
(m3)
Količina vode,
oddane
18.160.000
18.160.000
17.573.000
17.531.000
17.260.000
uporabnikom (m3)
Preglednica 2-167: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008
(SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina
2003
2004
2005
2006
2007
2008
vode
Količina, iz
vodnih
23.282.000 22.116.000 24.121.000 23.797.000 23.592.000 21.528.000
virov
odvzete
vode (m3)
271
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Količina
vode
Količina
vode,
oddane
uporabniko
m (m3)
2003
2004
2005
2006
2007
2008
18.723.000
16.470.000
15.862.000
16.370.000
16.742.000
16.381.000
Slika 2—80: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Jadranskega morja (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količine iz vodnih virov odvzete vode se niso znižale le zaradi znižanja porabe pitne vode,
ampak tudi zaradi zmanjšanja izgub v sistemu. Na VO Jadranskega morja je bila razlika
med odvzeto vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom leta 1998 15.149.000 m3. Razlika
med odvzeto vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom leta 2008 pa je bila le 5.147.000 m3.
Razlika se je od leta 1998 do leta 2008 zmanjšala za 10.002.000 m3, kar je za 66 %
prvotne razlike. To pomeni, da se je razlika več kot prepolovila. Delež razlike med odvzeto
vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom je znašal leta 1998 45 %, leta 2008 pa je znašal
24 %. Kljub občutnem zmanjšanju razlike med količino iz vodnih virov odvzete in
uporabnikom dobavljene vode pa so izgube pitne vode v sistemih še vedno precejšnje.
Vzroki za znižanje porabe pitne vode so različni. Manjša poraba pitne vode za
gospodinjstva je najverjetneje posledica višjih cen oskrbe s pitno vodo. Na zmanjšanje
porabe vplivajo tudi uporaba učinkovitejših hišnih naprav in dvig okoljske zavesti
porabnikov vode. Vzrok za znižanje porabe vode drugih uporabnikov je iskati v stečajih
nekaterih večjih porabnikov vode, uvajanju učinkovitejše rabe vode v industriji (uvedba
zaprtih vodokrogov, uvedba tehnologije za bolj učinkovito porabo vode). Vpliv na porabo
vode pa ima najverjetneje tudi Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda, ki spodbuja učinkovitejšo rabo vode. Ne gre zanemariti tudi učinkovitejše
rabe vode v kmetijstvu (trend prehoda na suho odstranjevanje fekalij iz živinoreje) (MOP
RS, 2006).
Glavni uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda so gospodinjstva. Porabijo malo manj
kot dve tretjini pitne vode, med tem ko drugi uporabniki porabijo malo več kot tretjino
272
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
pitne vode. Poraba vode za gospodinjstva je v obravnavanem obdobju padla za 9 %, za
druge uporabnike pa je poraba padla za 11 % (vzrok je najverjetneje zmanjševanje
porabe vode v industriji).
273
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-168: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na
leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
1998
1999
2000
Količina vode, dobavljene
iz javnega vodovoda
11.137.000 11.137.000 10.618.000
gospodinjstvom (m3)
Količina vode, dobavljene
iz javnega vodovoda
7.023.000
7.023.000
6.955.000
drugim uporabnikom (m3)
Količina vode, dobavljene
iz javnega vodovoda
18.160.000 18.160.000 17.573.000
skupaj (m3)
VO Jadranskega morja od
2001
2002
10.625.000
10.034.000
6.906.000
7.226.000
17.531.000
17.260.000
Preglednica 2-169: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja od
leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Količina vode,
dobavljene iz
javnega
11.781.000
10.256.000
10.090.000
10.383.000
10.327.000 10.102.000
vodovoda
gospodinjstvom
(m3)
Količina vode,
dobavljene iz
javnega
6.942.000
6.214.000
5.772.000
5.987.000
6.415.000
6.279.000
vodovoda
drugim
uporabnikom
(m3)
Količina vode,
dobavljene iz
18.723.000
16.470.000
15.862.000
16.370.000
16.742.000 16.381.000
javnega
vodovoda skupaj
(m3)
274
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—81: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja (SURS,
2008e; lastni izračuni IzVRS)
Najpomembnejši vodni vir na VO Jadranskega morja so izviri. Količine vode, odvzete iz
izvirov, so v obdobju od leta 2000 do leta 2001 predstavljale celo 99 % odvzema.
Drugače pa je bil delež odvzema iz izvirov med 70 % in 90 %. Količine odvzete podzemne
vode so v obravnavanem obdobju padle s 30 % na 17 %. Odvzem iz tekočih vod pa
predstavlja zelo majhen delež skupnega odvzema. Odvzemov iz naravnih jezer, umetnih
zbiralnikov vode, meteornih vod ali umetnih bogatitev ni.
Preglednica 2-170: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od leta 1998
do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
1998
1999
2000
2001
2002
Količina vode, odvzete iz
10.087.000
8.918.000
413.000
429.000
2.863.000
podzemne vode (m3)
Količina vode, odvzete iz
23.222.000 22.960.000 30.324.000 30.292.000 21.610.000
izvirov (m3)
Količina vode, odvzete iz
0
20.000
20.000
0
0
tekočih voda (m3)
Preglednica 2-171: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od leta 2003
do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)
Količina vode
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Količina vode,
odvzete iz
3.377.000 3.226.000 3.230.000 3.263.000 3.484.000 3.621.000
podzemne vode
3
(m )
Količina vode,
19.905.000 18.890.000 20.891.000 20.466.000 20.108.000 17.907.000
odvzete iz izvirov
(m3)
Količina vode,
0
0
0
68.000
0
0
odvzete iz tekočih
voda (m3)
275
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—82: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e;
lastni izračuni IzVRS)
Slika 2—83: Vodni viri pitne vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni
izračuni IzVRS)
Lastna oskrba s pitno vodo
V Republiki Sloveniji je bilo na podlagi podatkov o vodnih dovoljenjih, evidentiranih v
vodni knjigi, marca 2010 (ARSO, 2010a) za lastno oskrbo s pitno vodo odvzetih 7.300.000
m3.
Lastna oskrba s pitno vodo na VO Donave
Na podlagi števila prebivalcev, ki živijo na VO Donave, je bilo ocenjeno, da je bilo za
potrebe lastne oskrbe s pitno vodo na VO Donave leta 2009 odvzetih 6.400.000 m3.
276
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Lastna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja
Na podlagi števila prebivalcev, ki živijo na VO Jadranskega morja, je bilo ocenjeno, da je
bilo za potrebe lastne oskrbe s pitno vodo na VO Jadranskega morja leta 2009 odvzetih
900.000 m3.
Raba vode za pridobivanje energije
V skupino raba vode za pridobivanje energije spadajo zavezanci, ki plačujejo vodno
povračilo za proizvodnjo elektrike v HE, za pridobivanje toplote in za pogon vodnega
mlina, žage ali podobne naprave. Enota MWh ne predstavlja dejansko proizvedene
energije, ampak je enota za potencialno energijo vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo
elektrike oz. mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico oz. enota za energijo, ki
je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode.
Raba vode za pridobivanje energije na VO Donave
Tudi v tej skupini je daleč največji porabnik vode sektor energetika. Izkoriščanje vode za
pridobivanje energije v ostalih sektorjih pa je zanemarljivo majhno.
Preglednica 2-172: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS)
Raba
vode po
posame2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
znih
sektorjih
(MWh)
Kmetijstvo
0
0
0
0
9.753
5.414
11.130
Industrija
53.660
48.680
57.473
53.792
39.935
40.074
39.385
Energetika 4.258.368 4.258.641 4.268.731 4.280.433 4.299.421 4.303.661 4.307.308
Javne
449
449
449
449
12.535
12.507
14.173
storitve
Druge
0
0
82
2.883
3.207
4.157
5.330
dejavnosti
Skupaj
4.312.477 4.307.770 4.326.735 4.337.557 4.364.851 4.365.813 4.377.326
96 % rabe vode sektorja energetika predstavlja raba vode za proizvodnjo elektrike v
velikih HE (HE z močjo enako ali večjo kot 10 MW). Raba vode za proizvodnjo elektrike v
mHE (HE z močjo do 10 MW) pa predstavlja le manjši delež (4 %) rabe vode.
277
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—84: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS)
Raba vode za pridobivanje energije na VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja je daleč največji porabnik vode za pridobivanje energije sektor
energetika. Izkoriščanje vode za pridobivanje energije v ostalih sektorjih pa je
zanemarljivo majhno.
Preglednica 2-173: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)
Raba vode po
posameznih
sektorjih
(MWh)
Industrija
Energetika
Druge
dejavnosti
Skupaj
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
0
713.832
0
713.832
0
720.336
23
724.485
0
732.680
23
734.599
23
737.911
0
0
0
317
290
317
317
713.832
713.832
720.336
724.825
732.970
734.939
738.251
Poraba sektorja energetika počasi narašča. Raba vode za proizvodnjo elektrike v velikih
HE (HE z močjo enako ali večjo kot 10 MW) predstavlja približno 90 % rabe vode sektorja
energetika. Raba vode za proizvodnjo elektrike v mHE (HE z močjo do 10 MW) pa
predstavlja le manjši delež (10 %) rabe vode.
278
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—85: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)
Odvzem naplavin
Na VO Donave in na VO Jadranskega morja se je od naplavin v obravnavanem obdobju
odvzemal le prod.
Odvzem naplavin na VO Donave
Zavezanci za plačilo vodnega povračila za odvzem naplavin so predstavniki sektorja
industrija in sektorja druge dejavnosti. Količine odvzetih naplavin so v obravnavanem
obdobju močno nihale.
Preglednica 2-174: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO,
IzVRS)
Odvzem
naplavin po
posameznih
2002
2003
2004
2005
2006
sektorjih
(m3)
Industrija
0
6.700
27.894
31.604
14.861
Druge
77.078
26.590
88.870
37.271
84.892
dejavnosti
Skupaj
77.078
33.290
116.764
68.875
99.753
2008a; lastni izračuni
2007
2008
30.000
23.908
53.820
60.784
83.820
84.692
Odvzem naplavin za sektor industrija je leta 2008 predstavljal 28 % odvzema naplavin na
VO Donave. Naplavine se odvzemajo za proizvodnjo betonskih izdelkov za gradbeništvo.
279
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Odvzem naplavin sektorja druge dejavnosti pa se izvaja večinoma za potrebe dejavnosti v
gradbeništvu. Naplavine odvzemajo predvsem vodnogospodarska podjetja, ki se ukvarjajo
z gradnjo cest in vodnih objektov.
Slika 2—86: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Odvzem naplavin na VO Jadranskega morja
Zavezanci za plačilo vodnega povračila za odvzem naplavin so predstavniki sektorja
industrija, sektorja druge dejavnosti in sektorja energetika.
Preglednica 2-175: Odvzem naplavin (m3) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a;
lastni izračuni IzVRS)
Odvzem
naplavin po
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
posameznih
sektorjih
(m3)
Industrija
68.166
59.734
69.210
71.153
62.981
0
0
Energetika
0
0
0
0
126.221
310.721
213.801
Druge
48.467
66.286
66.723
103.330
9.520
59.146
45.658
dejavnosti
Skupaj
116.633
126.020
135.933
174.483
198.721
369.867
259.458
Odvzem naplavin za sektor industrija je do leta 2007 predstavljal znaten del odvzema
naplavin na obravnavanem območju, znašal je med 60.000 in 70.000 m3 na leto. Od leta
2007 pa zavezancev za plačilo vodnega povračila za odvzem naplavin iz sektorja industrija
na VO Jadranskega morja ni bilo.
Velik delež k odvzemu prispeva tudi sektor druge dejavnosti, katerega odvzem pa močno
niha. Največji odvzem proda je bil značilen za dejavnosti gradbeništva, leta 2007 in 2008
pa je večjo količino proda odvzel zavezanec, ki opravlja dejavnosti prometa.
280
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Sektor energetika je postal zavezanec za plačilo vodnega povračila za rabo naplavin šele
leta 2006, ko je bilo odvzetih 126.200 m3 proda. Po letu 2007 so se odvzete količine še
povečale.
Slika 2—87: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni
IzVRS)
Raba vodnih zemljišč
V skupino raba vodnih zemljišč spadajo zavezanci, ki plačujejo vodno povračilo za:
- vzrejo ciprinidnih vrst rib,
- školjčišča in gojišča morskih organizmov,
- izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih in
- rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč, sidrišč za plovila in kopališč.
Raba vodnih zemljišč na VO Donave
Na VO Donave do leta 2008 zavezancev za plačilo vodnega povračila za rabo vodnih
zemljišč ni bilo. Od leta 2008 se tudi na VO Donave plačuje vodno povračilo za rabo
vodnih zemljišč. Zavezanci za plačilo vodnega povračila za rabo vodnih zemljišč so
predstavniki sektorjev druge dejavnosti in kmetijstvo.
Preglednica 2-176: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Donave (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)
Raba zemljišč po posameznih sektorjih (m2)
2008
Kmetijstvo
137.221
Druge dejavnosti
30.987
Skupaj
168.208
Predstavniki sektorja kmetijstvo, ki se ukvarjajo z dejavnostmi ribištvo in gojenje vodnih
organizmov, plačujejo vodno povračilo za vzrejo ciprinidnih vrst rib in za izvajanje ribolova
281
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
v komercialnih ribnikih. Zavezanci iz sektorja druge dejavnosti plačujejo vodno povračilo
za izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih.
Raba vodnih zemljišč na VO Jadranskega morja
Zavezanci za plačilo vodnega povračila za rabo morskega dobra in vodnih zemljišč so
predvsem predstavniki sektorjev druge dejavnosti, kmetijstvo in javne storitve.
Preglednica 2-177: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega morja
(ARSO, 2007b; lastni izračuni IzVRS)
Raba
zemljišč po
posa2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
meznih
sektorjih
(m2)
Kmetijstvo
0
0
0
92.981
170.283
142.936
300.191
Javne
0
0
0
0
31.798
25.284
15.602.793
storitve
Druge
0
0
0
2.774
1.716.200
1.712.296
80.883
dejavnosti
Skupaj
0
0
0
95.755
1.918.281
1.880.516
15.983.868
Leta 2005 je prevladovala raba morskega dobrega za školjčišče in gojišče morskih
organizmov za dejavnosti sektorja kmetijstvo. Iz podatkov o plačevanju vodnih povračil je
razvidno, da je raba morskega dobra in vodnih zemljišč za sektor druge dejavnosti leta
2005 predstavljala le manjši delež skupne rabe, po letu 2006 pa se je obračunavanje
vodnih povračil močno povečalo. Prevladovala je predvsem dejavnost skladiščenje in
zveze za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila (promet), leta 2008 pa
tudi nekatere druge dejavnosti. Predstavniki sektorja druge dejavnosti so leta 2008 plačali
vodna povračila za rabo vodnih zemljišč za obratovanje kopališč za 23.000 m2 vodnih
zemljišč. Obračunavanje vodnih povračil se je v sektorju javne storitve leta 2008 močno
povečalo za rabo morskega dobra in vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč in sidrišč.
282
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—88: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega morja
(ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH
OBREMENJEVANJEM VODA
VRST
STORITEV,
POVEZANIH
Z
Poraba vode na VO Donave se je od leta 2002 do leta 2008 povečala z 900.000.000 m3 na
1.200.000.000 m3. Primerjava trendov rabe vode med sektorji je razvidna iz spodnje slike
(Slika 2—89, Preglednica 2-178). Trendi rabe vode v posameznih sektorjih na VO Donave
pa so predstavljeni v naslednjih podpoglavjih.
Slika 2—89: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega
povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
283
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-178: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Odvzem vode po posameznih sektorjih (m3)
Javne
Druge
Leto Kmetijstvo Industrija Energetika
Skupaj
storitve
dejavnosti
2002
984.101
105.218.606 657.130.214 126.011.885
6.514.224
895.859.030
2003
1.059.438
96.700.316 591.609.141 123.629.178
7.963.301
820.961.374
2004
161.499.151 84.147.828 751.788.416 118.626.324
7.545.941
1.123.607.660
2005
164.501.297 69.081.103 692.826.283 139.912.023
4.581.512
1.070.902.218
2006
180.513.013 63.047.727 673.469.585 145.443.864
5.093.564
1.067.567.752
2007
174.249.144 56.871.119 720.544.028 142.805.143 13.339.145 1.107.808.579
2008
141.962.810 51.336.885 835.329.411 146.263.853 13.652.705 1.188.545.664
Tudi na VO Jadranskega morja se je poraba vode od leta 2002 do leta 2008 znatno
povečala, in sicer s 23.000.000 m3 na 33.000.000 m3. Primerjava trendov rabe vode med
sektorji je razvidna iz spodnje slike (Slika 2—90, Preglednica 2-179). Trendi rabe vode v
posameznih sektorjih na VO Jadranskega morja pa so predstavljeni v naslednjih
podpoglavjih.
Slika 2—90: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri
vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Preglednica 2-179: Odvzem vode na VO Jadranskega morja
izračuni IzVRS)
Odvzem
vode po
posamez2002
2003
2004
2005
nih
sektorjih
(m3)
42.848
44.771
5.424.579
5.794.416
Kmetijstvo
4.722.388 4.355.091 4.280.946
2.409.932
Industrija
8.605
9.583
482.284
473.040
Energetika
Javne
16.729.043 17.276.647 18.667.573 22.083.328
storitve
284
po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni
2006
2007
2008
7.410.960
2.333.224
473.040
8.330.984
2.227.989
473.040
8.305.528
2.021.515
473.040
21.907.208 21.916.810 20.968.118
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Odvzem
vode po
posameznih
sektorjih
(m3)
Druge
dejavnosti
Skupaj
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
1.163.974
1.185.613
1.129.040
94.855
3.261.946
3.640.662
982.605
22.666.858 22.871.705 29.984.422 30.855.571 35.386.378 36.589.485 32.750.806
V Republiki Sloveniji je bilo dne 31. 12. 2009 še 1.090 nerešenih vlog za pridobitev
vodnega dovoljenja. Podrobneje so podatki o številu nerešenih vlog za pridobitev vodnega
dovoljenja prikazani v spodnji preglednici (Preglednica 2-180).
Preglednica 2-180: Število nerešenih vlog za pridobitev vodnega dovoljenja v Republiki Sloveniji
dne 31. 12. 2009 (ARSO, 2009c)
Vrsta rabe vode
Število nerešenih vlog za vodna dovoljenja
Raba vode za namakanje kmetijskih površin
119
in površin, ki niso kmetijska
Raba vode za tehnološke namene
110
Raba vode za pridobivanje toplote
102
Raba vode za potrebe bazenov
2
Raba vode za oskrbo s pitno vodo (GJS)
253
Raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo
188
Raba vode za pogon vodnega mlina, žage ali
7
podobne naprave
Raba vode in vodnih zemljišč za vzrejo
211
salmonidnih in ciprinidnih vrst rib
Raba vodnih zemljišč za obratovanje
4
pristanišč
Raba vode za zalivanje in druge namene
81
Raba vode za zasneževanje smučišč
3
Raba vode za potrebe kopališč in naravnih
10
zdravilišč
Aprila leta 2010 je bilo po podatkih (MOP, 2010b) v Republiki Sloveniji še 65 nerešenih
vlog za pridobitev koncesije, od tega 60 na VO Donave in 5 na VO Jadranskega morja. Če
bi bile vse te vodne pravice podeljene, bi se dovoljeni odvzem vode na VO Donave
povečal za 21.000.000 m3, na VO Jadranskega morja pa bi se dovoljeni odvzem povečal
za 2.000.000 m3. Podrobneje so podatki o številu nerešenih vlog za pridobitev koncesije
prikazani v spodnjih preglednicah (Preglednica 2-181, Preglednica 2-182).
Preglednica 2-181: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Donave (MOP, 2010b)
Število nerešenih vlog za
Dovoljen odvzem
Vrsta rabe vode
koncesije
(m3/leto)
Odvzem podzemne
vode iz vodnih virov za
17
5.884.017
stekleničenje in
proizvodnjo pijač
285
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vrsta rabe vode
Število nerešenih vlog za
koncesije
Dovoljen odvzem
(m3/leto)
Raba podzemne vode iz
vrtin za dejavnost
kopališč in naravnih
zdravilišč
17
6.844.899
6
1.614.358
20
6.702.637
Odvzem termalne vode
iz vodnega vira za
potrebe kopališč in
ogrevanje prostorov,
namenjenih turistični
dejavnosti
Drugo
Preglednica 2-182: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Jadranskega morja
(MOP, 2010b)
Število nerešenih vlog za
Dovoljen odvzem
Vrsta rabe vode
koncesije
(m3/leto)
Odvzem podzemne
vode iz vodnih virov za
2
1.216.000
stekleničenje in
proizvodnjo pijač
Raba podzemne vode iz
vrtin za dejavnost
kopališč in naravnih
zdravilišč
2
227.970
Odvzem termalne vode
iz vodnega vira za
potrebe kopališč in
ogrevanje prostorov,
namenjenih turistični
dejavnosti
1
570.000
2.5.3.1 Kmetijstvo
Trend
Podatki o odvzemu vode za odmero vodnih povračil v sektorju kmetijstvo, vključujejo
podatke o odvzemih za potrebe vseh dejavnosti sektorja kmetijstvo, ne le za namakanje
kmetijskih površin, ampak tudi rabo vode za ribogojstvo in drugo. Večina vode, odvzete za
potrebe sektorja kmetijstvo, je bila v obdobju od leta 2004 do leta 2008 predvsem
posledica rabe vode za gojenje vodnih organizmov.
V obdobju od leta 2004 do leta 2008 so se na VO Donave količine za odmero vodnih
povračil gibale od 140.000.000 m3 do 180.000.000 m3 (Slika 2—91). Na VO Jadranskega
morja so se obračunane količine sektorja kmetijstvo v obravnavanem obdobju povečale s
5.400.000 m3 na 8.300.000 m3 (Slika 2—92). Navedeni podatki so odvisni tudi od
povečanega števila podeljenih vodnih pravic zaradi sprememb zakonodaje.
286
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
200.000.000
180.000.000
Odvzem vode (m3)
160.000.000
140.000.000
120.000.000
100.000.000
80.000.000
60.000.000
40.000.000
20.000.000
0
2004
2005
2006
Leto
2007
2008
Slika 2—91: Trend odvzema vode za sektor kmetijstvo na VO Donave na podlagi podatkov o
odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
9.000.000
8.000.000
Odvzem vode (m3)
7.000.000
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—92: Odvzem vode za sektor kmetijstvo na VO Jadranskega morja na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Na VO Donave je bilo v letu 2006 obračunano vodno povračilo za namakanje kmetijskih
površin le za 49.000 m3, leta 2008 pa že za 370.000 m3 odvzete vode. Vodno povračilo
za namakanje kmetijskih površin je bilo na VO Jadranskega morja, v letih 2002, 2003 in
2004, obračunano za 3.000 m3 odvzete vode. Po letu 2006 pa se je ta količina močno
povečala in je leta 2008 znašala že 720.000 m3. Na podlagi podatkov SURS, je bilo v letu
2008 v Republiki Sloveniji odvzetih 2.300.000 m3 vode za namakanje (Slika 2—93).
287
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko vode se dejansko odvzema za namakanje: kmetijskih
površin, za velike hidromelioracijske sisteme kot tudi za posamezna kmetijska
gospodarstva z manjšimi namakalnimi sistemi, in poskrbeti za plačevanje stroškov
porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce.
7.000.000
Odvzem vode (m3)
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Leto
Slika 2—93: Odvzem vode za namakanje v Republiki Sloveniji (SURS, 2011d)
Projekcija
Obstoječi namakalni sistemi so bili zgrajeni po večini v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.
V obdobju od 1993 do 2006 je bilo zgrajenih le nekaj velikih namakalnih sistemov. V
zadnjem desetletju je bilo uvedenih več malih namakalnih sistemov, kjer je lastnik
namakalnih zemljišč posameznik.
V prihodnosti je zaradi majhnega obsega obstoječih namakalnih površin pa tudi zaradi
vpliva podnebnih sprememb in zaradi daljših sušnih obdobij pričakovati razmah
organiziranega namakanja kmetijskih zemljišč. Izgradnja velikih namakalnih sistemov se
podpira v okviru PRP 2007 – 2013. Javni razpisi za izgradnjo in tehnološke posodobitve
podpirajo uvedbo tehnologij za zmanjšano porabo vode za vsaj 25 odstotkov (MKGP,
2011). Projekti za nove velike namakalne sisteme so že v pripravljanju.
MKGP bo predvidoma v letu 2012 na podlagi rezultatov raziskave v okviru ciljnega
raziskovalnega projekta: Ciljni raziskovalni program: ocena vodnih perspektiv na območju
Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi, s katerim so bili pridobljeni kvalitetni
podatki o potencialnih vodnih virih za namakanje kmetijskih zemljišč v Sloveniji, ki ga je
pripravila Biotehniška fakulteta (Pintar in sod., 2010) in na podlagi nadgradnje te študije
pripravilo Strategijo namakanja. Pri tem bo MKGP sledilo ciljem zagotavljanja kmetijske
proizvodnje in doseganju okoljskih ciljev.
288
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.3.2 Industrija
Trend
Za sektor industrija je značilen trend upadanja rabe vode. Odvzete količine so se na obeh
VO v letih od 2002 do 2008 razpolovile (Slika 2—94, Slika 2—95).
120.000.000
Odvzem vode (m3)
100.000.000
80.000.000
60.000.000
40.000.000
20.000.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—94: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri
vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
5.000.000
4.500.000
Odvzem vode (m3)
4.000.000
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—95: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Jadranskega morja na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
289
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Zmanjševanje odvzetih količin za potrebe sektorja industrija je najverjetneje posledica
prenehanja delovanja nekaterih večjih industrijskih porabnikov in uvedbe bolj učinkovite
rabe vode v industriji.
2.5.3.3 Energetika
Raba vode za pridobivanje energije
Trend
Raba vode za pridobivanje energije se je v obravnavanem obdobju na obeh VO rahlo
povečala (Preglednica 2-183, Slika 2—96, Preglednica 2-184, Slika 2—97).
Preglednica 2-183: Raba vode za pridobivanje energije na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS)
Raba
vode po
posamez
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
nih
sektorjih
(MWh)
Energetika 4.258.368 4.258.641 4.268.731 4.280.433 4.299.421 4.303.661 4.307.308
4.500.000
4.000.000
Raba vode (MWh)
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—96: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri
vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
290
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-184: Raba vode sektorja energetika za pridobivanje energije (MWh) na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Raba vode
po
posameznih
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
sektorjih
(MWh)
Energetika
713.832
713.832
720.336
724.485
732.680
734.599
737.911
800.000
700.000
Raba vode (MWh)
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—97: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o
odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Projekcija
V prihodnosti je pričakovati povečanje rabe vode za pridobivanje energije. Vzrok temu ni
le naraščanje porabe električne energije v Republiki Sloveniji, ampak tudi zahteve EU po
povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Te zahteve
so upoštevane tudi v ciljih Republike Slovenije, ki jih določata pogodba o pristopu
Republike Slovenije k EU in Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Uradni list
RS, št. 57/04). Cilj Republike Slovenije je med drugim tudi do leta 2020 povečati delež
obnovljivih virov energije v skupni rabi energije na 25 %. Delež obnovljivih virov energije
v skupni rabi energije je leta 2007 znašal 10 %. Gradnja velikih HE je med ekonomsko
najbolj upravičenimi možnostmi za doseganje zastavljenih ciljev.
Odvzem vode
Trend
291
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Odvzem vode za potrebe sektorja energetika, ki se ne uporablja za pridobivanje energije,
ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju energetika, je bil na VO Donave v
obravnavanem obdobju, razen manjših nihanj v letih 2003, 2004 in 2008, bolj ali manj
stalen in je znašal približno 700.000.000 m3 na leto (Slika 2—98). Pri tem odvzemu gre
predvsem za vodo, ki se uporablja v tehnološke namene v nuklearni elektrarni in v
termoelektrarnah.
900.000.000
800.000.000
Odvzem vode (m3)
700.000.000
600.000.000
500.000.000
400.000.000
300.000.000
200.000.000
100.000.000
0
2002
2003
2004
2005
Leto
2006
2007
2008
Slika 2—98: Trend odvzema vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o
odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Odvzem vode za potrebe sektorja energetika na VO Jadranskega morja, ki se ne uporablja
za pridobivanje energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju
energetika, je zelo majhen.
Projekcija
Odvzem vode za potrebe nuklearne elektrarne in termoelektrarn se v obdobju do leta
2015 najverjetneje ne bo bistveno spreminjal. V tem obdobju so sicer načrtovana zaprtja
starih in izgradnja novih enot termoelektrarn, ki bodo zaradi uporabe BAT-tehnologij
najverjetneje povzročale manj obremenitev za vode. A ker največje odvzeme povzroča
nuklearna elektrarna in ker na tem področju ni predvidenih sprememb do leta 2015, se
odvzemi vode za potrebe sektorja energetika do leta 2015 najverjetneje ne bodo bistveno
spremenili.
Tudi na VO Jadranskega morja se do leta 2015 ne predvideva večjih sprememb glede
odvzema vode za potrebe energetike.
292
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.3.4 Javne storitve
Onesnaževanje
Trend
Količina čiščene odpadne vode (1000 m3/leto)
V Republiki Sloveniji v zadnjih letih trend količin čiščene komunalne odpadne vode
narašča (Slika 2—99). Povečujejo se zmogljivost in število KČN (Slika 2—100). Naraščajoči
trend očiščene komunalne odpadne vode kaže na zmanjšanje obremenitev iz razpršenih
virov onesnaževanja (poselitev). Zaradi povišanja stopnje čiščenja na KČN se celokupne
količine emisij od leta 2004 naprej zmanjšujejo (Slika 2—101, Slika 2—102), kar
posledično vpliva na izboljšanje stanja voda.
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Slika 2—99: Količina čiščene odpadne vode v KČN v Republiki Sloveniji po letih (ARSO, 2007d)
293
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.100.000
Skupna velikost KČN (PE)
2.000.000
1.900.000
1.800.000
1.700.000
1.600.000
1.500.000
1.400.000
1.300.000
1.200.000
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Slika 2—100: Skupna velikost KČN po letih v Republiki Sloveniji (ARSO, 2007d)
25000
Količia emisij (t/leto)
20000
kemijska potreba
po kisiku (kpk)
15000
10000
biokemijska
potreba po kisiku
(bpk5)
5000
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Leto
Slika 2—101: Trend emisij iz KČN na VO Donave (ARSO, 2007c)
294
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4000
3500
Količia emisij (t/leto)
3000
2500
kemijska potreba po
kisiku (kpk)
2000
1500
1000
biokemijska potreba
po kisiku (bpk5)
500
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Slika 2—102: Trend emisij iz KČN na VO Jadranskega morja (ARSO, 2007c)
Projekcija
Zaradi izvajanja ukrepov, ki jih predpisuje Operativni program odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017, v katerem so zajete zahteve Direktive
Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, se do leta
2015 pričakuje zmanjšanje obremenitev, ki jih povzročajo dejavnosti odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode.
Leta 2004 je bilo na sistem javne kanalizacije na VO Donave priključenih 875.000 PE, na
VO Jadranskega morja pa 112.000 PE. Na podlagi Operativnega programa odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017 je ocenjeno, da bo leta 2015 na
sistem javne kanalizacije priključenih že 1.092.000 PE na VO Donave in 159.000 PE na VO
Jadranskega morja. To bo pomenilo znatno zmanjšanje onesnaževanja voda zaradi
poselitve.
Odvzem vode
Trend
Na VO Donave je raba vode v sektorju javne storitve stalna, z rahlim trendom naraščanja
(Slika 2—103). Tudi količina, gospodinjstvom oddane pitne vode, se v obdobju od leta
1998 do leta 2008 ni bistveno spreminjala, vrednosti so bile blizu 80.000.000 m3 na leto
(Slika 2—104).
Raba vode v sektorju javne storitve je na VO Jadranskega morja med letoma 2002 in
2008 postopoma narasla za 25 % (Slika 2—105). Količina, gospodinjstvom oddane pitne
vode, je bila v obravnavanem obdobju, razen nihanj leta 2002 in leta 2003, razmeroma
295
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
stalna z rahlim trendom upadanja, vrednosti so se gibale med 11.000.000 m3 in
10.000.000 m3 na leto (Slika 2—106).
160.000.000
Odvzem vode (m3)
140.000.000
120.000.000
100.000.000
80.000.000
60.000.000
40.000.000
20.000.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—103: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Donave na podlagi podatkov o
odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
90.000.000
80.000.000
Količine vode (m3)
70.000.000
60.000.000
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—104: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni
IzVRS)
296
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
25.000.000
Odvzem vode (m3)
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—105: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Jadranskega morja na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
12.000.000
Količine vode (m3)
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—106: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e;
lastni izračuni IzVRS)
Projekcija
Zaradi zmanjševanja vodnih izgub v vodovodnih sistemih (načrtovane so obnove
vodovodnih sistemov (MOP RS, 2006)), zaradi bolj učinkovite rabe vode ter ob
upoštevanju napovedi o zmanjšanju števila prebivalcev (poglavje 2.5.2.1 Prebivalstvo) je
pričakovati, da odvzemi vode sektorja javne storitve v prihodnosti ne bodo več naraščali,
ampak se bodo najverjetneje zmanjševali.
297
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.3.5 Druge dejavnosti
Trend
Raba vode za sektor druge dejavnosti predstavlja le manjši delež rabe vode na VO
Donave in se v obravnavanem obdobju giblje okrog vrednosti 6.000.000 m3 na leto (Slika
2—107). Povečanje odvzetih količin v letu 2007 in 2008 je odraz razvrstitve podatkov
glede na glavno dejavnost zavezanca. Za večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki
glede na SKD dejavnost spada v sektor druge dejavnosti, vendar odvzeto vodo uporablja
za dejavnost, ki ne spada v sektor druge dejavnosti.
16.000.000
Odvzem vode (m3)
14.000.000
12.000.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—107: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Donave na podlagi podatkov
o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Raba vode za sektor druge dejavnosti je bila na VO Jadranskega morja do leta 2004
razmeroma stalna in je znašala okrog 1.000.000 m3, leta 2006 pa se je močno povečala
(Slika 2—108). To pa ni posledica povečanja obsega dejavnosti v sektorju druge
dejavnosti, ampak je odraz razvrstitve podatkov glede na glavno dejavnost zavezanca. Za
večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD dejavnost spada v sektor
druge dejavnosti, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor druge
dejavnosti.
298
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4.000.000
3.500.000
Odvzem vode (m3)
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—108: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Jadranskega morja na podlagi
podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO
IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA
2.5.4.1 Povračilo stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda
Upoštevanje načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, je
predpisano s 3. členom Zakona o vodah. 9. člen vodne direktive določa, da morajo države
članice upoštevati načelo povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda,
vključno z okoljskimi stroški in stroški virov, v skladu z načelom »plača povzročitelj
obremenitve«. Povračilo stroškov je nujno za trajnostno rabo vodnih virov, kar omogoča
dolgoročno razpoložljivost opravljanja storitev, povezanih z obremenjevanjem voda.
Vodna direktiva poleg omenjenega zahteva tudi, da se s cenovno politiko ustvari zadostne
spodbude za varčno rabo vode in prepreči onesnaževanje.
Tako je ena izmed pomembnejših aktivnosti za zagotavljanje celovitega pristopa pri
upravljanju voda vzpostavitev cen storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, s
katerimi bi bilo upoštevano načelo povračila stroškov.
V Republiki Sloveniji se ukrepi za izvajanje opisanega načela že izvajajo. Storitve,
povezane z obremenjevanjem voda, prispevajo k povračilu stroškov vode kot naravnega
vira in okoljskih stroškov s plačili za vodno pravico, vodno povračilo in okoljsko dajatev.
Plačevanje okoljske dajatve je določeno v Zakonu o varstvu okolja in v Uredbi o okoljski
dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št.
104/09, 14/10). Podeljevanje vodnega dovoljenja ali koncesije proti plačilu je predpisano
z Zakonom o vodah. Plačevanje vodnih povračil pa je določeno z Zakonom o vodah,
299
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Uredbo o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) in s Pravilnikom o oskrbi s
pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08). Zbrana sredstva predstavljajo prihodek
državnega proračuna in so vir financiranja investicij v varstvo okolja. Delitev stroškov
storitev, povezanih z obremenjevanjem voda je prikazana na spodnji sliki (Slika 2—109),
posamezne skupine stroškov pa so podrobneje predstavljene v naslednjih poglavjih..
Slika 2—109: Delitev stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda
V naslednjih poglavjih je prikazano, da izvajanje načela povračila stroškov storitev,
povezanih z obremenjevanjem voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«
v Republiki Sloveniji, kljub vključenosti v veljavno zakonodajo, še ni popolnoma
uresničeno.
Izkazalo se je, da nekatere dejavnosti, ki vplivajo na stanje voda in povzročajo stroške
vode kot naravnega vira in okoljske stroške, k plačilu teh stroškov še ne prispevajo. Tudi
zato bi bilo potrebno izdelati strokovne podlage za oceno stroškov vira in okoljskih
stroškov za vse dejavnosti, ki te stroške povzročajo in uvesti plačila, ki bodo omenjene
stroške v celoti pokrivala.
Tudi načelo povračila finančnih stroškov storitev oskrbe s pitno vodo in storitev odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode še ni upoštevano (poglavje 2.5.4.6
Primerjava lastne cene in prodajne cene za storitve oskrbe s pitno vodo ter storitev
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode). Rešitev omenjene težave
pa ni le dvig cen storitev, ampak tudi nadzor nad stroški izvajanja storitev (npr. s pomočjo
benchmarkinga).
2.5.4.2 Okoljski stroški
Okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta storitve, povezane z
obremenjevanjem voda, povzroči okolju in ekosistemom (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09).
Okoljski stroški se krijejo z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda (okoljska dajatev) (Slika 2—111).
Okoljska dajatev se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja:
- industrijske odpadne vode in
- komunalne odpadne vode.
300
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pred začetkom veljave Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10) se je okoljska dajatev plačevala tudi za
odvajanje padavinske odpadne vode.
Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali
obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni
odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski
dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo
ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v
vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in
odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov (Uradni
list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli
dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.
Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda
v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno
ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi
v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina
ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE
in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod, letna količina ni presežena (Uradni list
RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
Od razpršenih virov onesnaževanja se okoljske stroške plačuje le za komunalno odpadno
vodo. Uporabniki storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo plačujejo okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda ne glede na
to, ali so priključeni na javno kanalizacijo ali ne. Za ostale razpršene vire onesnaževanja,
kot je na primer odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti in se
uporablja za gnojilo v kmetijstvu, se okoljskih stroškov v Republiki Sloveniji ne plačuje.
Okoljsko dajatev se plačuje glede na obremenitev. Ceno za enoto obremenitve določi
vlada Republike Slovenije s sklepom letno, glede na predlog MOP (Preglednica 2-185,
Slika 2—110).
Preglednica 2-185: Cena za enoto obremenitve voda za obdobje od leta 2002 do leta 2010 (Uradni
list RS, št. 109/01, Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05,
Uradni list RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št.
16/09, Uradni list RS, št. 7/10)
Časovno obdobje
Cene za enoto obremenitve voda (EUR)
od 1. 1. 2002 do 31. 3. 2002
19,1955
od 1. 4. 2002 do 31. 12. 2002
24,9541
od 1. 1. 2003 do 31. 6. 2003
24,9541
od 1. 7. 2003 do 31. 12. 2003
25,6635
od 1. 1. 2004 do 31. 6. 2004
25,6635
od 1. 7. 2004 do 31. 12. 2004
26,0224
od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005
26,0224
301
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2006, 2007, 2008, 2009 in 2010
26,4125
Cene za enoto obremenitve voda (EUR)
30
25
20
15
10
5
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Leto
Slika 2—110: Spreminjanje cen za enoto obremenitve voda (Uradni list RS, št. 109/01, Uradni list
RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list RS, št. 120/05, Uradni
list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 7/10)
Pri storitvah odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode velja, da
plačnik okoljske dajatve porazdeli plačilo okoljske dajatve med uporabnike storitev javne
službe glede na porabljeno pitno vodo.
Oprostitev plačila okoljske dajatve se je lahko uveljavljala za izvajanje del za zmanjšanje
obremenjevanja voda ali za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo
sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Oprostitev plačila okoljske
dajatve za zavezance za komunalno odpadno vodo je bila možna do leta 2010. Oprostitev
plačila okoljske dajatve za zavezance za industrijsko odpadno vodo pa že od leta 2005 ni
več mogoča.
Sredstva zbrana z okoljsko dajatvijo so bila do leta 2010 prihodek državnega proračuna.
(Izjema so plačila zavezancev za komunalno odpadno vodo, ki so do leta 2010 uveljavljali
oprostitev plačila okoljske dajatve. Le-ti so okoljsko dajatev nakazovali v občinske
proračune.) Od leta 2010 so prejemniki sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo občine, kjer
pri zavezancu za plačilo okoljske dajatve zaradi industrijske odpadne vode nastaja
industrijska odpadna voda ali občine, kjer zavezanci za plačilo okoljske dajatve zaradi
komunalne odpadne vode odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo,
nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo KČN.
302
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—111: Okoljska dajatev
Okoljski stroški na VO Donave
Spodnji preglednici (Preglednica 2-186, Preglednica 2-187) in slike (Slika 2—112, Slika 2—
113) prikazujejo spreminjanje števila plačnikov okoljske dajatve za komunalno in
industrijsko vodo na VO Donave. Plačniki okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo
spadajo v sektor javne storitve, zavezanci za plačilo okoljske dajatve za industrijsko
odpadno vodo pa pripadajo različnim sektorjem. Število plačnikov se je v obravnavanem
obdobju postopoma zviševalo.
Preglednica 2-186: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave
(ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Število plačnikov
68
76
79
80
80
81
82
okoljske dajatve
303
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
90
80
Število zavezancev
70
60
50
40
30
20
10
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—112: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave
(ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Preglednica 2-187: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po
sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Število
zavezancev po
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
posameznih
sektorjih
Kmetijstvo
11
12
14
14
13
12
10
Industrija
342
355
356
355
364
358
355
Energetika
11
11
13
11
13
13
13
Javne storitve
33
34
35
45
51
64
79
Druge
87
97
113
116
119
120
128
dejavnosti
Skupaj
484
509
531
541
560
567
585
304
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
600
Število zavezancev
500
400
300
200
100
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—113: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO
Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Slika 2—114: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po
sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave sta
prikazana v spodnji preglednici (
Preglednica 2-188) in na sliki (Slika 2—115). Odmerjena dajatev za komunalno odpadno
vodo zavezancev z VO Donave znaša letno med 24.000.000 in 38.000.000 EUR, plačila pa
so odvisna od uveljavljenih oprostitev. Od leta 2005, ko so se začeli izvajati ukrepi, ki jih
predpisuje Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje
2005–2017, sta se število enot obremenitve in posledično tudi odmera okoljske dajatve
postopoma zniževali.
305
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-188: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno
vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Leto
Število enot
obremenitve
Odmerjena taksa
(EUR)
Plačilo v proračun
(EUR)
Število občin, ki
imajo
organizirano JS
odvajanja in
čiščenja odpadne
vode pa takse
niso pobirale
Število občin, ki
nimajo
organizirane JS
odvajanja in
čiščenja odpadne
vode
2002
2003
1.496.638
1.506.723
35.192.596
2004
2005
2006
2007
2008
Ni podatka Ni podatka
1.039.793
928.747
911.530
38.133.351
34.708.616
34.256.506
27.463.569
24.530.533
24.075.793
573.902
191.001
141.893
649.602
383.974
137.428
97.378
8
0
0
0
0
0
0
4
3
3
3
4
3
2
Slika 2—115: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave
(ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo sta prikazana v spodnji
preglednici (Preglednica 2-189) in na sliki (Slika 2—116) Odmerjena dajatev za
industrijsko odpadno vodo zavezancev z VO Donave je v obravnavanem obdobju močno
padla in je v zadnjih letih znašala letno okrog 4.000.000 EUR. Plačila za okoljsko dajatev
so bila v preteklosti odvisna od uveljavljenih oprostitev, od leta 2005 pa oprostitve niso
več možne. Oprostitve plačila so deležni le zavezanci, katerih plačila bi bila prenizka.
306
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-189: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Skupaj
Druge dejavnosti
Javne storitve
Energetika
Industrija
Kmetijstvo
Sektor
Odmera
dajatve
(EUR)
Oprostite
v dajatve
(EUR)
Plačilo
(EUR)
Odmera
dajatve
(EUR)
Oprostite
v dajatve
(EUR)
Plačilo
(EUR)
Odmera
dajatve
(EUR)
Oprostite
v dajatve
(EUR)
Plačilo
(EUR)
Odmera
dajatve
(EUR)
Oprostite
v dajatve
(EUR)
Plačilo
(EUR)
Odmera
dajatve
(EUR)
Oprostite
v dajatve
(EUR)
Plačilo
(EUR)
Odmera
dajatve
(EUR)
Oprostite
v dajatve
(EUR)
Plačilo
(EUR)
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
284.578
595.399
421.841
386.786
400.193
480.241
328.194
-117.459
-313.831
-220.273
0
0
0
0
167.119
281.568
201.568
386.786
400.193
480.241
328.194
23.399.250
23.906.248
5.643.388
5.017.365
3.453.143
2.692.499
2.228.653
-19.109.582
-18.604.545
-2.075.188
0
0
0
-45
4.289.668
5.301.703
3.568.200
5.017.365
3.453.143
2.692.499
2.228.608
35.928
74.590
75.992
57.462
61.803
71.395
50.952
0
0
0
0
0
0
-7
35.928
74.590
75.992
57.462
61.803
71.395
50.945
3.974.616
1.287.361
434.493
323.130
222.571
218.328
241.290
-3.214.167
-866.168
0
0
0
0
-6
760.449
421.193
434.493
323.130
222.571
218.328
241.283
569.981
756.307
480.828
345.274
259.716
242.938
198.198
-10.692
-131.222
0
0
0
0
-30
559.288
625.085
480.828
345.274
259.716
242.938
198.168
28.264.354
26.619.905
7.056.543
6.130.017
4.397.425
3.705.401
3.047.287
-22.451.901
-19.915.766
-2.295.460
0
0
0
-88
5.812.453
6.704.139
4.761.082
6.130.017
4.397.425
3.705.401
3.047.198
307
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—116: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Donave
(ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Spodnja slika (Slika 2—117) prikazuje plačila okoljske dajatve za komunalno in
industrijsko odpadno vodo skupaj. K zbranim sredstvom največ prispevajo zavezanci iz
sektorja industrija (Slika 2—118). Prispevek ostalih sektorjev pa je znatno nižji.
6.000.000
Plačilo okoljske dajatve (EUR)
5.000.000
4.000.000
Kmetijstvo
Industrija
3.000.000
Energetika
Javne storitve
Druge dejavnosti
2.000.000
1.000.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—117: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko
odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
308
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—118: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Okoljski stroški na VO Jadranskega morja
Spodnji preglednici (Preglednica 2-190, Preglednica 2-191) in sliki (Slika 2—119, Slika 2—
120) prikazujejo spreminjanje števila plačnikov okoljske dajatve za komunalno in
industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja. Plačniki okoljske dajatve za
komunalno odpadno vodo spadajo v sektor javne storitve, zavezanci za plačilo okoljske
dajatve za industrijsko odpadno vodo pa pripadajo različnim sektorjem. Število plačnikov
se je v obravnavanem obdobju postopoma zviševalo.
Preglednica 2-190: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Število plačnikov
11
11
11
11
11
12
11
okoljske dajatve
Preglednica 2-191: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po
sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Število
zavezancev po
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
posameznih
sektorjih
Kmetijstvo
1
1
1
1
1
1
1
Industrija
42
42
43
46
47
46
49
Javne storitve
8
10
9
9
12
14
16
Druge dejavnosti
19
19
19
18
20
24
26
Skupaj
70
72
72
74
80
85
92
309
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
100
90
Število zavezancev
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—119: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO
Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Slika 2—120: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po
sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo sta prikazana v spodnji
preglednici (Preglednica 2-192) in na sliki (Slika 2—121). Odmerjena dajatev za
komunalno odpadno vodo zavezancev z VO Jadranskega morja znaša letno med
5.000.000 in 6.000.000 EUR, plačila pa so odvisna od uveljavljenih oprostitev. Od leta
2005, ko so se začeli izvajati ukrepi, ki jih predpisuje Operativni program odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017, sta se število enot
obremenitve in posledično tudi odmera okoljske dajatve postopoma zniževali.
310
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-192: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na
VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Število
enot
215.760
229.136 Ni podatka Ni podatka 211.687
201.506
195.119
obremenitve
Odmera
dajatve
5.073.464 5.799.161 5.607.054 5.468.467 5.591.192 5.322.281 5.153.584
(EUR)
Plačilo v
prora17.163
65.145
0
21.764
85.685
13.043
33.419
čun
(EUR)
Slika 2—121: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega
morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo sta prikazana v spodnji
preglednici (Preglednica 2-193) in na sliki (Slika 2—122). Odmerjena dajatev za
industrijsko odpadno vodo zavezancev z VO Jadranskega morja znaša letno približno
600.000 EUR. Plačila za okoljsko dajatev so bila v preteklosti odvisna od uveljavljenih
oprostitev, od leta 2005 pa oprostitve niso več možne. Oprostitve plačila so deležni le
zavezanci, katerih plačila bi bila prenizka.
311
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-193: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno
vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Sektor
2002
Odmera
16.282
dajatve
(EUR)
Oprostitev
Kmetijstvo
-16.282
dajatve
(EUR)
Plačilo
0
(EUR)
Odmera
392.518
dajatve
(EUR)
Oprostitev
Industrija
-73.408
dajatve
(EUR)
Plačilo
319.110
(EUR)
Odmera
154.309
dajatve
(EUR)
Javne
Oprostitev
-59.112
storitve
dajatve
(EUR)
Plačilo
95.197
(EUR)
Odmera
103.368
dajatve
(EUR)
Druge
Oprostitev
-2.648
dejavnosti
dajatve
(EUR)
Plačilo
100.719
(EUR)
Odmera
666.476
dajatve
(EUR)
Oprostitev
Skupaj
-151.450
dajatve
(EUR)
Plačilo
515.027
(EUR)
312
2003
2004
2005
2006
2007
2008
14.899
11.967
14.575
11.077
9.164
3.608
0
-10.008
0
0
0
0
14.899
1.959
14.575
11.077
9.164
3.608
381.603
366.178
280.489
385.825
275.997
188.878
-37.220
-35.186
0
0
0
-15
344.383
330.992
280.489
385.825
275.997
188.864
765.682
91.350
108.204
78.167
57.285
85.670
-608.772
0
0
0
0
0
156.910
91.350
108.204
78.167
57.285
85.670
120.188
120.632
137.690
127.135
195.344
174.905
-695
0
0
0
0
0
119.493
120.632
137.690
127.135
195.344
174.905
1.282.372
590.127
540.957
602.204
537.791
453.061
-646.688
-45.194
0
0
0
-15
635.685
544.933
540.957
602.204
537.791
453.047
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—122: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega
morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
Spodnja slika (Slika 2—123) prikazuje plačila okoljske dajatve za komunalno in
industrijsko odpadno vodo skupaj. K zbranim sredstvom največ prispevajo zavezanci iz
sektorja industrija. Tudi prispevek sektorjev javne storitve in druge dejavnosti je znaten,
sektor kmetijstvo pa prispeva le manjši delež (Slika 2—124).
Slika 2—123: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
313
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—124: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno
vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)
2.5.4.3 Stroški vode kot naravnega vira
Stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge
storitve, povezane z obremenjevanjem voda, zaradi storitve, povezane z
obremenjevanjem voda, ki je večja, kot jo omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode
kot naravnega vira (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09).
Izguba možnosti, ki jo utrpijo druge storitve, se ne nanaša le na sedanjost, ampak velja
tudi za prihodnost. Do stroškov vira pride, ne samo ko za vse storitve ni zagotovljene
potrebne količine vode, ampak tudi, ko ni zagotovljene potrebne kakovosti vode.
Stroški vira so enaki razliki med koristmi obravnavane vrste storitve, povezane z
obremenjevanjem voda in koristmi najboljše možne alternativne storitve, povezane z
obremenjevanjem voda, ki bi se lahko izvajala sedaj ali v prihodnosti (CIS, WG 2B, 2004).
Plačilo za vodno pravico
Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali
naplavin. Mogoče jo je pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Vodno
dovoljenje ali koncesijo se podeli proti plačilu. Plačilo za vodno pravico se določi na
podlagi naslednjih kriterijev:
- razpoložljivost vode,
- namen, vrsta in obseg posebne rabe voda,
- višina sredstev za gradnjo potrebnih vodnih objektov in naprav,
- ekonomske ugodnosti, ki jih bo imetnik vodne pravice dosegel s posebno rabo voda,
- čas trajanja posebne rabe voda.
314
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pridobitev vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja
Predpis o plačilu za pridobitev vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja še ni sprejet,
zato MOP izdaja delna vodna dovoljenja, za katera se plačila ne zaračunava.
Pridobitev vodne pravice na podlagi koncesije
Vlada Republike Slovenije sprejme za določene vrste posebne rabe voda uredbo o
koncesiji. Koncesionar je izbran na podlagi javnega razpisa ali z upravno odločbo.
Koncesionar in koncendent (Republika Slovenija) skleneta koncesijsko pogodbo, v kateri
so med drugim določeni tudi pogoji in način plačevanja plačila za koncesijo.
Koncesnina se plačuje za vsako leto rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin
posebej, ves čas trajanja koncesije. Deleži delitve plačil med občinami in Republiko
Slovenijo so za različne vrste rab različni (Preglednica 2-194). Cene osnov plačila za
koncesijo s sklepom določi minister, pristojen za okolje (Preglednica 2-194).
Preglednica 2-194: Cene plačil za koncesijo za nekatere vrste posebne rabe vodnega ali morskega
javnega dobra ali naplavin (uredbe o koncesiji in sklepi o cenah osnov plačil za koncesijo navedeni
v prilogi (PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi NUV)
Delež
delitve
plačila
Cena osnove
med
Vrsta rabe
Plačilo za koncesijo
Enota
Enota
Republiko
(leto 2009)
Slovenijo
in
občinami
3 % ali 4,2 % povprečne
prodajne vrednosti v
Proizvodnja
električne
koledarskem letu
EUR
0,06341
EUR/kWh
40 : 60
energije v malih
proizvedene in v javno
električno omrežje oddane
HE do 10 MW
električne energije
0,05382 ali
Proizvodnja
7 do 10 ali več %
0,05122 ali
električne
povprečne prodajne
50 : 50 ali
EUR
0,036025544
EUR/kWh
energije v HE
vrednosti proizvedene
40 :60
ali 0,03376
nad 10 MW
električne energije
(glede na HE)
10 % povprečne tržne
vrednosti 1 m3 frakcije
Odvzem
50 : 50 ali
peska velikosti 0/32 mm * EUR
naplavin
40 :60
letna količina odvzema
naplavin
315
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vrsta rabe
Plačilo za koncesijo
Raba podzemne
vode iz vrtin za
dejavnost
kopališč in
naravnih
zdravilišč
0,005*čisti letni prihodek
od izvajanja kopališke
dejavnosti in dejavnosti
naravnega zdravilišča +
0,03 * povprečna letna
cena za 1 MJ toplote, ki se
jo pridobi iz ekstra lahkega
kurilnega olja * letna
količina izčrpane
podzemne vode *
temperaturna razlika med
povprečno letno
temperaturo podzemne
vode na izpustu iz vrtine in
12 °C * 4,2
Odvzem
termalne vode iz
vodnega vira za
potrebe kopališč
in ogrevanje
prostorov,
namenjenih
turistični
dejavnosti
Odvzem
podzemne vode
iz vodnih virov
za stekleničenje
in proizvodnjo
pijač
Raba morja za
gojenje školjk
Vzreja
ciprinidnih vrst
rib
Vzreja
avtohtonih
morskih vrst rib
Vzreja
salmonidnih vrst
rib
316
3% povprečne prodajne
vrednosti toplote, ki
nastane z zgorevanjem
ekstra lahkega kurilnega
olja za enoto toplote
odvzete termalne vode
0,01 x čisti letni prihodek
+ višina plačila za
koncesijo za 1.000 litrov
stekleničene podzemne
vode x (količina po enačbi
iz uredb o koncesiji)
3,5 % ali več % prodajne
vrednosti ocenjene letne
količine vzgojenih školjk
2 % prodajne vrednosti
ocenjene letne količine
vzrejenih ciprinidnih vrst
rib
2 % prodajne vrednosti
ocenjene letne količine
vzrejenih avtohtonih
morskih rib
2 % prodajne vrednosti
ocenjene letne količine
vzrejenih rib
Cena osnove
(leto 2009)
Enota
Delež
delitve
plačila
med
Republiko
Slovenijo
in
občinami
0,0175
EUR/1000 kJ
toplote, ki
nastane z
zgorevanjem
ekstra
lahkega
kurilnega
olja
40 : 60 ali
50 : 50
0,0175
EUR/1000 kJ
toplote, ki
nastane z
zgorevanjem
ekstra
lahkega
kurilnega
olja
50 : 50
EUR
1,85
EUR/1.000 l
stekleničene
podzemne
vode
50 : 50
EUR
517
EUR/1 tona
školjk
50 : 50
EUR
2,4967
EUR/kg
krapa
50 : 50
EUR
2,5
EUR/kg
50 : 50
EUR
241,8
EUR/100 kg
šarenke
40 : 60
Enota
EUR
EUR
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Velik del plačil za vodno pravico na podlagi koncesij, ki pripadajo državi, se steka v Sklad
za vode.
Pridobitev vodne pravice na podlagi koncesije na VO Donave
Leta 2008 je bilo na VO Donave 443 zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi
koncesije. Število zavezancev je v obravnavanem območju naraščalo (Preglednica 2-195).
Preglednica 2-195: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene koncesije na
VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)
Leto
2005
2006
2007
2008
Število zavezancev za plačilo vodne
pravice na podlagi koncesije
281
380
431
443
Odmera za plačilo koncesij je za VO Donave leta 2008 znašala 17.600.000 EUR. Višina
odmerjenih sredstev za plačilo koncesij se je od leta 2005 močno povečala. Večji delež
sredstev, zbranih s plačili za koncesijo, pripada občinam. V zadnjih štirih letih velja, da je
razmerje med plačili, ki pripadajo državi, in plačili, ki pripadajo občinam, približno 40 : 60.
Podrobneje so podatki o plačilih za koncesijo predstavljeni v spodnji preglednici
(Preglednica 2-196).
Preglednica 2-196: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega javnega dobra ali naplavin od leta
2005 do leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)
Odmera koncesije (EUR)
Odmera koncesije, ki pripada
državi (EUR)
Odmera koncesije, ki pripada
občinam (EUR)
Odmera koncesije (EUR)
2005
2006
2007
2008
4.294.499
5.041.526
5.554.296
7.141.121
6.396.151
7.457.199
8.113.052
10.423.022
10.690.650
12.498.725
13.667.347
17.564.143
Daleč najvišji znesek za plačilo koncesije prispevajo koncesionarji za proizvodnjo
električne energije v HE nad 10 MW (Preglednica 2-197, Slika 2—125). Njihov delež
predstavlja 90 % vseh plačil za koncesijo za rabo vode.
317
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
16.000.000
Obračunene koncesije (EUR)
14.000.000
12.000.000
Kmetijstvo
Industrija
Energetika
Javne storitve
Druge dejavnosti
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—125: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008c, lastni izračuni
IzVRS)
318
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-197: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do
leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)
38.618
730.465
196
12.475
Plačilo
občinam
(EUR)
18.559
8.317
679.345
12.373
25.746
196
398.950 l/s
1.409.810 m3
36.118.433
kWh
23.908 m3
8.090 ha
14.381
547.196
29.070
23.288
180
9.587
19.380
15.526
510.332
1.321.909 m3
26.916.925
kWh
30.000 m3
180
525.950 l/s
252.765
16.406
10.907
235.302
10.937
7.271
115.066
1.220.167 m3
8.090 ha
9.624
Plačilo
državi
(EUR)
18.992.734
kWh
180
9.624
Količina
14.861 m3
180
524.750 l/s
Plačilo
državi
(EUR)
127.002
8.090 ha
16.049
Količina
17.968
/
10.699
/
Plačilo
občinam
(EUR)
23.194
Za odvzem
naplavin
Plačilo
državi
(EUR)
2008
Plačilo
občinam
(EUR)
11.979
Industrija
Za odvzem
podzemne
vode iz
vodnih virov
za
stekleničenje
in
proizvodnjo
pijač
Za
proizvodnjo
električne
energije v
malih HE do
10 MW
Količina
2007
15.463
Za vzrejo
ciprinidnih
vrst rib
537.750 l/s
Kmetijstvo
/
Za vzrejo
salmonidnih
vrst rib
290.046.086 m3
Obremenitev
2006
18.689.053
kWh
Sektor
2005
Plačil Plačilo
o
občina
Količina
državi
m
(EUR) (EUR)
31.604 m3
Leto
319
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
320
313
228.443
9.311.980
42.502
419
156
208
152.295
28.334
279
6.207.987
39.697.302
kWh
13.400 l/s
104
10.000 l/s
212.166.471
kWh
3.009.046.7
12 kWh
31.904
366
5.000 l/s
273
199.634
7.261.670
21.269
244
137
182
133.089
2.491.430.7
36 kWh
29.540.963
kWh
13.400 l/s
4.841.113
7.021.539
4.681.026
425
91
10.000 l/s
183.961.578
kWh
Plačilo
občinam
(EUR)
369
5.000 l/s
275
141.758
Plačilo
državi
(EUR)
284
138
183
94.506
Količina
246
92
10.000 l/s
Plačilo
občinam
(EUR)
492.300 kWh
5.000 l/s
Plačilo
državi
(EUR)
13.400 l/s
2.726.617.8
59 kWh
164.110.999
kWh
298
140.188
149
Količina
423
6.067.299
199
93.458
99
10.000 l/s
Plačilo
občinam
(EUR)
400
Za vzrejo
salmonidnih
vrst rib
4.044.866
Za
proizvodnjo
električne
energije v HE
nad 10 MW
Za
proizvodnjo
električne
energije v
malih HE do
10 MW
Plačilo
državi
(EUR)
2008
282
Javne
storitve
Za vzrejo
salmonidnih
vrst rib
Količina
2007
267
Energetika
145.809.709
kWh
Za
proizvodnjo
električne
energije v
malih HE do
10 MW
5.000 l/s
Za vzrejo
salmonidnih
vrst rib
3.569.334.1
63 kWh
Industrija
Obremenitev
2006
440.460 kWh
Sektor
2005
Plačil Plačilo
o
občina
Količina
državi
m
(EUR) (EUR)
13.400 l/s
Leto
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
5.339
55.664 m3
22.266
33.398
4.500 l/s
94
141
18
3.559
/
123
18
4.818.415 kWh
/
82
36 m3
4.829
/
4.500 l/s
/
3.219
/
124
/
4.414.525 kWh
/
83
/
2.690
/
4.500 l/s
/
1.794
Obremenitev
/
/
3.114.507 kWh
Količina
686
/
2.493
Obremenitev
Količina
/
/
1.662
2.593.282 kWh
Plačilo
državi
(EUR)
2008
Plačilo
Plačilo
občina
Količina
državi
m
(EUR)
(EUR)
458
Za vzrejo
salmonidnih
vrst rib
/
Za
proizvodnjo
električne
energije v
malih HE do
10 MW
Za odvzem
podzemne
vode iz
vodnih virov
za
stekleničenje in
proizvodnjo
pijač
Za rabo
podzemne
vode iz vrtin
za dejavnost
kopališč in
naravnih
zdravilišč
Količin
a
2007
/
Druge
dejavnosti
Obremenitev
2006
Plačilo
občina
m
(EUR)
23.000 l/s
Sektor
2005
/
Leto
321
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
322
10.423.022
Obremenitev
7.141.121
Količina
8.113.052
Obremenitev
Količina
2008
Plačilo
Plačilo
občina
državi
Količina
m
(EUR)
(EUR)
5.554.296
Plačilo
državi
(EUR)
2007
7.457.199
Količin
a
5.041.526
Skupaj
Obremenitev
2006
Plačilo
občina
m
(EUR)
6.396.151
Sektor
2005
4.294.499
Leto
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Pridobitev vodne pravice na podlagi koncesije na VO Jadranskega morja
Leta 2008 je bilo na VO Jadranskega morja 131 zavezancev za plačilo vodne pravice na
podlagi koncesije. Število zavezancev je v obravnavanem območju naraščalo (Preglednica
2-198).
Preglednica 2-198: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene koncesije na
VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)
Leto
2005
2006
2007
2008
Število zavezancev za plačilo vodne
pravice na podlagi koncesije
94
106
125
131
Odmera za plačilo koncesij je za VO Jadranskega morja leta 2008 znašala 3.000.000 EUR.
Višina odmerjenih sredstev za plačilo koncesij se je od leta 2005 močno povečala. Večji
delež sredstev, zbranih s plačili za koncesijo pripada občinam. V zadnjih letih velja, da je
razmerje med plačili, ki pripadajo državi in plačili, ki pripadajo občinam približno 40 : 60.
Podrobneje so podatki o plačilih za koncesijo predstavljeni v spodnji preglednici
(Preglednica 2-199).
Preglednica 2-199: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali
naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)
Odmera koncesije (EUR)
Odmera koncesije, ki pripada
državi (EUR)
Odmera koncesije, ki pripada
občinam (EUR)
Odmera koncesije (EUR)
2005
2006
2007
2008
427.594
609.634
761.156
1.196.307
614.689
900.474
1.106.850
1.766.853
1.042.283
1.510.108
1.868.007
2.963.159
Daleč najvišji znesek za plačilo koncesije prispevajo koncesionarji za proizvodnjo
električne energije v HE nad 10 MW. Njihov delež predstavlja 90 % vseh plačil za
koncesijo za rabo vode (Slika 2—126, Preglednica 2-200).
323
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
3.000.000
Obračunane koncesije (EUR)
2.500.000
2.000.000
Kmetijstvo
1.500.000
Industrija
1.000.000
Energetika
500.000
Druge
dejavnosti
0
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—126: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c, lastni
izračuni IzVRS)
324
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-200: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do
leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)
2005
2006
2007
2008
688
7.171
8.661
10
5.500 kWh
4
6
8.304 kWh
6
9
Za proizvodnjo
električne
energije v malih
HE do 10 MW
86.707.568
kWh
62.434
93.651
113.408.64
9 kWh
80.818
121.227
/
459
7.171
8.661
Za proizvodnjo
električne
energije v malih
HE do 10 MW
79.869
/
22.000 l/s
84.840 m2
743 ha
Plačilo
občinam
(EUR)
7
/
602
8.128
14.112
Plačilo
državi
(EUR)
53.246
/
401
8.128
14.112
Količina
11.890
kWh
/
22.000 l/s
84.840 m2
1.516 ha
Plačilo
občinam
(EUR)
92.463.076
kWh
/
605
/
6.009
Plačilo
državi
(EUR)
17
/
403
/
6.009
Količina
67.316
/
22.000 l/s
/
743 ha
Plačilo
občinam
(EUR)
11
/
701
/
5.755
Plačilo
državi
(EUR)
44.877
1.458
468
/
5.755
23.500 l/s
Količina
17.295
kWh
Za odvzem
naplavin
Plačilo
občinam
(EUR)
70.015.444
kWh
Energetik
a
Industrija
Za rabo morja
za gojenje
školjk
Plačilo
državi
(EUR)
1.458
Za vzrejo
avtohtonih
morskih vrst rib
/
Kmetijstvo
Za vzrejo
salmonidnih vrst
rib
Količina
743 ha
Obremenitev
3.700 m3
Sektor
325
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
326
/
12.686
234
16.145
7.188
1.589.480
/
12.686
156
16.145
7.188
1.059.654
/
38.841 m3
85.050 m2
492.221.08
0 kWh
21.918
8.148
218.584
kWh
30.521 m3
41
12.295
21.918
8.148
942.556
55.293 m3
85.050 m2
226
27
12.295
6.532
/
151
6.532
/
628.371
1.500 l/s
16.579 m3
Za vzrejo
avtohtonih
morskih vrst rib
135
Za odvzem
naplavin
147
Za proizvodnjo
električne
energije v malih
HE do 10 MW
/
315.130.69
4 kWh
Plačilo
občinam
(EUR)
44.574
209.534
kWh
31.017 m3
41
13.775
Količina
Plačilo
državi
(EUR)
/
791.789
2008
Plačilo
občinam
(EUR)
44.574
202
28
13.775
1.500 l/s
Količina
Plačilo
državi
(EUR)
/
369.439.77
1 kWh
2007
Plačilo
občinam
(EUR)
229.678
kWh
234.291
kWh
34.963 m3
45
Plačilo
državi
(EUR)
113.138
m3
492.986
/
Količina
221
30
/
2006
Plačilo
občinam
(EUR)
/
Druge dejavnosti
Za proizvodnjo
električne
energije v HE
nad 10 MW
328.657
Za odvzem
naplavin
1.500 l/s
Za vzrejo
salmonidnih vrst
rib
Količina
/
Obremenitev
304.749.53
5 kWh
Sektor
Plačilo
državi
(EUR)
527.859
2005
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
120
3.244
Plačilo
občinam
(EUR)
1.766.852
3.244
237 ha
558.004 MJ
Plačilo
državi
(EUR)
120
5.089
80
5.089
1.106.850
Količina
80
375 ha
531924 MJ
2008
Plačilo
občinam
(EUR)
761.156
1.544
97
Količina
Plačilo
državi
(EUR)
1.196.307
2007
Plačilo
občinam
(EUR)
900.474
1.544
191 ha
483.554 MJ
Plačilo
državi
(EUR)
97
1.479
137
614.689
1.479
Za odvzem
termalne vode
iz vodnega vira
za potrebe
kopališč in
ogrevanje
prostorov,
namenjenih
turistični
dejavnosti
Količina
137
Za rabo morja
za gojenje
školjk
191 ha
Količina
2006
Plačilo
občinam
(EUR)
427.594
Skupaj
Obremenitev
876.906 MJ
Sektor
Plačilo
državi
(EUR)
609.634
2005
327
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vodno povračilo
Vodno povračilo se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države in
predstavlja plačilo za rabo vode kot naravne dobrine (Slika 2—128).
Po Zakonu o vodah so zavezanci za plačilo vodnega povračila imetniki vodne pravice. Če
pa ima imetnik vodne pravice za upravljanje objekta ali naprave za odvzem vode
določenega upravljavca, je zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki upravlja
objekt ali napravo za odvzem vode.
Vodno povračilo se ne plačuje za rabo vode:
- iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz
vodnega vira odvzete vode ne presega 2.500 m3 in vodni vir ni vključen v sistem javne
oskrbe s pitno vodo,
- za namakanje kmetijskih zemljišč, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne
presega 5.000 m3,
- za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, če letna količina iz vodnega vira
odvzete vode ne presega 50 m3,
- za proizvodnjo elektrike v HE do 10 MW, če potencialna energija vode, ki je razpoložljiva
za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno ne presega 10 MWh,
- za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, če potencialna energija vode, ki je
razpoložljiva za mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno ne presega
10 MWh,
- za pridobivanje toplote, če energija, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, ne
presega 10 MWh,
- za vzrejo salmonidnih vrst rib, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega
vira ne presega 50.000 m3,
- za vzrejo ciprinidnih vrst rib, če površina vodnega dobra, namenjenega vzreji rib, ne
presega 10.000 m2 in
- za izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih, če površina vodnega dobra, namenjenega
komercialnemu ribolovu, ne presega 1.000 m2 (2. člen Uradni list RS, št. 122/07).
Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, povezanih z
obremenjevanjem voda. Višina vodnega povračila se določa glede na letni obseg rabe
vode, ki jo določa vodna pravica in glede na ceno osnove za posamezno rabo. Osnove se
razlikujejo glede na rabo vode. Npr. osnova za rabo vode za oskrbo s pitno vodo je
»količina iz vodnih virov odvzete vode, izražena v m3«. Ceno za osnovo vodnega povračila
določi Vlada Republike Slovenije s sklepom.
V spodnjih preglednicah in na spodnji sliki (Preglednica 2-201, Preglednica 2-202, Slika
2—127) je prikazano spreminjanje cen za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode,
naplavin in vodnih zemljišč od leta 2002 do leta 2010. Cena osnove za rabo vode za
oskrbo s pitno vodo se je z leti počasi povečevala. Cena osnove za rabo vode za
namakanje kmetijskih površin se je od leta 2002 do leta 2010 20-kratno povišala, a je še
vseeno 67-krat nižja od cene osnove za namakanje površin, ki niso kmetijska.
Leta 2010 so se cene za večino vrst rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč občutno
zvišale. Močno so se zvišale predvsem cene osnov za rabo vode za namakanje kmetijskih
zemljišč, za pridobivanje toplote, za proizvodnjo električne energije, za rabo naplavin in za
328
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč in sidrišč. Leta 2010 je prvič prišlo do
diferenciacije cen osnov za velika pristanišča in sidrišča. Pristanišča, večja od 1.000.000
m2, plačujejo 9-krat nižje vodno povračilo kot ostala pristanišča. Sidrišča, večja od
10.000.000 m2, pa plačujejo 160-krat nižje vodno povračilo kot ostala sidrišča.
Preglednica 2-201: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih
zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št.
138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS,
št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)
do
od
Cene za osnove vodnih povračil
2002
2004
31.5.2003
1.6.2003
3
Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo (EUR/m ) 0,0501
0,0501
0,0547
0,0547
Za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in
naprav za javno oskrbo s pitno vodo, za
proizvodnjo pijač in tehnoloških namenov, pri
0,0501
0,0501
0,0547
0,0547
katerih je voda pretežna sestavina proizvoda,
potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali
namakanje površin (EUR/m3) (NEPOSREDNI
ZAVEZANCI)
Za rabo vode za proizvodnjo pijač in
tehnološke namene, potrebe kopališč in
0,0501
0,0501
0,0547
0,0547
naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč
(EUR/m3)
Za rabo vode za namakanje kmetijskih površin
0,0042
0,0042
0,0042
0,0042
(EUR/100 m3)
Za rabo vode za namakanje površin, ki niso
0,0501
0,0501
0,0501
0,0501
kmetijska (EUR/m3)
Za tehnološke namene pri hlajenju v
0,0029
0,0029
0,0038
0,0038
termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah
(EUR/m3)
Za proizvodnjo elektrike v HE moči do 10 MW
0,1669
0,1669
0,1669
0,1669
(EUR/MWh)
Za proizvodnjo elektrike v HE moči enako ali
0,1669
0,1669
0,1669
0,1669
več kot 10 MW (EUR/MWh)
Za rabo vodnih zemljišč (EUR/m2)
0,0417
0,0417
0,0417
0,0417
Preglednica 2-202: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih
zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št.
138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS,
št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)
Cene za osnove vodnih povračil
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo
0,0547 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555
(EUR/m3)
Za rabo vode, ki se odvzema iz
objektov in naprav za javno oskrbo s
pitno vodo, za proizvodnjo pijač in
tehnoloških namenov, pri katerih je
0,0547 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555 0,0666
voda pretežna sestavina proizvoda,
potrebe kopališč in naravnih
zdravilišč ali namakanje površin
(EUR/m3) (neposredni zavezanci)
329
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Cene za osnove vodnih povračil
Za rabo vode za proizvodnjo pijač in
tehnološke namene, potrebe kopališč
in naravnih zdravilišč in
zasneževanje smučišč (EUR/m3)
Za rabo vode za namakanje
kmetijskih površin (EUR/100 m3)
Za rabo vode za namakanje površin,
ki niso kmetijska (EUR/m3)
Za tehnološke namene pri hlajenju v
termoelektrarnah in jedrskih
elektrarnah (EUR/m3)
Za proizvodnjo elektrike v HE moči
do 10 MW (EUR/MWh)
Za proizvodnjo elektrike v HE moči
enako ali več kot 10 MW (EUR/MWh)
Za rabo vodnih zemljišč za
obratovanje pristanišč za plovila
(EUR/m2)
Za rabo vodnih zemljišč za
obratovanje sidrišč za plovila
(EUR/m2)
Za rabo vodnih zemljišč (EUR/m2)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
0,0547
0,0555
0,0555
0,0555
0,0555
0,0666
0,0042
0,0083
0,0083
0,0083
0,0083
0,083
0,0501
0,0508
0,0508
0,0508
0,0508
0,0555
0,0038
0,0038
0,0038
0,0038
0,0038
0,00412
0,1669
0,1694
0,1694
0,1694* 0,1694* 0,1863*
0,1669
0,1694
1,2519
1,2519* 1,2519* 1,5012*
/
0,2086
0,2086
0,2086
0,2086
/
/
/
0,0111
0,0111
0,0417
/
/
/
/
1,8 ali
0,2086*
*
1,8 ali
0,0111*
**
/
*EUR na MWh potencialne energije vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno
vodno pravico
** pristanišča, večja od 1.000.000 m2
*** sidrišča, večja od 10.000.000 m2
Cena osnove vodnih povračil (€/m3)
0,06
za rabo vode za
oskrbo s pitno vodo
(EUR/m3)
0,05
0,04
za rabo vode za
namakanje
kmetijskih površin
(EUR/m3)
0,03
0,02
za rabo vode za
namakanje površin,
ki niso kmetijska
(EUR/m3)
0,01
0,00
2002
2004
2006
2008
2010
Leto
Slika 2—127: Spreminjanje cen za osnovo vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno vodo ter
za namakanje kmetijskih površin in površin, ki niso kmetijska v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list
RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)
330
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Znižanje plačila vodnega povračila za oskrbo s pitno vodo, je bilo možno uveljavljati zaradi
izgub odvzete vode v sistemu za oskrbo s pitno vodo in je bilo odvisno od količin
izgubljene vode. V letu 2003 je veljalo, da je znižanje enako znesku vodnega povračila, ki
ustreza 85 % (75 % za leto 2004) količin izgubljene vode. Od leta 2005 pa znižanje zaradi
izgub ni več možno.
Slika 2—128: Vodno povračilo
Večji del sredstev, zbranih z vodnimi povračili, se steka v proračunski Sklad za vode
Vodno povračilo na VO Donave
V spodnji preglednici (Preglednica 2-203) je prikazano spreminjanje števila zavezancev za
plačilo vodnega povračila na VO Donave.
Preglednica 2-203: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave (ARSO, 2008a;
lastni izračuni IzVRS)
2007
2008
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
Število zavezancev za
1.421
1.440
1.417
753
864
904
993
plačilo vodnega
povračila
Sredstva, zbrana z vodnimi povračili, so se od leta 2002 do leta 2008 postopno zviševala
(Slika 2—129). Kljub visokem povišanju cene osnove za rabo vode za namakanje
kmetijskih površin pa so se sredstva zbrana z vodnimi povračili iz sektorja kmetijstvo v
obravnavanem obdobju skoraj razpolovila. Tako je sektor kmetijstvo prek vodnih povračil
prispeval le zanemarljiv delež, kar je razvidno tudi s slike (Slika 2—131). V obdobju od
leta 2002 do leta 2008 je višina sredstev, zbranih z vodnimi povračili iz sektorja javne
331
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
storitve, močno narasla in je leta 2008 znašala že skoraj 8.000.000 EUR (Preglednica
2-204).
Leta 2007 se je cena za pridobivanje energije v velikih HE dvignila z 0,1694 na 1,2519
EUR/MWh. Zato so se močno povečala tudi z vodnimi povračili zbrana sredstva sektorja
energetika, ki je leta 2008 prek vodnih povračil prispeval 46 % zbranih sredstev.
Preglednica 2-204: Plačila zavezancev za plačilo
lastni izračuni IzVRS)
Plačila
po
posamez
2002
2003
2004
nih
sektorjih
(EUR)
Kmetijstvo
48.016
50.308
59.143
Industrija 5.091.155 4.912.129 4.445.158
Energetika 2.725.162 2.706.352 3.829.071
Javne
4.529.428 5.080.704 5.259.791
storitve
Druge
406.075
399.882
401.298
dejavnosti
12.799.836 13.149.374 13.994.462
Skupaj
vodnega povračila na VO Donave (ARSO, 2008a;
2005
2006
2007
2008
25.331
3.591.141
3.609.226
28.523
3.204.294
3.586.237
29.427
2.836.958
8.592.969
26.607
2.254.772
9.066.565
7.417.486
7.837.978
7.693.114
7.885.622
286.750
367.584
371.683
348.856
14.929.933
15.024.615
19.524.151
19.582.421
Zbrana sredstva za vodna povračila (€)
20.000.000
18.000.000
16.000.000
14.000.000
12.000.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—129: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave od leta 2002 do leta 2008 (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)
332
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—130: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave po sektorjih od leta 2002 do leta
2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Slika 2—131: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni
izračuni IzVRS)
Vodno povračilo na VO Jadranskega morja
V spodnji preglednici (Preglednica 2-205) je prikazano spreminjanje števila zavezancev za
plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega morja.
Preglednica 2-205: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega morja
(ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Število zavezancev za
210
215
204
132
156
166
185
plačilo vodnega povračila
333
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Sredstva, zbrana z vodnimi povračili, so se od leta 2002 do leta 2008 postopno zviševala
(Slika 2—132). Kljub visokem povišanju cene osnove za rabo vode za namakanje
kmetijskih površin so se sredstva zbrana z vodnimi povračili iz sektorja kmetijstvo v
obravnavanem obdobju zmanjševala. Tako je sektor kmetijstvo prek vodnih povračil
prispeval le zanemarljiv delež (Slika 2—134). V obdobju od leta 2002 do leta 2008 je
višina sredstev, zbranih z vodnimi povračili iz sektorja javne storitve, močno narasla in je
leta 2008 znašala že 1.700.000 EUR (Preglednica 2-206). Leta 2007 se je cena za
pridobivanje energije v velikih HE dvignila z 0,1694 na 1,2519 EUR/MWh. Zato so se
močno povečala tudi, z vodnimi povračili zbrana, sredstva sektorja energetika. Za sektor
industrija velja, da sta delež zbranih sredstev, tako kot tudi raba vode, v obravnavanem
obdobju padla. Zbrana sredstva sektorja druge dejavnosti se z leti spreminjajo skladno z
rabo sektorja (Slika 2—133).
Preglednica 2-206: Plačila zavezancev za plačilo
(ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Plačila po
posameznih
2002
2003
2004
sektorjih
(EUR)
Kmetijstvo
2.146
2.362
2.823
Industrija
307.437
297.716
317.610
Energetika
112.394
83.910
120.685
Javne
538.465
643.626
704.816
storitve
Druge
108.848
137.579
142.464
dejavnosti
Skupaj
1.069.289 1.165.193 1.288.398
vodnega povračila na VO Jadranskega morja
2005
2006
524
217.848
95.546
964
206.840
260.536
2007
2008
790
1.479
123.657
112.198
1.076.260 1.080.384
1.207.188 1.226.556 1.221.644 1.669.300
127.304
382.618
444.165
90.038
1.648.411 2.077.514 2.866.515 2.953.399
Zbrana sredstva za vodna povračila (€)
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Leto
Slika 2—132: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja od leta 2002 do leta
2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
334
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—133: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja po sektorjih od leta
2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)
Slika 2—134: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO,
2008a; lastni izračuni IzVRS)
Analiza plačil in stroškov, ki bi nastali s predlagano spremembo Uredbe o
vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07)
Presojana je bila analiza posledic morebitne spremembe 7. člena Uredbe o vodnih
povračilih na način, da bi vodno povračilo plačevali vsi imetniki vodne pravice.
Sedaj so plačila vodnega povračila, poleg imetnikov vodne pravice iz 7. člena Uredbe o
vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07), oproščeni tudi zavezanci, katerih
vrednost plačila je nižja od 10 EUR. Ti zavezanci so plačila vodnega povračila oproščeni z
odločbo ARSO.
335
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Oprostitve plačila vodnega povračila za zavezance, katerih vrednost plačil je nižja od 10
EUR
V letu 2008 je bilo plačila vodnega povračila, zaradi prenizkega zneska, oproščenih 15 %
zavezancev v Republiki Sloveniji. Stroški, ki jih je imel ARSO z izdajanjem oprostitvenih
odločb so leta 2008 znašali 2.168 EUR. Vrednost plačil, katerih so bili zavezanci oproščeni,
je leta 2008 znašala 695 EUR. Če bi od teh zavezancev plačilo pobirali, bi stroški ARSO
znašali 2.676 EUR.
Če je znesek za plačilo nižji od 10 EUR in zavezanec zneska ne plača, plačila ni možno
izterjati. V izterjavo pristojnemu carinskemu organu se lahko vloži zahtevek za izvršbo le v
primeru, če je znesek po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti višji od 10 EUR.
Ker ima ARSO že sedaj letno 2.168 EUR stroškov z zavezanci, katerih znesek za plačilo je
prenizek, bi bilo smiselno razmisliti o zvišanju meje oprostitev iz 7. člena Uredbe o vodnih
povračilih, kjer so zavezanci za plačilo vodnega povračila določeni.
Ugotovitve:
Na podlagi podatkov je sklepati, da je oprostitev plačila vodnega povračila, v primerih, ko
so zneski nižji od 10 EUR, smiselna.
Smiselno bi bilo razmisliti o zvišanju meje oprostitev iz 7. člena Uredbe o vodnih povračilih
in s tem znižati število zavezancev, katerih plačila so nižja od 10 EUR.
Uvedba plačevanja vodnega povračila za imetnike vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena
Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja
vodnega povračila
Na podlagi podatkov o vodnih dovoljenjih, evidentiranih v vodni knjigi marec 2010, ARSO
(ARSO, 2010a), je bila ugotovljena raba imetnikov vodne pravice, ki so glede na 7. člen
Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja
vodnega povračila. Podatki o rabi so predstavljeni v spodnji preglednici (Preglednica
2-207).
Na voljo so bili le podatki o rabi vode za namakanje kmetijskih zemljišč in za namakanje
zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča skupaj. Podatkov o izvajanju ribolova v komercialnih
ribnikih, pri katerih površina vodnega dobra, namenjenega komercialnemu ribolovu, ne
presega 1.000 m2, v Republiki Sloveniji ni.
Plačila imetnikov vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe (Uradni list RS, št.
103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega povračila, bi z upoštevanjem cen za
osnove, ki so veljale leta 2009, znašala letno 313.000 EUR. Plačila za namakanje zemljišč
so bila ocenjena na podlagi aritmetične sredine cene za osnovo za namakanje kmetijskih
zemljišč in zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča.
Ob upoštevanju Predloga cen za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih
zemljišč za leto 2010, ki ga je pripravil MOP, bi plačila imetnikov vodne pravice, ki so na
podlagi 7. člena Uredbe oproščeni plačevanja vodnega povračila, znašala letno 314.000
EUR.
336
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na podlagi podatkov iz analize okvirnih stroškov pri obračunu vodnega povračila, ki je bila
izdelana na ARSO marca 2010, so bili ocenjeni stroški, ki bi nastali z zaračunavanjem
vodnega povračila imetnikov vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe oproščeni
plačevanja vodnega povračila. Ugotovljeno je bilo, da bi letni stroški ARSO, zaradi
zaračunavanja vodnih povračil imetnikom vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe
oproščeni plačevanja vodnega povračila, znašali 494.000 EUR. K tem stroškom bi bilo
potrebno prišteti tudi stroške inšpekcije, ki preverja pravilnost poročanih vrednosti o rabi
vode, stroške zavezancev zaradi meritev porabe vode, stroške pošiljanja napovedi in
morebitne druge stroške, ki bi z zaračunavanjem vodnih povračil nastali.
Ugotovitve:
Na podlagi primerjave ocenjenih plačil in stroškov, ki bi jih sprememba Uredbe o vodnih
povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) povzročila, je sklepati, da sprememba
Uredbe ni smiselna. Že samo stroški, ki bi jih imel ARSO, bi bili višji od plačil. K tem
stroškom bi bilo potrebno prišteti tudi stroške inšpekcije, ki preverja pravilnost poročanih
vrednosti o rabi vode, stroške zavezancev zaradi meritev porabe vode, stroške pošiljanja
napovedi in morebitne druge stroške, ki bi z zaračunavanjem vodnih povračil nastali.
Morda bi bila sprememba Uredbe smiselna le na področju namakanja. Potrebno pa bi bilo
ugotoviti, koliko vode se odvzema za namakanje kmetijskih zemljišč in koliko za zemljišča,
ki niso kmetijska. Oceniti bi bilo potrebno še stroške inšpekcije, ki preverja pravilnost
poročanih vrednosti o rabi vode, stroške zavezancev zaradi meritev porabe vode, stroške
pošiljanja napovedi in morebitne druge stroške, ki bi z zaračunavanjem vodnim povračil
nastali. Ti stroški so najverjetneje vsaj enaki, če ne celo višji kot stroški ARSO.
337
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-207: Podatki o imetnikih vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07)
oproščeni plačevanja vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2010a; ARSO, 2010b; Uradni list RS, št. 16/09; MOP, 2010a; lastni izračuni IzVRS)
Vsota letnega
Potencialna
Potencialna
dovoljenega
plačila glede na
Število
Stroški
plačila glede na
odvzema/letna
Enota
cene iz leta
Vrsta rabe
cene s predloga
imetnikov
ARSO
potencialna
rabe
2009 (Uradni list
vodne pravice
(EUR)
MOP (MOP,
energija/površina
RS, št. 16/09)
2010a) (EUR)
vodnega dobra
(EUR)
Raba vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo
manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz vodnega
27.661
5.548.715
m3/leto 490.153
307.954
307.954
vira odvzete vode ne presega 2.500 m3 in vodni vir ni
vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo.
Raba vode za namakanje kmetijskih zemljišč, če
letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne
presega 5.000 m3.
139
168.835
m3/leto
2.463
4.692
5.386
Raba vode za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska
zemljišča, če letna količina iz vodnega vira odvzete
vode ne presega 5.000 m3 (po uredbi 50 m3).
Proizvodnja elektrike v HE do 10 MW, če potencialna
energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo
ni razpoložljivih
ni razpoložljivih
MWh
elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno
podatkov
podatkov
ne presega 10 MWh.
Pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, če
potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za
mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico,
letno ne presega 10 MWh.
Pridobivanje toplote, če energija, ki je razpoložljiva
za odvzem toplote iz vode, ne presega 10 MWh (oz.
presega 2153 m3/leto).
Vzreja salmonidnih vrst rib, če razpoložljiva letna
količina vode za odvzem iz vodnega vira ne presega
50.000 m3 (oz. je inštaliran pretok manjši ali enak
1,6 l/s).
338
44
4.058
MWh
780
687
687
17
112
MWh
301
10
95
4
75.686
m3/leto
71
2
2
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Vrsta rabe
Število
imetnikov
vodne pravice
Vsota letnega
dovoljenega
odvzema/letna
potencialna
energija/površina
vodnega dobra
Enota
rabe
Vzreja ciprinidnih vrst rib, če površina vodnega
dobra, namenjenega vzreji rib, ne presega 10.000 m2
11
4.357
m2
Potencialna
plačila glede na
Stroški
cene iz leta
ARSO
2009 (Uradni list
(EUR)
RS, št. 16/09)
(EUR)
195
4
Potencialna
plačila glede na
cene s predloga
MOP (MOP,
2010a) (EUR)
4
339
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.4.4 Finančni stroški storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
Finančni stroški so stroški tekočega poslovanja in vzdrževanja ter stroški investicij in
investicijskega vzdrževanja (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09).
V skladu z vodno direktivo je potrebno analizirati povračilo finančnih stroškov za storitve,
povezane z obremenjevanjem voda.V Ekonomski analizi obremenjevanja voda je bilo
povračilo finančnih stroškov ocenjeno le za dejavnosti obveznih občinskih storitev
gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS) varstva okolja oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Povračila finančnih
stroškov ostalih storitev, povezanih z obremenjevanjem voda zaradi nedostopnosti
podatkov, ni možno oceniti niti nanj ni možno vplivati.
Izvajalci dejavnosti GJS varstva okolja, ki izvajajo več dejavnosti v okviru GJS hkrati, so
dolžni voditi ločeno računovodstvo za vsako posamezno dejavnost. Če opravljajo izvajalci
GJS varstva okolja poleg nepridobitnih tudi pridobitne dejavnosti, se stroški in prihodki od
cen za komunalne proizvode in storitve obravnavajo ločeno od stroškov in prihodkov od
pridobitnih dejavnosti. To pomeni, da je za vsako posamezno dejavnost možno analizirati
stroške in preveriti upoštevanje načela povračila stroškov. Vrste stroškov in odhodkov,
načini njihovega izkazovanja ter obračunavanje amortizacije so za izvajalce GJS enotno
določeni s Slovenskim računovodskim standardom 35.
Elementi lastne cene oziroma upravičeni stroški javnih služb oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, kot jih določa Pravilnik o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), so naslednji:
Omrežnina:
- stroški amortizacije infrastrukture javne službe ali najemnine infrastrukture javne službe,
- stroški zavarovanja infrastrukture javne službe,
- stroški odškodnin za infrastrukturo javne službe,
- stroški financiranja izgradnje infrastrukture javne službe.
Stroški izvajanja storitev javne službe:
1. proizvajalni stroški izvajanja javne službe:
a) stroški materiala:
- stroški električne energije,
- stroški pogonskega goriva,
- stroški materiala za pripravo vode (za javno službo oskrbe s pitno vodo),
- stroški nakupa vode (za javno službo oskrbe s pitno vodo),
- drugi stroški materiala;
b) stroški storitev:
- stroški intelektualnih in osebnih storitev,
- stroški prevoznih storitev,
- stroški drugih storitev,
- stroški dela,
- stroški amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura,
340
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- stroški vzdrževanja javne infrastrukture,
- stroški vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura,
- drugi proizvajalni stroški,
2. splošni stroški izvajanja javne službe:
- stroški nabave,
- stroški uprave,
- stroški prodaje,
3. donos na lastna vložena sredstva izvajalca.
Odbitna postavka so prihodki, ki jih izvajalec doseže s prodajo storitev osebam, ki niso
uporabniki storitev javne službe.
2.5.4.5 Oblikovanje cen storitev GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode
Pravno podlago oblikovanja cen storitev za oskrbo s pitno vodo ter storitev odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode predstavljata Zakon o kontroli cen (ZKCUPB1) (Uradni list RS, št. 51/06) in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09).
Predlog cen za komunalne proizvode in storitve pripravi izvajalec gospodarske javne
službe. Lokalne skupnosti predlog izvajalca sprejmejo ali zavrnejo. Vsako povišanje cen
mora potrditi tudi MOP.
Cena storitve javne službe je enaka upravičenim stroškom, ki nastajajo zaradi opravljanja
dejavnosti izvajalca in njegovih podizvajalcev pri izvajanju storitev javne službe in se
vrednotijo ter izkazujejo v skladu z računovodskimi standardi. Cena se za vsako dejavnost
obračunava ločeno. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz
omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil, ki se v kalkulaciji cene in na računu
prikazujejo ločeno. Podobno je cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne
službe in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne
in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem
delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture. S cenovno politiko se spodbuja
gospodarno rabo pitne vode. Velja, da se cena porabe pitne vode, ki je večja od
normirane porabe, poveča za 50 %.
Normirana poraba je skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09)
določena na podlagi zmogljivosti vodomera in ne na podlagi števila oseb, ki v stavbi
prebivajo. Zato so se sprejetjem Pravilnika (Uradni list RS, št. 63/09) v določenih primerih
pojavile težave pri obračunavanju prekomerne porabe v večstanovanjskih stavbah.
Nekateri izvajalci GJS oskrbe s pitno vodo omenjeno težavo rešujejo tako, da določijo
normirano porabo v večstanovanjskih stavbah na podlagi števila oseb, o katerem jim
poroča upravnik stavbe.
341
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.4.6 Primerjava lastne cene in prodajne cene za storitve oskrbe s pitno vodo
ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
Podatki o lastnih in prodajnih cenah za leto 2006 so povzeti po delovnih poročilih »Pregled
in analiza stanja na področju oskrbe s pitno vodo« in »Pregled in analiza stanja na
področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode«, ki jih je v okviru
projektne naloge »Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih
storitev« izdelal Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d. o. o. (IREET,
2008; IREET, 2008a). Analize so bile izvedene na podlagi podatkov, ki so jih zavezanci
posredovali MG in MOP v skladu z določili 12. člena Uredbe o oblikovanju cen komunalnih
storitev (Uradni list RS, št. 38/07). Pri analizi cen storitev oskrbe s pitno vodo je
sodelovalo 211 občin, pri analizi cen storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne
vode 156 občin in pri analizi cen storitev čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
106 občin.
Podatki o lastnih in prodajnih cenah za leto 2007 pa so povzeti po dveh poročilih, ki jih je
podjetje IREET, d. o. o. izdelalo v okviru projektne naloge »Izdelava metodologije za
oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev«. To sta poročili »Predlog oblikovanja
in določanja cen javne storitve oskrbe s pitno vodo« in »Predlog oblikovanja in določanja
cen javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode« (IREET,
2009; IREET, 2009a). V poročilih je predstavljena analiza tehničnih pogojev poslovanja
posameznih izvajalcev in celovita stroškovna analiza. Podatki, potrebni za izvedbo analiz,
so bili pridobljeni od izvajalcev GJS s pomočjo vprašalnika. V analizi je sodelovalo 26
izvajalcev GJS oskrbe s pitno vodo, ki oskrbujejo prebivalce v 116 občinah. Pri analizi cen
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode je sodelovalo 24 izvajalcev, ki
oskrbujejo 71 občin, pri analizi čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pa je
sodelovalo 23 izvajalcev.
Za primerjavo lastne in prodajne cene oskrbe s pitno vodo so bili, poleg rezultatov analiz
podjetja IREET, d. o. o., upoštevani tudi rezultati pilotnega projekta, ki je bil uspešno
zaključen v okviru Twinning projekta z naslovom »Razvoj finančnih instrumentov za
upravljanje voda na podlagi Okvirne direktive o vodah«. Projekt se je odvijal pod okriljem
MOP. Cilj pilotnega projekta je bil predstaviti inštrument benchmarkinga kot metodo za
določitev ustreznih cen vode in kot sredstvo, ki lahko pripomore k stalnemu izboljševanju
izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, ter preizkusiti njegovo ustreznost na področju
upravljanja voda v Republiki Sloveniji. Twinning projekt je slovenskim izvajalcem oskrbe s
pitno vodo omogočil sodelovanje na pilotnem projektu benchmarkinga, pri katerem so s
primerjavo različnih kazalnikov dobili informacije o lastni učinkovitosti in položaju med
drugimi podjetij. Za sodelovanje pri pilotnem projektu se je odločilo osem podjetij.
Pridobljeni podatki so bili osnova za določitev 39 kazalnikov v kategorijah »zanesljivost
oskrbe«, »kakovost oskrbe«, »trajnost oskrbe« in »učinkovitost oskrbe«. Primerjava
kazalnikov je temeljila na mednarodnih standardih.
Oskrba s pitno vodo
V Republiki Sloveniji je povprečna lastna cena storitve oskrbe s pitno vodo leta 2006
znašala 0,6801 EUR/m3. Povprečne lastne cene so se med občinami močno razlikovale,
(najvišja lastna cena je bila 29-krat višja od najnižje). Na razlike je vplivalo tudi dejstvo,
342
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
da vse kalkulacije lastne cene niso vključevale celotne obračunane amortizacije.
Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se oskrba s pitno vodo na posameznih
oskrbovalnih območjih izvaja pod zelo različnimi pogoji (IREET, 2008).
Povprečna prodajna cena storitve oskrbe s pitno vodo brez dajatev je leta 2006 znašala
0,5347 EUR/m3. Tudi prodajne cene se po občinah precej razlikujejo (najnižja cena je bila
za 8-krat nižja od najvišje). Povprečna prodajna cena s taksami in prispevki za porabnike,
ki niso priključeni niti na kanalizacijo niti na čistilno napravo, je leta 2006 znašala 1,0763
EUR/m3. Povprečna prodajna cena s taksami in prispevki za porabnike, ki so priključeni na
kanalizacijo in čistilno napravo, pa je znašala 0,7510 EUR/m3. Povprečna prodajna cena
storitve oskrbe s pitno vodo za gospodinjstva je v letu 2006 znašala 0,4596 EUR/m3, za
gospodarstvo pa 0,7190 EUR/m3. Velja, da je povprečna prodajna cena oskrbe s pitno
vodo za gospodarstvo za 56 % večja kot povprečna prodajna cena za gospodinjstva
(IREET, 2008).
Če primerjamo povprečne vrednosti cen, ugotovimo, da načelo povračila stroškov ni bilo
upoštevano v nobeni slovenski statistični regiji. Stopnje pokritja lastne cene po regijah so
bile različne, od 92,1 % pa do 60,1 % (IREET, 2008).
Za storitev oskrbe s pitno vodo v Republiki Sloveniji je leta 2006 v povprečju veljalo, da je
razmerje med prodajnimi cenami in lastnimi cenami 78,6 % (Slika 2—136). (IREET,
2008).
Leta 2007 je znašala povprečna lastna cena storitve oskrbe s pitno vodo v Republiki
Sloveniji 0,70 EUR/m3. Najvišja lastna cena je bila 3-krat višja od najnižje. Od 26
izvajalcev, ki so bili vključeni v analizo, sta leta 2007 lastno ceno pokrila le 2 izvajalca. V
povprečju je bilo razmerje med prodajno in lastno ceno oskrbe s pitno vodo 76,9 % (Slika
2—136) (IREET, 2009).
Povprečna prodajna cena storitve oskrbe s pitno vodo za gospodarstvo je bila leta 2007 za
41 % višja od povprečne prodajne cene za gospodinjstva (IREET, 2009).
Rezultati, ki izhajajo iz pilotnega projekta benchmarking v okviru Twinning projekta,
kažejo, da od udeleženih podjetij nobeno ni doseglo 100 % vrednosti povračila stroškov,
vendar so bila tri podjetja zelo blizu (Slika 2—135). Nekatera podjetja so od 100 %
povračila stroškov precej oddaljena, kar pomeni, da imajo pri oskrbi s pitno vodo
precejšnje izgube. Ta podjetja morajo po potrebi razmisliti o ustreznosti izračuna cen
svojih storitev in jih prilagoditi v okviru zahtev vodne direktive (WAHLISS W. in sod.,
2008).
343
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—135: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo glede na rezultate Twinning projekta
(WAHLISS W. in sod., 2008)
Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode
Povprečna lastna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v
Republiki Sloveniji je leta 2006 znašala 0,3542 EUR/m³. Vrednosti povprečnih lastnih cen
se med statističnimi regijami močno razlikujejo. Najvišja povprečna lastna cena je kar je
4-krat višja od najnižje (IREET, 2008a).
Povprečna prodajna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode je
leta 2006 znašala 0,2504 EUR/m³. Tudi prodajne cene se med seboj razlikujejo, tako je
bila najnižja prodajna cena 5-krat nižja od najvišje. Povprečna prodajna cena s taksami in
prispevki, ki velja za porabnike, ki niso priključeni niti na kanalizacijo niti na čistilno
napravo, je znašala 0,8351 EUR/m³, povprečna prodajna cena s taksami in prispevki, ki
veljajo za porabnike, ki so priključeni na kanalizacijo in čistilno napravo, pa 0,3995
EUR/m³. Povprečna prodajna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne
vode za gospodinjstvo v Republiki Sloveniji je v letu 2006 znašala 0,2075 EUR/m³,
povprečna prodajna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za
gospodarstvo pa 0,3341 EUR/m³, kar je skoraj 2-krat več (IREET, 2008a).
Povprečne prodajne cene storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode leta
2006 v nobeni statistični regiji v Republiki Sloveniji niso pokrivale povprečne lastne cene.
Prodajne cene so v povprečju pokrivale le 70,7 % lastne cene (Slika 2—136) Stopnje
pokritja lastne cene po regijah so znašale od 82,5 % do 52,3 %. Ugotovljeno je bilo, da v
129 občinah prodajna cena pokrije lastne cene le v 16 občinah, kar predstavlja 12,4 %
vseh občin (IREET, 2008a).
Leta 2007 je znašala povprečna lastna cena storitve odvajanja odpadne vode v Republiki
Sloveniji 0,4021 EUR/m3. Od 23 izvajalcev, ki so bili vključeni v analizo, sta leta 2007
344
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
lastno ceno pokrila le 2 izvajalca. V povprečju je bilo razmerje med prodajno in lastno
ceno odvajanja odpadne vode 71,8 % (Slika 2—136) (IREET, 2009a).
Povprečna prodajna cena storitve odvajanja odpadne vode za gospodarstvo je bila leta
2007 za 34,2 % višja od povprečne prodajne cene za gospodinjstva (IREET, 2009a).
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
Povprečna lastna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je
znašala leta 2006 0,4407 EUR/m³. Med regijami so se povprečne lastne cene zelo
razlikovale, najvišja je bila 17-krat višja od najnižje (IREET, 2008a).
Povprečna prodajna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pa je
leta 2006 znašala 0,3810 EUR/m³ (Preglednica 2-208). Tudi pri prodajni ceni so bile
razlike zelo visoke; in sicer je bila najnižja prodajna cena 24-krat nižja od najvišje.
Povprečna prodajna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za
gospodinjstvo je bila leta 2006 0,3519 EUR/m³. Povprečna prodajna cena storitve čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode za gospodarstvo v Republiki Sloveniji je v letu
2006 znašala 0,4506 EUR/m³, kar je za 28,0 % več kot za gospodinjstvo (IREET, 2008a).
V povprečju prodajne cene storitve čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v
Republiki Sloveniji leta 2006 niso pokrivale lastne cene. Velja, da prodajne cene pokrivajo
v povprečju le 86,5 % lastne cene (Slika 2—136) Stopnje povračila stroškov so po
statističnih regijah različne, od 95,4 % do 57,7 % (IREET, 2008a).
Leta 2007 je znašala povprečna lastna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v Republiki Sloveniji 0,5943 EUR/m3 očiščene odpadne vode (Preglednica
2-209). Od 23 izvajalcev, ki so bili vključeni v analizo, je leta 2007 lastno ceno pokrilo 7
izvajalcev. V povprečju je bilo razmerje med prodajno in lastno ceno odvajanja odpadne
vode 104,4 % (Slika 2—136) Stopnje povračila stroškov so pri posameznih izvajalcih
različne, od 15,5 % do 133,0 % (IREET, 2009a).
Povprečna prodajna cena storitve odvajanja odpadne vode za gospodarstvo je bila leta
2007 30 % višja od povprečne prodajne cene za gospodinjstva (IREET, 2009a).
345
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
0,8
Cena storitve (EUR/m3)
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
79%
77%
0,1
71%
72%
87%
104%
0
Oskrba s pitno Oskrba s pitno
Odvajanje
Odvajanje
Čiščenje
Čiščenje
vodo leta 2006 vodo leta 2007 komunalne in komunalne in komunalne in komunalne in
padavinske
padavinske
padavinske
padavinske
odpadne vode odpadne vode odpadne vode odpadne vode
leta 2006
leta 2007
leta 2006
leta 2007
Povprečna lastna cena
Povprečna prodajna cena
Slika 2—136: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo, storitve odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode in storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Republiki
Sloveniji v letih 2006 in 2007 (IREET, 2008; IREET, 2008a; IREET, 2009; IREET, 2009a)
Preglednica 2-208: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2006 (IREET, 2008; IREET, 2008a)
Povprečna lastna cena
Povprečna prodajna cena
GJS
(EUR/m3)
brez dajatev (EUR/m3)
Oskrba s pitno vodo
0,6801
0,5347
Odvajanje komunalne in
0,3542
0,2504
padavin-ske odpadne vode
Čiščenje komunalne in
0,4407
0,381
padavin-ske odpadne vode
Preglednica 2-209: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2007 (IREET, 2009; IREET,
2009a)
GJS
Oskrba s pitno vodo
Odvajanje komunalne in
padavinske odpadne vode
Čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode
346
Povprečna lastna cena
(EUR/m3)
0,70
Povprečna prodajna cena
(EUR/m3)
0,54
0,40
0,29
0,59
0,62
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.4.7 Subvencije
Subvencioniranje GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode (sektor javne storitve)
Subvencioniranje GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode je potrebno, ko uporabniki plačujejo le del stroškov.
V Republiki Sloveniji poteka subvencioniranje na dva načina. Prvi način je zagotavljanje
sredstev za potrebne investicije na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode. Drugi način je subvencioniranje cen oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Posredno subvencioniranje cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode, na način, da drugi uporabniki krijejo poleg stroškov, ki jih sami povzročajo,
tudi stroške določene skupine uporabnikov, v Republiki Sloveniji ni dovoljeno.
Diferenciacija cen storitev izvajanja javnih služb je prepovedana z 9. členom Pravilnika o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Diferenciacija cen je dovoljena le v primeru, ko
uporabniki dokazljivo povzročajo različne stroške.
Subvencioniranje izgradnje potrebne infrastrukture za opravljanje GJS oskrbe
s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladno z
Operativnim programom oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006 –2013 in
Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za
obdobje od leta 2005 do leta 2017
Izvedba Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006–2013 bo
financirana iz sredstev občinskih proračunov, sredstev vodnega sklada, sredstev za
spodbujanje razvoja skladnega regionalnega razvoja in iz evropskih skladov (podrobneje v
poglavju 7.1 Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo temeljnih
ukrepov) (MOP RS, 2006).
Skladno z noveliranim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode za obdobje 2005 do 2017 bodo sredstva za izgradnjo potrebne nove infrastrukture
na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotovljena iz državnega
proračuna, iz občinskih proračunov, iz plačil okoljske dajatve in iz skladov EU (podrobneje
v poglavju 7.1 Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo temeljnih
ukrepov) (MOP RS, 2009).
Subvencioniranje cen GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode
Skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) lahko lokalna skupnost
347
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša na ceno
uporabe javne infrastrukture. Subvencioniranje cene lahko znaša največ 50 % cene
uporabe javne infrastrukture. Subvencioniranje cen uporabe javne infrastrukture se mora
postopno zniževati po stopnji najmanj 5 % letno.
Tudi pred začetkom veljave Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) lastna cena
gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode ni bila krita s prodajno ceno.
Na podlagi podatkov iz delovnih poročilih »Pregled in analiza stanja na področju oskrbe s
pitno vodo« in »Pregled in analiza stanja na področju odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode«, ki jih je v okviru projektne naloge Izdelava metodologije za
oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev izdelal Inštitut za raziskave v
energetiki, ekologiji in tehnologiji, d. o. o., ki so navedeni v spodnji preglednici
(Preglednica 2-210), in na podlagi podatkov SURS, da je bilo leta 2006 uporabnikom
oddanih približno 123.000.000 m3 vode iz javnih vodovodnih sistemov, lahko sklepamo, da
so lokalne skupnosti leta 2006 pokrile 18.000.000 EUR stroškov izvajanja GJS oskrbe s
pitno vodo in 20.000.000 EUR stroškov izvajanja GJS odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode.
Preglednica 2-210: Kritje stroškov izvajanja GJS varstva okolja v Republiki Sloveniji (IREET, 2006;
IzVRS)
GJS
Oskrba s pitno vodo
Odvajanje komunalne in padavinske
odpadne vode
Čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode
Povprečna
lastna cena v
letu 2006
(EUR/m3)
Stopnja
povračila
stroškov v letu
2006 (%)
Ocena razlike
med lastno in
prodajno ceno v
letu 2006 (EUR)
0,6801
78,6
18.000.000
0,3542
70,7
13.000.000
0,4407
86,5
7.000.000
Subvencije za dejavnosti sektorja kmetijstvo
Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske
prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima
dejavnosti
zaradi
Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega
režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti in kateremu ni možno zagotoviti
nadomestnega zemljišča, je upravičen do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz
kmetijske dejavnosti (Zakon o vodah).
Za leto 2010 so bili z Uredbo o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske
dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10,
102/10) predpisani:
348
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- vrste ukrepov na najožjem vodovarstvenem območju, za katere se lahko izplačajo
nadomestila in
- višine nadomestil zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima.
V letu 2010 je bilo nadomestilo možno pridobiti za izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na
prepoved rabe gnojevke in gnojnice in ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe FFS.
Višina nadomestila je razvidna iz spodnje preglednice (Preglednica 2-211).
Preglednica 2-211: Višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi
prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10, 102/10)
Raba zemljišč
Višina nadomestila (EUR/ha)
Njive, vrtovi in trajni nasadi
600
Trajni travniki, pašniki
188
Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je redil več kot 5 GVŽ, je bil zaradi prepovedi rabe
gnojnice in gnojevke na zemljiščih znotraj najožjega vodovarstvenega območja upravičen
do nadomestila v vrednosti 208 EUR/ha.
Zavezanec za plačilo nadomestila je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
Nadomestila so se financirala iz sredstev, za izvajanje storitev GJS oskrbe s pitno vodo in
s prodajo vode. To pomeni, da se stroški nadomestil, preko cene za oskrbo s pitno vodo,
prenesejo na uporabnike javne storitve oskrbe s pitno vodo.
Financiranje ukrepov za izboljšanje okolja in podeželja
Slovensko kmetijsko okoljski program (v nadaljevanju SKOP) 2001–2003 in PRP 2004–
2006
Da bi spodbudili kmetovalce za prehod od uveljavljenih konvencionalnih oblik
gospodarjenja na okolju bolj prijazne načine kmetovanja, je Vlada Republike Slovenije v
letu 2001 sprejela SKOP 2001–2006, ki ni ozko proizvodno usmerjen, ampak upošteva
tudi ekološke, socialne in prostorsko poselitvene vidike podeželja. Ta program je s
posebnim poudarkom na okoljski komponenti razdeljen na tri osnovne skupine, ki
določajo naravo in vsebino ukrepov neposrednih plačil:
- zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje (9 ukrepov),
- ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne
krajine (8 ukrepov) in
- varovanje zavarovanih območij (5 ukrepov).
Za izvajanje ukrepov po posameznih skupinah so bila dodeljena sredstva v obliki
kmetijsko okoljskih plačil. Sredstva so bila dodeljena upravičencem na ravni cele države.
Pri analizi dodeljenih sredstev so bila upoštevana sredstva, ki se nanašajo na ukrepe iz I.
in III. skupine za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje.
Do leta 2003 so se kmetijsko okoljski ukrepi v obliki državne pomoči v celoti financirali iz
proračuna Republike Slovenije. Od leta 2004 naprej pa se je 21 ukrepov SKOP izvajalo v
okviru PRP 2004–2006.
Preglednica 2-212: Finančna sredstva po posameznih skupinah ukrepov v obdobju 2004–2006
349
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupina
ukrepov
Ukrepi
I/2 Ohranjanje
kolobarja
I/3 Ozelenitev
njivskih površin
Skupina I:
Zmanjševanje
negativnih
vplivov
kmetijstva
na okolje
I/4 Integrirano
poljedelstvo
I/5 Integrirano
sadjarstvo
I/6 Integrirano
vinogradništvo
I/7 Integrirano
vrtnarstvo
Skupina I:
Zmanjševanje
negativnih
vplivov
kmetijstva
na okolje
I/8
Ekološko
kmetovanje
Plačilo
(EUR/ ha)
Pričakovani
(št. živali)
ha
(2004)
Pričakovani (št.
živali) ha
(2005)
Pričakovani
(št. živali)
ha
(2006)
147
1.800 ha
2.000 ha
2.300 ha
211
9.000 ha
10.000 ha
12.000 ha
25.000 ha
27.000 ha
30.000 ha
4.300 ha
4.500 ha
4.600 ha
7.800 ha
8.000 ha
8.100 ha
1.100 ha
1.300 ha
1.500 ha
22.000 ha
25.000 ha
28.000 ha
253 EUR/ha
+
63 EUR/KMG za
stroške kontrole
442 EUR/ha + 63
EUR/ KMG za
stroške kontrole
442 EUR/ha + 63
EUR/ KMG za
stroške kontrole
402 EUR/ha + 63
EUR/ KMG za
stroške kontrole
Njive – poljščine:
463
Vrtnine: na
prostem: 548, v
zavarovanih
prostorih: 590
- Oljčniki z gostoto
najmanj 150
dreves/ha, nasadi
sadovnjakov z
gostoto najmanj
120 dreves/ha pri
orehu in kostanju
ter najmanj 200
dreves/ha pri
ostalih sadnih
vrstah: 800
- Travniški
visokodebelni
sadovnjaki z
gostoto 50-200
dreves/ha: 295
- Vinogradi,
hmeljišča,
drevesnice:
800
-Trajno travinje:
232
+ 110 EUR/KMG
za
stroške kontrole
350
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupina
ukrepov
Plačilo
(EUR/ ha)
Pričakovani
(št. živali)
ha
(2004)
Pričakovani (št.
živali) ha
(2005)
Pričakovani
(št. živali)
ha
(2006)
Njive:
337
EUR/ha
- Trajni nasadi:
253 EUR/ha
- Travinje: 211
EUR/ha
4.700 ha
5.000 ha
5.200 ha
Ukrepi
Skupina III: III/4 Pokritost tal
Varovanje
na
zavarovanih vodovarstvenem
območij
območju
V obdobju 2004–2006 je bilo za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov namenjenih
približno 190 milijonov EUR. Od tega predstavljajo 55 % sredstev javni izdatki, 45 %
sredstev pa bo zagotovljenih iz evropskih skladov.
PRP 2007–2013
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) podpira gospodarsko
prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Namen sklada je prispevati k
zagotavljanju trajnega razvoja, spodbujati kmetovalce k varovanju okolja, spodbujati
uporabo ustreznih metod in varovanje naravnih virov, med drugim tudi varovanje voda.
Sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znašajo za Republiko
Slovenijo v obdobju od leta 2007 do leta 2013 približno 900 milijonov EUR.
Ukrepi, ki vplivajo na stanje voda, so zajeti v 1. in 2. osi Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2007–2013.
Za ukrepe 1. osi je namenjenih 299.615.363 EUR (75 % iz EKSRP). Za 1. os je
namenjenih skoraj 30 % sredstev EKSRP (PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–
2013, 2007) (Preglednica 2-213) (MKGP, 2007b).
Za ukrepe 2. osi je namenjenih 587.640.844 EUR (80 % iz EKSRP). Od tega je za ukrepe
skupine 214 namenjenih 305.252.156 EUR. Za 2. os je namenjenih skoraj 53 % sredstev
EKSRP (PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, 2007) (Preglednica 2-213)
(MKGP, 2007b).
Preglednica 2-213: Finančna sredstva po posameznih oseh ter delež sofinanciranja EKSRP
Javna sredstva
Skupaj
(v EUR)
Stopnja
sofinanciranja
EKSRP (%)
Prispevek EKSRP
(v EUR)
Os
Os 1
399.487.151
75,00
299.615.363
Os 2
587.640.844
80,00
470.112.675
Os 3
132.039.136
75,00
99.029.352
Os 4
33.760.006
80,00
27.008.005
Tehnična pomoč
6.001.779
75,00
4.501.334
351
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupaj
1.158.928.916
77,68
900.266.729
Na podlagi PRP Republike Slovenije se iz javnih sredstev financira ukrepe 1. osi. To so
ukrepi za izgradnjo in dograditev velikih namakalnih sistemov, za tehnološke posodobitve
obstoječih hidromelioracijskih sistemov in za vzpostavitev izobraževalno-demonstracijskih
centrov za namakanje. Pri financiranih ukrepih je poudarek na tehnologijah za
zmanjševanje porabe vode (kapljično namakanje in namakanje z razpršilci) ter zmanjšanju
vnosa hranil in pesticidov. Našteti ukrepi spadajo v skupino 125, 1. osi PRP. Za izvedbo
ukrepov je v obdobju od leta 2007 do leta 2013 namenjenih 43.000.000 EUR.
Cilj ukrepov je pospešiti prestrukturiranje kmetijstva, ki vodi v učinkovitejšo porabo
proizvodnih dejavnikov. V okviru tehničnih posodobitev obstoječih melioracijskih sistemov
in izgradnje novih namakalnih sistemov pa je glavni cilj racionalnejša poraba vode in bolj
kontroliran vnos hranil. Izvedba ukrepov, povezanih z namakanjem, se navezuje na vodno
direktivo.
Ukrepi iz 2. osi, skupine 214, so razdeljeni v 3 podskupine; in sicer:
- ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje,
- ukrepi za ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in
tradicionalne kulturne krajin ter
- ukrepi za varovanje zavarovanih območij.
V preglednici (Preglednica 2-214) so podani ukrepi iz I. in III. skupine ter višina plačil, za
katere je bilo ocenjeno, da bo z njihovim izvajanjem prišlo do izboljšanja stanja voda.
Preglednica 2-214: Višina plačil za kmetijsko okoljske podukrepe
Izračunana
višina
Najvišje
Enotno
Najplačila
možno
plačilo
višje
Skupina
po
plačilo glede
na
možno
podPodukrep
modelna Prilogo
povrplačilo
*
ukrepov
ni
Uredbe
šino
(EUR/
kalku1698/2005 (EUR/
ha)
(EUR/ ha)
ha)
laciji
(EUR/
ha)
Skupina I:
214-I/1
Zmanjševan
Ohranjanje
224
600
224
je
kolobarja
negativnih
214-I/2
vplivov
420
600
420
Ozelenitev
kmetijstva
njivskih površin
na okolje
214-I/3
481
600
481
Integrirano
poljedelstvo
214-I/4
821
900
821
Integrirano
sadjarstvo
214-I/5
931
900
900
Integrirano
vinogradništvo
352
Ciljna
vrednost
plačila
(EUR/
ha)
Pričakovani
ha
(2013)
(ha)
91,84
12.000
172,2
20.000
197,21
25.000
336,61
3.200
381,71
8.000
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Skupina
podukrepov
Skupina III:
Varovanje
zavarovanih
območij
Podukrep
Izračunana
višina
Najvišje
Enotno
Najplačila
možno
plačilo
višje
po
plačilo glede
na
možno
modelna Prilogo
povrplačilo
Uredbe
šino*
ni
(EUR/
kalku1698/2005 (EUR/
ha)
laciji
(EUR/ ha)
ha)
(EUR/
ha)
Ciljna
vrednost
plačila
(EUR/
ha)
Pričakovani
ha
(2013)
(ha)
1.000
214-I/6
Integrirano
vrtnarstvo
451
600
-
451
184,91
214-I/7
Ekološko
kmetovanje
727
600
-
600
298,07
214-III/6
Pokritost tal na
vodovarstvenem
območju
- Njive:
- Trajni nasadi:
- Travinje***:
60.000
**
1.000
204
450
210
600
900
450
133
204
450
77
83,64
184,50
31,57
*Enotno plačilo na površino v višini 133 EUR/ha je določeno z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu
(UL RS, št. 99/06, z vsemi spremembami) in se odšteje od izračunane višine plačila pri tistih podukrepih, kjer
reja živali ni obvezna (podukrepi: 214-II/2 Košnja strmih travnikov, 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov, 214II/8 Ohranjanje ekstenzivnega travinja, 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3
Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev, 214-III/4 Ohranjanje steljnikov, 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic
vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju,
travinje) oziroma so živali vezane na osnovno kmetijsko gospodarstvo (podukrep 214-II/1 Planinska paša), ki
pridobi le enotno plačilo na površino.
**Površine KZU, vključene v izvajanje podukrepa 214-I/7 Ekološko kmetovanje.
***Trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje.
Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013
Namen Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 je
opredeliti glavne ukrepe znotraj štirih prednostnih osi za razvoj slovenskega ribištva,
ribogojstva in predelave v skladu s cilji Skupne ribiške politike (SRP) ter usmerjevalnimi
načeli za operativni program iz člena 19 osnovne uredbe Evropskega sklada za ribištvo (v
nadaljevanju ESR), kot tudi glede na analizo trenutnega stanja in smeri razvoja v sektorju.
Ukrepi, ki vplivajo na stanje voda, so zajeti 2. osi operativnega programa za obdobje
2007–2013. Sredstva za izvedbo ukrepov se dodeljujejo iz ESR. Do sredstev za izvedbo
ukrepov so upravičene vse pravne ali fizične osebe, registrirane za dejavnost akvakulture
in/ali predelave in trženja ribiških proizvodov. Poleg glavne skupine upravičencev (morski
in sladkovodni ribogojci in školjkarji) v skupino prejemnikov sredstev ESR sodijo tudi
upravičenci posebne skupine, tj. kmetje z dopolnilno dejavnostjo ribogojstva.
V skladu z osnovno uredbo ESR bodo glavni cilji prednostne osi 2 pripomogli k:
353
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- posodobitvi ribogojskega sektorja v trajnostnem smislu,
- ustvarjanju okolja za dvig dolgoročne konkurenčnosti in dobičkonosnosti sladkovodnega
in morskega ribogojstva na domačem ter evropskem trgu,
- spodbujanju raznovrstnosti ponudbe rib in uvajanju novih vrst rib, školjk in mehkužcev,
- spodbujanju rabe ekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod,
- ustvarjanju okolja za dvig dolgoročne konkurenčnosti predelovalnih obratov in
- krepitvi trženja ribiških proizvodov.
Za doseganje zgoraj omenjenih ciljev bodo uporabljeni naslednji ukrepi:
- produktivne naložbe v ribogojstvo,
- vodno-okoljski ukrepi,
- ukrepi za varovanje javnega zdravja,
- ukrepi za varovanje zdravja živali in
- predelava in trženje.
Pri analizi je bil poudarek predvsem na vodno-okoljske ukrepe, ki izhajajo iz operativnega
programa.
Trenutno v ribogojstvu ni takšnih metod, ki bi zadostile t. i. dobri praksi v ribogojstvu. Do
sedaj je bilo ribogojstvo v glavnem osredotočeno na zmanjševanje negativnega učinka na
okolje.
Ker je eden od ciljev Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–
2013 na osi 2 spodbujanje uporabe ekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod, npr. zaprti
sistemi, obstaja potreba po uvedbi in izvajanju vodno-okoljskih ukrepov v ribogojstvu.
Poraba rib na prebivalca v Republiki Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi
državami precej nizka. Ker gre popularizacija proizvodov v smeri zadoščanja potreb
uporabnika, istočasno pa v smeri zaščite zdravja ljudi, zagotavljanja trajnostne rabe
naravnih virov in zmanjševanja učinkov na okolje, ker imajo določene ribogojske metode
lahko boljši učinek na ohranjanje naravnih lastnosti, biodiverzitete in kulturne krajine, bo
Republika Slovenija predvidoma izvajala vodno-okoljske ukrepe.
Upravičenci do sredstev so v tem primeru pravne in fizične osebe, ki so registrirane za
ribogojsko dejavnost v Republiki Sloveniji, prav tako pa kmetje z ribogojstvom kot
dopolnilno dejavnostjo ter javna in poljavna telesa.
Stopnja nadomestila se določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
a) v primeru specifičnega cilja (1) upoštevajoč nastalo izgubo prihodka na podlagi
maksimalnega zneska na hektar območja podjetja, ki se je zavezalo k vodnookoljskim
ukrepom, bo dano enkratno nadomestilo;
b) v primeru specifičnega cilja (2) bodo upoštevani dodatni stroški, ki izhajajo iz uporabe
okoljskih metod v ribogojstvu; nadomestilo se lahko dodeli za največ dve leti v obdobju
preusmeritve podjetja v ekološko proizvodnjo;
c) v primeru specifičnega cilja (3) za največ dve leti po dnevu odločitve o območjih Natura
2000 in samo za ribogojske enote, ki so obstajale pred to odločitvijo; bodisi na podlagi
354
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
nastale izgube prihodka bodisi na podlagi dodatnih stroškov, ki izhajajo iz uporabe
okoljskih metod v ribogojstvu.
Preglednica 2-215:Finančna tabela za Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji
2007–2013 po prednostnih oseh
Prednostna os
Delež
(%)
Skupaj
javna
sredstva
Prispevek
ESR
Nacionalni
ESR stopnja
prispevek sofinanciranja
Prednostna os 1
10
(a) = (b +
c)
2.885.372
2.164.029
721.343
Prednostna os 2
Prednostna os 3
37
35
10.675.876
10.098.796
8.006.907
7.574.097
2.668.969
2.524.699
75
75
Prednostna os 4
10
2.885.372
2.164.029
721.343
75
Prednostna os 5
8
2.308.296
1.731.221
577.075
75
100
28.853.712
21.640.283
7.213.429
75
Skupaj
(b)
(c)
(d) = (b)/(a) *
100
75
Iz preglednice je razvidno, da je za izvedbo ukrepov iz 2. osi operativnega programa
namenjenih 37 % vseh sredstev.
Subvencije za dejavnosti sektorja energetika – Podporna shema za proizvodnjo
električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: OVE) in visoko
učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije
V Republiki Sloveniji obstajata od novembra 2009 dva načina dodeljevanja podpor za
proizvodnjo električne energije iz OVE. Prvi je sistem obratovalnih podpor. Drugi način pa
je zagotovljen odkup. Sredstva za dodeljevanje podpor za proizvodnjo električne energije
iz OVE se črpajo iz prispevkov za OVE, ki jih plačujejo končni odjemalci.
Subvencije za dejavnosti sektorja energetika niso pogojene z uporabo tehnologije, ki bi
imela manjše vplive na stanje voda. Osnova za subvencije in načrtovane nove umestitve
mHE bi morale biti skladne s trajnostnimi kriteriji, ki bodo izhajali iz »Študije stroškov in
koristi obstoječih mHE, kot podlage za trajnostne kriterije« v kateri bodo upoštevani
okoljski, socialni in ekonomski učinki. Smotrno bi bilo, da bi se subvencije podelile le, če
umeščanje in obratovanje HE podpira tako okoljski kot energetski cilj.
Obratovalna podpora
Poleg cene, po kateri proizvajalec električne energije proizvedeno energijo proda
dobavitelju (po sklenjeni tržni pogodbi za prodajo električne energije), je proizvajalec
upravičen še do obratovalne podpore. Obratovalno podporo proizvajalcem plačuje Center
za podpore. Do obratovalne podpore so upravičene vse HE, ki niso starejše od 15 let.
Višine obratovalnih podpor so prikazane v spodnji preglednici (Preglednica 2-216).
355
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Zagotovljen odkup
Proizvajalci električne energije imajo možnost prodati proizvedeno energijo Centru za
podpore po stalni ceni (Preglednica 2-216). Podpora v obliki zagotovljenega odkupa je
namenjena le mHE, ki so manjše od 5 MW.
Preglednica 2-216: Višine podpor za proizvodnjo električne energije v HE (Borzen, 2009)
Višina
Višina
Cena za
obratovalne
obratovalne
Referenčni
zagotovljen
HE
podpore leta
podpore leta
odkup
stroški
2009
2010
(EUR/MWh)
(EUR/MWh)
(EUR/MWh)
mHE
82,34–105,47
82,34–105,47
23,84–49,57
34,27–59,54
(< 10 MW)
HE
76,57
/
18,07
28,5
(> 10 MW)
Pred uvedbo novega sistema podpor, novembra 2009, je skladno z 42. členom
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 (8/00 popr.), 110/02-ZGO-1, 50/03 Odl.
US: U-I-250/00-14, 51/04, 26/05-UPB1, 118/06 (9/07 popr.), 27/07-UPB2, 70/08) in
Sklepom o premijah za električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah (Uradni list RS,
št. 85/09) veljal star sistem cen in premij za odkup električne energije od proizvajalcev
električne energije. Za proizvajalce, ki prejemajo podporo po starem sistemu in se ne
bodo vključili v nov sistem, veljajo do konca leta 2011 višine podpor, navedene v spodnji
preglednici (Preglednica 2-217). Enotne letne cene in enotne letne premije določi Vlada
Republike Slovenije.
Preglednica 2-217: Enotne letne cene in premije za električno energijo, proizvedeno v HE (Borzen,
2009)
Enotna letna cena
Enotna letna premija
HE
(EUR/MWh)
(EUR/MWh)
mHE (< 10 MW)
63,41–65,72
10,00–12,10
Izplačila podpor za proizvodnjo električne energije v HE
Leta 2009 je bilo v Republiki Sloveniji za podpore za proizvodnjo električne energije v HE
izplačanih 4,7 milijonov EUR (Preglednica 2-218). Podpor so bile deležne le mHE (HE < 10
MW), medtem ko izplačil podpor za proizvodnjo električne energije v HE, ki so večje od 10
MW, v letu 2009 ni bilo.
HE, večje od 10 MW, do novembra leta 2009 niso bile upravičene do prejemanja podpor.
Novembra leta 2009 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov sistem obratovalnih podpor,
po katerem lahko za podporo zaprosijo tudi proizvajalci energije v HE, ki so večje od 10
MW in niso starejše od 15 let ter izpolnjujejo kriterije glede skladnosti s pravili
konkurence.
Preglednica 2-218: Izplačila sredstev za podpore HE v letu 2009 v Republiki Sloveniji (Borzen,
2010)
Proizvedena električna energija na pragu
Skupaj izplačila
HE
(MWh)
(EUR)
Do 10 MW
429.650
4.669.393
356
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.4.8 Poraba sredstev, zbranih s plačili okoljskih stroškov in stroškov vode kot
naravnega vira, ki jih povzročajo storitve, povezane z obremenjevanjem
voda
Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, povzročajo stroške vode kot naravnega vira
in okoljske stroške, zato so izvajalci teh storitev, skladno z načelom povračila stroškov
storitev, povezanih z obremenjevanjem voda in načelom »plača povzročitelj
obremenitve«, zavezani k plačevanju dajatev zaradi obremenjevanja voda. To so plačilo
za vodno pravico in vodno povračilo ter okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda.
Država z okoljskimi dajatvami pospešuje in spodbuja doseganje ciljev varstva okolja.
Skladno z veljavno zakonodajo naj bi se sredstva, zbrana z dajatvami zaradi
obremenjevanja voda, porabljala za doseganje ciljev upravljanja voda. Cilji upravljanja z
vodami so glede na Zakon o vodah naslednji: doseganje dobrega stanja oziroma dobrega
potenciala voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred
škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje
trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega
varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.
Sredstva, zbrana s plačili okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda
Do leta 2010 so sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo, predstavljala prihodek državnega
proračuna. (Izjema so bila plačila zavezancev za komunalno odpadno vodo, ki so do leta
2010 uveljavljali oprostitev plačila okoljske dajatve. Le-ti so okoljsko dajatev nakazovali v
občinske proračune.) Od leta 2010 pa so prejemniki sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo,
občine.
Preglednica 2-219: Plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda v Republiki Sloveniji kot prihodek državnega proračuna (ARSO, 2008b)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Plačilo (EUR)
6.918.544 7.595.970 5.447.908 7.342.340 5.469.288 4.393.663 3.631.042
Prihodki proračuna Republike Slovenije iz plačil okoljske dajatve (Preglednica 2-219) se
porabljajo za izvedbo Operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode. Do leta 2017 se bodo zbrana sredstva rabila za
gradnjo čistilnih naprav in kanalskih vodov. Spodnja preglednica (Preglednica 2-220)
prikazuje delež sredstev, zbranih s plačili okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo, ki
so se porabila za investicije za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
Preglednica 2-220: Delež sredstev zbranih iz plačil okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo, ki
so bila vložena v investicije v Republiki Sloveniji (MOP RS, 2007)
Leto
2002
2003
2004
2005
Delež sredstev vloženih v investicije (%)
98,5
99,4
99,6
98,3
Zavezanci za industrijsko odpadno vodo so oprostitev plačila okoljske dajatve lahko
uveljavljali za izvajanje del za zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje
357
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje
obremenjevanja vode. Oprostitev plačila okoljske dajatve za zavezance za industrijsko
odpadno vodo je bila možna do leta 2005 (Preglednica 2-221).
Preglednica 2-221: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
industrijskih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot vir sredstev za investicije namenjene
zmanjšanju obremenjevanja voda (ARSO, 2008b)
Leto
2002
2003
2004
Oprostitev dajatve za industrijsko odpadno
22.603.350
20.562.453
2.340.655
vodo (EUR)
Zavezanci za komunalno odpadno vodo, ki so do leta 2010 uveljavljali oprostitev plačila
okoljske dajatve, so okoljsko dajatev nakazovali v občinske proračune (Preglednica
2-222). Oprostitev plačila okoljske dajatve, se je lahko uveljavljala za izvajanje del za
zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za
izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Oprostitev plačila
okoljske dajatve za zavezance za komunalno odpadno vodo je bila možna do leta 2010.
Preglednica 2-222: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalnih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot prihodek občinskih proračunov (ARSO, 2008b)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Oprostitev
dajatve za
komunalno 39.674.995 43.676.366 40.173.777 39.053.607 32.585.102 29.702.343 29.098.581
odpadno
vodo (EUR)
Od leta 2010 so prejemniki vseh sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo občine, kjer pri
zavezancu za plačilo okoljske dajatve zaradi industrijske odpadne vode nastaja
industrijska odpadna voda ali občine, kjer zavezanci za plačilo okoljske dajatve zaradi
komunalne odpadne vode odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo,
nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo KČN.
Z Zakonom o financiranju občin (ZFO-1) (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07, Odl. US: U-I24/07-66, 57/08) je predpisano, da se sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo za
onesnaževanje okolja, zaradi odvajanja odpadnih voda lahko porabijo za:
- gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva
okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja
na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in
odlaganja odpadkov,
- zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih
ukrepov, predpisanih za izvajanje katerekoli izmed obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi.
Priporočljivo bi bilo zagotoviti, da se sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, porabljajo izključno za izvajanje
ukrepov, predvidenih v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode.
358
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Prihodki občin od komunalnega prispevka
Komunalni prispevek sicer ni dajatev zaradi obremenjevanja voda, a predstavlja vir
sredstev za financiranje ukrepov, povezanih s področjem upravljanja voda (Preglednica
2-223).
Sredstva, zbrana s komunalnim prispevkom, so prihodek občinskih proračunov. Komunalni
prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme. Zavezanec za plačilo
komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na
komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo
namembnost (Uradni list RS št. 33/07, 70/08, 108/09).
Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. To pomeni,
da lahko občine sredstva, zbrana s plačili komunalnega prispevka, porabljajo le za gradnjo
komunalne opreme (Uradni list RS št. 33/07, 70/08, 108/09).
Od leta 2007 dalje so merila za odmero komunalnega prispevka določena s Pravilnikom o
merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07). Občine lahko
predpišejo podrobnejša merila za odmero. Pred sprejetjem Pravilnika o merilih za odmero
komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) leta 2007, so merila za odmero
komunalnega prispevka določale občine same, zato je prihajalo do velikih razlik med
posameznimi občinami.
Preglednica 2-223: Prihodki občin od komunalnih prispevkov v obdobju od leta 2005 do leta 2009
(MF, 2009)
Leto 2009 –
Leto
Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008
predhodni
podatki
Prihodki občin od
komunalnih prispevkov v 54.174.165 60.638.388 68.313.382 90.764.383
56.422.950
Republiki Sloveniji (EUR)
Sredstva, zbrana s plačili za vodno pravico in s plačili vodnih povračil
Velik del sredstev, zbranih s plačili vodnih povračil (Preglednica 2-224), se steka v Sklad
za vode, ki je opisan v naslednjem poglavju. Ostala sredstva pa predstavljajo prihodek
Integralnega proračuna Republike Slovenije. Približno 4 milijone EUR sredstev je bilo leta
2008 priliv Integralnega proračuna.
Preglednica 2-224: Plačila vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2008a)
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Plačila
vodne
13.869.125 14.314.567 15.282.860 16.578.344 17.102.129 22.390.666 22.535.820
-ga
povračila
359
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Največji del sredstev, zbranih s plačili podeljenih koncesij za vodno pravico, pripada
občinam (Preglednica 2-225), del sredstev, ki pripada državi (Preglednica 2-226), se steka
v Sklad za vode, manjši del sredstev pa je priliv Integralnega proračuna Republike
Slovenije.
Preglednica 2-225: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo občinam (ARSO, 2008c)
Leto
2005
2006
2007
2008
Odmera koncesije, ki pripada
7.010.840
8.357.673
9.219.902
12.189.874
občinam (EUR)
Sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice, ki pripadajo občinam, spadajo glede na Zakon
o financiranju občin (ZFO-1) (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07, Odl. US: U-I-24/07-66,
57/08) med druge lastne vire financiranja občin.
Ker so plačila za vodne pravice dajatve za obremenjevanje voda, bi bilo potrebno
zagotoviti namensko porabo teh sredstev za ukrepe, ki bi omogočili doseganje ciljev
upravljanja z vodami v posamezni občini.
Preglednica 2-226: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo državi (ARSO, 2008c)
Leto
2005
2006
2007
2008
Odmera koncesije, ki pripada
4.722.093
5.651.160
6.315.452
8.337.428
državi (EUR)
Predpis o plačilu za pridobitev vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja še ni sprejet,
zato MOP izdaja delna vodna dovoljenja, za katera se plačila ne zaračunava.
V Skladu za vode se zbira večji del, ne pa vsa sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice,
ki pripadajo državi, in sredstva, zbrana z vodnimi povračili. Leta 2007 približno 5,3
milijonov EUR zbranih sredstev ni šlo v Sklad za vode, ampak v Integralni proračun
Republike Slovenije. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsa sredstva, zbrana s plačili za vodne
pravice, ki pripadajo državi, in vsa sredstva, zbrana z vodnimi povračili, namenila nalogam
Sklada za vode, skladno z 162. členom Zakona o vodah.
360
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 2—137: Plačilo in poraba dajatev za obremenjevanje voda (ARSO, 2008a; ARSO, 2008b;
ARSO, 2008c; MOP RS, 2010c; MOP RS 2011a; MOP RS, 2009; MOP RS, 2007b; MOP RS, 2011)
Sklad za vode
Na podlagi 162. člena Zakona o vodah je bil leta 2002 ustanovljen Sklad za vode kot
namenska proračunska postavka. Sredstva, s katerimi razpolaga Sklad za vode, se
določijo letno, ob sprejemanju državnega proračuna in so namenska sredstva, zbrana s
plačili vodnih povračil in plačil za vodne pravice. Program Sklada za vode, ki ga potrdi
resorni minister, je pripravljen v skladu z obveznostmi MOP na področju upravljanja in
urejanja voda.
V Sklad za vode se stekajo sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice, ki pripadajo državi
in sredstva, zbrana z vodnimi povračili (Preglednica 2-227). Plačila za vodna povračila
predstavljajo malo manj kot 80 % finančnih sredstev Sklada za vode. Ostala sredstva so
prihodki od podeljenih koncesij za rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin,
ki pripadajo državi.
361
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-227: Viri financiranja Sklada za vode (Računsko sodišče
MOP RS, 2009c, MOP RS, 2007b)
Vrsta vplačila
2004
2005
2006
2007
Vodna povračila
8.637.177
9.806.376 13.009.318 18.319.000
(EUR)
Prihodki od
podeljenih
koncesij za
2.086.463
2.921.048
4.172.926
5.128.000
vodno pravico,
ki pripadajo
državi (EUR)
Skupaj (EUR)
10.723.640 12.727.424 17.182.244 23.447.492
Republike Slovenije, 2007;
2008
2009
ni podatka
19.319.036
ni podatka
5.697.060
ni podatka
25.016.096
Sredstva Sklada za vode se porabljajo za financiranje:
- vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
- gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne
infrastrukture,
- nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani
lokalnih skupnosti ter
- nalog IzVRS.
Slika 2—138: Sklad za vode
Sredstva Sklada za vode so se od ustanovitve postopoma povečevala. Leta 2011 je višina
odobrenih sredstev znašala približno 25.000.000 EUR (Preglednica 2-228).
Program Sklada za vode se deli na 7 glavnih sklopov. Sklopi in razdelitev sredstev po
sklopih so prikazani v spodnji preglednici (Preglednica 2-228).
362
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
363
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 2-228: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode v obdobju od leta 2004 do
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
višina
višina
višina
višina
višina
višina
Glavni sklopi Programa
Vodnega sklada
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
2004 (EUR) 2005 (EUR) 2006 (EUR) 2007 (EUR) 2008 (EUR) 2009 (EUR)
IzVRS –opravljanje
strokovnih in
1
razvojnih nalog v
1.236.276
1.836.922
1.953.105
2.011.350
2.122.110
2.403.025
skladu z zakonom o
vodah
Prostorska
dokumentacija za
vodno infrastrukturo,
2
2.079.786
1.316.159
834.585
1.139.209
1.760.524
2.660.366
strokovne podlage za
urejanje voda in
inženiring
Gradnja in
investicijsko
3
8.837.621
7.847.617
6.531.018
6.768.394
7.185.946
8.046.222
vzdrževanje vodne
infrastrukture
Vzdrževanje vodne
4
0
3.755.633
5.384.478
1.562.670
491.426
435.426
infrastrukture v javno
korist – koncesionarji
5
Vodna zemljišča
0
0
0
333.834
333.834
228.982
Oskrba s pitno vodo,
varovanje vodnih
6
virov in gradnja
870.639
1.419.956
1.674.463
711.487
1.632.524
1.678.197
vodooskrbnih
sistemov
Gradnja vodne in
druge državne in
7
lokalne infrastrukture
2.212.902
6.635.817
11.626.076
10.920.547
15.000.000
15.227.146
na območju gradnje
HE na Spodnji Savi
364
leta 2011 (MOP RS, 2011)
Odobrena
Odobrena
višina
višina
sredstev
sredstev
2010 (EUR) 2011 (EUR)
2.301.375
2.200.000
4.285.470
2.759.310
10.784.090
4.856.786
0
0
242.592
200.000
2.300.000
2.000.000
12.874.739
13.000.000
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Glavni sklopi Programa
Vodnega sklada
Skupaj
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
Odobrena
višina
višina
višina
višina
višina
višina
višina
višina
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
sredstev
2004 (EUR) 2005 (EUR) 2006 (EUR) 2007 (EUR) 2008 (EUR) 2009 (EUR) 2010 (EUR) 2011 (EUR)
15.237.224 22.812.104 28.003.725 23.447.491 28.526.364 30.679.364 32.788.266 25.016.096
365
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V obdobju od leta 2007 do leta 2011 je bila približno polovica sredstev Sklada za vode
namenjena gradnji vodne, državne in lokalne infrastrukture na območju gradnje HE na
Spodnji Savi. Sredstva so bila zagotovljena za:
- financiranje javnega podjetja INFRA, za izvajanje investicijske dejavnosti na javni
infrastrukturi, ki jo je potrebno zgraditi v sklopu gradnje HE Boštanj, HE Blanca in HE
Krško,
- nakup zemljišč za gradnjo HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško,
- financiranje gradnje vodne, državne in lokalne infrastrukture in za
- plačilo anuitet za dolgoročne kredite s poroštvom Republike Slovenije za gradnjo vodne,
državne in lokalne infrastrukture, ki jo financira država v sklopu gradnje HE Boštanj, HE
Blanca in HE Krško.
Približno četrtina sredstev Sklada za vode je bila v obdobju od leta 2007 do leta 2010
namenjena gradnji in investicijskemu vzdrževanju vodne infrastrukture. V preteklih letih
pa je bil delež sredstev namenjen temu sklopu še višji (58 %, leta 2004). Gre za projekte
za povečanje poplavne varnosti urbaniziranih površin, za stabilizacijo vodnega režima, za
zagotavljanje varnosti na že zgrajenih objektih in izboljšanje – revitalizacijo vodnih površin
(Slika 2—139).
Za oskrbo s pitno vodo, varovanje vodnih virov in gradnjo vodooskrbnih sistemov je bilo
namenjenih približno 5 % sredstev Sklada za vode. Leta 2009 je bilo za ta sklop
predvidenih približno 1.700.000 EUR. Sredstva so bila namenjena izvedbi projektov oskrbe
s pitno vodo Koroške, Pomurja, Bele Krajine in občine Litija (Preglednica 2-228).
18.000.000
Odobrena višina sredstev (EUR)
16.000.000
14.000.000
12.000.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Leto
Inštitut za vode RS-opravljanje strokovnih in razvojnih nalog v skladu z zakonom o vodah
Prostorska dokumentacija za vodno infrastrukturo, strokovne podlage za urejanje voda in in ženiring
Gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture
Vzdrževanje vodne infrastrukture v javno korist – koncesionarji
Vodna zemljišča
Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov in gradnja vodooskrbnih sistemov
Slika 2—139: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode v
obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011)
Potrebno bi bilo zagotoviti, da financiranje objektov in naprav, namenjenih posebni rabi iz
Sklada za vode ne bi bilo več mogoče in bi se sredstva Sklada za vode porabljala izključno
za namene, ki so določeni z Zakonom o vodah.
366
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Del sredstev za doseganje ciljev upravljanja voda predstavljajo sredstva, ki se zberejo s
plačili dajatev zaradi obremenjevanja voda. Kljub zbranim sredstvom se pojavljajo težave
s financiranjem določenih ključnih nalog s področja upravljanja voda. Problematika je
opisana v naslednjih dveh poglavjih.
2.5.5 ANALIZA SREDSTEV, NAMENJENIH PODROČJU UREJANJA VODA
2.5.5.1 Sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture v okviru obvezne državne
gospodarske javne službe na področju urejanja voda
Viri financiranja vzdrževanja vodne infrastrukture v okviru obvezne državne gospodarske
javne službe na področju urejanja voda so:
- državni proračun (proračunski postavki ARSO in vodni sklad) in
- proračuni lokalnih skupnosti.
Pri analizi sredstev so bili upoštevani podatki ARSO o višini sredstev, namenjenih
vzdrževanju vodne infrastrukture, katerih vir je državni proračun (proračunska postavka
ARSO). Za obdobje od leta 1992 do leta 1995 podatki o višini sredstev niso bili na voljo.
Na podlagi podatkov iz članka mag. Aleša Horvata je bil izveden preračun iz deleža
sredstev v državnem proračunu in upoštevanjem višine proračuna za posamezno leto v
obdobju 1992–1995.
Sredstva Sklada za vode, ki so namenjena vzdrževanju vodne infrastrukture v javno korist
(koncesionarji), so bila vključena k podatkom ARSO za vzdrževanje vodne infrastrukture.
Po posameznih letih je bila izvedena primerjava sredstev za vzdrževanje vodne
infrastrukture z višino državnega proračuna. Pri analizi višine državnega proračuna je bil
upoštevan prihodkovni del sredstev državnega proračuna. Podatki so bili pridobljeni iz
spletnih strani Ministrstva za finance (v nadaljevanju MF), in sicer za obdobje od leta 1992
do leta 2009, za leti 2010 in 2011 pa je bil upoštevan zadnji sprejeti proračun.
367
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Delež sredstev za vzdrževanje vodne
infrastrukture
0,45%
0,40%
0,35%
0,30%
0,25%
0,20%
0,15%
0,10%
0,05%
0,00%
1986
1991
1996
2001
2006
2011
Leto
Slika 2—140: Delež sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture, ki so bila v obdobju 1986–2011
namenjena iz državnega proračuna (MF RS, 2011a; MF RS, 2011b; MOP RS, 2011; Horvat)
Iz zgornje slike (Slika 2—140) je razvidno, da je obseg sredstev za vzdrževanje vodne
infrastrukture v obdobju 1986–1991 znašal 0,4 % državnega proračuna. Nato je delež
strmo padel in znašal v letu 1992 približno 0,09 %. Za leti 1996 in 1997 delež sredstev
zaradi nedostopnosti podatkov ni bil ocenjen. Delež sredstev pada prav tako v obdobju
1999–2004, konec leta 2004 znaša delež le 0,07 % državnega proračuna. Od leta 2004
dalje obseg sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture in znaša približno 0,15 %
državnega proračuna letno, kar je 3-krat manj kot v obdobju 1986–1991.
Državni proračun Republike Slovenije je v letu 2009 znašal 7,5 milijarde EUR, za
vzdrževanje vodne infrastrukture pa se je namenilo približno 13 milijonov EUR, kar
predstavlja 0,18 % državnega proračuna (MF RS, 2011b).
Za primerjavo, koliko sredstev se za vzdrževanje vodne infrastrukture namenja v drugih
državah članicah EU, je bila izbrana Avstrija. V Avstriji namenjajo za vzdrževanje vodne
infrastrukture v povprečju 120 milijonov EUR letno. V letu 2009 je bil znesek za
vzdrževanje vodne infrastrukture približno 134 milijard EUR (Lebensministerium
Österreich).
2.5.5.2 Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode
V analizi so bila zajeta sredstva namenjena urejanju voda, skladno s spodnjimi postavkami
Sklada za vode:
- IzVRS – opravljanje strokovnih in razvojnih nalog v skladu z zakonom o vodah (del
sredstev),
- prostorska dokumentacija za vodno infrastrukturo, strokovne podlage za urejanje voda
in inženiring,
- gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture in
368
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- vodna zemljišča.
Oziroma glede na postavke Sklada za vode v preteklosti:
- IzVRS (del sredstev),
- prostorska dokumentacija, strokovne podlage in inženiring za državni lokacijski načrt (v
nadaljevanju DLN) za vodno infrastrukturo,
- projektna dokumentacija: strokovne podlage za urejanje voda in
- gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture.
Sredstva IzVRS niso namenjena samo področju urejanja voda. Velik del sredstev je
namenjen tudi varstvu in rabi voda. V ta namen je bil pri prvi postavki Sklada za vode –
IzVRS na podlagi podatkov iz programa dela za leto 2011 ter sprejetega proračuna,
ocenjen delež sredstev v proračunu, ki je namenjen sklopu urejanje voda. Za leto 2011 je
bil delež sredstev ocenjen na 25 %. Ob predpostavki, da se je omenjeni delež v letih od
2004 do 2011 postopno zviševal, so bili ocenjeni deleži sredstev po posameznih letih sicer
od 20 % v letu 2004 do 25 % v letu 2011 (ocena na podlagi Letnega programa dela
IzVRS za leto 2011).
V preglednici so prikazane investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode z
upoštevanjem zgoraj opisanih postavk Sklada za vode (Preglednica 2-229).
Preglednica 2-229: Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode (brez vzdrževanja vodne
infrastrukture) v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011)
Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode (brez vzdrževanja
Leto
vodne infrastrukture) (v EUR)
2004
3.413.700
2005
3.506.700
2006
7.145.400
2007
8.747.000
2008
8.208.700
2009
5.592.400
2010
2.889.400
2011
8.366.100*
*Odobrena višina sredstev za 2011.
2.5.6 INŠPEKCIJSKI NADZOR
Nadzor nad rekami v Republiki Sloveniji se izvaja na podlagi Zakona o vodah. Za nadzor
rek so po tem zakonu pristojni inšpektorji za vode, neposredno ob zajetjih pitne vode pa
zdravstveni inšpektorji.
Poleg rednega inšpekcijskega nadzora je v Zakonu o vodah opredeljen tudi vodovarstveni
nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje: prepovedi, omejitev in varstvenih
režimov. Ta nadzor zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda. Glavne naloge
vodovarstvenih nadzornikov so: neposredno spremljanje stanja voda in vodnega režima,
nadzor nad izvajanjem prepovedi, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz
Zakona o vodah ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in drugimi predpisi s področja
369
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
varstva okolja, ki se nanašajo na obremenjevanje voda, opozarjanje oseb na predpisana
ravnanja v zvezi z obremenjevanjem voda.
Inšpekcijske in prekrškovne postopke v zvezi z ugotovljenimi nepravilnosti vodijo pristojni
inšpektorji za vode. Inšpektorji za vode so organizirani znotraj Inšpektorata za okolje in
prostor, konkretneje inšpekcije za okolje in naravo. Vendar je nadzor na tem področju
zelo otežen, saj so inšpektorji za okolje in naravo pristojni za nadzor približno 400
predpisov. Postopke nadzora Zakona o vodah v delu svojega časa opravlja 12
inšpektorjev. Izključno na področju voda je opravljal nadzor le en inšpektor, ki pa se je
upokojil konec leta 2010.
Letno prejme Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor približno 350 prijav s
področja voda. Večinoma se nanašajo na naslednje vsebine:
- nedovoljeno odlaganje, predvsem gradbenih odpadkov na priobalna zemljišča,
- nedovoljeni posegi v vodna in priobalna zemljišča,
- omejevanje dostopa do javnega dobra.
Na podlagi inšpekcijski pregledov je bilo v leto 2010 uvedenih 57 prekrškovnih postopkov
proti pravnim osebam in 45 proti fizičnim osebam.
Na spodnji sliki je prikazano razmerje med skupnim številom predpisov s področja okolja,
narave in voda v letu 2000 in v letu 2010 ter med številom inšpektorjev v navedenih letih.
Število predpisov se je v obdobju desetih let povečalo za sedemkrat, število inšpektorjev
pa je ostalo v vseh 10 letih nespremenjeno.
400
350
300
250
200
150
100
50
ŠTEVILO INŠPEKTORJEV
ŠTEVILO PREDPISOV
0
LETO 2000
LETO 2010
Slika 2—141: Število inšpektorjev in število predpisov s področja okolja, narave in voda v obdobju
2000–2010 (Inšpektorat za okolje in prostor, januar 2011)
370
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
2.5.6.1 Predlog učinkovitega nadzora
Učinkovit nadzor nad vodami v Republiki Sloveniji bi lahko zagotovili z 15 inšpektorji, ki bi
bili pristojni izključno za nadzor predpisov s področja voda. Glede na razdelitev na VO bi
bilo potrebno zagotoviti 3 inšpektorje na VO Jadranskega morja in 12 inšpektorjev na VO
Donave. Za učinkovit sistema nadzora pa je nujno, da se vzpostavi delovanje mreže 24
vodovarstvenih nadzornikov.
Delo inšpektorjev in vodovarstvenih nadzornikov, bi koordiniral inšpektor, ki ga bi bilo
potrebno dodatno zagotoviti na Uradu glavne inšpektorice. S tem bi bila zagotovljena
enotnost ukrepanja, prenos informacij, skrb za redno izobraževanje in skrb za strokovno
pomoč nadzornikom na terenu. Obenem bi bil pristojen za vodenje zahtevnih inšpekcijskih
in prekrškovnih postopkov.
Le z vzpostavitvijo vodovarstvenih nadzornikov ter okrepitvijo inšpekcijskih služb bi lahko
dosegli cilje, ki so predvideni z NUV. S sistemom vodovarstvene nadzorne mreže bi
okrepili prisotnost na terenu in pripomogli k izboljšanju stanja na področju voda. Zgolj
reagiranje na prijave ne predstavlja dolgoročnega uspeha, ampak le vrh ledene gore.
Veliko bolj uspešno je, da se nedovoljene posege zazna in prepreči v fazi nastajanja.
Prevečkrat se namreč zgodi, da se posledice prepovedanih ravnanj odrazijo v trajnih
poškodbah VT, ki jih ni moč odpraviti s tehničnimi ukrepi.
2.5.7 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH,
ZNANJU IN STANJU TEHNIKE
Podatki posameznih podjetij so bili za potrebe ekonomske analize obremenjevanja voda
razvrščeni v sektorje na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti (Preglednica 2-147).
Pri tem se podatki, skladno z organizacijskim načelom, pripišejo njegovi glavni
gospodarski dejavnosti, kljub temu, da dejansko veljajo za vse dejavnosti, ki se v podjetju
opravljajo in ne samo za glavno gospodarsko dejavnost, za katero je podjetje registrirano.
Zaradi nedostopnosti podatkov o bruto dodani vrednosti se razdelitev podatkov po
sektorjih malo razlikuje od razdelitve uporabljene v analizi. In sicer so pod sektor
energetika zajete dejavnostih E40 in E41.
Vzrok razlik med podatki do leta 2007 in podatki po letu 2007 je lahko tudi sprememba
klasifikacije oziroma razlike med klasifikacijama Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD)
2002 in Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) 2008, na podlagi katerih so bile
gospodarske dejavnosti razdeljene na sektorje.
Analiza rabe vode in odvzema naplavin je bila izvedena na podlagi podatkov ARSO (ARSO,
2008a), izjema je analiza podatkov o javni oskrbi s pitno vodo, ki je bila izvedena na
podlagi podatkov SURS (SURS, 2008e).
Podatki o količinah zavezancev za plačilo vodnega povračila (ARSO, 2008a), na podlagi
katerih je bila izvedena ekonomska analiza, se ne ujemajo s podatki o pridobljenih vodnih
371
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
pravicah iz vodne knjige, ki so bili osnova za analizo rabe vode v poglavju 2.1.3.1 Raba
voda.
Analiza trendov posameznih vrst storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je bila
izdelana na podlagi podatkov o odvzemu vode in na podlagi podatkov o rabi vode za
pridobivanje energije glede na odmero vodnega povračila ARSO za obdobje od leta 2002
do leta 2008 ter na podlagi podatkov ARSO o KČN in o obratovalnem monitoringu
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. Uporabljeni so bili tudi podatki SURS o odvzemih
vode za namakanje in o rabi pitne vode za gospodinjstva. Pri projekcijah so bile poleg
trendov upoštevane določene predpostavke in faktorji, ki vplivajo na obremenjevanje
voda.
Na področju podeljevanja vodnih pravic in rabe voda so s sprejetjem Zakona o vodah
nastale večje spremembe. Sprememba zakonodaje je z zahtevo po prilagoditvi vodnih
pravic povzročila, da se je v obdobju od leta 2002 do leta 2008 podelilo skoraj 35.000
vodnih pravic za rabo vode iz izvirov, površinskih in podzemnih voda. Ogromno število
prispelih vlog leta 2004 (dve leti po spremenjeni zakonodaji) ima za posledico večjo
nezanesljivost določenih trendov rabe voda..
Okoljski stroški in stroški vode kot naravnega vira, ki jih povzročajo storitve, povezane z
obremenjevanjem voda, niso bili ocenjeni. Analizirana so bila le plačila teh stroškov. Za
ocenitev stroškov so potrebne dodatne analize, potem bo možno tudi uvesti plačila, ki
bodo okoljske stroške in stroške vode kot naravnega vira v celoti pokrivala.
Izdelava Analize finančnih stroškov GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode zaradi nedostopnosti podatkov ni mogoča. V Republiki Sloveniji
ni sistematičnega zbiranja podatkov o lastnih in prodajnih cenah izvajanja GJS oskrbe s
pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Za izdelavo analize v
naslednjem načrtovalskem obdobju bi bilo potrebno urediti vsakoletno zbiranje opisanih
podatkov na občino natančno.
Stopnje povračila finančnih stroškov v poglavju 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV
OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z
OBREMENJEVANJEM VODA so bile povzete po izdelanih študijah za leti 2006 in 2007
(WAHLISS W. in sod., 2008; IREET, 2008; IREET, 2008a; IREET, 2009; IREET, 2009a).
Študije so bile izdelane le za celotno območje Republike Slovenije in ne za posamezno VO.
V poglavju 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO
IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA bi bilo glede na 9. člen
vodne direktive in 17. a člen Uredbe o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta
upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09) pri analizi o povračilu stroškov potrebno
razdeliti prispevke storitev, povezanih z obremenjevanjem voda na:
- prispevek industrije,
- prispevek gospodinjstev in
- prispevek kmetijstva
k povračilu stroškov za storitev oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode.Takšna razdelitev je bila delno upoštevana pri
okoljskih stroških in stroških vode kot naravnega vira. Pri finančnih stroških pa ta
razdelitev ni možna, niti ni potrebna. Podatki o storitvah GJS oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se zbirajo ločeno za:
372
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- gospodinjstva in
- druge uporabnike.
Razdelitev podatkov o finančnih stroških na industrijske porabnike, porabnike iz
kmetijskega sektorja in druge ni potrebna, saj cene storitev GJS varstva okolja, skladno s
Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), niso diferencirane, razen če
uporabniki ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo različne stroške. To pomeni, da
je stopnja povračila stroškov enaka za vse uporabnike GJS. Velja tudi, da so količine
izvajanja storitev GJS za uporabnike iz industrije in kmetijstva zelo nizke. Oskrba z vodo
za potrebe industrije in kmetijstva v večini ni organizirana kot GJS, ampak je urejena
preko pogodb.
Za izvedbo Ekonomske analize obremenjevanja voda v naslednjem načrtovalskem
obdobju bi bilo priporočljivo prilagoditi način zbiranja podatkov o rabi vode, naplavin in
vodnih zemljišč in podatkov o plačilih za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ter
podatkov o odvajanju industrijske in komunalne odpadne vode in podatkov o plačilu
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda tako, da bodo
podatki uporabni za izdelavo ekonomskih analiz.
2.5.8 NADALJNJI KORAKI V NASLEDNJEM NAČRTOVALSKEM OBDOBJU
Posamezne dejavnosti povzročajo na VO Donave in na VO Jadranskega morja različne
vrste obremenitev voda. Z obremenjevanjem povzročajo tudi okoljske stroške in stroške
vode kot naravnega vira. Plačevanje teh stroškov je v veliki meri že zagotovljeno s plačili
dajatev zaradi obremenjevanja voda, kot so plačilo za vodno pravico in vodno povračilo
ter okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
V prihodnosti bo v Republiki Sloveniji potrebno zagotoviti plačevanje tistih stroškov, ki se z
dajatvami trenutno še ne krijejo. Tako bo doseženo popolno povračilo okoljskih stroškov
in stroškov vira, za vse dejavnosti, ki obremenitve povzročajo, in tako bo načelo »plača
povzročitelj obremenitve« v celoti upoštevano. Poleg tega bi bilo nujno zagotoviti
namensko porabo sredstev, zbranih s plačili dajatev zaradi obremenjevanja voda. Tako bi
se vsa zbrana sredstva koristila izključno za doseganje ciljev upravljanja voda.
373
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV
Program temeljnih ukrepov tvorijo ukrepi skupne vodne politike, ki izhajajo iz predpisov, s
katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila vodne direktive in direktiv,
navedenih v prilogi VI vodne direktive ter drugi temeljni ukrepi, ki izhajajo iz slovenske
zakonodaje, in sicer temeljni ukrepi za področja:
- varstva površinskih in podzemnih voda,
- urejanja voda,
- rabe površinskih in podzemnih voda,
- ekonomskih inštrumentov.
Povzetek temeljnih ukrepov je podan v prilogi (PRILOGA X: Povzetek temeljnih ukrepov).
3.1 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih
in podzemnih voda
Program temeljnih ukrepov varstva voda so vezani na področja:
- onesnaževanja voda,
- hidromorfoloških obremenitev,
- bioloških obremenitev,
- območja s posebnimi zahtevami in
- ostali temeljni ukrepi.
Temeljne ukrepe za področje onesnaževanja voda sestavljajo ukrepi za področje
onesnaževanja iz industrijskih virov, kmetijskih virov ter onesnaževanja voda zaradi
poselitve. Pri temeljnih ukrepih za področje onesnaževanja iz industrijskih virov gre za
ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje onesnaževanja iz različnih industrijskih virov, ukrepe za
področje onesnaževanja iz kmetijskih virov pa sestavljajo ukrepi za preprečevanje ali
nadzorovanje vnosa onesnaževal in hranil. Pri temeljnih ukrepih za področje
onesnaževanja zaradi poselitve gre za zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode.
Temeljni ukrepi na področju hidromorfoloških obremenitev so naslovljeni predvsem na
okoljski cilj preprečevanje slabšanja stanja voda zaradi novih posegov v vodno okolje.
Temeljni ukrepi za področje bioloških obremenitev izhajajo zlasti iz Zakona o ohranjanju
narave in Zakona o sladkovodnem ribištvu, ki prepovedujeta naseljevanje tujerodnih vrst
organizmov. Številne mednarodne konvencije zavezujejo Republiko Slovenijo, da bo
preprečevala vnašanje in nadzorovala ali izkoreninjala tiste tujerodne vrste, ki ogrožajo
ekosisteme, habitate ali vrste.
Temeljni ukrepi za območja s posebnimi zahtevami izhajajo iz predpisov, ki urejajo
vodovarstvena območja, kopalne vode, ogrožena območja, občutljiva območja, ranljiva
območja, območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev,
območja salmonidnih in ciprinidnih voda, zavarovana in varovana območja v skladu s
374
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost
voda ter območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo.
Med ostalimi temeljnimi ukrepi so zajeti predvsem ukrepi, s katerimi se ureja področje
onesnaževanja zaradi incidentnih dogodkov, ukrepi za varstvo pred onesnaževanjem
zaradi nesreč pri prevozu nevarnega blaga v prometu ter ob jedrskih nesrečah, ukrepi v
zvezi s čezmejnim onesnaževanjem ter ukrepi za ublažitev škodljivih vplivov na stanje VT,
kjer so predvidena odstopanja od okoljskih ciljev.
3.2 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda
Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda, je vezan na naslednje
sklope:
- ohranjanje in uravnavanje vodnih količin,
- varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
- vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in
- izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda.
Vsi ukrepi za področje urejanja voda se morajo presojati in izvajati v skladu s skupnim
ciljem upravljanja voda – doseganjem dobrega ekološkega stanja, torej je ureditve voda
treba v največji možni meri izvajati le na območjih, kjer je to nujno potrebno za
zmanjšanje stopnje ogroženosti zdravja ljudi, naravnega okolja, gospodarskih dejavnosti
ali kulturne dediščine. Ukrepi urejanja voda se nanašajo na vodne količine, škodljivo
delovanje voda, vzdrževanje vodotokov in izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.
3.3 Program ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in
podzemnih voda
Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na rabo voda, je vezan na naslednje sklope:
- ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode in
- ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode.
Temeljne ukrepe za spodbujanje trajnostne rabe vode sestavljajo zlasti zagotavljanje
nadzora nad odvzemi in zajezitvami voda, inšpekcijski nadzor rabe voda, zagotavljanje
oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter uvajanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu in
prilagoditev vrste in način kmetovanja.
Pri temeljnih ukrepih, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode pa gre predvsem za
omejitve, prepovedi in pogoje rabe vode in naplavin.
375
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
3.4 Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti
Upravljanje voda temelji na načelu povračila stroškov, ki pri obremenjevanju voda
nastanejo. Zagotoviti je potrebno, da se z dajatvami krijejo okoljski stroški in stroški vode
kot naravnega vira v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. Povračilo
stroškov je nujno za trajnostno rabo vodnih virov. Le tako bodo vodni viri razpoložljivi za
opravljanje storitev, povezanih z obremenjevanjem voda tudi v prihodnosti. Pomembno je
tudi, da plačila za obremenjevanje voda spodbujajo varčno rabo vode in zmanjševanje
onesnaževanja voda.
Za izvajanje opisanih načel upravljanja voda so predpisani naslednji temeljni ukrepi v
obliki ekonomskih inštrumentov:
- ukrepi za izvajanje načela povračila stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem
voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«,
- ukrepi za gospodarno rabo vodnih virov in
- ukrepi na vodovarstvenih območjih.
376
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4 PREGLED POMEMBNIH ZADEV UPRAVLJANJA VODA IN POMEMBNE
OBREMENITVE ZA DOSEGANJE CILJEV 2015
4.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015
4.1.1 OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPV
Eden izmed glavnih okoljskih ciljev za VTPV je doseganje dobrega ekološkega in
kemijskega stanja do leta 2015. Kemijsko stanje površinskih voda določa 33 prednostnih
in prednostno nevarnih snovi ter drugih onesnaževal. Elementi, na podlagi katerih
vrednotimo ekološko stanje, pa so biološki elementi (ribe, bentoški nevretenčarji,
fitoplankton, fitobentos in makrofiti), splošni fizikalno kemijski elementi, hidromorfološki
elementi ter posebna onesnaževala.
Z oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev leta 2015 (v nadaljevanju OVDOC 2015) se
ocenjuje večjo ali manjšo verjetnost, da bo VT doseglo zanj zastavljene okoljske cilje. V
prvem koraku se na osnovi rezultatov monitoringa kemijskega in ekološkega stanja ter na
osnovi podatkov monitoringa stanja na območjih s posebnimi zahtevami pripravi ocena
izhodiščnega stanja v obliki 4-stopenjske lestvice. V nadaljevanju pa se ob upoštevanju
izhodiščnega scenarija, v katerem se ocenjuje učinek izvajanja temeljnih ukrepov, oceni
verjetnost doseganja okoljskih ciljev do leta 2015. Tako pripravljena OVDOC 2015
predstavlja osnovo za določitev pomembnih zadev upravljanja voda.
Posamezni koraki, ki so potrebni za pripravo OVDOC 2015, so sledeči:
- KORAK 1: »izhodiščno stanje«, ki je pripravljeno na osnovi (i) rezultatov monitoringa
stanja in ravni zaupanja rezultatov monitoringa (ARSO, junij 2009) ter (ii) rezultatov
analize obremenitev in presojo vplivov,
- KORAK 2: »izhodiščni scenarij«, kjer je upoštevano izvajanje temeljnih ukrepov ter
ocena njihove učinkovitosti do leta 2015 ter trendi za področje varstva, rabe in urejanja
voda in
- KORAK 3: priprava OVDOC 2015 ob upoštevanju izhodiščnega stanja in izhodiščnega
scenarija.
Za oceno, ali bodo posamezna VTPV dosegla zanje določene osnovne okoljske cilje, je
izdelana lestvica štirih opisnih ocen glede na verjetnost doseganja okoljskih ciljev oz.
dobrega ekološkega in kemijskega stanja, kot je prikazano v preglednici (Preglednica 4-1).
377
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Preglednica 4-1: Lestvica opisnih ocen za OVDOC 2015
Na razpolago je dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o
Okoljski cilji bodo doseženi
stanju VTPV, ki zanesljivo kažejo, da bodo cilji doseženi, ali je
mogoče zagotavljati, da ni vpliva evidentiranih obremenitev
(1)
na VT, ali so ti ocenjeni kot zanemarljivi.
Okoljski cilji bodo verjetno
doseženi (2)
Podatki o stanju VT kažejo na majhen vpliv ali kadar ni na
razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o stanju
VTPV, ki zanesljivo kažejo, da bodo cilji doseženi, in je vpliv
evidentiranih obremenitev na VT ocenjen kot majhen.
Okoljski cilji verjetno ne
bodo doseženi (3)
Podatki o stanju VT kažejo na slabše stanje ali kadar ni na
razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o stanju
VTPV, ki zanesljivo kažejo, da cilji ne bodo doseženi, tisti ki pa
so, kažejo na slabše stanje oz. je vpliv evidentiranih
obremenitev na VT ocenjen kot zmeren.
Okoljski cilji ne bodo
doseženi (4)
Je na razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o
stanju VTPV, ki zanesljivo kažejo, da cilji ne bodo doseženi,
ali, kadar ni na razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih
podatkov o stanju VTPV, so pa ocenjene pomembne
obremenitve v zaledju in velik vpliv le-teh.
OVDOC 2015 se v prvem koraku vrednoti ločeno glede na ekološko in kemijsko stanje. Pri
tem se ekološko stanje vrednoti glede na hidromorfološke obremenitve in onesnaževanje.
Slednje je razdeljeno v tri podskupine, in sicer organsko onesnaženje, onesnaženje s
hranili in onesnaženje s posebnimi onesnaževali. Rezultati OVDOC 2015 se v nadaljevanju
podajajo kot:
- OVDOC 2015 glede na ekološko stanje, ki pripravljena na podlagi ocen po posameznih
kriterijih (onesnaženje in hidromorfološke obremenitve) tako, da se privzame najslabšo
izmed ocen po posameznih kriterijih,
- OVDOC 2015 glede na kemijsko stanje,
- OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami in
- skupna OVDOC 2015, ki je pripravljena na podlagi ocen po posameznih kriterijih
(kemijsko in ekološko stanje ter stanje na območjih s posebnimi zahtevami) tako, da se
privzame najslabšo izmed ocen po posameznih kriterijih.
4.1.1.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za VTPV – izhodiščno stanje
Izhodiščno stanje predstavlja osnovo za pripravo OVDOC 2015 in je zato pripravljeno v
obliki štiristopenjske lestvice. Pri tem velja naslednje zaporedje kriterijev:
- osnova za pripravo ocene izhodiščnega stanja so rezultati monitoringa ekološkega in
kemijskega stanja in ravni zaupanja rezultatov monitoringa (ARSO, 2009b), kakor tudi
ocena stanja na območjih s posebnimi,
- v primerih, da za VT ni podatkov o monitoringu stanja voda za enega ali več izmed
parametrov/elementov kakovosti se uporabi ocene, ki so rezultat presoje vplivov glede
na obremenitve v neposrednem zaledju VT; ta ocena služi tudi za identifikacijo
pomembnih obremenitev v zaledju na območjih, kjer monitoring kaže slabo kemijsko ali
ekološko stanje
378
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- v primeru, da je prisotnih in ocenjenih več obremenitev v neposrednem zaledju, je
končna ocena najslabša izmed ocen glede na presojo posameznih vplivov.
Izhodiščno stanje na osnovi rezultatov monitoringa ekološkega in kemijskega
stanja voda ter na osnovi stanja na območjih s posebnimi zahtevami
Ocena izhodiščnega stanja je bila tako izdelana z upoštevanjem:
- nabora splošnih fizikalno-kemijskih parametrov in posebnih onesnaževal po Uredbi o
stanju površinskih voda,
- nabora parametrov kemijskega stanja po Uredbi o stanju površinskih voda,
- nabora metrik bioloških elementov, za katere so že določeni kriteriji po Uredbi o stanju
površinskih vod,
- obstoječih sistemov razvrščanja površinskih voda glede na biološke, splošno fizikalnokemijske, hidromorfološke parametre, posebna onesnaževala ali prednostne snovi za
katere obstajajo mejne vrednosti,
- meril za vrednotenje stanja na območjih s posebnimi zahtevami.
V skladu z lestvico opisnih ocen OVDOC 2015 so rezultati monitoringa kemijskega in
ekološkega stanja voda preneseni v 4-stopenjsko lestvico ocenjevanja, ob upoštevanju
stopnje zanesljivosti rezultatov ocene stanja, kot je prikazano v preglednicah (Preglednica
4-2, Preglednica 4-3, Preglednica 4-4).
Kriteriji za transformacijo so pripravljeni zaradi potrebe po uskladitvi rezultatov ekološkega
stanja rek, jezer in izbranih MPVT, ki je podano v obliki petih opisnih ocen, ekološkega
stanja zadrževalnikov in UVT Velenjsko jezero, ki je podano v obliki dveh opisnih ocen,
kemijskega stanja, ki je podano v obliki dveh opisnih ocen in stopnje zaupanja, ki je
podana v obliki treh stopenj. Pri tem izbrani kriteriji upoštevajo tudi negotovost ocene
stanja. V primeru, da je dobro stanje VTPV ocenjeno z nizko stopnjo zaupanja, obstaja
verjetnost, da se ob povečanju frekvence vzorčenja ugotovi, da je to VTPV v slabem
stanju. Izbrani kriteriji upoštevajo tudi merilno negotovost metode (Preglednica 4-2). Za
oceno kemijskega stanja se je poleg navedenih kriterijev postavilo še dodatni kriterij:
VTPV, na katerih so bile v letu 2008 koncentracije prednostnih ali prednostno nevarnih
snovi močno povečane, vendar pri tem okoljski standardi kakovosti v skladu z Uredbo o
stanju kakovosti površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) niso bili preseženi, je
ocenjeno s oceno 3..
Preglednica 4-2: Kriteriji za transformacijo ocene kemijskega stanja in ekološkega stanja za
posebna onesnaževala glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2009b) v oceno
izhodiščnega stanja
Ekološko stanje –
Kemijsko stanje
posebna onesnaževala
Stopnja zaupanja
Dobro
Slabo
Dobro
Zmerno
Visoka
1
4
1
4
Srednja
2
3
2
3
SrednjaP
2
3
/
/
Nizka
2
3
2
3
379
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
SrednjaP – oceni kemijskega stanja se dodeli srednja stopnja zaupanja, ker so se v operativnem monitoringu
pesticidi s seznama parametrov kemijskega stanja merili z nižjo pogostostjo od zahtevane.
Preglednica 4-3: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za reke, jezera in izbrane MPVT
glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (IzVRS, 2009) v oceno izhodiščnega stanja
Stopnja
zaupanja
Zelo dobro
Dobro
Zmerno
Slabo
Zelo slabo
Visoka
1
1
4
4
4
Srednja
1
1
4
4
4
Nizka
2
2
3
4
4
Preglednica 4-4: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za zadrževalnike in UVT
Velenjsko jezero glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2010d) v oceno izhodiščnega
stanja
Ocena stanja
Ocena
Splošni fizikalno kemijski elementi (vsebnost kisika v
izhodiščnega
hipolimniju)
stanja
Ne dosega dobrega stanja
3
Dobro stanje
2
V oceni izhodiščnega stanja so med območji s posebnimi zahtevami obravnavana
območja, za katere se v okviru državnega monitoringa kakovosti spremlja stanje; in sicer
kopalne vode, območja salmonidnih in ciprinidnih voda ter območja pomembna za
življenje in rast morskih školjk in morskih polžev. Kriteriji za transformacijo ocene stanja v
oceno izhodiščnega stanja so podani v preglednicah (Preglednica 4-5, Preglednica 4-6). V
okviru območij salmonidnih in ciprinidnih voda ter na območjih pomembnih za življenje in
rast morskih školjk in morskih polžev so upoštevani zadnji razpoložljivi podatki za dve leti
skupaj (ARSO, 2009d; ARSO, 2008e; ARSO, 2008f). Za VTPV, na katerih ležijo kopalne
vode, je ocena izhodiščnega stanja pripravljena ob upoštevanju rezultatov vrednotenja
stanja za obdobje od 2004 do 2007 in za obdobje od 2005 do 2008.
Preglednica 4-5: Kriteriji za transformacijo ocene stanja na območjih salmonidnih in ciprinidnih
voda ter na območjih pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v oceno
izhodiščnega stanja
Ocena
izhodiščnega
Ocena stanja
stanja
Ustreza priporočeni vrednosti (PV) in ustreza mejni vrednosti (MV)
1
Ustreza mejni vrednosti (MV) in ne ustreza priporočeni vrednosti (PV)
2
Ne ustreza mejni vrednosti (MV) in ustreza priporočeni vrednosti (PV)
3
Ne ustreza mejni vrednosti (MV) in ne ustreza priporočeni vrednosti (PV)
4
Preglednica 4-6: Kriteriji za transformacijo ocene stanja kopalnih voda v oceno izhodiščnega stanja
Ocena stanja
Ocena izhodiščnega stanja
Odlično
1
Dobro
2
Zadostno
3
Slabo
4
380
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Za podrobnejši pregled stanja glede na rezultate monitoringa kemijskega stanja in
ekološkega stanja – posebna onesnaževala se ocena stanja povzame po poročilu, ki je bilo
na ARSO pripravljeno za potrebe NUV (ARSO, 2009b). Izjemi sta parameter svinec in
njegove spojine in splošno fizikalno kemijski parameter ekološkega stanja nitrat za katera
se uporabi: LP-OSK za prvega in MV za drugega sklado s prilogami Uredbe o stanju
površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in ne kot navedeno v prehodnih določbah.
Za izhodiščno oceno VT kakor tudi nekaterih MPVT (SI111VT7, SI1VT739, SI1VT170,
SI1VT713, SI14VT93, SI3VT359, SI3VT197 in SI6VT330) se glede na organsko
onesnaženje in onesnaženje s hranili ter hidromorfološko stanje upošteva ocena stanja in
raven zaupanja iz poročila »Ekološko stanje; ekološko stanje rek, ekološko stanje jezer«
(IzVRS, 2009). Za oceno izhodiščnega stanja glede na onesnaženje z nitrati so upoštevane
mejne vrednosti in ocene stanje pripravljene v skladu z vodno direktivo. Ocena
ekološkega stanja morja je povzeta po poročilu, ki je bilo na ARSO pripravljeno za potrebe
priprave NUV (ARSO, 2009b). Ocena ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov (SI1624VT,
SI1668VT, SI168VT3, SI38VT34, SI434VT52, SI442VT12, SI5212VT1, SI5212VT3,
SI64804VT) je povzeta po podatkih Ekološko stanje jezer in zadrževalnikov za obdobje
2006–2008 (ARSO, 2010d).
Ocena stanja za UVT (SI14912VT, SI378VT, SI35172VT) in za MPVT Škocjanski zatok v
tem načrtovalskem obdobju ni pripravljena, zato OVDOC 2015 temelji na osnovi analize
obremenitev in presoje vplivov.
Izhodiščno stanje na osnovi analize obremenitev in presoje vplivov
Izhodiščno stanje, ocenjeno na osnovi presoje obremenitev in vplivov, služi predvsem kot
pomemben korak za identifikacijo virov pomembnih obremenitev na območjih, ki so na
osnovi monitoringa razvrščena v slabo kemijsko ali ekološko stanje.
Rezultati analize obremenitev in presoje vplivov so razvrščeni v 3-stopenjsko lestvico
glede na onesnaževanje in 4-stopenjsko lestvico glede na hidromorfološke obremenitve.
Razvrstitev je narejena glede na velikost obremenitve ali njihovega vpliva kot je
podrobneje obrazloženo v nadaljevanju besedila. Primerjava rezultatov kemijskega in
ekološkega stanja voda ter rezultatov analize obremenitev in presoje vplivov omogoča
ugotavljanje obremenitev, ki so vzrok za potencialno slabo stanje VTPV. Na VTPV, kjer
ocena ekološkega in/ali kemijskega stanja še ni določena, kar velja predvsem za
hidromorfološke obremenitve, pa se upoštevajo rezultati analize obremenitev in presoje
vplivov. Pri oceni je dodatno upoštevana tudi verjetnost za pojav incidentnih dogodkov.
Ocena izhodiščnega stanja glede emisije prednostnih in prednostno nevarnih
snovi ter posebnih onesnaževal
Ocena izhodiščnega stanja je pripravljena ob upoštevanju rezultatov analize obremenitev
in presoje vplivov glede na:
- točkovne viri onesnaženja - emisije prednostih in prednostno nevarnih snovi iz
industrijskih naprav
- točkovne vire onesnaževanja - emisije posebnih onesnaževal iz industrijskih naprav,
381
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
- razpršene viri onesnaževanja iz kmetijstva (ocena glede na FFS) in
- ogroženosti voda zaradi nesreč in ogroženosti voda zaradi evidentiranih incidentnih
dogodkov .
Med presojo vplivov in oceno izhodiščnega stanja obstaja naslednja soodvisnost
- ni vpliva oz. majhen vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji bodo doseženi (1),
- zmeren vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji verjetno bodo doseženi (2) in
- velik vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3).
(1)
:
Soodvisnost glede na točkovne vire onesnaževanja je shematsko prikaza na sliki (Slika 4—
1) glede na razpršene vire onesnaževanja iz kmetijstva pa na sliki (Slika 4—2).
Slika 4—1: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev iz točkovnih
virov onesnaževanja in razredi ocen izhodiščnega stanja
(1)
Kadar ocena izhodiščnega stanja izhaja iz analize obremenitev in presoje vplivov glede
na različne vrste emisij, se ocena "okoljski cilji ne bodo doseženi (4)" ne poda zaradi
določene stopnje negotovosti v analiznih metodah.
382
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 4—2: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev razpršenih
virov onesnaževanja iz kmetijstva in razredi ocen izhodiščnega stanja
Pri ocenjevanju so bile uvedene tudi določene izjeme glede na razpršene obremenitve s
FFS. V primerih, kjer je gorvodno VT oceno z 3 in je VT pod njim za MPVT ali UVT z oceno
1, dobi slednji oceno 2.
Posebej je bila v oceno izhodiščnega stanja vključena tudi ocena ogroženosti voda zaradi
nesreč glede na potencial za nastanek incidentnih dogodkov zaradi bližine prometnih poti
ali stacionarnih virov onesnaženja, ki služi lahko kot opozorilna karta ogroženosti voda.
Kriteriji so:
- kjer ni nobene ogroženosti voda zaradi nesreč se ocenjuje, da bodo okoljski cilji
doseženi (1) in
- kjer je ocenjen potencial ogroženosti zaradi industrijskih obratov in/ali prometa se
ocenjuje, da bodo okoljski cilji verjetno doseženi (2).
Dodatno je v oceno izhodiščnega stanja vključena tudi ocena ogroženosti voda zaradi
evidentiranih incidentnih dogodkov ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
- ni incidentnih dogodkov – okoljski cilji bodo doseženi (1),
- število pričakovanih incidentnih dogodkov je 0,1–1 – okoljski cilji verjetno bodo doseženi
(2) in
- število pričakovanih incidentnih dogodkov je >1 – okoljski cilji verjetno ne bodo
doseženi (3).
383
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ocena izhodiščnega stanja glede na emisije organskih snovi in hranil
Ocena izhodiščnega stanja glede na podatke o emisijah organskih snovi in hranil je
izdelana ločeno glede na tip onesnaženja. Pri tem so rezultati analize obremenitev in
vplivov upoštevani na sledeči način:
- organsko onesnaženje,
 točkovni viri onesnaževanje (ocena glede na emisije iz industrijskih naprav in
KČN) in
 obremenitve iz aglomeracij,
- Onesnaženje s hranili:
 točkovni viri onesnaževanje (ocena glede na emisije hranil iz industrijskih
naprav in KČN),,
 razpršeni viri onesnaževanja iz kmetijstva (presoja glede na hranila) in
 obremenitve iz aglomeracij.
Kriteriji za oceno izhodiščnega stanja so:1
- ni vpliva oz. majhen vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji bodo doseženi (1),
- zmeren vpliv – ocenjuje se, da bodo okoljski cilji verjetno doseženi (2) in
- velik vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3)
Soodvisnost, glede na točkovne vire onesnaževanja in glede na razpršene vire
onesnaževanja iz kmetijstva je shematsko prikaza na slikah (Slika 4—1) in (Slika 4—2).
Ocena izhodiščnega stanja glede na hidromorfološke obremenitve – reke
Ocena je pripravljena na podlagi delnih ocen hidromorfoloških obremenitev, ki so
navedene v predhodnih poglavjih. Določena je kot utežna vsota ocene vplivov posameznih
hidromorfoloških obremenitev (HMV), pri čemer so za posamezne obremenitve
upoštevane uteži navede v preglednici (Preglednica 4-7).
HMV = O1 * u1 + O2 * u2 + … + O13 * u13
HMV – utežna vsota ocene vplivov posameznih hidromorfoloških obremenitev
O1… O13 – ocena vpliva posamezne hidromorfološke obremenitve
u1… u13 – utež pripisana posamezni hidromorfološki obremenitvi
Preglednica 4-7: Uteži pripisane posamezni hidromorfološki obremenitvi
Hidromorfološka obremenitev
Odvzemanje vode - glavni tok
Odvzemanje vode - pritok
Izpuščanje vode - glavni tok
Zadrževanje vode - glavni tok
Zadrževanje vode - pritok
Prerazporejanje visokih voda - glavni tok
Odvzemanje naplavin - glavni tok
1
Utež u
4
3
1
4
3
1
3
Kadar ocena izhodiščnega stanja izhaja iz analize obremenitev in presoje vplivov glede na različne
vrste emisij, se ocena "okoljski cilji ne bodo doseženi (4)" ne poda zaradi določene stopnje
negotovosti v analiznih metodah.
384
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Hidromorfološka obremenitev
Odvzemanje naplavin - pritok
Osuševanje zemljišč
Regulacije in druge ureditve struge - glavni tok
Regulacije in druge ureditve struge - pritok
Raba obrežnega pasu - glavni tok
Uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti - glavni tok
Utež u
2
2
4
3
2
2
Vrednost utežne vsote HMV je glede na kriterije (Preglednica 4-8) porazdeljena v 4
razrede ocene izhodiščnega stanja, in sicer:
- ocena HMV 1 – okoljski cilji bodo doseženi (1),
- ocena HMV 2 – okoljski cilji verjetno bodo doseženi (2),
- ocena HMV 3 – okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3),
- ocena HMV 4 – okoljski cilji ne bodo doseženi (4).
Preglednica 4-8: Vrednost utežne vsote in pripadajoči razredi ocene izhodiščnega stanja
Vrednost utežne vsote
Ocena izhodiščnega
Ocena HMV
HMV
stanja
HMV < 41
Ocena HMV 1
1
41 ≤ HMV < 50
Ocena HMV 2
2
50 ≤ HMV < 60
Ocena HMV 3
3
HMV ≥ 60
Ocena HMV 4
4
Ocena izhodiščnega stanja glede na hidromorfološke obremenitve – jezera
Ocena za jezera je pripravljena glede na povprečno vrednost Indeksa spremenjenosti
obale, ki je predstavljena v poglavju Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja
vplivov na jezerih.
Ocena izhodiščnega stanja glede na hidromorfološke obremenitve – vodno in
priobalno zemljišče obalnega morja
Za VTPV, kjer je izvedena ocena ekološkega stanja, je le-ta upoštevana kot končna ocena
izhodiščnega stanja, v nasprotnem primeru je ocena izhodiščnega stanja izdelana na
podlagi analize obremenitev in vplivov. Slednja je pripravljena ob upoštevanju dolžinskega
deleža obale glede na morfološko stanje.
Na VT in UVT, kjer ocena HMV z vrednostjo (4) - okoljski cilji ne bodo doseženi, ni potrjena
s slabo ali zelo slabo oceno ali zmerno oceno ESHMV z vsaj srednjo zanesljivostjo oz. ocena
ESHMV ni podana, se poda ocena izhodiščnega stanja (3) - okoljski cilji verjetno ne bodo
doseženi.
4.1.1.2 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za VTPV – izhodiščni scenarij
385
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Izhodiščni scenarij je optimistična napoved izboljšanja stanja voda zaradi izvajanja
temeljnih ukrepov in napoved vplivov drugih sprememb zaradi razvojnih trendov, ki pa
ima zelo nizko stopnjo zanesljivosti zaradi vrste razlogov:
- nizka zanesljivost dolgoročnih rezultatov monitoringa ekološkega stanja, ki se je prvič
izvajal v skladu z vodno direktivo,
- ekspertna ocena učinkov temeljnih ukrepov brez zanesljivih podatkov o dejanskem
izvajanju teh ukrepov in brez podatkov o dejanskih učinkih,
- ekspertna ocena odziva okolja na izvajanje temeljnih ukrepov brez zanesljivih podatkov
o odzivu okolja na le-te,
- nepopolni podatki o razvojnih trendih, ki lahko vplivajo na stanje voda.
Izhodiščni scenarij torej upošteva celovito izvajanje vseh temeljnih ukrepov, pri čemer
deloma upošteva tudi razvojne trende družbe. V kolikor napoved stanja voda v letu 2015
pokaže, da zgolj z izvajanjem temeljnih ukrepov, izhajajočih iz področne zakonodaje,
okoljski cilji in cilji na območjih s posebnimi zahtevami ne bodo doseženi, se izdela
seznam stroškovno učinkovitih dopolnilnih ukrepov.
V izhodiščnem scenariju so predstavljeni trendi potencialnega izboljšanja stanja voda
zaradi izvajanja veljavne zakonodaje ter možne spremembe stanja voda zaradi
gospodarskega razvoja. Za sektorje poselitev, industrija, kmetijstvo, energetika, promet
ter rekreacija in turizem se upošteva (i) temeljne ukrepe, ki izhajajo iz veljavne
zakonodaje, (ii) smeri razvoja (trende) in (iii) ukrepe, ki izhajajo iz naravovarstvenih
projektov.
Pregledi trendov za posamezne sektorje so podani v nadaljevanju besedila, medtem ko so
upoštevani temeljni ukrepi opisani v poglavju 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH
UKREPOV. Seznam temeljnih ukrepov je podan v Prilogi XI – Povzetek temeljnih ukrepov.
Onesnaževanje voda
V obdobju 2008–2015 se pričakuje izboljšanje sedanjega stanja voda glede na izvajanje
temeljnih ukrepov na področju točkovnih (industrija, KČN, incidentna izlitja) in razpršenih
(kmetijstvo, poselitev) virov onesnaževanja. Zaradi pogostosti in narave onesnaževanja so
najpogosteje upoštevani predvsem naslednji ukrepi:
- potencialno zmanjšanje organskega onesnaževanja in onesnaženja s hranili zaradi
izvajanja operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
- potencialno zmanjšanje onesnaževanja s hranili in FFS zaradi izvajanja Uredbe o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 2/04-ZZdrI-A,
29/04, 41/04-ZVO-1, 84/05) in Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri
gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) in
- potencialno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi
ter s posebnimi onesnaževali zaradi izvajanja zakonodaje s področja točkovnih virov
onesnaževanja (upoštevanje določil iz emisijskih uredb) ter zaradi izvajanja ukrepov za
obvladovanje nevarnosti večjih nesreč.
Pregled trendov za področje onesnaževanja iz točkovnih virov onesnaževanja upošteva
trende emisij industrijske odpadne vode, ki kažejo, da se celokupne količine emisij z leti
zmanjšujejo (Slika 4—3). Veliko je k temu doprineslo sprejemanje zakonodaje s področja
386
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
odvajanja emisij v vodno okolje. Zakonodaja predpisuje pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja in prilagoditev emisije snovi zahtevam v predpisih. Slednje zahteve morajo
upravljavci izpolniti do konca leta 2012. Na osnovi tega podatka je v naslednjih letih
mogoče pričakovati še dodatno zmanjšanje emisij.
35000
Količia emisij(t/leto)
30000
25000
Kemijska potreba
po kisiku (kpk)
20000
Biokemijska
potreba po kisiku
(bpk5)
15000
10000
Celotni organski
ogljik (toc)
5000
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Slika 4—3: Emisije snovi iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne
zaključi s KČN
Na drugi strani analize celokupnih količin odpadnih voda iz KČN za obdobje od 2005 do
2007 kažejo naraščajoči trend. Vzrok za povečevanje je izgradnja novih kanalizacijskih
sistemov in čistilnih naprav v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode. Zaradi navedenega pa je na drugi strani opaziti zmanjšanje
onesnaževanja, ki izhaja iz aglomeracij.
V okviru razpršenih virov onesnaževanja se poleg poselitve obravnavajo tudi obremenitve
iz kmetijstva. Pregledi trendov za to področje kažejo zmanjševanje porabe mineralnih
gnojil (Slika 4—4) in zmanjševanje števila živine na nekaterih območjih. K izboljševanju
stanja voda prispeva tudi PRP, ki vključuje spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks in
zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Poleg kmetijskega sektorja, ki
pripravlja PRP, se v Republiki Sloveniji izvajajo tudi ukrepi za preprečevanje
onesnaževanja voda iz razpršenih virov iz kmetijstva, izhajajo iz Uredbe o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 2/04-ZZdrI-A, 29/04,
41/04-ZVO-1, 84/05) in Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju
(Uradni list RS, št. 130/04).
387
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu (t)
40000
35000
30000
25000
N
20000
P2O5
K2O
15000
10000
5000
0
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Leto
Slika 4—4: Poraba mineralnih gnojil v obdobju od 1995 do 2007 (Vir: SURS)
Podrobnejša obrazložitev predvidenega zmanjšanja onesnaževanja
Na VT Krupa so bile v letu 2008 glede na podatke monitoringa kakovosti voda zaznane
povišane koncentracije polikloriranih bifenilov (v nadaljevanju: PCB) zaradi prisotnosti
starega bremena. V letu 1983 so prvič izmerili veliko onesnaženost širšega območja
Semiča in reke Krupe s PCB. Kraško podzemlje in površinske vode reke Krupe je
onesnažilo predvsem izcejanje in izpiranje PCB iz odlagališč odpadkov in iz onesnažene
zemlje ter zaradi neposrednih emisij v zrak in emisij tehnološke odpadne vode iz podjetja
Iskra, Tovarna kondenzatorjev Semič.
Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje
od 2009 do 2013, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2009, vsebuje podatke
o zadnjih raziskavah onesnaženosti in ekološke obremenitve reke Krupe. Ocenjeni so vsi
pretekli, sedanji in bodoči prenosi, porazdelitve in kopičenja onesnaženja s PCB ter
ekološke obremenitve okolja v območju reke Krupe do leta 2015. Primerjava vseh
rezultatov meritev vsebnosti PCB v vodi reke Krupe v obdobju po letu 1985 kaže na
močno zmanjševanje povprečnih koncentracij PCB v vodi. Meritve v obdobju 1995–2002
kažejo, da so se emisije PCB iz podzemlja močno zmanjšale. Občasno ob dolgotrajnih
padavinah koncentracije PCB v vodi narastejo, vendar z upadanjem pretoka tudi zelo hitro
upadajo. To kaže, da se PCB iz podzemlja izpira predvsem s prenosom onesnaženega
sedimenta pri povečanih pretokih.
Z uporabo meritev pretokov in vsebnosti PCB v vodi reke Krupe je bil izdelan model
odvisnosti koncentracij PCB od pretokov reke v vsakem času za preteklost, sedanjost in
prihodnost. Modelno izračunana povprečna letna koncentracija PCB v vodi za leto 2015 je
nižja od okoljskega standarda kakovosti in znaša < 10 ng/l.
Na reki Krki (VT Krka Soteska–Otočec) je na osnovi podatkov monitoringa stanja določeno
slabo kemijsko stanje zaradi preseganja standarda za tributilkositrove spojine. Vzrok za
388
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
slabo stanje je bila uporaba tributilkositrovega klorida v poskusni proizvodnji enega izmed
obratov v Novem mestu. Odpadne vode obrata so speljane na čistilno napravo.
Prekomerna obremenjenost reke je posledica praznjenje te čistilne naprave. Ker se
tributilkositrove spojine v tamkajšnji proizvodnji ne uporabljajo več, se ocenjuje, da se bo
staje na VT Krka Soteska–Otočec v naslednjih letih izboljšalo.
Izhodiščni scenarij za pobočje onesnaževanja s organskimi snovmi in hranili upošteva
sledeče:
- ocene trendov spreminjanja koncentraciji posameznih parametrov,
- stopnje priključevanja KČN v letih 2004 do 2007.
V primeru, da se na posameznem VT že izvajajo temeljni ukrepi, ocena trendov pa ne
pokaže občutnega zmanjšanja koncentracij hranil, lahko z določeno stopnjo
nezanesljivosti ugotovimo, da se samo s temeljnimi ukrepi ne bo doseglo dobrega stanja
voda do leta 2015. Na VT se določi pomembna zadeva upravljanja voda oz. pomembna
obremenitev, ki je vzrok za nedoseganje ciljev.
Pri pripravi izhodiščnega scenarija so bile za področje onesnaženja z nevarnimi snovmi
upoštevani rezultati modelne analize skupne količine emisij iz točkovnih virov onesnaženja
za vsa VT, ki so v slabem stanju. Kjer je ugotovljeno, da skupna količina emitiranih snovi
iz evidentiranih točkovnih virov lahko povzroča slabo stanje voda, je za vse relevantne
dejavnosti ocenjen trend koncentracij posameznih parametrov za obdobje od 2004 do
2007. V primeru, da je trend padajoč, se predvideva, da se bo stanje voda do leta 2015
izboljšalo.
Območja s posebnimi zahtevami
Izhodiščni scenarij za kopalne vode upošteva potencialno zmanjšanje onesnaževanja
zaradi izvajanja predpisov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter
na področju zmanjševanja onesnaževanja iz kmetijstva. Na drugi stani območja
salmonidnih in ciprinidnih voda ter območja pomembna za življenje in rast morskih školjk
in morskih polžev niso obravnava podrobneje, saj se predvideva, da se stanje na teh
območjih ne bo poslabševalo.
Hidromorfološke obremenitve
Za področje hidromorfoloških obremenitev so upoštevani temeljni ukrepi opisani v
poglavju 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV. Seznam temeljnih ukrepov je
podan v Prilogi XI – Povzetek temeljnih ukrepov. Med temeljne hidromorfološke ukrepe se
uvrščajo pogoji, omejitve in ukrepi, ki se nanašajo na posege in dejavnosti v vodna,
priobalna ter druga zemljišča, zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka, odvzemanje
naplavin, ohranitev ekosistema somornice, posege in dejavnosti na poplavnem območju,
plovbo, postopek pridobitve vodnega soglasja, pregled in preučitev izdanih dovoljenj in
koncesij, pregled ter prilagoditev programa monitoringa, področje ohranjanja in
uravnavanja vodnih količin, področje rabe voda (vodnih pravic, vodnih dovoljenj in
koncesij), inšpekcijsko službo in vodenje vodne knjige in vodnega katastra.
389
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Večina navedenih temeljnih hidromorfoloških ukrepov je preventivne narave in so tako
naslovljeni na okoljski cilj preprečevanje slabšanja stanja, posamezni ukrepi pa so
namenjeni izboljšanju stanja voda in posledično cilju doseganje dobrega stanja oziroma
potenciala voda. V izhodiščnem scenariju so preventivni ukrepi (pogoji in omejitve)
argument, da se stanje do leta 2015 ne bo poslabšalo. Poslabšanje stanja je v
izhodiščnem scenariju možno le na tistih VT, kjer zaradi posledic novih preoblikovanj
fizičnih značilnosti VTPV prihaja do odstopanj od okoljskih ciljev. Kot nova preoblikovanja
so bili obravnavani posegi, za katere so sprejeti državni prostorski načrti (v nadaljevanju:
DPN) ali so le-ti v postopku sprejemanja.
Podrobnejša obrazložitev izhodiščnega scenarija za področje hidromorfoloških
obremenitev
V analizi so bili upoštevani DPN, vezani na vodnogospodarske ureditve za namen
zmanjševanja poplavne ogroženosti in energetike. Vpliv novih modifikacij je v izhodiščnem
scenariju upoštevan glede na vrsto in obsežnost predvidene obremenitve in spremljajoče
omilitvene ukrepe, upoštevan pa je tudi morebiten vpliv obremenitve na gorvodno
oziroma dolvodno VTPV. Vplivi novih modifikacij so analizirani na šestih VTPV na VO
Donave (Preglednica 4-9), medtem ko tovrstnih projektov na VO Jadranskega morja ni.
V izhodiščnem scenariju so bili upoštevani tudi obsežnejši naravovarstveni projekti, ki se
izvajajo v sklopu namenskega sklada LIFE in bodo zaključeni do leta 2015. Podatki o
projektih, vezanih na izboljšanje hidromorfološkega stanja oziroma obnovo rečnih
koridorjev, so pridobljeni iz baze projektov LIFE (www.ec.europa.eu/environment/life).
Vplivi evidentiranih naravovarstvenih projektov so ocenjeni glede na vrsto in obsežnost
posegov. Tovrstni projekti se izvajajo le na VO Donave. Vplivi naravovarstvenih projektov
so analizirani na dveh VTPV (Preglednica 4-9).
Preglednica 4-9: DPN (sprejeti in v sprejemanju) in naravovarstveni LIFE projekti, ki so vključeni v
oceno izhodiščnega scenarija
Ocena
Ocena
Šifra
Ime VTPV
HMS
Ime projekta
OVDOC
VTPV
2009
2015
1)
LIFE06/NAT/SLO/00006
»Varstvo
biodiverzitete reke Mure v Sloveniji«
2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
VT Kučnica Mura
sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob
SI43VT30
2
2
Petanjci–Gibina
reki Muri od Dokležovja do Kučnice
3) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob
reki Muri od Cvena do Vučje vasi
1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
vodnogospodarsko
ureditev
Drave
od
VT Drava Maribor–
Vurberka
do
Zgornjega
Dupleka
SI3VT5171
3
3
Ptuj
2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
vodnogospodarsko ureditev Drave od Dogoš
do jezu v Melju
VTJ
Cerkniško
LIFE06/NAT/SLO/000069
»Presihajoče
SI141VT2
1
1
jezero
Cerkniško jezero«
390
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
SI1VT713
MPVT Sava Vrhovo
–Boštanj
SI1VT739
VT Sava Boštanj–
Krško
4
SI1VT913
VT Sava
Vrbina
Krško–
2
SI1VT930
VT
Sava
odsek
mejni
4
1
vpliv novih posegov na dolvodnem VT739
1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
hidroelektrarno
Blanca
2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
hidroelektrarno Krško
1) Državni prostorski načrt za hidroelektrarno
Brežice
2) Državni prostorski načrt za hidroelektrarno
Mokrice
Državni prostorski načrt za hidroelektrarno
Mokrice
4
3
3
2
Na VO Donave so projekti analizirani na 8 VTPV, pri čemer je na enem VTPV (VTPV Sava
Boštanj–Krško) predvideno izboljšanje hidromorfološkega stanja zaradi številnih
omilitvenih ukrepov, ki se izvajajo na tem VT, na dveh VTPV (VTPV Sava Krško–Vrbina in
VTPV Sava mejni odsek) pa je zaradi gradnje novih HE predvideno poslabšanje stanja. Na
ostalih VTPV ocena hidromorfološkega stanja kljub predvidenim projektom ostaja enaka,
in sicer na VTPV Kučnica Mura Petanjci–Gibina ocena ostaja enaka zaradi hkratnega
izvajanja naravovarstvenega projekta in novih vodnogospodarskih ureditev, prav tako na
VT Drava Maribor–Ptuj ocena kljub novim vodnogospodarskim ureditvam ostaja enaka. Na
VTPV Cerkniško jezero ocena kljub predvidenemu izboljšanju hidromorfološkega stanja
ostaja enaka, saj je VTPV že ocenjeno z najboljšo oceno. Prav tako ostaja ocena
hidromorfološkega stanja enaka na MPVT Sava Vrhovo–Boštanj, kjer so predvideni novi
vplivi zaradi izgradnje dolvodnih elektrarn, saj je ocena stanja že ocenjena kot najslabša
možna.
Medtem ko so zgoraj našteti predvideni posegi podrobneje obravnavani in upoštevani v
oceni izhodiščnega scenarija, so v nadaljevanju našteti tudi drugi vplivi na poslabšanje ali
izboljšanje hidromorfološkega stanja do leta 2015, ki pa so zaradi kompleksnosti
vrednotenja podani le opisno in niso zajeti v oceni izhodiščnega scenarija.
V izhodiščnem scenariju so upoštevani tudi negativni vplivi posegov v obalni pas zaradi
naraščanja števila turistov in povečano intenzivnost vseh dejavnosti, ki so povezane s
turizmom.
Glede na to, da je bila sprejeta Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in
poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, se pričakuje izboljšanje stanja do leta 2015 na
VTPV, kjer odvzemi vode lahko predstavljajo velik ali zmeren vpliv na stanje voda in kjer
obstoječi odvzemi še nimajo določenega ekološko sprejemljivega pretoka. Ker so potrebe
po rabi vode vedno večje, je nerealno pričakovati, da bo uredba v polni meri omejila
prekomerne odvzeme. Za dejansko izboljšanje stanja bo treba v prihodnje poostriti
predvsem inšpekcijski nadzor nad odvzemi vode.
V izhodiščni scenarij so vključeni tudi morebitni ukrepi, potrebni za zagotavljanje
ugodnega stanja na območjih s posebnimi zahtevami, predvsem za zavarovana in
varovana območja (analize v izdelavi).
Izhodiščni scenarij za področje hidromorfoloških obremenitev, poleg konkretnih bodočih
modifikacij zaradi rabe in urejanja voda, ki so opredeljene na VTPV natančno, upošteva
391
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
tudi trende rabe in urejanja voda. Obe področji predstavljata obremenitev za varstvo voda
in kot taki lahko povzročita poslabšanje trenutnega stanja.
Pregled trendov za področje rabe vode
VO Donave
Analiza trendov posameznih vrst storitev za področje rabe vode je pokazala, da je daleč
največji porabnik vode na VO Donave sektor energetika, za katerega je v prihodnosti
pričakovati naraščanje rabe vode. Naraščanje se pričakuje tudi za sektor kmetijstvo,
predvsem zaradi namakanja. Raba vode sektorja javne storitve v prihodnosti najverjetneje
ne bo več naraščala. Sektor druge dejavnosti, razen odvzema naplavin, ne povzroča večjih
obremenitev na področju rabe vode na VO Donave. Trend upadanja rabe vode pa je
značilen za sektor industrija kakor tudi za rabo vode za oskrbo s pitno vodo (IzVRS,
2009b).
Poleg omenjenih DPN se načrtujejo tudi drugi posegi v površinske in podzemne vode, ki
izhajajo iz vladnih strateških načrtov in dokumentov o politikah sektorjev. Ti načrti
predvidevajo povečanje deleža obnovljivih virov energije in s tem izgradnjo novih HE,
izgradnjo večjega števila suhih zadrževalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj
ribogojstva in ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Ob upoštevanju vseh teh
podatkov se lahko predvideva, da bodo trendi rabe voda povsod naraščajoči.
Na obalnem območju naravnih jezer se menjajo naravna, turistična ter urbana območja,
tako da je celotno obrežno območje pod večjim ali manjšim vplivom dejavnosti človeka, v
največji meri zaradi turizma. Po podatkih SURS število prihodov turistov narašča, kar
pomeni naraščanje obremenitev na vse segmente okolja ter povečanje zahtev po
intenzivnejši rabi vodnih in priobalnih zemljišč.
VO Jadranskega morja
Analiza trendov posameznih vrst storitev za področje rabe vode je pokazala, da sta
pomembna porabnika vode na VO Jadranskega morja sektor javne storitve in sektor
energetika. Za slednjega je v prihodnosti pričakovati naraščanje rabe vode, medtem ko se
raba vode za sektor javne storitve najverjetneje ne po povečevala. Na rabo vode na VO
Jadranskega morja vpliva tudi sektor kmetijstvo, za katerega je v prihodnosti pričakovati
povečanje odvzetih količin vode za namakanje. Edini sektor, za katerega je značilen trend
upadanja rabe vode, je sektor industrija. Glavna obremenitev sektorja druge dejavnosti na
področju rabe vode pa je poleg odvzema vode predvsem raba morskega dobra in vodnih
zemljišč, predvsem kot posledica urbanizacije in razvoja turističnih dejavnosti (IzVRS,
2009b).
Na VO Jadranskega morja se načrtujejo tudi drugi posegi v vodno okolje, ki izhajajo iz
vladnih strateških načrtov in dokumentov o politikah sektorjev. Ti načrti predvidevajo
povečanje deleža obnovljivih virov energije in s tem izgradnja novih HE, izgradnja večjega
števila suhih zadrževalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in ribištva,
povečano rabo vode za namakanje itd. Ob upoštevanju vseh teh podatkov se lahko
predvideva, da bodo trendi rabe voda povsod naraščajoči.
392
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Na obalnem območju morja se nahajajo naravna, turistična ter urbana in industrijska
območja, tako da je že celotna obala pod vplivom dejavnosti človeka. Število prebivalcev v
zadnjih 10 letih je v obalnih občinah naraslo skoraj za 5 %. Po podatkih SURS od leta
1961 število prihodov turistov v obalno območje narašča. To pomeni naraščanje
obremenitev na vse segmente obalnega okolja ter povečane zahteve po rabi prostora v
prihodnje. Glede na naraščanje števila prebivalcev in obiskovalcev se lahko pričakuje
naraščanja potreb po pitni vodi, povečevanje pomorskega prometa in navtičnega turizma
ter posledično poslabšanje stanja vseh segmentov okolja na obalnem območju.
Pregled trendov za področje urejanja voda
Za ureditve, za katere so državni in občinski načrti v pripravi, bodo najprej dokončane
strokovne podlage in sprejete uredbe, po njihovem sprejetju pa se bo lahko pričelo z
izvajanjem potrebnih del za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Zaradi predpisanih
pogojev in omejitev na poplavnih in erozijskih območjih bodo prihodnji posegi v okolje in
prostor, izvajanje dejavnosti ter načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za
zmanjšanje poplavne ogroženosti izvedeni v skladu s cilji zmanjševanja ogroženosti,
ohranjanja prostora za naravne procese in zagotavljanja okoljskih ciljev.
Biološke obremenitve
Za področje bioloških obremenitev so upoštevani temeljni ukrepi opisani v poglavju 3
POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV. Seznam temeljnih ukrepov je podan v
Prilogi XI – Povzetek temeljnih ukrepov. Vsi ukrepi, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, so
preventivne narave, zato se predvideva, da se ob upoštevanju in izpolnjevanju predpisov
stanje do leta 2015 ne bi smelo poslabšati.
Med temeljne ukrepe se uvrščajo ukrepi, ki imajo podlago v zakonodaji, predvsem v
Zakonu o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) in nadaljnjih podrobnejših
aktih (pravilniki, uredbe). Ker je spremljanje stanja tujerodnih vrst rib kljub ustreznim
temeljnim ukrepom neučinkovito in nezadostno, so opredeljeni tudi dopolnilni ukrepi.
Večina navedenih temeljnih ukrepov je preventivne narave in vključuje izobraževanje,
preprečevanje vnosa, nadzor in monitoring tujerodnih vrst.
V morju se pojavlja veliko število tujerodnih vrst, ki se povečujejo tudi kot posledica
tropikalizacije ter incidentnih izpustov posameznih vrst.
4.1.1.3 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 za VTPV
- Osnova za pripravo OVDOC 2015 so rezultati ocene izhodiščnega stanja. Zato so tudi
končni rezultati OVDOC 2015 podani v obliki štiristopenjske lestvice ocenjevanja
verjetnosti doseganja ciljev. Pri tem se ocenjuje, da okoljski cilji bodo doseženi (1),
verjetno bodo doseženi (2), verjetno ne bodo doseženi (3) in ne bodo doseženi (4).
393
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Končna ocena OVDOC 2015 poleg rezultatov izhodiščnega stanja upošteva tudi
izhodiščni scenarij, torej spremembe stanja voda zaradi:
- izvajanja temeljnih ukrepov in potencialnega izboljšanja stanja do 2015 zaradi izvajanja
teh ukrepov,
- temeljnih razvojnih trendov na področju varstva, rabe in urejanja in
- verjetnosti za nastanek incidentnih izlitij.
Temeljni ukrepi in razvojni trendi s področja bioloških obremenitev pri tem niso bili
upoštevani, saj le na podlagi podatkov o prisotnosti tujerodnih vrst rib še ni možno
sklepati o velikosti obremenitve VT.
Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 za VTPV ob
upoštevanju izhodiščnega stanja in izhodiščnega scenarija na VO Donave
Do leta 2015 za 62 % (75 VTPV) VTPV na VO Donave cilji vodne direktive ne bodo ali
verjetno ne bodo doseženi (Slika 4—5), KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti
doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena).
Na VO Donave 22 % (27 VTPV) VTPV do leta 2015 ne bo doseglo dobrega ekološkega
stanja (Slika 4—5), predvsem zaradi hidromorfoloških obremenitev (15 VTPV) in
prekomernega onesnaževanja s posebnimi onesnaževali (9 VTPV) (Preglednica 4-10).
Najpogostejši razlog, da VTPV verjetno ne bodo dosegla dobrega ekološkega stanja pa je
onesnaževanje s hranili. Takih VTPV je 29 % (35 VTPV).
Onesnaževanje s prednostnimi snovmi bo ostal problem na 1 VTPV na območju spodnje
Save (Preglednica 4-10).
Slika 4—5: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih s
posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Donave
394
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med
območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV
(Preglednica 4-10).
Preglednica 4-10: OVDOC 2015 na VO Donave glede na število in delež VTPV, za katera se
ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla okoljskih ciljev (3)
Okoljski cilji
verjetno ne bodo
doseženi
(3)
Okoljski cilji ne
bodo doseženi
(4)
Število VTPV
15
3
Delež VTPV
(%)
12,4
2,5
Število VTPV
35
5
Delež VTPV
(%)
28,9
4,1
Število VTPV
9
9
Delež VTPV
(%)
7,4
7,4
Število VTPV
22
15
Delež VTPV
(%)
18,2
12,4
Število VTPV
1
1
Delež VTPV
(%)
0,8
0,8
Število VTPV
3
/
Delež VTPV
(%)
2,5
/
OVDOC 2015
Organsko
onesnaževanje
Onesnaževanje
s hranili
OVDOC 2015 za
ekološko stanje
Onesnaževanje
s posebnimi
onesnaževali
Hidromorfološke
obremenitve
OVDOC 2015 za
kemijsko stanje
OVDOC 2015 na
območjih s
posebnimi
zahtevami
Onesnaževanje
s PS in PNS
Kopalne vode
PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi
Rezultati OVDOC 2015 za vodna telesa so podani v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kartografski
prikazi pa na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih
ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena). V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) je podana ocena OVDOC 2015
glede na kemijsko in ekološko stanje ter glede na stanje na območjih s posebnimi
zahtevami, pri čemer ocene glede na ekološko stanje vključujejo onesnaženje s hranili,
organsko onesnaženje, onesnaženje s posebnimi onesnaževali in hidromorfološke
obremenitve. Ocena OVDOC 2015 glede na območja s posebnimi zahtevami pa je podana
395
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
samo za kopalne vode, saj se predvideva da bo stanje na območjih salmonidnih in
ciprinidnih voda ostalo ustrezne kakovosti.
Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 za VTPV ob
upoštevanju izhodiščnega stanja in izhodiščnega scenarija na VO Jadranskega
morja
Do leta 2015 za 62 % VTPV (21 VTPV) na VO Jadranskega morja cilji vodne direktive ne
bodo ali verjetno ne bodo doseženi (Slika 4—6 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena
verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena).
Slika 4—6: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih s
posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja 20,6 % VTPV (9 VTPV) do leta 2015 ne bo doseglo dobrega
ekološkega stanja (Slika 4—6), predvsem zaradi hidromorfoloških obremenitev (7 VTPV).
Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med
območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV
(Preglednica 4-11).
Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med
območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV
(Preglednica 4-11).
Najpogostejši razlog, da VTPV verjetno ne bodo dosegla dobrega ekološkega stanja
(OVDOC 2015 = 3), pa je prekomerno onesnaževanje s hranili. Takih VTPV je 23,5 % (7
VTPV).
396
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Onesnaževanje s prednostnimi snovmi je velik problem v morju. Slednje je vzrok, da 15
% VTPV (5 VTPV) ne bo doseglo okoljskih ciljev dobrega kemijskega stanja do leta 2015
(Slika 4—6 in Preglednica 4-11).
Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med
območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV
(Preglednica 4-11).
Preglednica 4-11: OVDOC 2015 na vodnem območju Jadranskega morja glede na število in delež
VTPV, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla
okoljskih ciljev (3)
Okoljski cilji
verjetno ne bodo
doseženi
(3)
Okoljski cilji ne
bodo doseženi
(4)
Število VTPV
4
1
Delež VTPV
(%)
11,8
2,9
Število VTPV
8
1
Delež VTPV
(%)
23,5
2,9
Število VTPV
6
/
Delež VTPV
(%)
17,6
/
Število VTPV
5
5
Delež VTPV
(%)
15,2
20,6
Število VTPV
/
5
/
14,7
3
/
8,8
/
OVDOC 2015
Organsko
onesnaževanje
OVDOC 2015
za ekološko
stanje
Onesnaževanje s
hranili
Onesnaževanje s
posebnimi
onesnaževali
Hidromorfološke
obremenitve
OVDOC 2015
za kemijsko
stanje
OVDOC 2015
na območjih s
posebnimi
zahtevami
Onesnaževanje s
PS in PNS
Kopalne vode
Delež VTPV
(%)
Število VTPV
Delež VTPV
(%)
PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi
Rezultati OVDOC 2015 na VTPV natančno so podani v spletnem pregledovalniku
(Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kartografski
prikazi pa na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih
ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena). V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik
podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) je podana OVDOC 2015 glede
na kemijsko in ekološko stanje, pri čemer ocene glede na ekološko stanje vključujejo
onesnaženje s hranili, organsko onesnaženje, onesnaženje s posebnimi onesnaževali in
glede na hidromorfološke obremenitve. Ocena OVDOC 2015 glede na območja s
posebnimi zahtevami pa je podana samo za kopalne vode, saj se predvideva da bo stanje
na območjih za življenje morskih školjk in morskih polžev ostalo ustrezne kakovosti.
397
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4.1.2 OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPODV
Izhodiščni scenarij upošteva, da današnje obremenitve nastajajo pri izvajanju vseh
obstoječih temljnih ukrepov. Če te obremenitve povzročajo prekomerne vplive na stanje
podzemne vode, pomeni, da je doseganje okoljskih ciljev ogroženo in da temeljni ukrepi
ne zadoščajo.
4.1.2.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 glede na
kemijsko stanje
OVDOC 2015 za VTPodV glede na vplive obremenitev iz točkovnih ali razpršenih virov
onesnaževanja temelji na analizi sedanjega kemijskega stanja podzemne vode, oceni
stopnje obremenjevanja VTPodV ter napovedi kemijskega stanja podzemne vode s
podaljšanjem trenda proti letu 2015 (MOP, 2005a; 2005b).
Po OVDOC 2015 glede na vplive obremenitev iz točkovnih ali razpršenih virov
onesnaževanja se VTPodV razvrstijo v štiri kategorije: cilji ne bodo doseženi, cilji verjetno
ne bodo doseženi, cilji verjetno bodo doseženi in cilji bodo doseženi. OVDOC 2015
razvršča VTPodV po pogojih, navedenih v spodnji preglednici (Preglednica 4-12).
Preglednica 4-12: Lestvica opisnih OVDOC 2015
Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno
kot slabo. Ugotovljene so pomembnejše obremenitve.
Okoljski cilji ne bodo doseženi
Raven zaupanja, da bodo agregirane vsebnosti
kritičnih parametrov kemijskega stanja leta 2015 pod
standardom kakovosti, je pod 95 %
Stanje ocenjeno kot slabo posredno, na podlagi
Okoljski cilji verjetno ne bodo
pomembnejših obremenitev s korelacijo z VT, ki so
doseženi
pokrita z monitoringom
Stanje je ocenjeno kot dobro posredno, na osnovi
Okoljski cilji verjetno bodo
majhnih obremenitev, s korelacijo z VTPodV, ki so
doseženi
pokrita z monitoringom
Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno
kot dobro, vplivi pomembnih obremenitev so majhni.
Okoljski cilji bodo doseženi
Odločilna raven zaupanja, da bodo agregirane
vsebnosti kritičnih parametrov kemijskega stanja leta
2015 pod standardom kakovosti, je vsaj 95 %
Opredelitev doseganja ciljev se lahko podrobneje obrazloži tudi glede na stopnjo
obremenitev, višino doseženega trenda, glede na mejo 75 % vrednosti standarda
kakovosti ali drugo posebej določeno kritično mejo in nagib trenda oziroma dinamiko
naraščanja vrednosti, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo kakovost podzemne
vode.
398
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Donave
Na podlagi podrobne analize obremenitev in vplivov na podzemne vode VO Donave
(1999–2006), podzemna voda iz aluvialnih vodonosnikov VTPodV Savinjske kotline
(porečje Save), Dravske kotline (porečje Drave) in Murske kotline (porečje Mure) po
dosedanji oceni ne bo dosegla okoljskih ciljev v predvidenem roku do leta 2015
(Preglednica 4-13) (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih
voda).
Preglednica 4-13: OVDOC 2015 za kemijsko stanje glede na izhodiščno stanje
Vodonosnik (Uradni
list RS, št. 63/05) s
Ime VTPodV
OVDOC 2015
podzemno vodo z
negotovim stanjem
Savska kotlina in
cilji verjetno bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Ljubljansko barje
Savinjska kotlina
cilji ne bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Krška kotlina
cilji verjetno bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Dravska kotlina
cilji ne bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Haloze in Dravinjske gorice
cilji verjetno bodo doseženi 2015
2. vodonosnik
Zahodne Slovenske gorice
cilji verjetno ne bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Murska kotlina
cilji ne bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Goričko
cilji verjetno bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
*Vzhodne Slovenske gorice
cilji verjetno ne bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
**Posavsko hribovje do
cilji verjetno bodo doseženi 2015
1. in 2. vodonosnik
osrednje Sotle
**Spodnji del Savinje do
cilji verjetno bodo doseženi 2015
1. in 2. vodonosnik
Sotle
* OVDOC 2015 za podzemno vodo Vzhodnih Slovenskih goric izhaja iz ocene visokih obremenitev iz
razpršenih virov, ki so praktično enake kot obremenitve na VTPodV zahodne Slovenske gorice.
** OVDOC 2015 za podzemno vodo Posavskega hribovja do osrednje Sotle ter Spodnjega dela Savinje do
Sotle je dobljena na podlagi izhodiščne ocene iz obremenitev ter posodobitve glede na rezultate državnega
monitoringa ARSO za leta 2006–2008.
Glede na izhodiščno stanje podzemna voda ne bo dosegla okoljskih ciljev kemijskega
stanja zaradi:
- VTPodV Dravska kotlina – vsebnosti nitrata, atrazina, ki sta opredeljena kot kritična
parametra ter negotov trend nitrata,
- VTPodV Savinjska kotlina – vsebnosti nitrata, , ki je opredeljen kot kritični parameter ter
negotov trend nitrata in
- VTPodV Murska kotlina – vsebnosti nitrata ki je opredeljen kot kritični parameter zaradi
sipanja vrednosti okoli standarda kakovosti.
VO Jadranskega morja
Na podlagi podrobne analize obremenitev in vplivov na podzemne vode VO Jadranskega
morja (1999–2006) je bilo ocenjeno, da bodo okoljski cilji doseženi za VTPodV Julijske
Alpe v povodje Soče in verjetno doseženi za VTPodV Obala in Kras z Brkini in Goriška brda
399
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
in Trnovsko-Banjška planota v predvidenem roku do leta 2015 (Preglednica 4-14,
Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Manjša gotovost glede doseganja ciljev je bila privzeta zaradi nezadostnih podatkov za
izdelavo statistično utemeljene napovedi trenda za podzemno vodo Goriških brd in
Trnovsko-Banjške planote ter Obale in Krasa z Brkini. Težave se pojavljajo mestoma ali na
posameznih omejenih območjih.
Preglednica 4-14: OVDOC 2015 za kemijsko stanje
Ime VTPodV
Obala in Kras z Brkini
Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota
Julijske Alpe v povodju Soče
Ocena doseganja okoljskih ciljev
cilji verjetno bodo doseženi 2015
cilji verjetno bodo doseženi 2015
cilji bodo doseženi 2015
4.1.2.2 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 glede na
količinsko stanje
OVDOC 2015 glede na obremenitve VTPodV zaradi odvzemov temelji na analizi
porabljenega deleža celotne razpoložljive količine podzemne vode oziroma analizi
spreminjanja vodostajev ter oceni ravnovesja (dolgoročna povprečna količina odvzema
vode ne presega razpoložljivih zalog).
Po OVDOC 2015 glede na vplive obremenitev na količinsko stanje se VTPodV razvrstijo v
štiri kategorije, in sicer: cilji ne bodo doseženi, cilji verjetno ne bodo doseženi, cilji
verjetno bodo doseženi in cilji bodo doseženi. OVDOC 2015 razvršča VTPodV po pogojih,
navedenih v preglednici (Preglednica 4-15).
Preglednica 4-15: Lestvica opisnih OVDOC 2015
Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno
Okoljski cilji ne bodo doseženi
kot slabo. Obremenitve so večje od razpoložljivih
zalog.
Rezultati dosedanjega monitoringa ne zadoščajo za
zanesljivo oceno. Obstaja nevarnost neravnovesnega
Okoljski cilji verjetno ne bodo
doseženi
stanja. Razpoložljivih zalog še ne poznamo,
povpraševanje po vodi se povečuje.
Rezultati dosedanjega monitoringa ne zadoščajo za
zanesljivo oceno. Negotovost doseganja ciljev izhaja iz
Okoljski cilji verjetno bodo
visokega deleža izdanih vodnih pravic in visokega
doseženi
dejanskega odvzema glede na ocenjene razpoložljive
zaloge ali zaradi trenda upadanja gladine vode.
Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno
Okoljski cilji bodo doseženi
kot dobro. Obremenitve so manjše od razpoložljivih
zalog.
400
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
VO Donave
Analize obremenitev in vplivov na količinsko stanje podzemne vode VO Donave kaže, da le
podzemna voda iz globokih vodonosnikov VTPodV Dravske kotline (2. vodonosnik) in
Murske kotline (3. vodonosnik) po dosedanji oceni verjetno ne bo dosegla okoljskih ciljev
v predvidenem roku do leta 2015 brez dopolnilnih ukrepov (Preglednica 4-16).
Preglednica 4-16: OVDOC 2015 za količinsko stanje glede na izhodiščno stanje
Vodonosnik (Uradni list
RSS, št. 63/05) s
VTPodV
OVDOC 2015
podzemno vodo z
negotovim stanjem
Dravska kotlina
cilji verjetno ne bodo doseženi 2015
2. vodonosnik
Murska kotlina
cilji verjetno ne bodo doseženi 2015
3. vodonosnik
*Savska kotlina in
cilji verjetno bodo doseženi 2015
1. vodonosnik
Ljubljansko barje
*Negotovost doseganja ciljev izhaja iz visokega deleža izdanih vodnih pravic in visokega dejanskega odvzema
glede na ocenjene razpoložljive zaloge, zaradi trenda upadanja gladine vode na območju HE Mavčiče ter
zaradi negotovosti, ali prihaja do spremembe režima gladin podzemne vode, kar bi bil tudi možni vzrok
slabega stanja ekosistema, odvisnega od podzemnih vod Ljubljansko barje.
VO Jadranskega morja
Analize obremenitev in vplivov na količinsko stanje podzemne vode VO Jadranskega morja
kaže, da bodo vsa VTPodV lahko dosegla okoljske cilje do leta 2015.
4.1.2.3 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 glede na
kemijsko in količinsko stanje (skupna ocena)
Skupna ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja ciljev na VTPodV 2015 – skupna ocena) je
podana na osnovi ocene verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 (OVDOC 2015)
glede na kemijsko in količinsko stanje podzemne vode.
VO Donave
Na VO Donave je ocenjeno, da podzemna voda iz aluvialnih vodonosnikov VTPodV
Savinjske kotline (porečje Save), Dravske kotline (porečje Drave) in Murske kotline
(porečje Mure) ne bo dosegla okoljskih ciljev v predvidenem roku 2015. Verjetnost, da
okoljski cilji ne bodo doseženi v roku, obstaja tudi za podzemno vodo na območju
Vzhodnih Slovenskih goric (porečje Mure) in Zahodnih Slovenskih goric (porečje Drave)
(KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja ciljev na VTPodV 2015 –
skupna ocena), pri čemer pa je ta ocena ugotovljena le iz analize obremenitev.
401
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
V preglednici (Preglednica 4-17) je podan pregled števila VT, za katera ocenjujemo, da
okoljski cilji ne bodo doseženi v predvidenem roku ter število VT, kjer ocenjujemo, da
okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi v predvidenem roku.
Preglednica 4-17: OVDOC 2015 na VO Donave in pripadajočih porečij
Število VTPodV
Okoljski cilji
ne bodo
doseženi
Okoljski cilji
verjetno ne
bodo doseženi
Porečje
Sava
Porečje
Drava
Porečje
Mura
VO
Donave
OVDOC 2015 - Kemijsko stanje
1
1
1
3
OVDOC 2015 - Količinsko stanje
-
-
-
-
OVDOC 2015 – Skupna ocena
1
1
1
3
OVDOC 2015 - Kemijsko stanje
-
1
1
2
OVDOC 2015 - Količinsko stanje
-
-
-
-
OVDOC 2015 – Skupna ocena
-
1
1
2
VO Jadranskega morja
Na VO Jadranskega morja je ocenjeno, da okoljski cilji bodo doseženi ali verjetno bodo
doseženi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja ciljev na VTPodV
2015 – skupna ocena).
4.2 Pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne
obremenitve za doseganje ciljev do leta 2015
Pomembne zadeve upravljanja voda so tiste zadeve, za katere se ocenjuje, da
predstavljajo glavne okoljske probleme na območju NUV. Seznam pomembnih zadev je
določen na osnovi predhodnih analiz vodnonačrtovalskega procesa. Skupni pregled
pomembnih zadev je podan v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za
vodna telesa površinskih in podzemnih voda).
Ugotovljene pomembne zadeve upravljanja za površinske in podzemne vode so:
 incidentna in namerna onesnaževanja in posegi na vodna in priobalna zemljišča ter
nedovoljena plovba,
 incidentna in namerna onesnaževanja in posegi v površinske vode,
 lokalni vplivi na količinsko stanje podzemne vode,
 negotovosti pri ugotavljanju vira v primeru onesnaževanja iz razpršenih in točkovnih
obremenitev,
 neinformiranost in neosveščenost javnosti o problematikah vodnega okolja,
 nejasna razmejitev pristojnosti za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah,
 nepopoln pravni okvir,
 nepopolna implementacija načela celovitega povračila stroškov,
 nepoznavanje globokih vodonosnikov,
402
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja

























neupoštevanje elementov stanja voda pri oblikovanju kazalnikov,
neusklajenost VT in ekoloških tipov površinskih voda,
nezadostnost obstoječih podatkov za izdelavo ekonomskih analiz v celoti,
obremenitve odsekov za določitev referenčnih razmer,
obremenitve poplavnih območij zaradi antropogenih posegov,
obremenitve vodnih in obvodnih ekosistemov zaradi antropogenih posegov,
obremenitve vodovarstvenih območij zaradi antropogenih posegov,
pomanjkljiva analiza obremenitev in vplivov,
pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze,
pravni okvir nezadostno obravnava vpliv na stanje voda,
prekomeren vpliv na podzemno vodo na mestu posega,
prekomerni vplivi na količinsko stanje na lokalnih območjih,
prekomerni vplivi na mestih izpustov iz KČN v kraška tla,
prekomerni vplivi na stanje podzemne vode na lokalnih območjih,
premajhen obseg nadzora spoštovanja prepovedi, omejitev in varstvenih režimov,
prisotnost tujerodnih vrst,
razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja,
slabe prakse urejanja voda z vidika doseganja okoljskih ciljev,
sprememba temperaturnih, padavinskih in pretočnih režimov ter povečanje jakosti in
pogostosti nastopa poplav, erozije, plazov in suš,
tehnično neustrezni mešani kanalizacijski sistemi,
vnosi hranil (ribiška in ribogojska praksa),
vnosi tujerodnih vrst,
vplivi na podzemno vodo na mestih izpustov v tla,
vrzeli v razdelitvi pristojnosti upravljavcev glede na dejansko rabo vode in
zaznana negativna sprememba tlaka v posameznih vrtinah termalnih vodonosnikov.
Pomembne zadeve upravljanja voda obsegajo tudi pomembne obremenitve VTPV in
VTPodV. To so obremenitve, za katere se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v
kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzročajo, da VT ali skupina VT ne bo dosegla
zanje določenih ciljev. Opredeljene so na VT, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla
okoljskih ciljev do leta 2015. Določene so ekspertno na podlagi rezultatov monitoringa
stanja voda in presoje vplivov posameznih obremenitev na stanje voda ob upoštevanju
temeljih ukrepov. Prepoznane so na področjih onesnaževanja voda in hidromorfoloških
obremenitev.
Ugotovljene pomembne obremenitve so:
čezmerno obremenjevanje na iztokih iz industrijskih naprav in/ali KČN,
odvzemi vode,
razpršeno onesnaževanje iz kmetijskih virov,
regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi
hidroenergetske rabe,
 regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi
zagotavljanja poplavne varnosti,
 regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode,




 regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi
potreb po zajezevanju vodnih količin,
 fizične spremembe strug zaradi urejanja voda.
403
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
4.2.1 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH,
ZNANJU IN STANJU TEHNIKE
Ocena OVDOC 2015, na osnovi katere se po zahtevah zakonodaje predpisujejo dopolnilni
ukrepi, ima zelo nizko stopnjo zanesljivosti, zato je nujno pripraviti bolj zanesljive podlage
za odločanje o ukrepih s poudarkom na VT, ki ne dosegajo dobrega stanja.
Vodna direktiva določa poleg cilja doseganje dobrega stanja voda 2015 tudi cilja Postopno
zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in Ustavitev ali postopna odprava
emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi. Za doseganje teh ciljev bo
potrebno najprej zapolniti vrzeli oziroma nadomestiti pomanjkanje informaciji o možnih
razpršenih in točkovnih virih emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi ter v
nadaljevanju pripraviti oceno tveganja in podati predloge za nadzor nad temi viri
obremenjevanja.
Zakon o vodah določa, da NUV med drugim vsebuje tudi povzetek pomembnejših
obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje voda. Zaradi obstoječega stanja
tehnike ter zaradi omejitev v pridobivanju informacij in podatkov ima pripravljena analiza
obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje voda nizko stopnjo zanesljivosti.
Zaradi tega obstaja negotovost, ali so zajete vse pomembne zadeve in pomembne
obremenitve.
4.2.2 UČINKI PODNEBNIH SPREMEMB NA VODNO OKOLJE
Spreminjanje količinskega, časovnega in prostorskega porazdeljevanja vrednosti
podnebnih parametrov lahko ima izrazit vpliv na količino in kakovost površinskih in
podzemnih voda. Vplivi sprememb se lahko kažejo bodisi kot spremenjeni vodni režimi
(povprečja) bodisi kot nevarni naravni dogodki (ekstremi). Posledice vplivov spreminjanja
meteoroloških, hidroloških in hidrogeoloških razmer učinkujejo na večino sistemov
upravljanja družbe, gospodarstva in okolja, torej tudi na upravljanje voda, kar obenem
predstavlja nov izziv za paradigmo trajnostnega razvoja. Podnebnim spremembam
prilagojeno upravljanje voda lahko s pravočasno in dovolj natančno napovedjo vplivov
podnebnih sprememb in njihovih posledic ter z ustreznim odzivom celotnega sektorja
odločilno prispeva k omejevanju potencialnih škod.
Na globalni ravni je prevladalo mnenje, da predstavlja ustrezen odziv na spreminjanje
podnebnih razmer dvojni izziv za družbo. Po eni strani je sam proces spreminjanja treba
blažiti z globalnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in aerosolov zato, da vplivi
ne bi postali neobvladljivi, po drugi strani pa se je treba zato, da zmanjšamo morebitno
škodo, na vplive in posledice pričakovanih sprememb še pravočasno prilagoditi tako na
regionalni in lokalni ravni, kakor tudi na ravni posameznikov. Pomemben korak k
prilagajanju na področju upravljanja voda predstavlja opredelitev ključnih podnebnih
problemov v Republiki Sloveniji, ki lahko v prihodnje intenzivirajo obstoječe probleme ali
celo povzročijo nove, zlasti v zvezi z vodno bilanco in škodljivim delovanjem voda. Zato je
v nadaljevanju podan splošen pregled razmer v Republiki Sloveniji glede spremenljivosti
404
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
podnebnih kazalcev, glavnih vplivov na količino in kakovost voda ter možnih posledic za
rabo, urejanje in varstvo voda. Predlagan je tudi odziv celotnega vodarstva skozi
strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in način njene implementacije v procesu
vodnega načrtovanja. V okviru programa ukrepov je izpostavljen pomen priprave
strategije prilagajanja, izdelave napovedi vplivov podnebnih sprememb in metodologije
upoštevanja njihovih morebitnih posledic pri načrtovanju upravljanja voda.
Prvo načrtovalsko obdobje podnebno problematiko naslavlja s splošno opredelitvijo
ključnih problemov in zasnovo ekspertne preveritve prilagoditvene sposobnosti programa
ukrepov, v naslednjih ciklusih pa bodo na podlagi boljšega poznavanja prihodnjih
hidroloških in hidrogeoloških razmer opredeljeni tudi konkretni ukrepi vodnega sektorja za
prilagoditev programa ukrepov prihodnjim podnebnim razmeram. Zmanjšanje ogroženosti
programa ukrepov zaradi podnebnih sprememb bo v prihodnje doseženo z zagotavljanjem
njihove prilagoditvene sposobnosti in preoblikovanji ukrepov s ciljem povečevanja
podnebne odpornosti. Izboljšanje podnebne odpornosti s pomočjo prilagoditvenih ukrepov
je mogoče le, če imajo ukrepi zadostno prilagoditveno sposobnost in zato je na področju
varstva, rabe in urejanja voda treba spodbujati izbiro bolj prilagodljivih ukrepov.
V okviru načrtovalskih obdobij se predvideva več korakov za vključitev podnebne
problematike na področju upravljanja voda, med drugim:
- priprava izhodišč za izdelavo strategije prilagajanja vodarstva podnebnim spremembam,
- izdelava usmeritev za upoštevanje podnebnih sprememb pri vodnem načrtovanju,
- zasnova metode preverjanja prilagoditvene sposobnosti programa ukrepov in
- opredelitev možnosti vodarskega odziva na podnebne spremembe.
NUV vsebuje splošno opredelitev podnebne problematike v Republiki Sloveniji v poglavju
Pregled pomembnih zadev upravljanja voda ter dopolnilne ukrepe, ki naslavljajo
podnebno problematiko na področju upravljanja voda. Slednji so podani v poglavju 6
Povzetek programa dopolnilnih ukrepov.
4.2.2.1 Izhodišča prilagajanja podnebnim spremembam
Po prevladi teorije o antropogenem izvoru večine globalnega povprečnega segretja
ozračja v zadnjih petdesetih letih (IPCC, 2007) se pojavljajo novi izzivi na področju
upravljanja z naravnimi ali družbenimi sistemi, med drugim tudi upravljanja voda. Učinki
podnebnih sprememb se lahko odražajo predvsem na vodnih zalogah (dostop do čiste
pitne vode, taljenje ledenikov, povečevanje sušnih območij), ekosistemih in biotski
raznovrstnosti (izginjanje rastlinskih in živalskih vrst), proizvodnji in zalogah hrane,
spreminjanju obale (dvig gladine morja) in zdravju ljudi (naravne nevarnosti, epidemije).
Seveda pa se lahko pojavijo tudi pozitivni učinki, kot so na primer nastanek novih tržišč,
razvoj turizma, daljša rastna doba in razvoj zavarovalništva.
Za preprečitev in zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb je, poleg
ohranjanja globalne povprečne temperature ozračja na dogovorni mejni vrednosti segretja
za 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, hkrati potrebna tudi prilagoditev družbe in
narave sedanjim in prihodnjim spremembam podnebja (Komisija EU, 2007). Zelena knjiga
še navaja, da bi ob prekoračenju dogovorne mejne vrednosti segretja ozračja nekateri
učinki sprememb lahko postali neobrnljivi in stroški prilagajanja neobvladljivi, zato
405
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
prilagajanje podnebnim spremembam dopolnjuje ukrepe za blaženje podnebnih
sprememb in torej ne predstavlja alternative zmanjševanju emisij in izboljšani energetski
učinkovitosti. Prilagajanje je opredeljeno kot vsa dejanja za prilagoditev naravnih
ekosistemov ali človekovih sistemov spremenljivim podnebnim razmeram s ciljem
zmanjševanja potencialnih škod ali izrabe potencialnih koristi. Primeri takih dejanj
vključujejo upoštevanje podnebnih sprememb pri prostorskem načrtovanju in standardih
gradnje ter ekstremnih vremenskih dogodkih, gradbene ukrepe za zaščito pred poplavami,
zamenjavo kmetijskih in gozdarskih rastlinskih vrst s primernimi za spremenljive podnebne
razmere.
Cilj prilagajanja je obvladovanje tveganj zaradi podnebnih sprememb, tj. zmanjšanje škod
na stroškovno učinkovit način ali izraba potencialnih priložnosti ob upoštevanju stroškov in
koristi. V poročilih EEA (2004) in EEA (2008) je poudarjeno, da omejitev škod, ki
nastanejo za okolje, družbo in gospodarstvo, kakor tudi zagotovitev trajnostnega razvoja
v pogojih spremenljivih podnebnih razmer, zahteva izdelavo strategije prilagajanja
prizadetih sistemov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Koncept
prilagajanja je mogoče uporabiti tako na nacionalni in regionalni ravni kot tudi na lokalni
ravni oziroma ravni praktičnih ukrepov posameznikov. EK (2007) predvideva izvajanje
ukrepov prilagajanja v smislu predvidevanja ali odziva na spremembe, ki se lahko aplicira
tako na naravne kot na družbene sisteme. Opustitev ukrepov prilagajanja bi verjetno
kmalu pripeljala do povečane pogostosti izvajanja nenačrtovanih ukrepanj v sili, kar bi se
izkazalo za stroškovno neučinkovito obvladovanje tveganj zaradi nevarnosti, ki nastanejo
kot posledica spremenjenih podnebnih razmer. Pravočasna prilagoditev podnebnim
nevarnostim lahko prinese jasne ekonomske koristi, zmanjšanje družbenih pretresov,
minimizacijo ogroženosti ekosistemov, zdravja ljudi, premoženja in infrastrukture, po drugi
strani pa se lahko pojavijo tudi nove ekonomske priložnosti, novi trgi za inovacije in
usluge.
Zagotavljanje trajnosti investicij skozi njihovo celotno življenjsko dobo z eksplicitnim
upoštevanjem spremenljivosti podnebja pogosto imenujemo tudi zagotavljanje podnebne
odpornosti (Komisija EU, 2007). Zato postaja v razmerah, ko odpovedujejo predpostavke
o stalnosti nekaterih okoljskih parametrov, izboljševanje stopnje podnebne odpornosti
programa ukrepov pomemben del vodnega načrtovanja in na ta način lahko upravljanje
voda preseže neugodne posledice spremenjenih podnebnih razmer. Koncept upravljanja
voda je treba prilagoditi spremenljivim podnebnim razmeram tako, da bodo rezultati
procesa vodnega načrtovanja ponujali prilagodljive ukrepe, katerih dodatno
preoblikovanje bo omogočilo zmanjšanje tveganj zaradi predvidenih vplivov in posledic
podnebnih sprememb (Slika 4—7).
406
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Spremembe
podnebnih kazalcev
Obremenitve podnebja
koncentracija toplogrednih plinov in
aerosolov v ozračju, kemijska sestava
ozračja, albedo zemeljskega površja
in oblakov
Vzroki podnebnih sprememb
okoljske spremembe (solarna aktivnost,
geofizikalne spremembe, spreminjanje
pokrovnosti tal)
družbeno-gospodarski razvoj (izpusti
toplogrednih plinov in aerosolov, krčenje
gozdov, spreminjanje rabe tal)
količinska, časovna in
prostorska porazdelitev
padavin, temperature in
vlažnosti zraka in tal,
vetrovnih vzorcev,
sončnega obsevanja
POVPREČJA (režimi) IN EKSTREMI
(dogodki): pretoki in gladine površinskih
voda, gladine podzemnih voda in morja,
temperature voda
BLAŽENJE
SPREMEMB
Posledice za upravljanje voda
PRILAGAJANJE
SPREMEMBAM
Odziv vodarstva s
ciljem obvladovanja
tveganj oziroma izrabe
priložnosti
strategija prilagajanja,
racionalizacija porabe vode,
alternativni vodni viri,
Usklajevanje prilagajanja z drugimi sektorji
(kmetijstvo in gozdarstvo, proizvodni sistemi in fizična
infrastruktura, zdravstvena in socialna politika, biotska
raznovrstnost in ekosistemi, obalna in morska
območja)
Vpliv na količino in kakovost
površinskih in podzemnih voda
večnamenski zadrževalniki,
standardi gradnje, omogočanje
ekomigracij
UREJANJE VODA: povečanje jakosti
in pogostosti nastopa naravnih
nevarnosti (poplave, erozija, plazovi,
hidrološke suše)
RABA VODA: pomanjkanje vode
zaradi zmanjšane razpoložljivosti in
povečanega povpraševanja,
meteorološke in kmetijske suše
VARSTVO VODA: poslabšanje
ekološkega (kemijskega) stanja voda
Slika 4—7: Zasnova prilagodljivega upravljanja voda (prirejeno po Đurović idr., 2008 in 2008b)
Podnebne spremembe nastanejo bodisi zaradi naravnih sprememb okolja bodisi zaradi
razvoja družbe in gospodarstva, katerega gonilo so človekove potrebe. Ne glede na vzrok
lahko opredelimo glavne obremenitve podnebja oziroma pritiske na podnebne razmere, ki
jih določa zlasti spreminjanje energijske bilance Zemlje zaradi spremenjene kemijske
sestave ozračja in koncentracij posameznih elementov, skupne odbojnosti zemeljskega
površja idr. Učinke teh obremenitev zaznavamo kot spremembe podnebnih kazalcev, zlasti
količinske, časovne in prostorske razporeditve padavin in temperature zraka, kar vpliva na
splošne odtočne razmere in na količino in kakovost površinskih in podzemnih voda.
Količinski vplivi na vode se kažejo skozi meritve pretokov, gladin in temperatur, pri čemer
je pomembno tako zaznavanje spreminjanja režimov, ki jih v splošnem opredeljujejo
povprečne vrednosti merjenih parametrov, kot tudi zaznavanje spreminjanja vzorcev
nastopa posameznih ekstremnih dogodkov. Vplivi na količino in kakovost voda imajo lahko
posledice za vsa področja upravljanja voda, tj. za varstvo, rabo in urejanje voda. Pri
urejanju voda se posledice lahko pokažejo zlasti kot povečanje jakosti in pogostosti
nastopa z vodo povezanih naravnih nevarnosti, kamor sodijo tudi hidrološke suše. Rabo
voda lahko prizadene zlasti pomanjkanje vode zaradi sočasnega zmanjšanja razpoložljivih
vodnih količin in povečanega povpraševanja, tudi zaradi meteorološke in kmetijske suše.
Področje varstva voda je lahko ogroženo predvsem zaradi poslabšanja ekološkega stanja
in posredno tudi kemijskega stanja voda, ki ga lahko povzroči zmanjšanje vodnih količin in
njihovo časovno in prostorsko razporejanje. Vodarski odziv z ukrepi blaženja podnebnih
sprememb in prilagajanja nanje mora segati na vsa tri področja upravljanja voda,
usklajeno z drugimi sektorji in njihovimi politikami. Blaženje sprememb zmanjšuje
obremenitve podnebja, pri čemer je potrebno iskati sinergijo z ohranjanjem družbenogospodarskega razvoja, prilagajanje nanje pa zmanjšuje škode zaradi morebitnih posledic
407
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
vplivov podnebnih sprememb na količino in kakovost voda, hkrati pa ne posega
neposredno v naravne ali antropogene vzroke podnebnih sprememb. Prilagoditveni odziv
vodarstva prek usklajevanja z drugimi sektorskimi politikami lahko posredno spreminja
tudi vzroke podnebnih sprememb, na primer urejanje povirij zaradi poplavne ogroženosti
vpliva na krčenje gozdov, in tako je krog upravljanja voda v luči podnebnih sprememb
sklenjen.
4.2.2.2 Spremembe podnebnih kazalcev
Opazovanja in trendi
Globalni dvig temperature zraka povzroča regionalne in lokalne spremembe količinskih,
prostorskih in časovnih porazdelitev vrednosti podnebnih kazalcev. Za uspešno
prilagoditev podnebnim spremembam je treba pravilno napovedati te spremembe in
njihove glavne vplive na količino in kakovost voda. Predvidene posledice vplivov se lahko
kažejo zlasti kot spremenjena vodna bilanca, intenzivnejše škodljivo delovanje voda in
poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja voda. Sintezno poročilo IPCC (2007)
ugotavlja, da v obdobju 1906–2005 globalna povprečna temperatura zraka izkazuje
linearen trend povišanja za 0,74 °C [0,56 °C do 0,92 °C], v obdobju 1956–2005 pa za
0,13 °C [0,10 °C do 0,16 °C] na dekado, kar pomeni, da je v zadnjih 50-ih letih
temperatura zraka naraščala s skoraj dvakratno hitrostjo. Poleg tega so opaženi tudi dvig
morske gladine, zmanjšanje razsežnosti območij snega in ledu ter povečanje temperature
vrhnje plasti permafrosta. Meritve količine padavin v obdobju 1900–2005 izkazujejo
naraščajoč trend na vzhodu Severne in Južne Amerike, Severne Evrope, Severne in
Srednje Azije in na padajoč trend v Sahelu, na Mediteranu, v Južni Afriki in delih Južne
Azije. IPCC (2008) navaja, da se na globalni ravni pojavlja koherenten vzorec spremembe
letnega odtoka, ki je v nekaterih svetovnih regijah povečan (večje geografske širine, večji
deli ZDA) oziroma zmanjšan (deli Zahodne Afrike, Južna Evropa in južni deli Južne
Amerike), vendar hkrati opozarja, da odtočni trendi niso vedno konsistentni s
spremembami padavin, bodisi zaradi lastnosti mreže padavinskih postaj in vpliva
človekovih posegov (zadrževalniki) bodisi zaradi različnega učinka sočasnih sprememb
temperature in padavin.
Evropska okoljska agencija ugotavlja (EEA, 2007), da se je temperatura zraka v Evropi
povišala za 1,1 °C v zadnjih stotih letih, bolj pozimi kot poleti, najbolj na Iberskem
polotoku, v Jugovzhodni Evropi in na Baltiku. Padavinski trendi v zadnjih stotih letih so
prostorsko in časovno močno spremenljivi, v severni Evropi je opaženo od 10 % do 40 %
povečanje količine padavin, na jugu in na vzhodu pa 20 % zmanjšanje. Ugotavlja se tudi,
da se v zadnjem času pojavlja večja intenziteta in pogostost temperaturnih ekstremov kot
pred desetletji, intenzivnejša in daljša obdobja suhega vremena ter znatno več mokrih dni
v srednji in severni Evropi, manj pa v Južni Evropi, kakor tudi povečevanje števila močnih
padavinskih dogodkov povsod po Evropi. Naraščajoč je tudi trend števila zaporednih suhih
dni. Gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 0,17 m, v obdobju 1961–2003 za 1,8
mm na leto, v obdobju 1993–2003 pa celo za 3,3 mm na leto.
Med kazalce okolja ARSO (2006) uvršča tudi kazalce podnebnih sprememb, ocenjene v
skladu z okvirjem Evropske okoljske agencije, ki vključuje gonilne sile – obremenitve –
stanje – vplive – odzive (ang. Driving forces – Pressures – States – Impacts – Responses;
408
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
v nadaljevanju DPSIR) (DPSIR stopnja, lastnost trenda kazalca): dolžina letne rastne dobe
(vplivi, neopredeljen), ekstremni vremenski dogodki (stanje, neugoden), izpusti
toplogrednih plinov (obremenitve, neopredeljen), ocenjena škoda po elementarnih
nesrečah (vplivi, neopredeljen), padavine in temperature (stanje, neugoden), poraba
snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (gonilne sile, ugoden), spreminjanje
obsega ledenika (vplivi, neugoden). DPSIR zasnova obravnave okoljskih problemov se v
splošnem lahko interpretira tako, da gonilne sile povzročajo obremenitve za podnebne
razmere, obremenitve spreminjajo stanje podnebja, sprememba stanja pa vpliva na
različne okoljske sisteme, kar zahteva odzive okoljskega sektorja, ki lahko učinkujejo na
vse elemente kroga. Tako razvrščeni kazalci podnebnih sprememb kažejo na povezavo
med podnebnimi razmerami in okoljem. V nadaljevanju so navedeni trendi kazalcev
podnebnih sprememb, kot jih opredeljuje ARSO (2006).
Letna rastna doba, ki jo omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag (5 °C),
med leti precej niha, v zadnjih dvajsetih letih pa se rahlo podaljšuje.
V obdobju 1961–2007 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter
absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča tudi število
vročih dni, število ledenih dni pa pada. Podatki o največji debelini snežne odeje povsod po
državi kažejo tendenco upadanja. Bolj kakor temperatura so spremenljive padavine
(nevihte, toča), ki kažejo odklone od dolgoletnih povprečij na posameznih območjih v
Republiki Sloveniji.
Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2006 20.591 tisoč ton v ekvivalentih CO2, kar je 1,2
% nad izhodiščnim letom. V skladu z obveznostjo 8 % zmanjšanja izpustov, povprečni
izpusti v obdobju 2008–2012 ne bi smeli presegati 18.725.719 ton CO2 ekvivalentov.
Po podatkih SURS so tudi v Republiki Sloveniji večino škode po elementarnih (to je
naravnih in drugih) nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki. Od leta 1994 do
2005 so suše, poplave, toča in močan veter odgovorni za kar 70 % vse nastale škode.
Skupno so v obdobju 1994–2004 največ škode povzročile suše (24,2 %) in poplave (18,2
%), sledijo neurja (močan veter) (13,9 %), toča (14,0 %), plazenja tal in snega (10,5 %).
Povprečna temperatura povsod po državi kaže tendenco naraščanja, ki je najbolj očitno v
zadnjih 25-ih letih. Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kakor pri povprečni temperaturi
se srečujemo v Republiki Sloveniji pri padavinah, kjer so tudi razlike med regijami zelo
velike. Tudi tendence se za padavine precej razlikujejo od tistih pri temperaturi. Nekatera
območja kažejo izrazit upad letnih padavin, v Julijcih in na Dolenjskem pa je zabeležena
šibka tendenca naraščanja.
Večinoma je uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prepovedana. Izjema so nekatere
snovi iz vrste HCFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in
klimatizacijo še tri leta ter haloni kot protipožarna sredstva za nujno uporabo v vojski in
policiji. Zelo majhne količine kemikalij se izjemno uporabljajo v kemijski analitiki.
Republika Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi.
Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega
tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler
ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje
409
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo
v pozni pomladi.
Tudi druge analize (Kajfež Bogataj, 2007) kažejo, da je v splošnem pri nas mogoče
sklepati na višje povprečne temperature zraka, večje izhlapevanje, manjšo količino
padavin in krajše trajanje snežne odeje (Preglednica 4-18). Pri tem je treba opozoriti na
različni primerjalni obdobji in na izrazito suho leto 2003 v drugem primerjalnem obdobju
1991–2005.
Preglednica 4-18: Primerjava povprečnih letnih vrednosti nekaterih meteoroloških spremenljivk za
obdobji 1961–1990 in 1991–2005 v Ljubljani (Kajfež Bogataj, 2007)
Podnebni kazalec
1961–1990
1991–2005
Trend
Temperatura zraka (°C)
9,8
11,0
++
Število dni s Tmin≤0 °C
89,6
78,8
-
Število dni s Tmax≥25 °C
60,6
77,2
+
Relativna vlažnost zraka ob 14 h (%)
62,4
59,1
-
Trajanje sončnega obsevanja (h)
1712
1950
++
Letna količina padavin (mm)
1393
1356
-
Število dni s snežno odejo ob 7 h
64,9
49,0
-
Število dni s količino padavin ≥ 1,0 mm
114,8
108,0
-
Pri pretočnih režimih slovenskih rek so v zadnjem desetletju ugotovljene določene
spremembe, opazno je namreč zmanjšanje pomladanskega viška vode in povečanje
jesenskega, medtem ko je običajna letna količina padavin blizu obdobnega povprečja
(Kobold, 2007). ARSO (2008) navaja, da je primerjava pretočnih režimov med obdobjem
1961–1990 in obdobjem 1971–2000 pokazala, da se vplivi podnebnih sprememb vse bolj
izrazito kažejo tudi v pretokih rek, posebej pa izstopajo naslednje podnebne razlike: višja
povprečna temperatura zraka, izdatnejše izhlapevanje, spremenljiva količina padavin ter
krajše trajanje snežne odeje v sredogorju in v nižinah in posledično skromnejši snežni
zadržek.
Pretoki na večini vodomernih postaj, analizirani za obdobje 1971–2000, imajo padajoč
trend srednjih dnevnih pretokov, tudi pri trendih visokih voda je zaznati v pretežni meri
upadajoč trend, z večjo prostorsko spremenljivostjo statistične značilnosti ugotovljenih
trendov (večja statistična značilnost je opažena na postajah z visokogorskim in kraškim
zaledjem), naraščajoč trend pa ima le nekaj postaj, pretežno v vzhodnem delu Republike
Slovenije. Severni, zahodni in osrednji del Republike Slovenije kažejo zmanjševanje
pretokov nizkih voda, vzhodni in južni pa naraščanje, v splošnem pa je potrjeno, da se
količina vode v Republiki Sloveniji zmanjšuje. Čeprav za najmanjše letne srednje dnevne
pretoke ni značilen upadajoč trend, pa je za najmanjše letne pretoke daljših trajanj (nad
30 dni) ta trend zelo izrazit; izrazito upadajoč trend je značilen tudi za srednje letne
pretoke, kar kaže na to, da se letna količina vode zmanjšuje (ARSO, 2008).
Stopnja statistične značilnosti pove, kolikšna je verjetnost, da rezultati niso posledica
naključja, vrednosti nad 90 % pa so ponavadi privzete kot statistično značilen pojav. V
preglednici 2 se za 22 izbranih vodomernih postaj nahajajo rezultati analize trendov
(ARSO, 2008), in sicer stopnja značilnosti trenda srednjih letnih pretokov (Qs); stopnja
značilnosti trenda največjih letnih pretokov (Qvp) skupaj s stopnjo značilnosti trenda
410
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
izrazitosti pojavljanja visokih ekstremov v povprečju enkrat oziroma trikrat letno (POT1-mag,
POT3-mag) in trenda pogostosti pojavljanja visokih ekstremov v povprečju enkrat oziroma
trikrat letno (POT1-f, POT3-f); stopnja značilnosti trenda najmanjših dnevnih pretokov
(Qmin1), najmanjših letnih pretokov 7-dnevnega in 30-dnevnega trajanja (Qmin7, Qmin30).
Preglednica 4-19: Primerjava stopenj statistične značilnosti trendov malih, srednjih in velikih
pretokov (ARSO, 2008)
Iz preglednice (Preglednica 4-19) lahko razberemo, da ima 22 vodomernih postaj
upadajoč trend srednjih pretokov, 14–17 postaj upadajoč trend malih pretokov in 15
postaj upadajoč trend velikih pretokov. Lokacije izbranih vodomernih postaj so prikazane
na sliki (Slika 4—8).
Slika 4—8: Lokacije vodomernih postaj, izbranih za analizo trendov, in stopnja značilnosti trenda
srednjih letnih pretokov (ARSO, 2008)
411
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Ulaga (2002) je analizirala 45-letne podatkovne nize in razvrstila 53 vodomernih postaj
glede na trende spreminjanja pretokov (preglednica 3). Iz rezultatov lahko razberemo, da
na več kot polovici vodomernih postaj (26 postaj) upadajo srednji in majhni pretoki,
naraščajo pa veliki, medtem ko na polovici (23 postaj) upadajo tudi veliki pretoki, le na 4
postajah srednji in veliki pretoki naraščajo, majhni pa upadajo.
Preglednica 4-20: Razvrščanje postaj glede na trende spreminjanja pretokov (Ulaga, 2002)
Vodenik idr. (2008) so analizirali trende srednjih in maksimalnih letnih temperatur vode
površinskih voda za Savo (Litija), Bohinjsko jezero (Sveti Duh) in Ledavo (Polana), kjer je
bilo ugotovljeno, da so na vseh postajah trendi naraščajoči, zlasti po letu 1980. Na Savi v
Litiji je bila izvedena tudi analiza minimalnih, srednjih in maksimalnih mesečnih
temperatur vode, pri čemer je bilo obdobje po letu 1991 primerjano z obdobjem 1961–
1990. Opažene so višje mesečne temperature vode, zlasti spomladi in poleti, spremembe
pa so bile najmanjše pozimi. Povsod je ugotovljena tudi močna korelacija med
temperaturo vode in temperaturo zraka.
Temperatura vode je z ekološkega vidika eden pomembnejših dejavnikov. Peterlin idr.
(2008) navajajo, da na temperaturo vode poleg sprememb podnebja vplivajo neposredni
izpusti hladilnih voda iz industrije, še pomembnejši pa so vplivi sprememb rabe zemljišč
na prispevnih površinah (povečanje urbanih površin ali odstranjevanje obrežne vegetacije)
ter povišanje temperature vode zaradi zadrževanja vode (gradnja jezov in
zadrževalnikov). Analiza je pokazala, da trendi temperature vode po podatkih za
412
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
posamezne merilne točke na VO Donave kažejo, da se temperatura vode po letih in
dekadah na posameznih območjih različno spreminja. Na porečju Mure in Save se letne
srednje temperature bistveno ne spreminjajo. Povečuje se razlika med najnižjimi nizkimi
temperaturami. Nizke temperature se znižujejo, najvišje visoke temperature pa se
zvišujejo. Na merilnih mestih v porečju Drave pa se kaže izrazit trend naraščanja najnižjih,
srednjih in najvišjih temperatur. Tudi analiza meritev v Bohinjskem jezeru kaže v obdobju
1951–2005 izrazit trend zviševanja najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur.
Zaznavanje in izračun trendov služi za opredelitev problematike in možnih negativnih
scenarijev, napovedi sprememb podnebnih parametrov, vplivov in posledic pa kot podlaga
za sprejemanje ukrepov politike do voda. Problematično je povezovanje spremenjenih
hidroloških razmer s podnebnimi spremembami izključno na podlagi ugotovljenih trendov,
saj je hidrološke trende in spremenjeno vodno dinamiko lahko v preteklosti povzročil tudi
človek z neposrednim poseganjem v vodno okolje ali s posrednim učinkovanjem prek
spreminjanja rabe tal, kar se lahko kaže v intenzivnejših posledicah poplav in suš, ki so v
Republiki Sloveniji opazne zlasti v zadnjih dveh desetletjih.
V nadaljevanju so bili v letu 2009 podrobneje pregledani podatki o meritvah pretokov,
meritvah padavin ter o meritvah temperature vode. Analizirani so bili povprečni mali rečni
pretoki (min. – pretok Qnp), veliki pretoki – konice (maks. – pretok Qvk) in srednji letni
pretoki (Povprečje – pretok Qsr). Z linearno regresijo so bili ugotovljeni trendi na
posameznih merilnih postajah za obdobje od leta 1971 do 2000 ali za drugo ustrezno
obdobje, v kolikor vodomerna postaja ni delovala v celem omenjenem obdobju. Podatki
so bili s pomočjo korelacije preračunani na VTPV. Analiza v času od leta 1971 do 2000
kaže, da se količina vode na VO Donave zmanjšuje. Neposredna primerjava z obdobno
bilanco 1961–1990 (Kolbezen s sod., 1998) pa kaže, da so v obdobju od leta 1971 do
2000 količine padavin skoraj enake, povečala se je količina izhlapevanja in zmanjšal se je
odtok. Izhlapevanje je večje za 11 %, odtok pa manjši za 6%.
Trendi pretokov so prikazani na kartah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 68: Trendi malih
pretokov) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 69: Trendi srednjih pretokov) in (KARTOGRAFSKA
PRILOGA 70: Trendi velikih pretokov). Trendi zmanjševanja pretokov lahko, v kombinaciji
s slabim stanjem voda (OVDOC 2015), predstavljajo podlago za določitev VTPV s
prioritetnimi ukrepi.
Opazovanja in trendi (VO Donave)
Izdelana je bila analiza malih, srednjih in velikih pretokov na VO Donave (IzVRS). Na
podlagi trendov pretokov je bilo ugotovljeno, da se na območju reke Mure znižujejo mali
pretoki in srednji pretoki, medtem ko na reki Muri veliki pretoki naraščajo. V večjem delu
reke Ledave je trend velikih pretokov padajoč. V zgornjem delu porečja Drave je
evidentirano zmanjševanje letnih malih, srednjih in tudi velikih pretokov, medtem ko je na
reki Dravi na območju Ormoža opazno naraščanje letnih srednjih pretokov. Prav tako pa
je naraščanje velikih pretokov evidentirano na celotnem območju Dravinje. Na porečju
Save je ocenjeno zmanjševanje malih letnih pretokov na območju reke Save od pritoka
Tržiške Bistrice pa vse do pritoka Savinje v Savo, dolvodno od Krškega, padajoč trend
malih pretokov pa je tudi na območju reke Krke v njenem spodnjem delu in na Savinji
dolvodno od Letuša. Na reki Sori, Krki, Savinji, na območju reke Save od pritoka Tržiške
Bistrice pa vse do pritoka Savinje v Savo je bilo ugotovljeno zmanjševanje srednjih
413
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
pretokov. Naraščajoč trend velikih pretokov je evidentiran na območju reke Save od
pritoka Tržiške Bistrice pa vse do pritoka Savinje v Savo, na Savinji, Sotli in Rinži, medtem
ko je padajoč trend velikih pretokov ugotovljen na Mirni, Radovni, Savi Bohinjki,
Ljubljanici, Selški Sori, Kolpi, Dreti in spodnjem toku reke Krke.
Temperatura vode je z ekološkega vidika eden pomembnejših dejavnikov. Peterlin idr.
(2008) navajajo, da na temperaturo vode poleg sprememb podnebja vplivajo neposredni
izpusti hladilnih voda iz industrije, še pomembnejši pa so vplivi sprememb rabe zemljišč
na prispevnih površinah (povečanje urbanih površin ali odstranjevanje obrežne vegetacije)
ter povišanje temperature vode zaradi zadrževanja vode (gradnja jezov in
zadrževalnikov). Analiza je pokazala, da trendi temperature vode po podatkih za
posamezne merilne točke na vodnem območju Donave kažejo, da se temperatura vode po
letih in dekadah na posameznih območjih različno spreminja. Na povodju Mure in Save se
letne srednje temperature bistveno ne spreminjajo. Povečuje se razlika med najnižjimi
nizkimi temperaturami. Nizke temperature se znižujejo, najvišje visoke temperature pa se
zvišujejo. Na merilnih mestih v porečju Drave pa se kaže izrazit trend naraščanja najnižjih,
srednjih in najvišjih temperatur. Tudi analiza meritev v Bohinjskem jezeru kaže v obdobju
1951–2005 izrazit trend zviševanja najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur.
Opazovanja in trendi (VO Jadranskega morja)
Na IzVRS so bili analizirani mali, srednji in veliki pretoki na vodnem območju Jadranskega
morja. Na podlagi trendov pretokov je bilo ugotovljeno, da se zmanjšujejo mali pretoki na
reki Soči, dolvodno od pritoka Tolminke v Sočo, znižujejo pa se tudi mali pretoki na
Tolminki in Nadiži. Letni srednji pretoki na vodnem območju Jadranskega morja se
zmanjšujejo na reki Soči, Nadiži, Idrijci, v zgornjem delu porečja Vipave ter v povirnem
delu reke Reke. Ugotovljeno je bilo tudi naraščanje ekstremnih velikih pretokov na večjem
delu povodja reke Soče, razen v povirnem delu, kjer je prisoten padajoč trend velikih
pretokov. Poleg tega se veliki pretoki zmanjšujejo še na Vipavi, Trebuščici, Drnici, v
spodnjem toku reke Dragonje in v zgornjem toku reke Reke.
Evidentiran je tudi dvig morske gladine, ki naj bi se ocenah UNEP (2001) v Sredozemskem
morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100, po pesimističnih napovedih pa celo za 50 cm
(Plut, 1998). V Republiki Sloveniji je evidentiran dvig morske gladine 1 mm/letno. V
opazovanem obdobju 1960–2006 je višina morja ob slovenski obali 306-krat dosegla ali
presegla točko poplavljanja 300 cm, število poplav na leto v tem obdobju narašča (IzVRS,
2008e, vir podatkov: ARSO). Do pogostih poplav morja prihaja večinoma v jesenskozimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, število ekstremnih dogodkov pa se
v zadnjih letih povečuje. Poplavno območje je najobsežnejše v občini Piran, najmanj
obsežno pa v občini Izola. Ob izjemnih poplavah je v obalnih občinah ogroženih 2,5 %
prebivalstva (Kolega, 2006). Urbana območja ob slovenski obali so deloma prilagojena
sedanjim razmeram, saj morje večkrat letno poplavi niže ležeče predele, vendar pa je na
poplavnih območjih treba pripraviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti in te
vidike ustrezno vključiti v prostorsko načrtovanje.
Temperatura vode je iz ekološkega vidika eden izmed pomembnejših dejavnikov, zato je
bila pripravljena temeljna analiza trendov temperature vode v celinskih vodah in morju.
Na temperaturo vode poleg sprememb podnebja vplivajo neposredni izpusti hladilnih voda
iz industrije, še pomembnejši pa so vplivi sprememb rabe zemljišč na prispevnih površinah
414
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
(povečanje urbanih površin ali odstranjevanje obrežne vegetacije) ter povišanje
temperature vode zaradi zadrževanja vode (gradnja jezov in zadrževalnikov). Trendi
temperature vode po podatkih za posamezne merilne točke kažejo, da se temperatura
vode po letih in dekadah na posameznih območjih različno spreminja. Trendi na večjem
delu VO kažejo naraščanje temperature celinskih voda. Tudi analiza temperature morja
kaže izrazit trend zviševanja (IzVRS, 2008e).
Scenariji in napovedi
Globalne napovedi spremembe količine padavin (IPCC, 2008) kažejo v Evropi na
zmanjšanje količine na letni ravni, na povečanje količine pozimi in zmanjšanje poleti,
povečanje intenzitete padavin na letni ravni, kakor tudi na zmanjšanje vlažnosti tal in
odtoka ter na povečano evaporacijo in povečanje števila dni brez padavin (Slika 4—9,
Slika 4—10, Slika 4—11).
Slika 4—9: Relativna sprememba količine padavin, vlažnosti tal, odtoka in evaporacije na letni ravni
v obdobju 2080–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC,
2008)
Slika 4—10: Sprememba količine padavin v mm/dan na sezonski ravni v obdobju 2080-2099 glede
na primerjalno obdobje 1980-1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008)
415
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Slika 4—11: Sprememba intenzitete padavin (letna količina padavin/število mokrih dni) in suhih dni
(največje število zaporednih suhih dni v letu) na letni ravni v obdobju 2080–2099 glede na
primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008)
Glede površinskega odtoka poročilo IPCC (2008) ugotavlja, da se bodo letni odtoki
povečali na območjih večjih geografskih širin in nekaterih tropskih vlažnih območjih ter
zmanjšali na območjih manjših geografskih širin in tropskih suhih območjih, tako da so v
Evropi neugodne zlasti napovedi za Sredozemlje (Slika 4—12).
Slika 4—12: Relativna sprememba letnega odtoka v obdobju 2090–2099 glede na primerjalno
obdobje 1980–1999 (IPCC, 2008)
Poročilo EEA (2007) napoveduje v primeru, da se ne izvedejo ukrepi za blaženje
podnebnih sprememb, povečanje temperature v Evropi od 2,1 °C do 4,4 °C do leta 2080,
zlasti na vzhodu in jugu Evrope. V Severni Evropi naj bi se letna količina padavin
povečevala za 1–2 % na desetletje, poleti pa zmanjševala, na jugu Evrope pa se pričakuje
zmanjšanje letne količine padavin in 5 % zmanjšanje poleti. Povečala se bo pogostost in
jakost vročinskih valov, v celotni Evropi bodo pogostejši ekstremni padavinski dogodki. Na
severu Evrope lahko kljub intenzivnejšim padavinskim dogodkom v istem času
pričakujemo pogostejše poletne suše, na jugu pa več suš v vseh letnih časih. Do leta 2100
je napovedan dvig gladine morja od 0,2 m do 0,6 m, povečano taljenje ledu pa lahko
povzroči dodatnih 0,1 m do 0,2 m.
Napovedi temperaturnih in padavinskih sprememb v Evropi se nahajajo tudi v zeleni knjigi
EK (2007) in so rezultat globalnih modelov splošne cirkulacije in regionalnega klimatskega
modela ločljivosti 12 km, izdelanega v okviru projekta PRUDENCE (2005) za obdobje
2071–2100 glede na primerjalno obdobje 1961–1990 in emisijski scenarij A2. Za
416
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
Republiko Slovenijo se napoved temperature zraka do konca stoletja giblje od +3 °C do
+4 °C in od -5 % do +10 % letne količine padavin (Slika 4—13 in Slika 4—14).
Slika 4—13: Sprememba srednje letne temperature do konca stoletja (PRUDENCE, 2005; vir slike:
peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html)
Slika 4—14: Relativna sprememba srednje letne količine padavin do konca stoletja (PRUDENCE,
2005; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html)
Rezultati projekta PRUDENCE (2005) za Republiko Slovenijo, tj. vrednosti nekaterih
temperaturnih in padavinskih statistik (povprečja, standardnega odklona, mediane ter 95.,
50. in 5. percentila), se nahajajo v preglednici (Preglednica 4-21). V obdobju 2071–2100
lahko glede na primerjalno obdobje 1961–1990 za vsako stopinjo povprečnega globalnega
segretja, ne glede na emisijski scenarij, pozimi pričakujemo povečanje povprečne količine
padavin (+10 %) in poleti zmanjšanje (-10 %), kar pomeni, da se bomo, ob
417
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
napovedanem dvigu povprečne temperature zraka pozimi za 1 °C in poleti za skoraj 2 °C,
soočali z bistveno bolj sušnimi razmerami zlasti v poletnih mesecih.
Preglednica 4-21: Letne in sezonske napovedi vrednosti temperaturnih in padavinskih statistik
(PRUDENCE, 2005)
IPCC (2001) napoveduje za enaki primerjalni obdobji in za emisijski scenarij A2 porast
globalne povprečne temperature zraka za 3 °C (1,3 °C do 4,5 °C), za scenarij B2 pa za
2,2 °C (0,9 °C do 3,4 °C) ter globalno povečanje povprečne količine padavin za scenarij
A2 za 3,9 % (1,3 % do 6,8 %) in za scenarij B2 za 3,3 % (1,2 % do 6,1 %). Če številke
ovrednotimo skozi napovedi projekta PRUDENCE (2005) na sezonski ravni, lahko v
splošnem ugotovimo, da bo po scenariju A2 v Republiki Sloveniji pozimi padavin več za
približno 30 % in poleti manj za 30 %, ob upoštevanju emisijskega scenarija B2 pa se
pričakuje povečanje količine padavin pozimi za okoli 20 % in poleti zmanjšanje za 20 %,
medtem ko ostane jeseni in spomladi količina padavin skoraj nespremenjena. Porast
povprečne temperature zraka je pričakovan jeseni in pozimi za približno 4 °C, spomladi za
3 °C in poleti za 5 °C po emisijskem scenariju A2, kar bo zaradi povečane
evapotranspiracije ob sočasnem zmanjšanju količine padavin imelo znaten vpliv na vodno
bilanco in hidrološki režim zlasti v poletnih mesecih. V strategiji kmetijskega in
gozdarskega sektorja MKGP (2008) so na podlagi rezultatov istega projekta navedene
drugačne vrednosti, verjetno zaradi upoštevanja drugačnih globalnih napovedi; in sicer
povečanje padavin pozimi je okvirno ocenjeno za 20 %, spomladi za 8 %, zmanjšanje
padavin poleti za 17 % in jeseni za 2 %, porast temperatur zraka pa je napovedan za vse
letne