Program oskrbe s pitno vodo

Transcription

KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o.
Ulica Pohorskega bataljona 12
2310 SLOVENSKA BISTRICA
PROGRAM OSKRBE
S PITNO VODO
2014 - 2017
Priprava programa:
Joţica DOBAJ
Slovenska Bistrica, oktober 2013
P R O G R A M O S K R B E S P I T N O V O D O 2014 - 2017
KAZALO:
1
OSNOVNI PODATKI...................................................................................................... 5
1.1. PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŢBE .......................................................... 5
1.1.1
OSNOVNI PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŢBE KOMUNALI
SLOVENSKA BISTRICA d.o.o. ....................................................................................... 5
1.1.2
REGISTRIRANE DEJAVNOSTI PODJETJA .................................................. 6
1.1.3
ORGANIZACIJSKA SHEMA .......................................................................... 7
1.1.4
PROGRAMI IN TEHNOLOGIJA ..................................................................... 7
1.2. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE ............................................................. 8
1.2.1.
OSKRBOVALNA OBMOČJA.......................................................................... 9
1.2.2.
NASELJA IN ŠTEVILO PREBIVALCEV NA OSKRBOVALNEM
OBMOČJU, KJER SE ZAGOTAVLJAJO STORITVE JAVNE SLUŢBE .................... 10
1.2.2.1 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA............................................................... 10
1.2.2.2 OBČINA MAKOLE ........................................................................................ 11
1.2.2.3 OBČINA KIDRIČEVO .................................................................................... 12
1.2.2.4 OBČINA OPLOTNICA ................................................................................... 14
1.2.2.5 OBČINA RAČE – FRAM................................................................................ 15
1.3. PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE .................. 23
1.3.1.
NAČIN IZVAJANJA IZBRANE JAVNE GOSPODARSKE SLUŢBE ......... 23
1.3.1.1.
DRŢAVNA ZAKONODAJA ...................................................................... 23
1.3.1.2.
OBČINSKI PREDPISI ................................................................................. 25
1.4. OBMOČJA JAVNIH VODOVODOV KJER SE IZVAJA JAVNA SLUŢBA ...... 28
1.4.1.
SLOVENSKA BISTRICA ............................................................................... 28
1.4.2.
OPLOTNICA ................................................................................................... 29
1.4.3.
RAČE-FRAM................................................................................................... 30
1.4.4.
MAKOLE ......................................................................................................... 31
1.4.5.
KIDRIČEVO .................................................................................................... 32
2. PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH
UPRAVLJANJU JAVNE SLUŢBE ..................................................................................... 33
VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA ............... 33
VZPOSTAVLJENE EVIDENCE O JAVNIH VODOVODIH ....................................... 33
2.1. VODOVODNI SISTEM .......................................................................................... 33
2.1.1.
OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA ....................................... 35
2.1.2.
ČRPALIŠČA ........................................................................................................ 42
2.1.3.
KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE .................... 44
2.1.4.
JAVNO HIDRANTNO OMREŢJE IN NJEGOVO VZDRŢEVANJE ............... 44
2.2. VODNI VIRI PITNE VODE ................................................................................... 55
2.2.1.
SISTEM DEŢNO ............................................................................................. 55
2.2.2.
SISTEM DOLINA LOŢNICE – MAKOLE .................................................... 55
2.2.3.
SISTEM DOLINA OPLOTNICA-KEBELJ .................................................... 57
2.2.4.
SISTEM KOVAČA VAS................................................................................. 59
2.2.5.
SISTEM SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE .............................................. 60
2.2.6.
SISTEM VISOLE ............................................................................................ 65
2.2.7.
SISTEM ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO ....................................... 66
2.3. VODNE PRAVICE ZA ZAJETJA .......................................................................... 67
2.4. OZNAČEVANJE ..................................................................................................... 67
2.5. ZASEBNI VODOVODNI NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 68
2.6. CENE OBVEZNE STORITVE JAVNE SLUŢBE .................................................. 69
2
3.
PODATKI O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE ........................................... 74
3.1. ŠTEVILU PRIKLJUČKOV IN ODJEMNIH MEST NA JAVNEM VODOVODU
3.2. VZDRŢEVANJE IN ČIŠČENJE JAVNE INFRASTRUKTURE NAMENJENE
IZVAJANJU JAVNE SLUŢBE ........................................................................................... 75
3.3. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI PITNE
VODE V JAVNIH VODOVODNIH ................................................................................... 79
3.4. UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE VODNIH IZGUB V JAVNIH VODOVODIH ... 83
3.5. IDEJNE ZASNOVE VODOVODNIH SISTEMOV NAMENJENE ZMANJŠANJU
VODNIH IZGUB ................................................................................................................. 86
3.6. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO .... 90
3.7. REŢIMI OBRATOVANJA REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO ............... 90
3.8. REŢIM NADOMEŠČANJA REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO (16. člen)
3.9. NAČINI OBVEŠČANJA UPORABNIKOV JAVNE SLUŢBE ............................. 94
3.10.
IZVAJANJE
POSEBNIH
STORITEV
Z
UPORABO
JAVNE
INFRASTRUKTURE IN JAVNIH POVRŠIN, ZA KATERE SE IZ JAVNEGA
VODOVODA ZAGOTAVLJA PITNA VODA ZA PRANJE ALI NAMAKANJE ni. ...... 95
4.
RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA - PRILOGE ................................... 96
4.1. IDEJNE ZASNOVE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V POGLEDU
IZVAJALCA JAVNE SLUŢBE OSKRBE S PITNO VODO ............................................. 96
4.1.2.1.
Infrastrukturni ukrepi ....................................................................................... 96
4.1.2.2.
Podrobnejši opis infrastrukturnih ukrepov ....................................................... 97
4.1.3.1.
Vodni viri ......................................................................................................... 99
Sistem »Visole« ....................................................................................................... 99
Sistem »Slovenska Bistrica« .................................................................................... 99
Sistem »Kovača vas« ............................................................................................. 101
Sistem »Šmartno - Pokoše«.................................................................................... 102
Sistem »Kebelj - Oplotnica« .................................................................................. 102
4.2. VODOVODNI CEVOVODI – OBČINA SLOVENSKA BISTRICA .................. 104
Sistem »Visole«...................................................................................................... 104
Sistem »Šmartno na Pohorju - Pokoše« ................................................................. 104
Sistem »Kovača vas« ............................................................................................. 104
Sistem »Kebelj« ..................................................................................................... 105
Sistem »Slovenska Bistrica - Šikole« .................................................................... 105
4.3. IDEJNE ZASNOVE OBČINE RAČE-FRAM V POGLEDU IZVAJALCA JAVNE
SLUŢBE OSKRBE S PITNO VODO ............................................................................... 122
4.4. IDEJNE ZASNOVE OBČINE OPLOTNICA V POGLEDU IZVAJALCA JAVNE
4.5. IDEJNE ZASNOVE OBČINE MAKOLE V POGLEDU IZVAJALCA JAVNE
4.6. IDEJNE ZASNOVE OBČINE KIDRIČEVO V POGLEDU IZVAJALCA JAVNE
4.7. PREVEZAVA VODOVODNEGA SISTEMA VRHOLE – PRELOGE .............. 129
4.8. REZERVNI VODNI VIRI ..................................................................................... 130
4.9. RAZŠIRITEV
GEODETSKE
BAZE
PODATKOV
VODOVODNE
INFRASTRUKTURE ........................................................................................................ 131
4.10. SLUŢNOSTNE POGODBE .................................................................................. 131
5.
SKLEP ........................................................................................................................... 132
3
KAZALO TABEL:
TABELA 1: OBMOČJA OBČIN .................................................................................................................................... 5
TABELA 2: PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŢBE OSKRBE S PITNO VODO ............................................................... 8
TABELA 3: SEZNAM OBČIN....................................................................................................................................... 9
TABELA 4: SEZNAM NASELIJ S PRIPADAJOČIMI PODATKI ZA OBČINO SLOVENSKA BISTRICA .................................. 17
TABELA 5: SEZNAM NASELIJ S PRIPADAJOČIMI PODATKI ZA OBČINO OPLOTNICA .................................................. 19
TABELA 6: SEZNAM NASELIJ S PRIPADAJOČIMI PODATKI ZA OBČINO MAKOLE ....................................................... 20
TABELA 7: SEZNAM NASELIJ S PRIPADAJOČIMI PODATKI ZA OBČINO RAČE - FRAM................................................ 21
TABELA 8: SEZNAM NASELIJ S PRIPADAJOČIMI PODATKI ZA OBČINO KIDRIČEVO ................................................... 22
TABELA 9: OBČINSKI PREDPISI V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA ............................................................................ 25
TABELA 10: OBČINSKI PREDPISI V OBČINI OPLOTNICA .......................................................................................... 25
TABELA 11: OBČINSKI PREDPISI V OBČINI KIDRIČEVO ........................................................................................... 26
TABELA 12: OBČINSKI PREDPISI V OBČINI RAČE - FRAM ........................................................................................ 26
TABELA 13: OBČINSKI PREDPISI V OBČINI MAKOLE ............................................................................................... 27
TABELA 15: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU - DEŢNO ............................................................ 33
TABELA 16: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU – DOLINA LOŢNICE - MAKOLE .................... 33
TABELA 17: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU – OPLOTNICA - KEBELJ ................................. 34
TABELA 18: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU – KOVAČA VAS ............................................... 34
TABELA 19: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU – SLOVENSKA BISTRICA-ŠIKOLE ............... 34
TABELA 20: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU – VISOLE........................................................... 35
TABELA 21: SEZNAM VODOVODNIH SISTEMOV V UPRAVLJANJU – ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO....... 35
TABELA 22: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – DEŢNO ........................................................................ 35
TABELA 23: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – DOLINA LOŢNICE - MAKOLE ................................ 36
TABELA 24: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – KEBELJ - OPLOTNICA ............................................. 37
TABELA 25: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – KOVAČA VAS ........................................................... 38
TABELA 26: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE.......................... 39
TABELA 27: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – VISOLE ....................................................................... 40
TABELA 28: OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA – ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO ................... 41
TABELA 29: LASTNOSTI ČRPALIŠČ ......................................................................................................................... 43
TABELA 30: KOLIČINE ODVZETE VODE .................................................................................................................. 44
TABELA 31: JAVNO HIDRANTNO OMREŢJE ............................................................................................................. 45
TABELA 32: PREDVIDENE ZAMENJAVE HIDRANTOV V LETU 2013 ZA SISTEM 1049 IN 1050................................... 46
TABELA 33: PREDVIDENE ZAMENJAVE HIDRANTOV V LETU 2013 ZA SISTEM 1051 ................................................ 46
TABELA 34: PREDVIDENE ZAMENJAVE HIDRANTOV V LETU 2013 ZA SISTEM 1053 ................................................ 46
TABELA 35: PREDVIDENE ZAMENJAVE HIDRANTOV V LETU 2013 ZA SISTEM 1049, 1052, 1054 IN 1055 ................ 47
TABELA 36: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM DEŢNO ........................................................................................ 55
TABELA 37: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM DOLINA LOŢNICE – MAKOLE ................................................ 56
TABELA 38: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM OPLOTNICA ............................................................................... 59
TABELA 39: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM KOVAČA VAS ............................................................................ 60
TABELA 40: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE .......................................... 65
TABELA 41: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM VISOLE ....................................................................................... 66
TABELA 42: SEZNAM VODNIH VIROV – SISTEM ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO ................................... 67
TABELA 43: OZNAČEVANJE VODNIH VIROV ........................................................................................................... 68
TABELA 44: ŠTEVILO PRIKLJUČKOV V OBČINI ....................................................................................................... 74
TABELA 45: ŠTEVILO ODJEMNIH MEST PO OBČINAH ............................................................................................... 74
TABELA 46: ŠTEVILO PRIKLJUČKOV PO VODOVODNIH SISTEMIH ............................................................................ 74
TABELA 47: ŠTEVILO ODJEMNIH MEST PO VODOVODNIH SISTEMIH ........................................................................ 75
TABELA 48: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE – SKUPNI PREGLED ........................................................ 80
TABELA 49: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1049 – DEŢNO ................................................ 80
TABELA 50: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1050 – DOLINA LOŢNICE – MAKOLE ........ 80
TABELA 51: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1051 – KEBELJ – OPLOTNICA ..................... 81
TABELA 52: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1052 – KOVAČA VAS .................................... 81
TABELA 53: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1053 – SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE .. 81
TABELA 54: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1054 – VISOLE ............................................... 81
TABELA 55: NOTRANJI NADZOR KAKOVOSTI PITNE VODE SISTEM 1055 – ŠMARTNO .......................................... 82
TABELA 56: VODNA BILANCA ZA LETO 2012 ......................................................................................................... 85
4
VSEBINA PROGRAMA OSKRBE S PITNO VODO
Program je pripravljen na osnovi Navodil za pripravo programa oskrbe s pitno vodo
(www.arhiv.mop.gov.si/.../voda/oskrba_s_pitno_vodo) in 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno
vodo (Url. RS št. 88/2012).
1 OSNOVNI PODATKI
1.1. PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŢBE
Izvajalec del javne sluţbe, Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., upravlja in vzdrţuje sistem
oskrbe s pitno vodo za območja občin navedenih v tabeli 1.
Tabela 1: Območja občin
1.1.1
IME OBČINE
% deleţ
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA – del
OBČINA RAČE - FRAM – del
OBČINA OPLOTNICA – del
OBČINA MAKOLE – del
OBČINA KIDRIČEVO – del
60,44
20,68
48,63
80,85
33,42
OSNOVNI PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŢBE KOMUNALI
SLOVENSKA BISTRICA d.o.o.
Komunala Slovenska Bistrica je bila ustanovljena po ustanovitelju Občinskega ljudskega
odbora z odločbo št. 05/15642/1-59 z dne 11.6.1959, kot Komunalni zavod Slovenska
Bistrica. Status zavoda v Komunalno podjetje je spremenjen na podlagi sklepa Zbora
delavcev skupnosti z dne 2.2.1970 in soglasja Skupščine občine Slovenska Bistrica št. 1/1330.19/69 z dne 13.2.1970. V letu 1990 je bil sprejet Odlok o organizaciji javnega podjetja
Ur.l. RS št. 19/90 in sprememba odloka 29.9.1992.
Preregistracija Komunalnega podjetja v Komunalno in stanovanjsko podjetje Slovenska
Bistrica je bila izvedena s sprejetjem Zakona o gospodarskih sluţbah Ur.l. RS št. 32/93,
podjetje pa se je registriralo na podlagi Zakona in Odloka. Na predlog sekretariata za varstvo
okolja in urejanje prostora je izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica na 58. redni seji
dne 29.12.1993 obravnaval celotno bilančno aktivo Komunalno - stanovanjskega podjetja v
razmerju 57% med Občino Slovenska Bistrica in 43% med delavce. K predlagani rešitvi v
razpravi ni bilo oblikovanih pripomb. V skladu z določili Zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS št. 55/92, 7/93, 31/93,in 1/96) in Zakona o gospodarskih
druţbah (Ur.l. RS št. 30/93, 29/94, 82/94 in 20/98) je prešlo podjetje v druţbo Komunala
Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve d.o.o..
Druţba Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve d.o.o., Ulica
Pohorskega bataljona 12, je vpisana v sodni register pod številko vloţka 1/100084/00 z
matično številko 5073162.
5
Na podlagi soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo
številka LP 00820/00784-1998/IZ z dne 08.06.1998 je bila druţba KOMUNALA
SLOVENSKA BISTRICA, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o., dne 20.07.1998
vpisana v sodni register pri Okroţnem sodišču v Mariboru kot druţba z omejeno
odgovornostjo (d. o. o.) pod vloţno številko 1/00084/00.
Leta 2002 je Občina Slovenska Bistrica po odkupu delnic malih delničarjev z 78.27% postala
večinski lastnik podjetja.
Komunala Slovenska Bistrica je v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih sluţb (Ur.l. RS
št. 32/1993) podjetje v 100% lasti lokalnih skupnosti.
1.1.2 REGISTRIRANE DEJAVNOSTI PODJETJA
Podjetje je registrirano na področju opravljanja več dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo.
Te dejavnosti so:
- zbiranje, čiščenje in distribucija vode
- gradnja in vzdrţevanje vodovodnega omreţja
- raziskovalno vrtanje in sondiranje
- hidrogradnja in urejanje voda
- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka
- splošna gradbena dela
- druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok
- električne, vodovodne, plinske in sanitarne instalacije
- druge instalacije pri gradnjah
- izolacijska dela
- krovsko-kleparska dela
- vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva
- fasaderska in štukaterska dela
- vsa zaključna gradbena dela
- posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,cestni tovorni promet
- poslovanje z lastnimi nepremičninami
- vzdrţevanje in upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov
- upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
- čiščenje prostorov
- proizvodnja in distribucija pare in tople vode
- oskrba s plinastimi gorivi po plinovodni mreţi
- daljinsko ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov
- pogrebne storitve
- zbiranje in odvoz odpadkov
- ravnanje z odpadki
- dejavnost deponij, seţiganje in drugi načini odstranjevanja trdnih odpadkov
- reciklaţa kovinskih in nekovinskih odpadkov in ostankov
- čiščenje,vzdrţevanje in urejanje mestnih ulic, cest in javnih površin
- druge storitve javne higiene
- kanalizacija in delovanje čistilnih naprav
- izvajanje objektov nizkih gradenj
6
1.1.3 ORGANIZACIJSKA SHEMA
Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. ima za potrebe izvajanja dejavnosti navedenih v prejšnji
točki organizirane naslednje sluţbe oziroma dejavnosti:
-
oskrba s pitno vodo
odvajanje odpadnih voda
čiščenje odpadnih voda
odlaganje odpadkov
odvoz odpadkov
pokopališko pogrebna dejavnost
urejanje in vzdrţevanje okolja
vzdrţevanje lokalnih cest in ulic
upravljanje poslovnih prostorov in stanovanj
Glede na velikost so pokopališko pogrebna dejavnost, urejanje in vzdrţevanje okolja in
upravljanje poslovnih prostorov in stanovanj v organizacijski shemi zdruţene pod druge
dejavnosti komunale. Slika 1 shematsko prikazuje ureditev in strukturo dejavnosti podjetja.
Slika 1: Organizacijska shema druţbe
1.1.4 PROGRAMI IN TEHNOLOGIJA
Komunala Slovenska Bistrica opravlja naslednje obvezne javne sluţbe, ki se razlikujejo po
obsegu v posameznih občinah:
-
oskrba s pitno vodo
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
ravnanje s komunalnimi odpadki
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
javna snaga in čiščenje javnih površin
urejanje javnih površin, površin za pešce in zelenih površin
7
Kot izbirne lokalne javne sluţbe pa izvajamo naslednje dejavnosti:
-
urejanje in vzdrţevanje ulic, trgov, poti in cest, ki niso razvrščene med magistralne in
regionalne ceste
urejanje in vzdrţevanje prometne signalizacije in prometnih reţimov
oskrba industrijskih uporabnikov s tehnološko vodo
upravljanje, vzdrţevanje in obnova objektov in naprav za oskrbo z vodo
upravljanje, vzdrţevanje in obnova kanalizacijskih objektov ter čistilnih naprav
namenjenih javni rabi
upravljanje in vzdrţevanje ostalih objektov namenjenih upravljanju javnih sluţb
pogrebno-pokopališka dejavnost
V nadaljevanju smo po Navodilih za izdelavo programa izdelali program za oskrbo s pitno
vodo. Kot je bilo ţe omenjeno ta dejavnost obvezna javna sluţba po 26. členu ZVO (Ur.l. RS
št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I-51/06-5, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/0610, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt) in spada v skupno komunalno rabo.
V tabeli 2 so prikazani osnovni podatki o Komunali Slovenska Bistrica z navedbo odgovornih
in kontaktnih oseb za izdelavo Programa oskrbe s pitno vodo.
Tabela 2: Podatki o izvajalcu javne sluţbe oskrbe s pitno vodo
NAZIV:
NASLOV:
KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA, PODJETJE ZA
KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE, D.O.O.
Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 SLOVENSKA BISTRICA
ID DDV:
SI32621213
ODGOVORNA
OSEBA:
KONTAKTNA
OSEBA:
TELEFONSKA ŠT:
Blaţ GREGORIČ, univ.dipl.inţ.str.
E-POŠTA:
[email protected]
Joţica DOBAJ
02 - 80 55 400; 02 – 80 55 415
ORGANIZACIJSKA
1-javno podjetje
OBLIKA
IZVAJALCA JAVNE
SLUŢBE: *
1.2. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE
Seznam občin, za katere izvajamo javno sluţbo oskrbe s pitno vodo in za katere je pripravljen
program oskrbe:
8
Tabela 3: Seznam občin
IME OBČINE
Slovenska
Bistrica
Oplotnica
Makole
Kidričevo
Rače - Fram
ID OBČINE
ŠEVILO
PREBIVALCEV
ŠTEVILO
ŠTEVILO
PREBIVALCEV, PRIKLJUČKOV
KI SE S PITNO
VODO
OSKRBUJE
V
OVIRU JAVNE
SLUŢBE
113
25455
15361
6154
171
198
45
98
3986
2139
6791
6619
1925
1698
2270
1369
SKUPAJ:
660
896
717
625
9052
1.2.1. OSKRBOVALNA OBMOČJA
Komunala Slovenska Bistrica oskrbuje s pitno vodo 5 občin: občino Slovenska Bistrica - del,
občino Oplotnica - del, občino Makole- del, del občine Kidričevo in del občine Rače – Fram.
Skupno število prebivalcev v teh občinah je 44.468, s pitno vodo pa jih Komunala Slovenska
Bistrica oskrbuje cca. 21.980 prebivalcev. Pokritost oskrbe s strani komunalnega podjetja je v
občini Slovenska Bistrica 60,44% in v občini Oplotnica 48,63%, preostala področja v teh
dveh občinah oskrbujejo s pitno vodo zasebni vodovodni odbori preko posameznih Krajevnih
skupnosti, občino Kidričevo Komunala Slovenska Bistrica pokriva v deleţu 33,42%, preostali
del oskrbuje s pitno vodo Komunala Ptuj, občina Rače – Fram je pokrita z oskrbo s strani
Komunale Slovenska Bistrica v 20,68% deleţu z ostalim območjem upravlja Reţijski obrat
Občine Rače - Fram in v občini Makole v višini 80,85%, preostali del pa se oskrbuje iz
zasebnih vodovodnih sistemov in minimalni del iz Komunale Ptuj.
Tabela 4: Število OM po vodovodnih sistemih
IME VODOVODNEGA SISTEMA
ID
ŠT. PRIKLJUČKOV NA
VODOVODNEGA VODOVODNEM
SISTEMA
SISTEMU
DEŢNO
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
DOLINA LOŢNICE - MAKOLE
OPLOTNICA - KEBELJ
KOVAČA VAS
SLOVENSKA BISTRICA-ŠIKOLE
VISOLE
ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO
9
179
1194
708
446
6025
331
169
1.2.2. NASELJA IN ŠTEVILO PREBIVALCEV NA OSKRBOVALNEM OBMOČJU,
KJER SE ZAGOTAVLJAJO STORITVE JAVNE SLUŢBE
1.2.2.1 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA
Občina Slovenska Bistrica je med največjimi v Sloveniji. Meri 260,1 km2 in ima okoli 25.000
prebivalcev, število naselij je 79. Središče občine je mesto Slovenska Bistrica, ki je nastalo na
kriţišču cest med Mariborom, Celjem in Ptujem na ostankih rimskega naselja Civitas
Negotiana. Ponaša se s izredno starostjo. Naselje so obzidali ţe okoli leta 1300. Mestne
pravice je dobilo v začetku 14.stoletja. Mestu, kakor tudi današnjemu občinskemu ozemlju, je
vidnejši razvoj prinesla cesta med Dunajem in Trstom. Kasnejša izgradnja ţelezniške proge
izven oţjega mestnega območja je ta razvoj korenito zavrla.
Občina Slovenska Bistrica zavzema pet naravnih območij: Polskavsko dolino, Loţniško
dolino, Pohorje in Dravinjsko dolino ter seveda oţje mestno bistriško območje. Svet je
izredno raznolik, pregleden in gospodarsko zanimiv; njegove turistične danosti so velike. Na
območju občine je izredno veliko število naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih
spomenikov, ki omogočajo kvaliteten razmah turističnih dejavnosti. Samo z odlokom
zavarovanih znamenitosti in spomenikov naravne in kulturne dediščine je opredeljenih nad
petsto primerov.
Na območju mesta so med najpomembnejšimi gotovo grad Slovenska Bistrica, grajski park z
znamenitim gabrovim drevoredom, ostanki mestnega obzidja z ohranjenima SZ in JV
vogalnima stolpoma, cerkvijo sv. Joţefa kot vzorec slatkogorskega tipa cerkvene arhitekture
in obe mestni cerkvi.
Med prvovrstne naravne znamenitosti na območju občine pa spadajo: pohorski greben z
znamenitimi šotnimi barji in močvirji ter značilno favno in floro in Črno jezero na Pohorju kot
izrazit naravni spomenik. Od kulturnih spomenikov na območju občine pa velja omeniti znana
tinjska gradišča med katerimi izstopa Ančnikovo v Jurišni vasi na Pohorju, arheološka
najdišča v Veleniku, razvaline gradu Gromberg in še bi lahko naštevali. Bera kvalitetnih
kulturnih spomenikov je tolikšna, da bi jih komaj lahko predstavili v ustreznem vodniku.
Sicer pa se območje občine Slovenska Bistrica ponaša še z velikim bogastvom gozdov, z
nasadi vinogradov in s sadjarstvom, kar vse daje temeljni pečat bodoči usmeritvi razvoja te
občine. Večji kraji so še Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Pragersko in na Pohorju Tinje,
Šmartno in Kebelj.
10
1.2.2.2 OBČINA MAKOLE
Občina Makole je nastala marca 2006 z izločitvijo iz občine Slovenska Bistrica. Občina
Makole meri 36,9 km2, zajema 13 naselij, v katerih ţivi 2139 prebivalcev. Ima slabih 40
odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu
Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med
statističnima regijama Podravje in Celje. Meji z občinama Rogaška Slatina in Majšperk.
Makole so bile prvič kot vas omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice trga. Kulturni
znamenitosti v naselju sta cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev sv. Lenarta. Skozi
naselje teče Jelovški potok, ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo.
Včasih so Makole imele rudnik črnega premoga v Šegi, tovarno opeke na Remontu, ţago na
Dravinji, kovačijo, mline na vodo za mletje moke, v kraju pa je bilo tudi mnogo malih
obrtnikov (čevljarjev, tesarjev, lončarjev,…). Danes so Makole turistično zanimiva občina z
velikimi moţnostmi razvoja in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: dvorec
Štatenberg, številni vodni izviri, kraške jame, prelepi vinogradi,…
Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se
je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost. Za moţnost trţenja v turizmu obstajajo še lovski
in ribiški turizem, konjeništvo ter mnoge dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
V občini Makole sta dva zasebna vodovodna sistema:
- vodni vir (Variša vas 1 in 2) iz katerega se oskrbuje cca. 90 ljudi, odgovorna oseba je
Ludovik Plavčak 051 836 843
- vodni vir Hrastovec pod Bočem, odgovorna oseba je Janez Rojs 040 390 280 (o številu
uporabnikov, ni podatka)
- zaradi mejnega območja in tehničnih moţnosti oskrbe je 72 uporabnikov oskrbovano s pitno
vodo iz Komunalnega podjetja Ptuj.
11
1.2.2.3 OBČINA KIDRIČEVO
Kidričevo sodi med mlajše kraje, ki je nastalo po drugi svetovni vojni kot novozgrajeno
industrijsko naselje in je raslo s stanovanjskimi bloki med smrekovimi gozdovi v osrčju
Dravskega polja, med Ptujem in Slovensko Bistrico, skupaj s tovarno aluminija in glinice.
Kraj pa ima tudi ţelezniško postajo ob progi Ptuj- Pragersko, ki je oddaljena okoli 300 m od
središča.
Kidričevo se je razvilo na območju ţupnije in predvojne občine Lovrenc na Dravskem polju
in je upravno spadalo kot zaselek Sterntal k Ţupečji vasi. Po prvi svetovni vojni nosi ime
Strnišče. Leta 1953, so po smrti revolucionarja in gospodarstvenika Borisa Kidriča, kraj
poimenovali po njem.
Krajevna skupnost Kidričevo je bila ustanovljena 1965. Zajemala je vasi Apače, Njiverce,
Kungoto pri Ptuju in Strnišče.
12
Današnja občina Kidričevo je nastala 1. januarja 1995 s preoblikovanjem lokalne samouprave
v Republiki Sloveniji. Občina zajema nekdanje krajevne skupnosti Cirkovce, Lovrenc in
Kidričevo.
Občina obsega 72 km2 z 18 naselji v katerih prebiva 6700 ljudi. Večina aktivnega
prebivalstva je še zmeraj zaposlena v tovarni TALUM, nekdanji Tovarni glinice in aluminija,
in v sedmih Talumovih hčerinskih podjetjih.
13
1.2.2.4 OBČINA OPLOTNICA
V severovzhodnem delu Slovenije leţi občina Oplotnica, ki se v slikoviti pokrajini pod
jugovzhodnimi obronki Pohorja razprostira na 33 km2, na nadmorski višini od 320 m do 679
m in ima 3958 prebivalcev. Celostno podobo občini Oplotnica daje 21 zaselkov ( Boţje,
Brezje, Čadram, Dobriška vas, Dobrovo, Gorica, Koritno, Kovaški vrh, Lačna Gora,
Malahorna, Markečica, Okoška Gora, Oplotnica, Pobreţ, Prihova, Raskovec, Straţa, Ugovec,
Zg. Grušovje, Zlogona Gora in Zlogona vas), ki nizajo krajinske značilnosti in pokrajine.
V dolini sta najbolj razvita poljedelstvo in vinogradništvo, ţivinoreja in gozdarstvo pa sta bolj
izrazita na obronkih Lačne Gore, Fošta, Gorice in Okoške Gore, ki se počasi vzpenjajo proti
Pohorju. Nekoč je bilo na tem območju veliko ţag na vodni pogon (to območje je namreč
bogato z vodnimi viri), katerih ostanke lahko vidimo še danes.
Iz kraja vodijo ceste na Pohorje, Roglo, v Zreče, Slovenske Konjice, Tepanje in Slovensko
Bistrico. Na občino Oplotnica pa mejijo občine Zreče, Slovenske Konjice in Slovenska
Bistrica.
14
1.2.2.5 OBČINA RAČE – FRAM
Občina Rače - Fram s svojimi 6.852 prebivalci in dolţini 51 km2 površine spada med srednje
velike slovenske občine. Zajema dve popolnoma različni območji - na vzhodu se občina
naslanja na ravnico Dravskega polja, medtem ko v zahodnem delu preteţno kmečke domačije
uporno kljubujejo industriji in krasijo zelene gozdove framskega Pohorja.
Niţinski del občine z občinskim središčem Rače je ţe v preteklosti zaznamoval zametek
razvoja industrije, ki ga je predstavljala tedanja tovarna špirita, ki se je kasneje preoblikovala
v tovarno TKI PINUS. Staro jedro naselja Rače in ostala niţinska naselja (Podova, Brezula ter
Zgornja in Spodnja Gorica), sicer še kaţejo odsev nekdanje močne kmečke sile rodovitnega
Dravskega polja, vendar s porastom prebivalstva in spremenjenim načinom ţivljenja vse bolj
izgubljajo svoj prvotni pomen.
Tako kot je niţinskemu delu dala pečat industrija špirita, so Fram in obronke Pohorja v
preteklosti zaznamovale stiskalnice olja, vodni mlini, ţage in lesna industrija. Razen treh
oljarn in zasebnega mlina danes ostalih, nekdaj zelo pomembnih dejavnosti, skorajda ne
zasledimo več. Na Pohorju je sicer še več zasebnih, manjših ţag, lesarske delavnice pa so se
ohranile v zelo majhnem številu.
Kmečki značaj višinskega področja v zadnjem času vse bolj spremlja turistični razcvet.
Ponudbi vasice Planica, ki je oddaljena od vrveţa, ponuja pristno domačnost, lepoto kraja in
tipičnost pohorskih kulinaričnih dobrot, se z uvedbo vinsko turistične ceste pridruţujejo tudi
ostala območja framskega Pohorja (Kopivnik, Ranče, Morje, Loka pri Framu).
Poseben pečat daje videzu občine ohranjena in po območju celotne lokalne skupnosti
enakomerno razporejena kulturna dediščina - med številnimi naravnimi in kulturnimi izročili
naših prednikov naj izpostavimo nekdaj mogočen “otoški“ in “vodni“ grad Rače iz druge
polovice 16. stoletja, znan po svoji baročni, gotski in renesančni arhitekturi.
Preden se popeljemo po Pohorju ali povzpnemo po markirani planinski poti na pobočja
Pohorja, se pred nami razprostre pogled na staro vaško naselbinsko jedro Fram - urbanistični
spomenik s cerkvijo sv. Ane, z neoromanskimi motivi v samem središču. Od gradu v Framu,
zgrajenem v letu 1200, je mogoče videti le še ostanke. Pomemben pomnik zgodovine
predstavlja “zlati studenec”, izvir pitne vode za rimsko Poetovio.
Urejanje kolesarskih, planinskih in peš poti ter postopno urejanje Krajinskega parka Rački
ribniki - Poţeg predstavlja pomemben korak k pribliţevanju novemu, naravnejšemu načinu
ţivljenja. Vsa prizadevanja v tej smeri bodo pripomogla k širšemu razvoju turistične
dejavnosti ter posledično gospodarskemu razvoju občine Rače - Fram.
15
16
Tabela 4: Seznam naselij s pripadajočimi podatki za občino Slovenska Bistrica
OBČINA
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
MID
OBČINE
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
IME NASELJA
Bojtina
Brezje pri Slov. Bistrici
Cigonca
Črešnjevec
Devina
Drumlaţno
Farovec
Gaj
Hošnica
Ješovec
Kalše
Kebelj
Klopce
Kočno ob Loţnici
Kostanjevec
Kovača vas
Laporje
Leskovec
Levič
17
MID
NASELJA
10132681
10132720
10132754
10132797
10132819
10132860
10132878
10132916
10132967
10132991
10133017
10133025
10133033
10133041
10133084
10133106
10133165
10133173
10133181
ŠT.
PREBIVALCEV
V NASELJU
87
26
246
505
208
25
44
661
196
20
120
160
167
97
305
513
375
500
107
ŠTEVILO
PREBIVALCEV,
KI SE S PITNO
VODO
OSKRBUJEJO V
OKVIRU JAVNE
SLUŢBE
17
16
246
505
83
18
44
661
196
6
6
136
150
145
31
334
373
500
100
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
11027393
Lokanja vas
Nova Gora nad S.Bistrico
Ošelj
Pragersko
Pretreţ
Ritoznoj
Slovenska Bistrica
Smrečno
Spodnja Loţnica
Spodnja Nova vas
Spodnja Polskava
Stari Log
Šentovec
Šmartno na Pohorju
Trnovec
Videţ
Visole
Vrhloga
Vrhole pri Laporju
Zgornja Bistrica
Zgornja Nova vas
Zgornje Prebukovje
Ţabljek
18
10133203
19022587
10133394
10133483
10133513
10133564
10133629
10133637
10133653
10133661
10133670
10133726
10133793
10133807
10133831
10133904
10133939
10133947
10133955
10133971
10134005
10134048
10134099
102
149
71
1193
161
231
6891
106
183
199
910
252
111
173
80
168
551
237
165
574
83
178
161
SKUPAJ:
OSTALI PREBIVALCI:
102
52
4
1193
129
46
6891
15
183
199
728
252
39
138
80
118
441
190
148
488
66
142
150
15.361
10.094
Tabela 5: Seznam naselij s pripadajočimi podatki za občino Oplotnica
OBČINA
Oplotnica
Oplotnica
Oplotnica
Oplotnica
Oplotnica
Oplotnica
Oplotnica
MID
OBČINE
21427861
21427861
21427861
21427861
21427861
21427861
21427861
MID
ŠT.
ŠTEVILO
NASELJA PREBIVALCEV PREBIVALCEV, KI SE S
V NASELJU
PITNO VODO
OSKRBUJEJO V
OKVIRU JAVNE
SLUŢBE
IME NASELJA
Lačna Gora
Oplotnica
Čadram
Gorica
Brezje pri Oplotnici
Malahorna
Markečica
10133157
10133386
10132762
10132959
10132703
10133262
10133297
168
1343
269
218
144
279
120
SKUPAJ:
OSTALI PREBIVALCI:
19
32
1352
113
215
22
94
97
1925
2061
Tabela 6: Seznam naselij s pripadajočimi podatki za občino Makole
OBČINA
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
Makole
MID
OBČINE
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
21436461
MID
ŠT.
ŠTEVILO
V NASELJU
PITNO VODO
OSKRBUJEJO V
OKVIRU JAVNE
SLUŢBE
IME NASELJA
Deţno pri Makolah
Jelovec
Loţnica
Makole
Mostečno
Pečke
Savinjsko
Stari Grad
Stopno
Stranske Makole
Strug
Štatenberg
Varoš
10132827
10132983
10133220
10133254
10133335
10133408
10133572
10133718
10133734
10133742
10133777
10133815
10133874
90
211
153
300
185
320
92
243
89
128
64
187
99
SKUPAJ:
OSTALI PREBIVALCI:
20
79
131
150
271
163
290
44
120
78
127
62
181
97
1691
448
Tabela 7: Seznam naselij s pripadajočimi podatki za občino Rače - Fram
OBČINA
MID
OBČINE
IME NASELJA
MID
ŠT.
ŠTEVILO
V NASELJU
PITNO VODO
OSKRBUJEJO V
OKVIRU JAVNE
SLUŢBE
Rače - Fram
Rače - Fram
Rače - Fram
Rače - Fram
Rače - Fram
1102745
1102745
1102745
1102745
1102745
Spodnja Gorica
Zgornja Gorica
Podova
Brezula
Rače
10.148.049
10.148.227
10.147.867
10.147.387
10.147.905
247
113
324
256
2561
SKUPAJ:
OSTALI PREBIVALCI:
21
234
97
241
256
541
1369
5270
Tabela 8: Seznam naselij s pripadajočimi podatki za občino Kidričevo
OBČINA
MID
OBČINE
IME NASELJA
MID
ŠT.
ŠTEVILO
V NASELJU
PITNO VODO
OSKRBUJEJO V
OKVIRU JAVNE
SLUŢBE
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
11027741
11027741
11027741
11027741
11027741
11027741
11027741
11027741
10125570
10125642
10125111
10125928
10125448
10123976
10124123
10124875
Kidričevo
Kidričevo
11027741
11027741
Straţgonjca
Šikole
Pongrce
Zgornje Jablane
Spodnje Jablane
Cirkovce
Dragonja vas
Mihovce
Spodnji Gaj pri
Pragerskem
Starošince
185
316
132
184
236
429
186
227
185
316
132
184
236
429
186
227
136
239
SKUPAJ:
OSTALI PREBIVALCI:
136
239
2270
4521
10126088
10125529
22
1.3. PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE
Javna sluţba oskrbe s pitno vodo se izvaja na osnovi občinskih predpisov in Pogodb o najemu
infrastrukture ter koncesijske pogodbe. Način in predpisi izvajanja po posameznih občinah
bodo opisani v nadaljevanju poglavja.
Predvidene spremembe predpisov v letu 2013 so uskladitev trenutno veljavne zakonodaje z
obstoječimi odloki po posameznih občinah, kar pomeni predvsem uskladitev s Pravilnikom o
oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS št. 35/06) in ureditvijo upravljanja zasebnih vodovodnih
sistemov ter določitvijo upravljalca teh vodovodov.
Za zasebne vodovodne sisteme smo na sedeţih posameznih Krajevnih skupnostih pripravili
predavanja v okviru HACCP načrta s poudarkom na pripravi podatkov za Program oskrbe s
pitno vodo.
Kot upravljavec javnega vodovodnega sistema priporočamo Občinam v katerih se
oskrbuje prebivalstvo iz zasebnih vodovodnih sistemov, ureditev ustreznih pravno
izvajalskih pogojev izvajanja javne sluţbe.
1.3.1. NAČIN IZVAJANJA IZBRANE JAVNE GOSPODARSKE SLUŢBE
Izvajanje javne gospodarske sluţbe oskrbe s pitno vodo se izvaja na osnovi drţavne in
občinske zakonodaje. V nadaljevanju bomo opisali obe zakonodajni veji, občinsko pa
razdelili na posamezne občine.
1.3.1.1.DRŢAVNA ZAKONODAJA
Splošni predpisi
-
-
-
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, sprem. 41/2008,
28/2011),Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur.l. RS št. 41/2004, 17/2006, 20/2006,
28/2006, 39/2006, 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008,
108/2009, 48/2012, 57/2012)
Zakon o vodah /ZV-1/ ( Ur. l. RS št. 67/02, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008, 57/2012)
Zakon o gospodarskih javnih sluţbah /ZGJS/ (Ur.l. RS št. 32/1993, 30/1998, 127/2006
ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011)
Odlok o gospodarskih javnih sluţbah v občini Slovenska Bistrica (Ur.l. RS št. 34/1996)
Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Ur.l. RS št. 127/06)
SRS 35 (2006)
Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo
(Ur.l. RS, št. 125/2000 (4/2001 - popr.), 52/2002)
Uredba evropskega parlamenta in sveta št. 825/2004 z dne 29. aprila 2004 o
higieni ţivil
Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja
2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah ţivilske zakonodaje, ustanovitvi
Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane
Odredba o prvi razvrstivi površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo
(Ur.l. RS št. RS 56/2002)
23
-
Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur.l. RS, št. 100/2005 in 25/2009)
Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za
oskrbo s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 40/2001)
Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaţevanja podzemne vode (Ur.l. RS, št.
49/2006)
Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009)
Zakon o zdravstveni ustreznosti ţivil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ţivili
/ZZUZIS/ (Ur.l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004):
Pravilnik o higieni ţivil (Ur.l. RS, št. 60/2002, 104/2003, 11/2004, 51/2004)
Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z ţivili
prihajajo v stik z ţivili (Ur.l. RS, št. 82/2003)
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/2004,
5/2006)
Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda
(Ur.l. RS, št. 88/2004, 71/2009)
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006)
Vse dopolnitve k obstoječim pravilnikom
Gradnja objektov za oskrbo s pitno vodo
-
-
-
Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002, 58/2003)
Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002, 97/2003)
Zakon o rudarstvu /ZRud/ (Ur.l. RS, št. 56/1999)
Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) /ZON-UPB2/ (Ur.l. RS, št.
96/2004)
Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi
vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur.l.
RS, št. 62/2004)
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, št. 114/2003, 130/2004, 100/2005)
Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 66/2004, 54/2005)
Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 65/2003)
Vse dopolnitve k obstoječim pravilnikom
Oblikovanje cene storitev
-
Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cen (Ur.l. RS, št. 36/2012)
Uredba o vodnih povračilih (Ur.l. RS, št. 103/2002)
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih sluţb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/2009) http://www.uradnilist.si/1/index?edition=200963
24
1.3.1.2.OBČINSKI PREDPISI
V naslednjih tabelah predstavljamo veljavne predpise o izvajanju javne sluţbe oskrbe s pitno
vodo po posameznih občinah.
Tabela 9: Občinski predpisi v občini Slovenska Bistrica
OBČINA
SLOVENSKA BISTRICA
MID OBČINE
11027393
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE
SLUŢBE
ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŢBAH V
OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
DATUM OBJAVE
OBJAVA
29.6.1996
(Ur.l. RS št. 34/1996)
2267
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE
DATUM OBJAVE
OBJAVA
ODLOK O OSKRBI Z VODO NA OBMOČJU OBČINE
SLOVENSKA BISTRICA
18.7.2008
(Ur. l. RS št. 73/2008)
3248
ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA
KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE, d.o.o.
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE
JAVNE SLUŢBEOSKRBE S PITNO VODO
14.10.2013
(Ur.l. RS št. 84/2013)
3120
DATUM OBJAVE
OBJAVA
ODLOK O UVEDBI POVRAČILA ZA PRIKLJUČNO
ZMOGLJIVOST VODOVODNEGA PRIKLJUČKA
14.11.2003
(Ur. l. RS št. 112/2003)
4911
PRAVILNIK O TEHNIČNI IZVEDBI IN UPORABI
VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV NA OBMOČJU
OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
PRAVILNIK O OSKRBI Z VODO V IZREDNIH
RAZMERAH NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA
BISTRICA
18.4.2003
(Ur. l. RS št. 37/2003)
1762
14.11.2003
(Ur. l. RS št. 112/2003)
4913
Tabela 10: Občinski predpisi v občini Oplotnica
OBČINA
OPLOTNICA
MID OBČINE
21427861
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE DATUM OBJAVE
SLUŢBE
ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŢBAH V 13.3.2002
OBČINI OPLOTNICA
(Ur.l.RS št. 22/2002)
OBJAVA
DATUM OBJAVE
OBJAVA
ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU
OBČINE OPLOTNICA
23.12.2008
(Ur. l. RS št. 121/2008)
Še ni objave
25
992
3663
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE DATUM OBJAVE
SKLEP O IZVAJALCU GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE 12.11.2004
OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI OPLOTNICA
(Ur. l. RS št. 122/2004)
OBJAVA
5101
Tabela 11: Občinski predpisi v občini Kidričevo
OBČINA
KIDRIČEVO
MID OBČINE
11027741
SLUŢBE
ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŢBAH V
OBČINI KIDRIČEVO
DATUM OBJAVE
OBJAVA
DATUM OBJAVE
OBJAVA
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne
sluţbe oskrbe s pitno vodo v Občini Kidričevo
Uradno glasilo
slovenskih občin, št.
28/2010
Uradno glasilo
42/2013
DATUM OBJAVE
SKLEP O IZVAJANJU LOKALNE JAVNE SLUŢBE S
PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO
21.5.2002
(Ur. l. RS št. 44/2002)
Lex localis
28/2010
Lex localis
42/2013
4.10.2013
OBJAVA
2171
Tabela 12: Občinski predpisi v občini Rače - Fram
OBČINA
RAČE – FRAM
MID OBČINE
11027245
SLUŢBE
ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŢBAH V OBČINI RAČE - FRAM
DATUM OBJAVE
OBJAVA
28.6.1996
(MUV št. 14/1996)
DATUM OBJAVE
OBJAVA
ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU
OBČINE RAČE - FRAM
11.4.2009
( MUV št. 11/2009)
30.09.2013
( MUV št. 16/2013)
26
DATUM OBJAVE
OBJAVA
ODLOK O DOLOČITVI PREDMETA IN POGOJEV ZA
5.6.1997
OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE S
(MUV šr. 12/1997)
PODELITVIJO KONCESIJE ZA DEJAVNOSTI OSKRBE S
PITNO VODO
Tabela 13: Občinski predpisi v občini Makole
OBČINA
MAKOLE
MID OBČINE
SLUŢBE
ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŢBAH V OBČINI MAKOLE
DATUM OBJAVE
ODLOK O OSKRBI Z VODO NA OBMOČJU OBČINE
MAKOLE
25.9.2008
Uradno glasilo
slovenskih občin
Uradno glasilo
42/2013
DATUM OBJAVE
ODLOK O UVEDBI POVRAČILA ZA PRIKLJUČNO
ZMOGLJIVOST VODOVODNEGA PRIKLJUČKA
PRAVILNIK O TEHNIČNI IZVEDBI IN UPORABI
VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV NA OBMOČJU
OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
PRAVILNIK O OSKRBI Z VODO V IZREDNIH
RAZMERAH NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA
BISTRICA
14.11.2003
(Ur. l. RS št. 112/2003)
18.4.2003
(Ur. l. RS št. 37/2003)
27
OBJAVA
Uradno
glasilo Lex localis
slovenskih občin
25/2011
DATUM OBJAVE
OBJAVA
14.11.2003
(Ur. l. RS št. 112/2003)
22/2008
Lex localis
42/2013
4.10.2013
OBJAVA
4911
1762
4913
1.4. OBMOČJA JAVNIH VODOVODOV KJER SE IZVAJA JAVNA SLUŢBA
Na shematskem prikazu je razvidno delovanje javnega podjetja Komunale Slovenska Bistrica
d.o.o. po posameznih občinah.
1.4.1. SLOVENSKA BISTRICA
28
1.4.2. OPLOTNICA
29
1.4.3. RAČE-FRAM
30
1.4.4. MAKOLE
31
1.4.5. KIDRIČEVO
32
2. PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH,
NAMENJENIH UPRAVLJANJU JAVNE SLUŢBE
VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA
Kot upravljavec javnega vodovoda smo v predvidenem roku posredovati podatke o vseh
obstoječih objektih in opremi v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
Upravljalci zasebnih vodovodnih sistemov, posredujejo podatke in Programe oskrbe s pitno
vodo neposredno na posamezne Občine.
VZPOSTAVLJENE EVIDENCE O JAVNIH VODOVODIH
V nadaljevanju navajamo seznam vzpostavljenih evidenc in predvidene vzpostavitve v
naslednjem obdobju.
Evidenca o javnih vodovodih je vzpostavljena za naselja, katere Komunala Slovenska Bistrica
oskrbuje s pitno vodo, za vodne vire, ki jih ima v upravljanju, objektih in opremi javnega
vodovoda in vzpostavljena je evidenca o hidrantih in javnih hidrantnih omreţjih. Primarni
vodovodni cevovodi, glavni objekti in hidranti so vpisani v kataster gospodarske javne
infrastrukture, ki se v zakonsko predpisanem roku dograjuje in vzdrţuje.
Evidenco o stavbah, ki niso oskrbovane s pitno vodo na podlagi storitev javne sluţbe
Komunala Slovenska Bistrica vodi in sicer s pomočjo katastra in statističnih podatkov.
Pričakujemo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje podalo podrobnejša navodila in
metodologijo pristopa za spremljanje namena porabe vode na internih instalacijah, saj
upravljalec vodovodnega sistema nima pooblastil za vstop in kontrolo namena porabe vode na
privatnih zemljiščih.
2.1. VODOVODNI SISTEM
Komunala Slovenska Bistrica ima v upravljanju in vzdrţevanju vodovodni sistem, ki smo ga
razdelili na 7 hidravlično ločenih vodovodnih sistemov.
Tabela 14: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju - DEŢNO
ID VS
IME VS
SEZNAM AGLOMERACIJ, KI
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
1049
Deţno
Stari Grad
13.694
Tabela 15: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju – DOLINA LOŢNICE - MAKOLE
ID VS
IME VS
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
1050
1050
1050
1050
Dolina Loţnice – Makole
Jelovec pri Makolah
Makole
13.700
13.695
Stranske Makole
Pečke
13.658
13.753
33
1050
1050
1050
1050
1050
1050
1050
1050
1050
1050
Vrhole pri Laporju
Štatenberg
Mostečno
Savinsko
Stopno
Strug
Loţnica
Kočno ob Loţnici
Laporje
Pretreţ
13.715
13.743
13.750
13.757
13.763
13.742
13.720
13.736
13.393
13.727
Tabela 16: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju – OPLOTNICA - KEBELJ
ID VS
IME VS
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
1051
1051
1051
1051
1051
1051
Kebelj - Oplotnica
Kebelj - Oplotnica
Kebelj - Oplotnica
Kebelj - Oplotnica
Kebelj - Oplotnica
Kebelj - Oplotnica
Kebelj
Podgrad na Pohorju
Zlogona Gora
Oplotnica
Malahorna
Markečica
13.420
13.423
16.419
16.421
16.420
10.412
Tabela 17: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju – KOVAČA VAS
ID VS
IME VS
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
1052
1052
1052
Kovača vas
Kovača vas
Kovača vas
Zgornja Nova vas
Šentovec
Slovenska Bistrica
13.571
13.487
20.009
Tabela 18: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju – SLOVENSKA BISTRICAŠIKOLE
ID VS
IME VS
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
1053
1053
1053
1053
1053
1053
1053
Slovenska Bistrica - Šikole
Slovenska Bistrica
Videţ
Spodnja Nova vas
Lokanja vas
Leskovec
Črešnjevec
Vrhloga
20.009
13.357
13.454
13.455
13.783
13.784
13.774
34
1053
1053
1053
1053
1053
1053
1053
1053
Stari Log
Zgornja Polskava
Gaj
Mihovce
Cirkovce
Spodnja Gorica
Zgornja Gorica
Rače
13.767
13.789
13.792
14.162
14.171
14.494
14.491
16.493
Tabela 19: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju – VISOLE
ID VS
IME VS
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
1054
1054
1054
1054
Visole
Visole
Visole
Visole
Turiška vas na Pohorju
Zgornja Bistrica
Kostanjevec - Visole
Spodnja Loţnica
13.471
13.467
20.008
13.446
Tabela 20: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju – ZGORNJE PREBUKOVJE ŠMARTNO
ID VS
1055
1055
1055
IME VS
Zgornje Prebukovje Šmartno
JIH VS NAPAJA - IME
ID AGLOMERACIJ
Šmartno na Pohorju
13.569
Zgornje Prebukovje
13.565
Klopce
13.475
2.1.1. OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA
Za vsak oskrbovalni sistem bomo po tabelnem pregledu navedli opremo za vodovodni sistem,
ki predstavlja elemente oskrbe. Datumi izgradnje za posamezne odseke vodovodnega
cevovoda so z atributi vpisani v Kataster gospodarske javne infrastrukture.
Tabela 21: Objekti in oprema javnega vodovoda – DEŢNO
JAVNI VODOVOD – DEŢNO: ID 1049
ŠTEVILO
DOLŢINA CEVI nad DN 80 [m]
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE
2.361
1
0
0
35
KOMENTAR
OBJEKT ZA BOGATENJE ALI ZAŠČITO
VODONOSNIKA
DRUGA OPREMA IN OBJEKTI - NAVESTI
KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3]
VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE
INFRASTRUKTURE
0
razbremenilniki
14.822
DA – 01.02.2007
Tabela 22: Objekti in oprema javnega vodovoda – DOLINA LOŢNICE - MAKOLE
JAVNI VODOVOD DOLINA LOŢNICE –
MAKOLE ID 1050
ŠTEVILO
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
VODONOSNIKA
24.812
6
0
2
0
razbremenilniki,
prečrpalnice
85.147
DA – 06.04.2007
INFRASTRUKTURE
36
KOMENTAR
Tabela 23: Objekti in oprema javnega vodovoda – KEBELJ - OPLOTNICA
JAVNI VODOVOD KEBELJ – OPLOTNICA ID ŠTEVILO
1051
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
VODONOSNIKA
1.468
4
0
1
0
razbremenilniki,
prečrpalnice
70.641
DA – 22.02.2007
INFRASTRUKTURE
37
KOMENTAR
Tabela 24: Objekti in oprema javnega vodovoda – KOVAČA VAS
JAVNI VODOVOD KOVAČA VAS ID 1052
ŠTEVILO
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
VODONOSNIKA
INFRASTRUKTURE
7.033
7
0
2
0
razbremenilniki
53.611
DA – 06.04.2007
38
KOMENTAR
Tabela 25: Objekti in oprema javnega vodovoda – SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE
JAVNI VODOVOD SLOVENSKA BISTRICA –
ŠIKOLE ID 1053
ŠTEVILO
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
VODONOSNIKA
INFRASTRUKTURE
82.253
5
8
1
0
prečrpalnice
DA – 06.04.2007
39
KOMENTAR
Tabela 26: Objekti in oprema javnega vodovoda – VISOLE
JAVNI VODOVOD VISOLE ID 1054
ŠTEVILO
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
VODONOSNIKA
INFRASTRUKTURE
4.572
5
0
0
0
prečrpalnica
DA – 06.04.2007
40
KOMENTAR
Tabela 27: Objekti in oprema javnega vodovoda – ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO
JAVNI VODOVOD ZGORNJE PREBUKOVJE ŠMARTNO ID 1055
ŠTEVILO
VODOHRAN
ČRPALIŠČE
VODONOSNIKA
INFRASTRUKTURE
10.809
5
0
0
0
0
DA – 06.04.2007
41
KOMENTAR
V prilogah smo priloţili tudi plane za vsak posamezen sistem, ki jih nameravamo izvesti v
naslednjih kratkoročnih in dolgoročnih obdobjih preko priprav projektnih nalog in planov
rekonstrukcij vodovodnih cevovodov.
2.1.2. ČRPALIŠČA
Vsa črpališča so vpisana v Kataster gospodarske javne infrastrukture. V letu 2013 smo izvedli
rekonstrukcijo vodnjaka Pv-2 v Šikolah s posodobitvijo opreme in črpalke.
Črpališče Trnovec ni v uporabi zaradi preseţenih vrednosti mangana, ţeleza in amonija.
Potrebna bo investicija v ocenjeni vrednosti cca. 400.000 € za odstranitev preseţenih
parametrov.
Postopoma bo izvajano tudi čiščenje vseh ostalih površinskih in globinskih vodnjakov ter
njihova revitalizacija. Črpališča bo potrebno opremiti s frekvenčno regulacijo v okviru
finančnih moţnosti z namenom zniţevanja obratovalnih stroškov.
42
Tabela 28: Lastnosti črpališč
ZAP. ČRPALIŠČE
ŠT. IME
1
2
3
4
5
6
7
8
VELENIK
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
SKUPAJ
Velenik 1
Velenik 2
Šikole
površinski 1
Šikole
površinski 2
Šikole
površinski 3
Šikole
globinski 1
Šikole
globinski 2
Trnovec
- ID
VODOVODNEGA
SISTEMA
ŠT.
SKUPNA MOČ KOLIČINA
INSTALIRANIH INSTALIRANIH PORABLJENE
ČRPALK
ČRPALK [kW]
ELEKTRIČNE
ENERGIJE
[kWh/leto]
1053
1053
1053
1
1
1
15
15
55
1053
1
22
1053
1
60
1053
1
37
1053
1
37
1053
1
18.5
del. energija del. energija jalova energija jalova energija
VT kW/h
MT kW/h
VT kW/h
MT kW/h
3957
2707
206
34
3433
3037
137
128
7335
3402
731
240
4444
3951
349
299
7481
4371
791
378
4698
4490
403
397
6634
3958
701
411
3856
3037
195
189
7001
5533
631
484
6329
3813
701
435
4891
4051
674
523
1553
1738
129
198
61612
44088
5648
3716
ŠIKOLE
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
SKUPAJ
43
0
del. energija
del. energija
jalova energija jalova energija
VT kW/h
MT kW/h
VT kW/h
MT kW/h
8122
6614
756
588
8146
7054
705
582
12146
7302
1106
664
8525
7780
818
738
12130
8068
1170
776
9614
8666
930
822
11670
8133
1128
789
9870
7738
970
742
11745
9570
1106
934
11394
7778
1074
743
9835
7708
998
740
7997
8628
572
585
121194
95039
11333
8703
2.1.3. KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE
Poglavje vsebuje podatke o celotni količini pitne vode, ki jo odvzemajo uporabniki storitev
javne sluţbe na območju posameznih naselij ter celotni količini pitne vode in namenu rabe
pitne vode, ki jo iz javnega vodovoda odvzemajo osebe, ki niso uporabniki storitev javne
sluţbe. Neposredno se za javne površine ne zagotavlja voda iz javnega vodovoda za čiščenje
oziroma namakanje.
Pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode pričakujemo teţave na vseh sedmih
vodovodnih sistemih v upravljanju in vzdrţevanju Komunale Slovenska Bistrica.
Teţave in primanjkljaj zadostnih količin kvalitetne pitne vode pričakujemo zaradi:
-
onesnaţenosti vodnih virov zaradi pesticidov na kmetijskih področjih
vodnih virov, ki so kraškega izvora in
vodnih virov, ki imajo vir zajete vode odvisen od količine padavin, kar predstavlja
80% vseh pohorskih vodnih virov
Ukrepe kot upravljalec lahko samo izvajamo, predloge upravljalca pa lahko preko finančnih
planov sanacije in čiščenja vodnih virov zagotavljajo posamezne Občine.
Tabela 29: Količine odvzete vode
ID
KOLIČINA
VODOVODNEGA VODE, KI JO
SISTEMA
ODVZEMAJO
UPORABNIKI
STORITEV
JAVNE
SLUŢBE*
[m3/leto]
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
10.495
148.541
96.269
49.613
1.063.466
60.138
31.099
KOLIČINA
VODE, KI JO
ODVZEMAJO
ODJEMALCI,
KI NISO
UPORABNIKI
STORITEV
JAVNE
SLUŢBE*
[m3/leto]
ODLOČBA
MOP ŠT. VPIŠI ŠT.
ODLOČBE
JAVNE
POVRŠINE ZA
KATERE
ČIŠČENJE
OZIROMA
NAMAKANJE
SE VODA
ZAGOTAVLJA
IZ JAVNEGA
VODOVODA
[m2]
KOLIČINA
ODVZETE
ZA
ČIŠČENJE
OZIROMA
NAMAKANJE
VODE
[m3/leto]
4.410
-
-
-
-
98.897
-
-
-
-
2.1.4. JAVNO HIDRANTNO OMREŢJE IN NJEGOVO VZDRŢEVANJE
V tem poglavju je opisan sistem za zagotavljanje poţarne varnosti. Priloţena je karta javnega
hidrantnega omreţja pokritosti naselij s standardom oskrbe z vodo za gašenje poţarov, glede
na Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omreţje za gašenje poţarov (Ur.l. SFRJ št.
30/91) in moţnosti izvajanja poţarne varnosti, glede na stanje prevzetih sistemov v
upravljanje in vzdrţevanje.
Opisan je način vzdrţevanja javnega hidrantnega omreţja ter program spremljanja delovanja
hidrantov v skladu s Pravilnikom o preizkušanju hidrantnih omreţij (Ur.l. RS št. 22/95).
44
Navedena je tudi ocena potrebnih stroškov vzdrţevanja hidrantnega omreţja na letni ravni.
Delovanje hidrantov se redno kontrolira s pomočjo lokalnih gasilskih zvez in se ugotovitve o
pravilnosti delovanja sporočajo upravljavcu vodovodnega sistema ter podjetje Gasilec d.o.o.,
ki potrjuje ustreznost delovanja javne hidrantne mreţe.
Tabela 30: Javno hidrantno omreţje
ID
ŠTEVILO
VODOVOD HIDRANTOV
NEGA
NA
SISTEMA
OMREŢJU
1049
1050
8
49
1051
1052
1053
1054
1055
24
24
303
3
3
ALI SISTEM
ZAGOTAVLJA
DOVOLJ
POŢARNE
VODE [DA/NE]
PREDVIDENI
STROŠKI
VZDRŢEVANJA
ZA LETO 2011
[EUR/prebivalca*
leto]
ŠTEVILO
PRESKUSOV
DELOVANJA
HIDRANTOV
[št./na leto]
KARTA
HIDRANTNE
GA
OMREŢJA
PRILOGA
[da/ne]
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
0,54
1,34
1
5
0,94
1,56
0,72
1,88
2,83
7
10
55
2
3
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
45
Tabela 31: Predvidene zamenjave hidrantov v letu 2013 za sistem 1049 in 1050
Št.
hidranta
213022 Naselje Varoš
713003 Strari Grad
213006 Farovec
OBJEKT
OCENJENA
VREDNOST
1.700
1.700
1.700
VZDRŢEVANJE HIDRANTNE MREŢE
5.100 €
Tabela 32: Predvidene zamenjave hidrantov v letu 2013 za sistem 1051
Št.
hidranta
OBJEKT
OCENJENA
VREDNOST
301101 Markečica
301102 Konjiška cesta, novo naselje
1.700
1.700
3.400 €
Tabela 33: Predvidene zamenjave hidrantov v letu 2013 za sistem 1053
Št.
hidranta
113010
113065
113080
113269
111134
Pohorski odred 6
Kolodvorska ulica 35
Trg Svobode
Leskovec pri hš. 25
Spodnja Polskava pri hš. 197
Aljaţeva ulica za izpust
113059 Izseljeniška 11
113173 Ţolgarjeva ulica
Levstikova ulica 1, Pragersko
113140 Šarhova ulica Pragersko
OBČINA KIDRIČEVO – menjava petih hidrantov
OCENJENA
VREDNOST
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
8.000
25.000 €
OBJEKT
46
Tabela 34: Predvidene zamenjave hidrantov v letu 2013 za sistem 1049, 1052, 1054 in 1055
Št.
hidranta
OCENJENA
VREDNOST
OBJEKT
3010301 Popravilo poškodovanega hidranta na sistemu Kovača vas
3010401 Popravilo poškodovanega hidranta na sistemu Bojtina
Popravilo poškodovanega hidranta na sistemu Zg.
Prebukovje
Popravilo poškodovanega hidranta na sistemu Šmartnošola
1.700
1.700
1.700
1.700
6.800 €
Vzdrţevanje hidrantne mreţe poteka po predvidenem planu zamenjav neizpravnih hidrantov
in potrditvijo plana zamenjav po posameznih Občinah. Prav tako se standard poţarne varnosti
in namestitev novih hidrantov izvaja ob rekonstrukcijah vodovodnih cevovodov skladno s
projektno dokumentacijo.
Na naslednjih slikah je prikazano javno hidrantno omreţje po posameznih odsekih
vodovodnega sistema v upravljanju Komunale Slovenska Bistrica.
47
48
49
50
51
52
53
54
2.2. VODNI VIRI PITNE VODE
Poglavje vsebuje opis vodnih virov iz katerih se zagotavlja vodo za javni vodovod, vključno s
kapaciteto in načinom varovanja, ter ID vodovodnega sistema, ki ga napaja.
ID vseh vodnih virov ni povzeti iz datotek: vodni_viri.xls in vodni_viri.shp, ki so dostopne na
www.ijsvo.si/vodovod, saj vodni viri kljub prijavi na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
skladno z Zakonom o vodah (Ur.l. RS št. 67/02) do predvidenega datuma 10.8.2004, še niso
evidentirani.
Vodne vire smo zato številčili od 1 naprej. Zaporedno številko, ki smo jo vpisali v to tabelo,
bomo uporabljali kot ID vodnega vira pri vseh nadaljnjih vnosih.
2.2.1. SISTEM DEŢNO
Zajetje Ravno Cerje predstavljajo trije manjši izviri: Rc-1, Rc-2 in Rc-3, ki so v stali
uporabi. Nahajajo se juţno od Starega Grada pod Plešivcem, v bliţini Velikega potoka in
imajo spremenljivo izdatnost. Voda iz obravnavanega vodnega vira je namenjena za
vodooskrbo sistema Deţno.
Zajetja se nahajajo skupaj, zato jih obravnavamo kot eno zajetje, koordinate vsakega
posameznega zajetja pa so:
- Rc-1: x = 5125988 y = 5551371
- Rc-2: x = 5125990 y = 5551376
- Rc-3: x = 5125993 y = 5551380
Vodonosnik gradijo peščeno lapornati sedimenti z manjšimi vloţki gline. Vodonosnik
zavzema vzhodni del Plešivca, greben Male Kope, vse do kote okoli 600 m, kjer je večja
nepropustna plast z visoko vsebnostjo gline, ki predstavlja hidreogeološko bariero.
Ocenjena površina vodnega telesa znaša 795.750 m2, njegov volumen pa okoli 79.575.000m3.
Iz izvirov Ravno Cerje je zajeto maksimalno 1 l/s podzemne vode ob visokih vodah in 0,7 l/s
podzemne vode v sušnih obdobjih.
Vodno telo iz katerega je z zajetjem Ravno Cerje zajeta podzemna voda je srednje ogroţeno.
Prispevno območje je precej razširjeno, tako da je potrebno strogo nadzorovanje kakršnih koli
posegov na področju vodonosnika in spremljava količine ter kvalitete vode.
Tabela 35: Seznam vodnih virov – sistem DEŢNO
VIR
PITNE
VODE IME
Ravno
cerje
1,2,3
ID
VODNEGA
VIRA
1
X
VODNEGA
VIRA
125.993.00
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VODNEGA VODOVOD ODVZETE ODLOČBE
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
[m3/leto]
551.380.00
1049
13.075
35504108/200411
2.2.2. SISTEM DOLINA LOŢNICE – MAKOLE
Zajetje Jelovec predstavljajo trije manjši izviri: J-1, J-2, J-3, ki so v stalni uporabi. Nahajajo
se severovzhodno od Starega Grada, v bliţini potoka Šege in Šoder grabna ter so spremenljive
izdatnosti.
Voda iz zajetij Jelovec je namenjena za vodooskrbo Občine Makole in KS Laporja.
55
Zajetja se nahajajo skupaj, koordinate vsakega posameznega zajetja pa so:
- J-1: x = 5127597 y = 5550654
- J-2: x = 5127670 y = 5550839
- J-3: x = 5127674 y = 5550879
Vodonosnik, ki je hkrati tudi vodno telo gradijo svetlosivi do beli apnenci. Vodonosnik
zavzema širše območje Šuštarice. Površina vodonosnika znaša 410.255 m2, njegov volumen
pa je ocenjen na okoli 82.051.000 m3.
Iz izvirov Jelovec je zajeto maksimalno 15 l/s podzemne vode ob visokih vodah in 2 l/s
podzemne vode v sušnih obdobjih.
Vodno telo iz katerega je z zajetjem Jelovec zajeta podzemna voda je zelo ogroţeno zaradi
svoje zgradbe ter načina pretakanja podzemne vode. Edina učinkovita zaščita pred
poslabšanjem kvalitete vode je natančno upoštevanje vodovarstvenih con.
V letu 2013 se je izvedla sanacija zajetij Jelovec 2 in 3. Zaradi suše opaţamo spremembo
v smeri podtalnice vode, ki jo zajemamo na predmetnem področju, zato je nujno
potrebno izvesti tudi sanacijo vira 1.
Slika: Ograjena zajetja pitne vode na Jelovcu
Tabela 36: Seznam vodnih virov – sistem DOLINA LOŢNICE – MAKOLE
VIR
ID
PITNE VODNEGA
VODE –
VIRA
IME
X
VODNEGA
VIRA
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
3
[m /leto]
Jelovec 1 2
Jelovec 2 3
127.597.00
127.670.00
550.654.00
550.839.00
1050
1050
Jelovec 3 4
127.674.00
550.879.00
1050
56
143.329
35527207/2004
3552775/2011
2.2.3. SISTEM DOLINA OPLOTNICA-KEBELJ
Zajetje Kot se nahaja na jugovzhodnih pobočjih Pohorja, v grapi zahodno od cerkvice Svetih
treh kraljev, nad Cezlakom. Voda iz zajetja je namenjena za vodooskrbo občine Slovenska
Bistrica in Oplotnica.
Zajetja, 9 zajetij, se nahajajo popolnoma skupaj, koordinate skupnega zbiralnika pa so:
Kot: x = 5143524 y = 5534774
Vodonosnik zajetja Kot se nahaja v razpoklinski coni v granodioritnem magmatskem telesu in
deloma v preperinskem pokrovu, ki ga najdemo nad metamorfno-magmatskimi kamninami
Pohorja. Površina vodonosnika je ocenjena na 2,4 km2, povprečna debelina vodonosnega
preperinskega pokrova pa znaša nekaj metrov. V zajetju Kot je zajeto maksimalno 1,5 l/s
podzemne vode.
Vodno telo, iz katerega je z zajetjem Kot zajeta podzemna voda, je zaradi manjhne debeline
nezasičene cone preperinskem vodonosniku ogroţeno predvsem z točkovnimi viri
onesnaţenja kot so infrastruktura ob smučišču pri Svetih treh kraljih. Zaradi gozdnatih
površin na območju vodnega telesa je verjetnost onesnaţenja majhna. Poleg tega večina zajete
vode priteka iz razpoklinskega vodonosnika, za katerega je značilna počasna infiltracija in
velika samoočiščevalna sposobnost.
V letu 2013 smo izvedli posnetk izvirov Kot. S poglobitvijo in sanacijo virov bi preprečili
dotok površinske vode in zmanjšali odvisnost vodnih virov od točkovnega onesnaţenja,
vendar mora Občina zagotoviti sredstva za sanacijo vodnih virov.
Zajetje Podgrad se nahaja na jugu Pohorskega masiva, severno od Oplotnice v smeri proti
Cezlaku. Zajetje leţi v naselju Podgrad. Voda iz zajetja je s pomočjo izkopanega jaška in je
namenjena za oskrbo javnega vodovoda za občino Oplotnica.
Koordinate zajetja so:
Zajetje Podgrad: x = 140890 y = 534615
Vodno telo zajetja Podgrad se nahaja v preparinski plasti, ki se nahaja nad metamorfnomagmatskimi kamninami Pohorja. Površina vodonosnika je ocenjena na 135.880 m2,
povprečna debelina vodonosnega preperinskega pokrova pa znaša nekaj metrov. Iz zajetja je
povprečno zajeto okoli 1,5 l/s podzemne vode, minimalno pa manj kot 1 l/s.
Vodno telo, iz katerega je z zajetjem Podgrad zajeta podzemna voda, je zaradi majhne
debeline nezasičene cone ogroţeno tako s točkovnimi onesnaţenji od katerih so največji
problem komunalne odplake iz vasi Podgrad, nevarnost pa predstavljajo tudi izlitja goriva ali
divja odlagališča, kot tudi razpršenimi viri onesnaţenja zaradi pašništva. Učinkovito zaščito
pred poslabšanjem kvalitete vode predstavlja strogo upoštevanje vodovarstvenih con.
V letu 2013 je bil vodni vir Podgrad izključen iz sistema oskrbe s pitno vodo v
pomladanskih in jesenskih mesecih, kar je bilo omogočeno zaradi sanacije in izgradnje
novih vodnih zajetij Gričnik. Izvedene so bile tudi elektro-seizmične raziskave vira in
vodonosnih plasti zajetja, ki kaţe na moţnost zajezitve vira nad lokalno cesto in s tem
preprečitev neprekinjenega točkovnega onesnaţevanja na obstoječih lokacijah vodnih
virov. Za sanacijo je potrebno zagotoviti sredstva.
Predvideva se torej ureditev področja z bariero, ki bo preprečevala poslabšanje
kvalitete surove vode vodonosnih plasti, zaradi kmetijskega zaledja.
57
Zajetje Koritno Gričnik in Mini se nahajata na jugu Pohorskega masiva, severno od
Oplotnice v smeri proti Cezlaku. Zajetje leţi v naselju Koritno, na zahodnem pobočju nad
reko Oplotnico. Voda iz zajetja Koritno je namenjena za oskrbo javnega vodovoda za občino
Oplotnico.
- Zajetje Koritno Gričnik: x = 141005 y = 533955
- Zajetje Koritno Mini: x = 140069 y = 533891
Vodno telo zajetja Koritno se nahaja v preparinski plasti, ki se nahaja nad metamorfnomagmatskimi kamninami Pohorja. Površina vodonosnika je ocenjena na 0,103 km2,
povprečna debelina vodonosnega preperinskega pokrova pa znaša nekaj metrov. Iz zajetja je
povprečno je zajeto okoli 0,5 l/s podzemne vode. Količina vode v zajetju je konstantna.
Vodno telo, iz katerega je z zajetjem Koritno zajeta podzemna voda, je zaradi majhne
debeline nezasičene cone ogroţeno predvsem z točkovnimi viri onesnaţenja kar predstavlja
kmetija v neposredni bliţini zajetja ali izlitje goriva na cesti nad zajetjem. Zaradi gozdnatih
površin na območju je verjetnost onesnaţenja majhna. Učinkovito zaščito pred poslabšanjem
kvalitete vode predstavlja strogo upoštevanje vodovarstvenih con.
58
Tabela 37: Seznam vodnih virov – sistem OPLOTNICA
VIR PITNE
ID
VODE –
VODNE
IME
GA
VIRA
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
3
[m /leto]
X
VODNEGA
VIRA
Kot
5
143.524.00
534.774.00
1051
48.500
Podgrad Sujek
6
140.890.24
534.615.86
1051
32.127
7
141.005.70
533.954.80
1051
7
140.069.03
533.891.92
1051
Koritno Gričnik
Koritno Mini
45.500
35527210/2004
3552781/2011
35527173/2004
3552783/2011
35527170/2004
3552782/2011
2.2.4. SISTEM KOVAČA VAS
Zajetja Močnik 1, 2 in 3 se nahajata severozahodno od Slovenske Bistrice, med vasjo
Planina pod Šumikom ter kmetijo Močnik na vzhodnih pobočjih Jesenkovega vrha. Okolica
zajetja je poraščena večinoma z mešanim gozdom. Na teh površinah prevladuje ekstenzivno
kmetijstvo in gozdarstvo.
Zajetja se nahajajo na naslednji lokaciji:
- Mo 1: y = 537522,6 x = 144038,8
- Mo 2: y = 537766,9 x = 144219,7
- Mo 3: y = 537389,3 x = 143962,5
Vodno telo zajetji MO-1, MO-2 in MO- 3 se nahajajo v preparinski plasti nad magmatskim
plutonom granodiorita. Površina vodnega telesa je ocenjena na 0,153 km2, povprečna debelina
vodonosnega preparinskega pokrova pa znaša nekaj metrov.
Voda iz zajetja Močnik je zajeta s pomočjo izkopanega jaška z drenaţami in je namenjena za
oskrbo lokalnega vodovoda. Z zajetjem MO-1 je povprečno zajeto okoli 1,2 l/s podzemne
vode, z zajetjem MO-2 okoli 0,2 l/s podzemne vode in z zajetjem MO-3 okoli 0,6 l/s
podzemne vode.
Vodno telo iz katerega je z zajetjema Močnik zajeta podzemna voda, je zaradi majhne
debeline nezasičene cone ogroţeno predvsem s točkovnimi viri onesnaţenja kot so lahko npr.
kmetija neposredno nad zajetjem ali izlitje goriva na cesti nad zajetjem.
Vodno zajetje močnik je bilo v letu 2012 sanirano.
59
Zajetje Motaln se nahaja pribliţno 5 km severno od Slovenske Bistrice, med naseljema
Zgornja Nova vas in Ošelj. Podzemna voda iz zajetja Motaln je namenjena za oskrbo javnega
vodovoda Kovača vas.
Zajetja Motaln: x = 143122 y = 540958
Vodno telo zajetja Motaln se nahaja v preperinski plasti nad magmatskim plutonom
granodiorita. Površina vodonosnika je ocenjena na 0,113 km2, povprečna debelina
vodonosnega preperinskega pokrova pa znaša nekaj metrov.
Iz zajetja Motaln je povprečno zajeto okoli 2 l/s podzemne vode, v sušni dobi pa je vode
precej manj kot 1 l/s.
Vodno telo, iz katerega je z zajetjem Motaln zajeta podzemna voda, je zaradi majhne debeline
nezasičene cone ogroţeno predvsem z točkovnimi viri onesnaţenja kar predstavlja kmetija
neposredno nad zajetjem ali izlitje goriva na cesti nad zajetjem.
Zaradi gozdnatih in travniških površin nad območjem vodnega telesa je verjetnost
onesnaţenja majhna. Učinkovito zaščito pred poslabšanjem kvalitete vode predstavlja strogo
upoštevanje vodovarstvenih con.
Tabela 38: Seznam vodnih virov – sistem KOVAČA VAS
VIR PITNE
ID
VODE –
VODNE
IME
GA
VIRA
Močnik 1
Močnik 2
Močnik 3
Motaln
9
10
11
12
X
VODNEGA
VIRA
144.038.79
144.219.84
143.962,32
143.411.05
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
3
[m /leto]
537.552.66
537.766.90
537.389,62
541.356.37
1052
1052
1052
1052
76.122
35527182/2004
2.2.5. SISTEM SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE
Zajetje Vauharica leţi jugozahodno od vasi Zgornja Nova vas, neposredno nad strugo reke
Bistrice. Voda iz zajetja je namenjena za oskrbo javnega vodovoda.
Zajetje Vauharica: x = 142250 y = 541250
Vodonosnik se nahaja v razpoklinski coni, ki jo gradi granodiorit. Njeno dimenzijo je
nemogoče določiti, saj se najverjetneje razširja tako lateralno kot tudi verikalno znotraj ostalih
kamnin Pohorja. Iz zajetja Vauharica je povprečno zajeto okoli 7 l/s podzemne vode.
Vodno telo, iz katerega je z zajetjem Vauharica zajeta podzemna voda, je zaradi majhne
debeline nezasičene cone ogroţeno predvsem z točkovnimi viri onesnaţenja kar predstavljajo
razlitja ali divja smetišča, ki bi lahko nastala na napajalnem območju. Zaradi gozdnatih
površin na območju je verjetnost onesnaţenja majhna. Učinkovito zaščito pred poslabšanjem
kvalitete vode predstavlja strogo upoštevanje vodovarstvenih con.
60
V letu 2014 predvidevamo sanacijo vodnega vira, ki ga moramo zaradi lokacije uskladiti
z ARSO.
Slika: Vodohran Rajh
Vrtini Velenik VL-1 in VL-2 se nahajata vzhodno od Slovenske Bistrice na grebenu hriba
Velenik. Voda iz pliocenskega vodonosnika na Dravskem polju je namenjena za vodooskrbo
Slovenske Bistrice z okolico.
Koordinate vrtine so:
- VL-1: x = 5140130 y = 5548672
- VL-2: x = 5139961 y = 5548672
Pliokvartarni vodonosnik regionalno zavzema obrobja vzhodnega Pohorja med Mariborom in
Slovensko Bistrico, kjer se nadaljuje na območje Dravinjskih goric in sega še zahodneje vse
do Ptujske gore. V osrednjem delu ga prekrivajo prodno-glinasti nanosi reke Drave ter njenih
pritokov. Ocenjena površina vodnega telesa znaša 1.110.075 m2 (1,1 km2), povprečna
debelina pa se giblje okoli 40 m, njegov volumen je torej okoli 44.403.000 m3.
Priporočene črpalne količine iz vrtine VL-1 so cca 11,5 l/s, črpanje iz vrtine se izvaja občasno
tako, da so dovoljene črpalne količine do 15 l/s. Iz vrtine GV-2 pa so priporočene črpalne
količine odvzema vode cca. 3,5 l/s, ki se lahko zvišajo v krajših intervalih do 4 l/s.
Vodno telo iz katerega je z vrtinama VL-1 in VL-2 zajeta podzemna voda ni ogroţeno. V
nadaljnje se morajo urediti zaščitni pasovi na celotnem področju s hkratnim strogim
nadzorom nad izvajanjem omejitvenih ukrepov.
Vrtina Trnovec se nahaja juţno od vasi Trnovec, na robu gozdička, ki je oddaljen okoli 300
m od umetnega jezera vodnega zbiralnika Čereti. Voda iz vrtine Trnovec je namenjena za
vodooskrbo občine Slovenska Bistrica in občine Makole.
Ker ima voda v vrtini preseţene vrednosti ţeleza, mangana in amonija jo je potrebno
predhodno obdelati, zato vrtina ni v funkciji eksploatacije.
Uporablja se kot nadomestni vir pitne vode po predhodni odobritvi IVZ, vrtina pa bi
bila po sanaciji lahko uporabna kot prepotrebni nadomestni vodni vir za občini
Slovenska Bistrica in Makole, vendar bi bilo potrebno vloţiti v sistem čiščenja cca.
400.000 € investicijske vrednosti, ki bi omogočala čiščenje do zakonsko predpisane
vrednosti kvalitete vode.
61
Koordinate vrtine so:
- Tr-1: y = 5550541 x = 5135340
Pliokvartarni vodonosnik regionalno zajema obrobja Vzhodnega Pohorja med Mariborom in
do Ptujske gore. V osrednjem delu ga prekrivajo prodno-glinasti nanosi reke Drave. Površina
vodnega telesa znaša 1,8 km2, povprečna debelina pa se giblje okoli 200 m, njegov volumen
je torej okoli 360.000.000 m3.
Črpanje iz vrtine se izvaja občasno tako, da so dovoljene črpalne količine do 17 l/s. Vodno
telo, iz katerega je z vrtino Tr-1 zajeta podzemna voda zaenkrat ni ogroţeno, moramo pa
urediti zaščitne pasove na celotnem področju z nadzorom in omejitvenimi ukrepi.
Vrtine Šikole Pv-1, Pv-2, Pv-3 se nahajajo severovzhodno od vasi Šikole na najvišji prodni
terasi na Dravskem polju. Načrpana voda iz vrtin je namenjena za oskrbo občine Slovenska
Bistrica, Rače-Fram in občine Kidričevo.
Koordinate vrtin so:
- Vrtina Pv-1: x = 141105 y = 555363
- Vrtina Pv-2: x = 141160 y = 555396
- Vrtina Pv-3: x = 141065 y = 555336
Vodno telo zavzema velike površine in ga je lokalno nemogoče opredeliti ter je sestavljeno iz
treh vodonosnikov. Regionalno zavzema obrobja vzhodnega Pohorja med Mariborom in
pritokov. Njegova površina je ocenjena na 429,3 km2, globina pa ponekod presega 1000 m.
Predviden skupni odvzem iz vodnjakov je okoli 100 l/s vode.
Vodno telo iz katerega je z vodnjaki Pv-1, Pv-2 in Pv-3 zajeta podzemna voda je ogroţeno,
saj leţi sorazmerno plitvo pod površino in je od površja ločeno z dokaj prepustno plastjo, le
lokalno z debelo glineno plastjo. Ogroţenost predstavljajo kmetijstvo, industrija, greznice in
nesanirane gramoznice.V letu 2012 je potrebno urediti črpališče Pv-1 tako, da bo kapaciteta
vode z mešanjem vode iz globinskih vodnjakov zadostila zahtevam Pravilnika o Pitni vodi
(Ur.l. RS št. 19/04) glede kvalitete vode pri uporabniku.
Vrtina je prekomerno onesnaţena s triazinskimi pesticidi in nitrati, zato je potrebno urediti
kapacitete vrtine s frekvenčnimi regulatorji.
Vrtini Šikole Gv-1 in Gv-2 se nahajata pri Šikolah, vzhodno od glavne ceste Slovenska
Bistrica – Ptuj. Z zajeto podzemno vodo iz vrtin GV-1 in GV-2 se oskrbuje območje občine
Slovenske Bistrice, Rače – Fram in Kidričevo.
Koordinate vrtin so:
- GV-1: x = 5141069 y = 5555336
- GV-2: x = 5141140 y = 5555569
Pliokvartarni vodonosnik regionalno zavzema obrobja vzhodnega Pohorja med Mariborom in
pritokov. Ocenjena površina vodnega telesa znaša 2.552.875 m2 (2,5 km2), povprečna
debelina pa se giblje okoli 54 m, njegov volumen je torej okoli 121.655.250 m3.
62
Priporočene črpalne količine iz vrtine GV-1 so cca 13,2 l/s, črpalne količine se lahko zvišajo
v krajših intervalih do 17,5 l/s. Iz vrtine GV-2 pa so priporočene črpalne količine odvzema
vode cca. 13,5 l/s, ki se lahko zvišajo v krajših intervalih do 18,1 l/s.
Vodno telo iz katerega je z vrtinama GV-1 in GV-2 zajeta podzemna voda je ogroţeno. V
nadaljnje se morajo urediti zaščitni pasovi na celotnem področju s hkratnim strogim
nadzorom nad izvajanjem omejitvenih ukrepov.
V letu 2012 smo izvedli čiščenje globinskih vodnjakov zaradi preseţene vrednosti ţeleza
v pitni vodi, ki je bilo ugotovljeno na področju drţavnega monitoringa in potrjeno z
notranjim nadzorom pitne vode iz vrtin.
V letu 2013 smo sanirali površinski vodnjak Pv-2, ki ga bomo uporabljali kot
nadomestni vodni vir za občine Slovenska Bistrica, Rače-Fram in Kidričevo v primeru
izpada vodooskrbe iz drugih vodnjakov.
Slika: Menjava črpalke v Šikolah
Zajetje vodarna Zg. Bistrica Zb-1 se nahaja na desni strani reke Bistrica, voda iz vodarne je
namenjena za oskrbo Slovenske Bistrice in okolice.
Zb-1: x = 5140956 y= 5541292
Vodno telo je površinska voda potoka Bistrica in se skoraj v celoti napaja iz padavin, v manjši
meri pa z infiltracijo podzemne vode iz debele plasti preperine, ki nastane nad primarnimi
magmatsko-metamorfnimi kameninami. Dolţina Bistrice od izvira do izliva v Loţnico znaša
18,8 km; od izvira do zajetja pa 10,8 km, Hidrografsko območje zavzema ozek del juţnega
pobočja Pohorja okoli doline Bistrice s površino 32,41 km2.
V Vodarni Zb-1 je zajeto maksimalno 45 l/s vode v deţevnem obdobju ter 20 l/s v sušnem
obdobju.
Večji del povodja reke Bistrice leţi v regijskem parku Pohorje, ki hkrati predstavlja zaščitena
območja, ki spadajo v Naturo 2000. Poleg tega spada Bistrica v večjem delu svojega toka v
razred delno naravnega vodotoka. Zaradi velikega pretoka vode v vodnem telesu so količine
zajete vode sprejemljive ter ne vplivajo na samo ekološko stanje vodnega telesa.
Vodno telo je v večji meri ogroţeno zaradi naslednjih stanj:
- razpršeni viri onesnaţenja, predstavljajo jih kmetijske površine na območju povodja
potoka Bistrica
- točkovni viri onesnaţenja, najdemo jih predvsem v divjih odlagališčih različnih
63
odpadkov ter objektih z neurejeno kanalizacijo. Prav tako pa vidimo veliko stopnjo
ogroţenosti prav v sprehajalni poti ob celotnem potoku Bistrica in malih ţivalih, psov
- črpanje in dreniranje
- drugi posegi, ki spreminjajo naravno občutljivost vodnega telesa
V letu 2009 je bila na Vodarni Zgornja Bistrica sanirana tehnologija priprave pitne vode s
spremembo peščene filtracije v ultrafiltracijo. V septembru 2009 je bilo uvedeno poskusno
obratovanje, ki bo trajalo šest mesecev vključno s šolanjem kadra za potrebe upravljanje
tehnologije vodenja in rokovanja z ultrafiltracijsko napravo. Na sistemu so bile zgrajene nove
grablje pri odvzemnem objektu v gaberitih obstoječih grabelj, ostali objekti so ostali
nespremenjeni in se je nova tehnologije umestila v obstoječe objekte. V nadaljevanju
prilagamo nekaj slikovnega materiala posnetih ob izgradnji UF naprave.
Slika: Odvzemni objekt grablje
Slika: Modulni sistem
UF naprave
Slika: Povezovalni
cevovodi
64
Tabela 39: Seznam vodnih virov – sistem SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE
VIR PITNE
ID
VODE –
VODNE
IME
GA
VIRA
X
VODNEGA
VIRA
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
3
[m /leto]
343.122
Vauharica
Velenik 1
12
1147
142.250.00
140.130.00
541.250.00
548.672.40
1053
1053
122.300
57.844
Velenik 2
Trnovec
Šikole pov.
1
Šikole pov.
2
Šikole pov.
3
Šikole
globinski 1
Šikole
globinski 2
Vodarna
Zgornja
Bistrica
1148
1149
139.804.62
135.368.53
548.732.58
550.543.05
1053
1053
1153
141.105.20
555.363.00
1053
1155
141.065.10
555.336.70
1053
1154
141.160.70
555.396.70
1053
1145
141.039.50
555.307.60
1053
1146
141.181.70
555.382.10
1053
-
302.920
118.090
94.350
343.122
21
140.956.00
541.292,00
1053
35527179/2004
3552776/2011
35527222/2004
35527/2013
35527218/2004
35527218/2004
3552732/2013-14
2.2.6. SISTEM VISOLE
Zajetje Rep se nahaja na vzhodnih pobočjih Pohorja severozahodno od vasi Veliko Tinje v
grapi nad domačijo Repnik. Voda iz obravnavanega vodnega vira je namenjena za
vodooskrbo občine Slovenska Bistrica.
- Rep: x = 5538053 y = 5142622
Vodno telo zajetja Rep se nahaja v debeli preperinski plasti, ki jo najdemo nad metamorfnomagmatskimi kamninami Pohorja. Vodonosnik zajema večji del območja nad zajetjem na
juţnih obronkih Repnikovega vrha. Površina vodonosnika je ocenjena na 857.400 m2 (0,8
km2), povprečna debelina vodonosnega preperinskega pokrova pa znaša nekaj deset metrov.
Iz zajetja Rep je v deţevnem obdobju zajeto pribliţno 1 l/s vode, v sušnih obdobjih pa največ
do 0,9 l/s vode.
Vodno telo iz katerega je z zajetjem Rep zajeta podzemna voda je zaradi majhne debeline
nezasičene cone ogroţeno predvsem z točkovnimi viri onesnaţenja, vendar pa točkovnih
virov onesnaţenja na tem preteţno gozdnatem področju ni.
65
V letu 2013 smo izvedli sanacijo vodnega vira Urh zaradi prestavitve dovodnega toka izvira
in povečali izdatnost vodnega vira za 0,5 l/s.
Zajetji Urh 1 in Urh 2 se nahajata severozahodno od Slovenske Bistrice, med vasjo Planina
pod Šumikom ter Jurišno vasjo na juţnih/jugovzhodnih pobočjih Repnikovega vrha in
Urhovega vrha. Zajetje Ur-1 leţi na območju kmetije Očkej, zajetje Ur-2 pa se nahaja juţno
od zajetja Ur-1 pod kmetijo Korant. Voda iz zajetij je namenjena za oskrbo lokalnega
vodovoda.
Zajetje Urh 1: x = 142849 y = 538755
Zajetje Urh 2: x = 142362 y = 539028
Vodno telo zajetij Ur-1 in Ur-2, se nahaja v preparinski plasti nad metamorfnim kompleksom
blestnika, deloma pa tudi v sami matični kamnini. Površina vodnega telesa je ocenjena na
0,435 km2, povprečna debelina vodonosnega preperinskega pokrova pa znaša nekaj metrov. Z
zajetjem Urh 1 je povprečno zajeto okoli 1 l/s podzemne vode, z zajetjem Urh 2 pa okoli 0,5
l/s. Vodno telo, iz katerega je z zajetjem Urh 1 in 2 zajeta podzemna voda, je zaradi majhne
debeline nezasičene cone ogroţeno predvsem s točkovnimi viri onesnaţenja kot so kmetija
Očkej in Korant ali izlitje goriva na lokalni cesti nad zajetji. Zaradi gozdnatih in travniških
površin nad območjem vodnega telesa, je verjetnost onesnaţenja majhna. Učinkovito zaščito
pred poslabšanjem kvalitete vode predstavlja strogo upoštevanje vodovarstvenih con.
Sistem Visole je zraven sistema Kovača vas in Šmartno-Pokoše najbolj ogroţen zaradi
kvantitete vodnega vira, saj se napajalno območje napaja iz padavin. Potrebno je
razmišljati o iskanju novih vodnih virov na vseh treh področjih in zamenjavi dovodnih
cevovodov do zbiralnikov vode ter dolgoročno izvesti sanacije sistema tako, da bo moţno
prečrpavati vodo iz centralnega vodovodnega sistema preko prečrpalnih postaj.
Tabela 40: Seznam vodnih virov – sistem VISOLE
VIR PITNE
ID
VODE –
VODNE
IME
GA
VIRA
Rep
22
X
VODNEGA
VIRA
142.651.33
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
[m3/leto]
537.923.25
1054
52.252
Urh
23
142.808.48
538.753.08
1054
35527185/2004
3552775/2011
2.2.7. SISTEM ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO
Zajetje Ţigart se nahaja na vzhodnih pobočjih Pohorja, v grapi zahodno od cerkve Svetega
Areha. Voda iz zajetja Ţigart je namenjena za vodooskrbo občine Slovenska Bistrica.
Ţigart: x = 5149892 y = 5538614
66
Zajetje Ţigart se nahaja v debeli preperinski plasti, ki jo najdemo med metamorfnomagmatskimi kamninami Pohorja. Vodonosnik zavzema večji del območja nad zajetjem na
juţnih obronkih Ţibertovega vrha. Površina vodonosnika je ocenjena na 1,1 km2, povprečna
debelina vodonosnega preperinskega pokrova pa znaša nekaj deset metrov. V zajetju Ţigart je
zajeto maksimalno 1,5 l/s podzemne vode.
Vodno telo iz katerega je z zajetjem Ţigart zajeta podzemna voda je zaradi majhne debeline
nezasičene cone ogroţeno predvsem z točkovnimi viri onesnaţenja kot so Ruška koča ob
cerkvi Svetega Areha.
Zajetje Kopač je izpadlo iz prijave vodnih virov zaradi prepričanja, da razpoloţljiva
kapaciteta vode zadošča za oskrbo s pitno vodo za sistem Zgornje Prebukovje - Šmartno, kar
se je izkazalo za napačno. Zaradi moţnega prevzema lokalnega sistema Pokoše, bo vodni vir
Kopač, takoj po sanaciji vira, ki je bil v uporabi od leta 1954 – 2004 ponovno vključen v
sistem oskrbe s pitno vodo. Hidrogeološka poročila bodo naročena v začetku leta 2011 po
sanaciji vodnega vira in ugotovljenih dejanskih kapacitetah vodonosnika.
Sistem Šmartno-Pokoše je ogroţen zaradi kvantitete vodnega vira, saj se napajalno
območje napaja iz padavin. V letu 2012 smo pridobili sluţnostne pogodbe za zajem
novih vodnih virov na področju Bojtine. Investicija je v teku.
Tabela 41: Seznam vodnih virov – sistem ZGORNJE PREBUKOVJE - ŠMARTNO
VIR PITNE
ID
VODE –
VODNE
IME
GA
VIRA
Ţigart
24
X
VODNEGA
VIRA
149.797.92
Y
ID
KOLIČINA ŠTEVILKA
VIRA
NEGA
VODE V
O VODNI
SISTEMA LETU 2012
PRAVICI
[m3/leto]
537.476.76
1055
38.050
Kopač
25
148.942.84
537.565.19
1055
35527199/2004
3552777/2011
2.3. VODNE PRAVICE ZA ZAJETJA
Številke Odločb o vodni pravici in njihove spremembe so navedene v prejšnjem poglavju v
priloţenih tabelah za vsak vodovodni sistem posebej.
2.4. OZNAČEVANJE
V skladu z Zakonom o vodah (Ur.l. R, št. 67/02) je za označevanje vodovarstvenih območij
zadolţen izvajalec obvezne lokalne javne sluţbe oskrbe s pitno vodo. Zakon o vodah je
prinesel spremembo, da je za določanje vodovarstvenih območij pristojna drţava, ki z uredbo
določi vodovarstveno območje. Za območja za katera drţavna uredba še ni bila sprejeta, so do
sprejetja drţavne uredbe v veljavi obstoječi občinski odloki.
V tem poglavju opišite označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varovanja
vira pitne vode. Navedite v prihodnjem letu predvidene projekte označevanja vodovarstvenih
območij.
67
Tabela 42: Označevanje vodnih virov
NOVE OZNAKE
VODOVARSTVE
NIH OBMOČIJ
[št.]*
-
OBSTOJEČE
ŠTEVLO OZNAK
VODOVARSTVE
NIH OBMOČIJ
[št.]
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
DA
-
-
DA
-
-
DA
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
ID
VODNE
GA
VIRA
PREDPIS O
ZAVAROVA
NJU (DATUM
IN OBJAVA)
VODOVARSTVENO
OBMOČJE
DA/NE
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
-
13
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
Ur.l. RS
št.59/2007
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
-
KOMENTAR
-
Označbne
table so
naročene in
bodo
postavljene po
dobavi
*Opomba: Nove oznake so oznake v skladu s Pravilnikom o kriterijih za označevanje
vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur.l. RS št. 88/04.)
2.5. ZASEBNI VODOVODNI NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Z Odlokom o oskrbi z vodo v občini Slovenska Bistrica morajo zasebni vodovodi sami
pripraviti poročila in jih posredovati Občini Slovenska Bistrica v potrditev. Kot upravljevec
javnega vodovodnega sistema zahtevamo podatke v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno
vodo (Ur.l. RS št. 35/06) o podatkih na zasebnih vodovodih z naslednjo vsebino:
Skladno s 26.členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS št. 35/2006) morajo izvajalci
javne sluţbe voditi naslednje evidence:
68
- vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
- vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omreţij in hidrantov, priključenih na njih, če so
oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
- vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
- vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se
lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne sluţbe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno
vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
Zaradi navedenega prosimo, da nam vse Krajevne skupnosti posredujete podatke o zasebnih
vodovodih na vašem področju z imenom imenovanega upravljavca zasebnega vodovoda in jih
seznanite z besedilom dopisa, na osnovi katerega bodo pripravili zahtevane podatke.
Odgovori posameznih KS:
- KS Pragersko – Gaj; na njihovem področju ni zasebnih vodovodov
- KS Kebelj; zasebni vodovod Cezlak z enim hidrantom
- KS Laporje; nimajo evidenc o zasebnih vodovodih
- KS Alfonz Šarh;
o zasebni vodovod Devina 2; 21 uporabnikov, upravitelj Stanko Tarkuš, Devina
30, 2310 Slovenska Bistrica, 040 291 861
o zasebni vodovod Ritoznoj-Gabernik, cca. 100 uporabnikov, upravitelj Rajko
Javornik, Ritoznoj 54, 2310 Slovenska Bistrica, 031 520 530
o zasebni vodovod Ritoznoj, cca. 33 uporabnikov, upravitelj Milan Ajd, Ritoznoj
54, 2310 Slovenska Bistrica, 041 283 225
 zasebni vodovod Šentovec 1, upravitelj Vlado Klajderič, Ritoznoj 49,
041 541 816
 zasebni vodovod Šentovec 2, upravitelj Peter Vrečko, Šentovec 2
Zasebni vodovodi niso pripravljeni posredovati podatkov, zaradi bajazni o prevzemih
vodovodov v javno upravljanje in ne razumejo, da gre v tem primeru samo za vzpostavitve
zakonsko predpisanih evidenc.
Ostale Krajevne skupnosti se na dopise sploh niso odzvale in jih s to navedbo ponovno
obveščamo, da so podatke dolţni posredovati.
V občini Makole in v občini Oplotnica se nahajajo prav tako zasebni vodovodi. Podatki so v
pridobivanju in jih posedujejo posamezne Občine.
2.6. CENE OBVEZNE STORITVE JAVNE SLUŢBE
69
2.6.1. SLOVENSKA BISTRICA
Datum: 01.07.2013
CENE STORITVE – VODARINA:
enota mere
cena za m3
DDV 9,5%
cena z DDV za m3
m3
0,7130 EUR
0,0677 EUR
0,7807 EUR
OMREŢNINA – PITNA VODA:
vodomer
faktor
cena na mesec
DDV 9,5%
cena z DDV na mesec
DN ≤ 20
1
4,1720 EUR
0,3963 EUR
4,5683 EUR
20 < DN < 40
3
12,5160 EUR
1,1890 EUR
13,7050 EUR
40 ≤ DN < 50
10
41,7200 EUR
3,9634 EUR
45,6834 EUR
50 ≤ DN < 65
15
62,5800 EUR
5,9451 EUR
68,5251 EUR
65 ≤ DN < 80
30
125,1600 EUR
11,8902 EUR
137,0502 EUR
80 ≤ DN < 100
50
208,6000 EUR
19,8170 EUR
228,4170 EUR
100 ≤ DN < 150
100
417,2000 EUR
39,6340 EUR
456,8340 EUR
150 ≤ DN
200
834,4000 EUR
79,2680 EUR
913,6680 EUR
(1) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor,
določen za vodomer z višjim pretokom.
(2) Če stavba nima obračunskega vodomera, se omreţnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s
premerom priključka, v skladu z zgornjo preglednico.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za
vsako stanovanjsko enoto obračuna omreţnina za priključek s faktorjem omreţnine 1 v skladu z zgornjo
preglednico.
2.6.2. OPLOTNICA
Datum: 01.10.2013
enota mere
cena za m3
DDV 9,5%
cena z DDV za m3
m3
0,6904 EUR
0,0656 EUR
0,7560 EUR
vodomer
faktor
cena na mesec
DDV 9,5%
cena z DDV na mesec
DN ≤ 20
1
3,4700 EUR
0,3297 EUR
3,7997 EUR
20 < DN < 40
3
10,4100 EUR
0,9890 EUR
11,3990 EUR
40 ≤ DN < 50
10
34,7000 EUR
3,2965 EUR
37,9965 EUR
50 ≤ DN < 65
15
52,0500 EUR
4,9448 EUR
56,9948 EUR
65 ≤ DN < 80
30
104,1000 EUR
9,8895 EUR
113,9895 EUR
70
80 ≤ DN < 100
50
173,5000 EUR
16,4825 EUR
189,9825 EUR
100 ≤ DN < 150
100
347,0000 EUR
32,9650 EUR
379,9650 EUR
150 ≤ DN
200
694,0000 EUR
65,9300 EUR
759,9300 EUR
preglednico.
2.6.3. RAČE - FRAM
Datum: 01.07.2013
enota mere
cena na m3
DDV 9,5%
cena z DDV na m3
m3
0,6013 EUR
0,0571 EUR
0,6584 EUR
vodomer
faktor
cena na mesec
DDV 9,5%
cena z DDV na mesec
DN ≤ 20
1
5,42 EUR
0,51 EUR
5,9349 EUR
20 < DN < 40
3
16,26 EUR
1,54 EUR
17,8047 EUR
40 ≤ DN < 50
10
54,20 EUR
5,15 EUR
59,3490 EUR
50 ≤ DN < 65
15
81,30 EUR
7,72 EUR
89,0235 EUR
65 ≤ DN < 80
30
162,60 EUR
15,45 EUR
178,0470 EUR
80 ≤ DN < 100
50
271,00 EUR
25,75 EUR
296,7450 EUR
100 ≤ DN < 150
100
542,00 EUR
51,49 EUR
593,4900 EUR
150 ≤ DN
200
1.084,00 EUR
102,98 EUR
1.186,9800 EUR
preglednico.
71
2.6.4. KIDRIČEVO
Datum: 01.07.2013
VODARINA
cena vode povračilo od pitne vode
m3
m3
DDV 9,5%
cena z DDV
m3
gospodinjstvo
0,1636 EUR
0,0837 EUR
0,0235 EUR
0,2708 EUR
gospodarstvo
0,3231 EUR
0,0837 EUR
0,0386 EUR
0,4454 EUR
VZDRŢEVANJE VODOMEROV IN
VODOVODNEGA OMREŢJA
cena
DDV 9,5% cena z DDV
13 mm in 20 mm
4,7613 EUR
0,4523 EUR 5,2136 EUR
25 mm
5,3247 EUR
0,5058 EUR 5,8305 EUR
30 mm
5,6376 EUR
0,5356 EUR 6,1732 EUR
40 mm
7,6490 EUR
0,7267 EUR 8,3756 EUR
50 mm
26,1434 EUR
2,4836 EUR 28,6270 EUR
65 mm in 80 mm
35,2904 EUR
3,3526 EUR 38,6430 EUR
100 mm in 125 mm
39,4383 EUR
3,7466 EUR 43,1850 EUR
kombinirani 50/20 mm
71,5657 EUR
6,7987 EUR 78,3644 EUR
73,6229 EUR
6,9942 EUR 80,6171 EUR
81,1884 EUR
7,7129 EUR 88,9014 EUR
2.6.5. MAKOLE
Datum: 01.07.2013
enota mere
m3
cena za m3 povračilo od pitne vode za m3 DDV 9,5% cena z DDV za m3
0,8900 EUR
0,0837 EUR
0,0925 EUR
vodomer
cena na mesec
DDV 9,5%
cena z DDV
DN 13
1,6700 €
0,1587 EUR
1,8287 EUR
DN 20
2,7900 €
0,2651 EUR
3,0551 EUR
DN 25
4,1800 €
0,3971 EUR
4,5771 EUR
DN 30
6,6800 €
0,6346 EUR
7,3146 EUR
DN 32
6,6800 €
0,6346 EUR
7,3146 EUR
DN 40
11,1400 €
1,0583 EUR
12,1983 EUR
DN 50
16,7000 €
1,5865 EUR
18,2865 EUR
72
1,0662 EUR
DN 60
27,8400 €
2,6448 EUR
30,4848 EUR
DN 80
55,6600 €
5,2877 EUR
60,9477 EUR
DN 100
83,5000 €
7,9325 EUR
91,4325 EUR
DN 150
167,0000 €
15,8650 EUR
182,8650 EUR
73
3. PODATKI O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE
3.1. ŠTEVILU PRIKLJUČKOV IN ODJEMNIH MEST NA JAVNEM VODOVODU
Število priključkov razberemo iz kalkulacij cen za omreţnino vodovodnega sistema v
posamezni občini oz.iz obstoječe baze podatkov in evidenc podjetja.
Tabela 43: Število priključkov v Občini
IME OBČINE
Slovenska Bistrica
Oplotnica
Makole
Kidričevo
Rače - Fram
ID OBČINE
ŠTEVILO
PRIKLJUČKOV
113
171
198
45
98
6154
660
896
717
625
9052
ŠTEVILO PRIKLJUČKOV:
Tabela 44: Število odjemnih mest po občinah
IME OBČINE
ID OBČINE
ŠTEVILO
PRIKLJUČKOV
113
171
198
45
98
6583
692
896
717
625
9513
Slovenska Bistrica
Oplotnica
Makole
Kidričevo
Rače - Fram
ŠTEVILO PLAČNIKOV PO OBČINAH:
Tabela 45: Število priključkov po vodovodnih sistemih
ID
ŠT. PRIKLJUČKOV NA
VODOVODNEGA VODOVODNEM
SISTEMA
SISTEMU
DEŢNO
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
OPLOTNICA - KEBELJ
KOVAČA VAS
VISOLE
ŠTEVILO PRIKLJUČKOV SKUPAJ:
74
179
1194
708
446
6025
331
169
9052
Tabela 46: Število odjemnih mest po vodovodnih sistemih
ID
ŠT. ODJEMNIH MEST
VODOVODNEGA NA VODOVODNEM
SISTEMA
SISTEMU
DEŢNO
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
OPLOTNICA - KEBELJ
KOVAČA VAS
VISOLE
ŠTEVILO PLAČNIKOV SKUPAJ:
179
1194
741
446
6441
331
169
9513
3.2. VZDRŢEVANJE IN ČIŠČENJE JAVNE INFRASTRUKTURE NAMENJENE
IZVAJANJU JAVNE SLUŢBE
Vzdrţevanje in čiščenje javne infrastrukture se izvaja skladno z internimi navodili v podjetju
glede na potrebo po rednem ali izrednem vzdrţevanju.
75
3.2.1. NAVODILA
Navodila so na voljo vsem vzdrţevalcem na sistemu, prav tako pa poteka redni mesečni
pregled vzdrţevalnih del, kontrola izvajanja in izobraţevanje.
Vzrok pojava
tveganja
Preventivni ukrepi
Kontrola preventivnih ukrepov
Kaj
kontroliramo
Korektivni ukrepi
Kdaj moramo
ukrepati
VODNI VIR
Voda je lahko ţe 
pri vstopu v zajetje
kontaminirana
zaradi:
pregled okolice
zajetja in širšega
vodozbirnega
območja

vizuelna

kontrola vode na

zajetju

po potrebi
mikrobiološke

analize
naravnega
točkovnega
onesnaţenja iz
okolice


Morebitne

sledove človeške
dejavnosti
na
območju zajetja:
smeti
sledi gnojenja

sledi ţivine
skladovnice
drugega
materiala
kontaminacija

zaradi odpadkov se
lahko pokaţe kot
znatno povečanje
prevodnosti in pH
Bakteriološke in
kemijski kazalci
kakovosti vode niso
ustrezni
podučitev
povzročiteljev,
bi postopno
zniţalo vpliv
določenega
kontaminanta
Pojav: KONTAMINACIJA VSTOPA V ZBIRNIK ZAJETJA in vodohran

Poškodovani

stiki oz.
razpoke na
stenah zbirnika.

V zbirnik
doteka
površinska ali
meteorna voda.

Zajetje je
preblizu viru
kontaminacije.
uporaba
ustreznih
materialov

izgled vode v 
zbirniku
motna oz. obarvana 
voda
sanacija
zbirnika zajetja
Bakteriološke in
kemijski kazalci
kakovosti vode
niso ustrezni

odstranitev vira
kontaminacije

poglobitev
zajetja

neprijeten vonj in
okus vode


motna voda
izvedi program
pregleda in
čiščenja

vidna usedlina na
dnu

uredi, izgradi
drugo celico na
vodohranu


Vandalizem,
sabotaţa.
Nabiranje usedline

v vodohranu.

letno čiščenje
vodohrana
dvocelični
pretočni
vodohran
preprečuje
prenos
sedimenta iz
prve v drugo
celico

mesečno
preglej
vodohran
76
VODOVODNO OMREŢJE
Prelomi, razpoke in
druge okvare na
ceveh.

kjer je moţno,
izvajaj pregled
cevi

izogibanje
visokemu
pritisku in hitrim
spremembam
pritiska v ceveh
Kontaminacija

vstopa v vodo zaradi
popravil na omreţju.

Kontaminacija pride 
v omreţje zaradi
nasprotnega toka
(vsesavanje).

popravila izvaja 
usposobljeno

osebje

znaki iztekanja
vode ob
preverjanjih

ugotovi, če je
moţno cevi
dodatno zaščititi

veliko večja
poraba, kot bi
pričakovali


rjasto obarvana
voda oz. voda s
kovinskim
okusom
INTERVENCIJ
SKO
POPRAVILO
CEVI

pogosto prihaja
do iztekanja
vode
izgled vode

zapise o
popravilih
prisotnost E. coli 
v 100 ml vzorcu

voda je
organoleptično
spremenjena
vizuelni iztoki
vode
o izvedenih
popravilih se
vodijo natančne
evidence
preveri mesta na 
omreţju, kjer
zaradi padca
pritiska lahko
pride do
nasprotnega toka
delo naj izvaja
usposobljeno
osebje

preverjaj,
koncentracijo
prostega klora v
omreţju

ljudje obolevajo

popravilo ni
zabeleţeno

cevovod je
potrebno izpirati
do iztoka čiste
vode na izpustih
voda je
obarvana oz. je
neprijetnega
vonja in okusa

POPRAVILO
OKVARE
preveri sistem in 
ugotovi mesta,
kjer je potrebna
preprečitev
nasprotnega toka 
ljudje obolevajo
3.2.2. PREVENTIVNI VZDRŢEVALNI UKREPI
OBVEZNOSTI
Vzdrţevanje
in čiščenje
ZAJETIJ
POSTOPEK
POGOSTOST IZVAJA
Vsak mesec se enkrat izvede obhod, ki mesečno
vzdrţevalec
se evidentira. Pri tem se očisti objekte in
bliţnja okolica.
Vzdrţevanje
in čiščenje
OKOLICE
OBJEKTOV
Vsak mesec se vsaj enkrat izvajajo
obhodi, ki se enkrat mesečno
evidentirajo. V okolici objekta se
odstranijo morebitni odpadki in drugi
škodljivi dejavniki, ki bi lahko ogrozili
kakovost in zdravstveno ustreznost
pitne vode.
V samem objektu se izvaja:
 pregled prehodnosti prezračevalnih
odprtin in mreţic za zaščito proti
Vzdrţevanje
in čiščenje
OBJEKTOV
77
enkrat
mesečno ob
izvedbi
pregleda
enkrat
mesečno
vzdrţevalec
vzdrţevalec



Vzdrţevanje
in čiščenje
VODNIH CELIC
Vzdrţevanje
VODOVODNEG
A OMREŢJA
Evidentiranje
Usposabljanje
vzdrţevalca
glodavcem in mrčesu;
pregled prehodnosti izlivov in
drugih funkcionalnih prehodov;
mehansko čiščenje predprostora
vodne celice (pometanje, po potrebi
mokro čiščenje);
pleskanje notranjosti.
Postopek čiščenja vodnih celic:
po potrebi
 zajeti dotok toliko prej, da je ob
začetku vodna celica skoraj prazna
 preostanek vode iz vodne celice
izpustiti v praznotok
 izvesti mehansko čiščenje sten in
dna vodnih celic
 temeljito spiranje celic s čisto vodo
 po potrebi opraviti dezinfekcijo
vodne celice s sredstvom NaOCl v
skladu z navodili proizvajalca
dezinfekcijskega sredstva
 zapreti praznotok in odpreti dotok
vode v objekt ter izprati in odzračiti
vodovodne cevi, ki potekajo iz
objekta
 na iztoku pitne vode iz objekta
izmeriti količino prostega klora v
vodi,
v
primeru
opravljene
dezinfekcije
Z namenom zagotavljanja ustrezne pitne po potrebi
vode se na vodovodnem omreţju izvaja:
 preventivno vzdrţevanje vodovoda
 tekoče vzdrţevanje vodovodnega
sistema zaradi okvar, zamenjave
vodomerov, ventilov, itd.
vzdrţevalec
O izvedenih nalogah, opaţanjih in ob odpravi
obvestilih strank glede omreţja okvare
izvajalec nalog izpolni pripadajoč
evidenčni list št. 2.
Vsebine usposabljanja se nanašajo na:
mesečno
 higieno pri delu s pitno vodo in
vodooskrbnimi objekti
 spoznavanje principov sistema
HACCP in njegovega izvajanja
 seznanjanje z novostmi zakonodaje
s predmetnega
vzdrţevalec
78
vzdrţevalec
nosilec
dejavnosti
3.3. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI PITNE
VODE V JAVNIH VODOVODNIH
Temeljna naloga upravljavcev vodovodnih sistemov je zagotavljanje zdravstvene
ustreznosti pitne vode in nemotene ter varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih
količinah. Upravljavcem vodovodnih sistemov Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS,
št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06, 25/09) nalaga polno obveznost zagotavljanja
zdravstvene ustreznosti vode kot ţivila, nad katerim mora upravljavec
izvajati notranji nadzor na osnovah HACCP sistema ( Hazard Analysis by Critical
Control Points). Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih
tveganj, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje
potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih
kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.
Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode se izvaja v skladu s HACCP načrtom,
ki določa mesta vzorčenja (odvzemna mesta), pogostost in obseg preiskav za
posamezno mesto.
Parametri preskušanj pitne vode se pri ocenjevanju obravnavajo kot mikrobiološki,
fizikalno-kemijski in indikatorski. Za indikatorske parametre, npr. barva, električna
prevodnost, pH, itd. velja, da njihove mejne vrednosti niso določene na osnovi
neposredne nevarnosti za zdravje; imajo le indikatorsko, to je opozorilno vlogo.
Povišane vrednosti zahtevajo raziskavo vzroka in eventualno iskanje prisotnosti ostalih
onesnaţeval.
Redna mikrobiološka preskušanja pitne vode v večini primerov obsegajo
določanje število mikroorganizmov: Escherichia coli, skupne koliformne bakterije in
skupno število mikroorganizmov pri 22oC ter pri 37oC. Kadar je vir pitne vode
površinska
voda
ali
takrat,
ko
na
vir
vpliva
površinska
voda, se preiskave opravijo tudi na prisotnost bakterije Clostridium perfringens (s
sporami). V obseg občasnih mikrobioloških preskušanj pitne vode so vključeni
parametri rednega mikrobiološkega preskušanja ter določanje enterokov, ki so
poleg Escherichia coli zanesljiv kazalec fekalnega onesnaţenja.
Ukrepi za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode se izvajajo neprestano glede na tok
dejavnosti in tveganja na sistemu.
HACCP dokument po katerem se izvaja dejavnost oskrbe s pitno vodo na Komunali
Slovenska Bistrica je izdelan po HACCP načelih in je razdeljen na sklope:
- organiziranost podjetja in imenovanje HACCP skupine ter določitev odgovornosti SP 01
- opis proizvoda – pitne vode SP 02
- analize tveganja in nadzorni ukrepi SP 03
- prikaz vodovodnih sistemov v upravljanju SP 04
- zdravstveno stanje in izobraţevanje SP 05
- monitoring KKT z dokumentacijo SP 06
- korekcijski postopki SP 07
- postopke notranje presoje SP 08
- sistem vodenja in shranjevanja zapisov SP 09
Vsa poglavja so podrobneje določena in zapisana v posameznih SISTEMSKIH POSTOPKIH.
79
Namen uvajanja HACCP sistema je preventivni sistem notranjega nadzora z namenom
identifikacije oziroma prepoznavanja, ocene tveganja, ukrepanja in nadzora nad morebitnimi
prisotnimi dejavniki tveganja v pitni vodi, ki lahko ogroţajo zdravje človeka. Področje uporabe
je tehnološki proces oskrbe z vodo od zajetij do predaje vode uporabnikom. Dejavnike tveganja
pa opredeljujemo glede na karakteristike vodnega vira in območja tveganja.
Vzorčenje se izvaja po letnem planu dogovorjenem in usklajenem z Zavodom za zdravstveno
varstvo Celje, ki izvaja notranji nadzor kvalitete pitne vode. V tabeli 44 je prikazan skupni
pregled vsote analiz, v tabelah 45-51 pa ločeno za vsak oskrbovalni sistem.
Tabela 47: Notranji nadzor kakovosti pitne vode – skupni pregled
ID
VODOVODNEGA
SISTEMA
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
IZVAJALEC
NOTRANJEGA
NADZORA
PREDVIDENO
ŠTEVILO ODVZETIH
VZORCEV ZA LETO
2012
HACCP
NAČRT
[DA/NE]
9
37
37
19
234
17
19
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
ZZV Celje
ZZV Celje
ZZV Celje
ZZV Celje
ZZV Celje
ZZV Celje
ZZV Celje
Tabela 48: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1049 – DEŢNO
ŠTEVILO VZORCEV NA LETO
MKB redna
KEM redna
MKB občas.
omreţje
6
2
1
SKUPAJ IZVEDENIH ANALIZ:
6
2
1
ODVZEMNO MESTO
1.
KEM
občas.
Tabela 49: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1050 – DOLINA LOŢNICE –
MAKOLE
ODVZEMNO MESTO
MKB redna
KEM redna
MKB občas.
12
6
1
12
6
24
12
Makole - Gostilna Lesjak
2. Laporje - PEPE bar
1.
80
1
KEM
občas.
Tabela 50: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1051 – KEBELJ – OPLOTNICA
ODVZEMNO MESTO
MKB redna
KEM redna
MKB občas.
12
6
1
12
6
24
12
Oplotnica - Vrtec Otona Ţupančiča
2. Kebelj - Trgovina in bar Kebelj
1.
KEM
občas.
1
Tabela 51: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1052 – KOVAČA VAS
MKB redna
KEM redna
MKB občas.
Devina - Kava bar ČIPO
12
6
1
12
6
1
ODVZEMNO MESTO
1.
KEM
občas.
Tabela 52: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1053 – SLOVENSKA BISTRICA ŠIKOLE
ODVZEMNO MESTO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
MKB občas.
KEM
občas.
MKB redna
KEM redna
12
6
12
6
12
6
12
6
12
6
12
6
12
6
12
6
12
6
24
12
1
1
6
6
1
1
6
6
1
6
6
138
78
Sl. Bistrica - Vrtec Otona Ţupančiča
Sl. Bistrica – Bife Kuki, Špar
Leskovec - Cafe bar Furči
Črešnjevec - Gostilna Jurič
Pragersko - Vrtec Otona Ţupančiča
Spodnja Polskava - Gostilna Vintar
Cigonca - Pizzeria Kuki
Rače - Bar Kmetič
Cirkovce - Osnovna šola
Vodarna Zgornja Bistrica
Črpališče Šikole
Gašparjev hram
Črpališče Velenik
1
4
14. Sistem - triazinski pesticidi
2
6
6
Tabela 53: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1054 – VISOLE
ODVZEMNO MESTO
1.
Zgornja Bistrica - Lovski dom
MKB redna
KEM redna
MKB občas.
12
4
1
12
4
1
81
KEM
občas.
Tabela 54: Notranji nadzor kakovosti pitne vode sistem 1055 – ŠMARTNO
ODVZEMNO MESTO
MKB redna
KEM redna
MKB občas.
12
6
1
12
6
1
Šmartno na Pohorju - Pošta
1.
KEM
občas.
Oznake vzorčenj v tabelah pomenijo naslednjo kontrolo posameznih parametrov po vrsti
preiskave:
Redna mikrobiološka preizkušanja zajemajo:
-
Koliformne bakterije
Escherichia coli
Število kolonij 22°C
Občasna mikrobiološka preizkušanja zajemajo:
-
Koliformne bakterije
Escherichia coli
Enterokoki
Clostridium perfringens (s sponami)
Redna kemična preizkušanja zajemajo:
-
vonj
motnost
barva
pH
Elektroprevodnost
Oksidativnost
Klorid
Amonij
Nitrit
Občasna kemična preizkušanja zajemajo:
-
triazinski pesticidi
nitrat
amonij
ţelezo
mangan
Na sistemu 1053 izvajamo še analitiko na aluminij zaradi koagulanta
Polihihroksialuminijevklorid, ki ga je potrebno dodajati zaradi naravne obarvanosti vode.
82
Vzorčenje pitne vode se izvaja po izdelanem planu, s frekvenco in pogostostjo vzorčenja
glede na predvideni plan.
Vsa izredna vzorčenja pitne vode se izvajajo s podporo strokovnih sluţb ZZV Celje, glede na
potrebe glede suma na poslabšanje kvalitete surove vode ali pritoţbe strank.
V primerih pritoţbe stranke, predhodno izvedemo hitre teste glede mikrobiološkega suma
poslabšanja kvalitete pitne vode, s tem pa do prihoda uradnih meritev vzorcev ţe
nadzorujemo spremembe odvzete vode in po potrebi ţe izvajamo ukrepe skladno s HACCP
dokumentom.
3.4. UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE VODNIH IZGUB V JAVNIH VODOVODIH
Najpomembnejši cilj vseh upravljavcev vodovodnih sistemov je učinkovito zmanjšanje
vodnih izgub. V preteklih letih smo načrtovali in deloma izvedli več ukrepov za zmanjšanje
vodnih izgub z zamenjavo najbolj kritičnih odsekov vodovodne napeljave in z prodornim in
učinkovitim ozaveščanjem ljudi. Zavedamo se, da je zaradi manjše količine
načrpane vode in racionalnejše izrabe zmogljivosti mogoče znatno zmanjšati tudi investicijske
stroške,ki jih mora upravljavec vodovodnega sistema plačati iz naslova Uredbe o vodnih
povračilih (Ur.l RS103/02, z dop.). Opozoriti
moramo,
da se dajatve iz naslova vodnega
povračila ne uporabljajo namensko. To pomeni, da se ne vračajo upravljavcu za izboljšanje
stanja, in povečanje učinkovitosti obratovanja obratovanja vodovodnih sistemov.
Z zmanjšanjem vodnih izgub vplivamo tudi na zmanjšanje investicijskih stroškov, saj se
zmanjšajo potrebe po iskanju in izkoriščanju novih vodnih virov ter izgradnji dodatnih
objektov (novih zajetij, vodnjakov, črpališč, vodohranov) in omreţja. Navedeno velja le ob
predpostavki, da nam bo uspelo ohraniti kakovost in izdatnost obstoječih vodnih virov.
Ţe v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo smo navedli, da je ključnega pomena pri
zmanjševanju vodnih izgub redna sanacija starega omreţja predvsem v mestnih jedrih in
ulicah, kjer je napeljava izvedena iz slabih vodovodnih materialov in predstavljajo okvare na
sistemu veliko izgubo vode. V dosedanjih obdobjih smo z vgraditvijo merilnih mest dosegli
hitrejše odkrivanje okvar, prav tako letno iz evidence okvar zaznavamo padec črpalnih količin
na črpališčih.
Velik napredek na področju zmanjševanja vodnih izgub smo v preteklosti dosegli z
izboljšanjem znanja zaposlenih in uporabo sodobnih tehnologij (informatika, merilna
oprema) na področju iskanja in analize vodnih izgub ter z dobro načrtovano obnovo
in izvedbo vodovodnega omreţja. Ţal pa izvedba načrtovanih obnov vodovodov močno
zaostaja za načrtovano dinamiko.
Eden izmed ključnih ukrepov za trajno odpravo vodnih izgub je, poleg intenzivnega
iskanja in odprave okvar, načrtna obnova vodovodnega omreţja, ki pa mora vedno temeljiti
na analizi in oceni dejanskega stanja vodovodnega omreţja. V letu 2008 smo na podlagi
analize okvar in stanja omreţja pripravili program spremljanja okvar, na osnovi katerega
lahko natančno planiramo in izdelamo letni načrt plana zamenjav kritičnih odsekov.
Od novembra 2003 lastna cena vode ni pokrivala niti stroškov enostavne reprodukcije, zato
se je stanje vodovodnega omreţja slabšalo zaradi prepočasne obnove. Posledica premajhnih
vlaganj v rehabilitacijo (obnovo in sanacijo) vodovodnega omreţja je tudi danes prepočasna
dinamika obnove in nezadovoljivo stanje vodovodne infrastrukture.
83
Na osnovi dosedanjih izkušenj, analiz in spoznanj ugotavljamo, da samo s pogostimi popravili
okvar stanja vodovodnega omreţja oz. vodnih izgub ne moremo trajno zmanjšati. Stanje na
področju vodnih izgub bomo lahko učinkovito in trajno izboljšali le z boljšim nadzorom nad
vodovodnim omreţjem, ki ga bomo dosegli le z načrtovano izgradnjo stalnih merilnih mest
in s skrbno načrtovano ter pravočasno obnovo najbolj kritičnih odsekov vodovodnega
omreţja.
Slika: Primer kritičnega odseka vodovodnega sistema s prikazom okvar
To pomeni,da bomo morali za doseganje zastavljenih ciljev v naslednjih letih zgraditi dvajset
do trideset stalnih merilnih mest, pospešiti delo pri odkrivanju in odpravi okvar in potrojiti
vlaganja v obnovo vodovodnega omreţja.
Prav v obdobju sedanje gospodarske krize so smiselna prepotrebna vlaganja v obnovo vodovo
dnega omreţja, saj izboljšujejo funkcionalno stanje in ohranjajo vrednost komunalne
infrastrukture. Pozitivno pa vplivajo tudi na gospodarstvo. Na tem mestu moramo opozoriti,
da se vrednost komunalne infrastrukture zmanjšuje, kar pomeni, da so vlaganja ţe več let
prenizka in nam ne uspe ohranjati vrednosti osnovnih sredstev.
Vodno bilanco in pripadajoče podatke smo vpisali v tabelo 56, za vsak posamezen vodovodni
sistem.
84
Tabela 55: Vodna bilanca za leto 2012
ID VS Količina dobavljene
vode v sistem [m3]
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
13075
143329
126127
76122
1824001
52252
38050
Količina
dobavljene
vode –
podatek.
33487
13899
Obrač. avtor. Neobrač. avtor.
[m3]
[m3]
10495
148541
96269
49613
1314090
60138
31099
85
465
9447
3367
2919
186778
2500
925
Dejanske
izgube [m3]
2115
18828
26491
23590
323133
3513
6026
Št.
priključkov
177
1190
702
443
6009
330
170
Dni
neustrezna
kakovost
0
0
7
0
0
0
0
3.5. IDEJNE ZASNOVE VODOVODNIH SISTEMOV NAMENJENE ZMANJŠANJU
VODNIH IZGUB
86
87
88
Označene so samo nujne hidravlične izboljšave, ki so le del Kohezijskega projekta in nujne
sanacije objektov, ki jih projekt ne vključuje!
89
3.6. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS št. 88/2012) v 16.členu določa da je potrebno javne
vodovode načrtovati tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se
povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je potrebno
upoštevati tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se
bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda. Po 16. členu Uredbe o oskrbi s pitno vodo
mora imeti vsak javni vodovod zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo na območju
javnega vodovoda vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg
porabe šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne
dejavnosti za delo in ţivljenje na območju javnega vodovoda.
Rezervni vodni vir je lahko drugi neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Za
rezervno zajetje pa se lahko šteje tudi drugi neodvisen javni vodovod, če je izveden ustrezen
priključek nanj in je opredeljen reţim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove
uporabe.
Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja
javnega vodovoda nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom,
ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za oţje vodovarstveno
območje ali izpolnjuje kriterije za oţje vodovarstveno območje.
Izvajalec javne sluţbe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovaţanjem pitne
vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim
prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe
pitne vode.
3.7. REŢIMI OBRATOVANJA REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO
V sistemu oskrbe s pitno vodo imamo zgrajeno črpališče Trnovec, ki ga po posebni odobritvi
IVZ lahko vključimo v sistem nadomestne oskrbe s pitno vodo za področja Slovenske Bistrice
in Makol.
Druge vodovodne sisteme pokrivamo z nadomestno oskrbo s pitno vodo s prevezavami
sistemov, ki jih bomo opisali v naslednji točki.
Upravljavec javnega vodovoda lahko le izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z
dovaţanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300
prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti
najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
3.8. REŢIM NADOMEŠČANJA REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO (16. člen)
Reţimi nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo, v primeru izpadov primarnih vodnih
virov so opredeljeni na sledeči način:
3.8.1. Vodovodni sistem 1049 DEŢNO:
Nadomeščanje vode poteka z dovozi cistern!
90
3.8.2. Vodovodni sistem 1050 DOLINA LOŢNICE - MAKOLE:
V primeru izpada primarnega vodnega vira, je omogočena prevezava sistema na primarni
vodooskrbni sistem Slovenske Bistrice na občinski meji v naselju Kočno, v izgradnji pa je
povezava na centralni sistem Studenice, katerih regulativa in količine odjema vode do 5 l/s so
urejene z medsebojnim pisnim dogovorom med Občinami Slovenska Bistrica, Poljčane in
Makole ter upravljavcema sistema Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o. in OKP Rogaška
Slatina.
VODOVODNI JAŠEK
3.8.3. Vodovodni sistem 1051 OPLOTNICA - KEBELJ:
Rezervni vodni vir v primeru nadomeščanja vode se uporablja vodni vir Podgrad 3, ki je
trenutno v fazi sanacije in je v stalni pripravljenosti za nadomeščanje v količini 1 l/s.
PODGRAD
91
3.8.4. Vodovodni sistem 1052 KOVAČA VAS:
Nadomeščanje pitne vode se vrši s prevezavo v centralni vodovodni sistem Slovenska Bistrica
– Šikole.
3.8.5. Vodovodni sistem 1053 SLOVENSKA BISTRICA - ŠIKOLE:
V sistemu oskrbe s pitno vodo imamo zgrajeno črpališče Trnovec, ki ga po posebni odobritvi
IVZ lahko vključimo v sistem nadomestne oskrbe s pitno vodo za področja Slovenske Bistrice
in Makol. Prav tako je moţna vključitev Pv-2 v Šikolah.
ČRPALIŠČE ŠIKOLE Pv-2
92
ČRPALIŠČE TRNOVEC
3.8.6. Vodovodni sistem 1054 VISOLE:
Nadomeščanje pitne vode se vrši s prevezavo v centralni vodovodni sistem Slovenska Bistrica
– Šikole.
3.8.7. Vodovodni sistem 1055 ZG.PREBUKOVJE - ŠMARTNO:
Nadomeščanje vode poteka z dovozi cistern!
93
3.9. NAČINI OBVEŠČANJA UPORABNIKOV JAVNE SLUŢBE
KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o. se zaveda pomena komunikacije z
uporabniki. Zato posvečamo obveščanju uporabnikov o pogojih oskrbe s pitno vodo, o
prekinitvah delovanja dela sistema, o pomanjkanju vode ali o pojavu neskladnosti
pitne vode, veliko pozornost. Pri obveščanju uporabnikov ne sledimo zgolj določbam
zakonodaje, ki nas zavezuje k tem aktivnostim (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l.
RS, št. 35/06, 41/08, 28/11), Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06,
92/06 in 25/09) in občinski odloki o oskrbi s pitno vodo, navodila Inštituta za
varovanje
zdravja
RS,
ampak
se
trudimo
vzpostaviti
način
komunikacije z uporabniki, ki bo vzbujal zaupanje v delovanje javnega podjetja. S tem
namenom se posluţujemo spletnega mesta http://www.komunala-slb.si d.o.o., kjer med
novicami redno objavljamo informacije o vnaprej načrtovanih prekinitvah in drugih
motnjah na vodovodnih sistemih. Za prenos informacij se občasno
posluţujemo
poloţnice druţbe, v najkrajšem času pa odgovarjamo tudi na vprašanja
uporabnikov, ki dospejo preko e‐pošte. Poleg obveznega informiranja je namen
obveščanja tudi izobraţevanje in ozaveščanje javnosti o pomenu pitne vode in drugih
okoljskih temah.
Uporabnike o rezultatih skladnosti pitne vode na osnovi rezultatov pridobljenih v okviru
notranjega nadzora obveščamo preko sredstev javnega obveščanja po prejemu analiz s strani
ZZV Celje in sicer z objavo letnih zbirov podatkov v Informatorju. Redno so odstopanja od
zahtev Pravilnika o pitni vodi objavljena na spletnih straneh podjetja in sicer:
http://www.komunala-slb.si. Na spletnih straneh uporabnike sproti obveščamo o vseh
novostih pri oskrbi s pitno vodo, izrednih dogodkih in izpadih delovanja vodovodnega
sistema.
V skladu z navodili IVZ, objavljenimi na spletnih straneh, vsako posamezno gospodinjstvo
skozi predtisk na poloţnicah mesečno obveščamo, kje najdejo informacije o kvaliteti vode in
kje so rezultati objavljeni.
Skladno s priporočilo o obveščanju javnosti:
Uporabniki prejmejo obvestilo o objavi rezultatov z naslednjo vsebino: LETNO
POROČILO O REZULTATIH ANALIZ PITNE VODE JE OBJAVLJENO V
INFORMATORJU, IZREDNI DOGODKI PA PO RADIJSKI POSTAJI RADIO
ROGLA IN NA OGLASNIH DESKAH POSAMEZNI OBČIN, je izpisano na vsaki
poloţnici, ki jo prejme stranka za plačilo vode.
Za obveščanje ob izrednih razmerah posameznih izpadov pitne vode ali ob nastopu
oporečnosti imamo v podjetju vseh sedmih sistemih oskrbe izdelane sezname institucij in
posameznikov, ki jih je ob izpadu potrebno še posebej obveščati. Seznami se nahajajo v
tajništvu podjetja, katero tudi izvaja obveščanje.
Pridobljeno je navodilo IVZ za obveščanje o izrednih dogodkih in arhivirano v
prostorih vodooskrbe!
Skladno s 34. členom Zakona o pitni vodi morajo biti podatki o rezultatih laboratorijskih
preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu uporabnikom vedno na razpolago pri
upravljavcu.
94
O ugotovljenem neskladju o ukrepih za odpravo neskladja v 24 urah obvestimo:
1. ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT RS, enota Maribor
Ulica heroja Tomšiča 2, 2000 Maribor
2. INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA,
Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana (telefon: 01 24 41 492)
3. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, Območna enota Maribor
Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor (telefon: 02 45 00 100)
4. MOP, Ulica heroja Tomšiča 2, 2000 Maribor – Ministrstvo kmetijstvo in okolje 022201000
5. IRSKGH – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Ulica heroja Tomšiča 2,
2000 Maribor, 02-22 01 000
IZVAJALEC notranjega nadzora VZORČENJA kontrole kvalitete pitne vode je ZZV
Celje.
V primeru izrednih razmer, ki nastopijo v primerih:
- oskrbe z vodo na vododeficitarnih območjih, kjer ni zadostnih vodnih virov in ustreznih
javnih in individualnih vodovodnih sistemov
- oskrbe z vodo v primeru suše, ko obstoječi vodni viri s svojimi zajetji ne zadovoljujejo
osnovnih potreb ţivljenja, gospodarstva in kmetijstva in
- oskrbe z vodo v primeru onesnaţenj obstoječih aktivnih vodnih virov
se ravnamo skladno s Pravilnikom o oskrbi z vodo v izrednih razmerah na območju Občine
Slovenska Bistrica (Ur.l. RS št. 113/03).
3.10. IZVAJANJE
POSEBNIH
STORITEV
Z
UPORABO
JAVNE
INFRASTRUKTURE IN JAVNIH POVRŠIN, ZA KATERE SE IZ JAVNEGA
VODOVODA ZAGOTAVLJA PITNA VODA ZA PRANJE ALI NAMAKANJE ni.
95
4. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA - PRILOGE
V okviru storitev javne sluţbe, kot upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju, zagotavljamo izvajanje javne sluţbe oskrbe s pitno vodo za vodovodni sistem v
upravljanju našega podjetja. Razvojni načrt javnega vodovoda so v okviru idejne študije
naročile posamezne Občine, v sklopu projekta »Očistimo reko Dravinjo«. Po predlogih
idejnega načrta in proučitvi smiselnosti predlaganih rešitev, se bodo letno oblikovali
kratkoročni in dolgoročni plani za vzpostavitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo na
območjih v upravljanju in vzdrţevanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o..
4.1. IDEJNE ZASNOVE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V POGLEDU
IZVAJALCA JAVNE SLUŢBE OSKRBE S PITNO VODO
4.1.1. CELOVITO UREJANJE POREČJA DRAVINJE - Oskrba s pitno vodo »Občina
Slovenska Bistrica – del«
Namen projekta je izgradnja nove komunalne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na
območju Občine Slovenska Bistrica.
Projekt predstavlja del rešitev problematike zanesljive oskrbe s pitno vodo (trajna in
količinsko zadostna oskrba) na območju porečja Dravinje. Cilji investicije so usklajeni s
ključnimi cilji RS na področju oskrbe s pitno vodo.
Cilji projekta:

zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na vplivnem območju,

izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo,

izboljšanje ţivljenjskih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalcev,

izboljšanje pogojev za gospodarski in turistični razvoj regije.
4.1.2. POTREBNE INVESTICIJE - CILJNO STANJE IN NABOR SPECIFIČNIH
PROJEKTOV IN USMERITEV
4.1.2.1.Infrastrukturni ukrepi
Doseganje ciljev OP lahko doseţemo z infrastrukturnimi-gradbenimi ukrepi, z ukrepi za
izboljšanje kemijskega in mikrobiološkega stanja podtalnice (sanacija divjih odlagališč,
uvajanje nitratne direktive v kmetijstvu) in z drugimi ukrepi, s katerimi bo doseţeno
predvsem učinkovitejše delovanje vodovodnih sistemov. Z izvedbo infrastrukturno-gradbenih
ukrepov bi izboljšali osnovne pogoje za oskrbo s pitno vodo in posledično postopoma
odpravili neustreznosti sedanjih vodovodnih sistemov. Potencialni infrastrukturni ukrepi na
področju vodooskrbe so naslednji:
-
izgradnja ali sanacija objektov zajetij pitne vode;
izgradnja zadrţevalnikov vode za izravnavo potreb po vodi v različnih časovnih obdobjih;
izgradnja črpališč;
izgradnja objektov in naprav za pripravo pitne vode;
izgradnja vodovodnega transportnega sistema za transport surove ali obdelane vode;
izgradnja razdelilnega sistema za dobavo vode končnim uporabnikom;
96
-
izgradnja priključkov uporabnikov;
izgradnja drugih objektov in naprav na vodovodnem sistemu (sistemi nadzora in zvez,
razbremenilniki.
4.1.2.2.Podrobnejši opis infrastrukturnih ukrepov
Zdruţevanje malih vodovodnih sistemov
Glede na oceno popolnosti zbranih podatkov je v republiški bazi 81 upravljalcev vodovodnih
sistemov, ki oskrbujejo vodovodne sisteme različnih velikosti, od upravljavcev največjih
vodovodnih sistemov do upravljavcev zasebnih vodovodnih sistemov. Na podlagi evropske
zakonodaje je trend opuščanja majhnih vodovodnih sistemov in vzpostavitev izgradnje novih
vodovodnih sistemov vezanih na velike sisteme, saj le-ti zaradi ustreznosti zagotavljanja
nalog lahko zagotovijo ustrezno oskrbo s pitno vodo. Z zdruţevanjem sistemov bi dosegli
ekonomsko optimizacijo delovanja vodovodnih sistemov, kakor tudi določitev področja
potrebnih investicijskih stroškov za izvedbo investicije na področju višjih stroškov
vzdrţevanja tovrstnih sistemov.
Izgradnja večnamenskih zadrţevalnikov voda
Zaradi podnebnih sprememb, ki bodo vsekakor v prihodnosti vplivale na zaloge vode, kakor
tudi na zniţevanje njihovega nivoja je potrebno ovrednotiti potrebe po sezonskem
zadrţevanju voda za pokrivanje potreb različnih rab. Ministrstvo mora od občin zahtevati, da
pri prostorskem načrtovanju vedno zagotovijo prostor za razlitje vode in umeščanje objektov
za zadrţevanje voda z večnamensko rabo. Glede na to, da so s celovito presojo vplivov na
okolje akumulacije opredeljene kot edini objekt na področju oskrbe s pitno vodo, ki ima lahko
velik vpliv na okolje, je treba ukrep izvedbe akumulacij izvesti v skladu z vsemi predpisi o
varstvu okolja in ohranjanju narave.
Zagotovitev rezervnih vodnih virov
Upravljavci vodovodnih sistemov bodo morali v primeru izrednih dogodkov (poplav, suš,
ekoloških nesreč), zagotoviti interventen način oskrbe s pitno vodo, ki bo povečal zanesljivost
in varnost obratovanja javnega vodovoda. Pri vzpostavitvi le-tega bo potrebno posvetiti
posebno pozornost vzdrţevanju rezervnih zmogljivosti, kajti neustrezno oblikovane rezervne
zmogljivosti pomenijo prevelik strošek investicije, prinesejo pa lahko tudi visoke stroške
vzdrţevanja.
Financiranje projektov oskrbe s pitno vodo
V skladu z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo bo potrebno na celotnih regionalnih
vodooskrbnih območjih urediti javno vodovodno omreţje, to pa se lahko seveda uresniči ob
ustrezni finančni in politični podpori. Za uresničitev koncepta programa so vzpostavljeni
investicijski ukrepi, izvedba le-teh pa se deli na pristojnost drţavnega pomena in pristojnost
regionalnega ali občinskega pomena.
Investicijski ukrepi drţavnega pomena se financirajo iz sklada vodnega povračila in so
naslednji:
- povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire;
97
-
zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih (oskrbujejo več kakor
50.000 prebivalcev) in povezav;
sanacija nezadostnih vodnih virov ter obnova magistralnih vodovodov;
aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaţenimi vodami.
Investicijski ukrepi regionalnega ali občinskega pomena, se financirajo iz občinskega
proračuna in predstavljajo:
- zmanjševanje vodnih izgub in sanacija zastarelih elementov vodovodnih omreţij;
- izboljšanje energetske učinkovitosti delovanja vodovodnih sistemov;
- vzpodbujanje povezovanja vodovodnih sistemov in upravljanja z njimi;
- sistemi nadzora nad vodovodnimi omreţji, varnost delovanja vodovodnih sistemov;
- sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov;
- sanacija starih odlagališč odpadkov in starih bremen na vodovarstvenih območjih; odkup
zemljišč na vodovarstvenih območjih;
- zagotovitev rezervnih vodnih virov in povezave na manjših vodovodnih sistemih.
Kazalci doseganja ciljnega stanja
Na osnovi vzpostavljenega Operativnega programa, katerega cilj je izboljšanje stanja na
področju oskrbe z vodo, bo potrebno opredeliti način spremljanja izvajanja programa in
kazalce. S podanimi kazalci se bo ocenjevala uspešnost izvajanja programa, kakor tudi
načrtovanje nadaljnjih ukrepov za doseganje ciljnega stanja programa.
Kazalci učinkovitosti oskrbe po oskrbnih območjih:
- poročanje občin in izvajalcev javne sluţbe o stanju oskrbe s pitno vodo na območju
posamezne aglomeracije;
- kakovost vode za posamezno aglomeracijo;
- učinkovitost izvajanja nalog izvajalca GJS;
- motnje v oskrbi na območju posamezne aglomeracije;
- poraba pitne vode na prebivalca.
Kazalci stanja vodovodnih sistemov:
- kakovost vodnih virov in vode, ki napaja vodovodni sistem;
- pokrivanje potreb po vodi za gašenje poţarov;
- število lomov in okvar na vodovodnem sistemu;
- kazalec izgube vode iz vodovodnih sistemov;
- kazalec rezervnih vodnih virov za vodovodni sistem.
Kazalci dela občin na področju oskrbe s pitno vodo:
- urejenost odnosov z izvajalci javne sluţbe za aglomeracije na območju občine;
- stanje predpisanih pravnih aktov v zvezi z izvajanjem javne sluţbe;
- učinkovitost izvajanja nalog (razvojni načrti, investicije, investicijsko vzdrţevanje;
cenovna politika idr.).
Kazalci dela izvajalcev javne sluţbe oskrbe s pitno vodo:
- število oseb, ki jih upravljavec oskrbuje s pitno vodo;
- produktivnost na zaposlenega;
- izvajanje naloge upravljavca.
98
4.1.3. NUJNA SANACIJSKA DELA NA PODROČJU REKONSTRUKCIJ ZA
DOSEGO CILJEV OPERATIVNEGA PROGRAMA OSKRBE S PITNO VODO
4.1.3.1.Vodni viri
Sistem »Visole«
I. SPLOŠNI PODATKI
Št. vodnega dovoljenja:
Datum izdaje vodnega dovoljenja:
Datum veljavnosti vodnega dovoljenja:
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
Dovoljen odvzem vode/leto:
Koordinate zajetja:
URH - REP
35527-185/2004
20.12.2007
31.12.2020
oskrba s pitno vodo, ki se uporablja kot
gospodarska javna sluţba
zajeti izvir
103.500
Y=538053 X=142622 parc.št. 93/1 k.o. Rep
Y=538755 X=142849 parc.št. 60
k.o. Urh
Y=539028 X=142362 parc.št. 26/7 k.o. Urh
OPIS
Razbremenilnik Rep
Razbremenilnik Urh
IZVAJALEC
Komunala Slovenska Bistrica
SKUPAJ:
OCENJENA
VREDNOST
5.000 €
5.000 €
10.000 €
- Sistem »Slovenska Bistrica«
I. SPLOŠNI PODATKI
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
Koordinate zajetja:
VAUHARICA
35527-179/2004
20.12.2007
31.12.2020
zajeti izvir
60.000
Y=541250 X=142250 parc.št. 339 k.o. Ošelj
OPIS
IZVAJALEC
Sanacija vodnega vira Vauharica
zaradi vdora površinske vode
Sanacija razbremenilnika I.
Sanacija razbremenilnika II.
OCENJENA
VREDNOST
27.000 €
SKUPAJ:
7.000 €
6.000 €
40.000 €
99
II. SPLOŠNI PODATKI
Datum
veljavnosti
vodnega
dovoljenja:
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
Koordinate zajetja:
parc.št.
VODARNA ZGORNJA BISTRICA
35527-191/2004
19.12.2007
31.12.2020
oskrba s pitno vodo, ki se uporablja kot gospodarska
javna sluţba
zajeti površinski izvir
810.086
Y=541292; X=140956
255/1; k.o. Jurišna vas
Zahtevana ureditev po vodnem dovoljenju in ostalo:
OPIS
IZVAJALEC
Gradbeništvo
Izvajalec del
SKUPAJ:
Ureditev muljne jame
Vzdrţevalna dela na UF***
III. SPLOŠNI PODATKI
Datum
veljavnosti
vodnega
dovoljenja:
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
Koordinate zajetja: GV-1
GV-2
GV-3
GV-4
OCENJENA
VREDNOST
15.000 €
20.000 €
35.000 €
ŠIKOLE
35527-218/2004
17.1.2008
31.12.2020
oskrba s pitno vodo, ki se uporablja kot gospodarska
javna sluţba
vodnjaki
1.396.719
Y=555337 X=141068 parc.št. 1183/4 k.o. Šikole
Voda iz površinskih vodnjakov v Šikolah je onesnaţena s triazinskim pesticidom atrazin in
njegovimi metaboliti, ter nitrati. Voda iz dveh globinskih vodnjakov vsebuje mejne vrednosti
arzena. Na podlagi navedenega kvaliteta vode ni ustrezna. Potrebno je čiščenje vode s
filtracijskim sistemom za arzen, atrazin in metabolite. Pri tem je potrebno upoštevati količino
čiščenja vode s filtracijo preko aktivnega oglja zaradi pesticidov glede na dovoljene vsebnosti
nitratov v permeatu. Namen in cilj rekonstrukcije črpališča je izboljšanje procesov za
zagotavljanje varnosti pitne vode.
Po podatkih je Občina Slovenska Bistrica ţe naročila projekt čiščenja in priprave pitne
vode iz črpališča Šikole pri izvajalcu IEI d.o.o.
100
Zahtevana ureditev po vodnem dovoljenju in ostalo:
OPIS
Investicijsko vzdrţevanje el. opreme
PILOTNA NAPRAVA; PREDLOG
ZA FINANČNO PERSPEKTIVO
2014-2020; Čiščenje pitne vode;
nitrati***
IZVAJALEC
Drugi izvajalci
Drugi izvajalci
OCENJENA
VREDNOST
20.000 €
2.000.000 €
SKUPAJ:
2.020.000 €
Potrebno je preučiti moţnost koriščenja rezervnih globinskih vodnih virov, ki bi zmanjšala
investicijo čiščenja pitne vode v Šikolah na 1/4 vrednosti ocenjene investicije.
IV. SPLOŠNI PODATKI
Datum
veljavnosti
vodnega
dovoljenja:
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
Koordinate
zajetja:
VL-1
VL-2
VELENIK
35527-222/2004
16.1.2008
31.12.2020
vodnjaki
280.000
Y=548672 X=140130 parc.št. 1336/62
Y=555569 X=141139 parc.št. 1336/194
OPIS
Revitalizacija vodnjakov
Investicijsko vzdrţevanje el. opreme
Zamenjava TP in dovodnega kabla
IZVAJALEC
Drugi izvajalci
Drugi izvajalci
Drugi izvajalci
SKUPAJ:
k.o. Spodnja Polskava
k.o. Spodnja Polskava
OCENJENA VREDNOST
15.000 €
20.000 €
20.000 €
55.000 €
- Sistem »Kovača vas«
I. SPLOŠNI PODATKI
MOTALN
Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10,
Imetnik vodnega dovoljenja:
2310 Slovenska Bistrica
35527-182/2004
20.12.2007
31.12.2020
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
zajeti izvir
64.000
Koordinate zajetja:
Y=540958 X=143122 parc.št. 231/1 k.o. Ošelj
101
OPIS
Sanacija zajetja Motaln
Ograditev zajetja
Namestitev merilne naprave
IZVAJALEC
Drugi izvajalci
SKUPAJ:
OCENJENA
VREDNOST
9.000 €
3.000 €
2.000 €
14.000 €
- Sistem »Šmartno - Pokoše«
I. SPLOŠNI PODATKI
ŢIGART – KOPAČ - URŠULA
35527-199/2004
19.12.2007
31.12.2020
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
zajeti izvir
63.000
Koordinate zajetja:
Y=538614 X=149892 parc.št. 79/1 k.o. Bojtina
Pričakovana sanacija vodovodnega sistema z začetkom v letu 2013, z namestitvijo merilnikov
izdatnosti vodnih virov.
OPIS
Sanacija razbremenilnika
Ograditev zajetja
IZVAJALEC
Drugi izvajalci
SKUPAJ:
OCENJENA
VREDNOST
5.000 €
5.000 €
3.000 €
13.000 €
- Sistem »Kebelj - Oplotnica«
I. SPLOŠNI PODATKI
KOT
35527-210/2004
20.12.2007
31.12.2020
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
zajeti izvir
60.000
Koordinate zajetja:
Y=534566 X=144326 parc.št. 1495/2 k.o. Kot
OPIS
Sanacija vodnih virov Kot
Sanacija razbremenilnika
Ograditev zajetja
IZVAJALEC
Drugi izvajalci
102
OCENJENA
VREDNOST
35.000 €
4.000 €
5.000 €
3.000 €
47.000 €
SKUPAJ:
- Sistem Loţnica - Makole
I. SPLOŠNI PODATKI
JELOVEC
35527-207/2004
19.12.2007
31.12.2020
Vrsta rabe vode:
Vodni reţim;
zajeti izvir
270.000
Koordinate zajetja:
Y=550654 X=127597 parc.št. 756/5
k.o. Hrastovec
Y=550839 X=127670 parc.št. 1045
k.o. Stari Grad
Y=550879 X=127674 parc.št. 1046/2
k.o. Stari Grad
OPIS
Sanacija
Jelovec 1
vodnega
IZVAJALEC
vira
OCENJENA
VREDNOST
10.000 €
SKUPAJ:
10.000 €
103
4.2. VODOVODNI CEVOVODI – OBČINA SLOVENSKA BISTRICA
- Sistem »Visole«
Izdelan je projekt zamenjave vodovodnih cevovodov na področju vodovodnega sistema
»Visole« IDP št. 6V-C03, maj 2008, naročnika Občine Slovenska Bistrica, katerega predlog
je bil vključitev v projekt »Očistimo reko Dravinjo«, vendar so se predstavniki Občine
Slovenska Bistrica odločili, da ocenjene vrednosti presegajo moţnosti sofinanciranja, zato je
bilo področje izključeno iz projekta. Glede na dotrajanost sistema, velike tlake ter neustrezne
kvalitete materiala predlagamo, da se projekt aktivira in se izvedejo postopki za pridobivanje
finančnih sredstev.
OPIS
Sanacija vodovodnega sistema
“Visole”
IZVAJALEC
PROJEKTANTSKA
VREDNOST
911.175 €
SKUPAJ:
911.175 €
- Sistem »Šmartno na Pohorju - Pokoše«
Obnova vodovodnega omreţja iz PVC cevi DN 50 do DN 90 s cevmi PEHD DN 110/12,5
Šmartno na Pohorju – Pokoše in izgradnja novega VH BOJTINA 250 m³, je vključena v
Kohezijski projekt »Očistimo reko Dravinjo«, št. projekta 6V-C04, april 2009. Dela se bodo
izvršila po podpisu sofinancerske pogodbe med Ministrstvom za okolje in prostor in Občino
Slovenska Bistrica. S sanacijo omreţja in sanacijo vodnih virov bo mogoče oskrbovati tudi
naselje Pokoše in Ritoznoj. Predvidevamo še rekonstrukcijo vodovodnega cevovoda Zg.
Prebukovje zaradi prenizke pretočnosti dimenzij, ki je nastala ob širitvi naselja. Predvideva se
sanacije cevovoda v dolţini 1500 m. Na sistemu se izraţa ţelja o prevzemu še naselja
Ritoznoj, katerega odcep je ţe nakazan v Kohezijskem projektu, vendar so za prevezavo
sistema potrebna še dodatna sredstva za prevzem ocenjena na osnovi projekta izdelovalca
Higra d.o.o. Podpisana je izvajalska pogodba s podjetjem IPI d.o.o.
OPIS
“Ritoznoj”
Sanacija
sistema
Zg.
Prebukovje
IZVAJALEC
PROJEKTANTSKA
VREDNOST
51.000 €
50.000 €
SKUPAJ:
101.000 €
- Sistem »Kovača vas«
Na sistemu je najprej potrebno urediti zajetje Motaln. Se pa pojavljajo zahteve po izvedbi
povezav vodovodnega sistema v centralni vodovodni sistem, kjer je potrebno predvideti
sanacijo dveh razbremenilnikov in 1000 m cevovoda PeHD DN 110, s pridobitvijo sluţnostne
pravice.
104
OPIS
“Kovača vas”
SKUPAJ:
IZVAJALEC
PROJEKTANTSKA
VREDNOST
50.000 €
50.000 €
- Sistem »Kebelj«
Potrebno je poiskati rešitev za sanacijo rezervoarja, ki oskrbuje naselje Kebelj. V letu 2005 je
bil rezervoar saniran v moţnostih obstoječega stanja, vendar predstavlja potencialno
ogroţenost za zdravje ljudi, saj razervoar nima vstopne komore, zato je klorirni balon
nameščen direktno nad bazenom, ki ob puščanju predstavlja nevarnost prekloriranja sistema.
Predlagamo zamenjavo z 50 m3 plastično vgrajeno in vkopano cisterno z vstopno komoro in
moţnostjo regulacije in nadzora vode. Večjih razširitev omreţja na tem področju ni
predvidenih.
OPIS
IZVAJALEC
PROJEKTANTSKA
VREDNOST
Drugi izvajalci
30.000 €
30.000 €
Sanacija vodohrana “Kebelj”
SKUPAJ:
- Sistem »Slovenska Bistrica - Šikole«
Objekti
Sanacija obeh vodohranov VH Velenik in VH Črnec je vključena v Kohezijski projekt
»Očistimo reko Dravinjo«.
CEVOVODI Zamenjava tranzitnega vodovodnega cevovoda je vključena v Kohezijski
projekt »Očistimo reko Dravinjo«.
ZAMENJAVA VODOVODNIH CEVOVODOV V MESTNEM JEDRU
1. Nadaljevanje izgradnje KAJUHOVE ULICE:
OPIS STANJA:
 zaradi nedokončane kroţne povezave, ki se kljub potrjenem planu v letu 2009 – 2010 ni
izvedla zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, prihaja do pomanjkanja vode in slabega
standarda oskrbe s pitno vodo, v zgornjem delu Kajuhove ulice ter zastajanja vode v ceveh
zaradi nezadostnih premerov
 zaradi nenadnega zmanjšanja premerov cevi, prihaja do hidravličnih udarov ob
spremembah sistema napajanja in večkratnih lomov na predmetnem področju
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda LTŢ DN 200, 1050m, vključno s priključki
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda je 140.000 €
105
2. ŠPINDLERJEVA ULICA:
OPIS STANJA:
 salonitne cevi AC DN 100
 zaradi nedokončane kroţne povezave na Kajuhovi ulici, prihaja do hidravličnih udarov s
posledico velikega števila okvar na predmetnem cevovodu
 zaradi posledic neizveenih sanacij odsekov cevi, ugotavljamo velike izgube vode
predvsem na priključkih na salonitno cev
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda 350.000 €
** Trasi vodovodnega cevovoda sta na spodnji sliki označeni z rdečo barvo.
106
3. ULICE
MIKLOŠIČEVA,
SLOVENSKA:
JURČIČEVA,
TAVČARJEVA,
ZELENA,
OPIS STANJA:
 salonitne cevi AC DN 080, JUVIDUR DN 63
 zaradi dotrajanosti cevi prihaja do pogostih prelomov na cevovodu
 zaradi neprimernih materialov so sanacije cevi zelo oteţene, saj novejši materiali niso po
dimenzijah kompatibilni s starimi materiali
 zaradi posledic sanacij odsekov cevi, ugotavljamo velike izgube vode predvsem na
priključkih na salonitno cev
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda z gradbenimi deli 200.000 €
107
4. ULICE OBREŢNA, MARIBORSKA, VINARSKA:
OPIS STANJA:
 vodovod poloţen v aktivni fekalni kanalizaciji – NUJNA SANACIJA IN PREVEZAVA
PRIKLJUČKOV
 salonitne cevi AC DN 080, JUVIDUR DN 63
 zaradi neprimernih materialov so sanacije cevi zelo oteţene, saj novejši materiali niso po
dimenzijah kompatibilni s starimi materiali
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda PEHD DN 063, 484m, vključno s priključki
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda je 200.000 €
5. DOVODNI CEVOVOD RAJH – JOŢEF - ODSEKI:
OPIS STANJA:
 salonitne cevi AC DN 080, AC DN 125
 nezaključena investicija iz leta 2009
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda LTŢ DN 200, 620 m
 dolţina vodovoda LTŢ DN 150, 1700 m, vključno s priključki
 dolţina cevovoda LTŢ DN 100, 600 m, vključno s priključki
 skupna ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda je 450.000 €
108
109
6. IZGRADNJA VODOVODNEGA CEVOVODA VINARSKA ULICA:
OPIS STANJA:
 področje je individualne zazidave, zato so premeri obstoječih cevi max. DN 63 in manj
 interes zazidave je velik, moţnosti priključevanja na javno infrastrukturo obstoječega
stanja ni
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda z obnovo priključkov je 250.000 €
110
7. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA V ZAFOŠT:
OPIS STANJA:
 področje je individualne zazidave, zato so premeri obstoječih cevi max. DN 63 in manj
 interes zazidave je velik, moţnosti priključevanja na javno infrastrukturo obstoječega
stanja ni zato Komunala Slovenska Bistrica ţe izdaja negativne projektne pogoje
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda PEHD DN 110, 1100 m
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda z obnovo priključkov je 85.000€.
8. REKONSTRUKCIJA
LESKOVEC:
VODOVODNEGA
CEVOVODA
VELENIK
-
OPIS STANJA:
 zaradi prenizke pretočnosti cevi je standard oskrbe s pitno vodo niţji za celotno juţno in
jugo-vzhodno področje občine Slovenska Bistrica zaradi
 posledic sanacij odsekov cevi, ugotavljamo velike izgube vode predvsem na priključkih
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda z obnovo priključkov je 180.000€
111
9. REKONSTRUKCIJA
ULICA:
VODOVODNEGA
CEVOVODA
PARTIZANSKA
OPIS STANJA:
 salonitne cevi AC DN 080, LŢ DN 125
 nadaljevanje investicije po projektu “Mestno jedro” proti Impolu
 zaradi dotrajanosti cevi prihaja do pogostih prelomov na cevovodu predvsem v delu od
Slomškove ulice do stadiona
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije-rekonstrukcije vodovoda z obnovo priključkov je 240.000 €.
112
10. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA LESKOVEC – STARI
LOG - ODSEKI:
OPIS STANJA:
 predlagana zamenjava odsekov ob izgradnji sekundarne kanalizacije Leskovec – Stari log
 zaradi nizke pretočnosti cevi prihaja do hidravličnih udarov in posledično do prelomov
 standard oskrbe je slab
priključkih
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda PEHD DN 110/90, 1500 m
113
11. REKONSTRUKCIJA
ODSEKI:
VODOVODNEGA
CEVOVODA
ČREŠNJEVEC
-
OPIS STANJA:
 zaradi nizke pretočnosti cevi je standard oskrbe naselja slab
 nezadostem tlak v sistemu zaradi vejičastega sistema
priključkih
INVESTICIJA:
12. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA VRHLOGA - ODSEKI:
OPIS STANJA:
priključkih
INVESTICIJA:
114
13. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA GAJ - PRAGERSKO ODSEKI:
OPIS STANJA:
 nepovezanost sistema ne zagotavlja poţarne varnosti na Odlagališču Pragersko
 lokacije zapornih elementov so na neprimernih lokacijah
 nova predvidena zazidljiva področja ni mogoče priključiti na javno oskrbo s pitno vodo
priključkih
INVESTICIJA:
115
14. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA SPODNJA POLSKAVA
- ODSEKI:
OPIS STANJA:
 veliko število okvar
priključkih
INVESTICIJA:
116
15. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA SP. NOVA VAS ODSEKI:
OPIS STANJA:
priključkih
INVESTICIJA:
117
16. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA VISOLE:
OPIS STANJA:
priključkih
INVESTICIJA:
118
17. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA FAROVEC:
OPIS STANJA:
priključkih
INVESTICIJA:
18. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA HOŠNICA:
OPIS STANJA:
priključkih
 sanacija PP Hošnica in Pretreţ
INVESTICIJA:
119
19. REKONSTRUKCIJA
VODOVODNEGA
CEVOVODA
BLOKOVSKO
NASELJE – TOMŠIČEVA ULICA – POHORSKEGA ODREDA:
OPIS STANJA:
INVESTICIJA:
20. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA
LEONOVA - KREKOVA:
CEVOVODA
LACKOVA
–
OPIS STANJA:
 salonitne cevi AC DN 080, PVC DN 63
 razširitev moţnosti priključevanja omejene
INVESTICIJA:
120
21. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA CANKARJEVA –
INGOLIČEVA - PREŠERNOVA:
OPIS STANJA:
 salonitne cevi AC DN 080, AC DN 100
 razširitev moţnosti priključevanja omejene
INVESTICIJA:
Projekti “Očistimo reko Dravinjo”, “Center mesta”, “Zagrad” in “sistem Kropec” se
vodijo ločeno in v Smernice niso zajeti.
121
4.3. IDEJNE ZASNOVE OBČINE RAČE-FRAM V POGLEDU IZVAJALCA
JAVNE SLUŢBE OSKRBE S PITNO VODO
Koncesionarska pogodba
4.4. IDEJNE ZASNOVE OBČINE OPLOTNICA V POGLEDU IZVAJALCA
1. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA ZA PODJETJEM LIP:
OPIS STANJA:
 material vodovoda pod standardi oskrbe
 zaradi posledic sanacij odsekov cevi, ugotavljamo velike izgube vode
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije rekonstrukcije vodovoda z obnovo priključkov je 50.000€.
2. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA ZA PODJETJEM LIP:
OPIS STANJA:
122
INVESTICIJA:
3. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA OD ZBIRALNIKA DO
NAVEZAVE NA PEHD:
OPIS STANJA:
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda PeHD DN 110, 1200 m
123
4. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA GORICA:
OPIS STANJA:
 nezadostna pretočnost vodovoda zaradi dimenzij
INVESTICIJA:
 dolţina vodovoda PeHD DN 90, 920 m
5. REKONSTRUKCIJA
ULICA:
VODOVODNEGA
CEVOVODA
PREŠERNOVA
OPIS STANJA:
INVESTICIJA:
124
6. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA GRANITNA ULICA:
OPIS STANJA:
 material vodovoda pod standardi oskrbe Pe 40
INVESTICIJA:
125
7. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA ČADRAM:
OPIS STANJA:
INVESTICIJA:
8. REKONSTRUKCIJA
VODOVODNEGA
CEVOVODA
POHORSKEGA BATALJONA IN PREČNI ULICI:
V
ULICI
OPIS STANJA:
INVESTICIJA:
126
4.5. IDEJNE ZASNOVE OBČINE MAKOLE V POGLEDU IZVAJALCA JAVNE
SLUŢBE OSKRBE S PITNO VODO
V izvedbi je KOHEZIJSKI PROJEKT OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU
DRAVINJE – 3. SKLOP; MAKOLE, POLJČANE.
4.6. IDEJNE ZASNOVE OBČINE KIDRIČEVO V POGLEDU IZVAJALCA
1. Rekonstrukcija vodovodnega cevovoda Mihovce:
OPIS STANJA:
priključkih
INVESTICIJA:
127
2. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA CEVOVODA ŠIKOLE:
OPIS STANJA:
INVESTICIJA:
3. REKONSTRUKCIJA
VODOVODNEGA
POVEZOVALNI CEVOVOD:
CEVOVODA
ŠIKOLE
OPIS STANJA:
 material cevovoda
INVESTICIJA:
128
–
4. REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA
POVEZOVALNI CEVOVOD:
CEVOVODA
MIHOVCE
–
OPIS STANJA:
 material cevovoda
 zagotovitev kroţnega napajanja in preprečitev zastajanja vode
INVESTICIJA:
 ocenjena vrednost investicije rekonstrukcije vodovoda z obnovo priključkov je 17.000 €.
4.7. PREVEZAVA VODOVODNEGA SISTEMA VRHOLE – PRELOGE
Obstoječe stanje - naselja Vrhole in Preloge se nahajata na jugo-zahodnam in zahodnem delu
občine Slovenska Bistrica. Problematika naselja za oskrbo s pitno vodo je poznana ţe več let.
Naselje se oskrbuje iz vodnih virov, ki leţijo na območju občine Slovenska Bistrica k.o.:
Kebelj, vodovodna infrastruktura pa se nadaljuje v občino Oplotnica, kjer stoji VH Prihova
400 m3 in se po vejičastem sistemu vodovodnega omreţja razveja v občini Oplotnica in
Slovenska Bistrica.
129
Predlagana rešitev – za oskrbo z javnim vodovodnim cevovodom so moţne tri alternativne
rešitve:
a. povezava novih vodnih virov v novi VH Vrhole 400 m3 in izgraditi mreţasti sistem
vodovodnega cevovoda po naseljih
b. prevezava sistema na centralni vodovodni cevovod Šikole – Črnec DN 300 z izgradnjo
prečrpalnih postaj
c. prevezava sistema na vodovodni sistem Visole s sanacijo vodnih virov in izgradnjo
povezovalnega vodovodnega sistema, ki pa se ja zaradi pomanjkanja vode v letu 2012
pokazala za manj sprejemljivo
Grobo ocenjena vrednost investicije ureditve in prevezave sistema v centralni oskrbovalni
sistem je 3.000.000,00 €. Predlagamo izdelavo idejnih rešitev in hidravlični izračun za
potrebe izgradnje vodovodnega cevovoda.
OPIS
IZVAJALEC
Prevezava sistema Vrhole - Preloge
Drugi izvajalci
SKUPAJ:
PROJEKTANTSKA
VREDNOST
3.000.000,00 €
3.000.000,00 €
4.8. REZERVNI VODNI VIRI
V veljavni zakonodaji je potrebno na oskrbovalnih sistemih zagotavljati minimalno 10%
rezervnih vodnih virov. Lokacija rezervnega vodnega vira mora biti določena tako, da pokriva
moţnost oskrbe celotnega vodovodnega sistema Slovenska Bistrica - Šikole. Predlagana
lokacija vrtine bi se po analiznih poročilih geoloških raziskav iz leta 2004 podjetja Geoaqua,
lahko nahajala na področju naselja Leskovec. Na lokaciji globinskega vodnjaka Leskovec je
nad črpalnim vodnjakom potrebno izvesti nadzemno črpališče, ter zgraditi povezovalni
cevovod. Za eksploatacijo podtalnice je potrebno izvesti poskusno vrtino s črpalnim
poskusom in kemično analizo vode. Po uspešnem poskusnem črpanju in pozitivnih izvidih je
nad vrtino potrebno zgraditi nadzemno tipsko črpališče. S tem bi z izgradnjo povezovalnega
vodovodnega cevovoda do VH Velenik omogočili celotno pokritost občine z rezervnim
vodnim virom. Dodatno vodo kot rezervni vodni vir bi bilo mogoče zagotoviti iz vrtine
Trnovec, zgrajene leta 2004. V analiznih rezultatih se pojavljajo povišane koncentracije
ţeleza, mangana in amonija, ki ga je iz vode s prezračevanjem moţno izločiti. Projekt čiščenja
vrtine je Občina Slovenska Bistrica ţe naročila.
OPIS
IZVAJALEC
Sanacija vrtine Trnovec
Izdelava vrtine Leskovec
Izdelava
povezovalnega
cevovoda vrtina - VH Velenik
Izdelava vrtine
Oprema vrtine
Drugi izvajalec
Drugi izvajalec
PROJEKTANTSKA
VREDNOST
400.000 €
220.000 €
200.000 €
Drugi izvajalec
Drugi izvajalec
SKUPAJ:
90.000 €
90.000 €
1.000.000 €
130
4.9. RAZŠIRITEV
GEODETSKE
INFRASTRUKTURE
BAZE
PODATKOV
VODOVODNE
Občina Slovenska Bistrica mora urediti razmere glede razširitve geodetske baze podatkov na
celotno področje občine Slovenska Bistrica z razširitvijo atributov in opreme vodovodnega
sistema.
Prav tako je potrebno pogodbeno urediti razmerja z vsemi upravljavci vodovodnih sistemov v
občini Slovenska Bistrica, ki oskrbujejo z vodo več kot 50 ljudi skladno s Pravilnikom o pitni
vodi (Ur.l. RS št. 19/2004).
4.10. SLUŢNOSTNE POGODBE
Preučiti je potrebno optimalno pot za urejanje sluţnosti ob izgradnji vodovodnih cevovodov
in vodovodnih priključkov z minimalizacijo stroškov za uporabnike.
131
5. SKLEP
Strateški cilji Operativnega programa so opredeljeni s ključnimi ukrepi v katerih so
opredeljene koordinate ukrepov drţave in občin za postopno doseganje ciljev oskrbe z
ustrezno pitno vodo. Da bi dosegli zastavljene cilje, je potrebno poenotiti podatkovni sistem
za spremljanje stanja vodovodnih sistemov in storitev povezanih z njimi, ter posledično
vzpostaviti enotno bazo podatkov. Na podlagi izdelane baze podatkov bo moţno izdelati niz
parametrov, ki so pomembni za izvajanje javne sluţbe oskrbe s pitno vodo, predvsem pa bo
vzpostavljen poenoten način spremljanja stanja oskrbe s pitno vodo.
Storitve javnih sluţb oskrbe s pitno vodo se morajo izvajati skladno s Pravilnikom o oskrbi s
pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) za posamična območja lokalnih skupnosti. Oblika
izvajanja storitev je odvisna od kriterijev podanih v pravilniku in ob upoštevanju le-teh
opredeljena z ReNPVO, podrobno pa z operativnim programom občine za vsako lokalno
skupnost. Izvajanje javne sluţbe Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. je glede na podane
podatke skladno z načini in predpisi izvajanja javne gospodarske sluţbe oskrbe s pitno vodo,
ki so določeni na osnovi drţavne in občinske zakonodaje.
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 88/12) določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki
morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne sluţbe
varstva okolja oskrbe s pitno vodo in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Zagotavljanje
varne pitne vode je eden od osnovnih vidikov Komunale Slovenska Bistrica, kar je tudi
razvidno iz stalnih nadzorov na različnih nivojih.
Zdravstvena ustreznost pitne vode se presoja po določnih kriterijih in velja, da je ustrezna,
kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov, ter drugih škodljivih snovi v takšni količini in
kvaliteti, da bi to predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Temeljni predpis ki ureja omenjeno
problematiko je Zakon o zdravstveni ustreznosti ţivil in izdelkov, ki prihajajo v stik z ţivili
(Uradni list RS, št. 52/00) in na njegovi osnovi podzakonski predpis Pravilnik o pitni vodi
(Uradni list RS, št. 19/04). Vsak upravljavec mora imeti za vsak vodovodni sistem skladno s
Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04) pripravljen HACCP načrt, po katerem
mora izvajati nadzor kakovosti pitne vode v vodovodnem sistemu. Zdravstvena ustreznost
pitne vode na področju občin, katerih upravitelj vodovodnih sistemov je Komunala Slovenska
Bistrica, samo delno izpolnjuje predpisane zahteve zakonodaje. Ključni ukrep, kateri bi
doprinesel k ustreznejši kvaliteti pitne vode na tem področju je namestitev čistilnih naprav za
čiščenje pitne vode na vodne vire in zagotoviti rezervne vodne vire.
Pojavljanje suš in njihovo trajanje, se povečuje tudi na podravski regiji, v katero je vključena
Občina Slovenska Bistrica, ki se nahaja v območju Vzhodne Slovenije. Preskrba s pitno vodo
na področju Slovenske Bistrice se vrši iz podtalnice Dravskega polja, iz pohorskih izvirov,
izvirov zakraselega Boča ter potoka Bistrica. Zaenkrat še je območje karakterizirano kot eno
izmed največjih rezervoarjev podzemne vode v Sloveniji, vendar se zaradi lokacije črpališč,
ki se nahajajo na kmetijskih področjih, vodni viri zaradi onesnaţenosti razblinjajo.
Primanjkljaj zadostnih količin kvalitetne pitne vode pričakujejo predvsem zaradi vodnih
virov, ki imajo vir zajete vode odvisen od količine padavin, kar predstavlja 80% vseh
pohorskih vodnih virov. Iz podanega je razvidno, da se je problem upravljanja z vodami
zaradi klimatskih sprememb dotaknil tudi podravskega področja. Nujen bo celovit ukrep,
katerega je primaren cilj usmerjen v celovito in trajnostno naravnane ureditve za zagotavljanje
zadostnih vodnih količin, kakor tudi za zagotavljanje celovitih ukrepov za varstvo pred
132
škodljivimi posledicami kmetovanja in prekomernih padavin.
Na podlagi evropske zakonodaje naj bi prišlo do opuščanja manjših sistemov in vzpostavitev
izgradnje novih vodovodnih sistemov vezanih na velike sisteme, ki bi omogočali varno in
stabilno oskrbo s pitno vodo čim večjega števila prebivalstva. Značilnost velikih upravljavcev
vodovodnih sistemov je, da so zaradi velikosti vodovodnih sistemov sposobni strokovno in
cenovno učinkovito izvajati v celoti vse naloge v zvezi z upravljanjem vodovodnih sistemov.
Pokritost oskrbe s strani komunalnega podjetja v občini Slovenska Bistrica je 60%, preostali
del pa se oskrbuje iz zasebnih vodovodih sistemov. Povezovanje in zdruţevanje le-teh v
sistem Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. bi pripomoglo k velikemu razvoju na tem
področju. Odziv upraviteljev zasebnih vodovodnih sistemov je zaradi različnih interesov in
ciljev nasproten. Z novim Odlokom o oskrbi z vodo v občini Slovenska Bistrica, bo vaškim
vodovodom podeljena koncesija.
Oskrba z vodo za namene poţarne varnosti oskrbovalnih območij je opredeljena s
Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantna omreţja za gašenje poţarov (Uradni list RS,
št. 30/91), ki jim morajo hidrantna omreţja ustrezati po definiciji »naselja mestnega značaja«,
saj je v navedenih naseljih treba zagotavljati oskrbo z vodo za gašenje iz vodovodnih
sistemov. Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. vzdrţuje objekte in opremo javnega
hidrantnega omreţja, priključenega na posamezne javne vodovodne sisteme skladno s
Pravilnikom o preizkušanju hidrantnih omreţij (Uradni list RS, št. 22/95). Na sedmih
vodovodnih sistemih, katerih upravitelj je Komunala Slovenska Bistrica se nahaja 251
hidrantov, ki ne zagotavljajo dovolj poţarne vode, zato so v posameznih letih predvidene
zamenjave poškodovanih in neizpravnih hidrantov. Število nameščenih hidrantov na
vodovodnem omreţju ne ustreza glede na podano zakonodajo (hidranti morajo biti nameščeni
v radiju 80 m v strnjenem naselju in 180 m izven strnjenega naselja) v vseh oskrbovalnih
področjih razen v centru Slovenske Bistrice. Namestitev novih hidrantov se bo izvajalo ob
rekonstrukcijah vodovodnih cevovodov skladno s projektno dokumentacijo.
Eden izmed prednostih ciljev Operativnega programa je ukrep zmanjševanja vodnih izgub iz
vodovodnih sistemov. Ker se načrpana voda v celotni občini Slovenska Bistrica ne meri
sistemsko, predpostavljamo da so izgube vode velike. Rezultat izvedenega programa bo
vsekakor bistveno zmanjšanje izgub vode v omreţju v prihodnosti, s katerim bodo tudi
izpolnili enega izmed prioritetnih ciljev Operativnega programa oskrbe s pitno vodo.
133
PRILOGA 2:
PLANI INVESTICIJ PO OBČINAH
SLOVENSKA BISTRICA 2014
RAČE – FRAM 2014-2017
OPLOTNICA 2014
MAKOLE 2014-2018
KIDRIČEVO 2014-2016
134
PROGRAM
OSKRBE
S PITNO
VODO
2014 - 2017
INVESTICIJSKO VZDRŢEVANJE INFRASTRUKTURE LAST OBČINE:
SLOVENSKA BISTRICA 2014
1. Investicije, ki se financirajo iz občinskega proračuna:
Št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
OBJEKT
Mariborska ulica
Prevezava Kovače vasi v centralni vodovodni sistem
Sanacija zajetja Motaln in Muh
Revitalizacija globinskih vrtin v Veleniku, ţelezo, mangan
Prevezava sistema Visole na centralni vodovodni sistem
Označevanje VVO
Posodobitev opreme v črpališču Šikole - last Občin
Sanacija vodnega vira Vauharica
Sanacija vodnih virov Ţigart
Oprema in meritve na Vodarni Zgornja Bistrica skladno z VD in Zakonom o vodah
Industrijska čistilna naprava na Vodarni Zg. Bistrica
Sanacija PP Pretreţ in Hošnica
Sanacija VH Kebelj
Zamenjava vodovodnega cevovoda AC DN 80 z LTŢ DN 100 v dolţini 80 m, Špar, Zg. Bistrica
Hidranti po Pogodbi o najemu infrastrukture
Kataster po Pogodbi o najemu infrastrukture
Prevezava sistema Pragersko - Gaj zaradi zagotavljanja poţarne varnosti Odlagališča Pragersko
NOVO
PREDLOG
POTRJEN PLAN S REALIZACIJA PREDLOG PLANA POTRJEN PLAN S
KOMUNALE 2013 STRANI OBČINE
2013
2014
STRANI OBČINE
24.000,00 €
22.500,00 € realizirano
23.500,00 €
23.500,00 € ni realizirano//sluţnost
23.500,00 €
15.500,00 €
15.500,00 €
9.500,00 €
delno realizirano
- €
- €
15.000,00 €
- €
delno realizirano
5.000,00 €
20.000,00 €
15.000,00 €
15.000,00 € ni realizirano//sluţnost
25.000,00 €
41.000,00 €
7.000,00 €
- €
- €
15.000,00 €
5.000,00 €
5.000,00 € ni realizirano
5.000,00 €
- €
- €
5.000,00 €
7.000,00 €
7.000,00 €
7.000,00 €
7.000,00 €
15.000,00 €
Raziskave podzemnih voda Občine za evidenco o zalogah vode
Dokumentacija Sp. Nova vas
STRIX
Šikole - daljnovod - druga postavka Simon Kotnik
- €
20.000,00 €
- €
240.000,00 €
SKUPAJ
135
1.500,00 €
20.000,00 €
- €
225.000,00 €
77.000,00 €
PROGRAM
USKLADITEV S KANALIZACIJO - OCENITEV BREZ GRADBENIH DEL
1. Rekonstrukcija vodovodnega cevovoda Joţef - Rajh/po delih TIRGOT slika str.
2. Zamenjava cevovoda Kajuhova ulica smer Črnec, LTŢ DN 200, dolţine 1100 m slika str.
Zamenjava cevovoda AC DN 80 in Juvidor DN 63 v dolţini 900 m; Miklošičeva, Jurčičeva,
3. Tavčarjeva, Zelena, Slovenska slika str.
4. Zamenjava cevovoda Lackova, Leonova, Krekova s priključki
5. Rekonstrukcija kanalizacije: Cankarjeva ulica, Ingoličeva ulica, Prešernova ulica
SKUPAJ
OSKRBE
S PITNO
VODO
100.000,00 €
140.000,00 €
75.000,00 €
100.000,00 €
200.000,00 €
100.000,00 €
140.000,00 €
680.000,00 €
150.000,00 €
NUJNE REKONSTRUKCIJE VODOVODNIH CEVOVODOV ZARADI OMEJITEV PRIKLJUČEVANJA
120.000,00 €
1. Rekonstrukcija vodovodnega cevovoda Blokovsko naselje
250.000,00 €
2. Rekonstrukcija vodovodnega cevovoda Sp. Nova vas
51.000,00 €
3. Rekonstrukcija vodovodnega sistema Ritoznoj
30.000,00 €
4. Povezava vodovodnega sistema Šmartno-Kovača vas
80.000,00 €
5. Rekonstrukcija vodovodnega sistema Zg. Prebukovje
85.000,00 €
6. Zamenjava cevovoda V zafošt PEHD DN 90, dolţine 1100 m
40.000,00 €
7. Zamenjava cevovoda Visole, dolţina 800 m, PEHD DN 63
SKUPAJ
656.000,00 €
-
€
2014 - 2017
325.000,00 €
51.000,00 €
30.000,00 €
50.000,00 €
65.047,00 €
65.047,00 €
131.000,00 €
NUJNE REKONSTRUKCIJE VODOVODNIH CEVOVODOV ZARADI ŠTEVILA OKVAR KOT POKAZATELJA DOTRAJANOSTI
Dokončanje Zgornja Bistrica, rekonstrukcija vodovodnega cevovoda AC DN 200 z LTŢ DN 200, v
80.000,00 €
1. dolţini 700 m, Tovarniška - Rajh
50.000,00 €
200.000,00 €
2. Nadaljevanje izvedbe sekundarnih vodov Sp. Polskava
350.000,00 €
3. Zamenjava cevovoda Špindlerjeva ulica, AC 80, dolţine 1500 m
178.000,00 €
4. Zamenjava salonitnega cevovoda Tirgot s priključki
Zamenjava vodovodnega cevovoda PVC DN 110 s PEHD DN 110 Dom kulture - Zg. Leskovec,
50.000,00 €
5. dolţina 300 m
180.000,00 €
6. Zamenjava cevovoda Velenik - Leskovec, dolţine 1000 m, material LTŢ DN 150
86.000,00 €
7. Zamenjava vodovodnega cevovoda Visole, vodohran stari - naselje
Zamenjava cevovoda AC DN 80 in Juvidor DN 63 v dolţini 880 m; Mariborska, Obreţna,
200.000,00 €
8. Vinarska-del
120.000,00 €
10. Rekonstrukcija vodovodnega cevovoda Leskovec – Stari log - odseki, zaradi izgradnje kanalizacije
250.000,00 €
11. Zamenjava cevovoda Vinarska ulica s priklopi
SKUPAJ
1.694.000,00 €
50.000,00 €
SKUPAJ PLAN 2012
3.270.000,00 €
340.047,00 €
533.000,00 €
Naloge nosilcev aktivnosti
Občina: pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj (gradbeno, lokacijska informacija), pridobitev ustreznih soglasij, izdelava pogodb o prenosu investicije, pridobitev
sluţnostnih pogodb, naročilo projektov večjih vrednosti, ki se pokrivajo z ostalo infrastrukturo (ceste plinovod, kanalizacija, PTT, kabelska, javna razsvetljava,...)
Komunala: vodenje investicije, naročilo projektov za rekonstrukcij vodovodnih cevovodov (projekti, ki se ne pokrivajo z izgradnjo ostale infrastrukture),
nadzor nad izvajanjem investicije, pridobitev dovoljen za zaporo cest in elaboratov, nabava materiala, obveščanje uporabnikov
136
PROGRAM
OSKRBE
INVESTICIJSKO
VZDRŢEVANJE
OBČINE OPLOTNICA
S PITNO
VODO
INFRASTRUKTURE
2014 - 2017
LAST
Zadeva: PRIPRAVA PROGRAMA OSKRBE S PITNO VODO - PROBLEMATIKA
Skladno z veljavno zakonodajo, upravljavci vodovodnih sistemov v občinah pripravijo
»PROGRAME OSKRBE S PITNO VODO« za področja, ki jih oskrbujejo. Za pripravo
programa potrebujemo aţurne podatke o številu prebivalcev v Občini, površino občine in
predvidene investicije za leto 2014 ali dolgoročne plane Občine na področju oskrbe s pitno
vodo.
Glede investicijskega vzdrţevanja vodooskrbe v lasti Občine in financiranja iz proračunskih
postavk predlagamo, da za zagotavljanje standarda oskrbe s pitno vodo in zagotavljanja
varnosti oskrbe, proučite naslednji predlog potrebnih sanacij z okvirno ocenjenimi
vrednostmi:
Naziv investicije
Ocenjena vrednost
SANACIJA IZVIROV
30.000 €
8.000 €
20.000 €
8.000 €
8.000 €
Kot
Mini
Podgrad
Sujek 1
Sujek 2
REKONSTRUKCIJA ULICE
8.000 €
LIP
23.000 €
Granitna
15.000 €
Čadram
100.000 €
Granitna ulica
17.000 €
Konjiška cesta
18.000 €
Fošt - povezava
22.000 €
15.000 €
DRUGE STORITVE
1.900 €
20.000 €
Kataster
Telemetrija 1. faza
Vse cene ne vsebujejo DDV. V tabeli so ocenitve stroškov brez gradbenih del. Uradni
predračuni bodo izdelani po pisnem zahtevku Občine Oplotnica.
137
PROGRAM
OSKRBE
S PITNO
VODO
2014 - 2017
OPLOTNICA 2014
Št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
PREDLOG
OBJEKT
KOMUNALE 2014
35.000,00 €
Zamenjava vodovodnih cevi za tovarno Lip
50.000,00 €
Telemetrija I.faza
7.000,00 €
Hidranti
3.400,00 €
Kataster
1.700,00 €
25.000,00 €
Sanacija vodnih virov Podgrad
SKUPAJ
122.100,00 €
POTRJEN PLAN S
FINANCIRANJE /
STRANI OBČINE
PLAN - KONTO
30.000,00 €
10.000,00 €
3.400,00 €
1.700,00 €
20.000,00 €
65.100,00 €
INVESTICIJSKO VZDRŢEVANJE INFRASTRUKTURE LAST
OBČINE MAKOLE 2014
Zadeva: PRIPRAVA PROGRAMA OSKRBE S PITNO VODO - PROBLEMATIKA
Naziv investicije
Ocenjena vrednost
SANACIJA IZVIROV
10.000 €
Jelovec 1
REKONSTRUKCIJA CEVOVODOV – brez gr. del
Štatenberg; PE 63, 980m
25.000 €
DRUGE STORITVE
1.500 €
8.000 €
Kataster
Sanacija PP Štatenberg
Vse cene ne vsebujejo DDV. Cene ne vsebujejo vrednosti gradbenih del. Uradni predračuni
bodo izdelani po pisnem zahtevku Občine Makole.
138
PROGRAM
Št.
1.
2.
7.
8.
9.
OBJEKT
Sanacija vodnih virov Jelovec 1 in 2
Sanacija PP Štatenberg
Hidranti
Kataster
Označevanje VVO
SKUPAJ
OSKRBA Z VODO - KOHEZIJA
PREDLOG
KOMUNALE
2014
10.000,00 €
8.000,00 €
2.000,00 €
1.700,00 €
1.500,00 €
23.200,00 €
OSKRBE
S PITNO
VODO
2014 - 2017
POTRJEN PLAN POTRJEN PLAN POTRJEN PLAN POTRJEN PLAN
S STRANI
S STRANI
S STRANI
S STRANI
OBČINE 2014
OBČINE 2015
OBČINE 2016
OBČINE 2017
2.000,00 €
1.700,00 €
10.000,00 €
8.000,00 €
2.000,00 €
1.700,00 €
3.700,00 €
21.700,00 €
2014
2015
1.467.686,00 €
883.827,00 €
139
2.000,00 €
1.700,00 €
1.500,00 €
5.200,00 €
2.000,00 €
1.700,00 €
1.500,00 €
5.200,00 €
PROGRAM
OSKRBE
S PITNO
VODO
2014 - 2017
RAČE - FRAM 2014
POTRJEN PLAN S
STRANI OBČINE 2014
POTRJEN PLAN S
STRANI OBČINE 2015
POTRJEN PLAN S
STRANI OBČINE 2016
POTRJEN PLAN S
STRANI OBČINE 2017
5.000,00 €
3.400,00 €
1.700,00 €
1.500,00 €
3.400,00 €
1.701,00 €
1.501,00 €
3.400,00 €
1.702,00 €
1.502,00 €
3.400,00 €
1.703,00 €
1.503,00 €
Št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
OBJEKT
Revitalizacija vrtine Ve-2
Sanacija Š-2
Telemetrija II.faza
Hidranti
Kataster
Označevanje VVO
7.
Sredstva iz proračunske postavke »gradnja in
investicijsko vzdrţevanje vodovodnih sistemov« so
namenjena zamenjavi dotrajanih salonitnih vodovodnih
cevi v Račah v delu naselja »Ţabnik« (v ul. Ob potoku v
sklopu poloţitve kablovodov s strani Elektra Maribor) ter
v delu Delavske ulice (v sklopu izvedbe optičnega
omreţja Telemach), zamenjavi dotrajanih cevi na
Grajskem trgu v Račah, zamenjavi cevi na glavnem
napajalnem vodu med Šikolami in Sp. Gorico pod
obvoznico, širitvi javnega vodovodnega omreţja do
Vaškega doma v Morju ter zamenjavi dotrajanih
vodovodnih cevi v Framu na odseku Pečovnik – GD Fram
(v sklopu izvedbe optičnega omreţja Telekom).
Zamenjava vodovodnih cevi na odseku Morje – Poţeg
(1000 m); Izvedba omreţja od Vodohrana Jug do naselja
Šestdobe; Zamenjava salonitnih cevi v ul. Bratov
Turjakov v Račah.
Zamenjava obstoječega primarnega omreţja z večjim
presekom cevi v Framu na odseku Pečovnik – Črnej;
Zamenjava salonitnih cevi Ob ţeleznici v Račah.
Zamenjava dotrajanih salonitnih vodovodnih cevi v
Račah v delu naselja »Ţabnik« (Kolodvorska ulica);
Povečanje volumna vodohrana Lepi vrh; Odstranitev
razteţilnika Simona v Morju in izvedba jaška z
reducirnimi zasuni.
120.000,00 €
SKUPAJ
131.600,00 €
8.
9.
10.
140.000,00 €
130.000,00 €
140
146.602,00 €
136.604,00 €
200.000,00 €
206.606,00 €
PROGRAM
OSKRBE
S PITNO
VODO
2014 - 2017
KIDRIČEVO 2014
Št.
2.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
PREDLOG
POTRJEN PLAN S
KOMUNALE 2014 STRANI OBČINE
Hidranti
8.500,00 €
8.500,00 €
Kataster
1.700,00 €
1.700,00 €
Zamenjava vodovodnega cevovoda Dragonja vas
10.000,00 €
2015-2016
Zamenjava vodovodnega cevovoda Pongerce
8.000,00 €
2015-2016
Zamenjava vodovodnega cevovoda Mihovci
17.000,00 €
2015-2016
Zamenjava vodovodnega cevovoda Spodnje Jablane
15.000,00 €
2015-2016
Zamenjava vodovodnega cevovoda Šikole
35.000,00 €
35.000,00 €
SKUPAJ
95.200,00 €
45.200,00 €
OBJEKT
141

Program oskrbe s pitno vodo

Transcription

Similar documents

V Črenšovcih kmalu dokončan vodovodni stolp

pogoji izvajanja oskrbe s pitno vodo in vpliv na stroške

Podrobnejši prikaz izvedbenega načrta Operativnega - Eu

Vodni viri

Enodnevno doživetje Dravinjske doline.pdf

elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne

Obrazec za mladinske centre

tabeli - Komunala Kranjska Gora

Osnutek Tehničnega pravilnika o izvedbi, delovanju

Iz revije Jana: Nebeško dober kruh