74. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 11. februar 2016
74. redna seja Vlade RS
Vlada uredila pravice dedovanja v istospolnih skupnostih
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dedovanju. Glavni cilj je omogočiti učinkovito izvajanje Uredbe o dedovanju, poleg
tega se s predlogom zakona odpravlja neskladje z Ustavo RS v zvezi z dedovanjem partnerjev
v registrirani istospolni partnerski skupnosti in partnerjev v neregistrirani istospolnih partnerski
skupnosti.
S predlogom zakona se omogoča učinkovito izvajanje Uredbe (EU) št. 650/2012, predvsem s
tem, da se določa pristojni organ in postopek v zvezi z evropskim potrdilom o dedovanju,
pristojnost organov Republike Slovenije za odločanje o zadevah po Uredbi in postopek
prilagoditve stvarnih pravic druge države članice Evropske unije pravu Republike Slovenije.
V predlog zakona so vključene tudi nekatere rešitve, ki niso povezane z ureditvijo iz Uredbe št.
650/2012/EU, izhajajo pa iz potreb, ki so se pokazale pri izvajanju veljavnega zakona v praksi,
ali iz odločb Ustavnega sodišča RS. Tako se s predlogom zakona odpravlja neskladje z
Ustavo, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče RS v zvezi z dedovanjem partnerjev v registrirani
istospolni partnerski skupnosti in v zvezi z dedovanjem partnerjev v neregistrirani istospolni
partnerski skupnosti.
Nadalje se v povezavi z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih dodatno ureja institut
omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem
varstvu, v okviru instituta omejitve dedovanja se lahko uveljavlja po novem tudi plačilo
zapustnikovega pogreba. Razširja se možnost sklepanja sporazuma o odpovedi neuvedenemu
dedovanju na zakonce in zunajzakonske partnerje ter prenaša možnost zahtevati prenos
zapuščine brez dedičev v stečajno maso brez dedičev in možnost vložiti predlog za začetek
stečaja zapuščine brez dedičev z Republike Slovenije na zapustnikove upnike.
Z zakonskim predlogom se tudi dopolnjujejo določbe v zvezi z vsebino in izpolnjevanjem
smrtovnice ter hrambo oporoke. Predlagano je tudi, da se v določbi veljavnega zakona, ki
ureja izdajo oklica, s katerim sodišče v primerih, ko je za zapuščinsko obravnavo pristojen
organ tuje države, povabi osebe v Republiki Sloveniji, ki imajo kakšne zahtevke do zapuščine
kot dediči, volilojemniki ali upniki, vrednost zapuščine, izražena v tolarjih, pa se spremeni v
vrednost, izraženo v evrih, v višini denarne terjatve iz 443. člena Zakona o pravdnem
postopku, ki definira spore majhne vrednosti, to je 2.000 evrov.
Vir: MP
Vlada določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah
Pomorskega zakonika ter ga poslala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejetje po rednem
postopku.
Glavni razlog za spremembe in dopolnitve Pomorskega zakonika je ureditev zakonodaje s
področja zaposlovanja pomorščakov, ki jo na podlagi Konvencije o delu v pomorstva urejata
tudi dve direktivi EU, za katere je RS prejela dva uradna opomina zaradi nenotifikacije prenosa
v pravni red. Konvencijo o delu o pomorstvu, ki je na mednarodni ravni stopila v veljavo
avgusta 2013, je Državni zbor RS ratificiral januarja 2016.
Od dneva uveljavitve predloga zakona se bodo prenehale uporabljati določbe Zakona o
delovnih razmerjih, v delu, ki se nanaša na pogodbo o zaposlitvi za pomorščake. Zakon
vsebuje tudi predloge, ki se nanašajo na zagotavljanje večje varnosti plovbe, ki jih je podala
Uprava RS za pomorstvo.
Vir: MzI
Vlada sprejela Odlok o podaljšanju izvajanja ukrepov kriznega odzivanja v okviru
pristojnosti policije
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o podaljšanju izvajanja ukrepov kriznega odzivanja
v okviru pristojnosti policije, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
Vlada je z Odlokom o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije (Uradni list RS,
št. 87/15) odločila, da so ob dogodkih, ko na ozemlje Republike Slovenije vsak dan vstopi
veliko število migrantov, izpolnjeni pogoji za opredelitev situacije kot krize po 107. členu
Zakona o organizaciji in delu v policiji. Določila je ukrepe kriznega odzivanja, ki jih policija
lahko izvaja tri mesece. To obdobje se izteče 14. februarja 2016.
Ker se razmere niso bistveno izboljšale in je pričakovati, da bo begunska kriza še trajala, so
izpolnjeni pogoji za podaljšanje izvajanja sprejetih ukrepov kriznega odzivanja za tri mesece, in
sicer od 15. februarja 2016 dalje.
Vir: MNZ
Vlada o dodatkih v javnem sektorju
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o dodatkih v javnem sektorju.
Dodatki so tako po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), kot po Zakonu o sistemu plač v
javnem sektorju (ZSPJS) sestavni del plače in se torej ne izplačujejo le v javnem sektorju,
temveč tudi v zasebnem sektorju. Plača je namreč sestavljena iz osnovne plače, dela plače za
delovno uspešnost in dodatkov. Masa sredstev za vse dodatke skupaj v celotni masi plač v
javnem sektorju znaša v povprečju 8%.
S prehodom v nov plačni sistem javnega sektorja v letu 2008 so se dodatki, ki so bili vezani na
zahtevnost delovnega mesta in vsakodnevno opravljanje nalog, prevedli v osnovno plačo
(plačni razred), zaradi česar se je osnovna plača povišala. Zaradi prevedbe dodatkov v plačni
razred se je tudi število dodatkov zmanjšalo iz preko 100 na 9 temeljnih dodatkov, če pa se
dodatek za posebne obremenitve in nevarnosti ter za manj ugodne delovne pogoje razčleni na
posamezne vrste izplačil teh dodatkov, potem je vseh dodatkov v javnem sektorju 55, ki se
večinoma izplačujejo zaradi opravljanja nalog v posebnih oziroma manj ugodnih delovnih
pogojih..
Dodatki so del plače in jih lahko delimo na dodatke, ki so individualno pogojeni (npr. dodatek
za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat) ter na dodatke, ki so vezani
na opravljanje nalog v posebnih oziroma manj ugodnih delovnih pogojih ter pod posebnimi
obremenitvami in nevarnostmi. Slednji se izplačujejo zgolj za čas opravljanja nalog v takšnih
delovnih pogojih (npr. dodatek za nočno, nedeljsko delo in za delo na dela prost dan, dodatek
za delo v posebni policijski enoti, dodatek za delo z dementnimi, dodatek za delo v rizičnih
razmerah, dodatek za delo s citostatiki, dodatek za pripravljenost ipd.).
Masa zneska vseh dodatkov skupaj v celotni masi plač v javnem sektorju znaša 8%, pri čemer
je ta odstotek odvisen od posamezne poklicne skupine oziroma dejavnosti javnega sektorja
(npr. v dejavnosti zdravstva je ta odstotek višji, v policiji prav tako, nižji pa je, ko gre za
opravljanje običajnih npr. uradniških nalog na ministrstvu v običajnem delovnem času).
Najvišji delež v masi dodatkov ima dodatek za delovno dobo, medtem ko dodatek npr. za
pripravljenost v celotni masi plač znaša manj kot pol odstotka.
V postopkih inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo izplačevanja plač v javnem sektorju
inšpektorji za plače sicer občasno ugotavljajo posamezne kršitve tudi pri izplačevanju
dodatkov (npr. dodatek za pripravljenost, dodatek za nadurno delo, dodatki v času dežurstva,
dodatek za stalnost), vendar pa kršitve glede izplačevanja dodatkov v primerjavi z drugimi
kršitvami glede izplačevanja plač, ne izstopajo.
Vir: MJU
Vlada predlagala predsednika in člana Fiskalnega sveta
Vlada RS je na današnji redni seji predlagala državnemu zboru, da se za predsednika in člana
Fiskalnega sveta za obdobje petih let imenuje: Damjan Kozamernik – za predsednika
Fiskalnega sveta, dr. Marjan Senjur – za člana Fiskalnega sveta in dr. Davorin Kračun – za
člana Fiskalnega sveta.
V skladu z določbo 9. člena Zakona o fiskalnem pravilu imenuje predsednika in člana
Fiskalnega sveta Državni zbor na predlog Vlade RS.
Vlada je 7. 8. 2015 na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu objavila javni poziv za zbiranje
predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalnega sveta, dne 14. 9. 2015 pa je bilo v Uradnem
listu RS podano obvestilo o podaljšanju roka za vlaganje prijav na navedeni javni poziv. Na
podlagi prejetih vlog je vlada ugotovila, da na podlagi pravočasnih in popolnih vlog ni mogoče
pripraviti predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta za predložitev
Državnemu zboru Republike Slovenije (prejete bile le tri vloge kandidatov, od katerih sta bili
dve vlogi nepopolni).
Glede na navedeno je vlada dne 13. 11. 2015 objavila ponovni javni poziv za zbiranje prijav
možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, dne 11. 12. 2015 je bilo v
Uradnem listu RS podano obvestilo o podaljšanju roka za vlaganje prijav na navedeni javni
poziv.
Za izvedbo izbirnega postopka ponovnega javnega poziva je bila imenovana komisija, ki je
pregledala prejete vloge in obvestila ministra za finance o primernosti kandidatov za
predsednika in dva člana Fiskalnega sveta.
Kandidati morajo v skladu z določili Zakona o fiskalnem pravilu izpolnjevati naslednje pogoje:
• so strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije. Kot
strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije se šteje oseba z
najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo pridobljeno po študijskem programu
druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in ima najmanj 10 let
delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju, pri čemer se ocenjujejo tudi
poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled;
• ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, in sicer na zaporno kazen v trajanju več kot šest
mesecev.
Ministrstvo za finance je prejelo 10 prijav in vsi prijavljeni kandidati so izpolnjevali zakonske
pogoje. Na podlagi pregleda dokumentacije prijavljenih kandidatov in izpolnjevanja izbirnih
pogojev za položaj predsednika in dveh članov Fiskalnega sveta je bilo ugotovljeno, da so za
navedene funkcije najprimernejši naslednji kandidati:
•
•
•
Damjan Kozamernik – za predsednika Fiskalnega sveta,
dr. Marjan Senjur – za člana Fiskalnega sveta,
dr. Davorin Kračun – za člana Fiskalnega sveta.
Damjan KOZAMERNIK
Član Odbora za denarno politiko Evropskega sistema centralnih bank (2004-2013), član
Skupine vodij raziskav Evropskega sistema centralnih bank (2004-2013), član Odbora za
ekonomsko politiko OECD (2010-2013), član Uredniškega odbora Bančnega vestnika (2012trenutno). Od 2013 glavni ekonomist, SID banka (od 2014 hkrati direktor Oddelka za razvoj
produktov, raziskave in strategijo), direktor Analitsko-raziskovalnega centra, Banka Slovenije
(2004-2013), svetovalec (analitik) v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije (20012003), asistent na Départment d'Econométrie et d'Economie Politique, Université de
Lausanne, Švica (1997-2001).
Je strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ (specialist za modeliranje javnih
financ) in ekonomije z bogatimi izkušnjami na teh področjih, kar je najbolj primerna
kombinacija znanj za funkcijo predsednika Fiskalnega sveta. Prednost kandidata je
poznavanje metod makroekonomskega napovedovanja in ocen cikličnosti javnih financ. Med
kandidati ima najbolj razdelano vizijo Fiskalnega sveta.
Na podlagi navedenih referenc se Damjana Kozamernika predlaga za imenovanje kot
predsednika Fiskalnega sveta.
dr. Marjan SENJUR
Redni profesor za ekonomijo in gospodarski razvoj od leta 1989 do upokojitve (Ekonomska
fakulteta, Ljubljana), ambasador RS v Združenem kraljestvu (2002-2004), minister za
ekonomske odnose in razvoj (1997-2000), dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani (1985-1987),
prodekan za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (1979-1981). Predsednik
Fiskalnega sveta Vlade RS (2009-2012).
Je strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ in ekonomije z uspešno akademsko
kariero in delovanjem na področju znanstvenega raziskovanja na področju makroekonomije,
gospodarskega razvoja in rasti ter javnih financ. S svojim bogatim znanjem, izkušnjami in
velikim ugledom bo prispeval k uspešnosti, ugledu in verodostojnosti Fiskalnega sveta. Na
podlagi navedenih referenc se dr. Marjana Senjurja predlaga za imenovanje kot člana
Fiskalnega sveta.
dr. Davorin KRAČUN
Od leta 2004 opravlja delo rednega profesorja za področje ekonomske teorije in politike na
Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF), Univerze v Mariboru (UM). Pred tem je bil ambasador RS
v Washingtonu (2000-2004), minister za zunanje zadeve (1996-1997), minister za ekonomske
odnose in razvoj (1993-1995), minister za planiranje (1992-1993), profesor ekonomije na EPF,
UM (1974-1992). Bil je predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije (2011-2014), predsednik
nadzornega sveta podjetja Marifarm, Maribor (2008-2011), predsednik nadzornega sveta
NKBM (1997-2000), predsednik nadzornega sveta Term Maribor (1997-2000), predsednik
Ekonomskega sveta Vlade RS (1995-1996), član upravnega odbora GZS (1988-1992), član
sveta Narodne banke Slovenije (1986-1991) in prodekan EPF, UM (1983-1987).
Je strokovnjak s področja makroekonomije in ekonomije z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil
z uspešnim opravljanjem številnih visokih akademskih ter najvišjih političnih in gospodarskih
funkcij. S svojim teoretičnim in praktičnim znanjem, izkušnjami, tudi na mednarodnem
področju, in ugledom, bo prispeval k uspešnosti delovanja Fiskalnega sveta.
Na podlagi navedenih referenc se dr. Davorina Kračuna predlaga za imenovanje kot člana
Fiskalnega sveta.
Vir: MF
Vlada sprejela predlog stališča Slovenije k osnutku sklepa o novem dogovoru za
Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije
Vlada RS je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Osnutek sklepa voditeljev
držav ali vlad, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o novem dogovoru za Združeno
kraljestvo v okviru Evropske unije.
Republika Slovenija meni, da je članstvo Združenega kraljestva v Evropski uniji v vzajemnem
interesu celotne unije in njenih državljanov. Zato upa, da se bodo državljani Združenega
kraljestva na referendumu odločili, da ostanejo del Evropske unije.
V zvezi s področjem ekonomskega upravljanja Republika Slovenija pozdravlja, da je v
predlogu sklepa jasno izraženo, da ne vodi v možnosti veta pri upravljanju bančne unije ali
nadaljnje integracije območja evra.
Republika Slovenija se strinja z besedilom predloga sklepa, ki se nanaša na področje
konkurenčnosti in ki vsebuje zavezanost h krepitvi notranjega trga in mednarodni trgovini,
generiranju rasti in zaposlitve, povečanju konkurenčnosti in boljši zakonodaji ter zmanjšanju
regulatornega bremena.
Republika Slovenija nasprotuje umiku ali spreminjanju paradigme »vse tesnejša unija narodov
Evrope« v preambuli in uvodnih členih temeljnih pogodb EU. Glede spoštovanja načela
subsidiarnosti je Republika Slovenija vedno zagovarjala močnejšo vlogo nacionalnih
parlamentov pri obravnavi EU zadev, ki pa ne sme zmanjšati pomena EU institucij ali pa
medinstitucionalnega ravnotežja.
V zvezi s poglavjem o socialnih ugodnostih in prostem pretoku se bo glede predloga o
varnostnem mehanizmu Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo v skladu s temeljnimi
pogodbami EU. Pri tem je pomembno, da imata ključno vlogo pri odločanju o uporabi
varnostnega mehanizma Evropska komisija in Svet EU.
Vir: MZZ
Sprememba sklepa glede poteka daljnovoda Trebnje-Mokronog-Sevnica
Vlada RS je sprejela sklep, da se točka 2. prejšnjega sklepa, z dne 7. 1. 2016, spremeni tako,
da se glasi: »Vlada RS kot najustreznejšo potrdi varianto, ki okvirno poteka na odseku A
(Trebnje – Mirna) najprej po varianti A2 in zatem po varianti A1, na odseku B (Mokronog) po
varianti B2, na odseku C (Polje pri Tržišču) po kombinaciji variant C1 in C2 z vmesnimi
optimiziranimi poteki in na odseku D (Volčje jame – Boštanj) pretežno po varianti D2.«
Popravek sklepa je potreben zaradi neskladnosti s študijo variant (grafični in tekstualni del) iz
sprejetega sklepa in zaradi napake, ki se je zgodila pri zapisu poteka najustreznejše variante
daljnovoda.
Vlada je na podlagi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor na
svoji 69. redni seji, 7. 1. 2016, sprejela sklep, ki je obsegal dve točki, in sicer:
1.: »Vlada RS se seznani s predlogom najustreznejše variante daljnovoda 2 x 110 kV Trebnje Mokronog - Sevnica, ki je proučena v gradivu »Študiji variant s predlogom najustreznejše
variante za državni prostorski načrt za daljnovod 2 x 110 kV Trebnje - Mokronog - Sevnica«, ki
jo je, pod št. J-3/11, novembra 2015 izdelal Acer Novo mesto d. o. o.«.
2. »Vlada kot najustreznejšo potrdi varianto, ki poteka na odseku A (Trebnje – Mirna) po
varianti A1, na odseku B (Mokronog) po varianti B2, na odseku C (Polje pri Tržišču) po varianti
C1 in na odseku D (Volčje jame – Boštanj) po varianti D3.«
Vir: MOP
Priprava DPN za enotirno železniško progo Tivolski lok
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Tivolski lok in
Sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo tega DPN. Sklep je pripravljen na podlagi
pobude Ministrstva za infrastrukturo (MzI) in analize smernic, ki jo je izdelal Ljubljanski
urbanistični zavod d. d..
Tivolski lok predstavlja direktno enotirno železniško povezavo med dvotirno progo št. 50
Ljubljana – Sežana in enotirno železniško progo št. 20 Ljubljana – Jesenice. Načrtovana trasa
se začne na postaji Ljubljana Šiška in konča pri kopališču Ilirija.
Osnovni razvojni cilji Tivolskega loka, so: ponovna vzpostavitev direktne enotirne železniške
povezavo med dvotirno progo Ljubljana – Sežana (primorska proga) in enotirno železniško
progo Ljubljana – Jesenice (gorenjska proga) mimo glavne železniške postaje Ljubljana in
obratno; razbremenitev glavne železniške postaje Ljubljana in s tem zagotavljanje boljše
prepustnosti in posledično zmanjšanja negativnih okoljskih vplivov (predvsem hrup) v središču
mesta, na območju železniške postaje Ljubljana; skrajšanje voznih časov vlakov iz smeri
Primorske proti Gorenjski in naprej proti Republiki Avstriji, predvsem za tovorne vlake, ki
prihajajo iz luke Koper in Trsta; izboljšanje storitev javnega potniškega prometa na širšem
območju Ljubljane (primestni potniški promet).
Delovno skupino za pripravo DPN sestavljajo: predstavnik koordinatorja priprave DPN Ministrstvo okolje in prostor; predstavnik pobudnika priprave DPN - MzI; predstavnik
investitorja DPN - MzI, Direkcija RS za infrastrukturo. Delovna skupina je odgovorna za
pripravo DPN. Člani opravljajo naloge v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor in v skladu s Sklepom o pripravi DPN za Tivolski lok.
Vir: MOP
Zavrnitev zahtev za podaljšanje koncesij za izvajanje obvezne državne gospodarske
javne službe na dimnikarskih območjih Vrhnika, Kostel in Ptuj
Vlada RS je izdala odločbe, s katero se zavrne zahteva za podaljšanje koncesije za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom:
• podjetniku Dimnikarstvo Kraner, Vincencij Kralj s. p., Logatec, na dimnikarskem
območju Vrhnika,
• podjetniku Dimnikarstvo Esad Čatić s. p., Ribnica, na dimnikarskem območju Kostel,
• družbi Dimnikarstvo Kamin d. o. o., Maribor, na dimnikarskem območju Ptuj.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja določa, da v primeru prenehanja
koncesijskega razmerja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja
meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva
okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom pred
31. 12. 2016, lahko vlada na zahtevo koncesionarja, ki jo mora vložiti najkasneje v roku treh
mesecev pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe, za koncesionarje, ki jim koncesijska
pogodba poteče med 15. 4. 2016 in 31. 12. 2016 oziroma najkasneje do 15. 1. 2016 za tiste
koncesionarje, ki jim koncesijska pogodba poteče med 31. 12. 2015 in 14. 4. 2016, le to
podaljša do 31. 12. 2016, če koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni pričet
postopek za odvzem koncesije. Glede na navedeno, zahteve ni možno vložiti za tista
dimnikarska območja, katerim je koncesijska pogodba prenehala veljati pred 31. 12. 2015.
Ker so koncesijske pogodbe z navedenima podjetnikoma in družbo prenehale veljati 17. 11.
2015, torej pred 31. 12. 2015, se zahteve za podaljšanje koncesij zavrnejo.
Vir: MOP
Zavržba zahtev za podaljšanje koncesij za izvajanje obvezne državne gospodarske javne
službe na dimnikarskih območjih Vrhnika, Ilirska Bistrica, Divača in Žiri
Vlada RS je izdala sklepe, s katerimi se zavržejo zahteve za podaljšanje koncesije za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom:
• podjetniku Dimnikarstvo-meritve emisij Kasim Alić s. p., Ljubljana, na dimnikarskem
območju Vrhnika,
• družbi Energodim d. o. o., Rakek, na dimnikarskem območju Ilirska Bistrica,
• podjetniku Enerdim, vzdrževanje kurilno dimovodnih naprav in servis gorilcev, Jure
Pipan s. p., Sežana, na dimnikarskem območju Divača,
• podjetniku Dimnikarstvo Uroš Verač s. p., Medvode, na dimnikarskem območju Žiri.
Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja lahko podaljšanje
koncesije zahteva le koncesionar, ki je imel sklenjeno koncesijsko pogodbo za posamezno
dimnikarsko območje. V okviru predhodnega postopka je bilo ugotovljeno, da koncesijske
pogodbe z navedenimi podjetji na teh koncesijskih območjih niso bile sklenjene, zato se
zahteve za podaljšanje koncesije zavržejo.
Vir: MOP
Dosežki na področju nasledstva po nekdanji SFRJ v 2015 in načrti za 2016
Vlada RS se je seznanila s poročilom Visoke predstavnice RS za nasledstvo za leto 2015.
Visoka predstavnica RS za nasledstvo skrbi za izvrševanje Sporazuma o vprašanjih
nasledstva (Sporazum) v RS in s tem v zvezi predstavlja in zastopa stališča. Pri svojem delu
sodeluje s Skladom RS za nasledstvo ter drugimi državnimi organi in institucijami, v katerih
pristojnost sodijo posamezna vprašanja izvajanja Sporazuma. Za implementacijo posameznih
prilog Sporazuma je Vlada RS ustanovila odbore kot delovne skupine, ki skrbijo za operativne
zadeve, povezane z izvajanjem prilog Sporazuma.
Uresničevanje Sporazuma je ena izmed prednostnih nalog slovenske zunanje politike. Celovita
uresničitev Sporazuma in rešitev odprtih nasledstvenih vprašanj je kot prednostno področje
izpostavljena v Deklaraciji o zunanji politiki RS, ki jo je Državni zbor RS sprejel 10. junija 2015.
Strategija poudarja, da je za prihodnje dvostranske odnose z državami regije izrednega
pomena dinamika in kakovost reševanja nasledstvenih vprašanj oziroma cilj dejanske in
celovite uresničitve Sporazuma, saj gre pri tem za urejanje pomembnih medsebojnih pravnih
razmerij in znatnih finančnih obveznosti po razpadu skupne države, pa tudi za politično
odgovornost. Prav tako je celovito reševanje vprašanja Ljubljanske banke v okviru nasledstva
ključno za odnose RS s Hrvaško.
Med ključne dogodke v letu 2015 štejemo 4. zasedanje Stalnega skupnega odbora visokih
predstavnikov držav naslednic, ki se je po šestih letih zastoja, sestal novembra v Sarajevu.
Visoki predstavniki so soglasno sprejeli 12 priporočil vladam, na podlagi katerih se bo
reševanje nekaterih odprtih vprašanj lahko nadaljevalo hitreje in bolj učinkovito. Med drugim je
RS na srečanju pozvala države naslednice k nadaljevanju pogajanj po 7. členu priloge C
Sporazuma. Visoki predstavniki so potrdili čas in kraj naslednje seje Stalnega skupnega
odbora. Ta naj bi potekal na Hrvaškem spomladi 2016. Sprejeta priporočila predstavljajo trdno
podlago za načrtovane aktivnosti v letu 2016.
V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Narodno galerijo je bila med majem in
oktobrom 2015 v Narodni galeriji na ogled razstava Vrnitev ambasadorjev umetnosti. Gre za
razstavo izbranih umetniških del 34 slovenskih avtorjev, ki so nekoč krasila diplomatska in
konzularna predstavništva nekdanje SFRJ v tujini, in je rezultat večletnih prizadevanj za vrnitev
tega dela kulturne dediščine, ki temelji na Sporazumu.
V središču aktivnosti visoke predstavnice v letu 2015 je bilo tudi izvrševanje pilotne sodbe
ESČP v zadevi Ališić. Visoka predstavnica je v implementacijo vključena kot vodja skupine
pravnih strokovnjakov in kot članica Strokovne medresorske delovne skupine za
implementacijo. Udeleževala se je srečanj Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope v
Strasbourgu in bila aktivno vključena v pripravo gradiva s tega področja, vključno s poročili za
Vlado RS.
Visoka predstavnica se je v februarju 2015 udeležila skupne seje slovenske in srbske vlade.
Zasedanje je bilo z vidika nasledstva uspešno, saj so predsednika vlad in ministri posvetili
nasledstvu precej pozornosti. Zavzeli so se za pospešitev procesa delitve diplomatsko –
konzularnih predstavništev, za dostop do arhiva Narodne banke Jugoslavije, za spoštovanje
mednarodnih sporazumov, sodelovanje pri izvrševanju sodbe ESČP v zadevi Ališić in drugo.
Prednostne naloge in dogodki v letu 2016
V 2016 bodo med prioritetnimi področji nasledstva slovenska kulturna dediščina, prevzem
mednarodnih pogodb, ki se nanašajo izključno na ozemlje Slovenije, pomoč slovenskim
podjetjem, ki se v postopkih na srbskih sodiščih soočajo s težavami pri vračanju
podržavljenega premoženja, nadaljeval pa se bo tudi projekt digitalizacije skupnih arhivov
SFRJ.
Z delitvijo nepremičnin SFRJ v tujini leta 2012 je bilo RS dodeljenih 6 nepremičnin: vila v
Brasilii, generalni konzulat SFRJ v Sao Paolu, veleposlaništvo SFRJ v Rabatu, veleposlaništvo
in rezidenca SFRJ v Dar es Salaamu ter rezidenca SFRJ v Bamaku. Za prevzem teh
nepremičnin s strani RS je potrebna potrditev datumov primopredaj na zasedanju skupnega
odbora držav naslednic. V primeru realizacije takšnega dogovora med državami naslednicami
si bo RS v 2016 prizadevala za prevzem teh nepremičnine od Srbije.
Sklad RS za nasledstvo je 1.12.2015 pričel sprejemati zahteve za verifikacijo neizplačanih
starih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke iz Glavne podružnice Zagreb in Glavne
podružnice Sarajevo. V skladu z zakonom o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi Ališić bodo
upravičenci zahteve lahko vlagali do 31.12.2017. V 2016 se bodo aktivnosti visoke
predstavnice nanašale na nadaljevanje izvrševanja sodbe v zadevi Ališić s poudarkom na
zagotavljanju podatkov nekdanje podružnice LB v Sarajevu, brez katerih je izvršitev sodbe
ESČP za varčevalce podružnice v Sarajevu nemogoča.
Osrednji dogodek v 2016, ki bo v prvi vrsti namenjen javnosti, bo konferenca ob 15. obletnici
sklenitve Sporazuma o vprašanjih. Konferenca bo potekala junija v soorganizaciji Ministrstva za
zunanje zadeve in Državnega zbora ter bo ponudila razpravo uglednih tujih in domačih
sogovornikov o pomenu Sporazuma z današnje perspektive. Posebna pozornost bo namenjena
pozitivnim vidikom nasledstva, ki jih želimo ilustrirati tudi s prikazom Sloveniji vrnjenega
premoženja v poldrugem desetletju.
Vir: MZZ
Sklep o soglasju k razpisu za vpis v magistrske študijske programe druge stopnje
Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2016/2017
Vlada RS je dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v magistrske študijske programe druge
stopnje Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2016/2017, ki ga je sprejel Senat Univerze v
Ljubljani.
Za leto 2016/2017 je skupaj 7.822 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni magistrski
študij, in sicer 6.763 mest za državljane Republike Slovenije in držav EU, 1.059 mest za tujce
in Slovence brez slovenskega državljanstva.
V primerjavi z lanskim razpisom univerza zmanjšuje število vpisnih mest za oba načina
študija. Primerjava razpisanih vpisnih mest za študijsko leto 2015/2016 s prvič vpisanimi
študenti v 1. letnik kaže na to, da bo Univerza v Ljubljani tudi letos ponudila zadostno število
vpisnih mest.
Vir: MIZŠ
Odločba glede zahteve za dostop do informacij javnega značaja za posredovanje vseh
dokumentov v zvezi s sodelovanjem na javnem razpisu SMER
Vlada RS se je seznanila z odločbo Informacijskega pooblaščenca in na podlagi drugega
odstavka 21. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ter v ponovljenem
postopku izdaja odločbo o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.
Dejan Steinbuch, odgovorni urednik Portal Plus, NSM, Neodvisni spletni mediji, d. o. o., je na
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vložil pisno zahtevo za posredovanje kompletne
dokumentacije v zvezi s sodelovanjem družbe Invida d.o.o. na Javnem razpisu za spodbujanje
tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 –
SMER.
O zahtevi je ministrstvo izdalo odločbo, zoper katero je družba NSM, Neodvisni spletni mediji,
d. o. o., po pooblaščenki vložila pritožbo. Na podlagi te je Informacijski pooblaščenec izdal
odločbo, s katero je izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo ministrstvu v ponovni
postopek, z napotilom, da zahtevo s predlogom odločitve v 15 delovnih dneh posreduje v
sprejem Vladi Republike Slovenije. Pri tem naj v ponovljenem postopku kot nesporna ugotovi
tudi dejstva glede pooblastilnega razmerja oziroma zastopanja prosilca.
Vlada je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na podatke o porabi
javnih sredstev, zavrnila v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in poslovne
skrivnosti, v ostalem delu pa zahtevi prosilca ugodi.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela spremembe Sklepa o ustanovitvi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Javni zavodi na področju kulture, ki jih ustanovi država, opravljajo naloge v javnem interesu na
državni ravni v skladu s svojim poslanstvom in nalogami. Muzej za arhitekturo in oblikovanje
(MAO) je osrednja slovenska organizacija za arhitekturno in oblikovalsko področje. V skladu s
strateškim načrtom tega javnega zavoda, ki ga je vlada potrdila decembra 2014, bo MAO
postal eno od državnih vozlišč kulturnega in kreativnega sektorja. Kot edini javni kulturni zavod
za arhitekturo in oblikovanje bo MAO še naprej opravljal muzejsko javno službo, obenem pa
bo lahko razvijal svoje nacionalno poslanstvo do sodobnih praks na področju kulturnih in
kreativnih industrij, predvsem arhitekture in oblikovanja.
Dopolnitve in spremembe sklepa o ustanovitvi se nanašajo na 4. in 6. člen veljavnega sklepa,
ki opredeljujeta poslanstvo in naloge muzeja, s čimer se je sklep uskladil s poslanstvom
javnega zavoda ter uresničevanjem najširšega javnega interesa glede usposabljanja,
raziskovanja in predstavljanja sodobne kreativne prakse s področij poslanstva muzeja, pa tudi
izvajanja evropskih projektov.
Vir: MK
Vlada soglaša s finančnim načrtom ZPIZ
Vlada RS je dala soglasje k Finančnemu načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije za leti 2016 in 2017.
Finančni načrt zajema vse načrtovane prihodke in odhodke zavoda, ki bodo plačani v dobro in
izplačani v breme zavoda v koledarskem letu. Proračunska izhodišča za leti 2016 in 2017
temeljijo na noveliranih projekcijah makroekonomskih gibanj UMAR in so skladno z zakonom
izdelana tako, da je v obeh letih načrtovana izravnava med prihodki in odhodki.
Skupni prihodki zavoda bodo v letu 2016 znašali 5.071.713.271 evrov. Davčni prihodki prispevki za socialno varnost so načrtovani v višini 3.613.590.871 evrov in bodo za 4 odstotke
višji, kot znaša ocena za leto 2015. Transferni prihodki iz državnega proračuna so načrtovani v
skupni višini 1.448.735.097 evrov in bodo v primerjavi z ocenjenimi za leto 2015 nižji za 2,5%.
Drugi prihodki zavoda, med katere uvrščamo nedavčne prihodke, kapitalske prihodke in
prejeta sredstva iz Evropske unije so v letu 2016 predvideni v višini 9.387.303 evrov in bodo za
67,8 odstotka nižji od ocenjenih za leto 2015.
Skupni odhodki zavoda so načrtovani v letu 2016 v višini 5.071.713.271 evrov in bodo za 1,6
odstotka višji od ocenjenih za leto 2015, predvsem zaradi višjih ocenjenih odhodkov za
pokojnine ter posledično višjih prispevkov za zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in
nadomestil plač. V januarju 2016 je bila izredna uskladitev pokojnin ter drugih prejemkov, z
izjemo dodatka za pomoč in postrežbo, v višini 0,7 odstotka.
Skupni prihodki v letu 2017 so načrtovani v višini 5.193.655.569 evrov in bodo za 2,4 odstotka
višji od načrtovanih za leto 2016 predvsem zaradi višjih načrtovanih davčnih prihodkov in
transfernih prihodkov. Tudi skupni odhodki zavoda bodo v letu 2017 znašali 5.193.655.569
evrov. V letu 2017 je predvidena redna uskladitev pokojnin ter drugih prejemkov v višini 1,4
odstotka, z izjemo dodatka za pomoč in postrežbo.
Zavod bo leti 2016 in 2017 zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki.
Vir: MDDSZ
Vlada Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije
nalezljive bolezni pri ljudeh
Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni
pri ljudeh je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje skupaj z Ministrstvom za zdravje.
Načrt je narejen na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakona o
nalezljivih boleznih, Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, Pravilnika o
prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje,
Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, temelji pa tudi na Državni
oceni ogroženosti ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh in Oceni tveganja za nevarnosti
biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora na zdravje ljudi ter je skladen s
splošno zakonodajo.
Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni
pri ljudeh je nov temeljni načrt zaščite in reševanja, ki ga za takšne nesreče v Republiki
Sloveniji do zdaj nismo imeli. Načrt predvideva aktiviranje, ko je razglašena epidemija ali
pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh na območju Republike Slovenije ali v delu Republike
Slovenije ter je treba poleg služb v zdravstveni in drugih dejavnostih uporabiti tudi sile in
sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Vir: MO
Slovensko - češka komisija za urejanje vojnih grobišč
Vlada RS se je seznanila z informacijo o II. zasedanju skupne slovensko-češke medvladne
Komisije za urejanje vojnih grobišč in odobrila Pravilnik o delu skupne slovensko-češke
medvladne Komisije za urejanju vojnih grobišč.
28. in 29. 9. 2015 je v Olomoucu in Hostopečah na Češkem potekala druga seja skupne
slovensko - češke medvladne komisije za urejanje vojnih grobišč.
10. člen Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o urejanju vojnih
grobišč (Uradni list RS, št. 7/05) določa, da za usklajevanje sporazuma pogodbenice
ustanovita skupno medvladno Komisijo za urejanje vojnih grobišč. Vsaka od pogodbenic ima v
komisij po tri člane. Komisija v šestih mesecih od svojega imenovanja predloži pogodbenicama
pravilnik o delu komisije v odobritev.
Vlada Republike Slovenije dne 29. 3. 2012 imenovala novo sestavo članov slovenskega dela
komisije. Slovenski del komisije sestavljajo mag. Cveto Uršič kot sopredsednik, mag. Alenka
Loboda in Zdravko Likar kot člana.
Komisija je na seji obravnavala in sprejela Pravilnik o delu skupne slovensko-češke medvladne
Komisije za urejanje vojnih grobišč. Dne 29. 9. 2015 sta v Hostopečah pravilnik podpisala oba
sopredsednika. Pravilnik ureja vprašanja organizacije sej komisije, njene naloge, sklic sej, kraj
poteka seje, sestavo zapisnika in kritje stroškov v zvezi z izvedbo seje.
Skladno z 10. členom Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o
urejanju vojnih grobišč pravilnik odobrita obe pogodbenici oziroma vladi.
Vir: MDDSZ
Vlada seznanjena s pojasnili glede zakonitosti in gospodarnosti poslovanja NLB in
sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R.
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s pojasnili glede zakonitosti in gospodarnosti
poslovanja NLB in sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R.
Na podlagi 111. člena Poslovnika Državnega zbora je Državni zbor na 14. seji 18. 12. 2015
sprejel Priporočilo v zvezi s problematiko svetovalnih pogodb v Novi Ljubljanski banki (NLB). V
okviru druge točke priporočila je Državni zbor predlagal Vladi Republike Slovenije in
Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), da skladno s svojimi pristojnostmi pregledata in
zagotovita zakonitost in gospodarnost poslovanja NLB ter preverita dosežene rezultate
sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R.
Vlada se je na seji seznanila s Pojasnili glede zakonitosti in gospodarnosti poslovanja NLB in
glede sklenitve svetovalne pogodbe z družbo R.U.R. Vlada obenem meni, da bodo predhodno
navedena pojasnila ter revizija, ki jo Računsko sodišče opravlja v NLB, tudi glede upravljanja
pogodb, dala celovito sliko glede zakonitosti in gospodarnosti poslovanja NLB v primeru
sklenitve svetovalne pogodbe z družbo R.U.R.
Vir: MF
Vlada sprejela 20. poročilo o poroštvu Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski,
Portugalski republiki in Helenski republiki
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela 20. poročilo o poroštvu Republike Slovenije in
odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki.
V poročilu so opisane namenjene finančne pomoči in povzeti ključni elementi poroštva
Slovenije za finančno pomoč, Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki s strani družbe
EFSF do 31. 12. 2015 (20. četrtletno poročilo).
Skladno z Zakonom o poroštvu Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju
Slovenija daje poroštvo za obveznosti družbe EFSF:
• za vse najete kredite, izdane dolžniške vrednostne papirje in druge sklenjene posle (v
nadaljnjem besedilu: instrumenti financiranja) v okviru programa financiranja iz 4.
člena ZPZFSEu, za namen dajanja posojil in drugih oblik finančne pomoči (v
nadaljnjem besedilu: finančna pomoč) državam članicam evroobmočja v finančnih
težavah;
•
•
za posamezne instrumente financiranja izven programa financiranja iz 4. člena
ZPZFSEu, za namen finančne pomoči državam članicam evroobmočja v finančnih
težavah;
za glavnice in pripadajoče obresti ter stroške finančnih poslov, povezanih z instrumenti
financiranja in pridobitvijo ter ohranitvijo njihove visoke bonitetne ocene (v nadaljnjem
besedilu: finančni posli), pri čemer celotni obseg poroštva Republike Slovenije po
ZPZFSEu znaša do skupaj do 3.664.300.000 EUR glavnic s pripadajočimi obrestmi in
stroški instrumentov financiranja oziroma finančnih poslov.
Skladno s poroštveno pogodbo države dajalke poroštva, vključno z Slovenijo, izdajo poroštva
za finančne instrumente, ki jih bo izdala družba EFSF, v višini njihovega deleža v posamezni
izdaji povečanega na 120% oziroma do 165% za izdaje po uveljavitvi sprememb EFSF
Sporazuma iz dne 18. 10. 2011. Namen povečanja deleža je pridobitev in ohranjanje najboljše
bonitetne ocene družbe EFSF, saj omogoča, da je v primeru nastanka plačilne nesposobnosti
katere od držav članic dajalk poroštva, posamezna izdaja zavarovana s poroštvi ostalih držav
članic dajalk poroštva do 120% oziroma do 165% njihovega deleža v posamezni izdaji. Ne
glede na navedeno, pa celotni obseg poroštva Slovenije ne presega skupne višine
3.664.300.000 EUR glavnic s pripadajočimi obrestmi in stroški instrumentov financiranja
oziroma finančnih poslov.
Finančne instrumente lahko, v skladu s sprejetim programom financiranja, izdaja družba EFSF
v posameznih izdajah, katerih skupna vrednost glavnice v primeru finančne pomoči Irski,
Portugalski republiki in Grčiji ne sme presegati 241 mrd EUR.
Za zagotavljanje finančne pomoči je imela družba EFSF na dan 31. 12. 2015 izdanih 42
dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 184,59 mrd EUR, za katere znaša poroštvo
Slovenije 931,95 mio EUR glavnice povečane za natečene obresti. S povečanjem deleža v
posamezni izdaji na 120% oziroma do 165% (za izdaje vrednostnih papirjev po 18. 10. 2011)
pa se poroštvo Slovenije poveča na 1,47 mrd EUR glavnice, ki ji je potrebno prišteti natečene
obresti (ni sprememb glede na 19. poročilo).
Vir: MF
Odgovor vlade na vprašanje poslanca Žana Mahniča glede ukrepanja zaradi napadov
ilegalnih migrantov
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanja poslanca Žana Mahniča, ki
sprašuje, kako Vlada ocenjuje potezo Slovaške, da muslimanskih migrantov ne bo več
sprejemala v svojo državo, ali Vlada razmišlja o enakem ukrepu, če ne, zakaj ne in ali bo
Vlada Republike Slovenije ob prvem napadu na slovensko državljanko in državljana s strani
muslimanskega migranta prevzela odgovornost in odstopila.
Slovaška v zadnjem času zavzema precej ostra stališča glede vprašanj, povezanih z
migracijami. Skupaj s Češko in Madžarsko je nasprotovala mehanizmu prerazporeditve iz
Italije in Grčije, ostro nasprotuje tudi stalnemu mehanizmu krizne prerazporeditve. Zato tudi
takšno izjavo razumemo v tem kontekstu. Mednarodno pravo in pravni red EU od držav
zahtevata, da omogočijo dostop do zaščite vsem osebam, ki to potrebujejo. Vlada Republike
Slovenije pa ne razmišlja o takem ukrepu, saj bi pomenil kršitev Ustave Republike Slovenije in
Konvencije o statusu begunca in s tem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije. Poleg
tega ni mogoče povezovati napadov posameznih migrantov s pripadnostjo določeni
veroizpovedi.
Varnostni organi Republike Slovenije so že na začetku migracijske krize izdelali ustrezne
varnostne ocene, ki vključujejo tudi varnostna tveganja, ki jih predstavlja prisotnost večjega
števila tujcev na slovenskem ozemlju. Na tej podlagi so bili sprejeti ustrezni ukrepi.
Čeprav varnostnih incidentov ni mogoče povsem izključiti, so bili ti do zdaj zelo redki. Poleg
tega dosedanji incidenti niso bili uperjeni zoper slovenske državljane ali državljanke, temveč
zoper varnostne organe pri upravljanju migrantskega toka v času največjih zgostitev in s tem
povezanih največjih stisk migrantov.
Glede na to, da je Vlada izvedla ustrezne ukrepe in bo tako ravnala tudi v prihodnje,
morebitnega napada ni mogoče obravnavati kot razlog za odstop.
Vir: MNZ
Odgovor vlade na vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka o stroških za delo z migranti v
letu 2015
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka
Gorenaka o stroških, povezanih z ilegalnimi migranti v letu 2015. Predstavljeni so bili stroški za
delo Ministrstva za notranje zadeve, Slovenske vojske in Ministrstva za zdravje, materialni
stroški in ostali stroški, povezani s migrantskimi tokovi, in sicer na podlagi računov, plačanih v
letu 2015.
Stroški za delo, v katere so všteti le dodatki (nadure, pripravljenost na delu, povečan obseg
dela in neenakomeren delovni čas), stroški rednih plač niso zajeti, so naslednji:
• Ministrstvo za notranje zadeve: 4.163.074 evrov, pri čemer je bilo v letu 2015
izplačanih 3.269.587 evrov. Znesek 57.554 evrov se nanaša na ožji del ministrstva,
4.105.520 evrov pa na Policijo.
• Slovenska vojska: 4.901.708 evrov.
Skupni stroški za delo zdravstvenih organizacij so znašali 492.593,71 evra.
Materialni stroški so naslednji:
• Ministrstvo za notranje zadeve je za materialne stroške in investicije porabilo
3.662.056 evrov, od tega 1.095.608 evrov iz EU sredstev nujne pomoči;
• Uprava RS za zaščito in reševanje je za materialne stroške porabila 2.941.527,08
evra;
• Slovenska vojska je za materialne stroške porabila 1.472.352 evrov.
Stroški drugih državnih organov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 1.650.831,78
evra, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje 642.317,04 evra, Ministrstvo
za delo, družino in socialne zadeve 204.051,93 evra, Generalni sekretariat Vlade RS
37.080,21 evra, Finančna uprava RS 24.978 evrov, ministrstvo za javno upravo 22.232,64
evra, Ministrstvo za zunanje zadeve 2.410,55 evra, Centri za socialno delo 5.408,86 evra,
Ministrstvo za okolje in prostor 869,95 evra, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
359 evrov.
Ocenjeni stroški dela javnih uslužbencev Uprave RS za zaščito in reševanje in pripadnikov
Civilne zaščite oziroma sil za zaščito, reševanje in pomoč (prehrana, dnevnice, nadomestilo
plače za delo prostovoljcev, delo preko polnega delovnega časa, pripravljenost na domu, delo
v posebnih pogojih) znašajo 100.000 evrov mesečno. Ocenjeni stroški dela temeljijo na
stroških dela za aktiviranje javnih uslužbencev s področja zaščite in reševanja ter pripadnikov
Civilne zaščite od 20. septembra 2015 dalje in se nanašajo na izvajanje operativnih aktivnosti
povezanih z množičnim prihodom migrantov v Republiko Slovenijo za postavitev začasnih
namestitvenih centrov ter oskrbo migrantov.
Vir: MNZ
Odgovor na pobudo državnega svetnika v zvezi s problematiko akumulacijskega jezera
Vogršček
Vlada RS je sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika mag. Tomaža Horvata v zvezi s
problematiko akumulacijskega jezera Vogršček.
Državni svetnik je na vlado poslal pobudo, da naj se pripravi akcijski načrt, ki bo vseboval
jasne in nedvoumne časovno opredeljene cilje za realizacijo nujne sanacije akumulacijskega
jezera Vogršček.
Vlada v odgovoru navaja, da je bila pri rednem pregledu pregrade Vogršček, 24. 10. 2007,
opažena mokra cona, ki se je nahajala dolvodno od premostitvene brvi za dostop do
zaporničnega objekta. Zaradi suma puščanja cevi in zaradi varnosti obratovanja z
zadrževalnikom so bila izvedena interventna in sanacijska dela v letu 2008 in nato interventna
vzdrževalna dela v obdobju november 2012 – januar 2013. Na podlagi do tedaj izvedenih
interventih del, raziskav in pridobljeni projektni in investicijski dokumentaciji je bil izoblikovan
predlog sanacije pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti.
Vezano na dokončno sanacijo pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti je bil 6. 10. 2014 na
portalu javnih naročil objavljen javni razpis za projekt »Sanacija pregrade Vogršček s
pripadajočimi objekti - izdelava
projektne rešitve PGD/PZI - pridobitev gradbenega
dovoljenja«. V postopku oddaje javnega naročila so prispele štiri ponudbe, ki jih je naročnik,
Ministrstvo za okolje in prostor, zavrnilo kot nepopolne in hkrati odločilo, da se izvede nov
postopek oddaje javnega naročila. Ponovljen postopek javnega naročila je v zaključni fazi. Ko
bo postopek zaključen in izbran izvajalec del, mora ta v devetih mesecih izdelati potrebno
projektno in investicijsko dokumentacijo skladno z razpisno dokumentacijo in pridobiti
gradbeno dovoljenje.
Finančna konstrukcija za ureditev zadrževalnika še ni določena. Zadrževalnik Vogršček je bil
zgrajen v letih 1986 – 1989 in je namenjen zagotavljanju vode za namakanje spodnje Vipavske
doline, ki znaša 84,5% celotnega koristnega volumna, in zadrževanju visokovodnega vala, za
katerega je predvidenega 15,5% celotnega koristnega volumna. Po navedenem ključu so se
delili tudi stroški rednega in investicijskega vzdrževanja ter dokončanje investicije. Dejansko pa
se voda za namene namakanja uporablja v manjši količini in je potrebna prvenstveno izdelava
preveritve med uporabniki o trenutni in bodoči količini porabe vode za namakanje. Po zelo
grobi oceni se trenutno uporablja povprečno 2 milijona m3/letno, torej približno tretjina vse
vode, ki bi bila lahko namenjena za namakanje, če bi akumulacija delovala v polni funkciji.
Pred izvedbo investicije se je potrebno dogovoriti med deležniki o potrebnem obsegu sanacije
in zagotovitvi sredstev za njeno izvedbo. V primeru zagotovitve sredstev ter po pridobljenem
gradbenem dovoljenju, bi bilo samo fizično izvedbo sanacije možno izvesti okvirno v roku dveh
let.
Vir: MOP
Vlada odgovorila poslancu Jerneju Vrtovcu na vprašanja o sumu konflikta interesov pri
vodenju AVK
Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jerneja
Vrtovca v zvezi s sumom konflikta interesov pri vodenju nekaterih postopkov Javne agencije
Republike Slovenije za varstvo konkurence. Odgovor bo poslala Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Poslanec Jernej Vrtovec je na Vlado Republike Slovenije (Vlada RS) naslovil pisno poslansko
vprašanje v zvezi s sumom konflikta interesov pri vodenju nekaterih postopkov Javne agencije
Republike Slovenije za varstvo konkurence (Agencija).
MGRT je konec novembra 2015 prejelo anonimno pismo, v katerem avtor očita konflikt
interesov v nekaterih postopkih koncentracije, o katerih je odločala Agencija.
Vlada RS pojasnjuje, da je Agencija pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in
neodvisna, in da lahko Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v skladu z
Zakonom o javnih agencijah in Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence opravlja
nadzor nad delom in poslovanjem agencije, skladno z določbami zakona, ki ureja javne
agencije, vendar nadzor ne pomeni pravice vpogleda v posamezne obravnavane zadeve.
Vlada RS je v odgovoru nadalje pojasnila aktivnosti, ki jih je v zvezi s problematiko, na katero
se nanašajo vprašanja poslanca, v skladu s svojimi pristojnostmi izvedlo MGRT ter navedla
informacije, ki jih je prejelo.
Vlada RS in MGRT ne razpolagata z informacijami, iz katerih bi izhajali razlogi za obnovo
postopka. Vlada RS, predsednik vlade in niti ministrstva ne razpolagajo z informacijo, ali je
državni tožilec ali državni pravobranilec predlagal obnovo postopka.
Vir: MGRT
Informacija o postavitvi spomenika vsem ruskim vojakom
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o postavitvi spomenika vsem ruskim
vojakom, ki so umrli v obeh vojnah na ozemlju Republike Slovenije. Vlada je potrdila izhodišča
in imenovala delegacijo za udeležbo na seji skupne projektne skupine.
Podpora izgradnji spomenika vsem ruskim vojakom, ki so umrli v obeh vojnah na ozemlju
Republike Slovenije je bila izražena marca 2011 na najvišji politični ravni, in sicer ob srečanju
predsednika vlade Republike Slovenije, Boruta Pahorja in predsednika vlade Ruske federacije,
Vladimirja Putina ob njegovem uradnem obisku v Republiki Sloveniji.
Obravnavo tematike je prevzela mešana meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena na
podlagi sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o vojnih
grobiščih. Prva skupna seja projektne skupine za postavitev spomenika vsem ruskim vojakom
je potekala 5. 5. 2015 v Ljubljani. Po intenzivnih pogovorih in strokovnih usklajevanjih je bila
konec januarja 2016, kot najbolj primerna lokacija za postavitev spomenika, izbrana lokacija na
ljubljanskih Žalah, znotraj območja pokopališča. Veleposlanik Ruske federacije je 1. 2. 2016 v
pismu ministrici dr. Anji Kopač Mrak sporočil soglasje ruske strani za postavitve spomenika na
lokaciji, ki jo je predlagala slovenska stran. Otovoritev spomenika, ki ga bo financirala ruska
stran, je predvidena konec julija 2016.
Vir: MDDSZ
Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega
zdravstvenega zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor
V svetu javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se kot
predstavniki ustanovitelja razrešijo Ingmar Bloudek, Bogdan Čepič, Avgust Rebič, Anton
Zorko, Simona Poljanšek. V svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetnega kliničnega
centra Maribor se kot predstavniki ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 4. 9.
2017, imenujejo Ljubo Germič, Drago Naberšnik, Stanislava Naterer, Simon Trpin, Renata
Babić Valentinčič.
Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike
ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.
Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja
oziroma izkušnje iz naslednjih področij:
• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ,
• poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo,
financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s
stvarnim premoženjem JZZ, ipd.),
• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje.
V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov
ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve
Protokola.
Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 10. 12. 2015 objavilo javni poziv za
izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za
Univerzitetni klinični center Maribor. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje, je na
podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila
listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči,
katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS.
Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v imenovanje predlaga
zgornje kandidate.
Kot primerno kandidatko v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Vlasto Kovačič Mežek,
ki je že imenovana v svet Univerzitetnega kliničnega centra Maribor kot predstavnica
ustanovitelja, zato se ne imenuje ponovno.
Vir: MZ
Imenovanje direktorja Direkcije RS za vode
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se Tomaž Prohinar imenuje za direktorja Direkcije RS za
vode, organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, in sicer za dobo petih let, to je do 9. 3.
2021, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Po izvedenem posebnem javnem natečaju za položaj za direktorja v direkciji, je posebna
natečajna komisija z dopisom obvestila ministrico za okolje in prostor, da je izvedla postopek
ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti kandidatov za položaj direktorja direkcije
ter na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja
usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi ugotovila, da je Tomaž Prohinar
primeren kandidat za navedeni položaj.
Tomaž Prohinar, dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode, je univerzitetni
diplomirani inženir gradbeništva in je svojo poklicno pot začel kot vodja projektov s področja
komunalne ekonomike in geoinformacijskih sistemov v podjetju Locus d. o. o. V podjetju DRI
upravljanje investicij, d. o. o. je do septembra 2015 kot namestnik vodje sektorja in vodja
projekta vodil pripravo prostorske, projektne in okoljske dokumentacije za avtocestne in
železniške projekte. Od maja 2013 do septembra 2015 je bil Tomaž Prohinar tudi direktor
Evropskega gospodarskega interesnega združenja železnica Trst - Divača (GEIE ferrovia
Trieste - Divača), ustanovljenega za koordinacijo čezmejnega železniškega projekta nove
železniške proge.
Vir: MOP
Vlada imenovala nove člane Medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno
sodelovanje
Vlada RS je sprejela sklep o ustanovitvi Medresorskega delovnega telesa za mednarodno
razvojno sodelovanje.
Vloga Medresorskega delovnega telesa (MDT) za mednarodno razvojno sodelovanje (MRS) je
pomembna pri strateškem načrtovanju MRS, v tem okviru je MDT sodeloval pri uskladitvi
predloga Resolucije o MRS RS za obdobje do leta 2015 (Resolucija) in pri pripravi vmesnega
poročila o izvajanju Resolucije. MDT bo prav tako sodeloval pri oblikovanju končne ocene
uresničevanja Resolucije in pripravi novega strateškega dokumenta o MRS RS, ki bo
Resolucijo nadomestil. Vloga MDT je pomembna tudi pri razpravi o uresničevanju Agende za
trajnostni razvoj do leta 2030 in oblikovanju okvirnega programa MRS za naslednje
programsko obdobje 2016-2019.
Ustanovitev MDT, ki ga vodi predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, je predvidena v 5.
členu Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju (ZMRS), ki ureja način dolgoročnega
načrtovanja, financiranja in izvajanja MRS RS. V Skladu z ZMRS so naloge MDT: načrtovanje
MRS, usklajevanje MRS, spremljanje izvajanja MRS, obravnava okvirne višine sredstev za
MRS, uskladitev predloga Resolucije in sodelovanje pri pripravi ocene uspešnosti izvajanja
Resolucije.
Glede na kadrovske spremembe v ministrstvih je vlada imenovala naslednje nove članice in
člane MDT ter njihove namestnice in namestnike:
• Darja Bavdaž Kuret, državna sekretarka, Ministrstvo za zunanje zadeve, vodja
delovnega telesa;
• Sanja Štiglic, v.d. generalne direktorice, Direktorat za multilateralo, razvojno
sodelovanje in mednarodno pravo, Ministrstvo za zunanje zadeve, namestnica vodje
delovnega telesa;
• Tadeja Forštner Perklič, svetovalka za zunanje zadeve, Kabinet predsednika vlade,
članica;
• mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo, član;
• Primož Šavc, generalni direktor, Direktorat za obrambno politiko, Ministrstvo za
obrambo, namestnik člana;
• Darko But, generalni direktor, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
namestnik člana;
• Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti, članica;
• mag. Magda Zupančič, vodja Službe za Evropsko koordinacijo, Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, namestnica članice;
• Irena Sodin, državna sekretarka, Ministrstvo za finance, članica;
• Andrej Kavčič, vodja Sektorja za mednarodne finančne odnose, Ministrstvo za finance,
namestnik članice;
• dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport, članica;
• mag. Darka Tea Glažar, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske
zadeve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, namestnica članice;
• Nina Pirnat, državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje, članica;
• Dunja Gruntar Golanda, sekretarka, Služba za evropske zadeve in mednarodno
sodelovanje, Ministrstvo za zdravje, namestnica članice;
• Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, član;
• mag. Janez Rogelj, sekretar, Direktorat za turizem in internacionalizacijo, Ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo, namestnik člana;
• mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo, član;
• Jana Lenarčič, vodja Službe za mednarodne zadeve, Ministrstvo za infrastrukturo,
namestnica člana;
• mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor, članica;
• Nataša Anderlič, višja svetovalka, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve,
Ministrstvo za okolje in prostor, namestnica članice;
• mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, članica;
• Brina Bitenc Korinšek, sekretarka, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namestnica članice;
• Boštjan Šefic, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve, član;
• Dominika Marolt Maver, sekretarka, Služba za Evropske zadeve in mednarodno
sodelovanje, Ministrstvo za notranje zadeve, namestnica člana;
• Matej Torkar, vodja Službe za Evropske zadeve in mednarodno sodelovanje,
Ministrstvo za notranje zadeve, namestnik člana;
• Klaudija Koražija, sekretarka, Kabinet ministra, Ministrstvo za javno upravo, članica;
• Tina Brecelj, državna sekretarka, Ministrstvo za pravosodje, članica;
•
•
•
•
Maja Velič, višja svetovalka, Služba za mednarodno sodelovanje in pravo EU,
Ministrstvo za pravosodje, namestnica članice;
Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo, član;
Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko, član;
Nataša Kobe Logonder, vodja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko, namestnica člana.
Vir: MZZ
Vlada kot predstavnico ustanovitelja v Upravnem odboru Inštituta RS za socialno
varstvo razrešila dr. Vesno Leskošek in namesto nje za preostanek mandata imenovala
dr. Liljano Rihter.
Statut Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, h kateremu je dala Vlada RS soglasje,
določa, da štiri člane Upravnega odbora inštituta, od skupno sedmih, za dobo štirih let
predlaga Vlada Republike Slovenije. Mandat članov začne teči z dnem konstitutivne seje
novega upravnega odbora.
Dr. Vesna Leskošek je podala odstopno izjavo, zato se jo razreši. Da se zagotovi nemoteno
delovanje Upravnega odbora Inštituta, je vlada imenovala novo predstavnico ustanovitelja.
Vir: MDDSZ
Nova člana sveta Javne agencije RS za civilno letalstvo
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da v svet Javne agencije za civilno letalstvo
Republike Slovenije z 17. Februarjem 2016, za mandatno dobo petih let, imenuje Franca
Žmavca in Zdravka Stareta.
Ker dosedanjima članoma sveta agencije Francu Žmavcu in Klavdiju Logožarju 16. februarja
2016 poteče mandat, je minister za infrastrukturo predlagal Vladi RS, da za člana sveta
imenuje Franca Žmavca in Zdravka Stareta, ki izpolnjujeta pogoje za imenovanje.
Vir: MzI