84. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Comments

Transcription

84. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 14. april 2016
84. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela Nacionalni reformni program
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Nacionalni reformni program 2016 – 2017, ki ga bo
Ministrstvo za finance posredovalo Evropski komisiji.
Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, za
doseganje priporočil Evropskega sveta in usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije
Evropa 2020. Slovenija vodi ekonomsko politiko skladno z usmeritvami in prioritetami,
določenimi na ravni Evropske unije, hkrati pa zasleduje cilje, ki ustrezajo danostim in
možnostim glede na značilnosti slovenskega gospodarstva in družbe.
Nacionalni reformni program vsebuje ukrepe za odziv na ugotovitve Evropske komisije
Poročilo o fiskalni vzdržnosti 2015 (EK)
Poročilo zajema analizo izzivov zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti s katerimi se soočajo
države članice EU na kratek, srednji in dolg rok. Povečevanje dolga po letu 2008 in
proračunski pritiski zaradi izdatkov povezanih s staranjem predstavljajo pomemben izziv za
zagotavljanje vzdržnosti. Za spremljanje in oceno možnih tveganj ter pravočasno ukrepanje se
uporabljajo indikatorji fiskalne vzdržnosti (kratek, srednji in dolgi rok ter analiza vzdržnosti
dolga), ki kažejo v kolikšnem obsegu je potrebno prilagajati politiko (fiskalno in strukturno)
danes in v prihodnje za doseganje javnofinančne vzdržnosti.
Za Slovenijo je srednjeročni indikator ocenjen z visokim tveganjem. Najpomembnejši razlogi
za to so po vrstnem redu visoko začetno razmerje med dolgom in BDP, povečani izdatki za
staranje in neugodni začetni javnofinančni položaj. Še posebej kritičen pa je dolgoročni
kazalnik javnofinančne vzdržnosti, ki je daleč najvišji med EU državami. Slovenija je edina
država v EU z visokim rizikom na dolgi rok. Visok riziko je ocenjen tudi ob analizi vzdržnosti
javnega dolga.
Ocena skladnosti Slovenije s Paktom rasti in stabilnosti (SGP), na podlagi zimske
napovedi EK
Usklajenost s korektivno roko SGP
Evropska komisija ocenjuje, da se bo saldo sektorja države v letu 2015 znižal na -2,9 % BDP,
kar je pod zahtevano vrednostjo za izhod iz postopka presežnega primanjkljaja, zato se
predlaga, da se procedura prekine. Ocena je stabilna, saj napovedujemo v letu 2017 saldo
sektorja država -2,4% BDP.
Glede merila dolga je Slovenija v prehodnem obdobju, če pa ga ne bi koristili, ne bi izpolnjevali
zahtev v letu 2016 in 2017 (ne znižujemo dolga zadostno). Formalno velja pravilo (brez
odpustkov) v letu 2018. Prav tako je ocenjeno veliko odstopanje (significant deviation) od
srednjeročnega cilja (MTO=0,25 v 2019).
Usklajenost s preventivno roko SGP
Na podlagi ocene Osnutka proračunskega načrta je bila Slovenija v skupini držav (Belgija,
Latvija, Malta, Finska, Irska, Francija), ki imajo oceno delno skladno (broadly compliant) z
zahtevami SGP z možnostjo velikega odstopanja. Fiskalni napor (sprememba strukturnega
salda) po zimski napovedi pa je ocenjen le v višini 0,1% za leto 2016, tako oba kazalnika (tudi
merilo rasti odhodkov) izkazujeta veliko odstopanje. Zato je Evropska komisija poslabšala
oceno in nas razvrstila v visoko tvegane države (significant deviation) z vidika neizpolnjevanja
zahtev Pakta.
Poročilo o Sloveniji
Poročilo o Sloveniji 2016 ugotavlja, da je slovensko gospodarstvo v letu 2015 še naprej močno
raslo ter da je okrevanje spremljajo ustvarjanje delovnih mest in upadanje brezposelnosti, tudi
med mladimi. Socialne razmere so se v letu 2014 prvič po krizi stabilizirale. Povrnilo se je
zaupanje v slovenski bančni sektor. Rast posojil še vedno ostaja negativna, vendar naj bi
posojanje realnemu sektorju začelo kmalu okrevati. Izboljšali sta se cenovna in stroškovna
konkurenčnost, povečali so se izvozni tržni deleži. Izboljšalo se je delovanje pravosodnega
sistema. Slovenski izobraževalni sistem na splošno deluje dobro.
Med izzivi, ki jih navaja Poročilo o Sloveniji, pa so:
• nizka stopnja zasebnih naložb,
• potreba po izboljšanju poslovnega okolja, ki ga pesti visoka stopnja upravnih bremen,
• dokončanje prestrukturiranja podjetij in bančnega sektorja ter
• učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti
• udeležbe starejših in nizko kvalificiranih delavcev na trgu dela
• dolgotrajna brezposelnost.
Poročilo posebej izpostavlja tveganja za fiskalno vzdržnost, ki so posledica staranja
prebivalstva. Staranje prebivalstva po ocenah Komisije namreč povzroča znaten pritisk na
vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe.
Ocena makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji
Slovenija ima makroekonomska neravnovesja. Glede na lansko uvrstitve nismo izboljšali
svojega položaja. Komisija navaja, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti v bančnem sektorju,
zadolženost podjetij ostaja visoko in obstajajo določena fiskalna tveganja. Vendar se
obveznosti do tujine zmanjšujejo, bančni sektor se je stabiliziral in pomanjkljivosti na področju
podjetniškega sektorja se odpravljajo z ukrepi operativnega in finančnega prestrukturiranja.
Prav tako se zmanjšuje delež slabih posojil, vendar investicijske aktivnosti poslovnega sektorja
ostajajo slabe. Poslovno okolje še vedno ovirajo administrativne obremenitve. Sprejeti so bili
ukrepi glede korporativnega upravljanja "slabe banke" in pomemben napredek je bil dosežen v
zvezi z upravljanjem podjetij v državni lasti. Napredek pri zmanjšanju administrativnih ovir je
omejen in Strategija tujih neposrednih naložb se še ne izvaja v celoti. Potrebni so nadaljnji
ukrepi glede doseganja stabilnega trenda zniževanja dolga.
Na podlagi navedenega, zato ključne usmeritve ekonomske politike Slovenije v letih 2016 –
2017 ostajajo še naprej veljavne oziroma nadgrajujejo tiste iz preteklega leta. Ključna cilja sta
spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža
dolga sektorja država. V ta namen bodo izvedeni prioritetni ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na
produktivnost in zagon investicijskega cikla in delovnih mest vključno z ukrepi na trgu dela, ki
bodo povečevali zaposljivost ljudi. Hkrati bodo izvedeni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja
z vidika enostavnosti, predvidljivosti in transparentnosti, kar bo povečalo zaupanje vlagateljev
in potrošnikov. Vzporedno s tem bodo sprejeti nadaljnji ukrepi na področju socialne varnosti ter
aktivnosti za krepitev kapacitet in izboljšanje upravljanja v javni upravi, ki bodo naslovili sistem
pravosodja, lokalnih skupnosti, sistem plač v javnem sektorju, javnega naročanja. Ključna
ostaja tudi fiskalna odgovornost.
Vir: MF
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic
Vlada RS je danes na svoji redni seji določila predlog Zakona o kolektivnem upravljanju
avtorske in sorodnih pravicah in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po rednem
postopku.
Predlog zakona ureja področje kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, ki ga
danes pokriva Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Izvzem področja in umestitev v nov
zakon sledi Direktivi 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter
izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem
trgu, ki je na evropski ravni uskladila nekatere vidike sodelovanja članov pri sprejemanju
ključnih odločitev kolektivne organizacije, upravljanja kolektivnih organizacij, obveščanja
imetnikov pravic in tujih kolektivnih organizacij, preglednosti poslovanja kolektivnih organizacij
idr.
Predlog zakona je bil predmet široke javne razprave. Prvi osnutek zakona je bil že 14. 8. 2015
posredovan v javno razpravo, ki je trajala do 30. 9. 2015. Drugi osnutek je bil v javni razpravi in
medresorskem usklajevanju od 14. 12. 2015. V tem času so bili organizirani štirje celodnevni
vsebinski usklajevalni sestanki z avtorji, imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami in
uporabniki in drugo javnostjo, namenjeni izmenjavi pogledov na kolektivno upravljanje v
Sloveniji.
Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju
avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za
spletno uporabo na notranjem trgu.
Hkrati zasleduje 3 cilje:
1. večja vključenost članov kolektivne organizacije v sprejemanje ključnih odločitev
kolektivnih organizacij,
2. večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in
3. učinkovitejši nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij in uporabnikov avtorskih del.
Večja vključenost članov kolektivne organizacije se bo zagotavljala prek jasne upravljavske
strukture kolektivne organizacije, sestavljene iz skupščine, nadzornega odbora in
poslovodstva. Članstvo v kolektivni organizaciji bo temeljilo na objektivnih, preglednih in
nediskriminatornih pravilih. Članom bo zagotovljena pravica do sodelovanja na skupščini in
sprejemanja odločitev o temeljnih dokumentih in vprašanjih kolektivne organizacije, zbiranja in
razdeljevanja avtorskih honorarjev in nadomestil, vplačilih v namenske sklade idr. Manjšini
članov bo zakon omogočil sklic skupščine in imenovanje posebnega revizorja za pregled
vodenja posameznih poslov kolektivne organizacije.
Preglednost delovanja kolektivnih organizacij zasledujejo določbe o pravici imetnika pravic do
vpogleda v dokumente in podatke kolektivne organizacije, med drugim v javno objavljena letna
poročila kolektivne organizacije in izjave o nasprotju interesov in prejemkih članov nadzornega
odbora in poslovodstva. Kolektivne organizacije bodo zavezane k temeljitemu obveščanju
imetnikov pravic kot tudi tujih kolektivnih organizacij in vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za
reševanje sporov. K preglednosti poslovanja bodo prispevale tudi odločbe o obveznem
ločenem vodenju zbranih avtorskih honorarjev, uporabi zbranih avtorskih honorarjev, rokih za
dodelitev in izplačilo zbranih avtorskih honorarjev in stroških poslovanja.
Predlog zakona določa ukrepe, ki se bodo lahko izrekli v okviru upravnega nadzora, in globe v
prekrškovnem postopku. Ustrezen nadzor nad izvajanjem določb zakona je ključen za
učinkovito uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic v Sloveniji. Osrednjo vlogo pri nadzoru bo
imel Urad RS za intelektualno lastnino, pa tudi Tržni inšpektorat RS in Agencija RS za
javnopravne evidence in storitve.
Predlog zakona vsebuje tudi druge pomembne določbe: o zunanjem izvajalcu, uporabi
avtorskih del za nekomercialno rabo, tarifi in skupnem sporazumu, Svetu za avtorsko pravo,
možnosti izdajanja skupnega računa in večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih
del.
Vir: MGRT
Slovenija na poti k članstvu v Cern
Vlada RS je sprejela pobudo za sklenitev sporazuma z Evropsko organizacijo za jedrske
raziskave (Cern) o podelitvi statusa pridružene članice kot predfaze k članstvu v Cern. V
potrditev jo bo poslala Odboru Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko, sicer
pa je vlada pooblastila ministrico dr. Majo Makovec Brenčič za podpis besedila omenjenega
sporazuma.
Evropska organizacija za jedrske raziskave (Cern) je bila ustanovljena leta 1954 v Ženevi in
predstavlja osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Glavni namen je zagotavljanje
raziskovalne infrastrukture-pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in
pozitronov. Cern sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih
zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij
Pridruženo članstvo in posledično polnopravno članstvo v Cern bo Sloveniji prineslo razširitev
in poglobitev sodelovanja slovenskih raziskovalcev v projektih Cern, oblikovanje vrhunske
mreže slovenskega znanja na področju fizike delcev, možnost sodelovanja v izobraževalnih
programih ter možnost pospešenega razvoja in dostopa do novih svetovnih trgov slovenskim
partnerjem, predvsem visokotehnološkim podjetjem.
Tako vlada uresničuje tisto kar Slovenija načrtuje že od leta 1992, formalne dejavnosti glede
članstva Slovenije v Cern pa segajo v leto 2009. Avgusta lani se je ministrica za izobraževanje,
znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič srečala z generalnim direktorjem Cern prof. dr.
Rolfom Dieterjem Heuerjem, ob njegovem obisku v Ljubljani na 27. mednarodnem simpoziju o
fiziki delcev Lepton Photon, kjer je prišlo do obnovitve pogovorov o možnostih članstva
Slovenije v Cern. Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport (MIZŠ) je s strani Cern še isti
mesec prejelo osnutek Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko organizacijo
za jedrske raziskave (Cern) o podelitvi statusa pridružene članice kot predfaze k članstvu v
Cernu. Vlada pa je septembra imenovala pogajalsko skupino za članstvo v Cern, pod
vodstvom ministrice dr. Maje Makovec Brenčič.
Slovenska delegacija je novembra obiskala Cern. Obisk je bil namenjen ponovnim pogovorom
o kratkoročnih in dolgoročnih koristih in pozitivnih učinkih članstva države na znanstvenem,
gospodarskem in izobraževalnem področju, kar je podlaga za nadaljevanje procesa in vseh
potrebnih postopkov za pridobitev statusa Republike Slovenije kot kandidatke za članstvo v
Cern.
Vir: MIZŠ
Zakon o izvajanju mednarodnih programov v vzgoji in izobraževanju
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o izvajanju mednarodnih programov v vzgoji in
izobraževanju. Zakon predstavlja pravno podlago za izvajanje mednarodnih programov s
področja vzgoje in izobraževanja. Opredeljuje tri vrste mednarodnih programov: programe
vrtcev in šol, program evropske šole in program IB, ki niso del slovenskega vzgojnoizobraževalnega sistema. Z zakonom so določeni pogoji za izvajanje teh programov in
opredeljen status listin o izobraževanju. Ureditev izvajanja programov mednarodnih vrtcev in
mednarodnih šol na območju Republike Slovenije ne povzroča nobenih finančnih posledic.
V Sloveniji od leta 1993 delujejo oddelki mednarodnega programa na OŠ Danile Kumar v
Ljubljani in Gimnaziji Bežigrad. Šoli izvajata program mednarodne organizacije IBO - The
International Baccalaureate (IB). Program IB se kot dvoletna priprava na maturo za slovenske
dijake tretjih in četrtih letnikov izvaja še v gimnaziji Kranj in II. Gimnaziji Maribor ter v Gimnaziji
Bežigrad.
Poleg tega delujejo tudi mednarodne šole, kot so: QSI- (Quality School International),
Francoska šola v Ljubljani - La France en Slovénie, British International School of Ljubljana. Te
šole poleg otrok tujcev obiskujejo še otroci s slovenskim državljanstvom. Starši s slovenskim
državljanstvom zaprosijo matične šole, da se otroku omogoča izobraževanje na domu. To
možnost od leta 1996 daje Zakon o osnovni šoli. Učenci, ki se izobražujejo na domu morajo ob
koncu šolskega leta opraviti preverjanje znanja na svoji matični šoli iz posameznih predmetov,
odvisno od razreda, ki ga obiskujejo. V primeru, da so neuspešni, se naslednje šolsko leto
obvezno vključijo v slovensko javno šolo. Ti učenci morajo opraviti vse obveznosti v šoli, ki jo
obiskujejo in ob koncu šolskega leta opraviti še določeno število izpitov v matični šoli.
Vir: MIZŠ
Vlada o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na
področju stroškov dela v javnem sektorju
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi
sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od
vključno leta 2017 dalje.
Na zadnji seji pogajalske komisije, 11.4.2016, je sindikalna stran predstavila nov pogajalski
predlog o postopnem sproščanju preostalih ukrepov na področju stroškov dela v javnem
sektorju. Preostali ukrepi, ki se nanašajo na regres za letni dopust, premije kolektivnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (KDPZ) ter na redno delovno
uspešnost in delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, naj bi se po
njihovem predlogu sprostili do vključno leta 2019. Na formulo, ki jo je z namenom določitve
dopustnega okvira rasti stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017 – 2020 predlagala
vladna stran, in po kateri naj bi se stroški dela v javnem sektorju poviševali tako, da vsako leto
ne presežejo nominalne rasti BDP zmanjšane za 1,5 o.t., sindikalna stran ne pristaja. V
sindikatih menijo, da njihov predlog glede sproščanja preostalih ukrepov v obdobju 2017 –
2019 istočasno pomeni tudi mejo možne rasti stroškov dela v tem obdobju, kar pa pomeni, da
bi glede na vladni predlog stroški dela v letu 2017 presegli dovoljen okvir za 138 mio € in v letu
2018 za 53 mio €.
Zadnji predlog vladne strani pomeni, da bi se stroški dela v letu 2017 povečali za 110 mio €
(gre za učinek, ki je posledica že dogovorjene sprostitve plačne lestvice in izplačila že
dogovorjenih napredovanj iz leta 2016), v letu 2018 bi se masa tako povečala za 68 mio €, v
letu 2019 za 114 mio € in v letu 2020 za 110 mio €. Skupno povečanje mase stroškov dela bi v
obdobju 2017 – 2020 znašalo 402 mio € ali 8,9%.
Zadnji predlog sindikalne strani pa pomeni, da bi se masa stroškov dela v letu 2017 povečala za
248 mio €, v letu 2018 za 125 mio € in v letu 2019 za 90 mio €. Skupno povečanje mase
stroškov dela bi v obdobju 2017 – 2019 znašalo 463 mio € ali 10,2%.
Sindikalni predlog tako za obdobje 2017 do 2019 predvideva skupno povečanje mase
stroškov dela za 463 mio €, kar pomeni glede na vladni predlog za kar 171 mio € večje
povečanje mase za stroške dela. Povečanje mase za stroške dela bi namreč po vladnem
predlogu za triletno obdobje od 2017 do 2019 znašalo 292 mio €.
Vir: MJU
Uskladitev slovenske Uredbe o izvajanju Uredbe o gostovanju v javnih mobilnih
komunikacijskih omrežjih v Uniji z evropsko
Lani sprejeta Uredba o evropskem enotnem trgu elektronskih komunikacij zahteva spremembo
in dopolnitev sedaj veljavne slovenske uredbe. Skladno z uredbo se bodo storitve gostovanja v
EU od 30. aprila letos zaračunavale na podlagi domačih maloprodajnih cen, na katere se bodo
do 14. junija 2017 lahko zaračunavali tudi naslednji pribitki (brez DDV):
• odhodni klici 0,05 EUR/min,
•
•
poslano sporočilo SMS 0,02 EUR in
prenos podatkov 0,05 EUR/MB.
Dohodni klici se bodo lahko zaračunali v višini 0,0114 EUR/min brez DDV.
Po 15. juniju 2017 bo ukinjeno tudi zaračunavanje pribitkov, s čimer bodo za storitve
gostovanja v EU veljale enake cene kot doma, zaračunavanje pribitkov pa bo dovoljeno le v
skladu s politiko poštene uporabe.
Vir: MIZŠ
Vlada je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne skupine
Vlada RS je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne pisarne o stanju Vladnih
strateških projektov za mesec marec 2016.
Trenutni nabor Vladnih strateških razvojnih projektov sestavljajo naslednji projekti:
oznaka
nosilno
ministrstvo
P
1
MzI
P
2
MJU
P
P
P
P
P
P
P
P
P
3
4
5
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
7
8
MF
P
9
MGRT
P 10
MGRT
MJU
MF
MDDSZ
naslov
Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (trajnostna
gradnja)
Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega
sistema javnega naročanja
Zelena proračunska in davčna reforma
Reorganizacija informatike v državni upravi
Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih obveznosti
VEM v okviru Centrov za socialno delo
MOP
VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij
MGRT
VEM za poslovne subjekte in za pomoč podjetjem v tujini
MIZŠ
VEM za mlade
MORS
Sistem kriznega upravljanja in vodenja
MF
Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in
ekonomske demokracije
Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev
Izvedbe projektov P1, P6.1, P7 in P8 potekajo v skladu s plani.
P2: Pritožba na razpisno dokumentacijo je bila zavrnjena. Izvedba se nadaljuje po planu.
Termin zaključka ni ogrožen.
P3: Projekt je v fazi priprave zagonskega elaborata. Izvedba postopka predstavitev in
potrjevanja je predvidena v juliju 2016.
P4: Izvedbe nalog so zaradi problemov s konsolidacijo kadrov v procesu centralizacije v
rahlem terminskem zamiku, vendar trenutno končni termin zaključka ni ogrožen. Izvedena sta
bila dva sestanka Projektnega sveta, na katerih so bili identificirani predlogi rešitev, ki jih bo
nosilno ministrstvo samostojno in v sodelovanju z MF implementiralo v aprilu 2016.
P5: Projekt je zaključen.
P6.2: Zaradi podaljšanja faze usklajevanja predloga sprememb Zakona o graditvi objektov je
bila opravljeno parcialno vsebinsko redefiniranje, ki pa ne vpliva na predvideni končni rezultat.
Ostale aktivnosti potekajo v skladu s planom.
P6.3: Imenovan je novi vodja projekta. Predstavitev Idejne pobude ter določitev končnega
stanja oziroma vizije projekta je prolongirano na začetek meseca maja 2016.
P6.4: Priprava Zagonskega elaborata bo zaključena v aprilu 2016, v maju 2016 bo izveden
postopek predstavitev in potrjevanja.
P9: Priprava Zagonskega elaborata projekta poteka v skladu s planom in bo zaključena v maju
2016. Projektna skupina zagotavlja kontinuirano izvajanje posameznih nalog po prvotnem
planu.
P10: Izvedba projekta poteka v skladu s planom. Zaključeno je področje veterine. Zaradi
povečanega odziva v procesu usklajevanja sprememb Zakona o pooblaščenih arhitektih in
inženirjih je ta faza terminsko podaljšana, vendar sprememba ne vpliva na končni predvideni
rok zaključka projekta.
Vir: KPV
Vlada sprejela odgovor na sklepe Odbora za finance in monetarno politiko glede
prestrukturiranja Alpine
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na sklepe Odbora za finance in monetarno
politiko glede prestrukturiranja Alpine.
Ministrstvo za finance je zaprosilo Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), da pripravi
poročilo o stanju postopka prestrukturiranja podjetja Alpina tovarna obutve (Alpina). DUTB je
ministrstvu posredovala poročilo 7. 4. 2016.
Vlada uvodoma ugotavlja, da je Alpina podjetje v 100 % lasti DUTB. Podjetje je prešlo v last
DUTB na podlagi prisilne poravnave, ki je bila zaključena 5. maja 2015, v ekonomsko last pa s
prenosom dolgov Alpine na DUTB. Prenos teh dolgov je bil izveden konec leta 2013 in v letu
2014. Najprej je DUTB pripravila koncept finančnega prestrukturiranja in izpeljala prisilno
poravnavo, ki je bila zaključena pred letom dni. DUTB je konvertirala v kapital skupaj 12
milijonov EUR zavarovanih in nezavarovanih terjatev in pomagala, da so tudi ostali bančni
upniki potrdili prisilno poravnavo.
Vlada ugotavlja, da je DUTB zagotovila likvidna sredstva in financira poslovanje Alpine s tem,
da je družbi zagotovila 3 mio EUR kredita pod ugodnimi pogoji, pri tem pa je v sodelovanju z
vodstvom družbe Alpina in svetovalno družbo Admetam sprožila tudi nujen proces poslovnega
prestrukturiranja.
Vlada poudarja, da DUTB na podlagi veljavnih predpisov konkretne postopke prestrukturiranj
posameznih družb vodi samostojno in neodvisno. Ministrstvo za finance je sicer pristojno za
izvajanje nadzora nad DUTB, vendar lahko v okviru izvajanja nadzora poda le usmeritve, ki jih
mora DUTB upoštevati. Te usmeritve so pisne, obrazložene, splošne in abstraktne in ne smejo
biti navodilo za ravnanje v posameznem primeru.
V postopkih prestrukturiranja DUTB nastopa tudi upoštevajoč predpise, kot je Zakon o ukrepih
Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) ter Smernice za delovanje DUTB, ki
jih je sprejela vlada. Skladno z omenjenimi akti mora DUTB voditi postopke prestrukturiranj na
način, da se zagotovi dolgoročna finančna vzdržnost družbe in da pri tem DUTB maksimizira
vrednost prevzetih sredstev. DUTB mora namreč z vidika izpolnjevanja ciljev glede
gospodarne uporabe javnih sredstev in povrnitve proračunskih sredstev zasledovati cilj
maksimiranja prevzetega premoženja. Na ta način lahko DUTB poplača javni dolg, ki izvira iz
prevzema tveganih postavk bank. Usmeritve za postopke prestrukturiranj upnikom, ki vodijo
prestrukturiranja, so podane v Slovenskih načelih finančnega prestrukturiranja dolgov v
gospodarstvu, vsebina katerih je bila usklajena med ključnimi nosilci postopkov
prestrukturiranj. Eno od teh načel zahteva, da morajo biti odločitve sprejete na podlagi
popolnih in zanesljivih informacij, ki so bile neodvisno preverjene, zato da se zagotovi potrebna
transparentnost in kredibilnost procesa. Skladno z omenjenimi načeli mora vsako
prestrukturiranje dolgov podjetij zagotoviti poslovno (kar lahko vključuje tudi organizacijsko
strateško) in ne samo finančno prestrukturiranje, da bi se zagotovila dolgoročna gospodarska
vzdržnost dolžnika. DUTB k upoštevanju teh načel zavezujejo tudi Smernice za delovanje
DUTB.
Glede na predhodno opisano so postopki prestrukturiranja Alpine v pristojnosti DUTB, ki je
glede trenutnega stanja postopka 7. 4. 2016 podala pisno pojasnilo, da se je 24. 3. 2016 v
Žireh sestala s predstavniki zaposlenih, sindikatov in lokalne skupnosti. Na sestanku se je
začel konstruktiven dialog ob zavedanju, da Alpina potrebuje prestrukturiranje. Na podlagi
sestanka so bili izvedeni določeni ukrepi:
• DUTB je kot lastnica 24. 3. 2016 imenovala novega člana nadzornega sveta Alpine
(Gregorja Krajnca), ki je tudi predsednik nadzornega sveta družbe Trimo, v kateri je bil
uspešno zaključen podoben projekt prestrukturiranja.
• V pripravi je socialni načrt za tiste zaposlene, katerih delovna mesta bodo ukinjena.
• Sodelovanje z družbo Admetam je bilo skrajšano do konca aprila.
• DUTB je trenutno v zaključni fazi okrepitve poslovodstva z domačim strokovnjakom,
tako da bo učinkovit primopredajni postopek lahko zaključen do konca aprila.
• Ustanovljene so bile tri delovne skupine, ki so sestavljene iz zaposlenih družbe Alpina
in trenutnih svetovalcev. Te delovne skupine so že začele z delom pod nadzorom
novega člana nadzornega sveta in novega domačega strokovnjaka. Ena skupina je
zadolžena za krepitev prodajnih in trženjskih dejavnosti, druga za izvajanje operativnih
dejanj, povezanih s selitvijo proizvodnje iz Romunije v Bosno, tretja pa za analizo
učinkov alternativnih ukrepov, povezanih s proizvodnjo na Kitajskem.
• Reorganizacija maloprodajne mreže je zaključena.
• Proizvodnja obutve za vsak dan (moda) je iz tovarne Fogs v Bosni že preseljena v
bosansko tovarno Bromy, z namenom konsolidacije proizvodnje in povečevanja
učinkovitosti.
• Proizvodnja športne opreme v Romuniji je trenutno v fazi selitve v bosansko tovarno
Fogs, do konca aprila bo proizvodnja v Romuniji prenehala.
DUTB kot enega glavnih ciljev prestrukturiranja navaja ohranitev razvoja, uprave, prodaje in
trženja ter proizvodnje obutve z visoko dodano vrednostjo v Žireh.
DUTB tudi navaja, da je poslovodstvu Alpine s pomočjo svetovalcev družbe Admetam že
uspelo ustvariti prihranke v višini več kot 1 mio EUR (predvsem z reorganizacijo/zapiranjem
maloprodajnih prodajaln, fleksibilnim delovnim časom, zmanjšanjem kolekcije obutve za cel
dan, prekinili so sodelovanje z zunanjim dobaviteljem orodij), dodatni prihranki pa bodo
zagotovljeni s selitvijo proizvodnje.
Vir: MF
Vlada seznanjena s poročilom SDH in MF o poteku in zaključku privatizacijskega
procesa Adrie Airways ter korporativnem upravljanju
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s poročiloma Slovenskega državnega holdinga
in ministrstva za finance o poteku in zaključku privatizacijskega procesa Adrie Airways ter
korporativnem upravljanju.
Vlada je 15. 1. 2016 sprejela sklep, s katerim je dala Slovenskemu državnemu holdingu
(SDH), soglasje k Letnemu načrtu upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi Adria Airways. V
okviru razprave je vlada zadolžila ministrstvo za finance, da pripravi poročilo o slabostih v
korporativnem upravljanju slovenskega letalskega prevoznika, ki so pripeljale do ekonomske in
finančne zaostritve situacije in družbo pripeljale na rob insolventnosti.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da so ključni problemi, ki so v obdobju po letu 2012
slovenskega letalskega prevoznika privedli v finančne težave, sledeči:
• neustrezna strategija letalskega prevoznika, ki ni zadosti učinkovito postavila
usmeritve po večanju stroškovne učinkovitosti poslovanju in po spremembi
poslovnega modela. Adria Airways je pričela konkurirati v nizko cenovnem segmentu
potovanj, ni pa zadosti učinkovito prilagodila stroškovne strukture;
• poslovni model je temeljil na ponavljajočih državnih pomočeh v nekajletnih časovnih
intervalih, ob tem da niso bili zadosti učinkovito očiščeni stroški vezani na nekatere
ključne stroškovne kategorije (kolektivna pogodba, stroški letaliških taks, stroški goriva
na letališču Brnik);
• dodatno je stroškovno in likvidnostno situacijo poslabšala operacija prodaje in
obratnega najema letal v letu 2014, ki jo je usmerjala DUTB. S tem je bilo zagotovljeno
poplačilo kreditov za nakup letal prenesenih na slabo banko v višini cca. 18.000.000
EUR, zelo pa se je poslabšala struktura finančnih virov podjetja;
• rezultat tega so bili previsoki stroški najema letal (operativni leasing), ki so bili za del
flote sklenjeni pod zelo neugodnimi pogoji;
• preslaba zasedenost letalskih linij je ključni element prešibke ekonomike poslovanja;
• v obdobju zadnjega kvartala 2015 in v letu 2016 pa je Adria Airways s pridobitvijo
letalskih linij za estonskega letalskega prevoznika v ustanavljanju uspela delno
popraviti poslovno in likvidnostno situacijo.
• Adria Airways je bila v letu 2014 in 2015 močno prizadeta s sankcijami proti Rusiji,
padec prometa je bil znaten tudi zaradi nedavnih terorističnih napadih na trgih, kjer
posluje (Pariz in čarterski leti v Egipt).
V začetku januarja 2015 so SDH, DUTB in PDP sklenili nov sporazum o skupni prodaji, ki je
predvidevala prodajo 91,58 % vseh izdanih delnic družbe Adria Airways. V skladu s tem
sporazumom je prodajni postopek vodil SDH ob sodelovanju finančnega svetovalca.
V okviru pogajanj o strukturi posla s ponudniki, se je pojavilo vprašanje morebitne nezakonite
državne pomoči. SDH je ponudnikom jasno dal vedeti, da negativna nakupna cena, ki so jo
nekateri ponudniki ponudili, ni v skladu s pravili EU o državni pomoči, saj ti zneski lahko
presegajo stroške stečaja družbe.
Kot izhaja iz pravil, ki veljajo na področju državnih pomoči se lahko države, z namenom, da bi
bilo podjetje zanimivejše za potencialne kupce, odločijo »očistiti« ali prestrukturirati sredstva
in/ali obveznosti v bilanci stanja družbe. Odpis dolga do države, konverzija dolga ali
premoženja v kapital in dokapitalizacija pred privatizacijo pomenijo državno pomoč, če niso v
skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.
V posebnem primeru prodaje za negativno ceno (sem spadajo npr. tudi primeri, ko država za
pripravo prodaje podjetja porabi več denarja, kot znaša izkupiček privatizacije), je potreben:
• odprt, pregleden in brezpogojen razpis,
• primerjati negativno ceno z izidom likvidacije (oziroma stečaja) podjetja v državni lasti,
• preveriti, ali je država izbrala ekonomsko najsmotrnejšo rešitev in zagotovila, da je bila
izguba čim manjša.
Če država investira v podjetje skupaj (hkrati) z zasebnim vlagateljem v primerljivih okoliščinah
je to dober dokaz, da je načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu spoštovano. Vendar mora biti
naložba zasebnega subjekta znatna (cca 30%), na njegovo ravnanje pa ne sme vplivati
ravnanje države.
Adria Airways je 18. 3. 2016 tako v celoti prešla v upravljanje in lastništvo nemškega
prevzemnika, ki je pričel izvajati program prestrukturiranja podjetja in že podpisal z
reprezentativnim sindikatom kolektivno pogodbo. Nadaljnje ukrepe prestrukturiranja bo nov
lastnik izvajal postopno, vendar tako, da bo zagotovljeno nadaljnje poslovanje družbe in da ne
bodo bistveno okrnjene letalske povezave Slovenije z svetom.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s finančnim načrtom pokojninskega zavoda
Vlada RS se seznani z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije za leto 2015 in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije.
Zavod kot izvajalec in nosilec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
vsako leto na podlagi 166. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pripravi
izčrpno in podrobno letno poročilo. Iz podatkov in izkazov računovodskega poročila je
razvidno, da je Zavod poslovno leto 2015 sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki, kot to
zahteva veljavni zakon.
Letno poročilo za leto 2015 je obravnaval in sprejel Svet Zavoda na svoji 15. seji dne 29.
februarja 2016 ter pri tem ugotovil, da je Zavod uspešno opravil vlogo in nalogo nosilca
zavarovanja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje Letno
poročilo za leto 2015 kot pozitivno in meni, da je pripravljeno ustrezno ter da lahko služi kot
podlaga za analiziranje stanja in ugotavljanja trendov na področju obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
Podatki iz letnega poročila so uporabljeni tudi v Beli knjigi o pokojninah.
Pomembni podatki, ki izhajajo iz Letnega poročila za leto 2015 so:
• Delež uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja v številu prebivalcev RS se je v
primerjavi z letom 2014 rahlo zvišal.
• Povprečno število zavarovancev se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 po šestih
letih zmanjševanja povečalo, in sicer za 1,1% na 840.588 zavarovancev. Povečalo se
je število delavcev pri pravnih osebah za 1.5%, delavcev pri zasebnikih za 0,6% in
zasebnikov za 3,9%.
• V letu 2015 je bilo mesečno povprečno 612.018 upokojencev iz obveznega
zavarovanja, kar je 3133 uživalcev oziroma 0,5% več kot v letu 2014, pri čemer je
potrebno poudariti, da gre za najnižjo rast v zadnjih 25 letih, ki kaže na učinke ZPIZ-2
na priliv novih uživalcev pokojnin zaradi strožjih pogojev za pridobitev pravic.
• Trend zmanjševanja razmerja med številom zavarovancev in upokojencev iz
obveznega zavarovanja se je v letu 2015 prvič po letu 2008 zaustavil. Razmerje je
ostalo na enaki ravni kot v lanskem letu, in sicer na 1,37.
• Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev starostne pokojnine ob
upokojitvi se je v letu 2015 povišala, in sicer za skoraj eno leto pri ženskah (na 37 let
in 1 mesec) ter za 4 mesece pri moških (na 38 let in 1 mesec).
• Po drugi strani pa se je podaljšala tudi povprečna doba prejemanja starostne
pokojnine, in sicer je le-ta v letu 2015 znašala 23 let in 6 mesecev pri ženskah, kar
pomeni povišanje za 5 mesecev v primerjavi z letom 2014 ter 17 let pri moških, kar je
en mesec več kot leto pred tem.
• Nadaljujejo se neugodni trendi pri razmerju med povprečno neto pokojnino in
povprečno neto plačo. Razmerje med njima se je v letu 2015 znižalo na 55,4% (lani
55,9%), kar pomeni, da je povprečna neto pokojnina predstavljala 55,4% povprečne
plače, povprečna starostna pokojnina pa 60,2 % povprečne plače (lani 60,8 %). Po
drugi strani pa se je realna vrednost pokojnin prvič po petih letih realno minimalno
povečala za 0,1%.
• Delež odhodkov za pokojnine iz obveznega zavarovanja v BDP je v letu 2015 upadel,
in sicer iz 11,16% v letu 2014 na 10,82%. Razlog je predvsem v zvišani oceni BDP in
v tem, da v letu 2015 med pokojninami ni letnega dodatka.
• V letu 2015 je bil od februarja dalje uveljavljen nov prispevek za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje iz naslova začasnega in občasnega dela študentov in dijakov
(prispevek zaposlenih in delodajalcev). V pokojninsko blagajno je bilo v zvezi z novo
ureditvijo študentskega dela od 1. 2. 2015 vplačanih za 52.087.645 evrov prispevkov
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vir: MDDSZ
Sprejeta Poslovna politika Eko sklada 2016 - 2020
Vlada RS je sprejela Poslovno politiko Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada v
obdobju od leta 2016 do leta 2020, ki predstavlja ključne strateške usmeritve delovanja sklada.
S svojo dejavnostjo v obdobju 2016 - 2020 bo Eko sklad zasledoval predvsem naslednje
strateške cilje: (p)ostati osrednji nosilec okoljske javne politike in ključni člen prizadevanj
države na poti v zeleno družbo; zagotoviti učinkovito izvajanje področnih ciljev javne politike
oz. skrbeti za visoko raven učinkovitosti instrumentov Eko sklada; skrbeti za učinkovito in
trajnostno organizacijsko in poslovno kulturo oz. notranjo učinkovitost dela Eko sklada, skladno
s sodobnimi standardi poslovanja.
Ocena razpisanih sredstev za ugodno kreditiranje znaša 25-30 mio EUR na leto; za
nepovratna sredstva na podlagi Energetskega zakona (EZ-1), ki se dodeljujejo iz zbranih
sredstev po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije, 32-38 mio EUR na leto; za nepovratna
sredstva, ki se na podlagi pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor, dodeljujejo iz Sklada za
podnebne spremembe, pa 15-20 mio EUR na leto. Za nepovratna sredstva (subvencije) je
torej predvidenih skupaj 52-56 mio EUR na leto, od tega 34-44 mio EUR na leto samo za
naložbe v stanovanjskih stavbah.
Eko sklad med drugimi kreditira ali subvencionira naložbe v okolju prijazne tehnologije in v
učinkovito rabo energije ter večjo rabo obnovljivih virov energije, priklop na javno
kanalizacijsko omrežje, male čistilne naprave, zamenjava azbestne kritine in okolju prijazna
prevozna sredstva.
Eko sklad je od leta 1995 do 2015 objavil skupaj 56 javnih razpisov in pozivov za ugodno
kreditiranje ali nepovratno subvencioniranje različnih okoljskih naložb, nekatere tudi po
pogodbi za ministrstva. Od leta 1995, ko je Eko sklad pričel z dodeljevanjem ugodnih kreditov
za okoljske naložbe, do konca leta 2015 je bilo prejemnikom odobrenih več kot 17.300 kreditov
v skupni vrednosti več kot 451 mio EUR. Od leta 2008, ko se je dodeljevanju kreditov pridružilo
dodeljevanje nepovratnih sredstev (najprej za naložbe URE in rabe OVE v stavbah, nato pa
tudi za okoljske naložbe v prometu), pa do konca leta 2015 je bilo prejemnikom dodeljenih več
kot 141 mio EUR nepovratnih sredstev za več kot 78.400 naložb.
Vir: MOP
Sprejet sklep o pripravi DPN za železniško progo Maribor - Šentilj
Vlada RS je sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za železniško
progo Maribor - Šentilj in sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo tega DPN.
Proga Maribor - Šentilj je del veje Xa panevopskega železniškega koridorja (Gradec - državna
meja – Maribor - Zidani Most). Načrtovani nadgradnja in gradnja novega, vzporednega tira
železniške proge bosta omogočila navezavo slovenskega železniškega omrežja na evropske
prometne tokove in s tem ustvarili konkurenčne pogoje za razvoj dejavnosti v evropskem
prostoru. Z načrtovanjem nadgradnje obstoječega tira ter izgradnja II. tira železniške proge
Maribor - Šentilj se zasleduje in udejanjajo razvojni cilji iz Strategije prostorskega razvoja
Slovenije, ki se nanašajo na razvoj železniške infrastrukture: posodobitev in dograditev
obstoječih železniških prog v koridorju obstoječih; preusmeritev prometnih tokov s cestnega na
železniško omrežje. Nadgradnja in izgradnja železniške proge Maribor - Šentilj bosta omogočili
povečanje prevozne moči, višjo stopnjo varnosti, učinkovitejše vodenje prometa ter znižanje
obratovalnih stroškov.
Delovna skupina je odgovorna za pripravo DPN in jo sestavljajo predstavniki koordinatorja
priprave DPN – MOP, predstavnik pobudnika priprave DPN – MzI in predstavnik investitorja MzI.
Sredstva za financiranje DPN za leti 2016 in 2017 na postavki Ministrstva za infratsrukturo
znašajo dober 1,1 mio EUR. Za izdelavo DPN, ki poteka od leta 2009 dalje, so potrebna
sredstva v višini dobrih 2,4 mio EUR. V predvideni oceni stroškov je zajeta izdelava DPN in
vseh potrebnih strokovnih podlag zanj.
Po sedanjem terminskem planu je v mesecu juniju 2016 predvidena organizacija javne
razgrnitve utemeljitve rešitve, okoljskega poročila in osnutka DPN v občinah Maribor, Pesnica
in Šentilj. Sprejem DPN pa je predviden v prvi četrtini leta 2017.
Vir: MOP
Uredba o delovnem času v organih državne uprave
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o delovnem času v organih
državne uprave (Uredba) in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe Uredbe zajemajo:
V prvem odstavku 20. člena, ki ureja dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela, se
predlaga črtanje drugega stavka. Dosedanji prvi odstavek 20. člena določa, da javni
uslužbenci evidentirajo prihod na delo in odhod z njega ter odsotnost med delovnim časom z
evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi. Predstojnik pa je lahko določil izjeme od tega
pravila.
V skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) mora
delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih. 18. člen ZEPDSV določa, da
delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca
naslednje podatke: podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim
delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega
delovnega časa; opravljene ure v času nadurnega dela; neopravljene ure, za katere se
prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila; neopravljene
ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in
organov z oznako vrste nadomestila; neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo
plače; število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s
povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste
statusa.
Delodajalec mora evidenco hraniti kot listino trajne vrednosti ter jo na zahtevo pristojnega
organa tudi predložiti, kot mu to nalaga drugi odstavek 19. člena ZEPDSV. Evidentiranje
delovnega časa oziroma izpolnjevanja delovne obveznosti je dolžnost vseh javnih
uslužbencev. Evidenca o izrabi delovnega časa je podlaga za obračun plač in nadomestil plač,
povračila stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter za plačilo dodatkov
za posebne pogoje dela (npr. nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo, na praznike in dela
proste dneve po zakonu). Izbira načina vodenja evidence (evidenčna ura ali vpisi v evidenčno
knjigo) je v pristojnosti predstojnika, iz evidence pa mora biti razviden podatek o številu ur
opravljenega dela. Ta podatek se lahko zabeleži bodisi kot prihod in odhod javnega
uslužbenca na delovno mesto, kot skupni seštevek dnevne prisotnosti na delovnem mestu ali
na drug primeren način.
Na podlagi navedenega se v predlogu uredbe predlaga črtanje drugega stavka prvega
odstavka 20. člena »Organ vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela«.
V prvem odstavku 22. člena z naslovom »Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti« se črtata 2.
in 3. točka prvega odstavka 22. člena. Vsebina 1. točke prvega odstavka 22. člena pa se
prenese v prvi odstavek 21. člena, ki določa, kaj se šteje v delovni čas.
V prvem odstavku 21. člena so našteti primeri, kaj se šteje v delovni čas (ure prisotnosti na
delu in čas odmora, kot tudi letni dopust, državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela
prosti dnevi, ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače ter ure za čas usposabljanja
in izpopolnjevanja). Vsaka odsotnost javnega uslužbenca, ki se šteje v odsotnost, ki je ni
potrebno nadomestiti, mora biti predhodno ali naknadno potrjena s strani delodajalca, na
kakšen način in na kakšni podlagi pa je odvisno od vsakega posameznega primera (npr.
potrjena dovolilnica za izhod, predhodna odobritev letnega dopusta, bolniški list, potni nalog za
usposabljanje ipd.).
Besedilo odstavka se dopolni še z novo sedmo točko, ki določa, da
zdravstvene pomoči in spremstvo sodelavca v takšnih primerih tudi šteje
primer ni novost in je bil do zdaj določen v 1. točki prvega odstavka 22.
odsotnosti, ki jih ni bilo potrebno nadomestiti z delom. Te odsotnosti so
predložitvi dokazila, zato se ta pogoj izrecno zahteva tudi v novi sedmi točki.
se iskanje nujne
v delovni čas. Ta
člena, ki je urejal
se priznale le ob
V do zdaj veljavnem prvem odstavku 22. člena uredbe so se za ure odsotnosti, ki jih ni treba
nadomestiti z delom, ob predložitvi dokazila štele odsotnost zaradi:
1. iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,
2. odsotnost z dela, kot jo določa 170. člen zakona, ki ureja delovna razmerja,
3. drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
2. in 3. točka se črtata, saj konkretne primere odsotnosti, ki jih ni treba nadomestiti z delom, in
njihovo plačilo urejajo že drugi zakoni, podzakonski predpisi ali kolektivne pogodbe za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Iskanje nujne zdravstvene pomoči in spremstvo sodelavca v takšnih primerih (1. točka) pa
vsebinsko sodi v prvi odstavek 21. člena uredbe, ki opredeljuje, kaj se šteje v delovni čas, kar
je pojasnjeno v obrazložitvi k prejšnjemu členu.
Zaradi ukinitve strokovnega izpita iz upravnega poslovanja in strokovnega izpita za
imenovanje v naziv na podlagi predpisov, ki veljajo že od leta 2008 naprej, se dosedanja drugi
in tretji odstavek 22. člena spremenita in združita, tako da 22. člen po novem ureja le čas za
pripravo in čas za opravljanje strokovnih izpitov.
Glede na spremenjeno vsebino 22. člena se spreminja tudi naslov člena iz »Odsotnost, ki je ni
potrebno spremeniti« v »Čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega
izpita«.
Predlog uredbe je bil poslan reprezentativnim sindikatom v državni upravi, ki na besedilo niso
imeli pripomb.
Predlagana uredba bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: MJU
Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega
razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega
razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020
(Uredba CLLD) določa pogoje za oblikovanje in postopke za izbor in potrditev lokalnih akcijskih
skupin (v nadaljevanju: LAS), vsebino in sestavo ter obvezna poglavja strategij lokalnega
razvoja (v nadaljevanju: SLR), merila in način za izbor SLR, naloge LAS, pogoje upravičenosti,
pogoje za izvajanje posameznih podukrepov in posebnosti posameznega sklada (EKSRP,
ESRR in ESPR).
Uredba CLLD se spreminja zaradi: uskladitve uredbe CLLD z drugimi predpisi, ki vplivajo na
zadevno področje, zaradi odprave neskladnosti znotraj določb uredbe CLLD oziroma bolj jasno
definiranje posameznih določb (uskladitev postopkov do izdaje odločb o potrditvi SLR in LAS,
pravilna definicija finančnega okvira, pravilen izračun fiksnega dela finančnega okvira za
ESRR, izračun prispevka posameznega sklada za pripravljalno podporo, izračun prispevka za
problemska območja za sklad ESRR, uskladitev uredbe CLLD z revizijskimi priporočili preteklih
revizij (LEADER 2007-2013 in inšpekcijski pregled porabe proračunskih sredstev ESPR),
podrobnejše opredelitve najvišjih vrednosti posameznih vrst stroškov, podrobnejše opredelitve
pomoči de minimis za priglasitev sheme pomoči de minimis za EKSRP in ESPR, tehnični
popravki v uredbi CLLD itd).
Vir: MKGP
Vlada sprejela Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih
premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih
premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva.
Razlog za pripravo Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih
premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva je poenostavitev postopka in
zagotovitev možnosti, da se lahko v času odločanja o zahtevku zavarovalnice za izplačilo
sredstev dopolni vloga, kadar upravičena kmetijska gospodarstva nimajo urejenih vseh
podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev, kot to določajo predpisi.
Vir: MKGP
Vlada seznanjena z Drugim polletnim poročilom o delu Medresorske delovne skupine za
prestrukturiranje in razdolževanje podjetij
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Drugim polletnim poročilom o delu
Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij za obdobje od 1. 7.
2015 do 31. 12. 2015.
Drugo polletno poročilo je pripravljeno na podlagi sklepa Vlade RS, s katerim je na 19. redni
seji dne 22. 1. 2015 imenovala člane delovne skupine in ter določila tudi njene naloge. Poleg
tega je tudi določila, da komisija dvakrat letno poroča Vladi RS o svojem delu in dosežkih.
Delovna skupina je po svoji vsebini nosilec vladnega (koalicijskega) projekta št. 8 z naslovom
»Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja«. O projektu prestrukturiranja in
razdolževanja, ter s tem o svojem delu in dosežkih poroča tudi Vladni projektni pisarni (VPP)
vsak mesec.
Delovna skupina se je od julija do konca leta 2015 sestala na 3 sejah, na katerih je
obravnavala predvsem naslednje: Predlog Informacije o izvajanju ukrepov za sistemsko
razdolžitev mikro in malih podjetij kot gradivo za Državni zbor, ki je bilo pripravljeno na podlagi
sklepa Odbora za finance in monetarno politiko Državnega zbora ob obravnavi problematike
sistemske razdolžitve podjetij z dne 8.5.2015, Letno poročilo Družbe za upravljanje terjatev
bank in Plan poslovanja do leta 2022, problematiko posameznih primerov prestrukturiranja,
obravnavala je tudi poročilo o podatkih glede insolvenčnih postopkov, predlog Zakona o
državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in
Smernice za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij.
V zadnjem delu poročila so podani tudi podatki glede razdolžitve gospodarstva. Podatki so
povzeti iz »Poročila o finančni stabilnosti, januar 2016«, ki je izdelala Banka Slovenije in je
objavljeno na spletni strani BS.
Vir: MF
Vlada seznanjena z namero o podpisu Memoranduma o sodelovanju na strokovnem in
tehničnem področju meroslovja med Uradom Republike Slovenije za meroslovje in
Zavodom za meroslovje Črne gore
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu
Memoranduma o sodelovanju na strokovnem in tehničnem področju meroslovja med Uradom
Republike Slovenije za meroslovje in Zavodom za meroslovje Črne gore.
Namen memoranduma je zagotovitev okvira za izmenjavo strokovnega in tehničnega znanja in
storitev ter dvig strokovnih in tehničnih zmogljivosti Urada Republike Slovenije za meroslovje in
Zavoda za meroslovje Črne gore na področju meroslovja.
Memorandum opredeljuje oblike sodelovanja, vključujoč izmenjavo informacij na področju
zakonodaje in predpisov, tehnične pomoči Urada Republike Slovenije za meroslovje Zavodu
za meroslovje Črne gore, kot tudi sodelovanja pri izobraževanjih in izvajanjih dvostranskih
medlaboratorijskih primerjav.
Predvideva se, da bo memorandum podpisan v okviru praznovanja dneva meroslovja, ki bo
16. maja 2016 v Ljubljani.
Vir: MGRT
Vlada potrdila Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014
Vlada RS je sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014, ki ga je
pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Nacionalni gozdni program (v nadaljevanju NGP) je temeljni strateški dokument, namenjen
določitvi nacionalne politike gospodarjenja z gozdovi. Na podlagi prvega odstavka 7. člena
Zakona o gozdovih se z Nacionalnim gozdnim programom določijo nacionalna politika
trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za
ohranitev in razvoj gozdov, pogoji za njihovo izkoriščanje in pogoji za njihovo večnamensko
rabo. Nacionalni gozdni program vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto
živečih živali in za ohranitev ter izboljšanje njihovih življenjskih razmer.
Ugotovitve analize podatkov in komentarjev, zbranih v odprtem dialogu z vladnimi in
nevladnimi deležniki na področju gozdov in gozdarstva, kažejo, da se usmeritve NGP izvajajo
v pretežni meri in da se zastavljenim ciljem večinoma približujemo. Slovenski gozd z
okoljskega in socialnega vidika generalno izpolnjuje cilje in usmeritve NGP. Na določenih
območjih je prizadetost gozdov zaradi vse številčnejših ekstremnih vremenskih dogodkov
(suša, neurja, žled), pogostih gozdnih požarov, namnožitve podlubnikov in mestoma tudi
negativnega vpliva divjadi nekoliko bolj izražena. Z gospodarskega vidika obstajajo še
precejšnje rezerve, predvsem zaradi majhne in razdrobljene zasebne posesti, ostaja premalo
gospodarsko izkoriščen, kar je ena od glavnih ovir za konkurenčnejše delovanje celotne
gozdno - lesne verige. Ukrepi iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 so pomembno
prispevali k izboljšanju opremljenosti za sodobno gozdno proizvodnjo, pripomogli k boljši
odprtosti gozdov, povečali učinkovitost in varnost pri delu ter tako omogočili večjo poslovno
diverzifikacijo na podeželju.
Težavnost vrednotenja in prikaza nekaterih ekosistemskih dobrin in storitev gozda negativno
vpliva na zavedanje širše javnosti o dejanskem pomenu gozdov in gozdarstva ter s tem
povezanimi pravicami, dolžnostmi in omejitvami lastnikov in ne lastnikov gozdov ter vložki
javnih finančnih sredstev. Analiza neizkoriščenih potencialov, zlasti zasebnih gozdov,
delovanja gozdarskega sistema in finančnih možnosti države v povezavi s posledicami
gospodarske krize, je pokazala na določene pomanjkljivosti zakonskih in organizacijskih
rešitev na področju gozdov in gozdarstva. Za hitrejše doseganje z NGP začrtanih ciljev
gospodarjenja z gozdovi in delovanja gozdno lesne verige bo treba izvesti določeno
reorganizacijo in racionalizacijo vlog in nalog ključnih deležnikov ter vzpostaviti še učinkovitejši
sistema vlaganja javnih finančnih sredstev. Očitna je tudi pomanjkljiva komunikacija in
usklajeno delovanje vseh deležnikov na področju gozdov in gozdarstva pri širjenju zavesti
glede pomena gozdov in gozdno- lesne verige širši laični in strokovni javnosti.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z okvirnim programom mednarodnega razvojnega sodelovanja in
humanitarne pomoči Slovenije za obdobje od leta 2016 do 2019
Vlada RS se je seznanila z Okvirnim programom mednarodnega razvojnega sodelovanja in
humanitarne pomoči Republike Slovenije za obdobje od leta 2016 do 2019.
Okvirni program mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike
Slovenije za obdobje od leta 2016 do 2019 (okvirni program) je namenjen skupnemu
načrtovanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in v tem smislu predstavlja orodje
Medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje (MDT) za izvajanje
pooblastil po Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju.
Okvirni program sledi Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije
in obsega: (I) razvojno sodelovanje, (II) humanitarno in postkonfliktno pomoč ter (III)
ozaveščanje javnosti in krepitev zmogljivosti.
Namen okvirnih programov je, da se zagotovi čim bolj usklajeno, usmerjeno, učinkovito,
pregledno in odgovorno načrtovanje sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje. Določila
okvirnih programov niso zavezujoča in porazdelitev po prioritetnih državah in vsebinah, kot so
določene v Resoluciji, zgolj usmerjajo. Uspešnost mednarodnega razvojnega sodelovanja se
spremlja in ocenjuje v okviru letnih poročil o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike
Slovenije.
Okvirni program je pripravljen na podlagi prejetih načrtov ministrstev za sredstva v okviru
njihovih finančnih načrtov za bilateralno mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno
pomoč v letih 2016 do 2019.
Vir: MZZ
Slovenija za nujno humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu v Jemnu UNICEF-u
namenila 30.000,00 EUR
Vlada RS je sklenila, da Republika Slovenija za nujno humanitarno pomoč prizadetemu
prebivalstvu v Jemnu Skladu Združenih narodov za otroke (United Nations Children's Fund UNICEF) nameni 30.000,00 EUR.
Od začetka spopadov marca 2015 je humanitarna situacija v Jemnu privedla do stanja, v
katerem več kot 21,2 milijonov ljudi potrebuje nujno pomoč. Potrebe so največje na področju
dostopa do hrane, pri čemer je ogroženih 14,5 milijonov ljudi, od tega je 7,6 milijonov na meji
kronične lakote. Situacija je še posebej težka za več kot 3 milijone otrok, ki so na meji
podhranjenosti, od tega jih je preko 320.000 življenjsko ogroženih. Velik problem predstavlja
tudi zaščita otrok.
Pisarna ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UN OCHA) je 16. februarja 2016 objavila
humanitarni odzivni načrt za Jemen v skupni višini 1,8 milijarde USD, ki se osredotoča na
zaščito in nudenje nujne pomoči najbolj ranljivim delom prizadetega prebivalstva, vključno z
otroki. Pri tem bo Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) zagotovil pomoč na področju
prehranske varnosti otrok, zagotavljanja dostopa do pitne vode, zaščite otrok in zagotavljanja
izobraževalnih možnosti.
Vir: MZZ
Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju
računov
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo mnenja Vlade Republike Slovenije k
Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov – prva obravnava, ki
ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko).
Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B) je v DZ
vložila skupina poslank in poslancev stranke SDS, ki predlaga odpravo obveznosti davčnega
potrjevanja računov in povračilo vseh s tem povezanih stroškov zavezancem ob predložitvi
računov.
Predlogu za odpravo obveznosti davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju
nasprotujemo iz naslednjih razlogov:
- Predlog zakona z obrazložitvami ne temelji na opravljenih analizah podatkov, pridobljenih na
podlagi izvajanja ZDavPR, prve analize podatkov bodo mogoče v maju 2016, celovita analiza
učinkov davčnega potrjevanja računov pa bo mogoča šele v drugem četrtletju 2017, ko bodo
oddani vsi obračuni davčnih zavezancev iz davka na dodano vrednost ter tudi davka od
dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti.
- V času priprave ZDavPR je bilo ocenjeno število zavezancev za davčno potrjevanje računov,
ki so imeli po podatkih Poslovnega registra Slovenije (PRS) kot glavno dejavnost registrirano
dejavnost, za katero je v praksi značilno plačevanje v gotovini. Pred uvedbo davčnega
potrjevanja računov namreč ni bilo na voljo podatkov o tem, koliko zavezancev posluje z
gotovino in v kakšnem obsegu. Zgornja meja 80 tisoč potencialnih zavezancev je bila določena
nekoliko višje tudi zaradi potrebne previdnosti pri določanju lastnosti informacijskega sistema
Finančne uprave.
- V zvezi z navedbami predlagatelja o zapiranju poslovne dejavnosti številnih zavezancev
pojasnjujemo, da število izbrisov poslovnih subjektov iz PRS v januarju in februarju 2016 ne
odstopa bistveno od števila izbrisanih v enakem obdobju v preteklih letih, zato večine teh
izbrisov ni mogoče povezovati z uveljavitvijo ZDavPR. Se pa je v decembru 2015 število
subjektov, ki so prenehali poslovati, predvsem fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, povečalo
za 130 odstotkov, vendar pa je hkrati pretežni del teh oseb prešel v redno zaposlitev ali se
upokojil.
- Finančna uprava ne vodi podatkov o zavezancih, ki poslovno dejavnost opravljajo v okviru
podjetij, ustanovljenih in registriranih v tujini, prav tako se tovrstni podatki ne vodijo v drugih
evidencah, do katerih ima dostop.
- V zvezi z navedbami predlagatelja zakona o manjšem obsegu pobranega DDV v prvih dveh
mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani pojasnjujemo, da je bila
realizacija vplačil DDV na podlagi obračunov DDV v prvih dveh mesecih 2016 za 26 milijonov
evrov oziroma 3,4 odstotka višja od realizacije v prvih dveh mesecih leta 2015. Čeprav so
navedeni podatki pozitivni, jih v tem trenutku še ne moremo neposredno povezovati le z
učinkovitostjo sistema davčnega potrjevanja računov.
- V zvezi s trditvami, da se je obseg sive ekonomije po uvedbi davčnega potrjevanja računov
povečal, pojasnjujemo, da je bilo v projektnih nadzorih sive ekonomije v januarju in februarju
2016 ugotovljenih bistveno manj nepravilnosti kot v enakem obdobju lani. Leta 2015 so bile
odkrite v povprečju v skoraj 30 odstotkih opravljenih nadzorov mesečno, v letošnjem januarju
in februarju pa v povprečju le še v nekaj manj kot 7 odstotkih nadzorov mesečno. V nadzorih
gotovinskega poslovanja so bile v celem letu 2015 v povprečju odkrite nepravilnosti v več kot
30 odstotkih nadzorov mesečno, v letošnjem januarju in februarju pa v povprečju le še v manj
kot 6 odstotkih nadzorov mesečno.
- S pomočjo podatka o osebi, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov,
na računu pri gotovinskem poslovanju, Finančna uprava izvaja tudi nadzore zaposlovanja in
dela na črno. Število teh kršitev se je v januarju in februarju 2016 zmanjšalo glede na leto
2015. V celem letu 2015 je bilo ugotovljenih v povprečju 166 kršitev mesečno, medtem ko jih je
bilo v januarju in februarju 2016 v povprečju le 66 mesečno.
Predlogu za povračilo stroškov zavezancem nasprotujemo iz naslednjih razlogov:
- ZDavPR zavezancem omogoča uporabo opreme za izdajo računov, ki so jo uporabljali že
pred uvedbo obveznega davčnega potrjevanja računov;
- v primeru nakupa nove ali nadgradnje obstoječe opreme je zavezancu omogočena prosta
izbira vrste opreme in dobavitelja le-te ter tudi ponudnika spletnih storitev, prek katerega
izmenjuje podatke s Finančno upravo;
- namensko digitalno potrdilo za izvajanje davčnega potrjevanja računov je brezplačno;
- Finančna uprava predvsem majhnim zavezancem z manjšim številom izdanih računov
omogoča brezplačno uporabo spletne mini davčne blagajne;
- do 31. 12. 2017 lahko zavezanci izdajajo račune tudi z uporabo vezane knjige računov in te
račune naknadno potrdijo prek brezplačne aplikacije na portalu eDavki;
- zavezanci, ki so za vstop v sistem davčnega potrjevanja računov kupili novo stojno in
programsko opremo ali nadgradili obstoječo, lahko te stroške uveljavljajo kot davčno priznane
odhodke, ki znižujejo davčno osnovo, za novo opremo pa lahko v letu nakupa uveljavljajo
amortizacijsko stopnjo 50 odstotkov in davčno olajšavo za investicijo v opremo. V skladu s
55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje
davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska, vendar največ v višini davčne
osnove. Na podlagi 66.a člena Zakona o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja znižanje
davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v davčnem letu vlaganja.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona
o dohodnini
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje vlade o zahtevi Marije Žiher za oceno
ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona o dohodnini.
Vlada meni, da določba prvega odstavka 115. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ni v
neskladju s 14. členom Ustave in je zatorej obravnavana pobuda Marije Žiher za presojo
ustavnosti neutemeljena.
Razlogi za tako mnenje so naslednji:
Bistveno (ne)enakost položajev je potrebno presojati z vidika tistega, ki olajšavo za
vzdrževanega družinskega člana koristi – torej davčnega zavezanca, in ne z vidika tistega, za
katerega se olajšava koristi – torej vzdrževanega družinskega člana.
Olajšave, določene v 114 in 115. členu ZDoh-2, se po temelju delijo na dve skupini:
- olajšave, ki so določene kot protiutež zakonsko določeni obveznosti preživljanja družinskega
člana v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem
besedilu: ZZZDR);
- olajšave, ki so določene kot socialni korektiv za tiste najšibkejše skupine družinskih članov,
za katere obveznost preživljanja po ZZZDR sicer ne obstaja več, se pa dejansko izvaja.
Določbe ZZZDR jasno določajo, da so osebe, ki so dolžne vzdrževati otroke, v bistveno
drugačnem položaju kot osebe, ki so dolžne vzdrževati zakonca, zato je utemeljeno tudi
razlikovanje pri pogojih za priznavanje olajšave. Obveznost preživljanja otrok ni določena v
odvisnosti od sredstev, s katerimi otrok razpolaga, zato mora oseba svojo dolžnost preživljanja
izvrševati v vsakem primeru, ne glede na višino ali izvor morebitnih otrokovih sredstev.
Dolžnost preživljanja zakonca pa niti ne obstoji, dokler zakonec ne izkaže pomanjkanja
sredstev za življenje. Ker so torej davčni zavezanci, ki vzdržujejo (šolajoče) otroke, v bistveno
drugačnem položaju kot zavezanci, ki vzdržujejo (šolajoče) zakonce, je podana podlaga, da se
tudi olajšava za opisane primere določa različno.
Razlika med priznavanjem olajšave za zakonca in otroka v skladu z drugim in tretjim
odstavkom 115. člena ZDoh-2 je v definiciji lastnih sredstev vzdrževanega družinskega člana,
ki vplivajo na upravičenost do olajšave. Lastna sredstva družinskega člana so neposredno
povezana s kriterijem razlikovanja med obema skupinama vzdrževanih družinskih članov (t.j.
pogoji za nastanek dolžnosti preživljanja), zato je različno določanje pogojev za priznanje
olajšave utemeljeno s stvarnimi razlogi, ki so v povezavi s predmetom urejanja.
Vlada meni, da ni utemeljenega razloga, da bi se olajšava za zakonce morala obravnavati po
različnih skupinah – glede na osebne lastnosti vzdrževanega družinskega člana. Taka ureditev
bi pomenila kršitev 14. člena Ustave, saj bi se brez utemeljenega razloga ustvarila neenaka
obravnava zavezancev, ki so v bistveno enakem položaju. Ločeno obravnavanje olajšave za
šolajoče zakonce ne zdrži presoje niti kot socialni korektiv za najšibkejše skupine vzdrževanih
družinskih članov v okviru druge skupine olajšav. V tej skupini je namreč olajšava strogo
vezana na dejstvo, da družinski član nima dovolj sredstev za preživljanje, pri čemer se med
dohodke družinskega člana vštevajo vsi dohodki (tudi dohodki študentov in dijakov). Taka
rešitev pa je za vzdrževanje zakonca določena že z izpodbijanim prvim odstavkom 115. člena
ZDoh-2. Po mnenju vlade pa ni izkazan ustavno dopusten cilj za širjenje olajšave za tiste
zakonce, ki se s svojimi dohodki sicer lahko preživljajo, vendar se od drugih razlikujejo po tem,
da se redno šolajo.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr.
Bojanom Dobovškom
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s
prvopodpisanim dr. Bojanom Dobovškom.
Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev, ter predlaga Državnemu zboru RS,
naj sprejme sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ker veljavni Zakon o bančništvu ne vsebuje določb, ki bi zahtevale predhodno pridobitev
dovoljenja za člana nadzornega sveta niti za banko v državni lasti niti za banko v lasti drugih
oseb, ne drži trditev predlagateljev, da veljavna ureditev v povezavi s predhodnim dovoljenjem
za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta drugače obravnava banke v državni lasti kot
preostale. Predhodno dovoljenje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta namreč ni
predvideno za nikogar.
V zvezi s predlogom vlada opozarja, da je predlog nepopoln, saj ne določa, kdo in v kakšnem
postopku izda dovoljenje. Navedeni vprašanji sta bistveni za presojo vsebine zakona. Ker
odgovora nanju ni, vlada meni, da bi sprejetje predloga zakona v slovenski pravni red vneslo le
zmedo.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUKSB, ki ga je
vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Bojanom Dobovškom
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki ga je vložila
skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Bojanom Dobovškom.
Vlada RS ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih
Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s
prvopodpisanim dr. Bojanom Dobovškom, ter predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije,
naj sprejme sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Velja namreč, da mora SDH pri obravnavi kandidatov upoštevati najmanj enaka merila in
pogoje, kot jih v procesu izdelave predhodne ocene upošteva banka. Vlada zato meni, da
obstoj s predlogom zakona izpodbijanega sedmega odstavka 29. člena ZUKSB v ničemer ne
poseže v kakovost predhodnega preverjanja kandidatov.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Čuša glede nastanitvenega
centra v Kidričevem
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša
glede nastanitvenega centra v Kidričevem in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Število migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji, se je po
sprejetju odločitve voditeljev držav članic EU o zaprtju t. i. balkanske migrantske poti drastično
zmanjšalo. V Sloveniji je trenutno 35 oseb, ki so v postopku vračanja in so nastanjene v Centru
za tujce v Postojni. Novih prihodov slovenska policija ne beleži. Ravno tako je število prosilcev
za mednarodno zaščito ostalo relativno nizko (trenutno jih je v Sloveniji 326) in obvladljivo.
Zato je Vlada nekatere nastanitve v občinah Podlehnik, Maribor in Celje že zaprla, lokacije v
Dobovi, Lendavi in na Šentilju pa prazne vzdržuje v pripravljenosti in jih bo podirala
postopoma.
Kidričevo je bila ena od možnih lokacij za nastanitev migrantov. Vlada odločitve o aktiviranju
sprejemno-nastanitvenega centra za migrante v Kidričevem še ni sprejela, zato ostaja
namembnost skladišča v Kidričevem trenutno nespremenjena. Ministrstvo za obrambo je na
predlog Ministrstva za notranje zadeve pripravilo projektno nalogo, v kateri so razdelane
morebitne različne možnosti, predvsem pa so s projektno nalogo preverili, ali je to lokacijo, ko
bi se migrantska kriza umirila, možno uporabiti oziroma nadgraditi tudi za področje zaščite in
reševanja. Projektna dokumentacija je trenutno v fazi obravnave znotraj sistema. Če bo
ocenjeno, da je lahko to dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo, bodo sledili pogovori na občini
Kidričevo. Županu je bilo namreč obljubljeno, da jim bo predstavljen celoten predlog, ne glede
na to, da so se tako župan kot krajani oziroma občani že zelo jasno opredeljevali glede
morebitnega projekta, o katerem pa še ni odločeno. Vsekakor so projektni dokumentaciji
priloženi podpisi in mnenja, ki so jih zbrali občani občine Kidričevo.
Pri določitvi lokacij si Vlada prizadeva doseči optimalno strukturo centrov in lokacij za sprejem
in namestitev, tako z logističnega in finančnega vidika kot tudi z vidika sprejemljivosti za
lokalno skupnost. Na drugi strani pa Vlada mora upoštevati tudi oceno prihoda migrantov v
prihajajočem obdobju.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Jožeta Tanka glede zamaskiranih in
oboroženih posameznikov na javnih shodih
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Jožeta
Tanka glede zamaskiranih in oboroženih posameznikov na javnih shodih in ga posreduje
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Uvodoma Vlada pojasnjuje, da je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj
zagotovljena v 42. členu Ustave Republike Slovenije. Zakonske omejitve te pravice pa so
dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ali varstvo pred širjenjem nalezljivih
bolezni. Način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ureja
Zakon o javnih zbiranjih, ki med drugim določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode
in javne prireditve in se jih udeleževati.
•
Po Zakonu o javnih zbiranjih udeleženci na shod ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih
snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu.
Taktika in metodika delovanja policijskih enot, z upoštevanjem vseh načel policijskega
delovanja, se prilagaja posamezni aktivnosti policije. Tako tudi v primerih, ko shod varuje
policija, primarno zagotavlja varnost vseh udeležencev shoda, nato pa ugotavlja kršitve
posameznika.
•
Slovenska zakonodaja ne določa, da bi nošenje, izobešanje ali kakšna drugačna uporaba
totalitarnih simbolov ali zastav in simbolov nekdanje bivše Jugoslavije predstavljala
protipravno ravnanje. Policija ravnanje posameznika ali skupine udeležencev javnega
shoda obravnava tudi z vidika ugotavljanja prekrška vzbujanje nestrpnosti po 20. členu
Zakona o varstvu javnega reda in miru. Ali ravnanje posameznika ali skupine vsebuje
elemente prekrška ali celo kaznivega dejanja, pa presoja v vsakem konkretnem primeru
posebej.
•
Prisotnost zamaskiranih posameznikov tako na javnih shodih oziroma prireditvah ali v
javnosti ni prepovedano. V zakon, ki ureja ustavno pravico do zbiranja, ali kateri drugi
zakon ni mogoče navesti vseh načinov zakrivanja obraza, saj se za prekrivanje obraza na
javnih shodih lahko uporabijo tudi različni modni dodatki (npr. šal), poleg tega pa bi takšna
prepoved veljala za vse udeležence (npr. tudi za otroke s kapo in šalom). Zaradi
navedenega je treba vsak primer posebej presojati z vidika spoštovanja določb Zakona o
javnih zbiranjih kot tudi po drugih predpisih (npr. Kazenski zakonik, Zakon o varstvu
javnega reda in miru), še posebej, če bi ti udeleženci bili povezani z izvrševanjem kaznivih
dejanj ali prekrškov. V Zakonu o javnih zbiranjih pa je določeno, da na shod oziroma
prireditev udeleženci ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov
ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu. Prav tako je v Zakonu o
varstvu javnega reda in miru določeno, da na javnem kraju (v javnosti) ni dovoljeno nositi,
razkazovati ali uporabljati dekorativno orožje, imitacije orožja, orožje, ki je namenjeno za
alarm, signaliziranje ali druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, pa se v skladu z
zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja ne štejejo za orožje, če se s tem
povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti pri ljudeh.
•
Taktika in metodika delovanja policijskih enot, z upoštevanjem vseh načel policijskega
delovanja, se prilagaja posamezni aktivnosti policije. Pri varovanju javnih shodov na
Kotnikovi ulici v Ljubljani, 27. 2. 2016, policisti na kraju samem niso zaznali kršitev. Vsi
ukrepi policije so bili izvedeni v skladu s pravili stroke in načela sorazmernosti ter primarno
usmerjeno v zagotavljanje varnosti udeležencev shoda. Pri tem pa je treba poudariti, da je
policija po zaključku varovanja javnega shoda začela z zbiranjem obvestil in aktivnostmi za
dokazovanje posameznih morebitnih prekrškov ali celo kaznivih dejanj.
•
Vlada ne bo sprejemala dodatnih ukrepov glede shoda, na katerem so bili ob prisotnosti
policijskih enot prisotni zamaskirani in oboroženi posamezniki, ker je policija že ob
zaključku varovanja obeh javnih shodov začela z zbiranjem obvestil in drugimi aktivnostmi
za dokazovanje posameznih prekrškov in bo v primeru ugotovljenih morebitnih prekrško,
zoper kršitelje ustrezno ukrepala. Uporaba določenih simbolov na javnih zbiranjih pa je
lahko provokativno dejanje do skupin, ki so drugače opredeljene in vrednostno priznavajo
drugačne simbole, zato bo policija odreagirala tudi v smislu ugotavljanja zgodnjih znakov
radikalizacije.
•
Zakon o javnih zbiranjih že določa omejitve, zaradi katerih je mogoče shod prepovedati, in
sicer je med drugim prepovedano organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi
se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z
namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.
•
Pravica do zbiranja in združevanja izvira iz načela demokracije in je tesno povezana s
svobodo izražanja. Za učinkovito delovanje demokracije je treba pustiti dovolj odprtega
prostora za izražanje informacij, mnenj, kritik, idej in pogledov glede vprašanj, ki so javnega
ali skupnega pomena tudi na javnih shodih. Mirno zbiranje je dopustno tudi za izražanje
skupin ljudi, katerih stališča so nasprotujoča, kar pomeni, da so dopustni tudi t. i. proti
shodi.
•
Hujskanje je spodbujanje k nasilnemu upiranju zakonitim odločbam ali ukrepom državnih
organov ali proti uradni osebi, s poudarkom na nasilju. Po mnenju Vlade shodi, povezani z
migrantsko krizo, niso imeli vseh elementov hujskanja, ker so udeleženci shodov svoja
mnenja, kritike, ideje in poglede izražali na dokaj miren način. Če bi bili izpolnjeni vsi
elementi "hujskanja", bi policija preiskovala tudi kaznivo dejanje hujskanje k upiranju po
302. členu Kazenskega zakonika.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Čuša glede ustrahovanja
slovenskih državljank in državljanov
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja
Čuša glede ustrahovanja državljank in državljanov Republike Slovenije in ga posreduje
Državnemu zboru Republike Slovenije.
V vprašanju se je poslanec oprl na dejstvo, da je pred dnevi policija začela z obiski na domovih
in z zasliševanji posameznikov, ki na socialnih omrežjih kritično opozarjajo na migrantsko krizo.
V nadaljevanju je izrazil svoje mnenje, da gre za nedopusten napad na državljanke in
državljane Republike Slovenije, saj se jih s tem ustrahuje in ogroža njihove ustavne pravice.
Med naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, v skladu s 4. členom Zakona o
nalogah in pooblastilih policije sodijo tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih
dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov itd. V
primeru, ko policija med izvajanjem svojih nalog zazna sum storitve kaznivega dejanja ali
prekrška, mora izvesti vse potrebno, da se storilec kaznivega dejanja ali prekrška odkrije.
Policija ima pooblastila za izvajanje omenjenih nalog oziroma za izvedbo posameznih
postopkov primarno v Zakonu o kazenskem postopku.
Pri tem je treba poudariti, da policisti za uspešno izvedbo svoje uradne naloge izvajajo različne
aktivnosti, med drugim tudi prek različnih socialnih omrežij pridobivajo podatke o osebah, ki bi
lahko kakorkoli prispevale k razjasnitvi okoliščin storitve posameznega kaznivega dejanja ali
prekrška. Nato izvajajo tudi druge naloge, kot npr. zbiranje obvestil od prič, pridobivanje izjave
osumljenca kaznivega dejanja itd., s katerimi določena dejstva dokazujejo ali zavračajo.
Policija mora vse svoje aktivnosti in naloge izvajati v skladu z zakonskimi določili, pri čemer so
omejitve in prepovedi točno in zelo restriktivno določene, prav tako pa so zelo ostro določena
pooblastila, ki jih policija pri opravljanju svojih nalog lahko in sme uporabiti.
V 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije ima policija vrsto nalog, ki jih vsakodnevno
izvaja za zagotavljanje varnosti in zaščite prebivalcev Republike Slovenije. Njena temeljna
naloga je varovati življenje, osebno varnost in premoženje ljudi ter zagotavljati človekove
pravice in svoboščine vsem, ki živijo na območju Republike Slovenije. Policija bo tudi v bodoče
izvajala vse aktivnosti, s katerimi bo preprečevala, odkrivala in preiskovala kazniva dejanja in
prekrške, odkrivala in prijemala storilce kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževala javni red in
mir, nadzorovala državno mejo, izvajala vse naloge glede gibanja in prebivanja tujcev,
varovala določene osebe, prostore in objekte ter druge naloge, s katerimi bo zagotavljala
najvišjo možno varnost.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s
financiranjem islamskega centra
Na svoji 83. redni seji je Vlada Republike Slovenije je sprejela Odgovor na pisno poslansko
vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s financiranjem islamskega centra, ki ga bo
posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vire financiranja registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti določa Zakon o verski svobodi,
ki v prvem odstavku 29. člena registriranim cerkvam in drugim verskim skupnostim poleg
financiranja iz njihovega premoženja in iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih
članice so, izrecno omogoča »predvsem financiranje iz donacij in drugih prispevkov fizičnih ali
pravnih oseb«.
Vlada RS s podatki o financiranju islamskega centra ne razpolaga.
Vir: MK
Odgovor vlade na sklep Komisije državnega zbora za narodni skupnosti
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Vlade Republike Slovenije na sklep Komisije
državnega zbora za narodni skupnosti z dne 10. 2. 2016.
Komisija državnega zbora za narodni skupnosti je v okviru 5. nujne seje, ki je potekala 10. 2.
2016, obravnavala »Problematiko sistema rabe proračunskih sredstev, ki jih Zakon o
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) zagotavlja za ustvarjanje gospodarske
osnove avtohtonih narodnih skupnosti (ANS)« ter sprejela sklep, s katerim je pozvala vlado, da
skupaj z ANS takoj pripravi sprejemljive rešitve za učinkovit razvoj gospodarske osnove ANS
in da Komisiji za narodni skupnosti poroča najkasneje v treh mesecih.
ZSRR-2 v 14. členu med drugim določa, da se v državnem proračunu zagotovijo sredstva za
hitrejši razvoj območij, na katerih živita narodni skupnosti. V ta namen je v državnem
proračunu za leto 2016 zagotovljenih 500.000 evrov. Enak znesek je zagotovljen tudi za leto
2017.
Pristojno ministrstvo (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MGRT) je v smeri
priprave sprejemljivih rešitev za učinkovit razvoj gospodarske osnove ANS izvedlo dve
usklajevanji, dne 12. 2. 2016 na MGRT v okviru sestanka Odbora za ustvarjanje gospodarske
osnove za ANS pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu in dne 10. 3. 2016 usklajevanje z
ANS na MGRT. Ugotovljeno je bilo, da je v skladu s 14. členom ZSRR-2 razpoložljiva sredstva
treba nameniti za hitrejši razvoj območij, na katerih živita avtohtoni narodni skupnosti in da je
treba upoštevati dejstvo, da morajo biti letošnja proračunska sredstva porabljena oz. zahtevki
za izplačilo izdani do konca oktobra. Ker gre za spodbude podjetjem, je treba upoštevati tudi
veljavne sheme državnih pomoči. Ob teh omejitvah je bila dogovorjena rešitev, da javni razpis
izvede MGRT, predstavnike narodnih skupnosti in Urada za narodnosti pa se vključi v razpisno
komisijo. Prek ciljev javnega razpisa in razpisnih meril se zagotovi, da bodo sredstva dejansko
namenjena gospodarski krepitvi območij ANS.
Vir: UN
Vlada imenovala v.d. generalno direktorico Direktorata za kopenski promet in v.d.
generalnega direktorja za letalski in pomorski promet na Ministrstvu za infrastrukturo
Z Uredbo o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih
v organih javne uprave in v pravosodnih organih, se z današnjim dnem na Ministrstvu za
infrastrukturo na novo v nazivu in po vsebini dela oblikujeta dva direktorata in sicer, Direktorat
za kopenski promet in Direktorat za letalski in pomorski promet. Ukinjata pa se Direktorat za
promet in Direktorat za infrastrukturo.
Zato je vlada na današnji seji sprejela sklep, da se položajno delovno mesto generalne
direktorice Direktorata za infrastrukturo ukinja in javni uslužbenki mag. Darji Kocjan s 13. 4.
2016 preneha položaj generalne direktorice Direktorata za infrastrukturo. Za zagotovitev
nemotenega začetka dela Direktorata za kopenski promet s 18. 4. 2016 pa se jo imenuje za
vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za
infrastrukturo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem
postopku, vendar največ za šest mesecev.
Prav tako je vlada sprejela sklep, da se položajno delovno mesto generalnega direktorja
Direktorata za promet ukinja in javnemu uslužbencu mag. Mirku Komacu s 13. 4. 2016
preneha položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za promet. Zaradi
zagotovitve nemotenega dela Direktorata za letalski in pomorski promet se ga s 14. 4. 2016
imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet
na Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem
natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.
Vir: MzI
Državne nepremičnine za Regionalno turistično središče v Občini Šentilj
Vlada RS je danes na redni seji sprejela sklep, da Republika Slovenija sklene pogodbo o
brezplačnem prenosu državnega premoženja št. C2130-16Z213001 z Občino Šentilj. Za
podpis pogodbe je vlada pooblastila Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in
tehnologijo.
Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi
izvedbe načrtovanega projekta »Sanacija in obuditev dela opuščenega mejnega prehoda
Šentilj« (načrtovani projekt).
Občina bo na podlagi načrtovanega projekta v objektih uredila in vzpostavila Regionalno
turistično središče, ki bo izvajalo turistično promocijo, predstavitev dogodkov in turistično
ponudbo v celotni regiji. Regionalno turistično središče bo sodelovalo s sosednjo regijo
Avstrijsko Štajersko, svojo dejavnost pa bo širilo na sosednjo Hrvaško, Bosno in Hercegovino,
Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Del prostorov bo občina namenila za promocijo in prodajo
lokalnih pridelkov ter izdelkov prodajalne »Zadruga Dobrote«, del prostorov pa bo namenjenih
za poslovna srečanja, projektno delo podjetij iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, za izmenjavo
primerov dobrih praks, načrtovanje skupnih projektov in aktivnosti, za izobraževalne ustanove
iz Slovenije in Avstrije, za izvajanje mentorstva za uspešno vključevanje šolajočih praktikantov
v podjetništvo za potrebe podjetij v regiji, ter del prostorov za začetni zagon dejavnosti novih
podjetij v regiji (npr. start up-ov).
Prav tako bo občina namenila del prostorov za delovanje projekta Inovativne odprte
tehnologije Univerze v Mariboru, v sodelovanju z Univerzo v Gradcu, ki izvaja raziskave in
profesionalne storitve za potrebe lokalnega in regijskega gospodarstva, z namenom povezati
javni in izobraževalni sektor z gospodarskim.
Za potrebe izvajanja omenjenih dejavnosti bo občina na objektih izvedla zamenjavo
ogrevalnega sistema, strešne kritine, vodovodnih in električnih instalacij, talnih oblog,
stavbnega pohištva, izdelala bo nove omete in beljenje vseh poslovnih prostorov, izolacijo
zunanjih sten in nanos nove fasade, uredila bo parkirna mesta in okolico objektov, na novo bo
uredila razsvetljavo in postavila električno polnilnico za osebna vozila. Za potrebe izvajanja
načrtovanega projekta bo občina po zaključku investicijskih del namestila novo pisarniško
opremo in računalniško opremo ter IKT tehnologijo z ureditvijo telefonije in interneta.
Vir: MGRT
Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Viteški križ za
zasluge" slovenskemu državljanu Dušanu Snoju
Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Viteški križ za
zasluge" slovenskemu državljanu Dušanu Snoju in ga posreduje Uradu predsednika Republike
Slovenije.
Veleposlaništvo Madžarske v Ljubljani je Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
22. marca 2016 posredovalo noto, v kateri je zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k
podelitvi madžarskega državnega odlikovanja "Viteški križ za zasluge" slovenskemu državljanu
Dušanu Snoju, roj. 21. 1. 1949 v Ljubljani, stanujočem v Izoli, Korte 12 E.
Veleposlaništvo v navedeni noti pojasnjuje, da želi Vlada Madžarske z državnim odlikovanjem
Dušanu Snoju, nekdanjemu Generalnemu konzulu Republike Slovenije v Monoštru, izraziti
zahvalo za njegov prispevek k razvoju sodelovanja med državama na področju gospodarstva,
kulture in izobraževanja ter pri ohranjanju nacionalne identitete slovenske manjšine na
Madžarskem.
Vir: MZZ
Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Viteški križ za
zasluge" slovenskemu državljanu dr. Francu Režonji
Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi madžarskega odlikovanja "Viteški križ za
zasluge" slovenskemu državljanu dr. Francu Režonji in ga posreduje Uradu predsednika
Republike Slovenije.
Veleposlaništvo Madžarske v Ljubljani je Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
22. marca 2016 posredovalo noto, v kateri je zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k
podelitvi madžarskega državnega odlikovanja "Viteški križ za zasluge" slovenskemu državljanu
dr. Francu Režonji, roj. 13. 1. 1947 v Murski Soboti, s stalnim prebivališčem v Murski Soboti,
Gregorčičeva 4.
Veleposlaništvo v navedeni noti pojasnjuje, da želi Vlada Madžarske z državnim odlikovanjem
dr. Francu Režonji, generalnemu sekretarju Diakonije Murska Sobota, izraziti zahvalo za
njegovo dolgoletno pastoralno delo na dvojezičnem območju v Prekmurju.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu tehničnega dogovora na
področju usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja
Vlada RS se je na današnji seji, 14. aprila, seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu
Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Šolo zračnokopenskih operacij Letalskih sil Združenih držav Amerike v Evropi o sodelovanju na področju
usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja za neposredno zračno podporo.
Navedeni tehnični dogovor opredeljuje sodelovanje med podpisnikoma na področju
usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja za neposredno zračno podporo. Slovenska
vojska bo za usposabljanje slušateljev iz ZDA in drugih držav članic Nata oziroma Partnerstva
za mir, ki obiskujejo navedena usposabljanja Šole zračno-kopenskih operacij letalskih sil
Združenih držav Amerike v Evropi, znotraj redne letne kvote naleta zagotavljala podporo z
letali Pilatus PC-9, in sicer do 150 ur letenja letno. V zameno bodo ZDA omogočale strokovno
in drugo podporo pri vzpostavljanju in delovanju šole AGOS, ki jo vzpostavlja Slovenska
vojska.
Usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja so v Načrtu vaj v obrambnem sistemu ter
sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Letos je predvidenih šest
tedenskih terminov, na katerih bo sodelovalo do deset usmerjevalcev združenega ognja –
inštruktorjev in slušateljev šole AGOS USAFE.
Vir: MO
Vlada sprejela sklep o vrednosti doplačilne znamke za poštne pošiljke in prispevka od
potniške vozovnice v tednih RKS in solidarnosti
Vlada RS je danes, 14. aprila, sprejela sklep, da znaša vrednost doplačilne znamke, ki se v
tednu Rdečega križa Slovenije in tednu solidarnosti plačuje od vsake poštne pošiljke v
notranjem in mednarodnem prometu (razen za knjige, časopise in revije ter prispevka, ki se
plačuje od vsake vozovnice v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem,
ladijskem in avtobusnem prometu), 0,17 evra. Teden Rdečega križa Slovenije bo od 8. do 15.
maja, teden solidarnosti pa od 1. do 7. novembra letos. Tako zbrana sredstva bodo v celoti
namenjena humanitarni dejavnosti Rdečega križa Slovenije.
Vir: MO
Vlada ugotovila javno korist za razlastitev nepremičnin za rekonstrukcijo državne ceste
Zbure–Šmarješke Toplice
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da je v zvezi z rekonstrukcijo državne ceste R3667/1385 Zbure–Šmarješke Toplice izkazana javna korist za razlastitev dela zemljišča parc. št.
947/3, k.o.1461 – Žaloviče.
Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, načrtuje
rekonstrukcijo državne ceste R3-667/1385 Zbure – Šmarješke Toplice. Rekonstrukcija državne
ceste je nujno pogojena s posegom na nepremičnino parc. št. 947/3 k.o. 1461 - Žaloviče,
katere investitor ne more pridobiti na sporazumen način.
Rekonstrukcija državne ceste obsega razširitev in posodobitev cestnega odseka z izgradnjo
enostranskega hodnika za pešce in enostranske dvosmerne kolesarske poti. Vrednost
nepremičnin, za katere je predlagana ugotovitev javne koristi za rekonstrukcijo državne ceste,
je ocenjena na 23.200,00 evrov.
Vir: MzI
Sprememba sestave Ekonomsko-socialnega sveta
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se v Ekonomsko-socialnem svetu razreši mag.
Janko Burgar, namestnik člana, ter da se v Ekonomsko-socialni svet imenuje mag. Tanja
Bogataj, državna sekretarka v Ministrstvu za javno upravo.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena Pravil delovanja ESS vsak od partnerjev ESS imenuje
svoje predstavnike v ESS, s tem da ima vsak partner največ 8 članov, vsak član pa ima lahko
namestnika. Nadalje v tretjem odstavku 4. člena Pravila določajo, da mora sestava
predstavnikov vsakega od partnerjev zagotavljati zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je
udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.
Zaradi sprememb v sestavi Vlade Republike Slovenije se razreši dosedanjega namestnika
člana in na njegovo mesto imenuje novo namestnico člana Ekonomsko-socialnega sveta.
Vir: GSV
Vlada imenovala novega člana nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi
Vlada RS je v strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski
državni gozdovi imenovala člana dr. Mirka Pečariča.
Tretji odstavek 16. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije določa,
da Vlada RS imenuje strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta. Vlada RS
je strokovno komisijo imenovala s sklepom št. 01200-2/2016-5 z dne 31. 3. 2016. Dne 1. 4.
2016 je imenovani član Marjan Podgoršek podal pisno odstopno izjavo, zato je Vlada RS z
današnjim sklepom namesto njega imenovala dr. Mirka Pečariča.
Vir: MKGP