Poreklo blaga - novosti - Finančna uprava Republike Slovenije

Comments

Transcription

Poreklo blaga - novosti - Finančna uprava Republike Slovenije
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Poreklo blaga - novosti
Ana Maček, Generalni finančni urad
April 2016
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zakonodaja
Nepreferencialno poreklo:
 členi od 22 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o
carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) / členi od 59 do 63
Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta o carinskem zakoniku unije (CZU),
 členi od 35 do 65 in priloge 9 – 13 Uredbe Komisije
(EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta
(EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti
(IUCZS) / členi od 31 do 36 ter priloga 22-01Delegirane
uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (DU) ter členi od 57 do
59 in priloga 22-14 Izvedbene uredbe Komisije (EU)
2015/2447 (IU).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zakonodaja
Preferencialno poreklo:
 na podlagi sporazumov: protokoli o poreklu, ki so del sporazumov,
so objavljeni v Uradnem listu EU serije L, po 1. 5. 2016 ni
sprememb,
 enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi:
1) Splošni sistem preferencialov (GSP): členi: 66 – 97 w IUCZS / DU
– členi od 41 do 58; IU – členi od 70 do 112
2) Drugi enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi: členi 97x –
123 IUCZS / DU – členi od 59 do 70; IU – členi od 113 do 126,
 notranji trg EU: uredba 1207/2001, s spremembami / IU – členi od
61 do 66 ter priloge 22-15, 22-16, 22-17 in 22-18 (vzorci izjav)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Obstajajo velike razlike med preferencialnim in nepreferencialnim poreklom:
 pri uvozu je trenutno (in bo tudi po 1. 5. 2016) obvezna predložitev potrdila o
nepreferencialnem poreklu blaga samo za nekatere kmetijske izdelke, za katere se
uporabljajo posebni uvozni režimi (obrazec - priloga 13 IUCZS / priloga 22-14 IU),
 pravila o preferencialnem poreklu so natančno določena, so rezultat pogajanj in jih
uporabljajo vse pogodbenice sporazuma. Pravila za določitev nepreferencialnega
porekla so samostojno (avtonomno) določena s strani države uvoznice, ta pravila pa
se od države do države med seboj razlikujejo. Zato je težko pričakovati, da bi za
ugotavljanje nepreferencialnega porekla tretja država upoštevala EU pravila, še
posebej v primerih, ko ta pravila niso izčrpna in so osnovana samo na principu
„zadnje bistvene gospodarsko upravičene predelave ali obdelave“ in je treba
upoštevati sodbe sodišč,
 v primeru dvoma v pristnost ali veljavnost dokazila o poreklu, izdanega v tretji državi v
okviru preferencialnih ureditev, je vzpostavljen sistem upravnega sodelovanja. V tem
sistemu so organi tretjih držav dolžni zagotoviti vso potrebno pomoč pri ugotavljanju
pravilnega porekla izdelkov. Tak sistem ne obstaja pri nepreferencialnem poreklu,
razen pri nekaterih kmetijskih proizvodih, za katere se uporabljajo posebni uvozni
režimi.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Blago ima nepreferencialno poreklo:
 Države, v kateri je bilo v celoti pridobljeno ali izdelano
(23. člen CZS / člen 60(1) CZU),
 Če je bilo blago proizvedeno v dveh ali več državah, ima
blago nepreferencialno poreklo tiste države, v kateri je
bila, v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja
bistvena gospodarsko upravičena predelava ali
obdelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali
predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje (24. člen
CZS / člen 60(2) CZU).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s 24. členom
CZS:
 tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI KN: obdelave ali predelave, ki so
navedene v stolpcu 3 Priloge 10; če izdelek ni naveden v Prilogi 10, velja
pravilo spremembe tarifne številke (člen 37 IUCZS),
 vsi ostali izdelki: obdelava ali predelava, navedena v stolpcu 3 Priloge 11
(člen 39 IUCZS). Način uporabe pravil iz Priloge 11 je določen v uvodnih
opombah iz Priloge 9 (Opomba 5: za vse proizvode, ki niso omenjeni v
prilogi 11 (razen tekstila iz Oddelka XI), se poreklo določa za vsak primer
posebej ob upoštevanju postopkov, ki se nanašajo na koncept zadnje
bistvene predelave ali obdelave, kot je opredeljeno v členu 24 CZ).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje
(člen 32 DU):
„Za blago, navedeno v prilogi 22-01, se šteje, da je bila opravljena
njegova zadnja bistvena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava
novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v
državi ali na ozemlju, na katerem se izpolnijo pravila iz navedene
priloge ali ki ga ta pravila opredeljujejo.“
Priloga 22-01:
- primarna pravila,
- preostala pravila za poglavje (kadar se države porekla ne da določiti
z uporabo primarnih pravil ali drugih preostalih pravil za poglavje,
npr. preostalega pravila za poglavje, ki se uporablja za mešanice)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Ker v prilogi 11/ v prilogi 22-01 niso navedeni vsi izdelki (v prilogi 22-01
je navedenih več izdelkov kot v prilogi 11), moramo velikokrat določiti
poreklo za vsak primer posebej ob upoštevanju člena 24 CZS / člena
60(2) CZU – koncept zadnje bistvene obdelave ali predelave.
Pomagamo si lahko s sodno prakso evropskega sodišča:
 objektivna in dejanska razlika med osnovnim in predelanim
proizvodom,
 pridobljeni proizvod ima posebne lastnosti in sestavo, ki jih pred
predelavo ali obdelavo ni imel (pomembna kakovostna sprememba
lastnosti; bistvene spremembe v sestavi in lastnostih),
 pravilo dodane vrednosti.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo - CZU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo - CZU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo - IU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Ker po novem v CZU in DU ter IU ni več določb, vezanih na izdajo dokazil o
nepreferencialnem poreklu blaga (potrdil o poreklu blaga) za namene izvoza iz
EU, državam članicam v smislu izvoza in nepreferencialnega porekla ostaja
samo člen 61(3) CZU: „Kadar tako zahtevajo potrebe trgovine, se lahko v EU
izda dokument, ki dokazuje poreklo, v skladu s pravili o poreklu, veljavnimi v
namembni državi ali na namembnem ozemlju, ali s katero koli drugo metodo za
določitev države, v kateri je bilo blago v celoti pridobljeno ali kjer je bila
opravljena njegova zadnja bistvena obdelava ali predelava“ – pravna podlaga
za izdajo potrdil o poreklu blaga v EU za namene izvoza izdelkov iz EU, pri
izdaji potrdil pa gre za svobodno izbiro glede uporabe pravil o poreklu:
 vključitev določb v nacionalni predpis (ZICPES
ZICZEU)
 ohranitev dosedanjega obrazca (vzorca iz Priloge 12 IUCZS),
 izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga (izdajanje potrdil o poreklu
blaga – prenos določb iz členov od 48 do 54 IUCZS v ZICZEU),
 katera pravila uporabiti (ostaja prosta izbira; ne bo definirano v ZICZEU)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nepreferencialno poreklo
Dokazilo o nepreferencialnem poreklu – potrdilo o poreklu blaga: obrazec je v
prilogi 12 IUCZS / v prilogi 9 Pravilnika o izpolnjevanju enotne upravne listine
(obrazec ni spremenjen).
V potrdilih o poreklu blaga se lahko potrjuje, da je blago po poreklu iz Unije,
države članice Unije (48. člen IUCZS) ali tretje države (19. člen ZICZEU).
Novost – spremenjen 2. odstavek člena 49 IUCZS (19. člen ZICZEU): „Če to
upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, se
lahko potrdilo o poreklu blaga predhodno potrdi z žigom pristojnega organa in s
podpisom njene pristojne osebe, če se spoštujejo določbe o poreklu in je
zagotovljena upravičenost izdaje dokazil.“
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
 Uredba (ES) št. 1207/2001 se razveljavi z dnem 1. 5. 2016 (286(2)
člen CZU),
 od 1. 5. 2016 dalje: IU – členi od 61 do 66 ter priloge 22-15, 22-16,
22-17 in 22-18 (vzorci izjav),
 za dokazovanje preferencialnega porekla blaga na notranjem trgu
EU se uporablja izjava dobavitelja. Izjava dobavitelja predstavlja
dokazilo, na osnovi katerega se lahko izda dokazilo o poreklu za
blago, kupljeno na notranjem trgu EU, in izvoženo iz EU v eno
izmed držav oziroma skupino takšnih držav, s katerimi je EU sklenila
sporazume ali izvoženo iz EU za namene bilateralne kumulacije v
eno izmed držav oziroma skupino držav, za katere so v veljavi
enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
 Člen 61 IU: nanaša se na kratkoročno izjavo dobavitelja in ne prinaša
sprememb, četudi je v točki 3 tega člena namesto izraza »izdelati«
uporabljen izraz »predložiti«.
 Kratkoročni izjavi dobavitelja se sestavita za vsako pošiljko blaga
posebej. Dobavitelj takšno izjavo vključi v trgovinski račun za navedeno
pošiljko, na dobavnico ali na kateri koli drug trgovinski dokument, ki dovolj
natančno opisuje blago v pošiljki, da ga je mogoče prepoznati. To pomeni,
da je izjava dobavitelja sestavni del trgovinskega računa, dobavnice ali
katerega koli drugega trgovinskega dokumenta. Izjava dobavitelja se
običajno napiše v jeziku, v katerem je napisan račun, dobavnica ali
trgovinski dokument.
 Kljub temu se izjava dobavitelja lahko sprejme tudi, če je izdelana
samostojno (ločeno) in ni del trgovinskega dokumenta, vendar mora takšna
samostojna izjava vsebovati vse podatke o družbi, ki je izdelala izjavo, v njej
pa mora biti navedeno tudi sklicevanje na trgovinski dokument, na katerega
se izjava nanaša, ta trgovinski dokument pa mora biti k izjavi tudi priložen
oziroma mora biti na razpolago carinskim organom.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
 Člen 62(1) IU: obdobje veljavnosti do enega leta se nadomesti z obdobjem
veljavnosti do dveh let (šteto od datuma izdaje izjave / od dneva njene sestavitve).
Primer: dolgoročna izjava dobavitelja, ki bo sestavljena 15. 12. 2016, bo lahko veljala
maksimalno do 14. 12. 2018 (največ do dveh let od dneva njene sestavitve) in ne do
31. 12. 2018, saj bi bilo v tem primeru obdobje od datuma sestave izjave do datuma,
ko izjava preneha veljati, daljše od dveh let.
 Člen 62(2) IU: spremembe, ki se nanašajo na sestavo dolgoročne izjave dobavitelja z
učinkom za nazaj za blago, dobavljeno pred sestavitvijo izjave, so precej omejevalne.
Primer: če bo dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena npr. 10. 5. 2016, bo lahko
veljala največ od 11. 5. 2015 do 10. 5. 2016 in ne bo mogla prenehati veljati 11. 5.
2016 ali kasneje, saj se mora obdobje veljavnosti izteči na dan, ko je bila izjava
sestavljena. To tudi na žalost pomeni, da 1. 5. 2016 ali kasneje, ne bo več mogoče
sestaviti dolgoročne izjave dobavitelja sredi leta, npr. junija, z veljavnostjo tako za
nazaj kot tudi za naprej (do vključno 30. 4. 2016 je mogoče izdati dolgoročno izjavo
dobavitelja npr. dne 16. 4. 2015 z veljavnostjo izjave od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016) –
po novem bo treba sestaviti dve izjavi dobavitelja.
 Če je izjava dobavitelja sestavljena po tem, ko je bilo blago že dobavljeno / z učinkom
za nazaj, se v izjavi dobavitelja navede datum, ko je bila izjava dejansko sestavljena
(če je sestavljena danes, se vpiše današnji datum).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
Člen 63 IU: vzorci izjav dobavitelja se nahajajo v prilogah 22-15, 22-16, 22-17
in 22-18 IU. Izjava dobavitelja mora biti sestavljena v skladu z opombami,
vendar opomb ni treba navajati v izjavi. Če primerjamo besedilo izjav
dobavitelja skupaj z opombami, ki so v veljavi do vključno 30. 4. 2016, s tistimi,
ki jih bomo uporabljali po tem datumu, ni bistvenih razlik – spreminjajo se samo
nekateri izrazi, kot npr. namesto izrazov »izdelati« in »izdati«, bo po novem v
uporabi izraz »sestaviti«.
V zvezi s sestavljanjem izjav dobavitelja je treba poudariti, da ni več določeno,
da mora imeti izjava dobavitelja izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. V 63(3)
členu izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 je določeno, da ima izjava
dobavitelja lastnoročni podpis dobavitelja. To pomeni, da ni več nujno, da
dobavitelj dostavi kupcu originalno izjavo dobavitelja – dobavitelj lahko pošlje
kupcu podpisano izjavo dobavitelja npr. po elektronski pošti v pdf obliki.
Dodano je tudi, da v primerih, ko sta tako izjava dobavitelja kot tudi račun
pripravljena v elektronski obliki, se lahko elektronsko overita.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
Kratkoročna in dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki nimajo
statusa preferencialnega porekla:
 se uporabljata za izdelke, ki še nimajo statusa preferencialnega
porekla, je pa v EU že bila na teh izdelkih brez porekla opravljena
kakšna faza obdelave ali predelave (vendar izdelki niso pridobili
statusa preferencialnega porekla), ki je pogoj za pridobitev
preferencialnega porekla. Ti dve vrsti izjave dobavitelja se
uporabljata za namene polne kumulacije na notranjem trgu EU.
 polna kumulacija je najvišja oblika kumulacije. Omogoča, da se pri
ugotavljanju porekla končnega izdelka takrat, ko so pri izdelavi
določenega izdelka uporabljeni materiali brez porekla, lahko
seštevajo vsi postopki obdelave ali predelave, opravljeni na
materialih brez porekla.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
Točka 1: drugi (poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla), tretji
(tarifna številka HS uporabljenih materialov brez porekla) in četrti stolpec
(vrednost uporabljenih materialov brez porekla) se izpolni le, kjer je ustrezno.
To pomeni, da je izpolnitev teh stolpcev odvisna od pravila, ki je določeno v
seznamu obdelav ali predelav, in se uporablja za pridobljeni izdelek. Če pravilo
o poreklu za pridobljeni izdelek določa odstotno mejo glede vrednosti
uporabljenih materialov brez porekla (npr. skupna vrednost materialov brez
porekla ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna), se mora v četrti
stolpec vnesti vrednost uporabljenih materialov brez porekla. Če pa npr. pravilo
o poreklu za pridobljen izdelek določa spremembo tarifne številke, je treba
izpolniti tretji stolpec, vrednost uporabljenih materialov brez porekla pa ni
pomembna.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
Člena 64 in 66 IU: V zvezi z izdajo informativnih potrdil INF
4 in preverjanjem izjav dobavitelja ne bo bistvenih
sprememb - v postopku se spreminjajo samo roki, in sicer
na način, da se vsi roki, ki so v uredbi št. 1207/2001, s
spremembami, navedeni v mesecih, v IU nadomestijo z
dnevi (mesec ima v povprečju 30 dni).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
Člena 65 IU in 26 CZU: v IU ni več člena, ki govori o
enotnem dovoljenju za pooblaščenega izvoznika (člen 8
uredbe št. 1207/2001, s spremembami), saj le-ta ni več
potreben. V 26. členu CZU je namreč določeno, da so
odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje veljavne na
celotnem carinskem območju Unije. Torej je na celotnem
območju Unije veljavno tudi dovoljenje za poenostavljeno
potrjevanje porekla blaga. Kar pomeni, da bo lahko
pooblaščen izvoznik na osnovi dovoljenja, pridobljenega v
Sloveniji, izvažal iz katere koli druge države članice.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Notranji trg EU
Vse izjave dobaviteljev, izdelane oziroma izdane do
vključno 30. 4. 2016, se izdajo / izdelajo v skladu z uredbo
št. 1207/2001, s spremembami, in ostanejo v veljavi do
izteka njihove veljavnosti – ni jih potrebno nadomeščati z
novimi izjavami dobavitelja. To pomeni, da bodo
dolgoročne izjave dobaviteljev, izdane na podlagi »stare«
uredbe, lahko veljale največ do 29. 4. 2017 (če bodo
izdane 30. 4. 2016). 1. 5. 2016 in po tem datumu je treba
upoštevati določbe izvedbene uredbe Komisije (EU)
2015/2447.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Preferencialno poreklo
Preferencialni tarifni ukrepi:
izhajajo iz sporazumov, ki jih je EU
sklenila z nekaterimi državami oz.
skupinami držav, ali so
enostransko sprejeti za nekatere države.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Preferencialno poreklo
Preferencialno poreklo na podlagi sporazumov:
1.
2.
Za slovensko gospodarstvo so zelo pomembna pravila o poreklu
blaga, ki jih je EU uveljavila z državami Zahodnega Balkana
(Albanija, BiH, Makedonija, Črna gora, Srbija). Uporablja se
diagonalna kumulacija porekla blaga (SAP), v katero je vključena
tudi Turčija (UL EU C 67, z dne 20. 2. 2016).
Sporazumi z državami, ki pripadajo sistemu pan-evro-mediteranske
kumulacije porekla blaga (Islandija, Norveška, Švica vključno z
Lihtenštajnom, Turčija, Ferski otoki, Izrael, Alžirija, Egipt, Libanon,
Maroko, Sirija, Tunizija, Jordanija ter Palestinska uprava
Zahodnega brega in Gaze). Uporablja se diagonalna kumulacija
porekla blaga: pan-evro-mediteranska kumulacija (UL EU C 67, z
dne 20. 2. 2016).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Preferencialno poreklo
Preferencialno poreklo na podlagi sporazumov:
3. Sporazum EU-Turčija.
a) EU ima s Turčijo sklenjena dva sporazuma:
- preferencialna trgovina s kmetijskimi izdelki,
- preferencialna trgovina s premogom in jeklom.
b) Carinska unija EU-Turčija za industrijske ter predelane kmetijske
izdelke, ki temelji na statusu blaga v prostem prometu in ne na
statusu porekla blaga.
4. Trgovinski sporazumi, ki vsebujejo preferencialna pravila o
poreklu blaga, z drugimi državami: Andora, Ferski otoki, Čile,
Mehika, Južna Afrika, Južna Koreja, Peru, Kolumbija, Srednja
Amerika (Nikaragva, Panama, Honduras, Kostarika, Salvador,
Gvatemala), Moldavija, Gruzija, Ukrajina, Kosovo.
5. Sporazum z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami – 21
držav.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla
V skladu s protokoli o poreklu ima blago preferencialno
poreklo, če je:
 v celoti pridobljeno v eni izmed pogodbenic,
 izdelano iz blaga brez porekla, a je bilo blago zadosti
obdelano ali predelano,
 izdelano iz blaga s poreklom partneric (kumulacija),
 kombinacija (v celoti pridobljeno, kumulacija ali
zadosti obdelano).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla
V protokolih o poreklu je natančno navedeno, kateri izdelki se štejejo
za v celoti pridobljene (člen v protokolu);
Sporazum z Republiko Moldavijo (UL EU L 260, 30.8.2014) – člen 4:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla
Za pridobitev statusa izdelkov s poreklom ni
dovolj, če se na blagu izvedejo le enostavni
postopki obdelave ali predelave –
nezadostni
postopki
obdelave
ali
predelave. V tem primeru blago ohrani
poreklo, ki ga je imelo pred izvajanjem
nezadostne obdelave ali predelave.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla - nezadostni postopki
obdelave ali predelave
Sporazum z Makedonijo (UL EU L 99, 10.4.2008):
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla nezadostni postopki obdelave ali
predelave
 EU želi v bodoče sporazume vgraditi tudi definicijo, kaj pomeni
beseda preprosto. Ta definicija je že zapisana v 78(2) členu Uredbe
Komisije (EGS) št. 2454/93 (splošni sistem preferencialov), v
sporazumu s Korejo (Pojasnjevalne opombe k členu 6;
pojasnjevalne opombe so sestavni del sporazuma) in v reviziji
Regionalne konvencije?.
 postopki se upoštevajo kot preprosti, kadar ne zahtevajo posebnih
znanj niti strojev, naprav ali orodij, ki bi bili posebej izdelani ali
nameščeni za izvajanje teh postopkov.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla - nezadostni
postopki obdelave ali predelave
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93, člen 78(2):
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla –
seznam obdelav ali predelav
Kadar je izdelek izdelan iz blaga brez porekla,
mora biti za pridobitev preferencialnega porekla
na blagu opravljena predpisana obdelava ali
predelava. Seznam obdelav ali predelav, ki jih je
treba opraviti na materialih brez porekla, da
proizvedeni izdelek lahko dobi status blaga s
poreklom, je priloga protokolov o poreklu.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla (seznam
obdelav ali predelav) - primer
Elektromotor bo imel preferencialno EU poreklo, če bo izdelan iz
materialov brez porekla, bodo pa izpolnjeni pogoji iz 3. stolpca ali pogoj
iz 4. stolpca seznama obdelav ali predelav:
Prva dva stolpca v seznamu opisujeta izdelek, ki je pridobljen.
Pravila v 3. in 4. stolpcu se nanašajo samo na materiale brez porekla.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla (seznam
obdelav ali predelav) - primer
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla (seznam obdelav ali
predelav) – toleranca (člen v protokolih o poreklu)
– člen z naslovom „Zadosti obdelani ali predelani
izdelki“:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla (seznam obdelav
ali predelav)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla (seznam obdelav
ali predelav)
Toleranca (uvodna opomba 5):
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kriteriji za pridobitev porekla (seznam obdelav
ali predelav)
Primer: bombažna tkanina iz tarifne številke 5210 je mešana tkanina,
če je izdelana iz prej, uvrščenih v dve (ali več) različni tarifni številki, ali
če so uporabljene bombažne preje same mešanica = uporaba preje iz
različnih osnovnih tekstilnih materialov.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kumulacija
Blago ima preferencialno poreklo neke države, če je
izdelano iz blaga s poreklom. Za blago s poreklom se
šteje blago, ki je v celoti pridobljeno v tej državi, in tudi
blago s poreklom iz države pogodbenice (bilateralna
kumulacija) ali po poreklu iz ene izmed držav, ki so
vključene v sistem diagonalne kumulacije porekla
(SAP, pan-evro-mediteranska kumulacija);
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sporazum z Republiko Črno goro (UL EU L
108, 29.4.2010) – člen 3
3. točka člena 3 - za kumulacijo porekla gre tudi v
primeru, ko blago ohrani svoje poreklo:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kumulacija
Kumulacija omogoča, da se lahko surovine in reprodukcijski materiali iz
druge države pogodbenice uporabijo v proizvodnem procesu in imajo status
blaga s poreklom.
Bilateralna (dvostranska) kumulacija: pri proizvodnji blaga, ki bo uživalo
preferencialno obravnavo, je dovoljena uporaba surovin in reprodukcijskega
materiala s poreklom iz druge države pogodbenice. To pomeni, da obstaja
sporazum med dvema državama (pojem „država“ lahko pomeni tretjo državo
ali EU!) in da se bodo proizvodi, ki izvirajo iz države pogodbenice, šteli za
blago s poreklom te države pogodbenice.
Primer bilateralne kumulacije: plastična vrečka, izdelana v Srbiji iz
plastičnega granulata s poreklom iz EU, ima ob izvozu iz Srbije v EU srbsko
preferencialno poreklo.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Kumulacija
Diagonalna kumulacija: surovine in reprodukcijski materiali iz vseh držav, s
katerimi se diagonalna kumulacija lahko uporablja (obvestilo Komisije), se štejejo za
blago s poreklom, ko se uporabijo v proizvodnem procesu končnega izdelka.
Diagonalna kumulacija pa se lahko uporablja le, če so pogodbenice končne
izdelave in pogodbenice namembnega kraja sklenile sporazume o prosti trgovini, ki
vsebujejo enaka pravila o poreklu, pri čemer vse pogodbenice sodelujejo pri
postopku pridobitve porekla, npr. vse pogodbenice, iz katerih uporabljeni materiali
izvirajo. Materiali s poreklom iz pogodbenice, ki s pogodbenicami končne izdelave
in pogodbenicami namembnega kraja ni sklenila sporazuma, se obravnavajo kot
materiali brez porekla.
Primer diagonalne kumulacije: plastična vrečka, izdelana v Švici iz plastičnega
granulata z norveškim preferencialnim poreklom, ima ob uvozu iz Švice v EU
švicarsko preferencialno poreklo.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih
pravilih o poreklu je bila objavljena v UL EU L 54, z dne 26. 2. 2013.
Pravila o poreklu blaga iz protokolov o poreklu blaga v veljavi med
državami pan-evro-mediteranske kumulacije bodo postopoma
nadomeščena s pravili o poreklu blaga iz Regionalne konvencije o
pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki so
identična sedanjim pan-evro-mediteranskim preferencialnim pravilom o
poreklu blaga. Države Zahodnega Balkana bodo preko Regionalne
konvencije vključene v sistem pan-evro-mediteranske kumulacije
porekla blaga. Regionalna konvencija trenutno velja za 18
pogodbenic: EU, države EFTE (Norveška, Islandija, Švica ter
Lihtenštajn), Albanijo, Črno goro, Makedonijo, Srbijo, Jordanijo, Ferske
otoke, Turčijo, Egipt, Palestino, Izrael (1.10.2014), Bosno in
Hercegovino (1.11.2014), Tunizijo (1.1.2015) ter Republiko Moldavijo
(1.9.2015), vendar se med vsemi temi pogodbenicami še ne uporablja,
saj bi morale pogodbenice nadomestiti obstoječa pravila o poreklu
blaga iz protokolov s pravili iz Konvencije.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
 V UL EU C 67, z dne 20. februarja 2016, je bilo objavljeno obvestilo Komisije v zvezi
z začetkom uporabe Regionalne konvencije o pan-evro mediteranskih preferencialnih
pravilih o poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo
med pogodbenicami k tej konvenciji. Pogodbenice Regionalne konvencije so: EU,
Albanija, Alžirija, BiH, Egipt, Ferski otoki, Islandija, Izrael, Jordanija, Kosovo, Libanon,
Makedonija, Črna gora, Maroko, Norveška, Srbija, Sirija, Švica (vključno z
Lihtenštajnom), Tunizija, Turčija ter Zahodni breg in Gaza.
 To obvestilo Komisije nadomesti obvestilo 2015/C 214/05, ki je bilo objavljeno v
Uradnem listu EU C 214, z dne 30. 6. 2015.
 V obvestilu sta objavljeni:
1. Razpredelnica 1: Razširjena razpredelnica, ki vključuje tudi države Zahodnega
Balkana in Republiko Moldavijo. V to razpredelnico se bodo postopoma dodajali
datumi, pred katerimi se bo nahajal „(C)“, kadar se bo sporazum o prosti trgovini
med pogodbenicami iz te razpredelnice skliceval na konvencijo.
2. Razpredelnica 2: SAP matrika (države Zahodnega Balkana).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
Datumi iz razpredelnice 1 se nanašajo na:
 začetek uporabe diagonalne kumulacije na podlagi člena 3 Dodatka I h konvenciji
(kumulacija porekla), če se zadevni sporazum o prosti trgovini sklicuje na konvencijo;
v tem primeru se pred datumom nahaja „(C)“,
 začetek uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo,
priloženih zadevnemu sporazumu o prosti trgovini, pa v drugih primerih (kumulacija
na osnovi sedanjih protokolov o pravilih o poreklu).
Datumi iz razpredelnice 2 se nanašajo na začetek uporabe protokolov o pravilih o
poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo in so priloženi sporazumom o prosti trgovini
med EU, Turčijo in državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Kadar
se na konvencijo sklicuje sporazum o prosti trgovini med pogodbenicami iz te
razpredelnice, se v razpredelnico 1 doda datum, pred katerim se nahaja „(C)“.
Materiali s poreklom iz Turčije, ki jih zajema carinska unija EU-Turčija, so lahko vključeni
kot materiali s poreklom za namene diagonalne kumulacije med EU in državami, ki
sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in za katere velja protokol o poreklu.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
Razlika med novim in predhodnim obvestilom Komisije je v
razpredelnici 1 (začetek uporabe pravil o poreklu, ki določajo
diagonalno kumulacijo v pan-evro-mediteranskem območju): v
razpredelnico 1 je dodana Republika Moldavija, saj je za Republiko
Moldavijo Regionalna konvencija začela veljati 1. septembra 2015. V
razpredelnico 1 so dodani tudi datumi, pred katerimi se nahaja »(C)«,
kar pomeni, da se je začela uporabljati diagonalna kumulacija na
podlagi člena 3 Dodatka 1 h konvenciji (kumulacija porekla). V primeru
Makedonije so v razpredelnico 1 dodani datumi, pred katerimi se ne
nahaja »(C)«, kar pomeni, da se pravila iz konvencije v trgovini med
državami EFTE (Švica vključno z Lihtenštajnom, Islandija, Norveška) in
Makedonijo še niso pričela uporabljati, vendar pa je kumulacija mogoča
na podlagi 3. in 4. člena protokola B med državami EFTE in
Makedonijo, ki vsebuje enaka pravila kot pravila iz konvencije.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
Iz razpredelnice 1 so razvidne naslednje novosti:
 1. 4. 2014 so se pravila iz konvencije pričela uporabljati v trgovini
med Albanijo in Kosovom, med Albanijo in Moldavijo, med Bosno in
Hercegovino in Kosovom, med Bosno in Hercegovino in Moldavijo,
med Črno goro in Kosovom, med Črno goro in Moldavijo, med
Makedonijo in Kosovom, med Makedonijo in Moldavijo, med Srbijo
in Kosovom, med Srbijo in Moldavijo, med Kosovom in Moldavijo;
 pravila iz konvencije so se 1. 5. 2015 pričela uporabljati v trgovini
med EU in Makedonijo, med državami EFTE in Albanijo ter med
državami EFTE in Srbijo;
 v trgovini med EU in Švico ter med EU in Egiptom so se pričela
uporabljati pravila iz konvencije 1. 2. 2016;
 1. 2. 2016 so se med Makedonijo in državami EFTE pričela
uporabljati pravila o poreklu, ki so identična pravilom iz konvencije.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija
Trenutno je možna diagonalna kumulacija med EU, državami EFTE,
Albanijo, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. V okviru SAP + kumulacije,
ki bi omogočila diagonalno kumulacijo med EU, državami SAP,
državami EFTA in vsemi izdelki iz Turčije, diagonalna kumulacija torej
še vedno ni mogoča z Bosno in Hercegovino, Kosovom in vsemi izdelki
iz Turčije (kumulacija je možna samo z blagom, ki ga zajema carinska
unija EU-Turčija).
Za dokazovanje porekla blaga se v obstoječi SAP kumulaciji še naprej
uporabljajo enaka dokazila o poreklu (potrdilo o gibanju blaga EUR.1,
izjava na računu) na osnovi prehodnih določb sklepov o nadomestitvi
sedanjih protokolov s pravili iz konvencije, ki določajo, da kadar
kumulacija vključuje le države EFTE, Ferske otoke, EU, Turčijo in
udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, je lahko dokazilo
o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Regionalna konvencija - Kosovo
 dne 16. 3. 2016, je bil v Uradnem listu EU L 71 objavljen Stabilizacijsko-pridružitveni
sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni
strani ter Kosovom na drugi strani;
 Protokol III o pojmu „izdelki s poreklom“ (stran 310);
 pravila o poreklu, ki se uporabljajo: Dodatek 1 (opredelitev pojma „izdelki s poreklom“
in načini upravnega sodelovanja) in ustrezne določbe Dodatka 2 (posebne določbe, ki
odstopajo od določb iz Dodatka I) k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih
preferencialnih pravilih o poreklu (Regionalna konvencija). Regionalna konvencija je
bila objavljena v UL EU L 54, z dne 26. 2. 2013. Vsi sklici na „zadevni sporazum“ v
Dodatku 1 k Regionalni konvenciji in v zadevnih določbah Dodatka 2 k Regionalni
konvenciji se štejejo kot sklici na stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Kosovom;
 začetek veljavnosti sporazuma – 1. 4. 2016 (sporočilo o začetku veljavnosti
sporazuma je bilo objavljeno v UL EU L 78, z dne 24. 3. 2016);
 do objave novega obvestila Komisije v zvezi z začetkom uporabe
Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o
poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo
med pogodbenicami k tej konvenciji, je med EU in Kosovom možna le
bilateralna kumulacija.

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Dokazilo o preferencialnem poreklu
(Maroko)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
EUR. 1 / EUR-MED
 izvoz v Tunizijo,
 zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga
EUR. 1 (in ne EUR-MED),
 kupcu v Tuniziji bo s tem onemogočena
nadaljnja izdaja EUR-MED, kar pomeni, da ti
isti izdelki ne bodo deležni preferencialne
obravnave pri uvozu v druge države panevro-mediteranske kumulacije porekla blaga.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Enostransko sprejeti preferencialni tarifni
ukrepi - 1
EU je enostransko sprejela preferencialne tarifne ukrepe za nekatere
države, in sicer:
 SSP – splošni sistem preferencialov; 1.1.2014 se je pričela
uporabljati Uredba (EU) št. 978/2012. V Prilogi II so navedene
države upravičenke do splošnega režima. Po 1.1.2016 je samo še
81 držav upravičenk do splošnega režima GSP.
 ČDO (čezmorske države in ozemlja) – pridružitev se uporablja za
ČDO, ki so navedene v Prilogi II k PDEU – UL EU C 83, z dne 30. 3.
2010 - 21 držav)
 Avtonomni režim za države Zahodnega Balkana (Kosovo, Albanija,
Makedonija, Črna gora, Srbija); (uredba št. 1215/2009 – prečiščeno
besedilo; uporaba izjemnih trgovinskih ukrepov je podaljšana do
31.12.2020, začasno je prekinjena uporaba teh ukrepov za BiH z
učinkom od 1.1.2016)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Enostransko sprejeti preferencialni tarifni
ukrepi - 2
 avtonomni režim za afriške, karibske in pacifiške (AKP) države –
(uredba št. 1528/2007 – prečiščeno besedilo; v prilogi I uredbe je
trenutno navedenih 27 držav oz. regij); ugodnost avtonomnega
režima koristijo samo tiste države, ki še ne koristijo trgovinskih
ugodnosti parafiranih sporazumov z EU ter Kamerun, ker vmesni
sporazum v uporabi s Kamerunom ne vsebuje pravil o poreklu blaga
 Ceuta in Mellila (uredba št. 82/2001)
 Ekvador (Uredba (EU) št. 1384/2014 Evropskega parlamenta in
Sveta o tarifni obravnavi za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja –
uredba se uporablja od 1.1.2015 in bo prenehala veljati najkasneje
31.12.2016).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
1. januarja 2014 se je pričela uporabljati Uredba (EU) št. 978/2012
Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih
preferencialov in razveljavitvi uredbe Sveta (ES) št. 732/2008.
Ugodnosti tarifnih preferencialov uživajo naslednje države:
 države upravičenke do splošnega režima, ki so navedene v Prilogi II
uredbe št. 978/2012 (dajatve: člen 7 uredbe),
 države upravičenke do posebnega spodbujevalnega režima za
trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), ki so navedene v
Prilogi III uredbe št. 978/2012 (dajatve: člen 12 uredbe),
 države upravičenke do posebnega režima za najmanj razvite države
(vse razen orožja (EBA)), ki so navedene v Prilogi IV uredbe št.
978/2012 (dajatve: člen 18 uredbe).
Država, ki jo Svetovna banka tri zaporedna leta uvrsti med države z
visokim ali višjim srednjim dohodkom, ne bi smela uživati ugodnosti
preferencialov GSP (člen 4(1)(a) uredbe o GSP).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
Uredba (EU) št. 978/2012:
 zmanjšuje se število držav upravičenk do splošnega režima - po 1.1.2016 – 81 držav
upravičenk do splošnega režima GSP; 1.1.2016 so bile iz Priloge II (države
upravičenke do splošnega režima) črtane naslednje države: Kolumbija, Kostarika,
Gvatemala, Salvador, Honduras, Nikaragva, Panama, Peru, Turkmenistan, Bocvana
in Namibija = uredbi št. 1015/2014 in 1016/2014),
 uvaja vsakoletni pregled pogojev za uživanje ugodnosti tarifnih preferencialov v
okviru splošne sheme preferencialov (nekatere države lahko izgubijo status GSP
upravičenke, druge ga lahko na novo pridobijo ali pa se preprosto ohrani status quo).
Komisija do 1. januarja vsako leto pregleda Prilogo II. Sklep o črtanju države
upravičenke s seznama držav upravičenk do GSP se začne uporabljati eno leto po
začetku veljavnosti sklepa (primer - uredbi št. 1015/2014 in 1016/2014 – objavljeni v
UL 27. 9. 2014: Turkmenistan, Bocvana in Namibija po 1.1.2016 niso več upravičene
do statusa države upravičenke do GSP na podlagi člena 4(1)(a) uredbe o GSP, saj je
Svetovna banka te države tri zaporedna leta uvrstila med države z višjim srednjim
dohodkom),
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
Uredba (EU) št. 978/2012:
 država, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost, uživa ugodnosti tarifnih
preferencialov, zagotovljenih na podlagi splošnega režima, razen če
uživa ugodnosti režima preferencialnega dostopa do trga
(avtonomni režim, sporazum o prosti trgovini), ki zagotavlja enake ali
boljše tarifne preferenciale kot shema za praktično celotno trgovino.
Sklep o črtanju države upravičenke s seznama držav upravičenk do
GSP se začne uporabljati dve leti po začetku uporabe režima
preferencialnega dostopa do trga (primer: Ukrajina bo črtana s
seznama držav upravičenk do GSP dve leti po začetku uporabe
sporazuma o pridružitvi, torej bo črtana s seznama 1. 1. 2018).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
Dokazila o poreklu:
 Države upravičenke lahko za dokazovanje porekla izdajo potrdilo o
poreklu, obrazec A (FORM A), izjavo izvoznika na računu do
vrednosti 6.000 EUR (samo v angleškem ali francoskem jeziku;
besedilo izjave je v Prilogi 18 IUCZ). Če je ob uvozu v EU predloženo
dokazilo o poreklu, se uporabi preferencialna (ugodnejša) carinska
stopnja.
 Izvoz iz EU v države upravičenke: potrdilo o gibanju blaga EUR. 1,
izjava na računu do vrednosti 6 000 EUR ali izjava pooblaščenega
izvoznika na računu. Besedilo izjave na računu je v Prilogi 18 IUCZ.
Blago ob uvozu v državo upravičenko ni deležno ugodnosti. Če je v
EU izdano dokazilo o poreklu in gre za neposreden prevoz iz EU v
državo upravičenko, je tem izdelkom omogočena kumulacija porekla,
če bi bili ti izdelki nadalje obdelani v državi upravičenki in ponovno
uvoženi v EU.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1213/2012 o opustitvi tarifnih
preferencialov za nekatere države upravičenke do GSP v zvezi z
nekaterimi oddelki GSP v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012
Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih
preferencialov (uredba se uporablja od 1.1.2014 do 31.12.2016):
 V prilogi k tej uredbi je določen Seznam izdelkov iz oddelkov GSP, za
katere se opustijo tarifni preferenciali iz člena 7 Uredbe (EU) št.
978/2012 (dajatve; splošni režim) v zvezi z zadevnimi državami
upravičenkami do GSP – blago iz priloge k tej uredbi po poreklu iz
držav, ki so navedene v stolpcu A, ne uživa ugodnosti tarifnih
preferencialov.
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2016/330 o opustitvi tarifnih
preferencialov za nekatere države upravičenke do GSP v zvezi z
nekaterimi oddelki GSP v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012 o uporabi
sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje 2017-2019 (uredba se
uporablja od 1.1.2017 do 31.12.2019).
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
Primer: Uvoz govejega usnja iz Indije (SSP, Form A)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Splošni sistem preferencialov
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1979, z dne 28. avgusta
2015, o spremembi prilog II in III in IV k Uredbi (EU) št. 978/2012
Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih
tarifnih preferencialov:
 1. 1. 2017 bodo iz Priloge II (GSP) črtane naslednje države:
Kamerun, Fidži, Gruzija, Irak, Marshallovi otoki, Tonga,
 1.1.2017 bo iz Priloge III (GSP+) črtana naslednja država: Gruzija,
 1.1.2019 bo iz Priloge IV (EBA) črtana naslednja država: Samoa.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
 členi od 41 do 58 DU ter členi od 70 do 112 IU,
 registriran izvoznik:
 izvoznik, ki ima sedež v državi upravičenki in je registriran pri
pristojnih organih te države upravičenke za izvoz izdelkov v okviru
sheme – za izvoz v EU ali v drugo državo upravičenko, s katero je
možna regionalna kumulacija,
 izvoznik, ki ima sedež v DČ in je registriran pri carinskih organih te
DČ za namene izvoza izdelkov s poreklom iz EU, ki se uporabljajo
kot materiali v državi upravičenki v okviru bilateralne kumulacije,
 prepošiljatelj blaga, ki ima sedež v DČ in je registriran pri carinskih
organih te DČ za namene sestave nadomestnih navedb o poreklu
pri prepošiljanju izdelkov s poreklom v druge dele carinskega
območja EU ali, kadar je to primerno, na Norveško, v Švico ali
Turčijo – „registrirani prepošiljatelj“.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
 sistem samopotrjevanja porekla blaga: odgovornost na strani izvoznikov,
 dokazilo o poreklu = navedba o poreklu: če vrednost izdelkov v pošiljki ne
presega 6 000 EUR, lahko navedbo o poreklu sestavi izvoznik, ne glede na
to, ali je registriran ali ne; če vrednost izdelkov v pošiljki presega 6 000
EUR, navedbo o poreklu lahko sestavi samo registrirani izvoznik,
 navedba o poreklu (priloga 22-07 IU; v angleškem, francoskem ali
španskem jeziku) se lahko da na vseh trgovinskih dokumentih, ki
prikazujejo ime in polni naslov izvoznika in prejemnika kot tudi
poimenovanje izdelkov in datum izdaje,
 da bi postali registrirani izvozniki in prepošiljatelji blaga s sedežem na
carinskem območju EU ali izvozniki s sedežem v državah upravičenkah,
izvozniki vložijo zahtevek za registracijo izvoznika pri carinskih organih (EU)
oz. pri pristojnih organih v državah upravičenkah. Zahtevek se predloži na
obrazcu iz priloge 22-06 IU,
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
 carinski organi DČ 1. 1. 2017 začnejo z registracijo izvoznikov in
prepošiljateljev blaga s sedežem na njihovem ozemlju,
 v EU s 1. 1. 2018 carinski organi v vseh DČ prenehajo z izdajanjem potrdil o
gibanju blaga EUR. 1 za namene bilateralne kumulacije porekla,
 do 31. 12. 2017 carinski organi DČ izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali
nadomestna potrdila o poreklu obrazec A na zahtevo izvoznikov ali
prepošiljateljev blaga, ki še niso registrirani. To velja tudi, če je izdelkom s
poreklom, poslanim v EU, priložena navedba o poreklu, ki jo sestavi
registrirani izvoznik v državi upravičenki,
 DČ sporočijo EK imena, naslove ter kontaktne podatke svojih organov, ki so
pristojni za registracijo izvoznikov in prepošiljateljev v sistemu REX in
carinskih organov, ki so odgovorni za zagotavljanje upravnega sodelovanja
s pristojnimi organi držav upravičenk – rok: 30. 9. 2016.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
 države upravičenke začnejo registracijo izvoznikov 1. 1. 2017 (oz. vse
države upravičenke začnejo uporabljati sistem registriranih izvoznikov
najpozneje 30. junija 2020),
 če država upravičenka ne more začeti z registracijo 1.1.2017, EK pisno
obvesti do 1.7.2016, da bo odložila registracijo izvoznikov do 1.1.2018 ali
1.1.2019,
 v obdobju 12 mesecev po datumu, ko država upravičenka začne registracijo
izvoznikov, pristojni organi te države upravičenke še naprej izdajajo potrdila
o poreklu - obrazec A (FORM A) – na zahtevo izvoznikov, ki še niso
registrirani v času, ko se zahteva izdaja potrdila o poreklu (obdobje 12
mesecev se lahko na podlagi zaprosila podaljša še za največ 6 mesecev, če
imajo pristojni organi države upravičenke težave z dokončanjem postopka
registracije v roku dvanajstih mesecev),
 izdana potrdila o poreklu obrazec A so v EU sprejemljiva kot dokazila o
poreklu, če so izdana pred datumom registracije zadevnega izvoznika.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
 izvozniki v EU, registrirani ali ne, od 1. 1. 2017 sestavljajo navedbe
o poreklu za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, če njihova
skupna vrednost ne presega 6 000 EUR,
 izvozniki v državi upravičenki, registrirani ali ne, sestavljajo
navedbe o poreklu za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki,
če njihova skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, od dneva, po
katerem namerava država upravičenka začeti registracijo
izvoznikov,
 izvozniki (iz EU, držav upravičenk) po registraciji sestavijo navedbe
o poreklu za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, če njihova
skupna vrednost presega 6 000 EUR, od datuma začetka veljavnosti
njihove registracije.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
 nadomestna navedba o poreklu se sestavi v skladu z zahtevami iz Priloge 22-20
UI,
 če so izdelki s poreklom, ki še niso bili sproščeni v prosti promet, dani pod carinski
nadzor carinskega urada DČ, lahko prepošiljatelj nadomesti prvotno navedbo o
poreklu z eno ali več nadomestnimi navedbami o poreklu (nadomestna navedba) za
namen pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega območja EU
oziroma na Norveško ali v Švico,
 za namene pošiljanja izdelkov s poreklom drugam znotraj območja EU, lahko
nadomestno navedbo o poreklu v EU da samo registrirani prepošiljatelj, če skupna
vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6 000 €, do
vrednosti izdelkov s poreklom 6000 €, pa ni nujno, da je prepošiljatelj registriran.
Nadomestno navedbo o poreklu v EU lahko sestavi tudi prepošiljatelj, ki ni registriran,
kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega
6000 €, če nadomestni navedbi o poreklu priloži izvod izvirne navedbe o poreklu,
sestavljene v državi upravičenki,
 za namene pošiljanja izdelkov s poreklom na Norveško ali v Švico pa mora biti
prepošiljatelj obvezno registriran v sistemu REX, da lahko da nadomestno navedbo o
poreklu,
 nadomestna navedba o poreklu je veljavna 12 mesecev od datuma izdaje prvotne
navedbe o poreklu.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadomestna dokazila o preferencialnem poreklu
Sporazum med EU in Korejo: dokazili o poreklu – izjava o poreklu, izjava
pooblaščenega izvoznika o poreklu = po 1. 5. 2016 bo mogoče sestaviti
nadomestno izjavo o poreklu (člen 69 IU: nadomestna dokazila o
preferencialnem poreklu, izdana ali izpolnjena izven okvira GSP Unije):
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
Člen 68 IU: Registracija izvoznikov izven okvira sheme GSP Unije = sporazumi
o prosti trgovini med EU in Kanado, med EU in Vietnamom (ena od bodočih
možnosti), med EU in Singapurjem (Singapur: REX, EU: PI)…..
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
Podatkovna zbirka registriranih izvoznikov:
 EK vzpostavi sistem REX in zagotovi njegovo dostopnost do 1.1.2017,
 v sistemu REX (elektronska baza podatkov) se hranijo informacije, ki so jih
izvozniki/prepošiljatelji blaga predložili za namene registracije (priloga 22-06
IU – obrazec zahtevka za registracijo izvoznika),
 pristojni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic sproti
posodabljajo podatke v sistemu REX (podatke o izvoznikih, ki so jih sami
registrirali),
 ob prejemu popolnega zahtevka iz priloge 22-06 pristojni organi držav
upravičenk / carinski organi DČ izvozniku ali prepošiljatelju (iz EU) dodelijo
številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko
registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je
registracija veljavna; izvozniku ali prepošiljatelju
sporočijo številko
registriranega izvoznika in datum, od katerega je registracija veljavna,
 Pristojni organi držav upravičenk / carinski organi DČ sproti posodabljajo
podatke.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sistem registriranih izvoznikov - REX
Podatkovna zbirka registriranih izvoznikov:
 EK ima dostop do vseh podatkov in pristojnim organom držav upravičenk zagotovi
varen dostop do sistema REX,
 Pristojni organi držav upravičenk imajo dostop do podatkov o izvoznikih, ki so jih sami
registrirali,
 Carinski organi DČ imajo dostop do podatkov, ki so jih sami registrirali, carinski organi
drugih DČ in pristojni organi držav upravičenk ter Norveška, Švica ali Turčija.Ta
dostop do podatkov je namenjen izvajanju preverjanja carinskih deklaracij (člen 188
CZU) ali kontroli po prepustitvi blaga (člen 48 CZU),
 Če se država ali ozemlje umakneta iz Priloge II k Uredbi št. 978/2012, ti pristojni
organi ohranijo dostop do sistema REX tako dolgo, kolikor je potrebno, da se jim
omogoči skladnost z njihovimi obveznostmi iz člena 70 (obveznost zagotovitve
upravnega sodelovanja v okviru sistema REX),
 EK omogoči javnosti dostop do podatkov (ne do vseh; odvisno od dovoljenja
izvoznika, ki v ta namen podpiše polje 6 na obrazcu iz priloge 22-06; ne glede na
dovoljenje izvoznika, EK javnosti vedno omogoča dostop do nekaterih podatkov).