Celotno sporočilo za javnost

Comments

Transcription

Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 19. maj 2016
88. redna seja Vlade RS
Vlada določila besedilo predloga Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o ugotavljanju
katastrskega dohodka.
Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je bil urejen na novi pravni podlagi (ZUKD1) z letom 2011, vendar zaradi neurejenosti podatkov v zemljiškem katastru dejansko
uveljavljen šele z letom 2013 oziroma prvimi izračuni na novi podlagi za leto 2014. Novi
izračuni so pokazali, da bi se sledeč realnejšemu obsegu dohodkov v kmetijskih in gozdarski
dejavnosti skupna masa katastrskega dohodka morala pomembno povečati, čeprav različno
po vrstah rabe zemljišč. Zaradi nasprotovanja povišanju katastrskega dohodka, pa tudi
oporekanju primernosti izračunov, ki so sloneli na podrobnih kalkulacijah za izračun dohodka
po posameznih kmetijskih pridelkih, se je z zadnjo novelo zakona uporaba novih zneskov
katastrskega dohodka zamrznila do leta 2016 z rešitvijo, da se katastrski dohodek v tem
obdobju določa na podlagi katastrskega dohodka iz leta 2013. Obenem so resorna ministrstva
(Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za
okolje in prostor) ustanovila delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstev ter
različnih stanovskih združenj, katere naloge je bila preveritev izračunov katastrskega dohodka
in priprava izhodišč za novo metodo.
Delovna skupina je ugotovila, da je obstoječi način izračuna katastrskega dohodka kot
pavšalne ocene dohodka od pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov z metodološkega
vidika na splošno ustrezen, saj v osnovi zagotavlja opredelitev višine katastrskega dohodka, ki
odraža razliko med tržno vrednostjo pridelave na posameznem kmetijskem ali gozdnem
zemljišču in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški, da pa ima nekatere slabosti, zaradi
katerih so izračuni podvrženi možnostim prilaganja in manj zanesljivi na regionalni ravni.
Predvsem je oporekala primernosti uporabe nekaterih statističnih podatkov na ravni
posameznih statističnih regij, izraziti občutljivosti izračunov zaradi upoštevanja letnih nihanj v
količinah in cenah ter zapletenosti in nepreglednosti sistema zaradi upoštevanja velikega
števila spremenljivk, pa tudi prenizko upoštevanim dohodkom od živinoreje.
Delovna skupina je predlagala, da se namesto sofisticiranega sistema kalkulacij razvije bolj
robusten in enostaven, zato sicer manj podroben a obenem bolj pregleden sistem ugotavlja
katastrskega dohodka, ki naj sloni na bolj generalnih statističnih podatkih o dohodkih kmetijske
in gozdarske dejavnosti. Kot primerno rešitev, ki jo je mogoče izvajati brez dodatnega urejanja
registra kmetijskih gospodarstev v smislu popolnega zajema in ureditve organizacijskega
statusa kmetijam, je delovna skupina predlagala metodo določanja katastrskega dohodka na
podlagi podatkov iz ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost, kot ga letno
pripravi Statistični urad RS.
Predlog novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je pripravljen na podlagi
ugotovitev delovne skupine in njenih priporočil za poenostavitev metode ugotavljanja
katastrskega dohodka. Ureja, da se katastrski dohodek ugotavlja na podlagi podatkov
ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost.
Predlagane rešitve:
−
izračuni katastrskega dohodka temeljijo na podatkih ekonomskega računa za
kmetijstvo in gozdarstvo, agregiranih na ravni skupin kmetijskih pridelkov,
−
katastrski dohodek se za posamezne vrste pridelave, vezane na vrste rabe kmetijskih
in gozdnih zemljišč, ugotovi kot prihodek posamezne vrste pridelave (skupine kmetijskih
pridelkov, kot je določena z ekonomskim računom za kmetijstvo in gozdarstvo), zmanjšan za
delež stroškov, ki se določi na podlagi deleža stroškov v skupnem ekonomskem računu
kmetijske ali gozdarske dejavnosti,
−
katastrski dohodek se določi v razredih proizvodne sposobnosti za kmetijska zemljišča
na podlagi bonitetnih točk in za gozdna zemljišča na podlagi rastiščnega koeficienta,
−
določi se količnik za izračun dodatnega katastrskega dohodka posebnih intenzivnih
kultur (pridelava jagod, špargljev, intenzivna pridelava vrtnin, reja polžev itd.) kot večkratnik
katastrskega dohodka intenzivnega nasada,
−
pavšalna ocena dohodka v čebelarstvu se ugotovi kot prihodek od čebelarstva iz
ekonomskega računa za kmetijstvo, zmanjšan za enak delež stroškov, kot velja za gozdna
zemljišča,
−
ohrani se korekcija katastrskega dohodka zaradi omejene možnosti pridelave na
območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi,
−
katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj se ugotavljata na vsaka
tri leta na podlagi predhodnega petletnega povprečja podatkov ekonomskega računa,
−
določi se smiselno prehodno obdobje postopnega povečevanja novih zneskov
katastrskega dohodka do končne vrednosti.
Pred predložitvijo zakona v zakonodajni postopek je bila opravljena javna obravnava zakona,
pri oblikovanju končnih rešitev pa so sodelovale tudi nevladne organizacije s področja
kmetijstva. Doseženo je bilo soglasje glede vseh ključnih elementov, kar omogoča
nadaljevanje postopka. Usklajevanja se bodo nadaljevala še v teku samega zakonodajnega
postopka, nekatera odprta vprašanja pa bodo predmet usklajevanja ob pripravi predloga
sprememb zakona o dohodnini, ki ga vlada načrtuje pripraviti v naslednjih mesecih.
Vir: MF
Z znižanjem zakonodajnih bremen do pomembnih prihrankov države
Vlada RS je se je seznanila s poročilom o prihrankih z naslova Znižanja zakonodajnih bremen
v obdobju med 2009 in 2015, ki je bilo pripravljeno na podlagi merjenja administrativnih
stroškov in bremen v predpisih RS v omenjenem obdobju.
Program Vlade RS za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za
25% je bil v letu 2009 sprejet kot temeljni strateški in operativni dokument, katerega akcijski
program je bil sestavljen iz petih faz (pregled zakonodaje, merjenje administrativnih stroškov,
nabor ukrepov, izvedba sprememb zakonodaje, ponovno merjenje administrativnih stroškov ter
ugotavljanje učinkovitosti sprememb z namenom uresničevanja cilja Akcijskega načrta). Cilj
projekta Merjenje administrativnih stroškov in bremen v predpisih RS je prizadevanje za
razbremenitev gospodarstva in državljanov z nepotrebnimi administrativnimi postopki in
bremeni ter povečanje učinkovitosti javne uprave. Pri projektu gre tudi za uresničevanje zavez
Vlade RS do Evropske komisije, s katerimi se je zavezala da bo uresničila cilj 25% manj
administrativnih bremen v zakonodaji RS, kar predstavlja 362 mio EUR.
V analizo, ki so jo zaradi objektivnosti merjenja izvajali zunanjimi izvajalci v sodelovanju z
Ministrstvom za javno upravo in ostalimi resorji, je bilo vključenih 14 področij, pregledanih 71
zakonov in 3529 podzakonskih predpisov od tega 996 administrativno obremenjujočih
predpisov, ki povzročajo dodatne stroške poslovnim subjektom ali državljanom. Analiza je
potekala na podlagi evropske metodologije za merjenje administrativnih stroškov in bremen
(Enotna metodologija za merjenje stroškov, ki jih zakonodaja povzroča subjektom - EMMS).
Rezultati kažejo, da je bilo skupno izmerjenih 146 ukrepov in realiziranih 365 mio EUR
prihrankov na letni ravni pri čemer realizirani prihranki predstavljajo znižanje zakonodajnih
bremen v višini več kot 25 % od ugotovljenih bremen (1,5 mrd EUR).
Največ delež prihrankov izhaja iz ukrepov v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje.
Določeno število ukrepov je še v fazi realizacije, kar za državo predstavlja potencialne
prihranke, in sicer v višini 59,3 mio EUR.
Gre za enega pomembnejših prizadevanj za boljšo javno upravo, saj vsak vložen evro v
izvedbo Akcijskega programa za odpravo zakonodajnih bremen, prihrani za gospodarstvo in
državljane 215 EUR na področju razbremenitve teh deležnikov.
V okviru projekta je bilo vzpostavljeno spletno mesto STOP birokraciji kot enotno orodje
namenjeno zbiranju predlogov, pobud za zmanjšanje administrativnih bremen in odpravo leteh. Vzpostavljena je bila tudi Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje
kot enotno managersko orodje za spremljanje napredka realizacije ukrepov ministrstev, ki ga
uporabljajo vsa ministrstva.
Nekaj pomembnejših ukrepov:
• MJU - Uvedba e-JN - elektronska javna naročila (Sistem za elektronsko javno
naročanje z moduli e-Nabave, e-Oddaja, e-Dosje, e-Dražbe, e-Katalog, Brezpapirno
poslovanje in avtomatsko preverjanje podatkov iz državnih registrov) = 18,1 mio EUR
prihrankov na letni ravni;
• MJU - Obvezna elektronska prijava v socialna zavarovanja s 1.1.2016 (M obrazci v
okviru sistema VEM) = ocenjeni prihranki za poslovne subjekte in javno upravo 6,4 mio
€ na letni ravni;
• MF - Zmanjšanje števila podračunov pri plačevanju socialnih dajatev iz 14 na 4. = 5,1
mio € prihrankov za poslovne subjekte na letni ravni;
• MP - Uvedba E-zemljiške knjige = prihranki v višini 17,4 mio € na letni ravni;
• MGRT - Poenostavitev pogojev za vstop na trg = prihranki v višini 7,5 mio € na letni
ravni;
• MIZŠ Vzpostavitev evidence na področju šolstva E-VŠ in CEUVIZ = prihranki v višini
2,5 mio € na letni ravni;
• SURS - Spremembe pri popisih prebivalstva in kmetijskih gospodarstev – zajem iz
administrativnih virov = prihranek v višini 13,3 mio € na letni ravni;
• MDDSZ - E-sociala – uveljavljanje socialnih pravic na enem mestu = prihranki v višini
19,6 mio € na letni ravni;
• MOP - Spremembe pri prostorski in okoljski zakonodaji in objave evidenc ter
prostorskih informacij = prihranki v višini 9,2 mio € na letni ravni;
• MZ - Racionalizacija potrjevanja zdravstvene kartice = prihranki v višini 5,8 mio € na
letni ravni;
• MZI - Odprava notranje kontrole = prihranki v višini 2,3 mio € na letni ravni.
Vir: MJU
Posledice demografskih sprememb se bodo najbolj odrazile na vzdržnosti sistemov
socialne zaščite, trgu dela, potrebah po vseživljenjskem izobraževanju in prostorski
politiki
Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture
prebivalstva, ki bodo pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah EU. Posledice se že kažejo
na številnih področjih, v prihodnjih obdobjih pa se bodo še okrepile. Na trgu dela bo tako
zmanjševanje števila delovno sposobnih v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik
za gospodarsko rast. Demografska gibanja bodo vplivala tudi na zmanjšanje virov financiranja
in povečanje izdatkov za socialno zaščito. Ob tem pa se spreminjajo tudi potrebe na področju
stanovanjske, prostorske in regionalne politike. To so ključni poudarki dokumenta
Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice, s katerim se je danes
seznanila Vlada RS.
Demografske spremembe v Sloveniji opredeljuje predvsem zmanjševanje delovno sposobnih
in povečevanje števila starejših. Glede na demografske projekcije EUROPOP2013 bo v
Sloveniji proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, intenzivnejši kot v drugih
državah EU. Projekcije so sicer povezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih predpostavk
(gibanje števila rojstev, smrti in neto priselitev), vendar na neizogibnost staranja prebivalstva v
Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji. Posledice takšnih gibanj bodo vidne predvsem na: i)
trgu dela, ii) izobraževanju, iii) javnih izdatkih in iv) stanovanjskem, prostorskem in
regionalnem področju.
Na trgu dela tudi večja delovna aktivnost mladih in starejših ne bo zadostovala za pokritje
potreb po večjem zaposlovanju zaradi krepitve gospodarske aktivnosti. Starostno spremenjena
struktura zmanjšane ponudbe delovne sile bi lahko upočasnila tudi rast produktivnosti in
vplivala na strukturo potrošnje. Demografske spremembe spreminjajo potrebe po kapacitetah v
izobraževanju v smeri krepitve vseživljenjskega izobraževanja in zagotavljanja veščin za
življenje in delo.
Ob ohranjanju sedanjih sistemov socialne zaščite bo manjše število delovno sposobnega
prebivalstva omejevalo vire financiranja sistemov socialne zaščite, povečevanje deleža
starejšega prebivalstva pa bo povečevalo pritisk na javnofinančne izdatke, povezane s
staranjem prebivalstva. To se bo pokazalo predvsem na izrazitem povečanju izdatkov za
pokojnine, ki so že sedaj delno financirane s proračunskimi sredstvi, in tudi izdatkov za
zdravstvene storitve in storitve dolgotrajne oskrbe.
Staranje prebivalstva spreminja tudi potrebe na področju stanovanjske, prostorske in
regionalne politike. Med starejšimi je že sedaj nadpovprečno visok delež socialno izključenih,
ob povečanju njihovega števila bi problem lahko postal še izrazitejši. Za starejšo populacijo je
značilen tudi visok delež lastniških stanovanj in hkrati nadpovprečno visok delež starejših, ki
živi na kmetijah ali v samostojnih hišah. Pri tem je njihova stanovanjska prikrajšanost visoka,
oteženo pa je izvajanje nekaterih storitev dolgotrajne oskrbe. Demografske spremembe
povečujejo potrebo po starejšim prilagojenemu prostorskemu načrtovanju, gradnji objektov in
prometni politiki. Regionalne projekcije prebivalstva nakazujejo povečanje neenakomernosti
staranja prebivalstva po regijah.
Vir: UMAR
Vlada sprejela dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z
visoko brezposelnostjo
Vlada RS je danes na redni seji sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore
za problemska območja z visoko brezposelnostjo in ga bo objavila v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in Uredba o izvajanju ukrepov
endogene regionalne politike določata pogoje ter postopek financiranja na problemskih
območjih z visoko brezposelnostjo. To so območja, na katerih so se zaradi notranjih strukturnih
problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšale, da je stopnja registrirane
brezposelnosti dosegla kritično mejo 17 %. To se je zgodilo v Pokolpju, Mariboru s širšo
okolico in na območju občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje. Naštetim območjem je Vlada RS s
sklepi določila status problemskega območja z visoko brezposelnostjo.
Ob teritorialni določitvi takšnega območja (na ravni občin) sprejme Vlada RS dodatne začasne
ukrepe razvojne podpore. Ukrepi razvojne podpore so v pristojnosti različnih ministrstev in
usmerjeni k istemu cilju– izboljšanju kritičnih razmer na območju.
Poročila o izvajanju in vmesne evalvacije nekaterih ključnih ukrepov razvojne podpore kažejo
na pomanjkljivost razpršenega izvajanja, ki jo želi vlada odpraviti s poenotenjem nekaterih
ukrepov za vsa problemska območja tako, da se bodo ti tudi izvajali na enoten način. S tem bo
dosežena potrebna kritična masa. Pri programih spodbujanja konkurenčnosti na problemskih
območjih z visoko brezposelnostjo je po novem določen standardni nabora instrumentov. Ti
programi bodo v dveh mesecih po sprejemu tega sklepa vsebinsko prenovljeni, ob
upoštevanju poročil o izvajanju, standardni nabor instrumentov pa se bo izvajal na enoten
način. V programih spodbujanja konkurenčnosti bo vsako problemsko območje ohranilo
omejeno število zanj specifičnih instrumentov.
Pri ukrepih, ki vključujejo državne infrastrukturne investicijske projekte so problemi izvajanja v
pristojnih ministrstvih praviloma povezani s finančno zahtevnostjo takih projektov.
Zmanjševanje obsega državnih proračunov v preteklih letih je pripeljalo do velikih zaostankov
pri realizaciji, v zadnjem letu pa tudi do zaustavitve izvajanja nekaterih ključnih infrastrukturnih
investicij v problemskih območjih. Problem se bo deloma reševal s podaljšanjem obdobja
izvajanja ukrepov razvojne podpore in deloma z revizijo vsebine posameznih ukrepov.
Pomanjkljivost sedanjih rešitev je tudi večinsko financiranje izvajanja ukrepov iz integralnega
proračuna. Možnosti, ki jih daje evropsko financiranje doslej niso bile v celoti izkoriščene. Novo
programsko obdobje 2014–2020 je nova priložnost za vključitev evropskih strukturnih skladov.
Je pa res, da so te možnosti omejene prav na področju infrastrukture, kjer so potrebe največje,
in ki ni prioriteta evropskega financiranja.
Predlaga se podaljšanje izvajanja ukrepov razvojne podpore do konca programskega obdobja
2014–2020, vendar le za Pokolpje in območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, kjer je
stopnja brezposelnosti v času sprejemanja tega sklepa višja od kritične stopnje 17%.
Vrednost vseh ukrepov razvojne podpore za vsa tri problemska območja v celotnem obdobju
trajanja ukrepov znaša nekaj več kot 303 milijone evrov.. Subvencije podjetjem znašajo okoli
56 milijonov evrov, krediti okoli 66 milijonov evrov, olajšave okoli 18 milijonov evrov in sredstva
za infrastrukturo okoli 163 milijonov evrov.
Za doseganje navedenih ciljev se tri ločene sklepe za posamezna problemska območja z
visoko brezposelnostjo nadomesti z enim samim vladnim sklepom.
Vir: MGRT
Vlada obravnavala informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega
sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno
leta 2017 dalje
Vlada RS se je seznanila z informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega
sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017
dalje in ugotavlja, da do 30. 4. 2016 ni bilo mogoče skleniti dogovora o postopnem sproščanju
preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–
2019. Ministrstvu za javno upravo nalaga, da nadaljuje postopek priprave in usklajevanja
sistemskih sprememb Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
in posreduje Vladi Republike Slovenije predloga zakonov skupaj s poročilom o usklajenosti do
roka, določenega v normativnem programu dela vlade za 2016.
Nadaljevanje pogajanj o postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase
stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–2020 se bo nadaljevalo po uskladitvi
sistemskih sprememb Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju.
Vir: MJU
Vlada izdala novelo Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike 14-20
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi
sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020
za cilj naložbe za rast in delovna mesta in jo bo objavila v Uradnem listu RS.
Omenjena novela Uredbe, ki je bila na sprejeta 24. aprila 2015, je utemeljena na
neposrednem izvajanju evropskih pravnih podlag. Skupaj z novelo Zakona o izvrševanju
proračuna predstavlja pomemben del normativnega okvira s področja evropske kohezijske
politike v Sloveniji za programsko obdobje 2014–2020.
S spremembo uredbe se ureja področje finančnih instrumentov in celostnih teritorialnih naložb,
podrobneje opredeljuje posredniški organ in njegove naloge, spreminja število posredniških
organov, dodaja primera neposredne potrditve operacije, usklajuje določila uredbe z Uredbo o
izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in ureja upravljalna preverjanja za ukrepe
tehnične podpore posredniških organov ter jasneje definira ureditev administrativnih preverjanj.
Vir: SVRK
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o shemah neposrednih plačil
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o shemah neposrednih plačil, s
katero se spreminjajo določbe za shemi »plačilo za mlade kmete« in »podpora za mleko v
gorskih območjih«.
Pri plačilu za mlade kmete je v Uredbi popravek pri definiciji mladega kmeta, kadar je nosilec
kmetijskega gospodarstva fizična oseba, in se glasi: »Mladi kmet je nosilec kmetijskega
gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU, pri
čemer se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis fizične osebe kot
nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.«. S spremembo glede nosilcev kmetijskega
gospodarstva, ki so pravne osebe, pa se upošteva zadnja dopolnitev EU predpisa.
Pri podpori za mleko v gorskih območjih je izvajanje v letu 2015 pokazalo, da je treba pogoj
telitve tudi časovno omejiti na obdobje dveh let, ker iz vidika prireje mleka ni smiselno
spodbujati daljšo dobo med telitvami.
Vir: MKGP
Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže
osnovnih in glasbenih šol
Vlada RS je danes izdala Uredbo o spremembi Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže
osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol in jo objavi v UL RS.
V skladu s 3. členom Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže
osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami ter javne mreže glasbenih šol (v nadaljevanju Uredba) mora javna mreža osnovnih
šol vsem otrokom zagotavljati možnost osnovnošolskega izobraževanja. Ustanoviteljica javnih
osnovnih šol je lokalna skupnost, ki v ustanovitvenem aktu med drugim določi tudi šolski
okoliš. To je območje na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo. Velikost
šolskega okoliša je praviloma usklajena z zmogljivostjo šole.
S predlagano spremembo se v uredbo na novo dodaja, da lahko mestne občine pridobijo
pravno podlago za določitev skupnega šolskega okoliša za največ tri šole. Na ta način bodo
imela možnost enakomerne razporeditve oddelkov glede na zmogljivost posameznih šol.
Pod določenimi pogoji lahko torej ustanovitelj določi skupni šolski okoliš za dve sosednji šoli.
Izjemoma pa se lahko v MO Maribor, MO Ptuj in MO Kranj določi skupni šolski okoliš za največ
tri šole, v kolikor se s tem zagotovi racionalnejša izraba šolskega prostora, prilagojena
zmogljivostim osnovnih šol.
Vir: MIZŠ
Vlada izdala Uredbo o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v
obvestilih za postopek naročila male vrednosti
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa, da vlada izda Uredbo o informativnem seznamu
naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti v roku 60
dni po uveljavitvi zakona. Kot določa ZJN-3 vlada z uredbo določi informativni seznam
naročnikov, za postopek naročila male vrednosti pa obvezne informacije, ki jih mora naročnik
navesti v obvestilih v zvezi s tem postopkom, ki se objavijo na portalu javnih naročil.
Z Uredbo, ki jo je danes izdala vlada, se tako določajo: informacije, ki morajo biti navedene v
obvestilu o naročilu male vrednosti; informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji
naročila male vrednosti ter informativni seznam naročnikov.
Vir: MJU
Spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov. S
tem predlogom se glede na veljavno uredbo, ki ureja odlagališča odpadkov med drugim:
• dodatno urejajo pogoji za predložitev finančnemu jamstvu enakovrednega ukrepa za
upravljavce »komunalnih« odlagališč v zapiranju ali zaprtih odlagališč: upravljavec
odlagališča za nenevarne odpadke, ki je v lasti občine ali več občin in je infrastruktura
lokalnega pomena, lahko pridobi okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za zaprto
odlagališče oziroma za odlagališče v zapiranju, če vlogi zanj, med drugim, priloži
finančno jamstvo (oziroma finančnemu jamstvu enakovreden ukrep). V skladu z
uredbo se šteje, da je zagotovil finančnemu jamstvu enakovreden ukrep, če vloga
vsebuje izjavo občine ali občin lastnic takšnega odlagališča o tem, da so seznanjene z
višino finančnega jamstva in z odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine,
določenih z zakonom (izjava). Izjavo sprejme pristojni organ občine, to je občinski svet.
V primeru neizpolnitve zaveze iz izjave, MOP ukrepa v skladu z Zakonom o lokalni
samoupravi;
• glede na določbo člena, morajo upravljavci za zaprto »komunalno« odlagališče
oziroma za tako odlagališče v zapiranju vložiti vlogo za izdajo OVD v 90-ih dneh od
uveljavitve sprememb uredbe. To velja predvsem za tiste upravljavce, ki so v skladu z
uredbo že vložili vlogo, pa je bilo o njej že odločeno (bodisi jo je pristojni organ zavrgel,
bodisi jo je zavrnil). Tisti upravljavci, ki so vložili vlogo v skladu z uredbo, pa o tej vlogi
še ni bilo odločeno, niso dolžni vložiti nove vloge, ampak so dolžni, če niso predložili
drugega finančnega jamstva dodatno predložiti Izjavo v skladu z novim 17. členom te
uredbe.
Vir: MOP
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o poročanju, analizi in spremljanju
dogodkov v civilnem letalstvu
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o poročanju, analizi
in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu.
Evropska komisija je leta 2014 izdala Uredbo Komisije (EU) št. 376/2014 o poročanju, analizi
in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, ki je začela veljati maja 2014 in določa podrobna
pravila glede poročanja dogodkov v letalstvu. Namen uredbe je izboljšanja varnosti,
preprečevanja nesreč in incidentov v letalstvu, ne sme pa se uporabljati za pripisovanje krivde
ali odgovornosti. Vključuje tudi določbe o »kulturi pravičnosti«, ki posameznike, ki delajo na
različnih področjih letalstva, spodbuja k poročanju o informacijah, povezanih z varnostjo.
Uredba nalaga državam članicam določitev pravil glede kazni, ki se naložijo pri kršitvi določb te
uredbe in sprejetje vseh potrebnih ukrepov za uveljavitev teh kazni, ki morajo biti učinkovite,
sorazmerne in odvračilne.
Uredba tudi nalaga državam članicam določitev pristojnega organa za izvajanje te uredbe.
Pristojni organ v Sloveniji je Javna agencija za civilno letalstvo RS.
Vir: MzI
Zavrnitev zahtev za podelitev začasnih koncesij za izvajanje dimnikarskih storitev na
območjih Laško, Dobrna in Dobje
Vlada RS je izdala tri odločbe, s katerimi se zavrnejo zahteve Dimnikarskega podjetja
Dimnikarstvo d. o. o., Celje, za podelitev začasnih koncesij za izvajanje obvezne državne
gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega
zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskih območjih Laško, Dobrna in Dobje.
Sprememba Zakona o varstvu okolja določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni
koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Vlada na
podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega
ni začet postopek za odvzem koncesije.
Ministrstvo za okolje in prostor je 12. 2. 2016 objavilo javne pozive za podelitev začasnih
koncesij na dimnikarskih območjih Laško, Dobrna in Dobje. Ministrstvo je prejelo eno
pravočasno zahtevo za podelitev začasne koncesije, in sicer s strani družbe Dimnikarsko
podjetje Dimnikarstvo d. o. o., Celje.
Ker je ministrstvo v predhodnem postopku ugotovilo, da družba ne izpolnjuje predpisanih
pogojev, saj je zoper njo začet postopek za odvzem koncesije na dimnikarskem območju
Šentjur, saj družba podatkov o kurilnih napravah in na teh napravah opravljenih storitvah na
dimnikarskem območju Šentjur do 18. 5. 2016 ni vpisala v evidenco EviDim, je vlada zahteve
zavrnila.
Vir: MOP
Potrjena najustreznejša varianta v postopku priprave DPN za navezovalno cesto
Zahodna obvoznica Maribor
Vlada RS se je seznanila s predlogom najustreznejše variante, ki je proučena v gradivu
»Študija variant s predlogom najustreznejše variante za gradnjo Zahodne obvoznice Maribor«,
ki jo je v marcu 2016, izdelalo podjetje Urbis, d. o. o. Vlada je kot najustreznejšo potrdila
varianto 1 optimizirano, ki poteka od krožišča s Kardeljevo cesto v smeri proti jugovzhodu,
prečka Cesto v Razvanju in poteka preko obstoječih kmetijskih površin do regionalne ceste R2430 (Tržaška cesta), kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. V smeri proti AC
Slivnica – Pesnica prečka regionalno cesto v nadvozu in poteka ob energetskem koridorju,
prečka železniško progo Maribor – Zidani most v nadvozu in se z novim AC priključkom
naveže na AC 1, odsek Slivnica – Pesnica.
Po izvedeni javni razgrnitvi študije variant, pridobljenih prvih mnenjih pristojnih nosilcev
urejanja prostora in po pridobljeni dokončni pozitivni odločbi v postopku celovite presoje vplivov
na okolje, sta koordinator in pobudnik, v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor (ZUPUDPP), predlog najustreznejše variante posredovala vladi v
potrditev. Vlada je v skladu z ZUPUDPP potrdila predlog najustreznejše variante s sklepom ter
ga bo posredovala koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz
sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN). Koordinator bo objavil sklep na svojih
spletnih straneh.
Vrednost projekta po tekočih cenah znaša približno 112 milijonov EUR, predvideni datum
zaključka projekta je leta 2022.
Vlada je 17. 7. 2008 sprejela sklep o pričetku priprave DPN za navezovalno cesto Zahodna
obvoznica Maribor. V nadaljevanju so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora,
analiza teh smernic in izdelano okoljsko poročilo ter študija variant. Javna razgrnitev je
potekala od 11. 6. do 11. 7. 2012. Po javni razgrnitvi so bila pripravljena stališča do pripomb in
predlogov podanih v času javne razgrnitve. Pridobivanje mnenj je, zaradi dodatnih usklajevanj
z resorji in iskanja optimalne rešitve, potekalo od decembra 2012 do marca 2016.
Vir: MOP
Sprejet letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za
leti 2016 in 2017
Vlada RS je sprejela letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški
dolini za leti 2016 in 2017. Vlada se je tudi seznanila s poročilom o izvajanju programa ukrepov
za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2015.
Sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti okolje v Zgornji Mežiški dolini potekajo že deveto leto
na podlagi Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za
izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (odlok). Na podlagi odloka vlada sprejme
letne programe ukrepov za posamezno koledarsko leto. Letni program ukrepov je pripravilo
Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem,
njegovo pripravo pa je koordiniral Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Ravne na Koroškem.
Programi ukrepov so pripravljeni za dve leti, to je za leto 2016 in 2017.
Za izvajanje letnih programov je za leto 2016 iz proračuna zagotovljenih 1.045.500 EUR, za
leto 2017 pa 754.500 EUR.
Med predlogi obdobnega programa je vnovič poudarek predvsem na preplastitvah
makadamskih površin. Ta ukrep je potreben in uspešno preprečuje prašenje onesnaženega
prahu s površin, obremenjenih s prometom. Med ukrepi, ki jih izvajata občini, so tudi sanacija
fasade, mokro čiščenje utrjenih površin in izvajanje dopolnilne varovalne prehrane. Ukrepi
bodo med drugim tudi: zamenjava onesnažene zemlje in zasajanje trave na javnih površinah,
ki so namenjene zadrževanju otrok ter ureditev golih javnih površin z rastlinskimi prevlekami.
Pomembna naloga v naslednjih dveh letih je tudi prizadevanje za omejitev prenosa
onesnaženja iz delovnega v domače okolje. Pri tej nalogi je bistveno sodelovanje lokalnih
podjetij, ki delajo s svincem. S skupnim pristopom k problematiki obremenjenosti delavcev in
njihovih otrok s svincem se lahko doseže pozitiven sinergijski učinek in doda pomemben
delček pri napredku programa h končnemu cilju.
Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z letnim programom predložilo tudi poročilo o izvajanju
programa ukrepov za preteklo leto. V skupni vrednosti skoraj 790.000 EUR so se med drugim
preplastile ceste, opravljalo se je mokro čiščenje javnih površin in vzpostavilo ter izvajalo
obveščanja in ozaveščanja prebivalcev o možnih virih strupenih kovin in načinih zmanjšanja
njihovega vnosa v telo ter o varni in varovalni prehrani.
Vir: MOP
Vlada sprejela spremembe Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv
Maribor
Vlada RS je sprejela spremembe Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv
Maribor (PAM).
Spremembe so potrebne zaradi določitve nepremičnin, ki se temu javnemu zavodu dajejo v
upravljanje za izvajanje njegove dejavnosti v občini Murska Sobota.
Sprememba 26. člena določa nepremičnine, ki jih bo javni zavod upravljal, druga alinea 6.
člena pa spreminja sedež javnega zavoda.
Prva alinea prvega odstavka 11. člena in prva alinea 16. člena Sklepa o ustanovitvi javnega
zavoda PAM se spreminjata zaradi uskladitve zahtevane ravni izobrazbe z novimi višješolskimi
programi, hkrati pa se družboslovni smeri izobrazbe dodaja tudi humanistična smer.
Vir: MK
Vlada sprejela mnenje v zvezi z zahtevo Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti
ZDIJZ
Vlada RS je v zvezi z zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti petega odstavka 1.a
člena, prve alineje prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka 6.a Zakona o dostopu do
informacij javnega značaja sprejela mnenje in ga posreduje Državnemu zboru.
Vlada meni, da izpodbijane zakonske določbe ZDIJZ niso neustavne. Vlada pojasnjuje, da so
na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ osnovni podatki iz navedenih pogodb poslovnih
subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava javni (gre za osnovne podatke o vrsti
posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil, datumu
sklenitve pogodbe, trajanju posla in to za pogodbe glede svetovalnih storitev, avtorskih
storitev).
Iz zakonodajnega gradiva v zvezi z ZDIJZ-C izhaja, da je zakonodajalec pri opredelitvi
poslovnih subjektov, ki jih je zavezal po ZDIJZ kot "poslovne subjekte pod prevladujočim
vplivom oseb javnega prava", izhajal iz določil veljavne zakonodaje, iz primerjalno-pravnih
ureditev in iz študij, iz katerih izhaja poseben položaj podjetij v večinski lasti ali pod
prevladujočim vplivom države, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.
Tovrstna podjetja predstavljajo, ne glede na statusno pravno obliko, posebno kategorijo
poslovnih subjektov, ki dejansko sodijo v "širši javni sektor" in glede katerih je primerna
drugačna obravnava z vidika obveznosti po višji stopnji odprtosti in transparentnosti delovanja
v primerjavi s poslovnimi subjekti, ki niso v lasti ali pod prevladujočim vplivom države ali drugih
oseb javnega prava.
Namen različnega obravnavanja glede potrebe po stopnji odprtosti in transparentnosti
delovanja med poslovnimi subjekti, ki niso in tistimi, ki so pod prevladujočim vplivom oseb
javnega prava, je jasen: za posredovanje informacij javnega značaja so zavezani vsi tisti
zasebnopravni subjekti, na katerih poslovanje (statusno-pravne in poslovne odločitve,
kadrovanje, trošenje, interni nadzor in tudi nastopanje na trgu) imajo javnopravni subjekti
(država v najširšem smislu) lahko vpliv.
Vlada meni tudi, da koristi zavezanosti za dostop do informacij javnega značaja in tudi
proaktivne transparentnosti presegajo morebitne negativne posledice takšne ureditve, saj
določbe sledijo načelu sorazmernosti. Zakonodajalec je pri določitvi obveznosti za zavezance
po 1.a členu ZDIJZ ustrezno zasledoval načelo sorazmernosti tako v zvezi z ožjo opredelitvijo
definicije »informacije javnega značaja«, kot tudi z določitvijo minimalnega nabora osnovnih
podatkov iz pogodb, ki naj bi bili praviloma javni ter nenazadnje tudi z možnostjo, da poslovni
subjekt v določenih primerih doseže, da se osnovni podatki ne razkrijejo, kolikor izkaže, da bi
razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu.
Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezani nuditi
dostopa do vseh svojih dokumentov, temveč zgolj do specifičnih ključnih informacij.
Za osnovne podatke ZDIJZ določa tudi »absolutno« javnost v naslednjih primerih: i) ko je
zavezanec javno podjetje v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe; ii) ko gre za
pogodbe določene vrste in sicer: donatorske, sponzorske pogodbe ter svetovalni, avtorskih in
posli glede drugih intelektualnih storitev ali drugi pravni posli, s katerimi se dosega enak učinek
ali iii) ko gre za tiste osnovne podatke iz pogodb, ki so razkriti že preko spletne objave
finančnih transakcijah 10.a členom ZDIJZ (na primer kdo je pogodbeni partner). V vseh drugih
primerih pa lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po ZDIJZ
zavrnejo dostop tudi do osnovnih podatkov o pravnih poslih iz prvega odstavka 6.a člena,
namreč če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu.
Vlada meni, da gre za ustavno dopustno in uporabljeno možnost zakonskega urejanja in s tem
omejevanja posameznih ustavno varovanih pravic, na katere se sklicuje Vrhovno sodišče.
Izbrana sredstva za dosego ciljev pravne države so primerna, potrebna in nujna. Izpodbijani
način ureditve predstavlja minimalen način, ki še zagotavlja cilj, ki se ga je z novelo
zasledovalo.
Vlada glede na zgoraj navedene argumente predlaga Državnemu zboru, da v tem postopku
ustavno sodne presoje predlaga Ustavnemu sodišču, da zahtevo zaradi vsebinske skladnosti
izpodbijanih zakonskih določb z določbami Ustave, zavrne.
Vir: MJU
Potrjen Poslovni in finančni načrt sklada za razvoj kadrov in štipendije
Vlada RS je sprejela Poslovni in finančni načrt za leto 2016 Javnega sklada Republike
Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki ga je Nadzorni svet sklada obravnaval na 14.
dopisni seji z dne 18. 3. 2016.
Program dela v letu 2016 je pripravljen na podlagi veljavne zakonodaje in zasnovan tako, da
upošteva pretekle aktivnosti in usmeritve sklada, ki se bodo nadaljevale v naslednjem in v
prihodnjih letih.
Poslovni in finančni načrt sklada za leto 2016 je razdeljen na štiri glavna področja:
• programe za spodbujanje mednarodne mobilnosti - Ad futura,
• programe, ki imajo podlago v Zakonu o štipendiranju in
• programe, ki se delno financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike.
• Druge programe/projekte, financirane iz drugih virov
Sklad bo v letu 2016 še naprej spodbujal mednarodno mobilnost in v ta namen objavil razpise
štipendij za študij v tujini, študijske obiske in udeležbo na tekmovanjih v tujini ter razpise,
namenjene tujim državljanom za izobraževanje v Sloveniji. V letu 2016 bo sklad na tem
področju okrepil sodelovanje z gospodarstvom tako z vidika ustreznega štipendiranja in
posledično zaposlovanja štipendistov. Sklad bo za dijake in študente nadaljeval z
dodeljevanjem Zoisovih štipendij, štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sofinanciral
kadrovske štipendije. Na področju programov, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske
kohezijske politike bo sklad v letu 2016 sodeloval z ministrstvom, pristojnim za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Iz
Evropskega kohezijskega sklada se bo sofinanciral program Tehnična podpora, medtem ko
bodo vsi ostali programi sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada. V 2016 bo sklad
sodeloval tudi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Pri pripravi finančnega načrta za leto 2016 je sklad upošteval predpisana izhodišča
javnofinančnih gibanj ter zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo finančno poslovanje
posrednih proračunskih uporabnikov. Finančni načrt sklada za leto 2016 je izdelan ločeno s
pregledom načrta za izvajanje programov sklada in ločeno za delovanje sklada.
Za izvajanje programov načrtuje sklad sredstva v skupni višini 12.279.507 EUR. Načrtovanih
je 9.944.939 EUR sredstev, ki se zagotavljajo iz proračuna RS, proračunskega sklada
MDDSZ in sredstev evropske kohezijske politike. Hkrati bo sklad za financiranje programov
uporabil del neporabljenih sredstev v višini 2.334.568 EUR .
Odhodki za izvajanje programov so načrtovani v višini 11.041.077 EUR. Z načrtovanimi
odhodki se bodo zagotavljala sredstva za izvajanje programov za spodbujanje mednarodne
mobilnosti - Ad futura, programov, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike
in so namenjeni izobraževanju in usposabljanju zaposlenih ter podjetjem za spodbujanje
kompetenc na področju razvoja kadrov, prav tako pa se bo iz načrtovanih sredstev
zagotavljalo financiranje štipendiranja na osnovi Zakona o štipendiranju.
Prihodki in odhodki za delovanje sklada so načrtovani v višini 2.112.625 EUR.
Prihodke za delovanje zagotavlja sklad iz proračuna RS, sredstev evropske kohezijske politike
za izvajanje programov financiranja izobraževanja v okviru MDDSZ in MIZŠ, prejetih obresti od
naložb prostih denarnih sredstev ter donacije ameriške vlade za svetovalni center
EducationUSA.
Odhodki za delovanje sklada so namenjeni kritju stroškov dela, odhodkom za blago in storitve
ter investicijskim odhodkom in se zagotavljajo iz proračunskih in evropskih sredstev ter iz
drugih virov, kot so obresti na depozite, donacije itd. Sklad načrtuje, da bo imel v letu 2016 na
področju delovanja sklada izravnane prihodke in odhodke, ob predpostavki realiziranih
načrtovanih prihodkov in odhodkov.
Vir: MDDSZ
Soglasje glede najmanjše višine zneska za učinkovito rabo in načina plačila
nadomestila za učinkovito rabo frekvence v pasovih 1800 MHz in 2100 MHz FDD
Vlada RS je soglašala s predlogom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve glede
najmanjše višine zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, in sicer
2.600.000,00 EUR za vsak blok v radiofrekvenčnem pasu 1800 MHz (BC14 in BC15) ter
1.300.000,00 EUR za vsak blok v radiofrekvenčnem pasu 2100 MHz FDD (BD01 in BD). Vlada
soglaša z načinom plačila za učinkovito rabo frekvence, da se izvede v enkratnem znesku v
roku 30 dni od datuma vročitve odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
Vir: MIZŠ
Vlada seznanjena s Četrtletnim poročilom SDH
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Četrtletnim poročilom Slovenskega
državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016.
Zakon o Slovenskem državnem holdingu v drugem odstavku 67. člena določa, da mora
Slovenski državni holding (SDH) o upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati
vladi. Poročilo SDH v vednost posreduje tudi Komisiji Državnega zbora Republike Slovenije za
nadzor javnih financ.
V poročilu za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 je glede pridobivanja naložb pojasnjeno, da
je Republika Slovenija v tem obdobju pridobila deleže v naslednjih družbah:
• Gorenjska banka – brezplačen prenos 127 delnic (0,04%) iz TŠC Kranj in ESIC Kranj,
s čimer se je lastniški delež RS povečal na 0,20%,
• Zavarovalnica Triglav – brezplačen prenos 1.184 delnic s strani Zavoda za
gradbeništvo RS, s tem je RS povečala lastniški delež na 34,48%,
• Slovenski državni gozdovi – ustanovitev nove družbe, 100% v lasti RS; kot stvarni
vložek se je preneslo delež RS v družbi Snežnik (70,04%),
• Pridobiva se tudi delež (90,76%) v družbi Informatika, ki je trenutno v lasti 5-ih
elektrodistribucijskih podjetij in ELES. Nakup bo izveden v imenu in za račun RS. Za
izvedbo pravnega in finančnega skrbnega pregleda je že izbrano podjetje M.Kabinet.
V poročilu za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 so glede odsvojitve naložb pojasnjene tudi
prodajne aktivnosti za naslednje naložbe:
• Adrie Airways,
• Cimos,
• Geoplin,
• MLM,
•
•
•
•
NKBM,
NLB,
Paloma,
Perutnina Ptuj.
V predmetnem obdobju je bilo izvedenih 19 skupščin ali sprejetih sklepov ustanovitelja v
družbah v upravljanju SDH.
Vir: MF
Vlada sprejela odziv na sprejeta sklepa na skupni seji Odbora za delo, družino, socialne
zadeve in invalide in Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti ob
obravnavi točke »Izkoriščanje delavcev v Loški dolini in ukrepi na področju
pravočasnega odkrivanja ter preprečevanja izkoriščanja delavcev« in ga pošlje
Državnemu zboru
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Komisija za peticije ter človekove
pravice in enake možnosti sta na skupni seji 22.3.2016 na podlagi zahteve poslanske skupine
Slovenske demokratske stranke – SDS obravnavala točko Izkoriščanje delavcev v Loški dolini
in ukrepi na področju pravočasnega odkrivanja ter preprečevanja izkoriščanja delavcev, kjer
sta po razpravi sprejela sklepa, da v roku dveh mesecev Vlada RS pripravi dodatne ukrepe za
učinkovito preprečevanje kršitev pravic delavcev in izvajanje nadzora nad kršitvami pravic
delavcev s priloženo časovnico in v istem roku dveh mesecev pisno poroča Državnemu zboru
o izvedenih ukrepih v primeru ugotovljenih kršitev v zadevi »Gozdno gospodarstvo Postojna,
d.o.o., PE Marof Trade«.
V odzivu vlada podaja oceno stanja glede ukrepov za učinkovito preprečevanje kršitev pravic
delavcev in izvajanje nadzora nad kršitvami pravic delavcev ter podaja pregled izvedenih
aktivnosti in ugotovitev v primeru ugotovljenih kršitev v zadevi Gozdno gospodarstvo Postojna,
d.o.o., PE Marof Trade s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Finančne uprave
Republike Slovenije.
Vlada nato podaja predlog ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče še dodatno učinkovito
preprečevati kršenje zakonodaje:
• določitev solidarne odgovornosti naročnika storitve oziroma glavnega izvajalca,
• možnost prepovedi opravljanja dejavnosti do odprave nepravilnosti tudi za naročnika
oziroma glavnega izvajalca,
• omejitev fiktivnega prezaposlovanja delavcev,
• prepoved opravljanja dejavnosti delodajalca ob neporavnanih obveznostih,
• zagotovitev sredstev za obveznosti delodajalca do zaposlenih delavcev in
• učinkovito ukrepanje v kazenskem postopku.
Vir: MDDSZ
Vlada odgovorila Mescu glede izgube delovnih mest v privatiziranih podjetjih
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca
Luke Mesca v zvezi z izgubo delovnih mest v privatiziranih podjetjih.
Mesec v svojem vprašanju izpostavlja problematiko izgube delovnih mest v podjetjih, ki so na
seznamu za privatizacijo in h kateremu je 21. 6. 2013 soglasje podal Državni zbor.
Vlada glede konkretnega poslanskega vprašanja z vidika svojih pristojnosti, na jasen,
enostaven in razumljiv način pojasnjuje sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti
kot ga predpisuje Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) in pravno podlago za
izvedbo prodaj družb iz predmetnega seznama, ki jo predstavlja Sklep o soglasju k odtujitvi
naložb RS, KAD, SOD, Modre zavarovalnice, DSU in PDP, ki ga je sprejel državni zbor 21. 6.
2013.
ZSDH-1 je osnovni zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države, v katerega sodi tudi
razpolaganje in prodaja kapitalskih naložb, ter poslovanje SDH. Eden temeljnih namenov
zakona je, skladno s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti,
ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev
politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da
SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri
izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so
določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter
morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje
tudi vlada kot skupščina SDH. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov
skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti.
Mescu se v odgovoru prilaga tudi razpredelnica podatkov o gibanju števila zaposlenih v
družbah/skupinah po posameznih letih v obdobju od 2012 - 2015, ki je bila pripravljena na
podlagi javno dostopnih podatkov. Ob tem je dodano opozorilo, da so bile družbe prodane v
različnih časovnih obdobjih, le tri družbe so bile prodane pred več kot letom dni, zato meritorne
ocene transakcije z vidika ohranjanja/povečevanja števila zaposlenih pri posameznih družbah
še ni mogoče podati. Je pa iz preglednice razvidno, da je trend zniževanja števila zaposlenih
prisoten v vseh skupinah/družbah, ki so uvrščene na seznam, in katerih prodaja še ni bila
izvedena (razen družbe Terme Olimia Bazeni, ki je bila pripojena družbi Terme Olimia, d.d.). Iz
preglednice je tudi razvidno, da se je v družbah/skupinah, za katere je bil postopek prodaje
zaključen, število zaposlenih zniževalo tudi pred izvedbo prodaje, saj so bila zmanjšanja
zaposlenih potrebna za ohranjanje konkurenčnega položaja družb na trgu.
SDH še dodaja, da podatki za leto 2015 za večino družb še niso javno objavljeni. SDH, ki je iz
lastništva naložb izstopil, ne more pričakovati razkritja podatkov s strani družbe (in tudi sam
teh ne sme javno razkrivati) pred razkritjem teh podatkov notranji javnosti družbe (nadzorni
svet, upravni odbor, skupščina, ipd.), saj bi bilo to v nasprotju z določili ZGD-1.
Vir: MF
Vlada odgovorila Mescu glede poslovanja Elana po privatizaciji
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca
Luke Mesca v zvezi s poslovanjem Elana po privatizaciji.
Mesec sprašuje na kakšen način so bili v prodajnem postopku in prodajni pogodbi zavarovani
delovna mesta, blagovne znamke in razvojni potencial v podjetju Elan? Ali so odločitve
upravnega odbora skladne z nefinančnimi (nekomercialnimi) zagotovili kupcev v prodajni
pogodbi? Kako SDH spremlja izvrševanje nefinančnih zagotovil v pogodbi in kako bo ukrepal v
primeru suma kršitev?
Vlada uvodoma pojasni Mescu, da pojasnjuje poslovanje podjetja Elan, d.o.o. in ne Elan, d.d.,
kot napačno navaja Mesec v svojem vprašanju.
Vlada ocene poslovanja Skupine Elan, kot jih v tekstu navaja Mesec, ne more komentirati, ker
niso znane empirične podlage na osnovi katerih je bila ta ocena izdelana. Letna poročila o
poslovanju Skupine Elan ter Elan, d.o.o. (kot njene krovne družbe) so javno objavljena na
spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Tako da so te informacije dostopne in preverljive vsakomur, ki seveda želi pridobiti celovito
sliko o preteklem poslovanju obeh poslovnih subjektov. V letnih poročilih so (do vključno leta
2014) zapisane ugotovitve neodvisne revizijske družbe glede obstoja pomembne negotovosti v
Skupini Elan in Elanu, ki bi lahko vzbudila bistven dvom o njuni sposobnosti, da nadaljujeta kot
poslujoči podjetji v prihodnosti, prav tako so podrobno opisani razlogi za tovrstno ugotovitev.
Vlada meni, da je prodaja lastniškega deleža za Skupino Elan in Elan pomenila vstopnico za
dolgoročno ohranitev podjetja na trgu ter njen nadaljnji razvoj, saj je omogočila razrešitev več
akutnih problemov povezanih s:
•
•
•
•
prejeto nezdružljivo državno pomočjo,
sodnimi spori v Republiki Sloveniji in Luksemburgu, ki se niso odvijali v korist Elana,
d.o.o.,
preteklimi finančnimi dolgovi in
tekočim financiranjem proizvodnje.
Vloga in naloge SDH kot upravljavca kapitalskih naložb države so določene predvsem s/z:
• Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države,
• Zakonom o Slovenskem državnem holdingu,
• Statutom Slovenskega državnega holdinga,
• Politiko upravljanja Slovenskega državnega holdinga,
• Zakonom o gospodarskih družbah,
• Zakonom o prevzemih ter
• tudi evropsko konkurenčno zakonodajo glede državnih pomoči.
Elan je gospodarska družba, ki mora slediti gospodarskim ciljem, saj deluje na zrelem in
visoko konkurenčnem trgu, kjer odstopanja od ekonomskih zakonitosti lahko ogrozijo njen
nadaljnji obstoj in s tem tudi delovna mesta.
Omeniti velja, da se je v povezavi z reševanjem problematike vračila nezdružljive državne
pomoči v maju 2015 poskušalo organizirati skupino institucionalnih slovenskih vlagateljev, ki bi
podjetje dokapitalizirali po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, vendar ni bilo dovolj
velikega odziva na takšno pobudo. Potencialni vlagatelji kot tudi finančne institucije, ki bi vodile
takšen postopek zbiranja kapitala, so ocenile da je ta projekt preveč tvegan.
Kljub številnim dvomom, ki spremljajo vstope novih lastnikov v slovenska podjetja, so s
privatizacijo Elana ustvarjeni pogoji za vzdržno poslovanje podjetja v prihodnje.
Vir: MF
Vlada odgovorila Vebru glede Kapitalske družbe in Modre zavarovalnice
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca
Janka Vebra v zvezi s Kapitalsko družbo in Modro zavarovalnico.
Veber sprašuje vlado, če je res, da bo Jamnik, direktor Modre zavarovalnice prenesel
premoženje zavarovalnice na podjetje, ki ga je registriral kot sklad, če bo odstavljen?
Vlada z vidika svojih pristojnosti v pojasnjuje, da je bila Modra zavarovalnica ustanovljena na
podlagi Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja
ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in
Slovenske odškodninske družbe (ZPKDPIZ). Družba KAD se je v letu 2011 na podlagi
ZPKDPIZ, sprejetega v času vlade Boruta Pahorja, preoblikovala z izčlenitvijo Modre
zavarovalnice kot delniške družbe. Skladno z delitvenim načrtom prenosa premoženja KAD na
Modro zavarovalnico, se je na slednjo preneslo upravljanje Prvega pokojninskega sklada
Republike Slovenije (PPS), Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS) in
Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU).
Glede članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice drugi odstavek 2. člena ZPKDPIZ
določa, da mora ustanovitveni akt Modre zavarovalnice določati, da se polovica članov ali
članic njenega nadzornega sveta, ki jih imenuje skupščina, imenuje na predlog zavarovancev
ali zavarovank. Enako določata tudi drugi in tretji odstavek 80. člena Zakona o Slovenskem
državnem holdingu (ZSDH-1). Način imenovanja članov nadzornega sveta je opredeljen v
statutu Modre zavarovalnice, ki v 10. členu določa, da od 6 članov 2 predlaga v imenu
zavarovancev ZVPSJU odbor ZVPSJU, enega pa predlagajo ostali zavarovanci KVPS, PPS in
drugi zavarovanci. Vse člane nadzornega sveta (tudi 3 preostale) imenuje skupščina, ki jo v
tem primeru predstavlja KAD kot 100-odstotni lastnik družbe oziroma ustanovitelj. Na podlagi
drugega odstavka 7. člena ZPKDPIZ iz leta 2010 je glasovalne pravice na skupščini v imenu in
za račun družbe KAD izvrševala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike
Slovenije (AUKN) v skladu z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb države (ZSDH), ki je bil
prav tako sprejet v času vlade Boruta Pahorja. Skladno s to določbo je trenutne člane
nadzornega sveta Modre zavarovalnice v imenu in za račun KAD imenoval AUKN. Prav tako je
akreditacijo kandidatov za člane nadzornega sveta, ki jih je predlagal KAD izvajala
akreditacijska komisija AUKN. AUKN ni potrdil kandidatov, ki jih je predlagal KAD, ampak je
opravil izbor drugih kandidatov, ki s KAD niso bili usklajeni. Takemu načinu sta ostro
nasprotovala tako uprava kot nadzorni svet KAD. Ne glede na sestavo nadzornega sveta pa
so s Kodeksom ravnanja v Skupini Kapitalska družba vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, ki
omogočajo izvrševanje podrobnega nadzora KAD kot mešanega zavarovalnega holdinga nad
svojo odvisno zavarovalnico, kot to zahteva tudi zakonodaja, ki ureja zavarovalništvo. To
ureditev je s prenehanjem veljavnosti 7. člen ZPKDPIZ ukinil Zakon o slovenskem državnem
holdingu (Uradni list RS, št. 105/12). Mandat članom nadzornega sveta Modre zavarovalnice,
ki jih je v imenu in za račun KAD imenoval AUKN, poteče v letu 2016. KAD ima torej skladno z
veljavnimi določili ZPKDPIZ (in ZSDH-1) kot skupščina po lastni presoji možnost imenovati 3
člane nadzornega sveta, preostale 3 pa imenuje na predlog navedenih zavarovancev.
Statut Modre zavarovalnice med drugim tudi določa, da o spremembah in dopolnitvah statuta,
o ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala ter o prenehanju družbe in njenem
morebitnem statusnem preoblikovanju odloča skupščina oziroma KAD in torej ne uprava
Modre zavarovalnice.
Posebnost Modre zavarovalnice je tudi določba prvega odstavka 80. člena ZSDH-1, ki jo kot
edino kapitalsko naložbo države že sam zakon (ZSDH-1) določa za strateško naložbo.
Dodatno četrti odstavek tega člena predpisuje, da je treba ob prodaji kapitalske naložbe v
Modri zavarovalnici pripraviti program razpolaganja, ki mora temeljiti na javni ponudbi.
Prednostno pravico za pridobitev delnic v javni ponudbi morajo imeti zavarovanci v skladih, ki
jih upravlja Modra zavarovalnica, in sindikati, ki predstavljajo zavarovance v skladu z zakonom,
ki ureja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ter delodajalci, ki
financirajo pokojninske načrte kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje za oceno ustavnosti glede nepristranskega sojenja
Ustavno sodišče RS je pri obravnavi ustavne pritožbe začelo postopek za oceno ustavnosti
tretje povedi prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku , kolikor se nanaša na
primere, ko je žalitev usmerjena osebno zoper sodnika oziroma senat, pred katerim je bila
dana žaljiva izjava oziroma, ki je pristojen odločati o vlogi, ki vsebuje žaljivo izjavo in 130.
člena ZKP, kolikor se nanaša na možnost spremembe denarne kazni, izrečene po prvem
odstavku 78. člena ZKP.
Vlada v sprejetem mnenju pojasnjuje, da pripravlja predlog novele Zakona o kazenskem
postopku ZKP-N, v katerem bo vprašanje redovnega kaznovanja v kazenskem postopku
uredila tako, da sodnik, na katerega se žalitev nanaša, ne bo odločal o kaznovanju zaradi
žalitve. Tako tudi ne bo nobenih pomislekov z vidika stališč Evropskega sodišča za človekove
pravice iz Strasbourga v podobnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje kršitve pravice do
nepristranskega sojenja.
Vlada Republike Slovenije bo poleg tega v postopku priprave novele ZKP-N preučila tudi
možnost morebitnega krajšega maksimalnega števila dneh zapora, v katere se lahko pretvori
denarna kazen, predpisana v ZKP, ob upoštevanju dosedanje prakse Ustavnega sodišča
Republike Slovenije.
Vir: MP
Republika Slovenija podpira Krovni sporazum med EU in ZDA pri preprečevanju,
preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj
Republika Slovenija pozdravlja Krovni sporazum, ker bo celostno uredil področje varstva
osebnih podatkov, ki se izmenjujejo med državami članicami EU in ZDA za namene
policijskega in pravosodnega sodelovanja.
Krovni sporazum ni sam po sebi pravna podlaga za prenos osebnih podatkov, temveč bo
dopolnil z vidika varstva osebnih podatkov že obstoječe bilateralne mednarodne pogodbe med
EU in ZDA ter bilateralne mednarodne pogodbe, ki so jih države članice sklenile z ZDA glede
prenosa (izmenjav) osebnih podatkov. Veljal bo tudi za podobne bilateralne mednarodne
pogodbe, ki se bodo sklepale v prihodnje.
Z vidika razmejitve pristojnosti med EU in državami članicami, se Republika Slovenija strinja,
da gre za izključne zunanje pristojnosti EU. Republika Slovenija tudi ocenjuje, da se je
Komisija dobro pogajala, saj bo imel Krovni sporazum EU-ZDA dodano vrednost glede na
trenutno situacijo.
Dodatno k temu Republika Slovenija tudi pozdravlja, da so ZDA spremenile svojo zakonodajo
in zagotovile nediskriminatoren dostop EU državljanov do sodnega varstva v ZDA. Predsednik
Združenih držav Amerike Obama je namreč 24. februarja 2016 podpisal »Judicial Redress
Act«.
Krovni sporazum in »Judicial Redress Act« glede določenih vprašanj razlikujeta med državljani
članic EU in ostalimi osebami, ki v EU prebivajo (zagotavlja boljšo obravnava državljanov
članic EU glede določenih vprašanj).
»Judicial Redress Act« ima dodatni pomen z vidika EU državljanov glede dostopa do sodnega
varstva in je prinesel dejanske izboljšave glede na sedanjo situacijo.
Krovni sporazum bo pomemben tudi zato, ker bo okrepil vzajemno zaupanje med organi EU in
ZDA, ki je bilo okrnjeno po razkritjih Edwarda Snowdena. Prav tako se bo okrepilo zaupanje
posameznikov.
Vir: MP
Vlada sprejela odgovor RS na uradni opomin EK zaradi nenotifikacije predpisov za
prenos Direktive EK
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na
uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive Evropske
komisije o spremembi prilog V in VI k Direktivi o interoperabilnosti železniškega sistema v
Skupnosti v pravni red Republike Slovenije.
Republika Slovenija bo določbe Direktive v celoti prenesla v pravni red RS s spremembo
Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki je v pripravi. Predvideno je, da bo zakon v
Državnem zboru RS sprejet predvidoma do novembra 2016.
Vir: MzI
Prenos direktive še v letošnjem letu
Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin
Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/4000 z dne 23. 3. 2016 zaradi nenotifikacije
nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in
Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji
trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2016/0235).
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da so Določbe Direktive 2013/55/EU v pravni red Republike
Slovenije delno že prenesene z obstoječimi predpisi, in sicer z Zakonom o spremembah in
dopolnitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic
Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za
opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji in podzakonskimi akti.
Obenem Vlada RS Evropsko komisijo tudi obvešča, da je v postopku sprejemanja Zakon o
postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ki bo nadomestil
trenutno veljavni Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic
Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje
reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vlada ocenjuje, da bo zakon
sprejet do konca septembra 2016.
Glede določb direktive, ki se nanašajo na minimalne pogoje usposobljenosti s področja
zdravstva, pojasnjujemo, da je bil prenos Direktive 2013/55/EU predviden z Zakonom o
zdravstvenih delavcih, katerega predlog je Ministrstvo za zdravje pripravilo že v mesecu maju
2015 in ki bi celovito obravnaval vsa vprašanja vseh poklicnih skupin zdravstvenih delavcev v
slovenskem zdravstvenem sistemu. Tekom razprave s strokovno javnostjo, pa je bilo
ugotovljeno, da bo sprejem slednjega zaradi različnih strokovnih pogledov in stališč do
posameznih strokovnih vprašanj, ki se sicer niso nanašala na vprašanja, povezana z
obravnavano direktivo, trajal dlje časa. Zato je bila konec leta 2015 sprejeta odločitev, da se
postopki glede Zakona o zdravstvenih delavcih začasno ustavijo ter da se prenos Direktive
2013/55/EU opravi s spremembami in dopolnitvami oziroma novim besedilom dveh že
obstoječih zakonov, ki naj bi bila predvidoma sprejeta letos jeseni.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in
Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru
opravljanja storitev (dokument Sveta EU št. 6987/16).
Republika Slovenija podpira napore usmerjene v zaščito pravic napotenih delavcev ter skladno
s tem podpira tudi pobudo Evropske komisije za revizijo Direktive 96/71/ES o napotitvi
delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, ki bi šla v smer preprečevanja socialnega
dumpinga.
Skladno s tem Republika Slovenija načelno podpira osrednji koncept, ki ga uvaja predlog
direktive, torej načelo »enakega plačila za enako delo kot tudi širitev obveznosti spoštovanja
kolektivnih pogodb na vse dejavnosti, širitev določb v zvezi s plačilom tudi na podizvajalce ter
obveznost zagotavljanja pogojev agencij za začasno zaposlovanje svojim napotenim
delavcem, ki se uporabljajo za začasne delavce agencij, s sedežem v državi kamor je delavec
napoten. Republika Slovenija z vidika večje pravne varnosti podpira tudi določbo predloga
direktive, ki državam članicam nalaga obveznost objave informacije o sestavnih elementih
plačila, ravno tako podpira določitev začasnosti trajanja napotitve, je skladna z obstoječim
pravnim okvirjem na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.
Kljub temu pa ima Republika Slovenija preučitveni pridržek v zvezi s konceptom »plačila za
delo«, saj meni, da iz trenutnega predloga direktive ne izhaja enoznačno kaj natančno izraz
zajema, pri čemer bo to predvidoma osrednji predmet razprave in pogajanj v okviru obravnave
predloga na delovni skupini Sveta EU, ki bo imel ne nazadnje tudi vpliv na konkurenčnost
podjetij na notranjem trgu EU. Poleg tega ima Republika Slovenija preučitveni pridržek tudi v
zvezi z referenco desetega recitala predloga direktive na mednarodni cestni promet, ki določa,
da bi bilo potrebno posebna pravna vprašanja zaradi specifičnosti narave dela v
mednarodnem cestnem prometu obravnavati s sektorsko zakonodajo, s čimer vnaša precej
nejasnosti glede tega kateri vidiki se urejajo skladno z Direktivo 96/71/ES, kateri pa s
sektorsko zakonodajo. Upoštevajoč zelo mobilno naravo dela ter posledične težave pri
izvajanju določb Direktive 96/71/ES v praksi bi bilo po mnenju Republike Slovenije potrebno
mednarodne prevoze v cestnem prometu izvzeti iz področja uporabe direktive.
Glede na kompleksnost in prepletenost predpisov, ki z različnih vidikov urejajo področje
napotitve delavcev na delo, Republika Slovenija meni, da bi bila smiselna sočasna razprava o
reviziji direktive in reviziji predpisov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor na opomin EK zaradi nenotifikacije predpisov za prenos
Direktive glede računalniških baz podatkov, ki so del mrež nadzora v državah članicah v
pravni red Republike Slovenije
Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin
Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/4000 z dne 23. 3. 2016 zaradi nenotifikacije
nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2014/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. maja 2014 o spremembi Direktive Sveta 64/432/EGS glede računalniških baz podatkov, ki
so del mrež nadzora v državah članicah v pravni red Republike Slovenije (kršitev št.
2016/0237).
V odgovoru Komisiji sporočamo, da bomo določbe Direktive 2014/64/EU prenesli v naš pravni
red s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji govedi najpozneje do sredine julija 2016. Predlog
pravilnika je že v javni obravnavi pri strokovnih javnostih in na e-demokraciji ter v pravni
redakciji. Predlog je šel že v medresorsko usklajevanje tako, da je rok objave v Uradnem listu
do sredine julija realen.
Prenos Direktive Sveta 64/432/EGS, da mora računalniška baza podatkov vsebovati tudi vrsto
elektronskega identifikatorja, če se namesti na žival, smo želeli urediti z dopolnitvijo pravilnika
o identifikaciji in registraciji govedi. Ker so se od leta 2003, ko je bil ta pravilnik sprejet, pravne
podlage bistveno spremenile, je bilo potrebno sprejeti celoten pravilnik, kar pa zaradi drugih
obveznosti ni bilo mogoče. Pravilnik sedaj pospešeno pripravljamo z vsemi potrebnimi
posodobitvami.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z Informacijo o mednarodni konferenci Dan Afrike
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o mednarodni konferenci 'Dan Afrike', ki bo potekala
25. in 26. maja 2016 v Ljubljani.
V Ljubljani bo 25. in 26. maja 2016 potekala 5. mednarodna konferenca Dan Afrike pod
pokroviteljstvom dr. Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.
Konferenco organizira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sodelovanju z
Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE), Klubom nekdanjih slovenskih
veleposlanikov, Gospodarsko zbornico Slovenije in Mednarodnim afriškim forumom.
Letošnja konferenca je posvečena obravnavi razvojnih izzivov in razvoja afriškega kontinenta
ter poglobitvi dvostranskih odnosov med afriškimi državami in Slovenijo. Letne konference se
bodo udeležili predstavniki politične, gospodarske, akademske in kulturne sfere, evropskih in
afriških držav in člani diplomatskega zbora. Konferenco bodo poleg predsednika dr. Brgleza
nagovorili tudi državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Darja Bavdaž Kuret,
minister pri predsedniku Republike Senegal odgovoren za izvedbo senegalskega razvojnega
načrta Abdoul Aziz Tall in bivši predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Prvi dan dogodka, ki ga bo gostil Mednarodni center za promocijo podjetij se bo začel z
otvoritveno slovesnostjo, kateri bodo sledili trije paneli. Prvi panel bo posvečen razvoju afriških
mest in podeželja ter demografiji, prav tako bo naslovil vprašanje aktualnosti Skupne strategije
Afrika-EU glede na spremenjene okoliščine in izzive, s katerimi se soočata oba kontinenta,
problematiko migracij ter uresničevanja dela Agende 2030 (programa AU), ki govori o
opolnomočenju žensk.
Drugi panel bo posvečen regionalnim integracijam v Afriki ter gospodarskemu sodelovanju.
Panelisti bodo razpravljali o številnih med seboj prekrivajočih se regionalnih gospodarskih
skupnostih v Afriki, njihovem razvoju in poglabljanju, novi prostotrgovinski coni (Tripartite Free
Trade Area), ki se razteza od Cape Towna do Kaira, pa tudi o novih trendih v trgovinskih in
poslovnih odnosih med Afriko in EU ter raziskali možnosti za izboljšanje gospodarskega in
razvojnega modela, ki bo v prid obema kontinentoma.
Tretji panel bo obravnaval priložnosti in izzive slovenskega angažmaja z Afriko. Predstavljen
bo doslej najobsežnejši in najuspešnejši razvojni projekt RS, tj. projekt telemedicine na
Zelenortskih otokih, ki je potekal od l. 2012 do 2014. Razpravljavci bodo razpravljali o
možnostih za povečanje blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja med afriškimi
državami in Slovenijo, skušali pojasniti, katere so glavne prednosti Slovenije pri trženju znanja
in tehnologije na afriškem kontinentu ter katere že uveljavljene dobre prakse je vredno
obdržati.
Drugi dan, ki se bo odvijal v hotelu Lev, bo posvečen obravnavi priložnosti in krepitvi
gospodarskega sodelovanja med afriškimi državami in Slovenijo. Izbrane afriške države bodo
predstavile svoje poslovno-investicijske priložnosti. Sledili bodo pogovori oziroma srečanja
med slovenskimi in afriškimi gospodarstveniki ter predstavniki afriških držav.
Ob robu konference bo v tednu od 23. - 29. maja potekal bogat kulturni in akademski program
s predstavitvijo malavijske in nigerijske filmske produkcije ter predavanjem o "Nollywoodu" v
sodelovanju s Slovensko kinoteko, izvedbo predstave Klicni center, koncertom senegalske
zasedbe Frères Guissé, predavanjem o umetnikih iz Afrike na Mednarodnih grafičnih bienalih v
Ljubljani med letoma 1955 in 1991 v sodelovanju z MG+MSUM, predstavitvi ustvarjalnosti
slovenske afriške diaspore ter programom ustvarjalnih delavnic za otroke.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče o podpori Skupnemu predlogu sklepa Sveta o podpisu in začasni
uporabi Okvirnega sporazuma z Avstralijo
Vlada RS je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije stališče
Republike Slovenije k zadevi Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in
začasni uporabi Okvirnega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi
državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani - 7984/16.
Republika Slovenija podpira Skupni predlog Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in
začasni uporabi Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na
eni strani ter Avstralijo na drugi strani, ki bo pomembno prispeval k izboljšanju partnerstva med
EU in Avstralijo, ki temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje demokratičnih
načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države ter mednarodnega miru in
varnosti.
Sporazum vsebuje zavezujoče politične klavzule na podlagi skupnih vrednot pogodbenic.
Skladno s tem EU in Avstralija izražata zavezanost pri iskanju rešitev za regionalne in globalne
izzive.
Sporazum zajema tudi sodelovanje v gospodarskih in trgovinskih zadevah, na kmetijskem
področju, pri sanitarnih in fitosanitarnih vprašanjih ter drugih sektorskih vprašanjih. Sporazum
prav tako vključuje sodelovanje na številnih področjih kot so zdravstvo, okolje, podnebne
spremembe, energetika, izobraževanje, kultura, trg delovne sile, obvladovanje nesreč,
pomorske zadeve in ribištvo, promet, pravno sodelovanje, pranje denarja in financiranje
terorizma, organizirani kriminal in korupcija.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče o podpori Skupnemu predlogu sklepa Sveta o podpisu in začasni
uporabi Partnerskega sporazuma z Novo Zelandijo
Vlada RS je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije stališče
Republike Slovenije k zadevi Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in
začasni uporabi Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in
njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani - 7998/16, ki se
glasi:
Republika Slovenija podpira Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in
začasni uporabi Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in
njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani, ki bo omogočil
učinkovitejše dvostransko sodelovanje med EU in njenimi državami članicami ter Novo
Zelandijo z okrepitvijo političnega dialoga in izboljšanjem sodelovanja v gospodarskih in
trgovinskih zadevah ter na številnih drugih področjih skupnega interesa.
Sporazum bo pomembno prispeval k izboljšanju partnerstva med EU in Novo Zelandijo, ki
temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje demokratičnih načel, človekovih
pravic in temeljnih svoboščin, pravne države ter mednarodnega miru in varnosti.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in
imenovanju članov Odbora za spremljanje OP za izvajanje Evropskega sklada za
pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014–2020
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in
imenovanju članov Odbora za spremljanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega
sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki se objavi na
spletni strani Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014-2020. Do spremembe sklepa je
prišlo zaradi nekaterih novih imenovanj namestnikov članov odbora.
Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki
Sloveniji za obdobje 2014–2020 (OP ESPR 2014–2020) je skupni programski dokument
Republike Slovenije in Evropske komisije ter programska podlaga za črpanje finančnih
sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Sredstva OP ESPR 2014–2020 so
namenjena uresničevanju ciljev prenovljene skupne ribiške politike in celostne pomorske
politike, ki temelji na naslednjih ciljih: spodbujanje trajnostnega ter konkurenčnega ribištva in
akvakulture, pospeševanje razvoja in izvajanja celostne pomorske politike Unije ob
dopolnjevanju s kohezijsko politiko in skupno ribiško politiko ter spodbujanje uravnoteženega
in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij. Republika Slovenija bo z OP ESPR
2014–2020 spodbujala izvajanje prenovljene skupne ribiške politike, ki si prizadeva za
ohranjanje in trajnostno upravljanje ribjih staležev, hkrati pa bo podprla ribiški sektor v
Sloveniji, da se bo razvijal konkurenčno in trajnostno.
Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki ministrstev, vladnih služb, uradov in javnih
zavodov, gospodarskih in socialnih partnerjev, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij ter
znanstvenih, strokovnih in raziskovalnih teles. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno
pravico.
Glavne naloge odbora za spremljanje, ki se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda
izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev so predvsem preučitev vseh
vprašanj, ki vplivajo na delovanje programa, vključno z ugotovitvami pregledov uspešnosti,
izdajanje mnenj o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja, predlaganje
pripomb organu upravljanja v zvezi z izvajanjem in vrednotenjem programa ter se prepričati o
izvajanju operativnega programa in njegovi učinkovitosti.
Vir: MKGP
Novi člani odbora za Zoisovo nagrado in priznanje, priznanje ambasador znanosti in
Puhovo priznanje
Zaradi poteka mandata sedmim članom Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje,
priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje je Vlada RS danes za mandatno dobo štirih
let imenovala sedem novih.
Ti so: akad.prof.dr. Slavko Splichal, izr.prof.dr. Katja Mihurko Poniž, akad.prof.dr. Marijan
Pavčnik, prof.dr. Mitjan Kalin, akad.prof.dr. Miha Tomaževič, prof.dr. Dušanka Mičetić Turk in
prof.dr. Dragan Dragoljub Mihailović.
Vir: MIZŠ
Imenovanje člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS
Vlada RS je kot člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, za
pravno področje, ki mora biti strokovnjak z nepremičninskega področja, in sicer od 19. 5. 2016
do 18. 5. 2020 imenovala Saša Rinka, Ljubljana.
Zakon o javnih skladih določa, da ustanovitelj imenuje in razrešuje člane oziroma članice
nadzornega sveta in direktorja javnega sklada. Akt o ustanovitvi stanovanjskega sklada kot
javnega sklada pa določa, da ima nadzorni svet pet članov, ki jih na predlog pristojnega
ministra imenuje vlada in sicer: dva predstavnika ministrstva, ki morata biti strokovnjaka s
stanovanjskega področja oziroma področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in
graditve stanovanjskih objektov; enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki
mora biti strokovnjak za računovodsko ali finančno področje; enega člana izmed upravičencev
oziroma uporabnikov storitev sklada; enega člana za pravno področje, ki mora biti strokovnjak
z nepremičninskega področja.
Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Članu
nadzornega sveta, ki je bil imenovan do sedaj, je potekel mandat.
Sašo Rink je univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen kot direktor Javnega stanovanjskega
sklada MO Ljubljana.
Vir: MOP
Odgovor na tožbo Dimnikar Radeče, dimnikarsko podjetje d. o. o.
Vlada RS je določila besedilo odgovora na tožbo tožeče stranke Dimnikar Radeče,
dimnikarsko podjetje d. o. o., Radeče, ki jo zastopa odvetnica Stanka Firm-Gavez iz Maribora,
zoper odločbo vlade z dne 16. 3. 2016 o zavrnitvi zahteve za podelitev začasne koncesije za
izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in
čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe
energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju
Radeče.
Stališče Ministrstva za okolje in prostor je, da je tožba v delu, ki se nanaša na nepravilno
uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka neutemeljena, zato je vladi
predlagalo, da upravnemu sodišču posreduje odgovor na tožbo skupaj z vso dokumentacijo
predmetne zadeve.
Vlada je 16. 3. 2016 izdala odločbo, s katero je začasno koncesijo na dimnikarskem območju
Radeče podelila družbi Snedim, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o. ter zavrnila
zahtevek za podelitev začasne koncesije, podan s strani družbe Dimnikar Radeče, dimnikarsko
podjetje d. o. o. Zoper navedeno odločbo je družba Dimnikar Radeče vložila tožbo na Upravno
sodišče RS. Upravno sodišče v upravnem sporu poziva vlado k pripravi odgovora na tožbo in
za dostavo vseh spisov, ki se nanašajo na obravnavano zadevo.
Vir: MOP
Vlada imenovala članico Nadzornega sveta družbe ELES
Vlada RS je na današnji seji imenovala dr. Janjo Hojnik za članico Nadzornega sveta družbe
družbe ELES, d.o.o., in sicer z 20. 5. 2016, za dobo 4 let.
Dr. Janja Hojnik je izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru,
prodekanica za raziskovalno dejavnost in mednarodne odnose (2015-2019). Je univerzitetna
dipl. pravnica in dipl. ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim
državnim izpitom. Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU. Na različne teme
ekonomskega prava EU je objavila večje število monografij, znanstvenih in strokovnih člankov.
Članica je nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, kot govornica pa je nastopila na
številnih konferencah in seminarjih v Sloveniji in v tujini. Nosilka je dveh projektov Evropske
komisije Jean Monnet. Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi v Oxfordu,
Univerzi v Ljubljani, na Dunaju, na Sciences Po v Parizu, na Karlovi univerzi v Pragi, na
Kingston University (London), Luxembourg University, Karel Franzens Universitat (Graz),
Central European University (Budimpešta), Edinburgh Napier University itd. Je tudi mentorica
v podjetniškem inkubatorju UM ter organizatorica tekmovanja iz pogajanj za slovenske
študente prava. Prejemnica je priznanja mladi pravnici (2010), ki jo podeljuje Zveza društev
pravnikov Slovenije, v letih 2011-2014 je štirikrat zapored prejela priznanje družbe Ius
Software »10 najvplivnejših pravnikov«, leta 2013 pa je prejela priznanje Centra za
mednarodne pravne študije (Salzburg) za dosežke na področju pravne znanosti. Kot članica
skupine avtorjev, ki za založbo Springer pripravljajo komentar Pogodbe o delovanju EU (ur.
Blanke/Mangiameli), je zadolžena za določbe o prostem pretoku blaga. Od 2014 je kot članica
skupine pravnih strokovnjakov pri MZZ svetovala glede implementacije sodbe ESČP v zadevi
varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. V letu 2015 je bila predsednica arbitraže v zadevi
Holdinga Slovenskih elektrarn, od avgusta 2015 pa je članica Skupine za prihodnost Slovenije
(Future Champions Group), ki jo je imenovala Vlada RS za pripravo strategije razvoja
Slovenije do 2050.
Vlada RS je na današnji seji odpoklicala Gorazda Skubina kot člana nadzornega sveta družbe
ELES, d.o.o., in sicer z 19. 5. 2016. Gorazdu Skubinu kot članu nadzornega sveta bi se iztekel
mandat 31. 7. 2019, vendar je 31. 3. 2016 podal odstopno izjavo s funkcije člana in
podpredsednika Nadzornega sveta ELES-a zaradi nastopa funkcije člana uprave za tehniko na
HSE d.o.o.
Vir: MF
Vlada sprejela besedilo ponovnega javnega poziva za prijavljanje kandidatov za
predsednika in dva člana Fiskalnega sveta
Vlada RS ugotavlja, da kandidati, ki so bili s strani Vlade RS predlagani Državnemu zboru v
imenovanje, na glasovanju dne 1. 3. 2016 niso dobili zahtevane dvotretjinske podpore vseh
poslank in poslancev. Zato je na današnji redni seji sprejela besedilo ponovnega javnega
poziva za prijavljanje kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta in ga objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Fiskalni svet ima po 8. členu Zakona o fiskalnem pravilu tri člane. Kandidate za predsednika in
dva člana Fiskalnega sveta Državnemu zboru predlaga Vlada RS izmed prijavljenih kandidatov
na podlagi javnega poziva.
Vlada RS je 7. 8. 2015, na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, javni poziv za prijavljanje
kandidatov za člane Fiskalnega sveta objavila v UL, 14. 9. 2015 pa je bilo podano obvestilo o
podaljšanju roka za vlaganje prijav na navedeni javni poziv, in sicer do 29. 9. 2015. Ker so se
na javni poziv prijavili le trije kandidati, od katerih sta bili dve vlogi nepopolni, je vlada
ugotovila, da ni mogoče pripraviti predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega
sveta, zato je bilo treba javni poziv ponoviti.
13. 11. 2015 je Vlada RS v UL objavila ponovni javni poziv za zbiranje prijav možnih
kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, 11. 12. 2015 pa je bilo objavljeno
obvestilo o podaljšanju roka za prijavo do 10. 1. 2016. Izmed prijav na podlagi ponovnega
javnega poziva je vlada na predlog ministra za finance dne 11. 2. 2016 Državnemu zboru
predlagala v imenovanje kandidate za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. Predlog za
imenovanje predsednika in dveh članov Fiskalnega sveta je Državni zbor obravnaval na 16.
seji 1. 3. 2016, vendar nobeden od predlaganih kandidatov ni prejel zadostne dvotretjinske
podpore glasov vseh poslank in poslancev. Skladno z drugim odstavkom 9. člena Zakona o
fiskalnem pravilu je zato potrebno javni poziv ponoviti.
Vir: MF