Paradni izvozniki so v tuji lasti

Comments

Transcription

Paradni izvozniki so v tuji lasti
4. junija
2016
PULJ IN ROVINJ
Stran 33–44
moja O K N A
VRATA SENČILA
MS - MB - LJ
www.karba.biz
28. aprila 2016
Čestitamo ob
prazniku dela!
Uredništvo
Murska Sobota, leto lxviii, št. 17, v. d. odgovorne urednice Nataša Gider, cena 1,99 €
Pomurskim izvoznikom ne pojema sapa
fotografija nataša juhnov
Paradni izvozniki so v tuji lasti
Več kot četrtina izvoza v Nemčijo – Slovaška in Poljska postajata čedalje pomembnejši
Vizija mesta
Plečnikova
Ljubljana,
Novakova
Sobota
Samooskrbno mesto s
prepoznavno identiteto
Kako bo videti Murska Sobota v prihodnosti? Kako je mogoče mesto približati prebivalcem, ga narediti privlačnega za življenje in mu hkrati vrniti
identiteto regijske prestolnice? Sto
študentov, profesorjev in asistentov
Univerze v Ljubljani je skušalo s konkretnimi projekti najti odgovore na
tovrstne izzive v okviru projekta, ki
se je začel na pobudo krajinske arhitektke Darje Matjašec, sicer profesorice na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Njihove ideje so na ogled v avli Gledališča Park do sredine maja.
Veliko pomanjkljivosti,
veliko možnosti
Carthago v Odrancih se pripravlja na širitev proizvodnih zmogljivosti. fotografija nataša juhnov
stjo med letoma 2013 in 2014 morda
ne vzbuja nekega navdušenja, vendar
pa tudi ne gre za upehanost izvoznikov ali pojemanje gospodarske rasti
v izvoznih partnericah.
Podatki o vrednosti letošnjega januarskega izvoza v primerjavi z izvozom januarja 2015 in znova 14-od-
stotna rast kažejo, da gre za neka
nihanja v dinamiki blagovne menjave, ki je nekakšna stalnica pomurskega izvoza in je povezana z močno predelovalno industrijo v regiji
oziroma z uvozom reprodukcijskega
materiala.
Nadaljevanje na 5. strani
Naročnik
Enodnevni izlet
Brioni – Pula
11. 6. 2016
Kupon za 5 evrov
popusta za eno osebo
#
Nepreslišano
slovenska izvozna paradna konja,
vendar njun izvoz ne vpliva na podatke o pomurskem izvozu. Ta je
lani dosegel prodajo za 674 milijonov
evrov blaga ali za skoraj devet milijonov evrov več kot leto prej. Dober
odstotek rasti lanskega izvoza v primerjavi z rekordno 15-odstotno raKarikatura Anton Buzeti
Polovica pomurskega izvoza sloni na
prodaji blaga in storitev v samo dve
državi, Nemčijo in Avstrijo, in na desetih izvoznih podjetjih, od katerih
jih je pet v tuji lasti.
V Pomurju imata močno proizvodnjo tudi obe največji slovenski farmacevtski družbi Krka in Lek, ki sta
»Študenti so pogledali mesto od zunaj in razbili marsikateri kalup, ki ga
imamo meščani sami v glavi. Za razstavljene projekte, ki bodo prebivalcem
mesta všeč, bomo arhitektom naročili, da jih narišejo in jih bomo zgradili v
prihodnjih letih,« pravi župan mestne
občine Aleksander Jevšek.
Po besedah Matjašečeve so danes
mesta marsikje podvržena nevarnosti neustreznega načrtovanja.
Nadaljevanje na 9. strani
Informacije in prijava:
Turistična agencija KLAS Murska Sobota
(avtobusna postaja) | tel. 02 530 16 90
www.apms.si
Avtobusni promet Murska Sobota, d. d.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
v premislek
Javni potniški promet v Pomurju
Kovček je
še za vrati
Ne le za šolarje, naj bo za vse
Majda Horvat
Potem ko pri šolah odložijo otroke, šolski avtobusi pogosto stojijo na parkiriščih ali prazni vozijo po cestah
Č
e bi danes Nemčija nehala kupovati v Pomurju, bodisi blago
ali delo, bi se znašli na kolenih,
in če bi to storila še Avstrija, bi lahko
začeli pripravljati kovčke za pot s trebuhom za kruhom. Bilo bi veliko huje,
kot je bilo po slovenski osamosvojitvi
in izgubi jugoslovanskega trga. Razdejanje pa ne bi ostalo samo tam, kjer bi
udarila zaprta vrata. Zazevala bi nepredstavljiva praznina pri vseh malih
dobaviteljih in obrtnikih, ki poslujejo
z izvoznimi podjetji, pa če začnemo ali
končamo z gostilničarjem, ki za delavce pripravlja malice. Kajti izvozniki
imajo nataknjenih veliko prstanov, in
če bi se čezmejno trgovanje ohladilo,
bi popokali vsi po vrsti.
Črnogledi podtoni morda ta trenutek,
ko je s pomurskim izvozom vse v naj-
Izvozniki imajo
nataknjenih
veliko prstanov.
lepšem redu, niso pravšnji, vprašanje
pa je, ali so res tudi povsem nerealni,
ob tem da je migracijski tok privedel
do razmišljanja o poostrenem nadzoru znotraj schengenskega območja in
celo o dveh krogih EU. Zapisano pa je
lahko tudi v premislek o tem, da tako
Pomurje kot Slovenija ne moreta vzdržati brez krme iz tujih jasli, in sporočilo
tistim, ki se napihujejo v prepričevanju,
da je treba trdo prijeti »tujo gospodo«.
Kaj bi delavci, ki so v preteklosti izkusili tujino, ali tisti, ki jim zdaj daje delo,
odgovorili, če bi jih vprašali, kaj jim je
ljubše, delati v tujini ali pri tujem delodajalcu doma? Prednost delovnega
mesta blizu doma, ki daje dostojen zaslužek, bi zagotovo postavili pred delo
v tujini. O klanjanju, hlapčevanju in o
poteptanem ponosu pa bi lahko veliko
povedali tudi iz izkušenj z domačo samopašnostjo. Domača izkoriščevalska
omrežja so se v obdobju sanjske gospodarske rasti zarila v tkiva pomurskega gospodarstva, da so nekdaj paradni
konji regije skoraj končali na psu. In
takrat so nam tuji vlagatelji, ki so odpirali nove tovarne ali prevzemali lastništvo v podjetjih, seveda zaradi jasnih
interesov prišli še kako prav.
Zdaj, ko jih je večina že tako močno
pognala korenine, da bi se težko izruvali v celoti in brez globokih ran, in ko
razmišljajo o vlaganju v širitev svoje
proizvodnje tukaj ali celo ustvarjanje
nekega razvojnega jedra s tukajšnjimi
strokovnjaki, kako se bomo obnašali
do njih? Zviška in s postavljanjem birokratskih ovir ali kooperativno pri reševanju problemov, ki jih imajo s tem?
Kot je mogoče slutiti po napovedih za
nova vlaganja namreč prihaja čas, ko
se bo opravilo tudi temeljito pregledovanje dosedanjih povezav in uspehov
ter tehtanje, koliko je v njih »tujstva«
in koliko partnerstva. Tudi od tega bo
odvisna debelina kruha, ki se bo znova rezal.
Občina Gornja Radgona je uvedla pomembno novost, ki bo mnogim iz oddaljenih krajev olajšala potovanje z
javnim prevozom v občinsko središče.
Podjetje Arriva, ki opravlja šolske prevoze, vezane na okoliš Osnovne šole
(OŠ) Gornja Radgona, je namreč vse
poti šolskih prevozov spremenilo v linijske prevoze. To pomeni, da se lahko
s temi avtobusi, ki vsako jutro in popoldne vozijo skozi naselja, prevažajo
tudi vsi drugi potniki, ne le osnovnošolci. Gre za kraje Spodnja Ščavnica,
Zagajski Vrh, Plitvički Vrh, Lutverci,
Kapela, Janžev Vrh, Črešnjevci, Očeslavci, Zbigovci, Ivanjševski Vrh, Mele
in številne druge.
V jutranjih urah so dodali en termin, popoldne pa kar dva. V Občini
Gornja Radgona se trudijo, da bi podobno ugodnost uredili tudi za šolski
okoliš OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, seveda pa je treba prej opraviti kar
nekaj pogovorov na ministrstvu za infrastrukturo.
Pri ureditvi splošne dostopnosti
vsem občanom z brezplačnim javnim
prevozom v Pomurju vsekakor izstopa
Mestna občina Murska Sobota, kjer je
občanom na voljo mestni avtobus Sobočanec. Vendar tudi tukaj načrtujejo
nekaj sprememb – kot zagotavlja župan Aleksander Jevšek, Sobočanca ne
bodo ukinili, toda naravnost potratno
je, da preveliki avtobusi na nekaterih
progah vozijo prazni. Zato načrtujejo nekaj sprememb, na primer nakup
specializiranih manjših avtobusov z
nižjim vstopnim pragom in morebitno
minimalno plačilo uporabnikov za letno vozovnico.
Prevozi na klic
V Občini Ljutomer si prav tako že
nekaj časa prizadevajo izboljšati prometno varnost in dostopnost središča
vsem občanom. Tako so si odgovorni
tudi pri pripravi prometne strategije zadali nalogo, je pojasnil Tomislav Zrinski,
direktor ljutomerske občinske uprave,
da si bodo prizadevali za javni potniški promet, ki bo občanom prijaznejši
in dostopnejši. Podobno kot v Gornji
Radgoni, načrtujejo integracijo javnega potniškega prometa s šolskimi prevozi, predvidevajo pa tudi uvedbo prevozov na klic. V prometni strategiji so
bili ti ukrepi predvideni že v letih 2015
in 2016. »Ker nam to ni uspelo, bomo
opravili revizijo prometne strategije.
Vsekakor bomo letos začeli spreminjati prometno strategijo in določili nov
časovni načrt,« so sporočili iz občinske
uprave. Podobno razmišljajo tudi v Občini Lendava, kjer pripravljajo strategijo
trajnostne mobilnosti in verjamejo, da
bi bila prav ta (povezava šolskih in linijskih prevozov) primeren ukrep.
V APMS pravijo, da so vedno za sodelovanje pri izboljšanju dostopnosti linijskega prevoza potnikov. fotografija nataša juhnov
V Občini Hodoš šolskih avtobusov ne
uporabljajo za javni prevoz, saj to ni izvedljivo zaradi časovne neusklajenosti.
»Šolski avtobus pelje otroke s Hodoša
ob 7. uri in 10 minut v Prosenjakovce, ko
jih odloži, pelje naprej v Mursko Soboto, kamor prispe ob 8. uri in 30 minut.
Ker je to precej daljša in tudi dražja pot,
se naši občani ne odločajo za ta prevoz,
saj imajo avtobus s Hodoša vsak delavnik razen sobote ob 7. uri in 44 minut
ter 9. uri in 30 minut. Za vrnitev domov
pa peljejo avtobusi iz Murske Sobote ob
8. uri in 45 minut ter ob 9. uri in 45 minut. To pa so tudi vse avtobusne povezave z Mursko Soboto, ki jih imamo v
Občini Hodoš,« je iz občinske uprave
sporočila Lidija Sever. Pred leti je bilo
kar nekaj zapletov in vroče krvi zaradi
napovedi ukinitve linijskih prevozov s
Hodoša, toda zadeve so potem na srečo
mnogih občanov razumno uredili v korist vseh. Občani Hodoša pa imajo seveda na voljo kar nekaj potniških vlakov
od Hodoša do Murske Sobote in obratno, ki so povrhu cenejši in hitrejši od
avtobusnih prevozov.
Tudi v Občini Velika Polana so že dobro proučili vse linije, vendar so ugotovili, da za uvedbo dodatnih linij ni
ekonomskega in ne dejanskega interesa. Prav tako ni sprejemljiva sprememba edine šolske linije, ki je v uporabi, v
redno linijo, je pojasnila Lidija Vučko
Bukovec iz občinske uprave.
Razpršena in
oddaljena naselja
Spremembe pa so že uvedli v kar
nekaj pomurskih občinah; marsikje so
uredili javni potniški promet na podoben način kot v Gornji Radgoni –
uspeh je predvsem tam, kjer je prevoznik šolskih otrok domači Avtobusni
promet Murska Sobota APMS. Župan
Občine Cankova Drago Vogrinčič si v
skrbi za zmanjševanje in racionalizacijo stroškov nenehno prizadeva pridobiti okoljsko prijazne projekte. Napoveduje, da bo o tej temi v kratkem
govoril z odgovornimi za javni prevoz
na APMS: »Vsi akterji si moramo prizadevati za izboljšanje prevoza potnikov,
da bi se ljudje več vozili z javnimi prevoznimi sredstvi. To bi imelo pozitivne učinke na okolje, zato moramo že
mladim privzgajati ekološko obnašanje. Občina Cankova bo pozvala APMS
k skupnemu sodelovanju za izboljšanje avtobusnega prometa, to pa je tudi
dolžnost gospodarske javne službe. Predlagamo, da ministrstvo za infrastrukturo predpisane postopke, odobritve in registracije koncesionarjem,
ki izvajajo javni promet v ruralnih občinah Goričkega, prilagodi realnim dejstvom zaradi razpršenih naselij, v katerih je težje in stroškovno dražje izvajati
javni potniški promet kot v mestnih in
primestnih občinah.«
V Občini Moravske Toplice se nameravajo v kratkem sestati z izvajalci šolskih prevozov in poiskati skupno
rešitev, v Občini Puconci pa je tam zaposlena Mateja Fujs za odgovor zaprosila kar pristojne na APMS, ki opravlja
v sklopu svojih dejavnosti gospodarsko
javno službo potniškega prevoza v notranjem cestnem prometu (na podlagi
sklenjene koncesijske pogodbe z ministrstvom za infrastrukturo) in posebne
linijske prevoze potnikov (na osnovi
sklenjenih pogodb za prevoz posamezne kategorije potnikov – na primer
pogodbe z občinami za prevoz šoloobveznik otrok).
Vesna Rebrica iz APMS je pojasnila,
da v skladu z zakonom APMS že omogoča v nekaterih občinah prevoze šoloobveznih otrok z javnimi linijskimi
prevozi v primerih, ko so ti časovno in
relacijsko ustrezni za prevoz v šolo in iz
nje. Javni linijski prevoz potnikov koncesionarji opravljajo na osnovi voznih
redov, ki jih registrira ministrstvo za
infrastrukturo. Te je mogoče prilagoditi oziroma spremeniti le po predpisanem postopku in šele po odobritvi in
registraciji na pristojnem ministrstvu
začnejo veljati. APMS je, pravi, vedno
pripravljen za sodelovanje pri izboljšanju dostopnosti linijskega prevoza potnikov, to pa je tudi namen opravljanja
gospodarske javne službe.
Bernarda B. Peček
Dohodnina
Trije milijoni spet v pomurske denarnice
Povprečen znesek doplačila je 141 evrov, vračila pa 215 evrov – Do 3. maja mogoč ugovor na izračun
Finančna uprava Republike Slovenije
(Furs) je poslala davčnim zavezancem
prvi sveženj informativnih izračunov
dohodnine za leto 2015. Prejelo jih je
tudi 47.887 pomurskih davčnih zavezancev. Od teh jih je 10.188 plačalo premalo dohodnine, zato bodo v skupnem
znesku doplačali nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Povprečno je znesek doplačila 141 evrov. Vračilo zaradi preveč plačane dohodnine pa bo prejelo 14.640
pomurskih davčnih zavezancev. Skupni
znesek vračil je okoli 3,1 milijona evrov.
Povprečni znesek vračila je 215 evrov.
Zavezanci lahko do 3. maja vložijo ugovor na izračun, rok za doplačilo pre-
malo plačane dohodnine pa je 2. junij.
Preplačana dohodnina bo zavezancem
nakazana na tekoče račune 1. junija.
Naslednji sveženj informativnih izračunov bo poslan 31. maja. Na Fursu še
pravijo, da zavezancem ni treba vlagati ugovorov zoper informativni izračun
dohodnine, če razlika med zneski dohodkov iz izračunov in zneski dohodkov iz obvestil izplačevalcev ne presega
enega evra. V prvi tranši so bili informativni izračuni izdani zavezancem za
vložitev dohodninskih napovedi, ki niso
uveljavljali vzdrževanih družinskih članov, niso dosegali dohodkov iz dejavnosti ali niso imeli katastrskih dohodkov.
Na Fursu še pojasnjujejo, da morajo
davčni zavezanci, ki prejemajo dohodke iz tujine in jih ne napovejo že med
letom, te dohodke napovedati v ugovoru zoper izračun, enako kot v preteklih letih. Če pa so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki
zavezanca, ta ne bo prejel izračuna in
je dolžen sam vložiti napoved za letno
odmero dohodnine. »V okviru posebne direktive EU o izmenjavi podatkov
bo Furs avtomatično pridobil podatke o vseh dohodkih iz zaposlitve, plačilih direktorjem, dohodkih iz pokojnin, nepremičnin, ki so jih rezidenti
Republike Slovenije dosegli v državah
članicah EU. Tako pridobljene podatke
bo Furs primerjal s podatki zavezancev, ki so jih morali napovedati v medletnih oziroma letnih napovedih za
odmero dohodnine. V primeru, ko se
ugotovijo razhajanja v podatkih, Furs
začne postopke nadzora, ki so namenjeni odmeri neplačanih dajatev. Če bo
ugotovljeno, da zavezanci niso izpolnili svojih obveznosti napovedovanja
dohodkov, bodo uvedeni ustrezni prekrškovni postopki. Zato Furs zavezancem svetuje, da sami predložijo podatke o dohodkih, ki jih dosegajo v tujini,«
so še zapisali.
T. M.
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
3
Radiu Romic grozi ukinitev
Poslušajo jih Romi po vsem svetu
Zaradi spremenjenega načina financiranja jim manjka 60 tisoč evrov – Poslali dopis državnemu vrhu, na odgovor še čakajo
vsem pa je radio po Horvatovih besedah pomemben zaradi ozaveščanja
romske in neromske javnosti o težavah romske skupnosti v Sloveniji.
Uradu za narodnosti so poslali dopis, v katerem so predlagali rešitve,
zdaj pa čakajo odgovor. »Po zakonu
je tako, da lahko država pozove Svet
romske skupnosti, ki da soglasje, da
lahko urad v tem primeru naredi pogodbo o financiranju z Zvezo Romov,
saj zakon določa, da mora država poskrbeti za informiranje romske skupnosti.«
Priljubljeni romski radijski postaji Romic naj bi grozila ukinitev, saj je Zveza
Romov Slovenije (ZRS) letos za delovanje od Urada za narodnosti prejela
samo 60 tisoč evrov, medtem ko so v
preteklem letu za to dobili 123 tisoč
evrov. Kot pojasni predsednik ZRS Jožek Horvat - Muc, so bili v preteklosti
razpisi Urada za narodnosti taki, da
so se romska društva lahko prijavljala
za sredstva za delovanje, letos pa le za
sredstva za posamezne projekte.
»Na težavo smo že opozorili, saj
smo lahko sredstva za posamezne
projekte dobili tudi na drugih razpisih, mi pa potrebujemo predvsem
sredstva za delovanje. Z radiem, ki
smo ga v preteklih letih prištevali
med naše dejavnosti, imamo velike
stroške, ki jih ne moremo več plačevati. Zanj letos nismo dobili ničesar,
prejeli smo le sredstva za ocenjene
projekte.« Kot pravi, znašajo stroški
za radio na letni ravni vsaj 60 tisoč
evrov. »Treba je plačati novinarje,
tudi njihove poti na teren niso zastonj, velik strošek je s tem povezan
potrošni material.«
Po šest ur neposrednega
programa
Romski informativni center Romic, v okviru katerega deluje radio,
je bil ustanovljen leta 2003. Takrat
so dobili začetna sredstva za njegov
zagon na mednarodnih razpisih. »S
temi sredstvi smo kupili opremo, novinarje pa smo izobrazili s pomočjo
sredstev, ki smo jih dobili od švicarske organizacije Medienhilfe in Soroseve fundacije. Leta 2008 smo dobili
svojo frekvenco (97,6 MHz), na kateri
Mladi novinarji odhajajo
Saša Ostojić v studiu Radia Romic: »Vsi pravijo, da vrtimo dobro glasbo.« fotografija nataša juhnov
imamo vsak dan šest ur neposrednega programa, pred tem smo s svojim
programom gostovali na drugih radijskih postajah.« Trenutno na radiu poleg tehnika delajo še štirje novinarji. Vrtijo slovensko, romsko in
mednarodno glasbo.
»Za nas domača glasba ni samo slovenska, temveč tudi glasba romskih
ustvarjalcev iz drugih držav,« pravi
Horvat, nekoč »prvi« romski novinar, ki se je obrti učil na regionalni
radijski postaji. Poleg informativnih
oddaj na radiu predvajajo številne
izobraževalne vsebine o zdravstvu in
šolstvu, skupaj s policijo pripravljajo
vsebine o varnosti. V oddajah redno
gostujejo župani, romski svetniki in
drugi predstavniki lokalnih skupnosti. »Radio je zelo dobro sprejet tako
med Romi kot Neromi. Imamo številne poslušalce po vsem svetu, ki
program spremljajo s pomočjo svetovnega spleta. Dobivamo tudi pošto poslušalcev s Filipinov, Japonske
in Avstralije. To nas sicer ne čudi, saj
Romi živijo po vsem svetu.« Pred-
V ZRS se med drugim sklicujejo na
četrti člen Zakona o romski skupnosti iz leta 2007, ki določa, da država
spodbuja ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturno, informativno in založniško dejavnost romske
skupnosti. Enak dopis so poslali tudi
predsedniku vlade in predsedniku
državnega zbora. »Moti me, da smo
izobrazili mlade novinarje, ki danes
odhajajo, saj jim ne moremo več zagotoviti honorarjev. Vse, kar smo leta
in leta ustvarjali, se ukinja.« Radijski
tehnik Saša Ostojić meni, da radio
Romic veliko pomeni njegovim poslušalcem: »Vsi pravijo, da vrtimo dobro glasbo, saj smo povsem drugačni od drugih radijskih postaj. Imamo
zelo pester izbor glasbenih zvrsti.
Trenutno se vrti pesem Šabana Bajramovića, naslednja bo Avsenikova
skladba. Ljudje se radi spominjajo
starih časov, zato recimo z nostalgijo prisluhnejo pesmi Lepe Brene, ki
jo lahko slišijo na naši postaji.«
Timotej Milanov
Zaradi združevanja zavodov v Lendavi oboji hodili v Ljubljano
Lendavska knjižnica in kulturni dom bosta eno
Prenašanje soustanoviteljskih pravic na lendavsko občino razdelilo narodnost – Ustanavljanje »velikega« zavoda dvignilo precej prahu
Je bil lendavski kulturni dom zgrajen
samo za Madžare, je na seji Pomurske
madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) 8. aprila vprašal Dušan
Orban, član iz šalovske narodne samouprave, ko je tekla razprava o združitvi
dveh javnih zavodov – lendavske knjižnice in kulturnega doma – ter o predlogu lendavske občine, da se PMSNS
odpove soustanoviteljskim pravicam v
Zavodu za kulturo in promocijo Lendava. Predsednik Ferenc Horváth mu
je odgovoril, da kulturnega doma brez
tukajšnjih Madžarov tudi ne bi bilo, je
pa sam predlagal, da se PMSNS odpove
soustanoviteljstvu in pravice prenese
na lendavsko občino. »Po mojem prepričanju – to sem svetu tudi predstavil
in je naletelo na podporo – se vloga narodnosti v novonastalem zavodu ne bo
spremenila, mi pa se bomo s tem rešili vseh obveznosti, ne da bi morali na
zgradbi opraviti kakršna koli popravila
ali kaj investirati.«
Lendavski kulturni dom, ki so ga začeli graditi leta 1995 in je bil po številnih zapletih in potrebi po dodatnem
denarju – celotna naložba je stala 6,6
milijona evrov – dokončan septembra 2004, je namreč potreben temeljite obnove in popravil, čeprav sousta-
noviteljstvo doslej krovni organizaciji
ni nalagalo finančnih obveznosti glede objektov in jih z novim odlokom ne
nalaga niti lendavski narodni skupnosti, ki bo zdaj soustanoviteljica novega zavoda.
Svet krovne organizacije, v katerem
je 21 članov, je odločitev o tem, da predaja soustanoviteljske pravice lendavski občini, sprejel z veliko večino. S
tem pa se ni strinjal Robert Požonec,
član sveta iz lendavske narodne samouprave. Povedal je, da so s pozivom
lendavske občine glede prenosa soustanoviteljskih pravic občinske samouprave postavljene pred dejstvo in s tem
dejstvom so jih tudi seznanili, ko je bilo
že vse odločeno, saj v usklajevanje niso
bile vključene. Požonec je zato tudi kot
član lendavskega občinskega sveta glasoval proti sprejetju odloka o ustanovitvi skupnega javnega zavoda Knjižnica
- Kulturni center Lendava (KKC Lendava), ki ga je na seji 20. aprila potrdil
občinski svet, glasovanja pa se je vzdržala tudi Gabriela Sobočan. Dejstvo je
namreč, da bo postal novi javni zavod
s prenosom soustanoviteljskih pravic
PMSNS na lendavsko občino lendavski javni zavod. Po mnenju nekaterih
bo izgubil regijski madžarski značaj,
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uroš Hakl (direktor). Uredništvo: Nataša Gider (v. d. odgovorne urednice), Majda Horvat,
Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej
Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija
Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 40
(redakcija), 535 14 10 (naročniška služba), 538 17 54 (marketing).
V ozadju je bilo tudi to, kdo naj bi dal za obnovo kulturnega doma. fotografija nataša juhnov
čeprav bo, kot rečeno, lendavska madžarska samouprava njegova soustanoviteljica, zastopanost PMSNS pa bo
moral upoštevati župan tudi pri imenovanju štirih članov v strokovni svet.
Hkrati s postopkom združitve Knjižnice Lendava ter Zavoda za kulturo
in promocijo Lendava v novi zavod
namreč poteka tudi postopek prenosa ustanoviteljskih pravic dobrovniške občine in soustanoviteljskih pravic dobrovniške narodne samouprave
v Knjižnici Lendava na lendavsko občino. Dobrovniška občina je sklep o tem
že sprejela, odlok o ustanovitvi novega zavoda Knjižnica - Kulturni center
Lendava pa bo objavljen šele takrat, ko
se bo s tem strinjala tudi dobrovniška
samouprava.
Ustanavljanje »velikega« zavoda, ki
bo imel ob opravljanju knjižnične dejavnosti kot programske in obračunske enote tudi notranjo organizacijsko
enoto za umetnost, kulturo, gledališko
dejavnost in dejavnost kulturnega kreativnega sektorja, je na splošno v nekaterih mnenjskih in političnih krogih
dvignilo precej prahu, tako nasprotniki kot občinska uprava pa so svoja
mnenja formalizirali v preverjanje dopustnosti združevanja zavodov oziroma smotrnosti delovanja pod skupno
streho v Ljubljani. Tej razdvojenosti pa so se pridružili novi pomisleki,
ki so jih izrekli tudi nekateri svetniki
na zadnji seji občinskega sveta, in sicer ali je pametno združevanje ravno
zdaj, ko se Lendava pripravlja na projekt Evropska prestolnica kulture leta
2025. Kljub zameri nekaterih, da so informacijo o tem izvedeli iz medijev, so
vendarle skoraj soglasno podprli predloženi program aktivnosti v letu 2016
za pripravo kandidature.
Majda Horvat
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected] in naročniška služba: [email protected], spletna stran: www.vestnik.si
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 101,40 EUR,
za pravne osebe 150,80 EUR, za naročnike v tujini 212 EUR, letna naročnina za on-line
Vestnik je 62,40 EUR. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,95 EUR. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda.
IBAN pri SPARKASSE SI56 3400 0101 5960 419, SWIFT koda banke KSPKSI22.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
Moda MI & LAN: število zaposlenih povečali za polovico
Uspešno prodajajo tudi znanje
Lastna blagovna znamka uspešna na domačem trgu – Ob razvojnem znanju je za uspeh pomembno oblikovanje
Nekdanji obrat Mure v Gornjih Petrovcih je od leta 2005 deloval pod imenom
RLS Moda in je bil hčerinsko podjetje
nekdanje Murine partnerice, družbe
Rene Lezard. Njen lastnik je s tem, ko
ni odkupil nepremičnin in opreme, ki
so bile v lasti Mure v stečaju, nakazal,
da podjetja v Gornjih Petrovcih dolgoročno ne namerava razvijati. Nepremičnine je odkupila družba Matex v
lasti Franza Maritzena, hkrati pa je bil
za direktorja družbe RLS Moda imenovan Milan Mörec.
Ta je družbo z zaposlenimi prevzel
oktobra 2014 in začel poslovati v novem podjetju Moda MI & LAN. Pravi,
da je imel takrat v rokah le dogovor z
družbo Rene Lezard, da bo podjetju
zagotavljala delo še naslednjih pet let.
To je bilo zagotovilo, da delavci spremembe lastništva niso občutili, bistveno težje pa je bilo zanj kot lastnika in
direktorja. Njegov cilj pri nakupu podjetja ni bil odvisnost le od kooperacijskih poslov z družbo Rene Lezard,
ampak si je med cilje postavil širitev
podjetja in prodajo znanja za nove
partnerje. Ob tem je v ospredje postavil razvoj lastne blagovne znamke.
Ni šlo vse gladko
V prvi polovici lanskega leta je bilo
vse to izredno težko, saj je bilo podjetje odvisno samo od opravljenih in
plačanih storitev. Za razvojna vlaganja,
predvsem v opremo za modeliranje in
krojenje, so pričakovali državno pomoč in se prijavili na razpise, toda neuspešno. Mörec ob tem pove, da so njihove vloge vsepovsod obravnavali kot
nakup računalnikov, niso se pa dotaknili vsebine – programske opreme za
krojenje in modeliranje, ki je ključna
za konkurenčnost podjetja. »Če želiš
ustvarjati dodano vrednost v konfekcijski panogi, je nujna prodaja znanja,
ki vključuje celoten razvoj izdelka in
proizvodnjo. Poleg znanja so pomembni odzivni časi, ki so v modi vse krajši.
Znanja, ki ga imamo, ne moremo učinkovito prodajati, če nimamo sodobnih orodij za uporabo tega znanja,«
je predstavil začetne težave podjetja
Mörec. V drugi polovici leta so naleteli
na posluh dveh bank, ki pri zavarovanju nista vztrajali pri vpisu hipotek na
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota, je trenutno razpisanih
več kot 110 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo
največje potrebe v gradbeništvu
in gostinstvu.
Najbolj iskani poklici v tem tednu:
delavci za preprosta dela pri nizkih
gradnjah - 30, natakarji - 11, zidarji
ipd. - 6, gradbinci ipd., d. n. - 5, komercialni zastopniki za prodajo ipd.
- 5, gradbinci zaključnih del ipd., d. n.
- 4, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4 , krovci - 3, tesarji ipd. - 3,
keramiki ipd. - 3.
Milan Mörec in oblikovalka Tatjana Kalamar Morales z eno od oblek iz kolekcije, s katero se je podjetje Moda MI & LAN
predstavilo na tednu mode v Ljubljani. fotografija nataša juhnov
nepremičnine, ampak sta družbo ocenili na podlagi sklenjenih pogodb in
pozitivnega finančnega toka.
Postavljanje podjetja na noge v poslovnem smislu je zahtevalo tudi spremembe v proizvodnji. Spremeniti so
morali organizacijo dela, saj se je bilo
treba prilagajati zahtevam različnih
parterjev, s katerimi so začeli poslovno sodelovati. Proizvodni proces ni bil
več rutinski, kot so ga bili vajeni delavci, ki so delali izključno za prejšnjega
lastnika. Mörec priznava, da vse ni šlo
gladko in da so imeli težave. Posledica
je bilo kar nekaj prijav delovni inšpekciji in tudi inšpekcijskih pregledov. Ali
so ga zaradi morebitnih kršitev oglobili, ne pove. Poudari, da so se razmere v proizvodnji stabilizirale in da zdaj
večjih težav nimajo več. S prehodom iz
ene sezone v drugo so delavci izkoristili presežke ur in dopuste.
Bilo jih je 86, zdaj jih je 131
»Ne glede na vse menim, da smo na
dobri poti. Na družbo Rene Lezard je
vezanih le še okrog 40 odstotkov naše
kooperacije. Vse drugo so posli z novimi partnerji. Povpraševanje po naših storitvah na trgu je, to dokazuje
realizacija v lanskem letu, ki je znašala 2,3 milijona evrov. Pomemben kazalnik so tudi nove zaposlitve. Število
zaposlenih smo povečali za polovico.« Ob prevzemu jih je bilo 86, zdaj
je zaposlenih 131 delavcev. Vse obveznosti iz plač redno poravnavajo. »Za
stabilnost in razvoj podjetja je bistveno pomembnejši razvoj lastne blagovne znamke. Ob vseh začetnih težavah
in pomanjkanju kapitala nam je uspel
prodor na domači trg. Konec lanskega leta je lastna blagovna znamka že
predstavljala desetino naše realizacije. V letošnjem letu njena prodaja raste in načrtujemo 15-odstotno realizacijo z lastno blagovno znamko.« Ob
tem vlagajo tudi v promocijo. Izredno
pomembno je, pove, odprtje lastne trgovine v ljubljanskem BTC-ju, na ugodne odzive pa so njihove kolekcije
naletele na nedavnem tednu mode v
Ljubljani, na katerem so se predstavili
samostojno. »Ob razvojnem znanju je
za uspeh pomembno oblikovanje. Od
odločitve za razvoj lastne blagovne
znamke sodeluje z nami oblikovalka
Tatjana Kalamar Morales, oblikovalsko je njena tudi kolekcija, s katero
smo se predstavili na tednu mode v
Ljubljani,« je Mörec povzel trenutne
aktivnosti v podjetju.
Na vprašanje, koliko resnice je v govoricah o nakupu nekdanjega obrata za šivanje prevlek v Križevcih, je
Mörec odgovoril, da je bila to sicer
ena od idej, vendar nakup ni več aktualen. Poudaril je, da so zmogljivosti
petrovskega obrata optimalno izkoriščene in ne dopuščajo več širitve. Se
pa pojavljajo novi donosni projekti,
ki bi jih kazalo izkoristiti. S tega vidika bi bilo dobro najti primernejšo
lokacijo za širitev, to pa ni enostavno.
Vsaka nova lokacija povzroča stroške,
ne samo za vzpostavitev proizvodnje,
ampak je povezana z drugimi fiksnimi
stroški. Zato, doda, je potrebna pri tovrstnih odločitvah velika previdnost.
J. Votek
Iščejo se tudi:
drugi delavci za preprosta dela, d. n.
- 2, elektroinštalaterji - 2, kuharji - 2,
peki, slaščičarji ipd. - 2, pleskarji ipd.
- 2, strokovnjaki za računovodstvo,
revizijo ipd. - 2, strokovnjaki za zdravstveno nego - 2, upravljavci strojev
za zemeljska dela ipd. - 2, upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih
strojev - 2, biologi, botaniki, zoologi
ipd. - 1, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih
in drugih ustanovah - 1, drugi čistilci - 1, gozdarji ipd. - 1, knjigovodje in
strokovni sodelavci v računovodstvu
- 1, kovači - 1, mesarji ipd. - 1, ličarji in loščilci - 1, menedžerji v kulturi
in umetnosti - 1, monterji in serviserji vodovodnih in plinskih inštalacij ter
naprav ipd. - 1, predelovalci mleka - 1,
pripravljavci hitre hrane - 1, prodajalci
- 1, programerji računalniških aplikacij - 1, prometni odpravniki, referenti za promet ipd. - 1, rejci živali, d. n.
- 1, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 1, strokovnjaki za prodajo,
oglaševanje in trženje - 1, posredniki
za zaposlovanje ipd. - 1, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) - 1,
zavarovalni zastopniki in zavarovalni
posredniki - 1.
Več informacij o prostih delovnih
mestih in seznam vseh aktualnih
prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernem
središču in na internetni strani www.
ess.gov.si.
Visoki zneski nekdanjim direktorjem Nafte
Tuje naložbe
Borisu Švecu še drugič odškodnina
Na sejmu Medical v Gornji Radgoni se
je kot država partnerica predstavila Češka, ki spada med deset najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije.
O možnostih sodelovanja med Slovenijo in Češko je govorila češka veleposlanica v Sloveniji Vera Zemanova. Zanimivo je, da je bila Češka v letih 2012 in
2013 še v recesiji, v naslednjih dveh letih pa je prišlo do izrazite gospodarske
rasti, tako da je bil BDP lani okrog 31 tisoč dolarjev na prebivalca. Hkrati se je
močno znižala stopnja brezposelnosti,
ki je trenutno okrog 6-odstotna.
»Češka si dolgoročno prizadeva za
prijazno poslovno okolje in tuje naložbe. Te še posebej cenimo, saj se zavedamo, da so ključne za gospodarsko rast
in zaposlenost. Vlada se je zavezala, da
bo podpirala nove naložbe in s tem nastanek novih delovnih mest. Samo v zadnjih 18 mesecih smo sklenili 196 novih
naložbenih projektov v skupni vrednosti 4 milijarde evrov. Naši državi imata
veliko skupnega: gospodarstvo obeh
držav je izrazito izvozno usmerjeno,
najpomembnejša trgovinska partnerica obeh pa je Nemčija. Blagovna menjava med državama je v zadnjih letih
zelo intenzivna in je lani dosegla 1,1 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2010
je zrasla za 16 odstotkov,« je povedala
veleposlanica Zemanova.
B. B. P.
Švec uspel s tožbami, Serec s prijavljeno terjatvijo v stečaju, Stopar z odpravnino
Nekdanji direktor Nafte Petrochema
in član poslovodstva Nafte Lendava
Boris Švec, ki je bil s tega mesta razrešen iz krivdnih razlogov, je v stečajnem postopku prijavil terjatev 184
tisoč evrov skupaj z odpravnino. Stečajni upravitelj mu je priznal le znesek odpravnine kot navadno terjatev.
Švec je potem s tožbami dosegel dve
poravnavi.
V prvi tožbi, z namenom razveljavitve sklepa nadzornega sveta o razrešitvi, je terjal 63 tisoč evrov, stranki pa sta se dogovorili za pobotanje s
plačilom 30 tisoč evrov. Murskosoboško sodišče pa je pred dnevi objavilo
še sklep o danem soglasju za sklenjen
dogovor o poravnavi v sporu, ki je potekal na delovnem sodišču zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja in plačila odpravnine. Stečajni
upravitelj je sodišču sporočil, da sta
se tožnik in stečajni dolžnik sporazumela za poravnavo na način, da se tožniku prizna navadna terjatev v znesku 48 tisoč evrov, v preostanku pa se
ugotovi, da tožnikova terjatev ne obstaja.
Nadzorni svet Nafte Lendava je
predsednika uprave Cveta Žalika razrešil marca 2013, sklep o razrešitvi
Šveca pa je sprejel potem, ko sam ni
hotel zapustiti podjetja. Direktorsko
mesto v Nafti Petrochem je potem
decembra 2013 zasedel Robert Serec,
ki je Švecu mesec dni pred stečajem
Nafte Petrochema – ta se je začel septembra 2014 – javno očital oškodovanje družbe zaradi sklenitve kompenzacije z nekim prevoznim podjetjem
ter izginotje zalog iz konsignacijskega skladišča avstrijske družbe Fundermax, ki je bila največja poslovna
partnerica lendavske petrokemične
tovarne.
Tudi Serec je v stečaju prijavil terjatve v višini 57.431 evrov, od tega
1904 evre kot navadno in 55.526 kot
prednostno terjatev (29.400 evrov
za odpravnino). Stečajni upravitelj
je terjatev priznal, vendar prerekal
prednostno pravico.
Kolikšno odpravnino je iz Nafte odnesel Dušan Stopar, ki ga je januarja z
mesta direktorja sporazumno odslovil Slovenski državni holding (SDH),
ostaja skrivnost, po naših virih pa je
imel v pogodbi o zaposlitvi za odpravnino zagotovljenih šest plač, s tem da
je izgubil še direktorsko mesto v družbi Nafta – varovanje in požarna varnost.
NA
i
poslovn
poti?
Zanimivo pa je, da je Stopar še vedno skupaj z Miho Valentinčičem direktor v družbi Geoenergo, čeprav je
SDH že v začetku februarja sprejel soglasje, da se na skupščini Geoenerga
na direktorsko mesto imenuje Borut
Bizjak, ki je januarja zasedel direktorsko mesto v Nafti Lendava.
Majda Horvat
vaše službene poti
bodo bolj brezskrbne
s poslovno
predplačniško
kartico visa.
tudi za nekomitente!
www.nkbm.si/poslovna-predplacniskavisa
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
5
Arcont v preteklem poslovnem letu podvojil dobiček
Z robotom za upogibanje pločevine
Družba je še vedno največja proizvajalka bivalnikov v Evropi – Skoraj pol milijona evrov namenili za nagrade zaposlenim
Predsednik uprave Arconta Branko
Kurbus je zadovoljen s trenutnim stanjem na trgu, saj v družbi izdelajo 64
zabojnikov na dan v treh izmenah. Arcont je še vedno največji izdelovalec
bivalnih zabojnikov oziroma kontejnerjev v Evropi, celotna proizvodnja
pa je namenjena izvozu. Največ izvažajo v države zahodne Evrope: Nemčijo, Avstrijo, Švico, Francijo, Veliko Britanijo, skandinavske države, nekaj pa
tudi v države severne Afrike in nekdanje Sovjetske zveze. Arcontov poslovni
sistem je sestavljen iz delniške družbe
Arcont, ki je del avstrijskega koncerna
Walter Group, in hčerinskega podjetja
Arcont IP, ki se ukvarja s proizvodnjo
oken in vrat. Poslovno leto v družbi
zaradi usklajenosti znotraj koncerna
traja od začetka aprila do konca marca prihodnje leto, ob tej priložnosti pa
so predstavili poslovanje družbe v zadnjem letu.
Po besedah članice uprave Zinke
Furek so v preteklem poslovnem letu
dosegli rast, in sicer so imeli za 64,7
milijona evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička. Naredili so 30 odstotkov več enot kot leto prej, dobiček
pa so kar podvojili. »Po produktivnosti rastemo med šestimi in osmimi
odstotki letno,« pravi Kurbus, ki dodaja, da jim to uspeva s tehnološkim
posodabljanjem proizvodnje, zadnja
novost pa je robotska celica za upogibanje pločevine, vredna več kot 300
tisoč evrov.
da zanje pa znaša od 300 do 700 evrov.
Prejme jo 80 odstotkov zaposlenih.
Nadpovprečen plačnik
V preteklem poslovnem letu so v Arcontu naredili 14.108 bivalnih enot, okoli 57
na dan. fotografija timotej milanov
Boli, da gre polovica državi
Izdelali so 14.108 bivalnih enot, okoli
57 na dan oziroma do 1400 na mesec.
Ob koncu poslovnega leta so namenili
453 tisoč evrov za nagrade zaposlenim.
»Žal je država pobrala polovico tega,
upam, da se bo kaj spremenilo na tem
področju, da bi nas država razbremenila pri nagradah za zaposlene,« upa
Furkova. Nezadovoljstvo izraža tudi
Kurbus: »Razumemo, da moramo od
plače odvesti prispevke in davke, da
pa moramo od nagrad, zato ker smo
dobro delali, polovico dati državi, nas
zelo boli. Težko prepričujemo lastnike, da nam odobrijo izplačilo nagrad.«
Mesečno dobijo delavci v proizvodnji
med 700 in 1100 evri neto, letna nagra-
V družbi že od leta 2010 niso najemali bančnih posojil, imajo bonitetno
oceno AAA, to predstavlja referenco,
ki je po besedah Furkove priznana na
evropskem trgu. »Pri poslovanju z nami
ni tveganja. Smo nadpovprečno dober
plačnik, vse obveznosti poravnamo
predčasno. Tuji partnerji, ki nas preverjajo, pravijo, da so naše bilance stanja
že skoraj kičaste.« Kot pojasni vodja Arcontove kadrovske službe Metka Svetec
Šooš, so morali v lanskem letu v kratkem času zapolniti 180 novih delovnih
mest, prejeli so skoraj 2900 prijav, pri
tem so iskali največ mizarjev, električarjev, strojnih mehanikov, monterjev
vodovodnih inštalacij, ličarjev, oblikovalcev kovin in ljudi z drugimi tehniškimi poklici. V obeh družbah je trenutno
830 zaposlenih. Kot pravi, imajo dobre
izkušnje tudi z uvajanjem novih kadrov
v delovni proces. »Vsako leto vključimo
okoli 150 dijakov in študentov. Omogočimo jim opravljanje obveznih praks in
počitniškega dela, to pa vpliva tudi na
njihovo odločitev o zaposlitvi v Arcontu. Upamo, da se bodo mladi v prihodnosti še bolj odločali za tovrstne poklice.« V družbi zaposlujejo ljudi iz celotne
regije, 15 odstotkov zaposlenih je mlajših od 25 let. Kljub odličnim dosežkom
je težnjo po zniževanju stroškov sliša-
Manj »begunskih«
bivalnikov
Naročila za bivalnike, ki so jih v
Arcontu začeli proizvajati za nastanitev beguncev, upadajo, še
vedno pa predstavljajo od 15 do
20 odstotkov proizvodnje. Delo
za dodatno tretjo izmeno, ki so
jo uvedli tudi zaradi povečanega povpraševanja po zabojnikih v
času begunske krize, je po besedah predsednika uprave Branka
Kurbusa zagotovljeno do konca
leta, pri tem so imeli delavci, ki so
jih zaposlili za zapolnitev treh izmen, pogodbe za določen čas – do
konca oktobra. Okoli 250 delavcev
se zamenjuje v nočni izmeni, v kateri naenkrat dela 80 zaposlenih.
»Okoli 30 delavcev se je odločilo,
da bodo raje ves čas delali ponoči,
kot da bi vedno spreminjali bioritem,« pove Kurbus.
ti na vseh sejah nadzornega sveta. »Žal
smo Slovenci po stroških dela najdražji med petimi tovarnami v okviru koncerna. Po podatkih Eurostata stane ura
dela v industriji pri nas 15 evrov, na Češkem in Slovaškem pa deset evrov,«
pove Kurbus. Vse tovarne v skupini naredijo 160 zabojnikov na dan.
Timotej Milanov
Pomurskim izvoznikom ne pojema sapa
Podjetja v tuji lasti paradni izvozniki
Več kot četrtina izvoza v Nemčijo – Slovaška in Poljska postajata čedalje pomembnejši
Največja pomurska izvozna partnerica je bila tudi lani Nemčija, obseg izvoza pa že presega četrtino vrednosti
celotnega izvoza. Lani je namreč kupila za 188 milijonov evrov blaga ali za
poldrugi odstotek več kot leta 2014.
Sledi ji Avstrija z vrednostjo izvoza
155 milijonov (23 odstotkov) in skoraj
7-odstotno rastjo, Hrvaška s 54 milijoni evrov (8 odstotkov) in upadom prodaje za slabe tri odstotke in Madžarska (5 odstotkov) s padcem prodaje
za skoraj 15 odstotkov. Največjo rast
(65 odstotkov) je lani dosegel izvoz na
Slovaško, ki je po vrednosti izvoza, ki
znaša 33 milijonov evrov, na sedmem
mestu med desetimi največjimi pomurskimi izvoznimi partnericami.
Izvoz in uvoz, Pomurje 2015
Leto
Kaj se je prodajalo in kupovalo na tujem
Izvoz, vrednost
(mio. evrov)
Stopnja
rasti
Delež v % / SLO
Uvoz, vrednost
(mio. evrov)
Stopnja
rasti
Delež
v % / SLO
419 0,2
2,2
484
6,1
2,4
2011
475
13,3
2,3
579
19,6
2,6
2012
546
15,1
2,6
631
9,1
2,9
2010
2013
577
5,7
2,7
621
–1,5
2,8
2014
665
15,2
2,9
696
11,9
3,1
2015
674
1,2
2,8
714
2,6
3,1
na vrednost izvoza negativno zunanjetrgovinsko bilanco v vrednosti 40
milijonov evrov. Na to neravnovesje
je pomembno vplivala blagovna menjava z Madžarsko oziroma poslovanje družbe MOL Slovenija s sedežem
Posel, ki sloni na zaupanju
Družinsko podjetje Vipoll iz Bučečovec izdeluje opremo za polnjenje tekočin, ki jo kot končne izdelke prodaja na vse celine. Direktor Stanko
Zver pravi, da je pri sklepanju posla
pri njih najpomembnejše to, da se s
prodajo investicijske opreme s kupcem povežejo za najmanj deset ali
celo dvajset let, saj mu morajo ves
ta čas zagotavljati tudi kakovostne
in hitre servisne storitve. Njihov serviser namreč mora priti do stranke v 48 urah, ne glede na razdaljo.
Sklepanje posla je vsekakor poveza-
Vpliv predelovalne industrije se
najbolj pozna pri uvozu blaga, ki je
lani znašal 758 milijonov evrov, to
pa pomeni, da je imela regija glede
vir: gzs
Nadaljevanje s 1. strani
177 milijoni evrov, sledi ji Avstrija s 124
milijoni in Madžarska s 103 milijoni
evrov. Največji skok je doživel uvoz iz
Poljske, ki je postala celo osma največja uvozna partnerica Pomurja, vrednost uvoza pa je znašala dobrih 24
K skupnemu izvozu so največ prispevali izdelki za avtomobile in druga
motorna vozila, potem oljne pogače in drugi trdi ostanki, pridobljeni
pri ekstrakciji olja iz soje, pletena ali
kvačkana oblačila, obutev s podplati iz gume, izdelki za pakiranje blaga, hlačne nogavice, stroji za pomivanje in polnjenje, nogavice, ročno
milijonov evrov. Kdo in kaj je uvažal
iz Poljske, za zdaj ni znano, najverjetneje pa gre za neko trgovinsko tranzitno pot.
Slovaška in Poljska sta državi, ki
sta zadnjih pet let ustvarili velik in-
Čist kapital
no z zaupanjem, to pa sloni tako na
ustvarjenem ugledu kakor tudi na finančni in lastniški stabilnosti podjetja. V tem smislu je zagotovo pomembno, pravi direktor, da gre za
trdno družinsko podjetje s tradicijo
in znanimi lastniki, ne pa za podjetje z nekim poštnim nabiralnikom.
O tem, ali na tujem lažje prodajajo
njim sorodna podjetja, ki imajo tuje
lastnike, pa bi težko kar koli rekel,
pravi, saj se v tem smislu nimajo s
kom primerjati, sam pa tudi nima
tovrstnih izkušenj.
v Murski Soboti, ki je na slovenskem
trgu pomemben prodajalec naftnih
derivatov in olj. Nemčija je tudi največja pomurska uvozna partnerica s
Poslovanje lendavskega podjetja
Elektromaterial je zelo odvisno
od uspešnosti prodaje na tujih trgih. Direktor Branko Fijok pravi, da
zato, ker nima drugačne izkušnje,
težko primerja, ali bi jim prodaja na tujem lažje stekla, če bi imeli
tuje (so)lastnike. Bi pa prav gotovo
uspešneje prodajali, če bi imeli njihovi izdelki nalepko z neko zvenečo
blagovno znamko, ki ima seveda v
ozadju pomembne lastnike. Lastništvo podjetja oziroma izvor kapitala je pomemben pri sklepanju po-
BOLJŠA STRAN SPLETA
orodje, stroji in mehanske naprave
ter montažne zgradbe. Pri uvozu so
vrednostno na prvem mestu olja, na
drugem šasije z vdelanimi motorji,
oljne pogače in drugi ostanki, tekstilni izdelki, deli obutve, polimeri
etilena, ročno orodje, konstrukcije
in deli konstrukcij ter deli za priklopnike in polpriklopnike.
Ker je izvoz dober kazalnik gospodarske rasti in uspešnosti poslovanja
pomurskega gospodarstva, lahko po
njem sklepamo, kakšen bo končni poslovni uspeh v letu 2015. Glede na stabilnost izvoza Pomurska gospodarska
Največji pomurski izvozniki
sla, to pa njihovi največji kupci ali
poslovni partnerji preverjajo zelo
odkrito in vsako leto.
Prav tako z naročanjem bonitetnih poročil preverjajo stabilnost
poslovanja podjetja in morebiten
negativen kapital, tuje partnerje
pa vznemirjajo tudi informacije o
nestabilnih političnih razmerah v
državi. Njihova reakcija je zelo preprosta in jasna, na primer, če boste
uničili državo, bomo iskali alternativo, torej drugega dobavitelja drugje.
dustrijski in tudi potrošniški preskok
in postajata upoštevanja vredni zunanjetrgovinski partnerici v vseh državah Evropske unije.
Največji pomurski izvozniki glede
na prihodek, ustvarjen z izvozom
leta 2014, so Carthago, Arcont, Elrad International, Planika, Farmtech, TKO, Makoter, Vipoll, GMT,
Varis, Reflex in Roto.
zbornica (PGZ) napoveduje višje prihodke in skupno poslovanje s presežkom. Ali bo to tako uspešno kot leta
2014, ko je znašal neto čisti dobiček
skoraj 21 milijonov evrov, bo znano
predvidoma prihodnji mesec po objavi podatkov o poslovanju za lani. Dejstvo pa je, da je domači trg še vedno
zelo pomemben za pomurske družbe,
saj so predlani na njem ustvarile 67
odstotkov čistih prihodkov.
Majda Horvat
6
kmetijstvo
| Vestnik | 28. aprila 2016
Kmetijsko gospodarstvo Lendava
Nižje cene pridelkov
pritiskajo tudi
na poljedelce
Z nekaterimi potezami Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne sledi kmetijski
politiki, katere cilj je čim višja samooskrba z doma pridelano hrano
Prav zdaj sta v kmetijstvu cenovno najbolj izpostavljeni prašičereja in reja
krav molznic. Obe panogi imata presežke in posledično so vse nižje odkupne cene. Pri izhodu iz krize jima
ne pomagajo niti interventni finančni
ukrepi na ravni EU. Jožef Magyar, direktor Kmetijskega gospodarstva (KG)
Lendava, meni, da je to samo vrh ledene gore. Po njegovem prepričanju
se negativni trendi počasi selijo tudi v
druge kmetijske dejavnosti. Že v preteklosti se je poljedelska proizvodnja
srečevala z ekstremnimi nihanji cen,
vendar so ta nihanja zajela posamezno
kulturo, nikoli pa ne vse proizvodnje.
V letošnjem letu so cenovni trendi izredno neugodni.
Po oceni Magyarja je skrb vzbujajoče, da ni zaznati nobenih premikov
pri dvigu cen pšenice in koruze, ampak cene še naprej padajo. Optimalno organizirane proizvodnje na posestvu ali pri zasebniku to še ni usodno
prizadelo. Realno pa se prihodki v panogi znižujejo že drugo leto zapored.
Če je dobro organizirana proizvodnja
pred dvema letoma še v celoti pokrivala stroške proizvodnje iz prihodkov od
prodaje, danes ni več tako. Ob sedanjih
gibanjih cen bo za pokrivanje materialnih stroškov proizvodnje treba dodati vsaj tretjino subvencij. Magyar
pravi, da ima poljedelstvo v primerjavi z živinorejo nekaj več manevrskega prostora pri iskanju drugih možnosti. Problem kmetijstva je, da sodobna
neoliberalna ekonomija ne razume logike delovanja tega sektorja. Za vsak
premik v poljedelstvu (sprememba kolobarja, uvedba nove kulture) sta potrebni vsaj dve leti.
ministrativnih ovir zakupnikom kmetijskih zemljišč in teži k čim večjemu
prihodku iz najemnin, namesto da bi
spodbujal čim večjo pridelavo, kot določa strategija razvoja kmetijstva. V KG
Lendava ob tem opozorijo na vsaj dva
problema. Nenavadna se jim zdi zahteva po izbrisu GERK-ov za funkcionalna zemljišča ob robovih melioracijskih
jarkov na zemljiščih, ki jih imajo v najemu. KG Lendava je pripravljena za ta
del zemljišč (obdelane robove) plačati najemnino. Podjetje je kot zakupnik
dolžno vzdrževati melioracijske jarke
in te tudi redno vzdržuje z ustrezno
mehanizacijo, ki ne dela neposredne
škode na posevkih. Če bi zemljišča na
robovih ostala neobdelana, bi to imelo hujše posledice. Zemljišče bi ostalo nekultivirano, to pa bi spodbudilo
razrast plevelov in invazivnih rastlin.
Tako kot jarke redno vzdržujejo tudi
dostopne poti in funkcionalne objekte v sistemu.
Na skladu so drugačnega mnenja in
pravijo: »Površine, ki so potrebne za
odvajanje vod – jarki z brežinami in
površine za dostope do kmetijskih ze-
www.vestnik.si | e: [email protected]
mljišč in za dostope do funkcionalnih
objektov oziroma jarkov so bili določeni ob izvedbi komasacijskih postopkov (zložba zemljišč in agromelioracije). Takrat je bilo tudi določeno, da se
lastnikom zemljišč brezplačno odvzame do dva odstotka površine zemljišč
z namenom, da se jih nameni skupni
rabi. Na skladu menimo, da je bila takšna odločitev smiselna, saj jarki in
poti služijo javnemu dobru, zakupniki
in lastniki okoli funkcionalnih objektov pa imajo interes, da ti funkcionirajo.
Vzdrževanje funkcionalnih objektov je tudi zakonsko urejeno, samo
naključno je v obravnavanem primeru zakupnik hkrati tudi izvajalec čiščenja. Če čiščenja ne bi opravil sam, bi
zanj moral plačati nadomestilo tretji
osebi. Pri tem je treba vedeti tudi, da
se lahko zakupnik zamenja, dostop do
funkcionalnih objektov pa mora ostati
neoviran, saj so ti objekti v korist vseh.
Konkretno pa sicer lahko na skladu
potrdimo, da omenjeni zakupnik za
navedene sisteme dobro skrbi.«
Veliko zanimanje za zakup
V KG Lendava poudarjajo problem
najemnin. V začetku najema (pred
dvema desetletjema) je sklad delno sofinanciral vzdrževanje kmetijskih zemljišč (poti in druge objekte in naprave). V zadnjih letih je to v celoti breme
najemnikov. Najemnine so se od leta
2000 do 2013 povečale za 40,3 odstotka. Na rast najemnin v KG Lendava ni-
Jožef Magyar: »Negativni trendi se
počasi selijo tudi v druge kmetijske
dejavnosti.«
majo posebnih pripomb, čeprav se jim
zdi nenavadno, da se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja dražba med potencialnimi najemniki. Ob pogledu na
gibanje cen najemnin, ki jih ima sklad
javno objavljene, je nenavaden skok
najemnin za leto 2013/14. Ta skok bi
bil lahko povezan z množičnim vrednotenjem nepremičnin in zakonom o
obdavčitvi nepremičnin. Pred kratkim
je bila objavljena sodba v prid nekdanjega poslanca Saša Lapa, ki je dosegel
razveljavitev odloka o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
Zemljiška politika
Vse to so obvladljive težave, ki jih
podjetje lahko reši. Problem kmetijskih posestev in tudi KG Lendava je,
da so posredno odvisni še od enega
zunanjega dejavnika, in sicer lastnika
zemljišč. Kljub dobro zastavljeni kmetijski politiki, ki dolgoročno teži k čim
višji samooskrbi s hrano, je tu Sklad
kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja kmetijska zemljišča v državni lasti.
Ta, meni Magyar, postavlja vse več ad-
Problem kmetijskih posestev in tudi KG Lendava je, da so posredno odvisni še od enega zunanjega dejavnika, in sicer lastnika zemljišč. fotografiji nataša juhnov
Z vami
že 115
letin.
Zagotovljena
višina
zavarovalne
premije
za izbrano
jamstvo.
Posevki in
plodovi
tiskan_oglas_kmetijstvo_jabolka_214x100_pomurski_vestnik_priloga.indd 1
Zavarovalnica Triglav
1.4.2016 13:53:11
ki ga je občina izračunala na osnovi
zakona o davku na nepremičnine in
s tem povezanim množičnim vrednotenjem nepremičnin. Sodišče je odločilo, da je izračun nadomestila neutemeljen, ker je Ustavno sodišče zakon
razveljavilo. Podobno velja tudi za
kmetijska zemljišča v lasti sklada. Na
skladu pravijo, da ni tako in pojasnijo:
»Višina zakupnine, kot jo zaračunava
sklad, ni odvisna od množičnega vrednotenja nepremičnin. Odvisna je od
proizvodne sposobnosti zemljišča, od
njegove lege, vse bolj pa tudi od razmerja med povpraševanjem po zemljiščih in ponudbo. V svojih kalkulacijah
v povezavi z višino zakupnine je sklad
sicer res izvedel tudi primerjavo dodatne obremenitve iz pričakovanega
nepremičninskega davka, vendar zakupnine ni zvišal zaradi tega, temveč
zato, ker je tržna zakupnina še vedno
višja, tudi od že povišane zakupnine
sklada. Povpraševanje po zakupu pa
trenutno presega ponudbo sklada,
na kar kažejo tudi (vedno pogostejše)
dražbe zakupnine.«
J. Votek
okolje
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
7
Bober razširjen že po vseh pomurskih vodotokih
Z dovolj hrane ne bo delal škode
Širitev bobrove populacije ne prinaša le veselja ljubiteljem narave, ampak tudi težave in skrbi lastnikom gozdov, travnikov in sadovnjakov
Bober, ki je bil nekoč v Pomurju že
razširjen, je danes zaščitena vrsta živali. V zadnjih letih se je ponovno naselil in se močno razširil po pomurskih vodotokih. Danes je populacija
bobra stabilna in se povečuje, ker pa
je zaseden že dobršen del ustreznih
habitatov (vsaka družina bobra si
prisvoji novo ozemlje), se lahko zelo
kmalu pojavijo težave, saj se bodo bobri razširili tudi na območja, na katerih ne bodo dobrodošli.
Kakšen je danes odnos lastnikov
gozdov in kmetijskih površin do ponovne naselitve bobra, ki lahko močno spremeni podobo neke pokrajine
in ki je pri tem kar se da vztrajen, najbolje vedo gozdarji.
Nekje vmes med zagovorniki bobra
in zahtevami lastnikov gozdov je Zavod za gozdove Slovenije. Vodja območne enote v Murski Soboti Štefan
Kovač in Branko Vajndorfer, ki je pristojen za popis škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste, pojasnita, da se
jeza voda poplavlja njive,« pove Vajndorfer.
Sogovornika opozarjata, da gozdarji niso pristojni za bobra, saj bober ni
lovna vrsta, ampak je na seznamu zavarovanih vrst, za katere je pristojno
okoljsko ministrstvo. Po zakonu ni dovoljeno posegati v življenjski prostor
bobra, ki je zavarovana vrsta, to pomeni, da nihče ne sme razdreti njegovih
gradbenih mojstrovin ali ga loviti.
Loti se tudi hrastov
Bober ni vsiljivec v pokrajini, saj je
v preteklosti tukaj že živel. Res pa je,
da so danes njive marsikje tam, kjer
ne bi smele biti in jih v preteklosti ni
bilo. In ker ima bober rad mlade poganjke, koruzo in drevesa zaradi lubja
(zaradi česar je sposoben podreti velika drevesa), tudi sadovnjak (zaradi
mladih poganjkov), je sposoben podreti tudi debele vrbe, topole, v zadnjem času se loteva tudi hrastov.
Tudi takšnih debelih dreves se loti bober zaradi hrane – lubja. fotografiji štefan kovač
in arhiv večera
je bober ponovno naselil v zadnjem
desetletju. Iz Hrvaške se je najprej
selil navzgor ob toku reke Save, nato
ob Krki, Dravi in Muri. »Veliko bobrov
je že v porečju Mure, tudi v porečju
Ščavnice in v pritokih teh rek, vendar
natančnega števila ne poznamo. Vidimo le njegove sledi. Pojavljajo se že
tudi prvi lastniki, ki jih bobri, predvsem pa posledice načina njihovega
prehranjevanja, motijo. Tudi na manjših vodotokih, kakršen je pri Kapci, je
bil že opažen – pot ga je verjetno vodila po Črncu do Kopanje. Je pa tako,
da če bober naredi jez v času suše nekje na močvirnatem terenu, je to pozitivno in dobrodošlo. Ko je vode preveč, pa je to že problem, kajti zaradi
Za popis škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste, je ministrstvo za okolje in prostor izdalo pooblastilo zavodu za gozdove, vendar je ta pristojnost
omejena glede na višino odškodnine.
»Z oškodovancem smo pristojni skleniti sporazum le do višine 450 evrov
za škodni primer. Po klicu gremo na
teren, naredimo zapisnik in prvi korak je sporazum. Do zdaj so bili prijavljeni trije primeri škod na gozdnem
drevju in dva primera škod na koruzi.
Če je škoda večja od 450 evrov, mora
lastnik samostojno uveljaviti škodo
na ministrstvu. Dva takšna primera
smo imeli, ko se bober ni spravil le
na mehke listavce, ampak je oglodal
več dreves hrasta in jesena debeline
RAZPORED OPRAVLJANJA TEHNIČNIH PREGLEDOV NA TERENU:
SEBEBORCI
BODONCI
FILOVCI
BAKOVCI
03. maja 2016
04. maja 2016
05. maja 2016
06. maja 2016
08.00 – 16.00
08.00 – 17.00
08.00 – 16.00
08.00 – 16.00
www.pomurski-avtocenter.si
okrog 50 centimetrov. V tem primeru
je bila ocenjena škoda večja od tiste,
ki je v naši pristojnosti, zato je oškodovanec sam uveljavljal odškodnino
pri ministrstvu,« nam pojasni Branko
Vajndorfer.
Le pet zahtevkov
Štefan Kovač priporoča razumno
rabo prostora oziroma načrtno puščanje nekaj metrov obvodnega sveta, poraščenega z mehkimi listavci,
ki je na voljo bobrom – najraje imajo
namreč vrbe in topole. Ta pas jim je
torej na voljo in se zanj ne uveljavlja
škoda, ampak le za uničeno drevje, ki
raste od tega odmerjenega pasu. To
pomeni, da bi morali dobiti lastniki
gozdov tudi izplačano odškodnino za
to območje, ki ga bodo prepustili zavarovani vrsti živali. Kajti če bo imel
bober dovolj hrane, ne bo povzročal
škode. Če pa populacija preseže vse
razumne meje, nima več kam in nima
več hrane v tem pasu, bodo živali šle
naprej, globlje v gozd ali na njive. Škode zaradi bobra je že zdaj kar veliko,
vendar je bilo v letih 2015 in 2016 uradno prijavljenih le pet zahtevkov za
odškodnino.
Od februarja 2015 do januarja 2017
poteka tudi projekt GoForMura, ki naj
bi pomagal najti pravi način reševanja konfliktov, ki jih povzroča bober
z drugimi uporabniki prostora, v katerem poleg nosilca Gozdarskega inštituta Slovenije sodelujejo tudi partnerji Zavod za gozdove Slovenije,
OE Murska Sobota, Lutra (Inštitut za
ohranjanje naravne dediščine) in Nina
(Norveški inštitut za naravno dediščino). Ena od rešitev je, da se na državni
ravni sprejme akcijski načrt, kako naj
se s to zavarovano vrsto ravna v prihodnje. Toda najprej potrebujejo podatke, dotlej pa jo s pomočjo izkušenega inštituta Lutra (ki je na podoben
način zapisoval tudi populacijo vidre)
opazujejo, da bi ugotovili razširjenost.
Akcijski načrt pa bo določil, kako se
bo z vrsto ravnalo v prihodnje.
Tudi volk in medved sta zavarovani vrsti, pa občasno kljub temu izdajo
posebne odločbe, s katerimi se dovoli
ulov nekaj živali. Toda Vajndorfer je
prepričan, da lova na bobra v Sloveniji še dolgo ne bo, čeprav se v mnogih severnoevropskih in ameriških
državah bober pojavlja na jedilniku
kot običajna kulinarična ponudba. V
skandinavskih državah je mogoče bobrove zrezke naročiti enako kot vsako
drugo divjačinsko meso. In še ena zanimivost: menda je bilo tudi v Sloveniji nekoč bobrovo meso tako kot ribe
dovoljeno jesti v postnem času – ker
pač živi v vodi.
Evrazijski bober je že od nekdaj
prebivalec obvodnega sveta tudi v
Sloveniji, živel je v mrtvicah in mrtvih
rokavih. Dokaz, da je bil bober pogost
tudi v Prekmurju, je ime vasi Hodoš –
»hod« pomeni bober.
Bernarda B. Peček
8
(iz)brano
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kakovost zraka
Male kurilne naprave vse večji problem
Spremeniti bo treba odnos do onesnaževanja zraka – Onesnaževalec zraka mora plačati nadzor in tudi za škodo, ki jo povzroči okolju
Zrak je lahko rešitelj zdravstvenih težav
ali povzročitelj kroničnega stresa in vir
vseh naših težav. Pa vendar se do aktualnih problemov čezmernega onesnaževanja, ki je posledica ponovno množičnega kurjenja z drvmi v majhnih kurilnih
napravah, pristojni vedejo zelo neodgovorno. Na te probleme so med drugim
opozorili v Moravskih Toplicah na nedavnem dvodnevnem posvetu z naslovom Gospodarno z viri za sonaravni razvoj Slovenije, ki so ga organizirali Zveza
ekoloških gibanj (ZEG), Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Ministrstvo
za okolje in prostor Republike Slovenije
in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Služba za kakovost zraka
Obravnavali so teme, povezane s
primernejšim ravnanjem z naravnimi viri in odpadki v prihodnje, da bi to
ustrezalo ciljem, zapisanim v resoluciji o krožnem gospodarstvu, ki jo je lani
sprejela Evropska komisija. Drugi dan
posveta pa so obravnavali teme, povezane s kakovostjo zraka. Rajko Pirnat z
Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil pravno vprašanje o različnih nalogah
storitev, ki sestavljajo dimnikarsko službo. Podpira zamisel, da bi jo v prihodnje
preimenovali kar v službo za kakovost
zraka. »Lani je bil pripravljen novi zakon, ki je načrtoval liberalizacijo dimnikarske službe, katerega sprejem je bil
ustavljen oziroma odložen do konca letošnjega leta. Še vedno pa se ne pristopi k jasni analizi, kaj je narava različnih
storitev, ki sestavljajo dimnikarske storitve. Ugotavljam, da je možnost liberalizacije delov dimnikarske službe izjemno majhna, kajti večji del se opravlja
v javnem interesu. Liberalizacija je torej mogoča le v marginaliziranih delih,
na primer kakšno svetovanje, to pa ni
vredno niti omembe. Pregledi, ki predstavljajo jedro dejavnosti dimnikarske
Potreben bo večji nadzor nad malimi kurilnimi napravami. fotografija bernarda b. peček
službe, pa morajo biti opravljeni v javnem interesu. Prav tako tudi z njimi
povezana čiščenja, kolikor so na zahtevo uporabnika dodatna služba. To ima
potem svoje posledice in pomeni, da je
treba uvesti koncesije, izključne pravice na posameznih območjih, dejavnost
mora biti podrobneje regulirana, kot je
bila do zdaj. Nikakor pa ni mogoče upoštevati neregulacije,« je poudaril Pirnat.
Luknjičav nadzor
Bistvo problema je pravzaprav izvajanje nadzora, ki je pomanjkljiv in luknji-
čav. Po mnenju Pirnata bo treba spremeniti celoten odnos do onesnaževanja
zraka. »Imetniki malih kurilnih naprav
niso uporabniki storitev, ampak so onesnaževalci zraka. Onesnaževalec zraka
pa mora plačevati ves nadzor nad samim
seboj in tudi vso škodo, ki jo povzroči
okolju. In tu zelo zelo zaostajamo. Govori se o energetski revščini! Da, revščina
je marsikje, nihče pa nima pravice zaradi revščine škodovati drugemu in onesnaževati okolja. In to je glavna težava.«
Pri novem zakonu bi morali razmisliti, kako nadzor preoblikovati v javna
pooblastila, ki se bodo v nekem obsegu
prenesla na izvajalce dimnikarske storitve. Končni nadzor je vedno državni
– do zdaj je bil ta nadzor razporejen na
štiri inšpekcijske službe, to pa je povsem neprimerno in neučinkovito.
Najboljša dimnikarska
služba v Evropi
Jože Jurša z okoljskega ministrstva je
pojasnil, da je odbor za okolje, prostor
in infrastrukturo pri državnem zboru
priporočil državi, naj pripravi strategijo uporabe lesne biomase v malih kurilnih napravah. Ta strategija se je že zače-
la pripravljati, njene osnovne smernice
pa so: omejitev dajanja neustreznih malih kurilnih naprav na trg; ustrezno čiščenje in vzdrževanje teh naprav; umna
uporaba lesne biomase in preprečevanje, da bi se najboljši les uporabljal za
kurjenje.
Aleksander Županek, vodja sekcije
dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije, je v imenu slovenskih dimnikarjev izrekel precej ostrih besed
na račun državnih birokratov, ki želijo
spremeniti zakonodajo za dimnikarsko
služb, ki je v resnici dobro urejena. »Slovenski dimnikarji se sprašujejo, zakaj
jim nihče ni znal razložiti, kaj je narobe
s sedanjim sistemom, da je treba sprejemati novi zakon. Ta služba je na območju Slovenije dobro regulirana že najmanj 500 let po sistemu: znan izvajalec
na znanem območju za znano ceno,«
pove Županek. »Naloge naše službe so
varstvo okolja, varstvo ljudi in varstvo
pred požarom. Država je poklicala tudi
evropsko zvezo dimnikarjev; trikrat so
bili tukaj in ugotovili, da imamo na papirju v Sloveniji najbolje organizirano
dimnikarsko službo v Evropi. Žal pa
tega naša država ne zna izkoristiti. Res
je problem glede nadzora – nadzora
nad nami kot izvajalci. Posipati se moramo s pepelom in priznati, da so tudi
med nami izvajalci, ki ne spadajo v to
organizacijo. Je pa veliko stvari prenapihnjenih. Mi nismo za take spremembe; vsaka sprememba, ki je bolj prijazna
do okolja in uporabnika, je dobrodošla,
žal pa z lanskim predlogom zakona ministrstvo ni pozvalo k sodelovanju nikogar od stroke. Posledice smo videli: vsa
strokovna in politična javnost je predlog zavrnila. V Sloveniji imamo zelo
dobro zakonodajo, tudi pogoji, pod katerimi lahko izvajamo to službo, so med
najstrožjimi v Evropi. S primernim sodelovanjem med vsemi udeleženci se
lahko zagotovi služba, ki bo zares prijazna do vseh, je še povedal Županek.
Bernarda B. Peček
Išči in najdi naravo
Čudil se je napisu Odlaganje smeti prepovedano
Učenci in učitelji iz šestih evropskih držav teden dni preživeli na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica
Zakaj imate v gozdu napis, da je odlaganje smeti strogo prepovedano, se je
čudil finski učitelj Jouni Ahlholm, ko se
je s kolegom iz bistriške osnovne šole
Andrejem Nemcem sprehodil ob reki
Muri. Ta mu je pojasnil, da se to pri nas
še vedno dogaja in da je vzgoja pač dolgotrajen proces. S tem se je lahko strinjal tudi njegov tuji kolega, ki je usklajeval potek dveletnega mednarodnega
projekta Erasmus+ Išči in najdi naravo,
ki so ga šole iz šestih evropskih držav
končale z enotedenskim druženjem na
bistriški šoli ter s sklepno prireditvijo
in okroglo mizo na dan Zemlje z naslovom Odnos do narave in pomen evropskega povezovanja. Odnos do narave je
aktualna tema v vseh okoljih, so ugo-
tavljali učenci in učitelji šol, ki so na
izmenjavah spoznavali drug drugega
in okolje, v katerem živijo. Ob Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica so
to bile še Veit-Höser gimnazija iz Nemčije, madžarska katoliška šola iz Szent
Piroska, finska osnovna šola Kesälahden Koulu, srednja zdravstvena šola
Hradec Kralove iz Češke in osnovna
šola iz mesta Badajoz v Španiji. »Učinek projekta je tudi izkušnja mednarodnega sodelovanja, ki je bila omogočena učencem in učiteljem s tem, da so
obiskali druge države, videli drug način življenja in tudi spoznavali, kakšen
je odnos človeka do narave in kako jo
izkorišča,« je povedal Nemec, vodja
projekta na bistriški osnovni šoli. V iz-
menjavi Erasmus+ je sodelovalo deset
njihovih učencev, ki so se morali za to
potruditi z zavzetostjo tudi zunaj šolskih obveznosti, in deset učiteljev, ki
so zdaj skupaj s kolektivom šole gostili
kolege iz partnerskih šol.
»Našim gostom smo omogočili doživeti naravo in ljudi in tudi starši naših učencev so se trudili, da bi največ
dali otrokom, ki so jih sprejeli na svoje
domove. To naše partnerstvo pa je pomembno tudi za našo majhno lokalno
skupnost in njene ljudi, ki nimajo veliko možnosti za odhajanje drugam in
prihajanje drugih narodov. To je dragocena izkušnja, ki jo je treba negovati in biti odprt, kajti nikoli ne veš,
kam te popelje prihodnost,« je pove-
dala ravnateljica bistriške šole Terezija Zamuda.
Pogovor domačinov in gostov za
okroglo mizo pa je bil namenjen odnosu do narave in pomenu evropskega
povezovanja. Mojca Dolinar iz Agencije RS za okolje je predstavila klimatske
spremembe, kot jih občutimo v Sloveniji, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je
poudaril problem strahu zaradi terorističnih groženj in bojazen pri mladih
glede potovanja, poslanec Jožef Horvat
pa je povedal, da je temelj EU povezovanje in spoštovanje dogovorov. Stančič je ugotovil, da mlade veliko bolj
ogroža na primer vožnja z motorjem,
in jih pozval, naj zaradi groženj ne obr-
nejo hrbta mednarodnemu povezovanju in sodelovanju. Nina Bohnec, učenka osmega razreda bistriške šole, pa
je dejala: »Mene ni strah potovati po
Evropi, ampak kot slišim, nekatere ljudi je.« Sama je zaradi projekta dobila
priložnost potovati v Španijo, od koder
sta zdaj prišli k njej dve prijateljici.
»Z večino partnerskih šol smo že prijavili nov projekt in bomo nadaljevali
sodelovanje, to pa pravzaprav že počnemo tudi z izvajanjem učne ure na
daljavo prek Skypa. Odpirajo se nam
številne možnosti za tovrstno sodelovanje, saj imamo za to vse pogoje, pri
tej naravnanosti pa nas podpira tudi
vodstvo šole,« je še povedal Nemec.
Majda Horvat
barometer
Gordana Šövegeš Lipovšek,
zgodovinarka in arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor, je preučila različne vire in preštela padle in pogrešane Prekmurce v prvi svetovni vojni. Po
zadnjih podatkih jih je 2966 iz malodane vseh vasi. S tem je dobilo Prekmurje stoletje po začetku vojne skoraj
dokončni seznam, ki pa najverjetneje
nikoli ne bo popoln. Nastala je publikacija Padli in pogrešani, ki je del širše
raziskave in razstave Prišo je glas: Prekmurci v vojni 1914–1918.
Branko Kurbus
zadovoljen s poslovanjem
Predsednik uprave Arconta Branko
Kurbus je zadovoljen s trenutnim stanjem na trgu. Družba je še vedno največji izdelovalec bivalnikov v Evropi,
v treh izmenah jih izdelajo 64 na dan.
Podjetje je tudi primer dobre prakse
glede odnosa do zaposlenih, ki so poleg letne nagrade in simboličnega rojstnodnevnega darila prejeli celo velikonočno šunko. Lani so v Arcontu
podvojili dobiček.
Adrian Gomboc peti na EP
Judoist iz Rakičana, sicer član Judo
kluba Z' dežele Sankaku Celje, je bil
na evropskem prvenstvu v Kazanu v
Rusiji peti v kategoriji do 66 kilogramov, bil pa je tudi blizu uvrstitvi v finale. Gomboc je premagal tekmovalce
iz Moldavije, Belorusije in Portugalske,
v boju za finale pa je z Britancem Oatsem izgubil šele v podaljšku. Na koncu je Gomboc s petim mestom dokazal, da je še vedno najboljši pomurski
judoist v članski konkurenci.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
9
Murska Sobota: študentska vizija mesta
Plečnikova Ljubljana, Novakova Sobota
Med osrednje cilje so postavili mesto, ki bo omogočalo zdravo življenje, bo samooskrbno in bo imelo prepoznavno identiteto
Delni ukrepi ne vodijo nikamor
Nadaljevanje s 1. strani
Kot so med drugim ugotovili, je pri razvoju mest v ospredju interes kapitala, to pa po njihovem mnenju vodi v
komercializacijo in privatizacijo javnega prostora. Po prvotni teoretski
analizi so študenti začeli mesto raziskovati. Kot poudarjajo, na mestnih
ulicah in trgih ni veliko življenja. »Mesto je podrejeno avtomobilom in ne
ljudem. Aktivnosti so preseljene na
rob mesta, na katerem so trgovska
središča.« Vendar, kot pravi Matjašečeva, če ima mesto veliko pomanjkljivosti, pomeni, da ima tudi velik potencial za razvoj.
Med osrednje cilje so postavili mesto, ki bo omogočalo zdravo življenje,
bo samooskrbno in bo imelo prepoznavno identiteto.
»Na prvi pogled je videti, da je Murska Sobota zeleno mesto, vendar ni
tako, potrebuje ozelenjene ulice in
trge.« Kot še pravi, je mesto pozabilo na kulturno dediščino arhitekta
Franca Novaka. »Tako kot je Ljubljana Plečnikova, bi bila lahko Murska
Sobota Novakova.«
Med drugim projekti predvidevajo
podaljšanje območja blokovskega naselja, ki vključuje Novakove bloke ob
Ulici Štefana Kovača, na jug do Cankarjeve ulice, do nje pa bi podaljšali
tudi Kocljevo ulico.
Kot pravi Matej Blenkuš, ki je v projektu vodil skupino študentov Fakultete za arhitekturo, morajo biti tovrstni ukrepi vedno obravnavani kot del
celote. »Delni ukrepi ne vodijo nikamor.« Sami so s predlogi predvsem želeli mesto približati človeku, tako so si
na območju nekdanje Pomurke zamislili gradnjo rastlinjakov, kot enega od
radikalnejših ukrepov so navedli zaprtje vseh radialnih ulic za promet z
avtomobili ter ureditev območij za
pešce in kolesarskih stez na teh območjih.
V središču mesta sta po njihovem
videnju ključni Slovenska in Slomškova ulica. Medtem ko je Slovenska ulica
že po naravi glavna v mestu in je tudi
podobna glavnim ulicam v primerljivih evropskih mestih, bi bila lahko
Slomškova ulica tista, ki bi izraziteje
poudarjala lokalno identiteto. Skupina je predlagala tudi gradnjo nove tržnice in kompletno prenovo podobe
hotela Diana. »Hotel je postal iz svoje
preproste modernistične zasnove arhitekturni zmazek.« Tudi sami so prišli do rešitve, ki se v mestu predlaga
že dalj časa, in sicer preselitev avtobusne postaje bližje železniški. »Urediti
je treba tudi obrobje mesta in njegovo
povezavo s središčem.« Mesto, v katerem je še veliko nepozidanih stavbnih
zemljišč, naj bi se v prihodnosti razvijalo navznoter in postajalo bolj kompaktno. Na severni strani mesta so si
zamislili novo sejmišče.
delci in obrtniki izdelovali in ponujali
svoje stvaritve. Miki Muster je po njihovem mnenju eno od najbolj prepoznavnih imen mesta, ki je bilo doslej
premalo izkoriščeno. Svet Zvitorepca,
Trdonje in Lakotnika pa bi lahko postal mednarodno stičišče stripovske
umetnosti. Tudi Mursko republiko
sami vidijo kot blagovno znamko, ki
bi jo lahko unovčili na več načinov, na
primer z organizacijo festivala ob 100.
obletnici razglasitve.
Miki Muster kot ikona mesta
Tina Čerpnjak: »Mursko Soboto smo si
zamislili kot mesto, v katerem bi v prihodnosti želelo živeti več ljudi.«
Pri projektu je sodelovala tudi skupina Akademije za likovno umetnost,
ki je predstavila številne inovativne
rešitve glede možnosti, ki jih ponuja
identiteta mesta. Tako so med drugim
predlagali vzpostavitev kreativnega
središča, v katerem bi lokalni roko-
Aleksander Cifer: »Po študiju bi se vrnil
domov in ustvarjal v tem okolju, če bo
le priložnost.«
Razstava Vizija Murske Sobote bo v avli Gledališča Park na ogled do sredine maja. fotografije timotej milanov
Vizije sežejo
dalje od lastništva
Pri ustvarjanju tovrstnih vizij se
ne ukvarjajo z nekaterimi stanji, kot
je recimo lastništvo posameznih zemljišč, ki jih vizija zajema, pojasni
Matjašečeva. »Kot stroka govorimo
v imenu javnega interesa. Ko govorimo o prostorskem načrtovanju, se ne
ukvarjamo z lastništvom zemljišč, ker
mora javni interes premagati zasebno
lastništvo zemljišča. Zato pri prostorskem načrtovanju veljajo neka pravila, lokalna samouprava ima to moč,
da lahko tudi na neki način ‘povozi’
zasebno lastništvo. Imamo primere v
tujini, ko neki odprt prostor v zasebnem lastništvu v dogovoru z lokalno
skupnostjo deluje kot javni prostor.«
Dober zgled je po njenih besedah Dunaj, v katerem je večina zemljišč v
mestnem jedru v javni lasti.
Opazovalcem se ob tovrstnih idejah
venomer pojavlja vprašanje, kako je
glede na slabo finančno stanje v lokalnih skupnostih projekte mogoče
financirati. »V Sloveniji zelo ozko gledamo na vprašanje financiranja. Pred
kratkim sem bila na mednarodni konferenci o mestih, na kateri je bilo več
tisoč udeležencev, med njimi tudi številni župani. Tam se je pokazalo, da
poleg evropskih nepovratnih sredstev
in državnih ter lokalnih proračunov
obstajajo še drugi viri financiranja
takšnih projektov, ki jih pri nas morda še nismo odkrili, kot sta na primer
Urbact in Svetovna banka. Problem financiranja ni samo slovenski, temveč
se s tem spoprijemajo vsa mesta v razvitem svetu. Nekdo iz občinske uprave v Haagu, ki je bil tam, je povedal,
da vse tovrstne projekte financirajo s
pomočjo zasebnega kapitala. Z zasebniki imajo pogodbe, v katerih določijo cilje, kaj hočejo doseči z investicijo, ki je v javnem interesu. Imajo tudi
posebne ekipe, ki spremljajo, ali so ti
cilji doseženi. Če so, lokalna skupnost
denar vrne soinvestitorjem.«
Pri projektu je sodeloval tudi študent arhitekture Aleksander Cifer iz
Suhega Vrha, ki pravi, da so se projekta lotili celostno, zato je nastal širok
spekter rešitev. »Kot nekdo iz te regije sem bolj čustveno pristopil k delu,
težko pa bi rekel, da sem imel zaradi tega boljši vpogled v problematiko, saj sem se s težavami, na katere
smo naleteli pri ustvarjanju projekta,
tudi sam prvič srečal, čeprav tu živim
že dvajset let. Zagotovo pa si želim, da
bi se po študiju vrnil domov in ustvarjal v tem okolju, če bo le priložnost.«
Na isti fakulteti študira tudi Tina Čerpnjak iz Ljubljane, katere starši so z
Goričkega, sama pa je v Prekmurju
preživela precejšen del otroštva. »S
projektom smo si Mursko Soboto zamislili kot mesto, v katerem bi v prihodnosti želelo živeti več ljudi, tudi
sama bi želela imeti priložnost živeti
tu na način, kot živim danes v Ljubljani, in to ne samo zaradi nostalgije in
navezanosti na družino.«
Timotej Milanov
barometer
Darja Matjašec
spodbudila vizije
Andrej Nemec
premaknil merila
Na pobudo krajinske arhitektke in
profesorice na ljubljanski Biotehniški fakulteti Darje Matjašec je prišlo
do sodelovanja stotih študentov, profesorjev in asistentov dveh fakultet in
akademije ljubljanske univerze, v okviru katerega je nastala razstava Vizije
Murske Sobote. Sodelujoči so obdelali
arhitekturno problematiko največjega
pomurskega mesta in ponudili številne zanimive ideje za prihodnji razvoj.
Mednarodno sodelovanje bistriške
šo­le v projektu Erasmus+ bi se lahko
končalo tudi drugače, povsem neopazno, vendar je njegov koordinator
skupaj z vodstvom šole in kolektivom
poskrbel, da so se s partnerji razšli slovesno in s prireditvijo, ki je vzbujala
občutek zadovoljstva in ponosa. Predvsem pa je dala vedeti, da je tudi majhni skupnosti velik svet lahko blizu, če
so le ljudje odprti za sodelovanje.
Martin Ivec,
predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije, se bori za zakone, ki bodo
v korist, ne v škodo državljanom. Predstavniki omenjenega sindikata so vložili v državni zbor zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o treh zakonih.
Pravijo, da se bodo odslej še bolj borili
za to, da bodo naši zakoni ljudem dajali, ne pa odvzemali pravice, kot je bilo
po njihovem mnenju to do zdaj. Zato
bodo skrbno preučili prav vsak zakon,
ki ga bo državni zbor sprejel.
10
intervju
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
Jolanka Horvat, borka za delavske pravice
Ne da jih bog, zanje se je treba boriti
Nečlani sindikata pravijo, da jim v sindikat ni treba, ker imajo vse, kar imajo člani, ne zavedajo pa se, da je vse to nekdo izboril
V
znoju zadnjih izdihljajev Aha
Mure se je kalila. Jolanka Horvat, najširši slovenski javnosti
znana Murina sindikalistka. Pogovor
z njo pred 1. majem, praznikom dela,
je bil pogovor o pogumu in ponosu,
saj so postali rdeč nagelj, parade in
kresovi medla senca, zapuščina iz
obdobja delavske časti.
»Delavski praznik je bil v preteklosti praznik. Ljudje so z veseljem prišli
na parado in prvomajski kres, dobil
si nagelj in ponosen si bil, da si delavec in da delaš. Zdaj pa prihajajo le
še starejši, mladih sploh ni. Kot da bi
jim bilo vseeno. Ali je delavstvo padlo
tako nizko, da ga nihče več ne spoštuje, ali so drugi časi, pa se tega ne
zavedamo, ali so razmere res takšne,
da ne pridejo, ker komaj preživijo, ali
so celo nezaposleni? Ne znam si tega
pojasniti. Enostavno se zapirajo vase
in nikamor ne gredo.«
čo težko preživiš, še posebej, če je v
štiričlanski družini zaposlen samo
eden. To bi nam morala biti prioriteta, da se nam ne bi dogajalo, da mati
otroka prosi denar, ampak da bi mati
lahko dala otroku. Boriti se je treba
tudi za takšne odnose, da bi delavci
z veseljem šli na delo, ne s strahom,
in da bi se na delovnem mestu dobro počutili. Saj če se ljudje dobro
razumejo in so povezani, se marsikaj da narediti. Borila bi se tudi za
to, da nam ne bi bilo treba tako dolgo
delati. V nekaterih poklicih se do 65.
leta starosti ne da delati, tega fizično
ne bodo zmogle niti ženske za stroji,
zato so razmišljanja o podaljševanju
delovne dobe nerealna.«
Jih je morda česa strah?
»In kdo je za to kriv, da se nam to
dogaja? Mladim govorijo, naj se izobražujejo, ko končajo šolanje, pa nimajo zaposlitev. Lahko je govoriti,
toda življenje je nekaj povsem drugega. Naši politiki živijo v svojem svetu,
enako tudi ekonomisti. Ko jih poslušate po televiziji, so vsi tako pametni
in govorijo, kaj bi bilo treba narediti. Zakaj pa potem tega ne spravijo v
življenje?
Včasih si zavrtiš film nazaj in se
spominjaš časov, kako nam je bilo
lepo. Imeli smo delovna mesta, lepe
plače, vse se je gradilo. Ampak poti
nazaj ni več in treba je iti naprej.«
Pa vendar je imeti stalno zaposlitev
prednost v primerjavi z mladimi, ki
ali nimajo zaposlitve ali delajo na
delovnih mestih, ki ne ustrezajo
njihovi visoki izobrazbi.
»Da, samega sebe ali tega, kako se
bo odzvala okolica.«
Kaj pa bojazen v odnosu do delodajalca?
»Mogoče je še kateri delodajalec, ki
te zaradi teh manifestacij vzame kot
nekoga, ki lahko v delovnem procesu
povzroči težave, vendar je bilo tega
več v preteklosti. Tudi sama nimam
slabih izkušenj, čeprav vedno povem,
kar mislim. Vedno tudi pravim, to je
moja glava. Kakšna je, je, ampak z njo
ne bodo manipulirali. Če imam prav,
imam prav, če česa ne vem, se pozanimam na pravem mestu. Da bi se
bala delodajalca, to pa nima smisla.«
Bi bili pripravljeni še enkrat iti skozi to, kar ste kot sindikalistka doživljali s propadanjem Mure?
Izpostavljali ste se v Murini zgodbi in vendarle spet dobili zaposlitev, čeprav so sindikalistom pozneje pogosto zaprta vrata za vnovično
zaposlitev.
»Resnico, mislim, vedno lahko poveš in sama sem vedno govorila resnico. Še zdaj mojim vedno govorim
resnico, saj te na laži ujamejo že naslednji dan. Vedno sem tudi govorila, da nam bo šlo, vendar tega niso
vsi verjeli, tudi nekateri novinarji ne. Govorila pa sem tudi, da stečaj Mure ni potreben, in šele zdaj vidijo, da je to res. Nikoli mi niso dali
vsi prav, tudi nekateri zaposleni ne,
čeprav sem še zdaj prepričana, da bi
lahko vsi delali, število zaposlenih pa
bi se zmanjševalo postopoma na mehek način z odhodi v pokoj. Kje pa so
zdaj? Samo kričati so znali, niso pa se
zavzeli zase.«
Morda vam bo kdo oporekal, češ
lahko je njej govoriti, ker je obdržala zaposlitev.
»Nisem se sama izbrala in nikomur
nisem rekla, da mora mene obdržati. O tem, kdo bo ostal in kdo ne, so
odločali nadrejeni. Šele ko smo dobili pogodbe, smo videli, kdo bo ostal.
Nihče prej tega ni vedel, pa naj govorijo, kar hočejo. Enkrat je treba
resnici pogledati v oči, so pa nekateri preveč kričali in grdo govorili.
Vedno sem rekla, da če bom ostala,
pač bom, če ne, pač ne. Naj dela tisti,
kateremu je to omogočeno, sama pa
se bom že znašla, saj sprejmem vsakršno delo, ker mi je vsako delo častno. Tudi sama sem bila dva meseca
na zavodu in takrat o nikomer nisem
rekla žalbesede. Še zadovoljna sem
bila, da so vsaj druge sodelavke lahko
delale. Nisem hinavka in zahrbtnež.
Kaj bodo drugi rekli? Da, nekatere
sodelavke so bile zelo nesramne in
so grdo pisale o meni, tako da me je
bolelo srce. Ni mi bilo lahko, da sem
jaz ostala v tovarni, druge pa ne. Ampak res, nisem se sama izbrala.«
»Bi, še enkrat bi šla skozi to.«
S kakšnim namenom?
Jolanka Horvat: »Ko me nihče ni videl, sem se zjokala, toda mislila sem si: puške pa ne bom vrgla v koruzo.« fotografija nataša juhnov
Kakšno je vzdušje v kolektivu,
saj vam tudi zdaj ne letijo mane z
neba?
»To je res, ampak proces mirno
teče, razumemo se med seboj in tudi
delodajalec pride med nas in nas
pozdravi. Delo pa je treba narediti in
produktivnost je dobra. Ni več tistega grdega govorjenja in zlonamernega nagajanja, vsaj jaz za to ne vem.
Saj če bi bilo, bi ženske že spregovorile.«
Ste še sindikalna zaupnica?
»Še vedno.«
Je delovanje sindikata še vedno potrebno?
»Je potrebno. Tam, kjer ni sindikata, se marsikaj dogaja in je lahko zelo
težko. Pri nas pa vsi vedo, da če ne bo
kaj v redu, bom takoj šla v akcijo. Pri
nas mora biti zagotovljeno vse, kar
nam po zakonu pripada, in do zdaj
smo tudi dobili vse.«
Kaj ste kot predstavnica delavcev
dosegli v stečajnem postopku?
»Da smo vsi delavci dobili odpravnino. Imela sem toliko 'jajc', da sem
se postavila proti upniškemu odboru. Nikogar se nisem bala. Sindikat
mora biti, obvezno, saj je brez sindikata težko kar koli doseči.«
V gospodarskih družbah o delovanju sindikata skoraj ni več slišati.
Kot da bi mu pošla sapa. Zakaj?
»Zato, ker delodajalci ne dovolijo,
da bi se sindikat organiziral. Velikih
gospodarskih družb je ostalo zelo
malo, je pa veliko majhnih družb in
zasebnikov, ki pa sindikata ne pustijo
noter, ker jim je moteč. Zato pa zdaj
tudi več ne vemo, kako je v resnici
s spoštovanjem delavskih pravic v
podjetjih.«
Tudi na splošno se zdi, da delavci
ne govorijo o tem, kako se jim godi
na delovnem mestu. Zakaj so tiho?
»Posamezniki še pridejo k sindikalistom, s tem da delodajalec tega ne
sme vedeti. Sama bi si želela, da bi
bili člani sindikata povsod in da bi
se z njimi lahko pogovarjali in tako
izvedeli za razmere, ampak ljudje se
bojijo za svoja delovna mesta. Strah
jih je tudi, da bi delodajalec izvedel,
da so člani sindikata. V nekaterih
podjetjih imamo člane, ampak se o
tem ne more govoriti, ker tudi delodajalec tega ne ve.«
In kaj ti delavci povejo?
»Nekateri, da je vse v redu, drugi
pa, da delajo nadure, v podaljšanem
delovnem času … Nikoli pa ne moreš
videti celote, kaj se zares dogaja.«
Prikrivanje članstva v sindikatu in
ta razdrobljenost nista v prid zavzemanju za delavske pravice in nista
dobra osnova za delavsko gibanje.
»Zagotovo. Če bi bili bolj povezani, bi lahko več dosegli in morda
tudi imeli kakšne večje proteste, kot
smo jih imeli na primer v preteklosti v Ljubljani. Nečlani sindikata pravijo, da jim tega ni treba, ker imajo
vse tisto, kar imajo člani sindikata,
ne zavedajo pa se, da se je za vse to,
kar imajo, nekdo moral boriti. Delavskih pravic ne da bog, ampak se je
bilo treba za vse te pravice boriti. In
nihče od nečlanov sindikata tudi ni
stopil k delodajalcu in mu rekel, da
naj mu črta pravice, ki jih je izbojeval sindikat.«
Ali ni ohranjanje delavskih pravic
tudi dolžnost države, socialne države v smislu varovanja nekih temeljnih človeških pravic?
»Mi imamo čisti kapitalizem, država pa je bolj na strani kapitala in
delodajalcev. Veste, s čim se država
ukvarja? Sama s seboj, s tem pa preusmerja pozornost državljanov, da se
ne posvečajo tistemu, kar jih resnično teži. Želim si, da bi država vendarle naredila nekaj več za delavce in za
male ljudi in da se ne bi več ukvarjala samo z javnim sektorjem. Saj če
bo šlo tako naprej z gospodarstvom,
tudi javni sektor ne bo mogel preživeti. Poglejte samo, koliko davka
vsak mesec damo za državo, pa smo
mi delavci, mi mali ljudje, še vedno
potisnjeni ob tla. Ali zato, ker nas ne
cenijo, ali pa sploh ne razmišljajo o
tem, koliko moramo delati, da si zaslužimo to plačo.«
Za katere delavske pravice oziroma
proti katerim krivicam bi se bilo
treba zdaj najprej boriti?
»Sama bi se najprej borila za ohranitev delovnih mest in za povečanje
minimalne plače. Z delavsko pla-
»Borila bi se za obstoj delovnih
mest in za plače. Včasih mi je kdo rekel: 'Jolanka, hudo bo.' Pa nisem verjela, da bo res tako hudo, kot je bilo.
Niti v sanjah si nisem mislila, da se
nam bo to dogajalo in da si bil vse
drugo, samo človek ne. Gradove v
oblakih so nam obljubljali, sama pa
sem vedno govorila, naj ne sanjajo,
pa mi takrat marsikdo ni dal prav.«
In kaj vam je ostalo od tega vašega boja?
»Od mojega boja mi je ostala mirna vest, in da mi je lažje pri srcu, saj
se tovarna ni povsem zaprla, ampak
smo ohranili nekaj delovnih mest.
Zdaj nas je 286, to ni tako malo, delavci imajo plače in vse pravice, ki
jim pripadajo, pa kar koli bodo nekateri zunaj grdo govorili. O, kaj vse si
moral doživeti! Nihče, ki ni šel skozi
to, ne more razumeti. Včasih, ko sem
zjutraj prišla na delo, sem si mislila,
joj, kaj bo spet danes. Kot bi šel v osje
gnezdo. Bilo je zelo težko. Ko me nihče ni videl, sem se zjokala, toda mislila sem si: puške pa ne bom vrgla v
koruzo, tudi če vse hudič vzame in
četudi me pohodijo. Ampak če ne bi
imela takšne družine, kot jo imam,
ki me je pri vsem podpirala, mislim,
da ne bi šlo, spodbujali pa so me tudi
kolegi sindikalisti.«
Se lahko po tem svojem zagrizenem
sindikalnem delovanju primerjate
še s kom?
»Ne vem, ali je kje še kdo, ki bi se
na tak način boril za to, da se tovarna
ne zapre. Pa ne želim sama sebe povzdigovati, ker sem to, kar sem počela,
delala iz lastnega prepričanja. Najprej je treba spoštovati samega sebe
in potem lahko pričakuješ, da te bo
spoštoval še kdo drug.«
Majda Horvat
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
11
Vodni zbiralnik v Murski Soboti
Špartanec je že 44 let v koraku s časom
Čeprav hrani le 600 kubičnih metrov vode, je zbiralnik najpomembnejši člen soboškega vodovoda
V Vestniku je bilo 16. septembra 1971 pod
fotografijo Lada Klara zapisano: »Soboško gradbeno podjetje Pomurje je začelo
pred nedavnim v Murski Soboti graditi
okoli 36 metrov visok vodovodni stolp.
Objekt bo stal v bližini zdravstvenega
doma. To je ena od pomembnih faz pri
gradnji soboškega vodovoda.« Spomladi
1972. je nato Vestnik poročal, da je stolp
tik pred dokončanjem. Še en skok v preteklost – eden od drugih slovenskih časopisov je že avgusta 1961 objavil, da je
v prekmurski prestolnici, v kateri so takrat začeli graditi mestni vodovod, najpomembnejše vprašanje, kje postaviti
vodni stolp, ki bi bil kot rezervoar vode.
Eden od predlogov je bil, da v samem
mestu, da bi stolp lahko uporabili še za
druge namene. Razmišljali so celo, kako
bi bilo mogoče na strehi stolpa, takrat
je bil govor o štirioglatem, urediti kavarno.
Dobil mlajša brata
»Zelo bi bili veseli, če bi lahko sestavili arhiv o našem vodnem zbiralniku.
Dokumentacija je namreč zelo pomanjkljiva ali je praktično sploh ni,« s pogledom, uprtim v 34 metrov visok mogočen
stolp, ki spominja na kozarec, govori Boštjan Zver, tehnični vodja Vodovoda sistema B. Stolpna zmogljivost 600 kubičnih metrov vode, ki je shranjena v vodni
celici, realni porabi že dolgo ne zadošča
več. »V dokumentih o gradnji soboškega
vodovoda iz sedemdesetih in osemdesetih let, s katerimi razpolagamo, piše, da
bo pričakovana poraba vode 45 litrov na
sekundo. Občasno pa smo imeli že porabo okoli 200 litrov na sekundo.« A kljub
vsemu je mestni zbiralnik še vedno najpomembnejši člen soboškega vodovoda
in prav tako pomurskega sistema B, pa
čeprav Boris Petric, vodja vzdrževanja
vodovoda pri Komunali Murska Sobota,
postreže s podatkom, da 600 kubičnih
metrov vode ni pretirano velika količina, saj olimpijski bazen do vrha napolnijo z 2400 kubičnimi metri vode. Dnevna
poraba vode soboškega vodovoda, pod
okriljem katerega so občine Moravske
Toplice, Murska Sobota, Puconci in Cankova, pa je do 7000 kubičnih metrov.
Vseeno z uravnavanjem ravni samo
600 kubičnih metrov vode v stolpu v
konicah skrbijo, da uporabniki ne čutijo
upada pritiska ali da bi pipe v gospodinjstvih morda ostale celo suhe. Z radijsko
povezavo je stolp povezan z nadzornim
Vodna celica ima zmogljivost 600 kubičnih metrov.
centrom v Črnskih mejah, da se nato črpalke vklopijo ali izklopijo. Stolp je nenehno poln vode oziroma poln do polne
zmogljivosti. Inštalacije, cevi in krmiljenje so seveda že večkrat zamenjali,
pove Zver. »Drobovje smo mu zamenjali, ogrodje in stopnice pa so ostale. Gre
za res špartanski objekt. Pravi špartanec!
V novejših tovrstnih objektih imaš občutek, ko greš po stopnicah, da si v hotelu. Tu pa je vse zelo surovo,« med hojo
navzgor v notranjosti stolpa pripoveduje Zver. Njegova mlajša brata dvojčka sta
pred kratkim zrasla v Beltincih in Črenšovcih s 400 kubičnimi metri zmogljivosti in 30 metri višine.
Redko so trdno spali
Po 144 stopnicah je vodil na vrh soboškega stolpnega vodnega zbiralnika Robert Lang, eden od triperesne deteljice,
ki je odgovorna za upravljanje stolpa ali
zbiralnika. V notranjost in na streho se
povzpne do trikrat v tednu dni. Čeprav
je močno sonce, ko smo se mu pridružili, ustvarilo meglico, je pogled vseeno
segel daleč. Lang se pošali, da ima tudi
v Murski Soboti in ne le v Lendavi razgled v štiri države. Sogovorniku pa je bilo
manj do smeha, ko so ob prehodu v leto
2015 opravljali rekonstrukcijo in čiščenje
vodne celice. Takrat v zbiralniku ni bilo
vode. »Štiri mesece smo trepetali, kako
bomo zmogli brez stolpa v konicah. Mislim, da smo redko trdno spali. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, kajti bila je
mila zima,« razkrije Petric. Obnovo celice so opravili z vodnim curkom s tlakom
2000 barov. »Betonsko zidovje vodne celice smo oprali in obnovili do sleherne
malenkosti.« Še največji logistični zalogaj je bil po Petričevih besedah postavitev odra v notranjosti celice, ki je globoka
dvanajst metrov. Zato so morali na glavi
ali strehi stolpa vgraditi novo loputo za
vnos materiala za oder. Dela je opravilo
posebej usposobljeno in specializirano
podjetje. Sama Komunala pa vodno celico v potrebnih časovnih intervalih očisti
z vodnimi curki s tlakom 300 barov. Ta-
Stolpni vodni zbiralnik meri v višino 34 metrov. fotografije jure zauneker
Z mojstri obrti v notranjosti (z leve): Boris Petric, Renato Lang in Boštjan Zver
krat se po lestvi in varovan z vrvjo v globino prazne celice spusti eden od zaposlenih in opravi to, zdi se, da težaško delo. V
notranjosti je namreč čutiti, ko piha močen veter, da stolp niha in se nagiba.
Služil kot opazovalnica
Do vrha smo prešteli 144 stopnic.
Medtem ko je z vrha vodnega zbiralnika fotografski del reportažnega moštva
še delal nekaj panoramskih posnetkov, se
je naš pogled ustavil na dogajanju v soboški vojašnici. Ker bo kmalu minilo četrt stoletja od osamosvojitvene vojne, je
sledil nov korak v zgodovino. Petric pojasni, da so takrat vodno celico oziroma
stolp preventivno izpraznili, ker so zaokrožile informacije, da bo Jugoslovanska ljudska armada (JLA) ogenj usmerila
proti zbiralniku, s strehe katerega je slovenska stran oprezala za nasprotniki. Po
grožnjah JLA nato opazovalnice niso več
uporabljali. »Dvomim, da bi ga uspelo
komu porušiti. Gre za izjemno gradnjo iz
betona in povrh vsega je šlo bolj ali manj
za ročno in zelo natančno delo. Kvečjemu, če bi ga kdo miniral pri temeljih ali
na vznožju objekta. Pa tudi če bi v stolpu
naredili luknjo, da bi iztekala voda, večje škode gotovo ne bi bilo,« pove Zver.
»Za ohranjanje stabilnosti stolpa, ker je
v višini objekt precej širši, je bilo v temelje vgrajeno na stotine kubičnih metrov
materiala. Tudi tega natančnega podatka žal nimamo,« doda Petric, ko se spuščamo navzdol na trdna tla. Da gre pri
stolpnih vodnih zbiralnikih, ki se gradijo
predvsem v ravninskih delih pokrajin, za
zares trdne konstrukcije, je dokaz v Vukovarju, junaškem mestu južne sosede,
v katerem je vodni stolp postal simbol.
Neštetokrat je bil obstreljevan, a še vedno stoji. Naš špartanec pa prav tako že
44 let kljubuje zgodovini in je celo še vedno v koraku s časom.
Andrej Bedek
12
kultura
| Vestnik | 28. aprila 2016
Znanih deset polfinalistov za kresnika
Med desetimi polfinalisti, ki se letos potegujejo za kresnika, Delovo nagrado za
roman leta, sta spet dva avtorja, ki prihajata iz Prekmurja. To sta Nataša Sukič
z delom Piknik (Založba Škuc) in Štefan Kardoš z romanom Veter in odmev
(Založba Franc - Franc). Komisija je izbirala med 115 romani v slovenskem jeziku, ki so pri različnih založbah izšli v lanskem letu. Imena petih finalistov bodo
objavili čez en mesec, kresnika pa bodo razglasili na kresni večer. Lani ga je
prejel Andrej E. Skubic, Kardoš pa je kresni ogenj prižgal že leta 2008.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zlata plaketa za Komorni zbor Orfej
Komorni zbor Orfej iz Ljutomera je dobil na 24. bienalnem tekmovanju
slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2016 zlato plaketo. Hkrati mu je
mednarodna strokovna žirija podelila priznanje za absolutno tretje mesto,
priznanje za najboljšo izvedbo slovenske skladbe, napisane od leta 1995
(izvedli so skladbo Vester, Camenae Uroša Kreka) in priznanje zborovodji
in dirigentu Andražu Hauptmanu za najboljšo izbiro programa. Umetniška
vodja zbora in zborovodkinja je tudi Romana Rek.
Mlakarjevo zamenjal Žmavc
V ponedeljek je odstopila ministrica
za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in
v govoru zavrnila mnoge očitke na
račun svojega dela in kulturnega ministrstva. Ta resor naj bi poslej začasno vodil Gorazd Žmavc, minister za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na prireditvi Noč knjige predstavili dve novi knjigi
Prekmurski ustvarjalci
ali ustvarjalci
v Prekmurju?
Knjige iz ljutomerske »knjigobežnice« bodo pripomogle k večji branosti, je
prepričana Vesna Laissani. fotografija nataša juhnov
Literarni zgodovinar in publicist Franci Just predstavlja besedne,
umetnostni zgodovinar Janez Balažic pa likovne podobe panonskega prostora
Knjige iz krušne peči
V Ljutomeru se lahko pohvalijo, da
imajo čedalje več bralcev, to pa je gotovo tudi zasluga požrtvovalnega dela
zaposlenih v Splošni knjižnici Ljutomer. Ko so razmišljali, kako poleg akcije Bralna značka za odrasle (lani so
jih podelili 16, letos 37 udeležencem)
in bralnih klubov še spodbuditi branje v Ljutomeru, se je pojavila ideja
o »knjigobežnicah«, ki so v svetu že
nekaj let znane kot »Bookcrossing«.
Ampak to idejo so v Ljutomeru še dopolnili; sodelavec Srečko Pavličič je
predlagal, da bi ljutomersko »knjigobežnico« naredili v obliki krušne
peči, v kateri se 'pečejo' knjige, izdelal pa jo je mizar Miran Lah. Svojo
novo »knjižno peč« so pred dnem (in
nočjo) knjige postavili pred trgovino
na Glavnem trgu, na katerem se obrne največ ljudi.
»Povabili smo člane in obiskovalce
knjižnice, županjo in mimoidoče. Želimo, da ljudje aktivno sodelujejo pri
polnjenju in praznjenju 'knjigobežni-
ce' (knjigo/knjige lahko prineseš ali
jih vzameš za stalno, zamenjaš). Želimo tudi, da imajo ljudje spoštovanje do te knjižne 'škatle', da upoštevajo varnost in da s svojim vestnim
ravnanjem širijo idejo o spodbujanju
bralne kulture,« je povedala direktorica knjižnice Vesna Laissani. Tudi
udeleženci Bralne značke za odrasle
so prepričani, da je ideja o »knjigobežnici« odlična, saj gre za zamisel,
ki spodbuja starejše bralce k branju.
»Nekateri so po dolgih letih spet vzeli v roke knjige in začeli brati, prebereš tudi knjige, ki jih mogoče drugače (brez seznama) ne bi. Vidiš, da
so knjige nepogrešljiv del življenja,
širijo bralno kulturo in so tudi del
družabnosti, lahko se z drugimi pogovarjaš o prebranem, izmenjaš mnenja, kritike, pohvale, se veliko naučiš.
Zmagovalna misel pa je zame: Kdor
bere, ne laže – vsaj istočasno ne,« je
še povedala Lassanijeva.
B. B. P.
Janez Balažic, Milan Vincetič in Franci Just v iskanju prekmurskih potez in preseganju okvirov fotografija a. nana rituper rodež
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so na Noči knjige, poimenovani Zveni podob - barve besed, avtorja
Franci Just in Janez Balažic ter urednik
Milan Vincetič predstavili knjigi, ki govorita o likovni in besedni ustvarjalnosti v panonskem prostoru. Franci Just v
delu Veršuši, pripovedávke in zmenjé
predstavi pogled na literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku do leta 1919,
Janez Balažic pa v Zveni podob izbrane
poglede na prekmursko umetnost od
najstarejših ustvarjalcev do sodobnega
slikarstva. Ali obstaja prekmurska književnost ali prekmursko slikarstvo, ali
gre za slikarje in literate, ki ustvarjajo v
tem prostoru, pa je bilo ključno vprašanje, na katerega so iskali odgovor.
Doris Kovač je svojo pesniško zbirko predstavila v pogovoru s svojo učiteljico
slovenskega jezika Karmen Peršak. fotografija jože gabor
Od Prekmurja do Primorske
Tudi v lendavski knjižnici so se pozno
v noč družili ustvarjalci in ljubitelji literature na dogodku z naslovom Noč
knjige, ki so ga v Lendavi tretjič pripravili ob svetovnem dnevu knjige.
Na dogodku so najprej predstavili
prvo pesniško zbirko mlade avtorice,
srednješolke Doris Kovač od Grada, z
naslovom Ko joče še nebo. O zbirki je
govorila in se pogovarjala z avtorico
njena učiteljica Karmen Peršak. Sledila je predstavitev knjige Potovanje na
fronto, katere avtorja sta Marie Luise
in Giacinta di Caroli. Knjigo o soški
fronti v prvi svetovni vojni so predstavili avtor prevoda v slovenski jezik
Valter Reščič, Lojzka Reščič in sodelavci.
Z odlomki iz gledaliških iger je nastopila gledališka skupina Egy & Mas
Vandorszinhaz, predstavili so se tudi
mladi domači pesniki, pisatelji in recitatorji. O starodavni umetnosti zdravljenja tradicionalne evropske medicine pa sta predavala Veronika in Uroš
Plantan. Dogajanje je z igranjem na
cimbale popestril Andi Sobočan.
J. G.
Poseben razmah po letu 1995
»V knjigi sem se namerno izognil terminologiji o prekmurski književnosti,
raje govorim o literarni ustvarjalnosti v
prekmurskem jeziku,« pove Just, ki se je
posvetil literarni dejavnosti med Muro
in Rabo od njenih nastankov od konca
18. stoletja do leta 1919. V narečju so pisali tudi pozneje, poseben razmah pa
je narečna književnost doživela po letu
1995, ko se je odnos do narečij bistveno
spremenil. Če so narečja dolgo uporabljali – in jih še danes – za barvanje vaških posebnežev, so dobila sčasoma, ko
se v književnosti išče avtentičen izraz,
kulturno reprezentativno vlogo. Pa ne
le pri nas, ampak gre za sodobni pojav
v širšem prostoru. O tem bo govor, tako
obljublja, v naslednji knjigi.
Justove Študije v knjigi obravnavajo
literarno ustvarjalnost od rokopisov na-
prej, ko še ni bilo literarnih revij, založb
ali mecenov. Ključni so bili periodični
tiski, Prijatel, Koledar srca Jezušovoga,
Marijin list in Novine. Ti časopisi so svojo svetovnonazorsko politiko prenašali
tudi na članke, poezijo in književnost, ki
so jo objavljali. Prijatelj je na primer prinašal svobodomiselne ideje in meščansko razmišljanje, katoliški tiski pa so ponujali podobo ponižnega človeka, ki živi
v strahospoštovanju do Boga. Kot najvidnejše poete tistega časa Just posebej
omenja Davida Novaka, Avgusta Pavla
in Jožeta Bašo - Miroslava. »Če bi moral
poiskati pripovednega junaka, bi to bila
ženska ali duhovnik. Značilnost zgodb
je, da so bili duhovniki izrazito pozitivni liki, ženska nastopa kot gonilna sila,
moški pa so običajno pasivni liki.« Nasploh pa v zgodbah tistega časa zavračajo trgovce, gostilničarje, odvetnike, še
posebno pa Jude in alkoholike.
Kaj določa
prekmursko književnost
Dandanes se poudarja termin prekmurski pesnik ali pisatelj, ki marsikoga
moti, saj se običajno posebej ne omenja, ko gre za gorenjskega. Kaj torej določa prekmursko književnost? »To je jezik,« odgovarja Just in pojasni, da pri tej
ustvarjalnosti načeloma ne gre za visoko umetniško literaturo, ampak bolj za
pripovedke, pesmi, zgodbe in druga besedila, ki izražajo in predstavljajo prostor in čas, kot ga ljudje v nekem trenutku živijo, v njih pa je izražena panonska
duša, ta genius loci.
Na podobno vprašanje je iskal odgovor tudi Janez Balažic, ki meni, da nas
določa svojski generični kod, zavezan
tako osebnostnim danostim kakor prostoru in času z vsemi geografskimi, zgodovinskimi, kulturnocivilizacijskimi in
duhovnimi koordinatami, ter na to ne
bi smeli gledati s predsodki. Pravi, da je
za ozemlje Prekmurja značilna raznovrstna umetnostna produkcija, ki v svojem srednjeveškem obdobju presega
nacionalne in kulturne okvire. Dejstvo
pa je, da se dediščina Prekmurja nikoli
ni kazala kot samosvoja, ampak je nastajala v prepletu različnih slogovnih in
programskih pobud, katerih prvine generirajo v srednjeevropskem prostoru.
V svoji knjigi Zveni podob je Balažic
predstavil pogled na Prekmurje kot ozemlje umetnostnih importov in pokrajino križišč umetnostnih tokov ter vidnejše likovne ustvarjalce Prekmurja, od
prvega akademsko izobraženega slikarja Ludvika Vrečiča naprej. Med drugim
poudari, kako so člani skupine DHLM
(Danč, Hauko, Logar, Mesarič) s svojimi
deli presegli provincionalno raven, in
omeni druge, ki ustvarjajo še danes. Spoznamo pa tudi poteze urbano-gradbenega razvoja Sobote in prispevek arhitekta
Novaka k urbani podobi Sobote ter kako
je urbanistični program po njegovi smrti spregledal historični razvoj urbanizma
mesta. Piše o Plečniku in njegovem prispevku k prekmurskimi identiteti, ki je
na simbolni ravni poslovenil Prekmurje, hkrati pa prepoznal najpomembnejše
atribute pokrajine in ji dal modernistični zven, o Kološevi umetniški fotografiji in fotografijah Dušanovih duš (Dušan
Šarotar, op. p.) ter umetniški odličnosti
slikarja Mirka Rajnarja.
A. Nana Rituper Rodež
Prireditve, radijski in TV-spored, zanimivosti ...
fotografija jože gabor
Kam na predvečer
praznika dela, 1. maja
Na svoje pravice so opozarjali s kresovi
V mnogih krajih na levem in desnem bregu Mure bodo tradicionalno postavljali mlaj in kurili kresove – Zjutraj bo zadonela budnica
Po malodane vseh krajih se v Sloveniji
pridružujejo slavju ob mednarodnem
prazniku dela, 1. maju. Res so že daleč
časi, ko so se z veliko vnemo pripravljale slovesnosti in druženja v delovnih organizacijah, ko so se pripenjali
rdeči nageljni v gumbnice in so slovesno plapolale zastave. Danes je zelo
drugače, vseeno pa je kurjenje kresov
in postavljanje mlajev ostalo kot del
tradicije in spomin na 1. maj 1886, ko
so se delavci v Chicagu uprli in se začeli boriti za svoje pravice.
In kaj se bo letos v Pomurju dogajalo na predvečer praznika dela? Tradicionalna prireditev ob postavitvi
mlaja in kresovanje v Murski Soboti
se bosta začela že v soboto zjutraj, ko
bo ob 10. uri na Trgu zmage nastopila Prekmurska godba Bakovci, ob 11.
uri pa bo postavitev mlaja. Ob 18.30 bo
v mestnem parku predstava otroškega gledališča Ku-Kuc Pika in Cene v
pravljici, potem pa bo nastopil Mešani pevski zbor Vladimirja Močana, ki
deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Po slavnostnem nagovo-
ru Gorana Lukiča ob 20. uri bodo prižgali prvomajski kres, nastopila pa bo
Tanja Žagar z ansamblom Avantura. V
nedeljskem jutru, na praznik dela, se
bodo občani zbujali z budnico Pihalnega orkestra Murska Sobota.
Turistično-kulturno-športno društvo Pečarovci vabi na tradicionalno
kulturno prireditev s kresovanjem in
ognjemetom z začetkom ob 20.30 pri
vaško-gasilskem domu v Pečarovcih.
Na občinski proslavi se bodo spomnili
praznika dela in obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo, po postavljanju mlaja in kulturnem programu pa
bodo prižgali kres in pripravili ognjemet. Turistično društvo Cankova in
Klub malega nogometa Jezero prirejata kres in postavitev mlaja ob 20. uri
ob pomolu Ledavskega jezera.
Tradicionalno kresovanje in postavitev mlaja bosta tudi v središču Moravskih Toplic, organizirata ga Občina Moravske Toplice in Terme 3000.
Športno društvo Černelavci bo letos
kresovanje združilo s praznovanjem
40-letnice delovanja tega društva. Že
od 14. ure naprej bodo revijalne tekme,
postavili pa bodo tudi mlaj in pripravili kresovanje. Zvečer bo nastopil stand
up komik Matjaž Javšnik, zabava pa se
bo nadaljevala s skupino Kingston,
V Gančanih se bo začelo ob 16. uri
tradicionalno postavljanje mlaja oziroma majoša, ki ga organizirata KS
Gančani in TD Sodar Gančani. Majoš
postavljajo že 97 let, prvič so ga postavili fantje leta 1919 v zahvalo sveti Mariji, da so se živi vrnili z bojišč
prve svetovne vojne. Prireditve s kresovanjem bodo med drugim potekale
tudi v Melincih od 18. ure naprej, v Lipovcih od 17. ure naprej in v Ižakovcih
1. maja, ko se bo prižiganje začelo ob
20. uri. Podobne prireditve pripravljajo tudi v drugih krajih na obeh bregovih Mure.
V Občini Apače so tako mlaj – v Žepovcih – kot kres – v Segovcih – že postavili in zakurili.
V Gornji Radgoni bo tudi letos tradicionalno kresovanje v Turističnošportnem centru na Tratah, pripravljajo pa tudi baklado. Zbirališče pred
baklado bo kot običajno pred trgovino
Marjanca, program pa se bo začel ob
20.30. V Gornji Radgoni bodo za to, da
se bo kresalo tudi v glasbenem smislu, poskrbeli Pihalni orkester Gornja
Radgona, Fatal passions in Zaklonišče
prepeva. Prav tako v soboto, a že kakšne pol ure prej, torej ob 20. uri, pa
pripravlja Turistično društvo Negova
- Spodnji Ivanjci druženje in kresovanje pri Negovi.
V Radencih pripravlja občinski Zavod za turizem in šport postavljanje
mlaja v soboto ob 19. uri na platoju pri
Zdravstveni postaji v Radencih; kresovanje pa bo od 20. ure naprej na zelenici za zdraviliščem. Pripravil ga bo
omenjeni zavod v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci.
Pri Svetem Juriju ob Ščavnici bodo
postavili majsko drevo pri tamkajšnjem gasilskem domu, in sicer v soboto ob 19. uri. Ob 21. uri bo zagorel
kres, ki ga bodo prižgali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Rožički Vrh - Stanetinci pri gasilskem domu
na Rožičkem Vrhu. Po vseh vaseh ob-
čine bo v nedeljo zjutraj – začelo se bo
ob 6.30 – godba na pihala od Svetega
Jurija ob Ščavnici občane prebujala s
prvomajskimi budnicami.
V Križevcih in Ljutomeru javno organiziranih kresovanj niso napovedali. V Občini Veržej pa bodo najprej
pletli vence za majniško drevo, in sicer v petek ob 15. uri v Veržeju pred
trgovino Narcisa, v soboto pa bodo
pletli venec za majniško drevo tudi v
Banovcih, in sicer ob 14. uri. Postavitev mlaja v Banovcih bo v soboto ob
19.30, v Veržeju pa prav tako v soboto,
a ob 20. uri. Kresovanje pripravljajo v
soboto ob 20.30 na starem odlagališču
v smeri proti Frasovi jami. Tudi Veržejce bo v nedeljo zbudila prvomajska
budnica.
Prebivalce Razkrižja pa letos očitno čaka edinstvena prvomajska »budnica«, saj jih bodo v nedeljo, 1. maja,
prebudili motoristi iz sosednje hrvaške Občine Štrigova. Po 5. uri zjutraj
se bodo zbrali pri občini na Razkrižju,
se tam okrepčali in krenili naprej.
A. N. R. R., V. T.
na sceni
| Vestnik | 28. aprila 2016
Top 6 na
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
1. Romeo Varga za direktorja Zavoda za turizem in razvoj Lendava
2. Pečarovci na Goričkem: pogrešanega človeka našli mrtvega
3. Svetovalne pogodbe v Muri: Huber se je sam odpovedal odpravnini
4. Ecos: višje sodišče ustavilo prisilno poravnavo
5. Dan knjige pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico
6. Na radenskem maratonu Big Foot Mama – in morda tudi Peter Prevc
filmogled
fotografija andrej bedek
14
Truman
Španija - Argentina, 2015
Jan Čizmazija, pianist, tolkalec, saksofonist in skladatelj
Najprej ga je veselil računalnik
Med najvidnejšimi ustvarjalci džeza na Slovenskem – Snema svojo prvo avtorsko ploščo
»Pravzaprav nisem nameraval postati
glasbenik, saj sem se bolj kot v glasbi videl v računalništvu,« pove 19-letni Jan Čizmazija iz Turnišča, študent
prvega letnika Koroškega deželnega
konservatorija v Celovcu. Doslej je kot
inštrumentalist, pianist, saksofonist
in tolkalec prejel mnoge pomembne
glasbene nagrade, med drugim zlate in srebrne plakete na Tekmovanju
mladih glasbenikov Slovenije ter prve
nagrade na glasbenih tekmovanjih v
tujini, v zadnjem letu pa je prejel nagrado jazzon 2015, nagrado za najboljšo džezovsko kompozicijo. Danes išče
svojo glasbeno pot v džezovski glasbi in kompoziciji ter pripravlja svojo
prvo avtorsko ploščo.
Z glasbo se ukvarja že od zgodnjega
otroštva. Pri šestih letih je začel obiskovati glasbeno šolo, pri sedmih se je
začel učiti igrati klavir, pri desetih pa
še saksofon. »Saj mi ni bilo težko, imel
sem tudi dobre profesorje, ampak me
je v tistem času bolj kot glasba veselil
računalnik.« Še do osmega razreda je
bil prepričan, da bo svoje šolanje nadaljeval v tej smeri. »Potem pa se mi
je zgodila neka prelomnica, ko sem se
bolj povezal z glasbo. To je bilo pri trinajstih letih, ko sem se začel učiti še
igranja na bobne.«
Pri njegovi glasbeni poti so imeli profesorji in tudi njegov oče Janez
Čizmazija, ki je prav tako glasbenik,
veliko in pomembno vlogo. Prijavljali
so ga na različna tekmovanja, in ker je
dobro odigral tekmovalni program, je
pobral kar nekaj nagrad, in to z vsakim glasbilom vsaj po eno. Po velikih
uspehih je začel resneje razmišljati,
da bi se povsem posvetil glasbi.
Po nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru,
na kateri se je ob študiju klasične glasbe lahko vpisal na novoustanovljen
oddelek za džez. Na klasičnem oddelku je bil najprej vpisan na tolkala in
na teoretični oddelek, kasneje pa se je
preusmeril na klavir. Ob koncu šolanja
je prejel diplomo dr. Romana Klasinca,
ki jo podeljujejo najuspešnejšim učencem in dijakom mariborskega konservatorija. Zdaj študira na glasbenem
Jan Čizmazija igra pri 19 letih na tri glasbila in je skladatelj, pripravlja pa svojo prvo avtorsko ploščo. fotografija urška lukovnjak
konservatoriju v Celovcu in se posveča smeri džezovskega klavirja. Še bolj
kot igranje na inštrument ga zanimata
ustvarjanje avtorske glasbe in besedil
ter glasbena produkcija.
»Nisem bil najbolj navdušen nad
klasično glasbo, ki jo v glavnem učijo
na slovenskih glasbenih šolah. Vedno
sem se bolj kot v klasični glasbi videl
v modernejših zvrsteh, v džezu na primer,« poudarja Čizmazija. Na srečo so
njegovi učitelji vedno imeli razumevanje za sodobnejše glasbene zvrsti,
tako da je lahko igral še kaj drugega
in se razvijal. Zadnja leta se tudi na
glasbenih šolah odpirajo oddelki, na
katerih se lahko mladi spoznavajo s
sodobnimi zvrstmi in improvizirano
glasbo, džezom in popom, ki ga veselijo. Mu je pa ob študiju klasične glasbe ta že bolj zlezla pod kožo.
Lani je dobil na glasbeni delavnici Jazzinty v Novem mestu za sklad-
bo Home nagrado jazzon za najboljšo kompozicijo in s tem je postala
skladba najboljša slovenska džezovska kompozicija za leto 2015. Gre za
tekmovanje, ki spodbuja ustvarjalnost
na področju džeza in velja za najprestižnejše tekmovanje slovenskih džezovskih umetnikov. V minulih letih so
to nagrado prejeli mnogi domači džezovski ustvarjalci. »Pa saj to ni kaj preveč posebnega,« ostaja skromen mladi glasbenik in poudarja, da je morda
uspešnejša njegova skladba Beautiful
Mind.
Skladbo poje Sara Briški Cirman,
uvrščena pa je bila na kompilacijo
Jazz Slovenija 2015: Čas za improvizacijo, ki jo je izdal Slovenski informacijski glasbeni center (SIGIC). V
tej kompilaciji sta dve plošči in DVD
z dokumentarnim filmom, ki je pregled najvidnejše džezovske ustvarjalnosti na Slovenskem v zadnjih treh le-
tih. »Presenečen sem bil, da je moja
skladba celo uvodna na tej kompaktni
plošči. Presenečenje pa je toliko večje
zato, ker so na tej plošči dela najboljših slovenskih džezistov in mnogih
mojih vzornikov.«
Trenutno nastaja njegovo prvo avtorsko delo z naslovom Foreverland,
ki naj bi izšlo maja, na albumu pa
bodo zbrane džezovske skladbe, ki jih
je Čizmazija napisal v zadnjih dveh letih. K sodelovanju je povabil glasbenike, s katerimi je že sodeloval in igral
v preteklih letih: bobnarja Žana Tetičkoviča in Bruna Domiterja, ki je bil
njegov prvi učitelj džezovskih bobnov, kontrabasista Luko Benčiča in
Luko Gaiserja, pevki Saro Briški Cirman in Mašo But ter trobentača Borisa Majcna. Sam je poskrbel za kompozicije in besedila ter zaigral na klavir
in klaviature. A. Nana Rituper Rodež
Delu čast in oblast – že štirinajstič
Glavna gosta ŠKM-banda in Damir Avdić
Na tradicionalnem prvomajskem festivalu v Mikku še odprtje razstave in predavanje
Delu čast in oblast je eden od najdolgotrajnejših glasbenih festivalov v
Murski Soboti, ki ga pripravlja Mladinski informativni in kulturni klub
(MIKK). Letos bo festival na vrsti že
štirinajstič, trajal bo dva dni, vsi dogodki pa bodo v klubskem prostoru MIKK-a. Začelo se bo v petek, 29.
aprila, ob 19. uri s fotografsko razstavo
Antikorupcija. Gre za projekt Srednje
ekonomske šole Murska Sobota pod
vodstvom mentorja Zlatka Jakovljeviča. Ob 22. uri bo na prizorišče stopil
prvi glasbeni gost, to bo beltinska zasedba Štefan Kovač Marko (oz. ŠKM)
banda. Odlični instrumentalni kvartet v svoji glasbi združuje zvrsti, kot
so džez, noise, post-rok, etno in folk,
v zadnjih letih pa jo je popestril še s
tako imenovano glasbo sveta oziroma
»world music«. Bend ima za sabo štiri
studijske in en koncertni album, nazadnje pa je izdal hvaljeno ploščo Panontikon.
V soboto, 30. aprila, se bo dogajanje spet začelo ob 19. uri, le da bo
šlo tokrat za predavanje Valentine
Škafar z naslovom Marinaleda – Alternativa kapitalizmu, ki deluje. Marinaleda je mali španski kraj 108 kilometrov vzhodno od Seville, v njem pa
se je okrog 2700 prebivalcev oklicalo za socialdemokratično in kooperativno skupnost, v kateri so ljudje pomembnejši od profita, zato mnogi ta
kraj zaradi kolektivistične ekonomije
imenujejo za komunističnega.
Drugi glasbeni gost se bo predstavil
znova ob 22. uri, šlo pa bo za že sta-
rega znanca koncertov v MIKK-u, bosansko-slovenskega kantavtorja Damirja Avdića.
Avdić je v Murski Soboti v zadnjih
letih že promoviral svoja albuma
Mein Kapital in Human Reich, oktobra 2015 je izšla njegova plošča Manjina, letos februarja pa singel 51.
Toliko je namreč ta glasbenik star,
njegova neposredna in iskrena ostrina v glasbi in besedilih pa še nikakor
ni popustila.
T. K.
Igrajo: Ricardo Darin, Javier Camara,
Dolores Fonzi, Oriol Pla, Troilo. Režija: Cesc Gay. Zvrst: drama z elementi
komedije.
Film Truman je bil premierno predstavljen v drugi polovici lanskega leta
najprej v Španiji in Argentini, torej deželah, v katerih je bil ustvarjen, ter na
filmskem festivalu v Torontu. V večini drugih držav so ga začeli predvajati – ali pa ga še bodo – letos spomladi.
In naj takoj poudarimo, izdelek nima
nikakršne zveze z nekdanjim ameriškim predsednikom Harryjem S. Trumanom. Ravno nasprotno.
Protagonista filmske zgodbe sta
pravzaprav dva. Tomas (Javier Camara), ki živi z družino v Kanadi, se odpravi na nenapovedan obisk v Madrid
k svojemu prijatelju, gledališkemu
igralcu iz Argentine Julianu (Ricardo
Darin), da bi se pogovoril o njegovi
bolezni in ga prepričal o nadaljnjem
zdravljenju. Tomas, ki ima v Madridu
na voljo samo štiri dni, že prvi dan obiska izve, da bo trmasti Julian, ki boleha
za težko obliko pljučnega raka, v celoti
prekinil zdravljenje, saj ne želi umreti v bolnišnici, ampak doma. Julian
tako sam sebe obsodi na smrt, Tomas
pa spoštuje njegovo odločitev, čeprav
se načeloma z njo ne strinja. Prijatelja
tako doživita čustveno intenzivne štiri dni, med katerimi morata najti tudi
nekoga, ki bo posvojil Julianovega velikega, zvestega in starega psa Trumana
(Troilo). Jasno pa je, da se ločeni Julian
ne more kar tako posloviti od svojega
dolgoletnega živalskega spremljevalca,
čeprav bi rad vmes z obiskom za rojstni dan presenetil svojega sina Nica
(Oriol Pla), ki študira v Amsterdamu.
Tomas, ki je ves ta čas samo skoraj neopazni Julianov spremljevalec, pa v
Madridu naleti na svojo staro ljubezen Paulo (Dolores Fonzi) …
Film Truman ima sicer nekoliko zavajajoč naslov, saj se pes v več
kot polovici prizorov sploh ne pojavi.
Vendar pa živalski lik simbolizira povezanost dveh prijateljev, ki sta pred
težko odločitvijo. Čeprav je precej resna, vseeno gre za toplo, umirjeno
in simpatično zgodbo o prijateljstvu
in spoprijemanju z nespremenljivimi dejstvi, ki jih prinašata življenje
in smrt. Delo je bilo všeč predvsem
občinstvu in kritikom v Španiji, saj
so dobili igralci Ricardo Darin, Javier
Camara in Dolores Fonzi številne nagrade in nominacije na filmskih festivalih v San Sebastianu, izdelek pa je
prejel kar pet najprestižnejših španskih filmskih nagrad goya. Tovrstne
nagrade pravzaprav niso nič novega
za 59-letnega argentinskega igralca
Ricarda Darina, ki ga imajo nekateri
za Georgea Clooneya Latinske Amerike, čeprav z njim v resnici sploh nima
skoraj nobene zveze. V zadnjih letih
Darin dobiva priznanja in pohvale
skoraj za vsak film, v katerem se pojavi. Tudi slovenska nacionalna televizija je doslej predvajala tri Darinove
filme in prav vsi so bili odlični: Avra
(La Aura), Kitajska zgodba (El Cuanto Chino) in Skrivnost njihovih oči (El
Secreto De Sus Ojos), ta zadnji je dobil leta 2009 celo oskarja za najboljši
tujejezični film.
T. K.
SPORED
www.vestnik.si | e: [email protected]
petek
5.55
6.00
6.55
7.00
11.15
11.40
12.20
13.00
13.30
14.25
15.00
15.10
15.40
15.40
15.50
16.35
17.00
17.30
17.55
18.00
18.10
18.25
18.55
19.00
19.30
19.45
19.55
20.00
21.25
21.55
22.00
22.35
22.45
22.55
23.05
0.30
0.55
1.25
1.35
1.45
1.50
29. 4.
Kultura HD
Odmevi HD
Dobro jutro HD
Poročila
Taksi, kviz z Jožetom HD
Ugriznimo znanost: Kako podaljšati
rok trajanja hrane, oddaja o znanosti
HD
Na poti na Dražgoško goro,
dokumentarna oddaja HD
Prvi dnevnik HD
Tarča: Prostitucija, da ali ne HD
Globus HD
Poročila HD
Mostovi Hidak, oddaja TV Lendava
Otroški program
Olivija: Olivijin gusarski zaklad,
risanka, ponovitev
Studio kriškraš: Vesolje, ponovitev
HD
Duhovni utrip HD
Poročila ob petih HD
Alpe Donava Jadran: Tempora v
Ogleju HD
Novice HD
Infodrom, tednik za otroke in mlade
HD
Kioka: Turisti, risanka HD
Taksi, kviz z Jožetom HD
Vreme HD
Dnevnik HD
Slovenska kronika HD
Šport HD
Vreme HD
Slovenski pozdrav, narodnozabavna
oddaja HD
Med valovi HD
Vreme HD
Odmevi HD
Kultura HD
Šport HD
Vreme HD
Akcija, slovenski film, 1960
Dnevnik Slovencev v Italiji
Dnevnik, ponovitev HD
Slovenska kronika, ponovitev HD
Šport, ponovitev HD
Vreme, ponovitev HD
Infokanal
7.00 Otroški počitniški program
7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe:
družena Nemčija, oddaja za gluhe in
naglušne, ponovitev
7.15 Kioka: Dude, risanka, ponovitev HD
7.25 Olivija: Olivijin ledeni spektakel,
risanka, ponovitev
7.35 Nodi v Deželi igrač: Varuška za
kegeljčke, risanka, ponovitev
7.45 Maks in Rubi: Rubijina razprodaja,
risanka, ponovitev
7.55 Roli Poli Oli: Kolcalinko Oli, risanka,
ponovitev
8.00 Medvedek: Medvedji škrat, risanka,
ponovitev
8.05 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk
se bojuje z vodnimi polži, risanka,
ponovitev
8.10 Emilija: Emilija tabori, risanka HD
8.15 Vetrnica: Charlotte na tekvandoju,
ponovitev
8.20 Bizgeci: Zdravo rjavo, risanka,
ponovitev
8.25 Bizgeci: Beg v tišino, risanka,
ponovitev
8.30 Ostržek, nemška nadaljevanka za
otroke, 2013, 3/3, ponovitev HD
9.25 Bizgeci: Težko breme, risanka,
ponovitev
9.30 Bizgeci: Dieta, risanka, ponovitev
9.35 Šifra: pustolovščina Gana,
dokumentarni film za otroke in
mlade, Belgija, ponovitev
10.15 Prisluhnimo tišini: Pregled
dogodkov, oddaja za gluhe in
naglušne HD
11.00 Halo TV
11.55 Dobro jutro HD
14.20 O živalih in ljudeh, oddaja HD
14.50 Na vrtu, izobraževalnosvetovalna
oddaja HD
15.30 Posebna ponudba, oddaja HD
16.20 Migaj raje z nami, oddaja za
razgibano življenje HD
17.00 Halo TV
17.55 Košarka liga Nova KBM za prvaka:
Zlatorog Laško : Krka, 8. kolo,
prenos iz Laškega HD
20.05 Lech Walesa, človek upanja, poljski
film, 2013, ponovitev HD
22.10 TV arhiv, dokumentarna oddaja HD
23.05 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa
HD
0.15 Točka, glasbena oddaja HD
1.00 Halo TV, ponovitev
1.50 Zabavni kanal HD
2.30 Umetnostno drsanje svetovno
prvenstvo, posnetek iz Bostona HD
4.25 Košarka liga Nova KBM za prvaka:
Zlatorog Laško : Krka, 8. kolo,
posnetek iz Laškega
6.00
7.00
7.15
7.30
7.45
8.00
8.05
8.35
9.00
24UR, ponovitev
Čebelica Maja, risanka
Yoohoo in prijatelji, risanka
Čebelica Maja, risanka
Viking Viki, risanka
Mašine pripovedke, risanka
Smrkci, risanka
Lena Lučka, risanka
Morske deklice: H2O, 3. del,
nanizanka
10.00 Komisar Rex, 14. del, avstrijska naniz.
11.15
12.25
13.30
14.35
15.35
16.30
16.55
17.55
18.55
18.58
20.00
21.30
22.00
22.05
0.10
2.05
2.40
Nedolžna vsiljivka, 28. del, nad.
Moja mama kuha bolje!
Usodno vino, 47. del, nad.
Nedolžna vsiljivka, 29. del, nad.
Italijanska nevesta, 74. del, nad.
24UR popoldne
Komisar Rex, 15. del, nanizanka
Moja mama kuha bolje!
24UR vreme
24UR
Bitka parov
24UR zvečer
Eurojackpot
Čarovnije za vsak dan, ameriški film
Srečen za umret, slovenski film
24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
7.00
8.00
14.45
17.30
18.00
18.15
18.30
19.00
20.00
20.15
21.45
22.00
22.15
23.45
6.00
7.00
7.55
8.50
9.20
9.45
10.25
11.35
12.45
13.10
13.40
14.45
15.40
16.15
18.00
18.55
19.55
20.00
21.00
22.00
22.30
1.00
Glasbeni mikser
Svet, ponovitev
Odvetnik z ulice (I.), 1. del, naniz.
Goldbergovi, 23. del, nanizanka
Transformerji: Prime, risanka
Lego Ninjago, risanka
Puščica, 21. del, nanizanka
Odvetnik z ulice, 2. del, nanizanka
Transformerji: Prime, risanka
Grozni Gašper, risanka
Kar bo, pa bo, 76. del, nanizanka
Puščica, 22. del, nanizanka
Goldbergovi, 24. del, nanizanka
Nacho Libre, ameriški film
Svet
Kar bo, pa bo, 77. del, nanizanka
Svet
Alarm za Kobro 11, 7. del, nanizanka
Big Brother
Big Brother Klub
007: Mož z zlato pištolo, angl. film
Alarm za Kobro 11, 7. del, nemška
nanizanka
2.00 Mora v ulici Brestov 6, ameriški film
3.45 Big Brother
4.45 Glasbeni mikser
6.20 Planet Danes, Planet Vreme in Šport,
pon.
7.20 Ellen, 130. del, odd., pon.
8.45 Prijatelji, serija, pon.
9.20 Glej kdo kuha, šov, pon.
9.55 Kosmika TV
10.55 Esperanza, 106. del, nad., pon.
12.25 Havaji 5.0., 22. del, nan., pon.
13.20 Bilo je nekoč, šov, pon.
14.45 ZDRAVNIK SVETUJE, oddaja
15.50 Ellen, 131. del, oddaja
16.35 Esperanza, 107. del, nad.
17.40 Ena žlahtna štorija, 42. del,
komedija, pon.
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Planet Zvezde
20.00 Ena žlahtna štorija, 43. del, komedija
21.10 Da, dragi! Da, draga!, humoristična
serija, best off
21.45 Večerni Planet Danes
22.00 Bilo je nekoč, 54. del, šov
23.00 Bilo je nekoč Brez cenzure, 33. del,
oddaja
23.40 Dokaz življenja, akcijski triler, 2000
2.10 Havaji 5.0. V., 1. del, nanizanka
3.25 Zločinski um, 17. del, nan.
4.15 Prijatelji, 17. del, serija
4.45 Nočni program
6.55 Klepet ob kavi, ponovitev
8.35 Bandolera, 128. del, nadaljevanka,
ponovitev
10.00 Špas na glas, 8. del
11.00 Moj dan, ponovitev
12.10 Bolšji trg, 4. del, nadaljevanka
14.25 Bandolera, 129. del, nadaljevanka
15.30 Ezoterika
16.35 Sarah Wiener, 8. del
17.35 Vreme
17.40 Klepet ob kavi
18.55 Vreme
19.00 Divji v srcu, 16. del, nadaljevanka
20.00 Plačanci, akcijski film, 1994 Dolph
Lundgren
22.00 Čistka v podzemlju, 7. del,
kriminalka
23.00 Vroče z Leo, 35. del
23.30 O, Jeruzalem, drama, 2006 JJ Feild
1.10 Kocka, 41. del, ponovitev
2.15 Call TV
3.05 Vsako jutro za dobro jutro
4.55 Music 3P
9.30
9.35
10.30
15.30
15.35
16.30
18.00
18.05
18.30
19.00
19.30
19.35
20.00
20.30
21.00
21.30
22.35
23.00
23.05
23.30
00.00
Gnes
Glasbena avantura
Pom info
Gnes
Glasbena avantura
Pom info
Gnes
Teden v EU, novice iz Evropskega
parlamenta
Župan za vas
Kmetijski razgledi
Gnes
Teden v EU, novice iz Evropskega
parlamenta
Župan za vas
Kmetijski razgledi
Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja
Baletna predstava »Labodje jezero«,
baletni oddelek GŠGR
Pom info
Gnes
Teden v EU, novice iz Evropskega
parlamenta
Župan za vas
Kmetijski razgledi
Pomurski informativni kažipot
Ponovitev četrtkovega programa
Pomurski informativni kažipot
Kuhinjica
Pomurski dnevnik
Aktualno
Stube: domače
Kuhinjica, kuharska oddaja
Pomurski dnevnik, inform. oddaja
Dobra volja s Francem Gorzo na TV
IDEA
Aktualno, informativna oddaja
Pomurski dnevnik, pon.
Dobra volja s Francem Gorzo na TV
IDEA
Pomurski informativni kažipot
6.00 Scooby Doo, risanka
6.25 Opazovalci s klopi, komedija, 2006
7.50 Kako izuriti svojega zmaja 2, risani
film, 2014
9.30 Tammy, komedija, 2014
11.05 22 Jump Street: Mladeniča na faksu,
akcijski film, 2014
12.55 Poročni prstan, komedija, 2015
14.25 Zvončica in legenda o Nikolizveri,
risanka
15.40 Dajmo, Eddy!, drama, 2012
17.50 Najdaljša pot, drama, 2015
20.00 Poltergeist, srhljivka, 2015
21.35 Igra prestolov VI., 1. del, fantazijski
film, 2016
22.30 Stretch, akcijski film, 2014
0.05 Usodna prenova, triler, 2015
1.30 Gospodična Meadows, drama, 2014
3.00 Poltergeist, srhljivka, 2015
4.35 Zarota v raju, triler, 2014
6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 McLeodove
hčerke, serija 10.20 Čudovita Francija, dok.
11.15 Ekumena 11.47 TV koledar 12.00 Poročila 12.21 Italijanska nevesta, nad. 13.15 Dr.
Oz, pogovorna oddaja 14.00 Normalno življenje 14.45 Znanstveni krogi, dok. 15.41 Skica
za portret 15.10 Dobra žena, serija 15.55 Pogledi, dok. film 16.50 Hrvaška v živo 17.40
Življenje je lepo 18.10 Manjšinjski mozaik
18.30 Potrošniška koda 19.00 Poročila 20.07
Nekaj sposojenega, romantična drama, 2011
22.02 Vedno proti 22.50 Eurojackpot 23.00
Poročila 23.36 Nevaren par, serija
6.00 Otroški program 10.39 Pisatelji in dela
11.10 Čarovnija, serija 12.05 Šola kuhanja
z Martho Stewart 12.35 Don Matteo, serija
13.29 Zakopane skrivnosti, triler, 2015 15.00
Svet vrtnarjev 15.28 Veterinarske zgodbe
16.00 Regionalni dnevnik 16.40 Kam za vikend 16.46 Športni velikani, dok. serija 17.15
Nora hiša, serija 18.00 Vaška gostija 18.50
Naši in vaši, serija 19.30 Glas ljudstva, serija 20.04 Lov: Igra skrivalnic, dok. serija 21.05
Umori na podeželju, serija 22.50 Vera, serija
6.00 Otroški program 8.00 Varuška, serija
8.25 Sanjam o Jeannie, serija 8.50 O.C., serija 9.30 Bratje in sestre, serija 10.10 Glavca,
serija 10.35 Ljubezen pod krinko, komedija,
2010 12.10 O.C., serija 12.55 Formula 1: Velika nagrada Rusije, trening 14.35 Kako sem
spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca,
serija 15.20 Veliki pokovci, serija 16.20 Poročila 16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako
sem spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva
moža in pol, serija 17.30 Simpsonovi, anim.
serija 17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, animirana serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki, mag. 19.54 Vreme
20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Zvezde plešejo, šov 21.52 Poročila 22.00 Zvezde plešejo, šov 22.20 Kaj je novega, komični pogovor
23.05 Zmagovalci lota, serija 23.30 Poročila
23.50 Nogomet, avstrijska liga
9.00 Poročila 9.05 Sveže skuhano 9.30 Kralj
vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu, serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50
Eco, gospodarski mag. 12.20 Svetovni žurnal 12.50 Vreme 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne 14.00 Sveže skuhano, kuharska
oddaja 14.25 Julia, nad. 15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich, pogovor 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, magazin 17.30 Življenje danes, magazin 18.30
Danes konkretno, magazin 18.51 Informacije
in nasveti 19.00 Zvezna dežela danes, magazin 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport
20.05 Pogledi od strani, magazin 20.15 Šefica, serija 21.20 Za božjo voljo, serija 22.10
Poročila 22.35 Evromilijoni 22.45 Univerzum
zgodovina, dok.
6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.20 Gorski
zdravnik, pon. 10.15 Družinski prijatelj, magazin 11.35 Zakladnica Portugalske, dok.
nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.45
Kult 12.55 Dve debeli gospe, nad. 13.30 Triki prehrambene industrije, polj.-znan. oddaja 14.20 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.15
Diagnoza umor, nad. 16.05 Prihaja Kalle,
nad. 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00
Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad. 19.35 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.30 Virtuozi, glasbena oddaja 21.55
Nora Roberts: Padli angel, drama 23.30 Keno
23.35 Razjarjeni bik, drama 1.45 Potop ladje
Laconia, film
sobota
28. aprila 2016 | Vestnik |
30. 4.
7.00 Otroški program
7.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Papir,
oddaja za gluhe in naglušne,
ponovitev
7.20 Čebelica Maja: Stonogec v
težavah, risana nanizanka,
ponovitev
7.45 Biba se giba: Biba in Kihavček,
risana nanizanka, ponovitev
8.10 Studio kriškraš: Čarobne rožice,
ponovitev HD
8.25 Vetrnica: Čebela, poučna oddaja
za otroke, ponovitev
8.30 Srečo kuha Cmok: Tista o rižu,
kulinarika za otroke HD
8.50 Izjemne dogodivščine Sama Foxa:
Nevzgojene opice, nanizanka,
ponovitev HD
9.10 Male sive celice: OŠ Vojnik in OŠ
Deskle, kviz HD
9.55 Reka, kratki igrani film HD
10.10 Infodrom, tednik za otroke in
mlade, ponovitev HD
10.25 Razred zase: Ljubezen gre skozi
želodec, ponovitev HD
11.05 TV arhiv, dokumentarna oddaja
HD
12.00 Tednik HD
13.00 Prvi dnevnik HD
13.25 O živalih in ljudeh, oddaja HD
13.50 Na vrtu, oddaja HD
14.25 Ambienti HD
14.55 V divjini z Benom Foglom:
Avstralija, angleška
dokumentarna serija, 2013, 1/4,
ponovitev
16.00 Zaljubljeni v življenje HD
17.00 Poročila ob petih HD
17.20 Posebna ponudba,
izobraževalnosvetovalna oddaja
HD
18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen:
Jedi, ko se ne mudi
18.30 Ozare HD
18.40 Zu: Zujev časnik, risanka
18.55 Vreme HD
19.00 Dnevnik HD
19.25 Utrip HD
19.40 Šport HD
19.55 Vreme HD
20.00 Vse je mogoče HD
21.40 Pogrešana, francoska
nadaljevanka, 2015, 4/8 HD
22.30 Poročila
22.45 Šport
22.55 Vreme
23.00 Alabama Monroe,
belgijskonizozemski film, 2012 HD
0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji
1.20 Dnevnik, ponovitev HD
1.45 Utrip, ponovitev HD
2.00 Šport, ponovitev HD
2.10 Vreme, ponovitev HD
2.15 Infokanal
7.00 Najboljše jutro HD
9.00 Dober dan HD
10.00 Ne grem na koleno, dokumentarni
film HD
10.55 City folk Obrazi mest: Reka
11.20 Med valovi HD
12.00 10 domačih HD
12.50 Polnočni klub: 150 let Rdečega
križa HD
14.00 Tretja generacija, dokumentarni
film z zvočnim opisom za slepe in
slabovidne HD
15.10 Tanja Žagar, koncert ob 10.
obletnici v Hali Tivoli HD
16.55 Vse in nič: Vse, angleška
dokumentarna serija, 1/2
18.00 Slovenija danes HD
18.50 V ritmu volovske vprjege,
dokumentarni feljton HD
19.20 Infodrom, tednik za otroke in
mlade HD
19.35 Razred zase: Ljubezen gre skozi
želodec HD
20.05 Šofer gospodične Daisy,
ameriškoangleški film, 1989
21.40 Zvezdana
22.25 Večer z lutkami: Šola za moške,
razvedrilna oddaja HD
23.10 Bleščica, oddaja o modi,
ponovitev HD
23.45 Aritmični koncert Smaal tokk,
ponovitev HD
0.40 Slovenija danes, ponovitev HD
1.30 Točka, glasbena oddaja, ponovitev
HD
2.15 Zabavni kanal HD
5.20 10 domačih, ponovitev HD
5.50 Polnočni klub: 150 let Rdečega
križa, ponovitev HD
6.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev
6.00
7.00
7.01
7.25
8.40
8.45
9.15
9.40
24UR, ponovitev
OTO čira čara
Chuck in prijatelji, risanka
Princeska Lili, risanka
Gospodična Žuža, risanka
Wendy, risanka
Lego vilini, risanka
Transformerji: Roboti pod krinko,
risanka
10.05 Ninja želve, risanka
1 0.45
12.40
13.25
14.20
17.20
18.55
18.58
20.00
21.50
0.25
2.05
Lassie: Novi začetek, ameriški film
Plesna scena, serija
Čista hiša, serija
Znan obraz ima svoj glas
Sezona lova, ameriški film
24UR vreme
24UR
Vsemogočni Evan, ameriški film
Najini mostovi, ameriški film
Hudič v nas, ameriški film
Zvoki noči
6.00
7.00
7.25
7.40
8.10
Glasbeni mikser
Jekleni Max, risanka
Grozni Gašper, risanka
Pozor, priden pes!
Vzgoja za začetnike, 20. del,
nanizanka
Veliki pokovci, 13. del, nanizanka
Kako sem spoznal vajino mamo,
23. in 24. del, nanizanka
ŠKL: Šport mladih
Snowboarderji, 11. del, nemška
nanizanka
Vzgoja za začetnike, 20. del,
nanizanka
Šolske vezi, ameriški film
Čarovnije za vsak dan, ameriški
film
Prva liga Telekom Slovenija: Celje
- Maribor, prenos nogometne
tekme
Pozor, priden pes!
Veliki pokovci, 13. del, nanizanka
Big Brother
V živo iz hiše Big Brother
Dobrodošli v deželi zombijev,
ameriški film
Gremlini, ameriški film
Imperij pregrehe, 9. del,
nanizanka
Glasbeni mikser
8.35
9.05
1 0.00
10.45
11.50
1 2.25
14.35
16.35
1 9.00
19.35
20.00
21.30
22.00
2 3.50
1.55
3.00
6.40 Planet Danes, Planet Vreme in
Šport, pon.
8.00 Violetta, 57. del, nan.
9.00 Mali pišček, sinhronizirani risani
film, 2005
10.30 Hiša vaših sanj, 7. del, oddaja
11.53 Peklenska kuhinja, 10. del, oddaja
12.30 Mike in Molly, 22. del, nan.
13.00 Očka v predpasniku (II.), 1. del,
nan.
13.40 Nor, zmeden, normalen, 16. del,
serija
14.25 Pretkane služkinje, 4. del, nan.
15.25 Ljubice, 5. del, nan.
16.20 Bilo je nekoč, 54. del, šov, pon.
17.45 Bognedaj, da bi crknu televizor, 8.
del, zabavna oddaja, pon.
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Planet Kuha
20.00 Predsednikova hči, komedija, 2004
22.20 Večerni Planet Danes
22.30 Bilo je nekoč, 55. del, šov
23.40 Bilo je nekoč Brez cenzure, 34. del,
oddaja
0.25 Nora ljubezen, drama, 1995
2.15 Glavni osumljenec, 3. del, serija
4.00 Planet Danes, Planet Vreme in
Šport, pon.
4.45 Nočni program
5.00
7.00
8.30
9.05
10.15
11.25
12.00
1 3.00
14.00
14.55
15.20
1 5.50
16.50
1 9.00
20.00
21.45
2 3.05
23.30
1.35
2.10
Music 3P
Požareport, 30. del, ponovitev
Vse kuhinje svet, 6. del
Vitezi iz blata
Poletna romanca, 69. del,
mladinska nadaljevanka,
ponovitev
Bolšji trg, 4. del, nadaljevanka,
ponovitev
Divji v srcu, 15. del, nadaljevanka,
ponovitev
Sarah Wiener, 12. del, ponovitev
Moj dan, ponovitev
Bojno polje: Zemlja, 7. del,
resničnostni šov, ponovitev
Ljubezen, navada, panika, 1. del,
nadaljevanka, ponovitev
Jajce, nemi film, 1992 Stan Laurel
Temna stran sonca, romantična
drama, 1988 Milena Dravi
Moj dan, ponovitev
Druga fronta, vojna drama, 2005
Craig Sheffer
Preiskava, 4. del, kriminalka,
ponovitev
Vroče z Leo, 35. del, ponovitev
Plačanci, akcijski film, 1994 Dolph
Lundgren
Call TV
Vsako jutro za dobro jutro,
ponovitev
9.30 Baletna predstava »Labodje
jezero«, baletni oddelek GŠGR
11.00 Pom info
14.00 Teden ob Muri
17.00 Pom info
20.30 Boug žegnjaj, kuharskodokumentarna oddaja
21.00 Ujemi sanje
22.30 Pom info
15
7.30 Pomurski informativni kažipot
11.45 Spletna TV Zveze društev gluhih in
naglušnih Slovenije
12.15 Ponovitev petkovega programa
18.30 Popotniški film: MakedonijaSkopje
19.00 Pomurski tednik
19.40 Aktualno, pon. tedenskih oddaj
20.30 Gostilna prFrancet, zabavna odd.
21.30 Pomurski informativni kažipot
6.00
7.45
9.20
11.25
1 2.55
14.25
1 6.55
18.25
2 0.00
21.40
23.40
1.15
2.55
4.35
Še enkrat 17, komedija, 2009
Tisti čudni občutek, komedija, 2014
Teorija vsega, drama, 2014
Dekličin najboljši prijatelj,
fantazijski film, 2015
Tekačice, drama, 2012
U2: Turneja iNNOCENCE
eXPERIENCE, koncert v Parizu,
koncert
V osrčju viharja, triler, 2014
Tisti čudni občutek, komedija,
2014
Resnična zgodba, drama, 2015
Teorija vsega, drama, 2014
Norenje 3, srhljivka, 2014
Kick-Ass 2, akcijski film, 2013
Resnična zgodba, drama, 2015
Borat, komedija, 2006
7.05 Klasika mundi, klasična glasba 8.00
Nepopustljiv, vestern, 1948 9.30 Duhovni izzivi 10.00 Prizma 10.45 Kulturna dediščina 11.00 Vedno proti, pogovor 11.47
TV koledar 12.00 Poročila 12.26 Veterani miru 13.16 Birobidžan, glasba duše,
dok. 14.17 Soočenje: Pepsi proti Coli, dok.
15.16 Nekaj izposojenega, romantična
drama, 2011 17.04 TV koledar 17.15 City
Folk: Zagreb 17.45 Po lepi naši 19.00 Poročila 19.55 Loto 20.05 Boter, gangsterski
film, 1972 23.00 Poročila 23.34 Nile Rodgers - Skrivnosti ustvarjalcev uspešnic,
glasbeni dok.
6.00 Otroški in mladinski program 10.00
Umori na podeželju, serija 11.45 Starševstvo, serija 12.30 Hestonove odlične britanske jedi 13.20 Kratek dok. film 13.25
Britanski vrtovi skozi čas, dok. serija 14.31
Moj George, romantična komedija, 2014
16.00 Regionalni dnevnik 16.33 Emma, serija 17.26 Popoldne na drugem 19.05 Slačilnica 19.55 Kratek dokumentarni film
20.05 Čudež življenja, dok. serija 20.58
Simposonovi, anim. serija 21.30 Graham
Norton in gosti, pogovor 22.25 Do zadnjega diha, serija 23.20 Vladarica, serija
6.00 Otroški program 11.10 Binny in duh,
serija 11.35 Slonja princesa, serija 12.00
Prihranite z Jamiejem 12.45 Gospod sonček, serija 13.05 Skrivnostno življenje
ameriške najstnice, serija 13.45 Formula 1: Velika nagrada Rusije, kvalifikacije
15.15 Vice v predmestju, serija 15.35 Srečni konci, serija 15.55 Novo dekle, serija
16.40 Mama, serija 17.00 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.25 Simpsonovi, anim. serija 18.15 Veliki pokovci, serija
18.40 Newton, znanstveni magazin 19.05
Veliki pokovci, serija 19.30 Brooklyn 9-9,
serija 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Hotel Transilvanija, animirani film, 2012 21.35 Poročila 21.50 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, akcijski
film, 1989 23.50 John Rambo, akcijski
film, 2008
9.00 Poročila 9.05 Kralj vinograda, serija 9.45 Blues v Kaisermühlnu, serija 10.35
Policisti iz Rosenheima, serija 11.15 Lilly Schönauer - Nazaj k sreči, serija 12.45
Slikanica 13.00 Poročila 13.10 Pogledi od
strani, mag. 13.25 Neopravičena ura, komedija 15.00 Hotel Grand, serija 16.30 Potepanje pri sosedih, dok. 16.55 Vere sveta,
mag. 17.00 Poročila 17.05 Zavestno zdravi, mag. 17.30 Mestni zagovornik, mag.
18.15 Bingo 19.00 Zvezna dežela danes,
mag. 19.23 Vreme 19.30 Poročila 19.49
Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani
20.15 Dobrodošli pri Carmen Nebel, glasbeni šov 22.50 Poročila 23.00 Policist iz
Tölza, serija
5.55 Domov, mag. 6.25 Obrazi Madžarske
zgodovine - Erkel Ferenc, dok. nad. 6.55
Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.30
Družinski prijatelj, mag. 9.15 Gabe, ljubavni posrednik, film 10.50 Noetovi prijatelji 11.25 Zemljevid, mag. 12.02 Poročila.
Vreme. Šport. 12.45 Kult 12.55 Okusimo:
Tpibicske 13.35 Domovina, mag. 14.05
Madžarska kronika 14.40 Peru, Čile, Velikonočni otoki, Otoki Juana Fernandeza,
dok. film 15.15 Pravljica o dvanajstih najdenčkih, satira 17.00 Gastroangel 18.00
Poročila. Vreme. Šport. 18.40 Luxor show,
Loto in Joker 19.35 Zmešnjava, film 21.30
Zaljubljeni Shakespeare, film 23.35 Keno
23.40 MüpArt - Balanescu Quartet: 25 Years 1.10 Most na reki Kwai, film
16
spored
| Vestnik | 28. aprila 2016
nedelja
1. 5.
6.20 Pozdrav z Notranjske, Pihalni
orkester Logatec, ponovitev
7.00 Živ žav
7.00 Emilija: Emilija in športna steza,
risanka, ponovitev HD
7.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem dobil
alergijo, risanka
7.10 Ozi bu: Edijev rojstni dan, risanka,
ponovitev
7.15 Poldi: Dan, ko je svet napadlo
kolcanje, risanka, ponovitev HD
7.20 Timi gre: Sestavljanka, risanka
7.30 Kioka: Plaža, risanka, ponovitev HD
7.35 A veš, koliko te imam rad: Drsanje,
risanka, ponovitev
7.45 Fifi in Cvetličniki: Nam vrneš našo
žogo, prosim, risanka
7.55 Prihaja Nodi: Nodi in izgubljeno
orodje, risanka, ponovitev
8.10 Sara in Raček: Dirigentka, risanka
8.15 Medo in Mica: Morski lev, risanka
8.20 Muk: Vaško praznovanje, risanka
HD
8.30 Zu: Zu ustvari umetnino, risanka,
ponovitev
8.45 Pujsa Pepa: Robidovje, risanka,
ponovitev
8.50 A veš, koliko te imam rad: Srečna
palica, risanka, ponovitev
9.00 Frančkov Fonzek: Fonzek prekosi
samega sebe, risanka HD
9.15 Knjiga o džungli: Nasedli, risanka
HD
9.25 Biba se giba: Biba in Prižigalka,
risana nanizanka
10.00 Podpornica, prenos evangeličanske
humanitarne prireditve iz Sela HD
10.55 Na obisku
11.20 Ozare, ponovitev HD
11.25 Obzorja duha HD
12.00 Ljudje in zemlja, oddaja HD
13.00 Prvi dnevnik HD
13.15 Šport HD
13.20 Vreme HD
13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna
oddaja HD
14.45 Ninočka, ameriški film, 1939 HD
17.00 Poročila ob petih HD
17.10 Šport HD
17.15 Vreme HD
17.20 Velika imena malega ekrana Vinko
Šimek HD
18.15 Aplavzi! Čuki HD
18.40 Muk: Mlin na veter, risanka, pon. HD
18.55 Vreme HD
19.00 Dnevnik HD
19.25 Zrcalo tedna HD
19.45 Šport HD
19.55 Vreme HD
20.00 Broadchurch II., nadaljevanka,
ponovitev HD
20.50 Mož, ki je rešil Louvre, francoska
dokumentarna oddaja HD
21.50 Poročila
22.05 Šport
22.15 Vreme
22.20 Pod zvezdnatim nebom, koprod.
film, 2013, ponovitev HD
23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji
0.05 Dnevnik, ponovitev HD
0.35 Zrcalo tedna, ponovitev HD
0.45 Šport, ponovitev HD
0.55 Vreme, ponovitev HD
1.00 Infokanal
7.00 Duhovni utrip HD
7.15 Posebna ponudba, oddaja HD
8.15 Glasbena matineja: Koncert
v Postojnski jami, Simfonični
orkester RTV Ljubljana in Samo
Hubad, ponovitev
9.35 Družabno življenje živali,
dokumentarna oddaja HD
10.00 Franček in zaklad Želvjega jezera,
risani film
11.30 Meje smešnega, dokumentarna
oddaja HD
12.40 Slovenija danes HD
13.30 Šport in špas
14.10 Tedenski izbor
14.10 Avtomobilnost HD
15.00 Zaljubljeni v življenje HD
15.50 Zvezdana
16.30 Ambienti HD
17.20 Pot na EP 2016, oddaja o nogometu
HD
17.50 Tedenski izbor
17.50 Vse in nič: Nič, angleška
dokumentarna serija, 2/2
18.55 Velika imena malega ekrana
Gospod vitorepec HD
19.50 Žrebanje Lota HD
20.00 Po čajni poti s Simonom Reevom,
angleška dokumentarna oddaja HD
20.50 Foylova vojna IX.: Nedovoljen
vstop, naniz.,2/3, ponovitev HD
22.20 Vse je mogoče, ponovitev HD
23.50 Velika imena malega ekrana Vinko
Šimek, ponovitev HD
0.45 Pot na EP 2016, oddaja o
nogometu, ponovitev HD
1.20 Zabavni kanal HD
5.15 Aritmični koncert Smaal tokk,
ponovitev
6.00 24UR, ponovitev
7.00 Chuck in prijatelji, risanka
7.25 Princeska Lili in mali samorog,
risanka
8.40
8.45
9.15
9.40
10.05
10.45
12.00
12.45
14.25
16.15
17.45
18.20
18.55
18.58
20.00
22.00
0.10
2.10
6.00
7.00
7.25
8.00
8.25
8.55
9.45
10.30
11.40
13.35
16.05
16.35
19.00
19.35
20.00
22.20
22.50
0.35
1.05
2.10
Gospodična Žuža, risanka
Wendy, risanka
Lego vilini, risanka
Transformerji: Roboti pod krinko,
risanka
Ninja želve, risanka
Lassie: Lajež radosti, ameriški film
Plesna scena, serija
Napovedovalka zločinov, ameriški
film
Kot tvoj nasmeh, ameriški film
Bitka parov
Vrtičkanje
Polona ga žge
24UR vreme
24UR
Kar si dekle želi, ameriški film
Billy Elliot, angleški film
Muha 2, ameriški film
Zvoki noči
Glasbeni mikser
Jekleni Max , risanka
Pozor, priden pes!
Vzgoja za začetnike, 21. del,
nanizanka
Veliki pokovci, 14. del, nanizanka
Mrhi za šankom (II.), 1. in 2. del,
nanizanka
Magazin Lige prvakov
Snowboarderji, 12. del, nemška
nanizanka
Vsemogočni Evan, ameriški film
007: Mož z zlato pištolo, angleški
film
Volan
Prva liga Telekom Slovenija:
Luka Koper - Olimpija, prenos
nogometne tekme
Pozor, priden pes!
Veliki pokovci, 14. del, nanizanka
Prometej, angleški film
V živo iz hiše Big Brother
Ponesrečeni rop, ameriški film
Volan
Imperij pregrehe, 10. del,
nanizanka
Glasbeni mikser
7.20 Planet Danes, Planet Vreme in
Šport, pon.
8.40 Violetta, 58. del, nan.
9.40 Čudež dobre čarovnice, družinski
film, 2014
11.20 Hiša vaših sanj, 8. del, oddaja
12.25 Peklenska kuhinja, 11. del, oddaja
13.20 Očka v predpasniku, 2. del, nan.
14.05 Nor, zmeden, normalen, 17. del,
serija
14.55 Predsednikova hči, komedija, 2004
17.05 Ta teden z Juretom Godlerjem,
oddaja, pon.
17.45 Galileo, 13. del, oddaja
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Planet Debate
20.00 Armageddon, akcijski film, 1998
22.30 Večerni Planet Danes
22.45 Škrlatna plima, triler, 1995
0.55 Galileo, 13. del, oddaja, pon.
2.10 Orjaški ciklon, akcijski film, 2012
4.00 Planet Danes, Planet Vreme in
Šport, pon.
4.45 Nočni program
5.00
7.00
8.30
9.05
9.40
10.25
11.30
12.30
13.30
14.00
14.50
15.00
15.35
16.05
18.05
18.40
20.00
22.10
22.30
23.00
0.50
1.20
Music 3P
Sarah Wiener, 43. del, ponovitev
Vse kuhinje sveta, 7. del
Vitezi iz blata
Oskarjeva oaza, risanka
Klepet ob kavi, ponovitev
Divji v srcu, 16. del, nadaljevanka,
ponovitev
Špas na glas, 9. del
Prvinski okusi, 7. del
Mešani zakon, 1. del, nadaljevanka,
ponovitev
Vlogerji, ponovitev
Na kavi z Giannijem, 35. del
Potepuh: Charlie Chaplin, nemi
film, 1915
Spremeni me, srbski film, 2007
Milutin-Mima Karadži
Bolšji trg, 9. del, nadaljevanka
Umetnina ali ponaredek, 3. del
Ime mi je Bruce, komedija, 2007
Bruce Campbell
Vlogerji, 32. del, ponovitev
U3P, 33. del, ponovitev
Okvara, drama, 1978 Aleksandar
Berček
Call TV
Vsako jutro za dobro jutro
9.30
11.00
11.30
12.15
20.00
Ujemi sanje
Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja
Različni koraki, enake poti
Pom info
Baletna predstava »Labodje
jezero«, baletni oddelek GŠGR
21.30 Pom info
7.30
8.00
8.30
9.00
9.30
Pomurski informativni kažipot
ŠKL
To bo moj poklic 2
Po sledeh napredka
Iz našega studia: Soboški ekran
10.00
10.30
11.15
11.45
12.15
13.00
14.30
15.30
16.30
17.00
18.00
18.50
19.30
20.20
20.50
21.20
22.00
22.50
6.00
7.40
9.35
10.55
12.40
14.00
15.35
17.30
19.00
20.45
22.25
22.50
23.20
1.50
3.15
4.55
Popotniški film: MakedonijaSkopje
Kuhinjica
Aktualno na GFML
Idea tour, turistična oddaja
Prleki med Muro in Dravo
Dobra volja s Francem Gorzo na TV
IDEA
Gostilna prFrancet, zabavna oddaja
Polka in majolka
Dober pogled, lovska oddaja
Iz pomurskih občin, dva dela
DORA
Pomurski tednik
Aktualno, pon.
Tedenski pregled Ptujske kronike
Idea tour, turistična oddaja
Prleki med Muro in Dravo
DORA
Pomurski informativni kažipot
Jaz baraba 2, risani film, 2013
Čudovito leto, komedija, 2006
Scooby-Doo, risanka
Dekle za slovo, komedija, 1977
Deček v ogledalu, avanturistični
film, 2014
Jaz baraba 2, risani film, 2013
Strune, drama, 2015
Vroči pregon, komedija, 2015
Kako se znebiti šefa 2, komedija,
2014
300: Vzpon imperija, akcijski film,
2013
Sodobna družina VII., 15. del,
komedija, 2016
Prejšnji teden: Nocoj z Johnom
Oliverjem III., 10. del, komedija,
2016
Eksodus: Bogovi in kralji, drama,
2014
Popolna poroka, komedija, 2015
300: Vzpon imperija, akcijski film,
2013
Bill Maher: V živo iz Washingtona,
komedija, 2014
6.35 TV koledar 6.50 Po lepi naši 8.05 Park
Row, drama, 1952 9.27 Pravoslavna velika
noč, maša 11.15 Pozitivno 11.42 TV koledar
12.00 Poročila 12.30 Plodovi zemlje 13.25
Reka: Morje 14.00 V nedeljo ob dveh, pogovor 15.05 Labirint 15.55 Mir in dobrota
16.25 Gospod Selfridge, serija 17.20 Larry
Crown, romantična komedija, 2011 19.00
Poročila 19.55 Loto 20.06 Dolga mračna
noč, serija 20.56 Sam, dok. 21.51 Poročila
22.21 Samo kulturno, prosim 23.01 Gospod
Selfridge, serija
6.00 Otroški program 9.52 Murdochove
skrivnosti, serija 10.45 Detektivka Fischerjeva, serija 11.45 Teenozoik 12.13 Ne povej nevesti, zabavna oddaja 13.17 Najboljši
britanski slaščičar 14.24 Po očetovih notah, drama, 2013 16.00 Televizijska plovba
skozi čas, otroški program 16.55 Rokometna liga prvakov, četrtfinale 18.35 Zvezde
plešejo 20.05 Poirot, serija 21.45 Anthony
Bourdain: Neznani predeli, dok. serija 22.45
Detektivka Fischerjeva, serija 23.35 Naravnost fantastično, serija
6.00 Otroški program 10.35 Nogomet: Magazin LP 11.00 Nogomet: Magazin EP 2016
11.30 Šport v sliki, mag. 12.00 Drive, reli
v Argentini 12.30 Formula E, moto šport
12.45 Formula 1: Velika nagrada Rusije,
dirka in analiza 16.10 Nogomet, avstrijska
zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo - Vse o nogometu 19.15 Šport v nedeljo, mag. 19.45
Salzburški maraton 19.54 Vreme 20.00 Čas
v sliki, poročila 20.15 Iron Man 3, domišljijski film, 2013 22.10 Poročila 22.20 Batman:
Na začetku, domišljijski film, 2005
9.00 Poročila 9.00 Čarobni Ausseerland, reportaža 9.30 Katoliška maša 10.15 Belomodre zgodbe, serija 11.10 Ljudje in oblast,
portret mesta 12.00 Parlament, mag. 12.30
Orientacija, verska oddaja 13.00 Poročila
13.05 Panorama 13.30 Domovina, tuja domovina, mag. 14.00 Pogledi od strani 14.15
Težave milijonarja, komedija 15.45 Policisti
iz Rosenheima, serija 16.30 Narava v vrtu,
mag. 16.55 Kaj verjamem, verska oddaja
17.00 Poročila 17.05 Univerzum, dok. 18.00
Kolo sreče 18.25 Podobe Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.16 Vreme 19.17
Loto 19.30 Poročila 19.51 Vreme 19.55
Šport 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15
Prizorišče zločina, kriminalka 21.50 Poročila 22.00 V središču, politični pogovor 23.05
Hubert von Goisern, dok.
5.55 Verski program 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.30 Družinski prijatelj,
mag. 8.50 Verski program 12.01 Poročila.
Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.55 Šminka in
svila, mag. 13.25 Severni sij, film 15.25 Draga tašča, film 17.00 Kako je bilo!, zabavna
oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport 18.35
Doc Martin, nad. 19.30 Madžarska, rad te
imam!, zabavna oddaja 21.00 James Bond:
Jutri nikoli ne umre, film 23.00 Keno 23.15
Spomladanski festivali, mag. 23.30 Sladko
življenje, film 1.55 James Bond: Jutri nikoli
ne umre, pon.
poned.
www.vestnik.si | e: [email protected]
2. 5.
205TVS1
6.00 Utrip HD
6.15 Zrcalo tedna HD
7.00 Najboljše jutro HD
8.20 Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: Ema 2016 HD
10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Jedi,
ko se ne mudi
10.40 10 domačih HD
11.10 Taksi, kviz z Jožetom HD
11.50 Kaj govoriš So vakeres
12.25 Invazivne živali, oddaja
13.00 Prvi dnevnik HD
13.30 Sveto in svet: Najbolj brana knjiga v
zgodovini HD
14.20 Osmi dan HD
15.10 Dober dan, Koroška
15.40 Otroški program
15.40 Timi gre: Reševalec Timi, risani film,
ponovitev
16.05 Pujsa Pepa: Največja blatna luža na
svetu, risanka
16.10 Čebelica Maja: Tekmovanje v skokih,
risana nanizanka, ponovitev
17.00 Poročila ob petih HD
17.20 Aktivatorji: Iskanje službe, ponovitev
HD
17.30 Razred zase: Kdo neki tam poje,
ponovitev HD
17.55 Novice HD
18.00 eRTeVe HD
18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Poldek hiti na
pomoč, risanka
18.25 Taksi, kviz z Jožetom HD
18.55 Vreme HD
19.00 Dnevnik HD
19.30 Dnevnikov izbor HD
19.45 Šport HD
19.55 Vreme HD
20.05 To so gadi, slovenski film, 1977
21.40 Velika imena malega ekrana Iztok
Mlakar, ponovitev HD
22.35 Poročila
22.45 Šport HD
22.55 Vreme
23.00 Umetnost igre: Portret režiserja
Tomija Janežiča HD
23.30 Baletni večer: Ob 400letnici M. de
Cervantesa B. Cullberg: Don Kihotove
sanje, tv balet, ponovitev
0.15 Deva Premal, Miten in Manose,
posnetek iz Slovenske filharmonije,
ponovitev
0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji
1.15 Dnevnik, ponovitev HD
1.45 Dnevnikov izbor, ponovitev HD
2.00 Šport, ponovitev HD
2.05 Vreme, ponovitev HD
2.10 Infokanal
6.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev HD
7.00 Otroški program
7.00 Zgodbe iz školjke, dva dela, oddaja
za gluhe in naglušne
7.20 Kioka: Grad, risanka, ponovitev HD
7.25 Olivija: Olivija igra klavir, risanka,
ponovitev
7.35 Nodi v Deželi igrač: Lisec in punčke,
risanka, ponovitev
7.45 Maks in Rubi: Rubijin čarovniški
nastop, risanka, ponovitev
7.55 Roli Poli Oli: Hladilko dobi vročino,
risanka, ponovitev
8.05 Medvedek: Piknik na Luni, risanka,
ponovitev
8.15 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk
reši potopljeni mesec, risanka,
ponovitev
8.20 Emilija: Emilija in zvezdni utrinek,
risanka HD
8.25 Janček Ježek, lutkovna predstava HD
8.55 Maček Muri, kratki animirani film,
ponovitev HD
9.05 Koyaa Roža HD
9.10 Princ KiKiDo in pošast iz močvirja,
kratki animirani film, ponovitev HD
9.15 Bizgeci: Epidemija rumenk, risanka,
ponovitev
9.20 Šifra: pustolovščina Peru,
dokumentarni film za otroke in
mlade, Belgija, ponovitev
9.40 Bizgeci: Fitnes, risanka, ponovitev
9.45 Šifra: pustolovščina Surinam,
dokumentarni film za otroke in
mlade, Belgija, ponovitev
10.05 Bizgeci, dva dela, ponovitev
10.15 Rdeča raketa, mladinski film,
ponovitev HD
11.45 Slovenska polka in valček 2016 HD
13.40 Duhovni utrip HD
14.10 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa HD
15.35 Ljudje in zemlja, oddaja HD
16.30 Avtomobilnost HD
17.00 Pesem upora, dokumentarni film
17.50 Vem!, kviz HD
18.25 To bo moj poklic: Zidar, 2. del,
dokumentarna serija
18.50 Otroški program
18.50 A veš, koliko te imam rad: Slivovo
poletje, risanka, ponovitev
19.00 Bacek Jon: Velika dirka, risanka
19.10 Neli in Cezar: Zaplešimo, risanka,
ponovitev
19.15 Palček Smuk in zvezde: Palček Smuk
rešuje raka in se mu zvrti v glavi,
risanka, ponovitev
19.25 Jani Nani: Odtisi z voščenkami,
risanka, ponovitev
19.30 Simfonorije: Taborjenje, risanka,
ponovitev
19.35 Reka, kratki igrani film, ponovitev HD
20.00 Ti, jaz in oni, nanizanka, 1/6 HD
20.30 Ti, jaz in oni, nanizanka, 2/6 HD
21.00 Wallander IV.: Bela levinja, miniserija,
1/3 HD
22.35 Spomini: Jurij Leitgeb, pogovorna
oddaja HD
23.35 Točka, glasbena oddaja HD
0.20 Zabavni kanal
6.00
7.00
7.15
7.30
7.45
8.00
8.05
8.35
8.40
9.10
10.40
11.50
13.05
14.55
15.55
16.55
17.55
18.55
18.58
20.00
21.00
22.30
23.25
0.20
1.30
24UR, ponovitev
Čebelica Maja, risanka
Yoohoo in prijatelji, risanka
Čebelica Maja, risanka
Viking Viki, risanka
Mašine pripovedke, risanka
Smrkci, risanka
Mašine pripovedke, risanka
Grozni Gašper, risanka
Komisar Rex, 15. del, nanizanka
Nedolžna vsiljivka, 29. del, nad.
Moja mama kuha bolje!
Sezona lova, ameriški film
Nedolžna vsiljivka, 30. del, nad.
Italijanska nevesta, 75. del, nad.
Komisar Rex (VII.), 1. del, nanizanka
Moja mama kuha bolje!
24UR vreme
24UR
Usodno vino, 48. del, nadaljevanka
Dan najlepših sanj
Nepremagljivi dvojec, 10. del, naniz.
Prevara, 3. del, nanizanka
Dexter, 8. del, nanizanka
Zvoki noči
6.00
7.00
7.30
8.00
8.50
9.15
9.40
10.20
11.30
12.40
13.20
14.25
15.20
15.55
18.00
18.55
19.55
20.00
21.00
22.00
22.30
0.25
1.25
3.20
4.20
Glasbeni mikser
ŠKL: Šport mladih
Volan
Odvetnik z ulice, 2. del, nanizanka
Goldbergovi, 24. del, nanizanka
Slugterra, risanka
Lego Ninjago, risanka
Puščica, 22. del, nanizanka
Odvetnik z ulice, 3. del, nanizanka
Scooby-doo: Skrivnost, risanka
Kar bo, pa bo, 77. del, nanizanka
Puščica, 23. del, nanizanka
Od zaroke do poroke (I.), 1. del, naniz.
Kar si dekle želi, ameriški film
Svet
Kar bo, pa bo, 78. del, nanizanka
Svet
Alarm za Kobro 11, 8. del, nanizanka
Big Brother
Big Brother Klub
Cestna ubežnika, ameriški film
Alarm za Kobro 11, 8. del, nanizanka
Pogodba s hudičem, ameriški film
Big Brother
Glasbeni mikser
6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet
Vreme in Šport, pon.
7.20 Ellen, 131. del, oddaja, pon.
8.45 Prijatelji, 17. del, serija
9.15 Očka v predpasniku, 2. del, nan., pon.
9.55 Kosmika TV
10.55 Esperanza, 107. del, nad., pon.
12.25 Havaji 5.0. (V.), 1. del, nan., pon.
13.20 Bilo je nekoč, 55. del, šov, pon.
14.35 Ellen, 132. del, oddaja
15.45 Esperanza, 108. del, nad.
16.55 Ena žlahtna štorija, 43. del, komedija,
pon.
18.00 Da, dragi! Da, draga!, serija, best off,
pon.
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Glej kdo kuha, 13. del, šova
20.00 Ena žlahtna štorija, 44. del, komedija
21.10 Da, dragi! Da, draga!, 30. del, serija
21.50 Večerni Planet Danes, inf. odd.
22.05 Bilo je nekoč, 56. del, šov
23.15 Bilo je nekoč Brez cenzure, 35. del,
oddaja
0.15 Havaji 5.0., 2. del, nanizanka
1.25 Lov na osumljenca, 13. del, nan.
2.25 Zločinski um, 18. del, nan.
3.10 Prijatelji, 18. del, serija
3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport,
pon.
4.45 Nočni program
6.55
8.35
10.00
10.30
11.00
12.15
14.25
15.30
16.35
17.35
17.40
18.55
19.00
20.00
21.45
0.40
1.40
2.20
4.55
Klepet ob kavi, ponovitev
Bandolera, 129. del, nad., ponovitev
Superstylish, 12. del, ponovitev
Prvinski okusi, 5. del
Osupljive poročne torte, 5. del, pon.
Ojej, Vasa, 1. del, nadaljevanka
Bandolera, 130. del, nadaljevanka
Ezoterika
Sarah Wiener, 9. del
Vreme
Klepet ob kavi
Vreme
Divji v srcu, 17. del, drama
Usodna kemija, akcijski triler, 2008
Lance Lee Davis
Preiskava, 5. del, kriminalka
Požareport, 30. del, ponovitev
Call TV
Vsako jutro za dobro jutro
Music 3P
9.30
10.00
10.30
12.00
12.45
13.50
16.00
18.00
18.05
19.00
20.00
20.05
21.00
23.00
23.05
Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja
Župan za vas
Ujemi sanje
Različni koraki, enake poti
Pom info
Nogometna tekma, prenos
Pom info
Gnes
Gostilna pr’Francet
Pom info
Gnes
Gostilna pr’Francet
Nogometna tekma, ponovitev
Gnes
Gostilna pr’Francet
7.00 Pomurski informativni kažipot
8.00 Pomurski tednik
8.30 Aktualno, pon.
9.30 Spletna TV Zveze društev gluhih in
naglušnih Slovenije
10.00 Kuhinjica
11.00 Pomurski informativni kažipot
15.30 Polka in majolka, zabavna oddaja
16.30 Dobra volja s Francem Gorzo na TV
IDEA
18.00 Kuhinjica
18.45 Stube: domače
19.45 Kuhinjica, kuharska oddaja
20.15 Prleki med Muro in Dravo
20.45 ŠKL
21.15 To bo moj poklic 2
21.45 Dobra volja s Francem Gorzo na TV
IDEA
23.15 Pomurski informativni kažipot
6.00 Deček v ogledalu, avanturistični film,
2014
7.20 Kako se znebiti šefa 2, komedija,
2014
9.05 Vroči pregon, komedija, 2015
11.05 Vzel sem morilko s sekiro, komedija,
1993
12.40 Popolna poroka, komedija, 2015
14.05 Najdaljša pot, drama, 2015
16.10 Mildred Pierce, 5. del, drama, 2011
17.30 Dekličin najboljši prijatelj, družinski
film, 2015
19.00 Zgodba o Gabby Douglas, drama,
2014
20.25 Drakula: Skrita zgodba, fantazijski
film, 2014
21.55 Borat, komedija, 2006
23.20 Antični Rim, 1. in 2. del, drama, 2005
1.00 12 preizkušenj 2, akcijski film, 2013
2.35 Ubila sem najboljšo prijateljico, triler,
2015
4.00 Zimska pripoved, drama, 2014
6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 McLeodove hčerke, serija 10.20 Plodovi zemlje 11.12
Tretje obdobje 11.44 TV koledar 12.00 Poročila 12.24 Italijanska nevesta, nad. 13.15 Dr.
Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.12 Jezik za vsakogar 15.19 Ekonomija
15.58 Dolga mračna noč, serija 16.50 Hrvaška
v živo 17.40 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 20.02 Republika, dok.
serija 20.57 Dobra žena, serija 21.47 Odkrito
22.37 Poročila 23.10 Čudovita Francija, dok.
serija 0.07 Kri ni voda, serija
6.00 Otroški program 10.01 Na vrh jezika
10.12 Notica 10.30 Velebit, dok. serija 11.05
Poirot, serija 12.40 Don Matteo, serija 13.35
Ko me ni bilo, drama, 2004 15.05 Radi imejte
svoj vrt, dok. serija 16.00 Regionalni dnevnik
16.43 Magazin Lige prvakov 17.11 Nora hiša,
serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.23 Velebit, dok. serija 18.55 Zdravi odmor 19.00 Naši in vaši, serija 19.37 Dva moža
in pol, serija 20.04 Kuhanje v divjini, dok. serija 21.00 Televizijski bingo 21.45 Stadion, športna oddaja 22.50 Na kraju zločina: Las Vegas,
serija 23.40 Scott in Bailey, serija
6.00 Otroški program 8.05 Varuška, serija
8.30 Sanjam o Jeannie, serija 8.55 O.C., serija 9.40 Prihranite z Jamiejem 10.25 Lunapark,
komična drama, 2009 12.05 O.C., serija 12.45
Bratje in sestre, serija 13.25 Blažen med ženami, serija 13.50 Varuška, serija 14.15 Mladi
zdravniki, serija 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.40
Dva moža in pol, serija 16.00 Mladi zdravniki,
serija 16.20 Čas v sliki, poročila 16.25 Mladi
zdravniki, serija 16.45 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža in pol, serija 17.30 Simpsonovi, anim. serija 17.55 Čas v
sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, anim. serija
18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki,
mag. 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila
20.15 Predmestne ženske, serija 21.10 Talenti
v belem, serija 21.55 Čas v sliki, poročila 22.05
Talenti v belem, serija 22.50 Dekle s popolnim
spominom, serija 23.35 Poročila 23.55 Sestra
Jackie, serija
9.00 Poročila 9.15 Sveže skuhano 9.30 Kralj vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu,
serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50 Zavestno zdravi, oddaja o zdravju 12.15 Mestni
zagovornik, mag. 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne 14.00 Sveže skuhano 14.25 Julia,
nad. 15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, mag. 17.30 Življenje danes, mag. 18.30
Danes konkretno, mag. 18.51 Informacije in
nasveti, mag. 19.00 Zvezna dežela danes,
mag. 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport
20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Lepo je
biti milijonar, kviz 21.10 Tema 22.00 Poročila
22.30 Kulturni ponedeljek, mag. 23.30 San Sebastian: Kuhanje kot upor, dok. 0.00 Kraj zločina: Brazgotine, krim.
6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine
8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.15 Gorski zdravnik, pon. 10.10 Družinski prijatelj, mag. 11.40
Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.45 Kult 12.55 Dve debeli gospe, nad. 13.25 Vrnitev belorepca, polj.znan. oddaja 14.20 Gozdarska hiša Falkenau,
nad. 15.20 Diagnoza umor, nad. 16.10 Prihaja Kalle, nad. 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski
zdravnik, nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.25 Modra luč, inf. oddaja 21.30
Havaji 5.0, nad. 22.15 Keno 22.20 Madžarska
kronika 22.55 Lang Lang, film 23.55 Cops Honour, film 1.35 Vzgajamo, dok. nad.
spored
www.vestnik.si | e: [email protected]
torek
6.55
7.00
11.15
11.40
12.15
13.00
13.30
14.25
15.00
15.10
15.40
15.40
15.50
16.25
17.00
17.30
17.55
18.00
18.05
18.10
18.25
18.55
19.00
19.30
19.45
19.55
20.00
20.55
21.55
22.00
22.35
22.50
22.55
23.05
0.50
1.15
1.40
2.10
2.20
2.30
2.35
3. 5.
Dobro jutro HD
Poročila
Taksi, kviz z Jožetom HD
Obzorja duha HD
Volk, dokumentarna oddaja
Prvi dnevnik HD
Mednarodna obzorja: Boj za državo,
ponovitev HD
NaGlas! HD
Poročila HD
Kanape Kanap, oddaja TV Lendava
Otroški program
Muk: Orinoška pliskavka, risanka,
ponovitev HD
Srečo kuha Cmok: Tista o rižu,
kulinarika za otroke, ponovitev HD
Profil
Poročila ob petih HD
Učiteljicaaaa!, dok. oddaja HD
Novice HD
Utrinek: Varčni kuhar,
izobraževalnosvetovalna oddaja HD
Jani Nani: Škatle, risanka, ponovitev
A veš, koliko te imam rad: Kam teče
reka, risanka, ponovitev
Taksi, kviz z Jožetom HD
Vreme HD
Dnevnik HD
Slovenska kronika HD
Šport HD
Vreme HD
Anno Domini, nadaljevanka, 6/12 HD
Džihad 2.0: Spletni propagandni stroj,
dokumentarna oddaja, 2015 HD
Vreme HD
Odmevi HD
Kultura HD
Šport HD
Vreme HD
Pričevalci: Janko Maček, 2.del,
pogovorna oddaja HD
Profil, ponovitev
Dnevnik Slovencev v Italiji
Dnevnik, ponovitev HD
Slovenska kronika, ponovitev HD
Šport, ponovitev HD
Vreme, ponovitev HD
Infokanal
7.00 Otroški program
7.00 Kioka: Zaigrajmo, risanka, ponovitev
HD
7.05 Olivija: Olivija igra nogomet, risanka,
ponovitev
7.15 Nodi v Deželi igrač: Nodi in izgubljeni
zobki, risanka, ponovitev
7.25 Maks in Rubi: Maksova čestitka,
risanka, ponovitev
7.35 Roli Poli Oli: Očijev dvojnik, risanka,
ponovitev
7.45 Medvedek: Medvedek in morska
pošast, risanka, ponovitev
7.55 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk
krapu priskrbi denar, risanka,
ponovitev
8.00 Emilija: Emilija in mehurčki, risanka
HD
8.05 Hrček Miha: Zajec Uhec in kužek
Pikec, risanka, ponovitev
8.10 Vetrnica: Slonov trobec, ponovitev
8.15 Zgodbe iz školjke: Bine: Papir, oddaja
za gluhe in naglušne, ponovitev
8.55 Točka, glasbena oddaja HD
10.10 TV arhiv, dokumentarna oddaja,
ponovitev HD
11.05 Tea time na Goričkem, dokumentarni
feljton
11.45 Dobro jutro HD
14.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna
oddaja HD
15.45 Dober dan HD
17.00 Halo TV
17.50 Vem!, kviz HD
18.25 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 1.
del, dokumentarna serija
18.50 Otroški program
18.50 A veš, koliko te imam rad: Jesen,
risanka, ponovitev
19.00 Bacek Jon: Sraka, risanka
19.10 Neli in Cezar: Sončnice, risanka,
ponovitev
19.15 Palček Smuk in zvezde, risanka,
ponovitev
19.25 Simfonorije: Kosilo na gradu, risanka,
ponovitev
19.30 Studio kriškraš: Čarobne rožice,
ponovitev HD
19.50 Vetrnica: Čebela, poučna oddaja za
otroke, ponovitev
20.00 Čudež v Leipzigu, nemška
dokumentarna oddaja
20.55 Večer z lutkami: Šola za moške,
razvedrilna oddaja, ponovitev HD
21.45 Pogrešani sin, koprodukcijska
nadaljevanka, ponovitev HD
22.45 Ambienti, ponovitev HD
23.15 Slovenska jazz scena: Večer avtorske
glasbe Lojzeta Krajnčana, 2/2
0.10 Točka, glasbena oddaja HD
0.55 Halo TV, ponovitev
1.50 Zabavni kanal HD
5.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev
6.00
7.00
7.15
7.30
7.45
7.55
8.35
10.00
11.15
12.25
13.30
14.35
15.35
24UR, ponovitev
Čebelica Maja, risanka
Gospodična Žuža, risanka
Čebelica Maja, risanka
Grozni Gašper, risanka
Lovci na zmaje, risanka
Italijanska nevesta, 75. del, nad.
Komisar Rex (VII.), 1. del, nanizanka
Nedolžna vsiljivka, 30. del, nad.
Moja mama kuha bolje!
Usodno vino, 48. del, nad.
Nedolžna vsiljivka, 31. del, nad.
Italijanska nevesta, 76. del, nad.
16.30
16.55
17.55
18.55
18.58
20.00
21.00
22.00
22.35
23.30
0.25
1.35
2.10
6.00
7.00
7.55
8.50
9.15
9.40
10.25
11.35
12.45
13.15
13.45
14.50
15.45
16.15
18.00
18.55
19.55
20.00
20.30
22.45
23.15
23.35
1.50
2.20
24UR popoldne
Komisar Rex, 2. del, nanizanka
Moja mama kuha bolje!
24UR vreme
24UR
Usodno vino, 49. del, nad.
Preverjeno
24UR zvečer
Nepremagljivi dvojec, 11. del, naniz.
Prevara, 4. del, nanizanka
Dexter, 9. del, nanizanka
24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
Glasbeni mikser
Svet, ponovitev
Odvetnik z ulice, 3. del, nanizanka
Slugterra, risanka
Lego Ninjago, risanka
Od zaroke do poroke I., 1. del, naniz.
Puščica, 23. del, nanizanka
Odvetnik z ulice, 4. del, nanizanka
Scooby-doo: Skrivnost, risanka
Grozni Gašper, risanka
Kar bo, pa bo, 78. del, hrvaška naniz.
Puščica, 24. del, nanizanka
Od zaroke do poroke, 2. del, naniz.
Družina na posojo, ameriški film
Svet
Kar bo, pa bo, 79. del, nanizanka
Svet
Big Brother
UEFA Liga prvakov: Bayern - Atletico
Madrid, prenos nogometne tekme
V živo iz hiše Big Brother
UEFA Liga prvakov: Vrhunci dneva
Policaj pod nadzorom, ameriški film
Big Brother
Glasbeni mikser
6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet
Vreme in Šport, pon.
7.20 Ellen, 132. del, odd., pon.
8.45 Prijatelji, 18. del, serija
9.20 Glej kdo kuha, 13. del, šov, pon.
9.55 Kosmika TV
10.55 Esperanza, 108. del, nad., pon.
12.25 Havaji 5.0., 2. del, nanizanka, pon.
13.20 Bilo je nekoč, 56. del, šov, pon.
14.35 Ellen, 133. del, oddaja
15.45 Esperanza, 109. del, nad.
16.55 Ena žlahtna štorija, 44. del, komedija,
pon.
18.00 Da, dragi! Da, draga!, 30. del, serija,
pon.
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Glej kdo kuha, 14. del, šov
20.00 Ena žlahtna štorija, 45. del,
romantična komedija
21.10 Da, dragi! Da, draga!, 31. del, serija
21.50 Večerni Planet Danes, inf. odd.
22.05 Bilo je nekoč, 57. del, šov
23.15 Bilo je nekoč Brez cenzure, 36. del,
oddaja
0.15 Havaji 5.0., 3. del, nanizanka
1.25 Lov na osumljenca, 14. del, nan.
2.25 Zločinski um, 19. del, nan.
3.10 Prijatelji, 19. del, serija
3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport,
pon.
4.45 Nočni program
6.55
8.35
10.00
11.00
22.00
22.30
0.45
1.45
2.10
4.55
Klepet ob kavi, ponovitev
Bandolera, 130. del, nad., ponovitev
Distrekšn
Dekleta iz poročnega salona, 5. del,
ponovitev
Sarah Wiener, 51. del
Bandolera, 131. del, nadaljevanka
Ezoterika
Moj dan
Vreme
Klepet ob kavi
Vreme
Skrivnosti svetovnih arhivov, 3. del.
ponovitev
McAllisterjeva selitev, avanturistični
film, 2007 Benjamin Gourley
Parada plesa, 17. del
Bolšji trg, 7. del, dok.
Moj dan, ponovitev
Call TV
Vsako jutro za dobro jutro
Music 3P
9.30
9.35
10.30
11.00
13.00
15.30
15.35
16.30
18.00
18.05
18.35
19.00
19.30
20.00
20.05
20.35
21.00
23.00
23.05
23.35
Gnes
Gostilna pr’Francet
Pom info
Nogometna tekma, ponovitev
Pom info
Gnes
Gostilna pr’Francet
Pom info
Gnes
Studio +, pogovorna oddaja
ŠKL - Šport mladih
Pom info
Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja
Gnes
Studio +, pogovorna oddaja
ŠKL - Šport mladih
Pom info
Gnes
Studio +, pogovorna oddaja
ŠKL - Šport mladih
7.00
8.00
13.45
17.30
18.00
18.15
18.30
Pomurski informativni kažipot
Ponovitev ponedeljkovega programa
Pomurski informativni kažipot
Kuhinjica
Pomurski dnevnik
Aktualno
Stube: tuje
12.10
14.25
15.30
16.35
17.35
17.40
18.55
19.00
20.00
19.30 Kuhinjica, kuharska oddaja
20.00 Pomurski dnevnik, informativna
oddaja
20.15 Iz našega studia: Pomurski poslanci
20.45 Pisani svet Gimnazije Murska Sobota
21.15 Aktualno
21.30 Pomurski dnevnik, pon.
21.45 Stube: domače
22.45 Iz našega studia: Pomurski poslanci
23.15 Pisani svet Gimnazije Murska Sobota
23.45 Pomurski informativni kažipot
6.00 Najdaljša pot, drama, 2015
8.10 Dekličin najboljši prijatelj, fantazijski
film, 2015
9.40 Zgodba o Gabby Douglas, drama,
2014
11.05 Zimska pripoved, drama, 2014
13.05 Sosedi, komedija, 2014
14.40 Birdman ali nepričakovana odlika
nevednosti, komedija, 2014
16.40 Silicijeva dolina III., 2. del, komedija,
2016
17.10 Podpredsednica V., 2. del, komedija,
2016
17.45 Liga pravice: Prestol Atlantisa, risani
film, 2015
19.00 Ogledalo duše, drama, 2014
20.50 Ti nisi ti, drama, 2014
22.30 Igra prestolov VI., 2. del, fantazijski
film, 2016
23.25 Prejšnji teden: Nocoj z Johnom
Oliverjem III., 10. del, komedija, 2016
23.55 Sodobna družina VII., 15. del,
komedija, 2016
0.20 Gozd samomorilcev, srhljivka, 2013
1.50 Mesto, ki se je balo noči, srhljivka,
2014
3.15 Amy Schumer: V živo iz Apolla,
komedija, 2015
4.15 Čenče, drama, 1995
6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.37 McLeodove
hčerke, serija 10.22 Čudovita Francija, dok.
serija 11.17 Glas domovine 11.44 TV koledar
12.00 Poročila 12.26 Italijanska nevesta, nadaljevanka 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja
14.00 Družbena mreža 15.10 Dobra žena, serija 15.55 Republika, dok. serija 16.50 Hrvaška
v živo 17.40 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 20.02 Tržnica, trebuh mesta, dok. serija 20.59 Dobra žena, serija 21.47 Odkrito 22.37 Poročila 23.10 Čudovita
Francija, dok. serija
6.00 Otroški program 10.01 Zdrav duh v zdravem telesu 10.17 Ta politika 10.30 Čudeži moderne medicine, dok. serija 11.10 Čarovnija,
serija 12.00 Kratek dokumentarni film 12.05
Šola kuhanja Marthe Stewart 12.40 Don Matteo, serija 13.35 Hope Rose, vestern, 2004
15.05 Radi imejte svoj vrt 16.00 Regionalni dnevnik 16.43 Športni velikani, dok. serija
17.11 Nora hiša, serija 17.46 Spomin na Joška
Bojiča, dok. serija 18.22 Čudeži moderne medicine, dok. serija 18.54 Naši in vaši, dok. serija 19.29 Večerna šola 20.03 Zgodba o Egiptu,
dok. serija 21.15 Hvala, ker kadite, satirična
drama, 2005 22.45 Magazin EURO 2016 23.16
Scott in Bailey, serija
6.00 Otroški program 8.00 Varuška, serija 8.25
Sanjam o Jeannie, serija 8.50 O.C., serija 9.30
Glavca, serija 9.55 Obupane gospodinje, serija
10.40 Talenti v belem, serija 12.05 O.C., serija
12.45 Bratje in sestre, serija 13.25 Blažen med
ženami, serija 13.50 Varuška, serija 14.15 Mladi zdravniki, serija 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.20
Veliki pokovci, serija 16.20 Čas v sliki, poročila
16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako sem
spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža
in pol, serija 17.30 Simpsonovi, anim. serija
17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi,
anim. serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45
Čas v sliki, magazin 19.54 Vreme 20.00 Čas v
sliki, poročila 20.15 Nogomet: Liga prvakov,
polfinale, prenos in analiza 23.10 Dobrodošla,
Avstrija, šov
9.00 Poročila 9.05 Sveže skuhano 9.30 Kralj
vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu, serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50
Tema, mag. 12.35 Newton, mag. 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne, poročila 14.00 Sveže skuhano, kuharska oddaja 14.25 Julia, nad.
15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare
Karlich 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes,
mag. 17.30 Življenje danes, mag. 18.30 Danes konkretno, mag. 18.51 Informacije in nasveti, mag. 19.00 Zvezna dežela danes, mag.
19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport 20.05
Pogledi od strani, mag. 20.15 Univerzum, dokumentarec 21.05 Poročilo, mag. 22.00 Poročila 22.25 Evromilijoni 22.35 Križem kražem,
verska oddaja
6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine
8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.15 Gorski zdravnik, pon. 10.10 Družinski prijatelj, mag. 11.35
Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.50 Dve debeli gospe, nad. 13.25 Jane Austen, dok. film
14.25 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.25 Diagnoza umor, nad. 16.15 Prihaja Kalle, nad.
17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik,
nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja
20.30 Na vašo željo, zabavna oddaja 21.30 Laurina skrivnost, nad. 22.20 Keno 22.25 Velikani - Bres Ilona, dok. nad. 22.50 MüpArt Classic
- Madžarski mojstri 0.40 Dobrodošli pri mizi,
komedija
sreda
5.40
5.45
6.55
7.00
11.15
11.40
12.25
13.00
13.30
14.25
15.00
15.10
15.40
16.30
17.00
17.30
17.55
18.00
18.05
18.15
18.25
18.55
19.00
19.30
19.45
19.55
20.05
21.45
21.55
22.00
22.35
22.45
22.55
23.05
0.05
0.30
0.55
1.20
1.50
2.05
2.15
2.20
28. aprila 2016 | Vestnik |
4. 5.
Kultura HD
Odmevi HD
Dobro jutro HD
Poročila
Taksi, kviz z Jožetom HD
Umetnost igre: Portret režiserja
Tomija Janežiča HD
Naši vrtovi: Mihael Toman,
dokumentarna oddaja
Prvi dnevnik HD
Dosje: Priznanje Slovenije
Prava ideja: Podjetje Zuja HD
Poročila HD
Mostovi Hidak, oddaja TV Lendava
Male sive celice: OŠ Vojnik in OŠ
Deskle, kviz, ponovitev HD
Profil: Dr. Tone Smolej
Poročila ob petih HD
Turbulenca, oddaja HD
Novice HD
Na naši zemlji: Pirče, ponovitev HD
Sara in Raček: Park, risanka,
ponovitev
Medo in Mica: Lemur, risanka,
ponovitev
Taksi, kviz z Jožetom HD
Vreme HD
Dnevnik HD
Slovenska kronika HD
Šport HD
Vreme HD
Csar Chvez, ameriškomehiški film,
2014 HD
Kino Fokus HD
Vreme HD
Odmevi HD
Kultura HD
Šport HD
Vreme HD
Vzhodnoberlinska saga III.:
Američan, adaljevanka, 4/6 HD
Turbulenca, oddaja, ponovitev HD
Profil: Dr. Tone Smolej, ponovitev
Dnevnik Slovencev v Italiji
Dnevnik, ponovitev HD
Slovenska kronika, ponovitev HD
Šport, ponovitev HD
Vreme, ponovitev HD
Infokanal
7.00 Otroški program
7.00 Kioka: Rojstnodnevna zabava,
risanka, ponovitev HD
7.05 Olivija: Olivija uri svojega mačka,
risanka, ponovitev
7.15 Knjiga o džungli: Človeška past,
risanka, ponovitev
7.25 Maks in Rubi: Rubi spušča zmaja,
risanka, ponovitev
7.35 Roli Poli Oli: Kaj bom, ko bom velik,
risanka, ponovitev
7.45 Medvedek: Parada pokrival, risanka,
ponovitev
7.55 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk
mrtvo vodo spremeni v živo, risanka,
ponovitev
8.00 Emilija: Emilija in snežni ples, risanka
HD
8.05 Zgodbe iz školjke: Bisergora:
Prijateljstvo na preizkušnji
8.20 Zgodbe iz školjke: Moja sestra
Tina, kratki igrani film za gluhe in
naglušne
8.35 Kanape Kanap, oddaja TV Lendava
9.20 Točka, glasbena oddaja HD
10.25 10 domačih HD
10.55 eRTeVe HD
11.10 Halo TV
12.05 Dobro jutro HD
14.30 Velika imena malega ekrana Vinko
Šimek HD
15.20 Aplavzi! Čuki HD
16.00 Dober dan HD
17.00 Halo TV
17.55 Košarka liga Nova KBM za prvaka:
Helios Suns : Union Olimpija, 9. kolo,
prenos iz Domžal HD
19.50 Žrebanje Lota HD
20.00 Muzikajeto: Mlada glasba / Ensemble
Janus Atelier HD
20.35 Čas za Manco Košir: Srčnost HD
21.30 Na utrip srca: Gluck Reformator,
angleški glasbeni dokumentarni film,
ponovitev
22.30 Bleščica, oddaja o modi HD
23.00 Aritmija HD
23.30 Aritmični koncert: Hulahoop,
ponovitev HD
0.25 Točka, glasbena oddaja HD
1.10 Halo TV, ponovitev
1.55 Košarka liga Nova KBM za prvaka:
Helios Suns : Union Olimpija, 9. kolo,
posnetek iz Domžal HD
3.40 Zabavni kanal HD
5.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev
6.00
7.00
7.15
7.30
7.45
7.55
8.35
10.00
11.15
12.25
13.30
14.35
15.35
16.30
16.55
17.55
18.55
18.58
20.00
21.00
22.15
24UR, ponovitev
Čebelica Maja, risanka
Gospodična Žuža, risanka
Čebelica Maja, risanka
Grozni Gašper, risanka
Lovci na zmaje, risanka
Italijanska nevesta, 76. del, nad.
Komisar Rex, 2. del, nanizanka
Nedolžna vsiljivka, 31. del, nad.
Moja mama kuha bolje!
Usodno vino, 49. del, nad.
Nedolžna vsiljivka, 32. del, nad.
Italijanska nevesta, 77. del, nad.
24UR popoldne
Komisar Rex, 3. del, nanizanka
Moja mama kuha bolje!
24UR vreme
24UR
Usodno vino, 50. del, nad.
MasterChef Slovenija
24UR zvečer
22.50
23.45
0.40
1.45
2.20
Nepremagljivi dvojec, 12. del, naniz.
Prevara, 5. del, nanizanka
Dexter, 10. del, nanizanka
24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
6.00
7.00
7.55
8.50
9.15
9.40
10.25
11.35
12.45
13.15
13.45
14.50
15.45
Glasbeni mikser
Svet, ponovitev
Odvetnik z ulice, 4. del, nanizanka
Slugterra, risanka
Lego Ninjago, risanka
Od zaroke do poroke, 2. del, naniz.
Puščica, 24. del, nanizanka
Odvetnik z ulice, 5. del, nanizanka
Scooby-doo: Skrivnost, risanka
Grozni Gašper, risanka
Kar bo, pa bo, 79. del, hrvaška naniz.
Nočna izmena I., 1. del, nanizanka
Od zaroke do poroke, 3. del,
nanizanka
Prekletstvo faraonove grobnice,
ameriški film
Svet
Kar bo, pa bo, 80. del, nanizanka
Svet
Big Brother
UEFA Liga prvakov: Real Madrid Manchester City, prenos nogometne
tekme
V živo iz hiše Big Brother
UEFA Liga prvakov: Vrhunci dneva
Kandidat, ameriški film
Big Brother
Glasbeni mikser
16.20
18.00
18.55
19.55
20.00
20.30
22.45
23.15
23.35
1.35
2.05
6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet
Vreme in Šport, pon.
7.20 Ellen, 133. del, odd., pon.
8.45 Prijatelji, 19. del, serija
9.20 Glej kdo kuha, 14. del, šov, pon.
9.55 Kosmika TV
10.55 Esperanza, nad., pon.
12.25 Havaji 5.0., 3. del, nanizanka, pon.
13.20 Bilo je nekoč, 57. del, šov, pon.
14.35 Ellen, 134. del, oddaja
15.45 Esperanza, 110. del, nad.
16.55 Ena žlahtna štorija, 45. del,
romantična komedija, pon.
18.00 Da, dragi! Da, draga!, 31. del, serija,
pon.
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Glej kdo kuha, 15. del, šov
20.00 Ena žlahtna štorija, 46. del,
romantična komedija
21.10 Da, dragi! Da, draga!, 32. del,
humoristična serija
21.50 Večerni Planet Danes
22.05 Bilo je nekoč, 58. del, šov
23.15 Bognedaj, da bi crknu televizor, 9.
del, zabavna oddaja
0.15 Havaji 5.0., 4. del, nanizanka
1.25 Lov na osumljenca, 15. del, nan.
2.25 Zločinski um, 20. del, nan.
3.10 Prijatelji, 20. del, serija
3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport,
pon.
4.45 Nočni program
6.55 Klepet ob kavi, ponovitev
8.35 Bandolera, 131. del, nadaljevanka,
ponovitev
10.00 Na kavi z Giannijem, 35. del,
ponovitev
10.30 U3P, 33. del, ponovitev
11.00 Moj dan, ponovitev
12.10 Ljubezen, navada, panika, 2. del,
komedija
14.25 Bandolera, 132. del, nadaljevanka
15.30 Ezoterika
16.35 Moj dan
17.35 Vreme
17.40 Klepet ob kavi
18.55 Vreme
19.00 Poroka na glavo, 10. del, ponovitev
20.00 Shranjeni spomini, akcijski triler,
2006 Dennis Hopper
22.00 Vlogerji, 33. del
22.30 U3P, 34. del
23.10 Modrost vesolja
0.35 Moj dan, ponovitev
1.30 Vroče z Leo, 35. del, ponovitev
2.05 Call TV
2.45 Vsako jutro za dobro jutro
4.55 Music 3P
9.30
9.35
10.05
10.30
15.30
15.35
16.05
16.30
18.00
18.05
18.25
18.40
19.00
19.20
20.00
20.05
20.25
20.40
21.00
21.20
23.00
23.05
23.25
23.40
00.00
Gnes
Studio +, pogovorna oddaja
ŠKL - Šport mladih
Pom info
Gnes
Studio +, pogovorna oddaja
ŠKL - Šport mladih
Pom info
Gnes
Dogodki, informativna oddaja
S farmacevtom za zdravje
Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem
zdravju
Biospectrum valovanja in naše
zdravje
Pom info
Gnes
Dogodki, informativna oddaja
S farmacevtom za zdravje
Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem
zdravju
Biospectrum valovanja in naše
zdravje
Pom info
Gnes
Dogodki, informativna oddaja
S farmacevtom za zdravje
Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem
zdravju
Biospectrum valovanja in naše
zdravje
7.00
8.00
14.15
17.30
18.00
18.15
18.30
19.30
20.00
20.15
21.00
21.15
21.30
21.45
22.45
17
Pomurski informativni kažipot
Ponovitev torkovega programa
Pomurski informativni kažipot
Kuhinjica
Pomurski dnevnik, osrednja
informativna oddaja
Aktualno
Stube: domače
Kuhinjica
Pomurski dnevnik, informativna
oddaja
DORA
Po sledeh napredka
Aktualno
Pomurski dnevnik, pon.
Stube: domače
DORA, nedeljski pogovori
6.00 Sosedi, komedija, 2014
7.35 Birdman ali nepričakovana odlika
nevednosti, komedija, 2014
10.00 Liga pravice: Prestol Atlantisa, risani
film, 2015
11.15 Čenče, drama, 1995
13.00 Božič v Conwayju, drama, 2013
14.35 Bopal: Molitev za dež, drama, 2014
16.15 Dobro delo: Zgodbe newyorških
gasilcev, dok., 2014
17.15 Projekt Almanah, zf film, 2014
19.00 Fantovska leta, drama, 2014
21.40 Huda sramota, komedija, 2004
23.10 Pohlep, 6. del, triler, 2015
0.05 Silicijeva dolina III., 2. del, komedija,
2016
0.35 Podpredsednica V., 2. del, komedija,
2016
1.10 Piramida, srhljivka, 2014
2.40 Čokoladno mesto, drama, 2015
4.10 Skoraj policaja, komedija, 2014
6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.37 McLeodove
hčerke, serija 10.22 Čudovita Francija, dok. serija 11.17 Eko cona 11.44 TV koledar 12.00 Poročila 12.26 Italijanska nevesta, nadaljevanka
13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.10 Dobra žena, serija 15.53 Tržnice, trebuh mesta, dok. serija 16.50 Hrvaška
v živo 17.40 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 19.55 Loto 20.02
Betonska spalna naselja, dok. serija 20.52
Dobra žena, serija 21.40 Odkrito 22.30 Poročila 23.03 Čudovita Francija, dok. serija 23.58
Naše matere, naši očetje, serija
6.00 Otroški program 10.00 Glavobol 10.15
Film s festivala Ciak junior 10.30 Čudeži moderne medicine, dok. serija 12.40 Don Matteo, serija 13.35 Častna beseda, drama, 2003
15.05 Radi imejte svoj vrt 16.00 Regionalni
dnevnik 16.43 Odštevanje do Ria, dok. serija
17.11 Nora hiša, serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.22 Čudeži moderne
medicine, dok. serija 18.54 Naši in vaši, serija
19.29 Zabave in pogrebi, serija 20.00 Nogomet: LP, polfinale, prenos in analiza 23.05 Na
kraji zločina: Las Vegas, serija 23.50 Scott in
Bailey, serija
6.00 Otroški program 8.00 Varuška, serija
8.25 Sanjam o Jeannie, serija 9.45 O.C., serija
9.30 Glavca, serija 9.50 Soko Kitzbühel, serija
10.35 Štiri ženske in pogreb, serija 11.25 Kaj
je novega, komični pogovor 12.05 O.C., serija
12.45 Bratje in sestre, serija 13.25 Blažen med
ženami, serija 13.50 Varuška, serija 14.15 Mladi zdravniki, serija 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.20
Veliki pokovci, serija 16.20 Čas v sliki, poročila
16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako sem
spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža
in pol, serija 17.30 Simpsonovi, animirana serija 17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, animirana serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki, mag. 19.54 Vreme 20.00
Čas v sliki, poročila 20.15 Nogomet, Liga prvakov, polfinale, prenos in analiza 23.30 Poročila 23.55 Prikrite zadeve, serija
9.00 Poročila 9.05 Sveže skuhano 9.30 Kralj vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu,
serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50 Poročilo, mag. 12.40 Pogledi od strani, mag. 12.45
Vreme 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne
14.00 Sveže skuhano 14.25 Julia, nad. 15.10
Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich,
pogovor 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes,
mag. 17.30 Življenje danes, mag. 18.30 Danes
konkretno, mag. 18.47 Informacije in nasveti, mag. 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55
Šport 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Lilly
Schönauer - Ljubezen in združitev družin, serija 21.50 Gurmanski pogledi od strani, mag.
22.00 Poročila 22.30 Svetovni žurnal, mag.
23.50 Morje smrti, akcijska drama, 2009
6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine
8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.20 Gorski zdravnik, pon. 10.15 Družinski prijatelj, mag. 11.35
Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.55 Dve debeli gospe, nad. 13.30 Reka Salmon, dok. film
14.25 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.20 Diagnoza umor, nad. 16.10 Prihaja Kalle, nad.
17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad.
19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.25
Skandinavski Loto 20.45 Trg svobode 56, dok.
oddaja 21.30 Dnevnik otrokom, drama 23.20
Keno 23.35 Skrivnostno XX. stoletje 0.00 Pcspetri, dok. film 1.25 Vročica v El Pau, drama
18
četrtek
5.55
6.00
6.55
7.00
11.15
11.40
12.20
13.00
13.30
14.20
15.00
15.10
15.40
15.40
15.45
16.25
17.00
17.30
17.55
18.00
18.05
18.10
18.25
18.55
19.00
19.30
19.45
19.55
20.00
20.55
21.25
21.55
22.00
22.35
22.50
22.55
23.05
23.40
0.35
1.00
1.25
1.50
2.20
2.35
2.40
2.45
5. 5.
Kultura HD
Odmevi HD
Dobro jutro HD
Poročila
Taksi, kviz z Jožetom HD
Turbulenca, oddaja HD
Naši vrtovi: Berta Placet, Anica
Roškar, Šolasta Štefanec,
dokumentarna oddaja
Prvi dnevnik HD
Džihad 2.0: Spletni propagandni
stroj, francoska dokumentarna
oddaja, ponovitev HD
Slovenci v Italiji
Poročila HD
Težišče Slypont, oddaja TV Lendava
Otroški program
Jani Nani: Veliko pomladno čiščenje,
risanka, ponovitev
V boju s časom II., nadaljevanka,
ponovitev HD
Profil
Poročila ob petih HD
Ugriznimo znanost: Znanost proti
plazovom, oddaja o znanosti HD
Novice HD
Na naši zemlji: Miliči, ponovitev HD
Zajček Belko: Prvič, ko sem
fotografiral, risanka, ponovitev
Poldi: Dan, ko se je otročiček snežak
prebudil, risanka HD
Taksi, kviz z Jožetom HD
Vreme HD
Dnevnik HD
Slovenska kronika HD
Šport HD
Vreme HD
Tarča HD
Globus HD
Prava ideja HD
Vreme HD
Odmevi HD
Kultura HD
Šport HD
Vreme HD
Osmi dan HD
Sveto in svet: Zlo in dobro gresta po
sredini človeškega srca. M. Luther
HD
Ugriznimo znanost: Znanost proti
plazovom, oddaja o znanosti,
ponovitev HD
Profil, ponovitev
Dnevnik Slovencev v Italiji
Dnevnik, ponovitev HD
Slovenska kronika, ponovitev HD
Šport, ponovitev HD
Vreme, ponovitev HD
Infokanal
7.00 Otroški program
7.00 Kioka: Lončki, risanka, ponovitev HD
7.05 Olivija: Olivijina stojnica z limonado,
risanka, ponovitev
7.15 Knjiga o džungli: Divje črne čebele,
risanka, ponovitev
7.25 Maks in Rubi: Supermaks, risanka,
ponovitev
7.35 Roli Poli Oli: Živa magnetka, risanka,
ponovitev
7.45 Medvedek: Iskanje Medvedjega
ribiča, risanka, ponovitev
7.55 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk
se osmeši, risanka, ponovitev
8.00 Emilija: Artur je izginil, risanka HD
8.05 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko:
Kaj so slišala ušesa Istre
8.40 Točka, glasbena oddaja HD
9.40 Med valovi HD
10.40 Alpe Donava Jadran: Tempora v
Ogleju HD
11.05 Halo TV
12.05 Dobro jutro HD
15.25 Kino Fokus HD
15.45 Čas za Manco Košir: Srčnost HD
17.00 Halo TV
17.50 Tedenski izbor
17.50 Vem!, kviz HD
18.25 10 domačih HD
19.00 Otroški program
19.00 Pajkec Piko: Panda se zravna,
risanka, ponovitev
19.05 Male sive celice: OŠ Vojnik in OŠ
Deskle, kviz, ponovitev HD
20.00 Avtomobilnost HD
20.30 Reševalci hrane, dokumentarna
oddaja, ponovitev HD
21.30 Greenberg, ameriški film, 2010 HD
23.15 Slika, ki je ni, francoska
dokumentarna oddaja, ponovitev
0.50 Točka, glasbena oddaja HD
1.35 Halo TV, ponovitev
2.35 Zabavni kanal HD
5.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev
16.55
17.55
18.55
18.58
20.00
21.00
22.30
23.05
0.00
0.55
2.05
2.40
Komisar Rex, 4. del, nanizanka
Moja mama kuha bolje!
24UR vreme
24UR
Usodno vino, 51. del, nadaljevanka
MasterChef Slovenija
24UR zvečer
Nepremagljivi dvojec, 13. del, naniz.
Prevara, 6. del, nanizanka
Dexter, 11. del, nanizanka
24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
6.00
7.00
7.55
8.50
9.15
9.40
10.25
11.35
12.45
13.15
13.45
Glasbeni mikser
Svet, ponovitev
Odvetnik z ulice, 5. del, nanizanka
Slugterra, risanka
Lego Ninjago, risanka
Od zaroke do poroke, 3. del, naniz.
Nočna izmena I., 1. del, nanizanka
Odvetnik z ulice, 6. del, nanizanka
Scooby-doo: Skrivnost, risanka
Grozni Gašper, risanka
Kar bo, pa bo, 80. del, hrvaška
nanizanka
Nočna izmena, 2. del, nanizanka
Od zaroke do poroke, 4. del,
nanizanka
Prekletstvo faraonove grobnice 2,
ameriški film
Svet
Kar bo, pa bo, 81. del, nanizanka
Svet
Big Brother
UEFA Liga Europa: Liverpool Villarreal, prenos nogometne tekme
V živo iz hiše Big Brother
UEFA Liga Evropa: Vrhunci dneva
Krvava pravljica, jugoslovanski film
Big Brother
Glasbeni mikser
14.50
15.45
16.20
18.00
18.55
19.55
20.00
21.00
23.00
23.30
23.50
1.30
2.30
6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet
Vreme in Šport, pon.
7.20 Ellen, oddaja, pon.
8.45 Prijatelji, 20. del, serija
9.20 Glej kdo kuha, 15. del, šov, pon.
9.55 Kosmika TV
10.55 Esperanza, 110. del, nad., pon.
12.25 Havaji 5.0., 4. del, nan., pon.
13.20 Bilo je nekoč, 58. del, šov, pon.
14.35 Ellen, 135. del, oddaja
15.45 Esperanza, 111. del, nad.
16.55 Ena žlahtna štorija, 46. del,
romantična komedija, pon.
18.00 Da, dragi! Da, draga!, 32. del, serija,
pon.
18.45 Planet Danes, inf. odd.
19.15 Planet Vreme in Šport
19.25 Glej kdo kuha, 16. del, šov
20.00 Ena žlahtna štorija, 47. del,
romantična komedija
21.10 Da, dragi! Da, draga!, 33. del,
humoristična serija
21.50 Večerni Planet Danes
22.05 Bilo je nekoč, 59. del, šov
23.15 Ta teden z Juretom Godlerjem,
oddaja
23.25 Da, dragi! Da, draga!, 33. del, serija,
pon.
0.15 Havaji 5.0., 5. del, nan.
1.25 Lov na osumljenca, 16. del, nan.
2.25 Zločinski um, 21. del, nan.
3.10 Prijatelji, 21. del, serija
3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport,
pon.
4.45 Nočni program
6.55 Klepet ob kavi, ponovitev
8.35 Bandolera, 132. del, nadaljevanka,
ponovitev
10.00 Mešani zakon, 2. del, komedija
11.00 Moj dan, ponovitev
12.10 Sarah Wiener, 52. del
14.25 Bandolera, 133. del, nadaljevanka
15.30 Ezoterika
16.35 Moj dan
17.35 Vreme
17.40 Klepet ob kavi
18.55 Vreme
19.00 Kursadžije, zabavna oddaja
20.00 Lev v srcu, komedija, 1981 (Nikola
Simi)
22.00 Požareport, 31. del
0.30 Moj dan, ponovitev
1.30 Call TV
2.10 Vsako jutro za dobro jutro
4.55 Music 3P
9.30
9.35
9.55
10.10
10.30
6.00
7.00
7.15
7.30
7.45
7.55
8.35
10.00
11.15
12.25
13.30
14.35
15.35
16.30
spored
| Vestnik | 28. aprila 2016
24UR, ponovitev
Čebelica Maja, risanka
Gospodična Žuža, risanka
Čebelica Maja, risanka
Grozni Gašper, risanka
Lovci na zmaje, risanka
Italijanska nevesta, 77. del,
nadaljevanka
Komisar Rex, 3. del, nanizanka
Nedolžna vsiljivka, 32. del,
nadaljevanka
Moja mama kuha bolje!
Usodno vino, 50. del, nadaljevanka
Nedolžna vsiljivka, 33. del,
nadaljevanka
Italijanska nevesta, 78. del,
nadaljevanka
24UR popoldne
10.50
15.30
15.35
15.55
16.10
16.30
16.50
18.00
18.05
19.00
20.00
20.05
21.00
23.00
23.05
Gnes
Dogodki, informativna oddaja
S farmacevtom za zdravje
Srečanje z Darjo, oddaja o
duševnem zdravju
Biospectrum valovanja in naše
zdravje
Pom info
Gnes
Dogodki, informativna oddaja
S farmacevtom za zdravje
Srečanje z Darjo, oddaja o
duševnem zdravju
Biospectrum valovanja in naše
zdravje
Pom info
Gnes
Glasbena avantura
Pom info
Gnes
Glasbena avantura
Pom info
Gnes
Glasbena avantura
Slovenski pozdrav
7.00
8.00
14.15
17.30
18.00
18.15
18.30
19.30
20.00
20.15
20.45
21.45
22.00
22.15
22.45
23.45
0.00
Pomurski informativni kažipot
Ponovitev sredinega programa
Pomurski informativni kažipot
Kuhinjica
Pomurski dnevnik
Aktualno
Stube: tuje
Kuhinjica, kuharska oddaja
Pomurski dnevnik, inform. oddaja
Kmetijska panorama
Gostilna prFrancet
Aktualno
Pomurski dnevnik, pon.
Kmetijska panorama
Gostilna prFrancet, zabavna oddaja
Stube: tuje
Pomurski informativni kažipot
6.00
8.00
9.40
11.25
12.55
14.40
16.10
Božič v Conwayju, drama, 2013
Bopal: Molitev za dež, drama, 2014
Projekt Almanah, zf film, 2014
Čokoladno mesto, drama, 2015
Skoraj policaja, komedija, 2014
Grde besede, komedija, 2013
Zlata sredina VI., 1. in 2. del,
komedija, 2014
Terminator: Genisys, akc. film, 2015
Hitri in drzni 6, akcijski film, 2013
Moje življenje z Liberacejem, drama,
2013
Kirurg II., 6. del, drama, 2015
Kri in solze, 6. del, drama, 2015
Umazan denar, drama, 2014
Moje življenje z Liberacejem, drama,
2013
Deček v ogledalu, avanturistični
film, 2014
16.55
19.00
21.05
23.00
0.00
1.00
2.45
4.40
v petek, 29. aprila 2016, ob 20.00
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pogodba s hudičem,
ameriški film, 2006
v ponedeljek, 2. maja 2016, ob 1.25
V oddaji bodo nastopili dobitniki nagrade za slovensko polko 2016 Veseli Dolenjci. Posebne gostje
bodo članice Ženskega košarkarskega kluba Athlete iz Celja. Dolenjski ansambel Petan bo na terenu
pomagal pri gradnji ceste. Igrali bodo še Atomik
harmonik, Čuki in Tapravi faloti – pevka Mateja pa
se bo posvetila materinstvu. Z zimzeleno uspešnico Nad mestom se dani nas bo očarala mala velikanka Nina Charli Melin. V kvizu pa bodo tekmovali med sabo štajerski in dolenjski harmonikarji
iz Zveze diatonične harmonike Slovenije. Novo
uspešnico bodo predstavili člani skupine Kingston,
spomnili pa se bomo še uspešnih nastopov s festivala SPV – nastopila bosta ansambla Lun'ca in Slovenski zvoki. Posebna gosta bosta avtorja glasbe in
besedil Marjan Turk in Matej Kocjančič.
Boug žegnjaj, kuharska
dokumentarna oddaja
v petek, 29. 4. 2016, ob 21.00
Igrajo: Steven Strait, Chace Crawford, Toby
Hemingway, Sebastian Stan. Režija: Renny
Harlin.
Leta 1692 se je pet družin iz kolonije Ipswich v
Massachusettsu zaobljubilo, da se bodo zavezali
k molku in nikoli spregovorili o svojih nadnaravnih močeh. Toda ena izmed družin ni držala obljube, zato so jo za vedno izgnali iz dežele. Več kot
400 let kasneje, v novem tisočletju, mladi potomci
omenjenih štirih družin z najstnikom Calebom na
čelu obiskujejo prestižno šolo in tako kot njihovi
predniki molčijo o svojih nadnaravnih sposobnostih. Toda prihod potomca izgnane družine napoveduje nov obračun.
Na glas!
6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.32 McLeodove hčerke, serija 10.18 Čudovita Francija,
dok. serija 11.13 Oddaja o kulturi 11.45 TV
koledar 12.00 Poročila 12.26 Italijanska nevesta, nadaljevanka 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.10 Dobra žena, serija 16.00 Labirint 16.50 Hrvaška
v živo 16.58 Krapina: Jom Hašoa, prenos
17.43 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje,
kviz 19.00 Poročila 20.00 Velikani HRT: Anton Marti, dok. film 20.58 Dobra žena, serija
21.48 Odkrito 22.38 Poročila 23.11 Čudovita
Francija, dok. serija
v torek, 3. maja 2016, ob 14.25
Boug žegnjaj je oddaja, v kateri prikazujemo pripravo jedi, katerih sestavine so končnemu uporabniku dostopne na domačem vrtu ali njivi. Glavni
akter oddaje je kuharski mojster Branko Časar, povezovalec Milivoj Miki Roš pa povzema rdečo nit:
»Oddaja Boug žegnjaj ne odkriva Amerike, oddaja
Boug žegnjaj ponuja samo to, kar je najboljše in
kar je iz naših krajev.«
Najini mostovi, ameriški film, 1995
6.00 Otroški program 10.00 Na vrh jezika
10.15 Lepa boksarka, otroški dok. 10.30 Čudeži moderne medicine, dok. serija 11.10
Čarovnija, serija 12.00 Kratek dokumentarni film 12.05 Šola kuhanja Marthe Stewart
12.40 Don Matteo, serija 13.35 Kočljiva ugrabitev, kriminalka, 2006 15.05 Radi imejte
svoj vrt 16.00 Regionalni dnevnik 16.43 Odštevanje do Ria, dok. serija 17.11 Nora hiša,
serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.22 Čudeži moderne medicine, dok.
serija 18.52 Naši in vaši, serija 19.28 Garaža
20.02 Pod milim nebom: Nova Zelandija, dokumentarni serija 21.00 Nogomet, Liga Evropa, polfinale 23.20 Scott in Bailey, serija
6.00 Otroški program 10.55 Vohunka Harriet: Blogerske vojne, komedija, 2010 12.15
College Road Trip, komedija, 2008 13.30
High School Musical 3: Zadnji letnik, glasbena komedija, 2008 15.15 Lahka punca,
romatična komedija, 2010 16.35 Romanca
v Rimu, romantična komedija, 2009 18.00
Jaz, ti in nadloga Dupree, komedija, 2006
19.48 Sport 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki,
poročila 20.15 Kaj pričakovati, ko pričakuješ
romantična komedija, 2012 21.47 Čas v sliki, poročila 22.05 Le kako ji to uspe komedija, 2011 23.30 Country Strong, glasbena
drama, 2010
9.00 Poročila 9.05 Fascinantni starodobniki, dok. 10.00 Znanec s potovanja, komedija 11.20 Dunajski komediant, avstrijski film
13.00 Poročila 13.10 Belo-modre zgodbe,
serija 13.50 Sramota, avstrijski film 15.25
Podeželska zdravnica, serija 16.55 Kaj verjamem, verska oddaja 17.00 Poročila 17.05
Avstrija danes, mag. 17.35 Zgodovinska hiša
na Spodnjem Avstrijskem, reportaža 18.05
Servirano, gurmanska reportaža 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.30 Poročila 19.46
Vreme 19.52 Praznični večer 20.05 Pogledi
od strani, mag. 20.15 Dora Heldt: Zahodni
veter z močnimi sunki, komedija 21.50 Poročila 22.00 Afrika te kliče, film 23.30 Umor v
visoki družbi, krim.
6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00
Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.20 Gorski zdravnik, pon. 10.15 Družinski prijatelj,
mag. 11.35 Zakladnica Portugalske, dok.
nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult
12.50 Dve debeli gospe, nad. 13.25 Ekspedicija Ushuaia, nad. 14.15 Gozdarska hiša
Falkenau, nad. 15.10 Diagnoza umor, nad.
16.00 Prihaja Kalle, nad. 16.45 Luxor show,
Loto in Joker 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35
Gorski zdravnik, nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.30 Fbry, pogovorna oddaja 21.50 Rimu z ljubeznijo, komedija 23.45 Keno 1.15 Katmandu - Ogledalo na
nebu, dok. film 0.50 Psst ... Nikomur niti besede!, pon.
v soboto, 30. aprila 2016, ob 21.50
Hišo glavnega arhitekta Ljubljane Jožeta Plečnika že pol leta krasijo predmeti, ki jih je oblikovala
Beograjčanka Ljubica Suna Čehovin. Usoda se je v
devetdesetih letih poigrala tudi z Josipom Ostijem,
pesnikom slovenskih korenin: dobitnik največjih
slovenskih literarnih nagrad je bil izbrisan. Obiskali smo ga v domačem kraju Srečka Kosovela –
Tomaju. Gostja v studiu NaGlasa! je mlada pisateljica Dijana Matković, hči priseljenskih staršev, ki
je ponosna na mehki ć v svojem priimku.
Masterchef
Slovenija
v sredo, 4. maja
2016, ob 21.00
Igrajo: Clint Eastwood, Meryl Streep, Annie
Corley, Victor Slezak. Režija: Clint Eastwood.
Pripoved se začne, ko že odrasla otroka Francesce
Johnson brskata po njeni zapuščini, med katero je
tudi želja, da se njen pepel raztrese ob znamenitem mostu v bližini. Iz maminih zapiskov izvesta
njeno najbolj skrivnostno zgodbo štirih dni, ki so
ji za vedno ostali v spominu. Zgodilo se je že pred
leti, ko je Frencesco sredi samote zmotil fotograf
Robert Kincaid, ki je hotel slikati mostove Madison Countyja, a je zgrešil pot. Že po prvih spregovorjenih besedah je med njima vzplamtela iskrica
in strasti so ju vodile na posebno pot.
Obzorja duha
v nedeljo, 1. maja 2016, ob 11.25
V znamenju svetega leta božjega usmiljenja je bilo
tudi 23. tradicionalno spomladansko romanje potovalne agencije Quo vadis. Skupaj z romarji smo
se odpravili k sosedom, v Italijo, tam smo lahko
skozi »sveta vrata« stopili kar trikrat. Ob duhovnem vodenju upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana in zgovornih turističnih vodnikih
smo najprej obiskali katedralo skoraj mitskega
svetnika sv. Leoparda v Osimu, nato romarsko središče in tamkajšnjega zelo stvarnega svetnika sv.
Pija v San Giovanni Rotondu in nazadnje še Marijo – Mater božjo v Loretu. Pravzaprav kar njen
dom, saj tam hranijo njeno hišico. Nekaj utrinkov
z naše poti si lahko ogledate v tokratni oddaji Obzorja duha.
V kuhinji so nekateri prikrajšani za
pravico do govora. Nekaterim gre
pantomima bolje
od rok kot drugim, to pa izzove
številne duhovite
situacije in seveda zmanjkajo sestavine za kuho. Anka mora vegetarijanski naravi navkljub okusiti piščanca, to
pa stori le zato, da bi bila nagrajena z razgledom
z balkona. Ni pa edina, ki se z vsemi močmi bori
za tedensko varnost. Varen je le en par, drugi pa
se morajo znajti na individualnem izzivu, ki je vrtnarsko obarvan.
Krvava pravljica,
jugoslovanski film, 1969
v četrtek, 5. maja 2016, ob 23.50
Igrajo: Velimir Bata Živojinović, Ljuba Tadić,
Mija Aleksić, Mira Stupica. Režija: Branimir
Tori Janković.
Film je spomin na žrtve tragedije v Kragujevcu.
Ko so mesto okupirali nemški vojaki, je na tisoče
delavcev odklonilo delo za okupatorja. Prebivalci mesta so zaradi tega trpeli na neštete načine,
od zatiranja in nasilja do ukinjanja rednih obrokov hrane. Ulični otroci so se morali v sovražnem
okolju znajti na različne načine. Fant po imenu
Mali Piljak je organiziral čiščenje čevljev okupatorskim vojakom, da so tako prišli do zaslužka. Ko
v spopadu s partizani umre več nemških vojakov,
se razbesneli okupator maščuje tako, da za vsakega umrlega ustreli sto meščanov. Sledi nečloveški
lov na ljudi, zaradi katerega se prebivalci znajdejo
v peklu na Zemlji.
NAPOVEDNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
slovesnost
GORNJA RADGONA
V soboto, 30. aprila, ob 11. uri bo pri
Murski regulaciji Trate proslava ob
75. obletnici ustanovitve Osvobodilne
fronte.
glasba
Osterca Veržej, Moška vokalna skupina
TDK Babinci Pšenični klas, Ženski nonet KTD Adyja Endreja Prosenjakovci
in Oktet Arion.
festival delu čast in oblast
MURSKA SOBOTA
CVEN
V petek, 29. aprila, ob 19. uri bo v Mikkovih klubskih prostorih odprtje razstave fotografij Antikorupcija, ki je projekt srednje Ekonomske šole Murska
Sobota pod mentorstvom Zlatka Jakovljeviča. Ob 22. uri bo koncert Štefan
Kovač Marko bande (Beltinci).
V soboto, 30. aprila, ob 19.30 bo v zadružnem domu drugi Večer slovenskih podoknic in napitnic, ki ga pripravlja KD
Cven – Cvenski oktet. Ob Cvenskem oktetu bodo nastopili še Kvartet Jeruzalem, Moška vokalna skupina KD Slavka
V soboto, 30. aprila, ob 19. uri bo predavanje Valentine Škafar z naslovom
Marinaleda – alternativa kapitalizmu,
ki deluje. Ob 22. uri bo koncert Damirja
Avdiča (BIH, SLO).
GORNJA RADGONA
V petek, 29. aprila, ob 20. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona Jamsession.
28. aprila 2016 | Vestnik |
GORNJA RADGONA
V petek, 29. aprila, med 8. in 13. uro bo
na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica.
V soboto, 30. aprila, med 8. in 12. uro
bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem
mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
SELO
Poslovalnica TIC Selo je do septembra
odprta od torka do sobote med 10. in 18.
uro, ko je mogoč tudi ogled rotunde v
organizaciji TIC-a Moravske Toplice. Ob
nedeljah organizira ogled rotunde Župnija Kančevci med 10. in 18. uro.
GRAD
Doživljajski park Vulkanija je v aprilu in
maju odprt od torka do nedelje med 10.
in 16. uro. Obiskovalce čaka še eno novo
doživetje – pravo adrenalinsko 3D-potovanje na Olijevi kapsuli iz središča
vulkana proti površju.
V razstavnih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava grafik Joana Miroja.
VADBA JOGE V POMURJU
Do 17. junija poteka vsak teden vadba
joge v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. V četrtek ob
17.30 je vadba prve stopnje v Ekonomski
šoli Murska Sobota (učilnica 36), v sredo
ob 13.30 je joga za starejše v Domu starejših Rakičan, ob 15.15 pa v Centru za
starejše Murska Sobota. V likovni učilnici v OŠ Gornja Radgona je vadba joge
prve stopnje v ponedeljek in torek ob 17.
uri in v sredo ob 19. uri. V Lendavi je vadba prve stopnje v ponedeljek ob 17.30 v
telovadnici fizioterapije Term Lendava.
razstave
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota bo do 18. maja
na ogled razstava likovnih del dveh
umetnikov iz pobratenega mesta Ingolstadt Hanni Goldhardt (slike) in Konrade Rischa (skulpture).
V Gledališču Park je na ogled študentska razstava Vizija Murske Sobote, ki jo
je pripravilo sto študentov Univerze v
Ljubljani pod mentorstvom profesorjev.
V Žižkih bodo v soboto nastopili Modrijani.
literatura
GORNJA RADGONA
Petek, 29. aprila
12.30 Od petka do petka, teden
povzema Mihaela Kalamar
18.00 Alboom
V petek, 29. aprila, ob 12. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona počitniška delavnica Beremo in ustvarjamo.
delavnica
20.15 Zimzeleni petkov večer
Sobota, 30. aprila
10.15 Kam ob podaljšanem
prazničnem koncu tedna
14.15 Oddaja tedna
20.15 Guči po domače
z Gregom Šmidom
Nedelja, 1. maja
5.00 Mi vas zbujamo pred
prvomajskimi budnicami
GORNJA RADGONA
V petek, 29. aprila, ob 16. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona cirkuška delavnica.
turistične prireditve
CVEN
Ponedeljek, 2. maja
V soboto, 30. aprila, ob 14. uri bo na
Grüntu Turističnega društva Cven prireditev s prikazom, kako so nekoč ročno sejali koruzo, kulinarično razstavo in
postavitvijo mlaja.
12.30 Anketa: kaj pa vi mislite
STARA CESTA
10.30 Radijska križanka
18.00 Majske polke in valčki
14.30 Za zdravje z dipl. babico
Karolino Kovač
18.00 MV Dur: Dolga pot
Rikija Zadravca
V nedeljo, 1. maja, ob 8. uri se bo začel
pri vrtcu Prvomajski pohod na Jeruzalem, ki ga pripravlja Turistično društvo
Stara Cesta.
Torek, 3. maja
ADRIJANCI
8.20 Spoznavamo stare
narečne izraze
V nedeljo, 1. maja, ob 10. uri se bo začel
pri kapeli deseti Prvomajski pohod. Pot
je dolga devet kilometrov z ogledom
kulturnih in naravnih zanimivosti.
19.15 Eti ta je muzika in Dejan Raj
20.15 Jukebox z Jernejo Pirnat
Sreda, 4. maja
11.15 Trne v peti puli Tatjana Letnik
13.15 V prvi osebi ednine
Lidija Cer Magdič
20.15 Mursko-morski val:
Kviz po domači pokrajini
z gostjo Marijo Sreš
Četrtek, 5. maja
12.30 Reportaža z divjega pojurjevanja z Dariom Cortesejem
14.30 Domača plošča: nova
skladba Tomaža Mariča
17.00 Osrednja informativna oddaja
MORAVSKE TOPLICE
Do 2. maja je vsak dan med 14. in 18. uro
Prvomajska tržnica s ponudbo izdelkov
ljudske obrti.
VERŽEJ
19
dogodki
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 28. aprila, ob 13.30 bo ustvarjalna delavnica za otroke Izdelovanje
papirnatih čebelic (Sanja Horvat), ob
19. uri pa pogovor Partnerstvo in starševstvo (Andrej Omulec).
V petek ob 17. uri bo kuharska delavnica
Romske specialitete (Zdenko Pestner,
Romeo Cener, Jožek Horvat - Muc), ob
19. uri pa igranje namiznega tenisa (Dominik Golob, Borut Miklus).
V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled stalna muzejska razstava. Do konca junija pa je na ogled razstava Prišo je glas – Prekmurci v vojni
1914–1918.
V Galeriji Robin je na ogled likovna razstava Nikolaja Beera z naslovom Pot na
Goričko.
LENDAVA
Na lendavskem gradu je na ogled razstava grafik Joana Miroja. Na ogled je 95
grafik in 15 plakatov enega najpomembnejših slikarjev, kiparjev in grafikov 20.
stoletja.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je
na ogled razstava del 43. mednarodne
likovne kolonije Lendava – Odlivanje v
bronu in del predhodnih desetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
NEGOVA
Na gradu Negova so odprli Fotograd
Negova. Do 15. avgusta bodo na ogled
fotografije, ki so jih ustvarili Zora Plešnar, Štefi P. Borko, Laszlo Juhasz in Peter Sabol.
GORNJA RADGONA
V Mladinskem centru Gornja Radgona
je do konca aprila na ogled likovna razstava del Danija Rajha Popotniške skice.
V galeriji Doma kulture Gornja Radgona bo do 5. maja na ogled fotografska
razstava Fotogrupa 75.
GRAD
V palaciju gradu Grad bo do 9. junija na
ogled razstava naravoslovnih risb Jurija Mikuletiča.
RADENCI
V avli Dosorja je na ogled razstava slik
Lojzeta Veberiča z naslovom Vesolje.
BELTINCI
V gradu Beltinci je do 24. maja na ogled
razstava likovnih del z naslovom Tisoč
in ena noč, katerih avtor je Adel Seyoun, ki je bil rojen v Iraku, živi in ustvarja
pa v Sloveniji.
V prostorih Doma Janka Škrabana Beltinci je do 15. maja na ogled razstava,
ki so jo pripravili člani Mikkove likovne
delavnice pod mentorskim vodstvom
akademskega slikarja Mirka Rajnarja.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected]
ŽIŽKI
V soboto, 30. aprila, ob 19. uri bo gasilska veselica z Modrijani, v nedeljo, 1.
maja, pa bo pripravil PGD Žižki še tradicionalni Florjanov shod gasilcev.
KRAPJE
V soboto in nedeljo, 30. aprila in 1. maja,
med 10. in 17. uro bodo osmi dnevi odprtih vrat Čebelarstva Tigeli.
MARTJANCI
Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem
domu rokodelska delavnica, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci.
RAKIČAN
Vsak ponedeljek ob 18. uri sta v večnamenski dvorani Doma starejših Rakičan
srečanje in vadba orientalskega plesa
pod vodstvom plesne učiteljice in terapevtke Edite Čerče.
V okolje uveljavljenega podjeta gradbenih materialov vabimo k sodelovanju
sodelavca za delovno mesto:
SKLADIŠČNIK (m/ž)
Opis dela:
• skrbi za urejenost celotnega skladišča,
• vrši nakladanje in razkladanje z viličarjem,
• organizira in po potrebi vrši dostavo blaga kupcem,
• vodi evidence o skladišču in zalogi blaga.
Pričakovanja:
• končana min. IV. stopnja strokovne izobrazbe (tehnična, mehanik, strojnik, druge ustrezne smeri),
• osnovno znanje uporabe računalniških orodij (MS Office),
• organizacijske in komunikacijske sposobnosti ter samostojnost,
• poznavanje dokumentacijskega toka delovnih procesov,
• izpit za viličarja.
Izbranega kandidata zaposlimo za nedoločen čas, s poskunim delo 3 mesecev.
Prijave s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 6. maja 2016 na naslov:
[email protected]
V Puščenjakovi dvorani Rokodelskega
centra DUO Veržej je do 30. aprila na
ogled osma Razstava pirhov slovenskih
pokrajin in pirhov sveta.
LJUTOMER
V soboto, 30. aprila, ob 8. uri bo na
Glavnem trgu Turistični bazar s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot.
www.kema.si
Kema d.o.o. | Puconci 393, 9201 Puconci | T: 02 545 95 00 | F: 02 545 95 10 | E: [email protected]
Oplemenitimo
gradnjo.
20
RAZVEDRILO
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
Sprejeli boste odločitev, za kar ste potrebovali kar nekaj časa. V sebi boste čutili veliko več samozavesti in ustvarjalnosti. Mogoče vas čaka pomembna osebna
sprememba. Samskim se bo v drugi polovici tedna ponudila izredna priložnost.
BIK 21. 4.-21. 5.
Ta teden boste prevzeti od čustev in občutkov, ki vas bodo oblivali. Razuma skorajda ne boste znali več uporabljati. Čas
je za ljubezen. Pretresi na finančnem področju se bodo umirili, tako da se boste
lahko prepustili sanjarjenju.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
Tako v ljubezni kot v karieri vas nič več
ne premakne z mrtve točke, čeprav ste v
preteklih dneh razmišljali drugače. Marsikaj vas bo naenkrat zmedlo in spet se
prebuja vaša sumničavost. Na delovnem
mestu dosežki ne bodo ravno najboljši.
RAK 22. 6.-22. 7.
Ugotovili boste, kako močno vplivate na
svoje bližnje. Manj nepredvidljivi boste
kot sicer, zato vas čaka nekaj prijetnejših
dogodkov. Ugoden teden izkoristite za
čim več aktivnosti na odprtem. Zabavajte se, saj vam bo to vlilo novo energijo!
LEV 23. 7.-23. 8.
V družbi boste začutili, da niste na isti
valovni dolžini, posebno presenečeni boste, ko boste slišali govorice. Presenetilo
vas bo ljubosumje, ki ste ga do zdaj spretno potiskali. Motilo vas bo le dejstvo, da
ne boste povsem samostojni.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
V ljubezni vas čaka le začasno oddaljevanje od drage osebe, ki vseeno razmišlja
o skupnih načrtih. Ne morete nenehno
razglabljati o enem in istem. Konec tedna bo zanimiv, saj boste naleteli na ljudi, ki vas bodo spravljali v dobro voljo.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Zasanjani boste, ali zaradi neke simpatije ali vaših sanj o drugih področjih. Zberite se in se popolnoma predajte delu.
V torek ali sredo boste bojevitejši, ni pa
rečeno, da se boste prepirali z drugimi,
mogoče bo šlo le za notranji boj.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Te dni bodite previdni, saj zdaj ni čas za
spremembe. Izogibajte se neznanim rečem, ker vas bodo neprijetno presenetile.
V naslednjih dneh se vam bo nasmehnila
sreča. Prisluhnite srcu in sledite nečemu,
ki vas že od nekdaj navdušuje.
nedeljska križanka na murskem valu
Oddaja bo na sporedu
v nedeljo, 1. maja 2016,
med 10.30 in 12.00.
2
2
3
4
Tokrat ne boste utegnili opraviti vsega,
kar si boste morda zaželeli. Bodite potrpežljivi! Trdo delo in neprestana pozornost vas bosta pripeljala do želenega. Do
ljudi bodite razumevajoči in pripravite
se na zaplete.
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite
do 31. 5. 2016 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.
1
STRELEC 23. 11.-21. 12.
sudoku
5
6
7
8
9
10
4
6
9
8
2
9
3
5
7
1
9
3
6
8
4
4
5
1
8
4
8
7
2
3
9
6
8
2
6
1
7
9
10
Konec tedna se bodo prepletali čustva
in finance, to pa ni preveč ugodno. Ne
pustite denarju, da govori namesto vas.
Vaše življenje bo postalo zanimivejše, ko
boste zbrali nove informacije. Kakršne
koli težave se boste lotili pogumno in jo
rešili brez večjih zapletov
VODNAR 21. 1.-19. 2. V prvih dneh tedna se bo dogajalo na
ljubezenskem področju. Bolj ko se boste želeli odmakniti od nekoga, bolj bo s
svojo pozornostjo silil v vas, to pa vas bo
na trenutke že jezilo. Čas je za iskren pogovor, ki ga morate začeti s to osebo.
RIBI 20. 2.-20. 3.
5
8
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
5
5
1
4
9
V sredo se potrudite pri razumevanju
različnih besedil, naj gre za knjigo ali
elektronsko pošto. Tudi telesna govorica naj vam ne uide izpod nadzora. Pomembna bo izbira pravega trenutka. Zdaj
nepremišljenost sploh ne pride v poštev.
šolstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
21
Prve prijave za študijsko leto 2016/17
V kmetijstvo tisti, ki »vidijo malo dalje«
Za pomurske redne programe malo prijav, kljub temu bodo delovali nemoteno – Številčno šibkejše generacije
V Pomurju število študentov upada,
podobno kot drugje v Sloveniji. Tako
kažejo podatki višješolske in visokošolske informacijsko-prijavne službe
o stanju prijav v študijske programe v
prvem prijavnem roku. Največ prijav
je na Univerzi v Ljubljani, na kateri je
zasedenost 101-odstotna, na Univerzi
v Mariboru je 66-odstotna, na Univerzi na Primorskem 81-odstotna, na Univerzi v Novi Gorici le 13-odstotna, na
samostojnih zavodih pa 35-odstotna.
Na Univerzi v Ljubljani je največ zanimanja za redne programe na Akademiji za radio, film in televizijo ter
na Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje. Tudi na Fakulteti za družbene vede so nekateri programi, kot so
recimo komunikologija, mednarodni
odnosi in novinarstvo, že tradicionalno izredno priljubljeni. Na mariborski
univerzi je največ prijav na Fakulteti
za varnostne vede. Sledijo programi,
kot so psihologija, predšolska vzgoja,
programi na fakulteti za zdravstvene
vede in na medicinski fakulteti.
Bežen pregled prvih prijav v višje strokovne šole pa kaže zanimanje
mladih za redne programe mehatronike in strojništva. Veliko je tudi zanimanje za živilstvo in prehrano ter tudi
za velnes programe in kozmetiko na
nekaterih višjih šolah.
Za 80 mest 18 kandidatov
In kako kaže po prvih prijavah trem
rednim študijskim programom v Pomurju? V višješolska programa ekonomist in informatika na Ekonomski šoli
Murska Sobota, Višji strokovni šoli, se
stotkov. Osnovni razlog so številčno šibkejše generacije, to pa je opaziti tudi v
srednjih šolah. Da imajo javne univerze
manj vpisanih študentov, je tudi posledica ustanavljanja višjih šol, ki so (nekatere) začele odpirati nove visokošolske programe, po vsebini zelo podobne
sedanjim programom. Te šole delujejo
največkrat v sklopu srednjih šol in so
tako dijakom že znano okolje in sistem,
to pa vsekakor pripomore k odločitvi o
izbiri nadaljevanja študija. Glavno še vedno družboslovje
Za program management v agroživilstvu, ki ga izvajajo v Rakičanu, osem prijav. fotografija nataša juhnov
je za prvi program na 80 prostih mest
prijavilo 18 kandidatov, za drugega pa
na 45 mest 16 kandidatov. To je glede na
prejšnja leta precej manj prvih prijav.
V edini redni visokošolski program
pri nas, management v agroživilstvu
in razvoj podeželja, ki ga v Rakičanu
izvaja mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, pa se je
prijavilo na 40 prostih mest osem kan-
didatov. Z drugo in tretjo prijavo ne
pričakujejo bistvenega povečanja števila vpisanih. Kljub temu bo program
tekel nemoteno, delo pa bo prilagojeno manjši skupini, to pa pomeni kakovostnejše delo.
Osem prijav je sicer več kot lani, ko
je bilo ob tem času le šest prijav, toda
pogled za nekaj let nazaj kaže, da se
število prijav z leti manjša.
Nova predstojnica rakičanskega programa dr. Karmen Pažek in prodekanka za študijske zadeve na mariborski
fakulteti za kmetijstvo in biosistemske
vede dr. Tatjana Unuk pravita, da je razlogov več in so kompleksni. Število prijav v primerjavi z lanskim študijskim letom se je na ravni Univerze v Mariboru
kumulativno znižalo za več kot 30 odstotkov, na njihovi fakulteti pa za 24 od-
Kljub številnim pozivom za vpis v
naravoslovne in tehniške programe je
še vedno precej zanimanja za družboslovne. Sogovornici menita, da je to
problem sistemske narave in ga zaznavajo že 15 in več let. Ko bomo na
državni ravni prepoznali potrebo po
naravoslovno-tehniških kadrih in tako
usposobljen kader znali zaposliti tudi
doma, bo zanimanje naraslo. Zato je v
tem trenutku eden od pomembnih dejavnikov predvsem gospodarska rast.
Za večjo prepoznavnost naravoslovnih
in tehniških programov pa je vsekakor
treba poskrbeti že v osnovnih šolah.
Kar se tiče programov s področja
kmetijstva in sorodnih ved, pa menita, da se k njim vpišejo študenti, ki
»vidijo malo dalje« in ki se zelo dobro
zavedajo stiske, ki bo prej ali slej doletela vsakega človeka, to je spoznanje,
da je glede hrane popolnoma odvisen
od nekoga od zelo daleč, pri tem pa
se pojavi tudi vprašanje izvora in kakovosti hrane.
Ciril Kosednar
HVAR
BRAÈ
NEUM
BIOGRAD
Dalmacija Express - na poèitnice z avtobusom
Vabimo na odliène poèitnice v Dalmacijo! Z zagotovljenim avtobusnim prevozom iz Slovenije do vašega hotela.
Na poèitnicah vas èakajo številne možnosti za fakultativne oglede.
Otok Braè, Supetar - hotelsko naselje Velaris***/****
Neum, Hotel Sunce***
Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v hotelskem naselju Velaris, nastanitev v dvoposteljni sobi z
balkonom na morsko stran, prevoz z udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor,
Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno takso, brezplaèen WiFi v aperitiv baru Hotela Amor,
brezplaèen vstop na zunanji bazen, brezplaèno uporabo sonènikov in ležalnikov ob bazenu,
enkrat v tednu veèerjo na plantaži
Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v Hotelu Sunce, nastanitev v dvoposteljni sobi z balkonom, prevoz z
udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno
takso, brezplaèen WiFi povsod v hotelu, tudi v sobah in na plaži, brezplaèen vstop na zunanji bazen
Odhodi: 19. 6. - 397 €, 17. 7., 14. 8. - 430 €, 4. 9. - 397 €
Otok Hvar, Vrboska - turistièno naselje Adriatic***
Odhodi: 3. 7., 17. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 4. 9. - samo 420 €
Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v turistiènem naselju Adriatic, nastanitev v dvoposteljni sobi z
balkonom, prevoz z udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana,
Novo mesto), turistièno takso, brezplaèen WiFi povsod v hotelu, tudi v sobah, brezplaèen vstop
na zunanji bazen
Odhodi: 12. 6. - 330 €, 26. 6. - 350 €, 17. 7., 7. 8., 21. 8. - 352 €
Biograd na Moru - hotel Bolero***
Odhodi: 26. 6. - 363 €, 3. 7. in 10. 7. - 363 €, 17. 7. - 423 €
Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v hotelu Bolero, nastanitev v dvoposteljni sobi z balkonom, prevoz z
udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno
takso, brezplaèen WiFi povsod v hotelu, tudi v sobah, brezplaèen vstop na hotelski bazen, brezplaèno
uporabo sonènikov in ležalnikov ob bazenu, postrežbo v sobo brez doplaèila
citnice
nje in po
a
v
to
o
p
i
ajte svoje
Rezervir
iktours.s
n
t
s
e
v
.
w
ww
53 108
t.: 02 23
388 311
m.: 031
kronika
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
Neslaven konec Mure
okc poroča
Huber ni hotel odpravnine
Tožilstvo vztraja, da je bilo plačilo svetovanja Zdenke Huber odpravnina njenemu možu
Murskosoboško tožilstvo, ki ga v primeru Mura – odpravnine, v katerem so na
zatožno klop morali sesti Zdenko Podlesnik, Roman Ambrož in Borut Niko
Huber, zastopa tožilka Anica Šoštarič, še vedno vztraja, da je bilo plačilo
svetovanja Zdenke Huber tekstilnemu
podjetju Mura pravzaprav odpravnina
njenemu soprogu, nekdanjemu predsedniku uprave Francu Hubru. Šoštaričeva je postopek proti njemu zaradi
pomanjkanja dokazov ustavila. Pri pregonu preostalih vztraja, čeprav so vsi
obtoženci odločno zavrnili priznanje
krivde. Zdaj poteka zaslišanje prič.
»Potem ko smo februarja izgubili posel z Bossom in pri sindikatu nisem dosegel dogovora o delu s skrajšanim delovnim časom, sem se odločil upokojiti.
Kot finančnik se nisem mogel sprijazniti,
da je Mura več izplačevala, kot je imela
prilivov. Pogoje za upokojitev sem sicer
imel že prej, preden sem postal predsednik uprave,« je Huber pričal pred sodnico okrožnega sodišča v Murski Soboti Natalijo Pavlič Goldinskij. Glasno je
na prostoru za priče še izjavil, da Mura
ni imela pogojev za stečaj: »Name letijo grde puščice, tistim, ki so to zakrivili,
pa se ni zgodilo nič. To so storili namenoma, saj tako delavci hčerinskih družb,
ki so bile brez premoženja, niso dobili
odpravnin.« O svetovalni pogodbi je dodal, da je zaupal sinu in soprogi in pri
pripravi pogodbe z Muro ni sodeloval,
čeprav je bil prokurist v sinovem podjetju. Vedel je, da bo soproga opravljala
računovodske storitve. »Na nadzornem
svetu sem se odrekel odpravnini, vseeno
pa novinarji ponavljajo kot papige, da je
bilo plačilo svetovanja izplačilo odpravnine,« je še pristavila priča.
V hudi vročini so se julija 2009 na dvorišču zbrali Murini delavci in ustavili
proizvodnjo. fotografija nataša juhnov
Henrik Peternelj, v tistem času predsednik nadzornega sveta, je pritrdil Hubru: »Pogodbo, v kateri je bila določena odpravnina, je z njim sklenil Roman
Ambrož, ki je s tem kršil pravila delovanja nadzornega sveta. Hubrova dobra
volja je bila, da mu ni treba izplačati odpravnine. Grobo povedano: odrekel se
je okoli 50 tisoč evrom bruto. Če bi nas
tožil, bi tožbo za plačilo odpravnine in
drugih bonusov gotovo dobil. Izplačali
smo mu le nadomestilo za neizkoriščeni dopust.«
V tem, da je Hubrova, čeprav je bila
upokojena, pogodbeno pomagala pri reviziji, ni videl nič spornega: »Bila je ena
od najboljših in najizkušenejših delavk v
Danilo Kacijan pod drobnogledom
računovodstvu, ki je zelo dobro poznala finančno poslovanje Mure.« Že Podlesnik, nekdanji prokurist propadlega tekstilnega podjetja Mura, ki je maja 2009
nasledil Hubra, je povedal, da je Hubrova aktivno sodelovala pri reviziji hčerinske družbe Trendline, ki je prinašala,
kot je še dejal obtoženec, največ izgube,
zato so ji plačali dva računa v znesku deset tisoč evrov, tretjega pa ne. Hubrova
družba je tekstilnemu podjetju poslala
tri račune po pet tisoč evrov. »Znesek
storitev je popolnoma enak znesku odpravnine. Na ta način se je Francu Hubru nameravala izplačati odpravnina,«
pa se vseeno ni dala prepričati tožilka.
Zdenka Huber je v sodni spis predloži-
la račun za bivanje, ko je junija 2009 v
Nemčiji pomagala revizijski hiši Deloitte pri pregledu Trendlinea. Pogodbo je
sestavila sama, sin jo je le podpisal. Na
vprašanje Pavlič-Goldinskijeve, zakaj
je dobivala po zadnji pogodbi, sklenjeni med Muro in podjetjem njenega sina,
5.000 evrov mesečno, pred tem pa v starih in preteklih pogodbah o opravljanju
storitev 1.000 evrov na mesec, je odgovorila, da je bil njen zahtevek zaradi obsega in zahtevnosti dela pravzaprav še
višji. Po upokojitvi je pogodbeno sodelovala z Muro že takrat, ko soprog še ni bil
predsednik uprave. Lastnega podjetja pa
ni želela odpreti, saj je imel sin registrirane tudi računovodske storitve, ki jih je
nameravala prek tega podjetja opravljati, vendar se zaradi številnih pritiskov,
tudi medijskih, za to ni odločila.
Šoštaričeva je na zatožno klop ob Podlesniku posadila še Ambroža, v tistem
času prav tako predsednika nadzornega sveta Mure, in Boruta Nika Hubra,
Hubrovega sina, s podjetjem katerega
je nekdanji elitni konj pomurskega gospodarstva sklenil pogodbo o svetovanju
Zdenke Huber. Tožilka je namreč prepričana, da je Ambrož aprila 2008 zlorabil
položaj, ko je brez vednosti in soglasja
nadzornega sveta s Hubrom sklenil pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bil nekdanji prvi mož Mure v primeru upokojitve
upravičen do odpravnine v znesku šestih
plač (15 tisoč evrov). Njegovemu sinu in
Podlesniku pa je Šoštaričeva pripisala
ponarejanje listin, ko sta podpisala pogodbo s Hubrovo gostinsko družbo, po
kateri je obtoženčeva mati v času, ko se
je že upokojila, na finančnem področju
svetovala Muri.
Andrej Bedek
V smrt namesto na izlet
Ob krivdi odstop
Predsednik MNZ Murska Sobota obtožen poneverbe
»V nobenem primeru ne priznavam
krivde. Nisem kriv!« je na predobravnavnem naroku zatrdil Danilo Kacijan, predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota (MNZ
MS), ki je obtožen storitve kaznivega
dejanja poneverbe. Okrožni državni
tožilec Drago Farič je namreč prepričan, da je bila MNZ MS zaradi predsednikovih potez oškodovana za 14.800
evrov. Ker ni priznal krivde, se bo začelo junija s Kacijanovim zagovorom
in zaslišanjem prič običajno sojenje.
Predsednik MNZ MS je napovedal, da
»bo takrat resnica prišla na dan«.
Na Kacijana je padel plaz obtožb,
da naj bi denar, ki se je stekal od pomurskih nogometnih klubov na račun
medobčinske zveze, spravljal v svoj
NZS ne komentira
Za izjavo smo zaprosili NZS, saj je
Danilo Kacijan kot član IO eden izmed njenih vodilnih funkcionarjev
ter zelo znano ime v svetu pomurskega in slovenskega nogometa. Tiskovni predstavnik Matjaž Krajnik
je odgovoril, da NZS ni seznanjena
z vloženim obtožnim predlogom,
zato »zadeve do konca postopka
ne more in ne želi komentirati«.
Krajnik je bil prav tako suhoparen
v odgovoru, kako bodo ukrepali, če
bo morda Kacijan obsojen: »Kakor
ne moremo komentirati postopka,
tudi hipotetičnih situacij ne moremo komentirati.« Sicer je Kacijan
februarja lani neuspešno kandidiral za mesto podpredsednika krovne nogometne organizacije.
žep. Očitano mu je tudi, da je menda
večkrat naročil izplačilo zneska z računa zveze na svoj transakcijski oziroma osebni račun. Prav tako naj bi si
domnevno stroške, ki jih je imel z odhodi na sejo izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije (IO NZS), obračunaval tudi z računa MNZ, čeprav mu
jih je za pot v Ljubljano že poravnala
krovna slovenska nogometna organizacija. Naslednji očitek je, da naj bi bil
naročil sto reprezentančnih vstopnic
na svoje ime, kasneje pa je spremenil
naslovnika naročila in je njegove zasebne vstopnice plačala zveza, katere
predsednik je.
Kacijan je očitke, ko so prišle informacije o njegovih domnevnih nečednostih v javnost, odločno zavrnil:
»Bremenijo me, ker sem dobil za pet
let vodenja zveze in vseh lig 12.500
evrov, za tri izplačila potnih stroškov
in nakup 75 reprezentančnih vstopnic. Z vso odgovornostjo trdim, da
nisem naredil nič nezakonitega. Nisem si prilastil niti centa, kaj šele kaj
drugega. Če bom spoznan za krivega
le v eni zadevi, bom ne le takoj odstopil, ampak me ne bo več v nogometu.«
Kacijan je prepričan, da je žrtev
maščevanja: »Vem, da sem s svojim
načelnim delovanjem in vztrajnostjo marsikomu trn v peti. S finančnim poslovanjem naše zveze se sploh
nisem ukvarjal, saj se na to ne spoznam najbolje. Za to področje imamo
ustrezno usposobljeno osebo. Vse to
mi daje dodaten zagon, da zadevi pridem do dna. Veste, lahko je koga očrniti kar tako, težje pa je ostati pokončen in ohraniti ugled.«
Andrej Bedek
Tatovi v kolesarnicah
Čedalje več je tatvin koles. Do 24. aprila letos je bilo na območju Policijske
uprave Murska Sobota ukradenih 19,
medtem ko je v enakem lanskem obdobju zmanjkalo osem koles. Lani pa
je bilo izmaknjenih 37 in 34 koles leta
2014. Tovrstna kazniva dejanja so razpršena. Vsekakor imajo storilci več priložnosti na mestih, na katerih je več
koles, ki niso v varovanem ali ograjenem prostoru. Najbolj »priljubljene«
točke pri tatvini koles so kolesarnice v
stanovanjskih blokih v Murski Soboti,
pri čemer izstopa Lendavska ulica, ter
kolesarnice in dvorišča pred stanovanjskimi bloki v Lendavi. Zelo pomembno
je zato preventivno obnašanje njihovih
lastnikov in uporabnikov. Dogaja pa se,
da ko prijavijo krajo, vedo oškodovanci
navadno povedati le znamko in barvo
svojega kolesa, drugih podatkov pa ne,
to pa policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj.
Iščejo vzrok zastrupitve
Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu v primeru pomora čebel v okolici Ljutomera in Male Nedelje (na fotografiji) sumijo, da je šlo za zastrupitev.
Do pomora je prišlo pri šestih različnih čebelarjih. Šesterica ni izgubila
celotnih čebeljih družin, ampak jim je
odmrl del pašnih čebel. Skupaj je bilo
fotografija andrej bedek
22
prizadetih 98 čebeljih družin. Po pregledu prizadetih družin je nacionalni
veterinarski inštitut ugotovil, da ni šlo
za odmiranje čebel zaradi pojava bolezni, zato so sumili, da gre za zastrupitev. Primer je zdaj v rokah policije.
Na murskosoboški policijski upravi
podrobnih informacij še niso razkrili,
kajti nadaljujejo zbiranje obvestil, kaj
je povzročilo zastrupitev in na kakšen
način.
Opozorilo pred vlomilci
Gasilci so truplo težko izvlekli iz jarka. fotografija pgd murska sobota
Domačin Avgust H. iz Pečarovec, ki
so ga sorodniki nazadnje videli prejšnjo sredo zvečer, je v še ne povsem
razjasnjenih okoliščinah končal v
globini obcestnega betonskega jaška v vasi in tam umrl. Da 69-letnika
ni na spregled, so svojci policistom
prijavili šele v soboto, kajti nič nenavadnega ni bilo, če je kam odšel ali
odtaval za dan, dva ali več. V nedeljo
popoldne so pogrešanega našli deset
metrov v notranjosti odtočne cevi za
odvajanje padavinskih vod dober kilometer od doma.
Okoliščine bo razjasnila policijska
preiskava, jasno pa je že, da na truplu
ni bilo znakov kaznivega dejanja. Vse
kaže, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin. Neki domačin je Avgusta H. namreč videl pred tednom dni, ko bi bil
lahko zjutraj namenjen na izlet Društva upokojencev Mačkovci, vendar
je avtobus zamudil, čeprav je stroške
izleta že vnaprej poravnal. V domači vasi zato ugibajo, ali je Avgustu H.
morda spodrsnilo in je padel v jarek.
Mogoče je, da je poškodovan nato izgubil orientacijo in se med poskusom
reševanja zaplezal v cev, v kateri je
nato njegovo življenje ugasnilo.
Po besedah poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Murska Sobota Antona Gomboca je šlo
za zahtevno reševanje, saj so morali z gradbeno mehanizacijo in ročno
odkopati dostop do jaška, cev jaška
nato strojno prebiti in iz notranjosti potegniti pokojnika. »V okoli 60
centimetrov široki cevi, ki je dolga
15 metrov, je bilo zagozdeno truplo.
Do pogrešane osebe v cevi je policiste napeljala kapa, ki je bila na tleh v
obcestnem jarku pred cevjo. Ko smo
pogledali v notranjost, smo videli, da
je tam človek.«
Oster in vsaj meter globok betonski prepust pred usodno cevjo za
odvajanje meteornih vod so zgradili lani jeseni med sanacijo tamkajšnjega plazišča. Jožef Rituper, predsednik vaške skupnosti, je odgovoril
na nekatere očitke domačinov, da je
objekt nevaren: »Prepust je bil med
sanacijo zgrajen v skladu s tehničnimi normativi. Ne vem, ali je rešitev to, da bi na vse te cevi nameščali
rešetke. V vsaki vasi v naši občini je
veliko podobnih prepustov, pa se ni
še nikomur nič zgodilo.«
Andrej Bedek
Policisti tiste, ki bodo med prvomajskimi prazniki zdoma, pozivajo, naj
poskrbijo za varnost. Občani pa naj
bodo pozorni na morebitne sumljive
osebe ali vozila. V takšnih primerih naj
o tem takoj obvestijo policijo. Vsem, ki
bodo za praznike odpotovali, svetujejo, da med odsotnostjo ne puščajo sporočil na telefonskem odzivniku ali na
listkih. Poskrbijo naj tudi, da bo videti,
kot da je vedno nekdo doma. Prijatelj
ali sosed naj redno prazni poštni nabiralnik ali dviguje rolete, še svetujejo
policisti. Vrednejše predmete je treba
shraniti v sefe ali blagajne, tehnične
in druge predmete pa fotografirati ali
označiti. Če ob prihodu domov opazimo sledi vloma, ne smemo vstopiti,
kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Tarča vlomilcev in tatov je lahko tudi vozilo na parkirišču,
zato policija še opozarja, da na vidnih
mestih ne puščamo torbic, denarnic
in drugih vrednih predmetov. Zapreti moramo tudi vsa okna in vrata ter
vključiti alarmno napravo, parkiranju
na neosvetljenih ulicah ali parkiriščih
pa se moramo izogibati.
ČE SI UDELEŽENEC ALI
PRIČA V PROMETNI NESREČI,
ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC
KRIMINALNEGA DEJANJA,
ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ
MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO
POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
23
Bojan Novak, trener puconskih odbojkaric
Z obstankom v prvi ligi je cilj dosežen
Brez odlične telesne priprave ni mogoče nastopati v najelitnejšem tekmovanju – V Pomurju primanjkuje dobrih trenerjev za delo z mladimi
Odbojkarice Keme Puconci so uspešno končale peto zaporedno sezono
v prvi državni ligi. Pred sezono je bil
cilj obstanek v ligi, to pa je ekipi po
razburljivih dogodkih tudi uspelo.
Prav v zadnjem krogu zelene skupine, v kateri so se štiri ekipe potegovale za mesti, ki sta vodili v četrtfinale
in sta zagotavljali obstanek v prvi ligi,
so odbojkarice iz Puconec tudi po zaslugi zmage Formisa nad Zgornjo Gorenjsko zasedle drugo mesto v zeleni
skupini in si priigrale prvoligaško vozovnico tudi za prihodnjo sezono. Vsi
dosežki puconske ženske odbojke so
povezani s športnim pedagogom in izvrstnim odbojkarskim strokovnjakom
Bojanom Novakom, ki poučuje športno vzgojo na OŠ Beltinci. Novak je
trener v Puconcih že devet let. Po dve
sezoni je vodil ekipo v tretji in drugi
ligi, zdaj pa je končal petletno obdobje na klopi ekipe v prvi ligi.
Po četrtfinalnih tekmah proti ljubljanskemu Calcitu, ki sta bili nagrada puconskim odbojkaricam za trud
v minuli sezoni, se je za vas končalo
državno prvenstvo. Kako ocenjujete
doseženo?
»Naš cilj v letošnji sezoni je bil obstanek v ligi. To nam je tudi uspelo,
tako da smo z letošnjim izidom lahko
povsem zadovoljni. Zavedati se moramo, da smo pred letošnjo sezono ostali kar brez štirih igralk prve postave in
ta doseženi izid je treba gledati v tem
kontekstu.«
V oči bode podatek, da v obdobju
od 7. novembra 2015 do 13. februarja
2016 niste niti enkrat zmagali. Kaj je
bil vzrok temu?
»Mislim, da je takrat prišlo do izraza dejstvo, da imamo v ekipi štiri študentke – tri v Ljubljani in eno v Mariboru –, ki od oktobra naprej razen ob
petkih niso trenirale, to pa se je poznalo tako njim kot drugim članicam
ekipe. To je naša realnost pravzaprav
že celo obdobje, odkar sem trener v
Puconcih, in smo zato v bistveno slabšem položaju glede na druge ekipe v
prvi državni ligi. Zato običajno priprave začnemo prej kot druge ekipe,
treniramo trdo, tako da nas doseženo
na pripravah nekaj časa »drži«, nato
pa gre navzdol. Letos smo imeli smo-
lo še pri žrebanju, saj smo imeli na začetku težke tekme. Po štirih porazih
nam je uspelo trikrat zmagati, nato pa
nas je zmanjkalo in se nikakor nismo
mogli izkopati iz vrste porazov.«
kluba omejene. Z nekaterimi igralkami se že dogovarjamo, saj želimo čim
prej sestaviti ekipo za prihodnjo sezono. Želeli bi tudi, da ostane Borkova,
vendar se še ni odločila.«
Kako vam je uspelo po tem težkem,
poraznem obdobju dekleta ponovno
dvigniti na raven, da so začela zmagovati?
Ker primanjkuje denarja tudi v drugih pomurskih ženskih odbojkarskih klubih je zelo pomembno delo
z mladimi igralkami. Kakšna je vaša
ocena dela z mladimi odbojkaricami
v Pomurju?
»Od sredine januarja so bile študijske počitnice, igralke so bile večinoma doma. V tem obdobju smo trdo
trenirali, želja je bila velika, tako da
so prišle tudi zmage.«
»Mislim, da ne. Tamara je odlična
igralka, zelo dobro tehnično podkovana, prava borka na igrišču in navsezadnje aktualna državna prvakinja. Vendar pa se nam je pridružila šele deset
dni pred odločilnimi tekmami, bila
je popolnoma nepripravljena in tudi
zaradi službenih obveznosti ni redno
prihajala na treninge. Sicer je igrala
zelo solidno, za ekipo je bila to velika
motivacija, ampak če ne bi preostale
igralke igrale na višji ravni, nam tudi
prihod Tamare ne bi nič koristil. Še
enkrat se je pokazalo, da brez odlične telesne priprave nobena igralka ne
more igrati v prvi ligi.«
»Za kakovostno delo z mladimi
mora imeti klub dobrega trenerja, ki
pa jih v Pomurju primanjkuje. Velikokrat njihovo delo tudi ni primerno
ovrednoteno, zato se redki odločajo,
predvsem pa vztrajajo pri tem delu.
Zelo dobro pa delajo v Murski Soboti,
od koder prihaja zdaj že večina igralk
Keme. To je seveda logična posledica razvoja mladih igralk, da gredo tja,
kjer lahko napredujejo in igrajo na
višji ravni. Imajo široko bazo, mlada
dekleta imajo rada odbojko in prav je
tako. V Ljutomeru je tradicionalno dokaj močen odbojkarski klub, vendar
primanjkuje trenerjev. V Lendavi nimajo tradicije, se pa trudijo in upam,
da bodo vztrajali še naprej, enako
upam, da bodo tudi v Radencih. Pri
nas v Puconcih je delo z mladimi zaživelo komaj z gradnjo nove telovadnice pred tremi leti, se pa že kažejo izidi dobrega dela Sebastijana Lenarčiča
pri najmlajših selekcijah.«
Pred koncem prvenstva se je poslovila še prva organizatorka igre Ana
Praprotnik Flisar. Je bil to dodaten
hendikep za ekipo?
Se je kakovost ženske odbojke v Pomurju v zadnjih letih dvignila (Kema
nastopa v prvi ligi, Ljutomer v drugi,
tri ekipe v tretji ligi ...)?
»Seveda je bil. Ana je bila vodja, motor v ekipi, in odhod takšne igralke se
vsekakor pozna. Za zanesljiv obstanek v ligi smo na preostalih dveh tekmah po Aninem odhodu potrebovali
pet točk. Monika Banfi, ki je Ano zamenjala na mestu podajalke, je prvo
tekmo odigrala odlično, tako da smo
dobili vse tri točke. Se je pa njen odhod poznal na zadnji tekmi, ko smo
za zmago potrebovali močno »liderko«, saj smo praktično dobljeno tekmo izpustili iz rok in dobili le eno točko. Na srečo nam je šel na roko izid
druge tekme, ko je Formis premagal
Zgornjo Gorenjsko, tako da smo ostali
na drugem mestu v zeleni skupini ter
»Verjetno so to pravi kriteriji za
oceno kakovosti odbojke v Pomurju,
tako da lahko povem, da se je dvignila. Realno gledano je Pomurje bazen
za eno prvoligaško ekipo, pa ne zaradi
denarja, ampak zaradi igralskega kadra. V Puconcih imamo trenutno težave zaradi menjave generacij, zato
iščemo dobre igralke v bližnji okolici. Noben klub v prvi ligi nima samo
lastnih igralk, imajo pa bistveno širšo
bazo kot mi v Puconcih. Želel bi si več
sodelovanja med klubi v Pomurju, saj
dolgoročno edino na ta način lahko
gledamo prvoligaško odbojko na tem
območju.«
Miha Šoštarič
Je bila za puconsko ekipo odločilna
vrnitev Tamare Borko, ki se vam je
pridružila šele v zadnjem delu sezone?
Bojan Novak: »Po vsej verjetnosti ostajam trener tudi v prihodnji sezoni, ekipo
zanjo pa želimo sestaviti čim prej.« fotografija nataša juhnov
si zagotovili obstanek v ligi brez dodatnih kvalifikacij.«
Ostajate trener Keme tudi v prihodnji sezoni? Kakšni so cilji? Bodo
spremembe v igralskem kadru? Kaj
bo z Borkovo?
»Po vsej verjetnosti ostajam trener
tudi v prihodnji sezoni. O ciljih bomo
govorili, ko bomo imeli sestavljeno
ekipo. Zaradi službenih obveznosti sta
za prihodnjo sezono vprašljivi Petra
Franko in Janja Donša, torej še zadnji
igralki iz ekipe, ki se ji je uspelo prebiti v prvo ligo. Druge igralke načeloma ostajajo, ponovno pa bomo imeli
»težave« s študentkami, zato je naša
želja pripeljati še kakšno igralko, ki bo
lahko trenirala z ekipo tudi med tednom. Predvsem bi potrebovali podajalko, libera, mogoče še blokerko. Bo
pa težko, ker so finančne možnosti
teden v številkah
Nogomet
16. krog SŽNL: Maribor – ŽNK Teleing
Pomurje Beltinci 0 : 6 (Rogan 2, Nikl, Tibaut, Conjar, Šiftar). Pomurke še naprej
suvereno vodijo na lestvici. Reprezentanca Slovenije je imela v sklopu izbora
igralcev letnika 2002 v MNZ Lendava in
MNZ Murska Sobota za reprezentanco
v torek trening v mladinskem nogometnem centru NZS v Lendavi. Na seznamu vabljenih igralcev jih je bilo osem iz
Veržeja, po pet iz Mure in Turnišča, štirje iz Odranec, po dva iz Bistrice, Nafte
in Križevec ter po eden iz Gančan, Čarde in avstrijskega Sturma.
Mali nogomet
13. krog mednarodne veteranske lige:
Večeslavci – Gornji Senik 11 : 4, Monošter – Tromejnik 3 : 1, Gornji Slaveči –
Grad 6 : 4, Srebrni breg Martinje – Gornji Petrovci 2 : 2.
Karate
Sander Horvat iz Kamencev, učenec
drugega razreda OŠ Črenšovci, sicer
član Karate kluba Ljutomer, je bil po
doseženem naslovu evropskega prvaka v Avstriji uspešen tudi na svetovnem
prvenstvu v Bolgariji. Med dvanajstimi
tekmovalci v katah je v starostni kate-
goriji do 12 let v zvrsti karateja shito rhy
zasedel drugo mesto.
Na povabilo Shotokan karate-do international zveze Romunije so se člani naše reprezentance in sodniki udeležili mednarodnega turnirja v šotokan
karateju v Fagarasu v Romuniji. Najprej
je potekal seminar z japonskim inštruktorjem Manabujem Murakamijem, katerega se je udeležilo 350 karateistov,
nato pa je bil mednarodni turnir s 400
tekmovalci. V slovenski reprezentanci so sodelovali tudi gorički karateisti:
Sani Horvat (kumite 3. mesto, člani ekipno kate 2. mesto) iz Tromejnika Kuzme in tekmovalke iz Gornjih Petrovec –
vse v katah (Maša Sukič 2. mesto, Maja
Sukič 3. mesto, Sara Serec 3. mesto, Nisa
Čahuk 5. mesto, Nastja Potočnik 7. mesto, Tanisa Lovenjak 9. mesto). Trinajstčlansko reprezentanco je uspešno vodil
Darjan Rošker, saj je dobila 2 zlati, 6 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Na turnirju
so sodili trije sodniki iz Slovenije.
Judo
Na mednarodnem turnirju za pokal
Bežigrada so bili med 536 tekmovalci
iz devetih držav zmagovalci tudi pomurski judoisti. Med mlajšimi dečki sta
v svojih kategorijah slavila David Lang
iz Judo kluba Murska Sobota in Nejc
Kalamar iz Judo kluba Klima Tratnjek
Beltinci. Med starejšimi dečki sta bila
zmagovalca Blaž Küplen in Bine Banfi
iz Murske Sobote. V kategoriji mlajših
kadetinj pa sta zasedli prvi mesti Larisa
Zver in Pia Perc, obe iz Kluba borilnih
veščin Lendava. Od tekmovalcev Judo
kluba Lendava se je najbolje odrezala
Tamara Ferencek, ki je bila v svoji kategoriji druga pri starejših deklicah.
Kasaštvo
Na drugih letošnjih kasaških dirkah,
ki so jih pripravili na hipodromu Stožice v Ljubljani, so od osmih preizkušenj konji iz ljutomerskega kluba štirikrat zmagali. Zmagali so Pell (Branko
Seršen) v dirki za 3- do 5-letne kasače
z zaslužkom do 1.000 evrov s kilometrskim časom 1:20,3, Artis (David Antolin) v dirki za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 1.900 evrov s kilometrskim
časom 1:17,2, Ela (Jože Sagaj ml.) v dirki
za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do
3.500 evrov s kilometrskim časom 1:16,1
in Tars Stars (Janko Sagaj) v dirki za 3do 14-letne kasače z zaslužkom do 7.000
evrov s kilometrskim časom 1:16,3. Najboljši slovenski voznik Jože Sagaj ml.
iz Ključarovec je v Ljubljani zmagal še
dvakrat. Do prvih mest je pripeljal tudi
konja Roady del Sile (Slovenske gorice
Lenart) in Theta (Komenda). Naslednje
kasaške dirke na slovenskih hipodromih bodo 8. maja v Šentjerneju.
Mitja Slavič in Jože Sagaj ml. (člana KK
Ljutomer) sta nastopila tudi na kasaških dirkah v Budimpešti. Slavič je zmagal s Sammijem MS s kilometrskim časom 1:15,3. Sagaj je zasedel prvo mesto
z Grumettijem s kilometrskim časom
1:15,2, drugo mesto pa s Sabino OZ s kilometrskim časom 1:15,9.
Šah
Na hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad na Janževem Vrhu je zmagal Denis Gjuran, ki je zbral v devetih
kolih 7,5 točke. Drugi je bil David Brinovec (7), tretji pa Gregor Goršek (6,5).
Turnirja se je udeležilo 46 šahistov. V
kategoriji mladih je bil najboljši Andre
Keglevič s 6 točkami, drugi je bil Rene
Žižek (5), tretji pa Maj Pečnik (5). Najboljši senior je bil Boris Kovač s 6 točkami, pri ženskah je slavila Lea Števanec s 5,5 točke, med nižjekategorniki pa
je zmagal Gregor Vohl s 6,5 točke. Na
Otočcu poteka 26. posamično člansko
državno prvenstvo. Med člani je v prvem kolu Boris Markoja premagal Urbana Zupančiča iz novomeške Krke, v
ženski konkurenci pa je Barbara Skuhala remizirala s Špelo Orehek iz Domžal.
V drugem kolu je Markoja ugnal velemojstra Aleksandra Beljavskega, člana
ptujskega šahovskega kluba, Barbara
Skuhala pa je remizirala s Kranjčanko
Manuelo Rozman.
Kikboks
Člani Kickboxing kluba Odranci so se
udeležili dveh pomembnih tekmovanj.
Najprej so sodelovali na svetovnem pokalu v avstrijskem Innsbrucku, na katerem je nastopilo kar 2400 tekmovalcev
iz 33 držav. David Žibrat je v konkurenci članov v disciplini full contact do 86
kilogramov zmagal, Kevin Vučko pa je
v konkurenci članov v disciplini kick
light do 74 kilogramov zasedel drugo
mesto.
Na prvem turnirju za državno prvenstvo v Trebnjem so med 242 tekmovalci iz 24 klubov člani Kickboxing kluba
Murska Sobota zbrali tri kolajne. Med
člani v kategoriji do 63 kg je zmagal Tilen Džafić, v mladinski konkurenci je bil
v kategoriji do 94 kg Dominik Leskar
drugi, med starejšimi kadeti pa je bil
zmagovalec v kategoriji do 47 kg Jernej
Mars Horvat. Za odranski klub je zmagal Žibrat (člani, full contact do 86 kg),
tretje mesto pa je zasedel David Lukman (člani, kick light do 79 kg).
Pripravila T. K., M. Š.
24
šport
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]k.si
36. Maraton treh src
Namizni tenis
Tokrat prvič štirikrat čez mejo
Igor Vinčec
najboljši
Pomurec
V Radencih pričakujejo na letošnjem maratonu rekordno udeležbo – Ta dan naj bi prišlo 15 tisoč ljudi
Letošnja prireditev bo še večja in boljša kot prejšnje, je bilo glavno sporočilo srečanja ob mostu pri Muri v Gornji
Radgoni, pri katerem so župani petih
občin in predstavniki organizacijskega odbora predstavili letošnji 36. Maraton treh src. V večernem zabavnem
delu bo nastopila skupina Big Foot
Mama, najboljšim tekačem pa bodo
že prej kolajne podeljevali slovenski
nordijski smučarji, nekateri od njih
bodo tudi sami tekli. Prišel naj bi tudi
naš skakalni šampion Peter Prevc.
»V organizacijskem odboru 36. Maratona treh src smo zelo veseli, da
smo letos s progo, ki bo v soboto, 21.
maja, kar štirikrat prečkala mejo med
Slovenijo in Avstrijo, uspeli uresničiti
željo mnogih tekačev po enem samem
krogu,« je o ključni novosti najbolj
srčnega športnega dogodka v Sloveniji na predstavitvi v Gornji Radgoni
povedal Boštjan Gerlec, predsednik
organizacijskega odbora. Prijave na
Maraton treh src, ki že 36 let poteka
pod okriljem Radenske, so na spletni
strani www.maraton-radenci.si mogoče do 5. maja, prijava pa bo seveda
mogoča tudi še na dan prireditve.
Pri maratonih, ki imajo dva kroga,
motivacija v drugem krogu precej
pade, en krog pa je tudi priporočilo Zveze mednarodnih maratonov in
cestnih tekov AIMS, ki je novo progo Maratona treh src tudi uradno iz-
Igor Škrinjar:
»Tudi z novo
progo je to
še vedno moj
najljubši tekaški
dogodek.«
Odbojka
Košarka
Sobočani v
boju za bron
Radenska Creativ v dodatnih
kvalifikacijah za drugo ligo
Panvita Pomgrad
brez dobljenega niza
proti Kamničanom
Odbojkarji Calcita Volleyballa iz Kamnika so tudi v drugi polfinalni tekmi
končnice prve državne lige proti soboški Panviti Pomgradu zmagali s 3 : 0 (18,
16, 14) in se uvrstili v veliki finale, v katerem se bodo za državni naslov pomerili
z moštvom ACH Volley iz Ljubljane. Soboški odbojkarji se za bronasto kolajno
merijo s Salonitom Anhovo, prva tekma
pa je bila sinoči v Murski Soboti. Druga
tekma bo to soboto v Kanalu.
Več kot 300 ljubiteljev odbojke je v
prekmurski prestolnici spremljalo drugo polfinalno tekmo med Sobočani in
Kamničani, po gladki zmagi na prvi
tekmi pa so kamniški odbojkarji tudi v
drugo povsem nadigrali varovance Dejana Fujsa, katerim tako preostane zdaj
boj za tretje mesto v državi.
Druga polfinalna tekma je trajala vsega 68 minut, gostitelji pa so le enkrat v
celotnem dvoboju odšli na tehnični odmor s prednostjo. To je bilo sredi prvega
niza, ko so vodili s 16 : 15, nato pa je bilo
vse povsem v znamenju Kamničanov,
ki so zasluženo slavili. Veliko so k temu
pripomogli nerazpoloženi gostitelji, ki
so naredili ogromno napak. Tudi številne menjave igralcev v soboškem moštvu
niso prinesle uspeha. Soboško moštvo
trenutno nima dovolj dobrih igralcev, da
si se lahko kosali s Kamničani. Po vodstvu Sobočanov v prvem nizu s 16 : 15 so
gostje dosegli delni izid 10 : 2, nato pa
v drugem in tretjem nizu niso več dopustili, da bi se jim domačini približali.
Tako so si soboški igralci v drugem nizu
priigrali 16 točk, v tretjem, ki je bil le še
formalnost, pa vsega 14.
Panvita Pomgrad: Pečnik, Šmitran 3
točke, Kvas, Detela 5, Rojnik 7, Flisar 7,
Bogožalec 13, Grabar 1, Drvarič, Fridrih,
Menih.
M. Š.
fotografija tomo köleš
merila in potrdila, je poudaril Gerlec.
»Prvi pozitiven odziv na novo progo
je prišel takoj tudi od naših avstrijskih sosedov, ki so idejo sprejeli z odprtimi rokami in nam zavzeto pomagajo pri njenem uresničevanju. Nova
proga je bila zelo všeč testnim tekačem, ki so jo pretekli ob uradni meritvi.« To je potrdil tudi Igor Škrinjar,
eden od testnih tekačev, ki je pouda-
ril, da je proga razgibana in atraktivna. »Maraton treh src ostaja zame
tudi z novo progo najljubši tekaški
dogodek in prav vsem priporočam,
da pridejo v Radence in se z lastnimi nogami prepričajo o tem,« je dejal Škrinjar. Najboljši dokaz, da je bila
odločitev za novo progo pravilna in
da je nova proga privlačna, pa je že
zdaj bistveno več prijav kot v enakem
obdobju lani. Organizatorji zato pričakujejo rekordno udeležbo in čudovit tekaški praznik na dan maratona,
ki slovi po neverjetnem vzdušju. Realna ocena je, da naj bi bilo na maratonu okrog 15 tisoč udeležencev.
K vzdušju pomembno prispeva
tudi okrog 900 prostovoljcev, to pa je
skoraj polovica vseh prebivalcev Radenec. Marko Pintarič, generalni sekretar organizacijskega odbora, je podrobneje predstavil vse proge, ki jih
imajo na voljo udeleženci Maratona
treh src. To so veliki maraton Radenska Classic (42,195 km), polmaraton
Radenska Light (21,098 km), tek Radenska Naturelle (10 km), Oazin tek
(5,5 km) in tekmovanje v nordijski
hoji (9 km). Tu je seveda še program
zunaj tekmovanja, ki bo obsegal Veveričkin in srčkov tek za otroke in Pohod treh src.
Na predstavitvi so o pomenu Maratona treh src za lokalno skupnost,
o pomenu sodelovanja in preseganja
različnih mej govorili tudi župani petih občin, skozi katere bo letos potekal Maraton treh src – Janez Rihtarič,
župan Občine Radenci, Stanislav Rojko, župan Gornje Radgone, Drago Vogrinčič, župan Cankove, Franc Horvat,
župan Občine Tišina, in župan avstrijske Občine Bad Radkersburg Heinrich
Schmidlechner.
T. K.
Sobočani so premagali Medvode – Slavile tudi Pomurke na gostovanju pri Ježici
Soboški košarkarji (v belih dresih) so se izkazali z zmago proti izredno neugodni moštvu Medvod, ki jim je omogočilo
nadaljevanje upanja za igranje v drugi ligi. fotografija nataša juhnov
V 10. krogu Lige za prvaka 3. slovenske košarkarske lige so košarkarji Radenske Creativa Sobote v dvorani OŠ
I v Murski Soboti premagali Medvode
s 83 : 68 (24 : 20, 11 : 10, 24 : 20, 24 : 18)
in se tako uvrstili v dodatne kvalifikacije za 2. ligo. Za soboške košarkarje
so dosegli največ točk: Niko Bačvič 18,
Jernej Juteršnik 16, Mitja Gomboc 13 in
Juraj Bilič 8. Pot do druge lige bo sicer
izjemno težka, saj se morajo najboljše
ekipe iz 3. SKL pomeriti tudi z ekipami, ki so na koncu 2. SKL. Lepo zmago pa so na gostovanju v Ljubljani pri
ekipi Ježice dosegle tudi starejše pionirke Ženskega košarkarskega kluba
Pomurje, ki so slavile z 69 : 55. Največ
točk za Pomurke so prispevale Blaža
Čeh in Kiara Marinič, po 19, ter Aneja Stojko, 18.
T. K.
Na državnem prvenstvu
za veterane in rekreativce
skoraj sto tekmovalcev
Na državnem prvenstvu, ki ga je ob
svoji 50-letnici v dvorani OŠ III odlično organiziral Namiznoteniški klub
Sobota, je nastopilo v različnih starostnih posamičnih kategorijah, dvojicah za moške in ženske ter mešanih
parih 98 veteranov in veterank iz vse
Slovenije. Na prvenstvo so prišli vsi
favoriti in končni zmagovalci ter najvišje uvrščeni s turnirjev za jakostno
lestvico sezone 2015/16. Za vse zmagovalce med posamezniki in dvojicami
je na koncu Janez Zore, član izvršnega
odbora pri Namiznoteniški zvezi Slovenije in dolgoletni vodja veteranskih
turnirjev, podelil nagrade najboljšim
za končno jakostno lestvico po odigranih sedmih turnirjih v različnih
slovenskih krajih, v katerih je igralo
skupno 176 veteranov in veterank.
Od pomurskih veteranov je bil najboljši Igor Vinčec (NTK Sobota) z dvema naslovoma prvaka v kategoriji od
50 do 59 let med posamezniki in dvojicami z Erihom Guntherjem z Raven
na Koroškem. Tim Fridrih (NTK Sobota), ki je branil lanski naslov prvaka v
kategoriji do 39 let, je bil tretji, prav
tako tretje mesto pa je zasedel tudi v
dvojicah z Markom Špegljem iz Velenja. Med osem najboljših se je v kategoriji od 40 do 50 let prebil Miran
Močan (NTK Sobota), ko je presenetil
Marka Špeglja, ki je zmagal po sedmih
turnirjih za jakostno lestvico. Močana
je v četrtfinalu premagal Robert Boldin (Olimpija), prvak med posamezniki, starimi od 40 do 50 let, ki je bil
usoden tudi za Boruta Benka (NTK
Sobota ) že v skupinskem delu, to pa
je pomenilo za Benka težjega nasprotnika v finalni skupini, v kateri je izgubil že v prvem kolu, enako kot tudi
Robert Smodiš (Kema). V kategoriji
od 60 do 64 let je Jože Žekš (Jelenov
hram) zasedel 3. mesto med posamezniki in tudi v dvojicah skupaj z Jožetom Fartkom (Kema). Pri ženskah do
49 let je bila Janja Lebarič (NTK Sobota) prav tako tretja med posameznicami in tudi v dvojicah skupaj z Doris
Lesnik iz Radelj ob Dravi. Viktor Tkalec (NTK Beltinci) je v tolažilnem delu
kategorije od 40 do 50 let zmagal med
posamezniki in s Thomasom Tratnjekom (NTK Beltinci) v dvojicah zasedel
5. do 8. mesto, enako kot Darko Fijavž
(NTK Ljutomer) v dvojicah s Konjičkom iz Miklavža. Ludvik Lazar in Vojko
Gumilar (oba NTK Sobota) sta v kategoriji od 50 do 60 let v dvojicah zasedla 5. do 8. mesto.
Ivo Sklizovič (NTK Beltinci) je v
tolažilnem delu kategorije od 60 do
64 let zmagal, Ivan Ocepek iz Gornje
Radgone pa je po glavnem žrebanju v
kategoriji od 60 do 64 let zasedel 5. do
6. mesto. V kategoriji od 40 do 49 let
med posamezniki se je prvenstva udeležil še predstavnik iz Lendave Damir
Perša. V kategoriji do 39 let je Pavlek
Puhan (NTK Beltinci) zasedel med posamezniki 5. do 6. mesto.
Na končnih jakostnih lestvicah po
sedmih odigranih turnirjih so dosegli igralci iz pomurskih klubov izide: v kategoriji od 50 do 59 let je Igor
Vinčec končal na 2. mestu med posamezniki in na 1. mestu v dvojicah
z Erihom Guntherjem. Jože Žekš je v
kategoriji od 60 do 64 let med posamezniki zmagal, v dvojicah pa je bil
z Jožetom Fartkom drugi. Ivan Ocepek je zasedel 8. mesto med posamezniki, Jože Fartek pa 10. mesto. Darko
Fijavž je pristal na 9. mestu med posamezniki od 50 do 59 let in na 6. mestu v dvojicah s Konjičkom. Janja Lebarič je zmagala med posameznicami
do 49. let, v dvojicah z Doris Lesnik pa
je bila skupno druga.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
25
2. SNL
Krizo
premagali pri
vodilni ekipi
V soboto, 30. aprila, ob 6. uri z Avtobusne
postaje Murska Sobota izlet v Crikvenico in
na Velebit. Organizator: PD Matica Murska
Sobota. Informacije: Jože Ružič, 02 5421
053, 041 614 672, www.pdmaticamsdrustvo.si.
Kalcer Radomlje –
Farmtech Veržej 2 : 3 –
V soboto prihaja Tolmin
»V krizi smo,« je dejal po tretjem zaporednem porazu, ko so morali priznati na domačem igrišču premoč ptujske
Drave (0 : 3), trener nogometašev Farmtecha Zlatko Gabor. Poleg treh zaporednih porazov, od tega dveh na domačem igrišču, je v oči bodla tudi visoka
razlika v danih in prejetih zadetkih (1 :
15). Po skromnih predstavah je malokdo
upal, da se serija porazov lahko prekine
v minulem 23. krogu druge lige, ko je
Farmtech gostoval pri vodilnem moštvu
Kalcerju iz Radomelj. Pred tem dvobojem so bili v tej sezoni uspešnejši Radomljani. V Veržeju se je tekma končala z
neodločenim izidom 2 : 2, v Radomljah
pa je Kalcer zmagal z 1 : 0. V tokratnem
dvoboju so presenetljivo, a povsem zasluženo zmagali veržejski nogometaši z
2 : 3 (2 : 1), ki so tako na dvanajstih tek-
Nogometaši iz Veržeja
so znova dokazali, da
lahko premagajo vsako
moštvo v drugi ligi.
mah v gosteh zbrali že 22 točk, le točko
manj od tokratnega nasprotnika.
Nogometaši iz Veržeja so znova dokazali, da lahko premagajo vsako moštvo
v drugi ligi, znova pa potrdili, da igrajo
veliko bolje v gosteh kot na domači zelenici. Za tekmo 23. kroga je imel Gabor
na razpolago večino nogometašev, ki v
tej sezoni tvorijo ogrodje moštva, vendar je tekmo proti Kalcerju začel z nekoliko spremenjeno enajsterico: Andrejč,
Ilić, Živko, Lukač, Lešnik, Kouter, Trstenjak, Petek, Šauperl, Kaučič, Mauko.
Veržejci so povedli že v 5. minuti, ko je
zadel Mitja Mauko, vendar so do konca
prvega polčasa domačini prek Gregorja
Kosca (28) in Luke Cerarja (40) izid preobrnili sebi v prid. Na začetku drugega
polčasa sta stopila v igro pri Farmtechu
Arpad Vaš, ki je zamenjal Biana Paula
Šauperla, in Tjaž Polajžer, ki je zamenjal
Damjana Kaučiča. Potem ko je Gabor v
68. minuti v igro poslal še Tadeja Čuka,
ki je zamenjal Mauka, je sledil preobrat.
Nino Kouter je z zadetkoma v 73. in 78.
minuti preobrnil izid za končno zmago
z 2 : 3. Farmtech ima zdaj 31 točk in je na
šestem mestu. V naslednjem krogu prihaja v Veržej Tolmin, ki ga je Farmtech v
tej sezoni že dvakrat premagal. V Tolminu je bilo 1 : 2, v Veržeju pa 4 : 1.
M. Š.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, tam lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Sobota
Saša Celec (št. 6) je v Veliki Polani s strelom z glavo že v 5. minuti Muro povedel v vodstvo, ki pa je trajalo do 57. minute, ko
je za Polano izenačil Mario Sačer. fotografija nataša juhnov
Ob 13. uri v športnem centru Černelavci začetek slavnostne prireditve ob
40-letnici Športnega društva Černelavci. Na sporedu bo tudi revijalna nogometna tekma med veteranskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške.
3. SNL vzhod
Ob 17. uri na stadionu Čistina v Veržeju tekma 24. kroga 2. SNL Farmtech
Veržej – TKK Tolmin.
Tesna zmaga »žutih«
proti Lesoplastu
Ponedeljek
Ob 14. uri v ŠRC Bakovci tekma 17.
kroga SŽNL Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje.
Ob 14. uri v Kamencih poseben sprejem za mladega svetovnega podprvaka v karateju Sanderja Horvata.
Sreda
Na tekmi v Veliki Polani izključena Murina igralca
Izidi 20. kroga: Avto Rajh Ljutomer
– Tromejnik G-Sukič 3 : 1, Nafta 1903
– Rakičan 2 : 0, Polana – NŠ Mura 1 :
1, Turnišče – Črenšovci 4 : 0, Čarda –
Odranci 0 : 2, ND Lušt Beltinci – Lesoplast Križevci 3 : 2, Grad – ŠNK Bakovci 3 : 0.
Lestvica po 20. krogu: Beltinci 53,
Mura 42, Odranci 39, Tromejnik 35,
Ljutomer 34, Polana 31, Turnišče 29,
Grad 26, Nafta 22, Križevci 20, Čarda
20, Bakovci 16, Rakičan 14, Črenšovci 13.
Pari 21. kroga (tekme odigrano včeraj ob 17. uri): Rakičan – Čarda (včeraj ob 10.30), Grad – Avto Rajh Ljutomer, ŠNK Bakovci – Polana, NŠ Mura
– ND Lušt Beltinci, Lesoplast Križevci – Nafta 1903, Odranci – Turnišče,
Črenšovci – Tromejnik G-Sukič.
Pari 22. kroga: Avto Rajh Ljutomer
– Črenšovci, Tromejnik G-Sukič – Odranci, Čarda – Lesoplast Križevci, Nafta 1903 – NŠ Mura, Polana – Grad (vse
v soboto, 30. aprila, ob 17. uri), Turnišče – Rakičan, ND Lušt Beltinci – ŠNK
Bakovci (obe v ponedeljek, 2. maja, ob
17. uri).
Polana : NŠ Mura 1 : 1 (0 : 1)
PC Poljana v Veliki Polani, 600 gledalcev, sodnik: Mertelj (Hajdina).
Strelca: 0 : 1 Celec (5), 1 : 1 Sačer (57).
Polana: Farkaš, R. Žalik (Gjergjek, 89),
Kranjec, Denša, Gerencser, Horvat Kapun, Klujber, Sačer, S. Žalik, Magdič
(Kotnjek, 71), Vori. Trener: Jože Vori.
NŠ Mura: Luk, Celec, Kisilak (Tompa,
34), Potrč, Raduha, Kozar, Slana, Pucko, Atanasov, Karas, Lalović. Trener:
Franc Fridl.
Rumeni kartoni: Denša, R. Žalik, Vori,
Kotnjek; Lalović, Pucko, Slana, Kozar.
Rdeča kartona: Lalović (drugi rumeni, 64), Pucko (drugi rumeni, 79), oba
NŠ Mura.
Čarda – Odranci 0 : 2 (0 : 2)
Avto Rajh Ljutomer – Tromejnik G-Sukič
3 : 1 (2 : 1)
ND Lušt Beltinci – Lesoplast Križevci
3 : 2 (2 : 1)
ŠRC Ljutomer, 100 gledalcev, sodnik:
Habjanič (Murska Sobota).
Strelci: 1 : 0 Ciglarič (20), 1 : 1 Karnet
(27), 2 : 1 Lotrič (33), 3 : 1 Ciglarič (78).
Rumeni karton: Bogdan, Avto Rajh
Ljutomer.
Športni park Beltinci, 200 gledalcev,
sodnik: Goričan (Loče pri Poljčanah).
Strelci: 0 : 1 Šlihthuber (30), 1 : 1 Sreš
(36), 2 : 1 J. Tkalec (37, 11 m), 3 : 1 Maroša (65), 3 : 2 Bencik (89).
Rumeni kartoni: Sreš, Nemec; Vegi
Kalamar, Šlihthuber.
Turnišče – Črenšovci 4 : 0 (2 : 0)
Igrišče NK Turnišče, 150 gledalcev, sodnik: Gergič (Maribor).
Strelci: 1 : 0 Dražnik (17, a. g.), 2 : 0 Jakšič (23), 3 : 0 Horvat (49, 11 m), 4 : 0
Recek (80).
Rumeni kartoni: Prša, Koznicov; Bunderla, Hozjan, Tudjan.
ŠRC Martjanci, 120 gledalcev, sodnik:
Kordež (Ravne na Koroškem).
Strelca: 0 : 1 Žugelj (15), 0 : 2 Gostan
(33).
Rumena kartona: B. Ošlaj; Virag.
Nafta 1903 – Rakičan 2 : 0 (0 : 0)
Športni park Lendava, 150 gledalcev,
sodnik: Šorli (Maribor).
Strelca: 1 : 0 Dodlek (64), 2 : 0 Bobičanec (75, 11 m).
Rumeni kartoni: Škerlak, Roškar, Jančar, vsi Rakičan.
Grad – ŠNK Bakovci 3 : 0 (1 : 0)
Igrišče pod gradom pri Gradu, 100 gledalcev, sodnik: Fekonja (Radenci).
Strelca: 1 : 0 Buček Huber (3), 2 : 0 Feguš (59), 3 : 0 Feguš (78).
Rumeni karton: Kreft, ŠNK Bakovci.
T. K.
Ob 18. uri v dvorani OŠ I Murska Sobota morebitna tretja tekma dvoboja
1. DOL za končno tretje mesto Panvita
Pomgrad – Salonit Anhovo.
popravek
V prejšnji številki Vestnika nam jo je v
prispevku Asja Benčec najboljša mladinka žal zagodel tiskarski škrat. Na
naši fotografiji namreč ni Nina Gerič,
ampak Asja Benčec, ki je postala državna prvakinja med mladinkami, Nina
Gerič pa je slavila na prvem odprtem
prvenstvu Murske Sobote pri starejših
deklicah. Maja Čopi na državnem prvenstvu ni zmagala pri starejših mladinkah, ampak pri starejših deklicah.
Za napake se opravičujemo. (T. K.)
Hokej na travi
V interligi so slovenski prvaki Lipovci
igrali dve tekmi na Češkem. V prvem
srečanju so izgubili proti moštvu Hradec Kralove s 5 : 2. Dva zadetka za Lipovce je dosegel Uroš Stanko. V drugem
srečanju pa so Lipovci premagali Hradec Kralove s 4 : 2 s po dvema zadetkoma Aleša Pavlinjeka in Uroša Stanka.
T. K.
MNL
Rokomet
Bogojina z dvema točkama prednosti
Ob koncu sezone poraza
Rotunda presenetila vodilni Cven – Veterani Turnišča na vrhu lestvice
Radgončani na sedmem, Pomurje na devetem mestu
15. krog II. MNL Lendava: Veterani
Turnišče – Mostje 3 : 0, Graničar –
Zvezda Dolina 4 : 0, Čentiba – Kapca
1 : 0, Olimpija Dolga vas je bila prosta. Lestvica: Veterani Turnišče 31,
Olimpija Dolga vas 30, Čentiba 24,
Graničar 21, Zvezda Dolina 15, Kapca 10, Mostje 1. Pari 16. kroga: Veterani Turnišče – Čentiba (v nedeljo,
1. maja, ob 10. uri), Mostje – Zvezda
Dolina, Olimpija Dolga vas – Graničar (obe v nedeljo, 1. maja, ob 16.30),
Kapca bo prosta.
V zadnjem krogu druge lige je radgonski Arcont pred domačimi gledalci v
Radencih izgubil z Radovljico z 28 :
30 (13 : 14). Po odlični predstavi prejšnjega kroga proti Pomurju so tokrat
Radgončani pokazali povsem drugačen obraz. Nezbranost tako v obrambi kot v napadu je povzročila številne napake, ki so jih motivirani gostje
s pridom izkoriščali. Strelci za Arcont
so bili: Zorko 9, Žunič 5, Ketiš 5, Ivanek 2, Krajnc 2, Štefanec 2, Šijanec 1,
Falež 1, Slekovec 1. Kot zanimivost naj
dodamo, da je Radovljica 4 od svojih 7
točk v sezoni dosegla prav v igri proti
Arcontu. Radgončani so sezono končali na sedmem mestu s 14 točkami.
Pomurje je bilo na gostovanju v Cerkljah, na katerem se je odločalo o dru-
16. krog I. MNL MS: ŠD NK Pušča –
Kema Puconci 0 : 1, GMT Bogojina –
Serdica Kl. Šinko 1 : 1, ŠNK Radgona
– Aqua - Ižakovci 5 : 1, Goričanka – Tišina 4 : 0, Hodoš – Gančani 6 : 0, Dokležovje – Slatina 3 : 1. Lestvica: GMT
Bogojina 36, ŠNK Radgona 34, Goričanka 34, Slatina 33, Kema Puconci 28, Serdica Kl. Šinko 22, Hodoš 21,
Dokležovje 18, Gančani 12, Aqua - Ižakovci 12, Tišina 9, ŠD NK Pušča 5. Pari
17. kroga: ŠNK Radgona – Dokležovje,
Kema Puconci – GMT Bogojina (obe
v soboto, 30. aprila, ob 16.30), Aqua Ižakovci – Goričanka, Tišina – Hodoš,
Gančani – ŠD NK Pušča, Serdica Kl.
Šinko – ŠD NK Pušča (vse v ponedeljek, 2. maja, ob 16.30).
15. krog II. MNL MS: Mura veterani – Apače 2 : 0, Šalovci – Lipa 2 : 0,
ŠD Cven – ŠD NK Rotunda 0 : 1, Niros
Cankova – ŠD Roma 2 : 4. Lestvica: ŠD
Cven 35, Mura veterani 30, Apače 27,
Šalovci 26, Niros Cankova 18, ŠD NK
Rotunda 16, Lipa 13, ŠD Roma 6. Pari
16. kroga: Apače – ŠD Roma (v soboto,
30. aprila, ob 16.30), Mura veterani –
Šalovci (v ponedeljek, 2. maja, ob 11.
uri), ŠD NK Rotunda – Niros Cankova,
Lipa – ŠD Cven (obe v ponedeljek, 2.
maja, ob 16.30).
15. krog I. MNL Lendava: Renkovci –
Bistrica 1 : 3, Nedelica – Nafta veterani 0 : 0, Hotiza – Panonija Gaberje 2
: 1, Kobilje – Dobrovnik 0 : 4. Lestvica: Hotiza 37, Nedelica 32, Bistrica 22,
Kobilje 22, Dobrovnik 21, Renkovci 21,
Nafta veterani 11, Panonija Gaberje 2.
Pari 16. kroga: Nafta veterani – Bistrica (v nedeljo, 1. maja, ob 10. uri), Panonija Gaberje – Dobrovnik, Hotiza
– Renkovci, Nedelica – Kobilje (vse v
nedeljo, 1. maja, ob 16.30).
T. K.
gem potniku v 1. B-ligo, blizu presenečenja, a na koncu tesno izgubilo s 34 :
32 (19 : 17). Kljub dejstvu, da je Pomurje nastopilo samo z devetimi igralci, se
je moralo Cerklje pošteno potruditi za
zmago. V prvem polčasu je imel svoj
šov najboljši strelec prvenstva Gregor
Gregorec, ki je že takrat dosegel 10 zadetkov, Pomurje pa je v 38. minuti celo
vodilo s 23 : 21. A so nato domačini dosegli delni izid 8 : 1 in zmagovalec je bil
odločen. Domači so se lahko veselili vrnitve v višji tekmovalni razred, saj so za
točko prehiteli Ajdovščino. Pri Pomurju so imeli samo štiri strelce: Gregorca,
16, Krefta, 9, Zavodnika, 4, in V. Kozelja 3. Pomurje je sezono končalo na zadnjem, devetem mestu s 6 točkami.
T. K.
26
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]vestnik.si
Jože Sarjaš, predsednik društva A.R.O. v Trnju in Off Road zveze 4 x 4 Slovenije
Brnenje motorja najljubša melodija
Off road tekmovanja ali prireditve so lahko samo v gramoznicah, glinokopih, peskokopih ali na deponijah
Marca 1996, torej pred dobrimi dvajsetimi leti, je Jožef Sarjaš iz Trnja v
črenšovski občini zbral skupino lastnikov in ljubiteljev terenskih vozil
in ustanovili so Društvo ljubiteljev terenskih vozil A.R.O. Trnje z namenom
druženja in učenja varne vožnje s terenskim vozilom. To so bile še tiste
stare vrste vozil, ko je človek moral
zraven veliko misliti, nova pa so tako
»pametna«, pravi Sarjaš, da s tehničnimi izboljšavami že skoraj mislijo
namesto voznika. Sam je tudi eden od
tistih »umetnikov«, ki mu je najljubša
melodija brnenje motorja, še posebej
v durovi lestvici terenskih vozil, off
road tekmovanje pa umetnost sinhronega delovanja človeka in stroja pri
izzivanju fizikalnih zakonov. Pri tem
zadnjem je potrebno obilo znanja, pa
tudi strasti in kanček ekshibicionizma, se strinja Sarjaš, ki mu je avtomobilizem življenjski navdih, avtomehanika poklic, širjenje ljubiteljskega in
tekmovalnega duha s terenskimi vozili pa smisel njegovega početja.
Jeep willys ga je povsem omrežil
Sam je svojo drugo življenjsko ljubezen srečal že kot vajenec leta 1972
pri avtomehaničnem mojstru v Lendavi, ki je imel vozilo Jeep Willys, in ga
je to, da so ga obnavljali in sestavljali,
povsem omrežilo. Kmalu po tistem je
v vas prišlo prvo občudovanja vredno
terensko vozilo, ki ga je lastnik pripeljal iz Avstrije, leta 1994 pa je nastala
že prava vročica s štirimi terenskimi
vozili Aro, ki so predstavljala jedro za
ustanovitev društva. To je zaslovelo z
organizacijo srečanj ljubiteljev terenskih vozil in off road tekmovanj.
Sarjaš društvo vodi od vsega začetka in je tudi njegova »pogonska gred«,
marca letos pa je postal za dobo štirih
let tudi predsednik Off Road zveze 4 x
4 Slovenije (ORZS), v kateri je bil pred
tem podpredsednik. Več klubov zara-
di različnih interesov ni vključenih v
ORZS, ugotavlja Sarjaš, sam pa si zelo
prizadeva, da bi jih bilo čim več, saj se
z organiziranim delovanjem in pripravo prireditev oziroma tekmovanj po
veljavnih normah zmanjšuje število
tistih, ki se nenadzorovano in včasih
tudi objestno vozijo po brezpotjih.
Društvo A.R.O. Trnje zdaj že nekaj
let prevzema organizacijo enega od
tekmovanj. Druga tekma za državno
prvenstvo je bila pred kratkim v Nogradovi gramoznici v Dobrovniku, tekmovalci pa so se pomerili v dveh preizkušnjah, hardu in spretnostni vožnji,
ne pa tudi v soft trialu. Soft trial je zahtevna, vendar preprostejša vožnja, saj
progo zmorejo prevoziti tudi običajna vozila. Za voznika sta pomembna
natančnost opazovanja ter občutek za
vozilo in njegovo širino, vozi pa se počasi. Spretnostna ali hitrostna dirka je
vožnja prek ovir, pri kateri pride do izraza moč vozila, najtežja preizkušnja
pa je hard, pri kateri skoraj ni omejitev, vendar morajo biti ob progi točke, da tekmovalci vozila vpnejo in si z
vitlom pomagajo premostiti oviro. Ta
vozila morajo biti opremljena z varnostno kletko, vsi tekmovalci, ne glede na razred, pa morajo imeti čelado in
drugo zaščitno opremo. »Potrkati moram po najboljšem lesu, v Sloveniji na
teh tekmovanjih še nismo imeli nobene nesreče,« pove Sarjaš.
Tudi stroj nekaj čuti
Pred leti je tekmoval, vendar potem
ugotovil, da je na progi preveč premišljeval o tem, kako se bo obnašalo vozilo, to pa ni prav. »Ne bi ravno rekel,
da mi je vozila žal, razmišljam pa na
način, da tudi stroj nekaj čuti in da je
nekaj v številkah, ki prinašajo srečo
ali nesrečo. Ko je tekmovalec društva
na progi, s sklenjenimi rokami ob njej
globoko premišljujem in se poskušam
v mislih povezati z voznikom in mo-
16Sarjaš manjka slika
Jože Sarjaš ob tekmovalnem vozilu Jeep Grand Cheroki s 4700-kubičnim V8-motorjem fotografija majda horvat
torjem ter tako pomagati.« Na tekmovanjih prevzema tudi vlogo vzdrževalca in organizatorja, po progi pa
se zapelje samo toliko, da jo preizkusi
in preveri, ali mu vožnja po ovirah še
vedno požene kri po žilah.
Uspešen tekmovalec je njegov sin
Dino, ki tekmuje z novim vozilom
Jeep Grand Cherokee s 4700-kubičnim V8-motorjem. Prava 'mrcina' na
štirih kolesih, ki pa je prenaporna za
voznika na cesti in jo je na dirkališče treba pripeljati z drugim vozilom.
Drugo tekmovalno vozilo društva pa
je v lasti petih članov, ki ga tudi vsi
vzdržujejo in ga skupaj pripravljajo za
tekmovanje.
Off road tekmovanja ali prireditve
so lahko samo v gramoznicah, glino-
kopih, peskokopih in raznih deponijah oziroma na mestih, ki jih posamezna občina določi za degradirana
območja. Slovenija od leta 2005 namreč prepoveduje organizirano vožnjo po brezpotjih, to pa ne pomeni, da se s terenskim vozilom ne smeš
peljati po kolovozu ali gozdnih poteh.
Pri tem velja, da je več kot devet vozil že organizirana kolona. »Sem proti
vožnjam v naravi, še manj sem za izživljanja z vozili, tega pa tudi ne sme
biti na tekmovanjih,« pove sogovornik.
Sarjaš je že vrsto let vzdrževalec in
avtomehanik v podjetju Mlinopek ter
odličen poznavalec avtomobilizma in
motociklizma nasploh. Ni avtomobila, za katerega ne bi vedel, da obsta-
ja, razen morda kje kakšen eksotičen
primerek. Čeprav je avtomehanik iz
časov, ko so bili pri avtomobilih pomembni klešče, platine in uplinjač,
ni tiste vrste, ki se ne bi lotil popravila vsakega avtomobila. »Tudi če bi
mi kdo pripeljal helikopter, naj ga popravim, ne bi rekel, da to ne gre. Vedno poskušam rešiti problem,« pove.
Vseeno pa se je treba nenehno učiti,
to pa zanj zdaj, ko je povezan s svetovnim spletom, sploh ni težko. »Dokler se dobro počutiš, boš tudi živel
dejavno. Vendar vsega tega, kar počnem, ne bi bilo brez družine in prijateljev, tako pri pripravi tekmovanj kot
srečanj. To je tudi tisto, kar nas povezuje,« pove Sarjaš.
Majda Horvat
Posledice ob trčenju motorista
Vsak mesec
ugoden nakup
za naše naročnike!
Za povečevanje zaščite rastlin pred polži
je najbolje, da rastline krepimo.
HomeoGarden
POLŽI STOP, 750 ml,
za Vestnikove naročnike kar
40 % ugodneje!
Toliko motoristov, kot se jih je pred
nedavnim zbralo v Gornjih Slavečih,
se v naši regiji redko zbere. Prvič je
namreč Zveza motoklub Slovenije
oziroma tisti njen del, ki pokriva štajersko-prekmursko regijo, skupaj z
motoklubom Diamonds iz Radenec
pripravila skupno vožnjo s preventivno vsebino. Na dogodku se je zbralo
okrog 180 motoristov iz vseh 24 motoklubov, ki delujejo na tem območju.
Dobili so se v Radencih in se odpravili
na vožnjo po Pomurju. Končni cilj je
bil Športni center Slavček v Gornjih
Slavečih. Tam so pripravili za njih in
preostalo javnost preventivno prireditev Policijska izkušnja kot nasvet, na
kateri so sodelovali slovenska policija,
Društvo prve medicinske pomoči Rogašovci in gasilska operativna enota
PGD Sveti Jurij. Prikazali so trk motorista z osebnim avtomobilom, posledice trka in usklajeno reševanje vseh
omenjenih enot. Zbranim so predstavili tudi uporabo zračne blazine za
motoriste ter vpliv alkohola in drog
na sposobnoti voznika.
C. K.
Ekološki certifikat
Varno za okolje
Varno za ljudi in živali
Učinkovito!
Sredstvo ni FFS
Certifikat za
ekološko pridelavo
Zdrave rastline brez
uporabe agrokemikalij
Naravno krepi rastline in s tem veča
zaščito rastlin pred vsemi vrstami polžev.
Redna cena:
Informacije:
02 535 14 10
[email protected]
Izdelek lahko prevzamete v naročniški službi Vestnika,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Pohitite, količine so omejene.
6,61 €
Izjemna cena za
naročnike Vestnika:
3,99 €
z DDV-jem
Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o.
V Gornjih Slavečih se je zbralo 180 motoristov. fotografija ciril kosednar
Za naravno krepitev
rastlin – večja odpornost
rastlin pred polži
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik |
27
Felicita Heric Taškov v mladih budi veselje do glasbe
Pred nastopom jim pripoveduje zgodbe
Vsako leto na začetku otrokom v zboru nariše goro in jim pojasni, da se bodo po tej gori vzpenjali do uspehov
Zven ubranih glasov ji daje, pove, prav
posebno energijo. To potem pevcem vrača s svojim navdušenjem, prijaznostjo in
razumevanjem. Vse to še kako potrebuje
zbor, v katerem pojejo otroci. Še posebej,
če gre za zbor, v katerem starostni razpon pevcev seže od predšolskih otrok pa
tja do učencev višjih razredov osnovne
šole. Takšna je namreč sestava Otroškega pevskega zbora (OPZ) Glasbene šole
Murska Sobota, ki je dosegel pred kratkim na reviji v Zagorju ob Savi drugo najboljšo uvrstitev med otroškimi pevskimi
zbori v državi. Čeprav Felicita Heric Taškov, ki ta zbor vodi že pet let, zatrjuje,
da so večji del naloge opravili otroci, saj
so peli »kot sončki«, pa ni dvoma, da je
uspeh tudi zasluga prizadevne zborovodkinje.
Na soboški glasbeni šoli poučuje flavto
od leta 1999, pred tem je eno leto poučevala v Ljubljani. Poleg prečne flavte igra
na klavir, orgle (še vedno v cerkvi v Ljutomeru), zase tudi kitaro, učila pa se je igrati še citre in končala pet razredov petja
– oboje bo še dokončala, zatrjuje, kakor
hitro bo našla dovolj časa. Kot mama štirih hčera – najmlajša se je rodila lani po-
leti – tega trenutno nima prav v izobilju.
Zdaj je še na porodniškem dopustu, le za
zbor in omenjeno revijo si je vzela čas.
Zvesta ostaja svojemu kraju Cvenu, čeprav se je po osnovni šoli vpisala na srednjo glasbeno šolo v Mariboru in nato
na akademijo za glasbo v Ljubljani. Z vodenjem pevskih zborov ima izkušnje že
od prvega letnika srednje šole. Naprej
je bila v Radencih sedem let organistka
in že takrat je vodila po tri zbore, poleg
tega še posvetni zbor na Cvenu, nato je
vodila zbor v Ljutomeru. Ko je bila leto
dni doma in v tistem času ni sodelovala
z nobenim zborom, je postala zelo nemirna. »Nisem vzdržala in sem šla kar
prosit v ljutomersko župnijo, ali lahko
imam tam pri njih zbor, ker je okrog toliko otrok, v cerkvi pa ni nobenega zbora. To je bilo leta 1999. Dvanajst let sem
vodila tam zbore. Otroški zbor je 'zrasel',
postal mladinski, nato smo ustanovili
društvo, da bi lahko peli tudi druge pesmi, ne le cerkvenih, in tako smo se vzpenjali, na vsaki reviji smo šli višje in višje,
leta 2005 smo bili prvič na regijskem tekmovanju, drugo leto na reviji v Zagorju,«
pripoveduje.
Felicita Heric Taškov: »Da bi prišli na najvišjo goro, je včasih treba iti tudi dol in
nato spet gor.« fotografija bernarda b. peček
Otroci imajo veliko talentov in sami naj izberejo, katerega bodo razvijali, pravi Felicita Heric Taškov. fotografija janez eržen
Oči se ji zasvetijo, ko začne govoriti
o svojem sedanjem otroškem pevskem
zboru. Na vprašanje, kako izbira skladbe,
ki jih bo v sezoni pel zbor, odgovori: »Veliko je odvisno od tega, kako se počutiš
kot človek. Včasih bolj veselo in izbereš
vesele pesmi, včasih bolj študijsko, zato
izbereš zahtevne pesmi, včasih pa izbereš nekaj enostavnega, da imajo oni veselje. Potem pa to sestaviš.«
Čeprav se na prvi pogled zdi, da so
otroci v zboru zelo sproščeni in razigrani, je tako le na prvi pogled, to namreč ne
pomeni, da niso disciplinirani. »Najprej
je tu veliko discipline. Toda ta disciplina
ne izhaja iz avtoritete, ampak iz vdanosti
do petja in iz ljubezni do tega, kar počnejo,« pojasni sogovornica. »To pa lahko
doseže učitelj predvsem s svojo energijo,
kajti nič ni dano samo po sebi, vedno vse
izhaja iz osebne angažiranosti, treba je
nekaj vložiti, da pride uspeh.« Žalostna
je, pravi, ko vidi, koliko je sposobnih mladih zborovodij in zanesenjakov, ki želijo
delati, pa za njih v ožjem okolju nimajo
razumevanja, kajti veselja do zborovskega petja je veliko tudi med mladimi.
Kako ji uspe, da ji sledijo – tako pevci
v zboru kot sodelavci, kje se je naučila
na pravi način motivirati ljudi? »Pri salezijancih v Radencih,« pove odkrito po
krajšem premisleku, »od njih sem se naučila pravega dela z mladimi, da ne smeš
samo nekaj 'nakladati', da moraš z mladimi tako tudi delati.« Zato »svojim« otrokom v zboru vsako leto na začetku sezone nariše goro in jim pojasni, da se bodo
po tej gori vzpenjali do uspehov, a da bi
prišli na najvišjo goro, je včasih treba iti
tudi nazaj dol in nato spet gor; zato jim
pred nastopom vedno pripoveduje zgodbo, da se otroci miselno zberejo in umirijo.
Otroci imajo veliko talentov in sami
naj izberejo, katerega bodo razvijali, pravi. Včasih je pomembno pogledati tudi
majhne uspehe. »Lepo je, ko imaš v zboru otroka, ki ga starši podpirajo, in ko
vidiš, da raste in dosega uspehe. Včasih
traja nekaj let, da dobi pravo intonacijo. Toda vsak uspeh, vsak razvoj je pomemben. Največje veselje je, ko slišiš,
da otrok končno zadene intonacijo. To
so tisti 'mikrouspehi', ki jih nihče ne vidi,
kajti večina vidi le soliste in tiste, ki so v
ospredju.«
Bernarda B. Peček
V naravi je manj smeti
Zeleni teden je bil sklop aktivnosti
in dogodkov v velikopolanski občini
v aprilu, med katerimi je bila tudi čistilna akcija. Na njej so udeleženci, ki
jih je bilo več kot 300, z veseljem ugotavljali, da je smeti v naravi manj, kot
jih je bilo lani in leta pred tem.
Zeleni teden je prvič organizirala velikopolanska občina v sodelovanju z
Osnovno šolo Miška Kranjca Velika Polana, ki sodeluje v projektu Eko šola, ter
društvi iz občine in partnerji. Zaokrožili
so ga s kolesarjenjem, ki so ga poimenovali Klačimo s Pückami po poti Palčka polanskega. Ob kolesarjenju so udeleženci spoznavali naravno bogastvo v
občini, ki so jim ga predstavili člani tu-
rističnega podmladka iz velikopolanske
osnovne šole in sekcije ljubiteljev starodobnih koles Polanski Pücki, ki deluje v
društvu Štrk Slovenija.
Namen Zelenega tedna je po besedah organizatorjev ozaveščanje o pomembnosti varovanja narave in zaščite okolja. Med drugim so za otroke
pripravili delavnice z naslovom Pepi
in njegovo gnezdo ter šolarjem podelili priznanja literarnega natečaja
Živi zdravo in z naravo. Organizirali
so ogled komunalne infrastrukture s
čistilno napravo in sajenje dreves ter
tekmovanje osnovne šole in vrtca v
zbiranju odpadkov.
J. G.
+ darilo
paket
spomladanskih
čebulic
Letna naročnina
za 4 številke
z 10 % popustom
Za naročnike Vestnika
samo
6,60 €
Dogajanje so zaokrožili s kolesarjenjem Klačimo s Pückami po poti Palčka
polanskega. fotografija jože gabor
Lep vrt & naravna lekarna že pri vašem prodajalcu časopisov!
Informacije in naročila: 02 535 14 10, [email protected]
Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o.
11,88 €
28
| Vestnik | 28. aprila 2016
privlačno
preprosto uporabno
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Boleče uho
Letos je pomlad zares postregla z vetrovnim vremenom
Ograje
Večino čutnih vtisov
dobimo iz barvnega sveta
Toplo vreme, delo na prostem in veter – kombinacija, ki je več kot dovolj, da zabolijo ušesa.
Tisti, ki je bolečine v ušesih že doživel, bo vedel, da je bolečina lahko
zelo huda ne samo pri otrocih, pač
pa tudi pri odraslih. Ocenjuje se namreč, da je boleče uho na bolečinski
lestvici precej pri vrhu.
Kadar govorimo o vnetju ušesa,
imamo po navadi v mislih vnetje
srednjega ušesa. In to je najpogostejši vzrok bolečega ušesa.
Zakaj nastane vnetje
srednjega ušesa
V srednjem ušesu celice tvorijo tekočino, ki ima funkcijo, da varuje uho pred okužbo. Če je stanje
normalno, tekočina odteka skozi
evstahijevo cev v žrelo. Če oteče tudi
evstahijeva cev, se tekočina nabira v
srednjem ušesu, to pa povzroči vnetje in okužbo.
To je tudi razlog, zakaj pri otrocih
hitreje prihaja do vnetij. Evstahije-
Simptomi
Kadar gre za vnetje srednjega
ušesa, prizadeti toži o ostri, nenadni bolečini ali topi, stalni bolečini.
Nastopita lahko povišana telesna
temperatura in mrzlica, pogosto je
sočasno zamašen nos (posebej pri
otrocih), v ušesu je občutek napetosti … Izjemno moteča je izguba sluha, ki lahko traja tudi nekaj tednov.
Vnetje srednjega ušesa se pojavlja v različno hudih oblikah. Če gre
Ni torej čudno, da se nas vse okrog
nas »dotakne« na prav poseben način. Vtis harmonije je še posebno močan, kadar ima podoba lep okvir. Tudi
hiša z vrtom ima drugačno podobo, če
ima ograjo.
Zakaj imeti ograjo
Preden se odločimo za tip ograje, je
dobro poiskati vzrok. Včasih celo ugotovimo, da je v bistvu ne potrebujemo, ker tako vlogo lahko opravijo tudi
drevesa. Obstaja pa pet razlogov, zakaj
vseeno imeti ograjo. Prvi je povezan z
varnostjo, drugi z zasebnostjo, tretji
kot zaščita pred vetrom ali zvokom.
Med najbolj priljubljene ograje spadajo lesene, sintetične (PVC), aluminijaste in železne.
Vsaka izmed njih ima prednosti in
pomanjkljivosti. Lesena ograja je lepa
zaradi naravnega videza, ki se lepo
ujame z naravo na eni strani in hišo
na drugi. Lahko jo pobarvamo poljubno in tako še bolj poudarimo želeno
ali pa kar izberemo med različnimi videzi lesa in oblik ter se umetnim nanosom enostavno izognemo. Seveda
takoj nastopijo tudi nasprotni elementi, saj vemo, da nelakiran les hitro spremeni videz. Dež, sonce, razne
žuželke imajo vpliv, zato je življenjska
doba lesenih ograj krajša od vseh drugih. Kljub vsemu nas lepota lesa mnogokrat prepriča. V primerjavi z lesom
so sintetične ograje zelo lahke za vzdrževanje, od daleč (a res samo od daleč)
lahko dajejo videz lesa in otroci se ne
nabodejo tako hitro kot na lesenih. Velikokrat so že v barvi, ki bolj ali manj
ustreza, nikoli pa ne povsem tako, kot
bi mi želeli. Aluminijaste ograje so zelo
lahke in so dobra začasna rešitev. Žal
se zelo hitro poškodujejo in je potem
treba zamenjati kar celo. Železne ograje vsekakor presegajo vse po odpornosti. Estetsko dajejo močan vtis, vzdrževanje pa je minimalno.
Vsaka ograja ima svoj čar. Največkrat nam pri gradnji hiše zmanjka
energije in denarja. Za take pike na
i si vzemimo čas za dober razmislek.
Tudi fotografija je lepša s skrbno izbranim okvirjem.
Tatjana Kalamar Morales
Vloga srednjega ušesa
in povezava z nosom
Koščice v srednjem ušesu zaznajo
tresljaje bobniča in jih prenesejo do
notranjega ušesa. Srednje uho je s
tanko cevko, ki jo imenujemo evstahijeva cev, povezano z zgornjimi dihali. Zato vnetje srednjega ušesa po
navadi nastane ob prehladu ali drugi okužbi dihal.
va cev pri otrocih je namreč krajša
in leži vodoravno, zato je možnost
okužb večja in hitrejša.
Vzrokov, ki privedejo do vnetja
srednjega ušesa, je več, od alergij,
bakterij, vdora vode ob kopanju in
plavanju … A najpogosteje se vnetje
razvije po virusni okužbi. Mikrobi
namreč hitro najdejo prostor v toplem in vlažnem okolju srednjega
ušesa.
za en napad, to imenujemo akutno
vnetje, če pa se ponovi tri- do štirikrat v pol leta, govorimo o ponavljajočem se vnetju. Če se ne pozdravi,
preide v kronično vnetje.
Zdravljenje
Cilj zdravljenja je čim hitreje ozdraviti vnetje in okužbo, da ne nastopijo hujši zapleti. Zdravljenje
Mnogo ljudi prisega na uporabo
zelišč, kot so netresk, janeževo olje,
parafinsko olje, švedska grenčica,
česen … Vendar je uporaba vse prej
kot priporočljiva, saj lahko vodi do
zapletov in predrtja bobniča.
Izjemno pomembno pri vnetju
srednjega ušesa je zdravljenje nosne sluznice. Na to po navadi ljudje
radi pozabijo ali jim je celo neznano. Vendar pa je zdrav nos ključ do
zdravih ušes. Zato je treba čistiti in
izpihovati nos. To naj se počne pravilno – zatisnemo eno nosnico in
drugo izpihamo ter ponovimo še z
drugo nosnico. Sočasno se priporo-
ča izpiranje s fiziološko raztopino.
Prav tako lahko v lekarni brez recepta dobite kapljice za uho s protibolečinskim delovanjem.
Ukrepi, ki jih zmoremo sami v
kombinaciji s predpisano terapijo,
bi morali stanje vnetega in bolečega
srednjega ušesa pozdraviti in izprazniti tekočino iz srednjega ušesa. S
tem pa se mora povrniti tudi sluh.
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
kukamo v vaš lonec in pečico
Svinjski file z beluši iz Diane
Našo rubriko bodo s svojimi recepti bogatili tudi kuharice in kuharji iz hotela Diana v Murski Soboti
Zelenjava, ki je trenutno najbolj aktualna, so gotovo šparglji. Tega se
zavedajo tudi v hotelu Diana, zato je
tokrat za Vestnikovo rubriko Kukamo v vaš lonec in pečico v svoj zvezek receptov pokukala Marta Časar,
vodja kuhinje v omenjenem soboškem hotelu. Recept, ki ga bo delila
z nami, pa je za glavno jed, natančneje za svinjski file z beluši.
Za štiri osebe potrebujemo:
800 gramov svinjskega fileja,
50 gramov šalotke,
0,5 decilitra belega olja,
120 gramov zelenih belušev,
4 decilitre zelenjavne osnove,
2 decilitra kisle smetane,
sol, poper, muškatni orešček in belo
vino.
Postopek priprave pa je tak: svinjsko ribico očistimo. Z ostrim nožem
narežemo fileje, jih rahlo potolčemo
fotografija arhiv hotela diana
Priljubljene oblike
Kaj lahko storimo sami
Izjemno pomembno
pri vnetju srednjega
ušesa je zdravljenje
nosne sluznice. Na to
po navadi ljudje radi
pozabijo ali jim je celo
neznano. Vendar pa
je zdrav nos ključ do
zdravih ušes.
Vsaka ograja ima
svoj čar. Največkrat
nam pri gradnji hiše
zmanjka energije in
denarja. Za take pike
na i si vzemimo čas
za dober razmislek.
Četrti vzrok je denar in je zmeraj eden
od pomembnejših, saj gre za denarno
investicijo. In peti vzrok je estetskega
pomena, saj vemo, da lahko ograja bistveno izboljša videz nepremičnine. Z
opredelitvijo vzroka bo zelo hitro jasno, katera ograja pride v ožji izbor.
zajema odstranitev vzroka vnetja, uničenje bakterij, spodbujanje
imunskega sistema in zmanjšanje
otekline evstahijeve cevi.
Zato se uporabljajo nosni dekongestivi, ki zmanjšajo oteklino evstahijeve cevi, antibiotiki uničijo bakterije, hkrati pa seveda poskrbimo,
da omilimo bolečino z analgetiki.
in začinimo s poprom in soljo. Popečemo v ponvi na vroči maščobi. Na
preostali maščobi podušimo šalotko in jo zalijemo z zelenjavno osnovo. Beluše skuhamo, narežemo na
tri centimetre dolge koščke, dodamo k filejem in podušimo. Omako
izboljšamo z belim vinom, muškatnim oreščkom in kislo smetano. Fileje zložimo na krožnik, prelijemo
z omako, posujemo s peteršiljem
in ponudimo. Za prilogo servirajmo kruhovo rezino, predlaga Marta Časar.
Tudi vas pa še vedno vabimo h
kukanju oziroma – mi bi radi pokukali v vaše lonce in pečice. Če se
vam zdi to sprejemljivo, nam pošljite recept s fotografijo na [email protected]
vestnik.si.
Pa prijetno ustvarjanje za štedilnikom in dober tek!
Vida Toš
28. aprila 2016 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Beltinski šolarji so se družili
z vrstniki iz Slovaške
Osnovno šolo v Beltincih so v okviru mednarodne izmenjave obiskali
učenci in učitelji partnerske osnovne šole iz Nove Bane na Slovaškem.
Obe šoli sodelujeta v mednarodnem
projektu PASCH, Šole – partnerji prihodnosti, ki poteka na pobudo nemškega zunanjega ministrstva v sodelovanju z Goethejevim inštitutom.
Beltinska šola je edina šola iz Slovenije vključena v ta projekt, ki spodbuja učenje jezikov, predvsem nemškega, na šoli pa ga koordinira in
vodi učiteljica nemškega jezika Lidija
Pelcl Mes. Projekt traja že sedem let,
prvič pa so tokrat izvedli večdnevno
izmenjavo mladih. Slovaški osnovnošolci so prišli sem v okviru podprojekta Mladinska srečanja – naše mesto, naša dežela. Njihov pogovorni
jezik je bila nemščina.
V sredo je prišlo na šolo dvanajst
učencev in dva učitelja, ki so ostali
do nedelje. Učenci in učitelji so bili
nastanjeni pri družinah učencev in
učiteljev, tako je bilo možnosti za
druženje še veliko več. Pripravili so
jim pester program različnih dejav-
V morju, žana rudaš, 2. a, oš turnišče
nosti. Dopoldne so se družili v spoznavni, športni, folklorni in likovni
delavnici. Popoldne pa so se podali
na lov na zaklad v Mursko Soboto ter
v Pomurski muzej, v katerem so pekli perece in izdelali zapestnico prijateljstva. Soboto so namenili strokovni ekskurziji na Ptuj in v Maribor. Kot
nam je povedala Lidija Pelcl Mes, so
se na izmenjavi stkale nove prijateljske vezi, urili pa so se v vseh mogočih
jezikih, saj včasih nemščina preprosto ni zadostovala.
A. N. R. R.
Smetišnica
postane
popzvezda
Mladi iz Beltinec in Nove Bane na Slovaškem so se skupaj urili v nemščini. fotografija arhiv oš beltinci
Medgeneracijsko branje in pesnjenje
Na osnovni šoli v Šalovcih dajejo poseben poudarek sodelovanju med starši
in učitelji, saj se zavedajo, da je za uspeh
vsakega otroka ključnega pomena,
kako starše in učence pritegniti z novimi oblikami povezovanja. Pripravljajo
različne dejavnosti, ki imajo pozitiven
učinek in pripomorejo k medsebojnemu spoštovanju in zaupanju. To pa vpliva na kakovost dela učiteljev v šoli, saj
je lahko otrok v šoli še uspešnejši in za-
dovoljnejši, starši pa mirnejši. Tako so
v letošnjem šolskem letu učenci, starši
in razredničarka šestega in sedmega razreda pogovorno uro izkoristili za medgeneracijsko branje. Pri tem so jim bile
navdih pesmi Toneta Pavčka iz pesniške zbirke Majhnice in majnice. Prebirali so pesmi in se o njih in svojih vtisih
pogovarjali. »Tisto popoldne nas je poezija povezala, ob njej smo se spoznavali, zabavali in uživali. Pomembno je,
29
da smo se v šoli vsi počutili prijetno in
sprejeto, in strinjali smo se, da moramo pesniški popoldan ponoviti,« nam
je povedala Breda Kerčmar, mentorica
Bralne značke na OŠ Šalovci.
Preizkusili so se tudi v pesniškem
ustvarjanju in pisali v dvojicah, otroci skupaj s starši, no, največkrat z mamami. In nastalo je nekaj čudovitih pesmi.
A. N. R. R.
Pred davnimi časi je živela majhna,
osamljena Smetišnica. Nobenega prijatelja ni imela, je pa zelo rada pela.
Pela je na ves glas, da so jo slišali ljudje celo v sosednjo vas.
Nekega dne je začela pisati pesem.
Vso noč je bila pokonci. Niti zajtrkovala ni, še bananinega olupka ni želela pokusiti. Šele naslednje opoldne je
bila pesem dokončana. Pesem je bila
tako dobra, da so jo vsi želeli kupiti. Nato je prišel dan njenega nastopa. Tja so prišli tudi trije razbojniki.
Smetišnico so želeli ugrabiti. Splazili
so se v njeno garderobo. Ujeli so jo in
jo odpeljali v pristanišče. Privezali so
jo na čoln. Vendar niso opazili, da na
čolnu spi mojster Smetiško z Govorečo svetilko. Hitro sta odvezala Smetišnico. Uspelo jima je ujeti tudi dva
razbojnika, žal pa je eden ušel. Ko je
hotel stopiti v avto, je velika Zelena
miš avto brcnila v morje. Smetišnica
se je vrnila na nastop in odpela svojo
pesem. Postala je slavna, pisala je pesmi in zabavala ljudi.
Žiga Zver, 4. a, OŠ Bakovci
Moje
najhujše sanje
Bila je burna, vetrovna noč in mene je
bilo zelo, zelo strah. Dež pa je kar naprej neusmiljeno potrkaval na moje
okno. Končno sem zaspala. Takrat pa
sem potonila v deželo najhujših sanj.
Bilo je zelo temno in veter je divjal
okoli mene. Bila sem na planetu, na
katerem je imel vsak prebivalec sto
rok, sto nog, deset parov oči in tri tisoč nosov. Prišla sem v njihov grad.
Srečala sem moža s krono, na kateri
je pisalo Kralj najhujših sanj. Vprašal
me je, kam hitim. Zajecljala sem, da
v knjižnico. Zanimalo ga je, zakaj jecljam, in dejala sem, da zato, ker so
vsi ljudje na tem planetu tako čudni.
Pobesnel je in vprašal, ali bi se rada
tepla z njim. Lahko pa me tudi spremeni v njim enakega. Kaj? Da bi tudi
jaz imela sto rok, sto nog, deset oči in
tri tisoč nosov? Prosim, samo tega mi
ne storite, sem prosila v mislih. Ampak bil je neusmiljen in je začel čarati.
Še preden je čaranje končal in preden
sem dobila vse te roke, noge, oči in
nosove, sem se vsa prepotena zbudila. In bila sem še vedno jaz, Hana, deklica z enim parom rok in nog, enim
parom oči in enim nosom.
Hana Čagran, 4. a, OŠ Bakovci
Knjiga Prav je – ni prav
Pisali so
v dvojicah,
otroci skupaj
s starši.
fotografija
oš šalovci
Rdeče so rože,
tulipani in vrtnice,
rdeče so jagode,
a najbolj slastne so gozdne jagode.
Modro je morje,
sinje nebo,
rumeno je sonce,
ki grelo me bo.
Modro nebo,
pod nebom ptički pojo
in meni je v srcu lepo.
Otroci so brali, nato pa še sami ustvarjali. fotografija mateja jamnik
Domen in Gabrijela
Modra in rumena
postala sta mož in žena.
Morje valove pozibava
in prijetno nas uspava.
Nad morjem galebi se oglašajo,
veselje in mir nam prinašajo.
V drugem delu akcije društva Jasa Slovenija ima srce – prvi je potekal lani
– so šolski in otroci iz vrtcev po vsej
Sloveniji brali knjigo Prav je – ni prav
avtorja Aneja Sama. Ta prek govora živali, ki otrokom pripovedujejo, kaj je
zanje prav in kaj ne, otrokom ne pripoveduje le tega, ampak jim govori
tudi o resničnih in navideznih potrebah, pa o lepotah raznovrstnosti in o
tem, da smo vsi del celote.
»Po vsej Sloveniji je tokrat sodelovalo 8000 otrok, okoli 3000 pa se jih
je tudi ustvarjalno odzvalo. Knjigo so
Majhna zelena rastlina
raste ob soncu in vodi.
Tako rastemo mi ob
učenju in vzgoji.
Edita in Kevin
Raste ob soncu in vodi,
je majhna, zelena,
krhka in suha
kot nit našega življenja.
Vsak dan je vesel po svoje,
nasmejan, srečen in dobre volje.
Že zgodaj zjutraj to si ponovi,
da v življenju lažje ti bo šlo skozi.
Modro morje,
modro nebo,
vse na svetu se
mi zdi lepo.
Aljaž in Petra
Tia in Milena
David in Marija
Teodor in Silva
med drugim brali v šoli in vrtcu Kobilje, v Puconcih, Gornji Radgoni, na Razkrižju in v enoti Vrtca Murska Sobota
v Rakičanu. Približno 250 otrok nam
je poslalo svoje stvaritve,« je povedala
Mateja Jamnik iz Društva Jasa. Dodaja
še, da je akcija letos zajela več otrok.
Odzivi otrok pa so, pravi, neopisljivi: »Izjemni so. Spoznaš, da so otroci – če bi imeli pravo vodstvo – tisti,
ki bi svet spreminjali na boljše.« Akcijo Jasa končuje ob dnevu Zemlje, 22.
aprila.
V. T.
30
prejeli smo/sporočila
| Vestnik | 28. aprila 2016
Zahvala
V dolžnost si štejem, da se po končanem 5. hišnem sejmu zahvalim za
odlično organizacijo podjetju NIROS –
kovinarstvo, s. p., Cankova. V času od
15. do 17. aprila je sejem obiskalo okoli
10.000 gostov iz pomurskih občin, širše Slovenije in izredno veliko državljanov Avstrije. Za občino je sejem dogodek leta in to me kot župana navdaja
z veseljem in hvaležnostjo. Največja
zahvala velja direktorju in lastniku
NIROS – kovinarstva, s. p., gospodu
Janezu Tišlerju, ki je idejni oče sejma
in ki se zaveda, da se v življenju podjetja in skupnosti zmaguje z organizacijo, sodelovanjem in iskanjem
vseh poti za uresničitev najvišjih ciljev. Hvala družinama Kerec in Tišler,
ki sta dali na razpolago zemljišče za
razstavne objekte z izredno gostoljubnostjo. Hvala vsem zaposlenim podjetja NIROS – kovinarstvo, s. p., ki ste
velika družina delovnih modrih ljudi,
ki z vedno novimi produkti zmagujete
na zahtevnih konkurenčnih trgih. To
SVET ZAVODA
Dvojezične srednje šole Lendava
Kolodvorska ulica 2 e
9220 Lendava
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m./ž.)
Kandidati za imenovanje na funkcijo ravnatelja morajo izpolnjevati pogoje v skladu z
Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl.US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) in Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 35/01 in 102/07-ZOsn-F; v nadaljevanjem besedilu: ZPIMVI).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za
uspešno vodenje zavoda.
Predviden začetek dela bo 1. 9. 2016.
Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, pedagoško-andragoški izobrazbi, strokovnem izpitu, nazivu, opravljenem ravnateljskem
izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, o znanju učnega jezika narodne
skupnosti, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem
postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Dvojezične srednje šole Lendava / A Kétnyelvű Középiskola, Lendva Iskolatanácsa, Kolodvorska ulica 2 e, 9220 Lendava, z oznako »prijava na
razpis za ravnatelja«.
Kandidati morajo priložiti k prijavi program vodenja zavoda za mandatno obdobje in
kratek življenjepis.
»Črni petek« za
Občino Ljutomer
Občina Cankova bo odgovorno in kar
najbolj podpirala hišni sejem, kajti
zavedamo se, da ima vsak uspešen dogodek dolgoročne pozitivne učinke na
razvoj podjetništva, obrti in turizma.
Od vlade in ministrstev pa zahtevamo,
da s pozitivno zakonodajo ter stabilnim finančnim in pravnim okoljem
vzpostavijo poslovni prostor za razvoj
podjetništva in obrti. Gospod Janez
Tišler in podjetje NIROS – kovinarstvo, s. p., so v zadnjih letih z rastjo
podjetja, odlično ponudbo izdelkov in
storitev in organizacijo že 5. hišnega
sejma zgled s svojo zmagovito zgodbo.
Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, sodelovali in obiskali prizorišče
sejma in Občino Cankova. Na svidenje
naslednje leto na 6. hišnem sejmu NIROS – kovinarstva na Cankovi.
Županja je s predlogom proračuna zamujala in kršila poslovnik, svetniki pa
so morali amandmaje dati na pošto na
samo velikonočno soboto. Z amandmaji
so predlagali, da se zagotovi vsem proračunskim porabnikom izplačilo plač
enakomerno za vse leto, ne pa navedenim trem le za sedem mescev, občinski
upravi pa za plače celo 17 odstotkov več
od lanskega leta, za reprezentanco, potovanja in še kaj pa celo do 30 odstotkov in več, seveda se jim povečujejo tudi
sredstva za nadure in stimulacije.
Župan Občine Cankova
Drago Vogrinčič
Pa ni bil petek, bila je sreda, 30. marca
2016. Je le prispodoba po sprejetju proračuna za leto 2016, ker se ukinjata dva
javna zavoda in posega v gasilsko zvezo.
Takšna je bila ocena opozicijskih svetnikov, ker jim ni uspelo županji mag.
Olgi Karba dopovedati, da naj svojo odločitev uskladi s predlogi ŠIM in LTO ter
gasilsko zvezo. Predlagali so postopno
racionalizacijo na podlagi analize do
konca leta. Ni bilo usklajevanja in nobena pripomba ni bila upoštevana.
Gasilci so povedali, da je ZVEZA njihova »glava«. Tudi na sejo so prišli v
velikem številu. A županja je neomajno vztrajala pri svojem predlogu, tako
da ji je eden od svetnikov razložil besedo absolutizem. Seveda, njena večina, Janko Špindler, Darinka Budna,
Valter Dvanajščak, Petra Mlinarič Jager, Suzana Kolbl, Jože Panič, Silvester
Perko, Saša Polajnar, Nina Stekmüller, Viljem Vajda, Boro Zemljak, Nada
Marinič, je sledila predlogu županje,
dvignila roke in gledala navzdol.
Svetniki amandmajev niso dobili na
vpogled, a so odločali proti!
S čim je županja zagovarjala svoj
brezkompromisni predlog?
Da se odloča kot dober gospodar, ker
ji država daje za 1.700.000,00 evrov
manj sredstev kot lani (na pamet pove
vedno drugo številko); v zavodih se bo-
jijo odpuščanja, v občinski upravi pa
načrtuje kar pet novih zaposlitev brez
obrazložitev.
Da ne drži obrazložitev županje glede
denarja, ampak gre za javnosti neznane njene druge razloge, dokazujejo podatki ministrstva za finance, da Občini Ljutomer pripada primerna poraba
v skupnem znesku 6.659.197,00 evrov v
letu 2015, v letu 2016 pa 6.683.035,00
evrov in še možnost za brezobrestna
povratna sredstva v višini 235.555,00
evrov za investicije. Tudi predsednik
gasilske zveze je povedal, da niso prejeli vseh sredstev, kot trdi županja.
Gasilska zveza ima večstoletno tradicijo, oba javna zavoda pa sta vedno
ob rasti z dejavnostjo v svojem okolju
in širše utrjevala svoj položaj in vsako
leto poročala ustanoviteljici o svojem
delu. Vsa leta je občina delo ocenila
kot uspešno. Vprašanje, zakaj naenkrat ukinitev zavoda s tako hitrostjo,
ostaja brez odgovora.
Strinjam se s tistimi, ki opozarjajo, da
navedene odločitve močno posegajo v
nadaljnji razvoj teh dejavnosti, njihovo kakovost in v škodo občanov.
Županja si je dovolila še eno zanimivost,
navedene odločitve so bile objavljene
isti dan, kot je bila popoldanska seja občinskega sveta, to je 30. marca 2016, to
pa po tehničnem delu vzbuja sum, da so
bili sklepi natisnjeni že pred sejo.
Tudi naslednji dan je bil že razpis.
Županja je po svojih objavljenih dokumentih pohitela s privatizacijo oz.
razprodajo premoženja in dejavnosti,
s strokovnimi in tehničnimi delavci pa
se že pogovarja o prenehanju dela.
Res »črni petek«!
Vprašanje je, ali ste se občinski svetniki, ki ste molče podprli navedene predloge županje, res zavedali, da prevzemate tudi soodgovornost pri posegu v
dejavnosti in premoženje občine, ki je
last vseh občanov, saj smo vsi davkoplačevalci.
Marija G. Dugonik, Ljutomer
Pravila in pogoji nagradne igre so na voljo na www.nasdom.net/pravila.pdf
www.nasdom.net |
Večer d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
vaše veliko srce pripadnosti podjetju
potrjujete z organizacijo sejma. Hvala
podjetnikom, ki ste na sejmu predstavili svoje produkte in izdelke; hvaležni
smo, da vas je letos sodelovalo več kot
40 iz pomurskih občin in širšega prostora Slovenije. Obiskal sem vse razstavljavce in sem srečen, ker so podjetniki in predstavniki podjetij potrdili,
da so bili deležni izjemnega zanimanja za poslovne stike in si pridobili stranke za sklepanje pogodb. Tega
sem izredno vesel, ker se zavedam,
da je učinkovitost sejma optimalna
takrat, ko se pridobi poslovni interes
novih strank in kupcev. Hvala, ker ste
potrdili, da se boste ponovno odzvali in udeležili sejma. Hvala gostincem,
ki ste z odlično kulinarično ponudbo
sodelovali na ulici obrti in turizma.
Hvala območni obrtno-podjetniški
zbornici za podporo pri izvedbi sejma in hvala vsem sponzorjem. Hvala
medijem, ki ste javnosti predstavili
odlično izvedbo sejma na Cankovi, ki
potrjuje, da v konkurenčnem gospodarskem okolju ne zmagujejo mastodoni, ampak podjetniki, ki se znajo
povezovati in organizirano nastopajo
na domačem in tujem trgu.
www.vestnik.si | e: [email protected]
ite
Obišč m.net ali
o
.nasd aNasdom/
w
w
w
revij ite
/
m
o
c
oj
fb.
in osv
R
U
E
0
50a0dnevno sogboovini
z
v tr n!
j
n
a
s
vaših ey Norma
Harv
ZA DOM,
KOT SI GA
ŽELITE.
Prenovljena
izdaja
28. aprila 2016 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
ZAHVALA
KOMUNALA
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
Za vedno nas je zapustil
dragi mož, oče in dedek
Koloman
Flisar
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila
draga mama, tašča, babica,
prababica in sestra
Zahvaljujemo se vsem
sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem,
ki ste ga pospremili na zadnji poti
ter darovali vence, cvetje in sveče.
Posebej hvala za globoke besede
gospodu Leonu Novaku.
Njegovi najdražji
Olga Filo
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje
ter darovali cvetje, sveče in za mrliško vežico.
Lepa hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči,
zato za vedno si zaprl svoje oči ...
ZAHVALA
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila
draga mama,
tašča in babica
V 66. letu nas je po nepričakovani
bolezni zapustil
Helena Janko
Alojz Žökš
iz Kovačevec 22
iz Motvarjevec 63
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti,
izrekli sožalje, nam stali ob strani ter darovali za svete maše,
cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Lepa hvala g. župniku Alojzu Ratniku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
znancem, sosedom, gasilcem in prijateljem,
ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti,
nam pa izrekli sožalje ter darovali za svete maše,
sveče in v dobrodelne namene.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči tvoji najdražji
Žalujoči njegovi najdražji
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
Ne budite me, vas prosim ...
Mnogo prezgodaj,
v 58. letu, nas je zapustila
naša najdražja mama,
sestra, tašča, babica
in šefinja
Geza Huber
Pocak Vrečič Lidija
iz Gornjih Slaveč 123 a
frizerka iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje,
sveče in prispevke v dobre namene, nam pa izrazili sožalje.
Posebna zahvala je namenjena vsem sosedom,
posebej družini Grah za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Lepa hvala gospe duhovnici Simoni Prosič Filip za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči: žena Rozinka ter sin Bojan in hčerka Tončka z družinama
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sodelavkam, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami
delili bolečino, bolečino ob dnevu slovesa, darovali cvetje,
sveče, za sv. maše, denarne prispevke in nam izrekli sožalje.
Lepa hvala g. župniku, pevcem, zdravstvenemu osebju,
društvoma sladkornih in ledvičnih bolnikov,
Pogrebništvu Komunale in vsem govornikom,
g. Križniku, ge. Slavi in ge. Verici iz OZ M. Sobota.
Ohranili te bomo v lepem spominu.
Dragi opa, zelo te bomo pogrešali –
tvoji vnuki in pravnuki
ENOSOBNO STANOVANJE v
Ulici Staneta Rozmana 17, tretje
nadstropje, brez dvigala, z balkonom
in kletjo, 32 m2, prodam za 30.000
evrov. Tel. 031 388 515. m2645
kmetijska mehanizacija
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE,
pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,
Babinci 49, tel. 582 14 01. v2435
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo,
lahko z okvaro. Tel. 041 520 191. v2578
PURANE, bele, za nadaljnjo rejo,
stare 6 tednov, prodam. Tel. 546 11 13
ali 031 384 591. v2661
TRAKTORSKI VILIČAR in
TROSILNIK Vikon prodam. Tel. 041
812 237. v2669
POŠTENI IN SKRBNI DRUŽINI
ODDAM hišo z vrtom in
sadovnjakom. Možnost dedovanja.
Tel.: 031 709 883. v2663
GRADBENO PARCELO, 700 m2, cena
6.500 evrov, prodam. Kupec dobi
brezplačno sadovnjak, 1.900 m3,
gozd, 1.350 m2, in njivo, 1.337 m2.
Tel. 041 741 354. v2663
ENOSOBNO STANOVANJE v Murski
Soboti, opremljeno, prodam. Tel.
040 662 395. v2665
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Prevozi pokojnikov iz tujine
ZAHVALA
V 89. letu
nas je zapustil
dragi mož, oče, tast,
dedek in pradedek
posesti
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
(Stane Vidmar)
ZAHVALA
živali
DE POGREBNIŠTVO
Vegova ulica 1
Murska Sobota
roj. Zavec, iz Kuštanovec 10
Žalujoči njeni najdražji
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
31
PREDSETVENIK, 200 cm, 20 klinov,
klinaste brane, 3 delne in plug Batuje
prodam. GSM 070 717 887. Klicati do
20. ure. mtu
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen
skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p.,
Tepanje 1 a, Sl. Konjice. v2640
Vsi njeni
116 111
Odgovor je pogovor.
Nova številka,
stari prijatelji.
ZAUPNI TELEFON
116 123
Babi Lidija, zelo te pogrešam –
tvoja Nuša
SAMARIJAN
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
BOLJŠA STRAN SPLETA
Telefon za otroke in mladostnike
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
[email protected]
02 538 17 20
BREZPLAČNO 24 ur na dan
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 28. aprila 2016
Četrtek:
zmerno
oblačno
0 | 12
Petek:
pretežno
oblačno
3 | 16
vreme Sobota:
zmerno
oblačno
6 | 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
oblačno,
dež
7 | 10
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
»Odpor proti okupatorju med drugo
svetovno vojno je bil zgodovinsko in
politično daljnovidno ter državotvorno dejanje,« je poudaril slavnostni govornik Marjan Šiftar na slovesnosti, ki
sta jo ob dnevu upora proti okupatorju
pripravila Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote
NOB Murska Sobota. Kot je še poudaril
Šiftar, so Prekmurci mnoge preizkušnje
v zgodovini čutili drugače in bolj dramatično ter nepredvidljivo kot drugi. »Smo
del nacionalne matice države, ki je bil
pogosto tudi spregledan in pozabljen,
kljub temu se je tu slovenska identiteta
ohranila, potrjevalo pa se je tudi načelo
opiranja na lastne sile in naravne danosti. Doživeli in preživeli smo nasilje
okupacije, deportacije in internacije.«
O tem po njegovih besedah priča tudi
spominska plošča na Osnovni šoli I, na
kateri so napisana imena 78 dijakov takratne murskosoboške gimnazije, ki so
izgubili življenje med drugo svetovno
vojno. T. M. fotografija nataša juhnov
V četrtek bo sprva pretežno jasno. Jutro
bo hladno, marsikje bo slana. Čez dan
se bo nekoliko pooblačilo. V petek bo
zmerno do pretežno oblačno in topleje.
V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Še nekoliko topleje
bo. Nedelja bo, kot kaže, bolj kot ne deževna. O količini padavin pa težko govorimo, možnosti so precej odprte, vse
od manjše količine do obilnih padavin.
V ponedeljek bo večinoma suho, prevladovalo pa bo oblačno vreme.
***
V ponedeljek so bile po daljšem času
spet prave aprilske plohe. April je prav
zaradi njih dobil sloves meseca z muhastim, spremenljivim vremenom. No,
da ne bo pomote, aprila lahko tudi pošteno grmi, česar pri plohah ni. Pravzaprav za oboje, tako nevihte kot plohe,
velja skoraj enaka ali vsaj zelo podobna zgodba. To so padavine, ki nastajajo v termično labilnem ozračju. To
pomeni, da je zrak višje v ozračju dovolj hladnejši od tistega v nižjih, prizemnih slojih, tako da nastane nestabilna mešanica. Toplejši zrak je lažji in
zato se začne dvigati. In če je zrak višje dovolj hladen in seveda tudi vlažen,
bodo nastajali kopasti oblaki, in če se
bo zrak dvignil še višje, tudi padavine
iz teh oblakov. Ta mehanizem sem nekoč pred leti že opisal, zato mi ne zamerite, da se ne bom preveč ponavljal.
A vendarle se postavlja vprašanje, zakaj je ravno aprila vreme tako spremenljivo, muhasto (»April ima devet
vremen na dan«). Zakaj ne že marec ali
pa maj?! Nekaj soli je v tem vprašanju.
Namreč maj morda ni nič manj spremenljiv kot april, morda je vreme le nekoliko pogosteje stabilno kot aprila. In
namesto ploh skoraj vedno prevladujejo nevihte, aprila pa so le značilnejše plohe. Plohe so pravzaprav zametki
neviht. Kadar je ozračje manj labilno,
bodo verjetnejše plohe, sicer nevihte.
In tu se skriva odgovor na naše razmišljanje. Termično nestabilno ozračje je
značilnost tople polovice leta. Marec
je vendarle še prehladen, sonce nima
dovolj moči, da bi sprožalo plohe tako
pogosto kot aprila. Maja pa je sonce že
zelo močno, tako da je v povprečju več
neviht kot ploh. April je očitno v našem
podnebju idealen.
vestnikov
koledar
Č – 28. april
PAVEL
P – 29. april
ROBERT
S – 30. april
KATARINA
N – 1. maj
JOŽE
P – 2. maj
BORIS
T – 3. maj
ALEKSANDER
S – 4. maj
CVETO
V petek, 29. aprila, sonce vzide ob 5.
uri in 51 minut, zaide pa ob 20. uri in
7 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 16
minut.
Ponedeljek:
pretežno
oblačno
7 | 14
Vestnikov pogovorni večer
Večer s Fridino domačo kuhinjo
Kaj skuhati,
če ne ješ mesa
Kokoška Frida je zakuhala kuharsko knjižico
Najpomembnejše je, menita Škarič in Lončarjeva, da imamo »pospravljeno« v svoji
glavi. fotografija vida toš
Da največ bolezni izvira iz »glave« in
da je domač vrt pomemben za zdravje, je na Vestnikovem pogovornem
večeru v Murski Soboti, ki ga je vodil
Večerov novinar Bojan Tomažič, med
drugim povedala Sanja Lončar, avtorica številnih knjig o zdravju in začimbah ter vodja projekta Skupaj za
zdravje človeka in narave. Z Rajkom
Škaričem sta v soboški grajski dvorani pod Tomažičevo taktirko govorila o
tem, kaj pomeni poskrbeti sam zase, o
odgovornosti do sebe in o petih glavnih vzrokih vseh bolezni na svetu:
strahu, skrbi, žalosti, jezi in pohlepu.
Rajko Škarič: »Veliko ljudi mi ob tem
reče: 'Ampak, veste, tako se ne da živeti, kot vi govorite, to je le teorija.' Jaz
pa vedno rečem: 'Odločitev je vaša.'
Vaša stvar je, kako boste živeli; to je
Člani Društva za zaščito živali Pomurja so pripravili v sodelovanju z
Zavodom za zaščito rejnih živali Koki
v salonu Murska republika v Murski
Soboti veganski večer, na katerem so
predstavili svojo prvo – napovedujejo jih namreč več – kuharsko knjigo z
naslovom Fridina domača kuhinja, s
podnaslovom Pomladna Frida in nadnaslovom Da bo volk sit in koza cela.
»Ne bi bilo prav, da ves čas samo
govorimo o tem, da so tudi rejne živali živa bitja, ki čutijo in se zavedajo.
S tem v ljudeh spodbujamo sočutje in
vrednoteno kot v sodobnem svetu.«
Najprej so prek družbenega omrežja Facebook iskali vse tiste, ki kuhajo vegansko. »Edini pogoj je bil, da so
sestavine čim preprostejše, cenovno
dostopne. Tako se je na enem kupu
zbralo kar veliko receptov posameznikov in tudi organizacij, ki so s preizkušenimi recepti v praksi dokazali,
da je mogoče jesti tako. Potem pa smo
šli še dlje – od jedi na fotografijah do
konkretnih jedi. Tako so se rodila Fridina dobrodelna kulinarična srečanja.
Tiskana različica je bila nekako samo-
odvisno od prioritet, ki si jih določate sami. Samo potem za svoja dejanja, odločitve in seveda tudi posledice
prevzemite odgovornost.« Spregovorili so tudi o lastni pridelavi hrane.
Sanja Lončar: »Materialni del – torej
hrana, prehranski dodatki in podobno – res igra vlogo. A zelo pomembno je tudi, kakšne so naše misli.«
Tomažičeva sogovornika sta se strinjala, da ni pravo vprašanje, zakaj vsi
tisti, ki prodajajo, to počenjajo; pravo vprašanje je, zakaj se mi spremenimo v 'homo potrošnikus', kot sta
nas poimenovala, in torej kupujemo.
»Neverjetno, a ko spremeniš odnos, se
spremeni vse. Skrivnost je v odnosu. V
odnosu do sebe, do drugih, do zdravja
in do hrane,« pravi Lončarjeva.
V. T.
Čeprav je bila hrana na mizah popolnoma brez živalskih sestavin, je bilo vse »za
prste polizati«. fotografija bine šedivy
Naročite svoj
[email protected] | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
moralno dolžnost, da prenehajo jesti
živali, vendar pa ob tem ne ponudimo nobene alternative,« pravi Ksenija Vesenjak Kutlačič iz zavoda Koki.
Vsaka teorija mora namreč imeti podlago v praksi, če ne, ne bo živela. »Seveda pri veganski prehrani ni težko
najti primerov v praksi. Vprašanje je
le, na kaj se osrediniti. Mi smo se na
kulinariko, ki nam je vsem najbližje –
kuha naših babic. Tudi one niso vsak
dan jedle mesa, večinoma le ob nedeljah, in nikoli ni bilo na mizah toliko
živalske hrane kot danes. Meso ni bilo
namreč nikoli tako poceni, ker živalsko življenje še nikoli ni bilo tako raz-
umevna, saj so ljudje sami izrazili željo, da bi jo poklonili za darilo komu,
ki ne pozna veganske kuhinje. Ker so
v njej same jedi naših babic, je seveda
kuharica toliko zanimivejša.«
Recepte za knjižico so prispevale
Jasmina Hrastovec, Adriana Hudolin,
Mirjana Mulec, Anja Popovič in Veganska iniciativa, v njej pa boste našli najrazličnejše recepte izključno iz
rastlinskih sestavin za zajtrke, namaze, smutije, juhe, glavne jedi, solate in
sladice ter še številne druge uporabne
nasvete za vse, ki ne želijo jesti hrane
živalskega izvora.
Vida Toš
Branko Šömen
Kjer koli hodi,
Prekmurje nosi
vedno s seboj
VESTNIKOV MESEČNIK | 28. aprila 2016 | številka 4
2
| 34 | Vestnik 28. aprila 2016
Vasja Rovšnik
Maja Prettner
Razcvet pomurskega
neodvisnega filma
Filmska odiseja
S
likovita pomurska pokrajina je že desetletja navdih mnogim umetnikom, tudi tistim iz filmskega sveta, ki vidijo v gričih, ravnicah in
strugi reke Mure projekcijo svojih najglobljih otroških sanj. Strici so
mi povedali, Halgato, Petelinji zajtrk so samo nekateri izmed naslovov, ki v človeku kot prvo asociacijo vzbudijo dolge, brezčasne kadre
in njim diametralno nasprotne, neukročene karakterje glavnih junakov. Zagotovo sta lepota narave in specifičnost ljudi tukaj prava mešanica nečesa, kar v
letih silnega tehničnega napredka umetnika dodatno motivira pri ustvarjanju.
Vseeno sta bila za razcvet pomurske neodvisne filmske scene (v to ne štejem tistih, ki so končali študij filma oz. jih financira filmski sklad), ki je v zadnjem desetletju proizvedla krog 30 igranih filmov, bistvena dva vzroka. Prvi je bolj kot
ne tehnične narave. V drugi polovici prejšnjega desetletja so namreč postali novi
modeli digitalnih filmskih DSLR-fotoaparatov cenovno dostopni, to pa je po domače
rečeno vplivalo na to, da si dobil naenkrat
sliko, ki je bila mnogo bolj podobna filmski kot tista s kakšne solidne ročne kamere.
Amaterski filmarji brez »filmske« izobrazbe
s(m)o na široko po Sloveniji začeli ustvarjati večje količine filmskih izdelkov kot kadar
koli prej. Tudi v Pomurju je bilo tako. Drugi
vzrok je bil zagon Grossmannovega filmskega festivala v Ljutomeru leta 2005. Čeprav
izrazito žanrski je festival dal priložnost
mnogim pomurskim neodvisnim filmskim
avtorjem, da svoja dela predstavimo širšemu
slovenskemu občestvu, in hkrati ponudil priložnost, da se vsako leto družimo z velikani
svetovnega filma (Christopher Lee, Franco
Nero, Udo Kier, Menahem Golan …).
Če se osredotočimo na neodvisno pomursko
filmsko ustvarjanje v zadnjem desetletju, nekako ne moremo mimo nekaterih avtorjev (z
ekipami), ki so v svojih okoljih ustvarili odlične filmske izdelke z ničnim ali minimalnim
proračunom. Jože Baša je leta 2005 posnel
film Voda v očeh in zanj celo dobil vesno
na Festivalu slovenskega filma (FSF) 2007.
Drugi prekmurski avtor Matej Kolmanko je
leta 2007 ustvaril kratki film Goslač, leta 2012 pa še Mačjega pastirja. Oba filma
združuje prikaz pomurske pokrajine skozi dolge, čarobne kadre. Ne moremo tudi
mimo ljutomerske scene, zbrane okrog Vitomirja Kaučiča. Groza ju jitsu zombijev (2007) je bil pionirski poskus žanrskega filma pri nas. Kaučič je tradicijo žanrskega filma uspešno nadaljeval z Vinopirji. Za vso obravnavano sceno je značilno, da se je začela razvijati prek lokalnih zanesenjakov, to pa je ponekod preraslo
v množično amatersko filmsko udejstvovanje, tako kot npr. v Radgoni. Zametki filmskega ustvarjanja v našem mestu segajo v leto 2009 (prvi videospot). Leta
2010 smo v sklopu društva ZRAK začeli snemati moj prvi celovečerni film Opel
B Kadett '72 – Norci so doma v Radgoni. V letu 2011 je svoj prvenec posnel tudi
filmski in društveni kolega Boštjan Sovec, in sicer kratki film Radgona Überalles.
Še istega leta (2011) smo posneli kratka filma Mejni prehod in Mož, ki je molčal.
V letu 2012 je sledil nov celovečerni film, družbenokritični in futuristični Kolesarji
v temi (moje malenkosti), ki se je uvrstil celo v redni program celovečernih filmov
FSF-ja 2012. Producent filma je bil soboški filmar Dodo Glažar. Leta 2013 je v moji
režiji sledil celovečerni film Kolega (2013). V radgonskih filmih je sodelovalo krepko več kot 100 ljudi, to pa je svojevrsten fenomen. V letošnjem letu pripravljamo
nov, tokrat kratki igrani film, ki bo dokončan predvidoma do jeseni.
Brez zadržkov lahko torej rečemo, da se je v zadnjih letih pomurska neodvisna
filmska scena razvila v nekaj, kar je dobilo trdne temelje in postalo prepoznavno tudi zunaj lokalnih in regijskih okvirov. In kako naprej? Pri nas je pač tako, da
filmsko »neizobraženi« zanesenjaki težko pridemo do sredstev na kakšnem izmed državnih razpisov. Zato bi profesionalnim delavcem v pomurski kulturi moral biti izziv tovrstno kulturo podpreti in razvijati naprej. Pa je tako?
karikatura
www.vestnik.si | e: [email protected]
Anton Buzeti
N
oben medij tako celovito ne zajame duha časa in draži vseh naših čutov
tako intenzivno kot film. V slovenskem prostoru je ogromno prodornih in izstopajočih filmskih ustvarjalcev. Tudi sama zadnje leto čofotam
v bazenu samozaposlenih v kulturi in sem s tem vpeta v problematiko
ustvarjanja, ohranjanja in financiranja slovenske filmske kulture.
Če pišem o filmu, ne morem mimo svojega dela, ki že nekaj časa polni moje misli.
Delo na filmu, še posebej dokumentarnem, ki ga trenutno ustvarjam, je zelo dolgotrajno. Naš film nastaja v mladinskem domu, v katerem živijo otroci, ki so bili umaknjeni iz socialno neprimernih okolij. Spremljamo eno leto v življenju otrok, ki jih
vzgaja sistem. Z otroki smo ob njihovih šolskih uspehih in neuspehih, prvih ljubeznih, praznovanju rojstnih dni in vsakdanjih »družinskih obredih«, kot so večerja in
poljub za lahko noč. Film poudarja nujnost pripadnosti, stabilnosti, varnosti, identifikacije ter čvrstih in dolgotrajnih odnosov. Ker je tudi to naloga in moč dokumentarnega filma – da izpostavi aktualne družbeno-socialne teme in se približa protagonistom, otrokom. Da dobijo svoj glas. Da znotraj natančno določenega dnevnega
reda in zvezkov, urejenih po abecedi, stopijo iz
rutine in zakričijo, če so jezni, zapojejo, če jih
je volja, in se smejijo do onemoglosti.
Film me je vzel vso. Posvetila sem mu dve
leti in še zmeraj ni končan. Nekdo, ki se ne
ukvarja s filmskim ustvarjanjem ali načina
dela ne pozna dobro, bi se ob tem namrdnil,
češ kaj pa mencaš, zakaj filma končno že ne
končaš? A le redko kdo ve, da postaneš kot
ustvarjalec do sebe neizprosen, ko se prebiješ
skozi desetine ur posnetega materiala. Tudi
pisatelj svojega romana ne odda, dokler ni
postavil zadnje pike na svoje mesto. Tu pa je
potem tudi največji objektivni razlog, zakaj se
proces nastajanja filma zavleče, in to je problem (ne)financiranja.
Pogosto se zgodi, da je režiser hkrati scenarist svojega filma. Samo raziskovanje teme,
razvoj in pisanje celovečernega scenarija lahko trajajo tudi eno leto. Torej pišeš scenarij, da bi potem potencialno režiral in posnel
film. In če film na koncu ni posnet, scenarij
obtiči v predalu in je šlo eno leto dela v nič.
To v praksi pomeni, da si opravil več mesecev
neplačanega dela. Če imaš vendarle dovolj
jajc, da greš film snemat tudi brez finančnih
sredstev, na eni točki prideš do tega, da filma
kljub vsej dobri volji in odličnim sodelavcem, ki so ti pripravljeni zastonj pomagati,
ni mogoče dokončati brez finančne podpore.
Če pustimo ob strani splošno finančno podhranjenost kulture, je trd oreh, ki ga vsi
ustvarjalci poskušamo streti, po navadi letni razpis Slovenskega filmskega centra
(SFC), ki podpre izbrano število igranih in dokumentarnih celovečernih filmov.
Izid tega razpisa največkrat zapečati usodo in nadaljnjo pot filma. V našem primeru podpore SFC-ja nismo dobili in smo ga seveda vseeno šli snemat, upajoč, da bo
ugledal luč sveta oziroma temo kinodvorane.
Mrtve črke tvoje zgodbe na papirju torej prepričajo ali ne prepričajo komisije, pa
vendar dobršen del ocene temelji tudi na presoji »uveljavljenosti« avtorske ekipe.
Tako mladi že v startu izgubljamo velik del točk zaradi tega, ker smo svojo ustvarjalno pot šele dodobra začeli. Seveda je pomembno tudi to, kako zveneče je ime
produkcijske hiše, ki stoji za tabo.
Vendar pa se pogosto izkaže, da so na festivalih v tujini najbolje sprejeti in uspešni
filmi tisti, ki sprva iz SFC-ja niso dobili podpore ali so bili samo delno financirani.
Je torej sreča na moji strani?
Vsak zase, pa naj bo to član komisije, filmski ustvarjalec ali gledalec, lahko razmisli, koliko priložnosti je dal ljudem okrog sebe, kolikokrat je prisluhnil novemu
mlademu scenaristu, režiserju ali kupil vstopnico za kino in s tem podprl razvoj in
obstoj naše filmske kulture.
Medtem pa kot ustvarjalec verjameš v moč zgodbe. Zato vztrajaš in preživiš mesece na snemanju in kasneje dolge ure pred računalnikom. Ker upaš, da bo imel na
koncu film neki odmev, pozitiven čustveni naboj in bo nekoga premaknil. In se bo
nekdo v otroške zgodbe zaljubil tako kot jaz.
28. aprila 2016 | Vestnik | 35 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
3
Pen je Vestnikova
mesečna priloga.
Izdaja ga Podjetje
za informiranje.
V. d. odgovornega
urednika matičnega
časopisa je Nataša
Gider, redaktorici Pena
sta Majda Horvat
in Vida Toš. Pri
pripravi sodelujejo
novinarji Vestnika
in zunanji sodelavci.
Lektura Nevenka
Emri, oblikovanje
Ksenija Šömen,
računalniški prelom
Robert J. Kovač.
Branko Šömen
besedilo
P
A. Nana Rituper Rodež
fotografija
Kjer koli hodi,
Prekmurje nosi vedno s seboj
Jure Zauneker
isatelj, scenarist in publicist Branko Šömen je 1.
aprila letos dopolnil 80 let in ob tej priložnosti izdal zbirko humoresk s pomenljivim naslovom Prvi
april. »Nisem samo humorist,« pravi avtor mnogih humoresk, romanov, pesniških zbirk, besedil za slovenske
popevke, scenarijev za filme, filmski ustvarjalec, novinar
in prostozidar. Humor ga spremlja od začetkov njegovega
ustvarjanja, satirične prispevke pa je pisal že v študentskih letih. Zaradi satire, objavljene v Brucu, glasilu prekmurskih študentov, je leta 1963 skupaj z Rudijem Ringbauerjem in Ferijem Žerdinom pristal v zaporu, ker naj
bi širili protidržavno propagando. »Smejali smo se državi,
ki ni prenesla kritičnosti, ni bila zrela za humor.« Njegov
smisel za humor pa se čuti tudi v drugih, predvsem literarnih delih, medtem ko je, tako Milan Vincetič, pri filmu
presneto resen in družbeno kritičen.
»Satira je nekaj, kar je spontano, kar je v človeku, to je
trenutni čemer, da napišeš humoresko ali aforizem, pa
te ta čemer mine,« pojasni Šömen. A kaj ko danes satire v Sloveniji ni, niti ni več želje ali nuje, da bi ubesedili
svoje čemere. »To je problem demokracije, ki je tako velika, da je včasih škodljiva. Vsak lahko naredi, kar hoče,
pa se mu nič ne zgodi. Žalijo državo, država pa se za njih
ne zmeni, ker ima svoje probleme. Kriza kriterijev pa ni
le slovenski problem, je tudi prisad v evropski politični
kulturi. Vzhodne države so imele do padca berlinskega
zidu odlične satirične časopise, z demokracijo so v nekaj
letih vsi po vrsti ugasnili. Humor pa se je preselil v stranske rubrike, ker so se na prve strani pririnili politiki, ki
so postali najboljši humoristi. Obljubljajo, si izmišljajo,
delujejo na robu humanizma in morale, tako da so pametni humoristi popustili in zaradi neobjektivne konkurence obmolknili.«
Že mlad se je družil s pisatelji, misleci in intelektualci
vzhodne in srednje Evrope. Veliko je potoval na filmske
festivale, srečeval ljudi, posebno ga je zanimala disidentska literatura. »Z branjem sem si utrjeval jezik, da sem se
lahko z ustvarjalci in politiki pogovarjal na štiri oči. Tako
so se bolj odkrito izpovedovali in bili v svojem jeziku pronicljivi, duhoviti, polni zasebnosti: povedali so stvari, ki
jih drugače ne bi.«
Prijateljeval je z Vaclavom Havlom in o njem napisal
knjigo z naslovom Češki sanjač. Na promociji knjige v
Zagrebu sta bila tudi bivša predsednika Slovenije Milan
Kučan in Hrvaške Ivo Josipović. V praških pivnicah in Los
Angelesu se je srečeval z najbolj priljubljenim češkim pisateljem Bohumilom Hrabalom. Zanimivo je bilo srečanje
z judovskim pisateljem Ladislavom Fuksom, ki je imel,
kako simbolično, v 80. v ptičjih kletkah pod stropom prepovedane knjige čeških pisateljev in pesnikov. Ko bo prišlo do političnih sprememb, je dejal, bom odprl kletke in
knjige bodo poletele na prostost.
Zadnja leta se posveča prostozidarstvu in temeljnim
vrednotam, o čemer je napisal tri knjige, v slovenščini
in hrvaščini. »Pri tem gre za življenjsko filozofijo, da so
v vsakem hramu tri luči – modrost, moč in lepota, ki se
po vrsti prižigajo, in ko je delo opravljeno, se v nasprotni
smeri ugašajo. Človeku najprej ugasne lepota, ponikne fizična moč in na koncu ugasne še iskra življenja, modrost.
V simboličnem smislu prostozidarji oblikujejo sebe kot
neobdelan kamen in ga vgradijo v neviden hram lepote,
modrosti in človekoljubja.« Pravi, da so ga prostozidarji
po naključju povabili medse, z vstopom pa se je umiril,
našel samega sebe, ločil dobro od zla, koristno od nekoristnega, poštenje od nepoštenosti ... »To je očiščevalna
pot ne le k popolnosti, ampak k osebnemu zadovoljstvu
in človeški zrelosti.«
Tesno je povezan tudi s filmom, kot oster filmski kritik
je začel pisati filmske scenarije in TV-nadaljevanke, kot
sta Strici so mi povedali in Prešeren, to zadnjo skupaj z
Matjažem Kmeclom. Njegove scenarije so režirali Jože Babič, Boštjan Hladnik, Karpo Godina, France Štiglic in Živojin Pavlović. S Pavlovićem je v 70. letih posnel dva filma,
po besedilu Ivana Potrča Rdeče klasje in Let mrtve ptice,
ki je bil po njegovi predlogi posnet v Prekmurju, zanj pa
je dobil zlato areno za najboljši filmski scenarij.
Sodeloval je tudi pri kultnem jugoslovanskem filmu
Samo enkrat se ljubi Rajka Grlića, ki so ga filmski kritiki
v tistem času neupravičeno spregledali. Nekaj scenarijev
pa še čaka na realizacijo. Pred kratkim je napisal scenarij za televizijsko nadaljevanko o zamolčanih grozotah
Jasenovca, epizode bodo posvečene pobitim slovenskim
duhovnikom, Judom, Ciganom, Srbom, Bosancem in Hrvatom. »Ko se ukvarjaš s filmom, se z njim okužiš, ostaneš mu zvest,« pravi. Nikoli pa si ni upal sesti na režiserski stol.
Tudi ko je pet let živel v Los Angelesu, se je posvečal
filmu, pisanju scenarijev in se srečeval z znameniti filmskimi igralci, kot sta Jack Nicholson, Goran Višnjić, in
filmskimi režiserji Stevenom Spielbergom, Milošem Formanom Ivanom Passerjem in drugimi zvezdniki. Je pa to
obdobje zelo zaznamovalo občutenje domotožja, ki ga je
priznal ob izdaji knjige Plave talige pred petimi leti, v kateri piše tudi o filmskem svetu, hkrati pa je ta knjiga hommage Prekmurju. Te zgodbe in tudi zgodbe v njegovih
drugih delih za odrasle in mladino – Med v laseh, Panonsko morje, Hoja po vodi, Koncert za samoto – imajo v sebi
veliko avtobiografskih sledi in prekmurske melanholije.
Od leta 1985 živi v Zagrebu, in čeprav je veliko hodil
in živel po svetu, s sabo vedno nosi Prekmurje in išče
prekmurske izkušnje. »Poljski satirik Slawomir Mrožek
je nekoč rekel: 'Če mi ne bo uspelo v Parizu, se vedno
lahko vrnem v svojo provinco.' Podobno razmišljam tudi
sam. Vedno imam v 'rezervi' Prekmurje, kamor se lahko vrnem. Tu še vedno živi nekaj mojih iskrenih prijateljev. Prekmurje na evropskem zemljevidu ne obstaja, je
pa v srcih tistih, ki ga imamo radi in nosimo kot modriž
v gumbnici.« n
4
D
| 36 | Vestnik | 28. aprila 2016
r u
ž
i
n
a
www.vestnik.si | e: [email protected]
Žilavec
Očeta in oba sinova je poklical oder. Prvega ljubiteljsko, drugega profesionalno, tretji je trenutno
sredi študija filma. Tudi mama nima ravno strahu pred nastopanjem, saj poje pri zboru;
profesionalna igralka pa je tudi snaha. Družina, skratka, ki bi ji zlahka prilepili oznako: na sceni.
»Igralstvo je res krasen poklic«
besedilo in fotografija
Vida Toš
O
družini Žilavec ni mogoče pisati,
ne da bi omenili nekatere vloge,
ki jih že zelo dolgo priložnostno
igra oče Jani Žilavec. Gre za vloge dobrih mož – dedka Mraza in Miklavža in
tudi kot svetega Martina ga mnogi poznajo. Toda to niso tiste vloge, v katerih bi se očeta spomnil starejši sin Gorazd. »Spomnim se, kot bi bilo včeraj,
kdaj me je gledališče prvič 'zadelo'. Oči
je imel popoldan vaje, igral je namreč
pri soboškem KUD-u Štefana Kovača, in
ker zame ni imel varstva, je rekel: 'Pridi
z mano, boš nekaj risal ali pa kaj, da ti
ne bo dolgčas.' Takrat še nisem hodil v
šolo, se pa še danes zelo jasno spomnim
nekaterih slik tiste predstave; očitno je
bila to zame zelo močna izkušnja.«
In česa konkretno se najbolj spomni?
»No, na vajah so se sešli, klepetali, kako
je kaj služba in tako naprej, potem pa je
prišel nekdo – režiser seveda – in je rekel: 'Okej, začnimo!' In so vsi šli na svoja mesta. Oči in Kološeva Nada, s katero sta se prej tako prijazno pogovarjala
– igrala pa sta moža in ženo – sta se kar
naenkrat začela prepirati. In meni je
bila ta transformacija, ko v trenutku
postaneš nekdo drug, ko pokažeš drugo razpoloženje, 'vau'. Evo (pogleda na
svojo roko, op. p.), še dandanes mi gredo mravljinci. To mi je ostalo tam nekje v ozadju možganov in spomnim se,
da sem se takrat vprašal, ali se to lahko
dela ves čas. Torej kot poklic. In, ja, zaželel sem si, da bi postal igralec.«
Takrat pa je bilo to, pravi Gorazd,
zanj tako nedosegljivo in daleč, kot je
recimo kdo drug govoril, da bo astronavt. Je pa bil za to, da bi stopil kot igralec na oder, pripravljen v prvem razredu
celo – izboljšati lepopis. »Grdo sem pisal. Pa pride očka in pravi: 'Gorazd, mi
bi pri igri potrebovali enega fanta, kot si
ti. Ali bi šel?' Seveda sem skočil. On pa:
'Samo nekaj mora znati napisati na tablo, in to lepo!' Jaz sem seveda v tistem
trenutku 'preklopil'. No, potem sem seveda izvedel, da je bila to le očetova šala
(smeh), me je pa nato v tretjem razredu
osnovne šole resnično vpeljal v to, kar
najraje počnem še danes, saj so na odru
potrebovali fanta mojih let.«
Oče Jani si je prav tako želel v poklicno gledališče, a se mu želja ni uresničila. »Moj gimnazijski prijatelj je bil
Evgen Car. Ker sva bila nemirna med
poukom, sva oba sedela v prvi klopi
in se tam pogosto pogovarjala o najini skupni želji – da bi namreč postala
igralca. On je pri svoji vztrajal, jaz pa ne.
Moj oče me je nekako prepričal, naj ne
grem v to, naj si raje izberem 'resnejši'
poklic; no, pa sem pristal v pravu. A vse
življenje pravzaprav igral tudi na odru
in nastopal v vseh vlogah decembrskih
dobrih mož. In prav te vloge so mi še
danes najbolj pri srcu.«
Gorazd, ki je zaposlen v Gledališču
Koper, je poročen z igralko Drame SNG
Maribor Mašo Žilavec. Bila je, pravi,
dolgo časa prepričana, da bo simultana prevajalka. A se je zaljubila v igro,
oder in ves gledališki čar. »Moja babica
je sicer bila ljubiteljska igralka, ampak
jaz tega nisem vedela, to so mi očitno
prikrivali (smeh), sem pa že od osnovne šole nastopala na proslavah, igrala
tudi v gledaliških krožkih in podobno.
V času, ko sem bila v srednji šoli, je v
Mariboru Vili Ravnjak ustanovil Dramski studio z željo, da bi prerasel v srednjo gledališko šolo po vzoru srednje
glasbene. Ena od mojih sošolk je želela
iti na avdicijo, pa jo je bilo strah in me je
prosila, ali grem z njo. Prideva tja, a niso
dovolili, da je kdo s tistimi, ki bi radi na
avdicijo, tam so lahko bili le oni. Pa sem
Janija Žilavca (levo) smo skupaj s sinovo ženo Mašo in z Gorazdom ujeli sredi delovne akcije na vrtu Mašine in Gorazdove hiše v Mariboru.
Jako in Eriko pa smo fotografirali v Murski Soboti, kjer družina živi.
rekla: 'Okej, se pa tudi jaz prijavim.' In
sem se. Bilo je zelo zanimivo, obe sva
bili sprejeti in v ta studio sem potem
hodila tri leta vse popoldneve.« Samoumevno je bilo, da so potem, pravi Maša,
vsi šli na sprejemni izpit na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), čeprav je bila sama dolgo
prepričana, da bo študirala tuje jezike.
»Ko sem naredila sprejemni izpit, sem
rekla staršem, da zdaj grem to, kasneje pa bom šla študirat jezike. Že takrat,
ko sem rekla, da grem na sprejemne,
sta bila zelo bleda (smeh). Mislim, da ni
starša v Sloveniji, ki bi se razveselil, ko
otrok naznani, da bi rad postal igralec.
Tega sicer ne razumem povsem, ker je
to res krasen poklic.«
Tako krasen, da je vzbudil zanimanje tudi v drugem sinu družine Žilavec,
Jaki. »Najprej sem študiral upravo, kar
je zelo v nasprotju z mojim karakterjem
(smeh); to je totalno birokratski faks,
zato sem se v nekem trenutku vprašal:
'Pa kaj jaz zdaj tukaj delam?' Sem pa veliko že prej hodil h Gorazdu v Ljubljano, ko je študiral, opravljal avdicijo za
Šentjakobsko gledališče, skratka, zelo
sem 'notri padel' in seveda sem šel tudi
na sprejemne izpite na AGRFT. V prvem
krogu sem prišel skoz, potem pa ne; v
tistem letniku je bil recimo Klemen Slakonja, Domen Valič pa prav tako, čeprav
je talentiran, ni bil sprejet. Sam mogoče nisem bil dovolj zrel, mislim, da sem
tudi premalo izpilil stvari. Sem pa vesel, da sem našel veliko ljudi in se jim
pridružil, ker če imaš takšno družino,
je nekako celo težje. Recimo Gorazd je
enkrat rekel – in to stoodstotno drži –,
da ni lahko biti dedek Mraz zdaj, ko je
očka to bil mnoga leta. Če razumete, kaj
hočem povedati.«
Zdaj, pravi Jaka, je končal filmsko
šolo Videofilm, gre za bolonjsko prvo
stopnjo, ki je pod streho Univerze v
Novi Gorici. »Na drugi stopnji pa zdaj
študiram filmsko režijo pri Mikiju Burgerju, ki je nosilec filmskega oddelka.
Zdaj me čaka drugi semester drugega
letnika, ko bom imel montažo pri Milošu Kaloski, češkem montažerju. Ko
diplomiram, naj bi dobil tudi od kreativcev potrdilo, da nekaj vem o tem
(smeh).«
In pred koncem – pa ne kot zadnja –
seveda še mama Erika, ki je prav tako
povezana z ljubiteljsko umetnostjo. Po
poklicu je sicer višja medicinska sestra,
a je nikoli ni bilo strah nastopati: »Seveda mi je bilo amatersko gledališče
zanimivo, ni me pa nikoli tako privlačilo, da bi sama šla vanj. Moja profesorica je bila recimo ljubiteljska igralka,
tega se dobro spomnim, a mene to ni
privlačilo. Jaz sem svojo življenjsko poklicno željo dosegla – mislim, da bi šla
še enkrat v to smer –, sem se pa poročila z moškim, ki je imel druge žilice, od
humorja do igralstva, in to sta moja sinova prav gotovo podedovala. Sicer vedno pravim, da škoda, da sta oba šla v
te vode, ker je bolj tanka rezina kruha
(smeh), ampak sem pa srečna, da delata
tisto, kar ju veseli, saj sem to srečo, ko
te poklic izpolnjuje, izkusila tudi jaz.«
Erika je vseh 20 let, kolikor je zbor obstajal, pela v zboru medicinskih sester
Žarek, ki se je po dveh desetletjih razšel, je pa ostala pevska skupina z istim
imenom, v kateri ženske z največjim veseljem pojejo naprej. n
28. aprila 2016 | Vestnik | 37 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
S V
E
T
5
Yukino Hirayoshi Jaušovec
Yukino Hirayoshi Jaušovec je drobna in nadvse zgovorna Japonka, ki živi v Prlekiji.
Natančneje: v enem od naselij Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Zakaj? Poročena je
z Matjažem Jaušovcem, s katerim sta se spoznala na Danskem.
Prav razlike delajo svet zanimiv
besedilo
Vida Toš fotografije osebni arhiv in Jasmina Cehnar
N
a Japonskem je študirala dizajn. »In ker sem si želela študirati tudi jezike, sem se odločila, da odidem v tujino. Potem ko sem
po televiziji gledala oddajo o Danski, v
kateri mi je bila država res všeč, sem
se odločila, da grem tja. Najprej sem
si kupila knjigo o Danski, nato pa začela iskati šole v tej državi. In našla tisto, na katero sem se potem odpravila. Tudi Matjaž je obiskoval to šolo in
tam sva se srečala.« Klepetava v angleščini, dobro in razločno govori; pove,
da slovenščino razume, tudi bere brez
težav. Še bolj preseneti, ko pove nekaj
slovenskih besed, saj jih izgovarja brez
kakršnega koli naglasa. »Rojena sem v
Nagoyi, to je četrto največje mesto na
Japonskem; leži tam nekje na sredini
Japonske in je izredno industrijsko.
Ker ima ogromno tovarn in podjetij, v
Nagoyi imata recimo tovarni tudi Toyota in Makita, izdelke katerih gotovo
poznate, nima potrebe po razvoju turizma. Zato je to recimo tipično neturistično mesto.« Yukino je drugi otrok v
družini, ima brata, ki živi doma s staršema in babico.
jih zanimam, recimo, a ne vedo, ali me
lahko nagovorijo (smeh). Tudi Japonci smo taki sramežljivi (smeh), je pa
med nami seveda tudi ogromno razlik.«
Pravi, da ju z Matjažem te razlike, ki
so po njenem mnenju malenkosti, ne
razdvajajo, pač pa nasprotno. »To se
mi zdi zanimivo: razlike. Ne le v partnerskem odnosu, tudi med prijatelji,
sosedi in širše. Rada opazujem različnosti, ne motijo me. Mislim, da je lepo
sprejeti človeka, kakršen je, brez nekih pričakovanj.« Ni vedela, kaj lahko
pričakuje od Slovencev, torej kakšni
so v splošnem.
»Enostavno sem vse vzela takšne,
kot so, in Slovenijo takšno, kot je.«
Po tistem, ko sta se z Matjažem spoznala na Danskem, se je Yukino vrnila
na Japonsko. »Najin odnos je bil potem štiri leta 'na daljavo', zdaj pa že
štiri leta živim v Sloveniji.« Prizna, da
je za Slovenijo slišala prvič, ko sta se
spoznala. »Matjaž mi je poskušal razložiti, da je to pravo podeželje. A sem
si težko predstavljala, ker je na Japonskem, ko greš na pravo podeželje, tam
Hrana, kakršne je vajena z Japonskega (na posnetku je suši), je drugačna od
slovenske, ki pa se ji zdi prav tako okusna.
Njen mož Matjaž dela v Ljubljani,
se je pa s podjetjem, s katerim sodeluje, dogovoril, da dela tri dni od
doma, dva dni se vozi tja. »Jaz sem
doma, rada kaj ustvarjam, hčerka je
še vedno z mano, saj je zdaj stara šele
leto in nekaj mesecev. Dala jo bom v
vrtec, seveda, čez kakšno leto, počakam le na poletje, da ne bo šla v vrtec
v času najpogostejših bolezni. Hčerki veliko berem in pojem, rada posluša japonske zgodbe in pesmi, ki ji jih
prepevam. Drugače pa z njo govorim
v svojem maternem jeziku, Matjaž pa
v svojem, torej v slovenščini, midva
pa se pogovarjava med seboj angleško. Ona trenutno uporablja več japonskih kot katerih drugih besed, se
bo pa to hitro spremenilo, ko bo več s
svojimi vrstniki.«
Slovenska hrana, pravi Yukino, je
dobra in okusna, edino preveč je je
zanjo. »Moj želodec enostavno ne
prenese toliko hrane, kot je recimo
dobiš tukaj, če greš v restavracijo.
Sploh mesa se mi zdi Slovenci ogromno pojedo, še posebej na podeželju. Veliko se vrti okrog salam, klo-
samo gozd, nič drugega. Tako da sem
si prestavljala bolj kakšno gorato območje, a tu le ni tako hudo (smeh).« V
Kupetincih ji je res všeč, pravi. »Krasna narava, mir, prijazni ljudje; lepo
je.«
Yukino sicer, tako se vsaj zdi, ne sliši na uho »kaj ji ni všeč«, saj se v svojih
odgovorih na naša vprašanja vedno
nekako diplomatsko izmuzne. Edino
na vprašanje, ali ji tukaj, v Kupetincih,
v katerih živi z možem in hčerko, res
ni nič dolgčas, odgovori, da pogreša
družbo in prijatelje. »V Ljubljani sem
lažje našla družbo. Sem pač človek,
ki rad srečuje in spoznava ljudi. Zdaj
mogoče malo pogrešam to, da bi lahko z otrokom kam šla, se malo družila.
Tukaj sicer lahko greva na sprehod, če
je lepo vreme, potem pa se že konča.
V mestu je to nekako lažje, pokličeš
prijatelje in potem se takoj tudi bolje
počutiš.« Pravi, da bi se rada naučila slovensko, zato gre s prijatelji ven
bas in zrezkov (smeh). Jaz imam sicer
rada meso, a v manjših količinah, to
tukaj je zame občutno preveč. Rada
imam tudi zelenjavo in sadje, na Japonskem pojemo sicer več kuhane
zelenjave, tukaj pa se mi zdi, da jeste bolj surovo – torej v solatah. Pa
ribe, mi pojemo več rib – teh lahko
tudi količinsko več poješ kot drugega
mesa. Tako da mi je hrana v Slovenskem primorju bližje kot v Prekmurju in Prlekiji.« n
Yukino in Matjaž na Danskem
Pravi, da je razlika med življenjem
prej in zdaj, če se dotaknemo le razlike mesto – podeželje, res ogromna.
»Med ljudmi, torej med Japonci in Slovenci, pa najdem veliko podobnosti.
Mentaliteta se mi zdi precej podobna. Recimo: Slovenci niso preveč navajeni živeti s tujci, saj tukaj ni veliko
priseljencev, zato se mi zdijo sramežljivi, sploh če jih primerjam na primer s Španci, Portugalci ali Italijani,
ki so veliko manj zadržani. Vidim, da
in tudi rada govori slovensko, a ji je
prav zaradi jezika predolgo druženje
naporno. »Zelo težko je tri ure intenzivno razmišljati, kaj boš rekel ali kaj
je rekel kdo drug (smeh). Potem sem
zelo utrujena. Poleg tega tukaj veliko
ljudi govori nemško, ne angleško. Je
pa res, da se Slovenci zelo trudijo in
ti takoj pridejo naproti tudi kar se jezika tiče in torej z mano – tudi če bi
bila raje, da bi mi povedali slovensko
– govorijo v angleščini.«
6
| 38 | Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
28. aprila 2016 | Vestnik | 39 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
7
Mariborske sladoledne strasti
Mask ne nosijo le zaradi onesnaženosti.
V robotski restavraciji
Plošča straniščne školjke
Nenavadne, a čudovite posebnosti dežele vzhajajočega sonca, ki zmedejo in osupnejo zahodnjake. Tako recimo na ulici
ni dovoljeno kaditi, v parku pa je ponekod prepovedan celo jok. Potovanje na Japonsko ni toliko stvar obiskovanja
znamenitosti kot konzumacije kulturnih razlik. Dolgo izolirana, zaprta in globoko tradicionalna družba s celo serijo
strogih konvencij v kombinaciji z visokotehnološkim razvojem poskrbi za kar nekaj izjemnih posebnosti in čudenja.
Tako drugače, tako do konca japonsko
besedilo in fotografije
R
Jasmina Cehnar
azmišljate, da bi priklenili kolo
na ulici? Ne smete. Razmišljate,
da bi igrali badminton v parku?
Ne smete. Razmišljate, da bi razmišljali? Ne smete. Na Japonskem pravil
nimajo za to, da jih kršijo, ampak jim
dosledno sledijo. In pravil je veliko, na
prvi pogled tudi banalnih. Recimo v
Tokiu je kajenje marsikje dovoljeno v
notranjih prostorih, prepovedano pa
na ulici. Zunaj si je cigareto dovoljeno
prižgati le na redkih, posebej označenih mestih. Tudi sprehod v parku se iz
zabave hitro sprevrže v sledenje pravilom: prepovedani so frizbi, bobni, domače živali, rolke, žoge in, da, ponekod
celo jok. Da o telefoniranju in nasploh
govorjenju na podzemni železnici ali
vlakih niti ne govorimo. Nadvse nezaželeno. To je družba, v kateri je skupno dobro nad vsem, saj lahko le tako
gosto poseljena območja dobro funkcionirajo.
Zanimiv je tudi bonton pri kosilu.
Če je srebanje pri nas nevljudno, na
Japonskem glasno srkanje iz skodelice rezancev izraža uživanje v jedi in
kompliment kuharju. Pri vsem drugem ni tako sproščeno. Če se dotaknemo samo palčk: ne kaži s palčkami na
druge osebe, ne oblizuj konic palčk,
palčke postavljaj na poseben podsta-
vek. Za skoraj smrtni greh velja, če kdo
ta pribor zapiči v skodelico riža, saj ta
gesta spada na pogrebne ceremonije.
Nevljudno je tudi, če si kozarec napolniš sam. Ali naključno ješ med hojo. Ali
če si v javnosti izpihaš nos.
Kultura ljubkega
Imajo pa Japonci navado vse, tudi
najstrožje prepovedi, izraziti na prikupen način. Recimo s srčkanimi liki
iz animejev (japonski celovečerni risani filmi) na opozorilnih tablah. Kultura
ljubkega je nasploh vseprisotna, dekliška ikona Hello Kitty na vsakem kora-
Japonska ima kar enajst otokov, ki so preplavljeni z mačkami – v takšni ali drugačni obliki.
ku pa le vrh ledene gore. Celo količki,
ki označujejo delo na cesti, so v obliki pootročenih živali. Na pogon ljubkega deluje cela industrija, recimo gostinski lokali Maidreamin, v katerih so
natakarice oblečene v srčkane spolno
privlačne služkinje, strežejo pa izključno ljubko hrano na ultraljubek način
– s petjem in gestikuliranjem oziroma
oponašanjem mačk, medvedkov, srčkov. Druga zgodba so kavarne za razvajanje v tokijski Akhibari, tako imenovanem električnem mestu, središču
računalniške kulture, v katerem stranke plačajo za spanje v objemu lepega
dekleta. A samo spanje, nič drugega.
Je Japonska draga?
Eden od stereotipov o Japonski je, da
je to zelo draga država. Res je, da so najemnine vrtoglave, enako velja za sadje
– kilogram jabolk lahko stane sedem
evrov in več –, a cene prevozov, prenočišč in njihove klasične hrane niso tako
zasoljene, da jih ne bi zmogla povprečna slovenska denarnica. Z nekaj iznajdljivosti pa se da po tej lepi deželi potovati za povsem znosen znesek.
– Povratna letalska vozovnica: od 450
evrov dalje
– Dvotedenski Japan Rail Pass, ki krije
večino železniških linij po državi: 351
evrov
– Notranji let Tokio–Saporo v eno
smer: 30 evrov
– Kosilo za dva v restavraciji s sušijem:
20 evrov
– Japonsko pivo: 3 evre
– Prenočitev v dvoposteljni sobi v središču Tokia: 40 evrov
– Vstopnina za tokijski razgledni stolp
Skytree: 21 evrov
– Liter bencina: 1,05 evra
Obstaja sicer cela serija nenavadnih
kavarn – od mačjih do sovjih in ribiških restavracij –, v katerih si večerjo
iz akvarija ujameš kar sam. V Tokiu je
tudi robotska restavracija, ki nima kaj
veliko s hrano, saj se zadeva izkaže za
nenavaden laserski šov z roboti in napol golimi plesalkami.
Spet tretja nenavadnost so, recimo
jim monokulturni otoki, na katerih nad
vsemi mejami normale prevladuje ena
vrsta živali ali pa kakšna druga posebnost. Japonska ima kar enajst otokov,
ki so preplavljeni z mačkami. Ponaša
se tudi z zajčjim otokom ali otokom in
tudi mestom, v katerem prevladujejo srne, ki se prostodušno sprehajajo
po ulici. Imajo pa celo tako imenovani otok plinskih mask, ki si jih morajo nadeti prebivalci vulkanskega otoka
Tudi za Japonca v Sloveniji je marsikaj
presenetljivo. Kaj, je povedal Ken Šmodžima, ki je pri nas gostoval kot profesor.
Mariborsko čudaštvo številka ena?
Oboževanje sladoleda, pravi Šimodžima. Na Japonskem je to slaščica za otroke, tukaj pa ga ližejo vsi, tudi upokojenci, ki so ob tem videti nenavadno srečni.
Sladoledarne poslujejo celo ob nedeljah,
ko je vse drugo v mestu zaprto, se čudita
z ženo Ajumi. Zanimive se mu zdijo tudi
kavarne na prostem, v katerih ljudje ne
glede na letni čas in tudi sredi delovnega dne posedajo in klepetajo. Na Japonskem ni lokalov s terasami na ulici, seveda zaradi prostorske stiske. Kar zadeva
tukajšnjo kulinarično ponudbo, je bil za
gostujočega profesorja najbolj šokanten
»odprti tip sendviča« – čevapčiči.
Pa slovenske manire v restavraciji?
Presenetljivo tihe in potrpežljive, pravi
sogovornik. Japonec bo namreč v trenutku, ko bo sedel za mizo, pomahal in
glasno poklical natakarja. Sicer pa narodu sušija in rezancev ne gre v račun, zakaj zahodnjaki v restavracijah naročamo
eno jed izključno zase. Sami imajo sistem več manjših porcij, ki si jih družba
za omizjem deli. »V nekaterih restavracijah v Mariboru že vedo, da nama morajo z ženo prinesti dodaten krožnik,« se
smeji Šimodžima, ki se mu zdi nenavadno še to, da dobimo v tem delu sveta
na mizo najprej juho, potem solato in
glavno jed. »Pri nas je to enakovredno,
vse dobimo naenkrat,« razlaga. In še nekaj mu ne gre v račun, še bolj pa Ajumi:
želja po zagorelosti. Japonke bodo storile vse, da ohranijo čim svetlejšo polt.
Tudi v največji vročini se bodo v obleko zavile od glave do pet, tudi čez obraz,
pa četudi so potem videti kot teroristi.
Poleg tega profesorju ni jasno, zakaj vsi
njegovi kolegi na mariborski fakulteti na
dopust rinejo na morje. Z vodo obkroženim otočanom so zgodovinska mesta
pač veliko zanimivejša.
Še ena šokantna: »Pri vas je sistem nastavljen tako, da je vse preprosto, pri nas
pa je vse zelo zapleteno, ker želi veliko
ljudi služiti.« Kot primer omeni slovenski vinjetni sistem, ki je enoten za vso
državo in vsaj za japonske standarde,
saj stane tam kilometer vožnje po avtocesti 23 centov, poceni. Za konec pa še
evergrin: V Sloveniji ne moreš nič urediti brez zvez in poznanstev, na Japonskem pa bo uslužbenec neznancu skušal
ugoditi na vsak način, tudi če to ni njegovo delo. Šimodžimi tukajšnje okolje
sicer zelo ustreza zaradi nizkih življenjskih stroškov, lokacije »v središču Evrope«, varnosti in prijetnih ljudi. Z ženo
pogrešata le boljši javni prevoz, branila pa se ne bi niti več avtomatov s pijačo in hrano.
Na podzemni železnici
Porcija sladoleda
opravičeval. Tudi dajanju napitnin se
je bolje izogniti, saj lahko ta gesta Japonca hitro užali.
Konservativni,
vendar javni nagci
Če Japonci kaj resnično ljubijo, je to
rangiranje. Imajo lestvico za praktično vse. Sto najboljših železniških postaj, najlepših slapov, sto topgor, najjezer ... Veliko dajo tudi na varnost. Še
sredi trekinga po gorah si na nahrbtnike pripnejo zvončke – njihovo cin-
Japonka v delovni uniformi
Mijake-džima takrat, ko raven žvepla v
zraku preseže normalne meje.
Pojoče straniščne školjke
Vsesplošno razširjen tip maske je sicer na Japonskem kirurška. Vendar belih gaz čez usta ne uporabljajo zaradi
prevelike onesnaženosti, kot si morda kdo predstavlja, pač pa v prvi vrsti
uvidevni bolniki, ki ne želijo okužiti
sošolcev, sodelavcev ali recimo sopotnikov na nagnetenih podzemnih železnicah. V zadnjem času so sicer maske
v uporabi tudi kot zaščita pred mrazom, nadenejo si jo taki, ki želijo mir
Prepoved uporabe palice za selfije
pred ljudmi, ali gospe, ki se jim za krajši opravek v javnosti ne ljubi ličiti, ne
nazadnje pa je maska za nekatere celo
modni dodatek.
Svojevrstno doživetje so japonske
kopalnice. V hotelskih sobah to pomeni vgradni plastični odlitek kopalne kadi, umivalnika in školjke v enem
kosu na dveh kvadratnih metrih, v bolj
tradicionalnih nastanitvah pa skupinsko kopalnico z minibazenom. Pravilo
je tudi, da se v prostor umivanja vstopa s posebnimi copati, ki jih najdemo pred vhodom v kopalnico. Posebna zgodba so še »vesoljske« straniščne
školjke z ogrevano desko, možnostjo
V Nari je srečati srno nekaj vsakdanjega.
zvočne podlage, ki prikrije kakšne nespodobne zvoke, pa več jakosti in različnih kotov izpiranja zadnjice. Japonci
nasploh obožujejo tehniko, avtomate
imajo vsepovsod. V veliko restavracijah
jedi sploh ni mogoče izbrati in plačati drugače kot pri avtomatu, pa čeprav
ima gostilna čisto dovolj natakarjev. V
trgovinah tudi ne gre brez naprave za
štetje kovancev. Ko smo že pri tem, na
Japonskem nikakor ni pametno zapustiti trgovine, preden blagajnik ne vrne
še tako skromnega drobiža. Prodajalec
bo namreč pridirjal za vami in skušal
vrniti tisti jen ali dva, pri tem pa se bo,
revež, še na vse pretege priklanjal in
gljanje naj bi odganjalo medvede. Čeprav povprečen Japonec menda veliko
da na zdravo razdaljo, pa neznancu na
vlaku zlahka zakinka na rami. Tudi glede golote so protislovni. Na Japonskem
otočju uradno ni ene toples ali nudistične plaže, po drugi strani pa tam
živi narod, ki se gol skupinsko namaka v naravnih vrelcih, tako imenovanih
onsenih, ki jih je na tem vulkansko aktivnem območju najti za vsako češnjo.
To je ob tem, da je to družba, ki se v
medsebojnih odnosih ne objema, pač
pa spoštljivo priklanja, precejšen šok,
ki malce poruši predstavo o japonski
zadrtosti.
8
| 40 | Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z ženo Dolenjko
imela štiri otroke
V zbirki si je mogoče ogledati Grossmannove umetniške fotografije in projekcijo njegovih filmov.
L E G E N D a Karol Grossmann
Avtor pred 110. leti nastalega prvega slovenskega filma. Odvetnik v Ljutomeru, ljubiteljski filmski ustvarjalec in fotograf.
Manj znano pa je, da je bil slovenski Lumiere tudi ljubiteljski pisec, igralec in športnik. Predvsem pa humanist.
Človek, kakršnih (skoraj) več ni
besedilo
O
njem in o njegovih »Odhod od
maše v Ljutomeru«, »Sejem v
Ljutomeru« ter »Na domačem
vrtu« je v literaturi veliko zapisanega.
Večina ga pozna kot prvega in edinega
Slovenca, ki je do leta 1918 pri nas snemal, znal posneti in imel aparature za
to. Večina nas ve, da so prav njegovi trije
filmi – ki jih dandanes ne bi mogli gledati, če jih ne bi rešili s prenosom z gorljivega in poškodovanega 17,5-milimetrskega traku na negorljiv 16-milimetrski
trak – najstarejši doslej znani ohranjeni
pri nas in posneti v Sloveniji. Tako prvi,
»Odhod«, kot drugi, »Sejem«, imata poleg zgodovinske tudi izjemno etnološko
in socialno-kulturno vrednost. Podatek
o tem, da je njegov prvi film dolg sedem metrov in ima en kader ter da se
je mehanizem kamere med snemanjem
ustavil in nekajkrat zataknil, pove, da
je bil Karol Grossmann takrat povsem
na začetku. Že drugi, recimo, je bil boljši tako tehnično kot glede kadrov, saj
so bili ti že trije. Tretji, »Na domačem
vrtu«, je najboljši in tudi najdaljši, saj
meri 24 metrov.
Z njih pa težko spoznamo osebo
izza kamere. Kdo je bil Karol Grossmann? Zakaj in kako je bil prav on
slovenski Lumiere? Kako je živel? O
čem je razmišljal? Kaj je imel rad?
Mali Karol in njegovi predniki
O Karolovem otroštvu – rojen je bil
27. oktobra 1864 v Drakovcih pri Mali
Nedelji kot prvorojenec Karola in Marije, ki se je dekliško pisala Kocbek –
se malo ve. Družina se je kmalu po
njegovem rojstvu preselila na Jamno,
v današnjo Občino Sveti Jurij ob Ščavnici, na kateri sta imela starša kmetijo
in sta pridelke prodajala na trg v Maribor in na Ptuj, po navedbi nekaterih
virov celo v Šentjur pri Celju.
Iz današnjega Svetega Jurija ob
Ščavnici, v nekaterih virih kraj imenujejo s starim imenom Videm ob
Ščavnici, je bil tudi Karolov dedek po
očetovi strani Jožef, rojen leta 1798, ki
pa je umrl pred njegovim rojstvom.
Jožef Grossmann je bil čevljar, ki je
umrl leta 1858, babica Terezija, ki se
je pred poroko pisala Mauerhofer in
je bila rojena v Terbegovcih, prav tako
v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, pa je
umrla leta 1875.
Karolova dedek in babica po materini družinski liniji, torej mama in oče
Marije Kocbek, poročene Grossmann,
pa sta bila Jožef in Marija Kocbek. Letnice njunih rojstev in smrti v literaturi ni zaslediti. Je pa s Karolovimi starimi starši – natančneje z babico po
očetovi strani, torej s Terezo – povezana krvava zgodba, ki se je zgodila, ko
je Karol že hodil v gimnazijo. Družino
je doletela prava tragedija, saj je babico Terezo nekdo umoril, umora pa so
obdolžili enega od njenih sinov, Karolovega strica. Obsodili so ga na smrt,
nato pa sodbo omilili in ga obsodili
na dosmrtno ječo v samici. A stric je
bil obsojen po krivici, pravi morilec
je namreč na svoji smrtni postelji povedal svojo grozljivo skrivnost in priznal umor.
Krivo obsojenega Karolovega strica
so takoj pomilostili, a po sedmih letih zapora je na prostost prišel težko
bolan, nesposoben za delo in je kmalu umrl.
Karol, ki je bil prvi otrok Karola in
Marije, je imel še devet bratov in sester, omenja eden od virov. A le eden,
tako da podatka ni bilo mogoče preveriti. Karolov oče Karol je umrl leta
1906, mama Marija pa 1922. Grossmannovo kmetijo na Jamni so kupili
Korošakovi.
Priden učenec, ki pa
ni želel v semenišče
V šolo je Karol hodil v Videm, torej
k današnjemu Svetemu Juriju ob Ščavnici, in bil takrat tam najboljši učenec.
Nato je odšel v mariborsko gimnazijo,
takrat je obstajala le nemška gimnazija, v kateri je 15. julija 1884 maturiral.
Vsa leta je bil med najboljšimi dijaki;
zanimivo pa navaja eden od virov, da
si je za tako imenovane proste predmete izbral francoščino, petje in stenografijo. Glede na ohranjene stenograme jo je menda odlično obvladal.
Po maturi je na mamino željo prosil
za sprejem v mariborsko semenišče.
A očitno si tega ni resnično želel in v
semenišče ni odšel. Ko je izvedel, da
so njegovi prošnji ugodili, je odšel
od doma; nikoli ni povedal, kam. Po
nekaj mesecih se je vrnil – menda je
spoznal, da se je »svetu zoperstavljati
brezumno« – in se odločil, da bo v semenišče šel, zapisal pa, da je sklenil
»ž njim vrtet se čem pogumno, ker se
noče on krog me«, pa mu mati tega
ni več dovolila in je semeniško sprejemnico raztrgala.
Najbolj naj bi ga zanimala medicina,
a ker družina toliko denarja ni imela,
se je jeseni leta 1884 vpisal na pravno
fakulteto v Gradcu. Opravil je vse tri
potrebne državne izpite in z zadnjim,
leta 1889, diplomiral. Kot študent se
je v Gradcu vključil v akademsko društvo Triglav in tudi kasneje ostal dejaven član najrazličnejših društev; recimo kot pripravnik v Novem mestu
je bil v dramskem krožku pa pri kolesarskem društvu in drugje. Kasneje
je bil v Mariboru, v katerem je opravil
sodno prakso, med ustanovitelji slovenskega športnega društva, iz katerega se je razvil Sokol. Časopis Sudsteyerische presse je o Grossmannu,
ko je odšel iz Maribora, napisal: »Je v
vseh pogledih zvest sin svojega naroda, njegov zgovorni odvetnik in človek karakterja.«
Cenjen ljutomerski odvetnik
Prvo službo je Grossmann opravljal kot odvetniški koncipient pri zavednem narodnjaku, prosvetitelju in
V začetku februarja 1901, kmalu po
diplomi, se je Karol Grossmann poročil v Novem mestu, tam je svojo ženo
tudi spoznal. Pred poroko je bila njegova bodoča žena Matilda Mehora,
rojena pa je bila leta 1873. Bila je hči
Emanuela, priseljenca iz Češke, ki je
imel v Novem mestu gostilno, in Amalije, ki se je rodila kot Kalčič.
Karol in Matilda Grossmann sta
imela štiri otroke: Drago, ki se je rodila leta 1902, Boženo, rojeno že naslednje leto, Vladimirja, ki je prišel na
svet leta 1905, in malo kasneje še eno
hčerko Tatjano, ki sta jo dobila leta
1913. Prva hči Draga je bila poročena
Kostanjevec in je umrla leta 1983; druga hči Božena je šla očitno v poklic
očetovih sanj, saj je študirala medicino in bila pediatrinja; sin Vladimir je
šel po očetovih stopinjah in doktoriral
iz prava ter bil v Ljubljani dolga leta
odvetnik; najmlajša Tatjana pa se je
poročila in po poroki pisala Voršič.
Karolov sin Vladimir je imel sina
Borisa Grosmana, ki je bil prav tako
znan ljubljanski odvetnik. Ta poklic
pa opravlja tudi Borisov sin Igor, torej Karolov pravnuk. Vladimir je imel
še hčer Meto Grosman, ki je postala
predavateljica na Filozofski fakulteti
v Ljubljani, anglistka in literarna zgodovinarka.
Iz Grossmannovega pisma, ki ga
je leta 1913, ko je bilo v življenju ljudi precej čutiti strankarsko napetost
med liberalci in klerikalci, pisal ljutomerskemu dekanu Davorinu Jurkoviču, je mogoče razbrati – poleg
osnovne vsebine seveda – tudi njegovo veliko zavzetost za strpnost med
ljudmi. Grossmann se je namreč v pismu pritožil, da kaplan in učitelj verouka grdo govori med poukom o učenkah, ki telovadijo pri Sokolu. Takole je
zapisal Grossmann: »Ker sta tudi moji
hčerki vpisani pri Sokolu kot gojenki in nimam namena odtegniti jih tej,
za njuno zdravje potrebni telovadbi,
Vam naznanjam, da ne bosta več zahajali k šolskemu pouku veronauka,
dokler se ne bo poučevalo v šoli res
samo veronauka! Jaz doma svoje otroke vzgajam, da imajo spoštovati in ljubiti vsakogar in preprečiti hočem, da
bi se v šoli vcepljalo v mlada srca sovraštvo in hinavstvo, ki so le nesreča
in nemir.«
Človek tisočerih zanimanj
Vida Toš fotografije Nataša Juhnov in Andrej Petelinšek
propagatorju socializma Karlu Slancu v Novem mestu; delal pa je tudi na
deželnem sodišču v Gradcu in pri odvetniku v Voitsbergu. Nato se je spet
vrnil v Novo mesto, od tam odšel na
okrožno sodišče v Maribor, na katerem je opravil devet mesecev prakse,
in nato januarja 1901 na višjem deželnem sodišču v Trstu opravil odvetniški izpit in prisegel kot odvetnik.
Februarja se je Karol Grossmann
vpisal v odvetniško zbornico v Gradcu
kot odvetnik za Štajersko s sedežem v
Ljutomeru. Svojo pisarno v Ljutomeru je najprej priključil pisarni Frana
Rosine, ki se je že čez nekaj mesecev
preselil v Maribor in Grossmann je v
pisarni na Glavnem trgu Ljutomera, v
stavbi nekdanje okrajne posojilnice,
ostal sam. Leta 1910 se je preselil v lastno hišo, prav tako na Glavnem trgu.
Grajena je bila v secesijskem slogu po
načrtu zagrebškega arhitekta, jo je pa,
ker ob vselitvi ni bila dokončana, kasneje dozidaval, prezidaval in druga
gradbena dela opravljal kar sam. Kot
odvetnik je bil Grossmann pri ljudeh
zelo priljubljen – spoštovan menda
predvsem zaradi poštenosti, sposobnosti in razgledanosti. Imel je stranke
iz kmečkega sloja, le malo obrtnikov
in trgovcev. Tudi s svojimi uradniki
naj bi imel dober odnos; pomagal naj
bi jim tudi po svojih človeških močeh, saj naj bi v službo sprejel posebej takšne, ki niso imeli eksistenčnih
pogojev.
28. aprila 2016 | Vestnik | 41 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kmalu po vrnitvi v Ljutomer je Karol Grossmann začel delovati kot prosvetitelj in športnik. Na področju izobraževanja – drugih in sebe – je oral
ledino. Slovenske športnike je zbral v
klubu kolesarjev »Ptički seliči«, ustanovil pa je tudi dramski krožek in nato
pripravil številne ljubiteljske predstave. Prirejal je mnoga javna predavanja
na najrazličnejše teme: iz zemljepisa,
zvezdoslovja, narodnega gospodarstva, rastlinogojstva in še česa. Ozemlje ob zgradbi posojilnice je spremenil v botanični vrt, imel pa je tudi
bogato zasebno knjižnico, ki jo je dopolnjeval s številnimi knjigami, vstop
v svojo knjižnico pa dovolil vsem, ki
so to želeli. »Bil je izredno družaben
človek, ki je imel rad duhovno zabavo in inteligentne razgovore ne glede
na narodnost, le da so bili ljudje strpni, da so imeli duhovno in srčno kulturo. Neštetokrat je poudarjal, da mu
ne zadostuje samo skrb za žep in želodec. V gostilne sploh ni zahajal,« je
Grossmanna v članku v Vestniku opisal Ivan Kreft.
Znan je bil po tem, da je prevzel
dolžnosti varuha za mnogo otrok, sirot in nezakonskih otrok. Podpiral
je domače umetnike in študente, pri
njih je recimo naročal umetniške portrete svoje družine. Čeprav je bil Grossmann odvetnik in viri navajajo, da je
imel v nekaterih obdobjih kar lepe
dohodke, ni nikdar naložil nobenega kapitala v finančnem smislu. Kar
je imel, je vlagal v družino, za šolanje
svojih otrok, ki so študirali v Mariboru, Gradcu, Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Kupoval je veliko knjig, novosti med tehničnimi aparaturami ter
stvari za dom in ustvarjanje. Kadar
namreč ni delal ali bral, je sadil, gradil, preurejal … Sam je zasadil in gojil sadni vrt, najprej pri hiši, ki jo je
imel v najemu, kasneje pri svoji hiši.
Vsa orodja in napeljave za pritlikavo
sadno drevje na vrtu je postavil sam
skupaj z nekim kovačem po lastnih
načrtih. Bil je tudi zidar. Ko je namreč
kupil hišo, ta še ni bila dokončno dograjena, zato je Grossmann dozidal
nekaj balkonov in teraso na vrtu ter
dva pomola na pročelju hiše. V hiši je
napeljal vodovod, ki ga v Ljutomeru
takrat še ni bilo, zato si je kupil električni motor in dal zanj zgraditi majhno strojnico. Bil je tudi prijatelj živali, čebelar, nekaj časa se je ukvarjal z
zajčerejo in domačimi golobi. V tujini si je kupil okrog sto različnih eksotičnih ptic, ki so v toplih dneh živele
v velikih kletkah na vrtnem balkonu;
včasih jih je v nedeljo izpustil po sobi.
Posebej rad je imel kakaduja, ki ga je
naučil govoriti in je prosto skakal po
pisarni. Kreft ob tem v Vestniku navaja, da je kakadu Pepo Grossmanna
večkrat zabaval tako, da je kakšni od
strank potrgal gumbe na suknjiču, potem pa je Grossmann plačal krojača in
popravilo. Ko je bil Pepo v njegovi pisarni, tja ni smel velik družinski pes,
saj ga je kakadu sam odganjal s kričanjem: »Vari, marš!'
Grossmann je bil tudi pisec; pisal
je že v gimnaziji, takrat predvsem pesmi. Tudi kot odvetnik pa s pisanjem
ni prenehal, pisal je večinoma drame;
napisal je tudi komedijo z naslovom
Zmešnjave. A teh ni objavljal, medtem
ko je pesmi objavljal v šolskem glasilu, ohranjen pa je tudi njegov pesniški zvezek.
Velik del časa je Karol Grossmann
posvetil fotografiji, tako črno-beli kot
barvni. Fotografije je izdeloval sam;
delal je tudi povečave in diapozitive.
Temnico je dal izdelati po lastnih načrtih: to je bila velika kotna omara, ki
9
Anton Ratiznojnik, kustos ljutomerskega muzeja, sredi stalne zbirke v omenjenem muzeju
je stala v veliki odvetniški pisarni, v
njej pa je imel vse aparate, orodja in
kemikalije, ki jih je potreboval. Fotografiral je – poleg svoje družine – tudi
pomembne dogodke, domači Ljutomer in okoliške kraje ter tudi s tem
postal dokumentarist življenja takratne Prlekije.
Zadnji dve leti svojega življenja je
Karol Grossmann bolehal, se umaknil
iz javnega življenja, tudi v pisarno ni
več zahajal.
Februarja 1929 mu je umrla žena,
Karol je umrl nekaj mesecev za njo,
3. avgusta 1929. Oba sta pokopana v
Ljutomeru.
Viri in literatura:
- Zbornik Na filmskem vrtu – Filmsko
stoletje v Ljutomeru, izdalo Kultur-
Desetletje Grossmannovega festivala
Pred več kot desetimi leti – lani je bil enajsti –, torej leta 2005 so v Ljutomeru
prvič pripravili prvi mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Poimenovali so ga po legendi in zaživel je Grossmannov
festival fantastičnega filma in vina. Zanj je značilno, da so organizatorji, pobudnici sta bili Filmska praksa Plan 9 in Prleška razvojna agencija, dandanes
pa festival organizira Kulturno-turistično društvo Festival Ljutomer, poleg ne
prav klasičnih filmov, ampak ob popolnoma nekonvencionalnem programu
uspeli pripeljati v Ljutomer večino avtorjev prikazanih filmov. Mogoče zaradi
svojega festivalskega dodatka, vina? Kakor koli. Festival pa ne slovi le po tem,
da prikazuje filme skoraj brez vseh okvirov, ampak tudi po zelo bogatem spremljevalnem programu, ki poleg vinskih pokušin prinaša še koncerte, razstave,
delavnice in pogovore ter najmnožičneje obiskan sklepni dogodek – parado
zombijev. Lani so organizatorji vnesli v festivalski program tudi novost, program za otroke in mlade.
Grossmannov festival je v zadnjih letih obiskalo več kot 80 filmskih gostov iz
12 držav, med njimi sta bili gotovo najbolj znani filmski legendi sir Christopher
Lee in Franco Nero. Od leta 2010 je Grossmannov festival član Evropske federacije festivalov fantastičnega filma.
In tako kot drži, da je bil Karol Grossmann prvi, je prvi v marsičem gotovo
tudi Grossmannov festival, a ne v Ljutomeru. Ima namreč starejšega brata, saj
je med letoma 1976 in 1981 v Ljutomeru potekal Festival amaterskega filma, za
katerega organizatorji današnjega festivala pravijo, da je bil prav tako kontroverzen, kot je zdaj Grossmannov.
Med gosti festivala je bil tudi Franco Nero (desno).
no-turistično društvo Festival Ljutomer leta 2015.
- Karol Grossmann, Slovenski film;
leta 1985 izdal Slovenski gledališki in
filmski muzej; ponatis PACO 1995.
- Zbornik Slovenski film v sliki, glasbi
in besedi, leta 2015 izdala ljutomerska
Gimnazija Franca Miklošiča.
- Trije članki Ivana Krefta v Vestniku
januarja 1968: 11., 18. in 25. januarja. n
10
| 42 | Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
med gredice p ...
Štefan Kreslin, bagrist,
motorist, ribič in
navdušen vrtnar
besedilo in fotografije
Majda Horvat
Š
tefan Kreslin iz Trnja je bagrist
že skoraj sedemindvajset let.
Prej se je s tem ukvarjal kot zasebnik, zdaj pa kot delavec v gradbenem podjetju. Je tudi ribič, motorist s
čoperjem, veseljak, če je v dobri družbi, in kar morda najbolj navduši pri
njem, je skrb za hišo in njeno okolico skupaj z zelenjavnim vrtom in domačimi živalmi. Prijazna nemška ovčarka, ki sliši na ime Tisa, je vedno
ob njegovih nogah, ko pa ga ni doma,
je skrbna čuvarka štiridesetih piščancev, ki kljuvajo travo v sadovnjaku in
ob rastlinjaku. Tudi račji par ima Štefan na gruntu, da pobira polže in zdaj
že tudi račke, ki so se ravno na dan
obiska valile iz dvajsetih jajc. Štefan z
veseljem vsakemu pokaže ta svoj mali
svet, ki mu je v veselje, potem pa ga
postreže na sončni terasi ali zimskem
vrtu za leseno mizo. Po njej s prsti podrsa vsak, ki zna čutiti toplino lesa,
in jo občuduje, ker kot celota priča
o veličini drevesa, iz katerega je bila
izrezana. Za podstavek sta dva masivna valja, iz sredice pa je v celem narejena kakšnih petnajst centimetrov
debela ploskev. »Ta hrast sem imel v
svojem gozdu,« pove Štefan. Mizo,
okrog katere lahko sedi petnajst ljudi, in klopi je Štefan naredil sam. Dve
leti je sušil les in ga potem še leto dni
Pred teraso raste trta, ki ji daje poleti
senco, zelo zgodaj pa tudi grozdje. Štiri
sorte jedilnega grozdja ima Štefan, od
zgodnjega do poznejšega, pred hišo pa
rastejo tudi sliva, breskev, marelica, češnja in hruška. Od vsake vrste samo po
ena rastlina, ker je prepričan, da je najboljše imeti samo toliko, kot lahko porabiš. Vse, kar je preveč, izgublja okus
slastnega. »Lepo je, ko si lahko utrgaš
zrel sadež in še komu kaj podariš, in ko
vidiš, da ti lepo raste. Mene to veseli.
Če pa je česa kdaj zraslo bolj malo, sem
to najprej ponudil komu drugemu, da
je pokusil, kot da bi sam pojedel. Mislil sem si, da bom jaz za to že imel priložnost pozneje,« je svojo darežljivost
razlagal Štefan.
Sosedje in znanci pa so si Štefana
lani zapolnili predvsem po tem, da je
imel v rastlinjaku paradižnik, na katerem je dozorelo za najmanj »talige«
plodov. To je bila cepljenka, ki jo je
kupil pri vrtnarju Antolinu v Odrancih. »Vprašal sem ga že, ali ima morda tudi letos take sadike, pa jih nima,«
pripoveduje. Tudi prejšnja leta je imel
zmeraj zrel paradižnik že za proščenje, ki je v Trnju na ivanovo, 24. junija,
in paradižnik že tudi zdaj raste v rastlinjaku, velik skoraj dva pednja.
Rastlinjak si je Štefan naredil sam, v
njem pa takšno namakanje, da lahko
zgodnja in tudi bolj zdrava, saj ni plesni in je ne napadajo škodljivci. Rastlinjak je dovolj velik, da mu zraste
vse, kar potrebuje, in še več, to pa potem tudi razda sosedom in znancem.
»Da, res je, pri marsikateri hiši ni ženske, ki bi imela tako obdelan vrt. Jaz
imam veselje do tega. Ob tem pa počnem še marsikaj drugega in za vse se
najde čas,« pove. Prvi pa je zmeraj vrt,
saj če ga ne oplevem pravi čas, trava
uniči pridelek, potem pa sta motor
in ribarjenje. »Riba zmeraj počaka,«
se navihano smeji Štefan. »In tudi če
jo kdo prej ulovi, vedno pride druga,
morda celo večja.« Ribari na Madžarskem in na Trojiškem jezeru, v domačih loviščih pa bolj malo, saj je premalo rib za številne ribiče, ki jih zelo
hitro polovijo. Ni tiste vrste ribič, ki
bi ribe samo lovil, ampak jih tudi rad
je in pripravlja. »Dan prej jih začinim,
potem pa povaljam v koruzni moki in
jih ocvrem v olju, kateremu dodajam
po kapljicah tudi bučno olje. To da riban poseben okus,« pove. V vasi in naokrog je Štefan znan tudi po tem, da
zna speči odojka, a samo za prijatelje. To mu namreč vzame preveč časa.
V ta namen si je naredil posebno peč
na manjši avtomobilski prikolici, ki
jo potem lahko pripelje kamor koli.
Vse, kar ima pri hiši, pa je tudi skrbno
Sliši se, ko Štefan sede na motor.
Piščanci in race se rade zadržujejo v sadovnjaku.
Prijazna psica Tisa
Štefan Kreslin bo v rastlinjaku kmalu kopal mlad krompir.
obdeloval. »Sosedje radi pridejo, da
posedimo, se kaj pomenimo in tudi
kaj spijemo. Res, zelo dobre sosede
imam. Zdaj enkrat maja bomo spet
imeli piknik. Do zdaj je bil vedno pri
meni, zdaj pa smo se dogovorili, da
bo kar na ulici,« pripoveduje Štefan.
Živi namreč v tistem delu vasi, ki je
kot žep, v katerega vodi samo ena pot
do skupine hiš.
zaliva vsako gredico posebej. V njem
že ima solato za rezanje, kmalu bo
lahko kopal mlad krompir, na svojem
mestu že rastejo paprika, paradižnik
in kumarice, ki jih je posejal. Zemljo
zastira z drobno travo, ki jo zbere s
kosilnico, tako, da jo na tanko razporedi po zemlji, da se ne pari. Za rastlinjak se je Štefan odločil iz več razlogov, je pa zelenjava v njem dosti bolj
shranjeno in vzdrževano. »Jaz vedno
pravim, da tisto, kar imaš, imej urejeno ali raje ne imej. In tega se držim,
čeprav tudi meni vedno vse ne uspeva in včasih trava prehitro zraste. Vedno tudi rad pogledam, kako si drugi
urejajo dom in okolico, kajti po tem
tudi takoj vidiš, kakšni ljudje živijo pri
hiši,« je pripovedoval, zadovoljen, da
je za to dobil priložnost. n
Miza, po kateri radi podrsajo prsti, ki znajo čutiti toplino lesa.
28. aprila 2016 | Vestnik | 43 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
pake je mogoče popraviti z rezjo, nekaterih pa se ne da in je treba nekaj rastlin
izkopati. Če je mogoče, jih presadimo,
če ne, pa jih moramo na žalost uničiti. Izbor, kombiniranje rastlin v vrtu in
gostota zasajevanja niso enostavni. Za
izbor rastlin si vzemimo čas, načrtujmo zasaditev in naj naš izbor ne temelji samo na všečnosti ali pa na tem, kaj
raste v sosedovem vrtu, ampak imejmo
ves čas v mislih prostor, ki ga imamo na
razpolago, in kaj želimo doseči z zasaditvijo, ali želimo senco, bogate cvetove,
posebno barvo listov, iglic, plodove.
Če imamo majhen okrasni vrt brez
trate, se odločimo za zastiranje. Možnosti je več. Pomembno je, da je zastirka pravilno izvedena. Največ napak
se dogaja pri nepravilni pripravi tal, da
je zastiranje pretanko, da se ne uporabi
prava podložna folija, da zastiranje ni
usklajeno z zasaditvijo in barvno usklajeno z drugo opremo v vrtu (poti, ograja, fasada). Za zastiranje se lahko uporabi naravno borovo in macesnovo lubje,
lubje pinije oz. mešano lubje iglavcev, ki
ga dobimo v različnih velikostih. Finost
oz. grobost zastirke prilagodimo rastlinam. Tako npr. pri trajnicah z drobno
strukturo listja in cvetja zastiramo z
drobnim lubjem, pri večjih drevesih in
grmovnicah z bolj grobo strukturo pa
z večjim lubjem, kot je npr. lubje pini-
Pred preurejanem vrta velja o spremembah temeljito premisliti.
11
različnih granulacijah in barvah, in sicer od bele, sive, sivozelene, črne, rdečkaste. Pri teh kamnih je edini problem,
da z leti pod vplivom vremena postanejo grdi, umazani, izgubijo svojo barvo in jih moramo v celoti zamenjati,
in tako zastiranje tudi ni poceni. Cenejše in obstojnejše je zastiranje z rečnim prodcem, frakcijo različnih debelin
(tako imenovani 'mörski' kamni). Najprej naredimo osemcentimetrski izkop
in tla prekrijemo s protiplevelno folijo,
nato pa zastiramo s prodcem različnih
velikosti.
Za zastiranje je zelo primerna naravna mineralna okrasna kamenina
lapillo, ki je vulkanskega izvora. Zaradi svoje kemijske sestave in strukture je še posebej primerna za nasutje
proti plevelu. Je zelo vzdržljiv material, trajen in odporen proti vremenskim spremembam. Njegova posebna
rdeča barva zagotavlja zelo estetsko in
dekorativno funkcijo kot samostojna
zastirka in hkrati omogoča, da ustvarite lepo gredo v kombinaciji z lubjem
ali kamenjem. Tudi cenovno je dostopna. Zastira se ob pomoči protiplevelne folije in sedem do deset centimetrov na debelo. Na razpolago je v več
granulacijah.
Zastiranja ne prenašajo vse rastline in
tudi izbor zastirke moramo prilagoditi.
Preureditev oziroma spreminjanje okrasnega vrta, zelenega kotička, je poseben izziv tako
za lastnike vrta kot za nas, ki se s tem ukvarjamo. Kako priti do uspešnega cilja oz. všečne
ureditve našega vrta? Vrt preurejamo zaradi spremembe celotnega bivalnega prostora,
ko v svoj prostor kaj dodajamo (zeliščno gredo, visoke grede, poti, prostor za piknik, vrtno uto,
brunarico, bazen, kuhinjo na prostem, vodo, skalnjak), kaj odstranimo (prevelika drevesa,
otroško igrišče, ograjo) ali spreminjamo (fasado, poti, ograjo). Tem spremembam moramo
prilagoditi tudi okrasni vrt. Velikokrat pri takih preureditvah premišljujemo, ali kaj iz stare
ureditve ohraniti ali vse urediti na novo.
www.komunala.ms.si
Preureditev okrasnega vrta
besedilo in fotografije
Melita Varga Lemut, univ. dipl. inž. kmet.
N
ekatera drevesa in grmi dobijo
šele z leti svojo pravo obliko, se
razbohotijo v vsej svoji mogočnosti, razkošnosti in služijo svojemu namenu. Tako je npr. z večjimi drevesi, ki
jih zasadimo za senco, živo mejo, za zastiranje pred pogledi. Nekatere počasi
rastoče drevnine dobijo šele po 20 letih svojo pravo obliko, mogočnost, značilno lubje, razrast. In škoda bi bilo, da
bi tako rastlino odstranili v času, ko je
dosegla svoj namen, zaradi katerega je
bila na vrtu posajena. Zato se posve-
ali grma lahko traja tudi dve leti in več.
Rez npr. zelo dobro prenaša večina listavcev, medtem ko moramo imeti pri
obrezovanju iglavcev kar nekaj znanja,
ker imajo posamezne vrste zelo posebne zahteve glede rezi. Tisa npr. je zelo
primerna za oblikovanje in prenaša rez
skoraj do golega, če lahko tako rečemo,
to pomeni, da požene tudi iz starega
lesa, medtem ko pri vseh vrstah cipres
in pacipres ni tako. Te lahko režemo le
do zelenega dela. Bore in smreke ravno tako režemo postopoma, pazimo na
previdni pri izboru, da vrta preveč ne
zapolnimo (to se dogaja zelo pogosto),
da izberemo primerno strukturo listov,
obliko razvejenosti, barvo listov, iglic,
cvetov, zanimivo lubje. Ko kupujemo
rastline in jih sadimo, so manjše, kot je
njihova končna velikost, zato je nujno,
da vemo, kako se bo rastlina razrasla, v
kakšnem času bo dosegla neko velikost,
ker se lahko kaj hitro zgodi, da po dveh
oz. treh letih vrtiček izgubi lep videz,
ker rastline nimajo prostora za razrast
zaradi pregoste zasaditve. Nekatere na-
Zastiranje z vulkansko kamenino
tujmo, temeljito načrtujmo spremembe in mogoče lahko ob preoblikovanju
vrta tako drevnino vkomponiramo v
naš novi vrt, seveda z manjšimi korekcijami, da rastlino primerno obrežemo, oblikujemo. Za tak poseg moramo
imeti kar nekaj znanja o rastlinah, njihovi rasti in razvoju, da vemo, kakšno
rez prenašajo, kdaj je primeren čas za
obrezovanje. Tako oblikovanje drevesa
stranske poganjke, pri borih uporabimo
tehniko vršičkanja mladih poganjkov, s
čimer dosežemo zgostitev vej.
Vrt je lahko zelen tudi brez trate, vsekakor se ne odrecimo zelenemu, četudi
imamo na razpolago le nekaj kvadratnih
metrov. Zelenost si ustvarimo z ustreznim izborom rastlin. Izbor za majhen
vrt je še toliko težji, ker moramo svoje želje zelo zmanjšati in moramo biti
Majhen zelen kotiček brez trate
je. Debelina zastiranja mora biti vsaj od
sedem do deset centimetrov, saj tanjša
plast zastirke ne opravi svoje funkcije
zadrževanja vlage in preprečevanja razvoja plevelov. Ker je to naravno lubje
in je podvrženo procesu razkrajanja, je
treba na vsaki dve leti plast lubja osvežiti oz. obnoviti. Zastiranje je mogoče
še z barvnimi lesnimi sekanci. Tudi to
zastirko moramo obnavljati zaradi bledenja barve in razkrajanja.
V zadnjem času se veliko zastira z
različnimi kamni, ki so na razpolago v
Pri rastlinah, ki potrebujejo suho rastišče, kot so npr. trajnice za skalnjake, zelišča, ne zastiramo, saj zastirka ohranja
rastišče bolj vlažno. Pri rastlinah, ki potrebujejo bolj kisla in vlažna tla, pa zastiramo z lubjem ali vulkansko kamenino, ker ustvarjata razmere, potrebne za
rast. Tako rastišče potrebujejo na primer rododendroni, azaleje, japonski javor, hoste, kresnice in jelke. n
Urejanje okolice:
Melita Varga Lemut, 051 600 395
[email protected]
12
| 44 | Vestnik | 28. aprila 2016
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zdravje je – to pa res že vsi čivkamo, ne le ptiči – naše največje
bogastvo. Čivkamo že, čivkamo, ali se tega zavedamo, pa je drugo
vprašanje. Tile na fotografiji, ki se vsakodnevno srečujejo z ne prav
zdravimi ljudmi, torej medicinske sestre in bratje, pa se tega še kako
zavedajo. In poskušajo to zavedanje na dogodkih, kot je bil sejem Medical,
prenesti še na druge. fotografija nataša juhnov
Tudi Mojca Makovec Haložan, zdaj direktorica zadruge Pomelaj, ki tudi na
malo drugačen način skrbi za zdravje, Branislava Belović z Nacionalnega
inštituta za javno zdravje in Roman Buzeti z zavarovalnice Vzajemna so si ob
dnevu zdravja gotovo kaj »zdravega« povedali. fotografija nataša juhnov
Eni pravijo, da je smeh pol zdravja; drugi, da se pol zdravja skriva v – vinu.
In zmernem pitju. Takole so si v Termah Vivat privoščili odmerek lepote,
zdravja, mode in navsezadnje tudi vina. Tam seveda nista smela manjkati
Metod in Milena Grah, ki vodita Terme Vivat. In ki se očitno zavedata, da se
je za zdravje treba včasih tudi – razvajati. fotografija jure zauneker
Lepota je tisto, kar je na tej fotografiji neizrečeno med umetnostnim
zgodovinarjem Janezom Balažicem (levo) in akademskim slikarjem
Dubravkom Baumgartnerjem. Nekako dvomimo, da sta se omenjena
strokovnjaka na odprtju razstave Joana Miroja na lendavskem gradu
pogovarjala o zdravju … fotografija nataša juhnov
In seveda se bodo mnogi strinjali, da je za zdravje konec koncev najpomembnejši
– dušni mir. Ob takih dušnih pastirjih, kot so Vili Hribernik (levo), škof Peter
Štumpf in Dejan Horvat, je ta zagotovljen. fotografija andrej bedek