Gremo mi v gozd! - Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije

Uvodna beseda
Napovedujemo izid
gozdnega priročnika/planerja
bo pri tem
sebe. Gozd vam ek (1992)
nazadnje tudi
Mlinš
gal. Profesor
se imenuje
izdatno poma va je nenehna kreacija
kraj ime in kako
vsak dan v šolo.
je dobil njihov
je zapisal: »Nara njen gozd, in temu
katerega hodijo
tudi
Narava je
potok, mimo
novega, tako
delo z njim.«
, vzgojitelji(rno mora biti
acija za
ji(-ce)
inspir
prime
še
učitel
je
da ste
oško
klosti in
Verjamemo,
drugo pedag
bila že v prete ne bi bila tudi za vas.
pedagogi in
i, da imate
ce), specialni
marsikoga, zakaj
ovno usposobljen prostem
ponujamo
osebje strok
na
vam
ko
pouka
,
nje
nam težko
nih
veščine za izvaja so tovrstne dejavnosti
Včasih je tudi
soparo polet
in
da
o
bno,
Pred
vročin
m.
izacija
in ni potre
drevesa
blatne poti,
zunanjim organ eč veliko
, neravne poti,
prepuščene
dni, mraz, klope majhne in malo večje
lci imate namr
čez
ga
zunanjimi izvaja te skupino otrok, ki jo
ter spotikanje Gozd pač tak je, takega
te
pozna
k
e, pozna
prednost,
kamne. Ampa ga imamo radi. Ne glede
ate, izobražujet
in
o
boste
mam
poučujte, vzgaj šibke lastnosti. Verjetno
da
o,
spreje
e in
v knjigi, upam
, kot kdorkoli,
njihove močn
na to kar piše v gozd, kajti receptov
aktivno vlogo
pot
boljše odigrate . Edino kar je, morate
sko ni.
našli lastno
zunaj
vinami dejan
sesta
em
način
imi
tak
ušanj
ki prihaja od
je
s staln
preizk
in verjeti, da
ša
t z vztrajnim
zaupati sebi
e in da prina
Vendar recep do neverjetno dobrega
dober za otrok področju učenja,
poučevanja
lahko izboljšate prste polizat.
i ne samo na
za
lni razvoj, dobro
številne korist
okusa, da bo
za zdravje, socia celotne
da,
ampak tudi
eznika, razre
počutje posam ne boste obogatili samo
Tako
ne
in
osti.
otrok
skupn
k tudi življenje
kurikula, ampa
mo, počistimo,
ga lahko uredi ali lokalnimi
s
na prostor, ki
sajenjem dreve atorij za
a področja
izboljšamo s
priročnik iz širšeg strokovnim
če nam je labor
Pred vami je
projekti. Mogo
vni muzej« v
ogike namenjen
e.
nosti, »nara
om, društvom,
gozdne pedag
izvedbo dejav poučujemo o varstvu narav
delavcem, zavodom, ki se
otroke
em
pedagoškim
ali manj
eznik
kater
m in posam
času se vsi bolj n vpliv naj
organizacija
i in organizacijo
V današnjem
kakše
,
nostm
anjem
dejav
o
z
vpraš
nosti in
ukvarjajo
okolje. Želen
ukvarjamo s
evalnih dejav
i na naravo in
otroc
jo
naši
vzgojno-izobraž i. Predajamo vam nekaj
ažuje
imajo
eč
narav
mo, naj ne onesn
Take
dogodkov v
skoraj »prev
je, da jih nauči jejo z elektriko in vodo.
današnji čas
preprostih, za tov in trikov«, ki vam
narave, naj varču ne, vendar jih učimo,
v
pravil
šnji
so
Dana
ritve
preprostih nasve d iz razreda, igralnice
jo.
usme
preho
so
kar ne pozna
lahko olajšajo Dejavnosti, ki so opisane
da varujejo nekajživljenja je otroke ločil od
.
e.
i
o
zunanje okolje
starejše otrok
način in temp del odraščajo v notranjost
mlajše in tudi ob marsikateri
žni
primerne za
ardiziranih
narave, prete
pa, da se bodo odrasli.
urejenih in stand Poznavanje
Ne dvomimo
prostorov ali
in šol.
počutili tudi
bližini vrtcev
živali, ki
dejavnosti dobro
površinah v
vrst, rastlin,
snih
ste
ko
dreve
k
enako
ampa
osnovnih
čem okolju je
d
sicer vsi radi,
obdajajo v doma abecedo, sestavljati
Gozd imamo
oga, ki vodi razre
nas
pedag
vlogo
kot znati
o, se pred
postavljeni v
svetovne
pomembno
no otrok v narav
ati. Učimo jih
oziroma skupi
ni scenariji, eni
stavke ali račun Norveška ali seznam
zavrtijo števil
leži
čem
em, ko drugi
vašimi očmi
zgodovine, kje v, ne vedo pa po kom ali
radostni medt dileme. Na
optimistični,
ajo
pacifiških otoko
kot
anja in odpir
vadi gledamo
porajajo vpraš
načrtih pona
naravo v učnih
Na zace tk
gozdna pedu je bila
agogika
Naše akt
ivn
pedagogik osti znotraj Inš
tituta za
o smo raz
goz
širili na
tri osnovn dno
a področ
ja:
1.
Ker
gozdarka sem tudi sama
je
razvoj nar to v prvi vrsti
avo
aktivnosti. slovnih
kakšen nač Zanima nas na
otrokom in uka željnim
razložiti
zak
tem sve
tu drevesa aj so na
omenil foto
, brez, da
bi
raznovrs sintezo, genetsk
tnost, eko
o
in druge
sisteme
bes
jim zastan ede ob katerih
definirajo, e dih ali že vnaprej
brezveznegda je to nekaj
a,
gozdu sam ti pa si z njim
iv
o za to, da
jim težiš.
i
m
o
Gremozd!
vg
Gozdna
ped
gozdu, sez agogika, pedago
ško delo
nanjanje
v
javnosti
z gozdom
z glavo,
V Slovenij
,…
ampak tud
i
bi segalo
i
aktivnosti, se uporablja več
tudi do z rokami, vse pa
izra
srca
pomemb
naj
in dolgo ki potekajo v goz zov za
en del uče . Čustva so nam
smo
dnem pros
luštom«
najbolj prim za naš koncep
toru
počnem nja. Vsi vemo kak reč
t
dela
o in ima
so nam
o »z
iskali
je verjetn ernega. Gozdna
mo
vše
o
pedagogika
pa tudi vzn č in v nas vzbujaj radi stvari, ki
predstav res bolj primeren
o prijetne
itev
občutke. emirljive, rahlo
ali
ekosistema življenja gozda, izraz za
adre
Ali,
nali
če
povem
nske
»stvari se
sezonsko, , ki poteka vsakodgozdnega
morajo odv v žargonu najs
nevno,
tnikov,
ijati sto
tak bolj skozi desetletja
na uro.«
spada k
Izraz »go
gozdarski in stoletja, ter kot
se z goz
zdn
dno ped
simpatičen a pedagogika«
agogiko stroki. Gozdarji
razvijam
je zelo
ukvarjamo
o
obljublja , lepo gre v uho
in jo
je pridobil že desetletja, večj
in
nek
a
i pomen
šolske prak aj drugačnega absolutno
dejavnostm v zadnjih dveh
pa
od
se.
vsa
des
Vsi smo
etle
i gozdne
posvojili:
trudimo
ga bolj ali kodnevne
pedagogike tjih. Z
šole, vrtc
razv
man
javnost,
i,
se čim
na njihovo eseliti našo mla
strokovnjak zavodi, društva j
dež in vpli bolj
dojeman
, širša
Prepriča
i različni
je narave,
vati
na
ne samo
toliko časa sem, da se bo obdh profilov,…
na zemeljs , dokler bodo goz ržal vsaj
dovi
ki obli. Upa
jmo, da rasli
večno.
rek
lija Gyö
k/
p la
n er
ata
mag. N
g ozdni priro
i
čn
Prednaročilo do 1. 9. 2016
Cena v prednaročilu: 29,00 €
Cena po izidu: 34,00 €
Naročila na naslov:
[email protected]
S priročnikom Gremo mi v gozd vam ponujamo svet,
v katerem se učita tako otrok kot učitelj. Zanima
nas, kaj je tisto, kar otroke v gozdu navdušuje,
kaj se jih dotakne in jih oblikuje. Razmišljamo,
kako jih podpreti v njihovem učenju in razvoju, na
način, skozi katerega kot pedagog razvijate tudi
lastno ustvarjalnost, znanje in ideje. Spletete jih v
simpatično gozdno zgodbo, ki bo tako otrokom kot
tudi vam prinašala notranje zadovoljstvo. Vseskozi
razmišljamo optimistično.
Gozdni vrtci in šole so zgodba, za katero ne
potrebujemo ogromno materialnih sredstev, ampak
vlagamo napore v izkušnje in doživljanja. Tu Gozd
nastopi z vso nenaporno, pristno, naravno, nevsiljivo
podobo, ki pozitivno spodbuja številne razvojne
lastnosti otrok.
Kajti če želiš spoznati svet in sebe ter se učiti o njem,
moraš živeti v svetu.
Gremo mi v gozd…
Mag. Natalija Györek
2.
Avgust/Septembe
Rad
na kakšen ovedni smo kak
o
okolja na način vplivajo nar in
razvoj otro
avna
otroci, ki
k? Ali so
odraščaj
o z roko
z naravo
v roki
res bolj sam
bolj zdra
ozavestni,
vi,
umirjeni, čustveno bolj odp
empatič
orni,
ni,
spretni,
v šoli bolj bolj socialno
uspešni?
sicer že
pot
Kar
(tu bi jih rjujejo številne
razi
sice
morala naš r po pravilih stro skave
vedno in teti, vendar jih ke
kadarko
li dobite lahko
meni), ali
pri
pa
od »štorij« je to mogoče
še ena
nov
odo
bo odšla
bne vzgoje,
tako hitr
ki
o, kot je
prišla?
r 2016
Ste
rjalnih idej.
ov ter ustva
matiko,
tičnih pripomočk vali angleščino, mate
ica in vir didak
ja, vendar
v gozdu pouče
Gozd kot učiln
pridih naravoslov to
način bi lahko
vse kar nima
ali na kakšen
z lahko
jezik,…skratka v naravo. Jaz si namreč
kdaj premišljev
d enak, ne
a
nost, slovenski
likovno umet , da ne spada v gozd ozirom angleški jezik menda povso vrhu gora?
na
je
če
Saj
nujno
.
ni
ali mogo
v gozdu
še zato
uro angleščine
pubu, šoli, gozdu buje navdih naravnega
londonskem
predstavljam
potre
se nahajaš v
ni razvoj itak
i na glavo. Pesem
glede na to ali
pa za svoj žlaht
n storž prilet
da so
Slovenski jezik ali pa vsaj to, da ti kakše r ste do sedaj menili,
enju
okolja
rojena! V koliko
noževanju, hranj
ali zgodba je
njeni samo razm vrstnosti ste se
storži name
ke razno
biots
janju
č za poučevanje
in ohran
so kot nalaš
e.
zmotili, v gozdu Prav tako palice in palčk
matematike.
takega
mika razvoj
namreč
Vas vsaj malo
Narava je bila
hov za
poučevanje?
največjih navdi
bomo
vedno eden
je,…Te
elje, slikar
j!!!
pesnike, pisat
našteli. Našte
pa z veseljem
ponedeljek
3.
29
torek
30
sreda
31
te
matika? Pozna i ali
Kaj pa mate
števila v narav je
Fibonaccijeva
o, ki se obliku
Fermotovo spiral acci, s pravim
Fibon
pri sončnicah.
o, je živel
Pisan
rdo
imenom Leona v Pizi, Italija. Bil je
stol.
zaporedja
med 12. in 13.
Fibonaccijevega celotna
utemeljitev
Trdil je, da je
in Zlatega reza. no urejena. Njena
matič
,
narava mate
je samo iluzija
neurejenost
tako kot
je
kaotičnost in
rez
neže. Zlati
ki zavaja neved edje v naravi povsod
zapor
i deli
Fibonaccijevo
posameznim
razmerij med
erja
od
–
razm
en
,
hišice
prisot
jna” polževe
števila
teles živali, “diza in trotov v panju pa do
čebel
mo v
med številom accijevo zaporedje najde
Taka
. Fibon
ih listov itd.
cvetnih listov
v številu cvetn
listov rastlin, oča maksimalen izkoristek
razporeditvi
omog
vsakemu listu možnost za fotosintezo, mo
razporeditev
alno
opazi
lahko
m tudi optim
prostor, kar
prostora in obene v zavzame minimalen
tudi pri
dimo
zasle
redite
lahko
.
da njihova razposemen sončnice. Zlati rez ktura, glasba, slikarstvo..
Č P S
P T S
i
semenom pa,
arhite
1 2 3
asti razporeditv
pa naj bo to
29 30 31
tudi pri spiral
kih človeštva,
8 9 10
niških dosež
5 6 7
velikih umet
Za aktivn
15 16 17
ost pot vsem
12 13 14
Rjuho vname
rebujete
22 23 24
a je gozdunjena
rjuho na
19 20 21
rastline,
polent,
na pedagogik
oži
eram
Gozd
kat
o.
29 30 1
te
temp
28
j,
mislij
ero
26 27
zapiše
v znača živali,neka
mutla. Otr
sledečo
pre j karna
cede našel
to poglavje s otroke, ne glede na njiho abe
in jih prin dmete, pojme oke prosite te črke ABECE
sebe
za
Naj zaključimo
vse
gozdu
zap
za
v
naj v goz
samo
DE
, ki se zač
olnmati
Zemlja,ese
ijo vse
je primerna
jo na
Vsak otrok bo
du poišče .
otrokom in
črktvo.
stara
izkkot
predznanje.
e abeced rjuho. Poišče nejo na dol
ali
toliko
upi
a
jo
vsaj
ček
in
učenj
otroš
a
očeno
jo naj
e. Ko
osto reklo, poimenuj
navade, stil
univerzaln
te rastlin je naloga kon čim več stv črko
Dejavnost je ni bilo urbanizacije, preprza rastline in
ari,
živ
bo ustrezalo.
še
e,
čan
da
ali upo
klosti, ko
rabljate rože, predmete a skupno pre
da se ji je v prete
gle
tudi dol
.
očevalne Pri tem lahko jte
ključe.
abec
eda n
a spr
eh
odu
gozd
ni mis
el
ni vz
or
iskan
je za
klad
a
1
petek
2
sobota
3
nedelja
N
4
11
18
25
2
ci
Potreb
ujete sta
gozdu
re rjuhe,
me
kakšno d odmorom lahko tudi več
naberit
ne prehit
je kose
e
veje,…
Otroke ro žival, predm različne rastlin papirja. V
razdelite
predm
e, dele
ete, kot
et,
na sredin rjuho in pisalo v skupine. Vsa so kamni, zanrastlin,
pomisli o rjuhe in iz nje, najboljše flomka skupina pre imive
jo, ko vid
jme en
aster.
ga izp
kreativ
nost otr ijo predmet. elje miselni vzo Predmet položi
Na
razmiš
ok. Sta
ljanj pos
rejši otr ta način bos rec, na kaj vse
te spodbu
oci lahko
kušajo
sestav
iz nap
dili
iti tudi
smiselno isanih
zgodbo
.
Za to vrs
je za otr to igre potreb
ujete pap
oke od
skupin
šesteg
irje in
e,
a
ki ne spa ki štejejo pet leta starosti. svinčnike. Prim
Otr
čla
Skupin da v gozd, npr nov. Vsaki sku oke razdelite erna
e
.
načrt, ki predmet skrije jabolko, stekle pini dajte pre v
dmet,
poti, dre vodi do skriteg v gozdu, nat nica vode, bar
o
vice
skupin vesa, grmovje, a predmeta. pa poskuša nar ,…
e parom
ska
isati
le, vzpetinNačrt naj vse
Risanje
a
e,…Načrte buje
načrtov izmenjajo in
se
naučili
ima
lotijo isk
naj
jo otr
kaj v nar
avnem oci zelo radi, anja predm
eto
okolju
pol
v.
lahko slu eg tega se
bodo
ži kot zna
menja.
četrtek
4
32
33
34
35
36
gozd
ne šk
atle
Otroci
v gozdu
zbirajo
zelo rad
stv
i
so to kam ari, ki jih naj nabirajo in
dej
listki, sto enčki, koščki o, pa naj
les
gozdni rži,…Na začetk a, cvetlice,
h
naredite pohodov za vsa u vaših
lahko spr gozdno škatlo, kega otroka
prinesl avljali predm v katero bod
i iz
o
ete
kar nav gozda. Lahko , ki jih bodo
adne ška
vzame
dodela
te in spr tle za čevlje, te
ki jih
škatle
emenite
skupaj
v gozdne
z
škatle
pomem otroci. Zakaj
so te
bne. V
pospra
njih nam
vlje
tudi ide ni samo pre
reč niso
dm
je
znova vra in misli otrok. eti, ampak
nove ide čajo k njim in Otroci se ved
no
postav je glede uporabpri tem iščejo
ljaj
sveže odg o nova vpraša e predmetov,
zgodbe ovore. Ustvar nja in iščejo
,
znanje gradijo vedenj jajo osebne
na lastni
eo
radove svetu in
dnosti.
Se vpraša
Podprit te kakšna je
e
vaša vlo
iščite z jih, zajemite
ga?
tist
njimi odg
kot so:
ovore na e trenutke,
»Za
ta pa ni? kaj je ta kam vprašanja,
posuši «, »Zakaj se je en, bolj okroge
l, kaj se
l,
je zgodilolist v škatli
Še bolj
pom
jih slišite embno, vze z njim?«, …
mit
ter
e si čas
njihova
opažan
, da
raz
ja
boste lah tudi zapišete. mišljanja in
njihova ko vedno zno Na ta način
va pod
razmiš
kre
ljanja in
znanje pili
.