docdvomesečnik
download 
Report Transcription
dvomesečnik
julij in avgust 2016 od 14. julija Maggie ima načrt Maggie’s Plan ZDA, 2016, barvni, 1:1.85, 98 minut režija in scenarij Rebecca Miller po neobjavljenem romanu Karen Rinaldi fotografija Sam Levy glasba Michael Rohatyn igrajo Greta Gerwig, Ethan Hawke, Julianne Moore, Bill Hader, Maya Rudolph festivali, nagrade Toronto. Sundance. Berlin. New York. San Francisco. Sydney. distribucija FIVIA – Vojnik Maggie je živahna in pragmatična tridesetletna Newyorčanka, ki preprosto nima sreče v ljubezni. Odloči se, da bo postala samska mati. Toda njen načrt se kaj hitro spremeni, ko nenadoma spozna Johna, profesorja antropologije, ki se trudi napisati svoj prvi roman. Maggie se v Johna na vrat na nos zaljubi. Toda John je nesrečno poročen z ambiciozno Georgette ... Duhovita romantična komedija Re becce Miller ponudi prisrčen in so fisticiran pogled na zamotano dro bovje sodobnih ljubezenskih zvez. »Vedno so me preplavili lepi občutki, če se je občinstvo ob mojih filmih smejalo. Povečini je šlo za drame, zdaj pa sem si mislila, da bi lahko prevesila tehtnico. Tudi v tem filmu je nekaj drame, a mnogo več je komedije. Starejša ko sem, več ko izkusim življenja, večjo potrebo čutim po humorju. Mislim, da komedi- jo močno potrebujemo. Biti sposoben smejati se samemu sebi in opazovati svet s humorjem je zelo hvaležen način življenja. Ko zorim kot oseba in umetnica, spoznavam, kako globoka je lahko komedija. Prepustila sem se svoji želji, da ljudi s filmom osrečim.« - Rebecca Miller Rebecca Miller (rojena leta 1962), hčerka slovitega dramatika Arthurja Millerja, je neodvisna ameriška filmarka in igralka. Njena prva filma Angela in Personal Velocity sta bila nagrajena na festivalu Sundance. Sledila sta drama The Ballad of Jack and Rose in po lastnem romanu posneto Burno življe nje Pippe Lee. S slednjim je Millerjeva že nakazala premik od resnejših dram literarnega pridiha k samosvoji romantični komediji, ki se ogne konvencijam in klišejem studijskih izdelkov. »Gerwigova z naravnost avtorskim pri stopom podeli vsaki svoji vlogi prepozna ven pečat. Ona je tista, ki vodi predsta vo, in filmi le podkrepijo njen talent. Maggie ima načrt je videti in slišati kot kopica igralkinih filmov, združenih v eno, kar je njegova velika odlika in še zadnji dokaz, da Gerwigova resnično poseduje svoj žanr – newyorško screw ball komedijo o muhastih avanturah živahne mlade ženske. Tokrat se njene prigode začnejo pri prebrisano zava jajočem naslovu. /…/ Glavni dovtip fil ma Maggie ima načrt je v tem, da ga Maggie večino filma pravzaprav nima. Millerjeva vodi svoj material lahkotno, toda očitno ima žilico za živahen dia log pretirano izobraženih newyorških intelektualcev, ki mu danes ni kos niti Woody Allen.« - Eric Kohn, Indiewire predpremiera 12. julija na Filmu pod zvezdami in nadvse zadovoljivo.« - Kevin Jagernauth, The Playlist »Resno prismuknjena komedija Rebecce Miller je ameriški film, ki mestoma diši po francoski farsi. V svojih najboljših trenutkih se to razburkano delo, polno začinjenih duhovitosti, povzdigne v viša ve klasičnega Woodyja Allena.« - Stephen Holden, The New York Times »Vsi trije igralci v teku filma pridobiva jo moč, deloma zato, ker se režiserkine prave namere razkrijejo šele nekje na polovici. Ker so ti liki nespametni, ne pa neumni, ustvarijo sofisticirano vrsto komedije.« - Tim Grierson, Screen Daily »Duhovit, neposreden in skrajno smešen Maggie ima načrt je tiste vrste bogata in večplastna mešanica drame in komedije, ki se izkaže za redko izjemo: obema žan roma zadosti v popolnosti, z enako mero »Nepredvidljiv in malce raztresen film. Toda prav zato je Maggie ima načrt takšna naslada.« - Nigel M. Smith, The Guardian Komuna Kollektivet Danska/Švedska/Nizozemska, 2016, barvni, 1:2.35, 111 minut režija Thomas Vinterberg scenarij Thomas Vinterberg in Tobias Lindholm po istoimenski drami Thomasa Vinterberga in Mogensa Rukova fotografija Jesper Tøffner igrajo Trine Dyrholm, Ulrich Thomsen, Helene Reingaard Neumann, Martha Sofie Wallstrøm Hansen festivali, nagrade Srebrni medved za najboljšo igralko – Berlin. Beograd. Sydney. distribucija FIVIA – Vojnik Sedemdeseta leta na Danskem. Erik in Anna sta par, ki sanja o drugačnem življenju. S hčerko Frejo v Erikovi razkošni vili sredi prestižne soseske Københavna osnujeta komuno. Nova skupnost, v jedru katere je mala družina, prireja večerje, zabave in hišne sestanke. Prijateljstvo, ljubezen in občutek skupnosti polnijo prostorno vilo, vse dokler jih šokantna ljubezenska afera ne postavi pred težko preizkušnjo. Danski režiser Thomas Vinterberg in scenarist Tobias Lindholm (Lov) zno va združita moči v zgodbi o trčenju osebnih poželenj in idealov solidar nosti, ki jih opeva življenje v komuni sredi sedemdesetih let. Humoren, nežen, a tudi boleč portret idealistič ne generacije je Trine Dyrholm prine sel srebrnega medveda za najboljšo igralko na zadnjem Berlinalu. »Od sedmega do devetnajstega leta sem živel v komuni. To so bili nori, ljubeči, fantastični časi, polni genitalij, piva, od 28. julija težkih intelektualnih razprav, ljubezni in osebnih tragedij. Vsak dan je bil kot iz pravljice. Takoj ko si se iz zasebnosti svoje sobe podal v skupne prostore hiše, že se je pred tabo razodela pisana paleta presenetljivih scenarijev, zlasti po zaslugi drugih stanovalcev, njihove ekscentričnosti in kapric. Zame je to čas čudovitih spominov in absurdnih trenutkov.« - Thomas Vinterberg »Najbrž bo redkokdo nasprotoval tr ditvi, da je bilo Praznovanje (1998) Thomasa Vinterberga eden najbolj im presivnih filmov, ki jih je obrodil krat koživi fenomen manifesta Dogma. Toda po mojem mnenju ni Danec nikoli zares izpolnil neznanskih obetov, ki jih je nakazal s svojo neverjetno poživljajo čo ansambelsko dramo. Zato je njegov najnovejši – in zame vse od Praznova nja najboljši – film nadvse dobrodošlo presenečenje. In morda se prav zato, ker ga je zasnoval na izkušnjah iz lastnega otroštva, zdi ta film manj preračunan, bolj avtentičen od večine prejšnjih. /…/ Če ima Dyrholmova v dramatičnem smislu bolj kompleksno vlogo, ponudi Thomsen dovršeno subtilno (in pogosto skrajno humorno) študijo moškega, ki je, kot kaže, ujet v stanje nenehne, tihe in komajda prikrite zmede. Vinterberg je, prav nasprotno, v tej snovi ponovno odkril jasen smoter in vizijo.« - Geoff Andrew, Sight & Sound »Komuna po svojem dramatskem kon tekstu in streznjenem pogledu na spolno osvobojena sedemdeseta prikliče v spo min nekaj očitnih filmskih predhodnikov, zlasti filma Skupnost Lukasa Moodys sona in Ledena nevihta Anga Leeja. Vin terbergov film je bolj prisrčen, nežnejši ter za režiserja in sam danski film, ki se navadno nahaja nekje na spektru med predpremiera 26. julija na Filmu pod zvezdami samomorilskim in apokaliptičnim, ne običajno veder.« - Stephen Dalton, The Hollywood Reporter »Bistveno dogajanje Vinterbergove Ko mune lahko brez večjih težav predvidimo že na samem začetku. Zato še toliko bolj preseneča, da nas film drži od prvega do zadnjega trenutka. /…/ Čeprav ga je nav dihnilo Vinterbergovo lastno otroštvo v komuni, režiser spretno sprevrže nedolžni pogled, s katerim bi takšnega svobodne ga duha in optimizem bržkone opazoval otrok. Tu ni nikakršnih cenenih atrakcij ali presenetljivih obratov. V takšnem fil mu bi delovali lažno, neiskreno. Komuna ponudi očarljivo študijo tega, kako hitro in enostavno se lahko razblini paradiž.« - Oliver Johnston, The Upcoming Ogorčenje Indignation ZDA, 2016, barvni, 110 minut od 11. avgusta režija in scenarij James Schamus po istoimenskem romanu Philipa Rotha fotografija Christopher Blauvelt igrajo Logan Lerman, Sarah Gadon, Tracy Letts, Linda Edmond, Danny Burstein festivali, nagrade Svetovna premiera na festivalu Sundance. Berlin. San Francisco. distribucija Cinemania group Konservativna, antisemitska in spolno zavrta Amerika petdesetih let. Marcus je zadržan, a blesteč študent iz židovske delavske družine. Da bi lahko odšel na študij prava, se med korejsko vojno izogne vpoklicu. Toda ko se usodno zaljubi v prelepo sošolko, resno ogrozi svojo svetlo prihodnost in velike načrte, ki jih za mladeniča kuje njegova družina. Ganljiva in napeta drama Ogorčenje je režijski prvenec enega najpo membnejših neodvisnih producentov sodobne ameriške kinematografije Jamesa Schamusa (Gora Brokeback, Sreča), posnet po istoimenskem ro manu slovitega ameriškega pisatelja Philipa Rotha. »Philipa Rotha navadno ne povezujemo z ljubezenskimi zgodbami, toda v njegovi knjigi se skriva iskrena tragična romanca, ki jo je v sodobnem ameriškem filmu zelo težko poustvariti. Prave ljubezenske zgodbe, tistega pristnega občutka mladostne ranljivosti in kam lahko ta pripelje, tega dandanes, ko smo vsi tako cinični, ne vidimo pogos- to. /…/ Učil sem se pri Angu Leeju, toda marsikaj sem pobral tudi pri Edgarju Wrightu, Gusu Van Santu in bratih Coen. Vedno sem imel privilegij, da sem lahko opazoval njihovo delo iz prve vrste /…/.« - James Schamus James Schamus (letnik 1959) je kot producent postavil na noge kariere nekaterih najvplivnejših avtorskih reži serjev devetdesetih let in novega tisočletja, kot so Ang Lee (Gora Broke back), Todd Solondz (Sreča) in Todd Haynes (Poison, Safe). Kot scenarist je sodeloval pri Leejevih filmih Ledena nevihta, Prežeči tiger, skriti zmaj in Poželenje, nevarnost. Je tudi profesor filmske zgodovine in teorije na Univerzi Columbia. Leta 2014 je predsedoval veliki žiriji na festivalu v Berlinu. Ogor čenje je Schamusov režijski prvenec. »Glede na sijajen pedigre v filmski in dustriji /…/ smo si od profesorja Scha musa v dolgo pričakovani vlogi režiserja obetali natanko tak eleganten in odrasel film. Toda menjava kariere je lahko sila nevarna reč, zato so elegantna izvedba, pronicljivo poznavanje lika in miljeja ter tih, a nezadržen nastop patosa še toliko bolj navdušujoči. Kot režiser in scenarist je uspel ostati zvest pisateljevemu delu, ki se po mnenju mnogih upira filmski pri redbi.« - David Rooney, The Hollywood Reporter »Odkar je začel Schamus pred četrt sto letja producirati filme, se je art filmska scena drastično spremenila, kljub temu pa bo vedno tu inteligentna odrasla pu blika, željna pametnih, melanholičnih dram, kakršna je Ogorčenje. /…/ Resda gre za režijski prvenec, toda Schamusove bogate – filmske in življenjske – izkušnje zasijejo na platnu.« - Peter Debruge, Variety »Film dodobra in dobrodošlo pretrese dolga in strastna sekvenca, v kateri Mar cus gorečno zagovarja svoje vrednote predpremiera 22. julija na Filmu pod zvezdami pred dekanom Caudwellom, ki ne deli študentovega pogleda na svet, čeravno občuduje njegovo neomajnost. Ko ga dekan vpraša, kako preživi brez boga, ki bi ga častil, mu Marcus ponosno odvr ne: 'Z odličnimi ocenami.' Ogorčenje s tem navdušujočim prizorom, dvobojem nasprotujočih si in skrajno inteligentnih umov, potrdi svoj pomen.« - Nigel M Smith, The Guardian »Pretanjena študija romantičnega dvor jenja in študijske rutine, ki je najbolj silovita v trenutkih, ko režiser-scenarist podeli prednost likom pred zgodbo.« - Jordan Raup, The Film Stage »Film prežema taktna zadržanost, med tem ko igralec Logan Lerman preseka navidezno omiko z igro, ki kar prekipeva od stopnjujoče se arogance in cinizma njegovega lika.« - Tim Grierson, Screen Daily V senci žensk L’Ombre des femmes Francija/Švica, 2015, čb, 1:2.35, 73 minut režija Philippe Garrel scenarij Jean-Claude Carrière, Caroline Deruas, Arlette Langmann, Philippe Garrel fotografija Renato Berta igrajo Clotilde Courau, Stanislas Merhar, Lena Paugam, Louis Garrel (glas) festivali, nagrade Otvoritveni film sekcije Štirinajst dni režiserjev, Cannes. Najboljša igralka – Festival evropskega filma, Sevilla. Najboljši film – Panorama evropskega filma, Atene. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Pierre in Manon živita v skromnem pariškem stanovanju. On je režiser nizko proračunskih dokumentarcev, ona pa njegova ljubeča žena in zvesta pomočnica. »To ni žrtvovanje, ampak izbira,« pove Manon svoji skeptični materi. A ko se Pierre zaplete v afero z mlado pripravnico Elisabeth, se par znajde v vrtincu ljubosumja, prepirov in zamer, ki ogrozijo tako njuno ljubezensko kot delovno razmerje. Philippe Garrel se v svojem značil nem slogu vrača s še eno intimno zgodbo iz vsakdanjega življenja, v kateri sooči ženski in moški pogled na ljubezen in prevaro. »Tema filma je: ženski libido je ravno tako močan kot moški. Film V sen ci žensk po mojem mnenju govori o enakosti med moškimi in ženskami – kolikor lahko to filmski umetnosti uspe. To je pomenilo, da smo morali od 4. avgusta karseda podpreti ženski lik in se zoperstaviti moškemu: filmsko umetnost so zasnovali moški in oni so še vedno tisti, ki določajo naše predstave, naše načine gledanja in pripovedovanja /…/. V filmih ženske večinoma govorijo besede moških. /…/ Ko pri pisanju scenarija združim moške in ženske, dobim bolj dialektičen film. Bolj dialektičen v pogledu na človeško vrsto. Kot bi šlo za nekakšen notranji dokumentarec o moških in ženskah. /…/ Kljub temu pa je V senci žensk brez dvoma narejen s perspektive moškega – a moškega, ki si poskuša predstavljati, kako so stvari videti z ženskega stališča.« - Philippe Garrel »Ob Garrelovem zadnjem celovečercu lahko le zadovoljno dahnemo: nič no vega, k sreči. Skozi zgodbo o pretežno konvencionalnem ljubezenskem trikotni ku, s katero se Garrel brezkompromisno in neizprosno kritično loti moške samo všečnosti, čustvene plehkosti in manka samokritičnosti v ljubezenskem razmerju (ob tem pa nam že skoraj tradicionalno ponudi tudi tehtno razmišljanje o lju bezni, umetnosti, politiki in vojni med spoloma), nas avtor znova popelje v zase značilni svet poudarjene kontrastnosti, izrazite urbanosti, boemskih in radoživih likov ter časovne distance.« - Pogledi »Garrel nas z romaneskno spretnostjo in osupljivo varčnostjo vodi skozi vse posta je dvoma, nezvestobe in obtoževanja – in nas odpelje tja, kamor je uspelo priti le redkim filmom.« - Adrian Martin, Fandor »Redki filmski ustvarjalci se potopijo v skrivnosti ljubezenskih razmerij na tako ganljiv način. /…/ Velik del Garrelovih filmov /…/ se dogaja onkraj časovnih okvirov. A teme, h katerim se vrača – ljubezen ter njeni vzponi in padci – so večne.« - Melissa Anderson, The Village Voice »Ostro osredotočena romantična drama, ki izžareva pripovedno jedrnatost dobre kratke zgodbe ter razkriva lucidno spret nost režiserja, ki do popolnosti obvladuje medij. /…/ Skrajno osebno razglabljanje o življenju, politiki in vojni spolov.« - Scott Foundas, Variety »V senci žensk je tako kot drugi Gar relovi filmi /…/ razmišljujoča zgodba o ponesrečenem ljubezenskem trikotniku. A tisto, kar dela to najnovejšo epizodo v Garrelovi psevdo-avtobiografski sagi malce drugačno, je prispevek veteran skega scenarista Jean-Clauda Carrièra. Carrière, najbolj znan po sodelovanju pri nekaterih najpomembnejših poznih Buñuelovih scenarijih in Godardovem filmu Reši se, kdor se more /…/, vdah ne Garrelovi značilni mešanici erotičnih zapletov in političnih obsesij lahkotnejši ton, ki mestoma celo meji na screwball komedijo.« - Richard Porton, Cinema Scope Ryuzo in sedem veličastnih Ryûzô to 7 nin no kobun tachi samo od 4. do 13. julija! Japonska, 2015, barvni, 1:2.35, 125 minut režija in scenarij Takeshi Kitano fotografija Katsumi Yanagijima glasba Keiichi Suzuki igrajo Tatsuya Fuji, Masaomi Kondô, Akira Nakao, Tôru Shinagawa, Ben Hiura, Kôjun Itô, Akira Onodera, Ken Yoshizawa, Takeshi Kitano festivali, nagrade Svetovna premiera na festivalu Fantasia, Montreal. London. Melbourne. Sitges. LIFFe. distribucija 2i Film Upokojeni šef jakuz Ryuzo živi umirjeno in dolgočasno življenje starostnika. Ko nekega večera pogleda globoko v kozarec sakeja, se domisli norega načrta. Zbral bo sedmerico starih pajdašev in obudil nekoč donosen posel. Čeprav so veterani sprva tarča posmeha, se kmalu zapletejo v pravi spopad z mladimi, novodobnimi pripadniki jakuze, ki je klanske ideale zamenjala za korporacijske. Končni obračun stare in nove šole je neizogiben. Japonski auteur gangsterskega fil ma čudovito stiliziranega in čuda škega nasilja se vrača k mešanici komike in borbe, ki jo je izpilil v filmu Zatoiči. Toda v gangsterski komediji, ki tehtnico odločno prevesi na stran humorja, so režijske in scenaristične vajeti trdno v rokah režiserjevega ko mičnega alter ega Beata Kitana. »V soseski, kjer sem odraščal, smo otroci občudovali dve vrsti ljudi: poklicne igralce baseballa in člane jakuze. Slednji so bili vedno zelo prijazni do nas. Premiera v Kinodvorišču. Dajali so nam žepnino, nam kupovali sladkarije in podobne reči. Hkrati pa so nas vzgajali. Če so nas zalotili pri kajenju cigaret ali pitju alkohola, so nas okregali. Vedno so nam govorili: 'Bodite dobri do svojih staršev in hodite v šolo, sicer boste končali kot mi.' Slišati je precej čudno, kajne? Toda meni je prišlo do živega.« - Takeshi Kitano »Ryuzo /…/ je zamišljen kot orgija sme ha od začetka do konca, brez kakršnih koli turobnih razprav o tegobah staranja. /…/ Kitano, ki je pri oseminšestdesetih letih zdaj tudi sam goden za upokojenske popuste, se bržkone pošali na račun svoje osivele /…/ generacije japonskih baby boomerjev – nekoč glavni frajerji so danes postarani in izžeti. Vsekakor pa se norčuje iz žanrskih formul filmov o jakuzah, na čelu z mitom plemenitega gangsterja.« - Mark Schilling, The Japan Times »Sloviti japonski auteur Takeshi Kitano se v tej popolnoma norčavi in za počit smešni akcijski komediji, polni očarljive ga campa, s polno paro vrača k svojim komičnim koreninam. Film režiserja, ki si je svetovni sloves prislužil s kriminal nimi dramami iz sveta jakuz, upodobi ostarelo druščino nekdanjih gangsterjev v samorefleksivni subverziji žanra in v pomežik režiserjevim lastnim zrelim le tom. /…/ Kitano se očitno ne boji rogati žanru, ki ga je pomagal ustoličiti v teku desetletij. In zavest, da se skupaj z nami glasno smeji absurdnosti pretiranih kli šejev in žanrskih konvencij, podeli filmu čudovito oseben pridih skromnega samo posmeha.« - Harriet Clugston, The Upcoming »Številnim vidikom, ki so skupni karie ram Clinta Eastwooda ter japonskega auteurja in akcijskega zvezdnika Take shija Kitana, lahko dodamo še enega: oba sta posnela vse bolj obvezno filmsko vrnitev starih dedcev. V Eastwoodovih Vesoljskih kavbojih je šlo za upokojene astronavte, v Kitanovem Ryuzo in se dem veličastnih pa ostareli gangsterji odkrevsajo na ne več tako nevarne ulice, da bi si povrnili nekdanje strahospošto vanje.« - John DeFore, The Hollywood Reporter »Japonski mojster filma se po silovitem diptihu Outrage vrača h komediji z bučno geriatrično farso Ryuzo in sedem veli častnih. Legendarni igralec Tetsuya Fuji (Cesarstvo čutil) slastno zagrize v glavno vlogo, ki mu je kot ulita. Ryuzo je resda zbran in hladen kot špricer, a se prepros to ne more izogniti kupu nesmiselnih in komičnih situacij. Kitano, ki strelja sar kastične šale in gege v rafalih, v filmu tudi nastopi kot postarani policist.« - Simon Laperrière, Mednarodni filmski festival Fantasia od od od 18.11. avgusta avgusta 11. avgusta Julieta Pedro Almodóvar, Španija, 2016, barvni, 99 minut igrata Emma Suárez, Adriana Ugarte distribucija Cinemania group Julieta zapušča Madrid, da bi začela novo življenje z Lorenzom. Ko po na ključju naleti na prijateljico hčerke Antíe, ki je pri osemnajstih brez besed odšla od doma, se njeni načrti nenadoma spremenijo … Presunljiva melodrama mojstra upodabljanja ženskih likov je zgodba o usodi, krivdi in skrivnostnem vzgibu, ki nas prisili, da zapustimo svoje najbližje. Dvajseti film Pedra Almodóvarja je bil premierno prikazan na letošnjem festivalu v Cannesu. »Španski auteur je v poklon kanadski pisateljici kratkih zgodb Alice Munro po snel svojo najbolj iskreno dramo doslej.« - Peter Debruge, Variety »Film, ki se razteza prek tridesetih let, z dvema igralkama /…/ v vlogi ene ženske, pripoveduje o Julieti, ki se sooča s tra predpremiera 8. julija na Filmu pod zvezdami gedijo, ne toliko drugačno od tistih v Almodóvarjevih melodramah, kot sta Govori z njo in Vrni se. Julieta /…/ ni tako prežeta s strastjo kot omenjena zgodnejša filma /…/, a način, na katerega se zgodba postopoma sestavlja s pomoč jo dolgih flash-backov, ima kumulativen učinek, ki se nazadnje izkaže za izjemno ganljivega, film pa se igrivo izogne pre prostim zaključkom.« - David Calhoum, Time Out London »Ovinkasta Julieta, polna namigov in znamenj, nosi mračnejše sledi Almodó varjevih nedavnih hitchcockovskih dram Zlomljeni objemi in Koža, v kateri živim /…/. Režiser vzdržuje avro skrivnosti vse do zadnjega kadra in je ves čas korak pred gledalcem.« - Fionnuala Halligan, Screen Daily »Režiserjevo manipuliranje s časovnimi okviri, zvito vpletanje komedije in brez hibna režija igralcev – vse to se zlije s spretnostjo umetnika, ki mu ni treba več osupljati, da bi si zaslužil našo ljubezen.« - Justin Chang, Los Angeles Times Café Society Woody Allen, ZDA, 2016, barvni, 96 minut igrajo Jesse Eisenberg, Kristen Stewart, Steve Carell, Blake Lively, Parker Posey distribucija Cinemania group kot da je vsak dan naš zadnji – in neke ga dne bomo imeli prav. Za Allena ne bi mogli ravno reči, da dela vsak film, kot bi bil njegov zadnji – v resnici se v zadnjem času skorajda zdi, kot bi bil vsak film nje gov prvi: bister, živahen, očarljiv, malce neosredotočen, brez ambicij in poln go sto posejanih šal – kot bi šlo za mladega genija, katerega čas šele prihaja.« - Peter Bradshaw, The Guardian Film, umeščen v trideseta leta 20. stoletja, sledi v Bronxu rojenemu mladeniču v Hollywood, kjer se zaljubi v čedno tajnico svojega vplivnega strica, ter nazaj v New York, kjer ga prevzame nočno življenje tamkajšnje visoke družbe ... Najnovejša komedija Woodyja Allena je posvetilo zlati dobi Hollywooda ter romantična pripoved o sanjah, ki nikoli ne umrejo. Film, v katerem režiser prvič sodeluje s slovitim direktorjem fotografije Vittoriom Storarom (Apokalipsa zdaj, Zadnji kitajski cesar), je odprl letošnji festival v Cannesu. »Allenov najbolj sproščen film zadnjih nekaj let, najbolj očarljiv po dolgem času in najbolj vizualno čudovit – morda bolj kot kadarkoli. /…/ Za tisto malo novega, kar nam ponudi, gre zasluga čudoviti fo tografiji Vittoria Storara, ki pogosto na zares osupljiv način uporablja silhuete, grafične kompozicije in žareče bližnje posnetke, pa tudi igralskim nastopom: Eisenberg je popoln Allenov dvojnik /…/, a tista, ki v filmu resnično zablesti, je Kirsten Stewart.« »Lahko bi dejali, da Café Society na tak ali drugačen način ponavlja skoraj vse ključne Allenove ideje in teme: življe nje, naključje, usoda, ljubezen, krivda ... Bobbyjeva mati pravi, da bi morali živeti, »Grenko-sladka komedija nravi, v kateri Allen ne skopari s stilističnimi in pripo vednimi ambicijami, četudi se giblje po domačem terenu.« - Jessica Kiang, The Playlist - Jonathan Romney, Screen Daily od na sporedu 11. avgusta na sporedu Ta nora 80a Everybody Wants Some!! Richard Linklater, ZDA, 2016, barvni, 1:1.85, 117 minut igrajo Blake Jenner, Tyler Hoechlin, Glen Powell, Ryan Guzman, Wyatt Russell, J. Quinton Johnson distribucija Blitz Film & Video Distribution Žurerska komedija z malo baseballa in veliko piva v režiji ameriškega kronista čudovite vsakdanjosti se začne tam, kjer so se sklenila Fantovska leta. Toda hkrati so Ta nora 80a »duhovno nadaljevanje« Linklaterjeve kultne klasike Zadeti in zmedeni, ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko negotovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki za znamuje zgodnja študijska leta. »Zgoščena filozofska razpredanja obda jajo najbolj ohlapne zgodbe; sproščena vsakdanjost se meša z eksistencializmom. /…/ Ta nora 80a /.../ vsebujejo najbolj še sestavine Linklaterjevega opusa: brezskrben odnos do življenja, pospre mljen z bolj pretkanimi spoznanji o nje govih globljih skrivnostih.« Chevalier - Eric Kohn, Indiewire igrajo Yorgos Kendros, Panos Koronis, Vangelis Mourikis, Makis Papadimitriou, Yorgos Pirpassopoulos, Sakis Rouvas distribucija FIVIA – Vojnik »/…/ ves čas se ne zgodi nič hudo drama tičnega, kaj šele usodnega, veličina tega filma je prav v tem, da ustvari velike tre nutke in imenitne like iz najbolj banalnih življenjskih situacij. /…/ prav tako je to portret nekega časa, konkretno časa tik pred začetkom novega študijskega leta, bolj metaforično pa nekega vmesnega časa, polnega vere in zaupanja v nov za četek. V tem času lahko kdo malo zateži, sicer pa ga ne kalijo nobene resnejše sen ce. Še več, v tem času, ki so mu z napisi dobesedno šteti dnevi in ure in v katerem je vse, še najbolj pa erotika, zapisano hip nosti in bežnosti, vendarle pride do zamet ka malo resnejše zveze med študentskim bejzbol asom in študentko umetnosti, torej med Jakom in Beverly, pri čemer je Jaku pomagalo njegovo izvirno razumevanje Camusovega Sizifa. Mar so bila osem deseta leta tako 'nora', ker so znala celo absurd preobrniti v njegovo nasprotje?« - Zdenko Vrdlovec, Dnevnik Athina Rachel Tsangari, Grčija, 2015, barvni, 1:2.35, 105 minut Šest moških na razkošni jahti sredi Egejskega morja sklene odigrati igro. V tej igri se bo veliko primerjalo in merilo. Testiralo se bo kri in pelo pesmi brez posluha. Zmagovalec bo mož, ki bo najboljši v vsem … Suh, sarkastičen humor in hladna distanca odlikujeta najnovejšo vivisekcijo absurdov človeškega vedenja v režiji prve dame mladega grškega filma, ki pod drobnogled tokrat vzame moško tekmovalnost, skupinsko dinamiko in »krizo srednjih let«. Igralska šesterica je prejela skupno srce Sarajeva za najboljšo moško vlogo. »Zanima me vzpostavljanje razmerij v nadzorovanih prostorih, ki so za tri korake odmaknjeni od realizma. Nisem še povsem prestopila v naturalizem. Mis- lim, da zaenkrat preizkušam formo, ki ji pravim screwball tragedija – ta je deloma komedija zmešnjav, deloma grška tragedija.« - Athina Rachel Tsangari »Tsangarijeva je ustvarila še eno zani mivo in skrajno izvirno študijo značaja, tokrat v službi prikladne metafore za res nejše težave, ki pestijo Grčijo.« - Eric Kohn, Indiewire »V Chevalierju /…/ ne nastopi niti en sam ženski lik, pa vendar ga prav tisti, ki se zanimajo za enakost spolnih reprezen tacij v sodobnem filmu, nikakor ne smejo zamuditi. Film /…/ je sijajno umerjena in sublimno absurdna karikatura tekmo valnih moških egov iz osvežujoče ženske perspektive.« - Ben Nicholson, CineVue »Athina Rachel Tsangari je uspela s po močjo izjemne formalne preciznosti in nezadržne duhovitosti ustvariti film, ki je v isti dih skrajno smešna komedija in globoko pretresljiv razmislek o duhov nem stanju zahodne kulture.« - izjava žirije, Londonski filmski festival na sporedu na sporedu Odprto morje Fuocoammare Gianfranco Rosi, Italija/Francija, 2016, barvni, 1:1.85, 108 minut distribucija Demiurg Dvanajstletni Samuele živi na otoku sredi morja. Hodi v šolo in strelja s svojo fračo. Rad se igra na kopnem, čeprav vse okoli njega diši po morju ter šepeta o možeh, ženah in otrocih, ki plujejo po njem, da bi dosegli obalo njegovega otoka … Večkrat nagrajeni dokumentarist Gianfranco Rosi je leto dni preživel na otoku Lampedusa, da bi begunsko krizo osvetlil iz nove perspektive, skozi oči majhne otoške skupnosti, in opozoril, da humanitarna katastrofa ni hipna medijska senzacija, pač pa za mnoge vsakdanja realnost in trajno spremenjen način življenja. Zlati medved za naj boljši film letošnjega Berlinala. »Rosija, ki se po mikrosocioloških por tretih Sveta obvoznica (na obrobju Rima) in Below Sea Level (v opustošenem me stecu globoko v kalifornijski puščavi) znova pogrezne v skupnost na obrobju, že dolgo privlačijo tiha življenja. Toda nikoli mu ni uspelo njihovega čutenja in duše tako sijajno predočiti gledalcu – vse do tega filma, v katerem posredno, skozi prizmo Lampedusinih prebivalcev, osvetli zaostrujočo se mednarodno krizo in skozi brezskrbno nevednost svojega mladega protagonista odrazi in obsodi našo lastno.« - Peter Debruge, Variety »Odprto morje je film, ki mojstrsko zo perstavlja nasprotujoče si trenutke in teme. Podvodni posnetki v soju mesečine, hkrati strašni in sublimno lepi, odražajo neizbežno grozo, s katero se v vodah ob Lampedusi soočajo tisti, ki iščejo zato čišče, medtem ko se Samuele po zgledu svojega očeta, pomorščaka, uči krmariti, pri čemer ga ovira bolno oko. Prav ta spoj nedolžnosti in izkušnje, tragedije in komedije, izpričuje samo bistvo Rosi jevega filmskega humanizma in njegove izjemne veščine v predstavljanju nepred stavljivega.« - Harriet Warman, CineVue Janis Joplin: Otožno dekle Janis: Little Girl Blue Amy J. Berg, ZDA, 2015, barvni/čb, 107 minut pripoveduje Chan Marshall distribucija FIVIA – Vojnik »Iz pogovorov z družino, prijatelji, čla ni glasbenih skupin in ljubimci veje ton nežnosti in spoštovanja. Vsi so vedeli za Janisino nenasitno potrebo po ljubezni. To je bila gonilna sila njenih karier nih ambicij. Pred nami se izriše mehka ženska. Glas, s katerim je pela, je morda res zvenel, kot bi po duši drgnil z brusnim papirjem, toda glas, s katerim je govori la, je bil blag in uglajen. /.../ Amy Berg je prepoznala ter v ta tragični in navdi hujoči dokumentarec pogumno prelila neotipljive občutke hrepenenja.« Janis Joplin se je v zgodovino zapisala kot ena ključnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije šestdesetih. Toda kdo je bila, ko je za odrom odložila svojo iskrivo, energično, na videz neobremenjeno odrsko persono? Amy Berg s pomočjo Janisinih prijateljev, sodelavcev, družinskih članov, ljubimcev in zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisala svojim najdražjim, izriše kompleksen portret bistre, občutljive, a tudi ranjene in globoko osamljene duše, ki je na odru iskala le eno: ljubezen. - Sophie Monks Kaufman, Little White Lies Ganljiv, poglobljen portret »prve da me rock'n'rolla«, glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bolečino in s svojo nekonvencionalno držo tlako vala pot sodobnim glasbenim upor nicam. »Tudi če vam je bila Janis Joplin le pri bližno všeč kot pevka, vam bo po ogledu sočutnega, inteligentnega dokumentarca Amy Berg zagotovo zlezla globoko v srce kot oseba.« »Čeprav Amy Berg umesti Janis Joplin v njen čas, ga niti ne idealizira niti de monizira niti ga ne skuša pojasniti. /.../ V veliki meri je naloga, da opiše ta svet in svoj prodor v njem, prepuščena Janis sami – v pismih, ki jih z ravno pravo me šanico moledovanja, uvida in ošabnosti prebira Chan Marshall, poznana kot kantavtorica Cat Power.« - Robert Lloyd, Los Angeles Times - Stephanie Zacharek, The Village Voice Letni kino na Kongresnem trgu Slovenija 25! / Dolina miru 60! Roald Dahl 100! poti srečata ameriškega pilota Jima. Čeprav so mu za petami nemški vojaki in partizani, se Jim junaško odloči, da ju bo prek sovražnega ozemlja pospremil do cilja. Čudoviti lisjak Fantastic Mr. Fox režija France Štiglic scenarij Ivan Ribič fotografija Rudi Vaupotič produkcija Triglav film igrajo John Kitzmiller, Tugo Štiglic, Eveline Wohlfeiler restavracija filma Iridium Film za Slovenski filmski center Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma v režiji Franceta Štiglica, ki je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo v Cannesu, je bila ob svoji šestdesetletnici in v restavri rani različici letos kot prvi slovenski film predstavljena v prestižni sekciji Canske klasike. režija Wes Anderson scenarij Wes Anderson, Noah Baumbach (po istoimenskem romanu Roalda Dahla) glasovi George Clooney, Meryl Streep, Jason Schwartzman, Bill Murray, Owen Wilson, Willem Dafoe Slavnostna slovenska premiera restavri ranega in digitaliziranega filma Franceta Štiglica pod pokroviteljstvom predsedni ka države ob petindvajsetletnici Repu blike Slovenije in šestdesetletnici filma. »Jugoslovanski filmi so takšna redkost, da ne smemo zamuditi niti enega samega kadra. In ta film ponuja še več: zares je prvovrsten. /…/ Simboli, ki v tem krat kem opisu bijejo v oči, so v film v res nici nadvse delikatno vtkani po zaslugi režiserja Franceta Štiglica, ki si zasluži najvišje pohvale za svoj zadržan, umer jen pristop in tehnično veščino.« 23. avgusta ob 21:00 Dolina miru Slovenija (Jugoslavija), 1956, čb, 1:1.37, 88 minut Po ameriškem bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati dečku o dolini, o kateri ji je nekoč pravila babica in kjer vedno vlada mir. Odločena, da poiščeta to »dolino miru«, otroka zbežita iz sirotišnice. Na - Roger Regent, Le technique cinématographique (1957) »Ganljiva in iskrena pustolovščina.« - Louis Chavet, Le Figaro (1957) 24. avgusta ob 21:00 ZDA, 2009, barvni, 1:1.85, 87 minut Zgodba o pretkanem, okretnem, sila inteligentnem in izbrano oblečenem lisjaku (George Clooney). Nekoč obseden tat kokoši, danes ugleden časopisni novinar se z ženo (Meryl Streep) in sinkom naseli v lisičji brlog v čudovitem drevesu. Toda novo domovanje meji na perutninske farme treh strašansko zlobnih kmetov, ki se jim lisjak preprosto ne more upreti. Čudoviti lisjak, ki bo navdušil mlado in staro, je edinstvena animirana pri redba brezčasne literarne klasike Ro alda Dahla v režiji Wesa Andersona, enega najvplivnejših in najizvirnejših ameriških filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Prvič na velikem platnu v Sloveniji! »Dahlova knjiga, zvesta avtorjevemu zna čaju, je bila na trenutke zelo mračna, toda razmeroma enostavna: lisjak je bil lisjak, njegovi človeški sovražniki so bili ljudje, med seboj se niso mešali. Anderson – sku paj z Noahom Baumbachom, soscenaris tom filma Življenje pod vodo – zabriše to ločnico in zagati svojega protagonista doda še eksistencialistično plat. /…/ Če je bila Dahlova knjiga predvsem zgodba o preživetju, postane v Andersonovih ro kah nekonformistična basen o tisti divjosti duha (našem živalskem nagonu, če hoče te), ki jo moramo ukrotiti, ko odrastemo in se 'ustalimo'. Anderson in Baumbach razširita predlogo in jo napravita mnogo bolj osebno, ne da bi izdala njenega duha … /…/ Ob premnogih vrlinah tega filma Clooney in Streepova naslikata neverjet no prepričljiv portret zakonskega para, ki nas opomni, da je najbolj nepričakovana lastnost Andersonovega filma – pod vsemi skrbno pritrjenimi in v vetru plapolajoči mi brčicami in kožuhom – prav njegova globoka človečnost.« - Scott Foundas, The Village Voice Letni kino na Kongresnem trgu Za zamudnike Vsako nedeljo ob 19:00 3. julija ob 19:00 Kinoteka 20! 25. avgusta ob 21:00 Rešitev v zadnjem trenutku Safety Last! ZDA, 1923, čb, 1:1.37, 73 minut režija Fred Newmeyer, Sam Taylor produkcija Hal Roach igrajo Harold Lloyd, Mildred Davis, Bill Strother, Noah Young, Westcott B. Clarke Film bo v živo na klavirju spremljal Neil Brand, eden vodilnih svetovnih spremlje valcev nemih filmov. Harold Lloyd igra naivneža iz malega mesta, ki skuša uspeti v velikem, da bi se lahko poročil s svojo izbranko (igral čeva soproga Mildred Davis) in paru zagotovil varno prihodnost. Čeprav si najde le pritlehno službo prodajalca, piše dekletu o svojem velikem uspehu. A ko dekle prihiti za svojim izbrancem, je dečko razkrinkan. Zdaj mora tvegati vse, da bi v trgovino privabil največ kupcev in odnesel nagrado. Brezčasna klasika, ki je izstrelila med zvezde nepozabnega Harolda Lloyda, se ponaša z enim najbolj ikoničnih filmskih prizorov vseh časov, v kate rem »tretji genij« nemega filma na vrtoglavem vrhu nebotičnika binglja z urinega kazalca. »Komični genij zvezdnika nemega fil ma Harolda Lloyda je večen. Chaplin je očarljivi nedolžnež, Keaton stoični obstranec, toda Lloyd – sodoben moški, ki se trudi uspeti – predstavlja nas. Re šitev v zadnjem trenutku, ta hudournik dovršenih gegov in osupljivih akrobacij, pa najboljši uvod v igralčev opus. /…/ V enaki meri huronsko smešna in dih jema joča filmska izkušnja par excellence – pod taktirko resnične legende.« - The Criterion Collection »Film, ki ga morate videti z občinstvom in na velikem platnu. /…/ Lloyd je bil moj ster tempiranja, ki je vsak kader umeril z izbruhi smeha in vzdihi številčne publi ke, svoj crescendo pa je stopnjeval enako vešče kot največji skladatelji.« - Dave Kehr, The New York Times Program The Program Stephen Frears, Velika Britanija/ Francija, 2015, barvni, 103 minute igrata Ben Foster, Chris O’Dowd distribucija Cinemania group Film Stephena Frearsa (Kraljica, Phi lomena) razkriva zakulisje razvpitega dopinškega škandala kolesarskega prvaka Lancea Armstronga. Zgodba o eni največjih športnih prevar našega časa po režiserjevih besedah »ni športni film ali biografija, ampak kriminalka«. Film je navdihnila knjiga Seven Deadly Sins: My Pursuit of Lance Armstrong novinarja The Sunday Timesa Davida Walsha. »Moč Frearsove zabavno pretkane in iz redno privlačne dokudrame o Armstron govi sagi je v tem, da se začne tam, kjer se je resnična zgodba končala: z našo popolno seznanjenostjo z dejstvom, da je Armstrong jemal EPO, človeški rastni hormon, in druge snovi za povečanje vzdržljivosti – in da je bilo celotno ob dobje, ko je veljal za šampiona, laž. Gle dano s tega vidika – z njegovega vidika – postane zgodba, presenetljivo, čisto nova zgodba. In ta ne govori le o Armstrongu in njegovih pajdaših. Govori o nas. /…/ Eden najboljših filmov leta.« - Owen Gleiberman, BBC »[Film] je veliko bolj kot igrana različica dokumenta o posameznih dogodkih umet niško obdelan filozofski uvid v sodobno družbo, obdano z množičnimi mediji, v njeno presenetljivo in hkrati zastrašujočo lahkovernost. /…/ Zgodba ni Armstron gova laž, ampak vprašanje, katera je na slednja svetovna laž in ali jo že živimo.« - Matej Juh, Radio Slovenija »Film, ki ga je napisal scenarist Train spottinga John Hodge, v sodobni zgodbi o športi goljufiji spretno poišče mitsko razsežnost.« - Geoffrey Macnab, The Independent »Stephen Frears se loti zgodbe o Arm strongovem fijasku kot klasične grozljivke, polne prevzetnosti in pogubljenja.« - Samuel Wigley, Sight & Sound Za zamudnike 10. julija ob 19:00 17. julija za člane Kluba Kinodvor prost vstop Kako se znebiti bivše Burying the Ex Joe Dante, ZDA, 2014, barvni, 89 minut igrajo Anton Yelchin, Ashley Greene, Alexandra Daddario, Oliver Cooper distribucija Cinemania group Ko se simpatični Max s svojim privlačnim dekletom preseli v skupno stanovanje, se Evelyn izkaže za gospodovalno nočno moro. Nato pa v zvezo poseže usoda in dekle v čudaški nesreči izgubi življenje. Toda Evelyn, ki je odločena, da bosta z Maxom živela srečno dlje kot do konca svojih dni, se vrne od mrtvih. Prekaljeni mojster groze izrabi lahkotni žanr romantične zombi komedije za pomežik vsem svojim mladostniškim idolom. »/…/ Dante spiše še eno ljubezensko pismo velikanom B filma, kot so Val Lewton, Herschell Gordon Lewis in mnogi drugi. In kot pri vseh Dantejevih filmih igrive reference tudi tokrat niso zgolj same sebi namen, pač pa služijo kot kulisa satiričnemu pogledu na po pularno kulturo in pikremu komentarju družbenih norm. Potem ko se je v filmu The Hole spopadel s travmami otroštva, se režiser Gremlinov tokrat loti medse bojne odvisnosti v romantični zvezi in nevarnosti, ki jih prinaša skupno go spodinjstvo – in za artikulacijo svoje vizije pri tem ves čas uporablja orod ja filmske grozljivke osemdesetih let.« - Indiewire »Dante v tej očarljivi in izjemno učin koviti zombi komediji znova brezšivno spaja trenutke romantične in screwball komedije, žanrski šund in vse prežemajoč retro pridih.« - Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter »Dantejeva atavistična zombi komedija, ki jo je težko sovražiti, a še težje zagovar jati, je povsem nerekonstruiran B film, ki si ne želi nič drugega kot lahno jadrati na krilih svojega šarma, nostalgije in privlačnosti glavnih igralcev.« - Jessica Kiang, The Playlist ob 19:00 Nemirna obala A Bigger Splash Luca Guadagnino, Italija/Francija, 2015, barvni, 125 minut jevrstnega, koktajl močnih čustev, trans cendentnih prizorišč in nepričakovanih pripovednih odvodov. Pravi užitek.« igrajo Tilda Swinton, Ralph Fiennes, Dakota Johnson, Matthias Schoenaerts distribucija FIVIA – Vojnik - Andrew Pulver, The Guardian Rokerska zvezda Marianne Lane po operaciji glasilk okreva na vulkanskem otoku Pantelleria. Z mladim ljubimcem Paulom se v miru in tišini predajata soncu, sladkemu brezdelju in čutnim užitkom. Potem pa se pred njima kot strela z jasnega nariše Mariannin nekdanji partner, glasni, neukročeni glasbeni producent Harry, ki za nameček pripelje s seboj še izzivalno hčerko Penelope ... »/.../ prebrisan in divje nepredvidljiv ero tični triler.« - Peter Debruge, Variety »Kot pri Io sono l'amore je Guadagnino tudi tokrat ustvaril nekaj povsem svo »Guadagnino /.../ se upre strogosti in puščobnosti dobrega okusa z nenava dno dramatičnimi gestami: z bliskovitim zoomiranjem, nenadnimi preklopi v hitchcockovske posnetke s ptičje perspek tive in kričečimi glasbenimi iztočnicami. Vse to daje filmu nekoliko ekscentrično noto /.../, a prav zaradi svoje igrive ne enakomernosti je tako zelo zabaven /.../.« - Jessica Kiang, Indiewire »V najboljši tradiciji evropske kine matografije ste povabljeni, da najprej uživate v dekadenci in se nato naveli čano, z gnusom obrnete proč. Ti ljudje so tako lepi, tako bogati, tako radostno uživaški. Mar ne bi bilo čudovito, če bi bili kot oni? Toda hkrati so tako praz ni, destruktivni, sebični in pomilovanja vredni. Hvala bogu, da nismo kot oni.« - A. O. Scott, The New York Times Za zamudnike 31. julija ob 19:00 24. julija ob 19:00 Creed: Rojstvo legende Creed Ryan Coogler, ZDA, 2015, barvni, 133 minut igrajo Michael B. Jordan, Sylvester Stallone, Tessa Thompson distribucija Blitz Film & Video Distribution Sedmo poglavje legendarne franšize o Rockyju je presenetljivo sveže in osebno delo, ki nadaljuje zgodbo iz povsem nove perspektive: film se osredotoči na nezakonskega sina Rockyjevega dolgoletnega tekmeca in prijatelja Apolla Creeda, Stallone pa prevzame vlogo njegovega ostarelega trenerja in zanjo prejme zlati globus ter nominacijo za oskarja za stransko moško vlogo. »Navdušenje nad Rockyjem sem podedoval po očetu, ki je bil velik ljubitelj teh filmov. /…/ Ko sem končeval filmsko šolo /…/, je moj oče, ta veliki, močni možakar, zbolel. /…/ Zelo me je pretreslo, ko sem ga gledal, kako postaja vedno šibkejši. Vse, kar sem povezoval z njegovo moškostjo, je izginjalo. Začel sem se spraševati, kaj je tisto, kar te naredi moškega. /…/ Pomislil sem: kako bi bilo, če bi se nekaj podobnega zgodilo očetovemu junaku, Rockyju? Tako je nastala ideja za film.« - Ryan Coogler »Creed, Cooglerjev ganljivi, iskreni, tre zni in pronicljivi reboot Rockyjeve fran šize, zaznamuje veličastna, grenka iro nija. Gre za prepričljiv žanrski izdelek, ki zadosti vsem zahtevam serije, hkrati pa za zelo osebno in strastno delo. /…/ Coogler je sodobni filmski mit spretno predelal v vizijo skupnosti in priložnosti, zvez in družbenega kapitala, družine in denarja.« - Richard Brody, The New Yorker »Creed, epos o superjunaški generaciji, ki štafeto preda novi generaciji, izgublje nih očetih in Sili, je rimejk originalnega Rockyja (tako kot je nova Vojna zvezd – epos o superjunaški generaciji, ki štafeto preda novi generaciji, izgubljenih očetih in Sili – rimejk originalne Vojne zvezd), toda namesto pretiravanja, ki bi ga lahko pričakovali, dobimo film, ki izgleda tako, kot da je posnet po resnični zgodbi. ZA« - Marcel Štefančič, jr., Mladina Dansko dekle The Danish Girl Tom Hooper, Velika Britanija/ZDA, 2015, barvni, 120 minut igrata Eddie Redmayne, Alicia Vikander distribucija Karantanija cinemas Dansko dekle je navdihnila resnična zgodba Lili Elbe, danske slikarke iz dvajsetih let 19. stoletja (v filmu jo upodablja Eddie Redmayne iz Teori je vsega), ki so ji kot eni prvih ljudi na svetu kirurško spremenili spol. Alicia Vikander je za vlogo njene razumevajoče žene, prav tako uspešne slikarke, prejela oskarja za stransko vlogo. Film je po besedah režiserja Toma Hooperja (Kraljev govor) predvsem »epska ljubezenska zgodba«. »Dansko dekle je nepopoln in mestoma osladen, a na svojstven način tudi čudo vit in iskren film. Njegovo sporočilo, da bi moral imeti vsak človek pravico in po gum, da se bori za svojo srečo, se iz da našnje perspektive zdi morda naivno, a je kljub vsemu prepričljivo in univerzalno.« - Diana Dabrowska, Cinema Scope »Čeprav bo skrajno spoštljiv pristop povzročil alergično reakcijo pri tistih, ki bi raje gledali manj polikan in bolj realističen portret (nekaj v slogu sijajne Amazonove serije Transparent) /…/, pa ni dvoma, da sta Hooper in scenaristka Lucinda Coxon ustvarila filmski mejnik, katerega klasični slog vse prej kot prikri je, kako kontroverzna ostaja tematika še dandanes.« - Peter Debruge, Variety »/…/ film Dansko dekle – eleganten, ko stumski, mehak, intimen, agoničen, pre cizen – je tudi film o ženski, Gerdi, ki bo ostala ujeta v ženskem telesu, pa čeravno je imela tedaj, ko sta se z Einarjem prvič poljubila, občutek, da se poljublja sama s sabo. ZA« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Alicia Vikander je odlična, Redmaynov nastop /…/ pa je ravno tako subtilen in silovit kot v Teoriji vsega.« - Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu Za zamudnike 14. avgusta ob 19:00 7. avgusta ob 19:00 za člane Kluba Kinodvor prost vstop 45 let 45 Years Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, barvni, 93 minut igrata Charlotte Rampling, Tom Courtenay distribucija FIVIA – Vojnik Kate in Geoff sta ravno sredi priprav na petinštirideseto obletnico poroke, ko ju preseneti novica, da so v ledeniku v Švicarskih Alpah po petih desetle t jih odkrili popolnoma ohranjeno truplo Geoffovega prvega dekleta Katye. Medtem ko se zabava nezadržno pri bližuje, se par spopada s prej neznanimi čustvi ... Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na Berlinalu. »Film /…/ – zadržano, subtilno, tiho in nevsiljivo, brez melodramatičnih prehite vanj in rdečih alarmov – pokaže, kako ju začne mrtva ženska /…/ počasi ločevati. Med njiju pride ženska, ki je ni več – mrtva, a obenem tako živa kot Rebecca v Hitchcockovi Rebecci. /…/ Predstavljajte si Zemeckisov Brodolom, toda ne skozi oči Toma Hanksa, ampak skozi oči Helen Hunt in njenega moža, ko po mnogih letih nenadoma izvesta, da so Hanksa – njeno prvo veliko ljubezen – našli živega. ZA +« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Pismo, ki ga prejme Geoff, ima popol noma enak učinek, kot ga ima snežni plaz v filmu Višja sila /…/. Skozenj v vidno polje pridejo vsi dvomi in straho vi, ki zamajejo sicer trdno razmerje in postavijo temelje za korenito raziskavo zakonskega življenja in človeških odno sov. 45 let je Haighov tour de force, v katerem s kirurško natančnostjo, plast za plastjo in skozi številne, skoraj ne vidne detajle secira dolgoletno zvezo.« Mladost Youth - La giovinezza Paolo Sorrentino, Italija/Francija/Velika Britanija/Švica, 2015, barvni, 118 minut igrajo Michael Caine, Harvey Keitel, Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda distribucija FIVIA – Vojnik - Ana Šturm, Ekran Oskarjevec Paolo Sorrentino po Ne skončni lepoti znova skoči v čevlje starejših in modrejših – tokrat zato, da bi z nežno, s humorjem našpikano in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmišljal o minevanju časa. Evropska filmska nagrada za najboljši film, režijo in igralca. »Haigh in njegova čudovita igralca nam dajo čutiti tragedijo dogodkov v življenju Kate in Geoffa, ker gre za polnokrvne like, ne pa za simbole ali skice. Morda naj bi predstavljala uni verzalnega moškega in žensko, vendar sta prvenstveno Kate in Geoff in, kot v vseh zares dobrih filmih, sta neločlji va od igralcev, ki jih upodabljata.« »Mladost je najbolj nežen film Paola Sorrentina do zdaj, čustveno bogata kon templacija življenjske modrosti – prido bljene, izgubljene in znova obujene. /.../ Sorrentino svoje filme strukturira kot skladatelj (zato je Cainov lik še posebej na mestu): tu so velike teme, vključno s staranjem, spominom, ljubeznijo in lako to po nadaljnji izpolnitvi, pa tudi krajši - Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO intermezzi, ki segajo od preprostega opa zovanja prek uživanja v vizualnih kon trastih do skoraj mitskega čudenja lepoti v vseh njenih oblikah. In ni ga boljšega prizorišča za to, kot so hermetični ele menti centra dobrega počutja – okolje, ki med drugim prikliče v spomin Thomasa Manna, Antona Čehova, Lani v Marien badu ter Osem in pol.« - Jay Weissberg, Variety »Film je v povzetku slišati resnoben in melanholičen – in tudi je, a hkrati je prazničen, baročen in nepredvidljiv, poln vizualnih in glasbenih gegov.« - Jonathan Romney, The Observer »Večina filmskih in gledaliških dramati kov pri obravnavi starostništva ne more mimo kopičenja filozofskih pridig o mo drosti, izgubi, obžalovanju in sprejema nju, o tem, kaj je v življenju najpomemb nejše, in podobnem, zato je Sorrentinovo izogibanje tem konvencionalnim držam neznansko osvežujoče. Mladost je bistro umen in lahkoten, trezen in vihrav, gibek, a razkošen film, hkrati zrel in razigran.« - Todd McCarthy, The Hollywood Reporter Za zamudnike 28. avgusta ob 19:00 21. avgusta Joy David O. Russell, ZDA, 2015, barvni, 124 minut igrajo Jennifer Lawrence, Robert De Niro, Bradley Cooper distribucija Blitz Film & Video Distribution Režiserja Davida O. Russlla, ki v svojih filmih »rad išče nenavadno v navadnem«, je navdihnila resnična življenjska zgodba izumiteljice »čudežne krpe za tla« in zvezde nakupovalnih TV-kanalov Joy Mangano. Jennifer Lawrence je za vlogo proletarske matere samohranilke, ki uresniči svoje sanje in se povzpne na čelo mogočne poslovne dinastije, prejela zlati globus in nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo. »Ker gre za film Davida O. Russlla, je prisotnost a) Jennifer Lawrence in b) čudaških, eksplozivnih katarzičnih tre nutkov tako rekoč samoumevna. A videti je, da se je režiser filmov Borec, Za dež jem posije sonce in Ameriške prevare nekoliko omehčal, zato pričakujte manj ob 19:00 krohotanja ter bolj niansirano in vklju čujočo čustveno pokrajino. /…/ Zlata doba Selznicka je že davno minila, a Jennifer Lawrence in David O. Russell, eden največjih hollywoodskih tandemov našega časa, ohranjata njen duh živ za današnje dni.« - Robbie Collin, The Telegraph »Joy – bolj Katniss iz Iger lakote kot prevarana žena iz Ameriških prevar – je odločna, vztrajna, bojevita, idealistična, inovativna self-made princesa, vedno pripravljena na tveganje in pokaži-kaj -znaš, v nenehni polemiki s kulturo slave, novimi marketinškimi tehnikami, mito logijo, ki prepreda ameriški sen, in de kadenco plenilskega kapitalizma, ki duši svobodno podjetništvo (in mu krade ide je, patente, življenje, prihodnost), tako da nanjo stalno dežuje, še toliko bolj, ker je kot ženska toliko lažja tarča in ker živi v okolju, ki je tako disfunkcionalno kot številni produkti, s katerimi zapeljujejo nakupovalni TV-kanali. ZA+« - Marcel Štefančič, jr., Mladina Povratnik The Revenant Alejandro G. Iñárritu, ZDA/Hongkong/ Tajvan, 2015, barvni, 156 minut igrata Leonardo DiCaprio, Tom Hardy distribucija Blitz Film & Video Distribution Leonardo DiCaprio v vlogi legendarnega traperja iz zgodnjega 19. stoletja, ki se po surovem grizlijevem napadu na pol mrtev poda na dolgo pot skozi neizprosno divjino ameriškega zahoda, da bi našel moža, ki ga je pustil za sabo. Film Alejandra G. Iñárrituja (Birdman) je pred-vesternovski triler o maščevanju, epska zgodba o preživetju ter vizualno osupljiva meditacija o človeku in naravi. Oskar za najboljšega igralca, režiserja in fotografijo. »Ob številnih prizorih se boste spraše vali: kako hudiča so to posneli? To ni odiseja – to je martirij. To ni trip – to je pasijon. Povratnik – sicer kontempla tiven, redkobeseden, transcendentalen, skoraj malickovski /.../ – je tako lucidno ekstremen, tako osupljivo stahanovski in tako nevrotično robusten, tako fizičen, fiziološki in kostolomilski, da bi bilo res ponižujoče, celo cinično, če bi Leonardu DiCapriu nudil preveč digitalne utehe. Raje pusti, da začutimo tisti kos surove ga, krvavega mesa, v katerega ugrizne. In kako izgleda DiCaprio? Tako kot zmečkani, neprespani, zgonjeni, scuzani Alice Cooper, ko je rekel: 'Poglejte me. Bi kupili avto od takega človeka?' Tega ni mogoče odigrati, si rečete. ZELO ZA« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Iñárrituju ne zadostuje, da bi nas zgolj zapeljal z ekstatično lepoto in nepredsta vljivo grozo; spraviti nas hoče dobese dno ob pamet; stopnjevati našo arthouse izkušnjo s spektakularnostjo blockbu sterjev.« - Manohla Dargis, The New York Times »Neverjetna izkušnja: akcijski šund, preoblečen v kvazi-mističen psihedelični vestern, brez enega samega predvidljive ga kadra in nikoli dolgočasen /…/. Wer ner Herzog sreča Looney Tunes.« - Matt Zoller Seitz, rogerebert.com Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon in mlade na sporedu VDV: Veliki Dobrodušni Velikan The BFG Steven Spielberg, Velika Britanija/Kanada/ZDA, 2016, 115 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi in sinhroniziran v slovenščino, distribucija Blitz Film & Video Distribution Film o prijateljstvu med deklico Zofko in Velikim dobrodušnim velikanom je delo dveh velikih pripovedovalcev zgodb, Roalda Dahla in Stevena Spiel berga. Druži ju že leto 1982, ko je prvi napisal VDV-ja in drugi posnel E.T.-ja. zgodba Neke noči desetletna deklica Zofka v sirotišnici skozi okno ugleda velikana. Ker je to prepovedano početje, jo je primoran vzeti s seboj, v oddaljeno deželo velikanov. Kaj kmalu se izkaže, da je v primerjavi s človekojedimi velikani v deželi novi prijatelj s svojimi sedmimi metri prav prisrčen, majhen in dobrodušen velikan. Raje kot da bi jedel otroke, jé gnusne smrkumare, otrokom pa ponoči v njihove sobe puha sanje iz svoje zbirke sanj, ki jih hrani v kozarcih. Špehohlast, Kostohrust in Pamžožer so velikani, vsaj dvakrat večji od VDV-ja, in zanje velja, da jim tekne tudi človeško meso. Zato vsako noč na Zemlji izgine nekaj otrok. Treba jih bo rešiti! Roald Dahl Letos, septembra 2016, obeležujemo stoletnico rojstva Roalda Dahla. Marsikatera Dahlova knjiga je oživela na velikem platnu: Čarli in tovarna čokolade, Čarovnice, Matilda, Čudoviti Lisjak in druge. VDV-ja je označil kot svoje najljubše delo, kot pravljico za lahko noč. Knjiga je izšla leta 1982, ravno v letu, ko je Spielberg posnel E.T.-ja. Ideja se je porodila nekaj let prej, ko je Roald Dahl v svojo Knjigo idej, kamor je zapisoval misli, iz katerih so nastajale zgodbe, zapisal stavek o velikanu, ki lovi sanje, jih hrani v kozarcih in jih puha spečim otrokom. kritike »Naj bo zgodba še tako fantastična (in v določenih delih postane precej odšteka na), ta odlična priredba v režiji Stevena Spielberga občinstvu vseh starosti omo goča, da razume eno najbolj neverjetnih prijateljstev v zgodovini filma. Rezultat je takojšnja družinska klasika, kakršne so 'čloreški' nekoč pričakovali od Disneyja.« - Peter Debruge, Variety »Tipično markantna, ekscentrična in za peljiva zvezdniška igra Marka Rylancea daje temu filmu njegov posebni pečat. /.../ Manj sposoben igralec bi izbral na mrgodeno čemernost, skoraj shrekovski bes, zadržano sramežljivost in hihitanje, toda Rylance igra VDV-ja kot pravega človeškega junaka, kot zlorabljenega otroka, ki je zrasel do osamljenih starih let in se zatekel v lasten svet, vendar je več kot sposoben ljubezni. V načinu, kako pobere Zofkine drobne kozarčke s svojimi ogromnimi zalitimi prsti, je neka čudovi ta rahločutnost. To je bilo delo iz veselja za Spielberga in čudovit labodji spev za Melisso Mathison.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Tudi Spielbergova priredba Dahlovega romana je najboljše, kar film danes lah ko naredi. Je težek tehnični dosežek – že sama izjemno podrobna tehnologija za zajemanje gibanja, ki Rylanceovo člo veško igro raztegne v gigantske razsežno sti, je svetlobna leta daleč od vsega, kar ste videli doslej. (Njegove roke so videti tople in zdelane od vremena, njegove oči pa – tega ni moč povedati drugače – si jejo od življenja.) /.../ Na tem svetu je več čarovnije, kot sploh lahko vemo.« - Robbie Collin, The Telegraph Kinobalon za zamudnike Filmi pretekle sezone vsako sredo ob 10:00 ter v avgustu ob sobotah in nedeljah ob 17:00 7. 8. ob 17:00 21. 8. ob 17:00 Pesem morja Song of the Sea 7+ Misija Arktika Operasjon Arktis 8+ Tomm Moore, Irska/Danska/Belgija/ Luksemburg/Francija, 2014, 93 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi, distribucija Karantanija cinemas Grethe Bøe-Waal, Norveška, 2014, 87 minut, v norveščini s slovenskimi podnapisi, distribucija Demiurg 24. 8. ob 10:00 10. 8. ob 10:00 Vrvež v moji glavi Inside Out 9+ Pete Docter, Ronaldo Del Carmen, ZDA, 2015, 102 minuti, sinhroniziran v slovenščino, distribucija 2i film Ptice selivke Les oiseaux de passage 7+ Olivier Ringer, Belgija, 2015, 83 minut, v francoščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik 31. 8. ob 10:00 13. 8. ob 17:00 Mali princ The Little Prince 6+ Mark Osborne, Francija, 2015, 108 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija Cinemania group 6. 7. ob 10:00 27. 7. ob 10:00 Nevidni fant Il ragazzo invisibile 9+ Knjiga o džungli The Jungle Book 7+ Gabriele Salvatores, Italija/Francija, 2014, 100 minut, v italijanščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA - Vojnik Jon Favreau, ZDA, 2016, 105 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi, distribucija 2i film 3. 8. ob 10:00 13. 7. ob 10:00 Hokus pokus Albert Hokus pokus Albert Åberg 4+ Torill Kove, Norveška, 2013, 72 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik 20. 7. ob 10:00 Gašper in Petra na safariju Karsten og Petra på safari 4+ Arne Lindtner Næss, Norveška, 2015, 75 minut, pripovedovanje v slovenščini, distribucija FIVIA – Vojnik Prdoprašek doktorja Proktorja Doktor Proktors prompepulver 7+ Arild Fröhlich, Norveška, 2014, 87 minut, v norveščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik 6. 8. ob 17:00 Mumin na Azurni obali Muumit Rivieralla 5+ Xavier Picard, Finska/Francija, 2014, 80 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik Drobižki Minuscule - La vallée des fourmis perdues 5+ Hélène Giraud, Thomas Szabo, Francija, 2013, 89 minut, brez dialogov, distribucija Karantanija cinemas 14. 8. ob 17:00 Moja sestra suhica Min lilla syster 9+ Sanna Lenken, Švedska/Nemčija, 2015, 95 minut, distribucija Demiurg 17. 8. ob 10:00 Jakec naroči bratca Jack bestelt een broertje 5+ Anne de Clercq, Nizozemska, 2015, 84 minut, v nizozemščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik 20. 8. ob 17:00 Fantomski deček Phantom Boy 9+ Alain Gagnol, Jean-Loup Felicioli, Francija/Belgija, 2015, 84 minut, v francoščini s slovenskimi podnapisi, distribucija Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na pro jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah ko obiščete skupaj z dojenčkom. 6. 7. bo na sporedu VDV: Veliki Dobro dušni Velikan (podnapisi) (The BFG, Steven Spielberg, Velika Britanija/Kanada/ZDA, 2016, 115 minut), 3. 8. pa film Maggie ima načrt (Maggie's Plan, Rebecca Miller, ZDA, 2015, 98 minut). 7. – 30. 7. 2016, 21:30 Ljubljanski grad / Ljubljana Castle www.kinodvor.org/filmpodzvezdami www.ljubljanskigrad.si Organizatorji / Organizers: septembra v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 30 464 241 F: +386 1 239 22 16 E: [email protected] http://www.kinodvor.org Kapitan Fantastični - Matt Ross Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: [email protected] Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17, [email protected] Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: [email protected] Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada občinstva (vodja programa, Kinobalon) T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: [email protected] Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: [email protected] Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: [email protected] Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: [email protected] Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: [email protected]
