zalozba.zrc-sazu.si - Geografski inštitut Antona Melika

Transcription

Georitem 16 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 12.7.2011 11:03 Page 1
http://zalozba.zrc-sazu.si
9 789612 542917
GEORITEM
15,00 €
ISBN 978-961-254-291-7
16
SMREKAR, ERHARTI^, [MID HRIBAR: KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB
16
ALE[ SMREKAR
BOJAN ERHARTI^
MATEJA [MID HRIBAR
KRAJINSKI PARK
TIVOLI, RO@NIK IN
[I[ENSKI HRIB
GEORITEM
16
1
2
GEORITEM 16
KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB
Ale{ Smrekar
Bojan Erharti~
Mateja [mid Hribar
4
GEORITEM 16
KRAJINSKI PARK TIVOLI,
RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB
Ale{ Smrekar
Bojan Erharti~
Mateja [mid Hribar
LJUBLJANA 2011
Knji`na zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91
GEORITEM 16
Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar
© 2011, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU
Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko
Recenzenta: Valentina Bre~ko Grubar, Milan Oroèn Adami~
Avtor poglavja: Andrej Verli~ (Urbani gozdovi)
Kartografka: Manca Volk
Fotografi: Bojan Erharti~, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek
Prevajalec: Matja` Drobne
Oblikovalec: Drago Perko
Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU
Za izdajatelja: Drago Perko
Zalo`nik: Zalo`ba ZRC
Za zalo`nika: Oto Luthar
Glavni urednik: Vojislav Likar
Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o.
Tisk: Present d. o. o., Ljubljana
Naklada: 250 izvodov
Publikacija je zasnovana na podlagi raziskovalne naloge Ocena obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega dela
Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ki jo je financirala Mestna ob~ina Ljubljana.
Izid publikacije je podprla Mestna ob~ina Ljubljana.
CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
502.2(497.4-751Ljubljana)
712.2(497.4-751Ljubljana)
SMREKAR, Ale{, 1967–
Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib / Ale{ Smrekar,
Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar ; 2avtor poglavja Andrej Verli~
(Urbani gozdovi) ; kartografka Manca Volk ; fotografi Bojan
Erharti~, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek ; prevajalec Matja`
Drobne3. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 2011. – (Georitem, ISSN
1855–1963 ; 16)
ISBN 978-961-254-291-7
1. Erharti~, Bojan 2. [mid Hribar, Mateja
256600064
6
GEORITEM 16
GEORITEM 16
AVTOR
Ale{ Smrekar
ales.smrekarazrc-sazu.si
http://giam.zrc-sazu.si/smrekar
Rodil se je leta 1967 v Ljubljani. Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000
je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom Varstvo kra{kega okolja
na primeru Cerkni{kega jezera, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru zagovarjal doktorsko disertacijo
z naslovom Zavest o rabi vode kot naravnega vira. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni
sodelavec.
Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zadnja leta pa raziskuje
predvsem integralno obremenjevanje, varstvo narave ter posku{a ozave{~ati javnosti o okoljskih problemih. Sodeluje pri {tevilnih slovenskih in evropskih raziskovalnih projektih in nalogah, mnoge tudi
vodi. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega ve~ kot 300 enot.
AVTOR
Bojan Erharti~
bojan.erharticazrc-sazu.si
http://giam.zrc-sazu.si/erhartic
Rodil se je leta 1979 v Mariboru. Po maturi na II. gimnaziji Maribor je {tudiral geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral
leta 2004. Nekaj ~asa je opravljal poklic turisti~nega vodnika. Leta 2006 se je kot
mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Podiplomsko izobraèvanje
nadaljuje na interdisciplinarnem {tudiju Varstva naravne dedi{~ine na Biotehni{ki fakulteti Univerze
v Ljubljani.
Raziskovalno deluje predvsem na podro~ju varstva okolja, varstva narave, zavarovanih obmo~ij,
geodiverzitete in geomorfolo{ke dedi{~ine.
7
Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib
Smrekar, Erharti~, [mid Hribar
AVTORICA
Mateja [mid Hribar
mateja.smidazrc-sazu.si
http://giam.zrc-sazu.si/smid-hribar
Rodila se je leta 1975 v Kranju. Leta 2000 je diplomirala iz sociologije kulture
in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2008 pa je na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala magistrsko delo v okviru
interdisciplinarnega {tudija Varstvo narave dedi{~ine. Leta 2010 je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper Univerze na Primorskem vpisala doktorski
{tudij varovanja kulturnih pokrajin. Na Geografskem In{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je zaposlena od leta 2009.
Sprva se je ukvarjala z uporabni{kim vidikom digitalnih zbirk ter prostim dostopom do e-vsebin.
Zatem se je njeno raziskovalno delo usmerilo v prou~evanje ~lovekovega odnosa do dedi{~ine in dvopomensko dedi{~ino, pri kateri se prepletata kultura in narava (drevesa, oblikovana narava, kulturne
pokrajine). Raziskuje tudi mo`nosti varovanja dedi{~ine v sklopu digitalnih medijev in je pobudnica spletnega mesta Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem.
IZDAJATELJ
Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU
giazrc-sazu.si
http://giam.zrc-sazu.si
In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in
ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od
leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije
znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946.
Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo
okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico ter zemljepisni muzej. Na in{titutu je sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike
Slovenije.
Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem
temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih,
organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstvene knji`ne zbirke Geografija
Slovenije, Georitem, GIS v Sloveniji, Regionalni razvoj in Naravne nesre~e.
8
GEORITEM 16
GEORITEM 16
UDK: 91:712.2(497.451-751)
COBISS: 2.01
IZVLEÊK
Kakovostno bivalno okolje je izjemno pomembna vrednota v ìvljenju sodobnega ~loveka, ki se ne
meri le z vi{ino bruto doma~ega proizvoda, ampak je eden od kazalcev tudi koli~ina in kakovost zelenih povr{in, ki omogo~ajo prijetnej{e in ne nazadnje tudi bolj zdravo bivanje. Slednjega se obi~ajno
zavemo {ele, ko je njihovo pomanjkanje è kriti~no.
Med zelenimi povr{inami v Ljubljani ima posebno mesto obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, ki se razteza zahodno od sredi{~a mesta. Leta 1984 je bilo z odlokom razgla{eno za krajinski
park. V odloku, ki je sicer è zastarel, je posebej izpostavljeno, da park soustvarja identiteto mesta
Ljubljane, kjer naravne in kulturne prvine sestavljajo enotno pokrajinsko podobo. Naj{ibkej{i ~len
odloka je upravljanje s krajinskim parkom, saj kljub varstvenemu reìmu ne dolo~a ne njegovega
upravljavca ne kaj se sme po~eti v njem in na kak{en na~in.
Obmo~je krajinskega parka sestavljajo parkovni del Tivoli, osrednji gozdni del ter zeleni pas ob
Poti (nekdanja Pot spominov in tovari{tva) na zahodu. Vsak izmed teh delov ima prepoznavno vrednost, ponuja druga~ne na~ine doìvljanja narave in preìvljanja prostega ~asa ter zagotavlja razli~ne
ìvljenjske prostore rastlinam in ìvalim. Na vse tri sestavne dele je treba gledati kot na dopolnjujo~o se celoto, po kateri se obmo~je razlikuje od drugih parkov oziroma zelenih povr{in v primerljivih
evropskih mestih.
V gozdnem delu je najpogostej{a oblika rekreacije hoja, na Poti pa kolesarjenje. V parku Tivoli
sre~amo tako sprehajalce kot kolesarje, ~eprav je tam kolesarjenje prepovedano. Zaradi velikega obiska krajinskega parka, v njem se zvrsti tudi do 20.000 obiskovalcev dnevno, oziroma po grobi oceni
okrog 1.750.000 ljudi letno, prihaja do konflikta med lastniki zemlji{~, obiskovalci ter cilji ohranjanja naravne in kulturne dedi{~ine. [tevilna nasprotja med dele`niki, ki zavirajo ureditev razmer v parku,
so cokla nadaljnjega razvoja obmo~ja, a na nekaterih podro~jih je vendarle mogo~e zaznati napredek.
Nujno bi bilo treba dolo~iti profesionalnega upravljavca krajinskega parka, ki bi moral imeti ustrezno {irino in znanja tako o varstvu narave in ohranjanju kulturne pokrajine kot o navzo~nosti ~loveka
v parku. Trenutno je obmo~je precej zanemarjeno in marsikje (po nepotrebnem) preve~ degradirano. Nujna bi bila tudi conacija parka z ustrezno razmestitvijo dejavnosti. Povezovanje vsebin, ki
so è prisotne v krajinskem parku, v mozaik zgodb, bo pomembnej{e kot ume{~anje novih grajenih struktur. Podani so predlogi za upravljanje in razvoj krajinskega parka, v sklopu katerih so nakazane
mo`nosti {iritve razli~nih è obstoje~ih dejavnosti.
KLJU^NE BESEDE
Tivoli, Ro`nik, [i{enski hrib, krajinski park, Ljubljana, razvoj, prostorsko na~rtovanje, vrednotenje,
kulturna dedi{~ina, naravne vrednote
9
GEORITEM 16
UDC: 91:712.2(497.451-751)
COBISS: 2.01
ABSTRACT
Landscape park Tivoli, Ro`nik and [i{enski hrib
A quality living environment is an important value of modern life, which is not measured only with
GDP, as one of its key factors is also the amount and the quality of green areas, which guarantee a healthier way of living and overall improve the quality of life. We only become aware of these »life-necessities«
when their scarcity is almost critical.
Among all green areas in Ljubljana, the area of Tivoli, Ro`nik and [i{enski hrib, which extends to
the west of the city centre, has a special place. This area was in 1984 decreed a landscape park. The decree,
which is today considered as obsolete, puts a special emphasis on the fact that this park represents the
identity of the city of Ljubljana, where natural and cultural elements form a wholesome landscape image. The weakest part of the decree concerns the managing of this landscape park, seeing that, despite
the protection arrangement, the decree includes no information regarding the management of the landscape park, nor does it set any standards of behaviour one should uphold when perusing the park.
The area of landscape park comprises the park-part Tivoli, the central forest part and the western part, including the green stripe along the Pot (in the past known as Path of remembrance and
comradeship). Each of these constituent parts has its own renowned value and offers various ways
of experiencing nature and spending free time as well as represents a natural habitat for flora and
fauna. All three constituent parts should be regarded as a supplementary entities, with which this
area differs from all other parks and green areas in comparable European cities.
The most frequent form of recreation in the forest part of the park is walking, while the most common activity in the Pot-part is cycling. In Tivoli Park we can find pedestrians as well as cyclists, even
though cycling is not even allowed within the park. Due to high numbers of visitors to the landscape park, which is estimated around 1.750.000 people yearly, a conflict among land-owners, visitors
and goals for preserving nature and culture exists. Numerous conflicts among various parties, which
prevent the issue of park management from being resolved also hinder further development of the
area, although in some aspects the progress made can clearly be seen.
It is necessary to address the issue of professional management of the landscape park, which has
to possess the needed spectrum of knowledge of nature conservation, of preserving the cultural landscape and understanding the role of man within the landscape park. The park is currently quite neglected
and in many places unnecessarily dilapidated. The zonation of the park, with adequate arrangement
of activities, is necessary. Combining elements, which are already a constituent part of the landscape park, into a wholesome mosaic, will be far more important than including newly-built structures
into the park. We offered also some suggestions about the management and further development
of the landscape park.
KEY WORDS
Tivoli, Ro`nik, [i{enski hrib, landscape park, Ljubljana, development, spatial planning, evaluation,
cultural heritage, natural values
10
GEORITEM 16
Vsebina
1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 12
2 Metode dela .................................................................................................................................................................... 15
2.1 [tetje .......................................................................................................................................................................... 16
2.2 Anketiranje .......................................................................................................................................................... 19
2.3 Intervjuvanje ...................................................................................................................................................... 20
2.4 Kartiranje .............................................................................................................................................................. 21
2.5 Kartografski prikaz ...................................................................................................................................... 21
3 Urbani gozdovi .......................................................................................................................................................... 22
4 Zelene povr{ine znotraj avtocestnega obro~a .............................................................................. 25
5 Zavarovana obmo~ja ter krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib .............. 29
6 Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib v ~asu in prostoru .................................................................... 34
6.1 Obmo~je parka do leta 1800 .............................................................................................................. 34
6.2 Zametki parka Tivoli .................................................................................................................................. 36
6.3 Od izgradnje èleznice do druge svetovne vojne ............................................................ 43
6.4 Od druge svetovne vojne do ustanovitve krajinskega parka leta 1984 .......... 50
7 Temeljne zna~ilnosti krajinskega parka .............................................................................................. 54
8 Parkovni uporabniki .............................................................................................................................................. 69
8.1 Lastniki zemlji{~ .............................................................................................................................................. 69
8.2 Obiskovalci parka .......................................................................................................................................... 70
9 Krajinski park kot vrednota .......................................................................................................................... 90
10 Nosilna sposobnost in conacija krajinskega parka ................................................................ 101
11 Predlog upravljanja in razvoja krajinskega parka .................................................................. 104
12 Sklep .................................................................................................................................................................................. 120
13 Seznam virov in literature ............................................................................................................................ 125
14 Seznam slik .................................................................................................................................................................. 130
15 Seznam preglednic .............................................................................................................................................. 133
11
1 Uvod
Mesta so obmo~ja velikih zgostitev prebivalstva in {tevilnih gospodarskih dejavnosti, àri{~a inovativnosti in usmerjevalci razvoja {ir{ega zaledja, so pa tudi sredi{~a
ekonomskega, socialnega in kulturnega ìvljenja. Vse te dejavnosti, ki prepoznavno
oblikujejo urbana obmo~ja, so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na kakovost urbanega bivalnega okolja. V urbanem okolju se izraziteje kaè nenehno prepletanje,
nasprotovanje in tudi dopolnjevanje interesov raznovrstnih uporabnikov prostora.
Agresivnej{e dejavnosti, kot sta na primer industrija in promet, so bile prepogosto
glavno gibalo razvoja posameznih mest. Sproàjo vrsto negativnih prostorskih
u~inkov, ki se kaèjo predvsem v ~ezmernem onesnaèvanju urbanega okolja, njegovi degradaciji in izgubi privla~nosti. Negativni vplivi na prebivalce se odraàjo tako
v zdravstvenem kot socialnem pogledu. Zaradi tega so nujna obmo~ja za sprostitev
in iskanje notranjega miru me{~anov, kar zagotavljajo prav zelene povr{ine v mestih.
Ljubljana je v marsi~em mesto prese`nikov. Je najve~je slovensko mesto po {tevilu prebivalcev, povr{ini, ki jo zaseda, vi{ini dohodka na prebivalca … A kakovost
bivalnega in delovnega okolja se ne meri zgolj z vi{ino bruto doma~ega proizvoda,
temve~ tudi z drugimi kazalniki, med katerimi sta tudi koli~ina in kakovost zelenih
povr{in oziroma velikost zelenih povr{in na prebivalca mesta. Sistem zelenih povr{in v Ljubljani je ena bistvenih sestavin mestnega prostora, ki dela glavno mesto
Slovenije prepoznavno in privla~no, ustvarja mesto po meri ~loveka. Eden izmed kazalnikov kakovosti ìvljenja v urbanem okolju je tudi mo`nost dostopa prebivalcev do
zelenih povr{in. Koli~ina, razporeditev in sestava zelenih povr{in so za prebivalce mesta
klju~ni dejavniki, ki njihovo bivanje naredijo prijetnej{e in ne nazadnje tudi bolj zdravo. Lokalne skupnosti zelene povr{ine pogosto celo prezrejo ali pa njihov pomen
spoznajo {ele ob pomanjkanju, saj je njihova primarna vloga zlasti rekreacijska, nikakor pa ne ekonomska.
V Mestni ob~ini Ljubljana, ki se razprostira na povr{ini 275 km2 in ima okrog
280.000 prebivalcev (medmre`je 1), je mo`nost dostopa me{~anov do zelenih povr{in razmeroma ugodna. Temelj zelenega sistema mesta so zeleni klini, ki se dopolnjujejo
s poudarjenimi kro`nimi in pre~nimi povezavami ter to~kovnim omre`jem javnih
parkov. Zeleni klini se iz zaledja spu{~ajo v mestno tkivo, Ro`nik s [i{enskih hribom
in Grajski hrib prav do mestnega sredi{~a, in z okolico sestavljajo zeleni pas. Ve~je
zelene povr{ine pa se v mestu niso ohranile zaradi skrbnega, na~rtovanega urejanja
prostora, ampak predvsem zato, ker so bile zaradi naravnih danosti (strmine, mo~virnato povr{je) manj primerne za pozidavo. êprav imajo Ljubljan~ani v neposredni
bliìni tudi {tevilne druge zelene povr{ine, kot so Golovec, [marna gora, Ljubljansko barje, Ra{ica, gozdovi ob Savi, To{ko ~elo, je Ro`nik s Tivolijem {e vedno najbolj
priljubljena rekreacijska destinacija (Jan~ar 1972).
12
GEORITEM 16
V mestu se vseskozi razvijajo nova obmo~ja, nastajajo nove stanovanjske soseske. Za ohranitev privla~nosti prostora je glede na razmere oziroma mo`nosti
klju~no usklajevanje med razvojnimi in varstvenimi te`njami na {ir{em obmo~ju krajinskega parka. Po mnenju Pluta (2000) bi moral biti prednostni ukrep mestnega
na~rtovanja in politike prav izbolj{anje bivalnih in drugih razmer v mestnem sredi{~u,
tudi na ra~un zelenih povr{in. To bi lahko zajezilo nadaljnje izseljevanje prebivalcev
iz sredi{~a in vsaj deloma omililo stihijsko suburbanizacijo. Trajnostno na~rtovanje
mestnega prostora bi moralo temeljiti na pove~anju privla~nosti javnega prevoza in
zmanj{anju potreb po notranjem motoriziranem prometu, kar bi lahko dosegli z zblièvanjem obmo~ij dela in bivanja, s kolesarskimi stezami, z zelenimi povr{inami,
s sodobnim telekomunikacijskih omre`jem in podobnim.
Prosto~asna funkcija Ljubljane in njene okolice postaja vse pomembnej{a, saj v sodobni dru`bi prosti ~as ni namenjen le po~itku ter obnavljanju telesnih in du{evnih
zmogljivosti, temve~ tudi uresni~evanju drugih ìvljenjskih potreb, kot je osebni razvoj, samopotrjevanje in uìvanje ìvljenja. Tako prosto~asne dejavnosti niso ve~ zgolj
dejavnik rasti mest in obmestij ({iritev prosto~asnih objektov in naprav, javnih zelenih povr{in), marve~ tudi pomembna prvina ugleda mesta ter njegove bivalne
kakovosti (Jer{i~ 2002). Ameri{ki psiholog Maslow je ugotovil, da med glavnimi kategorijami potreb obstaja posebna hierarhija. Ta se od ni`jih potreb po preìvetju in
varnosti razteza do vi{jih potreb, ki omogo~ajo osebnostno rast. Zadovoljitev ni`jih potreb je pogoj, da se pojavijo vi{je in ~lovek lahko realizira osebni potencial, aktivira
svoje naravne danosti in jih uporabi. Tako zadovolji potrebo po samouresni~evanju,
ki je vrhunec motivacije, èlje in naprezanja, da »mora ~lovek postati to, kar je lahko«
(Kranjc 1982). Maslow med potrebe ni`je ravni uvr{~a fiziolo{ke potrebe, potrebe
po varnosti, sprejetosti (pripadnosti) in ljubezni ter potrebe po samospo{tovanju in spo{tovanju drugih (medmre`je 2). Med potrebe, pomembne za ~lovekovo
preìvetje, spada tudi ob~utek, da je telo zdravo, negovano in v formi. K temu prav
gotovo pripomorejo razli~ne oblike rekreacije, bodisi v zaprtih prostorih bodisi na
prostem. Zelene rekreacijske povr{ine pa ne zadovoljujejo le fizi~nih potreb, ampak
tudi psihosocialne, saj vsakodnevni stik z naravo blaì sicer{nje stresno ìvljenje in
delo.
Ugotovitve ankete, izvedene v letih 1994 in 1995, postavljajo na prvo mesto poletnih (od za~etka aprila do konca oktobra) prosto~asnih dejavnosti Ljubljan~anov med
tednom prav sprehod in hojo. Sprehod in hoja sta najbolj priljubljeni poletni prosto~asni dejavnosti tudi ob koncu tedna (Jer{i~ 2002). Najve~ rekreacije na prostem
poteka na med seboj povezanih naravnih in ustvarjenih zelenih povr{inah. Pripisujemo jim vlogo nosilca identitete, ki se zagotavlja z na~rtovanjem prostorskega razvoja
ter urejanjem in vzdrèvanjem zelenih povr{in v mestu. Zeleni sistem zadovoljuje fizi~ne, socialne in psiholo{ke potrebe me{~anov ter ekolo{ke funkcije z vidika potreb narave
in ~loveka (Kranjc, Simoneti in Vidic 2006).
13
BOJAN ERHARTI^
Slika 1: Prepletanje pozidanih delov mesta in zelenih povr{in.
Urbani gozdovi imajo svojstvene zna~ilnosti. Vsak dan jih uporablja veliko ljudi, kar kaè na mnoì~no zanimanje za gozdni prostor. Zato je nujno, da ga v mestu
postavimo v okvir dolgoro~ne vizije usklajevanja potreb in zahtev obiskovalcev, me{~anov in lastnikov (@ièk 2010). ^lovekove potrebe in zahteve do gozda se hitro
spreminjajo. Zlasti v mestih se spreminjajo hitreje, kot se spreminja gozd. Tako mora
gozd, ki je {e pred nekaj desetletji zagotavljal drva in steljo, zdaj zagotoviti primerne razmere za rekreacijo (@ièk 2010). Gozd je tori{~e razli~nih interesov in sluì ve~
namenom. Medtem ko lesna industrija zaradi tehnologije potrebuje manj{i premer
dreves, varstvo narave teì k ~im ve~jemu {tevilu debelih dreves. Pri ve~ kot 60-odstotni gozdnatosti imamo v Sloveniji nedvomno prostor tako za pragozdove kot za
industrijski les, drva, parkovne in rekreacijske gozdove ter ves spekter razli~nih rab
in funkcij. Temelj zanje je trajnostno gospodarjenje (Acman s sodelavci 2003, citirano po @i`kovi 2010).
Rekreacija v gozdu je posebna oblika dejavnosti na prostem, ki ima med {tevilnimi oblikami rekreacije posebno mesto. Gozd je lahko samo kraj, kjer se izvaja rekreacija,
lahko pa je predvsem vsebina rekreacijskega doìvetja (Anko 1990). Posebnosti gozda kot rekreacijskega vira so v Sloveniji zlasti zanimive, ~e gozd primerjamo z drugima
velikima in uveljavljenima naravnogeografskima tekmecema, morjem in gorami. »Iti
na morje« za ve~ino pomeni dogodek z dokaj stereotipno turisti~no in rekreativno
14
GEORITEM 16
vsebino, ki bo trajal obi~ajno teden ali dva in se praviloma ne bo ponovil do prihodnjega poletja. Podobno »iti v gore« pomeni svojstven dogodek z druga~nim razmerjem
turisti~no-rekreacijskih sestavin, predvsem po kakovosti (manj{em udobju) in dolìni trajanja. ê na podoben na~in sku{amo opredeliti dogodek »iti v gozd«, opazimo,
da v njem ni turisti~ne komponente, rekreacijska pa je lahko izraèna v mnogo oblikah, saj rekreacija v gozdu ni ena sama niti ni enotna, ampak gre za zbir dejavnosti,
ki jim je cilj regeneracija ~lovekovih fizi~nih in du{evnih mo~i z begom iz preobremenjenega okolja, iskanjem prvobitnosti, stika z naravo. V gozd odhajamo za kraj{i
~as, a je pogostost obiskov razmeroma velika, predvsem pa lahko gozd tako reko~
zastonj obiskujemo vse leto (Anko 1990), {e zlasti, ~e je »pred na{im pragom«.
Knjiga je prvenstveno namenjena zaposlenim v javnih ustanovah, tako na lokalni kot dràvni ravni, ki se s to ali podobno problematiko ukvarjajo profesionalno,
zainteresirani strokovni javnosti (urbanisti, geografi, gozdarji, biologi, etnologi, sociologi …), posameznikom z ustreznim predznanjem, ki jih zanimata problematiki
naravovarstva in/ali varstva kulturne dedi{~ine, u~iteljem, ki lahko na podlagi izsledkov usmerjeno izobraùjejo mladino z manj znanimi vsebinami, {tudentom razli~nih
smeri, ki jim je lahko pri~ujo~e delo pomo`ni u~benik, ter seveda vsem obiskovalcem
krajinskega parka, ki bi radi ve~ zvedeli o njem.
Delo celostno obravnava problematiko varovanja naravne in kulturne dedi{~ine na obmo~ju krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib ter i{~e razvojne izzive.
Avtorji se spra{ujemo, ali je najbolj obiskan park v Sloveniji vrednota oziroma za koga
bi to moral biti. Razmi{ljamo, kdo in kako bi moral upravljati krajinski park, ki kljub
temu, da je bil razgla{en è leta 1984 (Odlok o razglasitvi Tivolija … 1984), {e vedno
nima upravljavca in sprejetega upravljavskega na~rta.
2 Metode dela
Raziskava je od julija 2009 do septembra 2010 potekala v ve~ delovnih fazah:
• pripravljalna dela: priprava vsebinskega osnutka projekta, analiza literature in sekundarnih virov, preu~itev zakonskih aktov, zbiranje dostopnih obstoje~ih podatkovnih
baz, priprava gradiv za terensko delo;
• terensko delo: {tetje obiskovalcev in parkiranih vozil, anketiranje obiskovalcev in
prebivalcev, intervjuvanje razli~nih javnosti, kartiranje objektov;
• ra~unalni{ka obdelava podatkov: vna{anje in organiziranje {tevil~nih in prostorskih podatkov v podatkovne zbirke, statisti~ne obdelave, prostorske analize;
• grafi~na predstavitev: prikaz rezultatov na zemljevidih in v grafikonih;
• sintezna {tudija: tekstualna predstavitev rezultatov raziskave.
Pri~ujo~a raziskava vklju~uje objektivne in subjektivne metode. Soo~amo kvantitativne podatke, kot so {tetje oseb in vozil ter kartiranje obremenjenosti dolo~enih
15
poti na eni strani ter anketiranje in intervjuvanje oseb na drugi. Zaradi heterogenosti
so rezultati tudi prostorsko prikazani. V nadaljevanju te metode podrobneje predstavljamo.
2.1 [tetje
BOJAN ERHARTI^
S {tetjem obiskovalcev smo ocenili njihovo {tevilo in razporeditev v posameznih
delih krajinskega parka. Obiskovalce smo {teli na {tevilnih vstopih in na nekaterih
najbolj obremenjenih kriì{~ih. Na podlagi opazovanj in poskusnih {tetij smo ugotovili, da najve~ obiskovalcev prihaja v park ob nedeljah. Zato smo se odlo~ili za tri
nedeljska {tetja v razli~nih delih leta (6. september 2009 ter 31. januar in 23. maj 2010),
poleg tega pa {e za tri {tetja ob delavnikih. Na dan {tetja je moralo biti ve~ji del dneva son~no vreme z ugodnimi temperaturami za izbrani letni ~as. V nedeljskih {tetjih
smo imeli jeseni in pozimi pet {tevnih mest na zna~ilnih vstopih v izbranih delih parka in {tiri {tevna mesta na pomembnej{ih kriì{~ih v parku. V spomladanskem {tetju
Slika 2: V raz{irjeno spomladansko {tetje vstopov v park smo vklju~ili tudi neznatne
stezice …
Slika 3: Lokacije {tetja obiskovalcev in parkiranih vozil. p
16
GEORITEM 16
3
16
17
15
1
8
2
18
9
10
6
7
4
5
14
12
11
13
Legenda
{tetje obiskovalcev
vstopna to~ka
{tetje parkiranih vozil
parkiri{~e
4
kriì{~e poti
{tevno mesto
meja krajinskega parka
raz{irjeno {tetje
{tetje med tednom
Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar
Avtorica zemljevida: Manca Volk
Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005;
Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984
© Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010
0
0,25
0,5
1
km
17
18
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
vhod v Mostec nasproti nogometnega igri{~a
prehod in kriì{~e pri tabli Naravni rezervat Mali Ro`nik
vhod na Pot pri Kose{kem bajerju
vhod za Tivolskim gradom
vhod v Tivoli v podhodu pod èlezni{ko progo pred Jakopi~evim sprehajali{~em
vhod na kriì{~u ceste in vrhu stopnic nad gostilno Pod Ro`nikom
kriì{~e pod cerkvijo na Cankarjevem vrhu
kriì{~e pri mosti~ku v Mostecu, 300 m pred skakalnicami
kriì{~e na Francoskih [ancah pod [i{enskim hribom
vhod v Tivoli pri pokritem kopali{~u
vhod v Tivoli pri nadvozu nad Cesto 27. aprila
vhod med [tudentskim naseljem in vrtnarijo (pri zakloni{~u)
vhod nasproti Oddelka za gozdarstvo Biotehni{ke fakultete
vhod na Pot na povezovalni cesti Ve~na pot–Brdo
stranski vhod v Mostec
zahodni vhod s ceste Pod hribom
vzhodni vhod s ceste Pod hribom
vhod za Halo Tivoli
{tevno mesto
Preglednica 1: Lokacije {tevnih mest in termini {tetja.
vhod
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
kriì{~e
•
•
•
•
6. september 2009
•
•
•
•
•
•
•
•
•
31. januar 2010
•
•
•
•
•
•
•
•
•
23. maj 2010
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
med tednom
•
•
•
GEORITEM 16
pa smo èleli pokriti vse pomembnej{e vstope (14) v krajinski park in kriì{~a (4)
v njegovih bolj obiskanih predelih. Zaradi ugotavljanja razlik obiska med posameznimi dnevi v tednu smo opravili {e tri kontrolna {tetja ob delovnikih na dveh vstopih
in enem kriì{~u, s ~imer smo ugotovili razmerje med obiskom ob koncih tedna in
ob delovnih dneh. Zaradi pogostih vstopov v park z istimi popisovalci nismo mogli
zajeti tudi izstopov iz parka; ti podatki bi nam podali popolnej{o podobo gibanja
po parku. Popisni list vsebuje zlasti informacije o na~inu vstopa v park (hoja, tek in
podobno), spolu obiskovalca, ocenjeno starost, {tevilu in vrsti obiskovalcev (posamezno, v skupini) ter morebitnih ìvalih, ki spremljajo obiskovalce.
Zavedamo se, da bi realno {tevilo obiskovalcev in njihovo gibanje po parku lahko
pridobili le z elektronskim {tetjem na mnogih {tevnih mestih, vendar nam tak{nega
na~ina dela niso dovoljevala skromna finan~na sredstva. Pridobljeni rezultati {tetja
omogo~ajo vrednotenje po razli~nih kriterijih glede na odnose med razli~nimi skupinami popisanih oseb. Na podlagi zbranih podatkov smo lahko izvedli interpolacijo
in tako podali pribli`no oceno letnega obiska krajinskega parka.
Zanimala so nas tudi parkirana vozila na 19 urejenih in neurejenih parkiri{~ih v bliìni Hale Tivoli (1), gostilne Pod Ro`nikom (âd) (3), ìvalskega vrta (3), Mosteca (5),
Poti (1), ob Cesti 27. aprila (2) in cesti Pod hribom (4). [tetje smo opravili na po pri~akovanjih zelo obiskano nedeljo 23. maja 2010. Vozila smo {teli ob 9., 12., 15. in 18. uri.
Za brisalce na vetrobranskih steklih vseh vozil smo zatikali listke, ki so bili ob vsaki
{tevni uri druga~ne barve. Tako smo ne le pre{teli parkirana vozila, temve~ vsaj pribli`no ugotavljali tudi trajanje njihovega parkiranja.
Rezultate {tetja smo vnesli v ra~unalni{ko podatkovno zbirko. Ve~ina obdelav je
bila opravljena z ra~unalni{kim programom Excel. Klju~ni rezultati obdelav so prikazani grafi~no, tabelari~no in kartografsko.
2.2 Anketiranje
Anketiranje je metoda empiri~nega vpogleda v izbrano populacijo in njen vzorec (To{ 1988). Za dosego nekaterih ciljev je anketiranje edina mo`na metoda, saj se
tovrstni podatki ne zbirajo na noben drug na~in. Temeljne zahteve anketiranja so individualni pristop, reprezentativnost vzorca, univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja
in so~asnost (Kalton in Vehovar 2001). Subjektivna metoda neposrednega anketiranja
nam omogo~a najti odgovore na {tevilna vpra{anja, kako vpra{ano lokalno prebivalstvo dojema obravnavano problematiko. Zavedamo se, da je ta metoda podvrèna
subjektivnim pogledom anketirancev, ki v~asih s svojimi odgovori èlijo celo zavajati.
Z dovolj velikim vzorcem smo se tovrstnim manipulacijam sku{ali izogniti. Anketirali smo le nad 15 let stare osebe.
Izvedli smo anketiranji o krajinskem parku in parkiranju, ki temeljita na obse`nem terenskem delu.
19
Prebivalci, vklju~eni v prvo anketiranje, prihajajo iz Ljubljane. Pogoj za sodelovanje je bilo bivanje v prestolnici vsaj zadnje leto pred anketiranjem. Vzorec zajema
300 oseb. Polovico anket smo opravili v obravnavanem krajinskem parku med njegovimi obiskovalci (75 na Cankarjevem vrhu in prav toliko v Mostecu), preostalo polovico
pa na Pre{ernovem trgu v sredi{~u Ljubljane med naklju~nimi prebivalci, da bi ugotovili ~im bolj realno celostno podobo. Anketiranje je potekalo od 29. januarja do
28. marca 2010.
Izdelava vpra{alnika je bila kompleksna, saj je bilo treba dolo~iti tak{no vsebinsko zasnovo, s katero je bilo mogo~e odgovoriti na bistvene dileme o nadaljnjem razvoju
krajinskega parka. Nekatera vpra{anja so bila terminolo{ko poenostavljena.
Anketa vsebuje vpra{anja o poznavanju varstvenega reìma Tivolija, Ro`nika in
[i{enskega hriba, obiskovanju parka, gozdnega dela in Poti, pomenu teh treh obmo~ij
za anketirance, na~inu dostopa in oddaljenosti vstopnih mest od njihovega doma,
preìvljanju ~asa v krajinskem parku, na~inu obiska, glavnih problemih, manjkajo~ih vsebinah, mnenju o obstoje~i infrastrukturi in nekaterih predvidenih projektih.
Na koncu je {e kraj{i demografski oris anketiranca.
Anketirali smo {e obiskovalce, ki so se v park pripeljali z lastnimi vozili in parkirali na enem od urejenih ali neurejenih parkiri{~. Anketiranje smo izvedli na
parkiri{~ih v bliìni Hale Tivoli, ìvalskega vrta in Mosteca. Vzorec zajema 145 naklju~no izbranih voznikov, ne glede na kraj bivanja.
S kratko anketo smo èleli izvedeti, od kod prihajajo anketiranci, trajanje parkiranja, ciljno lokacijo obiska, pripravljenost pla~evanja parkirnine, pripravljenost
dostopanja z mestnim avtobusom in temeljne podatke o anketirancu.
Rezultati anketiranja omogo~ajo vrednotenje po razli~nih kriterijih glede na odnose med razli~nimi skupinami anketirancev. Odgovore iz vpra{alnikov smo vnesli
v ra~unalni{ko podatkovno zbirko. Ve~ina obdelav je bila opravljena z ra~unalni{kim
programom Excel. Klju~ni rezultati so prikazani grafi~no in tabelari~no.
2.3 Intervjuvanje
Intervju je vsak na~rtovan in voden pogovor med dvema ali ve~ ljudmi s tolma~enjem pomena obravnavanih tematik (Steinar 1996), zato lahko re~emo, da je intervju
zastavljanje vpra{anj in beleènje odgovorov nanje. Intervjuvanje omogo~a zelo poglobljeno spoznavanje s preu~evano tematiko, saj z njim dobimo informacije od ljudi, ki
naj bi o njej najve~ vedeli, pri ~emer je poglavitni problem njena kompleksnost. Zavedati se moramo, da ima vsak intervjuvanec lasten pogled na obravnavano tematiko,
zato je pri interpretaciji njegovih izjav potreben kriti~en odnos. Med razli~nimi vrstami intervjujev smo se odlo~ili za strukturirani intervju, ki vsebuje vnaprej dolo~ena
vodilna vpra{anja in podvpra{anja, med razgovorom pa smo po potrebi dodajali {e
druga podvpra{anja.
20
GEORITEM 16
Intervjuvali smo eminentne strokovnjake razli~nih ved (gozdarstvo, geografija,
arhitektura, sociologija, etnologija), ki niso vpleteni v delovanje krajinskega parka,
predstavnike ustanov in posameznike, ki naj bi sooblikovali vsebine v parku (iz obmo~nih enot Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo
narave in Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije ter iz @ivalskega vrta Ljubljana, Botani~nega vrta Univerze v Ljubljani, [portno rekreacijskega centra Tivoli in
Mestne ob~ine Ljubljana), pa tudi lastnike zemlji{~, stanovalce v parku in predstavnika civilne iniciative.
Z izbranci smo navezali stik z elektronsko po{to in se z njimi dogovorili za sre~anje. Prvotno smo na~rtovali 10 intervjujev, vendar smo med razgovori krog
intervjuvancev raz{irili, tako da smo na koncu opravili 20 intervjujev. Pripravili smo
14 vpra{anj s podvpra{anji, pri ~emer so bile glavne teme mnenja o pomenu krajinskega parka, njegovi naravni in antropogeni nosilni sposobnosti, ideje o dolo~anju
in ume{~anju dejavnosti na obravnavanem obmo~ju, pogledi na prihodnost krajinskega parka ter njegovo delovanje in upravljanje. Ve~ino intervjujev smo opravili
v {estdesetih do devetdesetih minutah, vse smo tudi posneli.
Po opravljenih intervjujih smo zvo~ne zapise transkribirali v pisno obliko.
2.4 Kartranje
V osrednjem, gozdnem delu krajinskega parka smo kartirali poti, klopi in informacijske table. Obmo~je smo prehodili z dlan~nikom in zunanjim GPS modulom.
Poti smo evidentirali kot linijske objekte in jih opremili z razli~nimi vrednostmi glede na predhodno dogovorjene kategorije (asfaltna cesta, makadamska cesta, {ir{a
neutrjena pot, pe{~ena pot in steza ter {e posebej u~na pot), klopi in informacijske
table pa smo evidentirali kot to~kovne objekte. Vsak objekt smo tudi fotografirali.
Kartiranje smo opravili med 7. in 28. aprilom 2010.
2.5 Kartografski prikaz
Vse prostorske obdelave in iz njih izpeljano kartografsko gradivo smo pripravili
z ra~unalni{kim programom ArcGIS 9.3. Pri tematskih kartah smo za podlago uporabili tudi barvne digitalne ortofoto posnetke v merilu snemanja 1 : 1000, tako da je
mogo~e dolo~ene prostorske odnose zaradi {tevilnih orientacijskih to~k videti s precej{njo stopnjo natan~nosti.
21
3 Urbani gozdovi
BOJAN ERHARTI^
Gozdovi so sestoji visokoraslega drevja in podrasti, ki razli~no na gosto, vendar
sklenjeno, pora{~ajo pokrajino (Kladnik 2001). V gozdovih, ki so znotraj mesta in
so vsakodnevno dostopni dobr{nemu delu prebivalcev, ti najdejo svoj mir in uìtke
povezane z naravo, ki jih drugje v mestu primanjkuje (Verli~ 2006). S tem so gozdovi primerjalna kakovostna prednost ìvljenja v mestih.
Urbani gozdovi so gozdovi in parki, kjer so v korist me{~anov poudarjene
okoljske in socialne funkcije. So znotraj mestnega obmo~ja in so vsaj nekaterim
prebivalcem mesta dostopni z javnim prevozom, s kolesom ali pe{. Pomen proizvodne funkcije urbanih gozdov se zmanj{uje, nara{~a pa njihov socialni in okoljski
pomen.
Pojma mestni in urbani gozd se razlikujeta na podlagi zgodovinske perspektive.
Medtem ko je bil mestni gozd mestna last in je materialno sluìl mestu, je urbani gozd
kot ekosistem ali ekosistemski fragment sestavni del urbane pokrajine in urbanega
okolja, pri ~emer je njuna povezanost tako tesna, da postaja urbani gozd del mestne infrastrukture (Valen~i~ 1954, citirano po Anku 1993).
Gozdovi v Ljubljani imajo razli~ne funkcije. Nekatere so za mesto in njegove prebivalce pomembnej{e, zato imajo tak{ni gozdovi poseben status. Kot navaja Pravilnik
Slika 4: V mestnih gozdovih so v ospredju njihove socialne in ekolo{ke funkcije.
22
GEORITEM 16
o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih (1998), so funkcije gozda ovrednotene s tremi stopnjami poudarjenosti:
• 1. stopnja: funkcija dolo~a na~in gospodarjenja z gozdom;
• 2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na na~in gospodarjenja z gozdom;
• 3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na na~in gospodarjenja z gozdom.
V gozdovih gozdarji razlikujejo razli~ne funkcije in vloge (Gozdnogospodarski
na~rt … 2006). V urbanih gozdovih Ljubljane je pomen dveh osrednjih proizvodnih
funkcij gozda, to je lesnoproizvodne in lovnogospodarske, manj{i. Pomembnej{e je
pridobivanje drugih gozdnih dobrin, kot so nabiranje kostanja, borovnic, gob in drugih plodov. Med ekolo{kimi funkcijami prevladujejo klimatska, biotopska in hidrolo{ka,
med socialnimi pa higiensko-zdravstvena, rekreacijska, estetska ter funkciji ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Urbani gozd je pomemben
kot ~istilec zraka in blaìlec vremenskih ekstremov, varuje prst ter podzemno vodo,
je prostor za rekreacijo, v njem je bogastvo naravnih vrednot in tudi kulturne dedi{~ine.
Higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja in
rekreacijske povr{ine pred {kodljivimi ali nadle`nimi vplivi imisij, predvsem hrupa,
prahu, aerosolov, plinov in àr~enja, pri ~emer blaìjo {kodljive ali nezaèlene u~inke industrijskih objektov. Prvo stopnjo poudarjenosti higiensko-zdravstvene funkcije
imajo vsi gozdovi v Ljubljani s povr{ino ve~ kot 100 ha, ki so od poseljenih obmo~ij
oddaljeni manj kot 1 km.
Rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi, ki so pomembni kot rekreacijski prostor za
obiskovalce, ljudem omogo~ajo stik z naravo ter zagotavljajo mir in spremembo okolja. Skoraj vsi gozdovi v Ljubljani imajo najvi{jo, prvo stopnjo poudarjenosti, izjema
so le ograjeni gozdovi ob ~rpali{~ih pitne vode in v voja{kem objektu na Rojah.
Estetska funkcija je te`je opredeljiva. Imajo jo gozdovi, gozdni otoki in izraziti gozdni robovi ter posamezna drevesa, ki prispevajo k privla~nosti pokrajinske podobe,
ki jo zaznavamo z razli~nimi ~utili.
Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin je vsaj poleti in jeseni tesno povezana z rekreacijsko vlogo. Obe sta poudarjeni zlasti na Golovcu. Poudarjenost je vezana
na rasti{~e, povezana je torej z vrsto gozdnih zdru`b, zato je mo~neje izraèna na primer
v kislih borovih gozdovih in tudi v nekdaj steljarjenih bukovih gozdovih (nabiranje
borovnic). Plodove pravega kostanja lahko obiskovalci nabirajo predvsem na obmo~jih kislih bukovih gozdov z rebrenja~o ter v gozdovih gradna in belega gabra. Obe
zdru`bi najdemo na Golovcu, Ro`niku, [i{enskem hribu, v okolici ^rnu~ in na [marni gori. Zaradi velikega {tevila nabiralcev ljubiteljsko nabiranje ne more in tudi ne
sme preiti v komercialno pridobitni{tvo. Nabiranje drugih plodov, gob in zdravilnih
zeli{~ je manj intenzivno.
Na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana je 11.080 ha gozdov, ki pora{~ajo dve petini ozemlja ob~ine. Najbolj gozdnato je hribovje vzhodno od Zaloga, kjer je skoraj
23
tri ~etrtine gozda. Preostala slaba ~etrtina gozda je v osrednjem in zahodnem delu
ob~ine. Ve~ina gozdov, natan~neje 91 %, je v zasebni lasti. Mestna ob~ina Ljubljana
je lastnica vsega 189 ha gozdov, kar je manj kot 2 %. Gozdna posest je izredno razdrobljena, saj je kar 15.000 zasebnih gozdnih posesti. Povpre~na zasebna parcela meri
0,7 ha, {e precej manj{a je v osrednjem in zahodnem delu ob~ine, kjer meri le 0,4 ha
(Tav~ar 2010a). Mnogi lastniki gozdov imajo manj{i dohodek zaradi omejitev z gozdnogospodarskimi na~rti dolo~ene lesnoproizvodne funkcije, hkrati pa imajo dodatne
stro{ke zaradi intenzivnej{e nege in vzdrèvanja, posebnega reìma ureditve ter opremljanja gozdov z rekreacijsko infrastrukturo (Vilhar 2010).
Merilo, da lahko dolo~en gozd obravnavamo kot gozd s posebnim namenom, je
poudarjenost njegovih funkcij. Ljubljanski urbani gozdovi imajo zelo poudarjeno
higiensko-zdravstveno funkcijo, poudarjene so tudi funkcije varovanja naravne in
kulturne dedi{~ine ter za{~itna, rekreacijska, pou~na in estetska vloga (Tav~ar in Vidmar 1997). V Zakonu o gozdovih (1993) je opredeljeno, da gozdove, v katerih so izjemno
poudarjene raziskovalna in higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija naravne in kulturne dedi{~ine, razglasijo za gozd s posebnim namenom.
Po dolgotrajnem obotavljanju je ljubljanska ob~ina sprejela Odlok o gozdovih
s posebnim namenom (2010), v katerem je vklju~enih okrog 1500 ha gozdov, kjer so
ukrepi gospodarjenja prilagojeni njihovim izjemno poudarjenim socialnim funkcijam (Tav~ar 2010a). Odlok dolo~a zagotovitev sredstev za stro{ke, ki nastajajo zaradi
posebnega reìma gospodarjenja ali posebnega reìma ureditve in opreme gozda s posebnim namenom. Z njim se je Ljubljana uvrstila med izbrana slovenska mesta, ki
imajo pravno podlago za ustrezno gospodarjenje z urbanimi gozdovi (Vilhar 2010).
V evropskem merilu je Slovenija zelo gozdnata dràva, pri ~emer se dele` gozda
zaradi zara{~anja opu{~enih kmetijskih zemlji{~ nenehno pove~uje. Druga~no je stanje urbanih gozdov, saj ti zavzemajo razmeroma majhno povr{ino in so prostorsko
razpr{eni. Proces postopnega zmanj{evanja in drobljenja gozdnih posesti se zaradi
posegov v te gozdove nadaljuje, zato je treba obstoje~e urbane in primestne gozdove za{~ititi pred nadaljnjim kr~enjem ter zagotoviti na~rtno upravljanje z njimi
(Stupan 2003).Lokalne skupnosti po Sloveniji so razli~no pristopale k problematiki urbanih gozdov. Skup{~ina mesta Maribor je è leta 1983 sprejela Odlok o obmo~ju,
v katerem se razgla{ajo gozdovi s posebnim namenom in o njihovi za{~iti. V njem
je opredeljen namen razglasitve za zagotovitev zdravega okolja za ìvljenje in dejavnosti ob~anov, varovanja naravnega ravnote`ja v prostorih ter ohranjanja in razvijanja
zna~ilnosti pokrajinskih kakovosti. Gozdov in zara{~enih zemlji{~ je v mariborski ob~ini 5600 ha, kar je skoraj dve petini ozemlja Mestne ob~ine Maribor, od tega je 981 ha
gozdov (7 % celotne ob~ine), ki so po odloku iz leta 1983 opredeljeni kot gozdovi
s posebnim namenom (medmre`je 3). V pripravi je nov odlok o gozdovih s posebnim namenom. Ve~ kot polovica gozdov, ki jih predlagajo za gozdove s posebnim
namenom, je v zasebni lasti. Zato je treba pripraviti tudi pravilnik o od{kodninah
24
GEORITEM 16
in odkupih gozdov s posebnim namenom ter zagotoviti ustrezna finan~na sredstva
za izvajanje odloka (medmre`je 3).
Najuspe{nej{i primer ravnanja z urbanimi gozdovi je v celjski ob~ini. Ta je leta 1997
sprejela Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni ob~ini Celje, v katerem so opredeljeni obmo~je razglasitve, na~in in omejitve pri gospodarjenju ter
nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega na~ina gospodarjenja. V njem so opisane
pomembnosti urbanih gozdov z vidika izjemno poudarjenih ekolo{kih in socialnih
funkcij ter namen razglasitve teh gozdov. Odlok opredeljuje tudi na~in gospodarjenja, ki ne izklju~uje lesnoproizvodne funkcije.
Celjski odlok je prvi, ki predvideva nadomestila zaradi omejitev pri gospodarjenju, ki jih izpla~uje razglasitelj odloka, to je lokalna skupnost. Omejitev uìvanja
se kaè v omejenem dovoljenem poseku, posebnih pogojih pridobivanja lesa ter
v opremljanju gozdov z rekreacijsko infrastrukturo. Posebnost odloka je odkup gozdov po èlji lastnika gozda, pri ~emer ima predkupno pravico Mestna ob~ina Celje.
Celjska obmo~na enota Zavoda za gozdove Slovenije kot posrednik med lokalno skupnostjo in lastniki vsako leto pripravi mnenje o prioriteti nakupa, pri ~emer sledi cilju
povr{insko zgo{~enega odkupa gozdov.
Mestna ob~ina Celje è od leta 1997 na~rtno odkupuje gozdove od zasebnih lastnikov. Doslej je bilo odkupljenih 41 ha zasebnih gozdov, ve~inoma na obmo~ju Anskega
vrha (med Mestnim parkom in Petri~kom). Vzporedno z odkupi zasebnih gozdov
poteka tudi izgradnja rekreacijske infrastrukture. Od leta 2000 je bila na obmo~ju
Anskega vrha in Miklav{kega hriba zgrajena mreà ve~namenskih in sprehajalnih gozdnih poti v skupni dolìni ve~ kot 10 kilometrov. Vstopne to~ke v urbani gozd so
opremljene z informacijskimi tablami, sprehajalne poti pa s kaìpoti in drugo infrastrukturo (klopi, stopnice, mostovi in ograje). Tako na ju`nem mestnem obrobju
na~rtno nastaja nov javni mestni prostor, namenjen sprostitvi in oddihu Celjanov
v naravnem okolju. 60 hektarov prostran urbani gozd è zdaj predstavlja najve~jo javno zeleno povr{ino v Celju (medmre`je 4).
4 Zelene povr{ine znotraj avtocestnega obro~a
Zagotavljanje zelenih povr{in v mestu je povezano z njegovo velikostjo in naravnimi zna~ilnostmi. So pa ta zemlji{~a ena tistih dobrin v mestu, katere pomen se
pogosto razkrije {ele ob njihovem pomanjkanju ([pes, Smrekar in Lampi~ 2000).
Ljubljana je v primerjavi z drugimi mesti v srednji Evropi razmeroma zeleno mesto.
Koli~ina zelenja se ni nikoli izpostavljala niti kot problem niti kot posebna kakovost.
Obse`ne zelene povr{ine v Ljubljani pa niso nastale na podlagi kompleksno izdelanih na~rtov, ampak so predvsem posledica naravnih razmer in plod prizadevanj
nekaterih posameznikov. Do konca 18. stoletja so bile v Ljubljani javne zelene povr25
MILAN ORO@EN ADAMI^
Slika 5: »… V Ljubljani se je mo`no v pi~lih 15 minutah skozi sam center mesta sprehoditi iz enega gozda (Ro`nik in [i{enski hrib) v drugega (Golovec) …« (Roì~ 2010).
{ine na Grajskem hribu, Golovcu, [i{enskem hribu in Ro`niku (Kopriva 1989,
Koro{ec 1991, citirano po Ko~arju 1993). V mestu in na robu pozidanega obmo~ja
so bili nekateri za javnost zaprti fevdalni vrtovi, kot na primer urejeni nasadi v Turja{kih vrtovih, Eggenbergovi, Fabijan~i~evi in Zoisovi vrtovi. Za pozitiven odnos
me{~anov do zelenih povr{in v Ljubljani je pomembno leto 1789, ko so za javnost
odprli Zoisove vrtove. Pomembna okoli{~ina je bila tudi razvoj Tivolija v prvi polovici 19. stoletja (Anko 1993).
Tudi po drugi svetovni vojni je bila ves ~as prisotna ideja mestnih na~rtovalcev
o urejanju zelenih povr{in. V Odloku o varstvu zelenega pasu mesta Ljubljane iz
leta 1955 je opredeljen zeleni pas, kamor »… sodijo vsi gozdovi ter gozdno in okrasno
drevje in grmi~evje na obmo~ju mesta Ljubljane, ne glede na lastni{tvo in ne glede na
to, ali raste v gozdu, zunaj gozda, v ograjenih in neograjenih prostorih …« (Odlok o varstvu zelenega pasu … 1955, citirano po Zadrav~evi 2004). Sestavni deli urbanisti~nih
na~rtov so tudi tako imenovani »zeleni klini« Ljubljane. Zasledimo jih è v Generalnem planu urbanisti~nega razvoja Ljubljane iz leta 1965.
Celotno mesto je obdano z zelenim pasom, ponekod se zelenje zajeda celo v mestno sredi{~e. Z jugovzhoda se vanj zajeda zeleni klin Golovca z Ljubljanskim gradom,
z zahoda pa Ro`nik s [i{enskim hribom. Vsa tri gozdnata obmo~ja so na vzpetem
26
GEORITEM 16
Slika 6: Zelena klina Ljubljane (Generalni plan … 1965).
svetu in prav to jih je obvarovalo pred pozidavo. Parkovna ureditev je v Tivoliju in mestnih parkih, med katerimi izstopa nedavno odprt Severni mestni park ob @upan~i~evi
jami. Precej manj{ih parkov je tudi v mestnem sredi{~u, na primer Argentinski park,
Miklo{i~ev park ter parka Zvezda in Tabor. Poleg teh je precej razli~no velikih zelenih povr{in v blokovskih soseskah. Ozelenjena so nabre`ja Ljubljanice in pritokov.
Precej je tudi drevoredov ob cestah, kot na primer ob Pre{ernovi cesti. Kmalu naj bi
bil urejen tudi drugi najve~ji ljubljanski park v [portnem centru Stoìce. Pot je sklenjen zeleni obro~ okrog Ljubljane, katerega povr{ina naj bi bila po ocenah za
polovico ve~ja od povr{ine parka Tivoli (Kranjc, Simoneti in Vidic 2006).
Urbano {iritev mesta so omejila tudi kmetijska zemlji{~a, ki so se v severnem delu
mesta ohranila zlasti zaradi varovanja ljubljanskih vodnih zajetij, na jugu pa zaradi
zahtevnej{e gradnje na barjanskih tleh, vendar praviloma niso nikjer javno dostopna.
Pred ve~ kot desetletjem (Pirnat 1997) je bilo znotraj ljubljanskega avtocestnega obro~a 57 % pozidanih zemlji{~, 23 % kmetijskih in rekreacijskih zemlji{~ ter 20 %
nad 5 arov razse`nih gozdov. Na obravnavanem obmo~ju je bilo takrat 63 zaplat gozda,
ve~jih od 5 arov, od tega le dve ve~ji od 50 ha (Ro`nik s [i{enskim hribom in GoloSlika 7: Dostopnost do zelenih povr{in znotraj avtocestnega obro~a. p str. 28
27
Legenda
zelene povr{ine
500 m pas okrog zelenih povr{in
500 m pas okrog krajinskega parka
Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984,
Dejanska raba tal © MKGP 2004
28
0
0,5
1
2
km
GEORITEM 16
vec). V najnovej{em ~asu se je zaradi intenzivne urbanizacije stanje sicer poslab{alo, vendar podatkov o tem ni.
Na kakovost bivanja oziroma po~utje mestnega prebivalstva znotraj avtocestnega obro~a odlo~ilno vpliva dostopnost do zelenih povr{in, kar je pomemben dejavnik
kakovosti bivanja v urbanem okolju. Za ugotavljanje dostopnosti do zelenih povr{in v Ljubljani smo obmo~je omejili z avtocestnim obro~em, saj gre znotraj njega za
bolj strnjeno pozidavo, tu ìvijo urbani prebivalci z malo kmetijskimi zemlji{~i. Upo{tevali smo le tiste zelene povr{ine, ki so ljudem javno dostopne, od parkov in urejenih
zelenic v mestnem sredi{~u, do travnikov in gozdov na mestnem obrobju, kjer je primarna funkcija zemlji{~ rekreacijska. Kot kriterij ugodne dostopnosti prebivalcev na
obmo~ju znotraj avtocestnega obro~a, ki ga poseljuje skoraj 184.000 ljudi, smo upo{tevali razdaljo 500 metrov od zelenih povr{in. V tem pasu ìvi kar 51 % oziroma nekaj
manj kot 94.000 prebivalcev, ~e pa razdaljo skr~imo na 300 m obro~u, se dele` zmanj{a
na 33 % (Evidenca hi{nih {tevilk 2010). Primerjalno smo izra~unali {e {tevilo prebivalcev, ki ìvijo v 500 m oddaljenosti od Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski
hrib, in ugotovili, da jih je skoraj 24.000.
Po nekoliko slab{i dostopnosti do rekreacijskih zelenih povr{in izstopata soseski
Jar{e in Fuìne. Zeleno zaledje je od njiju v povpre~ju oddaljeno ve~ kot 500 metrov,
tako da jih ne moremo {teti med obmo~ja z ugodno dostopnostjo. Mestno sredi{~e
ima v primerjavi z drugimi primerljivimi evropskimi mesti presenetljivo dobro dostopnost do parkov, poleg tega pa ima v zaledju Tivoli z Ro`nikom in [i{enskem hribom
na eni strani ter Grajski hrib in Golovec na drugi.
5 Zavarovana obmo~ja ter krajinski park Tivoli, Ro`nik
in [i{enski hrib
Po definiciji Svetovne zveze za ohranitev narave (The World Conservation Union –
IUCN), ki je bila sprejeta na 4. svetovnem kongresu o narodnih parkih in zavarovanih obmo~jih leta 1992 v Caracasu, je zavarovano obmo~je »… obmo~je kopnega ali
morja, namenjeno zavarovanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti, naravnih in pripadajo~ih kulturnih virov, z upravljanjem na podlagi pravnega zavarovanja ali drugih
u~inkovitih sredstev …« (IUCN: Action for … 1994, citirano po Miku{evi 2006). IUCN
razlikuje {est kategorij zavarovanih obmo~ij: I – strogi naravni rezervat/naravno
obmo~je, II – narodni park, III – naravni spomenik, IV – zavarovani habitati rastlinskih in ìvalskih vrst, V – zavarovana pokrajina, VI – zavarovana obmo~ja naravnih
virov.
V Sloveniji opredelitev in varstvo zavarovanih obmo~ij dolo~a Zakon o ohranjanju narave. Skladno z njim je sistem varstva narave razdeljen na ohranjanje biotske
raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot (nekdanja naravna dedi{~ina), vpi29
BOJAN ERHARTI^
BOJAN ERHARTI^
Slika 8: V krajinskem parku se prepletata narava …
Slika 9: … in ~lovek.
30
GEORITEM 16
sanih v Register naravnih vrednot. Vendar pa sam vpis v Register naravnih vrednot
vrednotam {e ne zagotavlja varovanja – zavarovane postanejo {ele z aktom o zavarovanju. 4. odstavek 49. ~lena Zakona o ohranjanju narave (2004) dolo~a, da se za
ohranjanje naravnih vrednot lahko ustanovi tudi zavarovano obmo~je ene ali ve~
naravnih vrednot, pri ~emer 53. ~len zavarovana obmo~ja opredeli na o`ja (naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat) ter {ir{a (narodni park, regijski
park in krajinski park). Tak{na opredelitev pa se ne ujema povsem s kategorizacijo
IUCN. Zavarovano obmo~je lahko ustanovi vlada oziroma pristojni organ ene ali ve~
lokalnih skupnosti, lahko tudi oba skupaj (55. ~len). V Zakonu o ohranjanju narave so od 64. do 71. ~lena podrobneje opredeljene kategorije zavarovanih obmo~ij.
Klju~na kriterija za kategorizacijo sta cilj in namen zavarovanja dolo~enega obmo~ja – oboje dolo~a dopustno stopnjo ~lovekovega vpliva. Poglavitni cilji zavarovanja
so znanstveno raziskovanje, ohranitev narave, ohranitev rastlinskih in ìvalskih vrst
(genska raznovrstnost), turizem in rekreacija, vzgoja in izobraèvanje, raba virov v naravnih ekosistemih po na~elih trajnosti ter zagotavljanje kulturnih in tradicionalnih
prvin (Skoberne 2004). V Sloveniji je bilo do leta 2011 zavarovanega 12,1 % ozemlja; od tega najve~ji dele` (5,7 % celotnega ozemlja Slovenije) odpade na krajinske
parke (V. kategorija po IUCN-ovi kategorizaciji). Mednje spada tudi obmo~je
Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, zato se v nadaljevanju osredoto~amo na to kategorijo zavarovanih obmo~ij.
Preglednica 2: Pregled zavarovanih obmo~ij v Sloveniji (Erharti~ 2010).
kategorija
{ir{a zavarovana obmo~ja
narodni park
regijski park
krajinski park
o`ja zavarovana obmo~ja
strogi naravni rezervat
naravni rezervat
naravni spomenik
skupaj
{tevilo
1
3
44
1
52
1217
1318
povr{ina (km2)
838
434
1151
0,02
69,8
155,5
242,3
dele` ozemlja
Slovenije (%)
4,1
2,1
5,7
0,0
0,3
0,8
12,1
Kategorijo krajinski park sta v Zakonu o varovanju narave è leta 1970 opredelila Stane Peterlin in Miro Saje kot »… ve~je naravno zaklju~eno pokrajinsko obmo~je
s prvobitno ali kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali krajinske
31
lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki ~lovekovega dela, ki ji dajejo poseben zna~aj ter imajo rekreacijski pomen …« (Miku{ 2006). Definicija se je pozneje spreminjala,
po zdaj veljavni zakonodaji pa velja, da je krajinski park »… obmo~je s poudarjenim
kakovostnim in dolgotrajnim prepletom ~loveka z naravo, ki ima veliko ekolo{ko, biotsko ali krajinsko vrednost …« (Zakon o ohranjanju narave 2004).
V krajinskih parkih je dopu{~ena najve~ja stopnjo ~lovekovega vpliva. Ne gre prezreti, da prav (ustrezna) ~lovekova dejavnost vzpostavlja pokrajinsko raznovrstnost,
zaradi katere je obmo~je praviloma sploh izbrano za krajinski park, v nadaljevanju
pa pomembno prispeva k ohranjanju zna~ilne kulturne pokrajine. Plut (2008) med
cilji varovanja krajinskih parkov izpostavlja njihovo vlogo pri ekosistemskih storitvah, varovanju kulturne dedi{~ine in kulturne pokrajine. Mo`nost razvoja tovrstnih
zavarovanih obmo~ij vidi predvsem v izobraèvanju, rekreaciji, turizmu in ekolo{kem kmetijstvu, ki omogo~a ohranjanje kulturne pokrajine.
Leta 1984 je bilo obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost opredeljeno kot
krajinski park, »… ki predstavlja svojevrstno identiteto mesta Ljubljane, kjer so naravne
in kulturne prvine zdruène v enovit kulturno-krajinski prostor …« (Odlok o razglasitvi Tivolija … 1984). Iz 2. ~lena tega odloka je jasno razvidno, da je bilo obmo~je
dolo~eno tako zaradi naravnih kot kulturnih vidikov.
Znotraj krajinskega parka so tudi druga, o`ja zavarovana obmo~ja. Na obmo~ju Malega Ro`nika in Mosteca sta naravna rezervata. Gre za mokri{~i oziroma reliktni
barjanski rasti{~i redkih vrst, kjer velja stro`ji varstveni reìm. Obmo~je pod Turnom,
kjer je klasi~no nahajali{~e evropske gomolj~ice (Pseudostellaria europaea), ima status naravnega spomenika. Tivoli, kjer »… so naravne in krajinske kvalitete v soìtju
z objekti kulturne dedi{~ine, ob katerih so nastale prve parkovne zasnove, ki so z zasaditvijo Lattermannovih dre voredov dobile javni zna~aj …« (Odlok o razglasitvi
Tivolija … 1984), zavzema slabih 10 % povr{ine krajinskega parka in ima status spomenika oblikovane narave. 8. ~len odloka izrecno poudarja, da se z vidika namembnosti
na obmo~ju naravne znamenitosti Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba prepletajo
mnoì~norekreacijska, u~no-vzgojna, znanstvenoraziskovalna in kulturno-pri~evalna dejavnost, kar dopu{~a sorazmerno velik vpliv ~loveka v okolju.
Slika 10: Zavarovana obmo~ja, naravne vrednote in kulturna dedi{~ina v krajinskem
parku. p
32
GEORITEM 16
Legenda
naravni rezervat
naravni spomenik
spomenik oblikovane narave
naravna vrednota
naravna vrednota
kulturna dedi{~ina
0
0,25
0,5
1
km
33
6 Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib v ~asu in prostoru
Obmo~je krajinskega parka ima dolgo in pestro zgodovino. O starej{em dogajanju ni na razpolago niti pomembnej{ih pisnih niti materialnih virov, zato so se morali
zgodovinopisci in antropologi zate~i k posredni rekonstrukciji dogajanj. Od 16. stoletja dalje se za~ne {tevilo pisnih in drugih virov hitro pove~evati, zato je bilo mogo~e
pripraviti natan~nej{e rekonstrukcije ~asovnih nizov. Iz njih je razvidno, da je bilo
parkovno obmo~je v marsi~em pomembno tudi za {ir{e slovensko zgodovinsko dogajanje.
6.1 Obmo~je parka do leta 1800
Najstarej{a omemba, povezana z obmo~jem Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, je vodovod, ki je oskrboval rimsko Emono in naj bi bil speljan izpod [i{enskega
hriba (Register nepremi~ne … 2010). Prvi viri, ki kaèjo podobo Ro`nika, so {ele iz
Slika 11: Na Florjan~i~evem Na~rtu Ljubljane iz leta 1744 so na obmo~ju zdaj{njega
parka Tivoli njive in travniki.
Slika 12: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka do leta 1800. p
34
GEORITEM 16
2
3
1
Legenda
objekt
1
2
3
grad Podturn
ostanki anti~nega vodovoda
cerkev Marijinega obiskanja
meja zdaj{njega krajinskega parka
0
125
250
500
m
35
srednjega veka. Kos (1955) navaja, da so bili na pobo~jih Ro`nika v 15. stoletju vinogradi, Ovsec (1994) pa dodaja, da se je Ro`nik zaradi rde~e ilovnate zemlje sprva imenoval
Rusovec; ker Neslovenci tega zemljepisnega imena niso razumeli, so ga napa~no
prevedli v Rosenbach (Ro`ni potok). @e leta 1267 naj bi na vzhodnem robu Ro`nika (Pergovnik 1995) stal grad Turn, ki ga je leta 1442 poru{il celjski grof Ulrik II.
(Kos 1955). Lastnik Apfalter je pod razvalinami dal sezidati nov gradi~, ki so ga imenovali Podturn in je zamenjal ve~ lastnikov ([krjanec 1996). Leta 1601 so ga kupili jezuiti
(Ovsec 1994).
Ro`nik se prvi~ omenja leta 1507 (Krajevni leksikon Dravske banovine … 1937).
V kupnem pismu iz tega leta je opisano zemlji{~e, ki sta ga brata Saurau prodala Erazmu Praunwartu in je obsegalo opu{~eni grad Turn, pristavo, sadni vrt ter okoli{ki
gozd (Vrhovec 1898). Iz opisa zemlji{~a je Vrhovec sklepal, da na Ro`niku leta 1507
{e ni bilo cerkve, sicer bi bila ta zagotovo omenjena. Iz pisma je razbral tudi, da je bilo
takrat na Ro`niku ve~ posesti. Pozneje je Praunwart ve~ji del kupljenega posestva na
Ro`niku prodal, manj{i del, »na katerem je stala nekdaj neka bolnica«, pa je pred tem
njegova takrat è pokojna soproga podarila v dobrodelne namene (Vrhovec 1898).
Na vrhu Ro`nika naj bi bila è leta 1453 bolni{nica za gobavce (Vrhovec 1898), ki niso
smeli priti v stik niti z zdravimi ljudmi niti z drugimi bolniki. To potrjuje tudi Krajevni leksikon Dravske banovine (1937). Nasprotno so se med razsajanjem kuge, ki
se je na Kranjskem pojavila v drugi polovici 16, stoletja, na Ro`nik zdravi Ljubljan~ani zatekali na sve` zrak (Vrhovec 1898). Morda je bila cerkev, ki jo prvi~ omenjajo
leta 1526, sezidana na zemlji{~u, podarjenem v dobrodelne namene (Vrhovec 1898;
Kos 1955). S~asoma je postala priljubljena bo`ja pot (Kor{i~ Zorn 2000).
6.2 Zametki parka Tivoli
Park Tivoli ni nastal po vnaprej zami{ljenem na~rtu. Za njegov za~etek velja ureditev parkovnih povr{in ob gradovih Podturn (Tivolski grad) in Leopoldsruhe (Cekinov
grad) (Jan~ar 2001).
Leta 1713 so jezuiti grad Podturn preuredili ter v okolici uredili nasade in ribnike
(Jan~ar 2001; [krjanec 1996). [krjan~eva (1996, 1) po Valvasorjevem opisu povzema,
da je »… okolica gradu postala prijetno sprehajali{~e, saj so v naravnem amfiteatru za gradom {tudentje prirejali gledali{ke igre …« Po razpustitvi jezuitov leta 1773 je grad postal
letna rezidenca ljubljanskega {kofa ([krjanec 1996), pozneje pa je zamenjal ve~ lastnikov. Ljubljansko Kazinsko dru{tvo je leta 1835 nad gra{~ino uredilo zabavi{~e s kavarno
in gostilno, ki so ga poimenovali Tivoli (Pergovnik 1995). Med me{~ani izredno priljubljenega gosti{~a se je zaradi privla~ne zunanjosti oprijelo ime [vicarija (Ovsec 1994).
Okrog leta 1720 je dal grof Leopold von Lamberger ob vzno`ju [i{enskega hriba postaviti grad Leopoldsruhe (Jan~ar 2001). Tudi ta grad je menjaval lastnike, ob
koncu 18. stoletja je za kratek ~as postal last madàrske rodbine Szögeny. Ljudje so
36
ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TANÎÂ
GEORITEM 16
DIGITALNI ORTOFOTO
Slika 13: Zasnova parka Tivoli sega na za~etek 19. stoletja; posneto pred 2. svetovno
vojno iz letala.
Slika 14: Sodobni posnetek obmo~ja parka Tivoli.
37
ARHIV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA GIAM ZRC SAZU
Slika 15: Zemljevid Ljubljane iz leta 1829, na katerem so dobro prepoznavni
Lattermannovi drevoredi.
Slika 16: Tivolski drevoredi na stari razglednici.
Slika 17: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1801 in 1850. p
38
GEORITEM 16
4
4
4
4
6
4
3
1
4
4
4
8
7
11
2
9
5
10
Legenda
objekt
1
2
3
4
5
Cekinov grad
cerkev Marijinega obiskanja
drevored ob Celov{ki cesti, do Peruzzijevega
vrta pod Cekinovim gradom
Francoske {ance
Lattermannov drevored
6
7
8
9
10
11
kavarna Caffe
gostilna Pod Ro`nikom
gostilna Pri Matiji
grad Podturn
ribnik ob gradu Podturn
[vicarija
0
125
250
500
m
39
BOJAN ERHARTI^
Slika 18: Na stari razglednici so pod Cerkvijo Marijinega obiskanja obdelovalna
zemlji{~a.
Slika 19: Na sodobni fotografiji je zemlji{~e pod cerkvijo zatravljeno.
40
GEORITEM 16
Slika 20: Podobica Ro`ni{ke Marije iz leta 1840 z njivami v ospredju (Kor{i~ Zorn 2000).
41
te`ko izgovorljivo tuje ime preprosto podoma~ili v Cekinov grad. Pod njim je bil baro~ni parterni park, do leta 1820 pa so zasadili tudi drevored ob zdaj{nji Celov{ki cesti
do Peruzzijevega vrta pod Cekinovim gradom (Holz 1997). V ~asu Ilirskih provinc
je za Cekinovim gradom, na mestu propadajo~ega hotela Bellevue, stala lesena kavarna
Caffee (Ovsec 1994). Ovsec navaja tudi, da so se pod njo vse do Celov{ke ceste spu{~ali terasasti vrtovi, Vrhovec (1898) pa poro~a, da so se od tam do Zgornje [i{ke nizala
{e druga gosti{~a. V zvezi s [i{enskim hribom velja omeniti Francoske {ance, topovske okope oziroma jame, ki so jih na pobo~ju leta 1809 za svoje topni{tvo izkopali
Francozi, da so lahko obstreljevali avstrijsko postojanko na Ljubljanskem gradu (Koro{ec 1991). Zanimiv je tudi podatek, da je bil od izvirov pod [i{enskim hribom do
Robbovega vodnjaka speljan vodovod (Vardjan 1994).
Razen manj{ih parkovnih povr{in v neposredni bliìni obeh gradov so iz Scherrerjevega na~rta mesta Ljubljane iz leta 1808 (Koro{ec 1991) na obmo~ju Tivolija
razvidni travniki, na obmo~ju Ro`nika pa gozd. Na na~rtu sta vrisana tudi potok, ki
je tekel izza gradu Podturn in naprej ob zdaj{nji Pre{ernovi cesti do Mirja, kjer je napajal
ribnika (Koro{ec 1991), ter pot, ki je park pri Cekinovem gradu povezovala z Zoisovimi vrtovi. Mestoma jo je spremljal drevored, zato Vardjan (1994) meni, da je bila
ta okoli{~ina izto~nica pri na~rtovanju Lattermannovih drevoredov. Na Reichejevem
Na~rtu pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane z bli`njo okolico iz leta 1829 je è
vrisano posestvo z gradi~em Rosenbüchel, znanim tudi kot Vider~anov grad pod Ro`nikom, po katerem je dobila ime Ro`na dolina (Koro{ec 1991). Klju~na za nastanek
Tivolskega parka je bila zasaditev Lattermannovih drevoredov, kar se je na pobudo
mestne uprave zgodilo leta 1814 (Holz 1997). Drevorede je v ~asu Ilirskih provinc zasnoval francoski inènir Blanchard, poimenovani pa so po avstrijskem guvernerju
Lattermannu, ki je poskrbel za njihovo zasaditev. En drevored je povezoval [i{ko z Gradi{~em in je tekel v smeri sever–jug. Pre~kala sta ga radialna drevoreda, ki sta mesto
povezovala s Tivolskim gradom. Prvi je potekal od sredi{~a pri dana{nji Po{ti ter po
zdaj{nji Cankarjevi cesti, drugi pa je obra{~al Gosposvetsko cesto (Jan~ar 2001). Ob
prese~i{~ih drevoredov so bili rondoji. Jan~ar navaja, da so bili drevoredi prvotno zasajeni z akacijami, pozneje pa je posebna komisija strokovnjakov predlagala, da so za
zamo~virjene travnike primernej{i kostanji. Me{~ani so se v drevoredih radi sprehajali. O njihovi priljubljenosti pri~ajo tudi Costovi zapisi iz ~asa Ljubljanskega kongresa,
kjer je omenjeno, da so se veli~anstva in drugi visoki gostje pogosto sprehajali po Lattermannovih drevoredih, za 20. maj 1821 pa, »… da sta cesar in cesarica razveselila
prebivalce Ljubljane z obiskom Lattermannovega drevoreda …« (povzeto po Holzovi 1997).
Tivolski grad, Cekinov grad in povezovalni Lattermannovi drevoredi so sestavljali skelet pozneje nastalega osrednjega in najve~jega mestnega parka Tivoli. Po
navedbah Ovsca (1994) se je izraz Tivoli prvotno uporabljal za poletno rezidenco (zabavi{~e s kavarno in gostilno) Kazinskega dru{tva za podturnsko gra{~ino. Okrog
42
GEORITEM 16
leta 1848 so s tem imenom poimenovali drevorede, pozneje, v drugi polovici 19. stoletja pa se je ime Tivoli preneslo na celotno urejevano obmo~je med Podturnom in
Cekinovim gradom, podturnske gra{~ine pa se je s~asoma oprijelo ime Tivolski grad
(Ovsec 1994).
Me{~ani so radi zahajali tudi na Ro`nik, kjer so prvotno cerkev poru{ili in leta 1740
za~eli zidati sedanjo, posve~eno Marijinemu obiskanju. Cerkev so leta 1785 zaprli,
vendar so jo è naslednje leto znova odprli, ko je cerkovnik Jurij Selan ugodno kupil
cerkovnikovo stanovanje na Spodnjem Ro`niku, kjer je pozneje njegov sin odprl gostilno Pod Ro`nikom, zdaj mnogim bolj znano kot gostilna âd. Cerkveni gozd pod
cerkvijo, ki se je raztezal po ju`nih pobo~jih Ro`nika, so leta 1808 razdelili na 8 parcel, ki so jih prodali na javni dra`bi. V gozdu so rasli ve~inoma borovci in smreke,
v manj{em delu tudi jel{e, hrasti, kostanji in breze (Vrhovec 1898). Gozd na drugi
strani hriba si je pridràl {entpetrski ùpnik. V ~asu Ilirskih provinc je bila cerkev
znova zaprta, na pro{njo sosednjih ob~in pa so jo leta 1814 ponovno odprli. Costa
navaja, da so v ~asu Ljubljanskega kongresa leta 1821 do cerkve na Ro`niku naredili
pot. Ob slovesu cesarja in cesarice sta ta za njeno ureditev podarila 104 goldinarje.
Costa ob tem dodaja, da so »veli~anstva Ro`nik ve~krat obiskala« (povzeto po Holzovi 1997). Na za~etku 19. stoletja so pod cerkvijo na Ro`niku odprli gostilno Pri Matiji
(Ovsec 1994). Okrog leta 1830 je med Ljubljan~ani postala priljubljena tudi gostilna Pod Ro`nikom (Vrhovec 1898). Iz leta 1840 se nam je ohranila bo`jepotna podobica
Ro`ni{ke Marije, na kateri so na obronkih Ro`nika v ospredju njive in travniki z drevesi in kozolci, po hribu pa se vije pot, ki vodi do cerkve. Na podobici vidimo, da so
bila ju`na pobo~ja Ro`nika manj gozdnata kot so dandanes.
6.3 Od izgradnje èleznice do druge svetovne vojne
Leta 1852 je grad Podturn kupil cesar Franc Joèf I., ki ga je »prepustil v dosmrtni uìtek mar{alu Radetzkemu« (Ovsec 1994). Ta je grad prezidal, okrog njega pa uredil
nove poti in nasade, ki jih je odprl za javnost. V bliìni je dal postaviti po~itni{ko hi{ico in hleve (Ovsec 1994). Leta 1856 je grad vrnil cesarju, ki ga je leta 1860 prodal
ljubljanskemu ùpanu Costi. Tako je Tivolski grad s pripadajo~imi zemlji{~i postal
mestno posestvo (Ovsec 1994). Spomladi 1870 so v parku pred gradom zgradili fontano z vodometom, pribli`no v istem ~asu so na stebri~e okrog bazena postavili èlezne
vaze. Stopni{~e s {tirimi velikimi kipi psov brez jezikov, ki jih je izdelal kipar Fernkorn, je nekoliko starej{e (Ovsec 1994).
Jan~ar (1972) navaja, da je tivolsko obmo~je, z izjemo Cekinovega gradu in njegove okolice, postalo nezazidljiva mestna zelena povr{ina. Leta 1880 so v neposredni
bliìni Cekinovega gradu z izkopom uredili ribnik, na katerem so poleti ~olnarili, pozimi pa je bilo na njem priljubljeno drsali{~e. Pozneje je Magistrat ribnik prepustil
nem{kemu dru{tvu Eislaufverein za drsali{~e (Jan~ar 2001). Gozdne poti nad Tivo43
BOJAN ERHARTI^
Slika 21: Tivolski grad na stari razglednici.
Slika 22: V zadnjih 150 letih sta se rastlinje in namembnost gradu temeljito spremenila.
44
GEORITEM 16
lijem so speljali leta 1883 (Jan~ar 1972). Leta 1894 so ju`no od ribnika uredili drevesnico za potrebe mesta, kar velja za za~etek Mestne vrtnarije (Jan~ar 2001). Pod
Cekinovim gradom, ki ga je leta 1865 kupila druìna Kozler, so v tistem ~asu uredili
obseèn prostor, namenjen veselicam (Krajevni leksikon Dravske banovine … 1937).
V tem ~asu je obravnavano obmo~je doìvelo prvi huj{i udarec. Leta 1850 se je
namre~ v se~i{~e Lattermannovega drevoreda zarezala ju`na èleznica Dunaj–Trst in
odrezala tretjino nastajajo~ega parka (Jan~ar 2001). S tak{no umestitvijo èleznice
je bila zagotovljena mo`nost pozidave zemlji{~a do èleznice. S tem je bil Tivoli prvi~
okrnjen, neposredna povezava mesta s parkom pa je bila prekinjena.
Leta 1897 so na vogalu Pre{ernove ceste in za~etka Lattermannovega drevoreda uredili Bleiweisov park, ki je leta 1908, ko so v njem postavili kip Primoà Trubarja, postal
Trubarjev park. V letih 1933–1934 so v njem zgradili pravoslavno cerkev. Leta 1906
je mesto prevzelo ribnik, obnovili so paviljone in postavili ~olnarno, vendar je bilo
med me{~ani bolj kot ~olnarjenje priljubljeno drsanje. Ljubljan~ani so se na Ro`niku,
najraje v bliìni âda in na Francoski poti, pozimi tudi sankali in smu~ali (Ovsec 1994).
Ljubitelji Kneippovega na~ina zdravljenja so leta 1899 v bliìni gostilne âd postavili
kopali{~e – knajpali{~e, ki je obstajalo do prve svetovne vojne (Ovsec 1994). Knajpali{~e naj bi bilo tudi pri [vicariji (Ovsec 2010).
Leta 1908 so na mestu kavarne in gostilne [vicarija po Kochovih na~rtih postavili hotel Tivoli, v katerem so se zbirali literati in politiki (Pergovnik 1995). Leta 1933
je za Tivolskim gradom po Ple~nikovem na~rtu nastalo letno gledali{~e (Vardjan 1994),
na njegovem mestu so pozneje zgradili letni kino. Po Fabianijevih na~rtih so leta 1909
ob izteku Cankarjeve ceste postavili likovno razstavi{~e Jakopi~ev paviljon (Pergovnik 1995). Na za~etku 20. stoletja je Tivoliju nov pe~at vtisnil vrtnar Hejnic, ki je
oblikoval nasade in jih urejal do smrti leta 1924. Med letoma 1905 in 1910 so na njegov predlog zasadili nove drevorede. Po njegovih na~rtih, ki so se zgledovali po baro~nih
vzorcih, so na tivolskih travnikih uredili tri velike kro`ne geometrijske parkovne enote, ki pa med seboj niso bile celostno povezane (Jan~ar 2001).
V tistem ~asu so pod tivolsko gra{~ino poleg novih drevesnih vrst zasadili palme
in oleandre (Pergovnik 1995). Za vzdrèvanje ob~utljivih rastlin je mesto leta 1908
dobilo nova rastlinjaka s centralno kurjavo (Vardjan 1994). Okrog leta 1931 (Jan~ar 1972) je v Tivoliju Mestna vrtnarija po Ple~nikovem na~rtu uredila promenado.
V ta namen so posekali radialni kostanjev drevored, kar je med me{~ani sproìlo ogor~enje (Jan~ar 2001). Novo sprehajali{~e, ki so ga Ljubljan~ani poimenovali Sahara,
je bilo {iroko 24 metrov in posuto z gramozom. Po sredini promenade so namestili
23 svetilk in ob njenih robovih zasadili topolov drevored. Med nekdanjo traso èleznice in Jakopi~evim sprehajali{~em so po Ple~nikovem predlogu uredili trikotni park.
V sen~nem gozdi~ku v severozahodnem delu Tivolija je bilo priljubljeno zbirali{~e
upokojencev, imenovano Monte Carlo, na za~etku grajskega parka, kjer se zbirajo ptice, pa Ti~istan (Ovsec 1994).
45
BOJAN ERHARTI^
Slika 23: Zbirali{~e upokojencev Monte Carlo na stari razglednici.
Slika 24: Priljubljeno zbirali{~e upokojencev je po sto letih ostalo skoraj nespremenjeno.
46
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 25: Neko~ je ob izteku Cankarjeve ceste stal Jakopi~ev paviljon.
Slika 26: Pozneje se je Jakopi~ev paviljon moral umakniti prometnicam.
47
ARHIV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA GIAM ZRAC SAZU
Od leta 1892 so imeli v gostilni na Ro`niku sede` kluba ljubitelji gora Piparji (Mik{a in Ajlec 2011). Eno od njihovih pravil je bilo, da se morajo v primeru, ~e ob nedeljah
in praznikih ne uspejo obiskati katere izmed slovenskih gora, do 8. ure povzpeti na
Drenikov vrh. ê tega niso storili, so morali pla~ati kazen 10 kron. V enem samem
izvodu so izdajali glasilo »Planinski {aljivec, zabavni list za vsakdanje goste na Drenikovem vrhu«, ki so ga lahko ~lani Slovenskega planinskega dru{tva na sedeù kluba
Piparjev prebirali brezpla~no, ostali obiskovalci pa le ob pla~ilu dveh kron. V letih 1910–1917 je v poslopju pod cerkvijo na Ro`niku bival Ivan Cankar (Ovsec 1994).
Na za~etku 20. stoletja je general Drenik na Drenikovem vrhu zgradil gostilno, ki pa
ni nikoli obratovala (Pergovnik Coti~ 2010). Na mestu stare lesene kavarne in Malega pratra je v prvem desetletju 20. stoletja Anton Zajc zgradil hotel z restavracijo
Slika 27: Na~rt Ljubljane pred letom 1932.
Slika 28: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1850 in 1941. p
48
GEORITEM 16
23
12
8
4
18
28
22
3
11
1
15
25 20 29
17
24
16
26
9
10
5
27
2
13
19
6
21
7
14
Legenda
objekt
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
bivali{~e Ivana Cankarja
Trubarjev park
Cankarjeve breze
Cekinov grad
cerkev Marijinega obiskovanja
~olnarna in paviljon
drevesnica z rastlinjakom
drsali{~e Ilirija pod Bellevuejem
fontana z vodometoma pod
Tivolskim gradom
gostilna âd
11
12
13
14
15
16
gostilna Pri Matiji
hotel Bellevue
Jakopi~ev paviljon
Ju`na èleznica
kopali{~e Ilirija
Lattermannov drevored/
Jakopi~evo sprehajali{~e
20
21
22
23
24
25
26
27
28
17
letno gledali{~e za
Tivolskim gradom
18
19
objekt na Drenikovem vrhu
29
pravoslavna cerkev
Pristava
ribnik
sankali{~e
skakalnica na Galetovem
stopni{~e s kipi psov brez jezikov
[vicarija/hotel Tivoli
Tivolski grad
Trikotni park
velesejemsko razstavi{~e
zbirali{~e upokojencev Monte
Carlo in Ti~istan
0
125
250
500
m
49
Bellevue (Ovsec 1994). V letih 1920–1921 so med Celov{ko cesto in Lattermannovim drevoredom uredili velesejemsko razstavi{~e s paviljoni, ki je delovalo do jeseni
leta 1941.
V tem obdobju so na obrobju parkovnega obmo~ja uredili prva telovadi{~a in
igri{~a. Med letoma 1897 in 1910 so prostor med {i{enskim drevoredom in progo
uporabljali za kolesarsko dirkali{~e, leta 1929 so po na~rtih Stanka Bloudka na tem
mestu uredili kopali{~e Ilirija in telovadi{~e ljubljanskega Sokola. Med svetovnima
vojnama so pod Bellevuejem uredili umetno drsali{~e Ilirija, kjer so 21. februarja 1932
odigrali prvo hokejsko tekmo (Ovsec 1994). Dodatno telovadi{~e in teni{ko igri{~e,
ki ga je uporabljalo {portno dru{tvo Antena, je bilo med letoma 1921 in 1937 na prostoru za èlezni{ko progo, ob drevoredu v podalj{ku Tom{i~eve ulice. Ko je leta 1937
Mestna vrtnarija vzdol` èlezni{ke proge urejala promenadno cesto, ki je povezovala
[i{ko in Ro`no dolino, je prometnica pre~ila Antenin prostor. Leta 1936 so k mestu
pridruìli gozdna pobo~ja Ro`nika, kjer so od leta 1936 do leta 1938 poti in steze utrdili
z gramozom. Leta 1933 so na Galetovem ob Vodnikovi cesti postavili petnajstmetrsko smu~arsko skakalnico, kjer je bilo è leta 1935 dràvno prvenstvo v smu~arskih
skokih (Ovsec 1994).
6.4 Od druge svetovne vojne do ustanovitve krajinskega parka leta 1984
V eni izmed parkovnih enot Hejnicove ureditve so ob tivolskem ribniku leta 1942
po na~rtih Kobeta uredili otro{ko igri{~e, pri tem pa uni~ili znaten del kostanjevega
drevoreda. Istega leta je 22. in 23. februarja italijanska okupacijska vojska Ljubljano
vklenila v obro~ bode~e ìce, kar je bil edinstven primer v Evropi. Mejo okupirane
Ljubljane zdaj poznamo kot Pot, bolj znano je nekdanje ime Pot spominov in tovari{tva. Del Poti pre~ka tudi obmo~je Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib.
V ~asu okupacije je Tivoli z Ro`nikom Ljubljan~anom zagotavljal zelo pomembne
zelene povr{ine, saj niso mogli neovirano zapustiti mesta.
Po vojni so v tivolski park postavili {tevilne skulpture. Tako je na primer za prvi
svobodni 1. maj leta 1946 nad igri{~em è stal tivolski pastir~ek (Pergovnik 1995),
ki je pozneje postal simbol RTV Slovenija. Med bolj znanimi spomeniki je tudi Cankarjev spomenik iz leta 1948, ki stoji na poti proti Cerkvi Marijinega obiskanja. Istega
leta je bila po delu preu~evanega obmo~ja speljana Pionirska èleznica, ki je obratovala do leta 1954. Povezovala je Ro`no dolino in Koseze, kjer je bila kon~na postaja
z remizo. Zdaj je na delu njene trase urejena kolesarska steza.
Obmo~je Tivolija je tudi v tem obdobju doìvelo okrnitve. Na mestu streli{~a pod
Ro`nikom so zgradili In{titut za gozdno in lesno gospodarstvo, zdaj{nji Gozdarski
in{titut Slovenije. V Tivolskem gradu so do za~etka prenove leta 1967 ìveli najemniki (Ovsec 1994). Stanovanja in ateljeji so bili tudi v hotelu Tivoli. V Cekinovem
gradu je leta 1955 na{el prostor Muzej ljudske revolucije in narodnoosvobodilne borbe,
50
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 29: Hala Tivoli je pomembno tori{~e ljubljanskega {porta.
Slika 30: Pokrito kopali{~e se globoko zajeda v park Tivoli.
51
pozneje preimenovan v Muzej novej{e zgodovine. Ju`no od njega so v letih 1958–1959
zasnovali mednarodni fenolo{ki vrt. Hotel Bellevue je leta 1953 prevzela gostinska
{ola (Ovsec 1994). Marca 1951 so s Kolodvorske ulice pod Ro`nik preselili ìvalski
vrt. [e usodnej{i za park sta bili zelo bole~a prestavitev èleznice leta 1961 in ureditev nove obvozne ceste med Trà{ko in Gosposvetsko cesto, kar je {e najbolj prizadelo
Jakopi~ev paviljon, ki so ga morali odstraniti, in Jakopi~evo sprehajali{~e; popolnoma je osamilo Ple~nikov Trikotni park, ki se je zna{el med cesto in èleznico, ter, kljub
podhodom, dodatno oslabilo povezavo mesta s parkom. Istega leta so podrli velesejemske paviljone ob Celov{ki cesti in prostor preuredili v parkiri{~e (Pergovnik 1995).
Ob Cekinovem gradu so postavili umetno drsali{~e, ob katerem so leta 1963 zgradili upravno poslopje, leta 1965 pa dogradili veliko {portno Halo Tivoli. Pozneje so
se jim pridruìli {e pokrito kopali{~e, zgrajeno leta 1973, ter razna igri{~a in zabavi{~a.
Okrog leta 1950 so na obmo~ju [i{enskega hriba na novo zgradili znamenito Galetovo skakalnico, ki pa so jo po letu 1962, ko je bila na njej zadnja tekma, postopoma
opustili (Ovsec 1994). Leta 1970 je Smu~arski skakalni klub Ilirija v Mostecu zgradil
malo, 20-metrsko skakalnico, leta 1972 pa {e ve~jo, 55-metrsko plasti~no skakalnico (medmre`je 5). Na drugi strani hriba je v {estdesetih letih prej{njega stoletja podjetje
Agrostroj za preizku{anje vodnih ~rpalk za namakanje z vodo zalilo opu{~eni glinokop.
Nastal je Kose{ki bajer, najve~je vodno telo krajinskega parka (Bertok in Podgornik 2004).
Ti posegi so v javnosti sproìli polemike o pomenu in vrednosti obmo~ja Tivolija z Ro`nikom za mesto. Leta 1972 je Jan~ar s sodelavci po naro~ilu Skup{~ine mesta
Ljubljana pripravil celovit program ureditve Tivolija. V njem je zapisal, da je Ro`nik
najpomembnej{i mestni gozd, ki ga bo treba skupaj s Tivolijem za~eti urejati na na~in,
da bo celotno obmo~je obiskovalcem nudilo mo`nosti za razli~ne na~ine gibanja, po~itka in igre (Jan~ar 1972). S sredi{~no lego v mestnem prostoru je Tivoli z Ro`nikom
po drugi svetovni vojni postajal ~edalje bolj cenjena naravna dobrina, pomembna
za celotno Ljubljano. Da bi to obmo~je zavarovali pred razli~nimi interesi in nadaljnjimi posegi, je bil leta 1984 sprejet Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega
hriba za naravno znamenitost.
Iz kratkega pregleda razvoja obmo~ja krajinskega parka je razvidno, da se je tivolski del za~el razvijati iz zasebnih parkovnih povr{in, ki so s~asoma postale javne. Najbolj
intenzivno obdobje oblikovanja parka je bilo 19. stoletje. Konec 19. stoletja in ve~ji
del 20. stoletja je rasel pomen razvedrilnih dejavnosti, kar se je manifestiralo v ureditvi velesejma, {portnih objektov, pa tudi otro{kih igri{~. Ob tem Vardjan (1994)
opozarja, da se nesporazumi, katere dejavnosti, v kak{nem obsegu in s kak{no namembSlika 31: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med za~etkom druge svetovne
vojne in letom 1984, ko je bil razgla{en krajinski park. p
52
GEORITEM 16
22
21
9
8
3
15
1
10
30
14
16
20
3
6
4
12
2
24 18 25
26
23
27
11
28
17
7
13
16
19
29
Legenda
objekt
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
bazen Tivoli
Cankarjeve breze
Cekinov grad
cerkev Marijinega obiskovanja
gostilna Na Ro`niku
gostilna Pod Ro`nikom
Gozdarski in{titut Slovenije
Hala Tivoli
hotel Belleuve
igri{~e
Jakopi~evo sprehajali{~e
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
kopali{~e Ilirija
23
Moderna galerija
24
nova trasa èleznice
25
otro{ko igri{~e
26
parkiri{~e
27
pravoslavna cerkev
28
Pristava
29
ribnik
30
sankali{~e
skakalni center Mostec
stolp skakalnice na Galetovem
{portno igri{~e
[vicarija/hotel Tivoli
zbirali{~e upokojencev Monte
Carlo in Ti~istan
Tivolski grad
Trikotni park
Trubarjev park
vrtnarija
@ivalski vrt Ljubljana
0
125
250
500
m
53
nostjo ume{~ati v Tivoli, vle~ejo è od leta 1897, ko so v parku uredili kolesarsko dirkali{~e. Upo{tevati je treba tudi dejstvo, da je objekte paviljonskega tipa mogo~e
razmeroma zlahka, hitro in poceni odstraniti, zidanih objektov, kakr{na je Hala Tivoli,
pa ne.
7 Temeljne zna~ilnosti krajinskega parka
Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib se razprostira na severozahodnem
obrobju Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter parkovna gozda Ro`nik in [i{enski
hrib v skupni povr{ini 459 ha. Zeleno oazo s severne, vzhodne in ju`ne strani popolnoma omejujejo pozidana zemlji{~a, le na zahodni strani se obmo~je v zelenem pasu
povezuje s {ir{im zaledjem Polhograjskega hribovja, àl pa ekolo{ki koridor prereè
trasa zahodnega dela ljubljanske obvoznice. Krajinski park lahko v grobem raz~lenimo na vzhodni, osrednji in zahodni del.
V vzhodnem delu je park Tivoli, ki je lep primer oblikovane narave s povr{ino
43 ha. êprav je po svojem poloàju in namembnosti mestni park, je obenem tudi
prehodno, blago vzpenjajo~e se obmo~je med sredi{~em mesta in hribovitim Ro`nikom.
Najve~ji del krajinskega parka sestavlja osrednji gozdni del, ki se nad sredi{~em
Ljubljane dviga do 130 m visoko. 288 ha veliko obmo~je je precej razgibano. Njegove
najvi{je vzpetine so [i{enski hrib (429 m, ponekod je navedena vi{ina 430 m), Ro`nik (394 m), Cankarjev vrh (388 m), Tivolski vrh (387 m) in Debeli hrib (374 m). Med
njimi je okrog kilometer dolga dolina Mosteca, ki se izteka proti Kose{kemu bajerju. Osrednje obmo~je omejujejo park Tivoli, Cesta 27. aprila, Ve~na pot, Matjanova
pot, ulica Pod hribom, Vodnikova cesta, ulica Pod gozdom in Celov{ka cesta.
Za zahodni del krajinskega parka velja obmo~je zahodno in jugozahodno od Ve~ne poti, ki je dokaj uravnano in znatno ni`je, saj se spu{~a v dolino potoka Glin{~ice
in njenega pritoka Prànca. 128 ha veliko obmo~je sicer zve~ine pora{~a gozd, vendar je tudi precej odprtega prostora. Zahodna meja parka poteka v glavnem po Poti,
dobrih 30 km dolgem rekreacijskem obro~u okrog Ljubljane, z mo~no kulturnozgodovinsko noto (Kranjc, Simoneti in Vidic 2006). Krajinski park, katerega meja v tem
delu sledi popolnoma reguliranima Pràncu in Glin{~ici, vklju~uje okrog 2200 m Poti:
na razdalji slabih 1700 m po njej poteka meja parka, dobrega pol kilometra pa je je
znotraj zavarovanega obmo~ja. Pri Biotehni{ki fakulteti se ju`na meja krajinskega
parka priklju~i Ve~ni poti, s tem da je iz parka izvzeto ve~je obmo~je stanovanjskih
objektov severno od prometnice. Severna meja poteka od Kose{kega bajerja, ki je v celoti znotraj parka, do vzno`ja vzpetin, iz parka pa sta izvzeti obmo~ji stanovanjske
soseske Mostec ter hi{ ob ulici Pod hribom in Vodnikovi cesti. Nato meja krajinskega parka poteka ob Celov{ki in Tivolski cesti, ob stadionu Ilirija (celoten kompleks
54
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 32: Zahodni del krajinskega parka pre~ka urejena Pot.
Slika 33: V zahodnem delu parka je tudi na novo urejen Kose{ki bajer.
55
letnega telovadi{~a in odprtega bazena je zunaj krajinskega parka) in naprej ob èleznici ter Bleiweisovi cesti do trase Ceste 27. aprila, ki se nadaljuje v Ve~no pot.
Vzpete dele krajinskega parka sestavljajo slabo prepustni permokarbonski skrilavci, pe{~enjaki in konglomerati, ki so malo odporni na mehansko preperevanje, zato
so potoki ponekod vrezali strme grape. Ni`je dele krajinskega parka prekrivajo razli~ni,
deloma karbonatni nanosi Save, Ljubljanice in Glin{~ice (Osnovna geolo{ka … 1974).
Podnebje je celinsko, z najve~ padavinami v poletnih in jesenskih mesecih. Povpre~na letna vi{ina padavin je okrog 1350 mm, povpre~na letna temperatura 9,7o C.
Posledica kotlinske lege so zmanj{ana vetrovnost, pogosto pojavljanje megle, ta se
v Ljubljani v dolgoletnem povpre~ju pojavi v kar 150 dneh na leto, in temperaturni
obrat, dejavniki, ki vplivajo na pove~anje onesnaènosti ozra~ja (Senega~nik 1996).
Ve~ji vodotoki so Mostec, ki te~e v Kose{ki bajer, iztok iz bajerja ter ob robu krajinskega parka Prànec in Glin{~ica. Zaradi skromnih prispevnih povr{in vodotoki
z Ro`nika v poletnih mesecih ve~inoma presahnejo. Na gri~evnatih pobo~jih so ve~inoma ohranjeni v naravnem ali naravi podobnem stanju, v polo`nej{ih in urbaniziranih
predelih pa so kanalizirani in biotsko osiroma{eni (Bertok in Podgornik 2004). Na
obravnavanem obmo~ju sta dve ve~ji stoje~i vodni telesi ter veliko manj{ih mokri{~.
Ribnik Tivoli ima zna~aj parkovnega jezera, s katerim upravlja Ribi{ka druìna Barje (medmre`je 2; Le{nik 2003). Za turisti~no-rekreativne namene je urejen tudi Kose{ki
bajer. Z njim upravlja Ribi{ka druìna Dolomiti in ima status {portnoribolovnega
revirja, v katerem lahko lovijo ribe skladno s predpisi.
[ir{e obrobje krajinskega parka je na vodonosniku Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Podtalnica na Ljubljanskem polju je od 4 do 30 m globoko, odvisno
od vodostaja reke Save. Smer njenega toka je od severozahoda proti jugovzhodu, hitrost
pa od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan (Rejec Brancelj, Smrekar in Kladnik 2005). Na vzhodnem obrobju obravnavanega obmo~ja je podtalnica Ljubljanskega
polja »obogatena« z vodo, ki prite~e s [i{enskega hriba, kar ji daje poseben pe~at. Ni
naklju~je, da je bila tu pred skoraj 150 leti ustanovljena ena glavnih slovenskih pivovarn, katere temelj {e vedno predstavlja voda posebne kakovosti. Od leta 1995 se ta
voda trì pod blagovno znamko Zala (medmre`je 6).
Krajinski park Ro`nik, Tivoli in [i{enski hrib je kljub bliìni mestnega sredi{~a,
gosto pozidani okolici in {tevilnim obiskovalcem biotsko zelo pester. Njegov vzpeti
del po ve~ini pora{~a samoniklo gozdno rastlinje, ki ga sestavljajo kisloljubni gozdovi hrasta gradna in pravega kostanja, gozd bukve z rebrenja~o ter gozd rde~ega bora
z borovnico (Jogan 2003). Med drevesnimi vrstami so naj{tevil~nej{e smreka, rde~i
bor, bukev, graden, dob, kostanj in ~rna jel{a (DOPPS 2005, citirano po Na~rtu upravljanja…2008). Z analizo letalskih posnetkov smo ugotovili, da gozdovi pokrivajo 341ha
Slika 34: Glavni deli krajinskega parka, druga zavarovana obmo~ja v njem in pozidana
obmo~ja. p
56
GEORITEM 16
Legenda
gozdni osrednji del
naravni rezervat
zahodni del
naravni spomenik
Pot
stavbe po evidenci hi{nih {tevilk
Tivoli/spomenik
oblikovane narave
0
0,25
0,5
1
km
57
oziroma 74 % povr{ine krajinskega parka. V njegovem osrednjem delu med Tivolijem in Ve~no potjo je dele` gozda {e bistveno ve~ji, kar 92 %.
Na celotnem obmo~ju krajinskega parka je znanih ve~ kot 400 rastlinskih vrst
(Jogan 2003). Z botani~nega vidika je obmo~je znano kot klasi~no nahajali{~e evropske gomolj~ice (Pseudostellaria europea), na zavarovanih obmo~jih Malega Ro`nika
in Mosteca pa so rasti{~a mo~virske in barjanske flore. Na obeh obmo~jih je bilo skupaj
popisanih 183 vrst, od tega 13 ogroènih, med drugim {a{i, munci, rosika, pasji zob,
mo~virska ter barjanska vijolica in druge (Na~rt upravljanja … 2008).
Doslej je bilo na 40 najdi{~ih evidentiranih 10 vrst dvoìvk. O njihovem mo~nem
selitvenem koridorju med prezimovali{~i, mresti{~i in poletnimi bivali{~i pri~ajo mnoì~ni povozi dvoìvk na cestah znotraj parka, zlasti na Ve~ni poti med Biolo{kim
sredi{~em in odcepom za Mostec (Le{nik 2003). [tevilne vrste dvoìvk in dele njihovega ìvljenjskega prostora pravno varujejo Rde~i seznam in razli~ne konvencije.
V Sloveniji so vse vrste dvoìvk zavarovane kot naravne znamenitosti.
Ena izmed pomembnih kakovosti krajinskega parka je bogata vrstna sestava ptic;
v gnezditvenem obdobju jih je bilo v parku popisanih 68 vrst (DOPPS 2005, citirano po Na~rtu upravljanja … 2008). Glavni razlogi za tolik{no raznovrstnost so
pestri habitatni tipi: gozd z razli~no zmesjo listavcev in iglavcev ter velik dele` starega
drevja, park, vodne povr{ine in urbano okolje. Tako so v parku zastopane popolnoma gozdne vrste, vrste, zna~ilne za naselja, vodne vrste ter vrste mozai~ne kulturne
pokrajine. Med najbolj ogroènimi vrstami v Sloveniji v krajinskem parku gnezdijo
~apljica, zelena òlna in veliki skovik (DOPPS 2005, citirano po Na~rt upravljanja … 2008).
Znotraj krajinskega parka ni ve~jih strnjeno pozidanih delov naselja ali gospodarskih organizacij, katerih delovanje bi bilo odvisno od izkori{~anja naravnih virov
parkovnega obmo~ja. Najve~je {tevilo stanovanjskih objektov je v ju`nem delu parka, v okolici gostilne Pod Ro`nikom (âd). V neposredni bliìni je stavba Gozdarskega
in{tituta Slovenije, nekaj sto metrov proti jugozahodu pa je ob Glin{~ici vrtnarija Herzmansky.
V ju`nem delu krajinskega parka zaseda precej prostora razpr{en kompleks raziskovalno-izobraèvalnih ustanov nastajajo~ega Biolo{kega sredi{~a, ki ga sestavljajo
@ivalski vrt Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta in Nacionalni in{titut za biologijo. V prihodnje naj bi se jim pridruìla {e Prirodoslovni muzej Slovenije in velik Botani~ni
vrt Univerze v Ljubljani (Butina 2009). Slednji è od ~asa Ilirskih provinc deluje ob
Iànski cesti, a so zaradi prostorske stiske (razprostira se na vsega dveh hektarih) è
pred ve~ kot dvema desetletjema sprejeli odlo~itev o dodatni lokaciji nasproti ìvalskega vrta, ki pa {e vedno ni v celoti uresni~ena (Bavcon 2010a). Nov botani~ni vrt
naj bi se razprostiral med Ve~no potjo in Glin{~ico (Erhati~ 1988).
Slika 35: Razprostranjenost gozda v krajinskem parku. p
58
GEORITEM 16
Legenda
gozd
gozd s posebnim namenom
0
0,25
0,5
1
km
59
BOJAN ERHARTI^
Slika 36: @ivalski vrt je tudi pomembno izobraèvalno sredi{~e.
60
ARHIV VIKTORJA TANÎÂ
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 37: Neko~ je bila v hi{i na Drenikovem vrhu tudi gostilna.
Slika 38: Dandanes Drenikov vrh kli~e po ureditvi, skladni s smernicami varstva
narave in kulturne dedi{~ine.
61
@ivalski vrt Ljubljana je na zdaj{nji lokaciji ob Ve~ni poti è od leta 1951. Razprostira se na 20 hektarih in ima 6,5 km sprehajalnih poti. V njem domuje okrog
500 ìvali iz pribli`no 120 vrst (medmre`je 7). @ivalski vrt ni zgolj zbirka ìvih ìvali, ampak tudi pomembno izobraèvalno, naravovarstveno, raziskovalno in turisti~no
sredi{~e (Butina 2009; Miheli~ 2010).
Nad ìvalskim vrtom se vzpenja Cankarjev vrh, ena bolj obiskanih to~k gozdnega dela parka. Poimenovan je po knjièvniku Ivanu Cankarju (1876–1918), ki je ìvel
v prvem nadstropju tamkaj{nje gostilne, kjer je Mestni muzej Ljubljana uredil Cankarjevo spominsko sobo. Na vrhu Ro`nika nad hi{o stoji Cerkev Marijinega obiskanja,
na nasprotni strani cerkve pa je na livadi prostor za razli~ne prireditve. Med njimi
sta morda najbolj znani tradicionalno vsakoletno praznovanje praznika dela in ob
za~etku poletja podelitev literarne nagrade Kresnik, katere nagrajenec ima ~ast, da
pri`ge kres (medmre`je 8).
Posamezne stanovanjske hi{e in drugi objekti so raztreseni tudi po Drenikovem
vrhu in [i{enskem hribu. V objektu na Drenikovem vrhu so bile do zdaj razli~ne dejavnosti, od voja{ke opazovalne baze, dejavnosti komunalnega podjetja in socialnega
stanovanja. Pred dobrim desetletjem je bila posest vrnjena denacionalizacijskim upravi~encem, ki so objekt brez dovozne ceste prodali zasebniku, saj se je Mestna ob~ina
Ljubljana odrekla predkupni pravici. Maja 2010 je Ministrstvo za okolje in prostor
lastniku izdalo odlo~bo za gradnjo dveh stanovanjskih vil s {estimi stanovanji, s ~imer
pa se ne strinja Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije (Pergovnik Coti~ 2010).
V gozdnem osrednjem delu krajinskega parka je precej objektov tudi v Mostecu. [portno-rekreacijski center Mostec razen smu~arskih skakalnic ponuja {e teka{ke
steze, balini{~e ter gostinski objekt s prostori za piknik in otro{kim igri{~em. Na bli`njem Debelem vrhu je vodno zajetje.
Najve~ poti je v Tivoliju, pa tudi v gozdnem delu krajinskega parka nad njim. Med
{tevilnimi sprehajalnimi potmi, ki so prepletene v parku, moramo posebej izpostaviti Jesenkovo pot, poimenovano po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875–1931),
ki si je prizadeval za za{~ito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Pot se za~ne ob poti
Pod turnom, kjer stoji Jesenku posve~en spominski kamen, poteka po pobo~ju Ro`nika in kon~a pri Tivolskem gradu. êprav tri kilometre dolga Jesenkova pot predstavi
le del krajinskega parka, lahko obiskovalec na njej spozna 30 razli~nih drevesnih vrst
(Tav~ar 2006; Veber 2010).
Skupna dolìna vseh poti v osrednjem delu krajinskega parka je okrog 85 km, kar
je skoraj 300 metrov na hektar. Asfaltnih cest in tlakovanih poti v osrednjem delu
ni. Preostale ceste, steze in poti smo razdelili v 4 kategorije: makadamskih cest je
13,3 km, {ir{ih neutrjenih poti 13,2 km, pe{~enih poti 15,0 km in stez 43,3 km.
Slika 39: Zemljevid poti in druge prometne infrastrukture v gozdnem osrednjem delu
krajinskega parka. p
62
GEORITEM 16
Legenda
Parkovni deli
makadamska cesta
gozdni osrednji del
klop
pe{~ena pot
zahodni del
kaìpot, informacijska tabla
{ir{a neutrjena pot
Tivoli
steza
Jesenkova pot
0
0,25
0,5
1
km
63
Sodobna zasnova parka Tivoli temelji na treh velikih kostanjevih drevoredih in
Jakopi~evem sprehajali{~u (medmre`je 9). Park, v katerem je zastopanih ve~ kot 80 vrst
dreves, so v 20. stoletju dopolnjevali z razli~nimi objekti {portno-sprostitvene narave. Med starej{imi objekti – vsi so nastali na robu parka Tivoli – velja omeniti Tivolski
grad, kjer je na{el prostor Mednarodni grafi~ni likovni center. V njem je kavarna s teraso z lepim pogledom na mesto. Na Jakopi~evem sprehajali{~u è nekaj let prirejajo
odmevne fotografske razstave na prostem. V dotrajani stavbi [vicarije za Tivolskim
gradom je zdaj nekaj stanovanj. Preostali objekti so bodisi v severnem bodisi v ju`nem delu mestnega parka.
V severnem delu izstopa Cekinov grad, v katerem je Muzej novej{e zgodovine Slovenije. Propadajo~a stavba nekdanjega gostinskega objekta Bellevue je zunaj krajinskega
parka, tako kot tudi letno kopali{~e Ilirija, zgrajeno po na~rtih Stanka Bloudka. Po
Bloudku so pozneje poimenovali {portni park pod Cekinovim gradom, kjer so igri{~a za tenis, mini golf, ko{arko, kotalkali{~e, balini{~e ter otro{ko igri{~e.
Ju`no od Cekinovega gradu je mednarodni fenolo{ki vrt, ustanovljen v letih
1958–1959. Komisija za agrometeorologijo pri Svetovni meteorolo{ki organizaciji je
leta 1953 zaradi poenotenje meril za fenolo{ka opazovanja v vseh svojih ~lanicah sklenila urediti mednarodne fenolo{ke vrtove, ki omogo~ajo primerjavo razvoja rastlin
na evropski ravni. V njih preu~ujejo zakonitosti periodi~nih pojavov (faz) v razvojnih ciklih rastlin in ìvali ter ugotavljajo njihovo odvisnost od okoljskih dejavnikov
(medmre`je 10; medmre`je 11).
Najve~ji gostinsko-rekreacijski kompleks znotraj parka je leta 1965 zgrajena Hala
Tivoli, s katero upravlja [portno rekreacijski center Tivoli, kraj{e Zavod Tivoli. Velika ali Ledena dvorana, namenjena predvsem hokejskim in ko{arkarskim tekmam,
po prenovi leta 2000 sprejme pribli`no 6000 ljudi, Mala dvorana pa ima po prenovi leta 1995 4050 sedeèv (medmre`je 12). Pod dvorano je manj{a okrep~evalnica Hot
Horse, znana po »horseburgerjih«.
Na ju`nem robu parka Tivoli je manj objektov. Ob Cesti 27. aprila je vrtnarija Rast,
ki je del Komunalnega podjetja Ljubljana. Zraven so uredili manj{i botani~ni vrt z rastlinjakom. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je na tem mestu zrasel ro`ni vrt ali vrt vrtnic.
Leta 2007 je bil prenovljen, junija 2010 pa dopolnjen s 160 novimi vrstami, med katerimi
je tudi prva izvorno slovenska sorta vrtnice, poimenovana Pre{eren (medmre`je 13;
medmre`je 14). Vrtnice, rastlinjak, in sredozemske rastline skupaj s knji`nico pod kro{njami, otro{kim igri{~em, tivolskim ribnikom in gostinskim objektom bogatijo ta del Tivolija.
Med ostalimi aktivnimi in opu{~enimi objekti v krajinskem parku je treba omeniti {e star stolp nekdanje Galetove skakalnice, voja{ki objekt na vrhu [i{enskega hriba,
{tevilna zakloni{~a (eno ve~je ob Cesti 27. aprila, kjer gojijo {ampinjone, ter ve~ manj{ih) in vodohran na Tivolskem vrhu (Na~rt upravljanja … 2008).
V krajinskem parku je okrog 30 objektov kulturne dedi{~ine. Register nepremi~ne
kulturne dedi{~ine gozdni del parka obravnava kot kulturno krajino, park Tivoli pa
64
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 40: Prvotna gostilna [vicarija je prerasla v imeniten hotel Tivoli.
Slika 41: Za zdaj nekdaj privla~en objekt nezadr`no propada.
65
Slika 42: Prvotno je bilo Jakopi~evo sprehajali{~e tesno povezano z mestnim sredi{~em,
kjer se je neposredno navezovalo na Cankarjevo cesto.
66
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
Slika 43: Kljub poznej{i odrezanosti zaradi izgradnje èlezni{ke proge in obvozne
Tivolske ceste je Jakopi~evo sprehajali{~e postalo priljubljeno fotografsko razstavi{~e.
67
BOJAN ERHARTI^
Slika 44: Ena od informacijskih tabel v krajinskem parku.
kot vrtno arhitekturno dedi{~ino. Pot ima status memorialne dedi{~ine. Prav vsi objekti
so v vzhodnem delu parka – v Tivoliju in na Ro`niku (cerkev, gostilna s Cankarjevo spominsko sobo, Cankarjev kip) ter pod njim (poslopje Gozdarskega in{tituta
Slovenije, vila Marija Vera, medvojno skrivali{~e v hi{i Mare in Franja Romiha). V park
Tivoli segata tudi obmo~je dedi{~ine, imenovano »arheolo{ko najdi{~e Ljubljana«,
in trasa anti~nega vodovoda pod [i{enskim hribom. Status kulturne dedi{~ine imajo Cekinov grad s parkom, Tivolski grad (v registru imenovan dvorec Tivoli), Pristava
ob Tivolskem gradu, [vicarija, lokacija nekdanjega Letnega gledali{~a za Tivolskim
gradom ter okrog 15 kipov, spomenikov in spominskih plo{~ (Register nepremi~ne … 2010).
V letih 2003 in 2004 je takratni Zavod za varstvo okolja Mestne ob~ine Ljubljana na vhodih v Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib postavil 34 tabel, ki
obiskovalce seznanjajo z dejstvom, da vstopajo na obmo~je zavarovanega krajinskega parka. Na tablah so tudi informativni piktogrami, ki opozarjajo na pravila
obna{anja. Na ve~jih kriì{~ih v parku je enajst usmerjevalnih znakov, ki nakazujejo smeri gibanja na zavarovanem obmo~ju (medmre`je 15).
Na bolj obiskanih to~kah stoji deset informativnih tabel z zemljevidom zavarovanega obmo~ja, ki obiskovalca opozarjajo na posebnosti, zna~ilnosti in vrednote
v krajinskem parku, kakr{ne so na primer reliktno nahajali{~e mo~virske in barjanske vegetacije na obmo~ju Malega Ro`nika in Mosteca, klasi~no nahajali{~e evropske
68
GEORITEM 16
gomolj~ice, vodne povr{ine, ki so pomemben ìvljenjski prostor nekaterih redkih in
ogroènih vrst (medmre`je 15). Obiskovalec se lahko seznani z vrstami ìvali, ki ìvijo v gozdu, kot tudi z dedi{~ino, ki jo predstavlja parkovno oblikovano obmo~je Tivolija.
Obiskovalci so posebej opozorjeni na Jesenkovo gozdno u~no pot (medmre`je 15).
8 Parkovni uporabniki
Urbani gozdovi so zaradi bliìne ter socialnih in ekolo{kih funkcij, ki jih nudijo, nenadomestljiv rekreacijski prostor me{~anov. Ker so v tovrstnem, »rekreacijskem«
konceptu lastniki gozdov pogosto zapostavljeni, za~enjamo poglavje o uporabnikih
Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib prav z njimi.
8.1 Lastniki zemlji{~
Zadrav~eva (2004) navaja, da je 56 % gozdne posesti na Ro`niku v zasebni lasti.
Razdeljena je med okrog 340 lastnikov, med katerimi jih dobra polovica z gozdom
ne gospodari. Z anketiranjem je ugotovila, da ima le desetina vpra{anih prihodek od
gozda. Polovica lastnikov je starih nad 60 let, skoraj vsi (97 %) pa so gozd na Ro`niku podedovali.
Gozdna posest je majhna in zelo razdrobljena: dve tretjini lastnikov ima manj kot
hektar gozda, slaba tretjina med en in pet hektarov, ve~ kot 5 ha pa poseduje le sla4%
28 %
30 %
38 %
manj kot 0,5 ha
1 do pod 5 ha
0,5 do pod 1 ha
5 ha in ve~
Slika 45: Velikost zasebne gozdne posesti
(Zadravec 2004).
69
ba dvajsetina vpra{anih. Slaba polovica lastnikov gozda ìvi v neposredni bliìni krajinskega parka (v pe{ razdalji do pol ure). Dve petini jih obiskuje ro`ni{ke gozdove
zelo redko, le nekajkrat na leto ali celo nikoli. Redno – nekajkrat na teden – jih tja
zahaja ~etrtina, ob~asno, to je od enkrat na teden do enkrat na mesec, pa dobra tretjina. Se~njo jih izvaja 16 %, sanitarno se~njo pa 29 %. Kot najpogostej{e razloge za
neizvajanje se~nje navajajo, da za to niso usposobljeni (37 %), da tega fizi~no ne zmorejo (24 %) in dejstvo, da se~nja zanje ni ekonomsko zanimiva (22 %).
Avtorica pri navezanosti oziroma odnosu do gozdne posesti na Ro`niku ugotavljadva enakovredno zastopana nasprotna pola: na eni strani je 45 % anketirancev,
ki so pripravljeni prodati svojo lastnino, na drugi pa je 42 % takih, ki jo èlijo ohraniti (Zadravec 2004). âmpa (1993) navaja, da 33 % vpra{anih lastnikov zelenega pasu
v Ljubljani èli svoj gozd prodati ali zamenjati. @i`kova (2010) meni, da bi morala
ob~ina odkupiti ali najeti gozdne parcele na Ro`niku; to mnenje pa deli tudi 41 %
vpra{anih obiskovalcev Ro`nika. âs je pravi, saj obstoje~a starostna struktura lastnikov nakazuje bli`nji prenos zemlji{kega lastni{tva na mlaj{o generacijo, kar lahko
povzro~i nadaljnji porast {tevila lastnikov in {e ve~jo posestno razdrobljenost Ro`nika. Posledi~no bi bila oteèna prizadevanja tako stroke pri celostnem gospodarjenju
z gozdovi kot ob~ine pri pove~evanju deleà javnih urbanih gozdov (Zadravec 2004).
Zadrav~eva je lastnike gozdov vpra{ala tudi za mnenje o obiskovalcih. Izpostavili so neprimerno obna{anje obiskovalcev in potrebo po njihovem izobraèvanju.
Mnogo jih je menilo, da je gozd preobremenjen z obiskovalci, pa tudi, da si èlijo ve~
samostojnosti pri usklajevanju javnih interesov. V nadaljevanju je bila ovrednotena
te`nja, da je treba omejiti nabiranje sadeèv v gozdu (Zadravec 2004). Najbolj mote~e dejavnike, ki jih povzro~ajo obiskovalci gozdov, je med lastniki zelenega pasu
Ljubljane podrobneje ugotavljal tudi âmpa (1993). Ugotovil je, da so zlasti problemati~ni vandalizem, rekreacija, nespo{tovanje lastnine in motorizacija.
8.2 Obiskovalci parka
V primerjavi z lastniki zemlji{~ so {tevil~no bistveno mo~nej{a skupina uporabnikov parka obiskovalci. Uradnih podatkov ali ocen, koliko ljudi dnevno ali letno obi{~e
Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ni na razpolago, zato smo jih pridobili s {tetji obiskovalcev v letih 2009 in 2010.
Najve~, 23.431 obiskovalcev smo zabeleìli 23. maja 2010, od tega 14.857 na
14 vstopnih to~kah v krajinski park. Nekaj obiskovalcev parka se nam je zagotovo
»izmuznilo« skozi manj{e vhode, prav tako v {tetje niso zajeti obiskovalci, ki so vstopili pred 9. uro zjutraj ali po 19. uri zve~er. Glede na dolìno dneva (son~ni vzhod
ob 5.22, zahod ob 20.36, (medmre`je 16) ocenjujemo, da je teh lahko ve~ kot tiso~.
Slika 46: Lastni{tvo zemlji{~ v krajinskem parku. p
70
GEORITEM 16
Legenda
javna last
zasebna last
meja parcele
Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000, Digitalni zemlji{ki kataster © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005, 2009;
0
0,25
0,5
1
km
71
Preglednica 3: Obisk krajinskega parka na posameznih {tevnih mestih po letnih ~asih.
{tevno mesto
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
vhod v Mostec nasproti nogometnega igri{~a
prehod in kriì{~e pri tabli Naravni rezervat Mali Ro`nik
vhod na Pot pri Kose{kem bajerju
vhod za Tivolskim gradom
vhod v Tivoli v podhodu pod èlezni{ko progo pred Jakopi~evim sprehajali{~em
vhod na kriì{~u ceste in vrhu stopnic nad gostilno Pod Ro`nikom (âd)
kriì{~e pod cerkvijo na Cankarjevem vrhu
kriì{~e pri mosti~ku v Mostecu, 300 m pred skakalnicami
kriì{~e na Francoskih {ancah pod [i{enskim hribom
vhod v Tivoli pri pokritem kopali{~u
vhod v Tivoli pri nadvozu nad Cesto 27. aprila
vhod med [tudentskim naseljem in vrtnarijo (pri zakloni{~u)
vhod nasproti Oddelka za gozdarstvo Biotehni{ke fakultete
vhod na Pot s povezovalne ceste Ve~na pot–Brdo
stranski vhod v Mostec
zahodni vhod z ulice Pod hribom
vzhodni vhod z ulice Pod hribom
vhod za Halo Tivoli
skupaj
Med njimi prednja~ijo rekreativni teka~i in sprehajalci s psi. Majska nedelja, ko smo
izvedli {tetje, je bila lepa, a so temni oblaki sredi dneva gotovo zmanj{ali popoldanski obisk, za katerega ocenjujemo, da bi vsaj dosegel, ~e ne presegel dopoldanskega.
Dnevni ritem obiska ob vikendih kaè, da obiskovalci krajinskega parka prihajajo v dveh valovih. Spomladi in jeseni je dopoldanski vi{ek med 10.30 in 12.30, nièk
pa okrog 14. ure, ko se obiskovalci vrnejo domov h kosilu in k po~itku. Predvidevamo, da bi poletno {tetje pokazalo podobno sliko, saj se obiskovalci izognejo tudi dnevni
vro~ini. Popoldanski vi{ek je med 15.30 in 17. uro, spomladi je raztegnjen vse do 18. ure.
Spomladanska vi{ka trajata okrog 3 ure, medtem ko sta januarska kraj{a in pomaknjena proti sredini dneva. V vseh letnih ~asih je ~ez dan najve~je zati{je med poldrugo
in poltretjo uro.
72
GEORITEM 16
september 2009
januar 2010
maj 2010
vstop
kriì{~e
skupaj
vstop
kriì{~e
skupaj
vstop
kriì{~e
skupaj
833
–
1.196
548
2.144
882
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
5.603
–
925
–
–
–
–
1.414
2.027
2.114
–
–
–
–
–
–
–
–
–
6.480
833
925
1.196
548
2.144
882
1.414
2.027
2.114
–
–
–
–
–
–
–
–
–
12.083
935
–
875
634
1.064
719
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
4.227
–
471
–
–
–
–
1.207
1.283
1.868
–
–
–
–
–
–
–
–
–
4.829
935
471
875
634
1.064
719
1.207
1.283
1.868
–
–
–
–
–
–
–
–
–
9.056
1.199
–
1.370
634
2.586
918
–
–
–
2.289
1.461
389
329
1.033
1.616
396
135
502
14.857
–
1.352
–
–
–
–
2.010
2.934
2.278
–
–
–
–
–
–
–
–
–
8.574
1.199
1.352
1.370
634
2.586
918
2.010
2.934
2.278
2.289
1.461
389
329
1.033
1.616
396
135
502
23.431
V spomladanskih mesecih je {tetje med tednom pokazalo, da med delavniki dopoldanskega vi{ka ni in zati{je vlada vse do pol ~etrte ure. Izrazit vi{ek je uro kraj{i kot
tisti ob pomladanskih nedeljah in doseè vrhunec okrog 17. ure. Med tednom je
zjutraj, dopoldan in sredi dneva tri- do petkrat manj obiskovalcev kot ob nedeljah, medtem ko se lahko popoldanski vi{ek ob delavnikih priblià nedeljskemu
obisku.
Na podlagi opazovanja {tevil~nosti obiska v drugih lepih nedeljah ocenjujemo,
da je zgornja meja obiska krajinskega parka blizu 20.000 obiskovalcev na dan. Pri tem
niso upo{tevani niti posebni dogodki (prvomajsko praznovanje na Ro`niku, masovna sre~anja v Mostecu, velike {portno-zabavne prireditve v Hali Tivoli) niti obiskovalci
ìvalskega vrta. V nedeljo, 23. maja, je @ivalski vrt Ljubljana obiskalo 3334 ljudi (otrok
73
1600
1400
{tevilo obiskovalcev
1200
1000
800
600
400
200
18:30–18:59
18:00–18:29
17:30–17:59
17:00–17:29
16:30–16:59
16:00–16:29
15:30–15:59
15:00–15:29
14:30–14:59
14:00–14:29
13.30–13:59
13.00–13:29
12:30–12:59
12:00–12:29
11:30–11:59
11:00–11:29
10:30–10:59
9:30–9:59
10:00–10:29
9:00–9:29
0
~asovni interval
september 2009
maj 2010 (9 {tevnih mest)
januar 2010
maj 2010 (18 {tevnih mest)
Slika 47: Gibanje {tevila obiskovalcev ~ez dan v izbranih dnevih.
do drugega leta starosti ne beleìjo; Miheli~ 2010). Naj spomnimo, da obe dvorani
v Hali Tivoli sprejmeta dobrih 10.000 gledalcev.
Med vstopnimi to~kami v krajinski park je bil 23. maja z 2586 zabeleènimi vstopi
pri~akovano najbolj obiskan vhod v Tivoli v podhodu pred Jakopi~evim sprehajali{~em. Tesno mu je sledil vhod v Tivoli pri pokritem kopali{~u (2289 vstopov). Med
bolj obremenjenimi so {e vhod v Tivoli pri nadvozu nad Cesto 27. aprila, oba vhoda v Mostec ter oba vstopa na Pot. Najve~ obiskovalcev torej vstopa v krajinski park
iz mestnega sredi{~a. V gozdni osrednji del parka vstopajo skozi Tivoli in Mostec. Mnogo se jih zadrùje tudi na delu Poti, ki predstavlja zahodno mejo parka. Na drugi strani
presene~a majhen obisk s severne, {i{enske strani, kar delno pripisujemo neurejenim
dostopnim potem. Na dveh najbolj obremenjenih vstopnih to~kah v park iz ulice Pod
hribom je bilo zabeleènih le 531 vstopov. Z izjemo ceste za gostilno Pod Ro`nikom
(âd) se na Ro`nik poda precej malo obiskovalcev tudi z Ve~ne poti na ju`ni strani
74
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
Slika 48: Ob lepih nedeljah je Tivoli natrpan z obiskovalci.
parka. Na treh poteh med ìvalskim vrtom in Gozdarskim in{titutom Slovenije smo
v vsem dnevu zabeleìli le 329 vstopov. Majhno obiskanost z ju`ne strani pripisujemo predvsem pomanjkanju parkirnih mest v tem delu parka in manj{i rekreativni
potrebi prebivalcev Ro`ne doline, ki imajo ob stanovanjskih hi{ah vilskega tipa lastne zelene povr{ine.
Zaradi velikih razlik smo obisk raz~lenili po prostorskih enotah Tivoli, gozdni
osrednji del krajinskega parka in Pot. Uporabili smo korigirane vrednosti: {tevno mesto
na Francoskih {ancah, na primer, ni vhod v krajinski park, a je bilo zabeleèno kot
vhod v gozdni del parka, ~e je obiskovalec prihajal iz Tivolija. S tem je sicer pri{lo do
delnega podvajanja, vendar smo lahko tako najla`je ugotavljali razlike med posameznimi obmo~ji. êprav je Tivoli na videz precej bolj obiskan kot vzpeti, gozdni del,
je analiza pokazala, da sta obmo~ji pribli`no enako obiskani. V parku Tivoli smo
23. maja zabeleìli 6336 obiskovalcev, v osrednjem gozdnem delu krajinskega parka
pa 6214. Razlike so seveda v gostoti, saj Tivoli meri le 43 ha, povr{ina vzpetega dela
parka med Tivolijem in Ve~no potjo pa je 288 ha. Pribli`no enakovredno obiskanost
parka Tivoli in gozdnega dela krajinskega parka potrjujejo izsledki ankete. Tako mestni park kot vzpeti del krajinskega parka vsaj nekajkrat na mesec obi{~e pribli`no
polovica vpra{anih. Verli~ (2006) navaja precej ve~jo pogostnost obiskov: kar 70 %
obiskovalcev gozda v katastrski ob~ini Zgornja [i{ka (Ro`nik, [i{enski hrib, Mostec)
naj bi v park zahajalo vsaj enkrat tedensko, ~etrtina pa vsakodnevno! Razlika je verjetno posledica okoli{~ine, da je Verli~ v raziskavi anketiral izklju~no obiskovalce
75
gozdnega prostora. Zahodni del s Potjo med Kosezami in Brdom je bistveno manj
obiskan kot preostala dela krajinskega parka. Pri tem ni nepomembno, da gre v bistvu za eno samo pot, zato je njena obremenjenost z obiskovalci kljub temu velika.
Preglednica 4: Pogostnost obiskovanja posameznih delov krajinskega parka (v odstotkih; N=300).
vsakodnevno
nekajkrat tedensko
nekajkrat mese~no
nekajkrat letno
enkrat letno ali redkeje
gozdni osrednji del
Tivoli
zahodni del
6
16
25
30
23
7
17
27
37
12
1
5
21
30
43
Najve~, 41 % registriranih obiskovalcev je v Tivoli vstopilo skozi podhod pri Jakopi~evem sprehajali{~u, 36 % pri pokritem kopali{~u Tivoli in 23 % ~ez nadvoz nad
Cesto 27. aprila. V gozdni del krajinskega parka je skoraj polovica obiskovalcev vstopila v Mostecu, s 15 % sledi vstop po stopnicah ali cesti za gostilno Pod Ro`nikom
(âd) in po zaklju~nem delu Jesenkove poti za Tivolskim gradom. Za~etek Jesenkove gozdne u~ne poti je kot vhod v gozdni osrednji del parka uporabilo le okrog 300
oziroma 5 % obiskovalcev. Med enajstimi {tevnimi mesti vstopov v osrednji del krajinskega parka se je za najmanj obremenjenega z vsega 99 vstopi izkazal prehod skozi
naravni rezervat Mali Ro`nik. Ta podatek zagotovo razveseljuje naravovarstvenike.
Med septembrskim nedeljskim {tetjem smo na 9 kontrolnih to~kah popisali
12.083 oseb. ê jih interpoliramo na 18 to~k, dobimo pribli`no 18.500 vnosov; od
tega je okrog 12.400 vstopov v park, preostale smo zabeleìli na kriì{~ih. Januarja
smo v parku na{teli 9056 oziroma slabih 13.900 oseb, ~e registrirane vstope prera~unamo na 18 kontrolnih to~k. [tevilo vstopov v krajinski park na izbrano januarsko
nedeljo ocenjujemo na okrog 9300. Presene~a podatek, da je zimski obisk v dolo~enem
~asovnem intervalu (med 15.00 in 15.30) enakovreden jesenskemu in spomladanskemu, med 12.30 in 13.30 ga celo preseè! Najve~ji januarski obisk smo zabeleìli
na vhodih v Mostec in za Tivolskim gradom, kar pripisujemo zimskim {portnim aktivnostim, zlasti sankanju. Tudi sanka{ka proga od Francoskih {anc proti parku Tivoli,
ki ji Ljubljan~ani pravijo Francoska, je bila izjemno dobro obiskana, saj je bila konec
januarja 2010 sne`na odeja v Ljubljani debela skoraj pol metra (Na{e okolje 2010).
Najve~je zimsko zmanj{anje obiskovalcev glede na ostala {tetja smo zaznali v parku
Slika 49: Obremenjenost vhodnih mest v krajinski park.
76
GEORITEM 16
3
16
17
15
1
c
Moste
2
[i{enski hrib
18
i
10
l
6
o
Ro`nik
4
5
12
13
T
i
v
14
11
Legenda
do 501 vstop
od 501 do 1000 vstopov
4
{tevno mesto
nad 2000 vstopov
0
0,25
0,5
1
km
77
Tivoli (podhod pri Jakopi~evem sprehajali{~u), kar pri~a o dvojem: da je Tivoli namenjen zlasti sprehodom, ki so pozimi manj »priljubljeni«, in da je za uìvanje mnogih
»zimskih radosti« potrebna vi{inska razlika. Sklepamo, da ve~ina sanka~ev ne privle~e sani pe{ iz mesta, temve~ se v park pripeljejo z avtomobilom in parkirajo na
parkiri{~u Tivoli.
Podobno kot ve~ina rekreacijskih dejavnosti v naravi ima tudi obiskovanje krajinskega parka dva letna vi{ka, spomladanskega in jesenskega. Zaradi vro~ine in
dopustov v visokem poletju ter zaradi nizkih temperatur in kratkega dneva pozimi
je takrat obisk manj{i. Ob~asno se pove~a ob nekaterih praznikih in/ali prireditvah
(veliki {maren, sankanje s Francoskih {anc) ter seveda ob lepem vremenu, saj so tako
reko~ vse aktivnosti v naravi povezane s primernim vremenom. Upo{tevati je treba,
da med slovenskimi mesti Ljubljana ne slovi po ravno lepem vremenu. V obdobju
1991–2000 je imela povpre~no kar 145 dni z de`jem na leto (medmre`je 17).
Ker smo sku{ali oceniti letni obisk krajinskega parka, smo tri {tetja opravili tudi
med tednom. Ugotovili smo, da je obisk okrog trikrat manj{i kot nedeljski, kar pripisujemo hitremu ìvljenjskemu ritmu ter slu`benim in drugim obveznostim Ljubljan~anov.
Z ve~kratnim {tetjem na treh kontrolnih to~kah med 10. in 18. uro smo ugotovili povpre~no 664 vstopov. ê vrednost prera~unamo na vseh 14 vstopnih to~k, lahko sklepamo,
da je krajinski park med tednom obiskalo v povpre~ju dobrih 5000 oseb. Vsa {tetja
ob delovnikih so bila izvedena v »povpre~nem« vremenu (malo sonca, precej obla~nosti, izjemoma kak{na kaplja de`ja), a v spomladanskem ~asu, zato ocenjujemo, da
je v drugih letnih ~asih povpre~ni dnevni obisk parka za okrog tretjino manj{i, kar
bi pomenilo, da ~ez leto vsak delovni dan krajinski park obi{~e dobrih 3500 ljudi.
Na podlagi terenskega opazovanja smo ocenili, da je pozimi povpre~ni nedeljski obisk za okrog 30 % manj{i od tistega, ki smo ga zabeleìli s {tetji v drugih letnih
~asih. Pozimi se torej ob nedeljah v krajinskem parku zadrùje pribli`no 6000 ljudi,
v drugih letnih ~asih pa okrog 9500. S terenskim ogledom smo pri{li do ugotovitve,
da je sobotni obisk za okrog ~etrtino manj{i od nedeljskega. S pomo~jo ve~kratnega {tetja, opazovanja in izra~una smo torej pri{li do ocene, da Krajinski park Tivoli,
Ro`nik in [i{enski hrib letno obi{~e okrog 1.750.000 obiskovalcev. V to {tevilko niso
zajeti obiskovalci ìvalskega vrta in Hale Tivoli ter parkiri{~ Tivoli I in Tivoli II. @ivalski vrt Ljubljana povpre~no letno obi{~e ~etrt milijona obiskovalcev (Miheli~ 2010).
Za na~rtovanje rekreacije in rekreacijske infrastrukture je nujno poznavanje najpomembnej{ih oblik rekreacijskih dejavnosti, saj so nekatere oblike bolj in druge manj
zahtevne, lahko pa se med seboj celo izklju~ujejo ali tako zelo motijo, da je prizadeta kakovost rekreacije (Anko 1987). Glavna oblika rekreacije, ki smo jo ugotovili na
obmo~ju parka, je s 73 % udeleèncev hoja. Sledi kolesarjenje s 13 % rekreativcev, 7 %
je teka~ev. Rezultati anketiranja se zelo dobro ujemajo s terenskim popisom, le da
sta druga in tretja najpogostej{a rekreacijska oblika zamenjani: 13 % anketiranih obi~ajno te~e, 10 % pa jih kolesari. Ker je bila anketa izvedena proti koncu zime sklepamo,
78
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 50: V gozdnem osrednjem delu krajinskega parka sta med najbolj obiskanimi
to~kami Mostec …
Slika 51: … in Cankarjev vrh.
79
350.000
300.000
250.000
200.000
150.000
100.000
2009
2007
2008
2004
2005
2006
2002
2003
2001
1999
2000
1996
1997
1998
1995
1992
1993
1994
1990
1991
1988
0
1989
50.000
Slika 52: Gibanje {tevila obiskovalcev @ivalskega vrta Ljubljana v zadnjih 20 letih
(Miheli~ 2010).
50.000
45.000
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
leto 2007
leto 2008
leto 2009
Slika 53: Mese~ni obisk @ivalskega vrta Ljubljana v letih 2007, 2008 in 2009
(Miheli~ 2010).
80
december
november
oktober
september
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
januar
0
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
Slika 54: Na Poti je najpogostej{a oblika rekreacije kolesarjenje.
da mnogo vpra{anih {e ni pomislilo na kolesarjenje. Verli~ (2006) navaja, da je v gozd
v katastrski ob~ini Zgornja [i{ka 68 % obiskovalcev pri{lo zaradi sprehoda, 20 % zaradi teka, precej manj pa zaradi kolesarjenja, gostinske ponudbe ali nabiranja plodov.
Med posameznimi deli krajinskega parka so precej{nje razlike. V gozdnem delu
je hoja najpogostej{a oblika rekreacije treh ~etrtin obiskovalcev, v parku Tivoli to velja
za dve tretjini, na Poti pa le za 40 % tamkaj{njih obiskovalcev. Na odseku Poti se je
s 43 % zastopanostjo kot najpogostej{a oblika rekreacije izkazalo kolesarjenje. Med
kolesarji je priljubljen tudi park Tivoli, saj je bila kar ~etrtina popisanih obiskovalcev na kolesu, ~eprav je kolesarjenje v tem delu krajinskega parka prepovedano.
Najmanj kolesarjev je v vzpetem delu krajinskega parka, najverjetneje zaradi ve~jih
strmin in odsotnosti urejenih kolesarskih stez. Tek je najmanj pogost v Tivoliju (2 %),
bolj v vzpetem svetu (10 %), {e najbolj pa na Poti (13 % obiskovalcev). Obiskovalcev s psi je bilo v krajinskem parku manj kot 5 %. Med njimi tekom leta ni zaznati
posebnih odstopanj, saj ìvali rabijo sprehod ne glede na letni ~as. Pozimi je sicer v parku manj psov, a je tudi manj obiskovalcev. Zanimiva je ugotovitev, da je pozimi kar
60 % psov spu{~enih, medtem ko jih je v drugih letnih ~asih precej ve~ na povodcu;
spu{~enih pa je le dobra tretjina. Ob majskem {tetju, ko smo zabeleìli skoraj tiso~
psov, jih je bilo najmanj, 13 % spu{~enih v parku Tivoli, v preostalih delih krajinskega parka pa kar 40 %! Sprehajanje s psi, ki niso na povodcu, je lahko problemati~no
tako za naravo, zlasti za divjad, kot za druge obiskovalce.
81
Zanimalo nas je tudi, koliko ~asa se obiskovalci povpre~no zadrùjejo na zavarovanem obmo~ju. Z anketiranjem smo ugotovili, da sta si glede na ta kazalnik Tivoli
in gozdni del parka zelo podobna; v gozdnem osrednjem delu parka se obiskovalci
zadrùjejo le za odtenek dlje. Na obeh obmo~jih je najve~, 37 % tak{nih, ki so v parku slabo uro (od 41 do 60 minut), sledijo tak{ni, ki obi{~ejo park za od 21 do 40 minut,
njim pa tak{ni, ki parkovno obmo~je zapustijo prej kot v 20 minutah. Ljudi, ki bi se
v krajinskem parku zadrèvali ve~ kot 2 uri, je zelo malo, kar potrjuje domnevo, da
je krajinski park zlasti rekreacijsko obmo~je, kjer si Ljubljan~ani sku{ajo na hitro »napolniti baterije«. V krajinski park prihajajo ljudje iz vseh delov mesta, najve~ iz bli`nje
[i{ke (27 %) in, zanimivo, nekoliko bolj oddaljenega Beìgrada (19 %), kjer primanjkuje vzpetin. Iz Centra in z Vi~a, ki krajinski park obrobljata z vzhodne in ju`ne strani,
prihaja 18 % oziroma 15 % vpra{anih obiskovalcev obmo~ja. Prebivalci Most in Rudnika so zastopani z okrog 10 %. Povsem druga~no sestavo obiskovalcev ima ìvalski vrt,
saj je bilo pred njim skoraj tri ~etrtine vpra{anih iz drugih koncev Slovenije.
120
100
80
60
40
20
0
gozdni osrednji del
Tivoli
zahodni del
20 minut in manj
od 21 do 40 minut
od 41 do 60 minut
od 61 do 90 minut
od 91 do 120 minut
ve~ kot 120 minut
Slika 55: Povpre~ni ~as zadrèvanja obiskovalcev v krajinskem parku (N = 300).
82
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 56: Med ve~jimi problemi krajinskega parka je neurejeno parkiranje, zaradi
katerega se uni~uje gozdna podrast.
Slika 57: Parkirna zmeda pred vhodom v ìvalski vrt.
83
Preglednica 5: [tevilo popisanih vozil 23. maja 2010 po popisnih lokacijah.
Tivoli
ob 9. uri
skupaj
162
162
ob 12. uri
od 9. ure 50
na novo 434
skupaj
484
ob 15. uri
od 9. ure
41
od 12. ure 70
na novo
254
skupaj
365
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
10
20
60
202
292
16
32
48
ob 15. uri
od 9. ure
od 12. ure
na novo
skupaj
12
20
18
50
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
11
16
16
13
56
4
82
86
ob 15. uri
od 9. ure
od 12. ure
na novo
skupaj
1
16
37
54
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
0
6
5
27
38
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
8
1
38
167
214
skupaj 1303
Ve~na pot (ob [tudentskem naselju)
ob 9. uri
skupaj
26
26
skupaj
180
ob 12. uri
od 9. ure
na novo
skupaj
gostilna Pod Ro`nikom (âd)
ob 9. uri
skupaj
12
12
skupaj
190
ob 12. uri
od 9. ure
na novo
skupaj
ìvalski vrt (vsa parkiri{~a)
ob 9. uri
skupaj
55
55
skupaj 1068
84
ob 12. uri
od 9. ure 13
na novo 435
skupaj
448
ob 15. uri
od 9. ure
10
od 12. ure 43
na novo
298
skupaj
351
GEORITEM 16
Pot
ob 9. uri
skupaj
10
10
skupaj
29
ob 12. uri
od 9. ure
na novo
skupaj
1
4
5
ob 15. uri
od 9. ure
od 12. ure
na novo
skupaj
1
0
6
7
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
0
0
2
5
7
Mostec (vsa »parkiri{~a«)
ob 9. uri
skupaj
58
58
skupaj
650
ob 12. uri
od 9. ure 39
na novo 109
skupaj
148
ob 15. uri
od 9. ure
21
od 12. ure 22
na novo
140
skupaj
183
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
20
14
94
133
261
ob 12. uri
od 9. ure
na novo
skupaj
ob 15. uri
od 9. ure
od 12. ure
na novo
skupaj
4
1
4
9
ob 18. uri
od 9. ure
od 12. ure
od 15. ure
na novo
skupaj
4
1
3
9
17
ob 15. uri 1019
ob 18. uri
885
Pod hribom
ob 9. uri
skupaj
8
8
skupaj
43
SKUPAJ
ob 9. uri 331
4
5
9
ob 12. uri 1228
Slika 58: Prometna ureditev v krajinskem parku. p str. 86
Slika 59: Gibanje obiskovalcev krajinskega parka 23. maja 2010 na izbranih kriì{~ih.
p str. 87
85
Legenda
Prometni znak
neurejeno parkiri{~e
prepoved za vsa vozila
urejeno parkiri{~e
dovoljeno za vsa vozila
razen koles
proga mestnega avtobusa
kolesarska pot
Pot
86
0
0,25
0,5
1
km
GEORITEM 16
8
2
9
7
Legenda
manj kot 500 obiskovalcev
od 500 do 1000 obiskovalcev
9
{tevno mesto
ve~ kot 1000 obiskovalcev
0
0,25
0,5
1
km
87
Kljub precej{nji bliìni se kar 45 % vpra{anih poda v krajinski park z avtomobilom ali motorjem. 27 % jih pride pe{, 18 % s kolesom in le 10 % z javnim prevoznim
sredstvom. Tiste, ki se pripeljejo z avtobusom, ~aka {e nekaj hoje, saj ni niti do parka, kaj {ele po njem speljane nobene proge mestnega avtobusa. Ne glede na prevozno
sredstvo najve~ anketiranih obiskovalcev rabi od doma do zavarovanega obmo~ja od
16 do 30 minut, 36 % jih lahko pride do parka v od {estih do 15 minutah, »sre~neèv«, ki imajo krajinski park tako reko~ pred vrati, pa je 5 %. 16 % vpra{anih rabi do
parka ve~ kot pol ure. Dokaj dolg ~as potovanja od doma do parka pripisujemo dejstvu,
da je bila polovica anket izvedena na Pre{ernovem trgu, torej ne le med uporabniki
krajinskega parka, pa tudi zelo slabi prometni infrastrukturi v parku.
V celotnem krajinskem parku sta samo dve urejeni parkiri{~i. V Tivoliju je 450 parkirnih mest (medmre`je 18), pri ìvalskem vrtu pa 120 (Miheli~ 2010). Na obeh je
23. maja parkiralo tri ~etrtine obiskovalcev, ki so se v park pripeljali z osebnimi vozili. Ta dan smo v parku zabeleìli 3475 vozil, od tega najve~, 1228, ob 12. uri. V {tirih
{tetjih smo na{teli 2745 razli~nih vozil, saj so bila nekatera parkirana dalj ~asa in smo
jih zabeleìli ve~krat. Ugotovili smo, da je 80 % vozil parkiranih manj kot 3 ure, a so
med posameznimi deli parka precej{nje razlike. Najve~ vozil je bilo za dalj{i ~asa parkiranih na nekdanji raz{iritvi cesti{~a ob Cesti 27. aprila; predvidevamo, da so lastniki
vozil {tudenti iz [tudentskega naselja. Pri ìvalskem vrtu je za manj kot 3 ure parkiranih 86 % vozil. Na tej lokaciji se je v enem dnevu izmenjalo skoraj 1000 vozil. @ivalski
vrt je priljubljen cilj druìnskih izletov, saj je bilo na parkiri{~u kar 85 % anketiranih skupaj z druìno. Zaskrbljujo~ je podatek, da je ob konicah na urejenem delu
parkiri{~a le ~etrtina vozil. ê bi bila parkiri{~a urejena, bi bila pripravljena pla~ati
parkirnino nekaj ve~ kot polovica vpra{anih. Prav tako dobra polovica bi bila pripravljena uporabljati mestni avtobus, ~e bi ta kroìl okrog Ro`nika in [i{enskega hriba
vsaj na vsake pol ure.
Anketiranje obiskovalcev, ki so v park pri{li z avtom, je pokazalo tudi, da se ti obi~ajno zadrùjejo na obmo~ju, kjer so parkirali. Zaskrbljujo~ je zlasti precej{en dele`
obiskovalcev, ki so se pripeljali z vozilom v gozdni osrednji del parka (7 %). Mo~no
izstopa Mostec, saj se je majsko nedeljo skozi glavni vhod pripeljalo 689 oziroma 23 %
obiskovalcev. Ti so parkirali nekje ob cesti, ki vodi proti skakalnicam, saj je bilo pri
naslednji kontrolni to~ki – mosti~ku – »voza~ev« le {e 5 %.
Ugotovili smo, da je krajinski park pri obeh spolih pribli`no enako priljubljen.
Najve~ (44 %) obiskovalcev je starih med 15 in 35 let, s 36 % zastopanostjo sledijo
pripadniki starostne skupine od 36 do 65 let. Starej{ih od 65 let je le 6 %, saj starostniki dalj{ih sprehodov ne zmorejo brez vmesnih postankov, v parku pa primanjkuje
klopi (Kranjec Mena{e 2010; Kurin~i~ Miku` 2010).
S popisom smo sku{ali ugotoviti tudi najpogostej{e oblike druènja obiskovalcev.
Od tega so namre~ odvisne dinamika, vedenjske zna~ilnosti, potrebe po infrastrukturi, (ne)zdru`ljivost razli~nih oblik rekreacije … (Anko 1987). Ocenjevanje skupin
88
GEORITEM 16
6%
3% 1%
1%
10 %
27 %
16 %
38 %
43 %
18 %
35 %
Tivoli
ìvalski vrt
Mostec
gostilna Pod
Ro`nikom (âd)
2%
Ve~na pot pri
[tudentskem naselju
Pod hribom
POT
Slika 60: Dele` parkiranih vozil
po popisnih lokacijah (N = 2745).
pe{
z osebnim avtomobilom
s kolesom
z avtobusom
z mopedom/motorjem
Slika 61: Na~in potovanja od doma
do krajinskega parka (N = 300).
je bilo seveda subjektivno, tako kot tudi ocenjevanje nekaterih drugih parametrov
(starost, obutev). Popis obiskovalcev je razkril, da je v krajinskem parku ~etrtina obiskovalcev samih, ~etrtina v paru, ~etrtina je druìn, 18 % jih pride v park s prijateljem,
7 % pa v ve~jih skupinah.
Da bi ugotovili, za kak{no obliko rekreacije je najbolj privla~en Krajinski park
Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, smo popisovali tudi obutev obiskovalcev. Raz~lenili
smo jo na nizko ali visoko pohodno obutev (~evlji za treking, »gojzarji«), nizko {portno (superge), lahko {portno obutev ({portni sandali), mestno obutev in kategorijo
drugo. Ker se obutev med letnimi ~asi zelo spreminja, je morda bolj kot splo{na sestava zanimiva primerjava med posameznimi deli parka. Maja je povsod prevladovala
nizka {portna obutev, a so se deleì njenih uporabnikov razlikovali, od 67 % na Poti
do 52 % v Tivoliju. V parku Tivoli izstopa dele` obiskovalcev z mestno obutvijo, kar
kaè, da je Tivoli za {tevilne uporabnike del mestnega okolja, kamor se odpravijo na
kraj{i »oddih« kar v mestni opravi. Dele` uporabnikov mestne obutve je velik tudi
v osrednjem delu krajinskega parka, zlasti na ra~un Mosteca, kamor se ~etrtina obiskovalcev pripelje z avtomobilom. V gozdnem delu parka je precej ve~ (14 %) obiskovalcev
s pohodno obutvijo, kar nakazuje, da obmo~je jemljejo bolj »resno«, kot pravi pohod89
ni{ki cilj, ne zgolj sprehajali{~e v naravi. Na Poti glede na ostali obmo~ji izstopajo obiskovalci z lahko, odprto {portno obutvijo, saj je celotna trasa suha, posuta s peskom
in kot tak{na primerna za dalj{e, nezahtevne sprehode.
9. Krajinski park kot vrednota
Slovar slovenskega knji`nega jezika (1994) besedo vrednota razloì kot nekaj,
»… ~emur priznava kdo veliko na~elno vrednost in mu zato daje prednost …«. Vrednoto dolo~amo z vrednotenjem, pri ~emer razli~nim stvarem pripi{emo dolo~eno
vrednost. S tem nekatere stvari postanejo vrednej{e, pomembnej{e in bolj èlene od
drugih. Lahko torej re~emo, da je vrednota nekaj, kar v dolo~enem ~asu zaradi posebnih lastnosti prepoznamo kot pomembnej{e in zaradi tega vrednej{e. Ker pa se dru`ba
s~asoma razvija in spreminja, z njo pa se spreminjajo tudi kriteriji in merila, so spremembam podvrène tudi vrednote ([mid Hribar 2008).
Ena izmed izto~nic na{ega dela je bilo poizvedovanje, ali je Krajinski park Tivoli,
Ro`nik in [i{enski hrib vrednota, in ~e je, kak{na je. Krajinski park je za Ljubljan~ane zagotovo zelo pomemben, saj jim ponuja raznoliko doìvljanje narave ter mo`nost
psihi~ne sprostitve in rekreacije v naravnem okolju. Sode~ po mnenjih v intervjujih
lahko sklenemo, da predstavlja vrednoto, ki jo je treba varovati.
Kot prvo in klju~no vrednost obravnavanega obmo~ja izpostavljamo neposredno
bliìno narave (341 ha gozda in 43 ha oblikovanega parka Tivoli), ki se zajeda v sredi{~e mesta in do katere imajo prost dostop {tevilni prebivalci in obiskovalci Ljubljane.
Torelli (2010) meni, da tak{no soìtje mesta z gozdom, kjer mesto prek oblikovanega parka prehaja v ohranjen gozd, te`ko najdemo v drugih ve~jih evropskih mestih.
[e ve~, v Ljubljani se je mogo~e v pi~lih 15 minutah skozi sredi{~e mesta sprehoditi
iz enega gozda (Ro`nik in [i{enski hrib) v drugega (Golovec) (Roì~ 2010). To dejstvo
v ospredje postavlja rekreacijske in socialne vidike. Gozd ljudem omogo~a razli~ne
oblike sprostitve, rekreacije na sveèm zraku in doìvljanja narave, kar pomembno
prispeva k dobrobiti bivanja v mestu (Pirnat 2010; Pergovnik Coti~ 2010). V tehnolo{ki
dobi, ko smo se v urbanih sredi{~ih oddaljili od narave, je zagotavljanje vsakodnevnega stika z naravo, znotraj katere {e lahko prepoznavamo in ob~udujemo naravne
ritme, posebej pomembno. Da je obravnavano obmo~je, {e zlasti Tivolski grad z okolico, me{~anom neko~ pomenilo tudi estetsko vrednoto, pri~a podatek, da so leta 1860,
ko je takratni ljubljanski ùpan Costa odkupil Podturn, ~asopisi Tivoli opisovali kot
»najlep{i kraj ljubljanski« (Ovsec 1994). K lepoti krajinskega parka prispevajo tudi
gozdni robovi, ki se z letnimi ~asi spreminjajo. V krajinskem parku so poudarjeni
tudi ekolo{ki in ekosistemski vidiki, saj je v Ljubljani gozdni ekosistem, ki zagotavlja
ìvljenjske prostore {tevilnim ìvalskim in rastlinskim vrstam, hkrati pa prispeva h kakovosti ìvljenja ljudi. Pri vzdrèvanju biotske raznovrstnosti so pomembna naravna
90
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
Slika 62: V krajinskem parku lahko sledimo ìvljenjskemu ciklu narave.
10 %
25 %
3%
3%
8%
23 %
28 %
narava
obiskovalci
rekreacija
park
sprostitev
drugo
druènje
Slika 63: Miselne asociacije anketirancev
na dele krajinskega parka, ki jih najpogosteje obiskujejo (N = 300).
91
Kaj vam pomeni park Tivoli?
Pre{ernov trg
stik z naravo
Cankarjev vrh
fizi~na aktivnost
psihi~na sprostitev
Mostec
preìvljanje prostega ~asa
z druìno, igranje na igralih
Kaj vam pomeni gozdni del Tivolija,
Ro`nika in [i{enskega hriba?
druènje s prijatelji
Pre{ernov trg
mnoì~no sre~anje (kresovanje)
Cankarjev vrh
kraj za zmenke
sprehajanje psa ali druge
doma~e ìvali
Mostec
nabiranje plodov
Kaj vam pomeni zeleni pas med
Kosezami in Brdom?
kulinarika (obisk gostiln, piknik)
Pre{ernov trg
obisk razstave, muzeja
Cankarjev vrh
krmljenje ptic
drugo
Mostec
0%
10 %
20 %
30 %
40 %
Slika 64: Pomen parka Tivoli, gozdnega osrednjega dela Tivolija, Ro`nika in [i{enskega
hriba ter zelenega pasu med Kosezami in Brdom za anketirance glede na kraj anketiranja
(N = 300).
92
GEORITEM 16
mokri{~a (Roì~ 2010; Tav~ar 2010b), kjer so {e ohranjene barjanske vrste. Povsem
razumljivo je, da so v takem okolju ekonomski vidiki potisnjeni v ozadje. Ve~plastnost urbanega gozda, ki je hkrati naravna in kulturna dedi{~ina, je treba upo{tevati
tudi pri upravljanju s krajinskim parkom!
Druga vrednost, ki na prvi pogled ni tako o~itna, je vodnatost obmo~ja (Jerman 2010,
Roì~ 2010). Na Ro`niku in [i{enskem hribu so {tevilni izviri in studenci. Ni naklju~je, da se pot od Bellevueja do [vicarije imenuje Pot sedmih mosti~kov (Jerman 2010;
Roì~ 2010), v bliìni gostilne Pod Ro`nikom (âd) pa je na za~etku 20. stoletja delovalo knajpali{~e (Ovsec 1994; Torelli 2010).
Torelli (2010) je opozoril {e na muzejsko oziroma vzgojno vrednost obmo~ja, ki
nam omogo~a dojemanje gozda kot ìvega muzeja. Semkaj uvr{~amo tudi neokrnjeni predel gozda oziroma tako imenovano urbano divjino. Ne gre torej le za oblikovani
park, ampak tudi gozd, v katerem je {e mogo~e videti veverico, srno, zajca, fazana,
lisico! Medtem, ko so parki v prestolnicah sorazmerno obi~ajni, je gozd, ki daje vtis
divjine, v neposredni bliìni sredi{~ glavnih mest prava redkost (Kurin~i~ Miku` 2010;
Kranjec Mena{e 2010). »Divjina«, ki je pravzaprav posledica slabega vzdrèvanja gozda zaradi neurejenih lastni{kih razmerij, v manj{em obsegu predstavlja dodatno
vrednost, saj me{~anom ponuja mo`nosti ogleda in primerjave »naravnega« gozda
z vzdrèvanim.
Vse to potrjujejo rezultati anketiranja, ki razkrivajo, da anketiranci obmo~je krajinskega parka miselno povezuje jo z rekreacijo, naravo in sprostitvijo, manj pa
z druènjem, obiskovalci in parkom.
Pri vpra{anjih, kaj anketirancem pomenijo park Tivoli, gozdni del Ro`nika in [i{enskega hriba ter zeleni pas med Kosezami in Brdom, so ti lahko izbrali najve~ dva izmed
vnaprej predvidenih odgovorov. Na podlagi analize gradiva lahko sklepamo, da jim
vsa tri obmo~ja, {e zlasti pa gozdni del, v najve~ji meri pomenijo stik z naravo. Po
pomenu sledijo fizi~ne aktivnosti, ki so {e zlasti priljubljene v gozdnem delu in zelenem pasu, manj pa v Tivoliju, ter psihi~na sprostitev in vzdrèvanje socialnih stikov,
kot sta preìvljanje prostega ~asa z druìno in druènje s prijatelji. Pri slednjih je opazen malenkostno ve~ji pomen parka Tivoli. Manj{emu {tevilu anketiranih vsa tri
obmo~ja pomenijo tudi prostor za sprehajanje psov ali drugih doma~ih ìvali, kraj
za zmenke, mnoì~na sre~anja, krmljenje ptic, nabiranje plodov, obisk razstav in/ali
muzejev ter kulinariko. Podobne ugotovitve v raziskavi o odnosu javnosti do gozdov v mestih navaja tudi @i`kova (2010), pri kateri med razlogi za obisk gozdov
prednja~i rekreacija (sprehod, tek, kolesarjenje), pribli`no enakovredno si sledijo sprostitev po napornem dnevu, sprehajanje s psom ter umik od mestnega vrveà, manj
pomembni pa so opazovanje dreves in ìvali, nabiranje plodov, zdravje in druènje
s prijatelji.
Zanimalo nas je tudi, katere rastlinske in ìvalske vrste se anketiranim najbolj vtisnejo v spomin. Za vsako obmo~je so lahko navedli najve~ po tri ìvalske in rastlinske
93
BOJAN ERHARTI^
Slika 65: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija obiskovanja gostiln –
na Ro`niku neko~.
Slika 66: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija obiskovanja gostiln –
na Ro`niku dandanes.
94
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 67: V gostilni Pod Ro`nikom (âd) so pred 2. svetovno vojno pripravljali
slovenske jedi …
Slika 68: … danes pa privablja goste s kakovostno srbsko hrano.
95
25 %
20 %
15 %
10 %
5%
0%
@ivalske in rastlinske vrste,
ki se anketiranim najbolj vtisnejo
v spomin v parku Tivoli.
psi
ptice
veverice
golobi
race, labodi
ki se anketiranim najbolj
vtisnejo v spomin
v gozdnem delu Tivolija,
Ro`nika in [i{enskega hriba.
àbe
roè, cvetlice
kostanji
bukev
smreka
ki se anketiranim najbolj vtisnejo
v spomin v zelenem pasu
med Kosezami in Brdom.
druga drevesa
okrasno grmovje
zelenje
gobe
trava
drugo
ni podatka
Slika 69: @ivali in rastline, ki se anketirancem v parku Tivoli, v gozdnem osrednjem
delu Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba ter v zelenem pasu med Kosezami in Brdom
najbolj vtisnejo v spomin (N = 300).
vrste. Med ìvalmi se anketiranci v parku Tivoli najbolj spominjajo psov, ptic (med
njimi izstopajo golobi) in veveric; med rastlinami pa cvetlic na splo{no, dreves (med
njimi posebej izpostavljajo kostanje) in trave (zelenice), v manj{i meri pa okrasnega grmovja. V gozdnem osrednjem delu parka se slika spremeni, saj tu izstopajo drevesa
in ptice. Medtem ko vpra{ani v Mostecu izpostavljajo ptice, anketiranci s Cankarjevega vrha in Pre{ernovega trga na prvo mesto postavljajo drevesa. Anketiranci se iz
gozdnega dela parka spominjajo {e veveric, àb in v manj{i meri psov, posebej pa omenjajo tudi kostanje, smreke, bukve in gobe. V zelenem pasu ob Poti med Kosezami
in Brdom spet prednja~ijo psi, anketiranci pogosto omenjajo tudi race in labode, saj
je Pot speljana mimo Kose{kega bajerja. Veverice in àbe v tem delu parka navajajo
le redki. Med rastlinami se anketiranci v tem delu krajinskega parka pogosteje spominjajo zelenja na splo{no, nekoliko manj dreves, znatno manj pa cvetlic, ki v tem
pasu dejansko niso tako vpadljive, kot na primer v parku Tivoli.
96
GEORITEM 16
Slika 70: Asociacije na besedno zvezo »Ro`nik in [i{enski hrib«, kot so jih izpostavili
intervjuvanci; ve~ja pisava nakazuje ve~krat navedeno asociacijo.
Zanimiv pogled na obmo~je so podali intervjuvanci, ki so za besedno zvezo »Ro`nik in [i{enski hrib« na{teli vrsto zanimivih asociacij. Pri tem nas je presenetilo, da
nekatere obmo~je asociira tudi na divje odlaganje odpadkov in na breme neurejenih lastni{kih razmerij.
Kljub temu, da je obmo~je è od leta 1984 zavarovano z odlokom, to dejstvo med
naj{ir{o javnostjo ni dovolj znano. Kos (2010) je poudaril, da so se ljudje krajinskega parka zavedli {ele s postavitvijo informativnih tabel v zadnjih letih. Kljub temu
je presenetljivo, da se samo dobra polovica (53 %) od 300 vpra{anih zaveda, da je
obmo~je zavarovano z odlokom; 11 % anketirancev je prepri~anih, da obmo~je ni
zavarovano, kar dobra tretjina (36 %) pa jih na vpra{anje ni znalo odgovoriti. Med
267, ki so odgovorili pritrdilno oziroma niso vedeli ali je obmo~je zavarovano ali ne,
jih je 40 % navedlo, da je obmo~je zavarovano kot krajinski park, 9 % kot regijski park,
6 % kot narodni park, 1 % kot naravni rezervat, 4 % kot naravni spomenik, 3 % pa
kot spomenik oblikovane narave. 36 % jih je izjavilo, da ne vedo, kak{en je status zavarovanega obmo~ja. Poudariti pa je treba, da se odgovori pomembno razlikujejo glede
na lokacijo anketiranja. Obiskovalci parka v Mostecu so namre~ veliko bolje seznanjeni z vrsto zavarovanja kot naklju~no povpra{ani posamezniki na Pre{ernovem trgu
v mestnem sredi{~u.
Ob razmi{ljanjih o vrednosti krajinskega parka se je pomembno zavedati tudi
dejavnikov, ki ga ogroàjo. Anketiranci so med mo`nimi dejavniki ogroènosti posebej
izpostavili odpadke (26 %), ~loveka v naj{ir{em pomenu besede (20 %), promet (16 %)
in gradbene posege (10 %). Vendar pa iz anketnih vpra{anj odprtega tipa ne moremo
razbrati, v kak{nem smislu naj bi ~lovek ogroàl preu~evano obmo~je. Med preostalimi 28 % navedbami so se pojavili {e vandalizem (6 %), psi (5 %), slabo vzdrèvanje
(3 %), mnoì~nost (3 %) in kategorija drugo (11 %), ki vklju~uje bolezni, {kodljivce, lubadarja, bliìno mesta, ogljikov dioksid, slab zrak in podobno. Zanimivo je, da
97
60
50
40
30
20
10
0
Pre{ernov trg
narodni park
naravni rezervat
ne vem
Cankarjev vrh
regijski park
naravni spomenik
ni podatka
Mostec
krajinski park
spomenik oblikovane narave
Slika 71: Poznavanje statusa zavarovanja obmo~ja Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib
med anketiranimi na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu (N = 300).
se pomen navedenih glavnih dejavnikov ogroànja bistveno razlikujejo glede na lokacijo anketiranja. Tako anketirani na Pre{ernovem trgu na prvo mesto postavljajo
odpadke, zatem ~loveka, promet in gradbeni posegi se jim skorajda ne zdijo problemati~ni. V nasprotju z njimi anketirani na Cankarjevem vrhu in v Mostecu menijo,
da preu~evano obmo~je v bistveno ve~ji meri ogroà promet. V Mostecu kot dodaten
razlog za zaskrbljenost navajajo ~loveka, na Cankarjevem vrhu pa naj bi anketirance
najbolj skrbeli odpadki.
Na vpra{anje o mote~ih dejavnikih na obmo~ju Tivolija, Ro`nika in [i{enskega
hriba so anketiranci med vnaprej pripravljenimi odgovori lahko izbrali najve~ dva.
Najbolj jih motijo odpadki (29 %), vandalizem (12 %), spu{~eni psi in njihovi iztrebki (12 %) ter neurejeno parkiranje oziroma premalo parkirnih mest (11 %). Manj
mote~i dejavniki so hrup (9 %), pozidava in gradbeni posegi (6 %), preveliko {tevilo
98
GEORITEM 16
35 %
30 %
25 %
20 %
15 %
10 %
5%
0%
Pre{ernov trg
odpadki
~lovek
promet
Cankarjev vrh
drugo*
gradbeni posegi
vandalizem
Mostec
psi
slabo vzdrèvanje
mnoì~nost
Slika 72: Poglavitni dejavniki, ki po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu,
Cankarjevem vrhu in v Mostecu ogroàjo obmo~je krajinskega parka (N = 300).
obiskovalcev (6%), motoristi (3%), pomanjkanje varnosti (3%), neurejen videz obmo~ja (2 %) in slabo vzdrèvane poti (2 %). 4 % vpra{anih na obravnavanem obmo~ju
ne moti prav ni~. Z izjemo odpadkov in prometa so v drugih opravljenih raziskavah
obravnavani drugi dejavniki, na primer pri @i`kovi (2010) smeti, uni~ene klopi in
table, mrtvo in po{kodovano drevje, blatne poti, zara{~enost in nepreglednost, pri
Mlinarju (1971, citirano po @i`kovi 2010) pa avtomobilski promet, kolesarji, odpadki, zanemarjenost, nenegovanost gozda, okrnjenost narave, neurejene ceste in poti
ter prah na cesti. Razlike so najbr` posledica osredoto~enosti njunih raziskav na gozdni del Ro`nika, medtem ko sta park Tivoli ter zeleni del med Kosezami in Brdom
potisnjena v ozadje.
Iz analize je razvidna raz~lenjenost krajinskega parka na tri prepoznavne dele:
urejen parkovni del (Tivoli), gozdni del (Ro`nik in [i{enski hrib) ter zeleni pas med
Kosezami in Brdom. Vsak od njih ima zna~ilno prepoznavnost, ponuja druga~ne na~ine doìvljanja narave oziroma preìvljanja prostega ~asa ter nudi razli~ne ìvljenjske
prostore rastlinam in ìvalim, kar potrjujejo anketna raziskava in izsledki iz litera99
30 %
25 %
20 %
15 %
10 %
5%
0%
Pre{ernov trg
odpadki
parkiranje (neurejeno, premalo mest)
preve~ obiskovalcev
pomanjkanje varnosti
drugo
Cankarjev vrh
psi (spu{~eni, iztrebki)
hrup
ni~ (vse je šok’)
neurejen videz obmo~ja
ni podatka
Mostec
vandalizem
pozidava, gradbeni posegi
motoristi
slabo vzdrèvanje poti
Slika 73: Dejavniki, ki so po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu,
Cankarjevem vrhu in v Mostecu v krajinskem parku najbolj mote~i (N = 300).
ture. Na vse tri dele pa je treba gledati kot na dopolnjujo~o celoto, saj prav prepletanje razli~nih prostorov, pomembnih tako za ljudi, kot za rastlinske in ìvalske vrste
(pestrost habitatnih tipov), predstavlja edinstveno dodano vrednost. Prav zaradi tega
prepleta se obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba bistveno razlikuje od ostalih parkov, gozdov oziroma zelenih povr{in, ki jih najdemo v drugih ve~jih evropskih
mestih. Celotno obmo~je prek celega leta ponuja obiskovalcem mo`nosti razli~nega
na~ina preìvljanja prostega ~asa, obenem pa jim omogo~a doìvljanje spreminjanja
narave tako v dolo~enem letnem ~asu, kot v razli~nih letnih ~asih. Nezanemarljivo
je tudi dejstvo, da se gozda, kakr{en je Ro`nik s [i{enskim hribom, ne da poustvariti,
»… zato je treba narediti vse, kar je mogo~e, da se ga ohrani v najve~ji mo`ni meri …«
(Oroèn Adami~ 2010). Posebno vrednost tega obmo~ja nakazuje tudi okoli{~ina,
da so naravovarstveniki è leta 1961 opozorili na po njihovem mnenju neustrezno lokacijo ìvalskega vrta in izrazili èljo, da se ga preseli v Kose{ki bor{t (Butina 2009).
100
GEORITEM 16
Namesto zaklju~ka analize vrednot v razmislek navajamo Chevalleriejevo misel,
v kateri opozarja, da je »… za nadaljnji razvoj parka Tivoli pomembno, da è danes
ovrednotimo celoten prostor mesta Ljubljane in ga kot »zeleni pas« zapi{emo v prostorsko na~rtovanje. Naloga, ki jo bo ko{~ek za ko{~kom uresni~evala kot svojo dol`nost vsaka
generacija, bo odlo~ala o kakovosti ìvljenja v Ljubljani …« (Chevallerie 1994).
10 Nosilna sposobnost in conacija krajinskega parka
Nosilna sposobnost naravnega okolja je eno od osrednjih vpra{anj, ki se pojavljajo v tovrstnih raziskavah. Prepri~ljivih odgovorov o mejah pravzaprav ni, saj gre
za kompleksen sistem s prevelikim {tevilom spremenljivk. Temeljno vpra{anje je, koliko
obiskovalcev lahko v dolo~enem ~asu obi{~e dolo~eno obmo~je, ne da bi bila bistveno ogroèna tamkaj{nja narava na eni strani in da je za ~loveka {e vedno privla~no
na drugi. To vpra{anje si je treba zastaviti dovolj zgodaj, kajti, ko je meja enkrat preseèna, je obi~ajno prepozno za primerno ukrepanje. Narava je namre~ takrat è tako
degradirana, da je njena regeneracija zelo oteèna. Obisk najla`je nadzorujemo na
dva na~ina, s premi{ljeno kakovostjo in koli~ino infrastrukture na tem obmo~ju ter
s preusmerjanjem obiskovalcev na podobne, vendar manj obremenjene lokacije v bliìni.
Normativi za gibanje v naravnem okolju so postavljeni zlasti z vidika razli~nih
rekreacijskih zmogljivosti (Debelak 1970):
• tehni~na rekreacijska zmogljivost (najve~ja mo`na gostota uporabnikov na dolo~enem obmo~ju, da je izvajanje rekreacije {e neovirano in v mejah ugodnega po~utja),
• ekolo{ka rekreacijska zmogljivost (tehni~na rekreacijska zmogljivost, zmanj{ana za
del, ki je za dolo~eno obmo~je potreben za zagotovitev ekolo{kega ravnovesja),
• ekonomska rekreacijska zmogljivost ({tevilo uporabnikov rekreacijskega obmo~ja,
ki ob normalni uporabi zagotavljajo spodnjo mejo rentabilnosti vloènih sredstev),
• socialnopsiholo{ka rekreacijska zmogljivost (zmogljivost dolo~enega rekreacijskega obmo~ja, ki je hkrati zasedeno s takim {tevilom uporabnikov, da omogo~a ugodno
~love{ko soìtje glede na razli~no socialno strukturo in mentaliteto uporabnikov ob
razli~nem rekreacijskem udejstvovanju),
• optimalna rekreacijska zmogljivost (skupek celovite in usklajene rekreacijske intenzivnosti izkori{~anja posameznega rekreacijskega vira).
Na podlagi normativov lahko sklepamo, da dnevna nosilna sposobnost v celotnem krajinskem parku praviloma ni preseèna, saj smo ob spomladanskih konicah
zabeleìli 32 obiskovalcev dnevno na hektar parka. Notranja porazdelitev obremenjenosti kaè dolo~ene razlike. [tetja so pokazala, da je najmanj obremenjen
najkakovostnej{i gozdni osrednji del parka z 22 obiskovalci dnevno na hektar obravnavanih zemlji{~ (6214 zabeleènih vstopov). Precej ve~je zgostitve (147 obiskovalcev
101
Preglednica 6: Primerjava normativov (obiskovalcev na hektar) za rekreacijo v zelenju
pri razli~nih avtorjih (Debelak 1970).
avtor
primestne
zelene
povr{ine
robni del
osrednji del
parki
Schulz
Ihlen Feld
124–183
46
10–20
5
7–10
13–15
sovjetski
normativ
50
Debelak
10–183
7–46
13–50
dnevno na hektar zemlji{~) so v Tivoliju (6336 zabeleènih vstopov), ki s svojo parkovno ureditvijo in posledi~no bolj odprtimi pogledi tudi vizualno ne zmanj{uje
ob~utka ve~je zgo{~enosti obiskovalcev. Najve~ja zgostitev obiskovalcev je verjetno
na Poti, kjer zaradi ene same poti te`je predstavimo gostoto obiskovalcev. Veliko koncentracijo obiskovalcev nakazujejo è absolutne vrednosti, saj smo na dveh glavnih
vstopnih mestih, medsebojno oddaljenih vsega 2,2 km, zabeleìli kar 2403 vstope. Ve~ji
konflikt je na ravnini med te`je zdru`ljivima skupinama pe{cev in kolesarjev, ki praviloma uporabljata iste poti. Lepo majsko nedeljo smo na Poti med vsemi obiskovalci
zabeleìli kar 43% kolesarjev, v Tivoliju pa 27%, ~eprav tam vo`nja s kolesi ni dovoljena.
Bistveno ve~je zgostitve obiskovalcev opaàmo na vstopnih mestih ob konicah.
Ob koncih tedna sta dve, ob delovnikih pa le ena, popoldanska.
Vsako leto je v krajinskem parku precej mnoì~nih prireditev, ki privabijo na majhno povr{ino veliko obiskovalcev. Ve~inoma gre za prireditve na tradicionalnih lokacijah.
Najbolj tradicionalna prireditev sploh je 1. maja, ob prazniku dela na Cankarjevem
vrhu in v okolici. Ljudje se pogosto zbirajo tudi v Mostecu (sre~anja politi~nih strank,
raznih zdruènj, tekmovanja na smu~arski skakalnici …) ter v Tivoliju na in ob Pasji
ravni (koncerti, teka{ke prireditve …). Glavni problem ob mnoì~nih prireditvah je
~ezmeren hrup, ki, ~e zanemarimo preostale obiskovalce parka, moti zlasti ìvali. V Mostecu je problemati~no tudi parkiranje na travnatih zemlji{~ih in med drevjem, ki
po{koduje travno ru{o in podrast, na Cankarjevem vrhu in v Tivoliju pa zgo{~ena
hoja po travi (po{kodovanje travne ru{e) ter dovoz in odvoz prireditvenih odrov s te`kimi tovornjaki. Povsod so praviloma problem odpadki, ki po prireditvah vsaj za kak{en
dan obleìjo vsenaokrog.
Ve~ino leta je obiskovalcev precej manj. Velik obisk je le nekaj nedelj in popoldnevov med tednom, zlasti spomladi, ko so ljudje {e posebej navdu{eni nad toplej{im
vremenom in ve~jo koli~ino zelenja. Po mnenju nekaterih intervjuvancev (Kranjec
Mena{e 2010; Kurin~i~ Miku` 2010; Tav~ar 2010b) je takrat obmo~je è prezasedeno. Re{itev vidijo v alternativnih lokacijah Golovcu in Ljubljanskem barju, ki bi ju
morali tako miselno kot infrastrukturno bolj pribliàti ljudem.
102
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 74: Najmanj je obremenjen najkakovostnej{i gozdni osrednji del parka.
Slika 75: V Tivoliju je zaznaven izrazit konflikt med pe{ci in kolesarji.
103
[tevilo obiskovalcev ni, ali vsaj ne bi smelo biti, edini kriterij nosilne sposobnosti dolo~enega obmo~ja, je pa najla`je merljiv. Poleg {tevila moramo poznati tudi
strukturo obiskovalcev. Razlikujemo jih lahko po namenu obiska (rekreacija, druènje, udele`ba na mnoì~nih prireditvah …) in po njihovem obna{anju (spo{tljivi
do okolja, soljudi, agresivni do so~loveka, narave, infrastrukture).
Gozdni osrednji del krajinskega parka je prepreden z okrog 85 km razli~nih vrst
poti, od {irokih cest, urejenih sprehajalnih poti, vlak pa vse do razli~no utrjenih in
neutrjenih stez. Problem je prav prepredenost po vsem obmo~ju, saj to omogo~a enostavno gibanje obiskovalcev skoraj po slehernem koti~ku krajinskega parka.
Smiselna bi bila conacija krajinskega parka po na~elu gostej{e mreè urejenih poti
na obrobju in redkej{e v osrednjem delu. Treba bi bilo razmisliti o opustitvi nekaterih stez, vendar so se tovrstni poskusi v preteklosti izjalovili. Nekatere steze so lastniki
gozdov (âd 2010) è zagrajevali z vejami, vendar so bile ovire kmalu odstranjene.
Obiskovalci so navajeni na dolo~ene poti, po katerih hodijo è leta in so prepri~ani,
da je to njihova neodtujljiva pravica. Problemati~no je tudi nabiranje borovnic, gob
in kostanja, saj obiskovalci zapu{~ajo poti, pre~esavajo dolo~ena obmo~ja in s tem
uni~ujejo podrast, spodbujajo erozijo na strminah in pla{ijo ìvali. Slednje je posebej pere~e v gozdnem osrednjem delu, kamor se ìvali zaradi manj{ega obiska umikajo
pred ~lovekom.
Gozdni rob je zelo raznolik. Tu so è zdaj {tevilne sprehajalne, teka{ke in kolesarske poti, otro{ka in {portna igri{~a, po~ivali{~a, prostori za piknike in prireditve,
gostinska ponudba, parkiri{~a in podobno. Prav ta raznolikost bi lahko ob ustrezni
urejenosti omogo~ala zadovoljevanje potreb ve~ine obiskovalcev, tako da mehko zapiranje stez v osrednjem delu ne bi imelo opaznej{ih posledic.
Z usmerjenim obiskom bi bilo treba nameniti pozornost ohranitvi naravnih rezervatov Mali Ro`nik (nizko barje) in Mostec (mo~virje in nizko barje) ter naravnemu
spomeniku Pod turnom s klasi~nim nahajali{~em evropske gomolj~ice (Pseudostellaria europaea).
11 Predlog upravljanja in razvoja krajinskega parka
Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib se skladno z Zakonom o ohranjanju narave (1999) uvr{~a med {ir{a zavarovana obmo~ja, s katerimi je po tem zakonu
treba upravljati. Zakon v razli~nih ~lenih podrobneje opredeljuje upravljanje zavarovanih obmo~ij, bistveno pa je, da za upravljanje zavarovanih obmo~ij predvideva
javno slu`bo ter finan~ne vire za izvajanje zavarovanja in razvoj lokalnega prebivalstva (53. ~len). V primeru razglasitve zavarovanega obmo~ja s strani lokalne skupnosti
Slika 76: Predlagani obmo~ji umirjanja obiska v krajinskem parku. p
104
GEORITEM 16
Legenda
obmo~je umirjanja
gozd
gozd s posebnim namenom
Dejanska raba tal © MKGP 2004
0
0,25
0,5
1
km
105
(kot je bilo na primer pri obravnavanem krajinskem parku) je obvezna lokalna javna slu`ba (132. ~len). Upravljanje se izvaja skladno z namenom, zaradi katerega je bilo
obmo~je zavarovano, zavarovano obmo~je pa lahko upravlja javni zavod ali pa se za
upravljanje podeli koncesija. Delo upravljavca na zavarovanem obmo~ju zajema varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge (133. ~len).
Po tem zakonu na~rt upravljanja za krajinski park sicer ni obvezen, vendar bi
z njegovim sprejetjem la`je usmerjali razvoj zavarovanega obmo~ja. Po drugi strani obravnavano obmo~je sega tudi v sfero kulturne dedi{~ine, ki jo opredeljuje Zakon
o varstvu kulturne dedi{~ine. Ta leta 2008 sprejeti akt predvideva, da morajo imeti
vsa spomeni{ka obmo~ja, ki imajo upravljavca, tudi na~rt upravljanja, ki se v primeru
prekrivanja z obmo~jem, varovanim ali zavarovanim na podlagi predpisov s podro~ja ohranjanja narave, sprejme v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje
narave (60. ~len). 61. ~len istega zakona izrecno poudarja, da mora biti v takem primeru upravljavec obmo~ja, ki ga skladno s tem zakonom imenuje vlada, strokovno
usposobljen za opravljanje nalog ohranjanja naravnih vrednot in varstva kulturne
dedi{~ine.
Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost iz leta 1984 je è zastarel in ni skladen z veljavno zakonodajo. V ~asu njegovega
nastanka sta bili ljubljanski obmo~ni enoti Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave {e zdruèni znotraj Ljubljanskega regionalnega
zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, kar je razvidno iz opredelitve obmo~ja, kjer se prepletata tako naravna kot tudi kulturna dedi{~ina. Naj{ibkej{i ~len odloka
je upravljanje krajinskega parka, saj kljub varstvenem reìmu, navedenem v 6. ~lenu, odlok ne podaja temeljnih informacij o tem, kdo s krajinskim parkom upravlja,
kaj se sme po~eti in kako. Ve~ intervjuvancev (Anko 2010; Miheli~ 2010; Oroèn Adami~ 2010; Torelli 2010) je poudarilo, da je treba prostor (tudi gozdni!) upravljati in
negovati, sicer lahko v nekaj desetletjih izgubi svojo privla~nost. Krajinski park ni nikoli
imel upravljavca, ki bi poskrbel za upravljavski na~rt, prav tako ni imel rednega financiranja za vzdrèvanje (Anko 2010).
Na to {ibkost so opozorili tudi drugi intervjuvanci, med katerimi se vsi, razen enega, strinjajo z razglasitvijo obmo~ja Ro`nika in [i{enskega hriba za krajinski park in
dodajajo, da sama razglasitev {e ni bila dovolj. Pri tem so poudarili, da je zavarovanje obmo~ja sicer zaustavilo oziroma prepre~ilo pozidavo in ve~je posege, kot na primer
umestitev adrenalinskega parka, vendar sam pravni akt nima posebnega smisla, ~e smernice njegovega upravljanja in razvoja niso konkretno dolo~ene. Odsotnost upravljavca
oteùje gospodarjenje s prostorom, saj samo zavarovanje, {e zlasti, ko gre za kategorijo »krajinski park«, kjer je bistvenega pomena prav preplet ~loveka z naravo, {e ne
pomeni, da se v parku ne sme ni~ po~eti.
Za prepre~itev konfliktov je treba jasno izpostaviti dejavnosti, ki so skladne z varstvenimi cilji ter urediti lastni{ka razmerja, saj se v nasprotnem primeru ne moremo
106
GEORITEM 16
izogniti nezadovoljstvu med lastniki. V zvezi s tem je kmetovalec Babnik (2010)
povedal, da je bilo zanj zavarovanje obmo~ja neugodno. Zaradi neurejenih lastni{kih
razmerij je gozd lastnikom breme oziroma, kot je izpostavil Anko (2010): »… Ro`nik je skrajno neuporaben za lastnika, kar zadeva me{~ana, pa je idealna stvar …«. V ~asu
zavarovanja parka sredi osemdesetih let prej{njega stoletja, ko sta bila dru`beni in
ekonomski sistem bistveno druga~na, lastniki parcel ob razglasitvi zavarovanega
obmo~ja niso dobili nikakr{ne od{kodnine. Zaradi institucionalno-pravne delitve varstva na naravno in kulturno dedi{~ine ter zaradi denacionalizacijskega postopka bi
bilo Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib nujno posodobiti in
uskladiti z veljavno zakonodajo, tako s podro~ja varstva narave kot s podro~ja varstva
kulturne dedi{~ine.
Parcialni interesi lastnikov parcel, ob~ine ali obiskovalcev brez skupne dolgoro~ne vizije, ki bi zdruèvala razvoj in varovanje, odpirajo pot spontanemu razvoju, kar
obi~ajno pove~uje nezadovoljstvo med vsemi dele`niki. Da bi zagotovili uravnoteèn razvoj, bo, ob upo{tevanju naravnih danosti obmo~ja, z razli~nimi dele`niki treba
iskati skupne re{itve. Pri tem mora klju~no vlogo prevzeti ob~ina, katere cilj je iskanje in uresni~evanje skladnosti med razli~nimi interesi. Poleg varstva dedi{~ine bi ob~ini
moralo biti v interesu iskanje ekonomske blaginje in zagotavljanje kakovostnega bivanja njenim prebivalcem, zato predlagamo, da odkupi zasebna zemlji{~a v krajinskem
parku in ga s tem ohrani. Korak v tej smeri je è bil narejen s sprejetjem Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (2010). Skladno z njim so lastniki gozdnih parcel
upravi~eni do dav~ne olaj{ave oziroma pravice do od{kodnine, v primeru zahteve lastnika pa je Mestna ob~ina Ljubljana njegov gozd dol`na kupiti.
Ker je na obmo~ju krajinskega parka, ki ga v grobem delimo na tri prepoznavne enote (Tivoli, gozdni osrednji del in zahodni del), zaznaven mo~an konflikt interesov,
krajinski park nujno rabi profesionalnega upravljavca, ki bo znal dinami~no, celostno, a hkrati {e vedno dovolj rahlo~utno poskrbeti za {tevilne vidike zavarovanega
obmo~ja. Upravljavec mora nujno imeti dovolj {irine, da bo znal koordinirati akcije
in proaktivno sodelovati s strokovnimi institucijami ter ostalimi dele`niki v prostoru.
Iz izku{enj je namre~ razvidno, da so posamezne institucije zastareli odlok interpretirale na razli~ne na~ine. Tako je ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo
narave nasprotovala sanitarni se~nji, ki jo je odobril Zavod za gozdove Slovenije, in se
pri tem sklicevala na prepoved uni~evanja drevja, zapisano v odloku (Verbi~ 2010).
Zato je ljubljanska ob~ina sprejela Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi
Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (2010), ki zemlji{kim
lastnikom dopu{~a se~njo dreves. Po drugi strani pa odlok v 6. ~lenu na primer prepoveduje zapiranje zna~ilnih pogledov v Tivoliju, vendar so se ti v najve~ji meri zaprli
prav zaradi ve~letnega pomanjkljivega upravljanja z gozdom in opu{~anjem rabe prostora. Nekateri intervjuvanci kot najprimernej{ega upravljavca vidijo Zavod za
gozdove Slovenije (Pirnat 2010; Torelli 2010; Verbi~ 2010), drugi poseben oddelek
107
BOJAN ERHARTI^
Slika 77: Nekdanji odprt pogled izpred [vicarije proti mestnemu sredi{~u.
Slika 78: Zdaj pogled proti mestu povsem zastira na gosto rasto~e drevje.
108
GEORITEM 16
na Mestni ob~ini Ljubljana (Bavcon 2010; âd 2010; Juran 2010), tretji predlagajo,
da ob~ina za upravljanje pridobi koncesionarja (Jaki~ 2010; Koèlj 2010), ~etrti pa
upravljavca vidijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Roì~ 2010), ki se seli v Biolo{ko sredi{~e. Ve~ intervjuvancev si v parku èli nadzorno slu`bo oziroma redarje,
ki bi bili prisotni na terenu in bi ob redarskih opravilih izobraèvali obiskovalce (Koèlj 2010; Torelli 2010; Verbi~ 2010).
V zadnjem ~asu se v javnosti mo~no poudarjajo naravovarstveni vidiki obmo~ja, precej manj pa njegov kulturni pomen, kar bo v prihodnje treba uravnoteìti.
Smiselno bi bilo, da se v parku vzpostavi informacijski center s sedeèm upravljavca. Mo`ne lokacije zanj so na obrobju krajinskega parka z urejenim dostopom, torej
v severnem ali ju`nem delu Tivolija ali pa v Biolo{kem sredi{~u. Informativno gradivo o krajinskem parku in njegovih vrednotah bi moralo biti na voljo tudi na drugih
lokacijah (v gostilnah Ro`nik in Pod Ro`nikom (âd), Cekinovem in Tivolskem gradu,
@ivalskem vrtu Ljubljana, rekreacijskem centru Mostec). Poleg upravljanja z gozdom,
za katerega skrbi ljubljanska obmo~na enota Zavoda za gozdove Slovenije, bo treba
precej{njo pozornost usmeriti v delo z ljudmi (Anko 2010; Koèlj 2010). Med tremi
prepoznavnimi deli krajinskega parka sta zlasti gozdni del in zeleni pas ob poti poligon za {portne dejavnosti, celotno obmo~je pa omogo~a tudi {tevilne druge oblike
doìvljanja gozda in narave prek celega leta. Ljudem se lahko razne dele krajinskega
parka predstavi na najrazli~nej{e na~ine. Najbolj uveljavljena pristopa z informacijskimi tablami in zgibankami bi bilo smiselno dopolniti (Anko 2010; Jaki~ 2010; Kos 2010;
Koèlj 2010; Kranjec Mena{e 2010; Kurin~i~ Miku` 2010; Roì~ 2010; Torelli 2010):
• z rednimi vodenji po razli~nih enotah krajinskega parka,
• dogodki, predavanji in javnimi debatami, kjer naj se ljudem predstavi razli~ne teme,
povezane s krajinskim parkom,
• organizacijo raziskovalnih delavnic in delavnic doìvljanja narave za najmlaj{e,
• vklju~itvijo krajinskega parka v u~ne vsebine ljubljanskih vrtcev in {ol ter
• s pripravo razli~nih tematskih in u~nih poti, ki zajemajo tako naravno kot kulturno
dedi{~ino in ljudi vzgajajo k primernemu odnosu do narave in kulture.
Skratka, javnost je treba angaìrati in ozavestiti, za kar je pomemben pretok informacij na vseh podro~jih in nivojih (Roì~ 2010). Upravljavec bi lahko sestavil koledar
kontinuiranih vzgojnih, raziskovalnih, rekreacijskih, umetni{kih in podobnih medsebojno usklajenih dogodkov, povezanih s krajinskim parkom, s katerimi bi posku{ali
pritegniti pozornost naj{ir{e javnosti. Povezovanje obstoje~ih vsebin v krajinskem parku v mozaik zgodb je pomembnej{e kot ume{~anje novih grajenih struktur! Ker so
delne evidence enot naravne in kulturne dedi{~ine na obravnavanem obmo~ju v veliki meri è narejene, bosta eni izmed prvih nalog upravljavca parka zdruèvanje razli~nih
evidenc v enotno bazo in jasno ovrednotenje posameznih enot dedi{~ine. Ni~ manj
pomembni nalogi bosta povezava vseh dele`nikov in druge zainteresirane javnosti,
ki vplivajo na krajinski park (âd 2010; Miheli~ 2010; Verbi~ 2010), ter na podlagi
109
ovrednotene dedi{~ine priprava razvojnih na~rtov s conacijo na obmo~ja za zadovoljevanje rekreacijskih, socialnih in estetskih vzgibov ter na stro`ja naravovarstvena
obmo~ja. S coniranjem bo treba dolo~iti tudi obmo~ja, kjer lahko prevladujejo alohtone rastline, in obmo~ja s poudarjeno avtohtono vegetacijo. Pri tem bo, kot je izpostavil
Oroèn Adami~ (2010), treba upo{tevati, da dolo~ila in omejitve tega krajinskega parka zaradi neposredne bliìne mesta ne morejo biti enaka, kot na primer v Rakovem
[kocjanu, ~eprav obe zavarovani obmo~ji spadata v isto kategorijo.
Razvoj krajinskega parka je tesno povezan z obstoje~imi pravnimi akti in vizijo
prihodnjega upravljavca parka. Celoten razvoj bi moral izhajati iz predpostavke, da
je obmo~je zelena oaza sredi urbanega okolja, kjer naj imajo prebivalci mo`nost sprostitve in doìvljanja narave (Pergovnik Coti~ 2010). Gre za veliko primerjalno prednost
Ljubljane v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, saj v drugih urbanih strukturah praviloma manjka stik z naravo. Zato je pomen tak{ne naravne enote, kot je
Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, toliko ve~ji (Roì~ 2010).
Krajinski park je razdeljen na gozdni in odprt prostor. Gozd zavzema kar 74 %
zavarovanega obmo~ja. Pri sodobnem gozdarjenju se prepletajo ekonomski, ekolo{ki in socialni vidiki. Na obravnavanem obmo~ju mora biti poudarek na ekolo{kih
in socialnih funkcijah, zlasti na iskanju ravnovesja med njimi. Naravovarstvena stroka si je do nedavne spremembe Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega
hriba za naravno znamenitost (1984) njegov 6. ~len o prepovedi uni~evanja drevja
in grmovja razlagala kot prepoved kakr{nekoli se~nje. Kljub spremembam {e vedno vztraja, da ne èli urejenih parkov, saj ti z naravovarstvenega zornega kota naj
ne bi imeli posebne vrednosti, zato si v naravnem okolju prizadeva ohraniti naraven videz in kakovosten gozd (Juran 2010). Drugi strokovnjaki (DOPPS 2005,
citirano po Na~rtu upravljanja … 2008) pa ugotavljajo, da prav mozai~nost urbanega, parkovnega, gozdnega, travnatega in vodnega okolja prispeva k bogastvu vrstne
pestrosti.
Sanitarno se~njo dovoljuje {ele Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi
Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (2010). Zato ne presene~a mnenje priznanega slovenskega gozdarja, naravovarstvenika in ekologa Bo{tjana
Anka, da ne pozna »… bolj nemarnega gozda od Ro`nika, saj v tem gozdu izgled dùngle
ne pride v po{tev …« (Anko 2010). V zadnjem ~asu je nekaj ve~jih lastnikov gozda
na podlagi odredbe ljubljanske obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije opravilo
sanitarno se~njo v svojih gozdovih. Lastniki manj{ih zaplat gozda, ki so se v tej vlogi
zna{li ve~inoma z denacionalizacijskimi postopki, praviloma nimajo nikakr{nega
odnosa do svoje zemlji{ke lastnine v krajinskem parku. Zato tudi ne opravljajo skoraj nikakr{nih vzdrèvalnih del in tudi ne sanitarne se~nje.
Lastni{tvo gozdov na obmo~ju parka in do nedavnega nejasna razmerja med dele`niki sta dva od ve~jih problemov, ki naj bi ju razre{il nedavno sprejet Odlok o razglasitvi
gozdov s posebnim namenom (2010). Lastniki so namre~ s trenutnim stanjem zelo
110
GEORITEM 16
nezadovoljni, kar dokazujeta njihovi izjavi: »… Ljubljan~ani mislijo, da je to vse mestno in se ne zavedajo, da je to privatna lastnina; kot lastnik pla~ujem, zato da se drugi
rekreirajo …« (Babnik 2010) ter »… lastniki {~itimo svoj interes, to pomeni, da omejujemo gibanje in rabo …« (âd 2010).
Mestna ob~ina Ljubljana je s sprejetjem tega odloka prvi~ uradno izrazila interes po odkupu gozdov. V njegovem 13. ~lenu se je namre~ zavezala, da je na zahtevo
lastnika dol`na odkupiti gozd s posebnim namenom na podlagi cenitve sodnega izvedenca gozdarske stroke v okviru letnih finan~nih sredstev, za ta namen predvidenih
v ob~inskem prora~unu. Upati je, da bo prav ta mo`nost nezainteresirane lastnike
gozdov prepri~ala k njihovi prodaji. Po prepri~anju enega izmed lastnikov pa med
lastniki gozdnih parcel obstaja sum, da bodo prodane parcele pridobile novo namembnost in postale zazidljive (Verbi~ 2010), s tem pa precej vrednej{e; s cenovno razliko
bi mestni oblastniki polnili ob~insko blagajno.
Lastniki, ki se ne bodo odlo~ili za prodajo gozda, so po novem upravi~eni do ob~inske od{kodnine zaradi omejenega uìvanja lastnine kot posledice zmanj{anega mo`nega
letnega poseka lesa, posebnih pogojev za pridobivanje lesa, dodatnih gojitvenih ter
varstvenih del in/ali ureditve ter opreme gozda (Odlok o razglasitvi gozdov … 2010).
Zemlji{~a v lasti Mestne ob~ine Ljubljana ali vsaj ustrezen dialog z zasebnimi lastniki bi namre~ omogo~ila la`ji in bolj premi{ljen razvoj celotnega obmo~ja krajinskega
parka.
Razvoj gozdnega obmo~ja mora stremeti k ve~namenskosti, ki bo poleg ekolo{ke funkcije omogo~ala tudi izobraèvalno in rekreacijsko.
V krajinskem parku so nekateri deli {e posebej ob~utljivi, kar velja zlasti za naravna rezervata Mali Ro`nik in Mostec z ohranjenimi barjanskimi rastlinami. Zaradi
velikega {tevila obiskovalcev v njuni neposredni okolici, bi bilo vredno enega prepustiti naravi, drugega pa pribliàti ljudem z izobraèvalnega vidika, kar je skladno
s 66. ~lenom Zakona o ohranjanju narave (2004). Opremiti bi ga morali s potmi (lahko tudi na kolih, kot na primer na Ko{~evi u~ni poti na Ljubljanskem barju), ki ne
bi ogroàle ekosistemov, namestiti informacijske table in po potrebi ograditi. Tako
bi rezervata zavarovali in hkrati pribliàli ljudem.
Smiselno bi bilo razmisliti o manj{em obmo~ju, ki bi ga prepustili naravni sukcesiji, zlasti z izobraèvalnega zornega kota. Po njegovem robu bi lahko obiskovalci
hodili po poteh (po mo`nosti bi izbrali è obstoje~e), prebirali informacijske table,
v ta »pragozd« pa nikakor ne bi smeli vstopiti. Tak{en usmerjan ogled naravnih zna~ilnosti vodi v zelo avtenti~no spoznavanje narave in razumevanje naravnih procesov.
Ker najve~jo vrednoto krajinskega parka predstavlja njegov gozdni osrednji del,
bi morali v njen premi{ljeno prostorsko in vsebinsko usmerjati obiskovalce. Na eni
strani se potrebe obiskovalcev pove~ujejo, na drugi pa se pove~uje ob~utljivost okolja, zato so v ~edalje ve~ji meri pojavljajo konflikti med razli~nimi dele`niki. Razen
tradicionalno obljudenih obmo~ij Cankarjevega vrha, Mosteca in ìvalskega vrta bi
111
morali zagotoviti premi{ljeno usmerjanje obiskovalcev v tem delu parka. Najbolj zaèleni obiskovalci so zagotovo sprehajalci, teka~i in »trim~karji« (na obstoje~ih trimskih
stezah), morda {e vodniki s psi, ki pa bi morali biti dosledno na povodcih, da ne bi
pla{ili divjadi in drugih gozdnih prebivalcev.
Zelo pomembno bi bilo natan~no dolo~iti poti, namenjene obiskovalcem. Torelli (2010) to obmo~je primerja s Postojnsko jamo, ki je sicer zelo obse`na, vendar si
jo lahko ogledujemo samo s to~no dolo~enih poti. Po njegovem prepri~anju bi se v jami
ljudje brez usmerjanja kar »pasli« naokrog in trgali kapnike za domov. Ro`nik in
[i{enski hrib sta preve~ dragocena, da bi dopustili ljudem »{ariti« vsevprek. Tudi Juranova (2010) meni, da se vsepovsod ne sme dopu{~ati »kaoti~nega gibanja«.
V prostoru so razli~ne kategorije poti. Najbolj problemati~ne so neurejene, na
{iroko prepredene steze, izpostavljene eroziji in razgaljanju korenin. Te steze velik del
gozda odpirajo obiskovalcem, zato pa divjad le ste`ka najde svoj mir. Zaradi lahkega
dostopa lahko ljudje nabirajo gozdne sadeè na zelo veliki povr{ini, kar pa opravljajo zunaj poti, s ~imer uni~ujejo podrast. Zaradi velikega {tevila nabiralcev bi bilo
verjetno smiselno prepovedati nabiranje plodov in gob v celotnem krajinskem parku. Posledi~no bi tudi v praksi la`je zapirali steze, za katere ugotavljamo, da zaradi
oblikovanosti povr{ja niso primerne oziroma vodijo v dele gozda, kjer naj bi bilo manj
obiskovalcev. Gre za tako imenovana obmo~ja umirjanja.
Nekateri predeli so è zdaj manj obiskani, zlasti v gozdnem osrednjem delu vzhodno od naravnega rezervata Mali Ro`nik in v zahodnem delu med kolesarsko potjo
in Potjo. Na teh dveh obmo~jih tudi ni, z nekaj izjemami, gostej{e mreè poti vi{jega
reda. Zlasti tam bi morali precej dosledno ukiniti obstoje~e steze, ~eprav lastnik gozdnih parcel (Verbi~ 2010) opozarjajo na nestrpne obiskovalce. Ti po pravilu odstranijo
mehke ovire (vejevje, podrta drevesa), ki jih postavijo lastniki. V drugih delih parka bi se bilo treba odlo~iti za ukinjanje zlasti tistih poti, ki so bolj izpostavljene eroziji.
Na drugi strani bi bilo treba nekatere neurejene obstoje~e steze preurediti v poti in
tako nanje pritegniti obiskovalce, ki za zdaj hodijo vsepovsod. Zna~ilen primer je
obmo~je med Matjanovo potjo in ulico Pod gozdom, saj s tega dela [i{ke ni v krajinski park niti enega urejenega dostopa. @e na vstopu v gozd je treba obiskovalce vabljivo
speljati na poti, ki jih stroka prepozna kot zaèlene.
Premalo je izkori{~en tudi potencial z informacijskimi tablami opremljene
Jesenkove poti, ob kateri lahko spoznavamo bogato gozdno vegetacijo. Smiselno bi
bilo obnoviti Pot sedmih mosti~kov in na novo urediti mreò atraktivnih poti (u~nih in {portnih), ki bi povezale Tivoli, Biolo{ko sredi{~e in Mostec na obrobju ter
Cankarjev vrh v osrednjem delu parka. Anko (2010) predlaga, naj po tak{nih poteh
zainteresirane obiskovalce podobno kot po kulturnih ustanovah vodijo strokovnjaki in jih ozave{~ajo o kulturi gozda. To bi lahko po~eli na primer ob nedeljah dopoldne.
Nekaj tega poslanstva è opravlja ljubljanska obmo~na enota Zavoda za gozdove Slovenije, ki organizirano, v obliki delavnic vodi {olsko mladino po Jesenkovi poti.
112
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
Slika 79: V osrednji del krajinskega parka bi morali obiskovalcem dosledno onemogo~iti
dostop z motornimi vozili.
Vpra{ljiva je tudi trimska steza v gozdnem osrednjem delu parka. Razmisliti bi bilo
treba o njeni premestitvi v obrobne dele parka.
Popolnoma nesprejemljiva je uporaba cest za dostop osebnih vozil v osrednji del
parka. Najbolj pere~i sta cesti na Cankarjev vrh in v Mostec, ki bi ju bilo po zgledu
zapore mestnega sredi{~a treba zapreti za vsa vozila, razen za dostavo v jutranjem ~asu.
Zato se zdi upravi~ena zaskrbljenost nekaterih, da bi tako imenovana nadomestna
gradnja objektov na Drenikovem vrhu lahko imela za posledico dodatno odpiranje
prometnic za vozila v osrednji del parka (Pergovnik Coti~ 2010).
V gozdnem osrednjem delu prihaja do ve~jih zgostitev obiskovalcev in posledi~no ve~jih problemov na Cankarjevem vrhu, v Mostecu in ìvalskem vrtu.
Cankarjev vrh je tradicionalna postojanka, kjer se ljudje è ve~ kot stoletje zbirajo v cerkvi in gostilni. Glede na teàve, ki nastajajo ob obratovanju tamkaj{nje gostilne,
bi bilo smiselno zaostriti pogoje njenega delovanja. Gostilna ima neurejeno kanalizacijo, gostje kljub dnevni prepovedi prometa z motornimi vozili prihajajo z avtomobili
in motorji. Nesprejemljivo je, da je sploh dovoljena vo`nja z motornimi vozili od 18.
do 24. ure. V zvezi s cesto sta problemati~na tudi ob~asno soljenje cesti{~a in pove~an hrup. Tradicionalna prvomajska sre~anja na Ro`niku so postala tako trdno
zakoreninjen del tradicije Ljubljane, da lahko govorimo celo o nesnovni kulturni dedi{~ini. Nesmiselno bi jih bilo prestavljati na drugo lokacijo, za kar si prizadeva ljubljanska
113
obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave (Juran 2010). êprav je z vidika varstva
narave zagotovo dolo~eno breme, gre vendarle le za dvodnevno prireditev z minimalnimi za~asnimi posegi v prostor. Neprimerne pa so druge prireditve, ki jih ob~asno
organizirajo na tej lokaciji.
Rekreacijski center v Mostecu je najobse`nej{e nenaravno obmo~je, ki se je zelo
globoko zarezalo v gozdni osrednji del parka. Med tamkaj{njimi ve~jimi problemi
je nejasno lastni{tvo osrednjega objekta, to je okrep~evalnice s pripadajo~imi klopmi, mizami, otro{kim igri{~em, balini{~em, piknik prostori … Gre za dolgotrajni spor
med [portno rekreacijskim centrom Tivoli Mestne ob~ine Ljubljana in Rekreacijskim
dru{tvom Mostec, ki zavira ureditev tega prostora. [portno rekreacijsko center èli
okrep~evalnico, ki je trenutno bifejskega tipa, spremeniti v postojanko, ki bi nudila
zdravo prehrano in {portne napitke. Ob njej bi potekale organizirane zabave, povezane s {portom in z rekreacijo. Za dosego teh ciljev bi morali nujno obnoviti zanemarjeno
okoli{ko infrastrukturo, ki zdaj odbija zahtevnej{e obiskovalce. Razen tega èli Zavod
Tivoli v Mostecu namestiti zunanje naprave za fitnes (Jaki~ 2010).
V Mostecu je sredi gozda eden najve~jih {portnih objektov v parku, ki ga sestavljajo tri skakalnice in vzpenja~a. Objekte upravlja Smu~arski skakalni klub Costella
Ilirija (medmre`je 5). Ljubljanski ob~inski prostorski na~rt (medmre`je 19) predvideva izgradnjo novega skakalnega centra v Podutiku, a do realizacije ({e) ni pri{lo
(medmre`je 12). V primeru izgradnje centra v Podutiku bi bilo skakalnice v Mostecu najbr` smiselno opustiti.
Mostec je tudi med pomembnej{imi ljubljanskimi prireditvenimi prostori za razna sindikalna, politi~na in dru{tvena sre~anja. Veliko {tevilo obiskovalcev v osredju
krajinskega parka je vsekakor mote~e, {e bolj problemati~en pa je hrup in dostop z avtomobili, zato bi morali omejiti glasnost prireditev, v neposredni bliìni so namre~
dva naravna rezervata in tudi manj obljudeni deli parka, kamor se zatekajo ìvali.
Razmisliti bi veljalo celo o sprejetju na~elnega stali{~a o neprimernosti te lokacije za
mnoì~ne prireditve.
Promet v Mostecu in dostopih vanj je popolnoma neurejen. Kljub prepovedi vo`nje
te omejitve mnogi ne upo{tevajo. Ob vstopu v gozd so skoraj vselej parkirana {tevilna vozila, nekaj jih je parkiranih vse do skakalnic. Neurejeno parkiranje uni~uje
rastje, razgalja korenine in pove~uje nevarnost erozije. Zato bi bilo skladno z ob~inskim prostorskim na~rtom (medmre`je 19) blizu vstopa v Mostec nujno treba urediti
parkiri{~e.
Pot poteka po zahodnem robu parka. Njen najbolj obremenjen odsek je med Kose{kim bajerjem in kriì{~em s cesto, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom. Problemi
na Poti so povezani predvsem z velikim {tevilom kolesarjev, kar zlasti ob konicah v toplej{em delu leta povzro~a konflikte s pe{ci. Prostorski na~rt (medmre`je 19) na tej
trasi sicer predvideva tako imenovani Zunanji kolesarski obro~, vendar bo vsaj na
omenjenem odseku potrebna lo~ena trasa za kolesarje in pe{ce. Spodbudna se zdi
114
MILAN ORO@EN ADAMI^
GEORITEM 16
Slika 80: V Biolo{kem sredi{~u bodo s~asoma zrasli {tevilni novi objekti.
ideja, da bi na Pot navezali otoke {porta in igri{~a (Koèlj 2010). Hkrati bo treba ozave{~ati obiskovalce o primernosti poti za rekreacijo, saj è prihaja do konfliktov
z okoli{kimi kmeti; ljudje namre~ zaradi preobremenjenosti izbirajo lastne divje poti
(Babnik 2010). Ob kriì{~u, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom sta dve manj{i
neurejeni parkiri{~i, ki bi ju bilo treba bodisi urediti bodisi odstraniti (ozeleniti).
Za~etki Biolo{kega sredi{~a sovpadajo z umestitvijo ìvalskega vrta pod Ro`nik
pred pribli`no {estdesetimi leti, sledila je izgradnja Biotehni{ke fakultete, Nacionalnega in{tituta za biologijo in dela Botani~nega vrta Univerze v Ljubljani. Smiselna in
logi~na nadgradnja bo izgradnja Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Ve~ previdnosti zahteva predvidena raz{iritev obstoje~ega botani~nega vrta z lokacije ob Iànski
cesti na lokacijo v konico med cesto, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom, in Ve~no
potjo. Trenutno sta tam le nasad japonskih ~e{enj in rastlinjak (Bavcon 2010). Na novi
lokaciji so naravne razmere zelo raznolike, kar bo ugodno vplivalo na razvoj vrta.
Parkovnih, gozdnih in rekreacijskih nasadov bo v botani~nem vrtu okrog 22 ha, preostali razpolo`ljivi prostor pa bo namenjen razmnoèvanju in vzgoji rastlin, rastlinjakom
ter zgradbi z laboratoriji, delavnicami in drugimi prostori (Erhati~ 1988).
Nekaj intervjuvancev je izrazilo strah pred morebitno pretirano se~njo gozda
(âd 2010; Torelli 2010; Tav~ar 2010b), medtem ko je stali{~e ljubljanske obmo~ne
enote Zavoda RS za varstvo narave {e precej stro`je, saj si èli obstoje~e habitatne tipe
ohraniti brez sprememb konfiguracije terena (Juran 2010). Verjetno bi morali najti
115
kompromis, ki bi dovoljeval selektivno se~njo z ohranitvijo dela kakovostnej{ega avtohtonega gozda. Vsaj gozdni del bi morali pustiti odprt prostemu dostopu obiskovalcev,
upo{tevaje seveda te`njo po umirjanju prometa in obiska nasploh.
@ivalski vrt se zajeda globoko v osrednji, najkakovostnej{i del parka. Njegova morebitna {iritev oziroma »smiselna zaokroìtev« (Miheli~ 2010) naj bi segala v vse smeri,
razen proti Ve~ni poti. Iz naravovarstvenih in kulturnovarstvenih razlogov je najbolj
problemati~na {iritev navzgor, proti Cankarjevemu vrhu. Verjetno je najbolj povedno svoje mnenje izrazil Jaki~ (2010): »… Imamo dve mo`nosti – ali ìvalski vrt ali pa
parkovne povr{ine, oboje je te`ko …«, saj je na voljo zelo malo prostora. ê bo è pri{lo do {iritve, je ta verjetno, pa {e to s {tevilnimi zadr`ki, sprejemljiva le ob Ve~ni poti
proti Kosezam. @ivalski vrt bi lahko uredili na obstoje~i povr{ini in pove~ali njegovo privla~nost. Zanimiva je ideja, da bi na primer nasproti kletke s {impanzi postavili
enaka plezala, kot jih imajo opice in bi obiskovalci lahko merili svoje fizi~ne sposobnosti v primerjavi z ìvalskimi (Miheli~ 2010). Tovrstni adrenalinski park v tak{nem
okolju bi nedvomno popestril ponudbo ìvalskega vrta in verjetno ne bi naletel na
ve~ji odpor ljudi. Lahko bi uredili tudi dodaten vhod oziroma izhod iz ìvalskega vrta
proti Cankarjevemu vrhu.
V Biolo{kem sredi{~u je ob konicah è zdaj premalo parkirnih mest, kar se bo
ob dodatni ponudbi samo {e zaostrilo, saj poleg ureditve obstoje~ih parkiri{~ ni predvideno pove~anje njihovega {tevila. Morda bi ob koncu tedna za obiskovalce @ivalskega
vrta Ljubljana, Botani~nega vrta Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije veljalo razmisliti o mo`nosti uporabe univerzitetnih parkiri{~.
Ob robu Biolo{kega sredi{~a bi bilo pri kriì{~u Poti s cesto, ki povezuje Ve~no
pot s Potjo za Brdom, smiselno postaviti tako imenovano mestno kmetijo. Gre za èljo
lastnika tamkaj{njega zemlji{~a (Babnik 2010), katerega kmetija meri 48 ha. Za zdaj
je sede` njegove kmetije ukle{~en v povsem urbanem okolju, kar ne omogo~a normalnega delovanja kme~kega gospodarstva. Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS
za varstvo naravne dedi{~ine temu nasprotuje, saj naj bi zemlji{~e ne bilo zazidljivo
(Juran 2010). A ideja se zdi dobra, saj bi s selitvijo pridobili vsi: obiskovalci organiziran ogled kmetije, kmetovalec bolj{e mo`nosti za razvoj, sosedje na obstoje~i lokaciji
sedeà kmetije ob Vodnikovi cesti pa izbolj{ano kakovost bivanja. Kmetovalec se je
pripravljen zavezati, da bo na lokaciji svoje nove mestne kmetije sprejemal organizirane skupine (Babnik 2010), s ~imer bi lahko zaokroìli ponudbo in pove~ali pomen
Biolo{kega sredi{~a.
V Tivoli so se zaradi bliìne mestnega sredi{~a doslej è precejkrat zajedli in postaja
vse manj{i. V zadnjem obdobju so se vendarle okrepile te`nje po ureditvi parka. Znana
je ideja o poglobitvi èlezni{ke proge, ki se je globoko zarezala v Tivoli in park »odrezala« od mestnega sredi{~a. Na mestu parkiri{~a Tivoli I bi bilo smiselno zgraditi
poglobljeno gara`no hi{o in jo na vrhu zatraviti (Jaki~ 2010). Poti skozi betonski bazenski kompleks bi lahko nadeli prijaznej{o, bolj zeleno podobo po zgledu ozelenjene
116
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
MIHA PAV[EK
Slika 81: Poglobitev èlezni{ke proge in Tivolske ceste bi znova okrepila vezi med
parkom in mestom.
Slika 82: Tivoli je tudi pozimi privla~en za obiskovalce.
117
BOJAN ERHARTI^
Slika 83: Tivolski ribnik je bil neko~ posebno priljubljen med ljubitelji ~olnarjenja.
Slika 84: V zadnjem ~asu je bil potencial tivolskega ribnika premalo izkori{~en.
118
BOJAN ERHARTI^
GEORITEM 16
Slika 85: Po temeljiti preureditvi morda ~aka ribnik in okolico ìvahnej{e dogajanje.
Promenade Plantée v Parizu. Parkiri{~e Tivoli II pod Halo Tivoli bi lahko po izgradnji gara`ne hi{e ukinili in na tem mestu uredili {portna igri{~a (teni{ka, ko{arkarska,
odbojkarska, malonogometna, drsali{~e, balini{~a, borilnice, trampolini in drugo)
za obiskovalce. S tem posegom bi lahko odstranili obstoje~a igri{~a, ki se zajedajo globoko v tivolski park.
Tivoli ali vsaj njegov osrednji del naj bi park angle{kega tipa z urejeno naravo,
polno cvetja (Ovsec 2010), pri tem pa ne bi nikakor smeli dodatno asfaltirali poti po
parku.
Pasja ravan nad pokritim kopali{~em je ve~krat letno prireditveni prostor za razna
druàbna sre~anja, startno ciljni prostor {portnih prireditev in prizori{~e koncertov.
Zaradi precej{nje po{kodovanosti ru{e mokrotnega travnika bi bilo prizori{~e smiselno preseliti na streho predlagane tivolske gara`ne hi{e.
Pozimi je na tem travniku priljubljeno sankali{~e. Na pobudo slovenskih zimskih
{portnikov pristojni v [portno rekreacijskem centru Tivoli razmi{ljajo o umetnem zasneèvanju. Tako bi lahko za nekaj zimskih mesecev uredili sankali{~e in po obstoje~ih
poteh kro`no, nekaj sto metrov dolgo razgibano progo za smu~arski tek (Jaki~ 2010).
Nekatere dejavnosti so bile zelo aktualne v preteklosti, a so s~asoma povsem zamrle,
kot na primer knajpanje v poto~kih ob [vicariji in ~olnarjenje po ribniku. V Tivoliju je {e vrsta drugih, {ir{emu krogu obiskovalcev za zdaj skoraj neznanih zanimivosti.
119
V mislih imamo predvsem Ti~istan (pti~je krmilnice), Cankarjeve breze in Mednarodni fenolo{ki vrt, kjer sodelavci Agencije RS za okolje spremljajo razvoj 21 drevesnih
vrst iglavcev, listavcev ter grmovnic (medmre`je 11).
Po vsem parku bo treba namestiti strani{~a. Glede na to, da v osrednjem delu praviloma ni vodovodnega in kanalizacijskega omre`ja, bi bilo tam smiselno postaviti
toaletne prostore s kemi~nimi strani{~i. Ker so ti objekti vizualno mote~i, bi jih morali
zakriti.
Prednostna naloga urejanja parka bi morala biti ureditev javnega in mirujo~ega prometa ter kro`ne kolesarske poti okrog Ro`nika in [i{enskega hriba. Kot
predvideva ob~inski prostorski na~rt (medmre`je 19), bo po Ve~ni poti med sredi{~em mesta in [i{ko vozil mestni avtobus, ki pa bi moral biti stalen in dovolj pogost.
S tem bi se zmanj{al pritisk na parkiri{~a. Kljub temu bo Biolo{ko sredi{~e s {iroko
zastavljenim programom potrebovalo po mo`nosti skupno ve~je parkiri{~e ali celo
gara`no hi{o, saj je to edino obmo~je v krajinskem parku, ki ga v veliki meri obiskujejo tudi Neljubljan~ani. Zaèlena bi bila tudi manj{a urejena parkiri{~a na vstopih
v park ali v njihovi bliìni. Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave
jim sicer vztrajno nasprotuje (Juran 2010), vendar bo najbr` morala sprevideti, da
so parkirana vozila na tem obmo~ju realnost. Bolje je, da se ta problem razre{i nadzorovano, kot da je {e vnaprej prepu{~en stihiji. Kro`na kolesarska pot je deloma è
realizirana, treba pa bo razmisliti o mo`nem sobivanju kolesarjev in pe{cev v Tivoliju, kot to predvideva ob~inski prostorski na~rt (medmre`je 19). Ko bo kro`na
kolesarska pot povsem urejena in bodo na razpolago parkirna mesta za kolesa, bo
v park s kolesi zagotovo prihajalo ~edalje ve~ obiskovalcev.
12 Sklep
Kakovostno bivalno okolje je izjemno pomembna vrednota ìvljenja sodobnega ~loveka. Zelene povr{ine so eden od klju~nih dejavnikov za prijetno bivanje. To
je v mestih {e bolj poudarjeno, saj zelenja vedno primanjkuje, njegovega pomena pa
se praviloma zavemo {ele takrat, ko je pomanjkanje è kriti~no. [tudije kaèjo, da je
bliìna zelenih povr{in celo ekonomska kategorija, saj se z ve~anjem oddaljenosti od njih
in izgubljanjem zelene vedute vrednost nepremi~nin praviloma zmanj{uje (Tyrväinen
in Miettinen 2000).
Ljubljana je zaradi svoje zasnove bogata z zelenimi povr{inami. Zeleni klini, ki
se zajedajo v prestolnico, predstavljajo kakovostno prednost v primerjavi s podobnimi evropskimi mesti. Vse zelene povr{ine sicer niso javno dostopne, {e vedno pa jih
Slika 86: Razvoj krajinskega parka, kot ga predvideva prostorski na~rt Mestne ob~ine
Ljubljana (medmre`je 19). p
120
GEORITEM 16
Legenda
predor
podalj{ana proga
mestnega avtobusa
parkiri{~e pred vstopom
v pomembnej{e rekreacijsko
obmo~je
cesta s kolesarskimi
stezami
obmo~je zelenih povr{in
javna pot za kolesarje
obmo~je lokalne kanalizacije
javna pot za kolesarje
in pe{ce
zunanji kolesarski obro~
Ob~inski prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana 2010
0
0,25
0,5
1
km
121
je razmeroma veliko, tako odprtih kot gozdnih. Zelene povr{ine se v mestu niso ohranile zaradi skrbno na~rtovanega urejanja prostora, ampak zato, ker so bile zaradi
naravnih razmer (strmine, zamo~virjeno povr{je) manj primerne za pozidavo.
Ena najve~jih in najbolj obiskanih zelenih povr{in je 459 ha prostran Krajinski
park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ki je bil razgla{en leta 1984. V odloku o ustanovitvi je posebej izpostavljeno, da park predstavlja svojevrstno identiteto mesta Ljubljane,
kjer naravne in kulturne prvine sestavljajo enotno pokrajinsko podobo. Prav ta povezanost oziroma prepletanje narave in kulture ter delovanje ~loveka v tem prostoru
so klju~ni za dana{nje stanje in prava pot za nadaljnje usmeritve. O prepletanju ~loveka in narave na tem obmo~ju je è pred ve~ kot 300 leti pisal Valvasor, ko je izpostavil,
da je okolica gradu Podturn (zdaj{nji Tivolski grad) postala prijetno sprehajali{~e,
saj so v naravnem amfiteatru za gradom {tudentje prirejali gledali{ke igre ([krjanec 1996).
êprav raznovrstna nasprotja med dele`niki zavirajo ureditev razmer v parku in
so zato cokla njegovega nadaljnjega razvoja, so se zadeve na nekaterih podro~jih vendarle za~elo premikati na bolje. Naj navedemo nekaj primerov pozitivne in negativne
prakse.
Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave je do pred kratkim nasprotovala sanitarni se~nji, odobreni od Zavoda za gozdove Slovenije in se pri tem
sklicevala na prepoved uni~evanja drevja, zapisani v odloku o krajinskem parku (1984),
zato je ljubljanska ob~ina sprejela Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (2010), ki zdaj lastnikom
gozdnih parcel dopu{~a sanitarno se~njo dreves.
Mestna ob~ina Ljubljana je dolga leta pripravljala Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (2010), ki ga je kon~no sprejela in v njem prvi~ uradno izrazila
interes za odkup gozdov, za kar je tudi predvidela dolo~ena finan~na sredstva v ob~inskem prora~unu. Lastniki, ki se ne bodo odlo~ili za prodajo gozda, bodo po novem
upravi~eni do ob~inske od{kodnine zaradi omejitev, ki jih prina{a lega njihovih parcel znotraj krajinskega parka.
Manj{i objekt na Drenikovem vrhu je denacionalizacijski upravi~enec prodal zasebniku, saj se je Mestna ob~ina Ljubljana odrekla predkupni pravici. Kljub {tevilnim
nasprotovanjem, zlasti ljubljanske obmo~ne enote Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, je Ministrstvo za okolje in prostor leta 2010 lastniku izdalo odlo~bo
za gradnjo dveh stanovanjskih vil s {estimi stanovanji (Pergovnik Coti~ 2010).
V vsem parku sta samo dve urejeni javni parkiri{~i, v Tivoliju in Biolo{kem sredi{~u s skupno 570 parkirnimi mesti. Zelo oblegan je vstop v Mostec, kjer v neposredni
bliìni ni urejenih parkiri{~. Ob {tetju smo zabeleìli, da se je skozi glavni vhod zapeljala ~etrtina vseh obiskovalcev. Avtomobile so parkirali ob cesti, ki vodi v notranjost
parka, pri ~emer so po{kodovali travno ru{o in podrast. Izgradnji parkiri{~ pa zagrizeno nasprotuje Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave, saj po njenem
122
ARHIV VIKTORJA TAN~I~A
GEORITEM 16
BOJAN ERHARTI^
Slika 87: K urejenemu mestu è dolgo ~asa spadajo spro{~ujo~e zelene povr{ine.
Slika 88: Ta è v preteklosti pomembna vrednota je v sodobnosti {e precej bolj cenjena.
123
mnenju parkiri{~a ne spadajo v park (Juran 2010). Pa vendar so parkirana vozila na
obmo~ju parka realnost in si pred tem ne gre zatiskati o~i. Bolje je, da se ta problem
uredi nadzorovano, kot da je {e naprej prepu{~en stihiji.
In kako ustrezno ravnati? Le z zavedanjem vseh dele`nikov, da je 459 ha med asfalt
in beton ter onesnaèn zrak ukle{~enih zelenih povr{in vrednota, ki ji je treba najti
prostor v na{em vsakdanu. Ocenjujemo, da Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski
hrib letno obi{~e okrog 1.750.000 obiskovalcev, v tej {tevilki pa niso zajeti obiskovalci ìvalskega vrta, Hale Tivoli ter parkiri{~ v Tivoliju. Park je najbolj obiskan ob
nedeljah, ko se v njem zadrùje do 20.000 obiskovalcev. Obiskovalci v parku praviloma poi{~ejo hiter in kratkotrajen odmik od svojih vsakodnevnih urbanih skrbi. To
potrjuje tudi opravljena anketna raziskava, ki je razkrila, da anketiranci obmo~je povezujejo zlasti z rekreacijo, naravo in sprostitvijo, kot glavne dejavnike ogroànja parka
pa vidijo ~loveka v naj{ir{em pomenu besede (vklju~no njegovo nelegalno odlaganje odpadkov), promet in gradbene posege.
Tako velik obisk zavarovanega obmo~ja potrjuje, da je krajinski park v predstavah obiskovalcev pomembna vrednota. Ta zeleni klin, ki se zajeda globoko v mestno
sredi{~e, se na nasprotno stran prek Ljubljanskega gradu nadaljuje na Golovec, pravokotno na to os pa so obse`ne zelene povr{ine, ki so v znatni meri zavarovane kot
Krajinski park Ljubljansko barje. Vendar so ta obmo~ja bistveno manj obiskana, saj
so bolj oddaljena od mestnega sredi{~a, morda {e pomembnej{i razlog pa je, da imajo povsem druga~en imid`. Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib je v o~eh
obiskovalcev bolj mestni park, medtem ko so, z izjemo Ljubljanskega gradu, preostala obmo~ja bolj naravna in s tem sodobnemu mestnemu ~loveku bolj tuja.
Trenutni status quo ne koristi nikomur. Poleg lastnikov so najbolj prizadeti obiskovalci, ki te edinstvene zelene oaze ne morejo uìvati na na~in, kot bi jo lahko, ~e
bi bile odprte dileme dore~ene in ustrezno urejene. Park je zanemarjen in marsikje
po nepotrebnem preve~ degradiran. Nujna bi bila njegova conacija z optimalno razmestitvijo dejavnosti. Gozdni osrednji del, ki se vzpenja nad ravnino, je treba »o~istiti«
kar najve~ dejavnosti, razen pe{a~enja in teka po urejenih poteh. V Tivoliju bi morali
odstraniti nepotrebno »urbano nesnago«, kjer pa to ni izvedljivo, pa vsaj ozeleniti in
obiskovalcu spet zagotoviti prijaznej{i »angle{ki park«. Zahodni del krajinskega parka je na obrobju in je od gozdnega osrednjega dela odrezan z mestnima cestama. Ob
tem je v znatni meri preèt s sodobnim ~lovekovim delovanjem. Smiselna bi bila popularizacija narave v Biolo{kem sredi{~u z ìvalskim in botani~nim vrtom, prirodoslovnim
muzejem ter na novo ume{~eno mestno kmetijo.
Prav neverjetno je, da obmo~je, ki je krajinski park è ve~ kot ~etrt stoletja, {e vedno nima upravljavca. Ta bi moral imeti drzno in celovito vizijo razvoja. Imeti bi moral
tudi ustrezno {irino ter znanja tako iz naravovarstva in ohranjanja kulturne pokrajine, kot tudi razumevanja ~loveka v parku, pa najsi bo to zemlji{ki posestnik ali
obiskovalec. Ne sme pa mu manjkati niti sposobnost povezovanja dele`nikov z naj124
GEORITEM 16
razli~nej{imi interesi, kot so Mestna ob~ina Ljubljana, ljubljanske obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne
dedi{~ine Slovenije, ter @ivalski vrt Ljubljana, Botani~ni vrt Univerze v Ljubljani, lastniki zemlji{~, predstavniki civilne dru`be in ne nazadnje obiskovalci. Vsak od teh
praviloma gleda na krajinski park preozko. Smiselna bi bila tudi novelacija odloka, s ~imer bi bilo mogo~e na novo opredeliti vsebine in dolo~iti mejo parka ter vzpostaviti
formalne povezave z bli`njimi sorodnimi zavarovanimi obmo~ji, zlasti s krajinskima parkoma Ljubljansko barje in Polhograjski dolomiti.
Trajnostni razvoj obmo~ja lahko zagotovi le ravnovesje med ekolo{kim in socialnim stebrom, ob primernem minimalnem doziranju ekonomskega. Razvoj morda
niti ni najbolj ustrezen izraz, saj bi se najbr` bolj pribliàli temu, za kar si v Krajinskem parku Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib prizadevamo, ~e bi zapisali celovita skrb
in premi{ljeno urejanje.
13 Seznam virov in literature
Anko, B. 1987: Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru [marne
gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva 29. Ljubljana.
Anko, B. 1990: Rekreacija, turizem, gozdarstvo. Rekreacijska vloga gozda 20. Ljubljana.
Anko, B. 1993: Drevo, gozd in ~lovek v mestnem okolju. Mestni in primestni gozd –
na{a skupna dobrina. Zbornik republi{kega posvetovanja v okviru tedna gozdov.
Ljubljana.
Anko, B. 2010: intervju. Ljubljana.
Arhiv razglednic Viktorja Tan~i~a. Ljubljana, 2011.
Babnik, V. 2010: intervju. Ljubljana.
Bavcon, J. 2010a: Botani~ni vrt. Medmre`je: http://www.ukom.gov.si/si/projekti/
200_let_ilirskih_provinc/ilirske_province_1809_1813/ljubljana_sredisce_napoleonovih_ilirskih_provinc/botanicni_vrt/ (8. 8. 2010).
Bavcon, J. 2010b: intervju. Ljubljana.
Bertok, M., Podgornik, S. 2004: Ribe in raki v krajinskem parku Ro`nik, [i{enski hrib
in Tivoli. Ljubljana.
Butina, V. 2009: @ivalski vrt Ljubljana: jubilejni pogled v zgodovino in prihodnost.
Ljubljana.
Chevallerie, H. de la 1994: Park Tivoli v evropski primerjavi. Tivoli – Ljubljanski mestni
park. Ljubljana.
âd, J. 2010: intervju. Ljubljana.
âmpa, L. 1993: Javni interes in problematika lastni{tva v gozdovih zelenega pasu
mesta Ljubljane. Mestni in primestni gozd – na{a skupna dobrina. Zbornik republi{kega posvetovanja v okviru tedna gozdov. Ljubljana.
125
Debelak, M. 1970: Primernost in zmogljivost prostora za rekreacijo v naravi. Rekreacija v naravi – primernost in zmogljivost prostora. Ljubljana.
Dejanska raba tal. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2004.
Digitalni katastrski na~rt. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2009.
Erharti~, B. 2010: Conserving geoheritage in Slovenia through geomorphosite mapping. Géovisions 35. Lozana.
Erhati~, D. 1988: Javna razprava o ureditvi Biolo{kega sredi{~a pod Ro`nikom. Na{a
komuna, 28. 6. 1988. Medmre`je: http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:
NBN:SI:doc-VQ5F2N2M (24. 6. 2010).
Evidenca hi{nih {tevilk 2010. Centralni register prebivalstva. Ljubljana.
Generalni plan urbanisti~nega razvoja Ljubljane. Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana, 1966.
Gozdnogospodarski na~rt Gozdnogospodarske enote Ljubljana 2005–2014. Zavod
za gozdove Slovenije, Obmo~na enota Ljubljana. Ljubljana, 2006.
Holc, E. 1997: Ljubljanski kongres: 1821. Ljubljana.
Jaki~, R. 2010: intervju. Ljubljana.
Jan~ar, M. 1972: Tivoli – program ureditve. Ljubljana.
Jan~ar, M. 2001: Ljubljana, mesto v zelenju. Radovljica.
Jerman, I. 2010: intervju. Ljubljana.
Jer{i~, M. 2002: Prosto~asna funkcija Ljubljane in njene okolice. Geografija Ljubljane.
Ljubljana.
Jogan, N. 2003: Inventarizacija flore dveh zavarovanih obmo~ij na Ro`niku. Poro~ilo.
Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Juran, V. 2010: intervju. Ljubljana.
Kalton, G., Vehovar, V. 2001: Vzor~enje v anketah. Ljubljana.
Kladnik, D. 2001: Geografija. Leksikon. Trì~.
Ko~ar, T. 1993: Zgodovinski razvoj mestnih gozdov Ljubljane. Mestni in primestni
gozd – na{a skupna dobrina. Zbornik republi{kega posvetovanja v okviru tedna
gozdov. Ljubljana.
Koro{ec, B. 1991: Ljubljana skozi stoletja: mesto na na~rtih, projektih in v stvarnosti.
Ljubljana.
Kor{i~ Zorn, V. 2000: Cerkev Marijinega obiskanja na Ro`niku. Ljubljana.
Kos, D. 2010: intervju. Ljubljana.
Kos, M. 1955: Srednjeve{ka Ljubljana – topografski opis mesta in okolice. Ljubljana.
Koèlj, J. 2010: intervju. Ljubljana.
Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi,
zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi
podatki vseh krajev Dravske banovine. 1937. Medmre`je: http://www.zape.si/srd/
pdf/ldb.pdf (7. 7. 2010).
Krajnc, A. 1982: Motivacija za izobraèvanje. Ljubljana.
126
GEORITEM 16
Kranjc, U., Simoneti, M., Vidic, L. 2006: POT, najve~ja na~rtovana javna zelena povr{ina
v Ljubljani. Raziskovalni projekt. Trajekt. Ljubljana.
Kranjec Mena{e, J. 2010: intervju. Ljubljana.
Kurin~i~ Miku`, S. 2010: intervju. Ljubljana.
Le{nik, A. 2003: Inventarizacija dvoìvk (Amphibia) v Krajinskem parku Tivoli, Ro`nik
in [i{enski hrib. Center za kartografijo favne in flore. Miklav` na Dravskem polju.
Medmre`je: http://www.ckff.si/dokumenti/inventarizacija_dvozivk_tivoli.pdf
(22. 7. 2010).
Medmre`je 1: http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ (1. 9. 2010).
Medmre`je 2: http://www2.arnes.si/~skunci1/motivacija.htm (1. 9. 2010).
Medmre`je 3: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=482 (4. 9. 2010).
Medmre`je 4: http://www.ekorg.si/?p=2d&s=1&id=3&cat=3 (2. 9. 2010).
Medmre`je 5: http://sskilirija.com/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=5&Itemid=3 (1. 9. 2010).
Medmre`je 6: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pivovarna_Union (4. 8. 2010).
Medmre`je 7: http://www.zoo-ljubljana.si/index.php?id=4 (5. 8. 2010).
Medmre`je 8: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ro%C5%BEnik (5. 8. 2010).
Medmre`je 9: http://sl.wikipedia.org/wiki/Park_Tivoli,_Ljubljana (5. 8. 2010).
Medmre`je 10: http://www.arso.gov.si/cd/klima1/Zaslon/PDF%20Zaslon/41-Definicija%20fenologije.pdf (2. 9. 2010).
Medmre`je 11: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/fenologija.pdf
(2. 9. 2010).
Medmre`je 12: http://sl.wikipedia.org/wiki/Hala_Tivoli (5. 8. 2010).
Medmre`je 13: http://www.vrtnice.org/index.php?option=com_content&task= view&id=
29&Itemid=43 (5. 8. 2010).
Medmre`je 14: http://ljubljanski.pro jekti.si/rozni-vrt-v-tivoli ju-900696.aspx
(5. 8. 2010).
Medmre`je 15: http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja/
projekti/9199/detail.html (18. 8. 2010).
Medmre`je 16: http://www.timeanddate.com/worldclock/astronomy.html?n=736&
month=5&year=2010&obj=sun&afl=-11&day=1 (16. 8. 2010).
Medmre`je 17: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (16. 8. 2010).
Medmre`je 18: http://www.lpt.si/par kirisca/par kirisca_osebna_vozila/tivoli_I
(18. 8. 2010).
Medmre`je 19: https://urbanizem.ljubljana.si/index3/ (19. 7. 2010).
Miheli~, B. 2010: intervju. Ljubljana.
Mik{a, P., Ajlec, K. 2011: Slovensko planinstvo. Ljubljana. V tisku.
Miku{, T. 2006: Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji. Magistrsko delo,
127
Na~rt upravljanja 2010–2020 (osnutek). Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib.
IZVO d. o. o. Ljubljana, 2008.
Na{e okolje. Ministrstvo za okolje in prostor. 2010, 17-1 (januar 2010). Cegnar, T.
Medmre`je: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%c5%benica/mese%c4%8dni%20bilten/NASE%20OKOLJE%202010_01.pdf (22. 8. 2010).
Ob~inski prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana. Medmre`je: https://urbanizem.ljubljana.si/index3/ (24. 8. 2010).
Odlok o obmo~ju, v katerem se razgla{ajo gozdovi s posebnim namenom in o njihovi
za{~iti. Medob~inski uradni vestnik 6/1983. Maribor.
Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Uradni list Republike Slovenije 60/2010.
Ljubljana.
Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni ob~ini Celje. Uradni list
Republike Slovenije 37/1997. Ljubljana.
Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost. Uradna
lista Socialisti~ne Republike Slovenije 21/1984 in 47/1987. Ljubljana.
Oroèn Adami~, M. 2010: intervju. Ljubljana.
Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Kranj. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd, 1974.
Ovsec, D. 1994: Iz ìvljenja Tivolija skozi ~as. Tivoli – Ljubljanski mestni park. Ljubljana.
Ovsec, D. 2010: intervju. Ljubljana.
Pergovnik Coti~, D. 2010: intervju. Ljubljana.
Pergovnik, D. 1995: Tivoli – ljubljanski mestni park. Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji. Ljubljana.
Pirnat, J. 1997: Razpored gozdov v Ljubljanski krajini. Zbornik gozdarstva in lesarstva 53. Ljubljana.
Pirnat, J. 2010: intervju. Ljubljana.
Plut, D. 2000: Okoljevarstvene razse`nosti (ne)sonaravnega prostorskega razvoja Ljubljane. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana.
Plut, D. 2008: Trajnostni razvoj varovanih obmo~ij – celostni pristop in aktivna vloga dràve: Trajnostno gospodarjenje v varovanih obmo~jih z vidika doseganja
skladnej{ega regionalnega razvoja. Medmre`je: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/
geo/Publikacije/priloznostno/CRP_zavarovana_Plut_08.pdf (22. 4. 2011).
Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost. Uradni list Republike Slovenije 3/2010. Ljubljana.
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih. Uradni listi Republike
Slovenije 5/1998, 70/2006 in 12/2008. Ljubljana.
Register nepremi~ne kulturne dedi{~ine. Ministrstvo za kulturo. Direktorat za kulturno dedi{~ino. Ljubljana, 2010. Medmre`je: http://rkd.situla.org/ (18. 8. 2010).
Rejec Brancelj, I., Smrekar, A., Kladnik, D. 2005: Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10. Ljubljana.
Roì~, J. 2010: intervju. Ljubljana.
128
GEORITEM 16
Senega~nik, J. 1996: Ljubljana. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana.
Skoberne, P. 2004: Varstvo naravne dedi{~ine. Zapisi predavanj. Biotehni{ka fakulteta
Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana, 1994.
Steinar, K. 1996: InterViews: an introduction to qualitative research inter viewing.
Thousand Oaks.
Stupan, M. 2003: Problematika urejanja mariborskih mestnih gozdov. Diplomsko delo.
[krjanec, B. 1996: Kratka zgodovina Tivolskega gradu. Mednarodni grafi~ni likovni
center. Ljubljana.
[mid Hribar, M. 2008: Drevo kot dvopomenska dedi{~ina. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
[pes, M., Smrekar, A., Lampi~, B. 2000: Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana.
Tav~ar, M. 2006: Jesenkova pot. Ljubljana.
Tav~ar, M. 2010a: Gospodarjenje z gozdovi v Mestni ob~ini Ljubljana. Gozdarski vestnik 68, 5–6. Ljubljana.
Tav~ar, M. 2010b: intervju. Ljubljana.
Tav~ar, M., Vidmar, A. 1997: Ljubljanski mestni gozd: pobuda za razglasitev Ljubljanskih mestnih gozdov s posebnim namenom. Zavod za gozdove Slovenije,
Obmo~na enota Ljubljana. Ljubljana.
Torelli, N. 2010: intervju. Ljubljana.
To{, N. 1988: Metode dru`boslovnega raziskovanja. Ljubljana.
Tyrväinen, L., Miettinen, A. 2000: Property Prices and Urban Forest Amenities. Journal
of Environment Economics and Management 39. Washington.
Vardjan, F. 1994: Tivolski park od nastanka do danes. Tivoli – Ljubljanski mestni park.
Ljubljana.
Veber, A. 2010: Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib. Medmre`je: http://www.kam.si/
parki/krajinski_park_tivoli_roznik_in_sisenski_hrib.html (4. 8. 2010).
Verbi~, D. 2010: intervju. Ljubljana.
Verli~, A. 2006: Rekreacijska vloga gozda v katastrski ob~ini Zgornja [i{ka. Diplomsko
delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Vilhar, U. 2010: Uvodnik. Gozdarski vestnik 68, 5–6. Ljubljana.
Vrhovec, I. 1898: Ro`nik in cerkev na Ro`niku. Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko VIII, 29. Ljubljana.
Zadravec, T. 2004: Odnos lastnikov do svoje gozdne posesti na Ro`niku. Diplomsko
delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Zakon o gozdovih. Uradni listi Republike Slovenije 30/1993, 13/1998, 24/1999, 56/1999,
31/2000, 67/2002, 110/2002, 112/2006, 115/2006, 110/2007 in 61/2010. Ljubljana.
129
Zakon o ohranjanju narave. Uradni listi Republike Slovenije 96/2004, 61/2006, 63/2007,
117/2007, 32/2008 in 8/2010. Ljubljana.
Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine. Uradna lista Republike Slovenije 16/2008 in
123/2008. Ljubljana.
@ièk, L. 2010: Odnos javnosti do gozdov v mestih na primerih Ro`nika in Golovca
v Ljubljani. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
14 Seznam slik
Slika 1: Prepletanje pozidanih delov mesta in zelenih povr{in.
Slika 2: V raz{irjeno spomladansko {tetje vstopov v park
smo vklju~ili tudi neznatne stezice …
Slika 3: Lokacije {tetja obiskovalcev in parkiranih vozil.
Slika 4: V mestnih gozdovih so v ospredju njihove socialne in ekolo{ke funkcije.
Slika 5: »… V Ljubljani se je mo`no v pi~lih 15 minutah skozi sam
center mesta sprehoditi iz enega gozda (Ro`nik in [i{enski hrib)
v drugega (Golovec) …« (Roì~ 2010).
Slika 6: Zelena klina Ljubljane (Generalni plan … 1965).
Slika 7: Dostopnost do zelenih povr{in znotraj avtocestnega obro~a.
Slika 8: V krajinskem parku se prepletata narava …
Slika 9: … in ~lovek.
Slika 10: Zavarovana obmo~ja, naravne vrednote
in kulturna dedi{~ina v krajinskem parku.
Slika 11: Na Florjan~i~evem Na~rtu Ljubljane iz leta 1744
so na obmo~ju zdaj{njega parka Tivoli njive in travniki.
Slika 12: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka do leta 1800.
Slika13: Zasnova parka Tivoli sega na za~etek 19. stoletja; posneto pred 2.
svetovno vojno iz letala.
Slika 14: Sodobni posnetek obmo~ja parka Tivoli.
Slika 15: Zemljevid Ljubljane iz leta 1829, na katerem
so dobro prepoznavni Lattermannovi drevoredi.
Slika 16: Tivolski drevoredi na stari razglednici.
Slika 17: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka
med letoma 1801 in 1850.
Slika 18: Na stari razglednici so pod Cerkvijo Marijinega
obiskanja obdelovalna zemlji{~a.
Slika 19: Na sodobni fotografiji je zemlji{~e pod cerkvijo zatravljeno.
Slika 20: Podobica Ro`ni{ke Marije iz leta 1840 z njivami
v ospredju (Kor{i~ Zorn 2000).
130
14
16
17
22
26
27
28
30
30
33
34
35
37
37
38
38
38
40
40
41
GEORITEM 16
Slika 21: Tivolski grad na stari razglednici.
Slika 22: V zadnjih 150 letih sta se rastlinje in namembnost
gradu temeljito spremenila.
Slika 23: Zbirali{~e upokojencev Monte Carlo na stari razglednici.
Slika 24: Priljubljeno zbirali{~e upokojencev je po sto letih
ostalo skoraj nespremenjeno.
Slika 25: Neko~ je ob izteku Cankarjeve ceste stal Jakopi~ev paviljon.
Slika 26: Pozneje se je Jakopi~ev paviljon moral umakniti prometnicam.
Slika 27: Na~rt Ljubljane pred letom 1932.
Slika 28: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1850 in 1941.
Slika 29: Hala Tivoli je pomembno tori{~e ljubljanskega {porta.
Slika 30: Pokrito kopali{~e se globoko zajeda v park Tivoli.
Slika 31: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med za~etkom druge
svetovne vojne in letom 1984, ko je bil razgla{en krajinski park.
Slika 32: Zahodni del krajinskega parka pre~ka urejena Pot.
Slika 33: V zahodnem delu parka je tudi na novo urejen Kose{ki bajer.
Slika 34: Glavni deli krajinskega parka, druga zavarovana obmo~ja
v njem in pozidana obmo~ja.
Slika 35: Razprostranjenost gozda v krajinskem parku.
Slika 36: @ivalski vrt je tudi pomembno izobraèvalno sredi{~e.
Slika 37: Neko~ je bila v hi{i na Drenikovem vrhu tudi gostilna.
Slika 38: Dandanes Drenikov vrh kli~e po ureditvi, skladni
s smernicami varstva narave in kulturne dedi{~ine.
Slika 39: Zemljevid poti in druge prometne infrastrukture
v gozdnem osrednjem delu krajinskega parka.
Slika 40: Prvotna gostilna [vicarija je prerasla v imeniten hotel Tivoli.
Slika 41: Za zdaj nekdaj privla~en objekt nezadr`no propada.
Slika 42: Prvotno je bilo Jakopi~evo sprehajali{~e tesno povezano z mestnim
sredi{~em, kjer se je neposredno navezovalo na Cankarjevo cesto.
Slika 43: Kljub poznej{i odrezanosti zaradi izgradnje èlezni{ke
proge in obvozne Tivolske ceste je Jakopi~evo sprehajali{~epostalo
priljubljeno fotografsko razstavi{~eJakopi~evo sprehajali{~e.
Slika 44: Ena od informacijskih tabel v krajinskem parku.
Slika 45: Velikost zasebne gozdne posesti (Zadravec 2004).
Slika 46: Lastni{tvo zemlji{~ v krajinskem parku.
Slika 47: Gibanje {tevila obiskovalcev ~ez dan v izbranih dnevih.
Slika 48: Ob lepih nedeljah je Tivoli natrpan z obiskovalci.
Slika 49: Obremenjenost vhodnih mest v krajinski park.
Slika 50: V gozdnem osrednjem delu krajinskega parka
sta med najbolj obiskanimi to~kami Mostec …
44
44
46
46
47
47
48
49
51
51
52
55
55
57
59
60
61
61
63
65
65
66
67
68
69
71
74
75
76
79
131
Slika 51: … in Cankarjev vrh.
Slika 52: Gibanje {tevila obiskovalcev @ivalskega vrta Ljubljana
v zadnjih 20 letih (Miheli~ 2010).
Slika 53: Mese~ni obisk @ivalskega vrta Ljubljana
v letih 2007, 2008 in 2009 (Miheli~ 2010).
Slika 54: Na Poti je najpogostej{a oblika rekreacije kolesarjenje.
Slika 55: Povpre~ni ~as zadrèvanja obiskovalcev v krajinskem parku (N = 300).
Slika 56: Med ve~jimi problemi krajinskega parka je neurejeno
parkiranje, zaradi katerega se uni~uje gozdna podrast.
Slika 57: Parkirna zmeda pred vhodom v ìvalski vrt.
Slika 58: Prometna ureditev v krajinskem parku.
Slika 59: Gibanje obiskovalcev krajinskega parka 23. maja 2010
na izbranih kriì{~ih.
Slika 60: Dele` parkiranih vozil po popisnih lokacijah (N = 2745).
Slika 61: Na~in potovanja od doma do krajinskega parka (N = 300).
Slika 62: V krajinskem parku lahko sledimo ìvljenjskemu ciklu narave.
Slika 63: Miselne asociacije anketirancev na dele krajinskega
parka, ki jih najpogosteje obiskujejo (N = 300).
Slika 64: Pomen parka Tivoli, gozdnega osrednjega dela Tivolija,
Ro`nika in [i{enskega hriba ter zelenega pasu med Kosezami
in Brdom za anketirance glede na kraj anketiranja (N = 300).
Slika 65: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija
obiskovanja gostiln – na Ro`niku neko~.
Slika 66: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija
obiskovanja gostiln – na Ro`niku dandanes.
Slika 67: V gostilni Pod Ro`nikom (âd) so pred 2. svetovno vojno
pripravljali slovenske jedi …
Slika 68: … danes pa privablja goste s kakovostno srbsko hrano.
Slika 69: @ivali in rastline, ki se anketirancem v parku Tivoli, v gozdnem
osrednjem delu Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba ter v zelenem
pasu med Kosezami in Brdom najbolj vtisnejo v spomin (N = 300).
Slika 70: Asociacije na besedno zvezo »Ro`nik in [i{enski hrib«,
kot so jih izpostavili intervjuvanci; ve~ja pisava nakazuje
ve~krat navedeno asociacijo.
Slika 71: Poznavanje statusa zavarovanja obmo~ja Tivoli, Ro`nik
in [i{enski hrib med anketiranimi na Pre{ernovem trgu,
Cankarjevem vrhu in v Mostecu (N = 300).
Slika 72: Poglavitni dejavniki, ki po mnenju anketiranih oseb
na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu
ogroàjo obmo~je krajinskega parka (N = 300).
132
79
80
80
81
82
83
83
86
87
89
89
91
91
92
94
94
95
95
96
97
98
99
GEORITEM 16
Slika 73: Dejavniki, ki so po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu,
Cankarjevem vrhu in v Mostecu v krajinskem parku najbolj mote~i (N = 300). 100
Slika 74: Najmanj je obremenjen najkakovostnej{i gozdni osrednji del parka. 103
Slika 75: V Tivoliju je zaznaven izrazit konflikt med pe{ci in kolesarji.
103
Slika 76: Predlagani obmo~ji umirjanja obiska v krajinskem parku.
105
Slika 77: Nekdanji odprt pogled izpred [vicarije proti mestnemu sredi{~u.
108
Slika 78: Zdaj pogled proti mestu povsem zastira na gosto rasto~e drevje.
108
Slika 79: V osrednji del krajinskega parka bi morali obiskovalcem
dosledno onemogo~iti dostop z motornimi vozili.
113
Slika 80: V Biolo{kem sredi{~u bodo s~asoma zrasli {tevilni novi objekti.
115
Slika 81: Poglobitev èlezni{ke proge in Tivolske ceste bi znova okrepila vezi
med parkom in mestom.
117
Slika 82: Tivoli je tudi pozimi privla~en za obiskovalce.
117
Slika 83: Tivolski ribnik je bil neko~ posebno priljubljen
med ljubitelji ~olnarjenja.
118
Slika 84: V zadnjem ~asu je bil potencial tivolskega ribnika premalo izkori{~en. 118
Slika 85: Po temeljiti preureditvi morda ~aka ribnik in okolico ìvahnej{e
dogajanje.
119
Slika 86: Razvoj krajinskega parka, kot ga predvideva prostorski na~rt
Mestne ob~ine Ljubljana (medmre`je 19).
121
Slika 87: K urejenemu mestu è dolgo ~asa spadajo spro{~ujo~e zelene povr{ine. 123
Slika 88: Ta è v preteklosti pomembna vrednota
je v sodobnosti {e precej bolj cenjena.
123
15 Seznam preglednic
Preglednica 1: Lokacije {tevnih mest in termini {tetja.
Preglednica 2: Pregled zavarovanih obmo~ij v Sloveniji (Erharti~ 2010).
Preglednica 3: Obisk krajinskega parka na posameznih
{tevnih mestih po letnih ~asih.
Preglednica 4: Pogostnost obiskovanja posameznih delov
krajinskega parka (v odstotkih; N=300).
Preglednica 5: [tevilo popisanih vozil 23. maja 2010 po popisnih lokacijah.
Preglednica 6: Primerjava normativov (obiskovalcev na hektar)
za rekreacijo v zelenju pri razli~nih avtorjih (Debelak 1970).
18
31
72−73
76
84–85
102
133
Seznam knjig iz zbirke Georitem
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
134
Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane
Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen
Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije
Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane
David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole:
Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih
Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti
Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju
Matija Zorn, Bla` Komac: Zemeljski plazovi v Sloveniji
Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalo`be
Janez Nared, Damjan Kava{: Spremljanje in vrednotenje regionalne
politike v Sloveniji
Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji
Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska
in razvojna vpra{anja Alp
Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeèlske kulturne
pokrajine v Sloveniji
Jani Kozina: Prometna dostopnost v Sloveniji
Mimi Urbanc: Pokrajinske predstave o slovenski Istri
Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar: Krajinski park Tivoli,
Ro`nik in [i{enski hrib
135
136
Georitem 16 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 12.7.2011 11:03 Page 1
http://zalozba.zrc-sazu.si
9 789612 542917
GEORITEM
15,00 €
ISBN 978-961-254-291-7
16
SMREKAR, ERHARTI^, [MID HRIBAR: KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB
16
ALE[ SMREKAR
BOJAN ERHARTI^
MATEJA [MID HRIBAR
KRAJINSKI PARK
TIVOLI, RO@NIK IN
[I[ENSKI HRIB
GEORITEM
16

zalozba.zrc-sazu.si - Geografski inštitut Antona Melika

Transcription

Similar documents

Bo~no raz irjanje kot posebna oblika gibanja tal na

Raziskave vpliva lokalne geolo{ke zgradbe na potresno

A 1322 Aktivni 3-fazni Adapter

Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih

Zeleni prag Ljubljane

Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a

Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in

pogodba o poslovnem sodelovanju

Vsi ljubljanski hribi - vse vzpetine v MOL

Poročni katalog

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji Biodiversity