Филолошки факултет „Блаже Конески“

Филолошки факултет „Блаже Конески“
ДИЈАЛЕКТОЛОГИЈА
НА МАКЕДОНСКИОТ ЈАЗИК 1
Приредил
МАРЈАН МАРКОВИЌ
Според
БОЖИДАР ВИДОЕСКИ
Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, MANU, Skopje 1998;
Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 2, MANU, Skopje 1999;
Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik, Institut za makedonski
jazik "Krste Misirkov", Skopje 2000;
Скопје 2001
SODR@INA
Predgovor
I
DEL I
OPIS NA MAKEDONSKITE DIJALEKTI
Dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik
9
Zapadno nare~je
Centralnite govori
Prilepsko-bitolski govori
Ki~evsko-pore~ki govori
Skopsko-vele{ki govori
Zapadnite periferni govori
Gornopolo{ki (gostivarski) govor
Debarskite govori
Debarski govor
Drimkolsko-golobrdski govor
Malorekanski (gali~ki) govor
Rekanski (`irovni~ki) govor
Ohridsko-stru{kite govori
Gradski ohridski govor
Stru{ki govor
Vev~ansko-rado{ki govor
Prespanskite govori
Gornoprespanski (resenski) govor
Dolnoprespanski govor
Jugoisto~no nare~je
[tipsko-strumi~ki govori
Male{evsko-pirinski govori
Tikve{ko-mariovski govori
Ju`ni govori
Dolnovardarski govori
Sersko-lagadinski govori
Govorite vo Kostursko
Kor~anski govor
Lerinski govor
Severni govori
Kumanovsko-kratovski
Skopskocrnogorski govor
Dolnopolo{ki (tetovski) govor
DEL II
VE@BI
Osnovni karakteristiki na makedonskite dijalekti
Dijalektni tekstovi
Za izgovorot na nekoi vokali vo dijalektnite tekstovi
35
37
39
40
43
46
48
51
54
55
60
62
68
78
81
83
95
107
111
117
122
122
125
145
153
155
159
161
177
179
185
193
235
PREDGOVOR
Osnovnata namena na ovoj trud e da im ovozmo`i na studentite
(a i na drugite zainteresirani) {to pocelosno i pokvalitetno da go
sovladaat materijalot predviden so nastavnata programa po predmetot
dijalektologija na makedonskiot jazik I. Ovoj trud, a posebno delot so
dijalektnite tekstovi, }e im poslu`i na studentite i kako osnovno
pomagalo vo izveduvaweto na ve`bite po odnosniov predmet.
Inaku, skoro celiot priveden materijal e ve}e objaven vo
trudovite na Bo`idar Vidoeski "Dijalektite na makedonskiot
jazik", Tom 1 i 2, MANU, Skopje 1998/1999; i "Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik", Institut za makedonski jazik "Krste
Misirkov", Skopje 2000.
Samo mal del od materijalot se temeli na bele{ki
spored
predavawata na Bo`idar Vidoeski.
Vo sozdavaweto na koncepcijata na ovoj trud primarni bea
slednive dva kriteriuma: prviot - da se ima predvid nastavnata
programa po dijalektologija na makedonskiot jazik I (V i VI semestar)
izrabotena od Vidoeski pred dvaesetina godini, i vtoriot - verno da se
pretstavi negovata najnova i op{toprifatena klasifikacija na
makedonskite dijalekti, za prv pat objavena 1996 godina vo knigata
"Etnologija na Makedoncite" vo izdanie na MANU. So toa se ovozmo`uva takov pregled na makedonskite dijalekti koj }e gi sodr`i site
neophodni podatoci, imaj}i gi predvid najnovite kriteriumi pri nivnata podelba.
Samiot trud e podelen na dva dela. Prviot del koj se odnesuva na
opisot na makedonskite dijalekti zapo~nuva tokmu so tekstot "Dijalektna diferencijacija na makedonskite dijalekti" koj kako celosen
i najnov pregled }e bide od golema korist za site korisnici na ovoj
trud. Dijalektnata karta na krajot na ovoj tekst detalno ja prestavuva
slikata na makedonskiot dijalekten sistem. Potoa sleduvaat opisite
na trite najgolemi govorni kompleksi i toa: zapadnoto nare~je,
jugoisto~noto nare~je i severnite govori. Site ovie dijalektni
kompleksi se pretstaveni detalno vo ramkite na nivnite podelbi i
potpodelbi na grupi govori i na govori.
Vtoriot del, koj prvenstveno e namenet za ve`bi, na po~etokot
sodr`i tekst vo koj se navedeni site osnovni karakteristiki na trite
dijalektni kompleksi. Na krajot na ovoj tekst e pretstavena blanko
dijalektna karta koja }e poslu`i za polesna geografska i dijalektna
orientacija pri koristeweto na dijalektnite tekstovi. Dijalektnite
tekstovi, koi zazemaat najgolem prostor vo vtoriot del, gi reprezenti-
I
raat site dijalektni podra~ja i skoro site govori opi{ani vo ovoj
trud.
Na krajot, smetam deka ova u~ebno pomagalo }e si go najde svoeto
mesto i me|u studentite i me|u drugite zainteresirani za makedonskata
dijalektologija, i deka so ova }e se postignat dve golemi celi: }e se
ostvari dolgogodi{nata zamisla na osnovopolo`nikot na makedonskata dijalektologija, akademikot Bo`idar Vidoeski; i }e se pottiknat
site zainteresirani podetalno da gi razgledaat dosega objavenite
monografski trudovi na Vidoeski.
Se nadevam deka mojata uloga kako prireduva~ na ovoj trud }e
bide skromen pridones kon opusot {to zad sebe go ostavi akademik
Vidoeski*.
Marjan Markovi}
*Posthumno objaveni dela na akademik Bo`idar Vidoeski
- Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, MANU, Skopje 1998;
- Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 2, MANU, Skopje 1999;
- Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 3, MANU, Skopje 1999;
- Geografskata terminologija vo dijalektite na makedonskiot jazik,
MANU, Skopje 1999;
- Fonolo{ki bazi na govorite na makedonskiot jazik, MANU, Skopje
2000;
- Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik, Institut za
makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje 2000;
- Pra{alnik za sobirawe materijal za makedonskiot dijalekten
atlas, Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje 2000;
II
Fonetska transkripcija
Vokali
ü
i
u
÷
«
»
ƒ
e
¿
ä
o
º
å
a
Konsonanti
p
b
t
d
k
c
~
}
y
x
|
f
θ
s
{
g
v
ð
z
`
m
n
l
r
w
q
j
h
Funkcii na dijakriti~kite znaci:
-
-
-
nazalnost: £, ¢
neslogovnost: ¹, ×
slogovnost: …, ¤
dol`ina: a:, e:, i:, o:, u:
labijalizacija: å
pomestena artikulacija kon napred: ä
pomestena artikulacija kon gore: ƒ, ÷, «
poluzvu~nost: §, ®, ©, ™, ¥, ª
palatalnost: t´, d´
palataliziranost: b', p', l'
»
oslabena artikulacija: s rce, leja, zmeh
akcent: v'ikam, uf~'ar, vik'a{e, vod'enica
sporeden akcent: v'e~ern³ica, z'adu{n³ici, s'evern³ica
III
DEL I
OPIS NA MAKEDONSKITE DIJALEKTI
1. DIJALEKTNA DIFERENCIJACIJA
NA MAKEDONSKIOT JAZIK
1. Makedonskiot jazik go zafa}a centralniot del na Balkanskiot Poluostrov. Go zafa}a slivot na rekite Vardar i Struma i dolniot tek na rekata
Mesta. Na zapad toj grani~i so albanskata jazi~na teritorija. Jazi~nata granica na toj del vo golema mera se sovpa|a so dr`avnata granica me|u Republika Makedonija i Albanija. Nea ja so~inuva planinskiot venec Korab – De{at – Jablanica, otkade {to se spu{ta na jugozapadniot del na Ohridskoto
Ezero. Na ovoj del na albanska strana ostanuvaat triesetina makedonski naselbi vo dolinata na Drim zapadno od gradot Debar i vo oblasta Golo Brdo i
tri sela na bregot na Ohridskoto Ezero. Od ju`niot breg na Ohridskoto Ezero granicata svrtuva na jugoistok i preku planinata Gali~ica se spu{ta na
jugozapadniot del na Prespanskoto Ezero, otkade {to prodol`uva na jug i
preku planinata Mokra izbiva na Gramos, jugozapadno od gradot Kostur. Na
ovoj del od granicata na albanska strana ostanuvaat desetina sela na zapadniot breg od Prespanskoto Ezero i tri sela isto~no i jugoisto~no od
gradot Kor~a.
Na jug makedonskiot jazik grani~i so gr~kiot na celiot prostor od
planinata Gramos pa do rekata Mesta vo Trakija. Jazi~nata granica na ovoj
del navleguva zna~itelno podlaboko na jug od dene{nata dr`avna granica me|u
Republika Makedonija i Republika Grcija. Makedonska re~ mo`e da se ~ue s#
do linijata Gramos – Ber – Solun. Od Solun taa prodol`uva na istok, pa preku
oblasta Bogdansko, kade {to se nao|aat vo slovenskata lingvistika dobro
poznatite po svojot arhai~en dijalekt selata Suho i Visoka, izleguva na
rekata Mesta ne{to malku severoisto~no od gradot Drama. Na istok makedonskiot grani~i so bugarskiot jazik. Na ovoj del imame prirodna granica.
Nea ja so~inuva planinskiot venec Despat – Rila. Od Rila granicata svrtuva
na severozapad ne{to malku poseverno od Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i izleguva na dr`avnata granica me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija.
Na sever sprema srpskata jazi~na teritorija jazi~nata granica se poklopuva so dene{nata granica me|u Republika Makedonija i SR Jugoslavija. I
na ovoj del imame prirodna granica koja ja so~inuvaat planinite Kozjak –
Ruen – Skopska Crna Gora – [ar Planina – Korab.
Ovie se dene{nite granici na makedonskata jazi~na teritorija. Vo minatoto makedonsko slovensko naselenie imalo daleku po na zapad i po na jug od
dene{nite granici. Mnogu istoriski izvori govorat deka slovensko naselenie `iveelo vo Ju`na i vo Sredna Albanija, a na jug vo Epir, Tesalija i na
seto Egejsko krajbre`je. Golem del od toponimijata vo tie oblasti e slovenska, osobeno mikrotoponimijata. Niz vekovite ju`nata i zapadnata granica s# pove}e se pomestuvale kon sever, odn. kon istok na albanska strana,
9
kako {to bilo potiskuvano makedonskoto slovensko naselenie. I toj proces
na pomestuvawe na makedonskata etni~ka granica, resp. i jazi~nata, trae do
najnovo vreme, a se vr{i i deneska.
Na makedonsko-albanskoto jazi~no pograni~je na eden ne mnogu {irok
prostor na pravecot Skopje – Tetovo – Debar – Struga – Pogradec – Kor~a
`ivee me{ano naselenie – pokraj makedonskoto i albansko – so maj~in jazik
albanski. Vo pogolema mera toa naselenie e bilingvalno.
Isto taka i na makedonsko-gr~koto jazi~no pograni~je i {irok prostor vo
Egejska Makedonija `ivee me{ano – makedonsko i gr~ko naselenie. Makedonskoto naselenie prevladuva po brojot vo kostursko-lerinskoto i vodenskopazarskoto podra~je. Vo popisnite dokumenti od 1951 godina na teritorijata
na Grcija `iveele okolu 250.000 Sloveni, resp. Makedonci.
Na jugozapadniot del na pograni~jeto so albanskiot i so gr~kiot jazik
pokraj makedonskoto naselenie `iveat Grci, Vlasi i Albanci. Vo mnogu
punktovi na pravecot Gramos – Rupi{ta – Negu{ – Meglen naselenieto e trilingvalno. Makedoncite pokraj svojot maj~in jazik govorat i gr~ki, koj e za
niv i slu`ben jazik, i vla{ki.
Severnata jazi~na granica e relativno stabilna. Razmestuvaweto na naselenieto niz vekovite na toj del se vr{elo sukcesivno i ne ostavilo povidni
tragi na jazikot. Dijalektot na nekolku sela vo oblasta Kozjak koi se deklarirale za Srbi ne se razlikuva nitu po edna crta od govorot na makedonskoto naselenie.
Makedonskoto naselenie vo oblasta Pirinska Makedonija (okolu 180.000
spored popisot od 1956), koja se nao|a vo sostavot na R. Bugarija, osven so
svojot makedonski dijalekt se slu`i i so bugarskiot standarden jazik kako
slu`ben.
2. Makedonskiot jazik genetski spa|a vo ju`noslovenskata grupa jazici
zaedno so bugarskiot, srpskiot/hrvatskiot i slovene~kiot. Site ovie jazici gi
povrzuvaat: razvojot na grupite *ort, *olt vo rat, lat, sp. mak. raste, lakot,
zamenata na sekvencite *tort, *tert – *tolt, * telt vo trat, tr½t – tlat, tl½t, mak. vrana,
breg, mleko, zamenata na *£ so e, mak. pet, rezultatite na nekoi promeni
svrzani so t.n. vtora palatalizacija na zadnojazi~nite konsonanti, konsekventnata zamena na *kv-, *gv- vo cv-, yv- pred *½ i *i od difton{ko poteklo,
nastavkata *-om‰ vo instrumentalot kaj imenkite od m. i s. rod od starite oosnovi, sp. stsl. rabom}, selom}, da kako element za gramati~ka zavisnost na
re~eni~kiot iskaz, vo oblasta na derivacijata razvojot na sufiksite so
elementot -c-, sufiksite *-al´‰ka, *-ice, kako i redica leksi~ki ili leksikalizirani osobenosti.
3. Potesna celina vo ju`noslovenskata jazi~na familija so~inuvaat
makedonskiot i bugarskiot. Od starite dijalektni osobini od srpskiot i
hrvatskiot niv gi diferenciraat pred s# otvorenata (niskata) artikulacija
na vokalite *½ i *†. Nazalot *† po ispa|aweto na erovite i po denazalizacijata negova vo makedonskiot i vo bugarskiot se izedna~il so t.n. sekundaren
10
er (¼2)∗, sp. mak. raka – magla, bug. r»ka – m»gla, (: srp. ruka – magla). Vo bugarskiot jazik i na po{irok areal na makedonskata jazi~na teritorija praslovenskite grupi *tj, *dj se reflektirale vo /{t, `d/, vo jugozapadnite makedonski govori, mo`ebi, i vo /{~, `x/, sp. mak. dij. ga{ti – ga{~i, me`da –
me`xa, bug. ga{ti, me`da : srp. kuÊa, meÚa.
Vo istoriskiot razvitok na Balkanskiot Poluostrov vo makedonskiot i
vo bugarskiot, kako i vo srpskiot torla~ki (prizrensko-timo~kiot) dijalekt
se razvile red zaedni~ki inovacii pod vlijanie na sosednite balkanski
neslovenski jazici. Me|u pova`nite zaedni~ki inovacii spa|aat: zagubata na
kvantitetot i starite intonacioni razliki, zagubata na nasledenata sinteti~ka deklinacija i preminuvawe na analiti~ki na~in na izrazuvawe na
imenskite odnosi – so predlozi i edna op{ta forma (casus generalis), sp. Go
vide Marka, Mu re~e na Marka, Odev so Marka, potoa pojavata na gramati~kata
kategorija opredelenost koja formalno se izrazuva preku posebni ~lenski
morfemi, sp. Go vide ~ovekot, vo makedonskiot u{te i: ~ovekon, ~ovekov, analiti~koto stepenuvawe na pridavkite, sp. podobar, najdobar. Dosta zaedni~ki
promeni ovie dva jazika, delumno i torla~kiot dijalekt, pretrpele i vo
oblasta na konjugacijata. Tie go zagubile infinitivot, koj e zamenet so da-re~enici, a se razvile novi formi so pomo{niot glagol *xot½ti, sp. mak.: }e odam,
}e odev, }e sum odel, itn. Edna va`na strukturna inovacija vo dvata jazika
pretstavuva i udvojuvaweto na objektot, sp. mak. Go vide ~ovekot, Zemi ja
knigana, Mu ja dade knigata na Petreta.
Ovie i u{te red drugi osobini od oblasta na gramati~kata struktura makedonskiot i bugarskiot gi dobli`ile do neslovenskite balkanski jazici –
vla{kiot (aromanskiot), albanskiot i gr~kiot. Site tie jazici deneska ja so~inuvaat tn. balkanska jazi~na liga.
Taka makedonskiot i bugarskiot, koi ja so~inuvaat isto~nata podgrupa na
ju`noslovenskite jazici, se oddale~uvale postepeno od zapadnata – srpskohrvatsko-slovene~ka podgrupa, koja vo najgolem del ja so~uvala nasledenata
slovenska gramati~ka struktura, a pove}eto inovacioni pojavi {to se razvile
na toj teren se od podrug karakter.
4. Vo svojot istoriski razvoj makedonskiot jazik do`iveal izvesen broj
promeni i vo kontaktot so srpskiot.
Eden broj od najranite inovacii nastanati na srpskohrvatskiot areal se
ra{irile i na severniot del od makedonskata jazi~na teritorija. Vo eden del
od severnite makedonski govori *¼ i *‰ se izedna~ile kako vo srpskohrvatskiot dijasistem, sp. s»n, d»n. Na toj teren se vkrstosuvaat izoglosite na refleksite /u/ i /a/ mesto nosovkata *†, sp. ruka – raka, ili: ruka, op{tata forma
na ruku pokraj na ruka. Mesto *tj, *kt´, *dj vo apelativnata leksika redovno se
javuvaat kontinuantite /}, |/: ku}a, ple}i, ve|i, ~a|e. Vokalnoto *þ ovde se reflektiralo kako vo sosednite srpski dijalekti – vo /u/ i zad dentalite vo /lu/
vo poseverniot pojas, odn. vo /l»/ na drugiot teren od severnata grupa, sp. vuk,
sluza – sl»za, dlugo – dl»go.
∗
Ovde i vo natamo{niot tekst konvencionalniot naziv ‘’sekundaren ¼2’’ treba
da se tolkuva kako ‘’sekundarno vmetnata samoglaska’’.
11
Severnite makedonski govori so grani~nite srpski dijalekti gi povrzuvaat u{te cela serija drugi osobenosti i od oblasta na gramatikata i derivacijata.
Eden del od tie crti, karakteristi~ni za srpskoto jazi~no podra~je, navlegle podlaboko na makedonskata teritorija. Taka, na primer, fonemite /},
|/ na mestoto na*tj, *dj gi sre}avame vo red leksemi i morfemi duri vo najju`nite makedonski govori. Taka se slu~ilo na makedonskiot teren mesto *tj,
*kt´ – *dj da se javi dvojna zamena – so /{t – `d/, odn. /{~ – `x/ i /} – |/, sp.:
ple}i, ple{ka, sino}, sino{en, sve}a, sve{nik, me|a, me`nik. Nekoi leksemi,
na pr. ve}e, sre}a, nesre}a, taku|ere, s(v)e|ere, partikulata }e, se ra{irile
gotovo na seta makedonska jazi~na teritorija. So srpskoto jazi~no vlijanie se
objasnuvaat vo makedonskiot i preminot na /~/ vo /c/ vo starite grupi *č¦-,
*čr½-, sp. c…n, c…pe, crevo, zamenata /u/ mesto *† vo oddelni leksemi, sp. ku}a,
sud i dr., zamenkata on, predlogot u.
Kako zaedni~ka tendencija na makedonskiot i na srpskiot se istaknuvaat
zamenata na *½ so /e/: bel, leb, seno i depalatalizacijata na konsonantite.
Verojatno i jotuvaweto na grupite tj, dj, nj bi do{lo vo poslednava grupa pojavi, sp. bra}a, lu|e, t…we.
Interesno e da se uka`e deka onie crti {to se javile pod vlijanie na srpskiot jazik najdlaboko prodrele vo makedonskiot jazi~en areal po dolinata na
rekata Vardar, kade {to vodi i glavnata komunikacija za Solun i Egejsko
More.
Vlijanieto na srpskiot jazik vrz makedonskiot do pogolem izraz doa|a od
krajot na XIII vek, koga granicite na srpskata dr`ava se {irat na jug.
Od druga strana i makedonskiot vo izvesna mera povlijael na grani~nite
srpski dijalekti. Kako makedonizmi na prizrensko–ju`nomoravskoto podra~je
od srpskata teritorija se smetaat: fonetskiot oblik na glagolskata morfema
-na- /< *n†-/, sp. padnal, proteti~koto /j/ pred po~etnoto u < *† vo primeri od
tipot: ju`e, jut»k, juz»l, tvrdiot izgovor na /l/ pred zadnite vokali i pred
konsonant: lak»t, lo{, dal, ispu{taweto na vokalite vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. s-izmi, m-izede, d-umre
(se izmi, me izede, da umre), zamenskite klitiki n#, v#, glagolskite formi sa
(vo 3. l. mn. od sum), bile, glagolskite morfemi -(h)mo, -(h)te vo aoristotimperfektot, gubeweto na rodovata diferencijacija vo mno`inata na participot: bile. No za razlika od srbizmite, koi vlegle podlaboko vo jazi~nata
struktura na makedonskiot, makedonizmite vo srpskiot se zadr`ale na negovata tesna periferija.
5. Makedonskiot jazik, od druga strana, razvil i red inovacii koi{to ja
naso~uvale gramati~kata struktura vo poinakov pravec, razli~en od onoj po
koj odel procesot na bugarskiot areal. Na makedonskiot teren se javuva novo
inovaciono ogni{te. Makedonskite inovacii se javuvaat skoro paralelno so
onie {to gi istaknavme kako isto~no-ju`noslovenski. Tie inovacioni pojavi
ja zasegaat jazi~nata struktura kako celina.
Me|u najstarite fonetski inovacii so koi{to se diferencira makedonskiot jazi~en areal e zamenata na jakite erovi: *¼ vo /o/, *‰ vo /e/, sp. *s¼n¼ >
son, *d‰n‰ > den. Vo bugarskiot mesto *¼ ima /»/, sp. *s¼n¼ > s»n. Vo srpskiot /
12
hrvatskiot dvata era se izedna~ile: *¼ = *‰ > /a/ vo novo{tokavskiot dijalekt,
sp. san, dan. Ovaa osobina, zarodena na makedonskoto inovaciono ogni{te, ja
opfatila gotovo seta dene{na etni~ka Makedonija, so isklu~ok na eden pograni~en pojas so srpskata jazi~na teritorija na sever i na krajniot jugoistok
na pograni~jeto so rodopskiot dijalekt na bugarskiot jazik. Podocna taa vo
oddelni morfemi se pro{irila i podaleku na severoistok zafa}aj}i i del od
bugarskoto jazi~no pograni~je.
Vo ramkite na ovoj jazi~en areal, zacrtan so zamenata na *¼ i *‰ vo /o/ i /e/,
koja e izvr{ena u{te vo X–XI vek, se naslojuvaat niz vekovite cela redica
novi crti, koi{to s# pove}e i pove}e go oddale~uvale od drugite inovacioni
centri na sosednite slovenski teritorii. Me|u pova`nite inovacii spa|aat –
vo fonetikata: pojavata na proteti~ko /j/ pred inicijalnoto *†, odn. negovite
kontinuanti, sp. jaglen (joglen, j»glen, jäglen vo oddelni lokalni govori),
izedna~uvaweto na predniot nazal *£ so *½, na pr. meso i mera (vo dijalektite:
mjäso, mjära), zatvrdnuvaweto na starite palatali, so {to se otklonila opozicijata po priznakot palatalnost kaj parnite palatalni konsonanti, podocna
zagubata na fonemata /h/, nejzinata zamena vo /v, f/ vo zapadniot del od jazi~nata teritorija, pojavata na palatalnite konsonanti /}, |/, jotuvaweto na konsonantskite grupi tj, dj, nj vo /}, |, w/, vo gramatikata: mno`inskite nastavki
kaj imenkite -ovi (denovi) i -iwa (so fonetskite varijanti -ina, -ijna), sp.
piliwa, prasiwa, kaj glagolite nastavkite -me vo 1 l. mn. kaj site glagoli, sp.
imame, orame, nosime, bereme, i -le vo mno`ina na l-participot: bile, zele,
potoa: ispu{taweto na pomo{niot glagol vo 3. l. vo perfektot: toj bil, tie
bile. Va`ni strukturni promeni vo glagolskiot sistem na makedonskiot
jazi~en areal vnesle konstrukciite so partikulata ‘}e’ i so pomo{nite
glagoli ‘ima / nema’ plus glagolskata n/t-forma vo sreden rod od tipot: imam
dojdeno, imav dojdeno, sum imal dojdeno, negde duri i bev imal dojdeno i ‘sum’
plus glagolskata n/t-forma od site glagoli, vklu~uvaj}i gi i nepreodnite, sp.
sum dojden, bev dojden, sum bil dojden, itn. So nivniot razvoj i vklopuvawe vo
makedonskiot glagolski sistem do{lo istovremeno i do raspredelba na
funkciite me|u novite formi i nasledenite slovenski oblici.
Poseben beleg na makedonskiot jazik mu davaat akcentot i strukturata na
red sintagmi. Na makedonskiot areal se oformil nov akcentski sistem. Leksi~kiot akcent e fiksiran na tretata mora vo pove}eslo`nite zboroformi,
sp. br'atu~ed – brat'u~edi – bratu~'edive. Osven toa makedonskiot akcent
ima sintagmatski karakter. Celi sintagmi se pot~inuvaat pod eden akcent, sp.
M'ajka-mu tolk'u-vreme ne-be{e-go v'idela s'ina-si. Od-pr'ed-vrata mu-ja-z'edoa
novata-k'o{ula. Vo vrska so mestoto na akcentot istovremeno treba da
istakneme deka neakcentiranite vokali ne podle`at na kvalitativna redukcija so isklu~ok na eden mal broj govori vo jugoisto~na Makedonija.
Posebnost vo makedonskiot jazik vo odnos na okolnite slovenski jazici e
i mo`nosta pred glagolot da stojat zamenskite i glagolskite klitiki, sp. Mu
re~e na brat-mu, Go vikna deteto, Sum mu bil na svadbata.
Privedenive jazi~ni osobenosti poteknuvaat od edno inovaciono ogni{te
i najgolem del od niv ostanale vo ramkite na makedonskiot jazi~en areal
opfa}aj}i pomala ili pogolema teritorija. Nivnite izoglosi obrazuvaat
zatvoreni linii i imaat pribli`no ist pravec na dvi`ewe.
13
Taka na dene{nata makedonska jazi~na teritorija se oformil eden poseben dijasistem, no koj ne ja prekinal vrskata ni so dijasistemot oformen vo
ramkite na dene{na Bugarija, i koj{to postojano gi prodlabo~uval vrskite so
dijasistemot na srpskohrvatskiot jazi~en areal.
6. Najgolem del od privedenite inovacii, a u{te i red drugi, se javile vo
rezultat na me|ujazi~niot kontakt na makedonskiot so balkanskite neslovenski jazici, a pred s# so balkanskiot latinski. Balkanskite jazici vlijaele
na dva plana. Od edna strana tie pottiknuvale novi procesi, koi ponatamu
odele po svoj pat kako {to im go odreduval jazi~niot sistem na makedonskiot,
odn. mikrosistemot, ako pojavata se vr{ela vo ramkite na eden pomal areal na
makedonskiot dijasistem. Od druga strana pak neslovenskite jazici usporuvale nekoi jazi~ni procesi vo gramati~kata struktura.
Kako „balkanizmi“, inovacioni pojavi {to se razvile vo kontaktot so
balkanskite neslovenski jazici, vo naukata se prifateni: zagubata na sinteti~kata deklinacija, razvojot na kategorijata opredelenost kaj imenskite
zborovi i vo vrska so toa pojavata na postpozitivniot ~len, analiti~kata
komparacija, udvojuvaweto na objektot, modalnite glagolski formi so ‘}e’ i
konstrukciite so ‘ima / nema’ i so ‘sum’+glagolskata n/t-forma. Ovie inovacii zafatile po{irok areal na slovenskiot Balkan. Pove}eto od niv vo pomala ili pogolema mera prisutni se i vo bugarskiot dijasistem, a del od niv i
vo torla~kite dijalekti na srpskata jazi~na teritorija. No eden dobar del od
niv se zadr`al na makedonskiot teren i dlaboko navlegol vo strukturata na
makedonskiot jazik. Vo zapadniot i vo ju`niot region na makedonskata jazi~na
teritorija se zatvrdnale: prepozitivnata upotreba na klitikite, sp. Go vide
Stojana, Mu re~e na Stojana, Si go izel lebot, ispu{taweto na predlogot vo,
sp. ]e odam Bitola, Otide Prilep, iska`uvaweto na direktniot objekt so
predlogot na kaj imenkite {to ozna~uvaat `ivo su{testvo, sp. Go vikna na
Marko, generaliziraweto na edna kratka zamenska forma – dativnata za ma{ki i sreden rod mu kako gramati~ki signal za dativniot objekt, sp. Mu re~e na
~ovekot, Mu re~e na deteto, Mu re~e na `enata, Mu re~e na `enite / decata
/ ma`ite. Mnogu sli~nosti me|u zapadnite makedonski dijalekti i aromanskiot nao|ame vo upotrebata na predlogot od so posesivno zna~ewe, sp.
ku}ata od Marka. Na seta zapadna teritorija od Gostivar pa do Kor~a i
Kostur pod vlijanie na nazalnite sonanti /m, n/ vokalot /a/ se nazaliziral – ¢,
a potoa se reflektiral kako i stariot nazal *†, sp. sn»ga (< snaga), zn»m (znam)
vo gornopolo{kiot, debarskiot, ohridsko-prespanskite, odn. snoga vo
malorekanskiot, snåga vo drimkolsko-golobrdskiot. Na eden tesen pojas vo
jugozapadna Makedonija se zagubil l-participot, a so nego i site slo`eni
formi {to se obrazuvale so nego (perfektot, pluskvamperfektot, potencijalot). Funkciite na tie formi gi prezele soodvetnite konstrukcii so ‘ima
/ nema’ i so ‘sum’. Vo su{ko-viso~kiot govor mesto partikulata ‘}e’ za futur
se upotrebuva gr~koto za : za nosa. Red balkanizmi na makedonskiot teren
nao|ame i vo oblasta na derivacijata, na pr. deminutivno-hipokoristi~kiot
sufiks -ule : detule, bradule, i posebno vo leksikata. Site privedenive
jazi~ni osobenosti rasporedeni se na zapadnata i ju`nata periferija na
makedonskiot jazik, tamu kade {to se razgrani~uva toj so albanskiot i so
14
gr~kiot, i kade {to ima i deneska najgolema koncentracija na aromansko
naselenie.
„Vlijanieto na balkanskata jazi~na sredina ne se ogleda samo vo promenite {to gi zafatile od nasledeniot slovenski gramati~ki tip, tuku i vo
odr`uvaweto na poedini negovi oblici, vo slu~ai kade {to imalo poklopuvawe so balkanskite jazici“ (Koneski, 1960 : 493). Taka se objasnuva za~uvuvaweto na aoristot i imperfektot, a vo zapadno-makedonskite govori i dativot kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod.
7. Inovacionite pojavi {to se razvile na makedonskiot jazi~en areal ne
se {irele podednakvo i site vo ednakov pravec.
Eden del od niv, vidovme, ja opfatile seta makedonska jazi~na teritorija
i stanale diferencijalni crti na makedonskiot po odnos na srpskiot i na
bugarskiot, ili samo na eden od niv. Takov e slu~ajot so kontinuantite na erovite.
Druga grupa inovacii zafatile samo del od makedonskiot dijalekten jazik,
a vo drugiot del s# u{te vireat starite osobini koi se nao|aat vo otstapuvawe. Toa zna~i noviot proces ili ne zavr{il, ili novata pojava vo nekoj
mikrosistem e popre~ena. Ova se odnesuva, se razbira, kade {to imame unilateralni inovacii i geografski tie se oponiraat so starite. Starite crti
vo takvi slu~ai se odr`uvaat na periferijata. Taka, na primer, na zapadnata i
ju`nata makedonska jazi~na periferija s# u{te sre}avame primeri so zapazen
nazalizam, vistina ne vo prvobitniot izgovor, mesto nosovkite *£ i *†, sp.
grandi, penda – vo kor~anskiot, d»mbje, ~endo – vo su{koviso~kiot, vo nekoi
punktovi se odr`al {irokiot izgovor na *½ : r'äka ili rjäka. Vo oddelni
leksemi se zadr`alo /~/ vo sekvenci so *¦, sp. ~»rpit, ~»rvec – ~årpit. Vo
kor~anskiot makedonski govor, vo Ju`na Albanija, se pazi starata dativna
fleksivna forma i vo edninata i vo mno`inata. Tamu nao|ame ostatoci od
starata promena (deklinacija) na ~lenot, sp. starcatogo, starcutomu. Edinstveno vo toj govor do deneska se zadr`ala kako poseben oblik zamenkata *s‰ –
soj. Na po{irok areal vo Zapadna Makedonija se sre}avaat dativni fleksivni
formi kaj li~nite i rodninskite imiwa: Stojanu, Marku // Marko(v)e, Mare //
Mari. Kaj glagolite se pazi nastavkata -t vo 3. l. na prezentot, vo pove}e govori vo 1 l. edn. na prezentot u{te otsustvuva nastavkata -m.
Site privedeni crti, i u{te cela redica drugi takvi – stari, neizmeneti,
deneska se javuvaat kako dijalektna specifika na zapadnite govori i stojat vo
opozicija so novite osobenosti {to se javile na nivno mesto vo drugite –
isto~nite, severnite ili ju`nite govori. Takvi arhai~ni crti se odr`ale i
na isto~nata periferija, kako na primer, slobodniot podvi`en akcent,
fonemata /h/, mno`. nastavki -ove, -e, -eta kaj imenkite od m. i sr. rod. Vo
jugoisto~nite govori se zadr`ala kako fonolo{ki relevantna starata
distinkcija po mekost kaj konsonantite.
Sepak pa|a v o~i deka najgolem broj arhai~ni crti se zadr`ale na
pograni~jeto so albanskiot, vla{kiot i gr~kiot, kade {to ima, od druga
strana, i najmnogu inovacii nastanati vo rezultat na me|ujazi~niot kontakt.
Taka zapadnite i jugozapadnite, delumno i ju`nite makedonski dijalekti se
odlikuvaat i so najmnogu arhaizmi, a istovremeno i so najmnogu inovacii. Na
15
isto~nata strana, na pograni~jeto so bugarskata jazi~na teritorija, preminot
kon bugarskite dijalekti e poblag.
Kaj dosega razgleduvanive unilateralni inovacii se javuva edno inovaciono ogni{te koe se nao|a vo centralnite oblasti na makedonskata jazi~na
teritorija.
8. Vtorata grupa inovacioni pojavi relevantni za dijalektnata diferencijacija ja so~inuvaat t.n. bilateralni. Stara osobina gine, na nejzino
mesto se javuvaat dve novi, se razbira, razli~ni. Takvi se, na primer:
proteti~koto /j/ vo zapadnite govori i /v/ vo isto~nite pred refleksot na po~etnoto *† : j(adica), v(adica), j(atok) : v(atok). Vo takvi slu~ai zboruvame za
dve inovacioni ogni{ta. Ednoto se nao|a vo centralnata oblast na zapadnoto
nare~je.
Ne retko se slu~uva na mestoto na edna stara osobina vo dijalektniot jazik da se razvile pove}e od dve novi, koi sekoja posebno funkcionira vo svojot mikrosistem. Za ilustracija da gi zememe, na primer, kontinuantite na nosovkata *†. Taa se defonologizirala. Vo edni regioni is~eznala napolno izedna~uvaj}i se so nekoja od postojnite fonemi: /a/ vo centralnite, /u/ vo
severnite, /o/ vo malorekanskiot. Vo takvite slu~ai taa mo`ela da pomogne
samo vo redistribucijata na fonemata so koja{to se izedna~ila, ili poto~no
vo koja se preto~ila. Me|utoa, vo pove}e mikrosistemi *† ja zadr`ala svojata
samostojnost vo odnos na drugite vokalni fonemi, go izmenila samo svoeto
ka~estvo, a so toa i svoeto mesto vo sistemot. So drugi zborovi, se izmenile
nejzinite sostavni elementi – distinktivnite priznaci. Taka, po makedonskata jazi~na periferija gi nao|ame kako kontinuanti za *† fonemite: /ä/, /»/,
/å/. Tie pridonesle za formirawe na tri novi vokalni sistemi. Pri vakvi, da
gi nare~eme multilateralni inovacii, imame pove}ekratno terensko oponirawe i zboruvame za pove}e mikroinovacioni ogni{ta vo ramkite na eden
dijasistem. Izoglosite na vakvite inovacii vo pove}eto slu~ai pretstavuvaat
zatvoreni linii. I ovie inovacioni ogni{ta naj~esto se nao|aat na zapadnomakedonskiot teren.
9. Na makedonskiot jazi~en areal se izdeluvaat jasno tri pogolemi grupi
govori ili nare~ja: zapadno, jugoisto~no i severno.
9.1. Vo zapadnoto nare~je vleguvaat govorite na zapadnoto pograni~je od
[ar Planina i granicata so srpskata jazi~na teritorija pa do ju`niot breg
na Prespanskoto Ezero. Isto~nata negova granica od ju`niot del na Prespanskoto Ezero se dvi`i kon severoistok, pominuva ne{to malku poseverno
od gradot Lerin i izbiva na zavojot na Crna Reka od Pelagonija vo Mariovskata klisura. Ottuka taa prodol`uva na sever po planinskiot venec na Sele~ka i preku oblasta Klepa izleguva na Vardar ne{to malku pozapadno od
utokata na Crna vo Vardar. Go se~e Vardar i isto~no od gradot Veles s# po
levata strana na Vardar prodol`uva na sever, ja se~e rekata P~iwa kaj Katlanovo, otkade {to svrtuva vo lak kon severozapad i izleguva ne{to malku
severno od Skopje. Selata vo podno`jeto na Skopska Crna Gora severno od linijata Ara~inovo – Radi{ani – Bardovci ostanuvaat nadvor od granicite na
16
zapadnoto nare~je. Severnata granica odi pribli`no po pravecot Skopje –
Tetovo – [ar Planina, kade {to se zatvora grani~niot krug.
Najostra e granicata me|u zapadnoto i isto~noto nare~je na prostorot
me|u vlivot na Crna vo Vardar pa s# do Skopska Crna Gora. Na severnata
strana izrazito ostra granica ima na skopskiot del, dodeka vo Polog taa
ne{to se ubla`uva.
Zapadnoto nare~je go karakteriziraat dve grupi osobini. Od edna strana
vo nego se ~uvaat nekoi stari crti i toj broj raste kako {to se odi kon zapadnoto pograni~je sprema albanskata jazi~na teritorija. Pove}eto od niv se od
morfolo{ka priroda. Me|u pomarkantnite od niv spa|aat: pazeweto na stariot gen.-akuz. oblik vo funkcija na op{ta forma kaj li~nite imiwa od m.r.
na konsonant, na -o i -e, sp. Go vide Stojana, Marka, Stoleta, rodninskite:
tetina, tatka, ~i~eta, i izvedenite na -ko i -lo {to ozna~uvaat li~na crta
na ~ovekot: Go vikna g…bla, m…sulka (: nom. g…blo, m…sulko). Na ne{to malku
potesen areal se pazi i stariot dativen oblik od sinteti~kata deklinacija,
isto taka kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki rod, kako i kaj imiwata
od `enski rod na -a, sp.: Mu rekov Stojanu / Iliju / Marku, odn. Markotu /
Marko(v)e, Marko(v)i, Petretu / Petru / Petre(v)e / Petre(v)i, `.r. Jani /
Jane, tetki / tetke. Kako relativen arhaizam da go zememe i ~uvaweto na
~lenskite formi na -v i -n: lebov, lebon. Na drugata teritorija, }e vidime, se
javuva samo ~lenot -ot. Spored toa zapadnite govori poznavaat troen ~len.
Dosta dobro e zapazen i vokativot so fleksija: brate / bratu, zete, ma`u,
tetko, Ratke. Kaj li~nite i li~no-predmetnite zamenki isto taka dobro se
pazi dativniot oblik: mene mi, nemu mu, nim / nimi im, komu, nekomu itn., kako
i kaj demonstrativnite: ovemu, onemu, ovejze / ovejzi i dr. Ovde se zadr`al
sistemot od tri vida demonstrativni zamenki, {to e vo soglasnost so tri vida
~lenski morfemi. Vo verbalnata fleksija za ova nare~je e karakteristi~na
nastavkata -t vo 3. l. edn. na prezentot: imat, nosit. Vo 1 l. edn. na prezentot
vo pove}eto govori otsustvuva nastavkata -m: (ja – jas) kopa, nosa, bera.
Izoglosite na spomenative osobenosti odat pribli`no po ozna~enata
dijalektna granica, negde napolno se poklopuvaat so nea, na severnata strana
nekolku izoglosi (na op{tata i dativnata forma, na trojniot ~len) ja preminuvaat dijalektnata granica.
Nekolku fonetski arhaizmi: pazeweto na fonemata /y/, na neizmenetoto /~/
vo grupite *č1-, *čr½-, na krajnite grupi -st, -{t, ne se karakteristika na site
zapadni govori. Tie se javuvaat na eden tesen pojas na pograni~jeto so albanskiot jazik.
Pogolem del od diferencijalnite crti na zapadnoto nare~je se inovacii.
Me|u najzna~ajnite dijalektni karakteristiki na zapadnoto nare~je spa|a mestoto na akcentot kako vo oddelni zboroformi, taka i vo sintagmite. Ovde e
akcentot fiksiran vo pove}eslo`nite zborovi na tretata mora od krajot.
Ovoj e edinstven akcentski model vo slovenskiot jazi~en areal. Sp.: pl'anina–
plan'inata, br'atu~ed – brat'u~edi – bratu~'edite. Vo slu~aite kako vod'e¹nca, krast'a¹ca, vol'o¹te, sekvencite [a¹, e¹, o¹], iako se ednoslo`ni, sodr`at po dve mori.
Vo ova nare~je ima {iroki mo`nosti da se obrazuvaat akcentski celosti.
Imenskite i glagolskite sintagmi vo obi~nata re~, koga ne se vr{i posebno
17
markirawe na sostavnite komponenti, naj~esto se grupiraat pod eden akcent,
sp. n'a-vrata, preku-l'ivada, pr'eku-den, bela-k'o{ula, zimski-'ali{ta, gorn'aniva; go-z'ede : ne-g'o-zede, ne-}e-go-z'eme{e, zo{to-mu-g'o-dade? Od fonolo{kite karakteristiki posebno se zna~ajni: otsustvoto na fonemata /h/ i nejziniot premin vo /v, f/ na krajot na slogot, sp. gref, mof, bef, ~evli, evla, bevme
– befme, i zagubata na intervokalnoto /v/ i na nekoi drugi konsonanti. Kako
posledica od ovaa pojava gotovo vo site zapadni govori do{lo i do promeni vo
distribucijata na vokalite. Sozdadeni se novi odnosi me|u vokalite vo ramkite na edna zboroforma. Nastanale brojni sekvenci od po dva, negde i od pove}e
vokali, isti ili razli~ni, i kako kraen rezultat nastanale serija difton{ki
sekvenci od razli~en vid. Osobeno na {irok teren se javuvaat diftonzite so
[¹] kako vtora komponenta: [e¹, a¹, o¹, u¹], sp. le¹, lebo¹ , sna¹ , mu¹ . Sekvencite so
ednakvi vokali se kontraktirale vo dolgi fonovi, pa taka se dobil i nov
kvantitet, koj s# u{te nema fonolo{ka vrednost, sp.: sna: /< snaa/, ne:sta (< neesta < nevesta), progo:ri (< progoori < progovori). I ednata i drugata pojava
pridonesle za skratuvawe brojot na slogovite na mnogu zboroformi.
Mo`nosta da se obrazuvaat diftonzi ovozmo`ila da se skratat vo red slu~ai
osobeno pove}eslo`nite zboroformi, kako, na primer, vo: vod'e¹nca (< vodeinca < vodenica, so izvr{ena metateza), pol'o¹na (< poloina < polovina),
sur'o¹ca (< suroica < surovica), ili spomenatite n'e:sta, prog'o:ri (nevesta,
progovori).
Vo rezultat na op{tata tendencija da se skratuvaat zborovnite edinici
{to podle`at na eden akcent, vo zapadnite govori {iroko e rasprostraneto
ispa|aweto na vokalite vo kliti~kite zborovi, koga stojat pred zboroforma
{to po~nuva so vokal, sp. g-osta¹ (go ostavi), s-utepa (se utepa), n-ugore (na
ugore), d-o¹t (da odit), u{t-edna{ (u{te edna{).
Ograni~uvawa ima kako za ovaa, taka i za gore privedenite pojavi samo koga se javuvaat nekoi fonolo{ki i semanti~ki pre~ki.
Od morfolo{kite relevantni diferencijalni osobenosti najmnogu doa|aat do izraz vo govoreniot tekst: mno`inskata nastavka -ovi so raznovidnosta -o¹, sp. lebovi // lebo¹, li~nata zamenka za 3. lice toj (taa, toa, tie), i
kaj glagolite: ispu{taweto na pomo{niot glagol vo 3. l. na perfektot, formata se vo 3. l. mn. na prez. od ‘sum’, i posebno razvienite konjugacii so pomo{nite glagoli ‘sum’+ n/t-participot: sum dojden, bev dojden, sum bil dojden,
bev bil dojden, ‘ima’+ n/t-part. vo sreden rod: imam odeno, imav odeno, sum
imal odeno, bev imal odeno, kako i formite so partikulata }e od tipot: }e
odev, }e sum odel, }e bev odel, i ponatamu so konstrukciite so ‘imam’: }e
ima(m) odeno, }e imav odeno, }e sum imal odeno. Ovie konstrukcii so svojata
~estota vo upotrebata i so semanti~kata raznoobraznost na zapadnoto nare~je
mu davaat poseben beleg vo odnos na drugite makedonski govori.
Zapadnomakedonskoto nare~je se odlikuva so bogat repertoar na sufiksi
so deminutivno - hipokoristi~ko zna~ewe. Pokraj sufiksite: -e, -ce, -ence, -~e,
-i~e, -i~ka, koi mo`at da se sretnat i vo drugite makedonski govori, ovde osobeno e produktiven sufikost -ule so derivatite -ul~e, -ulence, -i~ule, sp. bradule, bradul~e, detulence, pokraj detencule.
Od sintaksi~kite osobenosti va`ni vo dijalektnoto diferencirawe na
makedonskiot dijasistem e mestoto na klitikite, posebno zamenskite i gla18
golskite, po odnos na glagolot. Vo zapadnite govori tie mo`at da stojat i vo
prepozicija duri i na po~etokot na re~enicata, {to ne e slu~aj vo pove}eto
isto~ni dijalekti, sp.: Mu re~e Stojanu da go ~ekat, Se fatija pod raka, Te
imam videno, Sum rekol ne{to za tebe.
Izoglosite i na ovie pojavi, kako i na prethodnite, odat vo pravecot na
ozna~enata granica, mnogu od niv na pogolem prostor i se poklopuvaat me|u
sebe obrazuvaj}i na toj na~in eden izoglosen snop. Samo po nekoja od niv
navleguva podlaboko na istok i na jug, kako, na primer, izoglosite na mno`inskata nastavka -ovi, na osobenostite od glagolskata fleksija ili na prepozitivnata upotreba na klitikite po odnos na glagolot. Tie zafa}aat i eden
areal od ju`nite govori na isto~noto nare~je. Od druga strana izoglosite na
tretoslo`niot akcent, na ispa|aweto na intervokalnoto /v/, na sinteti~kiot
dativ kaj li~nite i rodninskite imiwa i kaj li~nite zamenki, na trojniot
~len i ispu{taweto na pomo{niot glagol – podlaboko prodrele vo severozapadnite govori.
Edinstvoto na zapadnoto nare~je go razbivaat nekolku fonetski
osobenosti, me|u koi kako najkarakteristi~ni i najzabele`livi se: kontinuantite na nosovkata *† i na vokalnite *¦ i *þ, koi mnogu pridonesle vo oformuvaweto na oddelni vokalni sistemi, potoa prisustvoto ili otsustvoto na
fonemite /f, y, x/, frekvencijata i realizacijata na fonemite /}, |/, realizacijata na grupite /{t, `d/, vo vokalizmot realizacijata na nekolku vokalni
grupi, osobeno na /ea/, /oa/, /oe/. Vo fleksijata oddelni lokalni govori se
razlikuvaat glavno po nastavkite za 3 l. mn. na prezentot i minatoto opredeleno vreme, po obrazuvaweto na participite, raspredelbata na glagolite po
konjugaciskite modeli i nekoi glagolski sufiksi.
Spored ovie crti jasno se izdeluvaat dve govorni grupi – edna centralna i
edna periferna.
9.1.1. Vo centralnite govori (skopsko-vele{kiot, prilepsko-bitolskiot
i ki~evsko-pore~kiot) *† se reflektiralo vo /a/: raka, pat, vokalnoto *þ e
zameneto so sekvencata /ol/ na pogolemiot del: volna, dolgo, solza, dodeka /…/
ja zadr`alo svojata silabi~na vrednost v…f – v…ot, v…oj, p…ot, d…vo. Ovie
govori imaat peto~len vokalen sistem /i, e, u, o, a/ + silabemata /…/. Vo konsonantizmot e postignata prili~na simetri~nost. Afrikatite imaat oformeni korelacii: /c : y/ i /~ : x/. Fonemite /}, |/ imaat relativno {iroka upotreba. Kaj dentalnite sonanti ima tendencija da se likvidira korelacijata po
palatalnost. Vo pove}e lokalni mikrosistemi /l'/ se javuva kako marginalna
fonema, bidej}i se sre}ava glavno vo tu|i leksemi, dodeka staroto *l´ zatvrdnalo i se izedna~ilo so /l/, sp. klu~, nedela, prijatel, no pel’te, tel'.
Samo na nekoi mali areali /f/ nema status na fonema. 3 l. mn. na prezentot
zavr{uva na -at: vikaat [vika:t], nosat, 3 l. mn. na aoristot i imperfektot
zavr{uva na -a : vikaa [vika:], nosea, dojdoa.
9.1.2. Zapadnite periferni govori go pazat lateralniot palataliziran
sonant: kl’u~, nedel’a, prijatel’. Se ~uva i staroto /y/ pred mno`inskite
morfemi, sp. noye/noyi, bubreyi, beleyi, poprayi. Fonemite /}, |/ se poretki;
mesto *tj, *dj prevladuvaat primeri so /{t – `d/, odn. /{~ – `x/ vo malo-
19
rekanskiot, stru{kiot, ohridskiot. Na eden potesen pojas se pazi /~/ vo
grupata ~ere-: ~erevo, ~erepna, poretko i vo grupata ~»r: ~»rvec, ~»rpit. Na
celata zapadna periferija se pazi nastavkata -t vo 3 l. edn. na prezentot:
imat, nosit, a na pogolem areal se upotrebuvaat nastavkite -et vo 3 l. mn. na
prezentot, sp. imaet // imeet [ime:t], noset // noseet [nose:t], i -e vo 3 l. mn.
na prostite minati vremiwa, sp. dojdoe, imae // imee. Zamenata na *tj vo /{t,
{~/ ostavila tragi i vo fonetskiot oblik na nastavkata za glagolskiot
prilog, sp. vikae{ti – vo debarskiot, vikae{~i vo stru{kiot, vikae{~em //
vike:{~em vo gradskiot ohridski, vikae{}um vo nekoi ohridski sela, i dr.
Me|utoa, na zapadnata periferija nosovkata *† i vokalnite *¦ i *þ nemale
ednakov razvitok vo site lokalni govori, a tie dosta pridonesle za dijalektnata diferencijacija na odnosnava oblast.
9.1.2.1. Vo gornopolo{kiot, debarskiot, stru{kiot i ohridskiot,
potoa vo prespanskiot, *† se reflektiralo vo korenskite morfemi vo /»/:
z»bi, m»ka, r»ka. Vo ist pravec odel i razvojot na vokalnite *þ i *¦ ; *¦ vo tie
govori dalo sekvenca /»r/: v»rba, g»rbaf, d»rvo, *þ se izmenilo vo /»l/: v»lk,
p»lno, s»lya. Po ovoj na~in vo spomenative govori se oformil {esto~len vokalen sistem vo koj vokalot /a/ dobil svoj parnik po stepenot na otvorot. Vo
pooddelni govori od ovoj tip ima i drugi razliki. Na primer vo ohridskiot
govor kaj postarite generacii u{te mo`at da se sretnat slu~ai so /h/. Za nego
posebno e karakteristi~na neutralizacijata na izgovorot na /a/ i /»/ vo neinicijalen naglasen slog, sp. m'agare : mag'»reto. Vo nego i vo stru{kiot palatalniot nazal se depalatiziral, sp. kojn, polina. Vo ovie dva govora ima tendencija i za izdeluvawe na palatalnosta kaj fonemite /}, |/, sp. kuj}a, l’uj|e.
9.1.2.2. Vo drimkolsko-golobrdskiot govor od debarskata grupa *† > /å/,
*¦ > /år/, *þ > /ål/, sp. råka, pårsti, sålya. Novodobienata fonema /å/, koja ima
ograni~ena distribucija, obrazuva korelacija so /a/ po priznakot zaokru`enost.
Istiot ovoj sistem se oformil i na eden mal prostor vo jugoisto~niot
breg na Prespanskoto Ezero (prespanski *† > å-govor). No ovde ima i vokalno
/…/, za{to vo /å/ se reflektirale samo *† i *þ, sp. råka, såza, dågo, dodeka silabemata /…/ se zadr`ala, sp. p…sti, s…p.
9.1.2.3. Poseben razvoj *†, *¦, *þ imale i vo govorot na nekolku sela vo
Stru{ko – vev~ansko-rado{kiot govor. Vo korenskite morfemi zad nelabijalna soglaska *† > /ä/, *þ > /äl/, *¦ > /är/, a zad labijalna soglaska se razvil labijalen parnik /å/, odn. /ål/ i /år/, sp. grädi, räka, därvo, särce, gältat, no:
påt, måka, bårdo, vårba, vålk, mål~it. Ovde imame i najbogat vokalen sistem
vo ramkite na zapadnoto nare~je.
9.1.2.4. Vo malorekanskiot debarski govor *† se reflektiralo vo /o/,
dodeka *¦ i *þ ostanale neizmeneti, sp. roka, pot, d…vo, p…sti, v¤k, v¤na, s¤za.
Malorekanskiot ne{to malku otstapuva od drugite zapadni govori i vo oblasta na konsonantizmot; toj ne gi poznava zvu~nite afrikati y, x.
20
9.1.2.5. Poseben interes za dijalektolozite pobuduva govorot na
Torbe{ite (Makedonci muslimani) vo oblasta Reka, Debarsko. Vo
rekanskiot torbe{ki govor za *†, *¦, *þ, ima po dve vrednosti vo korenskite
morfemi. Vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zboroformi pod akcent *† > /å/, *¦ >
/år/, *þ > /ål/, dodeka vo trislo`ni i pove}eslo`ni zboroformi, i vo
ednoslo`ni i dvoslo`ni koga ne se akcentirani mesto *† ima /»/, mesto *¦, *þ –
/»r/ i /»l/, sp. påt, råka, gårp, vålk, vålna, no: r»kata, p»ti{~a, d»rvoto,
v»l~ica, v»lneno, ili: n'a-p»t, n'a-g»rp, n'a-k»lk (@irovnica).
So ovie nekolku crti vo vokalizmot zapadnata jazi~na periferija se razdrobila na nekolku mali teritorijalni edinici. Pri toa treba i da
istakneme deka fonemata /å/, koja ja konstatiravme vo nekolku dijalektni
punktovi, se javuva samo na makedonsko-albanskoto pograni~je.
9.2. Jugoisto~noto nare~je zafa}a zna~itelno pogolema teritorija. Toa
se {iri isto~no i ju`no od pogore ozna~enite granici, a na sever dopira pribli`no do linijata Veles – Probi{tip, so toa {to na ov~epolskiot del granicata so severnoto nare~je e ne{to povle~ena kon jug gotovo do Bogoslovec.
Za razlika od zapadnoto nare~je isto~noto e pomalku homogeno. Pogolem
del od negovite osobini, bilo da se tie zapazeni stari ili se inovacii, ne
pretstavuvaat edna kompaktna zatvorena celina, kako {to e slu~ajot so zapadnite govori. Pove}eto od starite osobini, kako {to se: sistemot so sloboden
akcent, fonemata /h/, mno`inskata nastavka -ove kaj imenkite, na eden pomal
areal i nastavkata -e kaj imenkite od m.r. {to zavr{uvaat na mek ili nekoga{en mek konsonant, sp. kone, ma`e, krae, sel’ane, i nastavkata -eta kaj
imenkite od sreden rod, sp. praseta, pileta, izdiferenciranata mno`ina na
-a kaj imenkite od ma{ki rod: dva, pet, sto leba, pazeweto na pomo{niot
glagol ‘sum’ vo 3 l. vo perfektot, upotrebata na perfektiven prezent so povtorlivo zna~ewe, zna~itelno poarhai~nata konjugacija po odnos na zapadnoto
nare~je zemeno vo celina, potoa strukturata na sintagmata, mestoto na zamenskite klitiki po odnos na glagolot, isto~nomakedonskite govori gi povrzuvaat vo pomala ili pogolema mera so grani~nite bugarski dijalekti. Ovde
gi imame predvid, se razbira, i makedonskite dijalekti vo Pirinska Makedonija.
Dobar del od inovacionite pojavi karakteristi~ni za isto~nite makedonski dijalekti se sre}avaat i vo bugarskite govori. Taka na primer: proteti~kiot glas /v/ pred refleksot na inicijalnoto *†, sp. vaglen – v»glen,
pojavata na sekundaren vokal vo grupite cv-, sv-, sp. cafte – cafti, samne –
savne, preglasot na *½ vo /a/ zad /c/: cal, cadilo, cana, izedna~uvaweto na
op{tata so nominativnata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa,
analiti~koto iska`uvawe na dativniot odnos kaj li~nite zamenki: na mene mi
re~e, zagubata na ~lenskite morfemi na -v i -n, i u{te red drugi crti {to im
se zaedni~ki na isto~nite makedonski govori, a istovremeno i diferencijalni po odnos na zapadnite, nemaat edno jasno oformeno inovaciono
ogni{te na makedonskiot areal. Mnozinstvoto i od tie crti zafa}aat po{iroki areali i na bugarskiot dijasistem, a del od niv se protegaat preku
Severna Makedonija i vo grani~niot timo~ko-ju`nomoravski dijalekt ili
u{te po{iroko vo isto~nite srpski dijalekti.
21
Vo ramkite na jugoisto~noto nare~je pojasno se ocrtuvaat pet pomali dijalektni individualnosti.
9.2.1. Edna pogolema celina vo ramkite na jugoisto~noto nare~je ~inat
{tipsko-strumi~kite govori, koi go opfa}aat centralniot negov del od Belasica pa do granicata so severnoto nare~je na sever. Glavna odlika na tie
govori e slobodniot paradigmatski akcent, sp. `'ena – `'eni – `'enata –
`'enite, b'eram – b'ere{ – b'ere – b'ereme – b'erete – b'erat. Nosovkata *† ovde
e zameneta so /a/ vo site pozicii na zboroformite, sp. maka, raka, i ovaa crta
niv gi povrzuva so centralniot del na zapadnoto nare~je, kako i vokalnoto /…/.
No tie ja poznavaat fonemata /»/, koja e dobiena kako kontinuant na *þ sp.
g»ta, s»za, ponegde na periferijata i /»l/: s»lza. Vo fleksijata ovie govori gi
karakteriziraat nastavkata -m vo 1 l. ed. na prezentot kaj site glagoli: vikam,
beram, nosam, i slevaweto na glagolite od i-grupa so glagolite od e-grupa, sp.
bere{ – nose{, bere – nose.
9.2.2. Najblisku do {tipsko-strumi~kite stojat tikve{ko-mariovskite
govori. Tie dve grupi gi povrzuvaat kontinuantite na nosovkata *† i na vokalnite *þ i *¦, sp: raka, s»za, p…sti. Me|utoa, tikve{ko-mariovskite govori
razvile poseben sistem na akcentirawe. Vo niv akcentot ne mo`e da stoi na
krajniot slog vo paradigmatskite zboroformi. So prenesuvaweto na akcentot
od ultima na penultima se dobil eden potsistem so podvi`en akcent, koj gi opfatil site dvoslo`ni zboroformi {to zavr{uvaat so zatvoren slog, sp.
d'…var – d…v'ari, 'elen – el'eni, d'ever – dev'eri, z'elen – zel'ena, 'imal – im'ala,
n'osen – nos'ena. Ima tendencija akcentot da se stabilizira na penultima. Ovoj
akcentski model koegzistira so paradigmatskiot akcent kaj dvoslo`nite i
pove}eslo`nite zboroformi koi zavr{uvaat na vokal, resp. otvoren slog, i vo
prezentskite formi kaj glagolite, sp. 'istina – 'istinata, s'abota, prez.
v'ikam – v'ikame – v'ikate. Integracijata na glagolite od starite e- i i- grupi
se izvr{ila na ovoj teren na podrug na~in otkolku vo {tipsko-strumi~kite.
Se obrazuval me{an konjugaciski tip, sp. b'eri{ – n'osi{, b'erime – n'osime,
b'erite – n'osite : 3 l. edn. b'ere – n'ose.
9.2.3. Male{evsko–pirinskite govori, koi ja zafa}aat grani~nata oblast
so bugarskata jazi~na teritorija, po refleksot na nosovkata *† i po
vokalnoto *þ isto taka pretstavuvaat edinstvo so {tipsko-strumi~kite, sp.
raka, s»za. Isto taka tie imaat i vokalno /…/ : d…vo, p…sti. Me|utoa, vo ovie
govori ima dva akcentski modeli – paradigmatski, b'aba – b'abata – b'abi –
b'abite, kaj glagolite : v'ikam – v'ikame – v'ikate, i podvi`en. Ima nekolku
tipa na podvi`en akcent, sp. a) `en'a – `en'ata – `en'ite : `'eni, rebr'o –
rebr'oto – rebr'ata : r'ebra, b) br'ada – br'adi : brad'ata – brad'ite, v»k –
v'»ci : v»k'o : v»c'ite, dar – d'arove : dar'o – darov'eto, kaj glagolite: j'ada :
jad'e{ – jad'eme itn. Male{evsko-pirinskite govori po odnos na {tipskostrumi~kite se poarhai~ni. Kaj imenskata fleksija se pazat starite
mno`inski nastavki -e za m.r.: kon'e, d…var'e, prij'atele, i -eta kaj imenkite od
s.r. od tipot tel'e – tel'eta, pras'eta. Kaj glagolite se pazi starata
morfemska distinkcija me|u glagolite od e- i i-grupa, sp. b'era – ber'e{, n'osa
22
– n'osi{. Vo fonologijata ovie govori ja pazat fonemata /h/, vistina so
ograni~ena distribucija; konsonantskata grupa /vn/ e neizmeneta, sp. ravno,
prevladuvaat primeri so /{t, `d/ mesto *tj, *dj: ka{ta, ga{ti – ve`di,
sa`di, odn. ka{~a, ve`xi vo nekoi lokalni govori. Stara e pojava isto taka
preglasot na /o/ vo /e/ vo ~lenskata morfema za m.r. zad nekoga{nite meki
konsonanti, sp. kon – k'one, ma{ – m'a`e, drv'ar – drv'are. Poja~ana e palatalnosta na krajnoto -t´ (< *-t‰) vo primeri od tipot ze}, pa}. Inovacija e palatalizacijata na /k, g/ pred prednite vokali i na /k/ zad palatalen konsonant,
sp. ra}'ija, m'aj}a / m'a}a, suk'al’}a.
9.2.4. Edna pogolema celina vo isto~noto nare~je pretstavuvaat ju`nite
dijalekti, koi go ispolnuvaat prostorot na pravecot Kajlar – Voden – Pazar –
Solun – Serez – Drama – Goce Del~ev (Nevrokop) i na sever dopiraat do Belasica i Ko`uv probivaj}i se po dolinata na Vardar do blizu Demir Kapija.
Refleksot na nosovkata *† – /»/: r»ka, p»t, i na vokalnite *¦, *þ – /»r – r»/ i /»l
– l»/, sp. pr»sti, s»rce, v»lna, sl»nce, ovie govori dosta rano gi oddelile od
centralnata zona na makedonskiot jazik. No kako najmarkantna osobina na
ju`nite govori deneska se javuva redukcijata na neakcentiranite vokali, koja
istoriski isto taka se javila dosta rano vo srednove~jeto (XIII v.), i elizijata
kako kraen rezultat na redukcijata, koja e predizvikana, me|u drugoto, i od
brzoto tempo na govoreweto. Otvorenite vokali /a, e, o/ vo tie govori vo neakcentiran slog se reduciraat vo mnogu zatvoreni alofoni [ƒ, ÷, «], a vo
pove}eto lokalni govori tie i napolno se neutraliziraat so soodvetnite
zatvoreni parni fonemi: /e/ > /i/, /o/ > /u/, /a/ > /»/, sp. el'en > il'en, pek'ol >
pik'ol, g'u{ter > g'u{tir, gol'em > gul'em, bog'at > bug'at, ~ov'ek > ~uv'ek,
razb'oj > r»zb'oj, rab'ota > r»b'ota. Vo odredeni pozicii vo zboroformite
(naj~esto pred ~lenskite morfemi) reduciranite vokali i napolno se gubat,
sp. p'ol’to – p'ol’tu (< poleto), d'etto (deteto), n'ifta (nivata), `'enta
(`enata), r»b'otta (rabotata). So ovaa promena se izmenila vo mnogu
slu~ai i strukturata na zboroformite. Vo red lokalni govori mnoguslo`nite
zborovi se skratuvaat, do kolku toa, se razbira, go dopu{taat fonolo{kite i
semanti~kite uslovi.
Vo neposredniot kontakt so gr~kiot i so aromanskiot vo niv se javile,
kako i vo zapadnite i jugozapadnite govori, zna~itelno pove}e balkanski inovacii, i so toa u{te pove}e se oddale~ile od centralnata grupa vo isto~noto
nare~je. Na ova podra~je zna~itelno e pomatena kaj pridavkite i zamenkite
razlikata me|u ma{kiot i sredniot rod. Po~esti se vo konjugacijata formite
so ‘ima / nema’ i so ‘sum’+n/t-participot. Vo ek e razvojot na t.n. na-objekt kaj
li~nite i voop{to kaj odu{evenite imenki, sp. Gu vid'e na d'etto. Leksikata
na ovie govori obiluva so grcizmi i turcizmi. Gr~koto vlijanie se ~uvstvuva
osobeno vo t.n. slu`bena leksika i slu`benite zborovi vo gramatikata. Od
druga strana, pak, ovde se zadr`ale i brojni leksemi od slovenskiot fond koi
vo posevernite dijalekti ve}e ne se sre}avaat. Vo oddelni punktovi vo
oblasta se sre}avaat brojni primeri so zapazen nazalizam, sp. m»n~ ‘ma`’,
gr»ndi ‘gradi’, grenda, ~endo – vo su{ko-viso~kiot govor.
Vo zavisnost od akcentot ovie govori mo`eme da gi podelime na dve podgrupi – solunsko-vodenska ili dolnovardarska i sersko-lagadinska.
23
9.2.4.1. Vo solunsko-vodenskata (dolnovardarskata) ima paradigmatski
akcent, koj pretstavuva prodol`uvawe od {tipsko-strumi~kite govori, sp.
uf~'ar – uf~'ari – uf~'arite. Osven toa ovie govori poka`uvaat posebnosti i
vo obrazuvaweto na nekoi formi od glagolskata fleksija, kako, na primer, 2
l. mn. na imperativot so nastavkata -ejte : bir'ejte, nus'ejte, glagolskiot
prilog so -{~imica, sp. bega{~'imica. Procesot na integracijata na
glagolite zapo~nat vo tikve{ko-mariovskite govori ovde gi opfatil i
glagolite od a-grupa, i kako kraen rezultat se dobil eden zaedni~ki
konjugaciski model, sp.: v'ikum, b'erum, n'osum – v'iki{, b'eri{, n'osi{ – v'ike,
b'ere, n'ose.
9.2.4.2. Vo sersko-lagadinskite govori, vo koja grupa spa|a i dramskiot,
kako i gocedel~evskiot vo Pirinska Makedonija, s# u{te se pazi podvi`niot
akcent, no ne{to so pouprosten vid alternacii vo odnos na male{evsko-pirinskiot, sp.: `'ena – `'eni : `en'ata – `en'ite, kako i br'ada – br'adi : brad'ata - brad'ite, itn. Osven toa na terenot na ovie govori ima i dvoen akcent,
sp. c²aric³ata, l²obud³ata, gl²asuv³etu. Dosta zaedni~ki crti ovie govori imaat
so sosednite rodopski dijalekti na bugarskiot jazik, na primer, zamenata na *½
so /a/, negdegode so /ä/, koi gi palataliziraat prethodnite konsonanti, sp.
br’ak, d’al, s’anka. Mesto stariot *¼ ovde ima kontinuant /»/ vo korenskata
morfema na celata teritorija, a vo afiksnite morfemi samo vo krajnite isto~ni oblasti, sp. s»n, d»{. Konsonantskiot sistem vo ovie govori e zna~itelno pobogat, za{to dieznosta se zadr`ala, vo nekoi slu~ai se javila i nova
mekost, taka {to site tvrdi konsonanti imaat svoi palatalizirani korelati.
Dobro se pazi vo ovie govori i fonemata /h/, dodeka /}/ i /|/ se marginalni
fonemi. Vo su{ko-viso~kiot govor se pazi vo akcentiran slog jat /ä/, sp. sn’äk,
b’äl, m’ästo, r’äka. Vo nego ima brojni primeri so zapazen nazalizam. Vo viso~kiot govor poseben razvoj imal i *u sp. b»k, b»l, r»ba, s»n (bik, bil, sin,
riba). Vo site govori od ovaa grupa ima leksi~ki arhaizmi, no istovremeno
nivnata leksika e bogata i so grcizmi i so turcizmi.
9.2.5. Posebna dijalektna individualnost vo jugoisto~noto nare~je pretstavuvaat kostursko-kor~anskite govori. Po akcentskite osobenosti tie,
zaedno so lerinskiot, se povrzuvaat so tikve{ko-mariovskata grupa, so toa
{to na kosturskiot teren tendencijata da se stabilizira akcentot na penultima e poizrazena.
Na kosturskiot teren se isprepletuvaat nekolku grupi osobenosti. I ovde
se javuva pogolem broj zapazeni arhai~ni crti, kako, na primer, ostatoci od
nazalizmot, sp. gr»ndi, z»mbi, d»mbja. Osnovna zamena za *tj, *dj se konsonantskite sekvenci /{~/ i /`x/ ili samo /`/, sp. sfe{~a, le{~a, me`a, sa`i, ~u`o.
Primeri so /}, |/ mesto spomenative grupi se retki, vo ju`niot pojas i vo kor~anskiot niv skoro gi nema. Vo kor~anskiot govor u{te se pazi pod akcent /ä/
mesto *½ i *£ : br'jäk, p'jäna, ~ov'jäko, ~'jändo, gr'jända. Bogat repertoar na arhai~ni crti ima vo fleksijata, kako, na primer, dativot vo edninata i vo mno`inata, ostatoci od promenata na ~lenot, sp. ~ovekat'ogo, ~ovekut'omu, zamenkata *y‰ vo formata soj, i dr.
24
Posebno na ova podra~je najmnogu doa|aat do izraz ponovite balkanizmi,
kakvi {to se: gubeweto na predlogot vo, upotrebata na predlogot na za izrazuvawe na dvata objekta, sp. Go v'ide na ~'oveko, Mu r'e~e na ~'oveko. Zamenskite
klitiki prezemaj}i ja gramati~kata funkcija za objektot, tie gi zagubile vo
mnogu slu~ai priznacite za kategoriite rod i broj, sp. Mu r'e~e na ~'oveko, Mu
v'ikna na `'enata, Mu se nal’'uti na d'ecite. Verbalnata fleksija napolno se
balkanizirala, za{to so zagubata na l-participot napolno se zagubile slo`enite formi {to se obrazuvaat so nego (perfektot, pluskvamperfektot, potencijalot i dr.), a nivnata funkcija ja prezele formite so ‘ima / nema’ i so
‘sum’+n/t formata, a modalnite zna~ewa gi pokrivaat formite so }e.
Seto kostursko-kor~ansko podra~je go karakteriziraat nekolku inovacii
{to ostanale vo ramkite na ovoj teren. Me|u niv kako najkarakteristi~ni ni
se predlagaat imenskite obrazuvawa na -tje od tipot `en'etje, klan'atje, mno`inskata nastavka -ni{~a kaj imenkite od sreden rod: morjen'i{~a, polen'i{~a, vo glagolskata fleksija sufiksite -v- i –iv- za obrazuvawe na nesvr{eni od svr{eni glagoli, sp. kupva / kupvi, za'odvi, na'o`va / na'o`vi – zaborav'iva, ozdrav'iva i dr.
Spored refleksite na *† i vokalnite *¦, *þ, i na ovoj teren se izdeluvaat
nekolku pomali govorni individualnosti.
9.2.5.1. So svoite arhaizmi i balkanizmi posebno se izdeluva kor~anskiot
govor, koj go reprezentiraat samo dve sela: Bobo{tica i Drenoveni. Za *†
ovde imame /a/ ili sekvenci so nazal /an/ i /am/, poslednava pred labijalen konsonant, sp. raka, zambi, grandi, mesto *¦ – /ar/: varba, parsti, mesto *þ – /al/:
valna, salya. Me|u inovaciite nego go karakteriziraat zamenata na /h/ so /j/ na
krajot na slogot vo red slu~ai, sp. pr'ajci, r'ekoj, rek'ojme (rekoh, rekohme), i
posebno stabiliziraniot akcent na penultima kako zavr{en rezultat od kostursko-tikve{kata tendencija, sp. `'ena – `en'ata, planin'ata, r'ekoj – rek'ojme, i vo sintagmite: majk'a-mi, s'in-ti : sin'ovi ; sinovit'i-mi.
9.2.5.2. Na po{irokata kosturska oblast *† i vokalnite *¦, *þ se kontinuirale kako vo drugite ju`ni dijalekti – vo /»/ ili /»n-»m/, /»r/, /»l/: r»ka,
gr»ndi, z»mbi, p»rsti, v»lna.
Vo severniot del na kosturskoto podra~je, na pograni~jeto so centralnite
govori na eden tesen pojas se javuva inicijalen akcent, {to pretstavuva posebna karakteristika za ovoj region, na primer: pl'aninata, m'ostovite, i vo
akcentski celosti: V'iknete-go (s. O{~ima).
9.2.5.3. Vo najju`niot del na kosturskoto govorno podra~je, vo oblasta
Kostenarija i vo del od oblasta Nestram, nosovkata *† se reflektirala vo /ån/
i /åm/: råka, gråndi, zåmbi, dodeka *¦ se razvilo vo dvofonemnata sekvenca /er/,
koja se realizira kako [¿r], sp. g¿rne, z¿rno, s¿rce.
Ako treba da se izrazi stepenot na arhaizmite, na grcizmite vo leksikata
i na balkanizmite voop{to, toga{ za ovoj govor mo`eme da zboruvame samo so
naj. Vo nego se pazi i fonemata /h/, dosta e golem brojot i na leksemi so leksikalizirana redukcija na /o/ vo /u/, poretko i na /e/ vo /i/.
25
9.3. Tretata grupa ja so~inuvaat severnite govori, koi ja opfa}aat oblasta
na pograni~jeto so srpskata jazi~na teritorija. Ju`nata nivna granica dopira
pribli`no do linijata Tetovo – Skopje – Sveti Nikole (malku ne{to poju`no) – Probi{tip. Na ovoj teren se vkrstuvaat pogolem broj izoglosi na pojavi ~ie inovaciono ogni{te se nao|a na srpskata teritorija, i na crti
zarodeni na makedonskiot jazi~en areal. Na severniot del na oblasta
zavr{uvaat ju`nite izoglosi na kontinuantot /lu/ mesto vokalnoto *þ vo pozicija zad dentali, sp. dlugo, sluza, tlu~e, na palatalnoto /q/: poqe, zeqe,
iq'ada, nastavkata -u vo op{tata forma kaj imenkite na -a : `enu, wivu,
nastavkata -oga vo zamensko-pridavskata paradigma: toga, wega, s»s dobroga
kowa, potoa mno`inskata nastavka -e kaj imenkite na -a : ku}e, ubave wive, i
glagolskite fleksivni morfemi -mo vo 1 l. mn.: imamo, -v vo 3 l. mn. na
prezentot: oni imav, -{e vo 3 l. mn. na aoristot: reko{e, i dr. Ne{to poju`no
vo pravecot {to go ocrtavme pogore pominuvaat izoglosite na kontinuantot
/»/ mesto *¼ i *‰, sp. d»{, d»n, refleksot /u/ mesto nosovkata *† : zubi, ruka i
mesto vokalnoto *þ : vuk, `uto, kuk, i dr. Severnite govori, kako {to gledame,
ni se pretstavuvaat kako tipi~ni preodni govori.
Nivnata vnatre{na diferencijacija vo golema mera bila uslovena od sosedstvoto na dvete drugi makedonski nare~ja.
Vo isto~niot del na severnite govori (vo Kumanovsko, Kratovsko,
Krivopalane~ko) pove}e se ~uvstvuva prisustvoto na isto~nomakedonski osobenosti. Paradigmatskiot akcent, upotrebata na edna ~lenska morfema -»t,
udvojuvaweto na predlogot so – s»s, postverbalnata upotreba na zamenskite
klitiki, i ne samo tie, severoisto~nite govori gi dobli`uvaat do isto~noto
nare~je.
Vo zapadniot del od severnite govori (vo skopsko-crnogorskiot i vratni~kiot polo{ki govor) akcentot e zapadnomakedonski – fiksisran. Vo ovie
govori se gubi intervokalnoto /v/, se ispu{ta pomo{niot glagol vo 3 l. na
perfektot, se upotrebuva troen ~len. Re~enicite mo`at da po~nuvaat so
kratka zamenska forma, sp. Gu vide `enutu, Ga fana pet»l»t.
Na polo{kiot del brojot na zapadnomakedonskite osobini e u{te pogolem
osobeno na pojasot okolu gradot Tetovo.
10. Procesot na dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik mo`e
da se sledi u{te od XI vek. Toj zapo~nuva zapravo istovremeno so pojavata na
prvite inovacii. So defonologizacijata na erovite (*¼, *‰) i so zamenata na
jakite *¼ i *‰ vo /o/ i /e/ na severnoto pograni~je i na krajniot jugoistok sprema bugarskata jazi~na teritorija ostanuva eden pojas nepokrien so novite rezultati. Tuka zapo~nuva ve}e formiraweto na preodni govorni pojasi me|u
makedonskiot i bugarskiot na istok i makedonskiot i srpskiot na sever. Tie
pojasi podocna postepeno }e se popolnuvaat so pove}e crti. Vo severnite govori }e navleguvaat inovacii od sever i od jug i tuka }e se vkrstuvaat, a na
isto~noto pograni~je }e se isprepletuvaat izoglosi na pojavi zarodeni na
bugarskite inovacioni ogni{ta, a od druga strana na istok }e prodiraat crti
formirani na makedonskiot teren, kako {to e slu~ajot so kontinuantot /o/ od
*¼ vo oddelni morfemi, ili refleksot /a/ za *†, zamenata na *½ so /e/, depalatalizacijata na konsonantite, i drugi, vo nekoi zapadni bugarski dijalekti.
26
Kako posledica na zagubata na erovite vnatre na makedonskata teritorija
se javile istovremeno dve inovacii. Po ispa|aweto na slabiot *¼(‰) vo
grupite *cvÝ-, *svÝ- vo zapadniot del na makedonskiot areal sonantot v, sekako
vo toa vreme u{te bilabijalen, preminuva vo /u/, dodeka vo isto~nite govori
vo sekvencite cv i sv se razvil sekundaren vokal, koj gi razdvoil konsonantskite grupi koi{to bile te{ki za izgovor. Taka se dobile dve vrednosti: cu-, su-: cutit, osunit, vo zapadnite, i cav-, sav-: cavti – cavte, osavne
– osamne, vo isto~nite. Ovie se sekako me|u najstarite diferencijalni crti
na makedonskiot teren.
Vo XII–XIII vek na makedonskiot teren se javuva cela serija promeni kako
vo oblasta na fonologijata, taka i vo fleksijata. Me|u fonetskite promeni,
koi najmnogu ostavile tragi na dijalektnoto drobewe na makedonskiot jazik,
spa|a, bez somnenie, denazalizacijata na nosovkite *† i *£. Vtorata se sovpa|a
so *½ (= jat), {to pretstavuva posebnost na makedonskiot po odnos na bugarskiot, a vokalot *† vo razni regioni na makedonskata teritorija se reflektira
razli~no: ili se zadr`uva negoviot temen izgovor – /»/: r»ka, odn. r»nka, kade
{to se zadr`al nazalniot prizvuk podolgo vreme (vo su{ko-viso~kiot i kosturskiot), ili *† se preto~uva vo eden od drugite vokali vo sistemot – /a/ na
po{irok areal vo sredi{niot del na Makedonija: raka, – /o/: roka vo malorekanskiot, – /u/: ruka vo severnite, ili pak taa razvila novi distinkcii i dala
novi vrednosti: /å/ – otvoreno o, koe go zadr`uva priznakot labijalnost, no
kako su{testven se javuva stepenot na otvorot, sp. råka vo drimkolsko-golobrdskiot i vo drugi punktovi na zapadnata periferija {to gi spomnavme
porano; /ä/ – otvoreno e, koe ima povisok stepen na otvor od /a/, no poradi toa
{to vo vokalniot sistem na dadeniot govor nema drug preden vokal od {irokiot otvor povi{eniot otvor e redundanten. So novite vokali niskata
fonema /a/ dobila svoi parnici i se obrazuvale tri novi korelacii: /a ~ å/ vo
edni govori, /a ~ ä/ vo drugi, odn. /a ~ »/ vo govorite kade {to se zadr`al
temniot izgovor. Vo krajna linija mesto vokalot *† na makedonskiot teren
sme dobile vkupno devet razli~ni rezultati: /»/, /»n - »m/, /a/, /an - am/, /å/, /ån »m/, /ä/, /o/, /u/.
Vo vrska so nosovkata *† ima u{te dve pojavi relevantni za dijalektnata
diferencijacija. Pred po~etnoto *† se javile dva proteti~ki glasa: /j/ vo
zapadniot del, sp. jaglen i /v/ vo isto~niot: vaglen – v»glen. I vtoro, od poznatoto me{awe na nosovkite vo zapadnite govori se zapazile tragi, sp. *j£ >
*j† : j»zik, jazik, jozik, jäzik, dodeka vo isto~noto nare~je mesto sekvencata *j£
imame (j)e, sp. (j)ezik, (j)et…va, itn.
Vo odnosniov period – do XIII vek vo ramkite na makedonskiot jazik se
izvr{ile u{te red promeni i fonetski i morfolo{ki, koi ostavile vidni
tragi i vrz teritorijalnoto ras~lenuvawe negovo. Vo vokalizmot vrz dijalektnoto ~lenewe mnogu pridonesle i refleksite na vokalnite*þ, *¦. Vo
pove}eto govori vokalniot del na kontinuantite na *þ, *¦ sovpadnal so refleksot na *†, taka {to se {irel brojot na primerite so novite vokalni
fonemi. Vo tekstovite od odnosniov period nao|ame primeri {to uka`uvaat i
na redukcijata na neakcentiranite vokali, edna va`na inovacija, koja ja
prodlabo~ila dijalektnata diferencijacija osobeno vo ju`niot del na makedonskiot dijasistem. Najverojatno vo toa vreme se oformile vo glavni crti i
27
akcentskite sistemi vo dijalektite. Vo konsonantizmot zapo~nal procesot na
defonologizacijata na mekite parni sonanti i gubeweto na mekosta voop{to.
Brojni inovacii se javile i vo gramati~kata struktura na jazikot. Se zabele`uva tendencija za diferencirawe na nastavkite -ove i -ovi – prvata prevladuva kako dativna vo zapadnite govori, a vtorata se nalo`uva vo mno`inata,
sp. deneska vo debarskite govori: tatko(v)e (dat.) i sinovi (mn.). Kaj glagolite kako inovacija se oformuva nastavkata -me vo 1 l. mn. i -le vo mno`inata na aktivniot particip: bile (: bili – vo isto~nite govori). Vo 3 l. edn.
po~nuva da se ispu{ta -t.
Taka, kon krajot na XIII vek ve}e bile ocrtani osnovnite dijalektni grupi
vo Makedonija. So podocne`nite inovacii procesot na dijalektnoto ~lenewe
samo se prodlabo~uval, no vo ramkite na ve}e zacrtanite, negde i oformenite
teritorijalni edinici.
Vo XIV vek, kako {to spomnavme, se zasiluva srpskoto jazi~no vlijanie so
{ireweto na srpskata dr`ava i so pomestuvaweto na nejziniot centar kon jug,
i vo rezultat na toa vlijanie se zacvrstuvaat fonemite /}, |/.
U{te pove}e procesot na dijalektno ~lenewe se prodlabo~uva od XVI vek,
koga zapo~nuva vo zapadnite i vo severnite govori defonologizacijata na /h/ i
gubeweto na red konsonanti vo intervokalna pozicija, me|u koi osobeno /v/.
Kako posledica se javuvaat novi odnosi me|u vokalite, a kako rezultat se javuvaat redica difton{ki sekvenci i fonetski dolgi vokali, za koi spomnavme
porano. No sega da istakneme deka ovie novi procesi pove}e go zasegnale zapadnoto nare~je i nekoi jugozapadni govori.
Po ovoj na~in zapadnite govori se zdobile so novi diferencijalni osobini i u{te pove}e se oddale~ile od isto~noto nare~je, no istovremeno i vo
ramkite na zapadnoto nare~je do{lo do pogolemo diferencirawe me|u pooddelni lokalni govori.
11. Rezimiraj}i go dosega opi{anoto mo`eme da gi formulirame slednive
konstatacii.
– Dijalektite na makedonskiot jazik se ~uvaat dosta dobro. Najdobro dijalektnata re~ e so~uvana vo oblastite pod Grcija i vo makedonskite oazi vo
Albanija, kade {to normiraniot jazik ne e vo po{iroka funkcija. Vo Republika Makedonija vo povoeniot period, osobeno vo poslednive dve decenii pod
vlijanie na literaturnata norma se zabele`uva vo pogolemite centri eden
viden proces na unifikacija. Generaciite {to zavr{ile makedonski {koli
vo golema mera go vladeat literaturniot standard, iako nivnata sintaksa i
leksika s# u{te nosat beleg na rodniot dijalekt.
– Najgolema dijalektna diferencijacija ima na ju`nata i zapadnata periferija, na pograni~jeto so albanskiot, gr~kiot i vla{kiot jazik. Na
pograni~jeto so srpskiot jazik brojni dijalektni crti navlegle podlaboko na
makedonskiot jazi~en areal i se formiral eden pojas na tipi~no preodni govori. Preodot me|u makedonskiot i bugarskiot jazik e zna~itelno poblag vo
odnos na severnata granica.
– Procesot na dijalektnata diferencijacija vo Makedonija zapo~nal u{te
so prvite inovacii, koi mo`at da se sledat od XI vek navamu. Osnovnite
konturi na dene{nite makedonski dijalekti dosta se vidni u{te na prelomot
28
od XIII vo XIV vek. Evolucijata na mnogu procesi zapo~nati podlaboko vo
minatoto prodol`ila i podocna, a nekoi se nao|aat u{te vo tek, u{te se nezavr{eni.
– Vo golema mera vrz dijalektnoto ~lenewe na makedonskiot jazik pridonesle balkanskite neslovenski jazici, vo pomala mera i srpskiot. Najgolema
dijalektna diferencijacija e izvr{ena vo oblastite so me{ano naselenie –
makedonsko i nemakedonsko, vo zapadna i vo ju`na Makedonija, kade {to ima
najgolem stepen na interferencija, bidej}i naselenieto vo tie krai{ta e dvojazi~no, negde i trijazi~no.
– Najdlaboki tragi vrz diferencijacijata na makedonskiot jazik ostavil
akcentot. Red dijalektni pojavi vo oblasta na dijalektniot vokalizam se usloveni od mestoto na akcentot, na primer, redukcijata na niskite vokali vo
ju`nite dijalekti, preglasot na /a/ vo /ä/ ili /e/, isto taka vo ju`nite i vo
jugoisto~nite dijalekti, realizacijata na jat /ä/ vo kor~anskiot, su{ko-viso~kiot, gocedel~evskiot i razlo{kiot govor. Vo ohridskiot i vo polo{kiot
postoi razlika vo realizacijata na /a/ vo zavisnost od mestoto na akcentot. Vo
akcentiran neinicijalen slog vo tie govori /a/ se neutralizira so izgovorot
na fonemata /»/. Vo pove}e govori (prilepskiot, debarskiot, nestramskiot,
sersko-lagadinskite) pod akcent vokalite /e/ i /o/ imaat zatvoreni alofoni [÷,
«], a vo drugi govori vokalot /»/ se izgovara vo neakcentirana pozicija pootvoreno [ƒ], taka vo severnite i vo sersko-lagadinskite. Najverojatno akcentot pridonesol i vo dvojnata refleksacija na *† vo pove}e zapadni govori, sp.
r»ka, p»t : obra~, poprag, `elad. Vo rekanskiot torbe{ki govor imame dve realizacii na kontinuantite na *† i vokalnite *¦, *þ, sp. påt, påtot : n'a-pƒt,
sånce : n'a-sƒnce, vårba : n'a-vƒrba.
Vokalnite sistemi na makedonskiot dosta se zavisni i od konsonantskoto
sosedstvo. Pod vlijanie na mekite konsonanti e izvr{en preglasot na /a/ vo /ä,
e/ vo jugoisto~nite i vo nekoi ju`ni govori, na primer vo kor~anskiot, vo poograni~ena mera i vo kosturskiot. Vo vev~anskiot govor (Stru{ko) zad labijalna soglaska nosovkata *† i vokalnite *¦, *þ, se reflektirale, vidovme, vo
labijalizirano /å/. Po ispa|aweto na konsonantite /h, v, j/ i nekoi drugi vo poograni~en stepen, vo intervokalna pozicija vo zapadnoto nare~je se obrazuvale novi vokalni sekvenci, potoa se javile cela serija diftonzi [e¹, a¹, o¹, u¹, –
¹a, ¹e, ¹o; ea, oa, ae; ×a, ×e], se obrazuvale novi fonetski dol`ini [i:, e:, a:, o:], se
javile promeni vo strukturata na slogot, do{lo vo red slu~ai do skratuvawe
na zboroformite, sp. vodenica > vodeinca > vode¹nca, polovina > poloina >
polo¹na, nevesta > neesta > ne:sta > nesta, progovori > progoori > progo:ri >
progori.
Vlijanieto na vokalite vrz konsonantite e dosta ograni~eno. Ne{to
malku pridonesle za palatalizacijata prednite vokali, sp. rakija : rak'ija //
ra}ija, lagi : lag’i // la|i, kako i za neutralizacija na /l/ i /l’/. Vo serskolagadinskite govori pred prednite vokali site tvrdi konsonanti leko se
palataliziraat.
– Vo dijalektnite fonolo{ki sistemi na makedonskiot zna~itelno e pogolema diferencijacijata na vokalite otkolku na konsonantite. Pobogati se
onie vokalni sistemi {to se nao|aat na jazi~nata periferija, posebno na
zapadnata i na ju`nata na dopirot so neslovenskite jazici. Vo tie sistemi
29
brojot na vokalite varira od 6 do 8. Naj~esti promeni se vr{eni kaj otvorenite vokali, na primer, redukcijata vo ju`nite dijalekti.
Razlikite vo dijalektniot vokalizam se dosta stari. Pogore spomnavme
deka najmnogu za promenite vo inventarot na vokalnite fonemi pridonesle
nazalot *† i vokalnite *¦, *þ. Mesto *† nao|ame cela edna redica kontinuanti
/u, o, a, å, », ä, ån - åm, »n - »m/. Isto taka i za vokalnoto *þ /¤, »l, l», lu, al, äl,
ål, ol, u, å, »/.
Konsonantizmot e relativno poustoj~iv. Kaj sonantite promenite pove}e
bile naso~eni kon likvidacija na dieznosta i toj proces se nao|a u{te vo tek
vo pove}e dijalekti. Kaj opstruentite pove}e promeni se izvr{ile vo potsistemot na afrikatite i kaj velarite. Kaj afrikatite izrazena e tendencijata za popolnuvawe na potsistemot (so x i novo y, negde i so palatalniot
par }-|), a kaj velarite za uprostuvawe na potsistemot (so gubeweto na h). Ne e
napolno stalo`en vo nekoi regioni na dijalektniot jazik ni potsistemot na
usnenite opstruenti, bidej}i frikativnoto /f/ u{te fonolo{ki ne e stabilizirano.
– Dijalektnata gramatika e ne{to pouedna~ena vo sporedba so fonologijata.
Vo imenskata fleksija makedonskite dijalekti se razlikuvaat pred s# po
odnos na formite za izrazuvawe kategorijata opredelenost, po odnos na formite za objektot, po nekoi gramati~ki morfemi, i vo pove}e slu~ai po morfonolo{ki pojavi. Vo del od isto~nite makedonski govori zapazeni se i akcentski alternacii. Pogolema diferencijacija poka`uvaat zamenkite. Razliki
postojat i vo inventarot na formite i na oddelni sistemi, na primer, kaj
demonstrativnite zamenki, i vo morfologijata na li~nite zamenki.
Vo glagolskata fleksija pogolema raznoobraznost nao|ame vo gramati~kite morfemi, vo inventarot na formite, vo odnos na distribucijata na
starite i novite glagolski formi, osobeno vo participskite konstrukcii i
formi.
Dobar del od razlikite vo fleksijata se dol`at na fonetski promeni {to
gi zasegnale i fleksivnite morfemi. Kolku daleku mo`ela da se izmeni morfemskata struktura vo oddelni govori poradi fonetski procesi najilustrativno ni go poka`uvaat nastavkite za 1 l. edn. i vo mno`inata vo site
lica vo aoristot i imperfektot. Vo govorite kade {to /h/ se zagubilo ili se
izmenilo vo druga fonema, so nejzinite promeni se menuval i fonemskiot
sostav na morfemite. Taka, na primer, vo 1 l. edn. vo makedonskiot dijalekten
jazik gi nao|ame formite od ‘re~e’: rekoh, reko, reku, rekof, rekok, rekoj,
onaka kako {to se zamenuvalo /h/ – so ø, v-f, j, k. Me|utoa, procesot ne zastanal
samo na toa. Poradi nastanatite omonimii so razni drugi formi se javile veri`ni promeni, vo koi bile vklu~eni i drugi gramati~ki faktori.
Va`na uloga vo glagolskata fleksija, pa i voop{to vo gramatikata, odigrala analogijata. Po analogija se sozdadeni vo redica dijalekti suma promeni.
– Makedonskiot jazik silni promeni pretrpel i vo leksi~kiot sostav,
kako i vo zboroobrazuvaweto. Dijalektnata leksika osobeno bila podlo`ena
na promeni i diferencijacija pod vlijanie na balkanskite jazici, pred s# na
gr~kiot, no osobeno mnogu pod vlijanie na turskiot. Nekoi od inovaciite go
pokrile siot makedonski jazi~en areal, no dobar broj ostanal vo ramkite na
30
oddelni lokalni govori i stanal negova karakteristika. Vo ju`nite govori,
ne{to i vo zapadnite, najmnogu se naplastile tu|ojazi~nite leksemi. No od
druga strana vo tie govori i najmnogu se zapazile slovenski leksi~ki elementi, koi na drugata makedonska teritorija bile istisnati.
Sli~na e sostojbata i vo zboroobrazuvaweto. Nekoi sufiksi od tu|o poteklo stanale dijalektna osobina na pove}e govori, na primer -ule so derivatite.
31
LEGENDA KON KARTATA
9.1.
Zapadnomakedonsko nare~je:
9.1.1. Centralni govori;
9.1.2. Zapadni periferni govori;
9.1.2.1.
Gornopolo{ki,
debarski,
stru{ki,
prespanski govori;
9.1.2.2.
Drimkolsko-golobrdski govor;
9.1.2.3.
Vev~ansko-rado{ki govor;
9.1.2.4.
Malorekanski (gali~ki) govor;
9.1.2.5.
Rekanski (`irovni~ki) govor;
9.2.
Jugoisto~no nare~je:
9.2.1. [tipsko-strumi~ki govori;
9.2.2. Tikve{ko-mariovski govori;
9.2.3. Male{evsko-pirinski govori;
9.2.4. Ju`ni govori;
9.2.4.1.
Solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori;
9.2.4.2.
Sersko-lagadinski govori;
9.2.5. Kostursko-kor~anski govori;
9.2.5.1.
Kor~anski govor;
9.2.5.2.
Kosturski govor;
9.2.5.3.
Nestramsko-kostenariski govor;
9.3.
32
Severni govori
ohridski
i
(
)
(
)
(
)
Debar
9.1.2.1.(
9.1.2.2.
4.
2.
1.
9.
9.1.2.1.
(
)
ija
n
a
b
Al
.1.
)
Resen
Ki~evo
)
9.2.5.1.
2
9.1.
Ohrid
)
Tetovo
9.3.
Gostivar
)
)
Kor~a
)
Struga
9.1.2.
)
(
(
)
9.2.5.3.
9.2.5.2
(
(
9.1.
)
Kostur
9.2.5.
9.1.1.
Brod
)
(
(
)
)
)
(
)
.
(
)
(
(
(
)
)
Radika
(
(
(2.5 )
9.1
.
)
(
)
(
)
(
)
)
)
)
(
)
)
Tr
es
ka
(
)
)
(
(
(
(
(
Bitola
Lerin
(
(
(
(
Ostrovo
Kajlar
9.2.4.1.
(
Veles
(
[tip
9.2.2.
ca
ri
st
Bi
(
(
(
(
9.2.4.1.
Enixe-Vardar
(
Dojran
(
(
Del~evo
(
9.2.3.
(
Berovo
Peh~evo
Strumica
Gumenxe
(
Gevgelija
9.2.1.
Radovi{
9.2.
Ko~ani
(
Grcija
Ber
9.2.4.
Negu{
Voden
(
(
Zletovo
Kratovo
Kavadarci
(
(
Kriva Palanka
(
Negotino
Sv.Nikole
9.3.
(
(
(
Kumanovo
Prilep
Skopje
Bi
st
ri
ca
(
)
)
(
(
(
)
)
Br
eg
ek
a
(
P~iwa
(
)
(
Jug
(
Kr
iv
ar
.
(
(
(
)
)
(
al
ni
ca
(
(
(
)
(
(
(
)
)
)
(
(
ija
v
a
osl
(
(
)
.
.3
) .2
1
9.
(
)
(
Goli
k
Strumica
Solun
Kuku{
(
(
Lagadina
9.2.4.2.
(
Bansko
Razlog
S
tr
um
a
(
sta
DR@AVNA GRANICA
Suho
(
9.2.4.2.
(
Me
Goce Del~ev
(Nevrokop)
Serez
Valovi{te
(
Melnik
(
ari
ja
Sandanski
(Sv.Vra~)
B ug
Petri~
Blagoevgrad
(G.Xumaja)
(
(
(
(
(
(
(
)
(
)
(
ar
rd
Va
)
(
(
m
ri
nD
Cr
(
)
)
(
(
C
rn
aR
(
(
(
(
(
)
)
(
(
(
(
(
(
(
(
DIJALEKTITE NA MAKEDONSKIOT JAZIK
(
(
(
(
(
(
(
(
(
(
Drama
(
(
(
(
(
(
(
(
(
ZAPADNO NARE^JE
1. CENTRALNITE GOVORI
0. Centralnite govori zafa}aat najgolemo prostranstvo vo ramkite na
zapadnoto makedonsko nare~je. Vo ovaa grupa vleguvaat govorite vo Pelagonija, vo Ki~evskata, Pore~kata i Skopskata kotlina (bez Skopska Crnogorija) i
na vele{kiot teren govorite po dolinite na rekite Topolka i Babuna.
Isto~nata granica na centralnata grupa govori se poklopuva so granicata
me|u zapadnoto i isto~noto nare~je. Na skopskiot teren taa zapo~nuva od s.
Miladinovci, ja se~e rekata P~iwa kaj s. Katlanovo i prodol`uva na jug po
pravecot na selata Breznica – Lugunci – Kumarino, go se~e Vardar ne{to malku jugoisto~no od Veles i preku oblasta Klepa (na pravecot Crnili{te –
Podles – Popadija – Nikodin) i prevojot Pletvar prodol`uva po planinskiot
venec na Sele~ka s# do zavojot na rekata Crna vo blizina na s. Sko~ivir. Na
jug sprema lerinskoto govorno podra~je dijalektnata granica odi pribli`no
po aktuelnata dr`avna granica me|u Republika Makedonija i Republika Grcija s# do pl. Baba. Na zapad sprema ohridsko-prespansko-debarskata grupa govori granicata se protega po pravecot na planinskiot venec Baba – Bigla – Karaorman – Bistra – Bukovik, a planinskiot sinxir Bukovik – Dobra Voda –
Suva Gora i @eden centralnite govori gi razgrani~uva od polo{kite. Severnata granica na skopskiot teren dopira do linijata Ra{~e (pod @eden) – Novo
Selo / Volkovo – Radi{ani – Brwarci – Miladinovci. Na ovoj del od Skopskata kotlina ima eden tesen pojas so t.n. preoden govor me|u centralnite i
skopskocrnogorskiot i kumanovskiot, koi spa|aat vo severnata grupa govori.
0.1. Dijalektno-diferencijalnite osobenosti na centralnite govori mo`at da se podelat vo tri grupi.
Edna grupa pretstavuvaat onie osobenosti {to gi povrzuvaat centralnite
so drugite zapadni govori vo ramkite na seto zapadno nare~je, i koi{to se istovremeno i diferencijalni po odnos na govorite od isto~noto nare~je.
Me|u najkarakteristi~nite crti od ovaa grupa na tipolo{ki plan spa|aat:
fiksiraniot akcent na tretata mora (slog) od krajot vo zboroformite so pove}e od tri mori (sloga) i negoviot sintagmatski karakter, sp. vod'enica – voden'icata, br'atu~et – brat'u~edi – bratu~'edite, z'emi-go, zem'i-mu-go, zemet'e-mu-go, ne-mu-s'e-gleda, kogo-g'o-vide, kaj-go-v'idofte, komu-mu-r'ekofte,
– otsustvoto na fonemata h i nejzinata izmena vo /v, f/ vo finalna pozicija i
pred soglaski, sp. praf, gref, v…f, suf, puf, ~evli, evla, bef – befme – befte,
– ispu{taweto na /v/ vo me|uvokalna pozicija vo odredeni fonetski uslovi, sp.
toar, ~oek, osnoa, voloar, – vo oblasta na fleksiite: razlikuvaweto na nominativnata i op{tata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa od m.r. {to zavr{uvaat na soglaska, na -o i na -e, sp. Stojan – go vide Stojana, be{e so Stojana, Marko – go vide Marka, Spase – go vide Spaseta, se vrati kaj Spaseta,
tetin – go vide tetina, vujko – bef kaj vujka, bate – bef so bateta, – mno-
35
`inskata nastavka -o(v)i : lep – leboj, – tri vida ~lenski morfemi: lep – lebof (lebov) – lebot – lebon, knigava – knigata – knigana, mn. knigive – knigite – knigine, detevo – deteto – deteno, – li~nata zamenka toj (taa, toa,
tie – tia) za 3 l., – kratkata zamenka i za direkten objekt vo mno`ina, sp. i
vide decata, – upotrebata na sinteti~ki dativni formi kaj zamenkite, sp.
mene mi (re~e), nemu mu (dade), nejze / nejzi je/$, nam ni, vam vi, nim(i) im,
– sistemot od tri vida demonstrativni zamenski formi: ovoj (ovaj, ovaa, ova,
ovie), toj (taa, toa, tie), onoj (onaa, ona, onie), i so posesivno zna~ewe:
ovegof (ovogof, ovegoa, ovegoo, ovegoj), negof (negoa, negoo, negoj) / togof,
onegof (onegoa, onegoo, onegoj), `.r. ove(j)zin, nejzin, onejzin, – vo glagolskata
fleksija: nastavkata -t vo 3 l. edn., sp. vikat, nosit, – oblikot se vo 3 l. mn.
od ‘sum’, – {irokata upotreba na glagolskite konstrukcii so pomo{nite glagoli ‘ima’ i ‘sum’ od tipot: ima dojdeno, ima{e dojdeno, imal dojdeno, be{e
imal dojdeno, odn. e dojden, be{e dojden, bil dojden, be{e bil dojden, i razgranetiot sistem od konstrukcii so partikulata }e (}a): }e nosit, }e nose{e,
}e nosel / nosil, }e be{e nosel / nosil, }e imat noseno, }e ima{e noseno, }e
imal noseno, – redovnoto ispu{tawe na pomo{niot glagol vo 3 l. edn. i mn. vo
perfektot: toj do{ol – tie do{le, – otusustvoto na prezent od svr{eni glagoli so povtorlivo zna~ewe, – vo sintaksata: regularnata upotreba na dvoen
objekt, sp. go vide Stojana, mene me vide, mu re~e na deteto, go zede lebot,
– prepozitivnata upotreba na zamenskite i glagolskite klitiki vo sintagmi
od tipot: go vide Petreta, mu re~e na deteto, e dojden i dr.
Na istoriski plan kako diferencijalni me|u zapadnata i isto~nata grupa
dijalekti se poka`uvaat: ostatocite od starata zamena na sekvencata *j£ vo *j†,
sp. jazik (j»zik, jozik, jåzik), ja~men, jat…va, – proteti~koto j- pred refleksot
na inicijalnoto *†, sp. ja`e (j»`e, jå`e, jo`e), jaglen, jatok, – vokalizacijata
na v vo u vo starite sekvenci *cv‰-, *sv‰-, *•v‰- vo primeri od tipot cutit, }e
osunit, yunit.
Site ovie osobenosti, i u{te redica drugi, centralnite govori gi povrzuvaat so drugite zapadni dijalekti.
Vtorata grupa ja so~inuvaat onie crti so koi centralnite govori se diferenciraat od zapadnite periferni dijalekti. Me|u pozna~ajnite tipolo{ki
osobenosti vo ovaa grupa gi izdeluvame: peto~leniot vokalen sistem (i, e, a, o,
u), slogovnoto …, sp. …{, …|a, za…|a, p…sti, v…f, v…ot, v…on, v…oj, p…ut, zamenskata forma nie, nastavkite -at vo 3 l. mn. sega{no vreme (vikaat, nosat,
se~at) i -a vo 3 l. mn. minato opredeleno svr{eno i nesvr{eno vreme (vikaa,
nosea, dojdoa), a na dijahroniski plan: refleksite /a/ za *†, sp. pat – patot –
pati{ta, raka, i /ol/ za *þ: volk, volna, `olto, polno; etimolo{koto *l´ vo
pogolem del od centralnite govori zatvrdnalo, sp. lut, klu~, nedela, prijatel; mesto ~ vo starite grupi *č¦- i *čr½- redovno se javuva /c/: c…n, c…ven, c…vi,
c…pka, cre{na, crepna, creslo; vo centralnite govori fonemite /}/ i /|/ se
pofrekventni vo odnos na drugite zapadni dijalekti – pobrojni se primerite
kade {to se javuvaat mesto *tj / *kt´ i *dj, a novi se dobieni so palatalizacija na
grupite -tj-, -dj- (< *t‰j, *d‰j), sp. cve}e, bra}a, lu|e, liva|e, ogra|e, |aol, la|a.
Pove}eto od privedenive osobenosti (refleksot na *† > a, vokalnoto …,
nastavkite -at i -a, zamenata na ~ so c vo spomenatite konsonantski grupi, pa-
36
latalizacijata na *tj i *dj vo }, |) centralnite govori gi povrzuvaat so isto~nite, delumno i so severnite (…, }, |, *tj > }, *dj > |, nastavkata -a).
Vo tretata grupa gi zemame dijalektnite osobenosti {to gi diferenciraat lokalnite govori vo ramkite na centralnata grupa: fonetskata realizacija
na samoglaskite /e, o/ vo akcentirana pozicija, realizacijata na sekvencite
/ea, eo, oa, oe/, pojavite svrzani so mekite soglaski /w, }, |/, kontinuantite na
sek. ¼2 pred finalnite -r i -n, fonetskata realizacija na soglasni~kite grupi
/{t, `d/, vo fleksijata: fonetskiot oblik na ~lenot -ot, mno`inskite
formi od imenkite ‘noga’ i ‘raka’, dativnata nastavka kaj li~nite i rodninskite imiwa od m. i `.r., nekoi zamenski formi, kaj glagolite: nastavkite za 1
i 3 l. edn. i mn. na sega{no vreme, nastavkite za 1 l. mn. na minati opredeleni
vremiwa i za glagolski prilog, raspredelbata na glagolite vo konjugaciski
modeli, kako i brojni leksi~ki osobenosti.
Vrz osnova na realizacijata na privedenive diferencijalni crti, centralnite govori mo`eme da gi podelime vo tri grupi: 1. prilepsko-bitolska
(pelagoniska), 2. ki~evsko-pore~ka i 3. skopsko-vele{ka.
1. Prilepsko-bitolska grupa govori. – Prilepsko-bitolskata grupa govori ja zafa}aat celata oblast Pelagonija na jug do dene{nata dr`avna granica
me|u Republika Makedonija i Republika Grcija.
Kako diferencijalni osobenosti na ova govorno podra~je po odnos na drugite centralni govori se javuvaat slednite.
Sekvencata /ea/ se realizira kako diftong [ea], vo nekoi lokalni govori
kako {iroko [¿] ili kako dolgo [e:], sp.: nea, strea, bea, nosea, Petrea (vo prilepskiot), lea, smea, gream, odn. le:, stre:, nose: (vo bitolskiot).
Grupata /oa/ se realizira kako difton{ka sekvenca [oa] ili kako otvoreno
[º], vo bitolskiot ponegde i kako dolgo [o:], sp.: toa, broam, stoa(t), gotoa (vo
prilepskiot), toar, osnoa, odn. to:r, osno:. so:l’ka, jado: (vo bitolskiot).
Vo prilepskiot govor na diftongizacijata podle`i i grupata /eo/, sp. meo,
vremeo ili vremea.
Vokalnite grupi /ae/, /oe/ se diftongiziraat po drug na~in – so desilabizacija na /e/ > /¹/: dva¹se, trina¹se, ina¹t (inaet), zna¹{e (znae{e), go¹do (goedo),
t…go¹c (t…goec).
Zaedni~ka osobina na ovie dva govora e tendencijata za depalatalizacija
na *n´ {to se vr{i naj~esto so anticipacija na mekosta vo /j/, sp. kojn, bajna, se
klajna, sirejne. Ovaa pojava se nao|a vo proces, u{te nezavr{ena; kaj postarite
generacii vo prilepskiot Koneski slu{al s# u{te palatalen izgovor: kojwite, begajwe. Celiot proces na depalatalizacijata od w do n i j e izrazen vo
bitolskite lokalni govori, sp. kow, bawa, jadewe (vo govorot na pravecot
\avato – Kukure~ani – Sko~ivir), kojn, bajna, t…nje (vo ju`nite bitolski
sela) – i: pilija (< piliwa), jagnija, prasija, telija – vo nastavkata -iwa (vo
zapadnite bitolski sela.
Vo vrska so distribucijata na soglaskite, govorite vo Pelagonija gi
karakteriziraat dve posebnosti. Grupite /{t/ i /`d/ se realiziraat kako /{~/
i /`x/, odn. /{}/ i /`|/ vo jugozapadnite bitolski sela, sp. gu{~er, kle{~i,
37
ogni{~e, do`xo, nu`xa (Prilep), gu{}er, le{}a, ve`|a, gl’u`|o (Dihovo,
Bitolsko).
Soglaskata /s/ vo grupa so /k/ vo sufiksot -sk(i) vo pozicija zad soglaska se
afrikatizira vo /c/, sp. selcki, prilepcki, starcki, no: ki~eski, tetoski (zad
samoglaska).
Vo oblasta na gramatikata kako dijalektni osobenosti za ova podra~je se
javuvaat: zagubata na -t vo ~lenskata morfema za m.r. -ot, sp. grado, lebo, ogno, zamenskata forma jas, vo bitolskiot govor jas i jaska pokraj ja, upotrebata
na zamenskiot oblik mu (mesto im) vo indirektniot objekt vo mno`ina: nim mu
re~e, mu re~e na `enite, vo glagolskata fleksija: generaliziraweto na nastavkata -m vo 1 l. edn. na sega{no vreme kaj site glagoli, sp. vikam, nosam, se~am,
seam, broam, ispu{taweto na -t vo 3 l. mn. gleda: (gledaa), bera:, poretko bera:t
(vo prilepskiot); vo bitolskiot govor ovaa pojava se nao|a vo proces, sp.: v…la:
(vrlaa), vika:, bega:, no: jadat, vidat, ~ujat, krojat, peat (kaj glagolite od igrupa) vo isto~niot i jugozapadniot del od bitolskiot govor, no i: vika:t,
igra:t, nosa:t vo selata na pravecot Kukure~ani – \avato.
I vo dvata govora e dezintegrirana e-grupata na toj na~in {to glagolite
{to im zavr{uva tematskiot del na soglaska preminale vo i-grupa, a glagolite so tematski vokal -i-, -u- se integrirale vo a-grupa vo prilepskiot govor,
dodeka vo bitolskiot na pogolem areal se zadr`ale vo e-grupa, sp.: beri{, se~i{, pija{, {ija{, bluja{, truja(t), no se¹{, pe¹{, zna¹{ (< sei{, znai{ < see{, znae{) (vo prilepskiot), se~i{, beri{, no ~ue{, mie{ (vo bitolskiot).
Pomo{niot glagol ‘sum’ vo 3 l. edn. naj~esto se javuva vo oblikot je(t), a
vo mno`inata pokraj formite sme, ste, se se sre}avaat i sne, sve, set.
Na celata govorna oblast glagolskiot prilog osven so nastavkata -j}i ima
formi i na -j}um i -j}im, sp. vikaj}um, odej}um, odn. vikaj}im, odej}im, nosej}im, pokraj vikaj}i, odej}i.
Lokalnite razliki se prete`no od fonetski karakter.
1.1. Vo prilepskiot govor akcentiranite /e, o/ po pravilo se realiziraat
kako zatvoreni fonovi [÷, «]: '÷sen, l'÷p, '«ko, n'«ga, a vo selskite govori tie se
diftongiziraat, sp. ¹ela, ¹eden, d¹edo, k×oga, ×osum. Na po{irok areal otsustvuva
fonemata /f/, so isklu~ok na gradskiot govor; tu|oto f se predava so v: vurna,
vilxan, vira, vustan, kave, no: f…la, fes, fener, furna vo gradskiot govor.
Fonemite /}, |/ se realiziraat vo nekoi pozicii (naj~esto pred zadnite
vokali) so dosta izrazena frikacija, sp. ku}a, sve}a, pa|a, me|a, odnosno: kuj}a,
cvej}e, noj}e, vej|a, mej|a, luj|e, prej|eska – so anticipirano j, a vo govorot na
pomladata generacija i cvej~e, lujxe.
Vo oblasta na fleksijata prilepskiot govor se razlikuva od bitolskiot
po sufiksot -uv(a) za obrazuvawe na imperfektivni glagoli: kupuva, ka`uva.
1.2. Vo bitolskoto govorno podra~je (bitolskiot govor) kako
pokarakteristi~ni dijalektni osobenosti se istaknuvaat: fonemata /l’/ kako
kontinuant na staroto palatalno *l´, sp. Bitol’a, sel’ani, bl’ut, kl’u~,
prijatel’, i mesto *l‰: `al’, sol’, glagolskite obrazuvawa so sufiksot -v(a) od
tipot kupva, ka`va, menva, osunva, zajdva, fatva, rodva, zamenskiot oblik
38
jaska, kako i pofrekventnata upotreba na glagolskite formi so ‘ima / nema’ od
tipot ima dojdeno, ima{e dojdeno, i so ‘sum’: sum dojden, be{e dojden, i dr.
Po odnos na prilepskiot govor bitolskiot e zna~itelno porazvodnet. Na bitolskiot teren se razijduvaat brojni izoglosi na pojavi ~ii centri
se nao|aat na zapadnata i/ili na ju`nata jazi~na periferija (v. Bo`idar
Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, MANU, Skopje 1998,
str. 193).
2. Ki~evsko-pore~kata grupa govori rasporedeni se po dolinata na rekata
Treska i nejzinite pritoki od izvori{teto pa do vlezot na klisurata severno
od s. Zduwe (Pore~e). Od skopskoto i vele{koto govorno podra~je niv gi deli
planinskiot venec Karaxica – Dautica (Solunska Glava), a ju`nata granica
sprema govorite vo Pelagonija odi pribli`no do delnicata me|u slivot na
Treska i Crna Reka.
Vo ovie govori vokalnite grupi /ea/ i /oa/ ne podle`at na asimilacija, sp.
nea, zagrea, bea, Joan, toar, koa~, osnoa. Na po{irok areal se zadr`alo
vokalnoto /¤/, sp. v¤k, s¤za, `¤to (vo fonetska realizacija v»¤k, s»¤za, d»¤go).
Palatalniot nazal /w/ dobro se ~uva i se javuva vo site fonetski pozicii, sp.
kow, kowi, bawa, se klawat, t…we. Sekvencite /{t/ i /`d/ ne podle`at na
promeni: gu{ter, ogni{te, pri{tot, do`dot, glu`doj. Vo ovie govori
dobro se ~uva sinteti~kata dativna forma kaj li~nite i rodninskite imiwa
od m. i `. rod, sp. mu re~e Joanu, Stojanu, Iliju, Blagoju, Petretu, Acetu,
Marko(j)e Arso(j)e ili Markotu, Arsotu, je re~e Ilinki, Marii, Kosari, kaj
rodninskite: tatko – tatko(j)e, dedo – dedo(j)e mu ka`af, babi je ka`af. Na
seto ova govorno podra~je dobro se ~uvaat izbrojanata i zbirnata mno`ina, sp.
dva kowa, tri biola, t…n – t…we, snop – snopje, vrata – vra}e, ogra|e, liva|e,
nivje, planiwe. ^lenskata morfema -ot vo ovoj fonetski oblik se javuva na
celata teritorija, sp. lebot, no`ot. Od zamenskite formi karakteristi~ni
za ovie govori se formite: ja (za 1 l.), je za dativ i akuzativ `. r., sp. ne(j)a je
vide, ne(j)zi je re~e; polnite formi za dativ i akuzativ vo 1 i 2 l. mn. se
izedna~ile: nas ni re~e, nas n# vide, odn. vas vi re~e, vas ve vide, a vo 3 l. se nalo`ila dativnata forma: nimi i vide, nimi im re~e. Dativnite i akuzativnite
formi se zapazile i kaj demonstrativnite zamenki, sp.: ovja / ovaj – ovemu, ovega; onaj – onemu mu, onega go (vide), za `.r.: ova: / ovaja – ovezi / oveze je re~e,
onezi / oneze, i so posesivno zna~ewe: ovegof, onegof, negof; ovezin, onezin,
nezin. Kako arhaizam mo`e da se sretne i zamenskata forma ves: go gleda{, ves
tatko mu.
Kako dijalektni posebnosti vo ovie govori vo odnos na drugite od
centralnoto dijalektno podra~je se javuvaat: otsustvoto na nastavkata -m vo 1
l. edn. sega{no vreme: nosa, bera, pera, se~a, bro(j)a, se(j)a, zna, ora, kopa, ne
retko }e se ~ue i: su, nesu, ima; potoa nastavkata -t vo 3 l. edn. sega{no vreme:
imat, nosit, bro¹t, se(j)et / se¹t, zna(j)et / zna¹t, ne}et / ne}it; formite
sne, sfe za 1 i 2 l. mn. od ‘sum’, nastavkata -fne za 1 l. mn. aorist-imperfekt:
befne, rekofne, poretko befme, rekofme. Za razlika od prilepsko-bitolskite
govori na ki~evskiot i pore~kiot teren dominira sufiksot -u za obrazuvawe
na nesvr{eni glagoli, sp. kupu(j)et, ka`u(j)et. Dosta e produktivna i grupata
nesvr{eni glagoli so zavr{okot -ina-: prepinat, leginat, sekinat, tekinat.
39
Na seto ki~evsko-pore~ko govorno podra~je vo negiranite iskazi vo slo`eni glagolski formi partikulata ne stoi neposredno pred osnovniot glagol,
sp. sme ne znaele, sme ne ~ule, nije sme ne bile tamu, be{e go ne videl.
Vo ramkite na ki~evsko-pore~koto govorno podra~je so po nekolku crti se
diferenciraat lokalnite govori vo potesnoto ki~evsko podra~je (ki~evski
govor), vo oblasta Debarca (debare~ki govor), vo severozapadnite ki~evski
sela {to se nao|aat na padinite na pl. Bistra i Bukovik (tajmi{ki govor) i
vo Pore~e (pore~ki govor).
3. Skopsko-vele{kata grupa govori spored svojata geografska polo`ba i
istoriskiot razvoj se povrzuva so severnite govori (skopskiot) i so
jugoisto~nite (vele{kiot), no sekako, najgolemiot del karakteristiki gi
opredeluva vo ramkite na centralnite govori.
3.1. Skopskiot govor se prostira po dolinata na Vardar od @edenskata
klisura na severozapad pa do Taorskata klisura na jugoistok, ili poto~no do
utokata na P~iwa vo Vardar. Severnata granica sprema skopskocrnogorskiot
i kumanovskiot govor odi pribli`no po pravecot na selata Ra{~e – Bardovci
– Miladinovci – D. Kowari, kade {to ja se~e rekata P~iwa, i potoa prodol`uva po dolinata na P~iwa do Vardar. Ova e granica, glavno, me|u refleksite
/a/ i /u/ mesto *†, i me|u refleksite /o, e/ i /»/ mesto *¼ i *‰ vo korenskite
morfemi. No treba vedna{ da istakneme deka ne stanuva zbor za ostri
granici. Na eden ne taka tesen pojas se vkrstuvaat brojni dijalektni osobenosti karakteristi~ni za severnite i za centralnite govori. Taka, na primer, nepreglasenoto /a/ vo leksemite trava, ora / oraf i vo prefiksot pra- (pradedo,
prababa), predlogot u mesto *v¼ (odi u {kolo), li~nata zamenka on (ona, ono),
koi se karakteristi~ni osobenosti za severnite govori, prodrele dlaboko na
jug na skopskoto govorno podra~je, a nekoi od niv u{te podaleku po dolinata
na Vardar. Niz skopskiot teren pominuvaat i ju`nite izoglosi na refleksot
/u/ za *† vo brojni leksemi, vrednostite /u/ i /l»/ mesto vokalnoto *þ i /u/ mesto
starite sekvenci *v¼ / *v‰ vo leksemite udovec, unutra, udene, udvojuvaweto na
predlogot so – sos, oblikot sa vo 3 l. mn. od ‘sum’, i u{te nekolku drugi crti.
Kako diferencijalni crti vo ramkite na skopskoto govorno podra~je se
javuvaat: prisustvoto / otsustvoto na fonemata /»/, refleksite na nosovkata *†
(vo korenskite morfemi) i na *þ, refleksite na sek. ¼2 vo razni pozicii,
prisustvoto i otsustvoto na epentetskoto l, distribucijata na sonantite /w/ i
/l'/, prisustvoto / otsustvoto na fonemata /f/, i u{te nekolku fonetski osobenosti od koi pove}eto kako leksikalizirani pojavi, i vo morfologijata: nastavkite za 1 l. edn. i 3 l. mn. sega{no vreme, za 1 i 3 l. mn. na minatite opredeleni vremiwa, nastavkata za 2 l. mn. na imperativot, obrazuvaweto na glagolskiot prilog, i nekolku zamenski oblici.
Zavisno od geografskata distribucija na diferencijalnite osobenosti, na
skopskoto podra~je pojasno se izdiferencirani dve govorni raznovidnosti.
3.1.1. Edna pogolema celina pretstavuva govorot na selata {to se nao|aat
na desnata strana od r. Vardar vo oblasta Kar{ijak na pravecot Kisela Voda –
Rakotinci – Breznica, uslovno }e go nare~eme kar{ija~ki govor.
3.1.2. Posebna dijalektna grupa pretstavuvaat selata po dolinata na
Vardar vo geografskata oblast Blatija na jug do sostavot na P~iwa vo Vardar
40
zaedno so gradskiot skopski govor i so govorot na selata vo klisurata na r.
Treska (Glumovo, [i{evo, Matka). I ovoj govor }e go imenuvame spored
geografskoto ime – skopskoblatski govor (vidi pove}e vo - "Kon
razgrani~uvaweto na govorite vo Skopsko" - Bo`idar Vidoeski,
Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, MANU, Skopje 1998, str. 163).
3.2. Vele{koto govorno podra~je, kako i skopskoto, ne e edinstveno. I na
ovoj teren mo`eme da izdelime dva govorni tipa.
3.2.1. Edna pogolema celina pretstavuva govorot na selata {to se nao|aat
zapadno od Vardar i od patot Veles – Prilep i gradskiot govor, toa bi bil
praviot vele{ki govor. Na toa podra~je dominira tretoslo`niot akcentski
model so site poznati otstapuvawa, sp. l'ivada – liv'adata, krast'avica –
krastav'icata. Fonemata h otsustvuva, a na krajot na slogot preminala vo /v/:
bevne, v…f – v…vot. Tamu se po~esti slu~aite so ispu{tawe na /v/ vo intervokalna pozicija. Fonemata /f/ vo slobodna pozicija otsustvuva, a tu|oto /f/ e
zameneto so /v/: vurna, vuta, vener, v…la. Vokalnoto *þ na po{irok areal e
zameneto so /»l/: v»lna, v»lk, jab»lko, d»lgo, k»lne, p»lno. Staroto meko *l´
zatvrdnalo: nedela, klu~, prijatel, a vo grupa so j (lj) ne podle`i na asimilacija, sp. zel'je, lil'jak. Fonemite /}, |/ se realiziraat bez anticipacija na
mekosta, sp. ku}a, sve}a, me|a, la|a, i mesto starite sekvenci *t‰j-, *d‰j-: bra}a,
cve}e, pra}e, lu|e, liva|e. Fonemata /w/ e stabilna, a vo brojni primeri se javuva i mesto /n/, osobeno na krajot na osnovata, sp. kow – kowi, bawa, sviwa,
korewe, kamewe, t…we, piliwa, potoa vo diwa, duwa, zadwi, predwi, krajwi,
s(t)redwi, kamew, d…mow, trow. Grupite /{t/ i /`d/ se ~uvaat dobro: ogwi{te, pri{tot, do`dot, kako i konsonantskite sekvenci vd-, mn-, vn- vo
inicijalna pozicija vo leksemite vdovec, vdo(v)ica, mnogu, vnuk, vnuka. Vo
oblasta na fleksijata kako diferencijalni osobenosti po odnos na okolnite,
ili na del od okolnite govori, se javuvaat: ~lenskata morfema za m.r. -ot:
ma`ot, no`ot, mno`inskata nastavka -evi, sp. e`evi, no`evi, ko{evi, do`devi, jazevi, plazevi, postevi, sudevi, zamenskite oblici: ja, ni(j)e, nam ni, vam
vi (: nas ne, vas ve), ovoj, onoj, volkaf, ~uvaweto na e-grupa kaj glagolite, sp.
bere{ – bere, tra(j)e{ – tra(j)e, ~u(j)e{, mi(j)e{, kako i sufiksot -u- za
obrazuvawe na nesvr{eni glagoli od tipot kupu(j)e, ka`u(j)e.
3.2.2. Govorot na selata vo oblasta Klepa (isto~no od linijata Crkvino –
Grn~i{te – Vladilovci pa do Crna Reka i preku Vardar u{te selata Ulanci i
Nogaevci) se javuva kako preoden me|u centralnata i tikve{kata grupa govori. Vo toj govor dominira tikve{kiot akcentski model – so ograni~eno sloboden akcent koj vo paradigmatskite zboroformi ima tendencija da se stabilizira na penultima, sp.: l'ep – leb'ovi, st'ol – stol'evi, 'ezik – ez'ici, 'obra~ –
obr'a~i, u~'itel – u~it'eli, 'oraj – or'ai, v'isok – vis'oka, d'ebel – deb'eli,
l'enin – len'ina / len'ino (platno), kv'asen – kvas'eno ml'eko;
Od drugite osobenosti na ovoj govor, diferencijalni po odnos na drugoto
vele{ko govorno podra~je, kako pokarakteristi~ni gi istaknuvame: refleksite /e/ za sek. ¼2 pred finalnite -r i -n: bister, veter, iter, moder, oster, oder,
o|en pokraj 'o|iw, i /»/ mesto vokalnoto *þ: b»ja, k»k, m»ska (veda), s»za; na ovoj
teren prevladuvaat primeri so /e/ kako refleks na *j£ : ezik, e~men, zaek, paek,
no jat'…va; vo finalna pozicija h napolno se zagubilo: vla – vlasi, gra, stra,
41
me, bu – bu'ovi, no i 'oraj – or'ai, mof, suf. Vo imenskata fleksija brojni se
primerite so nastavkata -evi kaj ednoslo`nite zborovi, sp. soj – so'evi, no{ –
no`'evi, `ar – `ar'evi, voz'evi, jaz'evi, loz'evi, sot – sod'evi, sat – sad'evi,
stol'evi, most'evi, pokraj boj'ovi, zme'ovi, yver'ovi i dr.
Vo glagolskata fleksija vo govorot na Klepa, kako i vo tikve{kiot,
glagolite od e- i i-grupa se integrirale vo eden model, sp. n'osa – nosi{ – n'ose
– nosime – nosite – nosat, i bera – beri{ – bere – berime – berite – berat,
mija – mii{ – mie, traja – trai{ – trae; vo 1 l. edn. kaj ovie glagoli otsustvuva nastavkata -m; posebnost po odnos na vele{kiot govor poka`uvaat i paradigmite na aoristot i imperfektot, sp.: don'esu, dones'ome, dones'ote, dones'oa,
n'ose, nos'e{e, nos'eme, nos'ete, nos'ea; od glagolot ‘sum’ vo 1 l. edn. pokraj oblikot be se upotrebuva i be{e.
42
2. ZAPADNITE PERIFERNI GOVORI
1. GORNOPOLO[KI (GOSTIVARSKI) GOVOR
Mo`eme da konstatirame deka na polo{kata jazi~na teritorija jasno se
izdeluvaat tri govorni tipa, od koi edna pogolema govorna celost obrazuvaat
selata vo Gorni Polog (ili gostivarski govor).
Gostivarskiot govor i po fonetskite osobenosti i po svojata gramati~ka
struktura spa|a vo zapadnoto makedonsko nare~je. So drugite zapadni govori
nego go svrzuvaat pokraj:
I
1. tretoslo`niot akcent;
2. jasniot izgovor na vokalite nezavisno od akcentskata pozicija;
3. gubeweto na intervokalnoto v;
4. otsustvoto na fonemata h i zamenata na ovoj glas na krajot na zborot i
pred konsonant so v ili f (mef, ko`uf, javna);
5. pojavata na proteti~ko j pred refleksot na *† vo inicijalna pozicija
(j»`e, j»tok);
6. trojniot ~len;
7. razlikuvaweto na op{tata forma od nominativnata kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki rod (Milan – Milana, Marko – Markota, Petre –
Petreta itn.);
8. upotrebata na glagolskite formi so ‘ima /nema’ + glagolskata pridavka
vo sreden rod;
9. upotrebata na glagolski formi od tipot sum dojden;
10. patronimi~niot sufiks -ovci / -evci;
11. upotrebata na predlogot od za izrazuvawe posvojnost;
u{te i slednive crti:
II 12. zamenata na *¼, *‰ so o, e vo site pozicii;
13. predlogot v (vo);
14. pojavata na proteti~ko v vo primerite kako vujko, vujna, vizba;
15. zamenata na grupite *cv‰ i *sv‰ vo cu-, su- (cut, cutit, osuna);
16. me{aweto na nosovkite zad j (sp. j»zik, j»~men, j»t»rva, j»gul’a, j»nya,
zajak);
17. refleksot o mesto sek. ¼2 pred l (rekol, pekol);
18. razvojot na soglasni~kite grupi s, z, { + ~, c (mafca, mof~e, opaf~e);
19. promenata na konsonantskata grupa bn vo mn (demne, yemne);
20. zatvrdnuvaweto na staroto *n´ pred prednite vokali (nego, niva, kniga);
43
21. oblikot u{te;
potoa:
22. mno`inskata nastavka -i kaj imenkite {to zavr{uvaat vo ednina na -a
(`eni);
23. zamenskata forma toj vo svojstvo na li~na zamenka;
24. akuzativniot oblik za ma{ki rod od ovaa zamenka nego, go;
25. akuzativnite formi nea, ja ili je za `enski rod;
26. kratkata zamenska forma i vo akuzativ mno`ina (niv i);
27. dativniot oblik za `enski rod nejzi – nejze;
28. zamenkata svekoj;
29-31. glagolskite nastavki -me (nosime), -vme (nosivme) i -t vo 3 lice mno`ina na sega{noto vreme (nosat);
32. obrazuvaweto na idnoto-minato i idnoto preka`ano vreme;
33. deminutivniot sufiks -ule (detule, ustule) i dr.
Izvesen broj crti gostivarskiot govor go svrzuvaat posebno so ki~evskopore~kiot i debarskite govori.
So ki~evsko-pore~koto podra~je go svrzuvaat:
III 34. vokalot u mesto sek. ¼2 pred m (sedum, osum, sum);
35. pazeweto na konsonantskite grupi str, zdr (sestra, zdravje);
36. vmetnuvaweto na novi t, d me|u s - r, z - r, ` - r, (stram, streda, zdrel,
`drebe);
37. fonetskata izmena na grupata -nica vo -jnca (vodejnca, topejnca);
38. upotrebata na kratkata zamenska forma mu i vo dativ za `enski rod (mu
re~e na `enata, mu re~e Mari);
39. akuzativniot oblik je mesto literaturnoto ja (elen~eto je li`alo topolata);
40. pazeweto na sinteti~kata dativna forma kaj li~nite i rodninskite
imiwa od ma{ki i `enski rod (mu rekov Stojanu, Nikolu, Jo{etu, tatkoe,
Stefki, strini);
41. fakultativnata upotreba na nastavkata -m vo 1 l. edn. na sega{noto
vreme (vika-m, nosa-m);
42. nastavkata -t vo 3 lice ednina na sega{noto vreme (vikat, nosit,
jadet);
43. predlogot kon so zna~ewe pravec na dvi`eweto.
Crtite pod brojot 36–43 karakteristi~ni se i za debarskite govori.
44. Bez somnenie debarska e osobenost i predlogot kej (ili kaj) koj se
sre}ava vo celiot Polog;
45. vo jugozapadniot del na ovoj govor se sre}avaat glagolski obrazuvawa
od tipot kupoat, ka`oat (Vrutok), koi vo Zapadna Makedonija gi poznavaat
u{te nekoi debarski govori;
46–47. li~nite zamenki ja za 1 l. edn. i mie vo mno`inata;
48. imperativnata nastavka -ite kaj glagolite od e- i i-grupa (nosite,
jadite);
44
49. i zatvrdnuvaweto na staroto palatalno *l´ do polumek izgovor (nedel’a,
l’utit), karakteristi~ni se i za pore~ko-ki~evskite i za debarskite govori,
no isto taka niv gi nao|ame i na celata dolnopolo{ka govorna oblast.
Na gornopolo{kiot teren mo`at najposle da se izdelat i nekolku dijalektni osobenosti so koi gostivarskiot govor se razlikuva od site okolni govori.
IV 50. Nosovkata *† ovde e zameneta so »: gn»s, gr»di, d»p, z»bi, j»`e, j»dica,
k»de, m»`i, pr»~ka, r»ka, sk»po, s»do¹ – i redovno taka vo korenskite slogovi,
osven vo golup, mu}e¹nca i vo onie slu~ai {to se sre}avaat so u i vo poju`nite
na{i dijalekti (kako guska, gu`va itn.).
51. Se razbira vakva vrednost ima i mesto ¼2: b»dnik, m»gla, m»ska, l»`e
(Vrutok, Sretkovo).
52. Poseben razvitok, razli~en od sosednite govori, ovde imalo i *þ. Pred
sonantot l se razvilo » koe ja prezelo slogovnata funkcija od ¤: v»lk, v»lna,
g»ltat, d»lgo, `»lto, k»lnet, k»lk, s»lza, »lcna i dr., zna~i vo site pozicii
imame vrednost »l, osven vo b»a i s»nce (pokraj bua), kade {to se zagubilo l
podocna pred sonantite v i n, i vo zborot Bugarin.
53. Sli~en razvoj pre`ivealo i *¦: b»rgo, d»rvo, d»r`it, p»rsti, c»rno
i dr.
54. Sek. ¼2 pred krajnoto r se zamenil ovde so e : bister, veter, iter, j»der,
moder. Ovaa crta, }e vidime podocna, se pro{irila i na eden del od dolnopolo{koto podra~je.
55. Vo ovaa grupa osobenosti posebno sakam da gi istaknam primerite
kako: zn»m, sn»ga (pokraj znam, zna), kade {to mesto a nao|ame ». Jas ovde ne bi
rekol deka povi{uvaweto na artikulacijata na a nakaj » do{lo pod vlijanie
na sosedniot nazalen konsonant. Pove}e sum sklon da veruvam deka vokalot a
se nazaliziral, se dobilo ¢ kako {to pretpolaga Beli} za gali~kiot govor,
koe posle se razvivalo kako i refleksot na nosovkata *†.
45
2. DEBARSKITE GOVORI
1
1.1. Debarskite govori ja opfa}aat oblasta vo slivot na Crni Drim (severno od s. Globo~ica) i Radika. Toa e kotlinski predel zagraden so visoki planinski venci.
Vo ramkite na taa oblast se izdeluvaat osum pomali geografski celosti.
Delot okolu gradot Debar se vika Pole. Vo nego spa|aat pove}e sela koi se
raspredeleni po severnata periferija na ovaa oblast.
Na jugoistok preku Radika pa do planinata Stogovo i do Malesija se {iri
oblasta @upa (Xupa), koja se deli na Dolna i Gorna @upa. Vo granicite na
ovaa oblast ima 18 sela. Od Gorna @upa na jug prodol`uva Malesija so selata:
Prisovjani, Zba`di, Lokov, ‘R`anov, Burinec i Selci.
Od levata strana na rekata Drim do planinata Jablanica se {iri Drimkol, dodeka oblasta {to se nao|a severozapadno od Drim pa s# do Pole na sever
se vika Golo Brdo. Oblasta po tekot na Radika do Goreni~kiot Most se vika
Reka. Se deli na Gorna Reka, Reka (ili Golema Reka) i Mala Reka.
1.2. Naselenie. – Naselenieto vo celata debarska oblast vo etni~ki pogled
ne e edinstveno. Ima Makedonci, Albanci, Turci i nacionalno neopredeleni,
t.n. Torbe{i (Makedonci po vera muhamedani)
2
OP[TI KARAKTERISTIKI
2.1. Debarskite govori pretstavuvaat del od zapadnoto makedonsko nare~je.
So drugite zapadni govori gi svrzuvaat slednive osobenosti: tretoslo`niot
akcent, sp. pl'anina plan'inata, mes'e~ina, mese~'inava; sintagmatskiot karakter na akcentot: p'od-noga, kisel'o-mleko, go-z'ede – ne-g'o-zede, mu-go-z'ede – nemu-g'o-zede; elizijata na samoglaskite vo akcentski celosti koga sledniot
zbor po~nuva so samoglaska: se izmi > s-izmi, me ukasa > m-ukasa, go izede >
g-izede, ve utepa > v-utepa, da ojt > d-ojt; samoglaskata i zad druga samoglaska vo ista leksi~ka ili akcentska edinica ja gubi slogovnosta i preminuva vo
neslogovno ¹: snai > sna¹, strei > stre¹, soi > so¹, sui > su¹ , osven vo slu~ai koga prethodnata samoglaska vleguva vo sostav na nekoj prefiks: z'aigra, p'oigra.
I vo ovie govori nao|ame primeri {to uka`uvaat na staroto me{awe na nosovkata *£ so *† zad j: j»zik, odn. jozik, jåzik. Kako proteti~ki glas na apsolutniot po~etok pred kontinuantot na *† se javilo j: j»glen, j»dica, j»`e, a pred
i redovno se javuva v: vizba, vistina. Soglaskata v od starite grupi *cv‰, *sv‰,
*•v¼ e zameneta so u: cut, cuti, osunit, yunit. Glasot h na krajot na slogot
preminal vo v(f); ~evli, vrf. I debarskite govori poznavaat troen ~len i
imaat sistem od tri demonstrativni zamenski formi: no`ov, no`on, no`ot;
ovja no{, owa no{, toj no{. Li~na zamenka za 3 l. e toj. Dativniot odnos kaj
46
zamenkite se izrazuva sinteti~ki: mene mi, tebe ti, nemu mu, komu, nekomu,
ovomu, onomu itn. I ovie govori poznavaat cel sistem zamenski formi so demonstrativno-posesivno zna~ewe: ovogov, onogov, togov. Kratkata akuzativna
forma od ‘tie’ glasi i. 3 l. mn. od glagolot ‘sum’ glasi se. Vo 3 l. na perfektot
pomo{niot glagol se ispu{ta: toj do{ol, tie do{le. Debarskite govori, kako i drugite zapadni, poznavaat cel sistem slo`eni glagolski formi so ‘ima’.
Posesivnosta se izrazuva i so predlogot od: deteto od Marka. So drugite zapadni govori gi svrzuva celata struktura na sintagmata i re~enicata. Re~enicata mo`e da zapo~ne so kratka zamenska forma i so glagolska partikula: go
zede lebot, mu re~e na deteto, sme go videle deteto.
2.2. U{te potesna vrska debarskite govori poka`uvaat so gornopolo{kiot, ki~evskiot, ohridskiot i stru{kiot so koi neposredno grani~at. Site tie
govori gi povrzuva „polumekiot“ izgovor na kontinuantot na staroto palatalno *l´: nedel’a, kl’u~, mol’ba, prijatel’. Glasovnata grupa -ni- vo pove}eslo`nite zborovi se izmenila vo -jn-: vodenica > vodejnca. Vo site tie govori se pazi starata dativna forma kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod: Mare, Nikolu, Stojanu, tetinu. Li~nata zamenka za 1 l. edn. se javuva
vo oblikot ja. Kratkata dativna forma od zamenkata ‘taa’ se javuva vo raznovidnosta je : Je re~e Mare. Kaj glagolite vo 1 l. edn. na sega{noto vreme nastavkata -m otsustvuva: nosa, se~a, bera, a 3 l. ed. zavr{uva na -t: nosit, se~it,
vikat. Od glagolot ‘sum’ ima posebni formi i za aorist i za imperfekt: biv,
bi, bi… i bev, be{e, be{e. Vo site spomenati govori, vklu~uvaj}i go i pore~kiot, nao|ame sistem od ~etiri glagolski formi so ‘}e’: }a (}e) nosit – }a (}e)
nose{e – }a (}e) nosel – }a (}e) be{e nosel.
Pogolemo edinstvo debarskite govori ~inat so ohridskiot i stru{kiot.
Vo site niv starata grupa *čr½- se razlo`ila vo ~ere-: ~erepna, ~ere{na, ~ereslo, ~erem{a, ~ere(v)o. Mesto grupite *tj, *dj po~esto nao|ame {t, `d ({~, `x;
{, `), dodeka brojot na primerite so }, | e minimalen. Dativnata forma kaj
li~nite imiwa od ma{ki rod na -o se obrazuva so nastavkata -oe (-ove, -oje), a
kaj imiwata od `enski rod so nastavkata -e : Mu re~e Markoe (Markove, Markoje), je re~e Cvete. Li~nata zamenka za 1 l. mn. vo debarskite i vo stru{kiot
se javuva vo formata mie (mije). Vo oblasta na glagolot ovie govori od drugite
zapadni se razlikuvaat po nastavkite za 3 l. mn. na sega{noto i na minatite
opredeleni vremiwa. 3 l. mn. na sega{noto vreme zavr{uva na -et: vikaet /
vike:t, noset / nose:t, a 3 l. mn. na aoristot i imperfektot na -e: vikae, dojdoe, nosie, nosee. Glagolite od i- i e-grupa vo 2 l. mn. na zapovedniot na~in zavr{uvaat na -ite : nosite, se~ite. Vo glagolskiot prilog samoglaskata -e od
morfemata -e{ti (-e{~i, -e}i) se pazi: vikae{ti, nosee{ti (vikae{~i, vikae}i). Za site govori od debarskoto i od ohridsko-stru{koto podra~je karakteristi~en e predlogot kon, koj se javuva i vo fonetskata raznovidnost kun.
Edna grupa osobenosti e ograni~ena samo na debarskiot teren. Takvi se:
zamenskite formi tea, ovea, onea za sreden rod; dativnite formi za `enski
rod ovojze, onojze i za ma{ki ovomu, onomu; akuzativniot oblik na demonstrativnite zamenki za m.r. ovogo, onogo, togo; partikulata }a. Ovie crti gi povrzuvaat site govorni raznovidnosti vo Debarsko i istovremeno se javuvaat kako
diferencijalni po odnos na okolnite govori.
47
Pogore gi istaknavme onie crti {to se javuvaat kako op{ti, zaedni~ki za
celoto debarsko govorno podra~je i koi{to go odreduvaat mestoto na debarskata grupa vo ramkite na zapadnoto makedonsko nare~je. Toj broj, kako {to
gledame, ne e mal. No ne e mal isto taka i brojot na osobenostite {to go razbivaat edinstvoto na debarskata dijalektna oblast. Me|u pova`nite diferencijalni crti spa|aat kontinuantite na nosovkata *† i vokalnite *¦, *þ, i nekoi
morfolo{ko-sintaksi~ki osobenosti. Spored tie crti vo ramkite na debarskata oblast mo`eme da izdelime ~etiri pomali govorni individualnosti.
Edna takva celost pretstavuva govorot na selata vo Pole, @upa, i Malesija,
zaedno so gradskiot . Posebna celina so~inuva govorot na selata vo oblasta
Drimkol i Golo Brdo. Govorot na malorekanskite sela se razlikuva i od
debarskiot i od govorot na Torbe{ite vo oblasta Reka.
3
DEBARSKIOT GOVOR
3.0. Debarskiot govor zazema centralno mesto vo debarskata grupa. Nego go
so~inuvaat, kako {to spomnavme ve}e, gradskiot govor i govorot na Makedoncite i Torbe{ite vo Pole, @upa, Malesija i ju`nite rekanski sela Mogor~e,
Gorno i Dolno Melni~ani i Gorno i Dolno Kosovrasti.
3.1. Samoglaski.
Samoglasni fonemi vo debarskiot govor se: i, e, », a, u, o.
Vo sporedba so drugite debarski govori kako karakteristi~na strukturna
osobenost na vokalizmot vo debarskiot se javuva fonemata ». Taa se sre}ava
samo vo korenskata morfema, sp. gr»di, j»`e, p»t, r»ka.
Samoglasniot sistem, spored izlo`enovo, na fonolo{ki plan mo`eme da
go pretstavime po ovoj na~in:
i
e
u
»
o
a
Na istoriski plan fonemata » se javuva kako kontinuant na nosovkata *†,
sekundarniot ¼2 i vo grupa so r i l kako refleks na vokalnite *¦, *þ.
3.11. *† > »: vn»tra – n»tra, gr»di, gn»sno, g»ba, d»p – d»bje, d»ga, dr»k –
dr»got, z»p – z»bi, j»`e, j»tor, j»dica, j»glen, k»de, m»{ – m»`i,
Vo drugite pozicii na zborot (vo nekorenskite slogovi) *†, kako i vo
drugite zapadni govori, redovno e zameneto so a : `eladok, `eladi, `eladnik,
obra~, ponada, poprayi i dr.
Slu~aite so o mesto *† se jasni: vneseni se od onie govori kade {to e *†
zameneto so o (malorekanskiot, drimkolskiot, golobrdskiot).
3.12. ¼2 > » : b»dnik, m»gla, m»ska, sn»ga, t»st, t»{ta.
48
3.13. Sek. ¼2 na krajot na zborot pred sonantite r, l, l’, m, n i pred v imal
poinakov razvoj. Pred l, n, v, toj redovno se zamenuva so o : rekol, ogon, m»rtof. Pred l’ se razvil vo e : {upel’ka. Pred m sre}avame dve vrednosti – o vo
Malesija: sedom, osom, i u na drugata teritorija: sedum, osum.
Razli~ni vrednosti nao|ame i za ¼2 pred r. Vo Pole i vo Malesija ¼2 > o :
bistor, vetor, dobor, itor, svekor.
3.14. *¦ > »r: »rt, »rvat, b»rgo, v»rnit, v»r{it, m»r{a, p»rsten, p»rle,
f»rl’at, g»rne, d»rvo, z»rno, k»rst, s»rp, t»r~it, c»rno.
3.15. *þ – Vokalnoto *þ naj~esto se zamenuva so ol : bolva, volna, volk, dolgo,
`olto, `ol~ka, jabolko, kol~i{ta, mol~it, molkum, molyit, polno, solya.
3.16. Vo brojni primeri fonemata » ja nao|ame mesto a vo po~etnite slogovi i vo sosedstvo so nazalna soglaska, sp. zn»jt, sn»ga, sn»`en, sn»a, vo tu|ite
zborovi »ngel, k»ntar, k»ndisat, m»ngar, s»ndak, s»ndali, vo li~nite imiwa:
»ndre (Andre), »ndon (Andon), s»ndre (Sandre), s»ndrejca (Sandrejca), potoa vo
m»mit, m»me{ko, m»{tea, im»we, m»~urek, 'od»mna.
Vo pogled na brojot na soglasnite fonemi i nivniot kvalitet debarskiot
vo sporedba so drugite zapadni govori ne poka`uva ni{to posebno. Vo nego nao|ame samo nekoi specifi~nosti na planot na distribucijata na fonemite y,
x, }, |, w.
3.17. Fonemata y osven vo ve}e poznatite slu~ai vo debarskiot redovno se
javuva mesto z zad sonantot l, sp. solya – solyi, molyit, olyica, i pred mno`inskata nastavka -i : beleyi, bubreyi, noyi, kof~eyi, poloyi, ~ifliyi i sl.
3.18. Zad sonantot l i ` preminuva vo x: spolxaf, dolxina. Isto taka x
mesto ` redovno stoi pred deminutivniot sufiks -e : vraxe, popraxe, malku
snexe, bubrexe, kof~exe, noxe, {ilexe, poloxe, stoxe, knixe.
3.19. Fonemite }, | ovde imaat ne{to poograni~ena distribucija otkolku
vo centralnite govori. Redovno se javuvaat mesto grupite *t‰j, *d‰j vo formata
na zbirna mno`ina: bra}a, bru}e, pr»}e, cve}e; gre|e, liva|e, ogra|e, l’u|e, vo
oddelni primeri: tre}i, la|a, popa|a. Ova zna~i deka novoto jotuvawe na
grupite -tj-, -dj- na debarskiot teren se izvr{ilo dosledno.
*tj *kt´- *dj. Mesto starite grupi *tj, *kt´, *dj soglaskite }, | gi nao|ame vo poograni~en broj primeri. Sp. ve}e, }erka, no}, me}ava – me}a:, vre}a, ku}a, sve}a,
stre}a, ga}i; »r|a, zgo|a, me|u, tu|o;
Vo drugite slu~ai za *tj, *kt´ ima {t ({), a za *dj – `d (`). Taka, pokraj
primerite: gore{t, gore{tina, ga{nik, pe{tera, ple{ka, sve{nik; me`nik,
napre`en, nu`da, koi se javuvaat vo ovaa forma i vo centralnite govori, na
debarskoto govorno podra~je gi nao|ame i: le{ta, m»{tea, m»{tejnca,
pa{terka, ple{ti; ve`di, me`da, i redovno vo nastavkata za glagolski
prilog: vikae{ti, sedee{ti i dr.
3.20. Fonemata w se javuva, kako i vo literaturniot jazik, glavno vo morfemite -we, -wa, -iwa, i vo oddelni slu~ai vo korenot, sp. kamewe, kamewa, piliwa, bawa, sawa, `olwa, dewa, kow.
3.21. Glasot h kako i vo drugite zapadni govori na krajot na slogot preminal vo v (f), sp. bufne, krefko, v»rf, graf, oref. No ima i primeri kade {to
toj i vo ovaa pozicija se zagubil napolno: bune, zdine, melem, mulosan, ~eli
49
pokraj ~evli, tula. Primeri so zagubeno h vo ovaa pozicija po~esto mo`at da
se sretnat vo govorot na Torbe{ite.
3.22. Konsonantski grupi. – Starata grupa *č¦- se javuva vo raznovidnostite
~»r- i c»r-, sp. ~»rpit, ~»rvec, ~»rvojadina, no: c»rn, c»rven.
Krajnite grupi -st, -{t naj~esto se pazat, osobeno vo ednoslo`ni zborovi,
na sp.: k»rst, list, mast, xist, ~ist; bro{t, ve{t, do{t, pe{t, pri{t; vo
pove}eslo`nite krajnoto t mo`e i da se ispu{ti: boles, rados i dr.
Grupite -str-, -zdr- se pazat neizmeneti: strela, zdravje. Me|u s - r i z - r
se javuvaat duri sekundarni t, d: streda, zdrel.
Od konsonantskite promeni kako karakteristi~ni za ova govorno podra~je
se javuvaat: asimilacijata na l` > ly, odn. ld, sp. olyica, oldica (< ol`ica)
ili ~erga > cerga; disimilacijata na dl > gl: globok, tn > kn: knok, kno~ko
(< tnok), tl > kl; tlanik > klanik. Raznoslo`na disimilacija imame vo yizd
– xizd – xist i vo `elezdo – xelezdo (`elezo).
3.23. Gubeweto na soglaskite vo ovoj govor e ~esta pojava.
Vo intervokalna pozicija se gubat, kako i vo drugite zapadni govori v, h, j,
sp. gojado, ~oek, ne:sta, ka`oat i dr. – Dosta ~esto vo ovaa pozicija se gubat i
soglaskite d, |, `, sp. ponealnik – pone:lnik (ponedelnik), oglealo, vojca (vodica), bogorojca (bogorodica), glea{ (gleda{), jaj{, klajt, moj{.
Vo grupa so drugi soglaski se gubat:
v pred sonantite r, l vo po~etokot na zborot: rap~e (vrap~e), lakno (vlakno, Lade (Vlade);
d i g vo sosedstvo so n: ena, eno (edno), pana (padna), sena (sedna), t»rni se
(t»rgni se);
p vo grupa so ~: ~enka, ~enkan lep, ~ejnca.
3.3. Imenki. – 3.31. Li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod
gi imaat slednive formi:
Nominativ: Stojan
Marko
Mitre
Nikola
Cveta
Dativ:
Stojanu
Op{ta for.: Stojana
Marko(j)e Mitreja /
Mitree /
Mitretu
Nikolu
Cvete
Marka
Nikola
Cveta
Mitreta
Na spomenatiov teren ~esto se sre}ava i analiti~ko iska`uvawe na direktniot objekt – so predlogot na, sp. go videl na Sareta, go povede na Isl’ama (Xepi{te), da mi go operit na deteto, }e a d»r`it na nevestata (G. Papradnik). Predlogot na so vakvo zna~ewe se upotrebuva glavno so li~ni i
rodninski imiwa, poretko so drugi odu{eveni imenki, no ne i so
neodu{eveni.
3.4. Glagoli. – 3.40. Vo oblasta na glagolot dijalektni posebnosti nao|ame
vo glagolskite osnovi, vo raznovidnostite na sufiksot ‘-uva’ i kaj nekoi
fleksivni morfemi.
3.41. Debarskiot govor gi poznava site tri grupi glagoli. Me|utoa, toj ne e
edinstven vo pogled na produktivnosta na pooddelni glagolski modeli. Naj50
mnogu promeni sre}avame kaj glagolite od e-grupa koj na del od teritorijata e
vo proces na razlagawe. So isklu~ok na glagolite {to im zavr{uva op{tiot
del na -i i -u, site drugi glagoli od ovaa grupa preminale vo i-grupa, sp.
berit, zemit, se~it, pe~it, kolit, melit, znait > zna¹t, trait > tra¹t,
veit > ve¹t, seit > se¹t.
3.42. Sufiksot ‘-uva’ se javuva vo raznovidnostite -ua-, -oa-, -ve-,
Obrazuvawata na -ua- se ograni~eni na torbe{kiot govor vo @upa, na sp.:
veruat, ka`uat, kupuat, sonuat. Vo govorot na Pole i vo grani~nite
rekanski sela, kako i vo govorot na pravoslavnite vo @upa, ovie glagoli
zavr{uvaat na -oa- (< -ova): bendisoat, gladoat, prete~oat, iste~oat,
pretresoat, duri i: vidoat, pogodoat, zajdoat, projdoat, najdoat.
3.43. Sega{no vreme:
vika, vika{, vikat, vikame, vikate, vikaet / vike:t;
se~a, se~i{, se~it, se~ime, se~ite, se~et / se~e:t;
seja, se¹{, se¹t, se¹me, se¹te, sejet;
Od glagolot ‘sum’: su(m), si, je (esti, estit), sme, ste (sve), se.
3.44. Minato opredeleno svr{eno vreme:
stanaf, stana, stana, stanafme (-vme, -fne), stanafte, stanae
vlegof, vleze, vleze, vlegofme (-fne), vlegofte, vlegoe
bif, bi, bi, bifme (-fne), bifte, bie
3.45. Minato opredeleno nesvr{eno vreme:
nosef, nose{e, nose{e, nosefme (-fne), nosefte, nosee / nose:
beref, bere{e, bere{e, berefme (-fne), berefte, beree / bere:
bef, be{e, be{e, befme (-fne), befte, bee / be:.
3.46. Slo`eni glagolski formi so ‘}e’.
Prvo da istakneme deka partikulata }e se javuva i vo raznovidnosta }a.
Vtorata (}a) e poobi~na, porasprostraneta, osobeno vo oblasta Pole. Formata
}e se upotrebuva nasporedno so }a vo @upa, poretko i vo polskite sela, no s#
pove}e se diferencira kako osobenost na torbe{kiot govor.
Pr. }a (}e) nosa, }a nosi{, }a nosit, }a nosime, }a nosite, }a noset;
3.5. Slu`beni zborovi. – Site predlozi poznati vo literaturniot jazik se
zastapeni i vo debarskiot, so isklu~ok na predlogot ‘vrz’. Samo nekoi se javuvaat vo poizmeneta forma. Predlogot ‘niz’ se sre}ava samo vo formata iz: odi
iz reka, izleze iz vrata, pomina is selo, se {etat is ku}i. Predlogot k»de se
javuva i vo fonetskite raznovidnosti kede, kej, ke. Predlogot kon go nao|ame i
kako kun.
4
DRIMKOLSKO-GOLOBRDSKIOT GOVOR
4.0. Drimkolsko-golobrdskiot govor se prostira po levata strana na rekata Drim. Gi opfa}a geografskite oblasti Drimkol i Golo Brdo.
Vo svojata osnova, kako {to be{e istaknato porano, toj e debarski govor.
Vo potesna vrska stoi so centralnata govorna oblast (Pole, @upa, Malesija)
so koja grani~i na sever i istok. No vo nego nao|ame i red osobenosti koi vo
51
drugite okolni govori se nepoznati i koi{to go karakteriziraat kako
posebna dijalektna individualnost.
Pogolem del od karakteristi~nite dijalektni diferencijalni crti se od
oblasta na fonetikata.
4.1. Samoglaski. – Samoglasniot fonolo{ki sistem i vo ovoj govor se
sostoi od {est fonemi. Me|utoa, sistemot na golobrdsko-drimkolskiot vo
tipolo{ki pogled se razlikuva od debarskiot. Toj pretstavuva ~etiriagolen,
tristepen i dvoklasov tip:
i
u
e
o
a
å
Kako fonolo{ki relevanten priznak na korelacijata ovde se javuva labijalizacijata, {to ne e slu~aj vo debarskiot.
4.11. Najkarakteristi~na strukturna dijalektna osobenost pretstavuva fonemata å ({iroko o). Fonetski taa se realizira so niska polo`ba na jazikot i
so aktivno u~estvo na usnite. Fonolo{ki vleguva vo korelacija so a po
priznakot labijalnost ∼ nelabijalnost, i so o po stepenot na otvorenosta kako
otvoren ~len na korelacijata (sp. påt ‘pat’ ∼ pot; kåsa ‘kasam’ – kosa ‘kosam’).
Vo pogled na distribucijata na å va`i onaa opredelba {to ja dadovme za »
vo debarskiot: mo`e da stoi samo vo korenskata morfema.
I na istoriski plan se poklopuva so fonemata » vo debarskiot: se javuva
kako kontinuant na *† i Í2 vo korenskata morfema, vo grupa so r i l od vokalnite *¦ i *þ i vo ograni~en broj primeri se sre}ava mesto a vo kontakt so nazalnite i nekoi drugi soglaski.
4.12. *† > å : båbotit, vnåtre, grådi, gåzer, gnåsno, glåbok, dåga, dåp –
dåbje, zåp, jåglen, jådica, jå`e, kåde, kåpit, kådel’a, klåp~e, lå~it, må`i, påt,
råka, skåp, såbota, tåga,; jågul’a, jåzik, jånya, jå~it, jå~men, jå~mejnca.
Samoglaskata u mesto *† se sre}ava vo site onie slu~ai {to ni se poznati
od drugite zapadni govori, sp. guska, ku}a, pupul’ka, sut, sudija i dr.
4.13. Í2 > å : bådnik, mågla, måska, snåa.
4.14. *¦ > år : bår{len, vårt, vårnit, gårne, gårklen, ~årpewe (Lukovo),
dårvo, år|a, cårven (Klewe), pårvo, ~årvosan (Xepi{ta), pårsten, fårlit.
4.15. *þ > ål : bålva, vålk, vålna, dålgo, `ålt, jabålko, kålk, målzit,
mål~it, ålyica, påln, sålya, tål~it, sånce (so zagubeno l, Lukovo),].
4.16. Preku sekundarnata nazalizacija na samoglaskata a se dobilo {iroko
o vo zborovite: zåmba, znå(m), kåntar, måmit, må{tea, åndon, åndrija, ångel
(Lukovo). Sp. u{te: zåban, zå{, zåjak / zåek, jågotka, jågurina (Lukovo), rå`en.
4.17. Na krajot na zborot vo razni slu~ai nao|ame razli~ni rezultati. Mesto *† redovno ima a, ne smetaj}i gi onie primeri kade {to toa (a) posle pretrpelo sekundarni promeni (sp. golob, edno{).
Na drimkolskiot teren vo a se reflektiral i sek. Í2 na krajot na zborot
pred sonantite r, n, l. Sp.: bistar, vetar, gabar, ostar, odar; ogan, jagancata;
52
donesal, ispekal, presekal, rekal, pak potoa i vo do{al, na{al (Lukovo). Vo
sosedstvo so m sek Í2 > o : osom, osomdeset, sedom, sedomdeset (Lukovo).
Vo golobrdskiot pak, kako i vo debarskiot, kontinuantot za Í2 vo ovaa
pozicija se labijaliziral vo site slu~ai: vetor, svekor (Xepi{ta), ogon (Gineec), ogow (Klewe), presekol, rekol (Drenok, Sebi{ta), osum, sedum (Klewe,
Xepi{ta) .
4.18. Promeni na samoglaskite. – Promenite na samoglaskite izvr{eni vo
debarskiot govor se javuvaat i na drimkolsko-golobrdskiot teren.
[to se odnesuva do samoglasnite grupi {to nastanale po gubeweto na soglaskite v, j, h, d i dr. vo me|uvokalna pozicija treba da se konstatira slednoto.
Dve ednakvi samoglaski, kako i vo drugite zapadni dijalekti, se stegaat: gla:
(glava), me}a: (me}ava), pone:lnik (ponedelnik), nego: (negovo). Grupata -ao- se
asimilira i potoa kontraktira vo korist na vtorata komponenta, sp. ubo: (ubavo), ulo: (ulavo). Drugite grupi se pazat naj~esto neizmeneti, sp. Joan, toar,
osnoa, gotoa, troa;
4.2. Soglaski. – Po brojot na soglasnite fonemi drimkolsko-golobrdskiot
ne se razlikuva od debarskiot. Tie ne se razlikuvaat me|u sebe ni po strukturata na soglasniot sistem, nitu po brojot na relevantnite distinktivni priznaci na soglaskite. Ne se zabele`uvaat razliki me|u ovie dva govora ni vo
pogled na fonetskite osobenosti na soglasnite fonemi. Po nekoja razlika
mo`e da se najde samo vo distribucijata i vo razvojnite tendencii na nekolku
soglaski i toa posmatrani od istoriski aspekt.
4.21 Fonemata l' (alveolarno l) < *l´ se pazi relativno dobro: bl'ut, kl'u~,
nedel'a, zel'ka, mol'ba, prijatel', `al', sol' – sol'ca, ~e{el'.
4.22. Zvu~nite afrikati y-x se javuvaat vo istite pozicii kako i vo debarskiot: molyit, olyica, mnoyina, beleyi, disayi, polxaf, noxe.
4.23. Fonemata h na krajot na slogot e zameneta so f (v): zdivna, evla, ~evli, krefko, no ima i primeri so zagubeno h: duna, veto, melem, molosan. Poslednive se po~esti vo govorot na Torbe{ite.
4.24. Od konsonantskite promeni kako dijalektni na ovoj teren se javuva
disimilacijata na mn vo ml: mlogu (Klewe), pokraj nogu (Xepi{ta).
Intervokalnoto v se gubi na celata teritorija na ovoj govor, no vo drimkolskiot taa e osobeno ra{irena, sp. gla:, pra: (prava), posta: (postava),
ne:sta, skoriat (skorivat) i dr. Soglaskite d, `, j i dr. se gubat vo onaa mera
kako {to e poka`ano vo debarskiot, sp. dael, do¹t, ja¹t, se¹t, pone:lnik i dr.
4.3. Imenski zborovi. – 4.31. Kaj li~nite imiwa od ma{ki rod ima tendencija za uprostuvawe na deklinaciskite tipovi. Imiwata {to zavr{uvaat na -e
i po dativnata i po op{tata forma se izedna~ile so imiwata na -o. Sp.
N. Marko
D. Markoe
A. Marka
:
:
:
Petre
Petree
Petra
Nastavkata -a vo op{tata forma stanala gramati~ka oznaka za site imiwa od
ma{ki rod i se dodava neposredno na op{tiot imenski del, sp. Stojan – Stojana, Marko – Marka, spored niv i Vele – Vel'a, Mitre – Mitra, Mile – Mil'a, Stole – Stol'a (Lukovo).
53
Li~nite i rodninskite imiwa od `enski rod dativ obrazuvaat so -e : je re~e
Stojne, Bojane, Iline (Lukovo), je rekol `ene si (Sebi{ta).
4.4. Glagoli. – Sostojbata na glagolskite grupi e kako vo govorot na Malesija. Vo e-grupa ostanale samo glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na -i i
-u, sp. bijet, pijet, {ijet, ~ujet, i glagolite izvedeni so sufiksot -ve : bendisvet, gre{vet, kupvet, menvet, sedvet, zaminvet, pominvet, prika`vet,
pra{vet, }e se radvet, rasporedvet. Site drugi glagoli od e-grupa preminale
vo i-grupa: re~it, zna¹t (< znait), se¹t (< seit).
Glagolskiot prilog zavr{uva na -e{ti, a samo sporadi~no vo golobrdskiot mo`e da se sretne -e{tem, od. -e{~em, sp. nose{ti, pi{ee{ti, rabotae{ti (Lukovo, Klewe): spije{~em sme se zagubile (Steblevo). – Vo govorot
na Torbe{ite vo Xepi{te pokraj formata na -e{ti zabele`en e i oblikot
mol~ejn~uk : mol~ejn~uk zamina. Mo`ebi e raznovidnost na formata ‘mol~eni~kum’, koja se sre}ava dosta ~esto vo stru{kiot i ohridskiot.
Partikulata }e se javuva i vo formata }a. Vtorava e po~esta vo golobrdskite sela, sp. }a rabota (Drenok), }a ti dojme (Steblevo), }a s-izbawa (Sebi{ta), }a oda, }a si oda, no i: }e videle (Gineec). Vo Drimkol poobi~na e raznovidnosta }e : }e rabotat, }e sme rabotele (Lukovo).
Formata esti (vo 3 l. edn. od ‘sum’) se sre}ava i vo golobrdskiot i toa
glavno vo govorot na Torbe{ite: Toj esti f selo (Xepi{ta). Vo drimkolskite
sela i vo Klewe vo upotreba e oblikot je odn. e.
5
GALI^KIOT (MALOREKANSKI) GOVOR
Ova govorno podra~je e pretstaveno so selata Gali~nik, Gari,
Lazaropole, Su{ica, Treson~e, Osoj, Selce i Rosoki. Tie fakti~ki ja
opfa}aat oblasta Mala Reka. Vo Malorekanskiot govor, za razlika od drugite
Debarski govori, ima peto~len vokalen sistem:
i
e
u
o
a
Osven toa, so slogotvorna funkcija se javuvaat i sonatnite /l/ i /r/, sp. v…v,
k…v, p…sti, s…p; g¤va, v¤k, v¤ci, jab¤ko, m¤zet, s¤za. Vo korenskite slogovi
nosovkata *† se reflektirala vo /o/, sp. globok, jodica, gobav, kodeqa. Istoto
se slu~uva i vo primerite vo koi *j£ > *j†, pa taka: jozik; jotrva, jo~men. I
sekundarniot ¼2 vo korenskite slogovi pominal vo /o/, sp. Bodnik, mogla,
moska, loga, lo`ica. Istoto se sre}ava i vo grupite *tr¼, sp. vetor, itor,
bistor; *tl¼ (rekol, pekol); *tn¼ (ogon); *tm¼ (sedom, osom).
Gali~kiot (malorekanskiot) govor i vo konsonantskiot sistem poka`uva
red specifi~nosti so koi se razlikuva od drugite sosedni (debarski) govori.
Taka, vo ovoj govor ne se poznati fonemite /y/ i /x/. Leksemite koi vo drugite
govori i vo literaturniot jazik se javuvaat so ovie soglaski, ovde se so /z/ i
54
/`/, sp. zvezda, zver, `eb (xeb), `amija (xamija), o`a (oxa). Namesto *tj i *dj se
sre}avaat glasovite /}/ i /|/, sp. me}ava, vru}ina, a vo pomal broj slu~ai se
sre}ava /{~/ ili /{/ odnosno /`/, sp. le{~a, ple{~i, ma{~e; pre`a (pre|a). Vo
morfemite ili na sostavot na zboroobrazuva~kite morfemi -ja, -java, -janec so
osnovnata morfema, ako taa zavr{uva na /t/ i /d/, isto taka se dobile /}/ i /|/,
sp. ve}ava, pla}a, ga|at, Bro|anec, Sopo}anec (od Sopot) i vo glagolski
prilozi, sp. vikae}i, vra}ae}i. Ne samo vo zamenata za *tj tuku i vo drugi
slu~ai konsonantskata grupa /{t/ se izgovara kako /{~/, a /`d/ se skratila vo
/`/, sp. gu{~er; glu`ot. Vo vrska so konsonantizmot treba da se istakne deka
vo Malorekanskiot govor intervokalnoto /v/ se ~uva, sp. bivol, tovar, kova~,
~ovek, Blagovec. Zaedno so Vele{kiot, tie se edinstveni govori vo zapadnoto
nare~je, vo koi se ~uva /v/ vo odnosnata pozicija. Konsonantot /w/ vo ovoj govor
dobro se ~uva i se sre}ava vo onie primeri vo koi se javuva i vo literaturniot
jazik, sp. kow, kow~e, bawa, jadewe, piliwa, planiwe. Konsonantot /h/ na krajot
na zborot ili na krajot na slogot se zamenuva so /v/ ili /f/, sp. prav, suv, vrv,
duvna. So /f/ se zamenuva i ona /h/ {to e dobieno so disimilacija od /s/, /{/, /c/,
/~/, sp. mafca, lif~e, kruf~e, mefce, opaf~e. Konsonantskata grupa *č¦- e
zameneta so cr-, sp. crpet, crv, a pak grupata *č¦½- pominala vo ~ere-, sp.
~erepna, kako {to e i vo drugite debarski govori. Grupite -st, -{t na krajot
na zborot se uprostuvaat so ispu{tawe na /t/, sp. lis, do`, pr{i.
Na morfolo{ki plan, ovoj govor od ostanatite debarski govori se
izdeluva so slednovo: Se ~uvaat trite glagolski grupi i toa: -a- (vikat), -i(nosit), -e-(peret). Imperfektivnite obrazuvawa na /-uva/ isto taka spa|aat
vo a-grupa, sp. kupuvat, ka`uvat. Specifi~no e toa {to osnovniot vokal vo
prezentot, osven vo 3 l. ednina, se javuva i vo 3 l. mno`ina, sp. nosi{ /toj
nosit/ nie nosime /vie nosite/ tie nosit; bere{ /toj beret/ nie bereme /vie
berete/ tie beret. Karakteristi~ni se i formite od tipot }e{a kupev ili
}e{a da kupev {to se upotrebuvaat paralelno so }a + imperfekt, sp. }a kupev,
}a kupe{e; ili pak so }e + da + imperfekt, sp. }e da kupev, }e da kupe{e.
Partikulata }e{a e dobiena so kombinacijata }e{e + }a = }e{a, dodeka
raznovidnosta }a e dobiena }e + da = }a. Za ova tvrdewe nao|ame potvrda vo
distribucijata na partikulite }e i }a; - }e se upotrebuva so da, sp. }e da kupev,
dodeka }a nikoga{ ne se javuva so da, sp. }a kupev.
6
REKANSKIOT (@IROVNIKI) GOVOR
Rekanskiot (`irovni~ki) govor go pretstavuvaat `itelite na selata
@irovnica (dij. @ernanica), Vidu{e i Boletin, koi se nao|aat vo gorniot
(izvori{niot) tek na rekata Radika. Vo site tri sela `ivee samo islamizirano makedonsko naselenie.
Me|u najkarakteristi~nite dijalektni osobenosti na ovoj govor so koi toj
se razlikuva od drugite govori vo debarskata grupa na prvo mesto doa|aat do
izraz kontinuantite na nosovkata *†, na *þ, *¦, sekundarniot ¼2 vo korenskite
morfemi i pred finalnite sonanti /r, n, m/.
55
Mesto *† vo korenskite morfemi vo `irovni~kiot ima kontinuant /å/
(eden vid labijalizirano a), koj se realizira vo dva alofona: [å] vo ednoslo`ni i dvoslo`ni zboroformi vo akcentirana pozicija i [ƒ] (eden vid zatemneto a koe se realizira vo neakcentirana pozicija, a vo akcentiran slog
samo vo zboroformi so tri i pove}e slogovi). Vakva distribucija na refleksot na *† ne poznava nitu eden od drugite makedonski dijalekti. Vo nekorenskite morfemi, kako vo site drugi zapadnomakedonski govori, ima refleks
/a/. Sp. primeri: dåp – dåbot, dva dåbje, no d'ƒbica, dƒbicata, se ka~i n'a dƒp,
z'åp – z'åbot – z'åbi : z'ƒbite, p'o-zƒbi, dråk – drågot : dr'ƒgovi, gr'ådi: n'agrƒdi, gr'ƒdite, gås, gåzer, gnåsen : gnƒs'otija, k'åsat, k'ƒpinka, k'åtnik –
k'ƒtnici, k'ƒtnikot, må{ – må`i : m'ƒ`ite, påt – p'åtot: p'ƒti{~a, n'a-pƒt,
r'åka : r'ƒkata, n'a-rƒka, skåp – skåpo : sk'ƒpija, i vo primeri kade {to e *†
dobieno od *£ vo sekvencata *j£ : j'åzik : j'ƒzikot, j'å~men : j'ƒ~mejne, j'å`e : j'ƒ`ina, j'ƒgul’a no: 'obra~, p'oprak – p'oprayi, p'onada, 'otade, paj'a`ina, nea,
st'anal – st'anale, b'eram (vo nekorenski morfemi). – Taka e i vo primerite
so sek. ¼2 m'ågla : m'ƒglata, m'åska, l'åjca, l'å`am: l'ƒ`eme, t'ånko: t'ƒnki~ko.
Na ist na~in pod spomenatite fonetski uslovi se reflektirale i *þ, *¦, sp.
vålk – v'ålci: v'ƒlcite, `ålt – `'ålta : `'ƒltiot, b'ålva, g'åltat –
g'ƒltame, d'ålgo – d'ƒlxina, kålk – k'ƒlkovi, påln – p'ålni: n'apƒlnit, s'ålya –
s'ƒlyata; v'årba – v'ƒrbete, d'årvo – d'ƒrvoto, m'årdat – m'ƒrdate, j'atƒrva,
p'årsti – p'årsten : p'ƒrsteni, s'årce: n'a-sƒrce, i redovno taka bez isklu~oci.
Refleksite na *† i na *þ, *¦ pridonesle `irovni~kiot govor i na tipolo{ki plan da se diferencira od drugite lokalni govori vo debarsko-rekanskiot
region. Vokalniot sistem vo nego ni se pretstavuva vo sledniov vid:
/i/
/u/
/e/
/o/
/a/
/å/
odn.
[i]
[u]
[e]
[o]
[ƒ]
[a]
Od vokalizmot kako dijalektna karakteristika na `irovni~kiot govor se
javuvaat refleksite na sek. ¼2 pred finalnite sonanti: /a/ pred -r, sp. bistar,
vedar, vetar, itar, ostar, sfekar, /o/ pred -n: ogon, /a/ pred -m: sedam, sam, ne
sam, no osom, verojatno so asimilacija na po~etnoto o; – fonetskiot oblik
zaek (: zajak vo centralnite govori); – stariot preglas na /a/ vo /e/ se zadr`al
vo primerite: erebica, bår{len, gårklen, ~elet. – I vo `irovni~kiot govor,
kako vo drugite zapadni periferni govori, samoglaskata /a/ vo sosedstvo so
nazalnite sonanti se zatemnila i glasovno se sovpadnala so refleksot na *†,
sp. znåm – znƒeme, n'e-znƒm, snåga – snƒgata, p'o-snƒga, pozn'ƒnica, mƒ{~ea. Taka
se razvil i temniot vokal vo turskite zaemki od tipot zåmba – zƒmbata (t.
zımba), zåban – zƒbanot ( t. zıbın).
Aktuelniot konsonantski sistem na `irovni~kiot govor go so~inuvaat
fonemite: (sonantite) m, n, l, l', r, j, (opstruentite) b-p, v-f, d-t, y-c, z-s, x-~,
`-{, |-}, g-k. Fonemata /w/, kako {to se gleda, otsustvuva. Staroto *n´ vo edni
pozicii zatvrdnalo i se izedna~ilo so /n/, sp. pilina, telina, a vo drugi
56
palatalniot priznak se izla~il vo /j/, sp. bajna, dejna, kojn, jadejne, sirejne,
{eptejne. – Fonemata /v/ e dosta stabilna; taa se ~uva i vo intervokalna pozicija, sp. kova~, javor, osnova, tovar, ~ovek, polovina, i po ovaa osobina `irovni~kiot odi zaedno so sosedniot malorekanski (gali~ki) govor. – Zvu~nite
afrikati /y/ i /x/ se ~esti: /y/ se javuva gotovo redovno kako korelat na /g/ pred
mno`inskata nastavka -i kaj imenkite od tipot: belegot – beleyi, pologot –
poloyi, blaga – blayi, a /x/ korelira so /g/ pred deminutivniot sufiks -e : brek
/ bregot – brexe, snek / snegot – snexe, bubrexe, stok / stogot – stoxe. Na istoriski plan tie se dobieni i so afrikatizacija na /z, `/ vo grupi so sonantite /l, n, r/: sålya – sålye, målyit, spålxaj, benyin, i dr.
Porano spomnavme deka vo perifernite govori na pograni~jeto so albanskata jazi~na teritorija se sre}avaat s# u{te primeri so zapazeno ~ vo starite sekvenci *č¦- i *čv¦-, i finalnite grupi -st i -{t. Vo `irovni~kiot govor
se zabele`ani primerite: ~årvec, ~årvi, ~ƒrvojadina, ~ƒrvenica, ~årpit,
~vårst, ~vƒrstina, no i cårn, cårven; grupite -st i -{t > (-{~) redovno se ~uvaat vo ednoslo`nite zboroformi, dodeka vo sufiksot -ost, t se reducira, sp.
brest, list, most, pårst, pri{~, do{~ (do`d), no rados, milos.
Vo zapadnite govori kako diferencijalna osobenost se javuvaat i refleksite na praslovenskite grupi *tj / *kt´ i *dj, kako i realizacijata na grupite
/tj/ i /dj/ od postarite sekvenci *t‰j, *d‰j.
Vo `irovni~kiot govor, kako i vo pove}eto makedonski dijalekti, i za
dvete grupi mesto t i d nao|ame dvojni refleksi – za *tj > /{~, {/ i /}/, sp.:
gore{~o, mƒ{~ea, ple{~i, pra{~a, mo{en, mo{ne, nemo{nica, pomo{, no: ve}e,
vre}a, le}a, me}ava, no}, stre}a, }erka, kaj glagolite: }a, ne}et, pla}at,
fa}at, stre}avat, osven vo nastavkata za glagolski prilog kade {to se
zadr`al stariot oblik -e{~i : vikae{~i, odee{~i; na poinakov na~in e dobiena formata sineka (sp. sinoj}a, sinojka, sno{ti vo drugi govori); i za *dj
pokraj stariot refleks /`x/ se javuva i /|/: ve`xa, me`xa, pre`xa, nu`xa,
napre`en, ena{, dva{, tri{, no: me|u, år|a, sa|e, tu|i, tu|ina, pre|e(ska),
sve|ere, ori|ani, vi|at, nava|at, pa|at, ro|at.
Sli~na e polo`bata i so realizacijata na grupite /tj, dj/ < *t‰j, *d‰j, sp.:
bratja, raspƒtje, cvetje, pokraj bra}a, sva}a, sa}e, tre}i, cve}e, i: l'udi,
gredje, gƒrmadje, livadje, ogradje, no la|a, |avol.
Takov nezavr{en i nestabiliziran proces nao|ame i pri transformacijata na fonemata /h/, koja ovoj govor ne ja poznava. Vo morfemite za minatoto
opredeleno vreme h > /v/, odn. /f/, sp. bef, bevme, befte, vo brojni slu~ai i
pred soglaska: bålva, buvna, mavna, tivna, ~evre, no i: duna, ella, pål (polh),
pårut (p…hut), mulla (muhla), ~elli (~ehli), a vo finalna pozicija imame:
gra, siroma, stra, vår (v…h), – Vlaf, mof, buf, ko`uf, i grej, mej, gluj, suj,
perduj, i /s/ vo ores – oresi, kade {to e dobieno po morfolo{ki pat.
Vo primerite: ella, mulla, ~elli, odn. el:a, mul:a, ~el:i, sonantot se udol`il, potoa se udvoil, kako kompenzacija za h.
Vo centralnite i vo pove}eto zapadni periferni govori vo /h/ se asimilirale i soglaskite /s, {/ na morfemska granica pred afrikatite /c, ~/ i ponatamo{niot proces se odvival zaedno so etimolo{koto /h/ (sp. meso – mesce > mehce > mefce, kru{a – kru{~e > kruh~e > kruf~e).
57
Vo `irovni~kiot, vo koj fonemata /h/, verojatno, podolgo vreme se ~uvala
po odnos na drugite zapadni govori, ovoj proces ne se izvr{il, pa taka soglaskite /s/ i /{/ vo spomenatata pozicija se zadr`ale, sp. brest – bres~e, kvas –
kvas~e, vos (voz) – vos~e, meso – mesce, kru{a – kru{~e, ili vo oddelni leksemi
/s/ se asimiliralo vo /{/ vo sekvencata /s~/, sp. list – li{~e, kvas – kva{~e.
Od konsonantskite osobenosti relevantni za ovoj govor se u{te: realizacijata na grupite /{t, `d/ kako /{~, `x/, sp. {~ica, gu{~er, ogni{~e, do`xot,
– redukcijata na /g, d/ pred /n/: edno – eno, ena, pana, sena (padna, sedna), lena
pokraj legna, – asimilacijata na grupite /vn, bn/ vo /mn/, sp. odamna, ramno,
glamna, glamnica, oglamnik, plemna, osamnet, mnuk, mnuka, nimnin, – demnet,
yemnet, – metatezata na grupata -zj-: grojze, lojze, potoa popolnuvaweto na etimolo{kite grupi -sr-, zr-, -`r- so soodveten pregraden ploziv, sp. stre}a,
streda, strebro, zdrak, zdrel, `drebe.
Vo oblasta na fleksijata `irovni~kiot govor od drugite govori vo debarskata grupa se razlikuva so slednite crti: imenkite na -a mno`ina obrazuvaat
so nastavkata -e : niva – nive, ovce, vårbe, ku}e, vo noye i råce, sudej}i po
soglaskite /y, c/, se zadr`ala starata dvoina; – dativnata sinteti~ka forma kaj
li~nite i rodninskite imiwa od m. i `. rod se pazi dobro i se obrazuva so
nastavkite: -u kaj imenkite od tipot Ilija – Iliju, mu re~e Il'iju, -ove kaj
imenkite na -o : Ramko – Ramkove (mu re~e), babo – babove, mixo – mixove, dajxo
– dajxove, -etu kaj imenkite na -e : Sale – mu dade Saletu, Ram~e – Ram~etu, i
so nastavkata -e kaj imenkite od `.r. na -a, sp. Atixa – (j)e rekof Atixe, Aj{a
– Aj{e, no: je re~e na nane. – Zbirnata mno`ina isto taka dobro se ~uva i morfolo{ki se izrazuva so nastavkata -je, sp. bos – bozje, lisje, snopje, tårnje, i
kaj imenkite od `.r.: voda – vodje, reka – rekje (: mn. reke), livadje, nivje,
ogradje, planinje, trevje, glavno kaj imenki {to ozna~uvaat geografski poimi.
– Mno`inskata nastavka -i kaj pridavkite se upotrebuva i koga se tie vo
atributska upotreba so imenki od `.r., sp. beli ko{ule, visoki planine,
otrovni zmie.
Vo zamenskata fleksija kako dijalektni se predlagaat formite: nimnin
(nivni), ovogof, ovejzin, onejzin, ovimnin, onimnin, ovakof – ovakva, ovol'kaf – ovol'kava, kaj li~nite zamenki: ja, mie, nami ne (vide), nami ni (re~e),
vami ve, vami vi, nea ja (vide), nejze e (re~e), tie, nim i (vide), nimi im (re~e),
kaj demonstrativnite: ovja, ojna (~ovek), ovea, onea, tea (dete), ovogo, onogo,
ovomu, onomu, ovejze, onejze.
Vo glagolskata fleksija za `irovni~kiot se karakteristi~ni, istovremeno i diferencijalni po odnos na okolnite govori, formite: sam, esti (1 i 3
l. edn. od *byti), nastavkata -m vo 1 l. edn. sega{no vreme, sp. kopam, nosam,
beram, se~am, – nastavkata -e{~i vo glagolskiot prilog: vikae{~i, nosee{~i,
se~ee{~i, sufiksot -uva za obrazuvawe nesvr{eni od svr{eni glagoli:
kupuvat, ka`uvat, stanuvat. – Posebnost vo ovoj govor pretstavuvaat promenite {to se izvr{ile vo osnovite kaj glagolite od e- i i-grupa; tie se sleale
vo eden konjugaciski model, sp. bro-i-{, nos-i-{, ber-i-{, se~-i-{ : bro-e-t,
nos-e-t, pe~-e-t, ber-e-t, mn. broeme, noseme, bereme, se~eme – broete, nosete,
berete, – broet, noset, beret, se~et. – So drugite osobenosti od konjugacijata `irovni~kiot se slaga so drugite govori od debarskata grupa: 3 l. mn. na
sega{no vreme zavr{uva na -et: vikaet, noset, beret, 3 l. mn. na prostite mi58
nati formi se obrazuva so nastavkata -e : vikae, dojdoe, beree, nosee, pie(j)e,
zgre{ie, 2 l. mn. na zapovedniot na~in kaj glagolite od i-/e-grupa ima nastavka
-ite : nosite, donesite, naberite, otvorite. Glagolskata l-forma mo`e da
se obrazuva i od aoristnata i od imperfektnata osnova, sp. rekol – re~el, mogol – mo`el, jal – jadel, mlel – melel, prel – predel, bral – berel, nosil – nosel; – dvojni formi se sre}avaat i vo n/t-participot: bran – beren, pran – peren, klan – kolen; kaj glagolite od starata i-grupa se generalizirala nastavkata -at: `enat, kanat, pålnat, ranat, cenat, kako vo panat, le(g)nat;
partikulata za idni glagolski formi se javuva vo fonetskiot oblik }a : }a
vikam, }a vikaf, }a sam vikal. Glagolskite formi so pomo{niot glagol ‘ima /
nema’ + glagolska pridavka se dosta frekventni (imam dojdeno, imaf dojdeno,
sam imal dojdeno, }a imam dojdeno).
Dene{niot `irovni~ki govor relativno rano, sigurno pred
islamizacijata na predcite na dene{nite negovi pretstavnici, po~nal da se
diferencira od okolnite govori. Porano toj zafa}al po{irok areal,
verojatno i se formiral podlaboko na zapad vo sosedstvo so dene{niot
golobrdski *† > /å/-govor vo Albanija. Podocna pretstavnicite na toj govor se
povlekuvale kon istok i severoistok po dolinata na Radika kako najpogodna
komunikacija i del od niv se zadr`al na dene{noto stani{te, kade {to potoa
po~nal procesot na islamizacijata. So islamizacijata `itelite vo spomenative sela vo `irovni~kata grupa po~nale da `iveat kako eden vid izolirana
socijalna grupa vo pravoslavno okru`uvawe neguvaj}i ja svojata tradicionalna re~. Taka mo`e da se objasni, na primer, ~uvaweto na /v/ vo intervokalna
pozicija, nejotuvanite grupi /tj/ i /dj/, finalnoto -t vo grupite -st, -{t, ili
~ vo sekv. ~år- / ~ƒr- i ~vår-. Vo ovoj govor podolgo vreme se ~uvala i fonemata
/h/ vo sporedba so govorite na novite sosedi, a koga po~nal procesot na
defonologizacija vo nekoi pozicii i vo oddelni leksemi h davalo poinakvi
rezultati otkolku vo sosednite govori, sp. ores – oresi, grej, mej, gluj, suj,
perduj, duna, ella, ~elli, gra, stra, pokraj tivna, mof, i vo glagolskite
nastavki: bef, bevme, befte (: oref, gref, praf, graf, duvna, evla, zna~i
redovno h > v/f vo sosedniot malorekanski (gali~ki) govor. Vo ramkite na
`irovni~kiot govor vo novoto stani{te se javile i nekoi inovacioni pojavi
koi okolnite govori ne gi poznavaat, sp. defonologizacijata na /w/,
generaliziraweto na nastavkata -m vo 1 l. edn. sega{no vreme, pregrupirawe
na glagolite od starite -e- i -i- grupi, i dr.
59
¹
3. OHRIDSKO-STRU[KITE GOVORI
Ohridsko-stru{kite govori go zafa}aat kotlinskiot del okolu Ohridskoto Ezero. Na jugoistok od prespanskoto govorno podra~je niv gi razgrani~uva
planinskiot venec Gali~ica – Petrinska planina. Na istok sprema centralnite govori granicata odi po pravecot Petrino – Bukovskiot preslap – Pqakenska planina – Ilinska planina – Preseka. Na sever tie grani~at so debarskite govori, a granicata na toj del odi pribli`no po linijata Preseka – Karaorman, go se~e Drim kaj Globo~ica i izleguva na Jablanica ne{to malku poseverno od seloto Boroec. Na zapad dijalektnata granica na ohridsko-stru{koto govorno podra~je se poklopuva so etnografskata granica sprema Albanija. Na albanska strana ostanuvaat nekolku makedonski sela na ju`niot i
jugozapadniot breg na Ohridskoto Ezero – Tu{emi{te i Piskupija kaj Pogradec, i Lin na stru{kiot del od bregot.
Jazi~nite osobenosti na ohridsko-stru{koto govorno podra~je mo`eme da
gi podelime vo dve golemi grupi
Edna grupa so~inuvaat onie osobini {to im se zaedni~ki na site lokalni
govori na razgleduvaniov teren. Pogolem del od niv gi povrzuvaat ohridskostru{kite govori so drugite zapadni dijalekti. Vo taa grupa spa|aat me|u pomarkantnite: fiksiraniot tretoslo`en akcent, stegaweto na dva isti vokali
vo dolgi fonovi: snaa > sna:, negoo > nego:, zmii > zmi:, obrazuvaweto na cela
serija diftonzi od vokalni sekvenci so /i/ kako vtor ~len, sp. snai > sna¹,
strei > stre¹, moi > mo¹, leboi > lebo¹, mui > mu¹, ispu{taweto na vokalite vo
prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, kako vo
slu~aite: m-izede, t-osta¹ (te ostavi), g-udri (go udri), }-o¹t (}e odit), gubeweto na intervokalnoto /v/ vo odredeni fonetski uslovi, potoa zamenata na
v vo starata sekvenca *v¼ so /u/ vo primeri kako cutit, osunit, pojavata na
proteti~ko /j/ pred refleksot na inicijalnoto *†, sp. j»`e, j»glen, j»tok, odn.
ja`e, jatok, jaglen. Vo site zapadni govori zapazeni se ostatoci od starata
zamena na nosovkata *£ vo *† zad /j/, sp. jazik (< *j£zyk¼). Od gramati~ko-strukturnite osobini ohridsko-stru{kite govori so drugite zapadni dijalekti gi
povrzuvaat: razlikuvaweto na nominativnata i op{tata forma kaj li~nite i
rodninskite imiwa od m.r. {to zavr{uvaat na konsonant, na -o i na -e, sp.
Stojan dojde : Go vide Stojana, ili: Janko, Mile, tetin, tatko, tate, op{ta
forma: Janka, Mileta, tetina, tatka, tateta, mno`inskata nastavka -o(v)i
kaj ednoslo`nite imenki od m.r.: lebo(v)i, rido(v)i, trojniot ~len, sp. lebov,
lebot, lebon, kaj li~nite zamenki se pazi dativnata fleksivna forma: mene
mi (re~e), nemu mu, nam ni itn.; kako li~na zamenka za 3 l. se upotrebuva toj.
Site zapadni govori, me|u koi i ohridsko-stru{kite, poznavaat tri vida
demonstrativni zamenki: ovoj, onoj, toj. Vo ohridsko-prespanskite i vo del od
centralnite govori se pazi nastavkata -t vo 3 l. edn. na prezentot: imat, nosit. Na {irok areal vo Zapadna i vo Centralna Makedonija se ispu{ta po60
mo{niot glagol vo 3 l. na perfektot. Vo oblasta na sintaksata najkarakteristi~na zapadnomakedonska crta e konsekventnoto udvojuvawe na objektot i upotrebata na zamenskite i glagolskite klitiki na po~etokot na re~enicata, sp.
Go vide Stojana, Mu re~e na deteto, Si go vide sonot.
Vtorata grupa zaedni~ki crti ohridsko-stru{koto govorno podra~je go
povrzuvaat so debarskite i so prespanskite govori. Zapravo tie osobini im se
zaedni~ki na site zapadni periferni govori {to se nao|aat na grani~niot pojas so albanskata jazi~na teritorija od [ar Planina pa skoro do Gramos na jugozapad. Del od tie crti pretstavuvaat arhaizmi, kako {to se: pazeweto na alveolarnata artikulacija na /l’/ vo site pozicii na zborofomite, sp. l’ut,
kl’u~, nedel’a, prijatel’, zel’ka, pazeweto na fonemata /y/ pred mno`inskata
nastavka -i : beleyi, poloyi, bubreyi, odn. pred -e vo noye, ~uvaweto na /~/ vo
grupata ~ere-: ~erep, ~erevo, ~erepna, ~eren, ~ere{(n)a, a ponegde se ~uva /~/ i
od starata grupa *č¦-: ~»rpit, ~»rvi. Na eden tesen pojas vo red slu~ai se pazat
i finalnite grupi -st, -{t: ~est, most, pri{t. Mesto starite palatalni *t´,
*d´ kako vo ohridsko-stru{kiot region, taka i vo drugite periferni govori
prevladuvaat primerite so /{t, `d/ ili so nivnite fonetski varijanti /{~,
`x/, odnosno /{}, `|/. Zamenite so /}, |/ se ograni~eni na nekolku oddelni leksemi: ve}e, ku}a, poj}e, – me|u, »r|a, taku|ere, sve|ere, vo glagolot nej}it i
partikulata }e / }a. Na pogolem del od zapadnata periferija ne e izvr{eno i
jotuvaweto na grupite -tj-, -dj- (< *t‰j, *d‰j), sp. bratja, cvetje, livadje. Poinakov razvoj vo ohridsko-stru{kite i vo drugite periferni govori imal sonantot /l/ po ispa|aweto na slabiot *¼ vo leksemata *l¼žica i grupata -tn-, isto taka po zagubata na *‰, vo leksemata *t‰n¼k¼. Vo prviot primer se dobilo vokalno
¤, koe posle se reflektiralo vo pove}eto govori vo sekvencata /ol/: ol`ica,
koe posle so disimilacija mo`elo da se razvie vo olyica, olxica, kako {to e
deneska vo ohridsko-stru{kite govori, a vo leksemata *t‰n¼k¼ se dobila sekvencata -tn-: tnok, koja negde se disimilirala vo -kn-: knok, kno~ko. Vo ohridsko-stru{kite govori se sre}avaat i dvete raznovidnosti.
Me|u pozna~ajnite inovacii {to se obrazuvale vo krajnite zapadni govori
spa|aat: metatezata na sekvencata -ni- vo -in- vo pove}eslo`nite zboroformi
od tipot vode¹nca, brane¹nca, tope¹nca (< vodeinca < vodenica), asimilaciite
izvr{eni vo leksemite ~u`do, ~u`dina, olyica / olxica, solyi, molyit, polxaf, pa disimilacijata vo cerga (< ~erga). Vo krajnite zapadni govori vidno e
odrazeno staroto izedna~uvawe na nazaliziranoto /a/ so refleksot na *† vo akcentirana, odn. po~etna pozicija, sp. sn»ga, zn»¹t, m»mit, m»{~¹a, kako m»{,
r»ka – vo ohridskiot i stru{kiot govor, snoga, momit, odn. snåga, måmit – vo
debarskite i prespanskiot *† > å-govor.
Vo oblasta na morfologijata ohridsko-stru{kite so drugite zapadni periferni govori gi povrzuvaat: glagolskite obrazuvawa so sufiksot -v- od tipot
kupvit, ka`vit – vo ohridsko-stru{kite i debarskite govori, odn. ka`vat,
kupvat vo prespansko-lerinskite, nastavkata -et vo 3 l. mn. na prezentot: vikaet > vikeet, i nastavkata -e vo 3 l. mn. na minatoto opredeleno vreme, sp.
dojdoe, vikae / vike. Na ne{to po{irok areal vo Zapadna Makedonija glagolskata e-grupa e dezintegrirana napolno, kako, na primer, vo gradskiot ohridski govor i vo del od prespanskite, ili se izvr{ilo novo pregrupirawe na
glagolite sprema glasot na koj zavr{uva op{tiot del na glagolot, sp. piet,
61
~uet, broe{ – koga toj zavr{uva na vokal, no: berit, re~it, se~i{ – koga zavr{uva na konsonant. Eden zboroobrazuva~ki model se dobil i vo n/t-participot kaj glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na -n, sp. padnat, legnat,
– `enat, kanat, zasenat, branat. Posebno e karakteristi~na za ohridskostru{kite i za drugite zapadni periferni dijalekti mnogu ~estata upotreba
na konstrukciite so ‘ima’ i so ‘sum’ i n/t-participot. Vo nekoi dijalektni
punktovi tie gotovo napolno go istisnale stariot perfekt. – Od zboroobrazuva~kite morfemi kako dijalektna osobina vo ovie govori se javuva sufiksot
-ule so deminutivno-hipokoristi~ko zna~ewe, sp. detule, ku}ule, ku}i~ule, a
od slu`benite zborovi dijalektno se izdiferencirani predlozite kon, so
raznovidnosta kun, i iz so zna~ewe ‘niz, preku’. Ovie govori gi povrzuvaat me|u sebe, a istovremeno gi diferenciraat od drugite zapadni dijalekti, i cela
redica leksi~ki dijalektizmi, kako, na primer: bl’ut, buza, kr»g, riza, skepar,
test, te{ta, ko~eno, i dr.
Vo grupata na zapadnite govori ohridsko-stru{koto govorno podra~je ne
pretstavuva nekakva dijalektna posebnost. Onie crti {to se javuvaat na toj teren kako pospecifi~ni ne se prostiraat na celata geografska oblast. Pove}eto od niv zafa}aat pomali, poograni~eni areali, i tokmu tie crti go razbivaat dijalektnoto edinstvo na regionot. Me|u vnatre{nite diferencijalni
osobini spa|aat: kontinuantite na nosovkata *† i na vokalnite *¦ i *þ, distribucijata na nekoi vokali vo vokalni sekvenci, realizacijata na pove}e konsonantski fonemi /l, w, }, |, k, g, h/ ili nivno otsustvo, a vo morfologijata cela
redica zamenski formi i glagolski fleksivni morfemi.
Vo zavisnost od geografskata lokacija na site tie osobenosti na ohridskostru{koto govorno podra~je mo`eme da izdelime {est pomali govorni individualnosti – tri na ohridskiot teren: gradskiot ohridski govor, pe{tanskoqubani{kiot i govorot na Debarca, i tri na stru{kiot: gradskiot stru{ki
govor so govorot na okolnite sela, vev~ansko-rado{kiot i govorot na Torbe{ite vo selata Labuni{ta i Podgorci. Vo ponatamo{noto izlagawe }e gi istakneme pova`nite diferencijalni osobenosti na gradskiot ohridski,
stru{kiot, i vev~ansko-rado{kiot (a za drugite v. Bo`idar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom 1, MANU, Skopje 1998, str. 245), ograni~uvaj}i se vo analizata i interpretacijata na jazi~nite fakti vo ramkite
na najneophodnata potreba za eden op{t pregled, kako {to e zamislen na{iov.
1. GRADSKIOT OHRIDSKI GOVOR
Gradskiot ohridski govor zazema centralno mesto vo ohridskata govorna
oblast.
Fonologija. – Vo fonolo{kiot sistem na gradskiot ohridski govor od
dijalekten aspekt interes pobuduvaat fonemata /»/ i nejzinata distribucija,
realizacijata na vokalite /e/ i /o/ vo akcentirana pozicija, realizacijata na
vokalot /a/ vo akcentiran neinicijalen slog, a vo konsonantizmot soglaskata
/h/ i nekoi pojavi svrzani so distribucijata na oddelni konsonanti.
62
Vokalniot sistem na ovoj govor go so~inuvaat slednive {est fonemi:
i
e
u
»
o
a
Fonemata /»/ pretstavuva najmarkantna crta na vokalizmot na gradskiot
govor, iako e poziciono poograni~ena vo odnos na drugite vokali. Taa ne mo`e
da se javi vo finalna pozicija, a vo po~etokot se javuva samo vo sekvencata
/»r/, sp. »r{, »rt. Istoriski taa se dobila na pove}e na~ini: kako regularen
kontinuant na nosovkata *†, sp. g»ba, g»zer, g»`va, gn»s, gr»di, d»p, dr»g, z»bi,
j»dica, j»`e, j»glen, k»de, k»del’a, se k»pit, k»sat, k»ndro (so zapazen
nazalizam), i vo slu~aite kade {to e *† dobieno od *£ zad /j/: j»zik, j»~men,
j»t»rva, j»dro, i zad /~/ vo ~»do – ~»da, – kako kontinuant na sek. ¼2 vo po~eten
slog m»gla, m»ska, b»dnik, s»na (< snaa), st»blo, – vo sekvencata /»r/ kako
kontinuant na vokalnoto *¦: »r|a, g»rne, m»rtof, p»rsti, vo nekolku leksemi
mesto vokalnoto *þ vo sekvencata /»l/: b»l’va¹ca, s»nce (so zagubeno l), potoa
mesto /a/ vo sosedstvo so nazalen sonant, sp. m»{~a / m»{~ea, sn»ga, m»mit.
Osven toa vokalot /»/ se javuva mesto /a/ vo akcentiran slog koga ne e vo
inicijalna pozicija. Neutralizacijata na /a/ so /»/ se vr{i vo spomenatava
fonetska pozicija kako vo oddelni leksemi, taka i vo sintagmi {to
pretstavuvaat edna akcentska celina, sp. arg'»tite (: 'argat), bun'»rite,
bun'»r~eto (: b'unar, bunar'i{~eno), vez'»loto (: v'ezalo), drug'»rite, klep'»loto,
mag'»reto (: m'agare, ), liv'»data, ~enk'»rnica (: ~enkarn'icata), brad'»¹ca,
pob'»rafte; – na-r'»bota (: r'abota), ov'»-`ena, desnat'»-r»ka, vel’j'»-sreda.
Vokalite /e/ i /o/ vo akcentiran slog imaat otvoreni alofoni, sp. j¿gri, ~¿lo, tr¿to, p¿jt, t¿sto, sept'¿mbar, nov'¿mbar, lep'¿za, mod'¿rno, fakult'¿t, –
ftºri, brºe:t, kºm{i:, oktºmbar. Ovaa crta osobeno e zabele`liva koga
akcentot pa|a na penultima ili na ultima vo pove}eslo`nite tu|i leksemi.
Vo vrska so distribucijata na vokalite ohridskiot govor se razlikuva od
drugite govori vo grupata po sekvencata /ea/. Ovde taa ne pretrpela promeni,
ponekoga{ se javuva i edno fakultativno /j/, sp. lea, strea, parea, nea, rea, a vo
3 l. mn. na minatoto opredeleno vreme redovno se razdeluva so /j/: beja, noseja.
– Grupata /oa/ koga ne e na morfemska granica me|u dve leksi~ki morfemi po
pravilo se asimilira vo dolgo [o:], sp. Jo:n, to:, to:r, tro:, osno:, so:l’ka,
bro:m, sto:m (Joan, toa, toar, troa, osnoa, broam). Po ovaa osobenost gradskiot govor stoi poblisku do govorot na Debarca.
Vo vokalizmot na ohridskiot govor treba da se istaknat u{te dve diferencijalni crti – kontinuantot za vokalnoto *þ i zamenata na sek. ¼2 pred sonantite vo finalna pozicija. Mesto vokalnoto *þ ima sekvenca /ol/: bolfa, volna,
goltat, dolgo, jabolko, `olt, kolk, kolnit, molyit, poln, polxaf, solya,
tol~nik, i samo vo nekolku slu~ai se javuva /»l/: b»l’v'»¹ca, s»nce (< s»lnce) i
/al/ vo leksemata mal~it i derivatite mal~itol~i, mal~lif. – Mesto sek ¼2
ima razli~ni vrednosti – pred /r/ ima /a/: bistar, vetar, vepar, itar, ostar,
j»dar, pred /n/ ima /o/: ogon, ogon~e, a pred m redovno se javuva u : sedum, osum.
63
Konsonantskiot sistem na gradskiot ohridski govor se sostoi od 25 fonemi:
b–p
v–f
m
n
d–t
y–c
z–s
|–}
x–~
`–{
g–k
l
l’
r
j
h
Vo odnos na literaturnata norma, kako {to se gleda, ovoj govor ne ja poznava palatalnata nazalna fonema /w/. Taa ovde se defonologizirala so gubeweto
na priznakot dieznost i se izedna~ila so /n/ direktno ili preku anticipacija
na mekosta na /j/, sp. bana, se klanit, penu{ka, kojn – kojni, dejna, jadejne, t»rnja.
Interesen materijal ohridskiot govor ni dava vo vrska so fonemata /h/.
Vedna{ da istakneme deka fonemata /h/ se sre}ava samo vo stariot del na
gradot – Varo{ i taa podosledno se pazi vo re~ta na najstarata generacija. Vo
govorot na pomladite (pod 50 godini) mo`e da se ~ue u{te vo nekolku leksemi,
sp. Ohrid, hram, tiho. Vo ponovite kvartovi vo gradot – Mesokastro, Ko{i{te ve}e nema /h/ vo sistemot, kako i vo govorot na priezerskite sela. Tamu kade
{to se pazi ovaa fonema, taa se javuva vo site pozicii na zboroformite, sp.
hira, hor, hubaf, huner, h»r~it, pahalo, ruho, uho, ~oha, kihat, zbihat, zbuhna,
krehko, muhla, mehlem, ~ehre, Vlah, prah, strah, uplah, greh, meh, zdih, tih,
gluh, zadih, v»rh, i dr. Me|utoa, ima i red slu~ai so zagubeno /h/. Po pravilo
toa se gubi na po~etokot i vo intervokalna pozicija, poretko pred konsonant,
sp. aber, avan, itar, odi, lep, ladno, ma:na, ra:t, sa:n, graor, tro: (troa), rea,
~eli, a na krajot, ponekoga{ i pred konsonant preminuva vo /f/ ili /v/, sp.
bolfa, oftika, siromaf, oref, o~uf, i redovno vo morfemite za minato
opredeleno vreme: bef, befme, befte. Vo drugite delovi na gradot pred
konsonant i na krajot mesto /h/ redovno stoi /f – v/: gref – grevot, zmef –
zmevot, mef – mevot, ko`uf – ko`uvi, v»rf – v»rvot, i vo intervokalna
pozicija zad vokalot /u/: muva, suvo, suva vetka, ruvo, uvo, i dr.
Kaj drugite konsonanti vo ovoj govor se javuvaat nekoi posebnosti vo vrska
so distribucijata.
Fonemite /y/ i /x/ ovde se sre}avaat po~esto vo odnos na drugite makedonski dijalekti, pa imaat i po{iroka distribucija. /y/ se javuva kako alternant
na /g/ pred mno`inskata nastavka -i, sp. beleyi, bubreyi, direyi, ileyi, kapayi,
dolyi, i vo noye, ~esto mesto z vo grupa so sonantite /l, n/: molyit, solyi,
j»nya, benyin, vo grupa zad d: odyadi, podyede, kako i vo grupa pred v i r: yvezda,
yver, se oyvivat, nayre, obyre. – Afrikatot /x/ isto taka vo red slu~ai se javuva
mesto ` – pred deminutivniot sufiks -e kako alternant so /`/: bubrexe, bexe,
brexe, vraxe, knixe, noxe, zad sonantot l: olxica, polxaf, potoa vo sekvenci so
zvu~nite plozivi /b, d, g/: xbun, xbarat, xgan, xgalep, podxolte, nadxive¹t (<
nad`ive¹t), i regularno zad d vo sekvencata /`d – `x/: do`xot, ~u`xo, me`xa,
sa`xi i dr. – Od druga strana palatalnite /} – |/ se sre}avaat mnogu poretko.
Praslovenskite palatali *t´ *d´ vo pogolem broj slu~ai ovde se zameneti so
/{~ – `x/, sp. vre{~e, ga{~i, gore{~i, gore{~o, le{~a, m»{~a, m»{~e¹nca,
64
ple{~i, sfe{~a, sno{~i, pa{~erka, pla{~at, vra{~at, ili: no{vi, polno{ –
so reducirano ~, vo morfemata za glagolski prilog -{~em: vikae{~em;
me`(x)a, pre`xa, sa`xi, ~u`(x)ina, ro`xat, pogo`xat. Zna~itelno e pomal
brojot na primerite so /}, |/, sp. ve}e, }erka, ku}a, poj}e, stre}a, }ut, }e; – me|u,
pre|e, »r|a, sfe|ere, taku|ere, i vo nekoi izvedenki: bro|anec, ohri|ani.
Grupite -tj-, -dj- (< *t‰j, *d‰j) vo govorot na Varo{ ostanale neizmeneti, sp.
bratja, pr»tje, cvetje, vodje, pak duri i vo djavol, pokraj |aol, no samo l’u|e,
ili pak mesto niv nao|ame sekvenci -t}-, -d|-, koi se dobile najverojatno po
morfolo{ki pat: brat, pr»t, cvet – cut, vod(a), livad(a) + -}e, -|e, sfateni
kako nastavki od sosednite dijalekti.
Velarnite /k – g/ pred prednite vokali vo varo{kiot govor se izgovaraat
kako [k’ – g’] – blago palatalizirani, dodeka vo govorot na pomladoto pokolenie stepenot na palatalizacijata e poizrazen, sp. k’isel, k’isnit, k’iv»¹ca,
vo{k’i, }e zag’init, {k’embe.
Od konsonantskite promeni za dijalektnata diferencijacija na ohridskostru{koto podra~je imaat va`nost onie {to se izvr{ile vo grupite /vn/, /ps/,
/p{/, /{t/ i /`d/ vo site pozicii, potoa vo po~etnite sekvenci /p/ + afrikatite /c, ~/, grupite /str, zdr/ i finalnite -st, -{t.
Grupata /vn/ vo ohridskiot se asimilirala vo /mn/, sp. mnuk, oglamnik,
plemna, nimno, pokraj nihno, a vo n»tre se uprostila so ispa|awe na segmentot /v/.
Pou~en materijal ohridskiot ni dava vo vrska so distribucijata na /{t,
`d/. Tie mo`at da se sretnat, i toa mnogu retko, vo govorot na najstarite vo
Varo{. Vo re~ta na srednoto i mladoto pokolenie tie se asimilirale vo
[{‘~‘, `‘x‘], odnosno vo [{‘}, `‘|]. Ponekoga{ e te{ko da se ustanovi pravata
nivna fonetska vrednost. Vo sekoj slu~aj i dvete sekvenci se palatalizirani,
sp. gu{‘~‘er, ogni{‘~‘e, pi{‘~‘it, u{‘~‘e, sfe{‘~‘a, sno{‘~‘i, fa{‘~‘at, {‘~‘»rbaf, {‘~‘ica, – do`‘x‘ot, ve`‘x‘a, me`‘x‘a, nu`‘x‘a, ro`‘x‘at, sa`‘x‘i, ~u`‘x‘o.
Pregradnata soglaska /p/ pred afrikatite /c, ~/ vo inicijalna pozicija se
ispu{ta, do kolku ne se javat nekoi fonetski pre~ki, sp. cojsa, cojsano, calvit, ~enka, ~e¹nca, no p~ela (plozivot vo poslednava leksema se zadr`al za da
se izbegne omonimijata so mno`inskiot oblik od imenkata ‘~elo’).
Frikativnite /s, {/ vo grupa so /p/ kako prv ~len preminale vo afrikati:
/ps/ > /pc/, /p{/ > /p~/, sp. apc'a:na, stipca, tepcija, pcalvit (> calvit), pcojsan (> cojsan), p~e¹nca > ~e¹nca.
Vo pogled na distribucijata na tri~lenite grupi /str/ i /zdr/ postoi razlika me|u gradskiot govor i govorot na selata. Vo gradskiot govor ovie grupi
se pazat, sp. stra`a, strela, sestra, zdravje. Kaj pomladite generacii se sre}avaat i novi takvi sekvenci so vmetnati /t, d/: strebro, streda, strej}a,
zdrelo, pokraj sreda, srebro, srej}a, zrelo, zrak, no samo `drebe.
Ohridskiot gradski govor od drugite sosedni govori se razlikuva i po konsonantskite sekvenci sostaveni od strujnite /s, {/ i afrikatite /c, ~/ na morfemska granica. Ovde naj~esto tie se pazat neizmeneti, sp. mesce, }e rascutit, vo{~e, kru{~e, pu{~e, opa{~e, osven grupata /s~/ koja se asimilira vo
/{~/: kva{~e, li{~e, mo{~e, fe{~e, i{~isti, i{~e{l’a, se ra{~adi.
Eve u{te nekolku positni fonetski promeni:
/zv/ > /`v/: |e`ve / xe`ve;
` - ` > x - `: xe`ok;
65
z - z > y – z: yis, yizdar;
~ - r > c – r: cerga;
Sp. i: ~ere{lo / ~ereslo, kva~ka > kla~ka, velivden.
Metateza osven vo grupata -ni- > -ni- (> ¹n) vo pove}eslo`ni zboroformi
od tipot vodenica > vodeinca > vode¹nca, se izvr{ila vo leksemite: ejzero (< jezero),
sve, s»na (< sn»a), olumnani (< olomnani < onomlani), oltica, l’ur~e (< rul’~e).
I ispu{taweto na konsonantite e ~esta pojava vo ohridskiot govor. Vo po~etni konsonantski grupi se ispu{taat: /v/ pred sonantite /n, r/ vo primerite
n»tre, rap~e – rap~ina, i pred /~/ vo ~era; /p/ pred afrikatite /c, ~/ vo oddelni
leksemi: cojsal, ~enka, ~e¹nca, no i: pcalvet, p~ela; /m/ pred /n/ vo nogu, pokraj
nolgu.
Vo finalna pozicija so mali isklu~oci se ispu{ta /t/ vo grupa zad frikativnite /s, {/, sp. lis, mos, mas, rados, {iles, – gl’u{, do{, pri{.
I vo intervokalna pozicija se gubat red konsonanti. Procesot najmnogu
naprednal, kako i vo drugite zapadni govori, pri gubeweto na /v/, sp. gla:, biol,
|aol, lo¹t (lovit), osno: (osnoa), tegaec, deno¹, i dr. Fonetskiot i morfolo{kiot faktor go popre~ile gubeweto vo izvedenite deverbativni glagoli
so sufiksite -v(a), -iv(a), -av(a), -ev(a), sp. navivat, poznavat, k»r{~evat.
Zna~itelen e i brojot na slu~aite so zagubeno /d/. Osven vo deseti~nite
broevi, sp. dvaeset, peeset, deveeset, /d/ ~esto se ispu{ta vo 2 i 3 l. edn. i vo 1
i 2 l. mn. na prezentot kaj glagolite od tipot ‘dade, jade, klade, odi’ i dr., sp. ja¹{,
ja¹t, ja¹me, ja¹te (: jade:t), ize¹t, da¹{, kla¹{ - kla¹t, o¹{, gle¹{ (gleda{).
Gramatika. – Morfologijata na ohridsko-stru{kite govori e dosta uedna~ena. Nekoi razliki me|u oddelni lokalni govori nao|ame vo formite za iska`uvawe na dativniot odnos kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i
`enski rod, vo nekoi zamenski formi, a kaj glagolite otstapuvawata se svrzani, glavno, za nastavkite za 1 l. edn. i 3 l. mn. na prezentot, 3 l. mn. na opredelenite minati vremiwa i glagolskiot prilog.
Imenki. – Dativniot odnos kaj li~nite i rodninskite imiwa vo ohridskiot gradski govor se iska`uva analiti~ki, sp. Mu re~e na Stojana, Mu dade
tro: pari na Marka, Ama {~o ne je nare~e na Elica.
Vokativnata forma kaj imenkite od `.r. na -a se obrazuva prete`no so nastavkata -o : Maro, Bo`ano. So nastavkata -e vokativ obrazuvaat samo imiwata
na -ica, sp. Ela mori Kole¹ce da te opitvam ne{~o! Dojdi, Mar'ice:! – Spored
toa kaj li~nite i rodninskite imiwa od m.r. na konsonant vo gradskiot govor
nao|ame tri formi – nominativna, op{ta i vokativna, sp.: Stojan (dojde) –
Stojana (go vide) – Stojane (dojdi)! Imiwata {to zavr{uvaat na -e i na -o
imaat po dve formi: Marko – Marka, Petre – Petreta. Kaj imenkite na -a
op{tata i nominativnata forma se isti, a vokativot se razlikuva samo so
intonacijata. Kaj imenkite od `.r. razlikuvame dve formi – edna
nominativno-op{ta i vokativnata, sp. Mara (dojde) – (Je vidof) Mara : Maro!
Morfemi za kategorijata opredelenost se: -ot, -ov, -on, itn., sp. denot, denof, denon; zemjata, zemjava, zemjana; poleto, polevo, poleno, itn., kaj pridavkite: dobriot, dobriof, dobrion, itn. Za ohridskiot govor, pa i voop{to
za site govori vo ohridsko-stru{koto podra~je, karakteristi~na e {irokata
upotreba na opredelenite formi so morfemite -on, -na, -no, osobeno koga se
66
raboti za imenki koi{to signaliziraat mesto, sp. [eta{e pokraj bregon na
ejzerono. Pro{etaj po glavnana ulica, kaj ~inaron, k»r{i milicijana.
Zamenki. – Li~ni zamenski formi se: jas – mene mi – mene me; nie – nas ni –
nas n#; ti – tebe ti – tebe te; vie – vas vi – vas ve; toj, to: (toa) – nemu mu –
nego go; ta: (taa) – nejze e – nea (j)e; tie – nimi mu – nimi i; sebe si – sebe se.
So prisvojno zna~ewe se upotrebuvaat: moj, moja, moe – mo¹; na{, -a, -e, -i;
tfoj, tfoja, tfoe – tfo¹, va{ -a, -e, -i; negof, nego: (negoa), nego: (negoo < negovo), nego¹ (negoi – negovi), nejzin, -a, -o, -i, nihni, -a, -o, -i // nimni.
Op{tata zamenka se javuva vo formite: siot, seta, seto / sfe, site; siof, sion.
Glagoli. – Glagolskiot sistem na ohridskiot gradski govor vo pogled na
gramati~kite kategorii ne dava ni{to posebno vo sporedba so drugite zapadni
govori. Nekoi razliki mo`at da se ulovat samo vo pogled na frekvencijata vo
upotrebata na nekoi formi. Taka, na primer, glagolskite formi so ‘ima / nema’ + n-participot ovde se mnogu ~esti. Sp.: Imat raboteno, imat imano,
imat dojdeno; ima{e dojdeno, imal dojdeno. Isto taka i konstrukciite so
‘sum’ ovde se mnogu ~esti, sp. Sum biden. Ovde sum dojden pret ped-godini. Od
druga strana, pak, opa|a frekvencijata na klasi~niot perfekt za nepreka`ani
dejstva, taka {to toj funkcionira ovde, glavno, kako forma za preka`anost.
Mnogu se retki i formite na potencijalot so bi.
Kaj prostite glagolski formi se zabele`uva silna tendencija za izedna~uvawe na glagolskite osnovi. Vo gradskiot govor napolno se razlo`ila e-grupata. Glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na konsonant se integrirale vo igrupa, sp. berit, se~it, perit. Isto taka vo i-grupa preminale i glagolite
kaj koi korenskata morfema zavr{uva na -e- i na -a-, sp. peit, seit, tait,
tkait, odn. pe¹t, se¹t, tka¹t, zna¹t. Glagolite {to zavr{uvaat vo op{tiot
del na -i- i na -u- se integrirale vo a-grupa: se mijat, pijat, {ijat, se obujat,
}e ~uja{.
Vo oblasta na glagolskata fleksija za ohridskoto podra~je karakteristi~ni se nastavkite za 1 l. edn. i 3 l. mn. na prezentot, aoristno-imperfektnite
nastavki za 1 i 3 l. mn. i posebno nastavkata za glagolskiot prilog.
Vo 1 l. edn. na prezentot vo gradskiot govor se generalizirala nastavkata
-m kaj site glagoli, sp. vikam, nosam, odam, beram, a vo 3 l. mn. nastavkata -et:
vikeet, noseet, zborveet, pereet, se~eet, stojeet, pijeet, se smejeet, odn. vike:t, nose:t, pere:t, sto(j)e:t, se sme(j)e:t, po izvr{enata kontrakcija. Vo 3 l.
mn. kako {to se gleda, prevladala nastavkata od starata i-grupa glagoli. Kaj
glagolite od a-grupa se izvr{ila asimilacija na sekvencata /ae/ vo /ee/ > [e:],
sp. vikaet > vikeet > vike:t. Udol`eniot vokal [e:] se prenesol i na drugite
glagoli: noset > noseet > nose:t.
Celata prezentska paradigma vo ohridskiot gradski govor ni se predlaga
vo sledniov vid:
vikam
vika{
vikat
vikame
beram
beri{
berit
berime
pijam
pija{
pijat
pijame
67
vikate
vikeet /
vike:t
berite
bereet /
bere:t
pijate
pijeet /
pije:t
Vo 1 l. mn. na aoristot i imperfektot nastavkata se javuva vo fonetskata
raznovidnost -fme, a vo 3 l. mn. kako nastavka se oformila -ja, sp.:
vikaf
vika{e
vika{e
vikafme
vikafte
vikaja
pijaf
pija{e
pija{e
pijafme
pijafte
pijaja
nosef
nose{e
nose{e
nosefme
nosefte
noseja
se smeef
se smee{e
se smee{e
se smeefme
se smeefte
se smeeja
rekof
re~e
re~e
rekofme
rekofte
rekoja
pif
pi
pi
pifme
pifte
pija
Vo 3 l. /j/ dobieno prvo kako hijatski glas vo sekvencata /ia/ se iskoristilo
kako sostaven del na morfemata -ja za da se izbegnat vokalskite kontrakcii.
Vo zapovedniot na~in glagolite od tipot ‘pie’ imaat dvojni formi: pijaj –
pijajte i pi – pite, napi se – napite se, skri se – skrite se – vo vtorava forma redovno bez /j/. Kaj glagolite od i-grupa vo 2 l. mn. ima nastavka -ite : re~ite, nosite, stanite.
Vo glagolskata n/t-forma kaj glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na
-n- se generalizirala nastavkata -at, sp.: padnat, stanat, isto taka i: `enat,
kanat, napolnat, izronat.
Glagolskiot prilog zavr{uva na -e{~em: vikae{~em / vike:{~em, pla~ee{~em / pla~e:{~em, nosee{~em / nose:{~em.
Prozodija. – Vo oblasta na prozodijata ohridskiot gradski govor, i voop{to govorite od ohridskata grupa, ne otstapuvaat poosetno od drugite zapadnomakedonski dijalekti. Toj ne poznava fonolo{ki kvantitet. Dolgite vokali dobieni so kontrakcija, kako vo slu~aite gla: (< glaa < glava), vike:t (< vikaet) i dr. ne se fonolo{ki relevantni. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Akcentot e fiksiran na tretata mora od krajot vo trislo`nite i pove}eslo`nite zboroformi. Otstapuvawe od praviloto za akcentiraweto na
tretata mora poka`uvaat samo nekolku tu|i leksemi, na pr. fakult'et,
dokum'enti, probl'emi, mod'erna, garn'eta, sept'embar, lep'eza i dr. Vo
slu~aite kako: odv'aj, od'»mna, tam'»m se raboti za emfati~ko akcentirawe.
2. STRU[KIOT GOVOR
Na stru{kiot teren mo`eme da izdelime tri pomali govorni individualnosti: stru{kiot govor vo potesna smisla na zborot, vev~ansko-rado{kiot i
torbe{kiot stru{ki govor.
Stru{kiot govor gi opfa}a gradot Struga i selata: Vrani{te, Oktisi,
Vi{ni, Labuni{ta, Podgorci, Borovec, koi se nao|aat na zapadniot del od
68
rekata Drim, i Prisovjani, Globo~ica, Br~evo, Bogovica, Ta{maruni{ta i
Lo`ani, koi se rasporedeni po desnata (isto~nata) strana na Drim.
Fonologija. – Stru{kiot govor po svoite osnovni karakteristiki stoi
najblisku do gradskiot ohridski govor. I toj ja poznava fonemata /»/, {to
zna~i deka negoviot vokalen sistem se sostoi od {est vokalni fonemi:
i
e
u
»
o
a
Fonemata /»/ istoriski i ovde e dobiena kako kontinuant na *† vo korenska
morfema, sp. gr»di, z»bi, j»glen, j»dica, k»de, m»ka, p»t, r»ka, ili vo slu~aite
kade {to *j£ > *j†: j»zik, j»~men, j»dro Str, gn»sno, g»`va, j»`e, dr»k Glob,
j»gul’a, m»dro, p»t, t»ga Pris, j»gurec, j»~men, l»~it, r»ci Ta{, g»zer, j»dica.
Po ovaa crta stru{kiot se povrzuva i so debarskiot, so koj preku malesiskite
sela Zba`di, Lokov, Selci so~inuva kontinuiran areal.
Na seto stru{ko podra~je kade {to *† e zameneto so /»/ ista vrednost nao|ame i mesto sek. ¼2 vo po~eten slog, sp.: b»dnik, l»ga, m»gla, m»ska. Na krajot,
pak, pred sonantite ima razli~ni vrednosti – pred /n, r/ redovno stoi /a/: ogan,
vetar, dobar, itar, j»dar, pred /l/ nao|ame samo /o/: rekol, pekol, a pred /m/ vo
potesnoto stru{ko podra~je ima /u/: sedum, osum, dodeka vo nekoi periferni
sela se javuva /o/: sedom, osom, sedomdeset Pris, Vi{.
Na razgleduvaniov teren vokalnoto *¦ dalo sekvenca /»r/: d»rvo, g»rlo,
s»rna.
Mesto vokalnoto *þ se sre}avaat dve vrednosti – /»l/ vo gradskiot govor i
vo najbliskite sela, sp. v»lk, v»lna, g»ltat, d»lgo, `»lt, k»lnit, m»lyit,
p»lno, p»l`af / p»lxaf, s»lya Str, Vi{, Vran, i /ol/ vo severniot del na govorot: bolva, volk, `olt, jabolko, molza~ka Lo`, bolvi, volna, molynica, `oltok Ta{, bolva, volk, molknit, pokraj b»l’vat, `»ltica, k»lnik Glob, bolva,
dolgo, mol~it, polxaf, no i g»ltat, k»lnit, s»nce Pris, dolxina, jabolko,
molyit, polxaf, polyit, tol~it : s»nce, i /»l/ zad velarnite /k, g/: g»ltat,
g»ltka, k»lk, k»l~ka, k»l’vat, k»lnit, k»lbasi, pokraj luka¹nci Vi{.
Fonemata /»/ vo red slu~ai se javuva i mesto /a/ naj~esto zad sonantite /m, n/, sp.
m»{t¹a, m»mit, m»me¹nca, zn»¹t, sn»ga, pozn»¹nca, izm»mi, m»tika ( < matika), m»kar, zn»el, k»ntar, m»ngal (t. mangal), m»ngar (t. mangar), s»ndak (t. sandιk), vo nekolku
leksemi i vo sosedstvo so /j/: k»j~e, od»j~e, j»sika, j»gotka, j»glika, j»gurina Vi{, i zad
/z/ vo z»{, z»r, z»ek Lab, p»jak, z»jak Bor (: ze:k Vi{).
So /»/ se zamenuva turskiot vokal /ı/ vo turskite zaemki, sp. z»ban (t. zιbιn),
z»mba (zιmba), z»ndan (zιndan), k»na (kιna).
Za razlika od ohridskiot govor, stru{kiot ne ja poznava izmenata na /a/ so
/»/ vo naglasen neinicijalen slog, sp. ar'amija, mag'areto, ov'a-dete, itn.
Vokalizmot na stru{kiot govor se odlikuva so cela serija difton{ki sekvenci nastanati so desilabizacija na prednite vokali /i, e/ i na zadnite labijalizirani, glavno /o/, vo oddelni leksemi i /u/.
69
Fonemata /i/ kako prv ~len vo grupa so site vokali se desilabizira vo [¹]
obrazuvaj}i so sledniot vokal dvofonemna difton{ka sekvenca: /ie/ > [¹e], /ia/
> [¹a], /io/ > [¹o], teoriski bi mo`elo i /iu/ da premine vo [¹u], no vo na{iot materijal nemame potvrda. Ovie izmeni se poziciono ograni~eni. Tie ne mo`at
da se vr{at na granicata me|u leksi~ki morfemi od osnovata, vklu~uvaj}i gi
tuka i slu`benite zborovi, sp. nieden, iako, ili so prefiksite: priaka, priodi, priu~i i dr. Ovaa pojava e ograni~ena samo na stru{kiot govoren areal.
Sp. primeri:
/ie/ > [¹e]: izmien > izm¹en, go fatie > go fat¹e Str;
/ia/ > [¹a]: lovxia > lovx¹a, kopr¹a, ra}ia > ra}¹a, ma{t¹a (ma{tia), sud¹a,
{am¹a Str, po~¹alo (po~ialo < po~ivalo), pre`¹at (pre`iat < pre`ivat),
pre`¹a~, sp¹a (spia), m»melex¹a, siroma{t¹a, p¹a~ (pia~) Ta{, sp¹a Vran;
/io/ > [¹o]: bel’¹ot (< beliot), c»rn¹ot, se~¹o (se~io), pe~¹o (pe~io), var¹o
(vario) Str, gluv¹ot (gluviot), slab¹ot, prost¹ot, s¹ odvit (si-odvit) Ta{,
cel’¹ot, nivn¹ot Lo`.
Vokalot /e/ isto taka vo sekvenci so zadnite vokali obrazuva diftonzi: /ea/
> [¹a], /eo/ > [¹o]. Promenata na grupata /ea/ vo [¹a] poznata e na po{irok areal
vo Zapadna Makedonija. Konstatirana e vo govorot na Debarca i gotovo na celoto prespansko govorno podra~je, a vo ne{to poograni~ena mera se sre}ava i
vo nekoi ki~evski i demirhisarski sela. Me|utoa, promenata na /eo/ vo [¹o] ograni~ena e samo na stru{kiot teren, i pove}e e izrazena vo govorot na selata.
Sp. primeri:
/ea/ > [¹a]: n’¹a (nea), se sm¹a (smea), gl’¹a (glea < gleda), isp¹ano (ispeano),
~er¹a (~erea < ~ereva) Str, ots¹an (otsean), l’¹a (lea), izl’al (izleal) Ta{;
/eo/ > [¹o]: ~er¹o (~ereo < ~erevo), l’¹onka (leonka), n’¹ol’a (neol’a), or¹ot (oreot), Petr¹o (Petreo < Petrevo) Str, or¹on (oreon), tel’¹o (teleo < televo)
Ta{, Petr¹o (Petreo), Stol’¹o (Stoleo < Stolevo) Vran, ~er¹o Vi{, Lab.
[iroko e rasprostraneta na stru{kiot teren i desilabijalizacijata na /o/
vo /v/ vo vokalnite sekvenci /oa/ i /oe/, sp.:
/oa/ > [va]: kva~ (koa~ < kova~), tva (toa), tvar (toar < tovar), tvareno
magare, nekva{ (nekoa{ < nekoga{), nikva{, negva (negoa < negova), bukva (bukoa < bukova), dabva, sval’ka (soal’ka < soval’ka), vodva~ (vodoa~), ~va (~oa)
Str, sva (soa), gotva (gotoa), stva(m) (stoam), Ta{, nekva (nekoa), nikva
(nikoa) Vi{, tvar, kva~, negva, nakvalno, Gligorva (Gligoroa < Gligorova),
no Jo:n, osno: (Joan, osnoa) Dras, kva (koa), stva (stoa), tva (toa) Lo`;
/oe/ > [ve]: ~vek (~oek < ~ovek), gvedo (goedo), gvedar Vi{, jazvec (jazoec <
jazovec), rekve (rekoe, 3 l. mn. aor.), dojdve Str, kvel (koel), gve~ko (goe~ko),
~vek, stvel (stoel) Ta{, stvet (stoet), najdve (najdoe), t»rgvec (t»rgoec <
t»rgovec), gvedo, stve{e (stoe{e), rekve Dras, ~vek, gvedo Vran, Lo`.
Vo oddelni slu~ai pojavata se morfologizirala. Taka, na primer, pridavskata forma za s.r. negvo: (negoo < negovo), bukvo: (bukovo), d»bvo: (d»bovo), i
dr. sli~ni se obrazuvani spored formite za `.r., sp. negoa > negva, i spored
ovoj oblik preobrazuvana e celata paradigma: negof – negva: – negvo: (mesto
o~ekuvanoto nego: < negoo < negovo).
Tamu kade {to fonetskite uslovi ne dopu{taat, procesot odel po drug pat, sp.
osno: (< osnoa < osnova), Jo:n (Joan < Jovan), tro: (troa), kre:t (< kroet), po¹li
70
(poeli < poveli), ili vo greot, bre: (broe), bre:t (broet), bre:l (broel), gojadar, i
gojado Str, pokraj gvedo, – ili pak procesot se zadr`al, kako na primer, kaj glagolite od tipot: spiet, `niet, {iet, vo zamenskite formi mie, tie, i dr. Me|utoa,
vo vakvite slu~ai vokalnite sekvenci se razdeluvaat so slabo artikulirano [j], sp.
spijet, vije, mije, ili bijol, grejota, pokraj biol, greota.
Site spomenative pojavi vo pomala ili pogolema mera se poznati na celoto stru{ko govorno podra~je. Me|utoa, tie se pofrekventni vo zapadniot del
na oblasta na pograni~jeto so albanskiot jazik na pravecot Boro(v)ec – Vev~ani – Vi{ni – Rado`da. – Izmenite na grupite /oa, oe/ vo [va, ve] osven vo stru{kiot se sre}avaat, vidovme, i vo govorot na ohridskite sela Pe{tani i Qubani{ta, i vo oddelni leksemi, kako leksikalizirana pojava, se konstatirani vo
prespanskite sela {to se nao|aat na jugozapadniot breg na Prespanskoto
Ezero. – U{te po{irok areal, kako {to spomnavme, zafa}a promenata izvr{ena vo sekvencata /ea/.
Drugite vokalni grupi se realiziraat kako vo ohridskite govori. Grupite
so /i/ kako vtor ~len /ei, ai, oi, ui/, kako i vo site drugi zapadni govori, se
izmenile vo difton{ki sekvenci: e¹, a¹, o¹, u¹, sp. stre¹ (strei), le¹ (lei), gla¹
(glai < glavi), pra¹ (pravi), lebo¹ (leboi < lebovi), polo¹na (poloina < polovina). Isto i vo sekvencata /ei/ dobiena so metateza na -ni- vo -in- vo primeri
od tipot vode¹nca (vodeinca < vodenica), tope¹nca i dr. – Dva isti vokali se
stegaat vo dolg fonetski glas, sp. ova:, ona:, ra:t (ovaa, onaa, raat), pe:t
(peet), se~e:t (se~eet), ode:{~i (odee{~i). Grupata /ae/ vo pove}eto sela se
asimilirala vo [ee], sp. ze:k (zaek), zne:t (znaet) Vi{, ze:ci, zne: (znae), ze:dno
(zaedno), de:t (daet), de:n (daen) Ta{. Od drugite vokalni sekvenci ne mo`at
da stojat u{te onie {to imaat kako prv ~len /u/; tie po pravilo se razbivaat
so vmetnuvawe na /v/, sp. muva, suvo, ruvo, pazuva.
Drugite vokalni promeni se isti kako vo ohridskiot. Samo da istakneme
deka na stru{kiot teren brojot na primerite so /u/ mesto /o/ kako vo akcentirana, taka i vo neakcentirana pozicija e zna~itelen, sp. guve¹t, ubetka, u{~e,
duri, taku|ere, kun, j»gutka, kumend¹a, kumis¹a, i dr.
Konsonantskiot sistem na stru{kiot govor go so~inuvaat slednive 25 fonemi:
b p
d t
y c
v f
z s
x ~
` {
m
n
l
r
l’
| }
w
j
g k
Vo pogled na realizacijata nekoi posebnosti poka`uvaat samo fonemite
/g - k/ i /| - }/. Velarnite /g - k/ imaat po dva alofona – [g - k] pred zadnite vokali, pred konsonant i na krajot i [g’ – k’] pred prednite vokali, ponegde i vo oddelni leksemi tie preminuvaat duri i vo /| – }/, sp. }itka, ]iro, }irija, ra}¹a
(ra}ia), se}ira, ret}i, {iro}i.
Fonemite /| – }/ kako palatalni fonovi se realiziraat, glavno, vo selskiot govor. Vo gradskiot govor tie kako samostojni glasovi se javuvaat na po~etokot i na krajot, dodeka vo sredinata po pravilo se realiziraat kako sekvenci /j| – j}/, sp. }erka, }or, |aol, |on, no}, no: kuj}a, sfaj}a, braj}a, l’uj|e. Vo
71
re~ta na pomladoto pokolenie ovie dva glasa se mnogu retki, ili voop{to ne
se slu{aat, bidej}i se defonologizirale preminuvaj}i vo /~ – x/, odn. /j~ – jx/,
sp. ~e, braj~a, cvej~e, kuj~a, nesrej~a, da o~orit, srej~a, sfaj~a, domaj~in, {ej~er, nej~u, l’ujxe, livajxe, pa duri i vo ~iselina, raj~ija / raj~a.
Istoriski /| – }/ na ovoj teren se dobile so palatalizacija na grupite -tj-,
-dj- (< *t‰j, *d‰j): bra}a, cve}e, rabo}e, bru}e, pra}e, – vo|e, g»rma|e, liva|e, lobo|e, ogra|e, i vo izvesen broj leksemi mesto praslovenskite palatali *t´ *d´,
sp. ve}e, ku}a, no}, po(j)}e, sre}a, nesre}a, }erka, doma}in, vo partikulata }e /
}a, i vo formite na glagolot nej}um, – me|u, »r|a, u|e, taku|ere Vi{.
Starite palatali *t´ *d´ na stru{koto govorno podra~je, kako i vo gradskiot ohridski govor i sosednite debarski govori, se reflektirale vo /{t, `d/,
odn. /{~, `x/, sp.: vre{~e, ga{~i, m»{~¹a, m»{~e¹nca, sfe{~a, fa{~at, vra{~at, nosee{~i, – ve`xa, me`xa, sa`xi, gra`xani, ~u`xina Str, Vran, ga{~i,
le{~a, ple{~i, ~u`xo Dras, vi`xat, pre`xa Ta{, sve{}a, ple{}i, ve`|a,
me`|a, pre`|a, sa`|i, ~u`|i Lo`, gledae{ti, vi`dat, pogo`dat Glob,
ga{ti, me`da, ~u`do Lab, ple{ti, pra{ta, vike:{ti, ve`dica, pre`da Vi{.
Privedenive primeri n# vodat kon zaklu~ok deka vo gradskiot govor i vo najbliskite sela Vrani{te, Draslajca, Ta{maruni{ta prevladuvaat sekvencite /{~,
`x/, vo Lo`ani tie se realiziraat kako /{}, `|/, dodeka vo drugite sela se pazi stariot izgovor na grupite /{t, `d/ vo site pozicii, sp. {~ica, ne{~o, {~avej, ogni{~e, gl’u`xo¹, do`xot Str, gu{~er, {~uka, ogni{~e Ta{, – ni{}i, {}ica, gu{}erica, st»rni{}e Lo`, – gu{ter, kle{ti, ruti{te, du`dalnik Pris, Vi{, Lab.
Me|u gradskiot i selskiot govor ima razliki i vo pogled na distribucijata na nazalniot palatal /w/. Vo gradskiot govor ovaa fonema e dosta retka.
Mo`e da se sretne vo oddelni slu~ai samo vo govorot na postaroto pokolenie,
i toa, glavno, vo morfemata za zbirna mno`ina -we, sp. t»rwe, planiwe, kamewe. Mladite generacii ve}e ne ja upotrebuvaat, sp. kojn, jarina, navlan~ina,
bana, penu{ka, sirejne. Sli~na e polo`bata i vo selata Vrani{te i Draslajca,
sp. kamewe, t»rwe, planiwe : ku~ina, polina Vran. Me|utoa, vo govorot na selata taa ima po{iroka distribucija, sp.: kow, bawa, kamewa, planiwe, gumewe,
jadewe, orawe, de~iwa, teliwa Lab, kowi, sirewe, teliwa Bor, kowi, jadewe,
piliwa Vi{, drewe, nosewe, moriwa Glob, sviwa, `drebiwa Ta{, dewe, sviwa,
godiwe, `niewe Pris, kow, piral~iwa Lo`.
Fonemata /y/ vo stru{kiot, kako i vo ohridskiot govor, e zna~itelno pofrekventna otkolku vo drugite zapadni govori, sp. blaye, noye / noyi, beleyi,
kof~eyi, poloyi, i vo grupa so sonantite: molyam, solyi, j»nya, nayre, pred vokal: yis, yemnit, i redovno vo grupa so /v/: yver, yve~it, yvezda i dr.
Fonemata /x/ i ovde se javuva redovno mesto /`/ pred deminutivnata nastavka -e
: brexe, poloxe, noxe, stoxe, i vo grupite /xb/ i /xg/: xbarat, xgurat Lab, Bor.
Fonemata /h/ stru{kiot govor ne ja poznava. Taa se zagubila napolno na po~etokot i me|u vokali, a na krajot i pred konsonant po pravilo preminala vo
/v/, vo oddelni slu~ai i vo /f/, sp. evla, mevlen, muvlosan, ~evli, }e mavnit,
baf~a, bof~a, mof – mofta, polf – polfo¹, ko`uf – ko`ufi, vo morfemite
za minatoto opredeleno vreme: bef, befme, befte. Samo vo po nekoj primer i
vo ovaa pozicija taa se zagubila napolno, sp. duna vetar, vet, mul’¹a (mulia),
tula Bor.
72
Od drugite fonetski pojavi, zna~ajni za dijalektnata diferencijacija na
zapadnoto nare~je, }e gi odbele`ime:
– popolnuvaweto na grupite /sr, zr/ so dentalen ploziv: stre}a, streda,
stramota, strebro, zdrel, zdrak Vi{, Pris;
– promenata na grupite /bn, vn/ so /mn/: demnit, yemnit, mnuk, oglamnik,
nimno, pokraj plevna Vi{, nimni onimni Pris;
– alternaciite na frikativnite /s, {/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica so /f/: mafca, mefce, prafci, pojaf~e, kruf~e, poretko i na
morfemskata granica so prefiks: if~isti, se if~adi, se if~a{i Lab;
– asimilacijata na /z, `/ zad sonantot /l/ vo afrikat: molyit, polxaf,
olxica, i na sekvencite /`b, `g/ vo /xb, xg/: xbun, xbarat, xgan, xglep, xguralo;
– promenata na /s/ vo /c/ vo sekvencata /ps/ : cojsan ( < psovisan), tepc¹a,
Vi{, prokopcan, stipca Dras, calvit, caltir (psaltir) Lab, kako i vo
grupata /ns/ vo oddelni leksemi: do¹nce (donese), }e do¹ncit, dejncka (deneska);
– kako i zagubata na plozivot /p/ pred afrikatite /c, ~/ : cojsa, caltir,
calvit, – ~enka, ~e¹nca, ~ela.
Ne se bez interes i promenite na konsonantite izvr{eni vo leksemite:
~u`xo (tu|o), cerga, knok, kno~ko pokraj tnok, pesma, prikazma, globok,
klanik.
Metateza osven vo grupata -ni- vo -in- kaj mnoguslo`nite zboroformi od
tipot vode¹nca, cepe¹nca, puka¹nca, konstatirana e i vo leksemite: laro (ralo),
altica, pokirat, ~epurka Bor, lojze Ta{ pokraj lozje Str, Vi{.
Ispu{taweto na konsonantite /v, j, d/ i drugi e {iroko rasprostraneta pojava i vo stru{kite govori. Sp. primeri:
/j/ Makedon¹a (Makedonia), ra}¹a (ra}ia), {am¹a ({amia), bro¹t (broit);
/d/ se¹t : seda, o¹t : oda, ja¹{ : jadet;
/v/ gla:, ne:sta, tvar (toar), ~vek (~oek), i dr.
Pocvrsto ovie glasovi se dr`at vo onie slu~ai koga vr{at nekoja morfolo{ka funkcija, ili koga se javuvaat fonetski pre~ki. Taka, na primer, /j/
dobro se pazi vo primeri od tipot broja, moja, kaj glagolite od tipot krijet,
spijet, pa kaj zamenkite mije, vije, koje, moje, i dr.
Vo konsonantski grupi naj~esto se ispu{ta /t/, sp. radosni, posno, – mo{ne, ple{ki, na krajot vo grupite -st, -{t: pomo{, pri{, do{, yis, pokraj yist
Vi{. Soglaskata /p/, vidovme, se ispu{ta pred afrikatite na po~etokot na
zboroformite, sp. cojsa, caltir, calvit, ~enka, ~e¹nca, ~ela Dras, pokraj
pcojsa, p~enka, p~ela Glob.
Od dijalekten aspekt vredi da se istakne deka vo zapadnite periferni
stru{ki sela vo nekolku leksemi se zapazila fonemata /~/ vo grupata *č¦-, sp.
~»rvec, ~»rvosa, ~»rve¹nca, ~»rpit Vi{. Grupata ~ere- ima po{irok areal: ~erepna, ~eren, ~ereslo, ~er¹o (< ~ereo < ~erevo).
Ovde bi sakale posebno da gi istakneme onie fonetski procesi {to se vo
tek. Me|u niv, kako {to vidovme, najmnogu do izraz doa|a tendencijata vo gradskiot govor da se defonologiziraat palatalnite konsonanti. Vo govorot na
pomladoto pokolenie vo Struga palatalniot red na konsonantite /w, }, |/ e
likvidiran so izdeluvawe na palatalniot priznak vo posebna fonema, sp. kow
> kojn, ku}a > kuj~a, l’u|e > l’ujxe, ili so negovo polno gubewe, sp. bawa > bana,
piliwa > pilina, }e > ~e, }erka > ~erka, |aol > xaol, |on > xon. Ovoj proces gi
73
zafatil i slu~aite kade {to se /}, |/ dobieni od /k, g/ pred /i/, sp. rakia > ra}ia
> ra}¹a > raj~a, se¹~ira. Vo ramkite na ovaa tendencija mo`e da se objasni i metatezata izvr{ena vo sekvencata /l’j/ vo /jl’/ vo primerite pojl’ak, vojl’a,
nevojl’a.
Gramatika. – Kaj imenskite zborovi za stru{kiot govor karakteristi~ni
se dve pojavi – iska`uvaweto na dativniot i na direktniot objekt so predlogot na. Dativnata na-konstrukcija e op{ta pojava na celoto stru{ko govorno
podra~je, sp. Mu dal pari na Nikola, Mu rekol na Spaseta d-o¹t na Drim, Je
rekof na Cveta da do¹t Str., Re~i mu na Abaza neka pret»r~it navamu Bor.
Je store aber na Lenka Vi{. Iska`uvaweto na direktniot ovjekt so na ograni~eno e na gradskiot govor i, glavno, vo re~ta na pomladoto pokolenie od pret{kolska i {kolska vozrast. Sp.: Go vikna na No:m~eta, Go fati na Kuzeta za
r»ka Str. Ovoj na-objekt ograni~en e na li~ni i voop{to na odu{eveni imenki. Vo govorot na stru{kite sela vakvi formi se neobi~ni. Sp.: Go vide Jon~eta / Stojana / Marka, Je vikna Milica. Vo poisto~nite sela mo`at da se sretnat duri i sinteti~ki dativni formi, sp. Mu por»~af K»rstanu / Trajanu /
Todetu, pokraj: Mu rekof na K»rstana / na Marka / na Todeta Dras.
Vo mno`inskite kategorii kaj imenkite stru{kiot govor ne poka`uva
pogolemi otstapuvawa od ohridskiot i od drugite zapadni govori. Kaj imenkite od m. i `.r. e vo `iva funkcija i zbirnata mno`ina, sp. t»rwe / t»rjne, d»bje, bru}e, pr»}e, nivje Str, vra}e, liva|e, ogra|e, kamewe Bor, vra}e, rabo}e. Kaj
imenkite od `.r. na -a ima tendencija da se generalizira nastavkata -i i na
leksemite ‘noga, raka’. Taka, pokraj starite oblici noye, r»ce se upotrebuvaat
i formite noyi, r»ci Vi{, Ta{. Mno`inskite formi na -a kaj imenkite od
m.r. se mnogu retki koga e imenkata pridru`ena so brojot ‘dva’, sp. dva petli,
kupi dva lebo¹ Str. Sp. drugi mno`inski formi: lakti, nokti; dedofci,
tatkofci, tetinofci, no i: dedo¹, tatko¹, tetino¹, vujko¹, zeto¹, ~i~ko¹,
striko¹, i lakto¹, nokto¹ Vi{; ridi{ta, soni{ta Ta{. Kaj imenkite od s.r.
s# pove}e prodira mno`inskata nastavka -i{ta (-i{~a) so neutralno zna~ewe,
sp. vremi{ta, de~i{ta, pokraj vremiwa, de~iwa, jagni{ta pokraj jaganca i
jagniwa Vi{. Formite so nastavkata -ci od tipot telci, prafci, pilci
pove}e se ~uvstvuvaat kako zbirni, sprema mno`inskite prasiwa, teliwa.
Od ostatocite od starite pade`ni formi vpe~atok pravat akuzativnata
c»rkov, koja se upotrebuva deneska kako op{ta edninska forma, i Strugav, sp.
idit ot Strugaf, bef Strugaf (< Strugah).
Morfemi za kategorijata opredelenost kaj imenkite se: -ot (-ta, -to, -te,
-ta), -on (-na, -no, -ni, -na), -ov (> -of : -va, -vo, -vi, -va), sp. dvorot, glasot,
gradot, – ko{of, kl’u~of, – m»`on Vin.
Raznoobrazen materijal stru{kiot govor ni nudi vo oblasta na zamenkite.
Li~nite zamenki se javuvaat vo slednive formi: ja / jas (mene mi, mene me),
mi(j)e (nas ni / nam ni, nas n# / nam n#), ti, vi(j)e (vas vi / vam vi, vas ve / vam
ve), toj / toja, to: / tva / te(j)a (nemu mu, nego go), ta: / taja (nejze / nejye je,
neja / n¹a (j)e), ti(j)a / tije / t¹e (nimi im / mu, nimi i), sebe se, sebe si.
So posesivno zna~ewe pokraj zamenkite moj, tvoj, negov, nejyin, itn. se
upotrebuvaat u{te: ovegov, onegov, ovejzin, onejzin, ovifni, onifni. Op{tata
74
zamenka se javuva vo fonetskite raznovidnosti: siot, siof, sion, odn. sijot,
seto / s»to, seta / s»ta, sve.
Zabele{ki. – Kako i vo drugite zapadni govori, i ovde ima tendencija da se
izedna~at polnite formi za dativen i direkten objekt kaj li~nite zamenki. Vo 1 i 2 l.
mn. negde prevladuva akcentiraniot oblik nas, vas (ne, ni; ve, vi) Lab, Bor, vo drugi
sela se nalo`ila dativnata forma: nam, vam (ve, vi; ne, ni) Vi{. Vo 3 l. mn. nasekade se
generalizirala dativnata forma nimi i, nimi im / mu Bor. Vo gradskiot govor ovoj
proces se nao|a vo po~etna faza. Kaj nekoi govorni subjekti s# u{te se ~uva razlikata
me|u dativniot i akuzativniot oblik kaj zamenkite za 1 i 2 l mn. nam ni, vam vi – nas ne,
vas ve, no samo: nimi i – nimi im(mu). Vo torbe{kiot govor vo Boro(v)ec kratkata
zamenska dativna forma od ‘tie’ se sre}ava vo dve raznovidnosti – im i mu, sp. mu re~e
na l’u|eto / im re~e na decata. Zamenskata forma jas se javuva paralelno so ja vo gradskiot govor. Zamenskiot oblik teja Lab, Vi{ karakteristi~en e za debarskite govori.
Tamu kade {to se upotrebuva teja se javuva i oveja, oneja. Oblikot toja za m.r. pokraj
toj vo gradskiot govor e sekako inovacija od ponovo vreme. Zamenskite formi ojve,
ojne za m.r. ograni~eni se na govorot na Muslimanite vo Boro(v)ec, sp. ojve lep, ojne
vol. Formite s»ta, s»to, s»vo, pokraj sijot, zabele`ani se vo Vi{ni.
Glagoli. – Vo glagolskiot sistem i vo ovoj govor kako vo ohridskiot od dijalekten aspekt interes pretstavuva obrazuvaweto na 1 l. edn. i 3 l. mn. na prezentot, 1 i 3 l. mn. na opredelenite vremiwa, 2 l. mn. na imperativot i glagolskiot prilog.
Vo 1 l. edn. na prezentot na seto stru{ko podra~je otsustvuva nastavkata
-m, sp. bera, nosa. Vo 3 l. mn. se obop{tila nastavkata -et, sp. beret, noset, vike:t (< vikaet). Vo nekoi sela dol`inata se prenesla od glagolite od a-grupa
i na drugite glagoli, sp. bege:t, se~e:t, nose:t.
Vo govorot na s. Vi{ni -m e ograni~eno na glagolite od a-grupa, sp. imam,
oram, kopam, teram, isto i zn»m, no: bera, kol’a, s¹a (sea), tka, ~uja.
Celata prezentska paradigma glasi:
ora
ora{
orat
orame
orate
ore:t /
oraet
nosa
nosi{
nosit
nosime
nosite
noset /
nose:t
se~a
se~i{
se~it
se~ime
se~ite
se~et /
se~e:t
pija
pije{
pijet
pijeme
pijete
pijet /
pije:t
~uja
~uje{
~ujet
~ujeme
~ujete
~ujet /
~uje:t
Zabele{ka. – Oblikot so nekontraktiranata grupa -ae- prevladuva vo severoisto~nite sela, kade {to nema i udol`uvawe na vokalot /e/ kaj drugite glagoli, sp.
igraet, vikaet, sedet Glob, sprema vike:t vo Str, Lo`, Bix, Dras, Mor, Mis.
Prezentot od glagolot ‘sum’ glasi: su, si, (j)e, sme / sne, ste / sfe, se. Oblicite sne, sfe po~esti se vo severoisto~nite sela (Lo`, Bix, Mor, Dras).
Nastavkata za 1 l. mn. na aoristot i imperfektot se javuva vo alomorfite
-fme i -fne (poslednava vo Borovec), a 3 l. mn. zavr{uva na -e, kako i vo sosednite debarski govori, sp. ima(j)e, nose(j)e, bro(j)ee Bor, Lab, vikee, nosee, beree
75
(> vike:, nose:, bere:) Str, Vi{, a kaj glagolite od o-razdel: dojdve (< dojdoe),
zedve, rekve, donesve (so fonetska realizacija: dojdve:, zedve:, donesve:) Lab,
Bor, kade {to se javila dol`inata po analogija, odn. dojdoje, rekoje Vi{.
Celata paradigma glasi:
vikaf
vika{e
vika{e
vikafme/
vikafne
vikafte
vikae/
vikee
nosef
nose{e
nose{e
nosefme/
nosefne
nosefte
nosee
beref
bere{e
bere{e
berefme/
berefne
berefte
beree
viknaf
rekof
vikna
re~e
vikna
re~e
viknafme/ rekofme/
viknafne rekofne
viknafte rekofte
vikna(j)e reko(j)e/
rekve
izmif
izmi
izmi
izmifme/
izmifne
izmifte
izmi(j)e
Glagolite od tipot ‘spletit, smetit, ispredit’ vo aoristot se od i-razdel,
sp. spletif, smetif, ispredif – spletifme, spletifte, spletije Lab.
2. l. mn. na imperativot zavr{uva na -ite : berite, sedite, donesite, legvite, kupvite Str, i na -ete : nosete, sedete Vi{, predete, stanete Vran,
Dras, Vol.
Glagolskiot prilog se obrazuva so nastavkata -e{~i, odn. -e{ti : vikae{~i, nosee{~i Str, vikae{ti, odee{ti, sedee{ti Vi{ (fon. vike:{ti, ime:{ti, sede:{ti), vlegve:{ti Vran, Lab, Bor.
Partikulata za idnite vremiwa se javuva vo raznovidnostite }e i ~e Str,
}e i }a Lab, Bor, }a Glob.
[to se odnesuva za drugite glagolski formi treba da konstatirame deka
perfektot so l-formata se upotrebuva, glavno, za preka`ani dejstva. Za minati dejstva se upotrebuvaat formite so n-participot i tie se mnogu frekventni. Sp.: Ova ne{~o e bideno, Na Mu{mof {to mu je gledano, Ot Struga
j
e biden, Site {~o se bideni turski vojnici, Dolnono e bideno porano, Taja
{o je bidena u~itel’ka, Tije se bideni stru`anci, \orgo ^akar je biden, Bef
ojdena vo Strugaf Vi{, Su oden vojnik, – Imat imano eden golem grat, Ovdeka imalo imano u~iteli, Ne go imam pos¹ano, Nemam zap¹ano, Ne im imat ka`ano, Od olko: ne go imaf videno, Mije g-imame oprano i{te lani, Imam odeno segdeka, Imat jadeno se{to, Imam zabore:no prikazmi.
Vo stru{kiot, kako i vo drugite ohridski govori, najproduktivni se nesvr{enite glagoli so sufiksot -v-, sp. kupvit, legvit. Tie se {irat za smetka na
starite obrazuvawa na -a-, -ja-, -va-, -ava-, -java-, sp.: zemvit (: zemit), turvit,
rastovarvit (: turit, rastovarit), sobervit, zbervit, nabervit, istervit (: soberit), stretvit, menvit, dojdvit, preodvit (: vetit, vidit,
gre{it, stretit, menit, dojdit), potoa: vidvit, fatvit, pokraj fa{tat,
pla{tat, ro`dat. Paralelni formi ima kaj glagolite od tipot ‘prepina,
sopina’ vo literaturniot jazik, sp. turvit, legvit, platvit, prepvit,
sopvit, pokraj: vorinat, zapinat, sopinat, prepinat Vi{. Kaj glagolite
{to im zavr{uva op{tiot del na -v od tipot ‘ozdravi, popravi, ostavi’
nesvr{eni formi se obrazuvaat so sufiksot -j(a), sp. ozdravjat, popravjat,
ostavjat, a so niv se izedna~ile i: povevjat, zapevjat, do{ivjat, ugrevjat,
izgrevjat, nasmevjat, napivjat, ismevjat (: zapejt, do{iet), potoa: turjat,
76
pokraj turvit (: turit), a pokraj vi`xat, pla{~at, pu{~at, i: vidvit,
platvit, pu{vit Vi{, Vran, Ta{. Ovoj tip deverbativni glagolski
obrazuvawa karakteristi~en e za seto stru{ko podra~je, a nadvor od stru{kite se sre}ava vo grani~nite drimkolsko-golobrdski, vo ohridskiot i vo site
prespanski i kosturski govori.
Od slu`benite zborovi od dijalekten aspekt interes pretstavuvaat:
predlozite: iz, ke, kun, nakun, otsem, sp.: {eta{e iz-dvor, odefme is {umata Ta{, iz livada zamina; }e si do¹t ke Veligden, }-oda ke tatka mi; }e se
vratit kun nedel’a, nakun Vrani{te se sv»rte; nema{e drug otsem nego Vi{;
svrznicite: aku, erkoga, otkoli, po~im, sp.: Aku do¹{ sigurno, da te ~eka,
Erkoga da o¹t, go ~ekam Vi{, Poarno da do¹t brat mi, otkoli koj druk Lab,
Po~im }e sedi{, dojdi pomo`i mi, Po~im saka{, ajde so mene, Toj po}e sakat
da pe¹t otkoli da igrat Ta{.
Predlogot od po~esto se sre}ava so posesivno zna~ewe, sp.: Mu re~e na
brat mu od Stojana Vran, Se `enit ot Petreta mnuk ot p»rva bra~eda Bor.
Prozodija. – Vo vrska so mestoto na akcentot vo stru{kiot govor gi istaknuvame slednive konstatacii.
Prvo, ovde ne retko se sre}avaat slu~ai koga akcentot se prefrla vrz
predlogot i vo predlo{ki sintagmi so sopstveni imenki, sp.: 'Ot-Strugaf
dojde, N'a-Vi{ni g-'opre: J'a}ima, D'ojde 'od-Orit, Odavd'e - Drim se z'asto¹.
Vtoro, ne se neobi~ni ovde akcentski celosti so glagol, koga akcentot se prefrla vrz kratka zamenska forma i vo nenegiran, odn. nepra{alen iskaz, sp.:
Olk'u-zn»m Glob, tolk'u-o¹t n'a-pazar Ta{. Sp. drugi vidovi akcentski celosti:
(imenski) od drugat'a-st»rna, set'a-niva set'o-selo; al se mije{ sekv'o-utro; tej'a-dete, mnog'u-l'u|e; go vi`dat sek'oj-den, tokm'u-noye, takv'o-ne{~o, na `iv'agla:, tak'a-vreme b'e{e, ax'i-Todor b'e{e 'eden; (glagolski) Dobre-t'e-najdof, Milan ne-be{'e-ovde, ne-j'e-tuka; (prilo{ki izrazi) 'Ajrlija nek'a-ti-je, seg'a-dojdof.
Vo selskiot govor ima tendencija akcentot i vo tu|i leksemi da se upravuva po modelot za tretoslo`noto akcentirawe, sp.: d'inamo, t'elefon, r'e{o
Vran, r'e{oto p'adna Lab.
Treto, stru{kiot govor dava bogat materijal za potvrda deka mestoto na
zapadnomakedonskiot akcent se opredeluva spored brojot na morite vo zboroformite. Sp. gi primerite: Ne-'e- zeof sab¹'ata, r'a}¹a – ra}¹'ata, sud¹'ata muv'elit, k'opr¹a – kopr¹'ata, avl¹'ana (avliana), It'al'¹a, Mal'es¹a, `iv¹'ala, dago-nap¹'ate (napiate), imam zabor'e:no pr'ikazmi, isp¹'ano (ispeano), s»to je
pos¹'ano (poseano), sed'e:{ti, g-isp'ekve: l'ebot, da-f»rl'j'ave:t, pla{t'ave:t.
Mestoto na akcentot vo privedenive primeri poka`uva deka diftonzite dobieni so stegawe na vokalni sekvenci, kako i onie {to nastanale so desilabijalizacija na prednite vokali i na /o/ ja zadr`ale dol`inata od dve mori. Po
takov na~in vo ovoj govor se dobil nov kvantitet, no poziciono ograni~en,
{to zna~i bez fonolo{ki status.
77
3. VEV^ANSKO-RADO[KIOT GOVOR
Vev~ansko-rado{kiot govor gi opfa}a zapadnite periferni stru{ki sela
Vev~ani, Rado`da, Mali Vlaj i seloto Lin, koe se nao|a na albanska teritorija.
Od stru{kiot govor vev~ansko-rado{kiot se razlikuva najmnogu po vokalniot sistem i po kontinuantite na nosovkata *† i vokalnite *¦, *þ.
Vokalniot sistem vo ovoj govor go so~inuvaat sedum fonemi:
i
u
e
o
ä
å
a
Kako distinktiven priznak, kako {to se gleda, pokraj stepenot na otvorot
i mestoto na artikulacijata se javuva i zaokru`enosta (labijalnosta). Po distinktivnite priznaci vokalite vo korelativni parovi go davaat sledniov
dijagram:
1. otvoreni
2. zatvoreni
3. predni
4. zaokru`eni
- +
-
+
+
- +
i
u
- +
e o ä
- +
a
å
Vokalite /ä, å/ vo sporedba so drugite imaat ne{to poograni~ena distribucija. Tie se javuvaat vo akcentiran slog, ne mo`at da stojat vo fi-nalna pozicija, ne se sre}avaat vo edna ista zboroforma, {to zna~i deka tie ne obrazuvaat grupa. Po pravilo se sre}avaat vo korenski morfemi. Izvesno ograni~uvawe tie poka`uvaat i po odnos na konsonantskoto sosedstvo. Fonemata /ä/ ne e
konstatirana zad labijalna soglaska, dodeka /å/ se javuva prete`no zad labijalna, mnogu poretko i zad nelabijalna. Zad nelabijalen konsonant konstatirana e vo slednive leksemi: låk, tåga, tåpan, tåtnit, ståpica, såbota (site
primeri se od Vev~ani).
Fonemite /ä, å/ istoriski se dobieni, glavno, kako kontinuanti na nosovkata *†, sek. ¼2 i vokalnite *þ, *¦, i vo ograni~en broj slu~ai od vokalot /a/, vo
site slu~ai samo vo korenska morfema i vo akcentiran slog. Vrz refleksacijata na spomenative glasovi va`na uloga igral prethodniot konsonant. Zad
labijalen glas *† > /å/, *¦ > / år/, *þ > / ål/, i nema primer vo ovaa pozicija so poinakva zamena. Zad nelabijalen konsonant po pravilo *† > /ä/, *¦ > /är/, *þ > /äl/.
Me|utoa, vo ovaa pozicija ima i po nekoj primer so refleksot /å/ i toa
naj~esto mesto vokalnoto *þ i vo nekolku leksemi mesto *†, i toa pove}e vo
vev~anskiot govor, koj se nao|a poblisku do drimkolsko-golobrdskiot, kade
{to za *† ima regularen refleks /å/. Vokalnoto *¦ zad labijalna soglaska se
reflektiralo vo /år/, odn. zad nelabijalna vo /är/ bez isklu~oci. Primeri:
*† > /å/ : må{, se må`it, må{te¹nca, se må~it, måde, mådro, påt, påtec,
Vev, Rad, zad nelabijalna soglaska vo: låka Rad, dåp, zåbi, låk, råbo¹, pråt,
78
tråba, ståpica, ståpalo, tåga, tå`it, såbota Vev; > /ä/ vo: gä`va, gäs, gäzer,
gäse¹nca, gnäs, gnäsen, gnäsot¹a, grädi, vnätre, däga, jäzik, jä~it, jä~men,
jätärva, jä`e, jätok, jätor, jägorec, jädica, jädar, jänya, kädel'a, käklica, kätnik, käsat, käpina, räka, skäpo, sträga, säk, säno}, trät Rad. Vev, däp, däbje,
zäbi, käj, täpani, säzima, sägodina, säbota, dräk, sädo¹, nätre Rad, MV;
*¦ > /år/: bårgo, bårzat, pårvo, pårsti, vårba, vårf, vårtit, fårl'at, mårtof; > /är/: gärne, kärf, kär{it, därvo, där`it, tärn, tär~it, cärno, zärno,
särp, särce – i redovno taka zad nelabijalen konsonant;
*þ > /ål/: bål'vit, jabålko, pålxaf, pålno, vålk, vålna, målyit, mål~it Vev,
Rad, zad nelabijalen konsonant: gåltat, `ålt, `ål~ka, kålk, tål~it Vev; > /äl/:
sänce, sän~oglet Vev, gältat, kälk, kälnit, sänce Rad, MV; > /al/ mal~ime Rad.
Sek. ¼2 vo po~etni slogovi isto taka se reflektiral vo /å/: bådnik, mågla, måska.
Vokalot /a/ e preglasen vo /å/, odn. /ä/ vo leksemite: måmit, måmka, må{t¹a,
– jägutka, znä¹t, znä¹me Vev, i vo tu|i leksemi: käsmet, zäbun, – zåmba.
So izgovorot na /ä/ vo akcentiran slog sovpadnala i artikulacijata na
udol`enoto [e:] dobieno so kontrakcija na difton{kite sekvenci, sp. säf < seef, nästa (< ne:sta), zäk (zaek), gvädo (goedo), ~väk (~oek), ost'äno (ostaeno),
napr'äno (napraeno), präno (praeno), zädno (zaedno).
Vokalnite grupi /oa/ i /oe/ ovde so u{te pogolema doslednost se diftongiziraat, sp. volvar, kva~, nakv'alno, sva (soa), tva (toa), tvar (toar), kva (koa
< koga), gotva (gotoa), negva (negoa), postva (postoa), zgvan (zgoan), zastvan
(zastoan), kva – ko¹t, stva (stoa); gvedar, ~vek / ~väk, pveli / pväli (poeli <
poveli), jazvec (jazoec), vdvec (vdoec < vdovec), stvet (stoet), kvef (koef),
kvet (koet – 3 l. mn. prezent), idve, rekve (rekoe, 3 l. mn. aorist), jadve (jadoe)
Rad, MV. Ovde duri i vokalot /u/ vo sekvencata /ua/ se desilabiziral, sp. obvat
(< obuat).
Vokalnata grupa /ae/ se asimilira vo /ä/ ili [e:], vo oddelni slu~ai obrazuva i diftong [a¹], sp. zädno (zaedno), nädno (naedno), zäk (zaek), znät (znaet),
znäl (znael), tkäf – tkät (tkaef, tkaet), prät (praet < pravet), zaboräno
(zaboraeno), no i [a¹] kaj broevite: dva¹set, dvana¹set.
Po drugite dijalektni diferencijalni osobini vo oblasta na vokalizmot
vev~ansko-rado{kiot govor ne se razlikuva od stru{kiot. Promenite na vokalite /e, i/ vo sekvencite /ia, io, ie, ea, eo/ se vr{at vo obem i so posledovatelnost kako vo gradskiot govor, sp. kopria > kopr¹a, beliot > bel¹ot, izmien > izm¹en, neol'a > n¹ol'a, må{tea > må{t¹a. – Sek. ¼2 pred krajnite /r, n/ i
ovde e zamenet so /a/: ogan, itar, jadar, vetar Vev, pokraj veter Rad, a pred /m/
nao|ame pokraj /u/ vo sedum, osum i /o/ vo sedomdeset, osomdeset.
Vo konsonantizmot vev~ansko-rado{kiot govor od stru{kiot otstapuva po
realizacijata na fonemite /}, |/ i na grupite /{t, `d/, po fonemata /w/ i
nekoi soglasni~ki grupi. Konsonantite /}, |/ ovde se realiziraat, kako i vo
govorot na drugite stru{ki sela, kako zadnopalatalni fonovi [}, |]. Takva
artikulacija imaat i etimolo{kite velarni /k, g/ pred prednite vokali, sp.
Ma}ed'on¹a, ra}¹a (< ra}ia), se}ira. Nazalniot palatal /w/ ovde se pazi relativno dobro, osobeno koga e na krajot na osnovata, sp. sirewe, tärwe, poliwa,
kow. Se javuva i sekundarno /w/ od sekvenci so /j/, sp. vuwa (< vujna) cärwot
(< cärn¹ot), Ma}ed'owa / Ma}edow¹a. Grupite /{t, `d/ ne pretrpele promeni,
79
sp. ple{ti, le{ta, ga{ti, pra{ta, sfe{ta, kle{ti, {tavej, ve`di, sa`di,
~u`dinec, pre`da, vi`dat, ro`dat. Ne{to se po~esti na ovoj teren i primerite so zapazeno t vo krajnite grupi -st, -{t: yist, plo{t, i dr.
Inovacija e vo ovoj govor metatezata na grupata /zj/ vo /jz/: grojze, lojze, i
izmenata na /s/ vo /c/ vo sekvencite -sk- vo sufiksot -sk(i) koga mu prethodi
konsonant: debarcki, starincki, selcki, särpcko vreme MV.
Za uvid gi registrirame i drugite pojavi na konsonantite: vn > mn: mnuk,
oglamnik, no i plevna; ps > pc: pco¹salo; `v > xv: xvakat; l` > lx: olxica; lz >
ly: solya; nz > nc: do¹nce (donese), dejncka (deneska); kv > kl: kla~ka (kva~ka);
sp. u{te: pesma, prikazma, tnok, ~a`di (sa`di), ~u`dinec, cerga, streda,
strede, ~e¹nca.
I vo oblasta na gramati~kata struktura nema nekoi poosobeni razliki me|u vev~ansko-rado{kiot i stru{kiot govor. Dativnite fleksivni formi i ovde se zagubile, sp. Mu rekof na Marka, na Stoleta, na Stojana; Je rekof na
Kita. Kaj zamenkite poradi nivnata forma zaslu`uvaat da se odbele`at oblicite: jasa pokraj ja Rad, ovea, ove, ov¹e, on¹e, t¹e Vev, tije Rad, säto, säta :
sijot Vev, soto selo, sota kuj}a MV, posesivnite ovogof, onogof, ovejzin,
onejzin Vev, erkoj, erkoja, sp. erkoja truba da je Vev.
Vo glagolskiot sistem kako dijalektni osobini vo vev~ansko-rado{kiot
govor po odnos na gradot se javuvaat: oblikot sfe vo 2 l. mn. od ‘sum’, imperativnata nastavka -ete vo 2 l. mn. kaj glagolite od i-grupa: nosete, jadete, sednete, kupvete, nastavkata -e{ti vo glagolskiot prilog: nosee{ti, igree{ti
(> nose:{ti, igre:{ti), partikulata }a. Vo 1 l. edn. na prezentot nastavkata
-m mo`e samo sporadi~no da se ~ue kaj glagolite od a-grupa vo govorot na Vev~ani: imam, vikam, oram, pokraj poobi~nite formi bez -m: vika, ora, i redovno:
nosa, bera, se~a, jada (kaj glagolite od i-gr.) pa i vo pomo{niot glagol: su, ne
su. Glagolot ‘sum’ ima dve formi za minatoto opredeleno vreme – imperfektna: bef, be{e, befme, befte, bee, i aoristna: bif, bi, bifme, bifte, bije.
Treba posebno da gi istakneme ovde i deverbativnite obrazuvawa od tipot:
dobivjat, turjat, ozdravjat (so sekundarno j). Na ovoj teren promena pretrpele i cela redica drugi glagoli, sp. gre{vit, stretvit, dojdvit, zajdvit,
preodvit, priodvit, potoa: padvit, prepinvit, zbervit, sobervit, rastovarvit. Od starite obrazuvawa so -ja nezasegnati ostanale: vi`dat, ro`dat,
pla{tat, fa{tat.
80
4. PRESPANSKITE GOVORI
01. Prespanskite govori go ispolnuvaat kotlinskiot del okolu Prespanskoto Ezero. Isto~nata granica sprema centralnite govori ja so~inuva planinskiot venec Bigla – \avato – Pelister – Baba. Od Baba se spu{ta na jug i
odi po vodovo|eto me|u Prespa i ohridskiot sliv i preku planinata Gorbec
izleguva na ju`niot breg na Malo Prespansko Ezero. Na zapadnata strana
sprema Albanija vo prespanskite govori spa|aat site priezerski sela s# do
Gali~ica na sever. Na severnata strana sprema ohridskoto govorno podra~je
isto taka imame prirodna granica koja ja so~inuva planinskiot venec Gali~ica – Petrina i preku prevojot Bukovo izleguva na ju`niot kraj na Bigla.
02. Prespanskite govori so~inuvaat del od zapadnoto makedonsko nare~je.
So drugite zapadni govori – centralnite, ohridsko-stru{kite, debarskite i
polo{kite gi povrzuvaat slednive osobenosti – od oblasta na fonetikata:
tretoslo`niot fiksiran i sintagmatski akcent, obrazuvaweto na difton{kite sekvenci so [¹] kako vtor ~len, sp. sna¹, stre¹, deno¹, pol'o¹na, mu¹, ispu{taweto na vokalot vo kliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so
vokal, sp. m-udri (me-), g-opra (go-), v-obra (ve-), }-o¹me (}e odime), d-izlezi{
(da-), n-umirat (ne-), n-opaku (na-), z-inaet (za-), p-ubo: (po-), {t-uba: ({to
uba(v)a), potoa zagubata na intervokalnoto /v/ vo opredelni pozicii, zamenata
na h na krajot na slogot so /v/, odn. /f/: mavnit, pafkat, oref, gref. Od pova`nite gramati~ki osobenosti zaedni~ki za site zapadni govori, resp. i za prespanskite, se: razlikuvaweto na op{tata od nominativnata forma kaj li~nite
i rodninskite imiwa od m.r. na konsonant, na -o i na -e, sp. Stojan - Stojana,
Janko - Janka, L’ube – L’ubeta, tate – tateta, mno`inskata nastavka -oj (< -ovi)
kaj imenkite od m.r. od tipot deno¹, sino¹, trojniot ~len: deno(t), denov, denon,
li~nata zamenka toj (taa, toa) za 3 lice, pazeweto na sinteti~kiot dativ kaj
li~nite i li~no-predmetnite zamenki: mene mi, nemu mu, ne(j)ze, (j)e / mu, a kaj
glagolite: pazeweto na nastavkata -t vo 3 l. edn. na prezentot: imat, orat,
nosit, ispu{taweto na pomo{niot glagol vo 3 l. na perfektot: (toj) do{ol,
(tie) do{le, golemata frekvencija na konstrukciite so ‘ima / nema’, sp. imat
dojdeno, ima{e dojdeno, imal dojdeno, be{e imal dojdeno, i so ‘sum’ i
glagolskata n/t-forma: (j)e dojden, be{e dojden, bil dojden, itn. Od sintaksi~kite osobenosti kako najmarkantni za zapadnomakedonskite govori se javuva
prepozitivnata upotreba na kratkite zamenski formi i na formite na pomo{niot glagol ‘sum’ po odnos na glagolot, sp. me vikna, e dojden, i dr.
0.3. Potesna celost prespanskite govori ~inat so ohridsko-stru{koto govorno podra~je, a so eden broj crti i so drugite zapadni periferni govori
(debarskite, gornopolo{kiot). Na celata zapadna periferija starata grupa
*čr½- se izmenila vo ~ere : ~erepna, ~ere{(n)a, ~ere(v)o, ~erep, ~ereslo. Mesto
81
praslovenskite *tj, *dj prevladuvaat primeri so dvofonemskite sekvenci /{t,
`d/ ili /{~, `x/: ple{ti, le{ta, pla{tat, ve`di, me`da, ro`da(t) - ra`da(t). Kaj sonantite stariot palatal *l´ ne e napolno velariziran, sp. l’ut,
nedel’a, prijatel’. Na eden potesen pojas na seto pograni~je so albanskata
jazi~na teritorija vo oddelni leksemi s# u{te se javuva glasot /t/ vo finalnite sekvenci -{t, -st: do{t, pri{t, lost, ~est. Me|u fonetskite inovacii
prespanskite i drugite zapadni govori gi povrzuvaat: metatezata na glasovnite sekvenci -ni- vo -in- vo pove}eslo`nite zboroformi od tipot vod'e¹nca, sip'a¹nca, disimilacijata na /t/ vo /~/ vo zboroformata ~u{ - ~u`do. Na eden po{irok pojas vo Zapadna Makedonija se upotrebuva grupata gl- vo globok, odn.
glombok.
0.4. So ohridsko-stru{koto govorno podra~je prespanskite govori gi povrzuvaat i realizaciite na vokalnite grupi /ea/, /oa/ i /ae/. Prvata – /ea/ na eden
{irok areal se realizira kako difton{ka sekvenca [¹a]: l’¹a (lea), str¹a
(strea), b¹a (bea), /oa/ se asimiliralo vo [o:]: to: (toa), to:r (toar < tovar),
ko:~ (koa~ < kova~), osno: (osnoa < osnova), a grupata /ae/ se stegnala vo [e:]:
zne:t (znaet), ze:dno (zaedno).
Dosta sli~nosti me|u tie dve grupi govori ima i vo glagolskiot sistem. Vo
obrazuvaweto na glagolite osobeno e produktiven vo tie govori sufiksot -v-:
kupvit / kupvat, ka`vit / ka`vat. Vo 1 l. edn. na prezentot kaj glagolite od
i-grupa, negde i kaj site glagoli, otsustvuva nastavkata -m, sp. nosa, bera. Na
eden del od toa podra~je vo 3 l. mn. na prezentot se generalizirala nastavkata
-et: vikaet / vike:t, noset / nose:t, itn.
0.5. Govorite vo prespanskoto podra~je ne pretstavuvaat apsolutna strukturna celost. Kako diferencijalni crti me|u pooddelni lokalni govori na
prespanskiot teren se javuvaat refleksite na nosovkata *† vo po~etnite slogovi i na vokalnite *þ i *¦. Tie mnogu pridonesle vo oformuvaweto na dene{nite vokalni sistemi vo odnosnive govori. Mesto *† nao|ame tri kontinuanti:
/»/, /å/ i /a/. Isto taka tri razli~ni vrednosti ima i mesto vokalnoto *þ: /ol/,
/»l/ i /å/, odn. /å – ål/, pa negde duri i /»/. Za vokalno *¦ nao|ame dve vrednosti:
/»r/ i /…/. Vo oblasta na konsonantizmot me|u pooddelni lokalni govori se
javuvaat razliki vo realizacijata na konsonantot /l/, na /}, |/ i vo pogled na
prisustvoto na fonemata /f/. Izvesen broj razliki me|u pooddelni dijalektni
regioni se sre}avaat i vo morfologijata – kaj nekoi zamenski formi, vo nastavkite za aorist i imperfekt, vo prisustvoto ili otsustvoto na oddelni glagolski formi, na primer, l-participot i formite {to se obrazuvaat so nego,
glagolskiot prilog i drugi.
0.6. Vo zavisnost od realizacijata i rasprostranetosta na diferencijalnite crti na prespanskiot teren mo`eme da izdelime ~etiri govorni individualnosti: gornoprespanski (resenski), dolnoprespanski *† > /»/-govor, dolnoprespanski *† > /å/-govor (ili qubojnsko-germanski) i {trbovsko-arvatski
govor.
82
0.6.1. Najgolemo prostranstvo zafa}a gornoprespanskiot (resenskiot)
govor. Vo nego spa|aat gradskiot resenski govor so govorot na okolnite sela:
Janko(v)ec, Bolno (Bo×no), Petrino, Izbi{ta, Ilino, Kru{je, Lev'a-Reka
(L’'o-reka), Kriveni, Zlatari, Sopotsko, potoa selata vo Prespanskoto pole i
vo krajbre`jeto: Pretor, Asamati, Kurbino(v)o, Rajca, Grn~ari, Podmo~ani,
Pero(v)o, Ezerani, Drmeni, C'arev Dvor, Gorno Dupeni, Evla, Lavci, Pokrvenik, [urlenci, i selata na severozapadniot breg na ezeroto: Ote{e(v)o, Lesko(v)ec, Stewe i Kowsko (Kojnsko).
0.6.2. So izvesen broj fonetski i morfolo{ki osobenosti potesna celina
~inat dolnoprespanskite sela: Tuminec (Tuminec), Bezmi{te (Bezmište), Gorna
i Dolna Gorica (Gorica), Glombo~eni (Glomboci), [ulin, Pustec (Pustec), Leska
(Leitica), Zrnosko (Zaroška) i Cerje (Cerja), koi se nao|aat na zapadniot breg na
ezeroto na albanska strana, i desetina sela okolu Maloto Prespansko Ezero
na gr~ka strana: Gra`deno (Vροντεvóν), Oro(v)o (Πύξóς), Drobi{ta (∆ασερή),
Trno(v)o (gr~. ’Aνκαϑωτον), Dreno(v)o (gr~. Kρανειαί), L»k (L»nk, gr~.
Μικρολίµνη), Bukovik (gr~. ’Οξνά), Orovnik (Oromnik, gr~. Καρναι).
0.6.3. Dolnoprespanskiot *† > /å/-govor (qubojnsko-germanski) gi opfa}a
selata na jugoisto~nata strana na Prespanskoto Ezero: Nakolec, Qubojno
(Qubovino), Dolno Dupeni, i na gr~ka strana: German (gr~. ’'Aγιος Γερµανός),
Robi (Råbi, R»mbi, gr~. Λαιµός), [trkovo (St…kovo, gr~. Πλατύ), Rudari (gr~.
Καλλιϑεα) i Nivica (gr~. Ψãρöδες), koi se raspolo`eni na isto~nata strana na
Maloto Prespansko Ezero, a Nivica na severniot breg na poluostrovot.
0.6.4. Najmal prostor zafa}a {trbovsko-arvatskiot govor. Nego go reprezentiraat selata: Braj~ino, Slivnica, [trbo(v)o, Krani i Arvati, koi se
nao|aat na isto~nata strana na ezeroto vo polite na planinata Pelister.
1. GORNOPRESPANSKIOT (RESENSKIOT) GOVOR
1.1. Fonologija
1.1.1. Vokalizam
Vokalniot sistem vo gornoprespanskiot govor go so~inuvaat fonemite:
i
e
u
»
o
a
Od dijalekten aspekt interes pretstavuva fonemata /»/. Taa se definira
kako zadna, nelabijalna i nenapregnata. Po odnos na drugite vokali /»/ ima
poograni~ena distribucija: se javuva samo vo korenska morfema, {to zna~i na
krajot na zboroformite ne mo`e da se sretne, a vo inicijalna pozicija po pravilo se javuva samo vo grupa so sonantot /r/, sp. »r{, »r|a. Istoriski taa se do-
83
bila kako kontinuant na nazalot *† vo korenski morfemi, mesto sek. ¼2 isto
taka vo po~eten slog, kako i mesto vokalnoto *¦ vo sekvencata /»r/. Sp.:
*† > /»/: b»botit, g»`va, g»ska, gn»s, d»bje, z»bi, j»`e, j»glen, j»bel, j»dica i
j»ndica Stewe, k»de, k»pina, k»klica, k»{aj, l»k, l»~it, m»`i, m»dro, m»tno,
n»tre, r»ka, r»p, i so metateza vo sekvencata /r»/ vo /»r/ koga ne e na po~etokot: g»rdi, d»rk - d»rgo¹, p»rt, st»rga, t»rba CDv1, potoa vo slu~aite kade
{to e *† dobieno od *£ vo sekvencata *j£, j»~men, j»zik, j»tro, j»t»rva, j»nya (so
zapazen nazalizam), i zad /~/: vo ~»do Stewe. Vo ovoj red primeri spa|aat i
onie so t.n. sekundaren ¼2, kako: b»dnik, m»gla, m»ska, l»¹ca, l»¹~nik Les, l»`i~ka Pretor, Leska, l»¹ca pokraj lo¹ca Rajca;
*¦ > /»r/: b»rgu, v»rba, p»rsti, g»rlo, d»rvo, c»rno, s»rp, i redovno taka.
Osven toa fonemata /»/ se javuva vo eden broj slu~ai i mesto /a/ koga se nao|a vo neposredno sosedstvo so nazalen sonant (m, n) ili so /j/, sp. zn»¹t, V»ngel,
m»{tea / m»{t¹a Les, sn» - sn»¹ St, sn»va Les, sn»ga Pret, Les, k»ndilo,
St»mbol G. D., j»sika, j»gurina, m»tika pokraj matika Pret, i vo nekolku slu~ai vo drugo fonetsko sosedstvo: p»dina Les, f~»s, k»pica, k»p'a¹ca CDv, St.
Gornoprespanskiot govor poka`uva posebnost vo odnos na drugite sosedni
periferni govori i vo pogled na kontinuantot na vokalnoto *þ. Ovde toa e zameneto so sekvencata /ol/, odn. [o×]: bo×va (vo Stewe i bo×ba), vo×k, vo×na,
go×tat, do×go, `o×tuk, `o×{ka, `o×tica, jabo×ko, jabo×{nica, ko×k, ko×nit,
mo×~it, mo×zit, mo×kum, po×nit, po×`ak, so×za, to×~i{, to×~nik. Isklu~ok
pretstavuvaat Bogarin, stopec i p»f Les.
^esto vo zapadnite govori kako diferencijalna crta se javuva i kontinuantot
za sek. ¼2 pred krajnite /r, m, n/. Vo gornoprespanskiot pred /r/ i /n/ redovno stoi
/a/: bistar, vedar, vetar, itar, – ogan, a pred /m/ ima /o/: osom, sedom.
Vokalizmot na gornoprespanskiot govor, kako i vo drugite okolni govori,
se odlikuva so brojni difton{ki sekvenci. Nadolni diftonzi se obrazuvaat,
kako i vo drugite zapadni dijalekti, koga vokalot /i/ se nao|a zad drug vokal a
da ne e na morfemskata granica so prefiks, sp. [e¹, a¹, o¹] stre¹, sna¹, so¹ (soi),
ze¹t (zeit < zemit), se¹t (sedit), ja¹t (jadit), a nagorni od grupite /ea, eo/ >
[¹a, ¹o], sp. l’¹a (lea), s¹a (sea < sega), r¹a (rea), b¹a (bea), p¹a (pea), gov¹at
(goveat), l’¹onka (leonka), pol’¹o (poleo < polevo), Smil’¹o (Smileo < Smilevo) Kru{je, m»{t¹a (m»{tea), `n¹a (`nea), p¹at (peat), n¹a (nea) CDv, no: nearen, preora – na morfemskata granica so prefiks.
Vokalnata grupa /oa/ se realizira kako diftong [oa] ili pak se asimilira i
dava dolgo [o:], sp. koam, toar, toarvam, bo: (boa < boja), osno: (osnoa) Kriv,
so:l’ka (soal’ka < soval’ka), volo:r, vol'o:rka (volovarka), nak'o:×na, osn'o:ta
1
Vo natamo{niot tekst se slu`ime so slednive kratenki: Arv = Arvati, Asam =
Asamati, Braj = Braj~ino, Ger = German, Glomb = Glombo~eni, Gra` = Gra`deno, GDup
= Gorno Dupeni, Ezer = Ezerani, Zrn = Zrnosko, Zlat = Zlatari, Izb = Izbi{ta,
Kr(ani), Kow = Kowsko, Kriv = Kriveni, Kru{(je), Kurb = Kurbino(v)o, Leska, Les =
Lesko(v)ec, Qub = Qubojno, Nak = Nakolec, Niv = Nivica, Ote{ = Ote{evo, Per(ovo),
Pret(or), Pus = Pustec, Sliv = Slivnica, Sop = Sopotsko, CDv = Carev Dvor, [trb =
[trbovo, [ul = [ulin.
84
(osnoata), ko: (koa < koga), so: (soa), tro: (troa), {uma dabo: (daboa), zedo:
(zedoa) Kru{je, pa duri i na morfemskata granica so po-: po:ren (poaren) Sop.
Mesto sekvencata /oe/ nao|ame razli~ni realizacii: [oe] jazoec, blagoec,
[o¹] go¹do, go¹dar, [e:] ~e:k (~oek < ~ovek), ~e:~ki (~oe~ki) Les, Resen. Realizacijata ovde e uslovena od pozicijata vo zboroformata i od fonetskite uslovi.
Grupata /oa/ se ~uva neizmeneta: |aol, jaor, osven vo formite za sreden rod
kaj pridavkite na -av od tipot krastav – krasto: (krastao < krastavo), ubo:
(ubavo) Les, no:paku (naopaku).
Razli~no se realizira vo oddelni sela i grupata /ae/. Naj~esto se pazi neizmeneta, sp. se nae`i, vo drugi slu~ai i vo drugi pozicii taa se asimilira vo [e:]:
prepr'e:no (prepraeno), ost'e:no (ostaeno), zab'e:no (zabaeno < zabaveno), zabor'e:no, ok»rv'e:no (ok»rvaeno) Rajca, pokraj: tkae{, laet, lepkaec, razlaen Zlat.
Vo drugite vokalni grupi nema nekoi pozabele`itelni promeni, sp. /ie/
vriet, tie, /io/ biol, poretko i bijol, /eu/ meur, /au/ aur, paun, /ue/ obue{, /ua/
~uat, /uo/ uoto Les.
Sekvenci od isti vokali vo site zapadni dijalekti, resp. i vo prespanskiot, osven na morfemskata granica so prefiksi, se realiziraat kako dolgi fonovi: /ii/ > [i:] zmi:, /ee/ > [e:] ne:sta, /aa/ > [a:] gla:, sna:, uba: (ubava), /oo/ > [o:]
olo: (olovo), ostro: (ostrovo), d»bo: (d»bovo).
Od promenite na vokalite na prespanskiot teren poznati se:
Preglasot na /a/ vo /e/ zad /j/ i nekoga{nite palatali vo oddelni leksemi,
sp. g»rklen, li{ej, ~elet pokraj ~el’at Les, Pret, Resen, k»{ej Stewe, pokraj
k»{aj Les, Resen, esen (jasen), es'eno: d»rvo Les, bae~, bae~ka CDv, erebica CDv,
jerebica Pret, ~e{a pokraj ~a{a Stewe.
^esti se ovde primeri so zameneto /o/ so /u/, sp. kulera Stewe, ulera Resen,
urel’a Les, ufkat Stewe, pokraj ofkat Les, gulup, gulubi Stewe, Les : gulap
Pret, u{te, duri, sobur CDv, uti Kr.
Vo ste`er Sliv, stexer Pret, pokraj sto`er Resen, se raboti za asimilacija.
1.1.2. Konsonantizam
Konsonantskiot sistem na gornoprespansksiot govor go so~inuvaat 6 sonanti:
m
n
l
l’
r
j
i 17 {umni konsonanti (opstruenti):
b
d
y
x
p
t
c
~
|
g
}
k
v
z
`
s
{
85
Kako {to gledame, gornoprespanskiot ne gi poznava fonemite /w/, /f/ i /h/.
Mesto /w/ se javuva samo /n/ ili sekvencite /jn, nj/, poslednava, glavno, vo
zbirnata mno`ina, sp. banja / bajna, kojna - kojni, tijna / tina, jadejne, poloxijna, denja, senjak, remenja, jaglenja, drenje, t»rnje, golinje Les, kojn, kamejna,
svinja, t»rnje, pilina Resen. Vo materijalite od Kowsko i od Stewe se
sre}ava vo sekvencite so j i alofon [n’]: kojn’a - kojn’i, jaden’je, no pilina
Stewe, sajna, no kojn’a, planin’je, kamen’ja Kow, sp. i: bajn’a, kojn’ar, svijn’ar,
jaden’je : sajna, kojni CDv, kojn’, kamejn’e, korejn’a, pokraj kojn, kamejna Rajca.
Fonot [f] se javuva samo kako alofon na /v/ na krajot i pred bezvu~en
konsonant. Vo slobodna (jaka) pozicija mesto /f/ se javuva /v/ i vo tu|i leksemi,
sp. vati, se valit, va×baxija, vabrika, vanela, v»rtuna, v»rl’at, rovja, vi{eci
CDv, Resen, Les, Kow, val’ba, vurna, verexe, kave, kadive, kuver, Vrancija Rajca.
Glasot h napolno se zagubil na po~etokot i vo intervokalna pozicija; vo
sekvenci so /u/ kako prv ~len mesto nego nao|ame /v/, sp. muva, uvo, ruvo, potoa
kaj pridavkite od tipot suvo - suvi, gluvo - gluva : gluf, suf, kako i vo
formite na imenkite ko`uf, o~uf, sp. ko`uvo(t), ko`uvi, o~uv - mi, o~uvot.
Na krajot i pred konsonant po pravilo h se zamenilo so /v/, kako i vo
drugite zapadni govori, no ovde se sre}ava i po nekoj primer so napolno
zagubeno h, sp. ela, ~eli, mulija, mul’ja, melem, pokraj ~evli, evla, muvla, Les.
Vo vrska so realizacijata i distribucijata na fonemite od dijalekten
aspekt na{eto vnimanie go privlekuvaat sonantite /l, l’/, zvu~nite frikativi
/y, x/ i palatalnite /}, |/.
Fonemata /l/ se javuva vo dva osnovna alofona – [l] pred zadnite vokali, sp.
lani, lo{, i [×] – bilabijalen lateralen fon na krajot na zborovite i pred
konsonant: sto× – sto×~e, ko×ce ( : kolo), vo×k. Alofonot [×] se javuva vo site
gornoprespanski sela severno od linijata Kowsko – Slivnica. Pred prednite
vokali i pred /j/ izgovorot na /l/ se neutralizira so izgovorot na /l’/, sp. kol’i
(: kola – ko×ce), kol’je (: ko× – kolo¹).
Alveolarnoto /l’/ se javuva vo site pozicii na zboroformite, sp.: sol’,
`al’, sekal’, prijatel’, zel’ka, so:l’ka, bil’ka, bol’a, bl’ut, kl’u~, l’utit.
Mesto staroto palatalno *l´ samo vo oddelni punktovi mo`e da se sretne
vo po nekoj primer /l/, sp. u~ite× Les.
Fonemite /y, x/ vo ovoj govor imaat po{iroka distribucija vo sporedba so
centralnite govori.
/y/ se javuva pred mno`inskata nastavka -i kako korelat na /g/, sp. poloyi,
bubreyi, direyi, beleyi, poprayi / paprayi, vrayi, kof~eyi, popoyi (: popok) i
pred -e vo mno`inskata forma od ‘noga’ – noye, i vo prilogot blaye mu Les.
Dosta e frekventna ovaa fonema i vo grupa so sonantite /l, n/, sp. mo×yit,
so×yi, se ginya ‘ru`i’ Resen, Les.
Fonemata /x/ vo red slu~ai na prespanskiot teren, kako i vo ohridskite i
debarskite govori, e dobiena od /`/ pred deminutivnata nastavka -e, sp. brexe,
vraxe, knixe, noxe, poloxe, popraxe, snexe, i vo nekoi drugi oddelni slu~ai, sp.
xe`ok (so disimilacija), stexer Stewe, Pret.
Fonemite /}, |/ vo nekoi severni prespanski sela se realiziraat vo
sekvencite /j}, j|/ koga ne se vo inicijalna pozicija, sp. kuj}a Kru{je, l’uj|e
Kriv, domaj}in, kuj}a, svaj}a, cvej}e, bej}ar, {ej}er, raj}ija, no: }aja, }o{,
}umur, }e, }erka, }ut, – l’uj|e, popaj|a, prej|e, pokraj se|er, taku|ere, ga|at,
86
»r|a, »r|osvit, |on, |ubre Les, Stewe. Na drugata teritorija od odnosniov
govor se javuvaat samo }, |: ku}a, bra}a, cve}e, me|u, l’u|e Resen, Ezer, Pret.
Vo pogled na frekvencijata treba da istakneme deka ovie glasovi se
po~esti vo severoisto~niot del na oblasta, bidej}i tamu niv gi nao|ame i
mesto grupite -tj-, -dj-, (< *t‰j, *d‰j), sp. cve}e, p»r}e, rabo}e, l’u|e Resen,
bruj}e, vraj}e, voj|e, livaj|e, l’uj|e Kriv, svaj}a, cvej}e, l’u|a Stewe, popaj|a
Les, cvej}e, popaj|a CDv, l’uj|e, livaj|e Ote{, braj}a, l’uj|e, livaj|e, pokraj
vodje, ogradje Rajca, bra}a, liva|e, no i bratja, vodje, lobodje, rasadje Pret.
Mesto praslovenskite *tj, *dj zamena so /}, |/ nao|ame samo vo nekolku
leksemi: doma}in, ku}a / kuj}a, ve}e / vej}e, poj}e, sre}a / stre}a, Bo`i} pokraj
Bo`ik, vo formite na glagolot nej}um, vo partikulata }e, – me|u, taku|ere,
»r|a, pokraj »r`a, se|er, pre|e, poretko i vo nekoi sufiksni obrazuvawa:
ori|anec, be×gra|ani.
Vo drugite slu~ai kako regularni kontinuanti za *tj, *dj se sekvencite
/{t, `d/, sp. vre{te, mn. vre{ta, gore{tina, ga{ti, ga{teres petel,
razga{ten, le{ta, m»{t¹a, sve{ta, sno{ti, vra{ta{, pla{ta{, ili so
zagubeno /t/: no{, no{ja, po×no{, no{eska, no{vi, pomo{, pomo{nik, ple{ka,
no{vi, mo{ne, ovo{ (drvo), ovo{je (plod), potoa vo obrazuvawata od tipot
sopo{tanec, i po analogija posle vo vele{tanec, prilep{tanec,
teto{tanec, – ve`da, me`da, pre`da, vi`dat, ro`dat, ~u`do.
Fonemite /k, g/ pred prednite vokali se neutraliziraat so /}, |/ sp. }isel,
}iselina, maj}in, ra}ija / raj}ija, u}it (okit), s}itnici, dren}i, r»~}i,
s}epar, vok. forma Mi×}e, Stoj}e, tet}e, – glo|in, bla|i, dol|i, ~er|i
Kru{je, }ivat, raj}ija Les, Stewe, se}i den, m»}i, |ibat, dru|ite CDv.
Od fonetskite promeni za gornoprespanskiot govor karakteristi~ni se:
zamenata na po~etna grupa /p{/ vo /p~/: p~e¹nca, p~enkarnica pokraj
misernica Les,
i na /ps/ vo /pc/: pci, pco¹san, apc'a:na, tepcija, stipca, (p)calvit,
zamenata na /s/ vo /c/ vo grupata /sk/ vo sufiksot -sk(i) kaj pridavkite koga
prethodi konsonant: bito×cki, prilepcki, skopcki, vo×cki
i na grupata /tn/ vo /kn/ vo knoko, pokraj tnok Les, i tenok Resen.
Vo oddelni slu~ai izvr{ena e zamena na:
/`v/ vo /xv/ : xvakat,
/mn/ vo /vn/ vo vnogu Pret,
/kl/ vo /tl/ vo g»rtlan,
/~k/ vo /{k/ vo `o×{ka Les,
/dl/ > /gl/ vo gleto i /zl/ vo zlaw, zlanta Per.
Grupata /vn/ so prili~na doslednost se asimilirala vo /mn/: oglamnik,
glamna, glamnica, odamna, plemna, ramno, dimna gora, mnuk Ot, Les, Pret.
Starite grupi /str, zdr/ se izedna~ile so etimolo{kite /sr, zr/ po toj
na~in {to vo poslednive se vmetnuva sekundarno /t/, odn. /d/, sp. stre}a,
streda, strebro, zdrak Les, stramota, strebro Stewe, strej}a, streda,
stram, zdrak, zdrelo, zdrigna Rajca, no ne nasekade, sp. sreda, sram, srebro :
striko, sestra Pret.
Vo pogled na distribucijata na /s, {/ pred afrikatite /c, ~/ na
morfemskata granica nema edinstvo. Vo edni slu~ai nao|ame zamena na
87
frikativnata komponenta vo /f/: kof~e (: koska), obraf~e, kruf~e, m»f~e (:
m»ska), a vo drugi disimilacijata ne e izvr{ena: g»s~e, bres~e, rascuti.
Grupite /{t, `d/ samo vo gradskiot resenski govor i vo Jankovec se
realiziraat kako /{~, `x/ i toa ne regularno, a na drugata teritorija se pazat
neizmeneti, sp. gu{ter, ogni{te, do`do¹ CDv, Pret, Les.
Od dijalekten aspekt interes pretstavuvaat i promenite izvr{eni vo
primerite kako cerevo, cerepna vo nekoi jugozapadni sela na oblasta pri
paralelna upotreba so ~ere{na, ~eren, ~erep, ~eremu{a, ~ereslo Stewe, Pret.
Se raboti za eden rezultat {to se dobil na me|udijalektniot kontakt so
govorite vo koi starata grupa *čr½ e zameneta so cre- (~erevo)(crevo > cerevo).
Ovaa pojava e dosta ra{irena vo na{ite ju`ni govori na celiot pojas od
Prespa do Voden na pograni~jeto so centralnite govori.
Od leksikaliziranite fonetski pojavi kako pointeresni gi priveduvame
zamenata na:
/`/ so /x/ vo xe`ok / xe{k Stewe, Ote{, Pret,
/z/ so /`/ vo ~i`mi Stewe, pokraj ~izmi Les, Pret,
/s/ so /{/ vo {leme Resen, Kru{;
Dosta primeri vo gornoprespanskiot nao|ame i so izvr{ena metateza, sp.
garvan, yegvar, urel’a (< ulera), olomnani, oltica, vinxal Les, ejzero Stewe,
pokraj ezero. Redovno se vr{i metateza na fonetskata grupa /r»/ vo /»r/ koga ne
e vo inicijalna pozicija, sp. g»rdi, d»rk, p»rt, p»r~ka, st»rga, t»rba, kako i
vo sekvencata -ni- vo -in-, sp. vode¹nca, kal'e¹nca, tup'a¹nca, ~'e¹nca, i vo
glagolskiot prilog vikajn~kum, pla~ejn~kum (< pla~eni~kum).
Vokalite se gubat, kako i vo drugite zapadni govori, vo kliti~kite
zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, i taa pojava ovde e dosta
intenzivna. Sp.: s-obdena (se-), s-izmif, g-udri, }-oda, n-ubo: (ne ubavo),
d-izlezit (da-), z-inaet (za-), itn. – Osven toa /o/ se ispu{ta na po~etokot vo
oddelni pove}eslo`ni leksemi, sp.: gledalo Les, pa{ka pokraj opa{ka.
I ispu{taweto na konsonantite e {iroko rasprostraneta pojava.
Najrasprostraneta e, kako i vo drugite zapadni govori, zagubata na /v/ vo
intervokalna pozicija. Najdosledno taa se vr{i vo oddelni zavr{oci, sp.
(-ovi) lebo¹, kl’u~o¹, (-ovica) last'o¹ca, sur'o¹ca, (-avica), kap'a¹ca, pij'a¹ca,
(-ovina) kal'o¹na, `drig'o¹na, (-ovo) jas'eno:, d'»bo: (d»bovo), (-avo, -ava, -avi)
uba: – ubo:, krasta¹ (krastavi), i dr. Vo privedenive slu~ai, i u{te vo nekoi
drugi /v/ se zagubilo na celata teritorija na prespanskiot govor. Postojat
nekoi lokalni razliki vo pogled na ispu{taweto na /v/ vo osnovnata morfema
na zboroformite. Taka, pokraj gojdo, leko¹t, le¹~ar, }ija¹ca, }ija, obualo,
osno:, koa~nica / ko:~nica, olo:, jaor, vo ju`nite periferni sela mo`at da se
sretnat i formi so /v/: levi~ar, }iva¹ca, obuvalo Pret, osnova, kova~nica,
olovo Leska. Ne{to e postabilno /v/ vo dvoslo`nite zboroformi koga se
nao|a zad prednite vokali, sp. niva, sliva, divo, kriva, `ivo, sivo, vreva,
treva, levo, pleva, dever, itn.
Od drugite konsonanti naj~esto se ispu{ta vo intervokalna pozicija /d/,
sp. Bogor'o¹ca, gospo¹n, kla¹nec, livaeto, e:n (eden), kaj glagolite gotovo
redovno vo 2 i 3 l. edn. i vo 1 i 2 lice mno`ina: se¹t (sedit), gre¹me (gredime),
ize¹te, o¹t, izva¹t (izvadit), izva:t (izvadat), ja¹{ - ja¹t (jadit), }e do¹t
(dojdit), kla¹t (kladit).
88
Vo oddelni leksemi se ispu{taat u{te:
/m/ neame Kow, ze¹t Les, iam Les,
/n/ do¹sof, za¹si (zanesi),
/g/ ko - dojde (koga), koa, sea / s¹a (sega) Les, oveo, oneo (ovego, onego) Stewe,
/`/ j»i~ka (ja`i~ka), noi~ki / no¹~ki (no`i~ki),
/{/ tro¹~ka (tro{i~ka) Les,
/s/ go preekof, pre¹~en (prese~en), po¹~eno (pose~eno), po¹kome Kow.
Vo inicijalna pozicija se zagubile: /v/ vo ime (vime), oja (voja < foja) Les,
n»tre St, Res, Pret, ~era. Vo izba i istina ne se razvilo /v/.
Fonemata /t/ redovno vo gornoprespanskiot se gubi na krajot vo
konsonantskite sekvenci -st, -{t: g»rs, p»rs, los, lis, bres, glis, ~is, gus,
ve{, no{, pri{, gore{, ~u{, do{, osven vo nekolku periferni sela na
zapadniot breg na ezeroto, kade {to mo`e s# u{te da se ~ue fakultativno edno
slabo t, sp. ve{t, pri{t, bro{t, lost, ~ist Les, Kow.
Ponegde /t/ se ispu{ta i pred /~/ na morfemskata granica vo slu~ai kako
pa~e (pat~e), sva~e (svat~e) Rajca.
1.1.3. Prozodija
Gornoprespanskiot govor, kako i drugite zapadni dijalekti, ne poznava
fonolo{ki kvantitet. Me|utoa, vo nego nao|ame brojni slu~ai so fonetski
dol`ini dobieni so kontrakcija na dve isti samoglaski, kako vo primerite:
ne:sta, gla: (< glaa), ili so kontrakcija, sp. osno: (< osnoa), so:l’ka (< soal’ka <
soval’ka), to: (toa).
Ovoj govor ne otstapuva od drugite zapadni dijalekti ni vo pogled na
mestoto i funkcijata na akcentot. Vo trislo`nite i pove}eslo`nite zboroformi toj pa|a na tretata mora od krajot, sp. br'a~et - br'a~edi - bra~'edite.
Vo primerite od tipot vod'e¹nca, last'o¹ca, pol'o¹na, i drugi sli~ni
diftonzite [e¹, o¹, a¹] imaat po dve mori, taka {to i vo niv akcentot stoi na
tretata mora. Takov e slu~ajot i kaj zboroformite {to sodr`at dolgi vokali,
na primer: jasen'o:to (jasenovoto), osn'o:ta (osnovata), ub'a:ta (ubavata).
Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj prilozite: let'ovo,
zim'ava, nedel’'ava, godin'ava (: ~lenuvanite imenski formi l'etovo,
ned'el’ava, god'inava), i vo imenskite sostavi so predlog od tipot: ~erepnata e
od-z'emja, vja:na na-k'ojn ne na-m'»ska, kopankata e od-d'»rvo, – vo koi
sintagmite semanti~ki se posebno markirani, za razlika od onie {to nosat
prilo{ka oznaka, na pr. }e t-udra 'od-zemja, se ka~i n'a-kojna, padna 'od-d»rvo.
1.2. Gramatika
1.2.1. Imenki
Morfologijata na imenskite zborovi ne otstapuva osetno od
morfologijata vo ohridskite i centralnite govori. Kaj li~nite i
rodninskite imiwa na konsonant, na -o i na -e op{tata forma i vo
prespanskiot zavr{uva na -a, sp. Go vide Bo`ina, go vikna tetina, be{e so
Van~a, so tatka, odn. na -ta kaj imiwata {to zavr{uvaat vo nominativot na e : K»rste - K»rsteta, Mile - Mileta.
Vo severniot del na oblasta ne se retki i fleksivni dativni formi kaj
li~nite i rodninskite imiwa od m. i `.r. Sp. Mu dade Stojanu, Janku, Marku,
89
Petretu, Iliju, a rekof Cvete, Bosil'}e, Marije, maj}e, tet}e, vujne Kru{je,
Izb. Odnesi-i-je ~orabite maj}e G. Dup, Vidanu, Nikolu, Spiru, Zoretu,
Pavletu, Nevene, pokraj na Nevena Rajca, i so posesivno zna~ewe: Taletu sin
mu Arb. Kako {to se gleda, kaj imenkite od m.r. se generalizirala edna
nastavka za dativ – -u kaj site osnovi, a vo `.r. nastavkata -e. Vo selata {to se
nao|aat ju`no od linijata Ote{evo – Leskoec prevladuva dativnata nakonstrukcija, sp. Mu rekof na Janka, na Mileta, itn.
Vo vokativot kaj imenkite od `.r. se generalizirala nastavkata -o kaj site
imenki na -a, vklu~uvaj}i gi i pove}eslo`nite na -ica i na -ka, sp. Gorico,
Katico, lisico, Bosil'ko, Zagorko, Donko, Milko Stewe.
Nastavki za obi~na mno`ina se -o¹ (< -ovi), -e¹ (< -evi), -i, -i{ta, -ofci, -a
,-ina, sp. lebo¹, brojo¹, no`e¹, kl'u~e¹, {ure¹, vuj~e¹ Les, ma`i, vo×ci, koni, –
ridi{ta, – tatkofci, dedofci, pokraj tatko¹, dedo¹, vujko¹, striko¹ Rajca, i
kaj obrazuvawata na -l'o : sm»rdl'ofci, g»rbl'ofci; – `eni, ofci; – polina,
pilina. Od imenkite –‘noga’ i ‘raka’ se sre}avaat dvojni mno`inski formi –
so -e : noye, r»ce Resen, Pret, Ote{, i so -i : noyi, r»ci CDv, Stewe, Les.
Kategorijata opredelenost kaj imenskite zborovi gramati~ki se izrazuva
so morfemite -ov, -va, -vo, -ot, -ta, -to, -on, -na, -no, sp. lebof, r»kava,
detevo; lebot, kamenot, denot, nivata, poleto; ridon, planinana, ezerono.
Mo`e da se sretne i ponekoj ostatok od deklinacijata na opredelenite
formi, sp. volutomu vo rogot, gluf~etomu na plako¹ne Rajca.
Vo derivacijata na imenkite vo prespanskiot vo celina mnogu se
produktivni deminutivnite obrazuvawa so sufiksot -e, sp. voze, vole, v»r{e,
edno gro{e, grozde, moste, k»rste, stole, da{le, ovne i dr. Ote{.
Inovacija na ovoj teren pretstavuvaat obrazuvawata od tipot: brotjanec (:
Brod), sopo{tanec (: Sopot), vele{tanec (: Veles), krato{tanec CDv.
1.2.2. Zamenki
Kaj li~nite zamenki kako dijalektni raznovidnosti se javuvaat formite:
jaska pokraj jas, kratkite formi za direktniot objekt ma, ta, sa, na, va,
formite ja i a za `. r., dativnata je pokraj (j)a i mu za `.r. Celata paradigma na
li~nite zamenki ni se pretstavuva vo sledniov vid:
jas // jaska – mene mi – mene ma
ni(j)e – nam ni – nam / nas na
ti – tebe ti – tebe ta
vi(j)e – vam vi – vam / vas va
toj, s.r. to: – nemu mu – ne(g)o go
taja / ta: – nejze je / mu / (j)a – n¹a / neja ja / a
ti(j)e – nim(i) mu – nim(i) i
Sp.: mene ma vide, nam ni vide, me|u nas / nam, so nas, n¹a ja zede, neja ne a
vide, nejze mu re~e, nimi mu dade, na nimi mu padnalo Rajca.
So prisvojno zna~ewe se upotrebuvaat slednite formi:
moj, moja, moe – mo¹; na{, -a, -e, – na{i;
tvoj, tvoja, tvoe – tvo¹; va{, -a, -e – va{i;
negof, nego: / negoa, nego: – nego¹; nimni, nimna, nimno, nimni;
nezin, -a, -o, -i;
svoj, -a, -e, -i.
90
Zabele{ka: Posvojno-demonstrativni formi od tipot na ohridskite
ovegov, onegov, ovejzin ne se zabele`ani.
Op{tata koli~estvena zamenka se javuva vo formite:
s»jof, s»vo, s»to, s»no Resen, s»jof, s»jon, s»jot, s»ta, s»to, GDup, Evla,
s»jot, s»ta, s»to CDv. Vo ovaa funkcija po~esto se upotrebuva cel, -a, -o, sp.
Celo selo se sme¹t, G-izede cel lebot, celiot lep.
1.2.3. Glagoli
Gornoprespanskiot govor gi poznava site gramati~ki kategorii na
glagolot poznati vo standardniot jazik i vo drugite zapadni govori. Me|utoa,
vo nego deneska ne se mnogu frekventni mo`niot na~in i glagolskiot prilog.
Vo nekoi govorni punktovi glagolskiot prilog vo anketite ne se poka`uva
voop{to. Vo sporedba so centralnite govori ovde pove}e doa|aat do izraz
slo`enite formi so ‘ima / nema’ i so ‘sum’ + glagolskata n/t-forma.
Kako dijalektni posebnosti vo ovoj govor vo oblasta na glagolot se
javuvaat promenite izvr{eni vo glagolskata e-grupa, nastavkite za 3 l. edn. i
mn. na prezentot, mno`inskite nastavki za 1 i 3 l. vo minatoto opredeleno
vreme, i nekolku drugi positni promeni.
Glagolskata e-grupa ovde e gotovo napolno dezintegrirana. Glagolite {to
im zavr{uva op{tiot del na konsonant preminale vo i-grupa i morfolo{ki
se izedna~ile so starata i-grupa, se~i{, pe~i{, beri{, kolit, padnit.
Glagolite kaj koi op{tiot del zavr{uva na vokal vo oddelni punktovi
napolno preminale vo a-grupa, sp. mija{ - mijat, tkaja{ - tkajat, duja{ dujat Resen. Po niv se povele i glagolite od i-grupa {to im zavr{uva
op{tiot del na vokal, sp. broja{, krojat, gnojat, kako traja{ - trajat, vija{
- vijat, spija{ - spijat GDup. Pregrupiraweto se izvr{ilo, kako {to se
gleda, spored zavr{okot vo osnovnata morfema, dali e toj vokal ili
konsonant. Me|utoa, dezintegracijata na glagolite so vokal vo korenskata
morfema ne e napolno zavr{ena na seta teritorija na gornoprespanskiot. Vo
nekoi govorni punktovi procesot e vo tek, sp. pija{ - pijat - pijame, kroja{ krojat, obuja{ - obujat, ~ujam - ~uja{, no i: tkae{ - tkaet CDv, vija{, mija{,
spija{, broja{, no: see{, vee{, peet, odn. se:{, pe:{ GDup, brojam - broja{,
pijam - pija{, tkajam - tkaja{, no: s¹a (< sea) – see{ (se:{), seet (se:t) Ezer.
Od i-grupa vo gornoprespanskiot se i izvedenite glagoli so sufiksot -v-,
sp. kupvit, ka`vit.
Prezent. – Vo 1 l. ed. nastavkata -m e ograni~ena samo na glagolite od agrupa i toa na seto prespansko govorno podra~je: vikam, oram. Vo
severozapadnite sela sporadi~no -m mo`e da se sretne i kaj glagolite od igrupa, sp. se~am, nosam, pokraj poobi~nite formi bez -m: se~a, nosa Les, Stewe.
Na drugata teritorija od ovoj govor vo anketiraniot materijal ne se
konstatirani formi so -m kaj glagolite od i-grupa. Ova va`i i za glagolite od
tipot ‘pie, pee, ~ue, broi’ – kade {to minale tie vo a-grupa vo 1 l. edn.
zavr{uvaat na -m, a kade {to ostanale u{te vo e-grupa, tie vo 1 l. edn.
91
zavr{uvaat na -a, sp. brojam – broja{, sejam – seja{, obujam – obuja{ Stewe, no:
tkaja – tkae{, s¹a (sea) – se:{, sa sm¹a – sme:{, p¹a – pe:{ Kru{je.
Vo 3 l. edn. se pazi nastavkata -t na seta teritorija na gornoprespanskiot
govor: vikat, imat, nosit, berit. Ju`nata granica odi po pravecot
Glombo~eni – Pretor.
Vo 3 l. mn. na gornoprespanskiot teren se sre}avaat dve nastavki – -at i et, koi se geografski jasno razgrani~eni. Nastavkata -et prevladuva vo
selata na severozapadniot breg na ezeroto, sp. (tie) spiet, peet, noset,
vikaet Les, Stewe, Kow. Po ovaa crta govorot na spomenative sela se
povrzuva so ohridskiot. Na drugata teritorija 3 l. mn. zavr{uva na -at: vika:t
(vikaat), nosat.
Celata prezentska paradigma glasi:
vikam
vika{
vikat
vikame
vikate
vikaat
[vika:t]
nosa
nosi{
nosit
nosime
nosite
nosat
se~a
se~i{
se~it
se~ime
se~ite
se~at
Vo Stewe i okolnite sela: 3 l. mn.: vikaet, noset, se~et.
Prezentskite formi od ‘sum’ glasat: su // sum, si, e // (j)et, sme // sne, ste,
set // sa // s» // s»t. Formite: sum, set, s»t ograni~eni se na severozapadnite
krajezerski sela (Stewe, Leskoec).
Aorist. Imperfekt. – Nastavkata -f (< -v) vo 1 l. edn. e op{ta na celoto
govorno podra~je. Vo 1 l. mn. ima dve raznovidnosti: -vme vo severozapadnite
sela, i -vne // -fne vo isto~niot del na oblasta, sp. rekovme, imavme, dojdovme
Stewe, Les, Kow : dojdovne, znaevne, bevne padnavne Pret, Ezer, s-izmifne
Sop. Vo centralnite sela se javuvaat nasporedno i dvete nastavki, sp.
padnavme // padnavne Per.
Vo 3 l. mn. nastavkata -a e op{ta, sp. letnaa, pijaa, legnaa, odn. legna:,
vika:, – po izvr{enata kontrakcija, zedoa, najdoa (zedo:, najdo:) Kurb, bea,
nosea, melea, t.e. b¹a, nos¹a, mel¹a, so fonetskata izmena na /ea/ vo [¹a], vatija,
sv»r{ija, s-izmija CDv, kako da dojd¹a, ber¹a, b¹a, v»rlija, obete umr¹a Ote{.
Vo severozapadnite sela za da se popre~i kontrakcijata i drugite fonetski
promeni elementot -j- od glagolite od tipot vatija, sv»r{ija e prenesen na
site glagoli, pa se oformila dvo~lena nastavka -ja : legnaja, rekoja, viknaja,
pokosija, noseja, sedeja Stewe.
I vo aoristnata osnova, kako vo prezentot, mo`eme da sledime nekoi
integracioni procesi {to imaat za posledica sveduvawe na glagolite na
pouedna~eni modeli. Kako kriterium isto taka poslu`il karakterot na
glasot na koj{to zavr{uva op{tiot del na aoristnata osnova. Taka, na primer,
vo eden konjugaciski model se grupirale glagolite od n-osnovi od tipot
‘padnit’ i ‘menit’ sp. padnaf, padna, padnavme, padnafte, padna(j)a, – menaf,
92
mena, menavme, menafte, mena(j)a, posinaf – posinavne, zbunaf – zbunafte, go
pokanaf, go promenaf deteto, sa o`enaf, sa stemna, ispo×naf GDup.
Vo drug konjugaciski model se integrirale glagolite od i-razdel, od tipot
‘zgaziv, svariv, vrativ’, od e-razdel, tip. ‘nayrev, provrev’, i del od glagolite
od o-razdel, na pr. ‘smetov, spletov, napasov’. Site tie obrazuvale nov i-/erazdel, sp.:
nayrif
nayre
nayre
nayrivme
nayrifte
nayrija
spletif
splete
splete
spletivme
spletifte
spletija
zgazif
zgaze
zgaze
zgazivme
zgazifte
zgazija
obri~if
obri~e
obri~e
obri~ivme
obri~ifte
obri~ija
Sp. i: svarif - svare, vratif - vrate, zgotvif - zgotve, storif - store,
okosif - okose, ov»r{if - ov»r{e, - napasif - napase, stretif - strete,
smetif - smete, provrif - provre, zaprif - zapre Ezer, CDv, Stewe.
Izvesno kolebawe vo osnovite se zabele`uva kaj glagolite od tipot
‘broi’, sp. izbroaf (> izbro:f), izbroa (izbro:), izbroavne (> izbro:vne),
izbroafte (izbro:fte), izbroaja (> izbro:ja) Ezer, Resen, i: izbroif (>
izbro¹f), izbroifne (> izbro¹vne), izbroifte (izbro¹fte), izbroija Pret.
Vo imperfektot nema nekoi poosobeni promeni na osnovite. Vo govorite
kade {to glagolite od tipot ‘broi, tkae, see, {ie, ~ue’ preminale vo prezentot
vo a-grupa, i imperfektnata osnova zavr{uva na -a, sp.:
oraf
ora{e
ora{e
oravme /
oravne
orafte
ora: /
oraja
brojaf
broja{e
broja{e
brojavme /
brojavne
brojafte
broja: /
brojaja
pijaf
pija{e
pija{e
pijavme /
pijavne
pijafte
pija: /
pijaja
nosef
nose{e
nose{e
nosevme /
nosevne
nosefte
nos¹a /
noseja
Imperativ. – I vo imperativot na gornoprespanskiot se projavuva
tendencija za uprostuvawe na konjugaciskite modeli. Toa e postignato so
generalizirawe na nastavkata -jte vo 2 l. mn. kaj site glagoli, sp. vikaj vikajte, nosi - nosejte, sedni - sednejte. Taka e na seto prespansko govorno
podra~je. Izvesni razliki me|u gornoprespanskiot i dolnoprespanskiot govor
se zabele`uvaat samo kaj glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na vokal. Vo
dolnoprespanskiot, kade {to se tie glagoli od e-grupa, nastavkata -jte se
dodava na e-osnovata, sp. brojejte, tkajejte, sejejte ~ujejte Glomb. Taka e i vo
gornoprespanskite sela, kade {to se zadr`ale ovoj tip glagoli vo e-grupa, sp.
piejte, seejte Stewe, Les, no ne se tu|i formite brojte, sejte, dujte sa,
napite sa. Tamu pak kade {to se tie glagoli od a-grupa, nastavkata -jte vo 2 l.
mn. na imperativot se dodava na osnovniot vokal -a : brojajte, tkajajte,
pijajte, sejajte, trujajte Pret.
93
Imenski formi na glagolot. – Vedna{ treba da istakneme deka vo pogled
na glagolskiot l-particip prespanskoto govorno podra~je ne e edinstveno. Vo
krajnite ju`ni prespanski sela l-particip nema (v. podolu). Na drugata
teritorija toj se obrazuva kako i vo drugite zapadni govori, sp. ima×, nosi× nose×, bra× - bere×. Kaj glagolite od o-razdel od tipot ‘re~it, pe~it’ lformata se obrazuva, glavno, od starata osnova: reko×, peko×, ostrigo×, do{o×.
Retki se participi na -el. No od druga strana zabele`ani se formi kako
mo`i×, se~i×, pe~i× GDup.
Vo obrazuvaweto na n/t-participot ovde imame samo edna inovacija: kaj
glagolite so zavr{ok na -n- vo op{tiot del se generalizirala nastavkata at, sp. izronat, stemnato, ispraznat, ispo×nat, kako padnat, stanat. Kaj
glagolite od tipot ‘{ie, see, true’ glag. n-part. se obrazuva od soodvetnata
prezentska osnova, sp. skrojani sa, ne jet izmijan, otrujani sa Pret.
Glagolskiot prilog e mnogu redok, a vo zapadnite sela gotovo i ne se
javuva. Tamu kade {to ne e zaguben, toj se obrazuva so nastavkata -j}um:
vikaj}um, krevaj}um, d»r`ej}um, pla~ej}um, mo×~ej}um, miej}um GDup.
Vo pogled na obrazuvaweto na glagolskata imenka prespanskiot ne
poka`uva ni{to posebno, sp. vikajne, odejne, igrajne, `al’ajne GDup. Vo
poju`nite sela poretko se sre}avaat i obrazuvawa na -tje, koi se
karakteristi~ni za kosturskoto govorno podra~je, sp. igratje, `natje Rajca.
Slo`eni glagolski formi. – Minatoto neopredeleno vreme so lparticipot ne e taka ~esto kako vo centralnite govori, a do kolku se
upotrebuva toa se javuva vo funkcija za preka`uvawe. Sp.: Su bil kanat, ama
jaska ne znaef, Vistina li et, si bil Bitol’a?!
Za izrazuvawe na minati dejstva po~esto se upotrebuvaat formite so ‘ima’
+ glagolskata n/t-forma sp. imam odeno.
Mo`niot na~in so ‘bi’ + l-formata vo gornoprespanskiot e vo
otstapuvawe. Negovata funkcija ja prezemaat konstrukciite so ‘}e’ +
imperfektot za irealni situacii, i drugi modalni iskazi.
Dosta se frekventni na prespanskoto govorno podra~je i
konstrukciite so ‘sum’ + glag. n/t-forma od tipot su(m) dojden, bef dojden.
Vo derivacijata na glagolite sekako se najinteresni od dijalekten
aspekt deverbativnite nesvr{eni glagoli so sufiksot -v- od tipot kupvit /
kupvat, ka`vit / ka`vat. Tie se nalo`ile na mestoto na obrazuvawata na
-uva, Sp.: legnit - legvat, padnit - padvit, bidvit. Ovoj tip obrazuvawa se
{irat za smetka na starite deverbativa na -a-, -ja-, -java-. Taka vo
gornoprespanskiot pokraj obrazuvawata pla{tat, vra{tat, ra`dat /
ro`dat, obi`dat, se upotrebuvaat i formi na -v-: vratvat, nao`vam,
padvat, zajdvit Ezer, naj`vat / naj`dvit, zajdvit, preo`vat Kru{je.
1.2.4. Slu`beni zborovi.
Od predlozite gi istaknuvame: k»j poradi fonetskata raznovidnost, mej|u,
kon, i posebno prekaj, k»rz / k»rs. Posledniov se upotrebuva so zna~ewe ‘niz’,
sp.: Pomina k»rs-selo, k»rz-livada Asam. Ne capaj k»rz-reka Kurb.
94
Predlogot vo ~esto se ispu{ta, sp.: ]-oda planina. – Ali be{e Bitol’a? –
Bef Ki~a: GDup, – Jaska ojdof Braj~ino Pret.
Od svrznicite dijalektno se ograni~eni uti, poradi fonetskiot lik, i
taka so kauzalno zna~ewe, sp. Ne dojde taka bil bolen. – Go izb»rkaf
momokot taka ne rabote{e GDup.
2. DOLNOPRESPANSKIOT GOVOR
(dolnoprespanski *† > /»/-govor)
2.1. Dolnoprespanskiot govor po svoite najkarakteristi~ni dijalektni
strukturni osobenosti ne otstapuva mnogu od gornoprespanskiot. I toj ja
poznava fonemata /»/ kako kontinuant na *† i vo sekvencata /»r/ mesto *¦, sp.
r»ka, p»t, p»rsti. Me|utoa, vo dolnoprespanskiot taa e dobiena i kako
kontinuant na vokalnoto *þ vo sekvencata /»l/, sp. k»lk, p»lno, `»l{, s»lza,
m»l~i, g»lta, `»ltica, b»lva, k»lni Gra`, v»lk, v»lna, sa b»lvet, `»lt,
k»lnime, k»lko Zrn, ili samo /»/ vo govorot na krajnite jugoisto~ni sela L»k,
Bukovik, Orovnik i P»pli, sp. k»k, `»t, `»~ka, s»za, g»ta, d»go, m»~i, b»va,
t»~i, m»zi{, p»{ok, pokraj k»lni, st»lp, d»l`ina, v»lna, v»lk, p»lno, m»lkum
L»k. Severnata izoglosa na kontinuantot /»l/ za vokalnoto *þ odi po pravecot
[ulin – Orovo – P»pli.
Pogolem
broj
od
diferencijalnite
fonetski
osobini
na
dolnoprespanskiot se arhaizmi. Vo vokalizmot, na primer, vo nego sre}avame
zna~itelen broj leksemi so zapazen nazalizam, sp. gr»ndi, dr»nk, z»mbi, m»nde,
kr»ngo, j»ndica, j»ndar, p»ndar, p»ndarnica, str»nga, tr»mba, klomko L»k,
gr»ndi, z»mbi, s»mbota, klomko Zrn, g»ngarec, R»mbe, l»ngo, m»nde, zaz»mbica,
j»ngul’a, j»ndica, grenda, grendi, lendina, penda, devendese, pendese, grendel’,
jar»mbica, ~ombrica Leska.
Ostatoci od starata promena na *£ vo *† osven zad /j/: j»zik, j»~men, se
sre}ava i zad /~/ vo ~»do, mn. ~»da Leska, Glomb.
Vo vokalizmot vo dolnoprespanskite sela voop{to ima pomal broj difton{ki sekvenci. Vo nego, na primer, grupata /ea/ se pazi neizmeneta, sp. lea,
nea, stre(j)a Glomb. Vo ju`niot del na ovoj govor ne podle`at na promena ni
grupite /ae, eo, oa/, sp. zae(d)no, neol’a, toa. Tamu pak kade {to do{lo do nivno
otklonuvawe, kako, na primer, vo selata na zapadniot breg na ezeroto, procesot odel ponekoga{ vo drug pravec. Vo s. Glombo~eni grupata /oa/ razli~no
se realizira vo oddelni leksemi, sp. osno: – osn'o:ta, to:, tro: – kako vo gornoprespanskiot, no: tvar, tvari{, sval’ka (< toar, soal’ka) : snojam : kova~,
kovat, (so zapazeno v), sval’ka, no i osnova, tovar, kova~ Leska. Mesto grupata
/oe/, do kolku taa ne se zapazila vo oddelni leksemi, se dobile novi rezultati,
sp. ~ojak, gojadar, pokraj vdoec Leska, Glomb, ~vek pokraj ~ek i ~oek Pus.
Pove}e primeri ovde nao|ame i so preglaseno /a/ vo /e/, isto taka ostatok
od eden star proces, sp. Glombo~eni, ~e{a, eseno d»rvo, es'e¹nca (< esenica),
k»{ej, li{ej, ~elet, b»r{len, polena Glomb, ~irej, ~ekija Leska, ile~ [ul.
Fonemite /} - |/ ovde se mnogu retki vo slovenski leksemi. Konstatirani
se vo leksemite: ku}a, doma}in, }erka, ve}e, poj}e, vo partikulata }e i vo
formite na glagolot nej}i Leska, Gra`, pokraj nejta, nejti{ L»k, Zrn, Bo`i}
95
pokraj Bo`ik, ponegde u{te vo sre}a i nesre}a Glomb, no i sretja, nesretja
Leska, – me|u, pre|e, se|ere, taku|ere, »r|a Gra`, Leska, pokraj »r`a L»k.
Vo site drugi slu~ai kako kontinuanti za *tj, *dj se javuvaat sekvencite
/{t/ i /`d/, odn. /`/ vo krajnite ju`ni sela na pograni~jeto so kosturskiot
govor, sp. vre{te, no{ti, no{ja, no{ten, le{ta, sve{ta, ga{ti, pe{ta, –
ve`da, me`da, sa`di, ~u`do Glomb, ve`da, vi`da, pre`da, ~u`dina, pra`da
(sekundarno od pra{ta) Gra`, ve`a, ~u`ina, »r`a L»k.
Grupite -tj-, -dj- (< *t‰j, *d‰j) na seta teritorija na dolnoprespanskiot
govor ostanale neizmeneti, sp. bratja, p»tje, cvetje – cvetja, tret'a – ve~er,
l’udi Glomb, bratja, svatja, cvetja, l’udi, djavol, popadja, spored niv i
gradjanin Gra`, cvetje, livadje L»k.
Vo zapadnite periferni sela ne se retki i slu~ai so zapazeno -t na krajot
vo sekvencite -st, -{t: gore{t, pri{t, no{t, brest Leska, bro{t, p»rst
Zrn, g»rst, ~ist L»k.
Vo oddelni leksemi i vo oddelni punktovi na dolnoprespanskiot teren se
zadr`al i palatalniot nazal – /w/, sp. kow – kowo : koni L»k, bawa - bawi
Gra`, sviwa Leska. Vo drugite slu~ai vo pove}eto sela w preminalo vo /n/:
kon, guna, duna, i vo nastavkata -ina : de~ina, noxina, ili pak
depalatalizacijata se vr{ela so anticipacija na mekosta vo /j/, pa se dobila
sekvencata /jn/: bajna, sajna, kojnar, kojncka kola, sirejne, jadejne, ili bez
metateza – /nj/ babunjosan, denja, senjak, sinjak, t»rnjak, drenje, j»glenje,
korenje, ledinje, svato{tinje, t»rnje Glomb.
Prespanskiot govor, kako {to vidovme, ne ja poznava fonemata h. Vo
inicijalna i intervokalna pozicija taa se zagubila bez traga, sp. snaa, lea,
aren, a pred konsonant i na krajot, kako vo drugite zapadni govori, /h/ se
izmenilo vo /f/ vo najgolem broj slu~ai, sp. baf~a, bof~a, piftija, straf,
rekof, rekofte, odn. /v/ gluf - gluvo, suf - suvo. Samo vo oddelni slu~ai vo
ovaa pozicija /h/ se zagubilo napolno, sp. ~eli, tula, itiza, i vo nastavkata
-hme vo 1 l. mn. na minatoto opredeleno vreme, sp. rekome, vikame.
Vo ju`niot del od oblasta vo 1 l. ed. na aoristot i imperfektot mesto /h/
se sre}ava i /k/: bek, imak, nosek – prete`no vo re~ta na postarite govorni
subjekti.
Od drugite fonetski osobenosti kako diferencijalni po odnos na
gornoprespanskiot ovde se javuvaat:
fonemata /f/: fatva, furna, furka, fil’an Leska, Pus, Gra`, L»k.
ispu{taweto na krajnoto -t vo deseti~nite broevi: dvaese / dvajse, pendese,
devendese Leska, Gra`,
zagubata na /j/ vo sekvenci od dve a vo oddelni leksemi, sp. zaak / za:k, paak /
pa:k L»k, zaa~ica, paak, paa~ina, {aak, odaa Gra`,
ispu{taweto na /v/ vo grupi zad dentalite /t, d/: ~etortok Zrn, nador,
zatoreno, otoreni Gra`, `etar Leska.
2.2. Od morfolo{kite osobenosti so koi{to se diferencira
dolnoprespanskiot govor kako pokarakteristi~ni gi istaknuvame:
kaj imenkite i pridavkite – otsustvoto na ~lenskite morfemi na -v i -n,
zagubata na -t vo ~lenskata morfema za ma{ki rod, sp. ~ojako, stiso, v»lko,
96
kr»ngo [ul, kono, sivio Pus, mno`inskite formi noyi, r»ci, pokraj noye,
r»ce, mno`inskata forma deci od ‘dete’,
a kaj zamenkite – oblicite nega ga za `.r. pokraj nea (j)a, nemi pokraj nimi,
nejn -a, -o mesto gornoprespanskata forma nejzin, formite nija, vija, tija
[ul, pokraj nie, vie, tie, i op{tata zamenka svi~ki, kako i ~estata upotreba
na na-konstrukcijata za izrazuvawe na dativniot objekt, sp. na nego mu re~e, na
nimi mu dade Leska.
^lenskite formi na -v i -n (-ov, -on) se dosta retki i vo ju`niot pojas na
gornoprespanskoto govorno podra~je, a ju`no od linijata Kowsko – Arvati
gotovo i voop{to ne se upotrebuvaat. Severnata izoglosa na ~lenskiot oblik
za m.r. -o (deno) dopira do [ulin i Arvati. Vo Glombo~eni na zapadniot breg
i vo Pretor na isto~niot ve}e prevladuva formata -ot: denot, zetot Glomb.
Vo dolnoprespanskiot govor kaj imenkite karakteristi~no e toa {to
izbrojanata mno`ina na -a e mnogu retka, gotovo se zagubila. Imenkite od
ma{ki rod vo sintagmi so broj mno`ina obi~no obrazuvaat so nastavkite -i,
-o¹, kako i obi~nata mno`ina, sp. dva lebo¹, dotera dva koni Gra`, Leska.
Mno`inskata nastavka kaj imenkite od sreden rod na -e na celoto
dolnoprespansko podra~je se javuva vo fonetskiot oblik -ina : pilina,
telina, polina.
Mno`inskite formi na li~nite zamenki se javuvaat vo dve raznovidnosti:
nie, vie, tie, koi se pora{ireni, i: nija, vija, tija, koi{to se sre}avaat
nasporedno so prvite vo zapadnite sela ([ulin, Leska). – Formata nemi
pokraj nimi se sre}ava vo ju`nite sela, kako i raznovidnosta svi~ki, sp. Nemi
i udrime, na nemi mu rekof L»k. – Formata nega ga za direktniot objekt za `.r.
od ‘taa’, koja e konstatirana vo Gra`deno, e novo obrazuvawe sprema oblicite
za m. i s. rod nego go, a so naslon na nea (j)a. Na celiot prespanski teren,
vidovme, ima silna tendencija da se uprosti sistemot na zavisnite formi na
li~nite zamenki. Taka se objasnuvaat i formite nega ga za `.r., i kratkata
zamenka mu : na nega / neja mu re~e, mu re~e na `enata Gra`. Vo dolnoprespanskiot govor silno e izrazena i tendencijata dativniot objekt da se izrazuva
analiti~ki so predlogot na : na kogo mu re~e, na nego mu dade, na nimi mu
isprati zdravo`ivo L»k. – Pra{alno-prisvojnata zamenka ‘~ij’ ima samo eden
oblik za site tri roda, sp. ^i esti, mori momi~e? ^i esti ona dete? No vo
vakvi slu~ai prisvojnosta po~esto se izrazuva analiti~ki – so predlogot na +
op{tata forma od zamenkata ‘koj’: Na kogo si? Na kogo e deteto?
Vo oblasta na glagolot dolnoprespanskiot govor poka`uva nekoi
specifi~nosti vo obrazuvaweto na prezentot, minatoto opredeleno vreme,
glagolskiot prilog, kako i vo derivacijata na nekoi deverbativni glagoli.
Vo 1 l. edn. na prezentot i ovde, kako vo gornoprespanskiot, nastavkata -m
e ograni~ena na glagolite od a-grupa: oram, vikam. Vo 3 l. edn. na ovoj teren
nastavkata -t ve}e ne se sre}ava, sp. (toj) vika, nosi, se~i, {ie. Isto taka -t
se zagubilo i vo 3 l. mn. na prezentot, i toa zavr{uva na -e kaj site glagoli, sp.
(tie) vike, nose, bere, {ie.
Nekoi dezintegracioni procesi kaj glagolite se izvr{ile i vo ovoj govor,
no ne{to poinaku otkolku vo gornoprespanskiot. Glagolite od e-grupa {to im
zavr{uva op{tiot del na vokal ostanale neintegrirani, sp. (toj) znae, see,
{ie, obue. Kon ovoj model se priklu~ile i glagolite od i-grupa kaj koi
97
korenskata morfema zavr{uva na -o-, sp. broe, stoe, kroe. Site drugi glagoli
od porane{nata e-grupa ({to im zavr{uva op{tiot del na konsonant)
preminale vo i-grupa, sp. se~i{ - se~i, dojdi{ - dojdi.
Celata paradigma na prezentot go ima sledniot vid:
vikam
vika{
vika
nosa
nosi{
nosi
vikame
vikate
vike
nosime
nosite
nose
bera
beri{
beri
berime
berite
bere
traja
trae{
trae
seja
see{
see
mija broja
mie{ broe{
mie
broe
traeme
traete
trae
seeme
seete
see
mieme broeme
miete broete
mie
broe
Izvedenite glagoli so sufiksot -v- vo dolnoprespanskiot se od agrupa, sp. fatva{, pametva Pus, kupva, zborva, vlegva Leska, menvat,
nare~vat Glomb. Granicata me|u formite ka`vi{ - ka`vit i ka`va{ ka`va(t) odi po pravecot Kowsko – Pretor. Vo ovie dve sela prevladuvaat
formite od i-grupa: pametvit, razbervit Kow, legvit, kupvit Pret.
Vo minatoto opredeleno vreme od dijalekten aspekt interes
pretstavuvaat nastavkata -k vo 1 l. edn. koja se upotrebuva paralelno so -f
(<-v) vo govorot na selata {to se nao|aat na zapadnata strana od Maloto
Ezero, i nastavkite -me i -te vo 1 i 2 l. mn., sp. bek, zedok, legnak, pokraj bef,
zedof, legnaf Gra`, vikame - vikate, jadome - jadote, jademe - jadete, noseme nosete L»k, Gra`. Vo selata na zapadniot breg kako nastavki za 1 i 2 l. mn. se
javuvaat -me i –fte : vikname - viknafte, dojdome - dojdofte, zgre{ime zgre{ifte, izgoreme - izgorefte Leska, Glomb. Vo govorot na s. [ulin diferencijacija se izvr{ila me|u nastavkite za aoristot i za imperfektot na toj
na~in {to vo imperfektot se obop{tile morfemskite formi -fme, -fte, a vo
aoristot -me, -te, sp. aor. viknaf, vikna, vikna, vikname, viknate, viknaja;
dojdof, dojdome, dojdote, dojdoja, imperfekt: vikaf, vika{e, vikafme,
vikafte, vikaja; nosef, nose{e, nosefme, nosefte, noseja. Vo 3 l. mn. na dvete
opredeleni vremiwa ima nastavka -a, vo nekoi punktovi i -ja, sp. vikaa, nosea,
dojdoa L»k, jadeja, dadoja Gra`, se~eja, dojdoja, zgre{ija, izgoreja, viknaja
Leska, Glomb. Vo Gra`deno se zabele`ani i nekolku formi so -va : sednava,
dojdova, pokraj sednaja, dojdoja, no samo sa napija, beja (zad preden vokal).
Vo zapadnite sela ima u{te edna tendencija vo minatoto vreme. Vo
mno`inskata forma na imperfektot ima tendencija da se generalizira edna
osnova – na e kaj site glagoli. Taka glagolite od a-osnova se izedna~ile so
onie od e-osnova, sp. noseme, nosete / nosefte; vikeme, vikefte, vikeja Leska,
Glomb. O~igledno ovde se raboti za formalno diferencirawe na
imperfektot od prezentot za da se izbegne omonimijata (sp. prezent vikame,
vikate, vike:, imperfekt vikeme, vikete / vikefte, vikeja).
Za imperativot ka`avme pogore deka se obrazuva vo 2 l. mn. so
nastavkata -ajte (kaj glagolite od a-grupa) i -ejte (kaj glagolite od e-/i-grupa).
Kaj glagolite od tipot ‘broe, tkae, see, pie, true’ vo 2 l. mn. ima dvojni formi,
sp. brojte / broejte, tkajte / tkaejte, sejte / seejte, trujte / truejte.
98
Glagolskiot prilog vo ju`nite prespanski sela e mnogu redok, negde i
voop{to ne se dobiva. Tamu kade {to ne se zagubil napolno, toj se obrazuva so
sufiksot -i~kum, koj se dodava na glagolskata n-forma, sp. vika¹n~kum (<
vikani~kum), nose¹n~kum, pla~e¹n~kum Leska, jadeni~kum, odeni~kum [ulin,
vikani~kum L»k. Poretko se sre}avaat vo ovoj govor i prilo{ki obrazuvawa
od tipot m»l~en'ata Leska.
Vo krajnite ju`ni sela, kade {to e vlijanieto na kosturskiot govor dosta
silno, se zagubil i glagolskiot l-particip (vo L»k, Gra`deno) so {to se
reduciral glagolskiot sistem na slo`enite formi. Deneska na ovoj del od
prespanskoto govorno podra~je formite so ‘sum’ + l-participot (perfektot,
pluskvamperfektot, idnoto preka`ano vreme), vklu~uvaj}i go tuka i
potencijalot so bi, ne se upotrebuvaat. Funkciite na slo`enite minati
vremiwa gi prezele konstrukciite so ‘ima / nema’ i glagolskiot n/t-particip
od tipot: imam odeno, ima{ odeno, …i: imaf odeno, ima{e odeno…
Kategorijata preka`anost kako morfolo{ka formacija vo toj del na
razgleduvaniov govor ne postoi. Funkciite na bi-konstrukcijata (mo`niot
na~in) gi prezela formata so ‘}e + imperfekt’: }e sedef, }e sede{e, }e sede{e,
}e sedeme, }e sede(f)te, }e sede(j)a. Inaku, osnovnoto zna~ewe na ovaa forma e,
kako i vo drugite zapadni govori, da izrazuva idni dejstva po odnos na minat
moment, kako i za izrazuvawe na kategorijata povtorlivost. Sp: ]e mu a zemef
pu{kata od raka, ama se naka{l’af pret toa i se razbudi Gra`.
Nekolku posebnosti vo dolnoprespanskiot govor nao|ame i vo
derivacijata na nesvr{enite deverbativni glagoli. Obrazuvawata so -v- ovde
gotovo napolno gi istisnale starite formi na -a, -ja, -java, sp.: oborva, otvora,
poftorva, turva, platva, vratva, fatva, smetva, padva, rodva, obidva,
naotva, zaotva, vidva, dosadva, dojdva, preidva, priodva, ili: otvorva,
rastoarva, potpirva sopinva L»k, menvat, legvat, sa stemvat, zapletvat,
prepletvat, sedvat, padvat, pogodvat, prejdvat, rastvorvat Glomb. – Kaj
glagolite na -va (od tipot zaborava vo literaturniot jazik) ovaa nastavka se
pro{irila i se dobila nova – -iva, sp. zaboraviva, ozdraviva L»k, odn. -eva :
ozdravevat Glomb, ozdraveva, zaboraveva, o`iveva Leska, sekako spored
modelot k»r{teva, pro{teva. – Od glagolot ‘izvadi’ nesvr{enata forma
glasi izvava, a od ‘soberi, zberi’ nesvr{enite zavr{uvaat na -uva : soberuva,
zbiruva; od ‘f»rli’ se sre}avaat dve nesvr{eni formi: f»rl’a i f»rl’uva,
pokraj f»rga. Kaj glagolite od tipot ‘obue, sobue’ nesvr{enite korelati
glasat: obuva, sobuva, sa otruva, a od ‘zaspie, za{ie, ispie’ – zaspiva, za{iva,
ispiva.
Vo ju`niot del na dolnoprespanskiot govor kako dijalektna raznovidnost
se javuvaat i negiranite formi od stariot glagol *x¼t½ti: nejta, nejti{, nejti,
nejtime, nejtite, nejte L»k, koi se upotrebuvaat nasporedno so formite:
nej}am, nej}i{, nej}i, nej}ime, nej}ite, nej}e.
Pomo{niot glagol ‘sum’ vo prezentot se javuva vo slednive formi:
su // sa
si
e / (j)et / (j)esti
sme / sne / sme
ste / sta
sa
99
Vo 3 l. edn. formite (j)et i (j)esti se upotrebuvaat gotovo paralelno, so
toa {to negde prevladuva ednata, vo drugi punktovi drugata. Mno`inskite
formi sma, sta ni se poznati od govorot na s. Gra`deno (sp. sa, si, e, sma, sta,
sa) i dobieni se po analogija. Mno`inskiot oblik sne zabele`an e vo L»k: sa,
si, jet, sne, ste, sa. Vo s. [ulin paradigmata od ‘sum’ glasi: su, si, esti, sme /
sne, ste, sa, a vo Leska: sum / sa, si, et / esti, sme, ste, sa.
2.3. Interesen materijal dolnoprespanskiot govor ni dava i vo pogled na
mestoto na akcentot vo oddelni zboroformi kako i vo sintagmatski grupi.
Vo ju`niot negov pojas zavr{uva izoglosata na tretoslo`niot
stabiliziran akcent. Selata Trnovo, Drenovo i Bukovik se posledni punktovi
na toj del od na{ata jazi~na teritorija kade {to dominira tretoslo`noto
akcentirawe. Vo s. Drenovo se ~uvstvuva i kosturskiot akcent.
Vo selata na zapadnata strana na Maloto Ezero od Trnovo pa do Nivica se
zabele`uva tendencija akcentot da se stabilizira na inicijalniot slog i vo
zboroformite so pove}e od tri sloga (mori), sp.: m'ozoci - m'ozocite, 'obrazi 'obrazite, n'oso¹ – n'oso¹te, g»rs – g'»rsto¹te, l'endina - l'endinata,
j'arambica, j'angurida, 'ovesnica, j'»~meni{te, d'»bo¹ca, smr'eko¹ca, kr'asta¹ca,
l'ubenca, t'upa¹nca, pokraj: `drig'ovina, kisl'ovina, es'e¹nca, b»l’v'a¹ca Gra`.
Inicijalniot akcent vo dolnoprespanskite sela ne e izolirana pojava vo
na{ata dijalektna akcentuacija. Takov akcent nao|ame na celiot pojas me|u
zapadnoto nare~je i kostursko-lerinskite govori od Prespanskoto Ezero
preku selata Rul’a, Besvina, T»rnovo (na prespansko-kosturskoto pograni~je),
O{~ima, @elino, Buf, Opcirina, Drago{ (na pograni~jeto me|u centralnite
govori i lerinskiot) pa s# do pograni~jeto so mariovskoto govorno podra~je.
Bidej}i ovoj akcentski sistem e malku poznat vo na{ata dijalektolo{ka
literatura, }e privedam pove}e primeri od site spomenative sela. Sp.
primeri: g'otova~ - g'otova~i, l'ostovi - l'ostovite, ~'ekan~e - ~'ekan~ina ~'ekan~inata, d'ualo - d'ualoto, s'irewe - s'ireweto, p'onedelnik,
'uli{~arnik, l'opata - l'opatata, j'alica - j'alicata, v'odenica, v'alevica,
j'alovica, k'ova~nica, b'iolica, n'az»mbica, s'uodolica, 'e~meni{~e, 'ovezi{~e,
m'u~uri{~e, gr'ozjebranje, k'amenlivo, p'esokl’aa zemja, z'aveterno, z'adu{livo,
j'avorovo, 'esenovo, 'astelito, pr'ekoseno, k'ozineni ~orapi, pr'esekoe,
'istrugame - 'istrugae, r'ascvetoe Rul’a, g'oendari, b'uni{tarec,
g'ulduparnik, j'aranbica, v'erverica, n'evestul’ka, p'erjanica, n'ar»kvica,
k'iselina, x'uberinki, c'erevo - c'erevoto - c'erefcina, m'o~uri{~e, 'izm»lgu 'izm»lgime, 'izbrikome, 'isparame, p'omislime, 'oblekvime, p'omladio,
v'ikani~kum, vo akcentski grupi: n'a-orawe, n'a-kosewe O{~ima, g'aba¹ca g'aba¹cata, 'oranica, r'amenata @elevo, 'Amerika, kr'astavica, 'osumdeset,
d'onesoa, i vo akcentski celosti: n'e-vidoa, {t'o-napravi, k'oj-ti-re~e Buf
(Lerinsko), b'ioli - b'iolite, l'isica - l'isicata, k'oko{k’i - k'oko{k’ite,
|'ava{}ani, ‘`iteli na \avato’, f»rli a j'adicata, k'oko{arnik, g'ulabarnik,
`'abjarnik - `'abjarnici, 'ore{lini ‘mekiot del na korata od orev’,
s'iroma{~ija, z'akadeno, k'amenlivo, potoa vo zboroformite od tipot:
v'ode¹n~ar, v'al’a¹~ar, v'ode¹nca, v'olo¹te, n'o`o¹te, i vo akcentski celosti: n'eberime (: }e-b'erime), n'e-`nijeme Drago{ (Bitolsko).
100
Negde vo vakvi slu~ai se javuva na penultima eden slab akcent, sp.
'Opcir³ina, m'a{in³ata, n'evest³ata, b'orina - b'orin³ata, k'opil’~e k'opil’~³iwa, s'ira~³ina, pr'ijat³eli, f'amil³ija, sv'ek»rv³ata, s-'ispob³oli, i vo
celini: n'e-ojd³oa, tr'i-mes³eci, n'e-vel³ime Opcirina (Lerinsko).
3. QUBOJNSKO-GERMANSKIOT GOVOR
(dolnoprespanski *† > /å/-govor)
3.1. Me|u pova`nite dijalektno-diferencijalni crti na qubojnskogermanskiot govor vo oblasta na glasovniot sistem spa|a fonemata /å/. So nea
toj ima {esto~len vokalen sistem:
i
e
a
u
o
å
Kako relevanten distinktiven priznak pokraj stepenot na otvorot se
javuva zaokru`enosta (labijalnost). Vokalot /å/ obrazuva korelacija so /a/
kako negov zaokru`en (labijaliziran) ~len, dodeka so /o/ se oponira po
otvorot: /å/ e nizok (otvoren, {irok) vokal. Sp. minimalni parovi: kåpi,
‘kape, bawa’ : kapi, påt ‘pat’: pot, zåp ‘zab’ : zop ‘zob’, måtka ‘matka vo butin’
: motka ‘drvo’, råp ‘rab’ : rob, såt ‘sad’ : sot ‘sot kaj p~elite’, mågla ‘magla’ :
mogla (l-particip `.r. od mo`e), grådi ‘gradi’ : gradi (3 l. ed. prezent od
glagolot gradi). Fonemata /å/ po odnos na nejzinite korelati /o, a/ ima
poograni~ena distribucija. Po pravilo taa ne se javuva vo inicijalna i vo
finalna pozicija. Se javuva samo vo korenska morfema. Istoriski /å/ se
dobilo vo odnosniov govor kako kontinuant na nosovkata *† vo korenski
morfemi, na sekundarniot ¼2 vo po~eten slog, potoa kako kontinuant na
vokalnoto *þ samo ili vo grupa so l /ål/, i vo nekolku primeri se javuva mesto
vokalot /a/ vo sosedstvo so nazalen sonant. Sp. primeri:
*† > /å/: vnåtre, gåba¹ca, glåbok, gås, gåzer, pogåze~ki, gåsa¹nca, gnåsno,
gnås, grådi, dåp - dåbje, zåbi, jåglen, jå`e, jåtok, jådica, kåsni, kå{ej, kåt,
kåtnik, kådel’a, kåpina, kåklica, sa kåpi, lå~i, odlå~i, måka, må{, - må`i,
måti, måtka, pådar, pådi, påpok, påt - påtje, påtec, prå~ka, råp - råbo¹,
poråbi, såt - sådo¹, så`en, skåpo, ståpalo, ståpica, såno{, tåtni, tåpan, i
vo slu~aite kade {to sekvencata *j£ se izmenila vo *j† : jådar, jåzik, jå~men,
jåtro, jå~. Vo govorot na s. Nivica zabele`ani se u{te: `olådi, ponåda,
ponådi{.
Vo nekolku leksemi vokalot /å/ se javuva mesto *† vo sekvenca so nazalen
sonant /ån/, odn. /åm/, sp. gånglo, jåndro, krånk - krångo, tråmba Qub, gåmba,
måndro, kåndel’a, strånga, påndar, drånk - drångo Niv.
Poinakva zamena na *† vo ovoj del od prespanskoto govorno podra~je
konstatirana e vo leksemite: jat…va, raka, rakaf, ra~ka, jator, padar,
padarnica, ~abrica, jangorec, jangar, jangul’a Ger, vo Qubojno u{te i: gradi,
dap, kapina, gasa¹nca, kaklica, sado¹, jazik, ja~men.
101
Patem da spomeneme deka osven vo spomenatite slu~ai (gånglo, gåmba,
drångo, jåndro, krångo, kåndel’a, jarambica, jangul’a, måndro, tråmba, pandar)
ostatoci od nazalizmot ima vo leksemite: lendina Qub, grenda, govendo,
govendar Niv.
Mesto sek. ¼2 vokalot /å/ e zabele`an vo leksemite: bådnik, lå¹ca, mågla,
måska.
a mesto vokalnoto *þ vo: båam, sa båva, Bågarin, Bågarija, våk, gåta, gåte{
‘goltka’, gåfa ‘kolva’, dågo, `åto, `å~ka, `åtica, jabåko, kåk - kåko¹,
kå~i{ta (od konop), måzi, måkum, må~i, måwa, på{ok ‘pol`av’, sa småknaf,
såza, sånce, tå~nik, tå~i luk, småknaf e(d)no vlakno, i vo grupa so l /ål/ vo:
vålna, kålni, go prekålna, pålno, sa napålna Ger.
Vo leksemite: våkaf, tåkaf (< volkaf, tolkaf) /å/ e dobieno analo{ki.
Va`na diferencijalna osobina na qubojnsko-germanskiot govor
pretstavuva i vokalnoto /…/: d…vo, z…no, p…sti, …ti, …|a. Vo leksemite: g…mada,
st…na, t…peza toa e od sekundarno poteklo.
Po drugite crti vo vokalizmot qubojnsko-germanskiot govor ne otstapuva
vidno od dolnoprespanskiot *† > /»/-govor. Vokalnite sekvenci /ea/ i /oe/ se
pazat neizmeneti, sp. strea, må{tea, goedo, ~oek, vdoec, neol’a, leonka. Osven
toa i grupata /oa/ naj~esto ne se asimilira: koa~, toar, soal’ka, osnoa, dadoa,
rekoa, pokraj: to:, zato:, tro:.
Konsonantizmot na qubojnsko-germanskiot govor e gotovo identi~en so
dolnoprespanskiot. Toj ja poznava fonemata /f/: fa{ta, furna, sa fali.
Ne{to e pofrekventna ovde samo fonemata /w/, bidej}i procesot na
zatvrdnuvaweto ne gi opfatil site pozicii. Redovno /w/ se javuva vo zbirnata
mno`ina kaj imenkite: planiwe, t…we, kamewe – kamewa, jesewe (< jasewe), vo
nastavkata za glagolskata imenka: jadewe, kosewe, orawe Niv, i vo nekolku
oddelni leksemi, sp. bawa, måwa, siwak, dewa pokraj dewja, no po~esto: pilina,
prasina, telina, iako ne se nepoznati i formi so /w/ vo posevernite sela. Vo
govorot na pomladoto pokolenie procesot na depalatalizacija na /w/ e vo tek
i vo nastavkata -we. Taka pokraj drewe, kamewe, orawe se sre}avaat i
raznovidnostite so n’j: dren’je, oran’je, t…n’je.
Fonemata /l/ na krajot na slogot ima alofon [l], a ne [×] kako vo
gornoprespanskiot, sp. stol, stol~e.
Fonemite /}, |/ i ovde se retki. Mesto *tj, *dj tie se sre}avaat samo vo
nekolku leksemi, sp. doma}in, ku}a, }erka, para}erka, ve}e, poj}e, Bo`i}
pokraj Bo`ik, }e, – me|u, …|a, sve|ere, taku|ere, vo Nivica e zabele`ana i
formata zao|va. Vo drugite slu~ai *tj, *dj se kontinuirale vo /{t, `d/, sp.
vre{te, ga{ti, gore{to, le{ta, må{tea, no{ti, no{tvi, sno{ti,
ple{ti, sfe{ta, sfe{talnik, pla{ta, fa{ta, ili so zagubeno /t/ vo: no{,
polno{, pe{nik, ple{ki, sfe{nik, a mesto *dj – /`d/: ve`da, me`da, pre`da,
sa`di, ~u`do, ~u`dina, gra`danec, belgra`danec, odn. /`/ vo: …`a, …`osan,
pokraj …|a, ~u`o, nao`va, preo`va. Vo leksemata mre`da se raboti za
sekundarno /d/.
Grupite -tj-, -dj- (< *t‰j, *d‰j) ovde se pazat neizmeneti: bratja, pråtje,
påtje, proletje, cvetje, g…madje, livadje, l’udje, djavol, popadja.
102
Za fonemite /y/ i /x/ va`i i za ovoj govor s# {to e re~eno za niv vo drugite
prespanski govori, sp. /y/ direyi, poloyi, poprayi, kof~eyi, /x/ brexe, kof~exe,
poloxe, noxe.
Velarnite /k, g/ pred prednite vokali /i, e/ ne se neutraliziraat so /}, |/,
sp. kiva, kitka, kisel, gini.
Nema doslednost ovde vo promenite na fonemite /s, {/ pred afrikatite /c,
~/ na morfemskata granica. Pred sufiksite -ce, -~e /s, {/ naj~esto alterniraat
so /f/: bres - bref~e, lis - lif~e, meso - mefce, pu{ka - puf~e, no i: klas klas~e Niv, masca Qub. Me|utoa, vo prefiksite vo ovaa fonetska pozicija /s/,
ponekoga{ i /{/, obi~no se ispu{ta, sp. racepi, racuti, da a i~isti, i~e{l’aj
si a kosata Qub, racuti, i~isti, pokraj is~isti, i~e{a Niv.
Patem da gi spomeneme i alternaciite k - f vo lakt - lafti, nokt //
noft - nofti Niv.
Ispu{taweto na vokalite se vr{i vo ramki i vo mera kako vo drugite
prespanski govori. Ovde se ne{to po~esti slu~aite vo koi se zagubilo /j/ me|u
dve a, sp. zaak, zaa~ica, paak, paa~ina, odaa, {aak, kako i vo grupata /ia/: zmia,
rakia.
Ovde se gubi soglaskata /t/ redovno na krajot vo deseti~nite broevi:
osomdese, devedese Qub, trinajse, triese, peese, sedomdese Niv.
3.2. I morfolo{kite osobenosti na qubojnsko-germanskiot govor vo
najgolem del se isti kako vo dolnoprespanskiot *† > /»/-govor. Toj ne poznava
~lenski formi na -v i na -n, ~lenskata morfema za ma{ki rod e bez -t: brego,
deno, mozoko, gluvijo, mno`inskite formi od imenkite ‘noga, raka’
zavr{uvaat na -e : noye, race. Ponegde se sre}avaat ostatoci od sinteti~kata
deklinacija na ~lenot, sp. `ali se poputomu, i so posesivno zna~ewe:
poputomu ~upata, carutomu dvoro, carutomu sarajo, i kaj li~nite imiwa:
Ristotomu ~upeto, Petretomu ku}ata Niv.
Kaj glagolite vo 3 l. edn. i 3 l. mn. se zagubila nastavkata -t, sp. (toj)
beri, nosi, vika, mn. (tie) bere, nose, kape, vikae, see, mie, tkae, obuve.
Otstapuvawata od dolnoprespanskiot vo gramatikata se ograni~eni na
oddelni zboroformi i leksemi. Taka, na primer, kaj pridavkite vo
opredelenite formi za m.r. vokalot /i/ pred ~lenskata morfema -o po
fonetski pat se izmenil vo [¹], taka {to se oformila kako morfema
sekvencata -¹o : slab¹o, slep¹o, zdrav¹o, mlad¹o, b…z¹o, bos¹o, lo{¹o, ~u`¹o, mek¹o,
zelen¹o, bel’¹o, itr¹o. Vo oddelni zamenski formi ~esto se ispu{ta glasot /g/,
sp. neo go, pokraj nego go, oveo, oneo (ovego, onego) Niv. Vo slu~ajov imame
tendencija za izramnuvawe na formite za m.r. i s.r. neo so formata za `.r. nea,
odn. neo o : nea a. – Pokraj zamenkata nejzin mo`at da se sretnat i formite
nejn, nejna, nejno, a ne se nepoznati i posesivnite teen, tejna, tejno, tejni
Niv, koi se karakteristi~ni za sosedniot kosturski govor. Kratkata zamenska
forma mu se generalizirala za site tri roda i vo edninata i vo mno`inata.
Me|utoa, ~esto za `.r. se upotrebuva i akuzativna forma, sp. na nea a // mu
rekof, na Quba a kazaf, na Quba va{a a dadof kalem Qub. Indirektniot
objekt kaj zamenkite ovde ~esto se izrazuva i so predlogot na : re~i mu na
ne(g)o, na nimi mu kaza Niv, na nejze mu vikna Nak. Pra{alno-prisvojnata
103
zamenka ‘~ij’ se javuva samo vo eden oblik, sp. ^i e ovoj saat? ^i e ova kapa?
^i e ovo dete? ^i sa ovje deca?
Vo glagolskiot sistem kako posebnost vo qubojnsko-germanskiot govor se
javuva nastavkata za 1 l. mn. na minatoto opredeleno vreme -mef, sp. vikamef,
imamef, nosemef, koja se upotrebuva nasporedno so -me. Taa mo`e da se objasni
na dva na~ina – so metateza od -fme, ako sudime spored -fte, ili pak f e
vneseno od 1 l. edn. za da se izbegne mo`nata omonimija so 1 l. mn. na prezentot
kaj eden broj glagoli: imame – imamef, nosime – nosimef, seeme – seemef (:
prez. imame, nosime, seeme). Celata paradigma na aoristot i imperfektot
izgleda kako {to sleduva:
dojdof
dojde
dojde
dojdomef
dojdofte
dojdoa
viknaf
vikna
vikna
viknamef
viknafte
viknaa
nosef
nose{e
nose{e
nosemef
nosefte
nose(j)a
pief
pie{e
pie{e
piemef
piefte
pieja / pijea
Od slu`benite zborovi kako dijalektna posebnost i ovde go istaknuvame
predlogot k…z: projde k…s-seloto, k…z-livada.
3.3. Akcentskiot sistem vo qubojnsko-germanskiot govor e kako vo
gornoprespanskiot – tretoslo`en so {iroki mo`nosti za obrazuvawe na
akcentski celosti.
Edna posebnost vo akcentiraweto poka`uva samo govorot na s. Nivica, koe
se nao|a na severniot breg na poluostrovot. Vo nivi~kiot govor vo
zboroformite so tri i pove}e slogovi se javuvaat po pravilo dva akcenta, od
koi edniot, pojakiot, pa|a na penultima, a drugiot stoi na inicijalniot slog.
Treba pri toa da se naglasi deka pretposledniot akcentiran slog se izgovara
ne{to podolgo od drugite slogovi vo zboroformata. Sp.: j³»z²i:ci (: j'»zik),
³im²a:we, r³ab²o:ta, m³in²u:ti, G³erm²a:nci, g³od²i:na – g³odin²a:ta, d³amb²i:ca –
d³ambic²a:ta, b³el’v²i:ca – b³el’vic²a:ta, j³ar»mb²i:ca – j³ar»mbic²a:ta, p³ater²i:ca –
p³ateric²a:ta, n³arakv²i:ci – n³arakvic²i:te, m³agar²i:ca – m³agaric²a:ta,
kr³ast²a:¹ca – kr³asta¹c²i:te, t³enxer²i:na – t³enxerin²a:ta, l³astag²a:rka,
b³ojax²i:ja, l³erin~²a:nka, n³estram²a:rec, n³estram²a:rka, g³ol²e:ma – g³olem²o:to
(: g'olem), v³ik²a:me (: v'ikam), ³opit²a:ja, ³im²a:{e, s-³otvorv²a:{e, i vo akcentski
grupi: n³a-r²e:ka, n³a-rek²a:ta, pr³ed-vrat²a:ta.
104
JUGOISTO^NO NARE^JE
1. [TIPSKO-STRUMI^KI GOVORI
1.1. [tipsko-strumi~kite govori go zafa}aat centralniot del od
jugoisto~noto nare~je i se ogradeni na sever so linijata Sv. NikoleProbi{tip, na jug so planinata Belasica, na istok so planinite Ogra`den i
Pla~kovica, a na zapad so Kone~ka Planina.
Za razlika od male{evsko-pirinskite govori, akcentot vo {tipsko-strumi~kite govori e morfolo{ki utvrden t.e. ne se menuva niz paradigmata,
nezavisno {to mo`e da stoi na bilo koj slog od zborot, sp. koz'ar ‡ koz'aro ‡
koz'arite. Taka e i vo glagolski formi, sp. n'osam ‡ n'ose{ ‡ n'ose ; mn. n'oseme
‡ n'osete ‡ n'osat; vo aorist akcentot e na nastavkata i ostanuva tamu vo site
lica sp. nos'ih, nos'ime, nos'ite.
Fonemata /h/ vo odredeni pozicii e prisutna vo celoto {tipskostrumi~ko podra~je. Na apsolutniot kraj na zborot: vid'eh, dojd'eh, vrh, zmeh,
gluh (Strumica); or'ah, vrah, moh (Radovi{); meh, moh, grah ([tipsko). Vo
Strumi~ko i delumno vo Radovi{ko artikulacijata na ovoj glas e sé pointenzivna, dodeka vo Ko~ansko i [tipsko, osobeno vo zapadniot del, se slu{a
pridu{eno (slabo), pa duri i se gubi, sp. otid'o, sirom'a ([tipsko); pokraj:
rek'oh, or'ah. Ova osobeno e izrazeno vo pozicija pred soglaska koga /h/ se javuva
samo vo strumi~kite govori (bah~a, boh~a), delumno vo Radovi{ko, dodeka vo
{tipsko-ko~anskite govori vo ovaa pozicija redovno se ispu{ta. Glasot /h/ vo
izvesen broj primeri na celoto podra~je, vo pozicija pred soglaska pominal
vo /j/ sp. nihno > nijno; ~ejli (< ~ehli); majne (< mahne); kijne (< kihne) vo
Strumi~ko, Radovi{ko i [tipsko.
Vo spomenative govori fonemata /»/ se sre}ava relativno ~esto, osobeno
vo poju`niot del (Strumi~ko) kade se javuva i kako rezultat na redukcija na
/a/, a poretko na celoto podra~je, osven vo turski leksemi i kako kontinuant
na vokalnoto *þ (k»smet; v»k, s»za, `»t). Od ova proizleguva deka ovde ima
{esto~len vokalen sistem:
i
u
e
»
o
a
Vo oformuvaweto na dijalektnata slika od istoriski aspekt treba da se
spomenat kontinuantite na *†, na sekundarniot ¼2 i na vokalnite *þ i *¦. Na
celoto [tipsko-Strumi~ko podra~je *† se reflektiralo kako /a/, sp. maka,
pat, va`e, pa duri i gaska (guska). Taka e sé do planinata Belasica, bidej}i od
drugata strana *† e zameneto so /»/. Vo korenskite morfemi sekundarniot ¼2 e
zamenet so /a/, kako i *†, sp. magla, Badnik, maska, la`a, la`ica; vo Ko~ansko
ima i: tanok VS tenok.
Vo konsonantskite grupi na krajot na zborot za sekundarniot ¼2 se nao|aat
slednive rezultati: vo *tr¼ naj~esto se sre}ava /a/, sp. itar, bistar, modar,
mokar (Vinica, [tip), no i: iter (Radovi{ko s. Podare{); vo strumi~kite
govori ova /a/ se reducira, sp. bist»r, it»r, vet»r. Treba da se oddeli
107
leksemata /veter/ koja{to se javuva kako takva na po{irok prostor ([tip,
Radovi{, Vinica). Vo grupata *tm¼ se javuva vokalot /u/, sp. sedum, osum ([tip,
Radovi{); vo selata isto~no od Ko~ani osven /u/ vo ovaa grupa se vmetnuva /a/
odnosno /»/, sp. sedam, sedamdese (Vinica); sed»m, os»m (Strumica). Vo grupata
*tn¼ na celoto podra~je se sre}ava sekundarniot vokal /i/, sp. ogin.
Vo {tipsko-strumi~kite govori po pravilo nemalo me{awe na nosovkite,
pa taka *£ > e sp. et'rva, e~m'en, edar ([tip, Podare{, Vinica), no mo`e da se
sretnat i primerite so zamena na *£ so *†, sp. jaz'ik, jaz'i~e (Vinica, Radovi{ko). Sli~no e i so leksemite: zajak, pajak.
Skoro na celoto podra~je namesto nekoga{noto vokalno *þ go nao|ame
rezultatot /»/, sp. `»t, v»na, `»~ka. Sepak vo severniot del od [tipsko i
Ko~ansko zad labijalni soglaski *þ > u , sp. vuk, bua, jabuka; dodeka vo gradskiot strumi~ki govor namesto /»/ ima /»l/, `»lt, v»lk, p»ln. Vokalnoto *¦ >… ,
iako so razli~en intenzitet me|u soglaski i na apsolutniot po~etok na zborot, vr{i slogotvorna funkcija, sp. d…vo, c…n, …ka.
Na {irok prostor vo [tipsko, Radovi{ko i Strumi~ko se ispu{ta
po~etnoto /o/ vo leksemite: op'a{ka > p'a{ka, op'inci > p'inci.
Strujniot glas /s/ pred afrikatot /~/ se asimilira vo /{/, sp. bres ‡
bre{~e, klas ‡ kla{~e; mo{~e. Isklu~oci od ova se sre}avaat vo nekoi radovi{ki sela (s. Dedino), kade /s/ vo ovaa pozicija se izgovara kako slabo pridu{eno /h/, sp. klah~e, gluhci, obrah~e.
Konsonantskata grupa v~- vo ovie govori se uprostuva, pa taka: ~era
namesto v~era. Isto taka i po~etnata grupa vd- se skratuva so ispu{tawe na
/v/, pa taka: vdovec > dovec, vdovica > dovica. Na uprostuvawe e podlo`na i
konsonantskata grupa p~- kade otpa|a /p/, sp. ~eli < p~eli; ~enica < p~enica;
~enk'aren leb. Vo prilogot mnogu grupata mn- se uprostuva: nogu.
Vo pogled na razvojot na /{t/ i /`d/ {tipsko-strumi~kite govori se
vklu~eni vo pogolemata area na jugoisto~nite govori vo koi: /{t > {~/, a /`d
> `x/ (vo gradskite govori). Taka, i vo Kuku{ ima /{~/ i /`x/, a vo selata /{t/
i /`d/, vo Dojran isto taka vo gradot ima /{~/ i /`d/, a vo selata /{t/ i /`d/,
isto i vo Strumica i Radovi{, a isklu~ok e [tip i selata kade {t > {~, a `d
> `x, sp. gu{~er, kle{~i, pu{~i.
1.2. Na morfolo{ki plan ovie govori gi poka`uvaat slednive osobenosti:
Vo ~lenskata morfema za m.r. se izgubilo /-t/, sp. ~oveko, brato, v»ko. Vo
~lenuvanite formi na pridavkite za m.r. samoglaskata /i/ vo grupa so /o/
preminuva vo diftongot /oi/. Taka, beliot > belio > beljo; crv'enjo, zel'enjo.
Vo mno`inskite formi od imenkite raka i noga se izgubila formata za
dvoina i ovie imenki pravat mno`ina so /-i/: raci, nozi (Ko~ani, Vinica,
[tip).
Li~nata zamenka za 1 l. edn. se javuva vo formata jas vo Strumi~ko i
Radovi{ko, a vo [tipsko i Ko~ansko, pod vlijanie na severnite govori ovaa
zamenka se javuva kako ja. Osobeno izrazeno vo radovi{kiot, no i vo drugite
govori zamenskite formi se javuvaat pro{ireni so partikulite ze ili ka ili
pak i dvete zaedno, sp. jaze, jaska, jazeka; tize, tiska, tizeka; naze, nazeka.
Li~nite zamenki vo 1 i 2 l. mn. glasat: nija, vija, namesto: nie, vie.
108
Vo strumi~kite govori od trite pokazni zamenki (ovoj, toj, onoj) se upotrebuva samo edna: taj, taa, tva, taka: ovoj → taj tuka; onoj → taj tamu. Vo
[tip, Ko~ani i Radovi{ se sre}avaat trite zamenski formi: taj, ov'aj, on'aj.
Od glagolskiot sistem treba da se spomene preminot na glagolite od igrupa vo e- grupa, pa taka: ti pere{, on pere; ti nose{, on nose; mn. pereme ‡
perete; noseme ‡ nosete.
Karakteristi~na za ovie govori e i nastavkata -m vo 1 l. edn. na prezentot
kaj site glagoli: vikam, beram, nosam. Formata za 1 l. edn. na prezentot od
glagolot sum glasi: sam, a vo mn. sme, ste, sa. Glagolite od a- grupa vo 3 l. mn.
vo prezent se javuvaat so nastavkata -t sp. oni vikat, sakat, imat.
Nastavki za imperfekt se: -h, -{e, -{e, -hme, -hte, -a; sp. vikah, vika{e, vika{e; vikahme, vikahte, vikaa; noseh, nose{e, nose{e; nosehme, nosehte, nosea.
Vakvite imperfektivni formi se poznati vo Strumi~ko, Radovi{ko i Ko~ansko, a vo [tipsko i delumno i vo ko~anskiot govor gubeweto na /h/ dovelo do
izmeni vo nastavkite. Taka vo 1 l. edn. ja sre}avame nastavkata za 2 i 3 l. edn.,
dodeka vo 1 l. i 2 l. mn. po gubeweto na /h/ za da se izbegne homonimijata so
prezentot do{lo do vdol`uvawe na osnovniot vokal, dobieno kako kompenzacija
za zagubenoto /h/, a potoa dolgiot vokal se razlo`il na dva kratki od koi edniot
vlegol vo sostav na morfemata. Taka paradigmata glasi: vika-{e, vika-{e, vika{e; vika-ame, vika-ate, vika-a; nose{e, nose{e, nose{e, noseme, noseete, nosea.
Izedna~uvawe na trite lica vo edninata se sre}ava i vo aoristot po
gubeweto na nastavkata -h vo 1 l. edn., no iako vo 1 i 2 l. mn. od nastavkata se
zagubilo /h/ ne do{lo do promena na nastavkite bidej}i morfolo{kata funkcija ja prezel akcentot, sp. kupuv'a, kupuv'a, kupuv'a, kupuv'ame, kupuv'ate, kupuv'aa; 1, 2, 3 l. edn. nos'i, mn. nos'ime, nos'ite, nos'ia; edn. se~'e, mn. se~'eme,
se~'ete, se~'ea.
Vo Strumi~ko, vo imperativot kaj glagolite od e- i i- grupa vo 2 l. mn. se
javuva nastavkata -'ejte, sp. nos'ejte, jad'ejte, per'ejte; dodeka vo [tipsko i
Ko~ansko se sre}ava nastavkata -ite, sp. n'osite, j'adite, s'edite. Razliki
me|u {tipsko-ko~anskite i strumi~ko-radovi{kite govori vo zapovedniot
na~in se zabele`uvaat i vo akcentot. Vo strumi~ko-radovi{kite govori vo
mno`inskite formi na imperativot akcentot pa|a na fleksivnata morfema,
sp. kup'uvaj ‡ kupuv'ajte, br'oj ‡ bro'ejte; z'emi ‡ zem'ejte, r'e~i ‡ re~'ejte, ~uj ‡
~u'ejte, pej ‡ pe'ejte. Kaj prefiksiranite glagoli vo edninska forma akcentot
se prefrla na prefiksot, a vo mn. ostanuva na nastavkata, sp. 'odnesi ‡
odnes'ejte, 'izvadi ‡ izvad'ejte.
Od slu`benite zborovi osobenost se predlozite prez i vrz, sp. Dva pati
ide{e prez padinata; Zamina prez ~a'iro. Predlogot vrz se javuva namesto na,
a kako osobenost za male{evskiot govor i za ko~anskite sela {to grani~at so
Male{evijata se javuva raznovidnosta vrez, sp. Vrez nego padn'a. Kako
relativen se javuva svrznikot deka, sp. Sedi deka si se najd'el. Na~inskiot
svrznik kako ovde glasi kato, sp. Kato tebe drug nema. Treba da se spomenat i
primerite so partikulata eg'a, osobeno vo kletvite, sp. Eg'a da ne si ojde do
doma; Eg'a (da) mu se is'u{e rakata. Pod vlijanie na male{evskite govori vo
del od ko~anskite govori se sre}avaat i predlozite voz i kam (k»m), sp. Ojd'e
voz rekata (nagore, niz); K»m nih beh (kaj).
109
Ovie govori poka`uvaat posebnosti i vo derivacijata. Treba da se
spomene udvoeniot sufiks -ar + -in, sp. goved-ar-in, rib-ar-in. Pod vlijanie na
sosednite severni govori vo [tipsko i Ko~ansko se sre}avaat sufiksite
-o}a i -iwa, sp. lo{o}a, dobro}a; dobriwa, ubaviwa.
1.3. Vo obrazuvaweto na imperfektivnite glagoli se sre}avaat nekolku
posebnosti:
a) Sufiksot -va se javuva i vo obrazuvawata od tipot: udene ‡ udeva, vleze
‡ vleva, a sufiksot mo`e da se sretne i kako -ava, sp. uleze ‡ ulava, izleze ‡
izlava; vo Ko~ansko, dodeka vo Strumi~ko e: izleze ‡ izleva, vleze ‡ vleva.
b) So sufiksot -ja se sre}avaat nesvr{enite glagolski formi od tipot:
zabravi ‡ zabravja, popravi ‡ popravja, raspravi ‡ raspravja, ispravi ‡
ispravja. Vo ko~anskiot govor sé pove}e ima i obrazuvawa od tipot: ozdravi ‡
ozdravevja, pokraj: ozdraveva (Vinica), dodeka vo {tipsko-radovi{kite i
strumi~kite govori ovie glagoli obi~no zavr{uvaat na -uva.
v) Kako osobenost na krajnite punktovi na {tipsko-ko~anskite govori
va`ni se imperfektivnite obrazuvawa dobieni so reduvawe na korenskiot
vokal e > i, kaj odreden tip glagoli, sp. iste~e ‡ isti~e, prete~e ‡ preti~e,
prelete ‡ prelita.
1.4. Strumi~kiot govor se istaknuva so odreden broj specifi~nosti na
fonetski plan vo odnos na spomenatava grupa govori.
Najzabele`itelna karakteristika e redukcijata na neakcentiranite
vokali /e/, /a/, /o/, osobeno na /e/ i /o/. Imeno, neakcentiranoto /e/, iako po
pravilo ja menuva svojata artikulacija kon /i/, ima slu~ai koga se reducira i
vo /»/. Ovaa dvojnost zavisi od fonetskata okru`enost t.e. promenata /e > »/ se
javuva samo vo sosedstvo na sonanti, sp. k'is»l, v'e~»r, `'ed»n, u~'it»l, g'u{t»r;
dodeka vo drugi pozicii e > i, sp. dib'el, {i}'er, vi~e'ra, nivest'ulka. Taka e i
vo po~etokot na zborot, sp. il'en (elen), iz'~e (izi~e). Redukcijata na /a/ e
poslabo izrazena i odi vo pravec na /»/, no obi~no ostanuva kako polureducirano /ƒ/, osobeno vo sosedstvo na sonanti, sp. rabota > rƒb'ota.
Redukciite na vokali vo finalna pozicija ne podle`at na zakonite na
redukcijata bidej}i vo tie slu~ai morfologijata $ postavuva pre~ki na
fonetikata so cel da se za~uva izraznosta na morfemite. Taka, finalnoto /e/
kaj imenkite od sr. r. e su{tinski beleg za rodovata pripadnost (dete, pole) i
dokolku bi do{lo do redukcija /e > i/ bi se izgubila izraznosta i ne bi se
znaelo dali se raboti za edn. ili mn. Obratno pak, vo ~lenuvanite formi, koga
~lenskata morfema ja prezema funkcijata na gramati~ki pokazatel,
finalnite /e/ i /a/ ne se stabilni bidej}i ne se neophodni, pa ~esto se
ispu{taat, sp. pile ‡ pilto, pole ‡ polto, `ena ‡ `enta, rabota ‡ rabotta.
Vo strumi~kite govori ima u{te edna fonetska karakteristika, a toa e
asimilacija na samoglaskite posle koja sleduva kontrakcija i dobivawe dolgi
samoglaski. Sp. oa > o: (brojat > broat > bro:t); ea > e: (bea > be:); ue > u: (~ue >
~u:); ua > u: (muva > mua > mu:).
Vo obrazuvaweto na glagolskata pridavka pravi vpe~atok otsustvoto na
formite so morfemata -t t.e. se generalizirala nastavkata -en i kaj
glagolite so osnova na -n, pa taka: `enen (`en»n), ranen (ran»n), kanen (kan»n).
110
2. MALE[EVSKO-PIRINSKI GOVORI
Male{evsko-pirinskite govori, nezavisno {to edni od drugi se razdeleni
so dr`avna granica, pretstavuvaat edna celina. Vo granicite na R.M. toa se
geografskite oblasti Pijanec i Male{evijata, a vo Pirinska Makedonija toa
se govorite po dolinata na rekata Struma, po~nuvaj}i od planinata Rila do
planinata Belasica. Na zapad ovie govori grani~at so {tipsko-strumi~kite,
a prirodna granica se planinite Ogra`den, Male{evskite i Golak. Na istok
grani~at so razlo{kiot i nevrokopskiot govor, a prirodna granica e planinata Pirin.
2.1. Male{evsko-pirinskite govori so edna grupa karakteristiki se
povrzani so {tipsko-strumi~kite, a se diferenciraat od drugite isto~ni
govori, dodeka so vtora grupa karakteristiki tie se izdeluvaat od {tipskostrumi~kite govori. Vo prvite spa|aat karakteristikite od dijahroniski
karakter, a toa se rezultatite od zamenata na *†, na sekundarniot ¼2 i na
vokalnite *þ i *¦. Nosovkata *†, vo male{evsko-pirinskite govori, kako i vo
{tipsko-strumi~kite e zameneta so /a/, sp. maka, pat, raka; pa duri i: ka{ta.
Istoto va`i i za sekundarniot ¼2 vo korenot na zborot, sp. magla, maska,
Badnik. Na mestoto na *¦ se sre}ava vokalen izgovor bez prizvuk, sp. d…vo,
p…vo, s…ce; a zaedni~ka e i razvojnata linija na *þ. Vo ovie govori, kako i vo
{tipsko-strumi~kite, *þ e zameneto so /»/ sp. v»k, `»to, s»za, p»no, v»na.
Soglaskata /h/ se javuva pribli`no kako vo {tipsko-strumi~kite, poto~no kako vo strumi~kiot govor. Redovno se sre}ava na krajot na zboroformite: beh,
vrh, vrah. Na krajot na slogot pred soglaska ili se ispu{ta ili se javuva kako
skrateno, pridu{eno, sp. beh ‡ behme, vehto. Vo odnosnava pozicija, vo mal broj
slu~ai h > j , sp. majne (< mahne), mejlem (< mehlem), nijno (< nihno).
Na morfolo{ki plan male{evsko-pirinskite i {tipsko-strumi~kite
govori poka`uvaat identi~nost i so skratenata forma na ~lenskata morfema,
koja se javuva bez -t, sp. rib'aro, izmi}'aro. Zaedni~ko e i pro{iruvaweto na
li~nite zamenski formi so partikulata ka, sp. jaska, tiska, meneka, tebeka,
nazeka, vazeka.
2.2. Male{evsko-pirinskite govori imaat i karakteristiki so koi se
izdeluvaat od {tipsko-strumi~kite, duri nivniot broj e i pogolem. Me|u karakteristikite koi najlesno se zabele`uvaat spa|a i karakterot na akcentot,
koj vo ovie govori se javuva vo dva akcentski modela: podvi`en (`en'a –
`en'ata – `en'ite : `'eni) i paradigmatski (b'aba – b'abata – b'abi – b'abite,
kaj glagolite : v'ikam – v'ikame – v'ikate), za razlika od {tipsko-strumi~kite
vo koi akcentot e samo paradigmatski t.e. niz paradigmata ne se menuva (`'ena,
`'enata, `'eni, `'enite, `'eno). Ima i primeri so nepodvi`en akcent na
sufiksot, sp. ru~'ok, ru~'oko, ru~'oci, ru~'ocite; bog'at, bog'ata, bog'ato,
bog'ati. Akcentot mo`e da bide i na posledniot otvoren slog i da ne go
menuva mestoto, sp. pras'e, pras'eto, pras'eta, pras'etata; ravnin'a, ravnin'ata,
ravnin'i, ravnin'ite; kaj glagolite: v'ikam, v'ika{, v'ika.
111
Vtoriot model, za podvi`niot akcent, se pretstavuva so ovie modeli:
a) `en'a: `'eni: `en'ata: `en'ite /rebr'o: r'ebra: rebr'oto: rebr'ata /u{'e:
'u{'i: u{'eto: u{'ite
b) br'ada: br'adi: brad'ata: brad'ite /cr'evo: cr'eva: crev'oto: crev'ata/ 'oko:
'o~i: ok'oto: o~'ite
v) v»k: v'»ci: v»k'o: v»c'ite /d'ar: d'arove: dar'o: darov'eto
g) drv'ar: drvar'e: drv'are: drvar'eto /or'a~: ora~'e: or'a~e: ora~'eto
Podvi`en akcent se sre}ava i kaj pridavskite zborovi, sp. sl'ab, slab'ie
(~lenuvana), sl'aba, slab'ata; sl'abo; slab'oto; sl'abi, slab'ite; dob'er, dobr'ie,
dobr'a, dobr'ata, dobr'o, dobr'oto, dobr'i, dobr'ite.
Kaj odreden tip glagoli sp. j'ada, jad'e{, jad'e, jad'em(e), jad'ete, jad'at;
d'…`a, d…`'i{, d…`'i, d…`'ime, d…`'ite, d…`'at; r'azbera, razb'ere{, razb'ere; }e
go 'izgora, izg'ori{, izg'ori; vo imperativ: p'e~i, pe~'ete; l'e`i, le`'ete; 'ispe~i,
isp'e~ete; kaj glagolskata l-forma: r'ekol, rekl'a, rekl'o, rekl'i.
Me|u fonetskite crti od vokalizmot na male{evsko-pirinskite govori
va`en e kontinuantot na sekundarniot ¼2 vo grupite *tr¼ i *tm¼ na krajot na
zborot kade se javuva /e/, sp. veter, iter (Del~evo, Peh~evo, Blagoevgrad);
s'edem, 'osem, sedemdes'e, osemdes'e (Del~evo, Peh~evo, Blagoevgrad).
Vo oblasta na konsonantizmot posebnosti se zabele`uvaat vo razvojot na
oddelni konsonantski grupi. Taka, strujnite /s/ i /`/ pred afrikatite /c/ i /~/
se izmenile vo /h/, sp. no` ‡ noh~e, prase ‡ prahci (Del~evo, Blagoevgrad).
Me|u ne tolku ~estite izmeni e preminot na grupata /kt/ vo /ht/, sp. lakti
> lahti. Promena na spomenatata grupa /kt/ vo /ft/, no pak preku /ht/, se
sre}ava vo leksemite: nokti > nohti > nofti (kt > ht > ft). Konsonantskata
grupa /vn/ vo male{evsko-pirinskite govori dobro se ~uva, sp. od'avna, r'avno,
pl'evna, gl'avna. Osven toa, grupata /vn/ se dobila i sekundarno so disimilacija
na /mn/, sp. gumno > guvno, temno > tevno.
Me|u zabele`livite fonetski specifi~nosti za ova govorno podra~je spa|a palatalizacijata k > }, zad palatalna soglaska, sp. majka > ma}a, vujko > vu}o.
Se palatalizira i krajnoto /t/ (/d/), sp. nokot > noko}, lakot > lako}, stud > stu},
gospod > gospo}, zet > ze}. Osven vo pirinskite govori ovaa osobenost se sre}ava i
vo isto~nata periferija na strumi~kite govori, a potoa preku Dojransko prodol`uva vo Kuku{ko, kade se sre}ava: kromi} (< kromid), pa} (< pat), izi} (< jazik).
Vo izgovorot na grupite /{t/ i /`d/ vo male{evsko-pirinskite govori ima
dvojnost. Izgovorot /{t, `d/ e osobeno za pirinskiot govor, sp. o{te, ogni{te, gu{ter, do`d. Vo Male{evskata regija ima razgrani~uvawa: vo Pijanec
ima {t i `d (gu{ter, kle{ti, do`d), a vo berovskiot govor se sre}ava {~ i
`x, sp. gu{~er, ogni{~e, ni{~o.
Novoto jotuvawe ne e kompletno izvr{eno. Grupite -tj-, -dj- (< *t‰j, *d‰j) naj~esto se ~uvaat neizmeneti, sp. bratja, cvetje, vodje, livadje (Del~evo, Peh~evo) ili
pak se javuvaat formi dobieni so vkrstuvawe: bratja + bra}a = brat}a; svatja +
sva}a = svat}a. Vo grupata -nj- e izvr{rno novoto jotuvawe, sp. trwe, jadewe.
Ovde, kako i vo drugite isto~ni makedonski govori, na mestoto na praslovenskite grupi *tj i *dj ima dvojni rezultati: /}/ i /|/ ili /{t/ i /`d/, so toa
{to preovladuvaat vtorite. Kako specifi~nost treba da se spomene i prisustvoto na krajnoto palatalno /t´/, sp. zet´(ze}), pat´(pa}), kako i prisustvo-
112
to na /~/, sp. Bo`i~, ve~e (< ve}e). Staroto palatalno /w/ ovde napolno zatvrdnalo, sp. ko` > kon, bawa > bana.
2.3. Na dijahroniski plan, vo oblasta na morfologijata se zabele`uvaat
pove}e arhaizmi kako specifi~nost za male{evsko-pirinskite govori, a razli~ni od {tipsko-strumi~kite. Taka, vo male{evskiot i blagoevgradskiot
govor ~lenskata morfema za m.r. zad nekoga{nite palatalni soglaski, kako i
zad /j/ se preglasuva /o > e/, sp. kraj > kra'e, kon (kow) > k'one, bel > belie (Blagoevgrad, Peh~evo), nasprema izgvorot: kr'ajo, k'ono (Pijanec, Del~evo).
Starata mno`inska nastavka -e kaj pove}eslo`nite imenki od m.r., zad
nekoga{nite meki konsonanti se ~uva neizmeneta, sp. razb'oj ‡ razb'oe, ov~'ar ‡
ov~'are. Za da se izbegne homonimijata so ~lenuvanite formi kaj ovoj tip imenki
se obrazuvala nova nastavka -je, sp. g'u{~erje, d'everje. Ovaa nastavka se javuva kaj
imenkite so sufiksi: /-in/, /-ar/, /-tel/, /-a~/. Kaj imenkite od sr.r. {to zavr{uvaat
na -e vo mn. se ~uva starata nastavka -eta, sp. pras'e ‡ pras'eta, tel'e ‡ tel'eta.
Vo male{evsko-pirinskite govori se ~uvaat trite glagolski grupi: ima,
nosi, pere. Nastavkata -m za 1 l. se javuva samo kaj glagolite od a- grupa: sakam,
imam, vikam VS nosa, pera (Blagoevgrad, Peh~evo, Berovo). Vo 1 l. mn. prezent
nastavkata -me se javuva samo kaj glagolite od a- grupa, sp. imame, kopame. Glagolite od drugite grupi obi~no zavr{uvaat na -m, poretko na -me, sp. mn.
nos'im, ber'em, jad'em.
Vo male{evskite govori vo 3 l. imperfekt, osven nastavkata -a se sre}ava
i pro{irenata morfema -a{e, sp. 'imaa, 'kopaa VS im'aa{e, sed'ea{e, jad'ea{e.
Imperativnata mno`inska nastavka -ete, se pro{irila i na glagolite od
a- grupa, pa taka pokraj: vie nos'ete, ber'ete, sed'ete; ima: vie b'egete, v'ikete.
Uprostuvaweto prodol`ilo vo nekoi govori so toa {to tematskiot vokal /e/
se pro{iril i vo 2 l. edn., sp. begaj → b'ege; igraj → 'igre. L-formata vo mn.
zavr{uva na -li, sp. bil'i, mogl'i, rekl'i, im'ali.
Vo formite na glagolskiot prilog, isto taka, e zabele`liva tendencijata
za obop{tuvawe. Taka vo blagoevgradskiot govor tematskiot vokal od a- grupa
se izedna~il kaj glagolite od site tri grupi, sp. vik'ae}i, kop'ae}i; od'ae}i
(odej}i), sed'ae}i (sedej}i). Sprotivno pak, vo Male{evijata izedna~uvaweto
se vr{elo spored glagolite od e- i i- grupa, od'ee}i, sed'ee}i, gled'ee}i (gledaj}i), vi}'ee}i (vikaj}i).
Od starite pomo{ni glagoli *byti i *h¼t½ti se upotrebuvaat po dve minato
opredeleni formi. Ednata se obrazuva od prezentskata osnova, a drugata od
aoristnata. Taka, b'eh VS bid'eh; b'e{e VS bid'e; ne }eh (ne hteh) VS ne htoh; ne
}'e{e (ne ht'e{e) VS ne hte; ne htea VS ne htoa.
Od oblasta na derivacijata kako dijalektni osobenosti se javuvaat
prilo{ki obrazuvawa so nastavkata -~kata, sp. sedi~k'ata, le`i~k'ata.
Za obrazuvawe augmentativni i pejorativni formi se upotrebuva sufiksot -etina, sp. momet'ina, babet'ina. Interesna e i nastavkata -urka, sp. ka{~'urka (ku}arka), tesl'urka (od tesla), kako i -ina, sp. bivol'ina, ajdu~'ina,
sela~'ina (s. Gabrovo, Del~evo).
Od slu`benite zborovi treba da se istakne ~estata upotreba na predlogot
"voz", sp. Odi voz rek'ata (Odi po rekata) i predlogot "sre{~u" (nasproti),
sp. Sre{~u nego (Sproti nego) (s. Gabrovo, Del~evo). Predlogot vrz se javuva
vo raznovidnosta vrez, sp. Padna vrez nego.
113
2.1. RAZLO[KI GOVOR
Razlo{kiot govor go zafa}a izvori{niot del na rekata Mesta me|u planinskite grebeni na Rila, Dospat (ogranok na Rodopite) i Pirin. Planinite
Rila i Dospat pretstavuvaat prirodni granici me|u razlo{kiot govor i sosednite, grani~nite bugarski dijalekti ‡ na istok rodopskite i na sever jugozapadnite bugarski govori. Planinata Pirin pretstavuva granica me|u razlo{kiot i blagoevgradskiot, a na jugoistok se grani~i so gocedel~evskiot
(nevrokopskiot) govor.
Razlo{kiot govor pretstavuva eden vid preoden govor me|u male{evskopijane~kite, so koi{to neposredno grani~i na zapad, i so gocedel~evskiot, koj
pretstavuva del od pogolemata grupa sersko-dramski dijalekti vo Jugoisto~na
Makedonija.
2.1.1. So male{evsko-pijane~kite govori nego go svrzuvaat slednive osobenosti:
‡ kontinuantot /a/ na nosovkata *† vo site pozicii na zboroformite, sp.
g'aska, g'alap, dap, zap, ma{, r'aka i dr., kako i na "sekundarniot" Í2 vo leksemi
od tipot lƒg'a, l'a`e, lƒ`'ica, lƒ`'i~ka, mƒgl'a, s'avne, caft'i, cƒft'ok (El)1;
‡ kontinuantot /»/ za vokalnoto *þ : d»go, v»k, `»t, s»za, s»nce;
‡ zamenata na sek. Í2 so /e/ pred labijalniot nazal m vo osem, sedem, vo oddelni leksemi i pred r : v'äter, 'oder, pokraj, 'edƒr, 'itƒr, 'ostƒr, m'okƒr;
‡ zamenata na *½ so /a/ zad c : cƒn'a, cal, proc'ap;
‡ refleksot /o/ mesto *% vo zboroobrazuva~kite formanti, sp. vuzd'igƒ,
sub'irƒ (< sob'ira), vƒt'ok, pes'ok, t'anuk (< tanok), kƒk'of, tƒk'of, vo
~lenskata morfema za m.r. kaj imenkite: v'olo, ~uv'äko, vo predlozite voz, sos
(> vuz, sus): vuz rek'ata, sus n'ego, vo oddelni leksemi i vo korenska morfema,
na pr. z'olva, sow, toj;
‡ zamenata na *£ so /e/ vo sekvencata *j£, sp. 'edƒr, 'e~i, et'»rva, p'aek, e~men'ik, so isklu~ok na jaz'ik, z'ajako.
Vo oblasta na konsonantizmot spomenative dijalekti gi povrzuvaat:
‡ palatalizacijata na konsonantskite grupi -tj- i -dj- (< *t‰j, *d‰j) vo /}, |/,
sp. bra}a, b'a}u, g'os}a (< gostja), l'is}a (< listja), Kr»s}u (< Kr»stju), sv'a}a,
tr'e}i, t'ä}u, |'avul.
‡ palatalnata regresivna asimilacija na velarnoto /k/ (zad palatalnite
soglaski) vo primerite od vidot v'os}a (vojska), v'ä}a ‡ v'ä~’a (väjka), m'a}a
(majka), 'u}u (ujko), dev'o}a, lul’}a (lul’ka), jad'al’}a, s'än’}a, sl'un’}a (slun’ka),
(Razlog) v'os~’a, m'a~’a, {'a}a ({ajka), `'el’}a, per'al’}a, rud'il’}a (El);
‡ palatalizacijata na velarnite /k, g/ vo /}, |/ pred prednite vokali, sp.
g'as}i, mr'af}i, p'u{}i, uv'o{}i, }'ine, }ip'i, bl'a|i, 'o|in, dr'u|i, d'»|i (El);
1
Vo natamo{niot tekst se slu`ime so slednive kratenki: Ban (Bansko), Raz (Razlog),
El (Ele{nica).
114
‡ silnata palatalnost na krajnoto -t od starata grupa *-t‰ vo primerite
g'ospu} (gospot < gospod), gr'ou} (< grohot), vr'asku}, Dusp'a} (Dospat), sk'oku}, tr'osku}, ze}, kam'a}, pa};
‡ fonemata /h/ se pazi, glavno, na krajot na slogot (pred konsonant i vo finalna pozicija) gotovo vo site govori od ova dijalektno podra~je, dodeka vo
intervokalna i inicijalna pozicija taa se zagubila, sp. or'äh, strah, nih, suh,
v'ehto, j'ahni, mehl'em, no: 'ajde, 'itar, l'adno, r'an’a, dr'ei, d'ua, m'a{tea (Ban),
s'ui, j'oor, m'ua, b'eraa, d'adoa (Raz).
Gramati~ki osobenosti za site spomenati govori se:
‡ ~lenskata morfema -o kaj imenkite od m.r., sp. breg'o, dv'oro / dv'oru, odnosno -e zad istoriski mekite konsonanti, sp. k'one, ma`'e, ber'a~e, c'are, p'ate,
d'a`de;
‡ otsustvoto na nastavkata -t vo 3 l. mn. na sega{noto vreme, sp. 'imaa, gl'edaa, ber'a, plet'a;
‡ pro{iruvaweto na nastavkata za 3 l. mn. na imperfektot so -{e, na pr.
kl'anaa{e se, gl'edaa{e, 'idaa{e, jad'äa{e ‡ vo Belica i vo severniot del na
Razlo{ko.
Vo golema mera razlo{kiot so male{evskite i blagoevgradskiot se slaga
i vo sistemot na akcentiraweto. Na seto toa dijalektno podra~je ima sloboden
i morfolo{ki podvi`en akcent so mo`nost toj da stoi i na otvorenata ultima kaj imenkite od `.r. na -a, sp. tip `en'a, ofc'a, dodeka vo gocedel~evskiot i
sersko-dramskite govori tuka ima ograni~uvawa.
Vo sferata na zboroobrazuvaweto dijalektna posebnost za site govori od
odnosnava grupa pretstavuva sufiksot -{kom za glagolski prilog, sp. igra{k'om, love{k'om, ore{k'om, peje{k'om (Ban), stue{k'om, le`e{k'om (Raz).
2.1.2. So nekolku crti razlo{kiot govor se povrzuva so gocedel~evskiot i
preku nego so sersko-dramskite i bugarskite rodopski govori. Me|u pomarkantnite osobenosti od ovaa grupa treba da se istaknat:
‡ dvojnoto akcentirawe kaj pove}eslo`nite zboroformi ako zad primarniot akcent sleduvaat tri neakcentirani sloga, sp. b'ukov³ica, g'asen³ica, k'ukuv³ica, m'ator³ica, m'ese~³ina, b'abic³ata (: b'abica), d'ever³etu (: d'evere), p'ilet³ata (: p'ileta), n'aber³äte (: n'aberi), r'astuv³ari, kako i kaj pove}eslo`ni
imenki {to zavr{uvaat na konsonant ako zad primarniot akcentiran slog se
nao|aat dva neakcentirani, sp. B'ugar³in (: mn. B'ugari ‡ koga e slogot otvoren), g'abrov³ec (: g'abrovci), z'ames³ok, n'aram³ok, r'azgov³or, t'ikven³ik, sl'obod³en, 'ized³en, z'inuv³am ‡ vtoriot akcent pa|a sekoga{ na posledniot slog;
‡ refleksot /ä/ mesto *½ vo akcentiran slog i negovata zamena so /e/ vo neakcentirana pozicija, sp. bäl ‡ b'äla ‡ b'äli, bräk, v'ä`i, v'äter, gr'ä{ka,
d'ädo, drän, kul'äno, r'äka, nev'ästa, 2. l. mn. zapoveden na~in: kup'äte, re~'äte
(Ban), b'äl'ka, vr'älu, läp, ml'äku, gn'äzda, snäk, se~'äh, no: breg'o, dren'o, rek'ata
(Ban), brez'a, gnezd'o, mlek'otu (El).
‡ Vo razlo{kiot s# u{te kako aktiven proces se vr{i preglasuvaweto na
/a/ zad mekite soglaski vo /ä/ ‡ pod akcent i vo /e/ ‡ vo neakcentirana pozicija,
sp. j'äjca ‡ jejc'e, v«deni~'är, ~'ä{i, ux'äk, ili: b'ane, k«{'ul'e, f ned'äle, `'äba,
gl'avn’e ‡ glavn'äta (Ban), vudin~'är, pul''äna (Raz), uf~'är, tel~'är, babe~'äni,
grÍn~ar'eto, po ~äs (Raz), p'oes, pul’'äna, baxen'ak, pug'a~e, s'elenin (El).
115
‡ Razlo{kiot govor vo svojata celokupnost ja poznava i redukcijata na neakcentiranite /o/ i /a/. Vokalot /a/ vo neakcentirana pozicija ima visok alofon [ƒ] ‡ so realizacija bliska do temniot ({va) vokal, sp. 'edƒr, r'ekƒl, vud'atƒ itn. Redukcijata na /o/ e zna~itelno poizrazena i mnogu ~esto doa|a do
neutralizacija so vokalot /u/, sp: suber'e, m'ozuk, j'agudƒ, pul’'änƒ, kl’'u~uve, yvun'ec, sv'ekur, mut'ika, t'anku, t'evnu, 'oku, 'u{u, na n'egu (Raz), vud'atƒ,
mum'ite, mu'a, tvu'a, s'elu, vuzv'ivƒm, guv'ori, k'o{uve, mum'a, ~uv'äk, uv'es,
m'etuh’, 'of~u, ~'estu, sn'opetu (Ban), gur'ata, kur'a, kun'ec, l'ätu, ml'äku, n'ebu
(: g'ori, k'ori, let'oto) (El).
‡ Vo oblasta na konsonantizmot kako dijalektna crta {to gi dobli`uva
razlo{kiot so sosedniot gocedel~evski i sosednite bugarski dijalekti e mekosta na sonantite /l’/ i /w/ na krajot. Ne samo {to se pazat vo ovaa pozicija
starite meki *l´, *n´ (soodvetno kako l' i w), tuku se razvile i novi meki vo
slu~aite kade {to zad ovie glasovi imalo mal er (*Ý), a posle mekosta mo`ela
da se {iri i avtomatski, iako procesot na analogijata ne gi zafatil site slu~ai, sp.: /l’/ sol', cÍrv'ul', ka`'el', duri i p'epel', kut'el', {tr'»kul', vid'äl',
mu`'äl', pokraj min'al, odil, kal', presol', mu`'äl', umr'äl', na{'el', pet'el',
kut'el' (vo sosedstvo so preden vokal ‡ El), a vo oddelni slu~ai i vo drugi
pozicii, sp. pl''o~a, pl''aka, mil''uvam, k'al'no, m'il'u, s'el'u ‡ sel''ot« (El); ‡
/w/ brÍkad'an', den', katr'an', dr»m'on', pir'on', son', sin' (pridavka), ka'un',
katr'an' (Ban), ku~'aw, tav'aw, tap'aw, fust'aw (: fust'ane), rim'ew (El).
2.1.3. I najposle ima edna grupa osobenosti so koi razlo{kiot se diferencira od site okolni dijalekti vo potpolnost ili delumno.
Taka, na primer, za *% vo razlo{kiot ima tri vrednosti: /a/ vo korenskata
morfema vo pove}eto slu~ai i vo ~lenskata morfema za m.r. kaj pridavskite
zborovi, /o/ ‡ vidovme ‡ vo zboroobrazuva~kite morfemi i vo ~lenot za m.r.
kaj imenkite, i /e/ zad istoriski mekite soglaski isto taka samo kaj imenkite,
sp.: b'a~va, v'a{ka, v'anka, da{, d'aska, m'akne, mah, b'älia, m'alkia : z'olva, son',
toj, pes'ok, vat'ok, kak'of, breg'o : k'one, ma`'e, uf~'are itn. Se raboti, kako
{to gledame, za vkrstuvawe na crti od dve razli~ni dijalektni zoni.
Kaj imenskite zborovi interes od dijalekten aspekt pretstavuva vokativnata nastavka -jo (-ju) kaj imenkite od m.r. na konsonant, pokraj nastavkata -e, sp.
drug'arjo, m'a`jo, ~uv'äkjo, k«v'a~jo (El), ~est'iti c'arjo, a bre z'äjakjo (Ban).
Nekolku dijalektni posebnosti mo`eme da posmatrame i vo oblasta na glagolskata fleksija. Poseben interes pretstavuvaat:
‡ nastavkata -me vo 1 l. mn. na sega{noto vreme kaj site glagolski grupi,
sp. zn'aeme, p'äeme, plet'eme, n'osime, se~'eme (El), jad'eme, gr'adime, `n'eme
(Ban), meleme, t~eme (Raz);
‡ nastavkata /ä/ vo 3 l. mn. na sega{noto vreme kaj glagolite od i-grupa
koga e taa pod akcent, sp. gur'ä, sed'ä, stu'ä, d…q`'ä, ~u~'ä (El), no m'olaa, br'ojaa,
'u~aa ‡ vo neakcentirana pozicija (Ban);
‡ udvojuvawe na nastavkata -a vo 3 l. mn. prezent kaj glagolite od e- ili
i-grupa koga taa ne e akcentirana, sp.: zn'aa, p'äjaa, f'alaa, ili kontraktirani:
p'äja:, p'ija:, n'osaa, m'islaa, z'emaa, d'ojdaa (El), no: jad'a, rek'a, strig'a (El),
ber'a, per'a, pred'a (Raz).
116
Glagolite od tipot ‘tovara, otvara, klana’ vo razlo{kiot govor preminale
vo e-grupa, sp. zƒbur'ave{, tuv'are, ust'ave, utv'are, kl'ane (El).
2.1.4. Me|utoa, razlo{kiot govor ne e edinstven vo sekoj pogled. Ima eden
broj crti {to go razbivaat negovoto edinstvo, kako {to se, na primer: kontinuantite na vokalnoto *¦, realizacijata na glasovite /}, |, h/ i na sekvencite
/{t/ i /`d/, kompenzacionata dol`ina tamu kade {to se gubat nekoi soglaski
vo odredeni fonetski pozicii, i u{te nekolku morfolo{ki i leksi~ki osobenosti.
3. TIKVE[KO-MARIOVSKI GOVORI
Tikve{ko-mariovskite govori go zafa}aat prostorot ju`no od centralna
Makedonija. Prostorot e ograni~en me|u rekite Vardar i Crna, a na jug
grani~i so planinskiot venec Ko`uv-Nixe. Ovoj planinski venec e prirodna
granica so dolnovardarskite govori. Ovie govori na istok grani~at so
{tipsko-strumi~koto govorno podra~je, a granicata odi isto~no od rekata
Vardar, pribli`no po Kone~kata Planina i po dolniot tek na rekata
Bregalnica. Tikve{ko-mariovskite govori na zapad grani~at so centralnite
govori, a dijalektnata granica odi ne{to zapadno od Crna Reka, preku oblasta
Klepa. Od ova proizleguva deka ovie govori go zafa}aat prostorot na koj se
dopiraat jugoisto~noto i zapadnoto nare~je i kako grani~ni govori gi imaat
site karakteristiki na preodni govori. Vo krajna linija, toa podrazbira deka
ovde se sudruvaat karakteristikite na dvete nare~ja. Sepak, poprecizno
ka`ano vo ovie govori preovladuvaat jugoisto~no makedonskite dijalektni
osobenosti, iako vo golema mera imaat i zapadno makedonski karakteristiki.
3.1. Odliki koi ovie govori gi spodeluvaat so jugoisto~noto nare~je:
Redukcijata na neakcentiranite vokali, tolku karakteristi~na pojava za
jugoisto~nite govori, vo tikve{ko-mariovskiot e poslabo izrazena i ne se
vr{i dosledno. Taka, neakcentiranoto /a/ nikoga{ ne pominuva /»/ tuku se
izgovara kako polureducirano, zatemneto /ƒ/. Redukcijata e posilno izrazena
kaj neakcentiranoto /o/, koe{to mnogu ~esto se reducira vo /u/, nezavisno dali
e vo inicijalna ili medijalna pozicija, pred akcent, sp. uvd'eja, usn'ova,
up{t'ina; guv'edo, kup'ito, pulv'ina, gud'ina. Kako osobenost za ovie govori
treba da se spomene aoristna nastavka za 1 l. edn. -u, koja se morfologizirala
i stanala op{ta, a e dobiena od nastavkata -oh so ispu{tawe na /h/ i so
redukcijata /o > u/, sp. r'eku, s'eku, d'ojdu. Redukcijata na /e/ e poslabo izrazena
i odi vo dva pravca: kon /i/ i kon /»/. Prviot rezultat e mnogu poobi~en, a
vtoriot e ograni~en samo koga /e/ e vo sosedstvo na sonanti, sp. dib'ela,
`il'ezo; p'ep»l, p'et»l, v'e~»r.
Na dijahroniski plan, va`no e deka vo ovie govori nema rezultati od
me{aweto na nosovkite t.e. redovno *j£ > e, sp. 'ezik, et'rva, z'aek, p'aek.
117
Kako i vo jugoisto~nite govori i ovde grupata *sv‰ dala sav ili sam, sp.
savne (samne), osamn'a itn.
Stariot vokal *½ vo sosedstvo na /c/ se izmenil vo /a/, sp. c'adam, c'adilo,
c'alina. Ovoj izgovor go poznava glavno Tikve{ijata, osobeno nejziniot
isto~en del, kade i pridavkata cel se izgovara cal, no glagolot cepam so /e/.
Drugi zaedni~ki karakteristiki so jugoisto~noto nare~je se:
- ~uvawe na intervokalnoto -v-;
- otsustvo na ~lenskite morfemi -ov i -on;
- upotreba na zamenkata on, ona, ono;
- posvojnata zamenka nejzin ima forma: nejn, nejna, nejno;
- udvojuvawe na predlogot so vo sos. Ovaa karakteristika e prisutna samo
vo Tikve{ijata, dodeka vo Mariovo predlogot glasi so;
- upotreba na predlogot u mesto vo;
- izrazuvawe na posvojnosta so predlogot na.
3.2. Karakteristiki koi ovie govori gi delat so zapadnoto nare~je se:
Razvojot na grupata *cv‰ vo cu, sp. cut, cuti. Ova e prisutno vo
mariovskite govori, pa duri i *•v‰ > yu, sp. yuni, yunec (yvonec).
Druga odlika zaedni~ka so zapadnoto nare~je pretstavuva vrednosta na
proteti~kiot glas /j/ pred inicijalnoto *†, sp. ja`e, ja`ica, jatok.
Pomo{niot glagol sum vo 3 l. mn. prezent glasi se.
Otsustvoto na formata na pomo{niot glagol sum vo 3 l. perfekt, sp. Toj
bil tamu; Tie bile tamu;
3.3. Vo tikve{ko-mariovskiot se sre}avaat niza osobenosti so koi se
razlikuva od drugite sosedni govori.
3.3.1. Me|u najzabele`livite fonetski posebnosti e mestoto na akcentot.
Op{to re~eno, vo ovie govori akcentot e ograni~eno sloboden. Ograni~enosta e izrazena vo toa {to akcentot ne mo`e da stoi na posleden slog, no isto
taka ne mo`e ni da odi ponapred od tretiot. Poinaku re~eno, vo tikve{komariovskite govori akcentot se javuva kako dvoslo`en t.e. kako troslo`en.
Od druga strana, odnosniov element na akcentot (ograni~enost po mesto)
predizvikal naru{uvawe na paradigmati~nosta, {to e glavna osobenost na
akcentot na govorite so koi tikve{ko-mariovskite grani~at na istok i na jug
({tipsko-strumi~kite i dolnovardarskite). Leksemite {to vo poslednive
govori se so akcent na posledniot slog vo tikve{ko-mariovskite se
akcentirani na vtoriot slog od krajot na zborot (penultima). Taka, slu~aite:
ez'ik, or'a~, goved'ar ‡ od {tipsko-strumi~kite govori vo tikve{ko-mariovskite se so prenesen akcent: ez'ici, or'a~i, goved'ari ‡ bidej}i pak se javuva na
vtoriot slog od krajot na zborot. Vo tikve{ko-mariovskite govori e mal
brojot na primeri koi imaat akcent na posledniot slog. Toa se obi~no
slo`eni zborovi, sp. crno'ok, belol'ik, tvrdogl'av; no i od ova ima isklu~oci,
sp. dom'azet, star'osvat. Po ovoj na~in kaj imenkite se obrazuval svoeviden
akcentski model: ez'ik ‡ ez'ici, or'a~ ‡ or'a~i, goved'ar ‡ goved'ari, m'ozok ‡
mozo'ci. Vakviot model se pro{iril i kaj imenkite {to imale star akcent na
vtoriot slog od krajot na zborot, sp. d'ever, j'avor, k'amen, g'u{ter i drugi kaj
koi vo mn. akcentot se pomestil za eden slog nanazad so cel da se za~uva simet-
118
ri~nosta so ve}e postoe~kiot model, pa taka dev'eri, jav'ori, kam'ewe. Na toj
na~in imenkite od ovoj akcentski tip (so stara penultima) se izedna~ile so
imenkite od pogornata grupa, so akcent na posledniot slog (ultima) i se dobil
eden edinstven model: 'ov~ar (ov~'ar) ‡ ov~'ari; d'ever ‡ dev'eri (< d'everi).
Vakviot dvoslo`en akcentski tip se pro{iril i obop{til i kaj drugite
imenki, sp. z'et ‡ zet'ovi, dr'ob ‡ drob'ovi, br'eg ‡ breg'ovi, j'a`e ‡ ja`'iwa.
Po modelot od imenkite se povele i dr. zborovni grupi. Taka, kaj pridavkite:
bog'at > b'ogat, bog'ata, bog'ato, bog'ati; kaj glagolite: n'osen, nos'ena,
nos'eno, nos'eni; k'osil ‡ kos'ila: vo aorist: v'ika ‡ vik'ame, vik'ate: n'abra ‡
nabr'ame, nabr'ate; vo imperfekt: v'ika ‡ vik'a{e, vik'aa; 'ode ‡ ode{e, od'ea.
Zborovite {to imale star akcent na 3-tiot slog na krajot na zborot
(antepenultima) po pravilo go zadr`ale toj akcent, sp. s'abota, 'istina,
Bl'agovec. Retki se slu~aite vo koi akcentot od tretiot se povratil na
vtoriot slog, sp. j'ab»ka > jab'»ka. Ako vakvoto povlekuvawe na akcentot e
incidentno, kaj zborovite so star akcent na ~etvrtiot slog prenesuvaweto na
akcentot na vtoriot e skoro redovno, sp. g'u{ter > gu{ter'ica, k'ukavica >
kukav'ica. Od toj akcentski tip se i imiwata na `enite spored imeto na
ma`ot, sp. Markov'ica, Petrev'ica. Spomenatiov akcent na ~etvrtiot slog, vo
onoj del od tikve{ko-mariovskoto podra~je {to grani~i so centralnite
govori se izbegnuva i so razbivawe na mnoguslo`niot zbor na dve ritmi~ki
celini so toa {to se pojavil sekundaren akcent, sp. M'itrevica >
M'itrev³ica, n'aok³olu, n'apoln³ete. Od ka`anovo proizleguva deka vo
tikve{ko-mariovskite govori akcentot se stremi da se zadr`i na vtoriot
slog od krajot na zborot (penultima). Mal e brojot na slu~aite so
antepenultima. Osven kaj spomenative slu~ai (s'abota, Bl'agovec), star akcent
na tretiot slog se javuva i kaj zamenkite (sv'ekakov, sv'ekakva, sv'ekakva), kaj
posesivnite pridavki na -ov i -in (m'aj~in,-a,-o; b'ukov-a,-o), kaj nekoi broevi
(sed'umdese, os'umdese), kaj deminutivno-hipokoristi~ki obrazuvawa na -i~ka
(b'abi~ka, s'estri~ka), kaj nekoi toponimi (Z'ubovo, P'r`devo, B'istrenci), vo
formite na prezentot za 1 i 2 l. mn. (gl'edame, gl'edate; s'edime, s'edite), vo
imperativot (v'ikni, v'iknite; n'osi, n'osite). Vo formite na imperativot od
prefiksirani glagoli akcentot se pomestuva na prefiksot (kaj trislo`nite i
~etirislo`nite zborovi), sp. d'onesi ‡ d'onesite, p'o~ekaj ‡ p'o~ekajte. Ovde,
akcentskiot model, karaktetisti~en za tikve{ko-mariovskite govori, ne e
za~uvan od morfolo{ki pri~ini. Imeno, vo prezent akcentot ostanal na 3tiot slog za da se izbegne homonimijata so formite na aoristot kaj nekoi
glagoli, sp. 1 i 2 l. mn. prezent: s'akame, s'akate; n'osime, n'osite VS 1 i 2 l. mn.
aorist: vik'ame, vik'ate; nos'ime ‡ nos'ite. Akcentot vr{i diferencijacija i
me|u aoristnite i imperativnite formi, sp. 2 l. mn. aorist: nos'ite VS 2 l. mn.
imperativ: n'osite. Na istava relacija postoela mo`nost za sovpa|awe na 2 l.
mn. imperativ so 2 l. mn. prezent kaj glagolite od e- i i- grupa, sp. 2 l. mn.
prezent: da (ako) don'esite, rab'otite 2 l. mn. imperativ: d'onesite,
r'abotite. Dvi`eweto na akcentot vo paradigmata, za da padne na vtoriot
slog, kaj imenskite zborovi se sre}ava samo vo neopredelenite formi. Zna~i,
~lenskata morfema ne vlijae vrz akcentskoto mesto i ottamu opredelenite i
mno`inskite formi akcentski se potpiraat na neopredelenite, sp. 'ezik ‡
'ezikot, ez'ici ‡ ez'icite, z'elen, z'elenjot, z'elenata, z'elenoto. Sepak, toa
119
akcentirawe vo ~lenuvanite formi nadvor od penultimata, va`i samo do
tretiot slog t.e. ako so ~lenskata morfema akcentot bi padnal na ~etvrtiot
slog kaj imenkite {to imaat antepenultima, vo ~lenuvanata forma akcentot
se mesti za eden slog kon krajot na zborot za da ne padne na ~etvrtiot slog, sp.
s'abota ‡ sab'otata (s'abot'ta), n'edela ‡ n'edelata (n'edel'ta), pl'adnina ‡
pladn'inata (pl'adnin'ta) (Negotino).
Iako elizijata na neakcentiranite vokali vo tikve{ko-mariovskite
govori ne e tolku izrazena, sepak krajniot stepen na kvantitativnata redukcija se zabele`uva i vo ovie govori, a i ednata i drugata pojava (redukcija i
elizija) se vo neposredna vrska so mestoto na akcentot. Elizijata se vr{i vo
pove}eslo`nite zborovi, kaj mno`inskite formi, obi~no pred ~lenskata
morfema, kade {to morfolo{kata funkcija ja prezema ~lenot, pa ottamu
slogot neposredno pred ~lenot prestanuva da bide morfolo{ki znak za
dadenata gramati~ka kategorija. Vrz elizijata vlijae i fonetskata okru`enost. Imeno, do elizija }e dojde ako novodobienata konsonantska grupa ne mu
pre~i na zakonot za distribucija vo odnosniov dijalekt, a toa va`i ako
grupata e sostavena od ednorodni soglaski (rabot'ta, pras'to) ili pak ako
edniot od ~lenovite na konsonantskata grupa e sonant (bunar'te, gudin'ta).
Obratno, ako po elizijata se sozdava konsonantska grupa te{ka za izgovor t.e.
nemo`na za odnosniov govor, nema da dojde do ispu{tawe na vokalot, sp. venci
‡ vencite, majki ‡ majkite. Kaj pridavkite se sre}avaat primeri {to uka`uvaat na izvesna morfologizacija na odnosnava pojava. Taka, dibel'ta,
dibel'to nasproti koi ima dibelot {to zna~i deka ~lenskata morfema za
m.r. -ot se dodava direktno na neopredelenata forma dobiena so elizija odnosno direktno na neopredelenata forma za m.r., sp. g'olem-ot, b'ogat-ot,
v'isok-ot. Pokraj toa se sre}avaat i gol'emiot, bog'atjot, vis'okjot ‡ zna~i
so izmesten akcent.
Na planot na akcentot kako diferencijalna specifi~nost vo odnos na jugoisto~nite govori e prisustvoto na akcentskite celosti sostaveni od predlog + imenka, vo koi akcentot pa|a na predlogot, sp. z'a(raka, p'od(raka,
'od(ku}a, n'a(pazar.
3.3.2. Drugi specifi~nosti na tikve{ko-marivskite govori se:
Vo grupata *tr¼ na krajot na zborot, kako sekundaren vokal se javuva /e/, sp.
bister, veter, iter; a vo *tn¼ se javuva /i/, sp. ogin.
Vokalnoto *þ e zameneto so /»/, sp. b»a, v»k, v»na, `»t, s»za.
Ima nepreglaseno /a/ zad /v/ vo leksemata trava.
Ima celosna zaguba na fonemata /h/. So ovaa osobenost tikve{komariovskite govori se izdeluvaat od drugite jugoisto~ni govori. Edinstveno
vo ovoj govor od celata jugoisto~na grupa /h/ ne se javuva vo fonolo{kiot
sistem t.e. napolno se zagubilo vo site pozicii, sp. m'ua, paz'ua, sn'aa, vl'a:,
sir'oma:, gr'e:, mo:, be:me. Kako i vo drugite jugoisto~ni govori, vo nekolku
leksemi na mestoto na /h/ ima /j/, sp. nijna, ~ejli, mejlem (s. Pravednik).
Odredeni posebnosti ima vo vrska so fonemata /l/. Staroto palatalno *l´
se nao|a vo proces na velarizacija. Vo odredeni punktovi toj proces e
zavr{en, vo drugi palatalnosta se nao|a vo faza na gubewe. Zna~i, procesot ne
e stabiliziran, pa zatoa na istiot teren mo`at da se ~ujat razni stepeni na
palatalnost: od vene~no do labiodentalno l, sp. {upel'ka, kl'u~, bl'ue, pl'ue;
120
~elad, nedela, ~krapla (s. Barovo); ponatamu: l'u{pa, ka{l'a, {l'upka; ~e{la,
kadela; pa duri i ko×, so× (kou, sou) (s. Pravednik).
Fonemata /w/ dobro se ~uva vo ovoj govor. Osven staroto meko *n´ ima i
primeri dobieni so novoto jotuvawe, a ima i slu~ai kade se javuva sekundarno
na krajot na zborot, sp. remew, prstew, korew. (Gradsko, s. Pravednik).
Vo vrska so upotrebata na fonemata /f/ treba da se istakne deka vo punktovite koi grani~at so zapadnoto nare~je f > v, sp. vilxan, vrla, vurna, ves.
Na odnosnovo govorno podra~je dosta e izrazena metatezata, sp. kozata >
koasta, lozata > loasta, kozite > koiste > ko¹ste, druzite > druiste >
dru¹ste, le`i{te > lei{te > le¹{te, mo`ite > mo{ite > mo¹{te.
Kako i vo sosednite jugoisto~ni govori i ovde e prisutna elizijata na
nekoi konsonanti. Taka, vo intervokalna pozicija so pogolema doslednost se
gubi /j/, sp. odaa, taa, vaa, moa, tvoa, nekoa, sekoa; pa duri i moot, tvoot.
Isto taka, /j/ redovno se gubi vo grupata /ia/, sp. rakia, trgovia. Vo oddelni
primeri se gubi i intervokalnoto -v-, sp. pr'aam, zabor'aam, ost'aam; kako i vo
sufiksot -uva, sp. zbor'uam, ka`'uam, stan'uam. Osven toa, se eliziraat i
soglaskite /d/, /g/, /`/, /m/, /n/, sp. ka`i{ > kai{ > ka¹{, la`i{ > la¹ {, mo`i{
> mo¹{; odi{ > o¹{, odam > oam, jadam > jaam, gledam > gleam, sedite > se¹te;
nemam > neam; zemam > zeam; koga > koa, sega > sea.
Od konsonantskite promeni treba da se spomene i reduvaweto na /s/ i /{/
vo /v/ i /f/ pred afrikatite /c/ i /~/, sp. obraz ‡ obraf~e, prst ‡ prf~e, mast ‡
mafca (s. Barovo); pojaf~e, fef~e (s. Pravednik); klaf~e, mefce, gluf~e (s.
Gradsko). Ovaa pojava vo tikve{ko-mariovskite e vnesena od centralnite
govori, bidej}i ovde /h/ e zagubeno i vo pozicija pred konsonant, za razlika od
drugite jugoisto~ni govori.
Grupata sk > ck, sp. selcki, bugarcki, govedarcki; mj > mw, sp. zemwa,
lamwa; sr, zr > str, zdr, sp. streda, stram, strebro.
Na morfolo{ki plan, kaj imenskite zborovi treba da se spomene
mno`inskata nastavka -evi kaj ednoslo`nite zborovi, za razlika od
jugoisto~no makedonskata -ove, sp. bro'evi, kra'evi, no`'evi, most'evi, bri~'evi,
car'evi, gro{'evi. Ovaa nastavka se javuva zad palatalni i vene~ni konsonanti,
osobeno zad /s/ i /z/. Iako poretko, prisutna e i nastavkata -ovi, sp. e`'ovi,
zmej'ovi, yver'ovi za da se izbegne polnoglasieto, ako vo korenot se javuva
vokalot /e/.
Kaj zamenkite najvpe~atlivi se raznovidnostite nia, via za 1 i 2 l. mn.
namesto nie, vie. Za 3 l. pokraj on, ona, ono se upotrebuva i formata tia (tia
~ovek). Zmaneskite formi za direkten i indirekten objekt od zamenkata ona
glasat: nea a, nejze $; a vo mn. od oni: dir. ni gi, ind. nim im (nim mu). Po
ispu{taweto na po~etnoto /o/ kaj pokaznite zamenki ovaa, onaa se dobile
formite vaa, naa.
Kaj glagolite pravi vpe~atok razgrani~uvaweto na glagolskite grupi.
Imeno, glagolite od e- i i- grupa se integrirale i vo 2 l. kako osnoven se
obop{til vokalot /i/, a se dobil sledniov edinstven sistem: edn. 1. nosam ‡
peram, 2. nosi{ ‡ peri{, 3. nose ‡ pere, mn. 1. nosime ‡ perime, 2. nosite ‡
perite, 3. nosat ‡ perat. Vaka e i vo sosedniot gevgeliski govor i ova kako da
pretstavuva preoden tip me|u {tipsko-strumi~kite govori (so osnoven vokal
/e/) i prilepsko-bitolskite govori (so osnoven vokal /i/).
121
Vo 3 l. mn. kaj glagolite od a- grupa e izrazen preodniot karakter na ovie
govori pome|u jugoisto~noto i zapadnoto nare~je. Imeno, pokraj nastavkata -t
({tipsko-strumi~ki) se sre}ava i nastavkata -at (centralni govori), sp.
gledat ‡ gledaat, sakat ‡ sakaat, vikat ‡ vikaat.
Poradi gubeweto na /h/ vo imperfektot do{lo do izmeni na li~nata
nastavka. Taka, 1 l. edn. ima ø nastavka ili -{e (zna~i tendencija -{e da se
generalizira vo site tri lica na edn.), sp. edn. 1.l. v'ika/vik'a{e, 2. vik'a{e, 3.
vik'a{e, mn. 1. vik'ame, 2. vik'ate, 3. vik'aa; pomo{en glagol: jas be ‡ jas be{e.
Vo aoristot 1 l. edn. isto taka ima ø nastavka, a kaj glagolite od o-razdel
osnovniot vokal /o/ preminal vo /u/, a potoa se obop{til (morfologizirtal),
sp. 1.l. ot'idu, iz'edu, don'esu, 2. ot'ide, 3. ot'ide, mn. 1. otid'ome, 2. otid'ote,
3. otid'oa.
Imperativot vo 2 l. mn. kaj glagolite od e- i i- grupa se obrazuva so
nastavkata -ite, sp. nosite, perite.
Konstrukciite od tipot }e ode{e, }e vika{e, mo`e da se izrazat i so
oblikot: }e{(e) + da + prezent, sp. }e{(e) da gleda.
Glagolskiot prilog zavr{uva so -e}i i -a}i, sp. sede}i, jade}i, vika}i,
gleda}i. Vo mariovskite govori paralelno se javuvaat i sufiksite -e}e i -a}e,
sp. ode}e ‡ ode}i, pee}e ‡ pee}i.
4. JU@NI GOVORI
4.1. DOLNOVARDARSKI (SOLUNSKO-VODENSKI) GOVORI
Dolnovardarskite govori gi opfa}aat oblastite po dolniot tek na rekata
Vardar i toa vo Gevgelisko i Dojransko vo na{ata republika, a vo Egejska
Makedonija, vo Kuku{ko, Vodensko, Pazarsko, Solunsko, Meglensko i
Kajlarsko. Severnata granica na ovie govori e pretstavena so planinskite
masivi Belasica-Ko`uf-Nixe. Dolnovardarskite govori na zapad grani~at so
lerinskiot govor, a granicata odi pribli`no po linijata na planinata NixeOstrovsko Ezero i preku planinata Karakamen se spu{ta na rekata Bistrica
i Solunskiot zaliv. Na istok, ovie govori grani~at so lagadinskite i
serskite, a dijalektnata granica odi isto~no od Solun i se dvi`i pribli`no
po vododelnicata na slivot me|u rekite Struma i Vardar.
4.1.1. Na fonetski plan va`ni se slednive osobenosti:
Vo dolnovardarskite (solunsko-vodenskite) govori ima paradigmatski
akcent, koj pretstavuva prodol`uvawe od {tipsko-strumi~kite govori, sp.
uf~'ar – uf~'ari – uf~'arite.
Akcentot e silen, ekspiratoren i vo neposredna vrska so nego se javuva
redukcija na neakcentiranite vokali. Osobenost e i brzata artikulacija i
kako rezultat na toa ima izrazena ekonomi~nost so skratuvawe na zborovite
odnosno, ima elizija na oddelni glasovi, pa duri i celi slogovi.
122
Vo vrska so redukcijata, neakcentiranoto /a/ se izgovara pozatvoreno - /ƒ/,
ili pak preminuva vo /»/, sp. rab'ota > r»b'ota, dodeka /o/ skoro regularno
preminuva vo /u/ sp. ub'eci (obetki), ~uv'ek, uv~'ar. Redukcijata na vokalot /e/
odi vo dva pravca: e > i (`il'ezo, niv'esta, nid'el'a) i e > » vo sosedstvoto na
sonanti (p'ep»l, v'e~»r, k'is»l). Redukcijata na vokalite zavisi od pove}e
faktori: oddale~enosta od akcentiraniot slog, fonetskata okru`enost,
pozicijata vo zboroformata, gramati~kata funkcija na glasot i sl.
Redukcijata e najsilna vo slogovite {to se nao|aat vedna{ zad akcentiraniot
slog, no toa ne va`i za posledniot otvoren slog. Taka, izgovorot `'ena, d'ete
ostanuva takov, a duri po ~lenuvaweto krajnoto /a/ i /e/ ne samo {to se
reduciraat, tuku i se ispu{taat bidej}i gramati~kata funkcija ja prezema
~lenskata morfema: `'ena ‡ `'enta, d'ete ‡ d'etto.
Centar na redukcijata pretstavuva vodenskiot govor, vo koj
neakcentiranite samoglaski se reduciraat vo site pozicii. Spored Vasil
Dumev, avtor na edna monografija za ovoj govor, ne postoi razlika me|u
etimolo{kite glasovi /i/ i /u/ i glasovite /i/ i /u/ dobieni so redukcija na /e/ i
/o/. Kolku se odi poseverno intenzitetot na redukcijata opa|a. Taka, vo
Gevgelisko krajnite vokali koi pretstavuvaat simboli za dadena gramati~ka
kategorija ne se reduciraat, sp. d'ete, 'oko → poslednite /e/ i /o/ ne se
reduciraat bidej}i se gramati~ki pokazatel za kategorijata rod. Dimitar
Ivanov, avtor na monografija za gevgeliskiot govor pravi razlika me|u
glasovite dobieni so redukcija na /e/ i /o/ i etimolo{kite /i/ i /u/ i veli deka
ne se sovpa|aat. Sepak, vo negovite tekstovi, neakcentiranoto /o/ ~esto se
predava so /u/ (~'uvek), {to pretstavuva potvrda deka /o/ se izgovara kako /u/.
Vatroslav Oblak vo svoite Makedonski studii ja pretstavuva redukcijata so
poslab intenzitet otkolku vo Vodensko, neakcentiranite /e/ i /o/ gi dava
polureducirano i gi bele`i so /ei/ i /ou/, sp. k'amein, our'eh, `eil'ezo. Spored
siot materijal se zaklu~uva deka najslabo se reducira vokalot /a/. Korelatot
/»/ namesto /a/ Oblak retko go bele`i, kako vo slu~aite zad sonantot /j/
(j»g»nc'a), no sepak ima: grad'ina, gavr'an.
Vokalite na apsolutniot kraj na zborot imaat najstabilna artikulacija
bidej}i vr{at gramati~ka (morfolo{ka) funkcija. I vo gevgeliskiot i vo
dojransko-kuku{kite govori krajnite vokali ne pretrpele zna~ajni izmeni
(m'ajka, s'estra), no ako vlezat vo akcentski kompozicii se reduciraat (m'ajk»
(mi, s'estr»(mi), sp. ~uv'eko, guv'edo, trk'alo, t'atko VS t'atku(mi, v'ujku(mi.
Vo vrska so redukcijata na krajnite vokali vodenskiot govor poka`uva
sli~nosti so solunskiot. Vo niv, vokalot /o/ se reducira i vo ovaa pozicija sp.
guv'edu, s'eltu, l'o{tu, vrit'enu, `'itu. Razliki ima vo redukcijata na
krajnoto /e/: vo Vodensko toa ne ja menuva artikulacijata, sp. 'ime, p'ole,
d'o{le; vo Solunsko i finalnoto /e/ se reducira, sp. p'oli, j'ajci, j'agni (pole,
jajce, jagne). So vokalot /a/, pak, situacijata e obratna: vo Vodensko se
reducira i krajnoto /a/, sp. v'od», n'iv»; a vo Solunsko /a/ vo ovaa pozicija se
~uva, sp. v'oda, n'iva, grƒd'ina.
Va`na fonetska osobenost, neposredno svrzana so redukcijata e elizijata.
Elizijata naj~esto se javuva vo otvoreni slogovi zad akcentot kaj pove}eslo`nite zborovi, naj~esto vo ~lenuvanite formi, sp. grad'inta, `'enta,
s'elto, trk'alto, vr'emtu, 'imto, d'etto. Pod spomenative uslovi se slu~uva
123
da se ispu{ti i samoglaskata /i/, sp. gr'adin'te, `'ente, m'omte, p'arte. Ima
slu~ai koga, poradi kompenzacija, prethodniot vokal se vdol`uva, sp. `'e:nte,
p'e:rte, s'e:lta. Akcentot i brziot izgovor pridonele da oslabi izgovorot na
reduciranite vokali, a potoa istite i da is~eznat.
Kompletno vo dolnovardarskite govori *† > », sp. r»ka, g»ska, p»t, gn»sen.
Istiot rezultat se nao|a i na mestoto na sekundarniot ¼2 vo finalnite
grupi *-tr¼ i *-tl¼, sp. vet»r, it»r, bist»r; rek»l, pek»l, sek»l; dodeka vo
grupata *-tm¼ se izvr{ila labijalizacija i kako sekundaren vokal se javuva /u/,
sp. sedum, osum.
Namesto vokalnite *¦ i *þ vo Dolnovardarsko se sre}avaat dvofonemski
grupi, so toa {to vokalnata funkcija ja vr{i /»/, sp. s»rce, d»rva, p»rvo; v»lna,
`»lto, s»lza itn.
Namesto praslovenskite grupi *tj i *dj i ovde ima dvojna kontinuacija: se
javuvaat primeri so /}/ i /|/, no i so /{t i `d/, sp. no}, }erka, vru}ina, sve}a VS
sno{ti (sno{~i), ple{~i, ga{ti, ve`da, me`da.
Izgovorot {~, `x preovladuva vo zapadniot del (Vodensko), a {t, `d vo
isto~niot (Solunsko, Kuku{ko, Gevgelisko). Sepak, i vo isto~nite gradski
govori (Kuku{, Dojran) se sre}ava izgovor {~, `d. Vo nekoi solunski sela i
vo gevgeliskiot govor se sre}avaat primeri so vkrstuvawe na {t, `d so /}/, /|/
i e dobieno {}, `|, sp. ga{}i, ple{}i, fa{}um, zao`|e.
Vo dolnovardarskite govori novoto jotuvawe ne e celosno izvr{eno. Taka,
nasproti gevgeliskite primeri cve}e, bra}a, lu|e so izvr{eno jotuvawe, vo
dojranskiot govor ima bratja, cvetje, ludje so neizvr{eno jotuvawe.
Na celoto podra~je /h/ se ~uva na krajot od zboroformite, sp. ureh, strah;
pred soglaska se slu{a slabo /h/ (/h/), a vo oddelni slu~ai se ispu{ta ili e
zameneto so /j/, sp. gledahme; gled'ame, m'ani go; majna, mejlem, nijni.
Konsonantskite grupi s~ i {~ se izmenile vo h~, sp. ubrah~e, noh~e, eh~e.
Soglaskata /v/ pred sonantite /n/ i /l/ preminuva vo /f/, sp. fnuk, fleze.
Sonantot /j/ vo sufiksot -je ~esto se gubi, sp. zdrave, grozde, lozde (lozje).
Vo vrska so sudbinata na /k/ i /g/ e karakteristi~no toa {to vo pove}e
slu~ai /k/ na apsolutniot kraj se palataliziralo, sp. izi}, dru}; a mo`e i kaj
pridavkite: vis'o}ut(visokiot), j'a}ut (jakiot).
Me|u fonetskite pojavi {to treba da se spomenat spa|aat i: gubeweto na
po~etnoto /j-/ vo primerite: 'ab»lka, g'otka (jagotka), gur'ida (jagorida); i
gubeweto na po~etnoto /v-/ vo oddelni leksemi pred vokal, sp. ime (vime); no
ima i obratni slu~ai koga pred po~etnoto /o/ se dobilo neetimolo{ko /v/, sp.
vosa (osa).
4.1.2. Na morfolo{ki plan zna~ajni se slednive odliki:
Mno`inskata nastavka -ove se javuva vo isto~niot del od dolnovardarsko
(Gevgelisko, Kuku{ko, Dojransko), sp. svat'ove, vul'ove; no se javuva i
nastavkata -ovi vo Vodensko, sp. stul'ovi, nu`'ovi.
Kaj glagolite e interesna nastavkata za 1 l. edn. prezent -um, vo koja /u/ e
dobieno so labijalizacija, sp. vikum, begum, sakum, nosum.
Vo vrska so prestrukturiraweto na glagolskite grupi ima kombinacija;
imeno vo 3 l. edn. prezent glagolite zavr{uvaat na vokalot -e, sp. nose, pere,
sake; dodeka vo 2 l. edn. osnovniot vokal e /i/, sp. nosi{, peri{, saki{.
124
Procesot na integracijata na glagolite zapo~nat vo tikve{komariovskite govori ovde gi opfatil i glagolite od a-grupa, i kako kraen
rezultat se dobil eden zaedni~ki konjugaciski model, sp.: v'ikum, b'erum,
n'osum – v'iki{, b'eri{, n'osi{ – v'ike, b'ere, n'ose.
Osven toa ovie govori poka`uvaat posebnosti i vo obrazuvaweto na nekoi
formi od glagolskata fleksija, kako, na primer, 2 l. mn. na imperativot so
nastavkata -ejte : bir'ejte, nus'ejte; glagolskiot prilog so -{~imica, sp.
bega{~'imica.
Predlogot vo ovde se javuva vo formata uf, sp. uf nas, uf mene.
Ima samo edna ~lenska morfema -ot koja se reducira vo -ut, sp. ~uv'ekut,
v'olut; a poretko mo`e da se ispu{ti -t.
^estopati predlogot na se javuva namesto predlogot vo, sp. bih na Solun.
Predlozite na i vrz se upotrebuvaat zaedno, sp. padna na vrz nego.
Za kuku{kiot govor e karakteristi~no toa {to zad mekite soglaski
vokalot /a/ se preglasuva vo /e/, sp. ~e{a (~a{a), ejce (jajce), eska (jaska).
Op{tata mno`inska zamenka se javuva vo formata s»t, s»ta; kratkite
zamenski formi za direkten objekt se javuvaat vo formite m» (me), t», n», v»;
treba da se spomene i kratkata zamenska forma in (gi), sp. Nih in vid'eh
(Gevgelisko), Na nih in ri~'eh (Kuku{ko).
4.2. SERSKO-LAGADINSKI GOVORI
0. Sersko-dramskata i lagadinskata grupa govori se prostiraat na krajniot
jugoistok od makedonskata jazi~na teritorija. Ja zafa}aat oblasta od Solunskiot Zaliv pa do Rodopite na istok, kade {to se razgrani~uvaat so rodopskite bugarski dijalekti.
Me|u pokarakteristi~nite osobenosti so koi{to se diferenciraat tie od
solunsko-vodenskata (dolnovardarskata) grupa govori spa|aat:
‡ sistemot na akcentiraweto,
‡ zafatot na redukcijata na neakcentiranite samoglaski,
‡ refleksacijata na praslovenskite *% i *½
‡ refleksacijata na praslovenskite sekvenci *tj, *dj.
‡ palatalizacijata na soglaskite vo odredeni fonetski pozicii,
‡ poziciono vrzana realizacija na nekoi fonemi,
‡ i u{te red drugi osobenosti vo oblasta na fleksiite i vo leksikata.
1. Akcentot vo ovie govori e sloboden ‡ mo`e da stoi na sekoja morfema,
kako i vo dolnovardarskite, no so taa razlika {to vo lagadinskite i serskodramskite ima pove}e slu~ai koga se javuva toj na otvorena ultima, sp. z»p ‡
zƒb'», sin'», kƒrft'» (na ~lenskite morfemi), mƒ`''e, glƒs'e, dƒb''e, lƒht'i,
uwn'i, dƒrw'a, p÷r'a, lic'a, n÷b÷s'a, im÷na (na mno`inskite nastavki), na zatvorena ultima: rib'ar', kus'a~', duw'ec, ku`''uh, na penultima i antepenultima:
pr'aznik, 'esin, b'abƒ, liw'adƒ, kl'adinic, j'agudƒ, 'ez÷ru, j'adini, p'il÷nci, i dr.
Druga osobenost vo vrska so mestoto na akcentot vo ovie govori e dvojniot
akcent vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi spored praviloto: ako zad
125
akcentiraniot slog sleduvaat tri neakcentirani, toga{ na pretposledniot se
javuva vtor akcent, sp. w'»dicƒ ‡ w'»dic³»tƒ, c'alinƒ ‡ c'alin³»tƒ, b'iul³icƒ,
kr'astƒw³icƒ, l''abuv÷ ‡ l''abuw³etu, d''adufci ‡ d''adufc³it÷, j'adini ‡ j'adin³etu, duri i vo sintagmatski sostavi, sp. p'uostel³i-si, d'uonesi-gi.
Na morfolo{ki plan kaj paradigmatskite zborovi se izdeluvaat dva osnovni akcentski modela: a) so morfolo{ki fiksiran akcent, sp. b'abƒ ‡ b'abi ‡
b'abƒtƒ ‡ b'abit÷, zil'en ‡ zil'enƒ ‡ zil'enu ‡ zil'eni ‡ zil'eniƒ / zil'eni÷ ‡ zil'enƒtƒ, gl'edƒm ‡gl'edƒ{ ‡ gl'edƒ ‡ gl'edƒm÷ ‡ gl'edƒt÷ ‡ gl'edƒt, i b) so morfolo{ki podvi`en akcent, sp. z'»p ∼ zƒb'», `'enƒ ‡ `÷n'»ta, b'erƒ ∼ bir'e{. Ima
nekolku modeli so podvi`en akcent. Kaj imenskite zborovi akcentot mo`e da
alternira: a) me|u neopredelenata i opredelenata forma i vo ednina i vo mno`ina, sp. s'in ‡ s'inuw÷ ∼ sin'» ∼ sinuw'etu, z'»p ‡ z'»bi ∼ zƒb'» ∼ zƒb'it÷, `'enƒ ‡
`'eni ∼ `÷n'»tƒ ‡ `÷n'it÷, n'uogƒ ‡ n'uogi ∼ nug'»tƒ ‡ nug'it÷, kaj pridavkite:
bl'ak ‡ bl'agi ∼ blƒg'ij÷ ‡ blƒg'it÷, bl'agƒ ∼ blƒg'»tƒ, bl'agu ∼ blƒg'uotu, b) me|u
edninskata i mno`inskata neopredelena i opredelena forma: pit'el ‡ pit'elƒ ∼ p÷tl'i ‡ p÷tl'it÷, kun'ec ‡ kun'ecƒ ∼ kunc'i ‡ kunc'it÷, gr'eb÷n ‡ gr'÷ben÷ ∼ gr÷b÷n'e ‡ gr÷b÷n'etu, 'im÷ ‡ 'im÷tu ∼ im÷n'a ‡ im÷n'atƒ, s'elu ‡ s'elutu ∼
s÷l'a ‡ s÷l'atƒ, d''at÷ ‡ d''at÷tu ∼ dic'a ‡ dic'atƒ, v) me|u edninskata neopredelena forma i drugite formi (edn. opred., mno`. opred. i neopred.): d'»rwu ∼
dƒrw'otu ∼ dƒrw'a ‡ dƒrw'atƒ, l'ice ∼ lic'etu ‡ lic'a ‡ lic'atƒ, wr''am÷ ∼
wr÷m'etu ∼ vr÷m÷n'a ∼ vr÷m÷n'atƒ, n'eb÷ ∼ n÷b'etu ∼ n÷bes'a ‡ n÷b÷s'atƒ.
Vo glagolskata fleksija akcentot alternira vo prezentskata forma me|u 1
l. edn. i drugite formi, sp.: b'erƒ ∼ bir'e{ ‡ bir'e ‡ bir'em ‡ bir'ete ‡ bir'»t,
d'»r`÷ ∼ dƒr`'i{ ‡ dƒr`'i ‡ dƒr`'im ‡ dƒr`'it÷ ‡ dƒr`'et, i kaj prefiksiranite glagoli: a) 'izb÷rƒ ∼ izb÷r'e{ ‡ izb÷r'e ‡ izb÷r'em ‡ izb÷r'et÷ ‡ izb÷r'»t,
'izm÷tƒ ∼ izm÷t'e{, 'ukrƒdƒ ∼ ukrƒd'e{, i b) 'izbirƒ ∼ izb'irƒ{ ‡ izb'irƒ ‡
izb'irƒm÷ ‡ izb'irƒt÷ ‡ izb'irƒt, d'uon÷sƒ ∼ dun'esi{, 'uostƒw'÷ ‡ ust'awi{.
2. Vo neposredna vrska so akcentot stoi i redukcijata na neakcentirani
vokali. Na kvalitativna redukcija vo ovie govori, za razlika od solunsko-vodenskite, podle`at samoglaskite i vo finalna pozicija kade {to ispolnuvaat
morfolo{ka funkcija. Sp.: m'ori ‡ mur''etu, p'oli ‡ pul''etu,~''endu ‡ ~'ind'a,
d''ewir' ‡ d'iw'ir'ot, d''erƒ ‡ d'ir''e{' (Vi)2, gr''eb'in', gr''endƒ ‡ grind'atƒ,
b'oj ‡ buj'o, d'ol ‡ dul'o, k'ozƒ ‡ kuz'atƒ, kujn'arin, udƒj'a, uglind'alu, luz''e (Su),
id'in, sig'a, vr''ämi, 'imƒ{'i, pul'ekƒ, ml'iwu (Bal), b'olin, n'ebi, v'inci, ur'ah,
~'uw'ek, d'edu, l'etu, kƒz'ah, bƒj'a~', `''enƒ (Neg), iz'ik, zil'en, j'adin÷, w'»`'i,
p'oli, j'agni / j'agn÷, ugn'i{'t÷, gud'inƒ, t'enuk, (Sek), r'ebru ‡ ribr'a, sl'»nci,
g'abir', uv'en, pul''anƒ, ml''aku, pƒn'icƒ, `''abƒ (GB, Pl).
Vo lagadinskite govori na redukcija podle`i i fonemata /ä/, sp.: br''äk ‡
br'ƒg'ot, w''ärƒ ‡ w''ƒr'atƒ, d''äcƒ ‡ d'ƒc'atƒ (Bal), m''äsu ‡ m'ƒs'a, r''äkƒ ‡ r'ƒk'atƒ, s''ä~'ƒ ‡ s'ƒ~''e{', sn''äk ‡ sn'ƒg'ot (Vi).
2
Vo natamo{niot tekst se slu`ime so slednive kratenki: Ajv (Ajvatovo), Bal (Balevec), But (Butkovo), Vis (Visoka), Vol (Volak), GB (Gorno Brodi), Der (Dervi{en),
Zar (Zarovo), Zil (Ziljahovo), Il (Ilinec), Ka (Kalendra), Kal (Kalapot), Kir (Kire~ ]oj), Leh (Lehovo), Lip (Lipo{), Neg (Negovan), Pl (Plevna), Rup (Rupel), Sav (Savek), Sek (Sekavec), Seng (Sengelovo), Star (Staro{evo), Su (Suho), Tod (Todorovo).
126
Vo site govori od odnosnava grupa neakcentiranoto /»/ se realizira vo
alofonot [ƒ]. Na toj na~in doa|a do neutralizacija na izgovorot na neakcentiranite /a/ i /»/, sp. m'»n~' ‡ mƒnx''ot, b'»nc ‡ bƒny'ot, d'»{' ‡ dƒ`'d'ot, dƒ`'d'i,
r'»{' ‡ rƒ{'t'a, kako b'arƒ ‡ bƒr'atƒ, ili l''ätu ‡ l'ƒt'a (Vi), z'»p ‡ zƒb'ot,
r'»kƒ ‡ rƒk'atƒ (Bal), r'»kƒ ‡ rƒk'af, tr'»gni ‡ trƒgn'ah, cƒrv'en (Neg), m»h ‡
mƒh'o, m»{ ‡ mƒ`'o, `'»lt ‡ `ƒlt'ec (Sek), b'»~'wƒ ‡ bƒ~'w'ar', v'»l'k ‡
vƒl'~''icƒ, k'»rf' ‡ kƒrft'», m'»{' ‡ mƒ`''» (Pl, GB).
Posebnost vo vrska so redukcijata pretstavuva neakcentiranoto /e/ vo del
od mrva{kiot dramski govor; vo finalna pozicija, poretko i vo srednite slogovi, /e/ se reducira vo alofon blizok na alofonot od /a/, sp. j'agn'ƒ, k'u~'ƒ, t'el'ƒ, j'ad÷n'ƒ, wr'em'ƒ, ufc'et'ƒ, t'eb'ƒ (GB).
Po{irok areal ima redukcijata na /e/ vo [ƒ] pred sonantite /n, l/ vo zavr{ocite -en, -el, sp. b'uol'ƒn, `''adƒn, s'il'ƒn, t''asƒn, k'isƒl, prij'atƒl, 'uorƒl,
pokraj ur'el, poretko i vo drugi slu~ai, na pr., p'al'ƒc, v'e~'ƒr (Pl, GB), b'ol'ƒn,
gr'ozƒn, pr'azƒn, v'e~ƒr, g'abƒr, no i k'amin, pr'»stin, d'evir (Sek), g'u{tƒr, p'epƒl, no gl'adin, gn'usin (Neg).
Elizijata na samoglaskite pred ~lenskite morfemi vo ovie govori e poretka
vo sporedba so istata pojava vo solunsko-vodenskite govori. Ne{to pove}e
primeri se zabele`ani vo negovanskiot govor, koj so pove}e osobini inklinira
kon kuku{kiot, sp. b'abƒ ‡ b'a:btƒ, br'adƒ ‡ br'a:tƒ, d'eti ‡ d'e:ttu, b'abina ‡
b'abi:nta, dib'elu ‡ dib'e:ltu, n'osa ‡ n'o:smi, b'eri ‡ b'e:rti, isp'eri ‡ isp'e:rti.
3. Praslovenskiot vokal *% vo korenskite morfemi vo pogolemiot del od
ova dijalektno podra~je e zamenet so /»/, koe se realizira vo dva alofona ‡ kako [»] vo akcentiran slog i [ƒ] vo neakcentirana pozicija, sp. b»s, b'»~'wƒ,
w'»{'kƒ, d»{', z'»lwƒ, m»h (GB, Pl), b»s, b'»zgƒ, v'»nkƒ, d'»lbi, d'»skƒ, d»{, no
dƒ`d'i, dƒ`l'iwu vr''am÷, izd'»hnƒl (Sek), v'»nkƒ, d»h, is'»hnƒ (Neg), d»{, d»h,
d'»nu, s»n, d'»skƒ (Vi). Vo vrska so refleksacijata vo zboroobrazuva~kite formanti i vo ~lenskata morfema za m.r. se izdeluvaat dve govorni zoni. Vo dramskoto podra~je refleksot /»/ se javuva vo site vidovi morfemi, sp. m'uozƒk,
n'isƒk, p'etƒk, n'ekƒt', kƒk'»f, m»h ‡ mƒh'», sn''ak ‡ sn÷g'» (Pl, Zil), dodeka vo
serskiot i lagadinskite govori vo ovaa pozicija ima refleks /o/, sp.: v'osuk,
p'etuk, r'u~uk, d»{ ‡ dƒ`d'o, d÷n'o, zil'enj« (Sek), subr'al, gƒrn'ok, p''entuk,
dub'ituk, sƒn'o (Su), m'ozuk, t''enuk, n'isuk, sfint'ecut, d''en' ‡ din''ot (Vi).
Vo govorot na s. Ajvatovo (Lagadinsko) *% > /a/ vo site pozicii: d'a{, s'an,
v'etƒk, p'etƒk, v'»tƒk, dodeka vo s. Ilinec pokraj /a/ vo korenskite morfemi
ima /o/ vo ~lenot, sp. b'as, d'a{' ‡ dƒ`'d'o.
Vo vrska so refleksacijata na *% isklu~ok vo odnosnava grupa govori pretstavuva strumskiot govor vo serskata grupa vo koj ima refleks /o/ vo site morfemi, sp. do{, son, b'o~vƒ, v'onkƒ, p'et«k, d«b'it«k, sl'ad«k, s«bl'e~e, kƒk'of .
4. Vo refleksacijata na praslovenskoto jat (*½) vo ovie govori presudna
uloga imal akcentot. Vo akcentiran slog *½ se reflektiral vo /'a/ vo serskodramskite govori bez ziljahovskiot, a vo neakcentirana pozicija se preglasil
vo /e/, sp. b''al, b''alƒ, bl''ai (blee), br''ak, br''as, vr''am÷, v''at÷r, v''arƒ,
gn''azdu, gr'ah, gul''ami, d''adu, `il''azu, m''ara, mr''a`a, r''aka, no: br÷g'o, d÷c'atƒ, l÷t'ot«, r÷k'atƒ, t''ast« ‡ t÷st'otu, sn''ak ‡ sn÷g'o (Sek), b''alkƒ, w''adr«
127
‡ w÷dr'a, w''arwƒ, gn''azd«, gl''atu, p''asƒk, n÷w''astƒ, ~uw''ƒk (GB), b''asƒn,
br''ak ‡ br÷g'», zw''ar, zw''azdƒ, ml''aku ‡ ml÷k'otu, c''adi, umr''al, no: br÷g'»,
d÷t'et«, zw÷zd'»tƒ, ml÷k'uotu, ml÷k'arnik, r÷k'»tƒ, sn÷g'», c÷d'il« (Pl).
Vo su{ko-viso~kiot govor jat go zapazil svojot star fonolo{ki status vo site fonetski pozicii i se realizira kako ['ä] vo akcentiran slog, i kako ['a] vo
neakcentirana pozicija, sp. v''äk ‡ v'ak'ot, l''äp, m''ästu, d''ät'a, nƒpr''ät, s''äm'ƒ,
s''äŋkƒ, ~uv''äk, gul''ämi, nid''äl'ƒ, niv''ästƒ (Suho, Visoka), b''ägƒ, br'äk ‡
br'ƒg'ot, vr''ämi, d''äcƒ ‡ d'ƒc'atƒ, umr''ä, ~ur''ä{i, b''ähƒ, id''äti (Bal).
I vo govorot na s. Ajvatovo jat se reflektiral vo samostojna fonema, koja
se realizira pod akcent vo eden vid {iroko /¿/ (: l'¿p, p'¿snƒ, ml'¿ku).
Ziljahovskiot e edinstven govor vo ovaa grupa vo koj za *½ ima ekavska zamena, sp. b'el ‡ b'eli, b'egƒ, w'erƒ, wr'em÷, d'ed«, p'esƒk. Ponegde vo izolirani
oazi vo oblasta Mrva{ko mo`e da se javi i refleksot /je/ : bj'esƒn, vj'ern«,
gnj'ezd«, mj'est«, smj'eh (s. Skri`ovo, Zrnovo).
5. Vo oblasta na vokalizmot kako diferencijalni osobenosti na serskodramskiot dijalekt po odnos na drugite ju`ni govori se javuvaat:
‡ preglasot na /'a/ vo /e/ zad palatalnite soglaski, sp.: 'er÷b³icƒ, 'er÷, ÷st'e,
÷d'en÷, tk'a÷~', udini~''er', l÷w÷~''er', pƒ{''er' (Pl), 'er÷, p«l'enƒ, ~'e{'ƒ,
j'ehni{', j'esli, (j)÷hc'e, ~'e{'inkƒ, na uf~'era, na ~es'», rƒzl'o`'÷ni (GB) i
‡ labijalizacijata na prednite vokali /e, i/ vo /u/ zad mekite soglaski, sp.:
`'uf, `''uvi, ~'uw'iƒ, i~'um'en', u~un'» (vujna), p'up'erkƒ, l'uw'adƒ, s'urm'ah,
p'e{'t'urƒ (Pl), `'uw'inƒ, t'en`'urƒ, l'utur'» (liturgija), ~'ufl'ik, l'ul''ak,
`'u'ot, `'u'otni, ~''o{'mƒ, dw'a `''obƒ (GB), i~um'en', p'up'erkƒ, ~'urd'ak,
~'ur'en, ~'ur''a{'ƒ, {'um'ijƒ (< {em'ija < {am'ija), {'uk''er, {'ufin'er (Sek),
`'uf, `''uwa, `'uw'owƒm, ~'ub'u}, ~'uw'ijƒ, ~'um'en', ~'ur~'uf'e, ~'uwr'e (Su, Vi).
6. Dramsko-serskite i lagadinskite govori gi povrzuva i refleksot na nosovkata *† vo korenskite morfemi, kako i refleksite na praslovenskite *¦, *þ.
Vo dramskite govori *† > /»/ vo site vidovi morfemi, sp.: w'»dicƒ, wƒgƒr'icƒ, w'»tƒk, w'»gƒl', w'»`'÷, w'»glin', g'»skƒ, g'»bƒ, d»p, z»p ‡ z'»bi, k'»tnik,
m»{', r'»kƒ, p'ajƒk, sk»p, vo fleksivnite nastavki: `''enƒ ‡ `'÷n'»tƒ, r'»kƒ ‡
rƒk'»tƒ, kƒrft'», sul't'», kaj glagolite: j'adƒ ‡ jƒd'»t, b÷r'»t, dƒd'»t, so
isklu~ok na suf. -na-, kade {to se generaliziral vokalot /a/: l'egnƒl, p'adnƒl
(Pl, GB), i nastavkata -ha : b''ahƒ.
Vo serskite i lagadinskite govori vo sufiksna pozicija mesto *† ima kontinuant /a/, sp.: d'ignƒhƒ, prumin'ahƒ, p'erƒ ‡ p÷r'at, bir'at, `÷n'ata (Vi), n'eƒ,
b'erƒ ‡ b÷r'at, b''ahƒ, p'adnƒl (Sek), b'erƒ, b'erƒt, b'ihƒ (Neg), no: v'»gli, v'»z÷l,
d'»bicƒ, kƒp'inƒ, pr'»~kƒ, m'»kƒ, s'»b«tƒ (Sek, Neg).
Samo vo strumskiot govor od serskata grupa *† se reflektiralo vo /a/ vo
site pozicii na zboroformite, sp. vad'ica, g'aska, dap, d'aga, zab'o, n'ea, ber'at,
i po ovaa osobenost strumskiot govor se povrzuva so petri~koto govorno podra~je. Jugoisto~nata izoglosa na refleksacijata na *† > /a/ odi po pravecot na
selata Staro{evo ‡ G. Mahala ‡ Vetren ‡ Sengelovo.
Mesto praslovenskite *þ, *¦ na seto ova dijalektno podra~je kako kontinuanti se javuvaat sekvencite /»l ‡ l»/ i /»r ‡ r»/, sp.: b'»rs ‡ b'»rzi, v»rh, v'»rbƒ,
s'»rnƒ, tr»n, tr'»n÷, tr'»skƒ, tr'»gn÷, ‡ b'»l'wƒ, b'»l'hƒ, g'»ltƒ, `''»lt, `''»l128
~'kƒ pokraj `''el'~'kƒ, j'abƒlkƒ, k'»ln÷, s'»lzƒ, st'»lp, sl'»nc÷, dl»k i dlek, dl'egu (Pl, GB), k»rf, d'»rv«, c'»rwi, kr»s, pr»s, tr»n, vr'»snik, ‡ `»lt, v'»lnƒ,
p'»lni, bl'»hƒ, vl»k, l'»snƒ, plƒ`'ok, sl'»zƒ, sl'»nc÷ (Sek), vr»h, vr'»zƒ, dr'»v«,
drƒ`''i{', ‡ k'»ln'ƒ, p'»ln«, bl'»h'i, 'ablƒkƒ, sl'»nci (Bal), b'»rkƒm, d'»rwu,
g'»rlu, pr'»ska, ‡ p'»lin, w'»lnƒ, dl'»nuk, sl'»pkƒ, `'l'»{ka, j'ablƒkƒ, sl'»zƒ (Vi).
7. Kako va`en fonolo{ki priznak vo oblasta na konsonantizmot pokraj
zvu~nosta vo sersko-dramskite i lagadinskite govori se javuva mekosta. Na
fonetsko-fonolo{ki plan se izdeluvaat tri vida meki soglaski.
Fonemite /x-~/ i /`-{/ vo site pozicii se realiziraat kako meki fonovi
[x', ~', `', {'], taka {to tie ne vleguvaat vo korelacija po mekost, sp.: ur'a~',
~''e{'ƒ, n'a{'i, `''ar, `''enƒ, `'uf, `'r''ab÷ (Pl, GB), na{', n'a{'i, ~'uv''ak, ~''u`'i, `''aba, kl'u~' (Sek), ~'aj, ~'es, tux''eri, d»{', d'»`'x'u, `'ar, `'iw'akƒ
(Neg), ~''in'i, p~''el'i, lƒ`''a, `'n'e, {''arin (Bal).
Tvrdite soglaski se realiziraat pred zadnite samoglaski, pred druga tvrda
soglaska i vo finalna pozicija, sp. m»{', m'uor'÷, sam, s'amƒ, s'am«, n'uos, s»n,
b'al, b''alƒ, b'arƒ, pr»s, d»{', t»p, itn.
Pred prednite samoglaski /e, i/, a osobeno pred /e/, site tvrdi soglaski podle`at na lesna palatalizacija {to vodi kon fakultativna neutralizacija so
nivnite meki korelati, sp. m''isl'i, m''etlƒ, n''iwƒ, n''eb'÷, l'en, l''ic÷, r'et,
r'it, z'»b'i, p''eru, sn'op'i, v''ikƒ, f'es, d'ib''el, z''em'ƒ, z''imƒ, s''elu, s''ilƒ,
k''in'÷, r'»k'i, n'uog'i, bl'»h'i (Pl, GB, Sek, Bal, Su, Vi).
Site tvrdi soglaski imaat soodvetni meki korelati. Mekite soglaski fonolo{ki se realiziraat pred zadnite samoglaski, vo finalna pozicija i pred
drugi soglaski, a vo su{ko-viso~kiot i vo baleve~kiot govor i pred fonemata
/ä/. Pred samoglaskite /i, e/ nivniot izgovor re~isi se neutralizira so izgovorot na tvrdite soglaski vo taa pozicija, sp.: l'am'ƒ ‡ l'am'i, dr''am'ƒ ‡ dr''am'i{', k'uon' ‡ k'uon'÷, b'an'ƒ ‡ b'an'i, s'uol' ‡ s'uol'i, sf'ir'ƒ ‡ sf'ir'i{', l''ub'a ‡
l''ib'i{', c''ap'ƒ ‡ c''ap'i, pr'av'ƒ ‡pr'aw'i, l'az'a ‡ l'az'i (GB, Pl, Sek), m''ärƒ,
n''äm, l''ähƒ, vr''ämi, b''ägƒ, p''äsuk, ~'uw''äk, d''ädu, t''äsn«, z''äjƒ, s''ämi, c''äd'ƒ ‡
c''äd'i{' (Bal, Vi); vo finalna pozicija: den', k'am'en', `'al', g'osp«t', z'et',
«luv'ar' (Sek), k'uon', car', p»t', k»rf', `''al«s' (Pl)3.
Fonemite /}/ i /|/ vo sersko-dramskite i lagadinskite govori se dosta retki, a dokolku se sre}avaat, tie se prete`no od tu|o poteklo, sp. }ef, {'i}'er,
}ar, |ol', |um i dr. Od dijalekten aspekt interes pretstavuvaat onie primeri
kade {to se javuva /}/ mesto k vo finalna pozicija, na primer: bub'aj}, mƒndil'aj}, spƒn'aj}, munƒf'i}, ~'ingil'aj} (Dramsko), kƒrl'i}, fƒrm'aj}, ips'i},
irm'a}, l'ul''aj}, skuf'aj}}, sƒk'aj}, dir'ej}, d'u{''ej}, il'e}, }ut'ej} (Su, Vi), kƒp'a}, bƒzƒn'i}, iny'i}, gudin'i}, gnizd'i}, stƒr'i} (Sek, Neg, Bal).
Mesto prasl. *tj / kt´ i *dj fonemite /}, |/ se javuvaat samo vo nekolku leksemi, sp. v'ej}i, p'ov÷j}i, dumƒ}'in, bu`''i} (Bal, Pl), vo Gorno Brodi i vo Sekavec u{te i }'erkƒ, }'e / }i.
Vo drugite slu~ai mesto spomenatite prasl. grupi se zadr`ale starite refleksi /{t/ i /`d/, odn. /{'t, {'/ i /`'d, `'/, sp.: vr''ati{'t÷, g'a{'ti, k'»{'tƒ, l'e{'tƒ, m'a{'t÷hƒ, «b'u{'tƒ, pr'a{'tƒ, sf''a{'tƒ, sr'e{'tƒ / sr''a{'tƒ,
3
Polumekosta ja ozna~uvame samo koga e taa fonolo{ki relevantna.
129
pl'a{'tƒ, d'»{'t÷r'a, gur'e{', n»{' / n'uo{', p'uomu{', pe{' ‡ p÷{'t'», {'t÷ /
{'tƒ / {'ƒ, {'t''ah, j'agn÷{'ti, p'il÷{'ti, h«d÷{'t'em, ‡ v''a`'dƒ / v''a{'kƒ,
m'e`'dƒ, m'e`'du, pr'e`'dƒ, r'»`'dƒ, s'a`'di / s'a{'ki, ~'us ‡ ~''u`'di / ~''uzdi,
v'i`'dƒ, sh'a`'dƒ, g«v'e`'d«, br'uo`'dƒn÷c (GB, Pl, Bal, Vi), odn. v'e`'x'ƒ, duh'o`'x'ƒ, p'a`'x'ƒ, r'o`'x'ƒ, s'a`'xƒ (Neg).
Od drugite pokarakteristi~ni diferencijalni osobenosti zaslu`uva da se
istakne bilabijalniot izgovor na fonemata /v/ i nejzinata fakultativnost
pred labijalnite samoglaski, sp. b'a~'wƒ, z'»lwƒ, b'iwul / b'iul, 'uol ‡ 'uoluw÷,
'uodƒ, 'uosƒk, 'ujku, ud÷n'icƒ (Dramsko), b'iwul, tuw'ar, 'ujnƒ, ul'owi, 'ol~'÷,
uluw'ar, urt'unƒ (fortuna), ust'an, mrƒ'ulnik, u{'t'inƒ (vo{tina), 'osuk, 'odƒ
(Sek), n'iwƒ, ~'uv'ek / ~'u'ek, ul'oi (Neg), d'awa, ml'iwu, w''ärƒ (Bal), w'odƒ,
pr'awu, `'iw'ot, 'odƒ, ol, 'osuk, n'ou, pr'ai{', un'e{'t, udin'icƒ, ut'ori (Vi).
8. Vo oblasta na imenskata fleksija site govori od sersko-dramskoto i lagadinskoto podra~je gi obedinuvaat mno`inskite nastavki -ove i -e za m.r. i
-eta za s.r., a vo derivacijata deminutivno-hipokoristi~kiot sufiks -inka.
Nastavkite -ove i -e istovremeno ovie govori gi povrzuvaat i so isto~niot
del od dolnovardarskite.
Nastavkata -e (so alomorfot -÷ koj mo`e da se reducira i vo -i) se zadr`ala kaj starite formacii na -ar, -in, -tel i kaj imenkite od i-osnovi, a potoa se
pro{irila i na serija drugi imenki vklu~uvaj}i gi i zaemkite, sp.: kr'aj ‡
kr'a÷, sƒr'a÷, d'en÷, k'uon÷, «gƒn'e, k'amin÷, s'el÷n÷, rib'ar÷, d'ev÷r÷, m'»`'÷, dƒrm'uon÷ (Pl), prƒmƒt'ar÷, «h~''er÷, duri i G'»rc÷, T'urc÷ (GB), prij'at÷l÷, pƒd'ar÷,
kako i starite kolektiva na -je (*-‰je) od tipot: d'»p ‡ d'»b'÷ , g'ost'÷, sn'op'÷,
tr'»n'÷, l''ud'÷ (Sek), br'ati, sn'opi ‡ sn'opit« (< brate, sn'ope, Bal).
Mno`inskata nastavka -iwa za s.r. mo`e da se sretne u{te vo negovanskiot
govor, sp. j'ar÷ ‡ jƒr'in'ƒ, vƒ`'in'ƒ, `'drib'in'ƒ, mƒ~''in'ƒ, mƒgƒr'in'ƒ, mnogu
retko i vo sekave~kiot govor, sp. vr''am÷ ‡ vr÷m'inƒ, mul'inƒ, ku~'inƒ, pokraj
p«l'etƒ, j'agn÷tƒ. Vo drugite govori kaj imenkite od s.r. na -e dobro se dr`i
starata nastavka -eta, sp: v'»`'i ‡ v'»`'itƒ (< v'»`eta), g'»rnitƒ, `'r''äbitƒ,
j'agnitƒ, k'u~'itƒ, {'ik''er~'itƒ (Bal), p'ol÷ ‡ p«l'etƒ, mur'etƒ, dir'etƒ,
j'agn÷tƒ, 'im÷ ‡ 'im÷tƒ (Sek), b'ur÷ ‡ b'ur÷tƒ, j'ar÷tƒ, k«n~''etƒ, mƒg'ar÷tƒ,
p'il÷tƒ, mur'etƒ (Pl, GB), i so zapazen nazalizam vo su{ko-viso~kiot govor:
m'ori ‡ mur''äntƒ, nib'e ‡ nib''äntƒ, k'osmi ‡ k'osmintƒ.
Deminutivno-hipokoristi~kiot sufiks -inka {iroko e rasprostranet vo
ovie dijalekti, sp.: br'adƒ ‡ brƒd'inkƒ, wr'atƒ ‡ wrƒt'inkƒ, glƒw'inkƒ, n'uogƒ ‡
nu`''inkƒ, ust'inkƒ, b'abƒ ‡ b'abinkƒ, a se {iri i na imenkite od drugite
rodovi: n'uos ‡ nus'inkƒ, n'uo{' ‡ nu`''inkƒ, 'uoku ‡ «~''inkƒ, u{''inkƒ (GB, Pl),
glƒv'inkƒ, `÷n'inkƒ, r'»kƒ ‡ rƒ~'inkƒ, ub'awƒ ust'inkƒ (Sek).
9. Glagolskata fleksija e dosta uedna~ena vo site govori od ovaa grupa i po
glagolskite osnovi i po glagolskite formi i nivnite nastavki.
Starite glagolski osnovi se ~uvaat relativno dobro, sp.: gl'ed-ƒ-, 'id-÷- /
b÷r-'e-, s'e-÷-, kr'i-÷-, ~''u-÷-, n'uos-i-, dƒr`'-'i-, stu-'i-.
Vo 1 l. edn. prezent nastavkata -m se generalizirala samo kaj glagolite od
a-osnova, dodeka kaj drugite osnovi na po{irok areal taa otsustvuva ili vo oddelni punktovi se javuva fakultativno, sp.: gl'edƒ-m : 'idƒ-ø, n'osƒ-ø, d'»r`'ƒ-ø,
odn. n'os'÷, d'»r`'÷ vo nekoi govori.
130
Dosta dobro se zapazeni i starite modeli na nesvr{eni glagoli od svr{eni i starite iterativa, sp.: zƒbr'awƒ, «st'awƒ (: zƒbr'awi, «st'awi), pl'a{'tƒ,
r'a`'dƒ (: pl'ati, r'odi), isp'icƒ, nƒs'icƒ, nƒr'icƒ pokraj ponovite: isp'i~'ƒ, ist'i~'ƒ, nƒs'i~'a, «bl'i~'ƒ (: isp'e~'÷, «bl'e~'÷), zƒtw'ar'ƒ, puft'ar'ƒ (: zƒtw'ori),
vo del od ovie govori se produktivni i obrazuvawata so sufiksot -ov(a) od tipot k'up³owƒ, pokraj -uv(a).
Po odnos na glagolskite formi kako zaedni~ki osobini treba da gi istakneme: otsustvoto ili mnogu retkata upotreba na starite modalni oblici so bi,
`ivata upotreba na aoristot i od nesvr{eni glagoli, ~uvaweto na pomo{niot
glagol vo 3 l. edn. i mn. vo perfektot (no ima i isklu~oci), obrazuvawe na
aoristna forma od osnovata bid- (bid'oh, bid'e), i od starata osnova *xъt½(ht'ah, ht'e, ht''ahm÷, ili ht'eh, ht'e, ht'ehm÷), dosta ograni~enata upotreba
na glagolskite konstrukcii so ‘ima / nema’.
10. Kako diferencijalni crti vnatre vo ramkite na ovie govori pokraj ve}e spomnatite (refleksite na *%, *†, *½ vo nekoi pozicii ili vidot i karakterot na redukcijata) kako pokarakteristi~ni gi odbele`uvame: realizacijata
na akcentiranoto /o/, otsustvoto na fonemite /x-y/, distribucijata na /h/, pove}e promeni vo konsonantskite grupi, vo imenskata fleksija: ~lenskata morfema za m.r., brojni razliki vo sistemot na zamenkite i eden broj razliki vo glagolskata fleksija i kaj slu`benite zborovi.
Vrz osnova na tie karakteristiki vo ramkite na sersko-dramskata i lagadinskata dijalektna grupa mo`eme da izdelime nekolku pomali govorni individualnosti.
Dramskiot govor
Dramskiot govor so mrva{kiot i ziljahovskiot podgovor zafa}a najgolemo
prostranstvo. Na severoistok od rodopskiot ~e~ki govor go razgrani~uva planinskiot venec Boz Dag, na zapad sprema serskiot govor granicata odi pribli`no po planinskata viso~ina koja go razdeluva Dramskoto i Serskoto Pole na pravecot na selata Kru{ovo ‡ G. Brodi ‡ Fra{tani ‡ Dervi{en. Na
sever toj se preleva vo gocedel~evskoto (nevrokopskoto) govorno podra~je
preku dene{nata gr~ko-bugarska dr`avna granica.
Ovoj govor go karakteriziraat slednite osobenosti:
‡ refleksacijata na *% vo /»/ vo site morfemski pozicii, sp. s»n, sƒn'», kƒk'»f, p'etƒk,
‡ refleksacijata na *† vo /»/ isto taka vo site morfemi (so isklu~ok na infiksot -na-) : k'»{'tƒ, glƒw'»tƒ, sƒ (*s†tъ), b'erƒ, b÷r'»t, 'imƒhƒ, i so zapazen
nazalizam vo gl'»mbi. Isklu~ok pretstavuvaat primerite gnus', gn'usƒn, ur'u`'÷ (stari dubleti), n'etr÷ (fn'etr÷), glib'ok.
Osnovna zamena za nosovkata *£ e /e/: gl'eda, zet', 'etƒrwƒ, 'edƒr, 'ezƒ, ÷z'ik /
iz'ik, kl'etfƒ, ret, ~''ed«, fret (site), i so zapazen nazalizam vo pent' (peda),
p÷nd÷s'et', d÷v÷nd÷s'et', w'uol'÷, k'up'÷ , vo op{tata forma kaj imenkite od tipot b'an'÷ ‡ b'an'÷tƒ, d'u{'÷, nid''al'÷ (zad meka soglaska). Vo primerite od tipot `''»dƒn, `''»twƒ (Pl), `''»twƒ, `''»nƒt, ~''»d«, ~'»s, ~''»st«, vo Gorno Brodi u{te i vo gl'»dƒ, kl''»twƒ, ima ostatok od starata zamena na *£ so *†.
131
Osnovna zamena na *½ vo akcentiran slog, kako {to ve}e ka`avme porano,
vo dramskata potesna oblast e /'a/ bez razlika na karakterot na sledniot slog,
a vo neakcentirana pozicija /e/, sp. b''al, b''alƒ, b''ali, `'r'ab÷, no: ml÷k'uotu,
sn''ak ‡ sn÷g'». Vo severnite mrva{ki sela pokraj refleksot /a ‡ e/ mo`e da se
sretne i pozicioniot alofon [ä] pred mekite slogovi, sp. b''äli (: b'al, b''alƒ,
b''al«), b''ä{'÷, wr''äm÷, d''ät÷, nid''äl'÷ / nid''äli, a ponekoga{ se sre}avaat i
nasporedni formi so dvata alofona vo istata fonetska pozicija, sp. b''äli i
b''ali, gr''ä{'ki i gr''a{'kƒ (GB).
Vo ziljahovskiot govor redoven refleks za *½ e /e/ vo site fonetski i morfolo{ki pozicii, sp. b'egƒm, bel, vr'em÷, r'ekƒ, vo nekoi punktovi i /je/ : b'jesƒn,
gn'jezd«, zv'jezdƒ (s. Skri`ovo), kako i vo govorot na seloto Zrnovo vo Mrva{ko : d'jet÷, r'jekƒ, gr'je{kƒ.
Vo nego podosledno e izrazena labajalizacijata na /i, e/ vo /u, o/ zad mekite
soglaski, no samo kako leksikalizirana pojava, sp. `'uf, `'uw'e, ~'uw'ija, u~'um'en' i u~'im'en', u~'un'» pokraj uj~'in'», 'u~'um ‡ 'u~'i{', l'uw'adƒ, p'up''erkƒ,
s'urm'ah, p'e{'t'urƒ (Pl), `'op, `'uw÷'a, t'en`'urƒ, l'uh'ucƒ, ~'ufl'ik (GB).
Refleksot na staroto (ju`noslovenskoto) vokalno ¤ po pravilo se javuva
vo sekvencata /»l/, so isklu~ok vo nekolku leksemi koga se nao|a vo pozicija
zad zabnovene~na soglaska, sp. b'»lwƒ, b'»lhƒ, v'»l'k, g'»ltƒ, `''»lt, j'abƒlki,
k'»l'wƒ, k'»lk, mƒl'~''i, p'»lƒn, p'»l'h, no sl'»nc÷, dl'ek pokraj dl'»k (GB, Pl).
Vo oblasta na konsonantizmot kako dijalektni posebnosti vo ovoj govor zaslu`uva da se odbele`i ~uvaweto na /h/ vo site pozicii na zboroformite, sp. hƒd'et, h'ajd÷, h'itƒr, gl'uhƒ, 'uh«, bl'»hƒ, d'ihn÷, pr'ah, p'»l'h, gr''ah, vo gramati~kite
morfemi: b''ah, gl'edƒh, gl'edƒhm÷, hl'edƒht÷, gl'edƒhƒ, pokraj l''ap, kako i pojavata
na novo h vo rezultat na aspiracija naj~esto pred inicijalnoto /i/, sp. h'ima,
h'istinƒ, h'iglƒ, vo poograni~ena mera i vo drugi pozicii: n'ehin, him / hmi, i dr.
Poretko mo`e da se sretne /h/ dobieno i so disimilacija na grupata kt vo
l'eht÷, n'eht÷, d'uohtur, pokraj d'uoktur, i na soglaskite /j, s/ pred afrikatite
/~, c/ na morfemska granica, sp. jƒhc'e / ÷hc'e, jƒh~''inku (: jajce), br''ah~'i
(: brest), m'ah~'i (: mas), n'uoh~'i (: nos), puj'ah~'i (: pojas) m'ehc÷ (: meso), f + c,
~ > h + c, ~ : «hc'et÷, «h~''er' pokraj 'uofcƒ, «f~''er'.
Grupite /{t/ i /`d/ ostanuvaat neizmeneti: l'e{'tƒ, m'e`'dƒ.
Dramskiot govor ne gi poznava zvu~nite afrikati /y, x/; sp. zv''azdƒ, `''op,
`''am.
Od drugite pojavi vo konsonantskiot sistem da gi notirame:
‡ ispu{taweto na /t, d/ vo sekvencite -str-, -zdr-: b'isr«, 'uosr«, s'esrƒ,
sr'ah, `'r''ab÷,
‡ disimilacijata na mn vo ml vo leksemata ml'uog«,
‡ na `l > zl : zl'»~'kƒ,
‡ na mn > vn : st'uownƒ, t'ewnu, t÷wn'icƒ pokraj t'emnu, t÷mn'icƒ,
‡ zamenata na *~- vo starata grupa *~¦- vo c- : c'»rƒn, c'»rf, cƒrl'if, cƒrw«j'adu d'»ru (Pl), i
‡ na grupata *~r½- vo ~ere- : ~''er÷p, ~'r''aw« / ~'ir''aw«, ~'r''a{'ƒ / ~'ir''a{'ƒ /
~'ir''e{'ƒ (Pl).
Starite grupi *t‰j, *d‰j se asimilirale vo palatalizirani t', d' : br'at'ƒ,
sf'at'ƒ, d''awul, l''ud'÷, kako vpro~em i vo drugi sekvenci so j, na pr. z'em'ƒ
(zemja), l'am'ƒ.
132
U{te edna fonetska posebnost {to go karakterizira dramskiot govor e
svrzana so realizacijata na /l/ kako polumek fon pred zadnite samoglaski,
pred soglaski i na krajot, sp. gl''awƒ, l'ƒ`''icƒ, g'uol' ‡ gu'ol'ƒ (Pl).
Interes mo`e da pobudi i palatalizacijata na /l/ pred /~, c, k, h/, sp. v'»l'k,
p'»l'h, b'»l'hƒ, `''»l'~'kƒ, mƒl'~'i, pƒl'`''ok, pit'el'~'÷, m'al'c÷, kr'il'c÷.
Vo imenskata fleksija najkarakteristi~na osobina pretstavuvaat ~lenskite morfemi na -n- (-»n, -na, -no, -ne) i preglasuvaweto na a vo ~lenot vo e
zad mekite soglaski. ^lenot so n, koj e karakteristi~en za sosednite bugarski
rodopski govori, e konstatiran vo potesnata dramska oblast, i toa dosta
sporadi~no, sp. br'adwƒnƒ, nug'»nƒ, j'ahcƒnƒ, d''at÷nu, ƒf pul'enu (Pl).
^lenskata morfema za m.r. so t se javuva vo dve varijanti: -»t vo ziljahovskiot govor, sp. br÷g'»t, sin'»t, odn. -÷t zad mekite soglaski i vo neakcentirana pozicija: k'on÷t, n'o`'÷t, dodeka vo mrva{kiot taa se javuva bez -t vo
fonetskiot oblik -» : grƒd'», glƒs'», sin'» (pod akcent), l''abƒ, jun'akƒ, iz'ikƒ
(Pl, GB), odn. -e zad mekite soglaski: m'»{' ‡ m'»`'÷, uf~''er'÷, kuv'a~'÷, p'»t'÷.
Kaj pridavkite ~lenot -e e regularen, sp. sl'ap ‡ sl'abi÷, dib'el ‡ dib'eli÷,
j'agn÷{'ti ‡ j'agn÷{'t³i÷, mnogu se poretki formi so -» : gul''amiƒ, c'aliƒ,
st'ariƒ, ~'ul''ak (GB), pa taka celata ~lenska paradigma glasi: sl'abi÷ / sl'abiƒ, sl'abƒtƒ, sl'ab«t«, sl'abit÷, tamu kade {to ima ~len so n : sl'abiƒn, sl'abƒnƒ, sl'ab«n«, sl'abin÷.
Mno`inskite nastavki kaj imenkite (-i, -ove, -e, -ofci, -i{ta, -a, -eta, za
izbrojana mno`ina -a) ne poka`uvaat na ovoj teren posebnosti, ako ja isklu~ime redukcijata kaj nekoi od niv. Izvesna neizdiferenciranost vo funkcijata
poka`uva samo nastavkata -e za zbirna ili za obi~na mno`ina, sp.: m'»`'÷,
uf~''ar'÷ sprema k'am÷n÷, kl'as'÷, g'ost'÷, d'»b'÷, l'ist'÷. Jasno e zbirnoto zna~ewe vo oblicite od tipot list'a (: dv'a l'istƒ ‡ l'ist«v÷), cigƒn''a, Tur~''a
(: mn. T'urc÷). Kaj imenkite od `.r. se generalizirala nastavkata -i : r'»k'i,
nu'og'i, osven vo 'uofcƒ ‡ 'uofc÷, «fc'et'ƒ ‡ «fc'et÷ i «hc'et÷ (GB).
Vo dramskite govori osobeno e bogat sistemot na zamenkite.
Vo grupata na li~nite i li~nopredmetnite zamenki poradi fonetskite
osobenosti gi istaknuvame formite: j'a pokraj j'as, n'i÷ so alomorfite n'ijƒ /
n'eƒ / n'e÷, za 3. t'uoj, t''a / t'ijƒ, mn. t'ie / t'÷ / t'e÷ i zavisnite formi: m'en /
m'en÷, t'ep / t'eb÷, n'ek / n'egu, n'eƒ / n'e÷ / n'ehi, t''ah, h'im / hm'i / hn'i, kratkite
formi za objekt: mƒ, tƒ, sƒ, nƒ, vƒ, gi,
‡ li~no-predmetnite: k'uoj / k'uok, k«j'a, k«j'o, ~''uoj, ~'uojƒ / ~''ej, ~''ejƒ / ~''e÷,
s''ak / s''akuj, s''akƒ / s''akwƒ, i posebno gi istaknuvame pra{alnata: kut'»r /
kutr'i, kutr'», kutr'o, kutr'i (Pl), edn. kut'»r, k«tr'» (GB), i neopredelenata boƒd'in, buƒdn'», buƒdn'o, buƒdn'i / bud'in, budn'» / bud'»n, budn'a,
‡ prisvojnite: m'uoj, m'uoj«, tw'uoj« / t'uoj«, n'ejn, n'ejnƒ i n'ehin, n'ehinƒ, -«,
-i, sf'uoj / s'uoj, su'ojƒ, t''ahƒn, t''ahnƒ, -o, -i.
Mnogu e bogata so formi grupata na demonstrativni zamenki. Ovoj govor
poznava sistem od tri vida pokazni zamenki: tuos, suos, nuos, i tie se obi~no
pro{ireni so partikulite -j, -z(i), -v(a), -kana, sp.: tuz'i, t»s / t'»zi / t'ajƒ /
t'a÷, t«w'a, tes / t'ezi, ‡ suz'i, s»s / s'»zi, swa, i suj, s»j, swa, s'aj, i/ili s'uoƒ,
s'»ƒ, swa, s'as, s''awƒ, s'ƒw'a, ‡ n'uoj / n'uos / nuz'i, n»s / n'»zi, nuz'i, nes / n'ezi, n'uozi, n'»zi, n'ezi, un'uos, un'»s, un'es, i so partikulata -kana : t'uojkƒnƒ, t'ujkƒnƒ,
133
tuz'ikƒnƒ, suz'ikƒnƒ, s'»zik³anƒ, s''azik³anƒ, s'ujkƒnƒ, s'»jkƒnƒ, s''akƒnƒ, s'ejkƒnƒ,
n'uzik³anƒ, n'»zik³anƒ, n''azik³anƒ, n''uojkƒnƒ, «n'uojkƒnƒ, itn.
So koli~estveno zna~ewe pokraj zamenkite s'i~'ki / fs'i~'ki, s'i~'kite, vo
`iva upotreba e i starata opredelba vrxd} koja se javuva vo fonetskite raznovidnosti wr'et, fr'et, fr'»t, sp. {tƒ ti d'am fr'et «fc'et÷, ta pugl'edƒ
vr'et h'or«t«, i ÷ isp'i fr'et «d'»tƒ.
Vo glagolskata morfologija najmarkantna osobenost e sekako sufiksot
-ov(a) za obrazuvawe nesvr{eni od svr{eni glagoli, sp.: v'id'«wƒ, d«w''adowƒ,
k'upowƒ, l'egn«wƒ, m'in«wƒ, f'at'«wƒ, l'ips«wƒ, pr÷m'er'«wƒ, pokraj v'»rzuwƒ, zƒst'anuwƒ, izm'»knuwƒ, i dr. Sufiksot -ov(a) se {iri za smetka i na obrazuvawata na -uva, koi dominiraat vo sersko-strumskite govori, no i za smetka na drugi imperfektivi, na primer, na onie so stariot sufiks -j(a) od tipot v'i`'dƒ,
d«v'a`'dƒ, f'a{'tƒ, i dr.
Od drugite deverbativni formacii na dijalekten plan interes mo`at da
pretstavuvaat i slednite: zƒf'atƒ (: zƒf'ati), pruv'al'ƒ (: pruv'ali), sf'al'ƒ,
nƒw'arw'ƒ, ‡ dun'isƒ (: dun'esi), fn'isƒ, vƒskr'isƒ, pr÷tr'isƒ, fl'izƒ (: fl'ez÷),
izl'izƒ, «m'itƒ (: «m'et÷), prim'itƒ, prul'itƒ, ‡ «bl''a~'ƒ, ugr''awƒ, ‡ puigr'awƒ, nƒpuj'awƒ, nƒsm''awƒ, nƒpƒln''aw ƒ, rƒzbul''awƒ, sm÷l''awƒ, zƒgrƒd''awƒ i dr.
Nekoi od niv zafa}aat po{iroki areali vo jugoisto~nite, pa i vo nekoi od
krajnite isto~ni makedonski govori.
Vo paradigmite na prostite glagolski formi kako poneobi~ni vo odnos na
drugite govori od ovaa grupa i za pokompleten uvid vo paradigmite }e gi spomneme:
‡ fakultativnata upotreba na nastavkata -m vo 1 l. sega{no vreme kaj glagolite
od e/i-grupa, mo`e da se re~e duri i otsustvoto nejzino, sp. b'erƒ, s'ejƒ, p'ijƒ,
‡ preglasuvaweto na -a- vo -e- zad mekite soglaski kaj glagolite od i- grupa,
sp. v'id'÷, g'uor'÷, d'»r`'÷, kr'uoj÷, l''ub'÷, m'isl'÷, h'uod'÷, i vo 3 l. mn.: gur''et,
dƒr`''et, kru'et, m'isl'÷t, h'uod'÷t;
‡ vo 1 l. mn. nastavkata -me e stabilizirana kaj glagolite od a-grupa, sp. gl'edƒm ‡ gl'edƒm÷, r'ukƒm ‡ r'ukƒm÷, dodeka kaj glagolite od e/i-grupa taa se javuva
fakultativno vo zavisnost od toa dali vo 1 l. edn. se javuva -m ili otsustvuva, sp.:
'idƒ ‡ 'id÷m, b'erƒ ‡ b÷r'em, d'»r`'÷ ‡ dƒr`''im, odn. rƒb'uot'÷m ‡ rƒb'uotim÷.
Od glagolite *byti i *xъt½ti prezentskite formi glasat: s»m, si, ÷ (i), sme,
ste, sƒ, negirani: n÷ s'»m, n÷ s'i, n÷ 'e, itn., (da) b'idƒm, b'id÷{' b'id÷, b'id÷m(÷),
b'id÷t÷, b'idƒt, {'t''a / ht''a, {'t''e{', {'t'e, {'t'em, {'t''et÷, {'t''»t,
negirani: n÷ {'t''a, n÷ {'t''e{, itn., vo aoristot: beh, be, be, b'ehm÷, b'eht÷,
b'ehƒ, odn. bid'oh, bid'e, bid'e, bid'ohm÷, bid'oht÷, bid'ohƒ; ht''ah, hte, hte,
ht''ahm÷, ht''aht÷, ht''ahƒ i/ili ht'ehm÷, ht'eht÷, ht'ehƒ.
Vo imperfektot od *byti se upotrebuvaat dve formi: b''ah i b'eh, b'e{'e, od
*xъt½ti : {'t''ah ‡ {'t'e{'÷ i ht''ah ‡ ht'e{'÷.
Glagolot *xъt½ti se sre}ava so staroto zna~ewe, sp. J'as ni {t'a sp'i÷m t'okƒnƒ. Glagolot saka vo na{ite anketi ne e dobien!
Posebnost e vo ovoj govor pojavata na -» mesto -o vo aoristot kaj glagolite
od konsonantska osnova od tipot r'ekƒh ‡ r'ekƒhm÷ ‡ r'ekƒht÷ ‡ r'ekƒhƒ, d'adƒh ‡
d'adƒhm÷, d'uojdƒh ‡ du'ojdƒhm÷, izj'adƒh, n'ajdƒh, fn'esƒh, p'ekƒh, ~''etƒh (Pl), i
dr., koja se objasnuva so analogija na glagolite od a-razdel (v'iknƒh).
Od na~inskata kategorija posebni formi ima samo imperativot, sp. gl'edƒj ‡
gl'edƒjt÷, p'ij ‡ p'ijt÷, sej ‡ s'ejt÷, p'eri ‡ p'erit÷, p'e~'i ‡ p'e~'it÷, 'isp÷~'i ‡ 'is134
p÷~''it÷, so toa {to vo 2 l. ~esto se ispu{ta nastavkata, sp. 'id, z'em, d'»r{', j'a{'
(jadi) v'i{' (vidi).
Vo negiranite formi se ispu{ta da, sp. nim'uoj v'ikƒ{', nim'uojt÷ v'ikƒt÷,
nim'uoj bir'e{', nim'uoj n'uosi{', poretki se formi od tipot nim'uo g« f'atƒj
(GB), a ne se nepoznati formi i so gr~kata partikula mi : mi n'uosi{', mi si~''e{'.
Nerealna uslovnost se izrazuva so formite na minato idno vreme, sp.: dƒ
zn'ajƒh {'t÷ d'uojdƒh, negirano: dƒ zn'ajƒh n'emƒ{'i dƒ d'ojdƒ.
Partikulata za idni vremenski formi se upotrebuva vo fonetskite raznovidnosti: {'t÷, {'tƒ (GB), st÷ / stƒ i {'tƒ, {'ƒ : stƒ / {'tƒ r'ukƒm, stƒ /
{'tƒ c''api{' (Pl).
Glagolskiot prilog se sre}ava vo formite so nastavkite -{'tem, -{'tum i
-{'kom, sp. s÷d÷{'t'em, mƒl~'÷{'t'um, h«d÷{'t'um, tƒr~'÷{'k'om (GB, Pl).
Od slu`benite zborovi na dijalekten plan go privlekuvaat vnimanieto:
‡ predlozite v»rh (stuj'ali v»rh k'am÷nƒ), v»z / v»s (v»s nid''al÷, v»z k'aursk³atƒ m÷hƒn'»), izv'»n (izv'»n s'elutu), k»m (so zna~ewe kon), nƒpr'e{ (nƒpr'e{'
nid''al÷), pres / prez (pres tr'i m'uostƒ), v»n, opr'e{.
‡ a od svrznicite l'u : sp. ... {tƒ ti pl'at÷m i n'aplƒt÷m, l'u dƒ ni mƒ «st'avi, N'ekƒ si z'em÷h l'u {t'ot« dƒ 'iskƒh... (GB), i ag'a : I tam'an ƒg'a bj'e{÷
na vrƒt'»tƒ nƒ p'e{~'÷r³etƒ, i nƒt n'ek «d g'or÷ d'ojd÷ dr'ugi÷ 'oblƒk.
Dve posebnosti dramskiot govor poka`uva i vo vrska so rasporedot na klitikite po odnos na glagolot. Vo glagolskite sintagmi kade {to ima kratka zamenska forma i glagolska klitika, zamenskata klitika mo`e da se javi pred
glagolskata, sp. ispl'elƒ gi s»m, p'altutu gu si z'elu, ub'ili gu sƒ nƒ gur'»tƒ.
Partikulata za negacija ne / ni po odnos na kratkite zamenski formi mo`e
da stoi i pred i zad zamenkata: J'a ne gi n'ajdƒh : ami gi ni d'awƒ.
Va`na uloga vo dijalektnata diferencijacija igra i leksikata. Vo dramskoto dijalektno podra~je mo`at da se izdvojat tri pogolemi grupi leksi~ki
dijalektizmi: arhaizmi, grcizmi i turcizmi. Osobeno e brojna grupata na grcizmi. ]e spomneme nekolku arhai~ni leksemi koi imaat dosta ograni~eni
areali, kako {to se, na primer: b'»rni ‘usni’, bl''udi ‘skita’, bl''ud«, br'adwƒ,
budn'»{', bud'»n ‘nikoj’ (l|bo ed}nq), buk ‘buka', gw'uos ‘klinec’ (*gvozdь), gran'
‘granka’, k«z'el' (*kozьlъ), kutr'i (*kъtorъ), k'uzn'ƒ (*kyzьnьja), kuzn'ar' ‘kova~’,
k'uotkƒ ‘ma~ka’, k«tƒr'ak, kr'»k (*kr†gъ), k'u~'a ‘varena p~enica za zadu{nici’,
l'anta, 'uobrus, «kn'uo, pent' (*pędь) ‘peda’, pesnica, r'akla, r'atƒj, fret /
fr»t / frut (*vъ rędъ), t«p'or, t«pur'i{'t÷, ~''apƒl' / ~''apl'÷, ~''esƒ, j'adiw«,
`''eni ‘`nee’, ~''er÷n', j÷l'atƒ, `''al'wƒ, i u{te red drugi primeri.
Dramskoto govorno podra~je, kako {to se gleda, e dosta kompaktno. So nekolku crti od centralnata oblast se razlikuva govorot vo nekolku ju`ni sela
okolu gr. Ziljahovo i vo krajnite severni sela koi gravitiraat kon Goce Del~ev (Nevrokop).
Ziljahovskiot govor, sudej}i po materijalot pretstaven vo studijata na
Jordan Ivanov (1977), otstapuva od centralniot (mrva{kiot) pred s# po refleksacijata na *½. Ve}e spomnavme deka vo ovoj govor *½ se reflektiral so /e/
vo site pozicii, vo oddelni punktovi mo`e da se sretne i jekavski izgovor. Toj
e edinstven govor vo sersko-dramskata grupa kade {to ima takva zamena. Sp.:
b'el, br÷g'»t, wr'em÷, w'erƒ, d'ed«, odn. b'jesƒn, v'jerƒ, gn'jezd« (Skri`ovo). So
135
vakvata zamena na *½ vo ziljahovskiot govor zna~itelno se reduciral korpusot
na primerite so palatalni soglaski, bidej}i kontinuantot /e/ ne ja
palatalizira prethodnata soglaska.
Vo vrska so ovaa pojava stoi i rezultatot od prevojot na 'a, koj ovde e dosta
ra{iren, sp. 'er÷ / j'er÷, p«l'enƒ / p«lj'enƒ, pij'en, ~'÷r{''ef, ~''e{'kƒ, of~''er÷,
`''epkƒ (: `''aba), `''el'wƒ, `''el'bƒ, {''erin i {j'erƒn, ~''epl'÷.
Vo ziljahovskiot govor e poizrazen preglasot na /'a/ vo /»/ pod sekundarniot akcent vo primeri od tipot n'eg«v³»tƒ, p'uop«v³»tƒ, d'uokƒr³»jt÷, l'egn«w³»t÷,
i dr. Preglasot vo vakvite slu~ai stanuva samo vo akcentirani slogovi, a se
objasnuva na sledniot na~in: prvobitno /a/ se nao|alo vo neakcentirana pozicija i bilo reducirano (n'eg«wƒtƒ). Noviot akcent pridonesol reduciranoto
ƒ u{te pove}e da zatemni i da se izedna~i so akcentiranoto /»/ : n'eg«wƒtƒ >
n'eg«w³»tƒ.
Od drugite fonetski pojavi so koi vo izvesen stepen se razlikuva ziljahovskiot govor da gi spomeneme:
‡ poblagata labijalizacija na /e, i/,
‡ po~estata aspiracija na inicijalnite i i », sp. h'id÷, h'»rkƒ,
‡ poubla`enata diftongizacija na akcentiranoto /o/ vo /uo/, no i slu~ai so
premin na /'o/ vo /u/: nu{' (no{), p'us (post), {'upte ({opte < {epte),
‡ jotuvaweto na inicijalnoto e vo akcentiran slog, sp. j'elƒ, j'el÷n, j'es÷n,
j'etƒrwƒ,
‡ poregularnata upotreba na /»/ pred sonantite /r, l/ vo sekvencite /»r, »l/
kako kontinuanti na starite vokalni sonanti, sp. k'»rf', p'»rs', p'»rf, v'»l'k,
v'»lnƒ,
‡ refleksot /er/ i ~uvaweto na /~/ vo starata grupa *~¦- : ~''erf, ~''rƒn, ~'÷rv'en,
‡ pazeweto na grupata /mn/ vo primeri od tipot st'uomnƒ (: st'uovna vo mrva{kiot),
‡ fonetskite oblici ÷d'in (: ƒd'in vo mrva{kiot), ~'ul''ek, gr'imnƒ, gl'amn'ƒ, mluk (vnuk), ml'ukƒ,
i vo fleksijata:
‡ ~lenskata morfema -'»t : br÷g'»t, zƒb'»t, grƒd'»t, odn. -et : k'uon'÷t,
u
k' o{'÷t, p'»t'÷t, b'eli÷t, vis'oki÷t,
‡ fonetskite formi na partikulata ‘{te’: stƒ / st÷, sƒ (stƒ n'uosi).
Vo ziljahovskiot govor ~lenskata morfema -to ne se generalizirala napolno kako {to e toa slu~aj vo drugite mrva{ki sela, sp. sf'at«v³et÷.
Sufiksot -(e){t(i), poznat i vo drugite mrva{ki sela, vo ziljahovskiot se
javuva redovno kaj pridavki izvedeni od imiwa na `ivotni od tipot: j'agn÷{'ti, k'uoz÷{'ti, k'u~'÷{'ti i dr.
Vo dramskata govorna oblast ne mo`e da se odmine govorot na edna oaza
{to ja pretstavuva seloto Kalapot, koe se nao|a vgnezdeno na edna kosa na
planinata Boz Dag na pravecot Drama ‡ Gorno Brodi.
Govorot na ova selo vo ramkite na dramskata grupa vo izvesna smisla e
unikaten so pove}e osobenosti.
Toj e edinstven po zaedni~kiot rezultat od razvojot na dvata era (*Í, *Ý),
na dvete nosovki (*†,*£) i na vokalnite sonanti. Site ovie glasovi se izedna~ile i dale edna fonema ‡ /»/, so taa razlika {to pred kontinuantot na prednite *Ý i *£ soglaskite podle`at na palatalizacija. Sp.:
136
*Í > /»/ : v»n, v'»{'kƒ, k'»sn«, s»n, s'»hnƒ, kƒk'»f,
*† > /»/ : w'»`'÷, g'»bƒ, g'»skƒ, d'»p, z'»p, k'»{'tƒ, m'»kƒ, p'»t', r'»kƒ, s'»b«tƒ,
*Ý > /'»/ : d'»n', l''»ku, l''»snu, t''»nku, 'uv'ƒn, uc''»t',
*£ > /'»/ : gl''»dƒm, `''»twƒ, z''»t', kl''»twƒ, m''»s«, m''»k«, p''»tƒk, tr''»skƒ,
fr''»t, ~''»du, vr'em'ƒ, 'im'ƒ, j'agn'ƒ, t'el'ƒ i dr.,
*¦ > /»r ‡ r»/ : v'»rh, k'»rf', g'»rl«, m'»rsni, z'»rn«, sƒrc'e, tƒrnl'if, no
tr'»n, tr'»gnƒ,
*þ > /»l ‡ l»/ : v'»l'k, v'»lnƒ, g'»ltƒ, `''»lt, `'ƒlt'icƒ, no dl'»k.
Poseben razvoj vo kalapotskiot govor, i u{te vo nekolku drugi oazi vo
Dramsko, imal stariot vokal *y. Negoviot refleks se realizira kako sreden
fon me|u i i », ponekoga{ poblisku do », ponekoga{ poblisku do i, osobeno vo
sosedstvo so meka soglaska i so velarite (k, g, h), sp.: sìn, t'ìkwƒ, r'ìbƒ, ili
v'»kƒ, kur'»t« i dr.
Vo ovoj govor se konstatirani i slu~ai so /ì/ za *y naj~esto zad velarnite
/k, g, h/, no i vo drugi slu~ai, sp. m'ìl«, v'ìn«, r'ìzƒ, ili duri da se neutralizira so /»/, no vo takov slu~aj ovoj alofon ja smeknuva prethodnata soglaska:
m''»l, w''»nu, ~''»st«.
Redukcijata na e > [ƒ] vo kalapotskiot govor se razlikuva od redukcijata na
» > [ƒ]; alofonot od /e/ po pravilo ja smeknuva prethodnata soglaska, sp. b'ol'ƒn
(< b'olen), h'od'ƒt (< h'odet), za razlika od s'»n ‡ sƒn'»t.
So spomenative osobenosti kalapotskiot govor pove}e inklinira kon rodopskite dijalekti.
Serskiot govor
Serskiot govor ja opfa}a oblasta po dolinata na rekata Struma ju`no od
Butkovskoto Ezero i jugozapadnite ogranci na planinata Ali Botu{. Toa e
prete`no ramni~arska oblast vo koja glavni administrativni i ekonomski
centri se gradovite Seres i Valovi{ta (Demir Hisar).
Kako osnovni punktovi za ovoj govor gi zemame selata Sekavec (S''akavic,
Sakaf~e), koe se nao|a na desnata strana na r. Struma zapadno od Seres,
Kalendra i Savek (Sav'ak) vo ramni~arskiot del na pravecot Seres ‡
Valovi{ta i Dervi{en, koe e grani~no so dramskoto govorno podra~je.
Dijalektnite osobenosti na serskiot govor mo`eme da gi podelime vo dve
grupi.
Ednata grupa ja so~inuvaat onie crti {to go svrzuvaat serskiot govor so
dramskiot vo potesna smisla na govornoto zaedni{tvo, kako {to se, na primer:
‡ labijalizacijata na /i, e/ vo /u/, iako ovde taa e poograni~ena, sp. i~um'en',
~urd'ak (~erd'ak), ~ur'en, ~ur''a{ƒ, {ul'e`'÷, {um'ijƒ, {uk''er, {ufin'er, p'e{turƒ, p'up'erkƒ,
‡ refleksot [ƒ] mesto sekundarniot Ý2 pred sonantite /r, l/: v''atƒr, 'endƒr,
m'okƒr, p'ekƒl, r'ekƒl, kako i pred /m/: sƒm, n'esƒm, 'osƒm, s'edƒm, osven vo 'og'in,
‡ zagubata na /t, d/ vo grupite -str-, -zdr- : b'isr«, po analogija i b'isƒr,
'osrƒ, s'esrƒ, sr'ah, zr'af, zr'av'÷,
‡ zamenata na /~/ vo /c/ vo grupata *č¦- : c'»rƒn, cƒrv'en, c'arv÷,
‡ promenata na grupite vn > mn : rƒmn'ik, us'»mnƒ, pl''amn'ƒ, mn > ml vo
ml'ogu, potoa vo ml'uk, ml'ukƒ (< mnuk < vnuk), `l > zl vo leksemata zl'»~kƒ,
137
‡ promenata na -sk- vo -ck- zad konsonant vo sufiksot -sk(i) : 'olckƒ k'o`ƒ,
kr'avincku ml''ak«,
‡ zagubata na v pred labijalnite samoglaski: 'ol, 'odƒ, b'iul,
‡ smeknuvaweto na /t, d/ vo starite sekvenci *t‰j, *d‰j vo primeri od vidot
br'at'ƒ, sf'at'ƒ, cv'et'÷, l''ud'÷, d''av«l, gr'ozd'÷, kako i vo drugi grupi so j :
tr'»n'÷, sn'op'÷, zr'av'÷.
Vo imenskata fleksija odbele`uvame:
‡ mno`inskite formi so nastavkata -e kaj imenkite od tipot k'on÷, prij'at÷l÷, d'en÷, m'»`÷,
‡ mno`inskata nastavka -eta : j'agnetƒ,
‡ zamenkite fr'et ‘site’, n'een / n'ejn i n'eh÷n, t''ah÷n,
‡ deminutivno-hipokoristi~kiot sufiks -inka : k'»{tinkƒ.
Glagolskata fleksija e vo golema mera identi~na so fleksijata vo dramskiot govor.
Ako gi pridodademe kon ovoj broj i onie osobenosti {to gi nabrojavme porano kako zaedni~ki na celiot sersko-dramsko-lagadinski region, toga{ sli~nosta me|u serskiot i dramskiot }e bide u{te pojasna.
No isto taka e zna~itelen i brojot na osobenostite so koi se razlikuvaat
ovie dva govora me|u sebe. Od niv }e gi istakneme samo najmarkantnite koi, po
na{e mislewe, imaat zna~ewe za dijalektnata geografija.
Tuka pred s# da ja istakneme refleksacijata na golemiot er (*%) i nosovkata *† vo formantite i fleksivnite nastavki.
Golemiot er (*%) vo serskiot govor vo nekorenskite slogovi se reflektiral vo /o/, sp. subr'al (sobr'al), v'usuk, v'»tuk, d«b'it«k / d«b'ituk, m'ozuk,
p'etuk, t'enuk, l'akut', n'okut', vo ~lenot: br÷g'o, d÷n'o, b''ali«, sprema /»/ vo
korenskite slogovi: b'»~va, d»{ ‡ dƒ`d'i, itn.
Sli~na e polo`bata i so refleksacijata na *†, sp. v'»dicƒ, v'»tur, g'»bƒ,
g'»skƒ, g'»stu, sƒd'iƒ, s'»{t«, no: 'obrƒ~, p'ajƒk, i vo nastavkite: p'adnƒl, n'eƒ,
`'enƒ ‡ `÷n'atƒ, b'erƒ ‡ b÷r'at, b''ahƒ.
Vo serskiot govor se zapazile i nekolku slu~ai so nazalizam, sp. v'»nyƒl,
k'»ndrƒf, k'»ndristƒ, k'osƒ, m'»ndru, tr'»mb«, mƒndr'ec, m'»nd«, i od *£ vo 'endƒr.
Od starite dubleti so /u/ ovde se konstatirani: b'ubr÷k, gn'usn«, gnusut'iƒ,
n'u`dƒ, p'onudƒ, r'u~uk, tup, tr'udnƒ, ur'uglicƒ. Ne se vklopuvaat vo regularniot razvoj leksemite p'op~÷ ‘papuk’ i n'etr÷ pokraj n'»tr÷.
Nosovkata *£ ovde ima normalen razvoj vo site pozicii, sp. gl'edƒ, `'edƒn,
`'etvƒ, kl'etvƒ, ÷t'»rvƒ, z'a÷k, i~um'en, iz'ik (e~emen, ezik).
Vo pogled na redukcijata na neakcentiranite samoglaski patem da spomneme deka /e/ i ovde vo brojni primeri se reducira vo [ƒ], glavno vo zavr{okot
-en, poretko vo drugi slu~ai, sp. b'olƒn, gr'ozƒn, pr'azƒn, s'ilƒn, v'e~ƒr, no i b'ol÷n, s'il÷n, a naj~esto vo taa pozicija ima /i/: 'esin, k'amin, gn'usin, g'u{tir itn.
Elizijata na neakcentiranite samoglaski ovde e mnogu retka; konstatirani se samo nekolku slu~ai i toa, glavno, koga se nao|aat vo neposredno sosedstvo so sonanti: sp. b'ornƒ (borina), sirm'ah, s'irn÷, Bugurd'icƒ, b'ancƒ, p'el'ni
(peleni), k'islu ml''aku, pulv'inƒ, pund''alnik, v'ijvicƒ, p'ijvicƒ.
Vo serskiot govor regularni refleksi za *tj, *dj se /{t, `d/, kako vo dramskiot, so taa razlika {to vo prviov ima pove}e slu~ai so /}/, sp. v'e}÷, }'erkƒ,
138
d«mƒ}'in, }e, n'e}÷, b«`''i}, nastavkata za glagolski prilog -j}i : ruk'aj}i,
nus'ej}i.
Serskiot govor gi poznava zvu~nite afrikati /y, x/: yv''azdƒ, yv'iskƒ, y'irƒ,
bƒx'a, ux'ak, luvx'iƒ.
Ima mali razliki i vo vrska so distribucijata na /h/ i nekoi drugi promeni. Vo brojni primeri vo inicijalna pozicija, poretko i vo intervokalna,
ovoj glas se zagubil ili se nao|a vo faza na gubewe, sp. 'ajd÷, 'or«, 'oxƒ, l'adn«,
l''ap, zƒ'o`dƒ, Vlƒ'inkƒ, m'a{t÷a, a vo nekolku slu~ai h > /f/: z'aduf, ku`'uf,
k'uf, gl'uf, s'uf ‡ s'ufƒ, 'oftikƒ.
Dosta e izrazena vo ovoj govor metatezata na sekvencata od r + vokal od tipot bru~l'iƒ, bru{n'il', vƒrt'enƒ, gƒrm'udƒ, kurm'it', pirlig'at, pr'okƒj, g'»rdi (gr»di), purd'ava i dr.
Za razlika od dramskiot govor vo serskiot ne se vr{i preglas na /a/ vo /»/
vo slu~ai od tipot t'ur'uw³»m÷, d'okƒr³»jt÷, ne se zabele`ani smeknuvawa na /l,
n/ od vidot na dramskite v»l'k, p»l'h; soglaskite /v/ i /l/ imaat "normalna"
artikulacija, sp. b'»~vƒ, l''ab«v÷, l'ani, l'o{i, gol; akcentiranoto /o/ ovde ne
podle`i na diftongizacija, sp. m'os, m'or÷ (: dramskoto m'uos, m'uor÷).
Vo morfologijata kako diferencijalni crti se javuvaat:
‡ upotrebata na zamenskite formi za 3 l. 'on, 'onƒ, 'on«, 'oni, pokraj t'oj,
ta / t'a, t'ijƒ;
‡ otsustvoto na zamenkata kut'»r i demonstrativnite od grupata soj / sos /
s'ozi;
‡ prisustvoto na mno`inskata nastavka -ina kaj imenkite od s.r., koja se
upotrebuva vo konkurencija so -eta, sp. b'ib÷ ‡ bib'inƒ, vr÷m'inƒ, `r÷b'inƒ, mƒgƒr'inƒ, jƒr'inƒ, ku~'inƒ, {il÷`'inƒ, pokraj po~estite na -eta : p«l'etƒ, mur'etƒ, j'agn÷tƒ, p'»rh~÷tƒ;
‡ ~lenskata forma za m.r. se obrazuva so nastavkata -o : zƒb'o, r÷d'o, m'ozuk«, a mno`inskite formi {to zavr{uvaat na -e imaat ~len -to : m'a`÷ ‡ mƒ`'et«, g'ost÷t«, br''ag«v³et«.
I vo serskiot govor glagolskite osnovi se pazat dobro.
Vo 1 l. edn. sega{no vreme kaj glagolite od e/i-grupa nastavkata -m se upotrebuva fakultativno, a vo 1 l. mn. se generalizirala nastavkata -me kaj site
glagoli, sp. 'idƒ(m) ‡ 'id÷m÷, b'erƒ(m) ‡ b÷r'em÷, d'»r`ƒ(m) ‡ dƒr`'im÷, i vo 3 l.
mn. op{ta nastavka e -at : 'idƒt, b÷r'at, dƒr`'at, n'osƒt, br«j'at.
Glagolot ‘nej}e’ se javuva vo celata prezentska paradigma: n'ejk'um, n'ejk'÷{', n'ejk'÷, n'ejk'÷m÷, n'ejk'÷t÷, n'ejk'ƒt.
Vo 1 l. edn. na aoristot nastavkata -h s# u{te prevladuva, no ne se neobi~ni formi i bez h, sp. r÷k'o, dƒd'o, pokraj r÷k'oh, nƒu~'ih, tur'ih.
Partikulata za idno vreme redovno se javuva vo oblikot }e : }÷ v'ikƒ, }÷
n'osi, so glagolot ‘sum’: }÷ s'am, }÷ s'i, }÷ 'e, }÷ sm'e, }÷ st'e, }÷ s'a.
Opredelenite formi od glagolot *byti glasat: bid'oh, bid'e, bid'ohm÷, bid'ohƒ (aorist) i b'eh, b'e{÷, b'ehm÷ itn. (imperfekt), a formi od glagolot *xъt½ti
od tipot na dramskite ht''ah, ht''a ne se konstatirani.
Vo 2 l. mn. imperativot kaj glagolite od e/i-grupa se sre}ava so nastavkite
-ite i -ejte, sp. d'ojdi ‡ d'ojdit÷ i d«jd'ejt÷, n'osit÷ i nus'ejt÷, ili duri so
nastavkata -ajte : p'e~i ‡ pi~'ajt÷, d'on÷s'³ajt÷. Formite so nastavkata -ejte se
139
karakteristi~ni za kuku{kiot govor i po~esti se vo zapadniot del od serskiot govor.
Vo negiranite formi so nemoj otsustvuva da, sp. n÷m'oj 'odi{, n÷m'oj si 'igrƒ{, a se sre}avaat i formi so imperativ: nem'oj sa 'igrƒj, n÷m'oj kr'evƒj, n÷m'oj
~'eti.
Glagolskiot prilog vo ovoj govor se obrazuva so nastavkata -j}i, sp. stuj'aj}i, kli~'ej}i, ne se nepoznati i formite so sufiksot -{kom : «d÷{k'om, tƒr~i{k'om, dodeka obrazuvawa so nastavkata -{tem od tipot na dramskite hode{t'em ne se konstatirani.
Od deverbativnite glagolski obrazuvawa na dijalekten plan interes pretstavuvaat pred s# onie so sufiksot -iv- od tipot zƒbur'avi ‡ zƒburƒv'ivƒ, puprƒv'ivƒ, rƒstuvƒr'ivƒ, koi mo`at da se sretnat i vo formite zƒbur'ajvƒ, pupr'ajvƒ. Nesvr{eni glagoli so sufiksot -ov(a), koi se mnogu ~esti vo dramskiot govor, ovde se dosta retki. Pofrekventni se nesvr{enite glagoli so sufiksot -uv(a) : kup'uvƒ, p«~in'uvƒ.
Od sintaksi~kite osobenosti kako diferencijalni za ovoj govor mo`at da
se spomenat: upotrebata na kratkite zamenski formi pred glagolskiot oblik
i na po~etokot na re~enicata, sp. go v'ide det'eto, mu padn'a {'apkata, i nesoglasuvaweto po rod kaj atributskite sintagmi vo primeri od tipot g«l''am«
k'am÷n', b''al« l''ap i dr.
Lagadinsko-bogdanskite govori
Pod lagadinsko-bogdanski govori gi opfa}ame govorite na osum sela od
koi ~etiri se nao|aat okolu Lagadinskoto Ezero (Ajvatovo, Balevec ili Balav~a, Ilinec, Kire~ ]oj ili Pazvanovo / Pajzanovo) i ~etiri vo visoramninskata oblast Bogdansko (Suho, Visoka, Zarovo, Negovan).
Edna pogolema govorna celina pretstavuvaat selata Visoka, Suho, Balevec, Ilinec i Zarovo, iako i me|u niv ima nekoi ne malku zna~ajni razliki,
dodeka govorot na Negovan, Ajvatovo i Kire~ ]oj se razlikuva so pove}e osobenosti i od su{ko-viso~kiot, a ima razliki i me|u oddelnite sela.
Su{ko-viso~kiot govor. ‡ Vo uvodniot del spomnavme deka vo su{ko-viso~kiot govor, vklu~uvaj}i gi tuka i selata Zarovo i Balevec, mesto *% ima
dva refleksa ‡ /»/ vo korenskite morfemi i /o/ vo formantite i vo ~lenskata
nastavka za m.r., sp. w'»nkƒ, w'»{'kƒ, d'»hƒm, sn'»hƒ, no: sub'irƒm, p''asuk (< p''asok), p''ent«k, sƒn'ot m'alkƒjut (Vi), b»s ‡ b'»z«wi, d»h, w'»t«k, t«w'ar«t,
krƒj'ot (Bal), d'»skƒ, d»{' ‡ dƒ`'d'o (Su).
Dva refleksa nao|ame i mesto nosovkata *† ‡ /»/: g'»ska, m'»{'ku, m'»tka,
n'»tr'ƒ, a vo nekorenski pozicii /a/: n'eƒ, b'erƒ, b÷r'at, m'inƒhƒ.
Vo vrska so refleksacijata na *† vo ovoj govor ima edna posebnost so koja
toj se izdeluva od po{irokoto sersko-dramsko govorno podra~je. Se raboti za
zadr`aniot nazalizam vo vid na posebna nazalna soglaska ‡ /m/ pred labijalnite soglaski i /n/ pred nelabijalnite. Podosledno ovaa pojava se javuva vo govorot na Suho, Visoka i Zarovo, dodeka vo Balevec e ne{to poograni~ena, sp.
d»mp ‡ dƒmb'e, dƒmb'icƒ, g'»mbƒ, kl'»mbu, sk»mp ‡ sk'»mpu, p»mp, r'»mb'ƒ, -i{',
r»mp, skƒmp'ijƒ, s'»mbutƒ, t'»mpƒn, zƒ sƒ k'»mpƒ, z»mp, /»n/ pred nelabijalni so140
glaski: dr»nk, gr'»ndi, kƒnd''a, k'»nkul', k»nt, kr»nk, l»nk, m»n~' ‡ m'»n`'i,
m'»n~'i{', m'»ndru, m'»nkƒ, p»nt', p'»nti{'tƒ, pr»nt, pr'»n~'kƒ, r'»nkƒ ‡ r'»nc'ƒ, rƒnk'af, rƒsp'»nt', s''»kƒndƒ, sƒnd'ini, s»nk, s»nt ‡ s'»ndu(t), w'»nglin³arin, '»ngil, '»nyil, '»nx'i, `''elƒnk ‡ `''elƒnti (Su, Vi), bl'»ndwƒ, dƒ b'»ndƒ
`if, s''äkƒnd'ƒ, dlƒmb'okƒ r'»kƒ, g'olƒmbi, g»nc (gaz), drƒng'o, kƒnd'ädƒ, l'»nkƒtƒ, purƒn~'ah, sƒnd'uwi, w'»nxi (Zar), blƒnd'aj, m'»nd«, pƒjƒnx''inƒ, tr'»mbƒ, no
w'»`'i, d»p, z'»bi, m»{', p»t' i dr. (Bal).
Pod istite fonetski uslovi nosovosta se zadr`ala i so refleksot na *£,
sp.: irimb'icƒ, brƒtu~''endi, gr''endƒ, guwind'arin, `''entfƒ, z'ent', 'endrƒ,
'entrƒwƒ, kl'entfƒ, nƒr''enduwƒm, p'ent' ‡ p''endƒ, p''entuk, pr''end'ƒ, r''end'ƒ,
~''endu ‡ ~'ind'a, i vo nastavkata -ant(a) : (< *-£ta): 'im'ƒ ‡ 'im'ƒntƒ, s''äm'ƒ ‡
s''äm'ƒntƒ, no: p'et', pidis'et, dividis''et, j'agn'ƒ, 'im'ƒ (Su, Vi), brƒtu~'endi,
diw÷nt'inƒ, `'entwƒ, z'ent', k'ol÷ndƒ, mƒs÷n~'inƒtƒ, sƒ pusw÷nt'il, r÷nd'o, ÷ntr'»wƒ (Zar), 'endr«, m÷sin~''inƒ, (o)glind'al«, ~''end«, no gl''edƒ, `''etwƒ,
z'et', kl''etfƒ, r'et, j'agn'÷ ‡ j'agn'itƒ (Bal).
Vo pove}e slu~ai se javuva i sekundaren nazalizam pri /»/ < ¼2, sp. b»nc ‡
bƒny'o(t), l'»nx'ƒ(m) (l»`am), lƒnx''a (l»`a), lƒnx''icƒ, m'»nglƒ, rƒnx''i (r»`i),
st'»nglu (st»klo), dl'»ngƒ, b'»n~'fƒ (Su, Vi), m'»nglƒ, b'»n~wƒ, lƒnx'if ~uw''äk,
lƒnx'icƒtƒ, lƒnxi~'arnik, st'»nklutu sƒ zdrub'i (Zar).
Vo vrska so *£ kako posebnost vo ovoj govor se javuva i refleksot /'ä/, odn.
/'än - 'äm/ vo eden broj primeri, sp. m''äsu ‡ m'ƒs'otu (Su), us''äknuvƒm, m''änkƒ
(Vi), vo sufiksot -anta : j'agn'ƒntƒ, j'ar'ƒntƒ, j'agn'ƒ, j'ar'ƒ.
Su{ko-viso~kiot, zaedno so zarovskiot i baleve~kiot, e edinstven vo sersko-dramsko-lagadinskoto govorno podra~je kade {to se zapazila fonemata /ä/,
t.e. *½, sp.: b''ägƒm, b'äl ‡ b''älƒ ‡ b''äli, b''äsin, br'äk ‡ br''äk«(t), w''äja ‡
w'ä{', wr''äm'ƒ, d''ädu, d''ät'ƒ, dw''ästƒ, dubr''a, i so alofonot ['ƒ] vo neakcentirana pozicija: m'ƒh'o(t), m'ƒst'a, m'ƒs'otu, l'ƒt'a, dr'ƒn'e : m'äh, m''ästu,
m''äsu, l''ätu, dr''än (Su, Vi), vr''äm÷, n''ämƒl, cäl, c''äd'ƒ ‡ c'ƒd'i{', vid''äli,
umr''änƒ, umr''äla (Zar), w''ärƒ, gn''äzd«, d''äcƒ ‡ d'ƒc'atƒ, l'äk, m''ärƒ, ~'«w''äk,
id''äti, p'ogul'³ämƒ, fl''äzi (Bal), isto i vo govorot na s. Ilinec: gr'äh, p''äsnƒ, s''äj p{'in'icƒ.
Po odnos na redukcijata na neakcentiranite samoglaski u{te edna{ da naglasime deka taa se vr{i vo site pozicii na zboroformite, vklu~uvaj}i go i
krajot kade {to po pravilo samoglaskite vr{at i morfolo{ka funkcija, sp.
w'»ngil (Vi), v'»n`'i, iny'ik (Su, Vi), p''entuk, m'»{'ku, d''ädu, st'»nglu (Su,
Vi, Zar, Bal).
Vo konsonantizmot kako dijalektni posebnosti za potesnoto lagadinsko
podra~je, a koi ne se ve}e notirani, gi istaknuvame:
‡ afrikatizacijata na frikativnite soglaski /s-z, {-`/ vo grupa so /n/ vo
/c-y, ~-x/, sp.: b»nc (b»ns < *bъzъ), w'»nyil, inz'ik/k', gƒny'ot (: g»s ‡ gƒz'ot),
m»n~' (m»{), l'»nx'ƒ(m), lƒnx''a, lƒnx''if, lƒnx''i{'nik, w'»nx'i (v»`e), m'»nx'i,
mƒnx''o / -'ot, pƒjinx''inƒ, rƒnx''i (rƒ`'i), h'arx'uwi (Su, Vi),
‡ velarniot alofon na /n/ ‡ [ŋ] pred velarnite soglaski, sp. deŋk, kr»ŋk,
l»ŋk ‡ lƒŋk'ot, m''»ŋkƒ, m'aŋka, t''eŋki, tr'»ŋkƒ, ~''iŋkƒ,
‡ progresivnata asimilacija po zvu~nost, sp. b'»~'fƒ, g'otf'ƒ, `''entfƒ,
`'÷ntf'arin, kl'entfƒ, n'o{'fƒ, ~''erkfƒ, sfat, sf'ät', sf'ƒt'ilu, kfas,
t'ikfƒ, vo nekoi slu~ai i pred sonantite: fl'iza, fl''awƒ,
141
‡ popolnuvaweto na etimolo{kite grupi -sr, -zr- so pregradnite /t, d/, sp.
str'am, stribr'a, str''ädƒ, duri i str»p (srp), str'»ci (srce), no s'»rna, zdr''äl,
potoa:
‡ uprostuvaweto na nekoi konsonantski grupi, sp. (dv > v), izj'awƒm, nƒj'awƒm (najadvam), nƒr''ewƒm, str''äwƒm (naredvam, str''ätwƒm), t'ojut (tvojut),
‡ ~estoto ispu{tawe na /v/ i /d/ vo intervokalna pozicija, sp.: ut n'ou,
dr''äu, h'ubƒjƒ (hubava), 'ostƒjƒ (ostava), pr'ai{', ust'ahƒ (ostaviha), pl''äjam ‡
pl''ä{' (plevam), ‡ kl'ajƒnc (kladenec), dƒ v'ijmi, zw'äja, zw'ä{', zw'äjƒt, zv'aj
(iz-vadi), ut'ij, p'ojƒ, p'o{' (pojda), kl'aj, n'aj, gl'ej, c''ä{' (cedi{).
Od dijalekten aspekt interesni se i nekoi tendencii vo vrska so glasot /h/.
Najstabilen e toj vo gramati~kite morfemi (-h, -hmi, -hti, -ha), dodeka vo drugite pozicii i slu~ai ve}e se poka`uva tendencija za negovo gubewe ili zamena so /f/, sp.: l'äp, f'al'ƒm, f'albƒ, f'»rl'ƒm, f'a{'tƒ, skƒf'un', mƒ'unƒ, k'ifkƒ
pokraj k'ihkƒ, b'uf i b'uh, ku`''uf, i dr.
Su{ko-viso~kiot govor poka`uva brojni posebnosti i vo oblasta na fleksijata.
Vo imenskata fleksija interes pretstavuvaat pred s# mno`inskite obrazuvawa na imenkite od m.r. Kaj niv osobeno stanala produktivna nastavka -e, koja
se {iri za smetka na -i, sp.: sf'atufci ‡ sf'atufc³etu, 'oblƒci ‡ 'oblƒc³etu,
p''äsuk ‡ p''äsuci ‡ p''äsuc³etu, bik ‡ bik'o(t), mn. bic'e ‡ bic'etu, b'uk ‡ buc'e
pokraj b'ukuwi (< b'ukuve), d''ewir'ƒ ‡ d''ewir'³etu (Su) i d''ewir³ofci (Vi), 'obrƒz'ƒ ‡ 'obrƒz³etu;
sp. ja i nastavkata -ove (> -uvi): br''äguwi ‡ br''äguw³etu, k'umuwi ‡ k'umuw³etu.
Golema produktivnost poka`uva i starata mn. nastavka *-£ta koja se javuva
vo alomorfite -'ƒntƒ / -''äntƒ / -''antƒ, dobieni po fonetski pat, i -inta,
-unta / -'onta, nastanati po analogija so pro{iruvawe na elementot -nt- kaj
drugi nastavki, sp.: j'ar'ƒ ‡ j'ar'ƒntƒ, j'agn'ƒ ‡ j'agn'antƒ i j'agni~'³antƒ, t''el~'ƒ ‡ t''el~'ƒntƒ, 'im'ƒ ‡ 'im'ƒntƒ, m'ori ‡ mur''äntƒ, luz''e ‡ luz''antƒ, urƒn'e ‡
urƒn''äntƒ, x'ƒd'e ‡ x'ƒd''äntƒ, l'ici (l'ice) ‡ l'icintƒ, r'amu ‡ r'amuntƒ, stuj'alu ‡ stuj'aluntƒ, pism'o ‡ pism'ontƒ, i dr.
Od zamenskite formi kako dijalektno-diferencijalni gi istaknuvame:
t'oj, t''a, tuz'i (Su), tus (Vi), mn. n'i, vi, t''ä / t'e (Su), n'»j, v'»j (Vi), klitikite m'ƒ, t'ƒ (t''ä, t'e), s''ä, n'ƒ / n''ä, v'ƒ / v''ä, gi / ha, t''äh gi, na t''äh mu,
demonstrativnite: t'os (t'a, tus ‡ tuz'i, t''es) i n'os (n'as, n'us ‡ nuz'i, n''es),
pridavskite: tƒkf'os / tƒk'os (tƒkf'as ‡ tƒkf'os, tƒkf'es ‡ tƒkf'äs), pra{alnite: t'o, {'t'o, k'ak (Su), i k'ogu, {''o (Vi), kutr'i, -'a, -'o, kutr'e (Su) i
kutr'»j, mn. kutr'ejƒ (Vi), prisvojnite: n''ejniju (Su), n''ejnƒjut (Vi), t''ähniju /
t''ähnƒjut, neopredelenite: idn'o / in'o, n''äftu, n'ikƒkuf / n'ikƒkf³os, s''äkuj,
s''äkutrij.
Glagolskata fleksija vo najop{tiot del se slaga so sistemot vo po{irokiot sersko-dramski region. Otstapuvawata vo pooddelni formi proizleguvaat
pove}e od fonetskite me|udijalektni razliki i tie, glavno, lesno se prepoznavaat.
142
Vredno e da se potsetime deka i vo ovoj govor e `iv sufiksot -ov(a) za
obrazuvawe na nesvr{eni glagoli i se upotrebuva vo konkurencija so -uv(a),
sp. prƒk'owƒ, pƒz'ar'«wƒ, strƒm'owƒ, nƒpuj'owƒ, pokraj kup'uwƒ, m''etnuwƒ.
Vo aoristot kaj glagolite od starata konsonantska osnova tematskiot
vokal -o- se ~uva (so redukcija -u-): r''ekuh, r''ekuhmi, r''ekuhti, r''ekuha.
Od *byti ima dve imperfektni formi ‡ so osnovite b''ä- i bi-, sp. b''äh,
b''ä{'i, i bih, b'i{'i.
Vo 3 l. na perfektot pomo{niot glagol se ~uva i koga perfektot ozna~uva
preka`anost, sp. Pujn'o vr''äm'ƒ i(e) b'il id'in ~'urbƒx''ijƒ.
Kaj glagolskite pridavki se javuva ~esto me{awe na rodot, kako i kaj drugite pridavki. Formata za s.r. se sre}ava i so imenki od m.r.
Formite so ‘ima / nema’ + glagolskata n/t-pridavka se `iva kategorija, sp.
a) 'imƒm prumin'antu, n''emƒm j'ahnƒntu, 'imƒ st'orinu, n''emƒmi v'id'ƒnu, b)
im'ah z''entu, im'a{'i kl'adinu, i dr. Me|utoa, ne se nepoznati i formi koga
glagolskata pridavka kongruira so rodot i so brojot na predmetot, sp. gl'awn'ƒtƒ jƒ im'a{'i kl'adinƒ, t'atku m'ƒ im'a{'i pukƒln'ant.
Partikulata za idno vreme redovno se javuva vo fonetskiot oblik za : zƒ
k'a`'ƒ, zƒ d'ojdƒ, zƒ d'awƒ{', zƒ st'ani.
Imperativnite formi mo`at da bidat za diferencijacijata interesni poradi nastavkata za 2 l. mn., sp. d'ukƒr'³äti, dunis''äti, v'i{' ‡ vi{''äti, i poradi ~estata redukcija na nastavkata vo 2 l. edn., sp. j'a{', v'i{', st'an', kl'ad'.
Zabranata se izrazuva so gr~kata partikula mi, sp. mi vil'i{' mi sl'u{'ƒ{', mi p'itƒ{', i so partikulata nim'oj + 2 l. prez.: nim'oj vr''äwi{'.
Glagolskiot prilog i vo ovoj govor, kako vo dramskite, se obrazuva so nastavkite -{t'em, -{kum (< -{kom), sp. pl''eti{t'³em, s''ädƒ{'kum, trƒ~''a{'kum.
Vo glagolskata pridavka se generalizirala sekundarnata sekvenca -nt- kaj
site glagoli, sp.: st'egnƒnt, z'ent, hr'an'ƒnt, umr''ent, zƒsp'ant.
Pogore istaknavme deka polno edinstvo i vo ovaa grupa govori nema. Kako
diferencijalni crti me|u pooddelnite govori na lagadinsko-bogdanskiot teren se javuvaat: stepenot na redukcijata vo nekoi pozicii, refleksacijata na
*y, nekoi otstapuvawa vo refleksacijata na *† i *%, statusot na /v/ vo oddelni
pozicii, stepenot na palatalizacijata na t vo starite sekvenci *t‰j i *t‰, statusot na finalnite grupi -st, -{t, i vo fleksijata: ~lenskata nastavka za
m.r., mno`inskata nastavka kaj imenkite od s.r. na -e, nekoi zamenski oblici,
nastavkata za 1 l. ed. sega{no vreme kaj glagolite od e/i-grupa, partikulata za
idnite glagolski formi, nastavkata za glagolski prilog i nekoi akcentski
posebnosti.
Spored rezultatite od spomenatite osobenosti pogolema sli~nost poka`uva govorot na selata Visoka i Zarovo.
Me|u najkarakteristi~nite osobenosti na viso~ko-zarovskiot govor spa|a refleksacijata na *y. Negoviot razvoj sovpadnal so razvojot na %, zna~i ima
refleks /»/, i toa vo site pozicii, sp.: b'»l ‡ b'»lƒ ‡ b'»lu (*byl¼), w'»m'ƒ
(*vymę), d'»rƒ ‡ d'»rƒtƒ, k'»tkƒ (*kytъka), k'»sƒlu (*kyselo), m'»{'kƒ (*myšь,
*myšьka), n'»j (*ny), p'»tƒm (*pyt-), r'»jƒ ‡ r'»i{' (*ryj-), r'»tƒ (*ryt), s»n ‡ sƒn'ot
(*synъ), s»t ‡ s'»tƒ (*sytъ), pl'»tku (*plytъko), st'»nuwƒm (*-styg-), vo nastavki143
te: *-y- : bl'»hƒ, bƒh~''» (bah~i mn. : bƒh~''a edn.), dƒmg'» mn. (dƒmg'a edn.), sn'»hƒ ‡
snƒh'»t'ƒ (sn»hi ‡ sn»hite : sn'»hƒ ‡ snƒh'atƒ edn.), n''eguw'»t'ƒ, n'owƒt'ƒ (novite) (Vi), br'»{'ƒ (bri{a), vlƒk'o v'»j (*vy), l''äbu sk'»snƒ (*-kys-), m'»jƒ (*myj-),
rib'»t'ƒ plƒv'at (*ryby plyv-), ~''etƒri (*četyr-) (Zar).
Vo viso~kiot govor procesot na zagubata na /v/ e zna~itelno ponaprednat
osobeno vo inicijalna pozicija pred labijalnite samoglaski, sp. ol, 'oluwi,
'odƒ ‡ ud'atƒ, 'od'ƒ ‡ 'odi{' (vodi{), 'on'ƒ, un'aj, 'on'ƒk (od osnovata von-), 'osuk ‡
usuk'ot, 'osuci, udin'icƒ, p'oudnik (povodnik), un'e{'t, u{'t'inƒ, 'ujku, i vo
grupa so t : ut'ori, zƒt'ori, t'ojut (tvojot) i dr.
Vo pogled na palatalizacijata na t vo spomenatite grupi i na finalnite
-st, -{t viso~kiot govor ni se poka`uva kako poarhai~en, bidej}i t ja za~uvalo mekosta, sp. br'at'ƒ, z''ent' ‡ z''ent'u (: z''entufc³etu), p''et', p'»nt' ‡
p'»nt'ut, a grupite -st, -{t s# u{te se pazat vo pove}eto slu~ai so isklu~ok
vo sufiksot -ost, sp. ~''ist, ~''ust, m'ost, p'ost, un'e{'t, no r'adus, m'ilus.
Vo ~lenskata forma za m.r. se ~uva krajnoto t : br'akut, br'atut, drƒŋg'ot. Zaslu`uva da se odbele`i i ~lenskata forma kaj pridavkite, sp. gul''äm ‡
gul''ämƒjut, dr'ugƒjut d''en'. O~igledno vo ovoj govor nastavkata *¼j‰ imala podrug razvoj otkolku vo drugite okolni govori.
Zamenskite oblici: n'»j, v'»j (nie, vie), kutr'»j, kutr'ejƒ i dr. se karakteristi~ni, glavno, za viso~kiot govor.
Vo govorot na Suho (su{ki) za razlika od viso~kiot *y > /i/, sp. sin, bil;
glasot /v/ vo po~etokot na zboroformite pred /o, u/ se pazi, sp. vol, v'odƒ,
v'on'ƒ, v'osuk, v'ujku, vo taa pozicija vo oddelni slu~ai se javilo i sekundarno
/v/, sp. v'osƒ ‡ v'osi, v'ogni ‡ v'ogn'uvi (: 'osa, 'ogni ‡ Visoka), a sekvencata tv >
tf : utf'arƒm, zƒtf'arƒm, tfoj, tf'ojtƒ. ‡ Vo su{kiot govor /v/ e prete`no
labiodentalen zvuk.
Od drugite diferencijalni osobenosti po odnos na viso~kiot govor pokarakteristi~ni se: palatalizacijata na t' vo } vo br'at}ƒ, ispu{taweto na -t
vo finalnata grupa -st, sp. ~'is ‡ ~''isti, mos, pos, ~lenot -o : br'ƒg'o, br'atu,
sf'atu, generalizirawe na nastavkata -m vo 1 l. edn. prezent kaj site glagoli,
sp. n'osƒm, p'e~'ƒm, odn. bir'em, kus'im, drƒ`''im ‡ i so promena na tematskiot
vokal i na akcentot (: b'erƒ ‡ bir'e{', k'os'ƒ ‡ kus'i{' vo Visoka).
Za su{kiot govor e karakteristi~na u{te edna fonetska osobenost, koja
ne e nepoznata i vo Visoka. Se raboti za posebniot razvoj na t.n. sekundaren Í2
vo kontakt so sonantite vo finalna pozicija vo primeri od tipot na *mokrъ,
*reklъ. Vo formite za m.r. vokalot se razvil zad sonantot so {to do{lo do omonimija na formite za m. i `. rod, sp. m'okrƒ (m., `.) ‡ m'okru (s.r.), m'»ndrƒ (m.,
`.) ‡ m'»ndru (s.r.), r'eklƒ (m., `.) ‡ r'eklu (s.r.). Vo takvi slu~ai vo Visoka poradi zamenata na *y so /»/ so oblikot za m.r. sovpadnala i mno`inskata forma,
sp. m'okrƒ (m., `. edn. i mn.) ‡ m'okru (s.r.). Sporadi~no vakvi formi se zabele`ani i vo Balevec i Ilinec: j'asnƒ glas, 'endrƒ fƒs'ul', ~''uzdƒ, `''ednƒ (Bal),
~''uzdƒ ~'uv''äk (Il). Privedenive primeri poka`uvaat deka ovoj model se pro{iril i na drugi pridavki.
144
5. GOVORITE VO KOSTURSKO
1. Kosturskite govori se prostiraat na ~etiri geografski oblasti: Popole ‡ ramni~arskiot del okolu Kosturskoto Ezero, Kore{~a ‡
severozapadnata oblast vo izvori{niot del na rekata Bistrica me|u
planinata Vi~ i albanskata granica, Kostenarija ‡ planinskata oblast ju`no
od Rupi{ta, i Nestramsko ‡ oblasta vo slivot na r. Belica na pravecot
Kostursko Ezero ‡ Gramos.
Vo ovie oblasti ima okolu stotina sela vo koi `ivee me{ano naselenie ‡
Makedonci, Vlasi, Grci i Albanci. Pred Vtorata svetska vojna prevladuvalo
makedonskoto naselenie. Po gra|anskata vojna vo Grcija makedonskata populacija e zna~itelno proret~ena. Nekolku desetici sela so makedonsko
naselenie se napolno uni{teni, a naselenieto e raseleno ili otideno vo
emigracija.
Dijalektnite osobenosti karakteristi~ni za kosturskoto govorno podra~je spored opfatot na teritorijata mo`eme da gi podelime vo dve grupi: a)
crti {to im se zaedni~ki na site lokalni govori vo oblasta, i b) crti {to go
razbivaat govornoto edinstvo.
Me|u pokarakteristi~nite zaedni~ki osobenosti {to go pokrivaat seto
kostursko govorno podra~je spa|aat:
od oblasta na fonetikata:
‡ brojni ostatoci od stariot nazalizam vo sekvenci so vokalniot del od
kontinuantite na nosovkite *† i *£, sp. gr»ndi / grƒndi / gråndi / gr'andi, z»mbi / zƒmbi / zåmbi / z'ambi, ‡ gr'enda, p'enda (v. pove}e primeri vo partiite za
lokalnite govori);
‡ proteti~koto /v/ pred refleksot na *† vo inicijalna pozicija, sp. v»glen,
v»tok, v»`'ica, v»tor;
‡ zamenata na /v/ vo sekvencata *svÝ so /u/ vo primeri od tipot c'uti,
os'uni, osun'atje;
‡ refleksot /a/ mesto sekundarniot Í2 pred finalnite sonanti -r i -n: b'istar, d'obar, v'edar, 'itar, 'ostar, m»ndar, 'ogan (na seta teritorija), v'etar
Ti1, Rup, Nes, no i v'eter Ez, Dob, Mark, Kum, Gor, verojatno kako rezultat na
asimilacija spored prethodniot slog;
‡ ostatoci od stariot preglas na /a/ vo /e/ zad istoriski mekite soglaski,
na sp. ez'ovec, p'oes, `er, ~'e{a i dr.,
1
Vo natamo{niot tekst se slu`ime so slednive kratenki: Bap (Bap~or), Brez (Breznica), Vamb (Vambel), Vi{ (Vi{eni), Gab (Gabre{), Gal (Gali{ta), Germ (German), Gor
(Gorenci), Gr (Grat~e), Gra` (Gra`dano), Damb (Dambeni), Dob (Dobroli{ta), Ez (Ezerec), @er (@erveni), @u` (@u`elci), Zag (Zagori~ani), Jan (Janoveni), Kos (Kosinec), Kr~ (Kr~i{ta), Kum (Kumani~evo), Lob (Lobanica), Lud (Ludovo), Mang (Mangila), Maw (Mawak), Mar (Mar~i{ta), Mark (Markoveni), Nak (Nakolec), Nes (Nestram), Niv (Nivici), Ns (Novoseljani), O{~ (O{~ima), Poz (Pozdivi{ta), Ps (Psore), Rad (Radigo`e), Rul (Rulja), Rup (Rupi{ta), Sl (Slimnica), Smrd (Smrde{), Sn
(Sni~eni), St (Stensko), Star (Staro{evo), Ti (Tioli{ta).
145
‡ ostatoci od redukcijata na neakcentiranite samoglaski, sp. iz'ero, dib'elo, gul'emo, k'onup (pove}e primeri vo opisot na lokalnite govori).
Konsonantskiot sistem na seta kosturska teritorija vo golema mera e uedna~en.
Na seta teritorija se ~uvaat starite refleksi /{~, {/ i /`x > `` > `/
mesto praslovenskite grupi *tj / *kt´, *dj, sp. vr'e{~e, g'a{~i, g'ore{~, k»{~a,
l'e{~a, m»{~'ea, pl'e{~i, sf'e{~a, sn'o{~i, {~'erka, p'ara{~'erka, od'ee{~em /
od'e{~i, g'a{nik, n'o{ja, sf»no{, n'o{vi, p'omo{, sf'e{nik, ‡ v'e`a, v'i`a
(po~esto v'idva, v'idvi), m'e`a, »r`a, »r`'osan, s'a`i, ~'u`o ‡ ~u{, ~u`'ina.
Vo site lokalni kosturski govori se ~uva neizmeneta starata grupa *č¦-,
sp. ~»rn, ~»rn'ica, ~»rven, ~»rven'ilo, ~»rvec, ~»rv'osan, ~»rvl'if, ~»rpi,
~»rpka (Popole, Kore{~a), ~ƒrn, ~ƒrven, ~ƒrven'ik, ~»rvec, ~ƒrven'ica, ~ƒrpi
Sl, ~¿rn, ~'¿rven, ~'¿rpi Ez, a grupata *čr½- se javuva samo vo fonetskiot oblik
~ere-: ~'erep, ~er'epna, ~er'evo, ~er'e{l'a, ~erv'enik (mesec), ~er'e{a.
Soglasni~kite grupi /tj/ i /dj/ (< *tÝj, *dÝj) isto taka se ~uvaat neizmeneti,
sp. br'atja, sf'atja, liv'adja, dj'avol, pop'adja, l'udja pokraj l'udje i l'udi,
kako i finalnite -st, -{~ vo ednoslo`nite leksemi, sp. g»rst, grost,
post, prost, ~ist, gl'u{~, isto i vo g'ore{~, no r'ados, ml'ados, b'oles.
Soglaskite /`, {, ~, x/ ja ~uvaat svojata mekost, sp. {'~''erka, `'er, v'e`'a,
{''aren / {''eren.
Na seto kostursko govorno podra~je etimolo{koto *n´ zatvrdnalo vo /n/, a
grupata -nj- (< *nÝj) ne se palatalizirala, sp. kon ‡ k'oni, pen ‡ pen'u{ki, dren ‡
dr'enja, kam'enja, t»rnja, jad'enje, pogreb'enje, sprema niv mekosta se izdelila vo
/j/ i vo b'anja, d'enja; pod vlijanie na /j/ vo pove}eto govori /n/ se realizira kako
lesno palataliziran fon [n']: d'en'ja, kam'en'ja Sl, Gal, Ez.
Vo vrska so distribucijata na soglaskite, zaedni~ki osobini na site kosturski govori se:
‡ otsustvoto na grupite /{t/ i /`d/, koi po pravilo se asimiliraat: {t > {~,
`d > `` > `, sp. {~'ica, n'i{~o, ogn'i{~e, ‡ d'o`o(t) ‡ do`'ovi, gl'u~- gl'u`'ovi;
‡ asimilacijata na grupata /s~/ vo /{~/ na morfemska granica vo primeri od
tipot kl'as~e > kl'a{~e, m'os~e > m'o{~e, p'ojas > poj'a{~e, 'obras ‡ obr'a{~e, list
‡ l'i{~e;
‡ popolnuvaweto na grupite -sr-, -zr-, -`r- so plozivite /t, d/: stram,
str'eda, str'ebro, zdrel, zdrak ‡ zdr'aci, `dr'ebe, i dr.;
‡ afrikatizacijata na soglaskite /s/ i /{/ > /c/ i /~/ vo grupite /ps/, /p{/, sp.
pc'uva, pcov'isa, pc'alvi, st'ipca, tepc'ija, p~en'ica;
‡ na /s/ vo sekvencata -sk- ako prethodi soglaska: v'olcki, `'encki, k'ost'urcki, b'itolcki;
‡ potoa na /z/ i /`/ vo sosedstvo so sonantite /l, r, n/, sp. m'olyi, s»lyi, ‡ »rxa, »rx'osa, »lx'i~ka, d»rxi, d»rx'ava.
Grupite /vn/ i /bn/ se asimiliraat vo /mn/, kako vo pove}eto zapadni makedonski dijalekti, sp. Gl'amna, pl'emna, od'amna, r'amno, ogl'amnik, Sl'imnica
pokraj Sl'ibnica i [l'ibnica, dr'emno `'ito, zag'imna, sn'omnik, vo pove}eto
govori i vo mnuk, mn'uka.
Vo brojni primeri grupata -dn- se uprostuva so redukcija na /d/, sp. 'eno,
'ena, p'ana (padna), s'ena (sedna).
146
Dosta se uedna~eni na seto kostursko podra~je i gramati~kite osobenosti.
Vo imenskata fleksija site lokalni govori gi obedinuvaat mno`inskite
nastavki: -ovi, koja se pro{irila i na dvoslo`nite imenki od m.r. {to ozna~uvaat rodninski odnosi, sp. leb'ovi, sin'ovi, zet'ovi, tatk'ovi, vujk'ovi, ded'ovi; -ni{~a kaj dvoslo`nite imenki od s.r. na -e (-je): p'ile ‡ pilen'i{~a, telen'i{~a, ku~en'i{~a, m'orje ‡ morjen'i{~a, p'olje ‡ poljen'i{~a, `dr'ebe ‡
`dreben'i{~a, dodeka kaj pove}eslo`nite prevladala nastavkata -ina : magar'ina, of~ar~'ina, vodar~'ina.
Osobeno e produktivna vo site kosturski lokalni govori nastavkata -ja,
sp. k'amen ‡ kam'enja, kor'enja, t»rnja, sn'opja, l'istja, br'atja, pr»t / p»rt ‡
pr»tja, n'iva ‡ n'ivja, liv'adja, ogr'adja, plan'inja, lend'inja, gram'adja.
Zbirnata nastavka -i{~a ima poograni~ena upotreba, sp. grob'i{~a, rid'i{~a, son'i{~a, krestop»t'i{~a, od s.r. j'agne ‡ jagn'i{~a, jar'i{~a, pil'i{~a.
Od imenkata d'ete prevladuva mno`inskata forma d'eci.
Kategorijata izbrojana mno`ina kosturskite govori ne ja poznavaat, sp.
dva leb'ovi, tri sin'ovi, dva dev'erja, tri t»rnja, dv'ajca br'atja, tri m»`i.
Vo vokativnata forma ima tendencija da se generalizira nastavkata -o :
brat ‡ br'ato, s'ino, m»`o, vodeni~'aro, ~ov'eko, `.r. Mar'iko, lis'ico, matar'ico, lastov'i~ko.
Site kosturski govori poznavaat samo ~lenski formi na -t : l'ebo
(l'ebot, l'ebut), k»{~ata, d'eteto, `'enite ‡ `'enete, poljen'i{~ata.
Na seto kostursko govorno podra~je direktniot objekt kaj odu{evenite
imenki gramati~ki se izrazuva so predlogot na : go pr'a{a na kafex'ijata;
c'arckoto dete pravi brak i e pok'ani na ~'upata da 'odi na br'akut; i go 'opita c'arut na d'eteto, ja 'opita na `'enata Nes; go v'idu na V'aneta; e v'idu na
M'ara Gr, go v'ikna na J'aneto; go p'itfi st'arjo na d'eteto Mang; go zbr'ae na
toj ~'ovek @er; p'opo go upita na d'eteto Zag; i kaj zamenkite: go z'eva na n'ego
na J'orgeto Sn; na n'i i v'idu Ez; 'ostaj go na n'ego, z'evaj me na m'ene Sn; na n'imi
i v'ide Poz; tr'eska na m'ene me tr'ese Sl; na t'ie i v'ide Sl; na n'ih i vid'oe
Mang.
Na po{irok areal vo Kostursko mo`at da se sretnat ostatoci od starata
dativna fleksivna forma vo posesivna funkcija, sp.: car'utomu {~'erka, pop'otomu k'apata Nes, gosp'otom rab'ota Ti, gosput'omu Vamb, sancet'omu
'oko Gor, i od li~ni imiwa: 'Ovo e Markot'omu d'ete Rup, Kol't'omu ~'upa Ti,
N'aset'om d'ete, P'eret'om k»{~a, J'orge ‡ J'orget'om, Il'o ‡
'Il'ot'om,'Ilet'om Ez.
Kako gramati~ki signal za dativen objekt za site tri roda vo edninata i
mno`inata se upotrebuva klitikata mu : mu r'e~e na s'ino(t), mu r'e~e na `'enata, mu r'e~e na deteto, mu r'e~e na m'a`ite / `'enite / d'ecite.
Kaj zamenkite kako dijalektna posebnost za site kosturski govori se javuvaat formite: cel, c'ela, c'elo, c'eli, pokraj sve, sf'ite, sp. c'eli ~'upe, c'eli vol'ovi, i: sf'iti `'ene dojd'oje, sf'iti må`i se v»rn'aje Nes, c'el n'arot Mark, ‡ neopredelenite: 'erkoj, erk'oja, erk'oe, posesivnite: t'een, t'ejna, t'ejno, i t'emen, t'emna, t'emno, te'mni, demonstrativnite: toj, tas, tos, tes, ‡ t'ojt'ua (ovoj), t'ast'ua, t'ost'ua, t'est'ua, potoa t'ojt'am (onoj), t'ast'am, t'ost'am, t'est'am Mang.
147
Vo oblasta na glagolskata fleksija brojot na dijalektnite osobenosti
{to im se zaedni~ki na site kosturski govori e zna~itelno pogolem vo odnos
na imenskata fleksija.
Kaj glagolite od starite i- i e- osnovi izvr{eno e pregrupirawe spored
vidot na glasot na koj zavr{uva op{tiot glagolski del; koga toj zavr{uva na
samoglaska, tematskiot vokal e -e-, sp. zn'a-e-, tk'a-e-, p'i-e-, {'i-e-, p'e-e-, s'e-e-,
~'u-e-, br'o-e-, kr'o-e-, a koga zavr{uva na soglaska tematskiot vokal e -i- : b'er-i-,
s'e~-i-, p'adn-i-, 'umbr-i-.
Vo 1 l. edn. na sega{noto vreme nastavkata -m se generalizirala samo kaj
glagolite od a-grupa, dodeka kaj glagolite od e- i i-grupa taa otsustvuva, so isklu~ok na glagolite dam i jam. Vo 3 l. mn. site glagoli zavr{uvaat na -e. Kompletnata prezentska paradigma glasi:
v'ikam, v'ika{, v'ika, v'ikame, v'ikate, v'ike;
n'osa, n'osi{, n'osi, n'osime, n'osite, n'ose;
b'era, b'eri{, b'eri, b'erime, b'erite, b'ere;
tka, tk'ae{, tk'ae, tk'aeme, tk'aete, tk'ae;
p'ija, p'ie{, p'ie, p'ieme, p'iete, p'ie;
~'uja, ~'ue{, ~'ue, ~'ueme, ~'uete, ~'ue;
br'oja, br'oe{, br'oe, br'oeme, br'oete, br'oe.
Otstapuvawe od ovaa paradigma poka`uva samo kostenariskiot i nestramskiot govor kaj glagolite od a-gr. vo 1. l. edn. i mn.
Posebnost na kosturskite govori se prezentskite formi od glagolite *byti
i *x¼t½ti.
Od prviot na pogolema teritorija se upotrebuvaat pokraj kratkite i polni formi, sp. 'esa, 'ese, 'esti, 'esme, 'este, 'ese Sl, Rad, 'esi, 'esi, 'esti, 'esme, 'este, 'ese Mark, negirani: ne 'ese, ne 'esi, ne 'esti Nes. Stariot oblik so
osnovata *b†d- glasi: (da) b»nda, b»ndi{, b»ndi, b»ndime, b»ndite, b»nde, odn.
bƒnda, bånda itn. zavisno kako se reflektirala nosovkata *†.
Od glagolot *x¼t½ti se upotrebuva samo negiranata forma i se javuva vo fonetskiot oblik: n'ejta, n'ejti{, n'ejti, n'ejtime, n'ejtite, n'ejte (na seta teritorija).
Na pogolem areal uedna~ena e i paradigmata na minatoto opredeleno svr{eno vreme. Kaj glagolite od starata soglasni~ka osnova vo 1. l. edn. kako nastavka se oformila -u (dobiena od o vo rezultat na redukcija), sp. d'ojdu, don'esu, r'eku, pres'eku, izm'»lgu, a 3. l. mn. zavr{uva na -e : dojd'o(j)e, rek'o(j)e, odnes'o(j)e, stan'a(j)e. Celata paradigma na ova vreme glasi: r'eku, r'e~e, r'e~e,
rek'o:me, rek'o:te, rek'o(j)e; st'ana, st'ana, st'ana, stan'a:me, stan'a:te, stan'a(j)e; pl'ati, pl'ati, pl'ati, plat'i:me, plat'i:te, plat'i:te, plat'i(j)e; zve,
zve, zve, zv'e:me, zv'e:te, zv'e(j)e. Od ovaa paradigma otstapuvaat nestramskiot i
delumno kostenariskiot govor.
Ne{to e poslo`ena polo`bata vo oddelnite lokalni govori so obrazuvaweto na minatoto opredeleno nesvr{eno vreme (v. pooddelno vo sekoj govor).
Na seto kostursko govorno podra~je kaj glagolite od i-gr. vo 2 l. mn. na zapoveden na~in se generalizirala nastavkata -ite, sp. n'osi ‡ n'osite, b'eri ‡
b'erite, j'adi ‡ j'adite (: k'opaj ‡ k'opajte, p'ej ‡ p'ejte, tk'aj ‡ tk'ajte, broj ‡
br'ojte, bl''ujte, p'ijte).
148
Vo vrska so glagolskata imenka kosturskite govori poka`uvaat dve posebnosti. Ednata posebnost ja pretstavuva nastavkata -tje, sp. osun'atje, `en'etje,
koln'etje, legnuv'atje, stan'atje Nes, osunv'atje, `n'atje, puklÍn'atje,
vÍrnuv'atje, praznuv'atje, pÍln'etje, stemnuv'atje ^er. Vo kosturskite govori
so nastavkite -nje i -tje glagolski imenki mo`at da se obrazuvaat i od
svr{eni glagoli, sp.: ven~'enje, pogreb'enje, prost'enje, umbr'enje Nes.
Glagolskiot prilog naj~esto se obrazuva so nastavkata -(e/a){~em: vik'a{~em, sed'e{~em, nos'e{~em, no se sre}avaat kako konkurentni i formi so nastavkite -ni~kim: seden'i~kim, pla~en'i~kim, -(e/a){~um: sed'e{~um, nos'e{~um,
i -ni~kum: seden'i~kum, pla~en'i~kum.
Na kosturskoto govorno podra~je glagolskata l-forma se zagubila, so isklu~ok vo grani~nite sela so lerinskiot i na sever so prespanskiot govor. So
zagubata na l-participot se zagubile i site slo`eni oblici od klasi~nata
slovenska konjugacija {to se obrazuvaat so nego (minatoto neopredeleno vreme, predminatoto, mo`niot na~in, soodvetnite konstrukcii so }e). Za smetka
na tie formi prevladale oblici so pomo{niot glagol ‘ima / nema’ vo sega{no
i minato opredeleno nesvr{eno vreme + glagolskata n/t-forma vo sreden rod
od svr{eni i nesvr{eni i od preodni i nepreodni glagoli, sp.: a) 'imam dojd'eno (id'eno, nos'eno, dones'eno), 'ima{ dojd'eno, 'ima dojd'eno, 'imame dojd'eno,
'imate dojd'eno, 'ime dojd'eno, b) 'ime, 'im'a{e, 'im'ame, 'im'ate, im'ae / 'imee +
dojd'eno, prvoto so zna~ewe na minato neopredeleno, vtoroto so zna~ewe na
predminato, i dvete rezultativni.
So promenite na strukturata na slo`enite glagolski oblici nastanale i
nekoi promeni vo glagolskite kategorii. Taka, na primer, kosturskite govori
nemaat posebni formi za kategorijata preka`anost.
Promeni pretrpele i konstrukciite so }e (za) za izrazuvawe na idni dejstva sporedeni so nekoj minat moment i/ili so drugi modalni zna~ewa. I kaj
ovie konstrukcii pomo{niot glagol ‘ima’ so partikulata }e (za) gi prezel
funkciite na formite so l-particip vo drugite makedonski dijalekti, sp.:
a) }e 'imam dojd'eno (vid'eno, re~'eno), }e 'ima{ dojd'eno, }e 'ima dojd'eno, }e
'imame dojd'eno, }e 'imate dojd'eno, }e 'ime dojd'eno, i b) }e 'ime dojd'eno, }e
'im'a{e dojd'eno, }e 'im'ame dojd'eno, }e 'im'ate dojd'eno, }e 'im'ae / 'imee dojd'eno.
So zagubata na mo`niot na~in so bi se oformila nova konstrukcija so
glagolot saka kako pomo{en, sp.: a) s'aka (vo sega{nata paradigma) + sega{no
vreme na mati~niot glagol so da (sakam da oda, saka{ da odi{, saka da 'odi,...),
i b) saka vo minato opredeleno nesvr{eno vreme + sega{no vreme so da na
dadeniot glagol: s'ake da n'osa, s'ak'a{e da n'osi{, s'ak'a{e da n'osi, s'ak'ame da
n'osime, s'ak'ate da n'osite, s'ak'ae / s'akee da n'ose.
Interesen materijal kosturskoto govorno podra~je ni nudi vo vrska so
obrazuvaweto na nesvr{eni glagoli od svr{eni. Ovde e formiran nov model
so sufiksot -v- koj se dodava na op{tiot (korenskiot) del od svr{eniot glagol, sp.: k'a`-i : k'a`-v-a i/ili k'a`-v-i, k'up(i) ‡ k'up-v-(a/i), pl'atvi, f'atvi,
v'idvi, z'ajdvi, pog'odvi, na'odvi, r'od(i) ‡ r'od-v-i, n'ajd(i) ‡ n'ajdvi, m'en(i) ‡
m'envi, rastov'ar(i) ‡ rastov'arvi, t'ur(i) ‡ t'urvi, st'or(i) ‡ st'orvi, gr'e{(i) ‡ gr'e{vi, r'e{(i) ‡ r'e{vi, ist'e~(i) ‡ ist'e~vi, zapl'et(i) ‡ zapl'etvi,
sob'er(i) ‡ sob'ervi, 'umbr(i) ‡ um'irvi (osnova umir-a); kaj glagolite ~ij op{t
del zavr{uva na -v- od tipot napr'av-i, ozdr'av-i, vo nekoi punktovi se zadr`al
149
stariot model so suf. -a, sp. ost'av(i) ‡ ost'av-a, ispr'av(i) ‡ ispr'av-a Poz,
@u`, no vo pove}e govori i kaj ovie glagoli se nalo`il suf. -v- no pro{iren
so infiksite -iv- ili -ov- za da se izbegne udvojuvaweto na v, sp.: zabor'av(i) ‡
zaborav-'iv-a, popr'av(i) ‡ poprav'iva, napr'av(i) ‡ naprav'iva, raspr'av(i) ‡
rasprav'iva, ost'av(i) ‡ ostav'iva, isprav'iva, poretko i napr'av(i) ‡ naprav'ov-a, ost'av(i) ‡ ostav-'ov-a @u`, ili ozdr'av(i) ‡ ozdrav'ev-a Mang. Kaj glagolite {to zavr{uvaat vo svr{enata forma na -n- od tipot s'edn-i, l'egn-i, vo
nekoi punktovi se ~uvaat starite nesvr{eni obrazuvawa, sp.: pr'epn(i) ‡ prep'ina, s'edn(i) ‡ sed'ina, pad'ina Poz, ili so suf. -uv-: legn'uva, sopn'uva (vo isto~nite popolski sela), dodeka na pogolem areal i kaj ovoj tip glagoli se generaliziral suf. -v- pro{iren vo -iv-, sp.: st'emn(i) ‡ stemn'iv-a, l'egn(i) ‡
legn'iva, s'opn(i) ‡ sopn'iva, ili -v- se dodava na pro{irenata osnova: s'opn(i)
‡ sop'in-v-a, leg'inva, pad'inva, sed'inva Mark.
Kaj glagolite ~ij tematski del zavr{uva na samoglaska se ~uva stariot model na -v-: pokr'i(e) ‡ pokr'i-v-a, nav'iva, zav'iva, ob'u(e) ‡ ob'uva, i dr.
Na ovoj na~in se likvidirani starite modeli od tipot fati ‡ fa{ta /
fa}a, rodi ‡ ra`da / ra|a, gre{i ‡ gre{ava, sobere ‡ sobira, turi ‡ tura,
kupi ‡ kupuva / kupova, zaboravi ‡ zaborava, otvori ‡ otvora / otvara i dr.
Sozdaden e nov i poekonomi~en model.
Samo za kosturskoto govorno podra~je vo celina karakteristi~ni se i
slednive predlozi: kaj (so zna~ewe kako): Sfet'i{e kaj s»nce Gor, toj kaj
zm'ija se vl'e~i Sl; kam / kamu (vo zna~ewe pravec i vreme): 'ojde kamu s'estra
mi Sl, 'odi kamu K'ostur, }e 'oda kamu t'atko mi, kamu r'u~ok sa v»rna Ti, 'odi
kamu s'eloto Lob, }e d'ojde kamu V'el'den, d'ojde kamu 'obet Vamb, ke si d'odi
kam M'itruf, 'odi kam s'eloto Mak; otk»mu : pom'ina otk»mu s'eloto Gor; k…s /
kr»s / kres : p'omina k…s n'iva O{~, izl'eze k»rs vr'ata Lob, kr»s liv'adata Gab,
pom'ina kres r'eka, kres s'eloto Ti; para (so zna~ewe ‘otkolku’): Podobro da
d'oj br'at mi para ~u{ ~'ovek Sl; pres: pres t'urcko vreme Vamb; proti (so
zna~ewe ‘sprema') proti pond'elnik Lob, Kr~; prekaj (‘pokraj'): eden star
~'ovek or'a{e t'ua pr'ekaj p»to @er; proti / preti / perti (‘sproti'): preti
s»mb'ota, proti Vel'iden Ti, d'ojde pr'eti ft'ornik, (‘otkolku'): P'oarno
br'at mi da d'oj so m'ene p'erti dr'uk Gor; sur (‘vrz'): pom'ina sur k'a{~ata Rad;
predlogot so vo nekoi kostenariski sela se javuva i vo oblikot sa : go udri sa
st'ap, sa n'o{, sa r»ka, sa mot'ika Mark; predlogot vo naj~esto se javuva vo
oblikot o : oj o s'elo, 'ojde o B'itola O{~, toj 'odi o s'eloto na g'osti Gab,
'ode o K'ostur Lob, ot'ide o L'erin, ot'ide u 'eno s'elo (so redukcija na o > u)
Sl. ‡ Predlogot na ima mnogu po{iroka distribucija otkolku vo drugite makedonski dijalekti, bidej}i se upotrebuva i so zna~ewe na mesto i pravec namesto predlogot vo, sp. se v»rna na L'erin Smrd, ot'ide na s'eloto Gor, 'odi na
R'upi{~a, na c»rkva, b'e{e na k»{~ata, m'esoto se v'ari na k'otelo Rup, grej
sega na N'estram Jan.
Va`na diferencijalna osobenost na kosturskite govori po odnos na dolnovardarskite, so koi tie grani~at na istok, i na prespanskite, delumno i na
lerinskiot, pretstavuva akcentskiot sistem.
Vo site lokalni kosturski govori na sever do s. Rulja, na pograni~jeto so
prespanskiot, koegzistiraat dva akcentski modela: a) model so morfolo{ki
fiksiran akcent, koj e karakteristi~en za dolnovardarskite, no so tendencija
150
da se stabilizira na penultima i antepenultima, i b) model so fonetski fiksiran akcent na penultima, no so nekoi ograni~uvawa.
Leksi~kiot akcent vo princip mo`e da se javi na sekoj slog vo zboroformite, no so nekoi ograni~uvawa.
Vo doma{ni zborovi toj ne se javuva na otvorena ultima. Me|utoa, vo tu|i
leksemi mo`e da se sretne i vo ovaa pozicija, sp. budal'a, bin'a, kacar'a, du{em'e, ~ekmex'e, skol''o, nis'i, spil''ja Nes, Ez, Sl.
Na zatvorena ultima akcentot se javuva prete`no vo pove}eslo`nite zboroformi, i vo ograni~en broj vo dvoslo`ni imenki i pridavki.
Kaj imenkite na posledniot slog toj stoi, glavno, kaj del od sufiksnite
obrazuvawa na -ak, -ek, -ok, -nik, -ar, -a~, -ec, sp. edin'ak, godin'ak, `eland'ek,
gatal'ek, gazar'ek, samar'ek, biber'ok, ma~or'ok, misir'ok, namet'ok, pator'ok,
armasn'ik, ve~ern'ik, vlasen'ik, e~men'ik, koren'ik, misern'ik, masaln'ik,
pipern'ik, rabotn'ik, solen'ik, ~»rven'ik, volov'ar, govend'ar, levi~'ar,
lopat'ar, mamli~'ar, uli{~'ar, kupov'a~, pokriv'a~, `eland'ec, greben'ec,
kisel'ec, popov'ec, slapov'ec, {u{lav'ec, kaj `itelskite imiwa na -ar od tipot
dolen'ar, `u`ol~'ar, ludov'ar, nestram'ar (`iteli na selata Doleni,
@u`elci, Ludovo, Nestram), re~isi redovno kaj slo`enkite od tipot
bratu~e(n)t ‡ bratu~'endi, grozdob'er, vodop'at, listop'at, vodovr'ik, krestop'at, sredor'ek, domaz'et, v»rtol'om, pesnop'oj, i drugi imenki so tri i pove}e slogovi: sirom'ah, doma}'in, gulem'in (januari), golog'in, bogat'a{, tahtab'it. ‡ Od pridavskite obrazuvawa na zatvorena ultima naj~esto se akcentiraat izvedenkite so sufiksite: -av, -liv, -an, -it, skoro redovno trislo`nite i pove}eslo`nite, sp. bolni~'af ‡ bolni~'ava, belik'af, beli~'af, belun'af,
debelk'af, `»ltnik'af, zelenk'af, ka{li~'af, kafej'af, ~»rnik'af,
bole`l'if, pesukl'if, rabotl'if, armas'an ‡ armas'ana, mul'jos'an, »rxos'an,
muhlos'an, ~»rvos'an, varov'it, zborov'it, astel'it, manglov'it, lekov'it,
pe~al'it, kaj slo`enkite od tipot belol'ik ‡ belol'ika, ~»rno'ok, gologl'af ‡
gologl'avi, vo nestramsko-kostenariskiot i kostursko-beli~kiot i kaj pove}e
dvoslo`ni pridavki, sp. g»rb'af, belk'af, glib'af, krast'af, }el''af, vetr'if,
gor~l'if, zborl'if, len'if, magl'if, vis'ok, gol'em, gor'e{~, lak'om, dib'el,
bog'at, lamb'ok, {ir'ok, zel'en. Site ovie primeri se zabele`ani vo ju`niot
del na kosturskata oblast, glavno, vo Nestram, kostenariskite sela (Ez) i vo
selata {to spa|aat vo ramkite na kostursko-beli~kiot govor.
Kako se odi po na sever kon Kore{~ata brojot na primerite so akcent na
zatvorena ultima opa|a. Vo kostursko-kore{~anskiot govor kaj dvoslo`nite
imenki i pridavki akcentot napolno se stabiliziral na penultima, sp. j'unak
‡ jun'aci, 'ezik ‡ ez'ici, ~'ovek ‡ ~ov'eci, g'alap ‡ gal'abi, 'of~ar ‡ of~'ari,
r'ibar ‡ rib'ari, 'ora~ ‡or'a~i, kaj pridavkite: b'ogat ‡ bog'ata (bog'ato,
bog'ati), v'isok ‡ vis'oka, gl'»mbok ‡ gl»mb'oko, g'»rbaf ‡ g»rb'ava, z'elen ‡
zel'ena, ~'»rven ‡~»rv'ena, k'isel ‡kis'ela, s'olen‡sol'ena, {'irok‡ {ir'oka, itn.
Ne se retki ovde i primeri so prenesen akcent na penultima i vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. brat'u~ed ‡ bratu~'endi, gov'endar ‡ govend'ari, dom'a}in ‡ doma}'ini, man'astir ‡ manast'iri, sir'oma(h) ‡ sirom'asi, rab'otnik ‡
rabotn'ici, ~»rv'enik, i dr. Gab.
151
Na ovoj na~in vo kostursko-kore{~anskiot govor kaj dvoslo`nite zboroformi vo imenskata fleksija se oformil model so fiksiran akcent na penultima.
Drugata tendencija {to e osobeno izrazena vo kosturskite govori e da se
odbegne akcentiraweto na slogovite ponapred od tretiot.
Re~isi site mnoguslo`ni imenki so staroto mesto na akcentot na ~etvrtiot slog na ovoj teren se paroksitoni, {to zna~i deka akcentot se povlekol nadesno so tendencija da se stabilizira isto taka na penultima (vo neopredelenite formi), sp. bivol'ica, verver'ica, gu{~er'ica, jalov'ica, kisel'ica, krastav'ica, kukav'ica, a vo oddelni leksemi toj se premestil na penultima i od
tretiot slog, sp. Bug'arin, ez'ovec, iz'ero, var'ivo, prend'ivo, m»{~'ea, oht'ika,
bur'ina, gal'ica, koz'ina, pel'ena, ogr'ada, pop'ara. Proparoksitoni~en akcent
se zadr`al samo vo ograni~en broj leksemi vo oddelni lokalni govori, sp. z'abica, p'azuva, 'oftika, z'uzela, k'olenda (glavno vo ju`nite kosturski sela), na
po{irok areal i vo deminutivno-hipokoristi~kite obrazuvawa so sufiksot
-i~ka, sp. b'abi~ka, gl'avi~ka, i kaj eden broj pridavki so suf. -ov, -in (vo formite za `. i s.r.), sp. j'alova (ofca), v'»lkova (ko`a), g'ospova (rab'ota), t'atkova, br'atova (k»{~a), b'abino, m'aj~ino, kr'avino (mleko).
Po odnos na morfolo{ko-paradigmatskite osobini na akcentot vo kosturskoto govorno podra~je se oformile dva akcentski modela ‡ model so nepodvi`en (paradigmatski fiksiran) akcent i model so podvi`en akcent.
Paradigmatski fiksiran akcent vo imenskata fleksija imaat, glavno,
imenkite i pridavkite {to imaat akcent na zatvorena ultima, sp. govend'ar ‡
govend'ari ‡ govend'aro(t) ‡ govend'arite, e~men'ik ‡ e~men'ici ‡ e~men'iko(t) ‡ e~men'icite, kamenl'if ‡ kamenl'iva ‡ kamenl'ivo ‡ kamenl'ivi, ~l.
kamenl'ivio(t) ‡ kamenl'ivata ‡ kamenl'ivoto ‡ kamenl'ivite, potoa pridavkite {to imaat akcent na korenskata morfema od tipot t'atkof ‡ t'atkova ‡
t'atkovo ‡ t'atkovi, ili b'abin ‡ b'abina ‡ b'abino ‡ b'abini, ~l. b'abinio(t)
‡ b'abinata ‡ b'abinoto ‡ b'abinite, site imenki {to zavr{uvaat na vokal:
`'ena ‡ `'eni ‡ `'enata ‡ `'enite, liv'ada ‡ liv'adata ‡ liv'adi ‡ liv'adite,
s'elo ‡ s'eloto ‡ s'ela ‡ s'elata, kol'eno ‡ kol'ena ‡ kol'enoto ‡ kol'enata, a
vo glagolskata fleksija prezentskata i imperativnata paradigma, sp. v'ikam /
v'ikum ‡ v'ika{ ‡ v'ika ‡ v'ikame ‡ v'ikate ‡ v'ike, n'osa ‡ n'osi{ ‡ n'osi ‡ n'osime ‡ n'osite ‡ n'ose, imperativ: n'osi ‡ n'osite, d'onesi ‡ d'onesite, vo nestramsko-kostenariskiot govor u{te i imperfektot: n'ose ‡ n'osi{e / n'osi{i{
‡ n'osi{e ‡ n'oseme ‡ n'osete ‡ n'osee.
Fiksiran akcent na penultima vo imenskata fleksija imaat vo edninskata
i mno`inskata neopredelena forma imenkite {to obrazuvaat mno`ina so
dvoslo`ni nastavki (-ovci, -ovci // -ofci, -i{~a, -ni{~a, -ina), sp. brek ‡ breg'ovi, d'en ‡ den'ovi, v'ujko ‡ vujk'ovi, d'edo ‡ ded'ovi, kr'adl'o ‡ kradl''ofci,
m'e{ko ‡ me{k'ofci, r'it ‡ rid'i{~a, j'agne ‡ jagn'i{~a, j'are ‡ jar'i{~a,
mag'are ‡ magar'ina, m'orje ‡ moren'i{~a, t'ele ‡ telen'i{~a, potoa imenkite
od m.r. {to zavr{uvaat na konsonant i imaat akcent na penultima, sp. b'ivol ‡
biv'oli, d'ever ‡ dev'eri, m'esec ‡ mes'eci, r'u~ok ‡ ru~'oci, 'of~ar ‡ of~'ari,
gov'endar ‡ govend'ari, 'ora~ ‡ or'a~i, k'amen ‡ kam'enja, dom'a}in ‡ doma}'ini,
brat'u~et ‡ bratu~'endi; kaj pridavkite akcentot alternira me|u neopre-
152
delenite formi za m.r. i drugite formi, sp. g'olem ‡ gol'ema (gol'emo,
gol'emi), z'elen ‡ zel'ena (-o, -i), sp. i n'egof ‡ neg'ova (-o, -i) i dr.
Me|utoa, vo opredelenite formi akcentot go zadr`uva istoto mesto kako
vo neopredelenite, sp. l'ep ‡ leb'ovi : l'ebo(t) ‡ leb'ovite, k'amen ‡ kam'enja :
k'ameno(t) ‡ kam'enjata, p'ole ‡ polen'i{~a ‡ p'oleto ‡ polen'i{~ata, g'olem ‡
gol'ema ‡ gol'emo ‡ gol'emi : g'olemio(t) / g'olemjo(t) ‡ g'olemata ‡ g'olemoto
‡ g'olemite. ^lenskite morfemi, kako {to se gleda, ne vlijaat vrz mestoto na
akcentot.
Vo oblasta na glagolskata fleksija ovoj model dosledno se realizira vo
paradigmite na aoristot i na glagolskata pridavka, sp. (aorist) pl'ati (1‡3)
‡ plat'ime ‡ plat'ite ‡ plat'ie, don'esu ‡ don'ese ‡ dones'ome ‡ dones'ote ‡
dones'oe, (gl. pridavka) d'ojden ‡ dojd'ena ‡ dojd'eno ‡ dojd'eni, 'umbren ‡
umbr'ena (-o, -i), a vo govorot na Kore{~ata u{te i vo paradigmata na
imperfektot: v'ike ‡ vik'a{e ‡ vik'ame ‡ vik'ate ‡ vik'ae, b'ere ‡ ber'e{e ‡
ber'eme ‡ ber'ete ‡ ber'ee.
1.1. Ne e nezna~itelen i brojot na osobenostite so koi se diferenciraat
me|u sebe oddelni lokalni govori. Me|u najmarkantnite diferencijalni osobenosti vo ramkite na kosturskiot dijalekt spa|aat kontinuantite na nosovkata *† i na starite *þ, *¦. Tie odat zaedno na seta makedonska zapadna i ju`na
jazi~na periferija i vo golema mera pridonesle vo konstituiraweto na sovremenite vokalni fonolo{ki sistemi. Sprema rezultatite od nivnata refleksacija na kosturskiot teren pojasno se izdeluvaat tri pomali govorni celini:
1. kostursko-kore{~anski govor‡so refleksite /», »n-»m/ za *† i /»r, »l/ za
spomenatite sonantski grupi, 2. kostursko-beli~ki‡so refleksite /ƒ, ƒn-ƒm/ i
/ƒr, ƒl/, 3. kostursko-kostenariski govor‡so refleksite /å, ån-åm/ i /ål, år-¿r/.
Nema edinstvo na kosturskiot teren isto taka vo refleksacijata na sekundarniot Í2 pred finalnoto -m, vo stepenot na redukcijata na neakcentiranite
samoglaski, vo distribucijata na fonemata /h/ i nejzinata ~estota, vo upotrebata na zvu~nite afrikati /y-x/ i nivnata distribucija; vo oblasta na morfologijata razliki se poka`uvaat vo fonetskiot oblik na ~lenskata
morfema za m.r. (-o, -ot, -ut), vo mno`inskata nastavka kaj imenkite i
pridavkite na -a (`eni ‡ `ene), kaj cela redica zamenski formi; vo
glagolskata fleksija nema edinstvo vo upotrebata na polnite formi na
starite pomo{ni glagoli b»ti i hqtyti, vo nastavkata za 1. l. edn. sega{no
vreme, vo nastavkite na minato opredeleno nesvr{eno vreme, zapovedniot
na~in i glagolskiot prilog, vo geografskata distribucija na partikulite }e
i za, potoa vo mestoto na akcentot vo oddelni glagolski formi.
5.1. KOR^ANSKIOT GOVOR
Ovoj govor e zastapen vo perifernata oaza vo Kor~ansko ‡ selata
Bobo{~ica i Drenoveni.
Kako kontinuant za *† se javuva /a/ odnosno /am/, /an/ so zapazen nazalizam,
sp. gnasen, ka{~a, vaglen. Nazalniot izgovor se za~uval do denes kako poseben
glas izdvoen od vokalot i toa: nazalno /m/ se javuva pred labijalen konsonant,
dodeka pred drugite se javuva nazalno /n/, sp. sambota, damb, zamb; grandi,
sandi (sudi), sanda~ (sudija).
153
Sekundarniot Í2 vo site pozicii poka`uva identi~en razvoj kako i *†, a
isto taka se odnesuva i pridru`niot vokalen element na nekoga{nite
vokalni *¦ i *þ . Taka, vo korenot na zborot (mangla), vo finalnite grupi *tm¼
(sedam, osam), *-tr¼ (jadar, Petar); *þ > al, sp. valna, paln; *¦ >ar sp. carkva,
~arv, ~arn.
Izvesen arhai~en izgovor se zabele`uva kaj stariot vokal *½ i nosovkata
*£. Vo akcentirana pozicija i dvata glasa dale {iroko /e/ (/ä/ → izgovorot e
blizok na *½), sp. vr'äme, läb, bäl, gov'ändo, gr'ända; a vo neakcentirana
pozicija dale obi~no /e/, sp. ~'ovek (no ~ov'äko), v'ära (no ver'ata). Za *£ bez
akcent: lend'ina, pend'ese. So vakviot izgovor se sovpadnal i izgovorot na
vokalot /a/ koga }e se najde zad meka soglaska, sp. `äba, värba, drenovä itn.
Kako zaklu~ok se nametnuva deka osnovniot broj na vokalite vo tekot na
razvitokot se stremele kon {irok izgovor. Zatoa i *† i sekundarniot Í2 i
pridru`nite elementi na vokalnite *¦ i *þ se izgovaraat kako /a/. Pod akcent,
vokalniot sistem e {esto~len, osven poznatite 5 vokali kako {esti se javuva
/ä/ koe {to gi prodol`uva *£ i *½, no samo koga se pod akcent. Vo
neakcentirana pozicija ima peto~len vokalen sistem, bidej}i koga /ä/ ne e pod
akcent se izgovara kako obi~no /e/.
Rezultatot /j/ namesto /h/ vo finalna pozicija i pred konsonant
pretstavuva edna od diferencijalnite odliki, sp. straj, n'osej, r'ekoj, rek'ojme.
Retki se primerite vo koi /h/ se zagubilo bez traga, sp. gra, pra; a interesno e
deka vo inicijalna pozicija pred vokal /h/ se ~uva, sp. harno, hamal, hoxa.
Na morfolo{ki plan vo kor~anskiot odn. bobo{tanskiot govor ima dosta
arhai~ni karakteristiki. Vo vrska so pade`niot sistem, kaj nekoi imenki,
kako {to se li~nite i rodninskite imiwa se sre}avaat i vo opredelena i vo
neopredelena forma dativni i akuzativni formi so pade`i (sinteti~ko
iska`uvawe na pade`nite odnosi). Kaj site imenki od m.r. kako dativna se
javuva nastavkata -u, sp. mu rekoj R'istosu, Petku, bratu ti, starcut'omu,
aramijut'omu. Akuzativnite formi se javuvaat so nastavkata -a sp. go sretnav
(na) R'istosa, brat'a(mi, starcat'ogo. Kaj imenkite od `.r. vo dativ e
obop{tena nastavkata -e, sp. $ rekov sestre, majke.
Me|u osobenostite koi se strogo regionalni e dativnata fleksivna forma
vo mn., iako samo so ~len, sp. starcitim (pade`na nastavka + zamenka vo
pade`), aramijitim, bra}atam (-tem).
Imenkite od sr.r. {to zavr{uvaat na -e vo mn. se javuvaat so starata
nastavka -eta, sp. vnu~'äta (vnu~jata); {to se javuva paralelno so nastavkite
-iwa i -ni{~a (dobiena so vkrstuvawa na+i{~a) sp. 'ime ‡ imen'i{~a; vr'äme ‡
vremen'i{~a.
Kaj imenkite od `.r. vo mn. se obop{tila nastavkata od mekite osnovi, sp.
majke, sestre. Istiot rezultat go ima i vo atributivnite zborovi, sp. gol'äme
sestre.
Kratkite zamenski formi za 1. i 2 l. mn. vo akuzativ se javuvaat vo
arhai~en oblik ni, vi, sp. nas ni vide; vas vi vide.
Namesto pokaznata zamenka ovoj za ozna~uvawe bliski predmeti ovde se
upotrebuva zamenkata soj za m.r., sazi (saz) za `.r. i sozi (soz) za sr.r., a vo
akuzativ sogva, vo dativ samu i sija vo mn. Od istata zamenka soj ima izvedeno
154
i zamenki so posvojno zna~ewe sogov (so zna~ewe: ovegov, na ovoj), kako {to od
toj ima togov (negov), a vo `.r. tojen (nejzin).
Partikulata /z/ (zi) osven vo zamenkata soz (sozi) i saz (sazi) se javuva i vo
zamenkata toz, tozi za m.r., taz, tazi za `.r. i tjaz, tjazi za mn. Kaj li~nite
zamenki 1 i 2 l. edn. pokraj formite jä, ti ima i jäs-kaj, tis-kaj.
So svojata arhai~nost se istaknuvaat i prezentskite formi od glagolite
*byti i *x¼t½ti.
Prezentot od *byti ima 2 formi: polna i kratka.
kratki formi:
dolgi formi:
smjä
'esa
'esme
sjä
'esi
'este
si
stjä
'esti
'ese
je
sjä
Za~uvani formi se sre}avaat i od glagolot *x¼t½ti :
'ita
it'ime
'iti{
it'ite
'iti
'ite
Glagolite od e- grupa se sre}avaat so penetriran osnoven vokal /e/ i vo
formata za 1 l. edn. Taka, nasproti: pije{, pie ima pijem.
Nastavkata -m za 1 l. edn. se javuva kaj glagolite od a- grupa i e- grupa,
dodeka glagolite od i- grupa se bez nea, sp. nosa, bera.
Ima i drugi diferencijalni karakteristiki na govorite vo Bobo{~ica vo
odnos na drugite kosturski govori i toa vo najgolem broj slu~ai na fonetski
plan. Taka, mesto /h/ se sre}ava /j/ vo formite na minato opredeleno vreme vo
1. l. edn. i vo 1 i 2 l. mn., sp. r'ekoj, rek'ojme, rek'ojte.
Idnite vremiwa se obrazuvaat so partikulata `a koja e dobiena po
fonetski pat {~e + da ⇒ `a, sp. `a baram (}e baram), `a bandi (}e bide).
5.2. LERINSKIOT GOVOR
Dijalektnite osobenosti na lerinskoto podra~je mo`eme da gi podelime
vo tri grupi.
Edna grupa so~inuvaat onie crti {to se javuvaat na seta lerinska teritorija. Me|u pokarakteristi~nite od niv na prvo mesto se nalo`uva
akcentskiot sistem. Lerinskiot govor, kako {to ve}e vidovme, ima
ograni~eno sloboden akcent, i taa osobina lerinskoto podra~je go povrzuva
na severoistok so mariovskiot, na jugozapad so kosturskiot govor. Lerinskiot
govor ne gi poznava ~lenskite morfemi na -v i na -n. ^lenskata morfema za
ma{ki rod se javuva vo fonetskata raznovidnost -o (lebo). Imenkite ‘raka’ i
‘noga’ mno`ina obrazuvaat so nastavkata -i (raci ‡ r»ci, noyi). Dativniot
objekt kaj zamenkite se izrazuva analiti~ki ‡ so predlogot na (na nego mu
re~e). Zamenskata klitika mu se upotrebuva za site lica i vo edninata i vo
mno`inata (na nego mu, na nea mu, na ni mu re~e). Op{tata zamenka se javuva vo
fonetskiot oblik s»t (s»ta, -o). Nesvr{eni glagoli od svr{eni se
obrazuvaat so sufiksot -v(a) (kupva). Nastavkata -m vo 1. l. edn. na prezentot
155
ograni~ena e samo na glagolite od a-grupa (vikam). 1. l. edn. na aoristot kaj
glagolite od o-razdel na seta teritorija zavr{uva na -u, odn. -uf vo nekolku
krajni severozapadni sela. Od fonetskite pojavi seto lerinsko podra~je go
pokrivaat: ispu{taweto na /v/ vo mno`inskata nastavka -ovi (lebo¹) i vo red
oddelni leksemi, zamenata na h so /v/ vo me|uvokalna pozicija zad vokalot u
(gluvo, uvo), palatalizacija na velarite /k, g/ vo k', g' pred prednite vokali
(k'itka, sak'e, og'in), afrikatizacijata na /s/ vo /c/ vo sekvencata -sk- koga $
prethodi konsonant (lerincki), popolnuvaweto na grupite /sr/ i /zr/ so
soodvetnite plozivi /t, d/ (stram, zdrel), ispu{taweto na plozivot /p/ pred
afrikatite /c, ~/ na po~etokot vo primeri od tipot ci (pci), cojsan, ~enka,
ispu{taweto na /v/ vo po~etnite sekvenci /vn/ i /vd/ (sp. natre – n»tre, dovec,
dovica). Me|utoa, ovie crti ne se tipi~ni samo za lerinskiot govor.
Pove}eto od niv se javuvaat na po{irok areal vo jugozapadnite govori (vo
bitolskiot, vodenskiot, kosturskite).
Edna brojna grupa diferencijalni crti ograni~eni se na severniot del na
lerinskata teritorija. Me|u pokarakteristi~nite od taa grupa spa|aat: obrazuvaweto na fonetski dolgi vokali po pat na kontrakcija (sna: < snaa), difton{kite sekvenci so [¹ ] kako vtora komponenta [e¹, a¹, o¹, u¹,], vokalnoto /…/ so
status na oddelna fonema (k…f, v…o¹), kontinuantot /a/ mesto nosovkata *†
(raka), proteti~noto /j/ pred kontinuantot na po~etnoto *† (ja`e), vokalot /»/
kako kontinuant na vokalnoto *þ (v»k, s»za), zamenata na sekundarniot Í2 so /a/
pred krajnoto r (itar), konsonantskite grupi /{~, `x/ i otsustvoto na
grupite /{t, `d/, zamenata na h so /v-f/ na krajot na slogot vo brojni primeri
(gref, oftika), li~nata zamenka toj (taa, toa), demonstrativnite zamenki
(o)voj i (o)noj, predlogot vo/v. Ju`nite izoglosi na privedenive crti odat
polukru`no vo pravecot na selata Popadija (vo polite na planinata Nixe) ‡
G. Kotori i preku Neredskata planina eden del od niv prodol`uvaat kon
Prespanskoto Ezero, a del svrtuvaat na sever kon planinata Baba. Ovie crti
lerinskiot govor (negoviot severen del) go povrzuvaat so bitolskoto
dijalektno podra~je i preku nego po{iroko so centralnite i so zapadnite
makedonski dijalekti.
Tretata grupa diferencijalni crti se rasporedeni na jugoisto~niot del
od lerinskata teritorija na pravecot ^egan ‡ Gorni~evo ‡ Banica ‡ Zeleni~.
Toj e grani~en pojas so vodenskiot i so kajlarskiot govor. Na toj prostor zavr{uvaat zapadnite izoglosi na neopredeleniot paradigmatski akcentski model, na vokalot /»/ kako kontinuant na nosovkata *† (r»ka), na sekvencite /»r/ i
/»l/ mesto vokalnite *¦ i *þ (p»rsti, p»lno). Vo toj del na lerinskata oblast
sre}avame brojni primeri so izvr{ena redukcija na otvorenite neakcentirani vokali (gul'em, m'ozuk, k'ot»l, st'e`»r). Kako proteti~ki glas pred refleksot na inicijalnoto *† se javuva /v/ (v»glen). Sekundarniot Í2 pred krajnoto r e zamenet so vokalot /e/ (iter). Za toa podra~je karakteristi~ni se
konsonantskite grupi /{t ‡ `d), zamenskite oblici on (ona, ono), m», t», s»
(ma, ta, sa), nija, vija, prilo{kite obrazuvawa so sufiksite -ni~kum, -ni~ki,
i -{ten (vikani~kum, vikani~ki, vika{ten), predlogot u (u Voden) i u{te
red drugi positni osobenosti. So tie crti razgleduvanovo podra~je od
lerinskata oblast tesno se povrzuva so dolnovardarskite govori.
156
Kako lerinski inovacii mo`eme da gi smetame slednite crti: inicijalniot i dvojniot akcent vo nekoi severni lerinski sela, pojavata na vokalot /e/
mesto nosovkata *† vo sekvencata *j† (sp. etok, e`ica), glasovniot kompleks
cere- (vo primeri od tipot cerevo, cerepna), promenite na osnovniot vokal izvr{eni kaj glagolite od e-/i-grupa vo nekoi sela (sp. nosi{, nosi : noseme, nosete), i nekolku sufiksni obrazuvawa (sp. S…ben, Donevifca). Site ovie crti
se rasporedeni po govornata periferija, kade {to i nastanale vo rezultat na
me|udijalektniot kontakt, i tie ne igraat pogolema uloga vo dijalektnata diferencijacija na lerinskoto podra~je.
Od ova proizleguva deka na lerinskiot teren mo`at da se izdelat dva govorni tipa. Edna pokompaktna celina pretstavuva govorot na potesnoto lerinsko podra~je okolu gradot Lerin. Toj govor i geografski i po svojata
struktura se povrzuva so zapadnoto makedonsko nare~je i u{te potesna celina
obrazuva so govorite vo Pelagonija, pred s# so bitolskiot. Govorot na selata
pokraj Ostrovskoto Ezero isto~no od linijata ^egan ‡ Negovan po svoite najva`ni dijalektni karakteristiki spa|a vo dolnovardarskite govori. Spored
toa lerinskoto govorno podra~je pretstavuva preodna zona me|u bitolskiot
dijalekt, od edna strana, i dolnovardarskite i mariovskite, od druga, a toa na
po{irok plan zna~i preoden pojas me|u zapadnoto i jugoisto~noto nare~je.
157
3. SEVERNI GOVORI
1. OP[T POGLED
Pod severni makedonski govori gi podrazbirame govorite na celiot severen pojas od na{ata teritorija od [ar Planina pa do dr`avnata granica so
Bugarija na istok. Tuka spa|aat govorite vo Dolni Polog i Skopska Crna Gora vo severozapadniot del, i na severoistok govorite vo @egligovskata oblast,
Slavi{te, Krivopalane~ko, Kratovsko so Zletovsko, Ov~e Pole i Kotorlak.
Granici. ‡ Na jug tie grani~at so ko~anskiot, {tipskiot i vele{kiot govor. Grani~nata linija vo najgrubi crti odi (po pravecot istok ‡ zapad) po vododelnicata me|u Bregalnica i Zletovska Reka, ja se~e poslednava ju`no od
Zletovo i izleguva na seloto Sudi}. Ova e istovremeno i granicata me|u ko~anskiot i kratovskiot govor. Me|u {tipskiot i ov~epolskiot govor
granicata odi po linijata Sudi} ‡ Vrsakovo ‡ Bogoslovec. Ovie se najju`ni
sela kade {to dominiraat crti od ov~epolskiot govor. Od Bogoslovec
granicata odi kon severozapad po pravecot na selata Kne`je ‡ Trstenik ‡
Xidimirci, koi se nao|aat zapadno od Sveti Nikole, a sprema skopskata
govorna oblast po pravecot Xidimirci ‡ Divqe ‡ Gorno Koware ‡ Miladinovci (Axalar) ‡ Bujkovci. Vo poslednive dve sela gotovo podednakvo se
upotrebuvaat kumanovski i skopski crti. Sprema Skopskata Crnogorija grani~nata linija pominuva severno od Skopje. Vo selata Stajkovci, Cre{evo,
Gorno Orizari, Volkovo i Ku~kovo, koi se nao|aat site na edna linija, preovladuvaat crti od crnogorskiot govor, negde pove}e, kako na primer vo Ku~kovo i Gorno Orizari, negde pomalku. Oblasta me|u Vardar do negoviot zavoj
severozapadno od Radu{a i Lepenec naselena e so albanski element.
Na sever ovie govori grani~at so srpskata jazi~na teritorija. Jazi~nata
granica odi pribli`no po linijata [ar ‡ ju`no od Ka~anik ‡ Skopska Crna
Gora ‡ Kozjak ‡ [iroka Planina ‡ vododelnicata me|u Kriva Reka i Gorna
P~iwa ‡ bugarskata granica. Posledni makedonski naselbi sprema pre{evskata oblast se: Dumanovce, edinstveno makedonsko selo me|u albanskite naselbi vo kumanovskiot del na Crnogorijata, Tabanovce, Alguwa, Pelince
(ju`no od manastirot Prohor P~iwski), a sprema Gorna P~iwa: Bukovqane,
Dlabo~ica, na kumanovskiot del, i German, Nerav, Ogut, Podr`i Kow, Luke na
krivopalane~kiot.
Isto~nata granica na severnite govori odi po dr`avnata granica me|u Makedonija i Bugarija.
Site ovie govori vo svojata osnova pretstavuvaat eden poseben dijalekten
tip. Od drugite na{i dijalekti so koi grani~at na jug se razlikuvaat so red i
fonetski, i morfolo{ki i sintaksi~ki osobenosti. No isto taka tie se raz159
likuvaat i od prizrenskite i ju`nomoravskite srpski dijalekti so koi grani~at na sever i so koi{to imaat pove}e organski vrski.
Najva`na dijalektna osobenost na ova podra~je e refleksot na etimolo{kite poluglaski. Vo svojot istoriski razvitok ovie dva glasa (*Ý, *Í) glasovno
potpolno se izedna~ile vo site slu~ai i pozicii i dale eden refleks. Toj e,
kako i vo sosednite srpski dijalekti i nekoi severozapadni bugarski govori,
srednojazi~en temen vokal, koj se izgovara pri visoka polo`ba na jazikot i po
svojata artikulacija najblisku stoi do vokalot a, vo koj pod izvesni uslovi i
preo|a. ‡ Poinakov rezultat od drugite na{i dijalekti na celiov ovoj pojas
imame i mesto nosovkata od zaden red. Taa se razvila vo u. ‡ Staroto vokalno
*þ imalo svoj poseben razvitok. Zad labijalnite soglaski na celata teritorija
imame refleks u, dodeka zad dentalnite ‡ l» (soglasni~kata komponenta se zapazila, a zad nea se razvil temen vokal koj ja prezel slogovnata funkcija).
Ovoj glas po svojata artikulacija ednakov e so refleksot na etimolo{kite
erovi. Vo sosednite srpski govori ima re~isi sekade u, so isklu~ok na nekoi
primeri kade {to ima refleks lu, a vo grani~nite makedonski govori ol, »l i
». ‡ Za praslovenskite soglasni~ki grupi *tj, *dj, *kt´ vo site slu~ai ima }, |.
‡ Soglaskata h kako fonema ne postoi. ‡ Pokraj tvrdoto i srednoto l vo pogolem del od ovie govori ima i mek lateralen glas za ~ija glasovna vrednost }e
ka`eme podolu. ‡ Soglaskata j ima ednakva vrednost na celiot pojas. ‡ Akuzativnata forma od li~nata zamenka za ma{ki i sreden rod edn. zavr{uva na -a
(wega ga : nego go vo drugite govori). ‡ Li~nata nastavka za 1 l. mn. glasi -mo,
so isklu~ok na nekoi krajni isto~ni sela pokraj bugarskata granica i ko~anskiot govor kade {to taa glasi -me. ‡ Imenkite od sreden rod na -e osven so
nastavkata -iwa mno`ina obrazuvaat i so nastavkata -iki. Pokraj privedenive
ima u{te brojni jazi~ni osobenosti {to im se zaedni~ki na sive ovie govori,
osobeno od sintaksata i morfologijata, no koi nemaat taka golema va`nost za
utvrduvaweto na zaemnite odnosi na razgleduvanava teritorija so okolnite
dijalekti.
No i pokraj toa {to ovaa dijalektna oblast ima mnogu zaedni~ki crti, ne
mo`eme sepak za nea da zboruvame kako za edna apsolutna govorna celost. Ima
crti, i toa ne pomalu karakteristi~ni, {to se poznati samo vo eden kraj, a vo
drugite ne gi nao|ame. Trgnuvaj}i od niv, razgleduvanava teritorija mo`eme
da ja delime na pomali govorni edinici.
Sprema mestoto na akcentot celava ovaa jazi~na oblast mo`eme da ja podelime na dve pogolemi govorni celosti: I kumanovsko-kratovska i II crnogorsko-polo{ka.
Vo prvata akcentot e neopredelen, mo`e da stoi na sekoj slog, iako se zabele`uva tendencija da se ustanovi toj na poslednite tri sloga. Vo crnogorskopolo{kata grupa govori, koja e podlo`ena na pogolemo jazi~no vlijanie od zapadnite makedonski govori, so koi grani~i na jug, imame i zapadnomakedonski
akcent. Me|u ovie dve grupi govori ima i drugi nekoi razliki, na primer, vo
~lenot, obrazuvaweto na nekoi glagolski formi (imperfektot, participite,
nekoi slo`eni vremiwa), vo izgovorot na nekoi vokali i dr. Zatoa niv i }e gi
razgledame sekoja pooddelno.
160
2. KUMANOVSKO-KRATOVSKATA GRUPA GOVORI
Vo ovaa grupa vleguvaat site severoisto~ni govori na zapad do vododelnicata me|u Vardar i P~iwa. Centralno mesto me|u niv zazema kumanovskiot govor kako poradi svojata polo`ba, taka i po goleminata na teritorijata na koja
se prostira. Toj ja opfa}a celata stara @egligovska oblast, Kozja~ijata, Sredorek, severniot del na oblasta poznata pod imeto Kotorlak i Slavi{te. Poslednava oblast ni geografski ni administrativno so kumanovskiot kraj ne
so~inuva edinstvo, no vo jazi~en pogled od nego ne se razlikuva mnogu. Ju`nata
granica na ovoj govor ja so~inuva linijata: Miladinovci ‡ Gorno Koware ‡
Vince ‡ Kolicko ‡ Pezovo ‡ [opsko Rudari ‡ Topalovi}. Na istok sprema
krivopalane~kata govorna oblast granicata odi od planinata Stra`a preku
selata Dlabo~ica i Mo`divwak (koi ostanuvaat na slavi{ka strana) i izleguva na Osogovskata Planina koja go deli Slavi{te od kratovskiot govor.
Vo sporedba so drugite severni govori kumanovskiot ni se pretstavuva kako najkompakten. Vo nego imame i relativno najiskristalizirana polo`ba na
jazi~nite pojavi, makar {to ima i takvi {to se nao|aat u{te vo procesot na
previrawe i stalo`uvawe. Najkarakteristi~ni crti negovi koi vo drugite severoisto~ni govori ne gi nao|ame se: mno`inskata nastavka -e kaj imenkite
{to zavr{uvaat na -a i nastavkata -ja za ma{ki rod vo glagolskata l-forma.
So kumanovskiot govor na jug grani~i ov~epolskiot. Osven Ov~epolieto
ovoj govor gi opfa}a i kotorskite sela na sever do spomenatata pogore linija:
Vince ‡ Kolicko ‡ Pezovo, ponatamu Tatomir ‡ Sakulica, a na istok sprema
kratovskiot govor pribli`no do linijata Sakulica ‡ Barbarevo ‡ Sudi}. I
vo ovoj govor imame prili~na homogenost i stalo`enost na jazi~nite pojavi.
No vo nego se zabele`uva i znatno vlijanie od {tipskiot govor, osobeno vo
ju`nite sela.
Najblisku do ov~epolskiot govor stoi kratovskiot. Niv gi svrzuvaat pove}e zaedni~ki crti koi vo kumanovskata i krivopalane~kata govorna oblast ne
se poznati, kako, na primer, polumekiot izgovor na staroto meko *l´, otvrdnuvaweto na staroto *n´, gubeweto na u-grupa kaj glagolite, obrazuvaweto na glagolskiot prilog i dr.
Od krivopalane~kiot govor i od Slavi{te go deli Osogovskata Planina.
Najseverni kratovski sela se Kne`evo i Ne`ilovo. Za granicite so ko~anskiot, ov~epolskiot i kumanovskiot govor spomenavme pogore. Severozapadnite
sela: [opsko Rudari, Vakav, Topalovi}, Ketenovo, Tala{mance, Krilatica,
Trnovac, Kuklica, Penda}, Vetunica, raspolo`eni po dolinata na Kriva, koi
porano spa|aa vo Kratovskata okolija, vo jazi~en pogled stojat poblisku so
slavi{kite sela i Stracin, ta zatoa gi zemame vo kumanovskiot govor.
Za razlika od kumanovskiot i ov~epolskiot govor, kratovskiot se odlikuva so pogolemo jazi~no {arenilo. Na ovaa teritorija mo`eme da izdelime dve
pomali jazi~ni celosti koi me|u sebe ne se taka resko oddeleni. Gradot Kratovo i selata {to se nao|aat severno od Crni Vrv, Ponikva i Bukovac, na
istok zaklu~no so Kne`evo i Emirica, imaat poblizok govor so Slavi{te i
161
Kriva Palanka, dodeka selata po Zletovskata Reka i vo rudarskata oblast se
nao|aat pod pogolemo vlijanie na ko~anskiot govor. Taka, na primer, vo niv vo
nastavkite gotovo redovno imame o, e za poluglaskite, vo brojni primeri istite glasovi gi nao|ame i vo korenskite slogovi, dodeka vo poseverniot del za
*Í, *Ý ima temen vokal i vo afiksite, osven vo ~lenskata forma za ma{ki rod.
Vakvi razliki ima u{te, no ja priveduvame samo ovaa crta {to ja opredelivme
kako najkarakteristi~na za razgleduvanava teritorija.
Dve govorni celosti mo`eme da izdelime i na krivopalane~kata oblast, ne
zemaj}i gi predvid krajnite severni sela (Luke, Podr`i Kow, Mete`evo,
Ogut, Nerav) koi imaat ist govor so Gorna P~iwa.
Selata {to se nao|aat od desnata strana na P~iwa: Tlamince, Gradec (slavi{tani go vikaat Gradƒc), maaloto Reka vo Konopnica, Osi~e, Gabar (ili Gabƒr), i grani~nite Trnovo, @idilovo (Xidilovo, Xedilovo, Xadilovo), Uzem,
Kostur ‡ pretstavuvaat poseben govoren tip koj znatno otstapuva od drugite
na{i severni govori. Glavna odlika na ovoj podgovor e nepreneseniot akcent
od apsolutniot kraj kaj nekoi imenki od `enski i sreden rod. Vo afiksite za
poluglaskite ima o, e apsolutno redovno; 1. lice mn. zavr{uva na -me, a 3 lice
na -at, i kaj nekoi glagoli na -»t i dr. Po ovie, a u{te i po nekoi drugi crti,
govorot na spomenatava oblast poka`uva nekoi vrski so }ustendilskiot i ko~anskiot so koi grani~i na istok i jugoistok.
Me|utoa, onoj del {to ostanuva od levata strana na Kriva, po Osogovijata,
zemaj}i go tuka i gradskiot govor, ima poblizok govor so kratovskiot, so nekoi pomali otstapuvawa.
Akcent.‡ Pogore rekovme deka najkarakteristi~na crta na severoisto~nata grupa govori, so koja se izdeluvaat tie vo poseben govoren tip, e akcentot.
Osven vo krajnite severoisto~ni palane~ki sela, na celata teritorija akcentot e prenesen od poslednite otvoreni slogovi kaj imenkite, kako i vo drugite
isto~ni govori od {tipsko-strumi~kiot tip. Samo vo nekoi zaemki mo`e
u{te da se sretne akcentot na apsolutniot kraj na zborot. Osobina e na
akcentot vo ovie govori da ne se prefrla na predlogot, osven vo nekoi
slo`eni zborovi i sintagmatski izrazi. Isto taka toj ne se prefrla i na
prefiksite kaj slo`enite glagoli, nitu vo imperativnata forma, koja vo
{tipsko-strumi~kite govori vo prefiksiranite glagoli ima akcent na po~etniot slog. Zna~i, pravilo e vo razgleduvanive govori akcentot da ne odi ponapred od osnovata. Druga negova osobina e tendencijata da se zadr`i na eden ist
slog, t.e. morfolo{ki da se fiksira, da ne go menuva mestoto makar kolku da
se prodol`uva zborot. Sp. m'ajstor : mn. m'ajstori : ~lenuvano m'ajstorƒt :
m'ajstorotoga, ili: c'arevica, c'arevicutu (Stracin). Vo glagolskite formi:
'imam ‡ imamo : imperfekt 'ima{e ‡ 'ima{emo ‡ 'imaamo itn.
Vo sufiksnite obrazuvawa pra{aweto so akcentot stoi poinaku. Kaj glagolite toj redovno se prenesuva na sufiksot, sp. stƒmn'u¹e se, {ƒpn'u¹e, spom'ewa, sƒp'iwa, leg'iwa, mew'ava sprema {'ƒpne, s'ƒpne, m'eni. Todor Manevi} vo
negovite "Zabele{ki za ov~epolskiot govor", ovie obrazuvawa gi zema kako
poseben akcentski tip kaj glagolite. Kaj imenkite i pridavkite, me|utoa,
vakvo generalizirawe ne e izvr{eno. Ima sufiksi {to zadol`itelno go
povlekuvaat akcentot kon krajot, kako na pr. tu|ite -xija, -ija, -l»k, a i drugi.
162
Drugi pak voop{to ne vlijaat na mestoto na akcentot. A ima i takvi izvedenki kaj koi vo edni slu~ai akcentot se prenesuva od osnovata na sufiksot, a vo
drugi so istiot sufiks takvo prenesuvawe ne se vr{i. Po spomenative
osobenosti se slo`uvaat site govori od razgleduvanava grupa. Izvesno
neslagawe me|u pooddelni govori ima samo pri akcentiraweto na nekoi
izvedenki so sufiksite -»k, -»l i -»c. Vo ov~epolskiot i kumanovskiot govor
na istok do Stracin kaj ovie obrazuvawa akcentot redovno pa|a na korenskiot
slog, na pr. r'u~ƒk, m'omƒk, m'etƒk, 'orƒl, m'oqƒc, k'olƒc. Vo kratovskata i
krivopalane~kata oblast, i vo Slavi{te, se sre}avaat vakvi obrazuvawa i so
neprenesen akcent, sp. kot'»×, pet'»×, or'»×, kvas'»c, jun'»c, mu}'»k, ru~'»k
(Palane~ko), kol'»c, kon'»c, put'ec, `»t'ec, kot'»×, or'»×, pet'»× (Kratovsko).
Kaj nekoi oddelni primeri se zabele`uva kolebawe vo akcentot, na pr.
r'abota : rab'ota, n'arot : nar'ot.
Interesna e edna pojava vo vrska so mestoto na akcentot {to se javuva vo
nekoi ov~epolski sela, a koja {tipskiot govor ne ja poznava. Toa e tendencijata da se ustanovi akcentot na pretposledniot slog. Na primer, sprema mno`inskite formi kol'ani, le|'eni, ov~'ari, slav'ei, sir'aci vo ednina imame: k'olar, l'e|en, 'ov~ar, sl'avej, s'irak. Vakov soodnos ima i kaj onie formi od ma{ki
rod {to imaat akcent na korenoviot slog: edn. 'izvor, g'arvan, a vo mno`ina:
izv'ori, garv'ani (site primeri se od @ivewe). Dali ovaa pojava se javila na
ovoj teren so me{awe na razni akcentski tipovi, na pr. g'arvan : g'arvani, i kol'an : kol'ani = k'olan, g'arvan : kol'ani, garv'ani, ili se javila pod vlijanie odnadvor, sega ne mo`eme da ka`eme. Potrebno e da se ispita nejzinata geografska rasprostranetost i da se ustanovi dali i kakva vrska ima so tikve{kite
govori.
Kaj glagolskite formi akcentot e generaliziran sprema osnovite. Formite {to se obrazuvaat od prezentskata osnova go nosat i prezentskiot akcent,
sp. prezent: b'ere-{, b'eremo, b'erete, b'erev, zapoveden na~in: b'eri ‡ b'erete,
izb'eri ‡ izb'erete, imperfekt: b'ere{e ‡ b'ereemo (b'ereamo, b'ere{emo), glagolska n/t-forma: p'e~en, isp'e~en, -a, -o, -i. Samo vo ov~epolskite sela ovaa
forma mo`e da se ~ue i so akcent na posledniot slog, kako vo {tipskiot govor: kan'et, padn'at, zakl'an, umr'en (s. Ka{awe), pokraj: k'anet, v'ikan, ut'epan
(Pavle{enci). ‡ Vo aorist i glagolskata l-forma akcentot pa|a na vokalot od
osnovata: im'a, im'amo, im'aa ‡ im'al, -a, -o, -e. Kaj glagolite {to im zavr{uva
aoristnata osnova na konsonant: rek'o, re~'e, rek'omo itn., no: r'ekƒl, ot'i{ƒl,
-a, -o, -e. Vo isto~niot del, isto~no od Stracin i Tala{mance se sre}avaat i
formi so akcentot na nastavkata: rek'»l, i{'»l, i i{l'a, i{l'o, i{l'e, rekl'a,
rekl'o, rekl'e, obi{l'e (Slavi{te). Tamu duri i od pomo{nite glagoli se upotrebuvaat formi so neprenesen akcent: bil'a, bil'o, bil'e; tel'a, tel'o, tel'e.
Glagolskata imenka i glagolskiot prilog imaat svoj poseben akcent. Treba
u{te da naglasime deka na negacijata akcentot nikoga{ ne preo|a, so isklu~ok
vo negiranite formi od pomo{niot glagol sum : n'e-si, n'e-e, n'e-sƒ.
Vo severoisto~nite palane~ki sela od Gradec do Uzem imame znatno poarhai~na akcentuacija. Tamu nao|ame u{te imenki so neprenesen akcent od posledniot otvoren slog.
Dvoslo`nite imenki od `enski rod na -a sprema mestoto na akcentot mo`eme da gi podelime na dve neednakvi grupi.
163
a) Pomala grupa imenki imaat akcent na posledniot slog: bu'a, v…b'a, `en'a,
zmij'a, igr'a, iv'a, koz'a, kos'a (za kosewe : k'osa na glavata), kum'a, mu'a, ovc'a,
os'a, ran'a (hrana), sviw'a, sestr'a, slan'a, t…l'a ( = trlo, vo Gradec), ust'a (Reka), cen'a (Trnovo). Na istiot slog akcentot ostanuva i vo op{tata forma, a
~lenot ne vlijae na mestoto na akcentot: bu'ata, `en'ata, koz'ata, sviw'ata,
ust'ata. Kako ovie imenki se akcentira i dec'a ‡ dec'ata. Vo mno`inskata
forma akcentot redovno pa|a na po~etniot slog: `'eni, k'ozi, 'ovci, r'ani, sv'iwe, i ~lenuvano: 'ovcite, sv'iwete (Gradec), osven vo grani~nite sela Trnovo,
@idilovo, Uzem, vo koi se sre}avaat i formi so akcent na posledniot slog, na
nastavkata: koz'i, ovc'i, ~lenuvani: koz'ite, ovc'ite, os'ite, `en'ite, glav'ite,
sestr'ite (Uzem). Vo ovie sela i brojot na imenkite so neprenesen akcent e
znatno pogolem odo{to vo selata {to se nao|aat zapadno od Dubrovnica. Taka
se akcentiraat, na primer, i: vrat'a, vod'a, gred'a, glav'a, nog'a, rek'a, ruk'a,
trav'a, strel'a ‡ koi ve}e vo Dubrovnica imaat akcent na po~etniot slog.
b) Brojot na imenkite so akcent na po~etniot slog e znatno pogolem. Takvi
se: b'aba, b'orba, b'»~va, br'azda, v'una, `'aba, kw'iga, k'o`a, r'iba, sl'ama itn., kako i imenkite od tipot: g'ora, z'emwa, z'ora, l'oza, m'e|a, sl'»za, str'ana, sn'aa,
koi vo sosednite srpski i bugarski dijalekti imaat akcent na posledniot slog.
I kaj imenkite od sreden rod ima dva akcentski tipa: 1. tip det'e ‡ det'eto, so akcent na posledniot slog, i 2. tip v'ino ‡ v'inoto.
Kako det'e se akcentiraat: tel'e, deminutivite na -e, -le i -~e : vu~'e (od
vuk), v»~'e (od vo{ka, odn. v»{ka vo ovoj govor), bi~'e (bik~e), list'e, most'e, i
mo{~'e, sprema nego e obrazuvano nost'e (od nos), p…st'e i dr.; brezl'e (od
brest), }osl'e (}os), petl'e, toponim ^ukl'e vo Konopnica, grop~'e, vo Borovo
toponim Grop~'e, gran~'e, dvor~'e, jun~'e, ko~'e (od ko{), rit~'e, snop~'e, stol~'e, stok~'e, top~'e, ili mec'e (od meso). Vo Trnovo so akcent na posledniot
slog ima i nekolku primeri na -o : sel'o, mlek'o, mes'oto, sen'oto, mest'oto,
glet'oto, sekako i drugi, koi ve}e vo sosednoto selo Dubrovnica imaat akcent
na po~etniot slog: s'eloto, s'enoto. Vo pozapadnite sela kaj imenkite na -o akcentot pa|a na po~etniot slog: b'…do, gn'ezdo, d'…vo, `'ito, l'eato, ml'eako, 'oko,
r'ebro, cr'evo; vl'akno, br'a{no, s'eno, s'edlo, kr'ilo, cr'eslo i dr. Vaka se akcentiraat i imenkite od tipot 'ime, vr'eme, i imenkite na -ce : j'ajce, s'…ce, 'okce,
ili m'ore, p'oqe, j'agwe itn.
Kaj imenkite od ma{ki rod akcentot e kako vo kratovskiot govor i toa vo
negoviot severen del. Samo vo grani~nite sela Trnovo, @idilovo, Uzem ima
izvesen broj ednoslo`ni imenki kaj koi akcentot vo mno`inskata forma pa|a
na nastavkata, sp. kqu~'evete, stol'ovete, no}'evete (@idilovo), kow'ete
(Trnovo), verojatno i drugi. Primerite pop i vol, mn. pop'ove, vol'ove, kako
{to spomenavme pogore, so takov akcent se upotrebuvaat daleku na zapad.
Ovoj govor ne se soglasuva so drugite na{i severoisto~ni govori ni vo
pogled na akcentot kaj glagolite. Otstapuvawa ima vo sega{no i minato opredeleno svr{eno vreme i vo zapovednata forma.
Vo sega{noto vreme ima izvesen broj prvi~ni glagoli {to go pazat akcentot na posledniot slog. Tie se glavno glagoli od I Leskinova grupa, nekolku
glagoli od III grupa, i onie od IV grupa {to im zavr{uvala infinitivnata
osnova na *½, odn. *a. Taka deneska kaj glagolite od e- i i-grupa razlikuvame dva
akcentski tipa:
164
1) so akcent na po~etniot slog, kako vo:
'idem
'ideme
g'inem
g'ineme
'ide{
'idete
g'ine{
'ide
'idat
g'ine
ili
n'osim
n'osime
g'inete
n'osi{
n'osite
g'inat
n'osi
n'osat
i 2) so akcent na posledniot slog, kako:
b'erem
berem'e
ber'e{
ber'e
ili
sed'im
sedim'e
beret'e
sed'i{
sedit'e
ber'at (ber'»t)
sed'i
sed'at
Kako 'idem (ginem, nosim) se akcentiraat site glagoli od a-grupa, glagolite na -ne- vo prezentskata osnova, i u{te nekolku glagoli od e-grupa (mislime
na prvi~nite) i site glagoli od i-grupa {to im zavr{uva aoristnata osnova na -i-.
Kako ber'em se akcentiraat: bodem, vle~em, grebem, derem, jedem, gwetem,
zobem, kovem, koqem, kradem, muzem, metem, orem, pe~em, perem, pasem, poem,
pletem, predem, re~em, skubem, se~em, stri`em, snovem, te~e, tresem, c…pem,
dadem; kako sed'im : boim se, boqi, vrti, visi, gorim, d…`im, le`im, letim,
li~i, m…zim, pi{ti, sveti, stoim, t…~im, t…pim, c»vti (Dubrovnica, Trnovo).
Vaka se akcentiraat ovie glagoli, kako {to rekovme, samo koga se prosti,
bez prefiks. Me|utoa, {tom }e dobijat prefiks, se menuva i mestoto na akcentot: toj se prenesuva na korenot, sp. greb'em : izgr'ebem, izgr'ebe{, izgr'ebeme, izgr'ebete, izgr'ebat; dad'em : pred'adem, muz'em : izm'uzem, pe~'em : isp'e~em,
prep'e~em, ispr'ede, pres'e~e, zas'e~e, pot'e~e mi ruka, }e mi ot'e~at rucete, zak'oqem, zb'erem (: ber'em) itn. Posledniov primer poka`uva deka brojot na slogovite ne igra nikakva uloga za prefrlaweto na akcentot. Tuka se gleda jasno
deka se obrazuvale dve kategorii glagoli: prefiksirani ‡ so prenesen akcent,
i neprefiksirani ‡ kaj koi se pazi staroto mesto na akcentot. Ovoj soodnos na
prefiksirani i neprefiksirani formi pri akcentiraweto go nao|ame i vo
severoisto~nite ko~anski sela (isto~no od linijata Preseka ‡ Blatec ‡ Laki), kako i vo govorite vo Pijanec i Male{evijata, vo koi isto taka spomenative pogore glagoli go ~uvaat staroto mesto na akcentot. Razlika me|u ovie
govori i razgleduvaniov ima samo vo 1 i 2 lice mno`ina. Vo pijane~ko-male{evskite govori vo ovie dve lica akcentot pa|a na vokalot od osnovata (pe~'eme, pe~'ete; le`'ime, le`'ite), dodeka vo krivopalane~kive sela, kako {to vidovme, toj stoi na nastavkite. Ovoj e edinstven na{ govor, kolku {to ni e poznato od dosega{nite ispituvawa, vo koj vo 1 i 2 lice mno`ina akcentot stoi
na nastavkata, na apsolutniot kraj. Od okolnite srpski dijalekti takov akcent ima vo lu`ni~kiot i zaplawskiot ‡ i toa vo niv samo kaj glagolite od tipot le`im, a od bugarskite nekolku primeri priveduva Todorov od govorot na
]ustendilskoto Krai{te koj grani~i so na{ata teritorija (sp. kovem'e, da
dadem'e). Samo {to vo site niv prefrlaweto na akcentot kon po~etokot vo
prefiksiranite formi ne e zadol`itelno, kako {to e slu~ajot vo govorot na
165
isto~nite krivopalane~ki sela. Sp. raskovem'e, prete~em'e, donesem'e,
dovedet'e, pokraj doved'ete vo ]. Krai{te, ili izv…tim'o, posedit'e,
izgr'ebete, ispr'edete vo na{iov govor.
Ne e ednakov akcentot kaj site glagoli ni vo zapovednata forma. Vo 2 lice
edn. kaj site tri grupi toj stoi na osnovata, bilo da e glagolot prost ili so
prefiks, sp. b'eri, nab'eri, p'e~i, isp'e~i, d'…`i, pod'…`i, st'ani, potst'ani,
k'opaj, 'igraj. Na istiot slog pa|a i vo 2 l. mn. kaj glagolite od a-grupa: v'ikajte, 'igrajte, gl'edajte, s'ukajte, tov'arajte. Me|utoa, kaj glagolite od e- i i-grupa toj se generaliziral na pretposledniot slog, kako i vo okolnite srpski i
bugarski govori. Taka, sprema glagolite od tipot ber'ete, pe~'ete, jed'ete, ili
gor'ete, t…p'ete, se akcentiraat i onie od tipot gin'ete, bri{'ete i sl.
Dva vida akcentski formi imame i vo aoristot. Onie glagoli {to imaat
vo sega{no vreme neprenesen akcent, a kaj koi 3 lice edn. na sega{no vreme
sovpa|a so 3 l. aorist, vo aoristot imaat akcent na osnovata. Sp. r'eko, r'e~e,
r'e~e, r'ekome, r'ekote, r'ekoa. Taka se akcentira i: p'e~e, d'ade, tr'ese, s'e~e,
vl'e~e : sega{no vreme pe~'e, dad'e, tres'e. No greb'a, greb'ame, sed'o ‡ sed'e, stoj'a : sega{no vreme sed'i, sto'i. Ovde e o~igledno deka do vakvo povlekuvawe na
akcentot kon po~etokot na zborot vo aoristnata forma do{lo za da se razlikuva aoristot od sega{nata forma, i toa vo 3 l. edn. Po analogija premetot
stanal posle i vo drugite lica. Vo takvi slu~ai akcentot slu`i kako morfolo{ki znak.
Vo site drugi slu~ai kade {to vakvo sovpa|awe so prezentot nema, vo aoristot akcentot stoi kako i vo drugite isto~ni govori ‡ na vokalot od aoristnata osnova.
Drugite formi akcentiraat kako vo kratovskiot govor.
Sli~en akcent, so nekoi pomali otstapuvawa, imaat i severnite krivopalane~ki sela {to grani~at so trgovi{kiot govor. Sp. ovc'a, ovc'ata, ovc'u, ovc'utu : 'ovce, 'ovcete; det'e det'eto; prezent ber'e{, ber'e (pe~'e, se~'e, sed'i),
3 l. mn. ber'ev, per'ev, se~'ev. No vo 1 l. edn., koe ovde zavr{uva na -u, akcentot
pa|a na po~etniot slog: b'eru, p'eru, s'e~u, a vo 1 i 2 l. mn. na pretposledniot:
ber'emo, per'emo, pe~'emo; so sufiks: nab'eri, isp'e~emo, pres'e~ev; aorist p'eko,
p'ekomo, p'ekote, p'ekoa : vik'a, vik'amo, stan'a i sl.
Vokali. ‡ Vokalizmot vo ovie govori e glavno ist. Osven vokalite e, i ‡ o,
u ‡ a, i vokalnoto …, kako {to spomenavme pogore, ima i eden srednojazi~en vokal ‡ », koj se javuva vo dve varijanti zavisno od toa dali se nao|a vo akcentiran ili vo neakcentiran slog. Sp. d'»n : dƒn'»s, t'»mno : stƒmn'i se,
v'enƒc : slep'»c.
Mestoto na akcentot vo severoisto~nite govori igra prili~no va`na uloga i vo izgovorot na drugite vokali. Neakcentiranite vokali obi~no se izgovaraat pokratko, ne{to malu poreducirano. Kolku {to se odi pona jug ovaa pojava stanuva s# pozabele`itelna, taka {to ve}e vo ov~epolskiot i kratovskiot govor taa e jasno izrazena osobeno vo ~lenuvanite formi. Na primer:
k'…p~÷to, u~'ili{t÷to, k'amew÷to, sƒs 'ovcite ([legovo ‡ Kratovsko), b'abƒta, dr'ugƒta, ned'el'ƒta, gr'anicƒta, l'ojzƒta, s'estrƒta, d'u{ƒta, ~'atmƒta, gr'obi{tƒta (G. Kratovo). No ova ne e osobina samo na ovie govori, tuku
e op{ta pojava vo isto~niot del od na{ata teritorija.
166
Vo severniot pojas, vo kumanovskiot i krivopalane~kiot govor, naglasenite o i e se izgovaraat ne{to pootvoreno od normalnite makedonski akcentirani o i e. Vo nekoi slu~ai tie se izgovaraat kako difton{ki glasovi ('oa, 'ea),
sp. k'oaza, k'oasa, l'eato, ml'eako (Stracin), a vo drugi stepenot na otvorenosta e
tolku mal {to edvaj mo`e da se zabele`i.
Edna od najglavnite odliki na vokalizmot vo na{ite severoisto~ni govori e, kako {to rekovme, zamenata na starite poluglaski. Vo slogovite od osnovata na celata teritorija mesto niv ima temen vokal za ~ija glasovna vrednost
spomenavme pogore. Sp. b'»~va, d»{, d»n, dƒn'»s-ke, n'»}vi, k»t (koga), s»k, s'»}e,
isƒn'ala vodata, t'»kmo, t'»kne{ (Kr. Palanka), l»n, t'»mno, t'»ga, op'»nci,
t»j, ov'»j, on'»j, s»s (Kratovo), v'»{ka, z'»lva, d'»we, v'»zdƒn, l'»ko, l'»sno (Ov~epolsko, s. Stawevci) i dr. Vo ovaa pozicija retki se primeri so druga zamena.
Primerite sn'aa (< *snÍxa) i s'obor, pokraj s'»bor, koi se upotrebuvaat na celata ovaa oblast, ili: b'o~va, do{, v'o{ka, vel'igden, pokraj v'»{ka, b'»~va, vo
palane~kite sela {to se nao|aat pokraj granicata sigurno e deka se vneseni
odnadvor. Vo ju`nite i jugoisto~nite kratovski sela, koi se nao|aat vo neposredno sosedstvo so ko~anskiot govor, primeri so o i e za *Í, *Ý se sre}avaat
znatno pove}e, sp. b'o~va, z'o×va, do{, son, s'opka, t'emno (Zletovo), v'o{ka,
do{, n'o}vi, s'opka, nasporedno so v'»{ka, b'»~va, n'»}vi (Strmo{). Dali i ovde
primerite so o i e se vneseni otstrana, ili se tie osnovni, samo vrz dene{nava
polo`ba ne mo`e da se sudi.
Vakov refleks za poluglaskite imame i vo morfemite, no ve}e vo taa pozicija otstapuvawata se znatno pobrojni.
Sp. -»k : r'u~ƒk, 'utƒk, nap'…stƒk, t'e{ƒk (Kratovo), p'etƒk, n'isƒk, t'»nƒk
(Kr. Palanka), sn'isƒk, r'etƒk (Slavi{te); -»l : kot'»l, pet'»l, or'»lot (Kr.
Palanka), p'etƒ×, 'orƒ×; -»n : `'edƒn, pr'azƒn, gl'adƒn (Kr. Palanka), t'esƒn,
pr'esƒn, m'utƒn, p'osƒn, s'itƒn (Kratovo); -»c : jun'»c, kvas'»c, klin'»c, v'enƒc
(Kr. Palanka), p'alƒc, m'olƒc, t…g'ovƒc, slep'»c, jad'»c (Kratovo), brat'anƒc,
ud'ovƒc, j'arƒc (Kumanovo) itn.
Me|utoa, vo ovaa pozicija ima primeri so vokalot a mesto obata era, i toa
samo vo neakcentirani slogovi. Takov refleks nao|ame vo tesniot grani~en
pojas me|u ovaa oblast i poju`nite *Í, *Ý > o, e-govori. Sp. 'utak, nap'…{wak,
v'ita×, sv'…da×, k'ota×, d…`'avan kow, w'ojan, ~lenskata forma: pr'azniat, b'eliat, m'okriat vo krivopalane~kite sela; p'etak, des'etak, sv'…da×
(Kratovsko, s. Mu{kovo), sr'edaw, skopj'anac (s. Kne`evo), sr'e}an d»n
(Lesnovo), m'ol'ac, g'…kl'an vo grani~nite ov~epolski sela so {tipskiot govor. Geografskata rasprostranetost na ovaa pojava dovolno zboruva deka
vokalot a vo privedenive i drugi primeri se dobil vo rezultat na glasoven
proces {to se izvr{il na ovoj teren. Pogore spomenavme deka neakcentiranoto » mo`e da premine vo vokalot a. Ponatamu }e vidime deka vo crnogorskopolo{kite sela ovaa pojava e mnogu porasprostraneta.
Vo grani~nite sela so ko~anskiot i {tipskiot govor, i toa na celiot pojas
od bugarskata granica pa do granicata so skopskata govorna oblast, vo ovaa pozicija ima brojni primeri so o, e mesto *Í, *Ý, koi se javile pod vlijanie na
{tipskiot i ko~anskiot govor. Osobeno se ~esti vakvi primeri vo ju`niot
del na kratovskiot govor i vo severoisto~nite palane~ki sela. Vo poslednive,
kako {to spomenavme edna{ porano, vo sufiksite gotovo redovno za
167
poluglaskite ima o, e. Sp. `»t'ec, ov'es, ed'en, mu}'ok (Strmo{, Kratovsko),
Bl'agovec, G'…bavec, p'etok (Probi{tip), ov'es, ru~'ok, put'ec (Dobrevo),
pet'elo, glu{'ec, klup'ec, j'azovec, ovesn'ica slama, `el'ezen, m'uten, gl'aden
(Lesnovo, Zletovo), b'olen, e~m'en, or'el, pet'el, ud'ovec, t…g'ovec, sr'e|en,
pokraj ed'»n, dƒn'»s, 'arƒn, p'ametƒn (Kne`evo), j'arec, m…t'ovec, L'isec, b'olen,
ed'en, pet'e× (Mu{kovo) i dr.
Vakva dvojna zamena na erovite: » vo korenskite slogovi i o, e vo sufiksite vo ozna~enive mesta, jasno e, po fonetski pat ne mo`ela da stane. Nekoi
od ovie zameni mora da se vneseni otstrana, i toa najverojatno onie {to gi nao|ame vo sufiksite.
Za zamenata na poluglaskata vo ~lenskite formi vidi podolu.
Za nosovkata od zaden red (*†) imame u, i toa vo slogovite od osnovata na
celata teritorija: m'uka, gr'udi, kutw'aci itn. Vo kumanovskiot govor ist rezultat ima i vo nastavkite, so isklu~ok na nastavkata -na- kaj glagolite
(padn'a, stan'a ‡ padn'ale, stan'alo). Sp. op{tata forma: k'u}u, k'u}utu, n'a{utu k'u}u, t'uj gol'emutu k'u}u; vo 1 l. edn. sega{no vreme: n'osu, rab'otu, i 3 l.
mn.: 'imav, 'igrav, kade {to v e dobieno od u fonetski. Za geografskata rasprostranetost na ovie nastavki }e spomeneme podolu.
So poinakva zamena se javuvaat samo primerite: gn'»sno vo kratovskiot i
krivopalane~kiot govor, g»s (na celata teritorija) i formite izvedeni od
ovoj koren: g'»za~ki, g'»zovi (G. Kratovo), naz'adg»zum, potoa: ot'»de, odav'»t,
edn'»{ (vo kratovskite sela [legovo, Jami{te, Dobrevo). Pove}e primeri ima
so vokalot a i toa glavno vo ju`nite kratovski sela. Taka vo Zletovo, Lesnovo
i Strmo{ zabele`eni se: vat'ok, v'azeq (so sekundarno v), 'edna{, ot'ade, odav'at, dap, d'aga (: duga vo Kriva Palanka i Kumanovo), dab'ica, pat, podg'aznik,
p'oprak, podg'aznica, maten'ica, kap'ina (vo Dobrevo i kop'ina). Vo ju`nite ov~epolski sela: maka, pat, prat~e, sadove. Tokmu ovie primeri so a se
upotrebuvaat i vo isto~nite palane~ki sela: kap'ina, kad'e, vat'ok, gn'asno i
gw'asno, dap, g'azo, padg'aznik. Pokraj jator se javuvaat i formite 'ot»r
(Mu{kovo), 'otur (Zletovo, Lesnovo), 'otor (Jami{te, Kojkovo), 'uturi
(Probi{tip), j'ator (Kne`evo; site sela se vo Kratovsko), jat'or vo
isto~nite palane~ki sela. Pokraj un'utra vo palane~kite i kratovskite sela
se upotrebuva i formata so e : un'etre (Mu{kovo, Zletovo, Probi{tip),
un'etra (Sakulica), vo koja nekoi gledaat ostatok od nekoga{noto me{awe na
nosovkite, a spored drugi e se dobilo vo rezultat na asimilacionen proces.
Interesni se formite: 'obri~ vo palane~kite sela i ob»r~ ‡ ob»r~o ‡ ob»r~i
vo Lesnovo, pokraj 'obru~.
Ostatoci od nekoga{noto me{awe na nosovkite zad j vo ovie govori nema:
(¹)ez'ik, (¹)e~m'en, (¹)et'…va, z'aek (vo najseverniot pojas i zajac, kade {to a mo`e
i poinaku da se objasni). Formata j'anya, poznata na celata ovaa oblast, za stsl.
ÑÁa, vo ovie govori e vnesena od jug, kako i site drugi primeri so a mesto *†.
Pogore ve}e spomenavme deka razvitokot na vokalnoto *þ vo severnite na{i govori bil usloven od karakterot na prethodnata soglaska. Zad labijalnite soglaski imame u, a zad dentalnite l». Vo nekoi kumanovski i krivopalane~ki sela zad dentalite vo nekolku slu~ai ima i -lu, kako vo ju`nomoravskiot dijalekt. Todor Manevi} od ju`nite ov~epolski sela dava i primeri so
vokalno ¤ : s¤nce, `¤~ka, s¤zi, d¤`ni, k¤ne. Me|utoa, jas vakov izgovor nigde
168
nemam ~ueno. Vo site privedenive primeri zad l ima temen vokal: sl»nce,
sl»zi, dl»`ni, pokraj du`ni, `l'»~ka no k»lne. Vo jugoisto~nite kratovski
sela i vo ju`niot del na Ov~epolieto sporadi~no se upotrebuvaat i primeri
so » mesto *þ : `»t'ec, `»t'ica, `'»~ka (Zletovo), k'»ca, `»to, g»ta, g»tka
(Mu{kovo), s»n~ogl'et (Strmo{) ‡ kako vo {tipskiot i ko~anskiot govor.
Vokalnoto *¦ se izgovara kako vo literaturniot jazik, osven vo kratovskiot govor. Vo nego, osobeno vo govorot na selata po Zletovska Reka, vokalniot
prizvuk pred r e poizrazit, ponekoga{ i sosem jasen srednojazi~en vokal koj ja
prezel slogovnata funkcija od r. Sp. svek'»rva, g»rq'a{~e, v»rle, m»rt'oveco,
v'»rzi mu, v'»rp~i~ka, d»rvje, p»rq'ak, oy'»r}a, c'»rkva, g»rp, s'»rpsko, sv'»r{i
(Mu{kovo), et'»rvi, v'»rzeme, d'»r{kite (Jami{te), ist'»rgn'al se, m»rkn'alo,
ne m»rdna×, svek'»rva (Zletovo), t'»rmka, C»rni V»r (Lesnovo).
Soglaski. ‡ Konsonantizmot vo ovie govori ne poka`uva nekoi osobeni
pojavi. Soglaskata j se izgovara pointenzivno odo{to vo centralnite govori,
a pojavite svrzani so ovoj glas se gotovo isti kako i vo drugite dijalekti na
na{iot jazik. Me|utoa ovde novoto jotuvawe se izvr{ilo i vo grupata lj koja
dala q : zeqe. Ostatoci od staroto jotuvawe na grupite usna soglaska + j imame
vo sabqa i vo imperfektivno-iterativnite glagoli na -ja : ost'avqa, zabr'avqa i dr. koi se upotrebuvaat na celata ovaa teritorija.
Fonemata h se gubi vo site pozicii. Vo nekoi osogovski sela i od kratovska i od palane~ka strana pred konsonantite mo`e kaj postarite da se ~ue eden
sosem slab grlen element: kre:hko, ve:hto, vie ne to:hte da rabotite, izveht'elo (s. Dura~ka Reka, Palane~ko). Ili koga se gubi ostava dol`ina na
prethodniot vokal: izd'i:na, k'i:na (Kr. Palanka). Ova udol`uvawe osobeno e
izrazeno vo krivopalane~kiot govor, i toa vo gradskiot i vo govorot na onie
sela {to se nao|aat levo od Kriva Reka pa negde do Kratovo: b'a:~a, v'e:to, izve:t'elo, me:l'em, du:n'a, b'o:~a (Palanka). Privedenive primeri se dosta pou~ni da se vidi kako se odvival procesot na gubeweto na h, niz kakvi stadii toj
glas minal dodeka ne se zagubil napolno kako fonema.
Zamenata na f so v na ovaa teritorija e sosem obi~na pojava, osobeno e dosledno sprovedena vo ov~epolskiot i kratovskiot del. No s# u{te f kako posebna fonema se odr`uva.
Mekonep~enite k g vo ju`niot del pred vokalite od preden red se artikuliraat znatno ponapred vo ustata: j'abuk'i, rak''ija, varo{'ank'ite, ruk'i
yebnat, s'enk'ite (s. Jami{te), k''iteni, vis'ok'i, pe{k'iri, svak'i d»n, dev'ojk'i, vo{k'i (Lesnovo), cur'ajk'i, drak'i, ruk'i, zabravi g'i, blag'i, og'in, igli
t'»nk'i (@eleznica), nog'i, ruk'i, tresk'i (Kratovo). Treba da se odbele`i
deka vo pogled na stepenot na palatalnosta ovie glasovi se razlikuvaat od vele{kite k' g' vo istava pozicija. Tie se nao|aat negde na sredina me|u "normalnite" k, g i vele{kite k', g'.
Grupata {t samo vo gradot Kratovo se izgovara meko ({'t') ili pak {'~', i
toa prete`no kaj mladoto pokolenie, dodeka kaj postarite se slu{a i {t. Sp.
['~'ip, {~i~ka, {'~'o, {'t'ip'a×ka, teli{'~'a, y'»di{'~'a, r'amni{'~'a, pokraj
ogn'i{teto, za{to, gr'adi{ta. Samiot fakt {to vakov izgovor se sre}ava
prete`no kaj pomladite, govori deka e ova nova pojava vo kratovskiot govor.
169
Najinteresna crta od konsonantizmot vo ovaa oblast e izgovorot na tvrdoto l vo nekoi lokalni govori. ‡ Na ovaa teritorija razlikuvame tri vida laterali: meko ‡ q, koe e razli~no po poteklo (od staroto *l´, dobieno po novoto
jotuvawe, vo nekoi primeri stoi mesto l), sredno ‡ pred vokalite od preden
red, tvrdo ‡ normalno makedonsko tvrdo l, pokraj niv ima i neslogovno × ‡ na
krajot na zborot i vo sredinata koga zad nego sledi druga soglaska, osven j. ‡ Posledniov glas se javuva, kako i vo tetovskiot govor vo dve varijanti, zavisno od
toa kolku e izrazena artikulacijata na usnite. Vakov glas imame vo kratovskiot govor, i toa na celoto negovo podra~je, vo slavi{kite sela i vo krivopalane~kiot govor, i toa samo vo onoj del {to ostanuva od levata strana na
Kriva. Taka severnata i zapadnata izoglosa na ovaa crta odi po rekata Kriva
od nejziniot izvori{en del do seloto Krilatica, koe se nao|a severozapadno
od Kratovo, a ottuka prodol`uva na selata Tala{mance ‡ Sakulica. Tie se
najzapadni sela kade {to se sre}avaat primeri so vakov alofon na l. Ve}e vo
sosednite ov~epolski sela Tatomir i Strojmanci l se izgovara kako vo
literaturniot jazik, a samo vo oddelni primeri imame × (to×ku, ko×ku).
Ju`nata izoglosa odi pribli`no po granicata me|u ko~anskiot i kratovskiot
govor. Po nekoj primer so bilabijalen izgovor mo`e da se sretne i pona jug
dlaboko vo ko~anskiot govor. Na istok ovaa crta se protega i na severnite
ko~anski sela. Tamu duri i pred vokalite od zaden red vladee izgovor so zaokru`uvawe na usnite: s×ama, ×akto, ~e×o (Novo Selo, Kostin Dol). ‡ Vo kratovskiot govor bilabijalniot izgovor e poizrazen. Zatvorot {to go obrazuva
vrvot na jazikot so predniot del na neboto pri izgovorot na normalnoto makedonsko tvrdo l ovde go nemame. Eden starec vo Probi{tip ovoj glas go predava{e so u : Gavriu, dou mesto standardnoto Gavril i dol, {to zna~i deka nemu
krajnoto × sluhovo mu e poblisku do u. Sp. ma×ku, a×va, be×ki (Kratovo), se×ski,
poned'e×nik, }e×~o (Mu{kovo), z»×va (Jami{te), ced'i×ka, pe~'a×ba, ma×ko (Zletovo), `e×ka, staros'e×ski, pa×to, to×ko (Strmo{), do×, u~'ite×, vid'e×, go×
(@eleznica), daska×, ka×, soko×, beg'a×, iz'e×, do{'e×, ce× d»n (Zletovo), ozd'o×,
b'ivo×, bra× (Lesnovo), Gavri×, ~ek'a×, o`n'a×, cen'i× se (Probi{tip). Vo Slavi{te i vo krivopalane~kiot govor procesot na izmenuvaweto na l vo × se nao|a na sredina; imame eden vid labijalizirano l, no karakteristi~nata prepreka za laterali u{te se pazi, samo zna~itelno pooslabena.
Staroto meko *l´ vo poseverniot del, vo kumanovskiot i krivopalane~kiot
govor, so isklu~ok na gradot Kriva Palanka, se pazi i po izgovorot ednakvo e
so srpskoto q : kud'eqa, p'oqe, poq'ana, ned'eqa, m'oqa te (s. Mu{kovo, Kratovsko), kqu~, qut, prij'ateq (Gradec, Krivopalane~ko). Vo Ov~epolieto i vo
kratovskiot govor, na sever pribli`no do linijata Vince ‡ Gradi{te ‡ Tatomir ‡ @eleznica ‡ Jami{te, toa se izgovara polumeko, kako vo drugite isto~ni govori: l'ub'ov, ~'el'at, ned'el'a (s. Strojmanci, Ov~epolsko), p'ol'ak,
s'el'ak, zap'al'at (Zletovo). Taka se izgovara ovoj glas i vo gradskiot krivopalane~ki govor, no vo nego ne se sosem isklu~eni i primeri so q.
Vo gradot Kratovo procesot vo zatvrdnuvaweto na ovoj glas oti{ol u{te
podaleku. Tamu, kako i vo centralnite govori, otvrdnalo ne samo staroto meko
*l´, tuku i ona {to se dobilo vo ponovo vreme na na{iov teren. Sp. ned'ela,
klu~'ar, lub'ovnik, m'ela{, p'olak, s'elak, pokraj bos'il'ak, ned'el'a, sel''anite,
f»rl'aa, a pred soglaska i na krajot na zborot × : u~'ite×, ~'e{e×, m»rs'o×, rod'i170
te×, prij'ate×, v…z'a×ka, suk'a×ka, poned'e×nik. Duri i koga zad l sledi soglaskata j mo`e da se ~ue tvrdo l, na pr. kolja, beljo (od belio-t).
Vo severniot del od ovaa oblast se pazi dosta dobro i staroto meko *n´ :
w'ega, w'iva, w'uma, kw'iga i sl. No tamu vo brojni primeri nao|ame meki w i q
i mesto n, l, kako na primer: br'a{wo, g'orwo, ~k'oqa, cok'oqa, `qeb'iwa, t…wov'a~e kru{ke, sk'a`wa, p'…vwo, ili kaj glagolite od i-grupa {to im zavr{uva
osnovata na n, odn. l, sp. br'awi k'awi, kaw'il, da se m'ewim, p'uwim, prom'ewi,
r'awi{, r'owi, cew'il se, ide da se c'ewi, m'ewi lika, pr'azwim, nar'awi, s'ewi
mi d…vo, g'owi ‡ b'oqi, v'aqi, `'aqi se, m'oqi, m'isqi{, s'oqim, }e se s'eqi,
t'egqi (site primeri se od Dubrovnica i Dura~ka Reka, Krivopalane~ko). So
pogolema doslednost vakvi primeri se upotrebuvaat vo krivopalane~kiot govor i vo Slavi{te. Ovaa pojava ja znaat i sosednite srpski i bugarski dijalekti.
Imenki. ‡ Mno`inskata nastavka kaj ednoslo`nite imenki -ovi se javuva
vo dve formi: so i na krajot (-ovi), i so e (-ove). Vtorava se upotrebuva vo isto~nite krivopalane~ki sela, i toa vo site sela preku Kriva od Gradec pa do
Uzem, vo maaloto Reka vo Konopnica, a od osogovskite vo Krkqa i Drenak;
potoa na celata jugoisto~na polovina od kratovskata oblast na zapad do Mu{kovo, [legovo i Stubol. Primeri: d'»nove, s'inove, v'irove, vol'ove, pr'agove i
dr. ‡ Vo krivopalane~kite sela i vo jugoisto~niot del na kratovskiot govor
mno`inskata forma od mu` glasi: mu`ja (Kr. Palanka) i mu`je (Probi{tip,
Strmo{), kako vo ko~anskiot, a od kow : kowe (@idilovo, Trnovo ‡ Krivopalane~ko, Strmo{ ‡ Kratovsko). ‡ Vo selata Dura~ka Reka, Bas, Krkqa (Kr.
Palanka) od imenkite na -in sporadi~no se upotrebuvaat mno`inski formi na
-we, kako vo grani~nite srpski i bugarski dijalekti: belogr'at~awe, sve s'a
pal'an~awe, }ustend'il~awe (kaj postarite), pokraj poobi~nite pal'an~ani,
b'»zjani, stan~'ani, dren'»k~awi; w mesto n ovde mo`elo da se javi sprema
kolektivnite imenki na -we, od tipot kamewe.
I kaj imenkite od `enski rod na -a imame dve nastavki: -e vo kumanovskiot
govor na istok do Psa~a, na pr.: plemwe, wive, kwige, svek'…ve, ovce. Na celata
druga teritorija ju`no od linijata P~iwa ‡ Pezovo ‡ [opsko Rudari i isto~no od Psa~a ‡ Tala{mance, so isklu~ok na grani~nite sela sprema Gorna P~iwa (Luke, Podr`i Kow, Mete`evo, Ogut, Nerav) mno`inata kaj ovie imenki
se obrazuva so -i.
Od deklinacijata interesno e da se odbele`i op{tata forma kaj li~nite
imiwa od ma{ki rod {to zavr{uvaat na -o i -e. Vo krivopalane~kiot govor i
vo severnite kratovski sela tie zavr{uvaat na -te : Vido go P'avlete, M'ilete, St'olete, J'ankote, B'o`ote, Sp'irote (Kr. Palanka), P'etrete, M'ilete, Tr'ajkote, M'arkote (Jami{te, Kratovsko). Vo ju`nite kratovski sela
taka zavr{uvaat samo imenkite na -o : na M'arkote, St'ankote, P'etkote
(Lesnovo), Tr'ajkote (Strmo{), dodeka imenkite na -e vo op{tata forma imaat -ta : P'etreta, M'itreta (Zletovo, Lesnovo), Mileta vide li go? (Strmo{). Vo ov~epolskite sela, taka barem vo severnite, na -ta op{tata forma
zavr{uva i kaj imenkite od ma{ki rod od tipot Ilija, Blagoja : vido ga Il'ieta, daj mu na Il'ieta, Andr'eeta, Blag'oeta (Pavle{enci). Formite na -te,
od tipot M'arkote, koi se poznati i vo bugarskite govori vo Samokovsko, ]us171
tendilsko i Dupni~ko, vo na{ive govori fiksirani se dosta rano. Sp. Ninote
vo eden zapis od 17 vek vo crkvata sv. Nikola vo krivopalane~koto selo Trnovo.
Zamenki. ‡ Li~nite zamenki za 1 i 2 l. edn. glasat ja, ti ‡ na celata teritorija. Samo vo ju`nite kratovski sela ju`no od Probi{tip i Dobrevo nasporedno se upotrebuvaat i formite: jaze, jazeka, tize (Strmo{, Probi{tip), koi
se karakteristi~ni za ko~anskiot govor od kade sekako se i vneseni. ‡ Vo nominativ mn. imame nekolku formi: mi, mija ‡ se upotrebuvaat samo vo kumanovskiot govor na celata teritorija, nija ‡ vo Ov~epolieto, i nie ‡ vo krivopalane~kiot i kratovskiot govor; vi ‡ vo kumanovskiot, vija i vie. Mnogu
retko }e ja sretneme formata mije. ‡ Vo akuzativ: nas, vas, kratki formi: n#,
ve. No ovde se pazat i starite enkliti~ni formi ni, vi, i toa samo vo kumanovskiot govor i severnite krivopalane~ki sela: nas ni vide (Dubrovnica), ni
zbraa u vojsku, i vas li vi vikn'aa? (Rankovce). N# i ve se upotrebuvaat na celiot pojas ju`no od P~iwa i Kriva.
Starata ortotonska dativna forma vo ovie govori se sre}ava sosem retko.
Za dativ obi~no slu`i starata akuzativna forma, kako op{ta pade`na forma,
so predlogot na. Taka e i vo isto~nite govori. Sp. na nas ni dade, na vas vi;
isto i vo ednina: na mene mi, na tebe ti.
Li~ni zamenski formi za 3 l. se: on, on'a, on'o, on'i, vo kumanovskiot govor
za `.r. on'e. ‡ Op{tata forma od zamenkata za ma{ki i sreden rod glasi wega ‡
vo kumanovskiot, nega ‡ na drugata teritorija. Ju`nata izoglosa na ovaa crta
sprema {tipskiot odi pribli`no po govornata granica me|u Ov~epolieto i
[tipsko, a sprema ko~anskiot govor odi ne{to poseverno od govornata granica: Probi{tip ‡ Lesnovo ‡ Jami{te. Ju`no od ovie mesta se upotrebuva formata so o na krajot ‡ nego, go. Ovaa poslednava forma nasporedno so nega-ga se
upotrebuva i vo ju`nite ov~epolski sela. Na istok formata wega-ga ja
nao|ame s# do bugarskata granica i na kratovskata i na krivopalane~kata
strana, so isklu~ok na selata {to se nao|aat na desnata strana od Kriva, kade
{to se upotrebuva vtorata forma: wego, go : dovedi go det'eto (Gradec),
sretna go Petre (Dubrovnica), wego go (Trnovo, @idilovo). Dativ: na wega
(nega) mu, odn. na nego mu, sosem retko nemu (wemu). Kratkata akuzativna
forma od zamenkata za `.r. glasi gu na celata teritorija, a polnata: wum,
wuma, num, numa i ne(¹)a. Poslednava se upotrebuva vo ju`niot pojas sprema
{tipskiot i ko~anskiot govor ju`no od linijata Sudi} ‡ Probi{tip ‡ Lesnovo ‡ Jami{te, i vo severoisto~nite palane~ki sela, zna~i tamu kade {to se
upotrebuva i formata nego go. Istive formi so predlogot na se upotrebuvaat
i za dativ. Dativnata forma wojze se sretnuva dosta retko i toa vo grani~nite
mesta. Kratkata forma vo kumanovskiot, krivopalane~kiot i severniot del od
kratovskiot govor glasi vu. Na jug ovaa forma se upotrebuva do Jami{te ‡
[legovo ‡ [opsko Rudari ‡ Gradi{te. Ju`no od ovaa linija imame vo dativ i :
ka`i $ na Persu, na wuma $ (Koko{iwe), na nea $ (Zletovo). Vo ju`nite ov~epolski sela Manevi} ja bele`i i formata ji. Akuzativni formi vo mn. se:
wija (nija), wi, poretko wim(a), klit. gi. Formata wija se upotrebuva prete`no vo Kumanovsko, Palane~ko i vo severniot del na kratovskata teritorija severno od @eleznica i gradot Kratovo. Ve}e vo Ov~epolieto, kade {to
172
nija se upotrebuva kako mno`inska forma za 1 l., imame wi ili wima ‡ ni,
nima, sp. wima gi van'ale (Koko{iwe), nim gi strel'aa ([legovo). Ovde imame
slu~aj koga dativnata forma se upotrebuva i vo akuzativ, {to za isto~nite
govori e dosta neobi~no. Sp. s»s ni (Jami{te), ni gi povik'aa (Strmo{), wi }e
gi vikam na ve~'era (Borovo). Istive formi se i za dativ. Interesna e ovde
kratkata dativna forma. Pokraj starata im, koja vo ju`nite ov~epolski sela
se javuva i so j ‡ rabotil jim, se upotrebuvaat u{te i : na nima $ dad'o
(Koko{iwe), edna kapa dajte $ nim (Pavle{enci), dado $ na ni kilo gra, ne su
$ dal na ni parite (Strmo{) ‡ i akuzativnata gi : on gi govori na qudi,
ponapret kowi gi beva ovde (Kumanovsko). Poslednava ograni~ena e glavno na
kumanovskiot i krivopalane~kiot govor, a poretko }e ja sretneme vo
severnite kratovski sela.
Glagoli. ‡ Vo kumanovskiot i krivopalane~kiot del na jug do linijata
Vince ‡ Murga{ ‡ [opsko Rudari ‡ Tala{mance ‡ Ne`ilovo ‡ Drenak ‡ bugarskata granica dobro se pazat site tri glagolski grupi: I vikal, II poje, bere,
padne, III nosi, broi, kroi, vidi, pravi, raboti. Me|utoa, vo onoj del {to se
nao|a ju`no od spomenatava linija, vo celata kratovsko-ov~epolska oblast,
glagolite od i-grupa preminale vo e-grupa, nesomneno po analogija. Imame,
zna~i, sprotivna tendencija od onaa {to se javuva vo zapadnite govori kade
{to se gubi e-grupa za smetka na i-grupa. Taka vo ovoj del od severoisto~nata
grupa govori imame, kako vo {tipskiot i ko~anskiot govor, dve golemi grupi
glagoli: a- i e-grupa. Sp. mere, rab'ote, nose, sade, v…{e, mese, prose (Koko{iwe), nose{, da se oslob'ode, nar'ede{ (D. \u|ance), ol'ade se, k»t gu vate{, da
se podml'ade (Pavle{enci); vo kratovskiot: prave, da se obes~'este, g'…~emo ram'ena (Kratovo), i on pe~'ale, sto¹e (G. Kratovo), }e se rode (@eleznica), voda
se ne brane, }e nas'ade{, u se~ko }e se jave, saka da im napr'ave{ mesto (Probi{tip). Vo ov~epolskite sela samo sporadi~no se javuvaat formi od iosnova.
Vo 1 lice vo prezentot imame dve nastavki: -m kaj glagolite od a-grupa i
toa na celata teritorija, i -u kaj glagolite od drugite osnovi: ne mo`u da se
pot'ur~u, }e vi ka`u, da na'u~u, znaju, stanu (Kratovo), kup'uju, zanavet'uju
(Stawevci, Ov~epolsko), ne m'ogu da znam, ne m'ogu da p'omnim (Bas, Krivopalane~ko). I vtorava nastavka (-u) se upotrebuva na celata ovaa oblast so isklu~ok na krivopalane~kiot govor vo koj i kaj ovie glagoli 1 l. edn. zavr{uva
na -m. Vo ovoj govor karakteristi~niot vokal od osnovata se pro{iril i vo 1
lice, pa imame: se~em, idem, kalim, moqim, sedim. ‡ Vo isto~nite kratovski
sela pokraj formite na -u kaj ovie glagoli sporadi~no se upotrebuvaat i formi na -a, bez m, na primer: moqa, da soqa, ne mo`u, boqen su, }e vi ka`a, ja i od
vas ne{to da zap'aza, sakam da bida (Mu{kovo), u~a, se ~uda (Kojkovo).
Prvo lice mno`ina, so isklu~ok na severoisto~nite palane~ki sela od
Gradec pa na istok, i vo nekoi krajni isto~ni kratovski sela, kade {to li~nata nastavka glasi -me, na celata druga teritorija zavr{uva na -mo : }e rab'otimo, imamo, idemo (Kr. Palanka), ~inemo, sigurni smo, tkaemo, kup'ujemo, stoemo, kako da se spasemo (Kratovo), delemo, nosemo, da se nap'iemo (D. \u|ance),
do'a|amo, slavimo, jedemo (Kumanovo); -me : nosime, poeme, bereme, koveme (Gradec), obl'e~eme, ne sm'eeme (Dubrovnica, Krivopalane~ko), }e zimame, pe~'aqe173
me (Mu{kovo), v»rzeme, gledame, da se l»`eme (Jami{te, Kratovsko). No vo poslednive dve mesta vo upotreba se i formi na -mo : kup'uemo, imamo.
3 lice mno`ina. ‡ Vo pogled na nastavkata za 3 l. mn. razgleduvanava oblast ne e edinstvena. Vo kumanovskiot i ov~epolskiot govor, a sporadi~no i
vo nekoi zapadni kratovski sela do @eleznica na istok, ovaa forma zavr{uva
na -v, koe se dobilo od u po glasoven pat kaj glagolite od I – III grupa po Leskinovata podelba, a po analogija kaj glagolite od i-osnova. Sp. imav, don'asav,
kovav; berev, legnev : moliv, seniv, rab'otiv. Vo ovie govori interesno e obop{tuvaweto na karakteristi~niot vokal od osnovata i vo 3 l. mn. Sprema legne-{, legne-mo, legne-te, vokalot od osnovata se pro{iril i na 3 l.: legne-v,
sedne-v, bere-v, odn. sprema: moli-{, moli-mo, moli-te i: moli-v, raboti-v
itn., kako i kaj glagolite od a-grupa kaj koi karakteristi~niot vokal e ednakov vo site lica i vo ednina i vo mno`ina. ‡ Na -v 3 l. zavr{uva i vo severnite
krivopalane~ki sela (od Luke pa do German). Vo ov~epolskite sela, kade {to
i-grupa se zagubila, vo 3 l. u{te mo`at sporadi~no da se sretnat primeri na -iv.
Taka vo selata Ka{awe i Tatomir pokraj: nosev, d…`ev, rab'otev, zabele`iv:
sediv, t…piv, dos'adiv, a redovno: sedemo, t…pemo. Vo slavi{kite sela pak,
kade {to i-grupa dobro se ~uva, imame obratna pojava: 3 l. zavr{uva na -ev i kaj
glagolite od i-grupa: pre~ek'orev, sm…dev, teglev (Odreno). Jasno e, tuka imame
vlijanie od poju`nite sela kade {to e ovaa pojava dosledno sprovedena.
Vo kratovskiot i krivopalane~kiot govor na zapad do linijata Tlamince ‡
Mo`divwak ‡ @eleznica formata za 3 l. mn. zavr{uva na -t : vikat, ob'eset,
punet (Kratovo), pravat, sedat, pijat (Kr. Palanka). Razlika me|u ovie dva
govora e samo vo vokalot pred nastavkata kaj glagolite od e- i i-grupa. Vo krivopalane~kiot govor kaj ovie glagoli pred nastavkata imame -a- : idat, sedat,
berat, odq'u~at, spijat (Kr. Palanka), don'esat, razd'eqat (Dura~ka Reka).
Taka i vo isto~nite kratovski sela: preb'erat, kanat gi (Mu{kovo), zubi me
bol'at, zemat (Zletovo), pos'oqat, tra`at, c»ftat (Kne`evo). ‡ Vo gradot
Kratovo i severozapadnite sela 3 l. zavr{uva na -et : broet, dvoet, odbr'anet, vodet, zboret, o`'enet, zak'anet, naq'utet, da stavet, znaet, seet,
piet, peret, z»vret, re~et, ojdet (Kratovo), }-idet da kradet, napr'avet, isk'o~et, zdrav'ujet (Turalevo). Obrazuvawa na -t vo 3 l. mn. mo`at da se sretnat i vo slavi{kite sela, samo {to tamu tie ne se osnovni.
Vo krivopalane~kite sela preku Kriva Reka zabele`iv vo 3 l. mn. i nekolku primeri so temen vokal pred nastavkata -t : greb'»t, jad'»t, sed'»t, c»vt'»t (Gradec), pe~'»t, re~'»t (Reka). Ovie formi interesni se do tolku {to
vo drugite na{i isto~ni govori ne se poznati, ne se barem dosega zabele`eni,
a vtoro ‡ {to gi nao|ame niv ba{ na terenot kade {to za nosovkata od zaden
red osnovna zamena e u. Za da se ustanovi potekloto na ovie formi treba da se
vidi vo koi s# slu~ai tie se javuvaat, dali samo vo akcentiran slog ili i vo drugi pozicii, i na koe prostranstvo se upotrebuvaat. Ovde samo }e napomenam deka
nekolku primeri so temen vokal zabele`eni se vo kratovskoto selo Mu{kovo.
Vo imperfekt site tri lica vo ednina se izedna~ile, kako i vo aoristnata
forma, i taka e na celata teritorija: ja 'ima{e, ti 'ima{e, on 'ima{e; ja s'ede{e, ti-on s'ede{e itn.
Pro{irenata osnova so -{e vo grani~niot pojas sprema Gorna P~iwa se javuva i vo mno`inskite formi, kako vo ju`nomoravskiot dijalekt. Taka imame:
174
'ide{e-mo, 'ide{e-te, oni 'ide{e-a; vika{emo, 'ore{emo, p'e~e{emo ‡ v'ika{ete,
'ore{ete, s'ede{ete ‡ v'ika{ea, 'ima{ea, n'ose{ea (Luke), d'ava{eme,
d'eqa{eme, b'ere{eme ‡ d'ava{ete, b'ere{ete ‡ d'ava{ea, b'ere{ea (Dubrovnica, Trnovo). Kolku {to se odi kon jug vakvi obrazuvawa se s# poretki, a
preku Kriva gotovo i ne se upotrebuvaat. ‡ Tamu vo 1 i 2 l. mn. pred li~nata
nastavka po zagubata na h vokalot se udol`il. No samo udol`uvaweto na
vokalot ne bilo dovolno da se razlikuvaat ovie formi od 1 i 2 l. mn. na sega{noto vreme. Od potrebata za edno takvo diferencirawe na spomenatite
formi, vo imperfektot se razvil nov vokal. Sp. 'imaamo ‡ 'imaate, d'avaamo ‡
d'avaate, n'oseemo ‡ n'oseete, do'odeemo ‡ do'odeete, p'ieemo ‡ p'ieete (Kr. Palanka). Vo kratovskiot govor procesot oti{ol u{te ponatamu. Tamu imame:
n'oseamo ‡ n'oseate, s'edeamo ‡ s'edeate, b'ereamo ‡ b'ereate, 'odeamo ‡ 'odeate
itn. ‡ so a mesto e, odn. i, koe mo`elo da se javi po analogija na glagolite od a-grupa: -amo i -ate se sfatile kako nastavki (sp. ima-{e : ima-amo, ima-ate, ima-a) i
posle se prenesle kaj glagolite od drugite grupi.
Glagolskiot prilog se javuva vo dve formi: na -e}i i na -e}e. Obrazuvawata
so nastavkata -e}e se upotrebuvaat na celiot pojas od bugarskata granica pa na
zapad do granicata so skopskite govori. Ju`nata izoglosa na ovaa crta odi
pribli`no so grani~nata linija me|u ov~epolskiot i {tipskiot, odn. Kratovskiot i ko~anskiot govor. Na sever formata na -e}e preovladuva do Kriva Reka vo krivopalane~kiot del, a vo Slavi{te do Stracin i Radibu{. Vo gradskiot krivopalane~ki govor poobi~ni se obrazuvawata na -e}e. Sp. deq'ae}e, v…`uv'ae}e, `n'aje}e, kov'ae}e (Bas), or'ae}e, poj'ae}e, plet'ee}e (Borovo, Krivopalane~ko), nem'ae}e, im'ae}e, rabot'ae}e, od'ee}e (G. Kratovo), dav'ae}e oru`je,
pcov'ae}e otide si, kop'ae}e bunar padna (Pavle{enci, D. \u|ance ‡ Ov~epolsko). Severno od spomenatata linija Kriva ‡ Stracin i severniot del na
kumanovskiot govor glagolskiot prilog se obrazuva so -}i (-e}i), a samo sporadi~no se sre}avaat formi na -e}e.
Glagolskata l-forma se obrazuva kako i vo drugite na{i govori (-l, -la, -lo,
-le), osven vo kumanovskiot govor vo koj formata za ma{ki rod zavr{uva na -ja,
kako vo ju`nomoravskiot dijalekt: ot'i{ja, rekn'aja, im'aja.
Od slo`enite glagolski formi za odbele`uvawe se onie {to se obrazuvaat so pomo{niot glagol *x¼t½ti.
Za iska`uvawe dejstva {to trebalo da se izvr{at vo minatoto a ne se ostvarile se upotrebuva glagolskata forma {to se obrazuva od pomo{niot glagol *x¼t½ti vo imperfekt i sega{noto vreme so partikulata da :
te{e da padnem
te{e da padne{
te{e da padne
te:me da p'adnemo
te:te da p'adnete
tea da padnat
(Kr. Palanka).
Vo zapadniot del od ov~epolskiot i kumanovskiot govor pomo{niot glagol se upotrebuva i vo formata }e{e. Vo ov~epolskiot govor se zabele`uva
tendencija da se generalizira formata }e{e vo site lica, kako {to e na primer vo vele{kiot ili vo skopskite govori.
Formata so }e + imperfekt, koja e karakteristi~na za govorite od zapadnoto nare~je, se upotrebuva samo vo krivopalane~kiot govor ‡ vo gradskiot
175
i severoisto~nite sela, i toa nasporedno so prvata, i samo sporadi~no se javuva vo zapadniot del na kumanovskiot i ov~epolskiot govor. Sp. ja (ti, on) }e
p'adne{e, nie }e p'adne{eme, vie }e p'adne{ete, oni }e p'adnea (s. Dubrovnica,
Trnovo), ili od svr{en glagol: on }e l'egne{e, nie }e l'egne{eme itn. (@idilovo). Pojavata na ovie formi vo kumanovskiot i ov~epolskiot govor e jasna ‡
tuka imame vlijanie od centralnite govori. Me|utoa, vo krivopalane~kiot govor vakvo direktno vlijanie e isklu~eno. Utvrduvaweto na geografskata rasprostranetost na ovaa crta i vo grani~nite govori so krivopalane~kiot, do
kolku se upotrebuva vo niv, bi mo`elo da uka`e na nejzinoto poteklo.
Za preka`uvawe na minato-idnite dejstva se upotrebuva formata {to se
obrazuva so minatoto vreme na pomo{niot glagol:
tel s»m da p'adnem
tel si da p'adne{
tel (e) da p'adne
tele smo da p'adnemo
tele ste da p'adnete
tele (s») da p'adnat
(Kriva Palanka).
Stariot l-particip se javuva vo zapadnite ov~epolski i kumanovski sela i
vo formata so } : }el, -a, -o, -e.
O d zboroobrazuvaweto. ‡ Najposle }e spomeneme i nekoi sufiksni obrazuvawa {to se neobi~ni za drugite na{i dijalekti.
Supstantivnite sufiksi -uga, -aga, -u{a i -o}a, koi vo zapadnoto makedonsko nare~je gotovo napolno se zagubile, vo ovie govori se u{te `ivi no ne i
produktivni. Sp. bre{q'uga, ~ev…q'uga (Kr. Palanka); so sufiksot -aga zabele`iv samo eden primer ‡ {upq'aga (Dura~ka Reka). Mo`ebi e vnesen od zapadnite bugarski govori vo koi vakvi obrazuvawa se dosta obi~ni. So -u{a : vodar'u{a, jaj~ar'u{a, xubar'u{a, xopkar'u{i, ugqar'u{i. Vo edna pesna zabele`ena
vo seloto Tlamince imame: petral'i~kite ko`u{'arki ‡ pc'a~kite magare{'arki ‡ mo`d'ivwa~kite xubar'u{i ‡ kon'opni~kite xopkar'u{i ‡ baratl'iskite ugqar'u{i ‡ mart'ini~kite d…v'arki... Ne{to se po~esti obrazuvawata so sufiksot -o}a (< *otja): m…sn'o}a, star'o}a, gol'o}a, golema prost'o}a
i dr., koi se upotrebuvaat nasporedno so obrazuvawata na -otija : golot'ija,
prostot'ija. ‡ Nastavkata -ina se upotrebuva i so augmentativno zna~ewe: putina, ridina; sp. i -etina : babet'ina, kravet'ina, ku}et'ina stara, devoj~et'ina (Kr. Palanka).
Od glagolskite obrazuvawa vredi da se spomenat nesvr{enite (povtorlivite) glagoli kaj koi vokalot e vo korenskiot slog se izmenuva vo i. Toa se
obrazuvawata od tipot ricati, ticati vo staroslovenskiot jazik, koi vo zapadnoto nare~je glavno se zagubile. Vo kumanovsko-kratovskata grupa govori tie
ne samo {to se pazat dobro, tuku stanale vo izvesna mera i produktivni. Taka
sprema glagolite: prep'i~a, dop'i~a, pror'i~a, ist'i~a voda, prot'i~e reka,
ogr'iba : te~e, pe~e, grebe itn., se obrazuvale i: nar'i|a, pregl'ida, pregl'i|a, so
takvi qudi se raspor'i|a, pogl'i|at, ili zal'i}a, dol'ita i dol'i}a, prepl'i}a,
raspl'i}a, os'i}am i sl. (site primeri se od krivopalane~kiot govor).
176
3. SKOPSKOCRNOGORSKIOT GOVOR
Edna grupa osobenosti ograni~eni se na skopskocrnogorskiot teren. Vo
taa grupa spa|aat: {irokiot izgovor na akcentiranite vokali /e, o/, fonemata
/»/ kako kontinuant na jakite erovi (*¼, *‰), zamenata na sek. ¼2 so /»/ vo site
pozicii, zamenata na sekvencata *v¼, *v‰ so /u/, zamenata na sekvencata *j£ so
/je/, kontinuantot /u/ mesto nosovkata *†, zamenata na staroto vokalno *þ so /u/,
zad zabnovene~nite soglaski so /lu/ ili /l»/, preglasot na starata grupa *ja vo
/je/ vo jede, zamenata na *½ so /a/ vo leksemata ora – orasi, nepreglasenoto /a/ vo
zborot trava, pojavata na proteti~ko j vo leksemata ju~er(a), pazeweto na
palatalnoto *l´ vo site pozicii (poqe, nedeqa), jotuvaweto na grupata lj (*l‰j)
vo q (zeqe), pazeweto na epentetskoto *l´ vo pove}e slu~ai (popravqa, sabqa),
~uvaweto na palatalnoto w vo site pozicii na zboroformite (wiva, wega),
konsekventnata zamena na praslovenskite *tj, *dj vo /}, |/ vo apelativnata
leksika, zagubata na fonemata h vo inicijalna, finalna pozicija i pred konsonant i nejzinata zamena so /v/ vo intervokalna pozicija (snava), reduciraweto na v vo sekvenci so l (sp. lakno, ladika, las, la~i), asimilacijata na s so {
pred afrikatot ~ na morfemskata granica (mo{~e < mos~e), pazeweto na kategorijata odu{evenost kaj imenkite od m.r., pazeweto na starata fleksivna
forma na -a kaj odu{evenite imenki od m.r. (uvati toga petla), kako i
nivnite opredeleni formi (uvati petlotoga, petlovoga, petlonoga), mno`inskata nastavka -e kaj imenkite na -a (`ene, ~lenuvano `enete), mno`inskata nastavka -iki kaj imenkite od s.r. na -e (piliki), pazeweto na izbrojanata mno`ina na -a kaj imenkite od m.r. (2, 5, 10 leba), kaj zamenkite: oblicite wojze za dativ, wuma vo akuzativ od ‘ona’, kratkata dativna forma je, kratkite akuzativni mno`inski formi ni, vi (nas ni vide, vas vi vide), nastavkata
-a kaj zamenskata fleksija (wega, svakoga, na{ega), fonetskite varijanti na
zamenkite svak(i), svakoj, ovaj, onaj, ovak»v, onak»v, ovoliki, toliki, onoliki,
posesivnite formi woj»n – wojna, win, kaj glagolite: nastavkite -mo vo 1 l.
mn., -v vo 3 l. mn. prezent (vikamo, vikav), aoristnite nastavki -smo, -ste, -{e
(dojdosmo, dojdoste, dojdo{e), generaliziraweto na nastavkata -{e vo site
lica vo edn. na imperfektot (ja vika{e, ti vika{e, on vika{e), negde i
pro{iruvaweto na imperfektnata osnova so elementot -{e- (ima{e, ima{emo,
ima{ete, ima{ev), futursko-modalnite konstrukcii so }e{e (}e{e vikam, }e{e da vikam), potoa predlozite vi{e, iz, proz, ispod, i u{te nekolku zboroobrazuva~ki tipovi. Site privedeni osobenosti karakteristi~ni se za celata
Crnogorija. Nivnite ju`ni izoglosi vo gust snop dopiraat pribli`no do
selata Ku~kovo, Radi{ani i Cre{evo. Od Cre{evo i Stajkovci izoglosniot
snop prodol`uva po pravecot na selata Bujkovci – Divqe – Xidimirci na
skopsko-kumanovskoto pograni~je. Ovoj izoglosen snop ja so~inuva ju`nata
granica na skopskocrnogorskiot govor.
177
So po nekolku crti od praviot skopskocrnogorski govor otstapuvaat
samo ju`nite sela Volkovo, Orman, Novo Selo, G. Orizare, Radi{ani,
Cre{evo, Stajkovci i Bula~ani. Na toj pojas vo sufiksnite i fleksivnite
morfemi mesto *¼, *‰ ima refleks /a/, sp. jutak, ru~ak, konac, bolan, ra`aw,
vital, ~e{al’, kakav, ~ovekat, starijat, kako i mesto sekundarniot ¼2: ogaw,
rekal, vedar, sam, osven pred m vo broevite 7, 8 kade {to se javuva redovno /u/:
sedum, osum. Vo taa fonetska pozicija poinakov rezultat nao|ame i mesto
nosovkata *†, sp. na ruka, ga vide Vera. Vo spomenative sela se po~esti i
difton{ki sekvenci so i od tipot [e¹, a¹, o¹], sp. lo8ca, udo¹ca. Mesto vokalnoto
*þ zad zabnovene~nite soglaski ima refleks /l»/: dl»go, dl»bok, sl»za, sl»nce,
sl»zbica, tl»~nik. Etimolo{koto palatalno *l´ se realizira kako alveolarno /l’/: l’udi, prijatel’, oni mel’av. Vo oblasta na morfologijata isto nao|ame vo ovie sela nekolku otstapuvawa od praviot crnogorski govor. Taka, na
primer, vo niv kaj imenkite na -a op{tata forma e ednakva so nominativnata,
sp. imam sestra udovica. Mno`inskata forma kaj toj tip imenki se obrazuva
so nastavkata -i : godini, ku}i, wivi. Kaj imenkite od sreden rod na -e mno`inata po~esto se obrazuva so nastavkata -iwa : de~iwa, piliwa. Kaj odu{evenite imenki od m.r. op{tata opredelena forma e ednakva so nominativnata,
sp. Jani ga kowat. Kaj glagolite vo 1 l. edn. na prezentot nastavkata -m se
generalizirala kaj site tri grupi glagoli: nosim, berem, vikam (: no{u, beru
vo posevernite sela). Kaj glagolite od e-/i-grupa osnovniot vokal se izedna~il
vo site lica vo prezentskata paradigma: nosi-m, nosi-{, nosi-ø, nosi-mo, nosite, nosi-v; bere-m, bere-{, bere-ø, bere-mo, bere-te, bere-v. So nastanatite
izmeni vo osnovniot vokal kaj glagolite od i-grupa e otkloneto i reduvaweto
na konsonantite /l, n, t, d, s, z/ vo 1 l. edn., sp. molim, kanim, platim, vidim,
nosim, gazim (: moqu, kawu, pla}u, vi|u, no{u, ga`u vo posevernite sela). Vo
ju`niot pojas na Crnogorijata ne se sre}ava ve}e nastavkata -{e vo 3 l. mn.
aorist, prevladuva nastavkata -va : dojdova. Vo Ku~kovo, Volkovo i Radi{ani
mo`at da se sretnat i aoristni formi so nastavkite -v, -vmo, -vte : dadov, dadovmo, dadovte Rad. Ne se neobi~ni i imperfektni formi so nastavkata -va
vo 3 l. mn.: bereva Rad, St, beva Ku~k.
Vo jugoisto~nite sela na pravecot Ra{tak – Bula~ani – Cre{evo –
Stajkovci brojot na diferencijalnite crti vo odnos na posevernite crnogorski sela e u{te pogolem. Vo niv egzistiraat dva akcentski modela – so utvrden
akcent na penultima i paradigmatski, sp. j'unak – jun'aci, 'unuk – un'uci, m'ajstor – majst'ori, st'uden – stud'ena – stud'eni, g'olem – gol'emo, pok'anet –
pokan'eti, n'osil – nos'ila – nos'ile; no{ – no`'ovi, prod'ava – prodav'amo –
prodav'ate, n'osi – nos'ete. Na ovoj del od Crnogorijata zna~itelno e pomal
brojot i na slu~aite so zagubeno /v/ vo intervokalna pozicija. Dativniot odnos
kaj li~nite imiwa se izrazuva analiti~ki, sp. Mu re~e na Stojana. Demonstrativnite zamenki tamu se javuvaat vo formite: ov'oj, toj, on'oj, `.r. ov'aj,
taj, on'aj, s.r. ov'oje, t'oje, on'oje (: ovaj, taj, onaj – ovaja, taja, onaja na drugata
crnogorska teritorija). Edinstvoto na ovoj govoren areal go naru{uvaat u{te
fonemata /f/ i nastavkata za glagolskiot prilog. Fonemata /f/ vo slobodna
pozicija se javuva sporadi~no vo jugoisto~nite sela i toa naj~esto vo tu|i
leksemi, sp. fewer, front Cr, dodeka na drugata teritorija od razgleduvaniov govor taa mo`e da se sretne samo kako alofon. Tu|oto f se zamenuva so v:
178
vitil, vuta, vener, vurna. Isto taka v redovno se javuva mesto grupata *xv:
vati, uvati, se vali. Glagolskiot prilog ovde se obrazuva so nastavkata -e}e
(-}e, -j}e): begae}e Cr, kopae}e St, rabota}e Ku~k.
Pogolemiot del od privedenive diferencijalni dijalektni osobenosti
ju`nite skopskocrnogorski sela gi dobli`uvaat do blatskiot govor. Takvi se:
vokalot /u/ mesto sek. ¼2 pred m vo broevite sedum, osum, mno`inskata nastavka
-i kaj imenkite na -a, glagolskite nastavki: -m vo 1 l. edn. prezent, -a, odn. -va
vo 3 l. mn. vo minatoto opredeleno vreme, -e}e (-}e, -j}e) vo glagolskiot prilog.
Otsustvoto na fonemata f e isto taka edna osobenost koja po{iroko gi povrzuva blatskiot i crnogorskiot govor. Ima, me|utoa, i nekolku inovacioni
pojavi koi{to nastanale na ovoj teren vo rezultat na me|udijalektniot kontakt, kako {to se: zamenata na erovite *¼,*‰ so a vo sufiksnite morfemi, zamenata na vokalnoto *þ so /l»/ zad zabnovene~nite soglaski, depalatalizacijata
na *l´ vo alveolarno /l’/, kako i promenite izvr{eni vo akcentskiot sistem.
Site privedeni osobenosti vo ju`nite skopskocrnogorski sela karakteristi~ni se i za govorot na skopskite sela vo dolinata na P~iwa na grani~niot pojas so kumanovsko-ov~epolskoto govorno podra~je. Nivnite izoglosi od
s. Cre{evo i Stajkovci prodol`uvaat po pravecot na selata Bujkovci – G. Kowari – Divqe – Xidimirci.
4. DOLNOPOLO[KI (TETOVSKI) GOVOR
Tetovskiot govor ni se pretstavuva kako preoden govor me|u gostivarskiot i vratni~kiot. Na negovata teritorija se vkrstuvaat gornopolo{ki, a toa zna~i i zapadnomakedonski, i severnomakedonski crti. Samo nekolku
osobenosti mo`at da se smetaat sopstveno tetovski.
Severnomakedonski crti vo ovoj govor se:
I 1. zamenata u < *† vo slogovite od osnovata (gulubi, g'usenca, ju`e, obru~
itn.);
2. neme{aweto na nosovkite (jezik, jetro, jedro);
3. zamenata na *v¼ so u : ide u grat, kako i vo po~etokot na zborot: 'udojca,
unutra, udene, utera (^elopek, Siri~ino, Tetovo);
4. vrednosta c»f-: c»fti (Tetovo, ^elopek);
5. refleksot l» mesto vokalnoto *þ zad dentalnite soglaski: dl»go, sl»nce,
sl»bica, tl»~nik (Siri~ino, ^elopek);
6. primerite trava, oraf;
7. silnata palatalizacija na k, g pred prednite vokali: k’isel, ruk’e, drug’i, nog’e;
8. pazeweto na grupite s~, sc, {~: fes~e, prasci, m»{~e;
9. disimilacijata na mn > ml: mlogo, mlozina (Tetovo, Siri~ino, ^elopek);
10. prefrlaweto na akcentot vo slu~aite od tipot M'arko¹ca, v'ika¹}i itn.;
11. mno`inskata nastavka -e : glave, ko{ule;
12. zamenkata on (pokraj toj);
13. dativnata forma wojzi je;
179
14. promenite vo osnovniot vokal vo 1 l. na sega{no vreme kaj glagolite od
e- i i-grupa: molim, stoim, re~em;
15. mno`inskite nastavki -mo i -vmo : imamo, imavmo;
16. otsustvoto na -t vo 3 l. edn. na sega{noto vreme;
17. svrznikot budi : Budi sum siromav pa sum i bolen (Tetovo);
18. otsustvoto na sufiksot -ule.
Pribli`en e i brojot na crtite {to go svrzuvaat ovoj govor so gostivarskiot:
II 1. *¼, *‰ > o, e : bo~va, vo{ka, do`do¹, zo×va, kogaj, mof, tokmo, –
pewu{ka, sega, {epne, i redovno taka vo sufiksite i prefiksite. Na
tetovskoto govorno podra~je poinakva zamena (») se sre}ava samo vo pooddelni
primeri. Kolku {to se odi na jug od Tearce nivniot broj stalno se smaluva,
taka {to na prostorot me|u Tetovo i s. ^elopek vokalot » se sre}ava u{te vo
zborovite: d»n, v»zdƒn sprema Veligden, l»sen, l»n, t»mno, op»nok, l»ska, s»n i
vo nekoi nivni derivati.
2. Sek. ¼2 pred krajnoto l e zameneto so o : reko×, teko×;
3. pred m so u : sedum, osum, sum;
4. a pred r so e : veter, veper, iter, moder.
5. Mesto w vo po~etokot na zborot obi~no ima n: niva, nego, nif.
6. Ednakov razvitok so gornopolo{kiot govor imala i soglaskata h: duvna,
mavna, nivno, ~evre, ko`uf~e, mof, nif, gref, gluf, suf, oraf, siromaf,
praf, sraf, pokraj sra, no gra;
7. kako i soglasni~kata grupa bn > mn: demne (Siri~ino).
Od morfolo{kite osobenosti ovie dva govora gi svrzuvaat:
8. akuzativnite formi na -go kaj zamenkite: nego (wego), kogo, nekogo;
9. zamenkata svekoj, svekoa, itn.;
10. dativnata nastavka -i kaj li~nite imiwa od `enski rod: Zlati, Mirjani, Kiski;
11. nastavkata -t vo 3 l. mn. na sega{noto vreme: nosat, zemat, pokraj nosa
(v. podolu);
12. glagolskite obrazuvawa od tipot kupue, bendisue, sednue;
13–14. obrazuvaweto na minato-idno i idno preka`ano vreme: }e vika{e, }e
vika×;
15. Obrazuvawata kako sum dojden i imam dojdeno ovde se znatno po~esti,
poobi~ni otkolku vo podgorskite sela.
16. Za dijalektnite granici kaj nas ima va`nost i prilogot u{te. Vo ovoj
govor se javuva vo formata so u kako vo gornopolo{kiot, dodeka vo vratni~kiot go imam zabele`ano so o : jo{te.
Ovde nema potreba da gi nabrojuvame i onie zapadnomakedonski crti {to
se op{ti za site govori vo Polog i koi{to ve}e bea istaknuvani porano.
Najposle mo`eme da izdelime i treta grupa crti koi se karakteristi~ni
za tetovskoto podra~je a koi{to gornopolo{kiot (gostivarskiot) i vratni~kiot govor ne gi poznavaat ili pak se javuvaat vo niv sporadi~no.
180
III 1–2. Vo vokalizmot na tetovskiot govor se zabele`uvaat dve tendencii:
prvo, leka redukcija na neakcentiranoto a, i vtoro, povi{uvawe
artikulacijata na vokalite a, e, o pred palatalnite konsonanti, osobeno pred
j. Me|utoa, treba vedna{ da se naglasi deka i ednata i drugata pojava se
realiziraat samo vo oddelni slu~ai. Sp.: d÷j~e, p«j}e, g«jdo, v'ol«¹te,
bog'or«¹ca, prƒ¹, (pravi), br'adƒ¹ca, k'ukƒ¹ca, s'abƒ¹le. Vo vrska so ovaa pojava
stoi i promenata na o vo u vo primerite ~uek, }u{e.
3. Zad nedentalnite soglaski mesto vokalnoto *þ na celata teritorija od
^elopek do Le{ok ima vrednost ol ili o× : vo×k, vo×na, go×ta, `o×to, ko×k,
mo×ze, po×no, po×`av (Tetovo, ^elopek, Sara}ino), so isklu~ok na bua i jabuka,
koi so u se sre}avaat, kako {to vidovme, i vo nekoi gostivarski sela.
Severnata izoglosa na ovaa crta odi po pravecot Le{ok – Ratae. Vo Prequbi{te i vo Tearce vo privedenive slu~ai ima zamena »l.
4. Velarnoto l na krajot na slogot se izgovara so poaktivno u~estvo na
dvete usni i bez pregradata karakteristi~na za ovoj glas: bi×, reko×, vo×na, vo×,
ze×. Severnata izoglosa na ovaa crta odi po pravecot Varvara – Le{ok –
Sara}ino, zna~i vo istiot pravec so izoglosata na refleksot ol < *þ. Sprema
gostivarskiot govor taa minuva me|u ^elopek i Sten~e.
5. Vo gostivarskiot govor, vidovme, grupite str, zdr se pazat. Vo tetovskiot govor, kako i vo podgorskite sela, t, d vo ovaa pozicija se gubat: srana,
sriko, zravje. I na ovaa crta izoglosata pominuva pod ^elopek.
6. Na eden tesen pojas vo ju`niot del na tetovskiot govor se gubi krajnoto t vo ~lenskata forma za ma{ki rod: lebo, ~ueko, noso, brego (^elopek). Ovaa
crta zafa}a i eden del od severnite gostivarski sela, sp. umo, p»to, ~oeko vo
Sten~e.
Za tetovskiot govor tipi~ni se i dve morfolo{ki crti:
7. zamenskata forma nega, kratkata ga vo akuzativ od ‘ona’ sprema
gostivarskite nea, je i vratni~kite wu(a), gu;
8. i gubeweto na nastavkata -t vo 3 lice mno`ina na sega{noto vreme: oni
bera d»…va (Le{ok), se mol’a (Ratae), kopaa, v…{a (Siri~ino), ~ekaa, jada, seja
(^elopek, Tetovo). Primeri bez -t imam zapi{ano i vo Tearce, kade {to se
sre}ava vo ovaa forma na krajot i ×, duri i u, na pr.: vikaa, seda pokraj vika×,
sedeu. So ova nie uka`avme i na severnata granica na razgleduvanata crta. Na
jug taa se sre}ava do Miletino.
9. Tamu kade {to se gubi -t vo 3 l. mn. na prezentot kaj glagolite od agrupa, vo 3 l. mn. vo imperfektot se javuva pred nastavkata -a glasot j: kopaja,
vikaja (Siri~ino, Prequbi{te), vikaja argati (Tearce), davaja, gledaja, imaja
(Tetovo, ^elopek). Negde pak ova j se pro{irilo i vo drugite glagoli: broeja,
noseja (Ratae).
181
DEL II
VE@BI
OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA MAKEDONSKITE DIJALEKTI
DIJALEKTNI TEKSTOVI ZA ANALIZA
OSNOVNI KARAKTERISTIKI
NA MAKEDONSKITE DIJALEKTI
Na makedonskata jazi~na teritorija mo`at da se izdelat tri osnovni
dijalektni grupi.
*
*
*
„. Posebna dijalektna celina pretstavuvaat govorite vo Zapadna Makedonija vo literaturata poznati kako zapadnomakedonski govori ili zapadno
nare~je. Niv gi svrzuvaat pove}e od triesetina fonetsko-fonolo{ki i
gramati~ki osobenosti, koi se javuvaat istovremeno i kako diferencijalni
crti po odnos na govorite vo Jugoisto~na Makedonija. Takvi diferencijalni
crti od fonetikata se:
1. zamenata na grupata *cv‰ vo cu : cut, cuti(t), rascuti;
2. zamenata na *•v‰ so yu : yunit, yunkot, yumkat;
3. preodot na *sv‰ vo su : osuna, osunuvawe;
4. promenata na *½ vo e vo site pozicii, i zad soglaskata c: cena, cedilo,
cepi, cevka;
5. ostatocite od nekoga{nata zamena na *j† so *j£ : jazik, jatrva, ja~men,
zajak, odn. jozik, j»zik, jäzik itn.;
6. pojavata na proteti~ko j pred refleksot na inicijalnoto *† : ja`e,
jatok, jaglen, odn. jo`e, j»`e vo pooddelni govori;
7. potoa tretoslo`niot akcent: vod'enica, voden'icata, voden'icava;
8. i negoviot sintagmatski karakter: n'e-dojde, ne-s'e-gleda, ne-g'o-saka, nemu-s'e-gleda i sl.;
9. jasniot izgovor na neakcentiranite vokali;
10. gubeweto na intervokalnoto v: Joan, osnoa, jaor, biol, stoloj;
11–12. otsustvoto na glasot h i negovata zamena so f(v) pred konsonant i na
apsolutniot kraj na zborot: javna, befte, ~evli, nivno - nifno, piftija,
ofka(t), vrf, praf;
13. i promenata na spirantite s, z, { pred c, ~ preku h vo f(v): mof~e,
kruf~e, grof~e, mafca, prafci (od prase).
Pove}e crti ima i od oblasta na morfologijata, sintaksata i zboroobrazuvaweto:
14. kaj imenskite zborovi treba da se odbele`i razlikuvaweto na op{tata
od nominativnata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki rod {to
zavr{uvaat na konsonant, na -o i -e : Stojan – so Stojana, Marko – na Marka,
tatko – na tatka mu, Krste – na Krsteta, bate – od bateta;
185
15. mno`inskata nastavka -ovi > o¹ > oj: voloj (volovi), doloj, stoloj,
klu~oj (klu~evi);
16. trojniot ~len: ~ovekot, ~ovekov, ~ovekon; `enata, `enava, `enana;
deteto, detevo, deteno; lu|eto, `enite, decata itn.;
17. li~nata zamenka za 3 l. toj (taa, toa, tie);
18. kratkata mno`inska zamenska forma i : i vide lu|eto;
19. dativnata forma za `enski rod nejze (nejzi, nezi), od koja e obrazuvana i
posesivnata nejzin (nezin);
20. upotrebata na sinteti~kata dativna forma kaj zamenkite: mene mi,
tebe ti, nemu mu, nejze - nejzi i (je), nam ni, vam vi, nim - nimi im, komu,
nekomu, nikomu, dem. ovemu, onemu;
21. i kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod: Stojanu,
Marko(v)e ili Markotu, Petre(v)e ili Petretu, Iliju, Mari ili Mare,
tatko(v)e, tetki - tetke i sl.
Vo glagolskiot sistem se javuvaat kako dijalektno-diferencijalni za ova
podra~je:
22. nastavkata -t vo 3 l. edn. na sega{noto vreme: imat, nosit, jadet
(jadit);
23. oblikot se vo 3 l. mn. od glagolot ‘sum’;
24. participskata forma donesol (: donel vo severnite i jugoisto~nite
govori);
25. {irokata upotreba na konstrukciite so ‘ima / nema’ i glagolskata pridavka vo sreden rod: ima raboteno, ima{e raboteno, imal raboteno, }e ima
raboteno, }e ima{e raboteno, }e imal raboteno;
26. ~estata upotreba na formite od tipot e dojden, be{e dojden (glagolskata pridavka od nepreoden glagol so formite od pomo{niot glagol ‘sum’);
27. na celoto zapadno dijalektno podra~je predlogot *v¼ se sre}ava samo vo
formite v, vo : vo Skopje, v grat, v selo (ili f selo);
28. predlogot so ne se udvojuva: so sila, so maka;
29. dodeka vrz ne se upotrebuva voop{to;
30. pogolem del od ovie govori go poznavaat i predlogot kon;
31. a od mo`e da se upotrebi i za iska`uvawe posvojnost: deteto ot
sestra mi, ku}ata od majka mi;
32. od sufiksite samo za zapadnoto nare~je e karakteristi~en deminutivniot -ule, koj mo`e da se kombinira i so nekoi drugi deminutivni sufiksi
(-~e+ule; -ce+ule) : detule, `en~ule, krf~ule, bradi~ule.
Brojot na sintaksi~kite osobenosti ne e golem, no tie se dosta zabele`livi.
33. Najkarakteristi~na osobenost e mestoto na kratkite zamenski formi:
tie po pravilo stojat pred glagolot duri i vo po~etokot na re~enicata: go
viknav nego, mu rekov Marko(v)e;
34. vo 3 l. vo slo`enite glagolski formi so ‘sum’ pomo{niot glagol se
gubi redovno: toj do{ol, tie do{le, }e do{ol, }e dojdel;
35. prezent od perfektiven glagol so povtorlivo zna~ewe vo nezavisni re~enici ovde ne se upotrebuva;
186
36. upotrebata na dvojniot objekt vo zapadnoto nare~je e regularna pojava.
Ne e mal ni brojot na leksi~ki i frazeolo{ki osobenosti so koi se razlikuvaat zapadnite govori od jugoisto~nite i severnite, no tuka niv ne gi
zemame predvid, bidej}i ne sme vo mo`nost da gi odredime poblisku nivnite
izoglosi.
*
*
*
„„. Vtorata dijalektna grupa ja reprezentiraat govorite vo isto~niot i
ju`niot del na geografska Makedonija, ili jugoisto~no nare~je. Vo ovaa
grupa vleguvaat govorite {to se nao|aat ju`no od linijata Skopje – Sv.
Nikole – Zletovo, vklu~uvaj}i gi tuka i solunsko-vodenskite govori vo Egejska Makedonija i makedonskite govori vo Pirinska Makedonija.
1. Vo site ovie govori mesto starata grupa *cv‰ ima vrednost cav- (caf-) :
cafte, precaftelo;
2. mesto *•v‰ ima yvo- : yvone-yvoni;
3. i mesto *sv‰ – sav-, odn. sam-: osamnalo – osavnalo, samnu{ka;
4. grupata *c½ e zameneta vo ovie govori so ca : cade, calo, cape, calina;
5. na ova podra~je ne sre}avame ostatoci od me{aweto na nosovkite, {to
zna~i jugoisto~nite govori ne ja poznavale ovaa pojava, sp.: ezik, e~men ili
i~imen, e~e, etrva, zaek;
6. pred refleksot na po~etnoto *† kako proteti~ki glas ovde se razvilo v:
vaglen, vatok, vator, odn. v»tok, v»tor, i dr;
7-8. akcentot po mesto e neopredelen: mo`e da stoi na sekoj slog so pomali
ograni~uvawa vo nekoi govori i kaj nekoi kategorii zborovi, pa sledstveno
toj nema ni sintagmatski karakter;
9. vo ovie govori akcentot vo golema mera vlijae i vrz artikulacijata na
vokalite: neakcentiranite vokali obi~no se pokratki i pozatvoreni, a vo
ju`niot del od jugoisto~noto nare~je tie duri i preo|aat vo soodvetnite
zatvoreni glasovi, sp.: g«l'em ili gul'em; m'es÷c ili m'esic; k«l'ibƒtƒ,
k«l'i§tƒ, kul'i§tƒ i dr;
10. intervokalnoto v se pazi redovno vo site jugoisto~ni govori: govedar,
javor, glava, jazovec;
11. a na pogolemo prostranstvo od ova podra~je egzistira i fonemata h:
beh, ko`uh, behme;
12. tamu pak kade {to ovoj glas se zagubil imame poinakov rezultat
otkolku vo zapadnoto nare~je: na krajot na zborot obi~no se gubi bez traga (me,
v…, ko`u), a pred konsonant do kolku ne se zagubil sosema, toj e zamenet so j:
~ejli, nijno;
13. poinakov rezultat vo odnos na zapadnite govori ovde ima i mesto
konsonantite s, z, { pred afrikatite ~, c: tie obi~no se pazat neizmeneti:
mos~e, masca, mesce, ili pak prvite dva glasa se izmenile vo {: mo{~e, kr{~e,
kako kru{~e, pu{~e.
187
Jugoisto~nite govori od zapadnite znatno se razlikuvaat i po
morfolo{ko-sintaksi~kite osobenosti.
14. Kaj imiwata od ma{ki rod ovde se generalizirala nominativnata
forma i kako casus generalis: Jovan – na Jovan, sos Jovan; Marko – na Marko;
Mile – na Mile;
15. ednoslo`nite imenki od ma{ki rod vo mno`inata zavr{uvaat na -ove :
volove, stolove, virove, kl’u~ove;
16. ~lenski formi na -ov i -on nema;
17. kako li~na zamenka za 3 lice se upotrebuva samo on (ona, ono, oni);
18. kratkata akuzativna forma od ‘oni’ glasi gi;
19. posesivnite zamenski formi za 3 l. `enski rod se upotrebuvaat bez
partikulata -zi (-ze): nejn, nejna, nejno, nejni;
20. dativniot odnos se iska`uva redovno so na i kaj zamenkite: na mene mi,
na tebe ti, na nego mu, na nas ni, na kogo mu re~e;
21. i kaj li~nite imiwa: re~e mu na Stojan, na Marko, na Mara;
22. vo 3 l. edn. na sega{noto vreme na celoto jugoisto~no podra~je
otsustvuva nastavkata -t: vika, se~e, nose - nosi;
23. 3 l. mn. od glagolot ‘sum’ glasi sa;
24. mesto zapadnomakedonskiot oblik donesol, (donesla, donesle) ovde
imame donel (donela, donele);
25. formite od konjugacijata so ‘ima’ se sre}avaat vo ovie govori dosta
retko, osobeno onie vo sostavot na koi vleguva glagolot ‘sum’ ili partikulata
‘}e’;
26. neobi~ni se isto taka i konstrukciite od tipot e dojden, be{e dojden,
bil dojden;
27. kaj predlozite treba da se istakne upotrebata na u mesto stariot
predlog *v¼: u grat, u selo;
28. udvojuvaweto na so – kako sos (sus): sos no{, sos raka (sus r»ka);
29. upotrebata na predlogot vrz, koj mo`e da se sretne negde i vo oblikot
vres: vrs kamen, vrz nego, ili: padna vres kameno;
30. otsustvoto na kon (ili pak se upotrebuva mo{ne retko);
31. predlogot od ovde ne vr{i prisvojna funkcija; prisvojnosta se
izrazuva isklu~ivo so na;
32. od sufiksite kako diferencijalen beleg me|u jugoisto~nite i
zapadnite govori se istaknuva deminutivniot -ule so derivatite -~ule, -ul~e,
za koj ve}e naglasivme deka e ograni~en samo na zapadnoto nare~je, dodeka vo
jugoisto~nite govori ne se sre}ava;
33. vo vrska so mestoto na kratkite zamenski formi vo jugoisto~nite
govori ima edno ograni~uvawe: tie ne mo`at da stojat na po~etokot na
re~enicata i obi~no idat zad glagolot: karaa se, re~e mu na Marka, rasipa se
rabotata;
34. vo niv s# u{te se pazi, iako ne dosledno, pomo{niot glagol vo 3 lice vo
perfektot: on e donel, oni sa donele (doneli), ili vo slo`enite formi od
tipot }e e donel, rabotil e bil, }e e igral bil;
35. interesna e vo ova nare~je i upotrebata na perfektiven prezent vo
nezavisni re~enici so povtorlivo zna~ewe. Sp.: [~om fleze ba{~ata f ka{~i, deteto se upla{i, zeme knigata i zafane da raboti (Berovo). Vo zapadni-
188
te govori vo takvi slu~ai se upotrebuvaat formite so }e, osobeno oblikot za
idno-minato vreme;
36. i najposle treba da ja odbele`ime vo govorite vo Jugoisto~na
Makedonija nedoslednata upotreba na dvojniot objekt.
*
* *
Granicata me|u Jugoisto~noto i zapadnoto nare~je odi pribli`no po
dolinata na rekata P~iwa (ju`no od s. Gorno Kowari), Vardar i Crna. Vo toj
pravec pominuvaat izoglosite na najgolem broj od dijalektnite osobenosti
{to bea privedeni pogore.
Vo krajniot jugozapaden del od na{eto jazi~no podra~je – me|u Kor~a,
Prespanskoto i Ostrovskoto Ezero, se isprepletuvaat crti {to se karakteristi~ni i za zapadnoto i za jugoisto~noto nare~je, pa iako ovie govori
(kostursko–lerinskite) na nekoj na~in se kako preodni me|u jugoisto~noto i
zapadnoto dijalektno podra~je, sepak spored novite soznanija (v. str. 9), spa|aat vo jugoisto~noto nare~je.
*
*
*
„„„. Edna dijalektna celost so~inuvaat govorite vo Severna Makedonija,
t.n. severnomakedonski govori. Vo ovaa grupa vleguvaat poto~no govorite vo
severnite polo{ki sela i vo Skopska Crnogorija, a vo Severoisto~na
Makedonija govorite vo Kumanovsko, Ov~epolsko, Kratovsko i Krivopalane~ko. Na sever tie grani~at so srpskata jazi~na teritorija na celiot pojas
od [ar Planina pa do bugarskata granica. Na eden tesen prostor se dopiraat
i so bugarskite severozapadni dijalekti. Od drugite makedonski govori
severnite se razlikuvaat so okolu ~etirieset i pet-{est fonetski i gramati~ko-strukturni osobenosti.
Diferencijalni fonetski crti se:
1. izedna~uvaweto na etimolo{kite erovi vo eden glas - » : b»~va, d»{,
z»vre, pet»k; d»n, l»n, kot»l, kon»c, jar»m, oc»t;
2. vrednosta » mesto sekundarnata poluglaska vo site pozicii: l»`e,
m»gla, m»ska; bist»r, vet»r; os»m, sed»m; p»k»l, pek»l, rek»l;
3. razvojot na *v¼, *v‰ vo u : ide u Skopje; unese, uleze, unutra, ili unuk,
udovica, udov»c;
4. zamenata na *† so u gotovo vo site pozicii: muka, ruka, obru~, ponuda, na
ruku, idu – i|u, soqu, imau (ima×, imav);
5. zamenata na staroto vokalno *þ so u : vuna, vuk, jabuka, `uto, kuk, puno,
spuzne;
6. a zad zabnovene~na soglaska so lu ili l» : dlugo, sluza, sluba, odnosno
dl»go, sl»za, sl»nce, tl»~e (kl»~e);
7. nepreglasenoto a vo trava i oblikot ora (oraf);
8. {irokiot izgovor na akcentiranite e, o : b¿lo, l¿ga, m¿so, m¿ra; kºsa,
nºga, ºsa, ºvca, pºsta, sºva, tº~i;
9. otsustvoto na proteti~ko v vo primerite kako ujko, ujna;
189
10. ~uvaweto na mekoto *n´ pred predna samoglaska: wiva, kwiga, wega,
wegovo;
11. ~uvaweto na staroto meko *l´ vo site pozicii: quti, nedeqa, ko{uqa,
poqe;
12. prejotacijata na inicijalnoto e : je{, jelen, jezik;
13. gubeweto na glasot h vo site pozicii: ladno, soa, duna, wino, gra,
siroma;
14. jotuvaweto na grupata l+j vo slu~aite od tipot zeqe, koqe (vo ju`niot
pojas od ovaa oblast: zele, kole);
15. pazeweto na konsonantskata grupa bn: debne, yebne;
16. disimilacijata na mn vo ml: mlogo, mlozina;
17. promenata na mj vo mw: zemwa, lamwa;
18. i poluzvu~niot izgovor na krajnite zvu~ni soglaski: du§, dl»©, mu¥, su®
i dr.
Znaten e brojot i na morfolo{ko-sintaksi~ki osobenosti i crti od oblasta na zboroobrazuvaweto:
19. imenkite na -a mno`ina obrazuvaat so nastavkata -e : jabuke, ku}e,
sudije;
20. kako i atributskite zborovi koga se upotrebeni so ovoj tip imenki:
goleme ku}e, bele ko{uqe, crne slive;
21. imenkite od sreden rod na -e mno`ina obrazuvaat obi~no so nastavkata
-iki (-i}i): piliki - pili}i, prasiki - prasi}i, teliki - teli}i;
22. izbrojana mno`ina so nastavkata -a;
23. edinstveno vo ovie govori vo Makedonija se pazi razlikata me|u op{tata i nominativnata forma kaj odu{evenite imenki od ma{ki rod {to zavr{uvaat na konsonant: ~ovek – ~oveka, so atributski zbor: dobar ~ovek – dobroga
~oveka.
Od drugite makedonski dijalekti severnite govori gi izdeluvaat u{te:
24. zamenkite svaki (svakoga, svakak»v);
25. zamenskite formi wojze, wojno (sprema nejze, nejzino - nejno vo drugite
na{i govori);
26. kratkata zamenska forma za `enski rod gu (poretko ga);
27. potoa formite wega, ga;
28. kako i nastavkata -oga : svakoga, nekoga, nikoga, dobroga, itn.,
a kaj glagolite:
29. izedna~uvaweto na prezentskata osnova vo site lica: vika, vika-v; nosi,
nosi-m, nosi-v; ide, ide-m, ide-v, pokraj nosu, idu, odn. no{u, i|u vo 1 l. edn.;
30. mno`inskata nastavka -mo : imamo, nosimo, se~emo;
31. nastavkata -v (×) vo 3 l. mn. na sega{noto vreme: imav, nosiv, idev, odn.
ima×, nosi×, ide×;
32. imperfektno-aoristnite nastavki za 1 i 2 l. mn. -smo, -ste pokraj -mo,
-te : vikasmo, vikaste, pokraj vikamo, vikate;
33. nastavkata -{e vo 3 l. mn. vo aoristot: reko{e, dojdo{e, pokraj rekoa,
dojdoa;
190
34. obrazuvaweto na konstrukciite od tipot te{e (}e{e) da ide, te{e
(}e{e) da raboti;
35. ili tel (e) da ide, tel (e) da raboti, odn. }el (e) da ide;
36. participskata nastavka -ja, koja se upotrebuva vo eden del od ova
podra~je: do{ja (i do{»ja, do{aja), imaja, nosija, pokraj do{»l, imal.
Za ovie govori karakteristi~na e i upotrebata na predlozite:
37. uz: projde us ku}u, oti{»l uz reku, uz wega projde;
38. vi{e : zamina vi{e selo, vi{e put se naka~i;
39. proz: projde pros selo, proz wivu ide{e;
40. iz: vrnaja se is Skopje, k»d otido{e iz Vrawe.
Upotrebata na svrznicite:
41. budi : Budi sam siroma pa sam i bol»n;
42. negoli so komparativno zna~ewe: poarno je da kopam u rudnik negoli da
sedim bez rabotu.
Upotrebata na imenskite obrazuvawa so sufiksite:
43. -a~a : vampira~a, mrsoqa~a, promewa~a, debeqa~a, krsta~a;
44. -u{a : vodaru{a, ov~aru{a, kozaru{a, sviwaru{a;
45. -owa : ligowa, sivowa;
46. -o}a : lo{o}a, gluvo}a, staro}a, prosto}a, slabo}a, samo}a,
47. i -iwa : dobriwa, jakotiwa, lo{otiwa, samotiwa, ubaviwa.
Treba da se istakne deka site privedenive osobenosti se karakteristi~ni
i za grani~nite srpski prizrensko-ju`nomoravski govori. Toj fakt pak dovolno jasno uka`uva i za odnosot i vrskata na na{eto severno dijalektno podra~je
so ju`niot pojas od srpskite torla~ki dijalekti.
Granicite me|u severnite govori i drugata makedonska jazi~na teritorija
se dvi`at pribli`no po pravecot Tetovo – Skopje – Sveti Nikole – Zletovo.
Taka zemeno vo op{ti crti. No to~na slika za ju`nata granica na severnata
govorna zona ni poka`uvaat izoglosite na spomenatite dijalektni osobenosti.
191
Debar
(
(
)
)
)
)
)
Ohrid
)
Tetovo
)
Resen
Ki~evo
Gostivar
)
)
Kor~a
)
Struga
(
(
(
Brod
)
)
Kostur
(
(
(
)
)
)
(
(
)
(
)
(
)
(
(
)
)
Radika
(
(
)
(
)
(
(
)
(
)
)
)
)
)
(
)
)
Tr
es
ka
(
)
)
(
)
(
(
Bitola
Lerin
(
(
(
(
Kajlar
)
[tip
(
Negu{
Voden
(
Kavadarci
Ber
(
Zletovo
Kratovo
)
st
Bi
ca
ri
Grcija
Ostrovo
(
(
(
)
(
(
(
(
(
Radovi{
Ko~ani
Kriva Palanka
(
Negotino
Sv.Nikole
Veles
r.
(
Kumanovo
Prilep
Skopje
Bi
st
ri
ca
(
(
(
)
)
)
(
(
)
(
)
Br
eg
a
ek
a
(
P~iwa
(
(
(
J
(
C
rn
aR
(
(
(
(
Kr
iv
a
(
(
(
ln
ic
a
Enixe-Vardar
(
Dojran
(
(
Del~evo
(
(
Berovo
Peh~evo
Strumica
Gumenxe
(
Gevgelija
(
(
(
(
(
a
nij
a
b
Al
)
)
)
)
)
)
(
(
(
(
)
(
)
(
(
Strumica
Solun
Kuku{
(
(
Lagadina
(
Bansko
Razlog
S
tr
um
a
(
(
sta
JAZI^NA GRANICA
DR@AVNA GRANICA
Suho
(
Me
Goce Del~ev
(Nevrokop)
Serez
Valovi{te
(
Melnik
(
ari
ja
Sandanski
(Sv.Vra~)
B ug
Petri~
Blagoevgrad
(G.Xumaja)
(
(
(
(
(
(
(
)
(
)
(
ar
rd
Va
)
(
(
m
ri
nD
Cr
(
)
(
(
(
(
(
Goli
k
(
(
)
(
(
(
(
(
(
(
(
a
vij
a
l
s
ug o
(
(
(
(
(
(
(
(
(
Drama
(
(
(
(
(
(
(
(
(
(
DIJALEKTNI TEKSTOVI
I Zapadno nare~je
Centralni govori
Prilepsko-bitolski
Ki~evsko-pore~ki
Skopsko-vele{ki
Zapadni periferni govori
Gornopolo{ki govori
Gostivarski
Debarski govori
Debarski
Drimkolsko-golobrdski
Malorekanski (gali~ki)
Ohridsko-stru{ki govori
Ohridski
Stru{ki
Vev~ansko-rado{ki
Prespanski govori
Gornoprespanski (resenski)
Dolnoprespanski
II Jugoisto~no nare~je
[tipsko-strumi~ki
Male{evsko-pirinski
Tikve{ko-mariovski
Ju`ni govori
Dolnovardarski govori
Gevgeliski
Dojransko-kuku{ki
Vodenski
Sersko-lagadinski govori
Sersko-dramski
Su{ko-viso~ki
Kostursko-kor~anski govori
Kosturski
Kor~anski (bobo{tenski)
Lerinski
III Severni govori
Severoisto~ni govori
Kumanovsko-kratovski
Ov~epolski
Severozapadni govori
Skopsko-crnogorski
Dolnopolo{ki (tetovski)
broj na strana
194
196
198
199
200
202
203
203
205
206
208
209
210
212
213
215
216
218
220
222
223
225
226
228
230
232
233
193
I Zapadno nare~je
1. Centralni govori
1.1. Prilepsko-bitolski govori
Prilep
(Gospod i Nojo)
Mu-k'a`al G'ospo na-N'oja, }e-b'idi p'otop. N'ojo r'ekol: Koga}'e-bidi p'otopo da-zn'am. Koga-}'e-bidi, ko*a-}'e-j'adi{ na-`'elezna
s'inija, t'oga{ da-se-s'eti{, da-se-s'eti{ oti-}e-b'idi. Ama-da-sin'apraj{ k'orap p'ogolem, da-z'emi{ ot-s'eko*a l'i{ka po-dv'e da-ne-sez'agubi s'emeto. B'ilo l'ete, `n'ijale. 'Ozgora v'rni, 'ozdola v'oda
'izviraj. I-kl'ale spr'ojte v'aka, i-sk'rstile, i-kl'ale l'eb da-j'adat, it'oga{ se-s'etile oti-}e-b'idi p'otop, kako-{o-r'ekol G'ospo. Senas'obrale ot-s'ite l'i{ki po-dv'e, po-dv'e, vl'egle vo-k'orabo i-nanekoj-r'id n'ajgolem {o-b'il na-sv'etot, n'ajvisok, t'amu }e-go teral
N'ojo. Se-sk'inal p'usti k'orap n'egde, vl'eglo v'oda, zm'ijata soop'a{kata go-z'atnala. I-koa -'izlegle t'amu v'e}e na-suvo, r'ekla
zm'ijata: ot-koja krf je-n'ajblaga 'od-nea da-p'ijat. Pa-~oe~kat'a-krf
b'ila n'ajblaga. G'arvanot z'inal da-k'a`i, duri-r'ekol g'a, last'ujcata
mu-go-sk'inala j'aziko so-kl'unot, 'ostanal g'avrano b'ez-jazik v'ek is'ut. A-pak-last'ojcata z'ela ~'es, s'ea z'atoa vo-k'u}a pr'aj s'edela.
Dunavka Koneska (Bla`e Koneski)
Majstorot {to go turnal oxakot
"'Eden m'ajstor mu-n'apravil na-n'ekoj ~'oek 'eden 'oxak. Nabitis'uawe v'e~erta v'atil 'oxakot da-se-nav'alua za-da-p'a|a, i
m'ajstorot mu-'opiral pl'e}ite za-da-go-p'otpirat da-ne-p'adni. 'Arno
'ama plit'arite t'e{}i b'ile i v'atile da-se-nav'alaat, ~'un}i n'akrivo
b'e{e go-n'aprail. Sv'ikal po-st'opanot ot-k'u}ata: "'ej ~'orbaxi, 'eve
'oxakot go-n'apraiv, 'ela d'aj-mi |'unlukot, 'oti }e-go-t'urnam, v'aka dazn'ai{." – "'Arno, m'ajstore, }e-mi-ti-pl'atam, sl'ezi d'olu }e-mi-tin'aplatam." – "M'ore j'a 'ovde mi-n'osi{ p'ari, j'a }e-go-t'urnam", mur'ekol m'ajstorot. Br'e go-m'oli st'opanot, br'e go-k'oli, 'arno 'ama
m'ajstoro ne-mu-sl'egual n'i{to `'ivo i n'ajposle 'odvaj go-kr'epe i
v'ide 'oti }e-p'a|at 'oxako, se-po'ista¹l i p'adnal. Ti}i mu-r'ekol
194
st'opanot: "m'ore, 'oti go-t'urna 'oxakot, m'ajstore br'e, da-bi-'air n'evidel?" – "'Ami koa-ti-v'elev don'esi-mi |'unlukot 'ovdea, mu-r'ekol
nal'uteno i t'oj na-st'opanot – t'i 'i~ bare n'e}e{e da-me-zn'ai{. Lel'i
j'as sum-go-pr'ail, }e-go-t'urkam, 'em }e-go-n'atturkam." Edn'ipati i
l'agata p'okriva stram'otata. S'am m'ajstorot be{e-se-p'ovalil preddr'uzi m'ajstori, oti t'aka 'izlagal.
(Marko Cepenkov)
Bitola
Ka~ka Kali~ka
Si-b'e{e {o-ne-s'i-be{e. Si-b'e{e edna-b'aba i eden-d'edo. Sin'emale d'eca. Si-n'a{le edno-~'upe i mu-go-kl'ale imeto K'a~ka
K'ali~ka. Eden-d'en d'edoto i b'abata 'o¹doja c'rkva i mu-r'ekle na~'upeto da-ne-t'ara{va f-k'u}i, da-s'edi m'irna duri-da-d'oat. Nam'angalo 'imalo edno-g'rne so-gr'a da-se-v'ari. K'a~ka K'ali~ka v'idela
na-p'olicata na-y'ido edno-j'abolko i se-k'a~ila na-st'oleto da-go-z'emi.
Se-sl'iznala i p'adnala vo-g'rneto so-gr'a i se-pop'arila. Ko-sevr'atile b'abata i d'edoto 'ot-crkva, tr'opale, tr'opale na-p'ortata damu-'otvori K'a~ka K'ali~ka, 'ama n'ikoj ne-mu-'otvori. Ja-sk'r{ile
p'ortata i vl'egle d'oma. ^'ekale, ~'ekale da-d'o¹ ~'upeto da-r'u~a*at, ama
n'e-do{lo. S'ednale da-r'u~a*at. Si-t'urile gr'a vo-p'a¹ncata da-j'adat.
Ko-si-t'urile po-ft'or-pat, oti-b'ile n'ogu gl'adni, vo-p'a¹ncata {l'up!
p'adnala K'a~ka K'ali~ka. F'atile da-pl'a~at, da-pl'a~at i od-`'al'
'umrele. Koga-sl'u{nala k'u}ata, od-`'al si-i-ist'urila |eram'idite.
D'o{la str'a~kata i ja-pr'a{ala k'u}ata z'o{to i-'isturila |eram'idite.
K'u}ata mu-r'ekla: "K'ako da-ne-i-'isturam? N'e-zna¹{ {o-s'e-stori?
K'a~ka K'ali~ka v-g'rne se-p'opari. St'arite pl'akaja i 'umreja i 'ete j'as
|eram'idite." Koga-sl'u{nala str'a~kata, od-`'al mu-p'adnala
op'a{kata i l'etnala. 'O{la kaj-kr'u{ata i mu-r'ekla "['o-e 'ova n'atebe, s'amo kr'u{i r'a|a{ a n'e-zna¹{ {o-s'e-stori?" Kr'u{ata japr'a{ala {o-s'e-stori. Str'a~kata mu-r'ekla: "K'a~ka K'ali~ka g'rne sep'opari, st'arite pl'akaja – 'umreja, k'u}ata – |eram'idite i 'ete j'as
op'a{kata. "Koga-go-sl'u{na t'oa kr'u{ata i grrr! – s'ite kr'u{i i'isturi n'a-zemi od-`'al'. P'otamu str'a~kata v'idela edno-b'aj~e kaj{o-si-p'asi tr'eva i mu-r'ekla: "['o-pra¹{ t'i, samo-p'asi{, a n'e-zna¹{
{o-s'e-stori?" I mu-k'a`ala s# po-r'et. T'ogaj na-b'aj~eto od-`'al' muse-izr'onale s'ite z'abi. P'osle str'a~kata 'o{la c'rkva kaj-{o-p'e¹{e
p'opo i mu-r'ekla: "T'i, p'ope, samo-p'e¹{, a n'e-zna¹{ {o-s'e-stori?" I
mu-k'azala s# po-r'et: "K'a~ka K'ali~ka g'rne se-p'opari, st'arite
195
pl'akaja – 'umreja, k'u}ata – |eram'idite, str'a~kata op'a{kata, kr'u{ata
kr'u{ite, b'aj~eto z'abite, a t'i samo-p'e¹{." T'ogaj p'opo si-go-'izva¹
n'o`'eto od-x'ebo i tr'ak! si-go-pr'ese~e mali'o-prs od `'al'. 'O{ol
d'oma i pop'ajata go-pr'a{va z'o{to si-go-pr'esekol p'rsto. P'opo mur'ekol: "'E k'ako da-ne-si-g'o-se~am! "K'a~ka K'ali~ka g'rne se-p'opari,
st'arite pl'akaja i 'umreja, k'u}ata |eram'idite, str'a~kata op'a{kata,
kr'u{ata kr'u{ite, b'aj~eto z'abite, j'as p'rsto, a t'i s'amo pr'edi{."
T'ogaj pop'ajata kako-{o-pr'edela so-f'urkata, ja-z'ela i ja-sk'r{ila n'adve i ja-f'rlila.
Hristina Dimoska 75 g. (Bo`idar Vidoeski)
1.2. Ki~evsko-pore~ki govori
Ki~evo
Carof sin se `ena
Si-b'il eden-st'ar ~'ojk. T'oj si-'imal tr'i }'erki. ]'erki-mu
st'alno tk'aele pl'atno, a t'oj go-b'elel. 'Ednu{ t'ua p'ominal s'in-mu
ot-c'arot i mu-r'ekol: "Kog'a-padna sn'egot i koga-prok'opnea? Dov'utre ako-ne-m'i-ka`e{, x'elat }e-te-st'ora". Go-pre~'ekala }'erka-mu,
post'arata i-go-pr'a{ala: "[t'o-si 'olku, b'abo: , n'apukan?" T'oj $k'a`al kakv'a-mu-e m'akata, 'ali t'aja ne-zn'aela {t'o-zna~it t'oa i nem'o`ela da-mu-k'a`et. Drugi'od-den p'ak d'o{ol s'in-mu ot-c'arot i s'ea
mu-d'al m'uvlet do-drugi'od-den. Ko-se-vr'a}al n'azat, go-pre~'ekala
posrednat'a-}erka. I-t'aja go-pr'a{ala kako-i-post'arata {t'o-e
n'apukan, 'ali 'i-taja ne-zn'ajla da-mu-k'a`et kako-da-odg'oorit prets'ina-mu ot-c'arot. Na-tre}i'od-den p'ak z'aminal da-b'elit pl'atno.
D'o{ol s'in-mu ot-c'arot i p'ak mu-d'al u{te-eden-d'en m'uvlet. Navr'a}an'e go-pre~'ekala najmalat'a-}erka i go-zapr'a{ala: "[t'o-si
'olku n'apukan, b'abo?" T'ogaj t'oj $-r'ekol: "[t'o deka-}e-ti-k'a`a, kon'e-moj{ da-mi-p'omogne{. Ne-m'o`ea da-mi p'omognat post'arite dat'i". Otko-$-k'a`al v'o-{to-e rab'otata, t'aja mu-r'ekla: "]e-mu-r'e~e{
na-s'inot ot-c'arot oti-'ima tri-g'odini otkako-p'adna sn'egot, a s'ega
prok'opnojt, oti-t'oj s'akat da-te-pr'a{at koga-j'a-pu{te br'adata, a
kog'a-po~na da-pob'elojt".
Koa-mu-odg'o*oril st'ariot na-s'in-mu ot-c'arot, t'oj goz'apra{al koj-go-n'au~il t'aka da-odg'o*ori. Ko-mu-r'ekol oti-muk'a`ala najmalat'a-}erka, t'oj mu-e-p'obaral za-`'ena. T'aka najmalat'a}erka se-om'a`ila za-carski'ot-sin.
Ru{an Pi{levski (Hristo Maxoski)
196
Pore~e - Trebovle
Kolku }e raboti{ tolku }e ima{
Si-b'il eden-~'oek mn'ogu 'umen. T'oj 'imal tr'ojca izm'e}ari.
'Edniot 'izme}ar z'emal pl'ata dvest'e-gro{a na-g'odina, dr'ugiot
petstotin'i-gro{a, a tr'etiot z'emal 'il'jada. T'ie izme}'arite sek'arale me|'u-sebe. 'Edniot 'izme}ar mu-v'elit na-dr'ugiot: "Z'a{to t'i
da-z'ema{ il'jad'a-gro{a, a j'a samo-dv'este? I t'i si-~'oek, i j'a su~'oek. Z'a{to t'i p'oj}e z'ema{?" T'oj {to-z'emal petstotin'i-gro{a i
t'oj v'elel: "Ami-j'a z'a{to da-z'ema petst'otini, a-t'i 'il'jada gr'o{a?
N'eli 'i-ja su ~'oek kako-i-t'i?" Eden-d'en m'ajstorot i-~'ul i ni{to ne'im-r'ekol, st'oril n'iet t'ie s'ami da-r'azberat k'oj kolk'u-~init 'odnif. Edna-v'e~er t'oj, m'ajstorof, 'imal g'osti. I go-v'iknal t'oj
izm'e}arot {to-z'emal dvest'e-gro{a, mu-r'ekol: "'Aj p'ojdi, d'onesi
edna-p'en'u{ka." Izm'e}arot don'esuet edna-p'en'u{ka, mu-ja-n'osit
pr'ao na-m'ajstorot i go-pr'a{al kaj-da-j'e-klaet pen''u{kata. "Ost'aj-a
t'amu – mu-r'ekol m'ajstorot – i-p'ostoj m'alku, p'o~ekaj t'uka." P'osle
go-v'iknal drugiot-'izme}ar, t'oj {to-z'emal petstotin'i-gro{a. 'Inemu mu-r'ekol da-d'oneset edna-p'en'u{ka. "'Ajde, d'onesi ednap'en'u{ka" – mu-r'ekol n'emu, na-'izme}arof. I t'oj 'ojt, don'esuet ednapen'u{ka i ja-kl'al n'a-srana. 'I-nemu mu-r'ekol da-p'ostojt m'alku.
T'ogaj go-v'ikat tr'etiot 'izme}ar, {to-z'emal 'il'jada gr'o{a pl'ata, dad'oneset edna-p'en'u{ka. T'oj, izm'e}arof, z'el edna-p'en'u{ka, vl'eguet
vo-od'aata kaj-{to-s'edele g'ostite, v'idel oti-b'ile f'itilite odsv'e}ata zag'asnati, i-z'apalil nab'rzina, je-n'amestil p'en'u{kata pr'ao
na-'ognot kaj-{to-tr'ebalo. "E gl'edate – im-r'ekol dom'a}inot,
m'ajstorof, na-izme}'arite – v'ie b'adiala se-k'arate k'oj kolk'u-zemal,
z'a{to 'edniot z'emal p'o}e, dr'ugiot p'omalku. Gl'edate s'ega k'oj kolk'u
~init! 'Ete z'a{to 'edniot z'emat p'o}e, a dr'ugiot p'omalku. U{te'edna{ da-ne-v'e-~ua da-se-k'arate." T'aka 'umniot m'ajstor im-d'al dar'azberat izme}'arite k'oj kolk'u-pari ~'init.
Andre Stojoski (Bo`idar Vidoeski)
197
1.3. Skopsko-vele{ki govori
Skopje
]el'~o najsilen
B'ile tr'ojca br'a}a. 'Ednijot e-}'el'~o. U-nekoe s'elo d'aleku mn'ogu
'imalo l'amn'a. I t'aja l'amn'a mn'ogu p'akos pr'aela, j'ala l'u|e. I tr'ojcata
br'a}a se-dogov'orile d-'idat da-ja-t'epa*at. I t'rgnal post'ariot. I 'odel,
'odel po-p'ut. T'ova b'ilo d'aleku. Go-sr'etnal n'ekoj so-s'imidi i-mu-v'ika:
"K'ade bre-j'una~e?" E, t'amu d'aleku u-t'ova s'elo 'ima edna-l'amn'a, }'idam da-ja-t'epam". E, k'olku j'unaci ot'idoa i n'ayat ne-se-vr'atija. Iz'emi 'ovoj s'imit, iz'edi-go, ako-go-'izede{ i }e-ja-'utepa{ l'amn'ata. I'on jal, n'e-mo`el da-g-'ujzede. I-mu-v'ika: "Vr'ati-se". A-'on v'ika: "Ne,
}e-'odam }e-ja-t'epam". I koga-'oti{ol t'amu, pret-k'u}ata 'imalo ednaj'abuka. I-se-k'a~il na-jab'ukata. I-isk'o~ilo lamn''i~eto i-v'ika: "I,
m'amo, kakof-sr'a{en j'unak 'ima na-jab'ukata". " K'ako gi-j'ade, }'erko,
jab'ukite, 'ali so-sve-l'istot, 'ali |i-'odbira?" "Ne-gi-'odbira, ne". "E,
n'e-e sr'a{en za-n'as, v'ikni-go- v'amu". Koa-go-v'iknale t'amu, i-'ona
t'urila sl'ama da-z'apali 'o|in da-mu-n'aprai v'e~era, i mu-v'ika:
"Nav'edni-se, j'una~e". On se-n'avednal i-'ona go-g'»ltnala. I-'isto i-soft'orijot br'at t'aka. I-}'el~o ~'ekal, br'a}ava |i-n'ema. ]'inisal da-'ide i'on. I-go-sr'etnal simix'ijata i-mu-v'ika: "K'ade, bre-}'el~o? "E, u-t'ova
s'elo 'ima edna-l'amn'a, }-idam da-ja-'utepam". "E, k'akvi j'unaci ot'idoa ine-se-vr'atija – mu-v'eli simix'ijata – pa¤ t'i, }'el~o, }e-ja-'utepa{! Z'emi
ovoj-s'imit iz'edi-go, ako-g-'ujzede{ }e-ja-'utepa-{ l'amn'ata". On zel jal,
jal i druk p'otra`il. I-mu-v'ika simix'ijata: "Odi, ti }e-ja-'utepa{. I
pon'atamu go-sr'etnal 'eden so-m'aslo, m'aslar b'il. 'I-toj mu-v'ika: "K'ade
bre-}'el'~o?" "'E – mu-v'ika }'el'~o – u-t'ova s'elo 'ima edna-l'amn'a, }'idam da-ja-t'epam". "E, k'akvi j'unaci ot'idoa i-ne-se-vr'atija, pa-s'ega t'i,
}'el'~o; z'emi ova-m'aslo iz'edi-go, ako-g-'ujzede{ }e-ja-'utepa{ l'amn'ata".
I-'on j'al, j'al, i drug'a-mas p'otra`il. Pon'atamu go-sr'etnal n'ekoj sosm'et. I m'edot g-'ujzel i-dr'uk p'otra`il. I 'oti{ol kaj-l'amn'ata, se-k'a~il
na-jab'ukata. Isk'o~ilo lamn''i~eto i-v'ika: "E, m'amo, kakof-sr'a{en
j'unak 'ima na-jab'ukata". " K'ako |i-j'ade, }'erko, 'ali so-sve-l'istot, 'ali
|i-'odbira?" "So-sve-l'istot", r'eklo d'eteto. I-l'amn'ata r'ekla:
"'Opasen-je za-n'as, }'erko; V'ikni-go v'amu". Lamn''i~eto go-v'iknalo. I'ona (l'amn'ata) pak t'urila sl'ama, za~'urela, i-mu-r'ekla da-se-n'avedne
da-d'uva. A on $-v'ika: "E, j'a-sum g'os, nav'edni-se ti". I-'ona koa-senav'ednala, on ja-b'utnal i $-|i-'izvadil br'a}ata `'ivi i im-v'ika: "U{'edna{ }'el~o da-ne-me-v'ikate, z'a{to ja ve-sp'asif".
Traja Ugrinova (Rada Ugrinova)
198
Veles
Za vampirot
U-t'aja k'u}a k'aj{to 'ima v'ampir ne-d'odeva – u-t'ova m'aalo
k'aj{to-je, t'amu po-k'u}ite d'odeva. Z'imal vr~v'i~in'a m'as 'ot-ku}i i
n'osel u-k'u}ata k'aj{to s'edel. Se-'is... u-p'ekmezot i m'edot. Da-sin'ajdel r'abota, mag'areto go-~'e{al u-t'aja k'u}a, k'aj{to 'oti{ol, nizdv'orot go-raz'oduajal ili go-j'aal. "Se-n'aslastil kako-v'ampir nap'ekmes, 'ima 'edna r'e~. Na-`'eni kad'el}ite im-|i-z'imal, |i-vl'ekol
po-~ard'acite i po-dv'orot, i na-sr'et-soba si-|i-nav'o|ale. "M'ori,
gl'eda»me na-sv'e}ata n'o}eska se-trk'ala{e kl'op~eto, ~'orapot sevl'e~e{e i s'aani isprev'rteni na'opaku si-|i-n'ajdoo-me". S'ofra, s'ito,
s# {to-mu-d'ojde d'o-raka }e-t'uri na'opaku i mn'ogu dr'uzi p'akosti
pr'avi. U-'eden p'etelot 'ot-ku}a mu-go-'izvadil 'ot-poton i go-'ostavil
na-dv'orot, s'akal da-go-'odnese na-n'ekade z'ar. Vl'ezue i f-s'oba,
k'aj{to 'ima m'a{ i `'ena, i z'a-gu{a n'o}no vr'eme |i-f'a}al. Za-da-n'eidel, na-vr'atata mu-st'avile t'rn'e. Dr'u|i-pak i-'okolu l'egloto
st'avale, oti-to-t'rn' go-str'aelo n'ogu. Vamp'irite im-ja-p'ijat k'rfta
na-d'ecata ot-p'alcite na-n'ozite od-n'oktite. K'aj{to 'ima v'ampir, sod'ajrin'a, so-}em'anin'a (i t'ambura) mu-sv'irele, 'on }e-d'o{ol da'igra, vampirx'ijata }e-go-'utepal i p'ihtija k'rf }e-st'ane. So-vr'ela
v'oda }e-go-p'oparat da-ne-se-povamp'irila k'rfta. ^'umata koga-b'ila,
k'a`ujat st'ari, mn'ogu v'ampiri 'imalo – t'ogaj e|'upcite sepovampir'uele. V'ampir }e-te-n'alegne k'rfta da-ti-ja-'ispie, i ~'ovek
'umira. N'ede B'elje 'otkaj K'ojnik b'e{e k'a`ujal: "n'o}eska 'eden
v'ampir me-n'alegna, ta-t'e`ina, t'e`ina vr'i 'u-mene i n'e-mo`ef da-sep'omrdnam i 'izdi{am, go-b'ucnaf so-t'rn' i p'ihtija st'ana".
(T. Ecov)
2. Zapadni periferni govori
2.1 Gornopolo{ki (gostivarski) govor
Mavrovo (M'avro:)
Eden obi~aj za Veligden
Vo-p'etok e-naj`'alosno i n'ajt»`en-je n'arodot. Vo-s'»bota gosaran'ua:t Kr'ista, se-m'ol'at b'ogu, mu-r'edat cv'et}e, p'ari mu-r'edat,
p'okloni mu-r'edat, b'ak{i{i – k'oj {'ami:, k'oj v'»lna, k'oj ~'orapi, k'oj
kako-s'akat }e-p'oklonit. Vo-s'»bota n'ave~er se-sprem'ua:t zaV'eligden. 'Odat f-c'»rkva vo-n'edel'a sab'a:le. Od-dvan'aeset s'a:tot
199
p'o~nuat sl'u`ba. P'osle, ko:-}e-z'av»r{it sl'u`bata, v'»rtat okol'uc»rkva tr'i-p»ti. I p'osle 'odat d'oma i se-v'ikat "Kr'isto v'oskrese", a
j'a }e-r'e~am "va'istina v'oskrese". Ml'adite i t'ija 'idat d'oma i sev'esel'at. P'»rvo 'odat ke-k'umot, a p'osle po-prij'ateli. Ko:-}e-d'ojdat
ot-ke-prijat'elite, }-'odat n'a-oro. N'a-oro }e-se-v'esel'at, }e-t'»rga:t
k'olo. Najvi{e se-v'esel'at n'e:stite. M'»{kite z'asebno se-v'esel'at,
}e-t'»rga:t k'olo, a `'enskite z'asebno. K»de-n'as sv'iren'e, so-p'esni
'igra:t p'ovi{e. T'ake, ko-sum-b'ila ml'ada, se-p'e:le p'esni, s'ega ne-ipam'etoam s'ite. Za-'edna se-s'e}a:m samo-m'alu:
F'»rlila M'ara j'abolko,
F'»rlila, mi-pref'»rlila, ml'ad-junak 'udrila...
Natalija Ugrinovska 63 g. (Ariton Popovski)
Vrutok
Petleto i ma~orokot
Si-b'il en-d'edo i-ena-b'aba, b'ile m'»{-i-`'ena. Si-n'emale t'ije
d'eca. Si-se-pod'elile, 'eden si-z'el p'etleto, 'eden si-z'el ma~'orokot.
T'aja r'ekla: "Ma~'orokot }e-go-pr'atam n'a-gurbet". D'edoto 'i-toj
r'ekol: "'I-ja }e-go-pr'atam p'etleto n'a-gurbet, na-p'e~al'ba". I g'ispratil d'edoto p'etleto n'a-gurbet. I 'ete-go p'etleto 'idet 'ednu{
'od-gurbet i-v'ikat: "P'osteli, d'edo, {'aren }'ilim i spr'emi {'arena
pr'»~ka". I d'edoto p'oslal {'aren }'ilim i s-'izvadil {'arena
pr'»~ka". I p'etleto r'eklo: "'Udri-me, d'edo". I d'edoto g-'udril
p'etleto. I ko:-izb'»l'valo p'etleto sv'e zl'ato. A ko:-v'idela b'abata
al'-mu-d'onelo p'etleto zl'ato, g-ispr'atila 'i-taja ma~'orokot n'agurbet. T'oj 'oj{ol vod'ejnca, 'ama t'oj sv'e jal gl'ufci i-gu{t'erici. 'Itoj ko:-se-vr'a}al 'od-gurbet v'ikal: "'Izlezi b'abo, p'osteli {'areni
}'ilimi i-z'emi {'arena pr'»~ka". B'abata p'oslala, ma~'orokot d'o{ol i
b'abata g-'udrila so-pr'»~kata. Ko-p'ovratil ma~'orokot sv'e gu{t'erici
i gl'ufci. I-d'edoto na-b'abata mu-se-{'egal.
2.2. Debarski govori
2.2.1. Debarski govor
Debar
Dvoica bra}a
B'ile dv'oica br'a}a. 'Ednijot 'odel n'a-dorva, dr'ug'ijot s'edel
d'oma. T'oj {~o-'odel n'a-dorva b'il b'udala, a t'oj {~o-s'edel d'oma
'aren. Mu-r'ekol bud'alata na-'arnijot: "Da-s'eda da-je-p'o~ina 'izmet
200
m'ajk'e". I t'aka s'edel do-m'ajka-si, a dr'ug'iot 'o{ol n'a-dorva.
Bud'alata zgr'el eden-k'otel v'oda, je-t'uril vo-edno-k'orito. T'amo jekl'al i m'ajka-si i f'atil da-m'aat n'a-neja. Ot-kor'itoto je-'odnesol voj'aslite, je-d'al edna-f'urka da-pr'edit. D'o{ol 'umnijot, je-n'a{ol
'oprana m'ajka-si. Mu-r'ekol bud'alata: "'Odaj, k'opaj gr'op", a t'oj je-z'el
m'ajka-si. 'Odel, 'odel do-edna-~'ere{na. Na-~er'e{nata n'a{ol ednam'omi~ka, i je-v'elit bud'alava: "F'orli edno-v'et~e". Mom'i~kata mune-f'orl'ala. T'oj f'orlil so-edno-d'orvo i je-'urnal d'olu 'oprana. A
'arnijot 'odel da-k'opat gr'op. Bud'alata mu-v'ikat: "Br'ate! k'opaj dv'agroba, ti-n'osa dv'e-maj}i".
... 'Idele, 'idele i se-skr'ile vo-edna-vod'ejnca. V'elit
bud'alata: "'Oveja-je vret'enoto m'ajk'ino so-pr'e{lenot, }a-go-z'ema".
Mu-v'elit br'at-mu: "Ne-z'emaj-go, }a-n-'operit vod'ejn~arot". T'oj
v'elit: "N'e, j'a }a-go-z'ema; 'oveja-je-vret'enoto m'ajk'ino i pr'e{lenot
m'ajk'in. Go-z'el i 'odel, d'o{ol do-edna-j'asika, i si-se-k'a~il najas'ikata i mu-v'elit na-br'ata-si: "Mi-t'e`it vret'enovo m'ajk'ino, dago-b'uvna d'olu?" Pod-jas'ikata 'imalo k'arvan k'ir'axii. G-'otpu{~il;
k'amenot 'od-vetka n'a-vetka p'adnal d'olu, a k'irax'iite pob'egnale
'ottuje. K'irax'iite 'imale to'areno k'arvanot t'emjan. Bud'alata muv'elit na-br'ata-si: "]a-go-z'apal'a t'emjanof". I go-z'apalil. NaG'ospoda mu-b'olelo z'op, a ot-t'emjanot mu-'ozdravel, i p'u{~at
G'ospot: "K'oj mi-'ozdraj z'obov, n'eka d'ojt 'amo". Bud'alata 'o{ol t'amo.
G'ospod mu-v'elit: "[~o-s'aka{, odb'eri-si 'ovde". T'oj s-'opulil i
v'idel edno-{'upel'~e i go-p'osakal. G'ospod v'elit: "N'e{o dr'ugo
z'emaj, n'e-zemaj 'oveja". T'oj r'ekol: "N'e, 'oveja go-s'akam." G'ospod mur'ekol: "K'oj }a-te-v'idit, sf'e da-r'azigrat, ko-}a-z'asfiri{".
Bud'alijot 'odel, 'odel i go-str'etil eden-p'op. P'opot go-z'el za'izme}ar, da-mu-p'asit k'ozite. Go-p'u{~ile bud'alijot 'izme}ar sok'ozite da-i-p'asit. T'oj f'atil da-sv'irit. K'ozite f'atile da-'igret.
Na-v'e~erta d'o{le 'oslabeni. Mu-v'elit p'opot: "[~o-'ol'ku osl'abeni
k'ozive?" A pop'a|ata mu-v'elit na-p'opot: "Da-p'oj{, da-v'idi{ {~osl'abet 'ol'ku k'ozive?" P'opot p'o{ol da-v'idit. Ko-f'atil bud'alata
da-sf'irit so-{up'el'~eto, k'ozite p'ak f'atile d-'igret. V'elit p'opot
na-pop'a|ata: "'Imale m'ok'i 'ovje, {~o-'idet 'ol'ku gl'adni". T'oga
pop'a|ata mu-v'elit: "N'eka d'ojt v'e~er da-ni-p'osvirit; d'ecata }-ikl'ajme v-'ambar, a m'ije, g'ore n'a-gredi". V'e~erta bud'alijot z'asviril;
d'ecata v-'ambar s-iz'oprale, a p'opot i pop'a|ata sk'oknale d'olu. Muv'elit p'opot na-bud'alava: "Ko-}a-k'uknit kuk'ajcata, da-si-'oj{".
K'a~ile edno-m'omi~e na-edno-d'orvo. P'opot mu-v'elit: "K'ukna
201
k'ukajcata; da-si-'oj{". Bud'alata mu-v'elit: "K'ode-je, da-je-v'ida j'a?"
F'orlil so-edno-d'orvo i je-'urnal d'olu.
2.2.2. Drimkolsko-golobrdski govor
Sebi{~a
Devet bra}a i lamjata sestra
Si-b'ile d'evet br'a}a, edna-m'ajka i t'atko-im. S'estra n'emale
n'iedna. 'Edno{ m'ajka-im r'ekla: "'Ej G'ospodi! D'aj-mi 'edno m'omi~e,
ta-m'akar i-l'amja neka-da-j'e". G'ospod ja-p'o~ul i mu-d'al ednom'omi~e. Na-pette-g'odini mom'i~eto se-st'orilo l'amja, i-'izelo sv'ite
br'a}a; 'ostanal sade-'eden. T'atko-mu r'ekol s'inu-si: "'Odaj, b'egaj,
s'inko, ot-'i-tebe }a-te-'izeet!" S'in-mu j'avnal k'ojn'ot i t'atko-mu mud'al tr'i sl'ivi i si-'oti{ol s'in-mu. 'Odel, 'odel, n'a{ol edna-k'u~ka
so-k'u~in'a i je-r'ekol: "}a-t-'opera, 'ili d'aj-mi edno-k'u~ule". T'aja
mu-r'ekla: "'Izbiraj, z'emaj". T'oj z'el edno-k'u~e, si-go-kl'al na-k'ojn'ot
i si-'oti{ol. P'ak 'odel, 'odel, n'a{ol edna-m'e~ka. "]a-t-'opera, jer'ekol, ja-d'aj-mi edno-m'e~e". T'aja mu-r'ekla: "'Izbiraj, z'emaj". Z'el
t'oj i t'eja i go-kl'al na-k'ojn'ot. 'Odel, 'odel, mu-se-sp'ilo v'oda, 'izel
edna-sl'iva 'ovde, 'ednata p'opreku, i{~-'ednata-p'opreku, bl'izu dos'eloto, koj-}a-s'edel.
P'o{ol vo-s'eloto. T'amo se-'o`enil. Mu-ft'eknalo za-m'ajka-mu
i za-t'atko-mu i je-r'ekol `'ene-si: "J'a }-'oda pri-t'atka, koga-}a-tiv'ikna j'a, da-i-p'u{~i{ ku~'in'ata". T'aja (m'ajka-mu) ne-bil'a-tuka.
T'amo (d'oma-si) n'i{~o n'e-na{ol, a s'ade s'estra-mu. Vl'egol f-k'u}i, i
mu-go-z'ela s'estra-mu k'ojn'ot, mu-go-v'årzala n'a-jasli i d'o{la g'ore,
pri-br'ata-je. P'o{la da-go-n'agledat k'ojn'ot. "Ure-br'ate, mu-r'ekla,
k'ojn'ot-je na-tr'i-noye". Je-r'ekol br'at-je: "T'eja g'ajle za-k'ojn'ot!
P'o{la i{~-'edno{". I~-n'emat ot-k'ojn'ot, mu-r'ekla. Br'at-je p'ak jer'ekol: "T'eja g'ajle za-k'ojn'ot!".
Pos'edela i{~-m'alu, mu-r'ekla brat'oe-si: "J'a go-j'izedof
k'ojn'ot; mi-se-j'adet; i-t'ebe }a-te-j'ada!" Br'at-je je-r'ekol: "'Izmeti i
da-p'osteli{ eden-m'utaf, }a-p'ojda, }a-s-'izban'a, ta-p'osle j'adi-me,
käde-da-p'adnet br'atova k'årf, na-~'isto m'esto da-p'adnet". T'oj
'izlegol da-'odet n'a-ban'a i si-p'obegnal. T'aja mu-se-ft'eknalo z'anego, pritår~ala 'ugore, go-ft'asala i mu-v'ikat: "^'ekaj, }a-ti-k'a`a
t'ebe!" T'amo 'imalo tr'i sl'ivi. Se-k'a~il na-'ednata; t'aja f'atila daje-s'e~et. T'oj 'oti{ol na-dr'ugata; t'aja f'atila i-n'eja da-je-s'e~et. Muv'iknal na-ku~'in'ata, ku~'in'ata d'o{le i ja-'izele.
Bosilka Strezoska 60 g. (Bo`idar Vidoeski)
202
2.2.3. Malorekanski (gali~ki) govor
Gali~nik
Kako se pravit ka{kaval
Koga-}a-go-'izm¤zet ml'ekoto, }a-go-'iscedit vo-edna-k'aca i-}amu-kl'aet m'aja da-se-p'otsirit. [tom-}a-se-p'otsirit, }a-go-c'edit i}a-go-kl'aet n'a-tezgaf vo-c'edilo i }a-mu-kl'aet 'ozgora t'e{ko, za-dase-'iscedit 'ubavo. Ako-se-r'abotat n'amesto, }a-mu-go-pr'edaet nam'ajstorot {o-go-pr'avit ka{k'avalot. M'ajstorof }a-go-pr'egledat
sir'en'eto, al'-je-ft'asano za-da-se-pr'avit k'a{kaval. Ako-je-ft'asano,
}a-go-izl'e`aet vo-korito i-}a-go-r'edit vo-k'o{nici i-so-s# k'o{nica
}a-go-v'arit vo-k'azan vren'a-voda za-da-se-st'orit kako-t'esto. 'Otuje goizv'a|aet, go-r'edit n'a-tezgaf, go-m'esit i-go-pr'avit kako-s'omuni i-gor'edit vo-k'alapi za-da-se-st'orit kr'avaj~e. I-take-st'oit dv'aeset i~'etiri s'aati vo-kal'apite za-da-se-zdr'avit. P'osle go-izv'a|aet odkal'apite i go-s'olit p'o-mrva i-p'osle s'ekoj-den go-potsol''uvaet i-gor'edit edno-n'a-drugo t'ake s'ekoj-den dur-da-se-st'orit s'edom kr'avai
edno-n'a-drugo. Koga-}a-se-p'osolit 'ubavo, go-m'iet so-studen'a-voda igo-f'r~a i-go-sured'uvaet edno-p'o-edno, za-da-se-'isu{it. Koga-}a-se'isu{it, p'ak go-sober'uvaet i-go-nared'uvaet edno-n'a-drugo po-s'edom
kr'avai. Koga-}a-d'ojet vr'emeto za-kr'evan'e ('okolu K'rstovden) gob'eret vo-vr'e}i, po-dva-d'enga vo-edn'a-vre}a, ja-so{'ivaet i-javrz'uvaet so-j'o`e. I-t'ake je-g'otov za-kr'evan'e.
Go-n'osit so-k'oli do-G'ostivar, a-ot-t'ujeka go-tov'araet v`el'eznica i-go-pr'a}aet d'o-Solun. S'o-nego 'odit i-trg'ovcite da-goprod'avaet kako-}a-n'aet. N'ekoga{ u{e-n'a-mesto go-prod'avaet t'optan,
a-n'ekoga{-pak po-n'ekol'ku vr'e}i. Ako-ne-im-se-pr'odaet i-i-f'ati
l'eto, za-da-ne-se-r'asipet od-gor'e{~ina go-kl'avaet vo-S'olun vobuz'aana. 'Ovije g'odin'e ka{k'avalof najp'ove}e go-j'adele n'a{i lu|e
{o-se-vo-Am'erika, se-n'osel i-vo-'Egipet, vo-Skend'erija, z'a{~o goj'adet i-Ar'apite.
2.3. Ohridsko-stru{ki govori
2.3.1. Ohridski govor
Ohrid
Na ribi so ko~a
Pred-nekolku-g'odini n'ie rib'»rite r'azbrafme otu-n'a-more
f'a{~et r'ibi so-k'o~a i-s'akafme i-k'»j-nas so-t'akva k'o~a da-f'a{~ame
r'ibi, z'a{~o so-k'o~a se-f'a{~a{e i-p'oj}e i-p'olesno. 'Arno-ama 'ovde
k'»j-nas n'emafme p'ampuri, a-so-k'o~ata se-f'a{at s'amo so-p'ampuri.
203
J'as 'ojdof n'a-more i-v'idof rib'»rite kako-f'a{~et so-k'o~a. 'Ovde miv'elea rib'»rite otu-ejz'erovo n'a{e e-s'amo pl'amin'e i-~k'arpi, j'as
ko:-'ojdof n'a-more m'ene mi-f'ati 'umof otu-}e-m'o`it da-se-f'a{~et
r'ibi so-k'o~ata. I-p'omolif rib'»rite da-mi-d'adet edna-k'o~a t'akva.
Mi-je-d'adoa k'o~ata sose-f'ortomi i-dv'a-dni s'o-nimi b'ef na-k'o~a.
Ko:-je-d'onesof 'ovde k'o~ata, s'ite r'ibari se-s'obra:. 'Edni v'elea:
@'ivo ako-f'ati{, `'ivo }e-g-'izedam. – 'Arno-ama p'otem nekolku-d'ena
'ovdeka p'ampurot go-napr'»jfme so-ovd'e{nive p'ampuri da-rab'otame.
T'aka eden-d'en se-s'obrafme s'ite r'ibari i-'ojdofme so-k'o~ata, jef'»rlifme; t'»rgaj, t'»rgaj, 'onamo kon-Kr'ivina je-izv'»dofme, `'ivo
ne-f'»tifme. Ko:-f'atija rib'»rite da-v'ike:t: "'Aj-bre v'ie ml'adi
n'i{~o ne-zn'»jte, vi-se-~'init sv'e {o-l'etat se-j'ajt. V-ova-'ejzero
kakvi-m'»`i 'ime:t pom'inato, ama-n'i{~o ne-napr'»jle. Potem-dv'atri
d'ena p'ak 'ojdofme, 'ojdofme kun-Sveti-N'o:m. Je-f'»rlifme t'amo,
p»rvi'ot-pa:t f'atifme nekoj-tri'esetina k'ila b'el'vici. S'edne jef'»rlifme ot-P'e{~ani k'on-vaka. Kolku-d'ojdofme do-G'orica, jeizv'»dofme, n'ekoj dvest'e-k'ila b'el'vici f'ativme. Ko-k'in'isa:
rib'»rite s'edne da-v'ike:t: "Lele: m'ajko, {'o-je ova-r'abota, ejz'erovo
}e-g'-isc'»rpite, ni'{~o `iv'o ne-}-'ostanit". I-v'istina, potemdv'etri g'odini s'amite n'ej}eme da-'ojme da-l'ojme so-k'o~ata.
(Bo`idar Vidoeski)
Ko go opraa Jakimeta kamnarot
'Imafme k'alfa od-Alb'»nija, se-v'ika{e M'ihail. Komit'etot
b'ere{e ml'ade`i za-pl'anina, a t'oj s'aka{e da-'ojt pl'anina. N'ie nego-p'u{~afme. J'as go-m'olif komit'etot da-go-n'e-zemat, po{~o-es'iromaf. A komit'etot b'ere{e p'ari, k'oj kako-'ima{e, za-da-k'upet odAlb'»nija 'oru`je. 'Ojde komit'etot i na-Jak'imeta mu-p'obara p'et
napol''oni. St'ana J'akime, go-pr'edade komit'etot na-T'urcite. "Dazn'»jte otu-komit'etot p'ari b'ere:t, mi-b'are:t p'et napol''oni." T'oga
T'urcite mu-d'ale na-Jak'imeta d'eset napol''oni, p'et z'a-nego, p'et zakomit'etot. 'Arno-ama T'urcite mu-k'azale na-eden-r'isjanin pr'ijatel'
otu-rab'otata n'e-je 'uba:. R'azbral i komit'etot i r'e{ile Jak'imeta dago-op'ere:t da-ne-st'orit nekoj-p'akos. St'ana komit'etot b'ara{e ~'oek
Jak'imeta da-g-'operit, ama n'ema{e 'ujgun k'oj da-go-'operit. T'oga
k'alfata ot-str'ika-mi 'Andona r'ekol: "Ako-me-p'u{~ite m'ene
pl'anina, j'as }e-g-'operam." I se-r'e{i Jak'imeta da-g-'operit k'alfata
od-'Andona Kan'ef~eto. St'ana n'edel'a n'a-utro eden-s'a:t pred-d'ejna,
204
'ojde k»j-Jak'im~eta i mu-v'elit: "M'ajstore J'akim, me-p'u{~i
m'ajstorot 'Andon da-d'oj{ K'anio, 'umre `'ena-mu", so-t'a: p'omamka. A
J'akime mu-r'e~e: "['o 'olku r'ano, ~'ekaj da-se-r'azdenit." A k'alfata
mu-r'ekol: "]-'ojme da-v'idime ako-~'inet pl'o~ite ot-K'anio za-k'»rs
da-n'apraj{, ako n'e, }e-don'esime ot-P'ograec i z'ato: te-v'ikam r'ano
da-d'oj{." I J'akim~e st'anal da-'ojt. I t'aka ot-k»j-F'ilefci s'okakot
f'atija po-t'emnici do-k»j-Uz'un~eta. T'oga Alb'»necot mu-r'e~e: "['oti-je, J'a}ime, c'»rvena ustata?" I J'akime e-'otvori 'ustata za-da-v'idit
i t'oj, Alb'»necot, pr'avo v-'usta k'amata. J'akime p'adnal, a t'oj u{~edvatri-p'»ti v-s'»rce. I k'alfata pr'avo pl'»nina 'izbegal.
2.3.2. Stru{ki govor
Oktisi
Nesposobniot
B'il eden-~v'ek. B'il `'enat. N'e-bil sp'osoben za-da-je-r'anit
`'ena-mu i-`'ena-mu g-ist'erala 'ot-ku}a. T'oj p'obaral vo-'atlite odk'u}ata i n'a{ol edna-s'abja; je-z'el i-'oti{ol f-pl'anina. N'a{ol
~'e{ma t'amo. S'ednal pokraj-~'e{mata i-z'aspal. A-t'aja pl'anina b'ila
z'azeta od-zm'eoj i-n'iedna `iva d'u{a ne-m'o`ela da-p'ojde t'amo 'odnimi. B'ile dvajca-zm'eoj, 'imale edna-s'estra. S'estrava 'oti{la dap'»lnit v'oda. Go-v'idela n'ego, ~v'ekot, k»j-sp'ijet, je-v'idela i-s'abjata.
Na-s'abjava p'i{vit: 'edno ma:ne dev'etmina. T'aka t'aja se-potpl'a{ila,
se-vr'atila k»j-br'a}a-je i-im-k'a`vit otu-je-d'ojden eden-j'unak k»j~'e{mata. P'osle t'ije r'ekle: "'Odaj p'olesno da-go-r'azbudi{ i da-mur'e~i{ da-d'ojdit k'»j nas". Ko-d'o{ol t'oj k'»j-nimi, go-'opitvet alisi-`'enat. T'oj im-r'ekol: "N'e-su `'enat". "Je-s'aka{ s'estra-mi da-tije-d'ajme za-`'ena?" "Je-s'akam-zer!" "'Ajde, 'erlija n'eka-je", i-mu-jed'ale. P'o~nale da-si-sp'iet z'e:dno. Edno-'utru mu-v'elet: "St'ani,
z'etu, z'emi-je k'o`ana za-v'oda, d'ojnci v'oda". 'Oti{ol t'oj, jen'ap»lnil k'o`ava so-v'oda, a-n'e-mo`el da-je-kr'enit. Z'el p'osle da-je'otkopvit c'elata ~'e{ma. K'oga 'ete-je `'ena-mu i-mu-v'elit: "K'»j-si,
te-~'eket br'a}a-mi, n'eme:t v'oda". T'oj je-v'elit: "Ako-n'eme:t v'oda,
z'emi-je k'o`ava, odn'esi-je, j'a c'ela ~'e{ma }a-je-kr'ena". 'Ova:-je'odnesla v'odata i-im-r'ekla na-zme'ojte: "M'»`ot-mi s'akat da-jed'ojncit s'eta ~'e{ma". Neka-ne-j'e-nosit, neka-si-d'ojt", r'ekle t'ije.
P'osle nekolku-dn'i se-p'ojavil nekoj-c'ar so-v'ojski da-se-b'iet sozme'ojve. Mu-v'elet: "'Ajde, z'etu, s'ega }a-'o:jme n'a-bitka, odb'eri-si
eden-k'on". T'oj si-vl'egol vo-}'eralot k»j-k'onite, n'a{ol k'oni g'olemi,
205
zad-vr'atata n'a{ol eden-m'al k'on 'i-nego go-z'el. T'oj-kon 'odel n'apret
pred-drugit'e-koni. I-r'ekle zme'ojve: "Br'e, kak'of-junak, go-p'ozna ik'onov {to-'ojt n'apret". Ko-kin'isale za-da-'odve:t, t'oj se-n'apraj
b'olen. @'ena-mu go-z'ede k'onot i-s'abjata i-t'»rnae so-br'a}aa-im, a-i'oble~e neg'ojte r'uti{ta. Ot'idve:t t'amo, p'o~nal da-se-b'iet ip'obedvet. S'estrava je-r'anile vo-b'itkata. Br'a}ava m'islele da-n-jer'anet z'etot. P'osle ko-se-sv'»r{i b'itkava, t'aja p'orano d'o{la d'oma,
n'agore edno-`'elezo i-koga-'idvee br'a}a-je, t'aja go-`'i`na so`el'ezoto m'»`a-je da-'ofne za-da-go-~'ujet br'a}a-je otu-je-r'anat. P'osle
d'o{le t'ije: "['u}ur otu-kurt'ulifme, n'ema z'ijan". P'o~nale da-si`'ivet sr'e}no z'e:dno.
2.3.3. Vev~ansko-rado{ki govor
Vev~ani
Imalo i pobudali
B'ile majka-'i-}erka. ]'erkava b'ila tr'udna. 'Imale sk'epar nap'olica kl'ajno i-pl'a~ele s'ekoj-den, si-m'islele: }a-se-r'odit d'ete, }ap'adnit sk'eparot i-}a-go-'operit d'eteto. D'o{ol z'etof i-n'a{ol käjpl'a~et. I-'opitvit: "[to-pl'a~ete? I-t'ije mu-k'a`vet otu-sk'eparot
}a-p'adnit i-}a-g-'operit d'eteto. T'oj se-z'a~udil, n'emal {to-da-'imprajt, se-~'udil d'al' d-i-b'ijet ali-n'e. "S'efte – r'ekol – }-'oda dab'ara pob'udali 'od-nimi i-ako-n'ajda ne-'i-bija". 'Odel, 'odel, i-n'a{ol
tr'ojca br'a}a napr'ajle k'u}a bes-p'enxere, vn'ätre t'emnica. T'ije z'ele
k'o{nici d-j-'ispådet temn'icava. T'oj im-v'elit: "[to-pr'ajte, bredr'ugari, t'aka?" I-t'ije mu-r'ekle "Da-j-ist'ajme temn'icava". T'oga t'oj
im-r'ekol: "J'a-}a-vi-je-'ista: temn'icava, {to-}a-mi-d'ajete?" T'ije mur'ekle "Kolk'u-pari s'aka{, }a-ti-d'ajme, s'amo da-j-'istaj{ temn'icava".
I-t'aka t'oj se-z'apregnal, d'upi v'amo, d'upi t'amu i n'aprajl p'enxeri iim-d'o{lo v'idelo. "]-'oda – r'ekol – }a-b'ara 'u{te da-v'ida". 'Odel
p'otaka, n'a{ol dv'ajca br'a}a käj-v'ozet gr'eda; fpr'egnale p'etel im'a~orok, ama-n'ikako n'e-mo`et t'ije da-p'omårdnet. T'oj im-r'ekol:
"[to-pr'ajte v'aka, bre-dr'ugari?" – "Je-v'ozime gr'edava" – mu-r'ekle
t'ije. – D'obro – r'ekol – m'o`et 'ovje v'aka da-j-'istärget?" "'Atu {to-da
pr'ajme – r'ekle t'ije – kako-da-j-odn'esime?" – "J'a }a-vi-je-'odnesa,
kolk'u-pari }a-mi-d'ajte?" I-se-spog'odile. T'urkaj, t'ärgaj, t'urkaj,
t'ärgaj, im-j-'odnesol gr'edata, p'arite im- z'el i-z'aminal. Se-vr'atil
d'oma i-`'enite ne-'i-gibal.
206
Mali Vla¹
Lo{ata svekärva
Edna-d'evojka b'ila d'aleku m'å`ena. B'ila l'o{a mn'ogu
svek'ärvata i-sv'ekorot. L'ep ne-ja-d'avale i-mn'ogu je-t'erale dar'abotat, i-n'o}e. Dur-da-s'ednela t'aja, sv'ekorov i-svek'ärvava }er'ekle: "'Ajde, n'esto:, kr'eni s'ega". I-n'a-ve~er }a-je-r'ekle: "Sukn'ikola~, ta-l'egni-si"! F'atila da-sl'abejt. Br'a}a-je r'ekle: da-v'idime
{to-j'e-slaba s'estra-ni. I-t'aka t'ije 'oti{le. St'avile da-j'adet. Nave~'erava k'äsnale sv'ekorot i-svek'ärvata dva-tri-p'åta i-r'ekle:
"Kr'eni, n'esto:, n'ije naj'adeni, prij'ateli 'u{te ponaj'adeni".
Ost'anale bez-j'aden'e i-br'a}ava i-s'estra-im. A-st'arcite n'o}e
st'anvele za-da-j'adet. Drugat'a-ve~er b'il samo-ft'oriof br'at i-t'ije
p'ak t'aka, i-p'ak 'ostanal gl'aden. P'osle 'oti{ol samo-tr'e}iof,
najm'aliof br'at. 'I-nemu 'isto t'aka mu-v'elet. 'Arno t'oj r'ekol: "N'e,
n'e, j'a n'e-su 'u{te n'ajaden; j'adi i-t'i, s'estro: – r'ekol – j'a-¹-ti n'e-sme
'u{te naj'adeni. Sv'atov i-sv'a}ava ako-se-naj'adeni, nek-se-t'ärget". It'aka st'arite se-n'a{le str'amni i-se-t'ärgnale. P'osle br'atof r'ekol:
"M'ene da-mi-post'elete n'a-no{vi, me-j'adet b'ålvi". St'anale
st'arcive n'o}ta da-j'adet, kako-s'ekoj-påt. St'ariof v'elit: "@'eno:, mise-j'ajt". – [to-da-t'i-pr'a: – mu-v'elit `'enava – l'ep ne-m'ojme daz'ejme". – "'Odi z'amesi edno-kr'avaj~e – v'elit t'oj – i-kl'aj-go da-sep'e~it, }a-k'äsnime ob'ajcata". T'oj (br'atof) im-se-p'ulit iz-r'äbot odg'unata i-sk'oknal od-n'a-no{vi. "Sv'atu:, sv'a}e: – im-v'elit – l'o{
s'on v'idof. T'atko n'asone n#-d'ele{e (f'atil iz-'ognot i-p'oka`vit)
v'aka n#-d'ele{e" i-im-go-n'aprajl krav'aj~eto p'uzdera is-p'epelta.
"'Arno p'ak mi-se-j'ajt, {to-d'a-pra: s'ega?" – je-v'elit st'arecot.
"M'al~i, p'ukni – mu-v'elit st'arata – 'i-mene mi-se-j'ajt, ama-{to-d'apra:". "St'ani kl'aj-go k'otleno n'a-ogon da-napr'ajme pit'ulica daj'ajme". T'oj (br'atof od-n'estava, p'ak im-se-p'ulel 'iz-räkaf ot-g'unava.
Koga-go-kl'ale k'otleto n'a-ogan, i-t'oj st'anal. "Me-j'adet b'ålvi
mn'ogu" – v'elit t'oj; i-st'anal i-st'urnal g'a{tite, i-st'egnal f-k'otle
ka{to-b'ile petul'icite. "I t'ake sve-'imale k'otle – r'ekol – b'are dasi:-p'opara g'a{tive". I-p'ak na-st'arive im-se-j'ajt. St'arata mu-v'elit
na-st'ariof: "'Odi vo-b'af~ana vo-z'eljeno da-j'aj{ od-z'el'kine. I-t'oj
'oti{ol, a-br'atof i-v'idel i-l'etnal "Sv'atu:, sv'a}e:, vi-g-'izede v'ol
z'eljeto". I-z'el eden st'ap, ta-g-'opral sv'atot.
207
2.4. Prespanski govori
2.4.1. Gornoprespanski (resenski) govor
Gorno Dupeni
Bra~eto, sestri~eto i m»{t¹ata
Si-b'ile eden-t'atko i edna-m'ajka i 'imale dv'e d'e~ina, 'edno
m'»{ko i 'edno `'encko. T'atkoto b'il l'ovxija, a m'ajkata s'edila d'oma
i pr'ela j'adejne {o-}e-d'onesel m'»`ot. Ko:-por'astile d'ecata, m'ajkamu 'umrela, a t'atko-mu s»-pr'e`enal. Z'el mn'ogu l'o{a `'ena. T'a:
g'otvila s# {o-}e-d'onesel m'»`ot, 'ama na-d'ecata mu-d'avala s'»mo po'ednu{ da-j'adat na-eden-d'en i t'o: s'»mo l'ep. Br'a~eto i s'estri~eto
b'ile mn'ogu 'uba:¹ i m'»{t¹ata v'ezden i-b'ijala. Eden-d'en duri-b'il
t'atko-mu na-d'ecata n'a-lof, a m'»{t¹ata v 'av~ana, br'a~eto ja-r'eklo nas'estra-mu {o-t'oga s»-~'e{l'ala: "C'eco, t'i z'emi-go v-r'»ce ~'e{leto,
j'as }e-go-z'ema s'apunov i }e-b'egame". Ko:-{o-r'eklo br'a~eto, t'aka
napr'e:le i p'o~nale da-b'ega:t.
T'atko-mu na-d'ecata t'oj-den si-d'o{ol p'ob»rgu 'od-lov i jan'a{ol m'»{t¹ata zam'islena. Ja-'opital {'o-je zam'islena, a t'a: muk'azala oti-izb'egale d'ecata. T'atko-mu p'o~nal da-r'onit s'olzi i
nab'»rzina go-vj'avnal k'ojnot i s»-vdal po-d'ecata. Po-eden-s'a:t
greb'inajne na-k'ojnot i z'avtasal d'ecata. T'oga br'a~eto je-r'eklo nas'estra-mu: "C'eco, v'»rli-go ~'e{leto z'ad-nas". Sestr'i~eto gov'»rlilo ~'e{leto z'ad-nimi i s»-st'orilo edna-g'olema k'orija sob'ujata {'uma. Duri-ja-p'ominal kor'ijata t'atko-mu s»-st'orilo vr'eme
ik'indija i p'o~nal da-t'»r~at po-d'ecata. P'ak i-z'astignal i p'o~nal
da-mu-v'ikat da-z'astanat, 'ama t'ie ne-zast'anvile. Mu-b'ilo `'al' zat'atka-mu, ama mu-b'ilo p'oj}e str'a od-m'»{t¹ata da-ni-b'ijat p'ak.
Br'a~eto go 'v»rlilo z'ad-nimi s'apunot i s»-st'orilo edno-g'olemo
m'ore. T'atko-mu p'oj}e-n'e-mo`il da-'ojt p'o-nimi i s»-vr'atil d'oma
mn'ogu n'a`alen. Od-`'al' za-d'ecata po-nekoj-d'en 'umrel, a m'»{t¹ata
ost'anala vo-k'uj}ata i z'ela dr'ugi m'»{.
Br'a~eto i sestr'i~eto 'odile mn'ogu vr'eme niz-edna-pust'elija.
J'adile d'ivja~ki {o-'imalo niz-pustel'ijata. Mu-se-p'ijalo mn'ogu
v'oda, 'ama b'ile 'odeni d'aleku od-m'oreto i n'ikade n'emalo v'oda. Ko:{o-'odile, d'o{le do-edni-l'ivaj|e, ot-ko:-ja-pom'inale pustel'ijata.
208
2.4.2. Dolnoprespanski govor
German
Svadba
Sv'adbata p'o~va vo-såb'otata kaj-'u`ina. Sa-b'erea prijat'elite
i d'ecata ml'adi i 'odea da-i-~'eke tåp'anite. Koa-}e-zbl'i`va: dos'eloto tåp'anite zaf'atva: da-sv'ire. Gr'edea, vl'egva: vo-dv'oro i saf'atva: da-'igre 'oro l''udjeto. Svek'rvata so-p'oga~a n'a-gla: }-'igra{e
p'rva, a s'etne prijat'elite. 'Odve~er so-sv'irkite 'odea po-k'umo i popobrat'imite i bl'iznite r'odnini. S'åno{ 'igra:, j'adea, p'ieja. Na'utroto vo-n'e:l'ata o-z'eva: z'eto, (g)o-kl'ava: vo-dv'oro n'a-stol i (g)obr'i~ea k'umo i pobrat'imite i p'eeja b'abite: "Z'eto mi-sa-br'i~i//ta
k'oj mi-(g)o-br'i~i", a sv'irkite sv'irea. Bri~'en'eto o-sv'r{va{e
b'erber. Z'eto 'obri~en 'ode{e d'oma da-sa-sl'e~i, a sv'irkite 'odea p'oku}i k'anea l''udje. Sa-b'erea prijat'elite i 'odea po-n'e:stata. Pr'ed dat'rgne kl'ava: p'oga~a na-st'olo vo-dv'oro, a nat-p'oga~a ~'e{a v'ino.
Prijat'elite f'rl'a: p'ari vo-~'e{ata i v'elea: "Da-sa-}'erdosa". K'umo
o-ist'urva{e v'inoto n'a-zemja, a p'arite mu-j-f'rl'a{e vo-p'olata naz'eto. Kin'isva: po-n'e:stata so-k'ojnte. Ako-b'e{e n'e:stata d'aleku,
'odea s'ite so-k'oni, ako-b'e{e bl'izu 'odea ~'etiri. Na-edni'o-kon
fk'a~va{e sv'ekoro, na-dr'ugio z'eto, na-tr'etio k'umo, na-~etv'ortio
koje da-b'e{e. Na-k'ojnte mu-bea-v'rzani op'a{kite, na-b'ul'kata {'ami:
v'rzano (na-k'ono, na-n'e:stata, na-z'eto i na-k'umo). 'Eden o-n'ose{e
b'arjako, a dv'amina k'artata so-v'ino. Na b'arjako na-v'rvo 'ima{e
j'abåko nak'a~eno, a na-k'artata 'ima{e cv'etja v'rzano n'a-krs. De~'iwata
{o-a-n'osea k'artata po-p'åto s-¹a (si-ja) isp'iva: pol'ojnata. 'Odea
n'apre i z'eva: s'ijarik: "Gr'ede svat'o¹te". Ako-be{e-n'e:stata d'aleku,
strojni~'arite i-grab'ina: k'ojnte, ~'ij k'on }-'izlezi p'rf. Koa-'odea,
na-~'ardako b'abata (m'ajkata na-n'e:stata) (g)o-pre~'ekva{e z'eto. Z'eto
mu-b'acva{e r'»ka i mu-f'rl'a{e ~'eli na-ram'enata. B'abata (g)ob'acva{e z'eto i (g)o-d'arva{e p'ari. 'Odea vo-k'u}ata da-j'ade, da-p'ije.
'Ode{e s'estrata na-n'e:stata pri-z'eto, (g)o-str'esva{e, mu-p'ikva{e
k'o{ul'a vo-p'ojaso, a z'eto a-d'a:{e j'abåko i n'ekoa p'ara na-sv'eskata.
'Ode{e n'ekoe d'ete, a-f'atva{e n'e:stata za-{'ami~e za-da-r'odva
m»{k'i-deca. 'Ode{e n'e:stata n'a-stroj pri-sv'ekoro da-mu-b'aci r»ka.
Sv'ekoro a-f'rl'a{e k'oprina n'a-gla:, a dar'o¹te n'a-ramo. S'etne 'odea
~'upite pri-k'umo da: (da a)-k'r{e pog'a~ata, k'oj da-z'emi p'oj}e. K'umo
kl'a:{e p'ari na-pog'a~ata. ^'upite a-z'eva: pol'o¹nata p'oga~a i a-d'elea
d'olu. Dr'ugata pol'o¹na a-j'adea na-t'rpeza. Na-kinisv'an'eto prijat'elite
na-n'e:stata kl'ava: p'oga~a so-~'e{a i pr'aeja kako-kaj-z'eto.
209
II Jugoisto~no nare~je
1. [tipsko-strumi~ki govori
Ko~ani
Sveti \or|i i lamjata
Edn'o vr'eme im'alo n'ekoja n'ogu str'a{na l'amja. 'Ona izlav'ala
s'eka god'ina od-m'oreto i tra`'ila od-bl'iskio gr'at po-edn'a m'oma
god'i{no kurb'an. 'Arno 'ama gra|'anite edn'a god'ina zabrav'ile da-$d'aat i kug'a izlegn'ala l'amjata od-m'oreto n'ogu se-nasrd'ila oti-n'ema
kurb'an, ulegn'ala u-gr'ado i iz'ela stot'ina m'omi. Ottog'aj upla{'ilese gra|'anite i odred'ile z'akon s'eka god'ina da-$-f'rl'at na-l'amjata
po-edn'a m'oma. I tak'a d'o{lo r'ed da-ja-d'aat m'omata na-edn'a udov'ica.
'Ona si-nem'ala dr'ugo ~'edo, s'amo t'oa dev'oj~e $-b'ilo edn'o u-m'ajka.
Udov'icata o}'ela-ne}'ela mor'ala da-ja-odv'ede }'erka-$ p'okare
m'oreto. ^ek'ae}i-ja l'amjata plak'ale i vik'ale na-s'et glas. Do~'ul-gi
sv'eti \'or|i i vedn'aga do{'el da-v'ide {'o-e t'aa rab'ota. 'On nos'il son'ego ed'en gul'em buzdog'an. Pit'al-gi za{t'o pl'akat i v'ikat t'olku
`'alno. Udov'icata mu-r'ekla: "Kak'o da-ne-v'ikam i pl'akam j'a
zaval'ijata? S'amo ov'aa m'omi~ka-mi-e ot-~'elat i na-n'ea $-dojd'e r'ed
da-ja-iz'ede l'amjata, ta ev'e doved'o-ja kug'a }e-izl'egne l'amjata da-jaost'aam n'eka ja-iz'ede ~'im tak'a sa-nared'ile gr'ackite z'akoni". Tog'aj
sv'eti \'or|i $-re~'el: "Nem'oj da-se-b'oe{, j'a }e-kurtul'isam m'omata
ot-tav'a zl'o. T'i 'idi-si d'oma, a 'ona n'eka ost'ane m'alku da-mepop'oska, dod'eka ne-izl'egne l'amjata od-m'oreto". Udov'icata siot'i{la, a m'omata ostan'ala t'am da-go-p'oska sv'eti \'or|i. 'On $nara~'al: "Ako-zasp'ijam, a-l'amjata d'ojde, vedn'aga da-me-razb'ude{ daja-ut'epam". Tak'a posk'ae}i-go 'on zasp'al i u-t'oa vr'eme l'amjata
fan'ala str'a{no da-r'ika i da-izl'ava pol'eka od-m'oreto. M'omata otstr'a zabrav'ila da-go-razb'ude sv'eti \'or|i i po~n'ala `'alno da-pl'a~e
i da-v'ika. K'ako-{o plak'ala, padn'ala-mu edn'a s'»za na-sv'eti \'or|i.
'On ot-tov'a se-rason'il, stan'al i utep'al s»s-buzdog'ano l'amjata.
Vedn'aga p'osle t'oa sv'eti \'or|i is~ezn'al, pa m'omata si-otid'ela
d'oma. C'aro kug'a nau~'il 'oti m'omata se-kurtulis'ala i l'amjata b'ila
utep'ana, zem'al-ja na-s'in-mu za-`'ena i tak'a ot-sirom'a{ka m'oma
stan'ala car'ica.
210
[tip
Mojata mlados
Rod'ena-s»m u-[~'ip i-m'om~eto mi-e-{~ipj'anec; od-d'edo,
pr'ededo st'ari b'ile {~ipj'ani. Kog'a b'eh dev'oj~e, s'edeh na-~'ardako,
'ima{e st'ari b'abi i-j'a-gi st'arite b'abi p'oskah na-s'»nce. I kak'o-dame-v'idat erg'enite, svik'aa i j'azeka s-izla`'a, stan'a i poyrn'a ot~'ardako da-v'idam k'oi erg'eni-sa. I tug'aj r'eklo m'ojto m'om~e ({o-mezem'a): "J'a }e-a-izl'a`a, }e-gl'edam da-a-z'emam". 'On kak'o-}e-napr'ave:
vikn'al edna-`'ena, drug'arska m'ajka, kako-strojn'ik na-t'atko-mi dak'a`e. I-tug'aj t'atko-mi re~'e: "]e-p'itam u-gr'ado k'ako-e m'om~eto, dan'e-e pijan'ica ili-komarx'ija (n'ie b'e:me u-N'ovo S'elo, a-m'om~eto
s'ede{e u-gr'ado)". Ojd'e t'atko-mi u-gr'ado, pit'al dvu'ica sv'et,
prij'ateli: k'ako-e m'om~eto. 'Oni mu-r'ekle: "D'obro-e m'om~eto, n'emasi m'ajka, 'ima-si p'ari~ki, 'ima-si k'u}i~ka". I tug'aj t'atko-mi
odobr'i. B'ehme na-edna-sv'adba, b'ehme t'amoka na-sv'adbata i v'e~erta
fan'ame-se da-igr'aeme {'irto (f'als) i-tak'a se-zapozn'ame. I m'om~eto
usigur'i-se oti }e-b'ide v'aa r'abota. I-o{'el d'oma, ka`'al na-t'atkomu: "T'ate, j'a bendis'a edn'o dev'oj~e ub'avo, }e-go-z'emam, 'utre
strojn'ik }e-pr'atam". I t'atko-mu soglas'il-se. I-dojd'oa edna-v'e~er inaprav'ime god'e{. 'A se-god'ime, stan'a v'ojna, T'urcite koa-beg'aa.
Dojd'oa B'ugarite i go-zem'aa vojn'ik. Ven~'ame-se i-p'osle ojd'e vojn'ik.
I-me-ostav'i tr'i n'edeli nev'esta. Vojn'ik bid'e d'evet m'eseci. Ip'osle koga-dojd'e d'oma, d'eteto se-rod'i. 'On dojd'e v'e~erta i d'eteto
se-rod'i. T'oa 'ima s'ega ~etir'iese i p'et god'ini.
Strumica
Lo{ata snaa
'Edƒn ~uv'ek im'al n'ogo l'o{a `'ena. Ut-k'o: dujd'ela d'oma,
m'ajka-mu p«~n'ala n'ogo dƒ-slƒb'ee. D'en iz-d'en stƒnuv'ala s# p'osl'aba.
S'in-$ s'ekuj d'en jƒ-pituv'al: "M'amo, k'ak ta-gl'eda sn'aata?" M'ajka-mu
vik'ala: "'Arno mƒ-gl'eda, s'inko!" 'Arno-ama s'ino uset'il 'oti m'ajkƒmu kr'i: n'e{to «d-n'ego. I-edn'»~ kug'a p'a kuti-s'ek«ga jƒ-pit'al: "K'ak
tƒ-gl'eda sn'aata?", m'ajkƒ-mu re~'ela: "Ak-s'akƒ{ dƒ-zn'aa{ k'ak-mƒgl'ede, 'ostƒni d'oma skr'i{no, }e-v'idƒ{". I s'ino 'edƒn d'en ut-kƒ-sƒjƒv'il nƒ-`'enƒ-mu 'oti }-'ode nƒ-rƒb'ota m'esto dƒ-'ode p«vrn'al-se i sƒskrij'al nƒ-tƒv'ano. P«min'alo m'alko vr'eme, nƒ-m'ajkƒ-mu $-sepr»jƒd'elo i p«ter'ala «t-sn'aata l'ep. A-sn'aata kƒ`'ala: "P'ukni,
tr'esni, d«d'eka ne-ispr'edƒ{ tr'i vrt'ena, n'ema dƒ-ti-d'a:m dƒ-j'adƒ{".
211
I }'a-gi-ispred'ela tr'ite vrt'ena, p'a p«ter'ala dƒ-j'ade. A sn'aata
kƒ`'ala: "A-s÷g'a m'alku puigr'aj 'oro i isp'ej ednƒ-p'esna, p'osle }e-tid'a:m dƒ-j'adƒ{". M'ajkƒta p«~n'ala dƒ-$-sƒ-m'ole nƒ-sn'aata: "Am'an,
muri-sn'ao, k'ak dƒ-igra'am kƒ-sƒm-stƒra, n'oizte n'e-mi-d'r`ƒt g'are!" A
sn'aata kƒ`'ala: "Aku-s'akƒ{ dƒ-j'adƒ{, }e-igr'aa{!" I m'ajkƒta p«~n'ala
dƒ-igr'aa i dƒ-p'ee: "Tƒk'a, bre-s'inko, tƒk'a, tƒk'a, igr'aam s'ekuj d'en!"
A sn'aata kƒ-~uj'ala «ti-tƒk'a p'ee, z÷m'ala suk'alto i p«~n'ala dƒ-ƒ-t'epa
«ti-tƒk'a p÷j'ala. I m'a`o n÷-mu`'el g'are dƒ-t'rpa i sl÷gn'al i p«~n'al
dƒ-ƒ-t'epa s»s-suk'alto nƒ-`'enƒ-mu s# d«d'eka n÷-tƒks'ala «ti-n'ema dƒpr'aa g'are tƒk'a.
2. Male{evsko-pirinski govori
Berovo
@enski posedenki
@en'ite fof-n'a{~o m'esto sa-merakl'ik'i na-g'os}e. N'ogu p'ati
se-sob'iraa na-muab'et i na-edn'o kaf'e. [~'om }e-se-na'u~at za-n'ekoa
sed'enka fof-ma:l'ata, z'imaa-si od-d'oma koj'a f'urka, koj'a ~or'ap i
b'r`e tr~'at t'am da-si-pos'edat, da-porab'otat i da-'apnat n'e{~o.
N'ekui od-n'ih n'ogu zn'aat sm'e{ki da-ka`'uvaa, ta dru|'ite se-yv'iskaa
i d'igaa nagar'a kat-kug'a sa-st'o. Edn'i pa gleda'e}i da-ne-i-v'idat s'al
m»~'at i po'apnuvaa m»~i~k'ata po-n'e{~o. Pon'ekuga{ }e-nam'ine nased'enkata i n'ekuj m'a{ sedenk'ar. Tak'a i pom'inuvaa `en'ite d'»zite
n'o{~i prez-zim'eto, a utr'oto kug'a st'anat f'ednak zaf'ataa n'ekoa
rab'ota ukul-k'a{~i: edn'i sa-perar'ii, dr'uzi mesar'ii, tr'eti
gotvar'ii. 'Arno-ama prez-let'oto n'e-e tak'a. Tog'aj 'odyaran d'ove~er
rab'otat po-n'ivjeto i po-liv'ad|eto da-prib'erat po-n'e{~o
zim'ovi{~e. Edv'aj ~'ekaa mr'a~ka da-s-'idat, da-pove~'eraa i da-sil'egnat da-ispr'avat k'osti. Pres-t'ia d'enove n'ema ni-sed'en}i, nipopr'el}i. S'al n'ekuga{-n'ekuga{ }e-se-sob'erat na-n'ekoa pog'a~a ili
na-prestap'ul'}a. Tog'aj-sa 'o{~e pov'eseli 'ot im-d'avaa p'ove~e
jad'avi{~e i pij'avi{~e, a ni-m'a`je n'ema, ta {~'o 'iskaa si-pr'avat.
Ot-ka-se-naj'adat i nap'ijat, zap'ovjaa n'ekoa p'esna, a edn'i pri-nem'awe
tapaw'e 'igraa i 'oro na-p'esnata.
Pog'a~ata se-pr'ai n'askoro ot-ka-se-r'odi det'eto, a
prestap'ul'}ata kug'a pro'odi. Na-prestap'ul}ata seft'e se-go{~'avaa
s'ite sos-jad'en'e i pi'en'e, yadn'ie kr'aj t'urat na-edn'o stol~'e pon'e{~o (mol'if i kn'iga, p'ari, n'ekuj al'at), ta det'eto {~o-e-prood'ilo
d-'ide do-t'am i da-si-z'eme n'e{~o. @en'ite ver'uvaa 'oti b'o`e ot-tov'a
212
{~o-}e-da-f'ane det'eto }e-se-v'idi {~'o }e-da-st'ane on'o kug'a }epor'asne: dal'i }e-e-'u~eno, dal'i }e-e-bog'ato ili rakotv'orno.
Razlo{ko – Dolno Dragli{ta
Svatosvane
F-s'elo D'olni Dr'agli{ta, Razl'o{ko, erg'eneto se-`'enaa ut
17-22 god'ina. D'oe-le na-t'aa v'ozras mum~'eto, m'a}a-mu i ba{t'a-mu
z'emaa da-mu-podd'umkuvaa, }e-e vr'eme v'e}i da-gu-u`'enaa. Ut-t'ia
podd'umkuvania m'a}ata i ba{t'ata razber'a na-kak'ov ak'»l e-sin'o-im.
'Aku v'idaa, }e-sin'o-im e-sk'onen na-tov'a, sob'iraa-se ed'en d'en i sipod'umaa za-tov'a: m'a}ata i ba{t'ata predl'agaa na-sin'o-im za-t'aa, zaon'aa mum'a i t'oj, ako-e-pu-v'ol'ata, udguv'are-im: "E 'ubavo". K'atu sasugl'asaa v'e}i da-'iskaa n'ekoa mom'a, pr'a{taa edn'a `en'a u-m'omine
da-v'idi na-kak'ov ak'»l-s» pa-t'ia. Pr'a{taneto na-takv'aa `en'a utstran'a na-m'omkove se-ka`'uva pr'a{tane zgod'atici – "prat'ihme
zgod'atici". Katu 'ide `en'ata u-'izbranata mum'a, ka`'uva na-m'ominia
ba{t'a i m'a}a: "J'a-s»m du{l'a zgod'atici (ot-ed'i k»d'e-si) da-'iskam
{t'erka-vi... (imeto $) za... (imeto na-mom~'eto). V'ie kakv'o m'islite:
}e-ni-»-dad'ete-le, 'eli ne}'ete? – Pup'itajte-se, pa mi-ka`'ete: dad'oeme-le s ni{'aw, el'i nem'oj". M'ominia ba{t'a i m'a}a, k'atu sipud'umaa sam'i, puvik'uvaa n'astrana {t'erka-im, ta-»-p'itaa, 'iska-le
d'ie (za edi koe si mom~e) 'ile ne}e. Tj'a udguv'are: "'iskam" 'eli "n'e}u,
pa-v'ie gl'eajte". Ako m'a}ata, ba{t'ata i {t'erkata se-sogl'asaa za-t'aa
m'e{ka (ot deto e doprateno), udgov'araa na-`en'ata: "Dojd'ete, dobr'e
do{l'i! N'ie ne sme i vr'edni za-tov'a m'esto, ama el'e ne-s»-miluv'ali,
ta-'iskaa, dobr'e do{l'i". 'Aku-le m'a}ata, ba{t'ata, pa i mom'ata ne}'a
tav'a m'esto, udguv'araa na-`en'ata: "Mum'ata-ni e 'o{te m'alka, n'e-e za`en'ene, ~e'iz ne-'i-sme prigotv'ili" i dr'ugi takv'ia, ut-ko'ito `en'ata
razber'e, }e-ne-si-d'avaa mum'ata na-tav'a m'esto i si-ut'iva.
(Bo`idar Vidoeski)
3. Tikve{ko-mariovski govori
Konopi{te
Pop i sluga
Si-b'e{e edno-vr'eme eden-p'op. 'On kako-~orbax'ia u-s'e×to n'emu se-rabot'e{e, pa-se-dogovor'ia sos-popad'iata da-gl'avat edenm'omok. K'aa {o-se-izlaf'ia t'aka i naprav'ia. M'omokot k'o×ku b'e{e
k'ader si-rabot'e{e, gi-pas'e{e gov'eata i-pom'a×ko or'e{e na-gol'emta
213
n'iva; m'a¤ko po-m'a¤ko od-d'en na-d'en 'on a-s'ea p~en'ica. Koa-d'ojde
vr'eme za-`ni'ewe, m'omokot s'ekoa d'en od'e{e na-n'ivata da-`n'ie.
'Ama pr'ed-da-p'o~ne sos-rab'ota, 'on p'rvo }e-sedn'e{e pot-s'enkata naedna-kr'u{a gorn'ica u-sr'et n'iva i-}e-a-pit'a{e gorn'icƒta: "'E,
den'eska }e-`n'ijme il-}e-sp'ijme?" "^'ekaj p'rvo da-v'idme {'o 'ima ut'orbƒta tur'eno za-jƒd'en'e" – }e-re~'e{e kr'u{ƒta. ['o-}e-v'ide, k'aa
s'ekoa d'en t'aka i-den'eska l'ep i-kr'omit i u-edna-k'rpa p'iper, pa-it'aka mu-udgov'ore na-m'omokot: "E, }e-sp'ijme". T'aka m'om~eto c'ala
n'edel'a se-vrv'e{e na-'istƒta n'iva i-n'ikoga{ ne-`ni'e{e. S'ekoa
v'e~er p'opot go-pit'a{e: "K'ako 'ode `ni'en'to?" Ama-m'omokot 'ugo
'isto mu-odgovar'a{e: "Pa, p'ope, 'o{te kra'i{tata i-sr'ejto". 'Eden
d'en p'opot r'ekol: d'aj da-'idam j'a, da-v'idam {'o rab'oti m'ojot m'omok.
Ot'ide na-n'ivata i-se-k'a~i na-kr'u{ta pot-k'oa m'omokot spi'e{e
s'ekoa d'en. 'Ete-go m'omokot kade-'ide, pa-si-s'edna pot-kr'u{ta i'istoto i-go-v'ika na-kr'u{ta. P'opot ~'u s# {o-a-p'ita kr'u{ta. Otk'oa
z'aspa× m'omokot, p'opot pol'eko sl'ezna× na z'emjata i-si-ot'i{ol i s#
raspr'avil na-popad'iƒta {o-rabot'e{e m'omokot. 'Utroto mu-d'ale
p'odobro jad'en'e. P'a ot'i{ol na-n'ivata i-p'a 'istoto $-go-v'ele nakr'u{ta; v'anal da-`n'ie oti-u-t'orbƒta im'a{e d'obro jad'en'e. I-t'aka
m'omokot za-dv'a-dni a-'o`na p~en'icƒta na-k'oa $-se-vrv'e{e c'ela
n'edel'a so-kr'omit i-p'iper u-t'orbƒta.
Mariovo – Duwe
Trovica bra}a
Im'alo n'ekoj trov'ica br'a}a, kinis'ale da-od'aja na-p'at. Od'ile,
od'ile, i n'a{le n'eko¹ dr'aki. P'ostar³io br'at r'ekol: "O, g'ospodi, d'ajmi 'ovie dr'aki l'ozje da-b'idat, na-s'e {o-}e-pom'ini }e-mu-d'ada
gr'ozje". G'ospo dr'akite mu-i-st'oril l'ozje. Sr'ednio r'ekol: "D'aj-mi,
g'ospodi, ov'ie garv'ani da-mi-st'anat k'ozi. ['o }e-pom'ini, na-s# }ed'ada ml'eko da-s'rka. Mu-i-st'oril g'ospo k'ozi. G'ospo 'odel so-n'if.
Na-p'omal³ijo mu-r'ekol: "T'i, s'inko, {'o s'aka{?" T'oj r'ekol: "J'as
s'akam da-mi-d'ade g'ospo nev'esta da $ e-s'…ceto k'ako m'ojto". G'ospo
r'ekol 'otu }e-mu-d'ade t'akva nev'esta. Ka:-ot'i{le kaj-~'upata, t'a: b'ila
sv…{'ena i v'e~er }-a-zem'aa svat'ojte. Ko:-s'ednal g'ospo s'ete siprika`'uvale. T'ie mu-r'ekle: "'Oti, d'edo, t'i n'i{~o ne-ka`'uva{?"
T'oj mu-r'ekol: "'Ami j'as {o-zn'am da-ka`'uvam. S'amo da-mi-n'ajte 'edna
pr'a~ka loz'ova ot-tr'i god'ini skin'ata". Mu-n'a{le i a-pos'adil
d'edoto. Vat'ile 'oblok so-svat'ojte, ako-r'ode l'ozata gr'ozje, nev'estata
da-mu-a-z'emat, ako-ne-r'odi l'ozata gr'ozje, gl'a:ta da-mu-a-z'emat na214
d'edoto. Ko:-stan'ale 'utroto, l'ozata b'ila p'olna gr'ozje i mu-a-z'el
d'edoto nev'estata. Mu-a-d'al na-n'ajmal³io br'at. Ub'avo si-`ive'al sonev'estata. 'I-dal g'ospo d'ete. Po-vr'eme se-vr'atil g'ospo kaj-n'i: i
t'atkoto go-pr'a{al: "D'edo, {~'o-si-uv'ilen?" Mu-r'ekol t'oj: "K'ako
da-ne-b'ida uv'ilen ko:-mi-s'akat d'ete ot-tr'i god'ini pe~'eno?" G'ospo
s'amo go-obid'uval {'o }e-r'e~i. 'Ovoj r'ekol: "I, d'edo, n'ie 'imame
d'ete, n'ego }e-go-op'e~eme". A-ugor'ele v'urnata, go-kl'ale d'eteto da-sep'e~i. Ko:-p'o{le da-go-izv'adat isp'e~eno, vid'ele kn'iga ka:-d'r`i i
~'ita vo-v'urnata, n'e-izgor'elo. Go-blagosl'ovil b'ok da-ne-izg'ori.
(Milica Koneska)
4. Ju`ni govori
4.1. Dolnovardarski govori
Gevgeliski govor
Ma~ukovo
Vrag ^edo
'Edin m'»{ i `'ena nim'ale d'eca. Ft'orata `'ena mu-b'ilƒ nƒt'oa. Ut-p'»rvƒta im'al d'ete i m'oma. "B'o`e, b'o`e, vil''ale, vr'ak ~'edo
dƒ-'imum, ~'edo dƒ-v'idum". G'osput i-pr»slu{'al i r'ek»l: "D'il'mi
s'akte"... Mu-d'al. T'oa d'etto, {o-s»-rud'ilo, f»t'ilo `iv'ina dƒ-j'ade.
S'»t ins'an gu-izd'elo – i m'ajk»ta i t'atkuto. Du{'el r'et nƒ-br'at~ito i
nƒ-s'estrƒta. "'A dƒ-b'egme, s'estri~ko, ri~'el br'atut". "Dƒ-z'emi{
st'omnata i ~'e{il'ut – t'iƒ tr'i {'eƒve". I – kinis'ale da b'eg»t.
F»t'ila dƒ-i-pr»ft'as»ve t'aa, m'omta {o-j'ade. F»rl'ila st'omn»ta – s»~in'ila v'oda – n»-mu`'ala dƒ-j-ft'ase. Pr»pl'uv'ala p'a pumin'ala
v'odta. ^in'ila dƒ-j-pr»ft'ase. "Br'ate, f'»rli", r'ekla s'estrƒta,
"br'i~ut, dƒ-s»-~'ine 'ostri k'am»jne, dƒ-n»-m'o` dƒ-n»-st'igne". 'Oni
p'a b'egƒt. K'oa dƒ-v'idƒt – p'a zƒd-n'ih 'ide. 'Oni "l'amja" n÷-v'ikƒt –
tuku "s'estrƒ-mi 'ide" – s'estra p'usta! K'oa s»-z»v'»rt»v»t, 'a dƒ-jft'ase, k'oa gl'eƒt p'a pu-n'ih. "F'»rli", v'ele, s'estro, "~'e{il'ut, dƒs»-~'ine g'»sta g'ora – dƒ-n'e-n»-st'igne m'ojta s'estra". D'ur dƒ-i-st'igne
n'ih gl'edƒt n»z'»di i-strit'uve ƒd'in st'ar d'edo. I d'e:to i-p'ita: "d'ek
t»k'a, bre-d'eca?" D'euto b'il G'osput. Mu-d'al-÷dn'o 'ostro n'oh~e. Du~'estƒta g'ora kƒ-d'o{le... "J'as k'i-ti-p'u{tum dv'a ƒr{l'ana"...
Ustan'alo 'u{e ÷dn'o d'»rvo... "Z'astƒni s'ega, s'estro. Us-n'ozi id'ejte, i
s-kr'il'ja da-l'ette (lit'ajte) i `'ivut n'ema g'ajre nƒ-n'as. Zƒstƒn'ale
t'ia ƒr{l'ajnto. Nƒ-n'ea $-v'el'»t s'ega: "'A {'o 'ima dƒ-'ima – s'ite dƒ-i215
izbl''uvi{, dƒ-j-isk'ari{!" Izbl'uv'ala i `'ivi i umr'eni. 'En nƒkus'urut, m'ajkƒ-mu i t'atko-mu-`'ivi. Mr'afkƒta, {o-n'ose m'»rvite inƒprƒv'ile.
Dojransko-kuku{ki govor
Dojran
T»rgov»co i n»re~nicite
Im'alo 'edno vr'eme n'ekuj t»rg'ovƒc k'oj {ƒt'al ud-gr'at nƒ-gr'at.
[ƒt'aj}i dujd'el nƒ-n'eko: prist'ani{~e, ispƒdn'al uf-n'eko: s'elo.
B'ilo d'ockƒna i t'o: t»rg'ovƒco vid'el d'eka svƒt'e uf-n'eko: k'»{~a
svit'ilo (tug'aj nƒm'alo l'ambi, sƒd'ele nƒ-kƒnd'ila, nƒ-sv'e{~i~ki)
fl'ƒz'el uf-dv'oro i-~ukn'al nƒ-vr'a:tta. T'i: ispƒdn'ale g'azdite i-«prƒim'ale nƒ-g'oste. T'a: v'e~ƒr 'oni-pƒ ki-prƒv'ile pƒr`'e{ka, im'ale
r'odƒno d'ete, `'encko. Prƒv'ile {o-prƒv'ile t'amka, v'e~ƒrta, ƒd'etto $nƒprav'ile i-si-l'ƒgn'ale. 'Oti s'elcka k'»{~a, sirum'a{ka, uf-'edna
udƒj'a s'ite spij'ale, i t'o: l'ƒgn'al prƒ-n'ih. 'Ama n'e-o-fƒt'ilo s'on,
rƒ~'el: "St'oj dƒ-v'idum v'a: v'e~ƒr {o-ki-d'ojdƒt, nƒ-'ta: m'oma {o-kik'a`ƒt!" Tƒm'am sƒ-~in'ilo pul'unu{ dujd'ele nƒr'e~nicite i-pu~n'ale
dƒ-kƒ`'uvƒt. P'»rvƒta rƒ~'ela: "E, d'e-j-`'iva i zdr'ava, dƒ-pur'asne
gul'ema, 'ubuf k»sm'et d-'ima." Dr'ugƒta: "K'a ki-pur'asne, t'o: {o-jd'ojdƒn nƒ-g'oste m'»{ dƒ-j-b'ide". Tr'etta pƒ-rƒ~'ela: "Uf-gul'em gr'at
d-'ode". Ut-t'am stƒn'ale t'i:, si-udd'ele.
T'o g'osto si-rƒ~'el: "T'a: m'oma 'enus sƒ-r'ojxe, j'as-sum dv'ajse
gud'ini i-'o{~e dv'ajse dƒ-~'ekum, j'as s'ake dƒ-ustƒr'e:m. ['o-ne-b'ivƒt
rƒb'oti. T'uku d'aj dƒ_-z'em, dƒ_-n'osum v'onka". Zim'uve, kuti kƒ-b'ila ufpƒl'e:nte ƒ-dign'uve (m'ajkƒta i t'atkuto si-zƒsp'ale), ƒ-nƒd'enuve nƒ-k'ol
v'onka. Sƒ-kƒ~'uve nƒ-br'odo, s-izb'eguve. 'Oni kƒ-stƒn'ale sƒb'ajle,
gl'edƒt – n'ema m'omi~ka. D'eka }ƒ: n'ajdƒt? 'Edno vr'eme sl'u{ƒt kƒpl'a~e v'onka, nƒ-k'olo nƒd'enna. Kƒ-vid'ele «t-'ej `'iva, ƒ-rƒzvij'ale,
s'amo nƒ-kur'emo m'alce b'ila sud'erƒna. S-jƒ-prƒbr'ale. V»rv'ele
gud'ini, m'omƒta purƒsn'ala. Us-s'elckite m'omi nƒ-'o:rto ud'ile,
{ƒt'ale, rƒst'ela kuti-s'ite s'elcki d'eca.
Ut-kƒ-pumin'ale dv'ajse gud'ini, sƒ-dukƒr'alo r'et t'o: t»rg'ovƒco
dƒ-d'o: p'a uf-t'o: s'elo. I 'ide. V'e~ƒrta si-n'ojxe akr'ano, uf-kƒvƒn'eto
pusƒd'ele i udd'ele nƒ-'o:rto. Tug'aj, 'edno vr'eme, s# nƒ-p'»to sƒ-br'ale
igrƒj'ale n-'ejn t'»pƒn, n-'edna g'ajda, gl'avno igrƒj'ale. 'Ori{~a im'alo.
'Odƒt i nƒ-'o:rto naj'ubava t'a: m'oma, s'elckƒta, nƒ-sjurm'a{}o: ~uv'ek. I
rƒ~'el nƒ-t'i: pubr'atimto: "T'a: m'oma v'a: v'e~ƒr da:-z'emum, n'i{~o n÷216
s'akum". Pubr'atimo mu-udguvur'il: "T'i t»rg'ovƒc, t'a: s'elcka m'oma,
n'ajƒl~'ak, nƒ-guvƒd'ar 'ej, k'ak }a:-z'emi{? Sl'u{i, rƒ~'el, j'as m'ojta kit-ja-d'a:m, t'a: nim-gƒ-z'imi". "N'e, rƒ~'el, 'ili 'ona 'ili dr'uk n'ikuj".
E, kƒndis'uvƒt, 'odƒt. T'atkuto fƒt'il dƒ-kr'»~ke. "K'ak da:-d'a:m
m'ojta m'oma nƒ-t»rg'ovƒc, ko: n'i:-sme sjurm'asi, dur-n÷-l'i~e". "J'as –
rƒ~'el – 'i:m par'i i-da:-ubl'e~um i-d-ij-k'upum s'»to". Udd'ele, udu}'a:nto, nƒkup'ile, sprim'ile. Izvik'ale s'e:lto, nƒprƒv'ile 'edna
v'e~ƒr ximb'i{, stƒn'uvƒt ud-nƒd'el'ta si-'odƒt. Tƒm'am si-udd'ele
d'oma, kut'i ml'adi si-l'ƒgn'ale, z'ela t'a: dƒ-s-subl'e~e. 'On $-rƒ~'el:
"T'i 'imi{ ni{'an, udd'eka t'e-j t'o: ni{'an?" "M'ajka rƒspr'avi{e,
n'eko: vr'eme, n'ekuj t»rg'ovƒc dujd'el nƒ-tr'etta v'e~ƒr, kƒ-vid'el 'oti
b»b'ek 'ima, zƒm'al mƒ-nƒdƒn'al v'onka nƒ-k'olo, bƒg'al. I- tƒk'a, ut-t'o:
mi-b'il t'o: ni{'an". "E, m'ur – rƒ~'el – nƒv'esto, mi-j'as b'ih t'o: {«-tƒnƒdƒn'ah. N÷-s'aka:h dƒ-tƒ-z'e:m, 'oti nƒr'e~nicite kƒ`'a:: "Dƒpur'asni{, k'a: ki-b'idi{ gul'ema m'oma dƒ-sƒ-v'»rnum dƒ-tƒ-z'e:m.
Zƒrd'i t'o: j'as tƒ-nƒdƒn'ah nƒ-k'olo, dƒ-n'e-tƒ-z'e:m. 'Ama {'o-sƒnƒpi{'alo t'o: ki-b'ide, pƒ-j'as dujd'eh dƒ-tƒ-z'e:m. 'Ajde – rƒ~'el – s'a:
nƒy'»d d-'odƒme, prƒ-d'edo i prƒ-b'aba, p'a pu-n'ovo sv'adba dƒ-pr'avƒt".
I-tƒk'a, {'o rƒ~'eli nƒr'e~nicite, t'o: mu-sƒ-isp»ln'ilo nƒ-t»rg'ovƒco.
Mara Kre~ova 1931 (Kosta Peev)
Planica
D'etto i u~'italo
T'o: d'ete s»k'alo d»-'u~e. Majk'a-mu gu-pu{tuv'ala n»-'uka d-'ode.
E, d'ek }-'ode? Gu-pu{t'ili uf-n'ekuj bun'ar d'etto. Uf-bun'aro gupu{t'ili. Im'alo d'ol n»r'ot. T»k'a prik'a`uve pr'ika`n³icta, nad'oln'o sv'et. E k'a ud'eli du-bun'aro, m»jk'a-mu r'ekla: "]i-ta-n'osum,
r'ekla, z»n'aat d»5-s-'u~i{". A bre-s'ino, z»br'avum bre-s'ino, n»-m'o`um
'as d»-vi-k'a`um. E, k'a gu-nus'ila du-bun'aro "oh" r'ekla m»jk'a-mu. E,
'ona k'a r'ekla "oh", izl'eg»l "Oh", ~uv'ek izl'eg»l ud-bun'aro. K'a
izl'eg»l t'o ~uv'ek ud-bun'aro: "E, {'o b'abo, z»-{'o p'iti{?" "N'e, bres'ino, s-um»r'ih, 'oh ri~'eh". "'A-a, n'e, t'uk-ej 'Oh. T'uk 'Oh, k'a s»-v'ele,
t'uka-j 'Oh. D'ek g«-n'osi{ sin-ti?" "E, pr»-'Oh }-«-n'osum, n»-z»n'a:t
d»-'u~e". "E, 'as-sum 'Oh". Gu-z'ime d'etto, gu-pu{t'uve uf-bun'aro i on
ut'ive uf-bun'aro. B'apta {-ut'ive doma. "Ud-gud'ina, r'ek»l, b'abo, k'a
}i-d'oj{, p'a t'uk d»-d'oj{, 'Oh k'a }i-r'e~i{, p'a }-izl'ezum 'as, }-«isk'arum s'in-ti. ]-«-isk'arum d-«-v'ij{. 'Ak-s»-n-'u~e z»n'a»t }-«z»k'ari{, ƒk-n'e s'e-j-n-u~'il z»n'aat p'a }-«-z'em". T'a `'ena k'a dujd'ela
217
gud'inta, udd'ela p'a t'am. K'a r'ekla "'Oh", izl'eg»l "'Oh" i d'etto gujsk»r'al. 'Arno 'ama d'etto n'e n-'u~ino. "'As – r'ek»l-m'ale n'e-s-n»u~'ih
n»-z»n'a»t, 'o{te }i-s'u~um". P'a gu-z'ime t'o 'Oh. P'a gu-z'ime, p'a fl'eve
u-bun'aro. "Ud-gud'ina, b'abo, p'a }i-d'oj{". Dr'ug»ta gud'ina b'ab»ta p'a
dujd'ela, a'ma t'o udd'olce mu-r»~'el: "D»-n'e-k»`'uvi{ 'oti zn'aj{, d»n'e k'aj{ 'ot s»-n-'u~i. ]i-v'iki{ "n'e zn'am n'i{to, t'ele dujd'eh, v'ol
}i-s-j'odum, }i-l'»`i{ ot-}i-t-iz'edum". D'etto ri~'el "'arno", 'ama
s'etne gu-jzl»`'ove. Ri~el: "T'ele dujdeh"... i izb'eguve us-m»jk'a-mu.
E-e, n'e zn'a b'aba, g'ajre ut-t'am n»-t»k'a. N'e zn'am. 'Ima 'o{te,
'ama n'e zn'am d»-k'a`um.
Ana V. Vangelova 1897 (Kosta Peev)
Vodenski govor
Voden
K'ak G'osput ispit'al m'»`ut i `'ent»
Izliz'el »dn'»{ d'edu G'osput d»-si-izv'ide l''ujtu n»-z'emj»t».
K»-v»rv'el pukr'aj-»dn'a-n'iv», vid'el »dnu ur'a~ – si-'or»; G'osput gudubli`'il i mu-v'ele: "Dubr-'utru, jun'a~e!"
– D'al-ti B'ok d'obru, d'edu!
– K'a ti-'ode r»b'ott», s'inku, ti-sp'ore?
– 'Eh, d'edu, s»-m'»~»m, »m»-i-B'ok k'i-pum'o`e!
– T»k'a, s'inku, t»k'a! 'Aj d»-v'id»m k'ak 'or»{ t'i!
V'o ur'a~ut izv»d'il »dn'a-br'azd», dign'al r'altu, v»rn'al
vol'ovte n»-dr'ug»t» str'an», dim'ek n»-t'a str'an», utd'ek» z»f»t'il
p'»rvn»t» br'azd», i z»ur'al dr'ug» br'azd». T»k'a, k»-»-sv»r{'il i v'a
br'azd», p'ak v»rn'al vul'ovte i z»ur'al ud-dr'ug»t» str'an» n»-n'ivt».
Gu-p'ule G'osput, k'a s»-m»~e v'o ur'a~ut, s»-sm'iluv» n»-n'egu i
mu-v'ele: "'Oti, bre-s'inku, s»-m'»~i{ t»k'a, m'»~i{ i vol'ovte, k»¹v»rn'uv»{ z»-s'eku» br'azd»".
– Ămi-k'ak, bre-d'edu? mu-ri~'e v'o ur'a~ut.
– 'Ob»rni-¹, s'inku, p'a ud-v'a str'an» i z'aur»j. K»-k'i-st'igni{
du-kr'ajut, n»-n'ivt», p'a 'ob»rni ut-t'am i 'or»j.
Ur'a~ut s»-~ud'il – ~ud'il i si-r'»kol n»-'umut: "Aj d»-v'idme i
v'o murƒf'et n»- d'e×tu" i z»ur'al t»k'a, k'a mu-k»`'al st'aricut; k»izv»d'il tri-~et'iri br'azdi, d'edu G'osput gu-pupit'al: "'E, mu-v'ele, i
s»-n»smij'uv», k'a ti-s»-p'ule s'eg» ur'ajnitu?"
– Spul'aj-ti, d'edu, n'ogu l'esnu i n'ogu sp'ornu v'»rve s'eg».
218
– 'Ajde, s'inku, uts'eg» s# t»ka d»-si-'or»{ – mu-ri~'el d'e×tu i
si-z»min'al.
K» nabli`'il »dnu-s'elu, z»~'ul ud-»dn'a-k'uj}» {kr'ip-{kr'ip
ud-n'ekuj r'ajzbuj: "^'ek»j, si-ri~'el d'edu G'osput, d»-v'id»m k'ak tk'ae
t'a `'enta t'amu" i vliz'el u-dv'orut n»-k'uj}»t»: "P«m'o`i B'ok,
niv'estu!" – V'a `'ent» tk'al» t'am, n»-tr'emut.
– D'al b'ok d'obru, st'aru! [o-p'al»{ t'uk»? i s»-n»smij'al».
– P'ul'»m k'ak tk'aj{, niv'estu, i s'ak»m d»-t»-p'it»m, k'a ti-'ode
r»b'ott».
– K'a k'i-mi-'ode? – k'a s'ak»m t»k'a mi-v»rve.
– Ăm»-k» gl'edam, ~'edu, ne-ti-sp'ore... 'Oti s'e ud-»dn'a str'an»
tk'aj{ i k'ini{ k'onicut – v'»tukut?
– Ămi-ud-dv'ete?
– Ud-dv'ete j'a! 'Etu k'ak: f'»rli suv'al'k»t» su-d'esn»t» r'»k»,
st'egni-gu n'apkum k'oncut! Ă-t»k'a! Ă-s'eg» f'»rli suf'al'k»t» sul'ev»t» r'»k» udlev'u i p'a st'egni k'oncut!
Z»tk'al» niv'est»t», k'a »-n»u~'il d'e×tu i s»-~'ude, k'olku l'esnu
i sp'ornu s»-tk'ae pl'atnutu! Z»igr'al» suv'al'k»t» u-r'»ctu n»-ml'ad»t»
`'en», i ni{~'elkite z»pij'ale k»tu-kuk'o{k», k'og» kutkudj'ak».
Puglid'al d'edu G'osput, puglid'al i si-t»rgn'al. "'Ostani su-zdr'ave,
niv'estu!"
Du-god'int» d'edu G'osput p'a t»rgn'al pu-z'emj»t» i pr'avo n»-t'a
n'ivt» pri-ur'a~ut: "Dubr'utru, jun'a~e!"
– D'al-ti b'ok d'obru, d'edu!
– K'a ti-v'»rve, s'inku, ur'ajntu?
– Mi-sp'ore, d'edu, n'ogu mi-sp'ore; z»-d'en izur'uv»m dv'e
purg'oni!
– 'Arnu, ~'edu, 'arnu! Ămi-k'oj t»-n»u~'i t»k'a sp'ornu d»-'or»{,
s'ine? Ur'a~ut ub»rn'al 'o~i n»-n'ebtu: "G'osput, d'edu, G'osput m»n»u~'i: 'on e-vr'edin z»-s'e n'e{~u. I »dnu-st'aru k»tu-t'ep mi-puk»`'a.
– T»k'a, s'inku, G'osput t»-nau~'i i s'eg» t»-bl»gus'ove; d'en d»'or»{, god'in» d»-r'ani{ c'ala k'uj}»! I si-z»min'al.
– K'a stign'al u-t'o s'eltu, d'ek» tk'al» `'ent», »-p'it»: "K'a ti'ode, niv'estu, tk'ajnitu, – sp'ore?
– 'Em mi-sp'ore tk'ajnitu, 'em mi-s»-d'»l`e pl'atnutu!
– Ă-t»k'a, k'erku, »-t»k'a! Ămi-k'oj t»-n»u~'i t»k'a l'esnu i
sp'ornu d»-tk'aj{, niv'estu?
– 'Ih p»-t'i! k'oj k'i-m»-'u~e? mu-ri~'e v'a bud»l'at» `'en»: s'am»s»m'i~k» k»tu-ml'ad» nivist'i~k».
219
– Ăm»-k'a s»-n»u~'i s'am», bre-k'erku? – mu-v'ele G'osput, z»-d»mu-up'it» 'umut.
– 'Et t»k'a: s'am» s»m'i~k» k»tu-ml'ad» nivist'i~k» – mu-v'ele p'a
v'a bud»l'at».
– Ăm»-n'ikuj n'e-ti-puk»`'a – mu-v'ele p'ak G'osput.
– 'Eh i t'i, st'aru-'aru! ti-k»`'ah; st'ig» vik'e mi-zbur'uv»{: d»n»-m'isli{ p»-'oti t'i m»-n»'u~i?
– D'obru, d'obru, niv'estu. 'Aj s'ej-si su-zdr'ave; »m»-ut-S'e~ku
du-Vil'ikdin d»-tk'aj{, pud-m'i{k» d»-gu-n'osi{!... mu-ri~'e G'osput i
»-ustav'i.
Trp~e Guvidar~ev (Vasil Dumev)
4.2. Sersko-lagadinski govori
Sersko-dramski govori
Dramsko – Gorno Brodi
Kindizm'u{ka Mar'u{ka
Ădn'» `'enƒ si-im'alƒ gul''amu mum'i~e – Mƒr'u{kƒ. V d'orƒ siim'ali h'ub»vƒ gr»d'inƒ i v-gr»d'in»tƒ gul''amu d'»ru. S''aki d»n'
mum'»tƒ ut'iv»lƒ nƒ-s'enka pud-d»r'otu dƒ-kind'isƒ. Ădn'»{ nƒ-d»r'otu
k'acn»lu p'ilenciƒ izr'uk»lu: "Kindizm'u{ku, Mƒr'u{ku, 'umr'al m'»{
{tƒ-z'eme{".
T''a uti{l'a pri-m'ajkƒ-si i sƒ-upl'ak»lƒ. M'ajka-hi rekl'a: "'Id
'utre p'ak da-kind'isƒ{, p'iletu m'o`i dƒ-ni-d'ojde".
Nƒ-dr'ugija d»n' Mƒr'u{kƒ p'ak s'ednƒlƒ pud-d»r'otu i p'iletu
p'ak du{l'o i z»r'uk»lu: "Kindizm'u{ku, Mƒr'u{ku, 'umr'al m'»{ {tƒz'eme{". V»rn»lƒ-sƒ t''a plƒ~»{t'em pri-m'ajkƒ-si. Nƒ-tr'etija d'»n'
p'ak st'an»lu s'»{tutu. M'ajk»tƒ sƒ-mn'ogu z»~'udilƒ i z»v'elƒ Mƒr'u{kƒ
dƒ-p'it»{ bud'»n ot-t'»j r'ukƒ p'iletu. V»rv''ali, v»rv''ali i st'ignƒli
du-»dn'» gul''amƒ k'»{tƒ s»s- `'el'azni p'orti. Nƒ-d'orƒ im'alu ~'e{mƒ.
Mƒr'u{kƒ k'az»lƒ nƒ-m'ajkƒ-si: "M'aju, mn'ogu mi-sƒ-p'ie 'odƒ. [tƒ-'idƒ
dƒ-p'ijƒ ut-t'»s ~'e{mƒ".
[t'om k»t'o fl''ala i p'ortite sƒ-z»t'orili. M'ajk»tƒ ust'an»lƒ
v'»nkƒ. Mƒr'u{kƒ ust'an»lƒ fn'etre. M'ajk»tƒ z»v'ik»lƒ ut-v'»nkƒ,
Mƒr'u{kƒ ut-fn'etre a p'»k p'ortite ni-sƒ-ut'orili. Mr'»kn»lu-sƒ i
`en'»ta si-uti{l'a. Mƒr'u{kƒ fl''alƒ v k»{t'»tƒ. T'am im'alu
~etr'i»ste st'ai. T''a utv'ar'ƒlƒ i z»tv'ar'ƒlƒ s'i~ki vr'ati, n'ijde
220
n'i{tu ni-n»{l'a. Nƒjs'etne, k»t'o st'ignalƒ du-s'etn»tƒ st'ajƒ, v'id'ƒlƒ
nƒ-sr'et st'ajƒtƒ ist'egnƒli, umr''al m'»{. Nƒ-r»k'ite-mu im'alu gul''ama
kn'igƒ i nƒ-kn'ig»tƒ bil'o n»p'is»nu: "K»t'o pru~»t'e{ t'»s kn'igƒ, j'a
{tƒ-st'anƒ i {tƒ-sƒ-'o`»n'ƒ zƒ-t'eb'ƒ". ^'elƒ, Mƒr'u{kƒ tr'i dn'i i tr'i
n'»{ti. Ăg'a jƒ-is~'elƒ, umr''alijƒ m'»{ sƒ-s»`uv'il i st'anal. P'ortite
sƒ-ut'orili. T'oj z»v'el Mƒr'u{kƒ pri-m'ajkƒ-hi, r'ukn»li mn'ogu
rudn'ini i n»r'ƒd'ili gul''amƒ sv'adba.
(Ekaterina Beleva)
Sersko – Kalendra
Dv'a sesri
Edn'o vr''ame sa-bil'i dv''a s'esri. Edn'ata bil'a 'as s'esra,
edn'ata duk'arƒna. Mƒ{t'eƒta bil'a k»t'il' `'ena. Un'a ga-pusn'ala da-gaiz'edat v»lc'eto duk'aranutu mum'i~e. Mƒ{t'eƒta $-kƒ`'uva: "N'a-ti
edn'o kutl'ence, edn'o m'a~e i ed'in pit'el. "Mum'i~eto gi-z''ala i
ut'i{la v-gur'ata i vl''agla v-edn'a k'»{ta. Vl''agla fn'etreka i giz''ala ma~'enceto, ku~'enceto i kutl'eto. Z''ala mum'ata da-jƒd'e i
ma~'eto zam''aka, ku~'eto pu~n'a da-l'aj. T''a gi-naj'ala i-legn'ala da-sp'i.
Kug'a sa-st'emni, dujd'oa kalik'anzi. Un'i pu~n'ali da-tr'opat. "Ut'ori,
d÷v'ojko, da-ta j'ada!" Un'a sa-ispla{'ila i kaz'ala: "M'a~ence,
k'u~ence, k'ak da-k'a`a?" – "K'a`i, duk'araj-mi ~÷'is". M«m'i~eto
kaz'alo i t'oa ut''uva i duk'ara ~÷'is. Zev'al p'ak da-v'ika: "Ut'ori,
d÷v'ojko, da-ta-j'ada!" Ma~'enceto i ku~'enceto $-k'azaha: "K'a`i da-t'iduk'ara ƒlt'»ni". Gi-duk'aral i gi-ustav'il i alt'»nite. P'ak zev'al dav'ika: "Ut'ori, d÷v'ojko, k'e-ti-j'ada, k'e-ti-p'ul'a". Un'a kaz'ala:
"Ut'ivaj i duk'araj ed'in k'on'". 'On ga-duk'ara k'on'u i zev'al p'ak dav'ika. Ma~'enceto i ku~'enceto $-k'azaha: "K'a`i da-ti-duk'ara v'oda
s»s-re{'eto us-Sr'uma". 'On ut'i{al na-Sr'uma da-nal'ej v'oda. T''a situv'ari na-k'on'o ~÷'iza i ƒlt'»nite i si-odn''ala dum'a. K'ak ja-vid''ala
drug'ata s'esra i mƒ{t'ea i sa-za~ud'ili. M'ajkata r''akla na-k''erka-$:
"E mar'i k''erko, j'a k'e-ti-napr'aja «t-~'isto br'a{no pit'inki i t'ebe
k'e-ta-p'usna da-duk'ara{ ƒlt'»ni. $-dal'a m'a~e, k'u~e, petl'e i si-ut'i
t'amoka i ga-iz'e sam'a id'eneto. N'e-mu-d'ava n'i{to na-petl'eto,
ma~'enceto i ku~'eto. "M'ene m'ajka mi-ga-naprav'i samo za-m'en" –
rekl'a. Kug'a sa-stemn'i, l''agnaha da-sp'iat. Dujd'e kalak'anzar i v'ika:
"Tr'as, tr'as, d÷v'ojko, «t'ori, k'a-ta-j'ada, k'a-ta-p'ul'a!" – "K'ak dak'a`a, m'a~ence, k'u~ence?" – "K'a id'e, t'ak k'a`i". Vl''aze kalak'anzaro
fn'etre i ga-ized'e mum'ata. ^erv'ata $-gi-zak'a~iha na-dir'eka. ^'eka
221
m'ajka dƒ-si-d'ojde k''erka-$ i k'ak ne-doh'odi t»rgn'ala da-ja-pr÷sr'etne.
Ut'i{la v-gur'ata i vl''agla v-k'»{tata. K'ak gi-vid''ala ~erv'ata podir'ecite, padn'ala i umr''ala. M«m'i~eto ostan'alo da-si-`iv'ej s'amo
sos-m'a~eto, k'u~eto i p'etleto.
(Bo`idar Vidoeski)
Su{ko-viso~ki govori
Suho
(Aleksandar Veliki java na kow)
Pujn'o vr''äm'ƒ na-mak'ed'onskiju c'ar' na-F'ilip³ata mu-p'usna
id'in c'ar', – am'a gu-ni-zn'am kutr'i b''ä{i – id'in k'on' s»s-v'olska
gl'ava. K'on'u gu-v'ikaha "Vuk''efalus"; mu-gu-p'usna bak{''i{'.
Id'in d''en' s»-subir'aha {''i~'kiju ask''er ut-Filip'upul
napru'avli³otu na-c'ar'u, s»-m'»n'~'aha da-gu-j'ahnat k'on'u, k'on'u s»pl'a{'i{'i ut-s''äηkat'a-mu i-puid'in ni-m'o`'i{'i da-gu-pribli`''i;
dur na-mi{'im'er s» m'»ηkaha, ni-mu`''a da-gu-j'ahni puid'in.
Iskul'asa Al'eksandr³otu ut-skul''otu – i toj b'i{'i na-c'ar'u
d''ät'ƒ – i d'ojdi i t'oj pukr'aj ips'ik'u i gl''eda, k'ak s»-m'»n~'at za-dagu-j'ahnat k'on'u; i mu-vil'i: "jaz'»k b''ä na-v'as, id'in k'on' da-nim'o`'iti da-gu-j'ahniti!" T'atku-mu s»-tim'osa mr'»va i mu-r''e~'i:
"j'ala, 'aku-si t'i 'ak{'ius, j'ahni-gu!" i t'oj mu-vil'i: "tr»gn''äti-s»
ut'am!"
I s»-tr'»gnaha t''es, mu-gu-d'aduha k'on'u na-n''egu; gu-z''eva t'oj
k'on'u, gu-vr'»tnuva kum'u sl'»ncitu da-gl''eda i st'»pnuva naiziηg'ijata, ispr'»snuva k'on'u da-b''aga; b''aga, b''aga, b''aga... s»-zagub'i
ut-{''i~'ki utpr''ät' ut-u~''it'ƒ i {''i~'ki r''eknuha: "za-gu-uklav'e
tuz'i d''ätƒ t'os k'on'!"
Kug'a ut-mr'»va vr''äm'ƒ s''etn'ƒ gu-gl''edat 'idi nas'am s»s-k'on'u
p'ak i {''i~'ki f'at'ƒha da-si-pl''eskat ranc''ät'ƒ i da-v'ikat: "`''itu o
Al'eksandrus!" i d'ojdi t'am pukr'aj ins'anu i sl''azi ut-k'on'u i mu-gud'adi na-t''äh da-gu-zak'arat u-ah'ur'u. I t'atku-mu tug'as mu-d'adi
duv'ata i mu- r''e~'i: "b'…»kaj {'ar'oka z''em'a, Mak'edun'ija t'ƒ niz''eva t''eb'ƒ!"
(Mje~islav Malecki)
222
Zarovo
(Car i plimatik)
N''äkuj vr''äm'ä im'alu ed'in c'ar. T'oj n'ämƒl tƒjf'a i zƒ-t'us
~'estu s'ä m'olil nƒ-G'ospud'ƒ dƒ-mu-dƒd'e bƒri-idn'a m'omi~kƒ. 'Utm'»rƒ s'etn'ä du{'el id'in plimƒt'ik. C'ar'u r'ekƒl nƒ-plimƒt'iku dƒs'ä-pum'oli nƒ-G'ospud'ƒ dƒ-mu-dƒd'e ~'endu. Plimƒt'iku mu-r'ekƒl:
"G'ospud' dƒ-ti-dƒd'e idnƒ-m'omi~kƒ, ƒm'a dƒ-umr''ä na p''ätnƒjsitu
gud'inƒ". C'ar'u r'ekƒl: "N'ekƒ mi-dƒd'e G'ospud' ~'endu, at-n'ekƒ
umr''ä". Nƒsk'oru mu-s'ä rud'ilƒ m'omi~kƒ. T''a ml'ogu s'ƒ-jƒ-~uv'ali, ƒn'ajpujki sƒ-jƒ-~uv'ali nƒ-p''ätnƒjsitu gud'inƒ. Id'in d'en i zƒn'eli
gr'ozdi. T''a f'atilƒ dƒ-jƒd'e, ƒm'a n''a z'»rnu pu-z'»rnu, l'u sƒs-c'äl
gruzd'ak. Idn'o f'atilƒ dƒ-j'ade, t'a p'adnƒlƒ nƒ-z'im'ƒta umr''änƒ.
S'i~k»t'» {tu-b'»li t'am s'ä-upl'a{ili i s'ä-~'udili, z'a{tu umr''älƒ.
Z'eli gruzd'aku, {tu-j'alƒ i vid''äli idn'a zm'ij~kƒ mi|'u z'»rn»t'». T''a
umr''älƒ ut-zm'ij~kƒtƒ {tu-b'»la u-n'etr'ä u-gruzd'aku.
5. Kostursko-kor~anski govori
Kosturski govor
D»mbeni
Mara Pepela{ka
Ka-si-b'ee tr'i s'estri i-ena-m'ajka. M'ajka-mu b'e{e mn'ogu
b'olna i-mu-'umbre. Otka-mu-'umbre m'ajka-mu, dv'ete p'ogol³emi s'estri
n'e-prav'ee n'i{~o vo-k»{~ata t'uku ja-klav'ae M'ara pepel'a{ka da-ipr'avi rab'otite: da-v'ari m'anxa, da-mu-p'eri pl''a~ki, da-mu-br'i{i.
Mu-vik'ae M'ara pepel'a{ka, za{-t'aja sed'e{e sv'e pri-ogn'i{~eto vop'epelta. S'estrite dv'e mu-im'ae 'inat za{-t'aja b'e{e mn'ogu l''epa id'obra. T'ija s'»mo si-od'ee vo-c'rkva, a-n'eja n'e-ja ostav'ae da-izl'ezi
ot-vr'atata. 'Ena{ M'ara 'ojde 'otskrim ot-s'estrite, koga-t'ie b'ee voc'rkva, na-gr'obo pri-m'ajka-mu. T'amu f'ati da-pl'a~i i-da-mu-k'a`va
na-m'ajka-mu {~'o pr'ave s'estrite. M'ajka-mu st'ana ot-gr'obo i-mu-d'ade
ena-k»st'ica i-mu-v'eli: "N'a-ti-ja ta-t'uka i k»st'ica i aku-}e-ti-tr'eba
n'e{~o d'uni 'edna{ i-}e-ti-izl'ezi. T'aja si-d'ojde d'oma, i-p'a si-s'ena
dokri-ogn'i{~eto. Utred'enata b'e{e pr'aznik vo-s'eloto i-M'ara ser'e{i da-'odi o-c'rkva, t'uku da-ne-razb'ere s'estrite. D'una vok»st'icata i-mu-izl'eze en-f'ustan mn'ogu l''ep i-dr'ug'i n'e{~a za-dase-obl'e~i. Koga-'ojde o-c'rkva, s'ite se-is~ud'ie {~o-b'e{e t'eku l'epa
i-n'ikoj n'e-ja p'ozna. O-c'rkvata b'e{e i-na-c'aro s'ino i-na-n'ego
223
mn'ogu mu-se-bend'isa, ama-ne-preft'asa da-ja-f'ati. M'ara pepel'a{a
'ojde i-vt'orp»t o-c'rkva i-b'e{e oble~'ena 'e{~e p'ol'epo. S'estrite
koga-si-gled'ee d'oma, ja-najdv'ae vo-p'epelta i-mu-ka`v'ae za-l'epata
~'upa {~o-mu-gr'edi vo-c'rkvata za-da-ja-p'u}e od-j'at. Carut'omu s'ino
ne-zna'a k'a da-ja-n'ajdi, i-se-sm'isli da-kl'adi p'isa na-vr'atata nac'rkvata za-da-se-zal''epi, k'oga }e-ja-t'urni vr'atata da-ja-ot'ori.
Tr'etio p'»t d'ojde vr'eme da-'odi M'ara o-c'rkva. S'ega mu-izl'eze otk»st'icata i-eno-k'on~e mn'ogu l''epo i-s'ilno. K»{~o-si-zam'isli
carut'omu s'ino, t'aka se-st'ori. Koga-st'ori da-izl'ezi ot-c'rkvata, jat'urna vr'atata so-n'ogata i-mu-se-zal''epi ~'elo i-ne-mo`'e{e da-gootl''epi. O-ost'avi ~'elo ot-{~o-se-vjas'a{e da-si-'odi d'oma da-sepreobl''e~i da-n'e-ja-razb'ere s'estrite. Na-c'aro s'ino o-zv'e ~elo it»rna ot-k'»{~a da-mu go-m'eri na-c'eli ~'upi i-na-k'oja }e-mu-~'ini,
t'aja 'esti l''epata ~'upa, i-da-ja z'eva za-`'ena. Ka-d'ojde r'endo da-'odi
o-k'»{~ata na-tr'ite s'estri, dv'ete pogol''emite ja-skr'ie M'ara
pepel'a{a vo-'en s'enduk {~o-si-go-d»r`'ee na-~'ardako. C'aro d'ojde is'ena na-s'enduko i-f'ati da-mu-go-m'eri ~'elo na-t'ie dv'ete. M'ara 'itra
se-pog'odi. Go-d'upna so-'ena 'igla i-t'oj st'ana, o-otv'ori s'enduko, kogap'uli, c'ela ~'upa skri'ena. Mu-o-m'eri ~'elo i-p'uli da-mu-'esti t'okmo.
Dv'ete s'estri po~n'ae da-se-p'ule 'o~i vo-'o~i i-da-se-~'ude. M'ara
pepel'a{a d'una o-k»st'icata, mu-izl''eze p'a f'ustano i-k'on~eto. C'aro
si-ja-zv'e M'ara, si-vjan'ae na-k'on~eto dv'ata i-si-ojd'oe. I-d'en den'es
si-`'ive.
Nestramsko-kostenarski govor
Ezerec
Seloto Ezerec
N'a{~o s'elo 'esti b'edno, plan'incko s'elo. Må`ite l'etoto nes'edee d'oma. 'Odee na-~u`'ina, po-keramn'ici, po-vodan'ici. N'ija,
`'enite, d'oma si-rab'oteme. J'as si-'ore n'ivjata sa-vol'ojte i-l'aroto.
Ram'enata 'e{~e me-b'ole, {~o-go-n'osi l'aroto o-n'iva na-n'iva. L'etoto
vol'ojte {tr'eke, zat'os st'aveme n'o{ja na-tr'i s'aatut i-'oreme d'ur-da
os'unvi{e, d'ur-da post'eli{e sånceto. L'aroto b'e{e d'¿rv'eno. Jas ed'¿rxe rå~kata, a-glavatn'icata vl'eva{e na-z'emata. Na-glavatn'icata
'ima{e l'arnik xel'ezen. L'arnikut 'ore{e z'emata. K'olokut vl'eva naj'aremut, a-j'aremut go-kl'aveme na-til'ojte na-vol'ojte. J'aremut gov'¿rzve sa-xigl'inte. Xigl'inte i-pr'aveme od d'¿rvo. K'oga vol'ojte ik'¿r{ee, n'ija i-pr'aveme xil'ezni. J'as s'ade '¿r{, p~in'ica. T'ija 'ese
224
z'imni. Pr'oletta s'ade 'uruf, 'e~men, m'isir, pat'ati, f'asul', gr'a: T'ija
se-k'a`ve let'o{ni. N'ija na-`'etvar `n'eme sa-lel'eci. Sa-lel'eci
`n'atjeto ni-ft'uri{e mn'ogu b'¿rzo. T'ija 'ese kaj-n'o{ so-gol'ema
p'a{ka i-g'ore zav'¿rt'eni. I-pr'aveme na-j'uptite. N'ija sa-s'¿rp'ovi ne`n'eme, 'ala 'imeme. Pol'oyite i-v'¿ryveme, sn'opja i-pr'aveme. Sn'opjata
i-v'¿r{eme sa-k'oni i-måski. Sl'amata e-kl'aveme na-pl'emnata zavol'ojte. @'itoto go-b'ereme k'up, go-v'eeme, s'etne go-d'¿rmon'isveme igo-kl'aveme na-vr'e{~ata. S'etne go-tov'arveme na-måskite i-pr'avo naåmborut.
K'oga dojd'oe and'arite na-n'a{~o s'elo da-k'ole, j'as b'e nadv'ajset gud'ini. P'¿rvo v'ujka-mi P'etro go-zakl'ae otoy'adi na-t'ilut.
S'etne vid'oe {~o-'esti gre'ota t'aka da-i-k'ole k'aj vol'ovi, fat'ie daf'¿rge sa-t'ufjakut. Umor'ie 'osum må`i. Na-dv'a d'u{i mu-i-izvad'ie
pre{len'i{~ata ot-kul'enata i-mu-i-klad'oe na-xep'ovite. Tug'as san'ij n'ajno i m'ojut t'atka go-zakl'ae. I-utep'ae, z'a{~o n'e-se-k'a`vee
G'¿rci.
Tana Naskovska (Blagoj [klifov)
5.1. Kor~anski (bobo{tenski) govor
Bobo{~ica
Smrtta na Krali Marko
Kr'ali M'arko bj'ä b'olen klj'äte. Imj'ä{e 'ena s'estra. T'a sestr'amu jo-pitj'ä{e za-nevj'ästa 'eden sl¯'ap ~'ovek. Kaj-{~o-bj'ä l'enjat vopostel'ata, sestr'a-mu pla~j'ä{e nat-n'ego, saly'ata mu-panvj'äje natubr'azo M'arko Kr'alu. I t'oj r'e~e: "'Ajde, 'ajde, 'e{~e ne-'umren j'äskaj,
mi-k'api ka{~'ata". Sestr'a-mu mu-r'e~e: "Ne-k'api ka{~'ata, ne-k'api
ka{~'ata; k'ape saly'ata m'oje". – "Z'o{~o?" j-up'itvi t'oj. – "'I{~i dame-z'emi fil'ano so-z'or, bes-da-g'u-¹ta j'ä".
T'oj $-v'eli: "Z'em k'ono, 'odi u-nalbat'ino da-k'ovi k'ono". Gozvj'ä k'ono sestr'a-mu, ot'ide u-nalbat'ino: "N'a, r'e~e, s'oj k'on da-gok'ovi{". – "D'obre, ji-r'e~e nalbat'ino, go-k'ova 'ako te-z'ema t'ebe
nevj'ästa". T'as ~up'ata go-zvj'ä k'ono n'azat nek'ovan.
Ot'ide pla~jj'ä{~em pri-brat'a-je. I r'e~e br'at-je: "Z'emi
sabj'ata, 'odi da-ti-jü'st'o~i t'oj {~o-t'o~i s'abje". Jo-zvj'ä sabj'ata,
ot'ide e da-jü'st'o~i. T'oj {~o- to~j'ä{e $-r'e~e: "D'obre, 'ako-te-z'ema
nevj'ästa, t'ü'st'o~va". Zvj'ä sabj'ata n'azat bes-da-jü'st'o~i.
Ot'ide 'opet pri-brat'a-je pla~en'i~k'im, mu-k'aza sv'e {~ogjan'isa. T'oj $-r'e~e: "Z'em en-v'ilar pl'atno da-mi-zav'ije{ tr'upo".
225
Go-z'avi v'esjo tr'up. Vj'än'a k'ono, zvj'ä sabj'ata v-r'ace, ot'ide u-t'oj
{~o-to~j'ä{e s'abja, mu-r'e~e: "Dj'äj-mi lev'ata r'aka". T'oj mu-d'ade, i
mu-sm'an'a desn'ata: "Sas-r'aka ne-¹tj'ä{e d-ist'o~i sabj'ata". Ot'ide unalbat'ino i t'omu mu-sm'an'a desn'ata r'aka, zo'o{~o ne-¹tj'ä{e da-k'ovi
k'ono.
S'etni ot'ide, 'ubi i t'ogva {~o-¹tj'ä{e da-z'emi sestr'a-mu zaj
nev 'ästa so-z'or. Otk'en bit'isa svj'ä, ot'ide d'oma, g-otv'arya otplatn'oto i 'umre, mu-s-izron'aje koskj'äte.
Katelina Germanova (Andre Mazon)
5.2. Lerinski govor
Lerin
Koza i bumbar
B'e{e 'eden t'atko i 'edna m'ajka. Im'aja 'edno d'ete i 'edna ~'upa,
im'aja i 'edna k'oza. Ot'ide ~'upata da-p'asi k'ozata: a-don'ese t'a nav'e~erta d'oma. A-klad'oa u-}eralo; im'a{e i }'umur t'amo. T'a k'ozata
jad'e{e ot-}'umuro. Ot'ide t'atko-mu; mu-v'eli: – [~o j'aj{ t'ua? –
"]'umur, v'eli, 'oti ne-me-r'ani ~'upata". ^'upata zak'oli t'atko-mu.
Ot'ide d'eteto da-a-p'asi. P'ak a-don'esoa na-v'e~erta, a-v'rza p'a
na-m'estoto, i t'a j'ade }'umuro, i mu-v'eli t'atko-mu: – 'Oti j'aj{ }'umur,
v'eli, p'ak? – "'Oti ne-me-r'ani d'eteto". T'oj zak'oli i d'eteto.
S'etne p'u{~i `'enata. 'Odi `'enata da-p'asi. A `'enata s'edi i
a-p'asi dor'i da-se-st'emni. I s'etne a-don'esoa d'oma k'ozata; p'ak
jad'e{e }'umur. – 'Oti, v'eli t'atko, j'aj{ }'umur? – "'Oti ne-me-r'ani
`'enata". A-z'akla so-n'o{ i `'enata.
S'etne ot'ide s'am da-p'asi. Ka:-p'asi, a-don'ese d'oma: p'ak t'a:
jad'e{e }'umur. V'eli: – 'Oti j'aj{ }'umur? – "'Oti ne-me-r'ani{ t'i
s'ega". I s'etne z'eva b'altako a-'udri, po-pol'oinata a-s'e~e, i k'ozata
pob'egna.
'Odi po-p'»to 'eden v'olk i mu-v'eli k'ozata: – "'O~i k'ato pl'o~i,
z'»bi k'ato d'ikli, g'as k'ato t'as!" V'olko se-upl'a{i i pob'egna. S'etne
'odi lis'icata da-j'adi, i mu-v'eli k'ozata: – 'O~i k'ato pl'o~i, z'»bi
k'ato d'ikli, g'as k'ato t'as! Ako-te-f'atam, par~'in'a }e-te-napr'aam".
'Odi lis'icata, mu-v'ika na-bumb'ar~eto. Bumb'ar~eto mu-sep'ikni... i ne-izl'egva{e bumb'ar~eto. S'etne bumb'ar~eto izl'eze.
Lis'icata se-sk'a~i na-'edna kr'u{a. Mu-v'eli lis'icata nabumb'ar~eto: – "Da-b'eri{, bumb'ar~e, kr'u{i". P'adna 'edna kr'u{a,
bumb'ar~eto se-ot'epa.
226
S'etne pom'inva z'et so-nev'esta. Lis'icata sl'eze i go-zak'opa
bumb'ar~eto. Go-z'e z'eto u-x'epo; 'odat na-g'osti z'eto i nev'estata.
Sedn'aa na-s'ofrata da-r'u~at. Mu-v'eli z'eto: "D'ajte vil'u{kata". Muv'eli i bumb'ar~eto: – "D'ajte v'ije na-m'ene. – D'aj-mi l'ep, v'eli". I
bumb'ar~eto v'eli: – "D'aj-mi l'ep".
I s'etne z'eto zl'egva d'olu, go-izv'ada bumb'ar~eto, go-f'rli utenx'ereto. Si-'otide.
'Odi b'abata da-izb'ori~ka, i bumb'ar~eto mu-v'eli: – "Nem'oj,
b'abo, 'oti }e-mi-sk'r{i{ k'oskite!" B'abata z'eva p'iper da-mu-kl'aj utenx'ereto. V'eli bumb'ar~eto: – "B'abo, ne-f'rlaj p'iper, 'oti }e-minar'asi{ o~'inata!".
Leni Haxilambo (Andre Mazon)
Buf
Elena i Kostadin
T'ije b'eja br'at i s'estra. T'atko-mu b'e{e l'ovxija. T'oj 'otepal
dv'e jar'ebici. I d'a{ol na-`'enata da-gi n'apravi v'e~era. 'Ama 'ednata
jar'ebica ja-z'e{la m'a~kata. I t'aja, `'enata se-ispl'a{ila od-m'a`o i
si-ja-s'ekla 'ednata gr'ada. Ja-n'aprajla v'e~era. S'ednale da-ve~'eraa. Jev'eli m'a`o na-`'enata: "[o-sl'atka v'e~era si-n'aprajla". T'aja
n'aposledno mu-k'aza oti-od-gr'adata e-sl'atka v'e~erata. 'Elena i
K'ostadin sp'iele. "D'elim t'olku b'ilo sl'atko m'esoto ot-~'oek, 'aj dago-zak'olime K'ostadin", r'ekol m'a`o. Ama 'Elena n'e-spie{e. I
s'abajleto st'ana i mu-v'eli na-br'ato: "B'ate, t'ate je-r'e~e na-m'ama date-k'ol'at. Ama-j'aska }e-s'edna da-te-pleta, t'i }e-mi-go-z'emi{
~'e{elo, i }e-izb'egame". T'aka i napr'avile. Od'ej}i po-p'ato mu-sepr'ipi v'oda na-K'ostadina i t'oj je-v'eli na-'Elena: "]e-se-n'apija od'ova v'ir~eto v'oda". A t'aa mu-v'eli: "N'emoj, br'ate, }e-st'ane{ v'»k".
Go-prod'ol`ile p'ato. Na-K'ostadina mu-se p'ielo v'oda. N'a{ol dr'uga
tr'atalka. "]e-se-n'apija v'oda", je-r'ekol na-'Elena. "N'emoj, br'ate –
r'ekla t'aa – }e-st'ani{ m'e~ka". K'ostadin p'oslu{a i t'ie goprod'ol`ile p'ato. P'onagore n'ajde u{te-'edna tr'atalka. I n'e-je-k'aza
na-s'estra-mu, se-n'api v'oda i st'ana 'elen. I t'aka izb'egaja dv'ajcata i
se-sp'asija. 'Elena se-k'a~i na-edna-t'opola, a br'at-je s'ede{e dok'oreno i je-n'ose{e s'ekakva r'ana. 'Ama 'eden c'arski s'in 'otide da-gon'apiva k'on'o v'oda. A k'on'o n'e-pije. E-gl'eda vo-kor'itoto s'enkata na'Elena. I c'arskiot s'in koj-}e-p'ogleda, gl'eda ~'upa l'i~na vo-v'odata!
I t'oj je-v'ide n'eja, z'ede ~etv'orica sl'ugi za-da-je-s'e~i t'opolata.
227
D'en'a ja-s'e~eja i ne-m'o`eja da-je-k'utnat. 'Eleno 'ide{e n'o}a i jel'i`e{e da-st'ani p'odebela. 'Ama b'aba k'odo{ka ja-'izlaga ~'upata dase-sv'ali. B'abata ja-kl'ava{e cr'epnata n'aopaku i Elena je-r'e~e:
"B'abo:, n'aopaku je-kl'ava{ cr'epnata". "K'ako, s'ine, k'ako, sl'ezi nab'aba da-je-k'a`i{!" ^'upata se-'izlaga i sl'eze i c'arskite sl'ugi 'odma
ja-f'atija i je-odn'esoa kaj-c'aro. Koga-'otide br'at-je, n'e-je-n'ajde, i potr'agata 'otide na-c'arskata p'alata i s'amote m'ava so-r'ogojte nap'ortata. A c'aro n'e-mo`i da-sp'ije. Dr'ugata v'e~er kl'ale k'atran nap'ortata i go-f'atile 'eleno. I st'ana c'aro go-z'akla 'eleno. S'ite
j'adeja, samo-s'estra-mu ne-j'ade{e. K'oskite |i-b'ere{e i |i-p'osadi vograd'inata. Ot-k'oskite 'izleze n'ajubaf tr'endafil.
(Vasil Alabanovski)
III Severni govori
1. Severoisto~ni govori
1.1. Kumanovsko-kratovski govri
Kumanovo
Ov~ar i zmija
Jed'»n no!} tro'ica ov~'ari p'asle-si 'ovce na-pl'aninu. I-edn'o
vr'eme sak'ale-si da-zap'aliv tut'un, treb'alo-gi 'og»aw, a-nem'ale kud'ewi n'i{to. K»t-gl'edav, ugled'ale t'amo na-r'idT g'ore ed'»n 'og»aw. Irekn'aja ed'»n: "]e-'idu da-zap'alu". Ot'i{ja 'on t'amo, pribli`'il-se,
k»t-gl'eda 'okolo 'og»aw tr'i dev'ojke s'ediv i-pr'aviv-si muab'et. Amat'ija ne-b'ile dev'ojke, b'ile zm'ije, pa-se-pretvor'ile u-dev'ojke. Izbor'ile-si m'e|u wi. Edn'ata vik'ala: "Tr'i g'odine v'odu n'e-sam p'ila,
n'e-sam-se nap'ila". Dr'ugata vik'ala: "I j'a 'eve tr'i g'odine n'e-sam
p'ila v'odu..." A tr'e}ata v'ika: "M'ore, v'i p'a-ste natop'ile 'usta, amaj'a tr'i g'odine v'odu n'e-sam p'ila. J'utre, zn'am, p'op }-'ide u-t'uj w'ivu
da-`n''eje t'amo, pa-k»t-}e-b'ide pl'adne, po-jed'ewe p'osle }e-st'ane
pop'ova }'erka da-zb'ira p'olozi, j'a }e-se-skr'iju pot-p'rv p'ologk, k»t}e-d'ojde 'ona da-ga-d'igne, j'a }e-gu-u'apu i-t»gk }-'idu da-se-nap'iju
v'odu". On'»j ov~'ar slu{'al pa-ne}e'al da-'ide da-p'ali cig'are, vrn'aja228
se n'ayat. K'»t j'utreto d'»n, 'istina, p'op ot'i{ja da-`w'eje. @wej'ele aon'»j ov~'ar 'ovce si-gi-v'rti 'okolo arg'ati. 'Oni zaka~'ali-ga. 'On
be}'ar 'okolo dev'ojke se-v'rti. 'One ga-zaka~'ale, 'on si-sv'e ter'al poweg'ovo. K»t-stv'arno sedn'ale da-r'u~av, ru~'ale, }'erka ripn'ala da-gav'ati on'»j p'ologk kud'e {to zm'ija b'ila. "St'oj, kud'e }-'ide{?" –
rekn'al on'»j ov~'ar. Pr'i{»al p'a s»as-on'aj weg'ovu ~am'ugu trgn'al-ga
p'olog, k»t-t'amo ed'»n koteq'ak zm'ija tol'ika. Ov'ija sv'i seispla{'ile, fat'ilo-gi str'a. [t'o-li-je ov'oj. A-'on zem'al on'»j st'ap pa
vrz-w'uma i-v'ika: B'ivaj kak'o {to-si-b'ila s'ino} 'ili s'»k }e-tesm'a~kam, pitiv'an }e-te-napr'avu. B'ivaj kak'o {to-si-b'ila s'ino}. Aon'aj zm'ija kop'e{ka-se po-m'alko, ne-m'rda. Po-dr'ugi p'ut, po-tr'e}i. I
'a da-izm'ane da-gu-'udri, i 'ona bidn'ala dev'ojka, t'aj zm'ijata.
Tima Ni~ova 80 g. (Bo`idar Vidoeski)
Krivopalane~ko – S. Petralica
[to s»m napravija da ka`u
J'a k»d-b'e{e mal'e~»ak poved'e-me t'atko-mi da-me-c'eni. Ipra{'uje edn'oga st'arca: "Tr'ebe-li-ti m'om»ak, da-ti-ga-d'am d'etevo
da-'ore". I-'on (st'ar»ac»at) re~'e: "Tr'ebe-mi". I-j'a otid'o. Ist'ar»ac»at mi-re~'e: "K»t sv'i 'orat, i-t'i }e-'ore{, k»t-sv'i s'ejat i-t'i
}e-s'eje{, k»t-sv'i vl'a~at i-t'i }e-vl'a~i{; k»t-sv'i p'u{tit od-or'awe
i-t'i }e-p'u{ti{, }e-pr'egne{ k'ola, b'ivolite s'ami }e-te-odv'edat
pr'avo d'oma. 'Arno-ama, re~'e-mi 'on, 'ima kom{'isko k'u~e c'rno, p'azi
da-te-ne-u'ape". I-j'a k»t-projd'o prok'aj k'u}ete s'elske, k'u~eto isko~'i
b'ez-da-l'ae, se-z'»gna me|u-m'ene i-j'a-ga udr'i. Na-m'esto j'a da-s»amut'epal k'u~eto, on'o b'ivol~eto s»»m-ga-utep'al. Otid'omo d'oma dave~'eramo, i-j'a se-razqut'i, n'e}u da-ve~'eram. G'azdata mi-v'ika:
"Ve~'eraj, n'e-je t'oj gol'ema {t'eta. Ako-d'ip prium'ira, ev'e-ti l'amba
i-n'o{ da-ga-zak'oqe{". J'a se-razb'udu, a-ne-pal'i l'amba, i-p'o~nu dak'oqam t'am. Sab'ale se-razbud'uju i-pogl'ednu, zakl'aja-s»am `dr'ebe. Ipogl'ednu, dv'e {t'ete s»am naprav'il. S'»k }e-si-'idu. 'Ono se st»amn'i,
s'amo edno m'esto g'ori vid'elo i-otv'aram vr'ata. Edn'a `'ena zarod'ila
d'ete. I-on'a mi-v'ika: "S'edi, s'edi, sr'e}»an-si". I-mi-v'ika: "]-'ide{
iz-on'uj k'u}u da-dov'ede{ b'abu jedn'u ]'oravu". I-mi-re~'e: "'Ima ed'»n
bun'ar napokr'ien, nem'oj da-gu-ud'avi{ b'abutu". M'i 'idemo s»asb'abutu i-on'a upadn'a i-udav'i-se. Ot'idu ja, kaz'uju na-`'enutu. Kaz'a
na-`'enutu: "N'ema-gu t'uj b'abata". I-on'a mi-re~'e: "S'edi – re~'e –
d'r{ d'ete na-post'ilci da-se-napar'uje po-k'otle". 'Arno-ama j'a
229
um'or»an zasp'al-s»am i-d'eteto izgor'elo-se. I do'odi `'enata i-v'ikami: "Udav'il-si b'abutu". K»t-gl'eda i-d'eteto izg'oreno. On'a v'ika:
"I-d'eteto si-izgor'el". I-j'a si-pob'egnu.
Stamen Stojkov (Bo`idar Vidoeski)
Kratovsko – @eleznica
Lisica i e`
Les'icata i 'e`o se-oblag'ale da-'idet da-kr'adet gr'ojze. Do'a|a
on'aj g'azda u-l'ozjeto i-gl'eda n'e{to b'ere-mu gr'ojzeto. On'aj g'azda {'o
}e-napr'avi, v'ane isk'opa dlib'ok {'an»ac, z'eme nat'ura {'uma ozg'or.
D'ojde j'e`o n'apret a-les'icata po-w'ega da-b'eret gr'ojze. J'e`o
prop'adne i-les'icata prop'adne u-w'ega. P'osle se-p'itat j'e`o iles'icata kak'o da-napr'avet da-isk'o~et. Pit'a j'e`o les'icata, re~'e:
"T'i ml'ogo l'»`i zn'aje{; S'»ga kak'o da-se-sp'asemo, g'azdata }e-n#v'ane `'ivi". Les'icata r'ekla: "Ml'ogo l'»`i zn'am, am'a ne-zn'am kak'o
da-se-sp'asemo". A-j'e`o re~'e: "J'a do-dv'e-tr'i zn'am. N'a{ata svr{'i,
d'aj da-se-zdrav'ujemo" (da-se-zdrav'ujet, dem'ek }e-pogin'ale, }e-d'o{»al
g'azdata). J'e`o ubodn'al-gu les'icata, a-on'a ga-isf'rli s»as-»'rnkata.
P'osle 'on si-pobegn'al, a-les'icata ostan'ala. P'osle k»t-ga-isfrl'ila,
vikn'ala: "A-j'a kak'o da-se-sp'asu?" J'e`o odgov'ara: "T'i }e-senapr'ave{ 'umrena, k»t-}e-d'ojde uj'utro g'azdata, }e-pogl'edne i-}e-teizn'ese i-}e-te-ost'ave, a-t'i p'osle is-{'uma". I- uj'utro do'a|a g'azdata,
gl'eda les'icata umr'ena. Izn'el-gu i-ostav'il-gu, a-on'a van'ala {'uma.
(Bo`idar Vidoeski)
j
Ov~epolski govor
Sopot
Nastradin-oxa
Nastrad'in-'oxa 'imal 'ed»an s'in. I-'oxata i-s'in»at se-pr'avev
k'oj ot-k'oga p'ove~ko da-zn'ae i-k'oj 'ima p'ove~ko prij'ateli. S'in-mu
v'ika: "J'a 'imam p'ove~ko prij'ateli". Nastrad'in v'ika: "J'a 'imam
p'ove~ko". D'obro – r'ek»al Nastrad'in-'oxa – ~'im 'ima{ t'i p'ove~ko,
v'ikni-gi da-gi-v'idu k'oji-s» i-d'ali }e-d'ojdev". S'in-mu ~'inal 'abar
po-prij'atelite da-d'ojdev, 'arno-ama ne-d'o{»al n'ikoj. Nastrad'in-'oxa
r'ek»al: "J'a }e-gi-v'ikam m'ojite, }e-v'ide{ d'ali nema da-d'ojdev".
St'oril 'aber po-n'egovite prij'ateli i-d'o{le sv'ite. I-mu-r'ekoa:
"[t'o n'e-v'ika{, Nastrad'in-'oxa?" A-'on r'e~e: "Pa-da-se-v'ideme i
230
da-n'e-se-zabr'avemo". Po-t'oa naprav'il ve~'era, j'ale, p'ile i-siot'i{le. S'in-mu na-t'oa ne-pr'iznal i-p'a se-v'alil. Im'ale ednabivol'ica i-'on s'akal da-gu-prod'ava. Nastrad'in-'oxa v'ika: "]e-teizl'»`ev t'ebe i }e-gu-z'emev x'abe". Ov'aj n'e-se-pred'ava{e i-r'e~e:
"]e-gu-t'eram na-p'azar". Oter'al-gu na-p'azar. Pra{uv'ale-ga s'ite:
k'o×ku p'ari $-s'aka, a-'on r'ek»al: "iq'ado gr'o{a". S'ite mu-vik'ale:
"Ub'ava-e bivol'icata, s'amo da-n'e-$-s» 'u{ite i r'ogovite", i-muvik'ale da-g'i-pres'e~e. T'akoj ov'aj g'i-is'ekal 'u{ite, r'ogovite,
n'og'ite, i-p'osle mu-gu-zem'ale x'abe.
Kole Janev (Jordan Popovski)
Xidimirci
Dvuica bra}a
B'ile dvu'ica br'a}a. Se-sk'arale 'oni, br'a}ata, p'omalijat i
p'ostarijat. Im'ale 'oni dv'e k'u}i, 'edna st'ara i 'edna n'ova. P'ostarijat
br'at bil `'enet a m'aljat n'e`enet. St'arjat ost'anal u-st'arata k'u}a, a
m'aljat ot'i{al u-n'ovata k'u}a. Im'ale 'edan y'evgar vol'ovi, del'ile-gi
po-'edan v'ol. I s'»ga m'aljat ot'i{al, v'rzal v'olat do-ogn'i{teto i 'on
s'ednal da-ve~'era, a v'olat pre`'ival. 'On ve~'era i pogl'edne, v'olat
pre`'iva. I s'»ga mu-v'ika 'on na-v'olat: "A t'i, m'alko br'at-mi meod'eli, pa i t'i da-mi-se-kr'ivi{, v'olat si-pre`'ival, a 'on m'islil
v'olat da-n'e-mu-se-kr'ivi. I r'ipnal, gr'abnal sek'irata, gu-z'emal
sek'irata, ut'epal-ga v'olat i z'emal na-p'ar~iwa ga-is'ekal. Gi-s'obral
u-'edna vr'e}a par~'iwata i ot'i{ol u-d'olno m'a:lo u-'edna k'u}a. T'amo
im'alo 'edno k'u~e i na-k'u~eto mu-ga-d'ava m'esoto: "Ti-d'avam m'eso dog'umno veres'ija, na-g'umno }e-mi-d'ade{ `'ito". 'Ide n'agore u-s'eloto
i na-dr'ugo k'u~e mu-d'ava m'eso i mu-v'eli: "Do-g'umno veres'ija!" E,
d'o{lo g'umno da-v'r{iv, z'el vr'e}ite }e-'ide da-zb'ira `'ito otku~'iwata, veres'ijata za-m'esoto. K»da-ot'i{al na-p'rvoto k'u~e da-mus'aka veres'ijata, 'ono akn'alo da-ga-iz'ede, 'on se-m'aval s»s-vr'e}ata
d'uri se-otk'a~il od-n'ega. Ot'i{al na-dr'ugo, i 'ono t'ako mu-se-akn'alo.
E s'»ga na~'ekal n'ekoe st'aro k'u~e. Z'emal 'edno d'rvo i v'anal da-gat'epa k'u~eto. Tep'aj}e k'u~eto, 'ono rip'alo po-y'idat i od-y'idat seotkro'ila n'ekoja pl'o~a (k'amen) i t'uje mu-padn'ale 'edan ~'upar l'iri.
'On mu-v'ika na-k'u~eto: "Za-sv'ite pl'ati t'i, 'ama k»t-se-porug'amo".
231
2. Severozapadni govori
2.1.. Skopskocrnogorski govor
Ku~kovo
Kriva Mara
Se-s'»brale dev'oj~iwa n'a-ve~er da-pr'edaª. 'I{al 'ozdola nekojv'ampir. 'Ama devoj~'in'ata {to-b'ile pr'avi pob'egnale, a kriv'a-Mara
b'egala i-n'a{la nekoj-st'ok s'eno i-do-st'ogat se-prepl'anila, sez'akrila. V'ampirat n'e-smeal da-pr'ide do-st'ogat, p'o{to u-s'enoto
'imalo nekoja-t'ravka {to-mu-{k'odela. Ti'e-ve~er M'ara si-sp'ala ust'ok. Jutret'o-ve~er p'ak se-s'»brale devoj~'iwata, a kriv'a-Mara n'edo{la. Ost'anala d'oma v'e~era da-pr'ai. A-v'ampirat d'o{ol d'oma k'ude
kriv'u-Maru i-s'ednal na-st'ol. M'ara s'irota s-opl'a{ila k»t-gav'idela n''ega. I-ga-pr'a{ala: "D'edo, zo{t'o-ti-se 'o~ite t'olko
g'olemi?" "Za-d'evojk'e gl'edawe" – r'ekal v'ampirat. "Zo{t'o-ti-se,
d'edo, z'ubite?" "Za-d'evojk'e k'usawe" – r'ekal p'ak. "Zo{t'o-ti-se,
d'edo:, n'oktite?" "Za-d'evojk'e gr'ebewe" – r'ekal. "E s'»ga s'edi, d'edo,
da-ti-d'onesem v'e~eru d'a-ve~era{". I-'ona mu-d'onela v'e~eru. "S'edi,
d'edo, da-ti-d'onesem v'ino da-p'u{tim od-b'»~vutu". I-'ona sp'adnala
u-'izbutu da-p'u{ta v'ino. I-'on r'ekal: "]e-mi-'izbega{, M'aro:!" "N'e,
d'edo:, }e-ve~'eramo". I-'on, v'ampirat, n'a{al j'u`e i-gu-v'rzal za-n'ogu
da-n-mu-'izbega. A-'ona n'e-pu{ta v'ino, gu-odv'r`uva n'ogutu odj'u`eto. 'Ama v'ampirat ~est'oputi j'u`eto ga-pot'egnuva i-v'ika:
"D'ojdi, M'aro:, da-ve~'eramo". A-M'ara mu-v'ika: "N'e{to ~'epat ml'ogu
mi-e-z'avrten, n'e-mo`em da-ga-'odvrtim, po~'ekaj-me". A-'ona guodv'r`ala n'ogutu i-v'rzala ednu-k'ozu za-n'ogu. Gu-v'rzala k'ozutu ipob'egnala. K»t-p'otegnal v'ampirat, k'ozata svr'ekala, i-t'»ga 'on ses'etil deka-M'ara g-izl'»`ala i-st'anal po-wuva da-t'r~a. I-gu-st'asal
kude-T'umbu K'i~insku i-t'uka gu-'izel M'aru.
(Bo`idar Vidoeski)
Mirkovce
Mu` doma}inka
'Oti{»al ed»an-~'ovek da-`w'eje. @'enu-mu d'oma gu-'ostail damu-pr'ai r'u~»ak. 'Ona ost'anala d'oma; ml'ogo p'uti ne-mu-n'osila
r'u~»ak na-vr'eme. I-'on p'o~el da-se-k'ara s»a{-w'uma. 'Ona mu-r'ekla:
"'Ostani da-v'idi{ k'ako-je m'uka d'oma". I-'on 'ostanal d'oma. 'Ona k»t232
p'o{la na-`'etvu, l'eb»at mu-ga-zam'esila, a-'on }e-ga-p'e~e. Dodekast'a{e l'eb»at, tr'ebe da-m'uti mu}'enicu. L'eb»at st'asal a-mut'eweto
n'e-sme da-se-z'apre (ako-se-z'apre, m'aslo n'ema). Kv'a~kata st'anala i
'ona isk'o~ila iz-vr'ata. 'On tr'eba da-gu-n'arani, a-cr'epwu t'uril na'ogaw, l'eb»at ga-r'azmesil i-'on p'o~nal da-mu-b'ega n'atamo-n'avamo natrp'ezutu. D'ali kv'a~ku da-n'arani, d'ali da-m'uti, d'ali l'ebp da-p'e~e,
cr'epwa mu-g'ori. [o-}e-n'aprai? T'uril b'utiw na-g'rp i diz'ae}i
cr'epwu b'utiw (p'adnal) na-gl'avu i-c'eli»at se-'izbawal. P'osle
'uvatil kv'a~ku za-n'oge pa-od-z'emwu gu-'udril i-n'amesto gu-'utepal
kv'a~kutu. P'osle kl'eknal na-j'ajca da-gi-kv'a~i. @'enava na-ik'induju
s'rp»at na-r'amo, st'omnu u-r'uke, t'orbu na-r'amo i-gl'adna 'eve-gu 'ide
d'oma upl'a{ena. I-{o-}'e-vidi: kv'a~ka ut'epana, l'eb»at na-z'emwu ser'azlazel n'epe~en, cr'epwa na-'ogaw, a-'ogaw 'izgasnal, a-m'u`»at j'ajca
kv'a~i. I-'ona mu-r'ekla: "['o t'aka, ~'oveku, {o-s'i-kleknal t'uj?" 'On
r'ek»al: "T'uj k'e-s'e|u dod'eka se-izv'ede× p'iliki". I-je-pr'iznal na`'enu-mu i v'i{e n'ik»adt n'e-sakal da-'ostane d'oma.
(Bo`idar Vidoeski)
2.2. Dolnopolo{ki (tetovski) govor
Tetovo
Dvanaese meseca i babata
'Imalo edna-st'ara, ga-n'e}ele d'oma, sn'»ata ga-n'ej}ela. B'ila
z'ima, sn'eg mn'ogu, i sn'»ata $-r'ekla: "N'a-ti ko{n'icava d'a-'ide{ upl'anina da-mi-d'onese{ j'agode". B'abata r'ekla:"K»j-}'e-najdem s'ega
j'agode, 'ima mn'ogu sn'ek?" "]e-n'ajde{, k»j-}e-n'ajde{, z'emi
ko{n'icava i }e-'ide{". I b'abata t'a}e, ga-z'ela ko{n'icata i t'rgnala
u-pl'anina. 'I{la, 'i{la, 'i{la i ud'ubila u-pl'anina. I v'idela t'amu
n'egdeka nekoj-'o|in da-g'ori, sv'etelo ne{to ka:-'o|in, i p'a 'i{la,
'i{la, 'oti{la k»j-'ognot. T'ue 'imalo k'oliba, u-kol'ibata 'imalo, b'ile
mes'ecite, dvan'aese m'eseca u-kol'ibata. I 'ona, b'abata r'ekla: "Dobr'ove~er!" "D'obro-ti b'ok, b'ab'o:, {t'o-muka 'ima{ {to-s'i-do{la?" "E
bre-s'inko, {t'o-muka, 'imam edna-sn'»a mn'ogu l'o{a, me-'isprati upl'anina po-j'agode, a k»j-}'e-najdem j'agode s'ea, 'eve n'e-e-vr'eme dab'erem j'agode, s'ea 'ima sn'ek". I st'ana× d'ecembar, pa-j'anuar, $-r'eko×:
"A mori-b'abo, {to-zb'ori n'arodot, t'o×ku sn'ek {to-n'apadna×?" "A
bre-s'inko, mn'ogu 'ubo:, d'eca se-l'izgaa, so-t'opke se-g'a|aa, za-d'ecata
r'ados". T'a}e b'abata n'i{to l'o{o n'e-rekla. I st'ana× j'uni, pr'ed-nego
233
m'aj: "'Ela, b'abo:, m'ie }e-ti-d'ademo j'agode". Z'ele $-d'ale j'agode n'ejze,
$-nap'o×nile ko{n'i~eto so-j'agode i je-r'ekle: "Aj-b'abo:, so-zr'avje
'odi-si, od-'ustata da-ti-izl'agaa sv'e zl'atnici, srebr'enici, t'i d'obra
d'u{a si-'imala, 'aj 'odi s'ea. D'o{la d'oma `'enata, koj-v'idela sn'»ata
j'agode n'osi p'o×na k'o{nica, koj-zb'ori p'are 'od-'usta $-p'a|aa,
`'o×tice, $-r'ekla: "J'a i-m'ajka-mi }e-ga-pr'atim". I z'ela m'ajka-e, gapr'atila, 'i{la i gi-n'a{la n'iv, mes'ecite. 'Ama koj-p'o~nale da-gapr'a{ua n'ega za-z'imata, 'ona sv'e l'o{o zb'orela, v'ikala: "g'rga
n'arodot, od-z'imata im-st'udi", i-'ova, 'ona, sv'e n'ajlo{o. I t'oga
mes'ecite r'ekle: "E 'ajde – od-'ustata sv'e zm'ie i sm'oko:¹ da-tiizl'agaa". Ni-j'agode $-d'ale, ni-n'i{to. I koj-d'o{la d'oma, sm'oko:¹,
zm'ie, `'abe $-izl'agaa od-'ustata. I t'a}e, k'oj pr'a¹ l'o{o, }e-n'ajde
n'earno.
(Du{ica Nu{eska)
234
ZA IZGOVOROT NA NEKOI VOKALI VO DIJALEKTNITE TEKSTOVI
»
blisko do izgovorot na staroslovenskite ¼, ‰
s»n, p»t, p»rst;
ƒ
se izgovara kako glas pome|u /a/ i /»/
'edƒn, m²ajkƒ,
å
{irok glas pome|u /a/ i /o/
påt, k'årf, b'ålvi
ä
{irok glas pome|u /a/ i /e/
vn'ätre, t'ärget, d''ät'ƒ
¿
se izgovara kako {iroko /e/
d'¿rvo, '¿r{
÷
se izgovara kako glas pome|u /e/ i /i/
s÷g'a, ~÷'is
«
se izgovara kako glas pome|u /o/ i /u/
«t'ori, p«vrn'al
¹
neslogovno /i/
'o¹doja, sm'oko:¹
×
neslogovno /u/
k'o×ku, r'eko×
235