I/3 - Arhiv Republike Slovenije

Transcription

ARHIVSKI FONDI IN ZBIRKE
PO KLASIFIKACIJI OD ZAPOREDNE ŠTEVILKE 1 DO 335
A UPRAVA
AA Najvišje državne in avtonomne oblasti
AAA Najvišje državne in avtonomne oblasti do leta 1918
AAA1 Centralni uradi na Dunaju
______________________________________________________________________
1
AS 185
C. KR. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, 1863 - 1918
15.0 t. m./ 143 š., 2 zv.
K. k. Staatsministerium, 1860 - 1867
C. kr. državno ministrstvo, 1860 - 1867
K. k. Ministerium des Innern, 1867 - 1918
C. kr. ministrstvo za notranje zadeve, 1867 - 1918
Notranje ministrstvo je bilo ustanovljeno marca 1848 in je prevzelo posle ukinjenega
Dvornega policijskega urada in Združene dvorne pisarne ter je bilo najvišji politični in
policijski urad tudi za Ogrsko in njene dežele. Avgusta 1849 so Notranjemu ministrstvu
odvzeli verske zadeve. Leta 1852 je prevzelo vodstvo policijske uprave Najvišje policijsko oblastvo, ki je od 1858 vodilo policijo v državnih in varnostnopolicijskih zadevah,
zadeve administrativne lokalne policije pa so pripadle Notranjemu ministrstvu. Leta
1859 je bilo Najvišje policijsko oblastvo ukinjeno in ustanovljeno Policijsko ministrstvo, vodstvo žandarmerije pa je prevzelo Notranje ministrstvo. Leta 1860 je prenehalo
delovati Notranje ministrstvo, namesto njega je bilo ustanovljeno Državno ministrstvo
(Staatsministerium), ki je izgubilo upravne zadeve Ogrske, Hrvaške in Slavonije, za kar
so bile ustanovljene ponovno Ogrska, Hrvaška in Slavonska dvorna pisarna, pridobilo
pa je zadeve ukinjenega Ministrstva bogočastja in pouka. Leta 1867 so ukinili Državno
ministrstvo in ponovno ustanovili C. kr. notranje ministrstvo (K. k. Ministerium des
Innern) za vodenje politično administrativnih zadev dežel, ki niso pripadale ogrski kroni. Leta 1868 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za deželno brambo in javno varnost (K. k.
Ministerium für Landesverteidigung und öffentliche Sicherheit). Od leta 1870 so pripadale Notranjemu ministrstvu ponovno policijske zadeve.
Delokrog Notranjega ministrstva je bil med drugim: vodstvo politično administrativnih
zadev in politična uprava podrejenih oblastev in uradov, zadeve javne varnosti (tisk,
potni listi, društva, ponarejanje denarja, prevoz orožja), zadeve policijskih direkcij, civilne varnostne straže, odločitev v zadnji instanci v tistih zadevah, ki niso spadale v
delokrog drugih ministrstev, skrb za državne in deželne meje, ureditev okrajev, določitev sedežev nižjih političnih oblastev in uradov, vodstvo javnih sanitetnih zadev, zadeve
zemljiške odveze, evidenca prebivalstva in izvedba ljudskega štetja, vodstvo in nadzorovanje matičnih knjig, humanitarnih zavodov, bolnišnic, potrjevanje preliminarijev od
države nedotiranih političnih fondov, plemiške in fevdne zadeve, zadeve ustanov, zadeve občinskih in okrajnih zastopstev, potrjevanje županov in predstojnikov okrajev, imenovanje predsednikov deželnih zborov, podeljevanje obrtnih prevoznih koncesij,
odločitev v prestopkih vodno policijskih, obrtnih, gozdarskih, lovskih in poljsko
293
čitev v prestopkih vodno policijskih, obrtnih, gozdarskih, lovskih in poljsko policijskih
predpisov, ribolovnega, vodnega zakona in patenta o orožju, pravica združevanja, dovolitev akcijskih družb, vodstvo delavsko nezgodnega in pokojninskega zavarovanja.
V okviru Notranjega ministrstva so delovali tudi C. kr. arhivski svet (K. k. Archivrat)
1894, Najvišji sanitetni svet (der Oberste Sanitätsrat), Stalni sosvet za promet z živili in
nekaterimi potrebščinami (Der ständige Beirat für die Angelegenheiten des Verkehrs
mit Lebensmitteln und einigen Gebrauchsgegenständen) 1896, Zavarovalni svet (der
Versicherungsrat).
- Helbling E. C., Österreichische Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte, Wien
1956, str. 365 sl.
- Mischler E. - J. Ulbrich, Österreichisches Staatsvörterbuch, Wien 1897, 3. Bd., str.
622 sl.
- Benard A.-G., Guide des Archives Nationales Autrichiennes a l'usage du lecteur
francophone, MÖStA, Inventare 1, Wien 1995, str. 118 - 119
- Umek E., Gradivo za zgodovino Slovencev v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju,
Arhivi III, št. 1 - 2, Ljubljana 1980, str. 13 - 14
Fond ministrstva sestavljajo: predsedstveni spisi (Präsidium), splošni spisi (Allegemeine Reihe), Varia (Allgemeine Varia), sanitetni spisi (Sanitätsakten) S, zavarovalni spisi
(Versicherungsakten) V, Urad za ljudsko prehrano (Ernährungs Amt) E.
Gradivo je AS oziroma njegov predhodnik pridobil dvakrat: po prvi svetovni vojni pred
letom 1923 gradivo, potrebno za nadaljne poslovanje (0,50 t. m.), in na podlagi Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz leta 1923 čl. VI in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 9. 7. 1981 (5. predaja, 5. 6. 1981,
seznam 4). Gradivo je bilo prevzeto le za ozemlje, ki je bilo leta 1923 v okviru Kraljevine SHS, ker je za gradivo iz drugega dela Slovenije podala Avstrija teritorialni pridržek, in to v originalih, fotokopijah in mikrofilmih. Zahteve za gradivo so bile postavljene za območja (kronovina, kraj), ki so v registraturnem načrtu že bila teritorialno opredeljena. Gradivo je urejeno na podlagi registraturnih načrtov. Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, oddelek Allgemeines Verwaltungsarchiv, v ustreznih fondih.
- Predsedstvo I. 1863-1899 (š. 1-7):
nadzor okrajnih glavarstev/ uradni jezik/ personalne zadeve/ občinske zadeve/ volitve
županov/ železnice/ društva/ ljudski shodi/ delavski nemiri, revolucije, ekscesi/ deželnozborske volitve, deželnozborsko zastopstvo/ učni zavodi/
- Predsedstvo II. 1900-1918 (š. 8-37):
deželnoknežja oblastva I. in II. stopnje/ nadzor okrajnih glavarstev/ personalne zadeve/
občinske zadeve, občinski redi, premoženje, ustanovitev občin/ izvajanje volilne pravice/ občinski uslužbenci in služitelji/ mesta, statuti mestnih občin/ volitve županov/ gradnja železnic, olajšave vožnje/ politična društva/ ljudski shodi/ cenzura časopisov/ javna
varnost/ žandarmerija/ policijske in varnostne straže/ informacijska služba/ poročila o
javni varnosti/ ljudski shodi/ nadzorovanje delavcev/ red za služinčad/ stavke/ delavski
nemiri/ upori/ nemiri/ ekscesi (tudi mikrofilma št. 1011, 1012)/ iredenta/ rusofilska in
južnoslovanska propaganda/ Južni Slovani v Ameriki/ deželni redi/ deželni zbor/ deželnozborske volitve/ deželna zastopstva/ politično udejstvovanje poslancev/ učni zavodi/
- Splošni spisi I. 1870-1899 (š. 1-18):
294
uradni jezik/ občinska poslopja/ notarji/ komisije za preizkušanje parnih kotlov/ meje
med deželami/ zemljiška odveza/ odveza servitutov/ deželna glavna mesta/ mesta z lastnim statutom/ volitve županov/ statuti občin/ občinsko premoženje/ občinska posojila/
občinske stavbe/ vodovodi/ kanalizacija/ razsvetljava/ parki/ krošnjarjenje/
gostilničarstvo/ obrt/ vodna pravica/ plovba/ gradbene zadeve/ visoke gradnje/ gradnja
cest/ vodne gradnje/ mostovi/ cestnina/ mostnina/ industrijske, trgovske, gradbene
družbe/ rudarska, kmetijska in gozdarska društva/ hranilnice/ posojilnice/
zavarovalniške družbe in društva/ bolniška društva/ kmetijstvo in gozdarstvo/ prisilne
delavnice in poboljševalnice/ prestopki zakona o poljskih in gozdnih prestopkih/
prestopki zakona o vodni pravici in obrtnega reda/ ustanove/ fondi/ štipendije/ ubožni
skladi/ državni davki/ sanitetne in medicinske zadeve/ sanitetna poročila/ zdravniško
osebje/ bolnišnice in humanitarni zavodi/ kopališča/ zdravilišča/ lekarne/ mrliški
ogledi/ obdukcije/ ekshumacije/ veterina: državni proračun, dotacije/
- Splošni spisi II. 1900-1918 (š. 19-99):
uradna poslopja/ uradni jezik/ notarji/ privatni tehniki: osebje, plače/ volitve v okrajna
zastopstva/ zemljiška odveza/ servituti/ zemljiška posest/ razlastitve/ elektrifikacija/ občinske zadeve: osebje, volitve/ volitve županov glavnih in statutarnih mest/ občinsko
premoženje in občinske naklade/ občinska policija/ zavodi za raziskavo živil/ obrtna
sodišča/ industrijsko obrtni sveti/ točenje alkoholnih pijač/ obrtni obrati: krošnjarji,
kramarji/ patenti/ plovba/ pristaniški redi/ gradbene zadeve/ ceste/ avtomobili/ vodne
gradnje/ vodna pravica/ hidrografične službe/ mostovi/ brodovi/ mitnice/ železnice/
tramvaji/ politična društva/ delavska društva/ ljudska zborovanja/ umetniška in družabna društva/ pokojninska društva/ banke/ bančni zavodi/ društva: industrijska, trgovska,
gradbena, kmetijska, gozdarska, rudarska/ hranilnice/ zavarovalnice/ gospodarstvo/
družbe z omejeno zavezo/ različna društva/ gozdarstvo/ lov in ribolov/ državna posojila,
predujmi, subvencije/ vojaške zadeve/ gledališke in plesne prireditve/ cirkus - dovoljenja/ kino/ glasbeniki/ red za služinčad: delovni in plačilni pogoji/ razni prestopki/ policijske in kazenske zadeve/ cerkev/ duhovščina/ blagajne/ depoziti/ kavcije/ elementarne
nezgode: nabirke/ ustanove in fondi/ davek na točilnice/ deželna posojila: premoženje,
obligacije/ deželni proračuni: naklade, preliminarji/ muzeji/ arhivi/ geološki zavodi/
saniteta: sanitetna poročila, kongresi/ zdravniki/ bolnišnice: umobolnice, najdenišnice,
osebje, babice/ epidemije/ zdravila, lekarne/ mrliški ogledi/ pokopališča/ mrliški vozovi/
veterinarji/ deželno premoženje/ računski zaključki/
- Splošni spisi - Varia 1900-1918 (š. 100):
osebne izkaznice 1911/ Štajerska/ vojaška pomoč 1900-1916/ gledališke, kino in glasbene predstave 1918/ protestantski pastor Pavel Müller 1906-1909/
- Spisi zavarovanj V 1907-1917 (š. 101-103):
delavsko zavarovanje in računski zaključki bolniških in zdravstvenih blagajn: Celje,
Ljubljana, Maribor, Ptuj/ zavarovanje poškodb pri delu, življenjsko zavarovanje 1893,
1909-1914/ društvo zasebnih uradnikov Celje 1893/ bratovske skladnice revirskih rudarskih uradov 1907-1916: Celje, Ljubljana/
- Sanitetni spisi S 1910-1918 (š. 104-105):
zavodi za slepe/ invalidi/ zobotehniki/ epidemije: kolera, koze, tifus/ tuberkuloza/ zdravniki/ napeljava vode/ zdravilišča za vojake/ turizem/ kopališča/ hotelirji/ lekarnarji/
ustanove za preskrbo/ proizvodnja živil/ babice/ uporaba škodljive emajlirane posode/
pokopališča/ bolnišnice/ regulacija voda/ sanitetne razmere/
- Urad za ljudsko prehrano E 1917-1918 (š. 106):
tedenska poročila in dnevnik inšpektoratov za prehrano v Celju in Ljubljani/
295
prevzemni seznam 1981/ arhivski popis 1991/
______________________________________________________________________
2
AS 1091
C. KR. PRAVOSODNO MINISTRSTVO, 1857 - 1918
3.7 t. m./ 37 š., 69 zv.
K. k. Justizministerium, 1848 - 1918
C. kr. pravosodno ministrstvo, 1848 - 1918
Leta 1848 (17. 3.) je bilo ustanovljeno Pravosodno ministrstvo, njegov delokrog je bilo
vodenje in odločanje v vseh administrativnih zadevah justične uprave razen v vojaškem
pravosodju, posebej pa je imelo najvišji nadzor nad vsemi sodišči in nad pri njih nastavljenimi uradniki in služitelji, nadzorovalo je uradnike generalne prokurature, višjega
državnega pravdništva in državnih pravdništev, delovanje pravdništev in sodišč. Ministrstvo je vplivalo na poenotenje in pravilnost sodnih izrekov, odločalo glede sodne organizacije in poslovanja, imenovalo nekatere sodne funkcionarje, predlagalo cesarju
pomilostitve, nadzorovalo je upravo preiskovalnih zaporov, delo notarjev, odvetnikov,
odvetniških kandidatov, ki so bili vnešeni v sezname odvetniških zbornic.
- Mischler E. - J. Ulbrich, Österreichisches Staatswörterbuch, Wien 1907, 3. Bd., str.
640 - 646
1956, str. 125
- Benard A.-G., Guide des Archives nationales Autrichiennes a l'usage du lecteur francophone, MÖStA, Inventare 1, Wien 1995, str. 120 - 121
Arhivi III, št. 1 - 2, Ljubljana 1980, str. 15
Gradivo sestavljajo splošni spisi Pravosodnega ministrstva. Zahteve po gradivu so bile
postavljene na podlagi čl. VI Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko
Avstrijo leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 in sicer za
tisto gradivo, ki je bilo v registraturnem načrtu teritorialno opredeljeno po sedežih
okrajnih sodišč ali drugih pravosodnih institucij, ki so imele sedež v Sloveniji, in za
gradivo višjih deželnih sodišč v Gradcu in Trstu, ki sta bili pristojni za ozemlje Slovenije in se nanj tudi nanaša. Izročeno je bilo gradivo, ki se nanaša na ozemlje Slovenije, ki
je bilo leta 1923 v Kraljevini SHS, delno v originalu, delno v kopijah in na mikrofilmih
za čas 1888 - 1918 s pripadajočimi predspisi. V kopijah in na mikrofilmih je bilo predano gradivo, ki se istočasno nanaša na Slovenijo in druge države. AS je prevzel gradivo
dvakrat: 9. 7. 1981 (5. predaja, 5. 6. 1981, seznam 6) v originalih in mikrofilmih in mikrofilme 10. 7. 1985 (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 6). Mikrofilmi so uvrščeni v
zbirko dopolnih mikrofilmov.
Gradivo je urejeno po prvotni ureditvi na podlagi registraturnega načrta, ki se členi v
oddelke, označene z rimskimi številkami, in pododdelke, ki jih označujejo črke in številke, dalje se delijo še na sezname (Verzeichniss) in v okviru teh so številke (Post).
Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, oddelek Allgemeines
Verwaltungsarchiv, fond K. k. Justizministerium.
296
- I. legislativne zadeve:
konkurzni red in postopek 1897/ Kranjska: zapuščine 1888, 1889, 1898, 1901, poslovnik sodišč 1898, 1899/ Štajerska: jezik poslovanja 1888-1917/ ministerialne in deželne
komisije: Kranjska 1889-1917, Štajerska 1892/ objave zakonov v deželnih jezikih/
- II. genus sodna organizacija:
regulacija deželne deske in zemljiških knjig 1888-1917/ Štajerska: okrajna sodišča
1872, 1877-1879, 1888-1917/ Primorje: okrajna sodišča 1906/ obrtna sodišča
1899-1914/
centralna oblastva, kaznilnice, odvetniki, notarji: kaznilnica Ljubljana 1882, 1883,
1887, 1903, kaznilnica Maribor 1887-1918, kaznilnica Begunje 1884, 1889, 1891-1918/
Štajerska: odvetniki, odvetniške zbornice, notarji, notarske zbornice 1887-1918/ hranilnice: Postojna, Celje, Ljubljana, Kostanjevica 1890, 1895, 1898, 1899, 1907/ bolniška
in podporna društva 1896, 1897, 1900, 1903, 1906/ lokalne železnice 1892, 1893, 1895,
1897, 1898, 1902, 1903, 1906, 1907, 1915, 1916, 1918/ paroplovne družbe 1912, 1913,
1918/ vojnokreditni zavod za južna vojna področja 1917, 1920/ banke 1909, 1912,
1913/
- Personalne zadeve sodišč:
a) originali:
okrajna sodišča na območju Višjega deželnega sodišča Gradec (Graz), predspisi od
1857 s presledki, 1888-1918/ slovenski jezik 1898-1910/ italijanski jezik 1904-1905/
Deželno sodišče Ljubljana 1888-1909/ Obrtno sodišče Ljubljana 1909-1911/ Okrožno
sodišče Maribor 1897-1915/ Okrožno sodišče Novo mesto 1888-1918/
b) mikrofilmi (AS 1087, zap. št. 1744):
Kranjska, Štajerska, Primorje: sodna organizacija, kaznilnice in sodni zapori
1880-1918 (mikrofilmi št. 925, 926, 992), odvetniki in notarji 1890-1918 (mikrofilmi št.
926, 927, 992)/ Primorje, Dalmacija: okrajna sodišča 1850-1918 (mikrofilma št. 927,
928)/ Višji deželni sodišči Trst, Zadar 1880-1918 (mikrofilmi št. 928, 929, 930)/
Primorje, Dalmacija: deželna, trgovska in obrtna sodišča 1880-1895 (mikrofilm št. 930,
931)/ Štajerska, Kranjska: okrajna sodišča (mikrofilm št. 991), personalne zadeve sodišč (mikrofilm št. 934-990)/
- VI. d) Politični ekcesi in nemiri:
a) originali:
Štajerska, Kranjska 1898-1918/
b) mikrofilmi (AS 1087, zap. št. 1744):
politični dogodki na splošno in v tujini, Dalmacija, Primorje, Kranjska, Štajerska: kazenski dogodki in nemiri 1896-1918 (mikrofilm št. 931, 932, 933)/ Štajerska, Kranjska:
politični dogodki 1896-1918 (mikrofilm št. 933)/
297
______________________________________________________________________
3
AS 184
C. I. KR. VOJNO MINISTRSTVO, 1857 - 1920
0.3 t. m./ 2 š.
K. u. k. Kriegsministerium, 1848 - 1918
C. i. kr. vojno ministrstvo, 1848 - 1918
Leta 1848 je bil dotedanji Dvorni vojni svet problikovan v Vojno ministrstvo, to pa leta
1853 v Vrhovno vojaško komando. Leta 1860 je bilo ponovno formirano Vojno ministrstvo. Z razdelitvijo habsburške monarhije na avstrijski in ogrski del leta 1867 je bila
vojska reorganizirana v tako imenovano skupno vojsko, na čelu katere je bilo C. in kr.
državno vojno ministrstvo (K. u. k. Reichs-Kriegsministerium) ter v dve domobranski
vojski - honvéd v ogrskem in Landwehr v avstrijskem delu države - ki sta imeli posebni
ministrstvi. Vsa tri ministrstva so delovala do razpada Avstro-Ogrske.
- Vojna enciklopedija, zv. 1, Beograd 1958, str. 363 in 375
Na podlagi člena VI. Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo
iz leta 1923 je Avstrija v 20-ih letih tega stoletja Kraljevini SHS izročila del gradiva
Vojnega ministrstva, ki ji je pripadlo po teritorialnem principu.
spisi Strokovnega računskega oddelka (Fachrechnungsabteilung) Vojnega ministrstva:
najemne, zakupne in kupne pogodbe zemljišč za gradnjo vojaških objektov na območjih
Ljubljane, Celja in Maribora/
______________________________________________________________________
4
AS 187
C. KR. TRGOVINSKO MINISTRSTVO, 1884 - 1918
3.4 t. m./ 34 š., 2 zv.
K. k. Handelsministerium, 1868 - 1918
C. kr. trgovinsko ministrstvo, 1868 - 1918
Dne 21. 11. 1848 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za trgovino, obrt in javna dela (K. k.
Ministerium für Handel, Gewerbe und öffentliche Arbeiten). V njegov delokrog so spadali trgovina, obrt, javna dela pa tudi železnice, pošta in telegraf. Z vladarskim ukazom
2. 9. 1859 je bilo ministrstvo ukinjeno. Njegove posle so si razdelila zunanje, notranje,
finančno ministrstvo, ministrstvo za bogočastje in pouk ter najvišje računsko kontrolno
oblastvo. Z najvišjim ukazom 10. 4. 1861 je bilo ponovno ustanovljeno Ministrstvo za
trgovino in ljudsko gospodarstvo (K. k. Ministerium für Handel und Volkswirtschaft).
Njegov delokrog so bile sprva zadeve trgovine, obrti in plovbe, komunikacijskih zavodov, kmetijstva in statistike, od 30. 8. 1862 pa še pošta in telegraf. Ko je bilo 1868 ustanovljeno Kmetijsko ministrstvo, je to prevzelo resor kmetijstva od Ministrstva za trgovino in ljudsko gospodarstvo. Naziv ministrstva se je spremenil z najvišjim ukazom 11.
298
1. 1868 v Trgovinsko ministrstvo (K. k. Handelsministerium). Ko je bilo s cesarskim
ukazom 15. 1. 1896 ustanovljeno Železniško ministrstvo (K. k. Eisenbahnministerium),
je to prevzelo delokrog železnic. Delokrog Trgovinskega ministrstva se je razširil v obrtnih zadevah z najvišjim ukazom 22. 9. 1905.
Delokrog ministrstva je obsegal vodenje in nadzor obrti, trgovine in plovbe, sodelovanje pri regulaciji carin, pripravljanje zakonodaje za trgovino in obrt v sodelovanju z
notranjim ministrstvom; v soglasju z notranjim ministrstvom je imenovalo centralnega
obrtnega inšpektorja in obrtne inšpektorje, izvajalo zakon o obrtnih in trgovskih
zbornicah, sodelovalo pri proučitvi in potrjevanju statutov društev za pospeševanje
industrije, trgovine in plovbe, obrtnih bank, akcijskih družb, sodelovalo pri potrjevanju
statutov trgovskih gremijev, pri reviziji zakonodaje s področja trgovine, obrti in plovbe,
pri ustanavljanu industrijskih, politehničnih in navtičnih šol. V njegov delokrog so
spadale zaščitne znamke in vzorci, regulacija mer, uteži, industrijske razstave,
odločanje v vseh zadevah brodogradenj, plovbe, pristanišč, morskega ribolova, plovbe
po rekah in jezerih, splavarstva, najvišje vodenje pošte, telegrafa in telefona, sodelovalo
je pri vzpostavi in podeljevanju koncesij za nove železniške proge in pri drugih
vprašanjih, ki se nanašajo na železnice, zbiralo je statistična poročila s področja
trgovine.
633 - 636
1956, str. 125
- Inventar des Verkehrsarchivs Wien, Wien 1959, str. 25 - 30
francophone, MÖStA, Inventare 1, Wien 1995, str. 125 - 126, 131
Fond sestavljajo splošni spisi - serija obrtni spisi (Allgemeine Registratur - Gewerbe
Akten) in železniški spisi (III. E). Gradivo Trgovinskega ministrstva je AS prevzel večkrat, prvič leta 1958, ko mu ga je izročil Državni sekreteriat za zunanje zadeve FLRJ
(obrtni spisi 1909-1918); o tem, kdaj je to gradivo prevzel državni sekreteriat, v AS ni
dokumentacije. Na podlagi čl. VI. Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958
je AS prevzel gradivo 9. 7. 1981 (5. predaja, 5. 7. 1981, seznam 7, železniški spisi splošni III. E a) in 10. 7. 1985 (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 4, zbirka statutov k
zadružnem katastru in spisi kranjske deželne vlade; 7. predaja, 28. 4. 1985, seznam 6,
železniški spisi - predsedstveni III. E in splošni III. E a). Zahteve po gradivu zbirke statutov k zadružnemu registru in železniških spisov so bile postavljene za gradivo, ki se
nanaša na ozemlje Slovenije. Predano je bilo gradivo za ozemlje Slovenije, ki je bilo
leta 1923 v okviru Kraljevine SHS. Del gradiva je bil predan v mikrofilmih in to v primerih, ko se zadeva istočasno nanaša na slovensko in avstrijsko ozemlje.
Vse ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu, Dunaj, v fondu Handelsministerium v oddelkih Allgemeines Verwaltungsarchiv in Verkehrsarchiv.
Gradivo je urejeno po prvotni ureditvi: obrtni spisi po letih in delovodniških številkah,
statuti k zadružnem katastru po kronovinah in sedežih zadrug in klasifikacijskem načrtu,
železniški splošni spisi po registraturnem načrtu in letih, železniški predsedstvani spisi
pa po letih in delovodniških številkah. Mikrofilmi so uvrščeni v zbirko dopolnilnih mikrofilmov (glej AS 1087, zap. št. 1744).
299
- Splošni spisi - serija Obrtni spisi (Gewerbe Akten) 1909-1918:
spisi Deželne vlade Kranjske v obrtnih zadevah 1909-1914/ statuti k zadružnem katastru za Štajersko in Koroško 1888-1918, s predpisi od 1884 dalje/
- Železniški predsedstveni spisi III. E 1888-1895:
Južna železnica 1888-1895
- Železniški splošni spisi III. E a 1888-1895:
Južna železnica 1888-1895/ državne železnice - proga prestolonaslednika Rudolfa 1888,
1889, 1891, 1893-1895/ železnica Dravograd - Wolfsberg 1888, 1890, 1891/ lokalna
železnica Ljubljana - Kamnik 1889-1895/ lokalna železnica Celje - Šoštanj - Velenje
1889-1894/ lokalna železnica Radgona - Ljutomer 1890-1895/ dolenjske lokalne železnice 1890-1895/ štajerske lokalne železnice: Poljčane - Slovenske Konjice 1892, 1893,
1895, Velenje - Dravograd 1893, 1894, Celje - Velenje 1893, 1895/ delniške družbe
1890/ koncesije 1888-1895/ iznajdbe 1893-1895/ železniške knjige 1894/ vozne karte
1894/ generalna inšpekcija 1895/ premog 1888, 1890/ tehnični pregledi lokomotiv
1890, 1891, 1893, 1895/ lokalne železnice Kranjske/ lokalna železnica Rogaška Slatina
- deželna meja 1895/ personalije 1891-1893, 1895/ sanitetne zadeve 1892, 1893/ ceste
1889/ tovorna tarifa 1888, 1893/ ogrske železnice 1894, 1895/ splošni predpisi 1890,
1891, 1894/ transporti živine 1893/
- gradivo je tudi v zbirki dopolnilnih mikrofilmov (AS 1087, zap. št. 1744) št. 923, 924/
______________________________________________________________________
5
AS 186
C. KR. KMETIJSKO MINISTRSTVO, 1876 - 1918
18.4 t. m./ 184 š., 1 k.
K. k. Ackerbauministerium, 1868 - 1918
C. kr. kmetijsko ministrstvo, 1868 - 1918
Leta 1848 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo (Ministerium für
Landeskultur und Bergwesen), ki je bilo najvišji upravni organ na področju kmetijstva,
rudarstva, državnih domen, gozdov in montanističnih obratov. Ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo je bilo ukinjeno z najvišjim ukazom 16. 5. 1853 in zadeve kmetijstva so
bile prenešena na Notranje ministrstvo. Vodenje državnih domen, gozdov, rudarskih in
plavžarskih obratov, državnih posestev, zakonodaje na področju montanistike, podeljevanje rudarskih koncesij in montanistični pouk pa je prevzelo Finančno ministrstvo.
Dne 10. 4. 1861 je bilo s cesarskim ukazom ustanovljeno Ministrstvo za trgovino in
narodno gospodarstvo (Ministerium für Handel und Volkswirtschaft), ki je prevzelo
resorje kmetijstva in rudarstva. Upravo državnih domen, skladov, gozdov in montanističnih obratov je še obdržalo Finančno ministrstvo. Dne 11. 1. 1868 je bilo ustanovljeno
Kmetijsko ministrstvo (Ackerbauministerium), ki je prevzelo resorje kmetijstva od Ministrstva za trgovino in narodno gospodarstvo, 20. 1. 1872 pa od Finančnega ministrstva še Upravo državnih gozdov, državnih domen, montanističnih obratov in Upravo
posesti verskega in študijskega fonda. Dne 3. 8. 1906 se je razširil delokrog ministrstva
še z zadevami veterinarstva. Tako je obsegal delokrog Kmetijskega ministrstva zlasti
300
legislativne obravnave gozdne, poljske in lovske policije, zadeve ribolova in konjereje,
rudarstva, melioracije tal, vodnih pravic, gozdno zakonodajo, pospeševanje kmetijstva z
dotacijami in razstavami, vodenje kmetijske statistike, kmetijskega in gozdarskega šolstva ter rudarskega pouka, vodenje kmetijsko kreditnih, zavarovalnih in društvenih zadev, vodenje rudarstva, veterinarstva, državnih domen, državnih gozdov, posesti verskega in študijskega sklada, montanističnih obratov. Ko je bilo ustanovljeno leta 1908
Ministrstvo za javna dela, je to prevzelo Upravo montanističnih obratov, rudarski pouk
in druge zadeve rudarstva.
Pomožni uradi Kmetijskega ministrstva so bili: Centralni sosvet za konjerejo 1903 -, ki
je nasledil Centralno komisijo za konjerejo 1876 - 1903, Veterinarski sosvet 1906 -,
Ministerialna komisija za agrarne operacije 1886 -, Centralna komisija za trtno uš
1874 -, Komisija za upravo centralnega rezervnega sklada za bratovske skladnice
1890 -.
630 - 633
1956, str. 365 sl.
Fond sestavljajo splošni spisi Kmetijskega ministrstva od 1888 dalje in predspisi od
1876 dalje (Allgemeine Reihe).
Gradivo, ki je bilo potrebno po razpadu Avstro-Ogrske za nadaljevanje poslovanja, so
izročile avstrijske oblasti verjetno leta 1920 (konvoluti iz oddelka poljedelstvo in splošni spisi V. za Kranjsko iz oddelka agrarne operacije, 1,2 t. m.). Ostalo gradivo je bilo
izročeno AS na podlagi Arhivskega sporazuma med Republiko Avstrijo in Kraljevino
SHS iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Avstrijo iz leta 1958 in sicer 9. 7. 1981 (5.
predaja, 5. 6. 1981, seznam 5.), 10. 7. 1985 (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 3 in 7.
predaja, 22. 4. 1985, seznam 2) in 16. 3. 1987 (8. predaja, 9. 12. 1986, seznam 2). Tega
gradiva je bilo 17,2 t. m. Zahteva je bila postavljena na podlagi člena VI Arhivskega
sporazuma in sicer za gradivo, ki je bilo teritorialno opredeljeno v registraturnem načrtu, ne pa tudi za ostalo, čeprav se nanaša na Slovenijo (zato, da se ne bi delile arhivske
enote). Gradivo, ki zadeva istočasno Avstrijo in Slovenijo, je bilo izročeno v fotokopijah. Izročeno ni bilo gradivo, ki je v registraturnem načrtu v okviru registraturnega
pododdelka Primorje, ker je dala Avstrija na gradivo ozemlja, ki leta 1923 ni bilo v
okviru Kraljevine SHS, tako imenovani teritorialni pridržek. To in drugo gradivo, ki ni
razvrščeno po teritorialnem načelu v registraturnem načrtu, je v Avstrijskem državnem
arhivu na Dunaju v oddelku Allgemeines Verwaltugsarchiv, fond K. k.
Ackerbauministerium. Fondu so dodani tudi montanistični spisi (Montan - Akten 1888 1908), ki se nanašajo na Plavžarsko in montanistično upravo v Celju. Ostali
montanistični spisi so v fondu Montanistični spisi v Splošnem upravnem arhivu na
Ureditev spisov sledi prvotni ureditvi po oddelkih: poljedelstvo, gozdarstvo, konjereja,
Dunaju.
veterinarstvo in agrarne operacije in ustreznih registraturnih načrtih, ki se v nekaterih
oddelkih členijo še po kronovinah (Koroška 3, Kranjska 6, Primorje 7, Štajerska 13) in
se delijo na registraturne periode. Poleg tako razvrščenih spisov obstoje še konvoluti za
301
oddelke poljedelstvo, gozdarstvo in konjereja ter separatni spisi oddelka agrarne operacije. Konvoluti in separatni spisi združujejo spise po toponimih in osebah.
A - Splošni spisi (Allgemeine Reihe):
- Oddelek poljedelstvo:
I. 1882, 1884-1913:
melioracije/ namakanje/ osuševanje/ urejanje hudournikov/ vinogradništvo/ vinska trgovina/ sadjarstvo/ gozdarstvo/ gozdarski nadzor/ imenovanje gozdarskih inšpektorjev/
gozdarsko tehnično osebje/ reja in transporti domačih živali/ čebelarstvo/ ribogojništvo/ ribištvo/ kmetijski in gozdarski privatni učni zavodi/ nadaljevalne izobraževalne
šole/ učni pripomočki/ knjižnice/ potujoči učitelji/ kmetijska in gozdarska društva/ subvencije kmetijskim in gozdarskim društvom, učnim zavodom/ razstave in sejmi/
II. 1914-1918:
živinoreja/ fond živine/ cenitev in zavarovanje živine/ živinski proizvodi/ ribogojništvo/
kultura tal/ melioracije/ namakanje/ osuševanje/ regulacija rek/ zagraditev hudournikov/ gozdarsko tehnični oddelki za zagraditev hudournikov/ upravne zadeve in personalije/ vinogradništvo/ uvoz in izvoz trt/ sadjarstvo/ vrtnarstvo/ zelenjadarstvo/ gojenje
rastlin/ boj proti škodi na kulturah/ posojila za trtno uš/ kultura barja in pridobivanje
šote/ mlekarstvo in mlečni proizvodi/ šole/ učni pripomočki/ potujoči učitelji/ subvencije
šolam/ društva in zadruge/ tovarne/ delavci/ gozdarstvo/ gozdne kulture/ državni gozdarski izpiti/ akcije proti ujmam/ razstave in loterije/ državne nagrade/ skrb za žetev/
statistika setve in žetve/ poročila o stanju setve in žetve/ poizvedbe o obdelovalnih površinah/ trgovske in obrtne zadeve/ zakonodaja o živilih/ preiskava živil/ sanitetni nadzor/
inšpektorji kleti/ revizija carinskih tarif/ vodna pravica/ preskrba z vodo/ hidroelektrarne in vodne naprave/ odpadne vode/ javno vodovje/
- Oddelek gozdarstvo:
I. 1876-1880, 1888-1913:
Kranjska, personalije in agende/
II. 1914-1918:
mensalna posest Gornji Grad/
- Oddelek konjereja:
I. 1888-1913:
privatna konjereja/ komisija za konjerejo/ reja oslov in mul/ konjske dirke/
II. 1914-1918:
konjereja/ reja mul/ reja oslov/ licenciranje/ izbor žrebcev za privatne kobile/ razstave/
konjske dirke/ konjski šport/ dirkalna in športna društva/ žrebeta/ žrebčarne/ subvencije/
- Oddelek agrarne operacije 1889-1918:
letna poslovna poročila/ statistika/ agrarni zakoni/ inšpekcije uradov/ uradni prostori/
razstave/ zadeve služiteljev/ potni računi/ štipendije/ dodatki/ operacijska območja/
melioracije planin in pašnikov/ servituti/ pridelava krmil in gnojila/
B - Montanistični spisi (Montan - Akten):
Plavžarska in montanistična uprava Celje 1888-1908:
Cinkarna in valjarna Celje, personalije, poslovna poročila/
prevzemni seznam 1981, 1986/ arhivski popis 1995/
______________________________________________________________________
302
6
AS 1090
C. KR. MINISTRSTVO ZA BOGOČASTJE IN POUK, 1850 - 1918
13.1 t. m./ 131 š.
K. k. Ministerium des Kultus und Unterrichtes, 1849 - 1860
C. kr. ministrstvo bogočastja in pouka, 1849 - 1860
K. k. Staatsministerium, 1860 - 1867
C. kr. državno ministrstvo, 1860 - 1867
K. k. Ministerium für Kultus und Unterricht, 1867 - 1918
C. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk, 1867 - 1818
Ministrstvo javnega pouka (Ministerium des öffentlichen Unterrichtes) je bilo ustanovljeno 23. 3. 1848. Leta 1849 so mu dodelili še zadeve bogočastja, ki so bile dotlej v delokrogu Dvorne pisarne, zato so mu spremenili ime v C. kr. ministrstvo bogočastja in
pouka (K. k. Ministerium des Kultus und Unterrichtes). Njegov dolokrog je bilo celotno
območje monarhije. Ukinjeno je bilo 20. 10. 1860 in njegov delokrog je za avstrijsko
polovico države prevzelo Državno ministrstvo (K. k. Staatsministerium). To je bilo 2. 3.
1867 ukinjeno in ustanovljeno je bilo C. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk (K. k.
Ministerium für Kultus und Uterricht).
Ministrstvo je bilo najvišje upravno oblastvo za področje bogočastja in pouka. Na področju pouka je vodilo in nadzorovalo ves pouk in vzgojo. Državne zavode je vodilo v
upravnem, didaktičnem in pedagoškem pogledu in nadzorovalo privatne zavode. Tako
je bilo v njegovem delokrogu med drugim predlaganje imenovanj deželnih šolskih inšpektorjev, notranja organizacija šol, podeljevanje pravice javnosti privatnim šolam, dovolitev ustanovitev privatnih šol, sodelovanje pri dovolitvi za ustanovitev srednjih šol in
imenovanje direktorjev, ureditev izpitov za učitelje na osnovnih in srednjih šolah, predlaganje profesorjev za visoke šole. V področje bogočastja so sodili med drugim predlogi
za imenovanje škofov, kanonikov, potrditev prelatov, opatov, ustanovitev in spremembe
meja škofij, soglasja k ustanovitvi novih župnij, spremembi štolninskega reda in prodaji
cerkvene posesti, predlaganje kandidatov za župnije, ki so pod vladarjevim patronatom,
dotacije za semenišča, nadzor nad škofijskimi in samostanskimi učnimi zavodi in dotacije zanje, proučitev predlogov za izdatke in dohodke verskega sklada in odobritev gradenj iz verskega sklada. Za področje evangeličanske veroizpovedi so bili v delokrogu
ministrstva med drugim predlogi o ukinitvi ali ustanovitvi novih superintendantur, senioratov, potrditev izvolitve superintendentov, verskih knjig, statutov in učnih načrtov
evangeličanskih učiteljlskih semenišč. V delokrog ministrstva je spadal tudi najvišji
nadzor na področju znanosti in umetnosti.
Ministrstvu sta bila podrejena Centralna statistična komisija (K. k. statistisches Zentralkomission, AS 191, zap. št. 12, ustanovljena 1863) in Spomeniški urad (K. k. Denkmalamt, ustanovljen 1850, AS 1100, zap. št. 13).
625 - 630
1956, str. 365
- Benard A.-G., Guide des Archives Natioanels Autrichiennes a l'usage du lecteur
303
Fond sestavljajo splošni spisi ministrstva (Allgemeine Reihe) in splošni spisi bogočastja
(Neuer Kultus). Gradivo je bilo izročeno SFRJ (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 7) na
podlagi čl. VI Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo leta
1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958. Zahteve so bile postavljene za gradivo, ki je bilo na podlagi registraturnega načrta teritorialno opredeljeno.
Gradivo, ki se istočasno nanaša na avstrijsko in slovensko državo, je bilo predano v
fotokopijah. Izročeno je bilo le gradivo za ozemlje Slovenije, ki je bilo leta 1923 v okviru tedanje Kraljevine SHS in to spisi 1888 - 1918 in odgovarjajoči predpisi. AS je prevzel gradivo 10. 7. 1985.
Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, oddelek Allgemeines
Verwaltungsarchiv v fondih Ministerium für Kultus und Unterricht in Neuer Kultus.
Gradivo je urejeno po prvotni ureditvi na podlagi odgovarjajočih registraturnih načrtov.
- Ministrstvo za bogočastje in pouk, splošni spisi:
Koroška: ljudske šole 1894, 1908-1913, 1915/
Kranjska: deželna šolska oblastva 1893-1918/ jezik pouka 1867-1881/ šolski, študijski
skladi in štipendije 1888-1914/ kmetijski učni zavodi 1898-1910/
Ljubljana: študijska biblioteka 1866, 1886-1917/ teološki učni zavodi 1894-1918/ srednje šole 1854-1918/ privatne šole in tečaji 1871-1918/ izpitna komisija 1908-1918/ srednje glasbene šole 1869-1907/ glasbena društva 1908-1918/ umetnostne zadeve in muzeji 1881-1918/ obrtne šole 1879, 1881-1910, 1912/ trgovske šole 1889-1918/ ljudske
šole in učiteljišča 1869-1918/ verski pouk 1889-1917/ sirotiščnica Ljubljana 1901/ jezikovni pouk, slovenske učne knjige 1892-1918/ deželni sklad za sirote, Lichtenthurnov
zavod 1879, 1882, 1886, 1887, 1890, 1892, 1914/ štipendije 1884-1918/ trgovska in
obrtna zbornica, sejni zapisniki 1910-1918/ seznami personalnega stanja 1909-1917/
Primorje: ljudske šole in učiteljišča 1905-1913/
Štajerska: deželna šolska oblastva 1893-1918/ jezik pouka 1868-1900/
Maribor: teološke študije 1891-1912/ srednje šole 1869-1918/ privatne šole in tečaji
1888, 1894, 1892, 1902-1918/ umetnostne zadeve 1896-1901, 1906-1917/ glasbene šole
1905-1918/ društva 1905, 1907, 1908, 1911, 1913-1915/ obrtne šole 1883-1908/ trgovske šole 1897-1918/ ljudske šole in učiteljišča 1864, 1878-1918/ samostanske dekliške
šole 1895-1917/ sirotiščnica Celje 1908, 1909, 1911, 1913/ jezikovni pouk, slovenske
šolske knjige 1902-1914/
- Bogočastje (Neuer Kultus), splošni spisi:
Kranjska: ustanove 1891-1917/ škofija 1891-1918/ kanoniki 1888-1918/ stolnica
1905-1915/ stolni kapitelj 1887-1898/ župnije 1850, 1868-1918/ semenišče 1873-1911/
davki, prispevki za verski sklad 1882-1910/ verski sklad 1898-1918/ moški samostani
1891-1918/ Novo mesto, kolegiatni kapitelj 1875-1918/ ustanove za plemkinje
1899-1905/ ženski samostani 1890-1913/ protestanti, potovalne štipendije 1895-1910/
Primorje: ustanove 1891/ župnije 1873-1914/
Štajerska: Lavantinska škofija 1887-1898/ Lavantinski kapitelj 1899-1917/ župnije
1871-1918/ moški samostani 1896-1918/ ženski samostani 1896-1915, 1918/
prevzemni seznam 1983/
304
______________________________________________________________________
7
AS 190
C. KR. MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVJE, 1918 - 1918
0.1 t. m./ 1 š.
K. k. Ministerium für Volksgesundheit, 1917 - 1918
C. kr. ministrstvo za ljudsko zdravje, 1917 - 1918
Zaradi prve svetovne vojne so prišle do izraza socialne in zdravstvene težave prebivalstva, zato je država v letu 1917 ustanovila celo vrsto inštitucij, ki so bile odgovorne za
zdravstvene in socialne zadeve, med temi inštitucijami je bilo tudi Ministrstvo za ljudsko zdravje.
- Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs, Inventare 1, Wien 1995, str. 137 138
Gradivo je Avstrija verjetno izročila leta 1920 restitucijski komisiji Kraljevine SHS,
vendar o tem v AS ni dokumentacije. Prav tako ni podatkov o tem, kdaj je gradivo prišlo v AS.
Valentin Derčar - laborant v laboratoriju kranjske deželne bolnišnice/ dr. Vitor Breskvar - skrb za tuberkulozne bolnike v Ljubljani/ okrajni zdravniki: Ignac Jelovšek, Julijan Kocmuh, Bronislav Gallasch, Anton Pregel, Alfred Mahr in Karel Wisinger/ okrajni
zdravnik Ferdinand Treuz/ Ludvig Baraga - bandažist/ Terezija Pregel - napredovala v
laborantko/ dr. Jože Kuras/ Vojnik pri Celju ustanova za onemogle - bolehne/
Hütterberg - variole (koze), italijanski vojni ujetnik Lucca Salvadore/ Ivan Selič - pekarna v Laškem/ Prekopa in Vransko - v begunskem taborišču izbruh pegastega tifusa dr. Karel Schönauer/
______________________________________________________________________
8
AS 189
C. KR. MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA, 1908 - 1918
3.4 t. m./ 34 š.
K. k. Ministerium für öffentliche Arbeiten, 1908 - 1918
C. kr. ministrstvo za javna dela, 1908 - 1918
Ministrstvo za javna dela je bilo ustanovljeno leta 1908 in je prevzelo od Kmetijskega
ministrstva delokrog rudarstva in vodenje montanističnih obratov, od Trgovinskega
ministrstva hidrotehnična dela in zaščitne znake, od Notranjega ministrstva gradnje cest
in mostov, od Ministrstva za bogočastje in pouk skrb za obrtno izobraževanje, od Pravosodnega ministrstva pa legislativno dejavnost v okviru svojih pristojnosti. Delokrog
Ministrstva za javna dela je obsegal predvsem: juristično administrativne gradbene zadeve, skrb za stanovanja, upravo državnih poslopij, razstave, tujski promet, splošne tehnične zadeve, gozdarske in kmetijske gradnje, mnenja o visokih gradnjah pravosodne in
305
finančne uprave ter Ministrstva za javna dela, gradnjo cest in mostov, vodenje gradenj,
vodne naprave, zakonodajne in gospodarske zadeve rudarstva, naftna polja, notranjo
službo rudarskih oblastev, rudarski pouk, rudarski nadzor in zaščito rudarjev, splošne
rudarske gradbene zadeve, rudarsko statistiko, pospeševanje obrti in tehniške poskuse,
obrtno šolanje, elektriko in vodne centrale, mere in uteži, strojništvo, elektrotehniko in
parne kotle, mnenja o gospodarskih vprašanjih, skrb za mladino, varstvo obrtnih pravic,
sanitetene zadeve.
Ministrstvu so bili podrejeni med drugim naslednji uradi: C. kr. urad za pospeševanje
obrti (K. k. Gewerberförderunkgsamt, AS 192, zap. št. 11), C. kr. urad za kreditno obrtne zadeve (K. k. Dienststelle für gewerbliche Kreditangelegenheiten, AS 193, zap. št.
10).
1956, str. 365
- Benard A.-G., Guide des Archives Nationales Autrichiennes a l'usage de lecteur
francophone, MÖStA, Inventare 1, Wien 1995, str. 126
Fond sestavljajo splošni spisi (Allgemeine Registratur).
Del spisov je prevzelo leta 1920 poslaništvo Kraljevine SHS na Dunaju (1 t. m.) od Državnega urada za zunanje zadeve, ostali del pa je bil prevzet na podlagi Arhivskega
sporazuma med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS iz leta 1923 in Protokola med
FLRJ in Avstrijo iz leta 1958 in sicer 10. 7. 1985 (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 4, 7.
predaja, 22. 4. 1985, seznam 3) in 16. 3. 1987 (8. predaja, 9. 12. 1986, seznam 3). Zahteva po arhivskem gradivu je bila postavljena na podlagi VI. člena Arhivskega sporazuma za gradivo, ki je bilo v registraturnem načrtu razvrščeno po kronovinah ali teritorialno po krajih in vodah za ozemlje Slovenije. Predano ni bilo gradivo za ozemlje, ki je
bilo leta 1923 v okviru Kraljevine Italije. Gradivo, ki se istočasno nanaša na avstrijsko
in slovensko ozemlje, je bilo predano v fotokopijah. Gradivo, ki ni bilo teritorialno razvrščeno, a se nanaša na Slovenijo, je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, oddelek Allgemeines Verwaltungsarchiv, fond K. k. Ministerium für öffentliche Arbeiten.
Ureditev gradiva sledi prvotni ureditvi po registraturnih načrtih za leta 1908 in 1909 1918. Zadnji je bil razdeljen na 460 signatur.
I. 1908:
Cinkarna Celje/ cesta Postojna - Podkraj/ revirni rudarski okraj Celje, rudosledstvo/
hidrografska služba/ obrtne šole, potovalni tečaji/ lokalna železnica Bohinjska Bistrica
- Triglav/
II. 1909-1918:
juridično administrativne gradbene zadeve/ uprava državnih poslopij/ splošne tehnične
zadeve gradenj/ gozdarske in kmetijske gradnje/ splošne zadeve visokih gradenj, politične, sodne, finančne uprave in ministrstva za javna dela/ zgradbe za bogoslužje in pouk/ gradnja cest in mostov/ vodogradnje, oskrba mest z vodo, vodne naprave, vodni
kataster/ notranja služba rudarskih glavarstev/ rudarski pouk/ razmere v rudnikih/ rudarska inšpekcija/ zavarovanje rudarjev/ državna montanistična uprava/ pospeševanje
gospodarstva in tehničnih obrti vključno domače industrije in obrti/ obrtnokreditne
zadeve/ zadružništvo/ zadružni inštruktorji/ obrtno izobraževanje/ izobraževanje vajencev/ mojstrski izpiti/ meroizkusni uradi/ strojegradnja in elektrotehnika, parni kotli/
306
zaščitne znamke/ procesi glede privilegijev in pritožb/ preizkusi mednarodnih znamk/
računski zaključki/ izkazi poslovanja/ dokazi o prekoračitvi kreditov/ obračuni založbe/
______________________________________________________________________
9
AS 1102
C. KR. GENERALNA DIREKCIJA ZEMLJIŠKO-DAVČNEGA
KATASTRA, 1819 - 1914
1.1 t. m./ 11 š., 1 m., 8 zv.
K. k. Grundsteuerregulierungs-Hofkommission, 1810 - 1827
C. kr. dvorna komisija za regulacijo zemljiškega davka, 1810 - 1827
K. k. Vereinigte Hofkanzlei, 1827 - 1848
C. kr. združena dvorna pisarna, 1827 - 1848
K. k. Finanzministerium, 1848 - 1850
C. kr. finančno ministrstvo, 1848 - 1850
K. k. Generaldirektion des Grundsteuerkatasters, 1850 - 1864
C. kr. generalna direkcija zemljiško-davčnega katastra, 1850 - 1864
K. k. Generaldirektion für die direkten Steueren, 1864 - 1865
C. kr. generalna direkcija za direktne davke, 1864 - 1865
K. k. Finanzministerium, 1865 - 1910
C. kr. finančno ministrstvo, 1865 - 1910
K. k. Generaldirektion des Grundsteuerkatasters, 1910 - 1918
C. kr. generalna direkcija zemljiško-davčnega katastra, 1910 - 1918
S cesarskim ukazom 21. 8. 1810 je bila ustanovljena Dvorna komisija za regulacijo zemljiškega davka (K. k. Grundsteuerregulierungs-Hofkommission), ki naj uredi sistem
regulacije zemljiškega davka. Njeno delo je bilo v letih 1813 - 1815 prekinjeno. Komisija je vodila dela pri stabilnem katastru, ki je bil zapovedan s cesarskim ukazom dne
23. 12. 1817. Katastrska merjenja je vodil department za merjenja (Vermessungs-department), ki se je delil na dva oddelka: I. za trigonometrično regulacijo in litografski inštitut (Abteilung für die trigonometrische Triangulierung und das
Lithographische Institut) in II. za mapiranje ali detajlno merjenje (Abteilung für die
Mappierung oder Detailvermessung). Leta 1818 je bila ustanovljena za izvedbo
triangulacije Podkomisija triangulacijskega in kalkulacijskega biroja (Unterkommission
des Triangulierungs-und Kalkülbüros). Konec leta 1827 je Dvorna komisija za
regulacijo zemljiškega davka prenehala delovati in njene posle je prevzela Združena
dvorna pisarna (Vereinigte Hofkanzlei) do leta 1848. Najvišje vodstvo tehničnih del je
prevzela
Centralna
komisija
katastrskega
merjenja
(Katastralvermessungs-Zentralkommossion). Ta je bila 1831 razpuščena in leta 1835
ponovno vzpostavljena. V letih 1848 - 1850 so bili posli katastrskih operacij podrejeni
C. kr. finančnemu ministrstvu (K. k. Finanzministerium). Leta 1850 je bila ustanovljena
Generalna direkcija zemljiško davčnega katastra (Generaldirektion des
Grundsteuerkatasters), delovala je do 1864. Po letu 1850 sta bila oba oddelka ločena in
Triangulacijski in kalkulacijski biro je prešel v delokrog Vojnega ministrstva (K. k.
Kriegsministerium). V letu 1860 se oba oddelka ponovno združita in Podkomisija
triangulacijskega in kalkulacijskega biroja se preimenuje v Direkcijo triangulacijskega
307
cijskega in kalkulacijskega biroja (Direktion des Triangulierungs-und Kalkülbüros).
Leta 1864 - 1865 je prevzela posle Generalne direkcije zemljiškega katastra Generalna
direkcija za direktne davke (Generaldirektion für die direkten Steuren). Od 1865 je spadal zemljiško davčni kataster pod Sekcijo za upravno službo (Sektion für den
Verwaltungsdienst) C. kr. finančnega ministrstva. Dne 24. 5. 1869 je bil izdan zakon o
regulaciji zemljiškega davka. Zakon o evidenci zemljiško davčnega katastra 23. 5. 1883
je poveril to nalogo Finančnemu ministrstvu. Leta 1890 je bil v Finančnem ministrstvu
ponovno ustanovljen Triangulacijski in računski biro. Dne 30. 3. 1910 je bila ustanovljena Generalna direkcija zemljiško davčnega katastra.
- Mischler E. - J. Ulbrich, Österreichisches Staatsvörterbuch, Wien 1905, 1. Bd., str.
25 - 28, 46 sl., 65, Wien 1907, 3. Bd., str. 638 - 640
- Lego K., Geschichte des Österreichischen Grundkatasters, Wien 1967, str. 25 sl.
- Ulbrich K., Zeittafel zur historischen Entwicklung der Österreichischen Katastralvermessung, 150 Jahre Österreischischer Grundkataster, Wien 1967, str. 169 - 196
- Gesamtinventar des Steiermärkischen Landesarchives, Graz 1959, str. 195 - 196
Gradivo je prevzel AS na podlagi VI. čl. Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in
Republiko Avstrijo iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta
1958 in to večkrat: 16. 3. 1986 (operati nivelizacije in triangulacije, 8. predaja, 9. 12.
1986, seznam 5); 8. 3. 1988 (9. predaja, 11. 12. 1987, seznam 2 - operati nivelizacije in
triangulacije, seznam 3 - spisi Generalne direkcije zemljiško davčnega katastra); 15. 5.
1989 (10. predaja, 20. 4. 1989, seznam 3 - karte iz Historične zbirke). Gradivo je bilo
pred prevzemom hranjeno v treh institucijah in sicer spisi Generalne direkcije zemljiško
davčnega katastra v Finančnem arhivu, operati triangulacije in nivelizacije v Vojnem
arhivu (Triangulierungsoperte und Präzisionsnivellement) ter karte v Historični zbirki
kart v Zveznem uradu za cimentiranje in merjenje na Dunaju. Predano je bilo gradivo za
slovensko ozemlje, ki je bilo leta 1923 v okviru Kraljevine SHS. Preostalo gradivo je še
v navedenih institucijah. Nekaj gradiva je predanega v mikrofilmih (kadar se ne nanaša
le na slovensko ozemlje) in se nahaja v fondu Zbirka dopolnilnih mikrofilmov (glej AS
1087, zap. št. 1744), nekaj gradiva pa so tiskane normalije. V okviru fonda smo ohranili
sestavne dele, kakor so bili ob prevzemu.
izkazi o letnih napredkih končanih katastrskih operacij za Štajersko 1819-1825/ topografski opis za stabilni kataster v kresijah Celje in Maribor 1837/ izposoja katastrskih
map 1833/ popravki deželne meje med Kranjsko - Štajersko in Hrvaško - Kranjsko
1845, 1863, 1869, 1870, Kranjsko - Primorje 1865, 1869/ spremembe ozemlja davčnih
in katastrskih občin 1860, 1870-1896/ skice kultur reambulančne operacije na Kranjskem 1867-1870/ topografski opis trigonometričnih točk na Štajerskem 1870-1877/ katastrske izmere 1902-1914/ (za vse navedeno gradivo tudi mikrofilmi št. 1017-1021)/
triangulacijski operati 1875, 1877, 1896-1898, 1900, 1909, 1911 (tudi mikrofilma št.
1023, 1024)/ operati precizne nivelizacije 1873-1875, 1877, 1878 (tudi mikrofilm št.
1022)/ tiski: instrukcije za merjenja, cenitve, evidence katastra 1824-1874/
______________________________________________________________________
10
AS 193
C. KR. URAD ZA OBRTNO KREDITNE ZADEVE, 1909 - 1918
308
0.2 t. m./ 2 š.
K. k. Dienststelle für gewerbliche Kreditangelegenheiten, 1909 - 1919
C. kr. urad za obrtno kreditne zadeve, 1909 - 1919
Urad je bil ustanovljen leta 1909 kot posebna služba Ministrstva za javna dela, prenehal
je delovati 1919. Njegov delokrog je bila skrb za kreditna društva.
Gradivo je bilo izročeno verjetno leta 1920 reinstitucijski komisiji Kraljevine SHS,
vendar o tem v AS ni dokumentacije. AS ga je izročil leta 1958 Državni sekretariat za
zunanje zadeve FLRJ in je urejeno po prvotni ureditvi - registraturnem načrtu.
Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu, oddelek Allgemeines
Verwaltungsarchiv, Dunaj.
hranilna društva, posojilna društva in kreditne zadruge, 1909-1918: subvencije, bilance, pravila, poslovna poročila, ustanovitev, personalne spremembe/
______________________________________________________________________
11
AS 192
C. KR. URAD ZA POSPEŠEVANJE OBRTI, 1908 - 1918
0.3 t. m./ 3 š.
K. k. Gewerbeförderungsamt, 1908 - 1918
C. kr. urad za pospeševanje obrti, 1908 - 1918
Leta 1902 je bil ustanovljen v okviru Trgovinskga ministrstva (K. k. Handelsministerium). Sosvet za pospeševanje obrti (Beirat in Gewerbeförderungsangelegenheiten). Tehnično izvršilno oblastvo je bila Služba pospeševanja obrti (Gewerbeförderungsdienst).
Leta 1908 je postal Urad za pospeševanje obrti posebna služba Ministrstva za javna
dela. Delokrog Urada je bil med drugim pomoč pri ustanavljanju obrtnih zadrug, nabava
strojev, posojila in subvencije za obrtne zadruge, pospeševanje domače obrti.
534 - 535, 635
AS je prevzel gradivo prvič leta 1958 ko ga je izročil Državni sekreteriat za zunanje
zadeve FLRJ (0,2 t. m.), in drugič 10. 7. 1985 (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 5), na
podlagi člena VI Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz
leta 1923 in protokola med FLRJ in Avstrijo 1958. Prevzeto je bilo gradivo, ki je bilo v
okviru registraturnega načrta urejeno po teritorijalnem principu in sicer le za tisti del
ozemlja Slovenije, ki je bilo leta 1923 v Kraljevini SHS.
309
Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu, oddelek Allgemeines
Verwaltungsarchiv, Dunaj, fond K. k. Gewerbeförderungsamt.
Gradivo je urejeno po prvotni ureditvi po oddelkih in v III. oddelku po registraturnem
načrtu.
sprejem v vzorni mizarski obrat 1911/ nabava strojev 1918/ obrtne zadeve 1908-1918:
ustanovitev, prepustitev in nabava strojev, subvencije, bilance, revizije, posojila, odlogi
posojil/ Kranjska: pospeševanje lesne in žagarske industrije ter domače obrti
1909-1918/
______________________________________________________________________
12
AS 191
C. KR. STATISTIČNA CENTRALNA KOMISIJA, ODDELEK ZA
LJUDSKO ŠTETJE, 1803 - 1917
1.4 t. m./ 10 f., 4 k.
K. k. Statistische Zentral-Kommission, 1863 - 1918
C. kr. statistična centralna komisija, Oddelek za ljudsko štetje, 1863 - 1918
Statistika v smislu zbiranja podatkov je stara približno toliko kot uprava. V srednjem
veku so statistični podatki redki, vendar ni mogoče iti mimo raznih urbarjev, mitninskih
in notarskih knjig ter nekaterih drugih dokumentov takratne družbe. S porajanjem absolutizma, ki ga spremlja širitev in krepitev osrednjih uradov, je uporabnih podatkov vedno več. Seveda je vse to početje podrejeno le dvema vidikoma finančnemu in vojaškemu.
Sredi 18. stol. imamo že prvo štetje prebivalstva, v ta čas spada tudi začetek agrarne,
obrtne oziroma industrijske, trgovinske in finančne statistike.
Za potrebe organiziranega zbiranja in obdelave statističnih podatkov je cesar Franc leta
1829 ustanovil statistično službo, ki jo je podredil osrednjim finančnim organom. Izdajati so začeli publikacijo "Tafeln". Organizacijsko se je začel prelom leta 1840 z nastankom Direkcije za administrativno statistiko, vsebinsko pa naslednje leto, ko je postal
njen vodja Karel Czoerning. Vse do 1848 je bila ta služba podrejena generalnemu računskemu direktorju, vendar je bila deloma samostojna. S tehničnega stališča je spremembo prineslo to, da se ni več opirala samo na podatke osrednjih državnih organov in
gubernijev, ampak je razširila krog sodelavcev na nižje oblasti in posamezne zaupnike.
Določene akcije na terenu so začeli izvajati tudi prek lastnega uradništva, ki so ga v ta
namen poslali z Dunaja.
Leta 1863 je prišlo do zadnje večje reorganizacije z ustanovitvijo Statistične centralne
komisije. Sprva je bila podrejena finančnim oblastem, leta 1869 so jo podredili ministrstvu za trgovino, po letu dni pa ministrstvu za uk in bogočastje. Zadnje je samo zunanji
znak dejstva, da se je statistika že v precejšnji meri otresla neposredne službe državni
upravi. Posamezna ministrstva so začela, in sicer najprej za trgovino, kmalu pa tudi za
kmetijstvo, ustanavljati lastne statistične urade oziroma službe in izdajati lastne publikacije.
310
Prva statistika prebivalstva, ki obsega štetje, gibanje ter zdravstvene in stanovanjse razmere prebivalcev, sega že v leto 1754, z letom 1857 pa se začno popisi prebivalstva v
današnjem smislu. Od prvotnih štetij, ki so jih opravljali predvsem za vojaške potrebe,
so prešli na prave popise. Na podlagi teh štetij so izdali krajevne repertorije, leksikone
občin in sezname krajev. V teh publikacijah objavljeni podatki so še posebno dragoceni
zato, ker obravnavajo najmanjše teritorialne enote. Gibanje prebivalstva so spremljali
na podlagi podatkov, ki so jih morali v predpisanih rokih prek oblastnih organov pošiljati vsi tisti, ki so vodili matične knjige. Zdravstveno stanje so ugotavljali na podlagi
poročil uradnih zdravnikov, ki so jih morali pošiljati prek okrajnih in deželnih oblasti
notranjemu ministrstvu. Stanovanjske razmere so obdelovali na podlagi popisov prebivalstva, delno pa posredno prek katastrov, na podlagi katerih so odmerjali hišnorazredni
oziroma hišnonajemninski davek. Stanovanjske razmere nekaterih vrst delavcev obravnavajo tudi statistične publikacije nekaterih ministrstev.
- Zwitter F., Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani št. 14, historični odsek 5, Ljubljana 1936, str. 7
- Granda S., Razvoj statistike in statistično gradivo, Arhivi II, št. 1 - 2, Ljubljana 1979,
str. 24 - 28
- Vodnik 1965, str. 50
Italija in Jugoslavija sta 15. 9. 1961 sklenili sporazum o izročitvi arhivskega gradiva, ki
je nastalo na takratnem jugoslovanskm ozemlju in ga je hranil Državni arhiv v Trstu.
Gradivo je bilo izročeno 22. 11. 1961.
statistični podatki za Slovensko Primorje 1803-1815/ ekshibitni protokoli Industrijske in
trgovske družbe za Slovensko Primorje 1911-1915/ beležke o gibanju dela I.R. Uffici
fondiari della Venezia Giulia 1814-1817/ načrt razdelitve Istre na okraje 1811/ splošni
repertorij za Slovensko Primorje 1890, 1900, 1910/ korespondenca 1909-1915/
311
______________________________________________________________________
13
AS 1100
C. KR. SPOMENIŠKI URAD, 1855 - 1918
3.0 t. m./ 30 š.
K. k. Zentralkommission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmäler, 1850
- 1873
C. kr. centralna komisija za proučevanje in ohranitev stavbnih spomenikov, 1850 1873
K. k. Zentralkommission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 1873 - 1912
C. kr. centralna komisija za proučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, 1873 - 1912
K. k. Denkmalamt, 1912 - 1918
C. kr. spomeniški urad, 1912 - 1918
Vladar je z ukazom 31. 9. 1850 ustanovil Centralno komisijo za proučevanje in ohranitev stavbnih spomenikov (K. k. Zentralkommission zur Erforschung und Erhaltung der
Baudenkmäler), ki je začela delovati leta 1853. Njen delokrog je bila skrb za ohranitev
spomenikov, zlasti pri novogradnjah in graditvi železnic, skrb za obnovo in preprečevanje uničevanj arheoloških najdišč, preprečevanje trgovine z umetnostnimi predmeti in
njihovega odnašanja v tujino. Komisijo so 21. 7. 1873 preimenovali v C. kr. centralno
komisijo za proučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov (K. k.
Zentralkommission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale) in je bila podrejena Ministrstvu za bogočastje in pouk. Delokrog komisije je bil
med drugim pospeševanje ohranitve in obnove spomenikov, njihovo proučevanje, objavljanje izsledkov, skrb za arhive. Komisijo so preimenovali leta 1912 v C. kr. spomeniški urad (K. k. Denkmalamt), ki je skrbel za arheološke najdbe, izkopavanja in ohranitev umetnostnih spomenikov.
669 - 670, Wien 1907, 3. Bd., str. 630
Fond sestavlja gradivo fonda Spomeniški urad (Denkmalamt), ki je bilo izročeno na
podlagi čl. VI Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz leta
1923 ter Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 (4. predaja, 22. 12.
1979, seznam 14). Gradivo je prevzel AS 15, zap. št. 50. 4. 1980. Predano je bilo gradivo s predspisi in to v originalih in v fotokopijah (v primeru, da se gradivo ne nanaša le
na Slovenijo), in sicer le za ozemlje, ki je bilo leta 1923 v okviru Kraljevine SHS.
Vse preostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, oddelek Splošni
upravni arhiv, fond Denkmalamt. Tudi tu je gradivo fonda ohranjeno le delno, ker je
fond že pri ustvarjalcu dvakrat pogorel, zadnjič leta 1962.
Gradivo je urejeno po shemi ureditve, ki jo je imelo ob prevzemu in se deli na dve veliki skupini: kraji (umetnostni spomeniki) in arheološka najdišča, v okviru teh skupin pa
po kronovinah in krajih.
312
zvonovi/ bakrene strehe/ orgle/ restavracija: cerkve, župnišča, oltarji, freske, slike/ cerkvena oprema/ profane stavbe/ potres 1895/ obnova po potresu/ antikvariati/ zbirke/
Deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani/ razstave/ rimski nagrobniki/ grbi/ arheološke
najdbe in izkopavanja/ umetnostna topografija/ konzervatorji/ korespondenti/
______________________________________________________________________
14
AS 464
FRANCOSKI KONZULAT NA REKI, 1789 - 1806
1 m.
Consulat de France a Fiume
Francoski konzulat na Reki
- Smole M., Glavni intendant Ilirskih provinc 1809 - 1813, Ljubljana 1973, str. 10
Fragmente tega fonda je v okviru gradiva Ilirskih provinc prevzel AS od tržaškega arhiva po jugoslovansko-italijanskem sporazumu o restituciji arhivalij leta 1961.
3 spisi: izkaz francoskih kapitanov, ki so prišli na Reko 1789/ dopis vojnega in mornariškega ministrstva kraljevine Italije - predpisi o trgovini z nevtralnimi in zavezniškimi
državami 1806/ dopis Antona Passana s.d. - vračilo 40 frankov/
arhivski popis 1973/
______________________________________________________________________
15
AS 476
FRANCOSKI KONZULAT V TRSTU, 1788 - 1813
0.3 t. m./ 4 f.
Consulat de France a Trieste
Francoski konzulat v Trstu
Glej AS 29, zap. št. 337.
- Smole M., Glavni intendant Ilirskih provinc 1809 - 1913, Ljubljana 1973, str. 9
korespondenca konzula Pierra Framéryja/ korespondenca konzula Seguierja/ korespondenca-razno/ izvleček iz pravilnika za italijansko mornarico/ prepoved
preskrbovanja angleških ladij in otoka Malte z živežem/ prepoved zavarovalnih polic z
Malte/ imenovanje podkonzulov/ seznami ladij v tržaškem pristanišču/ obvestilo o
sovražnih ladjah v Jadranskem morju/ roparski napadi na ladje/ konvoji/ izkazi
kolonijalnega blaga v tržaškem pristanišču/ zaplembe/ izvozna dovoljenja/ seznami
spisov/ potrdila na izročena pisma in druge predmete/ potni listi/ računi/ dnevnice za
313
izročena pisma in druge predmete/ potni listi/ računi/ dnevnice za mornarje/ pobotnice
za izplačane zneske/ dobavne pogodbe/ monetarne zadeve/ mere in uteži/ pošta v Perušiču/ pritožba proti avstrijskim biričem/ javno mnenje/ prošnja za odpust iz mornariške
službe/ tiralice/ razno/
AAA2 Oblasti na ravni dežele ali višji ravni
AAA21 Avtonomni organi
______________________________________________________________________
16
AS 2
DEŽELNI STANOVI ZA KRANJSKO, 1493 - 1861
202.7 t. m./ 1525 š., 1 f., 14 k.
Landstände für Krain, 15. stol. - 1861
Deželni stanovi za Kranjsko, 15. stol. - 1861
Začetki stanovske organizacije segajo v srednji vek, ko je deželni knez skliceval svoje
gospode in ministeriale na zbore v vlogi posvetovalnih organov. Iz tega se je v začetku
15. stol. razvil deželni zbor, ki ga je skliceval deželni knez predvsem zaradi povečanja
ali uvajanja novih davkov; pravica plemstva, da je soodločalo o davčnih zadevah svoje
dežele, je bil najpomembnejši in osrednji privilegij. V deželnem zboru so bili v začetku
le svetni plemiči; sredi 15. stol. so se jim pridružili tudi prelati kot zastopniki cerkve, s
čimer je bila v obdavčenje vključena tudi cerkvena posest. Ob koncu 15. stol., dokončno pa v začetku 16. stol. so se v zbor vključila tudi deželnoknežja mesta kot četrti stan
in kot pomemben davkoplačnik, medtem ko je bil njihov politični pomen vseskozi zelo
majhen, saj so skupaj imela le en glas. V 15. stol. so se deželni zbori sklicevali bolj poredko, pač glede na potrebe; v 16. stol. pa, ko je deželnoknežja blagajna potrebovala
velike vsote denarja, zlasti za vojsko (beneška in predvsem protiturške vojne in obramba), se je zbor na vladarjev poziv sestal vsaj enkrat letno. Deželni knez je na ta zasedanja pošiljal svoje pooblaščene zastopnike, komisarje, ki so zboru posredovali knezove
davčne zahteve (propozicije); stanovi so jih bili dolžni v taki ali popravljeni obliki sprejeti, a so često na odobritev vezali neke svoje zahteve, kar je najbolj prišlo do izraza v 2.
pol. 16. stol., v času reformacije. Ob koncu 16. stol., zlasti pa v začetku 17. stol. je deželnemu knezu postopno uspelo izvesti protireformacijo in s tem je zlomil tudi politično
moč svetnih stanov, čeprav je bila ta tudi na svojem višku relativno majhna in s knežjo
neprimerljiva. Institucije stanovske samouprave se formalno niso spremenile, a dejansko so stanovi poslej le še poslušni izvrševalci deželnoknežje volje. Naslednji korak k
zmanjšanju njihove vloge so bile terezijanske reforme sredi 18. stol., ki so močno omejile njihovo finančno avtonomijo in jih podredile kontroli države. V času francoske zasedbe (1810) so stanovi prenehali delovati in šele leta 1818 je bila s cesarjevim odlokom obnovljena stanovska ustava, ki pa je predvidela zelo omejena pooblastila. Delovanje zbora in odbora je trajalo do 1861, ko so bili stanovi kot korporacija dokončno
ukinjeni.
Z izvajanjem stanovske samouprave so bile povezane številne funkcije in službe: na
čelu dežele je bil deželni glavar, ki je imel upravne, sodne in vojaške pristojnosti; na314
domeščala sta ga upravnik kot njegov stalni namestnik v sodnih zadevah in upravitelj
kot njegov namestnik v upravnih zadevah. Deželnemu zboru je predsedoval do okoli
leta 1700 deželni maršal, odtlej pa glavar; nadalje so imeli stanovi nekaj zaposlenih
uradnikov kot so tajnik, adjunkt, knjigovodja, registrator, protokolist, pisarji itd. Poleg
deželnega zbora, sestavljenega iz vseh članov stanov, sta bila ožja in operativnejša,
zlasti namestniška in izvršilna organa še deželni odbor in urad poverjenikov, ki je skrbel
za deželno gospodarstvo.
- Valvasor J. W., Die Ehre des Herzogthums Krain, Nürnberg 1689, zlasti knjigi IX in
XI
- Perizhoff C. S., Carnioliae pragmatica I, II. Rokopis iz sredine 18. stol. v AS, I - 67r,
I - 68r, I - 70r
- Globočnik A., Übersicht der Verwaltungs- und Rechtsgeschichte des Landes Krain,
Laibach 1893
- Radics P., Krainische Landschaft und das krainische Landtagswesen (bis 1748),
Wien 1902, str. 31 - 34
- Dolenc M., Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935
- Pregled 1960, str. 28 - 42
- Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961
- Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev II, SAZU, Ljubljana 1980
- Priročniki in karte, str. 43 - 44
- Verbič M., Deželnozborski spisi kranjskih stanov I, uvod, Ljubljana 1980
- Krones F., Der Ausschußtag der drei Lande Steiermark, Kärnten und Krain zu Cilli
vom Jahre 1555, MHK 1867
- Žontar J., Deželni arhiv v Ljubljani pred letom 1918, Kronika III, Ljubljana 1968,
str. 151 - 160
- Vilfan S., Pojmovanje oblasti v izjavah kranjskih deželnih stanov v dobi reformacije.
Zbornik znanstvenih razprav XLIII 1983
- Vilfan S., Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njegov vpliv na reformacijo.
Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana 1986
- Vilfan S., Pravni značaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom, Notranji Avstriji, Zbornik znanstvenih razprav XLVIII 1988
- Vilfan S., Pravna ureditev Kranjske po Valvasorjevi Slavi, Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1989
- Vilfan S., Ustavna ureditev Kranjske ob zatonu deželnih stanov (1760). Zbornik
znanstvenih razprav LII 1992
- Trpin D., Religione, autoritàsovrana e autonomie amministrative in Carniola tra
Cinquecento e Seicento. Appendice: Il fondo degli Stati Provinciali nell'Archivio
della Repubblica Slovena. V zborniku Controriforma e monarchia assoluta nelle
Provincie Austriache, Istituto di storia sociale e religiosa, Gorizia 1997
- Košir M., Stanovski organi, njihove kompetence, sestava in razmerja med njimi v
deželi Kranjski od srede 16. stol. dalje, Ljubljana 1996, magistrska naloga v tipkopisu
Fond se glede na različne sisteme ureditve kronološko deli na štiri registrature.
I. registratura
Fond so najprej hranili v deželni hiši, kjer ga je požar leta 1506 skoraj uničil, tako da se
je ohranilo le malo dokumentov, zlasti nekaj listin ter tisti dokumenti, ki jih je tedanji
deželni glavar Ivan pl. Auersperg po naključju hranil na svojem domu. V času francos315
kih vojn so gradivo večkrat selili, do leta 1817 je gradivo neurejeno ležalo v neki vlažni
pritlični sobi licejskega poslopja. Zatem je bil fond preseljen v Pogačnikovo hišo ob
Salendrovi ulici in od tu v prostore stanovskega odbora v deželni hiši. Leta 1887 je bil
dograjen nov deželni muzej, v katerem je dobil prostor tudi deželni arhiv, ki je od deželnega odbora prevzel v hrambo stanovski fond.
Kakšna je bila prvotna ureditev fonda, to je po kakšnem načelu so tekoče spise evidentirali, se da sklepati na podlagi registraturnih protokolov, kamor so vpisovali po časovnem zaporedju zaključene spise. Pravega registraturnega načrta niso imeli, pač pa so
poznali nekakšne snovne skupine, ki so bile opredeljene skladno s kompetencami deželnega zbora (deželne zadeve, vojne zadeve, sredstvenina, verske zadeve, naklade,
deželna vojska, zadeve strank), a so bile vsebinsko zelo široko zastavljene. Gradivo so
na podlagi skupin odlagali v zaboje ali omare (Kasten). Z naraščanjem obsega gradiva
je postalo iskanje dokumentov po tako ohlapno urejenm arhivu težavno, zato so stanovi
naročili svojemu registratorju Marksu Jožefu Perizhoffu, naj izdela za iskanje gradiva
uporaben popis. Iz podnaslova "Repertorium sive melius informationes ...", ki ga je dokončal in v dveh knjigah izdal leta 1722 njegov sin in naslednik v uradu Karel Seifried,
razberemo, da gre za abecedni stvarni in imenski indeks najvažnejših in najpomembnejših zadev, ki jim je poleg kratke označbe vsebine dodal še nahajališče, torej mesto
hrambe. V razburkanih časih francoskih vojn je fond zaradi pogostih selitev izgubil
prvotno ureditev, zato je gubernijska registraturna direkcija angažirala profesorja obče
zgodovine na ljubljanskem liceju Franca Ksaverja Richterja, da uredi gradivo; ta je leta
1817 naredil nekakšen klasifikacijski načrt, ki ga je izpeljal deloma tudi iz prvotnih
snovnih skupin tako, da jih je podrobneje razčlenil. Tako je dobil preko 150 ustrezno
naslovljenih klasifikacijskih skupin, ki jih je abecedno razvrstil. Nekatere teh skupin so
obsegale komaj snopič spisov, druge pa več fasciklov. S tem posegom so registraturni
protokoli in Perizhoffov repertorij postali za iskanje neuporabni. Za Richterjem se je v
prvi polovici 19. stol. s fondom ukvarjalo še nekaj uradnikov kot Thurn, Lichtenberg,
Tauferer, Backes, a bistveno ni vanj nihče posegal. Ko so stanovi leta 1861 nehali delovati, je njihov arhiv prevzel deželni odbor, izvršni organ deželne avtonomije. Ta je leta
1877 angažiral absolventa dunajskega Inštituta za avstrijsko zgodovinopisje Skobielskega, ki je fond ponovno pregledal in o vsebini poročal leta 1881 v publikaciji "Mittheilungen der Central - Commission ..." Kot je bilo že zgoraj navedeno, je prišel fond v
posest deželnega arhiva leta 1887, kjer ga je naslednje leto vzel v obdelavo tedanji arhivar Julius Wallner in ga uredil tako, kot je v bistvu urejen še danes: oprl se je na Richterjevo klasifikacijo, njune skupine se le malo razlikujejo, predvsem tako, da je
Wallnerjevih manj kot 140. Preobsežne fascikle je razbil na manjše, jih dodatno abecedno označil (1a, 1b ...), vsebinsko enake fascikle pa je združil in zato je njihovo tekoče
oštevilčenje ponekod prekinjeno. Svoj popis je izdelal v kartotečni obliki tako, da je
vsak fascikel popisan na svoji kartici; poleg naslova iz klasifikacije je fasciklom dodal
še podrobnejši popis z razčlenitvijo v podskupine in kronološke podatke. Za
Wallnerjem je v začetku stoletja na fondu delal Alfonz Müllner. Kot je iz njegovega
dnevnika razvidno, mu Wallnerjeva ureditev ni bila všeč, zato je številne fascikle še
sam pregledal in vsebinsko natančneje popisal. Ob tem je imel v načrtu tudi fizično preureditev fonda. Zaradi premestitve na Dunaj mu to ni uspelo in kasnejši arhivisti so že
izločeno gradivo vložili nazaj na prejšnje mesto. Poleg tega je v 50-ih letih skupina tedanjih arhivistov za skupino fasciklov s preveč splošnim naslovom "deželne zadeve"
izdelela na podlagi posameznih spisov kartotečno kazalo oseb, krajev in stvarnih gesel.
II. in III. registratura
316
Poslovanje (urejanje in odlaganje)je potekalo po registraturnem načrtu, tako da je gradivo ohranilo prvotno ureditev. V drugem desetletju 19. stol. je, tako kot I. registraturo,
gradivo hranila gubernijska registraturna direkcija, ki je fond leta 1820 izročila ponovno
delujočemu stanovskemu odboru, ki je gradivo II. in III. registrature shranil v svojih
prostorih v deželni hiši, leta 1887 pa je tudi to prišlo v posest deželnega arhiva.
IV. registratura
Najprej je poslovala brez registraturnega načrta, spise so odlagali po tekočih številkah
in jih vezali po letih v fascikle. Registraturni načrt je bil narejen okrog leta 1840, po
njem je bilo gradivo preurejeno za nazaj, obenem pa je bila to podlaga za nadaljnje poslovanje.
- I. registratura:
serija spisov (konec 15. stol.-1782), naknadno preurejenih po Wallnerjevem klasifikacijskem načrtu, v grobem vsebuje: deželne zadeve: finance, zlasti davki, deželna vojska,
plemstvo, gospostva, upori, deželni uradi in službe, deželno gospodarstvo itd./ vojaške
zadeve: Vojna krajina ipd./ verske (reformacija in protireformacija) in cerkvene zadeve/
registraturne protokole in repertorije/
serija knjig: zapisniki sej deželnega zbora 1530-1782/ več kopialnih knjig (16. in začetek 17. stol.)/ projekt utrditve Vojne krajine 1532/ graški obrambni red 1574/ obhod
gospostva Vipava/ vinska naklada in plovba po Ljubljanici 1734-1742/ stanovski uradi
in odredbe/ bruški libel 1578/ regensburške državne obravnave 1576/ zbirka odredb
(16. in 17. stol.)/ deželnoknežje generalije 1566-1740/ serija deželanskih pisem/
- II. registratura:
serija spisov (1783-1792), urejenih po registraturnem načrtu, ki pozna 75 registraturnih skupin (naslovov), in pomožnih knjig/ serija knjig (6 sejnih zapisnikov 1786-1792)/
- III. registratura:
serija spisov 1793-1810 urejenih po registraturnem načrtu s 83 skupinami (naslovi)/
spisi davčne regulacije 1790 (3 f.)/ abolicije tlake 1790-1792 (2 f.)/ o gledališču
1793-1810 (2 f.)/ sejni zapisniki deželnega zbora 1793-1809 (71 kn.)/
- IV. registratura:
serija spisov (1820-1861), urejenih po registraturnem načrtu, ki pozna 10 registraturnih f., od katerih se nekateri delijo na več (tudi do 15) zadev/ serija kurend 1823-1830
(9 f.)/
Za registrature II.-IV. velja, da njihovi spisi vsebinsko zajemajo področje deželne stanovske uprave (uradi, uslužbenci, poslovanje), razne podporne ustanove, plemiške zadeve, saniteta, transport in komunikacije, gradnja in stanovsko stavbarstvo (nepremičnine), deželne meje, finančno poslovanje in zlasti davki, stanovsko premoženje, razne
častne in protokolarne zadeve, normalije, zakoni in podobno.
arhivski popis/
- I. registratura
Wallnerjeva kartoteka; vsak f. na svojem listku, poleg klasifikacijske skupine navaja še
naslove zadev in letnice gradiva; tipkopis, nemščina/
Müllnerjev dnevnik; podrobneje navaja vsebino fasciklov po zadevah; nepregleden,
težje berljiv rokopis, nemščina/ kartotečno kazalo oseb, krajev in stvarnih gesel za f.
"deželne zadeve" v f. 281-312c in "deželna gravamina" v f. 207-210/
kartotečno kazalo abecedno urejenih in podrobno popisanih zadev v f. 1-90; rokopis,
nemščina/
317
- II. registratura
ekshibitni protokoli 1786-1792 6 k./
- III. registratura
delovodniki 1793-1810 16 k./ indeksi 7 k./
- IV. registratura
delovodniki 1826-1845, 1858-1861 11 k./ repertoriji 1820-1861 2 k./ repertorij za serijo
kurend 1831-1840/
konkordančna tabela za vse 4 registrature/
______________________________________________________________________
17
AS 38
DEŽELNI ZBOR IN ODBOR ZA KRANJSKO, 1861 - 1918
262.5 t. m./ 2262 š., 395 k.
Landtag und Landesausschuss für Krain, 1861 - 1918
Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1861 - 1918
S februarskim patentom 26. 2. 1861 (RGB št. 20/1861) je Avstrija stopila v ustavno
obdobje in dobila tisto upravno strukturo, ki se je z nekaterimi spremembami v letu
1867 obdržala do konca. Za ves ta čas je značilna dvotirnost: državni organi, ki so upravljali dežele v imenu dunajske vlade in njenih ministrstev na eni strani, na drugi strani
pa organi deželne avtonomije. Nosilci deželne avtonomije so bili deželni zbori. Na njih
je slonela deželna zakonodaja, vendar so bili od deželnih zborov predlagani zakoni vezani na cesarjev pristanek. Izvršni organi deželne avtonomije so bili deželni odbori,
odgovorni deželnim zborom. Zaupano jim je bilo upravljanje deželega premoženja,
vodstvo uradov deželne avtonomije in deželnih zavodov in ustanov. Deželne odbornike
so volili deželni zbori tako, da je volila svoje člane vsaka kurija, le del odbornikov pa
deželni zbor kot celota. Na čelu deželnega odbora je bil deželni glavar (Landeshauptmann), ki ga je cesar imenoval iz vrst deželnih poslancev. Ta je vodil seje deželnega
zbora kot predsednik.
Organizacijo in delo Deželnega zbora in odbora za Kranjsko sta določala Deželni red za
vojvodino Kranjsko, izdan na podlagi februarskega patenta 2. 4. 1873 (RGB št. 40 in
41/1873) in 26. 8. 1908 (LGB št. 14/08) in Deželnozborski volilni red za vojvodino
Kranjsko, izdan 5. 11. 1898 (LGB št. 40/1898) in 26. 8. 1908 (LGB št. 15/08).
Poslovanje Deželnega zbora in odbora za Kranjsko sta urejala Opravilni red deželnega
zbora vojvodstva Kranjskega, izdan na podlagi deželnozborskega sklepa 28. in 29. 1.
1863 (dopolnjen 3. 10. 1868 in 26. 8. 1908 - LGB št. 14/1908) ter Opravilni red deželnega odbora, izdan na podlagi deželnozborskega sklepa 11. in 13. 2. 1863 (spremenjen
11. 12. 1909); hkrati s poslovnikom so bila sprejeta tudi Navodila deželnim uradnikom
in služiteljem.
V pristojnost deželne avtonomije je spadalo kmetijstvo, javne zgradbe (zgrajene iz deželnih sredstev), dobrodelne ustanove (vzdrževane iz deželnih sredstev), občinske, cerkvene in šolske zadeve, zadeve glede opravljanja priprege, preskrbe in nastanitve vojaštva.
- Pregled 1960, str. 43 - 47
318
- Melik J., Kranjske deželne finance, Kronika XXI, Ljubljana 1973, str. 160 - 165
- Melik J., Skladi kranjskega deželnega premoženja, Kronika XXIV, Ljubljana 1976,
str. 165 - 171
- Serše S., Deželni zbor in odbor za Kranjsko, Arhivi XI, št. 1 - 2, Ljubljana 1988, str.
67 - 70
- Serše S., Gradivo kranjskega deželnega odbora in leto 1918, Arhivi XIII, št. 1 - 2,
Ljubljana 1990, str. 95 - 100
- Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 468 - 469
Fond Deželnega zbora in odbora je sestavljen iz serije knjig in serije spisovnega gradiva. Serijo knjig sestavljajo evidence spisovnega gradiva (indeksi, delovodniki, elenhusi) in Obravnave deželnega zbora Kranjskega, ki vsebujejo objave stenografskih zapisnikov zasedanj deželnega zbora.
V pisarni (vložišču) so spise vpisovali v enostavni delovodnik. Za iskanje spisov so k
delovodniku za vsako leto izdelali abecedno kazalo (indeks). Gesel niso ločevali na
osebna in stvarna. Poleg indeksa so vodili za vsako leto še številčno kazalo oziroma
elenhus. Vanj so zapisovali delovodniške številke spisov. Vse tri spisovne evidence so
vsebovale oznake registraturnega načrta, ki je določal mesto arhiviranja za vsak rešen
spis.
Spise so torej odlagali in arhivirali v registraturi po registraturnem načrtu po vsebinskih
kriterijih. Ta je obsegal trinajst glavnih vsebinskih skupin, imenovanih tudi registraturni
fascikli, ki so bili označeni z rimskimi številkami. Glavne vsebinske skupine so bile
razdeljene na podskupine, označene z arabskimi številkami. V dolgoletnem poslovanju
deželnega odbora pa so se te podskupine spreminjale in dopolnjevale.
V pisarni deželnega odbora so leta 1891 začeli voditi posebno serijo predsedstvenih
spisov z lastnimi spisovnimi evidencami. Vanjo so uvrščali zaupne personalne zadeve
uslužbencev deželnega odbora in poslancev deželnega zbora.
Gradivo Deželnega zbora in odbora za Kranjsko je bilo že v času njegovega delovanja
vsaj 2-krat škartirano (1887 in 1896, morda tudi 1902) in to dokaj strokovno, tako da so
bili uničeni v glavnem le spisi, ki niso imeli niti praktičnega niti zgodovinskega pomena. Ostalo gradivo je bilo po 1. svetovni vojni večkrat preseljeno in s tem deloma premešano, kar se je dogajalo še tudi po letu 1948, ko ga je FZC, manjši del pa rektorat
Univerze v Ljubljani, izročil AS. Šele v 80-ih letih, po pridobitvi novih arhivskih skladišč, je bila rekonstruirana prvotna ureditev fonda, brez dodatnega izločanja gradiva.
- predsedstveni spisi 1891-1918:
personalne zadeve uradnikov deželnega odbora/ prošnje uradnikov/ dopusti/ poroke/
penzije/ bolezni/ nadomeščanja/ napredovanja/
- splošni spisi:
sejni zapisniki deželnega odbora 1866-1918/
I.
deželni zbor: deželni redi/ deželni volilni redi/ sejni zapisniki deželnega zbora/
II. personalne in pisarniške zadeve: uradniki/ pomožni uradniki/ pisarniški prostori/
stanovske zadeve/
III. ustanove in patronati/
IV. stanovski sklad in stanovsko poslopje: Lontovž/ Pogačnikova hiša/ plesišče/ licejsko
poslopje/ glavna stražnica/ gledališče/ reduta/ Tivoli/
V.
deželni sklad: odgonske zadeve/ priprega/ vojaštvo/ orožništvo/ zdravila/ cepljenja/ premije na roparske zveri/
319
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
bolnišnični sklad: režija - gradnja bolnice/ zdravniško vodstvo/ osebje/ storitve/
oskrbnina za bolnike/ porodnišnica/ umobolnica/ najdenišnica/ občinske bolnišnice/ mrtvašnica/ lekarna/
zemljiškoodvezni sklad/
prisilna delavnica: režija/ sprejem kaznjencev/ tuji kaznjenci/ organizacija dela/
zaslužek/ hišna bolnišnica/
deželna kultura: šolske in cerkvene zadeve/ poljedelstvo/ gozdarstvo/ živinoreja/
trgovina/ obrt/ deželni muzej/
ceste/ katastrske zadeve/ davki/ okraji/
občinske zadeve do 1890 in po letu 1890: občinska ustava/ volitve/ premoženje/
pritožbe/ gradbene zadeve - ceste/ mostovi/
normalije/ zakoni/ odredbe/ knjižnica/
razno miscellanea/
arhivski popis 1992/ predsedstveni delovodniki in indeksi 1891-1918/ delovodniki, indeksi in elenhusi 1861-1918/
320
AAA22 Upravni organi
______________________________________________________________________
18
AS 1
VICEDOMSKI URAD ZA KRANJSKO, 1492 - 1747
40.5 t. m./ 381 š.
Vizedomamt für Krain, 13. stol. - 1747
Vicedomski urad za Kranjsko, 13. stol. - 1747
Institucija kranjskega deželnega vicedoma kot deželnoknežjega (v nadaljevanju dk.)
finančnika se je pojavila v času Spannheimov v 2. pol. 13. stol. (prvič se vicedom
omenja okoli leta 1260). V času Otakarja in goriško-tirolskih grofov je bila institucija
vicedoma začasno ukinjena, obnovili pa so jo Habsburžani (Albreht II.) sredi 14. stol.
Vicedom je upravljal dk. posest v deželi in vse pripadajoče dohodke, imel je splošno
upravne, nad dk. podložniki (na dk. gospostvih, v mestih in trgih) pa tudi sodne pristojnosti. Od začetka 16. stol. je bil kranjski vicedom pristojen tudi za Goriško in Gradiško,
le nekatere zadeve so v 17. stol. pripadle goriškemu glavarju.
Vicedoma je iz vrst deželnega plemstva imenoval deželni knez, ustoličil pa ga je nadrejeni organ, nižjeavstrijska komora, kasneje pa notranjeavstrijska vlada in komora oziroma v njenem imenu posebej imenovana dk. komisarja. Novi vicedom je moral priseči,
položiti kavcijo in ob strinjanju svoje soproge s svojim premoženjem jamčiti kritje morebitnega primankljaja. Njegova naloga je bila zlasti skrb za dk. posest (komorno premoženje kot npr. dk. gospostva, gozdovi in rudniki, nadalje dk. zastavljena gospostva,
mesta in trgi, mitninski uradi in župnije), pobiranje dohodkov od te posesti in pravic,
vodenje tozadevnih evidenc (urbarji, registri) ter izterjava plačilnih zaostankov. Nadzor
je vicedom izvajal ali neposredno, ali pa preko ustreznih uradov in uradnikov (mitninski, carinski, rudarski, gozdni).
Vicedomsko sodišče, ki so ga sestavljali vicedom in voljeni prisedniki (svetniki), je bilo
pristojno za reševanje sporov okrog zastave in zakupa dk. gospostev, obenem je bilo
druga instanca za pritožbe proti odločbam patrimonialnih sodišč na dk. gospostvih in
proti sklepom mestnih in trških sodišč, za rudarske zadeve pa apelacijska instanca.
Vicedomu je pri izvajanju njegovih pristojnosti pomagal urad, ki so ga sestavljali uradniki in uslužbenci: knjigovodja, tajnik, davčni nakladnik, deželski sodnik, upravitelj
urada, prokurator, protipisarji, ekspeditorji, sodni sluge, orožar, puškar in tesar.
Vicedomski urad je bil v času terezijanskih reform leta 1747 ukinjen.
- Smole M., Vicedomski urad za Kranjsko, 1.del - uvod, publikacije Arhiva Slovenije
Inventarji, Ljubljana 1985
- Žontar J., Kranjski deželni vicedom. Razprave SAZU, Ljubljana 1966
- Žontar J., Christian Wilhelm Heil, ein Diplomat, Projectmacher und
nationalökonomischer Theoretiker des 18. Jahrhunderts, Südostforschungen, XVII
zv., 1958
- Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961
- Verbič M., Deželnozborski spisi kranjskih stanov, Ljubljana 1961
- Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev II, SAZU, Ljubljana 1980
- Pregled 1960, str. 27
321
str. 151 - 160
Prvotna ureditev, kot tudi načela poslovanja in odlaganja spisov v vicedomskem uradu,
ni znana. Gradivo so hranili v nekakšnih ovitkih (torbah, vrečah), razvrščeno po obdobjih in po vsebini oziroma predmetih. Urejenost arhiva, ki se je nahajal v vicedomski
palači, je bila stalen problem, saj so nadrejene oblasti vicedoma in njegov urad večkrat
opozorile, naj ga uredi. Ob ukinitvi urada sredi 18. stol., ko naj bi gradivo prevzela Reprezentanca in komora kot naslednik, in ki naj bi izpeljala še nerešene zadeve, je arhiv
našla v skrajno neurejenem in zato neuporabnem stanju. Svojega tajnika Kristjana Viljema Heila je leta 1754 zadolžila, naj neurejene spise poveže v svežnje, zanje izdela
sezname in jih nato vsebini primerno uredi. Heil je nalogo ob pomoči registratorja Franca Pirschla in stanovskega registratorja K. S. Perizhoffa izpeljal v 15 mesecih: gradivo
so ločili v serijo deželnozborskih zapisnikov in serijo splošnih spisov. Slednjo so razdelili na 4 oddelke (cerkvene, urbarialne ali kameralne, mitninske in splošno upravne zadeve); zanje so sestavili podroben repertorij, ki znotraj oddelkov navaja skupine abecedno po njihovih naslovnih geslih, znotraj teh pa zadeve. Tako urejeno gradivo je nato
prevzela Reprezentanca in komora in za njo njeni nasledniki. V začetku 19. stol. je gradivo hranila Gubernialna registraturna direkcija; leta 1818 so njeni uslužbenci Zupančič, Klose in Hribar urejali vicedomski arhiv, a v skladu s Heilovo ureditvijo in vanjo
vsebinsko niso posegali. Deželna vlada je 1873 izročila arhiv v hrambo deželnemu odboru. Leta 1877 je arhiv pregledal Skobielski in o tem poročal, za njim pa po izročitvi
novonastalemu deželnemu arhivu leta 1887 še njegov arhivar Wallner. Heilova ureditev
se je ohranila do danes, razen za fascikle Mineralia v oddelku publico - politico, ki jih je
v začetku stoletja po svoje preuredil Müllner.
Gradivo so najprej, kot je navedeno zgoraj, hranili v vicedomski palači; v 19. stol. je
bilo večkrat preseljeno, tudi v neustrezne prostore, pred izročitvijo deželnemu arhivu
leta 1887 je bilo gradivo shranjeno v deželni hiši.
- publico - politico:
naklade in davki/ trgovina/ občine/ mesta in trgi/ sodne zadeve/ upravne zadeve/ vojaške zadeve/ verske zadeve/ fevdne zadeve/ rudarstvo in fužinarstvo/ policijske zadeve/
poštne zadeve/ podeljevanje plemiških naslovov/ cestne zadeve/
- cerkvene zadeve:
ustoličevanje nižjih in višjih duhovnikov v časnih zadevah/ vizitacije (zlasti premoženja
in dohodkov)/ župnije/ kaplanije/ škofije/ proštije/ kanonikati/ arhidiakonati/ samostani/
kapitlji/ prelature/ beneficiji/ cerkve/ špitali/ kapele/ bratovščine/
- kameralne in urbarialne zadeve:
gospostva deželnoknežja/ gospostva zastavljena/ posesti/ imenja/ županije/ uradi/ gradovi/ mesta/ finance/ urbarji/ idrijski rudnik/ kobilarna Lipica/ gozdovi/ desetine/
- mitninske zadeve:
zakup in zastava/ službe/ poslovanje in upravljanje/ tihotapstvo/
- vicedomsko sodišče:
protokoli zaslišanj/ spisi/
- deželni zbor:
vicedomovi zapisniki/
arhivski popis/ arhivski inventar/
Heilov repertorij s popisom serije spisov, razdeljenih v 4. oddelke; rokopis, nemščina/
322
registraturna glavna knjiga deželnozborskih spisov vicedomskega arhiva od leta 1510
do 1747 z abecednim stvarnim kazalom; rokopis, nemščina/
Smole M., Vicedomski urad za Kranjsko, Inventar oddelka ecclesiastica (natančen popis gradiva z izdelanimi regesti za vsak posamezan spis v tem oddelku) zv. 1 (A-F), zv.
2 (G), zv. 3 (I-K), zv. 4 (L), zv. 5 (M-R), zv. 6 (S-Z); Ljubljana od 1985 dalje/
Vicedomski urad za Kranjsko, popis zadev za oddelek publico - politico in mitninske
zadeve, izdelal Trpin D. (prevod Heilovega repertorija, glede na stanje gradiva aktualno
popravljen in dopolnjen, dodane so letnice spisov in na koncu indeks krajev, oseb in
stvari); tipkopis/
______________________________________________________________________
19
AS 6
REPREZENTANCA IN KOMORA ZA KRANJSKO V LJUBLJANI,
1747 - 1763
28.0 t. m./ 174 š., 25 f.
Repräsentation und Cammer für Krain in Laibach, 1747 - 1763
Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, 1747 - 1763
S terezijanskimi reformami državne uprave je bil leta 1747 ukinjen vicedomski urad,
dotedanji deželnoknežji urad v deželi, nadomestila pa ga je sodobnejša, dunajskim centralnim uradom neposredno podrejena kameralna, komercialna in politična reprezentanca za Kranjsko. Prevzela je kompetence ukinjenega vicedoma, pa tudi deželnega glavarja in stanov, ki so tako tudi formalno izgubili velik del svoje nekdanje vloge pri upravljanju dežele. Reprezentanco so vodili predsednik, podpredsednik in pet svetnikov, podrejeni pa so ji bili tudi goriški upravitelj, ki je bil hkrati tudi gradiški glavar, tržaški glavar ter upravitelj glavarjevega urada na Reki, v Bakru in Trsatu. Potem, ko je leta 1748
prišlo do splošne reorganizacije državne uprave, ki pa se je izkazala za neuspešno (uvedba deputacij), se je deželna uprava leta 1749 za daljši čas, do leta 1763, ustalila z uvedbo reprezentance in komore. Ta je bila pristojna za vse kameralne in upravne zadeve,
vodili pa so jo predsednik in svetniki. V okviru reprezentance in komore so delovale
tudi štiri komisije, ki pa tvorijo samostojne fonde: navigacijska (AS 8, zap. št. 45), komerčna (AS 9, zap. št. 53), za dobrodelne ustanove (AS 10, zap. št. 44) in fevdna (AS
11, zap. št. 54).
- Pregled 1960, str. 47 - 49
- Smole M., Deželnoknežji upravni organi za Kranjsko v 18. stol., Arhivi II, št. 1 - 2,
str. 151 - 160
- Žontar J., Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stol. do leta 1848,
Ljubljana 1998
Gradivo so odlagali po zadevah, jih tekoče mesečno številčili in jih vpisovali v registraturne glavne knjige, ki so jih nastavili za vsako leto in zanje izdelali stvarna kazala. Ob
koncu poslovanja leta 1763 je registrator Perizhoff spise preuredil po vzoru dunajske
323
registrature tako, da je celotno gradivo razdelil na 54 registraturnih f.; obenem je v registraturnih k. označil, kam je zadevo vložil. Za preurejeni fond je izdelal nov stvarni indeks (Index Rerum ...), urejen abecedno po stvarnih, v manjši meri tudi krajevnih geslih.
Fond se deli na serijo spisov, razdeljenih kot je navedeno (7 registraturnih f. manjka), ki
jim pripadajo tudi registraturne k. in repertoriji za čas 1747 - 1764, serija kopialnih k.
(prepisi resolucij, patentov 1747 - 1763 in prepisi dvorni pisarni poslanih dopisov Herbersteinova poročila 1747 - 1754), indeks, knjiga prisežnih obrazcev za uradnike,
spisi o grofiji Pazin.
Gradivo je kot naslednik hranilo najprej deželno glavarstvo, nato v 19. stol. gubernij
oziroma gubernijska registraturna komisija, v 2. pol. stol. pa deželna vlada.
plače/ nobilitacije/ dostojanstva/ kresijski uradniki/ fidejkomisne zadeve/ dobrodelne
ustanove/ mejni spori/ goriško glavarstvo/ cerkvene zadeve/ prebivalstvo - štetje/ lovske
zadeve/ rekrutacija/ fevdne zadeve/ škode/ davki/ mitnina/ rudarstvo/ gozdarstvo/ poštne
zadeve/ pisarniške zadeve/ sanitetne zadeve/ študentske zadeve/ cestne zadeve/ prevozništvo/ mesta in trgi: gospodarstvo, sodniki, volitve, kaznilnica, plovba po Savi in Ljubljanici/ beneški podložniki/ tobačne zadeve /zastavljalnice/ turške zadeve/ poslanci dvorov - potovanja skozi deželo/
arhivski popis/ abecedni indeks stvarnih in krajevnih gesel (Index rerum in Fasciculis
contentarum iuxta Alphabetu expositus) z navedbo aktualnega fascikla/
konkordančna tabela za uskladitev registraturnih fasciklov in knjig s škatlami/
registraturne knjige in repertoriji, ki so uporabni le preko abecednega indeksa/
______________________________________________________________________
20
AS 7
DEŽELNO GLAVARSTVO NA KRANJSKEM, POLITIČNI
ODDELEK, 1764 - 1783
46.0 t. m./ 324 š., 1 m.
Landeshauptmannschaft in Krain, politische Abteilung, 1763 - 1782
Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek, 1763 - 1782
Po sedemletni vojni je prišlo do ponovnih upravnih reform. V organizacijskem smislu
se je leta 1763 oživila Notranja Avstrija tako, da so graškemu guberniju podredili nekdanje notranje avstrijske dežele (razen Trsta), v katerih so ustanovili deželna glavarstva
kot deželne upravne in sodne organe. Deželno glavarstvo za Kranjsko se je delilo na
dva oddelka: politični in sodni. Na čelu je bil deželni glavar, ki je bil hkrati državni uslužbenec in predstavnik stanov, ter svetovalci. Glavarstvo je bilo ukinjeno 1782, ko ga
nasledi gubernij.
Ljubljana 1979, str. 30 - 31 - Pregled 1960, str. 49 - 50
Ljubljana 1998
324
Najprej so obdržali (do 1764) pisarniško poslovanje Reprezentance in komore, nato pa
so poslovali po registraturnem načrtu, ki je poznal 16 oddelkov; zadeve so naslovili s
stvarnim geslom, jih nato temu primerno abecedno razvrstili, jih zvezali v volumne in
oštevilčili. V okviru zadev so spise razvrščali kronološko. Za vsak oddelek (razen dveh)
je bil narejen ustrezen indeks. Resolucije in patente so prepisovali v posebne kopialne
knjige. Fond vsebuje tudi nekatere starejše spise iz fonda Reprezentance in komore.
Fond sestavljata serija spisov s pripadajočimi indeksi in serija kopialnih knjig (patenti
in resolucije).
Fondu je bil leta 1998 priključen snopič gradiva, približno 70 popisanih listov iz let
1767 do 1781, ki se nanaša na gozdove na Goriškem (zlasti tolminski in bovški); gre za
del gradiva, ki je nastalo kot rezultat poslovanja Uprave bankalnih dohodkov na Kranjskem in Avstrijskem Primorju, kateri so poleg drugih pristojnosti pripadli tudi kameralni gozdovi na Goriškem. Gradivo je izročil Državni arhiv v Trstu leta 1961 na podlagi
meddržavnega sporazuma, in sicer v okviru gradiva Kraljeve vlade Ilirije. Pri urejanju
le-tega so omenjene spise izločili in jih postavili kot samostojen fond. Tem spisom smo
naknadno priključili še torzo Flamekovega opisa in cenitve deželnoknežjega Trnovskega gozda iz 1770, ki se je nerazvrščen našel ob inventuri leta 1991. Ob zbiranju podatkov za ta vodnik se je izkazalo, da je večina gradiva Uprave bankalnih dohodkov razpršena v sočasnih upravnih fondih iz 2. pol. 18. stol. Zato smo se odločili, da tudi to gradivo uvrstimo v časovno ustrezen fond Deželno glavarstvo na Kranjskem, Montanisticum, W-9-1, šk. 287.
javna uprava/ deželna deska - uvedba/ policijske zadeve/ katastrofe/ plemiške zadeve/
podložniške zadeve/ mesta in trgi/ kmetijstvo/ trgovina/ cehi/ manufaktura/ zdravstvo/
šolstvo/ deželanstvo - podeljevanje/ takse/ odvetniki/ finančne zadeve deželnega kneza
in dežele/ dobrodelne ustanove/ sanitarne zadeve/ vojaške zadeve/ cestne zadeve/ cerkvene zadeve/ rudarstvo/ novčarstvo/ davek na dediščino/ blagajniška deputacija/ plovba/ zborno sodišče za deželnoknežje, zaupne in podložniške zadeve/ gozdne zadeve/ uprava bankalnih dohodkov/
arhivski popis/
indeksi za 14 oddelkov; nemščina, rokopis/
konkordančna tabela; slovenščina, tipkopis/
kartoteka stvarnih in imenskih gesel za oddelek publico-politico in ecclesiastica; slovenščina, tipkopis/
popis zadev po fasciklih - nepopolen; slovenščina, tipkopis/
325
______________________________________________________________________
21
AS 14
GUBERNIJ V LJUBLJANI, 1784 - 1849
533.5 t. m./ 3615 f., 442 š., 11 k.
Innerösterreichisches General Gubernium Graz, 1783 - 1791
Notranjeavstrijski generalni gubernij v Gradcu, 1783 - 1791
Landeshauptmannschaft für Krain, 1791 - 1803
Deželno glavarstvo za Kranjsko, 1791 - 1803
Vereinigte Landeshauptmannschaft für Krain und Görz, 1803 - 1805
Združeno deželno glavarstvo za Kranjsko in Goriško, 1803 - 1805
Zentrallandes Verwaltung in Laibach, 1805 - 1806
Centralna deželna uprava v Ljubljani, 1805 - 1806
Landesregierung in Laibach, 1806 - 1809
Deželna vlada v Ljubljani, 1806 - 1809
Provisorische Landesregierung in Laibach, 1809 - 1810
Provizorična Deželna vlada v Ljubljani, 1809 - 1810
Provisorisches Gubernium in Laibach, 1813 - 1816
Provizorični gubernij v Ljubljani, 1813 - 1816
Illyrisches Gubernium, 1816 - 1849
Ilirski gubernij, 1816 - 1849
V času Jožefa II. so bili guberniji deželna upravna oblastva, katerih upravna območja se
niso več ozirala na samostojnost historičnih dežel, temveč so jih po potrebi združevala.
Tako je bilo leta 1783 Deželno glavarstvo za Kranjsko ukinjeno, njegovi posli pa prenešeni na Notranjeavstrijski gubernij v Gradcu, ki je upravljal Štajersko, Koroško in
Kranjsko. Sestavljal ga je guverner in 7 svetnikov, katerih dva člana sta zamenjala odpravljene stanovske odbore.
Zaradi močnega odpora stanov so upravni sistem Jožefa II. po njegovi smrti, leta 1791,
opustili in spet oživili organizacijo oblastev iz zadnjega obdobja Marije Terezije, torej
na Kranjskem Deželno glavarstvo, v katero pa deželna pravda ni bila ponovno vključena.
Sistem gubernijev je bil ponovno vzpostavljen leta 1803, ko so bili sedeži gubernijev v
Gradcu, Trstu in Ljubljani. Čeprav je Združenemu kranjskemu in goriškemu deželnemu
glavarstvu v Ljubljani načeloval guverner, zanj uradnega naziva gubernij niso prevzeli.
Bistvene posledice za te gubernije so imele francosko-avstrijske vojne. Del Goriške in
Gradiščanske zahodno od Soče v ljubljanskem "guberniju" so obdržali pod zasedbo
Francozi, ki so ga priključili Napoleonovemu Italijanskemu kraljestvu leta 1805. V času
francoskih invazij leta 1805 - 1806, 1809 so prevzela upravo v notranjeavstrijskih deželah začasna deželna oblastva, ki so se imenovala deželne uprave oziroma deželne vlade.
Po schönbrunskem miru, leta 1809, so preostali del Goriško-Gradiške, Trst, Kranjska
ter beljaško okrožje na Koroškem spadali k Ilirskim provincam, v katerih so bili avstrijski upravni organi ukinjeni.
Ko so bile 1813 Ilirske province vrnjene Avstriji, so po obdobju začasne uprave (Provizoričnemu guberniju v Ljubljani je bil do leta 1815 podrejen tudi Trst), ko so se odločali med centralno oblastjo in oblastjo po deželah, spet ustanovili gubernije kot deželna
326
oblastva. Ilirskemu guberniju s sedežem v Ljubljani je poleg Kranjske pripadalo tudi
celovško in beljaško okrožje.
Guberniji so bili pristojni za celotno upravo, vključno z verskimi in šolskimi zadevami,
obrtno policijo in varnostno policijo. Zadeve so obravnavali po kolegijskem načelu,
razen tistih, ki so bile pridržane predsedstvu (politična gibanja, tisk, personalne zadeve
itd).
Upravna struktura Ilirskega gubernija je bila npr. leta 1836 naslednja: deželno predsedstvo, gubernijski glavni urad, oddelki I - VII.
- Priročniki in karte, str. 78 in 79
- Polec J., Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925
Gubernijski arhiv obsega registrature osmih, zgoraj navedenih oblastev.
Deželno glavarstvo za Kranjsko je leta 1791 zaprosilo za prepise spisov Notranjeavstrijskega gubernija v Gradcu za obdobje 1784 - 1791, ki so bili nujno potrebni za začetek
poslovanja.
Leta 1929/30 je Narodni muzej (arhivski oddelek) prevzel gubernijski arhiv od banske
uprave Dravske banovine. Ob prevzemu so bile posamezne registrature med seboj pomešane. Nekaj desetin fasciklov so izdvojili iz fonda in jih zaradi nepoznavanja registraturnih načrtov vodili kot poseben fond. Leta 1960 so delavci AS uredili ta fond po
prvotnih registraturnih načrtih, razen spisov, ki so jih že v času poslovanja navedenih
oblastev izločili iz registrature in jih združevali po zadevah v konvolute (danes pri fondu Deželne vlade v Ljubljani, glej AS 33, zap. št. 27).
Del gradiva je AS prevzel šele leta 1961 od tržaškega arhiva po jugoslovansko-italijanskem sporazumu o restituciji. Po razpadu Provizoričnega gubernija v Ljubljani na ljubljanski in tržaški gubernij, leta 1815, je bilo namreč gradivo, ki se je nanašalo na njegovo ozemlje, poslano tržaškemu arhivu. Po vrnitvi gradiva v Ljubljano so bili
k registraturi I (1784 - 1786) priključeni registraturni fascikli 25, 27, 32, 34, 36, 37 in
54, k registraturi II (1787 - 1794) pa spisi k registraturnim fasciklom 68, 90, 221, 258,
274, 276, 280, 281, 283, 285, 291, 292 in 300. 35 fasciklov spisov iz let 1813 in 1814 je
arhiviranih kot registratura VII a. Te spise so že pred prevozom v Trst uredili po snovi,
v okviru snovnih skupin pa po delovodniških številkah. Vsak fascikel ima priložen seznam spisov.
Del gubernijskih indeksov in delovodnikov je restavriranih.
Fond je urejen po sedmih registraturnih načrtih (registrature I-VI in VIII), registratura
VII je urejena po letih in tekočih številkah zadev, registratura VII a pa po snovi, v okviru snovnih skupin pa po delovodniških številkah. Vsi fascikli posameznih registratur
niso ohranjeni.
Registratura I (1784-1786) je razdeljena v oddelke I-VII in registraturne fascikle:
- Oddelek I:
1
pisarniške zadeve/
5
knjigovodstvo/
7
bivši jezuiti/
8
bivši jezuiti/
327
16 srenjska zemljišča/ Kmetijska družba/
17 ples in pustne plesne prireditve/ gledališče/
21 požari/
23 delitev srenjske zemlje/
24 tabele tržnih cen/
26 policijske zadeve/
29 hazardne igre/ loterija/
31 pogrebščine in svatbe/
34 odprava varjenja in točenje piva/
35 cimentiranje mer/
- Oddelek II:
1
konskripcija/
2
bankalna uprava/
3
šolstvo/
4
cenzura knjig/
5
mitnina, kmečka trgovina/
6
obrt in trgovina/
- Oddelek III:
1
podložniške zadeve 1786/
11 podložniške zadeve 1784-1786/
- Oddelek V:
16 ceste/
17 privatna mitnina/
19 mesta in trgi, magistrati/
20 sanitetne zadeve/
- Oddelek VI:
25 sirotišnica in mestni špital/
27 cerkvene in nabožne ustanove/
28 semenišče in štipendijske zadeve/
- Oddelek VII:
32 iustitualia/
34 samostani/
Registratura II (1787-1794) je razdeljena na registraturne fascikle 1-380 (vsi fascikli
niso ohranjeni):
1
pisarniške zadeve/
5
uslužbenske zadeve/
6
pomanjkanje kruha, predujmi/
7
plačilni urad/
8
bivši jezuiti/ kresijske agende/
16 srenjska zemljišča/
17 gledališče/ Kmetijska družba/
22 požari in požarna bramba/
23 delitev srenjskih zemljišč/
24 tabele tržnih cen/ preskrba/
29 prepovedane igre/ hazardne igre/
30 uvajanje premoga/
31 dovoljenje za točenje vina/
328
34
35
38
39
41
42
43
45
46
48
51
52
55
56
57
58
59
62
63
66
67
68
69
72
73
76
77
78
79
80
81
82
83
85
86
90
91
93
94
96
170
178
181
184
185
186
187
190
195
točenje vina, piva in kave/ gostilničarji in krčmarji/
urad za cimentiranje/
nobilitacije (podelitve plemiškega stanu)/
izseljevanje in odhod/
bankalna administracija/
gozdne zadeve/
tovarne/ manufakture in industrija/
loterija/
mejni spori/
trgovina/ komercialne obrti/
trgovske družbe/
obrtni redi/ privilegiji/
obrtne zadeve/
krošnjarjenje in kmečka trgovina/
invalidi/
mitnina, carina in cestne mitnice/
vojaška poslopja/ vojaški špital v Novem mestu/
vojašnice/
konskripcija in naborni okraji/
vojaški predpisi in miscelanea/
vojaška priprega/
preskrba/
žrebčarjenje in dostavljanje vojaških konj/
vojni zavodi in dobava za vojsko/
predpisi glede šolstva/
ureditev šol/
prodaja in razdeljevanje šolskih knjig/
šolski sklad in njegovi dohodki/
publica politica mixta/
študijske zadeve/
gimnazije ali nižje šole/
študijske knjižnice/
šolnina/
smodnik in soliter/
kolki na blago/
podložniške zadeve/
zadeve deželnega zbora/ deželni proračun/ preliminarni sistem/
stanovske zadeve/ kredit/ prepisi imenj/ vinski dac/
zadeve davčne regulacije/
normalia/ vojni prispevek/ vojno posojilo/
Višji rudarski urad Idrija/
Rudarsko sodišče v Ljubljani/
mejni spori med gospostvoma Kočevje in Čabar/
novčarstvo/
pozlatitev srebrnih novcev/
urad za preizkušanje novcev/
zadeve glede novcev in rudarstvo/
fužinarske zadeve/
gozdne zadeve/
329
209
220
223
224
225
228
232
233
234
236
239
242
246
247
248
255
256
257
258
259
260
261
262
263
265
266
268
269
270
272
274
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
290
291
292
293
294
297
montanistika/
iustitialia/
zadeve glede davka na dediščino/
fevdne zadeve/
gradbena direkcija in vodogradbeni predpisi/
vodne naprave, Sava/
privatna in cestna mitnica/
sanitetne zadeve/
davek za podporo duhovščini/
lekarne/
mesta in trgi splošno/
mesta in trgi/
magistratne službe/ criminalia/
cestni sklad/
cestni predpisi/
cestne zadeve splošno/
ceste ljubljanske kresije/
ceste novomeške kresije/
ceste postojnske kresije/
bratovščine/
škofije/
stolni kapitelj/ škofija/
pokojninske zadeve duhovnikov/ direktoria/
zadeve glede pokopališča/
zapuščine/
interkalarni računi/
opatije in samostani/
semenišča/
mašniško posvečenje/
zadeve glede župnij: lokalij, kuracij, oltarjev/
prispevek za utrjevanje/
zadeve semenišč/
zakonske zadeve/
štolninske zadeve/ vizitacije duhovnikov/
miscelanea v cerkvenih zadevah/
zastavljalnica/
najdenčki/
zadeve glede preskrbe revežev/
usmiljene bratovščine/
miloščinske ustanove/
ubožnica/
kaznilnica in prisilna delavnica/
kaznjenci/
duhovne in mašne ustanove/
cerkveni denar/
cerkveni računi in dotacije/
cerkveni računi in popravila/
dražba premoženja cerkva in ustanov/
štipendijske ustanove/
330
298
299
300
301
304
317
319
321
332
334
334
336
339
380
podelitve štipendij/
Schellenburgove štipendije/
miscelanea v zadevah ustanov/
uprava državnih posestev/
Bistra/
frančiškani v Ljubljani/
uršulinski ženski samostan v Škofji Loki/
Kostanjevica/
cerkveni paramenti in posode/
verski sklad/
davek od verskega sklada/
pavlinci v Čepiču/
Stična/
zadeve domen/
Registratura III (1795-1809) je razdeljena na registraturne fascikle 1-177:
1
deželnoglavarske obravnave in predpisi o tem/
2
službe pri deželnem uradu/
3
apelacijsko sodišče v Celovcu/ zadeve deželnega sodišča in fiskala/
4
knjigovodski predpisi in osebje/
5
tiskarniške pogodbe in nakazila za poravnavo računov/
6
Združeni plačilni urad in njegove zadeve/
7
zadeve bivših jezuitov/
8
kresijske agende/ osebje in predpisi/
9
dovoljenja za izostanke/ nakazovanja potnin in dnevnic/
10 pokojninske zadeve/
11 poštne zadeve/
12 kolkovne zadeve/
13 tobak/
14 taksne zadeve/
15 tedenski in dnevni pisarji/
16 zadeve v zvezi z delitvijo srenjske zemlje/
17 zadeve glede plesnih prireditev, iger in gledališča/
18 nočne razsvetljave mestnih ulic/
19 berači in vagabundi ter njihov odgon/
20 zadeve glede služinčadi/
21 požarne zadeve/
22 žetev/
23 tabele tržnih cen/
25 izgoni in tiralice/
26 šematizmi/
27 zadeve glede izseljevanj in odhoda/
28 cenzura knjig/
29 bankalne zadeve/
30 zadeve glede dezerterjev in nagrad/
31 mejni spori/
32 trgovinske in komerčne zadeve splošno/
33 rokodelske zadeve/
331
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
maiestaetica/ plemstvo in nobilitacije/ fevdne zadeve/
vojašnice in nastanitev vojaštva/
konskribcija in naborni okraji/
vojaški odpust in preselitve/
vojaški pohodi/ preskrba in zadeve glede priprege/
vojaški predpisi in miscelanea/
dostavljanje vojaških konj, nabor, razdelitev, žrebčarjenje/
rekrutacije in vojne zadeve/
šolstvo splošno/
šolski sklad in njegovi dohodki/
publica politica mixta/
študijske zadeve splošno/ šolnina/
gimnazije ali humanistični študij/ šolske knjižnice/
davek za podporo duhovščini/
plovba/ vodne naprave in zadeve gradbene direkcije/
privatne mitnice/
sanitetne zadeve splošno/
lekarne/ zdravniki/ kirurgi/ babice/
mesta in trgi/
službe in volilne zadeve mest in trgov/
ceste/
zadeve verskega sklada in državnih posestev/
provincialia/
davčna regulacija/
zadeve vojnega davka/ spisi dvorne komisije za razredni davek/
zadeve bratovščin/
škofijske zadeve/
škofija in stolni kapitelj/
onemogli duhovniki/
direktoria/
zapuščine brez oporok/
interkalarni dohodki/
samostani in opatije/
semenišča/
podelitve mašniškega posvečenja/
ustanavljanje in podeljevanje župnij/
prispevek za utrjevanje/
zakonske zadeve/
štolnina/
miscelanea v cerkvenih zadevah/
preskrba najdenčkov in sirot/
preskrba revežev in zadeve ubožnice/
kaznilnice in prisilne delavnice/
cerkvene ustanove/
svetne ustanove/
naložba denarja ustanov in računi/
popravila cerkva in župnišč/
prodaja cerkvenih nepremičnin/
332
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
miscelanea v zadevah ustanov/
publico iustitialia/
davek od konj in davek za odplačevanje državnih dolgov/
davek na dediščino/
Bankalno gospostvo Postojna/
Bistra in Loka v Cerknici/
Fužine/
Bankalni gozdni urad Klana/
gospostva: Klevevž, Čretež, Radeče Studenec na Dolenjskem/
Kostanjevica/
Velesovo in Škofja Loka/
Mekinje in Studenec na Gorenjskem/
Sv. Peter u Šumi, Pičen, Devin/
Pleterje/
Ruperčvrh/
Turn ob Ljubljanici/
Bajnof in Grundel/
splošne naklade na tukajšnja državna posestva/
različni izkazi upravnih uradov in Komornega plačilnega urada/
bratovščine in prodaja njihovih nepremičnin pri državnih posestvih/
ogled posestev po administratorju državnih posestev/
pisarniške službe pri upravi državnih posestev/ podeljevanje pokojnin uradnikom
državnih posestev/
predpisi v zadevah državnih posestev/
zadeve glede abolicije tlake na državnih posestvih/
zadeve glede takse uradnikov na državnih posestvih/
gozdne zadeve na državnih posestvih/
miscelanea v zadevah državnih posestev/
generalia glede rudarstva in novčarstva/
fužine v raznih krajih dežele/
zadeve Višjega rudarskega urada in Rudarskega sodišča v Idriji/
zadeve Višjega rudarskega urada in Rudarskega sodišča v Ljubljani/
Urad za preizkušnjo novcev in za odkup pagamenta na Kranjskem/
reguliranje in ponarejanje novcev/
gozdne zadeve/
miscelanea/
Registratura IV (1805-1806) je razdeljena na registraturne fascikle 1-4:
1
različne rekvizicije/
2
dobave naturalij/
4
različne blagajniške zadeve/ potni stroškovniki in druge zadeve deželnoknežjih
uradnikov/ spisi glede posojil/ miscelanea/
Registratura V (1809-1810) je razdeljena na registraturne fascikle 1-14:
1
nastanitev
2
francoska vojna kontribucija/ razredni davek/ dobava čevljev in srajc na račun
francoske vojne kontribucije in dobava platna/
3
kontribucija/ prisilno posojilo/
333
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
gradnja trdnjav, utrdb in okopov, popravila in demoliranja/ preskrba delavcev in
vojaštva z živili/
miscelanea/
dobava in priskrba naturalij in živil/ posli direkcije za preskrbo/
preskrba francoskih častnikov/
vdor Francozov: predujmi na potne stroške uradnikov, predaja vseh uradov na
Kranjskem Francozom, zaprisega uradnikov, resignacije/
različne rekvizicije: nabori konj, transporti volov/
špitali splošno/ vojaški špitali/
francoske čete: preskrba, načrti pohodov, premiki/
poštne zadeve/
priprega/
nemiri, kmečki upori in puntanja/
Registratura VI (1810) je razdeljena na registraturne fascikle 1-57:
1
namestitve/ nakazila plač, pokojnin in dotacij uradnikom, vojaštvu in duhovščini/
3
pisarniške potrebščine/ tiskovine/
4
gospostvo Turn, predaja gospostvu Fužine/
5
tobak/
6
mestna razsvetljava/
7
tabele tržnih cen/
9
sekanje mesa/ snaženje mesta/ policijske zadeve/
10 poštarstvo/
11 taksovne zadeve/
12 požari in nabava gasilskega orodja/
14 bankalne zadeve/
16 zadeve glede trdnjav in utrdb/
17 preskrba čet/ dobava rekviriranih naturalij/
20 vojaški špitali/
21 pohodi čet/ dobave sena, ovsa in vina/
22 transporti erarne imovine/
23 mejne zadeve/
24 zadeve konskripcijskih nabornih okrajev/
25 rekvizicije/
27 študijske zadeve/
28 publico politica mixta/
29 zadeve glede cest in mostov/
30 navigacijske in vodogradbene zadeve/
31 zadeve gradbene direkcije/
32 loterija/
33 plače dnevničarjev/
34 sanitetne zadeve/
35 predujmi za nabavo rjuh in brisač za nastanjene častnike/
36 onemogli duhovniki/ pokojnine/
37 zapuščine duhovnikov/
39 mašniško posvečenje/
40 podelitev župnij in lokalij/
41 sklepanje zakona in dispenze/
42 uprava državnih posestev/
334
43
45
46
47
49
50
51
52
53
54
55
56
57
preskrba revežev, ubožnica/
pobožna volila/
gradnja in popravila cerkva/
cerkveno premoženje/
zaporniki/ kaznjenci/
zadeve verskega sklada/
davščine na vino in mesni dac/
francoski davki in posojila/
rudarstvo/
novci in bankovci/
dobava drv/
miscelanea/
Registratura VII (1814-1816), spisi so urejeni po letih in tekočih številkah zadev/
Registratura VII a (1813-1814), spisi so urejeni po snovi v 35 fasciklov:
1
spisi 1813 (Trst)/
2
spisi 1813 (Reka in Civilna Hrvatska)/
3
vojaške zadeve 1814 (Gorica)/
4
gradbene, cestne zadeve, mostovi, sanitetne, komerčne, šolske, študijske in bankalne zadeve 1814 (Gorica)/
5
provincialne zadeve 1814 (Reka in Hrvatska)/
6
cerkvene zadeve in domene 1814 (Trst)/
7
razne zadeve 1814/
8
cerkvene zadeve in domene 1814 (Gorica)/
9
sanitetne zadeve 1814 (Reka)/
10 zadeve ustanov in preskrba revnih 1814 (Gorica, Trst, Reka)/
11 zapisi o gozdovih 1814 (Istra)/
12 konzularne zadeve 1814 (Trst)/
13 gradbene zadeve 1814 (Trst, Reka)/
14 justične zadeve (Reka in Hrvatska)/
15 vojaške zadeve 1814 (Reka in Civilna Hrvatska)/
16 kameralne in policijske zadeve 1814 (Gorica)/
17 sanitetne zadeve 1814/
18 konzularne zadeve 1814/
19 komercialne zadeve 1814 (Trst, Reka)/
20 zadeve cest in mostov 1814 (Trst, Reka)/
21 justične zadeve 1813, 1814 (Trst)/
22 cerkvene zadeve in domene 1813, 1814 (Reka in Hrvatska)/
23 provincialne zadeve 1814 (Gorica)/
24 konzularne zadeve 1814/
25 kameralne in policijske zadeve 1814 (Trst)/
26 kameralne in policijske zadeve 1814 (Reka in Hrvatska)/
27 bankalne zadeve in policija/
28 razne zadeve 1814/
29 provincialne zadeve 1814 (Trst)/
30 justične zadeve (Gorica)/
31 pomorske zadeve 1814 (Reka)
335
32
33
34
35
vojaške zadeve 1814 (Trst)/
bankalne zadeve 1814 (Trst)/
pomorske zadeve 1814 (Trst)/
razne zadeve 1814 (Trst, Reka in Gorica)/
Registratura VIII (1817-1849) je razdeljena v registraturne fascikle 1-65:
1
delovanje deželnega urada: predpisi o njegovem delokrogu in splošno o uradnikih, razglasitev zakonov, nabava pisarniških potrebščin, uradna ubikacija in druge službene zadeve/
2
nastavitve pri deželnem uradu: odpusti, dopust, predujmi na plače, nagrade in
podpore, dnevničarji, služitelji/
3
kresijski uradi/ kresijske disciplinske kazni/
4
knjigovodstvo/
5
blagajniške zadeve/ plačilni uradi in kresijske blagajne/ finance in državni kredit/
6
pokojninske zadeve/
7
poštne zadeve/
8
zadeve glede tobaka, kolkov in loterije/
9
zadeve glede takse/
10 a zemljarina/ b hišnina/ c pridobnina/ d osebni davek/ e razredni davek/ f vse druge vrste davkov (razen davka na dediščino v f. 19 in užitnine v f. 30 V) in davki
splošno/ g katastrska izmera/ h katastrska cenitev/ i kataster splošno, provincialna komisija, računski oddelek in mapni arhiv, zadeve katastrske blagajne/
11 policijske zadeve: policijska oblastva in straža, težki policijski prestopki, predpisi
glede propustnic, potepuhov in odgonov, tiralic in osebnih opisov, ropanja, prijave tatvin, nenadni smrtni primeri in slični pripetljaji, nagrade za rešitev življenja,
za dovajanje roparjev, za pobijanje roparskih zveri, služinčad, izseljevanje in vseljevanje strank, dviganje tržnih cen, cene živil, cimentiranje mer in uteži/
12 požari: požarni red in zadeve požarnega reda, prispevki za pogorelce in ponesrečence pri elementarnih nezgodah, gradbena in gasilska komisija in komisija za
olepšavo mesta v Ljubljani/
13 izkazi o žetvi/ skladišča za žito kot zavarovanje pred stisko/ zavarovalnice/
kmetijske družbe/
14 stanovske zadeve: provincialni sklad, stanovska poslopja, stanovske davščine in
naklade, deželni kataster/
15 gospoščinske in podložniške zadeve: razkosanje zemljišč, delitev gmajn in pašnikov/
16 dvorne zadeve/ dvorna potovanja/ plemiške zadeve/ plemiške diplome/ častni naslovi/ odlikovanja/ fevdne zadeve/ fidejkomisi/ majorati, itd./
17 fiskalni uradi/ deželno in apelacijsko sodišče/
18 sodne zadeve: deželna deska in zemljiška knjiga, odhodnina, svobodni prenos
premoženja, dediščinske zadeve, amortizacija, advokatsko zastopstvo pri sodiščih/
19 davek na dediščino/
20 konskripcija in posli nabornih okrajev: izseljevanje in doseljevanje/
21 nastanitev vojaštva/ premiki čet/ orožne vaje/ vojašnice/ špitali/ zbirališča/ vzgojevališča/ zadeve generalne in vojaške komande/
22 vojaštvo: odpust, dopust, invalidi, preskrba vojaških žena in otrok, dezerterji,
vojnopravne obsodbe, zadeve vojaških pokojnin/
23 vojaška ekonomija in preskrba/ artilerija/ smodnik in soliter/
24 dostavljanje vojaških konj/ kobilarstvo in žrebčarstvo/ nabor vojaških konj/
336
25
26
27
28
29
30
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
rekrutacija/ rezerva in deželna bramba/ vojne zadeve/ rekvizicija/ utrjevanje/
triangulacija/ mornariške zadeve/
vojaški pohodi/ priprega/ prevozništvo in pratež/
gradbena oblastva in gradbene zadeve/ plovba in vodne naprave/ izsuševanje
barja/
ceste in mostovi/
mitnina, carinske zadeve/ tihotapske zadeve/ obmejni kordon/
bankalna oblastva in bankalne davščine: mesni krajcar, vinski dac, vinska naklada itd./ solarstvo/
užitnina/
komerc in trgovina/ tovarne in manufakture/ privilegiji/ letni in živinski sejmi/
obrtne in rokodelske zadeve/ cehovstvo/
mesta in trgi/
okraji/ okrajnogosposka uprava/ politični izpiti/ zadeve glede poprave mej/
bolezni ljudi/ živinske kužne bolezni/ ceplje proti kozam/
takse na zdravila/ lekarne/ zdravniki in ranocelniki/ babice/
sanitetne inšpekcije in poročila/ mrliški ogledi in druge sanitetne zadeve/
škofijske zadeve/ škofije/ stolni kapitelj/ semenišča in podelitev miznega naslova/
razmere glede duhovniške jurisdikcije/ vojni kurat/
verski sklad in bratovščinske zadeve/ cerkveni prispevki/
župnije, lokalije in druge cerkvene nadarbine/ štolnina/ izpit ob natečaju za pridobitev župnije/
opatije in samostani/
onemogli duhovniki/ zapuščine/ preiskave in poboljševanje/ kaznovanje duhovnikov/
cerkvene, župnijske in pokopališke gradnje/
cerkveno premoženje/
interkalarni računi/
božja služba: javne pobožnosti, mrtvaška opravila, žalovanja, posti, jubileji, volitve papežev itd./
nekatoliki/ verska strpnost splošno/
zakonske zadeve, krstne, poročne in mrliške knjige/
cerkvene in svetne ustanove/ ustanove za gospodične/
zastavljalnica/ hranilnica/ prisilna delavnica/
preskrba revežev/ najdenčki/ sirote/ civilni špitali/ porodnišnice in umobolnice/
kaznilnice/ preiskovalni zapori/ izterjevanje stroškov za kriminalno sodstvo/ kriminalni sklad/ krvnik/
državna posestva/
šolski in študijski predpisi/ cenzurne zadeve/ knjižnice/ muzeji/ starine in novci/
ljudske šole/ prodaja šolskih knjig/
gimnazije/ liceji in višji študijski zavodi/
šolski in študijski sklad/ šolnine/
odkup zlata in srebra/ punciranje/ Deželni preizkusni urad za novce in substitucija Rudarskega sodišča v Ljubljani/
novčarstvo/
Višji rudarski urad v Celovcu/ zadeve rudarskega sodišča in normalije za rudarstvo/
rudnik Idrija/
rudniki železa in fužine na Kranjskem ter Koroškem/
337
63
64
65
gozdarstvo, lov in ribolov/
bakreni rudnik Samobor/
miscellanea v rudarskih zadevah/
delovodniki 1791-1810, 1814-1849/
indeksi 1784-1810, 1814-1849, ki imajo glede na vsebino spisov oznako d (davki), k
(kameralne zadeve), p (promet), š,c (šola, cerkev), u (uprava), z (zdravstvo)/ elenkusi
1792-1810, 1814-1849/
Pomagala za posamezna področja so:
davek na dediščino: delovodniki 1820-1825, 1836-1842, indeksi 1820-1836/
privilegiji: delovodnik 1821-1825, indeks 1821-1824/
kriminal: delovodnik 1831-1849/
deželni taksni red: indeks 1786/
denarne in rudarske zadeve: indeksi 1792-1802, 1806-1809, 1817-1845/
zapisniki priseg z indeksi 1816-1849/
oblastva: indeksi (spisov glede na oblastva, ki so jih poslala) 1823-1825/
seznami spisov, ki so jih odstopili Namestništvu v Celovcu 1817-1849/
seznam spisov, ki so jih odstopili Namestništvu v Trstu/
seznam spisov, ki so jih odstopili Višjemu rudarskemu uradu v Celovcu 1814/
seznam spisov celovškega okraja, ki jih je prevzel gubernij v Ljubljani 1825/
seznam spisov, ki so jih odstopili Upravi kameralnih naklad v Ljubljani/
seznam v tisk oddanih patentov in kurend 1816-1842/
seznam spisov, ki so jih odstopili Davčni direkciji v Ljubljani/
seznam spisov, ki so jih odstopili Davčni direkciji v Celovcu/
seznam škartiranih spisov 1825-1830/
______________________________________________________________________
22
AS 27
GLAVNI INTENDANT ILIRSKIH PROVINC, 1809 - 1813
12.4 t. m./ 73 š.
Intendant Général d'Illyrie, 1809 - 1813
Glavni intendant Ilirskih provinc, 1809 - 1813
Napoleonova Francija je 14. 10. 1809 ustanovila Ilirske province s sedežem v Ljubljani,
z namenom, zapreti pristanišča na desnem bregu Jadranskega morja za angleško blago
in ustvariti kopno pot za francosko trgovino z Levanto. Sestavljale so jih Kranjska, Beljaško okrožje, Goriška, Trst, Pazinsko okrožje, Hrvatska med Savo in Jadranskim morjem, Reka in šest polkov Vojne Krajine (Ogulin, Otočac, Gospič, Slunj, Glina in Petrinja), tirolska okraja Lienz in Sillian, bivša beneška Istra, Dalmacija, Dubrovnik, Kotor
ter otoki Krk, Cres, Rab, Lošinj, Pag, Brač, Hvar, Vis, Korčula in Mljet. Razdeljene so
bile na province, ki so jih vodili intendanti, nižje upravne enote pa so bile distrikti s
subdelegati na čelu, kantoni in merije.
Povezava Ilirskih provinc s Francijo je bila ožja kakor pri drugih vazalnih deželah. Načeloval jim je glavni guverner, ki je imel funkcijo francoskega podkralja in je nadzoroval upravo, vojsko in pravosodje, temu pa sta bila dodeljena glavni intendant za finance,
ki je vodil vso upravo in imel vlogo ministra, in glavni komisar za pravosodje. Glavni
338
intendant in glavni komisar sta tvorila mali svet, skupaj z generalnim guvernerjem pa
vlado. Pomembni uradniki so bili tudi glavni inženir za mostove in ceste, poštni direktor, glavni rudniški direktor in glavni šolski inšpektor.
Fond Ilirskih provinc je nastal iz delovanja vsega opisanega administrativnega kadra.
Med gradivom so tudi spisi izpred leta 1809.
Jezik višje uprave in sodišč je bila francoščina, drugje pa so uporabljali dotlej rabljeno
nemščino in italijanščino.
- Smole M., Glavni intendant Ilirskih provinc 1809 - 1813, Ljubljana 1973
Zaradi krhanja francoske vojaške moči je bil arhiv glavne intendance že 18. 8. 1813
odpeljan v Trst, po blokadi Trsta pa v Gorico. Zaradi negotovega položaja Gorice so
finančne spise poslali v Palmanovo, ostali del arhiva pa so ob pomanjkanju transportnih
sredstev s težavo premestili na levi breg Soče. Oktobra 1813 je bil celoten arhiv že v
Benetkah. Finančne spise so nato odpravili v Parmo, večji del ostalega arhiva pa je ostal
v Benetkah in bil nato spet prestavljen v Trst. Tu so ga združili z arhivoma reškega intendanta in koprskega subdelegata, ki sta bila tudi prenešena v Trst, in z arhivoma tržaškega (istrskega) intendanta in francoskega konzulata v Trstu. Vse to arhivsko gradivo
so vodili kot sestavni del arhivov avstrijskih oblasti v Trstu od 18. stol. dalje, kot tako
imenovani namestniški arhiv. Leta 1904 je tržaško namestništvo predlagalo notranjemu
ministrstvu na Dunaju novo ureditev gradiva in preselitev v novo stavbo. Do tega ni
prišlo, pač pa je bilo starejše gradivo do leta 1814 prepeljano na Dunaj. Tam je ostalo
do leta 1920, ko ga je na osnovi arhivske konvencije prevzela italijanska arhivska komisija. Tako so "ilirski" fondi ostali v tržaškem državnem arhivu do leta 1961, ko jih je
prevzel AS po jugoslovansko- italijanskem sporazumu o restituciji.
Vsi ti fondi so bili med seboj pomešani. V letih 1965 - 1970 jih je uredila Majda Smole
in se pri tem opirala na prilagojeni registraturni načrt Ilirskega gubernija, ker je na tak
način poskusil z urejanjem že registrator tržaškega namestništva.
V fondu glavnega intendanta manjkajo vsi spisi za Kranjsko in Koroško.
Gradivo je bilo v tržaškem arhivu pred izročitvijo v Ljubljano mikrofilmano. Fond je
razdeljen po vsebini na dosjeje I - XL. Za povezavo s prejšnjo ureditvijo je izdelana
konkordančna tabela.
vladar in najvišji predstavniki oblasti v Ilirskih provincah/ pisarna glavnega intendanta/ intendance/ personalne zadeve civilne uprave/ finance/ pokojnine/ pošta/ tobak, kolki/ loterija/ domene in davki/ policija/ žandarmerija/ elementarne katastrofe/ preskrba
prebivalstva z živili/ graščinske in podložniške zadeve/ fevdne zadeve, plemstvo, odlikovanja/ sodstvo/ jetnišnice/ vojska/ gradbene zadeve/ pristaniška služba/ obalna straža/
plovba/ ceste in mostovi/ mitnina/ carina/ bankalne davščine/ solarstvo/ trgovina, obrt
in industrija/ subdelegacije/ občine/ zdravstvo/ cerkvene zadeve/ dobrodelnost/ šolstvo
in druge prosvetne zadeve/ rudarstvo/ gozdarstvo/ lov in ribolov/ igralnice/ odnosi s
sosednimi državami/
arhivski inventar 1973/ konkordančna tabela za povezavo s prejšnjo ureditvijo/
______________________________________________________________________
23
AS 31
339
NAMESTNIŠTVO V LJUBLJANI, 1850 - 1860
42.0 t. m./ 241 f., 92 k.
Statthalterei in Laibach, 1850 - 1854
Namestništvo v Ljubljani, 1850 - 1854
Cesarski sklep št. 295 z dne 26. 6. 1849 (RGB 1849, str. 45) in ukaz Ministrstva za notranje zadeve št. 375 z dne 23. 8. 1849 (RGB 1849 str. 688-670) sta dala osnove za novo
politično ureditev avstrijskih dežel. Z dnem 1. 1. 1850 je začelo poslovati Namestništvo
v Ljubljani kot najvišja državna upravna oblast v deželi. Namestnik je moral kot organ
izvršilne oblasti nadzirati izvajanje državnih in deželnih zakonov ter voditi notranje
zadeve svojega območja. V tistih kronovinah, ki niso bile razdeljene na okrožja (Koroška, Kranjska), je namestnik opravljal hkrati tudi funkcijo okrožnega predsednika. Na
podlagi cesarskega patenta z dne 31. 12. 1851 so objavili nove določbe o namestništvih.
Kot deželni uradi so postala najvišja upravna oblastva kronovin za zadeve splošne in
policijske uprave, za verske in učne zadeve, trgovske in obrtne zadeve, za zadeve kmetijstva in za večino gradbenih zadev. Namestnik je bil deželni šef in predsednik namestništva. Imenovanje namestnika je bilo pridržano cesarju. Pri poslovanju namestništva so
razlikovali med manj pomembnimi zadevami, ki jih niso obravnavali v svetu in med
pomembnejšimi zadevami, ki so jih morali obravnavati v svetu.
Z upravno spremembo leta 1854 (RGB 1854, str. 112) so namestništva ostala v večjih
kronovinah, ki so bile razdeljene na okrožja (Štajerska, Primorje). V drugih kronovinah,
tako tudi na Kranjskem, pa je funkcijo deželnega urada opravljala deželna vlada pod
vodstvom deželnega predsednika. Deželna vlada je morala obravnavati na prvi stopnji
vse upravne zadeve, ki so bile dodeljene okrožnim oblastvom in namestništvom. Na
drugi stopnji je bila pristojna za odločanje o pravnih sredstvih, ki so jih vlagali proti
upravnim aktom okrajnih oblastev (v deželah z namestništvom so bila za to pristojna
okrožna oblastva). Z odredbo Ministrstva za notranje zadeve št. 155 z dne 17. 6. 1860 je
bila Deželna vlada v Ljubljani ukinjena, njene posle pa je prevzelo Namestništvo v Trstu (RGB 1860, str. 271). V Ljubljani pa je bilo kot njena izpostava ustanovljeno Deželno glavarstvo (AS 32, zap. št. 26).
- Priročniki in karte, str. 93
- Ribnikar P., Arhivsko gradivo Namestništva in Deželne vlade v Ljubljani 1850 1918, Arhivi II, št. 1 - 2, Ljubljana 1979, str. 32 - 36
Arhivski fond Namestništva v Ljubljani 1850 - 1854 ter starejši del gradiva Deželne
vlade v Ljubljani 1854 - 1860 je že leta 1938 prevzel od banske uprave Dravske banovine takratni Državni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani, ki ga je uskladiščil v prostorih muzejske knjižnice. Gradivo je bilo v fasciklih in dostopno za znanstveno uporabo.
Po letu 1945 je bilo večkrat seljeno. V letih 1948 do 1953 je bilo hranjeno v neustreznih
prostorih na podstrešju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Takrat se je
mnogo dokumentov izgubilo.
340
Arhivsko gradivo vseh ustvarjalcev te dobe je najobsežnejše in najpomembnejše gradivo državne uprave na srednji stopnji. Namestništvo oziroma Deželna vlada v Ljubljani
sta imela tri oddelke in več uradov. Za reševanje posebnih nalog so oblikovali posebne
strokovne službe oziroma komisije.
Fond je sestavljen iz serije knjig in serije spisovnega gradiva. Serijo knjig sestavljajo
evidence spisovnega gradiva - delovodniki, indeksi, elenhusi ali številčna kazala. Drugo
serijo gradiva predstavljajo spisi. Za odlaganje in arhiviranje spisov so izdelali poseben
registraturni načrt. Po njem so bili spisi arhivirani po vsebinskih kriterijih. Klasifikacijski načrt oziroma registraturni načrt je obsegal 38 glavnih vsebinskih skupin, ki jih imenujemo registraturne fascikle. V okviru posameznega registraturnega fascikla pa so spise razvrščali v podskupine, ki so vsebovale zadeve enake vsebine.
Splošni spisi so urejeni po registraturnem načrtu:
1 cesar, cesarska hiša, cesarska oblast, državna ustava/
2 vlada/
3 državni zbor/
4 deželno zastopstvo, deželni zbor/
5 prejšnje deželno zastopstvo, stari stanovi/
6 okraji/
7 občinske zadeve/
8 državljanske pravice, državljani/
9 meščanska straža/
10 odpravljeno podložništvo/
11 državne, deželne, okrajne, občinske meje, razdelitev dežele/
12 statistični podatki in beležke/
13 policija/
14 žandarmerija/
15 tisk/
16 pravica do združevanja, privatna društva/
17 saniteta/
18 humanitarni zavodi, reveži/
19 svetne ustanove/
20 vojaške zadeve/
21 trgovina, obrt, tovarne, letni sejmi/
22 gradbene zadeve, erarne, okrajne in druge ceste, železnica, vodne naprave, plovba,
paroplovba/
23 pošta in telegraf/
24 privilegiji/
25 kmetijstvo/
26 izsuševanje barja/
27 gozdne zadeve/
28 rudarstvo/
29 katoliška vera, cerkvene in duhovniške zadeve/
30 nekatoliške verske zadeve (verska toleranca)/
31 študij in šolstvo/
32 sodstvo/
33 kriminal, preiskovalni zapor, kaznilnica, težki policijski prestopki/
34 finance/
35 domene/
341
36 pristojbine/
37 davki/
38 kataster/
registraturni načrt 1850-1918/ delovodniki 1850-1860/ indeksi 1850-1860/ elenhusi
1850-1860/
______________________________________________________________________
24
AS 37
NAMESTNIŠTVO V TRSTU, 1860 - 1861
2.2 t. m./ 10 f., 2 k.
Statthalterei in Triest, 1850 - 1918
Namestništvo v Trstu, 1850 - 1918
Z odredbo ministrstva za notranje zadeve št. 155 z dne 17. 6. 1860 je bila Deželna vlada
na Kranjskem zaradi finančno političnih razlogov ukinjena, njene posle je prevzelo
Namestništvo v Trstu (RGB 1860 str. 271). Po sporazumu med Namestništvom v Trstu
in zastopniki Kranjske so 20. 4. 1861 v Ljubljani ponovno vzpostavili Deželno vlado, ki
je začela z rednim poslovanjem 25. 4. 1861.
V času Namestništva je kot njegova izpostava v Ljubljani delovalo Deželno glavarstvo
(AS 32, zap. št. 26).
Fond obsega gradivo, ki ga je tržaško namestništvo izločilo iz svoje registrature in izročilo novemu upravnemu organu, Deželni vladi za Kranjsko 1861.
Gradivo se je nanašalo na področje Kranjske in ga je uprava potrebovala za svoje poslovanje. Gradivo, ki obsega deset fasciklov splošnih spisov, je urejeno po delovodniških
številkah.
splošni spisi 1860-1861/ zaupni spisi 1860-1861/ (glej tudi AS 33, zap. št. 27)
indeks 1860-1861/ elenkus 1860-1861/
______________________________________________________________________
25
AS 1104
ŠTAJERSKO NAMESTNIŠTVO, 1872 - 1905
2.5 t. m./ 18 f.
Steiermärkische Statthalterei, 1850 - 1918
Štajersko namestništvo, 1850 - 1918
342
Cesarski sklep z dne 26. 6. 1849 (RGB 1849/295) in ukaz Ministrstva za notranje zadeve z dne 23. 8. 1849 (RGB 1849/375) sta dala osnove za novo politično ureditev avstrijskih dežel v pomarčni dobi. Leta 1850 je začelo poslovati v Gradcu Štajersko deželno
namestništvo, ki je prenehalo delovati leta 1918, ko je propadla monarhija. Glej tudi AS
31, zap. št. 23.
Fond je izročil 15. 4. 1980 Štajerski deželni arhiv v Gradcu na podlagi jugoslovansko-avstrijskega arhivskega sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958.
- železniški spisi: Velenje - Dravograd 23297-1898/ Velenje - Dravograd F
72-12026-1892/ lokalna železnica: Celje - Velenje 5297-1888/ Poljčane - Konjice, Poljčane - Rogatec, Šentjurij - deželna meja, Velenje - Dravograd/
trgi: Ljutomer, Radgona/ Celje A-N/ Celje O-Z/ Maribor/ Ptuj/ Brežice/ Slovenj Gradec/
- vodogradbeni spisi: Drava regulacije 1 (F 72-6289-1883: 37112-1898, 2134-1899)/
Drava - regulacija 2 (F 70-6289-1883: 25310-1901, 26854-1901, 48576-1901)/ Drava
- regulacija 3: gradbeni dnevniki (F 70-6289-1883)/ Drava - regulacija 4: gradbeni in
kontrolni načrti (F 70-6289-1883)/ Dravske gradnje Maribor - Središče 1 (F
70-6289-1883)/ Dravske gradnje Maribor - Središče 2 (F 70-6289-1883)/ regulacija
Drave Ptuj - Bukova vas/
prevzemni zapisniki II. grupe ekspertov (Štajerska), točka XXVIII/
343
______________________________________________________________________
26
AS 32
DEŽELNO GLAVARSTVO V LJUBLJANI, 1860 - 1861
1.8 t. m./ 9 f., 1 k.
Landeshauptmannschaft in Laibach, 1860 - 1861
Deželno glavarstvo v Ljubljani, 1860 - 1861
Z odredbo Ministrstva za notranje zadeve št. 155 z dne 17. 6. 1860 (RGB 1860, str.
271) je bila Deželna vlada v Ljubljani ukinjena, njene posle je prevzelo Namestništvo v
Trstu ( AS 37, zap. št. 24).
Kot izpostava Namestništva v Trstu je bilo ustanovljeno Deželno glavarstvo v Ljubljani.
V Ljubljani so nastavili šefa upravnega urada z nazivom deželni glavar, ki je deloval
kot predstojnik upravnega okrajnega urada Ljubljana okolica in hkrati kot predstojnik
za celotno območje Kranjske. Deželni glavar je opravljal nekatere posle za vso Kranjsko, ostale pa za okraj Ljubljana-mesto; imel je nadzor nad poslovanjem okrajnih uradov, odločal je o zadevah uslužbencev, dovoljeval političnim gosposkam potrebno vojaško pomoč, skrbel za varnost, red in mejne zadeve dežele in nadzoroval kulturne in druge prireditve, izdajal dovoljenja za izseljevanje in dispense, sprejemal je razne pritožbe
ter razsojal v sporih glede mej med soseskami in občinami na prvi stopnji po 57. členu
Zakona o občinah z dne 24. 4. 1859; odločal je o davčnih, zemljiškoodveznih zadevah
ter o odkupu in uravnavi zemljiških bremen.
Po sporazumu med Namestništvom v Trstu in zastopniki Kranjske so 20. 4. 1861 v
Ljubljani znova vzpostavili Deželno vlado, ki je začela z rednim delom 25. 4. 1861. Po
uvedbi Deželne vlade v Ljubljani je Deželno glavarstvo v Ljubljani prenehalo delovati.
- Glej AS 31, zap. št. 23
Gradivo deželnega glavarstva je urejeno po kronološkem redu, in sicer po delovodniških številkah, k spisom sodijo spisovne evidence (glej AS 31, zap. št. 23).
Spisovno gradivo fonda obravnava enake zadeve kot gradivo namestništva in deželne
vlade (AS 31, zap. št. 23).
delovodnik z indeksom 1860-1861/
______________________________________________________________________
27
AS 33
DEŽELNA VLADA V LJUBLJANI, 1861 - 1929
718.5 t. m./ 142 š., 5026 f., 463 k..
344
Po sporazumu med Namestništvom v Trstu in zastopniki Kranjske so 20. 4. 1861 v Ljubljani znova vzpostavili deželno vlado, ki je začela z rednim poslovanjem 25. 4. 1861.
Po uvedbi Deželne vlade v Ljubljani je bilo ukinjeno Deželno glavarstvo kot izpostava
Namestništva v Trstu. Deželna vlada je delovala vse do propada Avstro-Ogrske monarhije.
V skladu z zakonom o ureditvi splošnih upravnih oblastev iz leta 1868 je moral biti na
čelu splošne uprave v deželah deželni šef, ki se je na Štajerskem in v Primorju imenoval
namestnik, v manjših kronovinah (Koroški, Kranjski) deželni predsednik. Oblastva pod
vodstvom namestnikov so bila namestništva, pod vodstvom deželnih predsednikov pa
deželne vlade. Oboja so bila podrejena notranjemu ministru. Deželni predsednik je bil
odgovoren za poslovanje in vodenje zaupanega upravnega urada. Pripadalo mu je predstavljanje in izvajanje oblasti, nadzoroval je poslovanje politične uprave na svojem upravnem teritoriju in izdajal ukaze in odločbe za vso deželo, deloma samostojno, deloma
po pooblastilu ministrstva za notranje zadeve in ostalih resornih ministrstev na Dunaju.
Za opravljanje vseh upravnih in političnih nalog je imel upravni aparat. Nadomeščal ga
je prvi namestniški svetnik. Deželni predsednik je predlagal Ministrstvu za notranje
zadeve imenovanje namestniških svetnikov, konceptnih uradnikov in sekretarjev, samostojen pa je bil pri imenovanju sekretarjev okrajnih glavarstev in ostalega uradništva
političnih oblastev ter pri imenovanju uradništva raznih zavodov kot npr. kaznilnice,
poboljševalnice, prisilne delavnice, gluhonemnice, zavoda za slepe, bolnišnice, porodnišnice, najdenišnice, hiralnice, zastavljalnice, posojilnice in drugih. Deželna vlada je
bila najvišje upravno oblastvo v kronovini za zadeve splošne in policijske uprave, za
verske in učne zadeve, trgovske in obrtne zadeve, gozdne zadeve, za zadeve kmetijstva
in za večino gradbenih zadev. Imela je tri oddelke in več uradov. Ker je delovala na
centralističnem principu, so se vse zadeve reševale v okviru teh uradov, v primeru, da je
bilo za reševanje določenih zadev potrebno oblikovati posebne strokovne službe oziroma komisije, je organizirala za to posebne urade.
- Ljubljana 1895 - 1910, Ljubljana po potresu - spominska knjiga, str. 18 - 26
- Vodnik ZAL 1992, str. 16 - 17
Reorganizacija državne uprave leta 1850 je doprinesla k izboljšanju pisarniškega poslovanja. Za pisarniško poslovanje je bila zadolžena posebna pisarna. Predstojnik in namestnik urada sta vzdrževala red v pisarniškem poslovanju, prevzemala vse vloge, vodila
pregled nad rešenimi zadevami. Za poenostavitev poslovanja so uvedli referatne pole in
v registraturi vodili tri vrste spisovnih evidenc (registraturnih pomožnih knjig): delovodnik, indeks in številčno kazalo ali elenhus. Za odlaganje in arhiviranje je bil izdelan
registraturni načrt. Ta je predstavljal poseben klasifikacijski sistem, po katerem so bili
spisi arhivirani po vsebinskih kriterijih. Klasifikacijski ali registraturni načrt je obsegal
38 glavnih vsebinskih skupin, ki jih imenujemo registraturne fascikle. V okviru posameznega registraturnega fascikla pa so spise razvrščali še po podskupinah, ki so predstavljale oziroma vsebovale zadeve enake vsebine. Te oddelke so v času obstoja in delovanja Deželne vlade v Ljubljani sproti dopolnjevali in prvo tako dopolnitev izvedli
1851. Za reševanje vlog so bili pri upravi trije oddelki ali departmaji. V prvem oddelku
so reševali zadeve vsebinskih skupin: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 20; v
345
drugem: 13, 17, 22, 25, 26, 27, 28, 32, 33; v tretjem: 16, 18, 19, 21, 23, 24, 29, 30, 31,
34, 35, 36, 37, 38.
V registraturi so določene spise izdvajali iz arhivskega fonda, urejenega po registraturnem načrtu. To izdvajanje spisov je pogojevala pogosta uporaba določenih spisov. Iz
teh izdvojenih spisov so oblikovali posebne konvolute - dosjeje, ki so jih poimenovali
po vsebini zadeve. V konvolutih je zbrano arhivsko gradivo enega ali več arhivskih
fondov, n. pr. Gubernija v Ljubljani, Namestništva, Deželne vlade v Ljubljani, Deželnega predsedstva za Kranjsko. Serija konvolutov obsega 1008 enot, ki so urejene po
tekočih številkah. Del gradiva je tehnično preurejen in vložen v škatle. Za to serijo konvolutov je izdelan poseben indeks.
K fondu sodi tudi serija normalij, ki je urejana deloma po vsebini deloma po kronološkem redu.
V registraturi je bilo večkrat izvedeno izločanje - škartiranje nepotrebnega gradiva, in
sicer na podlagi kabinetnega pisma iz leta 1832 in navodila iz leta 1872.
Pri Deželni vladi v Ljubljani so vodili posebno serijo potresnih spisov od leta 1895 dalje, ko je Kranjsko prizadel potres (glej tudi AS 16, zap. št. 28).
Gradivo Deželne vlade od leta 1861 - 1918 je ostalo do leta 1948 v varstvu banske uprave Dravske banovine in njenih naslednikov. Leta 1948 ga je Federalni zbirni center, ki
je reševal v Sloveniji vse arhivsko gradivo pred uničenjem, prevzel od Predsedstva Narodne vlade LRS in ga začasno shranil na podstrešju Narodne in univerzitetne knjižnice
v Ljubljani. Od tam ga je AS leta 1953 preselil v svoja skladišča, gradivo je ostalo deset
let v kletnih prostorih. Ko je poštna direkcija izpraznila del svojih prostorov v Virantovi
hiši, je bilo gradivo preseljeno v novo pridobljena skladišča.
V posebno serijo sodijo gozdne zadeve (1861 - 1918), ki so pri deželni vladi tvorile
registraturni fascikel 27. Po letu 1918 jih je prevzel upravni organ, pristojen za gozdne
oziroma gozdarske zadeve. Pri pristojnih upravnih organih so se ti spisi hranili vse do
leta 1952, ko jih je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo predal Fakulteti za gozdarstvo, ki
jih je 1961 izročila AS. Gradivo je uredil ing. Anton Šivic po posebnem registraturnem
načrtu.
Spise deželne vlade, ki se nanašajo na gradnje, so prevzeli za gradbeništvo pristojni
upravni organi. Večina teh spisov je bila izgubljena, del načrtov, ki se nanašajo na ceste
in mostove (1884 - 1952), je leta 1988 predala AS Skupnost SR Slovenije za ceste.
- splošni spisi, ki so odloženi po registraturnem načrtu:
1
cesar, dvor, cesarska oblast, država 1861-1922/
2
vlada, državni svet 1861-1923/
3
državni zbor 1861-1923/
4
deželno zastopstvo, deželni zbor 1861-1906/
5
bivše deželno zastopstvo, kranjski stanovi 1861-1900/
6
zadeve okrajev 1861-1923/
7
občinske zadeve 1861-1923/
8
državljanske pravice, državljani 1861-1923/
9
meščanska bramba, meščanski korpus 1871-1914/
10 podložništvo, ukinitev in zemljiška odveza 1861-1923/
11 meje, mejni spori, razdelitev dežele 1861-1923/
12 statistični podatki, evidenca prebivalstva 1861-1922/
13 policijske zadeve 1861-1923/
14 žandarmerija 1861-1923/
15 tisk 1861-1923/
346
16
17
18
19
20
21
22
pravice do združevanja, privatna društva 1861-1923/
sanitetne zadeve 1861-1923/
humanitarni zavodi, ubožne zadeve 1861-1923/
svetne ustanove 1861-1921/
vojaške zadeve 1861-1923/
trgovina, obrt, tovarne, sejmi, konzulati in pomorstvo 1861-1921/
gradbeništvo/ prometna sredstva: ceste, vodne poti, železnice, parobrodi, plovba
1861-1922/
23 pošta, telegraf 1861-1923/
24 privilegiji, iznajdbe na področju industrije 1861-1913/
25 deželna kultura 1861-1921/
26 osuševanje močvirij 1863-1924/
27 gozdne zadeve 1861-1920/
28 rudarstvo 1861-1923/
29 katoliška vera, cerkvene in duhovne zadeve 1861-1923/
30 nekatoliške verske zadeve 1861-1918/
31 študij in šolstvo/
32 sodstvo 1861-1923/
33 kazensko sodstvo kot: kriminal, kaznilnica, preizkovalni zapor, težji policijski prestopki 1861-1923/
34 finance 1861-1923/
35 zadeve domen (državna posestva) 1861-1916/
36 dohodnina 1861-1923/
37 davčne zadeve 1861-1923/
38 kataster 1861-1918/
- konvoluti:
ustanove/ ljudske šole/ obrtnonadaljevalne šole/ obrtne šole/ kmetijske šole/ glasbena
šola Ljubljana/ trgovske šole/ realka/ učitelji/ društva: turizem, bivanje tujcev, zdravilišča/ registratura, arhiv/ zdravstvene zadeve, zdravniki, bolnišnice/ cestne zadeve/ hranilnice/ vodovod/ preskrba z vodo/ živinski sejmi/ zdravstveno zavarovanje/ avtomobili/
botanični vrt/ gradbena družba za Kranjsko/ vojaške zadeve: nastanitev, vojašnice, veterani, invalidi, mobilizacija/ knjižnice/ mostovi/ sanitetna poročila/ gluhonemi, slepi zavodi/ bolniške blagajne/ brod/ regulacija voda/ delniške družbe/ železnice/ pokopališča/ gozdne zadeve/ lovske zadeve/ Gabriel Gruber - kanal/ obnova, gradnja farnih cerkva/ mejne zadeve/ glasbena matica/ krošnjarstvo/ rudarstvo/ mlini/ oštevilčenje hiš v
Ljubljani/ Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani/ kleklanje in šivanje
čipk/ gimnazije/ Kranjska industrijska družba/ kroparski žebljarji/ kino/ hidrocentrale/
licej/ močvirje - Ljubljansko barje/ Filharmonično društvo/ podkovska-živinozdravstvena šola, živinozdravstvo/ konjereja/ živinoreja/ občinski zakon, občinske volitve 1911/ muzej/ pivovarna Union/ sejmi/ mlekarstvo, sirarstvo/ Narodna
tiskarna Ljubljana/ mitnice/ zapuščine/ vinska trta, peronospora/ potni listi/ ponesrečenci, ubiti, samomorilci - statistika/ uslužbenci - pokojnine/ beneficiji/ kamniška meščanska korporacija/ statuti: pravila različnih društev, zadrug, hranilnic, posojilnic/
ulični napisi - Ljubljana, krajevni napisi/ odgonske zadeve/ Tivoli/ Tobačna tovarna/
pouk telovadbe/ plesne šole/ ljudsko štetje 1891, 1901, 1910/ vremenoslovje/ prisilna
delavnica/
- potresni spisi so urejeni kronološko po delovodniških številkah, in sicer za Ljubljano
in posebej za podeželje, v prilogi popisa pa so obravnavane ljubljanske cerkve (glej tudi
AS 16, zap. št. 28):
347
Ljubljana 1900-1929/ podeželje 1895-1915/ subvencije župnijskih cerkva in cerkvenih
zgradb 1895-1896/ cerkve v Ljubljani 1895-1904/ evangeličanska cerkev 1895, 1899/
cerkev v Trnovem 1895-1896/ uršulinski samostan 1896/ stolna cerkev 1895/ sv. Florijan 1895/ cerkev Marijinega oznanjenja 1895-1897/ sv. Jakob 1895-1900, 1902, 1904/
- gozdarski spisi so urejeni po registraturnem načrtu:
I.
personalne zadeve/
II. gozdarstvo - splošno/
III. gozdarstvo - konkretne zadeve/
IV. gozdne drevesnice/
V.
lov/
VI. ribolov/
VII. normalije/
VIII. normalije/
delovodniki, indeksi in elenhusi splošnih spisov 1861-1918/ indeks konvolutov/ arhivski popis potresnih in gozdarskih spisov/
______________________________________________________________________
28
AS 16
DEŽELNO PREDSEDSTVO ZA KRANJSKO, 1791 - 1918
204.7 t. m./ 38 š., 1429 f., 290 k.
Landes Präsidium für Krain, 1791 - 1918
Deželno predsedstvo za Kranjsko, 1791 - 1918
Deželno predsedstvo za Kranjsko je bil urad deželnega predsednika, ki je deloval v okviru državne uprave na nivoju dežele od 1791 do 1918 kot pisarna vsakokratnega predsednika. Deloval je v okviru gubernija, namestništva in deželne vlade. Ta urad je reševal nekatere upravne zadeve, nadziral in poročal je o političnih gibanjih, manifestacijah,
zborovanjih, o delovanju političnih strank, o političnih in kulturnih prireditvah; nadzoroval je volitve v deželni in državni zbor, vodil cenzuro nad časopisno in založniško
dejavnostjo. V pisarni predsedstva so poleg splošnih spisov vodili še serijo konvolutov
in serijo posebnih spisov o strogo zaupnih, o policijskih, o mobilizacijskih, o volilnih in
o potresnih zadevah.
-
Pregled 1960, str. 65
Priročniki in karte, str. 78 in 93
Obravnave 37, Ljubljana 1896, priloga 48 in 69
Žontar J., Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849, Zgodovinski časopis XXXIV, št. 1 - 2, Ljubljana 1980, str. 120 - 121
- Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 367 - 368
- Melik V., Volitve na Slovenskem 1861 - 1918, Ljubljana 1965
- Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 469
Fond deželnega predsedstva sestavljajo spisi pisarne predsednika najvišjega državnega
upravnega urada na Kranjskem.
348
V letih 1791 do 1800 je bil fond urejen po registraturnem načrtu, ohranjena je ena arhivska enota, dva indeksa in delovodnik. Kasneje, po letu 1800 so gradivo odlagali po
delovodniških številkah. Gradiva za obdobje 1800 - 1818 je malo, za obdobje po letu
1818 pa je dobro ohranjeno.
Zaradi pogoste uporabe gradiva so določene spise izdvajali in oblikovali konvolute dosjeje, ki se delijo v serijo najstarejših, starejših, novejših in policijskih konvolutov.
Podobno kot konvolute so formirali serijo spisov o volitvah v državni in deželni zbor,
serijo potresnih spisov (1895), serijo mobilizacijskih spisov, ki so nastali ob aneksiji in
okupaciji Bosne za obdobje 1878 - 1917, vodili so tudi serijo zaupnih in policijskih spisov.
Za obdobje od leta 1817 do 1866, ko je delovala v Ljubljani Policijska direkcija, so pri
predsedstvu vodili zaupne spise predvsem o politično sumljivih posameznikih. Po
ukinitvi direkcije (RGB 23. 3. 1866, LGB 31. 3. 1866) je del njenih zadev prevzelo
predsedstvo, kjer je začel delovati 10. 4. 1866 policijski oddelek z naslednjimi
nalogami: vzdrževanje javne varnosti, javnega reda in miru; nadzorovanje tiska,
političnih društev, društev in njih shodov; skrb za varnost in neoviranost prometa po
železnici; uredništvo in izdaja policijskega oglasnika; podeljevanje dovoljenj za
programe, besedila in izvajanje predstav (dramskih, opernih, plesnih in glasbenih).
Gradivo je ohranjeno le za obdobje 1909 - 1914, za čas med letom 1866 in 1909 pa so
ohranjeni delovodniki in indeksi.
Volilni spisi vsebujejo podatke o volitvah, ki so bile prvič izvedene leta 1861 na podlagi
februarskega patenta 26. 2. 1861, ko je Avstrija stopila v ustavno obdobje in dobila volilni sistem, ki se je ohranil kljub določenim spremembam do propada monarhije. Osnovna značilnost volilnega sistema so bile kurije, volilci so bili razdeljeni v volilne razrede. Privilegirana volilna razreda sta bila veleposest in trgovsko-obrtna zbornica, ta dva
sta volila nad četrtino vseh poslancev. V kmečki in mestni kuriji je bila po februarski
ustavi volilna pravica omejena le na tiste, ki so plačevali določen znesek direktnih davkov. Volilci kmečkega volilnega razreda so volili indirektno, volili so le dve petini poslancev. Sistem je veljal tako za deželne zbore kot za državni zbor. Leta 1896 je bila
uvedena splošna moška volilna pravica, združena s starim sistemom kurij. Leta 1907 so
bili odpravljeni vsi volilni razredi. Avstrija je dobila poslansko zbornico, sestavljeno na
podlagi splošne in enake, tajne in direktne volilne pravice. Deželni zbori splošne in enake volilne pravice v Avstriji nikdar niso dobili. Kurije iz leta 1861 so se obdržale, uvedla se je le splošna kurija.
Potresni spisi: Leta 1895 je Kranjsko prizadel potres. Deželni odbor je dobil nalogo
pridobiti državno podporo za popravilo nastale škode. V ta namen je Deželni stavbni
urad izdelal 10. 6. 1895 (št. 7152) podrobno poročilo o škodi. Na podlagi poročila je
dežela dobila državno posojilo, pogoji vračanja pa so bili določeni z državnim zakonom
8. 7. 1896 (št. 132). Potresni spisi vsebujejo prošnje za podelitev brezobrestnih posojil
za popravila ali izgradnjo poškodovanih poslopij in odločbe o podeljenih posojilih,
podporah, darilih ter nakazilih (glej tudi AS 33, zap. št. 27).
Mobilizacijski spisi: Spremembe v organizaciji in načinu novačenja - nabora - mobilizacije so se začele že v času Marije Terezije, te so se vrstile na področju organiziranja
vojske vse do leta 1912, ko se je vojaška obveznost skrajšala na dve leti. Vsako pomlad
so naborne komisije novačile mladeniče, stare 21 let, ki so se že jeseni prijavili omenjeni komisiji. Mobilizacijski spisi, ki so v gradivu predsedstva, so urejeni po tematiki, in
sicer vsebujejo predvsem gradivo o mobilizaciji, ki je bila izvedena v kriznih situacijah,
v času okupacije (1878 - 1883) in kasneje aneksije (1904 - 1906) Bosne ter v času vojne
nevarnosti (1913 - 1918).
349
Gradivo Deželnega predsedstva je bilo večkrat preseljeno. Fond je bil prevzet štirikrat.
Leta 1929 je Veliko županstvo Ljubljanske oblasti izročilo Državnemu arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani spise za leta 1806 - 1810, leta 1930 spise 1791 - 1806, leta
1941 je Visoki komisarijat Ljubljanske pokrajine izročil spise do leta 1900. Preostali del
fonda - splošne spise (1901 - 1918) in konvolute ter potresne in mobilizacijske spise je
izročil FZC Državnemu arhivu Slovenije leta 1948. Fond je bil do leta 1951 vskladiščen
v kleti in za raziskovanje do leta 1976 nedostopen.
Gradivo zbirke Kamniška meščanska korporacija je bilo fondu priključeno leta 1998.
Nastanek zbirke je verjetno povezan s pravdanjem korporacije, ustanovljene 1866 za
zaščito lastniških interesov meščanov nad srenjsko posestjo, z občino zaradi lastništva
nad mestnimi gozdovi in drugimi nepremičninami. Pri tem so bili spisi v fasciklih 1 in 2
izločeni iz registratur okrajnega glavarstva Kamnik, občine, uprave meščanske korporacije, ljubljanske kresije in okrajnih gosposk in bili poslani Deželni vladi kot priloga k
spisu z dne 5. 2. 1892. V fasciklu 3 so zbrani spisi, izločeni iz registrature deželnega
odbora in se nanašajo na korporacijo in občino. Ker je pri Deželnem predsedstvu že
obstajal konvolut Kamniška korporacija, smo se odločili gradivo dosedanje samostojne
zbirke priključiti temu konvolutu s signaturo: Deželno predsedstvo, konvolut 65/11, š.
28.
- splošni spisi:
odloženi so po delovodniških številkah/
- konvoluti I. serija:
delavsko gibanje 1868-1892/ urejanje hudournikov 1885-1888/ Anastasius Grün - demonstracije ob odkritju spominske plošče 1886-1887/ anketa o gospodarskih razmerah
1883-1886/ razdelitev skupnih zemljišč 1881, 1884, 1885, 1887/ občinski zakon 1859,
1862, 1880-1884, 1886-1888/ kmetijski šoli Slap, Grm 1871-1876, 1885/ zemljiška odveza - predujmi 1872-1877, 1879-1888/ deželne barve 1837, 1848, 1884, 1906, 1916,
1918/ uradni prostori 1870-1898/ glavna šola v Idriji 1815-1866/ okrajne in občinske
ceste 1858-1864/ osuševanje Ljubljanskega barja 1826-1859/ razpust ljubljanskega
občinskega sveta 1867-1869/ Johann Neckermann 1876-1883/ inkorporacija parcel v
Šiški, Ljubljani 1886-1895/ vzgojni zavodi cerkvenih redov 1882-1890/ lakota na Notranjskem 1865/ ponarejen denar 1868-1887/ uradi v Planini 1850-1878/ osnutek zakona o varstvu zemljišč 1885-1888/ volitve v trgovsko-obrtno zbornico 1867, 1868,
1872-1881, 1883, 1884/ adaptacija stanovanja deželnega predsednika 1866-1871/ gradnja norišnice na Studencu 1859-1875/ najem prostorov za potrebe deželnega predsednika 1895-1896, 1899/ Banka Slovenija 1872-1882/ poroka Marije Valerije - hčere
Franca Jožefa 1890-1891/ revizija zakona o domovinski pravici 1872-1884/ kopališče
na Bledu 1863-1876/ proslave ob srebrni poroki cesarja in cesarice 1879/ poskus prestopa občine Podraga pri Vipavi v pravoslavno vero 1889-1892/ poplave 1878-1879/
zakonski osnutek o odpravi župnijskih ubožnic 1882, 1883/ slovenski jezik v uradih
1848, 1849, 1866, 1867, 1869-1871, 1875, 1880/ Draga - učni jezik 1891-1897/ smrt
cesarice Elizabete 1898/ spopad med turnarji in kmeti - Janče 1869-1870/ učitelj za
kmetijstvo na učiteljišču v Ljubljani 1879-1887/ Zagorje 1882-1889/ revizija zemljiškega davka 1896-1899/ organizacija zdravstva v občinah 1887-1894/ zakon o združevanju
poljskih površin 1898-1903/ protinemške izjave novomeških dijakov 1891-1892/ preselitev okrajnega glavarstva iz Črnomlja v Metliko 1866-1881/ spremembe deželnega reda
in deželnega volilnega reda 1866-1880, 1908-1914/ želežniška proga Loka - Trst 1874,
1880-1883/ Rauberjev beneficium 1876-1882/ ustanovitev sodnega okraja Cerknica
1876-1893/ organizacija političnih oblasti na Kranjskem 1854, 1861, 1864-1868/
350
agrarne operacije na Kranjskem 1882-1893/ Miroslav Hubmajer - BiH 1875-1890/
proslave ob 600-letnici pripadnosti k dinastiji Habsburžanov, cesarjev obisk v Ljubljani
1882-1883/ gradnja novega poštnega poslopja v Ljubljani 1892-1906/ kolera 1886/
deželni denarni fond/ kamniška meščanska korporacija 1928-1931/ govedoreja
1892-1897/ svetovna razstava v Parizu 1897-1900/ razstava na Dunaju 1897-1898/
univerza v Ljubljani 1898-1911/ loterijsko poročilo 1895-1898/ krajevni in ulični napisi, hišne številke - Ljubljana 1876-1913/ kongres slovenskih novinarjev v Ljubljani
1902, 1908, v Beogradu 1911/ gradbeni red za Ljubljano 1895-1896/ realka v Ljubljani
1871-1902/ kroparski kovači 1882-1892/ roparske tolpe na Dolenjskem 1898-1903/
škofovi zavodi v Šentvidu 1899-1906/ zakonski osnutek o cerkvenem skladu 1896-1902/
povišanje občinskih naklad v Ljubljani 1896-1897/
- konvoluti II. serija:
spomeniki: Vegov, Valvazorjev/ državni davek na žganje/ Ljubljanski časopis/ državna
loterija/ Deželni muzej/ prostitucija/ konservatorji/ plače, podpore, povračila poprečnine v uradih/ duhovščina - kaznovanja/ beda/ ustanove/ odlikovanja, spominske in častne
medalje/ konceptni uradniki/ gozdarski, cestni in vodni uslužbenci/ policijski uslužbenci/ računovodje 1885-1921/ pisarniški uradniki in pomočniki 1884-1921/ sluge v uradih
in šolah/ katoliški shod 1913/ potres 1895/ državno posojilo/ gibanje stran od Rima/
splošna volilna pravica/ Salezijanci/ reforme v pisarniškem poslovanju/ črna vojska/
vojaška muzika/ izdaja in redakcija deželnega zakonika/ spomeniško varstvo/ konservatorji in korespondenti arhivskega sveta/ kvalifikacijski popisi 1919-1922/
- konvoluti III. serija:
anarhisti 1858-1918/ deželni zbor 1911-1914/ deželni predsednik, primo-predaja dolžnosti Schwarz - Attems/ cestni zakon/ orožje, municija 1885/ palača deželne vlade gradnja 1896/ šolstvo, slovenski napisi na šolah 1868-1902/ višji šolski svet 1919/ univerza in akademski dom 1902-1906/ merosodni uradi/ prvi maj - praznovanje
1890-1906/ rdeči križ 1904-1917/ volitve Kočevje, Ribnica - pritožba/ šund romani in
razglednice/ Orjuna/ dr. Jeglič/ Kogej Jakob - konfinacija/ geološka strokovna merjenja/ gorski vodiči/ interniranci na ljubljanskem gradu 1919/ nacionalizacija krajevnih
imen/ krajevni napisi, numeracija hiš 1930/ podpore družinam vojnih obveznikov - aneksija Bosne 1909/ vojna pošta/ atentat na prestolonaslednika v Sarajevu/ italijanski
državljani 1908-1918/ italijanski državljani - zaplemba premoženja 1915/ mobilizacijski načrt, razglas in spisi 1904-1918/ črna vojska/ nadzor nad inozemci/ nadzor nad
avtomobilskim prometom v času vojne/ vojaška služba/ vojni obvezniki/ člani komisije
za pregled konj 1913-1914/ klavna živina za vojsko 1904-1915/ smrt cesarja Franca
Jožefa I./ cesarjevo potovanje v Ljubljano in Postojno 1917/ vojno posojilo 1915-1918/
špijonaža, protišpijonaža/ telefonski pogovori/ gonjači konjskih čred 1890-1913/ zdravniki 1914-1915 - rojeni 1865-1872/ skladišča rezervnega razstreliva 1913-1915/ obmejne straže 1911-1914/ občinske straže v vojnem času 1914/ občinske doklade
1913-1916/ duhovniki - sodnijske kazni 1914-1916/ militarizacija železnic in drugih
delavcev/ prostovoljne strelske formacije/ odsluženi podoficirji 1884-1918/ nastanek
državne vojske in deželne brambe/ vojna poročila/
- konvoluti IV. serija:
društvo veteranov/ Bartmann Pavel/ izseljevanje v Ameriko/ gledališče: pravilnik, konsenz, cenzura, gradnja/ zborovanja - prepovedi/ tuji tisk/ plesna šola/ orožje - municija
- A volilni spisi, deželnozborske volitve:
veleposestniška kurija volitve 1861-1912/ trgovskoobrtna zbornica volitve 1861-1908/
mestna kurija: Idrija 1861-1901, Kočevje, Ribnica 1861-1913, Kranj, Škofja Loka
1861-1908, Ljubljana 1861-1912, Novo mesto, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika,
Kostanjevica, Krško 1861-1913, Postojna, Vrhnika, Lož 1861-1908, Tržič, Radovljica,
351
tanjevica, Krško 1861-1913, Postojna, Vrhnika, Lož 1861-1908, Tržič, Radovljica, Kamnik 1861-1913/ kmečka kurija: Črnomelj, Metlika 1861-1908, Kamnik-Brdo
1861-1908, Kočevje, Ribnica, Velike Lašče 1861-1913, Kranj, Tržič, Škofja Loka
1861-1913, Ljubljana-okolica, Vrhnika 1861-1908, Novo mesto, Kostanjevica, Krško
1861-1913, Postojna, Planina-Logatec, Cerknica, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica
1861-1914, Radovljica, Kranjska Gora 1861-1908, Trebnje, Stična-Višnja Gora, Žužemberk, Mokronog, Litija, Dvor-Radeče 1861-1913, Vipava, Idrija 1861-1913/ splošna
kurija: Kamnik, Brdo 1908, 1913, Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk 1908,
1913, Kranj, Škofja Loka 1913, Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje 1908, 1913,
Litija, Višnja Gora, Radeče 1908, 1913, Ljubljana-okolica 1908, 1913, Ljubljana-mesto
1908, 1913, Novo mesto 1908, 1913, Metlika, Črnomelj 1913, Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož 1908, 1913, Radovljica, Kranjska Gora, Tržič 1908, 1913/
- volilni konvoluti:
nadomestne volitve v deželni zbor 1874-1894, 1896-1905, 1905, 1906/ deželnozborske
volitve 1883-1895, 1889, 1901, 1913, 1914, 1915/ deželnozborske volitve - veleposestniška kurija 1887/ nadomestne volitve v državni zbor 1885, 1891, 1901 splošne volitve v
državni zbor 1891, 1884-1898, 1896, 1897, 1900, 1901, 1907/
- B potresni spisi:
prošnje za brezobrestna posojila/ zapora neizkoriščenih podpor, državnih predujmov/
državni predujmi/ nakazila/ darila/ podpore/ prošnje obrtnikov za podpore/ prioritete/
delitve/ izvršbe/ devinkulacija/ okraj Brežice/
- C mobilizacijski spisi:
mobilizacijski spisi 1913-1918/ delna mobilizacija 1904-1906/ mobilizacija 1878-1883/
vojaške asistence 1905-1917/ zaščita državnega premoženja/ odredbe različnim oblastem 1915/ hramba mobilizacijskega operata 1906-1914/ oprostitev madžarskih državljanov črnovojniške službe (1895) 1911-1913/ trajna oprostitev črnovojniške službe
1912-1914/ nabor konj ob delni mobilizaciji 1909/ pripravljene izjemne odredbe
1912-1914/ priprava vojnega primera J. R. in B. 1906-1913/ prostovoljna zdravstvena
služba, civilni zdravniki za vojne namene 1907-1914/ ženski kronski sklad 1915-1917/
načrt za mobilizacijo konj 1903-1916/ določbe za izvajanje zakona o naboru konj
1914-1916/ transportna sredstva 1913-1915/ prevozna sredstva - odloki 1914-1915/
- D strogo zaupni spisi:
obsegajo predvsem spise o politično sumljivih posameznikih 1817-1860, delovodnik
1850-1860, indeks 1850-1860/
- E policijski spisi:
poročila o nezgodah: samomori, nerazjasnjeni smrtni primeri, požari/ prošnje za izvajanje prireditev, predstav in podeljevanje dovoljenj zanje: gledališče, opera, ples, društva, beračenje/ cenzura 1909-1914/
indeks o stanovskih zadevah 1791-1795/ indeks o političnih zadevah 1791-1801/ delovodnik policijskih zadev 1795-1797/
delovodnik prispelih spisov 1795-1797/ delovodnik 1791-1801/
delovodniki in indeksi 1813-1918/ policijski delovodniki in indeksi 1909-1914/
popis konvolutov s kratkim historiatom (starejša serija ima indeks in konkordančno
tabelo, ostale serije imajo popis arhivskih enot/
AAA23 Posebni avtonomni in upravni organi
______________________________________________________________________
352
29
AS 50
DEŽELNA GRADBENA DIREKCIJA V LJUBLJANI, 1783 - 1883
46.2 t. m./ 218 f., 209 k.
Landesbaudirection in Laibach, 1791 - 1861
Deželna gradbena direkcija v Ljubljani, 1791 - 1861
V času Jožefa II. so na novo organizirali posebna oblastva pri centralnih in deželnih
oblastvih. Tako so bile ustanovljene po letu 1783 gradbene direkcije (Kranjsko deželno
stavbno ravnateljstvo v Ljubljani), ki so se sprva imenovale gradbene in cestne direkcije
ali višje direkcije. Ljubljanska se je po letu 1791 imenovala gradbena, cestna in navigacijska direkcija, v njenem delokrogu so bile gradbenopolicijske zadeve.
Ko sta bili ukinjeni deželni vladi v Ljubljani in v Celovcu (odredba ministrstva za notranje zadeve 17. 6. 1860 št. 155, AS 31, zap. št. 23) sta bili ukinjeni tudi gradbeni direkciji. Tako kot je posle uprave prevzelo namestništvo v Trstu, tako je posle direkcije prevzela gradbena direkcija v Trstu. Ko je bila v Ljubljani vnovič vzpostavljena deželna
vlada, je deželni predsednik 16. 12. 1861 (LGB 1861/13), na podlagi ministrske odredbe z dne 5. 11. 1861 (LGB 1861/13) določil, da bo v Ljubljani pri deželni vladi deloval
stavbni oddelek z znanstvenotehničnim in tehničnogospodarskim pododdelkom. Stavbni
oddelek je začel delovati 1. 1. 1862 in s tem preneha delovati gradbena direkcija za
Kranjsko.
Leta 1948 je AS fond prevzel od Federalnega zbirnega centra. Fond je bil vse do leta
1979 vskladiščen v kleti.
Ohranjeno je predvsem gradivo, ki se tiče visokih gradenj, ki je bilo prvotno urejeno po
registraturnem načrtu, gradivo nizkih gradenj in vodogradenj pa po delovodniških številkah. Spisovne evidence so le skromno ohranjene, gradivo je zaradi mnogih selitev
dokaj neurejeno, vendar dostopno.
visoke gradnje: cerkve, šole, samostani, dvorci in ostala poslopja/ nizke gradnje: državne, deželne, občinske ceste/ vodogradnje: uravnava rek, bregov, gradnja mostov/ delovodniki, indeksi/
353
______________________________________________________________________
30
AS 25
DEŽELNA KOMISIJA ZA DAVČNO REGULACIJO V LJUBLJANI,
1789 - 1842
2.2 t. m./ 7 š., 11 f., 6 k.
Grundsteuer Regulierungs Provinzial Commisson in Laybach, 1789 - 1825
Deželna komisija za regulacijo zemljiškega davka v Ljubljani, 1789 - 1825
Accissen Regulierung Provinzial Kommission in Illyrien, 1826 - 1826
Deželna komisija za regulacijo naklad v Iliriji, 1826 - 1826
Steuerregulierung Provinzial Kommission in Illyrien, 1827 - 1842
Deželna komisija za davčno regulacijo v Iliriji, 1827 - 1842
Komisija je bila pristojna za organizacijo izdelave jožefinskega in franciscejskega katastra, s katerima naj bi se uravnal zemljiški davek, leta 1826 pa tudi za ureditev davka na
trošarine.
Po cesarskem patentu, z dne 2. 4. 1785, ki je napovedal uvedbo enotnega zemljiško-davčnega sistema, so bile po dvornem dekretu z dne 15. 4. 1785 v deželah ustanovljene Višje komisije za pospeševanje uravnave zemljiškega davka, ki so bile odvisne od
Dvorne komisije. Tako je bila za notranjeavstrijske dežele Koroško, Kranjsko in Štajersko ustanovljena skupna Višja komisija, ki pa je imela v vsaki deželi svojo podkomisijo. Po dvornem dekretu z dne 21. 12. 1787 morajo z že ustanovljenimi podkomisijami
sodelovati tudi kresije. Z dvornim dekretom z dne 22. 3. 1790 je Dvorna komisija prenehala delovati; davčni, urbarialni posli in s tem uravnava zemljiškega davka so bili
prenešeni na gubernij.
Po letu 1815 so pri deželnih oblastvih ustanovili nove organe v povezavi s finančnimi
reformami: komisije za regulacijo zemljiškega davka. Deželne komisije so o svojem
delu obveščale dvorno komisijo, nižje enote pa so bile okrožne komisije.
1. 11. 1826 je provincialna komisija za stabilni kataster prenehala delovati, nasledila jo
je Komisija za regulacijo zemljiškega davka v Iliriji. Predsedoval ji je deželni guverner,
člani so bili predstavniki gubernija, kranjskih ter koroških deželnih stanov, komorni
prokurator in upravitelj državnih posestev. Predpostavljeno oblastvo za regulacijo zemljiškega davka je bila Dvorna pisarna, za trošarine Ministrstvo za finance, za franciscejski kataster pa Dvorna komisija za regulacijo zemljiškega davka. Podrejeni organi so
bili kresijski uradi, računski oddelek in deželno knjigovodstvo.
- Hempel-Kürzinger, Gesetze und Verordnungen 1740 - 1821
Del fonda (š. 1-5) je bil urejen vsebinsko, v okviru tega tudi kronološko leta 1965.
kataster: davčni zaostanki, regulacija 1790-1797, katastrske cenitve donosov - sumarični pregledi 1838-1839, dopisi v zvezi z davčno regulacijo 1827-1842, licitacijski protokoli zakupov 1830-1842/ korespondenca: dopisi o pobranih zaostankih za izvedbo
meritvenih del in izkazi zaostankov 1890/ meritveni stroški: izkazi meritvenih stroškov
za jožefinski kataster 1789, 1790, ljubljanska, novomeška in postojnska kresija, osnutek
354
spremenjenih pristojbin za meritvena dela, 1827/ cenitve in obrazci v zvezi z izdelavo
franciscejskega katastra 1822-1840/ cenitve - novomeška kresija 1825/ spisi:
1824-1827/ seznam spisov Dvorne komisije za regulacijo zemljiškega davka 1826/
arhivski popis za š. 1-5/ delovodnika 1823-1825, 1826-1827/
______________________________________________________________________
31
AS 1109
DEŽELNA KOMISIJA ZA ODKUP IN URAVNAVO ZEMLJIŠKIH
BREMEN PRI ŠTAJERSKEM NAMESTNIŠTVU, 1888 - 1918
0.5 t. m./ 3 f.
Steiermärkische Statthalterei als Grundlasten- Ablösungs- und Regulirungs- Landes- Commission, 1860 - 1918
Štajersko namestništvo kot Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških
bremen, 1860 - 1918
Komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi patenta z dne 5. 7. 1853 (RGB, 1853/130),
je bila 20. 1. 1860 predana namestništvu, kjer je delovala kot posebna organizacijska
enota do leta 1918.
Glej tudi AS 48, zap. št. 32 Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških bremen
za Kranjsko.
- Gesamtinventar des Steiermärkischen Landesarchives, Graz 1959, str. 199 - 200 Pregled 1960, str. 67 - 69
- Mal J., Zgodovina Slovencev, Celje 1993, str. 870 - 880
Gradivo fonda, ki se nanaša na slovenski del Štajerske in je nastalo po letu 1888, je izročil Štajerski deželni arhiv v Gradcu na podlagi Arhivskega sporazuma med Kraljevino
SHS in Republiko Avstrijo iz leta 1923 in Protokola o izvajanju Arhivskega sporazuma
med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 in sicer 31. 1. 1979 (3. predaja, seznam
25).
spisi komisije po gospostvih: Gornji Grad, Dornava, Rače, Sv. Marko (Markovci), Vurberk, Jurklošter, Slovenske Konjice, Žiče, Žička vas, Hartenštajn, Brežice, Studenice/
spisi komisije po okrajih, razvrščeni po nemških imenih okrajev/
prevzemni seznam št. 25 tretje predaje (točka XXVII skupnega poročila II. grupe ekspertov/
355
______________________________________________________________________
32
AS 48
DEŽELNA KOMISIJA ZA ODKUP IN URAVNAVO ZEMLJIŠKIH
BREMEN ZA KRANJSKO, 1853 - 1870
63.1 t. m./ 403 f., 16 k.
Grundlasten-Ablösungs und Regulierungs Landescommission für Krain, 1855 1860
Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških bremen za Kranjsko, 1855 1860
Cesarski patent 5. 7. 1853 je dal navodila za odkup in uravnavo zemljiških bremen; dopolnila glede postopka pa je dal zakon 8. 1. 1889. Vse posle v zvezi z zemljiško odvezo
je vodila komisija, ki je začela poslovati leta 1855; z ministrskim razglasom 5. 5. 1860
je bila priključena deželni vladi (AS 33, zap. št. 27, f. 10), a je obdržala še naprej svojo
organizacijsko strukturo.
Razne pašne, gozdne in podobne pravice večjih ali manjših skupin prebivalstva, naselbinskih enot ali drugačnih deležnikov so v preteklem času obveljale pravno kot zemljiške služnosti. Patent o zemljiški odvezi je sicer načelno predvidel odpravo ali regulacijo
takih pravic, za kar pa je prinesel podrobnejša navodila šele patent dne 5. 7. 1853 "o
regulaciji in odvezi drvarskih, pašnih in gozdno - proizvodnih pravic do pridobivanja
nekih služnostnih in skupnih posestnih in hasnovalnih pravic." Nekatere izrecno naštete
pravice je bilo treba odpraviti ali na novo urediti uradoma in brez predloga, za druge pa
se je uvedel postopek samo na predlog ene izmed obeh strank. Kjer je bilo potrebno, so
za izvedbo odprave ali regulacije uvedli posebne krajevne ali deželne komisije, ki so se
praviloma imenovale oblastva za razbremenitev zemljišč in regulacijo. Prenehale so z
delovanjem proti koncu 19. stol. Komisije so skušale po svoje ugotoviti vsebino pravice
in so ji nato prikrojile modernejšim pojmovanjem ustrezno pravno obliko. Zlasti ko je
šlo za gozdno pašo na ozemljih, ki bi lahko koristila za industrijske namene, so skušali
pašne pravice ukiniti. Sicer pa so v splošnem pri pašnih pravicah na manj pomembnem
svetu uvedli nekako solastništvo prejšnjih upravičencev.
Arhiv komisije so pogosto selili, zato so se spisi pomešali z drugimi fondi. Leta 1940 je
del fonda prevzel Arhiv pri Narodnem muzeju, drugi del pa je bil vskladiščen v poslopju bivše Kranjske hranilnice. Ta del fonda je leta 1945 prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo LRS in leta 1952 AS, kjer je bilo gradivo urejeno po prvotnem registraturnem načrtu.
- registraturni fascikli:
1 organiziranje in konstituiranje Deželne komisije za odkup in uravnavo zemljiških
bremen, normalije/ 2 režijski stroški/ 3 prošnje in pritožbe, predlogi za rešitve/
4-33 operati prijav za odkup in uravnavo bremen po okrajih:
356
4 Postojna/ 5 Brdo/ 6 Ilirska Bistrica/ 7 Idrija/ 8 Kranj/ 9 Kranjska Gora/ 10 Lož/ 11
Škofja Loka/ 12 Ljubljana/ 13 Litija/ 14 Tržič/ 15 Vrhnika/ 16 Planina/ 17 Radovljica/
18 Senožeče/ 19 Kamnik/ 20 Vipava/ 21 Kočevje/ 22 Velike Lašče/ 23 Krško/ 24 Kostanjevica/ 25 Metlika/ 26 Mokronog/ 27 Novo mesto/ 28 Radeče/ 29 Ribnica/ 30 Žužemberk/ 31 Trebnje/ 32 Črnomelj/ 33 Višnja Gora/
graščine: Snežnik, Senožeče, Predjama, Prem, Planina/
delovodniki 1855-1870/ registraturni načrt/
______________________________________________________________________
33
AS 49
DEŽELNA KOMISIJA ZA PERSONALNE ZADEVE MEŠANIH
OKRAJNIH URADOV NA KRANJSKEM, 1854 - 1865
3.4 t. m./ 23 f., 5 k.
Landes Commission für die Personalangelegenheiten der gemischten Bezirksämter
in Krain, 1854 - 1868
Deželna komisija za personalne zadeve mešanih okrajnih uradov na Kranjskem,
1854 - 1868
Ministrstvo za notranje zadeve je leta 1853 (RGB 1853/10), na podlagi cesarskega patenta z 31. 12. 1851, imenovalo Deželno komisijo za personalne zadeve mešanih okrajnih uradov; sestavljena je bila iz svetnikov Namestništva in članov Višjega deželnega
sodišča. Predsedoval ji je deželni namestnik. Z vpeljavo mešanih okrajnih uradov leta
1853 je bila odpravljena ločitev med upravo in sodstvom. Ta komisija je obravnavala in
reševala personalne zadeve, namestitve, izostanke, dopuste, disciplinske prekrške itd.
Delovala je vse do leta 1868 (RGB 1868/59), ko so bila obnovljena okrajna glavarstva
in se je uprava dokončno ločila od sodstva.
spisi o personalnih zadevah 1854, 1855, 1863, 1865/
delovodniki in indeksi 1854-1860/
______________________________________________________________________
34
AS 43
DEŽELNA KOMISIJA ZA ZEMLJIŠKO ODVEZO NA
KRANJSKEM, 1849 - 1858
52.2 t. m./ 318 f., 15 k.
Grund-Entlastungs Landescommission für Krain, 1848 - 1853
Deželna komisija za zemljiško odvezo na Kranjskem, 1848 - 1853
357
Komisija je nastala kot posledica odprave podložništva. Odpravo podložniških razmerij
je državni zbor dokončno sklenil 6. 9. 1848. S tem patentom je prenehalo razlikovanje
med kmečko in gosposko zemljo (rustikalno in dominikalno). Natančnejša določila o
izvedbi te odprave (zemljiški odvezi) je vseboval patent z dne 4. 3. 1849. Navodila za
Kranjsko je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve 12. 9. 1849, in sicer v soglasju z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za finance. Na podlagi teh navodil so ustanovili deželne komisije za zemljiško odvezo z namenom, da razbremenijo zemljišča denarnih in naturalnih dajatev, tlake in desetine. Deželna komisija za zemljiško odvezo na
Kranjskem je začela poslovati 17. 11. 1849.
Vodil jo je poseben komisar ministrstva kot predsednik. Pod vodstvom deželne komisije
so delovale posebej ustanovljene okrajne komisije. V teku leta 1850 so morale po
ministrski uredbi 12. 9. 1849 vse zemljiške gosposke in upravičenci priglastiti
zemljiškoodveznim deželnim komisarjem vse svoje urbarijalne dohodke, ki so bili po
primerni odškodnini odpravljeni. Komisije so imele težko delo, predvsem na Kranjskem
in Primorskem, kjer so bile kmetije zelo razkosane. Težave pa komisijam niso delale le
razkosane kmetije, ampak tudi mnogovrstnost podložniških služnosti. Komisije so bile
sestavljene za vsako deželo, za vsak okraj; polovico članov so vanje volile gosposke,
polovico pa podložniki, tako da so bile pravice obeh strani primerno zastopane. Za likvidacijo odškodninskih zahtevkov je sprva delovala državna blagajna za zemljiško odvezo v Ljubljani, od 1851 dalje pa Direkcija sklada za zemljiško odvezo (AS 47, zap. št.
42), ki je posle finančne likvidacije vodila do leta 1861, ko je posle prevzel deželni odbor.
Komisija je prenehala z delom leta 1853, ko so na podlagi patenta z dne 5. 7. 1853 pričele z delom deželne komisije za ureditev in odkup zemljiških služnosti (AS 48, zap. št.
32).
- Pregled 1960, str. 67 - 68
- Mal J., Zgodovina Slovencev, Celje 1993, str. 870 - 880
Po prvi svetovni vojni so fond prenesli v prostore prejšnje vladne palače, kjer je bil
shranjen v neprimernih prostorih. Leta 1940 ga je prevzel AS pri Narodnem muzeju.
Leta 1951 je AS predal del gradiva dekanat Agronomske fakultete. Spisi so se zaradi
podobnih registraturnih oznak in selitev pomešali s spisi Direkcije zemljiškoodveznega
sklada. Fond je bil znova urejen leta 1958 po ustvarjalčevem registraturnem načrtu,
ohranjene so spisovne evidence.
1-3 normalije, zakoni, uslužbenci, ureditev in kontrola blagajne za zemljiško odvezo ter
izkazi za prijavo zemljiške odveze/
4-13 zemljiški operati za različna gospostva po okrajnih glavarstvih: 4 Postojna, 5 Kočevje, 6 Kranj, 7 Ljubljana, 8 Novo mesto, 9 Radovljica, 10 Kamnik, 11 Trebnje, 12
Črnomelj, 13 Vipava/
delovodniki/ indeksi/ katastri upravičencev za zemljiško odvezo/ posebni indeksi za kataster/
delovodniki 1850-1858/ indeksi 1850-1854/
358
______________________________________________________________________
35
AS 45
DEŽELNA SANITETNA KOMISIJA V LJUBLJANI, 1850 - 1865
1.2 t. m./ 7 f., 1 k.
Sanitäts Landes Commission in Laibach, 1850 - 1870
Deželna sanitetna komisija v Ljubljani, 1850 - 1870
Ustanovljena je bila leta 1850 (RGB 1850/403 in LGB 1849/26) kot strokovni posvetovalni organ Namestništva v Ljubljani in je kot taka delovala pri vsakokratnem deželnem
upravnem organu do leta 1870, ko je na podlagi zakona 30. 4. 1870 (RGB 1870/68) in
oznanila deželnega predsednika za Kranjsko 13. 9. 1870 (LGB 1870/31) začel delovati
zdravstveni svet za Kranjsko.
Gradivo vsebuje predvsem poročila in spise o koleri 1855 in je bilo verjetno prevzeto
hkrati z gradivom Deželne vlade (glej AS 33, zap. št. 27).
poročila 1850-1852/ spisi o koleri leta 1855/
delovodnik 1855/
______________________________________________________________________
36
AS 26
DEŽELNA TRGOVINSKA KOMISIJA V LJUBLJANI, 1798 - 1849
0.1 t. m./ 1 f.
Provinzial Handelskommission zu Laibach, 1831 - 1848
Deželna trgovinska komisija v Ljubljani, 1831 - 1848
Komisija je bila ustanovljena 6. 10. 1831 (Deželno predsedstvo, spis 2389/1831, Gubernij, spis 27506/1831) z namenom, da bi se povečala prodaja tržnega blaga z območja
Ilirskega gubernija. Njeni člani so bili predstavniki pomembnih komercialnih panog,
npr.: trgovine, industrije in obrti, kmetijstva in lekarništva. K dejavnostim komisije je
spadalo tudi sistematično ocenjevanje pridelkov in izdelkov za prodajo. Podrejena je
bila Dvorni trgovinski komisiji na Dunaju.
Spisi so urejeni kronološko.
cesarski privilegiji za trgovce 1798-1831/ sodelovanje Komisije pri Razstavnem biroju
vseh prirodnih, umetniških in obrtnih izdelkov na Dunaju leta 1833/ dekret Dvorne komore iz leta 1834 o pošiljanju statističnih podatkov s področja obrti, industrije in kmetijstva/ statistična poročila s področja trgovine, industrije in drugih gospodarskih deja-
359
vnosti (rudarstvo, železarstvo, umetna obrt) v deželi Kranjski in celovškem okrožju
1834-1848/ vabila na seje in sejni zapisniki/
______________________________________________________________________
37
AS 55
DEŽELNI KONSERVATORSKI URAD ZA PRIMORSKO, 1914 1918
1.6 t. m./ 11 f.
Landeskonservatorenamt für Küstenland, 1917 - 1918
Deželni konservatorski urad za Primorsko, 1917 - 1918
Področje današnje Slovenije ima enak razvoj varstva spomenikov kot Avstrija. Centralna komisija za proučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na
Dunaju je pričela delovati že leta 1853. Z reorganizacijo leta 1873 je dobila tri sekcije,
med njimi sekcijo za zgodovinske spomenike. Komisija je s sekcijami delovala po deželah direktno preko svojih konservatorjev in korespondentov, ki jih je tudi imenovala. Ti
so zbirali podatke o spomenikih in posredovali, da ni prišlo do uničenja le-teh.
Za zaščito spomenikov v vojnem času je bil sprejet 13. 12. 1917 odlok o organizaciji
spomeniškega varstva na osvobojenih in okupiranih področjih, s tem da je bil za vodjo
Centralne komisije imenovan univerzitetni profesor Max Dvořak in za konservatorja za
področje Primorja z začasnim sedežem v Ljubljani dr. Anton Gnirs.
- Žontar J., Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in
Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem, Arhivi XI, št. 1 - 2, Ljubljana 1988, str. 22
- 26
- Zaletelj A., Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o arhivih,
Arhivi III, št. 1 - 2, Ljubljana 1980
Gradivo je zbiral Konsevratrski urad v času 1917 in 1918. Predvsem so to poročila o
stanju spomenikov in njih zaščiti v vojnem času. Nekaj starejšega gradiva iz obdobja
1914 - 1917 je prinesel s seboj konservator dr. Anton Gnirs, in sicer iz svoje pisarne
Konservatorskega urada v Puli in kasneje v Trstu. To je predvsem gradivo o restavratorskih delih na baziliki v Poreču. Kdaj je bilo gradivo izročeno AS ni znano.
evakuacija kulturnih spomenikov/ finance/ gradnje/ personalne zadeve/ poročila/ potrdila/ predpisi/ službena potovanja/ spomeniki/ spomeniško varstvo/ rekvizicije zvonov
po škofijah: otok Krk, Poreč, Pula, Trst, Ljubljana - seznami kovinskih predmetov iz
medi in bakra/ rekvizicije 1916-1918/ restavriranje: Bal-Otalež, Pićan-Žminj, Avče-Vodnjan, bazilika v Poreču 1914-1918/ spisi o restavriranju po abecednem seznamu
krajev 1914, 1915-1918/ zbirke/ muzeji/ arhivi/ biblioteke/ pogodbe/ arheološka izkopavanja/
arhivski popis/
360
______________________________________________________________________
38
AS 53
DEŽELNI ŠOLSKI SVET ZA KRANJSKO, 1870 - 1923
4.0 t. m./ 34 f., 10 k.
Landesschulrat für Krain, 1870 - 1918
Deželni šolski svet za Kranjsko, 1870 - 1918
Višji šolski svet v Ljubljani, 1918 - 1924
Na podlagi zakona z dne 25. 5. 1868 (RGB 1868/48) o temeljnih določbah glede razmerja šole do cerkve so postali nosilci deželne avtonomije tudi deželni šolski sveti, organi za višji nadzor nad vzgojo in ljudskimi šolami. Cerkvena oblastva so s tem izgubila
dotedanjo vlogo. Na podlagi deželnega zakona o šolskem nadzorstu 25. 2. 1870 je bil
ustanovljen Deželni šolski svet za Kranjsko.
Deželni šolski svet je bil najvišja šolska nadzorna oblast v deželi. Podrejeni so mu bili
okrajni šolski sveti, šole in vzgojni zavodi za učitelje ljudskih šol, javne in privatne šole
na stopnji gimnazij, realnih gimnazij in realk ter vse tiste učne ustanove, ki so bile neposredno podrejene Ministrstvu za uk in bogočastje.
Člani šolskega sveta so bili delno imenovani in delno voljeni. Sedem članov šolskega
sveta je imenoval cesar na predlog ministra za uk in bogočastje: enega iz vrst deželne
vlade, dva deželna nadzornika, dva duhovnika (katoliški, evangeličanski) in dva predstavnika učiteljskega stanu. Voljeni so bili le trije člani, in sicer je dva člana volil deželni odbor, enega pa občinski svet deželnega glavnega mesta. Funkcijo predsednika je
opravljal vsakokratni deželeni glavar ali njegov namestnik.
Deželni šolski svet je nadzoroval delo okrajnih in krajevnih šolskih svetov in vodil učiteljišča; potrjeval je direktorje in učitelje na srednjih šolah, ki so jih vzdrževale občine;
dajal je izvedenjsko mnenje o učnih načrtih, učilih in učbenikih za srednje in strokovne
šole; podajal letna poročila o stanju vsega šolstva Ministrstvu za uk in bogočastje; odločal v primeru pritožb proti odločitvam okrajnih šolskih svetov.
Zadeve deželnih šolskih svetov je po razpadu Avstro-Ogrske prevzel Višji šolski svet
(glej tudi AS 101, zap. št. 100) (Ur.l. št. NV SHS, št. 11/18). Višji šolski svet je bil pristojen za vso Slovenijo, podrejen je bil prosvetnemu ministrstvu. Sestavljali so ga predsednik, dva ali trije poročevalci za upravne in gospodarske šolske zadeve, štiri ali pet
višjih šolskih nadzornikov, dva katoliška duhovnika, dva člana srednješolskega in dva
ljudskošolskega učiteljstva, zastopniki Poverjeništva za socialno skrbstvo in zastopnik
staršev. Višji šolski svet je bil ukinjen 24. 7. 1924 in sicer v smislu vidovdanske ustave
in z razdelitvijo Slovenije v dve upravni enoti, posli so se v glavnem prenesli na Ministrstvo za prosveto.
- Slovenci v desetletju, str. 698 - 699
- Bergant M., Poizkusi reforme šolstva, Ljubljana 1958, str. 36 - 42
- Zajc Cizelj I., Šolski sveti in šolski odbori v letih 1869 - 1941, Arhivi XVII, št. 1 - 2,
Ljubljana 1994, str. 71
- Vodnik ZAL 1992, str. 19
361
AS je leta 1948 gradivo izročil Federalni zbirni center v popolnoma neurejenem stanju.
Ustvarjalec je gradivo odlagal po registraturnem načrtu, ki je rekonstruiran, kljub mankajočemu gradivu.
1-1 poročila okrajnih šolskih svetov o uporabi nemškega in slovenskega jezika v šolah/
1-2 izkazi o uporabi enoletnega pavšalnega kredita v Ministrstvu za uk in bogočastje/
2-1 sejni zapisniki Deželnega šolskega sveta in vabila na seje/ računski spisi/ potni
stroški in dnevnice šolskih nadzornikov/ prihranki pri šolskem nadzorstvu/ nakup
učbenikov/ deželni proračun, zaključni računi, refundacije/ podpore, draginjske
doklade, izplačila osebnih dohodkov/ odobritev stroškov šolskega nadzorstva/ razno/
2-2 spor med predsednikom Krajevnega šolskega sveta v Lescah in učiteljem/ potni
stroški in dnevnice članov okrajnih šolskih svetov/ Višji šolski svet v Ljubljani in
ureditev šolstva v Prekmurju/
3-1 vprašanje plač učiteljic na slovenski dekliški šoli v Ljubljani/ vprašanje razširitve
šol na dvorazrednice/
4-1 razširitev nemške deške šole v Ljubljani/ uvedba nemškega jezika na enorazrednici
v Dobličah pri Črnomlju/ vprašanje ustanovitve nemške osnovne šole v Spodnji Šiški v Ljubljani/
4-2 vprašanje ustanovitve nemške deške in dekliške šole v Ljubljani/ razširitev nemške
deške osnovne šole v Ljubljani na dvorazredno šolo/ delitev II. razreda nemške deške šole v Ljubljani na paralelke/ delitev III. razreda nemške deške osnovne šole v
Ljubljani in nastavitev novega učitelja/ razširitev štirirazredne deške nemške osnovne šole v Ljubljani v petrazredno šolo/ prisega učitelja Engelberta Gangla/ poslovni red Deželnega šolskega sveta v Ljubljani/
4-3 navodilo o izvedbi odredbe o pouku na ljudskih šolah na Kranjskem/ poročilo
Okrajnega šolskega sveta v Postojni o pouku nemškega jezika na štirirazredni osnovni šoli v Postojni/ mnenje kranjskega deželnega odbora o uvedbi nemškega jezika kot učnega jezika na štirirazredni osnovi šoli v Krškem, Tržiču/ predlog Mestnega šolskega sveta v Ljubljani o uvedbi slovenščine kot učnega jezika v vse osnovne
šole v Ljubljani in mnenje ljubljanskega magistrata/ prošnja za ustanovitev nove
osnovne šole z nemškim učnim jezikom/ denarna vloga Kranjske hranilnice za ustanovitev nove nemške šole v Ljubljani/ ustanovitev nove nemške šole v Ljubljani/
Ministrstvo za uk in bogočastje o uvedbi slovenščine kot učnega jezika v vse predmestne in mestne osnovne šole v Ljubljani/ poročilo mestnega sveta v Ljubljani o
mestnih osnovnih šolah z nemškim učnim jezikom/ pouk nemškega jezika in o pouku
v nemškem jeziku v osnovnih šolah na Kranjskem/ vprašanje pouka nemškega jezika in pouka v nemškem jeziku v slovenskih šolah/ osnutek šolskega in učnega reda v
ljudskih šolah/ izvedba osnutka o šolskem in učnem redu v ljudskih šolah/ izvedba
novega šolskega in učnega reda/ predpisi o uvedbi novega učnega in šolskega reda, tiskanje novega šolskega in učnega reda/
4-4 prošnja za odobritev pesmarice Janka Žerovnika "Narodne pesmi za šolsko mladino"/ poročilo šolskega nadzornika Antona Maierja o okrajni učiteljski konferenci
za slovenske in dvojezične ljudske in meščanske šole v Ljubljani/ pritožba zaradi
uporabe telovadnice meščanske šole v Postojni/ vprašanje šolskih telovadnic, ki jih
uporabljajo telovadna društva/ udeležba mladine pri telovadbi telovadnih društev,
Orel, Sokol/ predsedstvo Deželnega šolskega sveta: revizija šolskih bibliotek, izločitev knjige "Vojska na Balkanu" in delitev realke v Ljubljani, ustanovitev slovenskih paralelk/
362
- Višji šolski svet v Ljubljani: urejanje šolstva/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
39
AS 1107
DEŽELNI ŠOLSKI SVET ZA ŠTAJERSKO, 1888 - 1918
3.0 t. m./ 13 š., 15 f.
Landesschulrat für Steiermark, 1869 - ?
Deželni šolski svet za Štajersko, 1869 - ?
Na podlagi zakona z dne 25. 5. 1868 (RGB 1868/48) o temeljnih določbah glede razmerja šole do cerkve so postali nosilci deželne avtonomije tudi deželni šolski sveti. Leta
1869 je bil na Štajerskem ustanovljen Deželni šolski svet v Gradcu kot najvišja deželna
šolska oblast. Njemu so bili podrejeni tudi leta 1869 ustanovljeni okrajni šolski sveti, ki
so bili na sedežih posameznih upravnih okrajev in krajevni šolski sveti, ki so bili v vsaki šolski občini (glej tudi AS 53, zap. št. 38).
-
Gesamtinventar des Steiermärkischen Landesarchives, Graz 1959, str. 332
Slovenci v desetletju, str. 698 - 699
Bergant M., Poizkusi reforme šolstva, Ljubljana 1958, str. 36 - 42
Zajc Cizelj I., Šolski sveti in šolski odbori v letih 1869 - 1941, Arhivi XVII, št. 1 - 2,
- Vodnik ZAL 1992, str. 19
Arhivalije je izročil Štajerski deželni arhiv v Gradcu 15. 4. 1980 in 10. 6. 1985 (gradivo
šolskih okrajev Kozje, Ormož, Radlje, Maribor, Gornji Grad, Laško in Slovenj Gradec)
na podlagi jugoslovansko-avstrijskega arhivskega sporazuma iz leta 1923 in Protokola
med FLRJ in Avstrijo iz leta 1958.
spisi deželnega šolskega sveta/ okrajni šolski sveti: Celje, Vransko, Slovenske Konjice,
Sevnica, Ljutomer, Gornja Radgona, Ptuj, Brežice, Rogatec, Šoštanj, Lenart, Šmarje,
Slovenska Bistrica, Ormož, Maribor, Radlje, Laško, Gornji Grad, Kozje, Slovenj Gradec (kopije pred 1888, originali od vključno 1888)/
prevzemni zapisniki II. grupa, točka XX/
363
______________________________________________________________________
40
AS 42
DEŽELNO ŠOLSKO OBLASTVO V LJUBLJANI, 1849 - 1855
2.5 t. m./ 31 f.
Landesschulbehörde in Laibach, 1850 - 1855
Deželno šolsko oblastvo v Ljubljani, 1850 - 1855
Študijsko dvorno komisijo je že 23. 3. 1848 zamenjalo Ministrstvo za uk in bogočastje.
Takoj je bila sklicana komisija za šolsko reformo, ki je začela z delom 5. 4. 1948 in
končala sredi maja 1848.
Za vodstvo osnovnih in srednjih šol je osnutek zakona predvidel v glavnem mestu vsake
dežele deželni šolski svet, ki bi bil kot oddelek deželne vlade podrejen prosvetnemu
ministrstvu; visoke šole pa bi bile neposredno podrejene ministrstvu. Osnutek zakona o
šolskih svetih ni obveljal, ker bi z njim cerkev izgubila svojo vodilno vlogo v osnovnem
šolstvu.
Leta 1849, 24. 10. (RGB, št. 432/1849) in 27. 6. 1850 (LGB, št. 330/1850) je bil sprejet
cesarski ukaz o ustanavljanju in sestavi deželnih šolskih oblastev. Na osnovi tega zakona je s 1. 11. 1850 (LGB, št. 474/1850) na Kranjskem začelo delovati šolsko oblastvo.
Za znanstveno in pedagoško vodstvo osnovnih šol, realk in gimnazij pa so bili imenovani šolski nadzorniki. Šolski nadzorniki so imeli samo posvetovalno pravico. Njihova
funkcija je bila zgolj strokovna. Vsi člani Deželne šolske oblasti so bili med seboj enakopravni in neposredno podrejeni deželnemu predstojniku. Tudi samostojnost te oblasti
kot celote je bila močno okrnjena, večinoma je samo predlagala, kot že prej gubernijski
študijski referenti in pred njimi terezijanske deželne šolske komisije.
Kranjski in Koroški je pretilo, da bosta ostali brez svojega osnovnošolskega in gimnazijskega nadzornika in torej tudi brez svoje deželne šolske oblasti. S pretvezo, da sta
Koroška in Kranjska majhni deželi, ki imata le malo gimnazij in malo osnovnih šol, je
nameraval prosvetni minister Thun marca 1850 sestaviti Deželno šolsko oblast za Štajersko s sedežem v Gradcu tako, da bi oba njena nadzornika, gimnazijski in osnovnošolski, ki naj bi znala slovenščino, nadzirala šole še na Koroškem in Kranjskem. Ti dve
deželi naj bi imeli vsaka samo svojega administrativnega referenta za šolstvo, kakor so
jih prej imeli guberniji. Tej nameri se je s tehtnimi argumenti pod pritiskom javnega
mnenja uprl kranjski deželni predstojnik grof Chorinsky.
Že leta 1853 so prešle naloge šolskih oblastev, z namenom da bi koncentrirali deželno
upravo, na splošna upravna oblastva. Leta 1854 (RGB, št. 221/1854) so bila deželna
šolska oblastva kot samostojne sekcije deželnih oblasti ukinjena in deželni šolski nadzorniki so odslej bili strokovni svetovalci deželne vlade. Tako je bilo vse pripravljeno
za konkordat, ki je bil podpisan 18. 8. 1855. Na podlagi konkordata so prenesli nadzor
nad vzgojo v osnovnih šolah in učiteljiščih na cerkvena oblastva.
- Schmidt V., Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1848 - 1870, Ljubljana
1966, str. 11, 23 - 28
Gradivo šolskega oblastva je urejeno po enakem registraturnem načrtu kot gradivo Deželne vlade in je bilo verjetno prevzeto hkrati z njim (glej AS 33, zap. št. 27) leta 1953.
364
normalije/ proračuni/ računi/ teološki študij/ gimnazije/ glavne šole/ normalke/ ljudske
šole/ tečaji/ ustanove/ štipendije/ šolske knjige/ prispevki/ premije/ shodi učiteljev in
posvetovnja/ šolske vizitacije/ živinozdravstvena šola in bolnica/ knjižnice/ muzej/ internati/ dekliške šole/ industrijske in nedeljske šole/ terezijanska akademija/ botanični
vrt/ šolske zgradbe/ gimnazijski časopis/ učitelji/
______________________________________________________________________
41
AS 51
DIREKCIJA POMOŽNIH
LJUBLJANI, 1845 - 1918
URADOV
DEŽELNE
VLADE
V
1.0 t. m./ 8 f.
Hilfsämterdirection der Landesregierung in Laibach, 19. stol. - 1918
Direkcija pomožnih uradov Deželne vlade v Ljubljani, 19. stol. - 1918
Pri deželnih oblastvih, v omenjenem primeru pri Deželni vladi za Kranjsko, je poseben
oddelek pomožnih ali strokovnih uradov skrbel za delo v vložišču, ekspozituri in registraturi. Strokovni ali pomožni uradniki so po navodilih predstojnika - direktorja urada
vpisovali došle spise v delovodnike, prepisovali koncepte v čistopise in jih pošiljali naslovljencem. V registraturi so spise odlagali, jih varovali in k njim vodili abecedna kazala. Konkretnih podatkov o začetkih delovanja tega urada ni, vendar upravni organ ni
mogel delovati brez tega urada.
- Mayerhofer's E. Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst in den im Reichsrathe vertretenen Königreichen und Ländern mit besonderer Berücksichtigung der
diesen Ländern gemeinsamen Gesetze und Verordnungen, Wien 1895, str. 1201
Gradivo je bilo prevzeto skupaj z gradivom Deželne vlade za Kranjsko (glej AS 33, zap.
št. 27).
kurjava: potrebe in nabava/ poprečnine 1874-1879, 1883, 1917-1918/ pogodbe/ ustanovna pisma/ ubožne zadeve, podpore 1895, 1898, 1903-1905/ seznami o prevodih
1907, 1908-1909, 1910, 1911, 1913/ delovodniki 1904, 1907, 1909, 1910, 1911-1912,
1913/
365
______________________________________________________________________
42
AS 47
DIREKCIJA ZEMLJIŠKOODVEZNEGA SKLADA ZA KRANJSKO,
1851 - 1861
60.0 t. m./ 93 f., 1336 k.
Grundentlastungsfondsdirektion für Krain, 1851 - 1861
Direkcija zemljiškoodveznega sklada za Kranjsko, 1851 - 1861
Ustanovitveni dekret Deželne komisije za zemljiško odvezo (AS 43, zap. št. 34) je določil, da se morajo izoblikovati konkretni predlogi za ustanovitev zemljiškoodveznega
sklada. Že marca 1850 je bil v ta namen ustanovljen kot provizorij poseben odsek pri
deželni komisiji. Smernice za organizacijo zemljiškoodveznega sklada je predpisal patent 11. 4. 1851. Tehnično navodilo o izvajanju patenta pa je vsebovalo navodilo Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva financ 4. 9. 1851, ki je določalo tudi način odplačila anuitet za zavezance in sicer 20 letni amortizacijski rok. Direkcija je bila podrejena neposredno Ministrstvu za notranje zadeve, ustanovljena je bila 26. 10. 1851 in je
začela z rednim poslovanjem 1. novembra. Poslovala je kot samostojna višja deželna
oblast do 1. 7. 1860, ko so jo priključili deželni vladi, s 1. 9. 1861 pa deželnemu odboru.
S tem je prenehala delovati kot samostojno oblastvo.
Vsa kmečka bremena in nekatera druga so bila odpravljena brez odškodnine. Za nekatera bremena, ki so bila podložniškim bremenom le podobna, je bila predvidena le možnost odkupa in so jih odpravili le v primeru, da je zavezanec sam predlagal odpravo in
jo je bil pripravljen odkupiti. Za vsa druga bremena, ki so jih šteli za izrazita podložniška bremena, je bilo treba postopek uvesti uradoma in se je odškodnina delila na več
delov. Preračunavali so jih v denarno vrednost. Naturalne dajatve, ki niso imele vsako
leto enake vrednosti, so preračunavali po povprečju večjega števila let. Vrednost bremen so za vsakega dotedanjega obvezanca sešteli in jo pomnožili z 20, tako da so s tem
dobili njihovo kapitalizirano vrednost. Od celotne vrednosti proti odškodnini odpravljenih fevdalnih bremen so eno tretjino odpisali s tem, da so jih šteli kot pavšalni davek.
Drugi dve tretjini so razdelili po polovici na dotedanje zavezance, ki so morali znesek
plačati v 20 letnih anuitetah, po polovici pa na dežele, ki so smele za ta namen pobirati
pribitke na davke.
Za likvidacijo odškodninskih zahtevkov je sprva delovala državna blagajna za zemljiško
odvezo v Ljubljani, od 1851 dalje pa direkcija fonda za zemljiško odvezo, ki je delovala
do 1861.
- Pregled 1960, str. 68 - 69
Leta 1940 je fond, ki je bil pomešan z registraturo Komisije za zemljiško odvezo (glej
AS 43, zap. št. 34), prevzel Narodni muzej. Leta 1950 je izročil dekanat Agronomske
fakultete AS del gradiva zemljiškoodveznega sklada skupaj z gradivom komisije za
agrarne operacije in z gradivom komisije za zemljiško odvezo. Spisovni del gradiva je
bil urejen leta 1958 po registraturnem načrtu.
366
Serijo glavnih knjig, ki so jih vodili in hranili davčni uradi, je Deželni muzej prevzel
leta 1903. Te knjige so v AS, zaradi mnogih selitev prišle v neredu in so bile urejene po
abecednem redu krajev leta 1980.
1
2
3
4
5
normalije, inštrukcije, personalne zadeve/
blagajna zemljiškoodveznega sklada/
glavne in odpovedne pobotnice/
nakazila rente, obravnave v zvezi z odvezo/
vnovčenje in eskomptiranje obligacij/
glavne knjige/
______________________________________________________________________
43
AS 46
DRŽAVNO KNJIGOVODSTVO V LJUBLJANI, 1799 - 1864
5.1 t. m./ 23 š., 14 f.
Staatsbuchhaltung in Laibach, 1803 - 1866
Državno knjigovodstvo v Ljubljani, 1803 - 1866
Po letu 1782 so ustanovili v deželah državna knjigovodstva za računovodsko službo pri
deželnoknežjih uradih in jim poverili določeno samostojnost. Prevzela so tudi računovodsko službo za deželne stanove. Za deželo Kranjsko je bilo sprva pristojno Državno
knjigovodstvo pri Notranjeavstrijskem guberniju v Gradcu, od 1803 dalje (s presledkom
v času francoske okupacije) Državno knjigovodstvo pri Združenem kranjskem in goriškem deželnem glavarstvu v Ljubljani oziroma Ilirskem guberniju, po 1849 pa pri odgovarjajočih deželnih upravnih organih.
Ob koncu leta 1866 so morala državna knjigovodstva v kronovinah prenehati z delom.
Vsakemu oblastvu, ki je imelo pravico do nakazovanja denarja, so dodelili blagajno, ki
je izvrševala nakazila, kakor tudi računovodski oddelek za
evidenco nakazil ter za administrativno računsko poslovanje.
Fond je izročila Banska uprava Narodnemu muzeju leta 1938.
Gradivo 1808 - 1864 je urejeno kronološko po letih.
uprava posestev, davščine, dajatve, uslužbenstvo, uradne potrebščine za leta 1799,
1807, 1824/ poročila Gubernijske likvidacijske komisije o francoskih dotacijah Ilirskemu kraljestvu 1818-1838/ spisi 1808, 1815-1831, 1833-1834, 1836, 1843-1848,
1850, 1856-1859, 1861-1864/
______________________________________________________________________
367
44
AS 10
DVORNA KOMISIJA ZA DOBRODELNE USTANOVE ZA
KRANJSKO, 1749 - 1794
3.2 t. m./ 23 š.
Milde-Stiftungssachen Hof Commission für Krain, 1749 - 1782
Dvorna komisija za dobrodelne ustanove za Kranjsko, 1749 - 1782
Komisija je bila ustanovljena 1749 z nalogo skrbeti za dobrodelne in pobožne ustanove
v deželi. Leta 1773 dvorna pisarna ni imela nič proti ukinitvi, a kot je razvidno iz sejnih
zapisnikov, je komisija dejansko delovala do 1782.
Fond je bil najprej pomešan med gradivom reprezentance in komore ter deželnega glavarstva in šele 1958 izdvojen kot samostojen.
spisi, razdeljeni po naslovljenih, abecedno urejenih in tekoče oštevilčenih zadevah/ spisi miscellanea za leta 1750-1794/ obravnave sejnih zapisnikov 1755-1765/ sejni zapisniki komisije 1749-1782/ ekspeditni protokoli za leta 1762-1769/
______________________________________________________________________
45
AS 8
DVORNA NAVIGACIJSKA KOMISIJA ZA SAVO IN
LJUBLJANICO, 1736 - 1758
0.1 t. m./ 1 š.
Navigations Hof Commission für Saustrom und Laibachfluss, 1747 - 1758
Dvorna navigacijska komisija za Savo in Ljubljanico, 1747 - 1758
Navigacijska komisija je bila ustanovljena 1747. Imela je tri člane. Delovala je za izboljšanje plovbe po Savi in Ljubljanici. Ukinjena je bila 1758.
fond obsega en fascikel spisov med leti 1736 do 1758, ki so kronološko urejeni. Spisi
izpred leta 1747 so bili izločeni iz spisov I. registrature stanov/
______________________________________________________________________
368
46
AS 52
FINANČNA DIREKCIJA V LJUBLJANI, 1864 - 1918
28.0 t. m./ 161 f., 18 k.
Finanz Direction in Laibach, 1864 - 1918
Finančna direkcija v Ljubljani, 1864 - 1918
Finančna direkcija v Ljubljani, pristojna za deželo Kranjsko, je bila ustanovljena leta
1864, in sicer ob reorganizaciji in združitvi do tedaj ločenih oblastev za upravo direktnih in indirektnih davkov na podlagi odloka finančnega ministrstva z dne 19. 5. 1864
(RGB 1864/46). Z delom je začela 31. 5. 1864. Pred tem je bila za Kranjsko pristojna
Štajersko-Ilirska deželna finančna direkcija v Gradcu, kateri sta bili na Kranjskem podrejeni okrajni finančni direkciji v Ljubljani in Novem mestu. Finančna direkcija je skrbela za indirektne davke in državni monopol ter opravljala inšpekcijo. V delokrog direkcije je sodilo tudi finančno razsodišče. Predsednik finančne direkcije je bil vsakokratni
deželni šef; direkcije so imele še poslovnega predstojnika.
Leta 1947 je AS sprejel gradivo Finančne direkcije za obdobje 1864 - 1918, izročitelj je
neznan.
Gradivo je bilo odloženo po kronološkem redu, zaradi mnogih selitev je neurejeno, vendar dostopno. Spisi se dele v predsedstvene in splošne spise, spisovne evidence so le
deloma ohranjene.
carinske zadeve/ užitninski davek: žganje, vino, mošt, umetno in polumetno vino, pivo,
meso, živina, sladkor, mineralno olje, sol, tobak/ dajatve: taksa, loto, mitnina, žigosanje
žlahtnih kovin/ delovodniki z indeksi 1901-1918/
______________________________________________________________________
47
AS 54
GLAVNI ODBOR ZA KULTURO BARJA V LJUBLJANI, 1826 1918
2.0 t. m./ 24 f., 1 k.
Morastentsumpfungs-Localcommission in Laibach, 1826 - 1877
Lokalna komisija za osuševanje Ljubljanskega barja v Ljubljani, 1826 - 1877
Morastcultur-Hauptausschuss in Laibach, 1878 - 1918
Glavni odbor za kulturo barja v Ljubljani, 1878 - 1918
Prvo večje dokaj uspešno osuševanje na področju Ljubljanskega barja je izvedel v letih
1762 do 1769 Zorn, upravitelj tobačne režije. Poročilo o začetkih osuševanja Ljubljanskega barja je vzbudilo pozornost dunajske vlade, ki je dala leta 1769 izdelati podrobno
poročilo o stanju barja in o možnosti njegove osušitve. Načrt o poglobitvi struge reke
Ljubljanice in o izkopu posebnega kanala med Gradom in Golovcem je izdelal Gabriel
369
Gruber. Prekop so začeli graditi 1772 in končali z deli 1780. Toda učinek kanala ni bil
tak kot so pričakovali, ker je bil preozek in preplitev.
Preteklo je več kot trideset let, preden so se dela pri osuševanju barja pričela znova. Po
kongresu vladarjev svete alianse Ljubljani je dunajska vlada znova posvetila pozornost
osuševalnim delom. Z deli so pričeli 22. 9. 1825, in sicer z reguliranjem in poglabljanjem struge Ljubljanice, odstranili so vse jezove pri mlinih. Lotili so se osuševanja samega barja; izkopali so številne kanale in manjše jarke. Za vodstvo teh hidrotehniških
del na barju je gubernij 1. 7. 1826 sestavil posebno osuševalno komisijo. Leta 1829 so
bila glavna osuševalna dela zaključena. Glavna naloga osuševalnih del je bilo razširiti in
poglobiti strugo Ljubljanice in Gruberjevega prekopa in izkopati jarke na barju za odtok
vode.
V naslednjih letih so se pokazale pomanjkljivosti osuševalnih del in premajhna skrb za
trajno vzdrževanje obstoječih kanalov in jarkov. Struga Ljubljanice se je neprestano
zasipala z naplavino, blatom in peskom, predvsem na področju izliva Gradaščice in Malega grabna. Nič bolje ni bilo z Gruberjevim kanalom. Znova so nastajale velike povodnji. Na temelju novega načrta ministrskega svetnika Antona Beyerja, so se po letu 1857
pričela nova osuševalna dela. Strugi Ljubljanice in Gruberjevaga kanala ter kanali na
barju so se poglobili, ta dela so bila končana 1867.
Po deželnem zakonu 23. 8. 1877 je bila Lokalna komisija za osuševanje barja ukinjena.
Z zakonom 13. 7. 1878 je bil ustanovljen Glavni odbor za obdelovanje (kulturo) barja
kot avtonomni organ.
- Potočnik K., Zur Cultivierung des Laibacher Morastes, Ljubljana 1880
- Hugo U., Historiat osuševalnih del na Ljubljanskem barju, Ljubljana 1957
- Melik A., Kolonizacija Ljubljanskega barja, Ljubljana 1927
AS je leta 1948 FZC predal 14 tehničnih enot gradiva komisije za osuševanje Ljubljanskega barja. Leta 1955 pa je izročil AS gradivo Glavnega odbora za kulturo Ljubljanskega barja Mestni arhiv v Ljubljani, ki ga je dobil 16. 6. 1951 od izvršnega odbora
Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica. Prav tako je Mestni arhiv leta 1955 odstopil AS 33, zap. št. 27 načrtov o izsuševanju barja, ti so danes v zbirki načrtov.
spisi o osuševanju Ljubljanskega barja s podatki o Ljubljanici, Gruberjevemu kanalu in
regulaciji drugih rek in potokov, o gradnji cest in poti, kanalih na barju, razdelitvi zemlje, podatki o članih komisije, računi o osuševalnih delih/
______________________________________________________________________
48
AS 483
GUBERNIJSKA KAZNILNIŠKA DIREKCIJA, 1815 - 1829
0.1 t. m./ 1 š.
Gubernial Strafhaus Direction, 1815 - 1849
Gubernijska kaznilniška direkcija, 1815 - 1849
Po sedanjih podatkih je ohranjen le manjši del gradiva.
Spisi so urejeni kronološko po letih.
370
inštrukcija za upravnika kaznilnice 1815/ spisi 1822, 1828, 1829: dopisovanje deželne
kaznilnice na ljubljanskem gradu z gubernijem, deželnim predsedstvom ter policijsko
direkcijo, poročila deželne kaznilniške uprave na ljubljanskem gradu o stanju v kaznilnici oziroma o njenem delovanju/
______________________________________________________________________
49
AS 484
GUBERNIJSKA KOMISIJA ZA LIKVIDACIJO STROŠKOV
JAVNE UPRAVE, 1849 - 1853
1.0 t. m./ 4 š., 1 f.
Gubernial Liquidirungs Commission zur Ausmittlung der Entschädigung für die
öffentliche Verwaltung der Obrigkeiten, 1849 - 1853
Gubernijska komisija za likvidacijo stroškov javne uprave, 1849 - 1853
Gubernial
Liquidirungs
Commission
zur
Entschädigung
für
die
Grundsbuchführung, 1850 - 1853
Gubernijska komisija za likvidacijo stroškov vodenja zemljiške knjige, 1850 - 1853
Komisija je odobravala sredstva za plačilo stroškov političnih in sodnih uradov pri gospostvih 1849 - 1850 in sredstva za nadomestilo stroškov za vodenje zemljiške knjige
1850 - 1853.
Spisi so urejeni tekoče po letih.
prošnje in odobritev denarja za plačilo uradnikom političnih in sodnih uradov pri gospostvih/
delovodniki 1949-1853/ indeks 1849-1853
______________________________________________________________________
50
AS 15
GUBERNIJSKA REGISTRATURNA DIREKCIJA V LJUBLJANI,
1747 - 1849
2.0 t. m./ 14 š., 1 f., 1 k.
Gubernial Registratur Direktion in Laibach, 1817 - 1849
Gubernijska registraturna direkcija v Ljubljani, 1817 - 1849
Direkcija je predvsem urejala personalne in z njimi povezane zadeve uslužbencev gubernija. Nadaljevanje te direkcije je verjetno Provisorische Landesarhivverwaltung in
Laibach.
Spisi so urejeni po tekočih številkah.
371
personalni spisi in predlogi za zasedbo delovnih mest 1817-1825, 1827-1834/ kurende
1784-1810/ zakoni o desetini 1500-1836/ normalije: obrt 1747-1836, uradništvo
1798-1849/
indeksa 1817-1818, 1830-1834
______________________________________________________________________
51
AS 23
ILIRSKA DVORNA ORGANIZACIJSKA KOMISIJA, 1813 - 1814
0.5 t. m./ 3 f.
Illyrische Hoforganisierungs Commission, 1814 - 1815
Ilirska dvorna organizacijska komisija, 1814 - 1815
Leta 1814 na Dunaju ustanovljeno komisijo je vodil spodnjeavstrijski cesarski namestnik grof Saurau. Morala je urediti javno upravo v slovenskih deželah, upoštevaje razmere na tem območju pred letom 1809 in razmere v nemškem delu avstrijske države leta
1814. Vidnejši je bil njen vpliv pri odločanju o teritorialni in upravni razdelitvi slovenskih dežel ter pri ureditvi šolstva, predvsem v deželah Kranjski in Goriški ter v beljaškem okrožju. Delovala je le pet mesecev, saj je njeno delovanje prenehalo v začetku leta
1815. Odgovorna je bila Centralni dvorni organizacijski komisiji na Dunaju.
- Mal J., Zgodovina slovenskega naroda, str. 216
- Polec J., Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925, str. 16 - 25
Spise so našli med zapuščino tržaškega guvernerja barona Spiegelfelda, člana te komisije. Po prezidialni naredbi s 5. 3. 1822, spis 352/P, so bili razdeljeni po snovi v registraturne fascikle. Gradivo je leta 1961 prejel AS iz državnega arhiva v Trstu po sporazumu
o izročitvi arhivskega gradiva med Italijo in Jugoslavijo.
Spisi pretežno zadevajo restavracijo v bivši vojvodini Kranjski, pa tudi restavracijo v
Trstu in na Goriškem (f. 2).
V f. 1 in 3 so zadeve (n.pr.: uredbe politične uprave, okraji in občine, policijske, cerkvene, podložniške zadeve...) razvrščene po rimskih številkah od I do XIX, v f. 2 pa po
črkah od A do W.
registraturni načrt/
372
______________________________________________________________________
52
AS 5
INŠPEKTORAT STANOVSKE POSESTI V LJUBLJANI, 1737 - 1866
4.8 t. m./ 20 š., 10 f.
Ständische Realitäten Inspektion in Laibach, 18. stol. - 1860
Inšpektorat stanovske posesti v Ljubljani, 18. stol. - 1860
Inšpektorat stanovske posesti je bil ustanovljen za upravo in vodstvo stanovskih nepremičnin; dajal jih je tudi v najem in skrbel za popravila stanovskih poslopij.
Do leta 1887 se je gradivo nahajalo pri deželnem odboru, ko ga je ta izročil deželnemu
arhivu.
Fond se deli na I. (do 1844) in II. registraturo. Urejen je bil po registraturnem načrtu,
vendar ustrezna pomagala niso ohranjena. Poleg tega je ob preselitvah zašel v neurejeno
stanje, zato je bil naknadno izdelan nov popis celotnega fonda po tekočih fasciklih in
zadevah. Iz popisa je razvidno, da je velika večina gradiva iz 19. stol.
Tivoli: graščina in zemljišča/ licejsko poslopje/ deželni dvorec/ muzejske zadeve/ mitnice stanovske/ svobodniki deželni/ najemnine za prostore/ zakupi/ Pogačnikova hiša/
redutno poslopje/ gledališče stanovsko/ ljubljanski grad/ stražarnica/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
53
AS 9
KOMERČNI KONSES V LJUBLJANI, 1747 - 1774
2.0 t. m./ 14 š.
Commerz Konses in Laibach, 1747 - 1772
Komerčni konses v Ljubljani, 1747 - 1772
Kommerz Kommission in Laibach, 1772 - 1776
Komerčna komisija v Ljubljani, 1772 - 1776
Najprej je komerčni direktorij na Dunaju pooblastil tričlansko komisijo, da po njegovih
navodilih upravlja vse zadeve v zvezi s trgovinskim prometom in pravom; ker se ni obnesla, jo je ukinil in nadomestil s komerčnim konsesom, sestavljenim iz petih članov
pod predsedstvom prestojnika vrhovnega deželnega upravnega organa ter nekaj uslužbencev. Podrejen je bil notranjeavstrijskemu guberniju. Leta 1772 se je konses preimenoval v komerčno komisijo, obdržal pa isti personal. Komisija naj bi spremljala vse
zadeve v zvezi s trgovinskim prometom in pravom, jih preučila, o njih glasovala in poročala. V resnici je poslovanje le ovirala in procedure zavlačevala, zato je leta 1774
prenehala z delom, z dekretom leta 1776 pa je bila ukinjena.
373
Ljubljana 1998
Fond sestavljajo spisi, ki so združeni po zadevah (volumnih). Vsaka zadeva ima svoj
naslov, ki se začne s karakterističnim geslom in to je podlaga za abecedno ureditev in
ustrezno tekoče oštevilčenje. Znotraj zadeve so spisi urejeni kronološko. K spisom spadata knjiga rubrik in indeks, ki sta vsebinsko skoraj identična, saj vsebujeta tekoči popis
zadev skladno z ureditvijo. Številne zadeve oziroma volumni manjkajo.
gospodarske zadeve/ trgovina z železom in orožjem/ tržaška zavarovalna družba/ kmetijska družba v Ljubljani/ lekarnarji/ čebelarstvo/ žganjekuha/ manufakture/ poljedelske
zadeve/ tihotapstvo/ sejmi/ mehanična šola/ živinoreja/ svilarstvo/
arhivski popis/ knjiga rubrik (Rubriquenbuch) in stvarno kazalo (Index); nemščina, rokopis (š. 14)/
______________________________________________________________________
54
AS 11
KOMISIJA ZA FEVDNE ZADEVE ZA KRANJSKO, 1524 - 1780
3.5 t. m./ 29 š., 1 k.
Lehens Commission für Krain, 1767 - 1780
Komisija za fevdne zadeve za Kranjsko, 1767 - 1780
Komisija je bila ustanovljena avgusta 1767 z nalogo, da uvede red v fevdne razmere na
Kranjskem tako, da se na osnovi gradiva fevdnega arhiva v Gradcu izdela urbar vseh
fevdov. Komisija je imela predsednika in tri člane. V času svojega delovanja je zbrala
precej različnega gradiva, zlasti iz graškega arhiva, ki ga je dopolnila s prepisi iz vicedomskega in stanovskega arhiva v Ljubljani. Januarja 1780 je komisija končala z delom, saj je postala po alodizaciji fevdov kranjskega plemstva decembra 1779 brezpredmetna.
- Pregled 1960, str. 51 - 52
Večji del fonda sestavlja zbirka dokumentov in prepisov različne provenience in sega
časovno nazaj v 1. pol. 16. stol., s prepisi celo v konec 15. stol., delno pa so spisi izločeni iz fonda reprezentance in deželnega glavarstva. Deli se na po zadevah tekoče oštevilčene spise, zapisnike sej komisije za leta 1767 - 1780, fevdno knjigo s prepisi fevdnih
podelitev 1565 - 1601 in indeks.
374
fevdna pisma/ patenti/ žumberški fevdni akti/ duhovni fevdi na Kranjskem in v Furlaniji/
koroške fevdne zadeve/ kranjski fevdni akti/ napovedi fevdov/ fevdna knjiga s prepisi
fevdnih podelitev 1565-1601/ zapisniki sej fevdne komisije 1767-1780/
______________________________________________________________________
55
AS 57
KOMISIJA ZA POGOZDOVANJE KRASA VOJVODINE
KRANJSKE, 1886 - 1918
8.5 t. m./ 90 f., 13 k.
Aufforstungs-Commission für das Karstgebiet des Herzogthums Krain, 1886 1918
Komisija za pogozdovanje Krasa Vojvodine Kranjske, 1886 - 1918
Na podlagi zakona z 9. 3. 1885 (LGB 1885/12) o pogozdovanju Krasa je deželni predsednik za Kranjsko 10. 2. 1886 izdal razglas o volitvah v Komisijo za pogozdovanje
Krasa. Volilna okraja za komisijo sta bila Postojna in Logatec z občino Žiri. Voljeni so
imeli petletno mandatno dobo.
Na podlagi zgoraj omenjenega zakona in po ukazu ministrstva za poljedelstvo z dne 26.
4. 1886 je bil 11. 5. 1886 (LGB 1886/10) objavljen "opravilni red" Komisije za pogozdovanje Krasa. Komisija je imela nalogo skrbeti za pogozdovanje Krasa. Sestavljena je
bila iz predsednika, ki ga je imenoval minister za poljedelstvo izmed zastopnikov deželne vlade, dveh zastopnikov okrajnih oblastev Postojne in Logatca, deželnega gozdnega nadzornika, poslanca deželnega zbora in iz štirih zaupnih mož, ki so jih izvolile
kraške občine. Svoj sedež je imela v Ljubljani. Vso komisijo (širša komisija) so sklicevali le, ko je bil obravnavan ves pogozdovalni okoliš, sicer pa je predsednik poklical na
sestanek le delegate iz določenega področja (ožja komisija). Širša se je navadno sestajala vsake tri mesece, medtem ko se je ožja le po potrebi. Na sejah so pisali zapisnike,
sklepi komisije so morali biti sprejeti z glasovanjem.
Zapisovanje tekočih spisov je bilo prepuščeno deželnemu gozdnemu nadzorniku, ki jih
je tudi hranil. Ti so se prepisovali v čistopis navadno pri političnem deželnem oblastvu.
Za posebna dela, kot so risanje načrtov, je lahko predsednik proti plačilu najel strokovnjake. Gozdni kataster je vodil deželni gozdni nadzornik, ki je vodil tudi evidenco opravljenega dela. Komisija je morala vsako leto sestaviti proračun in ga predložiti deželnemu odboru in poljedelskemu ministrstvu, ki sta na podlagi tega dodelila določeno
podporo komisiji.
Deželni nadzornik je vodil gozdno-tehnično dokumentacijo in nadzoroval delovanje
ostalih organov. Vsako leto je moral komisiji predložiti proračune o stroških posameznih del, o potrebah po rastlinah, skrbeti je moral za drevesnice. Določeni zneski so bili
komisiji nakazani iz državnih in deželnih sredstev. Za račune o stroških in dohodkih
pogozdovalnega zaklada so vodili dnevnik in glavno knjigo po predpisih, ki so veljali
za javne blagajne. Vodstvo blagajniškega dnevnika in glavne knjige kot tudi pregledovanje računov deželnega gozdnega nadzornika je prevzela deželna blagajna oziroma
deželno računovodstvo.
- Rubbia K., Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912, prevedel Anton Šivic
375
spisi po delovodniku 1886-1918/ obračuni 1899-1918/ mesečni obračuni 1902-1915/
zaključni računi 1887, 1888, 1891, 1893-1897, 1906-1915, 1917, 1918/ proračuni za
odobritev kreditov 1905-1918/ akti preglednih računov 1906-1914/ izdatki fonda za
pogozdovanje 1907-1917/ normalije/ zapisniki sej 1886-1916/ poročila o delu komisije
1906-1910, 1912-1916/ gozdni čuvaji: personalne mape, pokojninsko zavarovanje, odpravnina/ poročila gozdnih čuvajev 1896-1898/ uniforme gozdnih čuvajev/ izkazi o pogozdovanju, gozdnih kulturah in stroških 1906-1913/ zemljišča za pogozdovanje v davčnih občinah: Postojna, Stara Sušica, "Špile", "Ojstri vrh", "Sovič", "Tiha dolina", "Jelovica", pašnik Stara vas, Bač, Britof, Budanje, Trnje, Trnovo, Famlje, Knežak, Gabrše,
Dolenja vas, Ilirska Bistrica, Jasen, Juršica, Kal, Košana, Koritnica, Laže, Lozice, Matenja vas, Nanos, Devinski hrib, Narin, Dolenja vas, Orehek, Gorenje Polje, Gorenje
Vreme, Parje, Palčje, Petelinje, Osojnica, Potoče, Planina, Radohova vas, Slavina,
Strane, Sevce, Senožeče, Sinadole, Sanabor, Sv. Vid, Šembije, Šturje, Ustje, Vrbovo,
Vipava, Vovče, Zagorje, Col, Babno Polje, Begunje, Blekova vas, Koš, Logatec, Unec,
Žiberše/ načrti posameznih parcel davčnih občin: Britof, Famlje, Goriče, Kal, Mali
Gaberk, Neverke, Petelinje, Senožeče, Sevce, Spodnja Košana, Vrhpolje pri Vipavi/
evidenca h katastru za pogozdovanje/ pregledna karta pogozdovanj na kranjskem Krasu, ki ščitijo železniško progo pred burjo in snežnimi zameti/ beležke glede površin, ki
so bile pogozdovane v posameznih davčnih občinah/ posestni listi lastnikov ozemlja, ki
je bilo pogozdeno/ gozdne drevesnice v Grobišah in Vrhpolju pri Vipavi/ izkazi o pravicah prebivalcev do izkoriščanja pogozdovanih površin v letih 1896-1918 in povrnjeni
škodi za uporabo tega zemljišča/ opis škode, ki jo je povzročilo vojaštvo na gozdnih
nasadih v letih 1914-1918/ izkazi deželne gozdne inšpekcije o pogozdovanju v posameznih davčnih občinah, o gozdnih kulturah, stroških pogozdovanja 1890-1918/ delovodniki 1891-1899, 1910, 1917, 1918/ indeksi 1904, 1906-1909, 1911-1914, 1916-1918/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
56
AS 24
KOMISIJA ZA PRODAJO ŠTAJERSKO-KOROŠKIH DRŽAVNIH
POSESTEV V GRADCU, 1818 - 1825
0.3 t. m./ 2 f.
Steierisch - kärntnerische Staatsgüter Veräusserungs Commission zu Graz, 1818 1825
Komisija za prodajo štajersko-koroških državnih posestev v Gradcu, 1818 - 1825
Komisija v Gradcu je izpeljala prodajo državnih posestev v celovškem okrožju, ki so
bila večinoma v lasti verskega in bankalnega sklada, v korist c. kr. Filialnega kameralnega plačilnega urada. Delovala je preko Štajersko-koroškega pokrajinskega državnega
knjigovodstva v Gradcu.
- Hempel-Kürzinger, Gesetze und Verordnungen 1740 - 1821
Spisi so bili leta 1825 izročeni ljubljanskemu guberniju.
376
Urejeni so kronološko, pomagal ni.
poročila o materialnem stanju posestev in njihovih davčnih obveznostih/ licitacijski
postopki/ kupne pogodbe/
______________________________________________________________________
57
AS 44
KOMISIJA ZA UVEDBO OKRAJNIH SODIŠČ ZA KRANJSKO,
1849 - 1852
1.5 t. m./ 5 f.
Gerichts-Einführungs-Commission für Krain, 1849 - 1854
Komisija za uvedbo okrajnih sodišč za Kranjsko, 1849 - 1854
Ustanovljena je bila skupaj s politično organizacijsko komisijo (AS 41, zap. št. 63) na
podlagi zakona 26. 6. 1849 (RGB 1849/295) in ukaza Ministrstva za notranje zadeve
23. 8. 1849 (RGB 1849/375). Izvedla je reorganizacijo sodstva.
Nova okrajna sodišča bi morala začeti poslovati s 1. 1. 1850, vendar so začela delovati
šele jeseni istega leta. S tem je bila izvedena delitev sodne in upravne oblasti tudi na
najnižji stopnji. Vendar sta cesarski patent 31. 12. 1851 in ministrska uredba 19. 1. 1853
(RGB 1853/10) obe veji oblasti znova združili. Namesto okrajnih glavarstev in okrajnih
sodišč so začeli 30. 10. 1854 poslovati mešani okrajni uradi. Obe komisiji sta z uvedbo
teh uradov prenehali delovati.
- spisi o ustanovitvi okrajnih sodišč:
Brdo, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Trzin, Zalog, Boštanj,
Črnomelj, Kostanjevica, Ribnica in Stična, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Selo-Litija,
Trebnje, Velike Lašče, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Vrhnika/
- tlorisi in načrti zgradb:
Brdo - hiša Josipa Strgenška in načrt okolice Lukovice/ Črnomelj - grad in okolica/
Krupa - grad/ Metlika - grad in hiša Karla Fuxa/ Mokronog - hiša Matevža Pehani/
Novo mesto - Rotovž in sodišče/ Radovljica - hiša okrajnih uradov/ Selo - grad/ Velike
Lašče - okrajno sodišče/ Trebnje - grad/ Tržič - hiša št. 151/
377
______________________________________________________________________
58
AS 56
KOMISIJE ZA AGRARNE OPERACIJE, 1889 - 1945
54.0 t. m./ 470 š., 463 k.
Komisije za agrarne operacije, 1885 - 1947
Komisija za agrarne operacije na Kranjskem je bila ustanovljena na osnovi Zakona o
razdelbi skupnih zemljišč in uredbi pravic do njih skupnega premoženja, uživanja in
upravljanja z dne 26. 10. 1887 (kranjski deželni zakonik št. 2/1888). Komisija za agrarne operacije na Štajerskem je bila ustanovljena z zakonom z dne 26. 5. 1909 (štajerski
deželni zakonik št. 44/09), Komisija za agrarne operacije za Koroško z zakonom z dne
5. 7. 1885. Leta 1919 je bila za območje takratne Slovenije ustanovljena Višja komisija
za agrarne operacije v Ljubljani. Leta 1921 se je preimenovala v Deželno komisijo za
agrarne operacije in leta 1928 v Komisijo za agrarne operacije. S sprejetjem Zakona o
agrarnih skupnostih leta 1947 je bila komisija ukinjena.
Pristojnosti: nadrobna delitev in ureditev skupnih zemljišč, zložba, nova ureditev servitutnih pravic paše, melioracija.
Notranja organizacija: komisar za agrarne operacije, tehnični oddelek.
Dejavnost: začetek agrarnega postopka pri delitvi, ureditvi, zložbi skupnih zemljišč in
novi ureditvi servitutnih pravic paše, dovoljenje za prenos deležnih pravic do skupnih
planin, melioracija.
-
Sunčič V., Komisije za agrarne operacije 1885-1945, 1. del, A - K, Ljubljana 1991
Sunčič V., Komisije za agrarne operacije 1885-1945, 2. del, L - So, Ljubljana 1992
Sunčič V., Komisije za agrarne operacije 1885-1945, 3. del, Sp - Ž, Ljubljana 1994
Sunčič V., Deželna komisija za agrarne operacije na Kranjskem, Arhivi IV, št. 1 - 2,
Ljubljana 1981
- Ribnikar P., Komisija za agrarne operacije v Ljubljani in njeno arhivsko gradivo,
Arhivi XIV, št. 1 - 2, Ljubljana 1991
Gradivo komisij je združeno in urejeno po abecednem redu krajev (agrarnih operacij).
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
dne 24. 3. 1977.
V letih 1992 -1993 je Pokrajinski arhiv Koper predal del gradiva za Kranjsko iz sodnih
okrajev Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava, ki so po letu 1918 pripadli Italiji,
in gradivo Komisarja za likvidacijo skupnega premoženja v Trstu.
evidenčni register (E. r.) v katerem so predlogi za začetek postopka/ pritožbe na odločitve komisarja ali komisije/ potrditev delitvenega, uredbenega in zložbenega načrta/
razsodbe komisije/ potrditev zaključka postopka/ seznam vsebine spisov/ katastrski
pripomočki/ tehnični spisi/
arhivski inventar 1991, 1992, 1994/
378
______________________________________________________________________
59
AS 224
KRANJSKI ŠTUDIJSKI KONSES, 1792 - 1802
0.2 t. m./ 1 f.
Krainerisches Studienkonsses, 1792 - 1802
Kranjski študijski konses, 1792 - 1802
S šolsko reformo leta 1774 so bile po deželah ustanovljene šolske komisije kot gonilna
sila za razvoj osnovnega šolstva, ki pa so bile leta 1783 hkrati z deželnimi glavarstvi
odpravljene. Nadzor nad šolstvom je prevzel gubernij v Gradcu z notranjeavstrijskim
šolskim nadzornikom in okrožnimi komisarji.
Leta 1791 so začeli po deželah ustanavljati študijske konsese kot vrhovno vodstvo vseh
javnih šolskih zavodov. Volili so jih učiteljski zbori, vodil jih je rektor univerze, podrejeni pa so bili šolskim in študijskim referatom pri deželnih uradih. Po zaslugi deželnega
študijskega referenta A. T. Linharta je bil 20. 4. 1792 ustanovljen študijski konses v
Ljubljani, čeprav Ljubljana takrat še ni imela štirih fakultet - pogoja za njegovo ustanovitev. Predsednik je bil rektor liceja, ostalih pet članov pa predstavniki teologije, filozofije, kirurgije, gimnazije in normalke z licejsko knjižnico. Člane konsesa so na tri leta
volili učiteljski zbori, ki pa so jih sestavljali le učitelji ljubljanskih šol, zato se je tudi
konses skoraj izključno ukvarjal le z ljubljansko šolsko problematiko, z drugih šol pa je
zbiral le poročila.
Iz bojazni pred svobodoljubnimi idejami je bila leta 1795 ustanovljena študijska revizijska dvorna komisija, ki je nadzorovala dejavnost učiteljev in študentov. 22. 10. 1802 je
cesar razpustil edini študijski konses na slovenskem ozemlju z učiteljskimi zbori vred in
s tem je prenehalo kratko obdobje "šolske samouprave".
- Schmidt V., Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, Ljubljana 1963, str.
177, 229, 243, 247, 251, 284, 289 - 290
delovodnik 1792-1802 z vsebino dopisov, ki so jih reševali na sejah/
______________________________________________________________________
60
AS 19
KRANJSKI VERSKI SKLAD, 1782 - 1945
16.0 t. m./ 111 š., 27 k.
Religionsfond für Krain, 1782 - 1947
Kranjski verski sklad, 1782 - 1947
Verski skladi so bili posebnost odnosov med Cerkvijo in državo v habsburški monarhiji.
Že za časa cesarice Marije Terezije so se namreč pojavljale težnje, da bi za imetje opuščenih cerkvenih ustanov ali zapuščin cerkvenih ljudi ustanovili posebne skupne blagajne. Ta misel je bila uresničena 27. 2. 1782, ko je cesar Jožef II. ustanovil Verski sklad,
v katerem je združil imetje razpuščenih samostanov, v celotni Avstriji okoli 700, na
379
Kranjskem 13. Dvorni dekret z dne 28. 2. 1782 je izrecno določil, da se bo imetje sklada
uporabljalo le za pospeševanje verskih namenov in ne v druge namene. Čeprav je bila
močna težnja po centralizaciji sredstev, so skladi ostali vezani na posamezne dežele. Za
slovenske dežele so bili taki skladi na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, v Istri in Trstu. V imenu Cerkve je sklade upravljala država kot samostojno blagajno, ločeno od drugih državnih uradov. Kranjski verski sklad je bil cerkvena imovina, ki jo je upravljala
država.
Ob nastanku Kraljevine SHS so bili na njenem področju trije verski skladi: kranjski (po
letu 1918 za vse slovensko ozemlje v Kraljevini SHS) hrvaško-slavonski in dalmatinski.
Ustava iz leta 1931 je v 12. členu določala, da priznane verske skupnosti same urejajo
svoje notranje zadeve. Pravoslavne in islamske verske skupnosti so dobile v last in posest posestva in sklade. Za katoliško cerkev pa naj bi zadeve uredil 20. člen konkordata,
ki je bil podpisan v Vatikanu leta 1935. V njem je bilo določeno, da verski skladi pripadajo katoliški cerkvi, služijo njenim namenom in z njimi upravljajo škofje. Konkordat v
beograjskem parlamentu zaradi nasprotovanja ni bil ratificiran. Šele 1. 5. 1939 je pravosodni minister izdal uredbo o prenosu fondov katoliške Cerkve v njeno last in upravo.
Dne 14. 5. 1942 je bilo vse imetje ljubljanske škofije vključno z verskim skladom zaplenjeno.
Leta 1945 je bila v zemljiško knjigo kot lastnik Kranjskega verskega sklada vnešena
ljubljanska škofija, a koncem leta je že bil pod začasno upravo Ministrstva za gozdarstvo, 17. 9. 1947 pa je bila izvedena njegova nacionalizacija.
Iz skladov so se financirale naslednje dejavnosti: dejavnost župnij, za katere je imel
sklad patronatske dolžnosti, vzdrževanje cerkva, plače duhovnikov, plače in pokojnine
članov kapitljev, vzgojiteljev v semeniščih, vzdrževanje bolnih in ostarelih duhovnikov,
vzdrževanje cerkvenih ustanov, kulturne dejavnosti - izdajanje knjig, delovanje škofijskih kulturnih ustanov, podpiranje kulturnih ustanov, socialno delo - zavetišča, ubožnice, bolnice. Z drugimi sredstvi, kolikor niso bila porabljena za omenjene namene, so se
skladi vključevali v različne gospodarske dejavnosti: dokupi in nakupi nepremičnin,
investicije v širitev proizvodnje. Tako je 2. 7. 1895 Kranjski verski sklad od Kranjske
industrijske družbe kupil gozdove pri Bohinju in Jesenicah.
- Kolar B., "Pospeševanje vere in dobrega bližnjega", Družina št. 41, dne 19. 10. 1997,
str. 19
cerkveni inventarji: premoženje, prejemki in izdatki župnij, kaplanij, komend, samostanov s področja Kranjske, Štajerske, Koroške, Prekmurja/ plače in pokojnine duhovnikov/ knjigovodske zadeve: knjigovodske knjige predvsem izdatkov in dohodkov, računske, glavne, likvidacijske knjige/
380
______________________________________________________________________
61
AS 18
KURATORIJ KRANJSKEGA DEŽELNEGA MUZEJA, 1821 - 1864
0.3 t. m./ 3 š.
Curatorium des krainischen Landes-Museums, 1821 - 1861
Kuratorij Kranjskega deželnega muzeja, 1821 - 1861
V prvih desetletjih 19. stol. se je pod močnim vplivom narodnostnega in romantičnega
gibanja osnovala širom po Evropi vrsta ustanov z namenom, da bi odkrivala in raziskovala posebnosti posameznih dežel. Tako so se osnovali muzeji tudi v Avstriji, in sicer
na Štajerskem, Češkem in Tirolskem. Leta 1821 so tudi kranjski deželni stanovi sprejeli
sklep o ustanovitvi muzeja v Ljubljani, Kranjska kmetijska družba pa je bila pripravljena začasno oskrbovati vse posle muzeja. Cesar je 8. 6. 1826 potrdil ustanovitev deželnega muzeja, in sicer pod pogojem, da se muzej vzdržuje izključno s prostovoljnimi
prispevki (Ljubitelji znanosti na Kranjskem). Muzeja kljub neutrudnemu prizadevanju
stanov ni priznal kot javnopravnega zavoda. Za vodstvo, organizacijo in skrb za muzejske zbirke je bil izvoljen stanovski kuratorij (Curatorium), v katerem so delovali trije
kuratorji (Instrukcija 29. 9. 1836), ki so bili nekakšni samostojni upravniki muzeja,
imenovani od stanov. Po letu 1836, ko je bilo ustanovljeno Društvo kranjskega deželnega muzeja, pa je kuratorij sestavljal odbor društva. Nov statut društva je bil sprejet
25. 3. 1865 in 12. 11. 1869, ko je postal muzej deželni zavod (glej tudi AS 1080, zap.
št. 1694).
- Žontar J., Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in
Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem, Arhivi XI, št. 1 - 2, Ljubljana 1988, str. 22
- 26
- Deschmann K., Zur Geschichte des krainischen Landesmuseums, Mittheilungen des
Musealvereines für Krain, 1889/2, str. 361 - 368
Gradivo je prišlo v AS verjetno hkrati z arhivom kranjskih deželnih stanov, morda v
sklopu Deželnega zbora in odbora za Kranjsko ali pa z zbirko Historičnega društva za
Kranjsko.
spisi o ustanovitvi in delovanju muzeja: statut, instrukcije, blagajniški obračuni
1841-1855, 1863/ popisi spominskih in drugih novcev in razni drugi spisi 1821-1864/
Müllnerjev popis o najdbah/ Wallnerjevo pismo vodstvu Kranjskega deželnega muzeja
1886/ dopis o najdbi novcev 1857 v razvalinah opuščene cerkve/
arhivski popis/
381
______________________________________________________________________
62
AS 1108
NOTRANJEAVSTRIJSKA FINANČNA OBLASTVA V GRADCU,
SPISI DRŽAVNIH POSESTEV, 1652 - 1781
1.5 t. m./ 80 zv.
Zbirka vsbuje spise državnih posestev na Štajerskem in Kranjskem, nastale od srede 17.
stol. pri različnih finančnih oblastvih, ki so bili od leta 1838 združeni pri Štajersko-Ilirski kameralni pristojbinski upravi v Gradcu (za dežele Štajersko, Koroško in
Kranjsko) oziroma od 1850 pri Finančni deželni direkciji v Gradcu.
Za Slovenijo je bilo gradivo prevzeto 31. 1. 1979, in sicer na osnovi jugoslovansko-avstrijskega arhivskega sporazuma iz leta 1923.
akti državnih posestev: Postojna, Celje - minoriti, Ormož, Jurklošter/ Kranjska: vinski
in mesni dac, kranjske arhivalije/
- Uprava za razne bančne oddaje: Ljubljana, Škofja Loka, Žiče gospostvo Brežice/
- Komisija za prodajo državnih posestev Ljubljana/
______________________________________________________________________
63
AS 41
POLITIČNA DEŽELNA ORGANIZACIJSKA KOMISIJA ZA
KRANJSKO, 1849 - 1854
1.0 t. m./ 8 f., 2 š., 3 k.
Politische Organisierungs Commission für das Kronland Krain, 1849 - 1854
Politična deželna organizacijska komisija za Kranjsko, 1849 - 1854
Na podlagi cesarskega sklepa z dne 26. 6. 1849 (RGB 295/1849) in ukaza Ministrstva
za notranje zadeve z dne 23. 8. 1849 (RGB 375/1849) je bila izvedena sprememba politične ureditve avstrijskih dežel. Sodna oblastva so bila ločena od politično-upravnih tudi
na nižji ravni. Novo ureditev političnih oblastev je na Kranjskem izvedla Politična organizacijska komisija za Kranjsko z uredbo 23. 12. 1849 (LGB, 26/1849); na podlagi te
uredbe so nova politična oblastva začela delovati s 1. 1. 1850: okrajne, kantonske komisije in kresije so zamenjali okraji, deželno glavarstvo pa namestništvo. Vendar sta bili
na osnovi cesarskega patenta 31. 12. 1851 in ministrske uredbe 19. 1. 1853 (RGB
10/1853) politična in sodna oblast spet združeni in namesto okrajnih glavarstev in
okrajnih sodišč so začeli 30. 10. 1854 delovati mešani okrajni uradi. S tem je komisija
prenehala delovati.
- spisi o organizaciji uprave za obdobje 1853-1854:
Kamnik, Radovljica, Senožeče, Trebnje/
382
- načrti stavb:
Kamnik - občinska hiša, Radovljica - hiša Ane Šporn, Senožeče - grad, Trebnje - hiša
Amalije Gressel/
delovodnik 1853-1854/ indeks 1849/ indeks 1853-1854/
______________________________________________________________________
64
AS 4
UPRAVA DEŽELNIH SVOBODNIKOV NA KRANJSKEM, 1783 1841
1.2 t. m./ 7 š., 1 f.
Landschaftliche Freysassen Administration in Krain, 18. stol. - 1841
Uprava deželnih svobodnikov na Kranjskem, 18. stol. - 1841
Uprava deželnih svobodnikov je ščitila interese svobodnikov, ki so predstavljali posebno družbeno plast kmečkega prebivalstva. Bodisi z dajanjem posojil ali pa z nakupom
so si pridobili zemljo, desetino in druge pravice, katere so jih odvezale podložnosti,
oziroma so si na razne načine pridobili osebno svobodo. Teritorialno so bili raztreseni
po vsej Sloveniji. Zaradi obdavčenja so svobodnike vnesli v imenjske knjige, same davke pa so od njih neposredno pobirali stanovski organi.
Spore med svobodniki je reševalo posebno krajevno sodišče za svobodnike.
V terezijanski dobi naj bi deželni stanovi prodali svobodnike posameznim gospostvom,
vendar do tega ni prišlo, tako da so se obdržali do konca obstoja fevdalnega sistema.
Arhivsko gradivo svobodnikov na Kranjskem je sprva hranila Uprava deželnih svobodnikov, kasneje pa je prevzel vse spise stanovski odbor. Spisi niso ohranjeni v celoti.
Fond so večkrat popisovali, o čemer pričajo tudi posamezni inventarni popisi. V hrambo
arhivskega oddelka pri Narodnem muzeju je prišel skupaj z arhivom Deželnega knjigovodstva, popis in sedanja ureditev pa sta bila izvršena v AS v letih 1966 in 1967. Spisi
so urejeni kronološko.
V stanovskem fondu (glej AS 2, zap. št. 16) se nahaja gradivo svobodnikov v reg. I 62,
63; reg. II/XXIX; reg. III/XXVI (protokoli sodnih, dolžniških in drugih zavezilnih pisem, zapuščinska pisma itd.).
inventarji spisov Uprave deželnih svobodnikov 1793-1841/ sodni protokoli krajevnega
sodišča Uprave deželnih svobodnikov 1797-1811/ sodni akti krajevnega sodišča Uprave
deželnih svobodnikov: procesi, zapuščine, zaščitna pisma za kupljeno posest, izkazi deželnih svobodnikov - vojnih obveznikov/ knjižice dajatev/ odpovedne pobotnice/ ženitne
pogodbe/ kupne pogodbe in pisma/ pogodbe in pisma o dedovanju/ druge pogodbe/ zadolžnice/ odločbe o prenehanju podložniških vezi/ testamenti/ zaščitna pisma/ korespondenca Uprave/ normalije/
arhivski popis 1967/ seznami nekaterih spisov Uprave deželnih svobodnikov
1793-1841/
383
______________________________________________________________________
65
AS 17
UPRAVNA KOMISIJA ZA DOMOBRANSKI PEŠPOLK CELOVEC
ŠT. 4, 1889 - 1900
0.3 t. m./ 15 f.
Verwaltungs Commission für das Landwehr Infanterie-Regiment Klagenfurt N.4,
1889 - 1918
Upravna komisija za domobranski pešpolk Celovec št. 4, 1889 - 1918
Avstrijske oborožene sile so poleg redne vojske že od Napoleonovih vojn dalje sestavljale tudi posebne enote deželne brambe - domobranske enote. Na osnovi Obrambnega
zakona iz leta 1868 je bila deželna bramba reorganizirana. Po letu 1870 so bili formirani
domobranski bataljoni v Mariboru, Celju, Celovcu, Beljaku, Ljubljani, Novem mestu,
Trstu, Pazinu in Gorici. Leta 1889 so bili formirani polki (regimenti) v Gradcu, Celovcu
in Trstu, 1901 pa še v Mariboru in Ljubljani. Vojaška obveznost je trajala dve leti.
- Vojna enciklopedija, Beograd 1959, str. 588 - 589
- Mal J., Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1993, str. 35 - 54
seznami obveznikov deželne brambe, ki so bili rojeni v času 1866-1869 za: Postojno,
Kamnik, Črnomelj, Kočevje, Litijo, Radovljico, Ljubljano-okolico/ popisnice za Kranjsko A-Z/
______________________________________________________________________
66
AS 3
URAD GLAVNEGA PREJEMNIKA ZA KRANJSKO, 1649 - 1838
31.8 t. m./ 40 š., 9 f., 624 k.
Generaleinnehmer Amt für Krain, 15. stol. - 1810
Urad glavnega prejemnika za Kranjsko, 15. stol. - 1810
Urad ima svoje korenine v 15. stol., ko je bil vsaj občasno potreben uradnik, ki bi poskrbel za pobiranje deželnih davkov, ki so prišli v 2. pol. 15. stol. v domeno stanov. V
začetku so finančne zadeve vodili stanovski poverjeniki, izmed katerih so izbrali blagajnika, ki je vodil račune. Naziv "verordenter einnemer" kaže še v začetku 16. stol. na
nestalnost te funkcije. Iz sredine 16. stol. so znane prve instrukcije za uradnika, ki se
naziva glavni prejemnik. Njegova naloga je bila vodenje stanovske blagajne. Operativno je bil povezan s plačilnim mojstrom, naloge pa je prejemal od stanovskih poverjenikov, katerih član je bil običajno tudi sam. Prejemnika so volili stanovi, običajno iz vrst
gospodov ali vitezov in njim je bil za svoje delo odgovoren z rednim poročanjem. Leta
1747 je prišel urad pod nadzor države, od leta 1783 pod državno knjigovodstvo. Urad so
leta 1810 ukinili Francozi in se kot tak ni več obnovil.
384
Fond ima podobno zgodovino kot gradivo deželnih stanov (glej AS 2, zap. št. 16). V 19.
stol. so ga hranili na različnih mestih, dokler ga ni leta 1887 prevzel od deželnega odbora takrat novoustanovljeni Deželni arhiv.
- 1. spisi:
proračuni/ zadolžnice/ vojna posojila/ davek na dolgove/ davčne napovedi/ dobave za
vojsko/ izkazi dohodkov in izdatkov in drugo/ knjigovodske priloge/ korespondenca uradna/ dnevniki odkupa žita/ gubernialne odredbe/
- 2. knjige:
komisija za davek na dediščino - repertorij/ vojni davek - repertorij/ osebni davek - repertorij/ davek na dolgove - repertorij/ kapital pri deželi/ obligacije/ naklade na dobave
žita/ kontribucija, razdelitev in zaostanki/ mesni krajcar/ prispevek za nastanitev vojske/
izkaz davčnih zaostankov/ imenjski davek/ davek na dediščino/ urbarialni davek/ davek
na konje/ obresti od dolgov/ vinska naklada in dac/ knjigovodske knjige - stanovske/
državna blagajna/ pomožne knjige prejemkov in izdatkov/ blagajniška knjiga/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
67
AS 13
VIŠJA GLEDALIŠKA DIREKCIJA V LJUBLJANI, 1752 - 1880
1.5 t. m./ 9 š., 2 f.
Theater Oberdirektion in Laibach, 1752 - 1880
Višja gledališka direkcija v Ljubljani, 1752 - 1880
Upravljala je stanovsko gledališče, nadzorovala gledališki inventar, prirejala gledališke
predstave in oddajala sedeže in lože v zakup.
Spisi so urejeni po večletnih obdobjih, v okviru obdobij niso kronološko urejeni.
- obdobje 1773-1792: najemanje lokala v deželno-stanovskem gledališkem poslopju,
inšpekcija stanovskega gledališča, gledališka blagajna, inventar premičnin v gledališču, finančno poslovanje v gledališču/
- obdobje 1800-1809: najemanje gledališča, plače gledaliških delavcev, inštrukcije Višje gledališke direkcije glede vodenja gledališča, dohodki od plesnih prireditev v Redutnem poslopju/ - obdobje 1811-1815: korespondenčna knjiga 1811-1813, povpraševanja
in ponudbe za nastavitev v gledališču v Ljubljani, obračun gledališke blagajne, lastniki
lož, nastavitve gledaliških skupin, podpora gledališču/
- spisi za obdobje 1815-1843 so urejeni po delovodniku/
- obdobje 1836-1843: popis gledališkega inventarja, gledališki sporedi, finančno poslovanje gledališča/
385
ljudske veselice/ gledališki programi 1786-1880/ koncertni programi 1839-1848/ artistični programi 1808-1840/ vabila za ogled razstav voščenih figur 1840/ gledališka poročila/ plesna naznanila 1806 in 1823/ normalije od 1752/
arhivski popis 1967/ delovodnika 1804-1810 in 1815-1843/
AAA24 Zemljiški kataster
______________________________________________________________________
68
AS 173
IMENJSKA KNJIGA ZA KRANJSKO, 1539 - 1871
4.0 t. m./ 36 k.
V 16. stol. je bilo osnova za obdavčenje imenje (Gült), to je dohodek zemljiškega gospoda od lastne (dominikalne) zemlje in od podložnikov. Na podlagi prijav sestavljene
registre imenj imenujemo imenjske knjige.
Imenjska knjiga je urejala lastninsko pravico in davčno naklado (davčni kataster), vodil
jo je deželni knjigovodja. Vpis se je vršil na podlagi predloženih listin, na pismeno prošnjo in na odredbo stanovskega odbora, redko pa tudi na podlagi ustnih dvostranskih
pogodb v navzočnosti obeh strank. Sprva so jih vodili po upravnih enotah (četrti) in po
socialnih stopnjah lastnikov, novo imensko knjigo pa po okrožjih in šele v okviru teh po
stanovih. Za Kranjsko je prva imenjska knjiga izpričana leta 1536. Nastala je z razvojem obdavčenja zemljišč, ki so bila v lasti plemstva, duhovščine, cerkve, mest in drugih
svobodnih posestnikov, obdavčitev pa je bila določena na osnovi napovedi. Po poravnavi, sklenjeni na zboru odposlancev deželnih stanov vseh avstrijskih dežel v Pragi 11.
1. 1542 so sklenili, da naj bi na deželi vsak svobodni zemljiški lastnik prijavil svoja
poslopja, zemljišča in realne užitne pravice, in jih ocenil. K davčnemu kontingentu na
Kranjskem so prispevala tudi mesta in trgi.
Zaradi nepravilnosti pri vpisih so leta 1615 kranjski deželni odborniki predlagali ugotavljanje pravega stanja. Leta 1618 so res nastavili novo imenjsko knjigo, vendar zaradi
razdrobljenosti zemljiške posesti na Kranjskem niso mogli uspešno voditi evidence zemljišč in davkov vse do davčne rektifikacije v času Marije Terezije, ki je temeljila na
vpisih v imenjsko knjigo iz leta 1618. V letih 1748 - 1756 so spremenili davčni sistem,
zato so 1758 začeli pisati izboljšano imenjsko knjigo, ta pa je postala osnova za izdelavo deželne deske. Imenjska knjiga dokumentira porazdelitev zemljiške posesti med posamezne družbene plasti svobodnikov. Posestno stanje je bilo zajeto le sumarično.
Z uvedbo stabilnega reambuliranega katastra in nove zemljiške knjige v prvi polovici
19. stol. je imenjska knjiga postala za davčno upravo nepotrebna, zato so jo opustili.
Imenjsko knjigo je Narodnemu muzeju oziroma arhivu v letih 1937, 1938 in 1939 izročilo Predsedstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani.
- Vilfan S., Zemljiška gospostva (v Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev,
Zgodovina agrarnih panog II.), Ljubljana, 1980, str. 75-239
- Polec J., Svobodniki na Kranjskem, str. 16-33
386
glavna knjiga 1539-1757, 7 k. z 3 indeksi/ glavna knjiga na podlagi patenta z dne 12. 8.
1747, 9 k. z 4 indeksi/ glavna knjiga po 1814, 11 k. z 2 indeksoma/
______________________________________________________________________
69
AS 174
TEREZIJANSKI KATASTER ZA KRANJSKO, 1747 - 1805
43.0 t. m./ 120 f., 219 k.
Izvedba davčne rektifikacije in katastra, ki jo je napovedala cesarica Marija Terezija na
Kranjskem s patentom z dne 12. 8. 1747, je bila naložena Glavni komisiji ter lokalnim
komisijam. Za izvedbo napovedi so bila dana posebna navodila, v katerih je bil določen
rok za izvedbo napovedi od 23. 4. do 15. 6. 1748. Dela na izvedbi davčnih napovedi so
le počasi napredovala, tako da je morala država roke prijav komisij večkrat podaljšati,
tudi zaradi počasnega dela revizijskih komisij, ki so morale napovedi soočati z uradnimi
listinami, urbarji, potrdili in drugim gradivom, zlasti vpisi v imenjsko knjigo iz leta
1618. Lokalne komisije, ki so napovedi preverjale, so nepravilne napovedi predlagateljem vračale in od njih zahtevale, da jih popravijo. Manjše popravke so komisije same
vpisovale v napovedi. Določeno je bilo, da morajo kmetje dati svoje napovedi ločeno od
zemljiških gospodov. Komisija je pripravila za napoved posebne obrazce, v katere je
bilo treba vpisati vse podatke o posesti in njenih dohodkih. Vse te podatke je zbral in
obdelal kalkulant, pregledal in overil pa jih je preglednik. Kalkulant in preglednik sta
bila uradnika kresije.
Terezijanski kataster je popis nosilcev pravnih pravic do zemlje, prikazuje pa uporabo
zemljišč v okviru štirih katastrskih kultur, napovedi dohodka in podložniških obveznosti. Podatki, zajeti v tem katastrskem operatu, izkazujejo razdrobljenost zemljiške posesti
ter razvid podložniških obveznosti do zemljiškega gospoda. Operat predstavlja evidenco
dominikalnih in kmečkih zemljišč v poizkusu poenotenja obdavčenja dohodkov od
zemljišč, ki ga je nameravala izvesti cesarica Marija Terezija. Pri tej nameri zemljišča
niso bila izmerjena, temveč je bila njihova velikost ocenjena po povprečni količini donosa. Pri terezijanskem katastrskem operatu so bili dohodki od zemljišč napovedani
deloma v denarju, deloma pa v naturalijah.
Terezijanski katastrski operat je bil izdelan v okviru posameznih dežel po okrožjih (kresijah) in po enotnem ureditvenem sistemu, ki je slonel na razporeditvi nosilcev dominikalne posesti. Razvršča jih po naslednjem zaporedju: prelati in samostani, župniki in
beneficijati, cerkve in bratovščine, župniki s primanjkljajem duhovniške plače, špitali,
plemstvo, drugi lastniki, deželnoknežja mesta in trgi, novougotovljena imenja.
Na Kranjskem sta bila skupaj 1102 imetnika dominikalne posesti, od katerih je bilo 436
cerkvenih, 248 plemiških, 12 mest in trgov, 8 špitalov, 71 drugih lastnikov ter 321 na
novo ugotovljenih imenj, ki so nastala po vpisu v imenjsko knjigo iz leta 1618. Dominikalne napovedi terezijanskega katastrskega operata so bile izpolnjene na obrazcih A, B,
C in D, dohodki rustikalne posesti pa so bili napovedani na obrazcih E, F in G. Obrazca
E in F rustikalne napovedi se po značaju prekrivata z obrazcema A in D dominikalnih
napovedi. Kalkulacijske ali obračunske tabele so bile izdelane na nenatiskanem obrazcu, vendar po enotnem konceptu. Za vsakega nosilca dominikalne posesti sta v kalkulacijskih tabelah zajeti dve skupini podatkov. V prvi skupini so zbrani podatki o velikosti
posesti in o stari davčni odmeri, v drugi skupini so zapisani podatki o vseh dohodkih za
dominikalno in rustikalno posest. Kmečke napovedi so vezane v posebne knjige, napo387
vedne tabele. Za Kranjsko je ohranjenih 211 k. kmečkih napovedi. Dominikalne napovedi predstavljajo manjši del tega arhivskega fonda, ki sicer obsega 120 f. arhivskega
gradiva.
Terezijanski katastrski operat je bil izdelan v letih 1748 in 1756. Shranjen je bil na Deželnem, kasneje Okrožnem sodišču, od koder je bil leta 1948 prevzet v AS. Arhivsko
gradivo terezijanskega katastra za Kranjsko je ohranjeno skoraj v celoti.
- Ribnikar P., Zemljiški kataster kot vir za zgodovino, Zgodovinski časopis 36, Ljubljana 1982, št. 4, str. 321
kmečke ali rustikalne napovedi (Bekanntnuss Tabellen)/ zemljiško-gosposke ali dominikalne napovedi (Rectifications Dominikalakten)/ obračunske tabele (Calkulations Tabellen)/
Za iskanje gradiva je na razpolago poseben indeks, v katerem so po posameznih okrožnih (kresijskih) uradih zajeti po določenem vrstnem redu vsi nosilci dominikalne posesti.
______________________________________________________________________
70
AS 175
JOŽEFINSKI KATASTER KRANJSKO, 1784 - 1790
55.0 t. m./ 354 f.
Jožefinski katastrski operat je nastal na osnovi patenta cesarja Jožefa II. z dne 20. 04.
1785. Država je izvedbo katastske izmere organizirala preko nabornih okrajev oziroma
nabornih gospostev in sosesk (občin), ki so se pri katastrski izmeri dobro organizirale in
so med seboj sodelovale. Župan in izvoljeni odborniki soseske so bili člani komisije za
izmero in ocenitev donosa zemljišč. Soseske so v obliki davčne oziroma katastrske občine dobile izoblikovan teritorij, ki je z določenimi korekturami pri nekaterih katastrskih občinah ostal ohranjen do današnjih dni. Katastrska občina je bila temeljna enota, v
okviru katere se je izvršil popis, izmera zemljišč in napoved donosa zemljišča.
Za izvedbo katastrskega operata so bili imenovani naslednji organi: višja komisija, ki je
s svojim delokrogom pokrivala posamezno deželo, podkomisija, katere delokrog je bil
teritorij okrožja, in lokalna komisija, ki je izvedla popis in izmero ter ocenitev donosa.
Podkomisijo so sestavljali okrožni komisar, ekonom in inženir. Njihov delokrog je bilo
usmerjanje meritvenih del na terenu in inštruiranje lokalnih komisij za pravilno delo pri
izdelavi katastrskega operata. Lokalno komisijo je vodil uradnik krajevne gosposke,
izvedbo meritvenih del pa predstavnik soseske - občine z županom na čelu. Izvajalci del
pri popisu in izmeri zemljišč so morali položiti posebno prisego, s katero so se morali
zavezati, da bodo svoje delo pošteno, vestno in pravilno opravili.
Delo pri vzpostavitvi novega katastrskega operata so začeli z določitvijo mej katastrske
občine. V okviru posamezne katastrske občine so bila zemljišča razdeljena na osnovi
topografske lege na več manjših zaključenih posestnih enot, ki so jih imenovali ledine,
v okviru ledin pa so opravili popis in izmero posameznih zemljiških parcel. V izmero so
bile pritegnjene vse zemljiške parcele, od katerih je bilo pričakovati kak donos. Pri iz-
388
meri posamezne parcele je moral sodelovati lastnik in uradnik za zapis ugotovitev opravljene izmere.
Meritev zemljišč se je opravila s predpisanim merilnim orodjem. Napoved donosa njiv
so opravili po enotnih kriterijih. V patentu je bil določen rok do konca oktobra 1785 za
dokončanje popisa, izmere in ocene donosa. Uradno je bilo razglašeno, da so bila dela
zaključena, šele meseca februarja 1789. Jožefinski katastrski operat je bil v uporabi le
od novembra 1789 do konca aprila 1790. Operat vsake katastrske občine obsega fasijsko knjigo, liste individualnih izvlečkov (posestni listi) in izvlečke davčne subrepatriacije po abecednem seznamu posestnikov. Fasija (napoved) je bila namenjena popisu in
izmeri zemljiških parcel in predstavlja osnovni in bistveni sestavni del tega katastrskega
operata.
V posestnem listu je zajeto stanje nepremičnin posameznega posestnika. Obrazec ima
naslednje rubrike: topografska številka parcele, ime ledine in katastrska kultura parcele,
površina parcele po izmeri, kontrolirani donos zemljišča in donos celotnega posestva. V
glavi obrazca so še zajeti podatki o gospostvu, okrožju, ime in priimek posestnika, hišna
številka, občina in tekoča številka lastnika v okviru občine. Vpisi parcel v posestnem
listu so zajeti po katastrskih kulturah. Parcele so v posestnem listu navedene po vrstnem
redu ledin. Posestni list ima na zadnji strani tudi pomožni obrazec, v katerem je denarni
izračun donosa posameznih katastrskih kulturnih zemljišč in izračun vsote zemljiškega
davka, ki jo mora posameznik plačati. Posestne liste so morali podpisati posestniki.
V skladu s 43. členom pouka o popisu, izmeri in napovedi zemljišč iz leta 1785 naj bi se
hranil katastrski operat pri županu katastrske občine, kasneje so določilo spremenili
tako, da naj bi se operat hranil v ognjavarni hiši pri županu ali v župnišču. Po prenehanju veljavnosti jožefinskega katastrskega operata naj bi se operat shranil pri okrajnih
gosposkah. Še vedno ni jasno stanje hranjenja jožefinskega katastrskega operata za
Kranjsko za čas od njegovega nastanka do leta 1950, ko je bilo gradivo odkrito v poslopju Narodnega muzeja v Ljubljani. Z njegovo ureditvijo se je pokazalo, da je ohranjena
približno ena tretjina jožefinskega katastrskega operata za Kranjsko. Od 879 katastrskih
občin je ohranjeno gradivo za 375 občin in še to ne v celoti. Gradivo je ohranjeno za
148 katastrskih občin ljubljanskega, za 163 občin novomeškega in za 64 občin postojnskega okrožnega urada. Urejeno je po katastrskih občinah, te pa v okviru nabornih gospostev in po okrožnih (kresijskih) uradih.
- Ljubljanska kresija:
Okrajna gosposka Bela Peč: Bela Peč, Dovje, Jesenice, Kranjska Gora, Koroška Bela,
Rateče/
Okrajna gosposka Bled: Bistrica, Bled, Bohinjska Bela, Češnjica, Dobrava, Spodnje
Gorje, Zgornje Gorje, Gorjuše, Nemški Rovt, Nomenj, Podhom, Poljšica, Rečica, Ribno,
Savica, Selo, Srednja vas, Stara Fužina, Zasip, Želeče/
Okrajna gosposka Brdo: Bela, Goriče, Kokrica, Kranj-mesto, Naklo, Olševek, Pivka,
Potoče, Predoslje, Preddvor, Primskovo, Trstenik, Zadraga, Žiganja vas/
Okrajna gosposka Goričane: Gameljne, Glince, Gosteče, Senica, Stanežiče, Svetje, Št.
Vid, Šmartno, Zgornja Šiška/
Okrajna gosposka Habach (Jablje): Dragomelj, Nadgorica, Podgorica, Studa, Sv. Agata, Trzin/
389
Okrajna gosposka Križ: Bistričica, Češnjica, Črna, Gozd, Godič, Hruševka, Jarše, Kamnik, Lašna, Liplje, Loke, Mekinje, Mengeš, Motnik, Nevlje, Poreber, Preserje, Rašica,
Sela, Stranje, Sv. Anton, Sv. Nikolaj, Šmartno v Tuhinju, Trebelno pri Palovičah, Tunjice, Volčji Potok, Vranja Peč, Zgornji Tuhinj/
Okrajna gosposka Loka: Besnica, Bitnje, Breg, Češnjica, Dobračeva, Dražgoše, Jama,
Koprivnik, Ledine, Nova vas, Podreča, Sv. Jošt, Vrh (Sv. Trije kralji), Zavratec, Zgornji
Vrsnik, Žabnica, Žiri, Žirovski Vrh/
Okrajna gosposka Ljubljana - Comenda: Spodnja Zadobrova, Stožice, Zgornji Kašelj,
Šmartno ob Savi, Slape/ Škofijski palatinat: Brezovica, Vič, Log/
Okrajna gosposka Radovljica: Leše, Podbrezje/
Okrajna gosposka Smlednik: Bukovica, Kaplja vas, Moste, Pšata, Pirniče, Skaručna,
Smlednik, Šinkov Turn, Trboje, Vodice, Zapoge/
Okrajna gosposka Studenec: Dobravica, Jezero, Studenec-Ig, Škrilje, Vrbljenje, Zapotok, Želimlje/
Okrajna gosposka Velesovo: Brnik, Dvorje, Hrastje, Luže, Okroglo, Šenčur, Šmartno
pri Cerkljah, Štefanja Gora, Visoko, Voglje, Zgornje Tenetiše/
Okrajna gosposka Tržič: Golnik, Goriče, Gozd, Kovor, Križe, Sv. Ana, Sv. Katarina,
Tržič/
- Novomeška kresija:
Okrajna gosposka Boštanj: Goveji Dol, Budna vas/
Okrajna gosposka Črnomelj: Pristava, Metlika, Otočec/
Okrajna gosposka Čušperk: Kompolje, Podgora, Podtabor, Potiskavec, Videm, Cesta/
Okrajna gosposka Kočevje: Blatnik (Russbach), Črmošnjice, Črni Potok in občina Bukova Gora, Dolenja Topla reber (Unterwarmberg), Ferdreng, Gornji Mozelj, Hrib
(Bächel), Kleče, Klinja vas, Koče (Kotschen), Kočevje-mesto, Kočevska Reka (Rieg),
Koprivnik (Nesselthal), Kumrova vas, Laze, Log (Unterlaag), Morava, Novi Lazi (Hinterberg), Onek (Hoheneck), Osilnica, Planina, Polom, Podstenice (Steinwand), Reichenau, Rogati Hrib (Hornbüchel), Slovenska vas (Windischdorf), Srobotnik, Stari Log,
Stara Žaga (Altsaag), Staro Brezje, Šalka vas (Schalkendorf), Štale (Staldorf), Trava
(Obergrass), Vozalj (Wosail), Spodnje Ložine, Zdihovo (Skril), Žurgi (Sürgern)/
Okrajna gosposka Kostanjevica: Bušeča vas, Črneča vas, Kostanjevica-mesto, Ošterc,
Planina, Sv. Križ, Šutna/
Okrajna gosposka Mokrice: Cerina, Čatež, Koritno, Nova vas, Sobenja vas/
Okrajna gosposka Novo mesto: Golobinjek/
Okrajna gosposka Pleterje: Čadrež, Dobe, Dolenja Stara vas, Drama, Gornja Orehovica, Ostrog, Stara vas, Št. Jernej, Vrhpolje/
Okrajna gosposka Podturen (Tivoli): Dobrunje, Bizovik, Javor, Lipoglav, Orle, Podmolnik, Štepanja vas/
Okrajna gosposka Poljana: Knežja Lipa/
Okrajna gosposka Radeče: Hotemež, Kompolje, Njivice, Radeče- trg/
Okrajna gosposka Ribnica: Dane, Dolenja vas, Gora pri Taboru, Gorenja vas, Grčarice, Ravne, Retje, Sodražica, Sušje/
Okrajna gosposka Slatina: Liberga, Šmartno pri Litiji, Sv. Anton, Štanga/
Okrajna gosposka Soteska: Zalog/
Okrajna gosposka Stična: Ambrus, Bukovica, Češnjice, Dob, Fužine, Gorenja vas, Krška vas, Male Dole, Metnaj, Muljava, Podboršt, Podbukovje, Radohova vas, Stehanja
vas, Stična, Subrače, Sušica, Št. Vid, Temenica, Velika Loka, Valična vas, Velike Pece,
Veliki Gaber, Veliko Globoko, Vrhe, Zagorica/
Okrajna gosposka Svibno: Sv. Ana, Sv. Križ/
390
Okrajna gosposka Trebnje: Dolga Njiva/
Okrajna gosposka Turjak: Dvorska vas, Krvava Peč, Podpoljane, Selo, Sv. Gregor,
Turjak, Ulaka, Velike Lašče, Velike Poljane, Veliki Osolnik, Veliki Vrh, Zdenska vas/
Okrajna gosposka Višnja Gora: Dedni Dol, Hudo, Kriška vas, Leskovec, Luče, Mali
Vrh, Malo Mlačevo, Polica, Ponova vas, Slivnica, Šmarje, Stranska vas, Velika Loka,
Velika Račna, Višnja Gora-mesto, Zgornja Dobrova, Zgornja Draga, Dvor, Gornji
Križ, Hinje, Nemška vas, Ratje, Reber, Šmihel, Veliko Lipje, Žužemberk-trg, Žvirče/
- Postojnska kresija:
Okrajna gosposka Bistra: Borovnica, Kamnik, Preserje, Rakitna, Sabočevo, Verd/
Okrajna gosposka Logatec: Blatna Brezovica, Godovič, Hotedršica, Medvedje Brdo,
Nova Vrhnika, Podlipa, Spodnji Logatec, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Zaplana,
Zgornji Logatec, Zažar/
Okrajna gosposka Idrija: Jelični Vrh, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Vojsko, Zgornja Idrija, Zgornja Kanomlja/
Okrajna gosposka Haasberg (Planina): Babno Polje, Bločice, Bezuljak, Cerknica, Dane, Dolenja vas, Grahovo, Hudi Vrh, Jakovica, Kozaršče, Lipsenj, Lož, Planina-trg,
Nova vas, Stari trg, Štrukljeva vas, Vrhnika/
Okrajna gosposka Predjama: Predjama, Studeno/
Okrajna gosposka Prem: Bistrica, Dolenji Zemon, Knežak, Harije, Šembije, Prem, Trpčane, Velika Bukovica, Vrbovo, Zarečje/
Okrajna gosposka Polhov Gradec: Briše, Butajnova, Črni Vrh, Polhov Gradec, Setnica,
Št. Jošt, Vrzdenec, Zaklanec/
Okrajna gosposka Postojna: Narinj, Zagorje/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
71
AS 1111
JOŽEFINSKI KATASTER ZA KOROŠKO, 1784 - 1790
0.9 t. m./ 40 k.
Jožefinski kataster za Koroško, odbrano gradivo, delno v originalu in delno v kopijah, je
bil prevzet v AS iz Avstrije po meddržavni pogodbi iz leta 1923 v 1. predaji 15. 10.
1976.
- katastrske občine:
Avše, Bistra, Brežnica, Črna, Črni Vrh, Dobrava, Fara, Guštanj, Janše, Jazbina, Javorje, Kotlje, Kozjek, Lamberk, Lanstegg, Leše, Ludranski Vrh, Mežiška vas, Mežiški Breg,
Navršnikov Vrh, Plat, Podgorje, Podkraj, Poljane, Prežkov Vrh, Prevalje, Sela, Spodnje
Jezersko, Stražiše, Strojna, Suhi Vrh, Št. Danijel, Tolsti Vrh, Topla, Verdinje, Zagrad,
Zeleni Breg, Zgornje Jezersko/
______________________________________________________________________
72
391
AS 1110
JOŽEFINSKI KATASTER ZA ŠTAJERSKO, 1784 - 1790
62.0 t. m./ 565 f.
Jožefinski kataster za Štajersko, odbrano gradivo, delno originale in delno kopije, je
predala SFR Jugoslaviji Republika Avstrija na osnovi meddržavnega jugoslovansko avstrijskega sporazuma iz leta 1923 v peti, šesti in sedmi predaji 1. - 12. 6. 1981, 10. 13. 10. 1983 in 22. - 26. 4. 1985.
Okrajna gosposka Arnfels (Arnež): Kapla I, Kapla II/
Okrajna gosposka Bizeljsko: Brezje, Bukovje, Dednja vas (župnija Sv. Petra), Dednja
vas (župnija Pišece), Drenovec, Hrastje, Kunšperk, Orešje, Pišece, Ples, Podgorje, Stara vas, Sušice, Trebež, Vita vas, Zagaj/
Okrajna gosposka Blagovna: Blagovna, Goričica, Grobelno, Kameno, Kranjčica, Podgrad, Ponikva, Prožinska vas, Rifnik, Sv. Rozalija, Sv. Lovrenc, Sv. Primož, Šentjur,
Tratna, Zagaj, Zgornje Selce/
Okrajna gosposka Borl: Belavšek, Brezovec, Cirkulane, Dolena, Dravci, Gradišče,
Gruškovec, Leskovec I, Leskovec II, Ljubstava, Mala Varnica, Medribnik, Meje,
Okič-Sv. Andraž, Okič-Sv. Barbara, Paradiž, Pohorje, Pristava, Repiče, Slatina, Skorišnjak, Trdobojci, Velika Varnica/
Okrajna gosposka Branek: Babinci, Drakovci, Precetinci, Pristava, Radomerje/
Okrajna gosposka Brežice: Arnova sela, Anovec, Artiče, Blatno, Brezina, Brežice, Brezje, Bukošek, Curnovec, Črne, Dečna sela, Dolenja vas, Gaberje, Globoko, Jereslavec,
Kapele, Loč, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Oklukova Gora, Pesje, Piršni Breg, Podvin,
Rakovec, Ravne, Rigonce, Sela, Sernje, Silovec, Sromlje, Stara vas, Stari Grad, Sv. Lenart, Veliki Obrez, Vrhje, Volčje, Zakot, Zdole, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrez, Zlogonsko, Župelevec/
Okrajna gosposka Celje: Breg, Bukovžlak, Celje-mesto, Kresnike, Lisce, Medlog, Ostrožno, Spodnja Hudinja, Teharje, Zagrad/
Okrajna gosposka Dornava: Bodkovci, Borovci, Bratislavci, Dornava, Dragovič, Drbetinci, Erjavci, Formin, Grlinci, Gorišnica, Gradošak, Hlaponci, Hvaletinci, Juršinci,
Kukova, Mezgovci, Mostje, Moškanjci, Polenšak, Rotman, Sakušak, Senčak, Slavšina,
Slomi, Vitomarci, Zagorci/
Okrajna gosposka Fala: Bistrica, Činžat, Gerečja vas, Janžev Vrh, Kumen, Lehen, Lobnica, Rdeči Breg, Recenjak, Ruše, Ruta, Selnica, Slemen, Smolnik, Spodnji Boč, Sv.
Lovrenc, Vurmat, Zgornja Selnica, Zgornji Boč/
Okrajna gosposka Gornja Sevnica: Brezovo, Krajna Brda, Leskovec, Mestni Vrh, Šmarje/
Okrajna gosposka Gornji Grad: Bočna, Gornji Grad-trg, Krnica, Konjski Vrh, Luče,
Podvolovljek, Radmirje, Raduha, Solčava, Sv. Duh, Sv. Florijan, Sv. Lenart, Sv. Martin,
Sv. Miklavž, Šmartno, Tirosek/
Okrajna gosposka Grad Maribor: Frajdek, Grajski Marof, Koroška Vrata, Košaki, Lajtenšperk, Maribor-mesto, Meljski Hrib, Počehova/
Okrajna gosposka Grad Slivnica: Čreta, Fram, Kopivnik, Loka, Morje, Planica, Pohorje, Polana, Radizel, Ranče, Slivnica, Skoke/
Okrajna gosposka Hrastovec: Biš, Jurovski Dol, Gočova, Grušena, Jablance, Kremberk, Ložane, Ledinek, Malna, Metava, Močna, Navarda, Nunska Graba, Pernica, Ra392
dehova, Ročica, Ruperče, Spodnja Radehova, Spodnja Senarska, Spodnja Voličina,
Spodnje Partinje, Spodnje Veličane, Spodnji Gašteraj, Spodnji Porčič, Spodnji Žerjavci,
Srednje Partinje, Srednji Gašteraj, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Šetarova, Vinička vas, Zamarkova, Zgornja Radehova, Zgornja Senarska, Zgornja Voličina, Zgornje Partinje,
Zgornje Veličane, Zgornje Verjane, Zgornji Gašteraj, Zgornji Porčič, Zgornji Žerjavci,
Žitence/
Okrajna gosposka Jareninski Dvor: Apenca, Jareninski Vrh, Kaniža, Počenik, Ploderšnica, Polička vas, Polički Vrh, Rožički Vrh, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol,
Spodnji Jareninski Dol, Šomat, Vajgen, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Zgornje Hlapje,
Zgornji Jakobski Dol/
Okrajna gosposka Jelše: Bobovo, Dol, Dvor, Ješovec, Koretno, Ponkvica, Preloge, Senovica, Sv. Barbara, Sv. Tomaž, Šmarje, Vrh, Vodrež/
Okrajna gosposka Jurklošter: Marijina vas, Mišji Dol, Mrzlo Polje, Paneče, Svetina,
Sv. Lenart, Sv. Peter, Sv. Rupert/
Okrajna gosposka Kienhofen: Muta-Spodnji trg, Muta-Zgornji trg, Pernice, Radvanje,
Spodnja Gortina, Sv. Primož Zgornja Gortina/
Okrajna gosposka Komenda Melje: Celestrina, Dragučova, Hrenca, Malečnik, Vodole/
Okrajna gosposka Konjice: Bezina, Božje, Brezje, Koble, Konjice-trg, Konjiška vas,
Koritno, Kot, Loški Breg, Lušperk, Oplotnica, Padeški Vrh, Preloge, Radana vas, Resnik, Slogonska vas, Spodnje Grušovje, Sv. Kunigunda, Sv. Križ, Škalce, Tepanje, Vesina, Vrhole, Zreče, Žička vas/
Okrajna gosposka Kozje: Buče, Kozjanska Buča, Kozje, Pilštanj, Straška Gorca, Vetrnik, Verače, Vrenska Gorca, Zagorje, Zdole/
Okrajna gosposka Langental: Dobrenje, Gradiška, Kozjak, Plintovec, Ranca, Zgornja
Sv. Kungota/
Okrajna gosposka Laško: Belovo, Lahomno, Lahomšek, Laško-trg, Laziše, Lože, Marno, Plazovje, Podvin, Rečica, Rifni Gozd, Slivno, Sv. Jedert, Sv. Jurij, Sv. Krištof, Sv.
Štefan, Tremerje/
Okrajna gosposka Legen: Brda, Gradišče, Legen, Pameče, Šmartno, Št. Ilj/
Okrajna gosposka Lemberg: Brezova, Dobrna, Homec, Lemberg, Rupe, Sv. Jošt, Šmartno, Zavrh/
Okrajna gosposka Loka: Loka, Lokavec, Marija Širje, Okroglica, Radež, Sv. Peter/
Okrajna gosposka Lukavci: Bučečovci, Boreci, Krištanci, Šalinci, Križevci, Stara Nova
vas, Vučja vas/
Okrajna gosposka Marenberg: Brezni Vrh, Brezno, Marenberg-notranji trg/
Okrajna gosposka Maribor-magistrat: Maribor-mesto/
Okrajna gosposka Minoriti Ptuj: Dežno, Dolena, Gorca, Gruškovje, Jablovec, Ložina,
Kozminci, Podlehnik, Rodni Vrh, Sedlašek, Stanošina, Strajna, Žakelj in Kosminci/
Okrajna gosposka Muretinci: Mala vas, Sobetinci/
Okrajna gosposka Negova: Trotkova/
Okrajna gosposka Novi Klošter: Polzela, Št. Andraž/
Okrajna gosposka Novo Celje: Kasaze, Levec, Petrovče, Sv. Neža, Sv. Pongrac, Št. Peter, Zabukovca, Zalog, Žalec/
Okrajna gosposka Ormož: Brebrovnik, Cerovec, Frankovci, Godeninci, Gomilica, Grabe, Hardek, Hermanci, Hum, Ilovci, Ivanjkovci, Jastrebci, Jeruzalem, Kajžar, Kog,
Krenkendorf, Lača vas, Libanja, Litmerk, Loperšice, Mihalovci, Obrež, Ormož-mesto,
Pavlovci, Pavlovski Vrh, Plešivec, Pušenci, Središče-trg, Sv. Miklavž, Šalovci, Veličane,
Vinski Vrh, Vitan, Vuzmetinci, Žerovinci/
393
Okrajna gosposka Ostrovica: Črni Vrh, Ločica, Motnik-trg, Ojstriška vas, Ostrovica,
Planina, Prekopa, Sv. Jeronim, Sv. Lenart (Vrhe), Sv. Miklavž, Vransko, Tešova, Zaplanina, Zgornji Motnik/
Okrajna gosposka Pesniški Dvor: Gačnik, Jelenče, Kušernik, Pesniški Dvor, Slatnik in
Flekušek, Vilkom, Vosek/
Okrajna gosposka Planina: Paridol, Planina-trg, Suho/
Okrajna gosposka Podčetrtek: Ceste, Grliče, Imeno, Kačji Dol, Kristanvrh, Nimno,
Plat, Pristova, Rajnkovec, Spodnje Nezbiše, Sv. Katarina, Sv. Magdalena, Sv. Jernej,
Sv. Vid, Tinsko, Velike Rodine, Vonarje/
Okrajna gosposka Podsreda: Gorjane, Koprivnica, Križe, Lastnič, Pavlova vas, Podsreda-trg, Sedlarjevo, Veliki Dol/
Okrajna gosposka Pohorski Dvor: Bohova, Pivola, Pohorje, Razvanje, Rogoza, Spodnje
Hoče, Zgornje Hoče/
Okrajna gosposka Prebold: Dol, Grajska vas, Knezdol, Latkova vas, Marija Reka, Ojstro, Reka, Sv. Lenart, Sv. Magdalena, Sv. Marko, Sv. Pavel, Šešče, Trbovlje/
Okrajna gosposka Ptuj-mesto: Ptuj-mesto/
Okrajna gosposka Pukštanj: Dravče, Hudi Kot, Janžev Vrh, Mislinja, Orlica, Otiški
Vrh, Ribnica, Selovec, Sv. Anton, Sv. Danijel, Sv. Primož, Sv. Vid, Št. Janž pri Dravčah,
Št. Janž pri Dravogradu, Trbonje, Vuhred, Vuzenica-trg/
Okrajna gosposka Rače: Orehova vas, Podova, Pongrci, Rače, Spodnje Jablane, Starešinci, Šikole, Zgornje Jablane/
Okrajna gosposka Radgona: Boračova, Črenšovci, Hercegovščak, Ivanjšovci, Janževski
Vrh, Kapelski Vrh, Lastomerci, Lomanoše, Mele, Očeslavci, Orehovci, Plitvički Vrh,
Police, Polički Vrh, Radenci, Radersdorf na Ščavnici, Radgona, Rihtarovci, Ščavnica,
Stavešinci, Šratovci, Zbigovci/
Okrajna gosposka Radvanje: Bistrica, Hrastje, Laznica, Limbuš, Pekre, Spodnje Radvanje, Vrhov Dol, Zgrnje Radvanje/
Okrajna gosposka Rajhenburg: Anže, Armeško, Brezje, Dobrova, Dolsko, Gorica, Leskovec, Lokve, Kališevec, Kladje, Mali Kamen, Mrčna sela, Presladol, Rajhenburg-trg,
Raštanj, Rastež, Rožno, Senovo, Sremič, Stolovnik, Šedun, Veliki Kamen, Videm/
Okrajna gosposka Ravno Polje: Doklece, Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Janški Vrh,
Loka, Mihovci, Pleterje, Prepolje, Ptujska Gora-trg, Slovenja vas, Skorba, Sv. Lovrenc,
Sv. Marjeta, Stara vas, Starše, Stogovci, Zlatoličje, Župečja vas/
Okrajna gosposka Rotenturn: Dobrova, Graška Gora, Podgorje, Sele, Slovenj Gradec-mesto, Sv. Miklavž, Sv. Vid, Stari trg, Spodnji Razbor, Vrhe, Vodriž, Završe, Zgornji
Razbor/
Okrajna gosposka Slovenska Bistrica: Bistrica-mesto, Bojtina, Cigonce, Črešnjevec,
Fram, Gladomes, Jurišnja vas, Kovača vas, Male Tinje, Okoška Gora, Ošelj, Planina,
Pretrež, Rep, Ritoznoj, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Smrečno, Sv. Ulrik, Šentovec, Šmartno, Tinjski Vrh, Visole, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Žabljek/
Okrajna gosposka Šentilj: Ceršak, Cirknica, Kresnice, Selnica, Srobotje, Špilje, Št. Ilj,
Štrihovec/
Okrajna gosposka Strmol: Brestovec, Cerovec, Čača vas, Drevenik, Negonje, Ratanska
vas, Rogatec-trg, Spodnja Kostrivnica, Spodnje Sečovo, Sv. Križ, Takačevo, Tržišče,
Topole, Zgornji Gabrnik/
Okrajna gosposka Studenice: Brezje, Hošnica, Hrastovec, Laporje, Lušečka vas, Modraže, Pekel, Stanosko, Studenice, Vrhole, Zgornje Poljčane/
Okrajna gosposka Svečina: Ciringa, Grušena, Jedlovnik, Pesnica, Plač, Podigrac, Slatina, Slatinski Dol, Špičnik, Svečina, Sv. Jurij, Vrhovci, Vršnik, Vrtiče/
394
Okrajna gosposka Šahenturn: Berkovci, Blaguš, Bolehneci, Dragotinci, Galušak, Grabonoš, Hrastje in Mota, Hrastje-Rački Vrh, Jamna, Kokolanjščak, Kralovci, Murski
Vrh, Okoslavci, Rožni Vrh, Selišči, Slabetinci, Sovjak, Stanetinci, Terbegovci, Zasad/
Okrajna gosposka Šoštanj: Družmirje, Lepa Njiva, Lokovica, Ravne, Sv. Florijan, Sv.
Peter pri Zavodnjah, Šoštanj, Št. Andraž pri Belih Vodah, Topolščica/
Okrajna gosposka Štatenberg: Dežno, Jelovec, Lešje, Pečke, Podlož, Sestrže, Sitež, Stopno, Stoperce, Sv. Ana, Sv. Bolfenk, Sveča, Škrblje, Štatenberg, Vrhloga/
Okrajna gosposka Tabor: Arclin, Čreškova, Lipa, Loka, Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Socka, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, Škofja vas, Trnovlje, Verpete, Višnja vas, Vojnik/
Okrajna gosposka Trate: Drobvinci, Grabe, Lokavci, Priporje, Proskersdorf, Sladki
Vrh, Vratji Vrh, Zgornja Velka/
Okrajna gosposka Trautenburg: Glanz, Grosswalz (Veliki Boč)/
Okrajna gosposka Turnišče: Apače, Bolečka vas, Hajdina, Jurovci, Lanca vas, Majski
Vrh, Pobrežje, Sela, Spodnji Breg, Šturmovec, Trnovec, Tomajna, Tranbek, Vareja,
Zgornja Pristava, Zgornji Breg/
Okrajna gosposka Velenje: Bevčka vas, Cirkovce, Črne, Gavče, Laze, Lipje, Ložnice,
Paka, Paška vas, Plešivec, Podkraj, Prelska, Sv. Bric, Škale, Št. Janž, Velenje-trg,
Zgornji Šalek/
Okrajna gosposka Velika Nedelja: Bratonečice, Breznica, Cvetkovci, Klučarovci, Koračice, Lahonščak, Lešnica, Mala vas, Mihovci, Osluševci, Peršetinci, Podgorci, Polanci,
Prerad, Rakovci, Rucmanci, Runeč, Senešci, Sodinci, Stanovno, Stari trg, Strjanci, Sv.
Tomaž, Šardinje, Trnovci, Tibolci, Trgovišče, Vičanci, Zamušani, Zavci/
Okrajna gosposka Vetrinjski dvor: Dogoše, Pobrežje, Studenci, Sv. Magdalena, Sv. Miklavž, Zrkovci/
Okrajna gosposka Viltuš: Bresternica, Jelovec, Kamnica, Rošpoh, Sredma, Sv. Križ,
Šober/
Okrajna gosposka Vitanje: Brezen, Hudinja, Kozjak, Ljubnica, Paka, Skomarje, Spodnji
Dolič, Stranice, Vitanje, Zgornji Dolič/
Okrajna gosposka Vrbovec: Homec, Ljubno-trg, Pusto Polje, Pobreže, Poljane, Prihova, Rečica-trg, Savina, Spodnja Rečica, Sv. Primož, Št. Janž, Ter/
Okrajna gosposka Vurberk: Ciglence, Čermljenšak, Grajenščak, Krčevina, Nadvišec,
Rogoznica, Selce, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Straža, Sv. Martin, Vumpah, Zavrh,
Završka vas, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica, Žikarce/
Okrajna gosposka Zalog: Gotovlje, Pirešnica, Ponikva, Sv. Kunigunda, Studenec, Zaloška Gorica, Železno/
Okrajna gosposka Zavrč: Belski Vrh, Gorenski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak,
Lovrenški Vrh, Turski Vrh, Veliki Vrh, Zavrč/
Okrajna gosposka Zbelovo: Dolga Gora, Lemberg-okolica, Lemberg-trg, Ličenca, Lipoglava, Ostrožno, Pijovec, Slatna, Sladka Gora, Sv. Duh, Sv. Jernej, Zbelovška Gora,
Zgornje Laže/
Okrajna gosposka Zgornja Polskava: Bukovec, Kalše, Ogljenšak, Spodnja Polskava,
Zgornja Polskava/
Okrajna gosposka Zgornja Sevnica: Leskovec, Meten Vrh, Sv. Martin/
Okrajna gosposka Zgornji Ptuj: Bišečki Vrh, Bukovec, Desenci, Destrnik, Dolič, Dominikanska vas, Drstela, Grajena, Jirševci, Janževski Vrh, Janževci, Levanjci, Kaniža,
Kicar, Krčevina, Ločki Vrh, Ločič, Mestni Vrh, Pacinje, Podvinci, Rogoznica, Spuhlja,
Spodnja Grajena, Spodnji Velovljek, Svetinci, Trnovska vas, Trnovski Vrh, Vintarovci,
Zgornji Velovljek/
395
Okrajna gosposka Zgornji Rogatec: Črmožiše, Dobovec, Dobrina, Donačka Gora, Kočice, Nadole, Strmec, Strojno selo, Tlake, Trlično, Trški Vrh, Žetale/
Okrajna gosposka Žiče: Brezovica, Marija Dobje, Pletovarje, Podgorje, Slemene, Sv.
Uršula, Sv. Ilj, Tolsti Vrh/
Okrajna gosposka Žovnek: Braslovče- trg, Brezje, Dobrovlje, Gomilsko, Letuš, Ljubija,
Loka, Male Braslovče, Mozirje-trg, Orla vas, Podvrh, Spodnje Gorče, Sv. Radegunda,
Sv. Matevž, Šmihel nad Mozirjem, Trnova/
Okrajna gosposka Žusem: Babna Gora, Dobležič, Dobrina, Drensko Rebro, Grobelce,
Javorje, Loka, Lopatica, Platinovec, Slivnica, Sv. Janez, Sv. Urban, Virštanj, Voduce/
prevzemni seznam 1981, 1983, 1985/
______________________________________________________________________
73
AS 178
FRANCISCEJSKI KATASTER ZA KOROŠKO, 1823 - 1869
5.8 t. m./ 65 f., 81 m.
Triangulacija in katastrska izmera sta bili opravljeni na Koroškem v letih 1825 - 1828.
Za del ozemlja dežele Koroške, ki danes spada v Republiko Slovenijo, je bilo za izdelavo katastrskega operata pristojno celovško okrožje. Katastrski operat za katastrsko občino Zgornje in Spodnje Jezersko se hrani med gradivom fonda Franciscejski kataster za
Kranjsko
Arhivsko gradivo franciscejskega katastrskega operata za tisti del Koroške, ki se danes
nahaja v Sloveniji, je AS izročila Republiška geodetska uprava v letih 1948, 1949,
1952, 1956 in 1961.
Za slovenski del Koroške je ohranjeno gradivo za 51 katastrskih občin (ne upoštevaje
Zgornje Jezersko). Sestavlja ga spisovno gradivo in katastrske mape (med njimi so tudi
rektifikacijske mape oziroma kopije).
Belšak, Bistra, Brdinje, Breški Vrh, Breznica pri Prevaljah, Črneče, Črneška Gora,
Črna na Koroškem, Dobja vas, Dobrova pri Dravogradu, Dolgo Brdo, Dravograd,
Farna vas, Goriški Vrh, Grablje, Guštanj (Ravne na Koroškem), Grad pri Dravogradu,
Jamnica, Javorje pri Prevaljah, Jazbina, Koprivna na Peci, Kotlje, Kozji Vrh pri Dravogradu, Leše, Libeliče, Libeliška Gora, Lom, Ludranski Vrh, Meža-onkraj, Meža-tokraj, Navrški Vrh, Ojstrica, Plat, Podgora, Podkraj pri Prevaljah, Podpeca, Poljana pri Prevaljah, Prevalje, Prežki Vrh (Prežihov Vrh), Podgora, Selovec na Koroškem, Stražišče, Strojna, Suhi Vrh, Sv. Danijel pri Prevaljah, Sv. Duh, Sv. Jurij pri Mežici, Šetarova, Tolsti Vrh pri Guštanju, Topla, Uršlja Gora, Velka pri Dravogradu, Vič
pri Slovenj Gradcu, Zagrad, Zeleni Breg/
arhivski popis/
396
______________________________________________________________________
74
AS 176
FRANCISCEJSKI KATASTER ZA KRANJSKO, 1823 - 1869
238.1 t. m./ 932 š., 1147 f., 2762 m.
V pripravah za izvedbo stabilnega katastra v avstrijskih deželah ima odločilno vlogo
cesarski patent Franca I. z dne 23. 12. 1817. Za pripravo in izdelavo katastra in nove
davčne regulacije so bili ustanovljeni posebni upravni organi in komisije, tako na ravni
centralnih uradov na Dunaju, kakor tudi v posameznih deželah. Na Kranjskem je delovala Deželna komisija za regulacijo zemljiškega davka ter tri okrožne (kresijske) komisije, ki so imele sedeže v Ljubljani, Novem mestu in Postojni. Okrožno komisijo je vodil okrožni glavar ali njegov namestnik, sestavljali pa so jo okrožni komisar, poddirektor mapiranja ter inšpektor za ocenitev. Deželni komisiji, ki ji je pripadalo vodenje vseh
katastralno-meritvenih poslov v deželi, je načeloval predsednik.
Osnovne enote za izdelavo franciscejskega katastra so bile katastrske občine, ki so bile
izoblikovane ob izdelavi jožefinskega katastrskega operata.
Popis občinske meje je opravil za to določen geometer, pri tem so sodelovali še en uradnik okrožnega ali okrajnega urada, predstojnik občine, po dva izvoljena predstavnika
občine, ki sta dobro poznala občinske meje, ter predstavnik sosednje mejne občine.
Razpored in vrstni red popisa občinske meje je določila okrožna komisija. Pri ogledu
meje so sodelovali uradniki okrajnega gospostva, župan in izvoljeni občinski odborniki.
Vsi prisotni so po komisijskem pregledu s svojimi podpisi izjavljali na vsakem listu
indikacijske skice, da je bila izmera pravilno opravljena.
Izmera zemljišč je temeljila na obširnih pripravah in na novih dosežkih zemljemerstva v
začetku 19. stol. Bila je za takratne razmere izredno natančna, opravili pa so jo za to
izšolani geometri. Najprej so morali določiti geodetsko osnovo za merjenje. Po določitvi koordinatnega sistema za vso Avstrijo in po določitvi koordinatnih točk, ki so bile za
slovensko ozemlje na Schöcklu pri Gradcu in na Krimu pri Ljubljani, je bila dana podlaga za izvedbo triangulacije in za katastrsko izmero.
Originalne katastrske mape in indikacijske skice so bile izdelane v merilu 1:2880; za
merjenje v težko dostopnih krajih se je lahko uporabljalo merilo 1:5760, za merjenje v
mestih pa tudi merilo 1:1440 ali celo 1:720.
Franciscejski katastrski operat ima poleg indikacijskih skic in katastrskih map tudi spisovni del. Ta je sestavljen po obrazcih, v katerih so zajeti vsi podatki o izmeri in podatki za pridobitev hitre informacije o posameznem posestniku ali o posameznem zemljišču. Sestavljajo ga: zapisnik zemljiških parcel, zapisnik stavbnih parcel, izkaz površine
zemljišč po katastrskih kulturah, abecedni seznam zemljiških posestnikov, popis mej
katastrske občine, seznam neznanih lastnikov zemljišč, zapisnik o izračunavanju površine zemljišč, pismena dokazila o imenovanju. Franciscejski katastrski operat za Kranjsko ne vsebuje zadnjih treh sestavnih delov, pač pa so mu priključeni tako imenovani
cenilni operati (izračuni davkov glede na velikost in kvaliteto oziroma donos zemljišč).
Arhivsko gradivo franciscejskega katasterskega operata za slovensko ozemlje je nastalo
v letih 1818 - 1828, rektifikacijske mape (popravki) so nastajale kasneje. Triangulacija
je bila na Kranjskem opravljena v letih 1822 - 1826.
Franciscejski katastrski operat za slovensko ozemlje ni v celoti ohranjen, še najbolj popolno je gradivo za bivšo deželo Kranjsko. To praviloma vsebuje za posamezno katastrsko občino indikacijske skice (povezane v fascikle) originalne mape s kopijami in rekti397
fikacijskimi mapami, tako imenovani protokol in cenilni operat, ki predstavljata spisovni del gradiva.
Arhivsko gradivo franciscejskega katastrskega operata za Kranjsko je AS izročila Republiška geodetska uprava v letih 1948, 1949, 1952, 1956 in 1961.
Iz ljubljanske kresije je ohranjeno gradivo za okrog 390 katastrskih občin, iz novomeške
za okrog 300 in iz postojnske za okrog 170.
- Ljubljanska kresija:
Babni Vrt, Begunje, Bela, Bela Peč, Beričevo, Bistrica, Bistričica (Županje Njive), Bitnje, Bizovik, Blagovica, Bled, Blejska Dobrava, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica,
Bohinjska Češnjica, Bohinjska Srednja vas, Breg, Breg ob Savi, Brezje, Brezje (pri Radovljici), Brezovica pri Dobu, Brezovica, Britof, Bukovica (pri Selcah), Bukovica pri
Vodicah, Cerklje, Čemšenik, Češnjevek, Češnjica pri Kropi, Češnjica (Bohinjska), Češnjice, Čirčiče, Črna, Črnuče, Danje, Davča, Depala vas, Dob, Dobje, Dobrava, Dobrava pri Kropi, Dobravica, Dobrova (pri Ljubljani), Dobrunje, Dol, Dolenčice, Dolenja
Dobrava, Dolenja vas, Dolenje Brdo, Dolsko, Domžale, Dorfarje, Doslovče, Dovje,
Draga, Dragomelj, Dravlje, Dražgoše, Drtija, Drulovka, Duplje, Gameljne, Glince,
Godešič, Godič, Golnik, Golo, Golo Brdo, Gorenja Ravan, Gorenja vas, Goriče, Gorjuše, Gozd, Gozd (Kranjska Gora), Grad, Gradišče (Ljubljana), Homec, Hotavlje, Hotič,
Hrastje, Hrastnik, (Hraše pri Radovljici), Hraše (pri Smledniku), Hribi, Hruševka, Hrušica, Huje, Ihan, Iška Loka, Iška vas, Jama, Jarše, Javor, Javornik, Jesenice, Jezero,
Ježica, Kališe, Kamna Gorica, Kamnik, Kandrše, Kaplja vas, Kašelj, Klanec, Klanec,
Kleče, Kokra, Kokrica, Kolovrat, Konj, Koprivnik, Koreno, Koroška Bela, Kosiše, Kotredež, Kovor, Kovski Vrh, Kranj, Kranjska Gora, Krašnja, Križ, Križe, Križna Gora,
Kropa, Krtina, Lahovče, Lancovo, Laniše, Laze, Leskovica, Leše, Ljubljana-mesto, Ljubljana-Kapucinsko predmestje, Ljubljana-Karlovško predmestje, Ljubljana-Krakovsko
predmestje, Ljubljana-Poljansko predmestje, Ljubljana-Sv. Petra predmestje, Ljubljana-Trnovsko predmestje, Ljubno, Log, Loka pri Mengšu, Loke v Tuhinju, Loke pri Zagorju, Lučine, Lukovica, Luže, Martinj Vrh, Mavčiče, Medvode, Mekinje, Mengeš, Mlaka, Moravče, Moste (Ljubljana), Moste pri Komendi, Moše, Mošnje, Motnik, Nadgorica, Naklo, Nasovče, Nemilje, Nemški Rovt, Nevlje, Nomenj, Nova Vas, Okroglo, Olševek, Orle-Rudnik, Otok, Palovče, Peče, Petelinje, Pevno, Pijava Gorica, Pivka, Planina
pod Golico, Podbrezje, Podgora, Podgorica, Podgorje, Podhom, Podhruška, Podjelovo
Brdo, Podkoren, Podmolnik, Podobeno, Podreča, Podrečje, Podsmreka, Podvrh, Polje
pri Vodicah, Poljšica, Potoki, Potoška vas, Praše, Predoslje, Predtrg, Preska, Prevoje,
Primskovo, Pšata, Puštal, Radomlje, Radovljica, Rafolče, Rašica in Dobeno, Rateče,
Rečica, Repnje, Reteče, Ribno, Rova, Rovišče, Rudnik, Rupa, Ržiše, Savica, Selca, Selo
pri Kamniku, Selo pri Bledu, Senica, Senično-Golnik, Senožeti, Skaručna, Slape, Smlednik, Sopotnica, Sora, Sorica, Sostro, Spodnja Besnica, Spodnja Šiška, Spodnje Gorje,
Spodnje Jezersko, Spodnje Koseze, Spodnje Pirniče, Spodnji Brnik, Spodnji Tuhinj, Srednja vas (v Bohinju), Srednja vas (Radovljica), Srednja vas pri Šenčurju, Stanežiče,
Staniše, Stara Loka, Stara Oselica, Stari Dvor, Stob, Stožice, Strahinj, Stranje, Stražišče, Struževo (Straševo), Studa, Studenčice, Studenec (pri Kamniku), Studenec-Ig, Studeno, Studor, Suha, Suha (pri Škofji Loki), Suhadol, Sv. Agata, Sv. Ana, Sv. Barbara, Sv.
Katarina, Sv. Trojica, Sv. Andrej, Sv. Klemen, Sv. Križ (pri Škofji Loki), Sv. Križ (pri
398
Kamniku), Sv. Miklavž, Sv. Mohor, Sv. Nikolaj, Sv. Ožbolt, Sv. Valentin, Šemnik, Šenčur, Št. Jošt, Št. Lambert, Št. Lenart, Št. Ožbalt, Št. Vid, Šenturška Gora, Šinkov Turn,
Škofja Loka, Šmarca, Šmartno ob Savi, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno (pri Cerkljah), Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Štefanja Gora, Štepanja vas, Šujica, Tacen, Tenetiše, Tomišelj, Topol, Trebija, Trboje, Trojane, Trzin, Tržič, Tučna, Tunjice, Tupaliče,
Udmat, Udin boršt (Vojvodin boršt), Vače, Velesovo, Velika vas, Vesca, Vič, Vinje, Visoko, Višelnica, Vižmarje, Vodice, Voglje, Volčji Potok, Vrbljene, Vrhpolje pri Kamniku, Zabava, Zabreznica, Zadobrova, Zagorje, Zali Log, Zalog, Zaloše, Zapoge, Zapotok, Zasip, Zgornja Besnica, Zgornja Luša, Zgornja Šiška, Zgornje Gorje, Zgornje Jezersko, Zgornje Koseze, Zgornje Pirniče, Zgornji Britof, Zgornji Brnik, Zgornji Tuhinj,
Zlato Polje, Zminec, Znojile, Zvirče, Žabnica, Žeje, Želeče, Železniki, Želimlje, Žiganja
vas, Žirovnica, Žirovše, Žlebe, Županje Njive/
- Novomeška kresija:
Adlešiči, Ajdovec, Ambrus, Banja Loka, Bedenj, Bela Cerkev, Belčji Vrh, Bistrica, Blatnik, Blečji Vrh, Bojanci, Bojanja vas, Borovec, Bosljiva Loka, Boštanj, Božakovo, Bregana, Brezje, Brezje (pri Semiču), Brezova Reber, Brezovica, Briga, Bršljin, Brusnice,
Bučka, Bukova Gora, Bukovica, Bušeča vas, Bušinja vas, Butoraj, Cerina, Cerklje, Cerovec (pri Mirni Peči), Cerovec (pri Radečah), Cesta, Cirnik, Čatež ob Savi, Čatež (pri
Trebnjem), Čeplje, Češnjevek, Češnjevec, Češnjica, Češnjice, Črmošnjice (pri Kočevju),
Črmošnjice pri Stopičah, Črneča vas, Črni Potok, Črnomelj, Dalnji Vrh, Damelj, Dane,
Dedni Dol, Dob, Dobindol, Dobliče, Dobovec, Dobrava (pri Mokronogu), Dobrava pri
Stični, Dobravice, Dobrnič, Dol, Dole pri Litiji, Dole (pri Metliki), Dolenja Podgora,
Dolenja vas, Dolga Njiva, Draga (pri Višnji Gori), Draga (pri Kočevju), Dragatuš,
Drašiči, Drnovo, Družinska vas, Dule, Dvor, Dvorska vas, Fara, Gabrje, Globočice,
Globodol, Golek, Golobinjek (pri Kočevju), Golobinjek (pri Novem mestu), Gora, Gorenja Orehovica, Gorenja Straža, Gorenja vas (pri Stični), Gorenja vas pri Mokronogu,
Gorenja vas (pri Ribnici), Gorenje Polje, Gorenje Vrhpolje, Goriča vas, Gornji Križ,
Gotenica, Gotna vas, Goveji Dol, Grabrovec, Gradac, Gradišče, Gradišče (pri Sv. Križu), Grčarice, Griblje, Grosuplje, Herinja vas, Hinje, Hmeljčič, Hotemež, Hrast pri
Jugorju, Hrast pri Vinici, Hrib (pri Ribnici), Hrib (pri Kočevju), Hrušica, Hubajnica,
Hudo, Ilova Gora, Jablanica (pri Litiji), Jelševec, Ježni Vrh, Jurjevica, Jurka vas, Kal,
Kamnik, Kandija, Kleč, Knežja Lipa, Knežja vas, Koblarji, Koče, Kočevje in Mahovnik,
Kočevska Reka, Kompolje (Dobrepolje), Kompolje, Konjšica, Koprivnik, Korita, Koritno, Kostanjevica, Kot, Krasinec, Kresnice, Kresniški Vrh, Kriška vas, Krka, Krsinji Vrh,
Krška vas, Krško, Krvava Peč, Kumrova vas, Kuželj, Laknica, Lakonica, Lanišče, Leskovec pri Krškem, Leskovec (pri Višnji Gori), Liberga, Lipoglav, Litija, Livold, Loka,
Lokvica, Luče, Lukovek, Lužarji, Mačkova vas, Mala Gora, Male Dole, Malinci, Mali
Videm, Mali Vrh, Mavrlen, Medvedje selo, Metlika, Metnaj, Mirna, Mirna Peč, Mokronog, Moravče, Mozelj, Mršeča vas, Muljava, Nemška Loka, Njivice, Nova Lipa, Novi
Lazi, Novo mesto, Novo Zabukovje, Okrog, Orehovica, Ornuška vas, Osilnica, Osolnik,
Ostrog, Ostrožnik, Oštrc, Petrova vas, Pijavice, Pirče, Planina (pri Kostanjevici), Planina, Podboršt (pri Stični), Podboršt (pri Št. Janžu), Podbukovje, Podgora, Podkraj,
Podpoljane, Podstenice, Podtabor, Podturn, Podzemelj, Polhovica, Polica, Poljane (pri
Novem mestu), Poljane (Kočevske), Polom, Polšnik, Ponikve, Ponova vas, Potiskavec,
Potov Vrh, Površje, Prapreče, Prečna, Predgrad, Preloka, Pribišje, Prigorica, Primostek, Račna, Radeče, Radenci, Radohova vas, Radovica, Radoviči, Rajhenav, Rajndol,
Raka, Rakitnica, Ravne, Ravno, Reber, Retje, Ribnica, Rosalnice, Sekuliči, Sela (pri
Grosupljem), Sela pri Hinjah, Sela pri Šumberku, Selo (pri Kočevju), Selo pri Robu,
Selo pri Mirni, Semič, Senuše, Sevnica, Sinji Vrh, Slamna vas, Slivnica, Smednik, Smo399
lenja vas, Smuka, Sobrače, Sodevci, Sodji Vrh, Sodražica, Spodnji Križ, Spodnji Log,
Stara Cerkev, Stara Lipa, Stara vas (pri Grosupljem), Stara vas (pri Mokronogu), Stara
Žaga, Stari Log, Stari trg, Staro Zabukovje, Stavča vas, Stehanja vas, Stična, Stojanski
Vrh, Stranska vas, Straža, Studenec (pri Krškem), Suhor, Sušica, Sušje, Sv. Anton v
Štangi, Sv. Gregor, Sv. Križ (pri Svibnem), Sv. Križ (pri Kostanjevici), Sv. Štefan, Šentlovrenc, Št. Janž, Št. Jernej, Št. Jurij pod Kumom, Št. Peter, Št. Rupert, Št. Vid, Škovec,
Škrilj, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Šmihel, Štalcerji, Štale, Štrekljevec, Talčji Vrh, Tanča
Gora, Telče, Temenica, Težka Voda, Tihaboj, Tomažja vas, Toplice, Trava, Travnik,
Trebeljevo, Trebelno, Trebnje, Tribuče, Tržišče, Turjak, Učakovci, Ulaka, Valična vas,
Velika Dolina, Velika Goba, Velika Loka, Velike Lašče, Veliko Lipljenje, Velike Pece,
Velike Poljane, Veliki Gaber, Veliki Podljuben, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Globoko, Veliko Lipje, Veliko Mraševo, Videm, Vinica, Vinice, Vinja vas, Vinji Vrh, Vino,
Vintarjevec, Višnja Gora, Višnje, Vodice, Volavlje, Vrhe (pri Krki), Vrh pri Boštanju,
Vrh (pri Banji Loki), Vrhovo, Vrhtrebnje, Zagorica (pri Kočevju), Zagorica (pri Litiji),
Zagorica (pri Novem mestu), Zagrad, Zagradec, Zajčji Vrh, Zamostec, Zastava, Zbilje,
Zbure, Zdenska vas, Žalna, Žaloviče, Ždinja vas, Željne, Žimarice, Žuniči, Žurge, Žužemberk, Žvirče/
- Postojnska kresija:
Babna Gora, Babna Polica, Babno Polje, Bač, Begunje, Benete, Bezuljak, Blatna Brezovica, Blekova vas, Bločice, Borovnica, Brdce, Budanje, Bukovje, Butajnova, Cajnarje,
Cerknica, Cerkova vas, Col, Čekovnik, Čelje, Črni Vrh (nad Idrijo), Črni Vrh (pri Polhovem Gradcu), Dane, Dobračeva, Dobro Polje, Dole, Dolenja Planina, Dolenja vas,
Dolenji Logatec, Dolnji Zemon, Erzelj, Famlje, Gaberče, Goče, Godovič, Gorenja Kanomlja, Gorenja Planina, Gorenje Jezero, Gorenji Logatec, Gornje Vreme, Gornji Zemon, Gradiško, Grahovo, Grčarevec, Griže, Harije, Hiteno, Horjul, Hotedršica, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Hudi Vrh, Idrija, Idrijski Log, Idrske Krnice, Iga vas, Ilirska
Bistrica, Jablanica (pri Ilirski Bistrici), Janeževo Brdo, Jasen, Javorjev Dol, Javornik,
Jelični Vrh, Jeršiče, Jurišče, Kal, Kanji Dol, Kilovče, Knežak, Knežja Njiva, Koritnice,
Koseze, Košana, Kovk, Kozarišče, Kožljek, Kranjče, Kremenca, Križna Gora, Krnice,
Landol, Laze, Laže, Ledine, Ledinica, Lipsenj, Lome, Lozice, Lož, Lože, Mala Bukovica,
Matenja vas, Medvedje Brdo, Mereče, Metulje, Nadanje selo, Nadlesk, Nanos, Narin,
Nova vas, Opale, Orehek, Osredek, Ostrožno Brdo, Otave, Otok, Obločice, Palčje, Parje, Petelinje, Petkovec, Planina (pri Vipavi), Podcerkev, Podkraj, Podlipa, Podraga,
Podstenje, Polhov Gradec, Poljane, Postojna, Potoče, Prem, Preserje, Pudob, Radlek,
Radohova vas, Rakek, Rakitna, Rakitnik, Rakulik, Ratečevo Brdo, Ravne, Ravnik (pri
Blokah), Ravnik (pri Hotedršici), Razdrto, Rovte, Runarsko, Sanabor, Selce, Selo nad
Polhovim Gradcem, Selšček, Senadole, Senožeče, Setnik, Slap, Slavina, Smrje, Spodnja
Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Stara Sušica, Stara vas, Stara Vrhnika,
Stari trg, Strane, Strmec, Strmica, Studenec (pri Hrenovicah), Studenec (pri Ložu), Studeno, Suhorje, Sv. Duh, Sv. Vid (nad Cerknico), Šembije, Št. Jošt, Št. Vid, Šmihel, Štrukljeva vas, Šturje, Tominje, Topol, Topolc, Trnje, Trnovo, Trpčane, Ulaka, Unec, Ustje,
Velika Bukovica, Velika Ligojna, Velike Bloke, Veliki Vrh, Veliko Polje, Verd, Veliko
Brdo, Vipava, Viševek, Višnje, Vodice, Vojsko, Volče, Volčje, Vrbovo, Vremski Britof,
Vrh (pri Babni Polici), Vrh - Sv. Trije Kralji, Vrhnika, Vrhnika pri Ložu, Vrhpolje, Vrsnik, Vrzdenec, Zabočevo, Zadlog, Zagon, Zagorje, Zaklanc, Zales, Zalog, Zaplana, Zarečica, Zarečje, Zgornja Kanomlja, Žažar, Žibrše, Žilče, Žiri, Žirovnica, Žirovski Vrh/
arhivski popis/
400
______________________________________________________________________
75
AS 179
FRANCISCEJSKI KATASTER ZA PRIMORSKO, 1811 - 1869
1.3 t. m./ 184 m.
Slovensko ozemlje zahodno od Soče in rateškega razvodja je v letih od 1809 do 1813
spadalo k Napoleonovemu Kraljestvu Italija. Za to območje so Francozi v letih 1811 do
1813 izdelali kataster, izdelavo pa povsem prevzeli po "Milanskem katastru". Katastrske mape so bile narisane s svinčnikom ali črnilom, izdelane so bile v merilu 1:2000,
pregledne karte pa v merilu 1:8000. Po ponovni priključitvi ozemlja k habsburški monarhiji so avstrijski upravni organi uporabljali tudi ta kataster, katerega mape se zato
hranijo med mapami franciscejskega katastra za Primorsko. Triangulacija in katastrska
izmera po navodilih za izdelavo franciscejskega katastra sta bili opravljeni v Slovenskem Primorju in Istri v letih 1817 - 1825.
Arhivsko gradivo franciscejskega katastrskega operata za Slovensko Primorje je AS
izročila Republiška geodetska uprava v letih 1948, 1949, 1952, 1956 in 1961.
- Ribnikar, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino, Zgodovinski časopis 36, Ljubljana
1982, št. 4, str. 321
- Ficko M., Popis katastrskih map, nastalih v času francoske zasedbe slovenskega
ozemlja v letih 1809 - 1813, (tipkopis v AS)
Za slovensko Primorje je ohranjenih le 184 katastrskih map franciscejskega katastra,
vključno z 22 mapami francoskega katastra.
Ajba, Ajdovščina, Anhovo, Artviže, Avče, Barka, Bate, Batuje, Bazovica, Bilje, Bodrež,
Bovec, Breginj in Logje, Brestovica, Brje (Brnik), Brje (Komen), Bukovica, Cerkno,
Čadrg, Čepovan, Čezsoča, Čiginj in Kozarišče, Črniče, Črni Kal, Dane pri Divači, Deskle, Dobravlje, Dolenje, Dolje, Drežnica, Gaberje, Gabrovica, Gojače, Golac, Gorenja
vas (pri Kanalu), Gorjansko, Gornji Log, Gradina (Motovun), Gradišče, Grahovo, Grgar, Hrastovlje, Idrija pri Bači, Idrija (pri Kanalu), Idrsko, Ivanji Grad, Jelovica, Jelšane, Kal nad Kanalom, Kamnje, Kamno, Kanal, Kneža, Kobarid (incl. Sužid in Svino),
Kobjeglava, Komen, Koritnica (Kal-Koritnica), Kostanjevica, Kozjane, Kožbana, Kred
(incl. Stara Sela), Kromberk, Ladra, Lipa, Lipa (na Krasu), Livek, Ljubin, Loka, Lokavec, Lokovec, Lokev (pri Divači), Lokve, Merče, Modrejce, Morsko, Naklo (pri Divači),
Nova Kračina, Obloke, Orehovlje, Pasjak, Pečine, Pernata (otok Cres), Plave, Podbrdo, Podgraje, Podmelec, Podpeč, Poljubinj, Ponikve, Prapretno Brdo, Prvačina, Ravnica, Renče, Rihenberk, Robidišče, Ročinj, Rodik, Rupa, Rut (Nemški), Rute, Sedlo, Sela
(pri Ajdovščini), Sela na Krasu, Sela (Volčanska), Skrilje, Slap ob Idrijci (Roče), Smast,
Soča- desni breg, Soča-levi breg, Sovinjak, Spodnje Ležeče, Srednji Log, Srpenica, Stara Gora in Rožna dolina, Stržišče, Sušak, Sv. Lucija (Most na Soči), Sv. Duh na Banjščici, Sv. Križ (Vipavski Križ), Sv. Tomaž (pri Ajdovščini), Sveto, Šempas, Šentviška
Gora, Škoflje, Škrbina, Šmarje, Šmartno v Brdih, Temnica, Tolmin, Tolminski Lom, Tomačevica, Trenta-desni breg, Trenta-levi breg, Tribuša, Trnovo ob Soči, Ukanje, Vareje, Velike Mune, Velike Žablje, Veliko Brdo, Višnjevek, Vlakovo, Vogrsko, Vojščica,
401
Volarje, Volčanski Rut, Volče, Volčji Grad, Vrh (Kanalski Vrh), Vrsno, Vrtače, Vrtovin,
Zajelše, Zatolmin, Zazid, Žabče, Žabiče, Žaga, Žejane/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
76
AS 177
FRANCISCEJSKI KATASTER ZA ŠTAJERSKO, 1823 - 1869
78.5 t. m./ 1121 f., 2343 m.
Triangulacija in katastrska izmera sta bili na Štajerskem opravljeni v letih 1819 - 1825.
Izhodiščna točka koordinatnega sistema za Štajersko je bila na Schöcklu pri Gradcu. Na
slovenskem delu Štajerske sta delovali dve okrožni komisiji, in sicer v Celju in v Mariboru.
Nekaj časa je bilo gradivo franciscejskega katastrskega operata spravljeno na Finančni
direkciji, kjer so njegovo ureditev nekoliko spremenili. Združili so celjsko in mariborsko okrožje, nato pa so katastrske občine na novo oštevilčili. Za slovenski del Štajerske
je ohranjenih 2343 katastrskih map ter 1121 f. spisovnega gradiva.
Arhivsko gradivo franciscejskega katastrskega operata za slovenski del Štajerske je AS
izročila Republiška geodetska uprava v letih 1948, 1949, 1952, 1956 in 1961. Del gradiva so po drugi svetovni vojni hranili v Narodnem muzeju v Ljubljani, ostalemu fondu
pa je bil priključen po izročitvi 19. 4. 1977.
1982, št. 4, str. 321
Franciscejski katastrski operat za Štajersko vsebuje gradivo za okrog 1100 katastrskih
občin in sicer praviloma spisovno gradivo ter originalne katastrske mape, za nekatere
občine pa tudi kopije originalnih map in rektifikacijske mape.
Andrenci, Anovec, Anže, Apače, Apače (pri Ptuju), Arclin, Armeško, Arnovo selo, Artiče, Babinci, Babna Gora, Belavšek, Bele Vode, Belovo, Belski Vrh, Berkovci, Bevče,
Bezina, Bezovica, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Biš, Bišečki Vrh, Blaguš,
Blanca, Blatno, Blintovec, Bobovo, Bočna, Bodkovci, Bodrež, Bohova, Bojsno, Bojtina,
Bolečka vas, Bolehnečice, Boračeva, Boreci, Borovci, Božje, Branoslavci, Braslovče,
Bratislavci, Bratonečice, Brda, Brengova, Bresnice, Brestovec, Brezen, Brezina, Brezje,
Brezje pri Bojsnem, Brezje pri Dobju (Sevnica), Brezje (pri Mozirju), Brezje (pri Oplotnici), Brezje (pri Senovem), Breznica, Brezni vrh, Brezno, Brezova, Brezovec, Brezovica, Brezovo, Brežice, Brstje, Buče, Bučečovci, Bučkovci, Bukošek, Bukovci, Bukovec
(pri Polskavi), Bukovje, Bukovžlak, Bunčani, Celestrina, Celje, Cerkvenjak, Cerovec pri
Ivanjkovcih, Cerovec (pri Rogaški Slatini), Ceršak, Ceste, Cezanjevci, Ciglence, Cigonca, Ciringa, Cirknica, Cirkovce, Cirkovci, Cirkulane, Cogetinci, Curnovec, Cven, Cvetkovci, Čača vas, Čagona, Čermožiše, Činžat, Čreškova, Črešnjevci, Črešnjevec (pri
Selnici), Črešnjevec (pri Slovenski Bistrici), Čreta, Črmljenšak, Črna (pri Šoštanju),
Črnci, Črnec, Črni Vrh, Dečno selo, Dednja vas, Dekmanca, Desenci, Desnjak, Dester402
nik, Dežno, Dežno pri Makolah, Dobležice, Dobovec, Dobrič, Dobrina, Dobrina (pri
Žetalah), Dobrna, Dobrova, Dobrova (pri Slovenj Gradcu), Dobrovlje, Dogoše, Doklece, Dol pod Gojko, Dol pri Hrastniku, Dol pri Šmarju, Dolane, Dolena, Dolenja vas,
Dolga Gora, Dolič (pri Ptuju), Dolnji Leskovec, Dolsko, Donačka Gora, Dornava,
Dragotinci, Dragoviš, Dragučova, Drakovci, Dravci, Dravče, Dravinjski Vrh, Draženci, Dražen Vrh, Drbetinci, Drenovec, Drenovec pri Bukovju, Drensko Rebro, Drevenik,
Drobtinci, Drstelja, Družmirje, Drvanja, Dvor, Erjavci, Flekušek, Formin, Frajhajm,
Fram, Frankovci, Gaberje, Gabernik, Gačnik, Gajevci, Galušak, Gavce, Gerečja vas,
Gladomeš, Globoko, Gočova, Godemarci, Golavabuka, Golobinjek, Gomila, Gomilsko,
Gorca, Gorenjski Vrh, Gorica, Gorica pri Raztezu, Goričak, Goričica, Gorišnica, Gorjane, Gornji Dolič, Gornji Grad, Gornji Ivanjci, Gotovlje, Grabe, Grabe (pri Apačah),
Grabonoš, Gradišča, Gradiščak, Gradišče, Gradišče (pri Sv. Barbari), Gradiška (pri
Mariboru), Grajena, Grajenščak, Grajska vas, Grajska Vrata, Grajski Marof, Graška
Gora, Grezovščak, Grlava, Grliče, Grlinci, Grobelce, Grobelno, Grušena, Gruškovec,
Gruškovje, Grušova, Hajdina, Hajdoše, Hajnsko, Hardek, Hercegovščak, Hermanci,
Hlaponci, Holmec, Homec, Hošnica, Hotinja vas, Hrastje (pri Kozjem), Hrastje (pri
Limbušu), Hrastje-Mota, Hrastovec (pri Poljčanah), Hrastovec (pri Ptuju), Hrašenski-Rački Vrh, Hrenca, Hudi Kot, Hudinja, Hudoše, Hum, Hvaletinci, Ihova, Iljaševci,
Ilovci, Imeno, Ivanjkovci, Ivanjševci, Jablance, Jablovec, Jamna, Janežovci, Janežovski
Vrh, Janški Vrh, Janževa Gora, Janževski Vrh, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jastrebci, Javnik, Javorje (pri Slivnici pri Celju), Javornik, Jedlovnik, Jelenče, Jelovec (pri
Makolah), Jelovec, Jereslavec, Ješenca, Ješovec, Jiršovci, Jurišna vas, Jurovci, Jurovski Dol, Jurski Vrh, Juršinci, Kačji Dol, Kajžar, Kališovec, Kalobje, Kalše, Kameno,
Kamenščak, Kamnica, Kaniža, Kapele, Kapelski Vrh, Kasaze, Kicar, Kladje, Klanc,
Ključarovci pri Ljutomeru, Knezdol, Koble, Kočice, Kog, Kokarje, Kokolajnščak, Konjišče, Konjiška vas, Konjski Vrh, Koprivnik, Koprivnica, Kovačice, Korenjak, Koretno,
Koritno, Koroška Vrata, Kostanjek, Košaki, Košnica, Kot, Kovača vas, Kozjak, Kozjak
(pri Mislinji), Kozje, Kozji Vrh (pri Breznu), Kozminci, Krajna Brda, Krajnčica, Kraljevci, Krapje, Krčevina (pri Mariboru), Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurbergu,
Kremberk, Kresnica, Kresnike, Kristan Vrh, Krištanci, Križe, Križevci pri Ljutomeru,
Križevec, Krnica, Kukava, Kumen, Kunova, Kunšperk, Kuršinci, Kušernik, Lača vas,
Lahomno, Lahomšek, Lahonci, Lajtenšperk, Lancova vas, Laporje, Lastnič, Lastomerci,
Laško, Latkova vas, Laze, Laziše, Laznica, Ledina, Ledinek, Legen, Lehen, Lemberg,
Lemberg-okolica, Lemberg-trg, Lepa Njiva, Leskovec, Lešje, Lešnica, Letuš, Levanjci,
Levec, Libanja, Ličence, Limbuš, Lipa pri Frankolovem, Lipje, Lisce, Litmerk, Ljubija,
Ljubnica, Ljubno, Ljubstava, Ljutomer, Lobnica, Loče (pri Dobovi), Loče pri Poljčanah, Ločica, Ločič, Ločki Vrh, Logarovci, Loka, Loka (pri Frankolovem), Loka (pri
Ptuju), Loka pri Zidanem Mostu, Loka pri Žusmu, Lokarje, Lokavci, Lokavec, Loke pri
Mozirju, Loke pri Planini, Lokovica, Lokve, Lomanoše, Lopaca, Lopršice, Loška Gora,
Ložane, Lože, Ložina, Ložnica, Luče, Lokavci, Lušečka vas, Lutverci, Majski Vrh, Mala
Varnica, Mala vas, Mala vas pri Ormožu, Male Braslovče, Malečnik, Male Dole, Mali
Kamen, Mali Okič, Mali Vrh, Malna, Malo Tinje, Marenberg-notranji trg, Marenberg-zunanji trg, Maribor-mesto, Marija Dobje, Marija Reka, Marijina vas, Markovci,
Marno, Medlog, Medribnik, Meje, Mekotnjak, Mele, Meljski Hrib, Mestni Vrh, Metava,
Metni Vrh, Mezgovci, Mežica, Mihalovci, Mihalovec, Mihovce, Mihovci pri Veliki Nedelji, Mislinja, Mišji Dol, Močna, Modraže, Moravci, Morje, Mostec, Mostje, Moškanci,
Mota, Mozirje, Mrčna sela, Mrzlo Polje, Muretinci, Murski Vrh, Murščak, Nadbišec,
Nadole, Nasova, Nebova, Negonja, Negova, Nezbiše, Nimno, Norički Vrh, Noršinci,
Nova Cerkev, Nova vas, Nova vas, Novake, Nunska Graba, Obrež, Očeslavci, Ogljen403
ščak, Ojstriška vas, Ojstro, Oklukova Gora, Okoslavci, Okoška vas, Okroglice, Oplotnica, Orehova vas, Orehovci, Orehovski Vrh, Orešje, Orešje (pri Mariboru), Orla vas,
Orlica, Ormož, Osek, Osluševa, Ostrožno (Celje), Ostrožno pri Grobelnem, Ošelj, Otiški Vrh, Pacinje, Padeški Vrh, Paka, Paka (pri Vitanju), Pameče, Paneče, Paradiž, Paridol, Partinje, Paška vas, Pavlova vas, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Pečke, Pekel-Maribor,
Pekel (pri Poljčanah), Pekre, Pernica, Pernice, Perovec, Pesje, Pesnica, Pesniški Dvor,
Pestike, Petrovče, Pijovci, Pilštanj, Piršenberg, Pišece, Pivola, Plač, Planica, Planina
pri Sevnici, Planina (pri Slovenski Bistrici), Planinica, Planinska vas, Plat, Platinovec,
Plazovje, Ples, Plešivec, Plešivica, Pleterje na Dravskem polju, Pleterje (Videm-Krško),
Pletovarje, Plintovec, Plitvica ob Muri, Plitvički Vrh, Ploderšnica, Pobrežje (Maribor),
Pobrežje (pri Ptuju), Počehova, Počenik, Podčetrtek, Podgorci, Podgorje (pri Ljutomeru), Podgorje (pri Sevnici), Podgorje (pri Slovenskih Konjicah), Podgorje pri Pišecah,
Podgorje (pri Slovenj Gradcu), Podgrad, Podigrac, Podkraj, Podlehnik, Podlože, Podova, Podsreda, Podveža, Podvin (pri Laškem), Podvin (pri Vranskem), Podvinci, Podvinje, Podvolovljek, Podvrh (pri Braslovčah), Podvrh, Pohorje (v Halozah), Pohorje
(Hočko Pohorje), Pokoše, Poklek, Polana, Polana (pri Mariboru), Polenci, Polenšak,
Police, Polička vas, Polički Vrh, Poljane, Poljčane, Polzela, Pongerci, Ponikva (pri
Grobelnem), Ponikva pri Žalcu, Ponikvica, Precetinci, Prekopa, Preloge pri Konjicah,
Preloge pri Šmarju, Prelska, Prepolje, Prerad, Presečno, Presika, Presladol, Pretrež,
Prihova, Pristava (pri Ptuju), Pristava (pri Ljutomeru), Pristava, Prožin, Pršetinci,
Prvenci, Ptuj, Ptujska Gora, Pusto Polje, Pušenci, Rače, Radana vas, Radehova, Radelca, Radenci, Radež, Radgona, Radizel, Radmirje, Radomerje, Radoslavci, Raduha,
Radvenci, Rajhenburg, Rajnkovec, Rakovci, Rakovec, Ranca (pri Mariboru), Ranče,
Ratanska vas, Ravne, Raztez, Razvanje, Recenjak, Rečica, Rečica s Podgoro, Rečica-trg, Remšnik, Rep, Repišče, Resnik, Reštanj, Ribnica na Pohorju, Rifengozd, Rifnik,
Rigonce, Rihtarovci, Rinčetja Graba, Ritoznoj, Rjavci, Ročica, Rodni Vrh, Rogatec,
Roginska Gorca, Rogoza, Rogoznica (pri Ptuju), Rogoznica (v Slovenskih goricah),
Rošpoh, Rotman, Rožengrunt, Rožički Vrh, Rožni Vrh, Rožno, Rucmanci, Rudeči (Rdeči)
Breg, Runeč, Rupe, Ruperče, Ruše, Ruta, Remšnik, Sakušak, Savci, Savina, Sedlarjevo,
Sedlašek, Segovci, Sela pri Dobovi, Sela (pri Ptuju), Selce (pri Sevnici), Selce, Sele (pri
Slovenj Gradcu), Selišči, Selnica ob Muri, Selovec, Senčak, Senešci, Senovica, Senovo,
Sestrže, Sevnica, Silovec, Sitež, Skoke, Skomarje, Skorba, Skorišnjak, Skorno (pri Šmartnem ob Paki), Skorno pri Šoštanju, Skrblje, Sladka Gora, Sladki Vrh, Slamnjak, Slaptinci, Slatina, Slatina (pri Ptuju), Slatinski Dol, Slavšina, Slemen, Slemen (Fürst), Slivnica pri Celju, Slivnica pri Mariboru, Slivniško Pohorje, Slivno, Slogonsko, Slomi, Slovenja vas, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Smolinci, Smolnik,
Smrečno, Sobetinci, Socka, Sodinci, Sodna vas, Solčava, Sopote, Sovjak, Spodnja Gortina, Spodnja Hudinja, Spodnja Kapla, Spodnja Korena, Spodnja Kostrivnica, Spodnja
Ložnica, Spodnja Muta, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Spodnja Rečica, Spodnja
Ročica, Spodnja Selnica, Spodnja Senarska, Spodnja Velka, Spodnja Vižinga, Spodnja
Voličina, Spodnje Gorče, Spodnje Grušovje, Spodnje Hlapje, Spodnje Hoče, Spodnje
Jablane, Spodnje Radvanje, Spodnje Sečovo, Spodnje Verjane, Spodnji Boč, Spodnji
Breg, Spodnji Dolič, Spodnji Duplek, Spodnji Gasteraj, Spodnji Gris, Spodnji Ivanjci,
Spodnji Jakobski Dol, Spodnji Leskovec, Spodnji Porčič, Spodnji Razbor, Spodnji Velovlek, Spodnji Žerjavci, Spuhlja, Srebotje, Središče ob Dravi, Srednja Bresternica, Srednje, Srednji Gasteraj, Sremič, Sromlje, Stanetinci, Stanošina, Stanovno, Stanovsko, Stara Cesta, Stara Nova vas, Stara vas na Bizeljskem, Stara vas (pri Vidmu), Stare Slemene, Stari Grad, Stari trg (Slovenj Gradec), Starošince, Stenica, Stogovci, Stojnci, Stojno
selo, Stolovnik, Stoperce, Stopno, Strajna, Stranice, Stranje, Straška Gorca, Straže,
404
Stražgonca, Strjanci, Strmec, Stročja vas, Studence, Studenci, Studenice, Suho, Sušica,
Sveča, Svečina, Sv. Ana (pri Makolah), Sv. Ana v Slovenskih goricah, Sv. Andraž, Sv.
Anton, Sv. Barbara, Sv. Benedikt, Sv. Bolfenk, Sv. Bric, Sv. Danijel (pri Dravogradu),
Sv. Duh (pri Solčavi), Sv. Ema, Sv. Florjan (pri Gornjem Gradu), Sv. Florjan pri Šoštanju, Sv. Ilj, Sv. Janž (Šentjanž) nad Dravčami, Sv. Jedrt, Sv. Jernej (pri Ločah), Sv. Jernej (nad Muto), Sv. Jernej (pri Zibiki), Sv. Jeronim, Sv. Jošt, Sv. Jungert, Sv. Jurij (Šentjur pri Celju), Sv. Jurij (pri Hrastniku), Sv. Jurij (pri Loki), Sv. Katarina, Sv. Krištof,
Sv. Križ (pri Rogaški Slatini), Sv. Križ (pri Srednjah), Sv. Kunigunda, Sv. Lenart, Sv.
Lenart (pri Gornjem Gradu), Sv. Lenart (pri Hrastniku), Sv. Lenart (nad Laškim), Sv.
Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Lenart na Dravskem polju, Sv. Lovrenc na Pohorju,
Sv. Lovrenc (pri Preboldu), Sv. Lovrenc (pri Štorah), Sv. Magdalena, Sv. Magdalena
(pri Preboldu), Sv. Magdalena (Maribor), Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Marko,
Sv. Martin (pri Slovenj Gradcu), Sv. Matevž, Sv. Miklavž pri Celju, Sv. Miklavž pri
Gornjem Gradu, Sv. Miklavž na Dravskem Polju, Sv. Miklavž pri Taboru, Sv. Miklavž
pri Ormožu, Sv. Mohor, Sv. Neža, Sv. Ožbolt, Sv. Pankrac (Pongrac), Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter (pri Jurkloštru), Sv. Peter (pri Loki), Sv. Peter (Šempeter) v Savinjski
dolini, Sv. Primož pri Ljubnem), Sv. Primož (nad Muto), Sv. Primož (pri Celju), Sv.
Primož na Pohorju, Sv. Radegunda, Sv. Rozalija, Sv. Rupert, Sv. Štefan, Sv. Tomaž, Sv.
Tomaž (Šmarje pri Jelšah), Sv. Tomaž nad Vojnikom, Sv. Trije Kralji (v Slovenskih goricah), Sv. Trije Kralji (pri Radljah), Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sv. Urban, Sv.
Urh, Sv. Uršula, Sv. Vid (pri Sevnici), Sv. Vid (pri Pristavi), Sv. Vid (pri Vuzenici), Sv.
Vid (pri Šoštanju), Svetina, Svetinci, Šalek, Šalovci, Šardinje, Ščavnica, Šedem, Št. Ilj
(Šentilj) pod Turjakom, Št. Ilj (Šentilj) v Slovenskih goricah, Št. Janž (pri Gornjem Gradu), Št. Janž (na Vinski Gori), Št. Janž (Šentjanž) pri Dravogradu, Št. Janž (pri Radljah), Št. Janž (pri Podčetrtku), Št. Janž (pri Žusmu), Št. Lenart I., II., Št. Vid (nad Valdekom), Šentovec, Šetarova, Šikole, Širje, Škalce, Škale, Škofja vas, Šmarje (pri Sevnici), Šmarje pri Jelšah, Šmartno na Pohorju, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno v Rožni dolini, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmihel, Šmiklavž (pri Slovenj Gradcu),
Šmiklavž pri Škofji vasi, Šober, Šomat, Šoštanj, Špičnik, Šratovci, Štatenberg, Štrihovec,
Šturmovci, Teharje, Tekačevo, Tepanje, Ter, Terbegovci, Tešova, Tibolci, Tinjska Gora,
Tinjsko, Tirosek, Tlake, Tolsti Vrh (pri Slovenskih Konjicah), Topole, Topolšica, Trate,
Tratna, Trbonje, Trbovlje, Trčova, Trdobojci, Trebče, Tremerje, Trgovišče, Trlično,
Trnava, Trnje, Trnovci, Trnovec (pri Ptuju), Trnovec (pri Sevnici), Trnovlje, Trnovska
vas, Trnovski Vrh, Trobni Dol, Trotkova, Trška Gorca, Tržišče, Turški Vrh, Vajgen,
Varda, Vareja, Vas, Velenje, Veličane, Velika Nedelja, Velika Pirešnica, Velika Varnica, Velike Rodne, Veliki Boč, Veliki Brebrovnik, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Lipoglav, Veliki Obrež, Veliki Okič, Veliki Vrh (pri Ptuju), Veliki Vrh (pri Šoštanju), Velo
(Belovo), Veluna, Verače, Verpete, Veržej, Vetrnik, Vezovje, Vičanci, Videm, Vilkom,
Vinička vas, Vinski Vrh, Vintarovci, Virštanj, Visole, Višnja vas, Vitan, Vitanje, Vitna
vas, Vitomarci, Vodole, Vodranci, Vodriž, Vodruž, Voduce, Vojnik-okolica, Vojnik-trg,
Volčje, Vonarje, Vosek, Vransko, Vrata, Vratja vas, Vratji Vrh, Vrenska Gorca, Vrh
(Šmarje pri Jelšah), Vrhe (pri Slovenj Gradcu), Vrhje (pri Dobovi), Vrhloga, Vrhole pri
Slovenski Bistrici, Vrhole pri Laporju, Vrhov Dol, Vršnik, Vrtiče, Vučja vas, Vuhred,
Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Vumpah, Vurmat, Vuzenica, Vuzmetinci, Weissenstein,
Zabovci, Zabukovica, Zabukovje, Zagaj (ob Sotli), Zagaj (pri Grobelnem), Zagorci,
Zagorje, Zagrad (Celje-mesto), Zakl, Zakot, Zalog, Zaloška Gorica, Založe, Zamarkova,
Zamušani, Zaplanina, Zavodnje, Zavrč, Zavrh nad Dobrno, Zavrh (pri Voličini), Završe, Završka vas, Zbelovska Gora, Zbigovci, Zdole, Zenkovci, Zgornja Bistrica, Zgornja
Gortina, Zgornja Kapla, Zgornja Korena, Zgornja Ložnica, Zgornja Muta, Zgornja
405
Pohanca, Zgornja Polskava, Zgornja Pristava, Zgornja Ročica, Zgornja Selnica, Zgornja Senarska, Zgornja Sv. Kungota, Zgornja Ščavnica, Zgornja Velka, Zgornja Vižinga,
Zgornja Voličina, Zgornje Dobrenje, Zgornje Grušovje, Zgornje Hlapje, Zgornje Hoče,
Zgornje Jablane, Zgornje Laže, Zgornje Pobrežje, Zgornje Prebukovje, Zgornje Radvanje, Zgornje Selce, Zgornje Verjane, Zgornje Zreče, Zgornji Boč, Zgornji Breg, Zgornji
Duplek, Zgornji Gabrnik, Zgornji Gasteraj, Zgornji Jakobski Dol, Zgornji Leskovec,
Zgornji Motnik, Zgornji Obrež, Zgornji Porčič, Zgornji Razbor, Zgornji Velovlek,
Zgornji Žerjavci, Zimica, Zlatoličje, Zlogona Gora, Zrkovci, Žabljek, Žalec, Železno,
Žepovci, Žetale, Žiberci, Žice, Žiče, Žigrski Vrh, Žikarce, Žitence, Župečja vas, Župelevec, Župetinci, Žurkov Dol/
arhivski popis/
406
______________________________________________________________________
77
AS 180
KATASTER ZA PREKMURJE, 1858 - 1860
8.1 t. m./ 162 f., 58 m.
Prekmurje ni bilo zajeto v katastrska merjenja v dvajsetih letih 19. stol., pač pa se je
prva izmera tam začela šele po letu 1856, potem ko je bila s cesarskima patentoma z dne
20. in 31. 10. 1850 deklarirana uvedba stabilnega katastra v ogrskem delu države in
izdana navodila za izvedbo izdelave katastrske izmere. Merjenje je bilo prav tako kot v
ostalih avstrijskih deželah izvedeno na ploskovnem koordinatnem sistemu, izhodiščna
točka le-tega pa je bil vzhodni stolp zvezdarne na Gellerthegyu pri Budimpešti. Glej
tudi AS 176, zap. št. 74.
AS ga je izročil Katastrski urad Murska Sobota 22. 6. 1961.
- Lego K., Geschichte des Österreichischen Grundkatasters, zbornik 150 Jahre
Österreichischer Grundkatasters
V celoti ali deloma je ohranjeno gradivo za 168 katastrskih občin.
Adrijanci, Andrejci z Ivanovci, Bakovci, Banuta, Beltinci, Berkovci, Bistrica, Bodonci,
Bogojina, Bokrači, Boreža, Borejci, Boreča, Bratonci, Brezovci, Brezovica, Budinci,
Bukovnica, Cankova, Čentiba, Čepinci, Čikečka vas, Črenšovci, Črnilavci, Dankovci,
Dobrovnik, Dokležovje, Dolič, Dolina pri Lendavi, Dolina, Domajinci, Domanjševci,
Dolga vas, Dolnja Lendava, Dolnji Slaveči, Fikšinci, Filovci, Fokovci, Gaberje, Gederovci, Genterovci, Gerlinci, Gomilica, Gorica, Gornja Lendava, Gornji Črnci, Gornji
Lakoš, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Gradišče, Hodoš, Hotica, Ivanci, Ivanjševci,
Ivanovci, Ižakovci, Kamovci, Kančevci, Kapca, Kerka Szt. Miklós, Kobilje, Korošci,
Košarovci, Kot, Kovačevci, Krajna, Kramarovci, Krašči, Križevci, Krnci, Krog, Krplivnik, Kruplivnik, Kukeč, Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma, Lemerje, Lendvaujfalu, Lipa,
Lipovci, Lončarovci, Lucova, Lukaševci, Mačkovci, Mali Černec, Mali Dolenci, Markišavci, Markovci, Martjanci, Matjaševci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Mostje, Moščanci,
Motovilci, Motvarjevci, Murska Sobota, Murski Črnci, Murski Petrovci, Nedelica, Nemčavci, Neradnovci, Noršinci, Novi Beznovci, Nuskova, Ocinje, Odranci, Otovci, Panovci, Pečarovci, Pertoča, Peskovci, Petanjci, Petišovci, Pince, Polana, Pordašinci
(Prosenjakovci), Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Prosenjakovci, Puconci, Puževci, Radmožanci, Radovci, Rakičan, Rankovci, Ratkovci, Renkovci, Rogašovci, Ropoča,
Satahovci, Sebeborci, Selo, Serdica, Skakovci, Sodišinci, Sotina, Središče, Stari Beznovci, Strehovci, Strukovci, Sv. Jurij, Szt. Kirůli, Šalamenci, Šalovci, Šulinci, Tešanovci,
Tišina, Topolovci, Trdkova (Martinje), Trnje, Tropovci, Turnišče, Vadarci, Vanča vas,
Vaneča, Večeslavci, Velika Polana, Veliki Dolenci, Veščica, Vidonci, Vučja Gomila,
Zenkovci, Ženavlje, Žitkovci, Žižki/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
407
78
AS 182
REAMBULANČNI KATASTER ZA KOROŠKO, 1872 - 1879
4.0 t. m./ 53 f.
Reambulančni kataster je bil prevzet v AS med gradivom fonda Reambulančni kataster
za Kranjsko. Izročila ga je Geodetska uprava SRS leta 1961 in 1962.
1982, št. 4, str. 321
- Triglav J., Na kratko o zgodovini zemljiškega katastra na Slovenskem, Življenje in
tehnika, letnik 46, april 1995
Fond vsebuje v glavnem le spisovno gradivo za katastrske občine po seznamu, navedenem pri Franciscejskem katastru za Koroško (AS 178, zap. št. 73). Map je ohranjenih le
nekaj in so priključene k mapam Francisejskega katastra za Koroško.
arhivski popis/
______________________________________________________________________
79
AS 181
REAMBULANČNI KATASTER ZA KRANJSKO, 1867 - 1882
107.3 t. m./ 1683 f., 1320 m.
V Avstro-Ogrski se je kljub uvedbi stabilnega katastrskega operata še vedno uporabljalo
vsaj pet različnih izračunavanj davkov, to pa je prinašalo neenakomernost razdelitve
davčnih bremen ne samo v državi, pač pa tudi v posameznih deželah. Zaradi različnih
sprememb na področjih ureditve države, prometa, pravnih odnosov do zemlje (prehod iz
absolutistične v ustavno ureditev države, izgradnja glavnih železniških povezav, zemljiška odveza), je bilo nujno, da se tudi na področju plačevanja davkov vpeljejo izboljšave, saj katastrski operat ponekod praktično ni bil več uporaben. Zakon o reambulanci
zemljiškega katastra nosi datum 24. 5. 1869 in odreja novo izmero zemljišč.
Pri novi izmeri zemljišč so geometri upoštevali nova dognanja na področju svoje stroke
(namesto geometrijske mreže zdaj triangulacijska mreža), pri delu pa so si pomagali s
celotnim franciscejskim katastrskim operatom, ki jim je služil kot osnova, iz katere so
izhajali. Komisije za meritve so bile sestavljene iz inšpektorjev, geometrov in pomožnih
uradnikov, k sodelovanju pa so pritegnili predstojnika občine, izvoljenega predstavnika
občine in lastnika zemljišča. Po izmeri so izdelali nove indikacijske skice in nove cenilne operate, kadar so se novi podatki toliko razlikovali od starih, da stari niso bili več
uporabni, tudi če so jih popravili. To danes označujemo kot reambulančni kataster.
Novi katastrski operat obsega: uvrstitev po razredih, parcelni protokol, seznam izbrisanih parcel, abecedni seznam zemljiških in hišnih posestnikov, seznam hiš, izkaz zemljiške posesti, protokol preračunavanj, cenitvene tabele, cenitveni register in protokol
sprememb.
408
Operat je bil prevzet v AS leta 1947 in 1948.
Reambulančni kataster za Kranjsko praviloma vsebuje indikacijske skice (iz leta 1868!),
mape in spisovno gradivo za posamezne katastrske občine, navedene v seznamu pri
fondu Franciscejski kataster za Kranjsko (AS 176, zap. št. 74).
arhivski popis/
______________________________________________________________________
80
AS 183
REAMBULANČNI KATASTER ZA PREKMURJE, 1909 - 1919
12.0 t. m./ 161 f.
Gradivo reambulančnega katastra za Prekmurje je AS izročil Katastrski urad Murska
Sobota 22. 6. 1961 skupaj z gradivom Franciscejskega katastra za Prekmurje.
Gradivo Reambulančnega katastra za Prekmurje obsega le spisovno gradivo (brez
map) za katastrske občine, navedene v seznamu pri fondu Kataster za Prekmurje (AS
180, zap. št. 77).
arhivski popis/
409
AAB Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1918 do 1941
AAB1 Državne in avtonomne oblasti od 1918 do 1923
_____________________________________________________________________
81
AS 58
NARODNI SVET ZA SLOVENIJO, 1917 - 1919
0.6 t. m./ 6 š., 2 k.
Narodni svet za Slovenijo, 1918 - 1919
Ustanovljen je bil v Ljubljani avgusta 1918 kot vrhovna slovenska politična organizacija z namenom priprave združitve Slovencev s Hrvati in Srbi v samostojno državo. Organiziral je narodne svete in narodne straže ter uvedel slovenščino kot uradni jezik. Razdeljen je bil na odseke in pododseke. Po sklepu ustavnopravnega odseka z dne 28. 10.
1918 je prevzel oblast za prehodno obdobje. Že 31. 10. 1918 je predal upravne posle
novoustanovljeni Narodni vladi, še naprej pa reševal zadeve v zvezi z zasedenimi slovenskimi področji od Primorja do Prekmurja in predvsem v zvezi z koroškim plebiscitom. Imel je pokrajinske odseke za Štajersko v Mariboru, za Koroško v Velikovcu, za
Primorsko pa v Trstu in Gorici. Z naredbo celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani
(Ur.l. NV SHS v Ljubljani, št. 36/19) so bili razpuščeni vsi narodni sveti v območju
Narodne vlade SHS v Ljubljani razen Narodnega sveta v Ljubljani.
- Slovenci v desetletju, str. 144
Del fonda je leta 1941 izročil Narodnemu muzeju Manjšinski inštitut od katerega ga je
prevzel AS, del gradiva pa se še vedno nahaja pri Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Ohranjeno je gradivo finančnega, gospodarskega, obnovitvenega in ustavno upravnega
odseka. Prav tako je ohranjeno gradivo pokrajinskega odseka Narodnega sveta Maribor
in pododseka za Koroško ter Aprovizacijskega pododseka. Del gradiva obsegajo spisi
po delovodniku.
normalije/ pravilniki/ zapisniki sej/ letaki in lepaki/ poročila/ legitimacije/ sestavki/
pravila društev/ spisi Aprovizacijskega pododseka/ spisi Finančnega odseka/ spisi Gospodarskega odseka/ spisi Obnovitvenega odseka/ Odsek za tujski promet "Jugopromet"/
Ustavno upravni odsek/ pokrajinski odsek Narodnega sveta Maribor/ pododsek Narodnega sveta za Koroško/ spisi po delovodniku/ časopisni izrezki 1917-1919/
arhivski popis/ delovodnik 1918-1919/ indeks od 13. 11. 1918 dalje/
410
______________________________________________________________________
82
AS 36
NARODNI SVET BOROVLJE, 1919 - 1920
0.2 t. m./ 2 š.
Narodni svet Borovlje, 1918 - 1920
Po ustanovitvi Narodnega sveta za Slovenijo (AS 58, zap. št. 81) avgusta 1918 je bil
dne 19. 9. 1918 ustanovljen Narodni svet za Koroško v Velikovcu, ki je imel svojo izpostavo v Borovljah. Le-ta je bila dejansko ustanovljena konec leta 1918 z naredbo poverjeništva za notranje zadeve. (Ur.l. NV SHS, št. 23/18)
Jugoslovanska uprava na tem območju je trajala s prekinitvami do plebiscita leta 1920.
obračun krajevnih narodnih svetov 1920/ računske zadeve/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
83
AS 660
NARODNI SVET ZA KOROŠKO, 1919 - 1920
1.5 t. m./ 5 š., 14 f., 3 k.
Narodni svet za Koroško, 1918 - 1920
Ustanovljen je bil v Velikovcu kot poseben oddelek pri Narodnem svetu za Slovenijo
(AS 58, zap. št. 81) septembra 1918. S prekinitvami je posloval do plebiscita leta 1920.
Del fonda se nahaja v AS, del gradiva pa je shranjen pri Inštitutu za narodnostna vprašanja. Gradivo je urejeno in popisano. Izročila ga je NUK leta 1976.
K fondu je priključeno tudi gradivo policije in Komisije za povračilo vojne škode za
severno ozemlje Slovenije.
knjiga slovenskih zaupnikov/ vabila za seje/ dopisi prejeti, po delovodniku 1919-1920/
dopisi, urejeni kronološko/ koncepti dopisov županstvom občin 1919/ poročila/ dopisi
Deželne vlade/ invalidne podpore/ izjave občin ob zasedbi Koroške/ interniranci/ incidenti/ šolske zadeve/ stanovanja/ seznami trgovcev, obrtnikov, občinskih tajnikov/ korespondenca/ plebiscitno glasovanje/ pregled glasovalcev cone A/ fotografije/ slovenski
letaki/ slovenske plebiscitne razglednice/ nemški letaki/ nemške plebiscitne razglednice/
plebiscitni časopisi/ računovodstvo 1920/ obračun 5. orožniške čete Velikovec 1920/
obračun 7. orožniške čete Borovlje 1920/ poročila o vojni škodi/ policijske zadeve/
arhivski popis/ vložni zapisnik, 1919-1920/
411
______________________________________________________________________
84
AS 94
DEŽELNA VLADA ZA SLOVENIJO, POVERJENIŠTVO ZA
NARODNO OBRAMBO, 1918 - 1921
1.0 t. m./ 8 š., 1 f., 4 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za narodno obrambo, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za narodno obrambo, 1919 - 1921
Oddelek za narodno obrambo je bil ustanovljen z ostalimi oddelki Narodne vlade dne
31. 10. 1918. Dne 8. 11. 1918 (Ur.l. NV SHS, št. 4/18) je bil pri oddelku formiran Centralni urad narodne obrane. Naloga urada je bila organiziranje enotne obrambe po vsej
deželi, skrb za prehrano, oborožitev in vadbo vojaštva. Gospodarski urad je bil pristojen
za oskrbo čet in ostalih enot, ki so spadale pod poveljstvo Narodne vlade. Ostale naloge
oddelka so se nanašale na pouk in nadzor vojaške ter orožniške službe.
Poverjeništvo je bilo ukinjeno z razglasom Predsedstva Deželne vlade za Slovenijo z
dne 17. 2. 1921, (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 20/21) njegovi posli pa prenešeni na Poverjeništvo za notranje zadeve.
- Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 110 - 111
Ohranjeno gradivo fonda je razdeljeno na dva sklopa. Prvi, večji, se nanaša na delovanje samega oddelka, drugi, manjši, pa na delovanje Centralnega urada za narodno obrambo pri oddelku.
Vsak organ je vodil svoj delovodnik, gradivo je bilo odloženo po delovodniških številkah in kasneje preurejeno po vsebini.
spisi po delovodniku 1-1389, 1918/ spisi Centralnega urada narodne obrambe 1-188,
1918/ zapisniki zaslišanj povratnikov iz ujetništva 11-700, 1919/ invalidnine
1920-1921/ prošnje 1920-1921/ takse 1920-1921/ nabori in vpoklici 1920-1921/ nastanitve vojakov 1920-1921/ državljanstvo 1920-1921/ potni stroški 1920-1921/ ujetniki
1920-1921/ zaplembe premoženja 1920-1921/ civilne obleke 1920-1921/ računi
1920-1921/ pristojbine 1920-1921/ konji 1920/ osebne zadeve 1920/ oprostitve vojaške
službe 1920/ ženitve 1920/ vojne vaje 1920/ delovodnik Oddelka za narodno obrambo
1918-1920/ delovodnik Centralnega urada narodne obrambe 1918-1919/
412
______________________________________________________________________
85
AS 60
POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO, PREDSEDSTVO,
1918 - 1924
5.0 t. m./ 30 š., 32 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Predsedstvo, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Predsedstvo, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Predsedstvo, 1921 - 1924
Narodna vlada SHS za Slovenijo je bila imenovana 31. 10. 1918, kot najvišje upravno
oblastvo na področju takratne Slovenije. (Ur.l. NV SHS v Ljubljani, št. 1/18 in 11/18)
Na čelu je bil predsednik, vlada pa je bila razdeljena na 12 oddelkov: za notranje zadeve, prehrano, uk in bogočastje, pravosodje, socialno skrbstvo, finance, promet, industrijo in trgovino, javna dela in obrt, kmetijstvo, narodno obrambo in za zdravstvo. Na čelu
oddelkov so bili poverjeniki.
Po združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo in Črno Goro je Narodna vlada dne 27. 12.
1918 podala ostavko, ki jo je regent Aleksander sprejel in 20. 1. 1919 imenoval novo,
Deželno vlado za Slovenijo, ki je imela precej manj pristojnosti. Sestavljali so jo predsednik, podpredsednik in šest poverjenikov: za notranje zadeve, uk in bogočastje, pravosodje, javna dela, socialno politiko in kmetijstvo. Pozneje se jim je pridružil še poverjenik za socialno skrbstvo. Za zadeve ostalih resorjev so bila pristojna neposredno ministrstva.
Tudi Deželna vlada se ni obdržala. Vidovdanska ustava je predvidela ustanovitev
Pokrajinske uprave za Slovenijo (1921 - 1923) kot upravnega oblastva za prehodno
obdobje. Sestavljena je bila iz Predsedstva, Oddelka za notranje zadeve, Oddelka za
kmetijstvo, Oddelka za javna dela, Oddelka za socialno skrbstvo, Oddelka za prosveto
in vere, Oddelka za pravosodje in Oddelka za gozdarstvo. Na čelu so bili šefi oddelkov.
Uprava je bila prehodnega značaja, saj je na podlagi čl. 134 Vidovdanske ustave morala
prenesti pristojnosti na ministrstva, na velike župane in na oblastno samoupravo, posle
Oddelka za pravosodje pa na pristojna sodišča.
Predsedstvo je bilo zadolženo predvsem za opravljanje splošnih nalog, to je vodenje
personale, tajništva in glavne pisarne.
- Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939
- Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih
vlad za Slovenijo 1918 - 1921, (za objavo pripravil P. Ribnikar), 1. del: Od 1. 11. do
26. 2. 1919, Ljubljana 1998
Gradivo Predsedstva Narodne vlade, Deželne vlade in Pokrajinske uprave za Slovenijo
je AS prevzel leta 1948 od Federalnega zbirnega centra (FZC). Gradivo upravnih oblastev za obdobje 1918 - 1924 je združeno predvsem zaradi skupnega pisarniškega poslovanja in vodenja spisovnih evidenc.
zapisniki sej Narodne vlade in Deželne vlade za Slovenijo 1918-1921/ prošnje/ korespondenca/ spisi po delovodniku/
413
popis zapisnikov sej Narodne vlade za Slovenijo/ indeksi 1918-1923/ delovodniki
1918-1923/
______________________________________________________________________
86
AS 61
POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO, ODDELEK ZA
NOTRANJE ZADEVE, 1919 - 1924
21.7 t. m./ 144 š., 3 f., 48 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za notranje zadeve, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve, 1921 - 1924
Komisija za upravo kranjske deželne imovine, 1920 - 1921
Oddelek je bil ustanovljen z razglasom Narodne vlade za Slovenijo z dne 31. 10. 1918
(Ur.l. NV SHS v Ljubljani, št. 1/18). Pristojen je bil za vse zadeve s področja notranjih
zadev. Z naredbo z dne 17. 2. 1920 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 24/20) so bile začasno
urejene pristojnosti Poverjeništva za notranje zadeve. Poverjeništvo je opravljalo vse
posle, ki jih je do 31. 10. 1918 opravljalo Ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju in
pristojna deželna politična oblastva. Poleg tega je poverjeništvo opravljalo posle bivših
deželnih odborov oziroma zborov, razen tistih, ki so bili odrejeni drugim organom oblasti. Pristojno je bilo za stvari zunanje vojaške uprave in za posle deželne politične uprave, razen tistih za katere so bila pristojna druga oblastva. Poverjeništvu so bila podrejena okrajna politična oblastva, Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in policijski komisariati, varnostna straža za Slovenijo in prisilne delavnice. Vodil ga je poverjenik. Razdeljeno je bilo na odseke, ki so jih vodili referenti.
Leta 1921 je v sestavo poverjeništva prišla tudi Komisija za upravo kranjske deželne
imovine, ustanovljena kot samostojen organ pristojen za oskrbo in likvidacijo bivše
kranjske deželne imovine le leto dni poprej. Komisija je bila razpuščena z naredbo dne
18. 6. 1921 in priključena kot odsek Poverjeništvu za notranje zadeve.
Posle oddelka sta po ukinitvi Pokrajinske uprave za Slovenijo prevzela ustrezna oddelka
pri velikih županstvih mariborske in ljubljanske oblasti, del pristojnosti pa je bilo prenešenih neposredno na ministrstvo.
Večji del gradiva fonda je AS prevzel leta 1948 od FZC. Del fonda je leta 1972 izročila
knjižnica Pravne fakultete v Ljubljani, predvsem spise Odseka za likvidacijo kranjske
deželne imovine. Fond je sestavljen iz serije spisov, urejenih po delovodnih številkah,
in serije konvolutov, katere pomemben del predstavlja komunistična problematika.
spisi po delovodnih številkah 1919-1923/ komunistična propaganda 1921-1924/ protidržavne akcije boljševikov 1920-1924/ atentatorji 1921-1923/ rudarske stavke
1922-1923/ železničarska stavka 1922/ Koroški Slovenci, preganjanje 1920-1922/ oboroževanje na Koroškem 1921-1922/ Koroška 1921/ razmere v Avstriji, poročila
414
1922-1923/ vsenemška propaganda 1921/ madžarska propaganda 1921/ Italija 1921/
Odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine/ Koroška, finančne zadeve policije 1920/
______________________________________________________________________
87
AS 66
PRAVOSODJE, 1913 - 1924
2.3 t. m./ 11 f., 13 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za pravosodje, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za pravosodje, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za pravosodje, 1921 - 1924
Ustanovljen je bil z ostalimi oddelki pri Narodni vladi. V administrativnih zadevah sta
mu bili podrejeni obe višji deželni sodišči, tržaško in novoustanovljeno ljubljansko. V
stvarnih zadevah je bila pristojnost oddelka enaka pristojnosti bivšega avstrijskega justičnega ministrstva. Ob nastopu Deželne vlade za Slovenijo je ostalo samostojno poverjeništvo, vendar so se pristojnosti zmanjšale. S sprejemom Vidovdanske ustave se je
položaj poverjeništva popolnoma spremenil. Z naredbo ministrskega sveta z dne 1. 9.
1921 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 294/21) in nastopom Pokrajinske uprave za Slovenije je
bilo poverjeništvo formalno ukinjeno, njegove naloge je prevzel Oddelek za pravosodje,
ki naj bi bil neposredno podrejen Ministrstvu za pravosodje, za določene personalne
zadeve pa se je obračal na pokrajinskega namestnika. S koncem začasne Pokrajinske
uprave konec leta 1923 so pristojnosti Oddelka za pravosodje prešle na Višje deželno
sodišče ljubljansko oziroma na Višje državno pravdništvo.
Gradivo je AS prevzel leta 1981 od Republiškega sekretariata za pravosodje.
normalije/ cenzura pisem/ sodniški izpiti/ personalije/ imenovanja in upokojitve sodnikov/ akti Okrožnega sodišča Celje 1918/ jetniški in kaznilniški uradniki/ stanovski izkazi
uradnikov/ razna obvestila/
prevzemni seznam/ delovodniki in indeksi 1918-1923/ osebni indeks 1913-1919/
415
______________________________________________________________________
88
AS 62
KMETIJSTVO, 1918 - 1924
14.0 t. m./ 117 š., 26 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za kmetijstvo, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za kmetijstvo, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za kmetijstvo, 1921 - 1924
Ustanovljen je bil z ostalimi oddelki pri Narodni vladi za Slovenijo leta 1918. Dne 20.
1. 1919 je bila sprejeta ostavka Narodne vlade in istega dne imenovana Deželna vlada v
kateri je ostalo le šest poverjeništev, med njimi tudi Poverjeništvo za kmetijstvo. Vsako
poverjeništvo je imelo svoj uradniški aparat, na odloke poverjeništva je bil mogoč priziv na ustrezno resorno ministrstvo. Z uvedbo Pokrajinske uprave za Slovenijo je ostal
Oddelek za kmetijstvo v njeni sestavi. Pristojnosti oddelkov so se morale po čl. 134
Vidovdanske ustave postopoma prenesti na ustrezna ministrstva, na velike župane in na
oblastne samouprave.
Fond je AS prevzel od FZC leta 1948. Sestavljen je iz serije predsedstvenih spisov, urejenih po delovodniških številkah, in serije splošnih spisov, urejenih po registraturnem
načrtu.
- predsedstveni spisi 1918-1924/
- redni spisi po registraturnem načrtu:
I
uradi, uradovanje in uradniške zadeve/
II
živinoreja in živinski sejmi/
III
sadjarstvo in sadne drevesnice/
IV
čebelarstvo/
V
ribištvo/
VI
vinarstvo in kletarstvo, vinogradi in trsnice/
VII
trtne bolezni/
VIII
gozdarstvo in rudarstvo/
IX
umetno vrtnarstvo in zelenjadarstvo/
X
kmetijske preizkuševalnice/
XI
strokovno šolstvo/
XII
strokovno šolstvo - splošno, tečaji in gospodinjsko šolstvo/
XIII
državna posestva/
XIV
statistika/
XV
živinozdravstvo/
XVI
državna veterinarska šola in državna podkovska šola/
XVII
živinska zavarovalnica/
XVIII agrarne operacije, agrarna reforma in druge zemljiške zadeve/
XIX
vodopravne in vodne zadeve/
416
XX
zadružništvo in kmetijske strokovne organizacije/
XXI
melioracije/
XXII
planšarstvo in pašne zadeve/
XXIII mlekarstvo in sirarstvo/
XXIV poštne zadeve/
XXV
finančne zadeve/
XXVI vinogradniška posojila/
XXVII davki in carine/
XXVIII kazenske zadeve/
XXIX vojaške zadeve/
XXX
konjske zadeve/
XXXI lovstvo in lovske karte/
XXXII ustanove in podpore agronomom in veterinarjem/
XXXIII izvoz in uvoz/
XXXIV elementarne nezgode/
XXXV nagrade za pobite pse in roparske zveri/
XXXVI uprava/
XXXVII resolucije in razno/
- popis viničarjev 1920/ prisege/
delovodniki in indeksi 1918-1923/ predsedstveni delovodniki in indeksi 1918-1923/
______________________________________________________________________
89
AS 65
POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO, ODDELEK ZA JAVNA
DELA, 1918 - 1921
0.4 t. m./ 6 f.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za javna dela, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za javna dela, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za javna dela, 1921 - 1924
Sestavljen je bil iz sedmih enot: Gradbeno ravnateljstvo za Slovenijo, Rudarsko
glavarstvo v Ljubljani, Osrednji urad montanističnih obratov, Odsek za tujski promet in
turistiko, Oddelek za upravo avtomobilskih zadev, Oddelek za razdeljevanje premoga in
računovodstvo. Potem, ko je bila Narodna vlada ukinjena, je sledilo ukinjanje posameznih uradov, vendar je oddelek deloval vse do leta 1924.
Gradivo fonda je AS prevzel skupaj z gradivom Tehničnega oddelka Banske uprave
Dravske banovine od podjetja Slovenija Projekt leta 1958. Ohranjen je le del fonda,
pripomočki za uporabo niso ohranjeni.
tujski promet/ zdravilišče Rogaška Slatina/ obrtne zadeve/
______________________________________________________________________
417
90
AS 63
PROSVETO IN VERE, 1919 - 1924
1.0 t. m./ 9 f.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za uk in bogočastje, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za uk in bogočastje, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za prosveto in vere, 1921 - 1924
Oddelek je opravljal tiste naloge, ki jih je prej opravljalo Ministrstvo za bogočastje in
pouk na Dunaju (AS 1090, zap. št. 6). Razen tega je bilo ustanovno oblastvo za dijaške
in študijske ustanove in verstveno oblastvo II. stopnje. V njegovo pristojnost so spadale
vse didaktično pedagoške zadeve srednjih šol, učiteljišč, ljudskih in meščanskih šol,
personalije Višjemu šolskemu svetu podrejenih učiteljev državnih srednjih šol in učiteljišč, personalije uradnikov oddelka in Višjega šolskega sveta, nadalje umetnost, narodna
gledališča in mali odri, znanstveni zavodi, verstvo, dijaške in študijske ustanove, podpora dijakov in varstvo spomenikov.
Gradivo je AS prevzel od FZC leta 1948. Ohranjeno je le deloma, brez vložnih zapisnikov in indeksov. Večinoma se nanaša na problematiko obrtnega in trgovskega šolstva, z
verskega področja pa se večina gradiva nanaša na napovedi dohodkov in izdatkov župnij.
šolstvo in vera na Koroškem 1919/ ureditev obrtnega in trgovskega šolstva/ personala
učiteljev/ volila za maše in zvonove 1921-1924/ napovedi dohodkov in izdatkov župnij
1820-1921/ draginjski dodatki za duhovščino 1919-1923/ finančne zadeve in poslovanje
cerkvenih ustanov 1919-1923/ predlogi proračunov za oddelek 1922-1924/
______________________________________________________________________
91
AS 64
SOCIALNO SKRBSTVO, 1919 - 1924
7.0 t. m./ 15 f., 82 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za socialno skrbstvo, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za socialno skrbstvo, 1919 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za socialno skrbstvo, 1921 - 1924
418
Glavne naloge oddelka, določene z uredbo Narodne vlade (Ur.l. NVS, št. 4/18), so bile:
skrb za begunce, vojne invalide in vojne vdove, sirote, brezposelne, reveže in za nepreskrbljeno mladino. Oddelek je skrbel tudi za zdravilišča in za vodenje socialne statistike. V okviru oddelka so bili formirani pododdelki. Posebna skrb je bila namenjena
invalidom. V ta namen je bil pri oddelku formiran Invalidski odsek.
Oddelek je bil ukinjen z odločbo ministrskega sveta z dne 3. 12. 1924 (Ur.l. ljubljanske
in mariborske oblasti, št. 117/24), njegovi posli pa prenešeni na ustrezna oddeleka velikih županov ljubljanske (AS 83, zap. št. 112) in mariborske oblasti (AS 90, zap. št.
118).
Gradivo fonda je AS prevzel od FZC leta 1948. Ohranjen le del gradiva, pripomočki za
uporabo pa v celoti. Gradivo je odloženo po obravnavanih zadevah. Delovodniki in indeksi niso uporabni za iskanje gradiva.
zaščita dece in mladine 1920-1921/ stanovanjsko sodišče 1923-1924/ mladinsko skrbstvo 1919/ okrajne bolniške blagajne in bolniško zavarovanje 1920/ uslužbenci, prevedbe
in napredovanja 1923-1924/ delovodniki in indeksi Invalidskega odseka 1919-1924/
delovodniki in indeksi oddelka 1918-1923/
______________________________________________________________________
92
AS 106
DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. STOPNJE PRI POKRAJINSKI
UPRAVI ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, 1920 - 1923
0.2 t. m./ 1 f.
Disciplinska komisija 1. stopnje pri Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, 1920 1921
Disciplinska komisija 1. stopnje pri Pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani,
1921 - 1923
Ustanovljena je bila z naredbo z dne 13. 3. 1920 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 37/20). Pristojna je bila za uradnike in sluge v službenem področju predsedništva, poverjeništev in
oddelkov deželne vlade oziroma pokrajinske uprave, nadalje za tiste upravne organe, ki
so bili neposredno podrejeni pristojnim ministrstvom. Uradniki višjih razredov so bili
izvzeti iz pristojnosti te komisije.
Sestavljena je bila iz pravnikov in strokovnih uradnikov tistih uradov za katere je bila
pristojna. Člane je imenovala za dobo treh let celotna deželna vlada v soglasju z ministrstvom podrejenimi upravnimi organi.
Komisija je obravnavala in razsojala v senatih. Senat je bil sestavljen iz predsednika ali
njegovega namestnika in štirih prisednikov. Člani senata so morali biti po izobrazbi
pravniki.
Gradivo je urejeno kronološko in po zadevah.
zapisniki sej komisije o disciplinskih zadevah 1920-1923/ sklepi komisije/ razsodbe/
419
______________________________________________________________________
93
AS 103
KOMISIJA ZA PREOSNOVO JAVNE UPRAVE V LJUBLJANI,
1919 - 1923
0.4 t. m./ 4 f.
Komisija za preosnovo javne uprave v Ljubljani, 1918 - 1923
Ustanovljena je bila z naredbo Poverjeništva za notranje zadeve dne 7. 11. 1918 (Ur.l.
NV SHS v Ljubljani, št. 4/18) z namenom izdelave načrta za preosnovo javne uprave v
prehodni dobi, dokler ne bi bila izdelana in uveljavljena definitivna upravna organizacija države. Sestavljena je bila iz dveh uradnikov politične uprave in po enega uradnika
finančne, šolske in justične uprave ter deželnega odbora. Komisija je imela pravico, da
pritegne k delu razne strokovnjake.
Gradivo je izročil FZC leta 1948. Ohranjeno je le delno. Urejeno je po zadevah, te pa
kronološko. Nanaša se predvsem na mnenja komisije o raznih pravnih zadevah in ureditvi uprave v Sloveniji takoj po vojni. Spisovnih evidenc ni.
poročila, sklepi komisije/ pravna mnenja komisije/ osnutki zakonov in uredb/ pravilniki/
predlogi za reorganizacijo oddelkov pri Deželni vladi za Slovenijo/
______________________________________________________________________
94
AS 668
KOMISIJA ZA REVIZIJO RAČUNOV NARODNIH SVETOV,
1918 - 1925
0.5 t. m./ 5 f.
Komisija za revizijo računov narodnih svetov, 1919 - 1923
Ustanovljena je bila za pregled finančnega poslovanja narodnih svetov (naredba NV
SHS z dne 10. 1. 1919, Ur.l. NV SHS v Ljubljani, št. 36/19 in naredba DV za Slovenijo
z dne 3. 12. 1919, Ur.l. DV za Slovenijo, št. 174/19).
Komisijo so sestavljali načelnik in namestnik, ki ju je imenovalo Predsedstvo deželne
vlade, odposlanec Gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobilizacijo, odposlanec Oddelka za narodno brambo, odposlanec Poverjeništva za javna dela in trije
honorarni računski uradniki.
420
Gradivo je izročil FZC leta 1948; urejeno je po delovodnih številkah v okviru tehnične
enote in se nanaša predvsem na revizijo poslovanja krajevnih narodnih svetov. Spisovne
evidence niso ohranjene.
zapisniki sej komisije 1920-1923/ spisi o demobilizacijskem blagu/ krajevni odbori narodnih svetov/ finančne zadeve/ prošnje/ korespondenca/
______________________________________________________________________
95
AS 104
KOMISIJA ZA TERJATVE PROTI BIVŠEMU ERARJU V
1.3 t. m./ 11 f., 1 š.
Komisija za terjatve proti bivšemu erarju v Ljubljani, 1919 - 1923
Ustanovljena je bila zaradi ugotovitve in pomoči pri izterjavi terjatev, ki so jih imeli
državljani na območju Deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani iz kakršnegakoli pravnega razloga proti bivšemu c. kr. erarju in proti drugim državam na ozemlju nekdanje
dvojne monarhije (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 53/19).
Komisijo so sestavljali načelnik in njegov namestnik, po dva zastopnika industrije, trgovine, obrti in poljedelcev, nadalje zastopnik Poverjeništva za pravosodje, zastopnik
vojaške intendance in zastopnik Finančne prokurature v Ljubljani. Naloge komisije so
bile: zbiranje terjatev, pospeševanje ugotavljanja teh terjatev, izplačilo terjatev, organiziranje kreditne pomoči, dajanje pravnih nasvetov in konkretna pomoč interesentom.
Ukinjena je bila z reorganizacijo uprave in uvedbo oblastne uprave.
Gradivo je izročil FZC leta 1948; urejeno je kronološko in odloženo po delovodnih številkah v okviru tehničnih enot. Spisovne evidence niso ohranjene.
knjiga vlagateljev terjatev 1919/ prijave terjatev 1919-1923/ seznami terjatev, občina
Ljubljana/ prijave goriških beguncev za odškodnino/ seznami terjatev, okraj Litija
1919-1923/ okrožnice glede obravnave vojnodajatvenih zadev 1919-1920/ naredbe/
zakoni/
______________________________________________________________________
96
AS 102
KOMISIJA ZA ZAČASNO VODSTVO IN LIKVIDACIJO
DEŽELNE UPRAVE V LJUBLJANI, 19. stol. - 1920
3.0 t. m./ 28 š.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani, 1918 - 1920
421
Ustanovljena je bila z namenom likvidacije prejšnje deželne uprave (Ur.l. NV SHS v
Ljubljani, št. 4/18). Sestavljena je bila iz enega člana Narodne vlade, ki je bil hkrati
načelnik, njegovega namestnika in treh prisednikov. Komisija je začasno prevzela posle
ukinjenega deželnega odbora. Nadzor nad delom je izvajala Narodna vlada sama. V
začetku leta 1919 se je komisija povečala za dva člana.
Za Štajersko je bila ustanovljena Komisija za likvidacijo štajerske deželne uprave s sedežem v Celju, ki pa je le malo delovala, ker so štajersko deželno imovino takoj prevzeli v upravo pristojni oddelki Narodne in pozneje Deželne vlade. Komisija, ki je delovala
le dobro leto dni, je bila razpuščena z naredbo Deželne vlade za Slovenijo z dne 15. 1.
1920 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 10/20).
- Tušar M., Delni popis fonda Komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani, str. 1 - 4 (tipkopis v AS)
Gradivo je izročil FZC leta 1948. Fond je urejen po podobnem registraturnem načrtu
kot je bil v veljavi za Deželni zbor in odbor Kranjske. Najpomembnejši del fonda so
zapisniki sej komisije, sledi gradivo s področja zdravstva, prosvete, kulture, gospodarstva, nekdanjih deželnih ustanov ipd. Spisovne evidence niso ohranjene.
sejni zapisniki/ predsedstveni spisi/ personala: nastavitve, nagrajevanje, upokojitev
državnih uradnikov/ ustanove in patronati/ stanovski sklad/ zdravstvo/ zemljiškoodvezni
sklad/ prisilna delavnica/ kmetijstvo in živinoreja/ gradbene zadeve/ občinske zadeve/
normalije/ razno: avtomobili, elektrarne, javna dela in obrt, zavarovanja, mobilizacija/
______________________________________________________________________
97
AS 59
PISARNA ZA ZASEDENO SLOVENSKO OZEMLJE V
1.0 t. m./ 9 š., 5 k.
Pisarna za zasedeno slovensko ozemlje v Ljubljani, 1918 - 1922
Ustanovljena je bila skupaj s Komisijo za mirovno konferenco v začetku novembra
1918, kot organ Narodne vlade za Slovenijo. Zadolžena je bila za spremljanje dogajanj
na zasedenih slovenskih območjih od Primorja, prek Koroške do Prekmurja.
Večina gradiva je bila leta 1923 odposlana v Beograd, kjer je bila v hrambi na zunanjem
ministrstvu, še pred vojno pa prepeljana nazaj v Ljubljano, kjer ga je prevzela Jugoslovanska matica, ta pa ga je izročila Manjšinskemu inštitutu, kasnejšemu Inštitutu za narodnostna vprašanja. AS je del fonda izročil Manjšinski inštitut leta 1941, del pa Inštitut
za narodnostna vprašanja leta 1969. Nekaj gradiva je AS prevzel tudi od NUK leta
422
1976. Večji del fonda se skupaj z gradivom Komisije za mirovno konferenco nahaja na
Inštitutu za narodnostna vprašanja.
dopisi/ personalije/ seznami vojakov/ zapisniki sej/ sejni zapisniki šolskega odseka
1920, 1921/ potni listi/ izjave proti zasedbi slovenskega ozemlja/ knjige poročil
1918-1919/ kopije poročil iz zasedenega ozemlja/ časopisni izrezki A-Z/ indeks z naslovi
strank in organizacij/ indeks k izrezkom iz časopisja 1918-1919/ delovodniki
1918-1922/ indeksi 1919-1920/ R (zaupni) delovodnik 1919-1922/ indeks k zaupnemu
delovodniku 1919-1921/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
98
AS 105
PREGLEDNA KOMISIJA ZA KONJE V LJUBLJANI, 1919 - 1920
0.2 t. m./ 2 f., 2 k.
Pregledna komisija za konje v Ljubljani, 1919 - 1920
Gradivo je AS izročil FZC leta 1948.
izkazi (seznami) o klasifikaciji konj po okrajih/ vojaška konjska oprema oddana v oskrbo civilistom, protokol/ evidenca konj/ delovodnik 1919-1920
______________________________________________________________________
99
AS 667
URAD ZA ZAŠČITO BEGUNCEV V LJUBLJANI, 1918 - 1920
0.1 t. m./ 1 f.
Urad za zaščito beguncev v Ljubljani, 1918 - 1920
Ustanovljen je bil 26. 11. 1918 (Ur.l. NV SHS, št.14/18) za begunce, ki so prihajali iz
tujine oziroma iz zasedenih področij. Notranjo organizacijo naj bi dokončno uredilo
Poverjeništvo za socialno politiko. Ustanovljeno je bilo tudi taborišče za begunce v Strnišču pri Ptuju.
Dne 25. 12. 1919 je bil z naredbo Deželne vlade za Slovenijo ustanovljen Urad za begunce (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 185/19) pri Predsedstvu deželne vlade. Na urad so
prešli vsi posli, ki so se nanašali na zaščito beguncev in izseljencev s slovenskega
ozemlja, zasedenega po Italijanih in Avstrijcih.
- Balkovec B., Prva slovenska vlada 1918 - 1921, Ljubljana 1992, str. 162
Fond je izročil FZC leta 1948. Ohranjeni so le drobci.
423
seznami beguncev/
______________________________________________________________________
100
AS 101
VIŠJI ŠOLSKI SVET V LJUBLJANI, 1919 - 1925
0.7 t. m./ 5 f.
Višji šolski svet v Ljubljani, 1919 - 1924
Ustanovljen je bil z naredbo z dne 21. 11. 1918 (Ur.l. NV SHS v Ljubljani, št. 11/18).
Poslovati je začel 1. 1. 1919. Prevzel je vse posle bivših deželnih šolskih svetov (AS 53,
zap. št. 38 in AS 1107, zap. št. 39). Sestavljali so ga predsednik, dva ali trije poročevalci
za upravne in gospodarske šolske zadeve, štirje ali pet višjih šolskih nadzornikov, dva
katoliška duhovnika, dva člana srednješolskega in dva člana osnovnošolskega učiteljstva, zastopnik Poverjeništva za socialno skrbstvo in zastopnik staršev. Podrejen je bil
Poverjeništvu za uk in bogočastje. Glavna naloga je bilo imenovanje učiteljev na javnih
osnovnih in meščanskih šolah, vodenje in upravljane osnovnih in srednjih šol.
Z naredbo o poslovanju Višjega šolskega sveta z dne 23. 1. 1921 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 60/21) sta bila s strani vlade v svet imenovana še zdravnik iz Zdravstvenega odseka in kmetovalec s strani Poverjeništva za kmetijstvo. Z izvedbo Zakona o obči upravi
je 20. 2. 1924 poslovanje sveta prenehalo. Njegove posle je prevzelo Ministrstvo prosvete.
- Slovenci v desetletju, str. 697 - 698 in 700 - 705
Ohranjeno je gradivo o ureditvi šolstva takoj po vojni in uvajanju slovenskih šol na priključenih področjih, predvsem v Prekmurju in na Koroškem.
ureditev šolstva/ uvajanje slovenskih šol/ odpust nemških učiteljev 1919/ ureditev šolstva v Prekmurju 1919/ šolstvo na Koroškem 1919/ dijaške organizacije/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
101
AS 100
VSEUČILIŠKA KOMISIJA PRI DEŽELNI VLADI ZA SLOVENIJO,
1918 - 1919
0.1 t. m./ 1 š.
Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo, 1918 - 1919
Dne 23. 11. 1918 je bil na pobudo Poverjeništva za uk in bogočastje organiziran prvi
sestanek na temo študija slovenskih visokošolcev. Kmalu nato je bila osnovana posebna
komisija, njen namen je bil omogočiti vseučiliški študij in izvesti pripravljalna dela za
realizacijo vseučilišča v Ljubljani.
424
Dne 5. 12. 1918 je imela komisija svojo prvo sejo. Vsega skupaj je imela 18 rednih in
eno izredno sejo. V njenem delu lahko razlikujemo tri obdobja; prvo, ki sega do konca
januarja 1919, drugo do srede julija 1919, ko je bilo v Beogradu vprašanje univerze
rešeno in tretje do septembra 1919, ko je začel delovati univerzitetni svet.
Gradivo je AS izročil dr. Janko Polec, ki ga je leta 1928 prejel od predsednika komisije
dr. Danila Majarona in leta 1932 od njegove vdove. Fond obsega 6 snopičev, ki so vsebinsko razdeljeni na fakultete.
splošni spisi/ delovodnik/ sejni zapisniki/ teološka fakulteta/ pravna fakulteta/ filozofska
fakulteta/ medicinska fakulteta/ tehnična fakulteta/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
102
AS 95
ZDRAVSTVENI ODSEK MINISTRSTVA NARODNEGA ZDRAVJA
ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, 1918 - 1924
5.8 t. m./ 39 f., 24 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za zdravstvo, 1918 - 1919
Zdravstveni odsek Ministrstva narodnega zdravja za Slovenijo in Istro v Ljubljani, 1919 - 1921
Zdravstveni odsek Ministrstva narodnega zdravja za Slovenijo v Ljubljani, 1921 1924
Ustanovljen je bil na podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 29. 4. 1919 (Ur.l. DV za
Slovenijo, št. 147/19).
Šefa odseka je imenoval minister narodnega zdravja. V njegovo pristojnost so spadali
vsi posli sanitetne stroke. Predlagal je izvrševanje vseh veljavnih zdravstvenih zakonov
in naredb, prav tako tudi njihove spremembe. V njegovo pristojnost je spadalo še predlaganje imenovanj, premestitev in upokojitev zdravnikov in ostalega zdravstvenega
osebja, predlogi za izdajo koncesij za lekarne, drogerije, zobne ambulante in babice.
Pomembna naloga je bilo delovanje na higienskem področju in na preprečevanju ter
zatiranju epidemij. Referat za telesno vzgojo je bil ustanovljen nekaj pozneje in bil priključen k odseku.
Odsek je bil ukinjen leta 1924 (Ur.l. Pokrajinske uprave za Slovenijo, št.17/24), pristojnosti pa prenešene na ustrezne oddelke pri velikih županstvih in na ministrstvo.
Gradivo ni ohranjeno v celoti in je odloženo po registraturnem načrtu, ki je le deloma
rekonstruiran (f. 6 oskrbni stroški bolnišničnega zdravljenja, f. 7 oddaja bolnih v hiralnice f. 10 zdravilišča).
425
sprejem pacientov v hiralnice/ oskrbni stroški/ lekarna Peter Albaneže v Mariboru
1924/ namestitve osebja v bolnicah 1920/ zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna/ personalne zadeve 1922/ babice 1924/ razno/
arhivski popis 1997/ delovodniki 1919-1924/ indeksi 1919-1924/
______________________________________________________________________
103
AS 92
OBLASTNI ODBOR LJUBLJANSKE OBLASTI, 1881 - 1929
21.3 t. m./ 153 f., 2 š., 28 k.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti, 1927 - 1929
Na področju obeh oblasti na slovenskem ozemlju, ljubljanske (AS 78, zap. št. 105) in
mariborske, je bila vzpostavljena tudi oblastna samouprava. Organa oblastne samouprave sta bila po Zakonu o oblastni in sreski samoupravi (Ur.l. Pokrajinske uprave za Slovenijo, št. 49/22) oblastni odbor in oblastna skupščina, ki jo je vodil veliki župan. Skupščina se je sestajala enkrat letno, na predlog ministra za notranje zadeve. Prvo zasedanje
je imela 23. 2. 1927.
Pristojnosti: oblastne finance, gradbeni predpisi in oblastna javna dela, skrb za pospeševanje oblastnih gospodarskih interesov, podpora obrti, industriji in zadružništvu, uprava
oblastne imovine, skrb za socialo, prometne naprave, sodelovanje pri pospeševanju prosvete in strokovnega izobraževanja, ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic, kreditnih
zavodov in zavarovalnic, skrb za prehrano ljudstva ob slabih letinah in elementarnih
nesrečah, zbiranje in obdelava statističnih podatkov za potrebe oblastne samouprave in
dajanje mnenj na zahtevo vlade o zakonski predlogih, ki se tičejo oblasti; prav tako so
bila oblastni samoupravi lahko z zakonom poverjena tudi druga opravila.
Oblastna skupščina je smela izdajati uredbe za vse zadeve v njeni pristojnosti. Po 362.
členu finančnega zakona za leto 1928/29 je bila zakonodajna oblast razširjena s tem, da
sta lahko obe skupščini spreminjali oziroma razveljavili tudi bivše deželne zakone in
zakone Deželne vlade za Slovenijo.
Oblastni odbor je bil izvršilni organ skupščine, sestavljen iz predsednika, dveh podpredsednikov in štirih članov.
Gradivo je AS izročil FZC leta 1948. Urejeno je po registraturnem načrtu. Pomembnejše dele tvorijo predsedstveni spisi in zapisniki sej oblastne skupščine (ki pa žal niso
ohranjeni v celoti), zadeve s področja zdravstva, kmetijske in gradbene zadeve.
zapisniki sej oblastne skupščine/ spisi predsedstva/ namestitve uslužbencev/ prošnje za
podpore/ personala/ zdravstvo/ upravna razdelitev oblasti/ poročila odbornikov 1929/
bolnice: namestitev, oskrbni stroški/ okrožnice/ navodila/ normalije/ računovodstvo/
kultura/ dečji domovi 1928-1929/ šolstvo/ gluhonemnica v Ljubljani/ elementarne nezgode/ finance/ avtomobilske takse 1928/ domobranska vojašnica/ obrt/ živinoreja/
426
kmetijstvo/ vinarstvo/ sadjarstvo/ planšarstvo/ ribištvo/ veterina/ vodovodi/ gradnje/
regulacija vod/ cestni odbori/ promet/ občinske zadeve/ ubožne zadeve/ korespondenca
z občinami/ elektrarne/
arhivski popis 1995/ delovodniki in indeksi 1927-1929/
______________________________________________________________________
104
AS 93
OBLASTNI ODBOR MARIBORSKE OBLASTI, 1927 - 1929
19.3 t. m./ 204 f., 13 k.
Oblastni odbor mariborske oblasti, 1927 - 1929
Fond, prevzet od FZC leta 1948, je urejen po registraturnem načrtu, znotraj tega pa po
delovdnih številkah. Pomembnejši deli fonda so: zapisniki skupščinskih sej, spisi predsedstva, zadeve s področja kmetijstva, zdravstva, tujskega prometa, šolstva, gradbene in
občinske zadeve.
predsedstvo/ zapisniki sej oblastnega odbora/ zapisniki sej oblastne skupščine/ kadrovske zadeve/ kmetijstvo in živinoreja/ zdravstvo in bolnice/ zdravilišča in tujski promet/
šolstvo/ gradnje/ občinski proračuni 1928/ volitve v okrajne zastope 1928/ normalije/
proračuni/
______________________________________________________________________
105
AS 78
VELIKO ŽUPANSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI,
SEKRETARIAT, 1920 - 1929
1.5 t. m./ 5 f., 15 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Sekretariat, 1924 - 1929
Z uredbo o razdelitvi Kraljevine SHS na oblasti z dne 26. 4. 1922 (Ur.l. Pokrajinske
uprave za Slovenijo, št. 49/22) in sklepom ministrskega sveta z dne 3. 12. 1923 je bila
ukinjena Pokrajinska uprava za Slovenijo, njene pristojnosti pa sta prevzeli novoustanovljeni veliki županstvi v Ljubljani in Mariboru, ki sta začeli z rednim poslovanjem 1.
1. 1924.
V pristojnost županstva so spadale vse zadeve, ki so bile izvzete iz pristojnosti srezov in
niso bile v pristojnosti ministrstev in njihovih uradov. Veliki župan je bil tudi nadzorna
427
in pritožna instanca za oblastva obče uprave. V pomembnejših zadevah lokalnega značaja je moral upoštevati oblastni odbor kot nosilca oblastne samouprave (AS 92, zap. št.
103).
Urad Velikega županstva ljubljanske oblasti je imel 12 oddelkov: sekretariat, oddelek
za notranje zadeve, za prosveto, za kmetijstvo, za veterinarstvo, za vode (hidrotehnični),
za narodno zdravje, za socialno politiko, za gozdarstvo, za obrt, trgovino in industrijo,
za vere in za gradnje. Oddelka za socialno politiko in za gradnje sta bila pristojna tudi
za območje mariborske oblasti.
Gradivo fonda je prevzel AS od administrativnega sekretariata Izvršnega sveta LRS leta
1959. Ohranjeni so le fragmenti.
Priviligovana agrarna banka: korespondenca, seznam uradnikov 1929/ občinske volitve
v Ljubljani 1921, 1927/ železničarska stavka in dogodki na Zaloški cesti leta 1920,
1925/ splošni spisi sekretariata 1925-1929/ delovodniki in indeksi 1924-1929/
______________________________________________________________________
106
AS 79
VELIKO ŽUPANSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI, ODDELEK ZA
2.5 t. m./ 3 f., 29 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za notranje zadeve, 1924 - 1929
Z ukinitvijo Oddelka za notranje zadeve Pokrajinske uprave za Slovenijo (AS 61, zap.
št. 86) so bile njegove pristojnosti in naloge v glavnem prenešene na Oddelek za notranje zadeve pri velikem županu, ki je pričel z rednim delovanjem 1. 1. 1924, del pa na
pristojno ministrstvo. Na čelu oddelka je bil referent, ki je bil podrejen velikemu županu.
Gradivo je izročil FZC leta 1948. Večina spisov je bila že v času obstoja banske uprave
Dravske banovine priključena k Upravnemu oddelku banske uprave v okviru registraturnega načrta tega oddelka (glej AS 68, zap. št. 125). Zato sestavlja poseben fond Oddelka za notranje zadeve Velikega županstva ljubljanske oblasti le nekaj fasciklov spisov in spisovne evidence, ki so ohranjena skoraj v celoti, (manjka le indeks za leto 1924
in indeks A-J za leto 1929). Uporabne so tudi za iskanje spisov, inkorporiranih v fond
Upravnega oddelka banske uprave.
revizijska poročila o poslovanju občinskih uradov 1925-1926/ izkazi občinskih volitev
1924-1928/
428
______________________________________________________________________
107
AS 84
OBRT, TRGOVINO IN INDUSTRIJO, 1909 - 1929
2.1 t. m./ 11 f., 15 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za obrt, trgovino in industrijo, 1924
- 1929
Ustanovljeno je bilo z odločbo ministrskega sveta z dne 15. 2. 1924 (Ur.l. ljubljanske in
mariborske oblasti, št. 32/24), s katero so bili ukinjeni oddelki Ministrstva za trgovino
in industrijo, njihovi posli pa prenešeni na oblastne oddelke in neposredno na ministrstvo. Na čelu oddelka je bil oblastni referent, ki je za svoje delo odgovarjal velikemu
županu.
Gradivo je izročilo Ministrstvo za trgovino in preskrbo leta 1951. Urejeno je kronološko
in odloženo po delovodnih številkah. Pisarniške evidence so ohranjene in uporabne za
iskanje gradiva. Del gradiva oddelka je bil zaradi upravnih potreb priključen k Oddelku
za trgovino, obrt in industrijo banske uprave Dravske banovine (glej AS 76, zap. št.
126).
strokovno šolstvo/ personalne zadeve/ podelitve koncesij/ statuti obrtnih združenj 1909/
statistika obrtnih šol/ razsodbe državnega sveta/ odpiralni čas trgovskih obratov
1925-1928/
______________________________________________________________________
108
AS 81
VELIKO ŽUPANSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI,
HIDROTEHNIČNI ODDELEK, 1925 - 1941
0.2 t. m./ 2 f.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Hidrotehnični oddelek, 1924 - 1929
Z naredbo ministra za poljedelstvo in vode z dne 26. 3. 1924 (Ur.l. ljubljanske in mariborske oblasti, št. 31/24) so bili ukinjeni dotedanji hidrotehnični oddelki v Mariboru in
Celju in Generalna inspekcija voda v Ljubljani. Namesto njih so se na območju Slovenije ustanovili oblastni hidrotehnični oddelki v Ljubljani in Mariboru in sreski hidrotehnični oddelek s sedežem v Celju.
V pristojnost oddelkov so spadale zadeve splošne vodne policije, reševanje vseh vodopravnih vprašanj in poslov ter vsa redna dela vodne službe v oblasteh, predlogi za nastavitve, napredovanja, premestitve in nagrajevanja osebja, sestava oblastnega proračuna,
odobravanje projektov za razna dela, odrejanje kolavdacijskih komisij in odrejanje kolavdacij.
429
Ohranjeni so le fragmenti fonda.
vodne elektrarne Planina, Verd 1925-1941/ zgradba Save pri mostu Sv. Jakoba, obratni
elaborat 1928/
______________________________________________________________________
109
AS 82
ZDRAVSTVO, 1925 - 1929
0.3 t. m./ 6 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za zdravstvo, 1924 - 1929
Z ukinitvijo Zdravstvenega odseka Ministrstva narodnega zdravja za Slovenijo so bile
njegove pristojnosti in naloge razdeljene med ministrstvo in oddelka za zdravstvo pri
velikih županih. Na čelu oddelka je bil referent, ki je bil neposredno podrejen velikemu
županu.
Ohranjene so le spisovne evidence.
______________________________________________________________________
110
AS 85
VERE, 1925 - 1927
1.2 t. m./ 11 f., 3 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za vere, 1924 - 1929
Ustanovljen je bil z ostalimi oddelki pri velikih županih. Prevzel je dela in naloge ukinjenega Oddelka za prosveto in vere Pokrajinske uprave za Slovenijo (AS 63, zap. št.
90), predvsem tiste, ki so se nanašale na verske zadeve.
Gradivo je urejeno kronološko po delovodnih številkah.
prošnje za podpore/ gradnja cerkva/ popravilo cerkvenih objektov/ finance/ draginjske
doklade za župnike/ korespondenca/
______________________________________________________________________
111
430
AS 80
VELIKO ŽUPANSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI, PROSVETNI
ODDELEK, 1924 - 1929
1.3 t. m./ 2 f., 16 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Prosvetni oddelek, 1924 - 1929
Z odločbo o oblastnih prosvetnih oddelkih (Ur.l. ljubljanske in mariborske oblasti, št.
75/24) je bil v vsaki oblasti ustanovljen prosvetni oddelek, ki mu je načeloval prosvetni
inšpektor ministrstva. Razdeljen je bil na dva odseka, za srednji in strokovni ter za osnovni pouk. Za pripravo proračuna, njegovo izvajanje in za finančne zadeve je bil ustanovljen poseben odsek.
Fragmentarno ohranjeno gradivo je urejeno kronološko in po tekočih številkah.
prošnje učiteljev za premestitve, povečanje pokojnine, podaljšanje bolniškega dopusta
1928-1929/ disciplinski spisi 1925, 1927/ normalije, okrožnice, navodila 1924-1928/
______________________________________________________________________
112
AS 83
SOCIALNO POLITIKO, 1920 - 1927
0.9 t. m./ 2 f., 10 k.
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za socialno politiko, 1924 - 1929
Z odločbo ministrskega sveta Kraljevine SHS z dne 3. 12. 1924 je bil ukinjen Oddelek
za socialno skrbstvo pri Pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani (AS 64, zap. št. 91),
njegovi posli pa prenešeni na ustrezen oddelek Velikega županstva ljubljanske oblasti in
na oblastnega sanitetnega referenta v Mariboru, kjer se je sredi leta 1925 prav tako formiral oddelek.
Oddelek je opravljal dela, ki so se nanašala na zaščito otrok in invalidov, zavarovanje
delavcev (kolikor niso te zadeve prešle v pristojnost inšpekcije dela in okrožnih uradov
za zavarovanje delavcev), stanovanjske zadeve ter javno pomoč in prehrano.
Invalidski dom na Mirju v Ljubljani: elaborati, načrti, predračuni 1920-1926/ sklepi
sodišč o povišanju pokojnin, ustavitvi podpor za vdove in invalide 1924-1925/ delovodniki in indeksi 1925-1927/
______________________________________________________________________
113
AS 86
431
VELIKO ŽUPANSTVO MARIBORSKE OBLASTI, SEKRETARIAT,
1923 - 1929
12.1 t. m./ 75 f., 10 k.
Veliko županstvo mariborske oblasti, Sekretariat, 1924 - 1929
Gradivo je izročil administrativni sekretariat Izvršnega sveta LRS leta 1959. Ohranjeno
je v celoti za vse obdobje delovanja organa.
Fond sestavljajo spisi predsedstva, odloženi po delovodnih številkah, personalni spisi,
gradivo o volitvah, predlogi proračunov in normalije.
predsedstveni spisi/ volitve v narodno in oblastno skupščino 1927/ poplavni spisi 1925,
1926/ statistika mariborske oblasti 1925/ agrarna banka 1925/ volilni spisi 1925, 1926,
1927/ personala/ uslužbenski listi/ problematika prehrane lačnega prebivalstva/ predlogi za odlikovanja/ predlogi proračuna 1926-1929/ proračun 1927-1929/
arhivski popis 1993/ delovodniki 1924-1929/ indeksi 1926-1929/
______________________________________________________________________
114
AS 87
VELIKO ŽUPANSTVO MARIBORSKE OBLASTI, ODDELEK ZA
3.5 t. m./ 23 f., 6 k.
Veliko županstvo mariborske oblasti, Oddelek za notranje zadeve, 1924 - 1929
Večina gradiva tega oddelka je priključena fondu Upravnega oddelka banske uprave
Dravke banovine (glej AS 68, zap. št. 125), ki je leta 1929 prevzel njegove pristojnosti.
Tako sestavljajo samostojen fond Oddelka za notranje zadeve Velikega županstva mariborske oblasti le zaupni spisi, nekaj konvolutov (zlasti s komunistično problematiko) in
pisarniške evidence, ki so uporabne za iskanje gradiva, priključenega k banovini.
zaupni spisi/ komunisti 1925, 1926, 1928/ proračuni občin 1926, 1927/ finančno poslovanje/
______________________________________________________________________
115
AS 91
432
OBRT, TRGOVINO IN INDUSTRIJO, 1924 - 1929
1.5 t. m./ 12 f., 8 k.
Veliko županstvo mariborske oblasti, Oddelek za obrt, trgovino in industrijo, 1924
- 1929
Gradivo je izročilo Ministrstvo za trgovino in preskrbo leta 1951. Ohranjeno je le delno.
Del gradiva je bil priključen Oddelku za trgovino, obrt in industrijo banske uprave
Dravske banovine (glej AS 84, zap. št. 107) že v času delovanja tega organa zaradi poslovnih potreb.
strokovni tečaji/ podelitve obrtnih pravic inozemcem/ odpiralni čas trgovskih in obrtnih
obratov/ obrtno šolstvo/ podelitve koncesij/ prijava obrti/
______________________________________________________________________
116
AS 89
ZDRAVSTVO, 1924 - 1929
0.3 t. m./ 11 k.
Veliko županstvo mariborske oblasti, Oddelek za zdravstvo, 1924 - 1929
Ohranjene so le spisovne evidence.
433
______________________________________________________________________
117
AS 88
VELIKO ŽUPANSTVO MARIBORSKE OBLASTI, PROSVETNI
ODDELEK, 1927 - 1928
0.1 t. m./ 2 f.
Veliko županstvo mariborske oblasti, Prosvetni oddelek, 1924 - 1929
statistika šol 1927-1928/
______________________________________________________________________
118
AS 90
SOCIALNO POLITIKO, 1925 - 1926
0.1 t. m./ 1 f.
Veliko županstvo mariborske oblasti, Oddelek za socialno politiko, 1924 - 1929
Gradivo je ohranjeno le fragmentarno.
pavšalni dnevniki 1925-1926/
______________________________________________________________________
119
AS 108
GRADBENA DIREKCIJA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI,
1913 - 1929
2.5 t. m./ 21 f., 14 k.
Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, 1919 - 1921
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, 1921 - 1929
Direkcija je bila ustanovljena z uredbo o ustroju Ministrstva za gradnje z dne 25. 6.
1919 (Ur.l. SHS, št. 124/19). Ozemlje in območje dela je bilo določeno s kraljevim uka434
zom na predlog ministra za gradnje. Naloge direkcije so bile: izdelava projektov, odrejanje in izvrševanje licitacij za odobrena dela ter dodeljevanje del v izvršitev. Prav tako
je bila zadolžena za pripravo proračunskih predlogov glede del na svojem območju.
Sestavljena je bila iz splošnega oddelka (administrativni in računski) in strokovnega
oddelka (inženirski in arhitektonski). Razdelitev oddelkov na odseke in natančnejšo
razdelitev dela je moral predpisati minister za gradnje.
Na čelu direkcije je bil direktor s šefi oddelkov. Direktor je bil odgovoren ministru za
vse posle, ki so spadali v delokrog direkcije.
Gradivo je izročil FZC leta 1948 in ni ohranjeno v celoti. Ohranjeno je predvsem gradivo predsedstva direkcije, personalne in finančne zadeve. Spisovne evidence, ki so ohranjene, niso uporabne za iskanje gradiva.
Kranjske deželne elektrarne 1919-1929/ personalne zadeve/ okrožnice 1922-1927/
predsedstveni spisi/ volitve v cestne okrajne odbore 1913-1927/ personalne mape cestnih delavcev/ gradbena sekcija Celje: pregled zaposlenih/ personalni stalež gradbene
direkcije v Ljubljani in njenih sekcij po stanju z dne 31. 12. 1928/ razvid spisov odloženih po registraturnem načrtu za leto 1920/ delovodniki 1924-1928/ indeksi 1922-1928/
______________________________________________________________________
120
AS 98
INŠPEKTORAT MINISTRSTVA NARODNEGA ZDRAVJA V
3.5 t. m./ 23 š., 10 k.
Inšpektorat Ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani, 1924 - 1929
Ustanovljen je bil z odločbo Ministrstva za narodno zdravje (Ur.l. ljubljanske in mariborske oblasti, št. 37/24). Pristojen je bil za vse sanitetne zadeve v ljubljanski in mariborski oblasti. Podrejen je bil neposredno ministrstvu in je opravljal dela po navodilih
ministra, tako vse zadeve administrativne narave, kot tudi strokovni nadzor nad vsemi
sanitetnimi napravami v okolišu. Prav tako je bil pristojen za kontrolo dela oblastnih in
okrajnih sanitetnih referentov, postavljal je uradnike, izvrševal je direkten nadzor nad
sanitetnimi napravami in pisal poročila o svojem delovanju.
Inšpektorat so sestavljali: dva zdravnika, računovodja, lekarnar, uradnik in štirje pomožni uradniki.
Z razdelitvijo države na banovine je bil inšpektorat ukinjen, njegove zadolžitve pa prenešene na ustrezen oddelek v banski upravi.
Fond je urejen po registraturnem načrtu, gradivo je ohranjeno za vse obdobje delovanja
organa.
oskrbnine, oskrbni stroški/ personalne zadeve/ zdravilišča/ finančne zadeve 1925-1928/
stažisti 1924-1927/ zdravniki, zdravniške zadeve 1925-1925/ razno/
435
arhivski popis/ delovodniki in indeksi 1924-1926/
______________________________________________________________________
121
AS 97
ODDELEK MINISTRSTVA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V
5.0 t. m./ 22 f., 23 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za trgovino in industrijo, 1918 - 1919
Oddelek Ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, 1919 - 1924
Oddelek za trgovino in industrijo Narodne vlade za Slovenijo je bil ustanovljen 31. 10.
1918 (Ur.l. NV SHS, št. 1/18). Ukinjen je bil 20. 1. 1919.
Oddelek Ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je bil ustanovljen na podlagi
uredbe o ustroju Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. 8. 1919, kjer je v 4. členu
predvidena ustanovitev oddelkov po pokrajinah. Z naredbo Ministrskega sveta z dne 17.
10. 1921 (Ur.l. Pokrajinske uprave za Slovenijo, št. 135/21) je bila posebej predpisana
podrejenost oddelka Ministrstvu za trgovino in industrijo.
Med drugim je bil pristojen za podeljevanje koncesij, vodenje registra podjetij, za trgovski promet s tujino, poleg tega pa tudi za urejanje zadev na področju strokovnega
šolstva.
Z naredbo Ministrskega sveta (Ur.l. ljubljanske in mariborske oblasti, št. 32/24) so bili
ukinjeni oddelki ministrstva v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. Posli, ki jih je
opravljal oddelek so bili prenešeni na ministrstvo in ustrezne oddelke pri velikih županih. Kljub formalni ukinitvi je oddelek deloval še do leta 1926.
Gradivo je izročil FZC leta 1948 in ni ohranjeno v celoti. Del gradiva je bil zaradi pisarniških potreb priključen k Oddelku za trgovino, obrt in industrijo banske uprave
Dravske banovine (glej AS 76, zap. št. 126).
normalije/ spisi/ organizacija in likvidacija oddelka/ računovodstvo/ izgradnja nove
tovarne Papirnica Vevče/ prošnje za podelitev koncesij za prevoz potnikov z avtomobili/
indeks in kataster delniških družb/ Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani/ Centralna
uprava za trgovski promet z inozemstvom/ Osrednji urad za žensko domačo obrt/ podpore dijakom 1920-1921/ delovodniki/ indeksi/
arhivski popis/
436
______________________________________________________________________
122
AS 107
VIŠJA DISCIPLINSKA KOMISIJA PRI POKRAJINSKI UPRAVI
ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, 1921 - 1923
0.1 t. m./ 1 f.
Višja disciplinska komisija pri Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, 1920 - 1921
Višja disciplinska komisija pri Pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani, 1921 1923
Ustanovljena je bila z naredbo z dne 13. 3. 1920 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 37/20). Pristojna je bila za obravnavo disciplinskih prekrškov uradnikov in slug kot II. stopnja, za
višje uradnike pa kot I. stopnja. Člani komisije so bili lahko le višji uradniki.
Ohranjeni so fragmenti fonda. Gradivo je urejeno kronološko.
zapisniki sej komisije o disciplinskih zadevah/ sklepi komisije/ razsodbe/
______________________________________________________________________
123
AS 77
BANSKI SVET DRAVSKE BANOVINE, 1930 - 1941
2.0 t. m./ 16 f.
Banski svet Dravske banovine, 1929 - 1941
Na podlagi 26. člena Zakona o banski upravi z dne 7. 11. 1929 je bil formiran Banski
svet kot banov posvetovalni organ.
Organizacija, delovanje in poslovni red sveta so bile določene s posebnim pravilnikom,
ki ga je odobril minister za notranje zadeve. Banski svet se je sestajal na letnih zasedanjih, največkrat v mesecu februarju, in razpravljal o banovinskem proračunu in o gospodarskih, socialnih in kulturnih problemih v banovini. Po uredbi o izvajanju javnih del iz
leta 1939 je imel tudi pravico odločanja.
- Kološa V., Banski svet Dravske banovine, Ljubljana 1980
AS je gradivo izročilo Predsedstvo vlade LRS leta 1948. Fond je urejen kronološko po
zasedanjih.
stenografski zapisniki sej/ uradni zapisniki sej z gradivom za seje/ poslovna poročila/
plani/ obračuni/ proračuni/ ekspozeji/
437
arhivski inventar 1980/
______________________________________________________________________
124
AS 67
KRALJEVSKA BANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVINE,
SPLOŠNI ODDELEK, 1919 - 1941
87.0 t. m./ 787 f., 39 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Splošni oddelek, 1929 - 1941
Z zakonom o razdelitvi Kraljevine Jugoslavije na upravna območja (Ur.l. Dravske banovine, št. 100/29, str. 765) je bila ustanovljena Banska uprava Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Tako je bilo vse slovensko ozemlje, ki je bilo prej na podlagi Vidovdanske ustave razdeljeno na dve oblasti, ponovno združeno v eno upravno enoto. Na
čelu banovine je bil ban, ki ga je imenoval kralj. Banska uprava je vodila vse posle obče
uprave na drugi stopnji, posle banovinske samouprave in banovinskega proračuna ter
razne državne zadeve, ki niso bile avtoritativnega značaja. Ban je imel svojega pomočnika, ki je bil obenem tudi njegov namestnik. Glavna naloga pomočnika je bila skrb za
skladnost in enotnost uradovanja ter nadzor vseh oddelkov. Ban je bil predstavnik kraljevske vlade v banovini. Podrejen je bil neposredno Ministrstvu za notranje zadeve.
Banska uprava je bila razdeljena na 8 oddelkov: Splošni (Obči) oddelek (I), Upravni
oddelek (II), Kmetijski oddelek (III), Prosvetni oddelek (IV), Tehnični oddelek (V),
Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo (VI), Finančni oddelek (VII) in Oddelek za
trgovino, obrt in industrijo (VIII). Oddelki so se delili na odseke in referate. Vsak oddelek je imel svojo registraturo s posebnim delovodnikom.
Splošni ali obči (I.) oddelek je združeval posle tajništva in personalnega odseka. Tajnik
je vodil posle po naročilu bana, personalni odsek pa je opravljal zadeve uslužbenskih
razmerij zaposlenih pri banski upravi. Splošnemu oddelku so bili priključeni posli glavne pisarne (za vodstvo notranjega tehnično manipulativnega in ekonomskega poslovanja), urejanje službenega lista in referat za izrabo vodnih sil in elektrifikacijo.
- Pregled 1960, str. 73 - 74
- Kološa V., Banska uprava Dravske banovine in njeno gradivo, Arhivi II, št. 1 - 2,
Fond vsebuje predvsem gradivo personalnega odseka, Splošnega oddelka Banske uprave je AS prevzel od Izvršnega sveta LRS leta 1959. Večji del spisov je urejen po delovodniških številkah, manjši del pa po vsebini - serije in konvoluti. Nekateri konvoluti
vsebujejo tudi gradivo starejših upravnih organov.
- spisi, odloženi po delovodniških številkah: personalne zadeve banovinskih in državnih
uslužbencev (nastavitve, napredovanja, upokojitve, strokovne kvalifikacije, disciplinski
postopki, uradna potovanja, denarne podpore...)/
- spisi odloženi po vsebini (serije): potovanja uradnih oseb, službena razmerja uradnikov, navodila za poslovanje/ prošnje za nastavitve, podpore, doklade uslužbencev/ pod438
pore društvom, združenjem/ uredbe o državnih in cerkvenih praznikih/ prispevki za elementarne nesreče/ personalne mape državnih in banovinskih uslužbencev A-Ž/ odlikovanja/ orožniške pokojnine/ revizijska poročila o poslovanju sreskih načelstev/ periodični poslovni izkazi banovinskih oddelkov in srezov/ sreski pregledi prebivalstva po popisu 1931/
- konvoluti: ekspozeji in poslovna poročila oddelkov/ arhivska konvencija z Avstrijo/
decentralizacija državne uprave/ seznami uslužbencev politične uprave in policije/
Kranjske deželne elektrarne/ obvezna telesna vzgoja/
arhivski popis/ delovodniki in indeksi 1929-1941/ abecedni seznam personalnih map
banovinskih uslužbencev/
______________________________________________________________________
125
AS 68
UPRAVNI ODDELEK, 19. stol. - 1941
330.0 t. m./ 2831 f., 116 k.
Narodna vlada za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve, 1918 - 1919
Deželna vlada za Slovenijo, Poverjeništvo za notranje zadeve, 1919 - 1921
Komisija za upravo kranjske deželne imovine, 1920 - 1921
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve, 1921 - 1924
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za notranje zadeve, 1924 - 1929
Veliko županstvo mariborske oblasti, Oddelek za notranje zadeve, 1924 - 1929
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, 1929 - 1941
V pristojnost oddelka so spadale vse zadeve s področja notranjih zadev, za katere je bil
pristojen ban. Oddelek je vodil posebno serijo zaupnih spisov, ki pa so bili pred nemškim napadom leta 1941 uničeni.
Razdeljen je bil na naslednje odseke: splošno upravni odsek, odsek za javno varnost in
odsek za samoupravo. Splošno upravnemu odseku so bili dodeljeni tudi vsi posli versko
upravnega poslovanja, za katero je bilo kot vrhovna inštanca pristojno Ministrstvo za
pravosodje. Našteti odseki so se delili na referate.
- Registraturni načrt za Namestništva in okrajna glavarstva na Kranjskem, Ljubljana
1996
Fond vsebuje gradivo s področja notranje uprave in samouprave. Urejeno je po registraturnem načrtu. Za orientacijo po gradivu lahko deloma (za področje notranje uprave in
samouprave) uporabljamo Registraturni načrt za Namestništvo in okrajna glavarstva na
Kranjskem iz leta 1851, vendar ne dobesedno, ampak smiselno, npr.: registraturni f. 3
državni zbor = narodna skupščina; registraturni f. 13 policijske zadeve = javna varnost
439
itd. V fond je vključena tudi večina gradiva starejših upravnih organov oziroma oddelkov za notranje zadeve pri Pokrajinski upravi za Slovenijo (glej AS 61, zap. št. 86) in
pri Velikih županstvih ljubljanske in mariborske oblasti (glej AS 79, zap. št. 106 in AS
87, zap. št. 114). V registraturni f. 16, ki vsebuje gradivo v zvezi z registracijo društev,
je vključeno tudi gradivo, nastalo pred letom 1918 na Kranjskem.
V okviru registraturnega načrta so spisi urejeni po letih, v okviru leta pa po delovodniških številkah. Osnovni pripomoček za uporabo gradiva so spisovne evidence: stvarni in
osebni indeksi k delovodnikom z vpisanimi registraturnimi oznakami za vsako zadevo.
Pripomoček za uporabo priključenega gradiva iz časa pred letom 1929 so spisovne evidence oddelkov za notranje zadeve pri Pokrajinski upravi za Slovenijo in pri Velikih
županstvih.
Gradivo je AS prevzel leta 1948 od FZC.
- registraturni f. 3: narodna skupščina (volitve 1935)/
- registraturni f. 7: gradivo odseka za samoupravo (davčne, civilnosodne, gospodarske... občinske zadeve, spremembe krajevnih imen in občinskih mej, občinski uslužbenci
in odborniki, domovinstvo, finance in imovina občin, šolski odbori in ubožni skladi)/
- registraturni f. 8: državljanstvo/
- registraturni f. 13: gradivo odseka za javno varnost (personalne zadeve policijskih
uslužbencev, statistika in poročila o nesrečah in samomorih, tujih državljanih, izseljencih povratnikih, orožni listi, javne prireditve, prestopki, zasledovanje oseb, evidenca
odpuščenih zapornikov, registracija motornih vozil, repatriacija, tatvine in ropi...)/
- registraturni f. 14: službena razmerja žandarjev/
- registraturni f. 15: nadzorovanje dnevnega tiska/
- registraturni f. 16: registracija društev/
- registraturni f. 17: zdravstvene zadeve (zdravstveni delavci, babice, lekarne, cepljenja,
epidemije, sprejem v bolnišnice in hiralnice)/
- registraturni f. 20: vojaške zadeve (poizvedbe za vojaškimi begunci)/
- registraturni f. 22: gradbene zadeve, prometna sredstva in vodne naprave/
- registraturni f. 29: katoliška vera, cerkev in duhovščina (dotacije cerkvam in samostanom, službena razmerja duhovnikov)/
delovodniki in indeksi 1929-1941/ kartoteka k društvenim pravilom/ društveni kataster/
Registraturni načrt za Namestništva in okrajna glavarstva na Kranjskem/ delovodniki in
indeksi fondov AS 61, zap. št. 86, AS 79, zap. št. 106 in AS 87, zap. št. 114/
440
______________________________________________________________________
126
AS 76
ODDELEK ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO, 19. stol. - 1941
82.5 t. m./ 995 f., 25 š., 49 k.
Odsek Ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, 1919 - 1925
Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Oddelek za obrt, trgovino in industrijo, 1925
- 1929
Veliko županstvo mariborske oblasti, Oddelek za obrt, trgovino in industrijo, 1925
- 1929
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za trgovino, obrt in industrijo, 1929 - 1941
Po čl. 42 Zakona o banski upravi z dne 3. 10. 1929 so spadale v pristojnost VIII. oddelka vse zadeve, ki jih je predpisoval že zakon o obrtnih delavnicah z dne 29. 6. 1910 in
vse zadeve, ki jih je določala naredba o izvrševanju obrti iz leta 1909: izdajanje obrtnih
dovoljenj in dovoljenj za privatne in javne agenture, odobravanje dolgoročnih posojil,
reševanje pritožb proti odločbam, ki jih je izdajala Zbornica za TOI. V njegovo pristojnost je nadalje spadalo določanje časa letnih sejmov in tržnih dnevov, izvrševanje vseh
poslov, povezanih z izvozom kmetijskih pridelkov in s trgovino, nadzor nad ustrojem
trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, nadzor nad gospodarskimi zadrugami, skladi
in ustanovami, delniškimi, komanditnimi in zavarovalnimi družbami ter ostalimi ustanovami, ki so se ukvarjale s sprejemanjem in hranjenjem denarnih vlog. Prav tako je v
pristojnost oddelka spadal nadzor nad nižjim strokovnim šolstvom in izdajanje potrdil
za carinske olajšave.
Gradivo je AS prevzel leta 1951 od Ministrstva za trgovino in preskrbo.
Fond je sestavljen iz spisov, odloženih po delovodnih številkah, in iz spisov, urejenih
po vsebini: Referat za turizem, serija poslovnih, situacijskih in drugih poročil za sestavo
banovinskega in državnega proračuna VIII. oddelka in dve seriji konvolutov. Večina
spisov prejšnjih upravnih organov za področje obrti, trgovine in industrije za obdobje
1918 - 1929 je prav tako vključena v posamezne serije in konvolute Oddelka za trgovino, obrt in industrijo banske uprave Dravske banovine. Te priključitve so nastale že pri
ustvarjalcu. Spisovne evidence gradiva posameznih ustvarjacev pa so, v kolikor so
ohranjene, ostale pri prvotnem fondu.
V prvi seriji konvolutov je pri posameznih zadevah, kot so sejmi, registracije podjetij in
tržni dnevi, ohranjeno tudi gradivo iz 19. stol., iz obdobja Ilirskega gubernija in nato
Deželne vlade za Kranjsko, ki je bilo priključeno k pozneje nastalemu gradivu iz upravnih potreb.
441
- spisi odloženi po delovodniških številkah: obrtne koncesije, vpisi v obrtne registre,
obrtni redi in drugi predpisi, poklicne in tehnične srednje šole, podpore društvom, pravila zadrug in hranilnic, preizkuševalni redi, koncesije za avtobusne prevoznike, prevozniški redi.../
- Referat za turizem 1919-1940: statistika, turistična propaganda, gostišča (policijska
ura, ceniki, posojila, podpore, davčne olajšave) turistični predpisi (o higieni, gorskih
poteh, prevozih...) krajevni turistični odbori.../
- poslovna, situacijska in druga poročila VIII. oddelka za sestavo banovinskega in državnega proračuna/
- konvoluti I, 19. stol.-1941: sejmi (tržni redi, pristojbine)/ banke, kreditni zavodi in
zavarovalnice (ustanovni akti, pravila, računski zaključki, statistika)/ trgovske in obrtne
zadruge (pravila, pravilniki za vajence in pomočnike)/ industrijski, obrtni in trgovski
zavodi (pravila, zapisniki občnih zborov)/ hranilnice (pravila, poslovni redi, določila o
hrambi vrednostnih papirjev, revizijska poročila, poročila o hranilnih vlogah, računski
zaključki, statistika...)/
- konvoluti II: zasebni avtobusni prevozniki po lastnikih in po voznih relacijah/ strokovno, obrtno, trgovsko šolstvo in tečaji (pravilniki, učni načrti, izpiti)/ obrtna združenja
(zapisniki skupščin in občnih zborov)/ delniške družbe (pravila, statistika, državni komisarji)/ pridobitne zadruge (računski zaključki, pravila)/ sejmi (seznami po krajih, dovoljenja, pravilniki)/
delovodniki in indeksi 1929-1941/ seznam konvolutov I od št. 1-659/ arhivski inventar
Referata za turizem/
______________________________________________________________________
127
AS 69
KMETIJSKI ODDELEK - ODSEK ZA KMETIJSTVO IN
ŽIVINOREJO, 1930 - 1941
15.5 t. m./ 107 f., 56 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Kmetijski oddelek - Odsek za kmetijstvo in živinorejo, 1929 - 1941
Organizacijsko je bil Kmetijski oddelek razdeljen na štiri odseke, ki so delovali samostojno in imeli tudi ločeno pisarniško poslovanje: Odsek za kmetijstvo in živinorejo, Odsek za gozdarstvo, Odsek za agrarnopravne posle in Odsek za veterinarstvo. Prve tri
odseke vodimo v AS kot samostojne fonde, gradivo Odseka za veterinarstvo pa je bilo v
celoti uničeno. Sprva so odseki imeli enotne spisovne evidence, leta 1932 je dobil Odsek za agrarnopravne posle svoj delovodnik, leta 1936 pa še Odsek za gozdarstvo.
442
Gradivo ni ohranjeno v celoti ampak le za leta 1938 do 1941. Za prejšnje obdobje so
ohranjeni le drobci. Gradivo je urejeno po delovodniških številkah.
Fond je bil prevzet leta 1952 od Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LR Slovenije.
Spisovne evidence so ohranjene za vse obdobje delovanja organa.
kmetijski in gospodinjski tečaji/ strokovno šolstvo/ kmetijski zavodi, zadruge, trsnice,
poiskusne postaje/ podpore zavodom in zasebnikom/ dovoljenja, uredbe in predlogi za
pospeševanje kmetijstva/ poročila o službenih potovanjih/ kmetijske razstave/ personalne zadeve/
______________________________________________________________________
128
AS 71
KMETIJSKI ODDELEK - ODSEK ZA AGRARNO-PRAVNE
POSLE, 1919 - 1944
34.3 t. m./ 279 f., 6 k.
Deželni agrarni odbor za Slovenijo, 1919 - 1919
Glavno poverjeništvo agrarne reforme, 1919 - 1920
Agrarna direkcija v Ljubljani, 1920 - 1933
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Kmetijski oddelek - Odsek za
agrarno pravne posle, 1929 - 1941
Komisija za likvidacijo agrarne reforme, 1933 - 1944
Glej AS 67, zap. št. 124 in AS 69, zap. št. 127.
Posle v zvezi z agrarno reformo so od leta 1919 vodili: Deželni agrarni odbor za Slovenijo, ustanovljen z naredbo Ministrstva za agrarno reformo dne 25. 2. in 12. 4. 1919,
Glavno poverjeništvo agrarne reforme, ustanovljeno julija 1919, Agrarna direkcija v
Ljubljani, ustanovljena z naredbo Ministrstva za agrarno reformo 16. 7. 1920, Okrožni
agrarni uradi v Ljubljani, Mariboru, Borovljah in Murski Soboti kot izvršni organi
agrarne direkcije in Komisija za likvidacijo agrarne reforme 1933 - 1944. Gradivo vseh
organov je zbrano v Odseku za agrarnopravne posle.
Fond je AS izročil Svet za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS leta 1952.
Spisi so razvrščeni po abecedi lastnikov veleposestev in razdeljeni v tri serije.
- spisi veleposestev, ki so zapadla agrarni reformi (urejeni po abecedi veleposestev):
odloki o razlastitvi, izkazi delitev s kopijami katastrskih map, izračuni površin, imeniki
ugotovljenih in razdeljenih agrarnih subjektov, individualni izkazi agrarne delitve, zem-
443
ljiškoknjižne predloge za odpis parcel, popisi interesentov agrarne reforme, zapisniki,
odloki, spisi o prodaji, odškodnini, odmeri davkov.../
- spisi (manjših) veleposestev, ki so bila iz agrarne reforme izločena/
- spisi o dodelitvi zemljišč veleposestev borcem dobrovoljcem/ naredbe, odloki, uredbe
o agrarni reformi/ personalni spisi uslužbencev odseka/ popisi prijavljencev za koristnike razlaščenih gozdov po občinah/
- delovodniki in indeksi 1936-1941/
______________________________________________________________________
129
AS 70
KMETIJSKI ODDELEK - GOZDARSKI ODSEK, 1918 - 1944
32.5 t. m./ 278 f., 67 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Kmetijski oddelek - Gozdarski odsek, 1929 - 1941
Po 38. členu Zakona o banski upravi z dne 3. 10. 1929 je spadalo v pristojnost odseka
izvajanje gozdnega in lovskega zakona, nadziranje logarskih šol in tečajev, vodenje
gospodarsko-tehnične in nadzorstvene službe, vodenje statistike, določanje cen, izvajanje gospodarskega načrta za državne in nedržavne gozdove ipd.
Fond vsebuje tudi gradivo gozdarskega resorja bivših upravnih organov od leta 1918
dalje.
- Pregled 1960, str. 74 - 75
Fond je AS izročila Gozdarska fakulteta leta 1959, kjer je tudi dobil današnjo notranjo
strukturo, pred tem pa je bil do leta 1951 pri Ministrstvu za gozdarstvo LRS. Gradivo ni
ohranjeno v celoti. Urejeno je po registraturnem načrtu in razdeljeno na 8 registraturnih
fasciklov, v okviru teh pa še na nižje enote.
I
organizacija in personalne zadeve/
II
splošni spisi gozdarskega odseka (gozdarske šole, državni izpiti, predlogi za banovinski proračun, letna poročila okrajnih gozdarjev, statistika, izvoz lesa...)/
III čiščenje in trebljenje gozdov, pogozdovanje Krasa, spravilo lesa, obmejne gozdne
zadeve, požari, škodljivci, pašne zadeve, zadruge, začasne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov, strokovna društva/
IV gozdne drevesnice/
V
lovske zadeve/
VI ribištvo/
VII normalije za gozdne in lovske zadeve 1790-1918/
VIII razsodbe Upravnega sodišča v Celju/
444
- delovodniki in indeksi/
______________________________________________________________________
130
AS 73
TEHNIČNI ODDELEK, 1919 - 1941
55.0 t. m./ 483 f., 20 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Tehnični oddelek, 1929 - 1941
Po čl. 40 Zakona o banski upravi je v pristojnost V. oddelka spadalo projektiranje, gradnja in vzdrževanje vseh državnih cest in mostov v banovini ter nadzor nad deli za nedržavne ceste in mostove, nadalje projektiranje, gradnja in vzdrževanje državnih stavb v
banovini ter njih nadzor, izdajanje vseh odločb po gradbenih predpisih, urejanje vodnih
tokov, kanalizacij in vodovodov, sodelovanje pri urejanju javnega avtoprometa.
- Pregled 1960, str. 75 - 76
Gradivo je razvrščeno po vsebini v registraturne fascikle oziroma serije. V okviru registraturnih fasciklov je gradivo večinoma urejeno po objektih. V fondu je tudi tehnična
gradbena dokumentacija predhodnikov Tehničnega oddelka banske uprave od leta 1919
dalje.
Fond je po vojni hranilo Ministrstvo za gradnje LRS, nato pa Slovenija-projekt, ki ga je
leta 1958 izročil AS. Ureditev je enaka, kot je bila ob izročitvi.
I okrožnice, navodila, Banovinsko gradbeno podjetje/
II predlogi za banovinski in državni proračun, spisi Upravne komisije tehnično-visokošolskih fondov/
IV gradbena dokumentacija za industrijske objekte/
VI gradbena dokumentacija za državne zgradbe (sodišča, kaznilnice, carinarnice,
ljudske, meščanske in tehnične srednje šole, učiteljišča, gimnazije, Univerza v
Ljubljani, NUK, Moderna galerija, Zavod za strojništvo, prirodoslovni in kemični
inštitut, mladinski domovi, socialni zavodi, pošte in poštne hranilnice, vojašnice...)/
VII regulacija voda, vodovodi/
VIII spisi gradbene direkcije (kolavdacijski zapisniki in drugo)/
X spisi gradbene direkcije (podelitev koncesij)/
XI elektrarne in elektrifikacija/
XII turistični objekti (kopališča, zdravilišča, hoteli)
XIV rudniki (Kočevje, Velenje, Zabukovica, Šentjanž, Trbovlje)/
XV regulacija naselij, gradbena dovoljenja/
- mojstrski izpiti zidarske, tesarske in vodnjakarske stroke/
- strokovni izpiti za pooblaščene inženirje/
445
- električna cestna železnica v Ljubljani/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
131
AS 75
ODDELEK ZA FINANCE, 1929 - 1941
20.5 t. m./ 119 f., 128 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za finance, 1929 - 1941
Naloge VII. oddelka so obsegale zadeve s področja računovodstva in blagajne celotne
banske uprave in njenih ustanov ter vse proračunske zadeve. Prav tako je bila naloga
oddelka priprava predloga banovinskega proračuna za posamezno finančno leto.
Fond je prevzel arhiv leta 1948 od FZC in kasneje iz njega izločil vse nearhivsko gradivo. Spisi so urejeni po delovodnih številkah.
okrožnice finančnega ministrstva/ predlogi banovinskih proračunov/ predlogi za financiranje samoupravnih organov/ odobritve zaključnih računov/ blagajniška poročila
banovinskih zavodov/ razni spisi po izboru/
______________________________________________________________________
132
AS 74
ODDELEK ZA SOCIALNO POLITIKO IN NARODNO ZDRAVJE,
1929 - 1941
23.0 t. m./ 48 f., 45 š., 101 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, 1929 - 1941
V pristojnost VI. oddelka so spadale vse zadeve povezane z zdravstvom in socialno
politiko: skrb za invalide in reveže, dovoljenja za zaposlovanje inozemcev, uprava državnih zdravilišč in kopališč, uprava in nadzor bolnic, otroških in invalidskih ustanov,
446
ustanavljanje in gradnja bolnic, odobritev zdravniške prakse, lekarniške koncesije in
higienska služba. V okviru oddelka so delovali tudi Izseljeniški referat, Inšpekcija dela
in Sklad za zidavo malih stanovanj.
Gradivo fonda je bilo po vojni večidel uničeno, ohranjen je le Izseljeniški referat, fragmenti Inšpekcije dela, nekaj gradiva, ki se nanaša na upravo državnih bolnic in gradivo
Sklada za zidavo malih stanovanj.
Del gradiva je prevzel AS od Ministrstva za zdravstvo LRS, gradivo Sklada za zidavo
malih stanovanj pa je AS izročil leta 1961 Sekretariat Sveta za socialno varstvo LRS.
- spisi glede upravljanja državnih bolnišnic/
- spisi Inšpekcije dela: nadzorniška poročila, odobritve gradbenih načrtov, dovoljenja
za obratovanje, kolektivne pogodbe o minimalnih mezdah in delovnih razmerjih
1937-1939/
- spisi Izseljeniškega referata: statistika o izseljencih povratnikih 1931-1937, 1940,
podpore priseljencem, rente, zapuščinske zadeve izseljencev, zaposlitve in izsleditve v
tujini/ sezonski delavci/
- spisi Sklada za zidavo malih stanovanj: prošnje in odobritve posojil/
- delovodniki in indeksi Oddelka za socialno politiko in narodno zdravje 1929-1939/
arhivski inventar Izseljeniškega referata 1993/
______________________________________________________________________
133
AS 72
PROSVETNI ODDELEK, 1792 - 1944
87.0 t. m./ 747 f., 120 k.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Prosvetni oddelek, 1929 - 1941
V pristojnost IV. oddelka so spadale zadeve v zvezi z ustanovitvijo, ureditvijo in delovanjem ljudskih, meščanskih in nižjih strokovnih šol, nadzor nad šolami in osebjem,
predlogi za ustanavljanje in gradnjo šol, učbeniki in prosvetna društva.
Večino gradiva je AS leta 1953 izročil Svet za prosveto in kulturo LRS, kjer je bil tudi
nestrokovno škartiran, del gradiva pa leta 1961 Svet za šolstvo LRS. Gradivo v fondu je
v celoti ohranjeno le od leta 1936 dalje in je do leta 1939 urejeno po delovodnih številkah, za leti 1940 in 1941 pa po registraturnem načrtu. Razdeljeno je na 11 registraturnih
447
fasciklov. V okviru registraturnega načrta so spisi odloženi po delovodniških števikah, v
delovodniku je označen registraturni načrt. Del gradiva sestavlja posebne serije.
- spisi 1936-1939 urejeni po delovodniških številkah (zadeve so enake kot v letih
1940-1941)/
- spisi 1940-1941, urejeni po registraturnem načrtu:
I
pouk, učbeniki, proslave, učiteljska društva, poročila o uslužbencih.../
II
personalne zadeve učiteljev, poročila nadzornikov o poslovanju šol.../
III privatni izpiti za ljudske šole, šolska izobrazba služiteljev, predčasni odpusti iz
šol.../
IV šolska poslopja, nastavitve in strokovni izpiti učiteljev ljudskih šol, predšolska
vzgoja, vrtci, šolski vrtovi, glasila, podpore za učila, ocene učiteljev.../
V
učiteljišča/
VI meščanske šole/
VII gimnazije in druge srednje šole/
VIII privatne srednje šole/
IX štipendije in podpore dijakom in študentom/
X
ljudska univerza, kulturne prireditve, kulturno-provetna društva, umetniki, glasbena dejavnost, gledališče, muzeji/
XI spisi o spomeniškem in konservatorskem uradu/
- spisi ustanov 1792-1940/
- spisi o črpanju ustanovnih skladov/
- osebne popisnice učiteljev javnih osnovnih šol/
- kataster prosvetno-gospodarskih ustanov 1931-1932/
- statistika vrtcev in šol 1926-1936/
- poročila o poslovanju ustanov 1930-1941/
- prijave duhovnikov za draginjske doklade/
______________________________________________________________________
134
AS 1475
DIREKCIJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI, 1919 - 1941
0.2 t. m./ 2 š.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani, 1918 - 1941
Ob nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile železnice z novimi mejami
odrezane od dotedanjih direkcij Avstro-Ogrske, zato so bile najprej podrejene Oddelku
za promet Narodne vlade za Slovenijo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je bila
ustanovljena 14. 11. 1918 za vse slovensko ozemlje, začasno tudi za proge Južne železnice. Generalna direkcija na Dunaju je kasneje priznala obstoječi politični položaj in je
1. 8. 1919 v Ljubljani ustanovila obratno ravnateljstvo za proge Južne železnice v Sloveniji in na Hrvatskem. V Beogradu so bili nezaupljivi do obratnega vodstva Južne železnice, zato je Ministrstvo za promet in zveze postavilo Južni železnici kot tujemu podjetju vladnega komisarja (komisariat je bil ukinjen 31. 8. 1923). Tako sta bili v Sloveniji
dve ločeni upravi, Ravnateljstvo (direkcija) državnih železnic in Inšpektorat južne žele448
znice. Januarja 1920 je prometno ministrstvo ukinilo direkcijo v Ljubljani in namesto
nje je deloval Inšpektorat državnih železnic, ki je bil podrejen direkciji v Zagrebu. Leta
1924 je bila namesto inšpektorata in ravnateljstva, ponovno ustanovljena Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Prevzela je tudi obratovanje na vseh progah Južne železnice
v Sloveniji. Podrejena je bila Generalni direkciji v Beogradu.
- Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939
- Pleterski M., Namizni koledar Slovenskih železnic za leto 1993 - Mohorič I., Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968
Gradivo je bilo prevzeto leta 1960.
spisi v zvezi s stavkami železničarjev/ zaslišanja udeležencev stavk/ odpusti stavkajočih/
spis o izterjavi vagonske stojnine od Jugobrune v Kranju v času tekstilne stavke 1936/
______________________________________________________________________
135
AS 188
DIREKCIJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI, 1896 - 1940
9.0 t. m./ 71 š.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani, 1918 - 1941
- Nagode Č., Naš promet, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 404 - 408
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je prevzela za potrebe nadaljnjega poslovanja in
vzdrževanja prog na področju Slovenije, Hrvaške in dela Bosne in Hercegovine tudi del
gradiva Železniškega ministrstva na Dunaju. Gradivo so Nemci leta 1941 vzeli na Železniški direkciji v Ljubljani in ga odpeljali na Dunaj. Po vojni je bilo restituirano. AS ga
je izročil Zvezni sekretariat za zunanje zadeve 5. 7. 1955.
Gradivo, ki se deli v A, B in C del, vsebuje spise in deloma tudi načrte o železnicah:
A del obsega gradivo za področje Slovenije od leta 1896 do 1918/
B del je za področje Hrvaške, deloma Bosne in Hercegovine od leta 1897 do 1918/
C del obsega arhivsko gradivo Direkcije državnih železnic Ljubljana le za področje
Slovenije po letu 1918/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
136
AS 1167
DIREKCIJA POŠTE IN TELEGRAFA V LJUBLJANI, 1919 - 1945
1.5 t. m./ 5 f., 35 k.
449
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani, 1918 - 1922
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, 1922 - 1927
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, 1927 - 1941
Pokrajinsko poštno, brzojavno in telefonsko ravnateljstvo v Ljubljani, 1941 - 1945
Poštna uprava slovenskega ozemlja je bila pred razpadom Avstro-Ogrske razdeljena
med poštne direkcije v Trstu (za Kranjsko in Primorsko), v Gradcu (za Štajersko), v
Celovcu (za Koroško), Szombathelyu in Pecsu (za Prekmurje).
Narodna vlada je novembra 1918 ustanovila Poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse
slovensko ozemlje v Ljubljani in ga neposredno podredila oddelku za promet. Januarja
1919 je izdalo prve slovenske poštne znamke, 1927 je začela delovati nova avtomatska
telefonska centrala v Ljubljani. Ravnateljstvo je bilo podrejeno Ministrstvu pošte in
brzojava v Beogradu, ustanovljenemu decembra 1918, vendar je do 30. 4. 1919
poslovalo po službenem redu za nekdanje avstrijske poštne direkcije iz leta 1885. 16. 4.
1919 so prišle poštna, telegrafska in telefonska služba pod upravo kraljeve državne
pošte, ki jo je na najvišji stopnji predstavljal minister za pošto in telegraf (podrejenih
mu je bilo 9 poštno-telegrafskih direkcij). Ljubljansko ravnateljstvo je bilo sestavljeno
iz 5 oddelkov s po dvema pododdelkoma:
1. splošnega - s personalnim in administrativnim,
2. poštnega - s poštnim in prometnim,
3. telegrafsko-telefonskega - s telegrafsko-telefonskim in tehničnim,
4. ekonomskega - z nabavnim in skladiščnim ter
5. računsko-kontrolnega - z računskim in kontrolnim pododdelkom.
Pri ravnateljstvu so delovale še knjigoveznica, mehanična delavnica, mizarnica, kolarnica, kovačnica in glavna avtogaraža z delavnico. Ravnateljstvu so bile podrejene vse
poštne, brzojavne in telefonske ustanove, razen podružnice poštne hranilnice.
Poštno ministrstvo je prešlo leta 1929 kot glavna uprava pošte in telegrafov za leto dni v
sestavo Ministrstva za gradnje, nato v sestavo Ministrstva za promet. Poslovanje pošte
so urejali enotni pravilniki za vso državo. Pošte so se delile na državne, državne pogodbene in poštne zbiralnice (postopno so jih zamenjale pomožne pošte).
Med drugo svetovno vojno je italianski okupator pri poštni direkciji v Ljubljani ustanovil poseben poštni inšpektorat, sicer večjih sprememb ni bilo, tudi zaposleni so obdržali
svoja delovna mesta.
Po vojni je o vseh zadevah odločalo Ministrstvo za PTT v Beogradu, ki je tudi razdeljevalo v proračunu odobrena sredstva posameznim direkcijam. Pošta je potem prešla iz
proračunske ustanove v državno gospodarsko podjetje (1950) - v Beogradu je bila ustanovljena Skupnost gospodarskih podjetij jugoslovanskih PTT z Generalno direkcijo
PTT kot operativnim organom, direkcija v Ljubljani pa se je preimenovala v Podjetje za
PTT promet (1954).
- Rozman I., Pošta, brzojav in telefon, Slovenci v desetletju 1918 - 1928, Ljubljana
1928, str. 625 - 631
- ES 9, Ljubljana 1995, str. 181 - 186
- Bezlaj Krevel L., 75 let od ustanovitve prve slovenske poštne uprave, PTT novice,
glasilo PTT delavcev Slovenije, leto 1993 št. 10 - 11, leto 1994 št. 2 - 3
- Pošta na slovenskih tleh, Pošta Slovenije 1997, str. 178 - 278
Gradivo so izročile Združene PTT organizacije Slovenije 11. 5. 1982.
450
normalije: odloki, uredbe, okrožnice - o spremembah plač, premestitvah uslužbencev,
napredovanjih, dokladah 1923-1944/ seznam poštnih nabiralnic 1919/ proračuni in
razvrstitve pogodbenih državnih pošt: spiski pogodbenih državnih pošt 1932-1940, razrednih državnih pošt 1941/ poštna knjiga 1928/ osebni in uradni podatki uradnikov in
uslužbencev bivše Kraljevine Jugoslavije, ki jih je izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino/ starešinska poročila uslužbencev (A-Ž) 1941-1944/ vojna škoda
1943-1945/ pravila poštnega kegljaškega kluba "Crkni" 1931/ knjige zaposlenih v državnih in pogodbenih državnih poštah, (plačilni) staleži osebja 1919-1940/
______________________________________________________________________
137
AS 110
DIREKCIJA ŠUM KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI,
1918 - 1941
22.6 t. m./ 254 f., 40 k.
Gozdarski oddelek Deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, 1919 - 1922
Direkcija šum Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, 1922 - 1929
Direkcija šum Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, 1929 - 1941
Leta 1919 je prevzela upravo in nadzor nad državnimi gozdovi in gozdovi, ki so bili last
verskega sklada Gozdarski oddelek deželne vlade v Ljubljani, ustanovljen z razglasom
junija 1919 (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 115/19). Neposredno je bil podrejen Ministrstvu
za šume in rudnike v Beogradu. Oddelku so bile podrejene šumske uprave na Bledu, v
Bohinjski Bistrici, Kranjski Gori in Kostanjevici.
Oddelek sta sestavljala dva odseka, odsek deželnega gozdnega nadzorništva s področjem gozdarsko politične uprave in odsek ravnateljstva državnih gozdov in domen s področjem gozdne uprave po državnih in versko zakladnih posestvih (Ur.l. DV za Slovenijo, št. 161/19).
Leta 1922 je bilo spremenjeno poimenovanje gozdarskih oblastev v Sloveniji (Ur.l. Pokrajinske uprave za Slovenijo, št. 15/22). Gozdarski oddelek deželne vlade se je preimenoval v Direkcijo šum Kraljevine SHS (po 1929 Jugoslavije) v Ljubljani, vsa podrejena gozdna oskrbništva in nadzorništva pa so se preimenovala v šumske uprave Kraljevine SHS (Jugoslavije). Po italijanski okupaciji 1941 je delovalo Ravnateljstvo državnih
gozdov v Ljubljani (glej AS 212, zap. št. 168).
Fond je bil prevzet leta 1954 in vskladiščen na Agronomski fakulteti do leta 1959, ko je
bil prepeljan v prostore AS. Gradivo v fondu je urejeno po registraturnem načrtu, ki
obsega 14 registraturnih fasciklov označenih z rimskimi številkami.
I. splošne zadeve/ II. personalne zadeve/ spisi uradov: III. Kostanjevica, IV. Bled, V.
Bohinjska Bistrica, VI. Kranjska Gora/ VII. uravnava gozdarskega obrata/ VIII. režijski
451
obratni fond/ IX. terminirane vloge/ X. normalije/ XI. strokovno šolstvo/ XII. pogozdovanje/ XIII. računske zadeve/ XIV. ekonomat/ indeksi/ delovodniki/
______________________________________________________________________
138
AS 109
DRAVSKA FINANČNA DIREKCIJA V LJUBLJANI, 1918 - 1945
69.5 t. m./ 311 f., 391 k.
Delegacija Ministrstva financ za Slovenijo in Istro, 1919 - 1921
Delegacija Ministrstva financ v Ljubljani, 1921 - 1929
Dravska finančna direkcija v Ljubljani, 1929 - 1941
Ustanovljena je bila 25. 3. 1919 (Sl.n. Kraljestva SHS, št. 23/19 in Ur.l. DV za Slovenijo, št. 11/20) kot delegacija Ministrsta financ za Slovenijo in Istro. Pristojna je bila za
ozemlje Slovenije in Istre.
Izdajala je ukaze vsem oblastvom, uradom in organom, ki so po zakonih in predpisih
sodelovali v finančni upravi. Načeloval ji je delegat minstrstva, za pravilno opravljanje
poslov je bil neposredno odgovoren ministrstvu. Od leta 1921 se je imenovala Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Obstajala je do leta 1929, ko se je na podlagi zakona o
organizaciji finančne uprave z dne 7. 12. 1929 formirala Dravska finančna direkcija.
Njene naloge so bile: vodenje in nadzor uprave posrednih in neposrednih davkov in
ostalih davščin, nadzor nad poslovanjem oblastev, uradov in organov, odločanje v pravnih zadevah glede odredb in rešitev nižjih finančnih uradov, obveščanje ministra ter
priprava konkretnih predlogov, razveljavljanje dvojnega obdavčevanja, poprava napačno predpisanih davkov, odrejanje izbrisov neizterljivih davščin, povračanje preplačanih
oziroma nezakonito izterjanih davkov, določanje kazni in sklepanje pogodb za pristojbine.
Direkcija je bila sestavljena iz predsedstva, odseka za trošarino in takse in odseka za
kataster.
Gradivo je izročil Državni sekretariat za finance LRS leta 1961, manjši del pa Sekretariat IS LRS leta 1962. Gradivo ni urejeno.
spisi predsedstva/ spisi odseka za trošarino in takse/ spisi odseka za kataster/ dnevniki/
blagajniške knjige/ glavne knjige/ računovodske knjige/
452
______________________________________________________________________
139
AS 1648
INŠPEKCIJA DELA V LJUBLJANI, 1904 - 1942
0.8 t. m./ 5 š.
Obrtno nadzorništvo za Kranjsko v Ljubljani, 1883 - 1918
Obrtno nadzorništvo v Ljubljani, 1919 - 1921
Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani, 1922 - 1929
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, 1929 - 1941
Inšpekcija dela za Ljubljansko pokrajino, 1941 - 1943
Obrtno nadzorništvo (inšpektorat) za Kranjsko (XI. nadzorniško okrožje) v Ljubljani je
bilo ustanovljeno na osnovi avstrijskega zakona z dne 17. 6. 1883 kot organ državne
oblasti za neposredni nadzor nad izvajanjem predpisov o skrbi za zdravje in življenje
delavcev v delavskih obratih in stanovanjih, o delovnih pogojih, o izplačevanju zaslužkov in o vajencih. Obrtni nadzorniki so imeli pravico nenapovedanih inšpekcij ter posredovanja o sporih med delavci in delodajalci. Vodili so evidenco o stavkah, mezdnih
gibanjih, sodelovali pri izdaji gradbenih dovoljenj za delovne prostore itd.
Za slovensko ozemlje so bila do konca prve svetovne vojne pristojna obrtna nadzorništva s sedeži v Celovcu, Gradcu in Ljubljani. Z naredbo Narodne vlade v Ljubljani 18.
12. 1918 je bila pristojnost obrtnega nadzorništva za Kranjsko v Ljubljani razširjena na
vse ozemlje Slovenije. Zakon o inšpekciji dela je bil sprejet 30. 12. 1921 in je določal,
da se pri Ministrstvu za socialno politiko Kraljevine SHS ustanavlja inšpekcija dela za
neposredno nadzorstvo nad izvrševanjem delavske zaščitne zakonodaje v industrijskih,
trgovinskih in prometnih obratih ter podjetjih, razen v državnih železniških in rudarskih
podjetjih. Ustanovljena je bila osrednja inšpekcija dela v Beogradu kot izvršilna oblast
ministrstva za socialno politiko, njej pa je bilo podrejenih 10 inšpekcij dela na območju
cele države. V Sloveniji sta delovali oblastni inšpekciji dela v Ljubljani in Mariboru.
Konec leta 1929 so po zakonu o banskih upravah postale inšpekcije dela sestavni del
banske uprave. Oblastni inšpekciji dela v Ljubljani in Mariboru sta se združili v odsek
inšpekcije dela VI. oddelka banske uprave v Ljubljani, inšpektorji dela so postali strokovni referenti bana.
Po italijanski okupaciji je septembra 1941 postala inšpekcija dela samostojen odsek
Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino in se imenuje Inšpekcija dela za Ljubljansko pokrajino.
- Vodnik 1965, str. 358
- Kresal F., Pregled razvoja delavsko zaščitne zakonodaje in ustanov delavske zaščite
v Sloveniji med obema vojnama, Prispevki IZDG 1968 - 1969, št. 8 - 9, str. 139 146
Gradivo je 27. 2. 1957 predal Republiški svet Zveze sindikatov Jugoslavije v Ljubljani
Zgodovinskemu arhivu CK ZKS in ta leta 1959 Arhivu IZDG v Ljubljani. Od novembra
1992 je v AS, ki že hrani del tega gradiva v fondu Banska uprava Dravske banovine,
Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (glej AS 74, zap. št. 132).
453
letna poročila 1904-1909, 1911-1914, 1921-1927/ stavke in mezdna gibanja
1918-1928/ kolektivne pogodbe, sporazumi, dogovori 1919-1920, 1923, 1935-1938
(KID)/ poslovni redi 1915, 1937/ posamezni dopisi in okrožnice 1919-1925/ statistični
pregledi: mezde 1941, zaposlitve delavcev 1941-1942, zavarovanje pri OUZD
1923-1942, delavski zaupniki 1936-1940, razvojno gospodarstvo v Jugoslaviji
1938-1940/ seznam delavskih organizacij po okrajih 1923/
______________________________________________________________________
140
AS 1649
JAVNA BORZA DELA V LJUBLJANI, 1919 - 1946
8.0 t. m./ 37 f., 78 k.
Državna posredovalnica za delo v Ljubljani, 1918 - 1922
Državna borza dela v Ljubljani, 1922 - 1927
Javna borza dela v Ljubljani, 1927 - 1939
Glavna uprava za posredovanje dela v Ljubljani, 1939 - 1941
Borza dela v Ljubljani, 1941 - 1944
Arbeitsamt Laibach, 1944 - 1945
Delovni urad v Ljubljani, 1944 - 1945
Javna borza dela za Slovenijo v Ljubljani, 1945 - 1948
Ustanovljena je bila kot Državna posredovalnica za delo v Ljubljani 20. 12. 1918 z nalogo posredovati delo in podpirati brezposelne delavce in nameščence. Z uveljavitvijo
zakona o zaščiti delavcev 28. 2. 1922 se je Državna posredovalnica za delo preimenovala 14. 6. 1922 v Državno borzo dela, ki je bila neposredno podrejena Ministrstvu za
socialno politiko v Beogradu. Na osnovi uredbe o posredovanju dela in podpiranju brezposelnih 26. 11. 1927, pa se je preimenovala v Javno borzo dela v Ljubljani in je po
novih predpisih začela delovati na samoupravni podlagi, tako kot delavske zbornice. V
upravnem pogledu je bila podrejena Centralni upravi za posredovanje dela v Beogradu,
v samoupravnem pa Centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu (od leta
1939 dalje Glavna uprava za posredovanje dela v Ljubljani). Naloge borze dela so bile:
registracija nezaposlenih delavcev in razpoložljivih delovnih mest, posredovanje dela in
nudenje pomoči nezaposlenim. Osnovane so bile še podružnice oziroma ekspoziture v
Mariboru, Celju in Murski Soboti za krajši čas tudi v Kranju (1929 do 1931 in ponovno
od 1938 do 1941).
Po okupaciji Slovenije je na italijanskem zasedbenem območju, v Ljubljanski pokrajini
nadaljevala s poslovanjem Borza dela v Ljubljani. Z naredbo Visokega komisarja za
Ljubljansko pokrajino št. 52 je bil zaradi enotne ureditve povpraševanja in ponudbe dela
na ozemlju Ljubljanske pokrajine ustanovljen 25. 6. 1941 Pokrajinski namestitveni urad
(Ufficio provinciale di collocamento) pri Borzi dela v Ljubljani, s podrejenimi občinskimi oddelki namestitvenega urada na sedežih občin. Z naredbo Visokega komisarja za
Ljubljansko pokrajino št. 63 je bilo uvedeno obvezno posredovanje Borze dela in uzakonjena prepoved sprejemanja delavcev brez posredovanja Pokrajinskega namestitvenega urada. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 in nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine je borza dela v Ljubljani do maja 1944 nadaljevala s poslovanjem in nalogami po
454
italijanskih predpisih. Dne 9. 5. 1944 je Vrhovni komisar za operacijsko območje Jadransko primorje, kamor je spadala tudi Ljubljanska pokrajina, izdal naredbo o ustanovitvi delovnih uradov. S to naredbo se je Borza dela v Ljubljani preimenovala v Delovni
urad (Arbeitsamt) v Ljubljani, ki je bil neposredno podrejen Vrhovnemu komisarju za
operacijsko območje Jadransko primorje v Trstu. Po koncu druge svetovne vojne je bila
ponovno vzpostavljena Javna borza dela za Slovenijo v Ljubljani.
- Vodnik 1965, str. 359
- Kresal F., Pregled razvoja delavsko zaščitne zakonodaje in ustanov delavske zaščite
v Sloveniji med obema vojnama, Prispevki IZDG 1968 - 1969, št. 1 - 2, str. 103 109
Gradivo je 27. 2. 1957 izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Zgodovinskemu arhivu CK ZKS v Ljubljani in ta leta 1959 Inštitutu za zgodovino delavskega
gibanja oziroma Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, od novembra 1992 je v AS.
Ob izročitvi so bili iz gradiva izločeni personalni dokumenti odseka za posredovanje
dela 1946 - 1947, osebne listine, plačilne liste 1943 - 1948, odločbe o namestitvi in odpustitvi uslužbencev pri odseku za posredovanje dela in zaposlovalnicah, spisi, okrožnice in splošni dopisi 1946 - 1947, zaposlitev delovne sile v coni B 1946 - 1947, pomembnejši računi 1943 - 1948, namestitveni dekreti pri posredovalnici za delo 1946, kontrolnik kreditov 1945, zbiralnik 1947, finančna korespondenca 1945 - 1946, evidence
plač uslužbencev JBD, nepremičnine 1952, proračuni 1946 - 1948, vojna škoda JBD
1945 - 1946, bilance 1945 - 1947, navodila za odpravljanje službe posredovanja dela
1946, kar je v prevzemnem zapisniku označeno s posebnim znakom in je ostalo na RS
ZSS. Dopisi so urejeni po delovodnih številkah. Del gradiva hrani AS na Zvezdarski 1
(glej AS 385, zap. št. 141).
zapisniki 1926-1942/ izpiski iz sejnih zapisnikov 1943-1945/ poročila o delu in poslovanju 1919-1938/ dopisi 1927-1946/ zaupni (poverljivi) dopisi 1930-1945/ finančne zadeve 1929-1946/ načrti stavbe JBD v Celju, Kranju 1936-1940/ uredbe/ predpisi/ pravilniki/ zakoni/ seznam povratnikov iz evropskih držav 1940-1941/ poročilo nemškega svetovalca o delavskem položaju v Ljubljani 1943-1945/ inventar 1946/ delovodniki in indeksi 1924-1946/
______________________________________________________________________
141
AS 385
JAVNA BORZA DELA V LJUBLJANI, 1931 - 1946
1.0 t. m./ 8 f., 7 k.
Javna borza dela v Ljubljani, 1927 - 1939
Glavna uprava za posredovanje dela v Ljubljani, 1939 - 1941
Borza dela v Ljubljani, 1941 - 1944
Arbeitsamt, Laibach, 1944 - 1945
Delovni urad v Ljubljani, 1944 - 1945
Javna borza dela za Slovenijo v Ljubljani, 1945 - 1948
455
Glej AS 1649, zap. št. 140
- Glej AS 1649, zap. št. 140
Gradivo je prevzel AS leta 1974 od Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
inventurni zapisniki podružnic v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Kamniku,
Kranju, Ormožu, Novem mestu 1945/ plačilni listi, važnejši računi, zaključna bilanca
1943-1945/ zapisniki konferenc začasne uprave Javne borze 1945-1946/ glavne knjige
1943-1946/ knjiga stalnih uslužbencev Javne borze v Ljubljani 1931-1942/ knjiga pripravnikov in pogodbenih delavcev v Ljubljani 1931-1939/
______________________________________________________________________
142
AS 111
KOMISIJA ZA SISTEMIZACIJO INTERESOV GORIŠKE IN
KRANJSKE, DELEGACIJA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE,
1913 - 1939
0.7 t. m./ 9 f., 1 k.
Komisija za sistemizacijo interesov Goriške in Kranjske, Delegacija Kraljevine
Jugoslavije, 1919 - 1941
Na podlagi mirovne pogodbe z Avstrijo z dne 10. 9. 1919, kjer so bile v členih 249 in
250 opredeljene pravice, dobrine in interesi tujcev in bivših državljanov Avstrijskega
cesarstva, je bila ustanovljena komisija, ki je reševala sporne zadeve zasebnega lastništva in lastništva društev, ki je ostalo izven Kraljevine SHS.
Gradivo v fondu se večidel nanaša na ureditev razmer v obmejnem pasu z Avstrijo in
Italijo, predvsem ureditve dvolastništva ob meji. Spisovne evidence niso ohranjene v
celoti, in niso uporabne za iskanje gradiva.
finančne zadeve 1923-1926 in 1937-1939/ seznam arhivskega gradiva bivšega kranjskega Deželnega odbora, prevzetega od banskega svetnika dr. Bogataja/ jugoslovanski
zapisniki zasedanj 1926-1928/ terjatve fizičnih in pravnih oseb/ zemljevidi spornih ozemelj/ zapisniki sej delegacije, nepopolni prepisi, 1925-1929, 1931-1933/ spisi raznih
bivših kranjskih ustanov 1913-1938/ problematika maloobmejnega prometa z Italijo/
delovodnik/
456
______________________________________________________________________
AS 1545
MOŠKA KAZNILNICA MARIBOR
Zaradi redaktorske napake so podatki o fondu pod zaporedno številko 163.
______________________________________________________________________
143
AS 113
RUDARSKO GLAVARSTVO V LJUBLJANI, 1771 - 1948
10.2 t. m./ 56 f., 65 k., 6 š.
Rudarski komisariat v Ljubljani, 1850 - 1858
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, 1858 - 1871
Rudarski revirni (okrožni) urad v Ljubljani, 1871 - 1929
Rudarski revirni (okrožni) urad v Celju, 1871 - 1929
Rudarsko glavarstvo v Celovcu, 1858 Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, 1918 - 1946
Uprava in nadzor nad rudarstvom in predelavo rud je bila po revoluciji 1848 dodeljena
posebnim upravnim organom za rudarstvo. Obdobje do sprejema zakona o rudarstvu
lahko označimo kot prehodno obdobje, v katerem je vse rudarske zadeve reševalo provizorično rudarsko glavarstvo z eksponiranimi rudarskimi komisarji (RGB, št.
123/1850). Rudarski zakon, ki je izšel 23. 5. 1854 (RGB, št. 146/1854), je pomenil temeljno zakonodajo za rudarstvo, saj je bil na ozemlju Slovenije v veljavi vse do konca
druge svetovna vojne. S tem zakonom so bila uvedena tristopenjska upravna oblastva za
področje rudarstva in sicer:
- rudarska glavarstva z eksponiranimi rudarskimi komisarji (1. stopnja);
- višje rudarsko oblastvo, ki je bilo združeno z upravnimi organi na stopnji dežele (2.
stopnja);
- ministrstvo za finance (3. stopnja);
Prvi dve stopnji sta bili teritorialno omejeni na okvir dežele, s tem da je višje rudarsko
oblastvo predstavljal upravni organ v sestavi politične uprave vsake dežele, na Kranjskem je bila to Deželna vlada v Ljubljani.
S cesarsko odredbo št. 157 z dne 13. 9. 1858 je bila določena shema rudarske uprave.
Na slovenskem ozemlju so obstajali naslednji rudarski upravni organi:
- rudarska glavarstva v Ljubljani, Celju in Celovcu (1. stopnja);
- višji rudarski upravni organi pri Deželni vladi v Ljubljani, Deželni vladi v Celovcu,
Državnem namestništvu v Trstu in Državnem namestništvu v Gradcu (2. stopnja).
Omenjena upravna ureditev je bila v veljavi do izida zakona o ureditvi in delokrogu
rudarskih oblastev (RGB št. XXXIII/ št. 77) z dne 21. 7. 1871. S tem zakonom je bila
organizacija uprave na področju rudarstva bistveno spremenjena in je bila z majhnimi
spremembami v veljavi vse do razpada monarhije. Rudarska upravna oblastva so bila:
- revirni rudarski urad, pri nas znan tudi pod nazivom okrožni rudarski urad;
- rudarsko glavarstvo, kot pritožbena inštanca 1. stopnje;
- poljedelsko ministrstvo.
457
Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med naslednje Revirne rudarske urade:
- urad v Ljubljani, pristojen za reševanje rudarskih zadev na ozemlju Kranjske, Goriške,
Gradiške, Trsta in Istre;
- urad v Celju, pod katerega je spadalo področje južnega dela Spodnje Štajerske;
- urad v Gradcu, pristojen za severni del Spodnje Štajerske;
- urad Celovec-vzhod, pristojen za naše rudnike in železarske obrate na Koroškem (Mežica, Leše, Prevalje);
- urad Celovec-zahod, pod katerega je spadal rudnik svinca v Rajblju.
Oba Revirna urada v Celovcu sta bila leta 1892 združena v en revirni urad (RGB, št.
XX/1892, odredba 48).
Rudarsko glavarstvo je bilo prizivna inštanca proti rešitvam Revirnega rudarskega urada ter disciplinsko oblastvo za nadzor dela uslužbencev revirnih rudarskih uradov. Z
zakonom o ureditvi in delokrogu rudarskih oblastev je bilo avstrijsko ozemlje razdeljeno na štiri Rudarska glavarstva; za naše ozemlje je bilo pristojno Rudarsko glavarstvo v
Celovcu (RGB, št. XXXIII/1871), ki je obsegalo ozemlje od Bodenskega jezera do Boke Kotorske, in sicer: Predarlsko, Tirolsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško z
Gradiško, Trst, Istro in Dalmacijo z otoki. V tem obsegu je Rudarsko glavarstvo v Celovcu poslovalo do razpada avstrijske države leta 1918.
Po razpadu monarhije je bilo z odlokom Narodne vlade SHS z dne 31. 12. 1918 ustanovljeno Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, ki je bilo pristojno za upravo in nadzorstvo
montanističnih podjetij za celotno področje Narodne vlade. Bilo je nadzorna oblast 1.
stopnje. Sestavljeno je bilo iz naslednjih referatov: za rudniške pravice, za tehnično
nadzorstvo, za socialno zavarovanje in delavsko zaščito, in za regalne davščine.
Po 42. členu zakona o banski upravi bi se moralo Rudarsko glavarstvo priključiti kot
poseben urad VIII. oddelku banske uprave, vendar sklep ni bil nikoli izvršen, tako da je
samostojno poslovalo vse do ukinitve leta 1946.
V njegovo pristojnost je spadalo podeljevanje in podaljševanje vseh vrst rudarskih pravic in koncesij, izdajanje diplom, vodenje rudniškega katastra, pobiranje rudarskih pristojbin, izdajanje rudarsko policijskih naredb in opravljanje policijske službe v rudnikih,
potrjevanje rudarskih obratov in naprav, nadzor nad ustanovami za zavarovanje rudarskega osebja, zdravstvena in inšpekcijska služba, nastavitve osebja, potrjevanje kolektivnih pogodb, izrekanje kazni, odvzem koncesij, rudarska in topilniška statistika, vse
ostale zadeve v zvezi z rudarskim zakonom, zakonom o zaščiti delavcev ter nižji rudarski pouk.
Med leti 1918 in 1929 sta na ozemlju Slovenije delovala dva Okrožna (revirna) rudarska urada, v Ljubljani in v Celju.
V času okupacije so Nemci ustanovili v Celju poseben Rudarski urad, ki je bil teritorialno pristojen za okupirano ozemlje južne Štajerske.
- Pregled 1960, str. 77 - 78
- Ribnikar P., Rudarsko glavarstvo 1858 - 1945 in pomen njegovega arhivskega gradiva za zgodovino, Arhivi IV, št. 1 - 2, Ljubljana 1981, str. 53 - 60
- Ribnikar P., Tehnična dokumentacija v rudarstvu, Arhiv IX, št. 1 - 2, Ljubljana 1986,
str. 29 - 34
Fond Rudarskega glavarstva je sestavljen iz gradiva, nastalega ob njegovem poslovanju,
ter iz gradiva, ki je nastalo pri predhodnikih do leta 1918. Med tem gradivom se nahaja
gradivo nekdanjih rudarskih sodišč do leta 1850, rudarskega komisariata v Ljubljani,
rudarskih revirnih uradov v Ljubljani in v Celju ter Rudarskega glavarstva v Celovcu.
458
Poudariti je treba da pri gradivu navedenih provenienc ne gre za celotne registrature
temveč za posamezne spise navedenih organov.
Arhivsko gradivo Rudarskega urada v Celju je bilo ob bombardiranju deloma uničeno,
deloma pa močno poškodovano. Po vojni je bilo preostalo gradivo vrnjeno Rudarskemu
glavarstvu v Ljubljano.
Po ukinitvi organa je del gradiva prevzel Zavod za statistiko, del pa Ministrstvo za industrijo in rudarstvo. AS je del fonda prevzel leta 1952 od Sveta za industrijo, drugi del
pa leta 1958 od Zavoda za statistiko. Del fonda je bil uničen.
podelitvene listine/ spisi, ki zadevajo posamezne rudnike/ strojne naprave/ skladišča za
razstrelivo/ razne naprave/ službeni redi/ varnostni predpisi/ splošni spisi 1936-1945/
rudarske knjige 1771-1947/ knjige statistike/ registraturne pomožne knjige/ karte in
zemljevidi/ razlastitve rudnikov/ strojne naprave/ rudarski akti 1851-1897/ rudarska
sodišča do 1850/ rudarski komisariat 1848-1858/ Rudarski urad v Celju 1941-1945/
Rudarsko glavarstvo v Celovcu/
______________________________________________________________________
144
AS 666
UPRAVNO SODIŠČE ZA OBMOČJE DRAVSKE BANOVINE V
CELJU, 1929 - 1941
1.3 t. m./ 9 š.
Upravno sodišče za Slovenijo, 1923 - 1929
Upravno sodišče za območje Dravske banovine v Celju, 1930 - 1941
Upravno sodstvo v splošnem ščiti v pravni državi v javnem pravu osnovane pravice in
dolžnosti državljanov z razveljavljanjem nezakonitih odločb upravnih oblastev.
Upravno sodišče v Celju je bilo ustanovljeno na podlagi Vidovdanske ustave in Zakona
o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. 5. 1922. Ta zakon je določal, da je Državni svet vrhovno upravno sodišče, ki ima trideset članov, katere postavlja kralj na
predlog predsednika sodišča. Državni svet je odločal o pritožbah zoper razsodbe upravnih sodišč. Za spore upravnega značaja so se ustanavljala upravna sodišča. Upraven ali
administrativen spor je bil spor med posameznikom ali pravno osebo na eni in upravnim
oblastvom na drugi strani, kadar je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu
osnovan neposredni osebni interes posameznika ali pravne osebe - tožnika. Posameznik
ali pravna oseba katere pravica ali na zakonu utemeljen interes je bil kršen z nezakonitim aktom upravnega oblastva je imel najprej pravico pritožbe na višje upravno oblastvo
in zoper to odločbo šele na upravno sodišče. Vsako sodišče je imelo predsednika in potrebno število sodnikov, ki so se postavljali s kraljevim ukazom na predlog ministra za
pravosodje izmed kandidatov, ki jih je izbral državni svet. Upravna sodišča so kot prva
instanca delovala za več oblasti skupaj. Slovenija, razdeljena na dve oblasti je prišla pod
upravno sodišče v Celju. Sodišče je sodilo v senatu (oddelku), ki je imel tri člane.
Veljalo je kasatorično načelo, kar pomeni, da je sodišče z razsodbo tožbo zavrnilo ali pa
ji ugodilo in v tem drugem primeru izpodbijano upravno odločbo razveljavilo.
Organizacijo, pristojnost in poslovanje tega sodišča sta urejala poleg zgoraj citiranih
pravnih aktov še: Uredba o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z
459
aktov še: Uredba o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 5. 9.
1922 in Zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 29. 5.
1929 s popravkom v letu 1930. Predsedniki upravnih sodišč so bili dolžni vsako leto
sestaviti poročilo o delovanju sodišča. Ta poročila so bili dolžni predložiti državnemu
svetu, ki jih je obravnaval na "obči seji" in nato posredoval ministru za pravosodje.
-
Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961
Melik J., Upravni postopek, Arhivi II, št. 1 - 2, Ljubljana 1979, str. 21 - 24
Krbek I., Upravno pravo, Zagreb 1929
Ogrin F., Koliko upravnih instanc imamo in kakšne?, Slovenski pravnik XXXV,
- Steska H., Oris našega upravnega prava, Ljubljana 1936
Hranimo le droben del tega fonda. Gradivo je bilo prevzeto dvakrat: 22. 5. 1950 od
Glavne direkcije za promet z lesom ter 16. 2. 1950 od pravosodnega ministrstva. Prevzemni zapisnik ni vseboval seznama gradiva. Prav tako tudi ni bil pojasnjen vzrok nahajanja gradiva upravnega sodišča pri omenjenih izročiteljih, ki nista pravna naslednika
ustvarjalca.
sodni spisi nastali pri razsojanju upravnih sporov/ zadeve sodne pisarne/ kadrovske
zadeve/
______________________________________________________________________
145
AS 112
ZAČASNA DRŽAVNA UPRAVA RAZLAŠČENIH
VELEPOSESTNIŠKIH GOZDOV V LJUBLJANI, 1933 - 1945
7.6 t. m./ 32 f., 81 k.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, 1932 1945
Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih iz
leta 1931 in Pravilnika o upravi razlaščenih gozdov.
Gozdove je izročila delno v upravljanje gozdnim upravam v Straži pri Novem Mestu,
Kočevju in Črni na Koroškem, medtem ko je gozdove veleposestva J. Herbersteina na
Ptuju, A. Windischgrätza v Šmarju pri Jelšah in H. Auersperga na Turjaku upravljala
neposredno.
Fond je prevzelo leta 1945 Ministrstvo za gozdarstvo, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo
pa ga je leta 1951 izročil AS.
Spisi so urejeni po shemi, ki jo je sestavil ing. A. Šivic.
I. splošne zadeve, organizacija in administracija urada/ II. posestno stanje/ III. ureditev
gozdnega obrata / IV. proračuni/ V. gozdni obrat/ VI. prodaja na panju/ VII. oddaja
koristnikom/ VIII. režijsko poslovanje/ IX. postranski užitki in postransko poslovanje/ X.
460
vzgojni obrat/ XI. blagajna in knjigovodstvo/ XII. davki in dajatve/ XIII. personalne
zadeve službe/ XIV. stavbne zadeve/ XV. ekonomat/
AAC Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1941 do 1945
AAC1 Italijanske (in nemške) okupacijske oblasti
______________________________________________________________________
146
AS 1788
VISOKI KOMISARIAT ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO,
KABINET, 1941 - 1943
2.7 t. m./ 23 š.
Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana, Gabinetto, 1941 - 1943
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Kabinet, 1941 - 1943
Z odlokom 20. 4. 1941 o prevzemu civilne oblasti na slovenskem ozemlju, si je Visoki
komisariat podredil vso upravo na teritoriju, ki ga je zasedla italijanska armada. Kabinet
Visokega komisariata je bil posrednik med oddelki Visokega komisariata in nadrejenimi
ministrstvi. Vodstva oddelkov niso občevala z nadrejenimi ministrstvi neposredno,
temveč posredno, preko kabineta Visokega komisariata.
Deloval je do kapitulacije Italije (glej tudi AS 195, zap. št. 149).
- Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 37 - 48
Državni sekretariat za notranje zadeve je predal gradivo Arhivu IZDG v letih 1962 in
1963. Od 1992 je v AS.
zapisniki sej/ konzulta 1941: dopisovanje, imenovanja, odstopi/ dopisovanje visokega
komisarja z državnimi organi, vojaškimi enotami, fašistično stranko/ poročila o uporniškem delovanju in partizanih, komunistični dejavnosti, akcijah, situacijska poročila/
poročila komand, uradov 1942-1943/ poizvedbe o sumljivih osebah/ cerkvene zadeve:
prošnje, poročila, dopisovanje s škofom Rožmanom/ imenovanja županov/ represalije/
streljanje/ ovadbe/ interniranje/ prošnje posameznikov za podporo, za izpustitev aretiranih, interniranih/ organizacijske zadeve/ okrožnice/ dekreti/ seznami/
arhivski inventar/
461
______________________________________________________________________
147
AS 1912
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, INFORMACIJSKI
ODDELEK, 1943 - 1945
4.0 t. m./ 45 f.
Šef Pokrajinske uprave v Ljubljani, Informativni urad, 1943 - 1944
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Propagandni odsek, 1943 - 1944
Šef Pokrajinske uprave v Ljubljani, Propagandni oddelek, 1944 - 1944
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, 1944 - 1945
Tajna obveščevalna služba - TOS, 1942 - 1945
Informativni urad je bil ustanovljen 8. 10. 1943 kot osrednji urad za obveščevalno in
protikomunistično propagandno delo v Ljubljanski pokrajini. Delil se je na 6 oddelkov
in pisarno. 27. 11. 1943 se je Propagandni oddelek tega urada odcepil in postal Propagandni odsek pokrajinske uprave, neposredno podrejen Šefu pokrajinske uprave. Informativni urad pa je bil vključen v Sekretariat pokrajinske uprave. 30. 5. 1944 je Propagandni odsek prerastel v Propagandni oddelek pokrajinske uprave, ta pa se je 19. 7.
1944 preimenoval v Informacijski oddelek ali 10. oddelek pokrajinske uprave. Delil se
je na odseke za propagando, tisk, kulturo, radio, film. V okviru Informativnega urada je
delovala tudi Tajna obveščevalna služba TOS. Ta je z obveščevalnimi trojkami vohunila med prebivalstvom in zbirala informacije o komunistih, članih OF in partizanih. Tiskali so informativni bilten Vesti.
- Čepe M., Domobranske propagandne akcije, Ljubljana v ilegali IV, Ljubljana 1970
Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani.
Od novembra 1992 je v AS.
poročilo o delu Propagandnega odseka 1944/ poročila o delu odsekov 1944: za kulturo,
narodopisje, šport, aktivno propagando, delavsko propagando/ dopisi in odloki šefa
Pokrajinske uprave in njenih oddelkov 1943, 1944/ okrožnice in odredbe načelnika Informacijskega oddelka 1944, 1945/ tedenska poročila o delu posameznih referatov
1944/ okrožnice odredbe in dopisi odseka Aktivna propaganda 1944, 1945/ predračuni
in obračuni, izdatkov Informacijskega oddelka in Aktivne propagande 1944/ politični in
propagandni spisi/ letaki/ brošure/ pesmi/ protikomunistična predavanja: za umske delavce, nameščence, delavce, šolsko mladino, obrtne in strokovne šole/ poročila s protikomunističnih predavanj za dijake/ seznami, načrti in urniki predavanj za domobrance/
anketni listi o uspehu protikomunističnih predavanj za dijake in delavce/ seznami prebivalstva, narejeni za protikomunistična predavanja/ seznami 1944-1945: uslužbencev
Pokrajinske uprave po oddelkih, članov raznih zbornic, svobodnih poklicev, učiteljev,
delavstva, podjetij, tovarn, uradov, šol, gostinskih lokalov, trgovin/ propagandni spisi
referata Govorništvo/ članki, govori, pesmi referata Podeželska propaganda/
- Tajna obveščevalna služba - TOS: poročilo o delu, navodila članom, dnevna povelja
obveščevalnega oficirja 1943/ seznami pripadnikov OF v Ljubljani: abecedni, po okrožjih, ustanovah, ulicah/ seznami vodilnih komunistov in članov KP v Ljubljani/ seznami
družin, ki imajo svojce pri partizanih/ kartoteka pripadnikov in simpatizerjev OF/ zapi462
ski vodje TOS Egidija Vrščaja/ obveščevalni bilteni TOS: Informator, Ljubljana govori,
Informacije 1944, Poročila, Za svobodo in resnico 1942, Vesti 1942-1945/ prepisi zaplenjenih partizanskih dokumentov/
______________________________________________________________________
148
AS 1897
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, SEKRETARIAT,
1943 - 1945
0.1 t. m./ 1 f.
Chef der Ziwilverwaltung in Laibach, Sekretariat, 1943 - 1945
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Sekretariat, 1943 - 1945
Po kapitulaciji Italije je Ljubljanska pokrajina postala del operacijske cone Jadransko
Primorje, ki jo je vodil vrhovni komisar. 20. 9. 1943 je imenoval predsednika pokrajinske uprave, ki je delovala na enak način kot pod italijansko okupacijo. Vzpostavili so
okrajna glavarstva: Ljubljana okolica, Logatec, Novo mesto, in Kočevje. V okviru teh
so obnavljali občinsko upravo in imenovali župane. Uradi pokrajinske uprave so imeli
enajst oddelkov in nemškega svetovalca, ki je skrbel, da je delo potekalo v skladu z
nemškimi navodili.
- Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za
zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 41 - 56
Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG predal Republiški sekretariat za notranje zadeve.
Popisano je bilo 1983. 1992 je z združitvijo obeh arhivov prešlo v AS.
uredbe, naredbe in odločbe Šefa pokrajinske uprave/ dopisi s slovenskimi uradi, ustanovami in osebami 1943-1945/ dopisi z nemškimi oblastmi 1944-1945/ seznami uslužbencev oddelkov pokrajinske uprave/
______________________________________________________________________
149
AS 195
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, OBČI ODDELEK,
1941 - 1945
28.0 t. m./ 229 f., 11 k.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Obči oddelek, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Obči oddelek, 1943 - 1945
Po koncu aprilske vojne je italijanski okupator iz zasedenega dela Slovenije na podlagi
zakona z dne 3. 5. 1941 ustanovil Ljubljansko pokrajino (Sl.l. za Ljubljansko pokrajino,
463
št. 37/41). Po tem zakonu je bil ta del Slovenije priključen Kraljevini Italiji. Vladno
oblast je preko svojega kabineta vršil Visoki komisar, ki ga je na predlog duceja imenoval kralj. Celotna upravna organizacija bivše banske uprave Dravske banovine (glej AS
67, zap. št. 124) je ostala v Ljubljanski pokrajini nespremenjena vse do konca druge
svetovne vojne, prav tako tudi pisarniško poslovanje. Poleg obstoječih so bili ustanovljeni nekateri novi upravni organi, ki jih pred vojno ni bilo. To so bili uradi, ki so bili
neposredno podrejeni Visokemu komisarju, preko njega pa ustreznim resornim
ministrstvom v Rimu. Ti uradi so bili po kapitulaciji Italije večinoma ukinjeni. Oddelki
nekdanje banske uprave Dravske banovine pa so pod nemškim Šefom pokrajinske
uprave v Ljubljani, ki je zamenjal Visokega komisarja, delovali naprej.
Naloge in pristojnosti Občega oddelka so bile podobne tistim pred vojno (glej AS 67,
zap. št. 124). Posebej je deloval odsek za personalne zadeve.
Gradivo je AS prevzel od Izvršnega sveta SRS leta 1959. Del spisov je urejen po delovodniških številkah, del pa po dosjejih, ki so bili formirani že v registraturi.
personalne zadeve: odpuščeni, najeti, upokojeni, nameščenci, podpore/ personalne mape železniških delavcev/ škoda po bombnih napadih/ kabinet Visokega komisarja/ spisi
po delovodniku/
______________________________________________________________________
150
AS 196
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, UPRAVNI
ODDELEK, 1941 - 1945
14.0 t. m./ 145 f., 38 k.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Upravni oddelek, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni oddelek, 1943 - 1945
Upravni oddelek je bil sestavljen iz odseka za splošne upravne zadeve, odseka za javno
varnost in odseka za avtonomne zadeve. Opravljal je podobne naloge kot predvojni Upravni oddelek banske uprave Dravske uprave (AS 68, zap. št. 125). Pristojen je bil le za
področje Ljubljanske pokrajine.
Gradivo je AS izročil FZC leta 1948. Urejeno je po enakem registraturnem načrtu kot
gradivo Upravnega oddelka Banske uprave Dravske banovine, vendar ni ohranjeno v
celoti.
Glej opis vsebine po registraturnih fasciklih pri fondu AS 68, zap. št. 125. Večina gradiva je uvrščena v f. 7 (predvsem domovinstvo), 8 (državljanstvo), 13 (policijske zadeve,
med drugim registracije avtomobilov) in 16 (registracija društev).
______________________________________________________________________
464
151
AS 202
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, ODDELEK ZA
TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO, 1941 - 1945
15.1 t. m./ 100 f., 16 k.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Oddelek za trgovino, obrt in industrijo, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Oddelek za trgovino, obrt in industrijo, 1943 1945
Oddelek so sestavljali odsek za trgovino, obrt in industrijo, odsek za določanje cen, odsek za preskrbo, Urad za kontrolo meril in dragih kovin, Urad za kontrolo električnih
števcev, Pokrajinska poklicna svetovalnica in posredovalnica, Državni osrednji zavod
za žensko domačo obrt, Srednja tehnična šola, Trgovska akademija, Dvoletna trgovska
šola in Rudarsko glavarstvo.
Gradivo je bilo prevzeto skupaj z gradivom Oddelka za trgovino, obrt in industrijo banske uprave Dravske banovine (glej AS 76, zap. št. 126). Urejeno je po zadevah, v okviru
zadev kronološko.
obrtne zadeve/ registracije podjetij/ Ljubljanski velesejem/ trgovske zadeve/ personalne
zadeve/ industrija/ normalije/
______________________________________________________________________
152
AS 197
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, KMETIJSKI
ODDELEK, 1941 - 1945
2.5 t. m./ 16 f., 4 k.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Kmetijski oddelek, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Kmetijski oddelek, 1943 - 1945
Sestavljen je bil iz odseka za kmetijstvo in živinorejo, odseka za veterinarstvo, odseka
za agrarno-pravne posle, komisije za agrarne operacije. V pristojnost oddelka je spadalo
tudi strokovno šolstvo (Kmetijska šola Grm), Bakteriološka postaja v Ljubljani, Pokrajinska trsnica in drevesnica v Kostanjevici in Vinomeru pri Metliki ter Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani.
Gradivo je bilo prevzeto skupaj z gradivom Kmetijskega oddelka banske uprave Dravske banovine (glej AS 69, zap. št. 127 in AS 71, zap. št. 128). Ohranjeno je le fragmentarno, prav tako tudi spisovne evidence. Gradivo je urejeno kronološko.
465
zadružna problematika/ kmetijska statistika za leto 1941/ finančne zadeve/ podpore/
nadomestila za zaplenjeno živino in hrano/ strokovno šolstvo/ elementarne nezgode/
______________________________________________________________________
153
AS 198
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, GOZDARSKI
ODSEK, 1939 - 1946
2.0 t. m./ 18 f., 4 k.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Gozdarski odsek, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Gozdarski odsek, 1943 - 1945
Gozdarski odsek je bil sestavljen iz odseka za gozdarstvo in odseka za gozdarsko tehniko ter Direkcije državnih gozdov. Naloge Gozdarskega odseka so bile podobne kot pred
vojno (glej AS 70, zap. št. 129).
Gradivo je bilo prevzeto skupaj z gradivom Gozdarskega odseka Banske uprave Dravske banovine. Ohranjeno je le fragmentarno, prav tako tudi spisovne evidence. Priključen je indeks Veterinarskega odseka (ostalo gradivo tega odseka je uničeno).
proračuni drevesnic 1941/ lovska statistika 1941/ poimenski izkaz lovišč 1941-1943/
administrativne zadeve/ pogozdovanje zemljišč 1938/ pogozdovanje na Krasu, proračun
1942/ produkcija drv in oglja v Ljubljanski pokrajini 1944/ krčenje gozdov 1941/ finančno poslovanje/ lovstvo, lovske zadeve 1941-1942/ vprašalne pole za gozdne posestnike
1940/ gozdna statistika 1941-1942, 1945-1946/ obračuni Lovskega pokrajinskega sklada 1941/ delitev gozdov v Ljubljanski pokrajini 1941-1943/ delovodniki in indeksi
1942-1944/ indeks veterinarskega odseka 1941-1943/
______________________________________________________________________
154
AS 200
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, TEHNIČNI
ODDELEK, 1944 - 1944
0.6 t. m./ 6 f.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Tehnični oddelek, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Tehnični oddelek, 1943 - 1945
V njegovo sestavo so spadali odsek za državne ceste in mostove, pododsek za avtonomne ceste in mostove, odsek za hidrotehniko, za ureditev reke Ljubljanice, za arhitekturo,
za elektromehaniko, Inšpekcija parnih kotlov, odsek za elektrifikacijo, Geodetska inšpekcija in pododsek za javna dela.
466
Fond ni ohranjen v celoti. Del gradiva je priključen k Tehničnemu oddelku banske uprave Dravske banovine (glej AS 73, zap. št. 130), s katerim je bil tudi prevzet v AS.
načrti: mostovi, ceste/ Inšpekcija parnih kotlov/ spisi/
______________________________________________________________________
155
AS 201
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, ODDELEK ZA
FINANCE, 1941 - 1944
2.5 t. m./ 23 f.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Oddelek za finance, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Oddelek za finance, 1943 - 1945
V njegovo sestavo so spadali odseki za splošne zadeve, za preventivno bilanco, za kontrolo pri komisariatu, za računovodstvo, za likvidacijo štipendij in pokojnin ter za pravne in upravne zadeve.
Gradivo je bilo prevzeto skupaj s fondom Oddelka za finance Banske uprave Dravske
banovine (glej AS 75, zap. št. 131). Ohranjeno je fragmentarno, prav tako spisovne evidence.
splošne zadeve: namestitve, dopusti, premestitve/ bilance/ računovodske zadeve/ delovodniki in indeksi 1941-1944/
______________________________________________________________________
156
AS 199
ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, PROSVETNI
ODDELEK, 1941 - 1945
10.6 t. m./ 92 f., 17 k.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, Prosvetni oddelek, 1941 - 1943
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Prosvetni oddelek, 1943 - 1945
V sestavo oddelka so spadali odsek za osnovno in srednje šolstvo, Inštitut za ljudsko
glasbo, Narodni muzej, Etnografski muzej, Spomeniški urad, Ornitološka opazovalnica,
Srednja glasbena šola, Semenišče v Ljubljani, pokrajinska zaloga šolskih knjig in otroški vrtci.
Fond je bil prevzet skupaj s Prosvetnim oddelkom Banske uprave Dravske banovine
(glej AS 72, zap. št. 133). Gradivo ni ohranjeno v celoti, prav tako ne spisovne evidence.
467
osnovno in srednje šolstvo/ muzeji/ Spomeniški urad/ otroški vrtci/ delovodniki in indeksi/
______________________________________________________________________
157
AS 1792
DIREKCIJA ZAPOROV KOPER, 1918 - 1945
0.5 t. m./ 3 š., 3 k.
Direzione della casa di reclusione di Capodistria, 1918 - 1945
Direkcija zaporov Koper, 1918 - 1945
Od leta 1918 do 1943 so bili zapori v Kopru pod italijansko oblastjo, nato do leta 1945
pod nemško. Zaporniki med leti 1941-1945 so bili v glavnem aktivisti in partizani iz
Ljubljanske pokrajine, Slovenskega primorja, hrvaške Istre, iz Like, Gorskega Kotarja,
Dalmacije, po kapitulaciji Italije (8. 9. 1943) pa tudi od drugod. Od avgusta 1945 so bile
v prostorih zaporov delavnice (mizarska in mehanična), leta 1947 pa so prostore zaporov podrli.
- Vodnik 1965, str. 425
Gradivo je prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljubljani leta 1959.
dnevni red kaznilnice 1922, 1923/ osebni listi zapornikov, izpuščenih 1919/ korespondenca zapornikov 1920-1943/ fotografije zapornikov/ seznami službe agentov straže
1941/ spisi, ki se nanašajo na zapornike, razsodbe 1941-1943/ spisi uprave/ spisi računovodstva 1941-1943/
468
_____________________________________________________________________
158
AS 210
DRŽAVNO PODTAJNIŠTVO ZA VOJNO PROIZVODNJO, URAD
V LJUBLJANI, 1943 - 1943
0.5 t. m./ 3 f., 1 k.
Sottosegretariato di Stato per le Fabbricazioni di Guere, Ufficio staccato di Lubiana, 1941 - 1943
Državno podtajništvo za vojno proizvodnjo, Urad v Ljubljani, 1941 - 1943
Ukvarjal se je s preskrbo vojaštva.
naročila storitev 1943/ seznam pomembnih industrijskih obratov v Ljubljanski pokrajini/ poročila o poslovanju tovarn 1943/ finančne zadeve 1943/ naročila vojaškega materiala pri slovenskih podjetjih 1943/ delovodnik 1943/
______________________________________________________________________
159
AS 1880
0.3 t. m./ 3 f.
Leta 1959 je gradivo iz Muzeja ljudske revolucije prešlo v Arhiv IZDG. Od leta 1992 je
v AS.
spisi računovodstva glede ustavitve prejemkov državnim uslužbencem, ki so bili zaprti,
konfinirani ali so samovoljno zapustili delovno mesto/ spisi disciplinskega sodišča prve
stopnje za finančno upravo/
______________________________________________________________________
160
AS 211
13.5 t. m./ 71 f.
469
Sestavljena je bila iz odseka za administrativne in personalne zadeve, za proračun, za
direktne davke, za carine, za takse in davke, za kataster in državno premoženje, za finančno kontrolo in urada za kontrolo proračuna.
Direkcija je nadaljevala delo predvojne Dravske finančne direkcije. Večji del gradiva je
pomešan z gradivom Dravske finančne direkcije (AS 109, zap. št. 138).
Gradivo fonda je neurejeno, tako da podrobnejših podatkov o kategorijah gradiva ne
moremo navesti.
spisi predsedstva/ spisi odseka za trošarino in takse/ spisi odseka za kataster/ dnevniki/
blagajniške knjige/ glavne knjige/ računovodske knjige/
______________________________________________________________________
161
AS 1884
KOMISIJA ZA LIKVIDACIJO TERJATEV NASPROTI
ITALIJANSKI DRŽAVI, 1944 - 1945
1.8 t. m./ 17 f.
Komisija za likvidacijo terjatev nasproti italijanski državi, 1944 - 1945
Komisija je bila ustanovljena v okviru Finančnega oddelka Šefa pokrajinske uprave
junija 1944 in je delovala do maja 1945. Ukvarjala se je s terjatvami posameznikov,
podjetij in ustanov Ljubljanske pokrajine do italijanske države.
sejni zapisniki komisije 1944-1945/ terjatve in dovolilnice za izplačila dolgov posameznikom podjetjem in ustanovam, prijave vojne škode 1943-1945/ prošnje svojcev internirancev za podpore 1944-1945/
______________________________________________________________________
162
AS 1885
KONZULAT NEZAVISNE DRŽAVE HRVATSKE V LJUBLJANI,
1941 - 1945
0.5 t. m./ 5 š.
Konzulat Nezavisne države Hrvatske v Ljubljani, 1941 - 1945
prošnje Slovencev za vizume 1943-1945/
470
arhivski popis/
______________________________________________________________________
163
AS 1545
MOŠKA KAZNILNICA MARIBOR, 1931 - 1939
0.3 t. m./ 3 š.
Moška kaznilnica Maribor, 1889 - 1941
Moška kaznilnica Maribor je sprejela prve kaznjence leta 1889. V njej so bili obsojenci
zaradi kriminalnih dejanj, kaznjenci obsojeni po zakonu o zaščiti države ter obsojeni
pred vojaškimi sodišči. Prostora je bilo za 500 - 550 kaznjencev, vendar je dejansko
število zelo nihalo. Tako je bilo npr. leta 1889 samo 99 jetnikov, leta 1921 pa največ in
sicer 661. Do začetka 2. svetovne vojne je bilo v mariborski kaznilnici 14649 obsojencev. Med političnimi obsojenci so bili tudi pomembni predvojni komunisti.
- Filipič F., Poglavje iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919 1939, Ljubljana 1981
Študijsko gradivo komunistov je ob osvoboditvi maja 1945 vzela v kaznilnici Breda
Jurančič-Kodela iz Maribora. Do konca leta 1949 ga je hranila doma. Ob akciji zbiranja
zgodovinskega gradiva ga je izročila CK SKOJ za Slovenijo. Gradivo je bilo poslano na
vpogled Josipu Brozu, ki je ugotovil, da so to študijske beležke predvojnih političnih
zapornikov in predlagal, da se jih arhivira. Na podlagi tega je bilo gradivo izročeno ZA
CK ZKS. Nekaj gradiva pa je 1. 12. 1955 predal Državni sekretariat za notranje zadeve
LRS.
seznam korespondence in obiskov kaznjencev 1931-1939/ mesečni nakupi kaznjencev
1931-1933, 1937/ osebni spisi 13 kaznjencev/ seznami komunistov, častnikov, podčastnikov, vojaških obveznikov, obsojencev itd./ korespondenca kaznilniške uprave
1934-1939/ študijsko gradivo kaznjencev - komunistov 1931-1932/
______________________________________________________________________
164
AS 1892
POBOTNI URAD V LJUBLJANI, 1942 - 1945
2.2 t. m./ 18 š.
Ufficio Compensazione Crediti e Debiti Lubiana, 1941 - 1943
Pobotni uradi Ljubljani, 1941 - 1945
471
spisi o odškodninskih zahtevah nemških optantov in nemških državljanov do kraljevine
Jugoslavije in Italije 1942-1945/ spisi o terjatvah pravnih oseb do izseljenih lastnikov
rudnikov za neplačane rudarske pristojbine ipd./
arhivski popis/
______________________________________________________________________
165
AS 209
POBOTNI URAD V LJUBLJANI, 1941 - 1944
10.0 t. m./ 72 f.
Ufficio Compensazione Crediti e Debiti Lubiana, 1941 - 1943
Pobotni urad v Ljubljani, 1941 - 1945
Ustanovljen je bil pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 8.
11. 1941 (Sl.l. za Ljubljansko pokrajino, št. 90/41) zaradi poravnave dolgov in terjatev
oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. Po vojni je bil urad likvidiran pod nadzorom Ministrstva za pravosodje.
Gradivo je AS izročilo Okrožno sodišče v Ljubljani leta 1961.
seznam krajev Okrajnega glavarstva Kočevje z nemško-slovenskimi nazivi 1941/ seznam prijavljenih in poravnanih dolgov 1941/ terjatve izseljencev 1942, 1944/ odločbe o
prijavi terjatev in dolgov izseljencev iz Ljubljanske pokrajine 1941/
______________________________________________________________________
166
AS 1893
POKRAJINSKI PODPORNI ZAVOD V LJUBLJANI, 1941 - 1945
9.1 t. m./ 52 f., 11 k.
Pokrajinski podporni zavod v Ljubljani, 1941 - 1943
Pokrajinski podporni odbor v Ljubljani, 1944 - 1945
Odbor za preskrbo povratnikov in pribežnikov v Ljubljani, 1944 - 1945
Ustanovljen je bil 17. 12. 1941 pri Visokem komisariatu Ljubljanske pokrajine, 1. 12.
1944 pa preimenovan v Pokrajinski podporni odbor. Naloga zavoda je bila podpirati
posameznike in rodbine, ki so zaradi posledic vojne živeli v težkih razmerah. Pomoč je
organiziral centralni urad v Ljubljani prek občinskih podpornih odborov, ustanovljenih
472
v občinah Ljubljanske pokrajine. Prvotne podpore so bile v obliki nakaznic za živila,
oblačila in obutev, od leta 1943 pa v gotovini.
Od 11. 3. 1943 je v okviru zavoda deloval tudi Odbor za preskrbo povratnikov in pribežnikov, ustanovljen pri Občinskem podpornem odboru Ljubljana.
uredbe, navodila, dopisi o ustanovitvi/ organiziranje pomoči in ustanovitev javne kuhinje 1941/ okrožnice in navodila občinskim podpornim odborom 1942, 1943/ dopisi Visokemu komisariatu, okrajnemu glavarstvu, Občinskemu podpornemu odboru Ljubljana,
drugim ustanovam in uradom 1942-1945/ občinski podporni odbori okrajev Ljubljana,
Kočevje, Logatec, Novo mesto, Črnomelj: sejni zapisniki, mesečna poročila o izdanih
podporah, proračuni podpornih akcij, dopisi okrajnim glavarstvom 1941-1945/ sejni
zapisniki in dopisi Občinskega podpornega odbora Ljubljana 1942-1943/ računovodsko
poslovanje: seznami dohodkov in izdatkov, plačilnih nalogov in nakazil 1942-1943/
dokumentacija občinskih podpornih odborov: računi, boni, plačilni nalogi 1942-1943/
pregledi izdanih podpor 1942-1944/ dopisi Hranilnice ljubljanske pokrajine
1942-1943/ glavna računovodska knjiga, blagajniški dnevnik 1942-1943/ dokumentacija izdatkov Občinskega podpornega odbora Ljubljana 1942/ zapisniki sej Odbora za
preskrbo povratnikov in pribežnikov, dopisi, seznami oskrbovancev 1943-1944/
______________________________________________________________________
167
AS 213
POKRAJINSKI PREHRANJEVALNI ZAVOD PREVOD, 1941 - 1944
0.3 t. m./ 3 f.
Banovinski prehranjevalni zavod, 1940 - 1941
Pokrajinski prehranjevalni zavod Prevod, 1941 - 1945
Ustanovljen je bil 5. 10. 1940 kot banovinski organ za preskrbo prebivalstva s prehrano.
Po kapitulaciji Jugoslavije je nadaljeval s poslovanjem, deloval je do 17. 10. 1945.
Leta 1945 je fond prevzelo Ministrstvo za trgovino in preskrbo in ga leta 1953 ob reorganizaciji uprave izročilo AS. Ohranjeni so le fragmenti gradiva.
navodila za preskrbovalno službo/ seznam poslanih živilskih nakaznic in oblačilne nakaznice 1944/ okrožnice 1941-1942/
______________________________________________________________________
168
473
AS 212
RAVNATELJSTVO DRŽAVNIH GOZDOV V LJUBLJANI,
1941 - 1945
1.9 t. m./ 20 f.
Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani, 1941 - 1945
Opravljalo je naloge varstva in nadzora državnih gozdov predvojne Direkcije šum Kraljevine Jugoslavije (AS 110, zap. št. 137).
Gradivo fonda je urejeno po zadevah.
prodaja drv in lesa 1942, 1944/ prodaja oglja/ finančne zadeve/ gozdna milica/ kadrovske zadeve/
______________________________________________________________________
169
AS 205
STATISTIČNI URAD V LJUBLJANI, 1941 - 1945
27.0 t. m./ 93 f., 108 š.
Ufficio Anagrafe Lubiana, 1941 - 1945
Statistični urad v Ljubljani, 1941 - 1945
Ustanovljen je bil zaradi izvršitve popisa prebivalstva Ljubljanske pokrajine na podlagi
naredbe Visokega komisarja z dne 5. 7. 1941 (Sl.l. za Ljubljansko pokrajino, št. 54/41)
ter vodenja registra prebivalstva na podlagi naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko
pokrajino z dne 13. 8. 1941 (Sl.l. Ljubljanske pokrajine, št. 65/41). Popis prebivalstva je
bil sestavljen iz več vrst popisnih pol. Izvedli so ga občinski uradi.
Statistični urad je bil podrejen Osrednjemu zavodu za statistiko v Rimu, sestavljali so
ga pokrajinski popisni inšpektorji.
Fond je izročil FZC leta 1948. V prvem delu so osebne popisnice prebivalstva (obrazec
C) bele (moški) in roza (ženske) barve, ki so urejeni po krajih. V drugem delu so zbrane
družinske pole popisa prebivalstva Ljubljanske pokrajine (obrazec A). Fond ni popoln,
ker manjka popis prebivalstva za Ljubljano.
osebne popisnice/ družinske popisnice/
474
______________________________________________________________________
170
AS 1903
TISKOVNI URAD V LJUBLJANI, 1941 - 1945
15.4 t. m./ 120 f.
Ufficio Stampa Lubiana, 1941 - 1943
Tiskovni urad Ljubljana, 1941 - 1945
Tiskovni urad je bil ustanovljen 2. 5. 1941 in je spadal neposredno pod Visokega komisarja v Ljubljanski pokrajini. Naloga urada je bila cenzura tiska in propaganda italijanske države.
Po nemški zasedbi jeseni 1943 je urad deloval v okviru Pokrajinske uprave. Po reorganizaciji Informativnega urada je spadal v Tiskovni odsek propagandnega, kasneje Informacijskega oddelka pokrajinske uprave, a še vedno pod nazivom Tiskovni urad.
- Vodnik 1965, str. 461
predpisi, odredbe, okrožnice, navodila 1941-1943/ cenzuriranje gledaliških predstav/
seznami cenzuriranih knjig in časopisov, cenzura pošte/ radiokomentarji/ razni članki:
protikomunistična propaganda, o gledališču, gospodarski problematiki, o dejavnosti
fašistov, članki prevedeni iz slovenskih časopisov/ seznami prepovedanih knjig 1941/
revije, letaki, brošure predložene v cenzuro 1941-1945/ prošnje za izhajanje časopisov
in seznami naročnikov 1941/ časopisi predloženi v cenzuro 1941-1945: Slovenec, Jutro,
Slovenski Dom, Družinski tednik itd./
______________________________________________________________________
171
AS 206
URAD ZA GOSPODARSKE ZADEVE V LJUBLJANI, 1941 - 1943
4.0 t. m./ 33 f.
Ufficio Affari Economici Lubiana, 1941 - 1943
Urad za gospodarske zadeve v Ljubljani, 1941 - 1943
Pristojen je bil za reševanje splošnih problemov in koordinacijo v ekonomskih zadevah,
za planiranje proizvodnje v lokalnih okvirih, za gospodarsko organizacijo in delo podjetij, za trgovske odnose z drugimi pokrajinami ter za preskrbo z osnovnimi živili in ostalimi potrebščinami.
Gradivo je urejeno po zadevah in v okviru zadev kronološko.
475
preskrba prebivalstva/ uvozna in izvozna dovoljenja/ personalne zadeve/ normalije/
poslovna korespondenca/
______________________________________________________________________
172
AS 208
URAD ZA KONTROLO CEN V LJUBLJANI, 1940 - 1945
0.2 t. m./ 2 f.
Ufficio Controllo Prezzi Lubiana, 1941 - 1943
Urad za kontrolo cen v Ljubljani, 1940 - 1943
Ukvarjal se je s kontrolo cen, nadzorstvom in upoštevanjem normativov za živila in
preprečevanjem črne borze. Ustanovljen je bil še v Jugoslaviji kot samostojen referat v
okviru VIII. oddelka banske uprave leta 1940 zaradi preprečevanja draginje.
Gradivo v fondu je ohranjeno fragmentarno.
poročila o pobijanju draginje 1940/ odločbe o cenah 1944-1945/ prijave navijanja cen
1943/
______________________________________________________________________
173
AS 207
URAD ZA MENJAVO IN VALUTE V LJUBLJANI, 1941 - 1943
4.0 t. m./ 38 f.
Ufficio Scambi e Valute Lubiana, 1941 - 1943
Urad za menjavo in valute v Ljubljani, 1941 - 1943
Urad je bil pristojen za izdajo dovoljenj za uvoz in izvoz blaga in za valute. Izdajal je
dovoljenja za plačilo v pobotnih računih, za uporabo inozemskih računov ter bil pristojen za menjavo valut.
Gradivo je izročil FZC 1948.
izvozna in uvozna dovoljenja posameznih podjetij/
476
______________________________________________________________________
174
AS 1907
URAD ZA PODRŽAVLJENO LASTNINO NEZAVISNE DRŽAVE
HRVATSKE V ZAGREBU, 1941 - 1945
3.0 t. m./ 30 š.
Urad za podržavljeni imetak Nezavisne države Hrvatske, 1941 - 1945
Urad za podržavljeno lastnino Nezavisne države Hrvatske, 1941 - 1945
Urad je bil ustanovljen z odredbo 24. 6. 1941 za deportacije in selitve nehrvaškega prebivalstva iz NDH ter za upravljanje njihovega zaplenjenega premoženja. Obstoječe gradivo se nanaša na Slovence.
prošnje in ostala dokumentacija za preselitev Slovencev iz NDH 1941-1945/ seznami
Slovencev v NDH po poklicih/ popisi inventarja izseljenih Slovencev/ transportni listi
prisilno izseljenih Slovencev/ dopisi v zvezi s selitvami Slovencev/
______________________________________________________________________
175
AS 203
URAD ZA SELITVE IN KOLONIZACIJO V LJUBLJANI,
1941 - 1941
2.6 t. m./ 24 f.
Ufficio per Migrazioni e Colonizationi Lubiana, 1941 - 1943
Urad za selitve in kolonizacijo v Ljubljani, 1941 - 1943
Ustanovljen je bil zaradi preselitve Nemcev iz Ljubljanske pokrajine v Nemčijo na podlagi sporazuma med Kraljevino Italijo in Nemčijo z dne 30. 8. 1941 ter kolonizacije
izpraznjenih področij z italijanskimi državljani.
izjave Nemcev o izselitvi iz Ljubljanske pokrajine (A-Ž)/
477
______________________________________________________________________
176
AS 204
ZAKONODAJNI URAD V LJUBLJANI, 1941 - 1943
3.5 t. m./ 20 f.
Ufficio Legislazione Lubiana, 1941 - 1943
Zakonodajni urad v Ljubljani, 1941 - 1943
Pristojen je bil za pregled uredb o vseh zadevah, ki jih je objavil Visoki komisar, dajanje mnenj, koordinacijo zakonskih predlogov, usklajevanje zakonov med Italijo in bivšo
Jugoslavijo in urejanje Službenega lista.
Ohranjen je le del gradiva.
mnenja in komentarji zakonskih aktov Visokega komisarja/ izrezki objavljenih aktov iz
Službenega lista/
______________________________________________________________________
177
AS 1513
ZBIRKA GRADIVA O KOMUNISTIČNI DEJAVNOSTI IZ
OKUPATORSKIH POLICIJSKIH, SODNIH IN VOJAŠKIH
ORGANOV, 1941 - 1945
0.6 t. m./ 6 š.
Gradivo, ki je uvrščeno v zbirko, je nastalo ob dejavnosti nemških in italijanskih policijskih organov, sodišč in vojaških sodišč. Vmes je tudi veliko zaplenjenega izvirnega
komunističnega (zlasti propagandnega) gradiva ter prevodi le-tega v nemščino ali
italijanščino.
Večino gradiva je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve v različnih letih.
- gradivo Kraljeve kvesture v Ljubljani 1941-1943: časopisi in letaki, ki so jih izdali
italijanski organi ter razne fašistične organizacije/ prevodi poročil OF in KPS, ki so bili
zaplenjeni/ policijsko gradivo o posameznih komunistih ter delovanju KPS/ letaki in
okrožnice KP Italije/ policijsko gradivo o aretirancih/ policijsko gradivo o Francetu in
Borisu Kidriču/ policijske pole in kartoteka komunistov/
- gradivo Okrožnega sodišča v Ljubljani 1942: sodni spis proti dr. Alujevič Branku in
soobtoženim/
- arhiv uredništva "Slovenca" 1941-1944: razna pisma in izrezki iz časopisa/
- arhiv dokumentne tehnike in cinkografije v Ljubljani 1942-1943/
- gradivo nemške policije na Gorenjskem, Štajerskem in v Ljubljani 1941: razni letaki
in časopisi, politična poročila slovenskih domobranskih in belogardističnih organizacij,
zapisnik o policijskem zaslišanju Ivana Ercega in Leopoldine Mekina ("Ljubljanska
provala"), razni dopisi in poročila, zaslišanje Stanislava Brunška, dokumenti Okrožnega odbora OF in KP Maribor in Kozje prevedeni v nemščino (Nemci zaplenili leta
1944), organizacijske sheme KP in OF, spisek zapornikov v Šentvidu/
478
- Vojaško vojno sodišče 2. armade, sekcija Ljubljana 1941: kazenski spis proti Tonetu
Tomšiču in soobtoženim/
- Vrhovno vojaško sodišče za Dalmacijo in Slovenijo, sekcija za Ljubljano 1942-1943:
kazenski spis proti Slavku Gabrenji in soobtoženim ter Gregorju Zalarju in soobtoženim/
- Herriquetov dar iz Trsta 1942-1945: razni letaki OF, vojaških enot itd., marksistični
članki in brošure, radijska poročila, razna blagajniška potrdila in računi, razna privatna pisma (Franceta Adamiča, Mavricija Borca, Doreta Klemenčiča itd.)/
- arhiv Oblastnega komiteja KPS za Koroško 1943: najden pri M. Ilihu ob aretaciji preveden v nemščino/
- razne izkaznice, letaki, domobranski tisk ipd. 1943-1944/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
178
AS 1753
ZBIRKA GRADIVA O SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI,
1939 - 1946
0.6 t. m./ 3 š.
Gradivo je zbral Janko Spreitzer, nekdanji ravnatelj sodnih zaporov v Ljubljani. Leta
1978 ga je izročila Arhivu IZDG v depozit njegova vdova Ivanka Spreitzer. Leta 1984
je Arhiv IZDG gradivo odkupil. Od novembra 1992 je v AS.
seznami osebja sodnih zaporov 1941-1945/ razni dopisi, poročila, zapisniki 1941-1945/
hišni red za sodne zapore 1944/ zapisi ustnih odredb komandanta vojaških zaporov
1941-1943/ razni indeksi in seznami zapornikov 1941-1945/ transportni seznami odvedenih v internacijo, konfinacijo in zapore v Italijo 1941-1943/ transporti kriminalcev
1943/ transportni seznami odvedenih v zapore Begunje (oktober 1943-avgust 1944), KL
Dachau in Ravensbrück (november 1943, januar-avgust 1944)/ seznami odvedenih na
delo (december 1943-avgust 1944)/ seznami ustreljenih na smrt obsojenih zapornikov
(januar-februar, maj 1944)/ razne zabeležke/
479
AAC2 Nemške okupacijske oblasti
______________________________________________________________________
179
AS 1609
DRŽAVNI PROPAGANDNI URAD ZA KOROŠKO, PODRUŽNICA
KRANJ, 1941 - 1944
1.3 t. m./ 13 f.
Reichspropagandaamt Kärnten, Zweigstelle Veldes, 1941 - 1943
Državni propagandni urad za Koroško, podružnica Bled, 1941 - 1943
Reichspropagandaamt Kärnten, Zweigstelle Radmannsdorf, 1943 - 1944
Državni propagandni urad za Koroško, podružnica Radovljica, 1943 - 1944
Reichspropagandaamt Kärnten, Zweigstelle Krainburg, 1944 - 1945
Državni propagandni urad za Koroško, podružnica Kranj, 1944 - 1945
Dne 1. 6. 1941 je začela na Bledu delovati podružnica Državnega propagandnega urada
Koroške, ki je imel svoj sedež v Celovcu. Urad je spadal pod Ministrstvo za ljudsko
prosveto in propagando v Berlinu. 1. 3. 1943 se je podružnica preselila v Radovljico,
22. 8. 1944 v Kranj, kjer je ostala do konca vojne. Urad je vodil vodja oziroma vodilni
referent; njemu so bili podrejeni referenti, pomožni referenti ter lektorica.
- Vodnik 1965, str. 455
Del gradiva se nahaja v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.
okrožnice/ navodila/ poročila/ dopisi/ pisma/ službeni zapisi/ propagandni plani/ personalne zadeve/ organizacijsko poslovne zadeve/ finance/ tečaji/ kultura in umetnost/ film/
glasba/ grbi/ zastave/ propagandni prispevki za objavo/ osnutki in primerki brošur, letakov, lepakov/ propagandno gradivo/ registraturni plan/ delovodnik/
arhivski inventar/
______________________________________________________________________
180
AS 217
KATASTER ZA JUŽNI DEL ŠTAJERSKE, 1941 - 1945
0.8 t. m./ 317 m.
Kataster za južni del Štajerske je služil Nemcem v času 2. svetovne vojne za uresničevanje njihove izselitvene oziroma naselitvene politike na področju ob Savi in Sotli. Tu
so Nemci želeli izseliti vse slovensko prebivalstvo, na izpraznjene kmetije pa naseliti
kočevske Nemce, na nekatera področja Nemce iz Besarabije, posamezno pa tudi bosanske Nemce in Nemce iz južne Tirolske. Strnjen nemški pas ob meji naj bi služil kot branik proti tujim vplivom in vdorom, pa tudi za osamitev ostanka Slovencev na ostalem
delu slovenske Štajerske. Pri tem so Nemci popolnoma ukinili (uničili) naselitveno in
gospodarsko strukturo, ki je tu obstojala pred njihovim prihodom, in želeli oblikovati
480
popolnoma novo sestavo prebivalstva, njihove naselitve, gospodarstva, torej življenja v
celoti. Nalogo upravljati zaplenjeno slovensko posest in nanjo naseljevati Nemce je
imel na slovenskem Štajerskem Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje
nemštva v Mariboru (glej AS 1625, zap. št. 185), ki je imel na sedežih večjih okrožij
svoje izpostave. Naselitveni štab SS "Südmark" je začel delati v drugi polovici septembra 1941, vendar je bila že maja 1941 imenovana posebna komisija, ki so jo sestavljali
štirje strokovnjaki iz Gradca in šest študentov, vodil pa jo je dr. Herbert Morgen iz Berlina. Komisija je od konca maja do srede julija 1941 obiskala vse okraje in jih natančno
popisala glede na krajino in prebivalstvo, urbanizem, prometne zveze, energetske vire,
kmetijstvo, sadjarstvo in vinarstvo, gozdarstvo, obrt in industrijo ter rokodelstvo. Svoje
izsledke so izročili štabnemu uradu v Berlinu sredi septembra 1941. Druga komisija je
izdelala obširne elaborate o geološki sestavi tal, glavnih tipih posestev in gozdnih razmerah. Predlagala je velike spremembe v zemljiški strukturi na obmejnem izselitvenem
območju. Za grafični prikaz tega dogajanja so izrisali karte, pri tem pa so jim kopije
map reambulančnega katastra služile kot grafična predloga. Spremembe, ki so jih izvajali, so bile objavljene v Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in
der Untersteiermark v letih 1941 in 1942.
Mape je v AS izročil Geodetski zavod LRS 13. 4. 1963.
- Ferenc T., Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968
- Katastrske mape za občine (pri nekaterih katastrskih občinah gre samo za kopije map
reambulančnega katastra, brez novih sprememb):
Arclin, Bezina, Bezovica, Bistrica pri Mokronogu, Bočna, Boštanj, Božje, Braslovče-trg, Brda, Bregana, Brezen, Brezje (pri Oplotnici), Brezje pri Dobju, Brezje pri
(Gornjem Gradu), Brezova, Bučka, Bukovžlak, Bušeča vas, Celje, Cerina, Cerovec,
Cirnik, Čatež, Čemšenik, Čreškova, Črneča vas, Dobrna, Dobrova (pri Ljubljani), Dobrovlje, Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Dobovec, Drnovo, Gavče, Globočica, Golavabuka, Golobinjek, Gomilsko, Goričica, Gornje Laže, Gornji Grad, Gotovlje, Goveji Dol,
Gradišče, Gradišče (pri Kostanjevici), Gradišče (k. o. Celje), Grajska vas, Graška Gora, Grobelno, Homce (Holmec), Homec, Hotemež, Hrastnik, Hubajnica, Hudinja, Kal,
Kalobje, Kameno, Karnica, Kasaze, Klanc, Knezdol, Koble, Kokarje, Kolovrat, Kompolje, Konjski Vrh, Konjiška vas, Konjšica, Koritno, Koritno, Kostanjevica, Košnica, Kot,
Kotredež, Kozjak, Kozje, Kranjčica, Kresnike, Križevec, Krška vas, Krško, Krzinji Vrh,
Lahomno, Lahomšek, Laško, Latkova vas, Lazišče, Lemberg, Lepa Njiva, Leskovec,
Letuš, Levec, Ličenca, Lipa pri Frankolovem, Lisce, Ljubija, Ljubnica, Ljubno, Log,
Loka (pri Frankolovem), Loka pri Zidanem Mostu, Lokarje, Lokavc, Loke, Loke pri Mozirju, Loke pri Planini, Lože, Luče, Lužna Gora, Marija Dobje, Marija Reka, Male Braslovče, Male Dole, Marijina vas, Marno, Medlog, Mislinja, Mišji Dol, Moravče, Mozirje, Mrzlo Polje, Njivice, Novake, Novo Zabukovje, Ojstro, Okoška vas, Oplotnica, Orehovec, Orla vas, Ostrog, Ostrožnik, Ostrožno (Celje), Ošterc, Otiški Vrh, Padeški vrh,
Paka (pri Vitanju), Pameče, Paneče, Paridol, Paška vas, Perovec, Petrovče, Pilštanj,
Planinca, Planina pri Sevnici, Planinska vas, Plazovje, Pletovarje, Podboršt, Podgorje
(pri Slovenskih Konjicah), Podgorje (pri Slovenj Gradcu), Podgrad, Podkraj, Podveže,
Podvin (pri Laškem), Podvin (pri Vranskem), Poljane (pri Prevaljah), Polšnik, Polzela,
Ponikva pri Žalcu, Površje, Potoška vas, Preloge pri Konjicah, Presečno, Prihova,
Prožinska vas, Pusto Polje, Radana vas, Radeče, Radež, Radmirje, Raduha, Raka, Ra481
tanska vas, Ravno, Rečica-trg, Resnik, Rifni Gozd, Rifnik, Rožni Vrh, Rupe, Ržiše, Savina, Senuše, Skomarje, Skorno (pri Šmartnem ob Paki), Skorno pri Šoštanju, Slivnica pri
Celju, Slivno, Slovenske Konjice, Smednik, Socka, Solčava, Spodnja Hudinja, Spodnje
Grušovje, Spodnje Jezersko, Spodnji Dolič, Spodnji Razbor, Stranice, Studenec, Studenec, Studenec, Sv. Jedert, Sv. Katarina, Sv. Kunigunda, Sv. Magdalena, Sv. Neža, Sv.
Radegunda, Sv. Rozalija, Sv. Uršula, Svetina, Sv. Duh, Sv. Florjan pri Šoštanju, Sv.
Jernej (pri Ločah), Sv. Jeronim, Sv. Krištof, Sv. Križ-Svibno, Sv. Lenart ob Savi (pri
Hrastniku), Sv. Lovrenc, Sv. Marko, Sv. Miklavž pri Celju, Sv. Miklavž pri Taboru, Sv.
Miklavž pri Gornjem Gradu, Sv. Miklavž (Šmiklavž, pri Vodrižu), Sv. Pengrac, Sv. Peter
(pri Jurkloštru), Sv. Peter (pri Loki), Sv. Primož (pri Celju), Sv. Primož (pri Ljubnem),
Sv. Rupert, Sv. Štefan, Sv. Tomaž nad Vojnikom, Sv. Vid (Šentvid) pri Planini, Sv. Vid
nad Valdekom, Stenice, Stojanski Vrh, Straža, Suho, Šemnik, Širje, Škalce, Škofja vas,
Šmartno ob Dreti, Šmartno v Rožni dolini, Št. Ilj, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Janž, Št. Janž
pri Dravogradu, Št. Jernej, Št. Jošt, Št. Jurij ob Južni železnici (Šentjur pri Celju), Št.
Jurij (pod Kumom), Št. Jurij (pri Turju), Št. Lambert, Št. Lenart (nad Laškim), Št. Lenart (pri Gornjem Gradu), Št. Lovrenc (pri Preboldu), Št. Lovrenc (pri Štorah), Št. Martin (pri Slovenj Gradcu), Št. Pavel pri Preboldu, Št. Peter (Šempeter) v Savinjski dolini,
Teharje, Telče, Tepanje, Tolsti Vrh (pri Konjicah), Tratna, Trbovlje, Trebelno, Tremerje, Trnava, Trnovlje, Trobni Dol, Trojane, Tržišče, Velika Dolina, Velika Goba, Veliki
Lipoglav, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Velo (Belovo), Verpete, Vezovje,
Viderdris (Vodriž), Višnja vas, Vitanje, Vodice, Voduce, Vodruž, Vojnik-okolica, Vojnik-trg, Vrhpolje, Zabava, Zabukovica, Zabukovje, Zagorje, Zagrad (Celje-mesto), Zalog, Zaloška Gorica, Založe, Zaplanina, Zavrh nad Dobrno, Završe, Zbelovska Gora,
Zgornje Jezersko, Zgornje Zreče, Zgornji Lakenc (Gorenje Laknice), Zgornji Razbor,
Zlogona Gora, Žalec, Železno, Žiče/
______________________________________________________________________
181
AS 1673
KAZENSKI ZAVOD MARIBOR, 1937 - 1945
0.5 t. m./ 3 š., 1 m.
Strafanstalt Marburg/Drau, 1941 - 1945
Kazenski zavod Maribor, 1941 - 1945
Nemška pravosodna uprava je po okupaciji Jugoslavije aprila 1941 prevzela v upravljanje starojugoslovansko moško kaznilnico in sodne zapore v Mariboru. Oba zavoda sta
imela skupno vodstvo. V Kazenskem zavodu so bili do leta 1944 nastanjeni le kriminalni jetniki, potem so sprejeli vanj tudi politične jetnike.
- Vodnik 1965, str. 458
Del (1 mapo) gradiva je prevzel Arhiv IZDG leta 1959 od Muzeja narodne osvoboditve
v Ljubljani, ostalo gradivo pa leta 1972 od arhiva Republiškega sekretariata za notranje
zadeve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS.
482
seznami in osebni dosjeji jetnikov Kazenskega zavoda Maribor, njegove izpostave v
Spittalu in kaznilnice Amberg, Oberpfalz (Zuchthaus Amberg)/
______________________________________________________________________
182
AS 1675
KOMISAR ZA LIKVIDACIJO DRUŠTEV, ORGANIZACIJ IN
ZDRUŽENJ NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM, 1941 - 1944
0.2 t. m./ 1 f.
Stillhalterkommissar für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark, 1941 - 1945
Komisar za likvidacijo društev, organizacij in združenj na Spodnjem Štajerskem,
1941 - 1945
Komisarja je postavil Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo 16. 4. 1941
(Vu.ABCZU, št. 5/24. 4. 1941) za vsa društva, organizacije in zveze na Spodnjem Štajerskem, ki so morale na osnovi te odredbe takoj prenehati z delovanjem. Vse njihovo
premoženje je bilo zaplenjeno in izročeno komisarju.
- Vodnik 1965, str. 433
Večji del fonda je v Pokrajinskem arhivu Maribor.
dopisi/ zaplembe in upravljanje zaplenjenega imetja/ denarni zavodi/ računi/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
183
AS 1620
NEMŠKI POOBLAŠČENEC ZA PRESELITVE LJUBLJANA,
1941 - 1945
4.5 t. m./ 53 f.
Der Deutsche Umsiedlungsbevollmächtigte Laibach, 1941 - 1945
Nemški pooblaščenec za preselitve Ljubljana, 1941 - 1945
Urad nemškega pooblaščenca za preselitve je ustanovil nemški okupator konec poletja
1941 z nalogo, da izvede opcijo in tehnično preselitev nemških državljanov in oseb
nemške narodnosti, ki so prebivali na italijanskem zasedbenem ozemlju, v Ljubljanski
in Reški pokrajini, in so se želeli preseliti na ozemlje nemške države in pridobiti njeno
državljanstvo. Sedež urada je bil v Ljubljani. Imel je pet oddelkov: 1. za prodajo imetja,
483
2. za posvetovanje s preseljenci, 3. za pravne zadeve, 4. za personalne in upravne zadeve in 5. za preseljevanje.
Nemški pooblaščenec za preselitve je imel svojega namestnika in pooblaščenca za območje Kočevske, ki sta bila obenem tudi uslužbenca nemške družbe za preselitve iz
Berlina (Deutsche-Umsiedlungs-Treuhand-Gesellschaft), ki je skrbela za popis in prodajo imetja preseljencev. Urad je deloval do spomladi 1945.
- Vodnik 1965, str. 435
- Ferenc T., Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968, str. 593
okrožnice/ navodila/ pogodbe/ programi/ poročila/ dopisi/ korespondenca z italijansko
družbo Emona/ transportni seznami/ telegrami/ popisi imetja/ seznami moških preseljencev in optantov/ računovodski obračuni/
______________________________________________________________________
184
AS 1627
POOBLAŠČENEC DRŽAVNEGA KOMISARJA ZA UTRJEVANJE
NEMŠTVA NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM, IZPOSTAVA
BREŽICE, 1941 - 1945
6.8 t. m./ 52 f.
Der Beauftragte des Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums in
der Untersteiermark, Aussendienststelle Rann, 1941 - 1945
Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem, Izpostava Brežice, 1941 - 1945
okrožnice/ navodila/ poročila/ dopisi/ personalne zadeve/ zadeve slovenskih izgnancev:
zaplembe premoženja, zemljiški listi zaplenjenih posestev, seznami/ naselitvene zadeve
kočevskih Nemcev, Besarabcev, južnih Tirolcev: transporti naselitvenih oddelkov Sturmov, osebne mape priseljenih Kočevarjev in drugih, razni seznami, vodstvo kočevskih Nemcev, zemljiškoknjižni izpisi za priseljence, odškodninske prijave škode zaradi
napadov partizanov/ dopisi in poročila okrajnih naselitvenih štabov/
______________________________________________________________________
185
AS 1625
484
NEMŠTVA, URAD MARIBOR, 1941 - 1945
0.7 t. m./ 7 f.
Der Beauftragte des Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums,
Dienststelle Marburg/Drau, 1941 - 1945
Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, Urad Maribor, 1941 1945
Urad pooblaščeneca državnega komisarja za utrjevanje nemštva za Spodnjo Štajersko v
Mariboru je 22. 4. 1941 ustanovil Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko kot pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Berlinu. Urad državnega komisarja
v Berlinu so ustanovili na osnovi odloka o utrjevanju nemštva leta 1939. Od junija 1941
se je imenoval Štabni urad državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Naloga urada je
bila upravljanje zaplenjene imovine, naseljevanje Nemcev in preseljevanje Slovencev.
Urad je dobival naloge od pooblaščenca državnega komisarja, tako imenovanega šefa
civilne uprave.
Urad je imel splošne oddelke: 1. biro vodje urada, 2. zemljiški urad in 3. upravni oddelek in strokovne oddelke: 1. za kmetijstvo in gozdarstvo, 2. za trgovino in obrt, 3. za
industrijo, 4. za denarne ustanove, 5. za zavarovalnice in 6. za hišne in zemljiške parcele. Strokovne oddelke so kasneje preuredili in preimenovali v glavne oddelke: 1. za usmerjanje ljudi, 2. zemljiški urad, 3. za gospodarstvo, 4. za hišne in zemljiške parcele, 5.
za kmetijstvo in gozdarstvo in 6. za finance. Urad je ustanovil svoje izpostave ali podružnice, najpomembnejša je bila v Brežicah, ki je upravljala največ zaplenjenega slovenskega imetja.
- Vodnik 1965, str. 435
- Ferenc T., Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968, str. 181
Manjši del gradiva je izročil Arhivu IZDG leta 1971 Republiški sekretariat za notranje
zadeve. Od novembra 1992 je v AS. Večino gradiva hrani Muzej narodne osvoboditve v
Mariboru.
naredbe/ dopisi/ zaplembe podjetij na Štajerskem/ potrdila o zaplenjeni gotovini/ mesečni obračuni v upravi zaplenjenega imetja 1941-1944/ poslovanje z zaplenjenim imetjem/ personalne zadeve/ izrezki iz časopisov o naselitvi Kočevarjev/ razno/
485
______________________________________________________________________
186
AS 1626
NEMŠTVA, URAD RADOVLJICA, 1942 - 1943
0.3 t. m./ 3 f.
Dienststelle Veldes, 1941 - 1942
Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, Urad Bled, 1941 - 1942
Dienststelle Radmannsdorf, 1943 - 1945
Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, Urad Radovljica, 1943 1945
Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva za zasedena območja
Gorenjske in slovenske Koroške je ustanovil aprila 1941 Šef civilne uprave za Gorenjsko kot pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Berlinu. Urad državnega komisarja v Berlinu so ustanovili na osnovi odloka o utrjevanju nemštva leta
1939. Od junija 1941 dalje se je imenoval Štabni urad državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Sedež urada pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva za
Gorenjsko in slovensko Koroško je bil najprej na Bledu, nato od leta 1943 dalje v Radovljici in Celovcu. Naloga urada je bila skrb za upravljanje zaplenjene imovine izgnanih Slovencev, naseljevanje Nemcev iz Ljubljane in Kanalske doline na Gorenjsko in
preseljevanje Slovencev, predvsem tistih, ki so jih Nemci razglasili za sposobne za ponemčevanje.
Urad je imel pet glavnih oddelkov: 1. za usmerjanje ljudi in narodnostna vprašanja, 2.
za planiranje, 3. za gospodarstvo, 4. za poljedelstvo in gozdarstvo in 5. za upravo, kasneje še glavni pravni oddelek in glavni finančni oddelek.
- Vodnik 1965, str. 435
- Ferenc T., Nacistična raznorodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968, str. 181
Del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, del gradiva je leta 1972 izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in leta
1971 Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS.
poročila o izpraznitvi obmejnega pasu na Gorenjskem/ navodila in smernice/ seznami
izgnanih Slovencev/ seznami zaplenjene imovine 1941-1942/ preseljevanje Lublin, Kanalska dolina/ nemški naseljenci Gorje 1943/ študije/
486
______________________________________________________________________
187
AS 1630
VRHOVNI KOMISAR V OPERACIJSKI CONI JADRANSKO
PRIMORJE, 1944 - 1945
0.1 t. m./ 2 f.
Der Oberste Kommissar in der Operationszone Adriatisches Küstenland, 1943 1945
Vrhovni komisar v Operacijski coni Jadransko primorje, 1943 - 1945
Po kapitulaciji Italije je bila dne 10. 9. 1943 ustanovljena Operacijska cona Jadransko
primorje, ki ji je načeloval vrhovni komisar. Obsegala je videmsko, tržaško, goriško,
puljsko, reško in ljubljansko pokrajino. Pokrajine so upravljali s pomočjo nemških svetovalcev prefekti, razen ljubljanske kjer so imenovali Šefa pokrajinske uprave. Sedež
cone je bil v Trstu, kjer je urad vodil namestnik vrhovnega komisarja. Poleg generalnega referenta, ki je vodil personalo in proračun ter vodje glavne pisarne je imel urad še
10 oddelkov: za notranjo upravo, za tisk, propagando in kulturo, za finance, za pravosodje, za znanost in pouk, za poljedelstvo in gozdarstvo, za gospodarstvo, za delo, za gradbeništvo in za prostorski red. Vrhovnemu komisarju sta bila podrejena še poverjenika
za poštno upravo in za promet.
- Vodnik 1965, str. 434
- Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za
zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 48 - 54
- Ferenc T., Ustanovitev Operacijske zone "Jadransko Primorje" jeseni 1943 leta, Zgodovinski časopis XIX-XX, Ljubljana 1965 - 1966, str. 401 - 409
Arhiv hrani le drobce gradiva tega urada in sicer dele oddelkov generalnega referata
(Generalreferat) in financ ter posamezne dokumente drugih oddelkov.
dopisi/ okrožnice/ potna dovoljenja/ seznami podjetij v coni/ propagandni material/
arhivski inventar/
______________________________________________________________________
188
AS 1910
ZAVOD ZA UPRAVO IMOVINE UPORNIKOV PRI ŠEFU
POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI, 1943 - 1945
0.2 t. m./ 3 š.
Zavod za upravo imovine upornikov pri Šefu pokrajinske uprave v Ljubljani, 1943
- 1945
487
Naloga zavoda je bila skrbeti za upravljanje in razdeljevanje imovine, zaplenjene upornikom, ki so sodelovali v oboroženi vstaji proti okupatorju oziroma uradnim oblastem.
naredba Šefa pokrajinske uprave o zaplembi imovine upornikom/ odločbe in dopisi o
zaplembah 1943-1945/
______________________________________________________________________
189
AS 1751
ZBIRKA NEMŠKIH ORGANOV, ORGANIZACIJ IN VOJAŠKIH
ENOT V LJUBLJANI, 1941 - 1945
0.1 t. m./ 1 š.
Zbirko je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani.
Od novembra 1992 je v AS. V zbirki so posamezne zadeve oziroma deli raznih registratur nemškega okupacijskega izvora v Ljubljani.
gradivo vsebuje dokumente: Nemškega svetovalca za Ljubljansko pokrajino (Der Deutsche Berater für die Provinz Laibach)/ Bojne skupine Nickel, oddelka Ia Ljubljana
(Kampfgruppe Nickel Abt Ia Laibach)/ Skupnosti Nemcev v tujini Ljubljana (Auslandsdeutsche Gemeinschaft Laibach)/ Nacionalsocialistične nemške delavske stranke,
krajevne skupine Ljubljana (NSDAP, Ortsgruppe Laibach)/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
190
AS 1911
ZIMSKA POMOČ PRI ŠEFU POKRAJINSKE UPRAVE V
8.0 t. m./ 84 f.
Zimska pomoč pri Šefu pokrajinske uprave v Ljubljani, 1943 - 1944
Socialna pomoč v Ljubljani, 1944 - 1944
Pokrajinski podporni odbor v Ljubljani, 1944 - 1945
Za zbiranje prostovoljnih prispevkov posameznikov in organizacij s katerimi bi pomagali v vojni prizadetim posameznikom in družinam je bil 17. 11. 1943 pri Šefu pokrajinske uprave v Ljubljani ustanovljen samostojen urad Zimska pomoč. Kasneje je njene
naloge prevzela Socialna pomoč, ki je poslovala pod vodstvom in nadzorstvom Pokrajinskega podpornega zavoda (AS 1893, zap. št. 166), oziroma Pokrajinskega podpornega odbora do konca leta 1944. Leta 1945 je tudi organizacijsko prešla v sestav Pokrajinskega podpornega odbora.
488
- Vodnik 1965, str. 465
Leta 1959 je gradivo iz Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani prešlo v Arhiv IZDG.
Leta 1960 je Glavni odbor zveze vojaških in vojnih invalidov izročil temu arhivu še 12
fasciklov gradiva Zimska - socialna pomoč. Od leta 1992 je gradivo v AS.
božična veleakcija 1944: poročilo in načrt veleakcije Zimske pomoči, zapisniki sej, seznami trgovin, zavodov, obrtnikov ipd., navodila za zbiranje pomoči, seznami zbiralnic,
seznami zbiralcev, legitimacije in navodila za dijake, seznami darovanih oblačil, živil,
denarja/ velikonočna akcija 1944: poročilo o akciji, dopisi, navodila, popisne pole darovanih predmetov, seznami oblačil/ oblačilna akcija 1944: seznami darovalcev in darovanih predmetov/ akcija za Borovnico 1944: seznami pobiralcev prispevkov, dopisi/
božična akcija 1944: poročila zbiralnic, seznami darovanih oblačil, živil, denarja, seznami denarnih prispevkov po rajonih, po zbirališčih, seznami prispevkov obrtnikov,
gostinskih podjetij, trgovcev, industrialcev, svobodnih poklicev/ knjiga darovalcev
1943-1944/ seznami večjih prispevkov/ seznami prosilcev pomoči, kartoteka podpirancev/ podporne knjižice/ rešene prošnje za pomoč/ knjiga dohodkov Socialne pomoči/
obračun za leto 1944/ proračun za leto 1945/ seznami izdanega in prejetega blaga
1944/ okrožnice in navodila Šefa pokrajinske uprave/ dopisi predsednika Socialne pomoči/ poročila o porastu draginje 1941-1945/ vprašanje beračenja/ prošnje za zaposlitev pri Socialni pomoči/ napredovanja in razrešitve ter ostale personalne zadeve 1944/
prošnje za dodelitev pomoči/ dopisi 1943-1945/
AAC3 Kolaboracionistične oblasti
______________________________________________________________________
191
AS 1669
IZGRADITVENI ŠTAB ZA SLOVENSKO DOMOBRANSTVO,
1944 - 1945
0.1 t. m./ 1 š.
Aufbaustab für die Slowenische Landeswehr, 1943 - 1945
Izgraditveni štab za slovensko domobranstvo, 1943 - 1945
Novembra 1943 je Višji vodja SS in policije v 18. vojnem okrožju ustanovil poseben
štab - Izgraditveni štab za Slovensko domobranstvo. Sestavljali so ga nemški oficirji in
podoficirji, ki so prišli iz Berlina. Štab je bil povezan s policijskim operativnim štabom
za uničevanje tolp, ki so ga ustanovili po ukazu šefa nemške policije 30. 9. 1943 v Ljubljani zaradi močno povečanega partizanskega gibanja. Pomagal je pri ustanavljanju,
urjenju in vodenju domobranskih enot ter usmerjal delo organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva. Štab je za te naloge določal nemške zvezne oficirje in inštruktorje
pri večjih domobranskih enotah.
- Vodnik 1965, str. 438
- Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str. 575
489
Ohranjeno je fragmentarno.
seznami oficirjev in podoficirjev/ potna dovoljenja/ doklade za službene obleke in posebne doklade/ dopusti in službena potovanja/
arhivski popis/
AAC4 Narodnoosvobodilna oblast (ljudska oblast)
______________________________________________________________________
192
AS 1670
IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA
NARODA, 1942 - 1945
1.2 t. m./ 10 š.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1941 - 1953
V Ljubljani je bila 26. 4. 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je konec
junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda kot množično politično organizacijo osvobodilnega gibanja slovenskega naroda. Njen najvišji organ je bil
Vrhovni plenum OF, ki se je 16. 9. 1941 konstituiral v Slovenski narodnoosvobodilni
odbor (SNOO), v najvišji slovenski predstavniški organ. Njegov izvršilni organ je bil
izvršni odbor OF (IOOF). Najprej je štel pet članov, kasneje je bil razširjen in je februarja 1943 štel deset članov: predsednik, tajnik, organizacijski tajnik, ostali člani so si
razdelili delovna področja - referate za vprašanja kadrov, aktivistov, vojske, organiziranja mladine, organiziranja žensk, odnosov z drugimi jugoslovanskimi narodi in propagande.
Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. 10. 1943 je bil IOOF
izvoljen in konstituiran kot predsestvo SNOO in je prevzel tudi oblastne naloge. Na
zasedanju v Črnomlju od 19. - 20. 2. 1944 se je SNOO preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), IOOF pa je razširjen še z enim članom, delegatom Slovenskega primorja, kot predsestvo SNOS opravljal funkcijo začasne vlade. Jeseni 1944 se
je IOOF razširil in ločil od predsestva SNOS in postal ponovno le izvršilni organ politične organizacije OF slovenskega naroda. Vanj so vključili vse člane Vrhovnega plenuma in pomembnejše organizatorje Osvobodilne fronte, tako da je IOOF štel 27 članov.
IOOF je imel svoj sekretariat, delovno tajništvo, od 20. 8. 1944 dalje gospodarskega
upravnika in blagajnika, za nekatere naloge pa je ustanovil stalne komisije: propagandno (ustanovljena septembra 1944), gospodarsko (septembra 1943), izredno sodno (31.
7. 1942), nadzorno (21. 3. 1944), propagandno za meje (ustanovljena 31. 3. 1945) in
začasne komisije: na primer avgusta 1944 tekmovalno komisijo za ocenitev rezultatov
velikih tekmovanj razpisanih v letu 1944.
Izvršni odbor OF je na terenu razvil svojo organizacijsko mrežo od temeljnih terenskih
odborov do rajonskih oziroma okrajnih, okrožnih in pokrajinskih. Glede oblikovanja
odborov OF je najprej veljalo načelo imenovanja, višji je imenoval nižje (okrožni rajon490
ske, pokrajinski okrožne in tako dalje), od jeseni 1944 pa so na osvobojenih in polosvobojenih uvedli tudi načelo volitev. Pokrajinski odbori OF so bili vzpostavljeni na Štajerskem, Gorenjskem, Primorskem in Koroškem, Prekmurje je bilo organizacijsko zvezano
s Štajersko, na Dolenjskem ter Notranjskem (v Ljubljanski pokrajini), pa je okrožne
odbore OF neposredno vodil IO OF. Število okrožnih ter rajonskih oziroma okrajnih
odborov se je glede na teritorialne meje okrožij (pod okrožjem razumemo upravno politično enoto, v kateri so delovale politične organizacije narodnoosvobodilnega gibanja z
okrožnimi vodstvi, od KPS, OF, ZSM, SPŽZ, ZKMJ, Narodne zaščite, Delavske enotnosti do gospodarskih komisij, tehnik in tako dalje) in rajonov oziroma okrajev, združevanja ali razbijanja v času vojne, zelo spreminjalo. Po osvoboditvi je postal IOOF na
prvem kongresu Osvobodilne fronte Slovenije, junija 1945, izvršilni organ
135-članskega Glavnega odbora. Na drugem kongresu aprila 1948 pa sta bila kot vodstvo IOOF izvoljena predsestvo in sekretariat. Glavni odbor je po novem štel 150 članov,
IOOF 36 članov. Na tretjem kongresu leta 1951 so bila sprejeta nova pravila OF. Glavni
odbor se je povečal na 250 članov, IOOF na 57 članov in obdržal predsestvo in sekretariat. Aprila 1953, ko se je OF preoblikovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva
Slovenije (SZDL), je IOOF prenehal delovati (glej tudi AS 537, zap. št. 855).
- Vodnik 1965, str. 389
- Oblak Čarni M., Organi ljudske oblasti na Slovenskem med leti 1941-1944 in njihovi
arhivski fondi, Arhivi II, št. 1 - 2, Ljubljana 1979, str. 51 - 56
- Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1987
- ES 4, Ljubljana 1990, str. 238
Gradivo, ki so ga po končani vojni maja 1945 prepeljali iz Bele krajine v Ljubljano, je
prevzel Znanstveni inštitut pri predsestvu SNOS, pozneje Inštitut narodne osvoboditve,
leta 1948 je prešlo v Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani in leta 1959 v Arhiv IZDG
(od leta 1989 Inštitut za novejšo zgodovino). Od novembra 1992 je v AS. Leta 1960 je
dr. Marijan Brecelj izročil Arhivu IZDG zapisnike sej IOOF in Vrhovnega plenuma OF
oziroma SNOO, blagajniško knjigo in potrdila. Fond IOOF je razmeroma popoln od
konca aprila 1943 dalje, ko so sedež izvršnega odbora prenesli v Kočevski Rog na Bazo
20. Takrat je bilo tudi vpeljano vpisovanje dopisov v delovodnike, ki pa žal niso ohranjeni ali odkriti. Za leto 1942 so ohranjeni le odloki in okrožnice.
Vse gradivo je mikrofilmano in deloma laminirano.
Del gradiva do leta 1945 se nahaja v fondu AS 1502, zap. št. 193, gradivo po letu 1945
pa v fondu AS 537, zap. št. 855.
zapisniki sej Vrhovnega plenuma OF in Izvršnega odbora OF 1943-1945/ temeljne točke OF Slovenskega naroda 1941/ okrožnice, odloki, sklepi 1942-1945/ prejeti in poslani
dopisi 1942-1945/ izkaznice članov IOOF 1943-1944/
- gradivo Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda oktober 1943: zapisniki,
govori, sklepi, odloki, proglasi, resolucije/
- Gospodarski upravnik 1943-1945: okrožnice, dopisi/ blagajna 1944-1945/
- Nadzorna komisija: dopisi, resolucije/
- Komisija za agitacijo in propagando 1943-1944: dopisi, referati, članki, propagandno
gradivo/
- Komisija za tekmovanja 1944: okrožnice, dopisi, poročila, delovodnik/
arhivski popis/
491
______________________________________________________________________
193
AS 1502
IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA
NARODA, 1942 - 1945
0.2 t. m./ 2 š.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1941 - 1953
okrožnice in navodila 1943-1945/ korespondenca s CK ZKS 1942-1945/ korespondenca
članov IO med seboj 1943/ izjava treh skupin v OF 1943/ poročila in dopisi z odbori
OF 1942-1945/ sklepi, odloki 1943/ Osrednja gospodarska komisija 1943/ depeše 1943,
1945/ članki, referati 1942-1945/ letaki 1942-1943/ osnutek pravil 1944/ vprašalne pole
za aktiviste 1944/ okrožnice in poročila GO Rdečega križa Slovenije 1944/ finančne
zadeve 1942-1943/
______________________________________________________________________
194
AS 1632
NARODNOOSVOBODILNI SVET ZA PRIMORSKO SLOVENIJO,
1943 - 1944
2 m.
Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo, 1943 - 1944
Ustanovljen je bil 11. 9. 1943 kot oblastni in politični organ narodnoosvobodilnega gibanja za Slovensko primorje. Ustanovil ga je Pokrajinski odbor OF za Primorsko. Sestavljalo ga je tričlansko predsedstvo in 18 članov. Ko mu je sredi septembra 1943 Vrhovni plenum OF poveril upravljanje Slovenskega primorja, je bil za izvršilno funkcijo
izvoljen odbor NOS z referenti: za vojsko, upravo, poljedelstvo, prosveto, finance, gospodarstvo, verstvo, zdravstvo in promet. NOS je imel zakonodajno in izvršilno oblast.
Med pomembnejšimi odloki je bil sklep o priključitvi Slovenskega primorja k združeni
Sloveniji 16. 9. 1943. Deloval je do srede januarja 1944, ko je funkcije prenesel na Pokrajinski odbor OF za Primorsko. Odlok o ukinitvi je bil sprejet na prvem zasedanju
SNOS od 19. do 20. 2. 1944 v Črnomlju.
- Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1985
Gradivo je mikrofilmano.
sejni zapisniki 1943-1944/ proglasi/ odloki/ dopisi 1943-1944/ začasni učni načrt za
ljudske šole na Primorskem/
492
arhivski popis/
______________________________________________________________________
195
AS 1643
PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA
SVETA, 1944 - 1946
8.0 t. m./ 74 š.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 - 1946
Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 - 1947
Komisija za upravo narodne imovine pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 - 1947
Verska komisija pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 1945
Študijska komisija pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944
- 1945
Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944
- 1948
Denarni zavod Slovenije pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 - 1948
Urad za statistiko pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944
- 1945
Podružnica TANJUG za Slovenijo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 - 1945
Glavni javni tožilec pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta,
1944 - 1945
Glej AS 1476, zap. št. 197, AS 1670, zap. št. 192 in AS 218, zap. št. 196.
Na drugem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) v Črnomlju
v dneh 19. in 20. 2. 1944 so le-tega s sklepom preimenovali v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). S tem so poudarili njegovo parlamentarnost in najvišjo stopnjo
slovenske ljudske oblasti, ki se je tudi formalno izenačila z antifašističnimi sveti v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Sestavljajo ga je 180 članov, predsedstvo pa 11. Predsedstvo je na podlagi sklepa ustanovnega zasedanja opravljalo tudi izvršno funkcijo
med zasedanjema, kar pomeni, da je bilo tudi po maju 1945 dejanski nosilec zakonodajne in predstavniške oblasti. V prezidij se je predsedstvo preimenovalo 5. 3. 1946. Drugo
zasedanje SNOS je bilo od 9. do 10. 9. 1946. Svojo funkcijo je opravljal do 18. 11.
1946, ko se je ustavodajna skupščina sestala na prvi seji. Izvršno funkcijo pa je predsedstvo SNOS 5. 5. 1945 preneslo na Narodno vlado Slovenije.
Predsestvo SNOS je za izvrševanje svojih nalog osnovalo posamezne odseke, komisije,
zavode in druge urade. Z odloki Predsedstva SNOS je bilo 12. 3. 1944 pri Predsedstvu
SNOS osnovanih osem odsekov: za notranje zadeve, za izgradnjo narodne oblasti, za
prosveto, za gospodarstvo, za obnovo, za finance, za informacije in propagando in odsek za zdravstvo. Do novembra 1944 je število odsekov naraslo na 16, od decembra
dalje pa jih je bilo 15. Odseki so bili razdeljeni na oddelke. Odseke so vodili načelniki,
493
oddelke pa vodje, oboje je imenovalo Predsestvo SNOS. V začetku decembra 1944 je
bila ustanovljena tudi posebna koordinacijska pisarna, od februarja 1945 imenovana
Osrednja pisarna odsekov pri Predsestvu SNOS, ki je skrbela za ustrezno poslovanje
predsestva, odsekov, komisij itd. in opravljala vsa potrebna administrativna dela.
Komanda baze 80 je bila vzpostavljena potem, ko so spomladi 1944 zgradili skupno
bivališče za odseke, komisije in zavode pri Predsestvu SNOS. Baza 80 je bila uradno
odprta 13. 5. 1944. Po ustanovitvi novih odsekov v avgustu in oktobru 1944 je bila baza
80 razširjena s bazo 80a z novimi bivališči v izpraznjenih hišah kočevskih Nemcev v
Srednji vasi, kjer je bil tudi ekonomat baze 80. Komanda baze 80 je skrbela za namestitev, oskrbo, varnost itd. vseh članov odsekov, komisij in uradov Predsestva SNOS oziroma vseh, ki so prebivali na območju baze 80 in 80a.
Odsek za notranje zadeve je imel oddelek za narodno zaščito (NZ), obveščevalni, za
evidence, za inozemstvo, poveljstvo Vojske državne varnosti (VDV). Njegove naloge
so bile: skrb za javni red in mir, za varnost prometa, organizacija zaščite pred elementarnimi nesrečami, kontrola gibanja civilnega prebivalstva. V juniju 1944 je iz odseka
odpadlo poveljstvo VDV, prevzelo ga je pokrajinsko načelstvo oddelka za zaščito naroda (OZNA), ustanovljeno 13. 5. 1944.
Odsek za izgradnjo narodne oblasti je imel oddelek za kadre, za inštruktažo in za administracijo. Naloga odseka je bila priprava in izvedba volitev v narodnoosvobodilne odbore, skrb za izgradnjo organov ljudske oblasti na vseh področjih in območjih ter skrb
za vzgojo kadrov za delo v organih ljudske oblasti. V ta namen je bila 2. 1. 1944 v Črnomlju ustanovljena Upravno politična šola.
Odsek za prosveto je imel oddelek za šolstvo (od oktobra 1944 razdeljen na oddelka za
osnovno in za srednje šolstvo), za umetnost in za ljudsko prosveto. Januarja 1945 sta
bila ustanovljena še oddelka za fotografijo in za kinematografijo. V okviru odseka sta
delovali še komisiji za učne knjige in za ugotovitev škode, ki jo je povzročil okupator
na kulturnozgodovinskih predmetih v Sloveniji.
Odsek za gospodarstvo je imel oddelke za prehrano, za kmetijstvo, za trgovino, za gozdarstvo, za industrijo in obrt ter za veterino. Že 19. 8. 1944 sta bila iz odseka izločena
oddelka za prehrano in gozdarstvo, ki sta postala samostojna odseka. 19. 11. 1944 je bil
z izločitvijo in osamosvojitvijo še ostalih oddelkov odsek ukinjen.
Odsek za obnovo je imel oddelke za obnovo naselij in cest, za promet in za strojne naprave ter s tem povezane naloge: popravilo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, obnavljanje pomembnejših gradbenih in industrijskih objektov ter vzdrževanje cest. Odsek
je bil ukinjen 25. 12. 1944, ko je večino teh nalog prevzel že 14. 10. 1944 ustanovljeni
Odsek za gradnje.
Odsek za finance je imel oddelke: računovodstvo, kontrolo, oddelek za davke in za posojila. Skrbel je za pridobivanje in razdeljevanje finančnih sredstev ter za nadzor nad
njihovo potrošnjo. V njegovem okviru je deloval tudi Denarni zavod Slovenije (ustanovljen 15. 3. 1944).
Odsek za informacije in propagando je imel oddelke za radio, kolportažo, za zbiranje
informacij, propagando in fotografijo. Ukinjen je bil 18. 9. 1944, njegovo informacijsko
dejavnost je prevzelo predsestvo Podružnice TANJUG za Slovenijo, ostalo pa Propagandna komisija pri izvršnem odboru OF.
Odsek za zdravstvo je imel oddelke za higieno in epidemilogijo, za kurativno medicino
in za zdravstvene ustanove. Njegove naloge so bile: organizacija civilnih bolnišnic (Kanižarica, Stari trg pri Ložu, Trebnje), ambulant in lekarn, šolanje pomožnega zdravstvenega osebja, organizacija porodniške službe in boj proti nalezljivim boleznim.
494
Odsek za socialno skrbstvo je bil ustanovljen 19. 4. 1944 z oddelki za mladinsko in za
splošno skrbstvo, za nezgodno - bolniško in starostno zavarovanje, za ureditev delovnih
razmer, za kolonizacijo, za repatriacijo in za izseljeništvo ter za socialno kontrolo in
pritožbe. Naloge tega odseka so bile: organiziranje socialno skrbstvene pomoči civilnemu prebivalstvu in vodenje evidenc oseb, ki so bile potrebne pomoči.
Nadaljni štirje odseki za prehrano, promet, sodstvo in gozdarstvo so bili osnovani 19. 8.
1944.
Odsek za prehrano je nastal iz dotedanjega oddelka za prehrano pri Odseku za gospodarstvo. Odsek je skrbel za prehrano vojske in civilnega prebivalstva. Pri odseku je bil
ustanovljen še zavod NAVOD (Nabavni zavod), ki je opravljal tehnično - gospodarske
naloge.
Odsek za gozdarstvo je nastal iz dotedanjega oddelka za gozdarstvo pri Odseku za gospodarstvo. Pri odseku so delovali le gozdarski inštruktorji.
Odsek za promet je imel oddelka za cestni in za železniški promet in gradbeni ter poštni
oddelek. Večino prometa je opravljala vojska.
Odsek za sodstvo je skrbel za ustanovitev, organizacijo in delovanje narodnih sodišč, ki
so jih osnovali že v septembru 1944 in so bila prva civilna sodišča.
Odsek za gradnje je bil ustanovljen 14. 10. 1944 iz dotedanjega oddelka za gradnje pri
Odseku za obnovo.
Dne 19. 11. 1944 so bili ustanovljeni še odseki za kmetijstvo, za obrt in industrijo, za
trgovino in personalni odsek.
Odseka za obrt in industrijo ter za trgovino sta se že v začetku decembra 1944 združila
v Odsek za trgovino in industrijo, ki je imel nato oddelka za trgovino in za industrijo.
Odsek za kmetijstvo je nastal iz oddelka za kmetijstvo ukinjenega Odseka za gospodarstvo. Imel je oddelek za veterino in štiri kmetijske inštruktorje ter odbor za zadružništvo.
Odsek za personalne zadeve je imel nalogo zbirati in voditi podatke o kadrih, zaposlenih pri izvrševanju narodne oblasti.
Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev (AS 1827, zap.
št. 215 in AS 220, zap. št. 214) je bila ustanovljena na prvem zasedanju Slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta 19. 2. 1944 v Črnomlju v skladu z odlokom predsestva
AVNOJ, ki je tako komisijo ustanovil 30. 11. 1943 za vso Jugoslavijo. Prvega predsednika in šest članov komisije je Predsestvo SNOS imenovalo 12. 3. 1944. Komisija je s
pomočjo referentov pri odborih OF in NOO zbirala podatke o zločinih okupatorjev in
njihovih sodelavcev ter o samih zločincih. Komisija je delovala do leta 1947, ko so jo
ukinili. Njene naloge in pristojnosti so prevzela tožilstva.
Komisija za upravo narodne imovine (AS 1199, zap. št. 216) je bila prav tako ustanovljena na prvem zasedanju SNOS z odlokom z dne 20. 2. 1944 in se je do maja 1944
imenovala Komisija za upravo razlaščene imovine pri predsestvu SNOS. Predsednike in
osem članov je imenovalo Predsestvo SNOS 19. 4. 1944. Naloge te komisije so bile
zlasti: ugotavljanje narodne imovine, skrb za njeno vzdrževanje in ohranitev ter njeno
razdelitev v brezplačno uporabo slovenskemu prebivalstvu. Svoje naloge je opravljala s
pomočjo pokrajinskih podružnic, inštruktorjev in okrožnih pooblaščencev. Komisija je
delovala do februarja 1947.
Verska komisija je bila ustanovljena z odlokom dne 19. 2. 1944 na prvem zasedanju
SNOS v Črnomlju z namenom ureditve odnosov med slovensko ljudsko oblastjo in cerkvijo. Naloga komisije so bile: varovanje namestitvenih verskih obredov, raziskovanje
in ugotavljanje vsebine, vpliva in učinkov razmerja med cerkvijo in oblastjo ter odpravljanje nesporazumov med njima. Predsednika in šest članov komisije je imenovalo
495
Predsestvo SNOS 16. 9. 1944. Komisija je začela z delom 20. 9. 1944. V pokrajinah je
imela svoje poročevalce.
Študijsko komisijo je ustanovilo Predsestvo SNOS 19. 8. 1944 in imenovalo predsednika ter dva člana, kasneje še štiri člane, dopolnilo pa še z vrsto strokovnjakov. Naloga
komisije je bila pripravljati gradivo v zvezi z organizacijo javne uprave in pripravo predlogov za sprejem raznih ukrepov po vojni.
Znanstveni inštitut je bil ustanovljen najprej kot inštitut pri Izvršnem odboru OF slovenskega naroda z odlokom Izvršnega odbora OF 13. 1. 1944 in je bil nato z odlokom
Predsestva SNOS 12. 3. 1944 preimenovan v Znanstveni inštitut pri Predsestvu SNOS.
Njegova naloga je bila zbiranje in pripravljanje znanstvenega gradiva in podatkov za
potrebe vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za prevzem in utrjevanje oblasti. Delo je
potekalo po sekcijah: za mejna in manjšinska, državno-pravna, gospodarsko-tehnična,
prosvetna in medicinska vprašanja ter za študij okupatorskih režimov na slovenskem
ozemlju. Znanstveni inštitut je bil razformiran 7. 2. 1948, delo oddelka za mejna in manjšinska vprašanja je prevzel Inštitut za narodnostna vprašanja, ostalo pa Muzej narodne
osvoboditve v Ljubljani.
Denarni zavod Slovenije (DEZAS) je bil ustanovljen z odlokom Predsestva SNOS 12.
3. 1944. Njegova naloga je bila urejanje denarnega poslovanja na vsem slovenskem
ozemlju in je to delo opravljal tudi prek svojih pokrajinskih podružnic in denarnih zavodov, predvsem hranilnic. Zavod je imel več oddelkov in sicer: emisijskega, kreditnega, valutnega, korespodenčnega in knjigovodskega, kasneje še informacijskega, pravnega, hranilnega, za nakup in prodajo deviz in likvidaturnega. Denarni zavod Slovenije se
je 19. 10. 1946 združil z Narodno banko FLRJ in deloval kot Narodna banka FLRJ centrala za Slovenijo.
Urad za statistiko (Statistični urad) pri Predsestvu SNOS je bil ustanovljen 19. 8. 1944 z
nalogo, da zbira in proučuje statistično gradivo z vseh področij gospodarskega in javnega življenja Slovenije.
Podružnica TANJUG (Tiskovna agencija Jugoslavije, ustanovljena 30. 11. 1943 v Jajcu) za Slovenijo je bila ustanovljena v prvi polovici junija 1944 v okviru Odseka za
informacije in propagando pri Predsestvu SNOS. Po ukinitvi tega odseka septembra
1944 je delovala podružnica samostojno. Imela je svoj zbirni center za informiranje in
tehnični oddelek.
Glavni javni tožilec je bil postavljen z odlokom Predsestva SNOS 12. 3. 1944. Njegove
naloge so bile: nadzorstvo nad izvajanjem pravnih predpisov vseh organov izvršnih
oblasti, posameznih uradnih oseb in vseh prebivalcev na ozemlju Slovenije, postavljanje
okrožnih javnih tožilcev, vlaganje pritožb proti nezakonitim odločbam upravnih organov in obtožb pri sodišču.
- Vodnik 1965, str. 390 - 394
- Prinčič J., Predsedstvo SNOS-a, Prezidij SNOS-a, Prezidij ustavodajne skupščine
LRS 1944 - 1947, Ljubljana 1982
- Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, 3. kn., Ljubljana 1991, str. 47
- Prinčič J., Slovenski narodnoosvobodilni svet 1944 - 1946, organizacija, pristojnosti
in arhivsko gradivo, Arhivi, III, št. 1 - 2, Ljubljana 1980, str. 8 - 12
Večino gradiva je po osvoboditvi zbral Znanstveni inštitut oziroma Inštitut narodne
osvoboditve, leta 1948 ga je prevzel Muzej narodne osvoboditve (leta 1962 preimenovan v Muzej Ljudske revolucije in 1992 v Muzej novejše zgodovine) v Ljubljani. Leta
1959 je prešlo v Arhiv IZDG (od leta 1989 Inštitut novejše zgodovine) v Ljubljani.
496
Marca 1960 je dr. Marijan Brecelj izročil Arhivu IZDG sejne zapiske predsestva SNOS
1944 - 1945 in prisego prve slovenske vlade 5. 5. 1945 v Ajdovščini, Izvršni svet SR
Slovenije pa novembra 1963 še gradivo svečane seje Predsestva SNOS 5. 5. 1945 v
Ajdovščini. Leta 1985 je Narodna banka Slovenije izročila IZDG tri škatle gradiva Denarnega zavoda Slovenije 1944 - 1946. Od novembra 1992 je gradivo v AS, ki hrani
gradivo tudi v oddelkih I. in III. Večji del fonda Znanstvenega inštituta pri Predsestvu
SNOS hranita Inštitut za narodnostna vprašanja in Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
Gradivo je mikrofilmano, razen leta 1985 prejetega gradiva DEZAS.
- Predsestvo SNOS:
gradivo prvega zasedanja SNOS 19.-20. 2. 1944/ seje Predsestva SNOS 1944-1945/
gradivo svečane seje Predsestva SNOS in izvolitve Narodne vlade/ sklepi/ odredbe/ navodila/ okrožnice 1944-1945/ poročilo o delu odsekov 1944/ prejeti in kopije poslanih
dopisov 1944-1945/ dopisovanje z odseki, komisijami in drugimi ustanovami Predsestva
SNOS 1944-1945/ prejete resolucije 1943-1945/ intendanca Predsestva SNOS 1944/
referati/ študije/ članki/ razno študijsko gradivo/ osnutki za ministrstva 1945/
- Osrednja pisarna odsekov:
navodila/ dopisi/ seznami/
- Komanda baze 80:
okrožnice/ poročila/ dopisi/ seznami/ gradivo partijske celice na bazi 80/ delovodnik
1944/
- Odsek za notranje zadeve:
okrožnice/ odloki/ poročila/ dopisi/ seznami/ tečaji/ oddelek za narodno zaščito/ elaborati o narodni zaščiti, blagajna/ potne dovolilnice/ razno/
- Odsek za izgradnjo narodne oblasti:
okrožnice/ navodila/ poročila 1944/ zapisniki sej načelnikov odsekov pri Predsestvu
SNOS/ zapisniki okrožnih odborov OF in okrožnih narodnoosvobodilnih skupščin/ volitve v krajevne NOO 1944-1945/ upravno-politični tečaji 1944: referati/ delovodnik/
- Odsek za prosveto:
okrožnice/ odloki/ navodila/ poročila/ zapisniki/ dopisi/ korespondenca/ personalne
zadeve/ oddelek za osnovno šolstvo/ oddelek za srednje šolstvo/ oddelek za umetnost in
ljudsko prosveto/ odbor za proslavo 100-letnice rojstva Simona Gregorčiča 1944/ Slovensko narodno gledališče 1945/ gradivo razstave v Narodnem domu april-maj 1946/
delovodniki/
- Odsek za gospodarstvo:
okrožnice/ zapisniki sej načelnikov in predsednikov komisij/ referati o gospodarstvu/
delovodnik 1944/
- Odsek za obnovo:
dopisi/ korespondenca načelnika odseka/
- Odsek za finance:
okrožnice/ odloki/ navodila/ poročila pokrajinskih in okrožnih blagajn/ dopisi/ proračuni/ obračuni/ finančne knjige/ finančni tečaji/ referati o financah/ študijsko gradivo/
primerki bankovcev/ razstava ob 5-letnici ustanovitve OF 1946/ gradivo o financah/
- Odsek za informacije in propagando:
okrožnice/ navodila/ zapisniki/ poročila/ dopisi/ korespondenca/ blagajna/ gradivo 1. in
2. tečaja propagandistov/ radijski oddelek/ fotosekcija/ referati/ članki/ propagandno
gradivo/
- Odsek za zdravstvo:
497
okrožnice/ zapisniki sej/ dopisi/ seznami/ personalne zadeve/ referati/ blagajna/ delovodniki/
- Odsek za socialno skrbstvo:
okrožnice/ navodila/ poročila/ zapisniki/ dopisi/ gradivo v zvezi z repatriacijo/ blagajna/ referati/ študijsko gradivo/
- Odsek za prehrano:
okrožnice/ odloki/ navodila/ poročila o organiziranju prehrane v okrožjih/ dopisi/ osnutki cenikov/ tečaj za aktiviste prehranjevalne službe/ blagajna/ referati/ študijsko gradivo/ gradivo iz razstave 1946/
- Odsek za gozdarstvo:
okrožnice/ odloki/ navodila/ zapisniki sej/ dopisi/ ceniki lesa/ referati o gozdarstvu/ oddelek za lov in ribolov/
- Odsek za promet:
navodila za prevzem in vzpostavitev železniškega prometa po osvoboditvi/
- Odsek za sodstvo:
zakoni/ uredbe/ odloki/ okrožnice/ navodila/ poročila/ zapisniki/ dopisi/ referati in članki o sodstvu in upravi/ blagajna/ študijsko gradivo/ zbirka obrazcev in tiskovin za poslovanje sodišč/ gradivo razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici 1946/ delovodnik/
- Odsek za gradnje:
okrožnice/ zapisniki sej/ dopisi/ blagajna/ seznami/ zemljevidi in skice cestnih in drugih
prevozov/
- Odsek za kmetijstvo:
zapisniki/ dopisi/ korespondenca in zapiski članov odseka/ kmetijska statistika/ seznami/
načrti in referati o kmetijstvu/ oddelek za veterino/ študijsko gradivo/ delovodnik/
- Odsek za industrijo, obrt in trgovino:
navodila/ zapisniki/ dopisi/ blagajna/ seznami in pregledi v zvezi z industrijo, obrtjo in
trgovino v Sloveniji/ referati/
- Odsek za personalne zadeve:
dopisi/
- Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev:
sejni zapisniki 1944-1945/ okrožnice/ navodila/ pravilniki o poslovanju 1944/ dopisi
1944-1945/ objave št. 1-55/ dokumenti o zločinih št. 1-5/ gradivo o Kočevskem procesu/
gradivo o procesih proti gestapovski in mihailovičevski skupini oktober-november
1943/
- Komisija za upravo narodne imovine:
ustanovna listina 20. 2. 1944/ okrožnice/ navodila/ odloki/ pravilniki 1944-1945/ zapisniki sej komisije in pooblaščencev 1944-1945/ poročila o poslovanju 1945/ dopisi
1944-1946/ gradivo v zvezi z zaplenjeno, zapuščeno in opuščeno imovino 1944-1945/
- Verska komisija:
dopisi 1944-1945/
- Študijska komisija:
zapisniki sestankov 1944-1945/ referati/ študije/
- Znanstveni inštitut:
odloki/ okrožnice/ zapisniki/ poročila/ dopisi/ korespondenca članov ZI/ personalne
zadeve/ blagajna/ zapiski/ seznami/ referati/ elaborati/ članki/ študijsko gradivo/
- Denarni zavod Slovenije:
odloki/ uredbe/ navodila/ okrožnice/ opravilniki/ poslovniki/ zapisniki/ poročila/ programi/ dopisi/ personalne zadeve/ knjigovodstvo/ blagajna/ bilanca/ evidence čekov/
referati/ študijsko gradivo/ bančne tiskovine/ hranilne knjižice/ delovodniki/
498
- Urad za statistiko:
dopisi/ poročilo Državnega statističnega urada pri NKOJ/
- Podružnica TANJUG za Slovenijo:
okrožnice, poročila/
- Glavni javni tožilec:
okrožnice/ navodila/ poročila/ dopisi/ imenovanja javnih tožilcev/ referati/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
196
AS 218
SVETA, 1945 - 1946
4.2 t. m./ 25 š.
- Glej AS 1643, zap. št. 195
Gradivo je bilo prevzeto 20. 2. 1963 in 23. 4. 1966. Prvi izročitelj je bil Sekretariat izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije za zakonodajo, drugi pa Skupščina Socialistične republike Slovenije. Ob prevzemu je bilo gradivo le deloma urejeno, dokončno pa v
letih 1980 - 1981.
poročila okrožij, rajonov, volilnih komisij, narodnoosvobodilnih odborov/ upravnopolitični tečaji/ upravna razdelitev/ gospodarstvo/ finance/ informacije in propaganda/ narodna imovina/ notranje zadeve/ obnova/ promet/ prosveta/ sodstvo/ socialno varstvo/
ugotavljanje zločinov/ Rdeči križ Slovenije/ Zveza slovenske mladine/ Slovenska protifašistična ženska zveza/ prehrana/ Denarni zavod Slovenije/ gozdarstvo in gospodarjenje
z gozdovi/ odloki/
499
______________________________________________________________________
197
AS 1476
SVETA, 1944 - 1945
0.2 t. m./ 2 š.
dopisi/ depeše/ odloki in okrožnice/ referati/ zapisniki konferenc, in sej načelnikov odsekov in predsednikov komisij pri Predsedstvu SNOSa/ Komisija za ugotovitev zločinov
okupatorjev in njihovih pomagačev/ Komisija za upravo narodne imovine/ Odsek za
izgradnjo oblasti/ Odsek za prosveto/ Odsek za finance/ Odsek za zdravstvo/ Odsek za
socialno skrbstvo/ Odsek za promet/ Odsek za informacije in propagando/ Odsek za
prehrano/ Odsek za gospodarstvo/ Odsek za obnovo/ Odsek za notranje zadeve/ Odsek
za sodstvo/ Odsek za gradnje/ zapisniki sej partijskih celic/ Slovenski umetniški klub/
Znanstveni inštitut/ Slovensko narodno gledališče/ gradivo za zgodovino SNOS/
______________________________________________________________________
198
AS 1644
UPRAVNA KOMISIJA ZA OSVOBOJENO SLOVENSKO
OZEMLJE, 1943 - 1944
0.2 t. m./ 2 š.
Upravna komisija za osvobojeno slovensko ozemlje, 1943 - 1944
Ustanovljena je bila po kapitulaciji Italije z odlokom Izvršnega odbora OF 15. 9. 1943
za vodenje upravnih zadev na osvobojenem slovenskem ozemlju Dolenjske in Notranjske. Upravno komisijo so tvorili načelniki posameznih odsekov, vodil pa sekretar. Upravna komisija je imela svojo pisarno, ki je opravljala posle za komisijo kot celoto in za
posamezne odseke. Imela je 8 odsekov: za splošno upravo, finance, industrijo, gospodarstvo in prehrano, narodno vzgojo in prosveto, promet, zaščito civilnega prebivalstva
v vojnih razmerah in narodno zdravstvo. Za svoje delo je bila neposredno odgovorna
Izvršnemu odboru in Vrhovnemu plenumu OF. Delovala je do začetka marca 1944, ko
so se iz njenih odsekov razvili odseki pri Predsedstvu SNOS.
- Vodnik 1965, str. 390
- Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1985, str. 87 - 207
Gradivo je zbral Znanstveni inštitut pri Predsedstvu SNOS. Od leta 1948 je bilo v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1959 je prešlo v Arhiv IZDG. Od novembra
1992 je v AS.
Arhivsko gradivo ni v celoti ohranjeno. Gradivo je mikrofilmano.
500
- Upravna komisija:
zapisniki sej 1943/ odloki 1943/ seznami članov/ referati/ delovodnik 1943/
- Odsek za splošno upravo 1943:
okrožnice, dopisi, potrdila, delovodnik/
- Odsek za gospodarstvo in prehrano 1943-1944:
zapisniki, odredbe/
- Odsek za finance 1943-1944:
odloki, okrožnice, dopisi/ delovodnik/
- Odsek za narodno vzgojo in prosveto 1943:
okrožnice/ dekreti/ poročila/ dopisi/ učni načrti/ učni pripomočki/ seznami učiteljev/
- Odsek za narodno zdravstvo 1943-1944:
dopisi/
- Odsek za industrijo 1943:
okrožnice, zapisniki, dopisi/
- Odsek za zaščito civilnega prebivalstva 1943:
okrožnice/ navodila/
arhivski popis/
501
502
AAD Najvišje državne in samoupravne oblasti po letu 1945
PREGLED FORMALNE STRUKTURE
REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANOV
V OBDOBJU OD 1945 DO 1994
1. Obdobje 1945 - 1953
Obdobje administrativnega socializma predstavlja čas od konca druge svetovne vojne
do ustavnih sprememb leta 1953, čeprav lahko konec obdobja postavimo že v leto 1950,
to je na začetek delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Glavne značilnosti obdobja so: sprememba družbenopolitičnega sistema, enopartijski sistem z vodilno vlogo komunistične partije, uveljavitev načela demokratičnega centralizma, ustanovitev Narodne vlade Slovenije in ministrstev leta 1945, delovanje ljudske skupščine
in njenega prezidija, država postane lastnik najpomembnejših proizvajalnih sredstev
(nacionalizacija leta 1946 in 1948), sprejem prve slovenske ustave leta 1947, gospodarski razvoj je usmerjen s centralnim planskim sistemom (prva petletka 1947), spor z informbirojem leta 1948, ustanavljanje glavnih uprav ter glavnih in generalnih direkcij
kot neposrednih administrativnih vodstev skupin istovrstnih podjetij, po letu 1950 postopno ukinjanje ministrstev in ustanavljanje svetov Vlade LRS, začetki delavskega samoupravljanja, začetek procesa deetatizacije in decentralizacije. Celotna politična moč
je bila v tem obdobju združena v državnih izvršnih organih, ki so bili tako vsebinsko
kot personalno močno povezani z vodilno strukturo KPJ oziroma KPS.
Narodno vlado Slovenije so po zakonu leta 1945 (Uradni list SNOS in NVS, št. 5/45)
sestavljala zvezno-republiška ter republiška ministrstva. Zvezno-republiška ministrstva
so bila za svoje delo odgovorna tako NVS oziroma Vladi LRS kot tudi zveznim upravnim organom. Taka ministrstva so bila:
- Ministrstvo za finance,
- Ministrstvo za notranje zadeve,
- Ministrstvo za pravosodje,
- Ministrstvo za industrijo in rudarstvo,
- Ministrstvo za trgovino in preskrbo,
- Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,
- Ministrstvo za delo ter
- Ministrstvo za gradnje.
Republiška ministrstva so vodila določene panoge državne uprave samostojno in so bila
za svoje delo odgovorna samo NVS oziroma Vladi LRS. Taka ministrstva so bila:
- Ministrstvo za prosveto,
- Ministrstvo za ljudsko zdravstvo,
- Ministrstvo za socialno skrbstvo ter
- Ministrstvo za komunalne zadeve.
Vlada je bila za svoje delo odgovorna ljudski skupščini, v času med zasedanji skupščine
pa neposredno prezidiju ljudske skupščine. Posebno mesto v organizaciji republiških
upravnih organov je imelo Predsedstvo NVS oziroma Predsedstvo Vlade LRS.
503
Z zakonom se je leta 1946 dotedanji naziv Federalna Slovenija spremenil v naziv Ljudska republika Slovenija (Uradni list SNOS in NVS, št. 14/46). Temu nazivu so se prilagodili tudi nazivi organov državne uprave in državne oblasti v LRS. Narodna vlada Slovenije se je preimenovala v Vlado LRS.
17. 1. 1947 je bila sprejeta prva ustava Ljudske republike Slovenije, ki je v VIII. poglavju (Organi državne uprave LRS) podrobneje določala organizacijo, pristojnosti in naloge državne uprave. Za družbenoekonomsko ureditev obdobja je značilno, da so bile v
ustavi predvidene tri vrste lastnine: državna, zadružna in zasebna.
Na gospodarskem področju je prišlo do prve velike reorganizacije leta 1947, kar je bilo
pogojeno s sprejemom prvega petletnega plana. V okviru gospodarskih ministrstev je
prišlo do oblikovanja treh osnovnih sektorjev: operativnega, funkcionalnega in planskega.
Ustanovljene so bile glavne in generalne direkcije za neposredno administrativnooperativno vodstvo posameznih gospodarskih panog oziroma podjetij in ustanov republiškega pomena. Nekatera podjetja so iz pristojnosti zvezne uprave prešla pod upravo
republiških in lokalnih upravnih organov.
Za to obdobje so značilne velike spremembe v organizaciji upravnih organov, ki so se
končale šele leta 1963. Do manjših reorganizacij vlade je v obdobju 1945 - 1950 prihajalo vsako leto kar nekajkrat. Do večje reorganizacije je prišlo leta 1950 na podlagi
zakona (Uradni list LRS, št. 15/50), ko so bili ustanovljeni:
-
Ministrstvo za državna posestva,
Svet Vlade LRS za predelovalno industrijo,
Svet Vlade LRS za energetiko in ekstraktivno industrijo,
Svet Vlade LRS za blagovni promet,
Svet Vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo ter
Svet Vlade LRS za lokalno gospodarstvo.
Sveti so delovali kot organi Vlade LRS za splošno vodstvo in koordinacijo dela v zadevah, ki so jih pokrivali glede na svoje pristojnosti oziroma področja. Z ukazom leta
1950 (Uradni list LRS, št. 16/50) je bil ustanovljen tudi Gospodarski svet, kot organ za
kordinacijo zadev gospodarskih resorjev vlade.
V začetku januarja 1951 (Uradni list LRS, št. 2/51) so se pri svetih, ministrstvih, komitejih, generalnih direkcijah in drugih organih vlade ustanovili republiški strokovni sveti
kot njihovi posvetovalni organi.
Z odlokom z dne 11. 4. 1951 (Uradni list LRS, 15/51) je prišlo do ponovne večje reorganizacije Vlade LRS, ki so jo sestavljali:
- Predsedstvo Vlade,
- Ministrstvo za notranje zadeve,
- Ministrstvo za finance,
- Ministrstvo za pravosodje,
- Ministrstvo za delo,
- Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti,
504
-
Svet za prosveto in kulturo,
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo,
Gospodarski svet,
Svet za energetiko in ekstraktivno industrijo,
Svet za predelovalno industrijo,
Svet za gradbene in komunalne zadeve,
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
Svet za blagovni promet ter
Glavna direkcija za strojegradnjo kot samostojni organ vlade zunaj svetov.
Vse dotedanje generalne direkcije so se preimenovale v glavne direkcije.
Organizacijsko so bili na čelu svetov in ministrstev ministri (predsedniki), ki so bili
člani vlade, glavne uprave in glavne direkcije pa so vodili direktorji. Specifični sestavi
sta imela le Svet Vlade za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti in Gospodarski svet.
Glavne uprave in glavne direkcije so bile kot samostojni organi v okviru svetov, ki so
nadomestili tedaj ukinjena ministrstva in nekatere komiteje, ukinjene v glavnem že konec leta 1951, večinoma pa v letu 1952. Njihove pristojnosti so v glavnem prevzeli sveti
Vlade LRS, pristojni za določeno dejavnost, oziroma Gospodarski svet.
2. Obdobje 1953 - 1974
Leta 1953 je bil sprejet Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o
organih oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 13/53). Določil je nove
temelje družbene in politične ureditve. Začel se je razvoj samoupravljanja tudi na področju kulture, prosvete, socialnih služb in znanosti (družbeno upravljanje).
Po tem zakonu so republiški organi dvodomna Ljudska skupščina LRS (republiški zbor
in zbor proizvajalcev), Izvršni svet in republiška uprava. Za neposredno opravljanje
izvršnih zadev v pristojnosti republike so bili ustanovljeni državni sekretariati, sveti in
drugi republiški upravni organi, vsi so bili za svoje delo odgovorni Izvršnemu svetu.
Po zakonu smo imeli sledeče republiške upravne organe:
- Državni sekretariat za notranje zadeve LRS,
- Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS,
- Državni sekretariat za gospodarstvo LRS,
- Državni sekretariat za proračun in državno administracijo LRS,
- Svet za prosveto in kulturo LRS,
- Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS.
Z odredbo (Uradni list LRS,št. 11/53) so leta 1953 z delom nadaljevali kot samostojni
republiški organi:
- Zavod za statistiko in evidenco LRS,
- Uprava za hidrometeorološko službo LRS,
- Geodetska uprava LRS,
- Komisija za verska vprašanja.
505
Z delom so nadaljevali tudi zavodi oziroma organi, ki so do tedaj obstajali kot organi
Vlade LRS ali njenih organov:
- Kmetijski poizkusni in kontrolni zavod Slovenije,
- Veterinarski znanstveni zavod,
- Uprava za kontrolo meril in dragocenih kovin z uradi za kontrolo meril in dragocenih
kovin v Ljubljani, Celju in Mariboru in z uradom za preskušanje elektroštevcev v
Ljubljani,
- Uprava za ceste,
- Državni arhiv Ljudske republike Slovenije,
- Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih
znamenitosti Slovenije (Zavod za spomeniško varstvo),
- Centralni higienski zavod.
Izvršni svet je vodil predsednik, z enim ali dvema podpredsednikoma in sekretarjem.
Podpredsednika in sekretarja je izvolil Izvršni svet na podlagi posamičnih predlogov na
svoji prvi seji.
Vlogo in položaj državne uprave pa je leta 1956 podrobnejše opredelil Zakon o upravnih organih v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13/56). Posebej je poudaril, da so upravni organi samostojni, da opravljajo svoje naloge kot pravico in dolžnost. Zakon je zelo
natančno in dosledno urejal številna razmerja upravnih organov. Posebna značilnost so
horizontalna razmerja, to je razmerja do drugih organov. Upravni organi so bili odgovorni Izvršnemu svetu, kateri je imenoval in razreševal predstojnike upravnih organov.
Zelo pomembna je bila pravica Izvršnega sveta, da je lahko upravnim organom s smernicami predpisoval način njihovega dela, smel pa je zahtevati tudi poročila o njihovem
delu. Republiški upravni organi so bili v tem obdobju v celoti odgovorni organom v
svoji republiki, niso pa bili neposredno podrejeni zveznim upravnim organom. Zvezni
upravni organi so imeli pravico zahtevati podatke o izvrševanju in uporabi zveznih zakonov, pravico opozarjati republiške upravne organe o nezakonitosti njihovih predpisov
in aktov ter predlagati pristojnim organom razveljavitev ali odpravo takih aktov.
Zakon o državni upravi leta 1956 je uveljavil nove organizacijske oblike upravnih organov. To so bili: državni sekretariati, sekretariati izvršnega sveta, komiteji, sveti, direkcije, inšpektorati, komisije, upravni zavodi in strokovni sveti.
Najpomembnejši upravni organi so bili državni sekretariati in sicer:
- Državni sekretariat za notranje zadeve,
- Državni sekretariat za pravosodno upravo,
- Državni sekretariat za finance.
Sekretariati Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS so bili:
- Sekretariat za zakonodajo in organizacijo,
- Sekretariat za splošne gospodarske zadeve,
- Sekretariat za industrijo in obrt,
- Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo,
- Sekretariat za blagovni promet,
- Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
- Sekretariat za promet,
- Sekretariat za delo,
506
- Sekretariat za občo upravo.
Samostojne republiške uprave in inšpektorati so bili: Uprava za gozdarstvo, Uprava za
ceste, Uprava za vodno gospodarstvo, Geodetska uprava in Sanitarni inšpektorat.
Zavoda sta bila: Zavod LRS za gospodarsko planiranje in Zavod LRS za statistiko.
Sveti so bili izvršilno upravni organi na področju prosvete, kulture, zdravstva, socialne
politike ter na področjih, kjer je bilo uvedeno družbeno upravljanje. Bili so kolegijski
organi. Upravne zadeve iz pristojnosti svetov pa so opravljali sekretariati sveta.
Republiški sveti so bili:
- Svet za šolstvo,
- Svet za kulturo in prosveto,
- Svet za zdravstvo,
- Svet za socialno varstvo.
Z novo ustavo leta 1963 se je dotedanji naziv Ljudska republika Slovenije spremeni v
Socialistična republika Slovenija (SRS). Za to obdobje so značilna prizadevanja za krepitev skupščine kot najvišjega organa politične oblasti in samoupravljanja. Skupščina
SRS je imela tedaj dva zbora: zbor delegatov občanov in zbor delovnih skupnosti. Ustava je predvidevala tri družbenopolitične skupnosti: občine, okraje in republiko. Okraji
so bili ukinjeni z ustavnim zakonom z dne 20.3.1965 (Uradni list SRS, št. 10/65).
Za položaj upravnih organov so bile zlasti pomembne tiste ustavne določbe, ki so zagotavljale njihovo samostojnost pri izvrševanju nalog, za katere so bili pristojni, in tiste, ki
so uveljavljale osebno odgovornost funkcionarjev, ki so vodili upravne organe. Upravni organi so bili za svoje delo odgovorni skupščini in njenim politično izvršilnim organom.
Po Zakonu o državni upravi SR Slovenije leta 1965 (Uradni list SRS, št. 14/65) so bile
opredeljene naloge upravnih organov na sledeč način: "Upravni organi izvršujejo zakone, družbene plane in druge akte skupščine, izvajajo politiko, ki je bila določena, spremljajo stanje na določenem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo
o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo, pripravljajo akte in opravljajo druge
strokovne zadeve za skupščino in njihove politično izvršilne organe".
Z novo ustavo in z Zakonom o izvedbi ustave SRS leta 1963 (Uradni list SRS, št. 10/63)
so republiški sveti prenehali z delom, njihove naloge pa so prevzeli ustrezni republiški
sekretariati. Tudi državni sekretariati in sekretariati Izvršnega sveta so se preoblikovali
v republiške sekretariate.
Samostojni republiški upravni organi so bili republiški sekretariati in komiteji. Samostojni republiški upravni organi so bili lahko tudi zavodi, uprave, direkcije in komisije.
Kot republiški upravni organi v sestavu republiškega sekretariata ali komiteja so lahko
delovali zavodi, uprave, direkcije in inšpektorati.
Zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije je leta 1965 (Uradni list SRS, št.
14/65) določal naslednje republiške upravne organe:
507
-
Republiški sekretariat za gospodarstvo,
Republiški sekretariat za finance,
Republiški sekretariat za delo,
Republiški sekretariat za urbanizem,
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo,
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo,
Republiški sekretariat za notranje zadeve,
Republiški sekretariat za narodno obrambo,
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
Republiški zavodi in uprave so bili:
- Zavod SRS za planiranje,
- Zavod SRS za statistiko,
- Zavod SRS za cene,
- Zavod SRS za rezerve,
- Geodetska uprava SRS,
- Luška kapitanija v Kopru (imela je položaj uprave).
Organi, ki so opravljali zadeve in so imeli pomen za vso Slovenijo so bili: Pedagoški
svet SRS, Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje, Hidrometerološki zavod
SRS, Komisija SRS za telesno kulturo, Komisija SRS za verska vprašanja.
Republiški inšpektorati so bili: Republiški gradbeni inšpektorat, Republiški rudarski
inšpektorat, Republiški elektroenergetski inšpektorat, Republiški inšpektorat parnih
kotlov, Republiški prometni inšpektorat, Republiški tržni inšpektorat, Republiški kmetijski inšpektorat, Republiški gozdarski inšpektorat, Republiški veterinarski inšpektorat,
Republiški urbanistični inšpektorat, Republiški inšpektorat dela, Republiški sanitarni
inšpektorat.
Z ustavnimi amandmaji leta 1971 (Uradni list SRS, št. 51/71) sta se močno okrepila
položaj in vloga Izvršnega sveta. Vodilni funkcionarji upravnih organov so dobili status
člana Izvršnega sveta. Skupščina SRS je dobila predsedstvo kot najvišji organ v republiki.
Na podlagi ustavnih amandmajev je bil leta 1972 sprejet Zakon o organizaciji republiške uprave SRS (Uradni list SRS, št. 23/72), ki je določal naslednje republiške upravne
organe:
- Republiški sekretariat za gospodarstvo,
- Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo,
- Republiški sekretariat za finance,
- Republiški sekretariat za delo,
- Republiški sekretariat za urbanizem,
- Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo,
- Republiški sekretariat za prosveto in kulturo,
- Republiški sekretariat za notranje zadeve,
- Republiški sekretariat za narodno obrambo,
- Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo,
- Zavod SRS za planiranje,
508
- Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje,
- Komisija SRS za verska vprašanja.
3. Obdobje 1974 - 1991
Ustava leta 1974 (Uradni list SRS, št. 6/74) je uzakonila pridobitve obdobja po letu
1963, z vsemi do tedaj sprejetimi amandmaji.
Ustava je določala, da se kot republiški upravni organi oblikujejo republiški sekretariati
in republiški komiteji. Kot republiški upravni organi v sestavi republiškega sekretariata
in republiškega komiteja pa se lahko ustanovijo uprave, zavodi, komisije in republiški
inšpektorati.
V sistemu uprave se je pojavila dvotirnost. Republiški sekretariati so se ustanavljali za
področja, na katerih je bilo izvrševanje politike in zakonov v znatnem obsegu v pristojnosti upravnih organov, republiški komiteji za področja, pri katerih je bilo za opravljanju upravnih nalog iz republiške pristojnosti potrebno zagotoviti sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustreznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. V
republiških komitejih so samoupravne interesne skupnosti lahko opravljale tudi strokovne, upravne in druge naloge.
Razmerje med republiškimi in zveznimi upravnimi organi je bilo odvisno glede na izvrševanja zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov in je temeljilo na medsebojnem
sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. V razmerju do občinskih upravnih organov so
republiški skrbeli za učinkovitost in zakonitost delovanja le-teh. Za svoje delo so bili
odgovorni Skupščini SRS i Izvršnemu svetu.
Republiški upravni organi so spremljali tudi delo in nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
SIS so bile odgovorne republiškim upravnim organom. Ti so spremljali tudi samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
Z zakonom o republiških upravnih organih leta 1974 (Uradni list SRS, št. 39/74) so bili
ustanovljeni naslednji republiški sekretariati z organi v svoji sestavi:
- Republiški sekretariat za delo, v sestavi Republiški inšpektorat za delo;
- Republiški sekretariat za finance, v sestavi Republiška davčna uprava;
- Republiški sekretariat za industrijo, v sestavi Republiški inšpektorat parnih kotlov in
Republiški gradbeni inšpektorat;
- Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v sestavi Republiška
veterinarska uprava, Republiški kmetijski inšpektorat, Republiški gozdarski inšpektorat;
- Republiški sekretariat za ljudsko obrambo;
- Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje, v sestavi Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje;
- Republiški sekretariat za notranje zadeve;
- Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun;
- Republiški sekretariat za urbanizem, v sestavi Republiški urbanistični inšpektorat in
Republiški vodnogospodarski inšpektorat.
509
Ustanovljeni so bili naslednji republiški komiteji z organi v sestavi:
- Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, v sestavi Zavod SRS za šolstvo;
- Republiški komite za raziskovalno dejavnost;
- Republiški komite za kulturo;
- Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo;
- Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov;
- Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem;
- Republiški komite za energetiko, v sestavi Republiški elektroenergetski inšpektorat
in Republiški rudarski inšpektorat;
- Republiški komite za promet in zveze, v sestavi Luška kapetanija v Kopru in Republiški prometni inšpektorat;
- Republiški komite za tržišče in cene, v sestavi Zavod SRS za cene in Republiški tržni
inšpektorat;
- Republiški komite za varstvo okolja.
Kot republiška uprava je delovala Geodetska uprava SRS, kot republiška komisija pa
Komisija SRS za odnose z verskimi skupnostmi.
Republiške upravne organizacije so bile:
- Zavod SRS za družbeno planiranje,
- Zavod SRS za spomeniško varstvo,
- Meteorološki zavod SRS,
- Arhiv SRS.
Kriza političnega in gospodarskega sistema v začetku sedemdesetih let, sprejetje ustavnih amandmajev in ustave leta 1974 ter z uvedba delegatskega sistema so imeli za posledico ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti so se začele ustanavljati kmalu po letu 1974 in sicer na področjih materialne proizvodnje, družbenih dejavnosti in na stanovanjsko-komunalnem področju.
Izhodišče za ustanavljanje SIS materialne proizvodnje je opredeljeval Zakon o združenem delu, ki je določil ustanovitev SIS na področjih energetike, vodnega gospodarstva,
prometa in drugih materialnih dejavnosti (npr. kmetijstvo, preskrba...).
Nova ustava in na njeni podlagi sprejeti zakoni so za posamezna področja uzakonili
nastanek in delovanje SIS tudi na področju družbenih dejavnosti in sicer na področjih
kulture, otroškega varstva, izobraževanja, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstva, zaposlovanja in znanosti.
SIS so bile organizirane po upravno teritorialnem načelu. To pomeni, da so se glede na
funkcijo, pristojnosti in teritorialni princip, delili na območne, republiške in zvezne. SIS
so postale institucije za vzpostavljanje svobodne menjave dela na področjih materialne
proizvodnje, družbenih dejavnosti in stanovanjsko-komunalnem področju.
Notranja organiziranost SIS je temeljila na delegatskemu sistemu, funkcijsko pa so bile
nekakšen vmesni člen med družbenopolitičnimi skupnostmi in izvajalskimi organizacijami.
510
Z reorganizacijo oziroma ukinitvijo SIS leta 1990 so njihove pristojnosti in naloge prešle na pristojne republiške upravne organe. Glede prevzema pristojnosti SIS ni bilo enotnega zakona.
4. Obdobje 1991 - 1994
23. 12. 1990 se je 93,2 odstotka slovenskih državljanov udeležilo plebiscita za samostojno Slovenijo. Za osamosvojitev je glasovalo 88,2 odstotka volilcev.
Hkrati z osamosvajanjem Slovenije se je začel tudi proces demokratizacije. 8. 4. 1990
so bile v Sloveniji prve večstrankarske volitve po letu 1945. Volili smo predsednika in
poslance v zbor občin in družbenopolitični zbor Skupščine republike Slovenije.
Slovenija se je kot država dokončno konstituirala s sprejetjem Temeljne ustavne listine
o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25. 6. 1991 (Uradni list RS,
št. 1/91). Nova ustava je bila sprejeta na seji Skupščine Republike Slovenije 23. 12.
1991 (Uradni list RS, št. 33/91). Po ustavi je najvišji zakonodajni organ v državi
Državni zbor, ki ga volijo državljani s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim
glasovanjem. Poslanci so voljeni za obdobje štirih let. Predsednik republike je voljen z
neposrednimi volitvami za obdobje petih let in predstavlja Republiko Slovenijo,
obenem pa je tudi vrhovni poveljnik njenih obrambnih enot.
Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Kandidata za predsednika vlade oziroma mandatarja imenuje predsednik republike. V prvi vladi, ki se je imenovala še Izvršni svet, so
bili predsednik, trije podpredsedniki in 23 članov.
Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št.
27/91) z dne 20. 6. 1991 (Uradni list RS, št. 1/91) so bili določeni naslednji republiški
upravni organi:
- Ministrstvo za finance; v sestavi:
- Republiška uprava za javne prihodke,
- Republiška carinska uprava,
- Republiški devizni inšpektorat;
- Ministrstvo za notranje zadeve; v sestavi :
- Prehodni dom Republike Slovenije za tujce;
- Ministrstvo za zunanje zadeve;
- Ministrstvo za obrambo; v sestavi:
- Republiški štab za teritorialno obrambo,
- Republiška uprava za zaščito in reševanje,
- Republiški inšpektorat za obrambo,
- Republiški inšpektorat za požarno varnost;
- Ministrstvo za pravosodje in upravo; v sestavi:
- Republiška uprava za kadre,
- Republiška uprava skupnih služb,
- Republiški zavod za informatiko,
- kazensko poboljševalni zavodi, ustanovljeni s posebnim zakonom;
- Ministrstvo za planiranje; v sestavi:
- Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj,
511
-
-
-
-
- Zavod Republike Slovenije za statistiko;
Ministrstvo za energetiko; v sestavi:
- Republiški energetski inšpektorat,
- Republiški rudarski inšpektorat;
Ministrstvo za malo gospodarstvo;
Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo; v sestavi:
- Republiški gradbeni inšpektorat;
Ministrstvo za trgovino; v sestavi:
- Republiška direkcija za blagovne rezerve,
- Republiški tržni inšpektorat;
Ministrstvo za turizem in gostinstvo;
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; v sestavi:
- Republiška veterinarska uprava,
- Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva,
- Republiški kmetijski inšpektorat,
- Republiški gozdarski inšpektorat,
- Republiški inšpektorat za lovstvo in ribištvo;
- Ministrstvo za promet in zveze; v sestavi:
- Pristaniška kapitanija Koper,
- Republiška uprava za zračno plovbo,
- Republiška uprava za telekomunikacije,
- Republiški prometni inšpektorat;
Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora; v sestavi:
- Republiška geodetska uprava,
- Republiška uprava za jedrsko varnost,
- Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje,
- Zavod Republike Slovenije za varstvo okolja in vodni režim,
- Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije,
- Seizmološki zavod Republike Slovenije,
- Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda,
- Republiški urbanistični inšpektorat,
- Republiški vodnogospodarski inšpektorat;
Ministrstvo za delo; v sestavi:
- Republiški inšpektorat za delo;
Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo; v sestavi:
- Republiški sanitetni inšpektorat;
Ministrstvo za borce in vojaške invalide;
Ministrstvo za šolstvo in šport; v sestavi:
- Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport,
- Urad Republike Slovenije za mladino,
- Republiški inšpektorat za šolstvo in šport;
Ministrstvo za znanost in tehnologijo; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje,
- Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine;
Ministrstvo za kulturo; v sestavi:
- Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,
- Arhiv Republike Slovenije;
Ministrstvo za zakonodajo;
Ministrstvo za informiranje.
512
Nekatere spremembe v vladi in ministrstvih so nastale tudi po sprejetju Zakona o vladi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93).
Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS št.71/94) pa je
leta 1994 določil naslednja ministrstva:
- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu,
- Inšpektorat Republike Slovenije za delo;
- Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj,
- Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov,
- Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence,
- Urad Republike Slovenije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije,
- Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve,
- Tržni inšpektorat Republike Slovenije;
- Ministrstvo za finance; v sestavi:
- Davčna uprava Republike Slovenije,
- Carinska uprava Republike Slovenije,
- Urad Republike Slovenije za zavarovalni nadzor,
- Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
- Devizni inšpektorat Republike Slovenije;
- Ministrstvo za gospodarske dejavnosti; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za obrt,
- Direkcija Republike Slovenije za oskrbo z energijo,
- Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije,
- Direkcija Republike Slovenije za rudna bogastva,
- Direkcija Republike Slovenije za poslovno informacijsko središče,
- Republiški rudarski inšpektorat,
- Republiški gradbeni inšpektorat;
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; v sestavi:
- Veterinarska uprava Republike Slovenije,
- Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva,
- Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;
- Ministrstvo za kulturo; v sestavi:
- Uprava Republike Slovenije za področje kulturne dediščine,
- Arhiv Republike Slovenije,
- Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine;
- Ministrstvo za notranje zadeve; v sestavi:
- Prehodni dom Republike Slovenije za tujce;
- Ministrstvo za obrambo; v sestavi:
- Generalštab slovenske vojske,
- Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
- Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo,
- Inšpektorat Republike Slovenije za požarno varnost;
- Ministrstvo za okolje in prostor; v sestavi:
- Uprava Republike Slovenije za varstvo narave,
- Uprava Republike Slovenije za geofiziko,
513
-
-
-
-
- Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje,
- Geodetska uprava Republike Slovenije,
- Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,
- Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor;
Ministrstvo za pravosodje; v sestavi:
- Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij;
Ministrstvo za promet in zveze; v sestavi:
- Uprava Republike Slovenije za pomorstvo,
- Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo,
- Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije,
- Direkcija Republike Slovenije za ceste,
- Prometni inšpektorat Republike Slovenije;
Ministrstvo za šolstvo in šport; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za šolstvo,
- Urad Republike Slovenije za mladino,
- Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport;
Ministrstvo za zdravstvo; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo,
- Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;
Ministrstvo za znanost in tehnologijo; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje,
- Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino,
- Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO;
Ministrstvo za zunanje zadeve; v sestavi:
- Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- Urad Republike Slovenije za evropske zadeve.
514
AAD1 Zakonodajni organi
______________________________________________________________________
199
AS 1115
SKUPŠČINA SLOVENIJE, 1943 - 1991
198.0 t. m./ 1647 f., 66 k., 35 kt.
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1947
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1963
Skupščina Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1990
Skupščina Republike Slovenije, 1990 - 1991
Na podlagi Zakona o Ustavodajni Skupščini LRS in Zakona o volitvah v Ustavodajno
skupščino (Ur.l. LRS, št. 60/46) se je ta prvič sestala 18. 11. 1946 (Ur.l. LRS, št. 73/46).
Bila je vrhovni organ državne oblasti LRS z glavno nalogo sprejeti ustavo LRS (Ur.l.
LRS, št. 75/46). Po sprejetju ustave se je Ustavodajna skupščina LRS preimenovala v
Ljudsko skupščino LRS, ki se je prvič sestala 16. 1. 1947 (Ur.l. LRS, št. 3/47). Skupščina je bila enodomna, imela je predsedstvo ter odbore. Stalni odbori so bili: za zakonodajo, za gospodarski načrt in finance, mandatno-imunitetni, administrativni ter za prošnje
in pritožbe.
Z Ustavnim zakonom o temeljih družbene in politične ureditve o organih oblasti LRS z
dne 12. 2. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) je postala Ljudska skupščina dvodomna. Sestavljena je bila iz Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev. V Republiški zbor so bili izvoljeni poslanci v okrajih in mestih na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice, v Zbor proizvajalcev pa poslanci, ki so delali v proizvodnji, prevozništvu, trgovini v razmerju udeležbe na gospodarskem področju pri skupnem produktu LRS. Oba zbora
sta bila enakopravna pri odločanju o: spremembi ustave; družbenem planu in proračunu;
sprejemanju zakonov s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja, razpisu
referenduma s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja; podaljšanju mandata Ljudska skupščine; nagradah poslancev; varstvu samoupravnih pravic. Zbora sta
zasedala ločeno, razen v primerih, ko sta volila ali razreševala predsednike in člane IS,
predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine, sodnike Vrhovnega sodišča, člane
odborov in komisij ali odločal, o spremembi ustave. Na skupnih sejah so izvolili tudi
predsednika Ljudske skupščine in predsednika zborov. Oba zbora sta imela tudi zakonodajni in mandatno-imunitetni odbor. Odbori so sprejemali resolucije in dajali priporočila za delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Odbori so lahko zahtevali od IS odgovore na vprašanja in pojasnila o svojem delu.
Ljudska skupščina Slovenije se je preimenovala v Skupščino Socialistične Republike
Slovenije z Odlokom o razglasitvi ustave SRS z dne 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63).
Postala je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja. Sestavljena je
bila iz Republiškega zbora (kot zbora občanov v občinah) ter Gospodarskega zbora,
Prosvetno-kulturnega zbora, Socialno-zdravstvenega zbora in Organizacijsko političnega zbora (kot zborov delegatov v delovnih skupnostih). Skupščina je bila pristojna za
odločanje o spremembi ustave, o vprašanjih meja SRS, sprejemala je republiški družbeni plan, zakone in republiški proračun ter potrjevala sklepni račun, dajala je obvezno
razlago zakonov, določala splošna načela, cilje in smeri politike SRS, razpisovala republiške referendume, odločala o razpisu posojil, o podaljšanju mandata poslancem, obravnavala načelna stališča glede politike izvrševanja republiških zakonov, obravnavala
515
poročila upravnih organov, samoupravnih organizacij in sodišč, volila člane za Zvezni
zbor, volila in razreševala predsednika in podpredsednika Skupščine ter predsednika in
člane IS, predsednike in sodnike Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča, imenovala in
razreševala je republiške sekretarje in funkcionarje, opravljala politični nadzor nad delom republiških politično-izvršilnih in upravnih organov, razveljavljala in odpravljala
protiustavne in nezakonite akte IS, ustanavljala delovne in druge organizacije in zavode,
dajala priporočila občinskim in okrajnim organom, delovnim organom ter delovnim in
drugim organizacijam o vprašanjih splošnega pomena. Republiški zbor je sodeloval
enakopravno z zbori delegatov na področju njihove pristojnosti. Stalni odbori Republiškega zbora so obravnavali splošna vprašanja politike in dajali Skupščini predloge o teh
vprašanjih, preučevali so predloge zakonov in drugih aktov. Odbore so ustanovili in jim
določili področje dela s poslovnikom. Pri Skupščini je delovala tudi Komisija za volitve
in imenovanja.
Zakon o volitvah poslancev Skupščine SRS (Ur.l. SRS, št. 4/63) je bil dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev v Skupščino SRS 10.
2. 1965 (Ur.l. SRS, št. 4/65). Volitve poslancev so bile razpisane z odlokom (Ur.l. SRS,
št. 4/65) in izvedene 4. 4. 1965. Z odloki (Ur.l. SRS, št. 10/65) so bili sprejeti poslovniki Skupščine, Gospodarskega zbora, Prosvetno-kulturnega zbora, Socialno-zdravstvenega zbora in Organizacijsko-političnega zbora.
Do spremembe organizacije je prišlo z Ustavo 1974 (Ur.l. SRS, št. 6/74). Skupščina
SRS postane z uvedbo samoupravljanja organ družbenega samoupravljanja in najvišji
organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike. Skupščino SRS so sestavljali Zbor
združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor. Vsi zbori so odločali enakopravno oziroma skupaj, Zbor združenega dela in Zbor občin pa tudi samostojno. Vsi trije
zbori so enakopravno odločali o spremembi ustave, spremembi meja, o podaljšanju
mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij ter dajali soglasja k
spremembi ustave SFRJ in družbenemu planu Jugoslavije. Zbori so enakopravno sprejemali zakone in splošne akte s področij: sistema družbenega planiranja; zaposlovanja
in socialne politike; sistema financiranja; davčne politike; sistema in politike razvoja
vseh področij družbenih dejavnosti; mednarodnih odnosov; ljudske obrambe; varnosti
in sistema družbene samozaščite; prostorskega in urbanističnega planiranja; kaznivih
dejanj ter izvrševanje kazenskih sankcij; organizacije sodišč, javnih tožilstev, pravobranilcev samoupravljanja; organizacije republiških organov in občin; republiških in občinskih referendumov. Vsak zbor je zasedal ločeno na svojih sejah. Kadar so sprejemali
isti zakon so se lahko odločili tudi za skupno sejo.
Skupščina je imela stalna in občasna telesa. Naloge teh so bile: proučevanje predlogov
zakonov in drugih aktov ter spremljanje izvrševanja zakonov svojega delovnega
področja. S poslovnikom Skupščine so bila dana pooblastila posameznim delovnim telesom. Delovna telesa niso imela preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
Skupščina SRS je bila 23. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) primenovana v Skupščino RS, z
Ustavo RS (Ur.l. RS, št. 33/91) pa v Državni zbor.
Državni zbor je 27. 9. 1992 (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel Zakon o volitvah v Državni
zbor. Volitve so bile z Odlokom o razpisu volitev poslancev v Državni zbor (Ur.l. RS,
št. 48/92) izvedene 6. 12. 1992.
- Prinčič J., Predsedstvo SNOS-a, Prezidij SNOS-a, Prezidij Ustavodajne skupščine
LRS 1944 - 1947, Ljubljana 1982
516
Gradivo smo prevzemali od Skupščine SRS. Leta 1983 smo prevzeli gradivo Ustavodajne skupščine LRS 1946 - 1947 in Ljudske skupščine 1947 - 1963 z evidencami za
obdobje 1946 - 1963. Med prevzetim gradivom so bili tudi zapisniki kočevskega zbora
iz leta 1943 in II. zasedanja SNOS, ki smo jih priključili k fondu kot predspise. Leta
1991 smo prevzeli gradivo od leta 1963 do 1982, in sicer za mandatna obdobja 1963 1969, 1969 - 1974, 1974 - 1978, 1978 - 1982. Leta 1992 smo prevzeli še ostalo gradivo
za obdobje 1962 - 1982. Leta 1994 smo prevzeli tudi gradivo, ki je prihajalo iz Zvezne
skupščine SFRJ za leta 1963 do 1991.
Gradivo do leta 1963 iščemo s pomočjo delovodnikov in indeksov. Urejeno je na podlagi prvotne ureditve na vsebinske sklope: Kočevski zbor, Drugo zasedanje SNOS, Ustavodajna skupščina LRS, LS - ljudski poslanci, zapisniki z zasedanj LS - komisij in
odborov, Kabinet predsednika LRS, Seje zasedanj LS LRS, Gradiva LS LRS, Odbor za
prošnje in pritožbe LS LRS, volitve ljudskih poslancev v LS LRS, Republiški zbor LS
LRS, Zbor proizvajalcev LS LRS, razno.
Gradivo od leta 1963 dalje je razvrščeno na podlagi klasifikacijskega načrta in ga iščemo s pomočjo kartotečnih kazal in prevzemnega seznama.
Za iskanje gradiva Zvezne skupščine se uporablja kartotečno kazalo in prevzemni seznam, gradivo je urejeno na podlagi prvotne ureditve.
kočevski zbor 1943/ drugo zasedanje SNOS 1946/ volitve v Ustavodajno skupščino
1946/ zapisniki okrajnih volilnih komisij/ volitve ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino
1951-1963/ pripombe k osnutku ustave 1946/ ustava 1967-1981/ pozdravne resolucije
1947/ seznami poslancev/ vprašalne pole poslancev/ vprašanja poslancev/ zapisniki z
zasedanj Ljudske skupščine/ zapisniki komisij in odborov/ kabinet predsednika
1947-1963/ seje zasedanj 1947-1963/ predlogi zakonov/ statuti okrajev 1956-1962/ statuti občinskih skupščin/ statuti gospodarskih organizacij/ statuti zavodov/ Odbor za
prošnje in pritožbe 1947-1962/ Republiški zbor 1954-1959/ Zbor proizvajalcev
1954-1959/ fotografije poslancev 1945-1967/ zapisniki sej vseh zborov Skupščine
1963-1978/ seje Predsedstva Skupščine 1963-1982/ seje Republiškega zbora
1963-1978/ seje odborov in komisij Republiškega zbora 1963-1974/ seje odborov in
komisij Gospodarskega zbora 1963-1974/ seje Prosvetno-kulturnega zbora 1963-1974/
seje Socialno-zdravstvenega zbora 1963-1974/ seje Organizacijsko-političnega zbora
1963-1969/ seje enotnega Zbora delegatov 1969-1974/ seje zasedanj delegatov občin
1969-1974/ seje komisij in odborov Družbenopolitičnega zbora 1974-1982/ seje komisij
in odborov Zbora občin 1974-1982/ seje Zbora združenega dela 1974-1982/ seje vseh
zborov 1974-1977/ seje Iniciativnega odbora za ustanovitev Kluba delegatov 1976/ seje
delegacije Skupščine SRS v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ/ pogovori delegacije Skupščine SRS v Zveznem zboru Skupščine SFRJ/ seje odborov in komisij Skupščine 1978-1982/ uredbe/ zakoni/ odloki/ volilni predpisi/ referendumi 1967-1973/ samoupravni sporazumi/ narodnosti v Sloveniji 1963-1982/ poslovnik Zvezne skupščine
1963-1982/ delegatska vprašanja 1974-1982/ organizacija Skupščine SRS 1963-1982/
poslovniki Skupščine SRS 1963-1981/ program dela Skupščine SRS in Predsedstva
1963-1982/ klub poslancev 1968-1979/ medrepubliško sodelovanje/ Komisija za vloge
in pritožbe 1963-1984/ sodniki porotniki 1967-1978/ imenovanja in razrešitve sodnikov
na Vrhovnem sodišču in okrožnih sodiščih 1965-1979/ imenovanja in razrešitve javnih
tožilcev in njihovih namestnikov 1967-1982/ nagrade AVNOJ 1964-1982/ poročila o
gibanju gospodarstva 1964-1977/ republiški skladi/ proračuni/ analize/ ocene zakonov/
ustavni spori 1965-1983/ upravni spori 1967-1982/ zvezni zakoni 1963-1991/ poročila
517
zveznih organov 1963-1991/ zvezni odloki 1963-1991/ zvezni družbeni dogovori
1974-1991/ delovodniki/ indeksi/ kartotečna kazala/
prevzemni seznam 1986, 1991, 1994/ delovodniki in indeksi 1946-1963/ kartotečna
kazala 1963-1991/
______________________________________________________________________
200
AS 222
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE
SLOVENIJE, 1945 - 1953
8.0 t. m./ 56 š., 51 k., 6 kt.
Prezidij Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1946 - 1946
Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1947
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1953
Predsedstvo SNOS-a (AS 218, zap. št. 196, AS 1476, zap. št. 197 in AS 1643, zap. št.
195) se je 5. 3. 1946 preimenovalo v Prezidij SNOS-a (Ur.l. LRS, št. 20/46). Izdajal je
zakone Ljudske republike Slovenije, reševal in izdajal odločbe na prošnje za pomilostitev, pritožbe zasebnih oseb in nadzorstvene pritožbe Javnega tožilca LRS. SNOS je
končal svoje delo na svojem II. zasedanju 9. - 10. 9. 1946, na katerem je sprejel predlog
zakona o Ustavodajni skupščini LRS, (AS 1115, zap. št. 199), ki je bila izvoljena na
volitvah 27. 10. 1946. Prvič se je sestala 18. 11. 1946, (Ur.l. LRS, št. 70/46 in 74/46).
Dne 19. 11. 1946 je sprejela Zakon o Prezidiju Ustavodajne skupščine LRS, ki je določal sestavo in naloge. Izvoljen je bil za isti čas kot Ustavodajna skupščina. Ta je zaključila svoje delo 16. 1. 1947, ko je bila sprejeta Ustava LRS, ki jo je preimenovala v
Ljudsko skupščino LRS, Prezidij Ustavodajne skupščine pa v Prezidij Ljudske skupščine LRS (Ur.l. LRS, št. 4A/47). Volila ga je Ljudska skupščina. Izvoljen je bil za isti čas
kot Ljudska skupščina, ki ga je lahko kadarkoli odpoklicala in izvolila novega ali pa
odpoklicala posamezne člane.
Njegove naloge so bile: predstavljal je suverenost LRS, skliceval je zasedanja Ljudske
skupščine LRS, razpisoval volitve v Ljudsko skupščino, dajal tolmačenje zakonov LRS,
razglašal sprejete zakone, izdajal ukaze, predlagal Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ,
da je presodila skladnost zakonov LRS z ustavo FLRJ in z zveznimi zakoni, izvrševal
pravico pomilostitve po zakonskih predpisih, podeljeval priznanja in častne naslove
LRS, med dvema zasedanjema Ljudske skupščine je imenoval in razreševal na predlog
predsednika Vlade LRS posamezne člane vlade, določal je na predlog predsednika Vlade LRS namestnike članov vlade, med dvema zasedanjema Ljudske skupščine je spreminjal ali odpravljal na predlog predsednika Vlade LRS obstoječa ministrstva in komisije, med dvema zasedanjima Ljudske skupščine LRS je nadzoroval delo Vlade LRS in
sprejemal od nje poročila o njenem delu, razveljavljal ali odpravljal je uredbe, navodila,
odredbe in odločbe Vlade LRS, če niso bili v skladu z ustavo FLRJ ali z ustavo LRS in
z zakoni FLRJ ali LRS, potrjeval je statute okrajnih ljudskih odborov ter ljudskih odborov Glavnega mesta Ljubljane in mest, izvzetih iz okrajev, razpuščal je ljudske odbore,
razreševal je dolžnosti izvršilne odbore ljudskih odborov, razpisoval volitve v ljudske
odbore po zakonu o volitvah odbornikov ljudskih odborov, razveljavljal, odpravljal ali
518
spreminjal je nezakonite ali nepravilne odloke, odredbe, navodila in odločbe ljudskih
odborov, na predlog Vlade LRS je določal katera podjetja in ustanove imajo republiški
pomen, po odločbi Ljudske skupščine LRS ali na predlog Vlade LRS je razpisoval referendume o vprašanjih, za katera je bila pristojna Ljudska republika Slovenija, reševal je
vprašanja in zadeve, za katere ga je pooblastila Ljudska skupščina LRS, vršil je vse ostale posle, ki so bili z ustavo LRS ali z zakoni FLRJ ali LRS dani v njegovo pristojnost.
Za zadeve, za katere je bil pristojen, je izdajal ukaze, navodila in odločbe. Za posamezne posle, za katere je bil pristojen, je ustanavljal oddelke in odbore, ki so jih sestavljali
in vodili člani Prezidija Ljudske skupščine LRS.
Prezidij Ljudske skupščine LRS so sestavljali: predsednik, dva do trije podpredsedniki,
sekretar in največ dvajset članov. Predsednik, podpredsedniki in sekretar so predstavljali predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS (Ur.l. LRS, št. 17/47).
Svojo notranjo ureditev si je Prezidij predpisal s Pravilnikom o notranji ureditvi in poslovanju Prezidija Ljudske skupščine LRS. Prezidij se je delil na naslednje oddelke: Sekretariat, Oddelek za izgradnjo ljudske oblasti, Oddelek za pomilostitve. Sekretariat, ki
ga je vodil sekretar Prezidija, se je delil na kabinet sekretarja Prezidija s protokolom,
splošno pisarno, personalni odsek, odsek za računovodstvo in blagajno, ekonomat in
knjižnico (Ur.l. LRS, št.12/47).
Prezidij Ljudske skupščine LRS je prenehal delovati z Ustavnim zakonom o temeljih
družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS z dne 30. 1. 1953. Njegove pristojnosti so prešle na Izvršni svet LRS (Ur.l. LRS, št. 3/53).
LRS 1944 - 1947, Ljubljana 1982, str. 37 - 38
Gradivo je bilo prevzeto dvakrat. Sekretariat Izvršnega sveta Skupščine SRS je izročil
gradivo 8. 6. 1966, in sicer spise od 1945 do 1953. Republiški sekretariat za pravosodje,
upravo in proračun je izročil gradivo 17. 12. 1981.
zapisniki sej Prezidija 1947-1953/ zakoni in razglasi 1945-1953/ ukazi 1947-1952/ odlikovanja/ podpore umetnikom/ pomilostitve/ personala 1947-1951/ odlikovanja za narodne heroje 1952/ odločbe 1947-1952/ volitve v ljudsko skupščino 1951/ socialni sestavi KLO In OLO/ kasarne in vojaški objekti v coni A/ podjetja republiškega pomena razglasitev/
519
AAD2 Vlada in izvršni svet, predsednik (predsedstvo) republike
______________________________________________________________________
201
AS 223
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, 1945 - 1992
664.0 t. m./ 6644 f., 101 k.
Narodna vlada Slovenije, 1945 - 1946
Vlada Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1953
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1963
Izvršni svet Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1990
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, 1990 - 1991
Vlada Republike Slovenije, 1991 Predsedstvo SNOS (AS 1643, zap. št. 195) je 5. 5. 1945 imenovalo Narodno vlado Slovenije (Ur.l. SNOS in NVS I/II, št. 5/45). Zakon o NVS je določil organizacijsko strukturo, pristojnosti in naloge prve slovenske vlade. Le-ta je bila najvišji izvršilni in naredbodajalni organ državne oblasti v Sloveniji. Za svoje delo je bila odgovorna SNOS oziroma njegovemu predsedstvu. Vlado so sestavljala zvezno republiška ministrstva za
finance (AS 1116, zap. št. 307), notranje zadeve (AS 225, zap. št. 206), pravosodje (AS
227, zap. št. 207), industrijo in rudarstvo (AS 226, zap. št. 231), trgovino in preskrbo
(AS 230, zap. št. 239), poljedelstvo (AS 235, zap. št. 238), gozdarstvo (AS 234, zap. št.
227) ter gradnje (AS 233, zap. št. 230) in republiška ministrstva za prosveto (AS 231,
zap. št. 312), ljudsko zdravstvo (AS 229, zap. št. 323), socialno skrbstvo (AS 228, zap.
št. 324) in lokalni promet (AS 1117, zap. št. 237). Leta 1945 so pri Predsedstvu Vlade
LRS ustanovili Tiskovni urad (od 1947 Urad za informacije pri PV LRS), Statistični
urad (16. 6. 1945), Komisijo za gospodarski načrt (1. 10. 1945), ki se je maja 1946 preimenovala v Urad za gospodarski načrt, junija pa v Načrtno komisijo (AS 284, zap. št.
332), in Urad za cene (AS 1120, zap. št. 205).
Zakon o reorganizaciji Vlade LRS (5. 3. 1946, Ur.l. LRS, št. 20/46) je bil posledica
sprejetja Zvezne ustave in uskladitev z njenimi določbami. Ustanovilo se je Ministrstvo
za delo (AS 236, zap. št. 322), dotedanji ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo sta se
združila v Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1118, zap. št. 234). Odpravljeno
je bilo Ministrstvo za lokalni promet, pristojnosti so prešle na Ministrstvo za notranje
zadeve, delno pa na Državno transportno podjetje. Pri Predsedstvu Vlade LRS je bila
11. 2. 1946 ustanovljena Računska kontrolna komisija, 10. 4. 1946 Državno avtobusno
prevozno podjetje Slovenije, 13. 9. 1946 Državno podjetje za proizvodnjo filmov v Ljubljani - Triglav film (AS 467, zap. št. 748) in 14. 10. 1946 Direkcija za avtopromet.
Z Ustavo LRS 17. 1. 1947 je bila Vlada LRS najvišji izvršilni in upravni organ državne
oblasti v republiki. Vlado je imenovala in razreševala Ljudska skupščina LRS. Odgovorna je bila skupščini. Vlada LRS je svoje delo izvrševala na osnovi Ustave FLRJ,
Ustave LRS, zveznih zakonov, zakonov LRS in na osnovi uredb, navodil in odredb
Vlade FLRJ. Vlada je smela po pooblastilu zakona izdajati tudi uredbe z zakonsko močjo. Vse akte vlade sta podpisovala predsednik vlade in pristojni član vlade ali član, ki ga
je določila vlada. Vlada LRS je usmerjala in usklajevala delo svojih ministrov, komisij,
komitejev ter drugih podrejenih ustanov. Skrbela je tudi za pripravo predpisov o notran-
520
ji ureditvi ministrstev in drugih podrejenih ustanov ter za ustanovitev komitejev, komisij in ustanov pri vladi za izvajanje gospodarskih, kulturnih in drugih nalog.
Vlado LRS so sestavljali predsednik, eden ali več podpredsednikov, ministri, predsednik Republiške načrtne komisije in predsednik Republiške kontrolne komisije. Vlada je
lahko imela tudi ministra brez resorja. Predsednik vlade je vodil njeno delo in predsedoval njenim sejam, skrbel za koordinacijo dela vseh njenih organov in v njenem imenu
vodil delo posebnih komisij in ustanov. Člani vlade so vodili posamezne panoge državne uprave iz republiške pristojnosti. Lahko so izdajali pravilnike, navodila in uredbe na
osnovi zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb zvezne vlade in
Vlade LRS. Člani vlade so bili odgovorni tudi za pravilno izvrševanje vseh predpisov v
panogi državne uprave, ki so jo vodili. Ministrstva so ostala dvojna, zvezno-republiška
in republiška. Na področju narodnega gospodarstva je vlada ustanovila glavne direkcije
Ministrstva za industrijo in rudarstvo kot operativne upravne voditelje industrijskih oziroma rudarskih podjetij republiškega pomena: za elektrifikacijo in elektro industrijo
(AS 294, zap. št. 264), tekstilno (AS 260, zap. št. 260), usnjarsko (AS 261, zap. št. 261),
kovinsko (AS 257, zap. št. 252), kemično (AS 256, zap. št. 250), lesno (AS 258, zap. št.
253), živilsko (AS 259, zap. št. 255), industrijo gradbenega materiala (AS 253, zap. št.
248), grafično (AS 1456, zap. št. 247) in direkcijo za rudarstvo.
Pri Vladi LRS so bili v letu 1947 ustanovljeni naslednji organi: Geodetska uprava (AS
1138, zap. št. 330), Uprava hidrometeorološke službe (AS 1137, zap. št. 331), Komisija
za fizkulturo (AS 285, zap. št. 310), Komite za zunanjo trgovino (AS 241, zap. št. 232),
Komite za kinematografijo (2. 8. 1947, Ur.l. LRS, št. 32/47), Komite za srednje in nižje
stokovno šolstvo za zagotovitev potrebnih srednjih in nižjih stokovnih kadrov (13. 9.
1947, Ur.l. LRS, št. 39/47), Uprava kraških jam (4. 9. 1947, Ur.l. LRS, št. 38/47), Ministrstvo za komunalne zadeve LRS (AS 1119, zap. št. 235), Ministrstvo za lesno industrijo LRS (AS 240, zap. št. 236) in ponovno Ministrstvo za lokalni promet LRS (AS 1117,
zap. št. 237). Generalne direkcije pa so prešle v pristojnost posameznih ministrstev glede na resor dela.
Leta 1948 sta bila namesto Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (AS 1118, zap.
št. 234) ustanovljena Ministrstvo za kmetijstvo LRS (AS 674, zap. št. 233) in Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (AS 675, zap. št. 228). Ustanovili so še Komite za zadružništvo (18. 2. 1948, Ur.l. LRS, 10/48), Upravo za radiofuzno službo (5. 8.
1948, Ur.l. LRS, št. 27/48), Višje disciplinsko sodišče (AS 1143, zap. št. 211), Komisijo
za zakonodajo in organizacijo državne uprave (22. 10. 1948, Ur.l. LRS, št. 45/48) ter
Komite za turizem in gostinstvo (AS 278, zap. št. 289).
V letu 1949 je bil ustanovljen Komite za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti (28. 2.
1949, Ur.l. LRS, št. 8/49) in leta 1950 Komite za vodno gospodarstvo (5. 5. 1950).
Z reorganizacijami 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50) so bili ustanovljeni sveti kot organi Vlade LRS za splošno vodstvo in koordinacijo dela na posameznih področjih: za
predelovalno industrijo (AS 247, zap. št. 243), za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244,
zap. št. 244), za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240), za lokalno gospodarstvo, za
energetiko in ekstraktivno industrijo (AS 245, zap. št. 241). Ostali organi so nadaljevali
z delom. Ustanovljeno je bilo še Ministrstvo za uvoz in izvoz LRS (AS 241, zap. št.
Do večje reorganizacije Vlade je prišlo 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51). Vsa dotedanja
232).
ministrstva, razen ministrstev za notranje zadeve (AS 225, zap. št. 206 in AS 1931, zap.
št. 208), za finance (AS 1116, zap. št. 307), za pravosodje (AS 227, zap. št. 207) in za
delo (AS 236, zap. št. 322), so bila ukinjena. Poleg svetov, ustanovljenih že leta 1950,
so bili ustanovljeni še štirje novi: za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, za prosveto in kulturo (AS 249, zap. št. 314) in za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo (AS
521
243, zap. št. 325) ter gospodarski svet. Sveti so odločali o pravilnikih, odredbah in splošnih predpisih, o predlogu proračuna in plana, o smernicah v svoji panogi in o drugih
načelnih vprašanjih iz svojega resorja. Generalne direkcije so se preimenovale v glavne
direkcije. V razmerju do glavne direkcije so opravljali sveti kot plansko kontrolni in
koordinacijski organ določene planske, kontrolne in druge upravne zadeve iz svoje pristojnosti.
Z Ustavnim zakonom iz leta 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) so bili ukinjeni Prezidij LS LRS
(AS 222, zap. št. 200), Vlada LRS in vsa ministrstva. Ustanovljeni so bili Izvršni svet
LS LRS, državni sekretariati za notranje zadeve (AS 1931, zap. št. 208), za pravosodno
upravo (AS 227, zap. št. 207), za gospodarstvo (AS 1125, zap. št. 279), za proračun in
državno administracijo. Slednji je bil že isto leto preimenovan v Državni sekretariat za
občo upravo in proračun LRS (AS 1116, zap. št. 307). Ukinjeni so bili tudi vsi sveti,
razen Sveta za prosveto in kulturo (AS 249, zap. št. 314) in Sveta za zdravstvo in socialno politiko (AS 243, zap. št. 325). Namen sprememb je bil okrepiti vlogo skupščine
nasproti izvršilnim organom. Politično izvršilno funkcijo je prevzel izvršni svet, upravno izvršilno funkcijo pa samostojni organi uprave. Izvršni svet LRS kot politični in izvršilni organ Ljudske skupščine LRS je imel naslednje pristojnosti: skrbel je za
izvrševanje, izdelavo in nadzor družbenega plana, proračuna in zakonov; ustanavljal je
republiške upravne organe in določal njihovo organizacijo ter predpise za organizacijo
in delo ljudskih odborov, imel pa je tudi možnost razveljavljati akte, ki niso bili v
skladu z zvezno in republiško zakonodajo (ni pa ustanavljal državnih sekretariatov in
svetov); ustanavljal je podjetja in zavode; vodil je kadrovsko politiko višjih uslužbencev
v upravnih organih; razpisoval je volitve v Ljudsko skupščino LRS; z ukazom je
razglašal zakone; v svoji pristojnosti je imel pomilostitve; iz svojih članov je ustanavljal
odbore in komisije za proučitev posameznih vprašanj, pripravo zakonskih predlogov,
uredb. Za svoje delo je bil odgovoren Ljudski skupščini LRS, kateri je moral poročati o
svojem delu, le-ta pa je lahko akte Izvršnega sveta LRS, ki niso bili v skladu z
zakonom,
Dne
26. 5.razveljavila.
1953 je bila določena začasna organizacijska struktura odborov, komisij in
drugih organov Izvršnega sveta LRS, ki so ga sestavljali: koordinacijski odbor, odbori
za notranjo politiko, za gospodarstvo, za proračunska vprašanja, za kulturno prosvetna
vprašanja, za zdravstveno in socialno politiko, za vprašanje ljudske oblasti in družbenega upravljanja, komisija za pomilostitve, komisija za administrativne zadeve, personalna komisija in komisija za računsko kontrolo. Administrativne zadeve so opravljali
sekretariat za zakonodajne zadeve, kabineti predsednika in podpredsednikov izvršnega
sveta ter predsedstev odborov, urad sekretarja izvršnega sveta, oddelek za računsko
kontrolo, oddelek za pomilostitve, oddelek za administrativne zadeve, oddelek za personalne zadeve, obči oddelek in oddelek za narodno obrambo. Glede na preobremenjenost IS je le-ta začel del nalog in pristojnosti prenašati na upravne organe in na svoja
delovna telesa.
Sveti so postali kolegijski upravni organi (predsednik in del članov je imenoval IS, drugi del pa so delegirali določeni zavodi in organizacije). Imeli so državno-družbeni značaj in so se ukvarjali z naslednjimi področji: ljudsko zdravstvo, socialna politika, prosveta, kultura, znanost.
Z delom so nadaljevali tudi zavodi oziroma organi, ki so do tedaj obstajali kot organi
Vlade LRS in njenih organov: Kmetijski poizkusni in kontrolni zavod Slovenije (AS
1162, zap. št. 318), Veterinarski znanstveni zavod, Uprava za kontrolo meril in dragocenih kovin z uradi za kontrolo meril in dragocenih kovin v Ljublani, Celju in Mariboru, Urad za preizkušanje elektroštevcev v Ljubljani, Uprava za ceste, Državni arhiv
522
LRS, Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih
znamenitosti Slovenije, Centralni higienski zavod.
Dne 24. 06. 1954 sta bila ustanovljena dva stalna odbora in dve komisije IS (gospodarski odbor, odbor za notranjo politiko, administrativna komisija in komisija za pomilostitve). Odbori in komisije IS so pripraljali osnutke zakonov in drugih aktov IS.
Z Zakonom o upravnih organih s 3. 5. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56) sta nadaljevala z delom dotedanja državna sekretariata za notranje zadeve (AS 1931, zap. št. 208) in za pravosodno upravo (AS 227, zap. št. 207). Dotedanji Državni sekretariat za občo upravo in
proračun je bil reorganiziran v Državni sekretariat za finance (AS 1116, zap. št. 307).
Na novo so bili ustanovljeni sekretariati Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo, za splošne gospodarske zadeve (AS 1128, zap. št. 284), za industrijo in obrt (AS
1129, zap. št. 281), za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1127, zap. št. 282), za blagovni
promet (AS 1126, zap. št. 278), za urbanizem stanovanjsko izgradnjo in komunalne
zadeve (AS 287, zap. št. 287), za promet (AS 288, zap. št. 283) za delo in za občo upravo (AS 227, zap. št. 207), samostojne republiške uprave za gozdarstvo (AS 1135, zap.
št. 303), za vodno gospodarstvo, za ceste (AS 1235, zap. št. 305) in Geodetska uprava
(AS 1138, zap. št. 330), Sanitarni inšpektorat (AS 1234, zap. št. 329) ter Zavod LRS za
gospodarsko planiranje (AS 1136, zap. št. 304). V letu 1956 sta bila reorganizirana tudi
oba dotedanja republiška sveta: Svet za prosveto in kulturo v Svet za šolstvo (AS 250,
zap. št. 315) in Svet za kulturo in prosveto (AS 249, zap. št. 314), Svet za zdravstvo in
socialno politiko pa v Svet za zdravstvo in Svet za socialno varstvo (AS 243, zap. št.
325). Izvršilne ter določene upravne zadeve iz pristojnosti svetov so opravljali sveti kot
kolegijski organi, druge upravne zadeve pa sekretariati svetov.
Dne 25. 6. 1956 so se določene zadeve iz pristojnosti Izvršnega sveta LRS prenesle v
pristojnost posameznih republiških upravnih organov (Ur.l. LRS, št. 25/56). Izvršni svet
je bil v celoti podrejen Skupščini LRS kot izvršilni organ, voljen je bil za isto mandatno
obdobje kot skupščina.
V letu 1957 so bili ustanovljeni: 23. 2. 1957 Koordinacijski odbor in Odbor za plan in
bilance (Ur.l. LRS, št. 4/57), 28. 3. 1957 Komisija za porazdelitev proračunskih sredstev določenih za znanstveno raziskovanje (Ur.l. LRS, št. 9/57), 5. 7. 1957 Sklad za
pospeševanje kulturnih dejavnosti (Ur.l. LRS, št. 23/57), 11. 7. 1957 Strokovni svet
Izvršnega sveta za geodezijo in Strokovni svet Izvršnega sveta za hidrogeologijo (Ur.l.
LRS, št. 24/57), 24. 10. 1957 Zavod za izobraževanje v družbenem upravljanju (Ur.l.
LRS, št. 39/57), 14. 11. 1957 kot posvetovalna organa IS Strokovni svet IS za stanovanjsko izgradnjo in Strokovni svet IS za urbanizem in komunalne zadeve ter Inštitut za
narodnostna vprašanja kot znanstveni zavod (Ur.l. LRS, št. 42/57).
Po reorganizaciji Izvršnega sveta 19. 6. 1958 (Ur.l. LRS, št. 20/58) so IS sestavljali odbori za notranjo politiko, za gospodarstvo, za splošna in upravna vprašanja in za narodno obrambo, Administrativna komisija, Komisija za pomilostitve in Komisija za odlikovanja. Del pristojnosti IS je ponovno prešel na posamezne republiške upravne organe.
Dne 8. 1. 1959 je bila pri IS ustanovljena Komisija za nacionalizacijo najemnih zgradb
in gradbenih zemljišč (AS 1116, zap. št. 307), 9. 7. 1959 pa Stokovni svet za statistiko
(Ur.l. LRS, št. 21/59). Komisija za verska vprašanja je postala 24. 12. 1959 samostojen
republiški upravni organ (AS 1211, zap. št. 203).
V letu 1960 sta bili ustanovljeni Komisija IS za prošnje in pritožbe in Komisija IS za
mejna vprašanja. Sekretariat IS za informacije pa je postal 30. 6. 1960 samostojni republiški upravni organ (Ur.l. LRS, št. 22/60).
V letu 1961 so bili ustanovljeni: Zavod za ribištvo (Ur.l. LRS, št. 1/61), Stalna komisija
IS za zunanjo trgovino (Ur.l. LRS, št. 9/61) in Komisija IS za vodstvo in koordinacijo
523
priprav na novi uslužbenski sistem (Ur.l. LRS, št. 20/61). Zavod za vodno gospodarstvo
je postal samostojen zavod (Ur.l. LRS, št. 6/61). Ukinjen je bil Strokovni svet IS za gozdarstvo.
V letu 1962 so bili ustanovljeni: Republiška komisija za izvajanje predpisov o delitvi
čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov (Ur.l. LRS, št. 14/62), Direkcija
rezerv LRS (Ur.l. LRS, št. 14/82), Zavod LRS za tehnično pomoč (Ur.l. LRS, št. 4/62),
Sekrateriat IS za proračun in občo upravo (AS 1116, zap. št. 307), Sekrateriat IS za raziskovalno delo in visoko šolstvo (AS 489, zap. št. 317). Državni sekretariat za blagovni
promet se je preosnoval (Ur.l. LRS, št. 21/62) v Sekretariat IS za trgovino in turizem
(AS 1131, zap. št. 285). V okviru IS so delovali od 7. 3. 1962 (Ur.l. LRS, št. 23/62) naslednji odbori: koordinacijski, za notranjo politiko, za splošna gospodarska vprašanja, za
družbeni plan, za splošna in pravna vprašanja in za narodno obrambo.
Z Ustavo z dne 9. 4. 1963 (Ur.l. LRS, št. 10/63) so se državni sekretariati, sekretariati
izvršnega sveta in republiški sveti preosnovali v republiške sekretariate. Izvršni svet
LRS je bil preimenovan v Izvršni svet Socialistične republike Slovenije. Volila ga je
Skupščina SRS iz članov Republiškega zbora. Sam pa je ustanavljal odbore in določal
njihova področja dela. Strokovno tehnično in drugo delo pa je zanj opravljal Sekretariat
Izvršnega sveta. Za kadrovske zadeve IS je skrbela Uprava za kadrovska vprašanja.
Strokovno in drugo delo za predsednika, podpredsednika in druge člane IS pa so opravljali kabineti. Kot samostojni uradi izvršnega sveta so delovali: Urad za zunanje zadeve,
Urad za narodnosti in Urad za prošnje in pritožbe. IS je bil politično izvršilni organ
Skupščine SRS. Imel je stalne odbore (za splošno gospodarska vprašanja, za družbeni
plan, za notranjo politiko, za prosveto, kulturo in znanost, za splošna in upravna vprašanja, za narodno obrambo) in komisije (administrativna, za pomilostitve, za odlikovanja
(AS 123, zap. št. 202), za mejna vprašanja, za prošnje in pritožbe).
Dne 16. 7. 1964 je bila ustanovljena Komisija za vprašanje borcev NOV (Ur.l. LRS, št.
22/64).
Dne 8. 4. 1965 je bil ustanovljen Ekonomski svet IS kot posvetovalni organ IS (Ur.l.
LRS, št. 12/65) in 15. 4. 1965 Komisija o pokojninskem zavarovanju (Ur.l. LRS, št.
13/65). Z Zakonom o republiški upravi SRS z dne 22. 4. 1965 (Ur.l. LRS, št. 14/65) so
nastali: republiški sekretariati za gospodarstvo (AS 1213, zap. št. 280), za finance (AS
1116, zap. št. 307), za delo (AS 1133, zap. št. 326), za urbanizem (AS 287, zap. št. 287),
za zdravstvo in socialno varstvo, za prosveto in kulturo, za notranje zadeve (AS 1931,
zap. št. 208), za narodno obrambo, za pravosodje in občo upravo; zavodi za planiranje
(AS 1279, zap. št. 335), za statistiko (AS 1139, zap. št. 334), za cene, za rezerve, za
mednarodno tehnično sodelovanje (AS 1140, zap. št. 224) in hidrometeorološki (AS
1137, zap. št. 331); geodetska uprava (AS 1138, zap. št. 330) in luška kapetanija; inšpektorati: gradbeni, rudarski (AS 283, zap. št. 297), elektroenergetski, parnih kotlov, prometni, tržni, kmetijski, gozdarski, veterinarski, urbanistični (AS 1282, zap. št. 298),
sanitarni (AS 1234, zap. št. 329) in dela (AS 1133, zap. št. 326); pedagoški svet; komisiji za verska vprašanja (AS 1211, zap. št. 203) in za telesno kulturo. Z Zakonom o IS
(Ur.l. SRS, št. 20/65) so bile posebej opredeljene naloge in pristojnosti IS. Za opravljanje določenih strokovnih nalog za Skupščino SRS pa sta bila pri IS ustanovljena Sekretariat za zakonodajo in Sekretariat za informacije, kot samostojne službe v okviru IS pa so
delovali uradi (za zunanje zadeve, za narodnosti, prošnje in pritožbe) in Uprava za kadrovska vprašanja (AS 35, zap. št. 333).
V letu 1966 sta bili ustanovljeni Komisija za reševanje aktualnih, organizacijskih in
sistemskih vprašanj v organih za notranje zadeve - začasna komisija (Ur.l. SRS, št.
524
26/66) in Komisija za vprašanja zaposlitve delavcev služb organov za notranje zadeve
(Ur.l. SRS, št. 29/66).
V letu 1967 sta bili ustanovljeni Komisija za državno varnost in Komisija za proučitev
predloga o spremembi ustave SRS (Ur.l. SRS, št. 12/67) ter Pravni svet IS kot strokovno posvetovalni organ (Ur.l. SRS, št. 35/67).
Z dopolnitvijo poslovnika o delu Izvršnega sveta SRS z dne 22. 12. 1971 (Ur.l. SRS, št.
48/71) je le-ta pričel sodelovati s po enim predstavnikom pri medrepubliških komitejih
Zveznega izvršnega sveta SFRJ (za razvojno politiko, za področje zunanjetrgovinskega
in deviznega sistema, za področje trga, za področje monetarnega sistema, za finance).
Izvršni svet SRS je prevzemal neposredno odgovornost za sodelovanje pri sprejemanju
odločitev v federaciji. V medrepubliških komitejih so se usklajevala stališča republiških
in pokrajinskih izvršnih svetov glede vsebine izvršilnih predpisov za izvrševanje aktov
Skupščine SFRJ, ki jih je le-ta sprejemala na podlagi soglasij republik in pokrajin. IS je
lahko v okviru svojih pristojnosti v imenu republike sklepal družbene dogovore.
Z Zakonom o Izvršnem svetu Skupščine SRS (Ur.l. SRS, št. 16/72) so bile ponovno
opredeljene pristojnosti in naloge ter sodelovanje v medrepubliških komitejih. V okviru
IS sta delovala Skretariat za zakonodajo in Sekretariat za informacije ter Urad za mednarodno sodelovanje. IS je lahko ustanavljal za opravljanje posameznih strokovnih zadev tudi druge sekretariate in urade.
Dne 5. 7. 1973 je bil pri Izvršnem svetu ustanovljen Komite za ekonomske odnose s
tujino (Ur.l. SRS, št. 23/73).
Z Ustavo SRS in Zakonom o Izvršem svetu skupščine SRS iz leta 1974 (Ur.l. SRS, št.
39/74) je bil Izvršni svet Skupščine SRS opredeljen kot izvršilni organ Skupščine SRS,
kateri je bil tudi odgovoren, in je v okviru pravic in dolžnosti republike odgovarjal za
vsa stanja na vseh področjih družbnega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje
zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SRS, kakor tudi za delo republiških upravnih organov. Pristojnosti so bile naslednje: izvajal je politiko in izvrševal zakone družbenega plana in druge splošne akte Skupščine SRS, izvajal je uredbe in druge predpise
za izvrševanje republiških zakonov, splošnih aktov ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti, predlagal je zakone in druge splošne akte, predlagal je družbeni plan,
republiški proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna in izvrševal republiški proračun, določal je splošna načela za notranjo organizacijo republiških upravnih organov,
usklajeval in usmerjal je delo republiških upravnih organov, sodeloval je pri ustanavljanju medrepubliških komitejev in imenoval člane.
Z uvedbo samoupravljanja so bile ustanovljene samoupravne interesne skupnosti (SIS),
ki so spremljale izvajanje zakonov in drugih splošnih aktov iz svojega področja in dajale IS podatke, informacije in poročila glede zadev posebnega družbenega pomena. SIS
so sodelovale na sejah IS v zadevah, ki so obravnavala njihova področja dela (vzgoja in
izobraževanje, raziskovalna dejavnost, kultura, zdravstvo in socialno varstvo).
Izvršni svet so sestavljali predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, ki so bili
izvoljeni na predlog Predsedstva republike. To so bili republiški sekretarji (ki so vodili
republiške sekretariate), predsedniki republiških komitejev in drugi republiški funkcionarji, ki so vodili republiške upravne organe.
V okviru Izvršnega sveta so delovale samostojne strokovne službe: Sekretariat za zakonodajo, Sekretariat za kadrovska vprašanja, Sekretariat za informacije in Protokol.
Na podlagi Ustave in Zakona o Izvršnem svetu iz leta 1974 pa je bil leta 1976 izdan
Poslovnik Izvršnega sveta Skupščine SRS (Ur.l. SRS, št. 4/76). V okviru IS so se oblikovali: Koordinacijska komisija, odbori (za področje gospodarstva, financ, družbenih
dejavnosti, uprave in pravosodja), komiteji (za sodelovanje in dogovarjanje med repub525
liškimi upravnimi organi in SIS na področjih, ki so bila skupnega pomena za več organov), komisije, delovne skupine in druga stalna ali začasna posvetovalna oziroma delovna telesa. Kot strokovno posvetovalni organ pa sta bila ustanovljena Ekonomski svet
in Pravni svet. Poslovnik je tudi posebej opredelil način sodelovanja IS z delegacijo
Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in z delegati SR
Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, sodelovanje z občinskimi skupščinami ter
njihovimi izvršnimi sveti, z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi, z društvi občanov, z Zveznim izvršnim svetom in drugimi zveznimi organi ter z
izvršnimi sveti drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. IS je sklepal družbene dogovore, s katerimi se je izvajala politika, ki jo je določila Skupščina SRS.
Z Zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79) so se ponovno določile pristojnosti na podlagi Ustave iz leta 1974. Izvršni svet je obdržal še Koordinacijsko komisijo (sodelovala
je z odbori, komisijami, usklajevala delo IS, republiških upravnih organov, pripravljala
program dela IS, spremljala uresničevanje programa IS, predlagala ukrepe za izboljšanje dela v IS in upravnih organih). Izvršni svet je samostojno urejal svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja. Imel je Sekretariat
za strokovno službo, ki je opravljal strokovne, tehnične in druge naloge iz pristojnosti
generalnega sekretarja. V okviru IS so se ustanavljali za strokovne zadeve sekretariati in
druge samostojne strokovne službe, ki so obravnavale posamezna strokovna področja v
sodelovanju z ostalimi republiškimi upravnimi organi, SIS in družbenopolitičnimi organizacijami. Kot strokovno posvetovalne organe pa je IS lahko ustanavljal strokovne
svete.
Z reorganizacijo republiških upravnih organov 23. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) se je
preimenoval v Izvršni svet Republike Slovenije. Z Ustavo RS (Ur.l. RS, št. 33/91) pa se
je preimenoval v Vlado RS, ki je prvič zasedala januarja 1992.
- Kozina B., Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996
- Kristan I., Gradivo za učitelje in učence srednjih šol, Ljubljana 1975
- Strobl M., Kristan I., Ribičič C., Ustavno pravo Jugoslavije, Ljubljana, 1978
Gradivo je bilo prevzeto v AS sedemkrat. 27. 5. 1980 je Republiški komite za mednarodno sodelovanje izročil gradivo Urada za zunanje zadeve pri Izvršnem svet SRS. Ostalo
gradivo je izročil ustvarjalec: 15. 1. 1982 sejne zapisnike za obdobje 1945 - 1967 in
gradivo iz finančno ekonomskega oddelka za obdobje 1958 - 1964, 8. 12. 1982 gradivo
za obdobje 1946 - 1976, 22. 5. 1985 del gradiva Narodne vlade LRS 1945 - 1952, 19. 6.
1991 gradivo za obdobje 1964 - 1978 in del gradiva za obdobje 1947 - 1964. V letu
1998 je bilo prevzeto gradivo za obdobje od 1974 do 1989, drobci pa do leta 1992.
Do leta 1962 so uporabljali za evidentiranje gradiva delovodniški sistem, ki pa ni v celoti ohranjen in je v bistvu neuporaben za iskanje gradiva razen redkih izjem. Posamezne organizacijske enote (komisije, odbori itd.) so vodili samostojne delovodnike in indekse do leta 1962. Od tega leta dalje so uporabljali kartotečni sistem s klasifikacijskimi
znaki, ki se v bistvu niso spremenili do danes. Kartotečna kazala pa se nahajajo še pri
ustvarjalcu. Gradivo je urejeno v okviru klasifikacijskih znakov za naslednja obdobja:
1962 - 1963, 1964 - 1978, 1978 - 1980, 1980 - 1981, 1982 - 1989 in 1990 - 1992.
- gradivo po klasifikacijskem načrtu za obdobja 1962-1963, 1964-1978, 1978-1980,
1980-1981, 1982-1989, 1990-1992/
- neklasificirano gradivo:
526
seje izvršnega sveta 1954-1992/ magnetogramski zapiski 1959-1992/ seje odbora za
družbene dejavnosti 1975-1992/ seje odbora za gospodarstvo 1984-1989/ seje odbora
za družbeno politični sistem, organizacijo republiške uprave, pravosodje in proračun
1978-1982/ seje in korespondenčne seje odbora za tekočo gospodarsko in socialno politiko 1978-1982/ seje odbora za družbeneo ekonomsko ureditev, družbeni plan in razvoj
1978-1982/ seje odbora za družbeno gospodarsko ureditev, razvojno in tekočo gospodarsko politiko 1982-1984/ zapisniki sej odbora za gospodarstvo in finance 1975-1986/
seje koordinacijske komisije IS 1978-1991/ republiška volilna komisija 1949-1962/ urad
za zunanje zadeve 1946-1973/ tiskovni urad 1945-1962/ administrativna kontrola
1948-1950/ urad za prošnje in pritožbe 1956-1962/ odbor za gospodarstvo 1957-1972/
odbor za splošna gospodarska vprašanja 1962-1963/ odbor za splošna in upravna
vprašanja 1958-1960/ posveti kolegija 1958-1962/ koorodinacijski odbor 1956-1963/
finančno ekonomski oddelek 1955-1959/ kabineti: Borisa Kidriča 1945-1946, Miha
Marinka 1947-1953, Borisa Kraigherja 1953-1961, Janka Smoleta 1962-1963, Toneta
Boleta 1954-1963, Viktorja Avblja 1959-1963/ spisi zakonodaje 1945-1962/ komisija za
uslužbenske zadeve 1958-1963/ odbor IS za družbene zadeve 1965-1966/ odbor za notranje zadeve 1953-1965/ odbor za prosveto, kulturo in znanost 1953-1964/ odbor IS za
družbenopolitični sistem 1962/ odbor IS za družbeni plan 1962/ administrativna komisija 1953-1965/ komisija za pomilostitve 1945-1976/ komisija za nagrajevanje uslužbencev v republiških upravnih organih 1959-1962/ urad generalnega sekretarja
1959-1965/ poverljivi spisi S 1946-1961/ poverljivi spisi US 1962/ poverljivi spisi U
1953-1961/ magnetofonski zapiski posvetovanja predsednikov občin in OLO
1959-1963/ predsedstvo vlade 1945-1950/ Jugoslovanska investicijska banka/ odbor za
kulturno prosvetna vprašanja/ odbor za gospodarski sistem in družbeni plan/ komisija
za upokojene vojaške osebe/ verska komisija 1956-1964/ zapisniki italijanskega konzulata o pokojninah 1946-1950/ pokojnine 1950-1953/ splošne zadeve o delu IS
1962-1963/ sekretariat za informacije 1959-1971/ koorodinacijska komisija za družbene dejavnosti 1972-1974/ komisija za sistem in zakonodajo 1973/ konzultativni sestanki
Zveznega izvršnega sveta 1967-1969/ koordinacijska komisija IS za gospodarstvo
1972-1974/ komisija za družbeno planiranje ZIS 1965-1966/ odbor za notranjo politiko
1961-1965/ komisija za zunanje politična vprašanja in narodnosti 1974-1975/ komisija
za pospeševanje razvoja manj razvitih območij 1974-1975/ začasna komisija za pripravo zakona o visokem šolstvu 1974-1975/ informacije sej ZIS 1964-1967/ delovna skupina za pripravo predloga v zvezi z akcijo za odpravo nelikvidnosti 1973-1974/ komisija
za kulturne stike s tujino 1973-1974/ komisija za mejna vprašanja 1973-1974/ komisija
za odlikovanja 1973-1974/ svet za družbeno politični sistem in ustavna vprašanja 1974/
koorodinacijska komisija za gospodarstvo in finance 1974/ komisija za pripravo osnutka družbenega dogovora 1974/ medrepubliški komite za področje zunanjetrgovinskega
in deviznega sistema 1972-1973/ pravni svet 1968-1970/ ekonomski svet 1964-1967/
zvezni pravni svet 1968-1972/ sestanki predsednika ZIS s predsedniki IS republik in
pokrajin 1966-1967, 1972/ medrepubliški komite za področje financ 1971-1976/ seje
zveznih svetov za področje družbeno ekonomske ureditve 1974-1975/ medrepubliški
komite za razvojno politiko 1971-1973/ medrepubliški komite za področje trga in cen
1973-1974/ medrepubliški komite za področje monetarnega sistema 1971-1974/ odbor
za znanost, kulturo in prosveto 1967-1972/ odbor IS za socialno politiko in komunalna
vprašanja 1967-1972/ odbor IS za samoupravljanje in notranjo politiko 1969-1971/
komisija za kadrovska vprašanja 1965-1967/ komisija za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja 1967-1971/ urad IS za proučevanje organizacije in delovnih metod
v javni upravi 1969-1971/ komisija za vprašanja borcev 1967-1968/ komisija za prora527
čunska vprašanja 1967-1968/ zapisniki gospodarskega sveta LRS 1950-1952/ zapisniki
sej gospodarskih ministrov Narodne vlade 1947-1950/ zapisniki sej gospodarskih konferenc 1947/ gradivo urada generalnega sekretaraja 1966-1977/ odbor za gospodarstvo
in finance 1975-1978/ odbor IS za družbene dejavnosti 1975-1978/ odbor IS za upravo
in proračun 1975-1978/ seje komisije za ekonomske odnose s tujino 1975-1977/ seje
ekonomskega sveta 1967-1977/ seje IS za vprašanja računalništva in informatike/ seje
komisije IS za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti 1974-1978/ seje komisije IS za
sistem in zakonodajo 1972-1974/ korespondenčne seje 1975-1992/ komisija za prošnje
in pritožbe 1974-1977/ seje predsednikov občinskih skupščin s predsedniki izvršnih svetov občin 1975-1978/ zapisniki sej komisije za usklajevanje dela inšpekcijskih organov
in drugih organov odkrivanja in pregona 1973-1975/ seje republiškega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko 1975-1977/ seje republiškega sveta za vprašanja
družbene ureditve 1975-1977/ seje koordinacijske komisije 1972-1978/ višje disciplinsko sodišče 1947-1962/ pomilostitve 1964-1970/ sestanki s predsedniki izvršnih svetov
občin in posebnih DPS 1979-1989/ seje komisije za zunanjepolitična vprašanja z magnetogrami 1978-1981/ delegatska vprašanja 1975-1977/ operativni štab civilne zaščite
in koordinacijski odbor IS za odpravo posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju
1976-1978/ višje disciplinsko sodišče 1970-1979/ seje komisije za pripravo in izvajanje
načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SRS
1983-1984/ magnetogramski zapis razgovora o realizaciji plana izvoza in uvoza v letu
1981/ magnetogramski zapis sestanka o nuklearni energiji 1981/ skupni delovni dogovor članov predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in članov Izvršnega sveta Skupščine SRS 1981/ sestanek s predstavniki OZD 1981/ delovodniki in indeksi 1947-1961/ kartotečna kazala 1962-1963/
528
______________________________________________________________________
202
AS 123
KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODLIKOVANJA,
1947 - 1991
37.5 t. m./ 67 š., 366 f.
Komisija za odlikovanja pri Prezidiju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1953
Začasna komisija Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
za odlikovanja, 1953 - 1958
Stalna komisija Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za
odlikovanja, 1958 - 1963
Stalna komisija Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije za odlikovanja, 1963 - 1977
Komisija Socialistične republike Slovenije za odlikovanja, 1977 - 1991
Komisija za odlikovanja je najprej delovala v okviru Prezidija Ljudske skupščine LRS.
Zakon o Prezidiju LS LRS je v 4. členu določal, da Prezidij LS LRS v imenu Ljudske
skupščine LRS podeljuje priznanja in častne naslove LRS (Ur.l. LRS, št. 17/47). V imenu Prezidija je to nalogo opravljalo Predsedstvo Prezidija (Ur.l. LRS, št. 12/47). Po ukinitvi Prezidija LS LRS (AS 222, zap. št. 200) 30. 1. 1953 so vse zadeve, ki so spadale
pod njegovo pristojnost prešle na Izvršni svet LS LRS (AS 223, zap. št. 201). V okviru
Izvršnega sveta je delovala Začasna komisija IS LRS za odlikovanja (Ur.l. LRS, št.
20/56). Z Uredbo o organizaciji in delu IS LS LRS je bila leta 1958 imenovana Stalna
komisija IS za odlikovanja z namero, da proučuje predloge za odlikovanja in jih s svojim mnenjem predlaga pristojnemu zveznemu organu (Ur.l. LRS, št. 20/58). Z zakonom
o Komisiji SRS za odlikovanja (Ur.l. SRS, št. 24/77) je bila ustanovljena Komisija SRS
za odlikovanja kot republiški organ za dajanje predlogov za odlikovanja SFRJ.
Njene naloge so bile: dajala je predloge za odlikovanja SFRJ na lastno pobudo, obravnavala in dajala predloge za odlikovanja SFRJ predsedniku republike, za katere so dajale pobude skupščine DPS, DPO, državni organi, Gospodarska zbornica Slovenije, OZD,
SIS-i, KS in druge samoupravne organizacije in skupnosti; skrbela je za slovesno izročitev odlikovanj in vodila evidenco odlikovanih oseb v SRS.
Za svoje delo je bila odgovorna Predsedstvu SRS. O svojem delu je poročala organom
in organizacijam, katerih delegati so sestavljali komisijo. Sestavljali so jo delegati Predsedstva SRS, Skupščine SRS, IS Skupščine SRS, Sveta republike, članov Sveta federacije iz SRS, CK ZKS, RK SZDL Slovenije, RS ZSS, RO ZZB NOV Slovenije, RK
ZSMS, Gospodarske zbornice Slovenije. Mandat delegatov v komisiji je trajal štiri leta.
Predsedstvo SRS je izmed delegatov, ki so sestavljali komisijo, imenovalo predsednika
in podpredsednika komisije. Komisija je imela strokovno službo pri Sekretariatu za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SRS. Vodil jo je tajnik, ki ga je imenovala
komisija.
Z odlokom o razglasitvi ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k
ustavi RS z dne 4. 10. 1990 je prenehal veljati zakon o Komisiji SRS za odlikovanja.
Komisija je nadaljevala delo v postopkih, ki so bili začeti do uveljavitve tega ustavnega
zakona. Določeno je bilo, da po prenehanju dela komisije prevzame vodenje evidence
529
odlikovanih oseb v RS ustrezna služba Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije
(Ur.l. RS, št. 37/90).
Gradivo je bilo prevzeto trikrat. Sekretariat Izvršnega sveta Skupščine SRS je izročil
gradivo 8. 6. 1966 za čas do 1960, delovodniki 1954 - 1959 (glej AS 222, zap. št. 200).
Komisija Republike Slovenije za odlikovanja je izročila gradivo 24. 12. 1991, za čas
1950 - 1991. Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije (glej AS 223, zap. št. 201) je
25. 7. 1994 izročila gradivo za čas 1950 - 1991. Za gradivo Prezidija LS LRS je narejen
arhivski popis na podlagi obstoječe ureditve. Gradivo prevzeto leta 1991 in 1994 iščemo na podlagi prevzemnega zapisnika.
predlogi za odlikovanja 1963-1991: posameznikov, delovnih in drugih organizacij in
društev, tujih državljanov, delavcev na začasnem delu v tujini/ ukazi predsedstva SFRJ
o podelitvi odlikovanj SFRJ 1950-1991/ zapisniki sej komisije IS SRS za odlikovanja
1975-1991/ potrdila o prevzemu odlikovanj 1975-1991/ poročila o izročenih in neizročenih odlikovanjih 1975-1991/ soglasja k podelitvam tujih odlikovanj našim državljanom 1976-1991/ seznami jubilantov, narodnih herojev 1974-1990/ poslovnik o delu
komisije in sestava komisije 1990/ letna poročila 1975-1990/ gradivo Predsedstva SFRJ
za seje komisije 1975-1990/ gradivo in poročila iz posvetov 1974-1989/ priprava zakona 1973-1978/ umaknjeni predlogi za odlikovnja 1990-1991/ delovodniki 1954-1959/
kartoteka 1947-1953/
prevzemni seznam 1991, 1994/
______________________________________________________________________
203
AS 1211
KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODNOSE Z VERSKIMI
SKUPNOSTMI, 1953 - 1991
15.6 t. m./ 156 š.
Verska komisija pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1959
Komisija za verska vprašanja Ljudske republike Slovenije, 1959 - 1965
Komisija Socialistične republike Slovenije za verska vprašanja, 1965 - 1975
Komisija Socialistične republike Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, 1975 1990
Komisija Republike Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, 1990 - 1991
Na prvem zasedanju SNOS v Črnomlju je bila 19. 2. 1944 ustanovljena Verska komisija
pri Predsedstvu SNOS, ki je delovala do 30. 1. 1953 (pri Predsedstvu SNOS, Prezidiju
SNOS, Prezidiju Ustavodajne skupščine LRS in Prezidiju Ljudske skupščine LRS).
Hkrati je posebna verska komisija delovala tudi pri Predsedstvu Vlade LRS.
Z ustavnim zakonom iz leta 1953 sta bili obe komisiji ukinjeni, hkrati pa je bila ustanovljena Verska komisija pri Izvršnem svetu LS LRS, ki je delovala do leta 1959.
Z uredbo o organizaciji in delu Komisije za verska vprašanja (Ur.l. LRS, št. 40/59) z
dne 24. 12. 1959 je bilo določeno, da komisija opravlja upravne zadeve iz republiške
pristojnosti, ki se tičejo razmerij med državo in verskimi skupnostmi kot samostojen
530
republiški upravni organ. Spremljala je izvajanje in uporabo zakonov in predpisov, ki so
se nanašali na verske skupnosti ter pripravljala osnutke predpisov Izvršnega sveta, s
katerimi so se reševala razmerja med državo in verskimi skupnostmi. Prav tako je spremljala zakonitost predpisov ljudskih odborov. Z reorganizacijo republiške uprave 30. 4.
1965 je dobila naziv Komisija SR Slovenije za verska vprašanja (Ur.l. SRS, št. 14/65).
Z reorganizacijo republiške uprave 9. 6. 1972 (Ur.l. SRS, št. 23/72) je nadaljevala delo
pod imenom Komisija SR Slovenije za verska vprašanja z istimi pristojnostmi. Z ustavo
1974 in z reorganizacijo uprave 8. 1. 1975 (Ur.l. SRS, št. 39/74) je dobila naziv Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Opravljala je upravne naloge, ki so se
nanašale na položaj verskih skupnosti in skrbela za odnose med državo in verskimi skupnostmi. 23. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) je spremenila dotedanji naziv v Komisija Republike Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Z delom je prenehala 28. 7. 1991
(Ur.l. RS, št. 27/91).
Gradivo je predala Vlada Republike Slovenije 22. 1. 1992.
odposlanstvo vlad SFRJ pri Svetem sedežu 1966-1979/ seje Komisije za verska vprašanja 1953-1977/ seje Zvezne verske komisije 1968-1989/ občinske komisije za verska
vprašanja 1965-1988/ ekonomski podatki o župnih uradih 1954/ nacionalizacija cerkvene imovine/ okrožnice 1963-1971/ poročila Komisije za verska vprašanja CK ZKS in
SZDL 1953-1971/ informacije raznih ustanov 1972-1990/ letna poročila Komisije za
verska vprašanja/ občni zbori Ciril-Metodovega društva 1954-1971/ spisi Komisije za
verska vprašanja 1964-1969/ splošni arhiv 1970-1991/ Dr. Anton Vovk - ljubljanski
nadškof/ dr. Jožef Pogačnik - ljubljanski nadškof 1963-1980/ dr. Maksimilijan Držičnik
- mariborski škof 1960-1978/ dr. Janez Jenko - koprski škof/ Pater Marijan Velenčak/
dr. Stanko Cajnkar/ Albin Kuder - apostolski prokurator 1960-1965/ gradnje in adaptacije cerkvenih objektov/ davčne zadeve/ zvonovi/ dotacije/ podpore/ socialno
zavarovanje/ odlikovanja/ Mohorjeva družba/ verski tisk 1954-1990/ pastirsko pismo:
Vatikanski koncil/ SFRJ - Vatikan/ novoletni sprejemi 1961-1970/ Teološka fakulteta
1955-1990/ verske šole/ redovi in laične organizacije do 1968/ zakoni o pravnem položaju verskih skupnosti 1955-1990/ Škofijski ordinariat Maribor/ zabeležke o razgovorih
na Komisiji 1967-1989/ fotografije - razne/
______________________________________________________________________
204
AS 1212
SEKRETARIAT ZA POLITIČNO KOORDINACIJO PRI
PREDSEDSTVU VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1948 - 1954
1.0 t. m./ 8 š.
Sekretariat za politično koordinacijo pri Predsedstvu Vlade Ljudske republike
Slovenije, 1947 - 1953
Ustanovljen je bil na predlog Vlade LRS dne 18. 8. 1947 kot organ Predsedstva Vlade
LRS za koordinacijo poslovanja negospodarskih resorjev. Iz Poročila o organizaciji in
531
sistematizaciji Sekretariata za politično koordinacijo (Ur.l. LRS št. 15/50) je razvidno,
da je bila njegova glavna skrb koordinacija ministrstev za prosveto, ljudsko zdravstvo,
socialno skrbstvo, delo, pravosodje, notranje zadeve in javnega tožilstva.
- Kozina B., Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str.
91 in 92
Gradivo je predal Republiški sekretariat za finance 11. 12. 1987. Gradivo obsega samo
spise z začetnico poverljivo in se nanašajo na nacionalizacijo podjetij.
nacionalizacija podjetij 1948-1953/ cenitev podjetij 1949/ nacionalizacija imovine tujih
državljanov 1950-1951/ cenitev posestev tujih državljanov 1950-1951/ nacionalizacija
imovine tujih državljanov 1952-1954/
arhivski popis 1994/delovodnik spisov o nacionalizaciji 1951-1954/ indeks spisov o
nacionalizaciji 1948-1954/
______________________________________________________________________
205
AS 1120
URAD ZA CENE PRI PREDSEDSTVU VLADE LJUDSKE
REPUBLIKE SLOVENIJE, 1945 - 1950
0.3 t. m./ 3 f.
Urad za cene pri Predsedstvu Vlade Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1950
Ustanovljen je bil z uredbo Predsedstva zvezne vlade 24. 10. 1945 (Ur.l. DFJ, št.
84/45). Urad je vodil direktor, ki je usklajeval politiko cen po navodilih zveznega gospodarskega sveta in zveznega urada za cene, podpisoval je vse odločbe ter zastopal
Urad.
Organizacijsko so Urad sestavljali: odsek za koordinacijo (z ljudskimi odbori je koordiniral delo in politiko cen), odsek za določanje cen, analize in režije (določal in opravljal
je analize vseh cen, ki so spadale v pristojnost Urada in odobraval režijske pribitke industrijskim, obrtnim in trgovskim podjetjem), odsek za statistiko (zbiral in evidentiral je
vse podatke o cenah ter pripravljal kriterije za določanje cen) in odsek za kontrolo cen
(izvajal je kontrolno službo po okrožnih, okrajnih in mestnih ljudskih odborih).
Pristojnosti: Določal je cene, cenike in režijske pribitke obrtniškemu sektorju in potrjeval obrtne račune, določal cene izdelkom lokalne industrije, določal enotne cene za izdelke republiške industrije, vodil evidence cen ter jih objavljal v Vestniku Urada za
cene, pripravljal uradne razlage predpisov o cenah, ki so jih izdajali zvezni gospodarski
svet, zvezni urad za cene ter Ministrstvo za trgovino in preskrbo, pripravljal pregled
kalkulacij trgovskih grosističnih podjetij republiškega pomena in valorizacijske postopke za celotno republiko v koordinaciji z ljudskimi odbori. Ukinjen je bil z odlokom vlade 17. 11. 1950.
- Kozina B., Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996,
str. 87
532
Gradivo je 12. 6. 1986 predal Republiški sekretariat za finance SR Slovenije.
valorizacija 1946-1947/ izterjava valorizacijske razlike po okrožjih in okrajih po abecedi 1946-1947/ izravnava cen blaga starih zalog po abecedi 1946/ sekvestrirana
industrijska podjetja na dan 27. 11. 1945, ki niso valorizirana/ seznami
nacionaliziranih podjetij in podjetij, ki so sama likvidirala obratovanje, po okrajih
1947-1950/
AAD3 Organi za upravo, pravosodje in notranje zadeve
______________________________________________________________________
206
AS 225
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE LJUDSKE REPUBLIKE
0.5 t. m./ 7 f., 2 k.
Ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1953
Ustanovljeno je bilo z ukazom Predsedstva SNOS o ustanovitvi Narodne vlade Slovenije 5. 5. 1945 (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45).
Pristojnosti: vrhovni nadzor nad upravnimi oblastvi in organi, pripravljanje predlogov
uredb in odredb ter pravilnikov notranje upravnega značaja, skrb za skladnost in enotnost poslovanja vseh organov ministrstva.
Notranja organizacija: 1. kabinet ministra; 2. obči oddelek s pravnim, računovodsko-ekonomskim, statističnim, pisarniškim in upravnim odsekom, ki se je delil na pododseke za narodno obrambo, kontrolo prebivalstva, stanovanjskega in splošnega; 3.
personalni oddelek z odseki za šolstvo, razvidnost osebja notranje uprave, razen za osebje Narodne milice, ki je imela poseben odsek z pododsekoma za organizacijo in varnostno milico. Po navodilih zvezne vlade je bil po 1. 9. 1945 priključen še Oddelek za
prestajanje kazni, ki je vodil in usklajeval delo vseh zaporov, kazenskih zavodov in
delovnih taborišč. Pred tem je bil ta resor v sklopu Ministrstva za pravosodje. Oddelku
so maja 1946 pridružili še Odsek za repatriacijo pri Komandi zaledja IV. armade. Marca
1946 so priključili še Odsek za zaščito naroda (OZNA), ki je bila pred tem v okviru
Ministrstva za obrambo in jo preimenovali v Upravo državne varnosti (UDBA), ki pa je
bila po načelu subordinacije podrejena neposredno zveznemu ministrstvu za notranje
zadeve. Po ukinitvi Ministrstva za lokalni promet 6. 3. 1946 je MNZ prevzelo še vse
upravne posle omenjenega ministrstva. Po reorganizaciji Narodne milice 12. 12. 1946
so nastale še prometna, gasilska, gozdarska (delovale do 1951), in industrijsko zavodska
narodna milica (delovala do 1952).
MNZ je delovalo do 12. 12. 1953, ko so njegove pristojnosti prešle na Državni sekretariat za notranje zadeve (Ur.l. LRS, št. 3/53).
121 - 124
Gradivo je bilo prevzeto od pravnega naslednika ustvarjalca 17. 10. 1973.
533
knjiga stroškov 1945/ knjiga izdatkov 1945/ seznam otrok pogrešanih staršev v Mariboru 1945-1946/ seznami oseb odgnanih med vojno/ računska knjiga 1945/
arhivski popis/
______________________________________________________________________
207
AS 227
DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODNO UPRAVO
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1945 - 1961
110.0 t. m./ 550 f., 65 kt., 12 k.
Ministrstvo za pravosodje Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1953
Državni sekretariat za pravosodno upravo Ljudske republike Slovenije, 1953 1963
Ministrstvo za pravosodje je bilo ustanovljeno z ukazom Predsedstva SNOS kot vrhovno upravno in nadzorno oblastvo nad sodišči in drugimi podrejenimi pravosodnimi organi (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45). Delovalo je kot zvezno - republiško ministrstvo do
31. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53), ko je njegove pristojnosti prevzel Državni sekretariat
za pravosodno upravo LRS.
Notranja organizacija: 1. obče upravni oddelek z upravnim, statističnim, računsko ekonomskim odsekom in odsekoma za zemljiško knjigo ter kazenske in podobne ustanove
(te konec leta 1945 preidejo na Ministrstvo za notranje zadeve) 2. personalni oddelek z
prvim in drugim odsekom 3. zakonodajno - pravni oddelek z zakonodajnim in pravnim
odsekom ter odsekom za uradne objave in popularizacijo pravnih predpisov. Vsi odseki
so imeli referate.
Dejavnost: ukinitev sodišč, ki niso delovala na osnovi Odloka o začasni ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih z dne 11. 9. 1944 (Uredba o začasni delni ustavitvi
poslovanja sodišč maj 1945), vzpostavitev organizacije sodišč (vrhovnega v Ljubljani,
okrožnih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in 26 okrajnih), priprava zakonodaje (Uredba o prevzemu sodnega poslovanja v Sloveniji, Uredba o ustanovitvi narodnih in likvidacija dosedanjih sodišč v Sloveniji september 1945). Po priključitvi Primorske Jugoslaviji 1947 so ustanovili Okrožno sodišče v Gorici s sedežem v Postojni.
Po Zakonu o upravnih organih v LRS (Ur.l. LRS, št. 13/56) je Državni sekretariat za
pravosodno upravo nadaljeval z delom in opravljal upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju pravosodja, spremljal delo advokature in opravljal admistrativne
zadeve s pomilostitvami. Podrobneje je njegovo organizacijo in delo določala Uredba o
organizaciji in delu Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS (Ur.l. LRS, št.
11/57). Delovno področje je bilo razdeljeno na pet skupin zadev, ki so jih opravljale
naslednje temeljne organizacijske upravne enote: 1. upravno pravni oddelek, 2. personalni oddelek, 3. splošni oddelek in 4. samostojnosti pomilostitveni referat.
Z Zakonom o izvedbi ustave SRS se je državni sekretariat leta 1963 preimenoval v Republiški sekretariat za pravosodno upravo (Ur.l. SRS, št. 10/63).
str. 100 - 104
534
Izročitev in prevzem sta bila opravljena 30. 5. 1960 in 14. 7. 1981. Prvi izročitelj je bil
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, drugi pa Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. Svežnji iz obdobja 1945 - 1958 z oznako I. vsebujejo gradivo
splošnega oddelka, II. personalnega, III. pravno organizacijskega, z oznako P pa oddelka za pomilostitve. Leta 1956 je bila z okrožnico odrejena zamenjava oznak, ki je bila
uresničena šele 1958, tako da ima obči (splošni) oddelek oznako 01, personalni 02,
splošni 03, za pomilostitve pa 04. Vodili so 7 vpisnikov z oznakami: Kab (kabinetni), II.
oziroma 02 (splošni vpisnik personalnega oddelka), III. oziroma 03 (splošni vpisnik
pravno organizacijskega oddelka), Zak (vpisnik zakonodajno pravnega oddelka od 1948
- 1951), Pp (vpisnik za pravno pomoč za tujino), Nov (vpisnik za nadoverovitve).
personalni spisi/ seznami sodnikov/ pravosodni tolmači/ statistika/ pravosodni izpiti/
sodna poslopja/ likvidacijski listi/ gradivo računovodstva in ekonomata/ referati/ disciplinski spisi/ pomilostitve/ mednarodna pravna pomoč/ delovodniki/ indeksi/
prevzemni seznam/ delovodniki in indeksi so uporabni za iskanje dela gradiva/
______________________________________________________________________
208
AS 1931
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1918 - 1982
155.0 t. m./ 1100 š., 827 kolutov mikrofilmov (1,858.484 posnetkov)
Državni sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1963
Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, 1963 1991
Ministrstvo za notranje zadeve je svoj naziv dobilo na zasedanju prve slovenske vlade
5. 5. 1945 v Ajdovščini. Po osvoboditvi in prihodu v Ljubljano je prevzelo vse posle
notranje uprave bivše banovine, kakor tudi vse naloge, ki jih je prej opravljal Odsek za
notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).
Naziv ustvarjalca fonda se je v obdobju od nastanka na osvobojenem ozemlju spreminjal. Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS, ki je imel v svojem sestavu štiri
oddelke: oddelek za narodno zaščito, obveščevalno evidenčni oddelek, poveljstvo Vojske državne varnosti (VDV) in oddelek za inozemstvo, je deloval v takšni sestavi 6 mesecev, od februarja do avgusta 1944. Ker je Predsedstvo NKOJ boj proti peti koloni
izvzelo iz pristojnosti notranjih zadev, ga vojaško organiziralo in ga dodelilo poverjeništvu za narodno obrambo, je bil za to področje 13. 5. 1944 ustanovljen Oddelek za
zaščito naroda (OZNA). V okviru odseka za notranje zadeve je ostal samo oddelek za
narodno zaščito s štirimi pododdelki: 1. za javni red in mir, 2. kriminalni, 3. administrativni, 4. Po navodilu poverjenika za notranje zadeve pri Predsedstvu NKOJ se je oktobra 1944 pridružil še upravni oddelek, ki pa navzdol v Sloveniji ni bil organiziran. Od
marca do avgusta 1944 so delovale okrožne izpostave odseka za notranje zadeve, v okviru katerih so bili organizirani oddelki narodne zaščite in obveščevalni oddelki. V obveščevalne oddelke so se združevali obveščevalci na črnomeljskem zboru razpuščene
535
VOS OF, medtem ko so se varnostniki združevali v brigade Vojske državne varnosti.
18. 8. 1944 so okrožne izpostave ukinili in iz obveščevalnih oddelkov so nastala pooblaščenstva OZNA, medtem ko so oddelki za narodno zaščito postali okrožna načelstva
narodne zaščite. OZNA kot sestavni del poverjeništva za narodno obrambo je bila organizirana v štiri odseke. Prvi odsek, v katerega je prešel odsek za inozemstvo bivšega
odseka za notranje zadeve, je imel nalogo politično obveščevalne in kontraobveščevalne
službe na okupiranem ozemlju in v tujini. Drugi odsek je nastal iz dela obveščevalnega
odseka in je opravljal kontraobveščevalne naloge na osvobojenem ozemlju, nanj so bila
navezana pooblaščenstva OZNA in v njegovem okviru je bila obveščevalna šola. Tretji
odsek je bil ustanovljen na novo. Njegova naloga je bila kontraobveščevalna služba v
vojski. Ta se je tudi najprej izločil iz OZNA: formalno 1. 3. 1945 ob ustanovitvi Jugoslovanske armade, dejansko pa junija 1945, ko je postal kontraobveščevalna služba
(KOS) v vojski. Četrti odsek je nastal iz evidenčnega odseka, kamor je spadala kartoteka OZNA, statistika in tehnika, v Sloveniji pa še radiotelegrafski in strojepisni tečaj, kar
je skupaj s kontraobveščevalnimi tečaji tvorilo šolo OZNA za Slovenijo. OZNA je bila
organizirana tudi po korpusnih oblasteh in sicer so bili v Sloveniji odseki OZNA za
oblast VII. korpusa, za oblast IX. korpusa, za oblast Štajerske in Koroške. Ta struktura
je ostala vse do osvoboditve. Po ustanovitvi Korpusa narodne obrambe Jugoslavije
(KNOJ), ki je nastal 15. 8. 1944, so se vanj decembra 1944 vključile brigade VDV kot
1. slovenska divizija narodne obrambe. Pri poveljevanju je bil KNOJ podrejen načelniku OZNA, glavne naloge KNOJ pa so bile borbe s protiljudskimi vstajami v zaledju
NOVJ in likvidacije četniških, ustaških, belogardističnih in drugih podobnih enot na
tertoriju osvobojene Jugoslavije, varovanje centralnih organov oblasti, čiščenje osvobojenih ozemelj od ostankov razbitih sovražnih enot, zavarovanje pristanišč, obale, državnih meja, železniških in avtomobilskih cest, tovarn ter izvrševanje nalog OZNA (sledenje, preiskave stanovanj, aretacije).
Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije je bilo ustanovljeno 5. 5. 1945.
V sestav ministrstva se je vključila tudi statistika za notranjo upravo, ki je bila prej enotno vodena za celo državo. Po sklepu zvezne vlade so 1. 9. 1945 MNZ priključili tudi
oddelek za prestajanje kazni, torej vse zapore, kazenske zavode in taborišča, ki so prej
spadali pod Ministrstvo za pravosodje. V sestav MNZ so spadali do leta 1967, ko spet
prešli v okvir Ministrstva za pravosodje.
Ker je v stari aparat notranje uprave spadala tudi policija z varnostno stražo in žandarmerijo, so s 6. 11. 1945 vse bivše uslužbence upokojili, potem pa posameznike znova
zaposlili. Ob osvoboditvi je bilo v Sloveniji 2.000 članov Narodne zaščite (še iz vojne),
ko pa so jo po zveznem navodilu preimenovali v Narodno milico in vanjo sprejeli ves
stari policijski aparat in mnogo novih članov, je konec maja 1945 štela 15.000 članov.
Ime narodna zaščita se je ohranilo na Slovenskem Primorju in v Istri do leta 1947. V
tem času je bilo MNZ organizirano v tri oddelke: v obči oddelek, v personalni oddelek
in v oddelek za narodno javno varnost.
Največje obdobje centraliziranosti je nastopilo v notranji upravi marca 1946, ko je zvezni minister za notranje zadeve predpisal novo organizacijo ministrstev notranjih zadev
po republikah. OZNA se je preimenovala v Upravo državne varnosti (UDV) in je iz
Ministrstva za narodno obrambo prešla v Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za
notranje zadeve je imelo oddelke in odseke Narodne milice, medtem ko so bili oddelki
in odseki Uprave državne varnosti neposredno podrejeni Ministrstvu za notranje zadeve
FLRJ po načelu subordinacije. Tudi Narodna milica je bila popolnoma vojaško oranizirana, saj je bila v Ministrstvu za notranje zadeve FLRJ ustanovljena Glavna uprava Narodne milice. Z aktom o Narodni milici, ki je bil sprejet 12. 12. 1946 in je dokončno
536
določal organizacijo Narodne milice za vse ozemlje FLRJ, so nastale še prometna narodna milica, gasilska narodna milica (delovala do 1951), gozdna narodna milica (delovala do 1951) in industrijsko zavodska narodna milica (delovala do 1952), ki je varovala
važna podjetja in gospodarske organizacije. V letu 1949 se je zaradi ogrožanja s strani
vzhodnoevropskih držav aparat milice povečal za 100%, bila je strogo centralizirana,
zvezno vodena z lastno personalno službo in oskrbo. Hkrati so uvedli tudi posebno kontraobveščevalno službo Narodne milice, ki pa so jo zaradi nepravilnosti in zlorab razpustili leta 1952. Ko so v letu 1947 priključili Sloveniji tisti del cone A Slovenskega Primorja, v katerega so vkorakale enote Jugoslovanske armade, in je meja dosegla današnjo mejo med Slovenijo in Italijo, so na priključenem območju vzpostavili 14 postaj
Narodne milice in opustili poimenovanje Narodna zaščita, okraja Koper in Buje pa sta
bila oktobra 1947 združena v okrožje, pri čemer je imela okrožna narodna milica sedež
v Kopru.
Oddelku za izvrševanje kazni se je maja 1946 pridružil odsek za repatriacijo, ki jo je do
tedaj opravljal štab za repatriacijo pri komandi zaledja IV. armade. Tak odsek je bil
samo v Sloveniji, saj se je v glavenm repatriacija odvijala čez naše meje. Njegova naloga je bila tudi nadzor nad izseljenimi Volksdeutscherji. Ker so v letu 1948 razpustili še
preostala taborišča vojnih ujetnikov, je glavna repatriacija potekala v času od 1. 11.
1948 do 1. 1. 1949. V letu 1949 je bil odsek za repatriacijo ukinjen. V občem oziroma
upravnem oddelku so v letu 1948 uvedli tudi upravno kaznovanje, ki ga je izvajal Senat
za prekrške pri Ministrstvu za notranje zadeve. Med drugim je lahko izrekal tudi kazen
premestitve za določen čas v določen kraj bivanja (pogosto za 24 mesecev na Goli otok
- Mermer). Zaradi spora z državami informbiroja se je število obravnavanih prekrškov
zelo povečalo. V letu 1949 so v upravnem kaznovanju uvedli družbeno koristno delo
(DKD), ki so ga izvajali na več deloviščih, med drugim tudi v Kočevju in Strnišču. Na
DKD so obsojali ljudi po zakonu o prekrških. Z ustanovitvijo odbora za notranje zadeve
pri Skupščini Ljudske republike Slovenije (LRS) v času splošne demokratizacije po letu
1950 je prišel pod nadzor skupščine tudi Senat za prekrške. Vidni zunanji znak demokratizacije, ki je zajela družbo z uvedbo delavskih svetov, in proti kateri je bilo v organih notranjih zadev precej odpora, je bilo tudi preimenovanje iz Narodne milice v Ljudsko milico. Iz nje so izločili upravne posle, kar je bilo v Sloveniji sicer uvedeno že leta
1945, a zaradi zveznih predpisov za 5 let opuščeno.
Leta 1953 se je Ministrstvo za notranje zadeve preimenovalo v Državni sekretariat za
notranje zadeve. Ukinili so vojaško organiziranost, prevedli vse uslužbence v civilne in
prvič združili državno in javno varnost pod enotnim vodstvom. Državni sekretariat za
notranje zadeve se je delil na štiri uprave: na prvo, upravo državne varnosti, na drugo,
upravo javne varnosti, tretja uprava je bila Komanda Ljudske milice in četrta uprava za
splošne zadeve. V letu 1953 so se državljani v bivši coni B Svobodnega tržaškega ozemlja odločali za Italijo oziroma Jugoslavijo (seznam optantov). Po podpisu mirovne
pogodbe so leta 1954 zvezne in republiške predpise razširili tudi na ozemlje, ki je bilo
kot cona B priključeno k FLRJ.
Ko je bila leta 1955 po upravni razdelitvi Slovenija razdeljena na 11 okrajev, je bilo v
vsakem okraju tajništvo za notranje zadeve, ki je imelo enotno vodstvo. Načelnik okrajnega TNZ je bil hkrati pooblaščeni organ UDV in je kot načelnik TNZ nastopal pred
ljudskim odborom, kot pooblaščeni organ UDV pa pred partijskim komitejem. Leta
1957 so se TNZ preimenovala v Uprave javne varnosti in v njihovem okviru so začeli
delati tudi upravno politični oddelki.
Leta 1955 je bil v MNZ ustanovljen kriminalistični muzej in kriminalistični tehnični
laboratorij. Med leti 1957 in 1959 pa se je začelo urejanje arhiva DSNZ.
537
Leta 1960 so nastale v DSNZ tri uprave: Uprava državne varnosti, Uprava javne varnosti in Uprava ljudske milice. Leta 1962, ko je bil sprejet zakon o amnestiji, na podlagi
katerega je mnogo emigrantov uredilo svoj status, se je pričelo tudi prehajanje meje s
potnimi listi.
Leta 1963 se je DSNZ preimenoval v Republiški sekretariat za notranje zadeve. Po brionskem plenumu 1966, ki je kadrovsko zelo razredčil vrste UDV, se je ta preimenovala
v Upravo službe državne varnosti. Ta naziv je obdržala do 9. 5. 1991, ko se je preimenovala v Varnostno informativno službo, ta pa 7. 1. 1993 v Slovensko obveščevalno
varnostno agencijo (SOVA), hkrati pa se je izločila iz Ministrstva za notranje zadeve in
postala neposredno podrejena Vladi Republike Slovenije.
RSNZ se je preimenoval v Ministrstvo za notranje zadeve po volitvah maja 1990.
- Dornik Šubelj L., Nastanek in razvoj organov za notranje zadeve Republike Slovenije v obdobju 1945 do 1963, Arhivi XVI, št. 1 - 2, Ljubljana 1993, str. 78 - 81
- Mrvič I., Razvoj in delovanje arhiva za notranje zadeve Republike Slovenije, Arhivi
XVII, št. 1-2, Ljubljana 1994, str. 1 - 5
Arhivsko gradivo Ministrstva za notranje zadeve so po drugi svetovni vojni začeli prvič
sistematično urejati leta 1949. Takrat so pri Ministrstvu za znanost in kulturo ter pri
Arhivu Slovenije pripravili Navodilo o urejanju arhiva, po katerem so se tudi v organih
notranjih zadev (ONZ) v republiki lotili pregleda ohranjenega dokumentarnega gradiva
iz obdobja 1944 - 1949 in ga začeli urejati v tri skupine. Hkrati je zvezno notranje ministrstvo iz Beograda poslalo natančno navodilo o čiščenju in urejanju arhiva (dokumentacije). V njem je bil natančno opredeljen odnos do arhivskega gradiva in vrst gradiva,
ki so ga zbrali v službah resorja za notranje zadeve. Do marca 1950 so pospešeno pregledovali ohranjeno dokumentarno gradivo in ga urejali v skladu z navodili. Konec februarja 1951 je MNZ vsem načelnikom uprav in oddelkov razposlalo strogo zaupno navodilo za bodočo kategorizacijo arhiva v 6 skupin. V njem je bilo natančno opredeljno
pisarniško poslovanje vseh služb ministrstva ter ravnanje z gradivom od leta 1945 naprej. Podobno navodilo je svojim službam posredovala Uprava državne varnosti za Slovenijo, le da so enote svoje gradivo razvrstile v štiri skupine in jih označile s črkami A,
B, C in D.
Januarja 1952 so v Sloveniji pripravili osnutek Zakona o varstvu arhivskega gradiva in
arhivih in v njem obravnavali tudi vprašanje posebnih arhivov nekaterih državnih ustanov. Zaradi večje količine arhivskega gradiva so v komisijo Sveta za zakonodajo in
izgradnjo ljudske oblasti vključili tudi predstavnike MNZ. V naslednjih letih so pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve ustanovili komisijo za pregled arhivskega materiala, ki so jo sestavljali predsednik in 5 članov. Vse o uporabi arhivskega gradiva ONZ
pa je podrobno določil zvezni sekretar za notranje zadeve v posebnem navodilu republiškim ministrom. V beležki, ki je bila poslana hkrati z navodilom, je na začetku napisano, da se navodila nanašajo na celoten resor za notranje zadeve, vključno s kriminalistično službo. V poročilu o ugotovitvah komisije za ureditev arhivske službe je ta ugotovila, da si je vsaka služba na DSNZ ustvarila svoj način arhiviranja. Urejeno arhivsko
službo sta imeli samo UDV, kjer je za arhiviranje skrbel njen IV. oddelek, in kriminalistična služba, ki je imela operativno razvidnico. Leta 1958 je vodja oddelka za splošne
zadeve DSNZ s posebnim dopisom pozval enote, naj oddajo vse gradivo iz obdobja
1945 - 1951, ki ga še hranijo, v centralni arhiv, da ga tam uredijo in shranijo.
Leta 1953 je bila imenovana komisija DSNZ za izločanje gradiva iz arhiva državne varnosti z zadolžitvijo, da odloči, katero gradivo naj uničijo, katero pa ločijo in dajo na
538
razpolago komisiji, ki odloča o odstopanju gradiva drugim ustanovam. Po koncu druge
svetovne vojne se je pri Ministrstvu za notranje zadeve in pri OZNA za Slovenijo zbralo ogromno arhivskega gradiva, ki sta ga v Sloveniji zapustila italijanski in nemški okupator oziroma predstavništvi NDH, ki sta v času druge svetovne vojne delovali v Sloveniji. Ker so v letih 1945 in 1946 potekali številni sodni postopki proti posameznikom
zaradi vojnega sodelovanja z okupatorjem, je bilo ohranjeno gradivo izredno pomembno in ga je bilo treba v celoti pregledati. Zato so zaplenjene arhive centralizirali pri
UDB za Slovenijo ter oktobra 1946 določili skupino ljudi in ji naložili, naj gradivo razvrsti in pregleda. Pričeli so globalno razvrščanje gradiva v tri skupine: slovensko, nemško in italijansko. Delo so v grobem končali do konca leta 1947. Nemško in italijansko
gradivo vsebuje razen originalov tudi rekonstrukcije: to so obdelave posameznih dokumentov ali oseb, ki so jih za potrebe povojnih procesov izdelali delavci OZNA oziroma
UDV na podlagi originalnih dokumentov in dodatnih zaslišanj oseb.
Ob izdelavi Zakona o arhivih, arhivskem gradivu in arhivskem svetu Slovenije leta
1965 je deveti člen določal, da Republiški sekretariat za obrambo, Republiški sekretarat
za notranje zadeve in CK ZKS po zakonu samostojno opravljajo na ozemlju Slovenije
službo varstva arhivskega gradiva za svoj delokrog. V skladu s stališči komisije Izvršnega sveta za reševanje sistemskih in organizacijskih vprašanj v organih za notranje
zadeve v Sloveniji je bila konec leta 1966 izvršena koncentracija arhivskega gradiva
vseh bivših organizacijskih enot službe državne varnosti v Sloveniji v enoten arhivski
fond službe državne varnosti pri RSNZ v Ljubljani. Tedaj je gradivo obsegalo preko
1.000 tekočih metrov. Na podlagi na novo opredeljene vloge in nalog službe državne
varnosti je komisija Izvršnega sveta glede arhivskega gradiva zavzela stališče, da je
treba arhivsko gradivo ločiti od tekoče dokumentacije in ga urediti po načelih sodobne
arhivistike, s tem da se oddvoji za uničenje gradivo iz tistih področij, na katerih služba
državne varnosti v bodoče ne bo delala, oziroma odstopi zunanjim institucijam, če ima
splošno arhivsko vrednost, ter predpiše postopek za uporabo tega gradiva. Glede na ta
stališča je bila v januarju 1967 izvršena administrativno tehnična združitev gradiva službe državne varnosti v stavbi RSNZ v Ljubljani.
Velik del zgodovinskega gradiva iz predvojnega in vojnega časa (slovensko, italijansko
in nemško) so po opravljenem popisu v letih 1968 - 1976 odstopili Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (zdaj Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II Arhiva Republike Slovenije) oziroma CK ZKS (zdaj Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo I AS).
V letih 1968 - 1970 je odsek za izvrševanje kaznovalne politike prešel v sestavo Republiškega sekretariata za pravosodje. Z njim pa so oddali tudi obsežno arhivsko gradivo.
Del tega gradiva je bil leta 1981 vrnjen arhivu RSNZ in je bil leta 1992 oddan Arhivu
MNZ RS. Inštitutu za narodnostna vprašanja so oddali originalno gradivo o zamejski
problematik, Arhivu Republike Slovenije pa celoten arhiv Komisije za ugotavljanje
zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev ter številne izjave posameznikov, ki so iz
Ljubljanske pokrajine emigrirali v Nemčijo.
Leta 1971 je bil za hranjenje in urejanje gradiva v Arhivu RSNZ izdelan klasifikacijski
načrt, ki je gradivo razdelil v kategorije A, B, C in D. V letih 1976 - 1979 je posebna
komisija izdelala pravila za ponovno kategorizacijo arhiva in določila navodila za uporabo. Od takrat je bilo arhivsko gradivo hranjeno v dveh delih kot arhiv javne varnosti
in arhiv državne varnosti. Njegovo urejanje in vse ostalo v zvezi z njim pa je opravljal
peti oddelek Uprave službe državne varnosti (USDV), kar je veljalo do ustanovitve samostojne arhivske enote Arhiva MNZ aprila 1991. V naloge te enote je po zveznem
pravilniku spadalo tudi uničevanje arhiva, označenega kot kategorija "A" v primeru
539
neposredne vojne nevarnosti in vojne oziroma izrednih razmer, kar se je tudi dogajalo v
letih 1990 in 1991.
Ob ustanovitvi Arhiva MNZ je v njegov sestav avtomatično prešel ves arhiv javne varnosti. Od uprave varnostnoinformativne službe je arhiv postopoma sprejemal zgodovinsko gradivo bivše USDV. V letih 1991 - 1993 je prevzel italijansko in nemško gradivo
iz časa pred in med drugo svetovno vojno (približno 15 t.m.), različno gradivo VOS in
OZNA ter Narodne zaščite (15.8 t.m.), gradivo ostankov meščanskih strank in raznih
združenj iz časa prve Jugoslavije in iz časa druge svetovne vojne (4.5 t.m.), gradivo
Kulturbunda (2.8 t.m.), gradivo o informbiroju, povojnih oboroženih skupinah - bandah
in povojnih političnih pripornikih (4.1 t.m.), gradivo o povojnih sodnih procesih (10
t.m.). V letih 1993 do 1995 pa je Arhiv MNZ sprejel še gradivo oseb (bivši dosjeji že
umrlih oseb) in JEM - kartoni emigracije, skupno preko 77.000 oseb (podatki zbirani
leta 1963). Arhivu je priključeno tudi gradivo Senata za prekrške pri MNZ, ki se je nahajalo v prostorih Ministrstva za finance. AS je v letu 1996 prevzel od Slovenske varnostno obveščevalne agencije 827 kolutov mikrofilmov, ki so prav tako del fonda bivše
USDV in so po priključitvi Arhiva MNZ Arhivu Republike Slovenije sestavni del fonda.
V skladu z novo arhivsko zakonodajo in sprejetim Zakonom o arhivskem gradivu in
arhivih iz leta 1997 se je sklepom 64. seje Vlade Republike Slovenije z dne 4. 6. 1998
zgodovinski del Arhiva MNZ izločil in kot Odsek za dislocirano arhivsko gradivo III
vključil v Arhiv Republike Slovenije 1. 7. 1998.
- Nemško medvojno okupacijsko gradivo - originali:
knjige o nemški obveščevalni službi med II. svetovno vojno/ Reichssicherheitshauptamt
(RSHA)/ BdS Beograd, Trst/ Kommandeur der Ordnungspolizei (KdS) Maribor, Bled/
Geheime Staatspolizei (GSP) Jesenice, Škofja Loka, Celovec, oporišče Mislinja, oporišče Vransko, oporišče Prevalje, Maribor, Ribnica na Pohorju, oporišče Vitanje, oporišče
Bizeljsko, Celje, oporišče Šoštanj, Gradec, Mozirje, oporišče Gornji Grad, Ljutomer,
oporišče Sv. Lovrenc na Pohorju, Ptuj, Trbovlje, Brežice, oporišče Braslovče, Radovljica, Litija, oporišče Zagorje ob Savi, oporišče Slovenske Konjice, Kamnik, Slovenj Gradec, Št. Pavel pri Preboldu, oporišče Šmartno na Pohorju, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Bled, obmejni policijski komisariat Lipnica, Dunaj/ obmejne policijske postaje Mureck, Dobova, Beljak, Radgona, Sevnica, Spielfeld, Altenmuhr, St. Veit, Brežice, Ljutomer, Škofja Loka, Radlje ob Dravi, Braslovče, Trbovlje, Zagreb, Lipnica, Kamnik, Gornja Radgona, Gornji Grad, Maribor, Dunaj, Bled/ borbena skupina Treeck/ Divizija
Brandenburg/ Sonderkommando Kraus - Št. Vid/ Višji vodja SS in policije Trst/ Vodilni
štab za borbo proti bandam v Ljubljani, na Spodnjem Štajerskem/ Geheime Feldpolizei/
Waffen SS/ Sturmabteilungen (SA)/ Volkssturm/ Abwehr/ Süd Ost Institut Wien/ Nemški
konzulat Zagreb, Ljubljana/ personalni listi pripadnikov žandarmerije iz Spodnje Štajerske/ Hitlerjugend/ Kärntner Volksbund/ Kulturbund/ NSDAP/
- Nemški medvojni arhiv - rekonstrukcije:
seznam agentov in nemških uslužbencev med vojno/ naslovi organov in agentov nemške
OS, ki so sedaj v Avstriji/ nemška OS - elaborati/ delovanje nemške OS na Štajerskem
med okupacijo/ delovanje Nemcev med vojno na Gorenjskem/ delovanje nemške OS v
ljubljanskem bazenu/ RSHA - splošno/ BdS - splošno, Beograd, Bled, Trst/ KdS Maribor, Bled, izpostava Ljubljana/ GSP Jesenice, Škofja Loka, oporišče Mislinja, oporišče
Vransko, oporišče Prevalje, Dravograd, oporišče Ribnica na Pohorju, oporišče Vitanje,
Rače, Kostanjevica, Lendava, Bizeljsko, Maribor, Celje, oporišče Šoštanj, Gradec, Mozirje, oporišče Gornji Grad, Šmarno na Pohorju, Ljubno, Luče, Rečica v Savinjski doli540
ni, Šmarno ob Paki, Velenje, Brežice, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Ptuj, Trbovlje,
Braslovče, Radovljica, Luče, Litija, Zagorje ob Savi, Slovenske Konjice, Kamnik, Slovenj Gradec, Št. Pavel pri Preboldu, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Dunaj/ specialne
organizacije Gestapa za borbo proti NOB v Sloveniji/ Marko Forte: Gestapo v Trbovljah/ obmejne policijske postaje Bohinjska Bistrica, Dobova, Laze, Mursko Središče,
Rateče, Rogaška Slatina, Sevnica, Zavrč pri Ptuju, Št. Vid/ obmejna policija - splošno/
SD Ptuj, Celje, Kranj, Celovec, Slovenske Konjice, Radovljica, Brežice, Ljutomer, Marenberg, Slovenj Gradec, Trbovlje, Kamnik, Gornja Radgona, Gornji Grad, Maribor,
Dunaj, Gradec/ borbena skupina Treeck/ divizija Brandenburg/ Sonderkommando Kraus/ Višji vodja SS in policije Trst/ vodilni štab za boj proti bandam v Ljubljani/ GFP v
Jugoslaviji/ Urad za utrjevanje nemštva na Gorenjskem/ Werkschutz/ Waffen SS/ nemške policijske enote/ SA - jurišni bataljon NSDAP Alpski polk Tagliamento/ nemška
žandarmerija/ Wehrmanschaft/ preseljevalni lagerji KdS Maribor - meljska kasarna,
Rajhenburg/ divizija Prinz Eugen/ nemška policija, razni pravni predpisi po letu 1940/
Volkssturm/ Abwehr - Primorska, seznam agentov Abwehra v Sloveniji, Rücknetz - šole
tolmačev Gradec, Dunaj, Abwehr v Avstriji, AST München, AST Ljubljana, Abwehr v
Sloveniji, delovanje Abwehra na področju Celja in Maribora, Abwehr Zagreb/ Preskrba
z energijo Spodnja Štajerska/ nemški konzulat v Zagrebu, Ljubljani/ Civilna uprava
CdZ na Spodnjem Štajerskem, za Jadransko Primorje, v okupiranih področjih Koroške
in Štajerske, Landrat Kranj, Kamnik/ kriminalna policija (KRIPO) Celje, Ptuj, Maribor/
Obveščevalna služba žandarmerije na Gorenjskem in Koroškem/ Begunje - policijski
zapori/ Meljska kasarna Maribor/ nemška taborišča Buchenwald, Dachau, Sachenhausen, Auschwitz, Borl, Salzburg, Mauthausen, Ravensbrück/ KVB in NSDAP na Gorenjskem in jugoslovanskem delu Koroške/ Kulturbund/ Štajerska domovinska zveza/
NSDAP/
- Italijansko medvojno okupacijsko gradivo - originali:
seznam krajev v Ljubljanski pokrajini/ pregled občin po stanju ob koncu leta 1940/ prefekture Gorica, Pula, Trst, Videm/ kvesture Gorica, Ljubljana, Pula, Trst, Videm/ Publica Sigurezza (PS) Koper, Ljubljana, Postojna, Pula, Trst, splošno/ CCRR Gorica, Koper, Ljubljana, Pula, Trst/ SIM center CS: za Benetke in Bolzano, za Ljubljano, SIM
Trst, Videm/ OVRA/ italijanska vojska v Ljubljanski pokrajini/ italijanski konzulati med
okupacijo v Celovcu, Grazu, Ljubljani/ Edinost Trst/
- Italijanski medvojni arhiv - rekonstrukcije:
IOS v Slovenskem primorju in Ljubljanski pokrajini pred in med vojno, na področju
Idrije, Gorice, okraja Postojna, na področju bivšega okraja Tolmin, sodelavci IOS pred
in med II. svetovno vojno/ Kvestura Trst, Ljubljana, splošno/ Obmejni komisariat PS
Postojna, PS - splošno/ CCRR Trst/ OS CC RRA/ SIM v Italiji, Ljubjana, Trst/ OVRA splošno, seznam bivših organov/ OC XI. Corpo d'Armato v Ljubljani/ Divizija Isonzo/
OC Comando XI. Corpo d'Armato/ OC VIII Armade v Trstu/ PNF za Ljubljansko
pokrajino/ Organizacija Capilare - obveščevalna služba PNF/ Visoki komisariat
Ljubljana/ SID - Servicio Informatione Difensa/ UPI - OS fašistične milice/ Milizia
confinario - obmejna milica/
- Arhiv izvenljubljanskega VOS-a in OZNE - originali:
Centralna komisija VOS/ OZNA za Jugoslavijo/ ONZ - obveščevalni oddelek pri ONZ in
NZ/ OZNA za Slovenijo - načelstvo, I. oddelek, II. oddelek, III. odsek, IV. in V. odsek, za
oblast VII. korpusa, načelstvo in I. sekcija, II. sekcija, III. sekcija/ Novo mesto - okrožna
komisija VOS, okrožna izpostava ONZ in obveščevalni oddelek/ Ribnica OK VOS/ Vrhnika, Cerknica, Velike Lašče, Kočevje/ Notranjsko okrožje VOS, OZNA, VS/ Ribniško-notranjsko okrožje VOS/ Dolenjsko okrožje - pooblaščenec OZNA/ okrožje Grosup541
lje-Stična/ Bela krajina - okrožje VOS, VS, ONZ, obveščevalni oddelek, OZNA, okrožje/
Dolenjska, Bela krajina, Notranjska - okrožje VOS/ PK VOS, obveščevalni oddelek in
ONZ za Gorenjsko/ PK VOS za Primorsko/ Pokrajinska izpostava ONZ in obveščevalni
oddelek za Primorsko/ E-kartice za Primorsko/ Odsek za oblast IX. korpusa - I., II., III.
sekcija, seznami, kartoteka/ okrožje Škofja Loka - ONZ, VOS, OZNA, okraj Selce, okraj
Medvode/ okrožje Kranj/ okrožje Jesenice, okraj Radovljica, Bohinj, Bled, Gorje, Jesenice/ okrožje Kamnik/ okrožje Dolomiti/ okrožje Slovenska Istra/ okrožje Kras/ okrožje
Kanal/ okrožje Gorica/ okrožje Vipava/ okrožje Trst, okrožje Tržič/ okrožje Tolmin/
okrožje Brda/ okrožje Pivka/ okrožja Idrija/ okrožje Brkini/ okrožje Baško/ okrožje Benečija/ Severnoprimorsko okrožje/ Južnoprimorsko okrožje/ Zapadnoprimorsko okrožje/
Srednjeprimorsko okrožje/ PK VOS za Koroško in pokrajinsko poverjeništvo ONZ/ Severna Slovenija - PK VOS, ONZ, obveščevalni oddelek, NZ/ OZNA za oblast Štajerske
in Koroške/ okrožje Litija/ okrožje Revirji/ Savinjsko okrožje/ okrožje Celje/ okrožje
Maribor/ ostala štajerska okrožja/ pooblaščenstvo OZNA za Italijo/ pooblaščenstvo
OZNA V. prekomorske brigade/ GŠ NOV in POS ter obveščevalni oddelek/ kontraobveščevalni oficir XX. brigade/ OZNA za letališče/ kontraobveščevalni oficir in pooblaščenec OZNA XIV. brigada/ Pooblaščenec OZNA v Biogradu in Novem/ avstrijski bataljon/
kontroliranci OZNA v vojaških edinicah/ angleška vojna misija pri GŠS in Jugoslavije/
ruska vojaška misija pri GŠS/ ameriška vojna misija pri GŠS/ češka vojna misija pri
GŠS/ III. operativna zona - obveščevalni oddelek/ Kamniško-zasavsko vojno okrožje/
Gornjesavinjsko vojno področje/ Kozjansko vojno področje/ IV. operativna zona - obveščevalni oddelek in koordinacijski oficir/ XIV. divizija/ VI. in IX. brigada/ I., II., VII.,
IX., XIII. SNOUB/ odredi: Kozjanski, Koroški, Kamniško-zasavski, Pohorski, Lackov,
Kokrški/ XVIII. divizija/ IV., V., VIII. SNOUB/ IX., X. brigada/ XII., XV. SNOUB/ I. slovenska artilerijska brigada - OZNA/ odredi: Kočevski, Belokranjski, Dolenjski, Notranjski, Istrski/ vojna področja: novomeško, istrsko, belokranjsko, notranjsko, dolenjsko/ komande mest Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Stari trg/ VII. korpus/ XV. divizija/
XXXII. divizija/ III., VII., XVI., XVII., XVIII., XIX. SNOUB/ odredi: Jeseniško-bohinjski,
Gorenjski, Idrijsko-tolminski, Brišo-beneški/ IX. korpus/ XXX., XXXI. divizija/ vojna
področja: vipavsko, gorenjsko, kobariško/ divizija VDV in brigade/ I. divizija NO
KNOJ/ dolomitski odred/ seznam ponesrečenih avionov oziroma padalcev med vojno na
ozemlju Slovenije/ kartoteka OZNA/
- Sekundarno gradivo OZNA:
seznam in biografije še živečih članov VOS/ seznami in biografije padlih VOS-ovcev/
organizacija obveščevalne službe med vojno/ razni seznami s področja Ljubljane/ kratke oznake sovražnih organizacij/ razne kartoteke in seznami ljubljanske VOS/ indeks
oseb, ki nastopajo v ljubljanskem VOS/ akcije VOS - justifikacije/ spomini in članki o
delovanju VOS/ članki in navodila, korespondenca članov vodstva NOG/ ONZ - organizacija/ VOS - organizacija/ poročila, poslana na CK 1941-1945/ Narodna zaščita/
OZNA/ vojaška in civilna razdelitev Slovenije/ razstava NZ 1954 in 1964/ zgodovina
VOS/ važnejši dokumenti o obveščevalni službi med vojno/ važnejši datumi med II. svetovno vojno/ fotografije punktov, ki jih je uporabljala ljubljanska VOS - enako za tržaški VOS/ zastava VOS/ podatki o padlih pripadnikih VDV, OZNA in DV, JV in LM/ pripadniki NZ padli do 15. 5. 1945/ padli - nepobjedjeni 1944-1964/ simpozij o VOS in
NZ/ pregled člankov, izdanih ob 13. 5. 1979/ zvezna razstava Varnost in družbena samozaščita/ razstava VOS OF ob 40-letnici VOS/
- Arhiv ljubljanske VOS - prepisi:
korespondenca Zdenke Kidrič/ poročila CK-ju: Lidije Šentjurc, Zdenke Kidrič, Iva Svetine, Vitala Oblaka/ politično obveščevalna služba: poročila CK-ja Svetina - Tomšič
542
Miri, Svetina - Tomšič Mire CK-ju, poročila in pregledi poslani CK-ju, pisma Zdenke
Kidrič Edvardu Kardelju/ specialna obveščevalna poročila: poročila Toneta Čufarja,
poročila Dušana in Borisa Kidriča Zdenki Kidrič 1942/ politično - obveščevalna služba: korespondenca med Ivom Svetino, Vitom Kraigherjem in Zdenko Kidrič junij 1942
in korespondenca Ivo Svetina - Zdenka Kidrič 1942/ specialna obveščevalna služba:
korespondenca Ivo Svetina - Zdenka Kidrič 1943, korespondenca Zdenka Kidrič - Ivo
Svetina - Vito Kraigher - Vital Oblak 1943, poročila za vpis v arhiv Vladimira Svetina
1943/
- Originali in prepisi ljubljanske VOS:
poročila Rudija Janhube, Anžurja, Stane Brezar, Borisa Debevca, Lidije Dermastia,
Vladimira Diehla, Stane Gerk, Vladimirja Kadunca, Kocmurja, Miloša Kobala, Franca
Kosa, Bojana Kukeca, Vlada Majhna, Marjana Medveščka, Jožeta Nedoga, Melite Nedog Martin, Vitala Oblaka, Franca Rupnika, Franca Scagnettija, Stanka Sotoška, Bogdana Šventa, Miloša Ogrizka, Dora ali Dicconija, Milana Lebana/ sledilska poročila:
Hilde Janhuba, Alenke Riesmal, Staneta Runka, šifre/ masovna obveščevalna služba:
poročila iz let 1942, 1943, 1944, poročila iz let 1942, 1943 in razna poročila v raznih
razdobjih/ gospodarska obveščevalna služba/ vojaška obveščevalna služba: o gibanju
sovražnih enot na železnici, o sabotažnih dejanjih NOV in POJ z grafikoni železniške
proge, s skicami, Angležem in Rusom, prestreženo pismo angleškega obveščevalca o
radijskem oddajanju iz Trsta, korespondanca o vojaških poročilih Zdenka Kidrič Zdravko Lenščak - Vito Kraigher, vojaška poročila Alenka Benko-Lide, Vlada Benka-Leona, Karla Destovnika-Korla, Nede Gerzinič-Rok, Brede Guzelj-Gaspari in Janeza Hellerja-Toma/ poročila o likvidaciji bele garde na Ježici, o zaslišanju bele garde iz
Dobrunj in na Bizoviku o delovanju bele garde v Devici Mariji v Polju/
- Provale:
študentska mladina v Ljubljani 1941/ Leopoldina Mekina/ mladinske organizacije v
Ljubljani 1943/ Roman Golob 1941/ Slavko Gabrenja 1942/ Sv. Jakob 1943/ Gosposvetska ulica 13 Ljubljana/ Centralna tehnika 1943/ Sv. Križ pri Trstu 1942/ partijske
organizacije Trst, Koper, september 1943/ v Prekmurju 1941/ v okolici Ptuja
1941-1942/ čevljarska delavnica Bevke/ Urbanc Janez Kranj 1942/ CK KPS decembra
1941 v Ljubljani/ tovarna Saturnus 1942/ Centralna tehnika v Ljubljani 1942/ Pivovarna Union 1943/ deset bunkerjev OF v Ljubljani 1943/ NZ v Tobačni tovarni 1943/ signalna delavnica 1943/ za Bežigradom 1943-1944/ pri ECŽ v Ljubljani 1943/ odkritje
partizanske tiskarne v Mostah 1942-1943/ OF organizacija v Laškem 1942/ v cinkarni
Celje 1942/ OF organizacija v Litiji 1942/ OF organizacija v Makolah 1942/ OF organizacija v Ormožu 1944/ skupina partizanov v župnišču Št. Vid v Slovenj Gradcu 1943/
OF organizacija v Zidanem Mostu 1944/ OF organizacija v Medvodah 1942 in 1944/
OF organizacija v Radečah pri Zidanem Mostu 1944/ OF organizacija na Vranskem
1942/ bunker v Srednji vasi - Poljane 1943/ mladinska organizacija v Celju 1944/ OF
organizacija v Žalcu 1944/ OF organizacija v Kajlgrabnu pri Laškem 1942/ OF organizacija v Kogu 1941/ OF organizacija na Bledu - Mlino/ mladinska organizacija v Trbovljah 1944/ OF organizacija v Škofji Loki 1942-1945/ OF organizacija v Slovenski Bistrici/ partizanski bunker v Trnovskem gozdu 1944/ OF organizacija v Gornji Radgoni
1944/ mladinska organizacija v Koreni - Maribor 1944/ mladinski bunker na Križni
gori 1944/ OF organizacija na Hrušici - Jesenice 1942/ OF organizacija v Kranju
1942-1944/ AFŽ in OF v Kamniku 1943/ KP v Mariboru in Celju 1941/ partizanski
bunker v Mostecu - Ptuj 1944/ Jugoslovanski narodnoosvobodilni komitet Dunaj/ Koroški komitet Dunaj/ Slovenska kmečko delavska sloga v Zagrebu - Horvat Pavle/ Slovenski RK Zagreb/ seznam rešenih na Verdu/ Rock Blaž - Biba/
543
- Gradivo Narodne zaščite, Narodne milice:
Narodna zaščita Štajerska: pokrajinsko načelstvo NZ za Štajersko/ Okrožna načelstva
NZ Dravograd, Kozje, Maribor/ okrajna načelstva NZ Celje-okolica, Jurklošter-Laško,
Marenberg, Maribor, Mozirje, Pilštajn, Planina-Sevnica, Ptuj, Rogatec, Senovo-Blanca, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Št. Rupert, Šmarje, Šoštanj, Videm-Brežice, Vransko/
Narodna zaščita Primorska: PI ONZ za severno Primorsko, pokrajinsko načelstvo NZ
za Slovensko primorje/ okrožno načelstvo NZ za Baško, Brda, Brkine, Goriško, Idrijo,
Kanalsko, Kras, za severno Primorsko, za srednjo Primorsko, za zahodno Primorsko,
za južno Primorsko, za Tolminsko, za Tržaško, za Vipavsko/ okrajna načelstva NZ za
Bovško, Tolminsko, Bače, Baško-Cerkljansko, Brda, Cerkno, Idrijo, Kanalsko, Kobariško beneški okraj, Miren, Pivko, Podnanos, Postojno, Rihenberg, Sežano in Vojsko Črni
vrh/
Narodna zaščita na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini:
okrožna načelstva Bela krajina, Grosuplje, Novo mesto, Ribnica/ okrajna načelstva NZ
Dobrnič, Dragatuš, Gradac, Kočevje, Kostanjevica, Mirna, Mirna Peč, Mokronog, Velike Lašče, Zagradec, Stopiče, Suhor, Sv. Križ, Šmarjeta, Trebnje, Trebelno, Veliki Gaber, Vinica, Zagradec, Žužemberk, Črnomelj, Metlika, Novo mesto-okolica, Semič/
Narodna zaščita za Ljubljano: načelstva narodne zaščite, tečaji narodne zaščite, okrajni odbor OF Bloke, Cerknica/
Narodna milica: okrožje Novo mesto/ okrajno načelstvo NM Črnomelj, Metlika, Mokronog, Novo mesto-okolica, Trebnje/ Narodna milica na Štajerskem/ Ministrstvo za
notranje zadeve, Narodna milica, 10-letnica Narodne milice/
- Partizansko časopisje/ partizanski grobovi/ gasilstvo/ razno gradivo/
- Obveščevalne službe do leta 1945:
konzulati v Ljubljani pred in med vojno - rekonstrukcije/ francoska OS pred vojno v
Jugoslaviji - rekonstrukcije/ ruska društva in organizacije v Sloveniji od leta 1921 do
1945/ angleška OS pred in med vojno v Sloveniji/ masonijerija - prostozidarstvo - rekonstrukcije/ angleški konzulat pred in med vojno v Ljubljani - elaborat/ Rotary klub/
Policijska direkcija Dunaj do leta 1923 - elaborat/ Policijska direkcija Gradec od leta
1938/ Informativna pisarna banske uprave - rekonstrukcija/ jugoslovanska policija do
leta 1941/ Jeseniški komisariat/ jugoslovanska obveščevalna služba/ sodelavci bivše
JOS/ bivša JOS/ Mestna policija Celje/ Obmejni komisariat Rakek/ Obmejni komisariat
Dravograd/ Štab komande Dravske divizije 1940/ tuje agenture v vladi, vojski in pomembnih organizacijah v stari Jugoslaviji/ zaslišanja oseb, ki govorijo o JOS, seznam
oficirjev bivše jugoslovanske vojske/ madžarska OS od leta 1945/ kvizlingi/ pregled
političnih in vojaških ustanov med okupacijo v Ljubljani/ tisk in propaganda med okupacijo/ slovenska reakcija med vojno/ ilegalna imena slovenske reakcije med vojno/
legije/ Slovenska zaveza/ SNVZ/ Slovenski narodni odbor/ slovenska duhovščina v času
okupacije/ razna korespondenca v času okupacije/ kraljevska emigrantska vlada v Londonu med II. svetovno vojno/ Črna roka/ Politični oddelek ljubljanske policije med okupacijo/ TOS - obveščevalna služba pokrajinske uprave/ Informativni urad pokrajinske
uprave/ Narodnostni referat Novo mesto/ Narodnostni referat na Notranjskem/ Policijski varnostni zbor v Ljubljani/ Državna obveščevalna služba (DOS), obveščevalna služba plave garde/ plavogardistične organizacije/ Narodna legija/ četništvo na Primorskem/ JV in Novak ob kapitulaciji Italije/ Strniševa obveščevalna služba/ Be-ga na sektorju Št. Jošta, Dolomitov, Sv. Križa pri Litiji/ Slovenska legija/ DMB elaborat/ seznam
pripadnikov DMB/ domobranci v taborišču Vetrinj na Koroškem/ domobranstvo na
Gorenjskem/ Dekliška legija/ obveščevalna dejavnost DMB/ MVAC/ stranke do 1945/
544
bivše meščanske stranke/ seznam vidnejših bivših slovenskih politikov/ SLS na Primorskem/ Slovenska ljudska stranka 1918-1940/ JSDS/ SDS/ Kmečko delavska stranka/
meščanske stranke na Primorskem/ akademska društva v Ljubljani/ Akademski klub
Straža/ Krščanski socialisti/ ORJUNA 1924/ Katoliška akcija/ JNS 1936, 1938/ društvo
Kazina v Ljubljani, Samostojna kmečka stranka/ Napredna delovna skupnost/ Zbor Ljotičevci/ OJNS 1937-1940/ dnevnik škofa Jegliča/ arhiv dr. Šmajda - originalni dnevnik 1941-1945/ podatki za osebe iz Šmajdovega, Casarjevega dnevnika/ indeks oseb
ostankov meščanskih strank/ gradivo o pripadnikih Kulturbunda: povojna zaslišanja
oseb pripadnikov Kulturbunda in druga pričevanja o njihovem delovanju/ OZNA,
KNOJ 1945-1946/ DV za Tržaško okrožje 1945 do 1946, pooblaščenstvo OZNA I. slovenske divizije NO, štab II. brigade SDNO, obveščevalni center 1945, II. divizija KNOJ
obveščevalni oddelek 1945/
- Povojna dokumentacija o političnih obsojencih 1945-1950:
seznam političnih obsojencev, dezerterji iz NOV, zajeti partizani, domobranci, ki so bili
v taborišču Teherje in obsojeni od vojaškega sodišča v Celju, vojni zločinci in kolaboracionisti s področja Istre in Julijske krajine, španski borci, seznam pripornikov - knjige I. do XI., seznam pripornikov Studenci pri Mariboru 1945-1946, seznam obsojencev
v taborišču Kočevje 1945-1946, obsojenci I. delavskega bataljona belokranjskega vojnega področja 1944-1945, seznam obsojenih v kazenskem taborišču Teharje
1945-1946, seznam obsojencev v kazenskem taborišču Brestanica leta 1945, seznam
obsojencev KPD Novo mesto/ obsojeni po informbiroju: originalne sodbe, zaslišanja in
odpustnice z Golega otoka/
bande in ilegalne organizacije po vojni: bande Palček, Poklač, Franca Požara, Serneca, Martina Tomaniča, Šajnovič, začetek in konec banditizma na Štajerskem, Slanova
banda, Markojeva banda, Glušičev obveščevalni center Salzburg, Grom - ilegalna organizacija Poljčane, banda Rigo Murati, NKKJ-OC-400 Graz, posamezni banditi ali
skrivači, Mladi muslimani, Center 101 - Drčar Ivan, Sako - ilegalna organizacija Balkanska straža, banda Jakoba Žaklja - Št. Jošt, GRI - ilegalna organizacija, OBO Maribor SPA, Center 501 - Grum Franc, Skamličeva banda, Humska banda, banda Ivana
Slavca, banda Ahačič - Lauseger, umor uslužbenca DV Jordana, analize 1945-1951,
banda Jakoba Zajca - Celje, banda Sladki Vrh, Lastovica, teroristične organizacije in
bande v SFRJ 1945-1950 in fotografsko in dokumentarno gradivo o bandah/
- Sodni postopki proti aktivnim oficirjem okupatorske vojske med II. svetovno vojno v
Sloveniji: sodbe in zaslišanja obsojencev, 1946-1950:
- Procesi: Nagode in soobtoženi 1947, Majer Kaibitsch 1946, Šolar in soobtoženi 1952,
Rainer in soobtoženi 1947, Bitenc in soobtoženi 1948, Rupnik in soobtoženi 1946, Stage
Kurt in soobtoženi 1947, Božični proces 1945, Nurnberški proces, Tolminski proces
1952, Kočevski proces 1943, proces proti partizanom v Trstu 1947, Draža Mihajlović
1946, Dachauski proces 1948, obnova procesa Rižarna 1975/
- Dokumentarno gradivo za posamezne osebe, ki zajema originalno dokumentacijo in
določene ugotovitve o navedeni osebi: JEM dosjeji/ emigracija/ beli emigranti - zgodovinski pregled 1918-1941/ Sovjetska OS v Jugoslaviji SMERŠ/ Komandantura NKVD
SMERŠ v Prekmurju in na Štajerskem/ Češki konzulat v Ljubljani 1945-1948/ Angleški
konzulat v Ljubljani 1940-1945/ Ruska vojaška misija pri GŠS/ Zavezniška vojaška uprava v STO - mesečna poročila iz leta 1947/ seznam oseb v angloameriškem ujetništvu/
nemški vojni ujetniki v Sloveniji/ Volksdeutscherji 1952/ dokumentarno gradivo o vojnih
ujetnikih v času II. svetovne vojne - ruski vojni ujetniki/ dokumentarno gradivo o informbiroju - rekonstrukcije 1951-1970/ organizacija TIGR - vsebuje medvojno in povojno
545
dokumentacijo/ Senat za prekrške pri MINOT 1951 - duhovniki - odločbe senata za prekrške, arhiv upravnega kaznovanja/
- Akcije RSNZ:
CENTER 80 - smrt Josipa Broza-Tita, MIR 1961 - konferenca neuvrščenosti, SAVA
1977 - konferenca neuvrščenosti, analize SDV ZSNZ SFRJ v zvezi s sovražno in teroristično dejavnostjo ekstremne jugoslovanske emigracije 1972-1975, gradivo o stikih s
tujimi varnostnimi organi 1961, 1972, 1974, 1975, 1977, 1980, 1981, 1982, gradivo o
organizaciji in sistemizaciji SDV RSNZ SRS 1941-1967/
prevzemni seznami/ kartoteka oseb v gradivu VOS in OZNA/ indeks oseb za gradivo
ostanki meščanskih strank (OMS)/ seznam oseb na mikrofilmu v nemškem okupacijskem in italijanskem okupacijskem gradivu/ računalniški popis za gradivo domobranstva (DMB), Kulturbunda in JEM (kartoni emigracije) ter za mikrofilmsko gradivo, prevzeto od Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA)/
______________________________________________________________________
209
AS 1823
DELEGACIJA SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA
SVETA, ODSEK ZA REPATRIACIJO BEOGRAD, 1945 - 1945
0.2 t. m./ 2 š.
Delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, Odsek za repatriacijo Beograd, 1945 - 1945
Odsek je pričel delovati v Beogradu takoj po koncu vojne. V začetku junija 1945 so
organizirali vračanje Slovencev iz raznih krajev Srbije. Svoje delegate in poverjenike so
pošiljali v razne kraje in mesta v Srbiji, postavili večje zbirne centre, kjer so informirali
in organizirali ljudi za vračanje na domove v Sloveniji. Delegacija SNOS-a, Odsek za
repatriacijo v Beogradu, je delovala do konca leta 1945.
spisi odseka: okrožnice, obvestila, poročila, obračuni, blagajniška potrdila, računi/
seznami Slovencev in transportov za vrnitev v Slovenijo iz raznih krajev Srbije/
arhivski popis 1965/ računalniška evidenca oseb v transportih iz raznih krajev Srbije/
______________________________________________________________________
210
AS 1824
DELEGACIJA SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA
SVETA, ODSEK ZA REPATRIACIJO ZAGREB, 1945 - 1945
0.7 t. m./ 7 š.
546
Delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, Odsek za repatriacijo Zagreb, 1945 - 1945
Odsek za repatriacijo v Zagrebu je pričel z delom takoj po koncu vojne, maja 1945. Organizirali so repatriacijo Slovencev iz Hrvaške v Slovenijo od maja do decembra 1945.
Organizacijo vračanja je vodil ekonomski odsek mestnega odbora OF v Zagrebu.
Fondu je priključeno tudi gradivo iz obdobja 1941 - 1942 in sicer seznami izseljencev
na Hrvaško.
prijave izseljencev za vrnitev v Slovenijo/ seznami izseljencev na Hrvaško 1941-1942/
seznami repatriirancev, ki so se vračali preko Zagreba/ statistični podatki o prometu,
prehrani repatriirancev/ poročila/
arhivski popis 1965/ računalniška evidenca prijav izseljencev za vrnitev v Slovenijo in
evidenca oseb izseljenih na Hrvaško/
______________________________________________________________________
211
AS 1143
DISCIPLINSKO SODIŠČE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE
0.3 t. m./ 3 š.
Disciplinsko sodišče pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko Ljudske republike
Disciplinsko sodišče pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo Ljudske republike
Disciplinsko sodišče pri Sekretariatu Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve Ljudske republike Slovenije, 1955 - 1956
Disciplinsko sodišče pri republiških upravnih organih Ljudske republike Slovenije, 1957 - 1957
Disciplinsko sodišče Ljudske republike Slovenije, 1958 - 1963
Višje disciplinsko sodišče Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1963
Disciplinsko sodišče Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Višje disciplinsko sodišče Socialistične republike Slovenije, 1963 Višje disciplinsko sodišče je bilo ustanovljeno pri Vladi Ljudske Republike Slovenije
15. 1. 1947 (Ur.l. LRS, št. 66/46) kot disciplinsko sodišče druge stopnje, ki je odločalo
o pritožbah zoper sodbe in odločbe, ki so jih izdajala disciplinska sodišča pri ministrstvih na prvi stopnji.
Za uslužbence Ljudske skupščine LRS in njenega Prezidija pa so 8. 1. 1949 ustanovili
skupno disciplinsko sodišče prve stopnje pri Prezidiju Ljudske skupščine LRS. O pritožbah je odločalo skupno disciplinsko sodišče druge stopnje, ki je imelo tudi pristojnost
reševati zadeve, ki jih je po lastni presoji odvzelo prvi stopnji. Tedaj je odločalo na prvi
547
in hkrati zadnji stopnji (Ur.l. LRS, št. 1/49). Obstajali so tudi disciplinski tožilci in disciplinski preiskovalci.
6. 12. 1954 je bilo pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo ustanovljeno Disciplinsko
sodišče za gospodarstvo LRS, prav tako je bilo ustanovljeno še Disciplinsko sodišče pri
Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS. Podatkov o obstoju in ustanovitvi disciplinskih sodišč pri ostalih organih ni bilo mogoče ugotoviti. V sporazumu med sekretarji Izvršnega sveta za industrijo in obrt, za kmetijstvo in gozdarstvo, za blagovni promet,
za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, za promet in za delo ter z
direktorjema Uprave za gozdarstvo LRS in Uprave za vodno gospodarstvo se je 1957
ustanovilo skupno Disciplinsko sodišče pri republiških upravnih organih.
1. 1. 1958 je bilo za upravne organe ustanovljeno posebno republiško disciplinsko sodišče kot sodišče prve stopnje in kot drugostopenjsko republiško višje disciplinsko sodišče s podobnimi pristojnostmi kot so zgoraj navedene (Ur.l. FLRJ, št. 53/57).
Z zakonom o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih leta 1965 je bilo Republiško disciplinsko sodišče prve stopnje, ki je delovalo za vse upravne organe, ukinjeno. V zvezi s tem so bila določena tudi disciplinska sodišča, ki naj bi sodila v senatih
in sicer po posameznih upravnih organih z možnostjo združitve. Od tedaj dalje je obstajalo kot poseben organ samo Višje republiško disciplinsko sodišče.
Fond je 10. 9. 1981 izročil Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
odločbe o ustanovitvi disciplinskih sodišč/ letna poročila 1957-1965/ odločbe o imenovanjih članov 1954-1965/
arhivski inventar 1995/ delovodniki 1958-1965/
548
______________________________________________________________________
212
AS 281
FEDERALNI ODBOR ZA ORGANIZACIJO PRENOSA PADLIH
BORCEV ZA SLOVENIJO PRI MINISTRSTVU ZA NOTRANJE
ZADEVE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1945 - 1948
0.8 t. m./ 7 š., 1 f.
Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo pri Ministrstvu za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1948
Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev je bil ustanovljen v smislu odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 5. 6. 1945 (Ur.l. DFJ, št. 38/45), ki je
določal, da se pri vseh federalnih ministrstvih za notranje zadeve organizirajo posebni
odbori za organizacijo prenosa posmrtnih ostankov padlih borcev, ki so jih sestavljali
delegati Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za socialno politiko, Ministrstva za lokalni promet, Glavnega odbora Rdečega križa in delegat
Narodne obrambe. Predsednik odbora je bil vedno delegat Ministrstva za notranje zadeve.
Federalni odbor je prevzel vse posle in naloge v zvezi s prenosom posmrtnih ostankov
padlih borcev, ki jih je dotlej izvrševalo Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade
Slovenije. Federalni odbor za Slovenijo se je formalno konstituiral na ustanovnem sestanku 24. 11. 1945. Do formalne organizacije ni prišlo že prej glede na dejstvo, da je bil
izkop in prenos do jeseni zaradi klimatskih razmer prepovedan, prenos na državne stroške pa je bil kasneje z ozirom na pomanjkanje materialnih in prevoznih sredstev odložen za nedoločen čas (prepoved prenosa na državne stroške je prenehala jeseni 1945).
Potreba po tovrstnih odborih se je pokazala, ker so svojci izkopavali svoje padle na lastno pest, brez vednosti oblasti, brez predhodnih zdravstvenih ukrepov, brez predpisanih
krst in s tem povzročali nevarnost širjenja kužnih bolezni (zlasti v poletnih mesecih).
Prihajalo je tudi do razkopavanja skupnih grobov, kar so kasneje preprečili.
Dolžnost odbora je bila torej smotrna organizacija izkopa in prenosa posmrtnih ostankov padlih borcev.
Federalni odbor je bil verjetno ukinjen z Zakonom o odpravi odlokov in zakonov izdanih do 20. 11. 1946 (Ur.l. LRS, št. 10/48), oziroma ga je ukinilo samo Ministrstvo za
notranje zadeve, v okviru katerega je bil ustanovljen in pri katerem je deloval.
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS 27. 12. 1967. Prevzeti
so bili spisi po delovodnih številkah in z oznako razno za leta 1945 - 1948 v obsegu 8
fasciklov ter pripadajočim delovodnikom in imenskim kazalom. Gradivo je odloženo v
7 škatel in 1 fascikel in se lahko išče po delovodniku in indeksih ter po računalniškem
popisu.
prošnje za prekop posmrtnih ostankov padlih borcev 1945-1947/ seznami žrtev/ podatki
o grobovih 1945-1947/ zapisniki sej Federalnega odbora 1945-1947/ poročila odborov
za organizacijo prekopov padlih borcev 1945-1948/ okrožnice, navodila in pojasnila
1945-1947/ ustreljeni po kazni/ razni dopisi 1945-1947/ seznami izdanih potrdil in pro-
549
šenj za prekop/ zavrnjene prošnje 1945-1947/ finančno gradivo 1945-1947/ vračanje
imetja vračajočim se ubežnikom in izseljencem/
arhivski popis 1995/ delovodnik 1945-1946/ indeks 1945-1947/
______________________________________________________________________
213
AS 1921
JUGOSLOVANSKI ODBOR V SALZBURGU, 1945 - 1945
0.1 t. m./ 1 š.
The Yugoslav Committee Salzburg, 1945 - 1945
Jugoslovanski odbor v Salzburgu, 1945 - 1945
Odbor so ustanovili predvsem slovenski deportiranci v Salzburgu po ameriški zasedbi
mesta oziroma dežele (april 1945). Prevzel je preskrbo in organizacijo za povratek v
domovino vseh Jugoslovanov - žrtev nemškega nasilja na Salzburškem območju, ki je
spadalo pod upravo III. ameriške armade. Junija 1945 je Jugoslovanska delegacija štaba
za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev pooblastila odbor, da kot njen sestavni
del organizira repatriiranje jugoslovanskih državljanov. Odbor je imel svoje zbirno taborišče v Parschu. Odbor je izdajal svoj poseben list "Slovenski poročevalec" in kasneje
še glasilo "Novi čas".
Gradivo je leta 1971 izročil IZDG Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani.
poročila/ dopisi/ potrdila in pooblastila za repatriacijo/ seznami/ glasilo Novi čas (št.
1-4)/ Slovenski poročevalec, Salzburg maj-junij 1945 (rokopis)/
______________________________________________________________________
214
AS 220
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN
NJIHOVIH POMAGAČEV PRI PREDSEDSTVU SLOVENSKEGA
NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA, 1939 - 1948
7.5 t. m./ 60 š.
Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1944 - 1947
- Prinčič J., Slovenski narodnoosvobodilni svet 1944 - 1946, organizacija, pristojnosti
in arhivsko gradivo, Arhivi III, št. 1 - 2, Ljubljana 1980, str. 8 - 12
550
LRS 1944 - 1947, Ljubljana 1982
Gradivo je bilo prvič prevzeto 30. 5. 1960, izročil ga je CK ZKS. Drugič je gradivo izročil Državni sekretariat za notranje zadeve SRS dne 14. 7. 1970. Prevzet je bil del odločb o ugotavljanju zločinov okupatorjev in njegovih pomagačev različnih podružnic in
nekaj elaboratov o vojnih zločinih. V naslednjih sedmih prevzemih so bili izročeni posamezni dokumenti. Zadnji izročitelj je bil Republiški sekretariat za notranje zadeve 14.
1. 1980.
Predspisi iz let 1939 - 19. 2. 1944 so v gradivu kot dokazni material, ki ga je komisija
zbirala. Del gradiva hranimo na v oddelku II (glej AS 1827, zap. št. 215).
Gradivo od š. 1 - 23 iščemo s pomočjo arhivskega popisa, od š. 24 - 59 s pomočjo arhivskega popisa in indeksov fizičnih oseb.
pravilniki in navodila komisije/ prijave vojnih zločinov po okrajih (tudi izven Slovenije)
1945-1946/ odločbe o ugotavljanju zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev/ ovadbe ljubljanske, gorenjske, štajerske in primorske podružnice 1944-1948/ seznami žandarmerije, vojaških posadk 1941-1945/ seznami tujih in domačih vojnih zločincev
1944-1945/ seznami izseljenih oseb/ seznami pregnanih/ seznami pobitih oseb
1941-1945/ seznami žrtev in škode zaradi internacije in prisilnega dela/ zapisniki o
nemških, italijanskih, partizanskih vojaških operacijah 1941-1945/ seznami justificiranih 1941-1945/ elaborati o avstrijskih, nemških, italijanskih, madžarskih in domačih
zločinih/ elaborati o organiziranosti vojaške in civilne okupacijske uprave 1941-1945/
elaborat o Volksdeutscherjih/ poročila o koncentracijskih taboriščih/ poročila o kočevskih Nemcih/ zapisniki ekshumacij/ opisi grobišč/ organiziranost okupatorjevega šolstva/ seznami učiteljev/ seznami belogardistov na postojankah/ seznami Kulturbunda,
Heimatbunda/ seznami enot, posadk, članov Gestapa, Wermachta, SS, policije/ seznami
okupatorskih uradnikov/ dokazila k vloženim prijavam 1939-1945/ zaslišanja prič/ letaki/
arhivski popis 1968, 1992/
______________________________________________________________________
215
AS 1827
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN
NJIHOVIH POMAGAČEV PRI PREDSEDSTVU SLOVENSKEGA
NARODNOSVOBODILNEGA SVETA, 1944 - 1946
11.0 t. m./ 83 f., 35 kt.
Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsedstvu Slovenskega narodnosvobodilnega sveta, 1944 - 1947
Ustanovilo jo je predsedstvo SNOS-a z nalogo preiskovati vojne zločine in ugotavljati
njihove storilce, na prvem zasedanju SNOS v Črnomlju 19. 2. 1944, na podlagi moskovske deklaracije vlad ZDA, SZ in Velike Britanije (1. 11. 1943) o pregonu vojnih
zločincev ter sklepa 2. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu (30. 11. 1943) o ustanovitvi državne
551
komisije. Delovati je začela sredi novembra 1944 in vzpostavila mrežo pokrajinskih in
okrožnih podružnic. Zbirali so podatke in dokumente o vojnih zločincih in vojnih zločinih na vsem etničnem ozemlju, o izjavah prič in povzročeni škodi. Leta 1946 so v Sloveniji opravili prvo ugotavljanje vojnih žrtev in naredili okoli 25.000 dosjejev za ugotovljene storilce vojnih zločinov. Poleg tega so pripravljali tudi gradivo za mirovno konferenco. Komisijo so ukinili leta 1947, njeno delo pa so prevzeli preiskovalni in pravosodni organi.
- ES 5, Ljubljana 1991, str. 212 - 213
- Vodnik 1965, str. 416
statistični pregledi zločinov in škode povzročene od okupatorjev in njihovi sodelavcev s
priloženimi šolskimi kronikami po okrajih v Sloveniji in tudi po okrajih tržaškega in
goriškega okrožja 1941-1945/ prijave zločinov in škode po okrajih v Sloveniji, na Tržaškem, Goriškem in v okrožju Velikovec 1945/ seznami talcev v Ljubljanski pokrajini/
seznami ustreljenih po raznih krajih Gorenjske/ gradivo procesov proti vojnim zločincem: Rainerju, dr. P. Messinarju, L. Rupniku, E. Peterlinu, M. Vizjaku in drugim/ seznami obsojenih domačih in tujih zločincev za Štajersko, Primorsko, Gorenjsko, abecedni indeksi/ kartoteke/
______________________________________________________________________
216
AS 1199
KOMISIJA ZA UPRAVO NARODNE IMOVINE, 1945 - 1947
23.0 t. m./ 127 š., 55 f.
Komisija za upravo narodne imovine, 1944 - 1946
Oddelek za upravo narodnega imetja pri Predsedstvu Vlade Ljudske republike
Na prvem zasedanju SNOS-a 19. in 20. 2. 1944 v Črnomlju je bila ustanovljena Komisija za upravo razlaščene imovine pri Predsedstvu SNOS-a. Na predlog Predsedstva
SNOS-a sredi maja 1944 se je 6. 6. 1944 preimenovala v Komisijo za upravo narodne
imovine pri Predsedstvu SNOS-a (KUNI). V načrtu je imela, da neposredno, ali preko
podružnic oziroma okrajnih pooblaščencev in upraviteljev zaplenjene imovine upravljala vso narodno lastnino, vendar ga do konca vojne ni uresničila. Sistematično je začela
opravljati svoje naloge šele po svoji reorganizaciji po koncu vojne. Te naloge so bile: da
zajame vse razlaščeno oziroma zaplenjeno imetje pod svojo neposredno ali posredno
(preko pristojnih ministrstev, okrožnih in okrajnih LO) upravo in ga upravlja v skladu z
zakoni in predpisi v smislu zagotavljanja pogojev za uspešno gospodarsko obnovo in
izgradnjo, da izdaja splošna navodila in predpise, da ureja vprašanja organizacije in
pristojnosti v zvezi z upravljanjem narodnega imetja, da vodi gospodarsko, finančno in
imovinsko-pravno kontrolo nad tem imetjem, da vodi evidenco imetja itd. Glede na
552
naloge je bila KUNI ustanovljena iz štirih oddelkov: občega ali splošnega, pravnega, za
evidenco in statistiko ter kontrolnega. Delo KUNI je usmerjala in kontrolirala zvezna
Državna uprava narodne imovine (Državna uprava narodnih dobara - DUND). Z namenom, da se upravljanje narodne imovine kadrovsko in finančno racionalizira, so bile
uprave narodne imovine pri okrožnih in okrajnih LO 15. 2. 1946 likvidirane, njene naloge pa so bile prenešene na gospodarske odseke pri LO. Z istim namenom je bila 1. 3.
1946 ukinejna tudi KUNI kot federalna enota DUND. Njene naloge je prevzel na novo
ustanovljen Oddelek za upravo narodnega imetja pri Predsedstvu Vlade LRS. Finančne
zadeve je prevzel odsek za likvidacijo narodnega imetja pri Ministrstvu za finance Vlade LRS. Ko je ta konec leta 1947 dokončal svoje delo, je prenehal delovati tudi Oddelek
za upravo narodnega imetja.
- Radulovič B., Komisija za upravo narodne imovine in zaplembe imetja, Nastanek in
organizacija KUNI, Arhivi XIII, št. 1 - 2, Ljubljana 1990, str. 11 - 15
- Kozina B., Komisija za upravo narodne imovine, Arhivi XIII, št. 1 - 2, Ljubljana
1990, str. 15 - 19
94 - 96
LRS 1944 - 1947, Ljubljana 1982, str. 28 in 29
KUNI je bila v začetku leta 1946 v likvidaciji, njeno gradivo pa 1. 3. 1946 priključeno
Ministrstvu za finance, katerega naloga je bila, da jo likvidira. Zaradi tega je bilo gradivo KUNI ob prevzemu v 50 letih del fonda Ministrstva za finance in do 1991 ni bil formiran samostojen fond KUNI, ki hrani predvsem gradivo o zaplembah imovine. Gradivo KUNI je bilo treba zato odbrati iz fonda Ministrstva za finance.
zaplembe/ zaplembe nemškega imetja/ zaplembe oseb nemške narodnosti po okrajnih
zaplembenih komisijah/ odločbe o zaplembi premičnega imetja/ sumarni popisi zaplenjene imovine po okrožjih in okrajih glede na vrsto zaplenjene imovine (premičnine, stanovanjske hiše, kmetijske površine itd.)/ gradivo o zaplembah imovine Kočevarjev in
družbe Emona/ korespondenca z DUND/ DUND - Državna uprava narodnih dobara
Beograd/ okrožnice KUNI/ zapisniki sej KUNI/ imovinski akti/
- imenske kartice za okraje:
Brežice, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ljubljana
(od črke L naprej), Ljutomer, Laško, Lendava, Maribor-mesto, Maribor-desni breg,
Maribor-levi breg, Metlika, Ormož, Rakek, Trebnje/
553
______________________________________________________________________
217
AS 1828
KOMISIJA ZA VOJNO ŠKODO PRI PREDSEDSTVU
SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA,
1945 - 1946
7.0 t. m./ 82 š., 81 k., 1 kt.
Komisija za vojno škodo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1945 - 1946
Ustanovljena je bila z uredbo Predsestva SNOS 2. 4. 1945. Zbirala je podatke o vojni
škodi, ki so jo povzročili okupatorji in sicer: podatke o mrtvih in pogrešanih, o poškodbah zdravja in telesa, o omejitvi osebne svobode, izgubi narodnega bogastva, podatke o
škodi v industriji, gospodarstvu, lovu, kmetijstvu, zdravstvu, financah, monopolu, pravosodju, gradnjah, prometu, trgovini na malo, obrti, socialnem zavarovanju in škodi na
zasebni lastnini za vso Slovenijo od 6. 4. 1941 do konca vojne. Delovati je prenehala
konec leta 1946.
- Vodnik 1965, str. 416
- Žnidaršič I., Nekaj o vojni škodi in pravicah, Ljubljana 1996, str. 17 - 90
Gradivo Komisije se nahaja še v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani in njegovih enotah,
Zgodovinskem arhivu Celje, Pokrajinskem arhivu v Kopru, Pokrajinskem arhivu v Novi
Gorici, Pokrajinskem arhivu Maribor in Zgodovinskem arhivu Ptuj.
statistični podatki o vojni škodi/ prijave škode na javnih zgradbah, cestah, mostovih,
prosvetnih ustanovah, na državnih posestvih, industrijskih objektih po okrožjih/ popis
škode na zgradbah po okrožjih in okrajih/ popis vojne škode na izgubi dohodkov po
okrožjih in okrajih/ zbirni pregledi vojne škode po okrožjih, okrajih/ zbirni pregledi
vojne škode povzročene od Nemcev, Italijanov, Madžarov/
- arhiv komisije:
organizacijske zadeve, navodila, uredbe, pravilniki, okrožnice, zapisniki o prevzemu
spisov, zapisniki sej, poročila okrajnih komisij, personalne zadeve/ sklepi komisij glede
na pritožbe posameznikov/ potrdila komisij o vložitvi prijav vojne škode/ registri škode/
554
______________________________________________________________________
218
AS 1239
REPUBLIŠKI DRUŽBENI SVET ZA VPRAŠANJA DRUŽBENE
UREDITVE, 1975 - 1990
13.0 t. m./ 134 f.
Republiški družbeni svet za vprašanja družbene ureditve, 1975 - 1990
Ustanovljen je bil z Zakonom o republiških svetih 6. 2. 1975 (Ur.l. SRS, št. 3/75). Obravnaval je vprašanja v zvezi z uresničevanjem in izgradnjo družbene ureditve, določene z ustavo, predloge zakonov in drugih aktov republiških organov, s katerimi je urejal
razmerja na tem področju. Bil je skupno posvetovalno telo. Svet je imel še Koordinacijski odbor sveta v stalni sestavi, medtem ko je bil sam svet sestavljen iz organov in organizacij, ki so sodelovale pri delu sveta, odvisno od vprašanj, ki so bila na dnevnem
redu sveta.
Ukinjen je bil 24. 4. 1990 (Ur.l. RS, št. 14/90). Vse pristojnosti je prevzel Izvršni svet
Skupščine Republike Slovenije.
Gradivo je predal 14. 5. 1990 Sekretariat Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
seje sveta/ seje koordinacijskega odbora sveta/ delovne skupine sveta/ skupne seje Republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve in Republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko/ mnenja in stališča sveta/
______________________________________________________________________
219
AS 1267
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI ZA IZVRŠEVANJE
KAZENSKIH SANKCIJ V SLOVENIJI, 1945 - 1969
125.0 t. m./ 101 f., 827 š., 237 k.
Državni sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1963
Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, 1963 1990
Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, 1945 Zavod za prestajanje kazni mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, 1945 Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, 1945 Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Oddelek Rogoza, 1963 Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, 1952 Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, Oddelek Nova Gorica, 1947 - 1965
Kazensko prevzgojni zavod Škofja Loka, 1954 - 1958
Kazensko prevzgojni zavod Brestanica (Rajhenburg), 1945 - 1962
Prevzgojni dom Radeče, 1954 555
Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, 1946 Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek Radovljica, 1946 Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek Novo mesto, 1945 Vrhovni nadzor nad zapori in kazensko poboljševalnimi domovi in zavodi za prisilno
delo je opravljalo zvezno ministrstvo za notranje zadeve, to je tudi odločalo o tem, kje
se bodo gradili zavodi za prisilno delo. Na republiški ravni pa so spadali v pristojnost
Ministrstva za notranje zadeve (AS 225, zap. št. 206) in Ministrstva za pravosodje (AS
227, zap. št. 207).
Julija 1945 je bil izdan Zakon o vrstah kazni (Ur.l. DFJ, št. 48/45) in Navodilo o izvrševanju kazni (Kab. št. 1199, dne 27. 9. 1945). Navodila o izvrševanju kazni sta izdala
zvezna ministra za notranje zadeve in za pravosodje.
Do spremembe je prišlo leta 1948 z Zakonom o izvršitvi kazni (Ur.l. FLRJ, št. 29/48).
Kazenske zavode so delili na kazensko poboljševalne domove, kazensko poboljševalne
domove za obsojene mladoletnike, varstvene domove za obsojene porodnice in zapore.
Kazni do enega leta so obsojenci prestajali v okrajnih, mestnih ali okrožnih zaporih,
prek enega leta pa v kazensko poboljševalnih domovih. Uvedli so teritorialni princip
izvrševanja kazni. Obsojenec je praviloma prestajal kazen na območju republike, v kateri je bil sojen.
Leta 1951 je izšel Zakon o izvrševanju kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnih poboljševalnih ukrepov (Ur.l. FLRJ, št. 47/51).
Kazenski zavodi so se delili na kazensko poboljševalne domove za izvrševanje kazni
nad 6 mesecev zapora oziroma strogega zapora, zapore za izvrševanje kazni do 6 mesecev, varstvene domove za obsojene porodnice, posebne domove za posamezne vrste
obsojencev, kazensko poboljševalne domove za mladoletnike, zdravstvene KPD za obsojence s hudimi kroničnimi boleznimi in posebne oddelke za alkoholike.
Leta 1961 sta bila sprejeta Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. FLRJ, št.
24/61) in Pravilnik o izvrševanju kazni odvzema prostosti (Ur.l. FLRJ, št. 29/61). Ustanovljeni so bili posebni oddelki v KPZ in posebni centri za proučevanje osebnosti obsojencev. Kazensko poboljševalne zavode so delili na kazensko poboljševalne domove in
na zapore.
Leta 1968 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. SFRJ, št. 15/68). Največjo novost je predstavljal prenos pristojnosti za izvrševanje kazni odvzema prostosti od organov za notranje zadeve na upravne
organe za pravosodje. Odpravljeni so bili tudi zvezni kazensko poboljševalni zavodi. Na
podlagi tega zakona so republike samostojno organizirale in izvrševale izvajanje kazenskih sankcij. V Sloveniji je bilo to izvedeno 1. 7. 1968.
Do popolnega prenehanja zvezne zakonodaje na tem področju je prišlo v letih 1973 1974, ko je večina republik izdala svoje zakone.
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij SR Slovenije iz leta 1973 (Ur.l. SRS, št. 25/73)
je ohranjal prejšnjo delitev kazensko poboljševalnih zavodov na poboljševalne domove
in zapore.
Na podlagi Zakona o republiških upravnih organih z dne 31. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št.
39/74) je Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun opravljal upravne naloge za kazensko-poboljševalne zavode, pomilostitve, izvajanje prostorskih kazni in drugih kazenskih sankcij, izvajanje kadrovske politike v kazensko poboljševalnih zavodih.
Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in
republiških organizacij z dne 29. 2. 1980 (Ur.l. SRS, št. 5/80) je Republiški sekretariat
za pravosodje, upravo in proračun v okviru nalog opravljal zadeve kazensko
556
pravosodje, upravo in proračun v okviru nalog opravljal zadeve kazensko poboljševalnih zavodov, ki so se nanašale na izvrševanje kazenskih sankcij.
V Kazensko prevzgojnem zavodu Brestanica (Rajhenburg) so bile od 1945 - 1958 zaprte ženske od 1958 - 1962 pa moški, nato so ta zapor ukinili.
Kazensko prevzgojni zavod Škofja Loka je bil ustanovljen leta 1954 in ukinjen 1958.
V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig je bil od leta 1945 do 1958 moški zapor, od
tega leta dalje pa ženski.
V Zavodu za prestajanje kazni Maribor so zaprti moški in ženske od leta 1945 dalje, v
odprtem oddelku Rogoza pa moški od 1963 dalje.
V Zavodu za prestajanje kazni Ljubljana so zaprti moški od 1945. Pri istem zavodu sta
še dva oddelka: Oddelek v Novem mestu za moške in ženske od 1945 dalje ter oddelek
v Radovljici za moške od 1948 dalje.
V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje so zaprte od
1945 mladoletne osebe obeh spolov, ravno tako tudi polnoletne.
Za mladoletne prestopnike obstaja od 1954 Prevzgojni dom Radeče.
V Zaporu za prestajanje kazni zapora Koper so od 1952 dalje zaprti obsojenci obeh spolov (AS 1792, zap. št. 157), ravno tako v oddelku istega zavoda v Novi Gorici.
- Brinc F., Nekatere značilnosti izvrševanja kazni odvzema prostosti v Franciji in
Jugoslaviji (doktorska disertacija)
Gradivo oddelkov za izvrševanje kazenskih sankcij pri republiških upravnih organih
smo prevzeli pri Servisu skupnih služb Vlade RS leta 1997, za obdobje 1945 - 1968,
vendar ne v celoti. Del gradiva je hranil sam Servis, del pa Uprava RS za izvrševanje
kazenskih sankcij pri Ministrstvu za pravosodje RS.
Gradivo kazensko prevzgojnih zavodov smo prevzemali postopoma, in sicer: gradivo
Kazensko prevzgojnega zavoda Ig leta 1989 za obdobje 1945 - 1968 in leta 1993 delovodnike ter indekse za obdobje 1946 - 1968. Istega leta smo prevzeli gradivo v Kazensko poboljševalnem domu Dob pri Mirni. Tam so hranili gradivo zaporov Maribor 1945
- 1962, Ljubljana 1946 - 1956, Brestanica 1957 - 1962, Radeče 1963, Škofja Loka 1954
- 1958 in Novo mesto. Ravno tako smo prevzeli še gradivo Kazensko prevzgojnega
doma Radeče 1954 - 1960, Kazensko prevzgojnega zavoda Koper 1952 - 1960, Kazensko prevzgojnega doma za mladoletnike in zapore Celje 1945 - 1960 in Kazensko prevzgojnega zavoda Maribor 1945 - 1960. Leta 1996 smo prevzeli gradivo Zavoda za
prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Nato smo leta 1997 prevzeli še
Zavod za prestajane kazni zapora Ljubljana - Oddelek Radovljica 1948 - 1960, Zavod
za prestajanje kazni zapora Maribor - Odprti oddelek Ragoza 1963 - 1969 in Zavod za
prestajanje kazni zapora Ljubljana - Oddelek Novo mesto 1945 - 1960. Gradivo sestavljajo osebni spisi obsojencev in delovodniki ter indeksi. Ker so evidence nepopolne iščemo gradivo s pomočjo osebnih indeksov.
nezgode pri delu 1947-1960/ smrtni primeri obsojencev in zapornikov 1945-1960/ zdravniški pregledi obsojencev 1961-1965/ sodbe 1950-1957/ navodila za izvajanje kazni
1945-1949/ pomilostitve 1945-1957, 1961-1962/ kazenski spisi obsojenih italijanskih
državljanov 1949-1951/ odločbe o pogojnih odpustih 1946-1965/ zemljišča - prenos na
KPD 1945-1965: menjalne pogodbe, arondacije/ zaključni računi KPD 1948-1959/
letna poročila KPD 1958-1966/ zapisniki sej komisije za pogojni odpust 1962/ zapisniki
sej kolegijev 1964-1965/ osebni spisi obsojencev za zapore: Ljubljana 1946-1956, Oddelek v Novem mestu 1945-1960, Oddelek v Radovljici 1948-1960/ Maribor 1945-1962,
557
Odprti oddelek Rogoza 1963-1969, Koper 1952-1960, Nova Gorica 1947-1965, Ig
1945-1968, Celje 1945-1960, Brestanica 1957-1962, Radeče 1952-1960 in 1963, Škofja
Loka 1954-1958/ delovodniki/ indeksi/
______________________________________________________________________
220
AS 1822
ŠTAB ZA REPATRIACIJO VOJNIH UJETNIKOV IN
INTERNIRANCEV LJUBLJANA, 1945 - 1959
30.0 t. m./ 240 š., 43 k.
Štab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev Ljubljana, 1945 - 1953
Sprejemna postaja v Ljubljani pri Svetu za zdravstveno in socialno politiko Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1959
Ustanovljen je bil 12. 5. 1945, vodil je repatriacijo vseh oseb, ki so se po štiriletni vojni
vračale preko meja Slovenije na svoje domove. Organizirali so prometni odsek, sanitetni odsek, propagandni odsek, ekonomski odsek, personalni odsek, odsek za socialno
skrbstvo, sindikat, administracijo. Na nižjih nivojih so bile ustanovljene komisije vojnih
področij za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev za Štajersko, Gorenjsko, Primorsko, okrožne komisije in zbirne baze, z referenti za posamezna področja delovanja.
Komisije vojnih področij so bile 17. 7. 1945 preoblikovane v štabe odsekov za repatriacijo.
Od maja do julija 1945 je bilo v Sloveniji organiziranih 36 sprejemališč (baz). Število
sprejemališč se je spreminjalo, v drugi polovici leta 1945 pa so večje število manjših
sprejemališč (baz) zaprli, ostala so le še v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, Kamniku,
Divači, Podbrdu pri Vipavi, Šempetru pri Gorici. Delo Štaba je 1953 prevzela Sprejemna postaja v Ljubljani (pri Svetu za zdravstveno in socialno politiko LRS), leta 1955 pa
tudi njegov arhiv. Delovala je do leta 1959.
- Gombač M., Računalniška obdelava podatkov o repatriiranih vojnih ujetnikih, Arhivi
XVII, št. 1 - 2, Ljubljana 1994, str. 96 - 99
Gradivo je oddala Arhivu IZDG Sprejemna postaja v Ljubljani, Svet za zdravstveno in
socialno politiko LRS leta 1960, del kartoteke predhodnih podatkov je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve leta 1963, drugi del kartoteke pa leta 1966. Od leta
1992 je v AS.
kartoteka (abecedna) predhodnih podatkov za vojake, ki so bili v ujetništvu in za osebe,
ki so bile v internaciji, na prostovoljnem delu ali prisilnem delu v inozemstvu
1945-1948/ popisni seznami baz za repatriacijo 1945-1952/ dnevna, tedenska številčna
poročila o transportih v posameznih bazah 1945-1947/ gradivo sanitetnega odseka
1945-1947/ gradivo ekonomskega odseka 1945-1947/ gradivo prometnega odseka
1945-1946/ personalne zadeve 1945-1946/ Sprejemna postaja Ljubljana 1953-1958:
dopisi, blagajniške knjige, delovodniki, knjiga inventarja/
558
arhivski popis 1965, 1989/ računalniška evidenca oseb iz kartoteke predhodnih podatkov in popisnih seznamov baz za repatriacijo 1945-1947/
AAD4 Organi za zunanje zadeve
______________________________________________________________________
221
AS 1134
REPUBLIŠKI KOMITE ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
23.0 t. m./ 377 f.
Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje Socialistične republike Slovenije, 1975 - 1980
Republiški komite za mednarodno sodelovanje Socialistične republike Slovenije,
1980 - 1990
Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje je bil ustanovljen na podlagi Zakona
o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74). Z delom je
pričel 1. 2. 1975.
Naloge: evidentiranje, spremljanje in proučevanje vprašanj mednarodnih odnosov SRS
in SFRJ s stališča republiških pristojnosti, zlasti glede političnih, ekonomskih, kulturnih
odnosov ter znanstveno tehničnega sodelovanja SRS s tujino, zunanjetrgovinskega sistema in deviznega režima, zadeve v zvezi s pripravami na sklenitev mednarodnih pogodb, zadeve v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu, zadeve zdomcev in
izseljencev, zadeve pravnega varstva občanov SRS v tujini in pravnega varstva tujcev v
SRS, stiki s tujimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi, zadeve v zvezi z izvrševanjem mednarodnih konvencij SRS, opravljanje upravnih nalog iz republiške pristojnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino.
V organizacijski sestavi sekretariata je bil Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje (AS 1140, zap. št. 224).
republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb IS SRS z dne 29. 2. 1980 (Ur.l.
SRS, št. 5/80) se je sekretariat preimenoval v Republiški komite za mednarodno sodelovanje. Opravljal je iste naloge kot sekretariat. Organ v njegovi sestavi je bil Republiški
inšpektorat za ekonomske odnose s tujino.
Gradivo o zunanje trgovinskih registracijah organizacij združenega dela je izročil Republiški komite za mednarodno sodelovanje 8. 1. 1988. Del gradiva se nahaja na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Gradivo iščemo s pomočjo prevzemnega seznama.
zunanje trgovinske registracije organizacij združenega dela iz Slovenije 1977-1985/
______________________________________________________________________
559
222
AS 1271
REPUBLIŠKI DRUŽBENI SVET ZA MEDNARODNE ODNOSE,
1975 - 1990
6.0 t. m./ 49 š., 3 k.
Republiški družbeni svet za mednarodne odnose, 1975 - 1990
Ustanovljen je bil z Zakonom o republiških svetih 6. 2. 1975 (Ur.l. SRS, št. 3/75). Obravnaval je vprašanja v zvezi z mednarodnim sodelovanjem Slovenije s tujino ter vprašanja mednarodnega položaja in zunanje politike SFR Jugoslavije. Bil je skupno posvetovalno telo. Svet je imel še Koordinacijski odbor sveta v stalni sestavi, medtem ko je
bil sam Svet sestavljen iz predstavnikov organov in organizacij, ki so sodelovali pri
delu Sveta, glede na vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Ukinjen je bil 24. 4. 1990
(Ur.l. RS, št. 14/90). Vse pristojnosti je prevzel Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Gradivo je 3. 7. 1990 izročil Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje RS.
Urejeno je na podlagi prvotne ureditve.
seje 1975-1990/ seje koordinacijskega odbora 1975-1990/ razprave, informacije o mednarodnih odnosih/ program dela 1975-1990/ dolgoročni programi mednarodnega sodelovanja 1975-1990/
______________________________________________________________________
223
AS 1209
SLOVENSKA NACIONALNA KOMISIJA ZA UNESCO, 1982 - 1991
3.0 t. m./ 30 š.
Komisija Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije za sodelovanje z UNESCO, 1982 - 1991
Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, 1991 - 1991
Komisija IS S SRS za sodelovanje z UNESCO je bila ustanovljena na 104. seji Izvršnega sveta 18. 2. 1982. Obravnavala je informacije o aktivnosti UNESCO in vključevanju
slovenskih organizacij in posameznikov v te aktivnosti, tekoča aktualna vprašanja sodelovanja z UNESCO in predloge za slovenske delegate v strokovnih odborih Jugoslovanske komisije za sodelovanje z UNESCO. Delovala je podobno kot jugoslovanska komisija, vendar z razliko, da je bila brez finančnih sredstev. Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje je bil izvajalec strokovnih del za komisijo. Komisija je imela petčlansko delovno telo, ki je organiziralo usklajevanje stališč, katera so delegati posredovali Jugoslovanski komisiji za sodelovanje z
UNESCO. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je 3. 10. 1991 preimenoval komisijo v Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO. Delovanje je bilo s tem prenešeno na Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Z zakonom o organi560
zaciji in delovnem področju ministrstev (Ur.l. RS, št. 71/91) pa je bil ustanovljen Urad
slovenske nacionalne komisije za UNESCO kot organ v sestavi Ministrstva za znanost
in tehnologijo. Z delom je pričel 2. 1. 1992.
Gradivo je 15. 7. 1996 predal Urad Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO: seje, poročila, program komisije,
gradiva za seje Generalne konference UNESCO/ Evropska znanstvena fondacija/
ZAMTES Ljubljana: štipendije UNESCO/
Zvezni ZAMTES: štipendije UNESCO/ deklaracija o rasah in rasnih predsodkih/
Morski raziskovalni in izobraževalni center Piran: raziskovalno-izobraževalni program/
Slovenija in Hannover 1991/ projekti v okviru financiranja UNESCO/ Odbor za kulturo
jugoslovanske komisije za sodelovanje z UNESCO - seje/ sodelovanje z Dunajskim centrom za UNESCO, 1990-1991/
______________________________________________________________________
224
AS 1140
ZAVOD ZA MEDNARODNO ZNANSTVENO IN TEHNIČNO
SODELOVANJE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1952 - 1991
101.0 t. m./ 900 š.
Zavod Ljudske republike Slovenije za tehnično pomoč, 1962 - 1963
Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje, 1963
- 1975
Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, 1975 - 1987
Zavod za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje Socialistične republike
Zavod Republike Slovenije za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje,
1990 - 1991
Z reorganizacijo Izvršnega sveta LRS (Ur.l. LRS, št. 20/58) je bil oblikovan v okviru
administracije Izvršnega sveta LRS Urad za tehnično pomoč. Urad je opravljal strokovne zadeve v zvezi s pripravo in realizacijo programov tehnične pomoči za LRS (Ur.l.
LRS, št. 4/62).
Zavod LRS za tehnično pomoč je bil ustanovljen 8. 2. 1962. Proučeval je pogoje in oblike tehnične pomoči in sodelovanja SFRJ in Slovenije s tujino ter zbiral podatke o tem.
Pri delu je sodeloval z vsemi državnimi organi, ki so reševali vprašanja s področja tehnične pomoči.
Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje je bil ustanovljen z Zakonom o izvedbi ustave SRS (Ur.l. SRS, št. 10/63). Po reorganizaciji republiške uprave leta 1965 (Ur.l.
SRS, št. 14/65) je zavod skrbel za izvrševanje republiškega programa za mednarodno
tehnično sodelovanje. Z Zakonom o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974
561
(Ur.l. SRS, št. 39/74) je njegov naslednik Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje prešel v pristojnost Republiškega sekretariata
za mednarodno sodelovanje (AS 1134, zap. št. 221). Opravljal je zadeve s področja
znanstveno-tehničnega in prosvetno-kulturnega sodelovanja s tujino, proučeval možnosti in oblike sodelovanja s tujimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravljal
in skrbel za izvrševanje republiških programov in sodeloval pri pripravi za sklepanje
meddržavnih sporazumov na teh področjih. Z reorganizacijo leta 1987 (Ur.l. SRS, št.
48/87) se je preimenoval v Zavod za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje
SR Slovenije. 23. 6. 1990 je spremenil naziv v Zavod Republike Slovenije za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje.
Z reorganizacijo republiške uprave 28. 6. 1991 (Ur.l. RS, št. 20/91) je bil ukinjen. Z
delom je prenehal 28. 7. 1991. Njegove pristojnosti so prešle na Ministrstvo za zunanje
zadeve RS, Ministrstvo za znanost RS, Ministrstvo za kulturo RS in Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Ustvarjalec je izročil gradivo 5. 12. 1986 in 9. 1. 1990. Dne 23. 12. 1991 ga je predalo
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 10. 10. 1992 Ministrstvo za šolstvo
in šport Republike Slovenije in 8. 1. 1993 Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Gradivo je ohranjeno za celotno obdobje, vsebuje mednarodne sporazume o sodelovanju, urejeno je po državah.
znanstveno tehnično sodelovanje/ prosvetno kulturno sodelovanje/ delovna skupnost
Alpe Jadran/ festivali/ gledališča/ muzeji/ slovenske narodne prireditve/ štipendije
1952-1991/ Fulbrightove štipendije/ Fulbrightov program/ znanost in tehnologija/ multilaterala/ ILO/ UNESCO/ študentske ekskurzije/ komisija za filmsko umetnost/ medrepubliški koordinacijski odbor/
______________________________________________________________________
225
AS 1141
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SOCIALISTIČNE
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO,
1977 - 1986
60.0 t. m./ 142 f., 383 r., 19 k.
Samoupravna interesna skupnost Socialistične republike Slovenije za ekonomske
odnose s tujino, 1977 - 1986
Ustanovljena je bila 19. 7. 1977 (Ur.l. LRS, št. 16/77) za načrtovanje ekonomskih odnosov s tujino, za urejanje medsebojnih razmerij in za usklajevanje interesov pri načrtovanju teh odnosov, za uresničevanje skupne devizne politike in plačilno bilančnega ter
devizno bilančnega položaja Socialistične republike Slovenije v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije. Združevala je temeljne in druge organizacije združenega dela,
samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, bančne organizacije, zadruge ter družbeno pravne osebe in društva, s sedežem v Socialisti-
562
čni republiki Sloveniji, ki so ustvarjale ali uporabljale devize v svojem poslovanju.
Skupnost je imela naslednje organe: skupščino, predsednika, izvršilne organe (izvršni
odbor, stalne odbore za samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov
s tujino, merilih, pogojih, načinih in postopkih za uvoz blaga ter odliv deviz, merilih in
postopkih za uresničitev kreditnih odnosov) arbitražni svet in odbor samoupravne kontrole. Kot članica Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino je soodločala pri dajanju mnenj Zveznem izvršnemu svetu o predlogih za urejenje uvoza in
izvoza in o ukrepih za uresničevanje plana ekonomskih odnosov s tujino, izvajanju politike kreditnih odnosov s tujino in skupne devizne politike in za ohranitev tečaja denarja.
Delovanje skupnosti je prenehalo 31. 3. 1986 (Ur.l. SRS, št. 6/86). Sredstva, opremo,
arhiv, dokumentacijo, drugo premoženje, ter ostale pravice in obveznosti SISEOT-a in
njene delovne skupnosti je prevzela Skupščina SR Slovenije.
Gradivo je bilo prevzeto leta 1986 od ustvarjalca, za obdobje 1977 - 1986, vendar ne v
celoti. Gradivo Odbora za plan, Odbora za pospeševanje izvoza in Službe za informatiko je prevzela Gospodarska zbornica Slovenije. Zaključne račune in matične knjige je
za nekaj časa prevzela Skupščina SR Slovenije.
zapisniki skupščin SISEOT 1977-1986/ zapisniki odbora za devizni režim, odbora za
kreditne odnose s tujino, iniciativnega odbora, izvršnega odbora Interesne skupnosti
Jugoslavije, skupščine Interesne skupnosti Jugoslavije, predsednikov SISEOT-ov, zbora
delavcev, delavskega sveta, Komisije upravnega odbora 1977-1986/ prošnje Komisije
za uvoz opreme zdravstvu, drobnemu gospodarstvu, reziskovalni dejavnosti 1979-1986/
zapisniki Komisije za višje oblike ekonomsko-gospodarskega sodelovanja s tujino
1978-1986/ register članov SISEOT-a 1986/ sporazumi o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino 1981-1985/ seje in odposlana pošta Odbora za tekoči režim
1978-1979/ delovodniki 1978-1985/
563
AAD6 Organi za gospodarstvo
______________________________________________________________________
226
AS 239
MINISTRSTVO ZA DRŽAVNE NABAVE LJUDSKE REPUBLIKE
6.0 t. m./ 40 f., 22 k.
Ministrstvo za državne nabave Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1951
Z Ukazom Skupščine LRS 25. 4. 1949 (Ur.l. LRS, št. 14/49) so se iz Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS izločili posli državnih nabav in odkupa in za vodstvo teh poslov se je ustanovilo posebno Ministrstvo za državne nabave LRS. S tem ukazom so tudi
glavne direkcije, prej v sestavi Ministrstva za trgovino in preskrbo (AS 230, zap. št.
239) prešle pod nadzorstvo novoustanovljenega ministrstva. Organizacijsko se je ministrstvo delilo na planski, operativno splošni in kontrolni sektor. Sektorji so bili sestavljeni iz enot, kot so biroji, oddelki, odseki, grupe, referati. Dne 21. 6. 1949 (Ur.l. LRS, št.
20/49) je bila pri ministrstvu ustanovljena Direkcija za rejo prašičev kot operativni upravni voditelj republiških podjetij za rejo prašičev, ukinjena je bila 29. 7. 1950 (Ur.l.
LRS, št. 24/50). Ko so bila leta 1949 in 1950 republiška podjetja za odkup prenešena na
oblastne oziroma okrajne ljudske odbore so bile glavne direkcije v sestavi Ministrstva
za državne nabave likvidirane (Ur.l. LRS, št. 89/49 in št. 24/50).
Ministrstvo za državne nabave je bilo ukinjeno 17. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51). Zadeve iz njegove pristojnosti so prešle na Svet za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240) in
Glavno upravo za državne nabave (AS 280, zap. št. 271).
Gradivo je leta 1953 izročila Koordinacijska komisija za likvidacijo podjetij, zadrug,
uradov in ustanov pri Ministrstvu za finance LRS.
spisi državno nabavnega in odkupnega resorja 1947-1951: organizacija, promet in odkup živine, mesa, žitaric, mleka, alkoholnih pijač in kmetijskih pridelkov/ spisi o formiranju prodajnih cen in odrejanju cen živilskih proizvodov/ odločbe in pritožbe: prodaja
živil, osebni dohodek, namestitve, strokovni izpiti, prekrški/ okrožnice: izpolnjevanje
plana izvoz, odkup, pregled cen, navodila/ korespodenca/ rekapitulacije oddaje pridelkov/ personala/ računovodstvo/ finance/ kontrolnik izvoza/ spisovni seznami/ matična
knjiga uslužbencev/ delovodniki/ indeksi/
______________________________________________________________________
227
AS 234
MINISTRSTVO ZA GOZDARSTVO NARODNE VLADE
6.0 t. m./ 50 f., 18 k.
564
Ministrstvo za gozdarstvo Narodne vlade Slovenije, 1945 - 1946
Ustanovljeno je bilo 5. 5. 1945 z Ukazom Predsedstva SNOS o imenovanju Narodne
Vlade Slovenije v Ajdovščini (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45). S spremembo sestave
NVS 11. 12. 1945 se je ministru za kmetijstvo poverila tudi funkcija ministra za gozdarstvo (Ur.l. SNOS in NVS, št. 61/45). Z reorganizacijo Vlade LRS 5. 3. 1946 (Ur.l. LRS,
št. 20/46), je bilo Ministrstvo za gozdarstvo ukinjeno, ko sta bili takratni Ministrstvo za
poljedelstvo (AS 235, zap. št. 238) in Ministrstvo za gozdarstvo združeni v Ministrstvo
za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1118, zap. št. 234).
Organizacijska struktura: splošni oddelek, oddelek za načrtno gospodarstvo, oddelek za
gozdarsko prosveto, tehnični oddelek, oddelek za gozdno gospodarstvo, oddelek za lesno gospodarstvo.
Gradivo je bilo prevzeto petkrat. Leta 1952 ga je predal Okrajni ljudski odbor Ljubljana, 3. 9. 1952 ga je predala Likvidacijska komisija Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo,
15. 5. 1953 Glavna direkcija lesne industrije v likvidaciji, 23. 3. 1965 Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo in 12. 9. 1981 Republiški sekretariat za energetiko,
industrijo in gradbeništvo. Gradivo je bilo vedno prevzeto v neurejenem stanju in brez
kakršnegakoli popisa, v sklopu z drugimi fondi, tako da ni razvidno, katero gradivo je
kateri organ kdaj izročil.
personalne zadeve 1945-1946/ pokojnine 1946/ splošni spisi 1945-1946/ pravni postopek 1945-1946/ mesečna poročila/ obračuni 1945/ okrožnice: smernice za upravljanje
gozdov 1945/ pogozdovanje 1946/ gozdne drevesnice 1945/ vojna škoda 1945/ državne
gozdne uprave: zaposleno osebje 1945/ pregled gozdov 1945-1946/ blagajniška knjiga
1945/ delovodnik 1946/
______________________________________________________________________
228
AS 675
MINISTRSTVO ZA GOZDARSTVO LJUDSKE REPUBLIKE
15.0 t. m./ 119 f., 12 k.
Ministrstvo za gozdarstvo Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1951
Ustanovljeno je bilo 14. 9. 1949 zaradi naraščanja opravil na področju gozdarstva in
lesne industrije. Dotedanje Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (AS 237,
zap. št. 229) se je namreč preuredilo tako, da sta nastali Ministrstvo za gozdarstvo LRS
in Ministrstvo za lesno industrijo LRS (AS 240, zap. št. 236). Ministrstvo za gozdarstvo
LRS je prevzelo vse zadeve pogozdovanja, vzgoje, nege, urejevanja in varstva vseh
gozdov, odkazovanja lesa na panju v državnih gozdovih, hudourništva, lova, smoljarjenja in sorodnih zadev.
Z reoganizacijo Vlade LRS 11. 4. 1951 je bilo Ministrstvo za gozdarstvo LRS ukinjeno
(Ur.l. LRS, št. 15/51). Vse zadeve iz njegove pristojnosti pa so prešle na Svet Vlade
LRS za kmetijstvo in gozdarstvo in Glavno upravo za gozdarstvo LRS (AS 1232, zap.
št. 272).
565
učni načrti šol z lesno usmeritvijo 1949/ plačilni seznami 1949/ gradnja objektov
1949-1951/ kartoteka drevesnic 1949/ pogozdovanje 1949/ investicije 1948/ gozdne
drevesnice 1946-1950/ gozdno kulturna dela 1950/ mladinski dom za pogozdovanje
1945-1950/ gozdni požari 1950/ gozdna semena 1945-1949/ personala 1945-1950/ gozdna milica 1950/ dekreti gozdnih uslužbencev 1945-1950/ odstrel divjadi 1945-1951/
lovske družine 1945-1950/ gozdna gospodarstva 1950/ gozdne semenarne 1946-1950/
državna lovišča 1947-1950/ delovodniki in indeksi 1949-1951/
______________________________________________________________________
229
AS 237
MINISTRSTVO ZA GOZDARSTVO IN LESNO INDUSTRIJO
14.7 t. m./ 129 f., 23 k.
Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo Ljudske republike Slovenije, 1948 1949
Ustanovljeno je bilo 14. 5. 1948 (Ur.l. LRS, št. 22/48). Dotetanje Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (AS 1118, zap. št. 234) in Ministrstvo za lesno industrijo LRS
(AS 240, zap. št. 236) sta se preuredili tako, da sta nastali Ministrstvo za kmetijstvo
LRS (AS 674, zap. št. 233), ki je prevzelo zadeve kmetijstva, in Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, ki je prevzelo zadeve lesne industrije in gozdarstva.
26. 5. 1948 je vlada LRS na predlog Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS
in na podlagi Zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva LRS v letih
1947 do 1951 (Ur.l. LRS, št. 31/47) ustanovila Upravo za povzdigo gozdov, ki je delovala v okviru omenjenega ministrstva. Uprava je prevzela vse posle Uprave za pogozdovanje in melioracijo Krasa, ustanovljene 11. 12. 1947 (Ur.l. LRS, št. 51/47), Uprave
za urejanje gozdov, ustanovljene 18. 2. 1948 (Ur.l. LRS, št. 513/47), Uprave za urejanje
hudournikov, ustanovljene dne 18. 10. 1948 (Ur.l. LRS, št. 10/48) in Gozdne semenarne
in drevesnice, ustanovljene 8. 5. 1948 (Ur.l. LRS, št. 24/48).
V okviru ministrstva je delovala tudi Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev
(AS 254, zap. št. 258), ki je bila ustanovljena 7. 11. 1947 (Ur.l. LRS, št. 46/47) in je bila
17. 6. 1948 ukinjena (Ur.l. LRS, št. 27/47). Vse operativno upravno vodstvo nad gozdnimi gospodarstvi republiškega pomena kakor tudi vse pravice pa je prevzelo Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo. 14. 9. 1949 je Ministrstvo za gozdarstvo in lesno
industrijo prenehalo delovati (Ur.l. LRS, št. 28/49). Ustanovljeni sta bili Ministrstvo za
gozdarstvo LRS (AS 675, zap. št. 228), ki je prevzelo vse zadeve pogozdovanja, vzgoje,
nege, urejevanja in varstva vseh gozdov, odkazovanja lesa na panju v državnih gozdovih, hudourništva, lova, smoljarjenja in sorodnih zadev, in Ministrstvo za lesno industrijo LRS (AS 240, zap. št. 236), ki je prevzelo vse zadeve eksploatacije državnih gozdov,
zadeve obdelave in predelave lesa in zadeve lesnih industrijskih obratov.
566
Po sporazumu z Osrednjim državnim arhivom Slovenije je gradivo (skupaj z gradivom
fondov AS 240, zap. št. 236 Ministrstvo za lesno industrijo LRS, AS 254, zap. št. 258
Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev LRS, AS 258, zap. št. 253 Glavna
direkcija lesne industrije LRS, AS 264, zap. št. 265 Glavna direkcija za gozdno proizvodnjo LRS, AS 265, zap. št. 266 Glavna direkcija za lesno predelovalno industrijo
LRS, AS 266, zap. št. 267 Glavna direkcija za lesno proizvodnjo LRS, AS 267, zap. št.
268 Glavna direkcija za promet z lesom LRS, AS 268, zap. št. 270 Glavna direkcija za
žagarsko proizvodnjo, AS 269, zap. št. 302 Uprava gozdnih gospodarstev LRS, AS 290,
zap. št. 259 Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev LRS, AS 291, zap. št. 257
Glavna direkcija republiških gozdarskih avtopodjetij LRS, AS 674, zap. št. 233 Ministrstvo za kmetijstvo LRS, AS 675, zap. št. 228 Ministrstvo za gozdarstvo LRS, AS 678,
zap. št. 273 Glavna uprava za kmetijstvo LRS, AS 1118, zap. št. 234 Ministrstvo za
kmetijstvo in gozdarstvo LRS, AS 1232, zap. št. 272 Glavna uprava za gozdarstvo LRS)
izročila Glavna direkcija lesne industrije v likvidaciji 11. 6. 1952 v hrambo Agronomski
in gozdarski fakulteti v Ljubljani, od koder je bilo konec istega leta prepeljano v prostore Gozdnega gospodarstva Bistra, kjer je ostalo tudi po uradni izročitvi AS dne 15. 1.
1953. Kasneje je bilo še večkrat preseljeno in šele ob pridobitvi novih skladišč konec
70-ih let nameščeno v AS. Urejeno je bilo konec 80-ih let.
Drugi del fonda je predal 23. 3. 1965 Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo
SRS skupaj s popisom.
personalni dekreti 1948-1949/ statistična poročila 1948/ gozdne drevesnice 1946-1948/
melioracija/ gojitev gozdov 1948/ zaključnice po lesno industrijskih podjetjih 1949/
gozdna gospodarstva: dekreti 1948/ poročila gozdnih gospodarstev 1948-1949/ plačilne
liste (tudi za glavne direkcije) 1948-1949/ pogozdovanje/ gozdna semena/ drevesnica
Mengeš/ investicijski krediti/ uprava za lovstvo/ matična knjiga 1949/ delovodniki
1948-1949/ indeks zaupnih spisov 1949/
______________________________________________________________________
230
AS 233
MINISTRSTVO ZA GRADNJE LJUDSKE REPUBLIKE
44.0 t. m./ 448 f., 72 k., 6 kt.
Ministrstvo za gradnje Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1951
Ustanovljeno je bilo 5. 5. 1945 z Ukazom Predsedstva SNOS o imenovanju NVS (Ur.l.
SNOS in NVS, št. 5/45).
Pristojnosti: organizacija državne uprave s področja gradbenih zadev, organizacija javnih del, nadzorstvo nad gradnjami, izdaja odločb za odobritev projektov, izdaja gradbenih dovoljenj, izdaja dovoljenj za izvrševanje nalog javnega pomena in izdaja dovoljenj
za dokončanje objektov.
MG LRS je imelo leta 1945 naslednje oddelke: obči oddelek, oddelek za visoke gradnje, oddelek za nizke gradnje in oddelek za vodne gradnje.
V okviru ministrstva so delovali:
567
- Glavna direkcija industrije gradbenega materiala (AS 253, zap. št. 248),
- Direkcija državnih gradbenih podjetij,
- Direkcija cest,
- Direkcija javnih zgradb,
- Tehnični zavod,
- Zavod za arhitekturo in urbanizem in
- Gradbena direkcija Slovenije - GRADIS (ustanovljena 4. 10. 1945), ki je imela nalogo
načrtnega izvajanja gradbenih del in tehnično - komercialni nadzor nad vsemi deli v
Sloveniji.
Z odredbo 30. 12. 1947 (Ur.l. LRS, št. 1/48), je prešla uprava nad republiškimi in zveznimi cestami na Ministrstvo za lokalni promet LRS (AS 1117, zap. št. 237). Za izobraževanje gradbenih tehnikov, geometrov in gradbenih delovodij so 2. 2. 1948 (Ur.l. LRS,
št. 6/48) ustanovili Gradbeni tehnikum LRS.
Organizacijska struktura leta 1948: planski sektor, operativni sektor, projektivni sektor,
kadrovsko personalni oddelek, Gradbeni inšpektorat in Inštitut za preiskavo materiala in
konstrukcij. Pri MG so 5. 6. 1950 (Ur.l. LRS, št. 18/50) ustanovili Glavno direkcijo
gradbenih podjetij (AS 270, zap. št. 246) za podjetja republiškega pomena, ki so se
ukvarjala s proizvodnjo gradbenega materiala.
MG LRS je bilo ukinjeno 11. 4. 1951 z Odlokom o reorganizaciji Vlade LRS (Ur.l.
LRS, št. 15/51), pristojnosti je prevzel Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS (AS
246, zap. št. 242).
Gradivo je bilo prevzeto dvakrat: 1. leta 1953 od Sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS in 2. leta 1960 od CK ZKS - spisi o vojni škodi. Gradivo je bilo prevzeto v zabojih in zelo neurejeno. Pri iskanju spisov so delovodniki in indeksi neuporabni. Arhivski popis je narejen na podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so nekateri vsebinski sklopi.
vojna škoda 1945/ bilance 1945-1946/ strokovni izpiti/ vojni ujetniki 1945-1948/ plani/
razlastitve 1950/ nacionalizacija 1950/ letni plani podjetij 1947/ bilance podjetij
1945-1951/ finančni plani/ tuja delovna sila/ norme/ strokovno šolstvo 1950/ nakup
strojev v tujini 1947/ plačilni seznami 1950/ okrožnice 1945-1951/ projekti za gradnjo
objektov 1945-1951/ mehanizacija/ popisi strojev/ investicijski plan 1945-1951/ udarniki, nagrajenci 1949/ petletni plani: zvezni, republiški, okrajni/ reparacije iz Italije/ rebalans petletnega plana 1950/ gradnja stanovanj/ poročila Gradbene inšpekcije
1948-1949/ plan ključnih objektov 1952/ devizni plani 1949/ zapisniki o pregledu gradbišč/ zaplembe gradbenih podjetij/ gradnja cest/ personala/ delovodniki/ indeksi/
568
______________________________________________________________________
231
AS 226
MINISTRSTVO ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO LJUDSKE
38.0 t. m./ 227 š., 65 f., 63 k.
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1949
Ministrstvo za industrijo, rudarstvo in elektrifikacijo Ljudske republike Slovenije,
1947 - 1947
Ministrstvo za industrijo Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1950
Ministrstvo za rudarstvo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1950
Ministrstvo za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1950
Ustanovljeno je bilo 5. 5. 1945 z Ukazom Predsedstva SNOS o imenovanju NVS (Ur.l.
SNOS in NVS, št. 5/45). Navodila za ustanovitev ministrstva so dobili od Poverjeništva
za industrijo in obrt NKOJ. Odsek za industrijo in obrt pri Predsedstvu SNOS, je med
vojno (leta 1945) izdelal načrt za organizacijo ministrstva, zbiral statistične podatke o
rudarstvu, industriji in obrti na Slovenskem. Najpomembnejši nalogi sta bili postavitev
najnujnejšega aparata ministrstva in prevzem podjetij, ki so jih zaplenili oziroma nacionalizirali.
Organizacija MIR: predlog za organizacijo je bil izdelan pri Odseku za industrijo in obrt
Predsedstva SNOS in pri Zveznem ministrstvu za industrijo in rudarstvo.
Organizacijske enote leta 1945 so bile:
- Obči oddelek; v njegovem okviru je bil kontrolno revizijski odsek, ki je opravljal redno in tekočo kontrolo in revizijo industrijskih in rudarskih podjetij na področju Slovenije, ter samostojni referat za razdelitev delovne sile v obratih pod neposrednim državnim
nadzorstvom. Glavni nalogi občega oddelka sta bili podržavljenje imetja "narodnih sovražnikov" ter organizacija in zbiranje prijav vojne škode.
- Oddelek za industrijo je bil sestavljen iz odseka za kovinsko industrijo, odseka za tekstilno in oblačilno industrijo, odseka za usnje, odseka za industrijo gumi izdelkov, odseka za vodstvo malih rudnikov, odseka za živilsko industrijo, odseka za kemično industrijo, odseka za papirno industrijo, odseka za industrijo gradbenega materiala, odseka
za lesno industrijo in odseka za promet.
- Oddelek za rudarstvo in fužinarstvo je bil sestavljen iz odseka za rudarsko produkcijo,
odseka za fužinarsko proizvodnjo, odseka za načrtno gospodarstvo, odseka za rudarsko
nadzorstvo in odseka za vodstvo malih mlinov.
- Oddelek za energijo in elektrifikacijo je bil sestavljen iz odseka za proizvodnjo in prenos energije, odseka za razdelitev in potrošnjo energije, odseka za elektroindustrijo in
distribucijo elektromateriala in odseka za statistiko.
- Oddelek za nadzorstvo industrijskih naprav je bil sestavljen iz odseka za racionalizacijo industrijske produkcije in kontrolo produktov, odseka za tehnično kontrolo industrijskih inštalacij, odseka za inšpekcijo parnih kotlov, referata za racionalizacijo toplotnega
gospodarstva in laboratorij.
- Oddelek za strokovno šolstvo je bil sestavljen iz odseka za strokovne šole in odseka za
tečaje.
V okviru MIR so bili tudi strokovni sveti za rudarstvo, industrijo in strokovno šolstvo.
569
Prva večja reorganizacija MIR je bila 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47), ko so bile z
Uredbo o ustanovitvi glavnih direkcij MIR, kot operativno upravni voditelji industrijskih in rudarskih podjetij republiškega pomena, ustanovljene: Glavna direkcija kovinske industrije, Glavna direkcija za kemično industrijo (AS 256, zap. št. 250), Glavna
direkcija lesne industrije (AS 269, zap. št. 302), Glavna direkcija živilske industrije (AS
259, zap. št. 255), Glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindustrijo (ukinjena 5. 5.
1948 Ur.l. LRS, št. 21/48), Glavna direkcije za elektroindustrijo (ustanovljena 3. 8.
1948 - Ur.l. LRS, št. 34/48), Glavna direkcija industrije gradbenega materiala (AS 253,
zap. št. 248), Glavna direkcija grafične industrije, Glavna direkcija rudarstva, (ukinjena
11. 3. 1949 - Ur.l. LRS, št. 10/49, njeno poslovanje prevzame Generalna direkcija za
premog LRS (AS 262, zap. št. 256) in Glavna direkcija industrijskih servisov (AS 255,
zap. št. 249) ki je bila ustanovljena 2. 12. 1947 (Ur.l. LRS, št. 50/47).
Minister je določil katera podjetja so prišla v pristojnost posameznih direkcij. Pri MIR
je bil Zavod za industrijska raziskovanja (Ur.l. LRS, št. 18/47). Leta 1947 se je MIR za
kratek čas preimenovalo v Ministrstvo za industrijo, rudarstvo in elektrifikacijo LRS.
Organizacijska struktura MIR leta 1948: administrativno regularni sektor, planski sektor, operativni sektor, rudarski sektor, industrijski sektor in sektor elektrogospodarstva.
MIR se je z Ukazom o spremembi dne 2. 2. 1949 (Ur.l. LRS, št. 5/49) preimenovalo v
Ministrstvo za industrijo LRS. Zadeve s področja rudarstva je prevzela Generalna direkcija za premog LRS (AS 262, zap. št. 256) do ustanovitve Ministrstva za rudarstvo
LRS 17. 1. 1950 (Ur.l. LRS, št. 2/50). Istega dne je bilo ustanovljeno tudi Ministrstvo za
elektrogospodarstvo LRS. Obe ministrstvi sta delovali le tri mesece.
Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS so bila dne 28. 4. 1950 ukinjena ministrstva
za industrijo, rudarstvo in elektrogospodarstvo (Ur.l. LRS, št. 15/50). Namesto teh sta
bila ustanovljena Svet za predelovalno industrijo (AS 247, zap. št. 243) in Svet za energetiko in ekstraktivno industrijo (AS 245, zap. št. 241).
Fond smo poimenovali po prvem ustvarjalcu, Ministrstvu za industrijo in rudarstvo,
čeprav so v istem fondu še Ministrstvo za industrijo do 8. 2. 1949, Ministrstvo za rudarstvo od 17. 1. 1950 in Ministrstvo za elektrogospodarstvo 17. 1. 1950 (deluje le 3 mesece). V fondu so tudi predspisi, predvsem bilance iz leta 1939, ki so jih porebovali pri
procesu zaplemb in nacionalizacij.
Gradivo je bilo prevzeto v letih 1952 (septembra in oktobra od Likvidacijske komisije
Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Vlade LRS, novembra od Glavne direkcije za lesno
industrijo v likvidaciji) in 1960 (od CK ZKS).
Delovodniki in pripadajoči indeksi so pri iskanju podatkov neuporabi. Zato iščemo podatke na podlagi kazal k arhivskemu popisu (krajevnih, stvarnih, fizičnih oseb in pravnih oseb).
adaptacije tovarn in rudnikov 1945-1951/ agrarna reforma: poročila delegatov MIR za
rudnike in železarne 1945-1946/ avstrijska, nemška in italijanska lastnina 1945-1949/
bilance tovarn, rudnikov 1939, 1945-1951/ cene izdelkov in rud 1945-1951/ cenitve
nepremičnin in premičnin v povezavi z nacionalizacijo in razlastitvami 1946-1948/ darilne pogodbe: podarjene tovarne državi 1947-1948/ delovna sila: plani, tabele, primerjave 1945-1951/ dohodki in izdatki podjetij in rudnikov 1945-1947/ finančni plani
glavnih direkcij 1947-1951/ finančni plani tovarn in rudnikov 1945-1951/ investicije
glavnih direkcij 1947-1951/ investicije tovarn in rudnikov 1945-1951/ krediti
1945-1951/ letni plani glavnih direkcij, tovarn in rudnikov 1946-1951/ izvoz in uvoz
1945-1951/ kapitalna izgradnja 1947-1951/ likvidacije podjetij 1945-1948/ mesečna in
570
letna poročila glavnih direkcij, tovarn in rudnikov 1945-1951/ nacionalizacija
1946-1950/ norme v rudnikih 1946-1947/ okrožnice 1945-1950/ mesečna poročila delegatov MIR o stanju v podjetjih in rudnikih 1945-1946/ petletni gospodarski načrt
1947-1951/ poškodbe rudarjev 1945-1951/ razlastitve 1947-1950/ reparacije
1945-1948/ seznami podjetij 1945-1948/ statistični podatki o tovarnah in rudnikih
1945-1950/ UNRA-pomoč 1945-1948/ ustanovitve podjetij/ vojna škoda v rudnikih, železarnah/ zaključni računi glavnih direkcij, tovarn in rudnikov 1945-1951/ zaplembe
tovarn in rudnikov 1945-1947 (do 1949 glede na trajanje postopkov)/ delovodniki/ indeksi/
______________________________________________________________________
232
AS 241
MINISTRSTVO ZA IZVOZ IN UVOZ LJUDSKE REPUBLIKE
4.5 t. m./ 13 š., 36 k.
Predstavništvo uprave za zunanjo trgovino v Ljubljani, 1945 - 1947
Komite za zunanjo trgovino Vlade Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Ministrstvo za izvoz in uvoz Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1951
Komite Vlade LRS za zunanjo trgovino je bil ustanovljen 25. 7. 1947 (Ur.l. LRS, št.
32/47) Njegova naloga je bila izvajanje gospodarskih in organizacijskih nalog s področja zunanje trgovine, kolikor so bile te po odločbi Vlade FLRJ prenešene na Slovenijo.
Komite je izdajal v svoji pristojnosti na podlagi zakonov in uredb FLRJ in LRS predpise, navodila, odločbe.
Organizacijska struktura komiteja: poleg predsednika so komite sestavljali splošni, operativni in planski sektor ter personala.
Dne 21. 6. 1950 (Ur.l. LRS, št. 20/50) je bil Komite za zunanjo trgovino ukinjen, vse
pristojnosti pa so prešle na novoustanovljeno Ministrstvo za izvoz in uvoz. Ministrstvo
je imelo značaj zvezno - republiškega ministrstva, ker ni imelo samostojnega proračuna.
Naloge ministrstva so bile predvsem: kontrola uresničevanja izvoznega plana, komercialna pomoč izvoznim podjetjem, pospeševanje izvoza, sestavljanje izvoznega plana,
devizna kontrola, izdajanje izvoznih in uvoznih dovoljenj. Organizacijsko se je ministrstvo delilo na splošni sektor, sektor plana in plačilnega prometa, sektor izvoza in uvoza
in personalni oddelek.
Ministrstvo za uvoz in izvoz je delovalo razmeroma kratek čas, saj je bilo z Odlokom o
reorganizaciji Vlade LRS z dne 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) ukinjeno, vse zadeve
in pristojonosti pa so prešle na Svet za blagovni promet LRS (AS 242, zap. št. 240) in
Glavno upravo za izvoz in uvoz LRS (AS 274, zap. št. 277).
Gradivo je leta 1953 AS izročila Koordinacijska komisija za likvidacijo podjetij, zadrug, uradov in ustanov pri Ministrstvu za finance LRS. Drugi prevzem je bil od Uprave
za vodno gospodarstvo. Pri inventurnem popisu leta 1991 je bilo ugotovljeno da fond
Ministrstva za uvoz in izvoz vsebuje gradivo Ministrstva za zunanjo trgovino - Predstavništvo v Ljubljani in Komiteja za zunanjo trgovino Vlade LRS.
571
uvozno izvozna dovoljenja 1949-1951/ korespodenca s tujino 1949-1951/ organizacija
in poslovanja uvozno izvoznih podjetij, zastopstva 1950-1951/ plani 1950-1951/ strokovni izpiti 1950-1951/ velesejemska dejavnost 1951/ personala, personalne odločbe
1949-1951/ računovodstvo 1950/ finance in finančni prekrški 1949-1951/ kontrolnik
uvoza in izvoza 1949-1950/
- Predstavništvo uprave za zunanjo trgovino v Ljubljani:
seznami predvojnih firm, ki so poslovale z tujino 1945/ izvozno uvozna dovoljenja
1946-1947/ korespodenca 1946-1947/ uvoz in izvoz v cono B 1946/ računovodstvo
1947/
- Komite za zunanjo trgovino Vlade LRS:
zapisniki konferenc/ sestanki kolegija, strokovnih oddelkov 1948-1950/ poročila o stanju trgovine, knjigovodstva, izvozu/ zvezni urad za cene 1946-1950/ plani izvoza in uvoza: perspektivni, operativni, devizni, rebalansi plana 1947-1950/ izvozna dovoljenja
1949-1950/ okrožnice 1948/ investicije 1948/ bilance 1948/ diplome o kvaliteti proizvodov 1950/ kontrolniki uvoza in izvoza 1947, 1949-1950/ delovodniki 1945-1949/
______________________________________________________________________
233
AS 674
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO LJUDSKE REPUBLIKE
17.5 t. m./ 145 f., 67 k.
Ministrstvo za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije, 1948 - 1951
Ustanovljeno je bilo 14. 5. 1948 ko sta se Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS
(AS 1118, zap. št. 234) ter Ministrstvo za lesno industrijo LRS (AS 240, zap. št. 236)
preuredili tako, da sta ponovno nastali Ministrstvo za kmetijstvo LRS, ki je prevzelo od
dotakratnega Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS zadeve kmetijstva, in Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (AS 237, zap. št. 229), ki je prevzelo vse
zadeve Ministrstva za lesno industrijo, od dotakratnega Ministrstva za kmetijstvo in
gozdarstvo pa zadeve gozdarstva (Ur.l. LRS, št. 22/48).
V okviru Ministrstva za kmetijstvo LRS so bile 28. in 29. 10. 1948 ustanovljene tudi:
- Nižji veterinarski živinorejski šoli v Ljubljani in Kočevju ter
- Nižja veterinarska šola v Ponovičah (Ur.l. LRS, št. 47/48).
Z reorganizacijo Vlade LRS 11. 4. 1951 je bilo ministrstvo ukinjeno (Ur.l. LRS, št.
15/51). Zadeve iz njegove pristojnosti so prešle v pristojnost Sveta Vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244, zap. št. 244) in Glavne uprave za kmetijstvo LRS (AS
678, zap. št. 273).
Gradivo je 3. 9. 1952 izročila Likvidacijska komisija Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
Vlade LRS. Dokumentacija o prevzemu ni ohranjena.
personala 1945-1949/ plačilni seznami 1951/ plačilni seznami kmetijskih šol/ proračuni
1945-1948/ veterinarski strokovni izpiti 1950-1951/ izvoz vina 1948/ vinska razstava v
572
Mariboru 1947/ uprava za živinorejo 1947/ vinski pridelek 1947/ poročila državnih
posestev 1951/ kmetijske šole 1948-1950/ veterinarske šole 1948-1950/ učni načrti
1950/ redovalnice 1950/ bilance kmetijskih gospodarstev 1949/ bilance trgovskih podjetij 1947/ posojila 1949/ gradnje 1949/ koloradski hrošč 1949/ poročevalska služba
1950/ melioracije 1950/ agrarne skupnosti 1948/ plan setve 1948-1950/ kmetijski stroji
1949/ zadružništvo 1949/ žrebčarske šole 1945-1951/ licenciranje žrebcev 1945-1951/
zaključni računi državnih posestev 1950-1951/ vodno preskrbovalne naprave za Idrijo
in Ljubljansko barje/ delovodniki in indeksi 1948-1951/
______________________________________________________________________
234
AS 1118
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO LJUDSKE
24.0 t. m./ 176 f., 45 š., 59 k.
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1948
Ustanovljeno je bilo z Zakonom o reorganizaciji Vlade LRS 5. 3. 1946 (Ur.l. LRS, št.
20/46), ko sta se združili Ministrstvo za poljedelstvo oziroma kmetijstvo (AS 235, zap.
št. 238) in Ministrstvo za gozdarstvo NVS (AS 234, zap. št. 227). Ministrstvo je vodil
minister oziroma pomočnik, ki je bil v tem obdobju pristojen za gozdarstvo. Minister za
kmetijstvo in gozdarstvo je na podlagi Zakona o agrarni reformi imenoval komisije za
agrarno reformo 16. 1. 1946 (Ur.l. SNOS in NVS, št. 7/46). Komisije so bile okrožne in
okrajne. Okrožne so bile v Celju, Mariboru, Novem mestu in Ljubljani. V okviru njih so
delovale okrajne (Celje-mesto, Celje-okolica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah,
Šoštanj-Gornji Grad; Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Ptuj, Murska Sobota, Gornja Radgona, Prevalje, Dolnja Lendava; Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj, Kočevje; Rakek, Škofja Loka, Ljubljana-okolica, Jesenice, Grosuplje, Kamnik, Kranj; Ljubljana-mesto.
Z 22. 1. 1947 (Ur.l. LRS, št. 20/47) je ministrstvo začelo opravljati poleg zadev iz lastnih pristojnosti tudi določene zadeve iz pristojnosti zveznih ministrstev.
Z ustanovitvijo Ministrstva za lesno industrijo LRS (AS 240, zap. št. 236) 18. 8. 1947
(Ur.l. LRS, št. 35/47) so se iz njegove pristojnosti izločile zadeve lesne industrije.
8. 2. 1948 so bila v zvezi z Zakonom o državnih gospodarskih podjetjih in v zvezi z
zvezno uredbo o organizaciji gozdarstva z dne 27. 12. 1946 (Ur.l. LRS, št. 106/46) na
predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo ukinjena Gorenjsko, Dravsko, Kočevsko,
Dolenjsko in Savinjsko gozdno gospodarstvo. Ustanovljena so bila republiška državna
gospodarska podjetja - Gozdna gospodarstva Bled, Brežice, Celje, Kranj, Kočevje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nazarje, Novo mesto, Podvelka, Postojna, Rakek, Ribnica, Slovenj Gradec in Tolmin (Ur.l. LRS, št. 49/48). Omenjena podjetja so bila pod
operativnim vodstvom Glavne direkcije republiških gozdnih gospodarstev (AS 254,
zap. št. 258), ki je delovala v okviru ministrstva (Ur.l. LRS, št. 7/48). 18. 2. 1948 so
izmerili in popisali vse gozdove in gozdna zemljišča državnega, zadružnega in zasebnega sektorja. Na osnovi tega je bila ustanovljena Uprava za urejanje gozdov (Ur.l. LRS,
št. 10/48). Izdelovala je ureditvene elaborate in opravljala revizije vseh gozdov in goz573
dnih zemljišč, vodila je kataster gozdov in gozdnih zemljišč. Za varstvo kmetijskih
zemljišč je bila pri ministrstvu ustanovljena Uprava za urejanje hudournikov (Ur.l. LRS,
št. 72/48). Določala je zemljišča in hudourniška območja in vse v zvezi z njimi.
14. 5. 1948 je prišlo do reorganizacije, ko sta se Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo
LRS in Ministrstvo za lesno industrijo LRS preuredili. Nastali sta Ministrstvo za kmetijstvo LRS (AS 674, zap. št. 233), ki je prevzelo vse zadeve kmetijstva in Ministrstvo
za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (AS 237, zap. št. 229), ki je prevzelo vse zadeve
Ministrstva za lesno industrijo, od Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo pa zadeve
gozdarstva (Ur.l. LRS, št. 22/48).
V okviru ministrstva sta delovala Veterinarski znanstveni zavod Slovenije
(VEZNAVOD) in Kmetijski znanstveni zavod Slovenije (AS 1162, zap. št. 318), ki je
združeval vse kmetijsko znanstveno delo. V okviru mistrstva je bilo ustanovljenih več
državnih podjetij. V njegovem okviru je delovala tudi Uprava za pogozdovanje in melioracijo Krasa (Ur.l. LRS, št. 51/47).
- Kozina B., Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996
Gradivo je bilo predano trikrat: 3. 9. 1952 ga je izročila Likvidacijska komisija Sveta
vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo brez prevzemnega seznama in brez popisa; 15. 3.
1953 je Glavna direkcija lesne industrije v likvidaciji izročila gradivo za obdobje 1945 1949 (glej AS 237, zap. št. 229); 10. 9. 1981 je predal del gradiva še Republiški komite
za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
personalne zadeve 1947/ seznam poslovalnic in ekonomij 1948/ nacionalizacije 1947/
denarni zavodi 1946/ gozdne ceste 1948/ štipendije 1947/ bilance kmetijskih posestev
1946-1948/ produkcija in oddaja lesa 1947/ zapisniki Uprave za povzdigo gozdov/ gozdna gospodarstva 1949/ petletni perspektivni plan 1947-1951/ poročila o živalih v gozdu 1948/ okrožnice: zatiranje koloradskega hrošča, krompir, elementarne nesreče
1946/ kmetijski šoli Grm, Rečica 1947/ državna posestva Zavrč pri Ptuju 1946, Rogatec, Rakičan, Slovenske Konjice-Loče, Št. Janž pri Ptuju, Kapela-Slatina Radenci, Jarenina, Jeruzalem-Svetinje, Kostanjevica, Podlehnik, Ponoviče, Marenberg, Verd pri Vrhniki 1948/ gnojila/ semena/ vojni ujetniki na kmetijskih zemljiščih/ letna veterinarska
poročila/ agrarna reforma: odločbe okrajnih in okrožnih komisij za agrarno reformo/
574
______________________________________________________________________
235
AS 1119
MINISTRSTVO ZA KOMUNALNE ZADEVE LJUDSKE
3.0 t. m./ 24 š.
Ministrstvo za komunalne zadeve Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Ministrstvo je bilo ustanovljeno 16. 1. 1947 (Ur.l. LRS, št. 3/47) z nalogo usmerjanja in
neposrednega vodstva lokalnega gospodarstva in s tem dviga življenjske ravni prebivalstva. Organizacija: sekretariat, obči in personalni oddelek ter planski, funkcionalni in
operativni sektor. Kot posvetovalna organa je imel še Svet obrtnikov in Svet urbanistov.
28. 7. 1948 je bila pri njem ustanovljena Glavna direkcija državnih gospodarskih podjetij (Ur.l. LRS, št. 40/48). Ministrstvo je bilo ukinjeno aprila 1950, pristojnosti pa so
prešle na Svet vlade LRS za lokalno gospodarstvo, v okviru katerega je deloval Komite
vlade LRS za komunalne zadeve (AS 141, zap. št. 288), ki se je ukvarjal z istimi pristojnostmi kot omenjeno ukinjeno ministrstvo (Ur.l. LRS, št. 16/50).
Fond je bil prevzet skupaj z drugim gradivom leta 1953 od Sveta za gradnje in komunalne zadeve LRS, leta 1960 pa en fascikel od CK ZKS.
plani/ okrožnice/ seznam porušenih gospodarskih in stanovanjskih poslopij v Sloveniji/
poročila o obnovi po okrajih/ personala/ zakonske zadeve/ poročila/ finance/
______________________________________________________________________
236
AS 240
MINISTRSTVO ZA LESNO INDUSTRIJO LJUDSKE REPUBLIKE
9.0 t. m./ 81 f., 27 k.
Ministrstvo za lesno industrijo Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Ustanovljeno je bilo 18. 8. 1947 (Ur.l. LRS, 35/47). Od Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS (AS 226, zap. št. 231) je prevzelo vse zadeve lesne industrije. 25. 10. 1947
(Ur.l. LRS, št. 45/47) je prešla v pristojnost Ministrstva za lesno industrijo LRS Glavna
direkcija lesne industrije LRS (AS 258, zap. št. 253). Organizacijska struktura je bila
sledeča: funkcionalni, operativni in planski sektor.
14. 5. 1948 je prišlo do reorganizacije Vlade LRS (Ur.l. LRS, št. 22/48). Ministrstvo za
lesno industrijo LRS in Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1118, zap. št. 234)
sta se preuredili tako, da sta nastali Ministrstvo za kmetijstvo LRS (AS 674, zap. št.
233), ki je prevzelo zadeve kmetijstva, in Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo
(AS 237, zap. št. 229), ki je prevzelo vse zadeve lesne industrije in gozdarstva.
575
14. 9. 1949 je bilo ponovno ustanovljeno Ministrstvo za lesno industrijo (Ur.l. LRS, št.
28/49), ki je od Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo prevzelo vse zadeve eksploatacije državnih gozdov, zadeve obdelave in predelave lesa in zadeve lesnih industrijskih obratov. 28. 4. 1950 je bilo omenjeno ministrstvo ukinjeno (Ur.l. LRS, št.
15/50). Njegove pristojnosti pa so prešle na Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo.
personalni spisi/ plačilni seznami 1949-1950/ pogodbe s tujino 1950/ gradnje gozdnih
cest/ disciplinski postopki 1949/ gozdna avtopodjetja/ šolstvo 1950/ štipendisti 1950/
plan delovne sile/ disciplinsko sodišče 1948-1949/ čebelarstvo 1950/ delovodniki in
indeksi 1947-1950/
______________________________________________________________________
237
AS 1117
MINISTRSTVO ZA LOKALNI PROMET LJUDSKE REPUBLIKE
11.0 t. m./ 90 f., 9 k.
Ministrstvo za lokalni promet Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1951
Glavna uprava Državnega avtobusnega in prevozniškega podjetja Slovenije, 1946 1948
Direkcija za avtopromet pri Predsedstvu Vlade Ljudske republike Slovenije, 1946
- 1947
Ustanovljeno je bilo 5. 5. 1945 (Ur.l. SNOS, št. 5/45) z ukazom Predsedstva SNOS kot
najvišji upravni oziroma nadzorni oblastni organ za celoten promet v Sloveniji, v kolikor ni bil v pristojnosti zveznih ministrstev.
Pristojnosti: nadzor nad železniškim prometom, poslovanjem poštno telegrafsko telefonske in radijske službe, zračnim prometom, pomorskim in rečnim prometom; organizacija, nadzor in uprava lokalnega cestnega prometa, nadzor nad inozemskim prometom; priprava zakonskih uredb s področja izvrševanja zadev, posredovanih iz zveznega
ministrstva. To ministrstvo je bilo ukinjeno z reorganizacijo Vlade LRS 6. 3. 1946 (Ur.l.
LRS, št. 20/46) in vse njegove pristojnosti je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve
LRS (AS 225, zap. št. 206), operativni del poslovanja pa DAPPS (Državno avtobusno
in prevozniško podjetje Slovenije), ki je bilo ustanovljeno 10. 4. 1946 (Ur.l. LRS, št.
29/46) kot republiško podjetje za prevoz potnikov in blaga. Kasneje je operativni del
poslovanja prevzela Direkcija za avtopromet LRS pri Predsedstvu Vlade LRS, ustanovljena 14. 9. 1946 (Ur.l. LRS, št. 64/46), ki je delovala kot samostojni organ do 14. 10.
1947 (Ur.l. LRS, št. 43/47), nato je njene pristojnosti prevzelo ponovno ustanovljeno
Ministrstvo za lokalni promet LRS.
To je bilo drugič ustanovljeno 26. 7. 1947 (Ur.l. LRS, št. 32/47) in je prevzelo nekatere
pristojosti Vlade LRS, Ministrstva za notranje zadeve LRS ter Ministrstva za trgovino
576
in preskrbo LRS (AS 230, zap. št. 239). Razdeljeno je bilo na funkcionalni in operativni
sektor.
Podrejene glavne direkcije in uprave, ki so vodile podjetja republiškega pomena s področja prometa, remontne dejavnosti in oskrbovanja so bile:
- Glavna direkcija za avtopromet LRS (AS 271, zap. št. 263),
- Glavna direkcija za cestni promet LRS (AS 271, zap. št. 263),
- Glavna direkcija za avtodelavnice LRS (AS 263, zap. št. 262),
- Glavna direkcija za oskrbo z avtomobilskim in pogonskim materialom LRS, ki je delovala od 30. 12. 1947 do 24. 5. 1949 (Ur.l. LRS, št. 1/48 in 17/49) in je bila odgovorna
za materialno oskrbo vseh vozil na teritoriju LRS ter pristojna za uvoz vozil in tehničnega materiala in
- Glavna uprava za ceste LRS (AS 1235, zap. št. 305).
5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50) je bil pri Vladi ustanovljen Svet Vlade LRS za lokalno
gospodarstvo, kot organ za vodstvo in koordinacijo dela v zadevah lokalne industrije,
komunalnega gospodarstva, lokalnega turizma in gostinstva. Prevzel pa je tudi nekatere
pristojnosti v zadevah lokalnega prometa.
Ministrstvo za lokalni promet je bilo ukinjeno z reorganizacijo vlade 11. 4. 1951 (Ur.l.
LRS, št. 15/51), njegove pristojnosti so prešle na novo ustanovljeno Glavno upravo za
promet LRS (AS 277, zap. št. 276), ki je delovala v okviru Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve (AS 246, zap. št. 242).
Gradivo je leta 1953 izročil Svet vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve skupaj z
gradivom Glavne uprave za promet LRS ter Glavne direkcije za cestni promet LRS.
Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo ločeno v svoj fond in popisano leta 1992.
organizacija ministrstva/ zapisniki strokovnega sveta 1950/ prometna in PTT statistika
1945-1949/ stroški proizvodnje in transporta 1949-1950/ plan 1950-1951/ investicije in
krediti 1950/ registracije 1948/ razlastitve 1949/ garaže v Sloveniji 1948-1949/ zapisniki Komisije za revizijo gradbenih podjetij/ gradivo Uprave za ceste 1948/ bilance za
SAP 1948-1951: Ljubljana, Celje, Maribor, Ajdovščina/ avtošole 1951/ analiza prometa
za Kranj in Trbovlje 1949-1950/ cestna mreža zveznega pomena 1948/ vozni redi
1945-1952/ kronika avtobusnega prometa 1947/ likvidacijske bilance Glavne direkcije
za avtopromet 1948-1949/ likvidacijske bilance avtopodjetij Ljubljana in Ajdovščina
1948-1949/ cestna mreža državnega pomena 1948/ organizacija špedicijskih podjetij
1947-1951/ delovodnik 1949-1951/
______________________________________________________________________
238
AS 235
MINISTRSTVO ZA POLJEDELSTVO NARODNE VLADE
4.0 t. m./ 23 f., 26 k.
Ministrstvo za poljedelstvo Narodne vlade Slovenije, 1945 - 1946
577
Ustanovljeno je bilo 5. 5. 1945 z Ukazom Predsedstva SNOS o imenovanju Narodne
vlade Slovenije v Ajdovščini (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45). S spremembo sestave Narodne vlade Slovenije 11. 12. 1945 je bila ministru za kmetijstvo oziroma poljedelstvo
(v uporabi sta bili obe imeni) poverjena še funkcija ministra za gozdarstvo NVS. Z reorganizacijo Vlade LRS 5. 3. 1946 sta se takratni Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za gozdarstvo združili v Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1118, zap. št.
234).
Pristojnosti: opravljalo je zadeve kmetijstva, veterinarstva, agrarne reforme in kolonizacije.
Organizacijska struktura: obči oddelek, oddelek za rastlinsko proizvodnjo, oddelek za
živinorejo, oddelek za veterinarstvo, oddelek za zemljiško reformo in agrarno politiko,
Uprava državnih kmetijskih posestev, Uprava državnih mlekarn, Uprava kmetijskih
strojnih postaj. Podrejeni so mu bili tudi Kmetijski znanstveni zavod Slovenije (AS
1162, zap. št. 318), Državni veterinarski zavod Ljubljana, državne konjarne, državne
kmetijske šole, državne kmetijske gospodinjske šole, vinarske in sadjarske šole ter kmetijska posestva. V okviru Ministrstva za kmetijstvo je bila 24. 9. 1945 ustanovljena
Hmeljska komisija (Ur.l. SNOS in NVS, št. 40/45).
Gradivo je AS prevzel trikrat: 3. 9. 1952 ga je predala Likvidacijska komisija Sveta za
kmetijstvo in gozdarstvo, 23. 3. 1965 Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo
SR Slovenije in 10. 9. 1981 Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
Gradivo je bilo prevzeto v neurejenem stanju in brez popisa.
personala 1945-1946/ kmetijska posestva: Bežigrad, Teharje pri Celju, Ekonomija Celje, Novigrad, Dobrna pri Celju, Ormož, Turnišče, Zavrč pri Ptuju, Jablje, Javornik pri
Guštanju, Jeruzalem - Svetinje, Jareninski Dvor, Žovnek, Šenek, Novi Klošter, Velika
Nedelja, Virštajn, Vurberg, Križ pri Komendi, Črnelo pri Dobu, Špitalič 1945-1946/
čebelarstvo 1946/ sadjarstvo 1946/ semena 1946/ veterinarski znanstveni zavodi: poročila 1945-1946/ vrtnarski zavodi 1945-1946/ UNRA: uvoz 1945/ delovodniki in indeksi
1945-1946/
578
______________________________________________________________________
239
AS 230
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LJUDSKE
19.5 t. m./ 96 š., 78 k.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1951
Ministrstvo za trgovino in preskrbo (MTP) je bilo ustanovljeno dne 5. 5. 1945 (Ur.l.
LRS, št. 5/45) in je imelo sledeče naloge: izdajanje uredb, pravilnikov, navodil in uradnih tolmačenj v okviru zvezne zakonodaje in samostojnih predpisov, sodelovanje z ostalimi federalnimi ministrstvi, priprave načrtov za notranjo trgovino, nadzor nad izvajanjem zakonov, nad strokovnimi ustanovami na področju trgovine ter nad vsemi akcijskimi družbami, ustanavljanje državnih in mešanih trgovskih podjetij, vodstvo statistike
notranje trgovine, izdajanje dovoljenj za potovalne agencije, trgovino z orožjem, nadzor
nad trgovsko zbornico in nabavnimi zadrugami in reševanje pritožb zoper odločbe narodnih odborov.
MTP je imelo sredi leta 1945 sledečo organizacijsko strukturo: obči oddelek, oddelek za
trgovino, oddelek za preskrbo in oddelek za cene. Oddelki so se delili na odseke. Prva
večja reorganizacija je bila leta 1947, ko so bile ustanovljene glavne direkcije, ki so bile
pod neposrednim vodstvom ministrstva, imele pa so pristojnosti, ki so bile po zakonih
in uredbah dane republiškim upravam.
Pri MTP so bile ustanovljene naslednje direkcije:
- Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij LRS, ustanovljena 20. 10. 1947 (Ur.l.
LRS, št. 44/47), ukinjena 28. 6. 1948 (Ur.l. LRS, št. 40/48) in ponovno ustanovljena 11.
3. 1949 (Ur.l. LRS, št. 9/49);
- Glavna direkcija za odkup in promet z živino in mesom;
- Glavna direkcija za odkup in promet z alkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo;
- Glavna direkcija za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo;
- Glavna direkcija za odkup in promet z mlekom in mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in
divjačino, ustanovljena 18. 12. 1948 (Ur.l. LRS, št. 39/49);
- Generalna direkcija za prehrambeno industrijo (AS 259, zap. št. 255).
Novoustanovljene glavne direkcije so na svojih področjih skrbele za izvrševanje plana
odkupa in razdelitve blaga, koordinirale delo podrejnih podjetij in izdajale odredbe lokalnim podjetjem in zadrugam, skrbele za prevoz in skladiščenje blaga, vodile evidenco
o odkupu, predelavi in oddaji pridelkov, izvajale politiko cen ter skrbele za vzgojo strokovnega kadra.
Od decembra 1947 do decembra 1948 je bilo ministrstvo devetkrat reorganizirano. Koncem leta 1948 je imelo naslednjo organizacijsko strukturo: minister s pomočniki, sekretarjem, vodjem trgovske inšpekcije, šefom organizacijske grupe in načelnikom. V okviru ministrstva je deloval tudi strokovni svet.
Ministrstvo so sestavljali naslednji sektorji oziroma oddelki: splošni sektor, sektor preskrbe, planski sektor ter personalni oddelek.
Uredba MTP o Nabavljalnem zavodu Slovenije (Ur.l. SNOS in NVS, št. 44/45) z dne 9.
10. 1945 je določala, da se Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani (med vojno
PREVOD) preimenuje v Nabavljalni zavod Slovenije v Ljubljani in postane zavod federalne Slovenije. MTP je imelo vodstvo in nadzorstvo nad njim.
579
Pri MTP je bila 30. 5. 1947 (Ur.l. LRS, št. 22/47) ustanovljena Uprava za turizem in
gostinstvo, odgovorna za delo v turizmu in izvajanje turistične politike in je bila pod
neposrednim vodstvom ministra za trgovino in preskrbo. Vse zadeve iz njene
pristojnosti je prevzel 20. 8. 1948 (Ur.l. LRS, št. 36/48) ustanovljeni Komite za turizem
in gostinstvo pri Vladi LRS (AS 278, zap. št. 289).
4. 10. 1947 je bila pri MTP ustanovljena Uprava za odkup, ki jo je vodil direktor, neposredno odgovoren ministru (Ur.l. LRS, št. 43/47). Glavno delo Uprave je bilo: vodenje
odkupov posameznih kmetijskih pridelkov, organizacija trga in prehajanje na svobodni
trg, vodenje operativne evidence, priprava plana odkupne mreže, izdelava predlogov za
plan sezonskih kreditov.
11. 4. 1951 je bilo MTP ukinjeno, zadeve iz njegove pristojnosti so prešle na Svet Vlade
LRS za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240) in Glavno upravo za trgovino in preskrbo (Ur.l. LRS, št. 15/51).
- Poročilo o delu Ministrstva za trgovino in preskrbo od osvoboditve do danes, MTP
NVS, oktober 1946
Gradivo je izročila Koordinacijska komisija za likvidacijo podjetij, zadrug, uradov in
ustanov pri Ministrstvu za finance LRS leta 1953. Fond vsebuje gradivo, ki zadeva trgovino in preskrbo, trgovsko mrežo, strokovno šolstvo, personalne zadeve in finančno
poslovanje.
Pri personalnem in pravnem oddelku, kjer so spise odlagali po organizacijskih enotah,
je ohranjena oziroma rekonstruirana prvotna ureditev. Ohranjeni so delovodniki in indeksi, vendar spisi niso bili odlagani po delovodnih številkah, zato so delovodniki uporabni le kot razvid nad obsegom poslovanja.
okrožnice 1945-1950/ seje kolegija, načelnikov 1946/ konference: medrepubliške, zveznih uradov, oddelkov,
zastopnikov trgovske mreže 1948-1950/ bilance in zaključni računi lekarn, zdravilišč,
tovarn, tvrdk 1941-1945/ zaplembe 1945-1948/ nacionalizacije 1945-1950/ agrarna
reforma 1946/ seznami zaplenjenih tvrdk in oseb, obsojenih na zaplembo imovine
1945-1948/ cenitve nepremičnin in premičnin v zvezi
z nacionalizacijo in razlastitvami 1945-1948/ odškodnine v zvezi z nacionalizacijo
1947-1948/ poročila o zalogah, poslovanju in obračunu plač 1951/ delniške družbe in
delničarji 1945-1946/ trgovska mreža 1945-1951/ garantirana, racionirana preskrba
1945-1951/ pritožbe o sejmarski obrti 1951/ seznami prebivalstva za izdajo živilskih
kart 1946-1949/ cene 1945-1950/ gostinstvo in turizem 1945-1950/ odkupi 1946-1951/
nabava in razdeljevanje živil 1947-1951/ poverjeništva okrajnih in oblastnih ljudskih
odborov za trgovino in preskrbo 1948-1949/ vojni ujetniki 1945-1948/ strokovno šolstvo: gospodarske, gostinske, ekonomske in trgovske šole, tečaji 1946-1951/ trgovinske
inšpekcije 1945-1950/ nabavno-prodajne zadruge, kupne pogodbe z Naprozami
1946-1949/ plani 1947, 1948/ personala 1945-1950/ matične knjige delavcev in uslužbencev 1945-1950/ delovodniki in indeksi 1945-1951/
580
______________________________________________________________________
240
AS 242
SVET VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
BLAGOVNI PROMET, 1948 - 1952
3.0 t. m./ 17 š., 6 k.
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za blagovni promet, 1951 - 1953
Dne 28. 4. 1950 je bil pri Vladi LRS ustanovljen Svet za blagovni promet kot organ za
splošno vodstvo in koordinacijo dela v zadevah trgovine in preskrbe, državnih nabav in
odkupa, turizma, gostinstva in prehrambene industrije (Ur.l. LRS, št. 15/50). Z odlokom
o reorganizaciji Vlade LRS z dne 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 39/51) je ponovno ustanovljeni Svet prevzel delovno področje ukinjenih ministrstev: Ministrstva za trgovino in
preskrbo (AS 230, zap. št. 239), Ministrstva za državne nabave (AS 239, zap. št. 226),
Ministrstva za izvoz in uvoz (AS 241, zap. št. 232) ter Komiteja za turizem in gostinstvo (AS 278, zap. št. 289).
Svet so poleg predsednika sestavljali še direktorji glavnih uprav: Glavne uprave za trgovino in preskrbo, Glavne uprave za državne nabave (AS 280, zap. št. 271), Glavne
uprave za turizem in gostinstvo (AS 278, zap. št. 289) in Glavne uprave za uvoz in izvoz (AS 274, zap. št. 277). 10. 12. 1951 (Ur.l. LRS, št. 39/51) so bile glavne uprave kot
samostojni organi Sveta vlade LRS za blagovni promet likvidirane. Zadeve ukinjenih
glavnih uprav za trgovino in preskrbo, za državne nabave ter turizem in gostinstvo so se
prenesle na Svet vlade LRS za blagovni promet neposredno. Zadeve odpravljene Glavne uprave za izvoz in uvoz pa so se glede na naravo posameznih zadev prenesle na upravne organe: Svet vlade LRS za blagovni promet, Svet vlade LRS za industrijo (AS
247, zap. št. 243), Gospodarski svet vlade LRS, Ministrstvo za finance LRS (AS 1116,
zap. št. 307), Narodna banka FLRJ - Centrala za LRS (AS 1268, zap. št. 666). Z ukinitvijo ministrstev in glavih uprav so na Svetu za blagovni promet ustanovili samostojni
sektor za izvoz in uvoz, ki je imel sledeče naloge: organizacija izvoznega in uvoznega
komercialnega aparata, sestavljenje bilance in plana izvoza in uvoza, ekonomsko proučevanje zunanjih tržišč, obračunavanje deviz in komercialno finančna kontrola. Svet
vlade LRS za blagovni promet so po tej reorganizaciji sestavljali poleg predsednika
Sveta še člani, ki jih je po predlogu predsednika Vlade LRS imenoval Prezidij Ljudske
skupščine LRS.
Ob ukinitvi Glavne direkcije državnih trgovskih podjetij LRS (AS 230, zap. št. 239) dne
14. 1. 1952 (Ur.l. LRS, št. 2/52) je njeno premoženje prevzel Svet za blagovni promet
LRS v sporazumu z Ministrstvom za finance LRS.
Z Odlokom o razglasitvi Zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in
politične ureditve in organih oblasti LRS z dne 30. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) so zadeve, ki so spadale v pristojnost Sveta vlade LRS za blagovni promet, prešle v pristojnost Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS (AS 1125, zap. št. 279) razen nekaterih zadev, ki so prešle v pristojnost Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje (AS
1136, zap. št. 304).
uradov in ustanov pri Ministrstvu za finace LRS skupaj z gradivom drugih fondov s
področja trgovine in preskrbe.
581
zaplembe 1948-1949/ imovinski akti 1948/ zapisniki sej podjetij, zveznega Sveta za blagovni promet, zveznega Gospodarskega sveta, Gospodarskega sveta vlade LRS, Glavne
direkcije za prehrambeno industrijo LRS 1950-1952/ trgovinska inšpekcija 1951-1952/
trgovinska zastopništva 1951-1952/ zunanja trgovina 1951-1952/ uvoz in izvoz
1951-1952/ sociala 1951-1952/ turizem in gostinstvo 1951-1952/ likvidacije podjetij
1952/ mlinska industrija 1945-1952/ cene 1951-1952/ odločbe 1951-1952: personala,
prenos osnovnih sredstev, prenos imovine, marže/ zaključni računi in bilance
1951-1952/ odkupi 1948-1952/ okrožnice 1950-1952/ plani potreb potrošnikov
1950-1952/ delavski sveti 1951-1952/ izvozno-uvozna dovoljenja 1952/ pogodbe, sporazumi 1950-1952/ plače, regresi 1950-1951/ boni 1948-1951/ bilteni 1952: gospodarski,
desetdnevni, dnevni o prehrani, prehrambeni industriji, odkupu/ kazala za vse vrste
delovodnikov 1950/ delovodniki in indeksi 1950-1952/
______________________________________________________________________
241
AS 245
ENERGETIKO IN EKSTRAKTIVNO INDUSTRIJO, 1948 - 1952
3.7 t. m./ 34 š.
Ministrstvo za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1950
Generalna direkcija za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije, 1950 1951
Glavna direkcija elektrogospodarstva Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Generalna direkcija za rudarstvo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1951
Glavna direkcija premoga Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Glavna direkcija metalurgije Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Uprava za vodno gospodarstvo pri Predsedstvu Vlade Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1950
Komite Vlade Ljudske republike Slovenije za vodno gospodarstvo, 1950 - 1951
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za energetiko in ekstraktivno industrijo,
1950 - 1951
Področje energetike je pred ustanovitvijo posebnega organa obvladovalo Ministrstvo za
industrijo in rudarstvo LRS (MIR) (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od 5. 5. 1945
do 2. 2. 1949 (Ur.l. SNOS, št. 5/45 ter Ur.l. LRS, št. 5/49), ki je imelo v svoji sestavi
Oddelek za rudarstvo ter Oddelek za energijo in elektrifikacijo. MIR je bilo 2. 2. 1949
(Ur.l. LRS, št. 5/49) preimenovano v Ministrstvo za industrijo LRS. Posebna organa za
rudarstvo in elektrogospodarstvo, Ministrstvo za rudarstvo LRS ter Ministrstvo za elektrogospodarstvo, sta bila ustanovljena 10. 1. 1950 (Ur.l. LRS, št. 2/50), delovala sta le
nekaj mesecev in bila ukinjena 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50). Njuno delovno področje je prevzel 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50) ustanovljeni Svet vlade LRS za energetiko in ekstraktivno industrijo (SEEI). Bil je organ vlade za vodstvo dela na področju
582
rudarstva, elektrogospodarstva in vodnega gospodarstva. 5. 5. 1950 so bili v okviru Sveta ustanovljeni naslednji samostojni organi:
- Generalna direkcija za rudarstvo LRS, predhodnik je bilo Ministrstvo za rudarstvo
LRS. Z reorganizacijo vlade 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) se je Generalna direkcija
za rudarstvo LRS preimenovala v Glavno direkcijo premoga LRS.
- Generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS, predhodnik je bilo Ministrstvo za
elektrogospodarstvo LRS. Po reorganizaciji vlade 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) se
je preimenovala v Glavno direkcijo elektrogospodarstva LRS.
- Komite Vlade LRS za vodno gospodarstvo, predhodnik je bila Uprava za vodno gospodarstvo pri Predsedstvu Vlade LRS, ustanovljena 18. 7. 1949 (Ur.l. LRS, št. 22/49).
Od 5. 2. 1951 (Ur.l. LRS, št. 7/51) je imel Komite v sestavi tudi Upravo za hidrometeorološko službo ter Upravo za regulacijo in meliorizacijo. Po ukinitvi Komiteja 11. 4.
1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je prevzela njegove pristojnosti Glavna uprava za vodno
gospodarstvo LRS v sestavi Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve LRS
(AS 246, zap. št. 242).
V okviru Sveta sta delovali tudi:
- Uprava za geološka raziskovanja LRS, ustanovljena 11. 7. 1950 (Ur.l. LRS, št. 22/50),
v sestavu je imela Podjetje za globinsko vrtanje;
- Glavna direkcija metalurgije LRS, ustanovljena 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51), (AS
273, zap. št. 254).
Svet je bil ukinjen 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51), njegove pristojnosti ter generalne
direkcije je prevzel Svet vlade LRS za industrijo (AS 247, zap. št. 243).
Gradivo sta leta 1952 izročili Likvidacijska komisija Glavne direkcije za premog in
Likvidacijska komisija Glavne direkcije za metalurgijo LRS ter leta 1971 Republiški
sekretariat za gospodarstvo - gradivo Komisije za revizijo gradbenih programov in
projektov v okviru SEEI. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi
niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo ločeno v svoj fond leta 1991. Gradivo za metalurgijo se po 8. 10. 1951 nadaljuje v fondu Glavne direkcije za metalurgijo LRS (glej
AS 273, zap. št. 254).
investicije prve petletke/ bilance za elektropodjetja, naftno industrijo, rudarstvo
1950-1951/ razdelitev in cene premoga/ poraba in cene električne energije/ načrti za
geološke raziskave/ projekti za elektrifikacijo terena in gradnjo elektrarn/ plani proizvodnje 1950-1951/ izvoz in uvoz za podjetja/ konference SEEI/ razlastitve zemljišč za
potrebe naftne industrije/
- Proizvodnja nafte Doljna Lendava:
finančni rezultati 1948-1951, družbeni plan 1952, investicije 1948-1952/
- Uprava za geološka raziskovanja:
raziskave in gradbena dela 1951-1952/
- Komisija za revizijo gradbenih programov in projektov v SEEI:
investicije na področju rudarstva, elektrogospodarstva in metalurgije/ izobraževanje v
rudarstvu in elektrogospodarstvu/
indeksi podjetij 1951-1952/ delovodniki 1950-1951/
______________________________________________________________________
583
242
AS 246
GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE, 1951 - 1952
1.0 t. m./ 14 f.
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za gradbene in komunalne zadeve, 1951 1953
Ustanovljen je bil 11. 4. 1951 z Odlokom o reorganizaciji Vlade LRS (Ur.l. LRS, št.
15/51), ko sta bila ukinjena Ministrstvo za gradnje LRS in Komite za komunalne zadeve.
V sestavi Sveta so bili kot samostojni organi:
- Glavna direkcija gradbenih podjetij,
- Glavna direkcija industrije gradbenega materiala (AS 253, zap. št. 248),
- Glavna uprava za komunalne zadeve,
- Glavna uprava za promet (AS 277, zap. št. 276) in
- Glavna uprava za vodno gospodarstvo.
Naloge: odločal je o pravilnikih, odredbah in drugih splošnih predpisih za katere je bil
pristojen, o predračunu in planu. Z Zakonom za izvršitev Ustavnega zakona, o temeljih
družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS z dne 30. 3. 1953 (Ur.l. LRS, št.
3/53), so prešle pristojnosti Sveta na Državni sekretariat za gospodarstvo (AS 1125,
zap. št. 279), razen za znanstveno proučevanje problemov gospodarstva, opravljanje
periodičnih analiz gospodarstva in pripravo gospodarskih planov, kar je opravljal novo
ustanovljeni Republiški zavod za gospodarsko planiranje (AS 1136, zap. št. 304).
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za gospodarstvo leta 1971. Spisovne evidence
niso ohranjene. Arhivski popis je narejen na podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so
nekateri vsebinski sklopi. Gradivo za leto 1953 je pri pravnem nasledniku - Državnem
sekretariatu za gospodarstvo.
bilance 1950-1952/ zaključni računi 1950-1951/ okrožnice 1951/ razlastitve 1951/ predračuni gradbenih podjetij 1951-1952/ reorganizacija 1951/ poslovniki 1951/ plačilni
seznami 1951/ mesečni, trimesečni plani/ personalne zadeve/
______________________________________________________________________
243
AS 247
INDUSTRIJO, 1947 - 1953
8.0 t. m./ 60 š., 4 k.
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za predelovalno industrijo, 1950 - 1951
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za industrijo, 1951 - 1953
584
Po ukinitvi Ministrstva za industrijo LRS je bil 28. 4. 1950 ustanovljen Svet za predelovalno industrijo LRS (Ur.l. LRS, št. 15/50), ki je postal organ Vlade LRS za splošno
vodstvo in za koordinacijo dela za tekstilno, usnjarsko, kovinsko predelovalno in elektroindustrijo, kemično in lesno industrijo. Ta je bil ukinjen 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št.
33/51), ko se je ustanovil Svet za industrijo LRS, ki je dobil tudi pristojnosti Sveta za
energetiko in ekstraktivno industrijo LRS.
Organiziran je bil v štirih sektorjih:
- sekretariat, ki je skrbel za kadrovske zadeve, pravno službo, računovodstvo, ekonomat;
- planski sektor, ki se je ukvarjal s proporci proizvodnje, finančnimi plani, kapitalno
izgradnjo in evidencami;
- tehnični oddelek, ki se je ukvarjal z napredkom proizvodnje in skrbel za povezave z
zavodi, inšpekcijami, strokovnimi sveti, podjetji;
- sektor za uvoz in izvoz, ki je bil pristojen za devizne bilance, izdajanje uvozno-izvoznih dovoljenj in dovoljenj za potovanja v inozemstvo.
Pri Svetu za predelovalno industrijo LRS so bile naslednje direkcije in uprave:
- Glavna direkcija kovinske predelovalne industrije in elektroidustrije (AS 257, zap. št.
252),
- Glavna direkcija kemične industrije (AS 256, zap. št. 250),
- Glavna direkcija lesne industrije (AS 258, zap. št. 253),
- Glavna direkcija tekstilne industrije (AS 260, zap. št. 260),
- Glavna direkcija usnjarske industrije (AS 261, zap. št. 261),
- Glavna direkcija prehrambne industrije (AS 259, zap. št. 255) in
- Glavna uprava za lokalno industrijo in obrt (AS 275, zap. št. 275).
Pri Svetu za industrijo LRS pa so bile poleg zgoraj navedenih še:
- Glavna direkcija elektrogospodarstva,
- Glavna direkcija premoga (AS 262, zap. št. 256),
- Glavna direkcija metalurgije (AS 273, zap. št. 254),
- Glavna direkcija za strojegradnjo (AS 272, zap. št. 269) in
- Glavna uprava za lokalno industrijo.
Z Odlokom o reorganizaciji Vlade LRS (Ur.l. LRS, 15/51), je postal SVI LRS plansko
kontrolni in koordinacijski organ; koordiniral je delo glavnih direkcij in uprav, ki so
bile v njegovem sestavu, odločal na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe direktorjev,
izdajal splošne predpise.
V pristojnosti SVI LRS so bili:
- Zavod za konstrukcije,
- Hidroelektroprojekt,
- Inšpekcija za parne kotle,
- Inšpekcija za energetiko,
- Inšpekcija za stroje,
- Rudarska inšpekcija,
- Odpad, podjetje za promet z odpadki,
- Uprava za geološka raziskovanja,
- Slovenija - Eksport, Podjetje za uvoz in izvoz in
- Industrijski servis s podružnicami.
SVI LRS so ukinili 12. 4. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53). Njegovo delo sta prevzela Državni
sekretariat za gospodarstvo LRS (AS 1125, zap. št. 279) in Republiški zavod za gospodarsko planiranje LRS (AS 1136, zap. št. 304).
585
Gradivo SVI LRS je bilo prevzeto trikrat: oktobra 1952 od Likvidacijske komisije SVI
LRS, februarja od Uprave za vodno godarstvo in decembra 1971 od Republiškega sekretariata za gospodarstvo. Ohranjeni so predspisi, predvsem iz Ministrstva za industrijo in rudarstvo in Ministrstva za industrijo, ki so jih potrebovali pri poslovanju. Ohranili
smo tudi fakture za izvoz lesa v tujino.
Delovodniki in pripadajoči indeksi so pri iskanju spisov neuporabni. Podatke iščemo s
pomočjo kazal k arhivskemu inventarju (krajevni, stvarni, pravnih oseb in fizičnih
oseb).
delovna sila 1950/ družbeni plan 1950-1953/ investicije 1950-1953/ izseljenci/ uvoz/
izvoz/ nacionalizacija 1951/ seznam podjetij/ raziskovalna dela/ nemške reparacije
1950-1951/ šolstvo/ zaplembe 1948-1952/ obrt/ cene/ akumulacija/ carinski predpisi/
delavci v JA/ gradbeni plan/ preskrba z materialom/ zapisniki sej/ Slovenijales: fakture
o prodaji lesa/ zunanje trgovinski sporazumi 1947-1951/ poročila o petletki 1947-1950/
delovodniki/ indeksi/
______________________________________________________________________
244
AS 244
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO, 1951 - 1952
3.2 t. m./ 68 f., 12 k.
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, 1950 - 1953
Ustanovljen je bil z reorganizacijo Vlade LRS 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS št. 15/50). Deloval je kot organ vlade za splošno vodstvo in za koordinacijo dela v zadevah kmetijstva,
gozdarstva in v zadevah državnih posestev. Svet so sestavljali predsednik sveta, ki je bil
član Vlade LRS in člani: minister za kmetijstvo LRS, minister za gozdarstvo LRS in
minister za državna posestva LRS. Z odlokom o reorganizaciji Vlade LRS 11. 4. 1951
sta bili Ministrstvi za kmetijstvo LRS (AS 674, zap. št. 233) in Ministrstvo za gozdarstvo LRS (AS 675, zap. št. 228) ukinjeni, Ministrstvo za državna posestva pa že 31. 8.
1950, ko ga zamenja Generalna direkcija državnih kmetijskih posestev LRS (AS 290,
zap. št. 259) in vsi posli so bili prenešeni na Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo
in njegove organe.
V okviru Sveta so delovale:
- Glavna uprava za kmetijstvo (AS 678, zap. št. 273),
- Glavna uprava za gozdarstvo (AS 1232, zap. št. 272),
- Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev (AS 290, zap. št. 259) in
- Glavna direkcija za zadružno kmetijstvo.
Delovale so kot samostojni organi, ki pa so bili z reorganizacijo Sveta 24. 12. 1951 ukinjeni (Ur.l. LRS, št. 41/51) in so njihove pristojnosti prešle neposredno na Svet.
V pristojnosti Sveta so bili: Kmetijski znanstveni zavod, ki se je kasneje preoblikoval v
Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije (AS 1162, zap. št. 318), kmetijske,
veterinarske in gozdarske šole, ki pa so 8. 7. 1952 prešle v pristojnost ljudskih odborov
(Ur.l. LRS, št. 21/52).
586
Z Ustavnim zakonom z dne 30. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) je bil Svet ukinjen. Njegove pristojnosti so prešle na Državni sekretariat za gospodarstvo (AS 1125, zap. št. 279),
deloma pa na Republiški zavod za gospodarsko planiranje (AS 1136, zap. št. 304).
Gradivo so izročili: 18. 5. 1952 Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo, 3. 9. 1952
Likvidacijska komisija Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo, 23. 3. 1965 Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, 15. 11. 1967 Republiški sekretariat
za zdravstvo in socialno vastvo, 10. 9. 1981 Republiški komite za energetiko, industrijo
in gradbeništvo in 21. 9. 1987 Republiški sekretariat za finance. Prevzemni seznam je
bil napravljen samo za prevzema leta 1965 in 1987. Gradivo je bilo urejeno in popisano
leta 1991.
zaključni računi po kmetijskih posestvih 1952/ personala 1951/ Glavna uprava za regulacijo rek 1952/ proračuni 1952/ gozdno kulturna dela 1951/ plani gozdnih gospodarstev 1952/ urejanje gozdov 1951-1952/ gozdni požari 1951/ plan eteričnih olj 1952/
kmetijske šole 1952/ gozdni mrčes/ vojaški konji/ kmetijske delovne zadruge 1951/ koloradski hrošč/ kmetijski stroji/ razlastitve 1952/ zakon o gozdovih/ proizvodni plan 1952/
srednja veterinarska šola 1951/ delovodnik in indeks 1951-1952/
arhivski popis 1991/ arhivski inventar 1998/
______________________________________________________________________
245
AS 1266
REPUBLIŠKI DRUŽBENI SVET ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN
EKONOMSKO POLITIKO, 1978 - 1990
3.0 t. m./
Republiški družbeni svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, 1975 - 1990
Ustanovljen je bil z Zakonom o republiških svetih 6. 2. 1975 (Ur.l. SRS, št. 3/75). Obravnaval je vprašanja gospodarskega razvoja SFR Jugoslavije oziroma SR Slovenije in
druga vprašanja, pomembna za določanje ekonomske politike in gospodarski razvoj. Bil
je posvetovalne telo. Svet je imel še Koordinacijski odbor sveta v stalni sestavi, medtem
ko je bil sam svet sestavljen iz predstavnikov organov in organizacij, ki so sodelovali
pri delu sveta, glede na vprašanja, ki so bila na dnevnem redu sveta.
Ukinjen je bil 24. 4. 1990 (Ur.l. RS, št. 14/90). Vse pristojnosti je prevzel Izvršni svet
Skupščine Republike Slovenije.
Gradivo je bilo prevzeto dvakrat: 15. 1. 1990 ga je izročil ustvarjalec, 26. 4. 1990 pa
Sekretariat Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
usmeritve razvoja elektronske industrije/ delitev osebnega dohodka/ razvoj drobnega
gospodarstva/ sistem plačilnega prometa/ družbeni plan SRS 1976-1980, 1981-1985,
1986-2000/ ekonomsko sodelovanje SFRJ z EGS/ ekonomski odnosi s tujino/ razvoj
kmetijstva 1981-1985/ stopnja gospodarske razvitosti republik in avtonomnih pokrajin/
program dela republiškega in zveznega sveta/ zapisniki sej/ antiinflacijska politika/
587
jugoslovanska inflacija/ tuja vlaganja/ reforme gospodarskega sistema/ razvoj turizma/
pomorska orientacija/
______________________________________________________________________
246
AS 270
GLAVNA DIREKCIJA GRADBENIH PODJETIJ LJUDSKE
5.0 t. m./ 43 f., 5 k.
Glavna direkcija gradbenih podjetij Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1952
Ustanovljena je bila 5. 6. 1950 (Ur.l. LRS, št. 18/50) pri MG LRS (AS 233, zap. št.
230), kot operativno upravni voditelj državnih gradbenih podjetij.
Sestavljali so jo: pomočnik ministra, ki je bil tudi direktor, kolegij in strokovni svet
(kadar so obravnavali važna strokovna vprašanja).
Ukinjena je bila z Ukazom o odpravi glavnih direkcij in glavnih uprav 4. 7. 1952 (Ur.l.
LRS, št. 19/52).
Gradivo je bilo prevzeto leta 1953 od Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve. Predspisi so iz gradiva MG LRS in MIR LRS, ki so jih potrebovali pri poslovanju.
Delovodniki in indeksi so pri iskanju spisov neuporabni. Arhivski popis je narejen na
podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so nekateri vsebinski sklopi.
letna poročila 1947-1951/ zapisniki sej upravnega odbora/ letni plani 1948-1951/ bilance 1950 -1951/ delovna sila/ seznam podjetij in ustanov/ okrožnice 1951-1952/ korespondenca s tujino 1952/ strokovni izpiti 1951/ plani, analize 1951-1952/ investicije
1951-1952/ delovna sila 1951-1952/ gradbeni material/ plansko analitična poročila
1951/ personala/ delovodniki in indeksi/
588
______________________________________________________________________
247
AS 1456
GLAVNA DIREKCIJA GRAFIČNE INDUSTRIJE LJUDSKE
9.0 t. m./ 57 f., 20 k.
Uprava državnih grafičnih podjetij Slovenije, 1945 - 1946
Uprava grafične industrije Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1947
Glavna direkcija grafične industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Prvi republiški upravni organ za področje grafične industrije je bila Uprava državnih
grafičnih podjetij Slovenije, ustanovljena z Uredbo Ministrstva za industrijo in rudarstvo (MIR) 13. 12. 1945 (Ur.l. SNOS in NVS, št. 4/46). Ko je bila 19. 10. 1946 (Ur.l.
SNOS in NVS, št. 70/46) ukinjena, je bila ustanovljena Uprava grafične industrije LRS,
ki je prevzela vse njene zadeve. Skrbela je za tehnično in komercialno povezovanje, za
racionalizacijo dela, za naročila in razdeljevanje dela za vsa državna grafična podjetja
(tiskarne, klišarne, litografije, knjigoveznice, predelovalnice papirja...). Ko so bile 28. 2.
1947 pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo (AS 226, zap. št. 231) kot operativni upravni organi ustanovljene glavne direkcije, je bila ena od njih tudi Glavna direkcija grafične industrije. Podjetja, ki so spadala v njeno pristojnost, je določil minister za industrijo in rudarstvo. Naloge je direkcija prevzela od ukinjene Uprave grafične industrije
LRS. Po razformiranju MIR 1949 je prešla v sestav Ministrstva za industrijo (AS 226,
zap. št. 231) in 1950 v sestav Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo (AS 247, zap.
št. 243). Ukinjena je bila 8. 7. 1950 (Ur.l. LRS, št. 22/50).
Gradivo je leta 1954 prevzel od Triglavske tiskarne v Ljubljani Mestni arhiv v Ljubljani
skupaj s popisom gradiva, ki ga je sestavila Likvidacijska komisija Glavne direkcije leta
1952. Leta 1968 ga je Mestni arhiv odstopil AS.
bilance 1945-1949/ zapisniki sej in konferenc tiskarn, sindikalnih podrožnic, biroja za
pospeševanje proizvodnje, upravnega odbora 1945-1949/ zaključni računi/ prevzem
imovine/ plani 1945-1960: petletni, letni, mesečni, kadrov, finančni, proizvodnje, produktivnosti, investicijski, plačilnega fonda, realizacije/ odločbe o nastavitvi delavcev,
odobritvi zaključnih računov, nacionalizaciji 1945-1950/ okrožnice 1945-1950/ seznami
podjetij, osebja, strojev 1945-1949/ likvidacije/ zaplembe/ nacionaliacije/ vojna škoda/
načrti 1947/ tiskarne 1945-1949/ korespodenca 1947-1949/ papir 1949: poraba, naročila, prošnje za dodelitev, problematika/ koncesijske listine lastnikov nacionaliziranih
podjetij 1948/ nagrajevanje 1949/ normativi 1949/ delovna sila 1949/ terjatve 1946/
personalne mape 1946-1950/ delovodniki 1946-1950/
589
______________________________________________________________________
248
AS 253
GLAVNA DIREKCIJA INDUSTRIJE GRADBENEGA
MATERIALA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1946 - 1952
16.0 t. m./ 111 f., 81 k., 1 kt.
Glavna direkcija industrije gradbenega materiala Ljudske republike Slovenije,
1947 - 1952
Ustanovljena je bila z Uredbo o ustanovitvi glavnih direkcij pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo (AS 226, zap. št. 231) 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) kot operativni
upravni voditelj industrijskih podjetij gradbenega materiala republiškega pomena. Z
uredbo 19. 1. 1948 (Ur.l. LRS, št. 4/48) je prešla v pristojnost Ministrstva za gradnje
(AS 233, zap. št. 230).
Organizacija: pomočnik ministra (ki je bil hkrati direktor), kolegij, strokovni svet.
Z Uredbo o odpravi glavnih direkcij in glavnih uprav je 4. 7. 1952 prenehala z delovanjem (Ur.l. LRS, št. 19/52). Njene naloge so prešle na Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je bilo prevzeto leta 1953 od Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve. Delovodniki in indeksi so pri iskanju spisov neuporabni. Arhivski popis je narejen
na podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so nekateri vsebinski sklopi.
finančni plani 1948/ nacionalizirana podjetja 1947-1952/ okrožnice 1947-1950/ bilance
1946-1951/ investicijski plani 1949-1950/ finančni plani 1949-1950/ kapitalna izgradnja 1950/ zaplembe 1947-1951/ letna poročila 1948/ uvoz 1951-1952/ izvoz/ personala/
cene 1949/ krediti 1949/ nacionalizacija 1947-1952/ proizvodni zvezni in republiški
plan 1949/ tehnična dokumentacija 1948-1951/ razlastitve 1950/ zapisniki sej 1951/
______________________________________________________________________
249
AS 255
GLAVNA DIREKCIJA INDUSTRIJSKIH SERVISOV LJUDSKE
0.1 t. m./ 1 š.
Glavna direkcija industrijskih servisov Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1952
Ustanovljena je bila 28. 2. 1947 z Uredbo o ustanovitvi glavnih direkcij (Ur.l. LRS, št.
12/47) pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo (AS 226, zap. št. 231) kot operativno
upravni voditelj industrijskih servisov republiškega pomena. Ukinjena je bila 11. 7.
1952 (Ur.l. LRS, št. 20/52). Pristojnosti sta si razdelila Svet vlade LRS za industrijo
(AS 247, zap. št. 243) in Svet vlade LRS za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240).
Gradivo je bilo prevzeto leta 1953 od Likvidacijske komisije.
Arhivski popis je narejen na podlagi obstoječe ureditve.
590
bilance 1947, 1948, 1949/
______________________________________________________________________
250
AS 256
GLAVNA DIREKCIJA KEMIČNE INDUSTRIJE LJUDSKE
5.0 t. m./ 51 f., 8 k.
Glavna direkcija kemične industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Generalna direkcija za kemično industrije Ljudske republike Slovenije, 1950 1951
Glavna direkcija kemične industrijo pri Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Za področje kemične industrije je bilo po letu 1945 pristojno Ministrstvo za industrijo
in rudarstvo LRS (MIR) (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od 5. 5. 1945 do 2. 2.
1949 (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45 in LRS, št. 5/49) ter imelo v Oddelku za industrijo
Odsek za kemično industrijo in Odsek za papirno industrijo. Glavna direkcija kemične
industrije LRS je bila ustanovljena 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) in je delovala v
okviru MIR do njegove ukinitve 2. 2. 1949. Nato je bila v sestavi Ministrstva za industrijo LRS (AS 226, zap. št. 231) od 2. 2. 1949 do 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 5/49 in
15/50), po njegovi ukinitvi pa v sestavi Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo (AS
247, zap. št. 243), ki je deloval od 28. 4. 1950 do 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/50 in
33/51). V tem času je bila 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50) Glavna direkcija preimenovana v Generalno direkcijo za kemično industrijo LRS. Bila je organ vlade za vodstvo
kemične, steklarske, keramične in papirne industrije. Direkcija je bila operativni upravni voditelj republiških podjetij kemične industrije. Načeloval ji je generalni direktor v
skladu s smernicami Gospodarskega sveta vlade LRS in Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo. Direkcija se je financirala na podlagi finančnega plana iz prispevkov
podjetij, ki jih je vodila.
Generalna direkcija je bila ukinjena 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51), njene pristojnosti
je prevzela Glavna direkcija kemične industrije LRS. Ta je bila v sestavi Sveta vlade
LRS za predelovalno industrijo do njegove ukinitve 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51),
ko je prešla v sestavo istočasno ustanovljenega Sveta vlade LRS za industrijo (AS 247,
zap. št. 243). Direkcija je delovala do ukinitve 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52), njene
pristojnosti je prevzel Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je izročila Glavna direkcija kemične industrije LRS v likvidaciji leta 1952 in
Centralni komite ZKS leta 1960. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z
gradivom drugih upravnih organov in je bilo fizično ločeno v svoj fond leta 1991.
bilance kemičnih tovarn 1948-1950/ industrijska poročila tovarn v Celju 1946-1950/
Tovarna mila, sveč in kemičnih izdelkov Dolničar & Richter: organizacija, valorizacija
591
in nacionalizacija podjetja, bilance 1945-1947/ proizvodni plani za kemične tovarne
1949-1950/ primopredaje podjetij 1950/ zapisniki direkcije 1951/ korespondenca s tujino 1945-1948/ normativi materiala, proizvodnje in delovne sile za kemične tovarne
1948-1950/ normativi kapitalne izgradnje za kemične tovarne 1949/ poročila in pregled
proizvodnje Tovarne dušika Ruše 1947-1950/ poročila in odločbe Ljubljanske milarne
1947-1951/ odločbe državne arbitraže 1949-1950/ organizacijske sheme po tovarnah
1949/ mesečna poročila za zvezno plansko komisijo 1949/ likvidacijska bilanca direkcije 1952/ plan potreb materiala za kemične tovarne 1952/ izgradnja in kadri v šolstvu
1948-1949/ kadrovske zadeve uslužbencev direkcije/ matične knjige 1950/ imenski indeksi A-Ž 1945/ analitični dnevniki 1950/
______________________________________________________________________
251
AS 279
GLAVNA DIREKCIJA KOVINSKE INDUSTRIJE LJUDSKE
25.5 t. m./ 215 f., 22 k.
Glavna direkcija kovinske industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Generalna direkcija kovinske predelovalne in elektroindustrije Ljudske republike
Glavna direkcija kovinske predelovalne in elektroindustrije Ljudske republike
Pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LRS (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od
5. 5. 1945 do 2. 2. 1949, je deloval v okviru Oddelka za industrijo Odsek za kovinsko
industrijo. Njegove pristojnosti je 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) prevzela Glavna
direkcija kovinske industrije LRS, ki je bila ustanovljena z Uredbo o ustanovitvi glavnih direkcij pri MIR-u. Direkcija je bila operativni upravni voditelj podjetij za področje
kovinske industrije in je bila neposredno pod vodstvom ministra in njegovih pomočnikov. Z Ukazom o spremembi Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS 2. 2. 1949
(Ur.l. LRS, št. 5/49) je prešla direkcija v sestavo Ministrstva za industrijo LRS. Z Uredbo o ukinitvi Glavne direkcije za elektroindustrijo LRS (AS 294, zap. št. 264) 1. 4. 1950
(Ur.l. LRS, št. 19/50) je prevzela Glavna direkcija kovinske industrije LRS tudi njene
pristojnost. Z ukinitvijo Ministrstva za industrijo LRS 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50)
je bila direkcija ukinjena in njene pristojnosti je prevzela Generalna direkcija kovinske
predelovalne in elektroindustrije LRS, ki je bila ustanovljena 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št.
16/50), preimenovana v glavno direkcijo 11. 4. 1951 in ukinjena 4. 7. 1952 (AS 257,
zap. št. 252).
Gradivo je leta 1952 izročila Likvidacijska komisija Glavne direkcije kovinske predelovalne in elektroindustrije. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo fizično ločeno v svoj fond in popisano leta
1991.
592
pravilniki podjetij republiškega pomena 1947-1951/ zapisniki sej po podjetih
1948-1951/ revizijska poročila 1949-1950/ plani proizvodnje 1947-1950/ kreditni plani
1949/ produktivnost 1949-1952/ bilance podjetij 1948-1952/ finančni plani po podjetjih
1948-1952/ izgube 1947-1949/ odločbe in dekreti 1947-1952/ poročila o izvozu
1949-1950/ cene izdelkov in plani cen 1948-1950/ korespondenca 1948-1952/ strokovno šolstvo 1948-1952/ izgradnja kovinske industrije in poročila o reviziji Tovarne orodja Zreče 1947-1951/ tehnična dokumentacija Titan Kamnik, Saturnus, Utensilija/ dokumentacija Tovarne emajlirane posode Celje 1947/ odločbe o likvidaciji podjetja Breza 1952/ korespondenca Remont Maribor 1949-1950/ TAM - bilanca 1948/ korespondenca Tovarne Ruše in Tovarne ELMA 1950-1951/ plani delovne sile 1949-1952/ personala 1948-1952/
______________________________________________________________________
252
AS 257
GLAVNA DIREKCIJA KOVINSKO PREDELOVALNE IN
ELEKTROINDUSTRIJE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1947 - 1952
3.0 t. m./ 28 f., 2 k.
Glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindustrijo Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Glavna direkcija kovinsko predelovalne in elektroindustrije Ljudske republike
Prva povojna organa za to področje sta bili Glavna direkcija kovinske industrije LRS
(AS 279, zap. št. 251) in Glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindustrijo LRS
(AS 294, zap. št. 264), ki sta delovali od 28. 2. 1947 do 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 12/47
in 16/50). Obe sta bili v sestavi Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS (AS 226,
zap. št. 231), po njegovem preimenovanju 2. 2. 1949 (Ur.l. LRS, št. 5/49) pa v sestavi
Ministrstva za industrijo LRS - do njegove ukinitve 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50).
Njune pristojnosti je prevzela Generalna direkcija kovinske predelovalne in elektroindustrije LRS (glej tudi AS 294, zap. št. 264), ki je bila ustanovljena 5. 5. 1950 (Ur.l.
LRS, št. 16/50). Direkcija je bila v sestavi Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo
(AS 247, zap. št. 243), ki je deloval od 28. 4. 1950 do 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/50
in št. 33/51). Bila je organ Vlade LRS za vodstvo zadev s področja kovinske predelovalne industrije, elektroindustrije in radijske industrije. Generalna direkcija je bila operativni upravni voditelj podjetij republiškega pomena za proizvodnjo kovinskih, elektrotehničnih in radijskih izdelkov. Načeloval ji je generalni direktor, ki je deloval v skladu
s smernicami vlade, Gospodarskega sveta in Sveta za predelovalno industrijo. Financirala se je iz prispevkov podjetij, ki jih je vodila. Direkcija je bila ukinjena 11. 4. 1951
(Ur.l. LRS, št. 15/51), njene pristojnosti je prevzela Glavna direkcija kovinsko predelo-
593
valne in elektroindustrije LRS, ki je bila še vedno v sestavi Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo do njegove ukinitve 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51), nato pa v sestavi Sveta vlade LRS za industrijo (AS 247, zap. št. 243). Ukinjena je bila 4. 7. 1952
(Ur.l. LRS, št. 19/52). Njene pristojnosti je prevzel Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je leta 1952 v dveh delih izročila Likvidacijska komisija Glavne direkcije kovinsko predelovalne in elektroindustrije. Ustvarjalec je za svojo evidenco uporabljal
delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je
bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo fizično ločeno v svoj fond
in popisano leta 1991.
plani investicij 1947-1951/ zaključni računi 1947-1951/ finance 1949/ korespondenca
1949-1952/ poročila 1950-1951/ planske kalkulacije 1950-1951/ bilance 1949-1950/
odločbe o nacionalizaciji/ okrožnice 1950/ planiranje cen 1951/ strokovni izpiti in naloge 1951/ zaposleni 1950/ delovodniki 1948-1951/
______________________________________________________________________
253
AS 258
GLAVNA DIREKCIJA LESNE INDUSTRIJE LJUDSKE
31.0 t. m./ 262 f., 58 k.
Glavna direkcija lesne industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1949
Generalna direkcija za lesno industrijo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1951
Glavna direkcija lesne industrije Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Ustanovljena je bila skupaj z ostalimi glavnimi direkcijami po predlogu Ministrstva za
industrijo in rudarstvo LRS 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) in sicer kot operativni in
upravni voditelj industrijskih podjetij republiškega pomena. Na čelu je bil direktor, tehnične zadeve je vodil glavni inženir, kadrovske zadeve direktor za kadrovske zadeve,
planske zadeve direktor za planiranje, komercialne pa komercialni direktor. Omenjene
je imenoval minister za industrijo in rudarstvo LRS v soglasju s predsednikom Vlade
LRS in so sestavljali kolegij.
25. 10. 1947 (Ur.l. LRS, št. 45/47) je prešla iz pristojnosti Ministrstva za industrijo in
rudarstvo (AS 226, zap. št. 231) v pristojnost Ministrstva za lesno industrijo (AS 240,
zap. št. 236), 14. 5. 1948 pa v pristojnost Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo
(AS 237, zap. št. 229). 1. 1. 1949 je bila ukinjena (Ur.l. LRS, št. 6/49). Njene pravice in
dolžnosti so prevzele v okviru svoje pristojnosti Glavna direkcija za gozdno proizvodnjo (AS 264, zap. št. 265), Glavna direkcija za žagarsko proizvodnjo (AS 268, zap. št.
270), Glavna direkcija za lesno predelovalno industrijo (AS 265, zap. št. 266), Glavna
direkcija republiških gozdarskih avtopodjetij (AS 291, zap. št. 257) in Glavna direkcija
za promet z lesom (AS 267, zap. št. 268).
5. 5. 1950 je prišlo v okviru Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo (AS 247, zap.
št. 243) kot organa za splošno vodstvo in koordinacijo dela do ustanovitve Generalne
direkcije za lesno industrijo LRS (Ur.l. LRS, št. 16/50). Ta je prevzela pristojnosti vseh
594
prejšnjih glavnih direkcij, ki so bile tedaj ukinjene. Bila je operativni upravni voditelj
podjetij republiškega pomena za proizvodno in predelavo lesa in promet lesom, prevzela je tudi vse zadeve Ministrstva za lesno industrijo.
Z reorganizacijo Vlade LRS 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bila Generalna direkcija za lesno industrijo preimenovana v Glavno direkcijo lesne industrije. Po ukinitvi Sveta za predelovalno industrijo 8. 10. 1951 je prešla k Svetu vlade LRS za industrijo. Ukinjena je bila 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52). Njene pristojnosti so prešle na Gospodarski svet vlade LRS.
finančni plan 1947-1950/ gozdne takse 1948/ živilske nakaznice 1950/ delovna sila,
kadri 1951/ popisi strojev/ plačilni seznami 1949/ obračuni regresov kmetijskih zadrug
1950-1951/ Slovenijales: nabava materiala, korespondenca s tujimi podjetji 1949/ disciplinska sodišča po podjetjih 1950/ obsojenci katerih premoženje je bilo zaplenjeno
1946/ uslužbenci po podjetjih LIP-ov 1950/ personala 1951/ vojni ujetniki 1948/ mesečna poročila po LIP-ih 1949-1950/ kartoteka odpreme gozdnih sortimentov 1950/ podjetja v likvidaciji 1951/ počitniški domovi 1950/ likvidacijske bilance gozdnih gospodarstev 1950/ pravne mape po podjetjih (seznam)/ indeks po podjetjih in ustanovah/ delovodniki 1949-1950/
______________________________________________________________________
254
AS 273
GLAVNA DIREKCIJA METALURGIJE LJUDSKE REPUBLIKE
17.0 t. m./ 145 š., 3 k.
Generalna direkcija za metalurgijo Federativne ljudske republike Jugoslavije,
1950 - 1951
Generalna direkcija črne metalurgije Federativne ljudske republike Jugoslavije,
1950 - 1951
Glavna direkcija metalurgije Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Po letu 1945 je bilo za področje metalurgije pristojno Ministrstvo za industrijo in rudarstvo (MIR) (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od 5. 5. 1945 do 2. 2. 1949 (Ur.l.
SNOS in NVS, št. 5/45 in LRS, št. 5/49). MIR je imel v Oddelku za industrijo Odsek za
kovinsko industrijo ter v Oddelku za rudarstvo in fužinarstvo naslednje odseke: za rudarsko produkcijo, za fužinarsko proizvodnjo, za načrtno gospodarstvo, za rudarsko
nadzorstvo in za vodstvo malih mlinov. Z reorganizacijo MIR-a so bile za posamezna
področja ustanovljene iz oddelkov direkcije. Za področje kovinske industrije je bila
ustanovljena 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) Glavna direkcija kovinske industrije
LRS (AS 257, zap. št. 252), ki je delovala v sestavu MIR in Ministrstva za industrijo.
Ukinjena je bila skupaj s tem ministrstvom 3. 5. 1950. Tedaj je bil ustanovljen Svet vla595
de LRS za predelovalno industrijo in v njegovem okviru Generalna direkcija kovinske
predelovalne in elektroindustrije LRS (AS 257, zap. št. 252), ki je delovala do aprila
1951.
Prvi samostojni organ za področje metalurgije je bila Glavna direkcija metalurgije LRS,
ki je bila ustanovljena 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) kot samostojni organ v okviru
Sveta vlade LRS za energetiko in ekstraktivno industrijo (AS 245, zap. št. 241). Direkcija je opravljala dolžnosti splošnega vodstva in nadzorstva iz pristojnosti državne uprave za področje metalurške proizvodnje. Nadzirala in koordinirala je metalurška podjetja republiškega pomena ter metalurško industrijske šole v Celju, Mežici, Slovenski
Bistrici in Štorah. Direkcija je ostala v sestavi Sveta vlade LRS za energetiko in ekstraktivno industrijo vse do njegove ukinitve 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51), nato pa je
prešla v sestavo istočasno ustanovljenega Sveta vlade LRS za industrijo (AS 247, zap.
št. 243) (Ur.l. LRS, št. 33/51), vendar pa je z reorganizacijo izgubila položaj samostojnega republiškega organa. Direkcija je bila ukinjena 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) in
njene pristojnosti so se prenesle na Gospodarski svet vlade LRS.
Na zveznem nivoju sta bili v okviru Ministrstva za rudarstvo FLRJ 10. 2. 1950 (Ur.l.
FLRJ, št. 11/50) ukinjeni Generalna direkcija za rudnike in topilnice barvastih kovin
FLRJ ter Generalna direkcija za aluminij in baker FLRJ. Njuno delovno področje sta
prevzeli Generalna direkcija za metalurgijo FLRJ ter Generalna direkcija za barvasto
metalurgijo FLRJ, ki sta bili v sestavi Sveta vlade FLRJ za energetiko in ekstraktivno
industrijo. Generalna direkcija za metalurgijo FLRJ je bila ustanovljena 10. 2. 1950
(Ur.l. FLRJ, št. 11/50) in je bila operativni upravni voditelj podjetij splošnega državnega pomena za proizvodnjo in predelavo kovin. Dne 14. 6. 1950 (Ur.l. FLRJ, št. 40/50)
se je ustanovila Generalna direkcija za črno metalurgijo FLRJ za vodstvo podjetij črne
metalurgije iz zvezne pristojnosti. Direkcija je bila v sestavi Sveta vlade FLRJ za strojegradnjo, ki je prevzel pristojnosti istočasno ukinjenega Ministrstva za težko industrijo
FLRJ.
Generalna direkcija za metalurgijo FLRJ in Generalna direkcija za črno metalurgijo
FLRJ sta bili ukinjeni 6. 4. 1951 (Ur.l. FLRJ, št. 18/51), njuno področje dela se je preneslo na republiške glavne direkcije metalurgije.
Gradivo je leta 1952 izročila Likvidacijska komisija Glavne direkcije metalurgije LRS.
Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in ločeno v svoj fond leta 1991.
zaključni računi metalurških podjetij 1947-1951/ letna in mesečna poročila/ akumulacija in amortizacija v metalurških podjetjih/ oprema iz uvoza/ cene in izdelki železarn
1950-1951/ devizna sredstva/ elektrifikacija metalurških podjetij/ energetska poročila
metalurških podjetij/ finančni plani 1947-1951/ investicije in gradbeni projekti v metalurgiji 1948-1952/ izvoz in uvoz v metalurških podjetjih/ projekti kapitalna izgradnja
1947-1952/ krediti za metalurška podjetja 1950-1952/ oprema in material za potrebe
podjetij/ normativi podjetij 1948-1951/ operativni plani podjetij 1948-1952/ reparacije
1949-1952/ revizijska poročila 1947-1950/ zapisniki podjetij 1950-1952/ statistični podatki/ strokovnjaki iz tujine/ industrijsko-metalurške šole/ kadrovske zadeve v metalurških podjetjih/ delovodniki 1951-1952/
596
______________________________________________________________________
255
AS 259
GLAVNA DIREKCIJA PREHRAMBENE INDUSTRIJE LJUDSKE
9.6 t. m./ 59 f., 25 k.
Glavna direkcija živilske industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Generalna direkcija za prehrambeno industrijo Ljudske republike Slovenije, 1950
- 1951
Glavna direkcija prehrambene industrije Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Prvi republiški upravni organ za področje živilske industrije je bila Glavna direkcija
živilske industrije, ustanovljena 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) pri Ministrstvu za
industrijo in rudarstvo (AS 226, zap. št. 231). Ukinjena je bila 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št.
15/50) ko je njen delokrog prevzela Generalna direkcija za prehrambeno industrijo v
sestavi Ministrstva za trgovino in preskrbo (AS 230, zap. št. 239). Po njeni ukinitvi jo je
nasledila 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) Glavna direkcija prehrambene industrije v
sestavi Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo (AS 247, zap. št. 243).
Bila je operativni upravni voditelj podjetij republiškega pomena za prehrambeno industrijo. Predpise o organizaciji in poslovanju glavne direkcije je izdajal glavni direktor v
soglasju s predsednikom Sveta za predelovalno industrijo. Glavna direkcija se je financirala na podlagi finančnega plana in prispevkov podjetij, ki jih je vodila.
Z ukazom o odpravi glavnih direkcij in glavnih uprav leta 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) so
prešle pravice in dolžnosti Glavne direkcije prehrambene industrije na Gospodarski svet
vlade LRS.
Gradivo je bilo prevzeto leta 1953 od Likvidacijske komisije Glavne direkcije prehrambene industrije LRS.
zapisniki kolegija, konference direktorjev, upravih odborov, delavskih svetov
1949-1951/ nacionalizacije zemljišč in podjetij 1946-1948/ plani, rebalansi plana, analize prve petletke 1946-1951/ bilance tovarn, mlinskih podjetij 1947-1951/ ponudbe
inozemskih firm 1951/ pogodbe 1946-1947/ izvoz-uvoz 1950-1952/ načrti živilske industrije v coni A in tovarne likerja 1948/ projektne naloge tovarne likerja Alko Ajdovščina
in tovarne sadnih sokov Spodnja Hudinja 1949/ inštituti prehrambene in alkoholne industrije 1947-1950/ fuzije in likvidacije podjetij 1948/ investicije 1948/ delovna sila
1948-1951/ normativi 1948-1952/ katalogi in nalepke živilske industrije 1946/ popisi in
podatki o strojih 1946-1949/ korespodenca 1946-1949/ personala 1947-1952/
______________________________________________________________________
256
AS 262
GLAVNA DIREKCIJA PREMOGA LJUDSKE REPUBLIKE
597
26.2 t. m./ 58 š., 183 f., 4 k.
Glavna direkcija rudarstva Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Generalna direkcija za premog Federativne ljudske republike Jugoslavije, 1948 1950
Generalna direkcija za rudarstvo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1951
Glavna direkcija premoga Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Za področje rudarstva je bilo po letu 1945 pristojno Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od 5. 5. 1945 do 2. 2. 1949 (Ur.l. SNOS
in NVS, št. 5/45 in LRS, št. 5/49). V sestavi je imelo Oddelek za rudarstvo in fužinarstvo. Ta oddelek ja imel naslednje odseke: za rudarsko produkcijo, za fužinarsko proizvodnjo, za načrtno gospodarstvo, za rudarsko nadzorstvo in za vodstvo malih mlinov.
Prvi samostojni organ za področje rudarstva je bila Glavna direkcija rudarstva LRS,
ustanovljena 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47), ki je bila v sestavi MIR-a. Direkcija je
bila operativni upravni voditelj industrijsko-rudarskih podjetij republiškega pomena in
bila neposredno pod vodstvom ministra in njegovih pomočnikov. Po reorganizaciji
MIR-a 2. 2. 1949 (Ur.l. LRS, št. 5/49) je bila v sestavi Ministrstva za industrijo LRS.
Direkcija je bila ukinjena 11. 3. 1949 (Ur.l. LRS, št. 10/49), njene pristojnosti je prevzela Generalna direkcija za premog LRS pri Ministrstvu za rudarstvo FLRJ, ki je bila ustanovljena že 31. 12. 1948 (Ur.l. FLRJ, št. 114/48). 10. 1. 1950 (Ur.l. LRS, št. 2/50) je
bilo ustanovljeno Ministrstvo za rudarstvo LRS, ki je delovalo le tri mesece, do 28. 4.
1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50). Njegove pristojnosti je prevzela Generalna direkcija za rudarstvo LRS, ki je bila ustanovljena 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50) za vodstvo zadev s
področja rudarstva. Direkcija je postala sestavni del Sveta vlade LRS za energetiko in
ekstraktivno industrijo (SEEI), ki je deloval od 28. 4. 1950 do 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS,
št. 15/50 in 33/51) (AS 245, zap. št. 241). Bila je operativni voditelj rudarskih podjetij
republiškega pomena. Z reorganizacijo vlade 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) se je
Generalna direkcija preimenovala v Glavno direkcijo premoga LRS. Ta je bila v sestavi
SEEI do njegove ukinitve 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51), ko je prešla skupaj z ostalimi direkcijami SEEI v sestavo istočasno ustanovljenega Sveta Vlade LRS za industrijo
LRS (AS 247, zap. št. 243). Glavna direkcija premoga LRS je ostala v tej organizacijski
sestavi do ukinitve 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52), ko so se njene pristojnosti prenesle
na Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je leta 1952 izročila Likvidacijska komisija Glavne direkcije premoga LRS.
Leta 1955 je fond skupaj z fondom Trboveljske premogokopne družbe odpeljala Uprava
rudnika Trbovlje-Hrastnik v Trbovlje. Ponovno je bilo gradivo prevzeto leta 1992 skupaj s fondom Trboveljske premogokopne družbe. Izročitelj je bil Rudniki rjavega premoga Slovenije - Trbovlje. Fond je bil pomešan z fondom Trboveljske premogokopne
družbe in je bil v letu 1994 ločen v svoj fond. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Ob prevzemu leta 1992
je bilo izročeno tudi strokovno časopisno gradivo iz let 1946 - 1968.
proračunski spisi 1945-1946/ okrožnice in navodila 1947-1951/ investicije 1950-1960/
finančni plani 1948-1949/ poročila o izgradnji 1949/ delokrog obratovanj 1947/ zapisniki 1945-1950/ statistika 1946/ produkcija premoga 1949-1950/ rudniške norme 1948/
598
tehnična dnevna poročila za premogovnike/ korespondenca z rudniki 1950/ pogodbe z
železnico 1948/ industrijski tiri 1952/ planski oddelek 1947-1951/ udarniki in inovatorji
1950/ Rudnik Ilirska Bistrica 1948-1950/ devizno poslovanje/ korespondenca Uprave
zasavskih premogovnikov 1946-1947/ korespondenca z Glavno direkcijo za premog
FLRJ/ strokovno šolstvo 1948/ statistika kadrovskih zadev/ strokovno časopisno gradivo
1946-1968/ delovodniki 1948-1951/
arhivski popis 1995/ inventar za časopisno gradivo tehničnih strok/
______________________________________________________________________
257
AS 291
GLAVNA DIREKCIJA REPUBLIŠKIH GOZDARSKIH
AVTOPODJETIJ LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1949 - 1949
2.0 t. m./ 17 f., 5 k.
Glavna direkcija republiških gozdarskih avtopodjetij Ljudske republike Slovenije,
1949 - 1950
Ustanovljena je bila 1. 1. 1949 (Ur.l. LRS, št. 6/49) pri Ministrstvu za gozdarstvo in
lesno industrijo LRS (AS 237, zap. št. 229). Bila je operativni voditelj republiških gozdarskih avtopodjetij, hkrati pa je povezovala delo teh podjetij in organizirala celotno
kamionsko prevozno službo v resorju navedenega ministrstva. 30. 1. 1950 je bila z novo
reorganizacijo glavnih direkcij Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS ukinjena (Ur.l. LRS, št. 5/50). Njene pristojnosti so prešle na Glavno direkcijo za lesno proizvodnjo (AS 266, zap. št. 267).
Fond ne vsebuje gradiva iz leta 1950.
potrebe po avtomobilih 1949/ personala 1949/ tehnična dokumentacija za gozdna vozila
1949/ avtopark 1949/ tovorna vozila 1979/ osebni avtomobili 1949/
599
______________________________________________________________________
258
AS 254
GLAVNA DIREKCIJA REPUBLIŠKIH GOZDNIH
GOSPODARSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1941 - 1949
2.0 t. m./ 21 f., 4 k.
Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev Ljudske republike Slovenije,
1947 - 1948
Ustanovljena 7. 11. 1947 (Ur.l. LRS, št. 46/47) pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske republike Slovenije (AS 1118, zap. št. 234). Sestava: sekretariat, pogonski
sektor, planski sektor, komercialni sektor z referatom za izvoz, kadrovski sektor, revizijsko knjigovodstvo, urad za operativni razvid in dispečerska skupina. Kolegij je kot
posvetovalni organ glavnega direktorja odločal o vseh važnejših tehničnih vprašanjih sestava načrtov, organizacija podjetij, sklepanje važnejših pogodb, racionalizacija, načrti pravnih predpisov itd.
Pod operativno upravno vodstvo je dobila z ukinitvijo Dolenjskega, Dravskega, Gorenjskega, Kočevskega in Savinjskega gozdnega gospodarstva 7. 2. 1948 na novo nastala
gozdna gospodarstva Bled, Brežice, Celje, Kranj, Kočevje, Ljubljana, Maribor, Murska
Sobota, Nazarje, Novo mesto, Podvelka, Postojna, Rakek, Ribnica, Slovenj Gradec in
Tolmin. Predmet njihovega poslovanja je bilo gojenje in izkoriščanje gozdov in gozdnih
zemljišč ter predelovanje in prodaja izdelkov lastne lesne industrije (Ur.l. LRS, št.
35/48).
Ob ustanovitvi Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (AS 237, zap. št. 229)
je direkcija prešla v njegovo pristojnost. 22. 6. 1948 je bila ukinjena. Operativno vodstvo nad gozdnimi gospodarstvi republiškega pomena kakor tudi vse pravice in obveznosti ukinjene direkcije je prevzelo Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS
(Ur.l. LRS, št. 27/48).
regresi kmetijskih zadrug 1948-1949/ okrožnice/ gozdna taksa 1947/ zapisniki konferenc 1947-1948/ motorna vozila/ UNRA: krediti 1947/ plan proizvodnje gozdarskih
asortimentov 1947-1948/ izvoz gozdarskih asortimetov po gozdnih gospodarstvih/ zapisniki strokovnih svetov/ mesečna poročila 1948/ obveznosti iz zaplenjene in razlaščene
imovine bivših lastnikov ter likvidacija zasebnih pokojninskih skladov 1948/ kalkulacije
gozdnih gospodarstev 1949/ predspisi iz Kraljevine Jugoslavije iz leta 1941/ gozdovi
Bled 1941/ delovodniki 1947-1948/ poverljivi delovodnik Uprave nedržavnih gozdov
1947/
600
______________________________________________________________________
259
AS 290
GLAVNA DIREKCIJA REPUBLIŠKIH KMETIJSKIH POSESTEV
4.0 t. m./ 45 f., 1 k.
Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev Ljudske republike Slovenije,
1950 - 1950
Generalna direkcija državnih kmetijskih posestev Ljudske republike Slovenije,
1950 - 1951
Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev Ljudske republike Slovenije,
1951 - 1951
Glavna dirkcija je bila ustanovljena 13. 6. 1950 pri Ministrstvu za državna posestva
vlade LRS (delovala je le od 3. 5. do 31. 8. 1950) kot operativni upravni voditelj republiških kmetijskih posestev (Ur.l. LRS, št. 20/50). 9. 10. 1950 je bila ukinjena (Ur.l. LRS,
št. 31/50). Njene pristojnosti je prevzela že 25. 8. 1950 ustanovljena Generalna direkcija
državnih kmetijskih posestev LRS (Ur.l. LRS, št. 27/50). Bila je organ Vlade LRS za
vodstvo državnih kmetijskih posestev iz republiške pristojnosti.
Z reorganizacijo Vlade LRS 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bil ustanovljen Svet
vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244, zap. št. 244). Istočasno je bila v njegovi sestavi ustanovljena Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev LRS, ki je prevzela pristojnosti ukinjene Generalne direkcije državnih kmetijskih posestev LRS.
Z reorganizacijo Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo 27. 12. 1951 je bila omenjene direkcija ukinjena (Ur.l. LRS, št. 41/51). Vse njene pristojnosti so se prenesle
neposredno na Svet.
bilance živinorejskih gospodarstev Kočevje in Stara Cerkev, 1951/ proizvodnja državnih posestev/ registracija podjetij 1951/ cene 1951/ veterinarska poročila 1951/ investicije 1951/ družbeni plan 1951/
republiška kmetijska posestva: Boštanj, Lazzarini, Mačkovci, Ponoviče, Brežice, Fala,
Gornja Lendava, Mahovnik, Gotenica, Borovec, Jablje, Smlednik, Kapela, Kranj, Pekre, Rakičan, Vinomer 1950-1952/
državna kmetijska posestva: Bokalce, Černelo-Špitalič, Črnci-Apače/
601
______________________________________________________________________
260
AS 260
GLAVNA DIREKCIJA TEKSTILNE INDUSTRIJE LJUDSKE
22.5 t. m./ 166 f., 4 k.
Glavna direkcija tekstilne industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Generalna direkcija za tekstilno in usnjarsko industrijo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1951
Glavna direkcija tekstilne industrije Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Za področje tekstilne industrije je bilo po letu 1945 pristojno Ministrstvo za industrijo
in rudarstvo LRS (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od 5. 5. 1945 do 2. 2. 1949 (Ur.l.
SNOS in NVS, št. 5/45 in LRS, št. 5/49) in je imelo v Oddelku za industrijo Odsek za
tekstilno in oblačilo industrijo, Odsek za usnje ter Odsek za industrijo gumi izdelkov.
Prvi samostojni organ za to področje je bila Glavna direkcija tekstilne industrije LRS,
ustanovljena 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS št. 12/47) kot sestavni del Ministrstva za industrijo
in rudarstvo LRS. Zato je bila pod neposrednim vodstvom ministra in njegovih pomočnikov. Ko je bilo MIR preimenovano 2. 2. 1949 (Ur.l. LRS, št. 5/49) v Ministrstvo za
industrijo LRS, je bila direkcija v njegovi organizacijski sestavi. Po ukinitvi Ministrstva
za industrijo 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50) je direkcija postala sestavni del tedaj
ustanovljenega Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo. Ukinjena je bila 5. 5. 1950
(Ur.l. LRS, št. 16/50). Tedaj je bila ustanovljena Generalna direkcija za tekstilno in usnjarsko industrijo LRS, ki je prevzela pristojnosti obeh ukinjenih direkcij: Glavne direkcije tekstilne industrije LRS in Glavne direkcije usnjarske industrije LRS.
Generalna direkcija je bila organ Vlade LRS za vodstvo zadev s področja tekstilne industrije, usnjarske industrije in industrije gume. Bila je operativni upravni voditelj podjetij republiškega pomena za proizvodnjo in predelavo tekstila, usnja in gume. Delovala
je v skladu s smernicami Vlade LRS, Gospodarskega sveta in Sveta za predelovalno
industrijo LRS. Financirala se je na podlagi prispevkov podjetij, ki jih je vodila. Ukinjena je bila 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51), njene pristojnosti so se ponovno razdelile
na Glavno direkcijo tekstilne industrije LRS in Glavno direkcijo usnjarske industrije
LRS (AS 261, zap. št. 261).
Obe direkciji sta bili v sestavi Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo LRS (AS
247, zap. št. 243), po njegovi ukinitvi 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51) pa v sestavi
istočasno ustanovljenega Sveta vlade LRS za industrijo (AS 247, zap. št. 243). Direkcija
je bila ukinjena 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52), njene pristojnosti so se prenesle na
Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je leta 1952 izročila Glavna direkcija tekstilne industrije LRS ter leta 1960
Centralni komite ZKS. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi
niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in bilo ločeno v svoj fond leta 1991.
seznami in odločbe za registracije tekstilnih podjetij 1946-1949/ vojna škoda za podjetja: Tekstilindus Kranj, Intex Kranj, Nika Kranj, Tekstilna tovarna sukna v Kočevju,
602
Mariborska tekstilna tovarna, Avgust Ehrlich Maribor, Coton Domžale/ uvoz volne iz
ZDA-UNRA 1945/ odločbe za Induplati Mengeš in Tovarno volne Maribor 1945-1948/
letna poročila 1946-1947/ bilance 1947-1951/ statistična poročila 1945-1946/ tehnična
dokumentacija 1945-1950/ nacionalizacija podjetij 1947-1950/ revizijska poročila
1946-1948/ korespondenca 1948-1950/ zapisniki upravnega odbora o cenah
1948-1949/ investicije za tovarne 1949/ poročila podjetij zveznega pomena 1948-1950/
finančni plani 1949-1952/ normativi tekstilne industrije 1950-1951/ zapisniki primopredaje podjetij 1948-1949/ Inteks Kranj/ Tovarna nogavic Polzela/ Predilnica in tkalnica Tržič/ strokovno šolstvo 1950-1951/ tuji strokovnjaki/ personala 1946-1949/ delovodniki 1950-1952/
______________________________________________________________________
261
AS 261
GLAVNA DIREKCIJA USNJARSKE INDUSTRIJE LJUDSKE
8.0 t. m./ 67 f., 1 š., 2 k.
Glavna direkcija usnjarske industrije Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Generalna direkcija za tekstilno in usnjarsko industrijo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1951
Glavna direkcija usnjarske industrije Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Za področje usnjarske industrije je bilo po letu 1945 pristojno Ministrstvo za industrijo
in rudarstvo LRS (AS 226, zap. št. 231), ki je delovalo od 5. 5. 1945 - 2. 2. 1949 (Ur.l.
SNOS in NVS, št. 5/45 in LRS, št. 5/49) in je imelo v Oddelku za industrijo Odsek za
tekstilno in oblačilno industrijo, Odsek za usnje in Odsek za industrijo gumi izdelkov.
Prvi samostojni organ za to področje je bila Glavna direkcija usnjarske industrije LRS,
ustanovljena 28. 2. 1947 (Ur.l. LRS, št. 12/47) kot sestavni del Ministrstva za industrijo
in rudarstvo LRS in je bila operativni upravni voditelj podjetij v usnjarski industriji republiškega pomena. Po preimenovanju MIR 2. 2. 1949 (Ur.l. LRS, št. 5/49) v Ministrstvo za industrijo LRS je bila v njegovi organizacijski sestavi. Po ukinitvi Ministrstva za
industrijo LRS 3. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50) je prešla direkcija v istočasno ustanovljeni Svet vlade LRS za predelovalno industrijo. Z ukinitvijo direkcije 5. 5. 1950 (Ur.l.
LRS, št. 16/50) so se njene pristojnosti prenesle na takrat ustanovljeno Generalno direkcijo za tekstilno in usnjarsko industrijo LRS. Generalna direkcija je bila organ Vlade
LRS za vodstvo zadev s področja tekstilne industrije, usnjarske industrije in industrije
gume, zato je bila tudi operativni upravni voditelj podjetij republiškega pomena za proizvodnjo in predelavo tekstila, usnja in gume. Delovala je na podlagi smernic Vlade
LRS, Gospodarskega sveta in Sveta za predelovalno industrijo LRS. Financirala se je na
podlagi finančnih prispevkov podjetij, ki jih je vodila. Ukinjena je bila 11. 4. 1951
(Ur.l. LRS, št. 15/51), ko so se njene pristojnosti zopet razdelile na Glavno direkcijo
usnjarske industrije LRS in Glavno direkcijo tekstilne industrije LRS (AS 260, zap. št.
260). Obe direkciji sta bili v sestavi Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo LRS
(AS 247, zap. št. 243).
603
Glavna direkcija usnjarske industrije LRS je ostala v tej sestavi do ukinitve Sveta vlade
LRS za predelovalno industrijo LRS 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS, št. 33/51), ko je prešla v
sestavo Sveta vlade LRS za industrijo (AS 247, zap. št. 243). Ukinjena je bila 4. 7. 1952
(Ur.l. LRS, št. 19/52) in njene pristojnosti so se prenesle na Gospodarski svet vlade
LRS.
Gradivo sta leta 1952 izročili Glavna direkcija tekstilne industrije LRS in Likvidacijska
komisija Glavne direkcije usnjarske industrije LRS ter leta 1960 Centralni komite ZKS.
Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo fizično ločeno leta 1991.
poročila o rezultatih družbe Energie Versorgung Südsteiermark 1945/ pravilniki 1945/
izročilne in darilne pogodbe 1946/ knjižbe lastninskih pravic 1946/ korespondenca/
zapisniki 1949-1952/ poročila o poslovanju podjetij usnjarske proizvodnje 1948/ tehnična dokumentacija 1948-1951/ arbitražni spisi 1947-1950/ proizvodni plani usnjarske
industrije 1947-1951/ likvidacija Glavne direkcije usnjarske industije, 1952/ normativi
in sumarne bilance 1950-1951/ investicije 1949/ letna in mesečna poročila 1949-1950/
seznami podjetij 1951/ razlastitve in likvidacije podjetij: Standard Kranj, Tovarna športnih čevljev Žiri/ bilance za Tovarno kovčkov Domžale, Zvezdo Ljubljana, Obutev, Tovarno čevljev Kranj, Tovarno športnih čevljev Žiri, Peko, Industrijo obutve Ljubljana
1949/ strokovno šolstvo 1950-1951/ kadrovske zadeve 1947-1949/ delovodnik
1949-1950/
______________________________________________________________________
262
AS 263
GLAVNA DIREKCIJA ZA AVTODELAVNICE LJUDSKE
3.7 t. m./ 28 f., 16 k.
Glavna direkcija za avtodelavnice Ljudske republike Slovenije, 1948 - 1952
Direkcija je bila ustanovljena 23. 6. 1948 (Ur.l. LRS, št. 28/48). Delovala je kot sestavni
del Ministrstva za lokalni promet LRS (AS 1117, zap. št. 237) do njegove ukinitve 11.
4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51), ko je pristojnosti Ministrstva prevzela Glavna uprava za
promet LRS (AS 277, zap. št. 276). Direkcija je bila operativni vodja podjetij za generalna in srednja popravila tako imenovanih Avtoobnov v Ljubljani, Mariboru, Celju in
Ajdovščini ter podjetij za izdelavo avtobusnih karoserij - Karoserija Ljubljana in Avtokaroserija Maribor ter podjetja za projektiranje gum Protektor Ljubljana. Direkcija je
ostala v sestavi Glavne uprave za promet LRS do ukinitve direkcije 18. 3. 1952 (Ur.l.
LRS, št. 9/52).
Gradivo je leta 1953 izročil Svet vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških
604
številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je
bilo ločeno v svoj fond leta 1991.
zapisniki sej delavskih svetov in upravnih odborov 1950-1952/
avtodelavnice po okrajih 1948/ nacionalizacija podjetja Korošin 1949/ konference Glavne direkcije za avtodelavnice 1949-1952/ zapisniki upravnih odborov Avtoobnov 1951/
načrti za avtodelavnice/ gradbene zadeve/ norme brigadirskega dela/ izvršitev proizvajalnih planov/ investicije 1950-1951/ finančni plan 1951/ bilance 1950-1952/ seznam
avtomehaničnih delavnic v Sloveniji/ privatne avtodelavnice/ registrske knjige/ odločbe
za cene/ kadrovske zadeve direkcije/ delovodniki 1948-1952/ indeksi 1949-1952/
______________________________________________________________________
263
AS 271
GLAVNA DIREKCIJA ZA CESTNI PROMET LJUDSKE
3.6 t. m./ 31 š., 8 k.
Glavna direkcija za avtopromet Ljudske republike Slovenije, 1948 - 1949
Glavna direkcija za cestni promet Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1952
Prvi samostojni organ je bila Glavna direkcija za avtopromet LRS, ki je bila ustanovljena 3. 7. 1948 (Ur.l. LRS, št. 30/48), nastala pa je z ukinitvijo Glavne uprave Državnega
avtobusnega in prevozniškega podjetja Slovenije (DAPPS). Direkcija je bila v sestavi
Ministrstva za lokalni promet LRS (AS 1117, zap. št. 237) in je bila operativni vodja
podjetij za prevoz potnikov in blaga. V Sloveniji so bila štiri podjetja Slovenija avtopromet (SAP) v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ajdovščini, ki so prevzela poslovanje ukinjenih okrožnih organov DAPPS-a. Glavna direkcija za avtopromet LRS je bila ukinjena
24. 5. 1949 (Ur.l. LRS, št. 17/49). Njene pristojnosti je začasno prevzelo Ministrstvo za
lokalni promet LRS, do ustanovitve Glavne direkcije za cestni promet LRS. Ta je bila
ustanovljena 8. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 22/50) v okviru Ministrstva za lokalni promet
LRS. Bila je operativni upravni vodja avtomobilskih prevozniških podjetij in javnih
skladišč republiškega pomena. Glavni direktor in vodje organizacijskih enot Glavne
direkcije za cestni promet LRS so sestavljali kolegij, ki je bil posvetovalni organ in ga
je vodil direktor. Podjetja, ki so bila pod operativnim upravnim vodstvom direkcije, so
jo vzdrževala s svojimi prispevki. Direkcija je delovala v okviru Ministrstva za lokalni
promet LRS do njegove ukinitve 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51), nato pa je bila sestavni del Glavne uprave za promet LRS (AS 277, zap. št. 276). Direkcija je bila ukinjena 18. 3. 1952 (Ur.l. LRS, št. 9/52), njene pristojnosti je prevzela Glavna uprava za
promet LRS. Po ukinitvi Glavne uprave za promet LRS 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52)
pa so se vse pristojnosti državne uprave s področja prometa prenesle na Gospodarski
svet vlade LRS.
Gradivo je izročil Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS leta 1953. Ustvarjalec je
za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških števil605
kah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo
ločeno v svoj fond leta 1991. Urejen in popisan je bil v letih 1997 - 1998.
letna poročila podjetij Slovenije avtoprometa (SAP) 1948-1950/ odredbe o vzpostavitvi
avtobusnih prog/ zapisniki strokovnega sveta SAP-ov/ spisi planske službe 1948-1952/
bilance podjetij 1949 in 1951/ plani eksploatacije avtobusnega prometa/ investicije
1952/ rekapitulacija inventarja SAP Ljubljana 1945-1949/ statistični podatki po avtobusnih progah za leto 1947/ elaborati o javnem avtobusnem prometu/ vozni redi SAP-ov
1948-1951/ prometne nesreče/ izkazi avtobusnih prog 1949/ kadrovske zadeve/ delovodniki 1950-1952/
arhivski popis 1991/ arhivski inventar 1998/
______________________________________________________________________
264
AS 294
GLAVNA DIREKCIJA ZA ELEKTROINDUSTRIJO LJUDSKE
5.0 t. m./ 44 f.
Glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindustrijo Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1948
Glavna direkcija za elektroindustrijo Ljudske republike Slovenije, 1948 - 1950
Kot predhodnica Glavne direkcije za elektroindustrijo LRS je delovala Glavna direkcija
za elektrifikacijo in elektroindustrijo LRS, ki jo je ustanovila Vlada LRS z Uredbo o
ustanovitvi glavnih direkcij Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS 28. 2. 1947 (Ur.l.
LRS, št. 12/47).
Glavna direkcija za elektroindustrijo LRS je bila ustanovljena 3. 8. 1948 z Uredbo o
ustanovitvi GDEI (Ur.l. LRS, št. 34/48) pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LRS
(AS 226, zap. št. 231) kot operativni upravni organ za elektroindustrijska podjetja republiškega pomena. MIR so tudi pooblastili, da je odredil, katera že obstoječa podjetja iz
pristojnosti njegovega področja preidejo pod operativno upravno vodstvo ustanovljene
direkcije.
Načeloval ji je glavni direktor, ki ga je imenoval minister za industrijo in rudarstvo v
soglasju s predsednikom Vlade LRS. Poleg direktorja je obstajal tudi kolegij, ki je bil
direktorjev posvetovalni organ. Direkcija je imela pristojnosti, ki so bile po zakonih in
odredbah dane republiškim upravam.
Ukinjena je bila 1. 4. 1950 z Uredbo o ukinitvi GDEI LRS (Ur.l. LRS, št. 19/50). S tem
so njene pristojnosti prešle na Glavno direkcijo kovinske industrije LRS pri Ministrstvu
za industrijo LRS oziroma po njeni ukinitvi 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50) na Generalno direkcijo kovinske predelovalne in elektro industrije LRS (AS 257, zap. št. 252).
Gradivo je leta 1952 izročila Likvidacijska komisija Glavne direkcije kovinsko predelovalne in elektroindustrije LRS.
606
Gradivo se lahko išče po arhivskem popisu ter delno po ohranjenih indeksih in delovodnikih.
pogodbe 1949-1950/ kinoprojektorji 1949-1950/ korespondenca elektropodjetij
1948-1951/ kontingenti 1949-1950/ investicije 1948-1951/ plani elektropodjetij
1948-1950/ normativi elektropodjetij/ poročila elektropodjetij/ uvoz-izvoz 1948-1950/
zapisniki GDEI/ delovodniki 1950-1951/ indeksi 1948-1949/
______________________________________________________________________
265
AS 264
GLAVNA DIREKCIJA ZA GOZDNO PROIZVODNJO LJUDSKE
2.0 t. m./ 15 f., 6 k.
Glavna direkcija za gozdno proizvodnjo Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1950
Ustanovljena je bila pri Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo LRS 1. 1. 1949, ko
je bila odpravljena Glavna direkcija lesne industrije LRS (AS 258, zap. št. 253), od katere je prevzela pristojnosti za svoje področje. S 1. 1. 1950 je bila Glavna direkcija za
gozdno proizvodnjo ukinjena, namesto nje je bila ustanovljena Glavna direkcija za lesno proizvodnjo LRS (AS 266, zap. št. 267), ki je prevzela tudi vse njene pristojnosti
(Ur.l. LRS, št. 5/50).
proizvodni plan 1949-1950/ finančni plan gozdnih gospodarstev 1949/ razvoj gozdnih
gospodarstev/ delovodnik in indeks 1949/
607
______________________________________________________________________
266
AS 265
GLAVNA DIREKCIJA ZA LESNO PREDELOVALNO
INDUSTRIJO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1945 - 1951
2.0 t. m./ 19 f., 1 k.
Glavna direkcija za lesno predelovalno industrijo Ljudske republike Slovenije,
1949 - 1950
Ustanovljena je bila pri Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo po ukinitvi Glavne
direkcije lesne industrije (AS 258, zap. št. 253) 1. 1. 1949. Bila je operativni upravni
voditelj tovarn republiškega pomena za mehanično in kemijsko predelavo lesa.
1. 1. 1950 (Ur.l. LRS, št. 5/50) je prešla v sestav Ministrstva za lesno industrijo LRS.
Obdržala je iste pristojnosti. Ukinjena je bila 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50), ko je bila
ustanovljena Generalna direkcija za lesno industrijo, ki je prevzela tudi vse njene pristojnosti.
Del gradiva je 15. 1. 1953 izročila Glavna direkcija za lesno industrijo (glej AS 237,
zap. št. 229). Drugi del je 24. 2. 1959 izročila Uprava za vodno gospodarstvo. Gradivo
vsebuje tudi predspise za obdobje 1945 - 1949 in spise iz leta 1951. Teh ni bilo možno
vključiti v noben drug fond, zato so bili priključeni temu fondu, saj sodijo vsebinsko v
njegov sklop.
poslovanje tovarn 1949/ načrti poslopij tovarn/ konference direktorjev 1949/ tehnični
podatki o žičnicah 1949/ Tovarna pohištva Zletovo/ vojna škoda 1945/ OLO Trebnje:
odločbe, pritožbe/ gozdna taksa 1948/ personalne zadeve 1949/ zaloge materiala 1949/
obratovalni obračunski listi 1948/ zbirne obračunske kalkulacije za lesno industrijo
1951/ finančni plani ekonomij 1950/ finančni plani/
______________________________________________________________________
267
AS 266
GLAVNA DIREKCIJA ZA LESNO PROIZVODNJO LJUDSKE
1.5 t. m./ 15 f., 2 k.
Glavna direkcija za lesno proizvodnjo Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1950
Ustanovljena je bila pri Ministrstvu za lesno industrijo LRS 1. 1. 1950 (Ur.l. LRS, št.
5/50). Bila je operativni upravni voditelj republiških lesnoindustrijskih podjetij in republiških gozdarskih avtopodjetij, hkrati pa je povezovala delo teh podjetij in organizirala
celotno kamionsko prevozno službo v resoru Ministrstva za lesno industrijo.
Ukinjena je bila 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50). Vse njene pristojnosti je prevzela na
novo ustanovljena Generalna direkcija za lesno industrijo LRS (AS 258, zap. št. 253).
608
proizvodni nalogi 1950/ izgube gozdnih gospodarstev 1950/ plan gozdne proizvodnje
1950/ zaloge lesa 1950/ elektromotorji in žage 1950/ kapital zadrug 1950/ delovodnik
1950/
______________________________________________________________________
268
AS 267
GLAVNA DIREKCIJA ZA PROMET Z LESOM LJUDSKE
4.0 t. m./ 49 f., 8 k.
Glavna direkcija za promet z lesom Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1950
Ustanovljena je bila pri Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo LRS 1. 1. 1949, ko
je bila ukinjena Glavna direkcija lesne industrije LRS (AS 258, zap. št. 253). Bila je
operativni upravni voditelj republiških gozdarskih odkupnih podjetij, komercialno je
vodila izvrševanje plana odkupa in plana razdelitve, organizirala po republiških in lokalnih podjetjih in zadrugah odkup vseh presežkov ob sodelovanju državnih organov ter
skrbela v skladu z distribucijskim planom za pravilno in pravočasno razdelitev kemijske
lesne predelovalne industrije za notranji trg in izvoz, uklajevala delo in poslovanje podrejenih podjetij z delom in poslovanjem lokalne in zadružne odkupne mreže.
Po razdelitvi Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS 14. 9. 1949 (Ur. l. LRS,
št. 28/49) je direkcija prešla v sestav Ministrstva za lesno industrijo LRS. Ukinjena je
bila hkrati z njim 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50). Njene pristojnosti so prešle na Generalno direkcijo za lesno industrijo LRS (AS 258, zap. št. 253).
potrebe po lesu 1949/ dobava lesa 1949/ konference v tovarnah pohištva 1949/ bilance
za izvoz 1950/ gozdni sortimenti 1950: izvoz, celuloza/ korespodenca (po abecedi)/ likvidacijske bilance 1949-1950/ Slovenijales - naročila/ prevoz v Avstrijo 1950/ Slovenijales - Avstrija 1950/ bukova celuloza 1950/ delovodnik 1949-1950/
609
______________________________________________________________________
269
AS 272
GLAVNA DIREKCIJA ZA STROJEGRADNJE LJUDSKE
11.7 t. m./ 95 f., 13 k.
Generalna direkcija kovinske in elektroindustrije Ljudske republike Slovenije,
1950 - 1951
Glavna direkcija za strojegradnje Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Za strojegradnje je bilo od 1945 - 1947 pristojno Ministrstvo za industrijo in rudarstvo
LRS (MIR) (AS 226, zap. št. 231), natančneje njegov Oddelek za industrijo z Odsekom
za kovinsko industrijo, zatem Glavna direkcija kovinske industrije LRS (AS 257, zap.
št. 252) do 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50), ki je delovala v okviru MIR in Ministrstva
za industrijo LRS, od maja 1950 do aprila 1951 pa Generalna direkcija kovinske in
elektroindustrije LRS (AS 257, zap. št. 252) pri Svetu za predelovalno industrijo LRS.
Kot prvi samostojni organ za področje strojegradnje je bila ustanovljena 11. 4. 1951
(Ur.l. LRS, št. 15/51) Glavna direkcija za strojegranje LRS. Do 8. 10. 1951 (Ur.l. LRS,
št. 33/51) je delovala kot samostojen organ Vlade LRS za vodstvo zadev s področja
industrije strojegradnje, tedaj pa je bila podrejena Svetu vlade LRS za industrijo (AS
247, zap. št. 243). Direkcija je bila ukinjena 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) in vse njene pristojnosti so bile prenesene na Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je leta 1952 izročila Likvidacijska komisija Glavne direkcije za strojegradnjo
LRS. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po
delovodniških številkah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih
organov in je bilo ločeno v svoj fond leta 1991.
zapisniki sestankov/ poročila 1950/ statistični podatki 1951/ finančni plani 1950-1951/
stroški proizvodnje na osnovi planskega sortiranja 1949/ pogodbe 1952/ normativi in
plani materiala 1952/ idejni projekti/ gradbena poročila 1951-1952/ mesečni bilteni
1951/ rekapitulacija investicij/ okrožnice 1951/ investicijski plani/ kreditni plani 1952/
strojna popravila 1949/ plani proizvodnje 1950-1951: Iskra, Litostroj, Elma/ devizno
poslovanje 1950/ realizacija plana uvoza/ materialne bilance 1951/ razlastitve zemljišč
1951/ bilance: Litostroj, Iskra, TAM, Elma, Elko, Metalka, Tovarna poljedelskih strojev
Maribor, Zreče, Železarna Jesenice/ kadrovske zadeve/ delovodniki 1950-1952/
610
_____________________________________________________________________
270
AS 268
GLAVNA DIREKCIJA ZA ŽAGARSKO PROIZVODNJO LJUDSKE
2.0 t. m./ 18 f., 4 k.
Glavna direkcija za žagarsko proizvodnjo Ljudske republike Slovenije, 1949 1950
Ustanovljena je bila 1. 1. 1949 (Ur.l. LRS, št. 6/49) pri Ministrstvu za gozdarstvo in
lesno industrijo LRS. Bila je upravni voditelj republiških lesnih industrijskih podjetij.
Ukinjena je bila 1. 1. 1950 (Ur.l. LRS, št. 5/50). Njene pristojnosti je prevzela Glavna
direkcija za lesno proizvodnjo LRS (AS 266, zap. št. 267).
poročila o tekmovanjih 1949/ spisi nacionaliziranih žag 1949/ plan investicij 1949/ korespondenca 1949/ žage - privatni sektor 1949/ abecedno kazalo dekretov in odločb
1949/ personalni indeks 1949/ personalni delovodnik 1949/ splošni delovodnik 1949/
______________________________________________________________________
271
AS 280
GLAVNA UPRAVA ZA DRŽAVNE NABAVE LJUDSKE
3.0 t. m./ 17 f., 2 k.
Glavna uprava za državne nabave Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1951
Ustanovljena je bila 17. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) kot samostojni organ pri Svetu
vlade LRS za blagovni promet. Prevzela je naloge ukinjenega Ministrstva za državne
nabave (AS 239, zap. št. 226).
Pristojnosti: izdajanje navodil in nalog za delo področnih organov na podlagi zakonov,
predpisov vlade in Sveta za blagovni promet, vodenje evidenc in preverjanje planov,
izdajanje odločb na prvi in drugi stopnji v upravnem postopku.
Z reorganizacijo Sveta dne 10. 12. 1951 (Ur.l. LRS, št. 39/51) je bila Glavna uprava za
državne nabave kot samostojni organ ukinjena, njene pristojnosti pa prenešene na Svet
vlade LRS za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240).
uradov in ustanov pri Ministrstvu za finance LRS.
611
okrožnice/ plani odkupa, oddaje živine in kmetijskih pridelkov/ odločbe: personalne, o
prekrških, odkupu/ pravni predpisi in navodila/ korespodenca/ mesečna, letna poročila/
prošnje in pritožbe/ delovodnik/ indeks/
______________________________________________________________________
272
AS 1232
GLAVNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO LJUDSKE REPUBLIKE
2.0 t. m./ 21 f.
Glavna uprava za gozdarstvo Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1951
Z reogranizacijo vlade LRS 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bilo ukinjeno Ministrstvo za gozdarstvo LRS (AS 675, zap. št. 228). Vse njegove pristojnosti so prešle na istočasno ustanovljeni Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244, zap. št. 244)
in Glavno upravo za gozdarstvo LRS, ki je delovala v okviru Sveta kot samostojni organ. Uprava je izdajala navodila za delo področnih organov na podlagi zakonov, predpisov vlade in Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, nadzirala izvrševanje planov ter
izdajala odločbe v upravnem postopku. Direktor uprave je bil odgovoren Svetu.
Z reorganizacijo Sveta 24. 12. 1951 (Ur.l. LRS, št. 41/51) je bila odpravljena. Vse njene
pristojnosti so prešle neposredno na Svet.
plan zaposlenih 1951/ produkcija hmeljevk 1951/ preskrba z drvmi 1951/ devizni blagovni plan 1951/ plan obnove gozdov 1951/ prevoz lesa 1951/ krediti 1951/
______________________________________________________________________
273
AS 678
GLAVNA UPRAVA ZA KMETIJSTVO LJUDSKE REPUBLIKE
2.2 t. m./ 23 f., 2 k.
Glavna uprava za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1951
Ustanovljena je bila z reorganizacijo vlade 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51). Ministrstvo za kmetijstvo LRS (AS 674, zap. št. 233) je bilo ukinjeno, namesto njega pa ustanovljen Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244, zap. št. 244) z Glavno upravo za kmetijstvo, Glavno upravo za gozdarstvo (AS 1232, zap. št. 272), Glavno direkcijo republiških kmetijskih posestev (AS 290, zap. št. 259) in Glavno direkcijo za zadružno kmetijstvo kot samostojnimi organi.
Pristojnosti Glavne uprave za kmetijstvo so bile enake kot pristojnosti drugih glavnih
uprav (AS 275, zap. št. 275 in AS 280, zap. št. 271).
612
Z ukinitvijo Glavne direkcije za pospeševanje kmetijstva 6. 7. 1951 (Ur.l. LRS, št.
23/51), ki je bila ustanovljena 21. 6. 1950 (Ur.l. LRS, št. 20/50) pri Ministrstvu za kmetijstvo LRS, pa je prevzela tudi njene naloge (oskrbovanje kmetijskih šol in kmetijske
znanstvene službe).
Z reorganizacijo Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo 24. 12. 1951 (Ur.l. LRS,
št. 41/51) je bila skupno z ostalimi navedenimi glavnimi direkcijami in glavnimi upravami ukinjena. Vse pristojnosti so se prenesle neposredno na Svet.
pravila Agroprojekta 1951/ kmetijski magazini 1951/ kolonisti 1951/ odločbe o prenosu
nepremičnin 1951/ krediti 1951/ proizvodni plani ekonomij in gospodarstev 1951/ personala 1951/ proizvodni plani kmetijskih posestev 1951/
______________________________________________________________________
274
AS 276
GLAVNA UPRAVA ZA KOMUNALNE ZADEVE LJUDSKE
0.5 t. m./ 4 š.
Komite Vlade Ljudske republike Slovenije za komunalne zadeve, 1950 - 1951
Glavna uprava za komunalne zadeve Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Komite vlade LRS za komunalne zadeve (AS 141, zap. št. 288) je obstajal do 11. 4.
1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51). Tedaj je bil ustanovljen Svet vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve (AS 246, zap. št. 242) z Glavno upravo za komunalne zadeve LRS kot
samostojnim organom v svoji sestavi. 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) je bila Glavna
uprava za komunalne zadeve ukinjena, njene pristojnosti so prešle na Gospodarski svet
vlade LRS.
Fond je bil prevzet skupaj z drugim gradivom leta 1953 od Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve.
okrožnice 1950-1951/ zapisniki 1950-1952/ delovodnik 1950-1951/
613
______________________________________________________________________
275
AS 275
GLAVNA UPRAVA ZA LOKALNO INDUSTRIJO IN OBRT
2.0 t. m./ 14 f., 6 k.
Glavna uprava za lokalno industrijo in obrt Ljudske republike Slovenije, 1951 1952
Glavna uprava za lokalno industrijo in obrt LRS je bila kot samostojni organ v sestavi
Sveta vlade LRS za predelovalno industrijo (AS 247, zap. št. 243) ustanovljena z Odlokom o reorganizaciji Vlade LRS 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51).
Pristojnosti: izdajala je navodila in naloge za delo področnih organov na podlagi zakonov in predpisov Vlade in Sveta za predelovalno industrijo, vodila evidence in preverjala plane, izvajala ukrepe za izvršitev planov, izdajala odločbe na prvi in drugi stopnji v
upravnem postopku. Direktor uprave je bil odgovoren Svetu.
Ukinjena je bila z Ukazom o odpravi glavnih direkcij in glavnih uprav 4. 7. 1952 (Ur.l.
LRS, št. 19/52). Pravice in dolžnosti, ki so zadevale splošno vodstvo in nadzorstvo iz
pristojnosti državne uprave, so prešle na Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo smo prevzeli leta 1953 od Likvidacijske komisije Glavne uprave za lokalno
industrijo in obrt LRS. V gradivu so tudi predspisi iz let 1947 - 1950 iz MIR in Ministrstva za industrijo, ki so jih potrebovali pri svojem poslovanju. Arhivski popis je narejen
na podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so nekateri vsebinski sklopi.
okrožnice 1947-1950/ poročila uvoznih podjetij/ bilance 1948-1950/ uvoz/ izvoz/ investicije/ socialno zavarovanje/ sindikat 1951-1952/ predpisi o kvaliteti blaga/ popis lokalne industrije/ oskrbovanje lokalne proizvodnje/ devizni plani/ bruto produkt/ personala/
plačilni seznami/ delovodniki 1948-1951/
______________________________________________________________________
276
AS 277
GLAVNA UPRAVA ZA PROMET LJUDSKE REPUBLIKE
4.5 t. m./ 36 š., 21 k.
Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije, 1946 - 1946
Direkcija za avtopromet Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1947
Glavna uprava za promet Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
614
Za področje prometa je bilo po letu 1945 pristojno Ministrstvo za lokalni promet LRS
(MLP) (AS 1117, zap. št. 237), ki je delovalo od 5. 5. 1945 do 6. 3. 1946 (Ur.l. SNOS in
NVS, št. 5/45 in LRS, št. 20/46), delno pa tudi Ministrstvo za industrijo in rudarstvo
LRS (MIR) (AS 226, zap. št. 231), ki je imelo v Oddelku za industrijo tudi Odsek za
promet. MIR je delovalo od 5. 5. 1945 do 2. 2. 1949 (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45 in
LRS, št. 5/49). Po ukinitvi Ministrstva za lokalni promet LRS je prevzelo pristojnosti
Ministrstvo za notranje zadeve LRS (AS 225, zap. št. 206), operativni del pa Državno
avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije (DAPPS) za čas od 10. 4. 1946 do 14. 9.
1946 (Ur.l. LRS, št. 29/46 in št. 64/46), nato pa Direkcija za avtopromet LRS pri Predsedstvu Vlade LRS od 14. 9. 1946 do 14. 10. 1947 (Ur.l. LRS, št. 64/46 in 43/47). Njihove pristojnosti je prevzelo drugič ustanovljeno Ministrstvo za lokalni promet LRS
(AS 1117, zap. št. 237) dne 26. 7. 1947 (Ur.l. LRS, št. 32/47). Glavna uprava DAPPS pa
je bila ukinjena šele 3. 7. 1948 (Ur.l. LRS, št. 30/48).
Z ukinitvijo MLP 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bila ustanovljena Glavna uprava
za promet LRS, ki je prevzela del njegovih pristojnosti. Uprava je delovala v okviru
Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve (AS 246, zap. št. 242), ki je deloval
od 11. 4. 1951 do 30. 1. 1953, in je tudi prevzel del pristojnosti ukinjenega MLP.
Pristojnosti Glavne uprave so zadevale splošno vodstvo in nadzorstvo iz pristojnosti
državne uprave za področje prometa in v svojem sestavu je imela dva organa:
- Glavno direkcijo za avtodelavnice LRS (AS 263, zap. št. 262) in
- Glavno direkcijo za cestni promet LRS (AS 271, zap. št. 263).
Glavna uprava za promet LRS je bila ukinjena 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) in njene
pristojnosti so se prenesle na Gospodarski svet vlade LRS.
Gradivo je leta 1953 izročil Svet vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve. Del fonda je bil prevzet skupaj z gradivom Glavne direkcije za cestni promet LRS. Ustvarjalec
je za evidenco uporabljal delovodnik, vendar spisi niso odloženi po delovodniških številkah, pač pa delno po organizacijskih enotah. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z
gradivom drugih upravnih organov in je bilo ločeno v svoj fond leta 1991.
splošno upravne zadeve 1947-1952/ organizacija organov Glavne uprave za promet
LRS/ samoupravljanje/ zapisniki sej strokovnega sveta 1948-1951/ uredbe o prometu
1947-1950/ zapisniki Višjega gospodarskega združenja 1951-1952/ konference o cestah, tovornem prometu in prevozniških podjetjih 1947-1952/ statistični prikaz prometa,
transporta in vozil/ finance/ planiranje in investiranje/ upravno kazenske zadeve/ mednarodno sodelovanje/ statistični pregledi avtobusnih prog 1945-1946/ organizacija tovornega prometa 1947/ pregledi motornih vozil 1945-1947/ pravila za poslovanje Državnega avtobusnega in prevozniškega podjetja Slovenije 1946, poverjeništva za lokalni
promet, Glavne direkcije za avtopromet, Slovenija avtoprometa/ podjetja za vzdrževanje
cest 1950-1952: Cegrad Maribor, Ljubljana, Celje, Novo mesto/ ustanovitve in poslovanje Okrajnih avtoprevoznih podjetjij-OKAP/ likvidacija Glavne uprave za promet
1952/ dovoljenja za privatne obrti/ strokovno šolstvo/ kadrovske zadeve/ delovodniki
1950-1952/
615
______________________________________________________________________
277
AS 274
GLAVNA UPRAVA ZA UVOZ IN IZVOZ LJUDSKE REPUBLIKE
1.0 t. m./ 5 f.
Glavna uprava za uvoz in izvoz Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1951
Z odlokom o reorganizaciji vlade 17. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bila ustanovljena
Glavna uprava za uvoz in izvoz v sestavi Sveta vlade LRS za blagovni promet. Opravljala je vse zadeve iz republiške pristojnosti na področju zunanje trgovine. Vodila je
tudi zunanjo trgovinsko politiko in kontrolo zunanje trgovinske dejavnosti republike po
pooblastilih Ministrstva za zunanjo trgovino FLRJ.
Organizacijsko se je delila na splošni in ekonomsko komercialni sektor. Splošni sektor
so sestavljale organizacijske enote: pravna služba, oddelek za plačilni promet, devizna
kontrola, personalni oddelek, računovodstvo, administracija in ekonomat. V okviru
ekonomsko-komercialnega sektorja so delovali oddelek za proučevanje zunanje trgovine, ekonomsko trgovinski oddelek in evidenca.
Ob reorganizaciji državne uprave dne 10. 12. 1951 (Ur.l. LRS, št. 39/51) je bila Glavna
uprava za uvoz in izvoz ukinjena. Njene pristojnosti so glede na naravo posameznih
zadev prenesli na Svet vlade LRS za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240), Svet vlade
LRS za industrijo (AS 247, zap. št. 243), Gospodarski svet vlade LRS, Ministrstvo za
finance LRS (AS 1116, zap. št. 307), Narodno banko FLRJ - Centralo za LRS (AS
1268, zap. št. 666).
Gradivo je leta 1959 izročila Uprava za vodno gospodarstvo LRS.
plani uvoza in izvoza/ tržna poročila/ cene/ propagandno gradivo/ izvozna dovoljenja/
obračunske liste/
______________________________________________________________________
278
AS 1126
DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA BLAGOVNI PROMET LJUDSKE
7.6 t. m./ 78 f., 3 k.
Državni sekretariat za blagovni promet Ljudske republike Slovenije, 1958 - 1962
Republiški tržni inšpektorat Socialistične republike Slovenije, 1956 - 1974
Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za blagovni promet, ustanovljen leta
1956, se je preimenoval v Državni sekretariat za blagovni promet LRS 30. 5. 1958
(Ur.l. LRS, št. 17/58). Spremljal je izvrševanje republiškega družbenega plana na področju blagovnega prometa, skrbel za pravilno organizacijo in delovanje tržišča ter opra616
vljal na področju celotnega blagovnega prometa druge upravne zadeve iz republiške
pristojnosti, kolikor niso bile posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom.
Notranja organizacija: samostojni svetniki za področje trgovine in blagovnega prometa,
oddelek za trg in blagovni promet, odsek za turizem in gostinstvo, odsek za pravne zadeve in odsek za splošne zadeve.
Republiški upravni organ v sestavi sekretariata je bil Tržni inšpektorat LRS, ustanovljen
z Zakonom o upravnih organih LRS leta 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56). Ta je nadzoroval
izvajanje predpisov in ukrepov, ki so urejali trg, blagovni promet in opravljanje storitev.
Delo inšpektorata je nadzoroval sekretar za blagovni promet, vodil pa ga je glavni inšpektor. Izdajal je upravne odločbe iz pristojnosti inšpektorata, predlagal imenovanja in
razrešitve inšpektorjev in drugih uslužbencev inšpektorata, dajal pojasnila in strokovna
navodila ter podpisoval akte inšpektorata.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih organih leta 1962 (Ur.l.
LRS, št. 21/62) se je Državni sekretariat za blagovni promet preosnoval v Sekretariat IS
za trgovino in turizem (AS 1131, zap. št. 285), ki je imel v svoji sestavi tudi Republiški
tržni inšpektorat.
Fond je leta 1981 izročil Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
- zapisniki 1958-1961: Zveznega komiteja za turizem, Strokovnega sveta za turizem,
Sveta za tržišče, upravnega odbora Trgovske zbornice, trgovskih podjetij, 111. seje obmejnega sporazuma Italija - FLRJ/ zunanjetrgovinske registracije podjetij 1960, 1961/
poslovna združenja 1960: ustanovitev, članstvo, pravila/ lesna industrija: skladi, odkup,
stroški prevoza, izvoz 1958, 1961/ gostinstvo 1958-1961: strokovno usposabljanje,
smernice razvoja, delitev dohodka, investicije, sezonsko delo, postrežba, statut, pravilniki/ turizem 1958-1961: potna dovoljenja, turistična taksa, obmejno gibanje, dotacije,
plani razvoja, smernice razvoja/ prodaja in odkup industrijskih in kmetijskih proizvodov
1960-1961/ krediti 1958, 1960/ cene 1958-1961: odobritev, evidenca, določanje, kontrola/ gospodarski kriminal l960/ odločbe SIS za kmetijstvo 1960/ sporazumi - ratifikacije 1959, 1960/ personala 1959-1961: sistematizacije delovnih mest, nagrajevanja,
honorarji/ pravilniki 1959-1960: počitniški domovi, osebni dohodki/
- Republiški tržni inšpektorat:
spisi/ okrožnice 1960/ evidenca in kontrola cen 1958-1962, 1965/ kontrola kakovosti
1965/ pritožbe na odločitve tržnih inšpektorjev 1959-1963/ strokovno izobraževanje
tržnih inšpektorjev 1960-1964/ poročila 1959-1960: letna, o poslovanju, turističnem
prometu, gostinstvu/ ustanavljanje obratov, združenj 1963, 1965/ odkupi kmetijskih pridelkov 1957-1965/ imenovanja in nagrajevanja tržnih inšpektorjev 1962, 1964-1965/
617
______________________________________________________________________
279
AS 1125
DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO LJUDSKE
7.3 t. m./ 89 f., 9 k.
Državni sekretariat za gospodarstvo Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1956
Ustanovljen je bil 30. 1. 1953 z Ustavnim zakonom o temeljih družbene in politične
ureditve in o organih oblasti LRS in z Zakonom o izvršitvi Ustavnega zakona o temeljih
družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS (Ur.l. LRS, št. 3/53). V njegovo
pristojnost so prešle zadeve, ki so bile do tedaj pri Gospodarskem svetu, Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244, zap. št. 244), Svetu za industrijo (AS 247, zap. št. 243),
Svetu za gradbene in komunalne zadeve (AS 246, zap. št. 242) in Svetu za blagovni
promet (AS 242, zap. št. 240).
Državni sekretar je samostojno izvrševal pravice, ki jih je imel na podlagi zakonov in
drugih predpisov. Pri svojem delu je bil odgovoren Izvršnemu svetu LS LRS. Izdajal je
pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje uredb in drugih predpisov IS, lahko tudi
zakonov ali zveznih uredb, vendar le na podlagi posebnega, z zakonom ali zvezno uredbo danega pooblastila. Skupaj z zakonom ali z uredbo je moral državni sekretar posamezne pravilnike ali odredbe predložiti IS, ki jih je pregledal. Državni sekretariat je
imel pravico nadzorovati zakonitost dela upravnih organov, ljudskih odborov ter zavodov in gospodarskih organizacij, določenih z zakonom ali uredbo. Imel je pravico
razveljaviti ali odpraviti nezakonite akte ali pa opozoriti IS na take akte.
Ukinjen je bil na podlagi Zakona o upravnih organih v LRS dne 25. 4. 1956 (Ur.l. LRS,
št. 13/56). Njegove pristojnosti so prešle na Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za splošne gospodarske zadeve (AS 1128, zap. št. 284), Sekretariat IS LS
LRS za industrijo in obrt (AS 1129, zap. št. 281), Sekretariat IS LS LRS za kmetijstvo
in gozdarstvo (AS 1127, zap. št. 282), Sekretariat IS LS LRS za blagovni promet (AS
1126, zap. št. 278), Sekretariat IS LS LRS za promet (AS 288, zap. št. 283), Sekretariat
IS LS LRS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve (AS 287, zap. št.
287) in Sekretariat IS LS LRS za delo.
Gradivo sta izročila Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo leta
1981 in Republiški sekretariat za finance leta 1989.
Arhivski popis je narejen na podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so nekateri vsebinski
sklopi.
zakoni/ okrožnice/ seje strokovnega sveta 1955/ nacionalizacije 1953/ zaplembe/ razlastitve 1953/ veterina/ živinoreja/ kužne bolezni/ klavništvo/ veterinarska inšpekcija/ kmetijska inšpekcija/ gospodarski inšpektorat/ gradbena inšpekcija/ fitokarantenska služba/
kmetijske zadruge 1953-1956/ čebelarstvo/ ribolov/ lov/ konjereja/ zaščita rastlin/ investicije: HE Vuzenica, Medvode, Moste, TE Šoštanj, Železarna Jesenice, Železarna Ravne, Tovarna aluminija Kidričevo, Impol, Litostroj, Titan Kamnik/ dovoljenja za sečnjo
1953/ gradnja cest/ personala/ strokovni izpiti/
618
______________________________________________________________________
280
AS 1213
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO
270.0 t. m./ 2180 f.
Republiški sekretariat za gospodarstvo Socialistične republike Slovenije, 1965 1974
Ustanovljen je bil 24. 4. 1965 na podlagi Zakona o republiški upravi SRS in Zakona o
organizaciji republiške uprave SRS (Ur.l. SRS, št. 14/65).
Naloge: opravljal je upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju industrije,
obrti, gradbeništva, rudarstva, trgovine, gostinstva, turizma, prometa, kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova; spremljal gibanje proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti ter ekonomske pogoje gospodarjenja, predlagal ukrepe za uresničevanje gospodarske politike, skrbel za preskrbljenost trga in za zagotavljanje ustreznih materialnih rezerv.
Organi v njegovi sestavi so bili:
- Republiški gradbeni inšpektorat,
- Republiški rudarski inšpektorat (AS 283, zap. št. 297),
- Republiški elektroenergetski inšpektorat,
- Republiški inšpektorat parnih kotlov,
- Republiški prometni inšpektorat,
- Republiški tržni inšpektorat,
- Republiški gozdarski inšpektorat in
- Republiški veterinarski inšpektorat.
Pod njegovim nadzorstvom pa so bili:
- Zavod SRS za cene,
- Zavod SRS za rezerve in
- Luška kapitanija v Kopru.
Z Zakonom o ustanovitvi Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo (Ur.l.
SRS, št. 46/71) so ločili od Republiškega sekretariata za gospodarstvo zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva.
Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji uprave SRS z
dne 27.4.1972 (Ur.l. SRS, št. 16/72) je opravljal Republiški sekretariat za gospodarstvo
upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju industrije, obrti, gradbeništva,
rudarstva, energetike, notranje in zunanje trgovine, cen gostinstva, turizma in prometa,
sicer pa je imel enake naloge kot leta 1965. Tudi organi v njegovi sestavi so ostali isti
kot leta 1965, razen Republiškega kmetijskega inšpektorata, Republiškega gozdarskega
inšpektorata in Republiškega veterinarskega inšpektorata, ki so prešli v sestav Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo.
Na podlagi Zakona o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št.
39/74) so Republiški sekretariat za gospodarstvo razdelili na:
- Republiški sekretariat za industrijo (AS 1265, zap. št. 291),
- Republiški komite za energetiko (AS 1264, zap. št. 290) in
619
- Republiški komite za tržišče in cene, ki je opravljal naloge, ki so se nanašale na promet blaga, storitev, cen, na pojave in razmerja na trgu blaga in storitev, preskrbljenost
trga, blagovne rezerve, gospodarska gibanja in pogoje gospodarjenja.
Gradivo je bilo prevzeto v letih 1988 in 1989 od Republiškega komiteja za industrijo in
gradbeništvo. V gradivu so predspisi, ki segajo v leto 1953. To so načrti, ki so bili zaradi tekočega poslovanja prenešeni iz takratnega Državnega sekretariata za gospodarstvo
LRS (AS 1125, zap. št. 279).
načrti 1953-1965/ gradbena dovoljenja 1965-1974/ rudarski projekti/ načrti avtocest
1965-1974/ načrti cest 1965-1974/ načrti mostov 1965-1974/ načrti objektov
1965-1974/ stanovanjska gradnja/ izgradnja letališč/ rekonstrukcije objektov/ tehnični
pregledi 1965-1974/ metode odkopavanja v rudnikih/ upravni postopki/ elektrogospodarstvo/ nuklearna energetika/ arondacije/ komasacije/ melioracije/ kmetijske zadruge,
inštituti 1966-1967/ gozdno gospodarski načrti/ čebelarstvo/ lov/ ribolov/ sporazum
Alpe-Adria 1966/ mednarodni promet/ maloobmejni promet/ zračni promet/ cestni promet/ blagovni promet/ živinoreja/ veterinarska inšpekcija/ uvoz/ izvoz/ gospodarsko
sodelovanje s tujino/ predpisi s področja turizma/ tekstilna industrija - problematika
1969-1972/ kemična industrija - normativi/ regulacija vod/ strokovni izpiti/
__________________________________________________________________
281
AS 1129
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA INDUSTRIJO SOCIALISTIČNE
14.5 t. m./ 165 f., 10 k., 4 kt.
Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za industrijo in obrt, 1956 - 1963
Republiški sekretariat za industrijo Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Sekretariat IS za industrijo in obrt je bil ustanovljen 2. 5. 1956 na podlagi Zakona o
upravnih organih v LRS (Ur.l. LRS, št. 13/56). Prevzel je del nalog ukinjenega Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS (AS 1125, zap. št. 279). Spremljal je izvrševanje
družbenega plana na področju industrije, gradbeništva in obrti, gibanje industrijske
proizvodnje, gradbeništva in obrti ter delovanje gospodarskega sistema in gospodarskih
ukrepov na teh področjih, skrbel za izvajanje predpisov o industrijskih tehničnih inšpekcijah, spremljal delo zavodov, inštitutov in drugih organizacij na področju pospeševanja proizvodnje in produktivnosti dela in dajal IS predloge za izdajo predpisov in ukrepov na teh področjih.
V sestavu Sekretariata so bili:
- Elektroenergetski inšpektorat,
- Inšpektorat parnih kotlov in
- Rudarsko-metalurški inšpektorat (AS 283, zap. št. 297).
Z Odlokom o razglasitvi ustave SRS in Zakonom o izvedbi ustave SRS 9. 4. 1963 (Ur.l.
SRS, št. 10/63) je bil Sekretariat IS za industrijo in obrt preimenovan v Republiški sekretariat za industrijo SRS.
620
V svoji sestavi je imel:
- Republiški elektroenergetski inšpektorat,
- Republiški inšpektorat parnih kotlov,
- Republiški rudarski inšpektorat (AS 283, zap. št. 297) in
- Republiški gradbeni inšpektorat.
Z Zakonom o republiški upravi SRS in Zakonom o organizaciji republiške uprave SRS
(Ur.l. SRS, št. 14/65) so bile 24. 4. 1965 pristojnosti Republiškega sekretariata za industrijo prenešene na Republiški sekretariat za gospodarstvo (AS 1213, zap. št. 280).
Gradivo je izročil Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo leta 1981.
Arhivski popis je narejen na podlagi obstoječe ureditve, ohranjeni so nekateri vsebinski
sklopi.
proračun 1958-1965/ zaključni računi 1958-1965/ strokovni izpiti 1957-1963/ pravni
predpisi 1956-1965/ investicije/ izvoz/ uvoz/ upravni postopek/ stanovanjska problematika 1963-1964/ standardi/ ladjedelništvo/ kmetijstvo/ sanacija podjetij/ družbeni plan
1964/ mednarodno sodelovanje/ spisi o: tekstilni, usnjarski, gumarski, živilski, tobačni,
filmski industriji/ obrt/ gozdarstvo/ rudarstvo/ turizem/ promet/ personala/
______________________________________________________________________
282
AS 1127
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN
GOZDARSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1957 - 1965
12.0 t. m./ 123 f., 19 k., 11 kt.
Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za
kmetijstvo in gozdarstvo, 1956 - 1963
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Ustanovljen je bil 21. 6. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56) kot Sekretariat Izvršnega sveta
LRS. Spremljal je izvrševanje republiškega družbenega plana na področju kmetijstva,
gozdarstva in vodnega gospodarstva, spremljal gibanje kmetijske proizvodnje ter gozdnega gospodarstva in vodnega gospodarstva ter delovanje gospodarskega sistema in
ukrepov na teh področjih, spremljal razvoj kmetijskega zadružništva in v v zvezi s tem
predlagal izdajo raznih predpisov in ukrepov za pospeševanje zadružništva, spremljal
razvoj zavodov, inštitutov in drugih organizacij za pospeševanje kmetijstva, gozdarstva
in vodnega gospodarstva.
V sestavu Sekretariata sta bila
- Veterinarski inšpektorat in
- Kmetijski inšpektorat.
Z ustavo 1963 (Ur.l. LRS, št. 10/63) se je preimenoval v Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo SRS, v svoji sestavi je imel
621
- Republiški kmetijski inšpektorat in
- Republiški veterinarski inšpektorat.
Z delom je prenehal 30. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65), ko je njegove funkcije prevzel
Republiški sekretariat za gospodarstvo (AS 1213, zap. št. 280).
Gradivo je 18. 12. 1981 predal Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
sirarna Kobarid 1957/ čebelarstvo 1957/ varovanje gozdov 1957/ zakon o agrarnih
skupnostih 1957/ odločbe Ribiške zveze Slovenije/ ribiške postaje/ lovske družine: odločbe, odstrel živali/ lovska zveza 1960/ vodno gospodarstvo 1957/ Glavna zadružna zveza 1957/ bolezni goveda, kopitarjev, prašičev, perutnine, čebel, divjačine, rib in rakov
1957-1965/ reorganizacija kmetijskih posestev 1958/ sadjarstvo 1958-1965/ vinogradništvo 1958-1965/ konjereja 1958-1965/ klavnice 1958-1965/ strokovni izpiti 1958/ dopisi Uprave gojitvenih lovišč/ arondacije 1959/ veterinarska inšpekcija 1960-1965/ predelava lesa, žage 1960/ komisija za pridobivanje kmetijskih zemljišč 1963/ izvoz živine
1963/ delovodnik izpitne komisije/
arhivski popis 1991/ kazala 1957-1959/ kartoteka 1963-1965/
___________________________________________________________________
283
AS 288
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROMET SOCIALISTIČNE
20.0 t. m./ 208 f., 7 k., 7 kt.
promet, 1956 - 1963
Strokovni svet Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za
promet, 1956 - 1961
Republiški sekretariat za promet Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Z ukinitvijo Državnega sekretariata za gospodarstvo (AS 1125, zap. št. 279) 25. 4. 1956
je bil ustanovljen Sekretariat IS za promet LRS (Ur.l. LRS, št. 13/56). Sekretariat je
spremljal izvrševanje družbenega plana, gibanje gospodarstva ter delovanje gospodarskega sistema in ukrepov na področju prometa. Opravljal je upravne zadeve iz republiške pristojnosti na tem področju. V okviru sekretariata je bil 12. 9. 1956 (Ur.l. LRS, št.
33/56) ustanovljen Strokovni svet Izvršnega sveta za promet, ki je bil posvetovalni organ. Mnenja strokovnega sveta sta morala upoštevati tudi Uprava za ceste LRS in Sekretariat IS za promet LRS. Strokovni svet je bil ukinjen 25. 4. 1961 (Ur.l. LRS, št.
11/61).
Sekretariat IS LS LRS za promet je bil 9. 4. 1963 z Zakonom o izvedbi Ustave SRS
(Ur.l. SRS, št. 10/63), primenovan v Republiški sekretariat za promet SRS, ki je obdržal
pristojnosti predhodnika. V njegovi sestavi pa je bil istočasno ustanovljen tudi Republiški inšpektorat za promet, ki je opravljal upravne zadeve iz republiške pristojnosti na
področju prometnega nadzorstva. Republiški sekretariat za promet SRS je bil ukinjen
622
15. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65), ko je njegove pristojnosti prevzel Republiški sekretariat za gospodarstvo SRS (AS 1236, zap. št. 1875).
Gradivo je leta 1977 izročil Republiški komite za energetiko SRS in leta 1981 Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo SRS. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in ločeno v svoj fond leta 1991.
Ustvarjalec je za evidenco uporabljal delovodnik in kartice, vendar gradivo ni odloženo
po delovodniških številkah, delno so spisi odloženi po sistemu klasifikacijskih znakov
iz leta 1962.
spisi po klasifikaciji od 1956-1965/ obsotelska železnica 1956-1961/ zvezni in republiški
zakon o javnih cestah 1956-1960/ letno poročilo Uprave za ceste 1956/ analize in plan
avtobusnih zvez 1957/ zakon o upravljanju in financiranju pristanišč 1958/ elaborati o
Luki Koper 1959/ Videmski in Rimski sporazumi 1957, 1960/ zakon o železnicah
1962-1963/ tehnični pregledi izvršenih gradenj cest 1963/ predor Ljubelj 1963/ personalne zadeve 1956-1965/
arhivski popis 1991/ delovodniki 1956-1961/ kartotečna kazala 1962-1965/
______________________________________________________________________
284
AS 1128
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA SPLOŠNE GOSPODARSKE
ZADEVE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1956 - 1965
14.0 t. m./ 137 f., 4 k., 6 kt.
splošne gospodarske zadeve, 1956 - 1963
Republiški sekretariat za splošne gospodarske zadeve Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Republiški sekretariat IS za splošne gospodarske zadeve je bil ustanovljen 2. 5. 1956 na
podlagi Zakona o upravnih organih LRS (Ur.l. LRS, št. 13/56). Prevzel je del nalog
ukinjenega Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS (AS 1125, zap. št. 279).
Naloge: spremljal je izvrševanje družbenega plana kot celote, urejal in obdeloval podatke o gospodarstvu, pripravljal za IS analize in poročila o gibanju gospodarstva, proučeval vprašanja gospodarskega sistema in tekoče gospodarske politike, spremljal izvajanje
investicij v LRS, dajal IS predloge za ukrepe glede izpolnjevanja družbenih planov in
tekoče gospodarske politike, dajal IS mnenja o pravnih predpisih s področja gospodarstva, sodeloval z Zavodom LRS za gospodarsko planiranje pri izdelavi tekočega družbenega plana, sodeloval z gospodarskimi zbornicami, inštituti in drugimi gospodarskimi
organizacijami.
V njegovi sestavi je bila Republiška uprava za investicije.
Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih organih z dne 21. 6.1962
(Ur.l. LRS, št. 21/62) je Sekretariat IS za splošne gospodarske zadeve zbiral in obdeloval podatke o gospodarstvu kot celoti, dajal IS občasne analize in poročila o gibanju
gospodarstva, opravljal upravne zadeve s področja izvajanja predpisov o gospodarskem
sistemu, izvajanju gospodarskih in upravnih ukrepov na tržišču, ter zagotavljanju rezerv.
623
Z Odlokom o razglasitvi Ustave SRS in Zakonom o izvedbi ustave SRS z dne 9. 4.
1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63) je bil preimenovan v Republiški sekretariat za splošne gospodarske zadeve SRS.
Z Zakonom o republiški upravi SRS in Zakonom o organizaciji republiške uprave SRS
(Ur.l. SRS, št. 14/65) so bile 24. 4. 1965 pristojnosti Republiškega sekretariata za splošne gospodarske zadeve prenešene na Republiški sekretariat za gospodarstvo.
Izročil ga je Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo SRS leta 1981.
Arhivski popis je narejen na podlagi obstoječe ureditve.
zakoni 1958-1965/ zapisniki kolegijev/ krediti/ proračun/ odlikovanja/ elektrogospodarstvo/ turizem/ ceste/ obrtna dejavnost/ cene/ tekstilna industrija/ črna metalurgija/ kovinska industrija/ nekovinska industrija/ kemična industrija/ lesna industrija/ gradbena
industrija/ papirna industrija/ tobačna industrija/ filmska industrija/ živilska industrija/
trgovina/ gostinstvo/ kmetijstvo/ strokovno izobraževanja/ živinoreja/ sadjarstvo/ lovstvo/ personala/ investicije 1958-1965/ plan 1962-1964/ letališče Brnik 1956-1961/ zunanja trgovina/ izvoz/ uvoz/ carinske tarife/ bančno poslovanje/
arhivski popis 1991/ delovodniki/ indeksi/ kartotečna kazala/
______________________________________________________________________
285
AS 1131
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA TRGOVINO SOCIALISTIČNE
4.0 t. m./ 44 f., 3 kt.
Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za trgovino in turizem, 1962 - 1963
Republiški sekretariat za trgovino Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za trgovino
in turizem je bil ustanovljen 9. 6. 1962 (Ur.l. LRS, št. 21/62), ko je prevzel pristojnosti
ukinjenega Državnega sekretariata za blagovni promet LRS (AS 1126, zap. št. 278).
Opravljal je upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju trgovine, gostinstva
in turizma ter skrbel za izvajanje predpisov o organizaciji trgovine, gostinstva in turizma. V sestavu sekretariata je bil tudi Republiški tržni inšpektorat, ki je bil pristojen za
inšpekcijo tržišča. Z reorganizacijo republiških upravnih organov 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS,
št. 10/63) je bil Sekretariat IS za trgovino in turizem LRS ukinjen, njegove pristojnosti
pa so bile razdeljene med Republiški sekretariat za turizem SRS (AS 1130, zap. št. 286)
in Republiški sekretariat za trgovino SRS, ki je imel v svojem sestavu tudi Republiški
tržni inšpektorat. Republiški sekretariat za trgovino SRS je bil ukinjen 16. 4. 1965 (Ur.l.
SRS, št. 14/65), njegovo delovno področje je prevzel Republiški sekretariat za gospodarstvo SRS (AS 1213, zap. št. 280).
Gradivo je leta 1981 predal Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo
SRS. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal kartotečno kazalo. Gradivo je bilo pomešano
624
z gradivom drugih upravnih organov in leta 1991 ločeno v svoj fond. Odloženo in popisano je po letnikih in sistemu klasifikacijskih znakov iz leta 1962.
upravno poslovanje in zapisniki sej 1962-1963/ pravne zadeve 1962-1963/ spisi Turistične zveze 1962-1963/ turistične konference/ statistična raziskovanja 1962-1963/ finance
1962/ kreditiranje 1962-1964/ investicije v turizmu 1962-1964/ informacijski center/
poslovanje s tujino/ tehnična oprema/ oprema in širitev gostinskih objektov/ zakoni o
javnih cestah/ tarifni promet in javni prevoz/ banke/ zavarovalnice/ loterija/ sejmi/ gospodarske razstave/ izobraževanje: tečaji, izpiti za inšpektorje/ stanovanjske zadeve/
cene in življenski standard/ izvoz in uvoz/ poročila o zalogah in preskrbljenosti/ zakon o
tržni inšpekciji 1963/ obrtna dejavnost/ lov in ribolov 1963/ turistični promet 1964/
strokovno šolstvo 1964/ kadrovske zadeve/
arhivski popis 1991/ kartotečna kazala 1962-1964/
______________________________________________________________________
286
AS 1130
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA TURIZEM SOCIALISTIČNE
3.0 t. m./ 31 f., 3 kt.
Republiški sekretariat za turizem Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Ustanovljen je bil 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63) z prevzemom pristojnosti ukinjenega
Sekretariata IS za trgovino in turizem (AS 1131, zap. št. 285). Sekretariat je opravljal
upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju turizma. Skrbel je za napredek
turizma v Sloveniji, predlagal ukrepe za njegov razvoj, analiziral gibanja v turističnem
prometu, skrbel za koordinacijo razvoja turizma v posameznih turističnih območjih za
domači in inozemski turizem, stacionirani in tranzitni turizem, maloobmejni promet,
izletniški, zdraviliški, lovni in mladinski turizem. Sodeloval je pri usklajevanju urbanističnih programov s programi razvoja turizma ter z organi spomeniškega varstva zaradi
ohranjanja naravnih lepot in spomeniško zaščitenih objektov. Usmerjal je turistično
propagando in informacijsko službo. Analiziral je vpliv posameznih gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti na turistični promet. Načrtoval je usposabljanje turističnih
strokovnih kadrov.
Republiški sekretariat za turizem SRS je bil ukinjen 16. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65),
njegove pristojnosti je prevzel Republiški sekretariat za gospodarstvo SRS (AS 1213,
zap. št. 280).
Fond je izročil leta 1981 Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo
SRS. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo
ločeno v svoj fond leta 1991.
Ustvarjalec je za evidenco uporabljal kartotečno kazalo, gradivo je popisano in odloženo po letnikih in sistemu klasifikacijkih znakov iz leta 1962.
usklajevanje predpisov z ustavo/ poročila o delu 1964/ statistična raziskovanja/ krediti
za financiranje turizma 1963/ zaključni račun 1963/ prevozi turistov/ cestne povezave/
625
zimska služba/ avocesta Ljubljana - Kranj - Jesenice/ primerjava cen v večjih turističnih centrih 1963-1964/ turistični sejmi Beograd, Gradec, Insbruck/ financiranje in krediti/ zapisniki konferenc/ potovalni turizem/ menjalnice 1963/ statut Turistične zveze
Jugoslavije/ varstvo narave, gozdovi, varstvo kulturne dediščine, spomeniki/ športne
prireditve FIS veslanje Bled/ turistične takse 1963-1965/ gradbeni program Hotel Lev/
zazidalni načrt Čateške toplice/ sanacije v Piranu/ otvoritev Ljubeljskega predora/ sezonska turistična proga Bovec - Vršič - Ljubljana/ turistične raziskave/ zakon o privatnih gostilnah 1964-1965/ strokovno šolstvo/ kadrovske zadeve/
arhivski popis 1991/ kartotečna kazala 1963-1965/
______________________________________________________________________
287
AS 287
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA URBANIZEM SOCIALISTIČNE
27.9 t. m./ 247 š., 6 k., 18 kt.
Svet za urbanizem Ljudske republike Slovenije, 1955 - 1956
Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, 1956 - 1963
Svet Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za urbanizem,
stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, 1956 - 1957
Svet Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za urbanizem
in komunalne zadeve, 1957 - 1963
Svet Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za stanovanjsko izgradnjo, 1957 - 1963
Republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve
Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Republiški sekretariat za urbanizem Socialistične republike Slovenije, 1965 - 1974
Prvi povojni organ za to področje je bil Svet za urbanizem LRS, ustanovljen 29. 4. 1955
(Ur.l. LRS, št. 17/55), ki je imel v svoji pristojnosti upravne in izvršilne zadeve s področja urbanizma: pokrajinsko in krajevno načrtovanje naselij, uporabnost zemljišč za
gradbene namene, stanovanjsko in komunalno gradnjo, nadzor nad delom LO okrajev,
mest in mestnih občin ter nad delom zavodov na področju urbanizma, pripravljanje osnutkov predpisov s področja urbanizma.
Z Zakonom o upravnih organih LRS z dne 25. 5. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56) je bil preosnovan v Svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, ki pa je bil
le strokovni svet Izvršnega sveta, strokovno in upravno službo zanj pa je opravljal na
novo ustanovljeni Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike
Slovenije za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. Sekretariat je
pričel z delom 1. 6. 1956. Spremljal je izvrševanje družbenega plana ter opravljal upravne zadeve iz republiške pristojnosti za svoje področje. V njegovi sestavi je bil Republiški gradbeni inšpektorat (AS 1282, zap. št. 298).
Svet za urbanizem stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve kot strokovni svet Izvršnega sveta je bil ukinjen 13. 11. 1957 (Ur.l. LRS, št. 42/57). Njegove pristojnosti so
bile razdeljene v dva strokovna sveta:
626
- Svet Izvršnega sveta za urbanizem in komunalne zadeve ter
- Svet Izvršnega sveta za stanovanjsko izgradnjo.
Bila sta strokovna in posvetovalna organa Izvršnega sveta. V delovno področje Sveta za
stanovanjsko izgradnjo so spadala vprašanja družbenega upravljanja stanovanjskih in
poslovnih zgradb, stanovanjskega zadružništva, sistema financiranja in racionalizacije
gradnje stanovanjskih in poslovnih zgradb ter vprašanja družbenega življenja v okviru
stanovanjskih skupnosti. V delovno področje Sveta za urbanizem in komunalne zadeve
pa so sodila aktualna vprašanja s področja urbanizma in komunalnih zadev.
Oba imenovana sveta sta bila ukinjena 25. 10. 1963 (Ur.l. LRS, št. 34/63).
Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve
je bil ukinjen 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63), njegove pristojnosti je prevzel Republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve SRS, ki je
imel v svoji sestavi Republiški urbanistični inšpektorat (AS 1282, zap. št. 298).
Leta 1965 je prišlo do ponovne reorganizacije z ukinitvijo imenovanega sekretariata 16.
4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65), pristojnosti pa je prevzel Republiški sekretariat za urbanizem SRS, ki je imel v svoji sestavi Republiški urbanistični inšpektorat (AS 1282, zap.
št. 298).
Republiški sekretariat za urbanizem je spremljal regionalni razvoj, regionalno planiranje in urbanizacijo ter predlagal ustrezne ukrepe. Opravljal je republiške upravne zadeve
na področju urbanizma, varovanja značilnosti pokrajine, urejanja, uporabe in varstva
voda ter stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Pod nadzorstvom Republiškega
sekretariata za urbanizem SRS je bila Geodetska uprava SR Slovenije (AS 1138, zap. št.
330).
Republiški sekretariat za urbanizem je bil ukinjen 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74),
njegove pristojnosti je prevzel Republiški komite za urbanizem SRS.
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za urbanizem SRS leta 1979 za obdobje 1955 1969 ter Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo leta 1981 za obdobje 1956 - 1963. Gradivo je bilo prevzeto urejeno in popisano po sistemu klasifikacijskih znakov iz leta 1962.
organizacija in poslovanje Sveta za urbanizem/ poročila o delu Sveta za urbanizem/
proračun Sveta za urbanizem/ urbanistični programi in načrti za posamezne objekte po
OLO-jih 1956-1969/ odločbe in pritožbe za lokacije in gradnje posameznikov
1956-1969/ podatki Geodetske uprave glede delitve zemljišč/ aeroposnetki/ anketa stanovanjski pogoji v mestih 1956/ ustanavljanje vodnih skupnosti po OLO-jih/ natečaji za
urbanistične načrte/ zakon o etažni lastnini in razlastitvah 1956/ Društvo arhitektov
Ljubljana/ poročila upravnih organov okrajnih LO na področju stanovanjske izgradnje
in komunalnih zadev 1956/ zakon o razglasitvi Triglavskega narodnega parka 1957/
spisi Komisije za revizijo projektov 1957/ povprečne norme v gradbeništvu 1957/ finančno in devizno poslovanje 1957/ posvet o projektiranju, Beograd 1958/ gibanje cen Zvezna gradbena zbornica 1958/ perspektivni plani republiških glavnih mest 1958/ občinski kreditni skladi za stanovanjsko izgradnjo 1958/ pravila Urbanističnega inštituta
1960/ seznam naselij in popis stanovanj 1961/ organizacija inšpektoratov 1961/ regionalno planiranje 1964/ odškodnine za nacionalizacijo 1965/ geodetsko katasterske zadeve 1965/ analiza vodnega gospodarstva 1968/ pogodbeni promet z zemljišči 1969/
strokovni izpiti 1956-1963/
627
prevzemni seznam 1979/ delovodniki 1960-1967/ kartotečna kazala 1960-1967/ arhivski popis strokovnih izpitov 1997/
______________________________________________________________________
288
AS 141
KOMITE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
KOMUNALNE ZADEVE, 1950 - 1951
1.1 t. m./ 9 š.
Komite Vlade Ljudske republike Slovenije za komunalne zadeve, 1950 - 1951
Komite vlade LRS za komunalne zadeve je deloval od 5. 5. 1950 (Ur.l. LRS, št. 16/50)
v okviru Sveta vlade LRS za lokalno gospodarstvo z istimi pristojnostmi kot ukinjeno
Ministrstvo za komunalne zadeve (AS 1119, zap. št. 235). Komite je bil ukinjen 11. 4.
1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51). Njegove pristojnosti sta prevzela Svet vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve (AS 246, zap. št. 242) in Glavna uprava za komunalne zadeve (AS 276, zap. št. 274).
Fond je bil prevzet skupaj z drugim gradivom leta 1953 od Sveta vlade LRS za gradbene in komunalne zadeve.
plani/ mesečna poročila/ navodila/ zapisniki/ personalni spisi/ delovodniki/
______________________________________________________________________
289
AS 278
KOMITE ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO PRI VLADI LJUDSKE
2.5 t. m./ 9 š., 11 f.
Uprava za turizem in gostinstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo Ljudske
republike Slovenije, 1947 - 1948
Komite za turizem in gostinstvo pri Vladi Ljudske republike Slovenije, 1948 - 1951
Glavna direkcija za gostinstvo Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1951
Glavna uprava za turizem in gostinstvo Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1951
Glavna direkcija za gostinstvo Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Področje turizma je po letu 1945 urejalo Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS (AS
230, zap. št. 239), ki je imelo v okviru oddelka za trgovino odsek za turizem in gostinstvo. Z reorganizacijo ministrstva je bila 30. 7. 1947 (Ur.l. LRS, št. 22/47) pri ministrstvu ustanovljena Uprava za turizem in gostinstvo. Prevzela je pristojnosti istočasno ukinjene Uprave gostinskih podjetij, ki je delovala v okviru MTP. Uprava za turizem in
gostinstvo je imela na področju Slovenije splošno vodstvo nad ureditvijo turizma in nad
izvajanjem turistične politike. Obdelovala in uresničevala je načrte turizma in gostinstva
628
ter prenašala izvajanje teh načrtov na nižje organe ljudske oblasti. Skrbela je za napredek turizma, organizirala je turistično propagando, vodila pa je tudi pregled nad gostinskimi podjetji in turističnimi kraji. Uprava je bila operativni upravni voditelj turističnih
in gostinskih podjetij republiškega pomena, zato je tudi finančna sredstva pridobivala iz
prispevkov podjetij. Ukinjena je bila 20. 8. 1948 (Ur.l. LRS, št. 36/48).
Njene pristojnosti je prevzel istočasno ustanovljeni Komite za turizem in gostinstvo pri
Vladi LRS.
Organizacijska struktura Komiteja je bila v letu 1949 naslednja: planski oddelek, oddelek za organizacijsko pospeševanje, oddelek za splošno državno kontrolo, personalni
oddelek, sekretariat, oddelek za propagando in informacije, biro za regulacije in gradnje
ter operativna skupina za slatine.
Pri Komiteju je bila 20. 5. 1949 (Ur.l. LRS, Št. 17/49) ustanovljena Glavna direkcija za
gostinstvo LRS kot operativni upravni voditelj državnih gostinskih in zdraviliških podjetij republiškega pomena.
Po ukinitvi Komiteja 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je prišla Glavna direkcija za
gostinstvo v sestav Glavne uprave za turizem in gostinstvo, ki je bila sestavni del Sveta
vlade LRS za blagovni promet (AS 242, zap. št. 240). Po ukinitvi glavne uprave 10. 12.
1951 (Ur.l. LRS, št. 39/51) je direkcija prešla naposredno v sestav Sveta za blagovni
promet LRS. Ukinjena je bila 27. 5. 1952 (Ur.l. LRS, št. 15/52), njene pristojnosti pa so
prešle neposredno na Svet.
uradov in ustanov pri Ministrstvu za finance LRS. Gradivo ni odloženo po delovodniških številkah in tudi spisovne evidence niso ohranjene. Prevzeto gradivo je bilo pomešano z gradivom drugih upravnih organov in je bilo ločeno v svoj fond leta 1991.
zakonodaja s področja turizma/ turistične konference 1947-1949/ odločbe za obratovanje gostinskih lokalov 1948-1949/ finance 1949-1951/ zapisniki/ okrožnice 1950-1951/
korespondenca/ turistične razvojne zmožnosti Makedonije/ statistični podatki/ avtobusne zveze in kapacitete/ turistično zaostali predeli 1948-1952/ turistična propaganda
1952/ zdravilišča v Sloveniji 1947-1950/ plani turističnega prometa 1948-1949/ poročila in programi Turistične zveze 1952/ okrajni plani turističnega prometa 1948-1949/
zbornik "Slovensko Primorje v luči turizma"/ množični sindikalni in mladinski turizem/
pogodbe za izdelavo filmov za turistično promocijo/ izgradnja zdravilišča Dolenjske
Toplice 1952/ oddelek za strokovno šolstvo gostinstva 1950-1951/ kadrovske zadeve/
629
______________________________________________________________________
290
AS 1264
REPUBLIŠKI KOMITE ZA ENERGETIKO
42.0 t. m./ 473 f.
Republiški komite za energetiko Socialistične republike Slovenije, 1975 - 1990
Ustanovljen je bil na podlagi Zakona o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974
(Ur.l. SRS, št. 39/74). Opravljal je naloge s področja energetike, razvoja energetskih
dejavnosti in virov (elektrogospodarstvo, premog, tekoče gorivo in plin).
V njegovi sestavi sta bila:
- Republiški elektroenergetski inšpektorat in
- Republiški rudarski inšpektorat (AS 283, zap. št. 297).
republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb IS Skupščine SRS (Ur.l. SRS,
št. 5/80) je bil dne 29. 2. 1980 ustanovljen Republiški komite za energetiko, industrijo
in gradbeništvo, ki pa je deloval le do 7. 5. 1982; zato hranimo gradivo tega ustvarjalca
v fondu Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo (AS 1265, zap. št. 291).
Republiški komite za energetiko in Republiški komite za industrijo in gradbeništvo sta
bila ponovno ustanovljena kot samostojna organa dne 7. 5. 1982 (Ur.l. SRS, št. 12/82).
V sestavi RK za energetiko sta bila Republiški rudarski inšpektorat in Republiški energetski inšpektorat.
RK za energetiko je opravljal naloge, ki so zadevale primarno in transformirano energijo za pridobivanje, predelavo ali dodelavo energetskih surovin in racionalno ravnanje z
njimi ter naloge s področja rudarstva.
Republiški komite za energetiko se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona
o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij z dne 14. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) preimenoval v Republiški sekretariat za
energetiko.
Gradivo je izročil Republiški komite za industrijo in gradbeništvo 27. 11. 1991. Gradivo
republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo SRS od 1980 do 1982
hranimo v fondu RK za industrijo in gradbeništvo (AS 1265, zap. št. 291). Zaradi skupnega pisarniškega poslovanja RK za energetiko in RK za industrijo in gradbeništvo po
letu 1986 se tudi gradivo RK za energetiko iz obdobja 1986 - 1990 nahaja v fondu RK
za industrijo in gradbeništvo.
Gradivo iščemo s pomočjo prevzemnega seznama.
kadrovska vprašanja/ načrti proizvodnje rudnikov/ obratovalna dovoljenja/ organiziranost in poslovanje Elektro gospodarstva Slovenije/ tehnični pregledi elektrarn, rudnikov/ dovoljenja za obratovanje rudnikov, elektrarn/ uporabna dovoljenja/ pregledi parnih kotlov/ gospodarsko sodelovanje s tujino 1975-1980, 1982-1985/ zapisniki sej Poslovnega združenja energetike 1977-1979/ mednarodno sodelovanje/ plan razvoja elektro-energetskih objektov 1981-1990/ razvojna usmeritev črne metalurgije 1980/ finančni načrti/ delegatska vprašanja s področja energetike 1982-1985/ dovoljenja za izvajan630
je del 1982-1985/ racionalizacija porabe energetskih virov do 1989/ investicije
1981-1985/ uvoz nafte, nuklearnega goriva/ oskrba z naftnimi derivati/
______________________________________________________________________
291
AS 1265
REPUBLIŠKI KOMITE ZA INDUSTRIJO IN GRADBENIŠTVO
310.0 t. m./ 3074 š.
Republiški sekretariat za gospodarstvo Socialistične republike Slovenije, 1965 1975
Republiški sekretariat za industrijo Socialistične republike Slovenije, 1975 - 1980
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo Socialistične republike
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo Socialistične republike Slovenije,
1982 - 1990
Republiški sekretariat za industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije, 1990 1991
Republiški komite za energetiko Socialitične republike Slovenije, 1982 - 1990
Republiški sekretariat za energetiko Republike Slovenije, 1990 - 1991
Republiški sekretariat za industrijo SR Slovenije je bil ustanovljen z Zakonom o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74). Z delom je pričel 1. 2.
1975. Prevzel je vse zadeve ukinjenega Republiškega sekretariata za gospodarstvo (AS
1213, zap. št. 280). Opravljal je naloge, ki so se nanašale na industrijo, razen dejavnosti
proizvodnje električne energije, premoga in nafte ter primarne živilske predelave, na
gradbeništvo, na rudarstvo razen premogovništva, na obrt, na turizem in gostinstvo.
- Republiški inšpektorat parnih kotlov in
Z reorganizacijo republiških upravnih organov 30. 2. 1980 (Ur.l. SRS, št. 5/80) je bil
Republiški sekretariat za industrijo ukinjen, njegove pristojnosti pa je prevzel Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo, ki je opravljal zadeve nanašajoče se
na primarno in transformirano energijo in njeno racionalno porabo, na primarno in predelovalno industrijo razen primarne živilske predelave, na gradbeništvo, na raziskovanje in izkoriščanje rudnin, na drobno gospodarstvo s področja združenega dela in opravljanja samostojnega osebnega dela razen turizma in gostinstva.
- Republiški rudarski inšpektorat in
Republiški energetski inšpektorat je nadzoroval izvrševanje zadev s področja elektroenergetike, proizvodnje elektrotehničnih materialov in opreme, projektiranje, izgradnjo
in uporabo naprav za proizvodnjo in izkoriščanje jedrske energije, termoenergetiko in
tlačne posode.
631
Republiški rudarski inšpektorat je nadzoroval izvrševanje zadev s področja izkoriščanja
vseh vrst rudnin.
Republiški gradbeni inšpektorat pa je nadzoroval izvrševanje vseh zadev s področja
gradbeništva.
Z reorganizacijo republiških upravnih organov 17. 4. 1982 (Ur.l. SRS, št. 12/82) je bil
RK za energetiko, industrijo in gradbeništvo razdeljen na:
- Republiški komite za industrijo in gradbeništvo SRS (z Republiškim gradbenim inšpektoratom) in
- Republiški komite za energetiko (AS 1264, zap. št. 290).
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo je opravljal zadeve nanašajoče se na
primarno in predelovalno industrijo razen energetike in primarne živilske predelave, na
gradbeništvo ter na drobno gospodarstvo s področja združenega dela in opravljanja samostojenga osebnega dela v dejavnosti industrije in gradbeništva.
Republiški gradbeni inšpektorat pa je izvrševal nadzor s področja gradbeništva.
Z reorganizacijo republiške uprave 15. 4. 1986 (Ur.l. SRS, 14/86) se je področje drobnega gospodarstva izločilo iz Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo.
23. 6. 1990 (Ur.l. RS, 24/90) je prišlo do spremembe naziva v Republiški sekretariat za
industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije. Ta se je 28. 6. 1991 (Ur.l. RS, 27/91)
preimenoval v Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije.
Gradivo je 19. 2. 1996 predalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Vsebuje tudi del
spisov Republiškega sekretariata za gospodarstvo (1965 - 1975) in Republiškega komiteja oziroma sekretariata za energetiko, ki sta bila od 1982 do 1991 samostojna organa
(glej tudi AS 1264, zap. št. 290).
skupne zadeve gospodarstva 1975-1991/ mednarodno sodelovanje 1975-1991/ industrija po panogah 1975-1991/ blagovne rezerve 1975-1991/ pritožbe na gradbena dovoljenja 1975-1991/ tehnični prevzemi 1975-1991/ gradbena dovoljenja 1975-1991/ drobno
gospodarstvo 1975-1991/ energetska dejavnost 1975-1991/ rudarski projekti
1975-1991/ Nuklearna elektrarna Krško 1975-1980/ nuklearna energija 1975-1980/
rudarski projekti 1975-1991/ načrti mostov, objektov, letališč 1975-1991/ rekonstrukcije objektov, avtocest 1975-1991/ metode odkopavanja v rudnikih 1975-1991/ predspisi
Republiškega sekretariata za gospodarstvo 1965-1975/
632
_____________________________________________________________________
292
AS 1233
REPUBLIŠKI KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN
PREHRANO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1972 - 1991
13.0 t. m./ 136 š.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Socialistične republike Slovenije, 1975 - 1980
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Socialistične republike
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
1990 - 1991
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo SRS je bil ustanovljen 16. 12. 1971
(Ur.l. SRS, št. 46/71) z izločitvijo področja kmetijstva in gozdarstva iz pristojnosti Republiškega sekretariata za gospodarstvo (AS 1213, zap. št. 280). Spremljal je gibanje
kmetijske in gozdarske proizvodnje ter ekonomske pogoje gospodarjenja na teh področjih, uresničeval politiko na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, pospeševal kmetijstvo, veterino, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v smeri specializacije in intenzifikacije proizvodnje.
- Republiški gozdarski inšpektorat in
- Republiško veterinarsko upravo.
Z zakonom o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74) pa
je bil ustanovljen Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
- Republiško veterinarsko upravo,
- Republiški kmetijski inšpektorat in
- Republiški gozdarski inšpektorat.
Prevzel je vse naloge svojega predhodnika, poleg tega pa je bil pristojen še za področje
primarne živilske industrije (mesna industrija, mlekarstvo, vinarstvo, predelava rib in
jajc, skladiščenje kmetijskih prizvodov in proizvodov primarne živilske predelave). 30.
2. 1980 (Ur.l. SRS, 5/80) je bil preimenovan v Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 23. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) je ponovno nastal Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 20. 6. 1991 (Ur.l. RS, št. 27/91) pa je vse
njegove funkcije prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike
Slovenije.
Gradivo je 7. 10. 1988 predal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Socialistične Republike Slovenije, v letih 1995 - 1997 pa Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Urejeno je po klasifikacijskem načrtu.
633
predpisi iz kmetijstva 1972-1991/ elementarne nesreče v kmetijstvu 1972-1991/ družbeni plani 1972-1991/ resolucije razvoja 1972-1991/ poljedelstvo 1972-1991/ vinogradništvo 1972-1991/ hmeljarstvo 1972-1991/ register proizvajalcev za sadjarstvo in vinogradništvo 1972-1991/ živinoreja 1972-1991/ kmetijska inšpekcija 1972-1991/ letna
poročila kmetijske inšpekcije 1972-1991/ gozdarstvo 1972-1991/ gozdarska inšpekcija
1972-1991/ veterinarstvo 1972-1991/ veterinarska inšpekcija 1972-1991/ kužne bolezni
1972-1991/ veterinarsko sanitarna služba 1972-1991/ lov in ribištvo 1972-1991/ lov
1972-1991/ sladkovodno ribištvo 1972-1991/ morsko ribištvo 1972-1991/ hidromelioracije 1972-1991/ zadružništvo 1972-1991/ arondacije 1972-1991/
______________________________________________________________________
293
AS 710
REPUBLIŠKI KOMITE ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE
PROSTORA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1970 - 1978
36.6 t. m./ 330 š.
Republiški sekretariat za urbanizem Socialistične Republike Slovenije, 1965 - 1974
Uprava za varstvo okolja Socialistične republike Slovenije, 1972 - 1974
Republiški komite za varstvo okolja Socialistične republike Slovenije, 1974 - 1980
Z Zakonom o organizaciji republiške uprave SRS z dne 9. 6. 1972 (Ur.l. SRS, št. 23/72)
je bila ustanovljena pri Republiškem sekretariatu za urbanizem (AS 287, zap. št. 287)
Uprava za varstvo okolja.
Naloge: spremljanje izvajanja ukrepov in proučevanje vprašanj varovanja naravnega
okolja, njegovega ovrednotenja in oživljanja ter zagotavljanja pogojev za preprečevanje
zdravju škodljivih posledic, ki so nastajale v proizvodnji, porabi in prometu, spremljanje izvajanja ukrepov in proučevanje vprašanj zavarovanja posameznih pokrajinskih območij, značilnosti slovenske zemlje, njenega rastlinskega in živalskega sveta, morja in
morske obale, rek, potokov, jezer in njihovih obrežij, vodnih virov in talne vode ter zraka.
Z Zakonom o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74) je
bila Uprava za varstvo okolja skupaj z Republiškim sekretariatom za urbanizem ukinjena, ustanovljen pa je bil RK za varstvo okolja, ki je pričel z delom 1. 2. 1975.
Naloge: usmerjanje in usklajevanje samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravnih organov v zvezi z varovanjem naravnega in
človekovega okolja (tla, voda, zrak, odpadki), vzdrževanje ekološkega ravnotežja s preprečevanjem onesnaženja ali degradacije okolja na določenem območju, odpravljanje
posledic naravnih nesreč ali hujših posledic onesnaženja okolja, opravljanje upravnih
nalog na področju varstva okolja, v kolikor niso bile v pristojnosti drugih upravnih organov.
republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb IS Skupščine SR Slovenije z
dne 29. 2. 1980 (Ur.l. SRS, št. 5/80) je bil ustanovljen RK za varstvo okolja in urejanje
prostora. Opravljal je naloge s področja prostorske in urbanistične ureditve ter
634
tora. Opravljal je naloge s področja prostorske in urbanistične ureditve ter varovanja in
celovitosti naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, kot tudi s področja posegov v
prostor, ki so bili širšega družbenega pomena, smotrne izrabe prostora, naselij, urejanja
stavbnih zemljišč, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, naravnih virov, vodnega gospodarstva, urejanja grobišč in grobov borcev ter pokopališč in grobov zavezniških ter drugih armad.
V njegovi sestavi sta bila:
- Republiški urbanistični inšpektorat in
- Republiški vodnogospodarski inšpektorat.
Gradivo je izročilo Ministrstvo za okolje in prostor RS 12. 6. 1995. Del gradiva je še pri
izročitelju. Urejeno je na podlagi klasifikacijskega načrta. Vsebuje tudi del spisov Republiškega sekretariata za urbanizen in Uprave za varstvo okolja iz let 1970 - 1974, ki
jih je RK za varstvo okolja potreboval pri svojem delu.
vodno gospodarska soglasja 1974-1978/ lokacijska dovoljenja 1972-1978/ pritožbe na
lokacijska dovoljenja 1972-1978/ stavbna zemljišča/ gradbeni okoliši/ komunalne zadeve/ gradbene zadeve/ stanovanjske zadeve/ kategorizacije zemljišč/ pritožbe na kmetijska zemljišča/
______________________________________________________________________
294
AS 12
KOMISIJA ZA LIKVIDACIJO KREDITNIH ZADRUG, 1921 - 1961
6.0 t. m./ 46 f., 7 k., 2 kt.
Komisija za likvidacijo kreditnih zadrug, 1947 - 1955
Državni sekretariat za občo upravo in proračun Ljudske republike Slovenije, 1954
- 1956
Državni sekretariat za finance Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1963
Z Uredbo o likvidaciji kreditnih zadrug z dne 17. 4. 1947 (Ur.l. LRS, št. 16/47), je bil
pri Ministrstvu za finance LRS ustanovljen odbor, ki se je kasneje preimenoval v Komisijo za likvidacijo kreditnih zadrug. Naloga komisije je bila izvesti poravnavo denarnih
obveznosti in terjatev vseh kreditnih zadrug, ki so delovale pred 9. 5. 1945 in so bile z
navedeno uredbo likvidirane. Do svoje ukinitve 23. 6. 1955 (Ur.l. LRS, št. 23/55), Komisija ni opravila svoje naloge za zadruge iz krajev, ki so prišli po prvi svetovni vojni
pod Italijo, zato je njeno delo nadaljeval Državni sekretariat za občo upravo in proračun
LRS (do leta 1956) oziroma Državni sekretariat za finance LRS (AS 1116, zap. št. 307).
Gradivo je 3. 11. 1966 izročila Služba družbenega knjigovodstva, Podružnica Ljubljana.
terjatve varčevalcev kreditnih zadrug 1947-1949/ seznam likvidiranih denarnih zavodov
in zadrug 1955/ terjatve do bivših kreditnih zadrug v Italiji 1960-1961/ italijanske banke: dolgovi 1952-1958/ bilance kreditnih zadrug 1947-1948/
635
likvidacije/ arhiv kreditnih zadrug 1949-1955/ hranilnice in zadruge 1947-1949: v Kranju, Radovljici, Ljubljani, Ljubljani okolici, Lendavi, Murski Soboti, Škofji Loki, Železnikih, Celju, Gornji Radgoni, Mariboru, Murski Soboti, Prevaljah, Ptuju, Slovenski
Bistrici, Trbovljah, Krškem/ seznam nepremičnin kreditnih zadrug 1948-1949/ Kreditna
zadruga železničarskih delavcev 1947-1948/ HIP Borovnica 1946-1947/ HIP Škofja
Loka 1948/ HIP Ormož/ HIP Zagorje/ HIP Izlake/ HIP Beričevo 1947/ HIP Videm-Krško 1947/ HIP Raka 1947/ Vzajemna posojilnica Ljubljana 1946-1947/ Žitofond
Ljubljana/ Prometna banka d.d. Ljubljana/ Slovenska hranilnica Žalec 1947/ Ljudska
banka Radvanje - Volksbank Radvanje 1947/ Ljudska banka Celje - Volksbank Celje
1947/ Ljudska banka Kranj - Volksbank Kranj 1947/ Vzajemna posojilnica v Ljubljani
1947/ Zadružna zveza z o.j. v Ljubljani 1947/ Zadružna zveza 1948/ Mariborski kreditni
zavod 1948/ Mali kredit z.o.j. Ljubljana 1946-1947/ Hranilno posojilno društvo Slovenske Konjice 1944-1947/ DOM stavbno-kreditna zadruga 1944-1947/ Hranilno-kreditna
zadruga zadružnih nameščencev Ljubljana 1941-1946/ Agrarne kreditne zadruge v likvidaciji 1939-1947/ Zveza agrarnih zadrug 1946-1947/ Prometna banka Ljubljana
1945-1950/ Strojne tovarne in livarne d.d. Ljubljana 1930/ Češkoslovaška banka Zagreb 1930/ Prva hrvatska štedionica 1930/ Croatia - osiguravajuča zadruga 1930/ Slavija - jugoslovanska zavarovalna banka 1930/ Vardar, zavarovalno društvo 1934/ Ujedinjeno osiguravajuče dioničarsko društvo Vardar/ Herceg Bosna, Triglav 1939/ Vzajemna zavarovalnica Ljubljana 1930/ Zveza slovenskih zadrug 1939/ Jugoslovanska
udružena banka d.d. 1939/ Zadružna zveza v Ljubljani 1926-1930/ Poštna hranilnica
kraljevine Jugoslavije 1939/ ZSZ Ljubljana 1922-1942/ Privilegovana agrarna banka
a.d., filiala Ljubljana 1944/ Zavarovalnica Adriatic 1941/ Kreditna zadruga za trgovino
in obrt, podružnica Murska Sobota 1930/ Prva srpska štedionica Prijedor 1930/ Portland Cementfabrik Dunaj 1922/ Eskontna banka Beograd 1930/ Zadružna gospodarska
banka d.d. Ljubljana 1943/ Hrvatska zemaljska banka d.d. 1940-1943/ Hranilnica ljubljanske pokrajine Ljubljana 1943/ Kmetski hranilni in posojilni dom Ljubljana 1944/
Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1944/ Ljubljanska kreditna banka 1944/ Jugoslovanska banka d.d. 1930/ Obrtna banka Ljubljana 1931/ Tovarna verig Lesce 1926/
Beograjska založna banka 1930/ Češka industrialna banka 1930/ Celjska posojilnica
1930/ Mestna hranilnica Radovljica 1930/ Mestna hranilnica Kamnik 1930/ Posojilnica
Logatec 1930/ Posojilnica Ribnica 1930/ Ljudska posojilnica Celje 1930/ Posojilnica
Ptuj 1930/ Mestna hranilnica Novo mesto 1930/ Hranilnica ljubljanske pokrajine 1942/
Tvornica za dušik 1922/ Prva hrvatska štedionica Zagreb 1931/ Komercialna banka
d.d. Zagreb 1930/ Združene papirnice d.d. 1930/ Jadransko podunavska banka Beograd
1925/ Prva dolenjska posojilnica v Metliki 1941/ Hranilnica dravske banovine 1940/
Zadružna gospodarska banka Ljubljana 1940-1941/ Hranilnica dravske banovine Ekspozitura Kočevje 1939/ Jugoslovanska udružena banka 1940/ Pokojninski zavod za
nameščence Ljubljana 1938-1939/ Royal Exchange Aussurance 1930/ Posojilnica Črnomelj 1921/ Jadransko podunavska banka 1924/ Okrajna posojilnica Idrija
1950-1958/ Kmetijska posojilnica Črni Vrh nad Idrijo 1956/ Kmetijska zadruga Miren
1957/ Hranilnica in posojilnica Bilje 1949-1957/ Kmetska kmetijska zadruga Dobravlje
1949-1957/ Posojilnica Trnovo 1956/ Ljudska HIP Idrija 1950-1956/ Kmetska posojilnica Kamno ob Soči 1949-1956/ Kmetska posojilnica Cerkno 1949-1956/ Ljudska posojilnica Vipava 1949-1956/ Kmetska obrtna posojilnica Šentvid nad Vipavo 1949-1957/
Kmetska obrtna posojilnica Selo-Črniče 1956/ Kmečka posojilnica Volče 1949-1956/
Kmetska posojilnica Ajdovščina 1949/ Kmetska in rokodelska posojilnica Sv. Lucija ob
Soči 1950-1956/ Okrajna posojilnica Bovec 1950-1956/ Ljudska posojilnica Trnovo
1957/ Kmetska in rokodelska posojilnica Postojna 1949-1956/ Kmetska in rokodelska
636
posojilnica Št. Peter na Krasu 1949/ Kmetska in rokodelska posojilnica Senožeče 1949/
Kmetska in rokodelska posojilnica Hrenovica pri Postojni 1949/ Podgradska posojilnica Podgrad 1957/ HIP Šempeter pri Gorici 1949/ Obrtna HIP Grgar 1956/ Kmetijska
obrtniška zadruga Tomaj 1942/
______________________________________________________________________
295
AS 286
KOMISIJA ZA REVIZIJO PROJEKTOV LJUDSKE REPUBLIKE
20.0 t. m./ 132 f.
Republiška komisija za revizijo glavnih projektov pri Predsedstvu Vlade Ljudske
Komisija za revizijo glavnih projektov pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske
Komisija za revizijo projektov pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1956
Komisija za revizijo projektov pri Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine
Ljudske republike Slovenije za splošne gospodarske zadeve, 1956 - 1963
Republiška komisija za revizijo glavnih projektov pri Predsedstvu Vlade LRS je bila
ustanovljena 7. 5. 1949 na podlagi zvezne uredbe o projektiranju (Ur.l. FLRJ, št. 48/48).
Opravljala je revizijo glavnih projektov objektov kapitalne izgradnje republiškega pomena. Republiška komisija je revizijo lahko opravljala sama ali pa je zanjo pooblastila
komisije za revizijo (glavnih) projektov pri ministrstvih in svetih. Imela je nalogo, da
preuči gradbeni program ali idejni projekt še preden je prišlo do njegove dokončne izdelave. Programski elaborat je moral preučiti predsednik komisije s poročevalci. Po končanem procesu, ki je včasih zaradi obsežnosti del trajal precej dolgo, pa je izdal odločbo, na katero ni bila možna pritožba.
S 17. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je začela delovati Komisija za revizijo projektov pri
Gospodarskem Svetu vlade LRS, ki je prevzela naloge Republiške komisije pri Predsedstvu Vlade LRS. Do konca leta 1952 pa so še vedno delovale tudi komisije pri nekaterih drugih svetih. Z ustanovitvijo Državnega sekretariata za gospodarstvo (AS 1125,
zap. št. 279) leta 1953, je Komisija za revizijo projektov pri tem organu prevzela naloge
vseh dotedanjih komisij. Z ustanovitvijo Sekretariata IS LS LRS za splošne gospodarske zadeve (AS 1128, zap. št. 284) leta 1956 pa je Komisija prešla k temu organu.
str. 92
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za gospodarstvo 22. 1. in 30. 12. 1970, Republiški urbanistični inšpektorat 14. 4. 1972 in Republiški komite za energetiko, industrijo
in gradbeništvo 10. 9. 1981. Vsebuje tudi gradivo komisij za revizijo projektov pri Ministrstvu za gradnje LRS za obdobje 1948 - 1950, Sveta za gradbene in komunalne za-
637
deve (1951- 1952), Sveta za industrijo (1951) in Komisije za revizijo investicijskih programov pri IS LS LRS.
odločbe o odobritvi projektov 1948-1954, 1959-1960/ revizije raznih projektov 1950/
______________________________________________________________________
296
AS 214
REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA UREJANJE ZEMLJIŠČ, 1949 - 1951
0.2 t. m./ 2 š.
Republiška komisija za urejanje zemljišč, 1949 - 1951
Z odločbo ministra za kmetijstvo, katero je izdal 15. 7. 1949 sporazumno z ministrom
za gozdarstvo, je bila ustanovljena pri Ministrstvu za kmetijstvo Republiška komisija za
urejanje zemljišč. Ustanovljena je bila na zahtevo zveznega ministrstva za gozdarstvo.
Naloga komisije je bila, da ureja vprašanja, ki zadevajo delo kmetijskega in gozdarskega resorja, da kategorizira - razvršča zemljišča za posamezne panoge gospodarstva,
predvsem za gozd in pašo, da na osnovi kategorizacije zemljišč daje navodila za pravilno arondacijo in razmejitev gozdnih in kmetijskih zemljišč in da daje strokovna navodila za ustvarjanje ustreznih bioloških pogojev ob spreminjanju zemljiških kulturnih vrst.
Nalogam primerno je bila komisija sestavljena iz zastopnikov Ministrstva za kmetijstvo,
Ministrstva za gozdarstvo, Kmetijskega znanstvenega zavoda, Gozdarskega inštituta
Slovenije, Agronomske in gozdarske fakultete in Komiteja za vodno gospodarstvo. Zastopniki kmetijskega in gozdarskega resorja so se načelno dogovorili za ločitev gozda in
paše, da se s tem omogoči intenziviranje ene in druge panoge. V ta namen je komisija
izdelala idejne smernice za kategorizacijo zemljišč in navodila terenskim ekipam za to
delo na terenu. Slediti bi moralo izvajanje, vendar ni, ker ni bilo operativnega organa.
Gradivo je s pogodbo o odkupu arhivskega gradiva 3. 9. 1997 prodal Ciril Ulčar brez
omejitve uporabe. O hrambi gradiva od nastanka do prodaje ni podatkov.
zapisniki sej komisije 1949-1951/ gojenje gozdov 1949-1951/ pašni redi/ pašne razmere
1949-1951/ kategorizacija zemljišč: Kočevje, Grosuplje/ zemljišča na vasi 1949-1951/
Komisija za razmejitev gozdnega in poljedelskega zemljišča/ seznami agrarnih skupnosti/
638
_____________________________________________________________________
297
AS 283
REPUBLIŠKI RUDARSKO-METALURŠKI INŠPEKTORATI,
1951 - 1979
49.0 t. m./ 49 š., 461 f., 7 kt.
Rudarska inšpekcija Ljudske republike Slovenije, 1952 - 1955
Rudarsko metalurška inšpekcija pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo Ljudske republike Slovenije, 1955 - 1956
Rudarsko metalurški inšpektorat pri Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za industrijo in obrt, 1956 - 1963
Republiški rudarski inšpektorat pri Republiškem sekretariatu za industrijo Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Republiški rudarski inšpektorat pri Republiškem sekretariatu za gospodarstvo
Republiški rudarski inšpektorat pri Republiškem komiteju za energetiko Socialistične republike Slovenije, 1974 - 1980
Republiška inšpekcija dela pri Ministrstvu za delo Ljudske republike Slovenije,
1946 - 1951
Republiška inšpekcija dela pri Svetu Vlade Ljudske republike Slovenije za zdravstvo in socialno politiko, 1951 - 1956
Republiški inšpektorat dela pri Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine
Ljudske republike Slovenije za delo, 1956 - 1963
Republiški inšpektorat dela pri Republiškem sekretariatu za delo Socialistične
Prvi organ po letu 1945 za inšpekcijo v rudarstvu je bila leta 1952 ustanovljena Rudarska inšpekcija, ki je bila ukinjena 5. 3. 1955 (Ur.l. LRS, št. 9/55). Takrat je bila
ustanovljena Rudarsko metalurška inšpekcija v okviru Državnega sekretariata za
gospodarstvo LRS. Njene pristojnosti so zajemale nadzorovanje stanja rudarskih in
metalurških objektov in naprav, izdajo dovoljenj za obratovanja in opustitev rudarsko
metalurških objektov - v jami in na površini, nadzorovanje izvajanja predpisov s
področja rudarskega in metalurškega gospodarstva, revizije investicijskih programov,
izdajo dovoljenj za rudarska raziskovalna dela, nadzorovanje osebja v rudarskih in
metalurških obratih ter sodelovanje pri preiskavah smrtnih in drugih nesreč v rudarskih
in metalurških obratih. Za področje inšpekcije dela v rudnikih (smrtne in druge nesreče)
je bila pristojna od leta 1951 Republiška inšpekcija dela pri Ministrstvu za delo LRS
(AS 236, zap. št. 322), od leta 1956 pa Republiški inšpektorat za delo pri Sekretariatu IS
za delo ter od leta 1963 pri Republiškem sekretariatu za delo (AS 1133, zap. št. 326).
Rudarsko metalurška inšpekcija je delovala do 25. 4. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56). Njene
pristojnosti je prevzel Rudarsko metalurški inšpektorat v okviru Sekretariata IS za industrijo in obrt LRS.
Inšpektorat je bil ukinjen 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63), ko je prevzel njegove pristojnosti Republiški rudarski inšpektorat v sestavi Republiškega sekretariata za industrijo
SRS (AS 1129, zap. št. 281). V tej sestavi je ostal do ukinitve Republiškega sekretariata
za industrijo 16. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65), ko je prevzel njegove pristojnosti Republiški sekretariat za gospodarstvo SRS (AS 1213, zap. št. 280).
639
Po ukinitvi Republiškega sekretariata za gospodarstvo 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št.
39/74) pa je postal sestavni del Republiškega komiteja SRS za energetiko (AS 1264,
zap. št. 290). V njegovi sestavi je bil do 20. 2. 1980 (Ur.l. SRS, št. 5/80), nato pa v sestavi Republiškega komiteja SRS za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
Gradivo je izročil Republiški rudarski inšpektorat leta 1974, 1990 in 1991. Izročil je
tudi priključeno gradivo Republiške inšpekcije dela za nadzorstvo rudnikov za leta 1951
- 1965.
Ustvarjalec je za evidenco uporabljal kartotečna kazala, ki pa za iskanje gradiva niso
uporabna. Gradivo je odloženo in popisano po letnikih in sistemu klasifikacijskih znakov iz leta 1962.
zakoni o rudarstvu in pravilniki 1964-1977/ rudarski standardi 1958-1978/ raziskovalna dela v rudnikih 1958-1976/ gradbeni projekti širitve rudnikov 1958-1978/ delovni
načrti rudnikov 1964-1978/ redni in izredni letni pregledi rudnikov 1958-1978/ korespondenca in okrožnice Rudarske inšpekcije 1952-1955/ korespondenca Rudarsko metalurške inšpekcije 1955-1958/ analize zraka in metan 1958-1978/ nesreče v rudnikih
1958-1978/ pravila in navodila za delo 1963-1964/ tehnična dokumentacija 1964-1975/
odločbe inšpektorata za soglasja za odprtje novih kopnih etaž, za vrtanja in za gradbena dela na rudniških objektih 1958-1962/ soglasja za izkoriščanje kamnolomov, gramoza in peska 1958-1962/ okvare v rudnikih, 1958-1962/ poročila reševalne službe
1958-1962/ odločbe za odškodne posestnikom zaradi obratovanja rudnikov 1958-1962/
obratovalna dovoljenja za rudnike 1963-1965 in 1969-1972/ opustitev proizvodnje živega srebra v Idriji 1977/ rudnik urana Žirovski vrh 1979/ kartotečna kazala
1962-1969/
- Republiški inšpektorat dela 1951-1965: smrtne nesreče v rudnikih, nadzorno osebje,
odločbe/
arhivski popis 1991, 1992, 1995/ računalniški popis je izdelan za del odločb in soglasij
iz obdobja 1958-1962/
______________________________________________________________________
298
AS 1282
REPUBLIŠKI URBANISTIČNI INŠPEKTORATI, 1961 - 1978
61.2 t. m./ 472 š., 19 r., 75 m.
Republiški gradbeni inšpektorat pri Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, 1956 - 1963
Republiški urbanistični inšpektorat pri Republiškem sekretariatu za urbanizem,
stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve Socialistične republike Slovenije,
1963 - 1965
Republiški urbanistični inšpektorat pri Republiškem sekretariatu za urbanizem
Republiški urbanistični inšpektorat pri Republiškem komiteju za urbanizem Socialistične republike Slovenije, 1974 - 1980
640
Prvi povojni inšpekcijski organ za to področje je bil Republiški gradbeni inšpektorat v
sestavu Sekretariata IS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
ustanovljen 25. 4. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56). Inšpektorat je bil ukinjen hkrati s sekretariatom 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63).
Njegove pristojnosti je prevzel istočasno ustanovljeni Republiški urbanistični inšpektorat v sestavi Republiškega sekretariata za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve SRS.
V njegovi sestavi je ostal do ukinitve tega sekretariata 16. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65),
ko je prešel v sestavo Republiškega sekretariata za urbanizem SRS (AS 287, zap. št.
287). V njegovi sestavi je ostal do 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74), ko je prešel v
sestavo Republiškega komiteja za urbanizem SRS.
Od 20. 2. 1980 (Ur.l. SRS, št. 5/80) je bil Republiški urbanistični inšpektorat v sestavi
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora SRS.
Gradivo je leta 1980 izročil Republiški urbanistični inšpektorat pri Republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora SRS. Ustvarjalec je za evidenco uporabljal
kartotečna kazala. Gradivo je popisano po izpostavah Republiške urbanistične inšpekcije v Mariboru, Celju, Kopru, Dravogradu ter po sistemu klasifikacijskih znakov iz leta
1962.
gradbeni okoliši za območje Slovenije/ ureditveni načrti/ urbanistični redi/ urbanistični
plani/ vplivna območja/ programske osnove/ zazidalni načrti/ regionalni prostorski plani in objekti/ gradnje v privatnem sektorju 1962-1968/ gradnje v družbenem sektorju
1962-1965/ nedovoljene gradnje 1962-1970/ spisi izpostav Republiške urbanistične
inšpekcije v: Mariboru, Celju, Kopru, Dravogradu/ urbanistični načrti in programi iz
let 1962-1978 za Krško, Mariborsko Pohorje, Postojno, Šmarje pri Jelšah, Ljubljano,
Kamnik, Logatec, Lukovico-Vrhniko, Brežice, Ajdovščino, Komendo, Sežano, Ilirsko
Bistrico, Dravograd, Cerknico, Izolo, Velenje, Radovljico, Maribor, Ravne, Ribnico,
Novo Gorico, Rogaško Slatino, Ankaran, Sodražico, Zagorje ob Savi, Slovenske Konjice/ delovodnik 1961/
prevzemni seznam 1980/ kartotečna kazala 1962-1970/
______________________________________________________________________
299
AS 1457
SKLAD SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, 1956 - 1965
3.0 t. m./ 23 f.
Republiški sklad za pospeševanje kmetijstva, 1955 - 1956
Sklad Ljudske republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, 1956 - 1963
Sklad Socialistične republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, 1963 - 1965
Republiški sklad za pospeševanje kmetijstva je bil ustanovljen z družbenim planom
LRS za leto 1955 (Ur.l. LRS, št. 4/55) in se je preimenoval v Sklad LR Slovenije za
popeševanje kmetijstva leta 1956 (Ur.l. LRS, št. 38/56).
641
Sklad je bil ustanovljen za pospeševanje kmetijstva in živinoreje ter za dotacije in propagando; bil je proračunski sklad in pravna oseba. Upravljal ga je upravni odbor, ki je
imel predsednika in šest članov. Upravni odbor je imenovala Zbornica za kmetijstvo in
gozdarstvo LRS do leta 1963, nato pa Izvršni svet Skupščine SRS (Ur.l. SRS, št. 31/63),
za dobo dveh let, na predlog Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo,
Gospodarske zbornice SRS, Agronomskega oddelka Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije. Sklad je imel statut, ki je določal pravice in dolžnosti upravnega odbora in način poslovanja sklada. Sredstva, namenjena za pospeševanje kmetijske
proizvodnje in prometa kmetijskih proizvodov, je pridobival iz proračuna.
Gradivo je izročila Gospodarska zbornica Slovenije leta 1971.
zapisniki sej upravnega odbora sklada, odbora za razstave 1957/ poročila: letna, mesečna, o delu, namenski porabi sredstev, investicijah, namakalnih sistemih, delu odbora
za pospeševanje kmetijstva, planih 1956-1965/ odločbe o premestitvah, zaključnih računih, investicijskih planih 1957-1959, 1965/ pogodbe 1959/ dotacije 1958, 1962/ plani
1957/ tehnična dokumentacija 1957-1964/ reziskovalne naloge 1956/ informacije o restrikciji sklada 1965/ kartoteka 1958-1959, 1962-1963/
______________________________________________________________________
300
AS 1455
SKLAD SKUPNIH REZERV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
22.0 t. m./ 198 š.
Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij Socialistične republike Slovenije,
1974 - 1991
Leta 1958 je bil z uredbo o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij (Ur.l. FLRJ, št. 48/58) ustanovljen skupen
rezervni sklad industrije in rudarstva. Po več spremembah je bil ustanovljen Solidarnostni sklad gospodarstva za odpravo posledic, ki so nastopile z uvedbo takratnega novega
sistema ekonomskih odnosov in zaostrenih pogojev tržnega gospodarstva (Ur.l. FLRJ,
št. 9/61). Osnovo za obračun prispevkov v Sklad je tvoril dosežen dohodek gospodarskih organizacij, zmanjšan za izplačane osebne dohodke, ki so bili vsebovani v dohodku
in za prispevke, ki jih je gospodarska organizacija plačevala iz dohodka ter za znesek,
ki so ga morale vložiti v svoj rezervni sklad. Stopnja prispevka v skupne rezerve je bila
iz leta v leto različna. Do ustave 1974 so se omenjena sredstva uporabljala za
pospeševanje proizvodnje premoga in prekvalifikacijo rudarjev.
Z ustavo 1974 je bil ustanovljen Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS
(Ur.l. SRS, št. 6/74). Njegova bistvena naloga je bila pomoč temeljnim organizacijam
združenega dela v izrednih ali posebnih gospodarskih težavah, v primerih sanacije podjetij in varnosti zaposlenih delavcev.
642
Organi sklada so bili: skupščina Sklada, predsedstvo skupščine Sklada, kontrolni odbor
za varstvo samoupravnih pravic ter materialno finančno poslovanje Sklada in izvršni
odbor Sklada kot kolektivni izvršilni organ.
Do ukinitve Sklada je prišlo 25. 6. 1991 (Ur.l. RS, št. 30/91). Vse njegove obveznosti so
prešle na Ministrstvo za finance Republike Slovenije.
Gradivo je predalo 19. 2. 1996 Ministrstvo za finance RS.
krediti sklada iz najetih sredstev v letu 1988 /certifikati 1991/ likvidacijski krediti 1991/
moratoriji za odplačevanje kreditov sklada 1980-1991/ sanacijski krediti 1980-1991/
premostitveni krediti 1981-1991/ sporazumi o začasni vrnitvi v sklad združenih sredstev
1981-1991/ pogodbe o dodelitvi sredstev 1981-1991/ pogodbe med skladom in uporabniki za odobritev kreditov za zajamčene osebne dohodke 1974-1991/ sklepi o odobritvi
kreditov 1974-1991/ pogodbe o premostitvenih kreditih 1980-1991/ samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva/
______________________________________________________________________
301
AS 282
UPRAVA GOJITVENIH LOVIŠČ LJUDSKE REPUBLIKE
10.0 t. m./ 75 f., 32 k.
Uprava za lovstvo Ljudske republike Slovenije, 1948 - 1953
Uprava gojitvenih lovišč Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1960
Z uredbo z dne 7. 9. 1948 (Ur.l. LRS, št. 38/48) je bila pri Ministrstvu za gozdarstvo in
lesno industrijo LRS kot organ v zadevah lovstva ustanovljena Uprava za lovstvo LRS z
naslednjimi nalogami: sestavljanje republiškega plana lovstva, vodenje razvida lovišč
LRS, organiziranje državnih lovišč republiškega pomena in nadzorovanje uprave teh
lovišč, nadzorovanje izvajanja lova, skrb za strokovno izpopolnjevanje lovskega kadra.
Upravo je vodil načelnik, ki ga je postavil minister za gozdarstvo in lesno industrijo
sporazumno z predsednikom Vlade LRS. Za strokovna vprašanja je bil ustanovljen pri
Upravi za lovstvo strokovni svet.
Uprava za lovstvo je bila ukinjena ob ustanovitvi Uprave gojitvenih lovišč LRS 27. 1.
1953, ki je bila gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem, od leta 1955 (Ur.l.
LRS, št. 8/55) pa finančno samostojen zavod. Upravljala in vzdrževala je gojitvena
(vzorna) lovišča oziroma posamezne izločene vode ali dele ribiških okolišev ter gojila
plemenito divjad in ribe. Imela je sklad za nagrajevanje delavcev in gojitveni sklad.
Spadala je v pristojnost Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS.
Uprava gojitvenih lovišč je bila ukinjena 1. 1. 1961 (Ur.l. LRS, št. 1/61). Sredstva Uprave ter njene pravice in obveznosti so prevzeli: Zavod za gojitev divjadi "Kozorog" v
Kamniku, Zavod za gojitev divjadi "Triglav" na Bledu, Zavod za gojitev divjadi na
Snežniku in Zavod za gojitev divjadi v Murski Soboti ter Zavod za ribništvo v Ljubljani.
643
Gradivo je izročila Uprava gojitvenih lovišč LRS leta 1961 in
Komisija za porazdelitev sredstev, pravic in obveznosti odpravljene Uprave gojitvenih
lovišč LRS leta 1964.
lovstvo 1949-1960/ ribištvo 1949-1960/ upravi gojitvenih lovišč Karavanke, Prekmurje
1951/ poročila in prošnje za odstrel divjadi 1951, 1952, 1957, 1959-1960/ seznami lovcev in uslužbencev 1949-1953/ odločbe o premestitvah, imenovanjih, razformiranju
Uprave 1958-1960/ mesečna in letna poročila 1951, 1952, 1959-1960/ korespodenca s
tujino 1953, 1954, 1957-1958/ inozemska pošta 1951, 1955/ okrožnice 1958, 1960/ plani 1961/ statistika 1958, 1959/ tečaji 1956/ zaključni računi, bilance 1953-1955, 1960/
personala 1949-1960/ ribolovne, lovske dovolilnice 1957, 1960/ računovodske knjige
1950-1960/ inventarne knjige 1956/ inventurne knjige 1958-1960/ matična knjiga 1960/
ameriški žurnal ribogojnice Kobarid 1956/ delovodniki 1949-1960/ indeksi 1958-1959/
______________________________________________________________________
302
AS 269
UPRAVA GOZDNIH GOSPODARSTEV LJUDSKE REPUBLIKE
3.5 t. m./ 27 f., 10 k.
Uprava gozdnih gospodarstev Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1947
Ustanovljena je bila z vladno odločbo 17. 1. 1947. Delovala je do ustanovitve Glavne
direkcije republiških gozdnih gospodarstev LRS (AS 254, zap. št. 258) 8. 11. 1947
(Ur.l. LRS, št. 46/47), ki je prevzela vse pristojnosti Uprave.
finančni plani: Snežnik - Stari trg, Rogaška Slatina, Sevnica, Murska Sobota, Litija,
Ljubljana, Brežice, Novo mesto, Maribor/ lubadar 1948/ gozdna gospodarstva 1948/
disciplinska sodišča po gozdnih gospodarstvih 1947-1948/ bilance gozdnih gospodarstev 1947-1948/ seznam gozdnih gospodarstev/ delovodnik in indeks 1947/
644
______________________________________________________________________
303
AS 1135
UPRAVA ZA GOZDARSTVO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1956 - 1965
14.6 t. m./ 98 f.
Uprava za gozdarstvo Ljudske republike Slovenije, 1954 - 1960
kmetijstvo in gozdarstvo, 1956 - 1963
Ustanovljena je bila 19. 3. 1954 (Ur.l. LRS, št. 9/54) kot samostojen republiški upravni
organ. S pravim delom pa je pričela šele leta 1956. Imela je vrhovno nadzorstvo nad vso
gozdarsko službo v LRS. Upravljala je republiški sklad za obnovo, gojitev in varstvo
gozdov, opravljala investitorske naloge glede objektov, ki so se financirali iz republiškega gozdnega sklada, pripravljala osnutke republiških predpisov s področja gozdarstva
in hudourništva, izdajala tehnične predpise in navodila za upravljanje gozdarske službe,
dajala strokovna mnenja o zadevah s področja gozdarstva in hudourništva, odločala o
pritožbah zoper upravne odločbe okrajnih in mestnih ljudskih odborov oziroma njihovih
uprav za gozdarstvo, potrjevala gozdno gospodarske elaborate, sodelovala pri reviziji
načrtov za hudourniška urejevalna dela, nadzirala vodstvo gozdnih katastrov, podpirala
vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih gozdarskih kadrov. Imela je strokovni svet za gozdarstvo kot posvetovalni organ uprave.
Ukinjena je bila 14. 7. 1960 (Ur.l. LRS, št. 24/60). Vse njene pristojnosti so prešle na
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in kasneje na Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo SRS (AS 1127, zap. št. 282), ki pa je z delom prenehal 30. 4. 1965 (Ur.l. LRS, št. 14/65), ko je njegove funkcije prevzel Republiški sekretariat za gospodarstvo (AS 1213, zap. št. 280).
Gradivo je izročila Glavna direkcija lesne industrije LRS v likvicaciji 15. 1. 1953, Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo SRS 23. 3. 1965 in Republiški komite
za energetiko, industrijo in gradbeništvo 10. 9. 1981.
odločbe o oprostitvah plačila prispevka v gozdni sklad, sečnji gozdov 1956/ gojitev in
varstvo gozdov/ gradnja gozdnih cest 1956/ izkoriščanje gozdov 1956/ strokovni izpiti
1958-1965/ poslovanje z lesom 1958-1959/ gozdna taksa 1959/ žagarska dejavnost
1959/ gozdarski pravilniki 1960/ pogozdovanje 1960/ gojitvena lovišča 1961/ obratovanje žag 1962-1964/ gozdno gospodarski načrti 1965/ premije za višek hlodovine 1965/
ribiške zadeve/ matične knjige opravljenih izpitov gozdarske stroke 1951-1965/ delovodniki 1956-1957/
645
______________________________________________________________________
304
AS 1136
ZAVOD LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA GOSPODARSKO
PLANIRANJE, 1947 - 1961
3.8 t. m./ 39 f., 52 k.
Planska komisija Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1951
Gospodarski svet Vlade Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1953
Glavna uprava za plan Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Republiški zavod za gospodarsko planiranje, 1953 - 1956
Zavod Ljudske republike Slovenije za gospodarsko planiranje, 1956 - 1963
Z Odlokom o reorganizaciji Vlade LRS z dne 11. 4. 1951 je prenehala z delovanjem
Planska komisija (AS 284, zap. št. 332), njene pristojnosti pa je prevzel Gospodarski
svet vlade LRS in Glavna uprava za plan LRS kot samostojni upravni organ za vodstvo
gospodarstva v njegovem sestavu. Upravo je vodil direktor, ki ga je imenoval in razreševal Prezidij Ljudske skupščine LRS na predlog predsednika Vlade LRS. Direktor uprave je bil član Gospodarskega sveta vlade LRS, kateremu je bil odgovoren za svoje
delo (Ur.l. LRS, št. 15/51). Uprava je opravljala vse zadeve iz republiške pristojnosti, ki
niso bile s posebnimi predpisi dane v pristojnost sveta.
Glavna uprava za plan LRS je bila ukinjena z Ukazom o odpravi glavnih direkcij in
glavnih uprav z dne 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52). Njene pristojnosti so prešle na
Gospodarski svet vlade LRS. Z Zakonom za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS z dne 30. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št.
3/53) pa je bil ustanovljen Republiški zavod za gospodarsko planiranje.
Njegove naloge so bile: znanstveno proučevanje razvoja in problemov narodnega gospodarstva, opravljanje periodičnih analiz gospodarskega razvoja in analize o izpolnitvi
plana, priprava gospodarskih planov, dajanje predlogov s področja narodnega gospodarstva.
Zakon o upravnih organih v LRS z dne 11. 5. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56) je uvedel Zavod LRS za gospodarsko planiranje kot upravni zavod za strokovne upravne zadeve iz
republiške pristojnosti na področju planiranja. Po Zakonu o izvedbi ustave SRS z dne 9.
4. 1963 (Ur.l. SRS št. 10/63) se je Zavod LRS za gospodarsko planiranje preimenoval v
Zavod SRS za gospodarsko planiranje in nato po Zakonu o organizaciji republiške uprave SRS z dne 30. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65) v Zavod SRS za planiranje (AS 1279,
zap. št. 335).
str. 75 - 78
Gradivo je izročil leta 1981 Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
V fondu so predspisi, ki se nanašajo na delovanje Planske komisije, predhodnice Zavoda LRS za gospodarsko planiranje. Iskanje po gradivu nam omogoča arhivski popis.
kadrovske zadeve 1947-1948/ štipendije 1948/ petletni plan 1949/ ekonomski opis LRS
1949/ seje gospodarskega odbora 1957-1961/ investicije 1952-1959/ plan 1957-1959/
industrializacija 1951-1961/ izvoz-uvoz 1951-1961/ kreditiranje 1951-1961/ delo in
646
kadri 1951-1961/ družbeni plan Koper 1952-1954/ cona B 1952-1953/ amortizacija
1952-1953/ bilanca 1955/ plan Novega mesta 1954/ družbeni plan in proračun LRS
1957/ aktualna gospodarska problematika 1952/ plan za gospodarstvo 1952-1954/ zakoni in odredbe 1952/ investicijski krediti FLRJ 1954/ delovodniki 1946-1948, 1951/
indeks 1950/
______________________________________________________________________
305
AS 1235
REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE SLOVENIJE, 1884 - 1990
19.2 t. m./ 151 š., 105 f.
Glavna uprava za ceste Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1949
Uprava za ceste Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1951
Glavna uprava za promet Ljudske republike Slovenije, 1951 - 1952
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za gradbene in komunalne zadeve, 1951 1953
Skupnost cestnih podjetij Slovenije, 1961 - 1971
Sklad za ceste Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1971
Republiška skupnost za ceste Slovenije, 1971 - 1983
Skupnost za ceste Slovenije, 1983 - 1989
Republiška uprava za ceste, 1990 - 1991
Svet republiških in pokrajinskih organizacij za ceste - administracija Ljubljana,
1971 - 1982
Prvi upravni organ za ceste je bilo Ministrstvo za lokalni promet LRS (AS 1117, zap. št.
237), ki je delovalo od 5. 5. 1945 do 6. 3. 1946 ter od 26. 7. 1947 do 11. 4. 1951. Da je
lahko opravljalo svoje naloge, je prevzelo od starejših upravnih organov (Deželna vlada
za Kranjsko, Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, Banska uprava Dravske banovine, Visoki komisariat in šef Pokrajinske uprave v Ljubljani) načrte in tehnično dokumentacijo za ceste in cestne objekte republiškega pomena.
Prvi samostojni organ za ceste je bila Glavna uprava za ceste LRS, ki je bila ustanovljena 30. 12. 1947 (Ur.l. LRS, št. 1/48) in je bila v sestavi Ministrstva za lokalni promet
LRS. Delovala je kot investitor in vzdrževalec republiških in po pooblastilu zveznih
cest ter skrbela za sestavo programov gradenj in planov investicij. V njeno pristojnost
so spadala podjetja za vzdrževanje cest: Cegrad v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem
mestu ter Asfalt Ajdovščina. Ukinjena je bila 18. 4. 1949 (Ur.l. LRS, št. 14/49), njene
pristojnosti so se prenesle na Ministrstvo za lokalni promet LRS. 30. 5. 1949 pa je bila v
organizacijski sestavi ministrstva formirana tudi Uprava za ceste LRS.
Z ukinitvijo Ministrstva za lokalni promet LRS 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) sta
prevzela pristojnosti Glavna uprava za promet LRS (AS 277, zap. št. 276) ter Svet za
gradbene in komunalne zadeve LRS (AS 246, zap. št. 242).
Z ukinitvijo Glavne uprave za promet LRS 4. 7. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) so se pristojnosti prenesle na Gospodarski svet LRS do njegove ukinitve 30. 1. 1953 (Ur.l. LRS,
št. 3/53). Tedaj je bila ponovno ustanovljena Uprava za ceste LRS, tokrat v okviru isto647
časno ustanovljenega Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS (AS 1125, zap. št.
279). V njegovi sestavi je ostala do 25. 4. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56), ko je postala prvič samostojna in je opravljala upravne zadeve iz republiške pristojnosti.
Vzporedno z Upravo je bil 16. 10. 1956 (Ur.l. LRS, št. 38/56) ustanovljen Cestni sklad
LRS, ki je bil proračunski sklad. Finančna sredstva, določena z republiškim družbenim
planom, so bila namenjena za vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo in graditev
cest I. in II. reda. Poslovanje sklada je natančno opredelil Zakon o cestem skladu 18. 2.
1965 (Ur.l. SRS, št. 8/65).
Uprava za ceste LRS je bila ukinjena 8. 12. 1961 (Ur.l. LRS, št. 31/61) in njene pristojnosti je prevzela Skupnost cestnih podjetij Slovenije. Obvezni člani skupnosti so bila
cestna podjetja s sedežem na območju Slovenije, ki so bila zadolžena za vzdrževanje,
rekonstrukcijo in gradjo javnih cest III. in IV. reda v Sloveniji.
Z ustanovitijo Republiške skupnosti za ceste 27. 12. 1971 (Ur.l. SRS, št. 51/71), je le ta
prevzela pristojnosti dveh istočasno ukinjenih organov: Sklada za ceste SRS ter Skupnosti cestnih podjetij SRS. Ustanovljena je bila kot samoupravna interesna skupnost za
ceste v Sloveniji. Zakon o javnih cestah (Ur.l. SRS, št. 51/71) je določil njeno odgovornost za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest, skrbela
je za pripravo raziskovalnih programov ter vzpodbujala razvoj drugih gospodarskih
dejavnosti, ki so v povezavi s cestnim gospodarstvom: servisne in črpalne postaje,
remontne delavnice ter drugi objekti na cestah. Občinske skupščine pa so imele v
pristojnosti gospodarjenje z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami. Več občin pa je
lahko ustanovilo svojo regionalno skupnost za ceste, ki je morala biti seznanjena z
delom Republiške skupnosti za ceste Slovenije. Skupnost je s pogodbami poverjala
gradbena in vzdrževalna dela cestnim podjetjem.
Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije (Skupnost za ceste Slovenije) je bila
ustanovljena z Zakonom o cestah 16. 12. 1981 (Ur.l. SRS, št. 38/81) oziroma 23. 7.
1983 z Samoupravnim sporazumm o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za
ceste (Ur.l. SRS, št. 24/83). Na občinskem nivoju pa so bile ustanovljene občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste.
Skupščina Skupnosti za ceste Slovenije je imela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, v
katera so bili delegirani tudi predstavniki občinskih skupnosti za ceste ter organizacij za
vzdrževanje cest. Osnovna akta, ki sta določala poslovanje, sta bila samoupravni sporazum ter statut Skupnosti za ceste Slovenije. Za opravljanje administrativnih in strokovnih del za uporabnike in izvajalce so lahko skupnosti za ceste ustanovile svojo delovno
skupnost.
Združena cestna podjetja Slovenije in Republiška skupnost za ceste sta 29. 7. 1982
(Ur.l. SRS, št. 31/82) skupaj z drugimi pristojnimi organi sprejela Družbeni dogovor o
natančnejši razdelitvi meril za uporabo v Zakonu o združenem delu določenih pogojev
za organiziranje organizacij za vzdrževanje in varstvo cest in o nalogah za organiziranje
drugih delovnih organizacij v cestnem gospodarstvu. Skupnost za ceste Slovenije je bila
ukinjena 19. 12. 1989 oziroma 1. 1. 1990 (Ur.l. SRS, št. 42/89) z "Zakonom o določitvi
nalog, ki jih od 1. 1. 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti
in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov". Njene pristojnosti je prevzela
Republiška uprava za ceste v sestavi Republiškega komiteja za promet in zveze SRS.
17. 6. 1971 je bil ustanovljen Savet organizacija za puteve - administracija Ljubljana
(SOP). Ustanovitelji in člani pa so bili vsi republiški in pokrajinski skladi za ceste v
SFRJ. Ustanovljen je bil za izvajanje jugoslovanskega programa cestne mreže. Poleg
obdelave statističnih podatkov, ekonomskih in tehničnih študij za ceste je SOP sodeloval tudi pri iskanju finančnih sredstev in posojil predvsem pri Mednarodni banki za ob648
novo in razvoj (IBRD). Sedež organizacije je bil v Ljubljani. Leta 1982 pa je bila ustanovljena pri Republiški skupnosti za ceste Agencija za posle z IBRD, ki je nadaljevala
delo SOP.
Stare načrte in tehnično dokumentacijo do leta 1952 je leta 1988 izročil SOZD Združena cestna podjetja Slovenije. Spisovne evidence niso bile ohranjene. Direkcija Republike Slovenije za ceste je leta 1997 izročila gradivo Republiške skupnosti za ceste in njenih predhodnikov 1968 - 1990. Za oba prevzema obstojata podrobna prevzemna seznama gradiva, ki sta ju izdelala izročitelja.
tehnična dokumentacija in projekti cest 1884-1944/ projekti mostov in drugih objektov
ob cestah 1891-1952/ zakoni o javnih cestah in programih gradnje magistralnih in regionalnih cest 1969-1975/ odredbe in odloki o najemanju posojil za gradnjo cest
1968-1969/ cestno omrežje Slovenije 1968-1972/ mednarodni mejni prehodi 1968-1972/
cestno omrežje hitrih cest v Sloveniji 1968-1973/ financiranje gradnje in medernizacije
cest 1969-1975/ prometne študije 1968-1982/ projektiranje mostov 1969-1972/ zastopniki in posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj 1968-1976/ svetovalne usluge
domačih in tujih strokovnjakov 1972-1982/ poverljivi spisi 1973-1990/ strokovni seminarji doma in v tujini 1968-1976/ mednarodno znanstveno tehnično sodelovanje:
ZAMTES 1969-1975/ pogodbe za izdelavo raziskovalnih študij 1972-1976/ publikacije
SOP in Cestnega sklada SRS 1968-1976/
______________________________________________________________________
306
AS 707
ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE, 1977 - 1988
1.3 t. m./ 12 š.
Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, 1977 - 1988
Zveza komunalnih skupnosti Slovenije je bila ustanovljena 26. 9. 1977, delovati je
začela 17. 11. 1977 (Ur.l. SRS, št. 20/77) z namenom, da v njej komunalne
samoupravne interesne skupnosti po svojih delegatih obravnavajo in odločajo o
vprašanjih in uresničujejo zadeve, ki so skupnega pomena in po svoji naravi presegajo
okvir občine oziroma širše komunalne skupnosti.
Opravljala je naslednje naloge: usmerjala in usklajevala je razvoj komunalnega gospodarstva in dejavnosti, ki so veljale za zadeve posebnega družbenega pomena v skladu z
letnim in srednjeročnim družbenim planom, spremljala in analizirala je razvoj komunalnih dejavnosti ter seznanjala komunalne skupnosti in skupščine DPS s problematiko na
tem področju, sodelovala pri pripravi osnov za dolgoročni načrt družbnega razvoja Slovenije za področje komunalnih dejavnosti, sodelovala je pri prostorskem planiranju,
skrbela je za razvijanje in utrjevanje samouprave na področju komunalnih dejavnosti,
skrbela je za raziskovalno in študijsko dejavnost, sodelovala je pri določanju in izvajanju komunalno-zemljiške politike, proučevala je vprašanja v zvezi z racionalizacijo izgradnje objektov vseh oblik komunalne potrošnje, proučevala in analizirala je oblike
svobodne menjave dela kot osnove za financiranje izgradnje komunalnih naprav in se
649
zavzemala za izdelavo modela za zagotavljanje sredstev in za financiranje izgradnje
komunalnih objektov, opravljala je strokovne naloge za komunalne skupnosti, proučevala in dajala je pobude za organiziranost komunalnega gospodarstva, pri delovnih ljudeh, občanih in skupnostih je razvijala interes za urejanje komunalnih problemov, opravljala je naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so izhajale iz
obrambnega načrta komunalnega gospodarstva Slovenije.
Na čelu zveze je bila skupščina, ki so jo sestavljali: izvršilni odbor, komisija za samoupravni delavski nadzor, stalni in začasni odbori in komisije. Zveza je prenehala z delovanjem 31. 12. 1989 (Ur.l. SRS, št. 42/89).
Gradivo je bilo prevzeto od Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora na podlagi
prevzemnega zapisnika 12. 6. 1995. Gradivo iščemo s pomočjo seznama arhivskega
gradiva.
zaključni računi/ seje IO ZKSS 1977-1982/ seje skupščine ZKSS 1977-1986/ raziskovalni projekti o informacijskem sistemu v komunalnem gospodarstvu, o pridobivanju stavbnih zemljišč in komunalnem urejanju, o minimalnih standardih komunalne oskrbe/
odposlana pošta 1978-1988/
AAD7 Organi za finance
______________________________________________________________________
307
AS 1116
MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1945 - 1970
105.4 t. m./ 519 f., 10 k.
Ministrstvo za finance Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1953
Državni sekretariat za proračun in državno administracijo Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1953
Državni sekretariat za občo upravo in proračun Ljudske republike Slovenije, 1954
- 1956
Državni sekretariat za finance Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1963
Republiški sekretariat za finance Socialistične Republike Slovenije, 1963 - 1990
Z ustanovitvijo Narodne Vlade Slovenije 5. 5. 1945 (Ur.l. LRS, št. 5/45) je bilo
ustanovljeno Ministrstvo za finance NVS. Z reogranizacijo vlade 5. 3. 1946 (Ur.l. LRS,
št. 20/46) je nastalo Ministrstvo za finance LRS.
S proglasitvijo Ustave LRS 24. 1. 1947 (Ur.l. LRS, št. 4a/47) je postalo Ministrstvo za
finance LRS zvezno - republiško. Vodilo je določene panoge državne uprave in opravljalo poleg zadev iz lastne pristojnosti tudi zadeve zvezno-republiških ministrstev, zadeve zvezne vlade po njihovih pravilnikih, navodilih, odredbah in določbah. Pod njegovo pristojnost je prešla 21. 12. 1948 (Ur.l. LRS, št. 54/48) tudi Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug. Pod nadzor ministrstva je prešel tudi Federalni urad za cene
pri Predsedstvu NVS, ustanovljen 1946, Urad za cene pri Predsedstvu Vlade LRS 1946
650
do 17. 11. 1950 (AS 1120, zap. št. 205), Urad za cene pri Glavni upravi za trgovino in
preskrbo LRS in Uprava za cene Ministrstva za finance LRS.
Z ustavnim zakonom z dne 30. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) je bil ustanovljen Državni
sekretariat za proračun in državno administracijo LRS. Nadzoroval je zakonitost dela
upravnih organov ljudskih odborov in tistih zavodov in gospodarskih organizacij, za
katereje je bilo to določeno z zakonom ali uredbo.
30. 12. 1953 (Ur.l. LRS, št. 45/53) se je Državni sekretariat za proračun in državno administracijo LRS preimenoval v Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS.
Ta je bil odpravljen ob ustanovitvi Državnega sekretariata za finace LRS 25. 4. 1956
(Ur.l. LRS, št. 13/56). Z delom je pričel šele 1. 6. 1956.
Spremljal je finančno izvrševanje republiškega družbenega plana in opravljal upravne
zadeve iz republiške pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov nasproti družbeni skupnosti, na področju dohodkov družbenih skladov ter na področju kreditov (kratkoročnih in dolgoročnih). Pripravljal je republiški proračun, kontroliral njegovo izvrševanje, vodil proračunsko računovodsko in
materialno poslovanje državnih organov, zavodov in družbenih skladov, vodil nadzorstvo nad bankami ter drugimi kreditnimi in zavarovalnimi zavodi, ki so jih ustanovili
republiški organi, vodil nadzor nad finančnim poslovanjem gospodarskih družbenih
organizacij. V svoji sestavi je imel še Republiško upravo za dohodke in Republiški finančni inšpektorat.
Republiški sekretariat za finance SRS je bil ustanovljen z Ustavo SRS 1963 (Ur.l. SRS,
št. 10/63), ko so se vsi državni sekretariati preosnovali v ustrezne republiške sekretariate.
Z reorganizacijo republiške uprave 16. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65) je ime ostalo isto,
pristojnosti pa so se nekoliko spremenile: opravljal je zadeve iz republiške pristojnosti,
ki so se nanašale na finančno izvrševanje republiškega družbenega plana, na financiranje družbeno-političnih skupnosti, na delitev skupnega dohodka delovnih organizacij, na
finančne obveznosti delovnih organizacij in posameznikov nasproti družbeni skupnosti
(davki, prispevki, takse), na kredite, na banke in bančno poslovanje, na izvrševanje
predpisov o finančnem, materialnem in računovodskem poslovanju delovnih organizacij, na zavarovalništvo ter na plačilni in devizni promet s tujino. Opravljal je tudi vse
zadeve v zvezi z republiškim proračunom. Izvrševal je kontrolo nad poslovanjem republiških organov in organizacij, katere so se financirale iz republiškega proračuna. Ko je
prenehal delovati Republiški sekretariat za splošne gospodarske zadeve SRS 30. 4. 1965
(AS 1128, zap. št. 284) je Republiški sekretariat za finance prevzel tudi del njegovih
pristojnosti.
Z reorganizacijo republiške uprave 1972 (Ur.l. SRS, št. 16/72) ni prišlo do bistvenih
sprememb. V svoji sestavi je imel še Republiško davčno upravo.
Z ustavo 1974 (Ur.l. SRS, št. 6/74) in z reorganizacijo upravnih organov (Ur.l. SRS, št.
39/74) so se njegove pristojnosti nekoliko spremenile. Opravljal je upravne naloge, ki
so se nanašale na obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter posameznikov
do družbene skupnosti, na kreditno monetarno politiko in bančništvo, na zavarovalništvo in carine, na splošno in skupno porabo, posebej na financiranje družbenopolitičnih
skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, na pospeševanje razvoja manj razvitih
območij, na določene intervencije v gospodarstvu, na odplačevanje kreditov republike.
Republiška davčna uprava je opravljala upravne naloge, ki so se nanašale na področje
davkov, taks in drugih virov za splošno porabo ter na enotno poslovanje davčnih služb.
Z reorganizacijo republiških upravnih organov 23. 6. 1990 se je spremenilo ime v Republiški sekretariat za finance Republike Slovenije (Ur.l. RS, 24/90). Z reorganizacijo
651
28. 6. 1991 pa je nastalo Ministrstvo za finance Republike Slovenije (Ur.l. RS, št.
27/91).
Ministrstvo za finance je opravljalo od leta 1947 vse finančne zadeve, ki so se nanašale
na premoženjsko pravne razmerja (nacionalizacije, razlastitve, zaplembe in agrarna reforma).
22. 11. 1949 (Ur.l. LRS, št. 36/49) je bila pri Ministrstvu za finance LRS ustanovljena
Republiška komisija za vprašanje razlastitve, ki je preizkušala ali so predlogi za
razlastitve za potrebe uradov, ustanov in podjetij republiškega in lokalnega pomena
ustrezni stvarnim potrebam in ali so zagotovljena potrebna sredstva za izvedbo
razlastitve. Proučevala je predloge za razlastive obdelovalne zemlje na škodo
prehrambenega fonda in stanovanjskih zgradb na škodo stanovanjskega fonda in
odločala ali je taka razlastitev potrebna ali ne. Proučevala je tudi višino odškodnine in
določala, da se razlastitve, odrejene za potrebe republiških in lokalnih uradov, ustanov
in podjetij, izvedejo v celoti, da prevzame razlaščeno premoženje organ za čigar potrebe
je razlastitev dovoljena, in da se ta organ vpiše v zemljiški knjigi kot organ za upravo.
Komisija je izvajala in skrbela za izvajanje navodil zvezne komisije za vprašanje
razlastitve in jo obveščala o vseh problemih v zadevah razlastitve, ki so se kazali na
terenu; vodila je evidenco o izvedbi vseh razlastitev, ki so se določale za potrebe
uradov, ustanov in podjetij zveznega, republiškega in lokalnega poman na ozemlju LR
Slovenije, spremljala je delo okrajnih in mestnih (rajonskih) razlastitvenih komisij,
dajala v okviru navodil zvezne komisije navodila okrajnim in mestnim razlastitvenim
komisijam, preizkušala že dokončane razlastitvene postopke in predlagala, kadar je bil
kršen zakon, javnemu tožilstvu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri Izvršnem
svetu LS LRS (AS 223, zap. št. 201) je bil za premoženjsko pravne zadeve leta 1953
ustanovljen Oddelek za administrativne zadeve. Oddelek je deloval do leta 1954.
Finančni del premoženjsko pravnih zadev je leta 1953 prevzel Državni sekretariat za
proračun in državno administracijo LRS. 30. 12. 1953 so se pristojnosti prenesle na Državni sekretariat za občo upravo in proračun, 25. 4. 1956 pa na Državni sekretariat za
finance LRS.
Posebej pa je bila 30. 12. 1958 ob 3. nacionalizaciji ustanovljena Komisija za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Do kdaj je le-ta delovala ni bilo možno
ugotoviti.
Z Zakonom o republiški upravi SR Slovenije 16. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65) so prešle
vse upravne zadeve republiške pristojnosti, ki so se nanašale na premoženjsko-pravna
razmerja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitve, nacionalizacije, zaplembe, zemljiški sklad, promet z zemljišči in stavbami) ter evidenca in varstvo nepremičnin v družbeni lastnini v pristojnost Republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo SR
Slovenije.
Z ustavo 1974 in Zakonom o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 39/74) je bil
ustanovljen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR
Slovenije, ki je prevzel vse zgoraj omenjene premoženjsko pravne zadeve.
Ministrstvo za finance je opravljalo tudi davčno službo. Pri personalnem oziroma splošnem oddelku Ministrstva za finance NVS in LRS so vodili personalne zadeve davčnih
uslužbencev, zaposlenih pri finančnih organih oziroma njihovih komisijah za finančno
kontrolo od leta 1908 do 1947 (Finančna deželna direkcija v Ljubljani do 1918, Dravska
finančna direkcija v Ljubljani s predhodniki 1919 - 1941, Finančna direkcija v Ljubljani
1941 - 1945).
652
Gradivo so izročili:
Ministrstvo za finance LRS v letih 1952 in 1953 (brez popisa); Centralni komite Zveze
komunistov Slovenije 30. 5. 1960 (za obdobje 1945 - 1949);
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo 15. 11. 1967 (za obdobje 1955 1961);
Republiški zavod za socialno zavarovanje SRS 14. 12. 1970 (pomešano z drugimi fondi);
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo SRS 10. 9. 1981 (za leto
1948);
Republiški sekretariat za finance SRS je izročil: 12. 6. 1986 gradivo Oddelka za banke
in Komisije za valorizacijo za obdobje 1945 - 1952; 22. 12. 1986 in 18. 3. 1987 gradivo
Republiške komisije za vprašanje razlastitve, Uprave za kadre in Personalnega oddelka
1945 - 1953; od 22. 4. 1987 do 28. 6. 1988 je izročil gradivo 10 krat (skupaj za obdobje
1963 - 1970).
potrdila o plačevanju odvzetega blaga 1954/ dajatve za Goriško, Kočevsko, Novo mesto/ prijava vojne škode/ gotovinske dajatve: Ljubljana 1946, Tolmin 1954, Idrija 1954/
OF boni: Ljubljana, Kranj/ poročila Komisije za izplačevanje posojila in dajatev v naravi NOB/ korespondenca odborov na Štajerskem, Goriškem, Notranjskem in Primorskem in v Novem mestu 1945-1946/ zaplembe 1946/ agrarna reforma 1954-1961:
agrarni interesenti, presežek nad 10 ha obdelovalne zemlje, viničarski odnosi in agrarne skupnosti, arondacije in komasacije/ nacionalizacija podjetij, premoženja tujih državljanov, najemnih zgradb, zemljišč 1954-1961/ razlastitve - prenos pravice upravljanja
(uporabe), prilastitve in priposestvovanja družbene lastnine ter opustitve (derelikcije)
zasebnih nepremičnin/ dodelitev zemljišč za gradnjo zasebnikom, pravnim osebam socialističnega sektorja 1954-1961/ prilastitve in priposestvovanja družbene lastnine
1951-1961/ pogodbeni promet z zemljišči in stavbami 1954-1961/ prodaja hiš in delov
hiš 1954-1961/ prodaja zemljišč 1954-1961/ nakup nepremičnin/ valorizacija podjetij
pri Odseku za banke pri Ministrstvu za finance LRS 1946/ nacionalizacija 1946-1948/
pravni oddelek 1946-1948/ obči oddelek 1945/ zaključni računi in proračuni
1952-1970/ uprava za dohodke 1957/ proračunski skladi 1960-1961/ personalne zadeve
davčnih uslužbencev 1908-1947/
arhivski popisi 1993, 1995, 1998/ prevzemni seznami 1986, 1987, 1988/
653
______________________________________________________________________
308
AS 1214
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA REPUBLIKE
14.8 t. m./ 134 š.
Služba družbenega knjigovodstva - Centrala Ljubljana, 1959 - 1965
Služba družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji - Centrala
Ljubljana, 1965 - 1990
Služba družbenega knjigovodstva Republike Slovenije, 1990 - 1994
Z ukazom o razglasitvi prvega Zakona o družbenem knjigovodstvu 19. 10. 1959 (Ur.l.
FLRJ, št. 43/59) je bilo uvedeno družbeno
knjigovodstvo kot javna služba, s katero se je zagotavljala evidenca in kontrola o uporabi družbenih sredstev in razpolaganju z njimi, evidenca o gospodarskih gibanjih in
kontrola nad tem, kako so uporabniki družbenega premoženja izpolnjevali obveznosti
do družbene skupnosti. Na osnovi tega zakona je SDK delovala v okviru Narodne banke
FLRJ, organizirala se je pri Glavni centrali, centralah in podružnicah Narodne banke
FLRJ. V sestavi SDK je bila tudi finančna inšpekcija. Svoja poročila so podružnice
SDK pošiljale tudi upravnim organom občinskih ljudskih odborov, ki so bili pristojni za
finance. Guverner Narodne banke je skrbel za organizacijo in delo celotne službe SDK
ter za strokovna navodila, ki so bila obvezna za vse organe SDK. Že s prvim zakonom
je bilo možno zoper odločbe SDK pričeti računske upravne spore, ki so jih reševala
Višja gospodarska sodišča in Vrhovno gospodarsko sodišče. Statut SDK je določal notranjo organizacijo, delovno področje organizacijskih enot in medsebojna razmerja.
Zakon o družbenem knjigovodstvu iz leta 1959 so dopolnjevali kasnejši zakoni (Ur.l.
FLRJ, št. 39/62, Ur.l. SFRJ, št. 23/65, Ur.l. SFRJ, št. 23/67 in Ur.l. SFRJ, št. 5/72). Z
Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem knjigovodstvu iz leta 1962
(Ur.l. FLRJ, št. 39/62) je bila 1. 11. 1962 izvedena razmejitev poslov med Službo družbenega knjigovodstva in Narodno banko FLRJ. SDK je postala samostojna in enotna
služba pri Narodni banki. V letu 1964 sta se organizirala dva organizacijska dela: kontrola uporabnikov družbenih sredstev iz gospodarstva in kontrola uporabnikov iz negospodarstva. V letu 1965 pa se je z Zakonom o dopolnitvah Zakona SDK (Ur.l. SFRJ, št.
23/65) SDK popolnoma osamosvojila iz sestave Narodne banke SFRJ. Zakon je tudi
določal SDK kot pravno osebo s sedežem v Beogradu. Določil je tudi odgovornost SDK
Zvezni skupščini in Zveznemu izvršnemu svetu. Ta zakon je predpisoval, da SDK opravlja plačilni promet na enoten način na vsem ozemlju Jugoslavije ter da ima lahko svoje
organizacijske enote v krajih, v katerih je to potrebno. Zakon iz leta 1967 (Ur.l. SFRJ,
št. 23/67) je predpisal SDK-ju statistična raziskovanja, ki so imela pomen za vso državo. Hkrati se je predpisala organizacija podružnic s sedeži v posameznih krajih ter z
sedeži central v glavnih mestih republik in avtonomnih pokrajin ter glavne Centrale za
Jugoslavijo v Beogradu.
Z zakonom 25. 7. 1994 (Ur.l. RS, št. 48/94) se je SDK Republike Slovenije
preimenovala v Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in
informiranje.
654
Gradivo je leta 1989 izročila Služba družbenega knjigovodstva v SRS - Centrala Ljubljana. Priključene so tiskane publikacije SDK iz let 1971 - 1993, ki jih je AS prevzemal
sproti.
statut SDK 1973/ samoupravni sporazumi Centrala SDK SRS/ organizacija podružnic
SDK/ zapisniki sveta delovne skupnosti Centrale SDK 1973-1975/ zaključni računi Centrale SDK in podružnic SDK 1966-1976/ podatki o poslovnem uspehu OZD iz področij
gospodarstva v Sloveniji 1972-1993/ podatki iz zaključnih računov SIS, skladov in družbenopolitičnih skupnosti v SRS 1973-1975/ podatki o poslovnem uspehu OZD s področij družbenih dejavnosti in delovnih skupnosti SRS - negospodarstvo 1972-1986/ tekoči
gospodarski pregledi 1975-1986/ statistični bilteni Narodne banke FLRJ za Centralo
SDK Slovenije 1960-1976/ investicije v osnovna sredstva v Sloveniji 1971-1976/ pritožbe pravnih in fizičnih oseb na Višje gospodarsko sodišče ob finančnih revizijah SDK
1960-1976/ zbirni podatki pravnih oseb RS 1989-1993/ kadrovske zadeve/
______________________________________________________________________
309
AS 1925
RESTITUCIJSKA KOMISIJA, 1949 - 1950
0.5 t. m./ 4 š.
Restitucijska komisija
Gradivo o restituciji z Avstrijo je zbral član Restitucijske komisije pri Ministrstvu za
prosveto dr. Franjo Baš. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne
osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS.
dopisi/ poročila/ seznami in popisi kulturnozgodovinskih predmetov in arhivalij/ prijave
predmetov/ posamezne zadeve v zvezi z restitucijo/ prepisi dokumentov za Restitucijsko
komisijo z Avstrijo/ knjiga potnih stroškov/
arhivski popis/
655
AAD8 Organi za izobraževanje, kulturo, znanost in šport
_____________________________________________________________________
310
AS 285
KOMITE ZA FIZKULTURO PRI VLADI LJUDSKE REPUBLIKE
5.2 t. m./ 37 f., 8 k.
Komisija za fizkulturo pri Vladi Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1947
Komite za fizkulturo pri Vladi Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1950
Vlada LRS je z odredbo 18. 6. 1947 (Ur.l. LRS, št. 26/47) ustanovila Komisijo za fizkulturo pri Vladi LRS. Komisija je skrbela za telesno vzgojo ljudstva, zlasti mladine,
vodila je delo organov za fizkulturo pri ljudskih odborih in pri Ministrstvu za prosveto
LRS, podpirala je fizkulturno dejavnost, ki jo je razvijala Fizkulturna zveza Slovenije in
množične organizacije. Delovala je v skladu s smernicami Komiteja za fizkulturo Vlade
FLRJ. Pod njeno pristojnost je prešel tudi Zavod za fizkulturo v Ljubljani, ki je bil do
ustanovitve te komisije pod pristojnostjo Ministrstva za prosveto LRS.
Komisija za fizkulturo pri Vladi LRS se je 1. 12. 1947 (Ur.l. LRS, št. 50/47) preimenovala v Komite za fizkulturo pri Vladi LRS. Komite je bil ukinjen 9. 10. 1950 (Ur.l.
LRS, št. 31/50) z Uredbo o ukinitvi Komiteja Vlade LRS za fizkulturo. Z isto uredbo je
bila ustanovljena Komisija za fizkulturo pri Predsedstvu Vlade LRS, ki je prevzela nadzorstvo nad razvojem fizkulture. 30. 12. 1950 (Ur.l. LRS, št. 1/51) je prešla v pristojnost
Ministrstva za prosveto LRS (AS 231, zap. št. 312).
Ustvarjalec je gradivo odlagal po delovodnikih, vendar niso vsi ohranjeni in nam ne
omogočajo iskanja. Prav tako ni ohranjena prvotna ureditev fonda. Gradivo je bilo verjetno prevzeto skupaj z gradivom Ministrstva za prosveto LRS.
okrožnice, zapisniki, odločbe, plani, načrti 1947-1950/ plani, programi, navodila, proračun, pošta 1948-1950/ finančna poročila 1948-1950/ personala 1947-1949/ splošna
dejavnost komiteja 1948-1950/ fizkulturno delo na vasi, pogodbe, študijski seminarji,
plavalni tečaji 1949/ poročila z obiska pouka predvojaške vzgoje, učni uspehi, zapisniki
učiteljskih konferenc 1949/ seznami šolanih otrok padlih borcev 1952/ matična knjiga
1948-1949/ delovodniki 1948-1950/ indeks 1948-1949/
______________________________________________________________________
311
AS 1072
KOMITE ZA NIŽJE IN SREDNJE STROKOVNO ŠOLSTVO
1.2 t. m./ 12 f.
Komite za nižje in srednje strokovno šolstvo Ljudske republike Slovenije, 1947 1949
656
Komite je bil ustanovljen 13. 9. 1947 (Ur.l. LRS, št. 39/47) pri Vladi LRS, ukinjen pa 6.
8. 1949 (Ur.l. LRS, št. 24/49). Njegove pristojnosti je prevzelo Ministrstvo za prosveto
LRS (AS 231, zap. št. 312), pri katerem so ustanovili Svet za strokovno šolstvo, ki so ga
sestavljali pomočniki ministrov resorjev, ki so imeli tovrstno šolstvo.
Gradivo je bilo prevzeto z enim od prosvetnih fondov, a se ne da ugotoviti kdaj.
Evidentirano je bilo ob inventuri leta 1991.
zapisniki 1947-1949/ poročila 1947-1949/ seznami 1948-1949/ korespondenca
1948-1949/ okrožnice 1948-1949/ ocene, finance, prošnje, odločbe, navodila 1948/ pravilniki, personala, učni načrti, tečaji 1949/
______________________________________________________________________
312
AS 231
MINISTRSTVO ZA PROSVETO LJUDSKE REPUBLIKE
58.5 t. m./ 433 š., 56 k.
Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1951
Ustanovljeno je bilo z ukazom Predsedstva SNOS o ustanovitvi Narodne vlade Slovenije (Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45). Pristojnosti: šolstvo, kultura, znanost in prosveta.
Delovalo je do aprila 1951, ko je njegove pristojnosti prevzel Svet za prosveto in kulturo (Ur.l. LRS, št. 15/51).
Notranja organizacija: sekretariat, obči oddelek z računsko tehničnim odsekom, oddelek
za šolstvo, oddelek za kulturo, oddelek za visoke šole in znanstvene ustanove, personalni oddelek, načrtni oddelek, oddelek za vzgojne domove.
Dejavnost: učni načrti, navodila za pouk, zaščita kulturne in naravne dediščine; skrb za
ljudsko prosveto, organizacijo univerze, štipendije, sistemizacijo in razmeščanje kadrov,
investicije, statistiko, vzgojne domove, počitniške kolonije, tečaje vzgojiteljev, šolanje
in izpopolnjevanje učiteljev, omogočanje materialnih pogojev za delovanje šolstva, skrb
za šolske kuhinje in vrtove, vojne sirote, učila in učbenike, zakonodajo na svojem področju in za dopolnilno izobraževanje odraslih.
Gradivo je bilo prevzeto od Sveta za prosveto in kulturo 1. 9. 1953, ki je izročil tudi
personalne mape učiteljev in profesorjev 1900 - 1945, Sveta za šolstvo 22. 5. 1961 in
Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo 28. 1. 1986 in 20.
3. 1987.
personalne mape učiteljev in profesorjev 1900-1945/ personalne zadeve/ poročila šol,
vzgojnih zavodov, vrtcev, jasli, dijaških domov in internatov, društev, kulturnih ustanov,
(glasbenih, gledaliških, muzejskih ustanov, knjižnic, arhivov)/ manjšinsko šolstvo/ šolski
vrtovi/ počitniške kolonije/ mladinske delovne akcije/ obnova šolskih stavb/ arheološka
657
izkopavanja/ varstvo naravne in kulturne dediščine/ ocenjevanje učbenikov in igrač/
pomoč beguncem iz Italije in Avstrije, vojnim sirotam iz Jugoslavije in Grčije/
arhivski inventar 1994/ abecedni seznam personalnih map učiteljev in profesorjev/ delovodniki 1945-1950/ indeksi 1945-1951/
______________________________________________________________________
313
AS 232
MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN KULTURO LJUDSKE
4.0 t. m./ 22 š., 16 k.
Ministrstvo za znanost in kulturo Ljudske republike Slovenije, 1949 - 1951
Ustanovljeno je bilo z ukazom Predsedstva Ljudske skupščine LRS 14. 9. 1949 (Ur.l.
LRS, št. 28/49) z obrazložitvijo, da se bo zagotovil uspešnejši razvoj znanosti in kulture
in da bo prevzelo vse zadeve visokih šol, akademij, znanstvenih in kulturnih ustanov, ki
so bile do tedaj v pristojnosti Ministrstva za prosveto (AS 231, zap. št. 312), ter kinematografske in radiodifuzne službe. Delovalo je do aprila 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51), ko je
njegove pristojnosti prevzel Svet za prosveto in kulturo LRS. Notranja organizacija:
sekretariat, personalni in planski oddelek, oddelki za visoke šole, znanstvene ustanove
in kulturo. Konec 1949 so ustanovili pri ministrstvu še visokošolski in umetniški svet.
Gradivo sta izročila Centralni komite Zveze komunistov Slovenije 30. 5. 1960 in Servis
skupnih služb Vlade Republike Slovenije 30. 4. 1993. Ohranjene so vse spisovne evidence, spisi pa niso dosledno odloženi po delovodniških številkah.
poročila muzejev, knjižnic, arhivov, gledališč, opere, glasbenih šol, univerze/ zaplembe
inštrumentov/ mednarodno sodelovanje/ varovanje naravne in kulturne dediščine/ vračanje arhivov/ zamejski Slovenci/ študentski domovi/
arhivski inventar 1994/ delovodniki 1949-1950/ indeksi 1949-1950/
______________________________________________________________________
314
AS 249
SVET ZA KULTURO IN PROSVETO LJUDSKE REPUBLIKE
32.0 t. m./ 260 š., 20 k.
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za prosveto in kulturo, 1951 - 1953
Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1956
Svet za kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1963
Ustanovljen je bil z odlokom Vlade LRS 17. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) in je prevzel
pristojnosti Ministrstva za prosveto LRS (AS 231, zap. št. 312) in Ministrstva za zna658
nost in kulturo LRS (AS 232, zap. št. 313). Prvi naziv je bil Svet vlade Ljudske republike Slovenije za prosveto in kulturo. 30. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) se je preimenoval v
Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije. Naslednje preimenovanje v
Svet za kulturo in prosveto je bilo 25. 4. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56). Svet je vodil predsednik - minister s predstavniki družbenih in strokovnih organizacij, ki jih je določil
Prezidij Ljudske skupščine. Ta je lahko po predlogu predsednika Vlade LRS za člane
imenoval vidne znanstvene, kulturne in prosvetne delavce. Število članov se je sredi
leta 1956 ustalilo na 87.
Notranja organizacija: odbori za znanost in visoke šole, kulturo in prosveto, splošno
izobraževalno šolstvo in strokovno šolstvo.
V letih 1958 in 1961 je bil temu svetu v pisarniškem poslovanju priključen še Svet za
znanost LRS (AS 673, zap. št. 316). Svet za kulturo in prosveto LRS je bil ukinjen 9. 4.
1963 (Ur.l. LRS, št. 10/63), njegove pristojnosti pa je prevzel Republiški sekretariat za
kulturo in prosveto.
Gradivo je izročil Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije leta 1993.
personalne zadeve/ poročila: šol, vzgojnih zavodov, vrtcev, jasli, dijaških domov in internatov, počitniških kolonij, društev, kulturnih ustanov (glasbenih, gledaliških, muzejskih ustanov, knjižnic, galerij, arhivov), okrajnih ljudskih odborov s področja šolstva in
kulture/ mednarodno sodelovanje/ prehrana študentov in dijakov/ učiteljski tečaji/ učni
načrti/ zavarovanje kulturnih spomenikov/ izključitve dijakov/ razdeljevanje filmov/
gospodarska podjetja sveta za prosveto in kulturo/ kinopodjetja/
arhivski inventar 1996/ delovodniki in indeksi/
______________________________________________________________________
315
AS 250
SVET ZA ŠOLSTVO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1956 - 1961
16.0 t. m./ 91 f., 14 k.
Svet za šolstvo Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1963
Ustanovljen je bil 25. 4. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56), ko je bilo področje šolstva izvzeto
iz pristojnosti Sveta za kulturo in prosveto (AS 249, zap. št. 314). Opravljal je zadeve
splošnega pomena, določene izvršilne ter upravne zadeve s področja šolstva, predšolske
vzgoje in predvojaške vzgoje. Deloval je kot kolegijski organ s predsednikom, ki ga je
imenoval Izvršni svet ter devetimi člani. Od teh so jih en del imenovali sindikati, Zveza
prijateljev mladine, Ljudska mladina, Združenje učiteljev in profesorjev ter Športna
zveza. Drugi del članov pa je imenoval Izvršni svet izmed državljanov, ki so se izkazali
pri delu na določenih področjih. Člani so imeli dveletni mandat. Svet je imel tudi svoj
sekretariat, s sekretarjem, ki je bil imenovan s strani Izvršnega sveta. Bil je odgovoren
tako Izvršnemu svetu kot Svetu za šolstvo. Po ukinitvi 9. 4. 1963 (Ur.l. LRS, št. 10/63)
je njegove pristojnosti prevzel Republiški sekretariat za šolstvo.
Fond je izročil 30. 4. 1993 Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije.
659
personala/ poročila inšpektorjev/ zapisniki/ poročila šol/
potrdila o izpitih/ pregledi šolskih prostorov/ poročilo Sveta za šolstvo Ljudske Republike Makedonije 1960/ statistika/ proračunski izdatki/ odobritve učbenikov/ poročila o
maturi in zaključnih izpitih/ Sklad za šolstvo 1961/ tehnična pomoč UNESCO 1956/
poročila šolskih kuhinj 1960/ poslovnik o delu 1961/ šolska zakonodaja/ Kulturno prosvetni svet Jugoslavije/
prevzemni seznam 1993/ delovodniki in indeksi 1956-1963
______________________________________________________________________
316
AS 673
SVET ZA ZNANOST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1959 - 1960
0.3 t. m./ 3 š.
Svet za znanost Ljudske republike Slovenije, 1957 - 1963
Ustanovljen je bil 26. 11. 1957 (Ur.l. LRS, št. 43/57). Področje znanosti se je z ustanovitvijo tega Sveta izločilo iz delovnega področja Sveta za kulturo in prosveto LR Slovenije (AS 249, zap. št. 314). Svet je nadzoroval delo znanstvenih zavodov ter izvrševal
nadzorstvo nad znanstvenimi zavodi kot finančno samostojnimi zavodi. Vodil je tudi
register znanstvenih zavodov.
Delovno področje: obravnava vprašanj, ki so bila splošnega pomena za znanstvene zavode v LRS, dajanje mnenj in predlogov Izvršnemu svetu in Zveznemu znanstvenemu
svetu, spremljanje razvoja znanstvenih dejavnosti v LRS, opozarjanje na najbolj aktualne znanstvene probleme, vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja znanstvenih zavodov
ter njihovega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami, dajanje mnenj v zvezi z ustanavljanjem, združevanjem in odpravljanjem znanstvenih zavodov, potrjevanje izvolitev sodelavcev v vseh znanstvenih zavodih, določanje predračuna in sklepnega računa,
odobravanje in skrb za vključevanje znanstvenih zavodov in znanstvenikov v mednarodna znanstvena združenja. Z ustanovitvijo Sekretariata LRS za raziskovalno delo in
visoko šolstvo (AS 489, zap. št. 317) leta 1962 je del pristojnosti Sveta prešel na ta organ. Z Ustavo Socialistične republike Slovenije 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63) je bil Svet
odpravljen. Njegove naloge je prevzel Republiški sekretariat za raziskovalno delo in
visoko šolstvo (AS 489, zap. št. 317).
Gradivo je 24. 11. 1994 izročil Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije. Ohranjena je prvotna ureditev.
negospodarske investicije 1959-1960/ znanstveni inštituti 1959-1960/ visoko šolstvo
1959-1960/ univerza 1959-1960/
arhivski inventar 1995/ indeks 1960/
______________________________________________________________________
660
317
AS 489
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA RAZISKOVALNO DELO IN
VISOKO ŠOLSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1962 - 1965
2.0 t. m./ 18 š.
Sekretariat Ljudske republike Slovenije za raziskovalno delo in visoko šolstvo,
1962 - 1963
Republiški sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965
Ustanovljen je bil 21. 6. 1962 (Ur.l. LRS, št. 21/62). Prevzel je del pristojnosti Sveta za
znanost LRS (AS 673, zap. št. 316) in Sveta za šolstvo LRS (AS 250, zap. št. 315).
Opravljal je upravne in strokovne zadeve na področju raziskovalnega dela in visokega
šolstva. V njegovem okviru je deloval tudi Sklad LRS za šolstvo, ki je bil ustanovljen
že 14. 4. 1961 (Ur.l. LRS, št. 9/61) v okviru Sveta za šolstvo LRS. Sredstva sklada so se
uporabljala za za osnovno dejavnost šol, za dajanje pomoči občinskim družbenim skladom za šolstvo, za dajanje pomoči ali posojil za gradnjo in opremo zavodov, za izobraževanje strokovnih kadrov. Upravne in administrativne zadeve sekretariata je do 11. 10.
1962 (Ur.l. LRS, št. 3/62) opravljal Svet za šolstvo LRS.
V skladu z Ustavo SRS 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63) se je Sekretariat LRS za raziskovalno delo in visoko šolstvo preimenoval v Republiški sekretariat za raziskovalno delo in
visoko šolstvo SRS. Ta je na podlagi Zakona o republiški upravi z dne 22. 4. 1965 (Ur.l.
SRS, št. 14/65) 30. 4. 1965 prenehal z delom. Vse pristojnosti pa so prešle na Republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
Gradivo je 24. 11. 1994 izročil Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije.
inštituti, zavodi, višje šole, knjižnice, univerze: statuti 1962-1965, vpisi v register 1962,
ustanovitev 1962, pravila 1962, raziskovalno delo s področja družbenih ved, pravila o
delu inštitutov univerze 1962-1965, učno osebje, osebni dohodki/ raziskovanje Krasa/
sejni zapisniki: Zvezni fond za znanstveno delo, Komisija za matematične in tehnične
vede ter naravoslovne vede pri Svetu za znanost LRS, Komisija za znanstvene zavode,
Nuklearni inštitut Jožef Štefan, kolegij Zveznega zavoda za raziskovalno delo in visoko
šolstvo, Komisija za štipendije/ Komisija za dokumentacijo/ Komisija za ugotovitev
problematike morja/ financiranje šol iz sklada za šolstvo/ krediti za obratna sredstva/
ustanovitev skladov za šolstvo/ stanovanjska posojila/ znanstveno kulturno sodelovanje
z Bolgarijo, Sovjetsko Zvezo, Nemško Demokratično Republiko, Poljsko, Zvezno Republiko Nemčijo in Romunijo/ mednarodne konference: Ravenna, Delft, Bled/ zakon o ustanovitvi akademij/ kultura in prosveta v sistemu družbenega samoupravljanja/ informacijsko-dokumentacijska služba/ recipročno priznavnje diplom z Italijo/ kongres o alpskih pokrajinah/ industrijska kemija/ financiranje raziskovalnega dela/ planiranje pri
zavodih in univerzi 1962-1965/ zaključni računi Sklada SRS za šolstvo ter vseh ljubljanskih in mariborskih fakultet ter inštitutov/ matična knjiga za javne uslužbence in tehnično osebje/
arhivski inventar 1994/ kartotečno kazalo 1962-1965/
661
______________________________________________________________________
318
AS 1162
KMETIJSKI RAZISKOVALNI IN KONTROLNI ZAVOD
SLOVENIJE V LJUBLJANI, 1946 - 1954
6.5 t. m./ 62 š.
Kmetijski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani, 1946 - 1952
Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije v Ljubljani, 1952 - 1954
Kmetijski znanstveni zavod je bil ustanovjen 12. 11. 1946 na podlagi uredbe Vlade
Ljudske republike Slovenije (Ur.l. LRS, št. 73/46). Nadaljeval je delo svoje predhodnice
Državne kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani (AS 1161, zap. št. 751) in
še prej Kmetijsko-kemijskega preskuševališča za Kranjsko (AS 1160, zap. št. 755), obenem pa je prevzel v svojo upravo naslednje ustanove:
- Državno poskusno postajo v Mariboru,
- Sadjarski zavod v Mariboru,
- Zavod za vrtnarstvo v Celju in
- Zavod za mlekarstvo v Kranju.
Združil je vse kmetijsko znanstveno raziskovalno delo v Sloveniji, zasledoval je sodobne kmetijske znanosti in tehnike, dajal je nasvete, strokovna mnenja in ekspertize s
kmetijskega področja, opravljal je kmetijsko kontrolo po veljavnih predpisih, o svojem
delovanju pa je izdajal poročila in publikacije o znanstvenih izsledkih svojih sodelavcev.
Zavod je imel 9 inštitutov: za agrarno ekonomiko, za agrarno tehniko, za agroanalitiko,
kontrolo in fitopatologijo, za rastlinsko proizvodnjo, za sadjarstvo, za vinarstvo, za vrtnarstvo, za živinorejo in za mlekarstvo.
Po ustanovitvi agronomske fakultete leta 1947 se je zaradi nekaterih nesoglasij in dvotirnosti dejavnosti zavod leta 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) preosnoval v Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije v Ljubljani. Iz zavoda so bili izločeni:
- Inštitut za vinarstvo v Mariboru,
- Inštitut za sadjarstvo v Mariboru in
- Inštitut za fitopatologijo v Ljubljani,
ki so bili poslej vključeni v Agronomsko in gozdarsko fakulteto v Ljubljani. Zavod je
opravljal svoje delo v raziskovalnem in kontrolnem oddelku, od katerih se je vsak delil
na več odsekov in na nekaj referatov. Imel pa je še nekaj selekcijskih in živinorejskih
postaj z zemljišči in z zgradbami. Leta 1954 se je presnoval v Kmetijski inštitut Slovenije.
- 85 let Kmetijskega inštituta Slovenije 1898 - 1983, Raziskave in študije 64, Ljubljana 1983
Gradivo je izročil Kmetijski inštitut Slovenije leta 1986. Ob prevzemu je bilo popisano
po svežnjih, leta 1993 pa podrobneje.
finančna dokumentacija 1946-1951/ prenosi lastništev 1952/ načrti zgradbe in paviljona 1947/ gradnja Beltincev in Čemšenika/ osnovni projekt ribnikov in Ljubljanskega
662
barja 1951/ spričevala za razne analize, certifikati 1948-1953/ dopisi 1947-1955/ delovna poročila, delovni plani 1948-1950/ personalne zadeve 1946-1954/ dokumentacija o
strokovnih izpitih 1950/ poročila o varstvu rastlin 1950/ osnutki perspektivnih načrtov
za melioracijo in pogozdovanje 1952/ 1953: drevesnice, poljedelska proizvodnja, selekcija, podatki o mladi živini/ 1954: agrokemija, poročila, zapisniki Društva kmetijskih
strokovnjakov Slovenije/
______________________________________________________________________
319
AS 1204
SKLAD BORISA KIDRIČA, 1954 - 1975
7.0 t. m./ 57 š.
Sklad Borisa Kidriča, 1953 - 1991
Sklad Borisa Kidriča je ustanovila skupščina LRS leta 1953 (Ur.l. LRS, št. 22/53), da bi
z njegovim delovanjem podprla razvoj vseh znanosti (ekonomskih, družbenih, naravoslovnih in drugih) in s tem pripomogla k razvoju celotnega slovenskega gospodarstva.
Zaradi zaslug politika Borisa Kidriča pri gradnji slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva je sklad imenovala po njem.
Po določilih statuta (Ur.l. LRS, št. 9/55 in dopolnitve št. 10/56) je bil pravna oseba z
lastnimi denarnimi sredstvi, kot so proračunske dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki. Upravljal ga je odbor s predsednikom, ki ju je imenoval Izvršni svet
LRS.
Vsako leto je podeljeval štipendije, podpore in nagrade. Finančne podpore so bili deležni posamezniki in ustanove (fakultete, inštituti) za izvedbo raziskovalnega dela. S štipendijami (enomesečnimi in tudi večletnimi) so podpirali posebno nadarjene srednješolce, študente in druge znanstvene in strokovne delavce.
Podeljevali so tri vrste nagrad: Kidričevo nagrado za izvirno znanstveno delo (največ 5
na leto), Nagrado Kidričevega sklada za teoretske in uporabno-teoretske razprave (največ 15) in Nagrado za iznajdbe in tehnične izpopolnitve, oziroma za pomembne prispevke k uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso (ne več kot 20). Nagrajenci so
prejeli določene denarne vsote, največje za Kidričeve nagrade. Podeljevali so jih vsako
leto 10. aprila, dan pred obletnico Kidričeve smrti. Prvo je prejel leta 1957 akademik
ing. dr. Milan Vidmar za delo Transformatorji. Prvih pet štipendij je podelil Sklad leta
1954 za študij na univerzi in 7 štipendij za izpopolnjevanje.
Vse do leta 1970 je Sklad s svojim delovanjem usmerjal celotno slovensko raziskovalno
dejavnost. Potem je njegovo funkcijo prevzela Raziskovalna skupnost Slovenije (Zakon
o raziskovalni dejavnosti, Ur.l. SRS, št. 26/70). Sklad je sicer obstajal kot posebna pravna oseba. Upravni odbor, predsednika in člane je imenovala skupščina Raziskovalne
skupnosti v soglasju s Skupščino SRS. Tudi finančna sredstva je zagotavljala skupnost.
Nagrade so se podeljevale tudi po ukinitvi skupnosti leta 1989.
S Pravilnikom o nagradah in priznanjih Republike Slovenije za raziskovalno delo (Ur.l.
RS, št. 8/91) so ukinili tudi te, vpeljali pa nove, ki nadaljujejo tradicijo nekdanjih.
- ES 7, Ljubljana 1993, str. 269 - 270
663
Gradivo je izročil leta 1986 Zavod za mednarodno znanstveno tehnično prosvetno in
kulturno sodelovanje.
korespondenca 1954-1961, 1972, 1974/ zaključni računi in predračuni 1961-1970/ delovna poročila sklada 1954-1958, 1970, 1974/ zapisniki sej upravnega odbora in strokovne komisije 1955-1959, 1961-1963/ prošnje za financiranje raziskav, povzetki raziskovalnih nalog in njihova ocenitev/ poročila o opravljenem delu 1954-1974/ štinpendisti: prijave, pogodbe s štipendisti, poročila o opravljenem delu 1955-1970/ ocene nagrajenih del 1956-1960/ mednarodno znanstveno sodelovanje z Avstrijo 1973-1974, z Bolgarijo 1973-1975, z Dansko 1973, s Finsko 1973-1975, s Francijo 1973-1974, z Indijo
1973-1975, z Iranom 1973-1975, s Kitajsko 1973-1975, z Madžarsko 1972-1975, z
Nemško demokratično republiko 1972-1975, z Norveško 1973-1976, s Poljsko
1974-1975, z Romunijo 1972-1974, s Švedsko 1972-1975, s Turčijo 1974, z Veliko Britanijo 1973-1975, z Združenimi državami Amerike 1971-1973, z Zvezno republiko Nemčijo 1972-1975/
______________________________________________________________________
320
AS 1205
SKLAD PREŠERNOVIH NAGRAD, 1962 - 1990
3.0 t. m./ 10 f., 13 š.
Sklad Prešernovih nagrad, 1955 Prešernove nagrade so podeljevali že osem let pred uradno ustanovitvijo Prešernovega
sklada. Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije je leta 1946 (Ur.l. SNOS in
NVS, št. 13/46) določilo, naj se na dan Prešernove smrti, ki je bil že leto poprej določen
kot kulturni praznik, podeljujejo nagrade, ki pa se še niso imenovale po Prešernu. Te so
bile podeljene prvič 8. 2. 1947. Nagrajence, umetnike in znanstvenike je določila posebna komisija, ki je delovala pri Ministrstvu za prosveto.
Leta 1955 je bil sprejet Zakon o podeljevanju Prešernovih nagrad (Ur.l. LRS, št. 4/55), s
katerim je bil ustanovljen tudi Prešernov sklad. Deloval je pri Svetu za prosveto in kulturo LRS, imel je svoja finančna sredstva (dotacije, darila, volila). S spremembami in
dopolnitvami zakona leta 1956 (Ur.l. LRS, št. 34/56) je sklad postal pravna oseba. Vsako leto je iz svojih sredstev podeljeval nagrade za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, za znanstveno delo na področju jezikoslovja, filozofije, zgodovine in humanističnih
ved ter štipendije nadarjenim umetnikom in znanstvenikom.
Od leta 1961 dalje (Ur.l. LRS, št. 26/61) so podeljevali nagrade lahko tudi za življensko
delo. Poleg tega so uvedli še nagrade sklada. Organizacijsko se je sklad nekoliko preuredil leta 1965 (Ur.l. SRS, št. 8/65), leta 1970 (Ur.l. SRS, št. 20/70) pa so določili, da se
za Prešernovo nagrado upoštevajo dela, ki so predstavljena javnosti dve leti pred podelitvijo in ne eno leto, kot je bilo do takrat.
Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 1982 (Ur.l. SRS, št. 1/82) je skladu odvzel pravno
subjektiviteto in ga umestil h Kulturni skupnosti Slovenije. Ta je zanj zagotaljala tudi
sredstva. Podeljevale so se največ 3 Prešernove nagrade in največ 10 nagrad Prešerno664
vega sklada. Od leta 1991 (Ur.l. SRS, št. 29/91) je sklad pri republiškem upravnem organu pristojnem za kulturo. Odslej se podelita dve Prešernovi nagradi in šest nagrad
Prešernovega sklada. To so nagrade za vrhunska umetniška dela in vedno bolj za življenjsko delo.
Gradivo Sklada sta izročila leta 1986 Zavod za mednarodno znanstveno tehnično prosvetno in kulturno sodelovanje in leta 1997 Ministrstvo za kulturo.
štipendije 1966-1983/ pogodbe 1966-1972/ finančni načrti 1962-1965/ korespondenca/
nagrade 1973-1976/ vabila na seje in zapisniki 1966-1972/ imenovanje Upravnega odbora 1978-1980/ zapisniki sej Upravnega odbora 1979-1990/ seje strokovnih komisij
1980-1990/ predlogi za nagrajence/ utemeljitve/ seznami nagrajencev/ fotografije s
podelitev 1980-1990/ nastajanje zakona o Prešernovi nagradi 1981/ nastajanje statuta
Prešernovega sklada 1981/ finančna poročila 1979-1990/
______________________________________________________________________
321
AS 1428
RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, 1970 - 1990
18.2 t. m./ 182 š.
Raziskovalna skupnost Slovenije, 1970 - 1989
Sklad Borisa Kidriča, 1953 - 1991
Ustanovljena je bila 23. 7. 1970 z Zakonom o raziskovalni dejavnosti (Ur.l. SRS, št.
23/70). S tem je prenehal veljati Zakon o znanstvenh zavodih (Ur.l. LRS, št. 39/58 in
Ur.l. SRS, št. 11/65). V njeno organizacijo je prešel tudi Sklad Borisa Kidriča (AS
1204, zap. št. 319).
Skupnost je spremljala stanje in razvoj raziskovalnih dejavnosti. Sodelovala je tudi pri
določanju politike Sklada Borisa Kidriča, spodbujala samoupravno dogovarjanje med
interesenti in nosilci raziskovalnega dela. Člani Raziskovalne skupnosti Slovenije so
bili redni in dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter raziskovalci iz
40. in 41. čl. zakona o visokem šolstvu. Skupnost je imela tudi sekcije za določena
znanstvena področja. Organa skupnosti sta bila skupščina in predsednik skupnosti.
Skupščina je obravnavala politiko in razvoj raziskovalnega dela in je dajala Skupščini
SR Slovenije in upravnemu odboru Sklada Borisa Kidriča mnenja in predloge za ukrepe, za pospeševanje raziskovalnega dela; proučevala je organizacijo, stanje razvoj in
dosežke raziskovalnega dela; spodbujala objavljanje izsledkov raziskovalnega dela;
skrbela za razvoj dokumentacijske in informacijske dejavnsti na raziskovalnem področju; dajala pobude za razvoj izumiteljstva in uporabo izsledkov raziskovalnega dela ter
izumov v praksi; pospeševala mednarodno sodelovanje na področju raziskovalnega dela; obveščala javnost o stanju, napredku in dosežkih raziskovalnega dela ter o uporabljanju teh dosežkov v proizvodni, pedagoški in drugi praksi; obravnavala pravila, finančni načrt in zaključni račun Sklada Borisa Kidriča; imenovala stalne in začasne komisije
za opravljanje posameznih nalog. Na strokovnih področjih je delovala po sekcijah.
665
31. 12. 1989 je prenehala z delom. Sredstva, pravice, obveznosti ter arhiv, dokumentacijo in drugo premoženje je prevzela Republika Slovenija.
Gradivo je 6. 1. 1994 izročilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
stanje in razvoj raziskovalnih dejavnosti/ družbenoekonomski razvoj Slovenije/ politika
Sklada Borisa Kidriča/ samoupravno dogovarjanje med interesenti in nosilci raziskovalnega dela/ pogodbe o sofinanciranju znanstvenih sestankov, izvajanju usmerjenih
raziskovalnih programov/ seje delovne skupnosti strokovne službe RSS in PoRS/ seje in
gradiva programskega sveta za tehnologijo, premog in uran, kovinske mineralne surovine, nekovinske surovine, za geološke raziskave, za nafto in plin in geotermalno
energijo, pitne in mineralne vode/ seje znanstvenega sveta za elektrotehniko in
strojništvo, tehnične vede/ seje programskega sveta za raziskave s področja
računalništva in avtomatike, procesnega strojništva, proizvodne kibernetike,
mikroelektronike in električnih sestavnih delov, digitalnih komunikacij, medicinske
elektrotehnike, medicinske vede, imunologije, mikrobiologije, virologije, stomatologije,
onkologije, raziskav srca in ožilja, reprodukcije človeka, nevrobiologije in duševnega
zdravja/ seje in gradiva znanstvenega sveta za družbene vede s področja sociologije,
usmerjenega raziskovalnega programa s področja splošnega ljudskega odpora, s
področja politologije, prava in kriminologije/ seje programskega sveta usmerjenega
raziskovalnega programa: filozofija, znanost o znanosti, raziskave mednarodnih
odnosov in razvoja nove mednarodne ekonomske ureditve, ekonomija, vzgoja in
izobraževanje, psihologija, socialno delo in kineziologija, projekt Dolgoročni razvoj
visokega šolstva v Sloveniji, program Slovenskega narodnega vprašanja - kasneje
imenovan programski svet URP Nacionalna vprašanja, mednacionalni odnosi,
izseljeništvo/ pogodbe o izvajanju in sofinanciranju prednostnega programa PoRS
(Posebne raziskovalne skupnosti)/ pogodbe in recenzije raziskav PoRS/ pogodbe o
izvajanju raziskovalnega programa v okviru skupnih razvojnih projektov na
prednostnih področjih za preseganje tehnološke zaostalosti v Sloveniji/ seje posebnih
raziskovalnih skupnosti/ priznanja in odličja Raziskovalni skupnosti Slovenije/
666
AAD9 Organi za zdravstvo in socialo
______________________________________________________________________
322
AS 236
MINISTRSTVO ZA DELO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1946 - 1952
20.0 t. m./ 81 f., 88 k.
Ministrstvo za delo Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1951
Ustanovljeno je bilo dne 6. 3. 1946 (Ur.l. LRS, št. 20/46). Glavne naloge ministrstva so
bile: pospešitev razvoja proizvodnje, pravilna kadrovska politika (strokovnjaki), šolanje
strokovnjakov, priprava zakonodaje s področja delovnega prava, ureditev plač in drugih
nadomestkov delavcev, priprava sistema delovnih norm, določitev delovnega časa,
vključitev sindikatov v svoje delo, vzpostavitev inšpekcije dela.
Organizacijska struktura ministrstva ob koncu leta 1947: minister, pomočnik ministra,
kabinet, kolegij ministrstva, koordinacijski odbor za zdravstveno službo, svet za socialno zavarovanje, izseljeniški svet, sekretariat, oddelek za kadre v gospodarstvu, oddelek
za delovne odnose in pogoje, oddelek za inšpekcijo dela, oddelek za pokojnine, oddelek
za norme in tarife, personalni oddelek, odsek za izseljence in odsek za socialno zavarovanje. Omenjene organizacijske enote so bile razdeljene na nižje enote, glede na potrebe, ki so jih imeli oddelki, odseki (npr. odsek za izseljence). V letu 1948 je prišlo zaradi
prenosa dela pristojnosti z ministrstva na oblastne, mestne, okrajne in ljudske odbore do
sprememb v organizacijski strukturi.
V letu 1950 je ministrstvo izdalo več odločb o ustanovitvi gospodarskih šol ter določilo
njihovo delovno področje.
10. 12. 1951 je bilo Ministrstvo za delo ukinjeno (Ur.l. LRS, št. 39/51), zadeve in pristojnosti pa prenešene na Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko (AS
243, zap. št. 325).
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo leta 1967.
okrožnice 1946-1948, 1951/ sumarni tabelarni pregledi o številu zaposlenih 1949-1951/
strokovni delavci, Avstrijci in Nemci 1949-1951/ tuji državljani in strokovnjaki
1948-1952/ pogodbe o delu z bivšimi ujetniki 1947, 1949/ odločbe o prenehanju delovnega razmerja 1950/ dovoljenja za delo tujih državljanov, izvozna dovoljenja za delavce, ki odhajajo domov, potni listi 1950, 1952/ izseljenci: poročila o potovanjih, vprašalne pole in anketni listi 1946-1952/ statistični pregled uradnikov, in statistika dela
1946-1948/ kartoni zaposlenih Papirnice Vevče - Goričane 1949/ živilske nakaznice
1950-1951/ sindikalne šole in tečaji 1949/ odlikovanja 1949-1950/ plani 1950/ bilteni,
tisk 1948-1949/ taborišča v Nemčiji/
- gradivo oddelka za tujo delovno silo:
kartoteka pogodb tujih strokovnjakov 1949-1952/ delovne pogodbe tujih državljanov
1949-1952/ anketni listi za izseljence povratnike po krajih 1946-1947/ delovne knjižice
tujih državljanov/
- gradivo oddelka za inšpekcijo dela:
667
zapisniki o pregledih podjetij 1946-1951/ anketni listi 1948/ železničarske inšpekcije
1947-1950/ nesreče pri delu razen železničarskih in rudarskih 1947-1951/ okrožnice
1946-1949/ ambulante 1948/ pravilniki 1946-1948/ inšpekcijska knjiga nadzornega
personala v rudnikih 1945-1952/
prevzemni seznam 1967/ delovodniki zaupnih spisov 1946-1949/ delovodniki
1946-1949, 1951/ indeksi 1948-1950/ spisovni seznami 1946-1951/
______________________________________________________________________
323
AS 229
MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO LJUDSKE
0.8 t. m./ 5 š., 6 k.
Ministrstvo za narodno zdravje Narodne vlade Slovenije, 1945 - 1946
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1951
Ministrstvo za narodno zdravje Narodne vlade Slovenije je bilo ustanovljeno 5. 5. 1945
(Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45). Vodil ga je minister v mejah pooblastil. Kabinet ministrstva je vodil šef in je opravljal vse naloge, ki mu jih je poveril minister (priprava poročil, prejem in oddaja pošte, vodstvo pisarne). Organizacijska struktura ministrstva od
avgusta 1945 je bila sledeča: oddelek za podeželsko in mestno zdravstvo, oddelek za
bolniško službo, zdravilišča in sanatorije, oddelek za vzgojo zdravstvenega naraščaja,
oddelek za zdravstveno zaščito mater in otrok, oddelek za zatiranje tuberkuloze, epidemiološki oddelek, sanitarna inšpekcija, oddelek za apotekarstvo, oddelek za zdravstveno
tehniko, oddelek za zdravstveno prosveto naroda, oddelek za zdravstveno statistiko,
prosvetni oddelek, pravni oddelek, administrativni oddelek in oddelek za finance z ekonomatom. Oddelki so se delili na odseke.
Dne 6. 3. 1946 (Ur.l. LRS, št. 23/46) je bila v okviru ministrstva ustanovljena Uprava
državnih lekarn.
Dne 24. 11. 1946 (Ur.l. LRS, št. 76/46) se je preimenovalo v Ministrstvo za ljudsko
zdravstvo LRS, toda ni spremenilo pristojnosti, področja dela ter svoje strukture.
Pri ministrstvu je bila dne 4. 10. 1947 ustanovljena Glavna direkcija za nabavo in razdeljevanje sanitetnega blaga LRS.
Dne 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bilo ministrstvo ukinjeno, njegove pristojnosti
je prevzel Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo (AS 243, zap. št.
325).
Gradivo je izročil Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo leta 1967.
Ohranjeno je zelo pomankljivo.
dopisi/ računi/ špedicijska dokumentacija za uvoz medicinskih pripomočkov in zdravil
1945-1946/ inšpekcijska poročila mag. J. Sušnika s terena 1950/ dopisi sanitetnega
skladišča 1945-1946/ ustanovitev in ukinitev podjetja "Zdravoprom" 1946-1951/ investicije v bolnicah in zdravstvenih domovih 1947-1950/ zakjučni računi in bilance za podjetja Vata, Chemo in Soča, nekatere lekarne ter Državno založbo Slovenije 1950-1951/
668
______________________________________________________________________
324
AS 228
MINISTRSTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO LJUDSKE
1.0 t. m./ 8 š., 6 k.
Ministrstvo za socialno politiko Narodne vlade Slovenije, 1945 - 1946
Ministrstvo za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1951
Ministrstvo za socialno politiko Narodne vlade Slovenije je bilo ustanovljeno 5. 5. 1945
(Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45) z naslednjimi osnovnimi nalogami: socialno skrbstvo za
vse sloje delovnega ljudstva, zaščita socialno ogroženih slojev, zaščita invalidov in
ostalih žrtev NOB, zaščita mater, otrok in mladine, skrb za izseljence in repatrijacijo
vojnih ujetnikov, konfinirancev, internirancev, pregnancev, kontrola nad izvajanjem
socialnega zavarovanja.
Ministrstvo je vodil minister oziroma pomočnik v mejah prenešenih pravic. Kabinet
ministrstva je vodil šef kabineta in opravljal vse zadeve, ki mu jih je poveril minister.
Ministrstvo je imelo ob koncu leta 1945 naslednje oddelke in odseke: splošni oddelek,
oddelek za splošno socialno skrbstvo, oddelek za ureditev delovnih razmer in socialno
zavarovanje, oddelek za zaščito mater, otrok in mladine, invalidski oddelek in oddelek
za repatriacijo. Omenjeni oddelki so se delili na odseke.
Dne 1. 6. 1945 je bil ustanovljen Federalni zavod za socialno zavarovanje Slovenije
(Ur.l. SNOS in NVS, št. 20/45).
Ob reorganizaciji vlade 6. 3. 1946 (Ur.l. LRS, št. 20/46) se je preimenovalo v Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS vendar ni spremenilo področja dela, strukture in pristojnosti.
V letu 1947 je bilo ustanovljenih več mladinskih in invalidskih domov.
Konec leta 1948 je bila organizacijska shema ministrstva sledeča: minister, pomočnik
ministra, strokovni svet, študijsko-organizacijski referat, sekretariat (tajništvo), plansko-evidenčni sektor, oddelek za organizacijo socialne zaščite, uprava za skrbništvo,
oddelek za invalidnine in podpore po specialnih predpisih ter uprava za socialne ustanove.
Dne 1. 3. 1951 je bil pri ministrstvu ustanovljen Svet za socialno skrbstvo zaradi boljšega izpolnjevanja nalog in proučevanja problematike na tem področju, minister je bil
istočasno tudi predsednik Sveta (Ur.l. LRS, št. 10/51).
Dne 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) je bilo ministrstvo ukinjeno in vse pristojnosti je
prevzel Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo (AS 243, zap. št.
325).
Gradivo je izročil leta 1967 Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
baza za repatriacijo Kranj 1945/ mladinski domovi/ poročila/ zapisniki/ okrožnice/ bosanske sirote 1945-1947/ seznami vojaških invalidov/ invalidske zadeve/ personalne
zadeve/ zdravilišča/ delovodniki/
669
______________________________________________________________________
325
AS 243
SVET ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO LJUDSKE
1.6 t. m./ 15 š., 3 kt.
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo,
1951 - 1951
Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za ljudsko zdravstvo in socialno politiko,
1951 - 1953
Svet za zdravstvo in socialno politiko Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1956
Svet za socialno varstvo Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1963
Svet vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo je bil ustanovljen dne 11. 4.
1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) in je prevzel pristojnosti ukinjenega Ministrstva za ljudsko
zdravstvo LRS in Ministrstva za socialno skrbstvo LRS.
Svet so sestavljali: predsednik Sveta in predstavniki zdravstvenih in socialnoskrbstvenih
zavodov ter družbenih in strokovnih organizacij. Prezidij Ljudske skupščine LRS je na
predlog predsednika Vlade LRS lahko imenoval za člane Sveta tudi druge vidne strokovnjake in javne delavce s področja zdravstva in socialnega skrbstva.
Dne 30. 5. 1951 (Ur.l. LRS, št. 19/51) se je pri Svetu ustanovil Centralni higijenski zavod (AS 1217, zap. št. 327), kot najvišja strokovna ustanova za higijensko službo v Sloveniji.
Dne 10. 12. 1951 (Ur.l. LRS, št. 39/51) se je preimenoval v Svet vlade LRS za ljudsko
zdravstvo in socialno politiko. Ta Svet je prevzel tudi zadeve in pristojnosti ukinjenega
Ministrstva za delo LRS. Svet so sestavljali naslednji odbori: za zdravstvo, za zaščito
matere in otroka, za splošno skrbstvo, za socialno zavarovanje, za invalidske zadeve, za
delo.
Dne 20. 6. 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) je bil ustanovljen Zavod za socialno zavarovanje
LRS, ki je prevzel vse zadeve socialnega zavarovanja od dotedanje Republiške uprave
za socialno zavarovanje v sestavu Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS.
Dne 31. 6. 1952 je bila ukinjena Glavna direkcija za nabavo in razdeljevanje sanitetnega
blaga LRS (Ur.l. LRS, št. 26/52).
Dne 31. 1. 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) so vse zadeve Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko prešle v pristojnost Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS.
Omenjeni republiški organ se je razdelil na dva ločena sveta s sprejetjem novega Zakona o upravnih organih leta 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56) in to v Svet za zdravstvo LRS ter
Svet za socialno varstvo LRS. Pod tem nazivom delujeta do ustavne spremembe leta
1963.
Gradivo je neodbrano in nepopolno izročil leta 1967 Republiški sekretariat za zdravstvo
in socialno varstvo.
seje Sveta/ zapisniki komisij in odborov/ zapisniki sej svetov za ljudsko zdravstvo in
socialno politiko OLO-jev in MLO-jev/ okrožnice/ poročila/ poročila nižjih organov
670
(OLO in MLO)/ socialne podpore/ zakonske zadeve iz področja delovanja Sveta/ zadeve
sirot iz Vojvodine in Bosne/ mladinski domovi/ zdravstveni domovi/ invalidnine
1951-62/ pokojnine/ zaključni računi ustanov/ kartoteke/
______________________________________________________________________
326
AS 1133
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO SOCIALISTIČNE
13.2 t. m./ 119 š.
Republiški sekretariat za delo Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1980
Ustanovljen je bil 9. 4. 1963 (Ur.l. SRS, št. 10/63) z Zakonom o izvedbi ustave SR Slovenije. Opravljal je upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju dela, notranje
delitve dohodka in osebnih dohodkov, socialnega zavarovanja, zaposlovanje delavcev,
poklicnega usmerjanja in varstva pri delu; spremljal in proučeval je vprašanja s področja samupravljanja v delovnih organizacijah, gibanja družbenih potreb po strokovnih
delavcih, gibanja produktivnosti dela in življenske ravni delavcev.
Republiškega sekretarja in ostale funkcionarje je imenoval Republiški zbor Skupščine
SRS na predlog predsednika Izvršnega sveta.
V sestavi Republiškega sekretariata za delo je bil Republiški inšpektorat dela, ustanovljen za izvrševanje nadzorstva nad tem, ali se delovne in druge organizacije ter občani
ravnajo po zakonih ter drugih zveznih in republiških predpisih.
Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov iz leta
1980 (Ur.l. SRS, št. 5/80) je bil Republiški sekretariat za delo spremenjen v Republiški
komite za delo.
Gradivo je izročil Republiški komite za delo SRS leta 1985. Gradivo je bilo prevzeto za
obdobje 1968 - 1975 v celoti in je dobro ohranjeno. Skupaj z gradivom so bile prevzete
evidence, ki temeljijo na predpisih o pisarniškem poslovanju za republiške upravne organe. Gradivo za obdobje 1963 - 1968 je kljub izrecni prepovedi AS Sekretariat za delo
po vsej verjetnosti uničil.
zapisniki sej strokovnih in delovnih komisij, organov samoupravljanja, konferenc, posvetovanj, razprav, 1968-1974/ zakonski predpisi v zvezi z delom: pripombe, predlogi,
mnenja, 1968-1975/ pokojninske zadeve: pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov,
zdomcev, zavarovalna doba, priznanje delovne dobe, 1968-1975/ invalidi 1968-1975/
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju dela in delovnih razmerij
1972-1975/ zaposlitev naših državljanov v tujini in tujcev v naši državi 1968-1975/ delovna razmerja 1968-1974/ družbeni plan: resolucija, družbeno ekonomski razvoj, stabilizacija, 1968-1975/ stanovanjske zadeve 1968-1975/ življenski standard in stroški
1974-1975/ dohodek: razporejanje, izgube, sankcije, 1975/ reziskovalne naloge s področja dela in delovnih razmerij 1968-1972/ izobraževanje, specializacije 1968-1974/
nočno delo žena 1969-1970/ nesreče pri delu 1969-1975/ inšpekcija dela 1969-1970/
671
statistika dela 1972/ nagrajevanje 1968-1975/ finančni načrti, zaključni računi
1968-1975/ samupravni akti 1968-1975/
prevzemni seznam 1985/ kartotčno kazalo 1968-1975/
______________________________________________________________________
327
AS 1217
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE,
1895 - 1988
50.5 t. m./ 990 m., 263 f.
Higienski zavod v Ljubljani, 1923 - 1945
Centralni higienski zavod v Ljubljani, 1951 - 1961
Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, 1961 - 1985
Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, 1985 - 1992
Higienski zavod v Ljubljani, ki velja za najstarejšega predhodnika, je bil ob ustanovitvi
leta 1923 prvi tovrstni zavod v Jugoslaviji. Pod vodstvom priznanega strokovnjaka dr.
Ivana Pirca je začel s preiskovanji pitne vode in mleka ter z izboljšavami javnih higienskih razmer, zlasti na podeželju. Od tedanjega Zdravstvenega odseka Ministrstva narodnega zdravja za Slovenijo v Ljubljani (AS 95, zap. št. 102) je prevzel še propagandno
in prosvetno delo v obliki predavanj ter izdajanj brošur.
Leta 1925 se je združil s Stalno bakteriološko postajo in se razdelil na tri oddelke:
- bakteriološko-serološki,
- oddelek za preiskovanje vode in živil ter
- higiensko-propagandno-didaktični oddelek.
Leta 1930, ko so poenotili delo vseh higienskih zavodov, je zavodu v Ljubljani pripadalo delo na področju osebne, socialne in generativne higiene, na področju proučevanja in
poučevanja naroda, na področju preiskovanja in zatiranja nalezljivih bolezni ter na področju asanacijskih del. Poleg tega je organiziral, ustanavljal in nadziral vse ostale higienske ustanove v banovini.
Razdeljen je bil na štiri oddelke:
- bakteriološko-epidemiološki,
- kemijski,
- sanitarno-tehnični in
- socialno-medicinski.
Za praktično izvajanje svojega delovanja je imel v Ljubljani naslednje zavode:
- Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok,
- Šolsko polikliniko,
- Dispanzer za kožne in venerične bolezni in
- Muzej za higieno (s potujočimi higienskimi razstavami).
Izven sedeža so bili v sestavi zavoda okrajni in občinski zdravstveni domovi oziroma
postaje.
V letih 1924 - 1929 je v okviru Zavoda deloval Zavod za dezinfekcijo v Ljubljani.
Po drugi svetovni vojni se je dejavnost Zavoda v okviru Ministrstva za narodno zdravje
pri Narodni vladi Slovenije razdelila med državne upravne institucije in družbene organe.
672
Maja 1951 (Ur.l. LRS, št. 19/51) je Vlada LRS pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo zopet ustanovila enoten Centralni higienski zavod (CHZ) kot najvišjo strokovno ustanovo za higiensko službo v Sloveniji. Direktor zavoda, kateremu so
priključili še živilsko kemijski in mestni mikrobiološki laboratorij, je bil obenem tudi
republiški sanitarni inšpektor.
Po sprejetju zakona o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe leta 1961
(Ur.l. LRS, št. 9/61) se je preoblikoval v Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) in postal
"klinična ustanova" na področju socialno medicinskih ter higienskih in epidemioloških
dejavnosti. Zlasti v zadnjih desetletjih je doživljal obdobje intenzivnejših raziskovanj in
publiciranj zdravstvenih problemov. Mnogo je dosegel pri organiziranju izobraževanja
zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Vse do leta 1981 je deloval v obsegu, kot
ga je določil zakon iz leta 1973 (Ur.l. SRS, št. 8/73).
V letih 1981 in 1982 je zavod razširil svoje dejevnosti na področje družbeno ekonomskih odnosov v zdravstvu, na področje oblikovanja novega računalniško podprtega
zdravstveno informacijskega sistema, na področje spremljanja porabe in predpisovanja
zdravil, na področje založništva zdravstvenih obrazcev ter na obravnavanje nekaterih
posebej pomembnih socialno medicinskih vprašanj (prevencija alkoholizma in narkomanije, epidemiologija, zakonsko in predzakonsko svetovanje itd). Bil je učna baza
Medicinske fakultete na vseh pomembnejših področjih svojega delovanja, razvijal pa je
tudi lastno raziskovalno in izobraževalno dejavnost. Deloval je kot enovita delovna organizacija z več kot 20 delovnimi enotami. Konec leta 1982 se je organiziral v dve osnovni organizaciji:
- Inštitut za socialno medicino, družbeno ekonomska, organizacijska in razvojna vprašanja zdravstvenega varstva in
- Inštitut za higieno, epidemiologijo in laboratorijsko diagnostiko.
S tem so bili postavljeni pogoji za preobrazbo v Univerzitetni zavod za zdravstveno in
socialno varstvo, v katerega se je preoblikoval leta 1985. Zakon o zdravstvenem varstvu
iz leta 1992 (Ur.l. RS, št. 9/92) pa je postavil pogoje za njegovo spremembo v Inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije.
- Pirc dr. I., Zdravje v Sloveniji, II. kn., Ljubljana 1938,
- Zdravstveno varstvo, letnik 22, št. 11 - 12, Ljubljana 1983
Gradivo je izročil Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v letih 1987,
1988, 1990 in 1991.
tehnična dokumentacija o asanacijskih delih: gradnje in izboljšave vodovodov, vodnjakov, kapnic/ geološke in hidrografske karte, gradivo o onesnaženju zraka 1895-1981/
poročila o porabi penicilina 1949-1955/ gradivo o zaščiti matere in otrok 1951/ zapisniki sej strokovnih in upravnih organov 1961-1974/ letna poročila sistematičnih pregledov zdravstvenega varstva otrok v Sloveniji 1950-1983/ letne obdelave absentizma s
socialno medicinskega vidika 1980-1983/ obdelave "kartona poškodovanca"
1950-1988/ obdelave "lista rehabilitacije" 1978-1979/ tabele izdelane na osnovi kartona in lista poškodovanca za publikacije 1953-1959/ obdelave "lista poškodovanca"
1971-1988/ metodološko gradivo in list poškodovanca 1988/
prevzemni seznami 1987, 1988, 1990, 1991/
______________________________________________________________________
673
328
AS 1124
REPUBLIŠKI KOMITE ZA BORCE IN VOJAŠKE INVALIDE
39.0 t. m./ 225 f., 40 k., 42 kt.
Republiški komite za borce in vojaške invalide Socialistične republike Slovenije,
1974 - 1990
Republiški komite za borce in vojaške invalide je bil ustanovljen z Zakonom o republiških upravnih organih z dne 25. 12. 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74) za opravljanje upravnih
nalog, ki se nanašajo na varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, vojaških invalidov,
španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala,
družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi ter na urejanje vojaških
pokopališč in grobišč.
Ob svoji ustanovitvi je Republiški komite za borce in vojaške invalide od Republiške
komiteja za zdravstvo in socialno varstvo prevzel gradivo njegovih predhodnikov za
svoj delokrog. Za obdobje 1918 do 1966 ga je leta 1985 izročil AS.
invalidski spisi (odločbe o invalidskih dodatkih na drugi stopnji, potrdila o vojaški stopnji invalidnosti, prevedbene odločbe, odločbe o družinskih invalidninah, presoja zakonitosti glede invalidskih dodatkov, dovoljenja za uvoz avtomobilov za invalide)
1918-1966/ kartoteka k spisom vojaških invalidov 1. svetovne vojne/ delovodniki
1945-1961/
_____________________________________________________________________
329
AS 1234
REPUBLIŠKI SANITARNI INŠPEKTORAT, 1975 - 1979
0.8 t. m./ 8 š.
Republiški sanitarni inšpektorat, 1945 Z ustanovitvijo Ministrstva za narodno zdravje NVS 5. 5. 1945 (Ur.l. SNOS, št. 5/45)
(AS 229, zap. št. 323) je v njegovem okviru delovala tudi sanitarna inšpekcija.
Od leta 1956 je sanitarni inšpektorat samostojni republiški upravni organ (Ur.l. LRS, št.
13/56) z nalogo opravljanja upravnih zadev iz republiške pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva.
Gradivo je bilo od ustvarjalca delno prevzeto leta 1988.
predgradbeno varnostno poročilo za jedrsko elektrarno Krško/
674
AADA Posebni upravni organi in organizacije
______________________________________________________________________
330
AS 1138
GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, 1822 - 1989
45.5 t. m./ 2700 m.
Geodetska uprava pri Vladi Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1953
Geodetska uprava Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1963
Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1990
V Kraljevini Jugoslaviji je bila geodetska služba centralizirana v Beogradu. Pri posameznih pokrajinah oziroma banovinah so bili pri finančnih direkcijah ustanovljeni oddelki za kataster. Po okupaciji se je zemljiški kataster vzdrževal po prejšnjih načelih. Na
osvobojenem ozemlju je bila geodetska sekcija ustanovljena 20. 1. 1944 z odredbo Glavnega štaba NOV in POS, kateremu je bila tudi podrejena.
Po osvoboditvi je bila geodetska služba tako pri Ministrstvu za finance z oddelkom za
kataster, ki je sodeloval pri agrarni reformi, kot pri Ministrstvu za gradnje z geodetskim
oddelkom, ki je bil zadolžen predvsem za inžinirsko-geodetska dela pri gradbeni obnovi. Hkrati so pri Ministrstvu za gradnje ustanovili tudi Projektivni zavod.
Z Uredbo o ustanovitvi in pristojnosti Geodetske uprave pri Vladi LRS z dne 26. 3.
1947 (Ur.l. LRS, št. 14/47) je bila geodetska dejavnost v Sloveniji združena. Tehnično
osebje je bilo 1. 7. 1947 vključeno v republiško podjetje Geodetski zavod, ki je 1952
dobilo položaj ustanove s samostojnim financiranjem. Republiška geodetska uprava pa
je bdela nad geodetskim kadrom v posameznih občinah.
- 40 let geodetske službe v Sloveniji, Ljubljana 1984
Gradivo je izročil ustvarjalec 14. 7. 1969, 7. 5. 1985, 11. 6. 1986, 18. 2. 1988 in 7. 12.
1989. Fond vsebuje tudi geodetsko, katastrsko, topografsko in kartrografsko gradivo od
prve polovice 19. stol. dalje.
sumarni podatki o površinah in katastrskem dohodku 1929-1980/ načrti izmer po 1945/
načrti in karte posneti na steklenih ploščah 1950-1960/ parcelni zapisniki katastrskih
občin Štajerske in Gorenjske/ poljske skice parcelacije katastrskih občin mariborskega
okraja in Prekmurja/ elaborat "Emone" po katastrskih občinah/ matične knjige državnih posestev Kraljevine Jugoslavije z zemljiškimi posestnimi listi/ operat klasifikacije
zemljišč 1914/ elaborat agrarnih operacij Planina 1920/ katastrski operat Ljubljane/
sumarni statistični podatki o površinah in katastrskem dohodku po krajevnih ljudskih
odborih/ komasacijski elaborat/ katastrski donos v Dravski banovini/ spisek katastrskih
občin Kranjske/ zapisniki o delu geodetske službe od 1945 dalje/ zemljiško katastrski
načrti 1943/ temeljni topografski načrti 1943, 1960 do 1983/ originali topografskih kart
1900, 1933, 1938, 1955/ triangulacijski načrti 1822 do 1926 in reambulacija ter zgostitev točk od 1867 do 1870/ topografski načrti Save 1943/ reambulančni načrti/ navodila
o uporabi in branju topografskih načrtov, zbirka predpisov s področja geodetske stroke,
675
kartografski ključ za osnovne državne karte, površine občin in katastrskih občin 1975 in
1988/
prevzemni seznam 1985, 1986, 1988/ arhivski popis 1991/
______________________________________________________________________
331
AS 1137
HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, 1942 - 1975
113.0 t. m./ 808 š., 101 ks.
Uprava za hidrometeorološko službo Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1957
Hidrometeorološki zavod Ljudske republike Slovenije, 1957 - 1963
Hidrometeorološki zavod Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1974
Meteorološki zavod Socialistične republike Slovenije, 1974 - 1980
Organizirana hidrometeorološka služba je bila ustanovljena 15. 4. 1947 z Uredbo o ustanovitvi Uprave za hidrometeorološko službo pri Vladi LRS ( Ur.l. LRS, št. 21/47) in
po 2. členu Uredbe o organizaciji hidrometeorološke službe v FLRJ (Ur.l. FLRJ, št.
12/47). Z dnem ustanovitve so prešle k njej dotedanje hidrološke in meteorološke postaje in ustanove na ozemlju Ljudske republike Slovenije, z izjemo postaj zveznega pomena. Pred tem so bile v pristojnosti vojske.
5. 2. 1951 je prešla v sestav Komiteja vlade LRS za vodno gospodarstvo (Ur.l. LRS, št.
7/51) in 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51) v sestav Glavne uprave za vodno gospodarstvo LRS v sestavi Sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS, 1957 se je preimenovala v Hidrometeorološki zavod LRS (Ur.l. LRS, št. 24/57). 1974 se je hidrološki del ločil
in prešel v sestav Zveze vodnih skupnosti Slovenije (Ur.l. SRS, št. 39/74). 1. 6. 1980 pa
sta se oba dela ponovno združila v Hidrometeorološki zavod SRS.
- 40 let meteorološke in hidrološke službe v Sloveniji 1947 - 1987, Ljubljana 1987
Gradivo je izročil ustvarjalec 10. 7. 1980, 19. 11. 1981, 8. 10. 1984 in 5. 12. 1985.
dnevniki meteoroloških postaj 1942-1975/ geografske karte za atlas klime v SFRJ/
______________________________________________________________________
332
AS 284
PLANSKA KOMISIJA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE,
1946 - 1951
9.5 t. m./ 100 f., 7 k.
Načrtna komisija Ljudske republike Slovenije, 1946 - 1947
Planska komisija Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1951
676
Z Ukazom Prezidija SNOS-a o postavitvi nove Vlade LRS (Ur.l. LRS, št. 44/46) dne
17. 6. 1946 je Načrtna komisija postala organ Vlade LRS, njen predsednik pa član Vlade. Prevzela je vse pristojnosti in naloge dotedanje Komisije za gospodarski načrt oziroma Urada za gospodarski načrt pri Predsedstvu Vlade.
Organi Načrtne komisije v LRS so bili sledeči: Načrtna komisija LRS, načrtni oddelki
pri ministrstvih za gradnje, kmetijstvo in gozdarstvo, industrijo in rudarstvo, prosveto,
trgovino in preskrbo, finance ter uradi pri okrožjih in okrajih. Vodil jo je predsednik z
dvema podpredsednikoma, načelniki in člani.
Z Uredbo z dne 25. 1. 1947 (Ur.l. LRS, št. 1/47) je bila pri Načrtni komisiji LRS ustanovljena Komisija za standardizacijo LRS. Ta je opravljala vsa pripravljalna dela za
izvedbo nalog s področij, ki jih je predpisovala zvezna komisija, kateri je bila za svoje
delo tudi odgovorna.
Načrtna komisija LRS se je v letu 1947 preimenovala v Plansko komisijo LRS v skladu
z navodili zvezne Planske komisije, vendar ni prišlo do organizacijskih sprememb v
strukturi in področju dela.
Z odlokom o reorganizaciji Vlade LRS (Ur.l. LRS, št. 15/51) z dne 11. 4. 1951 je bila
Planska komisija LRS ukinjena, vse zadeve iz njene pristojnosti so prešle na Gospodarski svet LRS in Glavno upravo za plan LRS.
str. 53 - 54
Gradivo je izročil leta 1971 Republiški sekretariat za gospodarstvo in leta 1981 Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo. Iskanje po gradivu nam omogoča
arhivski popis.
plani proizvodnje 1946-1951/ plani investicij 1946-1951/ plani ministrstev 1946-1951/
plani gradenj 1945-1951/ plan delovne sile 1947-1951/ plan izvoza in uvoza
1946-1951/ petletni plani ministrstev 1947-1951/ analize planov 1946-1951/ seznam
podjetij lokalne industrije 1949/ dinamični plani 1950/ plani odkupov živine 1946-1951/
pomoč UNRA 1946-1947/ struktura cen 1946-1951/ elaborati 1946-1951/ navodila in
okrožnice 1949-1951/ vojne reparacije 1947-1951/ komunalno gospodarstvo
1947-1949/ popisi vrednosti investicij 1946-1951/ normativi bilančnih skupin 1951/
pregled industrijskih objektov z lokacijami 1949-1950/ plan kmetijske proizvodnje
1946-1950/ plan gozdarstva 1945-1950/ planiranje s področja prosvete 1947-1950/
plan trgovine 1946-1951/ plan zdravstva in socialnega skrbstva 1947-51/ delovodniki/
indeksi/
______________________________________________________________________
333
AS 35
REPUBLIŠKA UPRAVA ZA KADRE, 1960 - 1991
27.9 t. m./ 279 š.
Uprava za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine Ljudske
Uprava za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1974
677
Sekretariat za kadrovska vprašanja Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, 1975 - 1991
Republiška uprava za kadre, 1991 - 1993
Pri Izvršnem svetu LRS je bila ustanovljena 15. 1. 1960 Uprava za kadrovska vprašanja.
Z ustavo leta 1963 ni prišlo do bistvenih sprememb, oblikovana je bila kot strokovno
tehnično telo (Ur.l. SRS, št. 11/63).
Sekretariat za kadrovska vprašanja je bil ustanovljen 8. 1. 1975 (Ur.l. SRS, št. 39/74).
Obravnaval je strokovna vprašanja na področju kadrovske politike v SR Sloveniji,
spremljal razmere na tem področju in predlagal ustrezne ukrepe za izvajanje kadrovske
politike, vodil evidenco kadrov za potrebe kadrovanja in samoupravne in druge družbene funkcije ter za potrebe republiških organov in organizacij, skrbel za načrtno kadrovanje strokovnih delavcev v republiških organih in organizacijah in pripravljal plan
kadrovanja delavcev iz SR Slovenije za zvezne organe in organizacije, sodeloval z republiškimi organi in organizacijami ter jim nudil strokovno pomoč pri kadrovanju in pri
organiziranju dopolnilnega izobraževanja in štipendiranja, pripravaljal predloge za
odlikovanja, sodeloval s kadrovskimi službami v občinah in organizacijah združenega
dela, pripravljal predloge za imenovanja, o katerih odloča Izvršni svet, skrbel za enotno
metodologijo podatkov na področju kadrovske politike. Z reorganizacijo 1. 3. 1980
(Ur.l. SRS, št. 5/80) mu je bila dana še funkcija kadrovskega informacijskega sistema,
dajanje predlogov za zaposlitev delavcev iz SRS v diplomatskih predstavništvih ter v
mednarodnih organizacijah.
Ime je ohranil do 28. 6. 1991, ko se je preimenoval v Republiško upravo za kadre, ki je
bila pod pristojnostjo Ministrstva za pravosodje in upravo RS. Pristojnosti so ostale iste
razen zadev s področja notranjih zadev in obrambe in zadev, ki niso veljale več za zvezno državo. 17. 1. 1993 (Ur.l. RS, št. 4/93) se je le-ta preimenovala v Kadrovsko službo
vlade Republike Slovenije.
Gradivo sta izročili Republiška uprava za kadre 18. 3. 1992 in Kadrovska služba Vlade
Republike Slovenije 17. 9. 1996. Oba izročitelja sta gradivo označila za zaupno. Za
uporabo je dostopno 50 let od nastanka najmlajšega spisa oziroma je dovoljena uporaba
po predhodnem dovoljenju izročitelja.
kadrovska evidenca vodilnega in strokovnega kadra v Sloveniji 1960-1975/ evidenčni
listi za vodilni in strokovni kader 1960-1975/ evidenčni listi za kader z visoko izobrazbo
in znanstvenimi nazivi 1975-1991/
______________________________________________________________________
334
AS 1139
ZAVOD SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
STATISTIKO, 1946 - 1987
51.9 t. m./ 282 f.
Statistični urad Slovenije, 1945 - 1951
678
Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske
Zavod za statistiko in evidence Ljudske republike Slovenije, 1953 - 1956
Zavod za statistiko Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1963
Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko, 1963 - 1991
Statistični urad Slovenije, je bil ustanovljen z odlokom z dne 16. 6. 1945 (Ur.l. SNOS in
NVS, št. 10/45) pri Predsedstvu Narodne vlade Slovenije. Naloga urada je bila, da zbira,
obdeluje in objavlja splošne in specifične statistike z območja Slovenije. Leta 1951
(Ur.l. LRS, št. 15/51) se je preimenoval v Republiški zavod za statistiko in evidenco pri
Gospodarskem svetu vlade LRS. Od leta 1953 (Ur.l. LRS, št. 11/53) je Zavod za statistiko in evidence LRS nadaljeval z delom kot samostojni republiški organ. V Zavod LRS
za statistiko se je preimenoval leta 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56), leta 1963 se je v skladu z
novo ustavo preimenoval v Zavod SRS za statistiko.
Gradivo je izročil ustvarjalec v letih 1958, 1968, 1984, 1985 in 1986.
popis kmečkih gospodarstev (po okrajih in občinah) 1960/ popis prebivalstva (po okrajih in KLO-jih) 1948/ statistične informacije letniki 1963-1986/ statistična dokumentacija: letni pregledi 1946-1963, periodični pregledi 1955-1956/ podatki za gospodarstvo
SRS 1970-1987/ statistična poročila 1957-1987/ Obrazci ARH-1 za popisno leto 1981
ter rezultati popisa/
serije: Nekateri pomembnejši podatki gospodarstva SRS 1970-1987/ Podatki iz zaključnih računov/ Podatki o poslovnem uspehu/ Tekoči gospodarski pregled/ Podatki in kazalci/
prevzemni seznami 1958, 1968, 1984, 1985, 1986/
______________________________________________________________________
335
AS 1279
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE,
1965 - 1991
6.2 t. m./ 62 š.
Zavod Socialistične republike Slovenije za planiranje, 1965 - 1974
Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje, 1975 - 1990
Zavod Republike Slovenije za družbeno planiranje, 1990 - 1991
30. 4. 1965 (Ur.l. SRS, št. 14/65) je bil kot naslednik Zavoda SRS za gospodarsko planiranje (AS 1136, zap. št. 304) ustanovljen Zavod SRS za planiranje. Proučeval je razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter pripravljal o tem analize in poročila,
pripravljal osnutke republiških družbenih planov, spremljal in analiziral izvrševanje in
uresničevanje republiških družbenih planov, zlasti glede smernic in ciljev ter osnovnih
razmerij v proizvodnji in potrošnji ter predlagal potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja republiških družbenih planov, proučeval delovanje gospodarskega sistema na
splošni razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti ter dajal predloge za izpopolnjevanje in nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, proučeval tržišče, sistem druž679
benega planiranja in dajal predloge za njegovo izpopolnejvanje in nadaljnji razvoj ter
proučeval in izpopolnjeval metodologijo družbenega planiranja.
Z Zakonom o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 39/74) sta se združila Zavod
SR Slovenije za planiranje in Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje
in pričela z delom 1. 7. 1975 kot republiška organizacija pod imenom Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. 23. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) se je spremenilo ime v Zavod Republike Slovenije za družbeno planiranje. Kot tak je deloval do 28.6.1991 (Ur.l.
RS, št. 27/91), ko se je preimenoval v Zavod Republike Slovenije za makroekonomske
analize in razvoj, ki je prevzel tudi vse njegove pristojnosti.
Gradivo je v času svojega službovanja na Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje
zbral Andrej Briški. Zajema obdobje od leta 1961 do 1991. Predvsem se nanaša na hitrejši razvoj Avtonomne pokrajine Kosovo, družbeno planiranje posameznih republik,
Sklad federacije za kreditiranje manj razvitih republik Jugoslavije ter na problematiko
manj razvitih območij Slovenije.
Gradivo je predal 5. 5. 1993 Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj.
družbeni plani Jugoslavije 1976-1980, 1980-1985, Slovenije 1976-1980, 1981-1985,
manj razvitih republik in SAP Kosovo, 1981-1985/ Sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin 1975-1991/
Republiški zavod za družbeno planiranje SR Makedonije 1965-1980/ Republiški zavod
za družbeno planiranje SR Bosne in Hercegovine/ Republiški zavod za družbeno planiranje SR Črne gore/ Pokrajinski zavod za družbeno planiranje SAP Vojvodine/ Republiški zavod za družbeno planiranje SR Hrvatske/ Republiški zavod za družbeno planiranje
SR Srbije/ Pokrajinski zavod za družbeno planiranje SAP Kosovo/ investicije in investicijska politika/ tuji krediti/ odnosi s tujino/ gospodarstvo manj razvitih republik in pokrajin 1968-1970/ družbeni plani po občinah v Sloveniji/ urbanizacija in gospodarjenje
s prostorom/ solidarnostna sredstva ob naravnih nesrečah: Črna gora - potres, Hrvatska, Bosna in Hercegovina/ manj razvita območja v Sloveniji 1971-1990/ Slovenija v
Jugoslaviji/ gospodarsko sodelovanje/ urbanistični in regionalni razvoj Jugoslavije,
Slovenije/ osamosvajanje Slovenije/ Skupnost slovenskih občin/ ustanovitev občin/ materialna zasnova krajevnih skupnosti/ družbeni sveti v procesu delegatsketga odločanja
1975-1991/ preobrazba krajevnih skupnosti v Ljubljani/ manj razviti v Evropi
1980-1990/
680

I/3 - Arhiv Republike Slovenije

Transcription

Similar documents

Pr` jezer - Gorenjski glas

Letno poročilo - Tatjana Dolinšek

Vodnik po fondih in zbirkah