Delo - Barbara Pregelj

g2
kniiZevn
+r<,14, 1?'$ '2ooo
Branje za otroke in mladostnike
Ob spominjanju
poletje
na lj ubezensko
Barbara Hanu.i
Zanimiva ie zgradba zgodbe in nadin
pripovedovanit Pisatelj Ado nagovarja:
i'Obrosti. da govorim o fvojem Zivljenju'
Rdi, toda to pari3ko poletje si bila tako
polna Ziv5enji kot Senapozimi' ko.njene
vode dos6Zejo kamnite stopnice in poplaviio ulicer. Ta nadin pripovedovanja
iram ela',rnoiunakinio predstavi povsem
drue;de kotbi io prvoosebni ali tretjeot
sebii oripovedbvilec. Pisatelj je vsevedni, v6, iaj se bo zgodilo in dogajanje
komentira.- Z ljubeznijo ogovarja,Ado,
je
akajpraviazT vedkot le pravi ii, da ni-bila premlada za ljubetH
ljubezenska zgodba med mlado glasbe- len. bili pa ie premiada za tisto' kar je
nico Ado in paleontologom Andresom.
ori5io ooteni. Ro ie Adi teZko, vedno
Sredata se poleti v Parizu, njune poti
iloi5de moi v elas6i, zato se je tudi pipa se vedkrat kriZajo in prepletejo, a lut"li odlotil, da bo njegova zgodba kot
na koncu razidejo, ker Andres ne more
Mahierieva Simfonija 5t. 2: Vstajenie' v
sprejeti krute resnice, da je Ada seropo- oredpoelaviu
izvenio' da igra Ada na
'f.oncertir,
zitivna. OkuZita se je v Maroku, ko je
lii ga dirigira slaven dirigent'
doZivela nesredo in prejela okuZeno kr-i. Ob Mahlerjevi glasbi fazmiilj4,o-wolem
>Zakai*o funtie taks.tedff rri?< spraluje
Zivfieniuin se spominja trenutkov' Kl so
jo risoino zaznamovdli. Tako- je.naslov
Ado deklica, katero pouduje viollno.
uKer se bojijo,< pravi Ada. Tudi Adin
brveea stavka Mahlerjeve simfonije tudi
irasliv prvega poglu1q,ki govori odnefant se. boji, zato vedno znova beZi od
vih v Parizu. 2. stavek le drugo Poglaqe
nje in node sprejeti odgovornosti. Adaje
ponenavadna violondelistka, ki sama sebi - vrnitev v Madrid, 3. stavek tretje
izPaiza po5ilja pisma. To je nekak5en elavie - novoletne poiitnic€ v Marokudnevnik, ki jo ob vrnitvi v Madrid spo- fr n"esreCa,4. stavek detrto poglavje
minja na vse dni tega zelo posebnega okrevaniepo bolezniin kruto spoznanJe'
zapoletja. Zdravnik jo ob nesredi opi5e z da ni vedtako,kotje bilo, v 5. stavku,
poi5Eenovemobesedami: >To je modno, zelo modno dnjempoglavju,pa Ada
pripovedse sklene
dekle. Vidi se, da ima modno voljo do znbstii zivtj,lnjuin na koncertu.Ob
Zivlienia. Prav gotovo ima za kaj Ziveti'< tam. kier seie iaiela
so Mahlerjeva
poglavja
utuf"ga
bilo
da
bi
Koizvi, da;e o-tuZena,si misli,
"u-edttu
in glasbaje'
in
upanju
liublzii
o
besedita
bolie, de bi umrla v Zrelu reke Dades. V
Zivljenja.
smisel
razkriva
ki
Adi
tista.
trenutku bi bilo vsega konec, spomnila
bi se le poti med ntezdami. Ne more je
potolaZiti misel, da ni sama - na svetu je
Judv Bfume: Poletni sestri, prevedla
sedemnajst milijon ljudi kot ona. Motiv
Marieta Gostiniar Cerar, ZaloZba Mlasmrti se vedkrat pojavlja - Adi je umrla
dinsl.a knjiga, Ljubljana 2C00,374 str',
sviloumrejo
mama, oCegovori o smrti,
5990 SIT.
preike. Pisatelj se spra5uje:>Mar bogovi
kaznujejo ljudi, ko jim zadnejo zavidati Ameri5ka pisateliica Judy Blume opisuie osemriaist pbletij dveh deklic' ki
sredo?<
sti si pri dvanajsiih letih Pr-rsegli' da nikoli ne bosta postalt navadnl povPrecnici. Navadnost ie veliko huj5a od smrti'
Med ooletiem ldtal977 in poletjem leta
1996 ita Victoria, ki jo kliCejo V.x, in
Caitlin odrasli in poiskali vsaka svojopot
v fivlieniu. Prvid sta se sredali v Sestem
Carlo s Puerto : Zakai pr av
iaz?,prevedlaBarbara
-Pregblj,
uiila, Triii 2ooo,
135str..2997SIT.
J
-
I#:tl"#i;?:t"i,1r"Hlif,o,H:-i:ilffi
"u"znasrovniceknjisePoretnisestri
zelo
ga je obiskovala!4. piti sta tako
za vse vednedasespremenilaZivljenje. bojne o.dnose.$gnfS!la11a
mel
razkrlvalov ma
njih serazkrivajo
lepa,..-neustraSna,
medniltr
bila lepa,-neustra5na,
priiatelistvo
Caitlin je bila
na m!0
tra
vpliva
Vnitte"i.
iazfteni.Caitlin
in Vix
Vi* vptiua
Caitlinln
med-o;liuln
i.il"t"1rt"" .J
-srednjo
odrezava,Victoriapa sram€_zjlvl11,::^-: to,'tui Vi" razmislja,za katero
Ali ie doEnost starsev,da dr
gie. iJ'liiit",""
univerzo
innakatero
soi"'l oor"el
-pravo'pot?
?Xoifdf?,,11'ffiii"1"-"#"l,jf",Xl;
"tri+,1":f"-l
Knjigaje zgc
radoveden'
ni
>ee
dlovek
9a
tl-"riJ
clfrili i"
z manona pocitnice?<
na otok Vineyard"kocetu,
leto odhaial-a
Livelapa-iele z materjo.-iii--f";;;i
se nik5li ni videla -*:". ifr*i""i"-id
v druZini s Btiriqii
je bil na invalidskem
ie bila na brata,ki"""ri,'"iJ^fii3r?i"
vozidku. Bili so relni, caitlin pa je bila
91llT^ltuntt
preizkus
re vseeno,de umre.<vix pa-so doma Sdaiju,ki-je polno
ve.dnogovorili, da.je radovednost5ko- staiavednobolisamozaves
f'red uesnfti oa donia in spouna
erii"*d
"*'r""iiruttuu.r.rivtrti
in ,,tve. Privi, da Zivljenje breTcilje
rr9.q9*?,
pi
dfi"
d;gt-t,
Caitlin pa ji odg
ZivljenieVit Ooh" tti f,ils 16h1e,'";^- da ea Zivis'
brez
leti so tegobesvetaved-nocud"zooldrif"I*t::"J"tivljenja
z;vizda na Soii, povabila ravno
si. To mi
tlin pravi:
opisuje saino poletja, se
Vi
::'
teliica brez oredsodkov.
'pu'iuporti
vijo irobni d-ogodki, povezani z 1ivl1e.'.
otr.
'#;. d;;Cii1f:{*l
i"i", oi""i"ii
L.iit^n["iilcaiuiosom"rsildl"lej..
njo? Cai.
v misli Vh
i1*1i;,,:i-,f,;tffilf?,