TRANSAKCIONI TRO[OCI VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA

Transcription

TRANSAKCIONI TRO[OCI
VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Transakcioni tro{oci vo makedonskata ekonomija
Izdava~:
Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija
Za izdava~ot:
Vladimir Mil~in
Lektura:
Van|a Dimitrova
Grafi~ki dizajn i pe~at:
Koma lab. Skopje
Skopje, 2006
Tira`:
500
SODR@INA
5
Izvr[no rezime
11Voved
21 KOMPARATIVNA ANALIZA
23Vlijanieto na kulturata vrz institucionalnata izgradba
31 TRANSAKCIONI TRO[OCI VO INSTITUCIITE
33Definirawe i merewe na transakcionite tro{oci
(so poseben osvrt na ulogata na instituciite
vo olesnuvaweto na transakcioniot proces)
Prof. d-r Qubomir Kekenovski
47Otkrivawe i analiza na transakcionite tro{oci
vo makedonskoto Op{testvo
Prof. d-r Qubomir Kekenovski
58Matrica - Institucii
61 TRANSAKCIONI TRO[OCI VO SUDSTVOTO
63Definirawe i metodologii za analizirawe i merewe
na transakcionite tro{oci
Doc. d-r Van~o Uzunov
71 Analizirawe i merewe na op{testvenite tro{oci povrzani
so sudstvoto vo republika Makedonija (prakti~en del)
Doc. d-r Van~o Uzunov
88Matrica - Sudstvo
95 TRANSAKCIONI TRO[OCI VO BIZNIS SEKTOROT
97 Aspekt na op{testveniot kapital (social capital)
i ekonomskiot rast vo Republika Makedonija
M-r Marjan Nikolov
107Metodologija za merewe na transakcionite tro{oci (prakti~en del)
M-r Marjan Nikolov
114Matrica - Biznis sektor
119 STATII NA EKSPERTI PODGOTVENI VO FUNKCIJA NA TEMATA
NA PROEKTOT
121Regulatorna ramka na EU za pretpriejatija za javni uslugi:
energetika i elektronski komunikacii
Prof. d-r Nevenka Hrovatin
133Administrativnata neefikasnost i neefektivnosta na politikite kako osnovni pri~ini {to vodat kon golemi transakcioni tro{oci, Primer: Slovenija 1993 - 1996
D-r Rajmond Saner
149Voved vo konceptot za olesnuvawe na trgovijata
Zlatko Veterovski
167Vlijanieto na ste~ajnite postapki vrz ekonomskite agregati
za podobruvawe na ekonomskiot ambient
Kiro Spanxev
175 ZAVR[NA KONFERENCIJA
177Otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci
vo makedonskata ekonomija
*Tekstovite pomesteni vo publikacijata se rezultat na istraùvaweto
“Otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija”
sprovedeno vo periodot dekemvri 2004 - dekemvri 2005 godina
Izvr{no rezime
IZVR[NO REZIME
Istraùvaweto na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija e kompleksen potfat poradi toa {to tie dosega ne se empiriski istraùvani. Toa sozdava
te{kotii za nivna identifikacija i konkretno i sistematsko istraùvawe. Analizata na transakcionite tro{oci, od druga strana, sama po sebe e te{ka zada~a, zatoa
{to nivoto na transakcionite tro{oci ednovremeno e determinirano od pove}e
faktori poradi {to toa e varijabilno vo zavisnost od dinami~kite procesi na
postojanite promeni vo normativniot sektor od edna strana, i konfiguracijata na
delovnata klima, od druga strana.
Vo poslednava decenija dojde do podnovuvawe na interesot vo efektite na
instituciite i politikite vrz ekonomskiot rast. Gradena vrz delata na Peter
Bayer i Douglass C. North, ovaa “nova teorija na rastot” go istaknuva zna~eweto
na ekonomskiot ambient (sredina) koj e konzistenten so razvojot i efikasnoto
koristewe na resursite. Poddrùva~ite na novata teorija na rastot, kako Robert
Barro od Harvard i Gerald Sculss od The University of Texas, velat deka nesoodvetni
institucii i politiki moàt da predizvikaat rastot da zaostane mnogu zad negoviot
potencijal.
Ponatamu, najnoviot pristap podvlekuva deka koga naciite vospostavuvaat dobar
ambient, lu|eto }e gi razvijat svoite sposobnosti (~ove~ki kapital), a investitorite, doma{ni i stranski, }e go snabduvaat neophodniot fizi~ki kapital. Vo
dobar del, ova gledi{te e navra}awe kon pristapot na Adam Smith, koj, isto taka, go
istaknuva{e zna~eweto na politikite i instituciite.
Site ovie {koli od institucionalnata ekonomija imaat op{ti karakteristiki: tie
ispituvaat kako informacionite problemi vlijaat na institucionalnite i ekonomskite performansi od razli~ni agli. Ovoj proekt bi prezentiral ednostavna
ramka za analiza na razli~ni tipovi na transakcioni tro{oci i nivno gradewe za
da gi povrze so teorijata na sopstveni~kite prava i zastapni~kata teorija - agency
theory.
Kako e sobrana rabotnata grupa?
Ovoj proces sodrè{e i identifikacija/selekcija na lu|e koi gi voo~ile i gi
razbiraat problemite i koi so svoeto iskustvo i kvalitet imaat kredibilitet
i znaewe da predloàt merki i instrumenti za nadminuvawe na sostojbite i
so koi vredi da se sorabotuva. Taka, okolu idejata za istraùvawe i merewe
na transakcioni tro{oci se formira{e Task Force grupa sostavena od: d-r
Qubomir Kekenovski - vonreden profesor na Ekonomskiot fakultet - Skopje kako
koordinator, d-r Van~o Uzunov - docent na Pravniot fakultet - Skopje, m-r Marjan
Nikolov - Centar za ekonomski analizi, Zoran Cali, administrativen direktor Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, Milica Srdanovi}, asistent
na programa za ekonomski reformi - Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija.
Celi na proektot
Celta na proektot “Istraùvawe i merewe na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija” e so usvojuvawe na najnovite soznanija na ekonomskata teorija
i praktika i so zaklu~ocite i preporakite od ovoj istraùva~ki proekt da se dojde
do konzistenten i aplikativen koncept koj }e gi (re)definira instituciite i politikite da generiraat ekonomski rast i razvoj.
Metodot na istraùvawe koj se koriste{e pri realizacijata na proektot vklu~uva{e
anketi, intervjua i konkretni studii na slu~aj so makedonski firmi, biznismeni,
gra|ani i pretstavnici na institucii, sé so cel da se lociraat transakcionite
tro{oci i pre~ki vo funkcioniraweto na makedonskata ekonomija.
podgotvitelni panelni sredbi
Realizacijata na proektot zapo~na so odrùvawe na dva panela koi imaa za cel da
ja sledat logikata na sorabotkata i me|uzavisnosta na biznisot, instituciite i sudstvoto, da gi detektiraat klu~nite pre~ki, i da se definiraat i otkrijat pri~inite
za bavnata i lo{a sorabotka. Nasokata na dvata panela na diskusija se odviva{e
taka da bide so cel prvo da se izvr{i nafrluvawe na pogolem broj problemi, koi
gi znaeme, koi sme gi evidentirale ili osobeno onie {to ne sme gi zabeleàle, ili
ne sme im go dale ona vistinsko zna~ewe {to go imaat. Toa pretstavuva{e faza na
evidencija i identifikacija na problemite. Vo isto vreme, ovoj proces vode{e i
kon identifikacija/selekcija na lu|e koi gi razbiraat problemite i so koi vredi
da se sorabotuva. Na panelite prisustvuvaa relevantni pretstavnici od razli~ni
sektori.
Izvr{no rezime
metodolo[ki pristap
Vrz osnova na zaklu~ocite od odrànite sredbi preminavme na fazata na sostavuvawe, prou~uvawe i razrabotka na odgovorite, sugestiite, merkite.... od tri
razli~ni apekti/strani, Kekenovski za instituciite na sistemot, Uzunov za sudstvoto i Nikolov za biznis sektorot, upotrebuvaj}i sli~na metodologija so koja }e
se sistematiziraat site predlozi i re{enija za da se dojde do edna konzistentna
aplikativna ramka. Ovaa teoretska ramka, kako i zaklu~ocite od dvata panela bea
i osnova za natamo{no ispituvawe na fakti~kata sostojba vo dràvata i toa go napravivme preku sostavuvawe na anketen pra{alnik koj go sprovede Brima Gallup.
Anketa na Brima Gallup
Anketniot pra{alnik be{e sostaven za pretstavnici od razli~ni institucii (vladini, sudski) i biznis strukturi. Pra{alnikot sodrè{e tri dela koi pretstavuvaa
povrzani celini. Prviot del go so~inuvaa tri grupi od po devet pra{awa, a vtoriot i tretiot del se takanare~eni slobodni, kade anketiraniot(ata) go naveduva{e
svoeto razmisluvawe. Odgovorite na pra{awata treba da se pokonkretni i jasni i
treba da proizleguvaat od delokrugot na raboteweto na liceto koe e anketirano.
Metodot na istraùvawe preku anketirawe na pretstavnici od sektori koi se deter
minirani so visoki transakcioni tro{oci go smetam za konzistenten i efikasen
i smetam deka se opfateni site relevantni institucii koi{to bi ni pomognale vo
istraùvaweto na ovaa problematika.
Be{e sprovedeno kvalitativno istraùvawe so In - dept intervjua, vo Skopje i Veles,
del na prethodno poso~eni kontakti od strana na Fondacijata Institut otvoreno
op{testvo - Makedonija, a del prezemeni od bazata na Brima Gallup.
Vo istraùvaweto bea opfateni slednive profili:
»
Javni institucii: 25
»
Sudstvo i praven sistem: 10
»
Biznis sektor: 15
Od javni institucii bea opfateni slednive: Carina - 3, gradona~alnici - 2 i
sovetnik na gradona~alniokot - 1, Trudova inspekcija - 1, Zavod za vrabotuvawe - 1,
Ministerstvo za trud i socijalna politika - 2, Ministerstvo za finansii - 3, Ministerstvo za ekonomija - 4, Katastar - 2, JP za stopanisuvawe so stanben i deloven
prostor - 2, Depozitar za hartii od vrednost - 1, Sekretarijat za zakonodavstvo - 1,
Zdruènie na finansiski rabotnici - 1, UNDP - 1.
Od sudstvo i praven sistem bea opfateni slednive: Osnoven sud - 2, Apelacionen sud
- 1, zamenik - javen obvinitel - 1, Vrhoven sud - 1, praven konsultant - 1, advokati - 4.
Od biznis sektorot bea opfateni slednive: Androdata, Bonum, Brako, Bujoto,
Leov, Makomarket, Mo`nosti, Okiteks, Rimes, Rudine, Skopski pazar, Datapons,
[pedicija, Ernst & Young, Swisslion.
Vo istraùvaweto bea anketirani menaxeri, direktori ili sovetnici vo instituciite, pravniot sistem i biznis sektorot, onie {to se direktno involvirani vo
problematikata koja se istraùva.
Vo tekot na sproveduvaweto na istraùvaweto se soo~ivme so niza pote{kotii kako:
nedostapnost do nekoi poso~eni poedinci, nisko nivo na sorabotlivost, doza na
nedoverba, neotvorenost na nekoi institucii i dr. Kako institucii so koi imavme
posebno te{kotii i koi poradi toa ne u~estvuvaa vo istraùvaweto se: Narodna
banka, Uprava za javni prihodi, Stopanska komora. Pote{kotii vo ostvaruvaweto
kontakt ima{e i so JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor.
Site onie {to zedoa u~estvo vo istraùvawevo bea sorabotlivi i otvoreni za
diskusija.
Praktiên del za transakcioni tro[oci
Vrz osnova na ovie istraùvawa, sprovedeni od Brima Gallup, proizleguvaat
prakti~nite viduvawa vo odnos na transakcionite tro{oci i nivnoto merewe koi
gi izrabotija d-r Qubomir Kekenovski, d-r Van~o Uzunov i m-r Marjan Nikolov za
instituciite, sudstvoto i biznisot, soodvetno, koi se del od ovaa publikacija.
Matrica
Vrz osnova na site pristignati odgovori na anketite sprovedeni od Brima Gallup
i nivna sistematska obrabotka, podatocite se sistematiziraa vo tabeli/matrici
za da se podelat spored toa od koi sektori doa|aat, kakvi se problemite i koi se
predloènite merki, instrumenti, ili poso~uvawe na problemati~ni zakonski
re{enija, so predlagawe na mo`ni razre{uvawa i odgovori.
Izvr{no rezime
Vo matricite za instituciite, sudstvoto i biznisite, od edna strana, se identifikuvani problemite, a od druga strana, se predloènite re{enija, odnosno preporaki. Sekako, identifikuvani se i soodvetni rokovi za sproveduvawe na dadenoto
re{enie, odnosno vremenski raspored na o~ekuvanite merki i postapki vo koi }e
se poso~i i predloì za kolku meseci da se izvede odredena aktivnost/postapka,
{to e neophodno da se sraboti vedna{, na kratok, {to na sreden, a {to na dolg rok.
Kako posebna e odvoena celta koja treba da se postigne pri implementiraweto na
preporakata. Vo matricite e naglasena dinamikata i urgentnosta od donesuvaweto
na odredeni zakoni, osnovawe institucii, no i poso~uvawe na konkretni
institucii kako odgovorni nositeli za predlgawe ili voveduvawe na nekoja
merka, instrument, usvojuvawe na direktiva.
trkalezna masa
- doma[ni i regionalni iskustva
Na 14.12.2005 godina vo hotelot Holiday Inn Skopje be{e odràna trkalezna masa na
tema “Otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija”, kako del od aktivnostite predvideni za realizacija na istoimeniot proekt.
Bea prezentirani rezultatite od sprovedenite istraùvawa za visinata na tran
sakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija, razgleduvani od tri razli~ni aspekti: institucii, biznis i sudstvo. Ovaa trkalezna masa be{e obid da se ukaè i da
se ilustrira dimenzijata i va`nosta na transakcionite tro{oci koi vo prv plan
ne gi gledame, no mnogu vlijaat na ambientot na rabotewe na ekonomijata. U~esnici
i organizatori na ovoj nastan bea d-r Qubomir Kekenovski kako moderator i voedno i prezenter na ovoj nastan, d-r Van~o Uzunov od Pravniot fakultet, m-r Marjan
Nikolov od Centarot za ekonomski analizi, kako i dvajca eksperti od stranstvo
- d-r Nevenka Hrovatin od Ekonomskiot fakultet od Qubqana, koja prezentira{e
iskustva od Slovenija, i d-r Krasen Stan~ev od Institutot za pazarna ekonomija od
Sofija. Kako rezultat od ovaa trkalezna masa proizlegoa preporaki i zaklu~oci
koi se prezentirani vo publikacijata.
Anketi i komparacija na regionalno nivo
Sé so cel ovie znaewa da se stavat vo regionalen kontekst, kako i da se definira,
izmeri i komparira nivoto na kultura i korupcija vo zemjite vo regionot, se
sprovede anketa. Anketata se odnesuva{e na mal primerok ispitanici koi se na
rakovodni pozicii vo razli~ni tipovi kompanii i se sprovede po pat na li~ni
i telefonski intervjua spored odnapred podgotven anketen pra{alnik i toa vo
10
Makedonija, Srbija i Slovenija. Rezultatite i zaklu~ocite od ovie anketi se, isto
taka, del od ovoj trud.
ZAVR[NA KONFERENCIJA
Na 26ti maj 2006 vo Skopje be{e odràna zavr{na konferencija na tema “Otkrivawe
i merewe na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija.
Celta na konferencijata be{e da se prezentiraat iskustvata i preporakite
koi proizlegoa kako rezultat na celiot proces koj se odviva{e vo tekot na 2005
godina, kako i da se svrti vnimanieto kon skrienite tro{oci koi gi kreiraat
nesoodvetnite politiki i nedovolno funkcionalnite institucii.
Na konferencijata vovedni izlagawa imaa izvr{niot direktor na FIOOM,
Vladimir Mil~in i ministerot za ekonomija, m-r Fatmir Besimi.
Pokraj proektniot tim svoi prezentacii i u~estvo vo diskusiite imaa i stranskite
gosti - eksperti d-r Rajmond Saner od Centarot za socio-ekonomski razvoj vo @
eneva, [vajcarija i prof. d-r Vlado Dimovski od Ekonomskiot fakultet vo Qubqana,
Slovenija.
Na nastanot bea prisutni pretstavnici od pove}e dràvni institucii kako
pretstavnici od biznis sektorot.
Diskusijata od konferencijata e pomestena vo publikacijata.
11
Voved
VOVED
1. Uloga na instituciite
Do skoro, razlikite vo ja~inata na instituciite kako mo`no objasnuvawe za
razli~niot razvoj na dràvite, ne se zemaa predvid koga se pravea empiriski
istraùvawa vo tranzicionite ekonomii, i toa najverojatno be{e taka poradi
nedostigot na podatoci vo prvata polovina na devedesettite godini. Po~nuvaj}i od
1997 godina nekolku organizacii zapo~naa da sobiraat podatoci. Dopolnitelno,
Campos (1999) go pronao|a i promovira indeksot za institucionalni varijabli od
1989 do 1997 godina.
Brunetti, Kisunko i Weder (1997) se prvite teoreti~ari koi ja presmetuvaat OLS
regresijata - kako regresija na najmali kvadrati (Ordinary Least Square Regression
- OLS), koristej}i gi pravnite i politi~kite institucionalni varijabli kako
objasnuva~ki varijabli. Ovie varijabli se dobieni od istraùvawe {to gi kvantificira percepciite na kompanii vo razli~ni zemji vo svetot. Tie gi zemale
predvid samo varijablite koi se odnesuvale na 20 tranzicioni zemji i sprovele
regresija koristej}i gi stapkite na rast per capita od 1990-1995 za tie zemji kako
zavisni varijabli. Vo ovie istraùvawa, tie otkrile deka vo me|usektorskata
analiza ovie institucionalni merki vlijaat vo golema mera vrz porastot vo
pozitivna nasoka. Dopolnitelno, tie gi koristele instrumentalnite varijabli
za da korigiraat nekoi endogeni problemi na ovie institucionalni varijabli i
pokaàle deka nivnite rezultati se relevantni.
Moers (1999) i Grogan i Moers (2001) izvele 4 me|usektorski razvojni regresii
za 25 tranzicioni zemji vo 1990-1995 koristej}i 4 institucionalni merki i dve
kontrolni varijabli (inflacija i spre~uvawe vojna). Tie otkrile deka vo site
slu~ai ovie merki se pozitivno povrzani so rastot, no ne se mnogu zna~ajni. So
dopolnitelna proverka na endogenosta na institucionalnite merki otkrile
sli~ni rezultati so OLS rezultatite.
12
2. Politiki na liberalizacija
Za da se promeni vladeja~kata teoretska paradigma, izgradena na silno mno
zinstvo od dosega{nite tekstovi vo koi se poddrùva{e tezata deka kolku e
pogolema stapkata na liberalizacija tolku e pobrz i rastot, poso~uvame edno
od najrelevantnite istraùvawa, izvr{eno od Stiglitz i Godov vo 2001 godina.
Imeno, nivnite analizi pokaùvaat deka ovie prethodnite teoretski premisi
ne se odr`livi. Aslund, Boone i Johnson (1996) koristat kumulativen indeks
na liberalizacija (Cumulative Index of Liberalization - CLI) za da gi objasnat
me|usektorskite (1989 - 1995) kumulativni stapki na rast vo 24 tranzicioni
zemji. Duri i ona {to e mnogu relevantno za nas, dopolnitelno vklu~ile i
modeli za zemjite vo koi imalo konflikti i vojna. Koga ovie varijabli se dodale
na regresijata, efektot na CLI is~eznal. Ova pra{awe na nasledstvo go naso~uva
vnimanieto na drugo objasnuvawe za me|usektorskiot razvoj na tranzicionite
zemji, koj se odnesuva na povrzanosta na inicijalnite uslovi so tovarot nasleden
od komunisti~kata era.
Havrylyshyn i Rooden (2000), vo nivnoto istraùvawe vo 25 tranzicioni zemji,
gi vklu~ile inicijalnite uslovi i liberalizacionite indeksi, inflacionite
stapki i u{te pova`no institucionalnite varijabli. Tie se sostoele, pred sé, od
devet institucionalni varijabli od razli~ni izvori. Dopolnitelno gi podelile
vo pravni i politi~ki varijabli. Tie otkrile zna~ajna pozitivna relacija me|u
porastot i liberalizacionite indeksi, kako i me|u porastot i komponentite na
institucionalnite varijabli, osobeno pravnite.
Joseph Stiglitz vo 2001 pravi u{te eden obid da gi vklu~i institucionalnite
varijabli pri objasnuvaweto na me|usektorskiot rast vo tranzicionite zemji. Toj
sprovel regresija na najmali kvadrati (Ordinary Least Square Regression - OLS) na
stapkite na rast od 1990 do 1998 vo 25 zemji. Pritoa, otkril deka indeksot na privatizacija e nezna~itelen, no indeksot na dobro vladeewe i restruktuirawe na
pretprijatijata, kako i interakcijata na varijabilite se isklu~itelno va`ni.
Tranziciski egzodus. Vo kontekst na predizvicite pred koi bea ispraveni tranzicionite ekonomii, dve strategii bea ponudeni kako relevantni izlezni re{enija.
Spored ednata, procesot na liberalizacija i privatizacija treba da se izvr{i
{to e mo`no pobrzo. Pretstavnicite na ova gledi{te veruvaa deka kolku pobrzo
tranziciona zemja stanuva pazarna ekonomija, osobeno kolku pobrzo se privatizira,
tolku pobrzo ovaa zemja }e moè da gi zgrap~i mo`nostite {to gi nudi pazarot.
Spored drugata strategija se predlaga postepen proces na reformi. Proda`bata na
dràvnite sredstva treba da se pravi pobavno i ekonomijata treba da se libera-
13
Voved
lizira postepeno. Ovaa {kola smeta deka ima golemi tro{oci povrzani so brzite
prisposobuvawa, kako i golemi rizici povrzani so privatizacijata pred da
nastanat odredeni institucionalni promeni. Tuka se poso~uvaat potrebite od
sozdavawe pravna infrastruktura, osobeno zakonite za korporativno upravuvawe,
finansiska infrastruktura, kako i efektiven i dobro reguliran bankarski sistem
koi treba da se napravat funkcionalni.
Vo sredinata na devedesettite godini sé pogolem broj na empiriska literatura
zapo~na da ja poddrùva “pobrzata” strategija. Ovaa literatura tvrde{e oti
dokazite ja poddrùvaat tezata deka zemjite koi minuvaat niz pobrza tranzicija,
liberalizacija i privatizacija pove}e se razvivaat. Ovoj vaèn zaklu~ok be{e
napa|an vo nekolku nasoki vo smisla na model na specifikacija i ekonometrija.
Najprvo, prethodniot zaklu~ok ja zanemaruva ulogata na inicijalnite uslovi.
Vtoro, se pojavuvaat va`ni pra{awa za egzogenosta na ovie politiki. Treto,
institucionalnite razliki moè da bidat va`ni pri objasnuvaweto na neednakvite
performansi na tranzicionite zemji. êtvrto, ovaa literatura ne prave{e razlika
me|u nivoto na reformite i brzinata na reformite.
Ona {to nie go prenesuvame kako zaklu~ok vrz osnova na ovie istraùvawa, i {to
e najkontroverzno e otkritieto deka brzinata na privatizacijata ima negativen
efekt vrz rastot, so {to se poddrùva strategijata za postepenost koja e sprotivna
na {ok terapijata. Od druga strana, moèbi najzna~ajniot rezultat {to isplivuva
na povr{ina e za va`nosta i silinata na instituciite. Treto, otkrieno e deka
inicijalnite uslovi imaat nezna~itelen efekt vrz me|usektorskiot razvoj.
3. Kulturata i ekonomijata
U{te klasi~nite ekonomisti gi upotrebuvale kulturnite objasnuvawa za ekonomskite fenomeni. Adam Smit ja razgleduva A Theory of Moral Sentiments kako
integralen del od “Wealth of Nations”, kako i John Stuart Mill koj gi razgleduva
kulturnite pre~ki, kako nekoga{ pozna~ajni duri i od sledeweto na lifniot
interes (“System of Logic”).
Karl Marks ja prevtre nasokata na povrzanosta: namesto kulturata da gi utvrduva
ekonomskite odnosi, toj vo negovata kniga “A Contribution to the Critique of Political
Economy” (1859) se zalaga{e za toa deka tehnologijata go utvrduva tipot na socijalnata strukturna predominacija, duri i dominantnata kultura. Kako {to Marks
ja gledale religijata kako nusproizvod od proizvodnite odnosi, taka Max Weber
ja gledal religijata kako glavna za razvojot na kapitalizmot. Toj veli deka sekoj
14
nov ekonomski redosled se soo~uva so inicijalen otpor, pri {to istaknuva oti
protestantskata reformacija u~i deka potragata po bogatstvoto treba da se gleda
ne kako prednost, tuku kako obvrska.
Banfield (1958) e prviot koj predloìl kulturno objasnuvawe za nerazvienosta. Vo
knigata “The Moral Basis of a Backward Society” toj ja istaknuva nerazvienosta na ju`na
Italija i ekscesivnata potraga po tesniot li~en interes na svoite ìteli. Sledej}i
go Banfield, Putnam (1993) obezbeduva mnogu interesni dokazi za pozitivnite efekti
na poaltruisti~kite kulturi za kvalitetot na politi~kite institucii.
Vo poslednite nekolku godini, ekonomistite zapo~naa da gi koristat nivnite
analiti~ki ramki i empiriski instrumenti vo istraùvawe na pra{aweto za kulturata i ekonomskite rezultati. Podobrite tehniki i pro{irenata baza na podatoci
napravija da bide vozmo`no da se identifikuvaat sistemati~nite razliki kaj
preferenciite na lu|eto. Hipotezite za kulturata moè da bidat strogo testirani
i se ekonomski zna~ajni za fundamentalnite ekonomski pra{awa.
Nekoi netradicionalni ekonomisti kako Hirschman, uporno gi povrzuvaa ekonom
skite analizi so kulturnite faktori, kako i posledovatelnite efekti na kulturata
vrz ekonomskite i politi~kite autputi koi bea, isto taka, promovirani i prezemeni
od neekonomistite. Vo ovoj osvrt se fokusirame samo na pridonesot na nekolku
istraùva~i, koi podocna stanaa isklu~itelno vlijatelni pome|u ekonomistite.
Nacionalnata Vlada na Italija pretstavi formalno identi~ni sistemi na regionalno vladeewe preku zemjata. Kako {to pokaùva Putnam, vo oblasti {to gi doìveaja slobodnite gradovi-dràvi vo sredniot vek, nivoto na toa {to Putnam go
narekuva “socijalen kapital” e visoko i regionalnite vladi funkcioniraa mnogu
podobro. Vo oblasti kaj koi nedostiga ovaa tradicija, regionalnite vladi rabotea
mnogu slabo.
Fukuyama (1995) direktno ja povrzuva doverbata so ekonomskiot razvoj. Toj ne pravi
razlika pome|u doverbata {to proizleguva od podobrite institucii ({to naj~esto
e rezultat na ekonomskiot razvoj) i kulturnata komponenta na doverbata.
Silniot porast vo istraùvawata na rabotata na ekonomskite institucii vo docnite
1990-ti i ranite 2000-ti, gi ohrabri ekonomistite da odat otade formalnite institucii vo neformalni institucii, {to gi odnese do eksplicitno razgleduvawe
na kulturata. Institucionalno orientiranite ekonomisti kako Landes (1998)
gi istaknuvaat dvete vrski pome|u kulturata do veruvawata i vrednostite, i od
veruvawata i vrednostite do ekonomskite autputi , no so argument prezentiran vo
detalna forma na raskaùvawe, a ne vo forma na statisti~ka evidencija. Landes
15
Voved
povtorno gi razgleduva fundamentalnite pra{awa za toa {to go dviì uspehot na
nacionalnite ekonomii i donesuva zaklu~ok vo polza na vlijanieto na kulturnite
faktori. Ovie kulturni faktori - vnimatelno rakuvawe so parite, naporna rabota,
upornost, ~esnost i tolerancija, se vo kontrast so stravot od stranci, religiozna
netolerancija i birokratska korupcija, koi gi zadu{uvaat pretrijatijata. Negovata
presuda e deka ako nau~ime ne{to od istorijata na ekonomskiot razvoj, toa e deka
“kulturata ja pravi razlikata”.
Zatoa nekolku istraùvawa vo ovoj domen ukaùvaat na visoka korelacija me|u
mesnata kultura i ekonomskite rezultati. Imeno, prou~uvaj}i gi ovie premisi
sovremenite ekonomisti ja definiraat kulturata kako “onie voobi~aeni veruvawa
i vrednosti koi etni~kite, religioznite i socijalnite grupi gi prenesuvaat prili~no nepromeneti od generacija na generacija”. Ovaa definicija se fokusira na
onie dimenzii na kulturata koi moè da imaat vlijanie vrz ekonomskite autputi.
Kulturata navleze vo ekonomskite raspravi preku konceptot na doverba. Sledej}i
gi politi~kite nau~nici (Banfild, Putnam, Fukujama), ekonomistite (Knack i
Keefer,1996, La Porta et al., 1997) zapo~naa da go prou~uvaat ekonomskiot rezultat na
doverbata. Tie se povikuvaat na doverbata, bidej}i taa moè da se smeta za “subjek
tivna verojatnost so koja eden agent procenuva deka drug agent ili grupa agenti }e
prezemat odredena akcija” (Gambetta,2000), i zatoa {to ova moè lesno da se vmetne
vo standardnite ekonomski modeli.
Kako kulturna varijabla doverbata ima nekolku ograni~uvawa. Taa ne e samo
nasledena kulturna varijabla. Lu|eto moè da ja razvijat doverbata poradi
kvalitetot na pravniot sistem ili kako rezultat na strate{kite interakcii
(Axelrod,1984). Doverbata moè da e i rezultat na optimalna investicija vo op{testven kapital (Glaeser, Laibson, Sacerdote,2002). U{te pove}e kulturata moè da
vlijae vrz ekonomskite rezultati i preku drugi mehanizmi osven doverbata.
Zatoa se pravi razlika pome|u dvata glavni kanala preku koi kulturata moè da
vlijae vrz ekonomskite rezultati: veruvawa i preferencii. Pri toa, se zadrùva
standardnata ekonomska pretpostavka deka sekoja individua ima eden identitet i
ja maksimizira korisnosta od ovoj identitet.
Kaj Guiso, Sapienza i Zingales (2003) se sogleduva efektot na religijata vrz dover
bata vo svetot, so upotreba na Studijata za svetski vrednosti. Vo ovaa studija e
zabeleàno deka doverbata se zgolemuva za 2% dokolku individuata rastela vo
religiozna sredina. Ako liceto redovno posetuva religiozni slu`bi, nivoto na
doverba se zgolemuva za dopolnitelni 20%.
16
Otkako e utvrdeno vlijanieto na kulturata preku religijata i etni~kata pripadnost vrz veruvawata vo vrska so doverbata, sledstveno se nastojuva da se pokaè
deka ovie veruvawa imaat vlijanie vrz ekonomskite rezultati. Spored Arrow
(1972), “podednakvo sekoja ekonomska transakcija vo sebe sodrì element na doverba, sekako, koja bilo transakcija koja se odviva vo odreden vremenski period”.
Nekolku empiriski istraùvawa pokaùvaat deka nivoto na doverba na edna zaednica vlijae vrz ekonomskite rezultati (pr. Knack, Keefer 1996; Knack, Zak 2001). Ovie
istraùvawa poso~uvaat direktno vlijanie na doverbata vrz ekonomskite rezultati, no ne navleguvaat podlaboko vo mehanizmite preku koi izmerenata doverba e
pozitivno korelirana so rastot ili BDP per capita.
Doverbata moè da vlijae vrz ekonomskite odluki koga transakciite vklu~uvaat
nepoznat sorabotnik, kupuva~ ili prodava~ na stoka od druga zemja, koga transakciite ne se izvr{uvaat promptno, tuku se odnesuvaat na podolg vremenski period, i
koga pravnata za{tita e neperfektna.
Guiso, Sapienza i Zingales, koristej}i podatoci za relativna doverba me|u evropskite
zemji, napravile studija za toa dali i kolku doverbata e zna~ajna vo me|unarodnata
trgovija pome|u ovie zemji, i toa kaj trgovijata so stoki, finansiski sredstva i
SDI. Zaklu~ile deka zemja koja ima pogolema doverba vo druga zemja pretendira da
razmenuva so nea pove}e dobra i finansiski sredstva, kako i da prezema direktni
investicii vo istata.
So cel da se pokaè mo}ta na ovoj pristap i golemoto vlijanie na kulturata vrz
mnogu ekonomski izbori, sprovedeni se istraùvawa kade se koristat veruvawata
vo vrska so doverbata za da se predvidat ekonomskite rezultati. Kako zavisna
varijabla zemen e izborot dali da se stane pretpriema~. Koga dogovorite se necelosni, mnogu zdelki se napraveni samo so rakuvawe, {to podrazbira doverba.
Pretpriema~ koj raboti vo ponestrukturirana sredina e pove}e izloèn na
vakvi zdelki. Taka {to, podoverlivite individui imaat komparativna prednost
za da stanat pretpriema~i. Bidej}i individuata koja izrazuva doverba e visoko
korelirana so dali taa individua e doverliva (Glaeser 2000). Pri toa, se koristi
merkata za doverba i kako merka za doverlivost i se prou~uva nejzinoto vlijanie
da se stane pretpriema~.
Zaklu~ok e deka doverbata ima pozitivno i statisti~ki zna~ajno vlijanie na verojatnosta da se stane pretpriema~, odnosno samovraboten.
17
Voved
4. Komentari i preporaki
Preku procesot na socijalizacija, preku koj se prenesuva i odrùva, kulturata
vlijae vrz individualnite vrednosti. Treba da se pravi razlika me|u vrednosti
koi vlijaat vrz ekonomskite preferencii (kako preferencii za profit ili u~estvo vo trudot) koi moè da se smetaat za parametri na individualnata korisna
funkcija i politi~kite preferencii (kako preferencii za fiskalna raspredelba).
Kulturata moè da vlijae i vrz odnesuvaweto i rezultatite preku nejziniot efekt
vrz politi~kite preferencii na individuite za toa {to vlastite treba da pravat,
na primer, kolku vladata treba da se me{a vo ekonomskiot ìvot, promocijata
na konkurencijata, regulacijata na pazarot, raspredelbata na dohodot, vodeweto
programa za socijalno osiguruvawe ili nacionalizacija na odredeni industrii
i biznisi.
Odnosot kon korupcijata. Karakteristikite na klientite na pretstavnicite na
javnata vlast gi objasnuvaat najdobro varijaciite vo stapkite na podmituvawe, no ne
i sumite na mito. Merkata za brzinata na ~esnata usluga vo instituciite objasnuva
golem del od ostanatite varijacii i kaj stapkite na podmituvawe i kaj sumite.
Rezultatite pokaùvaat deka stapkata na podmituvawe e povisoka kaj instituciite
so klienti nakloneti kon mito, i deka stapkite na podmituvawe i sumite na mito
se povisoki kade {to klientite se frustriraat od bavna usluga. Pobrza i podobra
usluga bi ja namalila korupcijata.
Vo site zemji, nekoi pretstavnici na javnata vlast se pokorumpirani od drugi,
zavisno od varijaciite vo mo`nostite za privatna dobivka i voljata na gra|anite
i biznismenite da platat. Efektivnite antikorupciski kampawi mora da bidat
sposobni da identifikuvaat koi tipovi pretstavnici na javnata vlast se naj~esto
korumpirani i da razberat zo{to nekoi, kako sudstvoto i policijata, se pokorumpirani od drugi.
Postojnata literatura otkrila nekoi determinanti na korupcijata upotrebuvaj}i
vkrstena analiza vo zemjite. Faktori koi se smetaat za povrzani so poniska
korupcija gi vklu~uvaat i op{tiot zakonski i praven sistem sodràni vo
protestantskite tradicii i Britanskoto kolonijalno pravo (Treisman 2000),
fiskalnata decentralizacija (Fisman, Gatti 2000), povisokite relativni plati na
pretstavnicite na javnata vlast (Rijckeghem, Weder 2001), otsustvoto na industriska
politika (Ades, Di Tella 1997) i pogolemoto prisustvo na ènite vo parlamentot i
gra|anskite uslugi (Swamy 2001).
18
Zatoa, upotreblivite preporaki koi moè da se izvle~at posle site teoretski i
prakti~ni iskustva {to gi navedovme, neophodno e da se koncentriraat vo nekolku
~ekori. Prvo i najva`no e postignuvawe bazi~en konsenzus za osloboduvawe na
instituciite, osobeno sudot, za toa kakva vlast }e prakticirame i kakvi vrednosni
principi }e zastapuvame, kako fundmentalna platforma koja }e né obedini.
Vtoro, neophodna e pojasna volja, posilna energija i merliva opredelenost na
op{testvenite eliti za su{tinski promeni. Treto e neophodnosta od koristewe na
relevantno znaewe kako glavna alatka za gradewe na doma{nata vizija, i ~etvrto,
neophodna e mentalna preobrazba koja proizveduva nov politi~ki moral i ugled koj
se pe~ali pred svoite gra|ani i pred svetot za da dobieme odgovorni upraviteli,
koi namesto nominalno zastapuvawe i prazna retorika se podgotveni realno da se
vloàt vo realizacijata na javnite i dràvnite interesi.
19
20
21
Komparativna
analiza
22
23
Vlijanieto na kulturata vrz institucionalnata izgradba
VLIJANIETO NA KULTURATA VRZ
INSTITUCIONALNATA IZGRADBA
Za potrebite na proektot “Otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci vo
Republika Makedonija” Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija
vo sorabotka so agencijata Brima - makedonski ~len na Gallup International i
~len na asocijacijata Taylor Nelson Sofers, i potpomognata od sorabotnicite vo
Slovenija prof. d-r Nevenka Hrovatin i vo Bugarija d-r Veselin Min~ev, sprovede
komparativno istraùvawe vo periodot mart-april 2006 na tema “Vlijanieto na
kulturata vrz institucionalnata izgradba“.
Istraùvaweto be{e vo vid na telefonski ili li~ni intervjua na mal primerok
spored odnapred podgotven anketen pra{alnik vo Makedonija, Slovenija, Srbija i
Crna Gora i Bugarija.
Primerokot e sostaven od slednite pretprijatija:
»
Biznis sektor vo Makedonija: 12 pretprijatija
»
Biznis sektor vo Srbija i Crna Gora: 10 pretprijatija
»
Biznis sektor vo Slovenija: 4 pretprijatija
»
Biznis sektor vo Bugarija: 9 pretprijatija
Vo istraùvaweto bea anketirani lica na rakovodni pozicii vo razli~nite tipovi
kompanii, koi se direktno involvirani vo problematikata koja se istraùva.
Samoto sproveduvawe se sostoe{e od zakaùvawe sostanoci so poedinci od
poso~enite kompanii.
Niza pote{kotii se pojavija dodeka be{e sproveduvano istraùvaweto kako:
nisko nivo na sorabotlivost, doza na nedoverba, i dr. Kako pretprijatija so koi
imavme pote{kotii vo ostvaruvawe na kontaktot bea onie od Slovenija, koi
24
osobeno insistiraa na anonimnost vo odgovaraweto na pra{alnikot i se odzvaa
vo mnogu mal broj. Dodeka onie {to u~estvuvaa vo istraùvaweto izrazija osobena
zainteresiranost za predmetot na istraùvawe, bea podgotveni za sorabotka, taka
{to del od pra{awata od anketata pominaa bez pogolemi problemi. Kaj odgovorenite
anketni pra{alnici od 2 pretprijatija od Bugarija ima{e nepravilnosti vo odgovorite (zaokruùvawe na dva odgovora) poradi {to ne bea zemeni predvid pri
analizata.
Kako poproblemati~ni se pokaàa onie pra{awa kade od ispitanikot se bara{e da
go iskaè sopstveniot stav za odredeni problemi so koi se soo~uva biznis sektorot,
koj pak stav se razlikuva od fakti~kiot poteg koj e “prinuden” da go prezema vo
svoeto realno delovno rabotewe kako rezultat na sevkupnata biznis klima.
Sepak, ova ne pretstavuva iscrpna i statisti~ki izdràna analiza. Idejata be{e
indikativno da se poso~at nekoi od tabuata vo vrska so sociolo{kite fenomeni na
korupcijata koja go zema danokot na ekonomski plan. Vakvi analizi se neopfodni,
no se nadevame deka vo idnina }e bidat prezemeni od drugi subjekti so poopstojni
metodolo{ki pristapi.
Rezultati od sprovedeniot anketen
pra[alnik
Anketniot pra{alnik se sostoe{e od 10 pra{awa ~ij fokus be{e postaven na
delovnata kultura kaj biznis sektorot i povrzanosta na istata so korupcijata i
mitoto koi vo prvata faza na proektot bea targetirani kako pri~ini za zgolemuvawe
na transakcionite tro{oci.
1. Na pra{aweto: “Dali smetate deka kulturata na edna dràva i korupcijata
se me|u sebe povrzani?” najgolem procent od ispitanicite vo Makedonija
i Bugarija odgovorile deka se povrzani, no ima i drugi pozna~ajni faktori,
dodeka spored najgolemiot broj ispitanici od Srbija i Crna Gora istite
kategori~no ne se povrzani, a ispitanicite od Slovenija bea podednakvo
podeleni pome|u odgovorite deka se povrzani, no deka ima drugi pozna~ajni,
odnosno pomalku zna~ajni faktori.
2. Na pra{aweto: “Dali koruptivnoto odnesuvawe se odnesuva na: lu|eto od
javnata administracija, lu|eto korisnici na uslugi od vladini organi
i institucii, lu|eto so politi~ka nomenklatura ili site prethodno
navedeni podednakvo”, pretstavnicite na biznis sektorot od site ~etiri
zemji bea dominantno opredeleni za toa deka za site od prethodno navedenite
podednakvo e karakteristi~no koruptivnoto odnesuvawe.
25
3. Na pra{aweto: “Dali, ako administracijata ima mali plati, ima moralno
pravo da bara dopolnitelen nadomest od korisnik na administrativni
uslugi?”, stavot na mnozinstvoto od ispitanicite od Makedonija, Bugarija i
Slovenija e deka toa NIKAKO ne smee da bide slu~aj, dodeka ispitanicite od
Srbija i Crna Gora bea podednakvo podeleni pome|u istiot toj odgovor i onoj
deka zavisi od situacijata.
4. Na pra{aweto: “Dali smetate deka e nekulturno ako se podari nekomu ne{to
ako ja zavr{i rabotata?”, dominanten odgovor kaj ispitanicite od Slovenija,
Bugarija i Srbija i Crna Gora e deka ponekoga{ e dobro da se po~esti onoj
{to ja zavr{il rabotata, dodeka ispitanicite od Makedonija bea podenakvo
podeleni pome|u istiot toj odgovor i onoj deka primawe i davawe podarok
treba da se sankcionira.
5. Na pra{aweto: “Dali mislite deka e podobro da se imaat li~ni poznanstva
koga imate potreba od usluga od dràvna administracija?”, postoi najgolema
podelenost pome|u ponudenite odgovori. Sepak, kako dominanten pome|u
ispitanite od Slovenija e toj deka bez vakvi poznanstva ne moè da se zavr{i
rabota, dodeka ostanatite se podednakvo podeleni pome|u stavot deka poèlno
e da se ima nekogo i stavot deka ako e dobro propi{ana procedurata nema
potreba. Kaj ispitanite od Srbija i Crna Gora situacijata e ista so toa {to
ima u{te eden najmal del od niv koi smetaat deka tie se tamu da davaat uslugi,
a ne za poznanstva. Ispitanite od Bugarija se podednakvo podeleni pome|u toa
deka e poèlno da se ima nekogo i toa deka ako e dobro propi{ana procedurata
nema potreba za istoto. Vo Makedonija najgolem del od ispitanicite smetaat
deka e poèlno da se ima nekogo, a od ostanatite vo podenakov broj smetaat
deka bez vakvi poznanstva ne moè da se zavr{i rabota i deka ako e dobro
propi{ana procedurata nema potreba, dodeka najmal del od niv odgovorile
kategori~no deka tie se tamu da davaat uslugi, a ne za poznanstva. (Tuka se
zabeleùva problemati~nosta na odgovorot koj treba da go dadat, iako pri
toa postoi razlika pome|u nivniot stav kon ova pra{awe i fakti~kiot ~ekor
koj go prezemaat vo realnosta kako rezultat na sevkupnite uslovi i biznis
klimata).
6. Vo odnos na pra{aweto: “Kakvo e Va{eto mislewe za ‘fa}awe vrski’?,
visoko dominanten procent od ispitanicite vo Makedonija go osuduvaat
istoto, dodeka kaj ispitanicite od Slovenija, Bugarija i Srbija i Crna Gora
odgovorite se popodeleni. Sepak, vo Srbija i Crna Gora pove}eto odgovorile
deka go osuduvaat, a ostanatite se podednakvo podeleni pome|u odgovorot deka
nemaat stav i odgovorot deka istoto go opravduvaat. Vo Bugarija polovina od
ispitanite nemaat stav, a drugata polovina go osuduvaat. Kaj ispitanicite od
Slovenija najgolem procent go opravduvaat, dodeka od ostanatite polovina go
26
osuduvaat, a polovina nemaat stav. (Vakvite rezultati delumno se dolàt i na
pogolema iskrenost vo odnos na ova pra{awe kaj ispitanicite od Slovenija i
Srbija i Crna Gora, otkolku kaj istite vo Makedonija so ogled na toa {to dokolku
navistina realnoto odnesuvawe be{e kako {to odgovorile ispitanicite vo
Makedonija, toga{ stapkata na korumpiranost bi bila poniska vo zemjava).
7. Na pra{aweto: “Namaluvaweto na korupcijata i na sivata ekonomija zavisi
od: voljata na Vladata, pravniot sistem, sproveduvaweto na zakonite ili
delovnata kultura?”, vo Makedonija, Bugarija i Slovenija dominanten broj od
ispitanicite smetaat deka toa, pred sé, zavisi od sproveduvaweto na zakonite,
dodeka vo Srbija i Crna Gora za toa veruvaat deka se najodgovorni delovnata
kultura, pa potoa pravniot sistem.
8. Vo odnos na pra{aweto: “Dali nagraduvaweto (na uspehot) na va{iot biznis
zavisi pove}e od: va{ata politi~ka opredelenost, va{eto znaewe za
vodewe na biznisot, i dvete prethodni ili ne{to treto?”, ispitanicite od
Bugarija i Srbija i Crna Gora najmnogu smetaat deka glavna determinanta e
nivnoto znaewe za vodewe na biznisot, dodeka ispitanicite od Makedonija
smetaat deka podednakva va`nost imaat i nivnoto znaewe za vodewe na
biznisot i nivnata politi~ka opredelenost. Pretstavnicite od Slovenija bea
podednakvo podeleni pome|u toa deka najbitno e nivnoto znaewe za vodewe na
biznisot i odgovorot deka podednakvo va`no e i toa, no i nivnata politi~ka
opredelenost.
9. Na pra{aweto: “Dali vo slu~aj na spor e va`na: Va{ata partiska opre
delenost, partiskata opredelenost na ostanatite (sudii, obviniteli,
inspektori i dr.), i dvete prethodno ili ne e va`no?”, od ispitanite
pretstavnici na pretprijatija od Slovenija pove}eto smetaat deka vo slu~aj
na spor najva`na e partiskata opredelenost na ostanatite(sudii, obviniteli,
inspektori i dr.), dodeka vo Makedonija i Bugarija kako najva`ni gi smetaat i
sopstvenata partiska opredelenost i opredelenosta na ostanatite, a vo Srbija
i Crna Gora za najvaèn se smeta tret faktor. (Tuka ve}e moè da se zboruva za
nekoja pogolema iskrenost vo odgovorite na pretstavnicite od Makedonija)
10. Vo odnos na ova posledno zaklu~no pra{awe “Dali smetate deka vo va{ata
zemja postoi ‘kultura na nekaznuvawe’ za prekr{uvawe na zakonot?”,
ispitanicite od Makedonija, Bugarija i Srbija i Crna Gora definitivno vo
najgolem broj go delat stavot deka postoi kultura na nekaznuvawe vo nivnata
zemja, dodeka pogolemiot procent od ispitanicite od Slovenija smetaat deka
presudna e snaodlivosta, a ostanatite od niv se ednakvo podeleni pome|u
stavot deka postoi kultura na nekaznuvawe i stavot deka istata zavisi od
op{testveniot status.
27
Op[t zakluôk
Od dobienite odgovori na gore navedenoto anketno istraùvawe moè da se zak
lu~i deka kaj ispituvanite pretstavnici na biznis sektorot vo Makedonija ima
pokategori~en i pokriti~ki stav vo odnos na koruptivnoto odnesuvawe, i najgolem
vinovnik za toa se pronao|a vo neefikasnoto sproveduvawe na zakonite, kako i
me{aweto i vlijanieto na politikata vo delovnite aktivnosti na biznis sektorot, preku politi~kata opredelenost na samite pretstavnici na javnata administracija, sudstvoto i pretstavnicite na vladinite organi, kade што presudna e
tokmu taa politi~ka opredelenost vo odlu~uvaweto i pravilnoto sproveduvawe
na propi{anite proceduri koi se odnesuvaat i gi zasegaat biznisite vo Makedonija. Na ova koruptivno odnesuvawe se gleda so osuduvawe, i samite biznismeni
smetaat deka e neophodno sankcionirawe na istoto, koe momentalno постои samo
formalno. Zaklu~okot e deka postoi povrzanost pome|u kulturata na edna dràva
i koruptivnoto odnesuvawe, me|utoa, toa ne se smeta za presudno vo sekojdnevnite
problemi so koi se soo~uva biznis sektorot vo RM.
Za razlika od ispitanicite vo Makedonija, pretstavnicite od biznis sektorot na
Slovenija, Bugarija i Srbija i Crna Gora ne se tolku kategori~ni vo osuduvaweto
na vakvoto odnesuvawe, tie smetaat deka postoi, no i donekade imaat pootvoren
stav kon istoto. Golem del od ispitanicite od Srbija i Crna Gora go opravduvaat
davaweto i primaweto podaroci, poznanstvata i fa}aweto vrski, koi pretstavuvaat oblici na koruptivno odnesuvawe. No za sevkupniot rezultat od nivnata delovna aktivnost smetaat deka dominanten faktor e nivnoto znaewe za biznisot i
delovnata kultura. Iako najgolemiot del od ovie ispitanici go delat stavot deka
kulturata na edna dràva i koruptivnoto odnesuvawe kategori~no ne se povrzani,
sepak, moè da se dojde do zaklu~ok deka kaj niv vakvoto odnesuvawe se prifa}a od
dvete strani, i od javnata administracija i od korisnicite na uslugite od vladini
organi i institucii, i toa kaj vtorata grupa re~isi i ne naiduva na otpor.
Nekade na sredina pome|u ispitanite pretstavnici od biznis sektorite na ovie
dve sosedni dràvi se nao|aat stavovite na istite od Slovenija i Bugarija. Od ovie
ispitanici dobivme poraznovidni odgovori, me|utoa, sepak, za nijansa pobliski
do onie na ispitanicite od Srbija i Crna Gora. Tie koruptivnoto odnesuvawe go
povrzuvaat so dvete strani na relacijata davawe i primawe mito, toa zna~i deka
istoto e svojstveno i za onie od javnata administracija koi davaat uslugi i za onie
koi se korisnici na uslugite od vladinite organi i institucii. Vo golem del koruptivnoto odnesuvawe go povrzuvaat i so politi~kata opredelenost na ovie dve
strani. Postoi odredena kontradiktornost pome|u stavot deka pretstavnicite na
javnata administracija vo nikoj slu~aj nemaat moralno pravo da baraat dopolnitelen nadomest (mito, podarok), i stavot deka ponekoga{ e dobro da se po~estat lu|eto
28
koi im zavr{ile rabota (me|u koi i prethodno spomenatite {to e nadopolneto i
so golemiot procent na ispitanici (44,5%) od Bugarija koi nemaat stav vo odnos
na “fenomenot - fa}awe vrski”). Postoeweto na korupcija smetaat deka se dolì
na neefikasnoto sproveduvawe na zakonite, no, sepak, ispitanite slovene~ki biznisi snaodlivosta na biznismenite ja smetaat za presudna pri sakcioniraweto
za prekr{uvawe na zakonite, dodeka onie od Bugarija aludiraat na postoeweto na
kultura na nekaznuvawe. I ovde zaklu~okot e poblizok do onoj od anketata sprovedena vo Srbija i Crna Gora, kade kaj biznis sektorot postoi pomal otpor kon ova
pra{awe, dodeka nivniot stav za povrzanosta na kulturata i koruptivnoto odnesuvawe e deka vrz vtoroto vljaat i drugi faktori. I pokraj vakvata pozicija na
biznis sektorot vo nivnite zemji tie, sepak, smetaat deka za krajniot rezultat e
presudno znaeweto za vodewe biznis. Od priloènite odgovori, sepak, moè da
se zabeleì deka samite biznisi vo Bugarija i Slovenija vo golem del pokaùvaat
dvoumewe vo odnos na opravdanosta na koruptivnoto odnesuvawe. Nivniot stav po
ova pra{awe e nedefiniran i poblag otkolku kaj pretprijatijata koi u~estvuvaa vo
istraùvaweto od Makedonija.
Od ova se zabeleùva deka biznismenite od Makedonija gledaat poednostrano na
problemot i istiot go lociraat kaj sprotivnata strana: javnata administracija,
sudstvoto, vladinite organi i institucii, lu|e so politi~ka nomenklatura, a ne
tolku kaj onie koi gi koristat uslugite, koi davaat podaroci i fa}aat vrski.
29
30
31
Transakcioni
tro[oci
vo instituciite
32
33
Definirawe i merewe na transakcionite tro{oci
Prof. d-r Qubomir Kekenovski, Ekonomski fakultet - Skopje
DEFINIRAWE I MEREWE NA
TRANSAKCIONITE TRO[OCI
(so poseben osvrt na ulogata na instituciite
vo olesnuvaweto na transakcioniot proces)
1. Voved vo novata institucionalna
ekonomija
Novata institucionalna ekonomija pretstavuva obid za inkorporirawe na teo
rijata na instituciite vo ekonomijata. Sepak, za razlika od mnogu prethodni obidi
za ru{ewe ili zamena na neoklasi~nata teorija, novata institucionalna ekonomija
ja nadgraduva, modificira i pro{iruva neoklasi~nata teorija, zajaknuvaj}i ja
nejzinata odr`livost i sposobnosta da se spravi so cel eden rang problemi, {to
gi nadminuvaat nejzinite mo`nosti. Ona {to taa go opfa}a i nadgraduva, vsu{nost,
e fundamentalnata pretpostavka za skudnosta, a ottuka i konkurencijata - osnovata
na teoretskiot koncept na izborot {to ja fundira mikroekonomijata. Domenot
na interes na neoinstitucionalnata ekonomija ne ja vklu~uva instrumentalnata
racionalnost-pretpostavkata na neoklasi~nata ekonomija-{to ja pretvora vo “institution-free” teorija. Herbert Simon precizno gi sumarizira implikaciite na ovaa
neoklasi~na pretpostavka:
Dokolku vrednostite gi prifatime kako dadeni i konstantni, ako postulirame
objektivna deskripcija na svetot, onakov kakov {to navistina e, i ako
pretpostavime deka kalkulativnata mo} na nositelite na odluki e neograni~ena,
toga{ sleduvaat dve zna~ajni konsekvencii. Kako prvo, nema potreba od
razgrani~uvawe na vistinskiot svet od percepcijata na odlu~uva~ite za nego:
toj ili taa go percipira svetot onaka kako {to e vo realnosta. Vtoro, moème
da gi predvidime izborite {to racionalniot nositel na odluki bi gi napravil,
34
potpiraj}i se vrz na{eto znaewe za vistinskiot svet, a ne znaej}i gi percepciite
na odlu~uva~ot i negovite kalkulativni metodi.
Vo svetot na instrumentalna racionalnost, instituciite se izli{ni: ideite i
ideologiite ne se va`ni, i ekonomijata se karakterizira so efikasni pazari politi~ki i ekonomski.
Vo realniot svet, nie poseduvame nekompletni informacii i ograni~en mentalen
kapacitet za procesirawe na informaciite. ôve~kite su{testva, konsekventno,
nametnuvaat ograni~uvawa na me|u~ove~kite interakcii so cel da ja struktuiraat
razmenata. Ne postojat implikacii za efikasnosta na konsekventnite institucii.
Vo vakviot svet, ideite i ideologiite igraat zna~ajna uloga pri izborot, a trans
akcionite tro{oci rezultiraat so imperfektni pazari.
Individuite poseduvaat mentalni modeli za interpretacija na svetot okolu niv.
Del od niv e proizlezen od kulturata, t.e. proizveden preku intergeneraciskiot
transfer na znaewe, vrednosti i normi, koi radikalno variraat pome|u razli~ni
etni~ki grupi i op{testva. Del od niv se steknuva niz iskustvoto, koe e “lokalno”
za dadenata sredina i zatoa zna~ajno varira vo razli~ni sredini. Zaklu~okot
bi bil deka sklopot na mentalnite matrici na{iroko varira i konsekventno
producira razli~ni percepcii za svetot i na~inot na koj toj “funkcionira”. Duri
i formalnoto obrazovanie {to individuite frekventno go steknuvaat sodrì
konfliktni modeli za interpretacija na svetot okolu nas.
Individuite donesuvaat odluki vrz osnova na sopstvenite mentalni modeli. Individuite u~at i promenite vo mentalnite modeli se sprotivstavuvaat na ishodite,
nekonzistentni so nivnite o~ekuvawa; no spored Frank Hahn “postoi kontinuitet
na teorii koi agentite gi poddrùvaat i prifa}aat, ne sogleduvaj}i gi nastanite
{to gi vodat do promena na teoriite”. Sledstveno, edinstven determiniran ekvilibrium ne postoi, sekoga{ se javuvaat pove}e.
Nekompletnite informacii i limitiraniot mentalen kapacitet za nivno procesirawe determiniraat pojava na transakcioni tro{oci, vrz koi se temeli izgradbata na instituciite. Transakcionite tro{oci se javuvaat, bidej}i informaciite
se skapi i asimetri~no rasporedeni pome|u stranite na razmenata. Tro{ocite za
merewe na pove}ekratnata vrednosna dimenzija na razmenuvanite dobra i uslugi
ili na performansot na agentite, kako i tro{ocite za sklu~uvawe na dogovorite,
determiniraat transakcioni tro{oci.
Simon, 1986
Hahn, 1987
35
Celta na izgradbata na instituciite e reducirawe na nesigurnosta vo me|u
~ove~kata razmena. Zaedno so implementiranata tehnologija, tie gi determiniraat
tro{ocite na transakciite (i proizvodstvoto). Ronald Coase (1937 i 1960) ja napravi
krucijalnata interkonekcija pome|u instituciite, transakcionite tro{oci i
neoklasi~nata ekonomija; vrska, koja i denes, po tolku godini, sé u{te ne e kompletno razbrana od strana na ekonomskata profesija. Da go obrazloìme ova na
ednostaven na~in. Efikasnite pazari, kako neoklasi~en rezultat, postojat samo
vo uslovi na nepostoewe na transakcioni tro{oci. Koga transakcijata ~ini pari,
instituciite i u{te kako se va`ni. Bidej}i golem del od na{iot nacionalen dohod
podleì na transakcii, instituciite, sopstveni~kite prava osobeno, pretstavuvaat
krucijalni determinanti na efikasnosta na pazarite. Tokmu neefikasnite pazari
go reflektiraat najgolemiot pridones na novata institucionalna ekonomija za
ekonomijata voop{to, za ekonomskata istorija i ekonomskiot razvoj. Coase, vo
1960 godina, go zapo~nuva svojot esej so argumentot deka efikasnoto neoklasi~no
re{enie za konkurentnosta postoi samo koga transakciite ne ~inat pari. Ova
re{enie go maksimizira agregatniot dohod, nezavisno od institucionalnite aran`mani. Sega se razgleduva stepenot do koj ovie uslovi se mimikrirani vo realniot
svet. Tie se mimikrirani poradi silnata konkurencija via procesot na arbitraà
i efikasniot informaciski fidbek za aproksimacija na Koaseovite uslovi za nula
transakcioni tro{oci, taka {to strankite moàt da ostvarat profit od trgovijata,
inherentna na neoklasi~niot argument.
Re~isi e nevozmo`no da se pronajdat ekonomski pazari {to gi aproksimiraat
neophodnite uslovi za efikasnost. U{te ponevozmo`no e da se najdat takvi politi~ki pazari. Bidej}i sopstveni~kite prava se definiraat i nametnuvaat preku
politikata, ne treba da né iznenadi faktot {to efikasnite pazari pretstavuvaat
isklu~ok. [tom ekonomijata edna{ }e se najde na neefikasen pat, koj vodi kon stag
nacija, samata prirodna uslovenost na toj pat }e napravi toj da se zadrì podolgo
vreme (i istoriski e taka).
Modelot na institucionalnata zavisnost postoi poradi mre`nite eksternalii,
ekonomiite od obem i komplementarnostite vo ramki na dadenata institucionalna
matrica. Vo sekojdnevniot ìvot, poedincite i instituciite {to praktikuvaat
mo}, so posredstvo na institucionalnata ramka, stanuvaat krucijalen stolb na
sistemot. Model za obezbeduvawe reverzibilnost (svedok e Argentina vo izminatiot polovina vek, od rast premina vo recesija; ili [panija so reverzijata od
1950-te godini). No, reverzibilniot proces e mnogu teòk i skudno e znaeweto za
nego. Kako svedo{tvo moè da se poso~at tekovnite prevrtlivi napori vo Centralna i Isto~na Evropa. Pri~inata za toa leì vo sé u{te nedovolnoto znaewe za
dinamikata na institucionalnite promeni, a osobeno za interakcijata me|u ekonomskite i politi~kite pazari.
36
2. Definirawe na transakcionite tro[oci
Na site nam ni izgleda deka imame intuitivno razbirawe na transakcionite
tro{oci {to sigurno objasnuva zo{to valutata e steknata iskreno lesno. Kako
i da e, sekoj avtor na ovaa tema ima svoja definicija - ili objasnuvawe. Ovaa
raznovidnost kulminira vo North-Williamson-ovata kontroverznost za merlivosta
na transakcionite tro{oci. Kako i Coase (1937-1960), North (1981-1990) tvrdi
deka transakcionite tro{oci, vo pogolem razmer se direktno merlivi. Tie se
oportunitetni tro{oci koi se javuvaat so cel da se izvr{i transakcijata:
istraùva~ki i informacioni tro{oci, dogovorni tro{oci, transportni
i marketin{ki, itn. Za site ovie tro{oci na resursite postoi pazarna cena, i
tie, isto taka, moàt da bidat mereni kako i drugite tro{oci. North zema pove}e
makroekonomska to~ka na gledawe i se obiduva da gi objasni organizaciskite
osobini vo op{testvototo vo celina. Williamson (1985) tvrdi deka transakcionite
tro{oci ne se direktno merlivi. Negovite analizi se pove}e mikroekonomski i
fokusot e staven na bilateralnite transakcii vo industrisko-organizacionen
kontekst. Negovite “strukturi na vladeewe (governance)” upatuvaat na nestandardni
formi na specifi~no bilateralno dogovarawe i stoewe nastrana od pove}eto
generalni formalni zakoni i neformalni op{testveni obi~ai i posveteni metodi
vo op{testvoto kako celina.
3. Merewe na transakcionite tro[oci
„Koga ne{to ne moè{ da izmeri{, tvoeto znaewe e siroma{no i nezna~ajno”Lord Celvin
Otkako se odgovori na pra{aweto {to se transakcioni tro{oci, vtora glavna
zada~a e nivnoto merewe. Ekonomistite se soglasuvaat deka vo pazarnata ekonomija ima transakcioni tro{oci. Steven Cheung veli deka transakcionite tro{oci
postojat nasekade osven vo Robinson Crousoe - vata ekonomija. Ronald Coase (1992)
veli deka samo ~ista komunisti~ka zemja ima transakcioni tro{oci ednakvi na
nula. Spored Coase (1961): “Neophodno e da se otkrijat onie {to sakaat da se dogovaraat, da se informiraat lu|eto deka nekoj saka da pravi dogovor, pod koi uslovi,
da se iniciraat pregovori, da se sklu~at dogovori, da se vr{i nabquduvawe na
nivnoto izvr{uvawe” i seto toa inicira mnogu transakcioni tro{oci.
Najop{ta definicija za mereweto na transakcionite tro{oci e razlikata me|u
cenite plateni od kupuva~ot i dobienata od prodava~ot. Nekoi teorii pove}e se
1992
37
fokusiraat na sekundarnite tro{oci otkolku na direktnite tro{oci kako, na primer, Williamson koj pove}e se interesira za sekundarnite tro{oci okolu pregovorite i prinudata.
Parite se prviot subjekt ~ie{to postoewe ekonomistite ne moàt da go sfatat bez
da gi priznaat tro{ocite za razmena. Rastot na parite ja olesnuva razmenata na
edno dobro so drugo, osloboduvaj}i ne{to {to podocna od Jevon e nare~eno nezgodnost od “dvojna slu~ajnost”. Ako upotrebata na parite od strana na klasi~nite ekonomisti gi navela da se oslobodat od tro{ocite za razmena, ~uvaweto na parite
(versus kapitalnite dobra) gi pravi modernite ekonomisti svesni za tro{ocite za
investirawe.
Vo finansiskata ekonomija transakcionite tro{oci generalno se sfateni kako
tro{oci od investirawe na finansiskite pazari. Empiriskite studii vo oblasta
se golemi i bogati. Aktuelno postoi zrel specijaliziran biznis koj obezbeduva
uslugi za merewe na internacionalni transakcioni tro{oci za profesionalni
investitori.
Kako dodatok na faktorite na pobaruva~kata, dva faktora od strana na ponudata
se zna~ajni: {iroko prifatena soglasnost za toa {to se transakcioni tro{oci na
finansiskite pazari i lesniot pristap do finansiski podatoci. Spored Bhardwan
i Brooks, transakcionite tro{oci so~inuvaat 2% od hartiite od vrednost nad 20
dolari i 12,5 % od hartiite od vrednost so cena do 5 dolari.
Prviot napor da se izmerat transakcionite tro{oci vo edna ekonomija go
pravat Wallis i North (1986) vo nivniot trud „Merewe na transakcioniot sektor
vo amerikanskata ekonomija od 1870 do 1970 godina”. Kako {to ukaùva naslovot,
avtorite merat ne{to {to go narekuvaat „transakcionen sektor”. Vo nivniot trud
ekonomijata, odnosno stopanstvoto go delat na dva dela: proizvodstvo i transakcija.
Tie se koncentriraat na transakcioniot sektor i zaklu~uvaat deka so mereweto na
vkupnata vrednost na resursite koristeni vo transakcioniot sektor se doa|a do
agregatnata golemina na transakcionite tro{oci vo ekonomijata. North i Wallis go
pokaùvaat porastot na transakcioniot sektor vo BNP vo SAD i toa od 25% vo 1870
godina na 45% vo 1970 godina. Kolku e pogolema i razviena edna ekonomija tolku se
pogolemi transakcionite tro{oci. Sli~na situacija ima i vo Avstralija kade {to
transakcioniot sektor od 32% vo 1911 godina porasnal na 60% vo 1991 godina.
Interesen e slu~ajot so Argentina kade {to razlikata e mnogu mala i toa tran
sakcioniot sektor vo 1930 godina iznesuval 25% so blag porast vo 1970 godina od
3% i skok na 35% vo 1980 godina i od toga{ e konstanten pa sé do denes.
Dollery i Leong, 1998
38
Novite analizi bea primeni so golema doza na skepsa, a drugi avtori kako Davis 1986
godina ostro gi kritikuvaa. Spored nego, transakcionite tro{oci e mnogu te{ko
da gi identifikuvame, a u{te pote{ko da gi izmerime. Edinstveno ne go za~uduva
pozitivnata korelacija pome|u goleminata na ekonomijata i transakcionite
tro{oci. U{te so podelbata na trudot kako dviè~ka sila vo ekonomijata po~nuvaat
da se zgolemuvaat transakcionite tro{oci. Sledej}i gi stapkite na North i Wallis,
Polski (2000) se obiduva da gi kvantificira transakcionite tro{oci edno nivo
podolu, odnosno vo industrijata. Nejzina preokupacija e komercijalnata bankarska
industrija. Polski gi specifizira i kvantificira transakcionite tro{oci vo
komercijalno-bankarskata industrija vo SAD vo periodot od 1934-1998 godina. Vo
nejzinite merewa transakcionite tro{oci imaat dve komponenti. Prvata se kamatnite tro{oci koi ja pokaùvaat vkupnata kamata platena i prirastot na dolgot.
Vtorata komponenta se nekamatnite tro{oci, koi gi vklu~uvaat rabotni~kite
plati, tro{ocite za stanuvawe (domuvawe) i dr. Nejzinite izloùvawa pokaùvaat
deka vkupnite transakcioni tro{oci rastele od 69% od vkupnite primawa vo 1934
godina na 85% vo 1989 godina, a potoa e konstatiran pad na 77% vo 1998 godina.
Collins i Fabozzi (1991) predlagaat eden sofisticiran pristap za merewe na transakcionite tro{oci. Spored niv, transakcionite tro{oci vklu~uvaat provizii,
tro{oci za izvr{uvawe (egzekutivni tro{oci) i oportunitetni tro{oci. Proviziite se fiksni i nivnoto kvantificirawe za dadeniot vremenski period e lesno
izvodlivo, dodeka pak egzekutivnite i oportunitetnite tro{oci se nitu fiksni,
nitu lesno merlivi. Iako postojat razli~ni metodi, prifateni kako soodvetni za
aproksimacija na ovie tro{oci, sepak, ne postoi metod koj e apsolutno aplikativen
vo site mo`ni okolnosti. Zatoa, ovie avtori predlagaat detalno ispituvawe na
mo`nostite za implementacija na konkretnata investiciona strategija i kompleten monitoring na cenovnoto odnesuvawe za vreme na celiot transakcionen
proces. Imeno, tro{ocite za implementacija na odredena investiciona strategija
pretstavuvaat integralen segment na samiot investicionen proces, so direktno
vlijanie vrz samiot proces na izvedba na investicijata. Sledstveno, pri razvojot
na investicionata strategija, pokraj odlukata za investirawe se razgleduva i
mo`nosta za nejzina implementacija vo realnosta. Sekoja transakciona odluka se
potpira vrz dobro poznatiot investicionen kriterium, vagawe na transakcionite
tro{oci i oportunitetnite tro{oci od nevleguvaweto vo transakcijata.
39
Investicioni tro{oci = tro{oci za istraùvawe + transakcioni
tro{oci
Transakcioni tro{oci = fiksni tro{oci + varijabilni tro{oci
Fiksni tro{oci = provizii + transferni dava~ki + danoci
Varijabilni tro{oci = egzekutivni tro{oci + oportunitetni tro{oci
Egzekutivni tro{oci = cenovno vlijanie + pazarni vremenski tro{oci
Oportunitetni tro{oci = posakuvani rezultati - ostvareni rezultati egzekutivni tro{oci - fiksni tro{oci
»
Cenovno vlijanie: dvièweto na cenata na sredstvoto proizlezeno od razmenata plus marginata na market mejkerot;
»
Pazarni vremenski tro{oci: dvièweto na cenata na sredstvoto za vreme na
transakcijata, koe e karakteristi~no za ostanatite pazarni u~esnici; moè da
bide pozitivno ili negativno;
»
Egzekutivnite tro{oci proizleguvaat od pobaruva~kata za promptno izvr{uvawe na transakcijata, reflektiraj}i ja i pobaruva~kata za likvidnost i
trgovskata aktivnost na denot na razmenata;
»
Oportunitetnite tro{oci se definiraat kako razlika pome|u performansot
na aktuelnata i posakuvanata investicija, prisposobeni za fiksnite i egzekutivnite tro{oci. Ovoj diferencijal vo izvedbata gi reflektira tro{ocite
od nemo`nosta za implementacija na site posakuvani trgovski aktivnosti.
4. Nepazarni transakcioni tro[oci
Analizite na North i Wallis na transakcioniot sektor go vklu~uvaat samo delot od
transakcionite tro{oci koj pominuva preku pazarot. De Soto (1989) se fokusira
na toa {to nedostiga vo nivnata analiza, odnosno na „nepazarnite transakcioni
tro{oci”. Spored nego, ogromni resursi se tro{at vo ~ekawe da se dobijat dozvoli
za biznis, podmituvawe na oficijalni lica i dr. Ova pokaùva zo{to vo nekoi zemji,
kako Argentina, oficijalnite transakcioni tro{oci se tolku mali vo sporedba so
ovie „nepazarni transakcioni tro{oci”. Vr{eni se brojni analizi i sporeduvawa
vo izvr{uvaweto na nekoi uslugi vo razni zemji. Primer: za instalacija na telefon vo vremetraewe od dve nedeli vo Malezija se potrebni investicii od 30
dolari, dodeka vo Argentina se potrebni 6.000 dolari. Za da se zapo~ne biznis vo
Brazil se potrebni tro{oci vo iznos od 11,3% od BDP per-capita, treba da se odi
niz devet razli~ni administrativni proceduri i da se po~eka 64 dena. Seto ova
pokaùva deka kolku pove}e se ~eka tolku se pogolemi transakcionite tro{oci, a
efikasnosta na instituciite, me|u drugoto, se meri so za{teda na vreme.
40
5. Ulogata na instituciite vo namaluvaweto
na transakcionite tro[oci
Spored eden od glavnite avtori na neoinstitucionalnata ekonomija Douglass C.
North, instituciite se od ~ovekot smisleni ograni~uvawa (prinudi, constraint) koi
ja struktuiraat politi~kata, ekonomskata i socijalnata interakcija. Istoriski
gledano, instituciite se sozdadeni od ~ovekot za da vovedat red i da ja namalat
neizvesnosta vo razmenata. Kombinirani so standardnite ekonomski ograni~uvawa,
tie go definiraat i setot na izbori i ottuka gi odreduvaat transakcionite i proizvodstvenite tro{oci, a so toa i profitabilnosta i izvodlivosta (feasibility) na
anga`manot vo ekonomska aktivnost. Tie evoluiraat inkrementalno, povrzuvaj}i
go minatoto so sega{nosta i idninata; kako posledica, istorijata e vo golem
del storija na institucionalna evolucija vo koja istoriskiot performans
na ekonomiite moè da se razbere samo kako del od edna storija so sekvenci.
Instituciite obezbeduvaat motivaciona struktura vo ekonomijata; kako {to
evoluira taa struktura, taa ja oformuva nasokata na ekonomska promena kon rast,
stagnacija ili opa|awe.
Kako edna ekonomija gi postignuva efikasnite i kompetitivnite pazari? Formalnite ekonomski ograni~uvawa ili sopstveni~kite prava se specificirani i
sproveduvani od politi~kite institucii, i vo literaturata tie ednostavno se smetaat za dadeni. No ekonomskata istorija e prete`no storija na ekonomii koi ne uspeale da proizvedat set (grupa) na ekonomski pravila na igrata (so sproveduvawe)
koi induciraat odr`liv ekonomski rast. Centralno pra{awe na ekonomskata istorija i na ekonomskiot razvoj e da se objasni evolucijata na politi~ki i ekonomski
institucii koi kreiraat ekonomski ambient koj predizvikuva zgolemena produk
tivnost.
6. Instituciite i promenite na ekonomskoto
ureduvawe
Uspe{nata razvojna politika vklu~uva razbirawe na dinamikata na ekonomskite
promeni, ako sakame od primenetite politiki da gi dobieme o~ekuvanite rezultati.
Dinami~niot model na ekonomskite promeni, pak, pretstavuva integralen del
od model na analiza na dràvnoto ureduvawe, koj gi specificira i nametnuva
formalnite pravila na igra.
Pred da prodolìme ponatamu, esencijalno e ~istite institucii da gi razgrani~ime
od ostanatite organizacii. Instituciite se pravilata na igra vo op{testvoto,
41
ili poformalno, ograni~uvawa sozdadeni od lu|eto za struktuirawe na me|u~ove~kite interakcii. Kako nivni komponenti vleguvaat: formalni prava (statutaren zakon, javen zakon, regulacii), neformalni ograni~uvawa (konvencii,
normi na odnesuvawe, samonamentnatite pravila na dejstvuvawe) i prinudnite
karakteristiki na dvete grupi.
Organizaciite se igra~ite: grupi na individui povrzani so zaedni~ka namera da
gi ostvarat postavenite celi. Tie vklu~uvaat politi~ki tela (politi~ki partii,
senat, gradski sovet, regulatorni agencii); ekonomski entiteti (firmi, trgovski
unii, semejni farmi, kooperativi); socijalni tela (crkvi, klubovi, atletski asocijacii) i edukativni tela (u~ili{ta, kolexi, stru~ni trening centri). Ovie definicii isfrlaat pet predlozi za definirawe na esencijalnite karakteristiki
na institucionalnata promena:
1. Kontinuiranata interakcija na instituciite i organizaciite vo ekonomskoto
ureduvawe na skudnost i konkurencija e klu~ot na institucionalnata promena.
2. Konkurencijata gi prinuduva organizaciite kontinuirano da investiraat
vo ve{tini i znaewe, dokolku sakaat da preìveat. Tipot na znaeweto i
ve{tinite {to poedincite i nivnite organizacii gi steknuvaat }e gi modelira evolutivnite percepcii okolu mo`nostite, a ottamu i odlukite, {to
inkrementalno }e gi promenat instituciite.
3. Institucionalnata ramka gi diktira tipovite na potrebnoto znaewe i ve{tini za da se maksimizira ostvaruvaweto.
4. Percepciite proizleguvaat od mentalnite konstrukcii na igra~ite.
5. Ekonomiite od obem, komplementite i mre`nite eksternalii na institucionalnata matrica iniciraat institucionalni promeni, prete`no inkremen
talni i zavisni od na~inot na vladeewe vo dràvata.
Ekonomskite promeni se seprisuten, dviè~ki, inkrementalen proces koj e konsek
vencija na izborite {to poedincite i pretpriema~ite vo kompaniite gi pravat
sekoj den. Stepenot na u~ewe ja determinira brzinata na ekonomskite promeni,
tipot na u~ewe ja determinira nasokata na ekonomskite promeni. Tipot na u~eweto e
funkcija na o~ekuvaniot povrat od razli~nite tipovi znaewe i zatoa gi reflektira
mentalnite modeli na igra~ite i najbrzo na marginite, pottiknuva~kata struktura
vgradena vo institucionalnata matrica.
Sepak, opi{uvaweto na karakteristikite na ekonomskite promeni e edna rabota;
prepi{uvaweto soodveten medikament za podobruvawe na ekonomskiot performans
42
e sosema druga rabota. Nie ednostavno ne znaeme kako da gi transformirame bolnite
ekonomii vo uspe{ni, no nekoi fundamentalni karakteristiki na instituciite
predlagaat nekoi re{enija.
1. Instituciite se izgradeni od formalni pravila, neformalni normi i nivnite
imperativni karakteristiki i se mikstura na pravila, normi i imperativi
{to ja determiniraat ekonomskata izvedba. Dodeka formalnite pravila
moàt da bidat smeneti preku no}, neformalnite pravila se menuvaat samo
gradualno. Bidej}i normite go obezbeduvaat esencijalniot „legitimitet” na
sekoj set formalni pravila, revolucionernite pravila nikoga{ ne se tolku
revolucionerni kako {to nivnite poddrùva~i posakuvaat i performansite
}e bidat razli~ni od anticipiranite. Op{testvata koi prifa}aat formalni
pravila od nekoe drugo op{testvo (kako {to latinoamerikanskite zemji
prifa}aat ustavi po terkot na SAD) }e imaat daleku podistinktivni karak
teristiki vo izvedbata od originalnata zemja, bidej}i neformalnite nor
mi i imperativnite karakteristiki }e bidat razli~ni. Zaklu~okot e deka
transferot na formalnite politi~ki i ekonomski pravila od uspe{nite
zapadni ekonomii vo zemjite od Tretiot svet i isto~noevropskite ekonomii
ne e dovolen preduslov za dobar ekonomski performans. Privatizacijata ne e
panaceja za siroma{nata ekonomska izvedba.
2. Politi~koto ureduvawe ja modelira ekonomskata izvedba, bidej}i gi definira
i nametnuva ekonomskite pravila vo igrata. Zatoa, srceto na razvojnata politika mora da bide dràvno ureduvawe {to kreira i nametnuva efikasni
sopstveni~ki prava. Sepak, za àl, istraùvawata na novata politi~ka ekonomija (aplikacija na novata institucionalna ekonomija vo dràvnoto ureduvawe) na{iroko se fokusiraat na SAD i ostanatite razvieni zemji. I dodeka,
za karakteristikite na dràvnoto ureduvawe vo zemjite od Tretiot svet znaeme
mnogu, imame mnogu malku teorija za ovie politiki. Duri i pomalo e na{eto
znaewe za konsekvenciite od radikalnoto menuvawe na institucionalnata
ramka vo op{testvata od Centralna i Isto~na Evropa. Sepak, karakteristikite
na instituciite {to sega }e gi navedeme predlagaat odredeni solucii:
a. Politi~kite institucii }e bidat stabilni samo ako se poddràni od strana na
organizacii, zainteresirani za nivno trajno postoewe. Zatoa, esencijalen del
od politi~kite/ekonomskite reformi e kreiraweto na vakvite organizacii.
b. Za uspe{ni reformi neophodno e da se promenat i instituciite i sistemot na
veruvawe, bidej}i mentalnite modeli na akterite gi oblikuvaat odlukite.
v. Evolucijata na normite na odnesuvawe, {to }e gi poddràt i legitimiraat
novite pravila e eden dolgotraen proces i pri otsustvo na vakvi zajaknuva~ki
normi, dràvnoto ureduvawe se stremi da bide nestabilno.
43
g. Dodeka ekonomskiot rast moè da se slu~i na kratok rok i vo ramki na aristokratski reìm, dolgoro~niot ekonomski rast bara razvoj na zakonskite pravila i za{tita na civilnata i politi~kata sloboda.
d. Neformalnite ograni~uvawa-normi na odnesuvawe, konvencii i pravila
na dejstvuvawe se neophoden (no ne i dovolen) uslov za dobra ekonomska
izvedba. Op{testvata so normi nakloneti kon ekonomski rast, ponekoga{
moè da prosperiraat duri i vo uslovi na nestabilni i nepovolni politi~ki
pravila. Klu~ot e vo stepenot na imperativnost na nepovolnite politi~ki
pravila. Mnogu e malo znaeweto za evolucijata na vrednosnite sistemi i
konsekventnite neformalni ograni~uvawa, iako religiite otsekoga{ bile
bazna komponenta na sistemot na vrednosti vo edno op{testvo.
3. Kako vodi~ na politikata treba da se izbere adaptivna, a ne alokativna
efikasnost. Alokativnata efikasnost e stati~en koncept so daden zbir na
institucii; klu~ot na kontinuirano dobriot ekonomski performans e flek
sibilnata institucionalna matrica, koja e prisposobliva vo kontekst na
evoluiranite tehnolo{ki i demografski promeni, kako i na {okovite na
sistemot. Esencijalna karakteristika e kreiraweto na stabilno dràvno ureduvawe so komplementarni normi. Uspe{nite politi~ki/ekonomski sistemi
gi evoluirale ovie karakteristiki niz dolg vremenski period. Ne e poznato
kako moàt da se kreiraat vakvi sistemi za kratok rok i vsu{nost, dali e
voop{to mo`na nivna izgradba za kratok vremenski period. Sepak, dubiozno e
misleweto deka politikite {to produciraat alokativna efikasnost se sekoga{
najadekvatniot medikament za bolnite ekonomii. Efikasnite politiki, vo
javnosta percipirani kako nepravedni }e predizvikaat politi~ki reakcii,
koi moàt da gi prepre~at ili izobli~at efektivnite reformi.
Najgolemiot predizvik so koj se soo~uvaat dene{nite nau~nici, definitivno, e razvojot na dinami~na teorija na socijalnite promeni. Vo svoite natamo{ni analizi
tie }e upadnat vo mnogu gapovi i }e né prosvetlat so razbirawe na adaptivnata
efikasnost.
44
7. Zakluôci primenlivi za zemjite
vo tranzicija
Fundamentalnite karakteristiki na instituciite sugeriraat nekolku ~ekori
~ie prezemawe bi rezultiralo so transformirawe na poslabite ekonomii vo
pouspe{ni, koi se primenlivi i vo slu~ajot na Republika Makedonija:
»
Transferot na formalnite politi~ki i ekonomski pravila na uspe{nite
zapadni ekonomii vo zemjite od Tretiot svet i Centralna i Isto~na Evropa ne
e dovolen preduslov za dobri ekonomski performansi.
»
Politikite se tie {to gi oformuvaat ekonomskite performansi, bidej}i tie gi
definiraat i gi sproveduvaat pravilata na igra. Zatoa, su{tinata na razvojnata
politika mora da bide kreirawe politiki koi }e sozdavaat i }e sproveduvaat
efikasni sopstveni~ki prava.
»
Iako ekonomskiot rast moè da se pojavi i vo avtokratski reìmi na kratok
rok, dolgoro~niot ekonomski rast bara razvoj na vladeeweto na pravoto i
za{tita na civilnite i politi~kite slobodi.
»
Ne alokativnata, tuku adaptivnata efikasnost treba da bide vodi~ na politikata.
Alokativnata efikasnost e stati~ki koncept so daden set na institucii.
Klu~ot kon kontinuirani dobri ekonomski performansi e fleksibilna
institucionalna matrica koja }e se prisposobuva vo kontekst na raste~kite
tehnolo{ki i demografski promeni, kako i {okovite na sistemot. Su{tinska
karakteristika e sozdavaweto stabilna politika so komplementarni normi.
45
Referencii
1. Douglas C. North, “ The New Institutional Economics and Development”, Washington
University, St Louis
2. Douglass C. North- “Institutions”, Journal of Economic Perspectives, Volume 5, Number 1-1991
3. Douglass C. North- “Structure and Change in Economic History”, New York, 1981
4. Oliver E. Williamson-“Markets and Hierarchies: Analysis and Antitrust Implications”,
New York free press, 1975
5. Oliver E. Williamson-“The Economic Institutions of Capitalisam”, New York free press,
1985
6. Bruce M. Collins & Frank J. Fabozzi, “A Methodology for Measuring Transaction Costs”,
Financial Analysts Journal, March-April, 1991
7. Bertin Martens (European Commission and Free University of Brusseles), “Bringing Together Transaction Costs Economics, Property Rights and Agency Theory in a Single
Institutional Economics Framework”, Draft, October, 2003
46
47
Otkrivawe i analiza na transakcionite tro{oci vo makedonskoto op{testvo
Prof. d-r Qubomir Kekenovski, Ekonomski fakultet - Skopje
OTKRIVAWE I ANALIZA NA
VO MAKEDONSKOTO OP[TESTVO
(prakti~en del)
Motivot za izrabotka na ovaa analiza go nao|am vo fundamentalnata potreba za
institucionalno podobruvawe vo makedonskata dràva. Vo literaturata za ovaa
tema re~isi e postignat konsenzus deka vo prisustvo na pozitivni transakcioni
tro{oci instituciite i celokupnata organizaciska struktura dobivaat krucijalno
zna~ewe. Za Republika Makedonija kako zemja vo tranzicija i kako zemja so aspiracii
za poskore{no za~lenuvawe vo golemoto evropsko semejstvo, od klu~en aspekt e
otkrivaweto i prou~uvaweto na transakcionite tro{oci vo nejzinata ekonomija.
Konceptot na transakcionite tro{oci e centralen vo novata institucionalna
ekonomija so koj se otvori patot za razli~ni razmisluvawa vo pogled na prou~uvaweto na organizaciite, kako i genezata i razvojot na instituciite.
Vo prodolènie }e gi analizirame transakcionite tro{oci pome|u Vladata i privatniot sektor vo Republika Makedonija. Mereweto na ovie tro{oci e osobeno
va`no, bidej}i tie se pod vlijanie na razli~ni motivi na javnite slu`benici,
{to vo krajna linija moè da rezultira so neefikasnost vo ekonomijata. Ovde }e
se zadrìme na dve poliwa na koi{to regulatorite moè da kreiraat tro{oci:
zapo~nuvawe nov biznis i regulacija na biznisot. Bidej}i transakcionite tro{oci
ne se eksplicitni, kako {to se, na primer, cenite na stokite {to se nudat na pazarot,
tuku se definirani kako tro{oci za dizajnirawe i monitoring na dogovorite vo
ekonomijata, neophodno }e bide nivno razdvojuvawe i aproksimacija na nivnata
vrednost preku soodvetni izbrani merki. Ovaa analiza svojata teoretska poddr{ka
ja nao|a vo pove}e studii izraboteni na ovaa tema.5
5 Vidi Djankov at al. 2001, Morisset and Neso, 2002, Zylberstajn
48
]e zapo~neme so kvalitativna analiza na propi{anata procedura za registracija
na firma vo Republika Makedonija. Soglasno Zakonot za trgovski dru{tva vo
Republika Makedonija, doma{ni ili stranski poedinci ili pravni entiteti imaat
pravo da registriraat nekoe od slednive tipovi pretprijatija (pretprijatieto
dobiva status na praven entitet otkako }e bide vneseno vo Trgovskiot registar):
»
Trgovec poedinec;
»
partnerstvo;
»
dru{tvo so ograni~ena odgovornost;
»
ograni~eno partnerstvo ili ograni~eno partnerstvo vo forma na akcionersko
dru{tvo.
Procedurata za registracija na pretprijatie gi opfa}a slednive ~ekori:6
1. Podnesuvawe aplikacija za registracija na firmata do Sudskiot registar
(zavisno od tipot na pravniot entitet ili biznis aktivnosta {to }e ja
vr{i, brojot na baranite dokumenti moè da varira, no naj~esto gi sodrì
slednive: propi{ana forma za aplikacija, izjava na osnova~ot, dogovor
pome|u osnova~ite, statut za pokompleksnite formi, kapacitet na menaxerite,
procenka na vrednosta na osnova~kite sredstva i kapital, struktura na
sopstvenosta i kniga so akcii i udeli i kopija od tekstot od zadolìtelnoto
objavuvawe vo Slu`ben vesnik. So uspe{no podnesena aplikacija, aplikantot
dobiva sertifikat za registracija.
2. Registracija vo Zavodot za statistika za dobivawe edinstven registarski broj
na firmata.
3. Registracija vo Upravata za javni prihodi za dodeluvawe edinstven dano~en
broj.
4. Registracija vo Carinskata uprava za dodeluvawe edinstven carinski broj
(dokolku firmata se zanimava so nadvore{na trgovija).
5. Otvorawe smetka vo banka.
6. Registracija na vrabotenite vo Zavodot za vrabotuvawe, Fondot za zdravstveno
osiguruvawe i Penziskiot fond.
Dobivawe licenci za po~nuvawe so rabota koi se odnesuvaat na propi{anite
standardi za ispolnuvawe minimalni tehni~ki uslovi za rabota, sanitarni i
higienski preduslovi i sigurnost na rabotnata sredina. Ovie licenci gi izdava
6
National Report Macedonia 2003, European Charter for SME
49
regionalnoto pretstavni{tvo na Ministerstvoto za ekonomija. Za da se zdobijat
so ovie licenci, razli~nite tipovi biznisi treba da podnesat i razli~ni
dokumenti:
dràvjanstvo, lekarsko uverenie, uverenie za zavr{eno obrazovanie, potvrda za
namireni dano~ni obvrski, dokument so koj se potvrduva deka aplikantot nema
prethodno registrirana firma, sertifikat za pravniot kapacitet, originalna
licenca od Grade`niot inspektorat za dozvolite i dokument koj go pokaùva zakon
skoto pravo za koristewe odredeni dozvoli kako potvrda za sopstvenost ili lizing
dogovor.
Ovoj koncept za registracija bara li~no prisustvo na aplikantot ili od nego
ovlasteno lice na pove}e mesta i izdavawe i prezentirawe na mnogu dokumenti.
Nieden ~ekor ne moè da se napravi on-line.
Vkupnite dava~ki i zakonski provizii za registracija na firma se dviàt od
100-300 EUR, a tro{ocite za pribavuvawe licenci za pravilno funkcionirawe
iznesuvaat okolu 10 EUR.
Soglasno Zakonot, vo uslovi na kompletna dokumentacija, sudot treba da odgovori
na aplikacijata za registracija vo rok od 8 dena. Procedurata prakti~no moè
da bide izvedena za 3 dena, no samo ako podnesenata dokumentacija e kompletna i
to~na.
Sega }e se obideme da napravime kvantitativna analiza na propi{anata procedura
za zapo~nuvawe biznis, t.e. na vremeto i tro{ocite {to ja pridruùvaat. Koristime
tri merki: brojot na proceduri niz koi mora da pomine firmata, potrebnoto
vreme za kompletirawe na procesot i tro{ocite. Tro{ocite se pretstaveni
kako procent od BDP per capita, {to vo literaturata e prifateno kako standardna
merka, a nivnata presmetka se bazira vrz direktnite tro{oci nadopolneti so
oportunitetnite tro{oci na pretpriema~ot od izgubenoto vreme vo pregovori so
vladinite agencii.
(1) Ve}e napomenavme deka zakonski propi{aniot rok za registracija na firma
vo Republika Makedonija iznesuva najmnogu 8 dena od denot na podnesuvaweto na
baraweto, {to od druga strana, nimalku ne soodvetstvuva so realnosta. Zatoa, za
potrebite na ovaa analiza, podatocite za potrebnoto vreme i brojot na proceduri
niz koi treba da pomine pretpriema~ot za da zapo~ne nov biznis vo Republika
Makedonija, prezemeni se od publikacijata na Svetskata banka “Doing Business
in 2005”, koja dava odli~na analiza i razrabotka na transakcionite tro{oci vo
pove}e zemji vo svetot.
50
(2) Transakcionite tro{oci gi presmetuvame kako vkupni tro{oci na procedurata
za registracija na biznis. Vkupnite tro{oci se podeleni na dve komponenti:
direktni administrativni tro{oci i oportunitetni tro{oci od izgubenoto
vreme. Zakonski propi{anite direktni tro{oci se dviàt od 100-300 EUR
plus okolu 10 EUR za licenci. Nie }e ja zememe srednata vrednost od 160 EUR.
Oportunitetnite tro{oci na vreme gi merat naporot i izgubenoto vreme na
pretpriema~ot vo sledewe na administrativnite ~ekori. Glavniot problem {to se
pojavuva e izrazuvaweto na vremeto vo monetarni tro{oci. Nie }e koristime dve
metodologii. Prvo, oportunitetniot tro{ok na izgubenoto vreme }e go presmetame
kako proizvod od denovite i prose~nata dnevnica vo zemjata. Vtoro, vremeto go
pretvorame vo monetarni tro{oci pod pretpostavka deka za sekoj raboten den
potro{en vo administrativniot proces, pretpriema~ot ima dneven oportuniteten
tro{ok ednakov so prose~niot dneven dohod per capita vo zemjata. Vaka presmetanite
agregatni tro{oci se dovolno objasnuvawe zo{to investitorite odlu~uvaat da gi
zaobikolat administrativnite proceduri, lociraj}i go svojot biznis vo nekoja
druga zemja ili ostanuvaj}i vo domenot na sivata ekonomija.
Tabela 1
Bruto - nacionalen dohod per capita vo Republika Makedonija
Bruto - nacionalen dohod per capita
2001
2002
2003
113.555
119.814
123.216
Izvor: Dràven zavod za statistika
Tabela 2
Bruto - doma{en proizvod per capita vo Republika Makedonija
Bruto - doma{en proizvod per capita
2001
2002
2003
114.916
120.768
124.082
(3) Za na{ata presmetka }e ni bidat potrebni podatoci za prose~nata dnevnica vo
zemjata. Nea ja dobivame koga prose~nata mese~na plata vo Republika Makedonija
(koja iznesuva okolu 12.000 denari) }e ja podelime so brojot na rabotni denovi vo
mesecot (20). Prose~niot dneven dohod per capita go dobivame koga godi{niot dohod
per capita }e go podelime so brojot na rabotni denovi vo zemjata (definiran kako
broj na kalendarski denovi namalen za vikendite so {to se doa|a do 261 raboten
den vo godinata). Vo prodolènie gi prezentirame dobienite rezultati.
51
Tabela 3
Presmetka na transakcionite tro{oci za zapo~nuvawe biznis spored metodot na
prose~na mese~na plata
Makedonija
Broj na
proceduri
Vreme
(denovi)
Direktni
tro{oci
(vo MKD)
Oportunitetni
tro{oci
(vo MKD)
Vkupni
tro{oci
(vo MKD)
Tro{oci
(% od BDP
per capita)
13
48
9.920
28.800
38.720
31.2
Zna~i, za da se registrira biznis vo Republika Makedonija, pretpriema~ot treba da
pomine niz 13 razli~ni proceduri za {to vo prosek mu se potrebni okolu 48 rabotni
dena. Pritoa, treba da plati okolu 9.920 denari kako direktni administrativni
tro{oci i da izgubi u{te okolu 28.800 denari kako oportunitetni tro{oci od
zaguba vo vreme. Vkupnite tro{oci (kako zbir od direktnite i oportunitetnite tro{oci) za registracija na firma vo Makedonija iznesuvaat okolu 38.720 denari, {to
pretstavuva 31,2% od makedonskiot bruto - doma{en proizvod po glava na ìtel.
Tabela 4
Presmetka na transakcionite tro{oci za zapo~nuvawe biznis spored metodot na
bruto - nacionalniot dohod per capita
Makedonija
Broj na
proceduri
Vreme
(denovi)
Direktni
tro{oci
(vo MKD)
Oportunitetni
tro{oci
(vo MKD)
Vkupni
tro{oci
(vo MKD)
Tro{oci
(% od BDP
per capita)
13
48
9.920
26.660
32.580
26.3
Od priloènite tabeli jasno se gleda deka vo Republika Makedonija glavni generatori na transakcioni tro{oci pri zapo~nuvaweto biznis se dolgite i sloèni
administrativni proceduri. Oportunitetnite tro{oci {to proizleguvaat od
beskone~nite odloùvawa i talkawa po {alteri se re~isi dva pati pogolemi od
propi{anite direktni tro{oci. Dokolku procedurata bi se skratila na samo tri
dena ({to vo uslovi na efikasna administracija e sosema izvodlivo) bi se do{lo do
oportuniteten tro{ok od samo 1.800 denari (presmetano spored metodot na prose~na
mese~na plata). Zna~i, za da ja podobrime biznis klimata i da staneme privle~na
destinacija za investirawe, kako prvo i osnovno mora da rabotime na skratuvawe
i olesnuvawe na procedurite. Najadekvatnoto re{enie sekako e edno{alterskiot
sistem, koj kone~no od ubava ideja mora da premine vo realizacija. (4) Vo Tabela
5 se pretstaveni transakcionite tro{oci koi proizleguvaat od regulacijata
na biznisot, kolku da dobieme pretstava za mnogubrojnite prepreki so koi se
soo~uvaat makedonskite pretpriema~i. Presmetkite se izvr{eni na istiot na~in
52
kako i vo slu~ajot na zapo~nuvaweto biznis. Od tabelata moème da vidime deka
kriti~ni to~ki se procesite na registrirawe sopstvenost i dobivawe licenci,
koi spored tro{ocite imaat najgolemo u~estvo vo makedonskiot BDP po glava na
ìtel.
Tabela 5
Presmetka na oportunitetnite tro{oci od regulaciite na biznisot vo Republika
Makedonija
Proceduri
Vreme
(denovi)
Prose~na
dnevna
plata
(vo MKD)
Oportunitetni
tro{oci
(vo MKD)
Oportuniteten
tro{ok
(% BDP per
capita)
P o~nuvawe na
biznis
13
48
600
28.800
23.2
Dobivawe
licenca
18
214
600
128.400
103.5
Registrirawe
sopstvenost
6
74
600
44.400
35.8
Potrebno vreme
za izvoz
10
32
600
19.200
15.5
Potrebno vreme
za uvoz
10
35
600
21.000
16.9
Garantiraweto na sopstveni~kite prava e neophoden preduslov za pottiknuvawe
na investiciite, produktivnosta i rastot. Vo Republika Makedonija, soo~eni so
birokratskata registracija na sopstvenosta, mnogu pretpriema~i odlu~uvaat da ne
gi prijavat svoite sredstva. So zadrùvawe na svoite sredstva vo neoficijalniot
sektor, pretpriema~ite ja gubat mo`nosta istite da gi iskoristat kako kolateral
za zemawe kredit. So toa, se reduciraat i mo`nostite za nadopolnuvawe na potrebite na nefinansiskiot sektor od strana na bankite. Za podobruvawe na
vakvata situacija naj~esto se predlagaat slednive reformi: poednostavuvawe i
kombinirawe na procedurite, povrzuvawe i unificirawe na instituciite involvirani vo procesot i obezbeduvawe polesen pristap do Registarot.
(5) Sledniot grafikon go pokaùva mestoto na Makedonija vo odnos na zemjite od
regionot. Spored podatocite na Doing Business in 2005, so pogolemi transakcioni
tro{oci vo delot na zapo~nuvaweto biznis od zemjite izbrani za analiza se
soo~uvaat edinstveno Albanija, Bosna i Hercegovina i Ungarija. Toa e moèbi
dovolno objasnuvawe zo{to stranskite investitori ja izbraa strategijata da né
zaobikoluvaat i svojot biznis da go lociraat na drugo mesto, kade {to }e pominat
poevtino i }e rabotat sigurno.
53
Grafikon 1
Tro{oci za zapo~nuvawe biznis (% od dohod per capita)
Izvor: Doing Business 2005
Vo sporedba so razvienite zemji, Republika Makedonija vo delot na zapo~nuvaweto
biznis se soo~uva so re~isi tri pati pogolemi administrativni tro{oci i re~isi dvojno pove}e birokratski proceduri i odolgovlekuvawa na procesot. Toa
verojatno e edna od pri~inite za permanentnoto opstojuvawe na tolku visok
procent na siva ekonomija vo zemjata. Obemnite proceduri za vlez gi turkaat
pretpriema~ite svoite biznisi da gi lociraat vo neformalniot sektor od
ekonomijata, kade {to ne pla}aat danoci za svoeto rabotewe i so toa celosno se gubat benefitite koi regulacijata bi trebalo da gi donese. Rabotnicite ostanuvaat
bez zdravstveno i penzisko osiguruvawe, a finalno proizvedenite dobra ne pod
leàt na standardite za kontrola na kvalitetot. Korupcijata cveta, bidej}i se
otvoraat bezbroj mo`nosti za да izvle~at birokratite mito. Iskustvoto od sprovedenite reformi vo pove}e zemji pokaùva deka brojot na novootvoreni firmi
vo oficijalnite ekonomski kanali zna~ajno raste koga regulacijata }e stane porelaksirana so uprostena administrativna procedura. Kako primer moàt da posluàt Francija, Slova~ka i Turcija (od strana na Doing Business proglaseni za
vrvni reformatori vo ovaa oblast za 2003 godina). Kaj niv, po sprovedenite refor
mi, brojot na novoregistrirani firmi raste{e 2-4 pati pobrzo, vo sporedba so
ostanatite zemji.
Vremeto i tro{ocite za zapo~nuvawe biznis odat raka pod raka. Najgolemi za{tedi
vo vreme se dobivaat so eliminirawe ili kombinirawe na procedurite. Kako
reformi koi se predlagaat vo nasoka na reducirawe na brojot na proceduri i
potrebnoto vreme za zapo~nuvawe biznis gi naveduvame slednive:
»
kreirawe na edinstveni pristapni centri za biznisot, t.n. one-stop-shop za
pretpriema~i, koi vr{at dostava na aplikaciite do site regulatorni tela;
54
»
izlez na registracijata nadvor od sudovite (ukinuvawe na zadolìtelnite
notari i sudii);
»
registracija na biznisot po elektronski pat;
»
nametnuvawe na t.n. “silence is consent” pravilo. Site zemji imaat zakonski
definirani vremenski rokovi za traeweto na procesot na registracija. No,
dràvnite slu`benici naj~esto nemaat motiv da gi presretnuvaat tie krajni
rokovi. Re{enieto e ednostavno: definirawe na pokratok vremenski rok,
pridruèn so “silence is consent” pravilo. So ova pravilo {tom rokot }e bide
pre~ekoren, biznisot avtomatski se smeta za registriran;
»
standardizacija na potrebnite dokumenti.
Reformite na zapo~nuvaweto biznis moàt da pridonesat so 1/4 do 1/2 procentni
poeni vo stapkata na rast kaj zemjite vo razvoj. Ovie procenki proizleguvaat od
neodamne{nata studija7 sprovedena na nivo na firmi, koja vr{i komparacija na
rastot kaj industriite so niski бариери за влез nasproti industriite so visoki
barieri za vlez. Krajniot rezultat e: vo silno reguliranite industrii obemnite
proceduri go po-pre~uvaat rastot-dokaz deka uprostenata regulacija pottiknuva
rast, a ne obratno.
(6) Najlo{ata slika na klimata za investirawe i vloùvawe vo razvoj vo Republika
Makedonija definitivno ja sozdavaat dolgite i korumpirani ste~ajni postapki. Od
zemjite vo regionot Republika Makedonija (po Albanija) ima najlo{i performansi
spored traeweto i tro{ocite od ste~ajnata postapka. Imeno, edna ste~ajna postapka
vo prosek trae okolu 3,7 godini, dodeka tro{ocite na nesolventnosta dostignuvaat
38% od imotot. Ovie tro{oci vklu~uvaat sudski tro{oci, kako i provizii za
ste~ajnite upravnici, nezavisni proceniteli, advokati, smetkovoditeli itn.
Tro{ocite za mito i korupcija se isklu~eni. Koga tie bi moèle da se izmerat i da
se vklu~at vo analizata, ovoj procent sigurno drasti~no bi skoknal nagore.
7
Klapper at al. 2004
55
Grafikon 2
Tro{oci od vodewe ste~ajna postapka (% od imotot)
U{te poporazitelen e faktot {to spored indikatorot stapka na povrat na kapitalot,
Republika Makedonija e ubedlivo najlo{a biznis destinacija. Duri i Albanija, koja
pokaùva najvisoki tro{oci od ste~ajna postapka vo regionot ima povisoka stapka
na povrat od nas. Taka, vo Republika Makedonija stapkata na povrat na kapitalot
iznesuva 15,4, {to zna~i deka na eden dolar pobaruvawe kreditorite uspevaat da
naplatat 15,4 centi, odnosno okolu 1/10 od vkupniot iznos na pobaruvawata. Kolku
za sporedba, ovoj indikator se dviì od okolu 35 vo Ungarija, Bosna i Hercegovina
i Bugarija, do 28 vo Albanija, Hrvatska i Slovenija.
Grafikon 3
Stapka na povrat na kapitalot od ste~ajna postapka (centi na eden dolar)*
56
*Stapkata na povrat ja meri efikasnosta na ste~ajnata procedura. Taa aproksimira
kolku centi na eden dolar od svoite pobaruvawa moàt kreditorite, dano~nite
vlasti i vrabotenite da povratat od nesolventnata firma.
Vo razvienite zemji ste~ajnata postapka zavr{uva za pomalku od edna godina, a toa
se postignuva so kombinacija na brzina, niski tro{oci i kontinuitet vo biznis
operaciite. Republika Makedonija, spored tro{ocite od ste~aj vleguva vo grupata
zemji so najgolemi tro{oci, kade dru{tvo ì pravat zemji od tipot na Kongo, Panama,
Centralnoafrikanskata Republika, Obedinetite Arapski Emirati i dr.
Podobruvaweto na efikasnosta na ste~ajnata postapka im pomaga na pretpriema~ite
da go pro{irat svojot biznis i da zapo~nat nov. Povisokite stapki na povrat povlekuvaat i pogolema podgotvenost na bankite da kreditiraat, a so toa novite
firmi dobivaat pristap do pogolemi finansiski resursi. Slobodata da ne se
uspee vo biznisot i efikasno da se izleze od propadnatata ideja garantira naso~uvawe na ~ove~kiot i finansiskiot kapital vo zemjata kon najproduktivnite
celi. Brzata i efikasna likvidacija na neefikasnite firmi vlijae pozitivno vrz
sevkupnata produktivnost vo zemjata. Vo 1990-te godini, efikasnata likvidacija na
neproduktivnite firmi pridonese so 19% vo rastot na produktivnosta vo Tajvan,
23% vo Koreja i 39% vo Indonezija.
Reorganizacijata na ste~ajniot proces e kompleksna procedura, koja moè da fun
kcionira samo vo uslovi na efikasno sudstvo, kompetentni ste~ajni upravnici i
likvidni pazari za sredstvata na propadnatite firmi. Zemjite vo tranzicija, kako
{to e Republika Makedonija, obi~no ne gi ispolnuvaat site ovie uslovi. No za toa,
posvetenosta na reformite moè da dade zna~ajni rezultati. Vladite, pred sè, treba
da se rakovodat od slednive preporaki: da se obezbedi specijalna ekspertiza za
ste~ajniot proces, da se ograni~i vremeto na àlbi i da se platat administratori
koi }e ja maksimiziraat vrednosta na imotot na nesolventnata firma.
***
Pri~ini za egzistencija na visokite transakcioni tro{oci vo makedonskata ekonomija ima mnogu - lo{ata institucionalna postavenost, nejasnite i obemni zakoni,
neefikasno sudstvo, nekoordinirani institucii, nepostoewe na politi~ka volja
za sproveduvawe reformi... Spored teorijata na javen interes, kolku {to procesot
e pozatvoren, bara pove}e proceduri i vreme. Spored teorijata na javen izbor,
dolgite proceduri pridruèni so mnogu odloùvawa ja pottiknuvaat pojavata
na mito i korupcija (toolboth view) i/ili ja namaluvaat atraktivnosta za vlez na
potencijalnite investitori (capture view). Nivoto na korupcija i otsustvoto na
efikasno upravuvawe sekako deka imaat vlijanie vrz nivoto na transakcionite
57
tro{oci, bidej}i birokratite i politi~arite, normalno, sakaat da ostvarat ekstra
prihod. Korupcijata moè da bide i pri~ina i posledica na visokite transakcioni
tro{oci. Ovaa dvojna kauzalnost e op{to priznaena, re{enieto {to se forsira e
deka za Vladata mnogu polesno e da reducira ili otstrani del od administrativnite
proceduri, otkolku da se obiduva do go promeni nivoto na korupcija vo zemjata.
Koga politi~arite kone~no cvrsto }e odlu~at da go sru{at „golemiot crven
yid”, tie vo osnova treba da se fokusiraat na tri mnogu zna~ajni poliwa na promeni: administrativni, tehnolo{ki i institucionalni. Naglasuvaweto na administrativniot aspekt e opravdano od prosta pri~ina {to kompleksnite i
prekumerni proceduri mnogu ~esto se produkt na apsolutno nepotrebni formi,
potpisi i dokumenti. Tehnologijata moè da bide korisna alatka preku me|usebnoto
povrzuvawe na instituciite via virtuelni mreì, so {to bi se olesnila komunikacijata, i toa ne samo pome|u investitorite i Vladata, tuku i pome|u samata javna
administracija. Kone~no, neophoden e golem napor za institucionalni reforminaj~esto vo nasoka na t.n. one-stop-shop. Me|u naj~esto prepora~uvanite merki
koi treba da bidat involvirani vo paketot reformi vo nasoka na izgradba na stabilni institucii i zdrava biznis klima spa|aat: unapreduvawe na procesot na
kompjuterizacija na ministerstvata, monitoring na konkurencijata i nelegalno
angaìranata rabotna sila, monitoring na rabotata na inspektorite i kazni
za prekr{itelite, edukacija na pretpriema~ite okolu postojnite normi, kako
i podobruvawe na uslovite za normalno rabotewe na nivnata firma. Sepak, ne
treba da se zaboravi faktot deka rezultatite od reformite moàt celosno da ne
gi ispolnat o~ekuvawata. Ova se objasnuva so nedovolnata koordinacija vo javnata
administracija, kako i potencijalniot otpor od srednostepenite birokrati, koi
bi preferirale status quo. Da ne ja zaboravime i potrebata od promena na mentalitetot {to bara vreme i prolongirani akcii, kako i cvrsta politi~ka volja i
posvetenost. Procesot na racionalizacija na transakcionite tro{oci e te{ka
zada~a. Administrativnite reformi mora da bidat inkorporirani vo edna poseopfatna paleta na reformi, kako {to se trgovski i finansiski liberalizacii,
borba protiv korupcijata i reformirawe na javniot sektor.
58
MATRICA - INSTITUCII
Problem
Predlog - re{enie na
problemot (preporaka)
Vremenska
ramka za
re{avawe na
problemot
Analiza na vlijanieto
Lo{a institucionalna Voveduvawe na
postavenost
edno{alterski sistem
Nekoordiniranost
pome|u instituciite
i otsustvo na
kompjuterizacija
i elektronsko
povrzuvawe pome|u
instituciite
Elektronska vlada, t.e.
elektronsko povrzuvawe
pome|u samite institucii
i pome|u niv i privatniot
sektor
Neorganiziranost
vnatre vo
instituciite
Modernizacija i
reorganizacija na
dràvnata administracija
preku otvorawe na
Kontinuirano
posebni specijalizirani
oddelenija, slu`bi, biroa
i agencii
Jaknewe na kapacitetite
Slaba kadrovska,
vo tehni~ka, materijalna
tehni~ka i materijalna i prostorna smisla.Ova
ekipiranost
posebno e potencirano za
Katastarot
Itno
Podobruvawe na
koordiniranosta i
organiziranosta pome|u
instituciite i nivnata
komunikacija.]e se napravi
baza na komunikacija i kon
javnosta preku osnovawe
informacioni centri vo
soodvetnite institucii
{to zna~i i sozdavawe na
informaciono op{testvo
koe e sostaven del na sekoja
pazarno orientirana
ekonomija
Podobruvawe
na efikasnosta,
organiziranosta i
koordiranosta pome|u niv
Kontinuirano
Podobruvawe na
komunikacijata i
koordinacijata so drugite
institucii i efikasnosta vo
izvr{uvawe na zada~ite
Niska efikasnost
Reducirawe na
procedurite i
regulativite vo pogled na
po~ituvawe na odredeni
zakoni, postapki, osobeno
za privatniot sektor za
Usoglasuvawe
nivnoto operirawe vnatre so EU
na doma{niot i nivniot
regulativi
izlez na nadvore{nite
pazari posebno
potrebno vo carinata
zaradi zgolemuvawe na
efikasnosta
Namaluvawe na brojot
na dokumenti i ~ekori
za kontrola, koristewe
elektronski deklaracii i
centralizacija na naplatata
Nepostoewe na
sistem na kazni i
nagraduvawe
Voveduvaweto na sistemot
na nagraduvawe. Ovaa
merka posebno vaì za
inspekciskite slu`bi za
Itno
spre~uvawe na nelojalnata
konkurencija i sivata
ekonomija vo site oblasti
Pogolema motivacija
na vrabotenite za
efikasno izvr{uvawe na
zada~ite. Podobruvawe na
konkurentskiot ambient
59
Nedovolna
kvalifikuvanost
na dràvnata
administracija
Dokvalifikacija,prekva
lifikacija i obuka na
dràvnata administracija Kontinuirano
soodvetna za rabotnoto
mesto
Postoewe na
nepotizam kako
problem od
subjektiven karakter
Samata Vlada, odnosno
nadle`nite vo
ministerstvata i
instituciite treba da
bidat svesni deka za
uspeh se va`ni, pred sè,
kvalitetot i stru~nosta
Zgolemuvawe na efikasnosta
preku kvalitetna ponuda na
uslugi
Zgolemuvawe na svesnosta
Partisko vlijanie vo
deka za uspeh se potrebni
pogled na vrabotuvawe
kvalitet i stru~nost
Nejasnotii vo Zakonot
za ste~aj
Voveduvawe na nov zakon
za ste~aj koj treba da gi
zgolemi ovlastuvawata
na ste~ajnite upravnici,
ulogata na ste~ajniot sovet
da bide vtorostepena i
da se vovedat postrogi
kazni za korumpiranoto
odnesuvawe na ste~ajnite
upravnici
Zakonot za trgovski
dru{tva vo dovolna
merka ne e
koncizen
Treba da se objasni
materijata vo delot na
udelite, akcionerskiot
kapital, vidot na akciite,
dividendata koga se
izdvojuva vo vid na
nagrada ili pro{iruvawe
na proizvodstvoto
Usoglasuvawe
so EU
zakonodavstvo
Nejasnost na Zakonot
za finansirawe na
op{tinite
Promeni vo vrska so
raspredelba na prihodite
od DDV
Itno
Promeni vo domenot
na eliminirawe
na zloupotreba na
Zloupotreba na
invalidi vo firmite
Zakonot za invalidi od koi{to gi vrabotuvaat
strana na za{titnite
poradi toa {to nosat
kompanii
golemi beneficii i
olesnuvawa na firmite
vo dol`ni~kite obvrski
sprema dràvata
[to e mo`no
pobrzo
Zgolemuvawe na
Nedovolna konciznost kontrolnite mehanizmi i
na Zakonot za
standardi za individuite
socijalna za{tita
koi{to bi moèle da
koristat socijalna pomo{
Usoglasuvawe
so EU
zakonodavstvo
Postignato pogolemo
finansisko izedna~uvawe
pome|u op{tinite
60
61
Transakcioni
tro[oci
vo sudstvoto
62
63
Definirawe i metodologii za analizirawe i merewe na transakcionite tro{oci
Doc. d-r Van~o Uzunov, Praven fakultet - Skopje
DEFINIRAWE I METODOLOGII
ZA ANALIZIRAWE I MEREWE
NA TRANSAKCIONITE TRO[OCI
[to se transakcioni tro[oci?
Transakcionite tro{oci denes se op{to prifateni kako mnogu zna~ajna ekonomska
kategorija, odnosno kako specifi~en oblik na tro{oci koi vo sekoja sovremena
pazarna ekonomija imaat odlu~uva~ko zna~ewe za dinamikata na nejziniot razvoj.
No, nasproti toa, nivnoto definirawe ne e oslobodeno od kontroverznost i sprotivstaveni mislewa i koncepcii. Poa|aj}i od golemoto zna~ewe, kako i od defini
cionata kontroverznost, nekoi avtori smetaat deka vo transakcioni tro{oci
moàt da se vbrojat site tro{oci koi ne se eksplicitno i striktno opfateni so
drugite kategorii tro{oci. Sepak, za da moàt da se analiziraat i izmerat, {to
pretstavuva krajna cel (i) na predmetniot proekt, vo konkretniot slu~aj na makedonskata ekonomija, transakcionite tro{oci treba najnapred da bidat precizno
definirani.
Vo taa smisla, bez navleguvawe vo mnogu golemi detali, se prepoznavaat dve
razli~ni koncepcii koi go objasnuvaat i analiziraat poimot transakcioni
tro{oci. Tie se: (1) neoklasi~nata ekonomska {kola; i (2) ekonomskata {kola na
sopstveni~ki prava.
1. Neoklasi~nata ekonomska {kola ima eden relativno potesen pristap kon
definiraweto na transakcionite tro{oci. Od edna strana, vo tipi~nite
neoklasi~ni ekonomski analizi, t.e. vo gradeweto na standardnite General
Equilibrium Analysis ekonomski modeli, ~esto se poa|a od pretpostavkata “dokolku transakcionite tro{oci se ednakvi na nula, toga{ sleduva... (toa {to e
predmet na dokaùvawe)”. Od druga strana, del neoklasi~ni avtori go prifa}aat
postoeweto na poseben vid tro{oci koi se narekuvaat transakcioni tro{oci,
64
no vo analiti~ka smisla, tie se sveduvaat (samo) na tro{ocite koi se pojavuvaat pri razmenata (transferot) na sopstvenosta i sopstveni~kite prava.
Vsu{nost, „edna tipi~na definicija na transakcioni tro{oci koja se sretnuva vo [neoklasi~nite] trudovi e toa deka... tie proizleguvaat od transferot
na nekoja sopstvenost, bidej}i stranite vo sekoja razmena mora me|usebno da
se pronajdat, da komuniciraat i da razmenat informacii. Moè da bidat neophodni i inspekcija i merewe na dobrata koi treba da se razmenat, da se sostavat dogovori, da se konsultiraat advokati ili drugi eksperti” [Douglas W.
Allen, 1999, str. 894]. Zna~i, kaj neoklasi~nata {kola transakcionite tro{oci
se povrzuvaat samo so razmenata na sopstvenosta.
No, ne{to {to e isto taka interesno, e faktot deka za neoklasi~nite analiti~ari tro{ocite na organizacijata i razmenata na sopstvenost {to postojat
vo ramkite na edna firma - vo prv red tuka se misli na razmenata na sopstvenosta vrz rabotnata sila koja vrabotenite im ja prodavaat na rabotodavcite
- ne pretstavuvaat transakcioni tro{oci, tuku za transakcioni tro{oci se
smetaat edinstveno tro{ocite koi se pojavuvaat pri razmena me|u firmi.
Vsu{nost, soglasno taa logika, dokolku edna ekonomija se pretstavi kako edna
ogromna firma (se misli na edna celosno dràvno-uredena ekonomija), toga{
vo nea, po definicija, ne bi postoele transakcioni tro{oci.
2. Za ekonomskata {kola na sopstveni~ki prava, pak, osnoven fokus na interes se
zakonite i pravilata, op{testvenite normi i obi~aite, kako i instituciite
i organizaciite koi sozdavaat inicijativi za ekonomsko odnesuvawe na
subjektite, a tie inicijativi se striktno povrzani so ostvaruvaweto na
nivnite sopstveni~ki prava. Bidej}i ostvaruvaweto na sopstveni~kite
prava, vo osnova, sodrì dve celini - vospostavuvawe i odrùvawe na sopstveni~kite prava - sleduva deka transakcionite tro{oci gi opfa}aat site
oportunitetni tro{oci koi se pojavuvaat pri vospostavuvaweto i odrùvaweto na sopstveni~kite prava. So drugi zborovi, toa se tro{ocite koi
ekonomskite akteri gi imaat vo slu~aite koga treba da gi donesuvaat svoite
odluki za alokacijata na svojata sopstvenost, bilo da se raboti za odluki za
izbor na alokacija za sopstvenosta, ili pak za dokaùvawe na osporeno pravo
za alokacija na sopstvenosta.
Konceptot za transakcionite tro{oci, definiran soglasno logikata na ekonomskata {kola na sopstveni~ki prava, e mnogu {irok, a vo literaturata ~esto se opi{uva
kako: transakcionite tro{oci vo ekonomijata se analogni na trieweto vo fizikata;
t.e. zagubite koi se povrzani so transakcionite tro{oci vo ekonomijata se analog
ni na zagubite povrzani so trieweto vo fizikata. Kako {to vo realniot „fizi~ki
svet” ne postoi situacija bez zagubi od triewe, taka i vo realniot “ekonomski svet”
ne postoi situacija koga ne postojat zagubi poradi nepostoewe na transakcioni
tro{oci. Koga bi postoel „svet” (ekonomija) so nulti transakcioni tro{oci i koga
65
strankite bi gi imale site potrebni informacii, nema da postoi nesigurnost na
ostvaruvaweto na sopstvenosta i za izvr{uvaweto na transakciite, sledstveno }e
doa|a do najdobra mo`na alokacija na resursite (Teoremata na Coase).
No, bidej}i vo realniot svet ne postoi ekonomija so nulti transakcioni tro{oci i
perfektna informiranost, se pojavuva potrebata od jasno i precizno definirawe
na sopstvenosta i sopstveni~kite prava, kako i nivna za{tita.
Pokonkretno specificirani od aspekt na poimaweto na ekonomskata {kola na
sopstveni~ki prava vo grupata transakcioni tro{oci treba da se vbrojat:
»
tro{ocite za nadminuvawe na barierite na vlez i izlez od pazarot;
»
tro{ocite povrzani so nao|aweto partner(i) za edna transakcija (t.n. istraùva~ki i informacioni tro{oci);
»
tro{ocite povrzani so pregovaraweto i sklu~uvaweto dogovor(i) (t.n. dogovorni tro{oci);
»
tro{ocite povrzani so potrebata od (eventualno) ostvaruvawe na eden dogovor
i dogovornite klauzuli i vetuvawa (toa se tro{ocite koi se pojavuvaat vo slu~aj
na dogovoren spor, tro{ocite na sudska ili arbitra`na postapka i sl.);
»
tro{ocite za pribavuvawe (eventualno potrebni) dozvoli i drugi administrativni dokumenti za izvr{uvaweto na edna transakcija;
»
tro{ocite za kontrola (inspekcija);
»
tro{ocite za sproveduvawe na sudskite odluki (tro{ocite na policijata povrzani so toa) itn.
I pokraj relativnata op{irnost, vidovite tro{oci vo navedeniot pregled, sepak,
ne treba da se smetaat i kako celosno opfatna kategorizacija.
Prethodnata debata povrzana so definiraweto na transakcionite tro{oci gi
poso~uva aspektite koi treba da bidat opfateni pri nivnoto analizirawe i merewe. Vo taa smisla, dokolku se napravi sogleduvawe na su{tinata na poimot sopstvenost, stanuva jasno deka realnata analiza i merewe na transakcionite tro{oci
treba da se vrze so nivnoto po{iroko definirawe koe go pravi ekonomskata
{kola na sopstveni~ki prava, a vo koe, vsu{nost, e opfateno i definiraweto na
transakcionite tro{oci koe go pravi neoklasi~nata ekonomska {kola. Imeno,
soglasno bazi~nite postulati na pravnata teorija, “biten element na sopstvenosta e prisvojuvaweto... Prisvojuvaweto... se izrazuva vo dve odnesuvawa sprema
prisvoen predmet [sopstvenost]: koristewe i raspolagawe. Koristeweto zna~i da
se tro{i i potro{i stvarta [sopstvenosta], da se crpi i iscrpi podobnosta {to
66
taa ja ovozmoùva za zadovoluvawe na opredelena potreba. Raspolagaweto [pak]
ja ozna~uva samo okolnosta na vovlekuvawe na stvarta vo sferata na interesot
na prisvojuva~ot... Zna~i, prisvojuvaweto, vo vid na koristewe i raspolagawe, ja
pravi sodrìnata i su{tinata na sopstvenosta” [Gams, 1987]. A vo ekonomskite
analizi, vsu{nost, pokraj prisvojuvaweto (koe gi opfa}a koristeweto i raspolagaweto) na edna sopstvenost, se dodavaat u{te dve prava koi se povrzani i proizleguvaat od sopstvenosta : prvoto se odnesuva na pravoto na upravuvawe (kako pravo
na odlu~uvawe okolu (ne)vnesuvaweto na sopstvenosta vo prometot ili proizvodstvoto), dodeka vtoroto pravo e pravoto na raspredelba na plodovite (dobivkata)
od koristeweto (vloùvaweto) na sopstvenosta [N. Uzunov i Q. Kostovska, 2000].
Vsu{nost, „sekoj subjekt na pravoto vo svojata sopstvenost mora da ima edno apsolutno pravo koe se prenesuva vo pravniot promet... Toa osnovno, apsolutno i stvarno
pravo e takanare~enoto pravo na upravuvawe i pravo na raspolagawe” [Gams,
1987].
No, poa|aj}i od dosega debatiranata to~ka, su{tinata na analizata i mereweto na
transakcionite tro{oci se sostoi vo izgraduvaweto sistem - kako zbir na zakoni, pravila, op{testveni normi, obi~ai, institucii i organizacii - vo koj tie }e
imaat konstantna tendencija kon minimizirawe. Na toj na~in, isto taka, se pravi
i povrzanosta me|u transakcionite tro{oci i instituciite (vo {iroka smisla toj
termin opfa}a dve dimenzii: edna se neformalnite pravila (obi~ai, tradicii, tabua, kodeksi na odnesuvawe itn.), a vtorata se formalnite pravila (ustav, zakoni,
prava na sopstvenost i celokupnata regulativa). Odnosno, koga transakciite ne se
nepostojni, presudno e zna~eweto na instituciite. Bidej}i najgolem del od nacionalniot dohod vo razvienite zemji e namenet za transakcii, instituciite pretstavuvaat esencijalni determinanti na efikasnosta na pazarite, ottuka i na dinamikata na ekonomskiot razvoj.
Merewe na transakcionite tro[oci
Ednakvo kako i kaj definiraweto, i koga treba da se premine kon konkretno merewe
na transakcionite tro{oci vo edna ekonomija, se pojavuvaat problemi, ovojpat od
metodolo{ka priroda. Toa go pokaùva iskustvoto.
Imeno, prv (verojatno i najambiciozen) obid da se izmerat transakcionite
tro{oci na edna ekonomija (stanuva zbor za ekonomijata na SAD, i toa za period
od 100 godini - 1870-1970), go imaat napraveno Volis i Nort [Wallis and North, 1986].
Vo literaturata se sre}ava iskaùvaweto deka taa analiza pretstavuva eden vid
makroekonomski pristap kon transakcionite tro{oci.
67
Soglasno obrazloènijata na Alen [Douglas W. Allen, 1999], Volis i Nort poa|aat
do edno kompromisno metodolo{ko re{enie za podeluvawe na vkupnite resursi
vo ekonomijata na del naso~en kon (alociran vo dejnosti na) razmenuvawe („transakcii”), {to pretstavuva merka na transakcionite tro{oci, i na del naso~en kon
proizvodstvo („transformacija”). Avtorite toa go pravat poa|aj}i od tipovite na
aktivnosti koi gi izvr{uva angaìranata rabotna sila vo oddelnite dejnosti
(sektori). “Nie gi delime rabotnite anga`mani na takvi koi obezbeduvaat prvenstveno transakcioni uslugi na firmata i, preku nivno eliminirawe, na takvi koi
obezbeduvaat prvenstveno uslugi na transformacija. Naemninite na vrabotenite
vo ‘transakciskite anga`mani’ ja formiraat merkata na transakcioniot sektor vo
ramki na firmite” [Wallis and North, 1986, str. 100].
Pri toa, prvo e interesno toa {to, so takviot pristap i vo konceptualna smisla Volis i Nort, inaku eminentni pretstavnici na ekonomskata {kola na sopstveni~ki
prava, vsu{nost, se pribliìle (t.e. izedna~ile) so potesnata neoklasi~na definicija na transakcionite tro{oci. No, toa e pomalku zna~ajno. I vtoro, svesni
deka kompromisot so podeluvawe na celokupnata ekonomija na dva sektora zna~i
deka “uslugite za za{tita i obezbeduvawe” (policija, sudstvo itn.) }e treba da bidat
vklu~eni vo netransakciskiot sektor na ekonomijata, Volis i Nort pravat promena
na nivnoto klasificirawe kon transakciskiot sektor [isto, str. 102-103]. So toa
metodologijata za analizirawe i merewe na transakcionite tro{oci dobiva vo
kvalitativna smisla. Inaku, nivnata analiza doa|a do zaklu~ok deka transakcioniot sektor na ekonomijata na SAD opfa}a zna~itelen del od vkupnata ekonomija,
so udel koj porasnal od okolu 25 na nad 50 procenti vo periodot od 1870 do 1970
godina [Samar K. Datta et.al., 2004, str. 8].
Od edna strana, kako {to istaknuva Dejvis [Davis, 1986], takvata procenka na transakcionite tro{oci e premnogu robusna da gi opfati duri i malite promeni na
linijata koja gi razgrani~uva transakciite od proizvodstvoto. Dali eden farmer
e menaxer ili marketing agent pove}e otkolku {to e rabotna sila za proizvodstvo
na prehranbeni proizvodi? Vpro~em, site rabotni anga`mani imaat, pove}e ili
pomalku, elementi i na transakcii i na proizvodstvo, koi e re~isi nevozmo`no
da se razdvojat. Ottuka, vo odredeni studii [Douglas W. Allen, 1999] se konstatira
deka tipot na analiza na transakcionite tro{oci predloèn od Volis i Nort ne
moè da se zeme kako op{to prifatena (standardna) metodolo{ka podloga za nivno
analizirawe i merewe.
Od druga strana, navedenata metodologija na Volis i Nort ne treba da bide nitu
sosema otfrlena. Do istiot zaklu~ok doa|aat i oddelni istraùva~i vo skore{no
vreme, koi izrabotuvaat analizi i merewe na transakcionite tro{oci tokmu preku
68
nejzino koristewe, no i so odredeno nadgraduvawe. Stanuva zbor za analizata na
grupa avtori od Indiskiot institut za menaxment (Indian Institute of Management),
koi imaat napraveno analiza na „Imlikaciite na transakcioniot sektor vrz razvojot na ekonomijata na Indija vo periodot 1950 - 2003 godina” [Samar K. Datta
et.al., 2004]. Avtorite pravat razgrani~uvawe me|u transformacioni i transakcioni funkcii vo proizvodstvoto, pa, koristej}i podatoci za output-ot na transformacioniot i transakcioniot sektor vo celata ekonomija, preku formirawe na
poseben “koeficient na poddr{ka” (support ratio) - kako proporcija me|u output-ot
na transformacioniot vo odnos na transakcioniot sektor vo ekonomijata - vr{at
procenka na zna~eweto (vlijanieto) koe go ima transakcioniot sektor za proizveduvawe na edinica proizvodstvo vo ramki na transformacioniot sektor na indiskata ekonomija. Pri toa, za razlika od slu~ajot na SAD analiziran od strana
na Volis i Nort, tie pronao|aat opa|a~ko zna~ewe (vlijanie) na transakcioniot
sektor vo indiskata ekonomija vo analiziraniot period (za {to tie ponuduvaat i
soodvetna argumentacija). No, gledano od metodolo{ki aspekt, avtorite ponuduvaat
relativno izdràn instrumentarium koj moè da se koristi za „makroekonomsko”
analizirawe na transakcionite tro{oci i vo drugi ekonomii. Istoto se odnesuva
i za analizata i mereweto na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija.
Alternativen, no retko upotrebuvan, pristap kon analizirawe i merewe na transakcionite tro{oci imaat avtorite Masten, Mean i Snajder [Masten, Meehan and
Snyder (1991)] (spored : [Douglas W. Allen, 1999]). Tie koristat tehniki na regresirawe (swithching regression techniques) i na kriti~ki regresioni modeli (censured
regression models), koi se koristat vo analizi na ekonomikata na rabotnata sila.
Od tie analizi tie dobivaat realni podatoci za procenetiot pari~en (dolarski)
izraz na organizacionite tro{oci, pa ottuka moàt da napravat procenka na goleminata na individualnite koeficienti na vidovite rabotni anga`mani, a ne samo
na nivnoto relativno vlijanie.
Drug sosema razli~en (ne samo alternativen) pristap kon analizirawe i merewe
na transakcionite tro{oci, e pristapot koj po~nal da se razviva so trudot na Ernando de Soto [Hernando De Soto (1989)]. Toj pristap poa|a od nedostatocite vo analizata na Volis i Nort, odnosno se trudi da gi opfati konkretno “nepazarnite” (ili
administrativnite) transakcioni tro{oci. Iako originalniot trud na De Soto se
odnesuva samo na tro{ocite za zapo~nuvawe biznis, logikata na negovata analiza
ima privle~eno golemo vnimanie, koe rezultiralo so nejzina dorazrabotka. êsto,
za razlika od pristapot na Volis i Nort, ovoj pristap se narekuva mikroekonomski
pristap kon transakcionite tro{oci.
69
Edna porazrabotena verzija na metodolo{kiot pristap na De Soto e napravena
od strana na Aleksandra i Li Benam (Alexandra and Lee Benham), {to pretstavuva
del od istraùva~kite aktivnosti na Institutot “Ronald Kouz” (The Ronald Coase
Institute) i Univerzitetot “Va{ington” od Sent Luis, SAD. Vo svojata analiza avtorite se zadrùvaat na analizirawe na tro{ocite na razmenata (Costs of Exchange),
koi gi definiraat kako oportunitetni tro{oci koi sekoja individua treba da go
podnese dokolku saka da se stekne so odredeno dobro, pri koristewe na dadena
forma na razmena i vo dadeno institucionalno opkruùvawe. Tro{ocite na raz
menata vo opi{anata smisla gi opfa}aat obete, cenata na dobroto i transakcionite tro{oci povrzani so steknuvaweto so dobroto, no avtorite poa|aat od toa
deka me|unarodnoto sporeduvawe na tro{ocite na razmena go otkrivaat delot na
transakcioni tro{oci, koj pretstavuva zna~aen del od vkupnite oportunitetni
tro{oci [A. and L. Benham, 2004, str. 6-7]. Analogen metodolo{ki pristap za analizirawe na transakcionite tro{oci sodrì i studijata na Banante (Miguel Jaramillo Baanante), vo koja se analizirani tro{ocite za osnovawe biznis (firma) vo
slu~ajot na Peru, kako i vo studijata na Zilberstajn i Gra~a (Decio Zylbersztajn and
Carolina T. Graça) od Fakultetot za ekonomija i biznis pri Univerzitetot vo Sao Paolo, vo koja se analizirani tro{ocite za osnovawe biznis (firma) vo slu~ajot na
Brazil. Podatocite vrz koi se praveni navedenite analizi se baziraat vrz anketni
istraùvawa, vo koi tro{ocite se iskaùvaat kako procent od BDP, a vo tro{ocite
se sobrani i direktnite i oportunitetnite (se odnesuvaat na vremeto potrebno za
“kontaktirawe” so vrabotenite vo dràvni agencii i institucii) za razni dozvoli
i sl. tro{oci povrzani so formiraweto biznis.
Kulminacijata na razrabotkata na mikroekonomskiot pristap i analognata metodologija za analizirawe na transakcionite tro{oci e napravena od strana na Svetskata banka, po {to sleduvaat niza analizi na transakcionite tro{oci vo golem
broj dràvi vo svetot objaveni pod naslovot “Pravewe biznis” (Doing Business).
70
Zakluôci
Od navedeniot pregled na definiraweto i metodolo{kite pristapi za analizirawe i merewe na transakcionite tro{oci se izvlekuvaat relevantni zaklu~oci
i za konkretniot slu~aj na makedonskata ekonomija. Vo taa smisla, preporakite se
dviàt vo dvojna nasoka :
1. Da se izraboti edna “makroekonomska analiza”, so koristewe na metodologijata
razviena od strana na Volis i Nort, odnosno pospecifi~no, soglasno nejzinata
dorazrabotka napravena od strana na avtorite od Indiskiot institut za menaxment ;
2. Da se izraboti i “mikroekonomska analiza”, so pomo{ na soznanijata i podatocite dobieni od dosega napravenoto anketno istraùvawe, no pritoa, da se
napravi obid da se stigne i do kvantifikacija (kako procent od BDP) na sekoj
vid transakcionen tro{ok koj e identifikuvan.
Na toj na~in, }e se dobie celosna slika na transakcionite tro{oci vo makedon
skata ekonomija.
71
Analizirawe i merewe na op{testvenite tro{oci
povrzani so sudstvoto vo Republika Makedonija
Doc. d-r Van~o Uzunov, Praven fakultet - Skopje
ANALIZIRAWE I MEREWE NA
OP[TESTVENITE TRO[OCI
POVRZANI SO SUDSTVOTO
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
(prakti~en del)
Ekonomsko modelirawe na sudskata postapka
Vo sovremenata disciplina Ekonomika na pravoto (Law & Economics), pokraj ekonomskite modeli koi se odnesuvaat na drugi podra~ja od pravoto, razvieni se i
teoretski ekonomski modeli so koi se prou~uvaat pra{awata povrzani so ekonomikata na sudstvoto, odnosno so ekonomikata na sudskite postapki. So tie modeli se prou~uva odnesuvaweto na subjektite (gra|anite ili pravnite lica) koga
}e se najdat vo pozicija da odlu~uvaat dali da stanat ili, dokolku se vo mo`nost
da izbiraat, da ne stanat subjekti vo odredena sudska (parni~na) postapka koja
se vodi pred odreden sud. Pri toa, nivnoto odnesuvawe se prou~uva od aspekt
na toa kolku, odnosno prethodno i dali voop{to, na subjektite im se isplatuva
da zapo~nat da vodat odredena sudska postapka, imaj}i gi predvid, pred sè, tro{ocite, sekvencioniranosta i vremetraeweto na sekoja faza na edna tipi~na
sudska postapka. Instrumentariumot koj se primenuva vo takvoto modelirawe i
analizirawe e del od standardniot instrumentarium na mikroekonomskata analiza.
Pojdovna postavka na bazi~nite teoretski ekonomsko-pravni modeli na sudskata
postapka (ovoj prikaz e napraven spored Bruce H. Kobayashi & Jeffrey S. Parker: Civil
Procedure: General, Encyclopedia of Law and Economics, Book 7000) e postoeweto na
dva subjekta: tuìtel (p), koj ima potencijalno barawe sprema tuèniot (d). Pri toa,
soglasno bazi~nite pretpostavki od koi trgnuvaat site teoretski ekonomski modeli,
i vo ekonomskite modeli na sudskata postapka se pretpostavuva deka subjektite
se racionalni su{testva, {to zna~i deka tie nastapuvaat (donesuvaat odluki za
72
(ne)prezemawe na odredeni dejstva), pred sè, imaj}i go predvid maksimiziraweto
na sopstvenata korist. Vo taa smisla, procenkata na neto - o~ekuvanata vrednost na
tuìtelot (t.e. negovata dobivka - NEV), {to toj moè da ja dobie preku pominuvawe
niz edna (sekoja) faza od sudskiot proces, e ednakva na verojatnosta deka toj }e go
dobie sporot (Pp), pomnoèna so visinata na o~ekuvanata “nagrada” (ili nadomest
na {teta - Dp), minus marginalnite tro{oci koi gi pla}a na tuìtelot za vodeweto
na postapkata (Cp). Funkcijata na tuèniot, pak, za procenuvawe na o~ekuvanata
vrednost (t.e. negovata dobivka - EL) e analogna, i se povrzuva na negovata procenka
na verojatnosta deka toj }e go dobie sporot (Pd), pomnoèna so o~ekuvanata „nagrada”
(ili osloboduvawe od nadomest na {teta - Dd), plus marginalnite tro{oci koi toj
gi pla}a za vodeweto na postapkata od eden sudski proces (Cd). Vo porazvienite
verzii na navedeniot bazi~en model, za del od varijablite se pretpostavuva deka
se zavisno (endogeno) odredeni, kako, na primer, izborot na visinata na tro{ocite
kolku }e se plati za advokatski i sli~ni uslugi itn., od {to pak zavisi procenkata
na isplatlivosta na postapkata.
Najgolem del od ekonomskite modeli na sudska postapka - tipi~no za anglosakson
skiot praven sistem, no ~esto i za kontinentalniot praven sistem - trgnuvaat
od faktot za sekvencioniranost na sudskite postapki (nivno odvivawe niz
pove}esledovatelni fazi ~ie slu~uvawe zavisi od ishodot na prethodnite fazi).
Toa, vo ekonomska smisla, vo osnova se sveduva na povtorno (vo sekoja sledovatelna
faza) preocenuvawe na NEV i EL od strana na tuìtelot, odnosno tuèniot, ~ija pak
vrednost zavisi od novite informacii koi stanuvaat relevantni vo sekoja sledovatelna faza. Vo taa smisla, neto - o~ekuvanata dobivka (NEV) za tuìtelot, kako
i neto - o~ekuvanata zaguba (EL) za tuèniot, pretstavuvaat primarni determinanti
na inicijativnosta na subjektite da (ne) se vklu~at vo edna sudska postapka. Toa
doveduva do tri zaklu~oci:
»
prvo, bidej}i proceduralnite pravila na edna sudska postapka, odnosno
visinata na tro{ocite koi se povrzani so niv, imaat odlu~uva~ko vlijanie vrz
kaluliraweto na NEV i EL, tie pravila, isto taka, imaat odlu~uva~ko vlijanie i
vo odreduvaweto na inicijativnosta i isplatlivosta od prezemawe i vodewe
na sudskite postapki;
»
vtoro, deka analizata na tro{ocite na sudskite postapki, tokmu zatoa {to stanuva zbor za nivna o~ekuvana vrednost (visina), dobiva opravdanost; i
»
treto, deka namaluvaweto, odnosno optimiziraweto na tro{ocite povrzani so
sudskite postapki, koi pretstavuvaat del od transakcionite tro{oci vo edna
ekonomija, imaat golemo vlijanie vrz alokacijata na sopstvenosta, a ottuka i
vrz vkupnata (makro) efikasnost na edna ekonomija.
73
Funkcioniraweto na sekoj pravosuden sistem ima tro{oci (t.e. ~ini pari),
pa ottuka su{tinata na analizata na tie tro{oci se sostoi vo toa da se izgradi
sistem na postapki koj }e vodi kon predvidlivost i optimizirawe na tro{ocite
na postapkite, so {to se pravi pridones vo namaluvaweto (t.e. optimiziraweto) na
transakcionite tro{oci vo edna ekonomija.
Metodologija za analizirawe na tro[ocite
na sudstvoto
Preminot od teorija na prakti~no merewe i analizirawe na tro{ocite na
sudstvoto i sudskite postapki vo konkreten slu~aj (konkreten praven sistem)
pretpostavuva izgraduvawe na metodologija so koja moè da se izraboti analizata.
Se poa|a od definiraweto na u~esnicite (subjektite) koi gi podnesuvaat tro{ocite
za sudskite procesi i postapki, za da se stigne do otkrivaweto koj subjekt koi i
kakvi vidovi tro{oci pokriva. So drugi zborovi, prvoto pra{awe e: koj ja pla}a
cenata na sudstvoto?
Vo generalna smisla, koga }e se postavi pra{aweto koj ja pla}a cenata (t.e. tro{ocite)
na sudstvoto, gra|anite, odnosno dano~nite obvrznici, pretstavuvaat centralna
pojdovna to~ka na analizata. Bidej}i, nezavisno od toa kolkav del od tro{ocite
na sekoja postapka, kako i do vkupnoto sudstvo, se pokrivaat preku dràvniot ili
lokalnite buxeti, a kolkav direktno od strana na direktnite u~esnici vo edna
sudska postapka, vo krajna instanca tro{ocite, vsu{nost, gi pokrivaat gra|anite.
No, za analizata e bitno da se napravi razlikata dali pokrivaweto na tro{ocite
e na direkten na~in (koga gra|anite se direktni u~esnici vo edna postapka), ili
indirekten na~in (koga gra|anite u~estvuvaat vo pokrivaweto na tro{ocite
preku pla}aweto danoci). Vo taa smisla, se pravi i podelbata na subjektite koi gi
pokrivaat sudskite tro{oci na javni i privatni pri {to, kako javen subjekt koj gi
pokriva tro{ocite na sudstvoto se smeta Vladata, dodeka pak privatni subjekti
se gra|anite koga se subjekti na eden sudski proces. Zna~i, dano~nite obvrznici
(gra|anite) vo odnos na sudstvoto se javuvaat vo dvojna uloga: (1) od edna strana,
tie se pla}a~i na tro{ocite na sudstvoto, bilo indirektno (preku polnewe na
buxetite) ili direktno; i (2) od druga strana, tie se i korisnici na sudskite uslugi.
Vo ekonomska smisla sudstvoto se tretira kako usluga, odnosno “javna usluga”,
no od specifi~en karakter, a ottuka i specifi~na organizacija na nejzinoto
izvr{uvawe.
Navedenata kategorizacija na vkupnite tro{oci za sudstvoto doveduva i do nivna
kategorizacija na dva vida tro{oci: op{testveni (ili institucionalni) i
privatni (ili individualni) tro{oci. Pri toa, vo kategorijata op{testveni
74
tro{oci se vbrojuvaat tro{ocite za odrùvawe na sudskiot sistem koi se pokrivaat
preku transferi od buxetite (centralni i/ili lokalni), dodeka vo kategorijata
privatni tro{oci se vbrojuvaat:
»
tro{ocite za advokatskite uslugi i uslugite od drugi eksperti;
»
tro{ocite povrzani so pla}aweto na administrativnite (sudskite) taksi;
»
tro{ocite povrzani so pla}aweto “kazni” (ili nedomestoci na {teti) vo odreden sudski spor (naj~esto od strana na subjektot koj }e go zagubi sporot); i
»
tro{ocite (ili cenata na ~inewe) povrzani so neupotrebata (t.e. neadekvatnata
upotreba) na odredena “vrednost” (sopstvenost) za tekot na vremeto dodeka se
re{i predmetot na eden sudski spor.
Pri toa, navedenata kategorizacija na tro{ocite na op{testveni i privatni se
odnesuva na slu~aite koga predmet na sudski spor e privatna sopstvenost (privatna
tu`ba), dodeka koga stanuva zbor za javna (dràvna) sopstvenost site tro{oci se
op{testveni (gi pla}aat site gra|ani). Isto taka, se pojavuva i edna druga interesna
opservacija, imeno, dali tro{ocite povrzani so neupotrebata (t.e. neadekvatnata
upotreba) na odredena “vrednost” (t.e. sopstvenost) za tekot na vremeto dodeka se
re{i predmetot na eden sudski spor se samo privatni, ili tie ednovremeno se
i op{testveni tro{oci. Od aspekt na potesno definirawe na sopstvenosta tie
tro{oci se privatni, no vo po{iroka smisla, tie se ednovremeno i op{testveni
tro{oci, bidej}i stanuva zbor za neadekvatno alocirani resursi vo ekonomijata
koi, seedno dali vo privatna ili vo javna sopstvenost, dodeka ne se re{i eden sudski
spor, ne pretstavuvaat del od sistemot (mehanizmot) za najoptimalno alocirawe na
vkupnite resursi vo edna ekonomija.
Gledano na poinakov na~in, vkupnite finansii povrzani so sudstvoto moè da se
nabquduvaat i od aspekt na nivnata podelba na prihodi i rashodi. Vo taa smisla,
prihodite na vkupniot sudski sistem na edna dràva vo osnova se sostojat od: prihodi od danoci, prihodi od administrativni i sudski taksi i drugi prihodi, dodeka
rashodite, pak, se delat na: rashodi za plati (na sudiite i drugite vraboteni vo
sudstvoto), materijalni rashodi na sudstvoto i drugi (ostanati) vidovi rashodi.
Pokraj kategorizacijata, analizata na tro{ocite na sudstvoto i sudskite postapki
pretpostavuva odreduvawe i na marginalni i prose~ni golemini i odnosi me|u
tro{ocite, {to ovozmoùva analizirawe na isplatlivosta na sudskiot sistem i na
dobivkite za ekonomijata od namaluvaweto na transakcionite tro{oci povrzani
so sudstvoto i sudskite postapki.
75
Analizirawe i merewe na transakcionite
tro[oci povrzani so sudstvoto
vo Makedonija
Analiziraweto i mereweto na transakcionite tro{oci koi se odnesuvaat na
sudstvoto i sudskite postapki vo Makedonija, pokraj prethodno navedenite konsideracii, se sudruva so dopolnitelni problemi, koi se povrzani, pred sè, so nedostapnosta na informacii, ednakvo kako i so heterogenosta na podatocite. Pri
toa, se misli na metodolo{ki problemi koi proizleguvaat od raznorodnosta na
sudskite predmeti, pa ottuka i od prakti~nata nemo`nost za nivno uprose~uvawe.
Vo taa smisla, vo ovoj trud e napraven eden obid da se analiziraat i izmerat del od
tro{ocite na sudstvoto vo Makedonija, dodeka konstruiraweto na detalna i celokupna analiza ostanuva kako predizvik vo ramkite na nekoj drug proekt.
Soglasno prethodno navedenite aspekti, analiziraweto i mereweto na tro{ocite
na sudstvoto i sudskite postapki vo Republika Makedonija e napraveno preku nivno
razgrani~uvawe na op{testveni (institucionalni) i privatni (individualni). I,
vo taa smisla, analiziraweto i mereweto na tie tro{oci koe e tuka napraveno
se odnesuva na op{testvenite tro{oci na sudstvoto, dodeka za podetalno i
verodostojno analizirawe i merewe na privatnite tro{oci nedostigaat dovolno
podatoci.
Vo analizata na op{testvenite tro{oci na sudstvoto vo Makedonija se poa|a od
podatocite za tro{ocite na sudovite vo Makedonija, koi se alimentiraat preku
Buxetot na Republika Makedonija. Za dobivawe odredeni parametri tie se staveni
vo relacija so brojot na predmeti koi se re{avaat vo ramkite na eden vremenski
interval (edna godina). Inaku, [spored: Odgovori na Pra{alnikot na Evropskata
komisija za podgotovka na mislewe za baraweto na Republika Makedonija za ~len
stvo vo Evropskata unija (makedonska verzija), Poglavje “Politi~ki kriteriumi”,
www.sei.gov.mk/portal/mak/default.asp, prezemeno na 19.11.2005], soglasno najnovite
zakonski promeni od 2003 godina, finansiite na sudskiot sistem na Makedonija
pretstavuvaat del od Buxetot na RM, a se odvoeni vo negov poseben del ozna~en
kako “Sudska vlast”. Toj del od Buxetot se utvrduva vo vkupen iznos, vo soglasnost so
kriteriumi utvrdeni od strana na posebno telo nare~eno Sudski buxetski sovet,
kako i vrz osnova na vkupnata fiskalna politika na dràvata i glavnite kategorii
za procenetite prihodi i rashodi. Sredstvata na oddelnite sudovi vo Makedonija
im se raspredeluvaat od strana na Sudskiot buxetski sovet. Ottuka, sleduva deka
sudstvoto ima nezavisnost vo odnos na tro{eweto na svoite finansii ({to
pretstavuva del od vkupnata nezavisnost na sudstvoto od politi~kata vlast), no za
tuka{nata analiza e bitno kako pra{awe kolku dano~nite obvrznici vo Makedonija
76
gi ~ini finansiraweto na sudskiot sistem. Podatocite za visinata na tro{ocite
na Buxetot na sudskata vlast vo Makedonija se pretstaveni vo Tabela 1
Tabela br.1
Podatoci za buxetot na sudovite 2000-2005
2000
2001
2002
2003
2004 (plan)
Plati,
naemnini i
nadomestoci
604.598.897
639.800.129
696.149.350
822.037.212
865.634.000
Stoki i uslugi
96.135.163
110.661.653
204.524.887
164.364.966
211.947.000
Tekovni
transferi i
subvencii
0
30.000
0
0
0
Kapitalni
sredstva
0
156.269
720.000
2.725.598
55.832.000
Vupno vo
denari
700.734.060
750.648.051
901.394.237
989.127.776
1.133.413.000
Vkupno
(vo evra)*
11.544.218
12.325.912
14.776.955
16.135.853
18.489.608
Vkupno
(vo US dolari)*
10.633.294
10.863.213
13.931.905
18.215.981
22.943.583
* Po prose~en kurs za sekoja godina
Izvor:
Odgovori na Pra{alnikot na Evropskata komisija za podgotovka na mislewe za
baraweto na Republika Makedonija za ~lenstvo vo Evropskata unija (makedonska
verzija), Poglavje “Politi~ki kriteriumi”, www.sei.gov.mk/portal/mak/default.asp,
prezemeno na 19.11.2005.
Podatocite pokaùvat tendencija na blago zgolemuvawe na finansiite (tro{ocite)
na Buxetot na sudskata vlast vo Makedonija vo periodot 2000 - 2004 godina, a spored
planot istoto se odnesuva i za 2005 godina. Pri toa, stanuva zbor za realen, a ne
samo nominalen porast na tie tro{oci. Za steknuvawe podobra pretstava za toj porast, tro{ocite na Sudskiot buxet se staveni i vo soodnos so bruto - doma{niot
proizvod i so rashodite na centralniot Buxet na RM, Tabela 2, a tie pokazateli
ja potvrduvaat istata tendencija. Ednovremeno, od podatocite e zabele`livo deka
tro{ocite na sudstvoto vo Makedonija finansirani preku Buxetot ne pretstavuvaat mnogu golem iznos vo ramkite na javnite finansii na RM.
77
Tabela br. 2
Sudskiot buxet kako
procent od:
2000
2001
2002
2003
2004 (plan)
BDP
0,30
0,32
0,37
0,39
0,42
Rashodite na
centralniot buxet
na RM
1,21
1,13
1,26
1,47
1,70
Izvor: isto kako i za Tabela 1, a za BDP i buxetskite rashodi Bilten na Ministerstvoto za finansii maj/juni 2005.
Od druga strana, za dobivawe dopolnitelni soznanija, vo analizata treba da se
zeme predvid optovarenosta na sudovite so rabota. Toa e pretstaveno na Tabelite
11 do 21 dadeni vo prilogot. Ona {to se zaklu~uva od tie podatoci, e faktot deka
sudovite vo Makedonija imaat golem broj predmeti. Za da se stekne realna slika za
nivnata realna optovarenost potrebno e sporeduvawe so optovarenosta na sudovite vo drugi dràvi, no i vo otsustvo na takvi podatoci, podatocite za brojot na
predmeti pretstaveni vo Tabela br. 3, go potvrduvaat toj fakt. Vo taa smisla, spored
brojot na predmeti vo rabota, proizleguva deka sekoj vtor gra|anin na Makedonija
ima predmet vo sudska postapka, a spored brojot na nere{eni predmeti na krajot na
sekoja godina proizleguva deka sekoj ~etvrti gra|anin na Makedonija ima nere{en
predmet pred sudovite.
Tabela br.3
Predmeti vo sudovite po broj na ìteli (per capita)
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
0,3
0,28
0,26
0,38
Vkupno vo
rabota
0,53
0,54
0,53
0,6
Re{eni
predmeti
0,27
0,26
0,31
0,35
Nere{eni na
31.12
0,26
0,27
0,22
0,25
Izvor: isto kako Tabela br. 1
Koga vkupniot broj predmeti koi vo tekot na edna godina se re{avaat vo site tri
vida sudovi vo Makedonija }e se stavat vo soodnos so sredstvata za sudstvoto alimentirani od Buxetot na RM, se dobiva prose~nata visina na tro{ocite (ili cena
na ~inewe) za eden sudski spor koi pretstavuvaat op{testveni (institucionalni)
tro{oci na sudstvoto vo Makedonija. Toa e napraveno na Tabela br. 4. Proizleguva
78
deka prose~nata visina na op{testvenite tro{oci za sudstvoto ne e golema, no ima
blaga tendencija na porast.
Tabela br.4
2000
2001
2002
2003
Prose~no ~inewe na
eden re{en predmet
vo denari
1695,1
1829,2
1863,8
1946,5
Prose~no ~inewe na
eden re{en predmet
vo evra
27,9
30,0
30,6
31,8
Od druga strana, sleden interesen fakt koj proizleguva od podatocite pretstaveni
na Tabela br.20 dadena vo prilog, me|u razli~nite vidovi predmeti (sporovi) koi
se vodat pred osnovnite sudovi vo Makedonija, koi pak re{avaat nad 90% od site
predmeti (vidi Tabela br. 5 podolu), prekr{o~nite postapki zafa}aat od 35% do
50% (zavisno od godinata) od vkupniot broj predmeti. Koga kon niv }e se dodadat
i op{tite izvr{ni predmeti, koi zafa}aat od nad 20% do nad 37% (zavisno od godinata) od vkupniot broj predmeti, proizleguva deka samo tie dve kategorii sudski predmeti zafa}aat okolu 70% od vkupniot broj predmeti koi gi re{avaat osnovnite sudovi vo Makedonija.
Tabela br.5
Struktura na obemot na re{eni predmeti po vidovi sudovi
1999
2000
2001
2002
2003
Vrhoven sud
0,94
1,10
1,19
0,71
0,83
Apelacioni sudovi
6,20
7,40
6,49
5,52
5,56
Osnovni sudovi
92,86
91,50
92,32
93,77
93,61
So reformata na sudstvoto koja sega se predlaga vo Republika Makedonija, namerata e nadle`nosta za re{avawe na prekr{o~nite predmeti da ne bide vo ingerencija na osnovnite sudovi, dodeka pak re{avaweto na izvr{nite predmeti
(izvr{uvaweto na re{enite predmeti) da se privatizira (prenese vo nadle`nost
na privatni subjekti). Toa, pak, ovozmoùva da se napravi eden vid korekcija na
79
prethodno presmetanite op{testveni tro{oci na sudstvoto vo Makedonija, za da
se vidi kolkavi se tie tro{oci bez prekr{o~nite i op{tite izvr{ni predmeti.
Toa e prikaàno na Tabela br.6. Pri toa, tuka e pojdeno od edna pretpostavka, koja e
zemena kako takva isklu~ivo zaradi neraspolagawe so konkretni podatoci vo momentot, deka tro{ocite za re{avawe na prekr{o~nite i op{tite izvr{ni predmeti sega zafa}aat 20% od vkupnite tro{oci na Sudskiot buxet. Iako stanuva zbor
za golem broj predmeti, pretpostavkata e deka poradi nivnata mala sloènost, na
niv ne se tro{at golem del od vkupnite sredstva.
Tabela br.6
2000
2001
2002
2003
Prose~no ~inewe na eden re{en
predmet vo denari
3732,3
4153,1
4713,8
4762,8
Prose~no ~inewe na eden re{en
predmet vo evra
61,5
68,2
77,3
77,7
Slednata kalkulacija na op{testvenite tro{oci na sudstvoto vo Makedonija se
odnesuva na presmetuvaweto kolku ~ini eden raboten den. Podatocite se pretstaveni vo Tabela br.7, no se osobeno bitni koga }e se stavat vo korelacija so
prose~noto vremetraewe na eden sudski predmet izrazeno vo broj na denovi, {to
e pretstaveno na Tabela br.8, kako i so prose~niot broj predmeti po eden raboten
den, {to e pretstaveno na Tabela br.9.
Tabela br.7
Prose~no ~inewe na 1 raboten den na sudstvoto
denari
evra
2000
2001
2002
2003
2.684.804,83
2.876.046,17
3.453.617,77
3.789.761,59
44.230,72
47.225,72
56.616,68
61.823,19
80
Tabela br. 8
Prose~no vremetraewe na postapkata vo gra|anskite predmeti (vo denovi)
2001
2002
2003
2004
(6 meseci)
Osnovni sudovi
310
301
266
286
Vtorostepena postapka
(po àlba)
30
41
39
55
Vrhoven sud
570
575
340
235
Tabela br.9
Prose~en broj na predmeti vo sudstvoto po 1 raboten den
Vkupno
2000
2001
2002
2003
1.583,87
1.572,29
1.852,95
1.946,98
575,48
554,01
586,13
636,56
bez prekr{o~nite
predmeti i predmetite od
op{tite izvr{ni postapki
Kone~no, vo navedeniot kontekst e interesen i podatokot za op{testvenite tro{oci
koi proizleguvaat od brojot na àlbi, poto~no od vtorostepenite postapki po presudite od strana na sudovi od ponizok rang. Toj broj vo Makedonija e relativno
golem, {to pokaùvaat podatocite pretstaveni vo Tabela br.10. Vo taa smisla, vo
bukvalna smisla kaàno, brojot na àlbite gi poka~uva op{testvenite tro{oci na
sudskiot sistem vo Makedonija vo prosek za okolu 40% godi{no.
Tabela br.10
Soodnos re{eni predmeti/àlbi vo osnovnite sudovi
2001
2002
2003
2004 (6 mes.)
% àlbi /
presudi
% àlbi /
presudi
% àlbi /
presudi
% àlbi /
presudi
stopanski
39,9
43,6
38,3
41,6
gra|anski
38,7
41,1
42,4
47,3
81
So toa moè da se zaokruì analizata i mereweto na op{testvenite tro{oci povrzani so sudstvoto vo Makedonija. Pokraj op{testvenite, vo sekoja sudska postapka
postojat i privatni tro{oci, odnosno toa se tro{ocite koi se pokrivaat direktno
od strana na subjektite na eden sudski proces. Vo niv se nabrojuvaat: (1) tro{ocite
za advokatskite uslugi i uslugite od drugi eksperti; (2) tro{ocite povrzani so
pla}aweto na administrativnite (sudskite) taksi; (3) tro{ocite povrzani so
pla}aweto „kazni” (ili nedomestoci na {teti) vo odreden sudski spor (naj~esto od
strana na subjektot koj }e go zagubi sporot); i (4) tro{ocite (ili cenata na ~inewe)
povrzani so neupotrebata (t.e. neadekvatnata upotreba) na odredena „vrednost”
(sopstvenost) za tekot na vremeto dodeka se re{i predmetot na eden sudski spor.
Me|utoa, pred sè, poradi nedostigot na relevantni podatoci, vo ovoj trud ne moè
da se navleze vo podlaboka analiza na tie privatni tro{oci na sudskite postapki
vo Makedonija.
Tabela br.11 a
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po vidovi sudovi 2000-2003
2000
2001
Vrhoven
sud
Apelacioni
sudovi
Osnovni
sudovi
Vrhoven
sud
Apelacioni
sudovi
Osnovni
sudovi
Novi predmeti
4.058
30.773
558.773
3.734
26.640
520.694
Vkupno predmeti
vo rabota
9.755
32.196
1.021.309
8.945
28.243
1.034.232
Re{eni
predmeti
4.544
30.591
509.160
4.870
26.630
493.654
Nere{eni
predmeti na
31.12
5.211
1.603
513.149
4.075
1.613
540.578
Novi predmeti/
predmeti vo
rabota
41,60
95,58
54,71
41,74
94,32
50,35
Novi predmeti/
re{eni
predmeti
89,30
100,59
109,74
76,67
100,04
105,48
Predmeti vo
rabota/ re{eni
predmeti
214,68
105,25
200,59
183,68
106,06
209,51
Predmeti
vo rabota
/nere{eni
predmeti
187,20
2008,48
199,03
219,51
1750,96
191,32
Odnosi
82
Tabela br.11 b
2002
2003
Vrhoven
sud
Apelacioni
sudovi
Osnovni
sudovi
Vrhoven
sud
Apelacioni
sudovi
Osnovni
sudovi
Novi predmeti
3.529
26.633
480.394
4.655
28.921
731.804
Vkupno
predmeti vo
rabota
7.604
28.246
1.020.973
8.828
30.471
1.163.319
Re{eni
predmeti
3.431
26.696
589.459
4.213
28.239
661.613
Nere{eni
predmeti na
31.12
4.173
1.550
431.514
4.615
2.232
501.706
Novi predmeti/
predmeti vo
rabota
46,41
94,29
47,05
52,73
94,91
62,91
Novi predmeti/
re{eni
predmeti
102,86
99,76
81,50
110,49
102,42
110,61
Predmeti vo
rabota / re{eni
predmeti
221,63
105,81
173,21
209,54
107,90
175,83
Predmeti
vo rabota /
nere{eni
predmeti
182,22
1822,32
236,60
191,29
1365,19
231,87
Odnosi
Tabela br. 12
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po stopanski sporovi
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
7134
5273
6843
6455
7539
Vkupno vo rabota
22488
15708
15506
14915
15599
Re{eni predmeti
11744
7724
7046
6991
7846
Nere{eni na 31.12
10744
7984
8460
7924
7753
Odnosi
83
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
31,72
33,57
44,13
43,28
48,33
Novi/re{eni
predmeti
60,75
68,27
97,12
92,33
96,09
Vo rabota/re{eni
predmeti
191,49
203,37
220,07
213,35
198,81
Vo rabota/nere{eni
predmeti
209,31
196,74
183,29
188,23
201,20
Tabela br. 13
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po ste~ajni predmeti
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
1082
1626
2893
3597
4840
Vkupno vo rabota
3968
2684
5581
6052
6753
Re{eni predmeti
2910
1601
3279
4139
4836
Nere{eni na 31.12
1058
1083
2302
1913
1917
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
27,27
60,58
51,84
59,43
71,67
Novi/re{eni
predmeti
37,18
101,56
88,23
86,91
100,08
Vo rabota/re{eni
predmeti
136,36
167,65
170,20
146,22
139,64
Vo rabota/nere{eni
predmeti
375,05
247,83
242,44
316,36
352,27
Odnosi
84
Tabela br. 14
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po predmeti na likvidacija
1999
2000
Novi predmeti
1272
2409
Vkupno vo rabota
1588
2858
Re{eni predmeti
1139
1111
Nere{eni na 31.12
449
1747
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
80,10
84,29
Novi/re{eni
predmeti
111,68
216,83
Vo rabota/re{eni
predmeti
139,42
257,25
Vo rabota/nere{eni
predmeti
353,67
163,59
2001
2002
2003
Odnosi
Tabela br. 15
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po drugi vonprocesni predmeti
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
7630
7792
4908
5868
10477
Vkupno vo rabota
10479
9960
7508
7845
12901
Re{eni predmeti
8311
7360
5531
5912
10179
Nere{eni na 31.12
2168
2600
1977
1933
2722
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
72,81
78,23
65,37
74,80
81,21
Novi/re{eni
predmeti
91,81
105,87
88,74
99,26
102,93
Vo rabota/re{eni
predmeti
126,09
135,33
135,74
132,70
126,74
Vo rabota/nere{eni
predmeti
483,35
383,08
379,77
405,85
473,95
Odnosi
85
Tabela br. 16
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po ostavinski predmeti
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
7803
11034
10318
11312
13484
Vkupno vo rabota
11098
14133
15390
16391
18168
Re{eni predmeti
7999
9053
10311
11707
13259
Nere{eni na 31.12
3099
5080
5079
4884
4859
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
70,31
78,07
67,04
69,01
74,22
Novi/re{eni
predmeti
97,55
121,88
100,07
96,63
101,70
Vo rabota/re{eni
predmeti
138,74
156,11
149,26
140,01
137,02
Vo rabota/nere{eni
predmeti
358,12
278,21
303,01
335,61
373,90
Odnosi
Tabela br. 17
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po izvr{eni predmeti (op{ti)
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
130430
129907
155357
98159
194587
Vkupno vo rabota
230968
263705
323359
329269
352643
Re{eni predmeti
106469
84612
99349
170942
177306
Nere{eni na 31.12
124499
179093
231010
158227
175337
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
56,47
49,26
48,04
29,81
55,18
Novi/re{eni
predmeti
122,51
153,53
156,38
57,42
109,75
Vo rabota/re{eni
predmeti
216,93
311,66
325,48
192,62
198,89
Vo rabota/nere{eni
predmeti
185,52
147,24
139,98
208,10
201,12
Odnosi
86
bela br. 18
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) po izvr{eni stopanski predmeti
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
23227
16586
22110
19401
26345
Vkupno vo rabota
48043
33422
57547
55142
57981
Re{eni predmeti
21517
11094
21806
23677
22730
Nere{eni na 31.12
26526
22328
35741
31465
35251
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
48,35
49,63
38,42
35,18
45,44
Novi/re{eni
predmeti
107,95
149,50
101,39
81,94
115,90
Vo rabota/re{eni
predmeti
223,28
301,26
263,90
232,89
255,09
Vo rabota/nere{eni
predmeti
181,12
149,69
161,01
175,25
164,48
Odnosi
Tabela br. 19
Vkupen obem na rabota (broj na predmeti) za predmeti na upisi vo trgovskiot
registar
1999
2000
2001
2002
2003
Novi predmeti
30914
16324
15810
18364
17982
Vkupno vo rabota
43408
31584
21847
22731
20577
Re{eni predmeti
28147
25547
17480
20136
18459
Nere{eni na 31.12
15261
6037
4367
2595
2108
Novi predmeti/
predmeti vo rabota
71,22
51,68
72,37
80,79
87,39
Novi/re{eni
predmeti
109,83
63,90
90,45
91,20
97,42
Vo rabota/re{eni
predmeti
154,22
123,63
124,98
112,89
111,47
Vo rabota/nere{eni
predmeti
284,44
523,17
500,27
875,95
976,14
Odnosi
87
Tabela br. 20
Struktura na obemot na re{eni predmeti voosnovnite sudovi po vidovi predmeti
1999
2000
2001
2002
2003
54,35
52,14
50,37
39,23
38,97
Istragi
0,78
0,97
0,87
0,77
0,89
Istra`ni
dejstva
0,86
1,30
0,97
0,87
0,93
Krivi~ni
polnoletni
1,92
2,31
2,41
2,18
2,29
Krivi~ni
maloletni
0,30
0,35
0,35
0,21
0,23
Prekr{oci
50,49
47,21
45,77
35,22
34,62
45,44
47,86
49,63
60,77
61,03
Parni~ni
predmeti
7,14
8,44
7,71
6,81
7,21
Stopanski
predmeti
2,35
2,04
1,86
1,54
1,65
Ste~ajni
predmeti
0,58
0,42
0,87
0,91
1,02
Likvidacija
0,23
0,29
0,00
0,00
0,00
Drugi
vonprocesni
1,67
1,95
1,46
1,30
2,14
Ostavinski
1,60
2,39
2,72
2,58
2,84
Izvr{ni
predmeti
(op{ti)
21,35
22,37
24,37
37,69
37,27
Izvr{ni
stopanski
4,31
2,93
5,76
5,22
4,78
Trgovski
registar
5,64
6,75
4,61
4,44
3,88
Sudski
registar
0,06
0,03
0,04
0,02
0,04
Zdruènija na
gra|ani
0,50
0,24
0,23
0,24
0,20
99,79
100,00
100,00
100,00
100,00
Krivi~en oddel
Gra|anski oddel
Vkupno
88
Tabela br. 21
Struktura na obemot na re{eni predmeti po vidovi sudovi
1999
2000
2001
2002
2003
Vrhoven sud
0,94
1,10
1,19
0,71
0,83
Apelacioni sudovi
6,20
7,40
6,49
5,52
5,56
Osnovni sudovi
92,86
91,50
92,32
93,77
93,61
MATRICA - SUDSTVO
Problem
problemot (preporaka)
Vremenska
ramka za
re{avawe na
problemot
Analiza na
vlijanieto
I. ZAKONI
Nekonzistentnost
na na{eto
zakonodavstvo so
zakonodavstvoto
na EU
Na{eto zakonodavstvo
da se usoglasi i da
bide konzistentno so
zakonodavstvoto na EU
Zakon za ste~aj
Donesuvawe na nov zakon
za ste~aj so koj }e se
zgolemat ovlastuvawata
na ste~ajnite upravnici,
ulogata na ste~ajniot sovet
da bide vtorostepena i da
se vovedat postrogi kazni za
korumpiranoto odnesuvawe
na ste~ajnite upravnici
Makedonija
ima plan za
aproksimacija
na doma{noto
so evropskoto
zakonodavsto i
toj plan treba
striktno da se
implementira.
Treba da se
zapo~ne so
intenzivna
obuka na
sudiite za
sproveduvawe
(“koristewe”)
na novoto
zakonodavstvo
koe }e bide
aproksimirano
kon evropskoto
Postapkata za
donesuvawe na
zakonot e vo tek
i istiot treba
da se donese
do krajot na
godinata
So donesuvaweto
na ovoj zakon
se o~ekuva
podobruvawe
na rejtingot
i klimata vo
Makedonija za
investirawe i
vloùvawe vo
razvoj
89
Zakon za izvr{na
postapka
Nosewe na nov zakon ili
izmena na stariot so {to bi
se razgrani~ile pravata i
dol`nostite na doveritelite
pri stavawe hipoteki na
nedvi`nosti i zalog
Ima nov zakon
koj stapuva vo
sila na 1.6.2006
godina
Zakon za parni~na
postapka
Izmeni na Zakonot so koi }e
se reguliraat okolnostite
okolu na~inot na izvr{uvawe
na dostavata
Ima nov zakon
koj stapuva vo
sila na 1.1.2006
godina
Zakon za
obrazovanie
Nosewe na nov zakon koj bi
bil celosen i pojasen, da
korespondira so razvojot
na op{testvoto. Posebno
se istaknuva baraweto za
regulirawe na na~inot
na funkcionirawe
na neprofitabilnite
institucii (fondacii), kako i
pove}e odredbi za privatnite
institucii
Zakon za
eksproprijacija
-protivustaven
(ja ograni~uva
sopstvenosta)
Izmeni ili nosewe na nov
zakon koj }e bide pojasen i }e
nudi re{enija {to ~esto se
slu~uvaat vo praksa i }e bide
vo soglasnost so standardite
na EU
Kolizija na zakonite
Promenite vo zakonkata
regulativa da se sproveduvaat
koordinirano i so sorabotka
so ministerstvata
Obemni, nejasni i
neprakti~ni zakoni
Vo podgotovkata na zakonite
da u~estvuvaat i prakti~ari,
a ne samo teoreti~ari; da
se objavuvaat pravilnici i
bro{uri za informirawe
na javnosta i poprecizno
zapoznavawe so konkretniot
zakon
êstoto menuvawe
na zakonite
Posvetuvawe pogolemo
vnimanie na informiraweto
na javnosta za promenite vo
zakonite ili za donesuvaweto
novi zakoni so {to bi
se podobrila nivnata
primenlivost kaj javnosta
So podobruvaweto
na zakonskata
regulativa se
pridonesuva
za sozdavawe
popovolna klima
i eliminirawe
na subjektivnite
slabosti vo
funkcioniraweto
na sudovite
90
Nekonzistentnost
me|u zakonite
Da se posveti
pove}e vnimanie na
sinhronizacijata na zakonite
II. ODNOSI SO DRUGI/PARTNERSKI INSTITUCII
Nekoordiniranost
pome|u instituciite
na sudstvoto
Zatvorenost i
netransparentnost
Neorganiziranost
i korumpiranost
na Advokatskata
komora
Zgolemuvawe na
koordiniranosta i
organiziranosta preku
elektronsko povrzuvawe na
instituciite vo sudstvoto
Transparentnost,
kontinuirano informirawe
na javnosta za zakonite koi se
donesuvaat i za benefitite
od niv
Organizirawe sredbi na
organite na advokaturata;
postavuvawe normativi za
rabota
III. VNATRE VO INSTITUCIJATA
Korumpirano
sudstvo
Najva`no vo ovoj domen e da
se sozdade nezavisno sudstvo,
sudstvo bez dopirni to~ki so
Vladata; prezemawe merki za
zgolemuvawe na motivacijata
na vrabotenite (povisoki
plati, na primer) so {to bi se
namalila korupcijata
Neefikasnost na
sudstvoto
Pogolemo vnimanie da
se posveti na sudskiot
menaxment, na obuka na
advokatite i sudiite
i ostanatata sudska
administracija; da se
postavat normativi za
rabota na sudiite za da
moè objektivno da se meri
nivniot obem i efikasnost
vo raboteweto (kolku i kakvi
predmeti re{il sudijata vo
odreden vremenski period)
Nekoordinirani
i etapni promeni
na zakonskata
regulativa
Promenite da ne se vr{at
parcijalno, proekt po proekt,
tuku da postoi koordinirana
promena na zakonskata
regulativa so me|usebna
sorabotka na ministerstvata
91
Reformite vo
zakonskiot sistem
se od formalen
karakter
Reformite da ne se
sproveduvaat zatoa {to
moraat (usloveni se
od Svetskata banka ili
MMF), tuku de fakto da se
primenuvaat, reformite da se
~uvstvuvaat vo javnosta
Bavna izvr{na
postapka
Podgotvuvawe zakon za
arbitraà i medijacija
(medijacijata e re{avawe
sporovi nadvor od sud);
konkretni formi na
poddr{ka na reformite
vo sudskiot sistem;
kompjuterizacija i
opremuvawe na sudovite
Problemi vo
implementacijata i
sproveduvaweto na
zakonite
Da ne se komentiraat sudskite
odluki; da se podobri
vkupnata klima vo dràvata;
da se zajakne doverbata
vo instituciite; obuki za
podobruvawe na ve{tinite vo
komunikacijata
Subjektivnost
i otsustvo na
standardi vo
rabotata na sudiite
Vospostavuvawe standardi
na rabota; zajaknuvawe na
kontrolata na izvr{itelite
na rabotnite zada~i, nekoj
da sledi dali sudijata pri
zapo~nuvaweto na sudeweto
dovolno go ima prou~eno
predmetot, ima vizija za
kolku vreme sudeweto treba
da zavr{i, vo koj domen kolku
predmeti da se re{at
Birokratski odnos
kon strankite
Obuka i edukacija na kadarot;
obuki za podobruvawe na
ve{tinite vo komunikacijata;
voveduvawe sistemi na
nagradi i sankcii
Slab kvalitet
vo rabotata na
advokatite
Specijalizacija po oblasti;
da se ustanovat pokazateli
za ocenka na kvalitetot
na rabotata na advokatot
i negoviot rejting (kolku
predmeti ima dobieno/
izgubeno, kolku predmeti mu
se naplateni/nenaplateni)
Namaluvawe na
transakcionite
tro{oci i
podobruvawe na
biznis klimata
92
Nekompetentni lu|e
se postavuvaat na
visoki funkcii
Da se eliminiraat partiskite
vlijanija i nepotizmot kako
faktori za napreduvawe vo
sudovite
NEPOTIZMOT,
nekade okolu
80% od sudiite
se rodninski
povrzani so sudiite
od povisokite
sudovi, advokati i
obviniteli, plus
sudski slu`benici.
Ova e najseriozen
problem koj be{e
re{en so Zakonot
za sudovite od 1993
godina, me|utoa,
Ustavniot sud ja
ukina odredbata za
nepotizam vo 1995
godina!
Da se vrati odredbata od 1993
godina vo Zakonot za sudovite
93
94
95
Transakcioni
tro[oci
vo biznis
sektotot
96
97
Aspekt na op{testveniot kapital (social capital)
M-r Marjan Nikolov, Centar za ekonomski analizi
ASPEKTOT NA OP[TESTVENIOT
KAPITAL (SOCIAL CAPITAL) I
EKONOMSKIOT RAST VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Definirawe na op[testveniot kapital:
forma i opseg
Woolcock (1998) ja identifikuva Lyda Hanifan kako prv promotor na konceptot za
op{testven kapital vo 1916 godina, a ovoj koncept osobeno pobudi interes vo
po~etokot na 90-te preku deloto na Putnam (1993).
Definiraweto na ovoj koncept sè u{te e pod debata, no edna po{iroka definicija (vidi Grootaert and Van Bastelaer 2002) bi bila: Op{testven kapital se
instituciite, nivnite relacii, odnesuvawa i vrednosti koi gi upravuvaat
interakciite pome|u lu|eto i pridonesuva za ekonomskiot razvoj.
Od ovaa definicija proizleguvaat dve formi na op{testven kapital (OK). Prvata
e strukturen OK, koj gi opfa}a mreìte, asocijaciite i instituciite i kogni
tivniot OK, koj gi opfa}a subjektivnite i nematerijalnite elementi kako subjek
tivnosta i odnesuvaweto, zaedni~ki vrednosti, reciprocitet i doverba (trust).
Ovie dve formi ne mora da se uslovuvaat. Na primer, vladinite institucii, koi
se pretstavnici na strukturniot OK, ne mora vo sebe da go imaat kognitivniot OK.
Od druga strana, pak, razni relacii na vrednosti i doverba se prisutni, iako ne se
formalizirani vo vladinite institucii.
Vo samata definicija za OK se priznava i negovoto zna~ewe za ekonomskiot raz
voj.
98
Opsegot na OK moè da se definira na mikro nivo, mezo nivo i makro nivo.
Mikro nivo na OK se odnesuva na horizontalnite mre`ni vrski na individui i
doma}instva i nivnite normi i vrednosti. Klasi~en primer se horskite grupi
obraboteni vo Putnam (1993).
Mezo nivo se odnesuva na horizontalnite vrski pome|u grupi, pome|u individuite
i op{testvoto vo celina. Primer, organizacii na siroma{ni individui opi{ani
vo Bebbington i Carroll (2000).
Makro nivo se odnesuva na instituciite, kvalitetot na nivnoto upravuvawe i
politi~koto opkruùvawe koi se tkivoto za ekonomska i socijalna aktivnost.
Klasi~no delo za ova nivo e North (1990) koj OK go stava vo kontekst na institucionalnata ekonomija (vidi i Fukuyama 1995). North ukaùva deka osnovna
determinanta na ekonomskiot rast se kvalitetot na instituciite, vladeeweto na
pravoto, sudskiot sistem i sproveduvaweto na dogovorite.
Vrskite pome|u ovie formi i opseg na OK se ilustrirani na slednava slika 1
(prezemeno od Grootaert C. and Van Bastelaer T. 2002).
Makro nivo na OK
Institucii i vladeewe
na pravoto
Upravuvawe
(governance)
Lokalni institucii i
mreì
Doverba (trust), lokalni
normi i vrednosti
Strukturen OK
Kognitiven OK
Mikro nivo na OK
Teorii koi se bliski do OK se i menaxmentot koj ja tretira kategorijata na gudvil
kako faktor vo proizvodstvoto (koj e i vaèn element od smetkovodstvenata i
pazarnata vrednost na edna kompanija). Od ne pomala va`nost e i takanare~eniot
kredibilitet od makroekonomija za koj sme nau~ile na primer za kredibilitet na
doma{ni versus MMF makro programi. Blisku do OK e i teorijata na igri vo delot
na re{enija preku kooperativnost kako i terijata za grupi i nivnite normi.
Za site ovie teorii od aspekt na ekonomskata nauka e bitno kako se reflektiraat
na ekonomskiot rast.
99
Op[testveniot kapital i ekonomskiot rast
Preku smetkovodstvoto na ekonomski rast Hall i Jones (1999) se obiduvaat da gi
objasnat empiriski razlikite vo dohodot pome|u ekonomiite preku razlikite vo
akumulacijata na fizi~ki i ~ove~ki kapital i ostanati faktori. Tamu tie objasnuvaat deka osnovna determinanta za razlikite vo dohodot na ekonomiite e op{testvenata infrastruktura (OI) (social infrastructure). Pod OI ({to ne e razli~no od
prethodnata formulacija za OK) tie podrazbiraat institucii i politiki koi
pove}e motiviraat kon investicii i proizvodstvo otkolku kon potro{uva~ka i realokacija na autputot.
Ovde dve raboti se bitni. Prvo, distinkcijata pome|u investiraweto, {to vodi kon
kreirawe na fizi~ki i ~ove~ki kapital za iden povisok autput i potro{uva~ka vo
smisla na dobra i uslugi za tekovna potro{uva~ka. Vtoro, proizvodstvo kako aktiv
nost kon zgolemuvawe na ekonomskiot vkupen autput, a od druga strana, realokacija
na tekovniot autput vo smisla na rent-seeking. Poslednovo e mnogu relevantno za
makedonskite priliki (vidi Nikolov 2004).
Idejata e deka zemji so povisoko nivo na rent-seeking, lobirawe za dano~ni oles
nuvawa, nevladeewe na pravoto i slabi institucii vlijaat vrz zgolemuvaweto
na transakcionite i tro{ocite za monitoring. Ovie pak tro{oci go nagrizuvaat
potencijalniot ekonomski rast koj e tolku potreben za zemjite kako Makedonija.
Interesno istraùvawe e napraveno na slu~ajot na dvete germanski dràvi pred
obedinuvaweto, kade autputot po vraboten bil dva i pol pati pogolem vo zapadniot
del otkolku vo isto~niot del. Sli~ni istraùvawa se napraveni i za Kina i Tajvan
i Hongkong. Se pokaùva deka sè ona {to moè da vlijae vrz dohodot kako prirodni
resursi, klima, po~etno nivo na fizi~ki i ~ove~ki kapital, kultura, ne e tolku
vlijatelno kako OK.
Smetkovodstvo na ekonomski rast
Paldam i Svendsen (2001) velat deka tranzicijata na zemjite od Centralna i Isto~na
Evropa e razo~aruva~ki bavna, imaj}i go predvid prvobitnoto nivo na fizi~ki i
~ove~ki kapital na po~etokot od tranzicijata. Tie argumentiraat deka bavnoto tempo
e rezultat od nedostig na op{testven kapital kako va`na varijabla vo autputot.
Algebarska prezentacija na funkcijata na ekonomskiot rast (BDP-Y i vkupna faktorska produktivnost-A) so izvori na rast: kapital-K, rabotna sila-L i op{testven
kapital-OK bi bila:
100
Y=A*F(K,L,OK) (1)
So pretpostavka za Cobb-Douglas proizvodna funkcija i nejzina transformacija
preku smetkovodstvoto na rast bi dobile:
dA/A=dY/Y- α *dK/K-ß *dL/L –(1- α - β )*dOK/OK (2)
Smetkovodstvo na ekonomski rast
na Republika Makedonija
Predizvik e kako da se izmeri OK. Zaradi analiza na ekonomskiot rast vo Republika
Makedonija }e go koristam EBRD tranzicioniot indikator kako proksi za OK. Ovoj
indikator e so rang od 1 do 4+, kade 1 e mala promena ili nedostatok na promena
od rigidna centralno planirana ekonomija, a 4+ e standard na operativna pazarna
ekonomija. EBRD tranzicioniot indikator meri liberalizacija na pazarot, privatizacija, kompanii, konkurentnost i pazari, infrastruktura, finansiski sektor
i socijalen sektor.
Indikatorite za Makedonija i izbranite zemji se prikaàni na sledniov Grafikon 1.
Grafikon 1.
EBRD tranzicioni indikatori za CIE zemji, JIE zemji i Makedonija.
EBRD tranzicioni indikatori za izbrani zemji (1990-2004)
4
3.5
3
2.5
2
1.5
1
1990
1991
1992
Makedonija
Romanija
1993
1994
Bugarija
Slova~ka
1995
1996
1997
ê{ka
Slovenija
1998
1999
Estonija
prosek
2000
2001
Ungarija
Latvija
2002
2003
2004
Litvanija
Polska
101
Sega po odgovorot od EU na Pra{alnikot, situacijata ilustrirana na grafikonot
samo pokaùva deka Makedonija e pod prosekot na patot kon tranzicija i treba
u{te mnogu da napravi na poleto na stabilnosta na instituciite, razvojot na
funkcionalnata pazarna ekonomija i sposobnosta za prezemawe obvrski na poleto
na politikata, ekonomijata i Monetarnata unija (t.n. Kopenhagenski kriteriumi).
Zna~i, vo na{ata funkcija na rast kako merka za OK }e koristam EBRD tranzicionen
indikator. Za kapital }e koristam investicii vo osnovni sredstva, za vrabotenost
podatoci od anketa na rabotna sila (vidi pove}e vo Roberts 2002).
Se postavuva tehni~koto pra{awe za goleminata na α i β vo ravenkata (1). Za α bi
zele 0.4 kolku {to e za zemja vo razvoj. Za OK elasti~nosta ostanuva da simulirame.
Za celi na ovoj trud za OK }e simulirame elasti~nost od 10 %, 20 %, 30 % i 40 %.
So ovie podatoci gi dobivame slednive rezultati kako vo Tabela 1.
Tabela 1.
Prose~en rast na izvori na ekonomski rast i nivno u~estvo
BDP rast
Rast na
vrabotenost
Rast na
kapitalen
fond
1998
3.40%
3.13%
1.31%
1999
4.30%
0.93%
1.01%
0.00%
3.53%
2000
4.50%
4.94%
0.55%
6.64%
0.98%
2001
-4.50%
1.00%
1.23%
0.00%
-5.39%
2002
0.90%
-4.67%
2.92%
0.00%
1.60%
2003
2.80%
-3.47%
3.07%
1.17%
2.72%
2004
2.90%
-2.07%
4.24%
2.31 %
1.57%
Rast na OK
Rast na totalen
faktor na
produktivnost
1.62%
Prose~en rast za period:
OK=10 %
1998-2004
1.8%
-0.6%
2.2%
1.7%
1.1%
OK=20 %
1998-2004
1.8%
-0.6%
2.2%
1.7%
0.8%
OK=30 %
1998-2004
1.8%
-0.6%
2.2%
1.7%
0.6%
OK=40 %
1998-2004
1.8%
-0.6%
2.2%
1.7%
0.4%
102
U~estvo vo rast
OK=10 %
1998-2004
100%
-15.3%
47.8%
9.3%
58.2%
OK=20 %
1998-2004
100.0%
-12.2%
47.8%
18.6%
45.9%
OK=30 %
1998-2004
100.0%
-9.2%
47.8%
27.8%
33.6%
OK=40 %
1998-2004
100.0%
-6.1%
47.8%
37.1%
21.2%
Od Tabela 1 moè da se vidi deka Makedonija registrira nizok neponderiran
ekonomski rast od 1.8% godi{no vo periodot 1998-2004 koj ne garantira
konvergencija kon ekonomiite na evropskite zemji.
Od izvorite na ekonomski rast moè da se vidi deka u~estvoto na kapitalot kako
izvor na rast e 47.8 % {to e pomalku od voobi~aenite 50 % za zemjite vo razvoj.
Va`nosta na op{testveniot kapital, osobeno za Makedonija, ja komentiravme vo
delot za Grafikon 1. Zavisno od izbranata elasti~nost za OK, u~estvoto na brzinata
na tranzicijata vo ekonomskiot rast na Makedonija e vo rangot od 9.3 % do 37.1 %.
Padot na vrabotenosta e, isto taka, poseben problem koj go podjaduva ekonomskiot
rast na Makedonija.
103
Zakluôk
Mereweto na transakcionite tro{oci e vsu{nost eden del od po{irokata kategorija za op{testveniot kapital kako vaèn element vo objasnuvaweto na
ekonomskite relacii pome|u instituciite i ekonomskite agenti.
Samoto definirawe na op{testveniot kapital pretstavuva predizvik za koj sè
u{te nema kategori~en konsenzus. Ona {to najmnogu e vo eksploatacija e deka merka
bi bila doverbata kako osnovna determinanta na transakcioniot tro{ok.
Op{testveniot kapital vleguva direktno vo proizvodnata funkcija na edna ekonomija i e vaèn izvor na ekonomski rast. Posebno tehni~ko pra{awe e kako toj da
se izmeri i kako da se implementira vo edna funkcija.
Vo ovoj trud go koristev EBRD tranzicioniot indikator za merka na op{testven
kapital koj vo samata definicija gi ima elementite na vlijanieto na instituciite
pri tranzicija kon funkcionalna pazarna ekonomija.
Ova e od osobeno zna~ewe po ve}e dobieniot odgovor od Evropskata komisija po
Pra{alnikot za Makedonija.
Od komparativnata analiza na EBRD tranzicioniot indikator se zaklu~uva deka
Makedonija e so bavna tranzicija i pod prosekot za CIE i JIE zemjite. Tranzicijata
e bavna i ima u{te dosta rabota do ispolnuvawe na Kopenhagenskite kriteriumi.
Analizata na rastot pokaùva deka razvojot na instituciite, kako i bavnosta na
tranzicijata moè da vlijaat i do 37 % na makedonskiot ekonomski rast.
Specifi~en problem za makedonskiot rast e i negativnoto u~estvo od padot na vrabotenosta vo periodot 1998-2004. Ova e znak deka fokusot na vladinite politiki
vo delot na rabotnata sila treba da bide kon kreirawe rabotni mesta.
Preporaka e deka ispolnuvaweto na dogovorenoto od novite aran`mani sklu~eni
so Svetska banka i MMF e od isklu~itelno zna~ewe za rastot na makedonskata
ekonomija, bidej}i tokmu tie aran`mani se fokusiraat na zna~eweto na insti
tuciite vo slu~ajot na Makedonija. Vo delot na pazarot na rabotna sila, sepak,
prioriteten problem e kreiraweto rabotni mesta otkolku fleksibilnost na
samiot pazar.
104
Literatura
Bebbington A. and Carroll T. 2000. Induced Social Capital and Federations of the Rural Poor.
SCI WP 19 World Bank.
Fukuyama F. 1995. Social Capital and the Global Economy. Foreign Affairs 74: 89-103.
Grootaert C. and Van Bastelaer T. 2002. Understanding and Measuring Social Capital. World
bank/IBRD.
Hall R. and Jones C. 1999. Why Do Some Countries Produce So Much More Output per Workers than Others? QJE 114: 463-483.
Nikolov M. 2004. Ekonomski i politi~ki implikacii na korupcijata vo Republika
Makedonija. Tema na CEA za vtorata konferencija na FIOOM: Makedonija i korup
cijata - sostojba i predizvici.
North D. 1990. Institutions, Institutional Change and Economic Performance. Cambridge
University Press.
Paldam M. and Svendsen G. 2001. Missing Social Capital and the Transition in Eastern Europe. Journal of Institutional Innovation, Development and Transition. Vol. 5: 21-34.
Putnam, R with Leonardi R. and Nanetti R. 1993. Making Democracy Work: Civic Traditions
in Modern Italy. Princeton University Press.
Roberts B. 2002. An Analysis of Macedonian Economic Growth during 1997-2001. Ministry of
Finance Bulletin 11-12 2002.
Woolcock M. 1998. Social Capital and Economic Development: Toward a Theoretical Synthesis and Policy Framework. Theory and Society 27: 151-208
105
Metodologija za merewe na transakcionite tro{oci
M-r Marjan Nikolov, Centar za ekonomski analizi
METODOLOGIJA ZA MEREWE
NA TRANSAKCIONITE
TRO[OCI
(prakti~en del)
Voved
Svetska banka go objavi “Vodewe biznis” za 2005 godina. Vo toj dokument rangirani
se 155 ekonomii vo svetot po indikator: Kolku e lesno da se vodi biznis. Ovoj
indikator e sostaven od deset temi na indikatori od koi prvata tema e zapo~nuvawe/
otvorawe/registrirawe biznis. Vo ovaa tema se vr{i merewe (preku anketa) na
brojot na proceduri, vreme, tro{oci i minimum kapital za otvorawe biznis.
Po ovoj metod Makedonija se rangira na 81 mesto po lesno vodewe biznis, no na 114
mesto od 155 zemji po zapo~nuvawe biznis. Za ostanatite zemji vidi Tabela 2.
Vo delot na transakcionite tro{oci se postavuva pra{aweto kolkava e visinata
na transakcionite tro{oci vo Makedonija sporedeno so ostanatite ekonomii vo
svetot. Zna~i, nam ni treba sistem na sporedlivost (benchmarking).
Od site deset temi obraboteni za 2005 godina, najlo{i performansi makedonskata
ekonomija pokaùva vo delot na vrabotuvaweto i otpu{taweto na rabotna sila (na
123 mesto) i vo delot na zapo~nuvaweto biznis (na 114 mesto). Rangirawata za site
deset temi i za indeksot za lesno vodewe biznis se prikaàni vo Tabela 1.
106
Tabela 1.
Rangirawe na Makedonija po lesno vodewe biznis, kako i po temi vo grupa od 155
ekonomii vo svetot
Ekonomija
Makedonija
Zemawe kredit
53
30
Lesno vodewe biznis
81
Zapo~nuvawe biznis
114
Za{tita na
investitorot
Izdavawe licenca
64
Pla}awe danoci
58
Vrabotuvawe i
otpu{tawe
Nadvore{na razmena
96
123
111
Registrirawe
sopstvenost
Sproveduvawe
dogovori
73
Zatvorawe biznis
109
Izvor: Svetska banka
Izvor: Svetska banka
Doing
Starting a
Starting a
Business
Business Economy
Business Economy
4
1 Canada
40 Tunisia
6
2 Australia
41 Armenia
3
3 United States
42 Netherlands
1
4 New Zealand
43 Estonia
2
5 Singapore
44 Zambia
7
6 Hong Kong, China
45 Italy
22
7 Puerto Rico
46 Turkey
78
8 Romania
47 Germany
9
9 United Kingdom
48 Slovak Republic
43
10 Jamaica
49 Mongolia
11
11 Ireland
50 Morocco
29
12 Israel
51 South Africa
44
13 France
52 Bangladesh
12
14 Iceland
53 Fiji
8
15 Denmark
54 Iran
122
16 Afghanistan
55 Georgia
36
17 Tonga
56 Vanuatu
13
18 Finland
57 Malaysia
5
19 Norway
58 Rwanda
14
20 Sweden
59 Austria
57
21 Panama
60 Papua New Guinea
48
22 Marshall Islands
61 Oman
25
23 Chile
62 Kiribati
23
24 Mauritius
63 Guyana
31
25 Maldives
64 Sierra Leone
26
26 Latvia
65 Nicaragua
84
27 Kyrgyz Republic
66 Bhutan
17
28 Switzerland
67 Uzbekistan
20
29 Thailand
68 Sudan
55
30 Nepal
69 Moldova
79
31 Russian Federation
70 Malawi
53
32 Solomon Islands
71 Samoa
86
33 Kazakhstan
72 Hungary
18
34 Belgium
73 Colombia
92
35 Serbia and Montenegro
74 Botswana
75
36 Sri Lanka
75 Micronesia
15
37 Lithuania
76 Namibia
60
38 Pakistan
77 Czech Republic
50 20
39 Palau
78 Slovenia
1998-2004
Vodewe biznis
Tabela 2.
Doing
Doing
Starting a
Starting a
Business
Business
Business Economy
Business Economy
58
35
79 Taiwan, China
118 Paraguay
46
62
80 Bulgaria
119 Jordan
24
10
81 Japan
120 Guatemala
16
99
82 Vietnam
121 Greece
67
89
83 Costa Rica
122 Ecuador
70
73
84 Mexico
123 Bosnia and Herzegovina
93
77
85 Argentina
124 Madagascar
19
30
86 Spain
125 Senegal
37
47
87 Kuwait
126 China
61
143
88 Burundi
127 El Salvador
102
113
89 Philippines
128 Congo, Rep.
28
116
90 India
129 Honduras
65
123
91 São Tomé and Principe
130 Cote d’Ivoire
34
54
92 Poland
131 Ghana
108
68
93 Kenya
132 Bolivia
100
101
94 Ethiopia
133 Cameroon
49
120
95 Venezuela
134 United Arab Emirates
21
98
135 Syrian Arab Republic
96 Azerbaijan
139
27
97 Korea
136 Belarus
32
119
98 Brazil
137 Cambodia
64
95
99 Lebanon
138 Burkina Faso
51
72
100 Uganda
139 Mozambique
45
103
101 Dominican Republic
140 Zimbabwe
105
147
102 Lao PDR
141 Timor-Leste
136
118
103 Croatia
142 Niger
59
42
104 Portugal
143 Mali
104
94
105 Nigeria
144 Indonesia
138
71
106 Peru
145 Guinea
151
129
107 Benin
146 Mauritania
83
117
108 Albania
147 Saudi Arabia
96
128
109 Algeria
148 Togo
39
124
110 Ukraine
149 Haiti
52
97
111 Lesotho
150 Eritrea
66
153
112 Central African Republic
151 Yemen, Rep.
40
140
113 Tanzania
152 West Bank and Gaza
56
81
114 Macedonia, FYR
153 Congo, Dem. Rep.
33
141
115 Egypt
154 Chad
41
85
116 Uruguay
155 Angola
63 59
114 98
117 Iraq
107
108
Metodologija za merewe na
transakcionite tro[oci
Vo ovoj dokument }e obrabotam mo`na metodologija za merewe na transakcionite
tro{oci vo delot na zapo~nuvaweto biznis.
(1) Vo Tabela 2 ekonomiite se podeleni vo kvartili. Makedonija e vo tretiot
kvartil kade {to prosekot na lesno vodewe biznis e 94. Se postavuva pra{aweto
za kolku bi se namalile transakcionite tro{oci dokolku Makedonija napravi
podobruvawe na onie varijabli koi se opfateni vo temata zapo~nuvawe biznis (toa
se: broj na proceduri, vreme, tro{oci i minimum kapital za zapo~nuvawe biznis)
i bi se pomestila vo prviot ili vtoriot kvartil. Na ovoj na~in }e obezbedime i
sistem na sporedlivost.
(Ponatamu metodologijata }e ja primenime samo na vremeto vo denovi potrebno za
zapo~nuvawe biznis.)
(2) Od druga strana, nam ni trebaat i podatoci za brojot na novoformirani
pretprijatija vo Makedonija, kako i dodadena vrednost za ovie pretprijatija. Od
Tabela 3 }e zememe deka vo Makedonija se sozdavaat godi{no prose~no po 1500
pretprijatija.
Tabela 3.
Broj na sozdadeni pretprijatija vo Makedonija po godini
Godina
2000
2001
2002
2003
Prosek
novosozdadeni
1364
1997
1481
1308
1538
Izvor: Pra{alnik za EK
(3) Vo Makedonija dodadenata vrednost ostvarena po godini e prikaàna vo
Tabela 4. Prose~no se sozdavaat ne{to pove}e od 200 milijardi MKD godi{no od
okolu 55000 pretprijatija (ili so ~ist aritmeti~ki prosek edno pretprijatie vo
Makedonija sozdava 3.6 milioni MKD godi{no.
109
Tabela 4.
Dodadena vrednost vo makedonskiot BDP i broj na registrirani pretprijatija vo
Makedonija
Godina
2000
2001
2002
2003
Prosek
DV (milion MKD)
197344
195230
198592
216938
202026
Broj na
pretprijatija
53227
55363
54143
NA
54244
Izvor: Pra{alnik za EK i bilten na Ministerstvoto za finansii.
(4) Brojot na rabotni denovi vo Makedonija }e go definiram kako broj na kalendarski
denovi minus vikendite, pa }e dobijam 261 den. Dokolku gi zememe ovie denovi
kako rabotni, toga{ vo Makedonija dnevno se sozdavaat okolu 756 milioni MKD
od okolu 55000 pretprijatija ili toa se okolu 14000 MKD dnevno po pretprijatie.
Ovie 14000 MKD moè da se definiraat kako novosozdadena vrednost na prose~no
makedonsko pretprijatie dnevno, dokolku raboti sekoj den osven vo vikendi vo
edna godina.
(5) Sega lesno bi moèle da presmetame kolku e oportunitetniot tro{ok po
eden raboten den za ona pretprijatie koe e vo procedura na registracija. Vo
Tabela 3 vidovme deka okolu 1500 pretprijatija sekoja godina se vo procedura za
registracija i zapo~nuvawe biznis. Zna~i, sekoe od 1500 pretprijatija za sekoj
den nerabotewe ja ~ini Makedonija vo prosek po 14000 denari novosozdadena
vrednost ili toa e dnevno 21 milion denari dodadena vrednost ili 5.5 milijardi
MKD godi{no izgubena dodadena vrednost (ako presmetuvame 261 raboten den).
Ovie 5.5 milijardi MKD se 2.2 procenti od vkupnata godi{na dodadena vrednost
vo Makedonija.
(6) So presmetuvawe na potrebniot broj denovi za zapo~nuvawe biznis koj treba
da se namali za da se najde Makedonija vo prviot ili vtoriot kvartil od Tabela
1, }e se dobie vkupniot transakcionen tro{ok od neefikasnoto registrirawe vo
Makedonija sporedeno so referentno poefikasni ekonomii po ovoj kriterium.
(7) Po toj kriterium, ako sakate vo Makedonija da otvorite biznis potrebni vi se
48 dena. Prosekot za vtoriot kvartil zemji e 29 dena i toa e slu~ajot so Avstrija,
a za prviot kvartil prosekot e 16 dena i toa e slu~ajot so [vedska. Zna~i, ako
Makedonija saka da go namali transakcioniot tro{ok za potrebnoto vreme za
registrirawe novi biznisi i da premine vo vtoriot kvartil, treba da go namali
potrebnoto vreme za 19 dena, a ako saka da pomine vo prviot kvartil zemji treba da
go namali potrebnoto vreme za 32 dena. Ova e ilustrirano i vo slednata Tabela 5.
110
Tabela 5.
Potreben broj denovi za zapo~nuvawe biznis vo grupa na zemji po kvartili
Potreben broj denovi za zapo~nuvawe biznis
Denovi
Zemja
Prv kvartil prosek
16
[vedska
Vtor kvartil prosek
29
Avstrija
Tret kvartil prosek
152
Brazil
êtvrti kvartil prosek
94
Kamboxija
Tret kvartil
48
Makedonija
(8) Vo 2003 godina nominalniot BDP na Makedonija porasna za 3,9 %, a realniot
BDP za 2,8% (Tabela 6). Transakcioniot tro{ok od odolùvawe na postapkata za
zapo~nuvawe biznis e vsu{nost davawe odgovor na pra{aweto: Za kolku bi se zgolemil BDP rastot vo Makedonija dokolku se ovozmoì na pretprijatijata koi se vo
procedura na registracija da po~nat da rabotat so pokratka procedura, kako da se
vo Avstrija ili [vedska? Ednostavno treba da go pomnoìme brojot na potrebni
denovi za namaluvawe so dnevno 21 milion denari zaguba vo dodadena vrednost od
1500 pretprijatija. Rezultatite se prikaàni vo Tabela 7.
Tabela 6.
BDP rast za 2003 godina
Bruto - doma{en proizvod
2002
2003
2003/2002
243969
253453
3.9
Tabela 7.
Zaguba vo BDP rast od neefikasnost vo zapo~nuvaweto biznis
2003/2002
Makedonija vo prv kvartil
2003/2002
Makedonija vo vtor kvartil
4.2
4.1
Od Tabela 7 se gleda deka Makedonija gubi od 0.2 do 0.3 procentni poeni godi{en
rast na BDP po osnova na neefikasno zapo~nuvawe biznisi i toa pretstavuva op{testven ekonomski tro{ok.
111
Faktorot golemina na pretprijatija
(9) Podatocite prikaùvaat relativno golemi zagubi vo BDP rast, bidej}i rabotime
vo prosek. Za porealna slika, }e se primeni istata metodologija, no }e se vodi
smetka za podelbata na mali, sredni i golemi pretprijatija vo Makedonija.
(10) Vo Makedonija brojot na pretprijatija vo soglasnost so nivnata golemina e
prikaàn vo Tabela 8.
Tabela 8.
Broj na pretprijatija po golemina
2000
2001
2002
52222
54320
52979
Sredni
533
532
354
Golemi
472
511
810
Vkupno
53227
55363
54143
2000
2001
2002
Mali
0.981
0.981
0.979
Sredni
0.010
0.010
0.007
Golemi
0.009
0.009
0.015
Vkupno
1.000
1.000
1.000
Mali
Tabela 9.
Pretprijatija po golemina (struktura)
112
(11) Sozdavawe na DV po golemina na pretprijatija e prikaàno na slednata Tabela 10.
Tabela 10.
Struktura na dodadena vrednost po golemina na pretprijatija
2000
2001
2002
Mali
43.6
45.7
47.3
Sredni
13.8
15.1
9.5
Golemi
42.6
39.2
43.2
Vkupno
100.0
100.0
100.0
(12) Od tabelite 8, 9 i 10 moè da se zaklu~i deka 98 % od vkupniot broj pretprijatija
se mali, a sozdavaat okolu 45 % od dodadenata vrednost. Bidej}i nie presmetuvame
denovi za zapo~nuvawe biznis treba da go zememe samo u~estvoto na malite pretprijatija.
(13) Imaj}i go predvid ova (so povtoruvawe na istata procedura od metodologijata
za merewe na tro{oci) }e gi dobieme rezultatite kako vo slednite tabeli.
Tabela 4.1.
Dodadena vrednost vo makedonskiot BDP i broj na registrirani pretprijatija vo
Makedonija (samo za mali pretprijatija)
Godina
2000
2001
2002
Prosek
DV (milion MKD)
83792
86586
90767
87048
Broj na pretprijatija
52222
54320
52979
53174
(14) Brojot na rabotni denovi vo Makedonija go definiravme na 261 den. Dokolku
gi zememe ovie denovi, toga{ vo Makedonija dnevno malite pretprijatija sozdavaat okolu 340 milioni MKD od okolu 53000 pretprijatija ili toa se okolu 6300
MKD dnevno po malo pretprijatie. Ovie 6300 MKD moè da se definiraat kako
novosozdadena vrednost na prose~no malo makedonsko pretprijatie dnevno, dokol
ku raboti sekoj den osven vo vikendi.
(15) Zaguba vo BDP rast od neefikasnost vo zapo~nuvaweto biznis e prikaàna na
slednata Tabela 7.1. Presmetkata e po istata metodologija kako i prethodno. Imeno,
113
sekoe od 1500-te novosozdadeni pretprijatija (pretpostavka deka site se mali) za
sekoj den nerabotewe ja ~ini Makedonija vo prosek po 6300 denari novosozdadena vrednost ili toa e dnevno okolu 9 milioni denari dodadena vrednost ili 2.5
milijardi MKD godi{no izgubena dodadena vrednost (ako presmetuvame 261 raboten den). Ovie 2.5 milijardi MKD se okolu 1 procent od vkupnata godi{na dodadena
vrednost vo Makedonija.
Tabela 7.1.
Zaguba vo BDP rast od neefikasnost vo zapo~nuvaweto biznis za malo pretprijatie
2003/2002 Makedonija vo
prv kvartil
2003/2002 Makedonija vo
vtor kvartil
4.01
3.96
Od Tabela 7.1. se gleda deka Makedonija gubi okolu 0.1 procentni poeni godi{en
rast na BDP po osnova na neefikasno zapo~nuvawe biznisi ili toa se 9.5 milioni
MKD dnevno ili okolu 150.000 evra dnevno
Prilog
Korelacioniot koeficient na zapo~nuvawe biznis so ostanatite temi e prikaàn
vo narednata tabela
Zapo~nuvawe biznis
Korelacija
Vrabotuvawe i otpu{tawe
0.38
Izdavawe licenci
0.49
Registrirawe sopstvenost
0.41
Zemawe kredit
0.48
Za{tita na investitorot
0.44
Pla}awe danoci
0.35
Nadvore{na razmena
0.49
Sproveduvawe dogovori
0.55
Zatvorawe biznis
0.54
Se gleda deka vrzuvaweto na zapo~nuvaweto biznis e najtesno svrzano so spro
veduvawe na dogovorite, a najmalku so danocite i vrabotuvaweto i otpu{taweto
rabotna sila.
114
MATRICA - BIZNIS SEKTOR
Problem
problemot
Vremenska
ramka za
re{avawe na
problemot
Analiza na
vlijanieto
Zakonite da bidat jasni,
precizni i nedvosmisleni;
da se objavuvaat
bro{uri i pravilnici
za informirawe i
poprecizno zapoznavawe
na biznis sektorot i
javnosta so konkretniot
zakon. Usoglasuvawe na
na{eto zakonodavstvo so
N/A
Kolizija kaj
Zakonot za banki i
Zakonot za trgovski
dru{tva vo delot kaj
upravuvaweto
Pogolema koordinacija
pome|u instituciite na
sistemot
Kontinuirano
Izvr{na postapka
{to predizvikuva
finansiski {teti za
biznismenite
Pri podgotvuvaweto na
zakonite da u~estvuvaat i
pretstavnici od biznis
sektorot od soodvetnata
oblast koja go pokriva
zakonot. Usoglasuvawe na
na{eto zakonodavstvo so
Kontinuirano
Konkurentna
ekonomija
Namaluvawe na
trgovski deficit
Specijalizacija na
sudstvoto;
Formirawe na
trgovski sudovi
Promeni vo Zakonot za
sudovi
Do kraj na 2005
godina
Poefikasno sudstvo
So vakvite promeni
bi se podobrila
biznis klimata
vo zemjata {to bi
zna~elo i mo`nost
za podobruvawe na
ekonomskiot rast vo
zemjava
Nejasni i obemni
zakoni, kolizija me|u
oddelni zakoni
Mnogu novi zakoni
so koi se o~ekuva
podobruvawe na
biznis klimata vo
zemjata
Zakon za za{tita na
proizvoditelot, Zakon za
trgovski dru{tva, Zakon za
rabotni odnosi, Zakon za
ste~aj
Kontinuirano
Bavno zakonodavstvo
i izvr{na postapka
{to predizvikuva
finansiski {teti za
biznismenite
Podgotvuvawe na zakon za
arbitraà i medijacija,
kompjuterizacija i
modernizacija na sudovite
Itno
Konkurentna
ekonomija
115
Neimplementacija na
zakonite
Pri donesuvaweto
na zakonite da bidat
podgotvuvani i prira~nici
koi vo odredena
mera podetalno bi go
objasnuvale doneseniot
zakon (promenite vo odnos
na prethodniot ako ima,
negovite implikacii
itn.), zgolemuvawe na
educiranosta na lu|eto koi
gi primenuvaat zakonskite
regulativi
Kontinuirano
Zakon za ste~aj
Noviot zakon za ste~aj
treba da gi zgolemi
ovlastuvawata na st~ajnite
upravnici, ulogata na
ste~ajniot sovet da bide
vtorostepena i da se
vovedat postrogi kazni za
korumpiranoto odnesuvawe
na ste~ajnite upravnici
Kontinuirano
Sistem za
merewe na
performansi
Brz vlez i izlez na
ekonomskite agenti
na pazarot
Zakon za rabotni
odnosi
Vo noviot zakon treba
da bidat inkorporirani
najnovite standardi
koi se zapazeni vo
zakonodavstvoto na EU {to
ja definiraat za{titata
na rabotni~kite prava
od edna strana i na
pretpriema~kite od druga
Kontinuirano
Sistem za
merewe na
performansi
Fleksibilen pazar
na rabotna sila
Zakon za carina
So negova promena
ili donesuvaweto na
nov zakon za carina
potrebno e da se reducira
brojot na proceduri za
carinewe na proizvodite,
t.e. voveduvawe na
edno{alterski sistem
Itno
Zakon za dobivka
Neophodna e pogolema
transparentnost na
Vladata i kontinuirano
izvestuvawe na biznis
sektorot za tekovni i
planirani ~ekori.
Aktuelno e toa {to
istekuvaat dano~nite
beneficii za firmite
{to kotiraat na berzata,
a sè u{te ne se znae dali
tie }e bidat prodolèni.
Kompaniite se soo~uvaat
so problemi da ne moàt
da gi napravat svoite
proekcii za idnata godina
(proekciite zapo~nuvaat
da se pravat najdocna
vo septemvri tekovnata
godina)
116
Te{kotii pri
povrat na DDV so
{to se zagrozuvaat
delovnite interesi
Zakon za DDV
Itno
Sistem za
merewe na
performansi
Pogolema likvidnost
na biznisite
Postoewe na mito i
korupcija
Sproveduvawe na zakonot
N/A
Podobruvawe na
pretpriema~kata
klima vo zemjata
Itno
So voveduvaweto
na sistemot kazni
i nagraduvawe
bi se zgolemila
efikasnosta na
inspekciskite
slu`bi vo
eliminirweto
na nelojalnata
konkurencija i
bi se podobrile
konkurentskiot
ambient i biznis
klimata vo dràvata
Postoewe
na nelojalna
konkurencija
Vo 2004 godina e
donesen zakon so
koj se reguliraat
odnosite
Postoi zakon za
konkurencija i
monopol
Zakon za za{tita na
potro{uva~ite
Antimonopolska
uprava
Voveduvawe na sistemot
na kazni i nagraduvawe,
donesuvawe na zakon za
za{tita na proizvoditelot
Nekoordiniranost,
neorganiziranost
i nedovolna
komunikacija pome|u
instituciite na
vlast i privatniot
sektor {to
predizvikuva zastoj i
finansiski {teti za
biznismenite
Elektronsko povrzuvawe
pome|u instituciite i
privatniot sektor so
{to bi se podobrila
informiranosta na dvete
strani, podobruvawe
na educiranosta na
vrabotenite kadri.
Elektronski nabavki
Vlijanie na
partiskata
pripadnost i
nepotizam (osobeno
pri dodeluvaweto na
tenderi)
Ovoj problem e od
subjektiven karakter i za
negovo re{avawe potrebno
e akcent da se stavi na
politi~kata volja
Sreden rok
Itno
So elektronskoto
povrzuvawe bi
se podobrila
koordiniranosta i
organiziranosta na
dvete strani i bi se
ovozmoìla i edna
baza na informacii
i za javnosta
preku otvorawe
informacioni
centri na dvete
strani za javnosta
{to bi zna~elo
sozdavawe na
informaciono
op{testvo {to e
osnova na sekoja
pozarna ekonomija.
So elektronskite
nabavki ~ove~kiot
faktor bi se namalil
na minimum i se
stesnuva prostorot
za mito i korupcija
117
Niska efikasnost
vo raboteweto na
instituciite {to
predizvikuva zastoj
vo rabotata vo biznis
sektorot
Zgolemuvawe na
kvalifikuvanosta
na vrabotenite i
modernizacija na
instituciite preku
voveduvawe nova
tehnologija i menaxment
tehniki
Slaba kadrovska,
tehni~ka i
materijalna
ekipiranost vo
ministerstvata
{to gi ote`nuva
mo`nostite za
koordinacija i
komunikacija pome|u
niv i privatniot
sektor
Modernizacija,
prekvalifikacija,
dokvalifikacija na
vrabotenite preku
organizirawe seminari
i vrabotuvawe na mlad
visokoobrazovan kadar
Zakon za grade`no
zemji{te- nejasna
regulativa
Da se donese nov zakon
Sreden rok
Sistem za
merewe na
performansi
Sreden rok
Sistem za
merewe na
performansi
So podobruvaweto
na kvalifikuvanosta
na rabotniot kadar i
so modernizacijata
na instituciite
bi se podobrila
efikasnosta vo
nivnoto rabotewe,
koordinacijata i
organiziranosta,
a so toa i bi se
minimizirale
finansiskite {teti
na biznismenite
118
119
Statii na
eksperti
podgotveni
vo funkcija
na temata
na proektot
120
121
Regulatorna ramka na EU za pretprijatija za javni uslugi:
Energetika i elektronski komunikacii
Prof. d-r Nevenka Hrovatin, Ekonomski fakultet - Qubqana
REGULATORNA RAMKA NA EU
ZA PRETPRIJATIJA ZA
JAVNI USLUGI: ENERGETIKA
I ELEKTRONSKI KOMUNIKACII
Reguliraweto na pretprijatijata za javni uslugi stanuva sè pova`no pra{awe
nasekade vo EU i vo svetot. Iako vo momentov se odviva liberalizacija na pretprijatijata za javni uslugi, taa odi raka pod raka so reguliraweto. Bidej}i
regulatornite raboti stanuvaat sè posloèni i se predmet na postojani promeni
vo ramkite na zakondavstvoto na EU i vo nacionalnoto zakonodavstvo, ekonomistite
i delovniot svet zboruvaat za povtorna regulacija. Ovoj dokument se obiduva da
gi obraboti tekovnite regulatorni principi vo EU, institucionalnata ramka i
efektivnosta na rabotata na regulatornite institucii vo Slovenija, so cel da gi
oceni transakcionite tro{oci i da predloì metodolo{ka ramka za evaluacija
na istite.
1. Principi na regulatorniot paket na EU
za pretprijatija za javni uslugi
Pojdovna to~ka vo reguliraweto na pretprijatijata za javni uslugi vo EU (so isklu~ok na vodata) e onaa koja veli deka e potrebno da se napravi razlika me|u
konkurentnite i nekonkurentnite aktivnosti vo sekoja industrija. Konkurencijata
treba da se neguva sekoga{ koga toa e mo`no. Vo poleto na elektri~nata energija,
na primer, se smeta deka proizvodstvoto i snabduvaweto so elektri~na energija
treba da bidat konkurentni, dodeka prenosot i distribucijata sè u{te se prirodni
monopoli. Ottuka, konkurentnite aktivnosti bi moèle da im se prepu{tat na
silite na pazarot, dodeka prenosot i distribucijata treba da se reguliraat. Za
ovie dve mreì voveden e TPA (pristap za treta strana), a cenite za koristewe
122
na ovie mreì (t.e. pla}aweto za koristewe na mreàta) treba da se reguliraat.8
Site potro{uva~i koi ne se doma}instva, moàt da kupat elektri~na energija na
pazarot, dodeka doma}instvata }e stanat kvalifikuvani potro{uva~i vo juli 2007
godina koga pazarot }e bide celosno otvoren za konkurencija.
Telekomunikaciite (vo noviot regulatoren paket na EU „elektronski komunikacii”)
se celosno liberalizirani od 1998 godina. Vo 2002 godina, EU donese nov regulatoren paket koj nalaga nacionalnite regulatori da analiziraat 18 relevantni pazari. Dokolku se identifikuva dominantna pozicija ili kolektivna dominacija,
operatorite so zna~itelna pazarna mo} treba da se imenuvaat i da im se nametnat
pravni merki. Vakvite pravni akcii bi moèle da gi so~inuvaat razli~ni merki
kako {to se kontrola na cenata i presmetuvawe na tro{ocite, oddeluvawe na
smetkovodstvoto, transparentnost, obvrski za pristap, nediskriminira~ki merki
i sli~no. Konkurencijata na pazarot ne smee da se ocenuva samo statisti~ki, tuku
taa treba da se razgleduva i preku idnite perspektivi. Regulatorite treba da utvrdat dali postoi verojatnost za razvivawe na efektivna konkurencija.
Osnovnite principi za utvrduvawe na cenite na pretprijatijata za javni uslugi,
onaka kako {to se predvideni vo direktivite na EU za konkretnite industrii, se
slednive:
»
povrzanost na cenite so tro{ocite;
»
cenite treba da vklu~at normalen povrat na kapitalot;
»
otstranuvawe na vkrstenoto subvencionirawe (principot korisnikot pla}a);
»
rebalansirawe na tarifite (telfonija, cenite na elektri~nata energija);
»
transparentnost, nediskriminacija i objavuvawe na cenite;
»
organite za re{avawe sporovi treba da gi re{at sporovite koi se odnesuvaat
na pristap do mreìte i na cenite; i
»
oddeluvawe na uslugite i cenite, taka {to potro{uva~ot moè da go kupi samo
proizvodot/uslugata {to toj vsu{nost ja saka.
8
Istiot princip za otvoren pristap do mreàta spored nediskriminira~ki i transparentni
uslovi se primenuva i za telekomunikaciite (elektronskite komunikacii) i e poznat kako
ONP (odredba za otvorena mreà).
123
2. Regulatorni institucii:
principi na rabota
Reguliraweto na pazarite i na cenite vklu~eno vo zakonodavstvoto na EU, glavno,
pretstavuva odgovornost na nacionalnite regulatorni agencii (NRA). Organite
na EU interveniraat samo vo raboti koi vklu~uvaat pove}e od edna zemja-~lenka i
koi tie ne moàt da gi re{at me|u sebe. Na ovoj na~in, EU gi po~ituva dvata osnov
ni principa na svojata regulatorna {ema: centralizacija i subsidijarnost (poglednete: McGowan and Seabright 1994 i Gatsios and Seabright 1989). Odredbite na
EU velat deka EU dozvoluva imenuvawe na edna ili pove}e NRA za sekoj sektor na javni
uslugi. Na po~etokot, EU dozvoli sekoja zemja-~lenka da osnova novi regulatorni
organi ili da ovlasti nekoe postojno telo - koe{to moè da bide ministerstvo
ili nekoj negov oddel - da izvr{uva odredena zada~a. Sepak, najnovite orientacii
vo poleto na energetikata i na elektronskite komunikacii odat vo nasoka na
osnovawe nezavisni agencii, {to zna~i deka tie se pravno i operativno nezavisni
od site kompanii koi obezbeduvaat mreì i uslugi, i od obezbeduva~ite na uslugi i
oprema, taka {to nivnite odluki ne moàt da bidat vo korist na nekoja lobi grupa
me|u zasegnatite strani. Vo poleto na elektri~nata energija i gasot, regulatorite
vo najgolemiot broj zemji-~lenki se spoile vo eden organ. Spojuvaweto na obete
institucii se dolì na konvergentnosta na regulatornite odredbi na EU za dvete
industrii i na sli~nostite me|u soodvetnite pazarni strukturi koi se rezultat
od toa i od reguliraweto na cenite. Vo obata sektora, voveden e rTPA (reguliran
pristap za treta strana), koj nalaga regulirawe i objavuvawe na tarifite. Ottuka,
spojuvaweto na regulatorite za elektri~na energija i za gas gi eksploatira
ekonomiite od obem i opseg vo izveduvaweto na nivnite regulatorni zada~i. Sepak,
vo Slovenija ne be{e osnovan poseben regulator za gas. Namesto toa, Agencijata za
energija po~na da gi regulira pazarite na gas vo 2006 godina so cel da gi sledi
novite regulatorni barawa na EU za pazarot na gas.
Odlukite za strukturata na regulatornite agencii, nivnata golemina, strukturata i
profesionalnite kvalifikacii na personalot, kako i za sistemot za nadomest im
se prepu{teni na zemjite-~lenki.9 Kako rezultat od ova, buxetite na agenciite i
brojot na vrabotenite zna~itelno variraat me|u zemjite-~lenki na EU.
9
Problemite vo odnos na vospostavuvaweto i odrùvaweto na nezavisni regulatorni agencii koi{to }e imaat soodvetni ve{tini, iskustva i resursi za rabota se objasneti kaj Hrovatin (2001a i b).
124
Tabela 1:
Broj na vraboteni i godi{ni buxeti na regulatornite agencii za energetika i tele
komunikacii vo 15-te zemji-~lenki na EU i vo Slovenija vo 2002 godina
Zemja
Energetika
Telekomunikacii
Broj na
vraboteni
Godi{en buxet
za 2002 godina
(vo milioni
evra)
Broj na vraboteni
Godi{en buxet za
2002 godina
(vo milioni evra)
Avstrija
45
9
60
7,87
Belgija
68
15
39
36,25
Danska
30
3
236
29,8
Finska
15
1
249
28,00
Francija
80
9
149
16,08
Germanija
nema
raspolo`livi
podatoci
nema
raspolo`livi
podatoci
1,859
139,90
Grcija
43
4
61
16,45
Irska
31
6
102
23,581)
Italija
86
18
225
44,45
Luksemburg
2
nema
raspolo`livi
podatoci
nema
raspolo`livi
podatoci
nema
raspolo`livi
podatoci
Holandija
55
6
1252)
13,301)
Portugalija
52
7
396
78,60
[panija
153
19
114
19,40
[vedska
33
3
204
23,90
Obedinetoto
Kralstvo
330
58
236
27,90
Prosek vo EU
68
10,5
270
33,70
Slovenija
21
1,4
61
3,57
Bele{ki:
»
Podatocite se za 2001 godina.
»
Procenkata e za 2002 godina.
Izvor: Hrovatin (2003)
Tabela 1 pokaùva deka slovene~kite regulatori imaat okolu 3,5 pati pomal broj
personal i okolu 10 pati pomal buxet od prose~nite regulatorni agencii vo EU.
125
Do odredena mera, ova moè da se objasni so pomalata golemina na zemjata i ottuka
so pomaliot obem na operacii. Pokraj ova, na um treba da se ima i faktot deka obemot na nekoi regulatorni zada~i zavisi od brojot na u~esnici na pazarot, koj ne e
zadolìtelno pomal vo mala zemja kako Slovenija. Osven toa, slovene~kiot regulator za elektronski komunikacii (Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii)
treba da analizira ist broj na pazari (t.e. 18) kako i drugite zemji-~lenki. Te{ko bi
bilo da se argumentira deka vo Slovenija i vo drugite pomali zemji ova vklu~uva
pomalku rabota za razlika od pogolemite zemji-~lenki. Toa bi impliciralo deka
regulatornite agencii treba da rabotat mnogu efikasno onamu kade {to tie imaat
pomalku resursi. Obata slovene~ki regulatori, Agencijata za energija i Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii na Slovenija se potpiraat vrz {ema za
finansirawe od industrijata. Agencijata za energija se finansira od pla}aweto
za koristewe na mreàta. Vo 2001 godina, ova iznesuva{e okolu 2% od pla}aweto
za koristewe na mreàta. Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii svoite
finansiski resursi gi dobiva od godi{niot iznos {to go pla}aat operatorite vo
sektorot.
Najvoobi~aenite zada~i koi{to gi izveduvaat regulatornite organi, vo soglasnost
so regulativite na EU, se: (1) izdavawe licenci; (2) re{avawe sporovi vo odnos na
cenite za pristap i odbivawe pristap do mreìte; (3) utvrduvawe kriteriumi za
cenite za pristap; (4) nabquduvawe na soobraznosta so odredbite za univerzalni
uslugi; (5) nabquduvawe na soobraznosta na cenite za koristewe na mreàta so
propi{ani principi za naplata; (6) nabquduvawe na povrzanosta na cenite so tro{ocite; (7) nabquduvawe na sproveduvaweto na oddeluvaweto na smetkovodstvata
i na propi{anite smetkovodstveni principi; (8) nabquduvawe na obezbeduvaweto
informacii za potro{uva~ite i za zainteresiranite strani vo odnos na cenite;
(9) nabquduvawe na kvalitetot na uslugite; i (10) neguvawe na konkurencijata.
Za efektivno izveduvawe na regulatornite zada~i, predloèni bea odredeni principi za organizacija i rabota na nacionalnite regulatorni institucii i, vo odredena mera, istite bea sprovedeni vo zemjite-~lenki (Zachary 1997). Toa se: nezavisnost od politi~kite institucii, regrutacija na eksperti - {to nalaga fleksibilna
{ema za nadomest oddelna od sistemot na plati za dràvni slu`benici, nezavisni
izvori za finansirawe koi{to se bazirani vrz pridonesi od industrijata (ceni na
licenci, itn.), odgovornost pred resornite ministerstva i institucionalizacija
na àlbite protiv nivnite odluki.
EU navistina gi poddrùva prviot i posledniot princip, no ostanuva tivka vo
odnos na regrutacijata na personalot, {emite za nadomest i nivnoto finansirawe. Za da se izvedat zada~ite profesionalo, poèlna e harmonizacija na ovie
pra{awa na nivo na EU. Pri~inata zo{to ova ne bilo napraveno dosega, glavno, mu
126
se pripi{uva na fleksibilniot i neopredeleniot pristap na EU kon dizajnot na
regulatornite institucii na nacionalno nivo, {to e povrzano so razli~nite praktiki koi{to se gledaat vo zemjite-~lenki.
3. Ocenka na rabotata na regulatornite
agencii vo Slovenija
3.1. Agencija za energija na Slovenija
Agencijata za energija na Slovenija, so pomo{ na stranski konsultanti preku proekti na EU, vovede regulatorna ramka koja se bazira vrz pottiknuva~ko regulirawe na maksimalnata cena (CPI-X)10 . Taa ja regulira primenata na pla}aweto za
koristewe na mreàta za prenos i distribucija na elektri~na energija. Cenite za
krajnite korisnici vo kategorijata doma}instva sè u{te gi kontrolira Vladata, so
{to pretprijatijata imaat zagubi, bidej}i tie sè u{te ne gi pokrivaat komletnite
tro{oci. Vo 2005 godina iste~e prviot trigodi{en regulatoren period, koj{to
zapo~na vo 2003 godina. Namerata na Agencijata za energija da gi zgolemi mre`nite
ceni za okolu 15% godi{no vo prviot regulatoren period, {to bi zna~elo deka
CPI-X, vsu{nost, bi bilo CPI+X, be{e ukinata od strana na slovene~kata Vlada
poradi inflaciskoto sidro. Namaluvaweto na inflacijata na nivo propi{ano
so kriteriumite na EU od Mastriht, so {to na Slovenija bi ì se ovozmoìl vlez
vo Evropskata monetarna unija, se smeta{e za primarna makroekonomska cel.
Prinuduvaweto na regulatorot da go odloì zgolemuvaweto na cenite, se razbira,
pretstavuva prekr{uvawe na diskrecionite ovlastuvawa na regulatorot i toa
moè da se koristi samo kako instrument za ednokratna upotreba. Ova se slu~i i so
Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii koja{to gi odloì svoite barawa
za poka~uvawe na isklu~itelno niskite ceni za krajnite korisnici vo fiksnata i
mobilnata telefonija. Vo 2005 godina, Agencijata za energija po~na da gi regulira
cenite za koristewe na mreàta za priroden gas. Istiot princip na pottiknuva~ko
regulirawe na maksimalnata cena }e se primenuva i vo ovoj sektor, iako se ~ini
deka regulatornite pra{awa se posloèni vo odnos na distribucijata. Brojot
na pretprijatija za javni uslugi e pogolem vo ovoj sektor otokolku vo sektorot
za elektri~na energija. Osven toa, regulatornata praktika za ovaa industrija
sega po~nuva da se razviva so isklu~ok na nekolku zemji-~lenki na EU, kako {to e
Obedinetoto Kralstvo.
10 CPI pretstavuva indeks na ceni za potro{uva~i, a X go pretstavuva nametnatoto namaluvawe
na cenite {to se bazira na o~ekuvaweto za zgolemuvawe na produktivnosta.
127
3.2. Agencija za po[ta i elektronski komunikacii
Razvojot na konkurencijata na slovene~kiot pazar na elektronski komunikacii
pokaùva nedostig na namera za efikasno regulirawe na pazarite u{te od samoto
osnovawe na Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii. Iako regulatornata
zada~a, bez somnenie, pretstavuva proces na u~ewe preku pravewe, Agencijata za
po{ta i elketronski komunikacii bi moèla odlukite da gi donesuva porano so
cel da ja neguva konkurencijata na site tri pazari: fiksna telefonija, mobilna
telefonija i brodbend Internet pristap.
Vo fiksnata telefonija niskite maloproda`ni ceni bea povrzani so visoki ceni
za interkonekcija povisoki od prosekot vo EU. Agencijata za po{ta i elektronski
komunikacii seriozno intervenira{e samo vo 2003 godina koga cenite za
interkonekcija kone~no bea namaleni na nivo na prosekot vo EU. Ova mu ovozmoì
na dràvniot gigant Telekom Slovenija da go iskoristi iznuduvaweto na marà koja
se bazira vrz ograbuva~ka politika za utvrduvawe maloproda`ni ceni. Razlikata
me|u cenite za krajnite korisnici i za interkonekcija (maràta) be{e tolku niska
{to gi spre~i site potencijalni rivali da vlezat na pazarot. Ova pokaùva deka
Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii potpiraj}i se vrz metodologijata
za definirawe reperi pri utvrduvawe ceni za interkonekcija, iako ovozmoì
zna~itelno poniski ceni za krajnite korisnici od onie {to pretstavuvaat prosek
vo EU, go spre~i vleguvaweto na drugi kompanii na pazarot na fiksna telefonija.
Namesto definirawe reperi, pri utvrduvaweto ceni za interkonekcija treba da se
definiraat ceni bazirani vrz tro{ok. Tekovnite nivoa na cenite vo javnata fiksna
telefonija jasno pokaùvaat deka sè u{te ne se slu~ilo rebalansirawe na cenite
kako {to nalagaat odredbite na EU. I cenite za lokalni (nacionalni) i cenite
za me|unarodni povici, kako i mese~nite pretplati za rezidentni korisnici se
poniski od prose~nite nivoa vo EU.
Tabela 1:
Tarifi za gigantite vo fiksnata telefonija za rezidentni korisnici (2005)
Mese~na
pretplata za
rezidentni
korisnici
(EVRA)
Prose~ni
mese~ni
tro{oci
(me{an paket)
Cena na
lokalen povik
(3min/ evro
centi
Prose~na cena
na me|unaroden
povik (EVRA)
Slovenija
10,70
31,00
7,90
0,62
Prosek vo EU
14,80
37,40
12,40
0,9
-28
-17
-36
-31
Razlika (%)
128
Izvor: 11-ti Izve{taj za sproveduvawe na regulatorniot paket za telekomunikacii...
Regulirawe i pazari (11-ti izve{taj). Finalen izve{taj. EC: Brussels, COM(2006)68
final.
I vo mobilnata telefonija, Agencijata za po{ta i elektronski komunikaciii ja
propu{ti mo`nosta da neguva fer konkurencija na pazarot preku prisposobuvawe
na tarifite. Taa tolerira{e visoki vonmre`ni i niski mre`ni ceni. Vakvata
politika za utvrduvawe ceni vo prednost gi stava operatorite koi dràt golem
del od pazarot, bidej}i nivnite korisnici gi koristat nadvore{nite mo`nosti
na mreàta. Vo slu~ajot na Slovenija, vakvata politika za utvrduvawe ceni be{e
povolna za Mobitel, granka na Telekom Slovenija, koj do denes uspea da zadrì
pove}e od 70% od pazarot. Vo zemjite od EU, najgolemiot operator, vo prosek, drì
42% od pazarot. Duri vo noemvri 2003 godina, Agencijata za po{ta i elektronski
komunikacii pobara namaluvawe na vonmre`nite ceni. Kako rezultat na toa dvata
najgolemite operatora - Mobitel i SiMobil - prifatija asimetri~en model za
utvrduvawe ceni. Tretiot operator - Vega - koj drì najmal del od pazarot (2%)
mu se sprotivstavi na ovoj model i pobara regulirawe na cenite za krajnite
korisnici. Vo oktomvri 2004 godina, Vega pobara Vladata na Slovenija da plati
173,9 milioni evra kako kompenzacija do krajot na januari 2005 godina, poradi
nejzinoto neefektivno regulirawe na pazarite za mobilna telefonija ili }e se
soo~i so tu`ba vo koja }e se bara ot{teta od 337 milioni evra (Hrovatin et al., 2005a).
Sporot na krajot rezultira{e so toa {to Vega otide na sud.
Na brodbend pazarot, odloùvawata i neefikasnostite vo rabotata na Agencijata
za po{ta i elektronski komunikacii pridonesoa za za~uvuvawe na monopolskata
pazarna struktura. SIOL, granka na gigantot vo fiksnata telefonija Telekom
Slovenija, uspea da zadrì 98% od pazarot na ADSL tehnologijata do denes. Kaj
ADSL, spojuvaweto na uslugite za Internet pristap (ISDN i ADSL) zaedno so
nesoodvetniot model na ceni go spre~i razvojot na konkurencija na pazarot.
Politikata za utvrduvawe ceni ne im dozvoli na malite Internet provajderi da
stanat konkurentni na SIOL poradi visokite ceni za zakupnina. Vo 2003 godina,
Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii go vovede modelot „soodvetna
pozicija“ koj zna~itelno gi namali tro{ocite po korisnik za rivalite na pazarot.
Iako namerata na modelot be{e da privle~e novi kompanii na pazarot, toa ne se
materijalizira{e. Pri~inata za ova leì vo faktot {to SIOL koriste{e ograbuva~ko utvrduvawe na ceni pri definiraweto na maloproda`nite tarifi. Zaedno
so postoeweto na preferencijalniot pristap do mreàta na Telekom po niski
ceni za zakupnina, ovaa strategija go spre~i vleguvaweto na pazarot. Na kraj, ova
go prizna i Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii. Vo juni 2005 godina,
taa pobara od Telekom Slovenija da vovede postimulira~ki model za utvrduvawe
ceni so cel da privle~e novi kompanii na pazarot. Odnesuvaweto na Agencijata
129
za po{ta i elektronski komunikacii na ovoj pazar, u{te edna{ pokaà otsustvo na
akcija11 i odloùvawe na reguliraweto na cenite.
Nedostigot i odloùvaweto na akcii na site tri pazari od strana na Agencijata
za po{ta i elektronski komunikacii, jasno pokaùva kako gigantite moàt da ja
zadràt svojata dominantna polo`ba podolg period i go spre~uvaat razvojot na
konkurencija na ovie pazari.12 Duri vo 2005 godina, po serioznata kritika od
strana na Komisijata na EU i zamenata na direktorot na Agencijata za po{ta i elek
tronski komunikacii, taa po~na da sproveduva pogolema proaktivna regulatorna
uloga. Ova ve}e rezultira{e vo zgolemen broj igra~i na pazarite, pogolem izbor na
uslugi i prisposobuvawe na cenite.
4. Kako da se izmerat transakcionite
tro[oci na reguliraweto?
Mereweto na transakcionite tro{oci na reguliraweto vklu~uva tri pra{awa:
1. koi se direktnite tro{oci za rabotata na regulatorite;
2. koi se transakcionite tro{oci na reguliraweto; i
3. kako da se izmeri vistinskata efiksanost na reguliraweto za da se oceni dali
transakcionite tro{oci se opravdani?
4.1. Direktni tro[oci
Prvoto pra{awe be{e spomenato vo Del 2. Direktnite tro{oci za rabota, vsu{nost,
se godi{nite buxeti na agenciite, ili poprecizno, nivnite rashodi. Podatocite za
slovene~kite regulatori pokaùvaat zgolemuvawe na finansiite i na personalot
od nivnoto osnovawe. Rashodite na Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii
vo 2004 godina iznesuvale 5.245.968 evra so okolu 80 vraboteni. Rashodite na
Agencijata za po{ta i elektronski komunikacii iznesuvale 0,59% od prihodite
na pazarot na komunikacii vo 2003 godina, {to pretstavuva 0,019% od BDP vo
Slovenija. Vo 2004 godina, Agencijata za energija potro{ila 2.131.921 evra, {to
pretstavuva 0,008% od BDP vo istata godina. Momentalniot broj na vraboteni vo
Agencijata za energija e 33.
11 Spored stariot regulatoren paket za telekomunikacii na EU, mo`no bi bilo SIOL da se
imenuva kako operator so zna~itelna pazarna mo} {to bi ì ovozmoìlo na Agencijata za
po{ta i elektronski komunikacii da gi regulira negovite maloproda`ni ceni. Vo ovoj
slu~aj bi se spre~ila ograbuva~kata politika za utvrduvawe ceni koja se pojavi.
12 Za detali, poglednete Hrovatin et al. (2004, 2005a i 2005b).
130
4.2. Merewe na transakcionite tro[oci na reguliraweto
Direktniot tro{ok za rabota na regulatornite agencii, se razbira, e samo
del od sevkupnite tro{oci za regulirawe. Dokolku transakcionite tro{oci
na reguliraweto se definiraat kako site tro{oci nastanati vo procesot na
regulirawe, toga{ tie bi bile vkupnite rashodi (tro{oci) vo slednive kategorii:
»
direktni tro{oci za rabota (rashodi) na regulatornite agencii;
»
tro{okot za rabota na vladinite tela povrzani so regulatorni pra{awa. Na
primer, ova e rabotata na podgotvuvawe kontinuirani zakonodavni izmeni,
odobruvawe (ili definirawe) odredeni tarifi, re{avawe sporovi i nabquduvawe na rabotata na regulatorite vrz osnova na nivnite godi{ni izve{tai;
»
rashodi za rabotata na nadle`nite organi povrzani so slu~aite vo domenot
na regulirawe. Vo Slovenija, ova be{e del od rabotata na slovene~kiot organ
za konkurencija, koga toj gi analizira{e àlbite na mobilniot operator Vega
protiv rivalot Mobitel vo sopstvenost na dràvata;
»
rabotata na sudovite vklu~eni vo postapki povrzani so regulatorni pra{awa;
»
rashodi na kompaniite za rabotata na eksperti (na pr. smetkovoditeli, ekonomisti, pravnici) povrzana so regulatorni pra{awa;
»
pla}awe za nadvore{ni uslugi (t.e. nadvore{ni konusltanti) za izrabotka na
studii i za rabota na regulatorni slu~ai;
»
penali ili isplata na {teta od strana na dràvata vrz osnova na izgubeni sudski
postapki. Vo Slovenija ova doprva moè da se slu~i dokolku slovene~kiot
mobilen operator Vega go dobie svojot slu~aj protiv Mobitel; i
»
regulatorni neefikasnosti: ovie pretstavuvaat primer za potcenuvawe na
potencijalnite za{tedi na tro{oci na firmite koi{to bi moèle da se zemat
predvid pri utvrduvaweto na faktorot X. Vakov be{e slu~ajot vo Obedinetoto
Kralstvo, bidej}i inicijalnata vrednost na X be{e utvrdena na premnogu nisko
nivo i posledovatelno na toa reguliranite firmi zarabotuvaat pregolem
profit. Za da se povle~e barem del od pregolemiot profit na ovie firmi im
be{e nametnat ednokraten neo~ekuvan danok vo 1997 godina. Se razbira, ova ja
namaluva doverbata na investitorite vo regulatorniot proces. Toa moè da se
koristi samo kako vonredna pravna merka.
Mereweto na transakcionite tro{oci so site sugerirani delovi te{ko bi moèlo
da se postigne, bidej}i re~isi e nevozmo`no da se presmetaat nekoi od spomenatite
kategorii, kako {to se regulatornata neefikasnost, rabotata na sudovite, itn.
131
4.3. Merewe na efikasnosta na reguliraweto
Koga stanuva zbor za regulatorni pra{awa, sekoga{ na um treba da se ima faktot
deka predvid ne treba da se zemat samite transakcioni tro{oci, tuku realnata neto
- pridobivka od reguliraweto. Reguliraweto moè da bide opravdano samo dokolku
negovata neto - pridobivka e pozitivna. Bidej}i osnovnata zada~a na ekonomskoto
regulirawe na pretprijatijata za javni uslugi e da se spre~i monopolski profit,
neto - pridobivkata od reguliraweto moè da se presmeta na sledniov na~in:
NETO - PRIDOBIVKA =
= NAMALUVAWE NA MONOPOLSKATA MO] - TRANSAKCIONEN TRO[OK
NA REGULIRAWETO
= NAMALENA ZAGUBA OD PREGOLEM TOVAR - TRANSAKCIONEN TRO[OK
NA REGULIRAWETO
Primer za vakvata presmetka moè da se dade so koristewe na podatocite na
Krendal za zagubata od pregolem tovar vo Kalifornija koja se pojavi poradi
neuspeh na reguliraweto. Toj presmetal deka poradi neuspeh na reguliraweto
smetkata za elektri~na energija treba da se zgolemi za 55% godi{no (t.e. za
12 milijardi USD godi{no). Sepak, del od ovaa zaguba od pregolem tovar e
transferot od potro{uva~ite do proizvoditelite. Dokolku ova se zeme predvid
i ako pretpostavime deka elasti~nosta na kusoro~nata pobaruva~ka e -0,15, toga{
godi{nata zaguba od pregolem tovar (dopolnitelna zaguba na dobrosostojbata
na potro{uva~ite) iznesuva 5,5 milijardi USD na kusoro~en plan. Dokolku
regulatorite rabotele efikasno, ova bi ja namalilo zagubata od pregolem tovar. Za
da se presmeta neto - pridobivkata, treba da se najdat transakcionite tro{oci na
reguliraweto i tie da se odzemat od ovaa brojka.
132
Referencii
Crandall R. (2003): “An end to economic regulation? ” In Robinson C: Competition and Regulation in Utility Markets. London: IEA.
11th Report on the Implementation of the Telecommunications Regulatory Package...
Regulation and Markets 2005 (11th report). Final report 2005. EC: Brussels, COM(2006)68
final.
Gatsios, K. and P. Seabright (1989) “Regulation in the European Community”, Oxford Review of Economic Policy, Vol. 5(1), pp.37-60.
McGowan, F. and P. Seabright (1994): “Regulations in the European Community and its Impact on the UK”, in M. Bishop, J. Kay, and C. Mayer (eds), The Regulatory Challenge (Oxford:
Oxford University Press), pp. 227 - 253.
Hrovatin, N. (2001a). Regulatory framework for EU utilities pricing : legislation, enforcement
and institutional structure, (Working paper, no. 29). Glasgow: Caledonian Business School,
Glasgow Caledonian University.
Hrovatin, N. (2001b) “Regulatory constraints in governing utilities in the EU”. In Montanheiro, L C. and Spiering, M. (eds). Public and private sector partnership: the enterprise governance. Sheffield: Sheffield Hallam University, pp. 281-296.
Hrovatin, N (2003): “Regulacija naravnih monopolov in njihov vpliv na gospodarske razmere v luči približevanja EU”. In: Turk, I. (ed.). [Zbornik referatov]. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, pp. 11-30.
Zachary, L. (1997) Independent Regulation of Utilities in Western Europe (The British Model
Becomes Universal). Ljubljana: Ministry for Economic Relations and Development).
Hrovatin, N., Cibic, D., Švigelj, M. (2004) “Liberalisation and (de)regulation of Slovenian
telecommunications markets”. Communications and. stratégies (Montpellier), 2004, iss. 56,
pp. 151-177.
Hrovatin, N., Cibic, D., Švigelj, M. (2005a): “Mobile telephony market: the case of Slovenia.”
In: 6th International Conference Enterprise in transition, Split-Bol, 26th-28th May 2005. [Compact disc ed.]. Split: Faculty of Economics.
Hrovatin, N., Basle, R., Cibic, D., Švigelj, M. (2005b): “The development of broadband in
Slovenia: why is it lagging behind?. In: 16th ITS European Regional Conference, Porto, 4th6th September 2005: conference papers. Porto: Portuguese Catholic University.
133
Administrativnata neefikasnost i neefikasnosta na politikite
kako osnovni pri~ini {to vodat kon golemi transakcioni tro{oci
D-r Rejmond Saner, direktor na Centarot za socio-ekonomski razvoj,
@eneva, [vajcarija
ADMINISTRATIVNATA
NEEFIKASNOST I NEEFEKTIVNOSTA
NA POLITIKITE KAKO OSNOVNI
PRIÎNI [TO VODAT KON GOLEMI
TRANSAKCIONI TRO[OCI
Primer: Slovenija 1993-1996
Celite na ovoj napis
Zemjite koi imaat golemi transakcioni tro{oci ~estopati se `rtvi na administrativnite neefikasnosti i na neefektivnostite na politikite na nivo na centralnata vlada. Celta na ovoj napis e da gi opi{e vakvite neefikasnosti i neefektivnosti onaka kako {to se pojavija otkako Slovenija se stekna so svojata nezavisnost od porane{na Jugoslavija vo 1991 godina. Konkretno, avtorot gi razgleduva
pove}ekratnite pri~ini za neefikasnite administrativni i neefektivni politiki onaka kako {to se pojavija vo periodot na postepenata modernizacija na
administracijata {to sleduva{e od 1993 do 1996 godina. Najgolemiot del od materijalot {to e prezentiran i se razgleduva se bazira na iskustvata steknati vo
tekot na bilateralniot proekt za gradewe na kapacitetite i razvivawe na instituciite, koorganiziran od strana na {vajcarski i na slovene~ki eksperti vo tekot
na trigodi{en period. Slovenija stana zemja-~lenka na EU, me|utoa, napravenite
analizi, iako se odnesuvaat na konkretna zemja i vremenski period, davaat informacii za drugite zemji koi se soo~uvaat so sli~ni razvojni ~ekori i predizvici.
134
Ekonomskata situacija vo Slovenija
vo 1991-1992
Slovenija e mala zemja so mnogu mali prirodni resursi. Vo vremeto na steknuvaweto na nezavisnosta, taa sepak be{e visokoindustrijalizirana i orientirana kon
izvoz. Vo minatoto sluèla kako baza za izvoz me|u porane{na Jugoslavija i Zapad.
Nejzinata polo`ba me|u Isto~na i Zapadna Evropa ja pravi va`na zemja za tranzit
na transport i turizam. Vo 1993 godina, proizvodstveniot sektor se sostoe{e od
elektri~no i neelektri~no ma{instvo, obrabotka na metali, hemikalii, tekstil,
obrabotka na drvo i izrabotka na mebel, {to pridonesuva vo BDP so okolu 33%.
Uslugite vo BDP pridonesuvaa so pove}e od 50% i vklu~uvaat transport i komunikacii, trgovija, finansii i, me|u drugoto, i turizam.
Industriskiot sektor na Slovenija be{e sostaven od golem broj mali kompanii.
Toa rezultura{e so visok stepen na fleksibilnost {to se dolì na faktot deka
proizvodstvoto ne be{e koncentrirano vo nekolku golemi kompanii. Na primer,
vrvnite 130 najgolemi kompanii vrabotuvaa samo 40% od rabotnata sila, a 20-te
vrvni izvezuva~i opfa}aa pomalku od 35% od vkupniot izvoz.
Vo 1991 godina, Slovenija ima{e BDP pogolem od 5.000 EKI per capita i be{e najbogatata i najrazvienata od republikite na porane{na Jugoslavija. Slovene~kite
kompanii koi{to tradicionalno bea samoupravuvani spored pribli`no pazarni
uslovi, sluèa kako kanali za izvoz za drugite republiki vo federacijata. Sepak,
po~etokot na vojnata vo prane{na Jugoslavija vo 1991 godina i raspadot na trgovskiot blok na CMEA (Sovet za zaedni~ka ekonomska pomo{) predizvikaa pad na industriskoto proizvodstvo od 12% i zgolemuvawe na nevrabotenosta za pove}e od 8%.
Ottoga{ vistinskiot rezultat prodolì da opa|a, no so malku pobavna stapka. Vo
1992 godina, najserioznite namaluvawa se slu~ija vo industrijata, posebno vo
proizvodstvoto na kapitalni dobra, surovini, potro{uva~ki dobra i trgovijata
na malo. Postoeja nekolku pri~ini za ova: tranzicijata kon pazarna ekonomija,
padot na trgovijata vo ramkite na zemjite od CMEA i danokot {to go zema vojnata.
Dramati~no opadnaa i investiciite, a toa rezultira{e vo zgolemuvawe na nevrabotenosta. Vo noemvri 1992 godina stapkata na nevrabotenost dostigna do 12,7%. Iako
privatniot sektor malku se zgolemi, negoviot del vo vkupnata stapka na vrabote
nost be{e daleku pomal od javniot sektor koj vrabotuva{e 84,9% od vrabotenite vo
prvata polovina na 1992 godina.
Inflacijata i natamu prodolì da pretstavuva ograni~uvawe za ekonomskoto zazdravuvawe. Iako hiperinflacijata {to se pojavi na krajot na 80-te (2,770 %) be{e
135
kontrolirana, taa sepak se dviè{e okolu 38% vo posledniot kvartal od 1992 godina, dodeka prose~nite realni kamatni stapki se dvièa blizu 24 %.
Situacijata na javniot sektor vo istiot period
Javniot sektor vo Slovenija go so~inuvaat tri kategorii na akteri: dràvnata administracija, administracijata vo vladinite agencii i nezavisnite agencii vo
sopstvenost na op{testvoto. Zada~ata za transformacija od centralno kontroliranata ekonomija vo pazarno orientirana ekonomija ne be{e tolku brza kolku
{to se nadevavme. Site tri granki na akteri se soo~ija so pra{awa povrzani so
odrùvaweto na nivnoto sekojdnevno rabotewe i vo isto vreme se transformiraa
vo novi subjekti koi{to soodvetstvuvaat na nivniot nov operativen kontekst. Rezultatite od toa bea konfuzija, neefikasnost i nered.
Iako javnata administracija vo Slovenija se ~ine{e mnogu decentralizirana,
duri i vo socijalisti~kiot reìm, toa be{e samo nadvore{en izgled. Vo su{tina,
administracijata be{e mnogu centralizirana preku vrskite na ~lenstvoto i lojalnosta kon Komunisti~kata partija. Iako partijata ja so~inuvaa pet razli~ni
sociopoliti~ki organizacii, donesuvaweto odluki im be{e prepu{teno na mal
krug lideri vo Vladata. Starata struktura be{e podgotvena da ja naso~uva re~isi
sekoja aktivnost vo op{testvoto preku silno centralno planirawe. Javnata admi
nistracija, kako i dràvata, be{e dominantna. Ottuka doa|a i golemata razlika
me|u vrabotuvaweto vo javniot sektor i vo privatniot i socijalniot sektor.
Kadarot koj vo toa vreme rabote{e vo javnata administracija - vo golema mera - be{e
istiot od prethodniot reìm. Toa bea lu|e prvenstveno izbrani poradi nivnata
lojalnost kon partijata. Iako mnogumina od niv bea eksperti vo nivnite soodvetni
poliwa, sepak, im nedostigaa potrebnoto znaewe i ve{tini za sproveduvawe na
moderna, demokratska javna administracija.
Ovaa situacija u{te pove}e se vlo{i so nagloto zgolemuvawe na administrativnite zada~i. Koga vo 1991 godina Slovenija stana nezavisna dràva, taa treba{e
da vospostavi celosna javna administracija na edna suverena dràva. Administracijata koja{to be{e i nesoodvetno podgotvena i nedovolno opremena treba{e
da prezeme novi dràvni funkcii. Kako rezultat od toa, administracijata ne be{e
vo mo`nost da raboti na optimalno nivo. Ottuka, institucionalnata reforma vo
Slovenija treba{e itno da se fokusira na prisposobuvawe na slovene~kata javna
administracija na novite administrativni barawa i na zajaknuvawe na nejzinite
institucionalni sposobnosti.
Zaedno so nedostatocite na postojnata javna administracija, postoeweto na „administracijata vo vladinite agencii“ {to be{e dominantna vo porane{na Jugo-
136
slavija, isto taka, go popre~uva{e funkcioniraweto na novata dràva. Spored
principot na „samoupravuvawe“, javnite uslugi gi izvr{uvaa nezavisni agencii
vo op{testvena sopstvenost. Na ovie nezavisni agencii vo op{testvena sopstvenost ne im be{e daden praven status na javni pretprijatija, namesto toa, tie bea
regulirani i kontrolirani od strana na vladinite regulatorni organi. Ottuka,
vladinite regulatorni organi bea odgovorni za planiraweto, organiziraweto,
finansiraweto, reguliraweto i nadzorot na obezbeduvaweto na javnite uslugi. Zatoa transformacijata na Slovenija naloì preorientirawe i reorganizacija i na
administracijata na vladinite agencii i na nezavisnite agencii vo op{testvena
sopstvenost. Procesot na transformacija prodolì bavno i proizvede razli~ni
pravni, administrativni i upravuva~ki pra{awa. Tretata specifi~na odlika na
slovene~kata javna administracija be{e „komunalniot sistem“, koj pretstavuva{e
me{avina od lokalna vlada i lokalna administracija. Tie izvr{uvaat zada~i na lokalna administracija i funkcii na lokalna vlada, taka {to tie ne odgovaraa pred
nikogo. Na ist na~in, ovie lokalni vladi vo odredeni vremenski periodi prezemaa funkcii na dràvata sozdavaj}i konfuzija od politiki i neregularnosti. Reformata na „komunalniot sistem“ pretstavuva{e va`no pra{awe {to treba{e itno
da se re{i.
Potreba za institucionalna reforma
vo 1993 godina
Vo minatoto, Komunisti~kata partija be{e najvisokata vlast vo zemjata. Nejzini
ot pad na krajot rezultira{e so kriza za instituciite vo Slovenija, za nejzini
ot praven sistem i za sistemite na donesuvawe odluki. Pojavata na golem broj
politi~ki partii pridruèna so èstoka borba za mo} dovede do natamo{no zgole
muvawe na nesigurnosta i natamo{no prolongirawe na tranzicioniot period vo
Slovenija.
Potrebata za institucionalna promena generalno be{e dobro prifatena vo Slovenija. No ~estite politi~ki }orsokaci, nedostigot na definirani kompetencii i nesoodvetniot praven sistem go zabavija procesot. Neredovnoto i bavno
re{avawe na ovie problemi predizvika pravni praznini, sprotivstaveni zakoni
i preklopuvawe na jurisdikciite, {to rezultira{e so pravna i institucionalna
nestabilnost. Prednost im be{e dadena na poitnite problemi, kako vospostavuvaweto institucii na nezavisna dràva, dogovoraweto na granicata so Hrvat
ska, utvrduvaweto na dràvjanstvoto na dràvjanite na porane{na Jugoslavija i
me|unarodnoto priznavawe.
137
Seto ova be{e pridruèno so ekonomska kriza. Planskata ekonomija moè da funkcionira samo vo visokopredvidlivi uslovi i ne e opremena za brza stapka na pro
mena {to se slu~i vo Slovenija po nezavisnosta. Primer za ova be{e i predloènoto
prestruktuirawe na industrijata za ~elik vo Slovenija vo 1990 godina.
„onamu kade {to ne be{e postignat nikakov napredok i pokraj vladinata intervencija i nacionalizacijata na kompaniite za proizvodstvo na ~elik. Pri~inite
za neuspeh se protegaat od neizvr{uvawe i dominirawe na lokalnite interesi na
nivo na plan, preku nedostig na sposobnost i nemo`nost za donesuvawe odluki na
korporacisko nivo, pa sè do nedostig na razbirawe i otpor kon donesuvawe te{ki
odluki na nivo na Vladata“.
Doma{nite nastani vo kombinacija so nepovolniot nadvore{en razvoj kako {to e
recesijata vo svetskata industrija za ~elik i padot na jugoslovenskiot pazar dovedoa do seriozni posledici: pove}e od 12.000 rabotni mesta bea zagrozeni, okolu
edna (1) milijarda germanski marki sredstva bea neproduktivno angaìrani i
re~isi sto (100) milioni germanski marki se tro{ea godi{no na subvencii, {to
dovede do nacionalizacija, spas od strana na novata vlada vo visina od novi petstotini (500) milioni germanski marki, a rabotite prodolìja da izgledaat nesi
gurni.13
Reformata na administrativniot sistem vo Slovenija nalaga{e promena na
pravniot sistem i promena na na~inot na koj{to se izvr{uvaa rabotite. Bidej}i
procesot na pravna reforma be{e premnogu dolg, glavno be{e dogovoreno deka e
pobrzo i polesno da se reorganizira administrativniot sistem. Toa podrazbira{e
promena na ~ove~kiot element na sistemot. Za toa ne be{e potrebna celosna zamena
na postojnite vraboteni, tuku promeni vo odnos na nivnite rabotni naviki, stavovi i razmisluvawa. Pogolemo vnimanie treba{e da se posveti na profesionalnoto
znaewe, zaslugata, apoliti~koto rabotewe, promocijata na novi idei i inicijativi
i na jasnata razlika me|u profesionalnite slu`benici i politi~kite fukcioneri.
Ne moè{e da se donese gotov model za procesot za reforma. Re{enijata treba{e
da se podgotvat i istite da se skrojat vo soglasnost so kulturnoto minato, tradicijata, o~ekuvawata i iskustvata na lu|eto od Slovenija.
Reformata na javnata administracija ne be{e akcija od eden ~ekor so {to bi se
sozdala moderna i demokratska javna administracija. Naprotiv, toa be{e dolg
proces na barawe i na primena na tranzicioni re{enija vo organizacijata i vo
funkcijata na javnata administracija. Toa ne se dolè{e samo na konkretnite
tranzicioni potrebi na Slovenija, tuku i na faktot deka za da se napravi admi
nistrativnata reforma na raspolagawe ima{e ograni~eni ~ove~ki i materijalni
13 The McKinsey Quarterly, “A new iron curtain?” Number 1, 1993, p. 27).
138
resursi, a javnata administracija vo toa vreme moè{e da prezeme samo ograni~en
organizaciski stres.14
Neefikasnosta i neefektivnosta na sistemot na javna administracija i
dràvni slu`benici na Slovenija vo 1993 godina
Povikuvaj}i se na iscrpnite diskusii so golem broj pretstavnici na slovene~kata
Vlada i na relevantnite publikacii na profesorot Rajko Pirnat15 i Danica Purg16 ,
avtorot na ovoj napis gi napravi slednive opservacii vo sorabotka so negoviot
tim eksperti od [vajcarija i od Slovenija:
Javna administracija
Nedostigot na efikasnost vo ramkite na javniot sektor rezultira{e vo op{ta
tendencija za duplirawe na rabotata. Iako odredeni raboti voop{to ne bea
napraveni, nekoi raboti bea zapo~nati, no ne bea zvr{eni, a drugi raboti koi{to
bea napraveni bea nepotrebni. Kako rezultat na toa, tendencijata be{e javnata administracija da bide preoptovarena so neopravdan obem na rabota i nizok u~inok
vo pogled na su{tinskite zada~i. Rezultatot na individualnite administrativni
edinici pretendira{e da bide nestabilen, variraj}i vo kvalitetot i nepredvidliv vo odnos na po~ituvaweto na krajnite rokovi.
Informativnite praznini predizvikani so brzite promeni vo Slovenija gi
napravija dràvnite slu`benici od razli~ni nivoa na administracijata zastare
ni vo odnos na tekovnite politiki i postapki. Dràvnite slu`benici i javnosta
vo golem stepen bea zbuneti za toa koi zakoni i postapki vaàt. Nezakonskite aktivnosti ostanaa neprovereni, {to rezultira{e so generalna erozija na javniot
red i na kredibilitetot na Vladata.
Strukturite i funkciite ne bea sinhronizirani: Podgotveni bea golem broj
zakoni, nekoi bea odobreni od strana na Parlamentot, a drugi bea vo proces na
menuvawe i dopolnuvawe. Sepak, ona {to ~esto nedostiga{e bea soodvetni organizaciski strukturi i rakovodni funkcii potrebni za sproveduvawe na novite
zakoni. Isto taka, sè u{te ne bea vospostaveni adekvatni kanali za komunikacija i
za sorabotka vo ramkite na i me|u ministerstvata od su{tinsko zna~ewe za funk14 Pirnat, Rajko: “Public Administration Reform in Slovenia”, paper delivered during the Seminar on
Comparative Administrative Systems, Ljubljana, 18-20 May 1993.
15 Prinat, Rajko; idem.
16 Purg, Danica; “Developing Managers for Eastern and Central Europe: The Missing Ingredients: Professional Management and Leadership. The Case of Slovenia”, Development and International Cooperation, Vol.VIII, No.14-15, June -December 1992,pp 215-224.
139
cioniraweto na administracijata. Zgolemenata institucionalna nesigurnost gi
obeshrabri dràvnite slu`benici da pokaàt inicijativa i da prezemat odlu~na
akcija.
Prekumerni sudski slu~ai: Poplakite na javnosta se zgolemija. Nedostigot od jasno definirana struktura i funkcii sè pove}e ja prinuduva{e administracijata da
se spravi so krizni situacii, so {to stanuva{e sè pomalku vozmo`no da se dojde
do srednoro~ni i dolgoro~ni politiki i strategiski pra{awa. Kako posledica od
toa, moralot na dràvnite slu`benici be{e naru{en i rezultira{e so zaguba na
kvalifikuvan i kompetenten kadar.
êsto spomenuvan lek za ovie problemi be{e, na primer, poednostavuvaweto na
rabotnite postapki, racionalizacijata na strukturite vo ministerstvata, pojasnuvaweto na ulogite i odgovornostite na dràvnite slu`benici, podobruvaweto na
rabotnite metodi, podobroto iskoristuvawe na kadarot i podobruvaweto na instrumentite za kreirawe politiki. Sepak, vo toj moment, Slovenija se soo~uva{e so
nedostig i na ve{tini i na objektivni institucionalni organi {to bi gi prezele
ovie itni reformski merki.
Javni uslugi
Neefikasnost i neefektivnost: Javnite uslugi vo Slovenija se manifestiraa vo
mnogu sektori. Nekoi od ovie problemi so efektot bea povrzuvani so upotrebata na zastarena tehnologija i oprema. Golem broj problemi so efektot, sepak, bea
povrzani so nedostatocite vo organizacijata i upravuvaweto. Poslednovo be{e
ilustrirano so situacii prete`no vo sektorite za snabduvawe so voda i za otstranuvawe na te~en otpad. Analizata na problemite vo ovie dva sektora pokaà
sli~ni pra{awa so onie kaj javnata administracija i bara{e intervencii na rakovodstvoto.
Percipirano otsustvo na pravednost na cenite: Cenite za uslugite vo dvata sektora vo golema mera variraa od mesto vo mesto i zavisea od kvalitetot, dostapnosta na uslugite i drugi administrativni kriteriumi. Vo zavisnost od lokacijata,
golemite tro{oci za instalirawe novi kapaciteti ~estopati bea prenesuvani
na individualnite potro{uva~i vrz krajno neednakva osnova. Smetkovodstveni
sistemi za tro{oci re~isi i ne postoeja, dodeka sistemot za upravuvawe so finansiite na zemjata be{e neefektiven, cenite gi utvrduvaa zaednicite, no faktorite {to se zemaa predvid pri utvrduvawe na cenite ponekoga{ bea arbitrarni i
moèbi politi~ki, kako i ekonomski.
140
Zagaduvawe na vodata: Javnosta ~esto ne be{e svesna za zagaduvaweto koe{to go
predizvikuvaa farmite i industriskiot otpad. Ova predizvika zdravstveni problemi poradi postojanoto koristewe na zagadenata voda. Zagaduva~ite ~estopati ne
bea proveruvani poradi nedovolnata sudska infrastruktura i infrastrukturata
za sproveduvawe na zakonite.
Lo{o odrùvawe: Starata infrastruktura dovede do zagubi na voda, i ottuka do
nedovolno snabduvawe, kako i natamo{no zagaduvawe poradi istekuvawata vo
defektnite cevkovodi. Lo{oto odrùvawe od minatoto, isto taka, dovede i do
za~esteni prekini na uslugite. Ima{e potreba za zamena na nekolku instalacii i
za podobro odrùvawe na postojnite.
Neefektivnoto planirawe be{e glavnata pri~ina za neefikasnosta na javnite
uslugi vo celina, a posebno vo sektorite za snabduvawe so voda i otstranuvawe na
te~en otpad. Postapkite za planirawe bea dolgi, ponekoga{ odzemaa 3 do 4 godini,
i ~estopati planovite stanuvaa zastareni u{te pred da se sprovedat.
Nedovolna komunikacija so potro{uva~ite: Ne samo {to za potro{uva~ite na ras
polagawe ne bea staveni nikakvi sistemi za disemincija na informacii, tuku ne
postoe{e nitu mehanizam za dobivawe povratni informacii od potro{uva~ite vo
odnos na soodvetnosta i kvalitetot na uslugite {to se obezbeduvaa.
Neefektiven organizaciski sistem: Organizaciskata struktura vo toj period
be{e nefunkcionalna. Prakti~no nema{e nikakva koordinacija ili komunikacija me|u razli~nite administracii vklu~eni vo sekoj sektor na javni uslugi, i na
nivo na lokalnata i na nivo na centralnata vlada. Do toj period, sekoja op{tina gi
ispora~uva{e uslugite na svoj na~in. Kako posledica od toa, obezbedenite uslugi
vo golema mera se razlikuvaa vo odnos na kvalitetot, cenata, brzinata itn., i opfatot.
Regulatorna funkcija bez efekt: Kako {to e slu~aj so javnata administracija vo celina, propisite ~estopati ne bea sledeni nitu pak zajaknati. Metodite za nabquduvawe bea neefektivni i im nedostiga{e mehanizam. Obete napravija tro{okot za
nabquduvawe da bide zabranet. Osven toa, kaznite bea zanemarlivi, a vo slu~aite
koga bea otkrieni prekr{uvawa sankciite te{ko se sproveduvaa.
Nekoi od re{enijata za problemite na javnite uslugi vo Slovenija bea sli~ni na
onie za javnata administracija: na primer, poednostavuvawe na postapkite za ra
bota, racionalizacija na organizaciskite strukturi itn. Osven toa, treba{e da se
razvijat institucionalnite kapaciteti za da se ovozmoì javnite uslugi podobro
da gi definiraat sopstvenite funkcii, da se vospostavat pravedni i racionalni
141
mehanizmi za utvrduvawe na ceni i da se zajaknat soodvetnite regulatorni mehanizmi.
Dr@avni slu@benici
Nekoordinirana regrutacija: Od 1989 godina, regrutacijata i selekcijata na
dràvni slu`benici be{e decentralizirana vo ministerstvata poedine~no.
Odredeni ministerstva osnovaa mala edinica zadolèna za funkciite na kadarot.
Kvotata na kadarot ja utvrduva{e Ministerstvoto za finansii. Vakvata decentra
lizirana praktika rezultira{e vo varijacija na profilite na ve{tini na novite
vraboteni i konfuzija na standardite za kadarot.
Otsustvo na revizija na rabotata: Vo Slovenija nikoga{ nemalo revizija na rabotata na dràvnite slu`benici. Vo minatoto, dràvnite slu`benici bea pod nadzor
i kontrola na Komunisti~kata partija. Od nezavisnosta, Komunisti~kata partija
ve}e ne rabote{e kako „kabinet vo senka” {to rezultira{e vo pogolema sloboda za
individualnite dràvni slu`benici, no vo isto vreme sozdade i vakuum vo odnos
na efektivnata i efikasna rabota na dràvnite slu`benici vo Slovenija.
Nesoodvetni metodi za rabota: Ima{e te{kotii vo odnos na prioritetnosta
na zada~ite, komunikacijata po horizontalni i vertikalni linii, planiraweto na neophodnite ~ekori za sproveduvawe proekt, upravuvaweto so vremeto i
naso~uvaweto kon ekonomijata. Dosega prakti~no ne postoeja relevantni seminari
za obuka.
Zastaren liderski stil: Dominantniot liderski stil be{e tradicionalno pater
nalisti~ki i ne ohrabruva{e inicijativi i u~estvo od strana na ~lenovite na kadarot. Kako prirodna posledica od toa, dràvnite slu`benici na podredeni pozicii ne bea pottiknati da prezemat odgovornost ili da pokaàt inicijativa.
Nedostig na uslu`na orientacija: Javnata administracija od periodot pred nezavisnosta be{e pobirokratska i pomalku menaxerska. Dràvnite slu`benici
izvr{uvaa naredbi koi glavno bea povrzani so administrativni merki. Tie ne bea
naviknati gra|anite da gi gledaat kako klienti koi{to imaat pravo na rabota so
dobar kvalitet i ednakov pristap do nivnite uslugi.
Nepoznavawe na nadvore{nite faktori: Vo periodot pred nezavisnosta kreiraweto politiki i nivnoto sproveduvawe vo odnos na makroekonomskite i nad
vore{nite raboti be{e centralizirano vo Belgrad i po 1991 godina treba{e da
se vospostavat i da se sozdadat. Osven toa, golem broj dràvni slu`benici ne bea
142
svesni za me|usebnata zavisnost me|u javnata administracija, biznisot, ekonomikata i me|unarodnite odnosi.
Kvalifikaciite na slovene~kite dràvni slu`benici treba{e povtorno da se procenat i dokolku se soodvetni tie treba{e da se prisposobat da odgovorat na bara
wata za efekt na utre{ninata. Otkako Parlamentot }e go donese{e noviot zakon za
javna administracija treba{e da se predvidi sistem za pretkvalifikacii. So cel
da se poddràt tekovnite dràvni slu`benici da ja podobrat nivnata efikasnost
vo rabotata, treba{e da se prezemat masivni programi za obuka zaedno so komplementarni organizaciski konsultacii vo oblastite na timska rabota, me|uresorna
sorabotka i menaxment studii. Drugite merki {to spa|aa vo oblasta na kodeksite za
dràvnata slu`ba treba{e, isto taka, da se ispitaat i da se redefiniraat.
Sozdavawe Administraciska akademija i Sektor za efikasnost vo Vladata na
Slovenija kako po~etno re{enie za podobruvawe na neefikasnostite i neefektivnostite
Inicijalnite kontakti me|u avtorot na ovoj napis i negovata organizacija CSEND
vo @eneva, zaedno so kolegite od Institutot za javno pravo pri Univerzitetot vo
Qubqana, dovedoa do celosno razvien zaedni~ki proekt za gradewe kapaciteti
vo poleto na reformata na javnata administracija i institucionalniot razvoj.
Proektot be{e imenuvan kako „Administrativni rakovodni sistemi preku obuka,
obrazovanie i istraùvawe (M.A.S.T.E.R.)“. Proektot, finansiran od strana na {vajcarskata Vlada, be{e uspe{no zavr{en vo dekemvri 1996 godina.
Kako del od proektot vo iznos od 2,7 milioni {vajcarski franci, {vajcarski i
slovene~ki eksperti ì pomognaa na slovene~kata Vlada da go modernizira sopstveniot centralen administrativen sistem preku sozdavawe dve novi administrativni edinici i povtorna obuka na dràvnite slu`benici. Mandatot na prvata
nova edinica ima{e za cel da ja oceni efektivnosta na pretprijatijata za javni
uslugi i na administracijata vo Slovenija, dodeka mandatot na vtorata edinica
treba{e da napravi povtorna obuka i nadgradba na slovene~kite visoki dràvni
slu`benici.
Proektot M.A.S.T.E.R.™ ja naglasi obukata na u~esnicite da postavuvaat proniklivi
pra{awa preku analizirawe i razmisluvawe za sopstvenite iskustva pri re{avawe
na tekovnite problemi vo ramkite na slovene~kiot javen sektor. Poddràni od
strana na {vajcarskite i slovene~kite akademski sovetnici, u~esnicite rabotea
vo timovi i vo 1996 godina realiziraa vkupno 18 proekti za konsultacii.
Osnovniot metod na promena na proektot M.A.S.T.E.R.™ se bazira{e na u~ewe i
istraùvawe preku akcija kade {to se naglasuva u~eweto preku prakti~na rabota
143
vo vistinska rabotna sredina. Predvid, isto taka, bea zemeni i vospostavenite
teorii za u~ewe na vozrasnite, za da se osigura efikasnost i efektivnost na procesot na u~ewe.
Kako rezultat na trigodi{niot zaedni~ki proekt, na krajot od proektot M.A.S.T.E.R.™
bea osnovani dve novi vladini edinici. Konkretno toa bea Oddelenieto za organizacija i rakovodni tehniki, koe{to se fokusira{e na menaxerski i organizaciski studii vo ramkite na javniot sektor vo Slovenija, i Oddelenieto za obuka, podocna nare~eno Administraciska akademija koja realizira menaxment obuka
orientirana kon akcija i razvojni aktivnosti za vi{i dràvni slu`benici. Obete
administrativni organizacii se celosno funkcionalni vo vremeto na pi{uvawe
na ovoj napis, so drugi zborovi - se pokaàa odr`livi i po zavr{uvaweto na proektot za reforma na administracijata.
Glavni karakteristiki na zaedni~kiot proekt za gradewe kapaciteti
Koristeniot metod za promena pretstavuva{e kombinacija na tradicionalna obuka i konsultacii i proekti za u~ewe preku akcija. (poglednete Aneks 1).
a. Formirawe dve novi administrativni edinici vo ramkite na centralnata
vlada.
Za da se formiraat ovie dve novi administrativni edinici (23 novi rabotni mesta) treba{e da se prezemat razli~ni ~ekori - od podgotvuvawe na nacrt-zakoni i
postapki, olesnuvawe na pregovorite za buxetot vo ramkite na Vladata i me|u ministerstvata, do povtorno podgotvuvawe na finalnite akti i administrativnite pos
tapki. Ovoj proces na institucionalen razvoj trae{e dve godini i be{e zavr{en
samo nekolku dena pred oficijalniot kraj na proektot.
b. Obuka na slovene~kite dràvni slu`benici za da stanat obu~uva~i i konsul
tanti za organizacija.
êtirieset dràvni slu`benici na vozrast od 35 do 40 godini bea nominirani
vo proektot od strana na nivnite ministerstva. Tie pominaa intenzivna nastava
i obuka na temi od nov javen menaxment do konsultacii za organizacija. Nastavata
ja realiziraa 30 stranski eksperti od Zapadna Evropa, Severna Amerika i od Azija
koi obezbedija obemen input za funkcionalno u~ewe i konsultirawe vo Slovenija
i im pomognaa na slovene~kite u~esnici vo tekot na nivnite komplementarni stu
diski poseti vo [vajcarija.
Sleduvaat kriteriumite za izbor za ovaa ednogodi{na intenzivna i redovna nastavna programa:
144
Linija 1
(Organizacija i menaxment)
vi{
mlad
Linija 2
(Menaxment obuka i razvoj)
vi{
Nivo:
Univerzitetska diploma
(magister ili doktor)
Jazik:
Odli~no poznavawe na angliskiot jazik
Profesionalna
zastapenost:
Regionalna
zastapenost:
60 % op{testveni nauki, ekonomija,
biznis, administracija, pravo;
40% inènerstvo, sistem inèner
ili druga nauka
70% Qubqana
30% provinciite
2-5 godini
iskustvo (vo
vlada ili vo
pretprijatie)
mlad
Balansirana kombinacija na
ekspertiza za finansiski
menaxment, ekonomija, op{t
menaxment, pravo, op{testveni
nauki, ~ovekovi resursi,
organizaciska nauka, sistem
operacii i menaxment
>20% od provinciite
10 godini
rakovodno
iskustvo (vo
vlada ili vo
pretprijatie)
5 godini
rakovodno
iskustvo
Rabotno
iskustvo:
5-10 godini
Vozrast:
35-40
25-30
35-40
30+
10
10
10
10
Broj na
u~esnici:
Izborot na u~esnicite go napravija zaedno nacionalniot direktor na proektot,
dvajcata akademski rakovoditeli, {vajcarskiot rakovoditel na proektot i dvajca
{vajcarski glavni sovetnici.
v. Proektite za u~ewe preku akcija obezbeduvaat transfer na know-how i podgotvuvaat za novite rabotni mesta.
Po zavr{uvaweto na fazata za osnovna obuka, na u~esnicite im be{e dadena
mo`nost da gi primenat novosteknatite konsultativni ve{tini. Pod blizok nadzor,
tie sproveduvaa organizaciski dijagnozi na {est pretprijatija za javni uslugi i
ministerstva, napravija procenka na potrebata za obuka na celata slovene~ka Vlada
i go vospostavija prviot trigodi{en plan za akcija za idnata Administraciska
akademija. So cel da go nadglduva i olesni sproveduvaweto na proektite za promena,
be{e vospostaven Nacionalen sovet za proektot so koj pretsedava{e ministerot
za vnatre{ni raboti. Drugi ~etvorica ministri, isto taka, u~estvuvaa vo Sovetot,
kako i generalniot sekretar na slovene~kiot premier.17
17 За подетален опис на проектот погледнете: Yiu, L.; Saner, R. (Editors), “Compendium of Pilot Projects for Improving Working Procedures in the Slovene Public Administration and Training Modules”,
Institute of Public Administration, Ljubljana, 1997.
145
Zakluôk
Celta na ovoj napis e da se opi{e kako administrativnite neefikasnosti i neefektivnosta na politikite moàt da dovedat do transakcioni tro{oci i da se ilustriraat spomenatite simptomi na neefikasnost i neefektivnost so primena na
primer za slu~aj, odnosno preku primerot na Slovenija vo periodot od 1991 do
1993 godina, koga taa se izdvoi od porane{na Jugoslavija.
146
Osven toa, ovoj napis ja opi{uva strukturata na proektot za reforma na administracijata koj go podgotvija {vajcarski eksperti od CSEND vo @eneva i koj be{e
sproveden vo bliska sorabotka so nivnite slovene~ki kolegi.
Uspe{no zavr{eniot proekt za administrativna reforma, na slovene~kata Vlada ì
obezbedi instrumenti za sproveduvawe na nejzinata nacionalna strategija ~ija{to
cel be{e ~lenstvoto vo Evropskata unija i be{e ostvareno na 1 maj 2004 godina.
Proektot pridonese vo procesot na pristapuvaweto preku modernizacija na posta
pkite i metodite za rabota na dràvnata administracija, za da moè da funkcionira soglasno so najdobrite evropski praktiki. Osnovnite principi bea nov javen
menaxment, orientacija kon klientite, kontrola spored definirani celi, decentralizacija, delegirawe, privatizacija i razlikuvawe na politi~kite i na profesionalnite funkcii.
147
referencii
Saner, Raymond; Yiu, Lichia. (1996). The Need to mobilize government learning in the
Republic of Slovenia. The International Journal of Public Sector Management. Vol.9, No. 5/6,
1996.
Pirnat, R. Public administration reform in Slovenia. Paper presented to the Seminar on
Comparative Administrative Systems, Ljubljana, 18-20 May.1993.
Purg, D. Developing managers for Eastern and Central Europe. Development and International Co-operation. Vol.8, Nos.14/15. June-December 1992.pp.215-24.
Bose, Partha (1993) “An economic Iron Curtain? An interview with Peter Kraljic”, McKinsey
Quarterly, Nr.1, pp 23-35.
Healey, Nigel. (1994). “The Transition Economies of Central and Eastern Europe: A Political, Economic, Social and Technological Analysis”, The Columbia Journal of World
Business,Spring 1994, pp 63-70.
Juchler, Jakob. (1994) “Osteuropa im Umbruch: Politische, wirtschafltiche und gesellschaftliche Entwicklungen 1989-1993”, Seismo Verlag, Zürich.
Conference Report (1996) “Regional Conference on the Role of Public Administration in Promoting Economic Reform in Eastern and Central European Countries”, UNDP Regional Bureau for Europe and the CIS,Berlin.
Elbert, Norbert. (1996) “ Management Education in Post-Socialist Hungary: Observations
on Obstacles to Reforms”, Journal of Management Education, Vol 20.No.1,pp 70-79.
Yiu, L.; Saner, R. (Editors), “Compendium of Pilot Projects for Improving Working Procedures in the Slovene Public Administration and Training Modules”, Institute of Public Administration, Ljubljana, 1997.
Yiu, L.; Saner, R. (Editors) “Organisation and Management of in-service training within
central government administrations: a comparative study of Slovenia and Switzerland”,
Institute for Public Administration, Ljubljana, (148 pp), 1997.
148
149
Voved vo konceptot za olesnuvawe na trgovijata
Zlatko Veterovski, sovetnik na direktorot na Carinskata uprava
na Republika Makedonija
VOVED VO KONCEPTOT
ZA OLESNUVAWE NA TRGOVIJATA
Olesnuvaweto na trgovijata moè da se definira kako poednostavuvawe, harmonizacija i avtomatizacija na trgovskite proceduri i dokumenti, {to pridonesuva
za poefikasno i pobrzo dvièwe na stokite i informaciite povrzani so
trgovijata preku granicite. Ovaa definicija se odnesuva na {irok spektar
aktivnosti, kako {to se izvozni i uvozni proceduri, transportni formalnosti,
sobirawe, transmisija i obrabotka na podatoci, neophodni za sledewe na dvi
èweto na stoki vo me|unarodnata trgovija, osiguruvawe, finansiski tran
sakcii i sl. Olesnuvaweto na trgovijata e kompleksna oblast, vo koja{to se
vklu~eni zakonskite regulativi i kontrola, delovnata efikasnost, transportot,
informacionata i komunikacionata tehnologija i finansiskite uslugi. Zatoa
e zna~ajno site u~esnici vo procesot - vladinite agencii, delovnata zaednica,
me|unarodnite organizacii, nevladinite organizacii, strate{ki da pristapat
kon kreiraweto adekvatni re{enija i politiki, na nacionalno, regionalno i
me|unarodno nivo. Neefikasnite trgovski proceduri i nedostigot na merki za
olesnuvawe na trgovijata, posebno imaat negativen efekt vrz malite i srednite
pretprijatija. Zagubite {to proizleguvaat od dolgite ~ekawa na grani~nite
premini, komplikuvanite i izli{nite barawa na dokumentacija i nedostatokot od
informati~ka obrabotka na podatocite, se mo{ne golemi za stopanskite entiteti.
Investiraweto vo olesnuvaweto na trgovijata }e ima silen efekt vrz jakneweto na
izvozot.
Po postignatite rezultati vo liberalizacijata na trgovijata vo ramkite na
multilateralnite trgovski pregovori, olesnuvaweto na trgovijata stanuva
predizvik za site dràvi. Spored nekoi istraùvawa, tro{ocite povrzani so
carinskite proceduri, vo mnogu slu~ai ja nadminuvaat carinata {to se pla}a.
Vo sovremeni uslovi kade {to kompaniite se stremat da gi namalat tro{ocite
povrzani so zalihite za nabavka i ~uvawe na reprometrijalite, osobeno e zna~ajno
da postoi mehanizam za brzo i predvidlivo zavr{uvawe na carinskite postapki. Vo
150
sovremenata svetska ekonomija, mo`nostite za efikasna realizacija na konceptot
na globalnite sinxiri na snabduvawe ima mo{ne zna~ajna uloga vo delovnite odluki
kade {to }e se alociraat direktnite stranski investicii. Globalnite sinxiri
na snabduvawe baraat opkruùvawe {to go olesnuva dvièweto na stoki i uslugi
preku granicite, pri {to predvid se ima po~ituvaweto na neophodnata regulativa.
Ova vklu~uva prifa}awe na potrebata od brzina i agilnost vo proizvodstvoto i
transportot na stoki preku granicite, otvoren pristap kon razmena na informacii,
regulativa za prifa}awe na elektronskiot potpis i elektronskite sertifikati
sozdavawe korporativna svest {to ja prezema odgovornosta za celiot sinxir na
snabduvawe i sl. Makedonija i regionot ako sakaat da ja zgolemat svojata atraktivnost
i da se vklu~at vo procesite na internalizacijata na proizvodstvenite procesi
mora posebno vnimanie da mu posvetat na razvojot na konceptot za olesnuvawe na
trgovijata.
Olesnuvaweto na trgovijata ja podobruva efikasnosta na nacionalnoto stopanstvo,
pridonesuva za otvorawe novi rabotni mesta, ja zajaknuva transparentnosta, gi
zgolemuva prihodite na dràvata i ja podobruva konkurentnosta. UNKTAD procenuva deka prose~nata carinska transakcija involvira 20-30 razli~ni subjekti, 40
dokumenti, 200 podatoci (od koi 30 se povtoruvaat najmalku 30 pati). Studijata na
APEC napravi procenka deka programite za olesnuvawe na trgovijata }e generiraat rast od okolu 0,26% na realniot BDP vo APEC, re~isi dvojno pove}e od namaluvaweto na carinite. Za{tedite, spored istata studija, za zemjite vo razvoj vo toj
region }e se dviàt od 1-2% od uvoznata cena. OECD vo svojata studija od 200118
procenuva deka transakcionite tro{oci so~inuvaat me|u 2-15% od vkupnata
cena. Vo istiot izve{taj se istaknuva deka prezemaweto na merki za olesnuvawe
na trgovijata moè da rezultira vo za{tedi vo visina me|u 2% i 3% od vkupnata
vrednost na trgovijata.
Za nekoi zemji neefikasnosta na carinskata administracija i transportot, moè
da bide pre~ka vo nivnata integracija vo globalnata ekonomija i moè zna~ajno
da ja namali izvoznata konkuretnost i prilivot na direktni stranski investicii.
Zaradi ova, dràvite-~lenki na STO se zainteresirani da se otstranat ovie
administrativni barieri.
Republika Makedonija, kako zemja bez izlez na more, koja{to ima otvorena pazarna
ekonomija, mo{ne e ranliva na efikasnosta na dvièweto na stokite preku
granicite. Efikasniot transport zaedno so efikasnite carinski proceduri zna~ajno vlijaat vrz proizvodnite tro{oci na makedonskite stopanski entiteti.
Investiciite vo infrastruktura, bez pritoa da se prezemat merki za olesnuvawe
na trgovijata na nacionalno i regionalno nivo, nema da gi dadat o~ekuvanite
18 OECD, Business benefits of Trade Facilitation (TD/TC/WP/2001/21)
151
rezultati. Ne slu~ajno site regionalni inicijativi, zapo~nuvaj}i od SECI, preku
Paktot za stabilnost i Svetskata banka, mo{ne visoko na agendata imaat pra{awa
povrzani so grani~nite premini, olesnuvawe na carinskite i drugi proceduri, so
cel da se zabrza tranzitot niz koridorite na Jugoisto~na Evropa.
Od olesnuvaweto na trgovijata nemaat korist samo izvoznicite i uvoznicite, tuku
i potro{uva~ite. No za uspe{no implementirawe na konceptot za olesnuvawe na
trgovijata, neophoden e multidisciplinaren priod, kako na nacionalno nivo, taka
i na regionalno i me|unarodno nivo.
Analiza na sostojbata so olesnuvaweto
na trgovijata vo Republika Makedonija
Ovaa analiza sodrì: (1) identifikacija i gi analizira predizvicite so koi{to se
soo~uvaat makedonskite izvoznici; (2) dava preporaki so cel spravuvawe so ovie
predizvici.
Republika Makedonija ve}e ne primenuva merki {to se sprotivni na principite
na STO, sepak, se nametnuva potreba od postignuvawe kontinuiran napredok vo
poednostavuvaweto na carinskite postapki, od pojasnuvawe na postojnite postapki
i od inicijativi na privatniot sektor kako, na primer, obuka za unapreduvawe na
izvozot, forumi za komunikacija i lobirawe na sektori.
ISTORISKI PODATOCI / PRETHODNI AKTIVNOSTI
Za da sozdade podobro opkruùvawe za trgovijata, Makedonija mora da ima efikasna
i transparentna carinska administracija. Carinskata uprava na Makedonija, dosega
gi ima prezemeno slednive va`ni ~ekori za modernizirawe i reformirawe:
»
Za~lenuvawe vo Svetskata carinska organizacija (SCO);
»
Implementirawe na harmoniziraniot sistem za rasporeduvawe stoki na SCO;
»
Instalirawe na avtomatiziran sistem za carinski podatoci (ASYCUDA) i
vospostavuvawe na osnovna komunikaciska mreà za obrabotka na komercijalni
pratki vo Makedonija.
Slednite ~ekori treba da se naso~at kon minimizirawe na trgovskite barieri
pri izvozot i istovremeno da se prodolì so odli~niot napredok {to zemjata go
postigna na poleto na uvozniot reìm. Potencijalnite povolnosti za makedonskata
152
ekonomija, {to }e se postignat so otstranuvaweto na izvoznite barieri, se
zna~itelni.
Otstranuvaweto na trgovskite barieri za izvoz e mnogu va`no za zgolemuvawe
na nadvore{nata trgovija, za podobruvawe na trgovskiot bilans i za op{tata
dobrosostojba na stopanstvoto na sekoja zemja vo tranzicija. Vo svojot govor odràn
na 5 fevruari 2001 godina, generalniot direktor na STO Majk Mur (Mike Moore) gi
navede prednostite na zgolemuvaweto na izvozot na edna zemja:
Trgovijata pravi ~uda na razli~ni na~ini. Pogolemiot izvoz pomaga da se platat
stokite i uslugite koi{to se proizveduvaat poevtino vo stranstvo. Potrebata
od natprevar na svetskite pazari, gi prinuduva kompaniite da bidat u{te
poefikasni. Firmite izvozni~ki obezbeduvaat dobri, i visoko - plateni rabotni
mesta. Studijata otkriva deka firmite izvozni~ki pla}aat 60% pove}e od
firmite koi{to ne se izvozni~ki. Firmite izvozni~ki, isto taka, obezbeduvaat
pove}e konsultacii za vrabotenite, pogolema sigurnost na rabotata i pove}e
obuka. Nakuso kaàno, tie se podobri rabotodavci. Najgolema sigurnost za
rabotnicite vo edna firma e nejzinata zdrava bilansna sostojba.
Isto taka, vo neodamne{not napis, d-r Sem Vaknin gi citira dopolnitelnite
opravduvawa za zgolemeniot makedonski izvoz:
Izvozno orientiranite industrii na ekonomiite vo taranzicija se trudointenzivni. Kolku pove}e izvezuva zemajta - tolku pove}e nejzinite industrii
vrabotuvaat lu|e. Ovaa ravenka gi navede oderedeni ekonomisti da izjavat deka
zemjata ja izvezuva svojata nevrabotenost koga izvezuva proizvodi. Sekoj proizvod
sodrì komponenta na trud. Koga nekoj kupuva uvezen proizvod - toj navistina,
pokraj site drugi vlezni komponenti, go kupuva i trudot {to e investiran vo toj
proizvod.
Siroma{na zemja mora za mnogu kratok vremenski period da napravi tranzicija od
za{titni~ka sredina, izolirana so regulativi, carini, dava~ki, kvoti, carinski
stapki i diskriminatorski standardi, kon celosno slobodna trgovija, so dobro
izmereni ~ekori. Vlijanieto vrz lokalnata industrija, nivoto na vrabotuvawe,
doma{nite devizni rezervi, kamatnite stapki i mnogu drugi parametri - kako
ekonomski taka i socijalni - bi trebalo redovno da se proveruvaat za da se spre~at
nepotrebnite {okovi. No, ovoj nadzor i doteruvawe ne bi trebalo da imaat
funkcija na prikrivawe; tie ne treba da se koristat kako izgovor za da se spre~i
ili odloì voveduvaweto na slobodna trgovija. Zemjata mora definitivno da gi
najavi svoite planovi i nameri, da gi kompletira vremenskite ramki i ~ekorite
{to treba da se usvojat. I, sekako, zemjata mora da se pridrùva kon svoite planovi
153
- a ne da se predade na neizbe`nite i prisilni barawa na posebnite interesni
grupi. (http://samvak.tripod.com/nm012.html)
Makedonija mora da razvie efikasen sistem za spravuvawe so sloènite me|unarodni trgovski odnosi vo globalnata ekonomija. Za da se postigne ova, potrebni
se vizija, strategija, organizacija, informacii, normi i u~estvo na gra|anskoto
op{testvo vo dijalozite za klu~nite trgovski pra{awa.
PREPORAKI
Pra[awe: Povratot na DDV pri uvoz i postapkata za negovo ostvaruvawe se
dobro razbrani i se koristat na{iroko. Me|utoa, tie se odvivaat dosta bavno, vo
vremenski period od 60 dena. Izvoznicite objasnija deka kamatnite stapki vo
Makedonija se visoki i koristeweto na nivniot obrten kapital za ovaa namena
pretstavuva problem i tovar.
Preporaâna aktivnost: Mehanizmot za povrat na danok treba da se revidira i podobri. Treba da se definira prifatlivo re{enie {to }e vklu~uva
pokus vremenski period za refundirawe, so toa {to za site zadocneti pla}awa
avtomatski }e se aktivira kamata, spored kamatna stapka {to }e ja utvrdi Vladata
soglasno vaè~kite kamatni stapki.
Pra[awe: Postapkite za povrat na carina ne se dobro sfateni od izvoznicite.
Carinskata uprava na Makedonija neodamna go vovede sistemot na povrat na
carina za privremen uvoz, so koj vsu{nost se suspendira pla}aweto carina za
privremen uvoz. Me|utoa, koristeweto na ovaa postapka e dosta skapo, osobeno
za malite kompanii. Kompaniite koi{to ja koristat ovaa postapka treba da
obezbedat obvrznici (bankarski garancii). Proviziite {to gi napla}aat bankite
za garanciite, kako i zalogot {to se bara - depozit na gotovina vo vrednost od
100% od garantiranata suma ili visoko likvidna nedvi`nina so mnogu povisoka
vrednost od garantiranata suma - e dopolnitelna pre~ka. Pokraj toa, na~inot na
koj{to se napla}aat kamatnite stapki (odnapred za celokupniot period, bez ogled
dali }e se pobara garancijata ili ne) ne e tipi~en za drugite zemji i se smeta duri
i za nezakonski.
154
Preporaâni aktivnosti: Makedonskite pravila za povrat na carina bi
trebalo da se usoglasat so regulativite na glavnite makedonski trgovski partneri
i so onie na Evropskata unija. Otkako }e se napravi toa, treba da se odràt javni
informativni seminari za postapkite za povrat na carina za izvoznicite, kako i
da se aùrira veb stranicata. Isto taka, problemite povrzani so finansiraweto
na izvozot, bi trebalo da se razgledaat na nacionalno nivo.
Pra[awe: Slobodnite trgovski zoni ne se pokaàa kako uspe{ni vo Makedonija.
Diskusija: Slobodnite zoni moàt da obezbedat zna~itelni carinski i DDV
olesnuvawa za proizvodstveni operacii i vremeni skladirawa koi se nameneti
za izvoz. Obi~no stokite ili delovi od niv koi se nameneti za dorabotka i
ponatamo{en izvoz, se uvezuvaat bez carina i danoci. Na ovie dava~ki podleàt
samo stokite koi{to po zavr{uvaweto na procesot na proizvodstvo se plasiraat
na doma{niot pazar. Vo drugite zemji slobodnite trgovski zoni dokaàa deka se
efikasni vo pogled na tro{ocite, osobeno vo montaàta na avtomobili i drugi
proizvodstveni operacii.
Slobodnite trgovski zoni ne se uredeni so Carinskiot zakon, tuku so poseben Zakon
za slobodni ekonomski zoni, ~ija implementacija e vo nadle`nost na Ministerstvoto za ekonomija. Tekovniot zakon be{e kritikuvan od makedonskite trgovski
partneri i momentalno e predmet na spor.
Pra[awe: Dobivaweto dozvoli, odobrenija i sertifikati vo odredeni
slu~ai pretstavuva golem tovar. Tie ~inat mnogu i odzemaat dosta vreme, ~esto
pati na {teta na makedonskata konkurentnost na stranskite pazari.
Diskusija: Vremetraeweto i tro{ocite za izdavawe dozvoli, odobrenija i
sertifikati se dolgi. Izvozot moè da pretrpi {teta poradi vremetraeweto na
postapkite za dobivawe odobrenija, koi{to moàt da traat i po deset dena ili
pove}e. Osven toa, nekoi ministri gi nemaat delegirano ovlastuvawata na ponisko
nivo, so {to bi ja olesnile rutinskata postapka za izdavawe odobrenija. Ova
ponekoga{ predizvikuva nepredvidlivost koja{to moè da rezultira so zagubeni
delovni zdelki za makedonskite stopanski subjekti. Postoi slu~aj kade {to samo
ministerot be{e toj {to moè{e da go potpi{e i izdade baraniot sertifikat.
Ova gi zgolemuva tro{ocite za izvoz i sozdava u{te bariera vo navremeniot
izvoz na makedonskite proizvodi. Zgora na toa, vo Makedonija ne postoi nitu
edna nacionalna laboratorija za sertifikacija na farmacevtski proizvodi (na
primer, vo Slovenija i Hrvatska ima nacionalni laboratorii). Takva laboratorija
osnovana od Ministerstvoto za zdravstvo zna~itelno bi gi namalila tro{ocite,
155
zatoa {to bi gi eliminirala pogolemiot broj na dvojni laboratoriski testovi
i pridru`ni tro{oci, {to sega se sproveduvaat vo sekoja zemja koja{to e krajna
destinacija. (Ova pra{awe se spomenuva isto taka i vo preporakata br. 5).
Preporaâni aktivnosti: Bi trebalo da se napravi op{iren pregled na tro{ocite i zadocnuvawata {to se rezultat od razli~ni postapki za izdavawe dozvoli,
odobrenija i sertifikati i sekoe otstapuvawe koe{to im {teti na makedonskite
izvoznici, bi trebalo da se popravi preku izmeni na zakonskata i podzakonskata
regulativa.
Pra[awe: Makedonskata trgovska zaednica ne e dobro organizirana za da
moè da otkrie i prijavi trgovski neednakvosti, nitu pak da u~estvuva vo nivno
eliminirawe.
Diskusija: Postoi slaba komunikacija me|u dràvnite organi vklu~eni vo
trgovskite pregovori i makedonskite izvoznici. Na~inot za re{avawe na va`nite
pra{awa, treba da se bara preku trgovskite asocijacii, nacionalnata stopanska
komora ili vladinite trgovski kancelarii - poedine~no ili vo kombinacija. Efikasnosta na ovie organizacii treba da se procenuva periodi~no, preku diskusii
so makedonskite izvoznici.
Primer na vladina pomo{ na privatniot sektor moè da bide osnovawe na
nacionalna laboratorija za sertificirawe na farmacevtski proizvodi za ~istota
i sostav. Vakvi laboratorii ima na pove}eto stranski pazari kade {to se plasiraat
makedonski farmacevtski proizvodi, kako, na primer, Slovenija, Hrvatska i
Bugarija. Podnesuvaweto na stranski lekarstva za testirawe vo makedonska labo
ratorija, {to e standardna postapka vo mnogu zemji, bi obezbedilo reciprocitet,
a so toa i podednakvi uslovi na pazarot za makedonskite farmacevtski kompanii.
Ova bi im pomognalo na makedonskite farmacevtski proizvoditeli i na doma{niot
i na stranskiot pazar. Osnovaweto na nacionalna laboratorija, isto taka, moè da
obezbedi zna~itelni prihodi za dràvata, kakov {to e slu~ajot so sosednite zemji.
Pra[awe: Malite biznisi ne veruvaat deka imaat pristap do prednostite
{to im se davaat na golemite uvoznici. Malite izvoznici ne ja koristat
„Poednostavenata carinska postapka”. Isto taka, malite izvoznici ne se dobro
organizirani za da moàt da gi iskoristat prednostite na vakvite postapki.
Diskusija: Malite biznisi generalno nemaat pristap do povolnostite {to
gi imaat golemite stopanski entiteti, kako {to e „Poednostavenata carinska
postapka”. Ovaa postapka ovozmoùva racionalizirana obrabotka za dvièweto
i na izvozot i na uvozot. Pokraj toa, ovaa postapka bara opse`no ~uvawe na
156
podatoci i vospostavuva kriteriumi za da ima pravo kompanijata da ja koristi
poednostavenata carinska postapka.
Na malite izvoznici, isto taka, im nedostiga forum, a ~estopati i sofisti
ciranost {to e neophodna za iskoristuvawe na mo`nostite {to im se nudat na
golemite biznisi. Vo edna ekonomija koja{to e vo raste` ili ekonomija vo tranzicija,
malite biznisi moàt da bidat vaèn izvor na izvoz i da generiraat zna~itelen
broj vrabotuvawa. Isto taka, iskustvoto ni pokaà deka malite kompanii moàt
i postignuvaat zna~itelen rast i ~estopati postignuvaat ogromni komercijalni
uspesi preku nivniot ogromen i brz raste`. Me|utoa, ovie kompanii moèbi ne gi
razbiraat uslovite koi{to treba da gi ispolnat ili ne se spremni da gi napravat
potrebnite promeni ili investicii, za da gi iskoristat beneficiite od toa {to
}e stanat „doverliv trgovski partner” na makedonskata Carinska uprava.
Preporaâni aktivnosti: Klu~ot za malite biznisi pobrzo da go dostignat
statusot „doverliv trgovski partner” kaj Carinskata uprava na Makedonija e: da
bidat podràni preku oficijalna programa od strana na {pediterite ili carinskite brokeri, da vovedat vnatre{na kontrola {to se bara i da go steknat potrebnoto iskustvo za da stanat „doverliv trgovski partner”. Vakvi programi za
pomo{ vo trgovijata postojat vo drugite zemji. Osnovaweto, ili duri i dostapnosta
na vakva programa, moàt zna~itelno da pridonesat za generalno zgolemuvawe na
izvozot.
Pra[awe: Bankarskite garancii i akreditivnite pisma se mnogu skapi. Makedonskite izvoznici i uvoznici izjavija deka bankarskiot sektor e ekstremno
koznervativen, naplatuvaj}i nepotrebno visoki kamatni stapki, koi{to ì {tetat na makedonskata konkurentnost.
Diskusija: Soodvetnoto finansirawe pretstavuva klu~na komponenta za rast
na me|unarodnata trgovija, osobeno vo zemjite vo razvoj i ekonomiite vo tranzicija. Me|utoa, neprifa}aweto na razumen rizik ne e voobi~aena praktika vo raz
vienite i ekonomiite vo ekspanzija. Neophodno e da se najde balans {to }e ima
ekvilibrium me|u rizikot i rastot, ovozmoùvajì pristap po razumni stapki
za legitimnite biznisi i nivnite potrebi. Pokraj visokite kamatni stapki i
provizii za postojnite bankarski proizvodi, ni be{e kaàno i deka ne postojat
dovolno novi bankarski proizvodi. Nedostigot od kapital moè da bide edna od
najserioznite trgovski barieri so koi se soo~uva edna zemja.
Preporaâni aktivnosti: Treba da se napravi analiza na mo`nostite za finansirawe na me|unarodnata trgovija.
157
Pra[awe: Makedonskata infrastruktura generalno e odli~na. Me|utoa, èle
zni~kiot transport e kritikuvan od izvoznicite od pove}e aspekti, osobeno od
strana na te{kata industrija.
Diskusija: Makedonskite izvoznici izjavija deka nacionalnata èleznica
nema dovolen broj prevozni sredstva za da izlezat vo presret na pobaruva~kata.
Pokraj toa, regionalniot èlezni~ki sistem e fragmentiran i postoeweto na golem broj granici preku koi treba da pominat stokite, seriozno pridonesuva kon
nivno docnewe.
Preporaâni aktivnosti: Treba da se napravi analiza (najdobro regionalna
studija) koja{to }e gi analizira sostojbite i }e podgotvi preporaki. Ovaa studija
bi trebalo da ja opfati ne samo te{kata industrija, tuku isto taka i dvièweto na
kontejnerite preku nacionalnite granici.
Pra[awe: Makedonskite izvoznici moraat da se usoglasat so standardite i
propisite na EU i drugite trgovski partneri. Standardite ne moàt da se najdat
lesno, bidej}i se locirani na pove}e mesta.
Diskusija: Posledicite od neusoglasenosta moàt da variraat od zadocnuvawe
do konfiskacija na makedonskite izvozni stoki. Pokraj toa, makedonskite izvoznici
tro{at mnogu vreme i sredstva istraùvaj}i gi razli~nite izvori, tamu kade {to
postojat, ~estopati so nekompletni ili pogre{ni informacii.
Preporaâni aktivnosti: Treba da se sprovede analiza na potrebnite
tehni~ki standardi i propisi za makedonskite izvoznici. Po kompletiraweto na
ovaa analiza, Vladata i subjektite od privatnot sektor treba da organiziraat panel
na koj{to }e diskutiraat za najefikasnite na~ini za da stanat potrebnite vitalni
i tekovni informacii pristapni za pogolemiot broj makedonski izvoznici.
Pra[awe: Makedonskite kompanii zboruvaa i za eden od najgolemite problemi na makedonskiot pazar. Kompanii koi{to ~esno se pridrùvaat do
zakonot i se pridrùvaat do propisite i pla}aat soodvetni carini, danoci
i drugi dava~ki, se negativno nagraduvani so docnewe i so dopolnitelni
tro{oci. Rezultat na ova e {to firmite i poedincite koi{to odlu~ile da ne go
po~ituvaat zakonot, uspevaat da osvojat del od pazarot {to vsu{nost im pripa|a
na firmite koi{to go po~ituvaat zakonot. So pomal udel na doma{niot pazar
i zgolemeni tro{oci i podolgotrajni sinxiri za nabavka, ~esnite makedonski
kompanii ja gubat konkurentnosta kako na lokalno, taka, za àl, i na me|unarodno
nivo.
158
Diskusija: Usoglasuvaweto so pozitivntite propisi obi~no pretstavuva tro
{ok za kompaniite. Kompetentnite i profesionalno rakovodeni makedonski
kompanii, koi{to se aktivni kako na doma{niot taka i na me|unarodniot pazar,
gi po~ituvaat zakonite i propisite. Konkurencijata od onie {to go prekr{uvaat
zakonot i gi ignoriraat propisite moè da gi ~ini legitimnite firmi gubewe
del od pazarot, na del od prihodite i na kraj i na profitot. Poniskiot profit
potoa ja ograni~uva mo`nosta kompaniite da investiraat vo sopstvenoto {irewe
na stranski pazari i indirektno ì na{tetuvaat na konkuretnosta na Makedonija na
me|unarodno nivo.
Preporaâni aktivnosti: O~igledno ova e mnogu pogolem problem odo{to
ovoj dokument ima mo`nost da go analizira na opseèn i efikasen na~in. Gole-mata
siva ekonomija pridruèna od ogromnata nevrabotenost, ne e ednostaven problem.
Zakonite i propisite treba da se sproveduvaat efikasno i postrogo, so cel da se
obezbedat pravedni i ednakvi pravila na igra, odnosno uslovi za kompaniite
koi{to go po~ituvaat zakonot. Za vozvrat, makedonskite kompanii treba da
generiraat pogolemi prihodi, da stanat dovolno jaki za da se natprevaruvaat
efikasno so stranskite konkurenti i najbitno so sosedite i drugiot del od
svetskite moderni ekonomii.
159
ZAKLUÔK
Makedonija postigna ogromen napredok vo poslednite godini na poleto na
liberalizacija na nejzinata me|unarodna trgovska struktura. Carinskata uprava na
Makedonija postigna golem napredok na poleto na modernizirawe so avtomatizacija
i modifikacija na carinskite postapki i zapo~na da voveduva postapki za analiza
na rizikot, kako za uvoznicite taka i za izvoznicite. Sega e vistinskoto vreme da
se konsolidiraat ovie pridobivki i da se prodolì i natamu so podobruvawe na
trgovskite ambient vo Makedonija.
@elbata da se otstranat izvoznite barieri, a so toa da se podobrat i vrabotuvaweto
i trgovskiot bilans e neophodna i e za pozdravuvawe. Preporakite {to se prethodno
dadeni treba da se razgledaat kako pojdovni to~ki za vklu~uvawe vo sodrìnski
dijalog, za da se postignat ovie celi.
160
Makedonija
Momentalnata sostojba i statusot na postojnite
inicijativi za reformi
Vo dekemvri 2003 godina Vladata na Makedonija podnese predlog za strategija
za integrirano upravuvawe so granicite. So toa bea naglaseni problemite {to
postoeja vo toa vreme i bea utvrdeni pove}e predlozi za reformi, vklu~uvaj}i i
pogolema sorabotka me|u ministerstvata.
Ottoga{ be{e postignat opredelen napredok. Na primer, denes postoi pogolema
sorabotka me|u grani~nata policija i carinskata slu`ba, a ima{e i zna~itelen
napredok vo pribliùvaweto na nacionalnoto zakonodavstvo kon pravilata na
EU.
Me|utoa, sevkupnata situacija sè u{te e nezadovolitelna. Razli~nite ministerstva
gi vr{at svoite odgovornosti i kontroli na nekoordiniran na~in. Nekoi
inspektori (kako, na primer, veterinarnite) vo praktika ne se na raspolagawe podolgi vremenski periodi. Opredelen del od grani~nata infrastruktura sè u{te e
nesoodveten, a toa rezultira so dolgi redici. Pazarnata inspekcija dodade novo
nivo na sistematska kontrola {to e vo sprotivnost so principite za olesnuvawe
na trgovijata. Aktivnostite na me|unarodnite donatori moè da se organiziraat
podobro za da se opfatat site grani~ni kontroli i treba da se fokusiraat i na
lu|eto i nivnata obuka isto kolku i na infrastrukturata i opremata.
Ovie razli~ni grani~ni problemi ne samo {to vlijaat vrz rabotata na trgovcite vo
Makedonija i sosednite zemji, tuku imaat vlijanie i vrz me|unarodnite pretstavi
za Makedonija kako lokacija za vnatre{no investirawe.
Kost-benefit analiza za reformite na
tekovniot sistem
Vo momentov, sistemot za grani~ni kontroli nametnuva zna~itelni tro{oci za
trgovcite. Ovie tro{oci moè da se podelat na dva vida tro{oci: (1) direktni
tro{oci, vo oblik na zadrùvawe na stokite i dopolnitelno vreme za zavr{uvawe
na postapkite i na administrativnite raboti, i (2) indirektni tro{oci, osobeno
za pomalite trgovci, vo smisla na celosno obeshrabruvawe na prekugrani~nata
161
trgovija, {to vodi kon namaluvawe na trgovijata i zagubi na prihodi od carinskite
dava~ki. Te{ko e da se izvr{i precizna kvantifikacija na vakvite tro{oci,
osobeno na indirektnite tro{oci. Me|utoa, jasno e deka tro{ocite se zgolemuvaat
i deka namaluvawata na trgovijata {to se javuvaat kako posledica od bavnite i
skapite grani~ni postapki moè da imaat zna~aen ekonomski efekt.
Tro{ocite za podobruvawe na momentalnata situacija moè da se podelat na
tro{oci za ~ove~ki resursi (vklu~uvaj}i i obuka) i tro{oci za fizi~ki resursi,
odnosno, za infrastruktura i oprema.
[to se odnesuva do ~ove~kite resursi, jasno e deka ima malku ili voop{to nema
prostor za zgolemuvawe na vkupniot broj slu`benici vraboteni vo makedonskata
administracija. Me|utoa, ako se zeme predvid klu~noto zna~ewe na olesnuvaweto
na prekugrani~nata trgovija kako del od podgotovkite za integracija vo EU, ova
treba da bide prioritet za realokacija na slu`benici od drugite aktivnosti so
ponizok prioritet.
Vo odnos na infrastrukturata i opremata, ovaa e oblast vo koja{to donatorite od
me|unarodnata zaednica moè da odigraat zna~ajna uloga. Na primer, Proektot za
olesnuvawe na transportot i trgovijata vo Jugoisto~na Evropa ve}e e aktiven vo
Makedonija. Od druga strana, va`no e site pogolemi stavki da bidat pridruèni
so potrebniot softver, obuka i kratkoro~na ekspertska poddr{ka za da se osiguri
nivnoto celosno iskoristuvawe.
Akcionen plan i vremenski raspored
za preporaânite promeni
So proektot se identifikuva poleto za dopolnitelni podobruvawa na grani~nite
postapki, kako {to sleduva:
1 Zgolemuvawe na rabotnoto vreme na inspekciite za zdravje na ìvotnite i
rastenijata, so soodvetno podobruvawe na kapacitetite
Va`no e da se vrabotat i zadràt dovolen broj inspektori so cel da se obezbedi
24-~asovno pokrivawe na pra{aweto na zdravjeto na ìvotnite i rastenijata na
pogolemite grani~ni premini me|u Makedonija i sosednite zemji. Momentalno
sè u{te ne e jasno dali ova moè da se postigne do 1 januari 2005 godina na pette
grani~ni premini od 1-va kategorija (Blace, Tabanovce, Deve Bair, Bogorodica
i ]afasan), kako {to e predvideno so strategijata za integrirano upravuvawe
so granicite. Se razbira deka e od golemo zna~ewe potrebnite inspektori da
162
bidat na raspolagawe do toga{, ili naskoro potoa, za da moè da se vr{at takvite
kontroli. Na primer, vo oktomvri 2003 godina Veterinarnata uprava proceni deka
ì se potrebni dopolnitelni sedum grani~ni inspektori (pokraj 11-te veterinarni
inspektori {to rabotele na grani~nite premini vo toa vreme, opfa}aj}i pribli`no
15.000 pratki godi{no).
Pokraj toa, na inspektorite }e im bide potrebna neophodnata infrastruktura,
osobeno soodvetno osvetluvawe, za da moàt efektivno da rabotat 24 ~asa na den.
Za ova }e bide potrebna dobra sorabotka so i rashodi od strana na Ministerstvoto
za ekonomija.
Se prepora~uva da se sobiraat statisti~ki podatoci od januari 2005 godina,
sekoj mesec, so {to }e se evidentira vistinskata raspoloìvost na inspektori
za zdravje na ìvotnite i rastenijata na glavnite grani~ni premini. Samo na ovoj
na~in moè da se re{at mo`nite problemi so nesoglasuvawata me|u strategijata
i realnata sostojba na teren. Bi bilo korisno takvite statisti~ki podatoci da se
stavat na raspolagawe na noviot Nacionalen koordinativen centar za upravuvawe
so granicite.
2 Sorabotka me|u carinskata slu`ba i pazari{nite inspektori vo vrska so zabrzanoto carinewe na pratkite, vklu~uvaj}i i pogolema upotreba na pravoto
za neograni~eni proverki
Momentalno, novite pazari{ni inspektori od Ministerstvoto za ekonomija sistematski gi pregleduvaat site pratki. Tie ne go koristat istiot sistem na zelen, òlt
ili crven kanal {to go koristi carinskata slu`ba. Toa zna~i deka duri i ako za
nekoja pratka e odobren tretman vo zeleniot kanal od strana na carinskata slu`ba,
taa pratka sè u{te podleì na zadrùvawe i proverka od strana na Pazari{nata
inspekcija.
Iako tekovniot sistem posluì kako povik za budewe na trgovcite, Pazari{nata
inspekcija treba so tekot na vremeto da ja usvoi praktikata na EU so toa {to }e im
dozvoli na uvoznicite da go vr{at etiketiraweto i obezbeduvaweto deklaracii
otkako pratkite }e bidat ocarineti za vlez vo Makedonija - {to }e podleì, se
razbira, na vr{ewe kontroli po slu~aen izbor za da se utvrdi dali tie trgovci
gi po~ituvaat pravilata. Pazari{nata inspekciska slu`ba treba samata da sobira
razuznava~ki podatoci za onie trgovci {to gi po~ituvaat pravilata, kako i za
trgovcite {to bile predmet na opredeleni problemi vo minatoto, so cel da se
postigne poselektiven pristap kon proverkata na pratkite od postojniot.
Za ova, se razbira, e neophodna tesna sorabotka so carinskata slu`ba, kako i so
samite trgovci i uvoznici, na primer, so koristewe na Trgovskata komora kako
163
posrednik za razmena na informacii. Ohrabruva faktot {to za 2005 godina e planiran proekt na CARDS so koj{to na pazari{nata inspekciska slu`ba }e ì se obezbedi najdobrata praktika na EU vo vrska so zakonodavstvoto i inspekciite. Bi bilo
od pomo{ ako vo eden del od toj proekt se razgleda i pra{aweto za sistematskata
grani~na proverka.
3 Naplata na edinstven grani~en nadomest na edno mesto za pokrivawe na
raznite dava~ki {to gi pla}aat trgovcite
Momentalno se napla}aat golem broj razli~ni dava~ki na razli~ni mesta vo
tekot na procesot na grani~no carinewe. Tuka se vklu~eni i taksite za merewe na
kamionite i za koristewe na grani~nite objekti; carinski i transportni dava~ki;
i tro{ocite za ostanatite inspekcii. Bi bilo poefikasno da se iskombiniraat
site ovie razli~ni dava~ki i da se napla}aat na edno naplatno mesto vo sistemot,
kako {to ve}e se raboti vo zemjite kako, na primer, Romanija.
4 Kontinuirano pro{iruvawe na grani~nite kapaciteti i paralelno obezbeduvawe na potrebniot personal i soodvetnata obuka za nivno delotvorno
iskoristuvawe
Vo ramkite na Proektot za olesnuvawe na transportot i trgovijata vo Jugoisto~na
Evropa ve}e e vo tek aktivnost za podobruvawe i pro{iruvawe na razli~nite
grani~ni objekti. Potrebno e da se koncentriraat ovie napori na pro{iruvawe na
kapacitetite {to e pridruèno so obezbeduvawe na potrebnite ~ove~ki resursi
i sorabotka me|u nadle`nite ministerstva za maksimizirawe na iskoristuvaweto
na takvite kapaciteti. Treba, isto taka, da se razgledaat i relativnite tro{oci i
dava~ki za grani~nite i vnatre{nite carinarnici so cel najdobro da se iskoristat
kapacitetite {to se na raspolagawe.
5 Pogolemo koristewe na elektronskite sredstva, vklu~uvaj}i hardver, softver
i obuka
Va`no e maksimalno da se iskoristat elektronskite sredstva so cel da se zabrza protokot na stoki na granicata dodeka se vnimava na mo`ni nezakonski aktiv
nosti.
Tehnologijata za identifikacija na patnite ispravi i registarskite tabli~ki za
grani~nata policija }e pomogne za postignuvawe pobrza identifikacija na lu|eto
i vozilata vo sporedba so momentalnata situacija. Vakvite informacii moè da se
delat so carinskata slu`ba. So postavuvawe bankomati na site grani~ni premini
}e im se ovozmoì na voza~ite da ja podigaat potrebnata gotovina za pla}awe na
razli~nite dava~ki.
164
Elektronskite vrski so ostanatite carinski slu`bi vo regionot, preku koristewe
na pristapot za avtomatiziran sistem za carinski podatoci (ASYCUDA) bi bile
od golema vrednost, se razbira, so obezbeduvawe na potrebnata bezbednost na
informaciite {to se ~uvaat ili prenesuvaat so takviot sistem.
6 Pra{awa povrzani so gradewe na doverbata i so ~ove~kite resursi vo upravuvaweto so granicite
Jasno e deka razli~nite ministerstva treba efikasno da sorabotuvaat na granicata
za da moè da se postigne integriraniot pristap. Ova ne e pra{awe samo na zakonite
ili na birokratskite strukturi, tuku e i pra{awe na gradewe na doverbata me|u
razli~nite delovi na Vladata i novite na~ini na rabota.
Vo taa smisla, eden od pova`nite razvoi na nastanite e sozdavaweto na noviot
Nacionalen koordinativen centar za upravuvawe so granicite, so koj{to upravuva
i go finansira Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zna~ajno e da mu se ovozmoì
na ova telo da funkcionira za da se postigne vistinska koordinacija i zabrzuvawe
na zaedni~kite napori.
Od druga strana, toa zavisi od faktot dali Centarot ima delotvoren rakovoditel i
sekretarijat, kako i od toa dali koristi efikasni rabotni metodi. Ovozmoùvaweto
u~estvo na operatorite od privatniot sektor vo rabotata na Centarot, na primer,
preku nivno angaìrawe vo Trgovskata komora, bi bilo, isto taka od golemo
zna~ewe.
Ovde bi moèlo da ima prostor za nudewe ekspertska pomo{ od EU za toa kako da
se napravi koordinativnite tela da rabotat efikasno. Nacionalnite eksperti
so administrativno iskustvo vo raboteweto na uspe{ni koordinativni tela bi
moèle, na primer, da gi prenesat svoite iskustva na makedonskata Vlada. Isto taka,
ovde bi moèlo da ima prostor i za organizawe kursevi za obuka so profesionalni
fasilitatori, nameneti za sobirawe na razli~nite slu`benici na edno mesto
so cel tie da diskutiraat za zaedni~kite problemi i da se prenese timskiot duh
nadvor od granicite na poedine~nite ministerstva.
7 Dostapnost do informacii - Slu`ben vesnik na Republika Makedonija.
Vo Evropskata unija i zemjite-~lenki na Evropskata unija (Slovenija) i nekoi drugi
zemji kako Hrvatska, Bugarija, postoi mo`nost slobodno da se ima elektronski
pristap do Slu`ben vesnik preku Internet. Kaj nas, poradi visokata pretplata za
elektronsko koristewe na Slu`ben vesnik, mnogu kompanii ne se vo mo`nost da gi
sledat promenite na zakonskite propisi.
165
Predlozi so utvrdeni tro[oci za pokoordiniran
i racionaliziran sistem
Vrabotuvaweto na dovolen broj inspektori za zdravje na ìvotnite i rastenijata
za da se obezbedi 24-~asovna slu`ba na glavnite grani~ni premini, kako {to ve}e
be{e navedeno, treba da se postigne bez zgolemuvawe na vkupniot broj slu`benici.
Pokraj toa, so zgolemuvaweto na efikasnosta na takvite inspekcii se stimulira
pogolema trgovija, a so toa i pogolemi prihodi.
Opremuvaweto na razli~nite inspekciski slu`bi e oblast vo koja{to pomo{ta od
me|unarodnite donatori bi bila dobredojdena. Ako se zeme predvid ograni~eniot
broj na predvidenite grani~ni premini, potrebnite tro{oci ne mora da bidat
prekumerni. Pokraj toa, bi bila dragocena me|unarodnata ekspertska poddr{ka
vo ocenuvaweto na kompatibilnosta na sega{nite carinski dava~ki so pravilata
na STO; obezbeduvawe ekspertska poddr{ka za elektronskoto povrzuvawe na
carinskite upravi vo regionot i preku obezbeduvawe na najdobrata praktika
za merkite za gradewe na doverbata na nivo na ~ove~ki resursi, vklu~uvaj}i i
efikasno iskoristuvawe na novoto koordinativno telo i olesnuvawe na kursevi
za obuka. Vo site ovie oblasti sredstvata bi trebalo da se obezbedat od donacii.
Dopolnitelnata rabota vo ovie ramki bi trebalo, se razbira, da podrazbira tesno
povrzuvawe so Proektot za olesnuvawe na transportot i trgovijata vo Jugoisto~na
Evropa {to e finansiran od Svetska banka i so postojnite i planiranite proekti
na CARDS {to se finansirani od EU.
166
167
Vlijanieto na ste~ajnite postapki vrz ekonomskite agregati
Kiro Spanxev, Ministerstvo za ekonomija
VLIJANIETO NA STEÂJNITE
POSTAPKI VRZ EKONOMSKITE
AGREGATI ZA PODOBRUVAWE
NA EKONOMSKIOT AMBIENT
Vo 1997 godina donesen e Zakonot za ste~aj koj stapi vo sila na 15 maj 1998 godina.
Osnova za podgotvuvawe na ovoj Zakon e germanskiot akt za nelikvidnost od 1994
godina i Hrvatskiot zakon za ste~aj. Od maj 1998 godina makedonskiot Zakon
za ste~aj e menuvan ~etiri pati, a vo momentot e vo faza u{te eden proces na
podgotvuvawe na izmeni. Op{t e vpe~atokot deka prvi~niot Zakon ne sodrì
seriozni nedostatoci, i glavna cel na prvite dve izmeni be{e da se pojasnat i
podobrat odredeni ~lenovi, a najnovite izmeni {to bea napraveni vklu~uvaat
odredbi koi ja popre~ija, namesto da ja podobrat efikasnosta na Zakonot. Najnoviot
predlog na nov Zakon za ste~aj e dizajniran so cel da se izvr{i usoglasuvawe so
drugi zakoni koi se doneseni ili se vo postapka na donesuvawe (Zakon za trgovski
dru{tva, Zakon za rabotni odnosi, Zakon za parni~ka postapka i dr.), da gi zabrza
ste~ajnite postapki, da se otstranat site nejasnotii od prethodnite izmeni, da
se usoglasi so evropskoto zakonodavstvo konkretno UNCITRAL so vgraduvawe na
Me|unarodniot ste~aj i kolateralot od soodvetnite direktivi.
Pogolem del od u~esnicite koi go sproveduvaat Zakonot smetaat deka toj e prak
ti~en i primenliv, i deka rutinskite ste~ai se srabotuvaat efikasno i brzo.
Ednovremeno kako zaklu~ok od dosega{nite postapki e deka glavniot problem
ne e strukturata na Zakonot, tuku zna~itelno zajaknuvawe e potrebno vo odnos
na nezavisnosta i kompetencijata na sudot, kako i na ste~ajnite upravnici koi
go implementiraat Zakonot. Vo Zakonot za ste~aj se sodràni niza odredbi
koi predviduvaat pari~ni kazni ili duri i zatvorski kazni za nesoodvetno
odnesuvawe, predloènite pari~ni kazni se nominalni, i nikoj vo Makedonija ne
bil kaznet pari~no ili pak oti{ol vo zatvor poradi prestap vo ste~ajna postapka.
Sekako deka ova ne zna~i deka site dol`nici se ~esni. Ova, vsu{nost, zna~i deka
168
nema negativni posledici za nesoodvetno odnesuvawe koe moè da se oceni deka e
vo zna~itelen broj.
Vo Makedonija nema institucija koja gi sledi site ste~ajni postapki i moè da
dade to~ni statisti~ki podatoci. Spored edna anketa {to ja ima{e Svetska banka
za tro{oci za vr{ewe delovni aktivnosti, se utvrdi deka vo odnos na rezultatite
od ste~ajnite postapki, Makedonija e ne{to polo{a od drugite zemji vo regionot i
prosekot vo OECD.
Makedonija
Regionalen
prosek
Prosek vo OECD
Vreme na zavr{uvawe na ste~aj
(godini)
3,7
3,3
1,7
Tro{ok, kako(%) od imotot
3,8
13,1
6,8
Stapka na povrat (%)
7,9
30,5
72,1
Indikator
Ovie anketi se odnesuvaat na 2004 godina, a istiot trend e prodolèn i vo 2005
godina. Ovaa ocenka za traewe na ste~ajnata postapka od 3,7 godini e prestroga.
Spored statisti~kite podatoci sobrani godi{no od strana na Ministerstvoto za
pravda, ima postojana rezerva od 2.000 nere{eni ste~ajni predmeti vo Makedonija.
Ne e razgrani~eno kolku od ovie postapki se kako prijava za ste~aj, kolku se
otvoreni i vo kolku ima proces na reorganizacija i finansiska konsolidacija. Vo
periodot od 2000 do 2004 godina dva neobi~ni faktori imaa vlijanie vrz brojot na
goleminata na otvorenite ste~ai. Prviot e krajot na Zavodot za platen promet (ZPP)
na 31.12.2001 godina i prenesuvawe na site smetki koi ne bea blokirani poradi
neplateni nalozi vo komercijalnite banki.
Smetkite koi ne stoeja dobro i poradi toa ne moèa da bidat preneseni, stanaa
obvrska na Agencijata za blokirani smetki, del od Ministerstvoto za finansii.
Ovaa Agencija ima{e ovlastuvawe da pokrenuva prijavi za otvorawe ste~ajna
postapka vo ime na nositelite na neplatenite nalozi, {to i go prave{e vo slu~aj
koga ima{e dovolno sredstva da ja plati potrebnata sudska taksa (od 50.000,00 do
100.000,00 denari). Ovaa Agencija prestana da postoi na 31 dekemvri 2003 godina.
Za svoeto dvegodi{no rabotewe Agencijata za blokirani smetki vo po~etokot
ima{e „portfolio” od 77.000 dru{tva so blokirani smetki. Dodeka na krajot od
svoeto postoewe „portfolieto” iznesuva{e 72.000 dru{tva so blokirani smetki.
Samata Agencija za dve godini ima{e podneseno 1.050 prijavi za ste~aj od koi 500
bea procesuirani.
169
Godi{niot buxet na Agencijata za blokirani smetki so 86 vraboteni iznesuva{e 15
milioni denari. Nema to~ni podatoci kolku ste~ajni postapki se zavr{eni i kolku
se prihodite na dràvnite institucii, no na denot na gasneweto na nejzinata ìro
- smetka ostanati se dva miliona denari koi se prihodi od taksi.
Vo po~etokot na 2005 godina Upravata za javni prihodi pokrenuva inicijativa za
re{avawe na 11.900 dru{tva, od koi ima pobaruvawa, preku ste~aj. Presmetano
e deka za da se otvorat ste~ajni postapki vo site ovie dru{tva potrebno e 223
milioni denari kako avans. Vkupnite pobaruvawa na Upravata za javni prihodi od
ovie 11.900 dru{tva se 3 milijardi denari. Ako stapkata na povrat na sredstvata
(spored Svetska banka) e 7,9%, toga{ bi se dobile 237 milioni denari. Se postavuva
osnovnoto pra{awe kade e interesot na Upravata za javni prihodi da pokrenuva
ste~ajni postapki?
Vtoriot faktor za otvorwe na ste~ajnata postapka e povrzan so FESAL 2 aran`manot
dogovoren so Svetskata banka. Spored ovoj aran`man, Vladata treba{e da gi raz
re{i preku proda`ba ili likvidacija 30 golemi pretprijatija zagubari. Ovie
pretprijatija spored zavr{nite smetki vo 1999 godina imaa vkupno zagubi od 5.821
milijarda denari {to iznesuva{e vo toa vreme okolu 2,7% od bruto-doma{niot
proizvod. Vo po~etokot Vladata ima{e koncept del od niv da gi re{ava so proda`ba
na akcii na berza. No podocna se utvrdi deka mora site da se likvidiraat i da se
postapi kon vpari~uvawe na imotot. Glavno, site ovie dru{tva se prodadoa (osven
„Topilnica” - Veles i „Gazela” za koja tenderot e vo tek) i vkupnata suma na sredstva
koja e obezbedena, za tro{ocite na ste~ajnite postapki i za doveritelite, iznesuva
1,5 milijardi denari (25 milioni evra). Spored dostavenite ponudi i biznis
programi na rabota vkupno treba da se vratat 8.664 rabotnici, a momentalno se
vraboteni 5.388 rabotnici, zna~i pretstoi vrabotuvawe u{te na 3.276 rabotnici. Za
ilustracija, pred otvorawe na ste~ajot vo ovie dru{tva rabotele 16.000 rabotnici
(vklu~uvaj}i gi i „Topilnica” - Veles i „Gazela”).
Posebno e karakteristi~no da se napravi analiza na tro{ocite vo ste~ajnata
postapka. Za razli~ni dru{tva razli~ni se i tro{ocite. Na primer, za FENI
koga be{e vo miruvawe (ste~ajnata postapka be{e otvorena) pred proda`bata
mese~nite tro{oci za odrùvawe na pe~kata i plata na rabotnicite iznesuvaa
sedum milijardi denari i bea isplatuvani od Buxetot na Republika Makedonija.
Za odrùvawe na rudnicite „Sasa”, „Zletovo” i „Toranica” mese~nite tro{oci vo
faza na ste~ajna postapka iznesuvaa devet milioni denari za sekoj rudnik i vo
po~etokot (~etiri meseci)bea isplatuvani od Buxetot na Republika Makedonija.
Tro{ocite vo „Topilnica” - Veles se isto taka golemi, no niv gi nadomestuvaat
doveritelite zatoa {to tamu procentot na dràvnite institucii kako doveritel
e pomalku od 1%.
170
Tro{ocite za nadomest na ste~ajniot upravnik se dviàt od 10.000,00 do
30.000,00 denari mese~no vo zavisnost od goleminata na pretprijatieto. Ova
e kako avansen nadomest, a vkupnata suma na sredstva se regulira na krajot od
postapkata vo zavisnost od proda`bata na imotot ili realizacijata na planot za
reorganizacija.
Ako ste~ajnite postapki traat 3,7 godini (Svetska banka), odnosno 45 meseci, i ako
zememe prosek od 20.000,00 denari nadomest, toga{ vkupnite tro{oci se 900.000,00
denari vrz osnova na nadomest na ste~ajnite upravnici.
Vo Predlogot na noviot zakon za ste~aj opfateni se site nedostatoci {to bea
identifikuvani od prethodniot Zakon. Osnovni i posu{tinski odredbi koi za prv
pat se vgradeni vo noviot zakon za ste~aj ili re{enija koi se razli~ni po forma
ili sodrìna vo odnos na postojniot Zakon se slednite:
»
Definirani se poimite koi se upotrebuvaat vo Zakonot, a koi se usoglaseni so
UNCITRAL. Vo poseben ~len poprecizno e definiran poimot na nesposobnost za
pla}awe (nelikvidnost);
»
Vo ponatamo{niot tekst vgradeni se odredbi za ste~ajnata postapka i toa za
mesna nadle`nost, primena na odredbite od Zakonot za parni~na postapka,
na~elata na postapkata, dostavuvaweto i javnoto objavuvawe na pismenata
odluka vo postapkata, redovnite i vonrednite pravni lekovi;
»
Edna od pova`nite novini e formiraweto na ste~aen sovet i opredeluvaweto
na negovoto ovlastuvawe isklu~itelno kako vtorostepen organ koj odlu~uva
po àlbite podneseni protiv odlukite na ste~ajniot sudija. Ste~ajniot sovet
e sostaven od trojca sudii, a ste~ajniot sudija ne e ~len na sovetot. Sovetot
odlu~uva po àlba protiv re{enijata na ste~ajniot sudija i ste~ajniot
upravnik. So ovaa izmena se formira sovet koj isklu~itelno }e postapuva po
ste~ajni predmeti. So ova se poednostavuva i osobeno se skratuva vremetraeweto
na postapkata, a so toa i ekonomi~nosta na celata postapka. Ste~ajnite soveti bi
postoele samo vo nekolku osnovni sudovi, no ne pove}e od pet do sedum osnovni
sudovi, kako specijalizirani sudovi koi }e postapuvaat po ste~ajni predmeti;
»
Ponatamu, zaostreni se kriteriumite za imenuvawe ste~aen upravnik i
steknuvawe uverenie za ovlasten ste~aen upravnik i mo`nost za odzemawe na
dozvolata;
»
Novina pretstavuva formiraweto komora na ste~ajni upravnici - stru~no
zdruènie na ovlastenite ste~ajni upravnici koe }e se griì za edukacija i
kontrola na raboteweto na svoite ~lenovi;
171
»
Kaj odborot na doveriteli zgolemeni se nadle`nostite na odborot na doveriteli na smetka na sobranieto na doveriteli so cel toj kako operativen organ
poefikasno da gi izvr{uva svoite obvrski;
»
Pri prezemawe na imotot {to vleguva vo ste~ajna masa, zaradi za{tita na
imotot na ste~ajniot dol`nik predvideno e sudijata na predlog od ste~ajniot
upravnik da donesuva re{enie za predavawe vo vladenie, protiv koe ne e
dozvoleno àlba. Isto taka, sudijata protiv zastapnikot na ste~ajniot dol`nik
moè da opredeli i prisilni merki za prodavawe na vladenie na imotot;
»
Vo procesot na utvrduvawe na pobaruvawata predvideno e skratuvawe na
postapkata, staven e akcent na pismeno sproveduvawe na postapkata za utvrduvawe na pobaruvawe. Predvideno e doveritelot da moè da osporuva pobaruvawa na drugi doveriteli samo so obrazloèni pri~ini i priloèni
pismeni dokazi za osporuvaweto. So ova novo re{enie, na doveritelite im se
dostavuva {ema na utvrdeni i osporeni pobaruvawa. Prigovori po odnos na
{emata se dostavuvaat pismeno i se zakaùva ispitno ro~i{te na koe se razgleduvaat samo osporenite pobaruvawa. So ova se skratuva postapkata;
»
Vo vrska so uredno postapuvawe so zemjodelsko zemji{te predvidena e mo`nost, dokolku bide usvoen plan za reorganizacija na ste~ajniot dol`nik, pravoto na koristewe na zemjodelsko zemji{te da premine na liceto ~ij plan za
reorganizacija bil usvoen;
»
Prezemeni se pravilata na UNCTRAL koi se odnesuvaat za pravo na namiruvawe
od dogovori za finansiski kolateral;
»
Predvideno e deka dogovorite za rabota sklu~eni pome|u rabotnicite i rabotodava~ot - ste~aen dol`nik, prestanuvaat so denot na otvoraweto na ste~ajnata
postapka. Ste~ajniot upravnik moè, po prethodna soglasnost, da sklu~uva novi
dogovori za rabota samo so neophodno potreben broj vraboteni za zavr{uvawe
na zapo~natite raboti ili otstranuvawe na mo`ni {teti;
»
Vo delot za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka vgradeni se odredbi so koi
ste~ajniot upravnik e dolèn da ja sredi arhivskata gra|a soglasno Zakonot za
arhivska gra|a i da ja predade vo Dràvniot arhiv na Republika Makedonija.
Ova e od pri~ini {to kaj ste~ajnite dol`nici osven smetkovodstvenata krajno
nesredena e i arhivskata gra|a i toa po odnos na EVT-2 karti obrasci M-4. Pri
takva sostojba rabotnicite te{ko gi pribavuvaat dokumentite za ostvaruvawe
na pravoto na penzija i prinudeni se dopolnitelno da dokaùvaat deka im se
isplateni pridonesite kon PIO;
»
Novina e {to istovremeno pri podnesuvawe na predlogot za otvorawe ste~ajna
postapka, dol`nikot ili doveritelot moàt da dostavat i plan za reorganizacija.
Vo ovoj slu~aj dokolku postoi soglasnost od ostanatite doveriteli, moè
vedna{ da se pristapi kon realizacija na planot za reorganizacija, so {to bi
172
se izbegnale ostanatite prethodni fazi od postapkata i taa bi traela mnogu
kratko. Ro~i{teto za raspravawe i glasawe po predloèniot plan moè da se
spoi so ispitnoto ro~i{te i dokolku postoi potrebno mnozinstvo da se usvoi
predlog-planot, i da po~ne negovata realizacija;
»
Vo Zakonot ja reguliraat postapkata za me|unaroden ste~aj, so toa {to se
predviduva vodewe na glavna postapka i posebna postapka vo zemjata kade {to
se nao|a imotot na dol`nikot.
So predvidenite novi odredbi vo Zakonot za ste~aj se o~ekuva namaluvawe na
vremetraeweto na ste~ajnite postapki na 20 do 25 meseci, so {to zna~itelno bi se
namalile tro{ocite za istite. So toa bi se postignalo i poefikasno funkcionirawe
na specijaliziranite sudovi za ste~aj, zgolemuvawe na efikasnosta na naplatata
pome|u delovnite subjekti, pogolema doverba vo platniot promet, zgolemuvawe
na prihodite vo Buxetot, podobruvawe na ambientot za investirawe i podobar
rejting na Makedonija vo poleto na sudstvoto. Donesuvaweto na noviot zakon za
ste~aj ima osnovna cel obezbeduvawe sigurnost na pazarot so cel promovirawe na
ekonomskata stabilnost i razvoj.
173
Zavr[ni sogleduvawa
Ako vo Republika Makedonija preku ste~ajni postapki se re{avaat 2.000 - 3.000 mali
pretprijatija (sistem otvori ste~aj - zatvori), 200 sredni i golemi pretprijatija (od
koi 50% da se restartiraat) ~ii zagubi zafa}aat pove}e od 1% od bruto-doma{niot
proizvod, toga{ moè da se o~ekuva:
»
zgolemuvawe na BDP za 1,5% (1% zatoa {to nema da se sozdavaat zagubi i 0,5%
zatoa {to polovina od pretprijatijata bi se restartirale i bi sozdavale dohod
so {to bi se zgolemil BDP od 0,3% do 0,8%);
»
proizvodstvoto bi se zgolemilo 3-4% na godi{no nivo vrz osnova na restar
tirawe na 50% od srednite i golemite pretprijatija;
»
izvozot bi se zgolemil od 2% do 3%, a uvozot bi se zgolemil od 1% do 2% (ovoj
procent e pomal zatoa {to golem del od pretprijatijata koi se soo~uvaat
so pote{kotii vo svoeto rabotewe se od zemjodelstvoto i prerabotka na
zemjodelski proizvodi ~ie proizvodstvo se bazira na doma{ni surovini);
»
vrabotuvawe; ako se analiziraat pretprijatija nad koi treba da se otvora
ste~aj, toga{ vrabotuvaweto bi se namalilo za 30%; no ako se analiziraat
pretprijatija nad koi e otvorena ste~ajna postapka (ako tie pretprijatija se
100 od vkupno 200 {to bi se re{avale), toga{ bi se otvorile minimum 3-4.000
novi rabotni mesta.
Ovie parametri se dadeni so golemi rezervi, odnosno pretstavuvaat minimalni ili
najlo{i rezultati. Poto~no ako se re{avaat pretprijatija so podobri performansi
(pr.: „Alumina”, OHIS, MHK „Topilnica Zletovo” - Veles, „Povardarie”, „Oteks” i
dr.), toga{ rezultatite }e bidat mnogu popovolni.
Sekako vo ovoj del ne se analizirani pridobivkite na dràvata i toa: priliv
vrz osnova na DDV, carina, fondovi i dr., za {to treba da se napravat posebni
analizi.
174
175
ZAVR[NA
Konferencija
176
177
Otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija
OTKRIVAWE I MEREWE NA
VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Zoran Cali, Administrativen direktor, FIOO-Makedonija
Dobro utro i dobre dojdovte na konferencijata „Otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija“, od imeto na organizatorot Fondacijata Institut otvoreno op{testvo-Makedonija i od imeto na timot koj rabote{e na
ovoj proekt vo poslednata godina. Imam samo edno malo dopolnuvawe na dnevniot
red, zna~i, so nas e profesor Vlado Dimovski od Ekonomskiot fakultet vo Qubqana, toj }e ima svoe izlagawe posle gospodin Rejmond Saner vo 11.30 ~asot, isto taka
so svoi komentari }e se vklu~uva i vo ostanatite diskusii. Na po~etokot, zbor mu
davam na profesorot Vladimir Mil~in, izvr{en direktor na FIOOM. Povelete.
Vladimir Milîn, Izvr{en direktor, FIOO-Makedonija
Po~ituvan g. minister, stranski gosti, pretstavnici od instituciite, profesori i
studenti, pretstavnici od biznis sektorot, dami i gospoda.
Na po~etokot, sakam da gi pozdravam site prisutni i da im se zablagodaram za
u~estvoto na ovaa konferencija, a osobeno na timot koj go sprovede proektot, za
{to naskoro }e slu{nete pove}e detali.
Edna od strate{kite opredelbi na FIOOM e da go pottikne procesot na gradewe
posofistcirani institucii na sistemot i sproveduvawe na poefikasni politiki
vo ekonomijata, kako del od poddr{kata na FIOOM na procesite za vnatre{na integracija i integracija vo Evropskata zaednica. Sledstveno, FIOOM sproveduva
brojni proekti od domenot na sudstvoto, javnata administracija i ekonomijata.
178
So temata transakcioni tro{oci se zanimavale i nekolku laureati na Nobelovata
nagrada za ekonomija. Samata tema e mo{ne {iroka, a za terminot postojat pove}e
definicii. Se zboruva za tro{oci koi proizleguvaat od aktivnostite za razmena
ili obezbeduvawe na sopstvenost i sopstveni~ki prava - pribirawe informacii,
dogovarawe i sproveduvawe na dogovorenoto, vklu~itelno i obezbeduvawe deka
dogovorenoto }e se sprovede.
Celta na proektot na FIOOM za transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija e popragmati~na, da go svrti vnimanieto na Vladata, instituciite, ekspertite i javnosta kon ekonomskite efekti od dobroto ili lo{oto funkcionirawe
na politikite i instituciite i da ilustrira deka ovie efekti se duri i merlivi,
{to moè da bide osnova za donesuvawe zakoni ili politi~ki odluki. Kvalitetnite institucii i politiki sozdavaat povolen ambient za razvoj na ekonomijata
i ~ove~kite resursi vo nea. Ova zna~i podobri i poevtini proizvodi, pogolema
konkurentnost, i vo krajna linija vrabotuvawa i ìvoten standard.
Vo me|unarodni ramki postojat istraùvawa koi redovno gi objavuvaat organizacii kako Svetska banka - Doing business 2006, analizi na OECD, IMF ili EBRD koi
isto taka, se zanimavaat so ambientot za vodewe biznis i kade moàt da se najdat
brojni komparativni podatoci kako reper za mestoto na Makedonija vo svetskiot
ekonomski ambient.
Proektot za transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija e voedno i voved
vo eden nov proekt koj go zapo~na FIOOM i koj e nare~en Procenka na potencijalot
na Makedonija za dobro upravuvawe, ~ij eden aspekt e i podobruvaweto na ambientot za ekonomska aktivnost vo dràvata.
Za analiza na sostojbite vo Makedonija, proektot se fokusira{e vrz tri glavni
domeni: institucii, sudstvo i biznisi. Vo ramkite na implementacijata na proektot bea sprovedeni brojni anketi so lu|e od ovie tri domeni, be{e organizirana
trkalezna masa so u~estvo i prezentacii na iskustvata od drugi zemji vo regionot.
Ovaa konferencija e zavr{en nastan na proektot, a site rezultati od istraùvawata
i analizite, zaedno so zaklu~ocite od ovaa konferencija, }e bidat sodràni vo
publikacija koja treba da bide objavena do krajot na ovaa godina. Proektot naide na
odli~na sorabotka so anketiranite i so u~esnicite vo rabotnite sredbi, a Ministerstvoto za ekonomija i oficijalno go poddrà implementiraweto na proektot,
za {to u{te edna{ od moe ime, od ime na Upravniot odbor na Fondacijata sakam
da se zablagodaram. A, sega, mi pretstavuva ~est da mu dadam zbor na ministerot za
ekonomija gospodinot Besimi.
179
Fatmir Besimi, Minister za ekonomija
Po~ituvani dami i gospoda, kolegi, pretstavnici od instituciite, profesori i
studenti, pretstavnici od biznis sektorot, stranski gosti.
Pred sè, sakam da se zablagodaram na pokanata i ~esta da se obratam na ovaa konfe
rencija. Rabotata na Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, koja
vo izminatiov period kontinuirano preku brojnite proekti, publikacii, kampawi
navistina vlijae{e za sozdavawe na otvoreno op{testvo, e za primer i pozdrav.
Vo izminatava godina Fondacijata zaedno so grupa profesori i eksperti zapo~naa
eden pionerski potfat vo na{ata zemja, koj e vo nasoka na otkrivawe i merewe na
transakcionite tro{oci vo makedonskata ekonomija. Samiot fakt deka transakcionite tro{oci se predmet na istraùvawe, kako i znaej}i deka prethodno ne e
napravena vakva temelna analiza, zboruva za va`nosta na proektot.
Vo izminatiov period se ostvarija i nekolku korisni sredbi me|u Ministerstvoto
za ekonomija i rabotnata grupa na proektot, i pritoa se dogovori i se realizira{e
celosna sorabotka i koordiniranost na na{ite zaedni~ki aktivnosti.
Ministerstvoto za ekonomija i oficijalno mu dade poddr{ka na ovoj proekt,
imaj}i predvid deka toj e vo bliska korelacija so proektot „Reforma na biznis
okruùvaweto i institucionalno jaknewe“ (BERIS) za koj Svetska banka i Ministerstvoto potpi{aa dogovor na 13 maj 2005.
Proektot BERIS e del od trigodi{nata strategija na Svetska banka za poddr{ka na
zemjata vo periodot 2004-2006 usvoena od strana na Vladata na Republika Makedonija i pretstavuva edna od prioritetnite reformski oblasti vo naredniot period.
Celta na BERIS proektot e poddr{ka na Vladata na Republika Makedonija vo naporite za stimulirawe na ekonomskiot rast bazirano vrz zgolemuvawe na doma
{nite i stranskite investicii preku zajaknuvawe na kapacitetot na vladinite institucii za podobruvawe na odredeni oblasti vo biznis okruùvaweto i zgolemuvawe na nivnata konkurentnosta. Voedno treba da se istakne deka BERIS - proektot
e koncepiran vo pravec na sproveduvawe na evropskoto partnerstvo na Republika
Makedonija so Evropskata komisija vo mnogu su{tinski aktivnosti i prioriteti
koi se sodràni vo posebni poglavja i toa :
Ekonomskite kriteriumi - podobruvawe na delovnoto okruùvawe, vo oblasta na
slobodno dvièwe na stoki i vo oblasta na konkurencijata.
180
Del od aktivnostite pretstavuvaat i uslov za sproveduvawe i implementirawe na
aran`manot na Republika Makedonija so Svetska banka vo PDPL - 2 i toa donesuvawe na zakonite za RIA i Gilotiwa.
Glavni indikatori koi bi rezultirale so implementiraweto na BERIS - proektot
se:
1. vospostavuvawe, sledewe i podobruvawe na sostojbite vo oblasta na delovnoto
zakonodavstvo,
2. voveduvawe na mehanizmite na RIA i Giqotina i e-vlada,
3. institucionalna nadgradba na instituciite za kvalitet (institutite za
akreditacija, standardizacija i metrologija), instituciite od oblasta na politikata na konkurencija (Komisijata za za{tita na konkurencijata i dràvna
pomo{, oddelenieto za industriska politika) i
4. podobruvawe na registracijata na delovnata aktivnost i pristapot do informacii vo ramkite na Centralniot registar i Narodnata Banka na Republika
Makedonija.
Vo prvata faza na implementacijata na proektot BERIS postignat e progres vo posebnite komponenti, formiran e Sektor za ekonomski reformi pri Vladata, zajaknati
se kapacitetite na instituciite, aktivnosti za podgotovka na zakonodavstvoto.
Makedonskata ekonomija vo izminatiov period se soo~uva{e i sè u{te se soo~uva
so brojni predizvici. Procesot na pribliùvawe kon Evropskata unija i prisposobuvawe kon pazarnata ekonomija , koj, pred sè, e proces na promeni, gi zafati
site aspekti na na{eto op{testvo, primarno - ekonomijata.
Od druga strana, pak, dene{niot internacionalen pazar bara od stopanstvenicite da razmisluvaat globalno, a da dejstvuvaat lokalno. Konstantnite dinami~ni
procesi nalagaat postojano sledewe i povrzuvawe so me|unarodnite subjekti i so
samoto toa, sproveduvaweto na temelni i brzi promeni vo odredeni oblasti e neophodno so cel da se postigne ekonomski rast i razvoj.
Stabilnata makroekonomska politika, donesuvaweto i sproveduvaweto na nova zakonska regulativa soglasno zakonodavstvoto na Evropskata unija, privatizacijata
na elektroenergetskiot sektor kako edna od najtransparentnite vodeni postapki
soglasno me|unarodnite standardi, voveduvaweto na edno{alterskiot sistem za
registracija na pravni subjekti, zgolemuvaweto na brojot na novootvoreni mali
i sredni pretprijatija, razvojot na berzata se samo del od faktorite koi vlijaat
pozitivno kon sozdavaweto konkurentna makedonska ekonomija.
181
Istovremeno, kandidatskiot status na Republika Makedonija za vlez vo Evropskata
unija e privilegija, no i obvrska koja ne se odnesuva samo na instituciite na sistemot, tuku i na site subjekti vo op{testvoto.
So usvojuvaweto na najnovite soznanija na ekonomskata teorija i praktika i so
zaklu~ocite i preporakite od ovoj istraùva~ki proekt se pridonesuva kon toa da
se sozdade konzistenten i aplikativen koncept koj go poddrùva redefiniraweto
na instituciite i politikite, so cel da generiraat ekonomski rast i razvoj. Toa
e dopolnotelen motiv Ministerstvoto za ekonomija, sekoga{ da gi poddrùva
vakvite inicijativi koi istovremeno imaat i teoretsko i prakti~no zna~ewe.
Vo interes na vremeto i namaluvawe na va{ite transakcioni tro{oci, jas planiram tuka da go zavr{am mojot govor i vi posakuvam uspe{na rabota.
Blagodaram.
Mu blagodaram na ministerot Besimi.
Sega mu davam zbor na profesorot Qubomir Kekenovski koj be{e tim lider na ovaa
grupa koja go izraboti proektot. Blagodaram.
prof. d-r Qubomir Kekenovski, Ekonomski fakultet Skopje
Spored mene, instituciite i nivnoto dobro funkcionirawe be{e i sè u{te e centralno pra{awe za dobroto funkcionirawe na makedonskata ekonomija, za koe
sè u{te ne nedostiga nitu iskrenost nitu serioznost vo razre{uvaweto na tie
pra{awa. Zna~i, ovde se zanimavame so edna mo{ne ekonomska tema. [to e ona
{to ovozmoùva rast na pazarot? [to e ona {to ovozmoùva rast na razmenata?
Centralno pra{awe na edna ekonomija e kako da se obezbedi razmena. Ekonomijata
postoi od toga{ koga dvajca lu|e {to imale definirana sopstvenost se obidele da
razmenat ne{to. Toga{ koga nemalo institucii postoela kultura, obi~ajno pravo
koe go vospostavuvalo toa i po toj princip se odvivala taa razmena. Deneska, od
Smit pa navamu, utvrdeni se jasnite pravila na igra. Transakcionite tro{oci,
vsu{nost, gi merat site problemi i tro{oci koi proizleguvaat od razmenata na
sopstvenosta od gra|anite i biznismenite. Tie tro{oci moète da gi izmerite direktno. Nie se obidovme da gi izmerime na nekolku poliwa i toa: vo instituciite,
biznisot i vo sudstvoto. Celta ni be{e da pokaème kolku iznesuvaat direktnite
tro{oci na biznis sektorot za da registriraat firma, da uvezat ili da izvezat,
tro{ocite na mito i korupcija koi stanuvaat indirektni vo ovoj kontekst i tie se
merlivi i lesno utvrdlivi, moè sekoja firma da gi presmeta sama za sebe.
182
Ona po {to se zna~ajni transakcionite tro{oci se nivnite indirektni vlijanija,
eksternalii i, vsu{nost, tie se onie {to ukaùvaat na toa kolku se vistinskite
tro{oci, kolku se vistinski predupreduvawata, ko~nicite za da se odviva edna
dobra biznis transakcija, zatoa {to znaete deka vo ekonomijata vaì ona pravilo
deka dobriot glas daleku se slu{a, a lo{iot u{te podaleku. I zatoa moè niz edna
kratka prezentacija da go vidime definiraweto i mereweto na transakcionite
tro{oci kade {to go izodevme toj avtopat na toa {to bi trebalo, kako se definiraat i kako se merat transakcionite tro{oci.
Ulogata na instituciite koja e prou~uvana od nekolku laureati, konkretno Daglas
Nort koj ukaùva na toa deka centralni faktori na razvoj, osobeno na tranzicio
nite ekonomii se celinata i zdravosta na instituciite i institucionalnite proceduri.
Od konkretniot primer, konkretnite brojki ve}e to~no se gleda koj e brojot na
proceduri, denovite i tro{ocite koi gi presmetuvame kako procent od BDP.
Pri vodewe ste~ajna postapka kako procent od imotot, ima frapanten pokazatel
deka 50% od makedonskata sopstvenost vsu{nost se nao|a vo sudska razre{nica
ili ste~aj. Moète da zamislite deka 50% od svojot kapital ne moète da go
pokrenete ili da go razmenite, zna~i deka ima nedefinirana sopstvenost, toga{
transakcionite tro{oci za razmena na nedefiniranata sopstvenost se ogromni
i zako~eni, i tuka se gleda koi se uslovno kaàno ,,{ampioni,, vo transakcionite
tro{oci i vodeweto ste~ajna postapka vo RM od vremetraeweto, pa do toa kolkavi
direktni tro{oci predizvikuva toa.
Moème da odime direktno na zaklu~ocite za da ostvaime prostor i za drugite
diskutanti koi ja imaat temata na sudstvoto i biznisot. Treba da se sfati deka
obi~niot transfer na formalnite ekonomski i politi~ki pravila i institucii
ne se dovolen preduslov za da fukcionira dobro pazarnata ekonomija ili da
se sozdadat preduslovi deka vladeeweto na pravoto e klu~na pretpostavka, bi
rekol Arhimedov punkt, lost preku koj se podigaat site ekonomski aktivnosti
na gra|anite i na biznis sektorot i ispra}a silna poraka na potencijalnite
stranski investitori i potencijalnite doma{ni investitori deka imaat odli~en
ambient i utvrdeni pravila na igra, èlezni institucionalni proceduri, za da
moàt da se vpu{tat vo toj rizik za da razmenuvaat sopstvenost i da upravuvaat
so rizikot na svojot kapital ili svojata firma, i deka nealokativnata, tuku to~no
adaptibilnata efikasnost e klu~na za da se postigne uspeh koj moè da se meri vo
povisok op{testven proizvod, vo pogolemi stranski investicii, za{to samo toga{
instituciite se blagoprijaten element, faktor od koj zavisi ekonomskiot razvoj na
edna dràva. Ova e nakratko voved i preporaki za toa {to }e zboruvame denes. ]e
183
imame prostor vo tekot na diskusijata da gi sporedime na{ite mislewa i stavovi,
ova {to nie doma go istraùvavme i so gostite od nadvor, za da moème da go
slu{neme i va{eto mislewe i va{eto iskustvo, predlozi, preporaki i zaklu~oci.
Blagodaram, profesore Kekenovski.
Sega mu davam zbor na doc. d-r Van~o Uzunov.
doc. d-r Vanô Uzunov, Praven fakultet-Skopje
Blagodaram.
Kolegata Kekenovski ja otvori temata za transakcionite tro{oci i ne se soglasuvam samo so edna re~enica, toj re~e deka navleguva vo edna tema koja e ekonomska.
Su{tinata e {to temata ne e samo ekonomska, tuku multidisciplinarna, tema kade
{to se dopiraat pravoto i ekonomijata, a i drugi disciplini, od op{testvenite
nauki. Na transakcionite tro{oci morame da gledame mnogu po{iroko, ne samo
kako na ekonomski fenomen, zatoa {to vo toj slu~aj bi imale pogolem uspeh vo rakovodeweto so transakcionite tro{oci. ]e napravam kratka prezentacija, voved,
{to se toa transakcioni tro{oci, poto~no da gi definirame i }e ja povrzam
temata so sudstvoto, kako se istraùvaat transakcionite tro{oci koi pripa|aat
vo delot na sudstvoto, kako se analiziraat i {to govorat podatocite od edno
istraùvawe {to go napravivme za transakcionite tro{oci vo sudstvoto vo RM.
Transakcionite tro{oci najednostavno, za onie koi ne se stru~waci, vo literaturata se opi{uvaat kako tro{oci koi se analogni ili identi~ni na tro{ocite
na triewe vo fizi~kite sistemi, kako {to ne moète da zamislite fizi~ki ili
priroden sistem kade {to nema zagubi zaradi triewe, taka ne moè da se zamisli
op{testven sistem, vklu~itelno ekonomski vo koj{to nema zagubi zaradi transakcioni tro{oci vo negovoto funkcionirawe. Se razlikuvaat dve definicii, koga
toa treba da se stavi vo akademska konstelacija, ednata e na neoklasi~nata ekonomska teorija i taa e onaa na koja kolegata Kekenovski se zadrà, deka toa se tro{oci
koi se pojavuvaat pri razmenata, transferot na sopstvenost i sopstveni~kite prava, toa e potesno definirawe, zna~i tro{ocite koi se povrzani samo za procesot
na razmenuvawe na sopstvenost. Po{irokata definicija ja dava edna, za àl, vo
Makedonija ne tolku poznata ekonomska teorija, takanare~ena ekonomska teorija
na sopstveni~ki prava. Sored ovaa {kola, teorija, transakcionite tro{oci se site
oportunitetni tro{oci koi nastanuvaat pri vospostavuvaweto i odrùvaweto na
sopstveni~kite prava. Toa e po{irok poim od razmenata na sopstveni~kite prava,
bidej}i pri vos postavuvaweto i osobeno pri nivnoto odrùvawe vo praktikata,
sproveduvawe, se javuvaat golemi tro{oci. Tokmu zaradi tie tro{oci postoi ce-
184
liot institucionalen sistem na op{testvoto za da se rakovodi so niv. Su{tinata
na rakovodeweto so transakcionite tro{oci se sostoi vo izgraduvaweto sistem,
zbir od zakoni, pravila, normi, obi~ai i institucii i organizacii vo koi site }e
imaat konstantna tendencija kon minimizirawe. Interesna e teorijata Coase, malku poznata kaj nas, koga ne bi postoele transakcioni tro{oci nema da ima potreba
od nikakvi zakoni i institucii. Najdobro }e si znaat lu|eto bez nikakvi pravila na
igra. Me|utoa, bidej}i postojat transakcioni tro{oci, t.e. ne postoi svet bez transakcioni tro{oci, imperativno e zna~eweto na postoewe kvalitetni institucii,
zakoni i pravila za da moè da se namaluvaat tie transakcioni tro{oci i da moè
da se podignuva efikasnosta na ekonomijata.
[to sè vleguva vo transakcionite tro{oci?
Toa se prvo tro{ocite za nadminuvawe na barierite za vlez i izlez od pazarot.
Tro{ocite povrzani so iznao|aweto partneri za transakcija t.n. informacioni
tro{oci ili tro{oci za soznavaweto koj moè da bide partner za transakcija.
Tro{oci povrzani so pregovaraweto i sklu~uvaweto dogovori i so toa povrzani
tro{oci od koi eventualno moè da dojde do prisilno ostvaruvawe na eden dogovor i dogovorni klauzuli vo slu~aj da ima sudski spor dokolku ima neostvaruvawe
na nekoj dogovor. Tro{oci za prijavuvawe dokolku se potrebni dozvoli i drugi
administrativni dokumenti za obezbeduvawe za nekoja transakcija. Tro{oci za
kontrola, inspekcija. Tro{oci za sproveduvawe na sudski odluki. Ona {to sakam
da go istaknam kako bitno e deka za transakcionite tro{oci se griì onoj {to
rakovodi so sistemot na koe bilo nivo, lokalno, centralno ili me|unarodno i
toa e mnogu jasna distinkcija. Vladata nema zada~a da se griì za proizvodnite
tro{oci na firmite, toa go pravi nivniot menaxment, Vladata treba da se griì
za pravilnoto rakovodewe so transakcionite tro{oci. Koga dvata aktera sekoj
vo svojot domen dobro ja vr{i rabotata, ekonomijata napreduva. Poradi toa {to
stanuva zbor za {irok poim na transakcionite tro{oci, jas se osvrnuvam na transakcionite tro{oci vo sudstvoto vo Makedonija. I toa prvo vo sudstvoto, a potoa i
vo Makedonija. Celiot toj sistem na sudska za{tita, pri toa ne govorime za toj del
na generirawe zakoni, tuku za konkretnata vlast, sudska vlast, koja ja nabquduvame
kako tro{ok za ekonomijata, ~ini pari. Pra{aweto e dali toa {to go ~ini sudstvoto e pogolemo ili pomalo od efektot od raboteweto na sudstvoto. Vo slu~ajot na
Republika Makedonija ne moè da se dojde do tolku precizno merewe i ponatamu
}e vidime zo{to. Za analiziraweto sega postoi mnogu popularna i mnogu obemna
literatura vo svetskata ekonomska teorija, kako se modelira sudska postapka, no
toa e premnogu teoretski, nema mnogu da navleguvame. Logikata e sledna: i tuìtel
i tuèn, presmetuvaat verojatnost, o~ekuvana dobivka kako ishod od sudskata posta
pka pred da odlu~at dali }e prezemat nekoi dejstva koi }e vodat kon sudska postapka.
185
Bidej}i se raboti za o~ekuvani vrednosti, ispituvawata vo pazaren sistem vo razviena ekonomija se to~no vakvi: ako ne prezemam nekoe dejstvo i so toa zavr{am
vo sud dali neprezemaweto na toa dejstvo mi se isplati pove}e od prezemaweto
na istoto, {to zavisi od tro{ocite na sudskata postapka, ili vo obraten slu~aj,
namerno }e prezemam nekoe dejstvo {to }e vodi kon sudska postapka ako toa pove}e
mi se isplati. Vo sekoj slu~aj tro{ocite se del od presmetkata na isplatlivosta i
konkurentnosta na biznisite, zatoa celoto analizirawe dobiva svoja opravdanost.
Transakcionite tro{oci vo sudstvoto se kategoriziraat vo dva dela: jasno e koj
ja pla}a cenata na sudstvoto, koj go pla}a sudstvoto - gra|anite. Me|utoa, tie se javuvaat vo dvostrana uloga. Od edna strana, tie se direktni pla}a~i na tro{ocite
na sudstvoto koga gra|aninot e direkten u~esnik vo sudska postapka i indirektno
gra|aninot kako dano~en obvrznik, koj so svoi pari go polni buxetot od koj se alimentira sudskiot buxet. Pravnicite pra{aweto kolku ~ini sudstvoto i dali e toa
isplatlivo ne go postavuvaat. Nie morame da imame sudstvo, kolku i da ~ini, no
dali e toa efikasno ili ne, mora da se ispituva. Dali postapkite i procedurite
koi se predviduvaat vo sudstvoto i sproveduvaweto se efikasni ili moè da stanat
poefikasni, nie mora od sega natamu da go zememe podecidno, pod lupa.
Mala digresija: mnogu zakoni vo Makedonija reguliraat mnogu bitni postapki i
proceduri, ekonomski kategorii, na koi{to na samiot naslov na zakonot pi{uva
fiskalni ili ekonomski implikacii NEMA. Kako nema? Zna~i nikoj ne gi izmeril,
a ne deka nema. Ako zakonot nema nikakvi implikacii ne znam zo{to se nosi.
Su{tinata e da se kaè deka fiskalnite implikacii se popozitivni otkolku ne
gativni. Dokolku nema implikacii zo{to se nosi zakonot. Toga{ nema potreba od
nego i bez nego funkcionirame.
Vo istraùvaweto za RM se obidov, no ne dojdov do ocenka za toa kolku se tie
privatni ili dirktni tro{oci za strankite vo sudskite sporovi vo RM vo prosek.
Ima tarifnici na uslugi na advokati, drugi eksperti, tarifnici na sudovite za
odredeni sporovi, me|utoa, lu|e od strukata mi rekoa deka nema toa vrska so realnosta i deka ne moè preku niv da se dojde do prosek ako toa se analizira, moè
samo da se otide vo pogre{na nasoka. Vo ovoj trud zatoa se analizirani onie indirektni op{testveni tro{oci povrzani so sudstvoto. Interesen e podatokot deka
sudstvoto kako procent od BDP na RM ima tendencija na blag porast, me|utoa, ~ini
mnogu malku sudskiot buxet sporeden so BDP na RM. Nitu polovina procent. Deka
ne e mnogu, ne e. Me|utoa, {to toa zna~i? Dali toa zna~i deka nie zaradi ova imame
evtino i efikasno sudstvo? Ili imame sudstvo koe e malku plateno, a efektot {to
go dava e u{te pomal? Jas }e postavam samo pra{awa. Ne moàm da dadam definitiven odgovor na nitu edno od niv. Spored brojot na predmeti sekoj vtor gra|anin
ima predmet vo sudska postapka, zna~i polovina od sopstvenosta na RM e osporena,
186
e predmet na sudska postapka. I spored brojot na nere{eni predmeti, na krajot na
sekoja godina, sekoj ~etvrti gra|anin ima nere{en predmet pred sudovite.
Ova govori za dve raboti. Od edna strana, na{iot mentalitet e da za sekoja rabota
se tuìme, pri toa ne vodej}i smetka za tro{ocite za sudska postapka, t.e. ne se pravi presmetka za dobivkata od sudskata postapka vo odnos na zagubata. I toa e fakt
deka sudstvoto ne e dovolno efikasno. Ako ima tolkav broj na sporovi, tolkav broj
na nere{eni sporovi na krajot na godinata, ne{to mora da se napravi. Ne mora
vedna{ da se kaè koj e vinoven za toa, me|utoa, ne{to mora da se promeni. Nekako
mora da se zabrzaat, da stanat poefikasni re{avawata na ovie postapki. Koga }e se
stavi brojot na sudski postapki {to se re{avaat vo edna godina vo odnos so sredstvata na sudstvoto koi se alimentiraat od Buxetot, t.n. op{testveni tro{oci na sudstvoto, se dobiva prose~na visina na tro{ocite ili cena na ~inewe na eden sudski
spor, koja e mnogu niska. Vo 2003 g. taa e pod 32 EUR. Vo ogromen del od tro{ocite
na sudstvoto vo prezemeni podatoci od odgovorite na Pra{alnikot, po misleweto
na Evropskata komisija za Makedonija, vo vkupniot broj predmeti koi se re{avaat
vo sudovite vo edna godina e skoro 70 %, a nekoi godini i preku 70% se samo onie
prekr{o~ni predmeti na izvr{na sudska postapka. Prekr{o~nite predmeti se
onie {to se od pomalo zna~ewe, kako pogre{no parkirawe i sl. Tie kako broj se
ogromni. Za sudot se polesni. Trgnuvam od edna pretpostavka, so celiot rizik deka
moèbi e gre{na, deka tie iako zemaat kako broj od predmetite 70% vo tro{ocite
ne zemaat pove}e od 20%, t.e. od onie tro{oci na sudot koi se alimentiraat od
Buxetot. Napraviv obid za kalkulacija na toa kolku ~ini eden sudski spor, ve}e
doa|ame do suma koja e okolu 80 EUR vo 2003 g. Sli~no i vo 2004 g. Vo obidot da se
napravi kalkulacija kolku ~ini eden raboten den na sudstvoto, {to se dobiva koga
}e se podeli iznosot na pari koj se alimentira od toj buxet i 100 rabotni denovi, i
se dobiva vrednost od 60.000 EUR eden raboten den na sudstvoto celokupno vo Makedonija, koja od 2000-ta godina ima tendencija na rast. Me|utoa, ako toa se sporedi
so toa kolku prose~no trae eden sudski spor, a i prethodnata kalkulacija za toa
kolku prose~no trae eden sudski spor, (iako kalkulacijata namerno ne e izvedena
do kraj za da ne dojdam do nekoj definitiven podatok koj }e bide objaven vo javnosta, a e gre{en), zatoa samo go postavuvam pra{aweto: Kolku ~ini eden prose~en
den, a kolku denovi trae edna postapka i kolku ~ini prose~no eden spor vo sudovite, kolkav broj na sporovi se odlagaat, so denovi, samo zatoa {to vo momentot
ne moàt da bidat re{eni od pri~ini koi definitivno ne se dovolno silni za da
ja opravdaat neefikasnosta. Pravni~ki da, no ekonomski, spored mene, sudija dokolku ne presudi zatoa {to ne do{ol advokatot, advokatot e vinoven, i treba tokmu
toj da gi snosi tro{ocite za nedoa|aweto. No, da zastane predmetot, sopstvenosta,
da ne bide re{en nejziniot slu~aj, da ne se stavi vo vladenie na onoj {to najdobro
}e ja iskoristi, samo zatoa {to advokatot ne uspeal da re{i, ne se javil so pokana,
spored mene, ne e alibi, i ne e pravni~ki razmisluvaweto. No e ekonomski i treba
da vidime {to e poisplatlivo.
187
Nabquduvan e u{te eden aspekt. Vo Makedonija e poznato i toa deka ima golem broj
na àlbi. Koga }e presudi eden sud, ne mu veruvame, mislime deka e potkupen, i toga{
odime na vtorostepen sud, pa i na tretostepen, i stotostepen bi odele, ovaa kalkulacija pokaùva deka i samo brojot na àlbi gi poka~uva transakcionite tro{oci
na sudskiot sistem vo prosek preku 40%.
Koga bi se rabotelo na toa da se namali ovoj broj na àlbi, {to e pove}e pra{awe
na razni ubeduvawa i podubeduvawa, bi dovelo vedna{ do namaluvawe na transakcionite tro{oci povrzani so sudstvoto. Vi blagodaram za vnimanieto.
Blagodaram, profesore Uzunov.
Sega da go prosledime izlagaweto na magister Marjan Nikolov od CEA
m-r Marjan Nikolov, Centar za ekonomski analizi
Blagodaram, Zoran.
Trudovite, metodologiite, pristapite i rezultatite od ova istraùvawe }e bidat
publikuvani naskoro i distribuirani. Vo ovoj del moja rabotna zada~a be{e da gi
identifikuvam i presmetam transakcionite tro{oci vo biznis sektorot vo ekonomijata na RM. Prezentacijata i samata metodologija ni naloì da izrabotime
po eden teoretski del, prakti~na ve`ba i odredeni sprovedeni anketi za koi }e
zboruva ponatamu profesorot Kekenovski.
Vo teoretskiot del go razgleduvam konceptot na op{testven kapital (Social capital and social infrastructure) koj e povrzan so transakcionite tro{oci i niz litera
turata dojdov do zaklu~ok deka Woolcock ja identifikuva Lyda Hanifan kako prv
promotor na konceptot za op{testven kapital, koj ponatamu vo deloto ,,Makking
democracy work” na Putnam stanuva dosta interesen za istraùva~ite. Priznatite
avtori vo problematikata na istraùvawe na op{testven kapital Paldam i Svendsen, velat deka tranzicijata na centralnoisto~na Evropa e razo~aruva~ki bavna,
imaj}i go predvid prvobitnoto nivo na fizi~ki i ~ove~ki kapital na po~etokot na
tranzicijata. Tie argumentiraat deka bavnoto tempo e rezultat tokmu od nedostigot
na op{testven kapital kako va`na varijabla vo autputot. Ako imame predvid edna
neoklasi~na proizvodna funkcija i ako nea sakame da ja analizirame i kvantificirame, pokraj kapitalot i rabotnata sila kako determinanti na izvor na rast,
bi trebalo nikoga{ da ne zaboravime deka bi trebalo da postoi i t.n. op{testven
kapital.
188
Napraviv obid za kvantificirawe na vlijanieto na op{testveniot kapital izmeren preku proksi na EBRD tranzicionite indikatori i kolku toj ima vlijanie kako
izvor na ekonomski rast na RM. Od ilustracijata na EBRD tranzicionite indikatori od 1989 do 2005 g. se potvrduva ona {to go kaùvaat Paldam i Svendsen, i e ilustrirano so primerot na RM. Vo 1989 g. po~etniot kapital {to go imala RM poleka,
no sigurno go gubi zdivot. I vo zemjite koi EBRD gi vodi niz tranzicioniot indikator se gleda deka RM go gubi zdivot i ostanuva da se trka so Albanija i so Srbija.
Me|utoa, vo 2005 g. ve}e imame pribli`no ist tranzicionen skor so Albanija. Vo
1989 g varijabilitetot na site tie zemji e mnogu mal, dodeka vo 2005 g nivniot varijabilitet e golem. EBRD tranzicioniot indikator ja meri brzinata na premin od
edna komandna ekonomija kon funkcionalna pazarna ekonomija, odnosno brzinata
na tranzicijata na edna dràva, i vo sebe gi sodrì parametrite na privatizacija,
pazarna liberalizacija, vo delot na cenovnata liberalizacija, trgovska libera
lizacija, finansiski institucii, vladeewe na pravoto, t.e. sè ona {to moè da vlijae na transakcionite tro{oci. Po odgovorot na EU pra{alnikot, ostanuva sè u{te
vo RM debatata za stabilnost na instituciite i stabilnost na pazarnata ekonomija
i sposobnost za prezemawe obvrski na poleto na politikata, ekonomijata, monetarnata ekonomija, {to ne e ni{to pove}e od ona {to nie go znaeme kako Kopenhagenski
kriteriumi.
Vo prakti~niot del sakav da napravam edna ve`ba koja }e bide standardizirana vo
smisla da pokrene drugi istraùvawa na ova pole vo idnina, koi }e bidat standar
dizirani i lesno sporedlivi so drugi ekonomii vo svetot. Za taa cel ja zedov Doing
business na Svetska banka od 2005 g kade se rangirani 155 dràvi po indikatorot
kolku e lesno da se vodi biznis. Ovoj indikator se sostoi od 10 temi. Pozicijata
na RM me|u tie 155 zemji ne e mnogu dobra. Za analiza ja zedov temata zapo~nuvawe
biznis, koja se sostoi od 4 pottemi: tro{oci za zapo~nuvawe biznis, broj na proceduri za zapo~nuvawe biznis, broj na denovi za zapo~nuvawe biznis i potreba od
po~eten kapital za zapo~nuvawe biznis. Od ovie 4 jas go analizirav samo brojot
na denovi za registrirawe na firma, biznis. Ova e povrzano so edno{alterskiot
sistem koj po~na da funkcionira vo RM. Go postaviv pra{aweto: koga bi gi podelil
155-te zemji vo kvartili, RM po zapo~nuvawe biznis }e pripadne nekade vo tretiot
kvartil.
Ako vo RM se potrebni 48 dena za po~nuvawe biznis, kolku e oportunitetniot
tro{ok od potreba za podolga registracija vo denovi na biznisot vo RM sporedeno so prosekot od vtoriot kvartil ili od prviot kvartil. Pretstavnik na vtoriot
kvartil e Avstrija, a na prviot [vedska. Za da ja sprovedam ve`bata, gi iskoristiv
podatocite od odgovorite na Evropra{alnikot i od Dràvniot zavod za statistika, i dojdov do zaklu~ok deka vo RM pribli`no 1500 firmi, ili delovni subjekti
godi{no se pred registracija. Zna~i, tie se vo postapka na registracija. Od druga
strana, ako se zeme dodadenata vrednost godi{no vo RM i brojot na pretprijatija
189
vo RM, se doa|a do zaklu~ok deka vo RM od prose~no 54.000 registrirani pretprijatija vo periodot 2000 -2003 godina, tie dnevno proizveduvaat dodadena vrednost
od 14.000 den., odnosno 230 EUR. Dnevno vo RM edno pretprijatie proizveduva dodadena vrednost vo iznos od 230 EUR dnevno. Zna~i, oportunitetniot tro{ok od
ovie 1500 pretprijatija koi ne moàt da se registriraat pobrzo za eden den, RM
gubi po pretprijatie od tie 1500 po 230 EUR, ili vkupno za 1500 pretprijatija okolu
2% od vkupnata godi{na dodadena vrednost vo RM. Sistemot na sporedlivost {to
sakam da go napravam kolku bi za{tedila RM vo BDP dokolku od 48-te toga{ni denovi za registracija bi se prefrlila vo vtoriot kvartil so 29, zna~i za{teda od
19 dena, ili vo prviot kvartil kade prose~en pretstavnik na toj kvartil e [vedska
so 16 denovi za registracija. Zaklu~okot e deka, bidej}i nominalen rast na BDP vo
2003 g na RM be{e 3.9%, pribli`no 0.3% bi bil pogolem BDP dokolku biznisite
vo RM se registriraat kako vo [vedska. Ovaa e pregruba aproksimacija, bidej}i
ne e zemen predvid faktot deka okolu 90% od ovie 54.000 pretprijatija vo RM se
mali pretprijatija koi proizveduvaat samo pomalku od polovina od dodadenata
vrednost. Ova se gleda na tabelite deka malite pretprijatija koi se preku 90% od
vkupno registriranite vo RM formiraat okolu 43%, 45%, odnosno 47% od vkupnata
dodadena vrednost.
Ako rezultatot od prethodno go ponderirame za ovaa realnost, toga{ bi dobile
deka vo RM zagubata od godi{niot rast na BDP e okolu 0,1%, odnosno 150.000 EUR
dnevno. Ako ova se podeli so onie 1500 firmi, se dobiva 100 EUR oportuniteten
tro{ok, t.e. dnevno izgubena dodadena vrednost za eden den pove}e ~ekawe za registracija.
Isto taka, napraviv druga ve`ba, za site 155 dràvi go izvadiv korelacioniot koeficient na zapo~nuvawe biznis so ostanatite 9 temi.
Od tabelata se gleda deka najgolema pozitivna korelacija zapo~nuvaweto biznis
ima so sproveduvawe na dogovorite i so zatvorawe na biznisot. Najmala e korelacijata so pla}awe na danocite i so vrabotuvawe i otpu{tawe na rabotnici. Moj
zaklu~ok e deka za zapo~nuvawe biznis investitorite se pove}e zainteresirani za
silinata na instituciite vo smisla da gi sprovedat dogovorite koga tie }e vlezat
na pazarot, kako i kolku lesno bi moèle da izlezat od pazarot, a pomalku obrnuvaat vnimanie na toa kakov e dano~niot sistem i kakvi bi bile uslovite za vrabotuvawe i otpu{tawe rabotnici.
Analizata na sprovedeniot anketen pra{alnik vo RM pokaùva deka lu|eto vo RM
sè u{te ne se nau~eni da rabotat so kapacitetot koj e potreben i koj go uslovuva
edna pazarna ekonomija. Zna~i, konkurencijata ne ni e silna strana, nea te{ko ja
prifa}aat, pove}e se vodi smetka za li~ni poznanstva otkolku za po~ituvawe na
190
zakonite kako pravila na igra na biznisot, i deka dvonaso~ni se o~ekuvawata i
od strana na administracijata i od strana na korisnikot na javnite uslugi od administracijata, t.e. toj {to ja dava taa usluga od administracijata o~ekuva da bide
nagraden, no i klientot o~ekuva deka mora da go nagradi onoj vo administracijata
za onaa usluga {to ja dobil. Ova se moi li~ni vpe~atoci od anketite, no ne moè da
se generalizira.
Vi blagodaram.
Blagodaram, Marjan.
Bi go pokanil sega d-r Rejmond Saner od Centarot za socio-ekonomski razvoj vo
@eneva, da poveli so svoeto izlagawe vo vrska so primerot na Slovenija, na {to i
gospodinot Vlado Dimovski podocna }e se nadovrze so svoi komentari.
d-r Rejmond Saner, Centar za socio-ekonomski razvoj-@eneva
Gospodine Mil~in, profesore Kekenovski, partneri vo istraùvaweto, mojata
prezentacija se bazira vrz primerot na Slovenija. Ova e eden vid prikazna i kako
nie so na{ite partneri vo Slovenija uspeavme da napravime rabotite da bidat
poefektivni i efikasni i toa preku zakon i administracija, kako i odnosot me|u
Vladata i biznis sektorot i po{irokata zaednica. Kontekstot na mojata prezen
tacija delumno se bazira vrz pominatoto iskustvo vo Slovenija, no i vo drugite
tranzicioni ekonomii. Mojata organizacija postoi ve}e 15 godini, imame raboteno
vo golem broj zemji. So toa sakam da go naglasam zna~eweto na efektivnosta i organiziraweto na obukata vo centralnata vlast. Sakam da se nadovrzam na pra{aweto
{to go postavi gospodin Nikolov: za toa dali postoi nedostig na kvalifikuvana
rabotna sila ili imame lo{i rabotni naviki?
Obukata e samo eden vaèn del ili intervencija vo strategijata, bidej}i postojat i
drugi strategii so koi vladata moè da stane poefikasna i efektivna.
Visokite transakcioni tro{oci se rezultat od nedostig na transparentnost, jasna
odgovornost ili ot~etnost, postapkite za donesuvawe odluki na na{ite vlasti se
lo{o definirani, imame nejasni pravila i kriteriumi za donesuvawe odluki i
rabotnite postapki generalno se neefikasni vo najgolem del slu~ai. Javnata administracija e premnogu politizirana. Mojot predlog e, hipoteti~ki, deka nie
treba da gi namalime transakcionite tro{oci i da go podobrime raboteweto na
191
vladata so toa {to }e se zgolemi transparentnosta i da se napravat rabotite merlivi preku definirawe na postapkite i procesite.
Mo`no e da se izmeri ona {to na{ite vladi go pravat, so {to }e se podobri nivnoto funkcioniraweto na vladite.
Proektot za Slovenija proizleze od proektot koj UNDP treba{e da go napravi za
porane{na Jugoslavija vo {to ne uspea, bidej}i porane{na Jugoslavija po~na da se
raspa|a.
Otkako Slovenija stana nezavisna dràva, partnerite od Slovenija sakaa da go
napravat proektot so cel da se podobri Vladata. Mene me povikaa partnerite
od Slovenija vo 1991g. da u~estvuvam vo proektot i da im pomognam da ja moder
niziraat nivnata Vlada. Slovenija be{e nezavisna dràva, so 2 miliona naselenie, dobro obrazovano, etni~ki homogeni, so silen nacionalen identitet, be{e
edna od najrazvienite republiki od porane{na Jugoslavija i nasledstvoto be{e
prisutno i vidlivo u{te od vremeto na Avstro-Ungarija, vo odnos na na~inot na
koj funkcionira{e Vladata, administracijata, i na~inot na koj bea organizirani
zakonite.
Tie se obidoa da go reformiraat ona {to be{e nasledeno od prethodnite vremiwa
pred Jugoslavija, i da sozdadat moderna vlada.
Nie najprvo treba{e da otkrieme kakva e tekovnata situacija. Tie bea na po~etok
na izgradba na nacijata. Tie gi izgubija pazarite i Slovenija se soo~uva{e so pad
na ekonomskite pokazateli. Ima{e bran na begalci od drugite zemji koi treba{e
da bidat zgrièni. Ima{e planski na~in na rakovodewe vo javnata administracija
i golem broj lu|e koi se izjasnija {to tie sakaat vo odnos na idnata struktura na
Slovenija.
[to se odnesuva do javnata administracija imavme bliska sorabotka so slovene~kite
eksperti pri rabotata na proektot. Otkrivme deka ima nedostig na efikasnost, informaciite ne bea lesno dostapni, strukturata na vlasta i funkcijata na lu|eto vo
Vladata, ne sekoga{ bea logi~no povrzani so nivnite rabotni mesta i so funkciite.
Ima{e pregolem broj sudski slu~ai, kako i vo RM. Ima{e nedostig na sproveduvawe
na politiki, golem broj politiki ostanaa samo idei, nikoga{ ne bea sprovedeni
na delo, ima{e nedostig na javni menaxeri, i nedostig na institucionalen knowhow, {to zna~i neznaewe za toa kako da se promenat rabotite, i da se pridviì
kon t.n. modernizirawe. Gi razgledavme i javnite uslugi koi slovene~kata Vlada
gi ispora~uva{e, pri {to gi konsultiravme gra|anite i klientite na ovie javni
uslugi, i op{ta konstatacija be{e deka tie se neefikasni, i neefektivni bidej}i
imaat golem broj nedostatoci.
192
Za da se dobie nova telefonska linija bea potrebni okolu 150 dena. Dosega rabotite
vo golema mera se podobrija.
Relaciite pome|u cenata i kvalitetot na uslugite {to se ispora~uvaa na primer, kaj elektri~nata energija, vodata, ne bea pravedni i ima{e nedostatoci vo
odrùvaweto na infrastrukturata- pati{tata, na op{tata infrastruktura, nesoodvetno planirawe, no i nedostig na planirawe, nedovolna komunikacija so
potro{uva~ite, gra|anite ne bea informirani za nivnite prava, nitu kako da dobijat pristap do uslugite na Vladata. Voop{to, ima{e neefektivna organizacija na
sistemot.
Isto taka otkrivme deka kaj dràvnite slu`benici, celiot personal vo Vladata,
delumno poradi nasledstvoto, ima{e nedostig na rabotewe i nesoodvetni metodi
na rabotewe. Zastareni liderski stilovi i nedostig na orientacija kon obezbeduvaweto uslugi, kako {to Ku~an edna{ kaà:,, Sekoj od nas, koj e del od Vladata, treba
da im sluì na lu|eto”.
Potoa nepoznavaweto na nadvore{nite faktori, {to tie predizvikuvaat vo ekonomijata?
Po otkrivaweto na situacijata, treba{e da razmislime kako da gi podobrime
rabotite. Strategijata za promena zna~e{e da se bide pove}e ili pomalku siguren
deka site }e bidat na ista strana.
Mnogu brzo po steknatata nezavisnost Slovenija ima{e 22 ili 23 politi~ki
partii, golem broj grupi i golemi promeni na sistemot. Bidej}i jas sum ekspert
vo menuvawe na op{testvenite sistemi, i mojot stav e deka site treba da bidat
na ista strana i da ja delat percepcijata deka na{eto doa|awe vo Slovenija ne e
prodolèna raka na nekoja partija.
Zaedno so eksperti, profesori od [vajcarija, pretstavnici na vladite od kantonite, kako i od op{tinite, gi posetuvavme Qubqana i razli~nite op{tini i im
go prenesuvavme iskustvoto od rabotewe na Vladata ili javnata administracija
vo [vajcarija. I na{ite slovene~ki partneri doa|aa vo [vajcarija i gledaa kako
[vajcarcite se organizirani vo Vladata. Idejata be{e da se kreira zaedni~ka percepcija i razbirawe za toa {to pretstavuva dobroto vladeewe i {to moè da se
podobri vo ramkite na ograni~enoto vreme i ograni~enite buxeti. Vo toa vreme
nie se stremevme kon rast i institucionalen razvoj. Ima{e mnogu konfuzija. Seto
toa se odnesuva{e na zakonite, postapkite, i na toa kako edna vlada funcionira. So
slovene~kite partneri, profesori po pravo, imavme inicijalno nedorazbirawe
za toa kako da ja podobrime Vladata. Tie mislea deka se potrebni novi zakoni. A
jas otkriv deka najgolemiot del od zakonite koi bea na raspolagawe bea dobri.
193
Sepak, zakonot ne pravi razlika vo odnesuvaweto. Duri i so najdobrite zakoni
promenite ne se slu~uvaat avtomatski. Nie treba da ja dademe onaa komponenta na
javniot menxment za da se sprovede seto toa vo praktika. Vo toa vreme Slovenija
be{e mnogu aktivna vo Sovetot na Evropa, na{ite partneri mnogu patuvaa i znaeja
za {to stanuva zbor vo zakonite vo razli~nite zemji. Zna~i, ne bea potrebni novi
zakoni, tuku postojniot zakonodaven sistem treba{e da se napravi korisen i da se
sproveduva. Da prodolìme od pravno razmisluvawe vo praktika. Eden od metodite korisen za promena na menaxmentot, e istraùvawe preku akcija. Ova ne zna~i
samo da se bide aktiven, tuku i da se ima organizaciono u~ewe bazirano na proekt.
Treba{e da napravime reforma, no prvo da uvidime {to sakame da promenime, da
nau~ime od otporot kon promenite, da vidime kako reagiraat lu|eto i da slu{neme
{to tie ni kaùvaat, da vidime kako najdobro da ja smenime vladata, a ne toa da go
napravime po moèbi brilijanten koncept, no nepovrzan so samata realnost.
Proektot trae{e 2,5 godini, zna~i be{e kus proekt. Na po~etokot treba{e da posvetime dovolno vreme na toa {to }e bide proektot zaedno so site klu~ni partneri.
Da se sporeduvaaat bele{ki, da se postavuvaat reperi, da se soznae {to moè, a {to
ne moè da se napravi. No i site da go poddrùvaat ona {to nie go predlagame kako
mo`ni promeni.
Otkako zavr{i ovaa inicijalna faza, nie imavme dve idei, koi proizlegoa od ovoj
proces. Ona {to go otkrivme kako najefektiven i najefikasen metod za intervencija, imaj}i predvid deka mnogu pove}e treba da napravat slednite generacii, i
na{eto ograni~eno kuso vreme, e da izgradime administrativni akademii koi
}e sproveduvaat obuka i da se popolnat vistinskite praznini vo raboteweto na
slovene~kata Vlada. Ja donesovme tehnolgijata za vodewe, sproveduvawe obuka na
javnata administracija i centralnata vlast. Vtora zada~a be{e da se formira oddelenie vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo koe }e se sproveduva analiza na
efektivnosta i efikasnosta, ne{to {to Mekenzi ili drugite konsultantski kompanii go pravat i za {to dobivaat ogromni pari~ni sredstva. Ovde cel be{e transferot da se napravi vo Slovenija, za da iznajdat tie samite na~ini da gi podobrat
rabotnite naviki i rabotnata struktura, kako i rabotnite postapki kako na poefektiven na~in da ja moderniziraat slovene~kata Vlada.
40 dràvni slu`benici bea izbrani da bidat obu~uvani vo tekot na edna godina, so
intenzivni ednogodi{ni magisterski studii, na koi 42 profesori doa|aa da predavaat od sekade na svetot, so cel da se prenese {to vo momentot be{e poznato, za
toa kako moàt vladite da se vodat na najefektiven na~in. Potoa tie bea podeleni
na edna grupa koi stanaa specijalisti, konsultanti za organizacija, koi go sledea
tekot na rabotata, i gledaa kako rabotite da se organiziraat na poinakov na~in, so
{to stanaa specijalisti za programi za organizacija.
194
Ovoj proekt uspe{no zavr{i vo 1996 g. Pomognavme vo sozdavaweto na dve novi
oddelenija vo Vladata. Na{ite partneri podgotvija master plan za obuka na celata
javna administracija i dràvnite slu`benici vo Slovenija. 17 lu|e bea obu~eni
za da ispora~uvaat podocna obuka za dràvnite slu`benici, u~estvuvaa 21 konsultantska organizacija koi pomagaa i organizacii koi sluèa kako reperi. Imavme
komparativni studii, za da ja razgledame akademskata komponenta, {to be{e u{te
eden od naporite za promena. Sè ona {to be{e napraveno so ovoj proekt direktno be{e iskoristeno za procesot na pribliùvawe na Slovenija kon EU, t.e. taa
da se podgotvi za ~lenstvo vo EU. Dopolnitelna komponenta be{e da se napravi
u{te eden ~ekor vo menuvawe na javnata administracija, za taa da bide pogodna i
da gi ispolnuva standardite od EU. So dràvnite slu`benici koi bea obu~uvani,
po pominuvawe na obukata odevme vo ministerstvata i razgleduvavme, me|u {to i
za toa kolku vreme treba za da se registrira nova kompanija vo Slovenija i kako
da se podobri procedurata. Potoa go namalivme vremeto za 1/3 od vkupnoto vreme
potrebno za registracija.
Isto taka, gi razgleduvavme i naukata i tehnologijata, kako i toa kolku vreme e
potrebno predlozite za istraùvawe da se procenat i da im se dodeli buxet na
nau~nicite za da go zapo~nat tie sopstvenoto istraùvawe i sopstveniot proekt.
Isto gi razgleduvavme i standardite vo organizaciite, kolku vreme e potrebno za
sertifikacija na proizvodite ili na procesite.
[to se odnesuva do procesite na rabotewe va`no e da se sobiraat podatocite vo
samite ministerstva, da se dokumentira kako se vr{i rabotata vo momentot, i koi
se zna~ajnite momenti koga treba da se dade imput vo edna druga sekcija so cel da
se podgotvi dokument za politikata i kako toj da se distribuira do drugite. Ova,
vsu{nost, be{e detalna prakti~na rabota.
Me|u faktorite za uspeh na proektot be{e toa {to nie imavme samo dve promeni
na vlada, toa zna~i deka imavme kontinuitet, i so na{ite partneri moèvme da
go zavr{ime na{iot proekt, bidej}i koga ima pove}e promeni na vladi sekoga{
mora od po~etok da se po~nuva so proektot. No, mora da postoi silna sopstvenost
na lu|eto koi se vo vladata, tokmu poradi ovaa pri~ina, da se osiguraat site za toa,
{to tie sakaat da postigneme i da razberat deka ova ne be{e povrzano so niedna
politi~ka partija, tuku deka e zaedni~ki napor i zaedni~ko pominuvawe na vreme
za da se razjasnat ovie koncepti. Tokmu zatoa i pominavme 1,5 godini vo inicijalnata faza. Sekoe op{testvo ima svoi transakcioni tro{oci, pra{aweto e kolku se
tie visoki. Postojat na~ini za nivno namaluvawe, osobeno na onie {to gi predizvikuva neefikasnoto i neefektivnoto rabotewe na vladata.
Vi blagodaram.
195
Blagodaram.
Sega go pokanuvam profesor Vlado Dimovski.
prof. d-r Vlado Dimovski, Ekonomski fakultet - Qubqana,
Republika Slovenija
Da prodolìme so diskusijata so koja zapo~na doktor Saner. Mojata zamisla za
ovaa diskusija e da se dojde do nekoi od principite za {to e ona {to se slu~i so
takanare~enite transakcioni tro{oci vo Slovenija i toa ne samo vo periodot od
1993 do 1996, tuku i do periodot, sè do vlezot vo EU.
Navistina be{e predizvik koga }e minete 6 godini vo vlada, kako {to jas minav vo
slovene~kata Vlada od 1994 do 1996, a potoa od 2000 do 2004 i kako minister za trud
i socijalni raboti, i se do|a do sintezata za {to e ona {to se slu~i vo toj period.
Pred sè, na samiot po~etok, ovde celosno se soglasuvam so d-r Saner.
Pra{aweto na strategijata. Zna~i, dokolku sakate ne{to da postignete, i toa e osobeno to~no koga }e vlezete vo nekoj klub, dali e toa NATO ili EU, {to i Slovenija vo
1994 godina go stori, toa e strategija. U{te od 1993, pa do 1997/98, nie iznapi{avme
tolku mnogu strategii, taka {to ne znaevme, koja strategija be{e za {to i kako, taka
{to nie navistina sakavme, se stremevme da planirame, da ja planirame na{ata
promena, sè do vlezot vo EU i NATO. Spored mene, edna od najva`nite to~ki e da se
planira promenata. Vo Slovenija skoro sekoja vlada, barem do sega, e koaliciona,
taka {to tuka ima podelba na portfolija i potoa eden od najgolemite problemi, a
toa e procesot na donesuvawe odluki.
Nie izgubivme mnogu vreme koga odlu~uvavme po koj pat da trgneme ili koja strategija bi bila vistinskata. Glavnata namera be{e da se podgotvi edna zdrava, solidna strategija. Toa e pojdovna to~ka za sekoja strana, sekoja vlada. Se se}avam, koga
dojdov od SAD vo 1994, nitu edna od korporaciite vo Slovenija ima{e kakva bilo
strategija. Toa go znam bidej}i od 1994 preku 1999, pa do 2000 g. sekoja kompanija si
izgradi svoja strategija, po~navme so korporativni, pa biznis stretegii itn. Zatoa
toa be{e golem obid, ne samo na Vladata, tuku na site ekonomski agenti kako {to gi
narekuvame spored terminologijata na EU.
Prvo, toa be{e intelektualen napor, napor za toa {to i kako natamu. Ako me pra{ate
{to be{e glavnoto pra{awe, dali sakate od mesto A da dojdete do mesto B, toa e
strategijata i razvivawe na strategija. Denes ve}e stanuva pra{awe na rutina koga
196
ne{to }e zamislite, treba da podgotvite plan, strategija za da se realizira. Toa e
pra{awe koe denes stanuva, pra{awe na rutina.
Vtoriot princip e pra{awe na sproveduvaweto na strtegiite koi }e gi donesete.
Ima mnogu problemi koi zapo~nuvaat so procesot na donesuvawe odluki. Da go
izdvojam najgolemiot problem na funkcioniraweto na slovene~kata Vlada od poslednive 10 god., jas }e re~am deka toa be{e procesot na donesuvawe odluki. Prvo,
zatoa {to ima{e hroni~ni nekoordinirani napori od strana na razli~nite ministerstva i administrativnite edinici. Zatoa, silno prepora~uvam deka edna od
glavnite zada~i, proekti, za da se namalat transakcionite tro{oci na vladata e da
se zgolemi koordinacijata na razli~nite ministerstva, oddelenija.
Problemot e sekako, koj i kogo koordinirate. Sekoga{ mora da dadete odgovor na
ovie pra{awa, bidej}i toa se pra{awa koi se povtoruvaat. I ako mislite deka edno
pra{awe moè da go re{ite edna{ zasekoga{, gre{ite, zatoa {to toa e pra{awe koe
postojano se pojavuva. Osobeno koga imate golem proekt, kako {to ima Makedonija
sega: Vlez vo EU. Vie mora da rabotite na koordiniraweto na razli~nite napori i
toa ne samo od strana na Vladata, javnite kompanii, tuku na site agencii vo Makedonija za da se soozdade evropska zakonodavna klima i toa }e ima direkten efekt
vrz namaluvaweto na transakcionite tro{oci. Vo sprotivno, ako se tro{i vreme
na nekoordinirani raboti, toa e mnogu seriozno unazaduvawe. EK i EU ne se imuni
na ova pra{awe. Vo EU ima ogromni transakcioni tro{oci i jas se soglasuvam so
Van~o deka tie postojat. Pra{aweto e kolkavi se i kako da se minimiziraat i optimiziraat. Tie sekoga{ }e postojat. Mislam, deka optimizacijata na ovie tro{oci e
poto~en koncept.
Donesuvaweto odluki e klu~no pra{awe, bidej}i mora da se struktuira procesot
na donesuvawe odluki. Edna od rabotite {to gi nau~ivme e deka rabotite ednostavno ne se slu~uvaat sami po sebe, tuku kako rezultat na procesot. Odlukite treba
da se kreiraat i donesat. Eden od moite predlozi za namaluvawe na transakcionite tro{oci e procesot na donesuvawe odluki. Go mrazam zborot: ]e bide! Koga }e
re~ete „}e bide“ zna~i utre. Ne mi se dopa|e procesot na donesuvawe odluki. Zna~i,
nema utre. Nema ,,}e bide”. Toa ~ini. Toj tro{ok: „}e bide“ i moè da go klasificirame kako poseben tro{ok koj }e bide mnogu visok. Vo procesot na donesuvawe
odluki toa e mnogu bitno, da se utvrdat ovie raboti. Imam ~uvstvo deka lu|eto vo
Makedonija, nekako navistina koga po~nuvaat odreden proekt se polni so emocii.
No da vi kaàm: Zavr{ete ja rabotata. Koga }e se zafatite so ne{to, zavr{ete go do
kraj. Toa e mojot vtor predlog. Sekoj proekt koj zapo~nal ili }e zapo~ne, treba i da
zavr{i. Zapo~nete so pomalku proekti, ne tolku ambiciozni celi, no zavr{ete gi.
Vo Slovenija bevme sre}ni bidej}i dojdoa [vajcarcite koi sekoga{ se mnogu precizni. Jas podocna vlegov vo ovoj proekt so Vladata i [vajcarija, me|utoa, reflek-
197
sijata na procedurite ostana tamu, taka {to lu|eto nau~ija. Ne samo nekoi, tuku
kriti~na masa na lu|e nau~i za ovie principi, za toa kako da funkcionira zakonodavstvoto i mislam deka toa be{e edna od glavnite raboti {to nas nè podgotvi, za
da go podgotvime na{eto zakonodavstvo koga bevme prinudeni da go napravime toa
za prifa}awe na acquic communitairre. Vie go dobivte statusot zemja - kandidat, }e
ima mnogu delovi od zakonodavstvoto i direktivi koi }e treba da znaete kako da gi
adaptirate, toa nema samo po sebe da se slu~i so transponirawe. Kaj nas toa be{e
magi~en zbor - kako da se transponiraat direktivite. Treba toa da go znaete. Na
primer, koga bev minister za trud od 2000 do 2004, moravme da doneseme pove}e od
100 zakonodavni akti, okolu 2000 stranici tekst, samo za Ministerstvoto za trud.
Koga go zavr{ivme toa, dojde EU i kaà - ajde sega da po~neme so antibirokratskite
programi. Od edna strana, gi nametnaa birokratkite programi, a, od druga strana,
baraa antibirokratski programi. Ubavo be{e {to se zapo~na so toa. Treba da se
formalizira zakonodavniot sistem zatoa {to bez toa, ne moè toa da se napravi.
Apsolutno neophodno e zakonodavstvoto.
U{te edna{, da bidam pootvoren i direkten za Makedonija - dobro, imame zakon
ovde, ajde da vidime kako moè da go zokruìme, zaobikolime. Pra{aweto e kako
da se pridrùvame do nego i da go po~ituvame, a ne da go zaobikolime. Denes,
pra{aweto vo Makedonija za sekoj proces e ona {to go za~na Kekenovski za instituciite, apsolutno neophodno e izvr{uvaweto na zakonot. Zakonite ne treba da
bidat samo indikativni, lo{o e toa. Zatoa {to sozdavame sistem na evazija, a ne
sistem na sproveduvawe i izvr{uvawe. Se doa|a do kriti~na to~ka za Makedonija,
zapo~nuvame da sfa}ame deka treba da se pridrùvame do sekoj zakon, a ne da zaobikoluvame.
Se vra}ame na pra{aweto za procesot na donesuvawe odluki. Vo momentot koga se
obiduvate da go sprovedete zakonot, treba da se spravite so site agenti, koi se va`ni
za ovoj proces. Primer, vo trudovoto zakanodavstvo apsolutno e neophodno da se
komunicira so socijalnite partneri. Dokolku ne se vklu~at agentite, ~initelite
od ovaa oblast koi se neophodni za izvr{uvawe na ovoj zakon, se dobivaat indikativni zakoni. Zakonite postojat za da se po~ituvaat i pridrùvaat do niv i mislam
deka site od EU velat - sproveduvawe na zakonite, praktika. Zatoa, klu~niot zbor vo
naredniot period, posle korupcijata }e bide - sproveduvawe na zakonite.
Tretata to~ka e obuka. Prvo, sè u{te }e ostane vreme da se zboruva za obukatata,
bidej}i toa e edna od klu~nite to~ki na sè ona {to prethodno go kaàvme. Kako da se
donesat odluki, sproveduvawe na zakoni - potrebno e znaewe za site ovie raboti.
Koga se menuva sredinata, {kolskiot sistem, biznis klimata, mora da se dojde so nova
magnituda na znaewe. Dadov primer i prethodno, na{ite direktori ne znaeja ni{to
za strategii, no nau~ija. Vtoro, vo 1993/94, kako {to se osvrna d-r Saner, nema{e
198
dovolno lu|e koi gi poznavaa procedurite, javnite servisi itn. Bevme vo pozicija
da kreirame t.n. elita. Nova elita, biznis elita, vo {kolstvoto. Nevozmo`no e da
sproveduvate ako ne go poznavate zakonot, ne gi znaete procedurite. Zatoa, edna od
glavnite raboti koi odat paralelno so transakcionite tro{oci e obrazovanieto
i obukata, ili pak individualnoto vodewe. Formalno ili neformalno, doìvotno
ili kakvo sakate. Evropa go ima konceptot na doìvotno obrazovanie koj mora da
se sprovede i vo Makedonija. Ova bi moèl da bide eden od proektite koi bi se
sprovele vo Makedonija.
êtvrta to~ka, koga se raboti za transakcionite tro{oci, e da se napravi utvrduvawe so kogo i {to sporeduvame, reperi. Marjan koriste{e reperi za tro{ocite
vo smisla na zagubeni denovi. Utvrduvaweto reperi e po{irok koncept koj zapo~na
vo 80-te. Spendalini vo 1992 so knigata “Globalno utvrduvawe na reperi”, od toga{
pa natamu ovoj proces se pro{iri. Sekoga{ se sporeduvame so ne{to i toa be{e
pojdovnata to~ka. XEROX kompanijata be{e prv slu~aj {to go koriste{e konceptot
na reperi. Koga }e se sporedime sebesi vo odnos na uslugite, proizvodite, kako i
procesot.
Vo bankarstvoto, na primer, kako da se dobie kredit, e proces. Denot na odobruvawe na kreditot e reper. Kolku brzo moè da se dobie kredit. Vo zapadnite zemji
e za 3 dena. Vo Slovenija ne moè za pokratko od 45 dena, a vo Makedonija ako ste
sre}ni i imate vrski, toga{ za 90 dena. Ova se odnesuva na korporativniot sektor
i toa pokaùva deka transakcionite tro{oci se dvojni vo odnos na Slovenija i
kako {to spomna Marjan se gubat 230 evra dnevno pomnoèni so 45, ceteris paribus.
Toa ne e tro{ok koj }e bide pokaàn na krajot na bilansot na sostojba i bilansot na
uspeh, no sepak e potencijano izgubeniot prihod. Treba da se udvoi toa zatoa {to
najprvo, se gubat tie sredstva, a ponatamu i ne se dobivaat, zna~i dvojno treba da
se presmeta. Tie sredstva bi moèle da se koristat za da se ostvarat dopolitelni
prihodi. Plus autput. So toa se uslo`nuvaat rabotite, osobeno ako gi utvrdite reperite za procesite.
Ova e revolucija vo biznisot, koja zapo~na so Mekenzi i horizontalniot prihod. Ne
e bitno koi se nivoata na donesuvawe odluki, tuku matricata na procesot. Denes,
sekoja kompanija koja se stremi kon konkurentna prednost na pazarot zapo~nuva so
matrica na procesot so cel da utvrdi kade se onie dupki, za da se dojde do pravata
linija na input i autput na pazarot. Ova e bitno vo korporativniot, no i javniot
sektor. Javniot sektor treba da po~ne da se odnesuva kako i korporativniot svet.
Toa e to~ka 5. Po~navme da rabotime so potro{uva~ite i kako {to kaà pretsedatelot Ku~an, potro{uva~ot na javniot sektor stanuva sè pozna~aen i principite
stanuvaat sli~ni, bidej}i prethodno rabotevme oddelno, privatniot i javniot sektor se smetaa za razli~ni. No ne pove}e. Sè pove}e se pribliùvaat.
199
Van~o vele{e, zo{to da imame zakon ako nema nikakov impakt. Se soglasuvam. Vo
1997/98 vo Slovenija na sekoj zakon po~na de se izrabotuva aneks so presmetka na
finansiski posledici, spored {vedskiot primer. Sekoe ministerstvo koe predlaga nov zakon, mora da ima presmetka kolku toa }e ~ini ili kolku pridobivki }e
ima. Bitno e za da se znae kolku e prakti~en i sporovedliv toj zakon. Mnogu doneseni zakoni bea nesprovedlivi i potoa treba da se donese novo zakonodavstvo za
da se implementira prethodnoto. Prv kriterium e kolku e prakti~en i sprovedliv
zakonot. Vtoro, bitno e dali ima resursi za sproveduvawe na zakonot. Sekoe mi
nisterstvo koe predlaga zakon }e treba da izleze so taa presmetka ili pak za tolkav
vremenski period tolku pari }e trebaat i od kade da se najdat.
Toa be{e momentot koga ministerstvata po~naa da mislat na sproveduvawe od aspekt na pari, finansii. Ministerot za pravda koj obi~no e pravnik veli deka ne
se interesira za cifri, no koga se raboti za sistem sekoe ministerstvo mora da
misli na finansiite i efektot. Lu|eto odedna{ po~naa da kreiraat del od sistemot koj }e funkcionira i toa {to go pravat }e ima mnogu finansiski implikacii i
sproveduvawa. Ne site ministri vo vladata se ekonomisti i imaat ~uvstvo koga se
raboti za parite deka toa e vtorostepena rabota. Kolku pove}e rabotat vaka i znaat
za limiti e podobro.
Bi se navratil na problemot na dràvnite slu`benici, bidej}i lu|eto }e mora da
po~nat da se ~uvstvuvaat i da rabotat kako takvi, a ne kako politi~ki imenuvani
lica. Ova e va`no i e dolg proces. Treba da ima kodeks na odnesuvawe za javniot
sektor, no toa ne go re{ava problemot. Koga so tek na vreme lu|eto }e po~nat da
~uvstvuvaat deka tie rabotat za dràvata i narodot, a ne za politi~kata partija,
toga{ ste na prav pat.
Otvorena e diskusijata za va{i pra{awa i komentari. Povelete.
Aco Spasovski, Stopanska komora na Makedonija
Spored iskaùvawata na izlaga~ite i gledaj}i ja su{tinata na ovoj proekt mislam
deka e mnogu dobro pogodena celta, imaj}i gi predvid materijalite i analizite koi
se dosega podgotvuvani i od stranski eksperti, na temi koi go definiraat dobroto
vladeewe i transakcionite tro{oci, koi proizleguvaat od razni postapki itn. Zatoa e dobro da se postavi prostor za komentari.
200
Jas zboruvam za biznis sektorot i vo korelacija so instituciite, koi ovde bea
obrazloùvani. I na ovoj proekt da mu se dade pogolema javna jasnost, niz mediumite za da stigne do po{irok krug lu|e. Toa e bitno za da se sozdade ponatamu prostor za drug proekt na tema vladeewe na pravoto, dobro upravuvawe ili funkcionirawe na sistemot vo edna globalna ramka.
d-r Marija Zarezankovska - Potevska,
Ministerstvo za ekonomija
Zadovolstvo e da se bide denes ovde i da se slu{aat ovie razmisluvawa za transakcionite tro{oci. Go cenam napraveniot napor na kolegite koi ni ja prezentirat
sostojbata so transakcionite tro{oci.
Fakt e deka nie go otvorivme edno{alterskiot sistem i go namalivme vremeto
na ~ekawe i so toa transakcionite tro{oci, me|utoa, ostanuva pra{aweto za
dobivawe urbanisti~ki dozvoli. Toa e pra{awe koe ne sakame ili ne znaeme da go
re{ime i zatoa mnogu investitori koga se re{avaat i znaat deka ima zapletkani
sopstveni~ki odnosi, dozvoli po ministerstva i sli~no, se otkaùvaat.
Pred izvesno vreme davav intervju za vesnikot Biznis kako ekspert, me|utoa, potoa
bev kritikuvana od kolegite, zatoa {to ne go spomnuvav Ministerstvoto za koe ra
botam - Ministerstvoto za ekonomija, za da kaàm deka Ministerstvoto pravi napori i se zalaga za malite i sredni pretprijatija i povolna delovna klima. Navistina
ne go spomnav Ministerstvoto, zatoa {to smetam deka ona {to moeto Ministerstvo
go pravi za malite i sredni pretprijatija e navistina kapka vo moreto. Napori
pravime, no koga }e poglednete okolu sebe kolku drugite institucii malku pravat,
a moàt pove}e da napravat - toga{ e jasno deka trebaat pove}e ~ekori za da stanat
reformite stvarnost, a ne samo na hartija da gi imame. Za àl, toa ne moème da go
napravime i se sozdava nepovolna delovna klima itn.
[to treba da napravime? Jas imam mo`nost da zboruvm za pretpriemni{tvoto i
kako da vlezat vo stopanstvoto vo Makedonija, bidej}i vo uslovi na tolku golema
nevrabotenost ima lu|e koi moàt da vlezat vo toj svet, me|utoa, te{ko mi e da gi
ubedam. Na primer, nie napravivme Garanten fond vo Makedonija, no pred 2-3 dena
slu{navme na TV deka ne se koristat sredstvata. Sredstvata, normalno deka ne
moàt da se koristat, koga so zakon e utvredno deka samo 33% Garantniot fond }e garantira na bankite, deka }e se vratat kreditite. Osven toa, MBPR nepotrebno zema
2% od kreditot za eden vid sopstvena marà, {to go poskapuva kreditot. Zna~i, nie
napravivme garanten fond, i da ne bidam vulgarna, no napravivme me~kina usluga.
201
Ne napravivme nikakva usluga na na{ite stopanstvenici. Sekade vo svetot garantiraweto odi od najmalku 60%. Me|u 60% i 80%. I na{iot sonarodnik prof. Dimovski
znae kako e vo Slovenija, pa i nie drugite, ako ni{to drugo od literaturata znaeme.
Taka {to pravime reformi zaradi reformi, za da pokaème pred EU deka ne{to
pravime. Na{ite institucii ne sakaat promeni vo golem del i toa e seriozen problem na koj treba da se raboti. Trebaat edukcii, kako {to se kaà ovde. Dolgo vreme
rabotam vo javnata administracija i ~esto, nie, javnite slu`benici, ne moème da
rabotime kako {to treba zatoa {to politi~kite eliti ni naloùvaat ne{to {to
vo momentot ne e oportuno ili ne e najsoodvetno, no toa e politi~ko re{enie koe
mora da se prifati. A ona {to najmnogu mi pre~i, toa e mentalitetot na na{iot
narod, site, sekoga{ o~ekuvame nekoj drug da gi re{i na{ite problemi. êsto, kako
{to re~e prof. Dimovski - “}e bide”. Me|utoa, postojano se odi na vrski. Bez vrski vo Makedonija ne moète ni{to da napravite. Zaradi toa lu|eto ne veruvaat vo
sistemot, instituciite ne se efikasni, tro{ocite se skapi. Se gubi vreme nepotrebno. Namesto, da ja dobiete dozvolata brzo, vie ~ekate zatoa {to nekoj drug ~eka
od vas ne{to, ministerot da se javi itn. Tuka leì problemot, i pokraj toa {to ima
nekoi zakonski pre~ki. Postojat nematerijalni pre~ki, od aspekt na mentalitetot,
~ove~kiot faktor i nie mora mnogu da napravime za edukacija i da ja razvieme
svesta deka treba poefikasno da rabotime vo interes na pogolemata konkurentnost, pogolema efikasnost na ekonomijata. Vo kraen slu~aj toa se odrazuva na site
nas i na tie punktovi mora da se raboti.
U{te edna{ ja pozdravuvam podgotovkata na ovaa studija napravena od moite ceneti kolegi i kako pretstavnik na Ministerstvoto za ekonomija, preku ovoj proekt
BERIS, mislam deka }e ni se dade mo`nost da ima pove}e istraùvawa na ovoj plan,
s$ vo interes na zaìvuvawe na makedonskata ekonomija.
Gordana To[eva, pravnik
Jas po obrazovanie sum pravnik. Vo izminative 6 godini rabotev kako del od timot
poddràn od Amerikanskata agencija za razvoj, koj & pomaga{e konsultantski na
Vladata na RM vo postapkata za pristapuvawe kon Svetskata Trgovska organizacija
(STO) i podocna vo implementacija na prevzemenite obvrskite.
Diskusijata na prof. Dimovski be{e tolku seopfatna taka {to sekoj od nas moè
malku da pro{iri ili da dodade poinakov aspekt. I toa se odnesuva ne samo na
transakcionite tro{oci, tuku moè da se preslika na koja bilo politika. Istite
problemi se, zatoa {to se sistemski problemi koi se nao|aat vo vrvot, onamu od
kade {to se po~nuva. Ima golemi sistemski gre{ki koi ne bea popraveni navreme,
a sega e s$ pote{ko da se popravat. Tuka, za àl ili za sre}a, site }e se soglasime so
202
sekoj {to ima da kaè, me|utoa, ne znam kolku }e moè da pomogneme, zatoa {to 15
godini ve}e se vodat vakvi sli~ni diskusii, a rabotite ne se menuvaat.
Kako {to rekov, nekakvi obi~ajni pravila se vospostavuvaat vo na{ata admini
stracija, procesi i postapki koi ne se ispravni i si zemaat koren. S$ pote{ko e tie
da se iskorenat zatoa {to stanuvaat voobi~aen na~in na odnesuvawe, donesuvawe
odluki, kreirawe politiki itn. Bidej}i jas imam iskutsvo glavno od kreirawe na
trgovska politika, za toa moàm i da zboruvam. Vo tekot na ovie 6 god. kako konsultant na Vladata, poto~no najmnogu na Ministerstvoto za ekonomija, moàm da
kaàm deka merkite na trgovskata politika zafa}aat golem del od transakcionite
tro{oci, za dobro ili lo{o. Tie postojat i mora da postojat, me|utoa, nivnoto
kreirawe e mnogu osetlivo, kako i za sekoja druga ekonomska merka, iako jas kako
neekonomist ne sum ba{ stru~na da zboruvam. Najrazli~nite administrativni bari
eri, postapki i proceduri za implementirawe za vakvite merki koi imaat za cel
za{tita na pazarot, industriite, zdravjeto na lu|eto itn. sekoga{ treba da bidat
to~no odmereni korista i cenata koja{to gi ~ini samite delovni subjekti.
Vo tekot na na{eto rabotewe se sudrivme so, da ne koristam prejak zbor,
voluntaristi~ki na~in na donesuvawe na vakvite merki. Mnogu ~esto tie nemaa koren vo analizite i podatocite, sekoga{ bea donesuvani na sredina na procesot.
Ne postoe{e proces kade sekoja alka si go ima{e svoeto mesto, sekoj u~esnik gi
obezbeduva{e potrebnite informacii za da se donese na krajot to~no informirana odluka koja na krajot }e n$ donese i do optimalno re{enie za dadenata merka,
od aspekt na nejziniot transakcionen tro{ok.
Poradi toa, na{ osnoven problem pri donesuvaweto na ovie merki e toa, prof.
Dimovski re~e, nemame proces na donesuvawe odluki, kade }e moè duri da gi iskoristime resursite koi gi imame. Minative 15 godini ima kadri, tolku pari se
frleni vo Makedonija i od strana na me|unarodni donatori, me|utoa, i doma{ni
eksperti se izgradeni ve}e za da moàt i tie da pridonesat. Tie ne pridonesuvaat
zatoa {to ne go znaat svoeto mesto vo sistemot na donesuvawe odluki.
Od aspekt na poznavawe na politikata na STO postojat lu|e vo re~isi sekoja institucija, koi ja poznavaat. Tie se sosema neiskoristeni. Do niv ne doa|aat ili pak
preku niv ne pominuvaat odluki. Procesot na donesuvawe odluki kaj nas ne se bazira na informacii, statistiki, brojki {to e prva i osnovna rabota.
Vtoro, vrz osnova na opredeleni informacii, bidej}i gi nemame, ne se vr{at ni
soodvetni analizi. Vo ramkite na na{ata administracija ne se koristat moderni
metodi za analizirawe na procesite.
203
Treto, ne se obezbeduva participacija na site soodvetni u~esnici vo procesot. Toa
ne e samo javnata administracija, tuku i delovniot sektor, Akademijata itn.
Zna~i, bez koristewe na site ovie resursi i koristewe na soodveten mehanizam
nema da dobieme rezultati i ponatamu }e se donesuvaat gre{ni odluki.
Toa, spored mene, se osnovnite raboti koi{to mora da se napravat. Sistem, mehanizam na donesuvawe odluki vo koj sekoj }e go znae svoeto mesto i kade najdobro
moè da pridonese. Vtoro, odlukite treba da se donesuvaat vrz osnova na sobrani
informacii, soodvetno analizirani i participacija na site na koi odlukata se
odnesuva i koi moè da donesat za nejzino kvalitetno formulirawe.
@arko Kamêv, Ministerstvo za pravda
Jas imam mala dilema, svesen za {irokosta na temata, dali da gledam futuristi~ki
ili vo odnos na ona {to go slu{nav denes da se vrzam za konkretnoto merewe na
tro{ocite svrzani za sudstvoto. Odlu~iv da komentiram vo odnos na futuristi~ki
aktivnosti. Pokraj pofalbata za otvorenosta na temata koja treba da se analizira,
moja preporaka e deka ne treba da se zastane ovde, treba da se prodolì so vakov
vid aktivnosti. So ogled na toa {to vakov vid analiza na op{testveni tro{oci,
kako {to profesor Uzunov gi narekuva, svrzani za sudstvoto, e za prv pat napravena
vo Makedonija.
Nie, vo Ministerstvoto za pravda duri vo 2002 godina se obidovme i etabliravme
sektor za analiza, planirawe i finansirawe, koj opfati del od analizite na ovie
tro{oci, koi se spomnati vo ovaa studija.
Bi trebalo da se analiziraat i drug vid tro{oci, t.n. privatni tro{oci, svrzani
za advokati itn. Vtor segment bi trebalo da bidat analizi svrzani za raboteweto
na sudskiot i buxetskiot sovet. Koja e razlikata ostvarena vo zgolemuvaweto na
buxetot vo izminative 5 godini i koi se efektite postignati vo namaluvaweto na
tro{ocite na raboteweto, inventivnosta. Ako znaeme psiholo{ki, deka platite na
sudiite ne se zgolemeni vo poslednive 5 god. da vidime {to moè da se pomogne na
lu|eto koi rabotat tamu. Dali se kadrovski i tehni~ki ekipirani, dali pominale
proces na obuka i trening itn.
Ona {to e interesno i se slu~i minatava godina dodeka se istraùva{e, e procesot
na reforma. Vo me|uvreme se slu~ija dosta interesni promeni na zakoni. Zakon za
prekr{o~na postapka, koj ima bitno vlijanie na ovie prikaàni parametri, nov
zakon za sudovi, kade }e ima nova forma na sudovi, zakon za izvr{na postapka i
drugi koi bitno }e vlijaat vrz namaluvaweto na tro{ocite svrzani za sudstvoto
204
kako i direktno na tro{ocite svrzani za postapkata na firmite koi se vo proces
na tuèwe.
Seto ova ima direktno vlijanie ne samo na dràvata, tuku na globalnata makroekonomska politika, samite subjekti koi se vo proces na sudska postapka. Mislam deka
bi trebalo i go poddrùvam timot da prodolì so vakov vid analizi.
doc. d-r Vanô Uzunov, Praven fakultet-Skopje
Vo vrska so sudstvoto i so raboteweto na sudstvoto. Konkretno jas se zafativ so taa
tema. Toa e edna tema svrzana so raboteweto na sudstvoto. Vo golem del taa e diktirana od postapkata na raboteweto na sudot. Menuvaweto na zakonot i procedurite
i site efekti }e gi dade toj zakon. Me|utoa, ima u{te eden problem. Sudstvoto e i
otsekoga{ bilo, kako i drugi delovi kaj nas, ostanuvaat, nasledeno od socijalizmot,
carstvo na onie koi{to se od taa struka.
Ona {to sakam da go potenciram za sudovite e pra{aweto na menaxmentot. Nie vo
Makedonija imame apsurd. Primer, dràvata oranizira treninzi, obuki za biznisi od mal obem, za da gi nau~i {to e menaxment, dobro rabotewe, kako da stane
biznisot poefikasen. Gi u~i na menaxment, praktiki i tehniki. Ogromni oblasti
kako sudstvoto i zdravstvoto, ostanuvaat da bidat rakovodeni od lu|e koi ne samo
{to ne gi poznavaat tie tehniki, tuku smetaat deka tie se nebitni. Sudstvoto nema
menaxment, tuku arhai~na organizacija. Vo dene{niot svet, nikoj ne moè da me ube
di deka ne moè da se najdat principi i instrumenti na menaxment rabotewe i za
sudstvoto. So sudstvoto sekoga{ rakovodat sudii, so zdravstvoto sekoga{ rakovodat lekari. Dràvna bolnica Skopje e kako biznis, eden od trite najgolemi biznisi
vo Makedonija. Za koja bilo fabrika vo Makedonija, sekoga{ se diskutira dali go
imame najdobriot menaxer da ja rakovodi. Za bolnici ne doa|a vo obyir menaxer
da ja rakovodi bolnicata. ]e ja rakovodi lekar. Toa e isto kako na menaxerot da mu
dadete da vr{i operacija. Mislite deka pacientot }e preìvee? Nema.
Treba da gi razdvoime dejnostite od rakovodeweto so niv, od strukata. Vo sudstvoto moè da se napravat napori svrzani za procedurata, kako efikasno se raboti vo
sudovite spored menaxment principi. Tie moàt da bidat vidoizmeneti od onie
vo fabrika ili obrazovna institucija, no vo osnova se isti i mora da se primenat.
Toga{ mnogu }e se zgolemi efikasnosta.
205
prof. d-r Qubomir Kekenovski, Ekonomski fakultet - Skopje
Poentata be{e otkrivawe i merewe na transakcionite tro{oci. Imame mentalitet
vo koj lu|eto ne reagiraat na ni{to, pa probavme da merime vo pari, zatoa {to nema
druga pomerliva rabota od parite. To~no e deka site nauki ne se samo ekonomski.
Ovde ekonomski e samo pristapot. Zna~i niz parite da gi gledame tro{ocite. Inaku
nema fenomen. Ne e samo ekonomija, ima i pravo, istorija. Fudbalot vo Brazil e
sociolo{ka katergorija, no najdobro go razbiraat ako znaat deka Ronaldo dobil 20
milioni dolari. Probav niz promivirawe na ovaa ideja da napravime ekonomska
perspektiva.
Celiot teoretski koncept e zasnovan vrz novata institucionalna ekonomija, koja
se obiduva da ja integrira teorijata na institucijata vo ekonomijata. Da se vidi
deka toa ~ini pari. Ne samo direktorot na Klini~ki, tuku i nekoj koj saka da napravi nuklearka veli ova ~ini 1 milijarda. Ili inèner veli deka znae da napravi
ne{to i da napravi presmetka, ama koga }e vidi kolku toa ~ini, toa e neizvodlivo.
Zna~i, nie treba site drugi disciplini, zdravstvo, sociologija, politika, da
gi disciplinirame vo smisla da im dademe finansiska ramka. Deka moè da bidat dobri inèneri, doktori, pravnici, no da znaat deka toa ~ini tolku i tolku.
Bidej}i ne gledam drug na~in kako na{eto op{testvo moè da stane responzivno,
osven ako ne po~neme da se merime, i toa najdobro e vo pari, i ako ne po~neme da
se komparirame. Kolku e tro{okot vo Bugarija, Slovenija, kolku stranski investicii ima tamu i ovde. Zaradi toa, ova e otkrivawe i merewe na transakcionite
tro{oci. Komparirawe, za da dojdeme do pozicija da kaème deka nie ne sakame
da bide izmeren na{iot napor kako profesori, inèneri, lekari. Ne sakame ni
da bide kontroliran na{iot napor od nekoja institucija, bidej}i vo demokratija
se kontrolirani od druga institcija ili samite sebesi spored nasledenata kultura. Od tamu ovaa tema e prvo ekonomska, zaradi merewe i kvantificirawe na
sekoj napor i vtoro e kulturna. Spored mene, posle ministerot za ekonomija ovde
najkompetenten gostin bi bil ministerot za kultura. Koga nema institucii, toga{
ima kultura koja ograni~uva. Te{ko da se napravat socijalni razliki vo Germanija
ili Avstrija i toa da bide prifateno od narodot. Neoinstituciite, narodot kako
kultura ne gi prifa}a socijalnite razliki, kako {to se prifateni vo Latinska
Amerika ili ovde.
Vtorata klu~na poenta. Ima institucii koi, isto taka, se rezultat na kulturata.
Doa|ame do toa deka me|unarodnata zaednica e mnogu te{ko da ja smenime ili ube
dime, no moè da se smenime samite sebesi.
[to e kultura povtorno preku definicija na ekonomskata prizma? Toa se tie obi~ai,
veruvawa, vrednosti koi etni~kite, religioznite i socijalnite grupi prili~no
206
nepromeneti gi prenesuvaat od generacija na generacija. Zna~i, toa e onaa kultura
na koja sme site nie zarobenici i koja moè da ja vikame, kako {to veli Vlado - “}e
bide”, ili “nemaj gajle” kultura. Toa e kultura za vozewe avtomobil vo koj postojano
davate gas, a kolata vi e vo ler. Brm~ite so usta. Nemate nikakva realna ili kvantificirana promena. Deka ova ne e ne{to demode, moè da gi vidite site najnovi
istraùvawa vo ekonomijata. Od ona {to veli Smit ili Xon Stujart Mil, deka duri
pogolemi se kulturnite pre~ki od sledeweto na li~niot interes, ili Veber veli
deke religijata e pova`na od ekonomijata i taa ja definira ekonomijata ili ona
{to [tiglic go pravi kako istraùvawe so 4 institucionalni varijabli, 25 zemji
vo tranzicija i veli deka ne tranzicijata i ne privatniot napor, tuku institucionalnata izgradba e faktor broj 1. Ni trud, ni kapital, ni zemja. Arno ama toj ni kaà
otkako nie ja zavr{ivme na{ata privatizacija.
Ottamu smetam deka doa|ame do klu~noto pra{awe - doverbata na makedonskiot
gra|anin, potencijalen investitor, doma{en ili stranski vo instituciite. Vo ona
{to e dominantna kultura koja preferira ili trpi vakvi institucii. Zatoa {to vo
tursko se pla}alo desetok i imalo ekonomski razvoj. I toa po edna stabilna analiza
napravena od Krste Petkov Misirkov na ruskite sovremenici im objasnuva na {to
se temeli logikata na makedonskiot trgovec i kako se postignuva negovata dobivka. Nie so policija, sud, katastari, vlada itn. ne moème da napravime rast 10 god.
Albanija bez vlada pravi rast od 5-6%. Proizleguva deka instituciite se pove}e
pre~ka odo{to go pottiknuvaat ekonomskiot reazvoj. Zatoa {to ima dve krajnosti,
ili }e dominira obi~ajnoto pravo, kako vo Albanija, i }e ima nekoj rast i razvoj,
ili }e dominira diktaturata kako vo Belorusija i povtorno ima razvoj od 10%.
Nie nemame vreme za mnogu eksperimenti i treba da bideme svesni deka sekoj eksperiment treba da se izmeni za da ima rezultat. Zatoa velam deka nedostatokot od
kreirawe prioriteti, merlivost, komparacija, kontrola, ne moè da funkcionira
sistemot ako nema kontrola. Nie velime deka navednata glava sabja ne ja se~e. Kaj
nas so decenii privatnata inicijativa ne nosi razvoj.
Zaklu~ocite se odnesuvaat na toa deka vsu{nost menuvaweto na li~nata kultura
i mentalnata preobraza koja proizveduva nov op{testven moral e edinstvenata
otsko~na {tica od koja moè da se merat promeni. Inaku }e se vrtime vo krug i
na drugi konferencii }e gledame iskustva od Slovenija ili [vajcarija i nikoga{
nema da gi sprovedeme, izmerime na{ite uspe{ni slu~ai. Nie treba da u~ime od
doma{ni uspe{ni slu~ai. Kaj nas s$ e sivo i nemame sila da napravime razlika
me|u dobri biznismeni koi vrabotuvaat, rizikuvaat i koi treba da se sledat. Zatoa
{to da se uspee vo Makedonija e razli~no od toa da se uspee vo [vajcarija. Zatoa
treba da ni bidat reper primeri koi se uspe{ni tuka.
207
Kulturata e, pred s$, princip na doverba koj go nemame, veruvawe i preferencii.
Ako ne sme nie skloni kon promeni, toga{ treba da znaeme deka ne moème da u~ime
od drugite i treba da u~ime od svoite primeri. Kako vo legendata za Isus Hristos
i apostolite koga so lu|eto minuvaat preku Jordan i go sledat, go sakaat, veruvaat
vo nego. Vodata na Isus mu e do petici, a drugite propa|aat. Toga{ Isus im kaàl
na apostolite deka treba da im se kaè na koi kamewa da se gazi, inaku }e se udavat
lu|eto. Na{ite kamewa se uspe{nite institucionalni i sudski proceduri.
Ne sme napravile reper, koja privatizacija be{e dobra, koj biznis, sudski spor
be{e dobar. Toa se kamewata preku koi drugite moàt da pominat.
Podobra paradigma za sledewe od nas e onaa {to ja kaàv, deka nie na s$ treba da
bideme spremni. Da izmerime, kvantificirame, kontrolirame, ocenuvame, nagraduvame, kaznuvame. Sekoj drug sistem, kako pazarot ima nagrada i kazna, profit
i propa|awe. I vo javniot sistem toa treba da se implementira. Ne moè nekoj da
vleze bez nikakvi kvalifikacii i rezultati i da izleze bez nikakva odgovornost.
Problemot na vremeto, voljata, da barame merewe i kaznuvawe na sekoj uspe{en i
neuspe{en slu~aj. Da razgovarame kako drugite da uspeat i da go sledat toj primer,
bez razlika dali e toa ministerstvo, fakultet, biznis. Tie treba da bidat reper
{to }e go povle~at drugiot, neuspe{niot, zaspaniot, neinicira~kiot del od ekonomijata i op{testvoto.
Treba da se fokusirame na toa {to bi bile izlezni re{enija. Imame preporaki i
zaklu~oci, koi istite gi napravile [vajcarcite za Slovencite 1993. Problemi vo
institucii, sudstvo i biznis. Me|utoa, mora da odat zaedno so preporakite. Sistem,
telo koe e izloèno na trening, nagrada, kazna.
doc. d-r Vanô Uzunov, Praven fakultet - Skopje
So s$ se soglasuvam. Pra{awe do Kekenovski: Koj prv da po~ne?
Verojatno vo demokratija ne moè da se bara ne{to od selanite i ste~ajnite rabot
nici koi obi~no se vinovni kaj nas, tuku treba da se po~ne od onie koi{to imaat
najgolema mo} za sproveduvawe na reformite i toa kaj nas se ekonomskite komori,
politi~kite eliti koi imaat sila za sproveduvawe. Promenite imaat centri na mo}.
Toa se kako nukleusi kade se slu~uva eksplozija. Funkcijata na integrator e mnogu
bitna. Vo Slovenija to~no se znae koi bea centrite na gravitacija na politi~kite
i ekonomskite odluki. Problem e {to silata na na{ite politi~ki, stopanski i
drugi eliti ne postignala bazi~en konsenzus. Ekonomijata proizveduva proizvodi
208
i uslugi, a politikata konsenzus. Konsenzusot se vika - kade, kako i koj }e gi sprovede ovie zada~i. Namesto da n$ zabavuvaat so problemite koi{to gi imaat me|u
sebe treba da gi re{avaat na{ite. Zatoa velam deka bez institucii }e imame posilen razvoj od 4%. Toga{ koga ti znae{ deka nema koj drug, tuku deka treba sam da go
razre{i{ tvojot problem.
Za mene uspe{en slu~aj se biznismeni koi nikoga{ ne u~estvuvale i ne se vrzani so
javniot sektor, buxetite, javnite nabavki. Na patuvawata vo Berlin i Viena vidov
lu|e koi nikoj ne gi znae deka se biznismeni i za da vleze{ kaj niv od portir do
nego ima pogolema selekcija odo{to da vleze{ kaj na{ minister, za àl. Tie funkcioniraat kako edinici koi go osvojuvaat pazarot, konkretno ovie moi prijateli
od Irak do [vajcarija i Germanija gi prodavaat proizvodite koi gi proizveduvaat
ovde. Imaat znaewe, organizacija i nemaat nikakov kontakt so Vladata. Samo pre~ka
e {to ovaa dràva ne im obezbedila paso{ so koj }e nemaat vakov vizen tretman.
Tie lu|e ostanaa nepoznati za nas.
Da se locira silata vo politi~kite i ekonomskite eliti i vo ovie primeri i neznajni junaci na tranzicijata koi moàt svoite milioni da gi trgnat vo Sofija, Solun,
Belgrad, no s$ u{te se trudat da napravat biznis ovde. A nie toa ne go po~ituvame.
Ne sme napravile top-lista na onie {to najmnogu pla}aat danok, najmnogu vrabotuvaat, izvezuvaat, {to, spored mene, e najuspe{niot del od ekonomijata. Od tie lu|e
treba da gradime reperi. Inaku postojano moè da se karame koj, kolku i zo{to bil
neuspe{en. Bilo vo politika, pretprijatie koe propadnalo, i taa hronologija da se
vle~e so godini.
d-r Marija Zarezankovska - Potevska,
Ministerstvo za ekonomija
Me provocira vo pozitivna smisla prezentiraweto na prof. Kekenovski. Za
uspe{ni primeri. Denovive imavme Denovi na pretpriemni{tvo vo Makedonija.
Ministerstvoto za ekonomija be{e eden od organizatorite i be{e zadovolstvo
na edna od sesiite da se prezentiraat uspe{nite prikazni vo Makedonija. Ima{e
mnogu mladi koi slu{aa kako Zlatna kniga, Kapital, Bargala kako uspe{ni pretprijatija se razvivaat. Me|utoa, mora da priznaam deka, ne znam za zadninata, no
fakt e deka svesno ili nesvesno, mislam svesno, uspe{nite primeri ne sakaat da
gi prezentiraat.
Li~no sum vklu~ena vo pove}e proekti na Ministerstvoto koi im zna~at na pretprijatijata i koi opfa}aat obuki, }e se formira fond za razvoj na ~ove~ki resursi.
Sum prisustvuvala na mnogu konferencii, dodeluvawe na sertifikati, no mediumite ni{to ne prezentiraat. Na Denovi na pretpriemni{tvo bea prisutni me-
209
diumite i namesto kako eden od glavnite organizatori i moderator na sesijata
„Pretpriemni~ko u~ewe”, {to EU posebno go apostrofira vo svoite dokumenti,
na{ite novinari ~ekaa da izlezam za da me pra{aat {to mislam za trgovskiot bilans, odnosno za golemiot trgovski deficit, {to e mnogu interesna tema i bara
mnogu elaborirawe, no tie, ne samo men, tuku i drugite, gi intervjuiraa za raboti
koi niv li~no gi interesiraat kako novinari. Na vestite, potoa mnogu malku se
prezentira{e za toa {to se slu~uva{e na Evropskite denovi na pretpriemni{tvo.
Toa be{e dobar primer, da i pokaàt na Evropa i na{ite stopanstvenici deka
ne{to pozitivno se slu~uva vo Makedonija. Toj proekt go realiziravme kako Mini
sterstvo za ekonomija so Evropskata delovna asocijacija vo Makedonija itn. Ubava
manifestacija koja pokraj teoretskiot apekt ima{e i izlo`ba na stopanstvenici
od regionot. Mediumite ne dadoa nikakvo zna~ewe. Treba mnogu da se napravi na
toj plan i da se promeni toj odnos.
Fakt e deka vo Makedonija ima erozija na moralot, pred s$, op{testveniot, li~niot,
profesionalniot. Retko }e najdete nekoj koj se odnesuva kako {to treba na svoeto
rabotno mesto. Ne postoi onoj eti~ki kod koj go ima vo site zemji i, za àl, nie toa
treba da go izgradime.
Koj treba da go napravi toa? Kako {to re~e prof. Kekenovski, obi~niot gra|anin ne
moè da go napravi toa, tuku odgovornite institucii od gore pa nadolu. Od Vladata
nadolu, no drugite ne treba da bideme pasivni, site treba da dademe svoj pridones.
Preku gra|anskite organizacii, {kolite, treba site da napravime ne{to da gi promenime svesta i odnosot. Zatoa {to s$ pove}e }e bideme na dnoto na listata zemji
povrzani so korupcija, neefikasnost itn.
Zoran Cali, ADministrativen direktor, FIOO-Makedonija
Blagodaram, prof. Zarezankova.
Apsolutno bi se soglasil deka i mediumite spa|aat vo ovaa kategorija kade {to gi
stavivme i instituciite, deka se neefikasni, se zanimavaat so tiraì i vistinskata i bitna informacija ne uspevaat da ja plasiraat.
Nada Bocevska, MinistErstvo za pravda
Se soglasuvam so site prethodni izloùvawa i bi sakala da se nadopolnam vo odnos na etikata na odnesuvawe na dràvnite slu`benici. Ministerstvoto za pravda
vloì dopolnitelen napor i sigurno deka nie sme u~estvuvale vo izrabotuvawe na
zakonite, naukata e koristena, duri se promenija ~lenovi na grupite za da se zabrza
210
postapkata. Nedostiga informirawe vo samata institucija. Mislam na Minister
stvoto za pravda, zaradi brzinata na ispolnuvawe na rokovite, a dràvnata administracija treba da bide usluèn servis na gra|anite. Nie imame eti~ki kodeks
za dràvnite slu`benici, ona {to prof. Kekenovski go zboruva{e za kultura na
odnesuvawe na dràvniot slu`benik. Dràvniot slu`benik i koj bilo drug koj se
nao|a vo hierarhijata na vlasta, se nadevavme deka doneseniot zakon }e n$ nagradi,
a dràvata go odloì. Kreativniot vloèn trud, za àl, pak mora da se svrtime trudot treba da se vrednuva. Napravivme promeni vo sudskite zakoni. Se soglasuvam deka i pokraj promenite, pretsedatel na sud, pak, se izbira od redot na sudiite.
I so noviot Zakon za sud, organizaciski, Ministerstvoto za pravda vo vr{ewe na
rabotite na pravosudna uprava komunicira so pretsedatelot na soodvetniot sud.
I sekretarot na sud e diplomiran pravnik. Rakovoditel na pisarnica pak e diplomiran pravnik.
Dene{nata tema - merewe na transakcionite tro{oci - merewe na tro{okot na denot. Na primer: pa priem na pismoto koe gra|aninot go donel, od glavnata pisarnica do rakovoditelot na pisarnicata, spored uredbata za kancelarisko i administrativno rabotewe, treba da dojde najdocna do zavr{uvaweto na rabotnoto vreme.
Edinstveno onaa po{ta vo denot, koja ne moèlo da bide zavedena, treba da se predade naredniot den, {tom }e po~ne rabotnoto vreme. Nie vo samoto Ministrestvo
imame slu~ai koga gra|aniniot na glavna pisarnica go dal pismoto deneska, a jas
kako izvr{itel go dobivam po 3 dena. Ete go tro{okot. Najobi~no pismo.
Na{eto Minsterstvo be{e nositel i na Zakonot za sloboden pristap do informacii. Toj vo idina }e zaìvee vo praksata. Sekoj od nas kako gra|anin, ako ne e informiran, preku elektronski ili pe~aten medium, jas sum pravnik, a nie sektorski dobivame po eden slu`ben vesnik. Na sekoj na~in {tedime, a toa mi e osnovno
sredstvo za rakuvawe. Na nivo na ministerstvo ima samo eden registar. Ne moè na
s$ da {tedite. Internet, optovarena e mreàta. Nie imame kompjuteri i odevme na
obuki, ama eden informati~ar e na nivo na institucija. Sakame naukata da ja koristime vo podgotvuvaweto zakoni, a nemame pari da gi platime profesorite.
Tro{ocite za postapkata koja be{e predmet na edno od prethodnite izlagawa, novite zakoni pote{ko se prifa}aat. Vie barate informacija vo Ministerstvoto za
pravda vo funkcija na aùrirawe na konkreten predmet, toga{ treba da pi{ete 5
- 6 urgencii za da vi odgovori sudot. Kade e aùrnosta na sudot?
Nosite zakon, po zaklu~ok na Vlada, po programa na Vlada i nekoe ministerstvo
e zadolèno da go podgotvi zakonot za daden rok, vo memorandumot zadolìtelno
imame fiskalni implikacii. I ne moè da se kaè deka za zakonite ne treba pari,
koga sekoj zakon bara pari. Za fotokopirawe, elektronska izrabotka treba pari.
211
Organizaciski so noviot Zakon za sudovi, formirawe na noviot upraven sud, Zakonot za prekr{oci i upravni sporovi, iako imaat odlo`no dejstvo, Akademijata za
sudii, }e pokaè vremeto. Nie vo Ministertvoto nemame podatok kolku predmeti
vo tekot na denot treba da podgotvi dràvniot slu`benik. Ne e vrednuvan trudot
na dràvniot slu`benik. Sme opredelile kriteriumi koi s$ u{te ne odgovaraat na
novinite i ona {to sakame, da se pribliìme do EU.
Konkreten primer: Na gra|anin mu e blokirana smetkata i se obra}a do Ministerstvoto za pravda zatoa {to soodvetniot sudija donel odluka protiv koja ne moè da
podnese àlba, a vie ne mu reagirate vedna{, a bankata mu gi zemala parite.
Na vakvi seminari i konferncii vo red e da ima nekoj postojano i da sledi odredena tematika i da informira po sektori. Od druga strana, nemame ni dovolno vraboteni vo ministerstvata. Konkretno, Ministerstvoto za pravda. Ne moè sektor za
pravosudstvo, koj e nose~ki sektor kade {to se bara uslov diplomiran pravnik i
poloèn pravosuden ispit, da ima 7 lu|e. Od druga strana, velime da ima moderna
administracija, na usluga na gra|anite, so pomali tro{oci i poefikasna. Sepa, i
samata dràva pravi barieri.
Mol~ewe na administracijata ne bi trebalo da ima spored novite zakoni, a nie
pak samite institucii koristime mol~ewe na administracijata. Ako gra|aninot
se obratil, vie ste dol`ni da mu odgovorite vo najkus moèn rok ili da go upatite
kade treba da se obrati. Noviot zakon za medijacija, toa se novi formi, posovremeni, kade gra|aninot moè da ostvaruva svoi vonsudski prava. Del od izvr{itelite
ve}e se imenuvani kako nova forma so {to }e se rastovarat sudovite. Praksata }e
pokaè, no vo sekoj slu~aj kako propisi gi imame.
Eti~kiot kodeks na dràvni slu`benici. Koga }e vlezete vo Ministerstvoto za
pravda, najprvo imate bariera od arhivata dolu. [to barate da odite pogore? A ne
pak za ~ovek od nadvor. Vnatre vo samoto Ministerstvo.
Vi blagodaram, i ova be{e ubava ilustracija kako relativno evtinoto sudstvo, skapo n$ ~ini.
212
d-r Rajmond Saner, Centar za socio-ekonomski razvoj - @eneva
Najprvo, zboruvame za transakcionite tro{oci, a ne sme koristele zborovi kako
{to se barawe zakupnina. Od golemoto zakupuvawe doa|a do korupcija, monopol,
strav i ova e del od paket koj ~esto zavr{uva so nasilstvo. Ne sekoj akademski
ekonomist ima interes da gi presmetuva transakcionite tro{oci. Ako se odi vo
ekstrem tie imaat implikacii i ako se vlo{at ima opasnost za socijalnata kohezija. Sporedeno so drugi zemji koi uspeale da se razvijat, ne zna~i deka vladite
se pristapni za svoite gra|ani, deka nema diskriminacija. Nekoi gra|ani imaat
pove}e mo`nosti da dobijat odredeni uslugi od drugite. Nema transparentnost
ili zakonite za postapkite koi imaat direktna implikacija vrz blagosostojbata
na gra|anite, deka lu|eto moè da se informiraat i deka vladata e predvidliva vo
odnos na svoite merki i odnesuvawe. Ako go ima sevo ova mnogu e polesno za edna
ekonomija da se razviva i za vladite da sorabotuvaat so ekonomiite.
Vo Makedonija, koga jas dojdov vo minanatoto, od vreme na vreme ima{e diskusii
za toa kako Makedonija treba da se reformira, da se promeni. Imavme proekti
na UNDP, Svetskata banka, razni grupi koi volontiraa so sopstveni recepti. Se
se}avam deka ima{e eden plan da se namali javnata administracija za 40%. Iako
ova moèbi e efikasna merka za da se namalat tro{ocite, sepak, vo zemja kakva {to
e mojata, [vajcarija, kako i Makedonija, kade socijalnata kohezija e mnogu va`na za
da se osigura opstanokot na slednite generacii, ne moè da se ispu{ti vo ime na
~istoto razmisluvawe na efisknosta. Ne treba da bideme premnogu skapi vo odnos
na proizvodstvoto na na{ite javni slu`bi, me|utoa, toa ne po cena na kohezijata.
Ima raboti {to moè da se napravat i bile efektivni vo Slovenija i drugite zemji.
Da se pojasni {to treba da proizveduva Vladata vo odnos na uslugite i slu`bite.
[to e potrebno, a {to e nepotrebno, kako da se proizvedat, koj e rabotniot tek,
kako lu|eto treba da rabotat zaedno, kako ministrestvata da rabotat zaedno. Kako
merka treba da se istakne deka namesto ekspertite, kako jas koi doa|aat na 3 do 4
godini da evaluiraat, podobro e da se imaat postojani povratni informacii od
va{ite klienti, a toa se gra|anite i biznisot. Lu|eto na koi im trebate so cel tie
da preìveat, da se razvivaat i rastat. Treba da ima sistem na povratni informacii, za s$ ona {to }e go proizvedete vo va{ata zemja da bide izmereno od reakciite
na lu|eto. Toa mnogu }e pomogne da se ima poefikasni uslugi.
Ako se navratime nanazad i go sporedam iskustvoto vo drugite zemji, moèbi ne
e tolku lo{o da se zapomni deka Maks Veber zboruva{e za birokratiite. Zborot
birokratija, ne e lo{ zbor. Mnogu ~esto se koristi vo lo{ kontekst - ova e birokratski! Nam ni trebaat birokratii, no koi se efektivni i efikasni. Zatoa bi
bilo dobro da imame premnogu birokratija vo edna nova vlada za razlika od drugi
zemji koi imaat drugi na~ini na avtomatizacija. Pova`no e birokratijata da bide
213
transparentna, da funcionira, da ima cel i da bide mehanizam, otkolku da bide
edno konfiskuva~ko mesto, kade se mo`ni transakcionite tro{oci i tro{oci za
renta.
Prethodno, prof. Dimovski kaà deka strategijata e va`na, no dopolnitelno toj,
kako i drugite kolegi zboruvaa za sproveduvaweto. Me|uministerskata koordinacija znaeme deka e va`na. Slu{nav deka ne funcionira ili ne funkcionira kako
{to bi trebalo. Toa e ne{to {to moè sami da go napravite. Da se izmeri dali, ili
ministerstvata rabotat kako {to treba. Za STO, bitno e Vladata da znae koi sektori da gi za{titi, tie treba da rabotat zaedno. Edno e, zna~i, me|uministerskata
koordinacija, a drugo se konsultaciite na Vladata so gra|anskoto op{testvo i biz
nisot. Vo [vajcarija, ima postapka kade Vladata za sekoj zakon se konsultira so zasegnatite strani, za da vidi dali zakonot e soodveten ili ne i potoa go dostavuva
do Parlamentot.
Gospodinot od Stopanskata komora veli deka dobro e da se ima blizina me|u Vladata i Stopanskata komora, no treba da se izbegne, Vladata da stane privatizirana.
Vladata ima odgovornost da definira celi vo idninata i ponekoga{ tie moè da
bidat kontradiktorni so onie na biznis zaednicata, bidej}i po definicija biznis
zaednicata e kusoro~no orientirana. Na nea & trebaat pari sega za da preìvee i
toa e razbirlivo. No, Vladata treba da bide vo mo`nost da kaè, Makedonija denes
i Makedonija utre. Kako da staneme podemokratska i poprosperitetna zemja so
pravewe na toa i toa. Nekoi sektori }e treba da rabotat podobro, nekoi pomalku,
no Vladata treba da ja prezeme odgovornosta da ja definira ovaa strategija.
Da zaklu~am so toa deka dràvnite slu`benici imaat pravo na soodveten nadomest,
t.e. plata. Dokolu od niv se bara da rabotat mnogu, tie treba da dobijat soodvetna
plata. Ako ne, tie treba da go dobijat svojot prihod na drugo mesto. Dobro znaete
{to mislam, koga go velam ova. Zatoa dràvnite slu`benici imaat pravo da se
~uvstvuvaat dostojni {to se tuka i gordi {to & pomagaat na Makedonija, a ne samo da
se ~uvstvuvaat kako lu|e koi pretstavuvaat gre{ka. Ova e od aspekt na site dràvni
slu`benici, bidej}i tie se va`ni i nim treba da im se dozvoli da pridonesat i da
im se dade priznanie za ona {to go pravat.
Na kraj, dobro e da se sporedat bele{kite, ne znam koi se soodvetnite utvrduvawa
na reperi. Koi bi bile dobri zemji reperi za da se bide vo kontakt. [to pravi
Singapur? Tie imaat samo 3 milioni lu|e i nivniot standard e nizok, no tie se
sega mnogu prosperitetna zemja i imaat mnogu pogolema etni~ka raznovidnost otkolku vie. [to e so balti~kite zemji? Kako ovie zemji, koi imaat sli~na golemina,
se spravuvaat so predizvicite na svetskata ekonomija?
Dobro e da se utvrdat reperi, bidej}i toa ni ovozmoùva da stavime pra{alnik na
ova {to go pravime i da se podobrime.
Vi blagodaram za vnimanieto.
214
doc. d-r Vanô Uzunov, Praven fakultet - Skopje
Go pra{av prethodno Kekenovski, za toa koj treba da po~ne. Sega se odnesuva ova na
poslednava diskusija i site diskusii. Site nie kaùvame kako treba da bide. Vladata ili koj bilo politi~ar, ~esto kaùvana institucija nema namera da go slu{ne
ova, a kamo li da go primeni. Koga }e vidime {trajk, koj ne se odnesuva na neisplateni premii na tutunari, za re{enija na ste~ajci, cenata na elektri~nata energija,
tuku {trajk koj }e bara od Vladata dobro odnesuvawe kako vladeewe, nekorupcija,
pridrùvawe do standardi i normi, toga{ }e go dobieme toa. Do toga{ }e si zboruvame na vakvi konferencii, {to e dobro, ama sepak Vladata treba da vodi, no e pred
s$ respozivna na ona {to go baraat od nea glasa~ite. Ako ne go pobaraat, nema ni da
go dobijat.
Blagodaram
Pretpostavuvam deka e dosta {iroka oblast. Mene pak nekako mi se vra}a mislata
na mediumite i nivnata uloga.
Neriman Xeladini, Ministerstvo za ekonomija
Prof. Uzunov na~nuva mnogu pra{awa. Jas sum inaku koordinator na proektot BERIS.
Prvo, blagodarnost od va{a strana zatoa {to nie prvi vi ja dadovme poddr{kata
za proektot za otkrivawe na transakcionite tro{oci. Se nadevam deka }e bidete
vklu~eni i vo ponatamo{nata rabota na Ministerstvoto za ekonomija. I toa vo delot na proektnite zada~i koi po principite na Svetska banka }e se baraat verojatno kako izbirawe na konsultanti.
Jas se javiv od aspekt na dràvni slu`benici. Bez ogled na koja funkcija sme, veruvajte doa|ame do onoj stepen kade }e kaème deka vaka treba. A ponatamu ona policy
decision making ostanuva na nekoj pogoren sloj. Site se svesni koi se i {to se. Duri
i mislewa od drugi ministerstva vo korelacija so na{iot predlog za biznis zaednicata, odedna{ seto toa se promenuva.
Mnogu nè boli koga }e re~at - dràvnite slu`benici ne se efikasni. Efikasni sme.
Samo za Pra{alnikot, od moj aspekt, 2 godini so minimalna plata i prekuvremeno
se rabote{e so golem napor za da se ostvarat ideite. Koga vo momentot doa|a nekoj
da nè unapredi, a nekoj e unazaden, fakti~ki ne e upotreben Zakonot za dràvni
slu`benici, onaka kako treba, generalno doa|a do toa deka pak nie, dràvnite
slu`benici sme vinovni.
215
]e odgovoram na pra{aweto na prof. Uzunov koga re~e da nema {trajkovi na ste~
ajcite i tutunarite, vo smisla i nie da go kaème na{iot glas {to treba natamu za
idninata, odnosno za ekonomskiot rast na Makedonija. Za da se izgradime institu
cionalno, zna~i fakti~ki se bara nie dràvnite slu`benici da izlezeme ili bu
xetarite ili vie profesorite koi zemate buxetska plata. Da ve pra{am - nie }e
izlezeme, a koj nas }e ne odbrani? Zatoa {to jas }e ja izgubam i taa minimalna plata.
Zna~i, sleden proekt e sindikat na dràvnite slu`benici.
Neriman Xeladini, ministerstvo za ekonomija
Bez da ima jaki lobi grupi nema da znaeme {to ponatamu, bidej}i tie }e ni bidat
patokaz. Primer, ako nekoja lobi grupa za turizam izleze i javno kaè {to bara od
Vladata i za {to nastojuva vo idnina, jas sigurno znam deka Ministerstvoto zaedno
so Vladata }e prezeme nekoi merki.
U{te edna nasoka za biznis grupaciite. Treba da go pro~itaat Evropskoto partnerstvo i s$ }e im bide jasno, }e znaat kade i za {to da gi naso~at barawata. Nie nasoki
te gi nabrojavme.
Prethodno bea spomenati licencite. Sekoj mesec vo izve{taite koi{to gi davame do Evropskata komisija n$ pra{uvaat - so licencite {to pravite? Ama nas n$
pra{uvaat. Treba da gi pra{aat biznis i lobi grupite. Neka go zemat Evropskoto
partnerstvo kako nasoka i }e vidat kade moè da lobiraat.
Za tro{ocite. Upravata za javni prihodi. Kako raboti? Kako sorabotuva? Seto toa e
staveno vo edna dobra strategija zatoa {to nam celta ni e - evrointegracii. Zna~i,
po~nuvaj}i od samata institucionalna nadgradba, pa ponatamu razrabotena vo merki i do poedine~ni aktivnosti.
Neinformiranosta za evropskiot pat e mnogu golema. Biznis sektorot malku e informiran {to pravi Vladata i {to treba tie da napravat za da se napravi zaedni~ki
pogolem progres. Mediumite se, isto taka, vo golema mera vklu~eni.
Pred 3 godini imavme prezentacija za voveduvawe direktivi koi se va`ni i toa
vleguva vo ureduvawe na vnatre{niot pazar. Mediumite sogleduvaat - a, pak toa
treba da se napravi za edna godina. Zemete ja Germanija, taa u{te od 1954 voveduva zakonski i podzakonski akti za kvalitet na proizvod, a nie sakame toa da go
napravime za 2 godini.
216
Aco Spasovski, Stopanska komora na Makedonija
Jas ovoj proekt go sfa}am kako obid javno da se prenese znaeweto za transakcionite
tro{oci vo Makedonija. Svetot gi izmislil parametrite, reperite i gi meri
transakcionite tro{oci. Spored ona so {to se zanimavam i sledam, bez razlika
dali e za korupcija, transparntnost itn. Zatoa insistirav porakite od ovoj proekt
da dojdat do po{irokata javnost. Osnovno e kakov ni e sistemot. Dali toj e dobar i
producira odnesuvawe na tolku golemi transakcioni tro{oci. Vo toj kontekst go
gledame i odnesuvaweto i kulturata na poedincite i sproveduvaweto na zakonite.
Biznis lobito. Za site ovie 15 godini tranzicija, od site doneseni zakoni 99% se po
itna postapka. Toa pokaùva deka treba komunikacija so onie na koi se odnesuvaat.
Zo{to na tolku barawa site zakoni se nosat po itna postapka? Zo{to nitu eden
zakon koj se odnesuva na ekonomijata ne be{e stopiran od strana na Pretsedatelot
na dràvata? Nitu eden, a se odnesuvaa na krupni reformi, kako privatizacija,
bankarstvo, dano~en sistem. Lobiraweto na biznis zaednicata predizvikuva{e
suetnost i nivno isklu~uvawe od ponatamo{nata sorabotka. Biznis zaednicata po
zakon nema pravo da predlaga zakoni.
Koj prv po~na i koj prv da po~ne? Mnogu e bitno da se sledi nova politika, teorija, principi na delegitimirawe na lu|eto i na zasiluvawe na institucionalnite
proceduri, nova kultura na javnost, posilen pritisok od me|unarodnata zaednica,
zatoa {to ako nie 15 godini ne sme donele zakon spored sopstvena volja i ubeduvawe zna~i deka me|unarodnata zaednica so pritisok go napravila toa i nie sme
mnogu poblisku do edna protektoratska ili poluprotektoratska idnina otkolku
do nekoja dràvotvorna idnina {to od aspekt na gra|anite i ne e taka lo{o, zatoa
{to tie kone~no treba da go trgnat morkovot i da izvadat eden pogolem stap, za da
se sprovede reforma i da se vospostavat novi pravila na igra koi mora da bidat
po~ituvani od site.
Do toga{ nie sme vo nekoja druga prikazna. 15 godini sme uspieni, verojatno zatoa {to taka na narodot mu e arno da dreme, a promenata }e ja napravat uspe{nite
slu~ai. Promenata ja pravat slobodnite lu|e ili onie koi {to imaat maka. Slobodata se crpi od pazarot, zna~i eden mnogu golem lek na na{eto kontrolirawe na ova
politi~ko op{testvo e nedovolnosta na pazarot. Zna~i, nema dovolno slobodni
lu|e koi crpat sloboda od pazarot za da moè da ja kontroliraat Vladata.
Vtoro, promenite gi pravat lu|e koi imaat maka. Dali za tutunot ili za penziite
treba da se sledi nivniot uspe{en primer. Ako penzionerite, tutunarite, zemjodelcite uspeale po pat na pritisok i ako e toa pat da se postigne uspeh, toga{ }e
217
go sledat site drugi. Taa praktika }e se vospostavi i mislam deka ne e lo{a, zatoa
{to ovoj narod kone~no mora da ja osvoi slobodata za da ja po~ituva. Vaka, bukvalno
sme uspani kako vo prikaznata za Trnoru{ka, zatoa {to imame {ansa nekoj od nadvor kako NATO, EU ili princ od Makedonija, kako elita da n$ razbudi ovde.
Vi blagodaram na site za u~estvoto i ja zatvoram konferencijata.
218
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
67.471.1:658.6/.8(497.7)
TRANSAKCIONI tro{oci vo makedonskata ekonomija. - Skopje :
Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2006.
- 217 str. : graf. prikazi ; 24 sm
Bibliografija kon oddelni trudovi
ISBN 9989-834-94-6
a) Transakcioni tro{oci - Makedonija
COBISS.MK-ID 67204106

TRANSAKCIONI TRO[OCI VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA

Transcription

Similar documents

Запознајте ги вашите права и борете се за нив

Sudstvo MK kompletno