MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 1

Transcription

1/2
2008
MINISTERSTVO ZA FINANSII
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Internet adresa na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija
http://www.finance.gov.mk/
Internet adresa na Upravata za javni prihodi
http://www.ujp.gov.mk/
Internet adresa na Carinskata uprava na Republika Makedonija
http://www.customs.gov.mk/
Internet adresa na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost
http://www.mse.org.mk/
Internet adresa na Komisijata za hartii od vrednost
http://www.sec.gov.mk/
Internet adresa na Dràvniot zavod za statistika
http://www.stat.gov.mk/
Internet adresa na Centralniot registar na Republika Makedonija
http://www.crm.org.mk/
Skopje, 1/2 2008
2
SODR@INA
AKTUELNI EKONOMSKI DVI@EWA
Kratkoro~ni ekonomski dvièwa-fevruari 2008 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10
Berzanski pokazateli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18
Depoziti na naselenieto i pretprijatijata kaj bankite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22
Bruto nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23
Javen dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25
Makroekonomski trendovi vo êtvrtiot kvartal od 2007 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28
Efekti od raboteweto od vtoriot penziski stolb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31
Aktuelni vesti od Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35
Vesti od regionot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45
STATII
M-r Viktor Mizo - Ulogata na "Invest Makedonija# vo privlekuvawe SDI vo Makedonija . . . . . . . . . . . . . .50
Kiro Spanxev - [to e i zo{to industriska politika vo Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55
STATISTI^KI PODATOCI
Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64
Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo oddelni tranzicioni ekonomii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64
Tabela 3: Bruto doma{en proizvod (realni stapki na rast) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65
Tabela 4: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66
Grafik 1: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
Grafik 2: Inflacija (prose~ni stapki vo %) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
Grafik 3: Inflacija (na kraj na godina vo %) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69
Grafik 4: Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69
Tabela 5: Nadvore{no-trgovska razmena po zemji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70
Tabela 6: Platen bilans na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
Tabela 7: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73
Grafik 5: Funkcionalna klasifikacija na rashodite 2006 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73
Tabela 8: Buxet na Republika Makedonija (Centralen buxet i buxeti na fondovi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74
Tabela 9: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76
Tabela 10: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77
Tabela 11: Agencija za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78
Tabela 12: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79
Tabela 13: Bruto nadvore{en dolg (sostojba) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80
Tabela 14: Makedonska berza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82
Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86
Drugi proekti za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93
3
4
Snimil: Milan STREZOVSKI
POÎTUVANI,
Poa|aj}i od nacionalniot identitet i kulturnite
vrednosti na gra|anite na Republika Makedonija,
suverenitetot, samostojnosta na dràvata, kako i
opredelbata za neguvawe na demokratijata i
socijalnite vrednosti, klu~ni politi~ki celi na
Republika Makedonija se integracija na zemjata vo
NATO i polnopravno ~lenstvo vo EU.
evropsko partnerstvo; zajaknuvawe na administrativnite kapaciteti za koristewe na pretpristapniot instrument na EU; podgotovka na
strategiski dokumenti koi kako obvrska
proizleguvaat od steknatiot kandidatski status
na zemjata i ostvaruvawe na reformite za postapno
pribliùvawe kon strukturite i standardite na EU.
Ministerstvoto za finansii na Republika
Makedonija ima zna~ajna uloga na patot do
ostvaruvawe na ovie celi, vo nasoka na soodvetna
finansiska poddr{ka vo procesite na ispolnuvawe
na kriteriumite za ~lenstvo vo evro - atlanskite
integracii na razli~nite institucii i aktivna
rabota na samoto Ministerstvo, za ispolnuvawe na
del od kriteriumite za koi toa e nadle`no.
Osnoven kriterium za Ministerstvoto za finansii
vo nasoka na ostvaruvawe na polnopravno ~lenstvo
vo NATO e da obezbedi 2,3% od BDP za rashodi za
odbranata i istiot e ostvaren poslednive godini.
Vo nasoka na ispolnuvawe na kriteriumite za
polnopravno ~lenstvo vo Evropska Unija pred
Ministerstvoto za finansii postojat brojni
predizvici: Usoglasuvawe na normativnata ramka
so taa na EU - realizacija na Akciskiot plan za
Ispolnuvaweto na kriteriumite ne e cel sama
za sebe. Ispolnuvaweto na kriteriumite zna~i
podobruvawe na kvalitetot na instituciite i
zakonite i nivna primena vo praktika. Nivnoto
podobruvawe i implementirawe zna~i upotreba na
standardi koi ve}e pokaàle rezultati vo
naprednite razvieni ekonomii. Ottamu, rabota na
evropskata agenda osven kone~nata cel polnopravno ~lenstvo vo EU i polzuvawe na
pridobivkite od zaedni~kiot pazar, kako i
ostanatite pridobivki koi sledat so stanuvaweto
del od evropskoto semejstvo, vo periodot do
kone~noto ~lenstvo, za nas, za Republika
Makedonija zna~i mnogu. Rabotata na evropskata
agenda za nas zna~i podignuvawe na nivoto na
instituciite i podobruvawe na funkcioniraweto
na re~isi site segmenti od op{testvenoto
bitisuvawe, najnapred zaradi nas samite. Zna~i
~lenstvoto vo Evropskata Unija ne e cel per se.
5
Na 14 i 15 fevruari 2008 godina vo Skopje se
odrà ~etvrtiot Potkomitet za ekonomski i
finansiski pra{awa i statistika. Potkomitetot
pretstavuva ekonomski dijalog pome|u Republika
Makedonija i Evropskata Unija, odnosno dijalog
me|u nadle`nite ministerstva i organi na dràvna
uprava na Republika Makedonija, predvodeni od
Ministerstvoto za finansii i nadle`nite slu`bi
na Evropskata komisija. Na sostanokot bea
prezentirani dostignuvawata po odnos na
implementacija na Spogodbata za Stabilizacija i
Asocijacija, realizacija na Akciskiot plan za
Partnerstvo za pristapuvawe kon EU, merkite i
aktivnostite koi gi prezema Vladata na
Republika Makedonija za podobruvawe na
ekonomskata sostojba, merkite za podobruvawe na
javnite finansii, statistikata, biznis klimata,
aktivnostite za namaluvawe na nevrabotenosta i
zgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na
trud. Od strana na Evropskata komisija be{e
zaklu~eno deka postoi evidenten progres vo golem
broj oblasti (Katastarot, na~inot na sproveduvawe
i monitoring na privatizacijata, funkcioniraweto
na edno{alterskiot sistem, podobruvawe na
biznis klimata, statistikata), a se ukaà deka
odredeni oblasti, kako pazarot na trud, seu{te
pretstavuvaat predizvik za Vladata na Republika
Makedonija.
Ottamu i vo idnina, kako i do sega,
Ministerstvoto za finansii }e prodolì
intenzivno da raboti na ispolnuvawe na
Kopenhagenskite kriteriumi, odnosno kreirawe na
funkcionalna pazarna ekonomija, koja }e bide
sposobna zabrzano da raste, da producira novi
rabotni mesta i da obezbedi povisok ìvoten
standard na makedonskiot gra|anin do momentot na
pristapuvawe, kako i ekonomija koja }e bide vo
sostojba da se spravi so konkurentskiot pritisok
od ostanatite ~lenki na Evropskata Unija po
pristapuvaweto vo Unijata.
Vo Ministerstvoto za finansii izminatiov
period se realiziraa brojni aktivnosti vo nasoka
na pribliùvawe na na{eto zakonodavstvoto kon
Evropskoto (Acquis communitaire), odnosno
transponirawe na brojni evropski direktivi. Tuka
bi gi spomenal Zakonot za Banki, Zakonot za
NBRM, Zakonot za hartii od vrednost, Zakonot za
investiciski fondovi, Zakonot za javna
vnatre{na finansiska kontrola, Zakonot za
vnatre{na revizija vo javniot sektor itn...
Na 1-vi dekemvri 2007 godina, Republika
Makedonija ja dostavi do Evropskata Komisija
vtorata Pred-pristapna ekonomska programa,
podgotvena od pove}e institucii, a koordinirana
od Ministerstvoto za finansii. Osnovna cel na
Programata e zabrzuvawe na ekonomskiot rast i
razvoj na dràvata so cel namaluvawe na
nevrabotenosta i podobruvawe na ìvotniot
standard na makedonskite gra|ani. Vo Programata
se prikaàni srednoro~nite makroekonomskite
dvièwa, kade se opfateni slu~uvawata vo
realniot sektor, nadvore{niot i monetarniot
sektor, prezentirana e Fiskalnata strategija na
Republika Makedonija, kako i Strategijata za
upravuvawe so javen dolg, a voedno prezentirani
se i ambicioznite strukturni reformi.
Vo pogled na podgotovkata za decentralizirano
upravuvawe so IPA sredstvata od EU (DIS),
Ministerstvoto za finansii vo 2007 godina, so
izmeni i dopolnuvawe na Pravilnikot za
organizacija na rabotata i Pravilnikot za
sistematizacija
na
rabotni
mesta
vo
Ministerstvoto, vospostavi Sektor za centralno
finansirawe i sklu~uvawe na dogovori (prethodno
postoe{e Oddelenie za centralno finansirawe i
sklu~uvawe dogovori), koj aktivno raboti na
podgotovka na proceduri za rabotewe i vkupnata
dokumentacija so koja se reguliraat obvrskite i
odgovornostite na site strani vklu~eni vo procesot
na decentralizirano sproveduvawe na proektite
finansirani od IPA.
Samata podgotovka na Pred-pristapnata
ekonomska programa, kako koherenten strategiski
dokument, pretstavuva potvrda za kapacitetot na
javnata administracija, od aspekt na koordinacijata
i efikasnosta vo rabotata. Programata od strana
na Evropskata komisija be{e odli~no oceneta, a
naporite za intenzivirawe na strukturnite
reformi bea pozdraveni.
Za decentralizirano upravuvawe so IPA
fondovite, potrebna e akreditacija na nacionalnite
strukturi od strana na Evropskata komisija,
6
odnosno prenesuvawe na del od nadle`nostite za
upravuvawe so EU fondovite na Republika
Makedonija. Imeno, Ministerstvoto podgotvi
Akciski plan za DIS, soglasno koj se predviduva
dobivawe na akreditacijata od Evropskata
komisija vo posledniot kvartal na 2008 godina.
poleto na strukturnite reformi i zajaknuvaweto
na kapacitetot na javnata administracija. No,
voedno sme svesni i deka samo taka, so naporna
rabota moàt da se postignat celite koi gi
posakuvame - datum za pregovori i pozitivna
ocenka za ispolnuvaweto na ekonomskite
kriteriumi. Republika Makedonija - funkcionalna
pazarna ekonomija! Do toga{, ostanuva vredno da
rabotime...
Svesni sme deka pribliùvaweto kon
Evropskata Unija zna~i mnogu rabota, osobeno na
So po~it,
D-r Trajko Slaveski
7
8
AKTUELNI
EKONOMSKI DVI@EWA
9
KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWA
fevruari 2008
1. REALEN SEKTOR
! Prodolùva trendot na rast na industriskoto
1.1 Kumulativniot indeks na industriskoto proizvodstvo za periodot januari-fevruari 2008, vo odnos na istiot period od prethodnata godina, zabeleà porast od 10%.
proizvodstvo, koj vo fevruari iznesuva 6,9%
na godi{na osnova
!
Natamo{no zgolemuvawe na tro{ocite za ìvot za 9,6% na godi{na osnova, pri {to samo
tro{ocite za ishrana se povisoki za 18,7%
!
Zgolemuvawe na vrednosta (vo dolari) na izvozot na stoki za 33,4% na godi{na osnova, so
istovremen porast na uvozot na stoki za
47,9%
Pritoa, vo fevruari 2008 godina, indeksot
na industriskoto proizvodstvo e zgolemen za
6,9% vo odnos na fevruari 2007 godina, i za
6,9% sporedeno so prethodniot mesec.
Indeksi na industrisko proizvodstvo
(m/m-12)
20,0
15,0
!
Ostvaren deficit na Centralniot Buxet od
776 milioni denari (0,20% od BDP) i deficit
na Konsolidiraniot buxet od 785 milioni denari (0,21% od BDP)
10,0
5,0
0,0
-5,0
-10,0
! Silen rast na depozitniot potencijal na ban-
II/07
kite od nedràvniot sektor od 28,9%, pridruèn so rast na kreditite na privatniot
sektor od 41,4%
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I/08
Izvor: Dràven zavod za statistika
Analizirano po sektori, rastot na industriskoto proizvodstvo vo periodot januari-fevruari
2008 se dolì na zgolemenoto proizvodstvo vo
sektorot Prerabotuva~ka industrija od 11,9% i
sektorot Vadewe rudi i kamen od 10,3%.
! Porast na prose~nata penzija za 14,7% spore-
deno so istiot mesec od prethodnata godina
10
II
Vo ramki na Prerabotuva~kata industrija,
koja ima najgolemo u~estvo vo vkupniot indeks
(83,9%), glavni nositeli na rastot se proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijalaci so
rast od 6,5%, proizvodstvo na tutunski proizvodi so 55,1%, proizvodstvo na koks, derivati
na nafta i nuklearno gorivo so rast od 7,5%,
proizvodstvoto na osnovni metali so rast od
19,8%, proizvodstvo na metalni proizvodi vo
metalo-prerabotuva~kata faza, osven ma{ini i
uredi so 41,3%, proizvodstvoto na ma{ini i
uredi, nespomnati na drugo mesto so 68,9% proizvodstvo na elektri~ni ma{ini i aparati, nespomnati na drugo mesto so rast od 66,1%, proizvodstvo na mebel i drugi raznovidni proizvodi so rast od 73,1% i reciklaà so rast od
186,7%.
Tro{oci na ìvot
12
m/m-12
m/m-1
10
8
6
4
2
0
-2
II/07
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I/08
II
Berzanski ceni na ~eli~ni limovi ($/mt)
800
750
700
650
600
1.2. Indeksot na tro{oci na ìvot vo fevruari 2008, vo sporedba so fevruari 2007 godina, porasna za 9,6%.
550
500
I/07
II
III
IV
V
VI
ladnovalani
VII
VIII
IX
X
XI
XII
toplovalani
Izvor: Svetska banka
Rastot glavno se dolì na zgolemenite tro{oci za ishrana od 18,7%, tutun i pijalaci za
4,7%, obleka i obuvki od 2,2% i za domuvawe od
3,0%.
Ovoj porast e rezultat na zgolemenite ceni vo
grupata zemjodelski proizvodi za 31,5%, industriski proizvodi za 9,2%, neprehranbeni industriski proizvodi za 7,1%, prehranbeni proizvodi za 18,6% i industrisko-prehranbeni proizvodi za 15,3%.
Vo fevruari 2008 godina, tro{ocite na ìvot se zgolemija za 0,8% sporedeno so prethodniot mesec.
Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za
ishrana i pijaloci za edno ~etiri~leno doma}instvo za mesec januari 2008 godina, presmetana vrz osnova na cenite na malo, iznesuva 12.174
denari i vo odnos na prethodniot mesec e povisoka za 1,2%.
1.3. Vo fevruari 2008 godina, na svetskite
berzi prodolì trendot na zgolemuvawe na
cenite na najgolemiot del od metalnite
proizvodi i prehranbenite proizvodi.
Najgolemo zgolemuvawe vo odnos na prethodniot mesec e zabeleàno kaj nikelot, ~ija berzanska cena dostigna vrednost od 27,955 dolari
za eden metri~ki ton.
Indeksot na cenite na malo vo fevruari
2008 godina, vo odnos na istiot mesec prethodnata godina zabeleà zgolemuvawe od 7,8%.
11
I/08
II
Imeno, naftata, kako proizvod so najgolemo
vlijanie vo svetskiot pazar, beleì nezna~itelno zgolemuvawe na cenata na svetskata berza. Taka, vo fevruari 2008 godina, naftata dostigna cena od 94,82 dolari za barel.
Nadvore{no - trgovska razmena vo RM
(vo milioni dolari)
800
600
400
200
Sporedeno so fevruari minatata godina, cenata na naftata e zgolemena za duri 64,1%.
0
II/07
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I/08
II
-200
Od druga strana, po eden godi{en period na
miruvawe, porast na berzanskite ceni e zabeleàn kaj ~elikot, ladnovalanite i toplovalanite ~eli~ni limovi, ~ii ceni porasna za 13%,
26% i 36%, respektivno.
-400
Izvoz
Uvoz
Deficit
Pogolemiot izvoz ostvaren vo ovie dva meseci vo odnos na istiot period od 2007 godina, e
rezultat na zgolemeniot izvoz na èlezo i ~elik (stapka od 22%), metalna ruda i metalni otpadoci (183%), obleka (27%), nafta i proizvodi
od nafta (61%), izrabotki od metal (71%),
elektri~ni ma{ini i delovi-nespomnati (62%),
ovo{je i zelen~uk (29%), izrabotki od nemetalni minerali (33%) itn.
2. NADVORE[EN SEKTOR
2.1. Vo prvite dva meseci od 2008 godina evidentiran e isklu~itelno visok porast na nadvore{no-trgovskata razmena (vo dolarska
vrednost) od 42,2%. Pritoa, fizi~kiot obem na
izvozot e zgolemen za 14,3%, dodeka negovata
vrednost dostigna 585 milioni dolari, {to
pretstavuva porast od 33,4%. Zgolemuvaweto na
koli~inskiot uvoz na stoki iznesuva 6,1%, a
negovata vrednost ostvari iznos od 999 milioni
dolari, ili porast od 47,9%. Pri vakvi dvièwa, saldoto na razmenata so stranstvo izrazena
vo dolarska vrednost iznesuva 414,8 milioni
dolari. Porastot na deficitot vo ovoj period
vo odnos na istiot ostvaren vo prvite dva meseci od 2007 godina iznesuva 177,6 milioni dolari, od koi 32% se dolì na zgolemuvawe na
deficitot vo trgovijata so nafta i nafteni proizvodi.
Izvoz na pova`ni proizvodi po SMTK (vo %)
34
@elezo i ~elik
21
Obleka
Nafta i proiz. od nafta
7.2
Metalna ruda i
metalni otpadoci
6.8
4.1
Pijaloci i tutun
2.4
Ovo{je i zelen~uk
0
5
10
15
20
25
30
35
2.3. Najgolem del od uvozot na stoki vo prvite dva meseci ovaa godina otpa|a na: nafta
i proizvodi od nafta 17,1%, èlezo i ~elik
8,6%, elektri~na energija 6,8%, drumski vozila 6,7%, tekstilni prediva 6,5%, metalna ruda
i metalni otpadoci 4,1%, telekomunikacioni
aparati 3,3 % itn.
2.2. Vo strukturata na izvozot, najgolemo
u~estvo (spored SMTK) vo ovie dva meseci od
2008 godina otpa|a na: èlezo i ~elik so 34%,
obleka 21%, nafta i proizvodi od nafta 7,2%,
metalna ruda i metalni otpadoci 6,8%, pijaloci i tutun 4,1%, ovo{je i zelen~uk 2,4%. Ovie
{est grupi proizvodi so~inuvaat okolu 75% od
vkupniot izvoz na dràvata.
Pogolemiot uvoz (spored SMTK) ostvaren vo
periodot januari-fevruari 2008 godina, sporedeno so istiot period minatata godina, pred se
12
40
NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA na Republika Makedonija
(po valuti)
izvoz
I-II 2007
valuta 000 t
EUR
USD
EUR+USD
Vk. izvoz
I-II 2008
prose~en
strukkurs na
izvoz vo denarot vo
izvoz vo denari tura vo 000 t
valuta
odnos na
%
valutite
305 231.721.636
139 133.100.957
444
446
61,1854
46,9525
14.177.980.987
6.249.422.684
20.427.403.671
20.587.116.954
68,9
30,4
99,2
100,0
401
107
508
510
prose~en
strukkurs na
izvoz vo
denarot vo izvoz vo denari tura vo
valuta
odnos na
%
valutite
302.362.972
135.996.784
61,3306
41,6569
18.544.102.491
5.665.204.431
24.209.306.922
24.318.874.639
76,3
23,3
99,5
100,0
apsolutna
promena vo
valutna
vrednost
relativna
promena vo
valutna
vrednost
(vo %)
70.641.336
2.895.827
Izvor: Dràven zavod za statistika i NBRM
e rezultat na zgolemeniot uvoz na: nafta i proizvodi od nafta za 72,3 milioni dolari (stapka
od 73,4%), elektri~na energija 37,9 milioni dolari (127,5%), drumski vozila za 32 milioni
dolari (92,5%), telekomunikaciski aparati 19
milioni dolari (133%), ìta i prerabotki od
ìta 17,3 milioni dolari (146%), elektri~ni
ma{ini i delovi 12,8 milioni dolari (69%), gas
priroden ili industriski 10 milioni dolari
(119%), metalna ruda i metalni otpadoci 9,8 milioni dolari (31,5%), èlezo i ~elik 9,6 milioni dolari (12,7%) i drugo.
(30,5%), a delot od izvozot realiziran na "dolarskiot pazar# se zgolemi so pomal intenzitet
od 2,2% ili za 2,9 milioni dolari.
3. FISKALEN SEKTOR
3.1. Vo prvite dva meseci od 2008 godina,
vkupnite prihodi na Centralniot buxet iznesuvaat 12.068 milioni denari (3,3% od BDP),
{to pretstavuva zgolemuvawe od 20,7% vo odnos na istiot period od minatata godina. Vakvoto zgolemuvawe na prihodite se dolì na
zgolemenata naplata na dano~nite prihodi.
2.4. Vo periodot januari-fevruari 2008 godina, 63,2% od vkupno izvezenite stoki se
plasirani na pazarot na Evropskata Unija
(EU27), a 44% od vkupno uvezenite stoki vo Republika Makedonija se so poteklo od ovaa integracija. Izvozot vo Evropskata Unija e pogolem
za 21,3%, a uvozot e zgolemen za 31,4%, vo odnos
na istiot period 2007 godina. Vo ovie dva meseci od 2008 godina, okolu 76% od trgovskiot deficit na zemjata e ostvaren vo trgovskata razmena so Rusija, Kina, [vajcarija, Polska i Turcija.
Dano~nite prihodi vo ovoj period se realizirani vo iznos od 11.357 milioni denari, {to
pretstavuva zgolemuvawe od 19,9% vo odnos na
ovoj period minatata godina.
U~estvoto na DDV vo vkupnite dano~ni prihodi vo prvite dva meseci od 2008 godina iznesuva 50,7%, a na akcizite 17,5%, pri {to, od
ovie dva danoci se ostvareni prihodi od 7.742
milioni denari, odnosno pove}e od 2/3 od vkupnite dano~ni prihodi (2,1% od BDP). Gledano po
oddelni kategorii, prihodite od DDV zabeleàa zna~aen porast od 22,7%, akcizite od
11,3%, danokot na dobivka od 53,3%, prihodite
od carina se re~isi isti odnosno so pomalo ostvaruvawe za 1,0%, dodeka prihodite od personalniot danok se zgolemeni za 12,5% sporedeno
2.5. Spored valutnata struktura, vo periodot januari-fevruari 2008 godina vo odnos na
istiot period prethodnata godina, izvozot vo
evra beleì zgolemuvawe za 70 milioni evra
13
30,5
2,2
18,1
so istiot period lani i pokraj namalenata i
unificirana dano~na stapka od 10%. Nedano~nite prihodi (450 milioni denari) se zgolemeni
za 16,0% vo odnos na istiot period minatata godina.
Oddelni kategorii na prihodi i rashodi
6.000
II - 2007
DDV
5.000
II - 2008
4.000
3.000 Personalen
danok
2.000
Akcizi
1.000
0
-1.000
Stoki i
uslugi
Danok na
dobivka
Carini
Kapitalni
rashodi
Kamata
-2.000
3.2. Vo prvite dva meseci od 2008 godina,
vkupnite rashodi na Centralniot buxet iznesuvaa 11.238 milioni denari ( 3,0% od BDP),
{to e pove}e za 24,0% vo odnos na istiot period od 2007 godina.
-3.000
-4.000
Plati
-5.000
Transferi
-6.000
Izvor: Ministerstvo za finansii
Vo analiziraniot period sredstvata za kapitalni rashodi iznesuvaat 978 milioni denari, {to e zgolemuvawe od 125,4% vo sporedba so
istiot period 2007 godina.
Najgolemi rashodni stavki se transferite
(5.571 milioni denari) i platite i nadomestocite (3.207 milioni denari). Vo vkupnite rashodi na Centralniot buxet, rashodite za plati i
nadomestoci vo ovoj period u~estvuvaat so
28,5% i vo odnos na istiot period lani se namaleni za 15,1%.
3.3. Ottuka vo mesecite januari i fevruari
2008 godina ostvaren e suficit na Centralniot Buxet od 830 milioni denari ( 0,2% od
BDP), dodeka suficitot na konsolidiraniot
buxet iznesuva 829 milioni denari (0,2% od
BDP).
Rashodite za stoki i uslugi se izvr{eni vo
iznos od 1,292 milioni denari, odnosno imaat
pogolemo ostvaruvawe vo sporedba so 2007 godina za 14,4%.
Vo delot na transferite, vo ovoj period se
potro{eni 67,3% pove}e sredstva sporedeno so
istiot period 2007 godina i pretstavuvaat najgolema rashodna stavka, odnosno u~estvuvaat so
49,6% vo vkupnite rashodi (1,5% od BDP). Vakvoto ostvaruvawe se dolì na faktot deka se
zgolemuva brojot na edinici za lokalna samouprava koi preminaa vo vtorata faza na decentralizacija, taka {to sredstvata za isplata na
plati vo obrazovanieto i za gradinkite na 51
op{tini se ispla}aat preku transferi za op{tinite. Transferite kon Fondot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe se izvr{eni vo iznos
od 1.915 milioni denari ili za 313 milioni denari pove}e (19,5% zgolemuvawe). Kamatite se
realizirani vo iznos od 190 milioni denari
{to e pomalku za 51,5% vo sporedba so 2007 godina.
4. MONETAREN SEKTOR
4.1. Vo fevruari 2008 godina, primarnite
pari1 iznesuvaat 35.620 milioni denari i so
toa registriraat porast od 1,8% na mese~na
osnova, kako rezutat na porastot od 4,3% na
vkupnite likvidni sredstva na bankite. Na
godi{na osnova, primarnite pari zabeleùvaat porast od duri 22,3%.
Vo fevruari 2008 godina, NBRM preku blagajni~kite zapisi vr{e{e povlekuvawe likvidnost. Imeno, vo fevruari NBRM donese odluka
tenderot so kamatni stapki da se zameni so tender na iznosi. Toa zna~i deka kamatnata stapka
e fiksna i odredena od NBRM, a iznosot na
1) Primarnite pari se presmetuvaat kako zbir od gotovite pari vo optek, gotovinata vo blagajna i smetkite na bankite so zadolìtelnata rezerva na deviznite
depoziti.
14
blagajni~ki zapisi e neograni~en. Zaedno so
ovaa odluka, a vo nasoka na namaluvawe na intenziviranata inflacija i odrùvawe na inflacionite o~ekuvawa na stabilno nivo, NBRM
ja zgolemi kamatnata stapka na blagajni~kite
zapisi od 5,08% na 5,25%, odnosno za 0,17 p.p..
Prose~na ponderirana kamatna stapka na tri
mese~nite dràvni zapisi, vo fevruari 2008
godina beleì namaluvawe od 0,05 p.p. i iznesuva 5,05%. [est mese~nite dràvni zapisi zabeleùvaat pad na prose~nite ponderirani kamatni stapki od 5,37% vo januari na 5,27% vo
fevruari 2008 godina.
porast od 28,8%. Vo ramki na depozitite, kratkoro~nite depoziti beleàt porast od 0,9% na
mese~na osnova, pri {to porast se registrira i
kaj denarskite (0,6%) i kaj deviznite depoziti
(1,2%). Dolgoro~nite depoziti vo fevruari 2008
godina beleàt pointenziven porast na mese~no
nivo, od 7,3%, koj glavno e odraz na visokiot porast na deviznite depoziti od 12,7%, dodeka
denarskite depoziti zabeleàa porast od 3,3%.
Spored sektorskata struktura, i naselenieto i
pretprijatijata imaat pridones vo porastot na
depozitnata baza na bankite. Imeno, depozitite
na neselenieto beleàt mese~en porast od
0,54%, i toa vo celost kako rezultat na porastot na deviznite depoziti od 1,4%, bidej}i denarskite depoziti na naselenieto beleàt pad
od 0,7%. Depozitite na pretprijatijata ostvaruvaat porast od 3,4% na mese~no nivo, pri re~isi
ist porast na denarskite i deviznite depoziti,
od 3,4% i 3,5% soodvetno.
4.2. Gotovite pari vo optek vo fevruari
2008 godina zabeleàa pad na mese~na osnova
od 1,1%. Na godi{na osnova pak, gotovite pari vo optek beleàt porast od 8,3%.
Najtesnata pari~na masa M1 vo fevruari
2008 godina, kako rezultat na porastot na depozitnite pari, odnosno parite na tekovnite i ìro smetkite, beleì porast od nad 2%. Na godi{na osnova M1 beleì porast od 31,3%. Po{irokite monetarni agregati M2 i M4 paralelno so porastot na depozitniot potencijal, beleàt namalen intenzitet na porast, od 20,1% i
27,9% na godi{no nivo.
4.4. Kreditite na privatniot sektor3 vo
fevruari 2008 godina beleàt porast od 3,6%
na mese~na osnova, pri {to najgolem pridones
vo porastot imaat denarskite krediti na
pretprijatijata. Na godi{na osnova se zabeleùva visok porast od blizu 41,4%. Vo ramki na
ro~nata struktura na kreditite na privatniot
sektor, kratkoro~nite krediti beleàt porast
4.3. Vkupniot depoziten potencijal na nedràvniot sektor2 vo fevruari 2008 godina
povtorno beleì porast, glavno kako rezultat na porastot na deviznite depoziti na naselenieto i pretprijatijata. Imeno, vkupnite
depoziti ostvaruvaat mese~en porast od 1,4% i
dostignuvaat 134.156 milioni denari. Na godi{no nivo registriraat porast od 26,8%. Vkupniot depoziten potencijal na nedràvniot sektor vo fevruari 2008 godina dostigna 132.263
milioni denari i na godi{no nivo zabeleùva
Bruto devizni rezervi
(milioni SAD dolari)
2.500
2.300
2.100
1.900
1.700
1.500
1.300
1.100
900
700
500
II
2007
III
IV
V
Izvor: Narodna banka na RM
2) Vkupniot depoziten potencijal gi vklu~uva nemonetarnite i kvazi depozitite.
3) Kreditite na privatniot sektor gi vklu~uvaat kreditite vo doma{na i kreditite vo stranska valuta.
15
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
2008
II
od 4,8% na mese~na osnova, pri istovremen porast na denarskite i deviznite depoziti, od
5,1% i 3,6% soodvetno. Dolgoro~nite krediti
ostvaruvaat porast od 2,8% na mese~no nivo,
pritoa denarskite krediti se zgolemeni za
3,8%, a deviznite krediti za 0,4%. Analizizata
na sektorskata struktura na kreditite na privatniot sektor ukaùva na zgolemeno kreditirawe na naselenieto i pretprijatijata. Imeno,
kreditite na naselenieto beleàt porast od
3,7% na mese~na osnova, pri {to denarskite
krediti se zgolemeni za 3,6%, a deviznite za
6,1%. Od druga strana, kreditite na pretprijatijata ostvaruvaat porast od 3,6%. Vo vkupnite
krediti na pretprijatijata dominiraat denarskite krediti, koi voedno beleàt i intenziven
porast od 5,1%, dodeka deviznite krediti se
povisoki za 1,1% na mese~na osnova.
odrazuva zgolemenata obvrska za zadolìtelna
rezerva na bankite vo devizi, kako rezultat na
pro{irenata osnova so novi smetki, pri presmetkata vo fevruari 2008 godina.
5. SOCIJALEN SEKTOR
5.1. Vo fevruari 2008 godina, vo Fondot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe se evidentirani 271.582 penzioneri, {to pretstavuva godi{no zgolemuvawe od 0,8%.
Vo fevruari vrednosta na prose~nata penzija (8.879 denari) se zgolemi za 1,0% sporedeno
so prethodniot mesec. Pritoa, sporedeno so januari od prethodnata godina porastot iznesuva
14,7%. Za isplata na penzii, vo ovoj mesec se
potro{eni 2.380,5 milioni denari, {to pretstavuva 49,4% od vkupnite socijalni transferi vo
vladiniot Buxet.
4.5. Vo fevruari 2008 godina se zabeleùva ponatamo{no namaluvawe na aktivnite i
porast na pasivnite kamatni stapki, odnosno
postepeno stesnuvawe na kamatnite margini
na bankite. Prose~nata ponderirana kamatna
stapka na denarskite krediti beleì namaluvawe od 0,1 p.p. na mese~na osnova, a isto tolku
opa|a i kamatnata stapka na deviznite krediti.
Vo fevruari 2008 godina, prose~nite ponderirani kamatni stapki na denarskite i deviznite
krediti iznesuvaat 9,7% i 8,1% soodvetno.
Ponderiranite kamatni stapki na denarskite i
deviznite depoziti beleàt opa|awe od 0,1 p.p.,
i vo fevruari 2008 godina iznesuvaat 5,5% i
2,2%, soodvetno.
Vkupen broj na penzioneri (vo iljadi)
273
272
271
270
269
268
267
II/07
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I/08
Izvor: Fond na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija
Struktura na isplatenite sredstva za socijalna pomo{
Tu|a nega
30,7%
4.6. Vo fevruari 2008 godina, na devizniot
pazar ne se zabeleàni transakcii na NBRM,
odnosno ne se registrirani otkup i proda`ba
na devizi. Sepak, bruto deviznite rezervi
beleàt porast od blizu 3%, i vo fevruari 2008
godina iznesuvaat 2.342 milioni dolari. Porastot na bruto deviznite rezervi delumno ja
Zdravstvena
za{tita
1,8%
Postojana
pari~na
pomo{
7,4%
Izvor: Ministerstvo za trud i socijalna politika
16
Socijalna
pari~na pomo{
60,1%
II
5.2. Brojot na korisnici na socijalna pari~na pomo{ vo januari (posledni raspolo`livi podatoci) iznesuva 61.941 doma}instva,
{to pretstavuva namaluvawe od 0,8% sporedeno so prethodniot mesec.
Prose~ni neto-plati (godi{ni promeni, %)
14
12
10
8
6
Pritoa, za isplata na socijalna pari~na pomo{ se potro{eni 138,1 milioni denari. Za pomo{ po osnov na tu|a nega, vo januari se potro{eni 70,4 milioni denari za 18.227 lica. Kako
korisnici na postojana pari~na pomo{, vo ovoj
mesec se registrirani 5.076 lica i za niv se
potro{eni 16,9 milioni denari, dodeka zdravstvena za{tita koristat 5.226 lica, za {to se
potro{eni okolu 4,2 milioni denari. Vkupnite
isplati za socijalna pomo{ pretstavuvaat 5,3%
od vkupnite realizirani socijalni transferi
na vladiniot Buxet za odnosniot mesec.
4
2
0
I/07
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
Nominalni plati
IX
X
XI
XII
Realni plati
nata nominalna i realna neto plata za 12,0%,
odnosno 3,1%.
Prose~nata neto plata vo januari iznesuva
15.555 denari, {to pretstavuva nezna~itelno
zgolemuvawe sporedeno so prethodniot mesec.
Procentot na nevraboteni koi ne primile plata
postojano se namaluva. Vo januari iznesuva 9,6%,
i e najniska stapka dosega. Sporedeno so istiot
mesec od prethodnata godina ovaa stapka e poniska za 3,9 procentni poeni.
5.3. Vo januari 2008 godina, sporedeno so januari 2007 godina, zabeleàn e porast na prose~-
17
I
BERZANSKI POKAZATELI
Vo januari 2008 godina, na makedonskiot pazar na kapital registrirana e prvata korporativna obvrznica. Do neodamna, na Makedonskata
berza za hartii od vrednost vo ramki na obvrznicite figuriraa samo dràvni obvrznici, iako
pridobikvite za pretprijatijata od ovoj na~in na
finansirawe moàt da se sogledaat od iskustvoto vo svetot, no i vo regionot. Korporativnata
obvrznica e efikasen na~in kompaniite da se
snabdat so potrebnite finansii, a pridonesuva
i kon razdviùvaweto na sekundarniot pazar za
hartii od vrednost. Sepak, makedonskite kompanii seu{te se vozdrùvaat da se vpu{tat vo
novi formi na finansirawe, pa vo izvorite na
sredstva dominiraat bankarskite krediti. Prvata korporativna obvrznica ja izdade ProKredit banka, so {to pridonese za malku poraznovidna ponuda na hartii od vrednost na makedonskiot finansiski pazar. Novite obvrznici imaat rok na dospevawe od tri godini. Tie se kuponski obvrznici, presmetuvaat godi{na kuponska kamata, koja se islatuva polugodi{no. Ovaa
emisija be{e nameneta i otkupena od poznat kupuva~. Obvrznicite se o~ekuva da se najdat na
sekundarniot pazar na hartii od vrednost i da
go razdviàt ovoj segment od pazarot na kapital.
Na Makedonskata berza za hartii od vrednost po~na da se ~uvstvuva zaìvuvawe i pogolema razdviènost. Imeno, vo fevruari moè
se zabeleùva porast na prometot i brojot na
transakciite. MBI-10 po~nuva da se stabilizira, i iako vo fevruari povtorno se zabeleùva
pad, toj e so zna~itelno pomal intenzitet vo odnos na januari.
Recesijata i krizata so hipotekarnite zaemi
vo SAD, politi~kata nestabilnost vo regionot i
momentalnite sostojbi na berzite se pri~ina za
razli~ni predviduvawa od strana na berzanskite analiti~ari. Sepak, se ~ini deka dvièwata na Makedonskata berza za hartii od vrednost ne gi zapla{uvaat stranskite investitori.
Imeno, na Makedonskata berza za hartii od
vrednost se o~ekuva vlez na FMG Funds - silna
svetska grupacija koja upravuva so 30 investicioni fondovi vo pove}e zemji vo svetot. FMG
Funds potpi{a dogovor so edno makedonsko
dru{tvo za upravuvawe so fondovi, so koj se
predviduva FMG da ja zgolemi osnovnata glavnina na dru{tvoto za 30%. Se o~ekuvaat pove}ekratni pridobivki vo forma na novi znaewa, iskustva i novi aktivnosti. Se planiraat
aktivnosti na berzite vo raste~kite ekonomii,
vo koi se gleda golem potencijal za razvoj. Vo
bliska idnina, FMG Funds najavuva i otvorawe
na nov privaten fond koj }e investira na
Makedonskata berza i }e bide upravuvan od
pogore spomenatoto makedonsko dru{tvo za
upravuvawe so privatni fondovi.
Spored nekoi analiti~ari, na pazarot na kapital nabrzo }e se po~uvstvuva nedostig na ponuda na obvrznici i pazarot na obvrznici }e
stane polikviden. Izminatiov period na zati{je na Makedoskata berza se karakterizira{e so
pad na cenite na akciite, namalen promet, pa
dràvnite obvrznici nudea zasolni{te za investitorite koi izbegnuvaa da investiraat vo
akcii vo period koga cenite se dviàt nadolu.
Dràvnite obvrznici se smetaat za najbezbedni
hartii od vrednost bidej}i za niv garantira dràvata. Sepak, porastot na prometot so obvrz-
Na krajot na januari, dve novi brokerski ku}i
dobija dozvoli za rabota, so {to Makedonskata
berza za hartii od vrednost dobi dve novi ~lenki,
a vo fevruari dobi i nov akcioner. Imeno, dru{tvoto Eurositi konsalting dopolnitelno ja zaìvea
Berzata kupuvaj}i 5,3% od nejziniot kapital.
18
na u~estvoto vo akciite i obvrznicite na oficijalniot pazar. Vkupnoto u~estvo na stranskite
investitori vo akciite i obvrznicite na Makedonskata berza, vo januari 2008 godina iznesuva
21,83% i so toa beleì porast od 0,04% na mese~na osnova. Re~isi isto u~estvo se sre}ava vo
fevruari odnosno 21,84% ili mese~en porast od
0,01%.
nicite vo januari 2008 godina ne se povtori vo
naredniot mesec, naprotiv vo fevruari be{e
zabeleàn isklu~itelno nizok promet so obvrznici.
Vo januari 2008 godina, seu{te se ~uvstvuva
vozdrànosta od investirawe i pad na berzanskite pokazateli. Imeno, vkupniot promet ostvaren na Makedonskata berza za hartii od vrednost vo januari 2008 iznesuva 799,7 milioni denari, odnosno registrira pad od 42,7% na mese~na osnova. Po nekolku mese~no opa|awe, vo fevruari 2008 godina, vkupniot promet beleì porast od blizu 68% vo odnos na minatiot mesec i
dostigna 1.343 milioni denari. Pritoa, najgolemo u~estvo ima prometot ostvaren po pat na klasi~no trguvawe, koj iznesuva 891,6 milioni denari i beleì porast od 19,6% na mese~no nivo.
Prose~niot dneven promet vo fevruari 2008
godina iznesuva 42,5 milioni denari i beleì
porast od blizu 35% vo odnos na januari 2008
godina, a zgolemen e i prose~niot dneven broj na
transakcii od 188 vo januari na 230 transakcii
vo fevruari, odnosno za 22,3% vo soodvetniot
period.
Prometot so obvrznicite vo januari 2008 godina iznesuva 122,2 milioni denari, so {to registrira visok porast od 70,4% na mese~no nivo.
Vo fevruari 2008 godina pak, obvrznicite beleàt mese~en pad na prometot od re~isi 67% i
registriran e isklu~itelno nizok promet, od
samo 40,4 milioni denari.
Prometot ostvaren preku klasi~no trguvawe
so akcii, vo januari 2008 godina beleì pad od
blizu 39% i iznesuva 623,4 milioni denari, {to
vsu{nost e glavna pri~ina za padot registriran
vo klasi~noto trguvawe. Vo fevruari 2008 godina, preku klasi~no trguvawe so akcii ostvaren e
promet od 851,2 milioni denari i so toa mese~en
porast od 36,5%.
Re~isi site dràvni obvrznici beleàt porast na cenata, osven obvrznicata za denacionalizacija od {estata emisija. Obvrznicite od
staroto devizno {tedewe, vo fevruari, ostvaruvaat promet od 12,5 milioni denari, a nivnata posledna prose~na cena beleì porast od
89,64% od nominalnata vrednost vo januari na
90,20% vo fevruari. Obvrznicite za denacionalizacija od vtorata i tretata emisija beleàt
pad vo prometot i blag porast vo cenite. Imeno,
prometot na obvrznicite za denacionalizacija
od vtorata emisija iznesuva 2,1 milioni denari,
a cenata beleì porast od 85,10% od nominalnata vrednost vo januari na 86% vo fevruari.
Obvrznicite za denacionalizacija od tretata
Vo januari 2008 godina, se zabeleùva pad na
prometot i brojot na izvr{eni blok transakcii.
Imeno, prometot ostvaren po pat na blok transakcii beleì pad od 82,13% na mese~na osnova
i iznesuva samo 54,2 milioni denari. Vo fevruari 2008 pak, preku dve blok transakcii se
ostvari promet od 451,9 milioni denari, ili
porast na prometot od duri 734% vo odnos na januari.
Vo januari i fevruari 2008 godina, stranskite investitori beleàt blago zgolemuvawe
19
fevruari 2008 godina iznesuva 679,3 milioni
denari. Pritoa najgolemo u~estvo vo prometot na
10-te najlikvidni akcii na oficijalniot pazar
vo fevruari 2008 godina ostvaruvaat ADG Mavrovo Skopje so 111,9 milioni denari, ili u~estvo od 16,46% vo prometot. Makpetrol AD Skopje
i Alkaloid AD Skopje beleàt promet od 96,9 i
83,7 milioni denari ili u~estvo vo prometot na
10-te najlikvidni akcii od 14,26% i 12,32%,
respektivno.
emisija ostvaruvaat promet od 2,6 milioni denari, nivnata cena beleì mase~en porast od
re~isi 1p.p. i dostignuva 85,47% od nominalnata vrednost vo fevruari. Obvrznicite za denacionalizacija od ~etvrtata i pettata emisija, vo
istiot period registriraat porast na cenata od
0,07p.p. i 0,3p.p. respektivno, i dostignuvaat
85% i 84,80% od nominalnata vrednost. Prometot na obvrznicite za denacionalizacija od
{estata emisija iznesuva 5,5 milioni denari, a
nivnata prose~na cena vo fevruari iznesuva
84,71% od nominalnata vrednost. Na pazarot na
kapital se registrira nova obvrznica - korporativnata obvrznica na Prokredit banka Skopje,
koja vo januari i fevruari 2008 godina beleì
cena od 101,20%, a prometot iznesuva re~isi 77
milioni denari vo januari i 1,9 milioni denari
vo fevruari.
Vo fevruari 2008 godina, ADG Mavrovo
Skopje beleì najgolem porast na cenata na akciite od 31,15% na mese~no nivo i dostignuva
cena od 2.407,99 denari. Potoa, Komercijalna
banka AD Skopje i Stopanska banka AD Bitola
beleàt mese~en porast na cenite od 5,93% i
3,61% i vo fevruari dostignuvaat cena od
6.841,71 i 10.360,94 denari, soodvetno.
Vo januari 2008 godina, indikatorot na cenovnite dvièwa na Makedonskata berza za
hartii od vrednost - Makedonskiot Berzanski
Indeks (MBI-10) registrira opa|awe od 8,19%
na mese~no nivo i iznesuva 7.106,99 indeksni
poeni. Vo fevruari 2008 godina prodolùva padot na MBI-10, no so pomal intenzitet vo odnos
na januari. Imeno, vo fevruari 2008, MBI-10
opa|a za 0,72% na mese~na osnova i beleì
7.056,08 indeksni poeni.
Najgolemo opa|awe na prose~nata cena na akciite zabeleùva Makstil AD Skopje, koja vo
fevruari 2008 godina opadna za 10,48% i iznesuva 482 denari. Teteks AD Skopje i R@ Uslugi
AD Skopje beleàt prose~na cena od 3.746 i 954
denari i so toa registriraat mese~en pad od
9,73% i 7,75%, soodvetno.
Pokazatelite za kotiranite dru{tva od
MBI-10 vo fevruari 2008 godina pokaùvaat
namaleno u~estvo na stranskite investitori vo
kapitalot na ovie dru{tva (osven vo Beton AD
Skopje). Makstil AD Skopje ve}e podolg period
ima najgolemo u~estvo na stranski investitori
vo sopstveni~ka struktura od 80,70%, no se registrira opa|awe na nivnotot u~estvo od 0,34%
vo odnos na januari. Kaj Komercijalna banka AD
Skopje i Ohridska banka AD Ohrid isto taka se
registrira malo namaluvawe na u~estvoto na
stranskiot kapital vo fevruari, no sepak kaj
ovie akcionerski dru{tva se zabeleùva visoko
u~estvo na stranskite investitori, od 78,46% i
59,31%, soodvetno.
Od aspekt na strukturata na prometot po pazarni segmenti, vo januari 2008 godina dominira oficijalniot pazar so 71,88%, potoa redovniot pazar so 21,35%, a najmalo u~estvo vo prometot imaat blok transakciite, samo 6,77%. Vo
fevruari pak, povtorno vo prometot najgolemo
u~estvo ima oficijalniot pazar so 53,43%. Ovoj
mesec blok transakciite beleàt pogolemo
u~estvo vo prometot odnosno 33,66%, dodeka na
redovniot pazar se realizira 12,94% od prometot. Dràvniot segment ne beleì u~estvo vo
prometot vo ovoj period.
Vkupniot promet na 10-te akcii so najgolemo
u~estvo vo prometot na oficijalniot pazar na
Makedonskata berza za hartii od vrednost vo
Paralelno so padot na indikatorot na cenovnite dvièwa MBI-10, opa|awe beleì i
20
kapitalizacija na akciite vo fevruari ostvaruva blizu 265 milijardi denari, ili pad od
0,99% na mese~no nivo, dodeka pazarnata kapitalizacija na obvrznicite raste za 1,71% i iznesuva 20,8 milijardi denari.
pazarnata kapitalizacija. Vo januari 2008 godina, vkupnata pazarna kapitalizacija opadna za
6,81% na mese~na osnova i iznesuva 288 milijardi denari. Vo fevruari pak, pazarnata kapitalizacija beleì mese~en pad od 0,80%, i so
toa iznesuva 285,7 milijardi denari. Pazarnata
BERZANSKI POKAZATELI
januari 2007
fevruari 2007
% promena
KLASI^NO TRGUVAWE
745.571.698
891.626.915
19,59%
AKCII
623.417.636
851.189.131
36,54%
OBVRZNICI
122.154.062
40.437.784
-66,90%
PROSEÊN DNEVE PROMET (denari)
35.503.414
42.458.425
34,95%
188
230
22,33%
54.172.511
451.866.940
734,13%
-
-
-
799.744.209
1.343.493.855
67,99%
3.942
4.826
22,43%
5
2
-60,00%
PROMET (denari)
PROSEÊN DNEVEN BROJ NA TRANSAKCII
BLOK TRANSAKCII
JAVNI BERZANSKI AUKCII
VKUPNO
BROJ NA TRANSAKCII
KLASI^NO TRGUVAWE
BLOK TRANSAKCII
JAVNI BERZANSKI AUKCII
-
-
-
3.947
4.828
22,32%
PAZARNA KAPITALIZACIJA NA AKCII
267.580.974.901
264.932.502.593
-0,99%
BERZANSKA KOTACIJA-AKCII
105.659.196.935
104.103.393.449
-1,47%
PAZAR NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
161.921.777.966
160.829.109.144
-0,67%
PAZARNA KAPITALIZACIJA NA OBVRZNICI
20.434.776.336
20.784.105.229
1,71%
VKUPNO PAZARNA KAPITALIZACIJA
288.015.751.236
285.716.607.822
-0,80%
MBI-10
7.106,99
7.056,08
-0,72%
MBID
7.817,78
7.667,50
-1,92%
OMB
105,56
105,86
0,28%
BROJ NA KOTIRANI DRU[TVA
38
38
-
BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE
21
21
-
VKUPNO
PAZARNA KAPITALIZACIJA (denari)
21
DEPOZITI NA NASELENIETO
I NA PRETPRIJATIJATA KAJ BANKITE
Depoziti na Pretprijatijata
Depoziti na pravni i fizi~ki lica
Vo tekot na januari, bankite plasiraa sredstva i
kaj naselenieto i kaj pretprijatijata, pri {to plasmanite kaj naselenieto imaat pozna~aen pridones za
porastot na vkupnite krediti na bankite vo januari
2008 godina. Od strukturen aspekt plasmanite kaj
naselenieto ja zadrùvat visokata godi{na stapka
na rast vo januari 2008 godina (56%, nasproti godi{niot rast na plasmanite kaj pretprijatijata od 31%).
Vo po~etokot na 2008 godina prodolì tendencijata na zgolemuvawe na depozitite na naselenieto. Taka, vo januari 2008 godina tie iznesuvaat
95.492 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe za 1,9% vo odnos na prethodniot mesec, odnosno, zna~itelen porast od 30,27% na godi{na osnova.
Zgolemuvaweto glavno se dolì na porastot na
denarski depoziti. Depozitite po viduvawe na
naselenieto ostvarija blago namaluvawe za 0,69%,
dodeka oro~enite depoziti se zgolemija za 3,31%.
Fondot za Osiguruvawe na depozitite vr{i
obes{tetuvawe samo na depozitite na fizi~kite
Vo fevruari 2008 godina depozitite na naselenieto iznesuvaat 96.449 milioni denari, {to vo
odnos na prethodniot mesec pretstavuva zgolemuvawe od 1%, odnosno, so pozna~ajno zgolemuvawe od
29,26% na godi{na osnova. Dokolku gi analizirame
depozitite spored ro~nost, }e konstatirame deka
kaj depozitite po viduvawe ima namaluvawe od
1,62%, odnosno na godi{na osnova zgolemuvawe za
7,34%, dodeka oro~enite depoziti se zgolemeni za
2,49%, a na godi{na osnova za 45,69%. Gledano po
valuti, denarskite depoziti iznesuvat 43.121 milioni denari, so godi{no zgolemuvawe od 52,08%.
lica kaj bankite i {tedilnicite
Od vkupno presmetanata obvrska za obes{tetuvawe (4 banki i 3 {tedelnici) vo iznos od 1.493 milion denari, do 29.02.2008 godina Fondot za osiguruvawe na depoziti isplatil obes{tetuvawe vo iznos 96 milioni denari. Zaklu~no so fevruari 2008
godina, Fondot isplatil 71,16% od vkupno presmetanata obvrska za obes{tetuvawe. Odnosot na vkupnite sredstva so koi raspolaga Fondot i vkupnite
depoziti na fizi~ki lica vo bankite iznesuva
2,93%.
Sostojba na depozitite na fizi~ki lica kaj bankite i {tedilnicite
100.000
90.000
80.000
(vo 000 den.)
70.000
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
02.2007
03.2007
04.2007
05.2007
06.2007
07.2007
22
08.2007
09.2007
10.2007
11.2007
12.2007
01.2008
02.2008
BRUTO NADVORE[EN DOLG
Bruto nadvore{niot dolg1) na Republika Makedonija vo 2007 godina e zgolemen za 8,6% vo odnos na
2006 godina, kako rezultat na porastot na dolgot vo
bankarskiot sektor i ostanatite sektori. Bruto nadvore{niot dolg vo 2007 godina iznesuva{e 48,3% od
Bruto doma{niot proizvod (BDP), nasproti (50,5%)
vo 2006 godina.
Ro~nata struktura na neto dolgot e relativno
povolna, so ogled deka obvrskite na dràvata se
dolgoro~ni, a sredstvata na monetarnata vlast vo
najgolem del se kratkoro~ni i likvidni. Obvrskite
na bankarskiot sektor vo pogolem del se dolgoro~ni,
dodeka valutite i depozitite so koi raspolagaat se
kratkoro~no plasirani.
Vo dràvniot sektor bruto nadvore{niot dolg
beleì namaluvawe za 14,7%, kako rezultat na
predvremenata otplata na del od dolgot. Namaluvawe na dolgot od 16,9% e zabeleàn po osnov na dolgoro~ni zaemi i po osnov na obvrznici za 4,6%, dodeka kratkoro~niot dolg e zgolemen. Vo bankarskiot
sektor bruto nadvore{niot dolg e zgolemen za 43,7%.
Porast e registriran kaj dolgoro~niot dolg od
37,6%, od koj najgolem del proizleguva od porastot
na dolgot po osnov na zaemi. Kratkoro~niot dolg vo
bankarskiot sektor e zgolemen za 52,9%, poradi porastot na dolgot po osnov na valuti i depoziti. Vo
ostanatite sektori (nebankarski finansiski posrednici, nefinansiski trgovski dru{tva, doma}instva i neprofitni institucii) bruto nadvore{niot
dolg e zgolemen za 23,8%, poradi zgolemuvawe na
kratkoro~niot dolg za 42,3%, dodeka dolgoro~niot
dolg vo ostanatite sektori e re~isi na isto nivo kako i vo 2006 godina. Zaemite vo 2007 godina se zgolemeni za 33,5%, pred se, kako rezultat na porastot na
obvrskite kon direktnite investitori.
Vo 2007 godina, kaj bruto nadvore{niot dolg se
zabeleàni strukturni pomestuvawa vo sporedba so
prethodnata godina, pri {to se namaluva u~estvoto
na dolgot vo dràvniot sektor, a se zgolemuva vo
bankarskiot sektor i kaj ostanatite sektori. Dominantno u~estvo ima nadvore{nata zadolènost na
ostanatite sektori (vo najgolem del na nefinansiskite trgovski dru{tva) od 35,9% vo vkupno bruto
nadvore{niot dolg. Nadvore{nata zadolènost na
dràvniot sektor opfa}a 33,6% od vkupniot bruto
nadvore{niot dolg, nasproti 42,7% vo 2006 godina.
Vkupnata nadvore{na zadolènost na bankarskiot
sektor u~estvuva so 14,3% vo vkupniot bruto nadvore{en dolg, i vo najgolem del e determinirana od
koristeni dolgoro~ni zaemi i obvrski na depoziti
na nerezidenti. Vo vrska so nadvore{nata zadolènost na monetarnata vlast (NBRM), koja vo celost
proizleguva od koristeni krediti od Me|unarodniot
monetaren fond, vo 2007 godina e izvr{eno celosno
predvremeno ispla}awe na dolgot.
Bruto nadvore{nite pobaruvawa3) se zgolemeni za
10,5% vo odnos na 2006 godina. Namaluvawe beleàt
pobaruvawata na bankarskiot sektor za 3%, a zgolemuvawe od 37,2% beleàt pobaruvawata vo ostanatite sektori, kako i monetarnata vlast za 8,9%.
Neto nadvore{niot dolg2) na Republika Makedonija na krajot na 2007 godina iznesuva{e 30,4 milioni evra, {to pretstavuva namaluvawe od 55% vo odnos na 2006 godina.
1) Spored preporakite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za na~inot na presmetuvawe i prezentirawe na dolgot, bruto nadvore{niot dolg pretstavuva
sostojba na site idni obvrski na rezidentite kon nerezidentite, {to vklu~uva obvrski po glavnina, dostasani neplateni obvrski po glavnina i kamata, kako
i presmetana zadocneta kamata, nezavisno od vidot na instrumentot i ro~nosta.
2) Neto nadvore{niot dolg e definiran kako razlika pome|u sostojbata na bruto nadvore{niot dolg i bruto nadvore{nite pobaruvawa.
3) Bruto nadvore{nite pobaruvawa se sostojba na site tekovni i bezuslovni pobaruvawa po osnov na dol`ni~ki instrumenti koi gi imaat rezidentite od
nerezidenti.
23
24
JAVEN DOLG
! Namaluvawe na vkupniot javen dolg - Vkupni-
! Primaren pazar na dràvni hartii od vred-
ot javen dolg na Republika Makedonija soglasno
Nacionalnata metodologija (spored koja ne se
vklu~uva dolgot na Narodna banka na Republika
Makedonija), vo fevruari 2008 godina se namali
za 40,9 milioni evra, odnosno za 2,6% sporedeno so dekemvri 2007 godina. Nadvore{niot javen
dolg vo dekemvri 2007 godina iznesuva{e
1.027,9 milioni evra i beleì konstantno opa|awe, {to se dolì na redovnoto dostasuvawe
na kreditite, taka {to na krajot na fevruari
2008 godina iznesuva{e 1.019,9 milioni evra,
dodeka vnatre{niot javen dolg, isto taka se namali za 32,9 milioni evra i zaklu~no fevruari
2008 godina iznesuva{e 522,7 milioni evra.
nost - na prvata aukcija na 3-mese~ni DHV vo
januari be{e ponuden iznos od 800 milioni denari, a pobaruva~ka iznesuva{e 1.140 milioni
denari, dodeka na poslednata aukcijata na 3mese~ni DHV vo istiot mesec be{e ponuden
iznos od 872 milioni denari, a pobaruva~kata
iznesuva{e 1.191 milioni denari. Na aukcijata
na 6-mese~nite DHV bea ponudeni 300 milioni
denari, a pobaruva~ka iznesuva{e 314,42 milioni denari. Vo istiot mesec se odrà i aukcija na 12-mese~ni DHV, pri {to be{e ponuden
iznos od 150 milioni denari a pobaruva~kata go
dostigna nivoto od 72 milioni denari.
vo milioni EUR
dekemvri 2007
januari 2008
fevruari 2008
1.027,9
1.026,0
1.019,9
877,2
877,9
876,1
0,0
0,0
0,0
Javni pretprijatija
150,6
148,1
143,8
Vnatre{en javen dolg
555,6
546,1
522,7
Dolg na op{ta Vlada
552,8
542,0
518,5
Centralna banka (blagajni~ki zapisi)
344,3
352,7
363,4
2,8
4,1
4,2
1.583,5
1.572,0
1.242,6
Vkupen javen dolg % od prose~en BDP
29,0
26,3
25,8
Vkupen javen dolg kako % od prose~en izvoz
74,6
56,0
55,0
1.430,0
1.419,9
1.394,6
Dolg na op{ta Vlada % od prose~en BDP
26,2
23,8
23,4
Dolg na op{ta Vlada kako % prose~en izvoz
67,4
50,6
49,7
1.927,8
1.924,7
1.906,0
35,3
32,2
31,9
Nadvore{en javen dolg
Dolg na op{ta Vlada
Centralna banka
Javni pretprijatija
Vkupen javen dolg - Zakon za javen dolg
Dolg na op{ta Vlada
Vkupen javen dolg spored GFS metodologija*
Vkupen javen dolg % od prose~en BDP
*Spored GFS metodologijata, osven dolgot na op{ta Vlada i dolgot na javnite pretprijatija se vklu~uva i dolgot na Centralna banka
25
milioni denari
Pobaruva~ka i realizacija na aukciite na DHV januari - fevruari 2008
1200
1100
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
3m 08.01
6m 08.01
3m 22.01
Pobaruva~ka
12m 22.01
3m 05.02
6m 05.02
3m 19.02
1,5
1,4
1,3
1,2
1,1
1
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
Bid to cover ratio
Realizacija
ro~nosti koi bea realizirani vo ovoj period (3 i 6
mese~ni dràvni zapisi), pobaruva~kata e pogolema vo odnos na ponudeniot iznos.
- na prvata aukcija na 3-mese~ni DHV vo fevruari be{e ponuden iznos od 622 milioni denari,
a pobaruva~kata iznesuva{e 875,06 milioni denari, dodeka na poslednata aukcija vo istiot mesec
be{e ponuden iznos od 672 milioni denari, pri
{to pobaruva~kata go dostigna nivoto od 845,20
milioni denari. Kaj 6-mese~nite DHV na aukcijata
koja be{e realizirana vo fevruari, be{e ponuden
iznos od 200 milioni denari, a pobaruva~kata koja
be{e postignata iznesuva{e 251,65 milioni denari. Vo tekot na mesec fevruari se odrà i aukcija
na 2-godi{na dràvna obvrznica, so oznaka
DO2008/01-0210, koja se odrà na 21.02.2008 godina, i kako rezultat na nezainteresiranost na stranata na pobaruva~kata, istata ne se realizira{e.
Vo tekot na januari i fevruari, prose~nata
ponderirana kamatna stapka kaj 3-mese~nite dràvni hartii od vrednost (DHV) beleì trend na
stabilizacija so blago namaluvawe vo odnos na
prethodnite dva meseci. Prose~nata ponderirana
kamatna stapka vo tekot na januari iznesuva{e
5,10%, dodeka vo tekot na fevruari na aukcijata
odràna na 05.02.2008 godina se realizira{e ponderirana kamatna stapka od 5,04%, koja na aukcijata odràna na 19.02.2008 godina iznesuva{e
5,06%. Ponderiranata kamatna stapka na 6-mese~nite DHV, vo januari iznesuva{e 5,37%, a vo fevruari istata se namali na nivo od 5,27%. Kaj 12mese~nite DHV, ponderiranata kamatna stapka na
aukcijata odràna vo januari iznesuva{e 5,68%.
Vo januari i fevruari, so isklu~ok na aukcijata na 12-mese~ni dràvni zapisi, koga ponudeniot
iznos e pogolem od pobaruva~kata, kaj ostanatite
%
Ponderirani kamatni stapki postignati na aukciite na DHV
9
8,5
8
7,5
7
6,5
6
5,5
5
4,5
4
3,5
fev 2007
mar 2007
apr 2007
maj 2007
jun 2007
3m
jul 2007
6m
avg 2007
sep 2007
12m
2g
26
okt 2007
3g
noe 2007
dek 2007
jan 2008
2,6
2,4
2,2
2
1,8
1,6
1,4
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0
fev 2008
Na aukcijata na 2-godi{nata DHV, koja se odrà vo
fevruari, se sprovede tender so iznosi i be{e ponudena kuponskata kamatna stapka od 6,25%.
861,14 iljadi evra, a vkupniot promet na trguvawe
so strukturnite obvrznici iznesuva 736,64 iljadi
evra ili 45 milioni denari. Prose~niot prinos do
dostasuvawe go dostignuva nivoto od 7,21%.
Dokolku se napravi sporedbena analiza na
dvièwata na kamatnite stapki na DHV na po~etokot od 2007 vo odnos na po~etokot na 2008 godina, istite beleàt trend na kontinuirano namaluvawe. Ilustrativno, prose~nata ponderirana kamatna stapka na 3-mese~nite dràvni zapisi postignata na aukciite vo fevruari 2007 godina iznesuva{e 6,37% dodeka pak, istata postignata na
aukciite vo fevruari 2008 godina e namalena za
1,32 procentni poeni. Kaj 6-mese~nite dràvni
zapisi ponderiranata kamatna stapka vo fevruari
2007 iznesuva{e 6,78% i vo tekot na godinata dostigna namaluvawe od 1,51 procentni poeni. Trendot na dvièwe na kamatnite stapki e identi~en i
kaj ostanatite ro~nosti na DHV.
Vkupniot obem na trguvawe na Makedonskata
berza so strukturni obvrznici vo fevruari iznesuva{e 731,50 iljadi evra, a vkupniot promet na
strukturnite obvrznici iznesuva 628,80 iljadi evra ili 38,55 milioni denari. Prose~niot prinos
do dostasuvawe zabeleùva nivo od 7,11%.
Vo fevruari obemot na trguvawe so strukturni
obvrznici e pomal za 129 milioni evra vo odnos na
obemot na trguvawe vo januari, a isto taka i promet na trguvawe so strukturnite obvrznici e pomal za 107 milioni evra vo odnos na januari. Prinosot do dostasuvawe vo fevruari e pomal za 0,09
procentni poeni sporedeno so istiot vo fevruari.
U~estvoto na stranskite investitori na Makedonskata berza kaj obvrznicite vo fevruari iznesuva
8,38%, {to pretstavuva nezna~itelno namaluvawe
vo odnos na januari koga istoto iznesuva 8,39%.
! Na me|unarodniot pazar na kapital se trguva i so
Evroobvrznicata koja R. Makedonija ja izdade na
8.12.2005 godina. Ponudenata cena na Evroobvrznicata vo 2007 godina se dviì vo granicite od
93,85% do 99,56% a, sredoro~niot swap raspon
od 44,78 bazi~ni poeni do 88,12 bazi~ni poeni.
Vo 2007 godina, prose~nata ponudenata cena e
96,67%, a prose~niot sredoro~en swap raspon
iznesuva 58,88 bazi~ni poeni.
! Sekundaren pazar na dràvni hartii od vred-
nost- Na pazarot preku {alter kaj dràvnite
zapisi (DZ) vo period januari-fevruari 2008
godina, e zabeleàno nezna~itelno trguvawe,
odnosno se izvr{i samo edna transakcija so 3mese~ni DZ vo nominalen iznos od 1 milion denari, so prose~na cena od 99,6748 i prose~en
prinos do dostasuvawe od 4,35%. Dodeka pak, kaj
dràvnite obvrznici (DO) vo gorenavedeniot
period ne se ostvareni transakcii.
Na Makedonskata berza vo tekot na januari se
trguva{e so strukturni obvrznici so vkupen obem od
100,00
99,00
90,00
98,00
80,00
97,00
70,00
96,00
60,00
95,00
50,00
94,00
40,00
93,00
30,00
92,00
20,00
91,00
10,00
%
100,00
90,00
jan 2007
0,00
mar 2007
maj 2007
Ponudena cena
jul 2007
sep 2007
noe 2007
Srednoro~en swap raspon
Izvor: Citigroup-Bloomberg
1) Prometot na trguvawe se dobiva so mnoèwe na ostvarenata cena i obemot (nominalnata vrednost) na hartijata od vrednost.
27
jan 2008
(bps)
Cena na trguvawe na Evroobvrznicata na R.M
MAKROEKONOMSKI TRENDOVI
VO ÊTVRTIOT KVARTAL OD 2007 GODINA
Vo K-4-2007, realniot rast na BDP iznesuva{e 5,1% vo odnos na istiot kvartal od 2006 godina i pretstavuva zabrzuvawe na rastot postignat
vo K-2-2007 (4,2%) i K-3-2007 (4,2%), no namaluvawe vo odnos na zna~ajniot rast postignat vo K1-2007 (6,8%). Najgolem porast zabeleàa sektorite trgovija na golemo i malo (15,6%) i soobra}aj
i vrski (11,3%), a vo celost, sektorot uslugi zabeleà najgolem porast (4,1%). Pad e zabeleàn vo
zemjodelstvoto (-11,1%) kako posledica na su{ata
{to preovladuva{e vo prethodnite kvartali od
godinata i kako rezultat na raste~kite ceni na
hranata i energensite.
Grafik 1. Stapki na sektorski rast na BDP
5
4
3
2
1
0
-1
-2
Zemjodelstvo
Industrija
Grade`ni{tvo
Uslugi
Grafik 2. Pridones kon rastot - rashodna strana na BDP
Gledano od rashodnata strana, vo K-4-2007,
finalnata potro{uva~ka zabeleà nominalen
rast od 15,6%, bruto-investiciite od 51,9%, izvozot od 23,5%, a uvozot od 34,5%. Nominalniot
pridones na finalnata potro{uva~ka vo rastot e
14%, koe nivo e najvisoko vo odnos na prethodnite
kvartali; pridonesot na bruto-investiciite se
zgolemi i iznesuva{e 4,13%, a i trgovskoto saldo
ima{e negativen pridones od -4,1%. Iako vrednostite se nominalni i se povisoki poradi akceleriraweto na inflacijata kon krajot na godinata, sepak komponentite na rastot zabeleùvaat i
intenziviran realen porast vo odnos na prethodnite kvartali.
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
-5%
-10%
-15%
K-1-2007
Finalna potro{uva~ka
K-2
Bruto investicii
K-3
K-4
Izvoz
Uvoz
M2; kamaten diferencijal (ponderirana aktivna
kamatna stapka na komercijalntie banki minus
primarna stapka); i uvoz na sredstva za rabota i
sredstva za reprodukcija. Vode~kiot kompoziten
indeks vo ~etvrtiot kvartal od 2007 godina porasna za 5,04 indeksni poeni vo odnos na prethodniot kvartal, i za 26,3 indeksni poeni vo odnos na
istiot kvartal od 2006 godina. Posledovatelen
porast kaj indeksot se zabeleùva od po~etokot na
2004 godina, od koga postoi presmetan podatok za
istiot, no porastot e izrazito intenziven od
Vode~kiot kompoziten indeks za Republika
Makedonija, MakLead, go so~inuvaat osum vode~ki
indikatori za ekonomskiot ciklus, i toa: prose~na
plata vo prerabotuva~ka industrija; prose~en broj
lica - korisnici za pari~en nadomest; ocenka na
proizvoditelite za snabdenosta na proizvodstvoto so novi nara~ki; indeks na dogovoreni grade`ni
raboti; berzanski indeks MBI-10; ponuda na pari,
28
po~etokot na 2006 godina. Vode~kiot difuzen indeks, koj go meri udelot na komponentite na vode~kiot indeks {to ostvarile porast, vo tretiot
kvartal od 2007 godina zabeleà pozitivni dvièwa kaj 3/4 od komponentite i vo odnos na istiot
kvartal od 2006 ne zabeleùva zna~ajna promena.
Difuzniot indeks go vklu~uva standardizaciskiot
faktor koj ja stabilizira varijabilnosta na sekoja komponenta na kompozitniot indeks, pa ottuka
ima desezonira~ko vlijanie vrz seriite.
Grafik 3. Vode~ki i koincidenten indeks i indeks na BDP
(desezoniran)
165
145
125
105
Vode~ki indeks
Vrz osnova na vrednostite na vode~kiot kompoziten i difuzen indeks, vo sredinata na 2008
godina moè da se o~ekuva zabrzuvawe na ekonomskata aktivnost, pri {to ekonomijata }e ostane vo
zonata na intenziviran rast (vidi Grafik 3).
BDP_sa index
2007/04
2007/03
2007/02
2007/01
2006/04
2006/03
2006/02
2006/01
2005/04
2005/03
2005/02
2005/01
2004/04
2004/03
2004/02
2004/01
85
Koincidenten indeks
stapka; zaemi na pretprijatija; odnos na potro{uva~ki krediti i dohod; i indeks na potro{uva~ki
ceni za uslugi. Zaostanuva~kiot kompoziten indeks vo ~etvrtiot kvartal od 2007 godina porasna
za 0,6 indeksni poeni vo odnos na prethodniot
kvartal, i za 2,6 indeksni poeni vo odnos na istiot
kvartal od 2006 godina (vidi Grafik 4). Zaostanuva~kiot difuzen indeks, vo ~etvrtiot kvartal
od 2007 godina zabeleà pozitivni dvièwa kaj
85,7% od komponentite na zaostanuva~kiot indeks
i vo odnos na istiot kvartal od 2006 zabeleà
zna~itelen porast, so istovremen zna~aen porast
na prose~nata vrednost koja iznesuva 75% za 2007
godina.
Koincidentniot kompoziten indeks na Republika Makedonija, MakCoin, go so~inuvaat: brojot na
vraboteni vo nezemjodelskite sektori; prose~nata
mese~na neto plata; indeksot na industrisko proizvodstvo; i dohodot vo trgovskiot sektor. Koincidentniot kompoziten indeks vo ~etvrtiot kvartal od 2007 godina porasna za 1,3 indeksni poeni
vo odnos na prethodniot kvartal, i za 3,2 indeksni
poeni vo odnos na istiot kvartal od 2006 godina.
Posledovatelen porast kaj indeksot se zabeleùva vo kontinuitet od po~etokot na 2004 godina i toj
rast tesno go sledi porastot na BDP (vidi grafikon 3)1. Koincidentniot difuzen indeks, vo ~etvrtiot kvartal od 2007 godina zabeleà pozitivni
dvièwa kaj 87,5%od komponentite na koincidentniot indeks i vo odnos na istiot kvartal od
2006 zabeleùva blag pad, no prose~nata vrednost
vo 2007 godina vo odnos na istata od 2006 zabeleùva porast.
Grafik 4. Zaostanuva~ki kompoziten indeks
120
115
110
105
100
95
90
85
2004/01
Zaostanuva~kiot kompoziten indeks na Republika Makedonija, MakLag, go so~inuvaat: prose~no
vremetraewe na nevrabotenosta; odnos zalihi/proda`ba vo proizvodstvo i trgovija; tro{ok na
trudot po edinica proizvod; primarna kamatna
2004/03
2005/01
2005/03
Zaostanuva~ki indeks
2006/01
2006/03
2007/01
BDP_sa index
Odnosot na vode~kiot i zaostanuva~kiot
indeks e vo postojan porast vo celokupniot period
1) Za podetalna empiriska analiza vidi kaj: Petreski, M. (2008) Indikativen linearen model za presmetka na mo}ta na prognozirawe na MakLead vode~kiot
kompoziten indeks na Republika Makedonija. Bilten na Ministerstvoto za finansii, 11-12, 2007, str.55-63.
29
2007/03
na nabquduvawe. Celta na ovoj odnos e da gi predvidi presvrtnite to~ki, odnosno najvisokite i najniskite to~ki na ekonomskata aktivnost. Pad na
ovoj odnos signalizira zna~ajno zgolemuvawe na
tro{ocite za vodewe biznis, {to se slu~uvaat podocna vo vreme na ekspanzija, i se pretstaveni so
zaostanuva~kiot indeks. Ovoj odnos e zna~aen od
aspekt na toa deka im prethodi na presvrtnite
to~ki, odnosno go signalizira ili "predviduva#
nivnoto nastanuvawe. Vo slu~ajot na Republika
Makedonija, pointenzivno zgolemuvawe na ovoj pokazatel se zabeleùva po~nuvaj}i od 2006 godina,
koja moè da se zeme kako aproksimativna presvrtna to~ka vo ekonomijata, imaj}i predvid deka
prose~nata vrednost na pokazatelot vo periodot
pred toa e edinica. Vo ~etvrtiot kvartal ovoj od-
Grafik 5. Odnos na vode~kiot i zaostanuva~kiot indeks
1.50
1.40
1.30
1.20
1.10
1.00
0.90
2004/01
2004/03
2005/01
2005/03
2006/01
2006/03
2007/01
nos e 1,45, {to sugerira deka vode~kiot indeks e
za okolu 45% povisok od zaostanuva~kiot indeks i
sugerira na zajaknata ekonomska aktivnost vo idnina.
30
2007/03
EFEKTI OD RABOTEWETO
NA VTORIOT PENZISKI STOLB
! Vtoriot stolb pretstavuva zadolìtelno
Vo 2000 godina, se postavija zakonskite temeli na reformata na penziskiot sistem za
sozdavawe na trostolben penziski sistem.
Pod vlijanie na demografskite faktori vo
Republika Makedonija i po{iroko vo svetot,
se javuva problemot na stareewe na naselenieto i kako rezultat na toa doa|a do zgolemuvawe na brojot na staro naselenie vo vkupnoto naselenie. Postepenata konvergencija na
brojot na penzioneri i brojot na osigurenici
koi pla}aat pridonesi vodi kon neodr`livost na principot na generaciska solidarnost
na dolg rok, vo koj penziite se ispla}aat od
pridonesite na tekovnite osigurenici (pay as
you go). Reformata na penziskiot sistem ima i
ekonomski aspekt, bidej}i so nea se izbegnuva
porast na stapkata na pridones od platite i
namaluvaweto na neto platite na vrabotenite. Glavnata cel na reformata e da se obezbedi siguren prihod od penzija na penzionerite,
bez da se zgolemi tovarot vrz osigurenicite
so porast na stapkata na pridonesi.
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. Vtoriot stolb go formiraat dva privatni penziski fondovi so koi upravuvaat
dru{tva za upravuvawe so penziski fondovi, pri {to osigurenicite moàt da izberat
vo koj od niv }e se osiguraat. Vo vtoriot
stolb se uplatuvaat 7,42% od bruto platata
na osigurenicite, odnosno 35% od zadolìtelnite pridonesi za penzisko osiguruvawe.
! Tretiot stolb pretstavuva dobrovolno ka-
pitalno finansirano penzisko osiguruvawe. Ovoj stolb seu{te ne e formiran, no vo
tek e sozdavawe na zakonska regulativa so
{to bi se definirale konkretnite aspekti
od ovaa oblast.
Vo ramki na reformata osnovana e Agencija
za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. Nejzinata funkcija e vr{ewe supervizija na dru{tvata za upravuvawe
so penziski fondovi, samite penziski fondovi, ~uvarite na imot1, stranskite menaxeri so
osnovna cel da obezbedi pravilno funkcionirawe na penziskiot sistem i za{tita na interesite na osigurenicite vo privatnite penziski fondovi.
Reformata na penziskiot sistem predviduva formirawe na tri stolba:
! Prviot stolb go pretstvuva zadolìtelnoto
penzisko i invalidsko osiguruvawe. Toj
funkcionira na principot na generaciska
solidarnost i so nego upravuva Fondot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija (PIOM). Vo prviot stolb se upla}a
65% od pridonesite za penzisko osiguruvawe.
Penziskite fondovi se otvoreni fondovi,
nemaat status na pravno lice, a sopstvenici
se ~lenovite, pri {to individualnite sopstveni~ki prava proizleguvaat od sredstvata
na nivnite smetki.
1) Predvideno e ulogata na ~uvar na imot vo prvite 5 godini da ja vr{i Narodnata Banka na Republika Makedonija, no vo idnina ovaa uloga treba
da ja prevzemat privatnite banki.
31
Funkcijata ~uvar na imot vo prvite pet godini ja vr{i Narodna Banka na Republika Makedonija, koja gi ~uva sredstvata na penziskiot fond na posebna smetka od smetkata na
dru{tvoto za upravuvawe so penziski fondovi.
nari. KB Prv otvoren penziski fond pak, registrira nad 110 milioni denari, odnosno porast od 30,5% vo odnos na septemvri. Naplatenite nadomestoci na ovoj fond vo dekemvri
2007 iznesuvaat 9,5 milioni denari.
Grafik 1. Pridonesi na osigurenicite
vo 2007 godina
Podatocite zboruvaat deka na krajot na
2007 godina, privatnite penziski fondovi beleàt 162.653 osigurenici, od koi 63.714 se
dobrovolni2, a 98.939 zadolìtelni3. Vo odnos
na tretiot kvartal od 2007 godina, vkupniot
broj na osigurenici vo ~etvrtiot kvartal beleì porast od 6,4%, pritoa 1,4% iznesuva
porastot na brojot na dobrovolni osigurenici,
a 9,9% porastot na brojot na zadolìtelnite
osigurenici.
Pridonesi na osigurenicite vo vtoriot stolb
250,0
230,0
210,0
190,0
170,0
150,0
130,0
110,0
90,0
70,0
50,0
Po fondovi, penziskiot fond - Nov Penziski Fond, na krajot na dekemvri 2007 godina, registrira 28.998 dobrovolni osigurenici
i 47.909 zadolìtelni, ili 76.907 vkupno. Vo
odnos na tretiot kvartal, ovoj penziski fond
beleì porast od 6,2% na vkupniot broj na
osigurenici, pri {to dobrovolnite se zgolemile za 1,3%, a zadolìtelnite za 9,5%.
01.07 02.07
03.07
04.07
05.07
06.07
07.07
08.07
09.07
10.07
11.07
Pridonesi vo NPF (milioni den.)
Pridonesi vo KB Prv (milioni den.)
Vkupno pridonesi (milioni den.)
Sredstvata od ~lenovite (osigurenicite)
vo penziskite fondovi se investiraat vo hartii od vrednost, i toa:
Penziskiot fond - KB Prv otvoren penziski fond, na krajot na ~etvrtiot kvartal beleì vkupno 85.746 osigurenici, od koi 34.716 se
dobrovolni, a 51.030 zadolìtelni. Na kvartalno nivo, se registrira porast na vkupniot
broj na osigurenici na ovoj fond od 6,6%. Pri
toa, brojot na dobrovolni osigurenici beleì
porast od 1,5%, dodeka zadolìtenite osigurenici beleàt porast od 10,3%.
- Akcii od stranski izdava~i;
- Obvrznici od stranski izdava~i;
- Investiciski fondovi od stranski
izdava~i;
- Kratkoro~ni hartii od stranski izdava~i;
- Akcii od doma{ni izdava~i;
Osigurenicite vo privatnite pezniski
fondovi upla}aat pridonesi i nadomestoci
na mese~na osnova (vidi Grafik 1). Vo dekemvri 2007, Nov Penziski Fond registrira blizu
91 milioni denari od pridonesi, {to pretstavuva porast od 31,3% vo odnos na septemvri. Nadomestocite koi gi naplatuva ovoj
fond, vo dekemvri iznesuvaat 7,8 milioni de-
- Obvrznici od doma{ni izdava~i;
- Investiciski fondovi od doma{ni izdava~i
- Kratkoro~ni hartii od doma{ni izdava~i.
Pokraj vo hartii od vrednost moè da se
investiraat i vo drugi sredstva soglasno
2) Vraboteni po prv pat pred 1 januari 2003
3) Vraboteni po prv pat po 1 januari 2003
32
12.07
Zakonot za zadolìtelno kapitalno penzisko
osiguruvawe, i pritoa osvaruvaat odreden
prinos. Taka, od po~etokot na 20064 godina do
krajot na tretiot kvartal 2007 godina, Nov
Penziski Fond beleì prose~en prinos od
8,47%. Vo ovoj period, KB Prv otvoren penziski fond registrira prose~en prinos od 8,68%.
Dokolku presekot se napravi na krajot na 2007
godina, prose~niot prinos na Nov Penziski
Fond za periodot 1.1.2006-31.12.2007 iznesuva 7,48%, dodeka za istiot period KB Prv otvoren penziski fond beleì prose~en prinos
od 7,38%.
Grafik 2. Struktura na investiciite
Struktura na investiciite
18,5%
2,7%
59,8%
18,9%
Obvrznici od doma{ni izdava~i
Akcii od stranski izdava~i
Akcii od doma{ni izdava~i
Depoziti
Vo Republika Makedonija ve}e uspe{no
funkcionira reformiraniot penziski sistem
so dva stolba. Za razlika od prethodniot sistem so eden stolb finansiran na PAYG osnova, reformiraniot penziski sistem ima dva
stolba pri {to prviot stolb e komponenta koja
funcionira na PAYG principot, dodeka vtoriot stolb e nova kapitalno finansirana
komponenta koja vo sistemot so eden stolb ne
postoe{e. Reformata na penziskiot sistem ne
zapira tuka, pretstoi razvoj na Tretiot stolb,
na dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, a izvesen e i vlez na novi
privatni penziski fondovi vo Vtoriot stolb,
so {to dopolnitelno bi se razdviìl pazarot.
Dru{tvata za upravuvawe so penziski
fondovi gi investiraat sredstvata sobrani
vo penziskite fondovi, no pritoa imaat odredeni ograni~uvawa vo izborot na instrumentite vo koi vloùvaat. Na krajot na dekemvri
2007 godina, najgolem del od sredstvata na
fondovite duri 59,8% se investirani vo obvrznici od doma{ni izdava~i, potoa vo akcii
od doma{ni izdava~i se investirani 18,9%,
vo depoziti se investirani 18,5% i vo akcii
od stranski izdava~i 2,7% (vidi Grafik 2).
Pomal del od sredstvata se investirani vo
investiciski fondovi od stranski izdava~i
(0,2%), pari~ni sredstva (0,01%) i pobaruvawa (0,01%).
4) Na 31.12.2005 godina zavr{i za~lenuvaweto na dobrovolnite ~lenovi, taka {to vo tekot na 2006 i 2007 godina se odviva za~lenuvaweto na
zadloìtelni ~lenovi.
33
34
AKTUELNI VESTI
Na potpi{uvaweto na dogovorot prisustvuvaa
premierot na Republika Makedonija Nikola Gruevski, vicepremierot zadolèn za obrazovanie i
zemjodelstvo @ivko Jankulovski, direktorot na
Institutot za proizvodstvo pri Univerzitetot
"Kembrix# Piter Templeton, rektorot na Univerzitetot Sv."Kiril i Metodij# \or|i Martinovski i
dekanot na Ma{inskiot fakultet - Skopje, Milan
]osevski.
UNIVERZITETOT "KEMBRIX# ]E OBUÛVA
MAKEDONSKI STUDENTI ZA IDNI
MENAXERI VO PROIZVODNI KOMPANII
Ma{inskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv.
Kiril i Metodij# i Institutot za proizvodstvo pri
Univerzitetot "Kembrix# potpi{aa dogovor za sorabotka.
Dogovorot predviduva postdiplomski studii za
makedonski studenti za Industriski inovacii,
pretpriemni{tvo i menaxment pod pokrovitelstvo
na Univerzitetot "Kembrix# koi treba da gi podgotvat idnite lideri na proizvodnite kompanii za
nivno uspe{no vodstvo i spravuvawe so pogolemata konkurencija.
Premierot Gruevski izjavi deka tokmu inovativnosta, kreativnosta i umstvenata sila na Republika Makedonija }e bidat glavnoto oru`je vo
bitkite koi i pretstojat na dràvata. So osnovawe
na ovie studii, kako {to re~e, }e se sozdadat idealni uslovi Republika Makedonija da bide predvodnik na industriski inovacii, pretpriemni{tvo
i menaxment vo Jugoisto~na Evropa, kako i {ansa za
podobruvawe na konkurentnosta i privlekuvawe
stranski investicii.
- Toa se bitkite vo erata na globalizacijata,
digitalizacijata, informati~kite tehnologii i
globalnata mobilnost. Edinstveniot resurs vo
ovaa borba }e bide znaeweto, osobeno specijaliziranoto i primenetoto znaewe, koe se steknuva na
ovoj fakultet. Ma{inskite inèneri koi diplomiraat vo poslednite godini steknuvaat i menaxerski sposobnosti i pretpriema~ki duh, {to gi pravi
u{te pokonkurentni, kako na doma{niot, taka i na
svetskiot pazar - re~e premierot Gruevski.
Voedno, dogovorot opfa}a i zgolemuvawe na
kapacitetite na Ma{inskiot fakultet vo Skopje za
natamo{no samostojno razvivawe alatki i tehniki
koi }e im pomognat na proizvodnite kompanii da se
razvivaat so podobruvawe na nivnite strategii,
sposobnost i produktivnost.
Toj istakna deka so ovoj dogovor }e se razvie i
implemetira disciplinirana, akademska i
35
grad od Bugarija i Severoisto~niot, Isto~niot i
Jugoisto~niot region vo Makedonija.
prakti~na programa koja }e ovozmoì produkcija na
znaewe i ve{tini koi }e go poddràt razvojot na
proizvodniot sektor vo Republika Makedonija.
Kako {to dodade premierot, ovaa sorabotka e vo
celosna soglasnost so prioritetite na Vladata za
privlekuvawe na renomirani stranski univerziteti vo na{ata dràva, kako del od programata za
kvalitetno obrazovanie, poddr{ka na procesot na
privlekuvawe na stranski investicii i zabrzan
ekonomski razvoj.
Vo ovoj Proekt moè da u~estvuvaat, op{tini,
nevladini organizacii, asocijacii na op{tini, me|uop{tinski organizacii za sorabotka i drugi organizacii od grani~niot region.
JAVNOTO PRIVATNO PARTNERSTVO ]E GI
PODOBRI USLUGITE ZA GRA|ANITE
Profesorot Templeton istakna deka celi na
sorabotkata se da se poddrì razvojot i rastot na
proizvodstvoto i srodnite industrii preku nadgraduvawe na znaeweto i sposobnostite na kadarot. Kako {to poso~i, treba da se razmisluva
dolgoro~no za planiraniot razvoj na proizvodstvoto.
Op{tinite o~ekuvaat noviot Zakon za koncesii
i drugi vidovi javni privatni partnerstva, donesen
vo januari godinava, da im pomogne vo sproveduvaweto na nadle`nostite i vo obezbeduvaweto kvalitetni uslugi za gra|anite.
ZAPO^NUVA PROGRAMATA ZA
PREKUGRANI^NA SORABOTKA SO
BUGARIJA
Programata za prekugrani~na sorabotka pome|u
Bugarija i Makedonija za periodot 2007-2013 se
otvori vo ]ustendil, kade se odrà i prviot sostanok na Komitetot za nabquduvawe.
Novata Programa }e obezbedi mo`nost za poddr{ka i razvoj na ve}e vostanovenoto partnerstvo
so sozdavawe na novi i zapo~nuvawe na vzaemni
inicijativi i praktiki.
- O~ekuvame deka so ovoj Zakon }e se re{at pogolemiot broj problemi, posebno vo delot na decentralizacijata - re~e izvr{niot direktor na
Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava
(ZELS) Du{ica Peri{i} na konferencijata za javno
privatno partnerstvo vo Stopanskata komora na
Makedonija.
Buxetot na ovaa Programa do 2009 godina e 7,75
milioni evra od koi 6,59 milioni se od Evropskiot
fond za regionalen razvoj i Instrumentot za pretpristapna pomo{, a 1,16 milioni evra e preku samofinansirawe od dvete zemji.
Miroslav Trajanovski, konsultant koj u~estvuval vo kreiraweto na zakonskata ramka, re~e deka
novoto re{enie konkretno definira kako privatniot partner da sorabotuva so javniot sektor.
Prioritetni to~ki na Programata se ekonomska
sorabotka, socijalno zbliùvawe, podobruvawe na
kvalitetot na ìvotot i tehni~ka sorabotka.
- Postojat dva modeli na javno privatno partnerstvo. Prviot e t.n. koncesiski i ovozmoùva odredena javna usluga {to se izvr{uvala na lokalno
Spored Programata, prekugrani~na sorabotka
}e se ostvari so oblastite ]ustendil i Blagoev-
36
godinata. Novinata se odnesuva na site trgovski
dru{tva {to izvr{uvaat stopanska dejnost, osven
bankarska, finansiska, osiguritelna i dejnost od
oblasta na zabavnite i igrite na sre}a.
ili centralno nivo, preku soodvetna procedura da
mu se dade na privaten partner, koj potoa go prezema rizikot za zdelkata. Ako se pravi avtopat, na
primer, a privatniot partner gi gradi naplatnite
rampi, toj }e go sobira prihodot od niv, so {to
prakti~no si ja vra}a investicijata - objasni Trajanovski.
So mali biznisi se zanimavaat 40% od vkupniot broj trgovski dru{tva. Malite biznisi treba da
se prijavat vo UJP vo Registarot na trgovski
dru{tva za godi{en danok na vkupen prihod. Od
Upravata istaknuvaat deka osnovnite pridobivki
od novata dano~na merka }e bidat poednostavuvawe i skratuvawe na dano~nite proceduri. Istovremeno, vakviot na~in }e zna~i i poefikasno sledewe na rizi~nite obvrznici.
Vo vtoriot, britanski model na javno privatni
partnerstvo, javnata usluga i natamu ja vr{i centralnata ili lokalnata vlast, no privatniot partner e dolèn da dade poddr{ka preku izgradba na
objekti. So toa ne zavr{uva negovata obvrska, zatoa
{to vo period od 20 ili 30 godini, zavisno na kolku
e sklu~en dogovorot, toj treba da gi odrùva objektite. Profitot, pak, {to go zema, e definiran
prethodno i stoi, isto taka, vo dogovorot.
PET MILIONI EVRA KREDIT ZA MALI I ZA
SREDNI PRETPRIJATIJA
Za da spre~at kakvi bilo malverzacii, dodade
Trajanovski, zdelka me|u javniot i privatniot
partner ne smee da se sklu~i bez objavuvawe tender.
Evropskata banka za obnova i razvoj, preku TTK
banka, odobri kreditna linija od pet milioni evra
za finansirawe i razvoj na mali i sredni pretprijatija vo na{ata zemja. Ova na stopanstvenici i
biznismeni im go soop{ti Adrijano Semen, me|unaroden bankarski ekspert i konsultant od italijanskata EUREKNA, so sedi{te vo Skopje.
- Vo evropskite pretpristapni fondovi pari za
ovaa namena ima, no nedostigaat proekti. Predvidenite sredstva }e propadnat ako ne se iskoristat
vo periodot za koga se dadeni - predupredija sovetnicite za EU vo Stopanskata komora.
Kreditnata linija ima cel da im pomogne na
privatnite inicijativi preku koi }e se obezbedi
pobrz ekonomski razvoj na zemjata i istovremeno }e
se pridonese za otvorawe novi rabotni mesta. Vo
TTK banka od minatata godina e akcioner i Evropskata banka za obnova i razvoj, koja se vbrojuva
vo grupata sredni banki vo zemjata, no so kompleten
bankarski servis preku koj opsluùva pove}e od
35.000 klienti.
MALITE BIZNISI ]E PLA]AAT DANOK
NA PRIHOD
Sopstvenicite na malite biznisi ~ij {to godi{en prihod ne
nadminuva 50.000 evra }e pla}aat
danok na prihod od 1,5%.
Ova e predvideno so najnovite
izmeni na Zakonot za danokot na
dobivka, a }e vaì i za raboteweto
vo 2007 godina. Namesto dosega{niot pokompliciran na~in na presmetka i pla}awe na danokot na dobivka, tie }e pla}aat samo danok na
vkupniot prihod i toa na krajot na
POTPI[AN DOGOVOR ZA VZAEMNA
ZA[TITA NA INVESTCIITE
Unapreduvawe na sorabotkata me|u Republika
Makedonija i Kuvajt i privlekuvawe na stranski
investicii, be{e celta na dogovorot koj go potpi{aa ministerot za finansii d-r Trajko Slaveski i
ambasadorot na Kuvajt N.E. Abdulah Al Duwaikik.
37
diteli na eolska energija }e moàt polesno da gi
ispolnat potrebnite uslovi i da se vklu~at vo
elektroenergetskiot sistem na dràvata.
Kako {to ocenija ministerot Slaveski i ambasadorot Duwaikik so potpi{uvaweto na dogovorot se
sozdava pravna osnova i prv ~ekor vo privlekuvaweto investicii od zainteresiranite kuvajtski
investitori vo Makedonija. Potpi{uvaweto na ovoj
dogovor e vo nasoka na pravnata za{tita na investiciite. So odredbite na ovoj dogovor, dvete dogovorni strani se obvrzuvaat deka na investiciite
napraveni od investitori na drugata dogovorna
strana }e im dodelat tretman koj ne e pomalku povolen od tretmanot {to im se dava na investiciite
na sopstvenite investitori. Ovoj dogovor go regulira i na~inot na re{avawe na eventualni nastanati sporovi me|u investitor i dogovorna strana
ili sporovi me|u dve dogovorni strani. Dogovorot
}e vaì za period od dvaeset godini.
- Na ovoj na~in kodifikuvana e i pravno regulirana ramkata za izgradba i rabota na veterni
elektrani vo Makedonija. Po izrabotkata na upatstvoto jasno }e se znae koi dokumenti se potrebni
za sekoj zainteresiran investitor, da moè da gi
izvadi dokolku saka da se zanimava so proizvodstvo na veterna energija.
Proizvedenoto koli~estvo energija prvo }e se
nudi na doma{niot elektroenergetski sistem, a
dokolku nema interes }e se ponudi nadvor od dràvata.
"EUROINS# DOBI DOZVOLA ZA VLEZ VO
"MAKO[PED OSIGURUVAWE#
MAKEDONIJA ]E OBEZBEDUVA STRUJA
PREKU VETERNICI
Bugarskata kompanija "Euroins in{urens grup#,
}erka na osiguritelniot holding "Eurohold Bugarija#, dobi dozvola od Ministerstvoto za finansii
za prezemawe na "Mako{ped osiguruvawe#. Spored
soop{tenieto na "Euroins in{urens grup#, postignata e zdelka vredna 7,3 milioni evra za kupuvawe
na "Mako{ped osiguruvawe#, odnosno bugarskata
kompanija kupi 83,25% od akciite na ova makedonsko osiguritelno dru{tvo.
Ministerstvoto za ekonomija vo sorabotka so
Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe,
kako i Regulatornata komisija za energetika, treba
da izgotvat upatstvo za izgradba na veterni elektrani vo Makedonija.
- Kupuvaweto na osiguritelnata kompanija
pretstavuva prva investicija na na{iot holding vo
Makedonija. Se predviduva vo slednata etapa
grinfild-investicija vo lizing-kompanija, koja }e
bide integrirana so osiguritelnata, a {to }e bide
po primerot na modelite vo Bugarija i vo Romanija
- se veli vo soop{tenieto.
40 ILJADI MAKEDONSKI JAGNIWA ]E
ODAT NA EVROPSKIOT PAZAR
- So toa - izjavi vladiniot portparol Ivica
Bocevski - }e se olesni postapkata za izgradba na
veternici vo zemjava i zainteresiranite proizvo-
Gorni Polog od Gostivar, dvete strumi~ki, bitolskata, prilepskata klanica Klaneks i kavada-
38
govina (58,5%) i Crna Gora (55,9% bodovi). Idealen prodava~ bi bil onoj koj bi gi poznaval proizvodite i bi pozdravuval kako Hrvatot, bi gi prepoznaval èlbite kako Makedonecot, bi gi nudel
proizvodite kako Kosovarot, a bi se zablagodaruval na doverbata kako Slovenecot. Cel na anketata bile avtosaloni, banki, maloproda`ni mesta,
benzinski pumpi, supermarketi i proda`ni punktovi na telekomunikaciski kompanii.
re~kata Serta, planiraat ovaa godina za vreme na
veligdenskite praznici na tradicionalnite pazari da izvezat okolu 40 iljadi jagniwa odnosno 1.643
toni jagne{ko meso. Najgolemi interesenti za makedonskoto jagne se Italijancite, Grcite i Germancite.
Isplatata za otkupenite jagniwa po vladina
odluka i godinava }e odi po sistemot gotovina na
raka. Slednata godina, soglasno noviot Zakon za
platen promet, isplatata isklu~itelno }e se vr{i
preku li~nite transakcioni smetki na sto~arite.
SITE KOTIRANI KOMPANII ]E
OBJAVUVAAT CELOSNI FINANSISKI
IZVE[TAI
Makedonija vo poslednite pet godini izvezla
1.535.788 jagniwa ili okolu 307.157 godi{no, od koi
vo prosek godi{no se zarabotuvaat 12,5 milioni
evra.
Komisijata za hartii od vrednost dade soglasnost na izmenite i dopolnuvawata na Pravilata za
kotacija na Makedonskata berza.
Spored izmenite na pravilata, osven ~etirite
superkotirani kompanii Beton, Invest banka, Komercijalna banka i Toplifikacija otsega, i ostanatite trieset i ~etiri kotirani dru{tva }e moraat da objavuvaat celosni konsolidirani revidirani finansiski izve{tai i toa: Revizorsko mislewe, Bilans na sostojba, Bilans na uspeh, Izve{taj
za pari~nite tekovi, Izve{taj za promenite vo kapitalot i Bele{ki kon finansiskite izve{tai.
Ovaa obvrska dru{tvata se dol`ni da ja ispolnuvaat vo rok od 30 dena po usvojuvaweto od Sobranieto na akcioneri. Preku objavuvawe na celosni
konsolidirani revidirani finansiski izve{tai
}e se zgolemi transparentnosta, a investitorite }e
imaat pove}e informacii za dru{tvata.
MAKEDONIJA VTORA VO REGIONOT PO
KVALITETOT NA USLUGITE VO PRODAVNICI
Makedonija go zazema vtoroto mesto vo regionot
po kvalitetot na uslugite {to eden kupuva~ gi dobiva na proda`nite mesta.
Ova se naveduva vo tajnoto istraùvawe
"Mystery Shopping Day#, sprovedeno od agencijata
"Herakleja#, koe {to be{e prezentirano vo Zagreb.
Istraùvaweto e sprovedeno vrz baza na tajni kupuva~i koi posetile po 850 trgovski objekti vo sekoja, dràva proizlezena od porane{na Jugoslavija. Ocenuvaweto se odvivalo vo pet kategorii, pozdrav od prodava~ot, procenuvawe na potrebite na
kupuva~ot, poznavawe na proizvodot, nudewe na
dopolnitelen proizvod i izrazuvawe blagodarnost
za posetata na proda`noto mesto.
DEN NA DRVOTO - "ZASADI JA
SVOJATA IDNINA!#
Pritoa Makedonskiot prodava~ ubedlivo go zazema vode~koto mesto vo kategorijata procenuvawe
na èlbite na kupuva~ot.
Nad dva miliona drvca ili onolku kolku {to
Republika Makedonija ima ìteli, zasadija makedonskite gra|ani vo ramkite na golemata gra|anska
akcija "Den na drvoto-Zasadi ja svojata idnina#.
Drva se nasadeni na 57 lokacii niz dràvata koi
minatata godina bea zafateni od poàr.
Vrz baza na zbirna ocenka, Hrvatska go zazema
prvoto mesto so osvoeni 70,7% od maksimalnite
bodovi, pred Makedonija (68,9%), Kosovo (67,9%),
Srbija (66,5%), Slovenija (63,7%), Bosna i Herce-
39
- Klasterot za ruralen razvoj za svoja prva zada~a }e ima izrabotka na lokalen akcionen turisti~ki plan za op{tinite Drugovo i Vrane{tica, koi
imaat odli~ni uslovi za razvoj na selskiot turizam - izjavi Sa{a Dukovski.
Ovaa gra|anska inicijativa be{e poddràna od
Vladata koja ovoj den go proglasi za neraboten, potoa od ZELS, Makedonskiot zelen centar, JP "Makedonski {umi#, Diplomatskiot kor vo dràvava i
site nevladini organizacii.
Turisti~kata komora na Makedonija }e sorabotuva i so Sojuzot na stopanski komori na Republika
Makedonija.
GRANIT ]E GRADI AVTOPAT VO UKRAINA
Makedonskata grade`na kompanija Granit objavi deka prevzemala rabota vo Ukraina, odnosno izgradba i rekonstrukcija na avtopatot M 06 Kievôp. Vrednosta na zdelkata e 53,4 milioni evra.
Ovaa grade`na kompanija minatata godina ja zavr{i so 28% rast na profitot, odnosno neto dobivkata dostigna vrednost od 5,5 milioni evra.
Inicijativniot odbor e sostaven od makedonski javni li~nosti, a vo akcijata bea vklu~eni 9.000
stru~ni lica, preku 200 iljadi gra|ani, 30-tina
gradovi i preku 20 op{tini.
FORMIRANA TURISTI^KA KOMORA
NA MAKEDONIJA
Vo prisustvo na 70-ina pretstavnici na pravni
subjekti od oblasta na turizmot be{e formirana
Turisti~ka komora na Makedonija.
Komorata ima za zada~a da se griì za razvoj i
promocija na celokupnata turisti~ka ponuda vo zemjava, da go istraùva i zgolemuva turisti~kiot pazar
i da sorabotuva so nacionalnite turisti~ki organizacii vo drugite zemji, so cel za ramnopravno vklu~uvawe vo me|unarodnite turisti~ki promotivni
proekti i kampawi. Spored zborovite na pretsedatelot na Zdruènieto za ruralen razvoj "Izvor# od
op{tina Drugovo, koj stana ramnopraven ~len na Komorata, nivna osnovna cel }e bide turizmot da stane
prepoznatliv brend vo Republika Makedonija.
Vo ramki na Komorata formirani se klasteri, a
za pretsedatel e izbran turisti~kiot rabotnik
Miodrag Atanasievski od Skopje.
40
"LUKOIL# OTVORI NOVI
BENZINSKI PUMPI
EDUKATIVEN PROEKT NA
DISTRIBUTIVNATA KOMPANIJA EVN VO
OSNOVNITE UÎLI[TA
"Lukoil# otvori dve benzinski pumpi vo Skopje
i vo [tip, so {to brojkata na benzinski stanici na
ovaa kompanija vo zemjava dostigna {est.
Proektot na distributivnata kompanija EVNMakedonija "U~ili{en servis# ve}e pet meseci uspe{no se sproveduva vo osnovnite u~ili{ta niz
dràvata. Dosega se poseteni 60 u~ili{ta, a do
krajot na u~ebnata godina menaxerite na EVN }e
posetat u{te triesetina osmoletki, informiraat
od Kompanijata.
Na predavawata decata od treto i ~etvrto oddelenie imaat mo`nost da ~ujat ne{to pove}e za
energetskite poimi, za zna~eweto na strujata i kako treba da se {tedi elektri~nata energija. Proektot }e se odviva i vo slednite ~etiri godini i }e
gi opfati site osnovni u~ili{ta vo zemjava.
"SWEED MILK# ]E GI EDUCIRA FARMERITE
DA RABOTAT EVROPSKI
- Se nadevam deka do krajot na godinata }e uspeeme da ja pu{time i petnaesettata benzinska
stanica vo zemjava. Zadovolni sme so biznis-ambientot i so odnosot na Vladata sprema nas. Gradime
objekti kade {to na lu|eto }e im bide udobno da
pominat, da nato~at kvalitetno gorivo i da se odmorat. ]e prodolìme so pozasileno tempo da rabotime na realizacija na programata za otvorawe
40 benzinski vo Makedonija - izjavi direktorot na
"Lukoil# - Makedonija, Andrej Mihajlovi~ Kuku, na
otvoraweto na benzinskata pumpa na ul. "Prvomajska# vo Skopje. Vrednosta na objektot {to se prostira na povr{ina od 2.500 kvadratni metri iznesuva nad milion evra. ]e raboti 24 ~asa i }e se prodavaat site vidovi goriva, a naskoro i Evro 5.
"Lukoil# naskoro }e po~ne da gradi benzinski vo
Strumica, u{te edna vo Skopje i vo Veles.
Pedesetina farmeri od Makedonija }e zaminat
na petdneven prestoj vo [vedska zaradi edukacija
i zapoznavawe so standardite na sto~arskoto proizvodstvo vo taa zemja. Krajniot efekt od taa akcija, koja prvpat se organizira vo zemjava, treba da
bide pottiknuvawe na primenata na evropskite
standardi vo proizvodstvo na mleko na makedonskite farmi. Posetata e vo organizacija na {vedskata Federacija na farmeri, vo sorabotka so
"S-farm# i "Sweed milk Makedonija#.
- Kompanijata so edukativnata tura saka da
pottikne primena na evropski standardi vo proizvodstvo na mleko na makedonskite farmi. Mnogu
polesno i poefektivno e prakti~no da se primenat
iskustvata {to funkcioniraat, a toa e najdobro
ako tie se iskusat. ]e bideme pozadovolni ako iskustvoto od [vedska se implementira i vo Makedonija - veli Dragi \or|ievski, menaxer za otkup so
mleko na "Sweed milk Makedonija#.
MAKEDONSKO-BUGARSKA INVESTICIJA OD
10 MILIONI EVRA
Vo Skopje se stavija temelite na biznis centarot "Megi#, koj }e se protega na 10.000 metri kvadratni.
41
- Planirame otkup na zelen~uk {to }e go plasirame ne samo na hrvatskiot pazar, tuku i po{iroko vo Evropa, kade imame na{i proda`ni punktovi.
Pred startot na Agroberzata }e otkupuvame zelka,
kompir, domati, piperki, krastavici i drugo, {to
prakti~no }e zna~i proben period pred po~etokot
na najavenata organizirana forma na plasman na
kompletnoto gradinarsko proizvodstvo od ovoj region. Strumica navistina ima kvalitetno proizvodstvo. Me|utoa strumi~kite proizvoditeli ne se
dovolno podgotveni, osobeno za nastap na stranskite pazari. Na{a zada~a e da go podigneme ovoj
kvalitet na u{te povisoko nivo, {to vo sekoj pogled }e odgovara na evropskite standardi - istaknuvaat pretstavnicite na "Agrokor#.
Zad ovoj proekt stoi makedonsko - bugarskata
kompanija "Media investment#. 51% e bugarski kapital na pove}e kompanii, zdruèni vo "Holding#, a
so 49% kako makedonski koinvestitor e biznismenot Zore Temelkovski.
Spored investitorite, ovoj nov biznis centar
}e bide prv {to }e se realizira po evropski standardi. Izgradbata treba da zavr{i za edna godina.
- Investitorite se dviàt niz na{ata dràva
i treba ~as poskoro administracijata da ovozmoì
lesno vleguvawe so evropski principi. Ovaa investicija }e bide, predviduvame, okolu 10 milioni
evra. Zad ovaa firma stoi isklu~ivo "Medija investmen#, a koristi i doma{ni bankarski potencijali, za 50% od investicijata - izjavi Zore Temelkovski, koinvestitor na proektot Biznis centar
"Megi#.
Spored najavite, izgradbata na otkupno-distributivniot centar vo Strumica }e zapo~ne vo tekot na narednite meseci, a kako {to se o~ekuva toj
}e bide daden vo upotreba pred po~etokot na narednata proizvodna sezona. Dotoga{ "Agrokor# }e
bide prisuten vo Strumi~ko i }e nastojuva da go otkupi ona {to }e gi zadovoli potrebite na nivnite
komintenti. Najavite za pogolem otkup na zelen~ukot predizvikaa golem interes kaj strumi~kite
zemjodelci, {to rezultira so nivnata podgotvenost
sezonava da go zgolemat ranogradinarskoto proizvodstvo najmalku za 30%
"AGROKOR# ]E GO ZGOLEMI
PROIZVODSTVOTO NA ZELENÛK
VO MAKEDONIJA
Dodeka se podgotvuva izgradbata na noviot otkupno-distributiven centar vo Strumica, odnosno
prvata Agroberza vo Makedonija, za koja }e bidat
investirani okolu 15 milioni evra, pretstavnici
VITAMINKA ZA 7% GO ZGOLEMI IZVOZOT
VO 2007
Vitaminka lani ostvari vkupen izvoz vo vrednost od okolu osum milioni evra, a vo prvite tri
meseci ovaa godina izvezeni se proizvodi vo iznos
od dva milioni evra, velat od marketing sektorot
na kompanijata.
Novina vo raboteweto na Vitaminka e toa {to
preku Programata Business2Business (B2B), kompanii od zemjata i od stranstvo moàt da ostvarat
Internet kontakt so sektorot za izvoz vo fabrikata i na toj na~in da napravat nara~ka. Stanuva zbor
za nov modul za izvoz, koj e postaven na web stranicata na prehranbenata kompanija.
na hrvatskata firma "Agrokor# gi analiziraat sostojbite vo strumi~kiot region, kade se dogovaraat
so proizvoditelite za mo`nite koli~ini na zelen~uk {to }e bidat otkupeni vo ovaa sezona.
42
botka so stranski kompanii, no interesot e mal veli Goran Kokaroski od marketing sektorot vo
Vitaminka.
- Toa zna~i deka site zainteresirani kompanii
na nazna~enite sajtovi na koi e prijavena kompanijata moàt da apliciraat so sopstvena nara~ka,
koja potoa }e bide dostavena do na{ata izvozna
slu`ba. Potoa nie kontaktirame so kompaniite i gi
precizirame detalite za koli~inata, cenite i uslovite za dostavuvawe na proizvodite. Ova ne e
novina vo Makedonija, no mnogu malku se praktikuva. Na ovoj na~in realno moè da se ostvari sora-
Vitaminka 40% od svoeto godi{no proizvodstvo go plasira na stranskite pazari od koi najprisutna e vo dràvite od porane{na Jugoslavija, Albanija, Bugarija, Avstrija, Germanija, [vajcarija,
Avstralija i drugi.
43
44
VESTI OD REGIONOT
TANGELMANN GROUP ]E VLO@UVA 250
MILIONI EVRA VO BUGARIJA DO
2011 GODINA
"NOKIA# OTVORI FABRIKA
VO ROMANIJA
Germanskiot trgovski lanec Plus, od sostavot
na Tangelmann Group, planira do 2011 godina vo
Bugarija da sozdade silen maloprodaèn lanec.
Pretstavnici na germanskata kompanija objavija
deka na po~etokot na 2009 godina, planiraat da
izgradat golem logisti~ki centar vo blizina na
Sofija i da otvorat 30 prodavnici vo Bugarija.
Vo periodot od 2008 do 2011 godina vo Bugarija
treba da se otvorat 150 prodavnici od trgovskiot
lanec Plus, a vkupnata investicija vo naredniot
trigodi{en period se procenuva na 250 milioni
evra.
Najgolemiot proizvoditel na mobilni telefoni vo svetot na finskata kompanija "Nokia#
otvori fabrika vo Romanija, pri {to se o~ekuva
investicijata da dostigne vrednost od 200 milioni evra i da bidat otvoreni 15.000 novi rabotni
mesta.
- "Pristignuvaweto na "Nokia# tuka e va`no
ne samo za regionot na Klu`, tuku i za cela Romanija#, istakna pretsedatelot na okru`niot sovet
Marius Nikoara.
"Nokia# be{e predmet na kritika i sporovi,
poradi odlukata da ja zatvori fabrikata vo germanskiot grad Bohum i proizvodstvoto da go prefrli vo Romanija.
Momentalno vo Bugarija glavni trgovski lanci
se Fantastico, Familia, CBA, Piccadilly i "345#, kako i
me|unarodnite kompanii kako {to se Metro,
Kaufland, Billa i Hit. So rabota vo Bugarija planira
da zapo~ne i germanskiot diskonten lanec Lidl.
Vo prvata faza vo fabrikata na "Nokia# vo
@uku }e rabotat 500 lica, a do krajot na godinata se o~ekuva nivniot broj da se zgolemi na 1.200
lica. Fabrikata }e proizveduva mobilni telefoni za Evropa, Bliskiot Istok i Afrika.
IMLEK ]E INVESTIRA 10 MILIONI
EVRA ZA UNAPREDUVAWE
NA PROIZVODSTVOTO
Spored agencijata "Blumberg#, razvojot na industriskiot park "Nokia# }e zavisi od investiciite, {to romanskata administracija }e gi napravi vo lokalnata infrastruktura.
Srpskata kompanijata za proizvodstvo na
mleko i mle~ni proizvodi Imlek planira ovaa
godina da investira 10 milini evra vo unapreduvawe na proizvodstvoto na mleko. Kako {to istaknuva generalniot direktor na Imlek, Slobodan Petrovi}, parite }e bidat investirani vo
obnova na pogonite, opremata za molzewe i
Celiot industriski park, sozdaden od "Nokia#
i nejzinite kooperanti, }e dovede do otvorawe na
15.000 novi rabotni mesta.
45
opremata za proizvodstvo na hrana, potsetuvaj}i
deka vo poslednite tri godini kompanijata investirala 40 milioni evra vo unapreduvawe na
kvalitetot i obemot na proizvodstvo.
Petrovi} objasni deka investicijata ne e
zavr{ena, a nejzinata cel e da se podigne kvalitetot na mlekoto, odnosno deka oznakata ekstra
klasa ne nosi samo 60% tuku 90% od otkupenoto
mleko, a takov kvalitet e potreben za da moè
mlekoto da se izvezuva vo Evropskata unija.
Do sega HACCP sertifikat imaat devet kooperanti na Imlek, a vo podgotovka za dobivawe na
standardi se u{te okolu 200 farmi. Spored negovite zborovi, Imlek vo momentov prerabotuva okolu 9% pove}e mleko vo odnos na minatata godina.
izmot, ~ii nameri se Crna Gora da bide elitna
turisti~ka destinacija#.
Mank vo Tivat, vo podocnata faza }e izgradi
u{te eden hotel od visoka kategorija vklu~uvaj}i
i apartmani. Proektot Porto Montenegro, na lokacijata na porane{noto tivatsko voeno brodogradili{te Arsenal, pred s¢, predviduva gradba
na megajahti no, i brojni drugi turisti~ki sodrìni.
Od svetskite imiwa vo Crna Gora, ve}e e prisuten "Aman Resorts#, koj {to letovo }e go otvori
renoviraniot hotel Milo~er, a vo narednata godina i Sveti Stefan. Aman }e izgradi i celosno
nov hotel na Krali~ina plaà.
SLOVENIJA GI OTVARA VRATITE ZA
RABOTNICI KOI NE SE OD EU
Minatata godina bile preraboteni okolu 300
milioni litri mleko, a ovaa godina se o~ekuva
prerabotka na okolu 325 litri, dodava Petrovi}.
Minatata godina Imlek stana sopstvenik na
IMB. Sopstvenik na "Imlek# e holandskata grupacija "Danube fuds#.
TIVAT ]E DOBIE HOTEL "FOUR SEASONS#
Kanadskiot biznismen Piter Mank vo Tivat,
vo sostav na proektot Porto Montenegro, }e gradi
hotel od lanecot "Four seasons#
Mank izvesti deka crnogorskata Vlada predvide kapacitetot na ovoj eliten hotel, ~ija gradba treba da po~ne na esen, da bide so najmalku 300
ili pove}e kreveti, a koga objektot }e bide gotov
vo 2010 godina, }e bide prviot hotel od toj lanec
na mediteranot.
"Four seasons#, so koi Mank ve}e go dogovori
biznisot, e osnovan vo 1960 godina i e eden od vode~kite svetski lanci prepoznatlivi po najgolemite standardi vo turizmot. Prisutni se na site
kontinenti, poseduvaat 75 hoteli, a najbliskiot
hotel vo momentov se nao|a vo Budimpe{ta.
Vo Vladata velat deka najavata za izgradba
na toj hotel "e rezultat na promocijata i sproveduvaweto na dobro osmislena strategija vo tur-
Vlada donese odluka vo 2008 godina da izdade 24.600 rabotni dozvoli za lica koi poteknuvaat od zemji {to ne se ~lenki na Evropskata
Unija, javi slovene~kata agencija STA.
Kvotata od 24.600 rabotni dozvoli e utvrdena
od strana na Ministerstvoto za trud i Sovetot za
ekonomska i socijalni pra{awa na Slovenija, vrz
osnova na procenkite za ekonomskiot rast i za
nedostigot na doma{na rabotna sila.
So vladinata odluka se predviduva od vkupniot broj novi stranski rabotnici vo 2008 godina,
13.500 da dobijat postojano vrabotuvawe, 8.000 da
bidat angaìrani sezonski, a 3.000 da bidat vraboteni na odredeno vreme.
Na po~etokot na minatata godina Slovenija
re{i da gi otvori svoite granici za 18.500 rabotnici od stranstvo, no poradi nedostigot na rabotna sila vo juni ovaa kvota be{e zgolemena na
24.500, a vo noemvri na 29.500 lica.
"ADRIA ERVEJZ# PO^NA DA LETA NA
ÊTIRI NOVI EVROPSKI DESTINACII
Slovene~kiot avioprevoznik "Adria ervejz#
do krajot na mart }e vovede letovi na ~etiri novi
46
LUKOIL VLEZE I VO CRNA GORA
destinacii vo Evropa - Atina, Bukure{t, Oslo i
Stokholm, soop{tija od kompanijata.
Letovite za Atina i Oslo }e se izvr{uvaat
tri pati nedelno, a za Bukure{t i Stokholm po
~etiti pati nedelno, prenese slovene~kata agencija STA.
Dogovorot so Rok{ped, vreden 26,5 milioni
evra, go potpi{a Lukoil Montenegro, kompanija
osnovana vo Podgorica vo oktomvri 2006 godina.
Godi{niot obrt na ruskiot gigant Lukoil iznesuva okolu 60 milijardi dolari, a prisutni se
vo mnogu zemji, kako vo re~isi site dràvi od
porane{niot Sovetski Sojuz, taka i vo Makedonija, Srbija, Bugarija, Turcija, Kipar, pa i vo Finska i SAD.
"Kanaderi# so 84 sedi{ta }e letaat za Atina
vo vtornik, ~etvrtok i nedela, kade so gr~kiot
avioprevoznik "Ejxian erlajns# }e gi organiziraat
konekciite za gr~kite ostrovi.
Za Bukure{t }e letaat avioni so 50 sedi{ta i
toa vo ponedelnik, sreda, petok i sabota.
Benzinskite pumpi na Rok{ped se nao|aat na
mnogu prometni lokacii vo Podgorica, na patot
kon krajbre`jeto i kon severniot del od zemjata.
So kupuvaweto na ovie benzinski stanici Rusite
na golema vrata vleguvaat na crnogorskiot pazar
na nafteni derivati.
Vtornik, sreda i sabota se rezervirani za letovite za Oslo, a za Stokholm }e moè da se leta
sekoj vtornik, ~etvrtok i petok.
"Adria ervejz# ve}e ima partnerski odnos so
skandinavskata kompanija SAS, na letot za Kopenhagen.
CRNA GORA IMA NEDOSTIG OD SEZONSKA
RABOTNA SILA
HRVATSKA LANI SO NADVORE[EN DOLG
OD 32,9 MILIJARDI EVRA
Nadvore{niot dolg na Hrvatska minatata godina e zgolemen za 3,7 milijardi evra, taka {to
na krajot na dekemvri bruto nadvore{niot dolg
iznesuval 32,9 milijardi evra. Godi{nata stapka
na rast na nadvore{niot dolg e namalena od
13,7% vo 2006 godina na 12,5% minatata godina.
Vo Crna Gora vo poslednite nekolku godini,
kako {to naveduvaat od Zavodot za vrabotuvawe
na Crna Gora, izrazeno e golemo neusoglasuvawe
me|u ponudata i pobaruva~kata na sezonski rabotnici vo oblastite kade turizmot i ugostitelstvoto se najrazvieni.
Osven namaluvaweto na rastot, zabeleàni
se zna~itelni promeni vo strukturata na nadvore{niot dolg, kako i vo pridonesite na poedine~ni sektori za negoviot rast, naglasuvaat analiti~arite na Hrvatskata Narodna banka. Zabeleàno e silno zgolemuvawe na dolgot na pretprijatijata, koi se pointenzivno se zadolùvaat
vo stranstvo.
Vo Izve{tajot na crnogorskiot Zavod za vrabotuvawe se naveduva deka godi{nata potreba vo taa
oblast e okolu 15.000 rabotni mesta, od koi okolu
80% se odnesuvaat na potrebite vo primorskite
op{tini. Najmnogu se baraat kelneri, gotva~i, sobari, mesari, gradinari, pekari, slatkari, pomo{ni rabotnici, grade`ni rabotnici i drugi.
Vo tekot na 2007 godina oglaseni se 9.394 slobodni rabotni mesta vo turizmot i ugostitelstvoto, od koi 7.244 vo primorskite op{tini. Od
druga strana, vo Zavodot za vrabotuvawe registrirani se 2.400 nevraboteni ugostitelsko - turisti~ki rabotnici ~ija kvalifikacija i starosna
struktura e mnogu nepovolna.
Doma{nite banki, pak pod vlijanie na merkite na Hrvatskata Narodna banka, zna~itelno gi
namalile svoite stranski obvrski, dodeka
stranskiot dolg na dràvniot sektor ostana re~isi nepromenet vo odnos na 2006 godina.
47
48
STATII
49
M-r Viktor Mizo
ULOGATA NA
"INVEST MAKEDONIJA"
VO PRIVLEKUVAWE SDI
VO MAKEDONIJA
M-r Viktor Mizo zavr{il dodiplomski i postdiplomski
studii na ma{inskiot fakultet na Rochester Instritute of
Technology vo SAD. Rabotel 2 godini kako inèner na dizajn
na lokomotivi vo General Electric, kako del od selektivniot
Technical Leadership Program. Tretata godina vo General
Electric ja pominal kako Black Belt vo Six Sigma programata za
kvalitet. MBA studiite gi zavr{il na Harvard Business
School vo 2000 godina i potoa rabotel kako konsultant vo
McKinsey & Co. Bil del na osnova~kiot tim na start-up kompanija od oblasta na on-line media, kako i menaxer na svetsko poznati artisti od elektronskata muzi~ka industrija.
Pred funkcijata Direktor na Agencijata za stranski investicii na RM, bil eden od ko-osnova~ite na kompanija za
digitalen prenos na faljovi vo 3G telefonija so sedi{te
vo Japonija.
Vladata go stavi privlekuvaweto na SDI na vrvot na listata prioriteti, a so golemiot broj
biznis-orientirani strukturni reformi zna~itelno se zgolemi atraktivnosta na Makedonija kako
destinacija za investicii
Iako e rizi~no, vo vreme na globalna recesija i regionalna neizvesnost, zemjite vo razvoj,
ekonomiite vo podem i zemjite vo tranzicija se
pove}e gi baziraat svoite strategii na porast
na modernizacija na prilivot na stranski direktni investicii (SDI), i toa so dobra pri~ina. Spored OECD, vkupnite koristi od SDI za
ekonomiite vo razvoj se empiriski o~igledni i
dobro dokumentirani. Vo okruùvawe so osnovno nivo na razvoj i soodvetni politiki, SDI,
me|u drugoto, predizvikuvaat prelevawa na tehnologija, pridonesuvaat za razvoj na ~ove~kiot
kapital i pomagaat da se sozdade pokonkurentno
delovno okruùvawe. Pokraj toa, nadvor od
strogo ekonomskite koristi, preku prakticirawe na principite na korporativna socijalna od-
“Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii”
50
jalnata negativna strana na prekumernata zavisnost od SDI vklu~uva vlo{uvawe na platniot bilans bidej}i dobivkata se repatrira, nemaweto pozitivna vrska so lokalnite zaednici
i potencijalno {tetnoto vlijanie na SDI vrz
ìvotnata sredina. Duri i nekoi o~ekuvani koristi moè da se pokaàt kako nedofatlivi dokolku, na primer, ekonomijata-doma}in, vo svojata sega{na sostojba na ekonomski razvoj, nema
soodveten kapacitet da gi iskoristi tehnologiite ili know-how preneseni preku SDI.
govornost, SDI imaat potencijal da gi podobrat
uslovite vo okruùvaweto i socijalnite uslovi
vo zemjata-doma}in.
Koga stanuva zbor za razvoj na ~ove~ki kapital i podobruvawe na delovnata klima, glavnoto vlijanie na SDI se ~ini deka e indirektno, i
se slu~uva ne samo preku naporite na investitorite koi doa|aat, tuku pove}e preku politikite na dràvata so koi se nastojuva da se privle~at SDI preku podobar ~ove~ki kapital. Tokmu ova se slu~i vo Makedonija. Vladata go stavi
privlekuvaweto na SDI na vrvot na listata
prioriteti, a so golemiot broj biznis-orientirani strukturni reformi zna~itelno se zgolemi
atraktivnosta na Makedonija kako destinacija
za investicii. So rangiraweto na Makedonija
me|u najreformskite zemji vo svetot, Svetska
banka oddade priznanie i dade pofalbi za reformite vo fiskalnata oblast (namaluvawe na
danocite i poednostavuvawe na procedurite za
pla}awe danoci), za rezultatite od proektot
"regulatorna gilotina# koj namali zna~itelen
del od birokratijata, kako i za olesnuvaweto na
registriraweto firmi vo Makedonija. Ovoj proces ne samo {to pridonese za zgolemuvawe na
atraktivnosta na Makedonija za stranskite investitori, tuku dade osnova za razvoj i na lokalnata ekonomija i uslovite za makedonskite
kompanii i proizvodi da stanat pokonkurentni
na me|unarodnite pazari.
‘
Nadvor od po~etniot makroekonomski stimul
od fakti~kata investicija, SDI vlijaat na efikasnosta na upotrebata na resursite vo ekonomijata-prima~. Transferot na tehnologija i
raspredeluvaweto funkcioniraat preku ~etiri
interkonekciski kanali: vertikalni vrski (so
dobavuva~ite vo zemjata-doma}in), horizontalni vrski (so kompaniite vo istata industrija),
migracija na kvalifikuvanata rabotna sila i
internacionalizacija na istraùvaweto i razvojot.
‘
Empiriskite dokazi od golem broj studii na
OECD pokaùvaat deka potencijalnata
negativna strana na prekumernata zavisnost
od SDI vklu~uva vlo{uvawe na platniot
bilans bidej}i dobivkata se repatrira,
nemawe pozitivna vrska so lokalnite
zaednici i potencijalno {tetnoto vlijanie
na SDI vrz ìvotnata sredina
Eden od faktorite {to pridonesuvaat za
uspeh na zemjata vo privlekuvawe na SDI i maksimizirawe na koristite od niv e sklopot na
institucionalnata ramka vklu~ena vo privlekuvawe SDI. Vo ovaa smisla, "Invest Makedonija# e fokalna institucija vo procesot na privlekuvawe i apsorbirawe na stranskite direktni investicii vo Makedonija. Rabotej}i nezavisno, a sepak nadopolnuvaj}i se so ministrite
za SDI, "Invest Makedonija# odigra klu~na uloga vo me|unarodnoto pozicionirawe na zemjata, i
na nejziniot ekonomski razvoj.
"Invest Makedonija#, kako oficijalno telo za
promocija na investiciite vo zemjata e zna~itelno aktivna od fevruari 2007 godina, koga be{e objavena prvata reklama "Investirajte vo
Makedonija - noviot biznis-raj vo Evropa# na
koricata na izdanieto na "Ekonomist# za Davos.
Ottoga{, Agencijata ja koordinira{e me|unarodnata kampawa za imixot vo pe~atenite i
elektronskite mediumi "Investirajte vo Makedonija# vo nad 80 vesnici i spisanija od nad 40
zemji vo svetot.
Od druga strana, empiriskite dokazi od golem
broj studii na OECD pokaùvaat deka potenci-
51
"Invest Makedonija# odgovori na pove}e od 2000
kvalitetni barawa i be{e doma}in na poseti na
pretstavnici od nad 200 zainteresirani kompanii vo Makedonija.
Iako krajnata cel na kampawata se sovpa|a so
najvisokite prioriteti na Vladata za ekonomski raste`, namaluvawe na nevrabotenosta i podobruvawe na ìvotniot standard vo zemjata,
poitna cel na kampawata be{e da se stavi Makedonija na svetskata karta na invvestitori:
biznismenite da stanat svesni i da razmisluvaat za Makedonija kako potencijalna destinacija za relocirawe ili pro{iruvawe na svojot
biznis. Od nezavisnosta na Makedonija vo tekot
na poslednive 16 godini, ni{to ne e investirano vo brendot Makedonija, i spored toa, percepciite bea zamagleni, interesot mal, i vo krajna
linija, stranskiot kapital redok. Za taa cel, vo
nekoi slu~ai kampawata direktno pridonese vo
sozdavaweto imix za Makedonija kako nova i
moderna zemja {to e podgotvena za biznis, no vo
drugi slu~ai, taa be{e faktor koj gi transformira{e percepciite na nemiri, nesigurnost i
nestabilnost vo percepcii za Makedonija kako
stabilen regionalen igra~ orientiran kon idninata. Pokraj brojnite predizvici, Makedonija
se pozicionira{e kako zemja {to napravila izbor na ekonomska otvorenost i evropska integracija, potkrepena so svojata prijatelska politika kon investitorite, sega{na kandidatura za
~lenstvo vo EU i pretstojno ~lenstvo vo NATO.
‘
Od nezavisnosta na Makedonija vo tekot na
poslednive 16 godini, ni{to ne e
investirano vo brendot Makedonija, i
spored toa, percepciite bea zamagleni,
interesot mal, i vo krajna linija,
stranskiot kapital redok
Do neodamna Makedonija voop{to ne be{e
razgleduvana vo procesot na investicisko odlu~uvawe na kompaniite. Sega golem broj kompanii ja vklu~ija Makedonija vo svojot potesen izbor vo svoite dlabinski analizi na investiciski destinacii i spored toa, sozdadoa golem broj
potencijalni inivesticii. O~ekuvame 2008 godina da bide plodna godina vo oblasta na SDI za
Makedonija, so ogled na toa deka nekolku kompanii so koi sorabotuvavme vo 2007 godina treba naskoro da gi donesat svoite kone~ni odluki.
‘
Vo kontekst na gorenavedenoto, moè da se
zaklu~i deka reklamnata kampawa uspea vo tri
razli~ni celi: go naglasi postoeweto na suverena i nezavisna Makedonija, ja pozicionira{e
Makedonija kako strategiski locirana zemja vo
centarot na pazar od 650 milioni potro{uva~i i
ako ni{to drugo, pokaà deka Makedonija saka
da vodi biznis. Interesot gi nadmina o~ekuvawata. Samo vrz osnova na kampawata, dosega
Glavnata poraka e deka kampawata se obiduva da go prenese vo globalniot biznis kontekstot deka investiraweto vo Makedonija e dobitna kombinacija. Zemjata zavisi od stranski investicii, no vo isto vreme, nudi stabilna klima
i evtino rabotno okruùvawe. Makedonija e politi~ki, makroekonomski i fiskalno stabilna,
zabeleùva brz raste` i e orientirana kon idninata. Taa e strategiski pozicionirana blizu
do zemjite na Evropskata unija, centralna Evropa i Turcija. Dogovorot za asocijacija so Evropskata unija, EFTA i CEFTA, dogovorite za slobodna trgovija so Turcija i so Ukraina, i kvalitetnata infrastruktura ovozmoùvaat sloboden
i ednostaven pristap do pazar so nad 650 milioni potro{uva~i. Vladata go donese najpovolniot dano~en paket merki vo Evropa, so ramna
stapka od 10% na danok na dohod na pretprijatija i personalen danok na dohod, kako i 0% na
reinvestirana dobivka. Se na se, delovnata
klima e vo podem, a paketot stimulativni merki
e bez konkurencija.
U{te edna va`na poraka {to ja prenesuva
kampawata e deka Makedonija isto taka moè da
se pofali so raspolo`livost na visoko obrazovani mladi lu|e so dobro poznavawe stranski
jazici i silna rabotna etika po konkurentni
ceni. Vi{okot kapacitet i niskite prose~ni
52
te promotori li~no }e se sre}avaat so potencijalnite investitori i }e im gi objasnuvaat stimulativnite merki za investicii, mo`nostite i
potencijalite na Makedonija. Ova e ekstremno
sloèn potfat, no se pokaàl kako efektiven
vo golem broj zemji {to uspe{no privlekle SDI.
plati ja stavaat zemjata vo odli~na pozicija da
ja iskoristi potrebata na vode~kite proizvodite po novi sigurni pazari vo Isto~na Evropa.
Centralnoevropskite ekonomii ve}e stradaat
od prekumerni investicii, migracija na rabotnata sila kon stranstvo i se pogolema inflacija na plati, dodeka ekonomiite na istok ja nemaat neophodnata stabilnost za golemi investiciski proekti.
Kako del od na{ite aktivnosti za opsluùvawe na investitorite, tesno sorabotuvame so
potencijalnite investitori za da gi razbereme
nivnite delovni potrebi i da gi poddrìme vo
procesot na dlabinska analiza: od odgovarawe
na po~etnite pra{awa i organizirawe VIP plan
za poseta na Makedonija, do objektivno procenuvawe na delovnata klima i mo`nostite za uspeh
na proektite. Isto taka, sorabotuvame so investitorite koi se ve}e etablirani vo Makedonija
za da go poddrìme nivniot razvoj i da obezbedime deka Makedonija moè da gi ispolni nivnite delovni potrebi za da go olesni toj razvoj.
Vo toj pogled, vo osnova funkcionirame kako
konsalting-agencija koja nudi uslugi besplatno
i ima nesporedliv pristap do klu~nite lica koi
donesuvaat odluki.
Va`na karakteristika za Makedonija e prednosta na mala zemja. Vladata vovede ednostaven
i direkten pristap do golemite kreatori na politiki, {to vo soglasnost so celokupnata otvorenost kon stranski investicii. Na primer, Makedonija garantira odobruvawe specijalen paket beneficii vo tehnolo{ko-industriskite
razvojni zoni vo rok od 10 dena od po~etokot na
pregovorite.
‘
"Invest Makedonija#, kako nerazdeliv del od
naporite za privlekuvawe SDI, raboti vo tri
razli~ni, no komplementarni oblasti. Kako del
od marketin{kite aktivnosti i aktivnostite za
strategiski komunikacii i vo sorabotka so
eksperti od Obedinetoto Kralstvo i Irska,
pokraj reklamnata kampawa, "Invest Makedonija# sobra seopfatni sektorski studii za celnite
sektori: avtomobilski komponenti, IKT, zdravstveni produkti i lekovi, agrobiznis, tekstil i
kontakt-centri. Agencijata podgotvi razli~ni
promotivni materijali i odrùva seopfatna
Internet-stranica {to ~esto se aùrira. Sektorot za marketing i komunikacii isto taka,
tesno sorabotuva so me|unarodni novinari zainteresirani za temelnite izve{tai za Makedonija za da gi isporisti mo`nostite {to gi nudi
Makedonija. Pokraj toa, gi koordinira aktivnostite za direkten kontakt, kako {to se patuva~kite prezentacii i prezentaciite na saemi.
‘
Centralnoevropskite ekonomii ve}e
stradaat od prekumerni investicii,
migracija na rabotnata sila kon stranstvo i
se pogolema inflacija na plati, dodeka
ekonomiite na istok ja nemaat neophodnata
stabilnost za golemi investiciski proekti
Za svojot uvid od raboteweto so potencijalnite i etabliranite investitori vo vrska so
pre~kite so koi se soo~uvaat pri vodeweto biznis vo Makedonija, "Invest Makedonija# go informira direktno premierot i klu~nite ministri za ekonomski pra{awa na dvonedelni
sredbi na Komitetot za stranski direktni investicii. Ovoj sklop obezbeduva direkten pristap do klu~nite lica koi donesuvaat odluki i
efikasno re{avawe na problemite. Impulsot i
nasokite doa|aat direktno od najvisokoto liderstvo na zemjata, a site relevantni institucii
se sinhronizirani vo naporite za privlekuvawe
Kako logi~no prodolùvawe na reklamnata
kampawa za podignuvawe na svesta, "Invest Makedonija# }e koordinira dvaeset i tri kancelarii vo stranstvo na ~ie ~elo }e bidat ekonomski promotori vo celnite zemji. Ekonomski-
53
SDI. Istovremeno so promotivnata kampawa,
Makedonija prodolùva so procesot na strukturni reformi za ponatamo{no podobruvawe na
delovnata klima vo Makedonija. Spored toa,
na{iot proizvod kontinuirano se podobruva.
‘
Kako logi~no prodolùvawe na reklamnata
kampawa za podignuvawe na svesta, "Invest
Makedonija" }e koordinira dvaeset i tri
kancelarii vo stranstvo na ~ie ~elo }e
bidat ekonomski promotori vo celnite zemji.
Ekonomskite promotori li~no }e se
sre}avaat so potencijalnite investitori i
}e im gi objasnuvaat stimulativnite merki
za investicii, mo`nostite i potencijalite
na Makedonija
‘
Makedonija ne be{e o~igledniot odgovor koga
"Xonson kontrols# ja zapo~na potragata za svoite
najnovi proizvodstveni kapaciteti za elektronski komponenti, nitu pak postoe{e verojatnost deka visokite menaxerski krugovi na
"Xonson Meti# }e go promoviraat investiraweto
vo Makedonija zaedno so dràvnite oficijalni
lica od zemjata. Vleguvaweto na golemi multinacionalni kompanii kako {to se Sosiete
@enerale i Mobilkom Avstrija jasno pokaùva
trend koj Makedonija mora da go zasili i da go
54
iskoristi. Sega e va`no da se prodolì so reformite i so promocijata na Makedonija kako
povolna investiciska destinacija.
Na{ najiten prioritet e da se priklu~ime kon
NATO po zapo~nuvaweto na procesot na pregovori za ~lenstvo vo Evropskata unija, so eksplicitno naglasuvawe na periodot me|u pokanata za
~lenstvo vo NATO i polnopravno ~lenstvo vo EU
kako potencijalno mnogu povolen period za
privlekuvawe SDI. Ekonomijata i ponatamu }e
bide na vrvot na agendata na Vladata, bidej}i se
odnesuva na ponatamo{no podobruvawe na delovnata klima i na zgolemuvawe na ìvotniot
standard na gra|anite. Vladata treba da prodolì so odrùvawe na stabilnata makroekonomska sostojba so nisko nivo na inflacija i
da gi zavr{i reformite vo sudstvoto. Isto taka,
èstokata borba protiv korupcijata mora da
prodolì. Reformite vo katastarot, koi se vo
zavr{na faza, zna~itelno }e go olesnat formiraweto na stranski kompanii ovde. Regulatornata gilotina ve}e e krajno uspe{na i o~ekuvame
ponatamu da ja namali birokratijata vo korist
na delovnata zaednica. Isto taka, Vladata treba da prodolì da se prenaso~uva kon ponatamo{no podobruvawe na obrazovniot sistem so
cel da sozdade kvalifikuvan personal za kompaniite koi }e doa|aat vo Makedonija vo idnina.
Kiro Spanxev
[TO E I ZO[TO
INDUSTRISKA
POLITIKA
VO MAKEDONIJA
Kiro Spanxev e aktuelen zamenik minister vo Ministerstvoto za ekonomija. Zavr{il
tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, nasoka neorganska tehnologija, vo Skopje.
Rabotel vo Kavadarci kako direktor na Metal-promet i podocna na Spin-ko. Potoa
rabotel vo edinicata za investicii i razvoj vo FENI do negovoto zatvorawe, a vo 1995
od Vladata na Republika Makedonija e imenuvan za poverenik vo Fenimak.
Od 1999 raboti vo toga{noto Ministerstvoto za stopanstvo, kako pomo{nik minister za
industrija, a vo Ministerstvoto za ekonomija go koordiniral Sektorot za ekonomska
politika, tehni~ko-tehnolo{ki i strukturni reformi, kako dràven sovetnik. Bil ~len
vo Teloto za strukturni reformi i pretsedaval so Koordinativnoto telo za strukturni
reformi za zavr{uvawe na FESAL 2 aran`manot. U~estvuval vo pregovori so Svetska
banka i MMF. Imenuvan e za zamenik-koordinator za Poglavje 20 od NPAAPretprijatija i industriska politika, glaven koordinator i ~len na komisijata za
izgotvuvawe na Zakonot za ste~aj, Zakonot za slobodni ekonomski zoni i Zakonot za
grade`ni proizvodi.
Vo momentov, pokraj funkcijata zamenik minister vo Ministerstvoto za ekonomija,
~lenuva vo Ekonomsko-socijalniot sovet, Komisijata vo Direkcijata za hrana, Komitetot
za izgotvuvawe na Strategija za razvoj na {umarstvoto vo Republika Makedonija, UO na
Dràvniot zavod za statistika.
Ima objaveno trudovi za Tripartitniot dijalog me|u Vladata, Sindikatot i rabotodava~ite i Vlijanieto na ste~ajnite postapki vrz ekonomijata.
Industriskata politika moè da se definira kako set na merki so koi Vladata se obiduva da ja
prilagodi alokacijata na industriski resursi
Za industriskata politika i nejzinata uloga
Vode~kite ekonomisti i prakti~ari se soglasuvaat deka konkurentnosta i ekonomskiot rast na
edna zemja zavisat od obrazovanieto i steknuvaweto na znaewe potrebno za razvivawe na posebni
nacionalni produktivni sposobnosti za konku-
rentnost vo okolina koja mnogu brzo se menuva i e
visoko konkurentna. Ulogata na javnite politiki e
da go olesnat patot i da go sledat pojavuvaweto na
konkurentnite u~esnici na pazarot.
Industriskata politika moè da se definira
kako set na merki so koi Vladata se obiduva da ja
“Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii”
55
kreiraweto i za sproveduvaweto na industriskata politika. Praksata isto taka, pokaàla deka
industriskata politika bara pragmati~en priod,
kombinirawe na razli~nite politiki zaedno so
u~ewe i primena na najdobrata praksa od zemjite
so pogolem rast i razvoj, imaj}i gi vo predvid posebnite uslovi i specifi~nosti na doma{nata
ekonomija. Za efikasna implementacija na industriskata politika potreben e ambient na doverba
i {irok nacionalen konsenzus koj gi tretira konkurentnosta i pretpriemni{tvoto od perspektiva
na rast i razvoj.
prilagodi alokacijata na industriski resursi.
Vladata pretstavuva katalizator i pottiknuva~
na promenite, bidej}i politikite obezbeduvaat
ramkovni uslovi za razvivawe na pretprijatijata i
inovaciite, so cel da sozdadat atraktivna okolina za investicii vo industrijata i novi rabotni
mesta. Ona {to go osoznavame denes, preku vode~kite ekonomisti, kako i od onie koi ja sozdavaat i
sproveduvaat modernata industriska politika, se
sogleduva deka taa zna~itelno se razlikuva od
tradicionalnata industriska politika koja se
fokusirala na sektorite so pote{kotii, odnosno
poslabite sektori. Taa politika sekoga{ bila
kreirana "odozgora# i bila selektivna vo poddr{kata. Zgolemuvaweto na konkurentnosta i procesot na globalizacija dovedoa do zna~itelna izmena vo pristapot na takanare~enata proaktivna
industriska politika. Proaktivnata industriska
politika koja go predviduva idniot razvoj, se razlikuva od industriskata politika koja gi spre~uva
strukturnite promeni i gi poddrùva "slabite#
sektori. Proaktivnata industriska politika vo
zemjite na EU e orientirana kon idninata i gi
predviduva idnoto dvièwe i razvivawe na resursite i konkurentnite prednosti i promenite vo
tehnologijata.
‘
Zgolemuvaweto na konkurentnosta i procesot
na globalizacija dovedoa do zna~itelna
izmena vo pristapot na takanare~enata
proaktivna industriska politika.
Proaktivnata industriska politika vo
zemjite na EU e orientirana kon idninata i
gi predviduva idnoto dvièwe i razvivawe
na resursite i konkurentnite prednosti i
promenite vo tehnologijata
Osnovni principi na industriskata
politika na Evropskata unija
‘
Denes industriskata politika se razviva i deluva kako povrzana politika koja zavisi od drugite politiki. Taa e tesno povrzana so politikata na
inovacii, so politikata na konkurentnost, trgovskata politika i politikata na vnatre{en pazar.
Uspe{noto implementirawe na industriskata politika e povrzano so regionalnata politika, obrazovanieto, politikite na vrabotuvawe i ìvotna sredina. Ovaa kompleksnost e mnogu va`na i za
Celta na evropskata industriska politika e
zabrzuvawe na prilagoduvaweto na industrijata
kon strukturnite reformi, ohrabruvawe na inicijativite, razvoj i sorabotka pome|u prezemenite
aktivnosti i pottiknuvawe na potencijalot na industrijata za inovacii, istraùvawe i razvoj na
tehnologii. Za ostvaruvawe na ovie celi pridonesuvaat i drugite politiki koi se uspe{no integrirani vo industriskata politika: pogolema otvorenost kon svetskiot trgovski sistem; politiki koi
se odnesuvaat na edinstven pazar; politika na istraùvawe i razvoj; politika na konkurencija; socijalna politika i politika na vrabotuvawe; za{tita na potro{uva~ite i politika na javno zdravstvo i za{tita na ìvotnata okolina. Konceptot
na industriska politika e horizontalna politika,
~ii celi se obezbeduvawe najpovolni uslovi za
konkurentnost na industrijata so fokusirawe vrz
inovaciite i informati~koto op{testvo. Nejzinite instrumenti, onie koi se odnesuvaat na politikata za pretprijatijata imaat za cel sozdavawe na
uslovi, vo ~ii ramki, inicijativi moè da prezemaat pretpriema~ite i biznisite so iskoristuvawe na svoite idei i mo`nosti.
Vo procesite na soo~uvawe so globalizacijata,
koja od industrijata na EU bara odgovor na brziot
razvoj, se sozdava nov predizvik za organizacioni
i tehnolo{ki promeni, inovativnost i pretpriemni{tvo i investirawe vo odr`liviot razvoj.
56
skata industriska politika se menuva so godinite,
od zatvorena ekonomija (1920-1950) kon ekonomija
koja privlekuva doma{ni investicii (1960-1990),
do dene{nata ekonomija so pointegriran pristap
kon promocija na industrijata so naglasuvawe na
va`nosta na inovaciite i kreiraweto na znaewe
vo 21-ot vek.
Evropskata komisijata predlaga ovie predizvici
da se presretnat so promocija na inovacii, znaewe
i istraùvawe vo pretpriemni{tvoto i odr`livo
industrisko proizvodstvo.
‘
Industriskata politika vo EU se razviva vo
pravec na ostvaruvawe na celite za zgolemuvawe
za implementacijata na Lisabonskata strategija zajaknuvawe na industriskiot sektor so razvivawe na pointegriran pristap kon industriskata politika. Postoi zaedni~ka soglasnost deka so mo`nosta zemjite i kompaniite da razvivaat i primenuvaat novi tehnologii se pottiknuva konkurentnosta, a osnoven preduslov za primena na novite
tehnologii e ~ove~kiot kapital. Od 2000 godina
industriskata politika se reaktuelizira kako
tema na nacionalnite ekonomii i posebno na EU, go
zadrùva horizontalniot pristap, no i novite
soznanija za mo`noto razli~no vlijanie na horizontalnite merki vrz opredeleni sektori. Mnogu
zemji vo EU favoriziraat koncept na aktivna industriska politika na nivo na Zaednicata, a nekoi
razvivaat koncept na nacionalno nivo (Francija,
Anglija, Holandija).
‘
Celta na evropskata industriska politika e
zabrzuvawe na prilagoduvaweto na
industrijata kon strukturnite reformi,
ohrabruvawe na inicijativite, razvoj i
sorabotka pome|u prezemenite aktivnosti i
pottiknuvawe na potencijalot na
industrijata za inovacii, istraùvawe i
razvoj na tehnologii
Pokraj uspe{noto privlekuvawe na doma{ni
investicii, osumdesettite godini na minatiot vek,
bea vreme na dlaboka ekonomska, socijalna i politi~ka kriza vo Irska, koja go dovede vo pra{awe
razvojot na odr`livite biznisi koi generiraa
vrabotuvawe. Prilagoduvaweto na doma{nite
pretprijatija na me|unarodnata konkurencija ~esto
be{e i neuspe{en proces, a vo 1970-te, zagriènost predizvika slabata povrzanost na kompaniite vo stranska sopstvenost i so onie od doma{nata
ekonomija. Ekonomskata strategija vo Irska se
potpira{e na vnatre{ni investicii i na transnacionalni kompanii koi za àl, ostvarenata dodadena vrednost ja prenesuvaa vo glavnite sedi{ta
nadvor od zemjata, ili vo glavnite pretstavni{tva
vo drugite dràvi. Zagriùva~ki be{e faktot {to
vlijanieto na ovie kompanii be{e zna~itelno za
irskata ekonomija samo od aspekt na angaìrawe
na rabotna sila koe so godinite, isto taka se pretvori vo opa|a~ki trend. Razlikata pome|u stranskite i doma{nite pretprijatija vo tehnologijata,
izvoznata orientacija, kvalitetot na proizvodi,
vo ovoj period ja ozna~i Irska kako "dvojna ekonomija# i go postavi pra{aweto za soodvetna industriskata politika i so pogolem fokus vrz gradeweto na jaki doma{ni pretprijatija i zajaknuvawe na doma{nite sektori.
Za da se izbegnat neusoglasenosta pome|u razli~nite politiki i vlasta, odnosno avtoritetot
koj gi implementira, treba da postoi koherentna
strategija na politikata za celite i instrumentite. Industriskata politika kako su{tinski element na Lisabonskata strategija za pottiknuvawe
na razvojot, konkurentnosta i vrabotuvaweto, treba da sorabotuva so drugite politiki za vospostavuvawe na pazarno-orientirani ramkovni uslovi
za podobruvawe na konkurentnosta na pretprijatijata.
Primer za industriska politika: Irska
Irska e edna od najbrzo raste~kite ekonomii vo
EU i pretstavuva primer za transformacija od
slaba, periferna ekonomija kon ekonomija-centar
za prerabotuva~ka so visoka tehnologija i razvieni uslugi. Poradi brziot porast na izvozot, proizvodstvoto i vrabotuvaweto, pazarnite analiti~ari ja narekuvaat "Keltski tigar#. Fokusot na ir-
57
Novata perspektiva za industriski rast na Irska zapo~na so svesna odluka od strana na politi~arite odgovorni za industriskiot razvoj, da
investiraat vo razvoj na ~ove~kite resursi. Se
vospostavija dobro isplanirani vrski pome|u
obrazovanieto i strategiite na pretprijatijata,
‘
Od 2000 godina industriskata politika se
reaktuelizira kako tema na nacionalnite
ekonomii i posebno na EU, go zadrùva
horizontalniot pristap, no i novite
soznanija za mo`noto razli~no vlijanie na
horizontalnite merki vrz opredeleni
sektori
‘
moè da pretstavuva vode~ka sila na ekonomskiot
rast i razvoj. Vo period pomal od edna decenija,
Finska uspea da ja transformira svojata industriska struktura koja se bazira{e na surovini,
energija i kapital (so dominantni industrii povrzani so sektorot {umarstvo) do industrija bazirana na znaewe. Osnovnata cel na finskata industriska politika e da ja napravi zemjata atraktivna lokacija za me|unarodno-konkurentnite kompanii. Tri glavni elementi se osnovni pridviùva~i
na industriskata politika:
1) Silna povrzanost na nau~nata, tehnolo{kata
i inovativnata politika;
koi obezbedija brzo-reagira~ki politiki so odraz
vo promena na ve{tinite i kompetenciite koi gi
bara{e globaliziraniot svet. Ovie promeni, vo
kombinacija so delotvornata irska ekonomska
politika i strate{kata upotreba na fondovite od
EU, stanaa potpora na zna~itelniot rast na irskata ekonomija vo narednite godini. Vo tekovnata
nacionalnata ramka na politiki vo Irska, klu~en
prioritet se inovaciite. Nacionalniot razvoj vo
Irska "te`nee kon vizijata za Irska vo 2013 godina, me|unarodno renomirana kako odli~en primer
za nejzinite istraùvawa i sozdavaweto i koristeweto na novoto znaewe za ekonomski i socijalen
napredok vo prv plan, vo ramki na edna kultura
predvodena od inovacii# (Nacionalen razvoen
plan na Irska 2007-2013).
2) Navremeno prifa}awe na eden sistemski
pogled kon industriskata politika vo vid na razviena svest za povrzanata zavisnost pome|u istraùva~kite organizacii, univerzitetite, firmite
i industriite, blagodarenie na raste~kata va`nost na znaeweto kako glavno sredstvo za postignuvawe na konkurentnost;
3) Politika na klasteri, zaedni~ki implementirana od pove}e ministerstva.
Finska e dokaz za toa kako fokusot, opredelbata, nacionalniot konsenzus i kooperativnosta
pome|u instituciite i tesnata sorabotka so privatniot sektor moàt dramati~no da gi presfrtat
negativnite trendovi kon brz i odr`liv rast.
Primer za industriska politikaj: Finska
‘
Iskustvoto vo Finska vo 1990-te pretstavuva
edno od nekolkute primeri za toa kako znaeweto
Novata perspektiva za industriski rast na
Irska zapo~na so svesna odluka od strana na
politi~arite odgovorni za industriskiot
razvoj, da investiraat vo razvoj na
~ove~kite resursi. Se vospostavija dobro
isplanirani vrski pome|u obrazovanieto i
strategiite na pretprijatijata, koi
obezbedija brzo-reagira~ki politiki so
odraz vo promena na ve{tinite i
kompetenciite koi gi bara{e
globaliziraniot svet
‘
58
Primer za industriska politikaj: Slovenija
Glavnata cel na slovene~kata Nacionalna
strategija za razvoj e konkurentnost na ekonomijata, kako preduslov za stabilen rast na ekonomijata i podobruvawe na kvalitetot na ìvot i povisok ìvoten standard na naselenieto. Vo 1999 be{e dizajnirana moderna, proaktivna, industriska
politika so postavuvawe na jasna razlika pome|u
horizontalnata poddr{ka za razvoj na site industrii i direktniot spas i poddr{kata za restruktuirawe na individualnite kompanii. Pravilata
na dràvna pomo{ se implementiraa so jasno definirawe na uloga na dràvata. Dvete vertikalni
vawe na investicii, klu~niot faktor za uspeh na
industriskiot razvoj e nacionalniot konsenzus za
sozdavawe na ekonomija na znaewe. Primerite pokaùvaat deka uspe{en industriski razvoj moè
da se postigne so sorabotka i koordinacija pome|u
relevantnite politiki i privatniot i javniot
sektor.
programi za tekstilnata i ~eli~nata industrija
bea dizajnirani soglasno pretpristapen dogovor
so EU.
‘
Novata uloga na industriskata politika se odrazi vo reorganizirawe na administrativnata
struktura vo 2000 godina, stavaj}i gi zaedno malite i srednite pretprijatija, industriskata i investicionata politika, kako sostaven del na novata politka. Vo 2002 godina be{e usvoen strate{ki dokument za pretpriemni{tvo i konkurentnost so pretstavuvawe na integriraniot pristap
na Vladata za postignuvawe na povisoka konkurentnost na ekonomijata. Programata na merki za
promocija na pretpriemni{tvo i konkurentnost e
operativna alatka za imlementacija na politikata. Strukturata i celite na programata se:
‘
Finska e dokaz za toa kako fokusot,
opredelbata, nacionalniot konsenzus i
kooperativnosta pome|u instituciite i
tesnata sorabotka so privatniot sektor
moàt dramati~no da gi presvrtat
negativnite trendovi kon brz i odr`liv rast
Industriska politika vo Makedonija
1) Znaewe i razvoj;
Glavnite aktivnosti koi gi promovira modernata industriska politika vo EU se istraùvawe,
kreirawe na znaewe i difuzija na tehnologijata.
Seto ova upatuva na kooperativnost na politikite
koi go pottiknuvaat razvojot na pazarot, go ohrabruvaat pojavuvaweto na novite firmi i na konkurencijata, sozdavaj}i poelasti~en pazar na proizvodi i pazar na trud. Makedonija kako zemja kandidat za vlez vo EU, se o~ekuva da go sledi istiot
pat, jasno sozdavaj}i svoja sopstvena politika
prilagodena na specifi~nite doma{ni uslovi.
Dosega, Makedonskata Vlada pokaà uspe{nost vo
kreiraweto i implementacijata na sistemski reformi, koi ve}e pokaàa dobri rezultati, posebno na poleto na privlekuvawe na stranski investicii. Osnovnite pretpostavki za kreirawe na industriska politika se:
2) Podobruvawe na kapacitetot za konkurentnost na pretprijatijata i
3) Promocija na pretpriemni{tvo.
Slovene~kata industriska politika kako politika na konkurentnost se bazira na integracija na
nekolku klu~ni poliwa na politiki koi gi opredeluvaat pottiknuva~ite na konkurentnost: pretpriemni{tvo, tehnolo{ki razvoj, promocija na investicii i sposobnost na kompaniite za konkurentnost. Politikata na konkurentnost ima horizontalna priroda. Ministerstvoto za ekonomija e
odgovorno za dizajnirewe, implementirawe i evaluacija na politikata. Vo procesot na razvivawe
na politikata bea vklu~eni razli~ni zasegnati
strani i razli~ni formi na javno-privatni konsultacii. Procesot se odviva kon zajaknuvawe na
strukturata za implementacija, so jasno razlikuvawe na odgovornostite na Ministerstvoto, odgovorno i za razvivawe na politikite i nezavisnite,
javni ili privatni agencii za implementacija.
! Analiti~ki priod za unapreduvawe na konku-
rentnosta vo ekonomijata i sozdavawe uslovi
za ekonomski porast od strana na instituciite;
! Sektorska analiza na industrijata - kako se
Izbranite slu~ai za razvivawe na industriska
politika vo Irska, Finska i Slovenija pokaùvaat deka pokraj op{tata orientacija kon privleku-
odrazuvaat horizontalnite merki na politikata vo poodelni, pova`ni sektori;
59
‘
! Sozdavawe uslovi za unapreduvawe na tehno-
lo{kiot razvoj so nivo na prioritet kako razvojna potreba;
Slovene~kata industriska politika kako
politika na konkurentnost se bazira na
integracija na nekolku klu~ni poliwa na
politiki koi gi opredeluvaat
pottiknuva~ite na konkurentnost:
pretpriemni{tvo, tehnolo{ki razvoj,
promocija na investicii i sposobnost na
kompaniite za konkurentnost
‘
! Promovirawe na op{testvo bazirano na znae-
we;
! Politika na kontinuirano stimulirawe na
! Kreirawe na javno privatno partnerstvo.
Idniot ekonomski razvoj, isto taka, se planira
vo nasoka na sozdavawe na novi znaewa za gradewe
na posebna nacionalna konkurentna sposobnost na
zemjata. Aktivnostite }e se odvivaat dolgoro~no i
}e vklu~uvaat i }e zavisat od mnogu u~esnici.
Proektot za razvivawe na industriska politika vo Makedonija }e otvori mo`nosti za diskusija
pome|u klu~nite zasegnati strani vo industriskiot razvoj, te`neewe kon nacionalen konsenzus koj
se bazira na industriskiot razvoj i princip na
zaedni~ko u~estvo na znaeweto i primenata na
najdobrata praksa vo svetot. Rezultat na ovaa aktivnost }e bide donesuvaweto na nacionalen dokument za industriska politika.
ponuda i pobaruva~ka na investicii;
! Vladeewe na pravoto, promocii i zgolemuvawe
na svesta za delovno i ekonomsko odnesuvawe;
! Reformi vo obrazovniot sistem, osovremenu-
vawe na znaeweto i kapacitetot na ~ovekovite
resursi so primenlivost vo praksata;
! Sozdavawe uslovi za pogolema produktivnost,
‘
sproveduvawe na aktivni merki za namaluvawe
na tro{ocite za rabota (carinski i dano~ni
olesnuvawa), pottiknuvawe na izvoz,
obezbeduvawe na sertifikati i standardi;
Glavnite programi, merki i instrumenti }e
bidat orientirani kon podobruvawe i
pottiknuvawe na delovnata okolina,
sozdavawe na podobra investiciona klima,
proaktivno pretpriemni{tvo koe vodi kon
zgolemena konkurentnost
‘
! Strategija za razvivawe na ~ove~kiot kapital,
sozdavawe na pazar na rabotna sila i povolnosti za vrabotuvawe;
! Korporativno upravuvawe/sistem na korpora-
tivna op{testvena odgovornost i
60
Vo Ministerstvoto za ekonomija vo 2007 godina
zapo~naa aktivnosti za realizacija na proektot za
kreirawe na proaktivna, integrirana industriska
politika koja vodi kon zgolemena konkurentnost
na ekonomijata, rast, inovacii, istraùvawe i
razvoj. Glavnite programi, merki i instrumenti }e
bidat orientirani kon podobruvawe i pottiknuvawe na delovnata okolina, sozdavawe na podobra
investiciona klima, proaktivno pretpriemni{tvo
koe vodi kon zgolemena konkurentnost. So cel povrzuvawe na postoe~kite politiki vo Republika
Makedonija koi opfa}aat merki i instrumenti integrirani vo razli~ni programi, vo ramki na otpo~natiot proces na razvivawe na industriskata
politika ve}e funkcionira me|u-ministerska rabotna grupa za koordinacija i konsultacii vo tekot
na celiot proces. So kampawa za zagolemuvawe na
svesta, niz otvoren dijalog i okrugli masi, se planira vklu~uvawe na biznis zaednicata, univerzitetite i drugite ralevantni zasegnati strani, koi
}e bidat konsultirani vo procesot. Do krajot na
2008 godina, se o~ekuva donesuvawe na poseben
strate{ki dokument za nacionalna industriska
politika vo Republika Makedonija, koj }e gi sodrì dolgoro~nite celi za implementacija i kratkoro~nite prioriteti.
References:
1. Aiginger, Karl and Sieber, Susanne: Towards A Renewed Industrial Policy In Europe. Prepared for the
Background Report of the Competitiveness of European Manufacturing. European Commission, DG
Enterprise, 2005.
2. O'Donnell, Rory: Ireland's Economic Transformation. Industrial Policy, European Integration and Social
Partnership. Center for West European Studies, Working Paper. Dec. 1998.
3. Ireland National Development Plan 2007-2013.
4. Yl?-Anttila, Pekka and Palmberg, Christopher: The Specificities Of Finnish Industrial Policy Challenges And Initiatives At The Turn Of The Century. ETLA Discussion Paper No. 973, 2005.
5. National Development Plan 2007-2013 of the Republic of Slovenia.
6. COM (2005) 474: Communication from The Commission: Implementing the Community Lisbon
Programme: A policy framework to strengthen EU manufacturing - towards a more integrated
approach for industrial policy, 2005.
7. COM (2007) 374: Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the
European Economic and Social Committee and the Committee Of The Regions: Mid-Term Review Of
Industrial Policy. A contribution to the EU's Growth and Jobs Strategy, 2007.
8. Memo I, Fevruari 2008 i Memo II, mart 2008, Tadeja Cojnar Leskovsek konsultant od BERIS proektot
i Me|uministerska rabotna grupa za industriska politika, Ministerstvo za ekonomija na Republika
Makedonija 2008.
61
62
STATISTI^KI PODATOCI
63
Tabela 1: OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Realen BDP
BDP
Inflacija (prosek)
Inflacija (kraj na period)
BDP deflator
Buxetsko saldo
(centralen buxet i fondovi)
Devizen kurs, prosek
Devizen kurs, prosek
Devizen kurs, kraj na period
Devizen kurs, kraj na period
Izvoz (F.O.B.)
Uvoz (F.O.B.)
Trgovski bilans
kako % od BDP
Bilans na tekovna smetka
kako % od BDP
Devizni rezervi
Pokrivawe na uvozot
(rezervi/uvoz)
Bruto nadvore{en dolg 1)
kako % od BDP
Stranski direktni investicii
kako % od BDP
1998
3,4
3.581
-0,1
-2,4
1,4
1999
4,3
3.674
-0,7
2,4
2,7
2000
4,5
3.588
5,8
6,1
8,2
2001
-4,5
3.437
5,5
3,7
3,6
2002
0,9
3.769
1,8
1,1
3,4
2003
2,8
4.631
1,2
2,6
0,3
2004
4,1
5.368
-0,4
-1,9
1,3
2005
4,1
5.815
0,5
1,2
3,8
2006*
4,0
6.345
3,2
2,9
3,2
2007*
5,1
7.587
2,3
6,6
n/a
mld. dolari
-1,7
54,5
61,1
51,8
60,9
1.291
1.807
-516
-14,4
-279
-7,8
0,33
0,0
56,9
60,6
60,3
60,6
1.190
1.686
-496
-13,5
-65
-1,8
0,45
1,8
65,9
60,7
65,3
60,8
1.321
2.011
-690
-19,3
-98
-2,7
0,71
-7,2
68,1
60,9
69,2
61,0
1.155
1.681
-526
-15,3
-236
-6,9
0,78
-5,7
64,7
61,0
58,6
61,1
1.112
1.916
-804
-21,4
-378
-10,0
0,73
-0,6
54,3
61,3
49,9
61,3
1.362
2.211
-849
-18,4
-184
-4,0
0,90
0,4
49,4
61,3
45,9
61,4
1.672
2.785
-1.113
-21,2
-453
-8,4
0,99
0,3
49,3
61,3
51,7
61,2
2.041
3.097
-1.056
-18,3
-158
-2,7
1,33
-0,6
48,8
61,2
46,5
61,2
2.401
3.763
-1.362
-20,3
-56
-0,9
1,87
0,6
44,7
61,2
42,0
61,2
3.349
4.976
-1.627
-21,4
-238
-3,1
2,29
meseci
2,2
3,2
3,7
4,7
4,0
3,9
127,7
3,6
32,4
0,9
175,1
4,9
440,7
12,8
77,7
2,1
96,0
2,1
3,3
2.570,4
61,4
155,0
2,9
3,6
3.131,3
51,1
97,0
1,7
5,5
3.216,0
51,8
383,8
6,0
4,0
3.983,7
35,7
321,0
4,2
%
mil.dolari
%
%
%
% BDP
DEN/1$
DEN/1E
DEN/1$
DEN/1E
mil. dolari
mil. dolari
mil. dolari
%
mil. dolari
%
mld. dolari
%
mil. dolari
%
Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija
Tabela 2: ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ODDELNI TRANZICIONI EKONOMII
Pazari vo razvoj - Vkupno
Bugarija
ê{ka
Estonija
Ungarija
Latvija
Litvanija
Polska
Romanija
Slova~ka
Slovenija
Hrvatska
Malta
Turcija
2004
6,9
6,6
4,5
8,3
4,8
8,7
7,3
5,3
8,4
5,2
4,4
4,3
0,2
9,4
Realen BDP
2005
2006
6,1
6,6
6,2
6,3
6,4
6,4
10,2
11,2
4,1
3,9
10,6
11,9
7,9
7,7
3,6
6,2
4,1
7,9
6,6
8,5
4,1
5,7
4,3
4,8
3,4
3,4
8,4
6,9
2007
5,8
6,2
6,5
7,1
1,3
10,2
8,8
6,5
6,0
10,4
6,1
5,8
3,8
5,0
1) Godi{en prosek
2) Procent od BDP
Izvor: World Economic Outlook, IMF, Washington D.C., April 2008
64
Potro{uva~ki ceni 1
2004
2005 2006 2007
6,3
5,1
5,4
5,6
6,1
6,0
7,4
7,6
2,8
1,8
2,5
2,8
3,0
4,1
4,4
6,6
6,8
3,6
3,9
7,9
6,2
6,7
6,5
10,1
1,2
2,7
3,8
5,8
3,5
2,1
1,0
2,5
11,9
9,0
6,6
4,8
7,5
2,8
4,4
2,8
3,6
2,5
2,5
3,6
2,0
3,3
3,2
2,9
2,7
2,5
2,6
0,7
8,6
8,2
9,6
8,8
Tekovna smetka (saldo)2)
2004
2005 2006 2007
-5,4
-4,7
-6,2
-6,6
-6,6 -12,0 -15,6 -21,4
-5,3
-1,6
-3,1
-2,5
-12,3 -10,0 -15,5 -16,0
-8,4
-6,8
-6,5
-5,6
-12,8 -12,5 -22,3 -23,3
-7,7
-7,1 -10,8 -13,0
-4,2
-1,6
-3,2
-3,7
-8,4
-8,9 -10,4 -13,9
-7,8
-8,5
-7,1
-5,3
-2,7
-2,0
-2,8
-4,8
-4,9
-6,2
-7,9
-8,5
-6,0
-8,7
-6,7
-6,2
-4,0
-4,7
-6,1
-5,7
Tabela 3: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
(realni stapki na rast, kvartal vo odnos na ist kvartal prethodna godina, 2000-2007)
2000
2001
2002
65
2003
2004
2005*
2006
2007
* Prethodni podatoci
I
II
III
IV
00/99
I
II
III
IV
01/00
I
II
III
IV
02/01
I
II
III
IV
03/02
I
II
III
IV
04/03
I
II
III
IV
05/04
I
II
III
IV
06/05
I
II
III
IV
07/06
/
Zemjodelstvo, lov,
{umarstvo i ribarstvo
Vadewe rudi i kamen,
prerabotuva~. indus.
snabduvawe so el.
energija, gas i voda
A+B
2,4
3,6
1,2
-3,1
1,0
-6,9
-12,5
-13,3
-10,3
-10,8
-5,6
-2,5
-1,6
1,8
-2,0
3,2
3,5
6,5
6,2
4,8
4,5
6,3
6,7
7,3
6,2
1,1
0,7
-0,1
-1,0
0,1
5,0
4,8
4,4
4,3
4,6
3,2
1,8
-5,4
-11,1
-2,9
V+G+D
16,3
17,1
1,8
4,5
9,4
-2,8
-4,7
-10,6
-0,5
-4,6
-10,1
-3,5
-1,3
10,2
-0,8
3,9
4,0
15,0
-0,7
5,0
0,7
0,7
1,3
-5,0
-0,8
0,6
8,7
1,8
0,0
2,7
-1,8
3,9
7,3
0,5
2,6
11,6
-2,8
1,1
6,2
3,7
Izvor: Dràven zavod za statistika.
Grade`ni{tvo
\
4,1
-9,9
5,3
12,5
2,6
0,7
-4,9
-22,9
-22,8
-14,4
-7,0
0,7
5,3
1,4
0,6
8,8
8,1
13,8
21,6
13,3
2,7
10,1
6,6
8,6
7,4
-4,1
-3,3
3,0
6,0
0,9
9,1
13,4
13,8
8,2
11,3
5,9
4,0
5,5
7,8
5,8
Trgovija na golemo i
trgovija na malo
E
37,7
4,6
-8,7
-12,7
3,0
-18,9
4,5
4,4
9,7
-0,8
6,0
4,6
4,2
6,8
5,4
1,8
2,2
1,1
2,0
1,8
13,3
14,9
16,6
17,6
15,7
2,7
5,0
5,4
5,4
4,7
8,1
5,9
6,1
7,2
6,8
13,6
14,9
11,8
15,6
14,0
Hoteli i
restorani
@
-7,1
-14,8
-9,6
-13,1
-11,3
6,7
-7,1
-14,7
-0,1
-4,5
-1,0
16,1
32,2
18,8
16,7
14,2
6,7
11,1
7,0
9,6
-11,2
-8,4
-14,2
-10,7
-11,3
-1,3
3,2
3,3
0,2
1,5
9,1
6,3
7,2
7,7
7,5
0,2
11,2
10,7
3,8
6,8
Soobra}aj,
skladirawe i
vrski
Z
13,4
11,1
10,1
0,7
8,5
-4,8
-7,2
-11,1
-9,9
-8,3
-3,4
-6,7
-0,5
3,5
-1,8
-2,7
5,2
0,5
-0,9
0,4
-7,6
-5,0
-4,7
-2,2
-4,8
10,7
11,7
12,4
7,1
10,4
11,0
9,5
7,3
11,6
9,8
11,0
13,2
14,4
11,3
12,5
Finansisko posredu.
Javna uprava i odbrana,
aktivnosti vo vrska so
socijalna za{tita,
nedvièn imot, iznajmuvawe obrazovanie, zdravstvo i
i imputirani stanarini
socijalna rabota
Y+I+Q
2,4
2,5
2,7
3,2
2,7
3,0
2,6
1,4
1,3
2,1
-2,8
-4,1
-4,1
-3,7
-3,7
-4,4
-3,7
-3,0
-3,3
-3,6
11,5
12,4
12,0
11,2
11,8
-2,9
-2,4
-1,9
-0,3
-1,9
9,2
9,5
9,9
8,8
9,4
3,1
5,3
6,7
6,2
5,3
J+K+L+N
1,0
1,3
-0,8
-1,1
0,1
-8,7
-5,1
0,8
3,7
-2,3
10,0
4,7
0,8
-0,8
3,5
5,7
6,5
4,9
2,7
4,9
0,0
-0,4
-1,3
-0,8
-0,6
3,7
3,4
5,1
6,5
4,7
1,4
2,7
2,5
2,6
2,3
0,6
1,4
1,1
0,1
0,8
Imputirani
bankarski
uslugi
0,5
0,8
1,9
3,7
1,7
-6,9
-8,5
-13,1
-13,5
-10,5
-2,5
1,7
6,2
2,2
1,8
4,4
-3,2
-4,3
-1,6
-1,2
10,4
13,2
13,7
12,6
12,5
17,5
20,1
18,5
31,6
21,9
18,1
19,3
23,2
14,7
18,7
12,5
22,3
22,2
14,3
17,8
Dodadena
vrednost
11,4
5,6
0,6
-0,3
4,1
-6,2
-3,8
-6,2
-1,5
-4,4
-1,8
-0,9
0,3
3,6
0,4
2,3
3,5
5,9
1,7
3,3
3,4
4,8
4,6
3,4
4,0
1,2
3,3
2,4
2,1
2,3
4,2
5,7
6,3
4,9
5,3
6,8
4,3
4,2
5,2
5,1
Neto danoci na
proizvodstvo
BRUTO
DOMA[EN
PROIZVOD
15,1
9,0
3,9
3,0
7,5
-6,9
-4,4
-6,9
-2,2
-5,1
1,1
2,0
3,2
6,6
3,3
-0,5
0,7
3,1
-1,0
0,6
3,4
4,8
4,6
3,4
4,4
14,2
16,5
15,6
15,3
15,4
-4,6
-3,2
-2,7
-3,9
-3,6
6,8
4,3
4,2
5,2
5,1
12,0
6,1
1,0
0,2
4,5
-6,3
-3,9
-6,4
-1,6
-4,5
-1,3
-0,4
0,8
4,1
0,9
1,8
3,0
5,4
1,2
2,8
3,4
4,8
4,6
3,4
4,1
3,0
5,1
4,2
4,0
4,1
2,9
4,3
4,9
3,6
4,0
6,8
4,3
4,2
5,2
5,1
Tabela 4: OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVI
Procentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
K-1
REALEN SEKTOR
realni promeni
Bruto doma{en proizvod
Industrisko proizvodstvo
nominalni promeni
Investicii vo ma{ini i oprema
66
Ceni
Tro{oci na ìvot
Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi
Konkurentnost na industrijata
Produktivnost
Tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod
Realni tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod
Berzanski ceni na najva`nite izvozni i uvozni proizvodi
ceni vo SAD $
Surova nafta-brent
Jagne{ko meso (c/kg)
Nikel
Bakar
Olovo
Cink
Ladno valani ~eli~ni limovi
Toplo valani ~eli~ni limovi
NADVORE[EN SEKTOR
nominalni promeni na dolarski vrednosti
Izvoz na stoki (FOB)
Uvoz na stoki (CIF)
Trgovski bilans (milioni SAD $)
Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $) fob
Promena vo deviznite rezervi (milioni SAD $) "-" zna~i namaluvawe
Bruto Nadvore{en dolg (kraj na period, vo milioni SAD $) 1)
K-2
2007
K-3
K-4
2008
januari
fevruari
4,6
-4,5
0,9
2,8
4,1
4,1
4,0
6,8
4,3
4,2
5,2
5,1
3,5
-3,1
-0,8
6,6
-2,1
7,0
3,6
11,6
-2,8
1,1
6,2
3,7
20,8
-16,9
16,4
-7,7
4,9
4,9
18,3
10,7
5,7
38,4
5,8
5,5
1,8
1,2
-0,4
0,5
3,2
0,7
1,1
2,4
4,8
2,3
8,7
7,8
8,9
2,0
-0,9
-0,3
0,9
3,2
4,5
1,0
0,3
1,1
4,1
2,5
9,5
10,2
13,6
6,9
6,0
0,5
3,0
13,1
3,9
11,8
6,4
17,4
1,7
2,8
6,2
7,0
14,6
7,4
-4,7
-0,7
0,2
-10,3
0,7
-11,8
-3,2
-10,6
4,6
0,7
2,2
-0,8
-6,7
0,0
-12,5
-2,7
1,1
-10,1
-0,4
-15,1
-7,6
-10,4
6,0
1,5
-1,8
-1,2
-15,8
-8,8
94,82
28,3
24,4
25,0
28,9
38,3
54,4
65,4
58,1
68,7
75,0
88,9
72,7
91,9
261,9
291,2
330,3
388,4
461,4
443,3
403,6
402,1
399,3
416,5
437,9
413,9
429,4
450,2
8.638,0
5.944,7
6.772,0
9.629,0
13.823,4
14.744,0
24.254,0
41.440,0
48.033,0
30.205,0
29.219,0
37.226,0
27.690,0
27.995,0
1.813,0
1.578,3
1.559,0
1.779,0
2.866,0
3.679,0
6.722,0
5.933,0
7.641,0
7.712,0
7.188,0
7.118,0
7.061,0
7.888,0
45,4
47,6
45,3
51,5
88,7
97,6
129,0
178,7
217,6
314,3
321,5
258,0
260,8
308,0
112,8
88,6
77,9
82,8
104,8
138,1
327,5
345,6
366,4
322,7
262,3
324,3
234,0
243,0
385,8
299,2
328,3
444,6
607,1
733,3
693,8
650,0
650,0
650,0
650,0
650,0
687,5
800,0
295,8
216,5
246,7
320,2
502,5
633,3
600,0
550,0
550,0
550,0
550,0
550,0
600,0
750,0
11,0
-12,7
17,6
55,4
47,6
18,7
39,5
39,8
28,4
37,8
17,9
-19,4
16,3
15,3
25,9
10,1
16,6
42,4
19,3
30,7
60,0
38,2
34,7
60,3
-771
-533
-849
-937
-1.230
1.187
1.362,0
-335,4
-310,3
-434,5
-805,0
-1871,3
-182,9
-229,6
-236
-38
-324
-277
-415
-81,5
-18,9
39,7
62,5
10,1
-383,6
-238,0
-49,2
235,6
62,0
-40,5
168,8
82,3
415,1
375,8
-6,1
15,9
139,9
-6,8
143,0
-9,6
2.570,4
3.131,3
3.216,0
3.288,9
3.294,1
3.533,2
3.983,7
3.983,7
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
K-1
67
Kursevi
denar/EURO
denar/SAD $
VLADINI FINANSII
nominalni promeni
Prihodi
Dano~ni prihodi
DDV
Rashodi
Tekovni rashodi
Kapitalni rashodi
Saldo na centralniot buxet (vo milioni denari)
Saldo na konsolidiraniot buxet (vo milioni denari)
MONETAREN SEKTOR
nominalni promeni (kraj na period)
Neto devizni sredstva
Krediti na privaten sektor
Gotovi pari vo optek
M1
M2
M4
Odnos na deviznite rezervi sprema M1
SOCIJALEN SEKTOR
Pazar na rabotna sila
Stapka na nevrabotenost (ARS)
Vkupno novovraboteni (kraj na period)
Novovraboteni na neopredeleno rabotno vreme (kraj na period)
Plati
Nominalni neto plati
Realni neto plati
Potro{uva~ka ko{nica
Socijalna za{tita
Broj na penzioneri (kraj na period)
Broj na doma}instva koi primaat socijalna pomo{ (kraj na period)
Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni (kraj na period)
K-2
2007
K-3
K-4
2008
januari
fevruari
60,73
60,91
60,98
61,26
61,34
61,30
61,19
61,2
61,2
61,17
61,20
61,18
61,34
61,32
65,89
68,04
64,73
54,30
49,41
49,29
48,79
46,69
45,40
44,56
42,27
44,72
41,69
41,63
22,5
-10,3
10,1
-7,4
5,8
7,5
2,8
23,6
6,2
38,6
16,7
21,0
15,1
28,6
22,1
-6,9
14,0
-9,6
6,8
4,8
7,1
24,7
9,4
18,4
16,1
16,8
13,2
29,4
75,2
-1,8
19,8
3,2
21,6
5,1
0,6
35,9
10,2
25,3
16,3
21,0
20,0
27,1
12,7
27,0
-0,1
-13,8
0,3
6,1
5,8
-1,5
9
8,9
47,7
18,7
20,9
26,7
1,8
31,9
17,2
-1,2
1,4
2,2
9,4
-1,9
11,9
9,2
24,2
11,7
22,4
16,0
94,5
28,3
11,8
-447,0
-3,4
47,4
-20,5
7,2
-17,8
5,8
226,9
89,2
-5,6
253,9
6.285
-12.490
7.343
-2.551,0
371,0
1.183,0
-600,0
2.065,0
1.257,0
6.418,0
-9.041,0
717,0
1606,0
-776,0
5.905
-13.171
-13.019
-2.596,0
7,0
-1.708,0
-1.704,0
2.284,0
1.883,0
6.225,0
-8.265,0
2.168,0
1571,0
-785,0
73,8
57,6
-19,1
5,3
4,7
30,3
28,4
22,8
13,7
5,6
1,6
2,6
4,5
3,3
17,2
7,3
12,7
15,8
18,7
20,5
30,5
33,3
32,2
38,8
39,1
40,1
39,9
41,4
16,6
48,5
0,0
0,3
-0,1
2,0
12,2
9,7
8,7
13,0
10,6
11,6
13
8,3
22,6
5,6
4,6
1,1
-1,1
7,5
17,1
22,5
18,0
22,6
31,7
32,7
32
31,3
29,4
61,9
-7,0
25,6
56,7
1,65
1,88
1,51
15,9
15,1
16,0
24,5
26,4
31,4
28,4
28,3
29,3
28,2
26,2
13,2
15,3
15,1
24,9
26,4
32,2
29,6
29,5
30,5
29,6
27,9
1,51
1,62
2,30
2,49
2,6
3,2
2,4
2,1
2,2
2,2
2,2
32,2
30,5
31,9
36,7
36,7
36,5
36,0
35,8
35,0
34,2
34,7
34,9
101.996
90.308
110.401
79.921
112.013
147.965
150.815
45.254
91.238
141.826
191.472
191.472
19.928
63.987
63.346
74.341
49.661
63.538
85.033
68.878
21.455
41.605
65.210
88.393
88.393
6.798
5,5
3,5
6,9
4,8
4,0
4,5
7,3
5,7
6,4
7,5
11,8
7,9
12,0
9,1
-0,3
-1,9
5,0
3,6
4,4
2,0
4,0
5,0
5,3
5,0
6,6
5,5
3,1
-0,4
2,5
5,2
2,7
-0,7
-2,7
-1,2
4,5
0,4
-0,1
3,7
9,9
12,3
16,0
17,4
241.221
247.200
249.421
254.267
260.075
265.152
269.681
270.118
269.798
270.658
272.386
272.386
272.161
271.851
77.309
80.160
82.673
64.453
66.940
66.485
65.540
67.340
62.576
63.078
62.443
62.443
61.541
35.046
41.375
46.772
47.324
45.867
40.230
30.572
28.317
26.793
25.892
24.686
24.686
24.544
Izvor: Dràven zavod za statistika, Narodna banka na Makedonija, Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i
socijalna politika, Agencija za vrabotuvawe, World Development Prospects (Pink Sheets), presmetki na Ministerstvoto za finansii.
24.566
Grafik 1: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
(realni stapki na porast, K / K - 4)
15
10
5
0
-5
-10
-15
I
II
III
IV
2002
I
II
III
2003
IV
I
II
III
IV
2004
I
II
III
IV
2005
Industrija
I
II
III
IV
2006
Zemjodelstvo
I
II
III IV
2007
BDP
Bruto doma{en proizvod1)
vo milioni SAD $2
1995
2.377
1996
2.815
1997
2.955
1998
3.157
1999
3.340
2000
3.588
2001
3.706
2002
3.872
2003
4.119
2004
4.298
2005
4.534
2006
4.882
(po glava na ìtel) vo SAD $2
1.209
1.420
1.480
1.573
1.656
1.771
1.821
1.917
2.032
2.114
2.226
2.393
1) Podatocite za 2006 godina se prethodni
2) Konverzijata e napravena so metodot na cenovno prilagoden kurs
Grafik 2: INFLACIJA
(prose~ni stapki, vo procenti)
12
10
8
6
4
2
0
-2
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Tro{oci na ìvot
2004
2005
2006
2007
Ceni na malo
prose~ni stapki vo procenti
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Tro{oci na ìvot
2,3
2,6
-0,1
Ceni na malo
3,0
4,4
0,8
-0,7
5,8
5,5
1,8
1,2
-0,4
0,5
3,2
2,3
-1,1
10,6
5,2
1,4
2,4
0,9
2,1
3,9
2,6
68
Grafik 3: INFLACIJA
(na kraj godina, vo procenti)
12
10
8
6
4
2
0
-2
-4
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Tro{oci na ìvot
2004
2005
2006
2007
Ceni na malo
kraj na godina, vo procenti
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Tro{oci na ìvot
-0,7
2,7
-2,4
Ceni na malo
0,2
4,5
-1
2,4
6,1
3,7
1,1
2,6
-1,9
1,2
2,9
6,1
2,3
10,8
1,2
2,2
2,9
-0,1
3,2
2,9
4,6
Grafik 4: NADVORE[NO TRGOVSKA RAZMENA
(vo milioni SAD $)
5.500
5.000
4.000
3.500
3.000
Uvoz na stoki
2.500
2.000
1.500
1.000
Izvoz na stoki
500
0
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
vo milioni SAD $
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Izvoz na stoki
1.055
1.086
1.204
1.147
1.237
1.292
1.190
1.321
1.153
1.112
1.359
1.674
2.041
2.401 3.356
Uvoz na stoki (FOB)
1.013
1.271
1.427
1.462
1.623
1.807
1.686
2.011
1.677
1.917
2.211
2.793
3.097
3.682 5.227
42
-185
-223
-315
-386
-515
-496
-690
-524
-805
-852 -1.119 -1.056 -1.281 -1.871
Saldo
69
2007
Tabela 5: NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA PO ZEMJI
2003
2004
2005
2006
2007
2004
2005
2006
2007
2005
2006
2007
2008
Izvoz
1,363.2
1.675,9
2.041,3
2.400,7
3.356,3
Vkupno
Uvoz
2,299.9
2.931,6
3.228,0
3.762,7
5.227,5
Saldo
-936.7
-1.255,7
-1.186,7
-1.362,0
-1.871,2
Izvoz
278.3
317,1
364,2
375,5
473,1
Germanija
Uvoz
303.8
368,1
335,0
369,3
514,8
Saldo
-25.5
-51,0
29,2
6,2
-41,7
Izvoz
273.8
347,6
459,4
557,8
619,0
Srbija*
Uvoz
212.6
249,7
264,1
282,8
447,2
Saldo
61.2
97,9
195,3
275,0
171,8
366,1
368,0
443,4
498,4
482,0
512,7
507,9
538,7
450,9
586,9
701,4
661,5
733,7
866,8
832,7
923,1
147,9
156,6
177,5
174,5
179,1
159,1
184,5
146,8
176,6
191,4
171,7
175,6
123,2
147,9
179,8
176,6
203,7
206,6
232,0
215,3
254,1
233,6
204,5
223,4
208,8
229,9
295,0
272,2
286,9
307,7
269,4
293,2
270,1
307,1
305,8
310,2
268,1
316,8
616,9
716,6
708,3
889,8
701,2
892,6
769,0
865,2
727,6
985,9
969,5
1.079,7
1.051,9
1.177,7
1.269,7
1.728,2
209,9
224,0
267,3
312,7
284,6
295,3
256,8
239,5
272,7
283,7
280,9
300,6
208,0
219,4
300,2
320,1
326,7
339,1
343,6
316,6
309,3
331,2
342,4
406,1
334,8
340,9
376,2
397,2
377,6
402,9
449,7
394,5
425,5
617,9
545,0
565,3
451,1
546,4
-250,8
-348,6
-264,9
-391,4
-219,2
-379,9
-261,1
-326,5
-276,7
-399,0
-268,1
-418,2
-318,2
-310,9
-437,0
-805,1
-62,0
-67,4
-89,8
-138,2
-105,5
-136,2
-72,3
-92,7
-96,1
-92,3
-109,2
-125,0
-84,8
-71,5
-120,4
-143,5
-123,0
-132,5
-111,6
-101,3
-55,2
-97,6
-137,9
-182,7
-126,0
-111,0
-81,2
-125,0
-90,7
-95,2
-180,3
-101,3
-155,4
-310,8
-239,2
-255,1
-183,0
-229,6
82,1
63,4
78,5
93,1
112,0
80,7
84,9
86,6
87,3
88,3
100,4
99,5
105,0
105,1
131,0
132,0
43,3
35,5
33,2
29,5
23,1
28,1
35,8
22,8
26,3
28,3
25,5
32,8
26,4
29,1
31,8
29,2
29,1
30,0
37,5
29,4
33,5
26,6
31,3
41,6
33,0
40,8
31,2
31,6
34,3
39,2
39,8
43,0
48,2
38,4
44,5
49,1
49,3
50,4
84,4
90,3
83,1
110,3
73,7
90,6
79,2
91,5
74,0
97,8
91,1
106,4
99,7
122,7
116,1
176,3
21,7
25,7
26,3
25,7
31,2
33,7
28,2
26,5
24,5
30,6
29,2
31,7
21,0
23,7
29,3
28,4
36,0
33,4
31,0
32,4
27,7
34,3
34,2
37,9
32,7
35,9
31,1
38,0
41,0
43,7
44,2
29,2
42,7
62,3
59,1
54,9
37,1
48,8
-2,3
-26,9
-4,6
-17,2
38,3
-9,9
5,7
-4,9
13,3
-9,5
9,3
-6,9
5,3
-17,6
14,9
-44,3
21,6
9,8
6,9
3,8
-8,1
-5,6
7,6
-3,7
1,8
-2,3
-3,7
1,1
5,4
5,4
2,5
0,8
-6,9
-3,4
6,5
-3,0
5,8
-7,7
-2,9
3,7
0,3
4,9
0,1
-6,4
-6,7
-4,5
-4,4
13,8
5,5
-23,9
-14,6
-5,8
12,2
1,6
57,9
84,4
97,5
107,8
75,0
123,2
128,9
132,3
88,2
141,8
177,3
150,5
126,2
147,6
159,3
185,9
19,0
22,4
33,6
38,8
42,8
41,6
41,7
42,3
44,9
50,7
42,5
39,1
22,5
29,3
36,4
41,2
51,5
49,1
49,2
63,8
64,3
54,0
48,0
48,5
36,3
40,1
49,8
48,8
51,9
46,9
49,7
54,8
54,8
61,6
58,9
65,4
57,9
122,3
48,2
63,7
68,1
69,7
58,8
71,2
66,9
67,2
49,1
71,5
74,6
87,6
75,0
96,0
108,5
167,7
15,8
16,7
26,3
30,2
19,0
22,0
18,5
21,6
26,8
24,5
20,1
22,6
12,8
14,6
21,7
20,6
27,0
23,9
24,5
24,1
26,0
26,0
25,7
35,9
25,0
23,0
27,0
31,2
31,7
33,1
33,1
36,3
39,1
73,7
46,5
47,5
36,2
91,5
9,7
20,7
29,4
38,1
16,2
52,0
62,0
65,1
39,1
70,3
102,7
62,9
51,2
51,6
50,8
18,2
3,2
5,7
7,3
8,6
23,8
19,6
23,2
20,7
18,1
26,2
22,4
16,5
9,7
14,7
14,7
20,6
24,5
25,2
24,7
39,7
38,3
28,0
22,3
12,6
11,3
17,1
22,8
17,6
20,2
13,8
16,6
18,5
15,7
-12,1
12,4
17,9
21,7
30,8
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
Q1
Q2
Q3
Q4
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
* do 2006 - Srbija i Crna Gora
70
vo milioni SAD dolari
Izvoz
72,8
71,9
44,0
22,4
50,3
SAD
Uvoz
56,2
47,7
45,0
41,0
76,7
Saldo
16,6
24,2
-1,0
-18,6
-26,4
Izvoz
95,4
134,4
169,5
236,8
338,9
14,8
14,1
23,4
19,6
7,5
11,9
15,5
9,1
6,5
6,5
5,8
3,6
6,2
9,7
13,8
20,6
3,1
1,8
2,6
3,5
4,4
4,0
6,0
4,5
5,0
4,1
3,0
2,0
2,7
2,4
1,4
1,5
2,9
2,1
2,0
2,1
1,7
2,0
1,2
0,4
0,6
1,0
4,6
2,4
4,4
2,9
5,5
3,5
4,8
7,7
1,0
11,9
0,8
1,1
13,4
11,6
11,1
11,6
13,7
12,2
9,0
10,1
8,7
11,3
9,6
11,4
16,5
22,1
18,5
19,6
4,5
5,7
3,5
4,2
3,7
4,3
3,0
3,0
3,0
2,7
3,7
3,7
3,5
2,0
3,2
2,4
5,1
3,8
3,4
3,2
3,0
4,1
3,0
4,3
4,2
3,8
8,5
6,7
5,2
10,2
6,9
3,0
8,6
6,1
6,7
6,8
6,2
8,2
1,4
2,5
12,3
8,0
-6,2
-0,3
6,5
-1,0
-2,2
-4,8
-3,8
-7,8
-10,3
-12,4
-4,7
1,0
-1,4
-3,9
-0,9
-0,7
0,7
-0,3
3,0
1,5
2,0
1,4
-0,7
-1,7
-0,8
0,4
-1,8
-0,9
-2,2
-1,7
-1,4
-1,1
-1,3
-2,1
-1,8
-3,9
-3,6
-2,8
-3,9
-4,3
-0,8
-7,3
-1,4
0,5
-3,8
1,6
-5,7
5,1
-5,4
-7,1
24,5
29,1
38,5
42,3
43,6
39,9
45,7
40,3
52,6
56,2
63,0
65,0
69,6
102,1
72,9
94,3
12,3
13,8
17,5
10,3
16,9
12,7
20,4
10,8
14,5
14,8
12,8
12,7
14,7
17,4
20,5
19,9
19,0
17,3
21,8
13,7
27,5
22,5
18,2
24,3
25,4
17,1
27,1
35,0
27,2
39,9
32,4
24,7
15,8
29,5
33,2
31,6
27,3
25,3
Italija
Uvoz
122,5
163,6
185,2
226,8
298,9
26,3
45,4
43,0
48,9
37,2
47,6
48,3
52,1
41,1
61,5
57,4
66,8
52,8
87,3
65,0
93,8
9,6
10,2
17,4
7,9
20,2
19,5
18,6
14,8
14,9
16,8
15,0
20,3
10,7
13,8
16,6
14,6
21,9
25,0
26,3
15,4
15,7
22,7
18,6
25,5
16,9
16,6
19,3
28,7
28,0
30,6
28,4
18,0
18,6
29,3
31,4
33,1
18,1
26,2
Saldo
-27,1
-29,2
-15,7
10,0
40,0
Izvoz
179,8
228,8
312,9
361,2
418,5
Grcija
Uvoz
300,2
277,9
296,8
319,9
412,1
Saldo
-120,4
-49,1
16,1
41,3
6,4
Izvoz
13,7
19,7
21,4
25,5
23,4
Rusija
Uvoz
177,8
265,4
418,6
569,5
632,9
Saldo
-164,1
-245,7
-397,2
-544,0
-609,5
-1,8
-16,3
-4,5
-6,6
6,4
-7,7
-2,6
-11,8
11,5
-5,3
5,6
-1,8
16,8
14,8
7,9
0,5
2,7
3,6
0,1
2,4
-3,3
-6,8
1,8
-4,0
-0,4
-2,0
-2,2
-7,6
4,0
3,6
3,9
5,3
-2,9
-7,7
-4,5
-1,7
11,8
-0,2
-0,4
-1,2
8,5
0,5
7,8
6,3
-0,8
9,3
4,0
6,7
-2,8
0,2
1,8
-1,5
9,2
-0,9
52,7
55,1
54,6
66,4
74,2
80,8
81,1
76,8
60,1
98,6
120,0
82,5
96,0
110,8
95,4
116,3
20,2
26,8
27,2
31,8
23,9
25,1
34,4
19,9
26,8
27,7
25,5
23,6
16,1
18,2
25,8
24,9
35,1
38,6
38,3
38,5
43,2
33,0
25,2
24,3
27,6
29,9
38,5
35,0
37,9
37,9
32,5
24,1
38,8
45,5
42,4
28,4
34,8
47,5
59,4
73,6
69,9
75,0
66,3
79,2
72,2
79,1
62,5
90,4
75,4
91,6
95,9
104,3
101,6
110,3
18,6
21,0
26,7
29,7
25,3
24,2
27,2
19,8
25,2
23,7
25,8
29,6
17,3
18,9
26,3
25,9
29,6
34,9
29,0
20,8
25,6
30,2
30,4
31,0
26,9
30,7
38,3
33,6
35,4
35,3
38,1
26,7
36,8
35,5
37,7
37,1
35,5
35,7
-6,7
-18,5
-15,3
-8,6
7,9
1,6
8,9
-2,3
-2,4
8,2
44,6
-9,1
0,1
6,5
-6,2
6,0
1,6
5,8
0,5
2,1
-1,4
0,9
7,2
0,1
1,6
4,0
-0,3
-6,0
-1,2
-0,7
-0,5
-1,0
5,5
3,7
9,3
17,7
17,6
2,8
-5,2
-6,7
0,7
-0,8
0,2
1,4
2,5
2,6
-5,6
-2,6
2,0
10,0
4,7
-8,7
-0,7
11,8
3,9
4,7
5,5
5,6
5,3
5,1
5,3
5,7
6,0
6,4
8,3
4,8
4,8
5,3
6,8
6,5
1,0
1,7
2,6
1,5
1,9
1,7
1,7
1,9
1,7
1,7
1,6
2,4
1,8
2,2
2,0
1,8
2,2
2,4
3,3
2,6
2,4
2,2
1,5
1,1
1,4
1,9
1,5
1,6
1,6
2,1
2,4
2,8
1,6
2,2
1,9
2,4
1,4
1,7
63,1
47,9
74,5
79,9
77,4
99,9
113,0
128,3
137,5
98,6
150,5
182,9
157,3
95,3
170,3
210,0
25,9
23,4
28,1
33,5
22,4
44,0
28,9
37,4
46,7
53,4
40,3
34,6
47,3
39,6
50,6
33,4
27,1
38,1
48,1
52,9
49,5
40,5
63,2
79,2
48,6
53,5
55,2
46,4
18,4
30,5
64,9
45,4
60,0
58,6
66,5
84,9
90,9
92,4
-59,2
-43,2
-69,0
-74,3
-72,1
-94,8
-107,7
-122,6
-131,5
-92,2
-142,2
-178,1
-152,5
-90,0
-163,5
-203,5
-24,9
-21,7
-25,5
-32,0
-20,5
-42,3
-27,2
-35,5
-45,0
-51,7
-38,7
-32,2
-45,5
-37,4
-48,6
-31,6
-24,9
-35,7
-44,8
-50,3
-47,1
-38,3
-61,7
-78,1
-47,2
-51,6
-53,7
-44,8
-16,8
-28,4
-62,5
-42,6
-58,4
-56,4
-64,6
-82,5
-89,5
-90,7
71
2003
2004
2005
2006
2007
2004
2005
2006
2007
2005
2006
2007
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
2008
I
II
Tabela 6: PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 1, 3
TEKOVNI TRANSAKCII
Stoki, neto
Izvoz, f.o.b.
Uvoz, f.o.b.2
Uslugi, neto
Dohod, neto5
od koj: kamata, neto
Tekovni transferi, neto
Oficijalni
Privatni
(vo milioni dolari)
2001
2002
2003
2004
2005
2006
I
ll
lll
K1/2007
K2/2007
K3/2007
K4/2007
2007
-236,08
-377,61
-184,11
-452,82
-157,91
-56,39
-4,01
9,51
53,97
59,46
72,87
12,90
-393,33
-248,10
I/2008
-49,21
-526,72
-805,58
-851,00
-1.138,97
-1.063,03
-1.284,99
-105,36
-97,31
-73,18
-275,86
-280,02
-410,33
-660,78
-1.626,99
-169,22
1.155,43
1.112,15
1.362,65
1.674,85
2.040,58
2.396,26
208,32
229,56
294,72
732,59
864,73
831,05
921,12
3.349,49
267,43
-1.682,15
-1.917,73
-2.213,65
-2.813,82
-3.103,61
-3.681,24
-313,68
-326,87
-367,90
-1.008,45
-1.144,75
-1.241,38
-1.581,90
-4.976,49
-436,65
-19,17
-22,11
-6,62
-54,37
-33,64
28,25
-2,54
1,27
-0,13
-1,39
1,43
32,07
2,87
34,98
12,98
-27,97
-44,33
-62,39
-39,19
-113,46
-36,65
14,88
12,78
15,97
43,63
-8,20
-49,64
-21,61
-35,81
18,18
-33,50
-18,82
-30,92
-25,67
-25,93
-24,34
-0,28
-2,26
-0,12
-2,65
-6,91
-3,66
-12,06
-25,29
0,55
337,78
494,42
735,90
779,71
1.052,21
1.237,00
89,01
92,77
111,30
293,08
359,65
440,80
286,20
1.379,73
88,86
72
49,01
96,83
103,98
70,09
65,45
73,75
4,13
1,93
5,22
11,27
22,97
14,71
-18,48
30,47
0,76
288,78
397,59
631,93
709,62
986,76
1.163,25
84,88
90,84
106,09
281,81
336,68
426,10
304,67
1.349,26
88,09
KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA
236,60
387,98
218,30
434,05
165,47
48,54
2,81
-13,93
-50,54
-61,66
-65,91
8,27
396,01
276,71
54,85
Kapitalna smetka, neto
Kapitalni transferi, neto
Oficijalni
Drugi
Steknuvawe/raspolagawe so
nefinansiski sredstva
Finansiska smetka, neto
Direktni investicii, neto
Portfolio investicii, neto
Drugi investicii, neto
Trgovski krediti, neto
Zaemi, neto
Valuti i depoziti, neto
od koi: monetarna vlast, neto
komercijalni banki, neto
naselenie, neto
Drugi, neto
Bruto oficijalni rezervi
("-# zna~i zgolemuvawe)4
1,39
8,26
-6,69
-4,62
-2,02
-1,11
-1,61
0,12
-0,21
-1,70
1,94
5,09
-3,62
1,70
-0,48
3,73
9,92
-6,60
-4,62
-2,02
-1,11
-1,61
0,12
-0,21
-1,70
1,98
0,82
-2,71
-1,61
-0,48
3,64
9,92
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,09
0,00
-6,60
-4,62
-2,02
-1,11
-1,61
0,12
-0,21
-1,70
1,98
0,82
-2,71
-1,61
-0,48
GRE[KI I PROPUSTI
-2,34
-1,66
-0,09
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
-0,04
4,27
-0,91
3,32
0,00
235,20
379,72
224,99
438,68
167,49
49,66
4,42
-14,06
-50,33
-59,96
-67,84
3,18
399,63
275,01
55,33
446,26
105,47
117,46
321,87
94,23
423,96
3,39
8,66
9,57
21,62
82,45
51,33
165,34
320,75
51,05
0,36
0,35
5,45
12,54
237,87
92,87
15,96
-10,09
21,17
27,04
61,82
33,29
28,57
150,72
-1,42
-134,42
134,24
153,04
123,74
250,45
-91,36
-49,76
-28,66
-36,27
-114,68
-196,19
58,53
198,90
-53,44
-3,89
-64,22
81,87
72,14
90,42
131,50
5,18
-3,90
8,95
-50,02
-44,97
-87,73
1,73
91,33
-39,64
-7,08
-113,53
-6,95
60,97
8,72
123,13
-20,42
-54,99
-20,68
21,09
-54,58
-167,16
17,28
66,76
-137,70
-1,84
21,27
35,60
8,82
-3,71
-24,21
-103,75
7,63
-18,79
-10,85
-22,01
27,76
19,11
-12,39
12,47
-6,09
-82,56
59,70
17,77
26,44
0,77
-3,26
0,00
-0,02
-0,02
-0,03
-0,06
-0,07
-0,06
-0,22
10,55
-272,39
112,17
-48,88
-105,07
26,61
-15,58
4,80
-10,78
1,09
-4,88
56,05
38,50
8,57
98,23
-13,81
376,23
-136,27
39,74
75,06
-52,10
-84,90
2,83
-8,00
-11,93
-17,10
-28,23
-19,32
-20,90
-85,55
-2,82
22,05
23,72
11,11
28,32
20,04
27,63
1,50
1,85
3,52
6,87
30,94
20,41
53,20
111,42
11,12
-77,00
139,66
-50,96
-19,47
-415,07
-375,82
34,83
16,04
-44,80
6,06
-15,93
-139,98
6,83
-143,01
9,59
-0,51
-10,37
-34,19
18,77
-7,55
7,84
1,20
4,43
-3,43
2,20
-6,96
-21,17
-2,68
-28,61
-5,64
1/ Prethodni podatoci.
2/ Uvozot e prikaàn na f.o.b. paritet soglasno V izdanie na prira~nikot za platen bilans od MMF. / Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. iznesuva 4,14%
Za 2006 i 2007 godina napraveno e i vremensko prilagoduvawe za uvozot na elektri~na energija.
3/ Promeni vo metodologijata: Podatocite za platniot bilans za 2007 god. vklu~uvaat procenki na vrednostite na odredeni elementi vo stavkite direktni investicii i dohod - vrz osnova na podatocite od noviot izvor na podatoci (godi{en pra{alnik za stranski vloùvawa DI22) raspoloìvi zaklu~no so 2006 godina
4/ Bez monetarno zlato i kursni razliki
5/ Od po~etokot na 2008 godina vo podatokot za dohod e vklu~en i iznosot na presmetana kamata na stranski dol`ni~ki hartii od vrednost.
Tabela 7: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET
Buxet 2005
Buxet 2006
Buxet 2005
vo milioni denari
VKUPNO
Op{ti javni uslugi
Raboti vo vrska so odbranata i uslugi
Javen red i bezbednost
Ekonomski raboti
Za{tita na okolinata
Komunalen razvoj
Zdravstvo
Rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi
Obrazovanie
Socijalna za{tita i socijalna sigurnost
66.327
5.885
5.885
8.398
15.877
368
858
613
1.471
9.869
17.103
91.868
13.609
6.130
9.902
23.846
615
3.555
1.165
1.968
13.363
17.716
Buxet 2006
Buxet 2005
struktura
100,0
8,9
8,9
12,7
23,9
0,6
1,3
0,9
2,2
14,9
25,8
Buxet 2006
% od BDP
100,0
14,8
6,7
10,8
26,0
0,7
3,9
1,3
2,1
14,5
19,3
23,9
2,1
2,1
3,0
5,7
0,1
0,3
0,2
0,5
3,6
6,2
31,3
4,6
2,1
3,4
8,1
0,2
1,2
0,4
0,7
4,6
6,0
Zabele{ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet e podgotvena spored me|unarodnite standardi
Grafik 5: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE 2008 GODINA
(vo milioni denari)
Socijalna za{tita i
socijalna sigurnost
17.592
Op{ti javni uslugi
17.257
Raboti vo vrska so
odbranata i uslugi
8.099
Obrazovanie
20.523
Javen red i
bezbednost
12.204
Rekreativni i kulturni
aktivnosti i uslugi
2.564
Zdravstvo
2.020
Komunalen razvoj
3.316
Ekonomski raboti
18.771
Za{tita na
okolinata
427
73
Tabela 8: BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (Centralen buxet i buxeti na fondovi)
K1 2006
K2 2006
K3 2006
K4 2006
I
II
III
23.069
26.306
26.222
28.504
104.101
108.634
114.400
19.848
22.782
23.080
24.888
90.598
92.824
96.738
116.118
8.721
7.650
10.074
98.270
7.807
6.734
79
50
35
35
199
211
8.937
211
211
11
30
12.658
15.097
15.460
16.360
59.575
18
61.511
65.202
66.734
5.580
3.986
6.189
Personalen danok na dohod
1.933
2.098
2.025
2.358
Danok na dobivka
1.725
914
950
1.119
8.414
7.471
8.046
8.320
624
589
631
4.708
3.704
5.318
5.721
252
397
1.386
DDV
5.228
7.342
7.155
Akcizi
2.542
2.839
3.374
7.534
27.259
30.390
30.996
31.841
2.940
1.756
2.410
3.419
12.174
12.627
12.955
13.200
1.091
786
Uvozni dava~ki
993
1.494
903
1.982
3.243
7.712
5.519
5.887
5.652
417
378
Drugi danoci
237
707
410
390
176
1.213
1.800
2.000
2.000
256
80
152
7.111
7.635
7.586
8.493
30.825
31.102
31.325
31.325
2.216
2.718
2.730
4.619
4.969
4.893
5.467
19.948
20.671
20.878
20.878
1.443
1.769
1.759
322
336
337
375
1.370
1.390
1.390
1.390
89
128
126
2.170
2.330
2.356
2.651
9.507
9.041
9.057
9.057
684
821
845
2.306
2.721
2.627
2.826
10.480
13.755
15.282
15.445
775
798
948
1.234
1.117
1.496
1.656
5.503
6.471
7.055
7.198
446
470
585
Profit od javni finansiski institucii
103
406
56
258
823
2.370
3.673
3.693
23
44
5
Administrativni taksi
395
426
308
364
1.493
1.500
1.500
1.500
129
137
153
Participacija za zdravstveni uslugi
80
76
65
22
243
452
472
472
25
18
27
Drugi administrativni taksi
65
70
59
26
220
300
300
300
24
20
28
Drugi nedano~ni prihodi
109
176
209
125
619
677
672
672
29
25
24
Nadomestoci za Fondot za pati{ta
126
VKUPNI PRIHODI
Dano~ni prihodi i pridonesi
Dano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)
Danoci
Pridonesi
Fond za PIOM
Agencija za vrabotuvawe
Fond za zdravstvo
Nedano~ni prihodi
Nedano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)
Vkupno 2006 Buxet 2007 Reb. Bux. 2007 Vtor R. B. 2007
321
452
434
374
1.581
1.680
1.610
1.610
99
84
Kapitalni prihodi
143
390
143
272
948
550
564
564
75
43
49
Stranski donacii
727
299
166
231
1.423
1.505
1.796
1.819
44
75
140
45
74
153
288
560
0
20
20
20
0
0
VKUPNI RASHODI
23.538
26.265
25.085
30.871
105.759
112.027
117.896
119.615
6.855
7.907
9.382
Tekovni tro{oci
Prihod od otplata na zaemi
22.475
24.145
22.335
27.569
96.524
100.098
103.024
105.307
6.522
7.645
8.871
Plati i nadomestoci
5.750
5.878
5.707
6.086
23.421
24.852
25.175
24.335
1.981
1.995
2.049
Stoki i uslugi
2.856
3.264
2.655
4.128
12.903
14.833
16.714
17.166
841
904
994
13.080
14.265
13.167
16.163
56.675
57.279
58.382
61.053
3.471
4.574
5.670
Transferi
Transferi (smetka za sopstveni prihodi)
Socijalni transferi
167
209
165
240
781
633
912
934
76
54
61
11.566
12.726
12.072
12.466
48.830
50.987
50.433
50.468
3.265
4.228
4.843
6.396
6.640
6.751
6.947
26.734
28.865
28.532
28.532
2.232
2.283
2.365
Agencija za vrabotuvawe
659
521
487
450
2.117
2.058
1.756
1.748
142
138
137
Socijalna pomo{
948
945
1.114
1.090
4.097
4.131
4.136
4.152
84
581
361
Strukturni reformi
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Reformi na javnata administracija
0
0
0
0
0
4
4
4
0
0
0
3.561
4.621
3.718
3.979
15.879
15.929
16.005
16.032
807
1.226
1.980
1.326
1.308
911
3.451
6.996
5.601
6.971
9.585
130
282
759
21
22
20
7
70
58
66
66
0
10
7
790
736
418
1.193
3.137
2.965
2.753
2.753
229
172
158
Kamati po doma{en dolg
140
444
79
419
1.082
1.337
982
982
20
25
49
Kamati po nadvore{en dolg
650
292
339
774
2.055
1.628
1.771
1.771
209
147
109
Fond za PIOM
Zdravstvena za{tita
Drugi transferi
Tro{oci za begalci
Kamatni pla}awa
Garancii
Kapitalni tro{oci
0
0
387
0
387
169
0
0
0
0
0
1.063
2.120
2.751
3.301
9.235
11.929
14.872
14.308
333
262
511
Buxetsko saldo
-469
2
1.083
-2.365
-1.749
-3.393
-3.496
-3.497
1.866
-257
692
Finansirawe
469
-2
-1.083
2.355
1.739
3.393
3.496
3.497
-1.866
257
-692
405
Priliv
Prihodi od privatizacija
Stranski zaemi
Depoziti
Dràvni zapisi
Proda`ba na akcii
Odliv
Otplata na glavnica
Nadvore{en dolg
Doma{en dolg
9.759
3.097
-166
5.390
18.080
14.791
22.239
23.540
918
1.716
13.928
3.846
0
0
17.774
750
3.241
3.241
53
0
609
159
496
484
534
1.673
3.477
3.571
3.571
31
135
107
-4.835
-4.101
-695
3.741
-5.890
7.014
13.877
15.178
963
1.479
-457
484
422
43
1.070
2.019
3.500
1.500
1.500
-129
102
145
24
2.433
2
0
2.459
50
50
50
0
0
1
9.290
3.099
917
3.025
16.331
11.398
18.743
20.043
2.784
1.459
1.097
9.290
3.099
917
3.025
16.331
11.398
18.743
20.043
2.784
1.459
1.097
9.159
381
917
487
10.944
6.461
12.842
12.842
2.784
1.459
1.097
131
2.718
0
2.538
5.387
4.937
5.901
7.201
0
0
0
74
K1 2007
IV
V
VI
K2
VII
VIII
IX
K3
X
XI
XII
26.445
9.574
9.075
23.478
8.447
7.889
9.233
27.882
10.825
12.164
9.610
8.312
24.648
9.382
8.624
8.580
59
13
16
16
45
19
21
15.755
5.754
5.280
5.480
16.514
6.496
1.844
665
655
686
2.006
2.035
407
405
425
1.237
7.106
3.116
2.510
2.524
2.780
1.002
1.049
1.502
399
498
488
165
7.664
K4
Vkup. 2007 Bux. 2008
32.599
11.972
10.379
10.332
32.683 119.609 128.739
26.586
10.776
9.096
8.635
28.507 103.219 107.287
6
46
53
21
23
97
247
5.916
5.870
18.282
7.989
5.887
5.088
18.964
759
699
762
2.220
748
966
1.109
424
403
451
1.278
430
449
469
8.150
3.381
2.866
2.721
8.968
4.391
2.549
1.183
3.234
1.335
1.297
1.156
3.788
1.188
483
1.380
417
451
535
1.403
952
163
179
507
180
200
245
625
2.680
2.593
2.816
8.089
2.867
2.687
2.704
4.971
1.726
1.667
1.826
5.219
1.842
1.793
343
120
118
126
364
127
122
2.350
834
808
864
2.506
898
2.521
996
1.056
792
2.844
1.501
612
434
409
1.455
72
57
292
19
419
122
128
70
26
72
21
I
II
Vkup. 2008
9.998
9.536
19.534
8.816
8.440
17.256
401
37
68
105
69.515
73.669
6.309
5.152
11.461
2.823
8.893
8.331
654
710
1.364
1.348
5.898
5.254
431
564
995
1.798
8.738
32.962
36.305
3.529
2.231
5.760
1.235
1.040
3.463
13.265
14.185
1.121
965
2.086
490
472
1.914
6.199
7.420
324
463
787
280
198
200
678
2.298
2.174
250
219
469
8.258
2.734
3.188
3.524
9.446
33.457
33.217
2.470
3.220
5.690
1.809
5.444
1.819
2.130
2.353
6.302
21.936
22.526
1.674
2.173
3.847
123
372
126
155
163
444
1.523
1.457
89
185
274
772
772
2.442
789
903
1.008
2.700
9.998
9.234
707
862
1.569
1.131
3.443
943
5.517
1.042
1.069
969
3.080
13.962
18.763
948
963
1.911
576
231
479
1.286
619
560
491
1.670
5.912
9.934
479
532
1.011
368
121
2.889
22
3.032
19
20
21
60
3.532
3.420
22
16
38
134
384
134
118
154
406
161
162
151
474
1.683
1.700
155
165
320
20
32
78
0
31
50
81
55
53
30
138
367
401
30
46
76
25
22
68
21
22
24
67
34
38
45
117
324
300
38
40
78
78
23
15
34
72
124
8
88
220
31
100
26
157
527
1.205
75
21
96
309
135
142
142
419
155
144
126
425
123
136
205
464
1.617
1.803
149
143
292
167
51
58
42
151
197
50
54
301
82
68
628
778
1.397
695
155
67
222
259
56
63
81
200
100
47
33
180
72
99
96
267
906
1.994
40
65
105
20
24
9
6
39
15
0
0
15
0
47
4
51
125
0
39
1
40
24.144
8.081
8.561
9.326
25.968
9.424
7.873
9.079
26.376
10.373
11.580
18.995
40.948 117.436 134.281
8.384
10.321
18.705
23.038
7.689
8.018
8.589
24.296
8.174
7.505
8.316
23.995
9.530
9.918
12.918
32.366 103.695 112.846
8.023
9.127
17.150
6.025
2.018
2.044
2.050
6.112
2.049
1.846
2.045
5.940
1.820
1.847
1.863
5.530
23.607
23.204
1.723
1.727
3.450
2.739
965
966
1.143
3.074
1.203
833
1.102
3.138
1.328
1.444
3.090
5.862
14.813
18.696
750
1.200
1.950
13.715
4.359
4.876
5.000
14.235
4.772
4.713
5.060
14.545
6.039
6.480
7.387
19.906
62.401
68.637
5.454
6.094
11.548
191
63
41
60
164
39
27
40
106
63
48
65
176
637
961
46
136
182
12.336
3.697
4.269
4.483
12.449
4.193
4.258
4.318
12.769
4.239
4.521
3.677
12.437
49.991
52.935
4.356
4.818
9.174
6.880
2.315
2.318
2.335
6.968
2.342
2.330
2.394
7.066
2.380
2.423
2.468
7.271
28.185
30.798
2.388
2.678
5.066
417
153
140
144
437
140
139
132
411
127
132
130
389
1.654
1.733
123
123
246
1.026
334
325
217
876
360
368
390
1.118
353
331
343
1.027
4.047
4.140
310
316
626
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4.013
895
1.486
1.787
4.168
1.351
1.421
1.402
4.174
1.379
1.635
736
3.750
16.105
16.264
1.535
1.701
3.236
1.171
596
557
450
1.603
536
423
699
1.658
1.728
1.903
3.636
7.267
11.699
14.671
1.052
1.131
2.183
17
3
9
7
19
4
5
3
12
9
8
9
26
74
70
0
9
9
559
347
132
396
875
150
113
109
372
343
147
578
1.068
2.874
2.309
96
106
202
94
231
41
183
455
70
15
41
126
236
54
88
378
1.053
951
18
34
52
465
116
91
213
420
80
98
68
246
107
93
490
690
1.821
1.358
78
72
150
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1.106
392
543
737
1.672
1.250
368
763
2.381
843
1.662
6.077
8.582
13.741
21.435
361
1.194
1.555
2.301
1.493
514
-93
1.914
1.401
4.291
531
6.223
1.599
-1.201
-8.663
-8.265
2.173
-5.542
1.614
-785
829
-2.301
-1.493
-514
93
-1.914
-1.401
-4.291
-531
-6.223
-1.599
1.201
8.663
8.265
-2.173
5.542
-1.614
785
-829
3.039
2.677
-460
6.727
8.944
-1.111
-3.751
-368
-5.230
889
1.398
10.255
12.542
19.295
12.525
-1.491
848
-643
662
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
662
150
0
617
617
273
193
104
78
375
547
125
132
804
144
259
1.788
2.191
3.643
4.945
0
117
117
1.985
2.026
-564
7.041
8.503
-1.269
-3.726
147
-4.848
985
355
8.474
9.814
15.454
3.380
-2.418
467
-1.951
118
458
0
-400
58
-389
-196
-647
-1.232
-240
784
-14
530
-526
4.000
927
-353
574
1
0
0
8
8
0
46
0
46
0
0
7
7
62
50
0
0
0
5.340
4.170
54
6.634
10.858
290
540
163
993
2.488
197
1.592
4.277
21.468
6.983
123
63
186
5.340
4.170
54
6.634
10.858
290
540
163
993
2.488
197
1.592
4.277
21.468
6.983
123
63
186
5.340
1.177
54
5.790
7.021
159
540
163
862
797
97
83
977
14.200
1.749
123
63
186
0
2.993
0
844
3.837
131
0
0
131
1.691
100
1.509
3.300
7.268
5.234
0
0
0
75
TABELA 9. FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE
Vid na prihodite / rashodite
2001
2002
2003
Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno
PRIHODI
Pridones od plati
Pridones od dohodot
Prihodi od Buxetot na Republikata
Prihodi od privaten sektor
Prihodi od individualni zemjodelci
Prihodi od akcizi
Pridones od Agencijata za vrabotuvawe za nevraboteni lica
Drugi prihodi
Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost
Preneseni prihodi od prethodna godina
RASHODI
Penzii
Redovni penzii
Voeni penzii
Zemjodelski penzii
Retroaktivna isplata na 8%
Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina
Razlika za Ministerstvo za vnatre{ni raboti
Tranzicioni tro{oci
Nadomestok za telesno o{tetuvawe
Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe
Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi
Pridones za zdravstvena za{tita
Nadomestok na stru~nata slu`ba
Drugi rashodi
Kapitalni sredstva
RAZLIKA
Deficit / Suficit
2004
2005
(vo milioni denari)
2006
2007
2007
2008
jan.-fev. Izvr{eno jan.-fev.
24.289
25.811
28.191
28.983
28.878
31.467
5.163
34.028
6.093
15.671
15.784
16.882
17.204
17.484
19.369
3.115
21.340
3.762
331
283
307
383
388
303
48
299
52
5.744
6.961
7.741
8.486
8.291
9.385
1.684
10.390
1.958
377
409
394
412
390
244
36
269
31
41
61
71
41
39
33
4
28
2
716
688
677
661
659
661
97
682
104
1.126
1.404
1.536
1.719
1.550
1.230
162
861
137
73
29
65
57
59
219
17
152
44
209
192
42
21
18
23
0
7
3
0
0
476
0
0
0
0
0
0
24.697
25.889
27.740
29.132
29.015
31.204
5.243
32.773
5.844
21.278
22.255
24.008
25.121
24.969
25.410
4.258
26.308
4.693
19.041
19.982
21.667
22.824
23.335
24.272
4.070
25.304
4.529
514
518
499
509
479
455
75
442
75
297
262
234
217
178
154
22
130
21
1.167
1.136
1.131
1.027
455
0
0
0
0
112
103
121
88
90
70
10
60
11
148
254
262
247
240
178
30
60
0
91
115
22
143
29
166
29
169
28
1.325
257
1.877
373
14
72
83
80
82
82
82
14
83
91
76
98
97
110
138
28
162
7
7
9
6
6
6
4
0
1
1
2.805
2.934
3.184
3.349
3.416
3.582
610
3.720
669
153
165
172
170
172
208
38
240
42
254
222
192
257
190
258
38
340
43
37
145
0
50
70
196
0
42
2
-408
-78
451
-149
-137
263
-80
1.255
249
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii
76
TABELA 10. FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
2001
2002
2003
PRIHODI
Pridonesi
Pridonesi od Penziskiot Fond
Pridonesi od Agencijata za vrabotuvawe
Pridonesi od Ministerstvoto za trud
Drugi prihodi
Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno
zdravstveno osiguruvawe
Prihodi od kofinansirawe
Prenesen vi{ok od prethodnata godina
RASHODI
Ambulantni tro{oci
Bolni~ko lekuvawe
Tro{oci po programi
Lekovi
Zabna za{tita
Ortopedski tro{oci
Lekuvawe vo stranstvo
Drug vid lekuvawe (nadomestoci)
Administracija
Oprema i odrùvawe
Drugi tro{oci
Krediti i kamati
RAZLIKA
Deficit/suficit
2004
2005
(vo milioni denari)
2006
2007
2007
2008
12.295
13.656
14.698
14.886
15.083
15.669
2.562
17.271
2.998
7.528
7.823
8.418
8.762
8.982
9.447
1.505
9.998
1.569
2.616
3.075
3.184
3.349
3.417
3.584
610
3.718
669
1.554
1.763
1.849
1.998
2.062
2.145
386
2.144
330
48
54
64
41
64
67
12
66
13
70
734
1.064
676
79
97
6
67
3
166
111
29
60
479
43
0
911
338
286
43
367
76
313
96
91
1
0
0
0
0
0
12.205
13.611
14.678
14.722
15.206
16.280
2.089
16.489
3.304
2.505
4.430
5.132
5.959
7.129
14.282
1.771
14.681
2.863
5.919
4.929
5.038
5.098
6.311
0
0
0
0
306
123
21
0
0
0
0
0
0
1.555
1.305
1.868
2.006
0
0
0
0
0
522
521
630
0
0
0
0
0
0
111
134
150
280
171
219
37
201
34
90
144
221
117
151
185
13
79
30
769
832
968
941
1.062
1.135
212
1.144
309
268
360
309
254
276
396
51
305
63
44
656
219
23
106
63
5
79
5
48
23
32
27
0
0
0
0
0
71
154
90
17
0
0
0
0
0
90
45
21
164
-123
-611
473
782
-306
77
TABELA 11. AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE
2001
2002
2003
4.827
PRIHODI
1.136
Prihodi od pridonesi
1.113
Pridones od plati
23
Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost
Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite
0
na privremena rabota vo stranstvo
0
Pridones od prethodnata godina
3.677
Dotacii od Buxetot na Republikata
Za pokrivawe na deficitot na
3.170
Agencijata za vrabotuvawe
Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata koi
481
vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari)
26
Reforma na javnata administracija
26
Po drugi osnovi
13
Drugi prihodi
4.749
RASHODI
4.571
Rashodi za funkcijata
Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok
1.879
na nevraboteni lica
1.555
Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe
1.138
Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe
Sredstva za vrabotuvawe na invalidni lica
Isplata spored Zakon za pottiknuvawe na vrabotenosta
Nadomestok za prekvalifikacija
178
Rashodi za stru~nata slu`ba
116
Osnovni plati i naemnini
18
Nadomestoci
43
Stoki i ostanati uslugi
0
Kamatni pla}awa
2
Kapitalni tro{oci
RAZLIKA
78
Deficit / Suficit
(vo milioni denari)
2004
2005
2006
2007
2007
2008
5.918
1.180
1.178
2
6.241
1.224
1.223
0
7.456
1.270
1.155
24
6.940
1.313
1.192
23
5.685
1.371
1.259
20
850
217
141
3
5.049
1.523
1.403
23
770
274
175
3
0
0
4.726
1
0
5.002
4
88
6.163
5
93
5.616
3
89
4.303
0
73
631
0
97
3.514
0
96
491
3.742
3.958
4.522
4.612
3.864
585
3.246
453
944
19
21
12
5.868
5.658
980
3
61
16
6.214
6.005
988
61
592
23
7.325
7.102
418
22
564
11
6.938
6.710
285
11
143
11
5.937
5.703
40
2
4
2
906
867
225
12
31
12
5.065
4.840
32
2
4
5
775
734
2.273
1.763
1.453
128
41
210
124
22
42
0
22
2.377
1.849
1.557
121
61
40
209
134
20
51
0
4
2.697
1.998
1.729
58
592
29
223
132
20
68
0
3
2.425
2.063
1.552
114
526
30
228
133
22
69
0
4
1.992
2.144
1.236
220
66
45
234
136
20
73
0
5
280
384
162
33
0
8
39
22
3
14
0
0
1.607
2.144
871
114
52
52
225
135
18
71
0
1
246
330
136
11
0
11
41
24
3
14
0
0
50
27
132
2
-252
-56
-16
-5
78
TABELA 12. FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA
2001
2002
2003
PRIHODI
Prihodi od Buxet
Nadomestok za upotreba na pati{ta {to gi koristat
stranskite motorni vozila
Godi{en nadomestok za patni motorni vozila
{to podleàt na registracija
Nadomestok za upotreba na avtopat
Stranski kredit
Drugi prihodi
Grant
RASHODI
Investicii
Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,
provizii i materijalni tro{oci
Odrùvawe na pati{tata
Otplata na krediti
Sredstva za lokalni pati{ta
Ostanati tro{oci
Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki
RAZLIKA
Deficit / suficit
2004
2005
(vo milioni denari)
2006
2007
2007
2008
4.012
3.434
3.668
3.299
3.031
2.975
301
3.288
319
1.655
1.305
1.603
1.610
1.320
1.350
100
1.649
0
73
87
82
77
90
102
16
100
9
704
761
797
853
842
790
92
831
94
375
381
728
741
743
687
75
686
189
1.098
862
418
9
0
0
0
0
0
21
2
39
9
36
46
18
22
27
87
36
1
0
0
0
0
0
0
4.013
3.420
3.661
3.889
3.389
3.525
278
4.236
352
1.756
1.250
1.107
1.753
1.405
1.630
139
2.206
197
286
289
205
156
164
148
68
291
47
926
900
1.063
1.081
1.013
1.032
71
987
108
299
304
424
242
254
274
0
243
0
596
528
666
611
508
431
0
499
0
0
0
46
45
45
10
0
10
0
150
149
150
0
0
0
0
0
0
-1
14
7
-590
-358
-550
23
-948
-33
79
TABELA 13: BRUTO NADVORE[EN DOLG-SOSTOJBA
(vo milioni EUR)
80
1. DR@AVEN SEKTOR
1.1 Kratkoro~en
1.1.1. Instrumenti na pazarot na pari
1.1.2. Zaemi
1.1.3. Komercijalni krediti
1.1.4. Ostanati obvrski
Dostasani neplateni obvrski
Ostanato
1.2 Dolgoro~en
1.2.1. Obvrznici
1.2.2.Zaemi
2. MONETARNA VLAST (NBRM)
2.1 Kratkoro~en
2.1.2. Zaemi
2.1.3. Valuti i depoziti
Ostanato
2.2 Dolgoro~en
2.2.1. Obvrznici
2.2.2.Zaemi
3. BANKARSKI SEKTOR
3.1 Kratkoro~en
3.1.2. Zaemi
Ostanato
3.2 Dolgoro~en
3.2.1. Obvrznici
3.2.2.Zaemi
4. OSTANATI SEKTORI
4.1 Kratkoro~en
4.1.2. Zaemi
prethodni podatoci
31.12.2004
31.12.2005
31.03.2006
30.06.2006
30.09.2006
31.12.2006
31.03.2007
1.016,46
0,01
0,01
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.016,45
23,25
993,20
0,00
0,00
45,97
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
45,97
0,00
45,97
0,00
0,00
123,24
67,32
0,00
7,04
51,71
8,57
8,57
0,00
55,93
0,00
55,79
0,14
0,00
600,40
370,02
0,00
4,78
0,00
322,58
1.282,82
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.282,82
187,47
1.095,36
0,00
0,00
52,66
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
52,66
0,00
52,66
0,00
0,00
192,02
81,41
0,00
1,30
69,46
10,66
10,66
0,00
110,60
0,00
106,40
4,20
0,00
721,01
475,84
0,00
53,03
0,00
362,86
1.078,76
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.078,76
190,99
887,76
0,00
0,00
51,81
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
51,81
0,00
51,81
0,00
0,00
181,68
72,25
0,00
0,00
61,74
10,52
10,52
0,00
109,42
0,00
103,29
6,14
0,00
664,92
409,86
0,00
15,56
0,00
341,53
1.079,64
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.079,64
191,87
887,77
0,00
0,00
47,82
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
47,82
0,00
47,82
0,00
0,00
191,44
77,76
0,00
0,00
67,18
10,58
10,58
0,00
113,68
0,00
107,48
6,20
0,00
727,28
425,28
0,00
30,32
0,00
343,08
1.076,08
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.076,08
191,67
884,41
0,00
0,00
47,26
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
47,26
0,00
47,26
0,00
0,00
205,47
83,57
0,00
0,00
72,85
10,72
10,72
0,00
121,90
0,00
115,91
5,99
0,00
701,21
390,24
0,00
17,16
0,00
314,62
1.066,92
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.066,92
191,74
875,19
0,00
0,00
42,39
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
42,39
0,00
42,39
0,00
0,00
269,88
115,44
0,00
0,00
104,70
10,74
10,74
0,00
154,44
0,00
146,31
8,13
0,00
786,69
435,42
0,00
11,65
0,00
349,59
1.003,13
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.003,13
191,04
812,09
0,00
0,00
38,09
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
38,09
0,00
38,09
0,00
0,00
266,70
111,15
0,00
24,22
77,56
9,37
9,37
0,00
155,55
0,00
147,36
8,20
0,00
823,94
448,80
0,00
26,15
0,00
359,78
30.06.2007
30.09.2007
31.12.2007
894,08
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
894,08
187,07
707,01
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
312,94
144,87
0,00
30,76
104,54
9,56
9,56
0,00
168,07
0,00
159,90
8,17
0,00
846,00
473,29
0,00
19,93
0,00
364,52
887,29
7,64
0,00
7,63
0,00
0,01
0,01
0,00
879,65
185,00
694,65
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
340,70
165,51
0,00
41,67
114,30
9,55
9,55
0,00
175,19
0,00
166,73
8,47
0,00
868,99
501,86
0,00
34,60
0,00
371,00
910,45
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
910,45
183,03
727,41
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
387,92
175,93
0,00
16,50
152,26
7,17
7,17
0,00
211,99
0,00
202,07
9,92
0,00
973,37
619,50
0,00
31,70
0,00
442,89
Ostanato
4.2 Dolgoro~en
4.2.1. Obvrznici
4.2.2. Zaemi
5. DIREKTNI INVESTICII:
Zaemi me|u povrzani subjekti
5.1. Obvrski kon direktno investirani
subjekti
5.2. Obvrski kon direktnite investitori
BRUTO NADVORE[EN DOLG
42,66
42,66
0,00
230,39
0,00
207,63
0,00
22,76
0,00
59,95
58,40
1,54
245,18
0,00
234,14
0,00
11,04
0,00
52,76
52,76
0,00
255,06
0,00
242,23
0,00
12,83
0,00
51,89
51,89
0,00
302,00
0,00
283,70
0,00
18,30
0,00
58,46
58,46
0,00
310,97
0,00
290,16
0,00
20,81
0,00
74,17
74,17
0,00
351,27
0,00
331,68
0,00
19,59
0,00
62,87
62,87
0,00
375,14
0,00
357,18
0,00
17,96
0,00
88,84
88,84
0,00
372,71
0,00
358,06
0,00
14,65
0,00
96,26
96,26
0,00
367,13
0,00
354,13
0,00
13,00
0,00
144,92
144,92
0,00
353,87
0,00
341,67
0,00
12,20
0,00
284,52
3,70
269,57
5,68
327,43
5,68
334,18
5,68
332,61
5,68
329,30
13,16
337,70
13,16
386,11
13,16
394,89
13,16
439,80
13,16
280,82
2.070,61
263,89
2.518,09
321,75
2.304,60
328,50
2.380,36
326,93
2.362,63
316,14
2.495,18
324,54
2.469,56
372,95
2.439,14
381,73
2.491,88
426,63
2.711,54
81
TABELI 14. MAKEDONSKA BERZA
8.400
8.100
7.800
7.500
7.200
6.900
6.600
6.300
6.000
max. 22.02.2008
7.340,23
29.02.2008
28.02.2008
27.02.2008
26.02.2008
25.02.2008
22.02.2008
21.02.2008
20.02.2008
19.02.2008
18.02.2008
15.02.2008
14.02.2008
13.02.2008
14.02.2008
13.02.2008
12.02.2008
11.02.2008
08.02.2008
07.02.2008
06.02.2008
05.02.2008
04.02.2008
01.02.2008
min. 12.02.2008
6.738,69
Struktura na prometot vo fevruari 2008 godina
Pazaren segment
Promet (denari) Promet (Eur)
%
Broj na trans.
OFICIJALEN PAZAR
717.825.431
11.703.312
53,43
3.682
REDOVEN PAZAR
173.801.484
2.834.446
12,94
1.144
BLOK TRANSAKCII
451.866.940
7.369.743
33,63
2
1.343.493.855
21.907.501
100,00
4.828
VKUPNO
Blok transakcii
33,63%
Oficijalen pazar
53,43%
Redoven pazar
12,94%
10 AKCII SO NAJGOLEM OSTVAREN PROMET NA OFICIJALEN PAZAR
Hartija od vrednost
Maks.
(denari)
ADG Mavrovo Skopje
2.442,00
Makpetrol AD Skopje
118.000,00
Alkaloid AD Skopje
11.000,00
Komerc. Banka AD Skopje
6.999,00
Skopski pazar AD Skopje
50.000,00
Granit AD Skopje
2.070,00
Makstil AD Skopje
540,00
Stopanska banka AD Bitola 10.828,00
ZK Pelagonija AD Bitola
12.460,00
Toplifikacija AD Skopje
14.501,00
Ostanati
Vkupno
Min
(denari)
1.836,00
104.000,00
9.200,00
6.300,00
47.000,00
1.866,00
472,00
9.700,00
10.601,00
12.106,00
Prose~na
cena (denari)
2.176,09
111.257,32
10.100,66
6.557,73
48.678,00
1.972,15
502,72
10.051,71
11.564,00
13.132,31
Koli~ina
51.626
875
8.295
10.665
938
21.397
78.067
3.913
3.047
1.726
27.469
208.018
AKCII SO NAJGOLEM PORAST NA CENATA*
Akcija
Promet
Promet % na u~estvo
Broj na
vo denari
vo EUR
vo prometot transakcii
111.886.396 1.823.265
16,46
423
96.871.911 1.579.451
14,26
193
83.676.209 1.364.119
12,32
499
69.977.014 1.141.381
10,31
230
46.809.064
762.672
6,89
26
42.345.725
690.581
6,24
381
39.040.180
636.713
5,75
395
38.899.811
634.475
5,73
114
34.483.539
562.370
5,08
181
23.123.423
377.059
3,40
144
92.156.695 1.502.425
13,57
739
679.269.967 11.074.510
100,00
3.325
Pazar. kapital.
(denari)
597.779.992
12.701.264.172
14.335.373.878
13.772.388.780
3.837.557.263
6.006.942.316
7.048.258.526
4.047.462.456
3.325.329.700
5.867.718.750
32.563.317.615
104.103.393.449
AKCII SO NAJGOLEMO NAMALUVAWE NA CENATA*
Prose~na cena
(denari)
31.01.2008
Prose~na cena
(denari)
29.02.2008
% na
promena
Akcija
ADG Mavrovo Skopje
1.836,00
2.407,99
31,15
Makstil AD Skopje
Komercijalna Banka AD Skopje
6.458,99
6.841,71
5,93
Teteks AD Tetovo
Stopanska Banka AD Bitola
9.999,98
10.360,94
3,61
R@ Uslugi AD Skopje
Beton AD Skopje
33.500,00
33.600,10
0,30
82
Prose~na cena
(denari)
31.01.2008
Prose~na cena
(denari)
29.02.2008
% na
promena
538,42
482,00
-10,48%
4.150,00
3.746,00
-9,73%
1.034,00
953,82
-7,75%
TTK Banka AD Skopje
2.800,00
2.600,00
-7,14%
Fer{ped AD Skopje
275.500,50
260.500,00
-5,44%
Pregled na trguvawe so obvrznici
MAH (%)
MIN (%)
Posledna Posleden
Obem
prose~na
datum na (NV vo Evra)
dnevna cena trguvawe
Promet
(denari)
Promet
(Evra)
Prinos do
dostasuvawe na
obvrznicata*
Obvrznici na RM - "staro devizno {tedewe# (RM01)
90,40
89,70
90,20
29.02.2008
226.911
12.523.146
204.210
8,14%
Obvrznici na RM za denacional.vtora emisija (RMDEN02)
86,00
85,10
86,00
28.02.2008
39.629
2.079.500
33.884
8,09%
Obvrznici na RM za denacional.treta emisija (RMDEN03)
85,50
84,50
85,47
28.02.2008
49.690
2.593.681
42.326
7,38%
Obvrznici na RM za denacional.~etvrta emisija (RMDEN04)
85,00
83,50
85,00
29.02.2008
188.054
9.652.727
157.460
6,86%
Obvrznici na RM za denacional. petta emisija (RMDEN05)
85,00
82,10
84,80
28.02.2008
120.224
6.177.895
100.738
6,37%
Obvrznici na RM za denacional. {esta emisija (RMDEN06)
85,00
81,90
84,71
29.02.2008
107.000
5.528.515
90.183
5,80%
101,20
101,20
101,20
08.02.2008
31
1.882.320
30.700
8,06%
Prokredit banka Skopje - korp.
obvrznica (PKBO 1210)
*Modelot na kalkulacija na prinosot do dostasuvawe e prilagoden na karakteristikite na obvrznicite. Datum na presmetuvawe e 29.02.2008 godina, so
poslednata prose~na cena na trguvawe na obvrznicite
Pokazateli za kotiranite dru{tva od MBI - 10
Koeficient cena
Dru{tvo
Alkaloid AD Skopje
Beton AD Skopje
Granit AD Skopje
Komercijalna banka AD Skopje
Makpetrol AD Skopje
Makstil AD Skopje
Stopanska banka AD Bitola
Toplifikacija AD Skopje
Teteks AD Tetovo
Ohridska banka AD Ohrid
U~estvo na stranski
U~estvo na stranski
po akcija /
Dividenden
na investitori
na investitori
Dobivka po akcija1)
prinos
januari 20082)
fevruari 20083)
0,87%
0,00%
1,16%
2,41%
0,88%
0,00%
4,92%
0,27%
0,32%
0,00%
13,91%
57,18%
26,44%
59,04%
10,98%
80,36%
38,90%
22,14%
5,50%
78,25%
14,18%
57,07%
26,45%
59,31%
11,31%
80,70%
39,91%
22,19%
5,52%
78,46%
41,97
49,35
22,49
18,78
43,39
104,30
20,23
203,14
67,12
20,19
% Promena
-0,27%
0,11%
-0,01%
-0,27%
-0,33%
-0,34%
-1,01%
-0,05%
-0,02%
-0,21%
1) Cena na akcija na 29.02.2008 / Dobivka po akcija
2) Pokazatelite se presmetani so koristewe na podatoci od Revidiranite finansiski izve{tai za 2006 godina i isplatenata dividenda za 2006 godina.
Stranski investitori na Oficijalniot pazar na Berzata
Akcii3)
Obvrznici4)
Vkupno Oficijalen pazar
Stranski pravni
Stranski fizi~ki
Vkupno stranski
Vkupno stranski
lica fevruari 2008
lica fevruari 2008
investitori fevruari 2008
investitori januari 2008
29,20%
4,66%
19,29%
1,76%
3,73%
2,55%
30,96%
8,38%
21,84%
30,94%
8,39%
21,83%
Promena
vo %
0,02%
-0,01%
0,01%
3) Sostojba na posleden den na trguvawe vo mesecot, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, a koja se odnesuva na u~estvo na
stranskite investitori vo vkupnata glavnina na dru{tvoto
4) Sostojba na posleden den na trguvawe vo mesecot, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, a koja se odnesuva na u~estvo na
stranskite investitori vo vkupnata nominalna vrednost na obvrznicite
83
U~estvo na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata5)
fevruari 2008
Stranski fizi~ki lica
Stranski pravni lica
Vkupno stranski
Doma{ni fizi~ki lica
Doma{ni pravni lica
Vkupno doma{ni
Kupuvawe % na u~estvo
Prodavawe % na u~estvo
6,21%
44,64%
50,85%
31,07%
18,08%
49,15%
5,27%
22,43%
27,70%
37,49%
34,81%
72,30%
5) Sostojba na posleden den na trguvawe vo mesecot, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost a koja se odnesuva na u~estvoto
na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata.
Promet po ~lenki
^lenka
[ifra
Klasi~no
trguvawe
Klasi~no
trguvawe %
Blokovi
Blokovi
%
Dràva
Dràva
%
Vkupno
UNI banka AD Skopje
BL
23.083.389
1,29
577.839.360
63,94
0
0
600.922.749
Fer{ped Broker AD Skopje
FR
84.880.500
4,76
325.894.520
36,06
0
0
410.775.020
Komercijalna banka AD Skopje
KB
306.751.231
17,2
0
0
0
0
306.751.231
NLB Tutunska broker AD Skopje
TN
259.207.595
14,54
0
0
0
0
259.207.595
Publikum AD Skopje
PB
174.433.938
9,78
0
0
0
0
174.433.938
Auctor brokeri AD Skopje
AK
157.669.612
8,84
0
0
0
0
157.669.612
Inovo broker AD Skopje
IN
150.592.869
8,44
0
0
0
0
150.592.869
VIP AD Skopje
VP
85.605.480
4,8
0
0
0
0
85.605.480
TTK banka AD Skopje
TK
80.291.068
4,5
0
0
0
0
80.291.068
Bro-dil AD Skopje
BD
77.114.969
4,32
0
0
0
0
77.114.969
Ilirika Investments AD Skopje
IL
68.647.806
3,85
0
0
0
0
68.647.806
Eurobroker AD Skopje
EU
62.533.236
3,51
0
0
0
0
62.533.236
Alta Vista broker AD Skopje
AV
58.608.903
3,29
0
0
0
0
58.608.903
Investbroker AD Skopje
MI
45.680.203
2,56
0
0
0
0
45.680.203
Stopanska banka AD Skopje
SB
28.925.104
1,62
0
0
0
0
28.925.104
Po{tel Broker AD Skopje
PT
25.687.513
1,44
0
0
0
0
25.687.513
KBC Sekjuritis AD Skopje
SZ
25.320.649
1,42
0
0
0
0
25.320.649
Ohridska banka AD Ohrid
OH
24.833.789
1,39
0
0
0
0
24.833.789
Bitola Broker AD Bitola
BB
19.312.074
1,08
0
0
0
0
19.312.074
Dinev broker AD Skopje
DN
11.943.476
0,67
0
0
0
0
11.943.476
Sileks banka AD Skopje
SL
6.496.868
0,36
0
0
0
0
6.496.868
Beta broker AD Skopje
BE
5.633.557
0,32
0
0
0
0
5.633.557
1.783.253.830
100
903.733.880
100
0
100
2.686.987.710
Vkupno
84
ALKALOID AD SKOPJE
Promet (denari)
GRANIT AD SKOPJE
Prose~na cena (denari)
Promet (denari)
KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE
Promet (denari)
TOPLIFIKACIJA AD SKOPJE
Promet (denari)
MAKPETROL AD SKOPJE
Promet (denari)
Promet (denari)
MAKSTIL AD SKOPJE
Promet (denari)
BETON AD SKOPJE
Promet (denari)
STOPANSKA BANKA AD BITOLA
TETEKS AD TETOVO
Promet (denari)
OHRIDSKA BANKA AD OHRID
Promet (denari)
85
KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA
obezbedeni od Vladata na Republika Makedonija, sostojba vo oktomvri 2007 godina
(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi za site kreditni linii se dostapni vo delovnite banki, osven informaciite za replasiraweto na sredstvata od
Kompenzacionite fondovi od stranska pomo{ i od druga stranska pomo{ koi se dostapni vo Ministerstvoto za finansii)
Kreditna linija
Kreditna linija za nabavka na oprema od
Kreditirawe mali biznisi (mikro, mali i sredni pretpri-
Kreditnata linija za sozdavawe i odrùvawe na rabotni
italijansko proizvodstvo
jatija) od strana na KfW od Gemanija
mesta vo MSTD od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa
MBPR
MBPR
MBPR
Iznos
do 2.000.000 E
do 50.000 E
Do 400.000 E
Rok na vra}awe
7 godini
do 4 godini
Do 7 godini so vklu~en grejs period
Grejs period
Do 1.5 godina
do 1 godina
Do 2 godini
Godi{na kamatna stapka
7%
11% do 16% na godi{no nivo
Promenliva kamatna stapka (momentalno okolu - 9% godi{no)
Blanko menica so izjava zaverena kaj notar, so najmalku 2 ìranti; Bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar, menica i/ili bariran ~ek od drugi bonitetni pravni lica - garanti; Hipoteka;
Obezbeduvawe
1. Hipoteka na nedvièn imot;
Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava; Depo na vrednosni
Standardno obezbeduvawe prifatlivo za bankite u~esni~ki
2. Ra~na zaloga na oprema;
predmeti i hartii od vrednost; Gra|anski ~ekovi; po potreba i
(hipoteka, ra~na zaloga i sl.).
3. Menici i dr.
drugo, prifatlivo za Bankata. Pri procenuvawe na kreditite se
86
primenuva posebna kreditna tehnologija koja e fokusirana na
socio-ekonomskata sostojba na pretpriema~ot i negoviot biznis,
vo odnos na kolateralot.
1. Finansirawe na osnovni sredstva (nabavka na oprema, ma{ini,
Namena na kreditot
Stokov kredit namenet za nabavka na ma{ini i oprema so
alati, instalacii, grade`no zemji{te, renovirawe i
Sozdavawe na novi rabotni mesta preku investicii vo site
italijansko poteklo.
modernizacija);
sektori osven primarno zemjodelsko proizvodstvo, od strana na
2. Finansirawe na obrtni sredstva (surovini, repromaterijali,
mali i sredni trgovski dru{tva.
trgovska stoka).
Profitabilni investicioni proekti na privatni investitori
od dejnosti predvideni vo Nacionalnata klasifikacija na
Celni grupi
dejnosti, osven:
Privatni trgovski dru{tva, poedinci, individualni
E -Trgovija;
pretpriema~i, zanaet~ii, prodava~i na pazar i samostojni
J - Javna uprava, zadolìtelna socijalna za{tita;
vr{iteli na dejnost.
Mali i sredni trgovski dru{tva
M - Privatni doma}instva so vraboteni lica; i
N - Eksteritorijalni organizaci i tela.
Stepen na iskoristenost
Vladata na Republika Italija obezbedi 12.704.840 milioni E,
Prviot i vtoriot kredit od KfW od Germanija vo visina od 13
na sredstvata
od koi za koristewe ostanuvaat 62.704,36 E.
mil. E e 100% iskoristen. Od naplatenite anuiteti se kreira
Stepen na iskoristenost 99,51%.
revolving fond. Od juli 2007 godina po~na da se koristi i treta- iskoristeni 5.000.000 E.
ta tran{a od 7,7 mil E. Iskoristeni 5,5 milioni E.
Vkupen iznos na kreditnata linija e 10.000.000 E, a dosega se
Delovni banki koi go
Eurostandard b Skopje, IK b Skopje, Invest b Skopje,
Izvozna i kreditna banka AD Skopje,
nudat kreditot
Komercijalna b Skopje, Makedonska b Skopje, Ohridska b
Tutunska banka AD Skopje,
Komercijalna banka AD Skopje,
Ohrid, Sileks b Skopje, Stopanska b Skopje, Stopanska b
Prokredit banka AD Skopje
Ohridska banka AD Ohrid, i
Bitola, TTK Skopje, Tutunska b Skopje, UNI b Skopje
Investbanka ad Skopje
Stopanska banka AD Bitola
Mo`nosti DOO Skopje
Zabele{ka
Ednokratna provizija od 1,2% se pla}a za uslugite na prokura- Programata "Kreditirawe mali biznisi# nameneta e za poddr{ka
Sredstvata od ovaa kreditna linija se za parcijalno
torot, dokolku se koristat negovi uslugi.
na mikro, mali i sredni pretprijatija koi se 100% vo privatna
finansirawe (do 50%) na izdràni investicioni proekti vo
Od naplatenite anuiteti }e se kreira revolving fond za
sopstvenost, se cel da se ovozmoì pristap na istite do finan-
korist na MSTD, so {to }e se zajakne nivnata operativna
odobruvawe krediti pod slednite uslovi:
siski sredstva, transformirawe vo zakonski formi i integri-
sostojba i mo`nost za sozdavawe i zadrùvawe na okolu 950
- iznos: od 50.000 - 500.000 E;
rawe na istite vo finansiskiot pazar.
rabotni mesta po iskoristuvawe na site sredstva koi se na
- rok na vra}awe: od 1- 3 godini;
- kamatna stapka od 7% za firmi koi ve}e koristele kredit
od Stokovata kreditna linija i 8% za ostanatite
zainteresirani firmi;
- namena: za trajni obrtni sredstva.
raspolagawe od zaemot.
87
Kreditna linija
Programa za kreditirawe na razvojot na MSP od strana na
Kreditirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz od
Kreditna linija za finansirawe na trajni obrtni sredstva
KfW od Gemanija. - revolving fond
sredstvata dodeleni od stranata na Vladata na
dodeleni od Vladata na Republika Makedonija - MBPR
MBPR
Republika Makedonija - MBPR
Iznos
50.000 - 400.000 E
do 2.000.000 E
Do 300.000 E
Rok na vra}awe
Do 4 godini so vklu~en grejs period
Do 12 meseci (za izvozni aran`mani)
3 godini
Grejs period
do 6 meseci
nema (vra}aweto na kreditot e ednokratno)
nema
10%
8%
8%
1. Hipoteka;
1. Hipoteka;
2. Menici;
2. Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava;
Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za
3. Zalog na podvi`ni predmeti,prava i hartii od vrednost ili
3. Bonitetni hartii od vrednost;
delovnite banki
zalog na nedvièn imot
4. Drugi voobi~aeni formi na obezbeduvawe
Obezbeduvawe
Modernizacija i pro{iruvawe na postoe~ki privatni MSP, i
Namena na kreditot
osnovawe na novi. Minimum 40% od kreditot se koristi za
Finansirawe na izvozni aran`mani za surovini i
osnovni sredstva; Maksimum 60% od kreditot moè da se
repromaterijali vrz osnova na sklu~eni dogovori za izvoz.
Finansirawe na trajni obrtni sredstva
koristi za obrtni sredstva.
Celni grupi
88
MSP koi se nad 51% vo privatna sopstvenost.
Privatni trgovski dru{tva koi imaat proizvodstvo nameneto za
Izvozno-orientirani trgovski dru{tva
KfW od Germanija obezbedi 15 milioni E, koi se 100%
izvoz.
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva
iskoristeni. Od naplatenite anuiteti kreiran e revolving
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za
za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 2005 dosega se
fond.
ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999 dosega se plasirani
plasirani 750 iljadi E.
50,5 milioni E.
Eurostandard AD Skopje, Izvozna i Kreditna banka AD Skopje,
UNI Banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i
Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,
na sredstvata
Invest banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,
kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje, Komercijalna
Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks
Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid, Sileks banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD banka, Stopanska banka Bitola, Teteks-Kreditna banka,
banka AD Skopje, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka
Ohrid, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola,
AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje,
TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje, Sileks Banka AD
UNI banka AD Skopje
Skopje
Dokolku dru{tvoto go osigura izvozot, kamatnata stapka ke se
namali za 0,5%.
Tetovska banka, Tutunska banka i UNI banka
Kreditna linija
Krediti od kreditnata linija od Me|unaroden fond
Proektot za razvoj na privatniot sektor na Fondot za
Krediti za razvoj na privatniot sektor od
za razvoj na zemjodelstvoto IFAD 1, IFAD 2 i
me|unarodna sorabotka i razvoj od Tajvan revolving fond
Me|unarodna banka za obnova i razvoj (MBOR)
revolving fond
NBRM
Revolving fond - NBRM
1. 2.000 E mikro krediti;
Iznos
2. 50.000 E za primarno zemjodelsko proizvodstvo;
1. do 400.000 $ za mali i sredni pretprijatija
3. 150.000 E za prerabotka
2. do 200.000 $ za zemjodelstvo
nema limit
4. 150.000 E za trgovija so zemjodelski proizvodi
1. do 7 godini za MSP,
1. do 3 godini za obrtni sredstva;
Rok na vra}awe
do 7 godini zavisno od vidot i namenata na kreditot
2. do 5 godini za zemjodelstvo
2. do 5 godini za investicioni proekti, vo koi se raboti na
Grejs period
do 3 godini, zavisno od vidot i namenata
do 2 godini
- od 6% do 18% godi{no za mikro krediti,
Ohridska banka a.d Ohrid - 8,89% ;
modernizacija na tehnolo{ki proces
- od 6% do 16% godi{no za primarno proizvodstvo (zavisno od Stopanska banka a.d Skopje - 7,238 do 12,245;
finansiskata institucija preku koja se odobruva kreditot),
- 7% godi{no za prerabotka i trgovija so zemjodelski
proizvodi
Soglasno kreditnata politika na delovnite banki
Ohridska banka a.d Ohrid - 8,51% i 8,30%
Komercijalna banka a.d Skopje - 7,89%;
Tutunska banka a.d Skopje - 7,30%
Tutunska banka a.d Skopje - 7,88%;
Invest banka a.d. Skopje - od 9% do 12%
Invest banka a.d. Skopje - 7,3875%;
Stopanska banka a.d Bitola - od 8,50%
Makedonska banka a.d Skopje - 7,75%
89
1. zalog na podvièn imot (oprema, traktori, vozila,
mehanizacija i drugo);
Obezbeduvawe
2. hipoteka na nedvièn imot;
Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.
3. kreditosposobni ìranti (fizi~ki ili pravni lica);
Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki vo
realizacijata na sredstvata od Revolving Fondot.
4. drugi instrumenti na obezbeduvawe koi }e gi utvrdi
bankata ili {tedilnicata.k
1. krediti za mali i sredni pretprijatija
1. sto~arsko proizvodstvo;
2. rastitelno proizvodstvo;
Namena na kreditot
- za osnovni sredstva (ma{ini i oprema, od bilo koja priroda,
osven steknuvawe na zemja), i
1. Finansirawe na obrtni sredstva (nabavka na surovini,
repromaterijali, dopolnitelna oprema i rezervni delovi za
3. zemjodelska mehanizacija;
- za obrtni sredstva (surovini i rezervni delovi).
zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto za poddr{ka na
4. oprema i obrtni sredstva za otkup na zemjodelski proizvodi
2. krediti vo oblasta na zemjodelstvoto
izvozni aktivnosti ili supstitucija na uvoz);
koi }e se prerabotuvaat;
- nabavka na zemjodelska mehanizacija, osnovno stado,
2. Finansirawe na investicioni proekti koga se raboti za
5. trgovija so zemjodelski proizvodi i nivna prerabotka.
oranèrii, podigawe na nasadi, oprema, nabavka na surovini,
modernizacija na tehnolo{ki proces.
repromaterijali.
Celni grupi
1. Primarni zemjodelski proizvoditeli;
Mali i sredni pretprijatija i individualni zemjodelski
2. prerabotuva~i na hrana; i
proizvoditeli kako i pretprijatija angaìrani vo proizvodstvo- individualni zemjodelski proizvoditeli.
3. trgovci so zemjodelski proizvodi.
to ili marketingot na zemjodelski proizvodi.
Pretprijatija vo privatna sopstvenost, kako i
Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD dodeli dva Sredstvata od Zaemot od Fondot za me|unarodna sorabotka i
razvoj (ICDF) - Tajvan se celosno iskoristeni. Sredstvata od
krediti: 6.2 mil.$ (IFAD 1) i 8 mil.$ (IFAD 2). Povle~eni i
na sredstvata
iskorosteni se site sredstva. Od vratenite anuiteti e formi- Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite u~esni~ki koi gi
Kreditnata linija za razvoj na privatniot sektor odobrena od
Svetska Banka (Zaemite 4015MK i 4240MK) e celosno
iskoristena. Za ponatamo{no koristewe na raspolagawe se
ran revolving fond.
plasiraat na krajnite korisnici pod istite uslovi.
Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,
Ohridska banka a.d Ohrid, Stopanska banka a.d Skopje,
sredstvata od Revolving Fondot.
Tutunska banka AD Skopje, KIB Kumanovo, Stopanska Banka AD
Komercijalna banka a.d Skopje, Tutunska banka a.d Skopje, Invest Ohridska banka a.d Ohrid, Tutunska banka a.d Skopje, Invest
nudat kreditot
Bitola [tedilnica Mo`nosti i
banka a.d. Skopje i Makedonska banka a.d Skopje.
banka a.d. Skopje, Stopanska banka a.d Bitola.
Zaklu~no so 15.10.2007 godina, preku Zemjodelskiot krediten
So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansiraat najmnogu
So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansiraat do 70%
diskonten fond se refinansirani 2664 krediti vo vkupen
85% od vkupnata vrednost na pod-proektot. Bankata i krajniot
od vkupnata vrednost na pod-proektot. Krajniot korisnik }e go
iznos od 16,1 milioni evra (IFAD 1, IFAD 2 i revolving fond)
korisnik na pod-zaemot }e go finansiraat ostatokot od najmalku finansira ostatokot od najmalku 30%.
[tedilnica FULM
Zabele{ka
15%.
90
Kreditna linija
Poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija od
Kreditna linija za kreirawe novi rabotni mesta vo mali i
Kreditna linija za finansirawe na MSP dodeleni
Vladata na Holandija -Makedonskata razvojna fondacija za
sredni pretprijatija od Bankata za razvoj pri Sovetot na
od Vladata na Republika Makedonija - MBPR
pretprijatijata
Evropa revolving fond NBRM
1. Zaem tip 1 do 10.000 E
Iznos
2. Zaem tip 2 od 15.000 do 75.000 E
nema limit
Do 500.000 E
od 5 do 10 godini
8 godini
3. Zaem tip 3 do 15.000 E
Rok na vra}awe
do 5 godini, (Rokot n vra}awe moè da bide i podolg,
vo zavisnost od ciklusot na proizvodstvo).
Grejs period
do 1 godina (Grejs periodot moè da bide i podolg, vo zavis-
Grejs periodot go odreduva bankata vo zavisnost od vrednosta na
nost od ciklusot na proizvodstvo).
pod-zaemot i mo`niot obrt na sredstvata vo odnos na vremeto za Do 1 godina
vra}awe na istiot.
Stopanska banka a.d. Skopje - 9,5% do 9,7%;
Ja odreduva individualno sekoja finansiska institucija.
Komercijalna banka a.d. Skopje - od 6,89% do 8,55%;
8%
Ohridska banka a.d. Ohrid - od 8,59%.
Obezbeduvawe
Soglasno kreditnata politika na finansiskata institucija
Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.
vklu~ena vo sproveduvawe na kreditnata linija.
Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za
delovnite banki
Izgradba/nabavka na imot, nabavka na ma{ini i oprema, nabavka
91
Namena na kreditot
Za investicii vo osnovni sredstva i raboten kapital
na surovini i rezervni delovi, kako i aktivnost na edukativni
Finansirawe na osnovni i obrtni sredstva
trening programi.
tip 1: individualni zemjodelci, samostojno vraboteni lica i
Izvozno-orientirani trgovski dru{tva
pretpriema~i na mikro pretprijatija;
tip 2: mali pretprijatija so najmnogu 50 vraboteni
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za
ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 2005 dosega se plasirani 750
iljadi E.
Celni grupi
tip 3: mali pretprijatija so najmnogu 10 vraboteni.
Mali i sredni trgovski dru{tva
Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,
Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks
banka, Stopanska banka Bitola, Teteks-Kreditna banka, Tetovska
banka, Tutunska banka i UNI banka
Sredstvata od Zaemot odobren od Bankata za razvoj pri Sovetot
Vladata na Holandija obezbedi 7,2 mil. E. Iskoristeni se
na Evropa (CEB) vo iznos od EUR 5,113 milioni se celosno
na sredstvata
100%. Od naplatenata glavnina se formira revolving fond,
iskoristeni. Sredstvata od Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999 dosega se
koj se plasira pod istite uslovi.
bankite u~esni~ki koi gi plasiraat na krajnite korisnici pod
istite uslovi.
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva
plasirani 20 milioni E.
Tutunska banka AD Skopje, IK banka AD Skopje, Mo`nosti DOO
Stopanska banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje i
UNI Banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i
nudat kreditot
Skopje
Ohridska banka AD Ohrid.
kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje,
Sredstvata ne moè da se koristat za proekti od zemjodelstvoto,
Zabele{ka
osven za prerabotka i dorabotka na zemjodelski proizvodi.
Komercijalna banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje,
Se isklu~uva od finansirawe obrtniot kapital i uslugite
Ohridska banka AD Ohrid, Stopanska banka AD Skopje,
povrzani so operaciite na proektot (tro{ocite za odrùvawe,
Stopanska banka AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska
plati i drugo).
banka AD Skopje, Sileks Banka AD Skopje
So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansira najmnogu 50%
od vkupnata vrednost na pod-proektot. Ostanatite 50% se
finansiraat od sopstveni sredstva na krajniot korisnik ili od
sredstva na bankata u~esni~ka
Kreditna linija/ Izvor na sredstva
Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od
Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od
kompenzacioni fondovi od stranska pomo{
kompenzacioni fondovi od druga stranska pomo{
(Odluka od Sl. v. 60/2004)
92
Iznos
(Odluka od Sl. v. 28/2005)
Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po
Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po
voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.
voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.
Rok na vra}awe
9 meseci
5 godini
9 meseci
Grejs period
3 meseci
1 godina
3 meseci
1 godina
3%
3%
3,5% pod eskontnata stapka na
3,5% pod eskontnata stapka na
Bankarska garancija
Hipoteka vo visina 2:1
Obezbeduvawe
Narodna banka na R.M
Narodna banka na R.M
Bankarska garancija
Hipoteka vo visina 2:1
ili bankarska garancija
Namena na kreditot
ili bankarska garancija
1. surovini;
1. surovini;
2. repromaterijali.
Celni grupi
5 godini
investicioni proekti
2. repromaterijali
MSP od oblasta na stopanstvoto
investicioni proekti
MSP od oblasta na stopanstvoto
Od naplatenite anuiteti od stranskite pomo{ti se generiraat kompenzacioni fondovi.
Od naplatenite anuiteti od stranskite pomo{ti se generiraat kompenzacioni fondovi.
na sredstvata
So sostojba 30.09.2007 godina neraspredeleni se 22.575.000 milioni denari.
So sostojba 30.09.2007 godina neraspredeleni se 66.889.000 milioni denari.
Delovni banki koi go nudat
Ministerstvo za finansii,
Ministerstvo za finansii,
kreditot/
Sektor za upravuvawe so kapital,
Sektor za upravuvawe so kapital,
Ministerstvo za finansii
Oddelenie za stranska pomo{
Oddelenie za stranska pomo{
Sredstvata se stavaat vo funkcija po raspi{ano soop{tenie vo dnevnite vesnici od
Sredstvata se stavaat vo funkcija po raspi{ano soop{tenie vo dnevnite vesnici od strana
strana na Ministerstvoto za finansii. Selekcija na prijavenite proekti i nivno
na Ministerstvoto za finansii. Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobruvawe vr{i
odobruvawe vr{i Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od
Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata na Republika
Vladata na Republika Makedonija.
Makedonija.
Zabele{ka
DRUGI PROEKTI ZA PODDR[KA NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA, sostojba oktomvri 2007 g.
(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni kaj implementatorite)
Garancii
Garanten Fond na Makedonska Banka za
Garanten fond - proekt na
Podr{ka na Razvoj - Proekt na
[vedskata agencija za
Krediten
Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj
Vladata na RM
me|unarodna razvojna sorabotka (SIDA)
fond
(USAID) norve{kiot dràven investiciski
Fond za kreditirawe MSP - proekt na
fond NORFUND
Uslovi pod koi se
Garancii se dodeluvaat za site dolgoro~ni krediti za
Garancii za kredit: se izdavaat za site krediti od kreditnite linii
odobruva garancija
investicii od kreditnite linii distribuirani preku
distribuirani preku bankite potpisni~ki za sorabotka so GF
Vidovi
stva za MSP: krediti za finansirawe na nara~ki
bankite potpisni~ki na dogovori za sorabotka so
Garancii za dobavuva~i: se izdavaat na dobavuva~ite so koi Garanti
krediti
za poznat kupuva~, proizvodstvo nameneto za
MBPR
Fond ima dogovor za sorabotka, a koi prodavaat oprema i repromateri-
Kratkoro~ni inovativni krediti za obrtni sred-
izvoz, faktoring i dr.
jali na odloèno pla}awe
1. Garancii za kredit
Vidovi garancii
Garancii za kredit obezbedeni so instrumenti za
obezbeduvawe koi bankite ne gi prifa}aat.
Finansirawe na podgotovka na proizvodstvo i
2. Garancii za dobavuva~i
Namena na
isporaka na proizvodi na doma{ni i stranski
3. Garancii za dobavuva~i so kredit
kreditot
pazari, nabavka na surovini i repromaterijali,
(kombinacija od prethodnite dva vida)
tro{oci za pakuvawe, rabotna sila, testirawe,
transport, carina, danoci, i dr.
93
Maksimalen iznos
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit koja moè da
kredit koja moè da bide izdadena od Garantniot Fond
bide izdadena od Garanti Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvred-
e 35.000 EVRA vo denarska protivvrednost;
nost;
- maksimalniot iznos na kredit za koja moè da bide
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za dobavuva~i za
izdadena garancija e 150.000 EVRA vo denarska pro-
nabavka na osnovni sredstva koja moè da bide izdadena od Garanti
tivvrednost;
Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvrednost;
- garancijata ne moè da nadmine iznos od 33 % od
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za nabavka na surovini
glavnicata na baraniot kredit.
i repromaterijali koja moè da bide izdadena od Garanti Fondot e
Iznos
od 4.500.000 MKD do 5.000.000 MKD
Rok na
od 30 do 179 dena
30.000 evra vo denarska protivvrednost;
- garancijata ne moè da nadmine iznos od 60 % od glavnicata na
baraniot kredit/osnovnoto sredstvo/repromaterijalite i surovinite
Rok na vra}awe na
Garancija moè da se izdava na krediti/ nabavki so
Garancija moè da se izdavana krediti/nabavki so maksimalen rok na
kredit
maksimalen rok na otplata od 10 godini.
otplata od 5 godini so vklu~en grejs period
vra}awe
Garancii za kredit:
Godi{na
Nadomest
2,2 % godi{no na saldoto na garancijata
- 2% od visinata na garancijata na godi{no nivo
kamatna
Garancii za dobavuva~i:
stapka
za garancija
- 3% od visinata na garancijata na godi{no nivo;
od 8% do 12%
Manipulativen
- 1,5% ednokratno, za garancii za kredit;
tro{ok
- 1% ednokratno, za garancii za dobavuva~i.
Provizii
1. 0,5% za obrabotka na barawe; i
2. 2% za upravuvawe so kreditot.
1. Hipoteka vo odnos 1:1,2 dadena kaj delovnata banka
(za celiot iznos na kreditot) .
Obezbeduvawe
2. Dokolku ne se raspolaga so takov imot, se obezbedu-
Dvièn (oprema, mehanizacija, vozila) i nedvièn imot (objekti,
va kolateral kaj MBPR (koj {to ne go prima delovnata
zemji{te), menici, dr.
Obezbeduvawe
Bankarski garancii, polisa za osiguruvawe izvoz,
barirani ~ekovi, zalog, menici, dr.
banka) vo odnos 1:1,2, samo na garantiraniot del od
kreditot.
Pretprijatija od navedenite industriski granki moàt da podnesat barawa za kredit:
1. proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i
- potencijalni osnova~i na MSP
Zanaet~ii, trgovci poedinci, mikro, mali i sredni
Celni grupi
trgovski dru{tva (registrirani vo RM i so najmalku
51% privaten kapital)
pijalaci;
- postoe~ki MSP so dominanten privaten kapital i najmnogu 50
vraboteni
2. proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi;
Celni grupi
- vr{iteli na zemjodelska dejnost
3. proizvodstvo na koà, predmeti od koà i
ko`na galanterija;
4. proizvodstvo na osnovni metali i standardni
metalni proizvodi;
94
5. proizvodstvo na grade`ni materijali;
6. preprabotka na drvo o proizvodi od drva,
proizvodstvo na ma{ini i elektri~ni uredi.
Komercijalna banka ad Skopje, Stopanska banka ad
Implementator
Bitola, Investbanka ad Skopje, Eurostandard banka ad
Centar za pottiknuvawe na razvojot na mali i sredni dru{tva Skopje
Skopje, TTK Banka ad Skopje, Sileks banka ad Skopje,
Implementator MSP Fond Skopje
[tedilnica Mo`nosti Skopje
Za krediti vo investii vo postoe~ki ili novi
Namena na garancijata tehnologii so koi se zgolemuva izvozot od RM
Zapo~nuvawe ili pro{iruvawe na biznis (garancijata ne se izdava za
potro{uva~ki i stanbeni krediti)
Garanti Fond e institucija koja e osnovana vo 2002 godina
Osnova~ na
fondot
MSP fondot e osnovan i upravuvan od Razvojna
Fondacija Krimson.
MSP fondot kreditira privatni pravni subjekti:
1. koi vr{at dejnosti vo proizvodstvoto, trgovija
i uslugi;
Zabele{ka
Kapitalot za izdavawe na garancii iznesuva 2.500.000 Evra, sredstvata
2. koi pokaùvaat pozitivni finansiski rezul-
Vladata na RM vo dekemvri 2005 godina formira{e
se obezbedeni od SIDA
tati vo dosega{noto rabotewe;
Garanten fond, so transfer na 231 milioni MKD od
(Swedish international development cooperation agency).
3. ~ij broj na vraboteni se dviì od 5 do 200 lica;
buxetot na RM . Celta za formirawe na GF e na cel-
Garanti Fond zaklu~no so 15.10.2007 ima izdadeno garancii vo visina na
nite grupi da im se olesni pristapot do bankarskite
ne{to pove}e od 3.000.000 evra, koristej}i go i revolvingot na
krediti za investici, vo pogled na kolateralot po
sredstvata.
tie pretprijatija da imaat iskustvo vo vr{eweto
kreditite.
Za tekovnata godina Garanti Fond raspolaga so okolu 500.000 Evra
na taa dejnost kako fizi~ki lica dokolku pret-
(sredstva od revolvingot)
prijatieto e formirano pred pomalku od 3 godini;
4. kredito-baratelite treba da ja vr{at istata
Zabele{ka
dejnost najmalku 3 godini, ili pak menaxerite na
5. prioritet imaat pretprijatijata koi se izvozno
orientirani, obezbeduvaat pogolem broj na novi
vrabotuvawa, ostvaruvaat neto devizni prilivi,
koristat doma{ni surovini i se griàt za
za{tita na ~ovekovata okolina.
95
PODGOTVUVA I IZDAVA
MINISTERSTVO ZA FINANSII
REPUBLIKA MAKEDONIJA
ul. „Dame Gruev“ 14, 1000 Skopje,
Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280
Internet adresa: http://www.finance.gov.mk
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
D-r Trajko Slaveski
ZAMENIK
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Doc. D-r Nikica Mojsoska Blaèvski
^LENOVI NA UREDUVA^KI ODBOR
PODGOTOVKA I PEÂT
TIRA@
PREVOD
[email protected]
Sneàna Delevska,
M-r Mi{o Nikolov
Aneta Dimovska
Global Komunikacii, Skopje
500 primeroci
@ana [okarovska
Maja Petrovska
PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE
OD OVAA PUBLIKACIJA, GI MOLIME
KORISNICITE ZADOL@ITELNO
DA GO NAVEDAT IZVOROT
ISSN 1409 - 9209
Bilt. Minist. Finans.
1/2-2008
96

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 1

Transcription

Similar documents

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 9

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 5

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 3