Nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija na

Transcription

NA
N
AC
CI
IO
ON
NAALLEEN
NI
IM
MP
PLLEEM
MEEN
NTTAAC
CI
IO
ON
NEEN
NP
PLLAAN
N
ZZAA N
NAAM
MAALLUUVVAAW
WEE I
I EELLI
IM
MI
IN
NAAC
CI
IJJAA N
NAA POPs
VVO
OR
RE
EP
PU
UB
BL
LI
IK
KA
AM
MA
AK
KE
ED
DO
ON
NI
IJJA
A
NACIONALEN IMPLEMENTACIONEN PLAN
ZA REDUKCIJA I ELIMINACIJA NA POPs
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
1
M@SPP, Kancelarija za POPs, Republika Makedonija
Izdava~:
Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe
Avtor:
Design:
Aquarius design
Print:
DataPons
CIP – Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska bibloteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
502.17 (497.7)
NACIONALEN implementacionen plan za redukcija i edininacija
na perzistentnite organski zagaduva~i vo Republika Makedonija. –
Skopje: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostono planirawe,
2004. – 231 str. : tabela: 21 x 21 cm
Sodrìna i: Aneksi
ISBN 9989-110-38-7
a) Politika na za{titata na ìvotnata sredina – Makedonija
COBISS, MK-ID 59706890
2
Nacionalen implementacionen plan za POPs > SODR@INA
Akronimi ........................................................................................................................................................................7
Nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija
na POPs vo Republika Makedonija: IZVR[NO REZIME .................................................................................. 9
1. VOVED
Stokholmska konvencija ......................................................................................................................................16
2. OSNOVNI PODATOCI ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA
2.1 PROFIL NA DR@AVATA................................................................................................................................22
2.1.1. Populacija i geografski karakteristiki .........................................................................................22
2.1.2 Politi~ki profil na dràvata ..........................................................................................................25
2.1.3 Profili na ekonomski sektori ...........................................................................................................25
2.1.4 Pregled na sostojbata so ìvotnata sredina....................................................................................30
2.2 INSTITUCIONALNA, POLITIKA I PRAVNA RAMKA..............................................................................33
2.2.1 Strategija za ìvotna sredina, politika na odr`liv razvoj i generalna pravna ramka ..........33
2.2.2 Ulogata i odgovornostite na ministerstvata, agenciite i drugi Vladini
institucii vklu~eni vo sledewe na POPs (od izvor do odlagawe, patot na hemikaliite
niz ìvotnata sredina i sledewe na zdravjeto) ............................................................................40
2.2.3 Relevantni me|unarodni opredelbi i obvrski ................................................................................44
2.2.4 Opis na postoe~kata legislativa i regulativite koi se odnesuvaat na POPs
(proizvedeni hemikalii i nenamerno proizvedeni POPs) ............................................................ 46
2.2.5 Klu~ni priodi i proceduri vo upravuvaweto so POPs hemikaliite
i pesticidite, vklu~uvaj}i gi i pravnite barawa i uslovite za monitoring ............................ 53
2.3 PROCENKA NA PROBLEMOT SO POPs HEMIKALIITE VO ZEMJATA ..................................................58
2.3.1 Procenka na problemot so hemikaliite (POPs pesticidi) tretirani so Aneks A, I del od
3
Stokholmskata konvecija: minato, sega{no i proektirano idno proizvodstvo, upotreba,
uvoz i izvoz, postoe~ka politi~ka i pravna ramka; pregled na dostapni podatoci od
monitoring (vo ìvotnata sredina, hranata i lu|eto) i vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. ...... 58
2.3.2 Procenka na problemot so PCB hemikaliite tretirani so Aneks A , del II od
Stokholmskata konvencija....................................................................................................................63
2.3.3 Procenka na sostojbata so hemikaliite tretirani vo Aneks B od Stokholmskata konvencija
(DDT) ........................................................................................................................................................72
2.3.4 Procenka na emisiite od nenamerna produkcija na hemikalii tretirani so Aneks C od
Stokholmskata konvencija(PCDD/PCDF, HCB and PCB) ...................................................................76
2.3.5 Informacii za sostojbata so zalihite, kontaminirani lokacii i otpad,
identifikacija, pribli`ni brojki, relevantna regulativa, vodi~, merki
za kontaminirani lokacii i remedijacija i podatoci za emisii od lokaciite ..........................92
2.3.6 Pregled na idnoto proizvodstvo, upotreba i emisii na POPs – barawa za izzemawa...............97
2.3.7 Postoe~ki programi za monitoring na emisiite, vlijanie vrz ìvotnata
sredina i ~ovekot, vklu~uvaj}i i dobieni rezultati ....................................................................100
2.3.8 Stepen na informiranost, javna svest i obuka pome|u celnite grupi; postoe~ki
sistemi za dostavuvawe na takvi informacii do razli~nite grupi; mehanizam
za razmena na informacii so drugite zemji ~lenki na Konvencijata ........................................104
2.3.9 Relevantni aktivnosti na nevladinite ~initeli .........................................................................107
2.3.10 Pregled na tehni~kata infrastruktura za procenka na POPs, merewa, analizi,
alternativi i preventivni merki, upravuvawe, istraùvawa i razvoj - vrska
so me|unarodnite programi i proekti. ...........................................................................................108
2.3.11. Identifikacija na afektirana populacijata ili ìvotnata sredina od POPs,
ocenet rizik po javnoto zdravje i kvalitetot na ìvotnata sredina i socijalni
implikacii vrz profesionalcite i lokalnata zaednica..........................................................112
2.3.12 Detali za relevantni sistemi za procenka i definirawe na listi na
4
novi hemikalii ..................................................................................................................................113
Nacionalen implementacionen plan za POPs > SODR@INA
2.3.13 Detali za relevantni sistemi za procenka i regulirawe na hemikalii koi ve}e
se plasiraat na pazarot ...................................................................................................................115
3. STRATEGIJA I AKCIONI PLANOVI
3.1. POLITI^KA ODLUKA .................................................................................................................................116
3.2 IMPLEMENTACIONA STRATEGIJA ..........................................................................................................117
3.2.1 Pregled .................................................................................................................................................117
3.2.2 Politika na koja se zasnova Nacionalniot implementacionen plan i celi
koi }e bidat ispoleneti so negovata implementacija ...................................................................117
3.2.3 Implementacioni principi ...............................................................................................................118
3.2.4 Prioriteti i uslovenost ....................................................................................................................118
3.2.5 Klu~ni to~ki ........................................................................................................................................120
3.2.6 Institucionalni/organizacioni aran`mani i rasporeduvawe na odgovornostite ...................121
3.2.7 Pristap vo implementacijata i pregled na rabotniot plan.........................................................123
3.2.8 Mehanizam za kontrola na strategijata za implementacija..........................................................124
3.3 AKTIVNOSTI, STRATEGII I AKCIONI PLANOVI...............................................................................125
3.3.1 Aktivnost: Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pravnata ramka..........125
3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawata od namernoto
proizvodstvo i upotreba.....................................................................................................................134
3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A
POPs pesticidi (Aneks A, del I, hemikalii) ...................................................................................138
3.3.4 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,
otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB
(Aneks A, del II hemikalii)................................................................................................................143
5
3.3.5 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od DDT
(Aneks V hemikalii), ako se koristi vo zemjata..............................................................................150
3.3.6 Aktivnost: registar na specifi~ni izzemawa i permanentna potreba od izzemawa
(~len 4) ..................................................................................................................................................153
3.3.7 Akcionen plan: merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo
(~len 5) ..................................................................................................................................................154
3.3.8 Aktivnost: merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad (~len 6) ........................160
3.3.9 Akcionen plan: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad ..............................165
3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe
na proizvodite vo upotreba .............................................................................................................169
3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, B i C Hemikalii)
i remedijacija na ekolo{ki prifatliv na~in ..............................................................................172
3.3.12 Aktivnost: olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawe
na zasegnatite ~initeli ...................................................................................................................178
3.3.13 Aktivnost: javna svest, informirawe i edukacija (~len 10) ......................................................183
3.3.14 Aktivnost: ocenka na efektivnosta (~len 16) ..............................................................................187
3.3.15 Izvestuvawe .......................................................................................................................................188
3.3.16 Aktivnost: istraùvawe, razvoj i monitoring (~len 11) .............................................................190
3.3.17 Aktivnost: tehni~ka i finansiska pomo{ (~len 12 i 13) ............................................................195
3.4 PREDLOZI I PRIORITETI ZA RAZVOJ I GRADEWE NA KAPACITETI.............................................196
3.4.1 Klu~ni investicioni barawa i prioriteti.....................................................................................196
3.5 VREMENSKA RAMKA ZA IMPLEMENTACIJA NA PLANOT
I MERKI ZA USPE[NA REALIZACIJA....................................................................................................197
3.6 POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA .....................................................................................................204
6
Nacionalen implementacionen plan za POPs > AKRONIMI
Akronimi
BAT -
Best Available Techniques (Najdobri dostapni tehnologii)
BEP -
Best Environmental Practices (Najdobri ekolo{ki praktiki)
CAS RN - Registarski broj na hemikalii
DEM -
Dvièwe na ekologisti na Makedonija
DDE -
Dichlorodiphenyl Dichloroethylene
DDT -
Dichlorodiphenyl Trichloroethane
EC -
European Community (Evropska Unija)
EEC -
European Economic Committee (Evropski ekonomski komitet)
ESPO -
Convention on Environmental Impact Assessement in Transboundary Context (Konvencija za ocena na vlijanie
vrz ìvotna sredina od aspekt na prekugrani~no zagaduvawe)
FAO -
Food and Agriculture Organization (Organizacija za hrana i zemjodelstvo)
GDP -
Gross Domestic Product (Bruto doma{en proizvod)
GEF -
Global Environment Facility (Globalen ekolo{ki fond)
HCB -
Hexachlorobenzene (Heksahlorbenzen)
HCH -
Hexachloro Cyclohexane (Heksahlorocikloheksan)
HPLC -
High Performance Liquid Chromatography (Te~na hromatografija )
IPPC -
Integrated Prevention and Pollution Control (Integrirana prevencija i kontrola na zagaduvaweto)
IUCN -
Internacional Union on Conservation of Nature (Me|unarodna Unija za konzervacija na Prirodata)
LE -
Law on Environment (Zakon za ìvotna sredina)
LEAP -
Local Environmental Action Plan (Lokalen Ekolo{ki akcionen plan)
LQAA -
Law on Quality of Ambient Air (Zakon za kvalitet na ambientalen vozduh)
LWM -
Law on Waste Management (Zakon za upravuvawe so otpad)
LTP -
Law on Trade of Poisons (Zakon za promet na otrovi )
LPP -
Law on Production of Poisons (Zakon za proizvodstvo na otrovi)
MAFWE - Ministry of Agriculture, Forestry and Water Economy
(Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo)
MEPP - Ministry of Environment and Physical Planning (Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe)
MH -
Ministry of Health (Ministerstvo za zdravstvo)
NEAP -
National Environment Action Plan (Nacionalen ekolo{ki akcionen plan)
NGOs - Non-Governmental Organizations (Nevladina organizacija)
7
Akronimi
NIP -
National Implementation Plan (Nacionalen implementacionen plan)
NPCU - National POPs Coordinating Unit (Nacionalna koordinativna edinica za POPs)
OCPs -
Organochlorine pesticides (organohlorni pesticidi)
OECD - Organization for Economic Co-operation and Development (Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj)
PM -
Project Manager (Rakovoditel na proekt)
PCB -
Polychlorinated biphenyl (polihlorirani bifenili)
PCDD/PCDF - Polychlorinated dibenzo-p-dioxins and dibenzofurans (polihlorirani dibenzodioksini i dibenzofurani)
POPs -
Persistent Organic Pollutants (Perzistentni organski zagaduva~i)
PVC -
Polyvinyl chloride (polivinil hlorid)
SFRJ -
Socialistic Federative Republic of Yugoslavia (Socijalisti~ka federativna republika Jugoslavija)
TC -
Technical Committee (Tehni~ki komitet)
TEQ -
Toxic Equivalent (Toksi~en ekvivalent )
UN -
United Nations (Obedineti nacii)
UNIDO - United Nations Industrial Development Organization
(Organizacija za industriski razvoj pri obedinetite nacii)
USEPA - United States Environmental Protection Agency
(Agencija za za{tita na ìvotnata sredina na Soedinetite dràvi)
WHO -
8
World Health Organization (Svetska zdravstvena organizacija)
Nacionalen implementacionen plan za POPs > REZIME
Nacionalen implementacionen plan za redukcija
i eliminacija na POPs vo Republika Makedonija
IZVR[NO REZIME
Celta na Stokholmskata konvencija e da se za{titi ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina od perzistentnite organski zagaduva~i (POPs). Vo momentov, Konvencijata opfa}a 12 POPs hemikalii. Tie imaat sli~ni
fizi~ki, hemiski i biolo{ki karakteristiki. Poseduvaat toksi~ni osobini, otporni na razgraduvawe, se
bioakumuliraat i moàt da bidat transportirani preku vozduh, voda i migratorni vidovi, preku me|unarodnite granici i se skladiraat vo zemnite i vodeni ekosistemi, daleku od mestoto na nivnoto osloboduvawe.
Za da gi postigne svoite celi, Konvencijata gi grupira POPs hemikaliite vo tri kategorii. Na listata na
Aneks A se pomesteni namerno proizvedenite hemikalii, ~ie proizvodstvo, upotreba, uvoz i izvoz treba da
bidat eliminirani. Toa se od edna strana organohlornite pesticidi (Aldrin, Hlordan, Dieldrin, Endrin,
Heksahlorbenzen, Heptahlor, Mireks, Toksafen) i industriskite hemikalii (PCB-polihlorirani bifenili)
od druga strana. Na listata na Aneks B od Konvencijata se hemikaliite, ~ie proizvodstvo, upotreba, uvoz i
izvoz se dozvoleni, no so ograni~uvawa. Vo momentov samo DDT se nao|a na ovaa lista. Aneks C od
Konvencijata gi opfa}a hemikaliite koi se sozdavaat i osloboduvaat nenamerno od antropogeni izvori. Toa
se polihloriranite dibenzodioksini (PCDDs) i dibenzofurani (PCDFs), Heksahlorbezen (HCB) i polihlorirani bifenili (PCB). Nivnoto osloboduvawe treba kontinuirano da se reducira i, kade {to e izvodlivo,
da se eliminira. Konvencijata, isto taka, ima za cel da ja podigne javnata svest za aktivnostite koi se odnesuvaat na POPs hemikaliite. Konvencijata bara od zemjite-~lenki da izrabotat Nacionalen implementacionen plan, koj opi{uva koi merki }e gi prevzeme zemjata ~lenka, kolku vreme }e e potrebno za toa i kolku
}e ~ini ispolnuvaweto na obvrskite kon ovoj dogovor.
Makedonija ja potpi{a Stokholmskata konvencija na 23ti Maj, 2001 i ja ratifikuva{e na 19ti Mart, 2004.
So sredstva od GEF (Globalen ekolo{ki fond) i so pomo{ od UNIDO (Organizacija za industriski razvoj na
Obedinetite nacii), Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe go podgotvi prviot
Nacionalen implementacionen plan za Makedonija. Podgotovkata na ovoj dokument trae{e dve godini, a site
aktivnosti gi koordinira{e Nacionalnoto koordinativno telo pri istoto Ministerstvo- Kancelarijata za
POPs.
Prviot del od dokumentot ja sumira momentalnata sostojba so POPs vo Republika Makedonija. Toa e
bazi~niot inventar. Vtoriot del od Nacionalniot implementacionen plan gi opi{uva site aktivnosti koi
}e treba da se prevzemat so cel da se ispolnat obvrskite od Konvencijata.
9
Rezultatite od Nacionalnata POPs inventarizacija pokaùvaat deka:
• Nieden od POPs pesticidite ne e proizveden vo Republika Makedonija. Zakonot za za{tita na rastenija ja zabrani aplikacijata na POPs pesticidite u{te vo 1982 godina. Zalihite ostanati od upotrebata
na ovie pesticidi vo minatoto, ne se precizno oceneti. Treba da se napravat dopolnitelni analizi za
procenka na momentalnata sostojba. DDT, Toksafen, Endrin i Heksahlorbenzen mora da bidat zabraneti
so modificirawe na postoe~kata legislativa. Kako vaèn del od monitoring sistemot vo zemjata treba
da bidat redovnite analizi za rezidui na organohlorni pesticidi vo uvezenata hrana.
• Vo Republika Makedonija, pogolemiot del od opremata i vkupnata koli~ina na masla se uvezeni.
Napravena e preliminarna inventarizacija na vkupnata oprema vo zemjata, nivnata starost i tipot na
opremata. Vrz osnova na analizite izvedeni na teren, moè da se kaè deka okolu 45-50% od opremata e kontaminirana ili sekundarno kontaminirana so PCB. Od ponatamo{nite aktivnosti }e se o~ekuva
identifikacija, detalna analiza i inventar na koli~inite na transformatorskite masla vo te~nite
dielektrici. Mora da se kaè deka seu{te postojat zalihi na masla koi sodràt PCB. Nivnata
koli~ina treba da se determinira vo tekot na implementacijata na Nacionalniot implementacionen
plan.
• Vo Republika Makedonija, uvozot i upotrebata na DDT se zabraneti vo 1982. Poslednata aplikacija e
napravena vo 1973 za za{tita na rastenijata vo {umite. Kancelarijata za POPs vo tekot na 2003 godina izraboti preliminaren inventar na rezidui na DDT vo po~va i kravjo mleko. Zastareni zalihi na
DDT se proceneti na okolu 2.500 kg. Upravuvaweto so ovie zalihi e vklu~eno vo eden od Akcionite
planovi na Nacionalniot implementacionen plan. Treba da bidat sprovedeni ponatamo{ni analizi za
potencijalni zalihi vo zemjata.
• Preliminaren inventar na emisiite na dioksini (PCDDs) i furani (PCDFs) e izraboten soglasno preporakite na Standardiziraniot prira~nik na UNEP za identifikacija i kvantifikacija na emisiite
na dioksini i furani. Spored rezultatite od ovoj inventar, najgolem izvor na emisii na dioksini i
furani e nekontrolirano spaluvawe na otpadot. Noviot zakon ja naveduva potrebata od formirawe na
nacionalen katastar za sobirawe na informacii potrebni za ocena na emisiite na dioksini i furani.
Poradi nedostatok na informacii i finansiski sredstva, PCB i HCB emisiite ne se vklu~eni vo
inventarot. Predvideno e tie da se obrabotat vo tekot na izrabotkata na detalniot inventar na emisiite na POPs.
• Zaradi signifikantnite emisii na dioksini (PCDDs) i furani (PCDFs) od deponiite i zaradi faktot
deka golemi koli~ini od zastareni pesticidi se odloèni na tie lokacii, site deponii se smetaat za
mo`ni kontaminirani lokacii so POPs. Ovie pretpostavki treba da bidat potvrdeni so detalnata inventarizacija. Iako ne e seu{te vklu~en vo listata na POPs hemikalii, HCH }e se opfati vo
strate{koto planirawe zaradi postoe~kite koli~ini na tehni~ki otpad vo Republikata.
10
• Vo momentov, ne postoi sistem za monitoring na POPs emisiite vo Republika Makedonija. Potencijalnite izvori na POPs i nivnoto vlijanie vrz populacijata, treba da se potvrdi vo tekot na realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan. Iako postojat nekolku separatni studii za vlijanieto na
POPs hemikaliite vrz ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje, treba da se prevzemat sistematski i
seopfatni analizi za da se dobie celosna slika za sostojbata na ìvotnata sredina i ~ovekovoto
zdravje.
• Kancelarijata za POPs, soglasno Arhuskata i Stokholmskata konvencija, podgotvi strategija za podigawe na javnata svest, kako del od Nacionalniot implementacionen plan. Ovaa strategija se odnesuva
na celnite grupi identifikuvani vo dvete konvencii i predviduva aktivnosti vo dve nasoki: zapoznavawe na po{irokata javnost i zapoznavawe na profesionalno zasegnatite lica (rakovodniot personal i profesionalno eksponiranite lica). Programata treba da bide prilagodena na nivoto na licata
koi ja primaat informacijata, {to zna~i taa treba da bide lesno razbirliva i pou~na i razli~na za
sekoja celna grupa.
• Nevladinite organizacii se dobro informirani za POPs problematikata. Nacionalniot implementacionen plan predviduva nivno pogolemo angaìrawe vo idnite aktivnosti na poleto na podigawe na
javnata svest.
• So isklu~ok na deponijata so inceneratorot Drisla, vo Makedonija ne postojat drugi legalni deponii
za pravilno upravuvawe so otpadot. Za àl, duri ni Drisla ne gi ispolnuva site me|unarodni standardi. Detalniot inventar na kontaminirani lokacii }e bide solidna osnova za razvoj na strategija za
remedijacija i mo`nost za korektno ocenuvawe na postoe~kite kapaciteti. Ne postoi kompleten monitoring na nekoi POPs pesticidi i polihloriranite bifenili (PCB). Za uspe{en monitoring na prisustvoto na POPs vo razli~ni mediumi, potrebni se kompletno opremeni laboratorii i obu~en personal.
Idnite aktivnosti na poleto na istraùvaweto }e bidat fokusirani na implementacija na ve}e proverenite alternativi i dokaànite BAT/BEP (najdobri dostapni tehnologii/ najdobri ekolo{ki praktiki) i nivno prilagoduvawe vo makedonski uslovi.
• Spored preliminarniot inventar, usvojuvaweto na Stokholmskata konvencija nema da ima zna~itelno
vlijanie vrz socijalniot moment vo zemjata.
• Postoe~kiot sistem za ocena i voveduvawe na novi hemikalii vo nego e vo soglasnost so obvrskite od
Stokholmskata konvencija.
• Postoe~kiot sitem za ocena na hemikaliite, koi se ve}e na pazarot e vo soglasnost so obvrskite od
Vrz osnova na rezultatite od inventarite, Nadzorniot Komitet, sostaven od pretstavnici od site ministerstva relevantni za POPs, privatniot sektor i naukata, gi definira slednite 13 prioriteti:
1. Detalna inventarizacija na POPs hemikaliite
2. Formirawe na Nacionalna POPs kancelarija
11
3. Inventarizacija na „è{kite to~ki“.
4. Spre~uvawe na nekontrolirano spaluvawe na otpad
5. Upravuvawe so otpad koj sodrì PCB/OCP
6. Izrabotka na nova i izmena na postoe~kata legislativa
7. Monitoring na POPs hemikalii
8. Obezbeduvawe na nova oprema i obuka za monitoring na POPs hemikaliite
9. Podigawe na javnata svest i edukacija
10. Odreduvawe na negativnite efekti vrz ~ovekovoto zdravje
11. Monitoring na bioakumulacija na POPs vo ìvite organizmi
12. Merki za redukcija na emisiite na dioksini i furani
a)Stimulirawe na upotrebata na bezolovni goriva
b)Voveduvawe na principite na BAT vo industrijata
v)Bezbednosni merki pri rakuvawe so POPs hemikaliite
13. Kontrola na poliaromati~nite jaglevodorodi (Vo Republika Makedonija postojat golemi koli~ini na
tehni~ki otpad sostaven od izomeri na HCH koi se nepravilno skladirani i postoi potreba za nivno
ekolo{ki soodvetno otstranuvawe. Iako HCH ne e na listata na Stokholmskata konvencija, ovaa
aktivnost e stavena kako 13ti prioritet so cel da se najde pobrzo re{enie za ovoj tehni~ki otpad).
Za da se transformiraat ovie prioriteti vo aktivnosti, vtoriot del od Nacionalniot implementacionen
plan sodrì sedumnaeset (17) akcioni planovi. Tie objasnuvaat koi opcii na upravuvawe se najprifatlivi
za ispolnuvawe na celite na Nacionalniot implementacionen plan. Aktivnostite vo akcionite planovi gi
imaat rezultatite od preliminarniot inventar kako pojdovna to~ka i se baziraat na izvorite definirani
so procenkata
Kratok pregled na predloènite aktivnosti od akcionite planovi
12
Akcionen plan
Aktivnosti
Merki za institucionalno
i pravno zajaknuvawe
Formirawe i funkcionirawe na me|uministerska rabotna grupa za implementacija na Stokholmskata konvencija vo Republika Makedonija
Nazna~uvawe na odgovorna edinica/lica od sekoe vladino telo i institucija koi se zanimavaat so POPs problematikata.
Procenka na potrebite od relevantno vladino telo.
Jaknewe na kapaciteti vo identifikuvanite vladini agencii.
Finalizacija i adaptirawe na zakonite koi se vo tek na izrabotka.
Izrabotka i prilagoduvawe na podzakonskite akti za poddr{ka na implementacijata na podgotvenite zakoni.
Akcionen plan
Aktivnosti
Merki za redukcija
i eliminacija na emisii
od namerna produkcija
i upotreba
Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki koi se odnesuvaat na
postoe~kite instalacii;
Formirawe na nacionalno telo za dolgoro~en permanenten monitoring i
izvestuvawe za emisii od namerno proizvodstvo i upotreba;
Proizvodstvo, uvoz i
izvoz, upotreba, zalihi i
otpad od Aneks A POPs
pesticidi (Aneks A, del I.
hemikalii)
Izrabotka i prilagoduvawe na strategija za kompletirawe na inventarot,
sobirawe i odlagawe na zastareni zalihi na pesticidi;
Izrabotka i postavuvawe na kontrolni mehanizmi i sorabotka na
inspekciski tela za nadzor na POPs otpadot;
Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot, imaj}i gi predvid ulogata i odgovornosta na ova pole;
Obezbeduvawe na efektivna poddr{ka na programa za tehnologiite bez
sogoruvawe za destrukcija na POPs;
Odlagawe na POPs pesticidite vo Makedonija so doma{na kontribucija,
soglasno principite od Stokholmskata konvencija;
Formirawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na
organohlornite pesticidi;
Izrabotka i prilagoduvawe na strategija za kompletirawe na inventarot ,
sobirawe i odlagawe na PCB;
inspekciski tela za nadzor na PCB otpadot;
izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,
Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot, imaj}i gi vo
odstranuvawe, skladirawe predvid ulogata i odgovornosta na ova pole;
i odlagawe na PCB i opre- Obezbeduvawe na efektivna poddr{ka na programa za tehnologiite bez
sogoruvawe za destrukcija na PCB
mata koja sodrì PCB
(Aneks A, del II hemikalii) Odlagawe na PCB vo Makedonija so doma{na kontribucija, soglasno principite od Stokholmskata konvencija;
Formirawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na PCB;
izvoz, upotreba, zalihi i
otpad na DDT (Aneks B
hemikalii) ako se
koristat vo zemjata
Izrabotka i prilagoduvawe na strategija za kompletirawe na inventarot,
sobirawe i odlagawe na DDT;
Destrukcija na zalihite na DDT vo Makedonija, soglasno principite od
Stokholmskata konvencija;
13
14
Akcionen plan
Aktivnosti
Merki za redukcija
i eliminacija na emisii
od nenamerna produkcija
(~len 5)
Voveduvawe na selektivno sobirawe na otpad;
Postepena zamena na drvoto i jaglenot so drugi energetski izvori (priroden gas, obnovlivi energetski izvori)
Formirawe na sistem za kontrola na spaluvawe na strni{ta;
Formirawe na sistemi za redukcija na poleto na {umskite poàri;
Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki za postoe~kite instalacii;
Formirawe na nacionalno telo za dolgoro~en postojan monitoring i izvestuvawe za Aneks C POPs;
Definicija i prifa}awe na maksimalno dozvolenite nivoa na emisija
spored Aneks C POPs;
Merki za redukcija na
emisiite od zalihite
i otpadot (^len 6)
Locirawe na site zoni zagadeni so POPs (pronao|awe na postoe~kite
informacii od dostapni izvori, aktuelizirawe na istite);
Izrabotka na inventar na pogoni za tretirawe na otpadni vodi;
Determinirawe na kontaminirani zoni i nivo na kontaminacija;
Odreduvawe na proceduri za eliminacija na emisiite od zalihite i
otpadot;
Izrabotka na ekonomski analizi za odr`livosta na procesot na reciklirawe/sogoruvawe/deponirawe
Identifikacija na zalihi,
proizvodi vo upotreba
i otpad
Izrabotka i prifa}awe na strategija za kompletirawe na inventarot;
inspekciskite tela za nadzor nad zalihite, proizvodite vo upotreba i
otpadot;
Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot koj ima aktivna
uloga i odgovornost vo ovaa problematika;
Upravuvawe so zalihite
i soodvetni merki za
rakuvawe i odlagawe na
proizvodite vo upotreba
Izrabotka i prifa}awe na strategija za rakuvawe i odlagawe na
proizvodite vo upotreba;
inspekciskite tela za nadzor vrz rakuvaweto i odlagawe na proizvodite
vo upotreba
Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot koj ima aktivna
uloga i odgovornost vo ovaa problematika;
Akcionen plan
Aktivnosti
Identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks
A, B i C hemikalii) i
remedijacija na ekolo{ki
soodveten na~in
Izrabotka na strategija za implementacija na ovie aktivnosti;
Izrabotka na metodologija za procenka;
Prioritizacija na kontaminiranite lokacii za nivno obnovuvawe, imaj}i go
vo predvid nivnoto vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje ili rizikot od kontaminirawe na ìvotnata sredina;
Izrabotka na tehnolo{ki i tehni~ki proceduri na rabota;
Prevzemawe na aktivnosti za dekontaminacija
Obezbeduvawe na razmena
na informacii i
vklu~uvawe na ~initelite
Izrabotka na institucionalna i tehni~ka osnova za postavuvawe na
nacionalen fokal point;
Definicija na formatot za izvestuvawe na nacionalniot fokal point so
informacii koi se odnesuvaat na POPs hemikaliite
Podigawe na javna svest,
informirawe i edukacija
(^len 10)
Izrabotka i realizirawe na obuki za nacionalnite vladini tela za
implementacija na principite na Stokholmskata konvencija;
Izrabotka i realizirawe obuki na pretstavnici od biznis sektorot za
implementacija na principite na Stokholmskata konvencija;
Nacionalna kampawa za podigawe na javnata svest za implementacija na
Izvestuvawe
Soglasno barawata na Stokholmskata konvencija
Izrabotka na inventar na nau~ni institucii involvirani vo aktivnosti
povrzani so istraùvawata na POPs;
Formirawe mreà na sorabotka, razmena na podatoci i informacii pome|u
Istraùvawa, razvoj i monovie institucii;
itoring (^len 11)
Vospostavuvawe na me|unarodno prifaten sistem;
Razvoj na {ema za prilagoduvawe na sistemot od nau~nite institucii;
Razvoj na standardi za utvrduvawe i kontrola na kvalitetot
Vkupniot buxet za implementacija na nacionalniot implementacionen plan e 14,386,146 Evra. Se planira,
10% od taa vrednost da bidat pokrieni od dràvniot buxet kako lokalna kontribucija, dodeka me|unarodnite donatori, kako {to e Stokholmskata konvencija i Evropskata unija da gi finansiraat ostanatite 90%.
Vladinata kontribucija }e go poka~i godi{niot buxet za okolu 120.000 Evra.
15
1. VOVED
Stokholmska konvencija
Perzistentnite organski zagaduva~i (POPs) se {iroko rasprostraneti i najdeni vo delovi od svetot kade
voop{to ne bile upotrebuvani. Vo momentot, toa e osnoven globalen problem. Zemjite potpisni~ki na
Stokholmskata konvencija prevzemaat merki za zabrana na proizvodstvoto i upotrebata, izvozot i uvozot na
namenski proizvedenite POPs. Posebna regulativa se sproveduva za DDT, kako preventiva za borba protiv
malarijata vo zemjite vo razvoj. So sledewe na odredeni za{titni merki i pod odredeni uslovi, upotrebata
na uredite koi sodràt PCB se dozvoleni do 2025. Najdocna do 2028, celokupnata oprema koja sodrì PCB
}e bide otstraneta so soodvetna ekolo{ka postapka. Kratok pregled na sodrìnata na Stokholmskata konvencija e pretstavena vo slednite tabeli.
Republika Makedonija e potpisni~ka na Konvencijata od 23 Maj, 2001 koj dogovor e ratifikuvan vo Mart 19,
2004.
Tabela 1.1: Stokholmska konvencija, Aneks A: Eliminacija - del I
Hemikalii
Posebni izzemawa
Produkcija
nema
Upotreba
lokalen ektoparaziticid
insekticid
Produkcija
naveden vo registarot avtoriziran od potpisni~kite
Upotreba
lokalen ektoparaziticid
insekticid
termiticid
termiticidi vo zgradi i brani
termiticidi vo pati{ta aditivi vo lepilata za iverica
Dieldrin
CAS No.: 60-57-1
Produkcija
nema
Upotreba
vo zemjodelski potrebi/procesi
Endrin
CAS No.: 72-20-8
Produkcija
nema
Upotreba
nema
Aldrin
CAS No.: 309-00-2
Hlordan
CAS No.: 57-74-9
16
Aktivnost
Nacionalen implementacionen plan za POPs > STOKHOLMSKA KONVENCIJA
Aktivnost
Hemikalii
Heptahlor
Posebni izzemawa
Produkcija
nema
Upotreba
termiticidi
termiticidi vo konstrukcijata na ku}ite
termiticidi (podzemni)
tretman na drva
pri upotreba kaj podzemno povrzani prostorii
Produkcija
Upotreba
intermedieren produkt
rastvara~ na pesticidi
vo zatvoreni sitemi (zatvoreni intermedijarni sistemi
na ograni~eni lokacii)
Mireks
Produkcija
CAS No.: 2385-85-5
Upotreba
termiticidi
Endrin
Produkcija
nema
CAS No.: 72-20-8
Upotreba
nema
Produkcija
nema
Upotreba
produkti upotrebeni soglasno regulativata
od II del na ovoj aneks
CAS No.: 76-44-8
Heksahlorbenzen
CAS No.: 118-74-1
Toksafen
CAS No.: 8001-35-2
Polihlorirani
bifenili (PCB)
Stokholmska konvencija, Aneks A: Eliminacija - del II
Polihlorirani bifenili
Sekoja zemja ~lenka, me|u drugoto:
• Treba da vloì napori za identifikacija, obeleùvawe i otstranuvawe na opremata koja sodrì
koli~ina na polihlorirani bifenili pogolema od 10 % i volumen pogolem od 5 litri;
17
• Treba da vloì napori za identifikacija, obeleùvawe i otstranuvawe na opremata koja sodrì
koli~ina na polihlorirani bifenili pogolema od 0,05 % i volumen pogolem od 5 litri;
• Treba da nastojuva da se utvrdi i otstrani od upotreba opremata koja sodrì pove}e od 0,005%
polihlorirani bifenili i volumen pogolem od 0,05 litri;
• Da nastojuva da upotrebuva nova i nepropustliva oprema i toa samo vo podra~ja kade rizikot za zagaduvawe na okolinata e minimalen kako i brzo dislociran.;
• Da se obezbedat programa i uslovi koi }e ovozmoàt ekolo{ki soodveten tretman i otstranuvawe na
otpadnite te~nosti koi sodràt polihlorirani bifenili kako i oprema kontaminirana so polihlorirani bifenili pogolema od 0,005 %, vo soglasnost so stav 1 od ^len 6, kolku {to e mo`no poskoro, do
2028, {to }e bide razgledano od Konferencija na zemjite ~lenki;
• Izve{tajot za uspe{noto eliminirawe na polihlorirani bifenili da se podgotvuva i podnesuva sekoi
pet godini na Konferencija na zemjite ~lenki soglasno ^len 15;
Tabela 2: Stokholmska konvencija, Aneks B : Namaluvawe (Restrikcija) -del I
Hemikalii
Aktivnost
Prifatliva upotreba ili specifi~ki izzemawa
prifatliva upotreba:
za uni{tuvawe na biolo{ki prenositeli na bolesti
vo soglasnost so delot II od ovoj aneks
Proizvodstvo
specifi~ni izzemawa:
me|uproizvodi pri proizvodstvo
na dikofolme|uproizvodi
DDT
1,1,1-trichloro-2,2bis (4-chlorophenyl) ethane
CAS No.: 50-29-3
prifatliva upotreba:
za uni{tuvawe na biolo{ki prenositeli
na bolesti vo soglasnost so delot II od ovoj aneks
upotreba
specifi~ni izzemawa:
proizvodstvo na dikofol
me|uproizvodi
18
Stokholmska konvencija, Aneks B : Namaluvawe (Restrikcija) -del II
DDT (1,1,1-trichloro-2, 2-bis (4-chlorophenyl) ethane)
• proizvodstvoto i upotrebata na DDT treba da bide eliminirana (otstraneta), osven za ~lenkite koi
imaat dostaveno informacija do Sekretarijatot za namerata za proizvodstvo i /ili upotreba
• Sekoi tri godini, sekoja ~lenka koja upotrebuva DDT treba da im obezbedi na Sekretarijatot i na
Svetskata Zdravstvena Organizacija informacija za koli~inata na upotrebata, uslovite pod koi se
upotrebuva kako i negovoto zna~ewe vo strategijata za zdravstvena za{tita na zemjata ~lenka.
Malarijata ne e endemi~na bolest vo Republika Makedonija, zatoa nema da se baraat nikakvi izzemawa za
proizvodstvo ili upotreba na DDT.
Stokholmska konvencija, Aneks C: Nenamerno proizvodstvo
Ovoj aneks se odnesuva na perzistentnite organski zagaduva~i, koi se nenamerno oslobodeni od antropogenite izvori:
Hemikalii
Polihlorirani dibenzodioksini i dibenzofurani (PCDD/PCDF)
Heksahlorbenezen (HCB) (CAS No.: 118-74-1)
Polihlorirani bifenili(PCB)
Isto taka, ovoj Aneks gi sodrì industriskite izvori koi imaat potencijal za zna~itelni osloboduvawa na
gore navedenite hemikalii vo ìvotnata sredina.
^lenot 5 od konvencijata podetalno gi objasnuva obvrskite vo soglasnost so Aneks C. Generalen stav na ovoj
del e deka, sekoja ~lenka treba da prevzeme odredeni merki za reducirawe na vkupnoto osloboduvawe od
antropogeni izvori na sekoja od hemikaliite navedeni vo Aneksot C, za nivno kontinuirano namaluvawe, i
tamu kade {to e mo`no, nivno potpolno eliminirawe.
Statusot na namensko proizvedenite POPs vo R.Makedonija e pretstaven vo narednite tabeli:
19
Tabela 3: Sostojba na proizvodstvo i upotreba na POPs supstancii vo R.Makedonija.
20
POPs Hemikalii
Sostojba vo R.Makedonija
Aldrin
CAS No.: 309-00-2
Insekticid koj intenzivno bil upotrebuvan pome|u 1950 i 1970. Vo
R.Makedonija ovaa hemikalija e zabraneta za upotreba vo zemjodelstvoto
Hlordan
CAS No.: 57-74-9
Ne e proizveduvan i upotrebuvan.
Dieldrin
CAS No.: 60-57-1
Zabranet vo Republika Makedonija od 1976.
Endrin
CAS No.: 72-20-8
Heptahlor
CAS No.: 76-44-8
Ne e upotrebuvan vo R.Makedonija kako insekticid.
Heksahlorobenzen
CAS No.: 118-74-1
Ne e upotrebuvan vo R.Makedonija kako insekticid
Inventarot na nivnata emisija kao nus-proizvodi ke bide kompletiran vo
ramkite na detalniot POPs inventar predviden vo Nacionalen implementacionen plan.
Mireks
CAS No.: 2385-85-5
Ne e proizveduvan, nitu upotrebuvan.
Toksafen
CAS No.: 8001-35-2
Polihlorirani bifenili
(PCB)
Ne se proizveduval. Detalen inventar zaedno so kvantitativnite analizi
treba da bide izvr{en vo distributivnite mreì i pogolemite industriski
kapaciteti
Globalniot Ekolo{ki Fond (GEF) odobri finansiska podr{ka za implementacija na proektot „Ovozmoùva~ki aktivnosti za olesnuvawe na ranoto deluvawe za implementacija na Stokholmskata konvencija za
perzistentni organski zagaduva~i (POPs) vo Republika Makedonija“ vo noemvri, 2001. Implementaciona
agencija e Organizacijata za Industriski razvoj pri Obedinetite Nacii (UNIDO), dodeka od strana na
Republika Makedonija kako izvr{na agencija be{e nazna~eno Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.
Primarna cel na ovoj proekt be{e da i se pomogne na R. Makedonija vo izrabotka na svojot prv Nacionalen
Implementacionen plan (NIP). Rabotata na proektot rezultira{e so odobruvawe na Nacionalen implementacionen plan, i so toa, obvrzuvawe na Vladata za ratifikuvawe na Stokholmskata konvencija.
Implementacijata na proektot be{e podelena vo pet (5) fazi:
1. Formirawe na koordinativno telo i organizirawe na proektot;
2. Preliminaren inventar na izvorite i emisiite na POPs i procenka na infrastrukturnite
kapaciteti;
3. Utvrduvawe na prioritetite;
4. Formulirawe na Nacionalen implementacionen plan i posebnite akcioni planovi;
5. Odobruvawe na Nacionalen implementacionen plan od strana na glavnite ~initeli -u~esnici vo
industrijata, zemjodelieto i Vladata.
Nacionalnata kancelarija za POPs e formirana vo ramkite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Ovaa edinica gi koordinira site nacionalni aktivnosti naso~eni kon podgotovka na seopfaten Nacionalen implementacionen plan (NIP). Vo Aneks 1 se spomenati site onie koi dadoa svoj pridones
kon izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan navedeni.
21
2. OSNOVNI PODATOCI ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA
2.1 PROFIL NA DR@AVATA
2.1.1. Populacija i geografski karakteristiki
Geografija
Republika Makedonija se nao|a vo centarot na Balkanskiot poluostrov, ju`na Evropa, pome|u 400i 420 severna geografska {irina i 230 i 200 isto~na geografska dolìna. Na zapad se grani~i so Albanija, na sever so
Srbija i Crna Gora, Bugarija na istok i Grcija na jug.
Republika Makedonija zafa}a prostor od 25.713 km2.
severna
geogr.{irina
isto~na geografska
dolìna (Greenwich)
sever
420 22’ 21”
22018’ 04”
jug
400 51’ 16”
210 07’ 33”
istok
410 42’ 33”
230 02’ 12”
zapad
410 31’ 04”
200 27’ 32”
Tabela 2.1 Geografski koordinati
Republika Makedonija e planinska zemja so mnogubrojni nizini. Prose~na nadmorska viso~ina na celata teritorija e 850 metri. Soglasno so prostorniot plan na zemjata, 1,9 % od teritorijata e pokriena so voda
(ezera), 19,1% se ramnini i dolini, i najgolemiot del 79%, go so~inuvaat ridovi i planini.
Ramninite i dolinite vo Makedonija zafa}aat povr{ina od 4.900 km2 .Ovie predeli se razli~ni od 25 km2 Debarsko Pole, do 1.200 km2 Pelagonija ili Bitolsko- Prilepsko Pole. Ovie prostori me|usebe se razlikuvat i po nadmorskata viso~ina koja se dviì od 80 m vo Gevgelisko-Valandovskiot kraj do 880 m vo
Prespansko Pole. Drugi pogolemi nizini i dolini se Skopsko Pole, Kumanovsko Pole, Tikve{, Polog i Ov~e
Pole.
22
Nacionalen implementacionen plan za POPs > PROFIL NA DR@AVATA
Spored hipsometrijata, moème da ja klasificirame ovaa teritorija na tri kategorii i toa: visoko, sredno
i nisko zemji{te. Vo kategorijata na visoko zemji{te spa|aat onie predeli so nad 2000 m nadmorska visina
(n.v), srednite od 1000 do 2000 m, dodeka vo nisko zemji{te spa|aat teritoriite so nadmorska visina pomala
od 1000 metri.
Vkupnata teritorija na visoko zemji{te iznesuva 354,26 km2 ili 1,38 % od vkupnata povr{ina na dràvata.
Najvisoka planina e Korab (vrvot Golem Korab e na visina od 2,764 m), dodeka najniska e Belasica (2.029 m).
Drugi zna~ajni planini se [ar Planina, Bistra, Stogovo, Jakupica, Gali~ica, Pelister, Nixe, Koùv i Osogovo.
Sredno visinsko zemji{te pokriva 7.528,22 km2 ili 29,28% od dràvata. Najvisoka planina vo ovaa kategorija e Plakenskata planina (so vrvot Plake 1.998 m) i najniska Kone~ka planina (1.158 m). Drugi va`ni planini od ovaa kategorija se Male{evski Planini, Pla~kovica, Bu{eva Planina, Babuna, Ogra`den, Sele~ka
Planina i Skopska Crna Gora.
Niskoto zemji{te so visina pod 1.000 m se prostira po ostanatiot del od teritorijata. Vkupnata povr{ina
na ovaa kategorija iznesuva 17.830,52 km2 ili 69,34%. Nadvor od ovaa teritorija, okolu 4.900 km2 se nizini i dolini, dodeka ostanatiot del se niski planini i brda.
Klimatski uslovi
Klimata vo Makedonija e razli~na. Vo ju`niot del na dràvata e izmeneta Mediteranska, vo centralniot
del i na sever e blago kontinentalna a na povisokite planini - planinska. Sredna godi{na temperatura
iznesuva 11,5oC. Najtopol mesec e Juli so prose~na temeratura od 22,0oC, dodeka najstuden e Januari so
prose~na temperatura od -3,0oC. Temperaturite se povisoki vo ju`niot del na zemjata. Taka, odej}i kon sever
prose~nata godi{na temperatura opa|a: Gevgelija 14,5 oS, Kavadarci 13,5 oS, Skopje 12,4 oS, i Tetovo 11,3 oS.
Kalendarot na vrneìte vo Makedonija, kako i nivniot tip pokaùvat zna~ajni nepravilnosti. Iako
prose~nite vrneì iznesuvaat 680 mm, vo planinskite predeli na Makedonija tie iznesuvaat i pove}e od
1.000 mm, dodeka pak sredniot del, osobeno sredniot del na Povardarje (Vardarskata dolina) ima pomalku
od 500 mm vrneì. Naj~esti vetroviti dvièwe se „Vardarec“ i „Jugo“.
Populacija i vrabotenost
Republika Makedonija ima populacija od 2.046.209 vo 2001, so prose~en naselenost od 80 lica na km2. Od
vkupnoto naselenie, 62 % ìveat vo urbani sredini, glavno vo pette pogolemi grada: Skopje, Bitola,
Prilep, Kumanovo i Tetovo.
Republika Makedonija pretstavuva edna od pokompleksnite etni~ki populacii vo Evropa. Zemjata e naselena vo najgolem del od Makedonci (64,18%), pove}e etni~ki malcinstva vklu~uvaj}i gi Albancite 25,7%,
Turcite 3,85%, Romite 2,6%, Srbite 1,78%, Bo{wacite 0,84, Vlasite 0,48% i drugi.
23
Od krajot na vtorata svetska vojna, makedonskata populacija beleì postojan porast, vo najgolem procent kaj
etni~kite Albanci. Zapadniot del od dràvata, kade {to se prete`no naseleni Albanci, e najgusto naselena, so okolu 40% od vkupnata populacija. So porast na populacijata, pove}eto lu|e se preseluvaat vo gradovite vo potraga po vrabotuvawe. Pome|u 1948 i 1994, urbanata populacija porasna od 28,7% na 58,4 % od vkupniot broj na naselenie.
Tabela 2.2 Vraboteno naselenie (vo iljadi)
2000
2001
2002
2003
2031
2035
2020
Nema podat.
Ekonomska aktivnost na populacijata
811
862
825
861
Broj na vraboteni spored posledniot izve{taj na
DZS
550
599
561
545
Broj na nevraboteni spored posledniot izve{taj
na DZS
257
263
263
316
Rabotonesposobni lica
722
692
742
718
Stapka na nevrabotenost spored DZS
32,2%
30,9%
31,9%
36,7%
Stapka na aktivnost
52,9%
55,5%
52,6%
54,5%
Stapka na vrabotenost
35,8%
38,6%
35,8%
34,5%
Populacija na sredna vozrast
1) Utvrdena sostojba
Tabela 2.3 Tabela na ìvoten vek
1997-1999
1998-2000
1999-2001
Vkupno
72,49
72,68
73,05
Nema podat.
Maì
70,37
70,48
70,68
Nema podat.
@eni
74,68
74,77
75,21
Nema podat.
@ivoten vek
24
2000-2002
2.1.2 Politi~ki profil na dràvata
Republika Makedonija e zemja so demokratski izbran Pretsedatel na dràvata i Parlament. Vladata e koaliciona, dodeka premierot se bira, so predlog na Pretsedatelot i Parlamentot.
Makedonija e uniformna dràva, podelena vo 123 op{tini na ~elo so gradona~alnici i op{tinski soveti.
So noviot zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik RM 55/04) brojot na op{tini e 84, ne smetaj}i go
gradot Skopje.
Dràvnata intervencija vo lokalnata samouprava e izvr{na preku vladini administrativni granki, organizirani vo individualni op{tini ili, organizirani kako samostojni edinici koi pokrivaat pove}e mali
op{tini zaedno. Administrativnite edinici se zanimavaat glavno vo re{avawe na vnatre{nite problemi,
odbranata, zdravstvoto, ìvotnata sredina i prostornoto planirawe.
2.1.3 Profili na ekonomski sektori
Do proglasuvaweto na samostojnosta vo septemvri 1991, Makedonija be{e najmalku razviena od jugoslovenskite republiki, proizveduvaj}i samo 5% od od vkupniot federalen prihod vo stoki i uslugi.
Vo otsustvo na infrastruktura, sankciite na ON vo Jugoslavija, eden od najgolemite pazari na Makedonija,
kako i gr~koto ekonomsko embargo poradi nere{enoto pra{awe okolu ustavnoto ime i znameto, zabeleà
zna~aen pad vo ekonomskiot razvoj do 1996. Bruto doma{niot prihod sekoja godina beleì porast do 2000
godina. Intenciite i opredelbite na rakovodstvoto za ekonomski reformi, slobodna trgovija i regionalna
integracija bea popre~eni kako rezultat na vojniot konflikt predizvikan od Albanski etni~ki grupi vo 2001
godina. Ekonomijat opadna za 4,5 %, kako rezultat na namalena trgovija, obostrano zatvorawe na granicite,
zgolemen deficit i nesigurnost na investitorite. Ekonomijata zabeleà blago poka~uvawe vo 2002 godina
za 0,3%, dodeka vo 2003 indeksot na porast iznesuva 2,8%. Nevrabotenosta, koja pretstavuva edna tretina
od vkupnata rabotosposobna populacija, seu{te ostanuva najkriti~en ekonomski problem.
Ekonomski pokazateli
Tabela 2.4 Bruto doma{en proizvod
1)
2000
2001
BDP vo momentni ceni (milioni den.)
236.389
233.841
243.970
253.493
BDP vo 1995 denari (milioni den.)
196.222
187.342
188.941
194.988
BDP realen porast na stapkite
4,5
-4,5
0,9
3,2
BDP po glava na ìtel vo US $
1.924
1.830
1.859
Prethodni podatoci
2)
2002
1)
2003
2)
Nema podat.
Utvrdena sostojba
25
Tabela 2.5 Aktivni investicii (Vo milioni denari po momentni ceni)
1999
2000
2001
2002
Vkupno
34.710
38.332
34.716
40.448
Ma{inerija i oprema
15.000
18.122
15.930
17.917
Grade`ni{tvo
18.755
19.333
16.653
20.802
955
877
2.673
1.729
Ostanato
Tabela 2.6. Stranski direktni investicii (Vo iljadi US$)
1999
2000
2001
2002
38.079
252.270
449.104
77.812
Tabela 2.7 Registrirani pretprijatija
2000
2001
2002
2003
Vkupno
128.802
138.501
148.037
158.091
Privatni
114.728
123.698
132.255
141.611
9.872
14.803
15.782
16.480
Ostanati 1)
1)
Ovaa stavka sodrì delovni subjekti so me{ovite koorporacii, dràvna i javna sopstvenost vku~uvajki gi i pretprijatijata koi go pominale procesot na transformacija soglasno so Zakonot za sopstvenost, no koi ne se 100% privatizirani.
Tabela 2.8 Ceni
2001/2000
26
2002/2001
2003/2002
Indeks na tro{ocite za ìvot
105,5
101,8
101,2
Indeks na porast na realnite pla}awa
105,2
101,4
102,4
Indeks na ceni na industriskite proizvodi
102,0
99,1
99,7
Tabela 2.9 Plati
2000
1)
2001
2002
2003
Stapka na nominalen porast na plati
5,5
3,5
6,9
4,8
Stapka na realen porast na plati
-0,3
-1,9
5,0
3,6
Prose~na plata na vraboten (in US$) 1)
155
155
174
218
Spored podatocite na oficijalnata kursna lista na Narodna Banka na Republika Makedonija.
Tabela 2.10 Industrija
2001/2000
Indeks na vkupniot obem na industrisko proizvodstvo
96,9
2002/2001
94,7
2003/2002
104,7
Spisokot na nacionalnite ekonomski sektori (podolu navedeni kako sektori), koi se potencijalni proizvoditeli na POPs vo Makedonija, e zasnovan na Aneks C od Stokholmskata konvencija.
Ova se sektori koi imaat potencijal za naporedno sozdavawe i osloboduvawe na ovie hemikalii. Toa se
slednite:
• Zemjodelsko proizvodstvo
• Tekstilna industrija
• Metalur{kata industrija - metali i nemetali
• Elektri~ni i termo centrali
• Hemisko proizvodstvo- nenamerno proizvodstvo na POPs
• Otvoreno sogoruvawe na otpadoci vklu~uvaj}i gi i deponiite
Zemjodelskoto proizvodstvo zavzema povr{ina od 1.316.000 hektari. Vrednosta na vkupniot izvoz na
zemjodelski proizvodi se dviì od 180-230 milioni US$ i pretstavuva 20% od vkupniot izvoz na dràvata.
Najzastapeni vo izvozot se tutunot, vinoto, sveò i preraboteno ovo{je i zelen~uk. Planinskite prostranstva i livadi, go pottiknuvaat proizvodstvoto na sto~na hrana so kapacitet od preku 350.000 toni godi{no.
Ova, zaedno so pogonite za proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi, klanici i fabrikite za prerabotka
na meso (sedum klanici se registrirani od EU) ovozmoùvaat razvoj na sto~arstvoto, a so toa i zna~aen
porast vo brojot na odgleduvani grla. Ovoj sektor e vklu~en poradi prethodna primena na DDT.
27
Tekstilna industrija. Opremata koja se upotrebuva vo instaliranite proizvodstveni linii, glavno e nabavuvana od Evropskata unija, [vajcarija i SAD. Tekstilnata industrija izvezuva 90% od vkupnoto proizvodstvo.
Okolu 70% od izvozot odi vo zemjite od Evropskata Unija i SAD. Tekstilnata industrija gi uvezuva slednite
sirovinski materijali: surov pamuk, volna, viskoza, ve{ta~ki vlakna, boi i hemikalii, svileno predivo i
tkaenina.
Oboena metalurgija. Preku 80% od proizvodstvoto se izvezuva vo Evropskata Unija i sosednite dràvi,
dodeka mal del od proizvodstvoto odi vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa, kako i Sredniot Istok.
Metalna industrija pretstavuva 5% od ekonomskata struktura na zemjata. Slednite industriski kapaciteti
se relevantni za Stokholmskata konvencija:
• Feromangan i silikomangan - objekti ili pogoni so kapacitet od 260.000 toni sinteruvan materijal
godi{no, pri {to posledniot godi{en porast iznesuva 70.000 toni.
• Topewe/sogoruvawe vo elektro-redukcionite pe~ki so maksimalen kapacitet od 48.000 toni i maksimalno proizvodstvo od 42.000 toni na godi{no nivo.
• Feronikel - objekti za sinteruvawe vo Leopoldovi komori i pre-redukcija vo rotacioni pe~ki kako i
topewe na ruda vo elektro-redukcioni pe~ki so kapacitet od 16.000 toni kako i maksimalno proizvodstvo od 5.600 toni godi{no.
• Fero silicium, silicium fero-hrom objekti so kapacitet od 100.000 toni sirov metal godi{no i
momentalno proizvodstvo od 35.000 toni na godi{no nivo.
• Metalno- elektri~ni pe~ki koi osloboduvaaat pro~isteni gasni parei, so kapacitet od 350.000 toni i
maksimalno godi{no proizvodstvo od 260.000 toni godi{no.
• Sinteruvawe (180.000 toni/god) i topewe (91.000 toni/god) na olovno-cinkovite koncentrati.
• Pretopuvawe na aluminium i leguri (kapaciteti za 10.000 toni godi{no) so maksimum proizvodstvo od
9.000 toni godi{no.
• Pretopuvawe na bakarni leguri (utvrden kapacitet od 12.000 toni ) i maksimalno proizvodstvo od
11.000 toni godi{no.
Proizvodstvoto e naso~eno kon izvozot, glavno kon Evropskata Unija i sosednite dràvi, dodeka del od toa
se izvezuva vo centralna i isto~na Evropa kako i SAD, dodeka mal del od 5-10% se prodava na doma{niot
pazar.
28
Elektri~nata ili energetskata industrija raboti so oprema i tehnologija prete`no proizvedena vo
Evropskata Unija i SAD. Elektri~nata industrija gi odrùva ili podrùva biznis vrskite, bazirani na
principot na industriska sorabotka i licencirawe, so “SIEMENS“ - Germanija, za pravewe na 12, 24, 36 KV
vakuum prekinuva~i, 12 i 24 KV, RMU sistemi i elektri~ni broja~i. Istite proizveduvaat nisko-volta`ni
preklopnici i provodnici vo sorabotka so „FAPPEL“- Germanija. Distribucijata na transformatorite e
licencirana od „BRUSH“- Velika Britanija, modularniot nisko- voltaèn sistem e licenciran od BBSGermanija, elektrostatskite filtri se licencirani od FLEKT- [vedska, alatite za elektri~na energija se
proizvedeni vo kooperacija so „DALMARK“- Germanija, opremata i sistemot za ladewe se napraveni vo kooperacija so „International prestige“- Italija, itn. Instaliranite kapaciteti se so slednite performansi: 2.100
toni 10 do 2.500 KWA transformatori; 350.000 edinici uredi za doma}instvo, 350.000 edinici na oprema ili
uredite za ladewe i razladuvawe (friìderi, zamrznuva~i, komercijalni ladni komori, ma{ini za mraz
itn.; kontrolni prekinuva~i, seriski prekinuva~i, razvodnici, spojnici, relei, 700 edinici za druga
za{titna oprema, aparati i 600 edinici ma{ini za zavaruvawe; oloven starter za akumulatori 27.000
edinici; elektri~ni {poreti 30.000 edinici; elektri~ni bojleri 400.000 edinici; izolirani sprovodni
kabli napraveni od bakar i alaminium 20,000 toni, elektri~ni motori za aparati za doma}instvo 1.200.000;
printani plo~i 45.000 km2; elektri~ni lambi i oprema za osvetluvawe 12.000.000 edinici. Pove}e od 80% od
proizvodstvoto se izvezuva vo sosednite dràvi, Evropskata Unija, Ruskata Federacija, centralna i isto~na
Evropa, Sredniot Istok i SAD.
Proizvodstvo na elektri~na energija: 6,465 bilioni kWh (2001 god). Elektri~no proizvodstvo poteknuva od
slednite izvori: fosilni goriva 83.7%, hidroelektrani - 16,3%, ostanati - 0%, nuklearni - 0%.
Elektri~nite centrali i termo centralite koi gi koristat jaglenot i drugi fosilni goriva, se potencijalni izvori na nenamerno proizvodstvo na POPs.
Hemiskata industrija u~estvuva so 9,13 %, vo strukturata na vkupnoto proizvodstvo. Stranskite investicii
pokaàa mnogu pozitivna tendencija. ICN – SAD investira{e vo farmacevtskata industrija, odredeni investicii od Turcija bea napraveni vo proizvodstvo na masla za podma~kuvawe i plasti~ni proizvodi. SOL SpA
– Italia investiraa vo produkcija na tehni~ki gasovi, itn. Okolu 75% od proizvodstvoto se izvezuva, pred se
na pazarite na Balkanskite dràvi, Evropskata Unija, Kanada, SAD i Japonija. Postojat instalirani
kapaciteti za proizvodstvo na nekoi va`ni proizvodi kako {to se: sulfurnata kiselina 115.000 toni; fosforna kiselina 40.000 toni; monohlorna ocetna kiselina 5.000 toni; hemikalii za za{tita na rastenijata
8.000 toni; NPK |ubriva 120.000 toni; poliakrilni- nitril vlakna 10.000 toni; PVC (polivinil-hlorid)
48.000 toni; PVC granulat i smesi 24.000 toni; PVC cevki 10.000 toni; medicinski materijali 800 toni;
detergenti 30.000 toni; proizvodstvo na razli~ni plasti~ni proizvodi 30.000 toni; poliuretanski peni
5.000 toni.
29
2.1.4 Pregled na sostojbata so ìvotnata sredina
Kratko rezime
Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima pravna obvrska za kreirawe na politikata
na Republika Makedonija i vodewe na nacionalni aktivnosti vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina
kako i vnimatelna eksploatacija na prostornite i prirodni bogatstva.
Vo ramkite na zakonot za ìvotna sredina, koj se sostoi od op{tite ili generalnite principi za za{tita
na ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e odgovorno za monitorirawe na sostojbata na ìvotnata sredina, vodata, po~vata, florata, faunata, vozduhot i za{tita na ozonskata obvivka; za{tita od bu~ava, radijacija, konzervacija na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti; restavracija na zagadenite oblasti; otpadot, po~veno planirawe,
informacionen sistem za po~vata, opstanok i kontrola; kako i aktivnosti specificirani so zakonot.
Vozduh
Nacionalniot ekolo{ki akcionen plan (NEAP) vo 1997 godina gi identifikuva aero zagaduva~ite kako najgolem problem na ìvotnata sredina koj se reflektira na urbanata oblast i zdravjeto na populacijata.
Najgolemi izvori na zagaduvawe na vozduhot se: stacionarnite izvori na zagaduvawe (industrijata, energetskiot sektor, greeweto, zemjodelstvoto i {umarstvoto i tretmanot na otpadot) kako i mobilnite izvori soobra}ajot.
Va`no e da se napomene deka postojat razli~ni podatoci za aero zagaduva~ite i ne moè da se dobie seopfatna slika za sostojbata. Soglasno so popisot od 1998, iako nekompleten, sogoruvaweto i transformacijata na energijata se glavni izvori na SO2, dodeka proizvodnite procesi se glaven izvor na pra{ina. CO
najmnogu se producira od soobra}ajot, dodeka NO2 od energetskoto proizvodstvo i mobilnite izvori kako
glavni emiteri.
Tri nacionalni institucii vr{at nabquduvawe na sostojbata vo zemjata. Zagaduva~ite na vozduhot (SO2,
~adot, NO2, CO, vkupnite oksidansi, nivoto na ozon na zemjata, inertnata pra{ina i suspendiranite ~estici) redovno se monitoriraat. Prisustvoto na te{ki metali se meri povremeno. Evidentno e deka ima
nedostatok na podatoci, so ogled na faktot deka monitoring misijata ne ja opfa}a celata teritorija.
30
Zakonskata ramka i pravilno naso~eniot menaxment za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo posledno
vreme se aùriraat. Soglasno vakvite celi, noviot Zakon za kvalitet na ambientalniot vozduh (2004 god), }e
gi regulira sostojbite, merkite i na~inot na organizacija i implementacija na za{titata na vozduhot, kako i
podobruvawe na kvalitetot. Isto taka }e se reguliraat: grani~nite vrednosti za kvalitet na vozduhot,
vklu~uvaj}i go i limitot za emisija i limitot na zagaduva~ite vo gorivata, sledewe i vospostavuvawe na monitoring informativen sistem, vklu~uvaj}i go i inventarot na zagaduva~i na vozduhot; upravuvawe na kvalitetot na vozduhot, i merewe na nivoto na zagaduva~i so cel prevencija na mo`na ekolo{ka katastrofa.
Soglasno me|unarodnite obvrski, efektot na staklena gradina, supstanciite koi go osiroma{uvaat ozonot i
POPs hemikaliite se isto taka od golem interes za tekovnite proekti .
Voda
Postojat tri hidrografski oblasti vo Makedonija: Vardar, Crn Drim, i Strumi~kiot basen; tri najgolemi
prirodni ezera Ohrid, Prespa i Dojransko ezero; podzemnite vodi od karstnite predeli i vodnite baseni
koi imaat svoe te~enie vo prete`no planinski predeli kade nema industriski objekti i drugi vidovi na
zagaduva~i.
Vodenite potencijali ili izvori, zemnite i povr{inskite vodi se relativno ~isti vo gorniot del od nivnoto te~enie, dodeka sostojbata rapidno se vlo{uva vo sredniot i dolniot del na te~enieto. Ova se javuva
kako rezultat na nesoodveten tretman na otpadnite vodi od naselenite mesta, industriskite objekti i
zemjodelieto.
Vo momentot, povr{inskite izvori na voda se monitorirani na 11 merni stanici pri {to se koristat 115
merni to~ki. Kontrolata na povr{inskite vodi se izveduva so pomo{ na mreà od 20 merni to~ki locirani
na reki, ezera i rezervoari. Kontrolata na kvalitet se zasnova na razli~ni laboratoriski analizi koi se
fokusiraat na fizi~kite, hemiskite, toksi~nite i saprobiolo{kite parametri.
Za{titata na kvalitetot na vodnite baseni dosega ne e seriozno opfatena vo nitu eden del od legislativata. Za taa cel, be{e podgotven nov Zakon za vodi od strana na Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe (2004 god) i se o~ekuva istiot da bide usvoen od Sobranieto do krajot na godinata.
Ovoj zakon opfa}a regulirawe na osnovnite na~ela i principi za koristewe i podelba na vodata, za{tita
na vodata od zagaduva~i i kontrola na zagaduvaweto, za{tita od nesakanite efekti kako i ublaùvawe na
posledicite od {tetnoto dejstvo na vodata. Voedno, na ovoj zakon se zasnova strategijata i politikata za
razvoj na upravuvawe so vodite na Makedonija. Osnovnite standardi i uslovi se vmetnati vo ~lenovite na
zakonot.
Pove}eto od vodnite povr{ini imaat prekugrani~en karakter i vlijanie vrz okolinata na nizvodniot tek vo
dràvata. Od tamu proizleguva i obvrskata na zemjata za pravilno koristewe i za{tita na vodata, vo odnos
na sosedite, zasnovano na bilateralni i me|unarodni dogovori.
Otpad
Otpadot e eden od najgolemite ekolo{ki problemi vo zemjata. Lo{ata sostojba na deponiite, pretstavuvaat
postojana zakana za okolinata. Celokupniot opasen i neopasen otpad se odlaga na deponiite, pri {to ne postoi separacija na otpad koj moè da se reciklira, kako i selektirawe na opasnite komponenti od gradskiot
otpad. Postojat podatoci za gradskiot otpad kako i novi poobemni podatoci za sozdavawe na industriski
otpad. Gradskiot otpad se sobira i se deponira od strana na javni pretprijatija, dodeka industriskiot otpad
vo najgolem del se ostava vo blizina na industriskiot objekt.
31
Postojat pove}e deponii koi se koristat vo op{tinite, no edinstveno deponijata Drisla vo blizina na
glavniot grad, e legalna deponija.
Informaciite za zagaduvawe na ìvotnata sredina od deponiite se ograni~eni. Vo otsustvo na program za
kontrola , ne postojat nitu objekti nitu aparatura za vr{ewe na kontrola ili monitorirawe na sostojbata.
Ne postoi seopfaten program za kontrola kako i objekti i oprema za taa cel.
Upravuvawe so otpadot e pod ingerencija na pove}e vladini institucii. Vo tekot na 2004 od strana na
Sobranieto be{e donesen nov Zakon za upravuvawe so otpadnite materii podgotven od Ministerstvoto za
ìvotna sredina i prostorno planirawe. Sodrìnata na zakonot bi trebalo da obezbedi prevencija i
redukcija na sozdavawe na nov otpad, iskoristuvawe na reciklira~kite materii, podr{ka na razvoj vo
pravec na za{tita na prirodnite bogatstva i prevencija od {tetnoto dejstvo vrz ìvotnata sredina, ìvotot i ~ovekovoto zdravje, otstranuvawe na otpadot so soodvetna za{tita na sredinata, kako i visoko nivo na
za{tita na ìvotnata sredina, zdravjeto na lu|eto ìvotnite.
Priroda i biodiverzitet
Strategijata za biodiverzitet, kako osnoven plan-dokument (razvien od M@SPP vo 2003) gi definira integriranite priodi za za~uvuvawe i odrùvawe na komponentite na biodiverzitet, dodeka akcioniot plan gi
opfa}a posebnite aktivnosti koi treba da se zavr{at so cel da se postigne globalnata cel, kako i zada~ite
definirani so strategijata.
Kako rezultat na globalni promeni na ìvotnata sredina utvrdeno e zna~ajno vlijanie vrz biolo{kite
resursi i funkcioniraweto na ekosistemite.
Za taa cel potrebno e da se prevzemat soodvetni merki ili aktivnosti na lokalno, nacionalno i regionalno nivo, za da se preveniraat, namalat i ublaàt {tetnite efekti vrz biodiverzitetot. Taka, so strategijata za biodiverzitet i Akcioniot plan se definiraat nacionalnite prioriteti za efektivna i sevkupna
za{tita, kako i aktivnosti, proekti i programi za za{tita na biodiverziteot.
Vo soglasnost so relevantni me|unarodni kriteriumi, prirodnoto nasledstvo na Republika Makedonija e
proceneto i za{titeno so posebni odredbi. Za{titenite oblasti se klasificirani vo 6 grupi (soglasno kriteriumite na IUCN) i Zakonot za prirodni bogatstva i retkosti (1973).
Ova se odnesuva i na zna~aen broj za{titeni rezervati, prirodni spomenici kako i posebno za{titeni
oblasti.
Prirodnite habitati (14 oblasti so vkupna teritorija od 2645 hektari) na divi vidovi flora, algi i fauna
me|usebno se razdvoeni /podeleni. Ovie oblasti se naseleni glavno so za{titeni vidovi na dendroflora
(pove}eto od niv se bor, ela, dab, smreka, buka, breza, div kosten itn.). Dva vodeni sistemi vo Republika
Makedonija bea nominirani za internacionalnata lista na svetskite prirodni nasledstva.
Najvaèn praven akt vo ovaa oblast e noviot Zakon za za{tita na prirodata (2004 god.), so koj se regulira
za{titata na biolo{kiot i prirodniot diverzitet, i prirodnoto nasledstvo vo i nadvor od za{titenite
oblasti.
32
Nacionalen implementacionen plan za POPs > INSTITUCIONALNA I PRAVNA RAMKA
2.2 INSTITUCIONALNA, POLITI^KA I PRAVNA RAMKA
2.2.1 Strategija za ìvotna sredina, politika na odr`liv razvoj i generalna pravna ramka
Politikata za ìvotna sredina na Republika Makedonija e napravena so cel :
• za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i podobruvawe na kvalitetot na sredinata
• za{tita na ~ovekoviot ìvot i zdravje
• za{tita na biodiverzitetot
• racionalno i odr`livo iskoristuvawe na prirodnite bogatstva i
• implemenatcija i usovr{uvawe na merkite, koi se spravuvaat so regionalnite i globalnite problemi
na ìvotnata sredina.
Kontekstot na politikata na Makedonija za prirodna sredina zabeleà zna~aen napredok vo poslednata
dekada, delumno preku inicijativite za unapreduvawe na legislativata i regulatornite ramki kako i so usoglasuvawe na ovie stavovi so legislativata na Evropskata Unija.
Ratifikacijata na me|unarodnite pravni dokumenti koi se odnesuvaat za pra{awata okolu ìvotnata sredina, isto taka go zajakna kapacitetot na instituciite koi se zanimavaat so ovaa problematika na nacionalno i lokalno nivo. Vakvata politika isto taka zabeleà napredok preku odlukite koi direktno se reflektiraat na re{avaweto na problemot na prirodnata sredina kako {to e usvojuvawe na prviot nacionalen
plan za ìvotna sredina od 1997, usvojuvawe na Nacionalniot plan za zdrava sredina od 1998, razvoj na
Nacionalna strategija i Akcionen Plan za za{tita na Biodiverzitetot, podgotovka na Prviot nacionalen
plan za klimatski promeni, i odobruvawe na Master planot za isfrlawe od upotreba na olovnite goriva.
Nekolkute tekovni proekti kako {to se vtoriot Nacionalen plan za ìvotna sredina, Nacionalniot plan
za upravuvawe so otpadot i Nacionalniot Implementacionen plan za POPs, LEAPs za odredeni op{tini i
Agenda 21 ponatamu }e ja zacvrstat strategijata za ìvotna sredina.
Potpi{uvaweto na dogovorot za asocijacija i stabilizacija pome|u Republika Makedonija i Evropskata
zaednica i zemjite ~lenki na EU, i Interniot dogovor za trgovija i trgovska sorabotka pome|u R.Makedonija
i EU na 9 April 2000 god., vo Luksemburg, kako i ratifikacijata na paktot za stabilnost i asocijacija od
Sobranieto na R. Makedonija na 12 April 2001, pretstavuvaat istoriski ~ekori vo zabrzuvawe na procesite
na integracija na R.Makedonija vo EU. Vo toj kontekst, vo 2000 god., Ministerstvoto za ìvotna sredina i
prostorno planirawe vo konsultacii so Institutot za sociolo{ki, politi~ki i pravni istraùvawa go iznesoa konceptualniot pristap za kreirawe i implementacija na Nacionalnata strategija za odr`liv razvoj na
R.Makedonija. Vo 2002, na Svetskiot Samit za odr`liv razvoj (Johanesburg, 2003 god.), Vladata na R.Makedo33
nija go prezentira postignatiot napredok vo implementacija na preporakite na Agenda 21. Zaklu~ocite bea
objaveni vo dokumentot „Nacionalni dostignuvawa za odr`liv razvoj“ koj be{e usvoen od Vladata.
Vo 2003 god, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Institutot za sociolo{ki, politi~ki i pravni istraùvawa prevzemaa ponatamo{ni ~ekori za podgotovka na koncept za istraùvawa vo
razvoj i implementacija na Nacionalnata strategija za odr`liv razvoj na Republika Makedonija.
Pravnata ramka za za{tita na ìvotnata sredina se bazira na Ustavot, koj odreduva za{tita na ìvotnata
sredina kako osnoven princip (^len 8). ^lenot 43 ponatamu go razviva ovoj koncept od kade izleguva i preporakata deka zdravata ìvotna sredina e osnovno ~ovekovo pravo. Istiot ~len ukaùva deka ìvotnata
sredina mora da bide za{titena i obvrska na dràvata e da obezbedi zdrava ìvotna sredina za svoite
gra|ani.
Na lokalno nivo, Zakonot za lokalna samouprava, vo ~lenot 221, § 2, ja propi{uva obvrskata na lokalnata
samouprava za za{tita i prevencija od zagaduvawe na ìvotnata sredina.
Ponatamu, pravnata ramka za za{tita na ìvotnata sredina se razviva preku Zakonot za ìvotna sredina.
Ovoj zakon gi sodrì site pra{awa povrzani so ìvotnata sredina, karakteristi~ni za sovremenoto evropsko dejstvuvawe za za{tita na ìvotna sredina. Ovoj zakon, gi dava osnovnite principi, dodeka pravnite i
tehni~kite poedinosti se elaborirani vo sekundarnata legislativa.
Nacrt zakonot za ìvotna sredina gi postavuva osnovite za implementacija na legislativata na EU, transpozicija na pristapot do informaciite za ìvotnata sredina, strate{ka ocena na dostignuvawa vo ìvotnata sredina na odredeni strategii, planovi i programi. Ocenata na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na
odredeni proekti, kako i Integriranata prevencija i kontrola na zagaduvaweto, bea opfateni so ovoj zakon.
Zakonot vospostavuva dva sistemi na dozvoli. Povisokiot sistem gi regulira taka nare~enite „A instalacii“² koi gi pokrivaat glavnite industriski instalacii prijaveni ili odobreni od EU IPPC uprava. Ovie
industrii treba da bidat vo soglasnost so BAT (najdobrite dostapni tehniki). Poniskiot sistem gi regulira
industriskite instalacii so poslab kapacitet na zagaduvawe na okolinata. Ovie, „V instalacii“, ne se
obvrzani da bidat vo soglasnost so najdobrite dostapni tehni~ki standardi (BAT). Poseben del od ovoj zakon
se zanimava so postoe~kite A i B instalacii i barawata ovie objekti da gi podobrat nivnite performansi
vo odnos na deluvawe vrz ìvotnata sredina za period od 10 godini. Zakonot, isto taka go propi{uva registerot na opasni supstanci, katastarot na zagaduva~i i predviduva planirawe, sledewe, informirawe,
supervizija i primena.
Zakon za ìvotna sredina, ^len 13: Ako postoi opravdano somnevawe za odredena aktivnost koja moè da predizvika {tetni posledici, treba da se prevzemat itni merki za za{tita na okolinata, a da ne se ~eka pojava na dostapen
nau~en dokaz.
2
34
Isto taka, ovoj zakon sodrì odredbi koi ñ davaat na javnosta pravo na u~estvo vo planirawe i procesite na
odobruvawe, kako i na pravo na àlba. Zakonot gi prenesuva Arhuskata Konvencija i direktivite na
Evropskata zaednica za pristap do informaciite za ìvotna sredina. Odredbite na zakonot za ìvotna
sredina glavno se baziraat na slednite direktivi na EU.
• Direktiva 85/337/EEC kako {to e izmeneto so Direktivata 97/11 za procenka na efektite od odredeni
javni i privatni proekti za ìvotnata sredina;
• Direktiva 2001/42/EC za procenka na efektite na odredeni planovi i programi za ìvotnata sredina;
• Direktiva 96/61/EC za Integrirana prevencija i kontrola na zagaduvawe;
• Direktiva 2003/4/EC na Evropskiot Parlament i Sovet za javen pristap do informaciite za ìvotnata sredina i ukinuvawe na Direktiva na Sovetot 90/313/EEC;
• Direktiva 2003/35/EC na Evropskiot Parlament i Sovet za javno u~estvo so cel za pouspe{no vodewe
na odredeni planovi i proekti povrzani so ìvotnata sredina i dopolnuvawa vo soglasnost so javnoto u~estvo i pravniot pristap;
• Direktiva na Sovetot 96/82/EC za kontrola na golemite havarii vklu~uvajki opasni supstancii;
• Predlog odredba na Evropskiot Parlament i Sovet za ekolo{ka odgovornost soglasno so prevencijata
i sanacija na nastanatata {teta (Brisel, 23.1.2002, 2002/0021 COD);
• Odredba 93/12/EC za kvalitet na goriva 98/70/EC za kvalitet na nafteni derivati i dizel goriva,
soglasno „Master planot za isfrlawe na olovnite goriva“.
• Direktiva na Sovetot 91/692/EEC od 23 Dekemvri 1991 izve{tai za standardizirawe i racionalizirawe za implementacija na Direktivite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina.
Makedonskata legislativa za ìvotna sredina e ponatamu pro{irena so Zakonot za kvalitet na ambientalniot vozduh, Zakon za vodi, Zakon za upravuvawe so otpad i Zakon za za{tita na prirodata.
Zakonot za kvalitet na ambientalen vozduh gi utvrduva izvorite na zagaduvawe na vozduhot (stacionarni
izvori - industriski i energetski kapaciteti i mobilni izvori na zagaduvawe). Zakonot propi{uva odredeni
dozvoleni grani~ni vrednosti (grani~ni vrednosti za kvalitet na vozduhot i maksimalen prag na alarmirawe, dozvoleni vrednosti za emisija od stacionarni izvori, dozvoleni vrednosti za mobilni izvori i
sodrìna na opasni supstancii vo gorivata). Zakonot go definira na~inot na odrùvawe na kvalitetot na
vozduhot preku redovni merewa. So ovoj zakon se obezbeduva pravo na zabrana na aktivnostite koi go zagaduvaat vozduhot nad dozvolenite vrednosti odredeni so zakonot i negovite podzakonski akti. Odredbata na
Sovetot na EU 96/62/EC za procenka na ambientalniot vozduh i negovo odrùvawe e celosno prenesena vo
ovoj zakon.
35
Zakon za vodi pretstavuva generalna ramka na zakonot so cel da se reguliraat osnovnite principi za
upravuvawe i rakovodewe so voda. Toa podrazbira prevzemawe na site merki i aktivnosti za racionalno i
efektivno koristewe na vodata, kako postojana poddr{ka na vodenite resursi. Ovaa materija e fokusirana
vo tri oblasti: (1) koristewe na voda; (2) za{tita na vodite i kontrola na zagaduvawe; i (3) za{tita od negativni efekti. Ovoj zakon e podgotven so cel da se determiniraat op{tite standardi i principi na
rakovodewe so vodite vo Makedonija. So toa direktno se preneseni odredbite na EU vo domenot na upravuvawe ili odrùvawe na vodite:
• Ramkovna ditektiva za vodi, 2000/60/EC, dopolneta so odluka za utvrduvawe na listata na prioritetnite supstancii 2455/2001/EC
• Voda za kapewe, 76/160/EEC
• Voda za piewe, 98/83/EC
• Tretman na otpadnata voda od urbanite sredini, 91/271/EC
• Odredba za nitrati, 91/676/EEC, no isto taka Zakonot gi zema predvid:
• Odredba za otpaden talog , 86/278/EEC
• Sredstva za za{tita na rastenija, 91/41/EEC
• Direktiva za biocidi, 98/8/EC
Zakonot za upravuvawe so otpadot se fokusira na institucionalizacija na instrumentite za podr{ka na
odr`liviot razvoj so promovirawe na racionalno koristewe na prirodnite resursi i prevencija, kako i
eliminirawe na opasnostite od otpadot po ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina. Zakonot pridonesuva za
preventivno orientirana hierarhija na obvrski ili aktivnosti (minimizacija na otpadot pred prerabotkata, pri {to ostatokot e krajno re{enie). So ova se pottiknuva prevencija ili redukcija na sozdavawe na
otpadot. Celta e da se reducira {tetniot efekt na otpadot so pottiknuvawe na primenata na ~isti
tehnologii, tehni~ki razvoj i voveduvawe novi proizvodi na pazarot, koi se dobieni so reciklirawe na
otpadot. Od posebno zna~ewe e minimizirawe na otpadot za vreme na tehnolo{kiot proces.
Ovoj Zakon se fokusira na otpadot i modalitetite za negovo upravuvawe, odlagawe, sobirawe i reciklirawe, kako i na obvrskite na generatorite i onie koi imaat otpad. Osnovna obvrska e prevzemawe na site
potrebni merki za procesirawe ili odlagawe na otpadot, bez opasnost po ~ovekovoto zdravje i o{tetuvawe
na ìvotnata sredina. Spored Zakonot odlagaweto na otpadot se zasnova na sistem na dozvoli izdadeni vo
soglasnost so dokumentite na planirawe.
Zakonot naloùva obvrska za zabeleùvawe i izvestuvawe za site fazi na upravuvaweto so otpadot. Zakonot sodrì odredeni delovi koi se odnesuvaat na :
36
• Opasniot otpad, koj ima za cel da obezbedi pravni osnovi za implementacija na kontrolirano upravuvawe so otpadot.
• Uvoz, izvoz i tranzit na otpad, so cel da se reducira koli~inata na prekugrani~noto dvièwe na
otpadot so implementacija na efikasna kontrola na me|unarodno nivo,
• Deponii, so cel da se propi{at osnovnite uslovi za barawata pri odlagawe na odreden tip otpad vo
soodvetni klasi na deponii,
• Inceneracija i koinceneracija, koi imaat za cel da gi odredat uslovite za ovie instalacii i nivnoto
operirawe,
• Specijalniot otpad vklu~uvaj}i gi otpadnite masla, PCB, dotraeni vozila, (ELVs), Iskoristena elektri~na i elektronska oprema (WEEE) i tn.
Site gore navedeni zakoni vsu{nost pretstavuvaat zakonska ramka za ìvotnata sredina vo koja se sodràni
glavnite odredbi i predmeti, koi ostavaat pove}e aspekti na sublegislativa.
Vo toj kontekst, treba da se napomene deka se podgotveni nekoi propisi od oblasta na tretmanot na otpadot.
(Regulativa za opasen otpad, regulativa za identifikacija, evidentirawe i izvestuvawe za otpadot, regulativa za isfrlawe na PCB od upotreba, regulativa za tretmanot na otpadnite masla), pri toa istite treba
da bidat proceneti od relevantni ~initeli pred da preminat na usvojuvawe od strana na Vladata.
Zakonot za upravuvawe so otpadot direktno gi prenesuva slednite odredbi na EU:
• Ramkovna odredba na Sovetot za upravuvawe so otpadot (75/442; 91/156)
• Odredba na Sovetot za opasen otpad ( 91/689, 97/640; 96/302. 2000/532), pri {to Zakonot go zema predvid slednovo:
• Odredba na Sovetot za deponii (91/31)
• Odredba na Sovetot za otpadni masla (75/439)
• Odredba na Sovetot za PCB/PCT (96/59, 01/68)
• Odredba na Sovetot za inceneracija na otpadot (00/76)
• Odredba na Sovetot za inceneracija na opasen otpad (94/67, 97/283, 98/184)
• Odredba na Sovetot za baterii i akumulatori (93/86; 91/157)
• Odredba na Sovetot za ambalaà i ambalaèn otpad (94/62; 94/62)
• Odredba na Sovetot za ELVs (2000/53, 2002/151, 2003/138)
Zakonot za za{tita na prirodata gi za{tituva biolo{kiot i prirodniot diverzitet, kako i prirodnite
nasledstva.
37
Za{titata na biolo{kiot diverzitet e implementiran so vospostavuvawe na sistemot merki i aktivnosti so
{to se regulira za{titata na divite vidovi, vklu~uvajki go nivniot genetski materijal, stani{ta i ekosistemi, za obezbeduvawe na odr`liva upotreba na sodrìnite na biolo{kiot diverzitet i odrùvawe na
prirodnata ramnoteà.
Za{titata na prirodniot diverzitet vospostavuva sistem na merki i aktivnosti za konzervirawe i
odrùvawe na karakteristi~nite vrednosti na prirodata koja proizleguva od prirodnata konfiguracija
i/ili od ~ovekovata aktivnost.
Za{titata na prirodnoto nasledstvo utvrduva sistem na za{tita koja gi precizira merkite, procedurite i
metodite za steknuvawe na statusot na prirodno nasledstvo i za implementacija na negovata za{tita.
Republika Makedonija ima potpi{ano nekolku me|unarodni pravni dokumenti (pokraj Stokholmskata konvencija), {to pridonesuva za razvoj na generalnata politika za ìvotna sredina i konceptot za odr`liv razvoj.
Tuka spa|aat Bazelskata Konvencija za kontrola na prekugrani~niot transport na opasen otpad i negovo
odlagawe (1997), Arhuskata Konvencija za pristap do informaciite, U~estvo na javnosta vo donesuvawe na
odluki i praven pristap (1999), ESPO Konvencijata za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo kontekst na prekugrani~no dvièwe (1999), Kievski Protokol za strate{ka procena na ìvotnata sredina
(2003), Vienska Konvencija (1994), Montrealski Protokol za za{tita na ozonskata obvivka, Ramkovna
Konvencija za klimatski promeni na Obedinetite Nacii (1997), Kjoto Protokolot za Klimatski promeni
(2004), inicijativa za ratifikacija na Roterdamskata Konvencija za prethodno dobiena soglasnost (PIC) proceduri za odredeni {tetni supstancii i pesticidi vo me|unarodnata trgovija, itn.
Ustavot na Republika Makedonija, vo ~lenot 118, naloùva deka me|unarodnite pravni dokumenti, ratifikuvani od Republika Makedonija se del od nacionalniot praven sistem i ne moè da bidat promeneti so
zakon, no nivnata implementacija moè da bide podràna od nacionalnata legislativa. Usvoenata legislativa vo Republika Makedonija kako i ratifikacijata na me|unarodnite dokumenti se objaveni vo Slu`beniot
vesnik na Republika Makedonija.
Va`no e da se napomene deka pravnata ramka na makedonskata legislativa vo potpolnost se soglasuva so
op{tite ili generalnite karakteristiki na Stokholmskata konvencija.
Konvencijata obezbeduva ramka, zasnovana na princip na pretpazlivost, za eliminacija, produkcija, upotreba, uvoz i izvoz na inicijalnite 12 perzistentni organski zagaduva~i. So ovoj dokument se naloùva bezbedno rakuvawe i odlagawe, eliminacija ili redukcija na emisiite na odredeni nenamerno proizvedeni perzistentni organski zagaduva~i.
„Principot na pretpazlivost“2 e eden od principite na makedonskata pravna ramka za ìvotna sredina .
Zakonot za ìvotna sredina vo ^lenot 13, Zakonot za vodi vo ^lenot 51, to~ka 2, i Zakonot za upravuvawe so
38
otpadot vo ^lenot 9, ukaùvaat deka “principot na pretpazlivost” e eden od osnovnite principi vo za{titata na ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje. Vklu~uvaweto na ovoj princip vo pravnata ramka za ìvotna
sredina e cvrsta osnova za implemenatcija na preporakite od Konvencijata so site aneksi. Usvojuvaweto i
objavuvaweto na specifi~na podlegislativa kade me|u prioritetite na Ministerot za ìvotna sredina i
prostorno planirawe }e bide i zabrzuvaweto na procesite za implementacija na Stokholmskata konvencija.
3
Implementacijata na „principot na pretpazlivost“ vo Zakonot za upravuvawe so otpadot e utvrden so ^lenot 43 so ovlastuvawe na Ministerot za ìvotna sredina za prevzemawe na site potrebni merki za otstranuvawe na neposrednata opasnost, dokolku moè da bide utvrdeno, vrz osnova na soznanijata koi poteknuvaat od postoe~koto nivo na razvoj na naukata i tehnologijata, deka odredeni aktivnosti koi se povrzani so tretmanot na otpadot moè da predizvikaat negativni
efekti vrz ìvotnata sredina i ìvotot i zdravjeto na lu|eto, pred da se objavat ili utvrdat nau~ni dokazi deka }e nastanat {tetni efekti.
39
2.2.2 Ulogata i odgovornostite na ministerstvata, agenciite i drugi Vladini institucii
vklu~eni vo sledewe na POPs (od izvor do odlagawe, patot na hemikaliite niz ìvotnata
sredina i sledewe na zdravjeto)
Upravuvaweto so hemikalii vklu~uvajki gi POPs preku nivniot ìvoten ciklus pretstavuva odgovornost na
pove}e ministerstva kako {to e prikaàno na slednata tabela:
X4
X4
Zdravstvo
X
X
X
Ekonomija
X
X
X
X
X
Trud i soc. politika
Finansii-Carinska
uprava
X
X
Transport i vrski
Zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo
X5
Odlagawe na
otpad
upotreba
X4
Otpad
uvoz/izvoz
Proizvodsvo
@ivotna sredina
Ovlasteni
Ministerstva
Nenamerno
proizvodstvo
Promet
Sostojba na
ìvotniot
ciklus
Transport
Tabela 2.11: Me|u-ministerski odgovornosti za POPs
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Pregledot na generalnite odgovornosti na Ministerstvoto, pretstaveni vo slednite tabeli, pokaùvaat
deka sektorite na ova Ministerstvo moàt da prevzemat golem del od aktivnostite potrebni za implementacija na Konvencijata.
40
Tabela 2.12 Buxet na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe
Edinica
Sektor za regulativa
i standardizacija
Funkcija-primarni zadolènija
Dozvoli
Legislativa, Standardi i Reìmi
Za{tita na humani resursi
Protokol; Preventiva (nabavki)
Predviden pridones vo upravuvaweto so
POPs
• Deklarirawe na legislativata
(vklu~uvaj}i zabrani/restrikcija na
proizvodstvo i upotreba na POPs
kako i grani~ni vrednosti na emisii od
nenamerni izvori)
• Dozvoli
Sektor za Evropska
integracija
Sorabotka: Me|unarodna,
Multilateralna, Bilateralna
Internacionalna sorabotka vo obezbeduvawe na tehni~ka pomo{ za POPs
• Centralna tema na Stokholmskata
konvencija;
• Koordinacija na aktivnostite za POPs na
site involvirani oddeli;
Sektor za odr`liv
razvoj
Strategija
• Pridones vo utvrduvawe na grani~nite
Sorabotka so lokalnata samouprava
vrednosti za emisiite na POPs od
vo koordinirawe na doniranite
nenamernoto proizvodstvo i zabrani/resproekti (Ohrid)
trikcija na namerno proizvodstvo i
upotreba;
• Podgotovka i implementacija na Nacionalnite strategii i planovi za implementacija na konceptot za odr`liv razvoj
41
Organizacija i detalen opis na obvrskite na Sektorite pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe se pretstaveni vo Aneks 2.
Edinica
Funkcija-primarni zadolènija
Predviden pridones
vo upravuvaweto so POPs
Sektor za prostorno planirawe
Strategija
Kontrola i supervizija na
edinicite od lokalnata samouprava
Makedonski informativen
centar za ìvotna sredina
Monitorirawe i obrabotka na podaStatisti~ki podatoci za POPs
toci
Kancelarija za ìvotna
sredina
Dozvoli
Primena
Izgradba na kapaciteti
Laboratorija
Dràven inspektorat za
ìvotna sredina
Primena
Primena na legislativata za
POPs
Fond za ìvotna sredina
Finansirawe
Pridones vo obezbezbeduvawe na
fondovi za implementacija na
Konvencijata
Kancelarija za odnosi so
javnosta
Informacii
Odnosi so javnosta
Javno informirawe, podigawe na
svesta i edukacija
• Dozvoli
42
• POPs skrining
• Odlagawe na otpadot
• Uvoz, izvoz i tranzit na
otpad od POPs
Buxet na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe
Buxetot na Ministerstvoto za 2004 godina e dodelen na ~etiri programi: administracija, ìvotna sredina,
prostorno planirawe i menaxment i razvoj na vodenite resursi. Ministerstvoto treba da dobie okolu 5 milioni od nacionalniot buxet, 2,5 milioni od dva fonda, fond za voda i fond za ìvotna sredina i pomalku
od polovina milion od stranski donatori (vkupno okolu 8 milioni evra). Buxetot na Ministerstvoto pretstavuva 0,54 % od vkupniot buxet na celata dràva.
Tabela 2.13: Podelba na buxetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe za 2004
(vo Evra)
Vkupno
Buxet
Donacii
Samofinansira~ki
aktivnosti
(fond za ìvotna sredina, fond za voda)
Ministerstvo
489.067
311.376
23.466
154.225
Administracija
11.011
11.011
@ivotna sredina
316.147
228.106
Prostorno Planirawe
39.444
39.444
Upravuvawe i razvoj na
vodenite resursi
121.465
32.815
-
-
23.466
64.575
-
89.650
-
Tabela 2.14: Struktura na planiranite tro{oci na buxetot na Ministerstvoto (vo Evra)
Procenti (%)
Vkupno
Dràven buxet
Donacii
Samofinansira~ki aktivnosti
(fond za ìvotna sredina,
fond za voda)
Programski tro{oci
83,62
84,28
75,76
83,49
Tro{oci za personalot
6,74
10,15
0,00
0,88
Tekovni tro{oci
9,64
5,57
24,24
15,63
VKUPNO
100
100
100
100
43
2.2.3 Relevantni me|unarodni opredelbi i obvrski
Kako {to vo odnos na ìvotnata ili prirodnata sredina ne postojat granici, stolbot na odr`liviot razvoj
moè da bide realiziran samo so multilateralen i multinacionalen priod. Za taa cel, Republika
Makedonija se obvrza na promovirawe na za{tita na ìvotnata sredina na internacionalno nivo.
Predizvicite vo strategijata na ìvotnata sredina na me|unarodno nivo nasproti postoe~kite ekonomski
pritisoci e kompleksna zada~a. Makedonija seu{te ne e vo sostojba da bide angaìrana vo site me|unarodni dogovori i mehanizmi. Me|utoa, se pravat napori i toa se dokaùva vo listata na me|unarodni dogovori
vo koi Republika Makedonija e aktivna. Tehni~kata i finansiska poddr{ka na me|unarodnata zaednica }e
pomogne da se implementiraat site obvrski i zadolènija vo celost vo bliska idnina, i pokraj drugoto, }e
se formira efektiven mehanizam za nadzor vrz opasnite supstanci, osobeno POPs
Tabela 2.15: Lista na me|unarodni dokumenti ratifikuvani i incirani za ratifikacija od strana na
Republika Makedonija
44
Godina na
ratifikacija/potpi{uvawe
Br.
Naziv na me|narodniot dokument
1.
Stokholmska konvencija za perzistentni organski zagaduva~i
2004
2.
Bazelskata Konvencija za kontrola na prekugrani~niot transport
na opasen otpad i negovo odlagawe
1999
3.
Konvencijata za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo
kontekst na prekugrani~no dvièwe (ESPO)
1999
4.
Arhuska Konvencija za pristap do informaciite, U~estvo na
javnosta vo donesuvawe na odluki i pristap do pravdata
1999
5.
Kievski Protokol za strate{ka ocena na ìvotnata sredina
2003, potpi{an
6.
Protokol za registri na emisii i transfer na zagaduva~i
2003, potpi{an
7.
Evropski dogovor za me|unaroden transport na opasni supstanci
po pati{ta (ADR)
1994
8.
Konvencija za biodiverzitet
1997
9.
Konvencija za za{tita na vodniote ìveali{ta so me|unarodno
zna~ewe za za{tita na vodnite ptici
1997
Br.
Naziv na me|narodniot dokument
Godina na
ratifikacija/potpi{uvawe
10.
Konvencija za konzervirawe na evropskiot ìv svet i prirodnite stani{ta
1997
11.
Konvencija za za{tita na migratornite vidovi na divi ìvotni
1999
12.
Konvencija za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo
1974
13.
Konvencija za me|unaroden promet na zagrozeni divi vidovi
ìvotni i rastitelni vidovi
1999
14.
Vienska Konvencija za za{tita na ozonskata obvivka i
Montrealskiot protokol
1994
15.
Ramkovna Konvencija za klimatski promeni na Obedinetite
Nacii (UNFCCC) i Kjoto Protokolot za klimatski promeni
16.
Konvencija na obedinetite nacii za borba protiv desertifikacija (opusto{uvawe) vo zemjite koi se soo~uvaat so su{a i
opusto{uvawe, osobeno vo Afrika
1997 i 2004
2002
Inicijativi za ratifikacija
1.
Roterdamska Konvencija za prethodno dobiena soglasnost (PIC)proceduri za odredeni {tetni supstancii i pesticidi vo
me|unarodnata trgovija
2.
Konvencija za za{tita i koristewe na Prekugrani~ni vodni
tekovi i me|unarodni ezera
3.
Evropska Konvencija za za{tita na r’betnicite za eksperimentalni i drugi nau~ni celi
Roterdamskata Konvencija za prethodno dobiena soglasnost (PIC)- proceduri za odredeni {tetni supstancii
i pesticidi vo me|unarodnata trgovija e mnogu va`na konvencija koja se odnesuva na hemikaliite, a so toa i
na Stokholmskata konvencija. Obvrskite od dvete konvencii }e se prenesat vo nacionalnata legislativa za
hemikalii.
45
2.2.4 Opis na postoe~kata legislativa i regulativite koi se odnesuvaat na POPs (proizvedeni
hemikalii i nenamerno proizvedeni POPs)
Vo tekot na inventarot na postoe~kata legislativa se zaklu~i deka postoe~kite pravni merki treba da se
sporedat so obvrskite od Stokholmskata konvencija. Zatoa, vo slednata tabela postoe~kata legislativa koja
e relevantna na POPs, e povrzana so soodvetnite ~lenovi od Konvencijata. Za polesno razbirawe na
kratenkite od poso~enite pravni merki tie se detalno objasneti vo Aneks 3 i so pritiskawe na hiperlinkovite avtomatski }e se vklu~i soodvetnata legislativa. Kratok opis moè da se najde vo poglavjeto
2.2.6
Tabela 2.16: Detalen pregled na legislativata povrzana so POPs vo relacija so barawata od Stokholmskata
konvencija
^len
3
Br.
1
a
Kratok opis
i
Zabrana za proizvodstvo na POPs hemikalii od
Aneks A
ZPO; ZPromO (59/82); ZPromO
(7/84; 9/86;18/87 and 33/88); ZTO,
ZZP, ZZ@S
Zabrana za uvoz i izvoz na POPs hemikalii od
Aneks A
ZPO; ZPromO (59/82); ZPromO
(7/84; 9/86;18/87 and 33/88); ZTO,
ZZP, ZZ@S
Restrikcija na proizvodstvoto i upotrebata na
POPs hemikaliite od Aneks B
ZV, ZZ@S
i
Uvozot na POPs hemikaliite od Aneks A i B e
dozvolen samo za odlagawe
Ne e dozvoleno, ZV
ii
Uvozot na POPs hemikaliite od Aneks A i B e
dozvolen za upotreba
Prevzemeni se merki; ZPromO
(59/82)
ii
b
2
46
a
Makedonska legislativa
^len
3
Br.
2
Kratok opis
b
i
Ako e odobreno izzemawe za POPs hemikaliite od
Aneks A ili B tie se:
Ne se barani izzemawa
Izvezeni zaradi odlagawe na ekolo{ki soodveten
na~in
Spomenato vo ZV
ii Izvezeni na ~lenka na koja i e dozvoleno da gi
koristi
Spomenato vo ZV
ii Izvezeni na zemja koja ne e ~lenka (potvrda)
Spomenato vo ZV
i
Spomenato vo ZV
c
Ako izzemawata ne se pove}e validni za hemikaliite
Spomenato vo ZV
od Aneks A, tie se izvezeni samo zaradi odlagawe
3
Ako postojat registri na novi pesticidi i industriski hemikalii, da se spre~i proizvodstvoto i upotreLTP (7/84 i 57/82)
bata na novite hemikalii ako se ispolneti kriteriumite od §1 Aneks D
4
Ako postojat registri na novi pesticidi i industriski hemikalii, da se vklu~at kriteriumite od §1
ZPromO (7/84 i 57/82)
Aneks D pri ocenuvawe na hemikaliite koi vo
momentot se vo upotreba
6
Ako zemjata dobila izzemawe, da se miniminizira
izloènosta i osloboduvawata vo tekot na
proizvodstvoto ili upotrebata
Ne se predvideni izzemawa
Ako se predvideni izzemawe
Ne se predvideni izzemawa
Proceduri za nivno aùrirawe
Ne se primenlivi
Proceduri za nivno povlekuvawe
Ne se primenlivi
Definirawe na akcionen plan za upravuvawe so
POPs od Aneks C
ZZ@S, ZKAV
Inventari na POPs od Aneks C
ZZ@S, ZKAV
4
5
a
i
ii Ocenka na efikasnosta na zakonite, politikite
ii
i
Strategii za ispolnuvawe na obvrskite (i i ii)
ZZ@S, ZKAV
ZZ@S, ZKAV
47
^len
Br.
5
Kratok opis
a i Vodi~i za edukacija i obuka za implementacija na
v strategiite
ZZ@S, ZKAV
v Proces na pregled na strategiite sekoi pet godini
ZZ@S, ZKAV
v Raspored na implementacija na ovoj akcionen plan
i
ZZ@S, ZKAV
b
Promocija na redukcija na osloboduvawata i eliminacija na izvorite na emisija
ZZ@S, ZKAV
c
Promocija na modificirani materijali, proizvodi i
procesi
ZZ@S, ZKAV
d
Potreba od aplikacija na VAT/VER za novite izvori
na emisija za period od ~etiri godini (del II od
Aneks C)
ZZ@S, ZUO, ZUO/PCB,
RMWO
e i
Promovirawe na aplikacija na VAT/VER za
postoe~kite izvori na emisija (del II i del III od
Aneks C)
ZZ@S, ZUO, ZUO/PCB,
RMWO, ZKAV
ii Promocija na aplikacija na BAT/BEP za novite izvori
ZZ@S, ZUO, ZUO/PCB
na emisija (del III od Aneks C)
6
1
g
Da se definiraat MDK na osloboduvawata i
standardi koi bi se aplicirale
ZZ@S
a i
Definirawe na strategii za identifikacija na zalihite na POPs od Aneks A i Aneks B
ZPO; ZPromO, ZUO, ZUO/PCB
ii Definirawe na strategii za identifikacija na
proizvodite i artiklite i otpad koi sodràt POPs
od Aneks A, B i C
48
ZUO, ZUO/PCB
b
Identifikacija na zalihi od Aneks A i B
ZPromO
c
Upravuvawe so zalihi na ekolo{ki prifatliv na~in
(Aneks A, B)
ZPromO; ZPromO(9/86)
d i
Otpadot, proizvodite, artiklite treba da bidat
rakuvani, sobirani i transportirani na ekolo{ki
prifatliv na~in
ZPromO(1/83), ZTOS, ZTOS
(82/90), ZUO, ZUO/PCB
ii Otpadot, produktite, artiklite treba da bidat
nepovratno odlagani
ZPromO(1/83), ZUO, LWMPCB
^len
Br.
Kratok opis
ii
Ne treba da se dozvoli reciklirawe
i
ii Pri prekugrani~en transport na otpad, proizvodi,
v artikli treba da se po~ituvaat relevantnite pravila
7
1
ZUO, ZUO/PCB
ZUO, ZUO/PCB
e 1 Definirawe na strategii za identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, B i C)
ZUO, ZUO/PCB
2 Remedijacijata treba da se sprovede na ekolo{ki
prifatliv na~in
ZUO, ZUO/PCB
a
Izrabotka na Nacionalen implementacionen plan
Nacionalen implementacionen plan e ve}e izraboten
b
Dostavuvawe na Nacionalniot implementacionen
plan vo rok od dve godini
Planirana aktivnost
c
Periodi~en pregled na Nacionalniot implementacionen plan (vremenskite intervali seu{te ne se
definirani)
Soglasno odlukata na
Konferencijata na zemjite~lenki
2
Vklu~uvawe na nevladiniot sektor vo podgotovkata i
Da
aùrirawe na Nacionalniot implementacionen plan
3
Integrirawe na NIP vo strategijata za odr`liv
razvoj (ako e primenlivo)
Da
8
1
Dostavuvawe na predlozi za vklu~uvawe na
hemikalii vo Aneks A, B i/ili C (ako e primenlivo)
ZPromO(57/82)
9
1
Olesnuvawe na razmena na informacii povrzani so
redukcija ili eliminacija na upotrebata, proizvodstvoto i osloboduvawata na POPs
Adekvatno opfateno ZZ@S
Olesnuvawe na razmena na informacii povrzani so
alternativite na POPs
2
Mehanizam za razmena na informacii preku
Sekretarijatot
3
Definirawe na POPs „focal point“
5
Informaciite povrzani so zdravjeto na populacijata
ne treba da se ~uvaat vo tajnost
a
b
49
^len
10
11
50
1
Br.
Kratok opis
a
Podigawe na svesta pome|u avtoritetite koi donesuvaat odluki
b
Site informacii povrzani so POPs da bidat dostapAdekvatno opfateno ZZ@S
ni za javnosta
c
Razvivawe i implementacija na edukativni programi
za èni, deca i drugo
d
Zapoznavawe na javnosta so POPs problematikata
e
Obuka na profesionalnicite, nau~nicite, nastavnicite i upravuva~kite timovi
ZTOS (76/90), ZTOS (17/91)
f
Izrabotka i razmena na obrazovni materijali
g
Razvivawe i implementacija na obrazovni i programi
za obuka
ZPromO(9/86)
2
Pristap na javnosta do aktuelnite informacii za
podigawe na javnata svest
3
Pottiknuvawe na profesionalcite vo nasoka na proGeneralno vklu~eno ZZ@S
movirawe na akcijata za podigawe na javnata svest
4
Formirawe na informativni centri
5
Diseminacija na informaciite
1
Pottiknuvawe na istraùvawata i razvojot i monitoring na istite
a
Izvori i emiisii vo ìvotnata sredina
b
Prisustvo, nivoa i trendovi vo humanata populacija i
ZV pravilnik
ìvotnata sredina
c
Transport i odnesuvawe vo ìvotnata sredina
Generalno vklu~eno ZZ@S
d
Efekti po zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina
e
Socio-ekonomski i kulturni vlijanija
Ne e vklu~eno ZZ@S
^len
Br.
2
15
Kratok opis
f
Redukcija i/ili eliminacija na osloboduvawata
g
Harmonizirani inventari i analiti~ki tehniki
Ne e vklu~eno ZZ@S
a
Poddr{ka i razvoj na me|unarodni programi
b
Zajaknuvawe na nacionalnite nau~ni i tehni~ki
kapaciteti
d
Prevzemawe na aktivnosti na poleto na
istraùvawata i razvojot zaradi namaluvawe na
efektite vrz reproduktivnoto zdravje
e
Aktuelnite rezultati dobieni pri istraùvawata da
bidat dostapni
f
Aktuelnite rezultati dobieni pri istraùvawata da
bidat soodvetno skladirani
1
2
Izvestuvawe za efektivnosta
a
Statisti~ki podatoci za proizvodstvoto, uvozot,
izvozot
b
Spisok na dràvi od koi se uvezuvalo ili vo koe se
izvezuvalo (Aneks A, B)
3
Aneks A
Del II
Vremenskite intervali seu{te ne se definirani
a
Identifikacija, etiketirawe i isfrlawe od
upotreba na oprema koja sodrì PCB do 2025 godina
i
ZPromO(32/86)
10% PCB >5 l
ii 0,05% PCB >5 l
ii
0,005% PCB > 0,05 l
i
b
Namaluvawe na rizikot od izloènost na PCB
i
Koristewe edinstveno na neo{tetena oprema
ii Da ne se koristi ovoj tip na oprema na mesta kade se
prerabotuva i proizveduva hrana
ii Da se spre~at prekinite vo elektri~noto napojuvawe
i i da se sproveduva redovna inspekcija
51
^len
Br.
d
Da se spre~i povtorna upotreba na PCB > 0,05 %
e
Da se otstranat PCB do 2028 godina
f
a se identifikuva prisustvoto na otvoreni sistemi koi
sodràt PCB
g
Da se izgotvuva izve{taj za napredok za aktivnostite
vo nasoka na eliminacija na PCB sekoi pet godini
ii Izvestuvawe na Sekretarijatot za intermedijarni
i koli~ini na zatvoreni sistemi na ograni~eni lokacii
(ako e primenlivo)
Aneks B
Del I
Anks B
Del II
Kratok opis
1
Eliminacija na proizvodstvoto i upotrebata na DDT,
osven ako ne e popolneta notifikacija
2
Restikcija na proizvodstvoto i upotrebata za kontrola
na {irewe na bolesti
3
Izvestuvawe na Sekretarijatot i SZO za upotrebata na
DDT
4
Izvestuvawe za upotrebenite koli~ini i uslovite na
koristewe na DDT do Sekretarijatot i SZO sekoi tri
godini
5
a
Ako se koristi DDT potrebno e da se izraboti akcionen
plan
i
Da se ograni~i upotrebata na DDT samo za kontrola na
{irewe na bolesti
ii Implementacija na alternativi
ii Zajaknuvawe na zdravstvenata za{tita kako bi se
i namalila mo`nosta za pojava na bolesti
b
52
Da se promovira istraùvawe i razvoj na bezbedni
alternativi na DDT
2.2.5 Klu~ni priodi i proceduri vo upravuvaweto so POPs hemikaliite i pesticidite,
vklu~uvaj}i gi i pravnite barawa i uslovite za monitoring
Vo Republika Makedonija, Ministerstvoto za za{tita na ìvotna sredina i prostorno planirawe,
Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo se odgovorni za
za{tita na ìvotna sredina vo delot za upravuvaweto so hemikaliite. Upravuvaweto so otrovite, sredstvata za za{tita na rastenijata, nivnite rezidui, podgotovka na legislativata po ovie pra{awa, inspekcija
i me|unarodna sorabotka se, isto taka, nivni zadolènija.
Dràvniot inspektorat pri Ministerstvoto za za{tita na ìvotna sredina i prostorno planirawe gi
re{ava pra{awata koi se odnesuvaat za ìvotnata sredina. Momentalno, ima pomalku od deset inspektori,
{to ukaùva na potrebata za zajaknuvawe na kapacitetite i zgolemuvawe na humanite resursi. Tie imaa
ovlastuvawe da zemaat primeroci i da vr{at kontrola vrz procesite na rabota so cel da se proveri dali
se implementira strategijata za za{tita na ìvotnata sredina.
Carinskata uprava e nadle`na za kontrola i sproveduvawe na regulativata koja se odnesuva na promet, izvoz
i uvoz na dobra. Carinicite na granica ~esto se menuvaat od eden na drug grani~en premin so cel da se izbegnat bilo kakvi devijantni pojavi. Za kontrola na uvozot i izvozot na hrana, pesticidi i rastitelen materijal (karantin) odgovorni se inspektorite od Sanitarnata inspekcija i Upravata za za{tita na rastenija.
Ministerstvoto za zdravstvo e odgovorno za podgotovka na regulativi za upravuvawe so otrovite. Toa
u~estvuva vo upravuvaweto so sredstvata za za{tita na rastenijata, procedurata za klasifikacija na supstanciite (novi hemikalii) vo grupa na otrovi i nivno vklu~uvawe vo listata na dozvoleni hemikalii. Ova
Ministerstvo e involvirano i vo inspekciskite raboti. Ministerstvoto za zdravstvo e odgovorno za prvata
faza na registracija na novi sredstva za za{tita na rastenijata preku vr{ewe na toksikolo{ki analizi i
nivna klasifikacija na toksi~ni grupi. Analizite se rabotat vo Institutot za predklini~ka i klini~ka
farmakologija i toksikologija i vo Institutot za toksikolo{ka hemija.
Laboratoriskite analizi za ispituvawe na reziduite od sredstvata za za{tita na rastenijata se vr{at vo
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. Inspekciskite raboti se vo nadle`nost na Sanitarnata i
zdravstvena inspekcija vo ramkite na Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Biroto za lekovi pri Ministerstvoto za zdravstvo, oddelenieto za lekovi i otrovi podgotvuva primarni i
sekundarni regulativi za prisustvoto na rezidui od otrovite i sredstvata za za{tita na rastenijata vo
hranata.
Dràvniot zdravstven i sanitaren inspektorat i Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita se vklu~eni vo
ovaa procedura. Biroto za lekovi ja prevzema prvata faza od registracijata na sredstvata za za{tita na
rastenijata (toksikolo{ka ocena na aktivnata supstanca i preparat i klasifikacija vo soodvetna toksi~na
53
grupa). Sproveduvaweto na ovaa regulativa e vo nadle`nost na Dràvniot zdravstven i sanitaren inspektorat.
Drugi tela koi se involvirani vo domenot na hemikaliite se slednive:
Sektor za stru~ni soveti, koj gi ima slednive edinici: proizvodi, promet na otrovi, vr{i administrativna poddr{ka i kontrola na promet i transport na otrovi.
Sektor za profesionalno operativni pra{awa ima dve edinici koi se odnesuvaat na hemikaliite:
•
Edinica za grani~na zdravstvena i sanitarna inspekcija koja go kontrolira uvozot, izvozot i
transportot na opasnite supstancii (vklu~uvaj}i gi i sredstvata za za{tita na rastenijata koi se
na listata na otrovi i kontrola na nivnite rezidui vo uvezenata hrana)
•
Edinica za vnatre{na kontrola koja go kontrolira prometot na otrovi na doma{niot pazar i
reziduite od sredstvata za za{tita na rastenijata vo proizvodite od doma{no poteklo.
Soglasno noviot Zakon za bezbednost na hrana, formirana e Agencijata za hrana. Nekolku edinici od
zdravstvenata i sanitarna inspekcija }e rabotat vo slu`ba na ovaa agencija.
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo
Upravata za za{tita na rastenija i Dràvniot inspektorat za zemjodelstvo vo ramkite na Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo se odgovorni za kontrola na sredstvata za za{tita na rastenijata.
Upravata za za{tita na rastenija ja ureduva politikata i legislativata, gi re{ava administrativnite
pra{awa (izdavawe dozvoli) i me|unarodna sorabotka. Istotaka ja informira javnosta za kontrolite pri
uvozot. Ocena na procedurata i dokumentacijata (fizi~ki i hemiski analizi) e vo nadle`nost na ovlasteni
institucii (Institut za zemjodelstvo, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Institut za ju`ni kulturi,
Institut za tutun, [umarski fakultet)
2.2.6 Pravni problemi povrzani so podgotovkata na Nacionalniot implementacionen plan
Poglavjeto 2.2.4 ja objasnuva postoe~kata legislativa vo sporedba so odredbite od Stokholmskata konvencija. Ograni~uvawata koi go ote`nuvaat celosnoto prilagoduvawe kon Konvencijata se dadeni vo Aneks 3.
Me|utoa nekoi od glavnite problemi se spomenati podolu.
54
^len 3: Merki za redukcija i eliminacija na emisiite od namerno proizvodstvo i upotreba na
hemikaliite od Aneks A i Aneks B
Eliminacija na uvoz, izvoz i upotrebata Aneks A i B (isklu~uvaj}i go PCB) POPs vo Republika Makedonija
treba da se implementira so prenesuvawe od:
• Re{enie za zabrana na proizvodstvo i upotreba na POPs i
• Re{enie za zabrana na uvoz, izvoz i tranzit na POPs
Pravnata osnova za ovie re{enija se nao|a vo ^len 21 za zabrana na proizvodstvo, promet i potro{uva~ka na
proizvodi i uslugi so cel da se za{titi ìvotnata sredina i vo ^len 22 za ograni~uvawata i kontrolata na
izvozot i uvozot na odredeni proizvodi.
^len 5: Merki za redukcija ili eliminacija na emisiite od nenamernoto proizvodstvo na supstanciite od Aneks C
Barawata navedeni vo ^len 5 se skoro kompletno pokrieni od ramkovnata legislativa za za{tita na ìvotnata sredina. Nacionalniot implementacionen plan za POPs treba da vodi grià i da gi opfati site kategorii na izvori navedeni vo Aneks C Del II, i kolku {to e mo`no pove}e od Del III, vklu~eni vo listata na
instalacii koi se obvrzani da obezbedat A-Integrirana ekolo{ka dozvola, kade primenata na BAT e
zadolìtelna.
Kontrolata na nenamernite emisii vo vozduhot moè da bide potkrepena so objavuvawe na specifi~ni
re{enija za grani~nite vrednosti na emisiite vo vozduh za site kategorii na izvori navedeni vo Del II, i
kade e prakti~no izvodlivo vo Del III od Aneks C od Konvencijata. Moè da se implementira preku odredbite od Zakonot za kvalitet na ambientalen vozduh, na pr.:
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na aluminium;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na cink;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na bakar;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za sinteruvawe i industrijata za èlezo i
~elik;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od cementarnicite;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za proizvodstvo na hartija i pulpa koi imaat
pogoni za belewe na hartija;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za demontaà na upotrebuvani stari vozila
(ELVs) i stara elektri~na i elektronska oprema (WEEEs);
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od termi~kite metalur{ki procesi;
55
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za zatopluvawe vo doma}instvata i industriskite toplani;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite koi proizveduvaat hlorfenol i hloranil;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od krematoriumi;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od mobilni izvori;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za boewe i finalizirawe na tekstil;
• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od rafineriite na otpadni masla.
Emisiite na POPs vo vodite moè da se reguliraat so prifa}awe i objavuvawe na regulativata za celovitost na vodata za piewe (podgotvena e rabotna verzija).
Sekundarnata legislativa koja se bazira na Zakonot za upravuvawe so otpadot treba da se prifati i objavi.
Vo kontekst na barawata na Konvencijata, objavuvaweto na slednite regulativi treba da bide prioritet:
• Regulativa za upravuvawe so opasen otpad (podgotvena e rabotna verzija)
• Regulativa za identifikacija, evidencija i izvestuvawe za otpadot
(podgotvena e rabotna verzija)
• Regulativa za deponii
• Regulativa za inceneracija/koinceneracija
• Regulativa za upravuvawe so otpadni masla
• Regulativa za upotrebuvani vozila ELVs
• Regulativa za upravuvawe so upotrebuvana elektri~na i elektronska oprema WEEEs
^len 6: Merki za redukcija i eliminacija na emisii od zalihi i otpad
Obvrskite od ^len 6 (1) (a) i (b) imaat pravna osnova vo celata ramkovna legislativa za ìvotna sredina
(delovi za planirawe) i treba da se implementiraat vo tekot na realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan za POPs.
Zakonot za upravuvawe so otpad dava pravna osnova za ^len 6 (1) (c) generalno i posebno gi regulira
obvrskite od Aneks A Del II (PCB).
Regulativa za isfrlawe od upotreba na PCB (podgotvena e rabotna verzija) treba itno da se odobri.
Odredbite od ^len 6 (2) se opfateni so Zakonot za upravuvawe so otpad vo ^lenot 105. Za da se usoglasi
obvrskata kon Konvencijata poop{irno vrz osnova na ^lenot 106 (4) treba da se obraboti slednava legislativa:
56
Regulativa za uvoz, izvoz i tranzit na otpad
Implementacijata na legislativata za ìvotna sredina zavisi od legislativata za hemikalii i opasni
supstancii. Postojat mnogu objaveni pravni dokumenti koi se odnesuvaat na hemikaliite i opasnite supstancii. Pova`ni zakoni vo ovoj domen se:
• Zakon za proizvodstvo na otrovi (Slu`ben vesnik na SFRJ, 18/76),
• Zakon za promet na otrovi (Slu`ben vesnik na SFRJ, 13/91),
• Zakon za transport na opasni supstanci (Slu`ben vesnik na SFRJ, 27/90),
Postojat isto taka nekolku regulativi koi vo sila, koi ja ovozmoùvaat implementacijata na ovie zakoni.
Najgolemiot nedostatok na postoe~kata legislativa koja se odnesuva na hemikaliite i opasnite supstancii,
se nekompletnosta, rascepkanost i nejasnotiite. Potoa, mnogu pravni dokumenti se u{te od biv{a Jugoslavija
i poradi toa ne e ve}e soodvetna. Odredbite od Zakonot za ìvotna sredina da se napravi Registar na opasni supstanci i preparati prakti~no ne moè da se ispolnat. Implementacijata na Regulativata za upravuvawe so opasen otpad ne e mo`na bidej}i se bazira na EU legislativata za klasifikacija, pakuvawe i etiketirawe na opasnite supstanci i preparati (EU Direktivi 67/548 i 99/45). Zatoa, sega{nata legislativa koja
go pokriva delot za upravuvawe so hemikalii }e bide promenet i usoglasen so evropskata legislativa. Vo
toj kontekst }e bide prifatena i objavena slednata legislativa:
• Ramkoven Zakon za hemikalii koj se bazira na predlogot na evropskiot sovet COM (2003)644, koj treba
da go formira REACH sistem (Registracija, Evaluacija i Avtorizacija na hemikalii). Negovata cel e da
go za{titi ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina, poddrùvaj}i ja konkurentnosta vo ekonomijata.
Ovoj sistem }e gi zgolemi mo`nostite za inovacija vo hemiskata industrija. Toa }e bide vo soglasnost
so Regulativata Br. 304/2003 za izvoz i uvoz na opasni supstancii.
• Ramkoven Zakon za klasifikacija, pakuvawe i etiketirawe na opasnite supstanci i Zakon za
klasifikacija, pakuvawe i etiketirawe na opasnite preparati. Tie se opfateni vo Odredbata na
Sovetot br.67/548 i Odredbata na Sovetot br.99/45 i nivnite brojni amandmani. Nivnata cel e da se
za{titi zdravjeto i ìvotnata sredina vo tekot na prometot na takvi proizvodi.
• Zakon za dobri laboratoriski praktiki koj se zasnova na Odredbata na Sovetot br 2004/9/EC
^lenovite od Konvencijata, po~nuvaj}i od ^len 9 imaat pravna osnova vo ramkovnata legislativa za
ìvotna sredina i moè da bide uspe{no implementirana vo Nacionalniot implementacionen plan za
POPs.
57
2.3 PROCENKA NA PROBLEMOT SO POPs
HEMIKALIITE VO ZEMJATA
2.3.1 Procenka na problemot so hemikaliite (POPs pesticidi) tretirani so Aneks A, I del od
Stokholmskata Konvecija: minato, sega{no i proektirano idno proizvodstvo, upotreba, uvoz i
izvoz, postoe~ka politi~ka i pravna ramka; pregled na dostapni podatoci od monitoring (vo
ìvotnata sredina, hranata i lu|eto) i vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto.
Nieden od POPs pesticidite ne e proizveduvan vo Republika Makedonija.
Zakonot za za{tita na rastenija ja zabrani upotrebata na POPs pesticidite u{te vo 1982 godina.
Zalihite ostanati od upotrebata na ovie pesticidi vo minatoto, ne se precizno oceneti. Treba da se
napravat dopolnitelni analizi za procenka na momentalnata sostojba.
DDT, Toksafen, Endrin i Heksahlorobenzen mora da se zabranat za upotreba so modificirawe na postoe~kata legislativa.
Kako vaèn del od monitoring sistemot vo zemjata treba da bidat redovnite analizi za rezidui na
organohlorni pesticidi vo uvezenata hrana.
Generalni informacii
Devet od dvanesette hemikalii identifikuvani vo inicijalnata lista na perzistentni organski zagaduva~i
(POPs) se pesticidi. Hlordanot i dieldrinot, kako i lindanot i endosulfanot se poznati kako hemikalii
koi go naru{uvaat endokriniot sistem. [est od devette inicijalni POPs pesticidi se predmet na
„Roterdamskata Konvencija za prethodno izdadena soglasnost (PIC)-Procedura za odredeni opasni hemikalii
i pesticidi vo Me|unarodniot promet“. Tie se zabraneti vo mnogu industrijalizirani i zemji vo razvoj,
vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. Me|utoa, postoi mo`nost za nivna ograni~ena upotreba, legalno i
ilegalno.
Pregledot na dozvoleni pesticidi i evidencijata na pesticidite koi se vo promet i upotreba, jasno pokaàa
deka nieden od POPs pesticidite ne se koristi vo zemjodelskata nitu veterinarnata praksa vo Republika
Makedonija. Za primenata na organohlornite pesticidi (OCPs) vo javnata higiena, treba da se napravat
dopolnitelni analizi za da se proceni sega{nata sostojba.
Zakonot za promet i upotreba na otrovi ne gi isklu~uva DDT, Toksafen i Endrin od promet i upotreba. Faktot
deka odlukata za klasifikacija na dobra nameneti za izvoz i uvoz, dozvoluva uvoz na Heksahlorbenzen so
posebna dozvola dobiena od Ministerstvoto za zdravstvo, ja indicira mo`nosta za promet i upotreba na
ovie pesticidi.
58
Nacionalen implementacionen plan za POPs > POPs PESTICIDI
Tabela 2.17: Koli~ini na uvezeni pesticidi za periodot 1992-2002
Godina
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
Uvezeni pesticidi [kg]
796.677
917.573
795.946
834.919
1.098.109
759.470
933.959
1.055.371
1.159.549
947.948
1.018.971
(Izvor: Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo)
Tabela 2.18: Statisti~ki podatoci za iskoristeni koli~ini na pesticidi za periodot 1980-2000
Godina
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
Koli~ini(t)
3.479
3.137
2.445
2.706
2.135
2.513
2.173
2.068
1.841
1.840
Godina
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
Koli~ini(t)
1.738
1.290
970
659
540
573
556
506
529
462
308
Statisti~kite podatoci za koli~inite na hemikalii za za{tita na rastenijata vo sporedba so koli~inite
upotrebeni vo 1950 i vo period od 30 godini se prikaàni vo slednata tabela:
59
Tabela 2.19: Potro{uva~ka na sredstva za za{tita na rastenijata vo periodot od 1950-2000 (t)
Godina
Potro{uva~ka
1950
200
1979
2.584
1989
1.840
1999
462
Potro{uva~kata na sredstvata za za{tita na rastenija raste{e do 1980 godina. Od toga{, postoi trend na
opa|awe poradi namalenata ekonomska mo} na proizvoditelite, poradi aplikacijata kade monitoringot
indiciral deka insektite bi predizvikale neprifatliva ekonomska {teta, kako i zaradi proizvodstvoto na
pokoncentriranite hemikalii nameneti za za{tita na rastenijata.
Statististi~kite podatoci se odnesuvaat na koli~inite potro{eni vo javniot sektor. Ne postojat podatoci
za potro{uva~kata vo privatniot sektor. Ne postoi oddelna evidencija za upotreba na POPs pred nivnoto
isklu~uvawe od listata na hemikalii dozvoleni za upotreba.
Evidencijata na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, za uvozot i doma{noto
proizvodstvo na sredstva za za{tita na rastenija po koli~ini i po dekadi, go pokaùva slednovo:
Tabela 2.20: Uvoz i doma{no proizvodstvo na sredstva za za{tita na rastenija (t)
Godini
1950
1960
1970
1980
1990
2000
Koli~ina
206
760
1.980
6.808
2.200
1.100
Postoe~ka pravna ramka
Zakonot za proizvodstvo na otrovi (SFRJ - Slu`ben vesnik Br. 18/1976) i Zakon za promet na otrovi (SFRJ
- Slu`ben vesnik Br. 18/1976) se dva va`ni pravni instrumenti {to gi opfa}aat i POPs pesticidite, koi se
usvoeni kako validni regulativi navedeni vo ~len 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ovie dva zakoni se zanimavaat so slednive pra{awa: uslovi vo proizvodstvoto na pesticidi, pakuvawe,
isporaka, deklaracii, etiketirawe, aplikacija, odreduvawe na stepenot na toksi~nost, soodvetna
ambalaà, skladirawe, proceduri za sobirawe i destrukcija na zastareni koli~ini na pesticidi
vklu~uvaj}i go i nivnoto pakuvawe, instrukcii za pravilna aplikacija i predupreduvawa za korisnicite
(potro{uva~ite). Ovie dva zakoni sodràt i prikladni regulativi koi davaat mnogu precizni kriteriumi
60
Nacionalen implementacionen plan za POPs > POPs PESTICIDI
kako {to se:
• Pravilnik za kriteriumite na rasporeduvawe na otrovite vo grupi i metodi za odreduvawe na stepenot
na otrovnost na odredeni otrovi (SFRJ - Slu`ben vesnik Br. 1/83, 79/91);
• Pravilnik za ozna~uvawe na otrovite koi se stavaat na doma{en pazar (SFRJ - Slu`ben vesnik Br.
32/86);
• Pravilnik za na~in na uni{tuvawe na neupotrebenite zastareni zalihi na otrovi vklu~uvaj}i ja i nivnata ambalaà i metodi na nivno povlekuvawe od promet (SFRJ - Slu`ben vesnik Br.7/83);
• Re{enie za utvrduvawe na lista na otrovi koi se stavaat vo promet (SFRJ - Slu`ben vesnik Br. 59/82,
7/84, 33/88, 9/86 i 18/87).
Ministerstvoto za zdravstvo e nacionalna institucija za implementacija i kontrola na gorenavedenata legislativa. Prometot na otrovite kako {to se Aldrin, Dieldrin, Heksahlorbenzen, Heptahlor i Hlordan kako
perzistentni organski zagaduva~i ne se dozvoleni za upotreba soglasno Zakonot za promet na otrovi.
Toksafen, Endrin i DDT se navedeni vo listata na otrovi, ~ii promet e dozvolen. Iako se dozvoluva prometot na ovie tri pesticidi so posebna dozvola od Ministerot, spored evidencijata na Ministerstvoto za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i veterinarnata praksa, istite ne se nao|aat na pazarot nitu se
vo upotreba vo Republika Makedonija.
Vo odlukata za rasporeduvawe na dobrata za uvoz i izvoz (Slu`ben vesnik na RM Br. 49/2000) vo registarot
br. 2903 62 00 00, Heksahlorbenzen, iako isklu~en od listata na dozvoleni otrovi za promet, se dozvoluva
uvoz i upotreba so posebna dozvola od Ministerstvo za zdravstvo.
Pesticidite koi se koristat vo zemjodelstvoto se kontroliraat so soodvetni pravilnici, kako {to se:
• Zakon za za{tita na rastenija (Slu`ben vesnik na R.M. Br. 25/98 i Br. 6/2000);
• Pravilnik na kriteriumi za izdavawe dozvoli za pu{tawe vo promet na sredstva za za{tita na rastenija (Slu`ben vesnik R. M. Br. 65/2001 i Br. 99/2003);
• Pravilnik za uslovite koi treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na opremata, uredite i
objekti koi se koristat za vr{ewe ispituvawa na sredtsvata za za{tita na rastenijata (Slu`ben vesnik R. M. Br. 54/2001);
• Pravilnik za uslovite koi treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na opremata, uredite i
objekti koi se koristat za proizvodstvo, proda`ba na golemo i malo, na sredstva za za{tita na rastenija i sodrìnata i na~inot na vodewe na registar (Slu`ben vesnik R. M. Br. 54/2001);
• Pravilnik za na~inot na deklarirawe na sredstvata za za{tita na rastenija pred nivno pu{tawe vo
promet i upotreba (Slu`ben vesnik R. M. Br. 54/2001);
• Spisok na sredstva za za{tita na rastenija za koi se izdadeni dozvoli za pu{tawe vo promet.
61
Isklu~uvaweto na POPs pesticidite od upotreba vo zemjodelstvoto se bazira na principite za registracija na hemikalii za za{tita na rastenija, koj proizleguva od Zakonot i pravilnikot za sredstva za za{tita na
rastenija se bazirani na direktivite od Svetskata zdravstvena organizacija, Me|unarodniot kod za distribucija i upotreba na pesticidi, UNEP Kodot na odnesuvawe za me|unarodna trgovija so hemikalii i
direktivite od Evropskiot sovet:
Direktiva 91/414/EEC na sovetot za promet na hemikalii za za{tita na rastenija, vklu~uvaj}i gi istotaka i
tehni~kite dopolnuvawa na Aneksite, osobeno Direktivata 91/43/EEC koja e spomenata vo Aneks VI„ Unificirani principi za evaluacija i avtorizacija na hemikalii za za{tita na rastenija“.
• Direktiva 79/117/EEC na sovetot koja go zabranuva stavaweto vo promet i upotreba na proizvodite za
za{tita na rastenijata koi sodràt odredeni aktivni supstancii , kako {to e dopolneto vo Direktivata 91/188/EEC.
• Direktiva 67/548/EEC za klasifikacija, pakuvawe i ozna~uvawe na opasni supstancii.
• Direktiva 78/631/EEC za klasifikacija, pakuvawe i ozna~uvawe na opasni supstancii (pesticidi).
• Direktiva 90/311/EEC za sloboden pristap do podatocite povrzani so ìvotnata sredina i tn.
Nacionalna institucija odgovorna za implementacija i kontrola na gorespomenatata regulativi e Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo preku slednite svoi tela:
• Uprava za za{tita na rastenija;
• Dràven inspektorat za zemjodelstvo;
• Ovlasteni nau~ni stru~ni institucii i laboratorii vklu~eni vo utvrduvaweto na kvalitetot, efikasnosta, ograni~uvawa i isfrlawa od upotreba na hemikaliite za za{tita na rastenijata se slednive:
• JNU, Zemjodelski institut -Skopje;
• Fakultet za zemjodelski nauki i hrana;
• JNU Institut za ju`ni kulturi - Strumica;
• JNU Institut za tutun- Prilep.
Zakonot za lekovi, pomo{ni lekoviti sredstva i medicinski pomagala (Slu`ben vesnik R. M. Br. 21/98) gi
naveduva uslovite, principite na registracija i odobruvawe za upotreba na pesticidite vo animalnoto
zdravje , kako {to se Toksafen, Endrin i DDT. Soglasno ovoj zakon, listata na lekovi koi se koristat vo veterinarnata medicina e odobrena vo periodot od 1 Juni 1997 i 1 Juni 2002 (Slu`ben vesnik R. M. Br. 68/2002).
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo - Veterinarnata uprava e nacionalnata institucija odgovorna za kontrola i prakti~na primena na ovie hemikalii.
62
Nacionalen implementacionen plan za POPs > PCB VO R.M.
2.3.2 Procenka na problemot so PCB hemikaliite tretirani so Aneks A , del II od Stokholmskata konvencija
Vo Republika Makedonija, pogolemiot del od opremata i vkupnata koli~ina na izolira~ki masla se
uvezeni.
Napravena e preliminarna inventarizacija na vkupnata oprema vo zemjata, nivnata starost i tipot na
opremata. Vrz osnova na analizite izvedeni na teren, moè da se kaè deka okolu 45-50% od opremata e
kontaminirana ili sekundarno kontaminirana so PCB.
Ponatamo{nite aktivnosti }e baraat identifikacija, detalna inventarizacija i analizi na koli~inite
na transformatorskite masla i te~nite dielektrici.
Mora da se kaè deka seu{te postojat zalihi na masla koi sodràt PCB. Nivnata koli~ina treba da se
determinira vo tekot na implementacijata na Nacionalniot implementacionen plan.
PCB (polihlorirani bifenili) spa|aat vo grupata na POPs hemikalii. Tie seriozno vlijaat na zdravjeto na
lu|eto i ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i ja karcinogenosta, namalenata reproduktivnost i promenite vo imuniot sistem. Ekstremno se stabilni i odli~ni izolatori, zatoa se koristele kako razladni te~nosti vo
elektri~nite uredi kako {to se transformatorite i kondenzatorite. Ovie zatvoreni sistemi bea naj~esto
instalirani na ~uvstvitelni mesta kako {to se aerodromi, bolnici i javni zgradi. Ponatamu, PCB bea isto
taka koristeni i vo otvoreni aplikacii kako {to se boite vo avtomobilskata industrija, kitovi vo
grade`nata industrija itn. Bidej}i ovie materijali ne bile obeleèni kako opasni vo momentot na nivno
odlagawe, te{ko e da se odredi traektorijata po koja PCB vleguvaat vo ìvotnata sredina.
Iako za prv pat sintetizirani vo 1866 god., nivnoto komercijalno proizvodstvo zapo~nalo vo 1929 god.
Amerikanskata kompanija „Monsanto-Chemical Company“ pod trgovskoto ime “Ascarel.” PCB se bezbojni te~nosti
vo klasata na hlorirani organski soedinenija. Vo zavisnost od brojot na hlornite atomi vo nivnite
molekuli, nivnite fizi~ki, hemiski i toksi~ni osobini, variraat. Vkupniot broj PCB soedinenija so ista
osnovna hemiska struktura, no so promenliv broj na hlorni substituti e 209, no okolu 50 od ovie soedinenija se najdeni vo komercijalni me{avini. Po Vtorata svetska vojna zapo~na nivnoto proizvodstvo vo Evropa,
dodeka maksimalnoto proizvodstvo so preku 60.000 toni godi{no be{e postignato vo docnite 60 ti godini .
PCB se malku isparlivi i najgolemata opasnost e ingestija na kontaminirana hrana i absorpcija na ovie supstanci preku povr{inata na koàta, na pr. pri rabota so oprema koja sodrì PCB moè da dojde do nesakano
isturawe vrz racete i drugi delovi od teloto. Potoa, PCB moè da se adsorbiraat vo ~esti~kite pra{ina,
63
taka da moè da se vnesat i preku di{nite pati{ta. Zatoa, zavisno od rabotata koja se vr{i, potrebno e da
se prevzemat pravilni preventivno-za{titni merki, osobeno koga se raboti so PCB , poradi nivnite bioakumulativni osobini.
Polihloriranite bifenili si go nao|aat svojot pat kon ìvotnata sredina, osobeno koga materijalite i
proizvodite koi sodràt PCB, a ne bile identifikuvani kako takvi, se otstranuvaat, frlaat i sogoruvaat
(inceneriraat) na nesoodveten na~in. Upotrebata na materijali vo grade`nata industrija koi sodràt PCB,
moàt da pretstavuvaat potencijalen zdravstven rizik od dolgoro~na izloènost na korisnicite na takvite
objekti.
Upotreba na PCB vo Republika Makedonija
Spored dosega{nite informacii postojat elektri~ni uredi vo razli~ni industriski kapaciteti koi
sodràt PCB. O~igledno e deka, odgovornite lica koi rakuvaat so ovie uredi ne se zapoznaeni so problemite koi moè da nastanat od ovie te~nosti koi ja namaluvaat rabotnata temperatura. Zaradi, nedostatok
na pravna regulativa i proceduri za odrùvawe i odlagawe na vakvata oprema, postoi seriozen rizik od
incidenti koi moè da predizvikaat sekundarna kontaminacija i odredeni opasnosti za ìvotnata sredina
i zdravjeto na lu|eto.
Podatocite vo tabelite od 2.21 do 2.27 se odnesuvaat samo na preliminarniot inventar na oprema koja
potencijalno sodrì PCB.
Tabela 2.21: Potencijalni sopstvenici na oprema koja sodrì PCB vo Makedonija - ESM
Prenos i distribucija
Dejnost
Elektrostopanstvo na Makedonija (ESM)
Prenos i distribucija na elektri~na struja
Elektroprenosni i distribucioni oddelenija
Prenos na elektri~na struja
Termo i Hidro Elektrocentrala
(Proizvodstvo)
64
TEC Bitola
Proizvodstvo na elektri~na struja
TEC Oslomej
TEC Negotino
HEC Mavrovo
HEC Tikve{
HEC [piqe
Tabela 2.22: Potencijalni sopstvenici na oprema koja sodrì PCB vo Makedonija - Drugi ~initeli
Industriski kapacitet
Dejnost
Cementarnica“USJE“ - Skopje
Cementarnica
FENIMAK- Kavadarci
Industrija za fero-nikel
EMO - Ohrid
Elektri~na industrija i inènering
Hemiska Industrija - Veles
Hemiska prerabotka
@elezarnica
Industrija za èlezo i ~elik
MZT
Fabrika za sivi i nodularni ~eli~ni leguri i
Aluminiumsko silikatni leguri
OKTA - Skopje
Rafinerija za nafta
Topilnica za olovo i cink - Veles
Topilnica za olovo i cink
Alumina - Skopje
Aluminiumski polugotovi proizvodi, metalni konstrukcii
OHIS - Skopje
Organsko hemiska industrija
Teteks - Tetovo
Tekstilna industrija
Makedonski èleznici
@elezni~ki transport
Rade Kon~ar
Proizvodstvo i odrùvawe na transformatori
Zletovo Baterii
Proizvodstvo na baterii
Reprezentativnite primeroci zemeni za ispituvawe na prisustvo na PCB pokaàa deka okolu 45-50% od
transformatorite se kontaminirani. Kontaminacijata vo site slu~ai be{e nad 50 ppm. Nenamernata, sekundarna, kontaminacija kaj proizvoditelite na transformatori, proizvoditelite na masla ili vo tek na
servisirawe na opremata vo rabotilnicite na ESM, moè da bidat pri~ina za visokiot procent na PCB.
Ponatamu, kontaminacijata so PCB moè da bide predizvikana pri upotreba na cisterni i buriwa kade
prethodno se ~uvale PCB masla. Istoto se odnesuva na pumpite, crevata i druga oprema koja se koristela za
masla koi sodràt PCB.
O~igledno e deka kompleten inventar, kako i vizuelni proverki na site elktri~ni edinici i striktni
analiti~ki ispituvawa moè da dadat celosna baza na podatoci za aktuelnata sostojba so PCB vo
Republika Makedonija. Vo slednite tabeli se rezultatite od prvata faza na inventarot, procenka na
transformatorski edinici i sodrìna na maslo vo niv.
65
Tabela 2.23: Pregled na transformatori (ESM i drugi ~initeli)
Vkupna koli~ina maslo
(Toni)
2
30
33
Koli~ina maslo
(Toni / edinici)
0.07
50
1.263
0.10
126
100
1.229
0.19
234
160
998
0.25
250
250
1.562
0.34
531
400
1.461
0.38
555
Mo}(kVA)
Broj na edinici
630
2.452
0.60
1.471
1,000
280
0.90
252
1,600
19
1.10
21
Vkupno
9.297
3.442
Od 9,297 edinici, 3,955 transformatori se od ESM dodeka ostanatite 5,342 se od drugite ~initeli.
Tabela 2.24: Transformatori so najvisok napon 35, 110, 220 i 400 kV vo proizvodstvo na el. struja vo ESM
66
Lokacija
Vkupen broj na edinici
Koli~ina maslo
(Toni )
Vkupna koli~ina maslo
po lokacija (Toni)
Punkt“Bitola“
12
360
397
Punkt „Oslomej“
5
102
111
Punkt „Negotino
7
123
132
HEC“Mavrovo“
12
231
242
HEC „Tikve{„
4
72
79
HEC „[piqe“
4
74
79
HEC „Globo~ica“
3
47
50
Vkupno
48
1,010
1,088
Tabela 2.25: Transformatori so najvisok napon 35, 110, 220 i 400 kV vo prenos i distribucija na
el. energija vo ESM
Kapacitet
Vkupen broj na
edinici
Koli~ina maslo
(Toni )
Vkupna koli~ina
maslo po kapacitet
(Toni)
ESM Prenos i
distribucija
249
3.242
3.362
Tabela 2.26: Pregled na transformatori kaj drugi ~initeli (direktni potro{uva~i na ESM)
Vkupna koli~ina na maslo
Kapacitet
Broj na edinici
(Toni)
2
40
Cementarnica
7
209
FENIMAK
2
16
Hemiska industrija- Veles
18
294
@elezarnica
23
15
MZT
OKTA
Seu{te nema informacii
Topilnica „Veles“
Alumina
OHIS
Teteks
Makedonski èleznici
52
574
Vkupno
Tabela 2.27: Procenka na koli~inata na cvrst (teìna na prazni transformatori) i te~en del vo
transformatorite (toni)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Lokacija
Vkupno maslo
ELEKTRO SKOPJE
KUMANOVO
KRIVA PALANKA
PROBI[TIP
KOÂNI
VINICA
DELÊVO
BEROVO
S.NIKOLE
[TIP
1.020,25
166,05
38,64
31,2
73,51
34,21
40,43
30,05
41,7
109,52
Vkupno cvrsta
materija
2.380,58
387,45
90,16
72,80
171,52
79,82
94,34
70,12
97,30
255,55
Cvrst i te~en del
3.400,83
553,50
128,80
104,00
245,03
114,03
134,77
100,17
139,00
365,07
67
11
12
13
14
15
16
17
18
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
Lokacija
Vkupno maslo
RADOVI[
STRUMICA
GEVGELIJA
NEGOTINO
KAVADARCI
VALANDOVO
VELES
PRILEP
BITOLA
RESEN
OHRID
STRUGA
KIÊVO
DEBAR
MAK.BROD
KRATOVO
GOSTIVAR
TETOVO
51,49
118,52
88,6
47,3
72,64
20,62
124,63
133,75
226,03
50,11
111,15
91,31
67,65
78,55
79,45
24,03
126,21
344,38
Vkupno cvrsta
materija
120,14
276,55
206,73
110,37
169,49
48,11
290,80
312,08
527,40
116,92
259,35
213,06
157,85
183,28
185,38
56,07
294,49
803,55
Vkupno
3,442
8,031
Cvrst i te~en del
11.473
Tabela 2.28: Vkupna koli~ina na transformatorsko maslo (bez ESM)
Vo upotreba
68
171,63
395,07
295,33
157,67
242,13
68,73
415,43
445,83
753,43
167,03
370,50
304,37
225,50
261,83
264,83
80,10
420,70
1.147,93
8.268 toni
Zalihi
110 toni
Otpadni masla
21 toni
Godi{na potro{uva~ka
577 toni
Tabela 2.29: Uvoz na oprema koja sodrì transformatori na te~en dielektrik
Godina
do 650 kVA
650-1,600 kVA
1,600-10,000 kVA
> 10,000 kVA
1992
15
1
0
0
1993
13
32
0
0
1994
680
0
10
1
1995
41
78
13
0
1996
42
17
0
1
1997
16
0
0
4
1998
0
1
0
2
1999
110
6
3
1
2000
91
7
0
13
2001
72
1
0
0
2002
460
5
0
0
Tabelite pokaùvaat deka vo Republika Makedonija se uvezeni zna~itelno golemi koli~ini na oprema koja
sodrì izolatorski masla i transformatorski masla. Ponatamo{nite aktivnosti }e se sostojat od identifikacija, detalni analizi i inventar na transformatorski masla.
PCB bea isto taka koristeni vo hidrauli~nite masla, glavno zaradi nivnata visoka otpornost na ogan, zaradi toa mora da se ima predvid deka odredeni koli~ini na hidrauli~ni masla koi sodràt PCB, bea i seu{te
se vo upotreba vo makedonskata rudarska industrija.
Rabotnata grupa odgovorna za PCB inventarot, gi proceni koli~inite navedeni vo tabela 2.30. Bea analizirani i nekolku primeroci na hidrauli~ni masla na analizator Dexsil L2000. Zaradi ograni~eniot broj na
primeroci, rezultatite ne moàt da se generaliziraat za celata zemja, me|utoa moè da se spomene deka site
primeroci sodrèa pove}e od 50 ppm PCB.
69
Tabela 2.30: Godi{na potro{uva~ka na hidrauli~ni masla
Industriski granki
Koli~ini (Toni/godina)
Elektri~na industrija
23
Snabduvawe so el.energija
64
Grade`na industrija
53
Hemiska i farmacevtska industrija
5
Industrija za hartija i celuloza
9
Ko`no-prerabotuva~ka industrija
2
Komunalni usugi
28
Metalurgija
187
Transport
21
5
Zemjodelstvo
27
Vkupno
424
Moè da se pretpostavi koi se subjektite koi poseduvaat oprema koja moè potencijalno da sodrì PCB.
Mnogu e va`no odgovornite oddelenija pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, da
imaat stroga regulativa koja se odnesuva na PCB za da se ovozmoì sproveduvawe na detalna inventarizacija vklu~uvaj}i tuka i analiti~ki ispituvawa na elektri~nite uredi. Na inventarizacijata treba da ñ sledi
otstranuvawe na uredite koi sodràt PCB soglasno listata na prioriteti (prvenstveno o{tetena oprema i
opremata od koja istekuva maslo, a potoa uredite koi se nao|aat na frekventni javni mesta, zgradi,
u~ili{ta, bolnici itn).
Detalna baza na podatoci, za uvozot na materijali i supstanci, kako {to se transformatori i site vidovi
tehni~ki fluidi i masla koi ja namaluvaat rabotnata temperatura, e dostapna od 1992 god. Zaradi generalnoto isfrlawe na PCB od upotreba vo docnite ‘80ti godini, ovoj podatok e korisen samo vo odredeni slu~ai.
Mora da se napomene deka seu{te postojat zalihi od stari masla koi sodràt PCB. Celata oprema, bez razlika na nejzinata starost, treba da bide evidentirana, primerkuvana i analiti~ki ispitana.
Postoe~ka pravna ramka
Upravuvaweto so opasen otpad e del od strategijata za upravuvawe so cvrst otpad. Nekolku zakoni go reguliraat ova upravuvawe:
70
• Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata (Slu`ben vesnik RM 69/96, 13/99,
41/00, 45/02)
• Zakon za otpad (Slu`ben vesnik RM 37/98)
• Zakon za komunalni raboti (Slu`ben vesnik RM 45/97, 13/99)
• Zakon za komunalna higiena, sobirawe i transport na komunalniot i industriskiot cvrst otpad
(Slu`ben vesnik RM 37/98)
• Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik RM 52/95)
• Zakon za ratifikacija na Bazelskata Konvencija(me|unaroden transport na opasen otpad) (Slu`ben
vesnik RM 49/97)
Ministerstvoto za transport i vrski (MTV) i Dràvniot inspektorat za komunalni raboti e odgovoren za
implementacija na ovie zakoni.
Kone~nata organizacija }e zavisi od procesot na decentralizacija koj e vo tek i zavisi od mnogu novi
zakoni koi se vo finalna faza. Op{tinskite inspektorati se nominirani od lokalnite vlasti.
Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e odgovorno za implementacija na Bazelskata
Konvencija.
71
2.3.3 Procenka na sostojbata so hemikaliite tretirani vo Aneks B od Stokholmskata konvencija (DDT)
Vo Republika Makedonija upotrebata i uvozot na DDT e zabranet od 1982.
Poslednata aplikacija be{e vo 1973 za za{tita na rastenijata vo {umite.
Izraboten e preliminaren inventar od strana na Kancelarijata za POPs vo tekot na 2003, na rezidui na
DDT vo po~va i kravjo mleko.
Zastarenite zalihi na DDT se proceneti na okolu 2,5 toni. Upravuvaweto so ovie zalihi e predvideno vo
eden od akcionite planovi na Nacionalniot implementacionen plan.
Treba da bidat sprovedeni i ponatamo{ni analizi za drugi zastareni zalihi vo dràvata
DDT, zaedno so Toksafenot i Endrinot e naveden vo listata na otrovi so kontroliran promet i upotreba.
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo kontinuirano vodi evidencija za nivniot
promet i aplikacija.
Spored evidencijata, nema uvoz na ovie pesticidi vo Republika Makedonija. Poslednata primena na DDT,
kako insekticid e zabeleàna vo 1976 zaradi za{tita na rastenijata vo {umite. Me|utoa, ima neoficijalni
informacii za ilegalen uvoz i primena na DDT za za{tita na rastenijata vo zemjodelskite podra~ja koi
grani~at so Albanija i Grcija. Najintenzivno be{e koristen vo periodot od 1947-1959, za eradikacija na
malarijata. Od toga{, seu{te postojat golemi koli~ini na zastareni zalihi na DDT (2500 kg) vo skladi{te
na Zavod za zdravstvena za{tita koi treba da se uni{tat na ekolo{ki soodveten na~in.
Problemot so Malarijata i primenata na DDT vo Republika Makedonija
Problemot so malarijata postoe{e vo ovoj region u{te od po~etokot na vekot, osobeno po dolìnata na
Dalmatinskiot breg, Panonskata nizina i vnatre{nite delovi na Balkanskiot poluostrov. Vo periodot
pome|u dvete svetski vojni, malarijata ima{e ogromno vlijanie vrz javnoto zdravje i socijalniot razvoj vo
Makedonija, predizvikuvaj}i zna~itelen porast vo mortalitetot.
Bea identifikuvani slednite malari~ni vektori: Anopheles maculipennis, Anopheles superpietus, Anopheles
bifurcates, Anopheles hircanus i Anopheles nigripes. Glavnite vektori va`ni za bolesta malarija se: A. maculipennis i A. superpietus. Najrasprostranet e: Anopheles maculipennis so podvidovite A. maculipennis var. typicus; A. maculipennis var. messae; A. maculipennis var. subalpinus, od koi A. subalpinus be{e najopasniot
malari~en vektor. Prvata larva se razviva vo mart, a prvata generacija vo tekot na mesecite april i maj, vo
zavisnost od temperaturata. Vo makedonski klimatski uslovi, vo tekot na edna godina moàt da se razvijat
72 devet do deset generacii, a najintenziven e vo juli i avgust.
Nacionalen implementacionen plan za POPs > DDT
Programata za eradikacija na malarijata zapo~na vo 1946 so prvata aplikacija na DDT, koga be{e koristen
kako larvicid i kako adulticid.
DDT kako larvicid - Bea tretirani mo~uri{tata so radius od 2-3km okolu gradovite i drugite naseleni
mesta, do 1200 m nadmorska viso~ina. Biolo{kiot potencijal na vektorot komarec be{e kontroliran so
200-300 g/dnevno 26% DDT vo 2-5% rastvor. Aplikacijata be{e sproveduvana ra~no, ma{inski i avionski.
Vo tekot na 1946 vkupna povr{ina od 247 200 m² be{e tretirana so DDT. Vo 1947 god DDT be{e koristen za
kontrola na larvite na komarcite na povr{ina od 20.431.196 m². Orizovite poliwa vo Ko~ani i Strumica,
isto taka, bea tretirani na vkupna povr{ina od 39.705 ha. Ovie tretmani bea redovno vr{eni s# do 1958 god.
Vkupnata koli~ina na DDT potro{ena kako larvicid vo toj period be{e 23.910 kg.
Kako adulticid, DDT be{e koristen za tretirawe na naselenite podra~ja (plafonskite i strani~nite
yidovi na ku}ite, zgradi i {talite). Ovie rezidualni tretmani bea vr{eni zaradi kontrola na vozrasni
komarci, so 26% emulzija vo dozi od 0,8 do 1,4 g/m2 na tehni~ki ~ist DDT. Ovie tretmani bea vr{eni vo tekot
na maj 1946 god. pet pati godi{no, a od 1949 god., tri pati godi{no.
Vo 1973 Vladata na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija 1973 (SFRJ) i Svetska zdravstvena
organizacija (WHO) prevzema programa za finalna eradikacija na malarijata. Vo ramkite na ovoj proekt, bea
locirani site è{ki to~ki na ovaa bolest i be{e prevzemena kvalitativna procenka na vektorskata populacija komarci. Potoa, zapo~na opse`na eradikacija. Slednata tabela gi pokaùva apliciranite koli~ini.
Tabela 2.31: Regioni tretirani so DDT vo Republika Makedonija
Lokaliteti
Tretirana povr{ina [ha]
Crna Reka i Pelagonija
25.000
Sele~ka reka i Pe{ternica
15.000
Vardar i Anska reka, pome|u gradovite Gevgelija i Valandovo
2.000
Vardar pome|u gradovite Tetovo i Gostivar
1.500
Vardar i Crna Reka pome|u gradovite Negotino i Kavadarci
1.500
Babuna i Topolka blizu Veles
600
Vardar vo regionot na Skopje (Katlanovsko blato) i reka P~iwa
1.00
Strumi~ka reka (Monospitovsko blato)
8.000
Bregalnica pome|u gradovite [tip, Ko~ani i Zletovo
3.000
Crn Drim blizu Struga
Golema reka blizu Prespansko ezero
Svetinikolska reka
Vkupno
600
3.500
800
63.000
73
(Izvor: Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita)
Postojat mnogu malku istraùvawa za rezidualnite pesticidi aplicirani vo minatite dekadi vo Republika
Makedonija. So cel da se dobie generalna slika za stepenot na kontaminacija so DDT i negovite metaboliti, bea analizirani primeroci od po~va od regioni koi bile naj~esto tretirani so ovie pesticidi:
Katlanovsko blato; orizovite poliwa vo Ko~ani i Monospitovsko blato. Vo istite regioni zemeni se primeroci od kravjo mleko istovremeno i so kontrolni primeroci od region koj nikoga{ ne bil tretiran so DDT
(Berovo). Site primeroci bea ispitani i za prisustvo na Lindan (γ-HCH).
Tabela 2.32: Prisutvo na DDT i negovite metaboliti, i lindan γ-HCH vo primeroci od po~va [µg/kg]
1
2
3
4
5
6
7
2,4 DDE
1,37
1,73
1,49
0,94
1,25
1,05
0,73
4,4 DDE
6,43
1,45
2,15
ND
0,39
1,06
1,08
2,4 DDD
0,09
0,82
0,26
ND
0,14
0,30
0,35
4,4 DDD
1,40
1,01
0,44
0,75
0,18
0,66
0,38
2,4 DDT
0,83
3,80
1,63
6,40
3,42
1,59
8,35
γ-HCH
2,17
4,08
2,60
1,22
2,38
4,17
4,83
(Izvor: Kancelarija za POPs i Zemjodelski Institut)
1 - Ko~ani, okolinata na gradot - dlabo~ina 20 do 40 cm
2 - Ko~ani, o. Trkawe - dlabo~ina 20 do 40 cm
3 - Ko~ani, o. Oble{evo - dlabo~ina 20 do 40 cm
4 - Strumica, o. Monospitovo - dlabo~ina do 20 cm
5 - Strumica, o. Monospitovo - dlabo~ina 20 do 60 cm
6 - Katlanovo - dlabo~ina do 20 cm
7 - Katlanovo dlabo~ina 20 do 60 cm
74
Nacionalen implementacionen plan za POPs > DDT
Tabela 2.33: Prisustvo na DDT i negovite metaboliti, i lindan γ-HCH vo primeroci od kravjo mleko
[µg/g mle~no maslo]
1
2
3
4
5
2,4 DDE
3,10
4,26
3,47
3,07
4,58
4,4 DDE
7,88
6,89
11,86
4,79
4,19
2,4 DDD
ND
3,16
ND
3,35
ND
4,4 DDD
ND
ND
ND
ND
ND
2,4 DDT
ND
ND
ND
ND
ND
γ-HCH
4,38
2,48
0,67
1,10
1,97
(Izvor: Kancelarija za POPs i Zemjodelski Institut)
ND*-ne se detektirani
1- Otkupna stanica na mlekarata Bitola, region na Pelagonija;
2 - Otkupna stanica na mlekarata Bitola, region na Pelagonija;
3 - Otkupna stanica vo regionot na Strumica, o. Monospitovo
4 - Otkupna stanica vo regionot na Berovo
5 - Kravarska farma vo Katlanovskiot region
Spored ovie rezultati, o~igledno e deka koncentraciite na DDT vo kravjo mleko e niska, no se prepora~uva
da se prodolì so dopolnitelni analizi na razli~ni prehranbeni proizvodi, osobeno vo uvezenata hrana.
75
2.3.4 Procenka na emisiite od nenamerna produkcija na hemikalii tretirani so Aneks C od
Stokholmskata konvencija(PCDD/PCDF, HCB i PCB)
Preliminarnite inventari za emisiite na dioksini i furani bea izraboteni vo soglasnost so preporakite na UNEP-oviot Standardiziran prira~nik za identifikacija i kvantifikacija na emisiite.
Soglasno so rezultatite od ovoj inventar, glaven izvor na emisii na dioksini (PCDDs) i furani (PCDFs)
e nekontroliranoto spaluvawe na otpadot.
Noviot zakon ja predviduva potrebata od formirawe na nacionalen katastar za sobirawe na potrebnite
informacii za ocena na emisiite na dioksini i furani.
Poradi nedovolno informacii i finansiski resursi, PCB i HCB emisiite ne se vklu~eni vo inventarot.
Predvideno e da se obraboti i toj problem vo tekot na izrabotkata na detalniot inventar na POPs
emisii.
Polihloriranite dibenzo-p-dioksini (PCDDs) i polihloriranite dibenzofurani (PCDFs), naj~esto spomnuvani kako „dioksini“, privlekoa golemo vnimanie na mediumite poslednite nekolku godini. Javnosta be{e
informirana od lokalnite i regionalnite avtoriteti za nivnata emisijata pri sogoruvaweto na komunalen
otpad. Pove}eto od Planovite za upravuvawe so otpad prepora~uvaat termi~ki tretman na otpadot kako
na~in za negovo otstranuvawe. Zasega, vo Republika Makedonija termi~kiot tretman na komunalen otpad ne
se primenuva masovno.
Inventar na emisiite na dioksini i furani ne e izgotven vo Republika Makedonija, taka {to ova e prviot
dokument napraven na ova pole.
PCDDs i PCDFs vo ramkite na ovoj izve{taj se navedeni kako „dioksini“ i „furani“. Standardna edinica koja
se koristi kaj dioksinite e gram ekvivalent na toksi~nost (g TEQ). Faktorite na ekvivalentnost na
toksi~nosta se razvieni za PCDDs/PCDFs kongeneri so {to e ovozmoèna kvantifikacija na kompleksnite
me{avini na kongeneri preku koristewe na edinstvena edinica.
76
Isto taka, golem broj na PCB pokaùvaat osobini na dioksini. Moè da se nabrojat 209 kongeneri vo PCB
semejstvoto. Trinaeset od niv imaat osobini na toksi~nost sli~ni na dioksinite (USEPA, 1998) ograni~eni
na onie PCB so ~etiri ili pove}e hlorni atomi od koi eden ili nieden e zamenet vo orto-pozicija. Me{avinite od bromirani i hlorirani bifenili moè da se odnesuvaat kako dioksinite, no seu{te ne postojat
dovolno podatoci za ovaa grupa hemikalii. Poznato e deka toksi~nosta na PCB koi imaat sli~ni osobini na
dioksinite e poniska otkolku samite PCDDs i PCDFs, iako nivnata koncentracija vo ìvotnata sredina e
obi~no povisoka.
Nacionalen implementacionen plan za POPs > PCDDs/Fs
Za razlika od dioksinite koi se nenamerno proizvedeni, nus-produkti, koi ne nao|aat korisna primena, PCB
bile proizveduvani vo golemi koli~ini i se koristele pri proizvodstvo na dielektrici, hidrauli~ni fluidi, plastika i boi. PCB moè da bidat oslobodeni preku upotreba ili otstranuvawe na oprema koja sodrì
PCB, a moè da bidat formirani kako nus-produkti pri proizvodstvo na odredeni organski hemikalii i pri
nekompletno sogoruvawe na odredeni materijali (USEPA, 1998).
Izvori na emisija vo Republika Makedonija
Vo tekot na izrabotkata na inventarot be{e koristen UNEP-oviot „Standardiziran prira~nik za identifikacija i kvantifikacija na emisiite na dioksini i furani za da se presmeta godi{nata emisija na
dioksinite i furanite“. ^lenovite na rabotnata grupa ne bea vo sostojba da soberat to~ni informacii
potrebni za inventarot za odredena godina. Zatoa, tie odlu~ija za sekoja kategorija na izvor da se odbere
reprezentativna godina.
Prira~nikot se odnesuva na direktnite emisii i prenos na PCDD/PCDF vo slednite pet mediumi:
Vozduh
Voda (sveà, okeanska, mo~uri{na; potoa i vo sedimentite)
Po~va
Otpad (vklu~uvaj}i go i te~niot otpad, otpaden talog i cvrsti rezidui so koi se raboti i se odlagaat
kako otpad, ili naj~esto, se reciklira)
Proizvodi (kako {to se hemiski preparati ili potro{uva~ki proizvodi kako hartija, tekstil i sl.)
Poradi nedostig na informacii i finansiski resursi, PCB i HCB emisiite ne se vklu~eni vo inventarot.
Predvideno e i toj problem da se obraboti vo tekot na izrabotkata na detalniot inventar na POPs emisii.
Vo ovoj izve{taj e prezentirano kratko rezime na inventarot za emisiite na PCDD/Fs. Podetalni informacii moè da se najdat vo Inventarot za emisii na Dioksini i Furani vo Republika Makedonija, Skopje, Juni
2003.
Tabela 2.34 gi dava kone~nite rezultati za presmetanite koli~ini na emisii na PCDD/PCDF. Zaradi polesno
razbirawe, sumarnite rezultati se prezentirani na dijagramite 1 i 2. Moè da se zaklu~i deka kategorijata 6, koja se odnesuva na procesite na nekontrolirano spaluvawe, ima najgolem pridones vo vkupnite emisii
na dioksini i furani i zatoa pove}eto od strategiite koi se odnesuvaat na redukcija na emisiite vo industrijata se dadeni vo ovaa kategorija na izvori.
77
Tabela 2.34: Preliminaren inventar na dioksini
Kategorija
Godi{ni emisii [g TEQ/god]
1
2
3
4
5
6
7
8
9
1-9
Kategorii na izvori
Vozduh
Inceneracija na otpad
Crna i oboena metalurgija
Elektrani i zatopluvawe
Proizvodstvo na minerali proizvodi
Transport
Nekontrolirani procesi na sogoruvawe
Proizvodstvo na hemikalii i proizvodi
za {iroka potro{uva~ka
Ostanati kategorii
Otstranuvawe/ Deponii
Vkupno
Proizvodi
Po~va
Rezidui
22,000
4,660
1,422
0,886
0,284
133,560
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,100
5,600
2,100
0,800
0,000
0,000
0,006
0,000
0,000
166,0
0,000
0,000
3,141
3,141
0,000
0,000
0,000
0,0
0,000
0,000
0,000
0,0
0,012
0,000
0,000
8,612
Dijagram 2. Proceneto u~estvo na PCDDs
27%
Voda
Dijagram1. Proceneti PCDDs emisii vo vozduh
0%
0%
14%
3% 1%
0%
0%
73%
82%
Transport
Transport
Proizvodstvo na hemikalii i proizvodi za {iroka potro{uva~ka
Proizvodstvo na hemikalii i proizvodi za {iroka potro{uva~ka
Ostanati kategorii
Ostanati kategorii
Otstranuvawe/ Deponii
78
Glavna kategorija na izvor I. Inceneracija na otpad
Vo Makedonija postoi samo eden kapacitet koj pripa|a na ovaa kategorija na izvori. Toa e inceneratorot za
medicinski otpad vo deponijata Drisla. Tabelata 2.35 gi prikaùva godi{nite emisii na dioksini od ovoj
pogon.
Vo momentot, vo zemjata nema incenerator za komunalen otpad, zatoa komunalniot otpad se transportira do
deponiite i se spaluva na nesoodveten na~in.
Tabela 2.35: Inceneracija na otpad
Potkategorii
Godi{ni emisii [g TEQ/god]
Vozduh
3
Voda
Po~va
Proizvodi Rezidui
Nema
podatoci
Nema
podatoci
Nema
podatoci
Inceneracija na
medicinski/bolni~ki otpad
Kontrolirana, nema ili minimalna
kontrola na zagaduvaweto na vozduh
22
0,11
Javnoto pretprijatie Drisla go organizira sobiraweto na otpadot od medicinskite ustanovi vo Skopje. Ovaa
organizacija predviduva: sobirawe i transport na medicinskiot otpad (crni i òlti plasti~ni kesi, kontejneri za igli i drugi se~iva, kontejneri za krv), vrz osnova na dogovor (najmalku dva pati nedelno za sekoja
ustanova/bolnica). Inceneratorot raboti so kapacitet od 200 kg na ~as pri temperatura od 750°C pri {to
sogoruva razli~en infektiven materijal i toksi~en, cvrst otpad. Inceneratorot raboti 12 ~asa dnevno, so
minimalna kontrola na zagaduvaweto.
Glavna kategorija II. Crna i oboena metalurgija
Na proizvodstvoto na èlezo i ~elik, kako i oboenata metalurgija, otpa|a golem del od makedonskoto
proizvodstvo. Zna~itelni koli~ini od surovinite se transformiraat i izleguvaat od proizvodniot proces
vo forma na gasovi i rezidui. Najrelevantni emisii se onie vo vozduhot. Proizvodite na sekundarnite procesi i stepenot na povtorna upotreba i reciklirawe na reziduite vo po~vata pretstavuvaat golem del od
industriskite aktivnosti. Rudite i koncentratite sodràt metali koi treba da se otstranat za da se dobie
~ist metal, a i da se izvle~at ostanatite vredni metali. Ovie metali obi~no se koncentriraat vo reziduite
od procesot i vo prerabotkata na ovie rezidui i pri toa formiraat surovini koi se koristat vo procesi za
obnovuvawe na metalot. Kone~no, pra{inata od filterot moè da bide reciklirana vo samata fabrika ili
da se iskoristi vo obnovuvaweto na drugi metali vo instaliciite za oboena metalurgija.
79
Tabela 2.36: Vkupno emisii na dioksini vo vozduhot od crna i oboena metalurgija od 1990 do 2000. 2000
godina e zemena kako baza za ovaa kategorija na izvori.
Vkupno emisii na PCDD/PCDFs vo vozduh od crnata i oboenata industrija(1990-2000) (g/y)
Godina
Mn sinêlik
teruvawe
Al
FeNi
FeroMn -leguri
peleti leguri
SinteruSn-Zn
vawe
Veles
Cu
Vkupno
godi{no
(g )
1990
0,123
2,466
1,326
0
0,008
0,00023
0,913
0,008
0,160
5,007
1991
0,052
2,211
1,174
0
0,007
0,00018
0,900
0,009
0,092
4,448
1992
0,088
1,743
0,772
3,234
0,010
0,00038
0,812
0,008
0,027
6,697
1993
0,065
1,382
0,722
3,444
0,007
0,00012
0,788
0,007
0,016
6,435
1994
0,002
0,685
0,748
3,054
0,006
0,00003
0,650
0,006
0,011
5,164
1995
0,026
0,321
0,556
3,756
0,007
0,00011
0,766
0,006
0,015
5,456
1996
0,065
0,234
0,588
2,298
0,006
0,00034
0,954
0,008
0,020
4,175
1997
0,084
0,296
0,834
4,062
0,005
0,00021
0,972
0,009
0,047
6,312
1998
0,193
0,486
0,877
4,446
0,009
0,00041
0,956
0,008
0,080
7,060
1999
0,232
0,490
0,762
1,458
0,006
0,00024
0,866
0,008
0,076
3,900
2000
0,169
1,709
1,146
0,000
0,007
0,00017
1,068
0,009
0,549
4,659
Tabela 2.37: Emisii na dioksini vo rezidui od crna i oboena metalurgija od 1990 do 2000 (g/godi{no).
Vkupno emisii na PCDD/PCDFs vo rezidui od crnata i oboenata industrija(1990-2000) (g/y)
80
Godina
êlik
Mn
Sinteruvawe
@elezo
leewe
êlik
leewe
Al
1990
3,700455
0,00092
0,02887
0,025
3,53640
1991
3,31746
0,00039
0,02417
0,050
1992
2,615775
0,00066
0,01355
0
1993
2,073585
0,00049
0,00589
1994
1,02759
0,00002
0,00614
1995
0,482145
0,00020
1996
0,351525
0,00049
1997
0,44541
0,00063
1998
0,730245
0,00145
1999
0,736365
2000
2,56365
FeNi
Peleti
0
7,291648
3,13160
0
6,523629
2,06000
0,01617
4,706156
0
1,92760
0,01722
4,024794
0
1,99640
0,01527
3,045425
0,00311
0
1,48360
0,01878
1,987836
0,00214
0
1,56960
0,01149
1,935243
0,00239
0
2,22440
0,02031
2,693144
0,00880
0
2,34000
0,02223
3,102735
0,00174
0,00850
0
2,03320
0,00729
2,787102
0,00127
0,00875
0
3,05640
0
5,630071
Ostatok
vkupno
Nema podatoci za emisii vo voda, po~va i proizvodi vo industrijata vo vtorata kategorija na izvori.
Learnicite za èlezo, bakarni leguri, glavno mesingot i bronzata, ne igraat bitna uloga vo emisiite na
PCDD/F vo Makedonija. Edinstvenata opasnost koja moè da se slu~i da e limitirana na okolinata na learnicite, kako na pr. Kuprum, zatoa e nu`no sledewe na nivnata rabota i presmetuvawe na eventualnite
emisii.
Glavna kategorija III. Elektrani i zatopluvawe
Ovaa kategorija gi vklu~uva elektranite, industriskite pe~ki i instalaciite za zatopluvawe, koi koristat
fosilni goriva, biogas i biomasa. Osloboduvawata glavno se zabeleùvaat vo vozduh i rezidui.
Osloboduvawa vo po~va moè da ima samo vo slu~aj na neposredna blizina na reziduite. Baza za odreduvawe
na emisiite na dioksini i furani bi bila kalori~nata vrednost na gorivoto. Poradi toa, ovaa glavna kategorija na izvori e povrzana so dadenite emisioni faktori koi proizleguvaat od raspolo`livite podatoci,
odnosno od podatocite za kalori~nata vrednost na gorivata. Zaradi toa, namesto koristewe na emisioni
faktori vo g I-TEQ/t na gorivoto, ovie faktori se dadeni vo g I-TEQ/TJ na toplinata na vlez. Pri~ina za ova
e golemiot broj na razli~ni goriva koi se koristat vo elektranite.
Slednata tabela gi prikaùva glavnite izvori na emisii na dioksini i furani od ovaa kategorija.
Tabela 2.39: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od elektranite i toplanite(2000 godina)
Kategorii na izvori
Pot Klasa
kateg.
Proizvodstvo
TJ/a
Elektrani i zatopluvawe/doma}instvo
Elektrani na fosilni
goriva
1
a
2
3
4
1
b
2
Elektrani na fosilni
goriva/otpad
koinceneracija
Elektrani na jaglen
Elektrani na te{ki goriva
Elektrani na lesni goriva/priroden gas
Elektrani na biomasa
Elektrani na druga biomasa
Elektrani na drvo
82.002
Godi{ni emisii
g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a
g TEQ/a
Vozduh
Voda
Po~va
Proizvodi
Rezidui
0,629
0,000
0,000
0,000
0,800
0,000
58.628
15.427
0,586
0,039
7.947
0,004
0
0,000
0,000
0,000
0,800
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
81
v
1
Sogoruvawe na
deponii i biogas
2
Elektrani, motori i
turbini koi sogoruvaat
biogas
Zatopluvawe vo
doma}instvoto so
biomasa
Pe~ki koi sogoruvaat
kontaminirani drva i
biomasa
Pe~ki koi sogoruvaat
~isti drva i biomasa
1
g
2
Zatopluvawe vo doma}instvo-fosilni
goriva
d
Vkupno
1
Pe~ki na jaglen
2
3
Pe~ki na nafta
Pe~ki na priroden gas
Elektrani i zatopluvawe/doma}instvo
0
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
7,627
0,763
0,000
0
0,000
0,000
7,627
0,763
0,200
1,629
0,030
235
0,016
1,394
0,014
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,200
1,200
1,200
0,000
1,422
0,000
0,000
0,000
2,100
Elektrani koi sogoruvaat fosilni goriva i otpad
Vo Makedonija nema pogoni koi sogoruvaat fosilni goriva vo kombinacija so otpad ili otpaden talog.
Elektrani koi sogoruvaat jaglen
Glavni kapaciteti vo Republika Makedonija koi sogoruvaat se termoelektranite koi sogoruvaat lignit.
Imeno, pogolemiot del (80%) od proizvodstvoto na elektri~na energija se vr{i vo termoelektranite:
REK“Bitola“- Bitola, REK „Oslomej“- Ki~evo i TEC „Negotino“ - Negotino.
Elektrani koi sogoruvaat te{ki goriva
Na osum kilometri ju`no od Negotino, na desniot breg od rekata Vardar vo mesnosta Dubrovo, e smestena TEC
„Negotino“. So kapacitet od 21 OMW i godi{no proizvodstvo od 1,2 milijardi KWh energija, kako pogonsko
gorivo koristi surova nafta i pretstavuva vaèn kapacitet vo makedonskata industrija za proizvodstvo na
el.energija. Negovata uloga doa|a do izraz vo su{nite godini.
82
Elektrani koi sogoruvaat lesni goriva i priroden gas
Lesnite goriva naj~esto se koristat vo industrijata za proizvodstvo na toplinska energija (metalurgija,
prehranbena industrija itn), i vo mali toplani koi se koristat za zagrevawe na prostor. Gasovodot e vo
upotreba ve}e pet godini. Samo edna toplana od pogonite za centralno greewe na grad Skopje, koristi priroden gas za proizvodstvo na toplinska (50% te{ki goriva i 50% priroden gas). Samo nekolku fabriki vo
Skopje koristat priroden gas za nivnite toplani.
Energani koi sogoruvaat biomasa (drvo, slama, druga biomasa)
Mnogu mal broj na pretprijatija koristat drva za proizvodstvo na elektri~na i toplinska energija.
Metalurgijata e najgolem potro{uva~ na drva za proizvodstvo na el.energija na pe~kite). Najpoznat pretstavnik od ovaa grupa e fabrikata za proizvodstvo na ferohrom „Jugohrom“ vo Jegunovce.
Deponija, sogoruvawe na biogas
Ne postoi deponija kade pri sogoruvawe se sozdava biogas.
Doma}instvo, zatopluvawe i gotvewe so biomasa (drvo i biomasa)
Zatopluvawe i gotveweto na drva i jaglen za doma}instvata e ~esta praksa vo Republika Makedonija. Ova e
tipi~no za selata i ostanatite gradovi, osven Skopje, bidej}i nema centralno greewe. Prirodniot gas ne e
dostapen za greewe i gotvewe vo doma}instvata.
Glavna kategorija IV. Proizvodstvo na mineralni proizvodi
Tabela 2.40: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od proizvodstvo na mineralni proizvodi(2000 godina)
Kategorii na izvori
Proizvodstvo
t/a
Potkat Klasa
Proizvodstvo na
Mineralni Proizvodi
Cementni pe~ki
a
801.099
1
Vla`ni pe~ki ESP
temperatura >300 °C
2
Vla`ni pe~ki ESP/FF
temperatura > 200 to
300 °C
801.099
Vla`ni pe~ki ESP/FF
temperatura < 200 °C
i site tipovi na suvi
pe~ki
3
Godi{ni emisii
g
TEQ/a
g
TEQ/a
g
TEQ/a
Vozduh
Voda
Po~va
0,481
0,000
0,000
g
TEQ/a
g
TEQ/a
Proizvodi Rezidui
0,000
0,080
0,000
0,000
0.481
0,080
0,000
0,000
83
b
v
g
d
|
Var
33.951
0,340
1
Ciklon /bez kontrola na pra{ina
33.951
0,340
2
Dobro namaluvawe na pra{inata
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
Cigla
58.341
0,012
1
58.341
0.,012
2
0.,000
Staklo
1.331
0.000
1
1.331
0.000
2
0.000
Keramika
256.417
0,051
1
256.417
0,051
2
0,000
Me{awe na asfalt
30.400
0,002
1
Pogon za me{awe bez pro~istuvawe na vozduh
30.400
0,002
2
Pogon za me{awe so fabri~ki
filter, vlaèn struga~
Proizvodstvo na mineralni
produkti
0,000
0,000
1.181.539
0,886
0,000
0,000
0,000
0,000
0.080
Proizvodstvo na cement
Vo cementarnicata “Usje” Skopje, koja e locirana vo naseleno gradsko podra~je, nemalo nikakvi merewa za
emisii na PCDD/F, no zatoa se kontroliraat izleznite gasovi.
Proizvodstvo na var
Ovoj izvor se smeta za uslovno relevanten, zaradi golemite neto~nosti koi pri presmetuvaweto generiraat
maksimalno visoki emisii. Malkute rezultati od proizvodstvoto na var indiciraat zna~itelna povrzanost
so vkupnite emisii na PCDD/F vo Makedonija. Sepak, zaradi otsustvo na izmereni vrednosti, ne moè da se
izvede zaklu~ok deka poedine~ni pogoni moè da imaat vlijanie vrz okolinata, kako na primer Veles ili
Strumica. Se prepora~uvaat dopolnitelni merewa na emisiite na dioksini od proizvodnite pogoni za var.
Treba da bidat izvr{eni ispituvawa samo onamu kade postojat somnitelni faktori i kade {to moè da ima
zna~itelni emisii.
84
Proizvodstvo na cigli
Najgolemi proizvoditel na cigli vo Makedonija e Tipo- Skopje, Kiro ]u~uk-Veles
Proizvodstvo na keramika
Proizvodniot proces za keramika e identi~en so onoj pri proizvodstvo na cigli. Vo Makedonija se proizveduva keramika za doma}instvo i sanitarii, kako i refraktorni materijali vo metalur{kata industrija.
Keramika za doma}instvo se proizveduva vo Veles i Skopje, kerami~ki plo~ki se proizveduvaat vo Veles i
Peh~evo; sanitarna keramika vo Strumica i ognootporni cigli vo Gostivar. Ovie kapaciteti se zana~itelen
del od makedonskata ekonomija, no vo poslednite deset godini proizvodstvoto e na mnogu nisko nivo. Duri i
pri maksimalno iskoristuvawe na kapacitetite za kerami~ko proizvodstvo, ne se o~ekuva zna~itelno vlijanie vrz vkupnite emisii na PCDD/F vo Makedonija.
Me{awe na asfalt
Proizvodstvoto na me{an asfalt zavisi od dinamikata na gradewe na pati{ta vo zemjata. Vo 1999 godina
koga be{e najintenzivno gradeweto na glavnite avtopati, emisiite na PCDD/F pretstavuvaa zna~itelen del
vkupnite emisii vo glavnata kategorija na izvori 4.
Glavna kategorija V. Transport
Na pazarot vo Makedonija se prodavaat tri tipa goriva:
• Olovni benzini- MB 86 i MB 98
• Bezolovni - BMB 95 [(brojot na sekoj tip na gorivo go pokaùva brojot na oktani spored metodata (RON)]
• Dizel i te{ki masla
Bezolovnite goriva bea vovedeni na pazarot vo sredinata na osumdesettite godini za potrebite na vozilata so vgraden katalizator. Procentot na bezoloven benzin vo vkupnata potro{uva~ka na goriva dostigna
44,7% vo 2002 godina. Te{kite goriva se koristat samo za proizvodstvo na elektri~na energija i zatoa ne
se vklu~eni vo ovaa kategorija na izvori. Vo tabelata 2.41 se navedeni emisiite na PCDD/Fs vo 2001 godina.
85
Tabela 2.41: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od transportniot sektor (statisti~ki podatoci od 2001g.)
Kategorija na
izvori
Potro{uva~ka
Godi{ni emisii
t/a
g TEQ/a
Vozduh
4-taktni ma{ini
162.000
0,249
113.000
0,249
2
Olovni goriva
Bezolovni goriva
bez katalizator
3
Bezolovni goriva
so katalizator
49.000
0,000
2-taktni ma{ini
0
0,000
Potkat Klasa
Transport
A
1
B
1
2
C
g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a
g TEQ/a
Voda
Po~va Proizvodi Rezidui
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
Olovni goriva
Bezolovni goriva
bez katalizator
0,000
Dizel ma{ini
70.000
0,035
1
Dizel goriva
70.000
0,035
0
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
1
Ma{ini koi
sogoruvaat
te{ki masla
Site tipovi
0,284
0,000
0,000
0,000
0,000
D
Transport
Vkupno
Ovoj preliminaren inventar e inicijalna analiza koja treba da bide obrabotena i elaborirana podetalno.
Spored dobienite podatoci treba da se proveri dali treba da se iniciraat merewa i analizi ili emisiite
na dioksini i furani }e se odredat vo slednata faza soglasno statisti~kite podatoci i podatocite dobieni od razli~ni izvori.
86
Glavna kategorija VI. Procesi na nekontrolirano sogoruvawe
So isklu~ok na deponijata Drisla, koja e pod postojana kontrola, site drugi deponii funkcioniraat kako
mesta kade se odlaga komunalniot otpad. Ova rezultira so ~esti poàri slu~ajni ili zaradi zappalivosta
na otpadot, koi traat dolgo so o~ekuvani emisii na PCDD/PCDF. Javnite komunalni pretprijatija operiraat
so okolu 35 gradski deponii (nadvor od Skopje), od koi najgolemite se vo Bitola, Prilep, Gostivar, Veles,
Kumanovo, [tip, Gevgelija, Negotino, Ohrid,itn. Tie se postojano opoàreni i zatoa treba da se tretiraat
kako najzna~ajni izvori na emisii na PCDD/PCDFs. Imaj}i go predvid sostavot na otpadot, koj e krajno opasen,
vakvite deponii pretstavuva potencijalni „è{ki to~ki“. Vo tabelata 2.42 se sumirani godi{nite emisii na
PCDD/Fs od nekontrolirano sogoruvawe.
Tabela 2.42: Presmetuvawe na emisiite na PCDD/PCDF od sogoruvawe na otpad na deponiite za 1993g
Deponija
Koli~ina na Koli~ina na odMasa vo iljadi Iljadi t od gorewe
odloèn otpad loèn otpad, ilt/god
(uslovno 50%)
3
3
m /dnevno
jadi m /god.
mg TEQ/god
Ohrid
335
100,5
30,15
15,075
15075
Tetovo
330
99
29,7
14,85
14850
Kumanovo
300
90
27
13,5
13500
Ko~ani
290
87
26,1
13,05
13050
Bitola
250
75
22,5
11,25
11250
Veles
228
68,4
20,52
10,26
1026
[tip
210
63
18,9
9,45
9450
Gostivar
175
52,5
15,75
7,875
7875
Gevgelija
160
48
14,4
7,2
7200
Negotino
150
45
13,5
6,75
6750
Prilep
120
36
10,8
5,4
5400
Kavadarci
110
33
9,9
4,95
4950
Struga
100
30
9
4,5
4500
Vinica
76
22,8
6,84
3,42
3420
Strumica
65
19,5
5,85
2,925
2925
Resen
35
10,5
3,15
1,575
1575
Probi{tip
34
10,2
3,06
1,53
1530
133560 mg =
133,56 g
Vkupno
*emisioni faktori vo tek na gorewe od deponiite vo vozduhot: 1000µg TEQ/t
87
Presmetano e deka 50% od vkupnata spalena koli~ina na ilegalnite deponii, otpa|a na dopolnitelni
emisii na dioksini i furani od nekontroliranoto spaluvawe vo ruralnite sredini. Toa zna~i 66,73 µg
TEQ/TJ godi{no. Vkupnite emisii PCDD/Fs od ilegalni deponii se proceneti na 200,3g TEQ godi{no.
Zaklu~ok/preporaka: Dràvnite institucii, naj~esto site inspektorati treba aktivno da vklu~at vo monitoringot na uslovite vo komunalnite deponii i preku primena na zakonski akti tie treba da izvr{at pritisok za ~istewe na site deponii koi postojano se spaluvaat. Preku javni kampawi i edukacija, populacijata treba da bide informirana za posledicite od goreweto na otpadot i nus proizvodite od zemjodelstvoto,
osobeno vo selskite sredini.
Glavna kategorija VII. proizvodstvo na hemikalii- proizvodi od {iroka potro{uva~ka
Tabela 2.43: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od proizvodstvo na hemikalii- proizvodi od {iroka
potro{uva~ka
Kategorija na izvor
Pot
Klasa
Kat.
Proizvodstvo
Godi{ni
emisii
t/a
g TEQ/a
Proizvodstvo na hemikalii- proizvodi od
{iroka potro{uva~ka
A
1
Proizvodstvo na hartija i hartiena pulpa
Talog
Tehni~ki proces, Stara
tehnologija (Cl2 )
Voda
g TEQ/a g TEQ/a
Voda
Po~va
g TEQ/a
g TEQ/a
Proizvodi
Residui
430
0,002
0.043
430
0,002
0.043
B
Hemiska industrija
ECD/VCM/PVC
1
88
Stara tehnologija
EDC/VCM, PVC
12.422
0,0059
9,32E-05
0,000
0,000
0,000
0,012
2
Moderni pogoni
EDC/VCM i/ili
EDC/VCM/PVC
6.211
0,0059
9,32E-05
0,000
0,012
6.211
0,0059
9,32E-05
0,0001863
0,012
0,000
0,000
0,000
0,000
samo PVC
1
Rafinerii na nafta
Site tipovi
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
1
2
Tekstilni pogoni
Gorna granica
Dolna granica
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
D
1
2
Ko`na industrija
Gorna granica
Dolna granica
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
E
0,006
0,000
0,000
0,000
0,012
C
Site glavni sektori
Fabrika za hartija - Ko~ani
Proizvodstvoto na hartija e od orizova arpa i ne e opi{ano vo prira~nikot. Del od procesot na sozdavawe
na dioksini i furani e procesot na belewe so hlor. Zatoa emisionite faktori se zemeni samo za ovoj del od
procesot. Beleweto na celulozata ne se pravi u{te od 1996 godina i presmetuvawata se praveni za toj period.
Hemiska industrija
Analizite za proizvodstvoto vo fabrikata OHIS pokaàa deka se mo`ni emisii na dioksini i furani za
vreme na proizvodstvoto na PVC.
Naftena industrija
Rafinerijata OKTA e edinstvenata rafinerija vo Republika Makedonija. Kapacitetot na OKTA iznesuva 2,5
milioni toni surova nafta godi{no. Rafinerijata gi proizveduva site goriva koi se koristat vo ovoj region.
Kvantitetot i kvalitetot na proizvodite gi ispolnuva potrebite na pazarot i sovremenite standardi.
89
Zatoa vo pogolemiot del od minatiot period potrebite za naftenite derivati bea snabduvani samo od
rafinerijata vo Skopje. Samo povremeno, odredeni derivati se uvezuvaa zaradi nedovolnoto snabduvawe na
potrebnite koli~ini od sopstvenoto proizvodstvo na rafinerijata. Strukturata i kapacitetot na tehnolo{kite edinici na rafinerijata i nivnata tehni~ka sostojba, kako i personalot, ovozmoùvaat proizvodstvo na zna~itelno pogolemi koli~ini na nafteni derivati od postoe~koto proizvodstvo. Vo momentot, nivoto na potro{uva~ka vo Makedonija e samo 40% od vkupniot kapacitet na rafinerijata. Vo prira~nikot ne
se dadeni emisioni faktori za ovaa kategorija.
Tekstilnata industrija izvezuva 90% od svoeto proizvodstvo. Okolu 70% od izvozot odi vo zemjite na
Evropskata unija i vo SAD. Tekstilnata industrija u~estvuva so 8,8% vo vkupniot proizvoden sektor.
Opremata koja e instalirana vo proizvodnite linii, vo osnovniot primaren sektor e glavno so poteklo od
Evropska Unija i SAD. Vo sektorot na finalni proizvodi, site proizvodni kapaciteti se opremeni so sovremena oprema i ma{ini od dobro poznati proizvoditeli kako {to se Brother, JUKI, itn.
Idniot razvoj vo tekstilnata industrija e naso~en kon primarniot sektor, osobeno revitalizacija i modernizacija na postoe~koto proizvodstvo na kvaliteten pamuk i volna, tekstil, konec i tn. Toa }e se postigne so
dopolnitelni stranski investicii. Ponatamo{en razvoj i stransko investirawe se mo`ni vo proizvodstvoto na gotova obleka i proizvodstvoto na pletenini, preku izvozno orientirani profitabilni proizvodi.
POPs emisiite moè da se o~ekuvaat vo procesite na belewe i boewe na tekstilot
Ko`noprerabotuva~ka industrija
Vo ko`nata industrija se koristat preparati za za{tita na poluproizvodite koi se izvezuvaat i
poluproizvodite koi se skladiraat vo letnite periodi. Takvite za{titni preparati (na BAER i BASF) se na
baza na Krezol i ne sodràt pentahlorofenol.
Glavna kategorija VIII. Ostanati
Ovaa kategorija ne e obrabotuvana vo tekot na preliminarniot inventar.
90
Glavna kategorija IX. Odlagawe/Deponii
Tabela 2.44: Godi{ni emisii od deponii
Kategorija na izvor:
Iscedoci od deponijaDrisla
Godi{ni emisii mg TEQ/t
vozduh
voda
po~va
proizvodi
Opasen otpad
Nema podatoci
8,3
Nema podatoci Nema podatoci
Neopasen otpad
Nema podatoci
1230
rezidui
Ne se
detektirani
Ne se
detektirani
1238,3
Vkupno
Drugi deponii vo RM
Opasen otpad
Nema podatoci
12,6
Neopasen otpad
Nema podatoci
1890
Vkupno
1902,6
Vkupno vo RM
3140,9
Ne se
detektirani
Ne se
detektirani
Glavna kategorija X, @e{ki to~ki
Visoko kontaminiranite lokacii koi imaat potencijal da deluvaat kako izvori, ne se opfateni so preliminarniot inventar.
Rezime
Noviot zakon ja propi{uva potrebata od formirawe na nacionalen katastar za sobirawe na potrebnite
informacii za ocena na emisiite na dioksini i furani.
91
2.3.5 Informacii za sostojbata so zalihite, kontaminirani lokacii i otpad, identifikacija, pribli`ni brojki, relevantna regulativa, vodi~, merki za kontaminirani lokacii i
remedijacija i podatoci za emisii od lokaciite
Zaradi signifikantnite emisii na PCDD/Fs od deponiite i zaradi faktot deka golemi koli~ini na
zastareni zalihi na pesticidi se preneseni na ovie lokacii, site deponii se smetaat za mo`ni kontaminirani lokacii so POPs.
Ovie pretpostavki treba da se potvrdat so detalnata inventarizacija.
Iako ne e vklu~en vo listata na POPs hemikalii, HCH }e bide predviden vo strate{koto planirawe,
zaradi postoe~kite koli~ini na industriski otpad vo Republikata koj sodrì tehni~ki smesa na HCH
izomeri.
Informacii za POPs zalihi
Vo tekot na podgotovkata na inventarot, edna od glavnite zada~i be{e da se ocenat zalihite na POPs
hemikaliite od Aneks A i Aneks B. Bidej}i metodologijata na ocena na zalihite e razli~na za POPs pesticidite i PCB, be{e odlu~eno deka ovaa informacija treba da se objasnuva podetalno vo oddelni poglavja.
Informaciite za POPs pesticidite se obraboteni vo poglavjeto 2.3.1, za PCB vo 2.3.2 i DDT vo poglavjeto
2.3.3.
Kontaminirani lokacii
Kontaminirani lokacii se definirani kako mesta kade odredeni supstancii se pojavuvaat vo odredeni koncentracii: (1) nad dozvolenoto nivo i predizvikuva ili ima mo`nost da predizvika brza ili dolgoro~na
opasnost za zdravjeto na lu|eto ili ìvotnata sredina ili (2) nadminati nivoa navedeni vo regulativata.
Vo momentot, vo Republika Makedonija nieden od zakonite ne go odreduva stepenot na kontaminacija na POPs
hemikaliite. Kako prv ~ekor, vo ovoj preliminaren inventar, be{e da se identifikuvaat barem lokaciite
kade e mo`na kontaminacija so POPs. Vo toj pravec pregledana e brojna literatura. No, o~ekuvano, nema{e
relevantni informacii za POPs . Vo tekot na mapiraweto na sega{nata sostojba, prvi~no se osvrnavme na
upravuvaweto so otpadot.
92
Nacionalen implementacionen plan za POPs > KONTAMINIRANI LOKACII
Cvrstiot otpad vo zemjata se generira od slednite izvori:
• ~ovekovite dnevni aktivnosti- komunalen otpad;
• industriski aktivnosti kako rudarstvo, metalurgija i energetika-tehnolo{ki ili industriski otpad;
• Od medicinskite ustanovi - medicinski otpad, radioaktiven otpad
Postoi samo edna moderna deponija so soodvetni tehni~ki re{enija, koja se nao|a vo glavniot grad, Skopje.
Site drugi deponii se locirani vo bliskata okolina na pogolemite gradovi. Lokaciite na deponiite se
odredeni bez primena na sovremenite kriteriumi za izbor na lokacija za deponija.
Zatoa, naj~esto, deponiite vo zemjata se nao|aat na nesoodvetni lokacii. Ne postoi tehni~ka i pravna dokumentacija za bilo koja od tie deponii.
Sobiraweto na komunalniot otpad e vo nadle`nost na javnite komunalni pretprijatija koi gi opfa}aat
golemite gradski centri. Ova organizirano sobirawe na otpadot ne gi opfa}a selata i novoformiranite
mali op{tini. Vo pove}eto vakvi slu~ai se pojavuvaat taka nare~enite „divi deponii“.
Industriskiot otpad glavno se skladira na mestata na nivno sozdavawe. Tuka, isto taka, nema napraveno
prethodni analizi za prirodnite osobini na ovie lokacii i mo`nosta za skladirawe na takov otpad.
Nekoi od industriskite otpadi se selektira i povtorno se koristi; no pogolemiot del zavr{uva na deponiite sozdadeni vo okolinata na samiot industriski kapacitet.
Medicinskiot otpad vo momentov se tretira kako komunalen otpad i se odlaga na komunalnite deponii.
Nesoodvetniot tretman i upravuvaweto so cvrstiot otpad koj doa|a od gore spomenatite izvori, rezultira{e
so brojni i permanentni kontaminacii na ìvotnata sredina.
Negativnite vlijanija na takvite sostojbi moàt da se zabeleàt na podzemnite i povr{inski vodi i po~vata
na pogolemiot del od zemjata. Tie isto taka, vlijaat i na za{titenite podra~ja, i zabeleàn e negativen
efekt vrz odredeni ekosistemi na nekoi nacionalni parkovi. Seriozna degradacija e zabeleàna vo nekoi
~uvstvitelni ekosistemi koi se nadvor od za{titenite zoni.
Javnite komunalni pretprijatija koi se odgovorni za sobirawe i upravuvawe so otpadot se soo~uvaat so
seriozni finansiski te{kotii. Upravuvaweto so tehnolo{ko/industriskiot otpad e vo nadle`nost na relevantnite kapaciteti. Vo momentov mnogu malku vnimanie se obrnuva na povtorna upotreba na otpadot vo
industriskiot sektor. Ako se ovozmoì reciklirawe na otpadot, bi se postignale odredeni finansiski
rezultati i bi se namalilo vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Za da se podobri sostojbata na ova pole,
izraboteni se Zakon za otpad i Zakon za komunalni raboti.
Opasniot otpad treba da se razdeli na otpad proizveden vo hemiska, zemjodelska, prehranbena i druga
93
industrija i otpad koj se sozdava vo rudarskiot, topilni~arskiot i energetskiot sektor. Servisite za
odrùvawe na transformatorite i elektri~nata oprema pretstavuvaat va`ni izvori na kontaminacija.
POPs, osobeno DDT, PCB i nekoi od POPs pesticidite bea primenuvani vo sredinata na minatiot vek. Vo toj
period hemikaliite so izminata rok se odlagaa na komunalnite deponii. Zatoa, site komunalni otpadni
deponii (legalni i divi) gi identifikuvavme kako mo`ni kontaminirani lokacii. Se smeta deka ima
zna~itelna kontaminacija na onie lokacii kade se servisiraat transformatorite. Vo minatoto, ovie aktivnosti se odvivaa bez nikakva grià za okolinata. Na{ite rezultati pokaàa deka golemi koli~ini na
hidrauli~ni masla se kontaminirani so PCB. Zatoa treba da se prevzeme celosno ispituvawe na lokaciite
za servisirawe i odrùvawe na transformatori. Postojat odredeni industriski kapaciteti, koi zaradi
prethodnite aktivnosti, se suspektni na POPs kontaminacija.
Postoe~kata legislativa ne ja pokaùva potrebata, nitu bara da se izraboti katastar na kontaminirani
lokacii. Isto taka i nadle`nosta za ispituvawe na kontaminacija na ìvotnata sredina ne e spomenata.
Zatoa, toa }e bidat glavnite principi koi }e go zabavat prifa}aweto na obvrskite od Stokholmskta
Konvencija. Iako lindanot (HCH) ne e na listata na hemikalii opfateni so Stokholmskata Konvencija
odlu~ivme da go vklu~ime vo ovoj pregled, bidej}i toj gi ima site karakteristiki koi gi imaat POPs hemikaliite (perzistentnost, bioakumulativnost, toksi~nost, niska isparlivost i tn.) i najverojatno }e bide
vklu~en vo istata.
HCH (1,2,3,4,5,6-hexachlorocyclohexane) be{e proizveduvan vo OHIS Skopje (industrija koja proizveduva
organsko hemiski prozvodi i e smestena vo glavniot grad na Makedonija) ) okolu 15 godini. Proizvodstvoto
zapo~na vo ‘60tite godini, a zavr{i vo docnite ‘70ti godini .
HCH (1,2,3,4,5,6-hexachlorocyclohexane) be{e proizveduvan so fotosinteza na me{avina benzen i hlor.
Proizvodot od ovaa sinteza se sostoe{e od 4 do 5 izomeri na HCH, imenuvani so prvite bukvi od gr~kata
azbuka. Me|utoa, samo γ-izomerot be{e upotreben za proizvodstvo na insekticidot lindan, dodeka drugite
izomeri bea samo nus produkti. Za àl, tehnologijata od 1950 godina ima{e lo{a ekonomska opravdanost
bidej}i 86-88% od proizvedenite koli~ini na HCH se sostoea od neaktivni izomeri. Po izvlekuvawe na
γ–izomerot, ostanatiot del od proizvedenata me{avina se razlaga{e na trihlorbenzen i hidrohlorna
kiselina ili ednostavno be{e odloèna. Po nasobiraweto na pogolema koli~ina od opasni HCH nus produkti so neprijaten miris, vo blizinata na pogonot za proizvodstvo na HCH be{e izgraden betonski (vodootporen) bazen. Bazenot be{e napolnet so nepoznati koli~ini na cvrst HCH otpad (neoficijalno se dava brojka pome|u 15.000 i 30.000 toni). Nad deponiraniot otpad be{e stavena eden sloj nabiena zemja vo dlabo~ina
od eden metar. Na ovoj na~in opasniot otpad e privremeno izoliran.
94
Nacionalen implementacionen plan za POPs > KONTAMINIRANI LOKACII
Tabela 2.46: Potencijalni lokacii kontaminirani so POPs.
Deponirani
Opasni materii
koli~ini (toni)
Relevantnost
so POPs
Firma /lokacija
Tip na otpad
Deponii
komunalen
industriski
medicinski
OHIS, Skopje
poliakril nitril
polipropilen, PVC,
polietilen,polivinil
acetat, poliester,
hloralkali, detergenti, pesticidi
„Godel“Skopje
Rezidui na koà i drug
cvrst otpad
Servisi za odrùvawe
na transformatori
(Rade Kon~ar, ESM,
EMO)
masla i cvrst otpad
nepoznata
Transformatorski
masla i delovi koi
sodràt PCB
PCB
PCDFs
Servisi za odrùvawe
na hidrauli~na oprema
masla i cvrst otpad
nepoznata
Hidrauli~ni masla
i metalni delovi
PCB
PCDFs
900.000
Kontaminiran
otpad
monomer, etilen
glikol, hloralka(4.000 kg/dnevno) li, akrilati
PVC
ìva, pesticidi
PCDDs
PCB
OCPs
nepoznata
5.600
OCPs
Hemikalii so joni
PCDDs
na hrom, ìva i
drugi te{ki metali
(Izvor: NEAP 1996)
Faktot deka golemata koli~ina na opasen otpad koj sodrì HCH i hlorirani organski soedinenija formirani pri nivno raspa|awe, se nebezbedno odlagani na po~vata skoro 25 godini, ja zgolemi zagriènosta
pome|u administrativnite strukturi i javnosta. Toa rezultira{e so terensko i laboratorisko ispituvawe za
da se potvrdi ili porekne somneòt deka betonskite yidovi ne se pove}e nepropustlivi i deka HCH i
drugite POPs istekuvaat ve}e podolgo vreme. Zagaduvaweto na po~vata, podzemnite i otpadnite vodi so lindan, trihloretilen, organohlornite soedinenija voop{to i drugite POPs hemikalii be{e nau~no dokaàno.
95
Od preliminarnata studija izvedeni se slednite zaklu~oci:
• Postoi istekuvawe na lindan i /ili negovite raspadni produkti niz yidovite na betonskiot bazen (ili
od bilo koe drugo mesto kade lindanot e deponiran) pri {to po~vata i vodite se zagadeni so POPs. Kako
posledica na toa rekata Vardar moè da e isto taka zagadena.
• Istekuvaweto na POPs }e prodolì se dodeka tehni~kiot otpad ne se otstrani od o{teteniot betonski bazen.
• Potrebno e itno prevzemawe na merki za remedijacija so cel da se zapre ponatamo{no migrirawe na
POPs.
Zaklu~ok
Vo tekot na izrabotkata na preliminarniot inventar, bea identifikuvani glavnite lokacii na kontaminacija so POPs. So cel da se oceni nivnata va`nost vo kontekst na POPs problematikata, se ukaà potreba od slednive aktivnosti:
• Treba da se izraboti nova legislativa koja }e gi odredi grani~nite vrednosti za kontaminacija so
POPs, vklu~uvaj}i gi i procedurite za dekontaminacija i ~istewe.
• Da se izraboti nacionalen katastar na kontaminiranite lokacii koj }e gi sodrì i principite na prioritizacija na lokaciite.
• Treba da se potvrdi kontaminacijata na identifikuvanite lokacii so POPs hemikaliite.
96
Nacionalen implementacionen plan za POPs > IDNI PROEKCII
2.3.6 Pregled na idnoto proizvodstvo, upotreba i emisii na POPs – barawa za izzemawa
Vrednostite prezentirani vo tabelata 2.47 se rezultat na preliminarniot inventar i }e bidat preraboteni
vo tekot na izrabotkata predvideniot detalen inventar.
Tabela 2.47: Predvideno proizvodstvo upotreba i nenamerna produkcija na POPs
2002/03
(preliminaren
inventar)
2005
2010
2020
2030
Proizvodstvo
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
Aldrin
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Hlordan
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Dieldrin
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Endrin
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Heptahlor
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Heksahlorbenzen
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Mireks
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Toksafen
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Upotreba
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
Aldrin
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Hlordan
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Dieldrin
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Endrin
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Heptahlor
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Heksahlorbenzen
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Mireks
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Toksafen
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Godina
POPs pesticidi
97
DDT
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
Proizvodstvo
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Upotreba
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
(Toni)
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Da se oceni
Da se oceni
Da se oceni
Da se oceni
0,00
Da se oceni
Da se oceni
Da se oceni
Da se oceni
0,00
(g I-TEQ)
(g I-TEQ)
(g I-TEQ)
(g I-TEQ)
(g I-TEQ)
22,10
Da se oceni
Da se oceni
Da se oceni
Da se oceni
10,26
*
*
*
*
3,52
*
*
*
*
01,68
*
*
*
*
0,28
*
*
*
*
133,56
*
*
*
*
0,02
*
*
*
*
3,14
*
*
*
*
@e{ki to~ki
*
*
*
*
*
Ostanati
*
*
*
*
*
Heksahlorbenzen (HCB
Polihlorirani bifenili (PCB)
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
PCB
Proizvodstvo
Upotreba
Zatvoreni i poluzatvoreni aplikacii
Otvoreni aplikacii
Emisii od nenamerno
proizvodstvo1
Dioksini i furani
(PCDDs/PCDFs)
Sogoruvawe na otpad
Proizvodstvo na el.energija i zatopluvawe
Proizvodstvo na mineralni proizvodi
Transport
Procesi na nekontrolirano sogoruvawe
Proizvodstvo na hemikalii i proizvodi za
{iroka potro{uva~ka
Odlagawe
98
* Da se oceni
Nacionalen implementacionen plan za POPs > IDNI PROEKCII
POPs pesticidite i DDT ne se proizveduvaat vo Makedonija. Zemjata ne bara{e izzemawa od Stokholmskata
Konvencija. Spored estimaciite na ekspertite, ovie hemikalii ne se upotrebuvaat, zatoa ne se predviduva
idno proizvodstvo nitu nivna upotreba.
PCB ne se nikoga{ proizveduvani vo Makedonija i zaradi postoe~kata legislativa ne e predvideno nivno
proizvodstvo. Upotrebata na PCB spored preliminarniot inventar, koj se bazira na grubi estimacii, e
zna~itelna. Bidej}i brojkite ne se to~ni, rano e da se pravi bilo kakva procenka na upotrebata na ovie
hemikalii vo idnina. Me|utoa, vo nacionalniot implementacionen plan }e bidat dadeni site pravni i operativni merki za nivno isfrlawe od upotreba, {to e mo`no pobrzo, no ne podocna od 2025 godina. Upotrebata
na PCB vo otvoreni aplikacii }e se oceni vo tekot na implementacija na nacionalniot implementacionen
plan, zatoa i ne se vklu~eni vo tabelata.
Emisiite na PCDDs/PCDDFs za 2002/2003 se vkupni brojki za site mo`ni mediumi (vozduh, voda, po~va,
proizvodi i otpad) i se baziraat na preliminarniot inventar. Treba da se napomene deka, zaradi dostapnosta i to~nosta, zemeni se razli~ni godini za razli~ni kategorii na izvori na podatocite. Podatocite koi
nedostasuvaat }e bidat obraboteni vo tekot na realizacijata na nacionalniot implementacionen plan.
Predviduvawata za emisiite na POPs hemikaliite od Aneks C vo idnina }e bidat oceneti otkako }e se
razrabotat i utvrdat strategiite za nivna redukcija.
99
2.3.7. Postoe~ki programi za monitoring na emisiite, vlijanie vrz ìvotnata sredina i
~ovekot, vklu~uvaj}i i dobieni rezultati
Zasega nema sistem za sledewe na emisiite na POPs vo Republika Makedonija.
Potencijalnite izvori na POPs, i nivnoto vlijanie vrz populacijata treba da se potvrdat vo tekot na
implementacijata na nacionalniot implementacionen plan.
Iako ima samo nekolku poedine~ni studii za vlijanieto na POPs hemikaliite vrz ìvotnata sredina i
~ovekovoto zdravje, treba da se prevzemat sistematski i seopfatni analizi za da se dobie celosna slika
za sostojbata na ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje.
Deklarirawe i izvestuvawe za prioritetnite emisii na zagaduva~i
Vo ramkite na Nacrt zakonot za ìvotna sredina, }e bide obrabotena Direktivata 96/61/EC kade e prenesena regulativata za integriran pristap vo prevencija i kontrola na zagaduvaweto (IPPC). POPs hemikaliite
ne se posebno nabroeni vo formularot koj treba da bide popolnet od proizvoditelite. Tie se obvrzani da
dadat edna{ godi{no izve{taj za emisiite i otpadot koi se osloboduvaat vo ìvotnata sredina. Nacrt legislativata }e bara godi{no izvestuvawe za POPs emisiite.
Podatoci za potencijalnite izvori na POPs
Spored rezultatite dobieni vo preliminarniot inventar za POPs hemikalii, moè da se pretpostavi deka
vlijanieto na POPs vrz populacijata }e bide najvisoko vo blizinata na industriskite kapaciteti, kade se
skladirani zastareni zalihi na POPs hemikaliite i na tie lokacii kade e mo`na kontaminacija so PCB.
Izvori se isto taka servisnite stanici za hidrauli~na oprema i licata koi ja servisiraat opremata i tie
}e bidat vklu~eni vo detalnata skrining programa.
Standardi i kapaciteti za monitoring
Vo momentov, ne postojat dovolno podatoci za generalna ocena na POPs kontaminacijata vo zemjata. Nema
redoven monitoring na POPs vo nieden ekolo{ki medium. Podatocite koi se prikaàni vo ovoj dokument se
zemeni od razli~ni proekti koi se fokusiraat na vlijanieto na po{irok spektar na pesticidi vrz ìvotnata sredina.
100
Nacionalen implementacionen plan za POPs > MONITORING
Monitoring na kvalitetot na vozduhot
Pravnata ramka za monitoring na zagaduvaweto na vozduhot e sodràna vo Zakonot za za{tita na vozduhot i
preporakite na Direktivata na EZ (80/779/EEC). Zakonot e dopolnet so soodvetna regulativa koja podetalno
ja definira organizacijata na aktivnostite. Soglasno so Zakonot za za{tita na vozduhot, MDK za
zagaduva~kite supstancii vo urbanite centri se determinirani samo vo odnos na 13 soedinenija, odnosno
permanentno se monitoriraat samo onie soedinenija koi naj~esto se prisutni vo urbanite sredini.Toa se
sulfur dioksid (SO2), crn smog (suspendirani ~esti~ki), azotni oksidi (NOx), troposferski ozon, hemizam
na precipitacija i radioaktivnost vo vozduhot. POPs hemikaliite od Aneks C ne se vklu~eni vo ovaa grupa.
Kvalitetot na vozduhot se monitorira od 1973 godina preku mreà za monitoring sostavena od 20 stanici.
Site ovie stanici gi sledat koncentraciite na SO2 i suspendirani ~esti~ki, a azotni oksidi i vkupnite
oksidanti se merat samo vo stanicata vo Skopje.
Monitoring na zagaduvaweto na po~vata
Vo Republika Makedonija ne postoi mreà za merewe (monitoring) na zagaduvawata na po~vata. Isto taka, ne
se definirani maksimalno dozvoleni koncentracii na opasni supstancii vo nacionalnata legislativa. Toa
e osnovna pri~ina zaradi koja ne moè da se sprovede permanenten monitoring i kontrola na zagaduvawata
na po~vata, {to vsu{nost bi bilo baza za proizvodstvo na zdrava hrana i odrùvawe na kvalitetot na
podzemnite i povr{inskite vodi.
Monitoring na kvalitetot na vodata
Republika Makedonija e semiaridno podra~je (regionot na Ov~e Pole e najsu{nata oblast vo vnatre{nosta
na Balkanot), pa vkupnata raspolo`liva voda e od posebno zna~ewe za zemjata i za regionot.
Zapadniot del od Republikata (slivot na Crni Drim) e pobogat so voda vo odnos na sredniot i isto~niot del.
Povr{inskite vodi te~at vo okolu 250 vodoteci (slivni podra~ja pogolemi od 20km2), a najgolem povr{inski
vodotek e rekata Vardar. Se izdvojuvaat tri prirodni ezera: Ohridsko, Prespansko i Dojransko.
Monitoringot na kvalitetot na vodata e vo nadle`nost na Upravata za hidro-meteorolo{ki raboti.
Hidrolo{kiot status se kontrolira vo definirani vremenski intervali spored specijalna Programa za ovaa
namena, odobrena i finansirana od Vladata na Republika Makedonija.
Monitoringot se vr{i vo 66 merni stanici i tri merni stanici za ezerata ( 45 stanici se locirani po tekot
na r. Vardar, 9 stanici na r. Crni Drim, 3 se locirani na r. Strumica, i po edna merna stanica na Ohridskoto,
Prespanskoto i Dojranskoto Ezero). Periodot za merewe e razli~en na site merni stanici. Nivoto na vodata na prirodnite i ve{ta~kite ezera permanentno se monitorira.
101
Evidencija za prisustvo na POPs vo ìvotnata sredina, hrana, sto~na hrana i ~ovek
Nema dovolno podatoci za da moè da se napravi ocena i proekcija na kontaminacijata na ìvotnata sredina so POPs pesticidi. Vo tekot na detalno pregleduvawe na literaturata pronajdeni se slednive studii
koi se odnesuvaat na POPs.
Spored Kapac i dr. (1975) vo visokite planinski pasi{ta od isto~na, zapadna i ju`na Makedonija, DDT i
negovite metaboliti se najprisutni. Od vkupnata koli~ina na organohlornite pesticidi DDT u~estvuva so
51,50%, po koj doa|a alfa HCH (27,6%), lindan (21%) i dieldrin (1,5%).
Grup~e (1994) ukaùva deka preku sinxirot na ishrana vo makedonskite ezera postojano cirkuliraat
organohlorni pesticidi (OCPs), iako se isfrleni od upotreba u{te vo 1965 godina. Registrirano e prisustvo na nekolku organohlorni pesticidi vo razli~ni vidovi riba. DDT be{e najzastapen vo site ribi (max
24,36 mg·kg-1 teìna), potoa HCH (max 3,95 mg·kg-1) i lindanot (max 0.43 mg·kg-1).
Spirkovski (2002) smeta deka, imaj}i gi vo predvid mo`nite negativni vlijanija na organohlornite pesticidi vrz ribata od Ohridskoto ezero, va`no e da se vr{at ponatamo{ni sledewa na istite parametri i nov
pristap vo sledeweto na traektorijata na reziduite vo sinxirot na ishrana vo ezerskiot ekosistem i vo
razli~nite ìvotni ciklusi na odredeni vidovi riba. Treba da se obrne osobeno vnimanie vrz reproduktivniot proces. Spirkovski dava komparacija za prisustvoto na DDT i lindan (analizite se izraboteni na
Veterinarniot fakultet) ekstrahirani od masnoto tkivo vo muskuli kaj 11 vidovi ribi so razli~en na~in na
ishrana (karnivori - predatori, planktofagi i detritofagi) i razli~na vozrasna struktura. Koli~inite na
DDT se povisoki vo odnos na koli~inite na lindanot kaj site vidovi ribi i site vozrasni klasi. Isklu~ok e
zabeleàn samo kaj pastrmkite na vozrast od 4-5 godini (lindan - 6,7 mg·kg-1 sveà teìna, DDT - 3 mg·kg-1).
Najvisoki koli~ini na DDT zabeleàni se kaj belvicata (7 mg·kg-1), potoa kaj pastrmkata (3mg·kg-1), a najniski kaj mrenata (0,4 mg·kg-1) i dujakot (0.2 mg·kg-1).
Roganovi}-Zafirova i sor. (2002) gi sledat ksenoestrogenite efekti na ribni populacii vo Prespanskoto
Ezero. Preku analiza na koncentracijata na vitelogenin vo krvnata plazma na ribite, avtorite dobivaat
jasni indikacii za endokrina disrupcija, koja indirektno e vrzana so upotreba na pesticidi vo jabolkovite
nasadi od prespanskiot region.
Nema podatoci za visoki koncentracii na POPs hemikaliite od Aneks C vo kriti~nite è{ki to~ki. Skoro
nikavi podatoci nema za koncentraciite na ovie i drugi POPs supstancii. Nedostasuva i sledewe na
izloènosta na populacijata preku primeroci na maj~ino mleko ili primeroci od potko`no masno tkivo.
Me|utoa, nekolku istraùvawa bea napraveni vo Institutot za patologija pri Medicinskiot fakultet, na
primeroci od tkiva na fetusi i placenti. Tie bi moèle da bidat relevantni i korisni za ponatamo{ni
ispituvawa koi }e se odnesuvaat na POPs. Nekoi od rezultatite vodat kon pretpostavkata deka mnogu mal102
Nacionalen implementacionen plan za POPs > MONITORING
formacii zabeleàni vo regionot na grad Skopje moè da se povrzat so mo`nata kontaminacija na ìvotnata sredina so PCB ili nekoi drugi POPs hemikalii. Vo poslednite 15 godini (1988-2002), postoe{e signifikanten porast na vrodenite malformacii (vo srednite ‘90ti godini) so trend na malo opa|awe vo
poslednite pet godini. Ova bi trebalo da bide indikacija za dopolnitelni istraùvawa so cel da se odredi dali ovaa pojava e vo nekakva korelacija so POPs problematikata.
Potencijalni rizi~ni grupi
Vo tekot na inicijalnite istraùvawa za POPs hemikaliite, rabotnite grupi identifikuvaa nekolku potencijalni rizi~ni grupi:
• rabotnici koi u~estvuvaat vo razli~ni rabotni procesi so transformatorite, kondenzatorite i
skladirawe vo fabrikite kade {to se koristat ovie uredi. Ovie operacii se mnogu va`ni vo rudnicite, èlezni~kite prugi, kaj koi uredite koi sodràt PCB redovno se upotrebuvaat.
• rabotnici koi manipuliraat so hidrauli~ni uredi koi sodràt PCB.
• rabotnici koi odrùvaat i popravaat elektri~nite uredi, rabotat vo fabriki za obrabotka na metali
kade se vr{at popravki i demontrirawe na elektri~nite uredi koi najverojatno sodràt PCB.
• |ubri{tata kade e odloèn otpad koj sodrì PCB, posebno strugotini od pati{ta boeni so boi koi
sodràt PCB, izolacioni materijali od transformatori, isprazneti i nesoodvetno zape~ateni kondenzatori, zastareni zalihi na pesticidi i drugo.
• rabotnici koi rabotat na mesta kade iskoristenite masla (motorni, transformatorski i hidrauli~ni)
se sogoruvaat zaradi zatopluvawe. Vo ovie lokacii spa|aat srednite pretprijatija, mali hemiski
proizvodni pretprijatija kade e potrebna dopolnitelna energija za proizvodstvoto.
• operatori vo oblastite za sobirawe na upotrebenite masla vo benzinskite pumpi, vo operaciite za
upravuvawe so maslata kaj pogolemite korporacii, kade postoi realna mo`nost za kontaminacija so
PCB od transformatorite, hidrauli~nite masla, fluidite za prenos na toplina itn.
• rabotnici vo biv{ite zemjodelskite kombinati i pretprijatija, kade {to moè da se skladirani ostanatite zalihi od boi koi sodràt PCB, delovi i sli~no.
So ponatamo{nata detalna inventarizacija na kontaminiranite lokacii, potencijalnite rizi~ni grupi }e
bidat povtorno obraboteni i }e se identifikuvaat mo`nite brojki na zasegnatata populacija.
103
2.3.8. Stepen na informiranost, javna svest i obuka pome|u celnite grupi; postoe~ki sistemi
za dostavuvawe na takvi informacii do razli~nite grupi; mehanizam za razmena na informacii so drugite zemji ~lenki na Konvencijata
Soglasno odredbite na Arhuskata i Stokholmskata Konvencija, Kancelarijata za POPs podgotvi strategija, kako del od Nacionalniot implementacionen plan, za podigawe na javnata svest. Taa se odnesuva na
celnite grupi identifikuvani vo dvete konvencii.
Strategijata predviduva dve nasoki na deluvawe: zapoznavawe na {irokata javnost i zasegnatite profesionalni rabotnici (rabotnici vo upravata i direktno izloèni rabotnici)
Programite treba da bidat prilagodeni na stepenot na recipientite, {to zna~i deka treba da bidat lesno
razbirlivi, lesno da se sovladuva sodrìnata na informaciite i razli~na za razli~ni celni grupi.
Pregled na politikata na informirawe na javnosta so problemite na ìvotnata sredina
So ratifikacijata na Arhuskata konvencija Republika Makedonija e obvrzana da ovozmoì direkten pristap
na javnosta do informaciite, u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki, kako i implementacija na pravnite aspekti vo za{titata na ìvotnata sredina. Ovie obvrski se reflektiraat vo Zakonot za ìvotna sredina i Zakonot za za{tita na prirodata. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe formira{e Informativen centar zaradi podobra komunikacija so javnosta i involviranite ~initeli.
Kancelarijata za perzistentni organski zagaduva~i ima mandat da raboti na podigawe na javnata svest vo
oblasta na POPs hemikaliite. Osnova na nacionalnata akcija za zapoznavawe na {irokata javnost i nivno
direktno involvirawe vo procesot na odlu~uvawe e izrabotka na strategija za podigawe na javnata svest
kako vaèn del od od Nacionalniot implementacionen plan.
Strategijata predviduva dve nasoki na deluvawe: zapoznavawe na {irokata javnost i zasegnatite profesionalni rabotnici (rabotnici vo upravata i direktno izloèni rabotnici)
Sega{ni instrumenti i mehanizmi za informirawe na javnosta
Ministerstvoto za ìvotnata sredina i prostorno planirawe, preku Kancelarijata za komunikacija so javnost i proektnite edinici organizira razli~ni kampawi i nastani (povrzani so me|unarodnite denovi za
za{tita na ìvotnata sredina, za{tita na planetata, za{tita na ozonskata obvivka i tn.) izdava bro{uri,
bilteni i tn.
Instrumenti i mehanizmi za informirawe na javnosta:
• specijalizirani i komercijalni spisanija koi gi obrabotuvaat problemite na ìvotnata sredina;
• tehni~ki i nau~ni magazini koi opfa}aat zna~aen del od tehni~ki orientiranata populacija;
104
• nedelni i dnevni izve{tai fokusirani na informacii koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina, kako
novi tehnologii za tretman na opasen otpad ili problemi zaradi zagrozuvawe na ekosistemite od
POPs, i tn.
Nacionalen implementacionen plan za POPs > PODIGAWE NA JAVNA SVEST
• televiziski publicitet - medium koj ima najgolemo vlijanie vrz populacijata.
Za TV programite se prepora~uvaat programite: op{ti informacii za POPs, Stokholmska konvencija i nejzina ratifikacija, otpad koj sodrì POPs, na primer koristeni i otpadni masla. Informacii za otpadot od
hemiskata industrija i doma}instvata i informacii za rizicite povrzani so PCDDs/Fs.
Vo isto vreme treba da se vklu~at i:
• vovedni programi so indikacija na po~etnata faza na propagandnata kampawa povrzana so implementacijata na Stokholmskata konvencija.
• kratki spotovi od tipot „Ekolo{ki minuti“ (pr. „[to se POPs“, „Kade da se odlaga opasniot otpad“, „[to
gra|anite moè da napravat“, „[to industrijata mora da napravi“, „[to mora Vladata da napravi“, „[to
moè da se deponira vo |ubri{tata“, itn.
• forumi i prezentacija na filmovi povrzani so POPs problematikata (organohlorirani pestici, PCB,
otpad koj sodrì POPs, nivno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, produkti na procesite kade se koristi
hlor, poddr{ka na podgotvenata legislativa).
Televiziskiot vo sporedba so drugite mediumi, e zna~itelno poskap. Zaradi faktot deka podgotovkata na TV
emisii so takva tematika bara specifi~ni poznavawa i stru~nost, poèlno e da se angaìra nekoja kompanija koja }e raboti na podgotovka na emisiite. Isto taka potrebno e taa da e kompetentna vo ocena na efektot od dadenite programi. Kompetentnata kompanija bi se izbrala preku javen tender. Eden od klu~nite
aspekti na informativnata kampawa e da obezbedi to~ni informacii koi }e bide lesno razbirliv i sovladliv od strana na gleda~ite i slu{atelite. Sodrìnata na ovie programi }e bide podotvena od profesionalci koi }e koristat soodvetna literatura koja se koristi na univerzitetite. Ovie programi za POPs
}e se napravat da bidat dostapni i na internet. Mnogu vredni informacii moè da se dobijat i od soodvetnite institucii vo razvienite zemji koi se zanimavaat so za{titata na ìvotna sredina.
Programite treba da gi opfatat slednite grupi:
a) Mladata populacija vklu~uvaj}i gi i u~enicite i studentite.
b) Rabotnici vo pogonite kade se koristat PCB.
v) Rabotnici koi rabotat i se vo kontakt so skladi{ta na organohlorirani pesticidi.
g) Rakovoditeli vo industrijata, kompaniite za transport, specijalisti vo oddelenijata za za{tita na
ìvotnata sredina koi moàt da vlijaat na sproveduvaweto na regulativata povrzana so upravuvaweto so PCB vo dadenite oblasti.
e) Javnosta generalno, vklu~uvaj}i gi rabotnicite vo oddelnite regioni i lokalnata samouprava. Za gore
navedenite aktivnosti potrebno e da se obezbedat diferencirani metodi za plasirawe na informaciite i propaganda so metodi koi korespondiraat so problematikata.
105
Programi za javno informirawe za emisiite na hemiski zagaduva~i
Pravilnik za etiketirawe na otrovite za lokalniot pazar gi propi{uva znacite koi treba da se koristat za
odredeni hemikalii, kako na primer znacite za opasnost (koi se sostojat od simboli za opasnost) i simboli
od bukvi. Pravilnikot ukaùva na toa {to treba da bide napi{ano na etiketata, kako R (rizik) i sl. POPs
hemikaliite ne se vklu~eni vo ovoj pravilnik.
Relevantni studii za involviranosta na javnosta
Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, Vladata na Rapublika Makedonija gi odreduva kapacitetite koi se
obvrzani da gi sledat procedurite za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Informaciite za studija
za podgotovka na ocenka za vlijanieto vrz ìvotnata sredina (soglasno ~len 89 od noviot Zakon za ìvotna sredina) }e bidat objaveni vo dva nacionalni dnevni vesnici, lokalno radio i TV stanici so {to }e bidat
dostapni do javnosta. Potoa site involvirani ~initeli (pretstavnici na nevladini organizacii, investitori, avtori na studijata, odgovorni vladini institucii i tn.) }e bidat pokaneti na forumot na koj }e se prezentira studijata. Vo forumot }e bide vklu~ena javnosta vo procesot na odlu~uvawe so slu{awe (1) i glasawe (2).
Ocena na postoe~kata javna informiranost i nivoto na javnata svest
Od etabliraweto na Kancelarijata za POPs slednite aktivnosti se prevzemeni vo nasoka na podigawe na
javnata svest: Od septemvri, 2002 godina, Kancelarijata za POPs ima svoja internet strana
(http://www.pops.org.mk), koja gi sodrì osnovnite informacii za POPs hemikaliite, nastanite organizirani
od Kancelarijata, kompletniot tekst na Stokholmskata konvencija za POPs, dokumentarni filmovi (na
angliski i makedonski jazik), koi gi pretstavuvaat POPs kako krajna opasnost, ~ie ime e „Ve~na opasnost „ i
drugi korisni materijali. POPs temata e kompleksna i te{ka za objasnuvawe na javnosta. Zatoa, be{e kreiran crtan junak nare~en „Popsi“so cel da se pribliì do pomladata populacija. Potoa, vo nekolku osnovni
u~ili{ta zaedno so prikladna prezentacija za POPs hemikaliite, bea razdeleni posteri. ^lenovite na
Kancelarijata za POPs u~estvuvaa podgotovka na edukativna programa na Nacionalnata televizija koja be{e
nameneta za decata od osnovnite u~ili{ta. Me|utoa posle preliminarnata anketa (izvedena po telefon od
strana na Kancelarijata za POPs) od sto intervjuirani gra|ani samo dvajca dadoa to~ni informacii za POPs
hemikaliite.
Preporaki za zajaknuvawe na poddr{kata za implementacijata na Nacionalniot implementacionen plan
106
Vo tekot na rabotilnicata za izrabotka na strategija za podigawe na javnata svest, organizirana od
Kancelarijata za POPs, pokanetite pretstavnici od mediumite i ~initelite bea podeleni vo rabotni grupi
da go elaboriraat pristapot kon {irokata populacija i pristapot kon profesionalno izloènite rabotnici. Eden od zaklu~ocite be{e deka mediumite treba da bidat pokaneti na kratka trening sesija na koja bi
im se dalo generalno objasnuvawe za problemot so POPs . Ovoj predlog be{e odobren od Nadzorniot komitet.
Nacionalen implementacionen plan za POPs > NEVLADINI ÎNITELI
2.3.9 Relevantni aktivnosti na nevladinite ~initeli
Nevladinite organizacii se dobro informirani za POPs problemot.
Nacionalniot implementacionen plan predviduva nivno pogolemo involvirawe vo idnite aktivnosti na
poleto na podigawe na javnata svest.
Nevladinite organizacii se fokusirani na aktivnostite za za{tita na ìvotnata sredina kako lobirawe,
organizirawe na javni kampawi, debati za konkretni temi koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina i razgovori so eksperti na tie temi. Tie se vklu~uvaat vo organizirawe na simpoziumi, javni sobiri za lokalni
problemi, direktni akcii, protesti, objavuvawe letoci, bro{uri, posteri, bilteni, obuki, rabotilnici, predavawa vo osnovnite i sredni u~ili{ta i sl.
Na listata na registrirani nevladini organizacii za za{tita na ìvotna sredina se nao|aat 16 nevladini,
neprofitni i apoliti~ni organizacii. Edna od najgolemite i najaktivni organizacii e Dvièweto na ekologistite na Makedonija -DEM. Toa e nacionalna asocijacija koja opfa}a 26 lokalni nevladini organizacii i
institucii kako pridru`ni ~lenki. Formirana e vo 1990 po ukaànata potreba za koordinirawe na rabotata na postoe~kite lokalni grupi.
Tie se ~lenovi na „Prijateli na Zemjata (FoEI) - Me|unarodna unija za za{tita na prirodata. Postoi istotaka sorabotka i komunikacija so mnogu nevladini organizacii od sosednite zemji. Celta na DEM e da se podigne javnata svesta na poleto na za{tita na ìvotnata sredina, odr`liviot razvoj i za{tita na prirodata od
razoruvawe.
Komunikacijata pome|u Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i nevladinite organizacii se ostvaruva so vklu~uvawe na eden pretstavnik vo Nadzorniot komitet i
postojano involvirawe na rabotilnicite i sredbite.
Kancelarijata za POPs go poddrà DEM vo proektot za integriran pristap za podigawe na javnata svest na
poleto na POPs hemikaliite. Aktivnostite na nevladinite organizacii se identifikuvani i grupirani na
sledniot na~in:
1. Podgotovka na rabotilnica za obuka na ~lenovite na nevladinite organizacii za POPs;
2. Podgotovka na interaktivni predavawa i ve`bi za u~enicite za POPs;
3. Izrabotka, podgotovka, pe~atewe i distribucija na bro{uri za deca i vozrasni;
4. Izrabotka, podgotovka, pe~atewe i distribucija na letoci i posteri za POPs (dioksini i furani);
5. Organizirawe na tribini za farmeri, nevladini organizacii i institucii koi rabota na ova pole i
po{irokata javnost za podigawe na javnata svest okolu posledicite od POPs;
107
7. Podgotovka na kratki filmovi i multimedijalni CD-a so site informacii za izvorite i posledicite
od POPs vo Makedonija;
8. Organizirawe na Balkanski konferencii za nevladinite organizacii i institucii od balkanskite
zemji za sostojbite so POPs hemikaliite vo celiot region.
Imaj}i ja vo predvid {irokata mreà na ~initeli involvirani vo aktivnostite na nevladinite organizacii,
Kancelarijata za POPs ima namera da go angaìra nevladiniot sektor koj }e ja poddrì strategijata za podigawe na javnata svest. Preku sorabotka se predviduva site informacii koi se odnesuvaat na implementacija na Nacionalniot implementacionen plan i aktivnostite za redukcija i eliminacija na emisiite na POPs,
}e bidat diseminirani preku organizirawe rabotilnici, seminari, forumi, okrugli masi i sli~ni instrumenti za javna komunikacija.
2.3.10 Pregled na tehni~kata infrastruktura za procenka na POPs, merewa, analizi, alternativi i preventivni merki, upravuvawe, istraùvawa i razvoj - vrska so me|unarodnite programi i proekti.
Vo Makedonija, so isklu~ok na deponijata „Drisla“ i inceneratorot vo nejzinite ramki, ne postojat adekvatni objekti za upravuvawe so otpadot. Za àl, ovaa deponija ne gi presretnuva me|unarodnite standardi.
Detalen inventar na kontaminiranite lokacii }e izgradi solidna baza za definirawe na strategija za
remedijacija i mo`nosta za soodvetna procenka na postoe~kite kapaciteti.
Vo zemjata se implementira edinstveno monitoring na nekoi POPs-pesticidi i polihlorirani bifenili
(PCB), no toj ne e kompleten.
Nephodni se uspe{en monitoring na prisustvoto na POPs vo site mediumi, kompletno opremeni laboratorii i obu~en kadar.
Idnite aktivnosti na poleto na istraùvaweto }e bidat fokusirani na implementacija na ve}e testirani alternativi i dokaàni VAT i VER i nivno usvojuvawe vo makedonskite uslovi.
Objekti za upravuvawe so otpad
Vo Makedonija ne postoi organiziran sistem za sobirawe i deponirawe na otpadot. Duri i vo edinstvenata
moderna sanitarna deponija, „Drisla“ vo Skopje, ovoj problem ne e ureden. Inceneratorot za medicinski
otpad (donacija od Vladata na Velika Britanija) ima kapacitet od 200 kg/~as. Inceneratorot ra~no se polni,
108
Nacionalen implementacionen plan za POPs > TEHNI^KI MO@NOSTI
a spakuvani vre}i se polnat vo vremenski intervali od 15-20 minuti. Vratata na incineratorot ne smee da
se otvori otkako toj }e bide napolnet. Inceneratorot ne poseduva sistem za pro~istuvawe na gasovite, no e
izgraden vo soglasnost so BS3316 za emisija i standardi za rabota. Ra~noto polnewe na inceneratorot predizvikuva temperaturni oscilacii koi moè da dovedat do emisija na dioksini i furani. Pre~istuvaweto
na izleznite gasovi se izveduva so nivno dopolnitelno sogoruvawe vo sekundarna komora na temperatura od
850-9500C. Od gorenavedenoto, proizleguva zaklu~ok deka postoi mo`nost za osloboduvawe na dioksini,
furani i HCB.
Mo`nost za remedijacija na kontaminiranite lokacii
Generalno, ne postojat objekti za reciklirawe i prerabotka na golemi koli~ini na opasen otpad. Treba da
se istakne deka cementarata „Usje“ vo Skopje moè da poseduva potencijal za upravuvawe so opasniot otpad.
Detalen inventar na kontaminiranite lokacii }e izgradi solidna baza za definirawe na strategija za
remedijacija i mo`nosta za adekvatna procenka na postoe~kite kapaciteti.
Mo`nost za monitoring na ìvotnata sredina
Vo Republika Makedonija postoi nedostatok na adekvatno opremeni laboratorii, obu~en kadar, poradi {to
istraùvawata vo oblasta na POPs hemikaliite se vo po~etna faza. Finansiskite pote{kotii u{te pove}e
go obremenuvaat problemot.
Vo zemjata se implementira edinstveno monitoring na nekoi POPs pesticidi i polihloriranibifenili
(PCB), no toj ne e kompleten. Za àl, dioksinite i furanite ne se vklu~eni vo ovoj monitoring poradi visokata cena na analizite.
Mo`nost za monitoring na zdravjeto na lu|eto
Pove}eto od laboratoriite vo Republika Makedonija ne se adekvatno opremeni za analizi na prisustvoto na
POPs vo hrana i voda za piewe, posebno vo delot na detektiraweto i analizata na nenamerno generiranite
POPs. Za da se sprovede uspe{en monitoring na prisustvoto na POPs vo razli~nite mediumi neophodno e
kompletno opremuvawe na laboratorii i obuka na kadarot. Vo odnos na pesticidite, vo zemjata postojat
nekolku laboratorii koi se delumno opremeni, no vo sekoj slu~aj postoi potreba od doponitelna oprema i
obuka na kadarot.
Anketata koja ja sprovedoa ekspertski timovi pokaà deka devet institucii se vo mo`nost da analiziraat
pesticidi. Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i Veterinarniot institut vr{at analizi na nekoi
organohlorirani pesticidi (HCH, DDT, aldrin, dieldrin, hlordan, heptahlor, heptahlorepoksid, metoksihlor) vo hrana, glavno vo uvezeni proizvodi (90% od primerocite). Republi~kiot zavod poseduva podatoci i
podgotvuva godi{ni izve{tai. Postoe~kata oprema i ekspertiza e navedena vo slednata tabela.
109
Tabela 2.47: Opremeni laboratorii za analizi na POPs
Institucii opremeni
da analiziraat pesticidi
Republi~kiot zavod za
zdravstvena za{tita
Veterinaren institut, Skopje
Oprema
HCH, DDT, aldrin, dieldrin,
hlordan
Gasna hromatografija HPLC
HCH, aldrin, hlordan, heptahlor,
Gasna hromatografija so ECD i MS
heptahlorepoksid, metoksihlor
Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana
Site pesticidni formulacii
HPLC
Zemjodelski institut, Skopje
Site pesticidni formulacii
Hidrobiolo{ki institut, Ohrid
HCH, DDT, aldrin, dieldrin,
endrin, hlordan
Medicinski fakultet, Institut
za sudska medicina
Ne e precizno navedeno
Ne
Gasna hromatografija
Tehnolo{ko-metalur{ki
fakultet
Prirodno-matemati~ki fakultet,
Institut za hemija
HPLC
Institucii opremeni da
analiziraat PCB
PCB
Oprema
Veterinaren institut-Skopje
Da
Prirodno-matemati~ki fakultet,
Institut za hemija
Da
Ministerstvo za vnatre{ni
raboti-laboratorija
110
POPs pesticidi
Nacionalen implementacionen plan za POPs > TEHNI^KI MO@NOSTI
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita redovno gi analizira reziduite na pesticidi vo voda za piewe
od javnata vodovodna mreà (soglasno so pravnata obrska na javnite pretprijatija). Veterinarniot institut
od Skopje izveduva analizi na rezidui od PCB vo hrana.
Istraùvawa i razvoj
Zaradi kompleten pregled na zagaduvaweto na ìvotnata sredina i vlijanieto na POPs neophodno e sledewe
na sodrìnata na ovie supstancii vo hrana, razli~ni proizvodi, kako i ~ove~ki tkiva i organi. Za da se
realizira kontinuiran monitoring na POPs vo Republika Makedonija neophodno e vospostavuvawe na monitoring sistem za ovie supstancii. Postoe~kite istraùva~ki institucii vo na{ata zemja ne ja poseduvaat
potrebnata oprema ili kapacitet da rabotat na implementacija na ve}e testirani alternativi i dokaànite
VAT i VER i nivnoto vklu~uvawe vo makedonskite proizvodni uslovi. Vo tekot na spomenatata anketa
ekspertskite timovi ne moèa da identifikuvaat adekvatni institucii koi se zanimavaat so ovoj tip na
istraùvawa i razvoj.
Kapacitet za upravuvawe so informaciite
Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe inicira{e i razvi
banka na podatoci za kondenzatori i transformatori. Vo tekot na realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan i izrabotkata na detalni inventari ovaa banka na podatoci }e bide povrzana so
Kancelarijata za komunikacija so javnosta pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe,
so {to }e stane dostapna za javnosta i me|unarodnite ~initeli.
111
111
2.3.11. Identifikacija na afektirana populacijata ili ìvotnata sredina od POPs, ocenet
rizik po javnoto zdravje i kvalitetot na ìvotnata sredina i socijalni implikacii vrz profesionalcite i lokalnata zaednica
Soglasno podatocite dobieni so preliminarnata inventarizacija, usvojuvaweto na Stokholmskata konvencija nema da ima zna~itelni socijalni implikacii.
Identifikacija na afektirana populacijata i ìvotna sredina od POPs, ocenet rizik po zdravjeto
na naselenieto i kvalitetot na ìvotnata sredina
Nedostatocite vo procenkata na vlijanieto na populacijata i vo ocenuvaweto na rizikot po zdravjeto na
naselenieto i kvalitetot na ìvotnata sredina se dadeni vo glavata 2.3.7.
Socijalni implikacii vrz profesionalcite i lokalnata zaednica
So ogled na faktot deka pesticidite (Aneks A Hemikalii) se zabraneti od pred 20 godini, socijalnite
implikacii vrz populacijata koja gi koristi ovie hemikalii ne se o~ekuva da bidat golemi. Zemjodelcite
ve}e ja praktikuvaat integralnata za{tita i koristat pesticidi so tesen spektar. Sepak, treba da se
predvidi dopolnitelna obuka za da se izbegne mo`nosta od povtorna upotreba na organohloriranite
pesticidi.
Vo Republika Makedonija nikoga{ ne bile proizveduvani PCB (Hemikalii od Aneks B). No, golem e brojot na
profesionalci vo sektorot za distribucija, transmisija na elektri~na energija, odrùvawe na transformatori i druga elektri~na i grade`na oprema koi doa|aat vo kontakt so PCB maslata. Demontiraweto, zamenata i ~isteweto na kontaminiranata oprema bi rezultiralo so zgolemuvawe na cenite na proizvodstvoto,
indirektno predizvikuvaj}i socijalni implikacii na populacijata, generalno.
Kvantitativnite parametri na hemikaliite od Aneks C (nenamerno proizvedeni) najte{ko se definiraat, pa
zatoa nivnito socijalni implikacii ne moè da se predvidat vo ovoj moment. Moè da se pretpostavi deka
voveduvaweto i implementacijata na BAT i BEP bi predizvikalo pogolemi tro{oci, no sepak balansot so
pridobivkite vo nasoka na za{tita na ìvotnata sredina se o~ekuva da bide pozitiven.
112
Nacionalen implementacionen plan za POPs > SISTEMI ZA PROCENKA NA NOVI HEMIKALII
2.3.12 Detali za relevantni sistemi za procenka i definirawe na listi na novi hemikalii
Postoe~kiot sistem za procenka i definirawe na lista na novi hemikalii gi ispolnuva obvrskite od
Stokholmskata konvencija za POPs.
Vo Republika Makedonija samo oficijalno registriranite hemikalii i/ili sredstva za za{tita na rastenijata moè da bidat uvezeni ili upotrebuvani. Supstanciite koi ve}e se klasificirani vo oficijalniot spisok na otrovi/sredstva za za{tita na rastenijata moè da bide staveni vo promet. Tie se klasificirani vo
spisokot objaven vo Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija.
Soglasno postoe~kata procedura registracijata na otrovite/sredstvata za za{tita na rastenijata se odviva
vo nekolku fazi. Odgovorno telo vo prvata faza na registracijata e Ministerstvoto za zdravstvo (Zakon za
promet na otrovi, „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija“ br. 13/91). Zakonot ja regulira klasifikacijata na supstanciite vrz osnova na nivnata toksi~nost. Nekoi sredstva za za{tita na rastenijata se klasificirani vo odredeni grupi na toksi~nost. Zakonot sodrì odredbi koi ja reguliraat klasifikacijata spored
toksi~nost i etiketiraweto.
Za da se determinira grupata na toksi~nost, proizvoditelot dostavuva aplikacija za toksikolo{ka procenka na aktivnata komponenta na hemikaliite/sredstvata za za{tita na rastenijata. Ovlasteni institucii za
toksikolo{ka procenka se Institut za predklini~ka i klini~ka farmakologija so toksikologija i Institut
za toksikolo{ka hemija.
Vrz baza na toksikolo{kata analiza proizvoditelot dostavuva aplikacija za klasifikacija na hemikalijata/sredstvoto za za{tita na rastenijata vo grupa na toksi~nost. Komisijata za otrovi (stru~waci vo oblasta
na farmacijata, medicinata, hemijata, zemjodelstvoto, biotehnologijata, veterinata se ~lenovi na
Komisijata), formirana od Ministerstvoto za zdravstvo, e odgovorna za potvrda i/ili klasifikacija na
hemikaliite/sredstvata za za{tita na rastenijata vo vistinskata grupa na toksi~nost. Soglasno pristignatoto mislewe dobieno od Komisijata za otrovi, Ministerstvoto za zdravstvo izdava Re{enie i go objavuva
vo Slu`ben Vesnik.
Vtorata faza (registracija i izdavawe na dozvola za promet ili primena) se implementira od odgovornite
ministerstva. Ako se raboti za sredstvo za za{tita na rastenijata procedurata e vo nadle`nost na
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Ovlasteni nacionalni laboratorii gi vr{at
analizite na sredstvata za za{tita na rastenijata (Zemjodelski institut, Fakultet za zemjodelski nauki i
hrana, Institut za ju`ni kulturi). Tie gi determiniraat fizi~kite, hemiskite i biolo{kite karakteristiki na sredstvata za za{tita na rastenijata, soglasno metodologiite usvoeni od me|unarodnite organizacii
113
(WHO, FAO, OECD, EPA, EEA, CIPAC, AOAC). Po dobivaweto na oficijalni rezultati od analizata, proizvoditelot dostavuva barawe do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Soglasno Pravilnikot za na~inot na izdavawe na dozvoli za pu{tawe vo promet na sredstva za za{tita na rastenijata,
baratelot ne moè da dobie dozvola ako maksimum dozvolenata koncentracija i karencata ne se odredeni
(oddelno za sekoe barawe i sekoj metod na aplikacija).
Komisijata za sredstva za za{tita na rastenijata, formirana od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo (pretstavnici od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
Zemjodelskiot institut, Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, [umarskiot fakultet se ~lenovi na
Komisijata za sredstva za za{tita na rastenijata) ja pregleduva dostavenata dokumentacija i ja zadolùva
Upravata za za{tita na rastenijata pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo da
izdade dozvola na baratelot. Ovaa dozvola mu ovozmoùva na baratelot da go prodava sredstvoto za
za{tita na rastenijata na pazarot. Listata na sredstva za za{tita na rastenijata se objavuva vo Slu`ben
Vesnik edna{ vo godinata. Dozvolata, vo zavisnost od toksi~nosta i efikasnosta na aktivnata komponenta,
se izdava sekoi pet do deset godini. Posle ovie rokovi treba da se aplicira odnovo i da se sledi istata
procedura.
Registracijata na sredstvata za za{tita na rastenijata e regulirana so Pravilnikot za na~inot na izdavawe na dozvoli za pu{tawe vo promet na sredstva za za{tita na rastenijata („Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 65/2001 i br. 99/2003)
Vo slu~aj na industriska hemikalija, osven ako ne e klasificirana kako toksi~na, baratelot, koj planira da
ja prodava na pazarot, treba da proveri dali istata e vklu~ena vo listata na dozvoleni sustancii. Ovaa
lista e objavena vo Slu`ben Vesnik i se dopolnuva/izmenuva po potreba.
Nitu edna od hemikaliite klasifirani so Stokholmskata konvencija za POPs ili EU Direktivata
79/117/EES ne e vklu~ena vo listata na sredstva za za{tita na rastenijata. Postoe~kite Zakon za proizvodstvo na otrovi, Zakon za promet na otrovi i Zakon za sredstva za za{tita na rastenijata i podzakonskite
akti kon spomenatite zakoni se harmonizirani so Stokholmskata konvencija i EU regulativata, posebno vo
delot za zabrana na proizvodstvoto, prometot, upotrebata i etiketirawe na pesticidite i industriskite
hemikalii.
Vo ramkite na proektot CARDS (NIPS-2004) planirana e podgotovka na nov Zakon za sredstvata za za{tita na
rastenijata (harmoniziran so EU Direktivata 91/414/ES). Ovoj Zakon }e gi obedini procedurite za klasifikacija, pakuvawe, etiketirawe na sredstvata za za{tita na rastenijata. Edno nacionalno telo }e ja koordinira procedurata i }e bide odgovorno za razmena na informacii (soglasno ~len 9 od Stokholmskata konvencija).
114
Nacionalen implementacionen plan za POPs > SISTEMI ZA PROCENKA NA NOVI HEMIKALII
2.3.13 Detali za relevantni sistemi za procenka i regulirawe na hemikalii koi ve}e se
plasiraat na pazarot
Postoe~kiot sistem za procenka na hemikaliite, koi ve}e se plasiraat na pazarot e usoglasen so odredbite na Stokholmskata konvencija za POPs.
Pravnata i operativnata ramka za procenka na hemikaliite/sredstvata za za{tita na rastenija koi ve}e se
plasiraat na pazarot e elaborirana vo prethodnata glava 2.3.12.
Moè nakratko da se zaklu~i deka dozvolite za proda`ba na sredstvata za za{tita na rastenija na pazarot
se izdavaat so va`nost od pet do deset godini. Posle istekuvaweto na ovoj period, baratelot treba da ja
povtori istata procedura. Industriskite hemikalii, koi moè da se plasiraat na pazarot, se publikuvaat
vo Slu`ben Vesnik. Proizvoditelot ili uvoznikot dolèn e da gi sledi promenite vo spisokot. Ako odredeni hemikalii se povle~eni od spisokot, proizvoditelot/uvoznikot treba da ja stopira proda`bata na onie
proizvodi koi ja/gi sodràt ovaa/ovie hemikalija/i.
Pokonkretni informacii moè da se najdat vo prethodnata glava (2.3.12).
115
3. STRATEGIJA I AKCIONI PLANOVI
3.1. POLITI^KA ODLUKA
(vo nacrt)
Sogleduvaj}i deka perzistentnite organski zagaduva~i poseduvaat toksi~ni osobini, otporni se na degradacija, se bioakumuliraat i se transportiraat preku vozduh, voda i migratorni vidovi,
Svesni za posledicite po zdravjeto na lu|eto, koi rezultiraat od lokalnata izloènost na perzistentnite
organski zagaduva~i, posebno vlijanijata vrz ènite, a preku niv i na idnite generacii,
Sogleduvaj}i ja neophodnosta od razvoj i upotreba na ekolo{ki prifatlivi alternativni proizvodni procesi i hemikalii,
Determinirani za za{tita na zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina od {tetnoto vlijanie na perzistentnite organski zagaduva~i,
Vladata na Republika Makedonija ja usvojuva slednata:
ODLUKA
Vladata na Republika Makedonija go pregleda Nacionalniot implementacionen plan za redukcija i/ili eliminacija na perzistentnite organski zagaduva~i dostaven od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija i go usvoi zaedno so Odluka Ministerstvoto za ìvotna sredina i
prostorno planirawe da prevzeme adekvatni aktivnosti zaradi ispolnuvawe na obvrskite vklu~eni vo
akcionite planovi na Nacionalniot implementacionen plan za redukcija i/ili eliminacija na perzistentnite organski zagaduva~i i presretnuvawe na obvrskite kon Stokholmskata konvencija vo isto vreme:
• Da gi zajakne institucionalnite kapaciteti zaradi
obezbeduvawe adekvatno upravuvawe so perzistentnite organski zagaduva~i.
• Da go podobri sistemot za monitoring na prisustvoto, osloboduvawata
i prometot so perzistentnite organski zagaduva~i.
• Da kreira detalna pravna ramka.
• Da ja implementira strategijata za podigawe na javnata svest.
Vo ime na Vladata na Republika Makedonija,
PREMIER
116
Nacionalen implementacionen plan za POPs > STRATEGIJA I PLANOVI
3.2 IMPLEMENTACIONA STRATEGIJA
3.2.1 Pregled
Republika Makedonija ja ratifikuva{e Stokholmskata konvencija za POPs vo mart, 2004 godina i se obvrza
da ispolni gi odredbite koi gi sodrì dokumentot.
Nacionalniot implementacionen plan sodrì 14 razli~ni akcioni planovi, poradi {to e neophodno da se
vospostavi telo koe }e ja koordinira nivnata implementacija.
Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e planirano da ja
koordinira realizacijata na akcionite planovi.
Od druga strana, sekoj akcionen plan }e bide sproveduvan od nominiran rakovoditel na proektot ili od
adekvatna institucija. Tehni~ki komiteti }e ja kontroliraat implementacijata na konkretnite aktivnosti
od sekoj akcionen plan.
3.2.2 Politika na koja se zasnova Nacionalniot implementacionen plan i celi koi }e bidat
ispoleneti so negovata implementacija
Soglasno ~len 7 od Stokholmskata konvencija za POPs, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Kancelarija za POPs, izraboti Nacionalen implementacionen plan za redukcija i/ili eliminacija
na POPs.
Glavni celi na Nacionalniot implementacionen plan se za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na
lu|eto od {tetnoto vlijanie na POPs. Vo isto vreme, aktivnostite vo Nacionalniot implementacionen
plan se naso~eni kon unapreduvawe na upravuvaweto so POPs i hemikaliite voop{to na nacionalno nivo.
Realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan e mo`nost integrirano da se pristapi vo re{avaweto na problemite povrzani so upravuvaweto so POPs. Pokraj toa, sproveduvaweto na akcionite planovi, koi
se zanimavaat so razli~ni aspekti na POPs problematikata, }e ovozmoì ispolnuvawe na obvrskite kon
Mandatot na Nacionalniot implementacionen plan }e bide identifikuvan vo Odlukata na Vladata na
Republika Makedonija za negova implementacija.
Kancelarijata za POPs }e ima uloga na koordinator na aktivnostite povrzani so relizacijata na
Nacionalniot implementacionen plan. Strategijata }e bide sprovedena preku razli~ni akcioni planovi.
Zatoa, potreben e koordinativniot mehanizam zaradi harmonizirawe na izvr{uvaweto na oddelnite aktivnosti. Ovoj integriran pristap e elaboriran vo slednata glava.
117
3.2.3 Implementacioni principi
Implementacionata strategija se zasnova na slednite principi:
• Usoglasenost so Direktivite na EU;
• Vklu~uvawe na javnosta i zasegnatite ~initeli;
• Transparentnost vo pristapot i razmenata na informaciite, posebno vo delot na monitoringot i izvestuvaweto za implementiranite aktivnosti;
• Prifa}awe na principot „zagaduva~ot pla}a“;
• Integracija vo generalnata politika za upravuvawe so ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj;
• Prifa}awe i upotreba na tehnologii i primena na me|unarodni standardi;
• Kontinuirano sproveduvawe na akcija za podigawe na javnata svest i edukacija vo tekot na realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan;
• Konzistenten i odgovoren pristap vo realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan;
• Usvojuvawe na odredeni pravila i vodi~i.
3.2.4 Prioriteti i uslovenost
Identifikuvani prioriteti vo tekot na izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan
Vo tekot na podgotovkata na Nacionalniot implementacionen plan, vedna{ po finalizacijata na preliminarnite inventari, be{e organizirana rabotilnica za definirawe na nacionalni prioriteti. Celta na ovaa
rabotilnica be{e da se identifikuvaat prioritetite na Republika Makedonija vo upravuvaweto so POPs.
Site involvirani ~initeli u~estvuvaa na rabotilnicata:
1. Aco Janevski - Ministerstvo za trud i socijalna politika
2. Stanislava Lazarevska - Fakultet za zemjodelski nauki i hrana
3. Liljana Spasevska - Medicinski fakultet, Institut za patologija
4. Jovan Mickovski - Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet
5. Julijana Cvetkovi} - Zemjodelski institut
6. Traj~e Stafilov - Prirodno-matemati~ki fakultet, Institut za hemija
7. Nikola Stojanovski - NEPA
8. Josif Blagoevski - Centar za ekotehnologii
9. Stevo \or~ev - ekspert za upravuvawe so otpad
118
Na rabotilnicata be{e odlu~eno slednite prioriteti da se zemat vo predvid pri izrabotkata i realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan da se zemat vo predvit slednite prioriteti:
1. Detalni inventari na POPs hemikaliite
2. Formirawe na Nacionalen POPs centar za koordinacija
3. Inventar na „è{ki to~ki“
4. Prevencija na nekontrolirano sogoruvawe na otpad
5. Upravuvawe so otpadot koj sodrì PCB i organohlorirani pesticidi
6. Podgotovka na nova i izmeni i dopolnuvawa na postoe~kata legislativa
7. Monitoring na POPs
8. Obezbeduvawe na neophodnata oprema za monitoring na POPs i obuka na kadarot
9. Podigawe na javnata svest i edukacija
10. Evaluacija na negativniot efekt vrz zdravjeto na lu|eto
11. Monitoring na bioakumulacijata na POPs vo ìvite organizmi
12. Merki za redukcija na emisiite na dioksini i furani
a. Stimulirawe na upotrebata na bezolovni goriva
b. Voveduvawe na principite na VAT (najdobri dostapni tehniki vo industrijata)
v. Bezbedno rakuvawe
13. Kontrola na PAHs (vo Makedonija se skladirani golemi koli~ini na tehni~ki otpad (NSN) i potrebno
e da se iznajde adekvatno re{enie na ovoj problem. Iako ne e klasificiran vo aneksite na
Stokholmskata konvencija, ovoj problem e identifikuvan me|u prioriteti, so cel da se najde solucija za ovoj otpad vo najkratok moèn rok).
Definiraweto na prioriteti zna~i deka vo akcionite planovi na Nacionalniot implementacionen plan na
ovie oblasti im e posveteno pogolemo vnimanie vo odnos na drugite temi. Ova zna~i deka onie akcioni
planovi koi se povrzani so gorespomenatite prioriteti se podetalno elaborirani otkolku onie koi se odnesuvaat na drugite oblasti od upravuvaweto so POPs.
Potrebni uslovi koi se odnesuvaat na implementacijata
Bidej}i Nacionalniot implementacionen plan e zamislen kako proekcija, postojat odredeni uslovi koi
treba da se ispolnat vo tekot na procesot na implementacijata. Pri izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan be{e zaklu~eno deka ovoj plan moè edinstveno da se realizira ako se zadovoleni slednite barawa:
119
• Vladina soglasnost vo obezbeduvawe na neophodni finansiski i ~ove~ki resursi, kako
i lokalna kontribucija,
• Soglasnost na ~initelite da participiraat vo procesot na implementacija,
• Obezbedena me|unarodna pomo{,
• Otsustvo na neo~ekuvani problemi,
• Kadarot koj raboti na implementacijata da gi ima potrebnite kvalifikacii.
Vladinata soglasnost ne zna~i samo ideolo{ka i finansiska poddr{ka, tuku i kreirawe na vremenska ramka
za anga`manot na licata koi }e u~estvuvaat vo proektot vo uloga na konsultanti ili ~lenovi na komiteti.
Ednakvo va`no e toa {to odgovornite avtoriteti treba da deluvaat navremeno. Ova }e rezultira so toa {to,
na primer, odredeni dokumenti ili akcii }e bidat pregledani ili donesena odluka vo definiranata vremenska ramka.
Republika Makedonija ne pobara izzemawa od Stokholmskata konvencija i ne planira da pobara vo idnina.
Spored toa, ovoj del nema da se razgleduva vo tekot na implementacijata na Nacionalniot implementacionen plan.
Rabotniot plan i Nacionalniot implementacionen plan }e se aùrira soglasno odredbite na Stokholmskata
konvencija. Bidej}i, soglasno ~len 7, seu{te ne se utvrdeni na~inot i vremenskite intervali na mehanizmot
za revizija na dokumentite, rabotniot plan ne moè da se smeta za finalen.
3.2.5 Klu~ni to~ki
Specifi~nite klu~ni to~ki se postaveni vo ramkite na sekoj akcionen plan i se odnesuvaat na progresot vo
realizacijata i redovnite finansiski izve{tai (tromese~ni, polugodi{ni i godi{ni).
Vo optimalni uslovi (institucionalni i finansiski) klu~ni to~ki vo implementacijata na Nacionalniot
implementacionen plan e 2010 godina za zamena na PCB i 2015 godina za remedijacija na kontaminiranite
è{ki to~ki vo zemjata.
120
3.2.6 Institucionalni/organizacioni aran`mani i rasporeduvawe na odgovornostite
Agencija za implementacija na Nacionalniot implementacionen plan }e bide Ministerstvoto za ìvotna
sredina i prostorno planirawe, kako najadekvatna institucija za realizacija na aktivnostite. Ova ministerstvo be{e odgovorno za izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan, {to u{te pove}e ja
dokaùva negovata relevantnost vo problematikata povrzana so POPs hemikaliite.
Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ja nominira{e Kancelarijata za POPs da gi
koordinira celokupnite aktivnosti vo tekot na implementacija na Nacionalniot implementacionen plan.
Kancelarijata za POPs ima{e uloga na izvr{no telo pri izrabotkata na Nacionalniot implementacionen
plan, kako baza za ponatamo{na realizacija na nacionalnite aktivnosti. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Kancelarijata za POPs }e gi usoglasat odgovornostite pri koordinacijata na
aktivnostite od Nacionalniot implementacionen plan. Kancelarijata za POPs }e vr{i aùrirawe na
Nacionalniot implementacionen plan na prethodno definirani vremenski intervali, so cel da bidat usoglaseni so odlukite doneseni na Konferenciite na zemjite-~lenki na Konvencijata.
Vo tekot na podgotovkata na Nacionalniot implementacionen plan be{e formiran Nadzoren komitet. Ovoj
Komitet }e prodolì da funkcionira vo istiot sostav i vo ovaa faza. So Komitetot pretsedava Ministerot
za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Slednite ministerstva imaat svoi pretstavnici vo Nadzorniot
komitet: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Ministerstvo za zdravstvo i
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Vo Komitetot se vklu~eni i pretstavnici od
privatniot sektor, nevladiniot sektor i Univerzitetot. Ulogata na Nadzorniot komitet e pregled, komentar i odobruvawe na rabotniot plan za koordinacija na aktivnostite. Site odluki koi }e bidat doneseni od
Komitetot, povrzani so individualnite odgovornosti, vremenskata ramka i buxet, }e bidat transparentni i
dostapni za zasegnatite strani.
Kancelarijata za POPs }e nominira Rakovoditel. Negovata/nejzinata nominacija }e bide odobrena od
Nadzorniot komitet i Kancelarijata za POPs. Rakovoditelot }e ima permanenten anga`man i }e komunicira so odgovornoto lice za Stokholmskata konvencija (focal point) vo Ministerstvoto za ìvotna sredina i
prostorno planirawe Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice koe }e ja ima vode~kata uloga vo realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan soglasno Rabotniot plan za koordinacija na aktivnostite
(ovoj Plan }e se finalizira vo fazata na inicirawe na implementacijata). Negovite/nejzinite osnovni
zada~i vklu~uvaat koordinirawe i monitoring na site aspekti na sproveduvaweto na Nacionalniot implementacionen plan, kako i finansiska kontrola na procesot. Kancelarijata za POPs, isto taka, }e sklu~uva
dogovori so nadvore{ni lica/institucii za raboti koi samata ne moè da gi obezbedi.
Kadarot na Kancelarijata za POPs, licata koi rabotea na podgotovkata na Nacionalniot implementacionen
plan, se iskusni i obu~eni za upravuvawe so POPs. Tie }e bidat permanentno angaìrani so celo rabotno
vreme vo Kancelarijata za POPs. Nivna zada~a }e bide da mu asistiraat na Rakovoditelot vo upravuvaweto
i koordinacijata na procesot.
Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogovor.
121
Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravnite
aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.)
Poradi sloènata koordinacija na procesot na implementacija, Rakovoditelot moè da nazna~i recenzent
zaradi pregled na odredeni aktivnosti. Toj/taa raboti vrz osnova na dogovor i }e go izvestuva Nadzorniot
komitet i Rakovoditelot.
Realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan }e se sproveduva vrz osnova na poddogovori, koi }e
se potpi{uvaat pome|u rakovoditelot i izvr{nata agencija za sekoj od akcionite planovi.
Zada~i na Kancelarijata za POPs }e bidat, me|u drugite, i:
• asistencija vo uspe{nata koordinacija na aktivnostite od Nacionalniot implementacionen plan;
• nazna~uvawe na Rakovoditel ~ija osnovna zada~a }e bide upravuvawe i koordinacija na aktivnostite
od Nacionalniot implementacionen plan i informirawe na Nadzorniot komitet.
Nadzorniot komitet treba:
• da odrùva redovni sostanoci;
• zaedno so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs da dogovara rabotni aran`mani i planovi za
implementacija;
• da ja nadgleduva rabotata na Kancelarijata za POPs pri koordinacijata na razli~nite akcioni planovi
od Nacionalniot implementacionen plan;
• da gi vodi rabotilnicite na involviranite ~initeli zaradi obezbeduvawe na konsenzus i poddr{ka na
realizacijata na celite od Nacionalniot implementacionen plan.
Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs }e:
• potpi{e dogovor so Kancelarijata za POPs soglasno rabotnite zada~i definirani vo delot za koordinacija na aktivnostite vo Nacionalniot implementacionen plan;
• sorabotuva so ~lenovite na Nadzorniot komitet vo kontrolata i koordinacijata na realizacijata na
Nacionalniot implementacionen plan;
• prevzema permanentna odgovornost za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i poddogovorite, buxetite, izvestuvaweto na Nadzorniot komitet i Kancelarijata za
POPs;
• izbere nacionalni eksperti koi se nephodni za sproveduvawe na raznite aktivnosti vo tekot na rabotata. Pri izborot }e gi po~ituva uslovite dogovoreni so Nadzorniot komitet potrebni za kvalitetna
implementacija;
122
• obezbedi logistika za sostanocite na Nadzorniot komitet i rabotilnicite za involviranite ~initeli;
• dostavuva redovni izve{tai za napredokot vo implementacijata i tro{ocite na buxetite do
Nadzorniot komitet i Kancelarijata za POPs.
Recenzentot }e:
• ja monitorira i nadgleduva implementacijata na odredeni akcioni planovi;
• raboti vo bliska sorabotka so Rakovoditelot na proektot i }e go izvestuva Nadzorniot komitet i
Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.
3.2.7 Pristap vo implementacijata i pregled na rabotniot plan
Pristap vo implementacijata
Pristapot vo implementacijata e detalno opi{an vo delot 3.2.6. Pregledot na rabotniot plan na koordinativniot mehanizam e isto taka detalno opi{an tabelarno. Toj gi vklu~uva aktivnostite za koordinacija na
razli~nite akcioni planovi i informira koga odredeni akcioni planovi treba da po~nat, koga treba da se
prevzeme odreden ~ekor, itn. Od nego moè da zaklu~i deka Nacionalniot implementacionen plan treba
periodi~no da se revidira na na~in koj }e bide definiran so odluka na Konferencijata na zemjite-~lenki.
Raboten plan na aktivnostite za koordinacija
Nadzorniot komitet (formiran vo tekot na podgotvitelnata faza) }e gi kontrolira tehni~kite i finansiskite aspekti na realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan. Ministerot za ìvotna sredina i
prostorno planirawe e pretsedatel na Komitetot. Zavisno od rasporedot na sostanocite, rakovoditelite na
proektite za implementacija na akcionite planovi moè da u~estvuvaat na sostanocite. ^lenovite }e gi
definiraat pravilata za rabota (glasawe, frekvencija na sostanocite, koj moè da organizira sostanok,
itn.). Nadzorniot komitet e teloto koe donesuva odluki.
Buxet
Buxetot gi vklu~uva samo tro{ocite za aktivnostite za koordinacija i za revizija na Nacionalniot implementacionen plan.
Finanski izvori za obezbeduvawe na sredstva se lokalna vladina kontribucija i multilateralni/bilateralni fondovi.
123
3.2.8 Mehanizam za kontrola na strategijata za implementacija
Monitoringot na strategijata za implementacija }e se sproveduva preku izrabotka na tehni~ki i finansiski
izve{tai od strana na Rakovoditelite na proektite za sekoj akcionen plan od strategijata. Rakovoditelite
na proektite }e gi dostavuvaat ovie izve{tai do Tehni~kite komiteti na sekoj akcionen plan. Ako postojat
zabele{ki od Tehni~kiot komitet, Rakovoditelot na proektot treba da prevzeme korektivni merki bazirani na komentarite i ocenkata napravena od Tehni~kiot komitet.
Tehni~ki i finansiski izve{tai }e se dostavuvaat i do Nadzorniot komitet. Ovie izve{tai }e se sostojat
od ocenka na implementacijata na strategijata, vklu~uvaj}i gi postignatite rezultati, buxetot, vremenskata
ramka za sekoj akcionen plan na strategijata. Na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e
bide odlu~eno zaedno so potpi{uvaweto na poddogovor pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na
proektot.
Recenzentot, vrz osnova na sklu~en dogovor, }e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo evaluacijata na ovie
izve{tai i napredokot na implementacijata. Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet, koj vsu{nost
e odgovoren za koordinacijata na realizacijata na poedine~nite akcionite planovi od Nacionalniot implementacionen plan.
Rakovoditelite na proektite }e vr{at korekcii vrz baza na komentarite koi }e gi dobijat od Kancelarijata
za POPs.
Specifi~nite indikatori za monitoring na sproveduvaweto i celnite datumi za nivno postignuvawe se
definirani vo sekoj od akcionite planovi na strategijata za implementacija.
124
3.3 AKTIVNOSTI, STRATEGII I AKCIONI PLANOVI
3.3.1 Aktivnost: Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pravnata ramka
3.3.1.1 Postoe~ka institucionalna, politi~ka i pravna ramka
Rezultatite od procenkata na sostojbata so POPs vo zemjata pokaàa deka ne postoi ovlastena vladina
institucija odgovorna za upravuvawe so POPs i hemikaliite voop{to, vo smisla na nivnoto vlijanie vrz
ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto. Nekolku ministerstva (Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za zdravstvo) se delumno vklu~eni vo kontrolata na potro{uva~kata, osloboduvawata, prometot i legislativata
povrzana so POPs.
Usvojuvaweto na legislativata, (pr. prometot, proda`bata i primenata na POPs pesticidite) e inicirano od
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; prometot i upotrebata na nekoi POPs hemikalii (aldrin, dieldrin, heksahlorbenzen, heptahlor, hlordan, toksafen, endrin i DDT) e kontrolirano so
Zakonot za promet na otrovi vo Ministerstvoto za zdravstvo. Uvozot na upotrebuvana oprema koja sodrì
PCB e kontroliran od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, itn.
Vo Republika Makedonija ne postoi telo (vladino ili nevladino) koe go koordinira upravuvaweto so POPs
i hemikaliite voop{to. Formiraweto na Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i
prostorno planirawe e prviot ~ekor kon vospostavuvawe na institucionalna ramka za kreirawe na baza za
upravuvawe so hemikaliite vo idnina.
Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe
u~estvuva vo implementacijata na legislativata povrzana so za{tita na ìvotnata sredina. Vo momentov toj
raspolaga so deset inspektori, {to ukaùva na potrebata od negovo zajaknuvawe so ~ove~ki kapaciteti.
Inspektorite se ovlasteni da zemaat primeroci i da vr{at kontrola na proizvodstvenite procesi zaradi
proverka na sproveduvaweto na adekvatni merki za za{tita na ìvotnata sredina.
Slednata tabela dava pregled na nedostatocite vo postoe~kata legislativa koi treba da se nadminat po
nejzinoto vleguvawe vo sila.
125
^len
Tabela 3.1.: Nedostatoci vo legislativata
Broj
2
15
a
Poddr{ka i izrabotka na me|unarodni programi
b
Zajaknuvawe na nacionalnite nau~ni i tehni~ki kapaciteti
v
Da se iniciraat istraùvawa i razvijat programi vo nasoka na namaluvawe na
efektite vrz reproduktivnoto zdravje
g
Dobienite rezultati da se aktueliziraat i bidat transparentni
d
Da se razvie sistem za ~uvawe i odrùvawe na dobienite informacii
1
2
Treba da se vklu~i vo legislativata
Efikasno izvestuvawe
a
Statisti~ki podatoci za proizvodstvoto, uvozot, izvozot
b
Lista na zemji koi izvezuvale i kade e izvezuvano (Aneks A, B)
3
Vremenskite intervali seu{te ne se definirani
a
Identifikacija, etiketirawe i prestanok na koristewe na oprema koja sodrì PCB do
2025 godina
i 10% PCB >5 l
ii 0,05% PCB >5 l
iii 0,005% PCB > 0,05 l
b
i koristewe edinstveno na neo{tetena oprema
ii da ne se koristi ovoj tip na oprema na mesta kade se prerabotuva i proizveduva hrana
iii da se spre~at prekinite vo elektri~noto napojuvawe i da se sproveduva redovna
inspekcija
Aneks A
Del II
126
Namaluvawe na rizikot pri izloènost na:
v
da se spre~i povtorna upotreba na PCB > 0,05 %
g
da se otstranat PCB do 2028 godina
d
da se identifikuva prisustvoto na otvoreni sistemi koi sodràt PCB
e
da se izgotvuva tekoven izve{taj za aktivnostite vo nasoka na eliminacija na PCB
sekoi pet godini
iii izvestuvawe na Sekretarijatot za intermedijarni koli~ini na zatvoreni sistemi na
ograni~eni lokacii (ako e primenlivo)
eliminacija na proizvodstvoto i upotrebata na DDT, osven ako ne e popolneta notifikacija
Aneks V
Del I
Aneks B 1
Del II
2
restrikcija na proizvodstvoto i upotrebata za kontrola na {irewe na bolesti
3
izvestuvawe na Sekretarijatot i SZO za upotrebata na DDT
4
5
izvestuvawe za upotrebenite koli~ini i uslovite na koristewe na DDT do
Sekretarijatot i SZO sekoi tri godini
a
ako se koristi DDT potrebno e da se izraboti akcionen plan
i
ii
da se ograni~i upotrebata na DDT samo za kontrola na {irewe na bolesti
implementacija na alternativi
ii zajaknuvawe na zdravstvenata za{tita za da se namalila mo`nosta za pojava na
i bolesti
b
da se promovira istraùvawe i razvoj na bezbedni alternativi na DDT
Celi
Osnovni celi na ovoj akcionen plan se slednite;
1. Da se harmonizira makedonskata legislativa vo soglasnost so principite na Stokholmskata konvencija do krajot na 2007 godina.
2. Da se aùrira nacionalnata institucionalna infrastruktura koja }e bide vo sostojba vo celost da gi
implementira odredbite na Stokholmskata konvencija:
a. Da se definiraat odgovorni tela/lica vo site ministerstva koi imaat dopirni to~ki so upravuvaweto so POPs do 2005 godina;
b. Da se etabliraat tela koi }e gi kontroliraat aktivnostite povrzani so POPs hemikaliite vo tekot
na nivnata sekojdnevna praksa do 2007 godina.
127
3.3.1.2 Strategija za implementacija na akcioniot plan i proces
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (odgovoren za realizacijata na proektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i do
Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rakovodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bide
finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i monitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na
tro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za
POPs.
Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogovor. Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).
Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na Nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidat
pretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na
Kancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se
ukaè potreba.
TK }e ja nadgleduva rabotata na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata na akcioniot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vremenska
ramka, buxet) }e bidat dostaveni do zasegnatite strani. Aktivnostite }e bidat implementirani so
potpi{uvawe na poddogovor. Dostavenite tenderi }e bidat pregleduvani i proceneti od strana na TK, soglasno lokalnite proceduri.
Tehni~kiot komitet }e:
• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot i bliska sorabotka so
Rakovoditelot na proektot;
• ja evaluira efikasnosta na upravuvaweto so proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite, buxetot i vremenskata ramka;
• obezbeduva tehni~ka poddr{ka na Rakovoditelot na proektot i rabotnite timovi;
• go odobruva rabotniot plan, zaedno so vremenskata ramka i buxetot za implementacijata na akcioniot
plan;
128
• organizira redovni sostanoci;
• gi usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot i
Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs;
• ja nadgleduva rabotata na lokalnite eksperti koi u~estvuvaat vo razni fazi od implementacijata na
akcionite planovi; }e gi prima i pregleduva nivnite izve{tai;
• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzus i
pridrùvawe kon celite na akcioniot plan.
Rakovoditelot na proektot }e:
• gi precizira so Kancelarijata za POPs uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;
• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na ovoj
akcionen plan;
• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;
• bide odgovoren za upravuvawe i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;
• angaìra lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo razni
fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;
• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so involviranite ~initeli;
• dostavuva redovni izve{tai do TK i Kancelarijata za POPs za napredokot na implementacijata i
tro{ocite na buxetot.
Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se bazira na slednite celi:
• Vospostavuvawe na sorabotka pome|u vladinite tela i institucii so jasno definirani odgovornosti i
obvrski vo implementacijata na Stokholmskata konvencija;
• Vospostavuvawe na nacionalna mreà za monitoring na implementacijata na Stokholmskata konvencija, so jasno definirani indikatori i metodologii na monitoring;
• Harmonizacija na makedonskata legislativa soglasno so principite na Stokholmskata konvencija.
3.3.1.3 Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti
Slednite merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti treba da se prevzemat:
• Vospostavuvawe i funkcionirawe na me|uministerska rabotna grupa koja }e raboti na problemite vo
Republika Makedonija povrzani so POPs;
129
• Nazna~uvawe na odgovorni oddelenija/lica vo sekoe vladino telo i institucija koja ima dopirni to~ki
so POPs problematikata;
• Zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti vo onie vladini institucii koi }e bidat identifikuvani od me|uministerskata rabotna grupa za POPs.
3.3.1.4 Inicijativi za izgotvuvawe na legislativa
Za izgotvuvawe na legislativa usoglasena so EU-standardite i Stokholskata konvencija }e bidat pokrenati
slednite inicijativi:
• Finalizirawe i usvojuvawe na zakonite koi se vo faza na podgotovka;
• Podgotovka i usvojuvawe na podzakonski akti za implementacija na predloènite zakoni;
• Podgotovka na ekonomski i komparativni ekonomski analizi za implementacijata na predloènata
legislativa.
3.3.1.5 Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata na
akcioniot plan
Celi
Akcionen plan - 3.3.1 Aktivnost: Merki za zajaknuvawe na institucionalnata i pravnata ramka
130
Vospostavuvawe
na sorabotka
pome|u vladinite
tela i institucii
so jasno definirani odgovornosti
i obvrski vo
implementacijata
na Stokholmskata
konvencija
Zajaknuvawe na
Harmonizacija na makedonskata legislativa soglasno so
institucionalnite principite na Stokholmskata konvencija
kapaciteti vo onie
vladini institucii
koi }e bidat identifikuvani od
me|uministerskata
rabotna grupa za
POPs
Nazna~uvawe na
odgovorni oddelenija/lica vo
sekoe vladino
telo i institucija koja ima
dopirni to~ki
so POPs problematikata
Procenka na
potrebite na
relevantnite
vladini tela
Zajaknuvawe
na institucionalnite
kapaciteti
na vladini
institucii
Finalizirawe i
usvojuvawe na
zakonite koi
se vo faza na
podgotovka
Podgotovka i
usvojuvawe na
podzakonski
akti za implementacija
na predloènite zakoni
Operativna
me|uministerska
rabotna grupa
Nazna~eni
odgovorni
oddelenija/lica
vo sekoe ministerstvo
Identifikuvani
vladini institucii kaj koi
treba da se
zajaknat kapacitetite, da se
procenat potrebite (~ove~ki
resursi,obuka,
infrastrukturna i tehni~ka
poddr{ka)
Vladini
Usvoeni
institucii
zakoni
koi se podgotveni da ja
implementiraat Stokholmskata
konvencija
Podgotveni
podzakoni
Rakovoditelot na
proektot i
involviranite
~initeli
Ministerstvata Me|uministerkoi imaat
ska rabotna
dopirni to~ki grupa za POPs
so POPs
Da bide odlu~eno od
Rakovoditelot na proektot i TK vo
tekot na
implementacijata
Ministerstva
ta koi imaat
dopirni
to~ki so
POPs
Ministerstva
ta koi imaat
dopirni
to~ki so
POPs
Vremenska
ramka
Vospostavuvawe i
funkcionirawe na
me|uministerska
rabotna grupa koja
}e raboti na problemite vo
Republika
Makedonija
povrzani so POPs
2005
2005
2005
2005
2006
2007
Buxet
Odgovorni
institucii
O~ekuvani rezultati
Aktivnosti
5.000,00 EUR
5.000,00 EUR
5.000,00 EUR
200.000,00
EUR
500.000,00
EUR
700.000,00
EUR
Detalen raboten plan e daden vo glava 3.5.
131
Dostavuvawe izve{tai do Tehni~kiot komitet
Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{tai
od strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu) }e gi
dostavuvaat ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na
nedostatocite soglasno preporakite na TK.
Dostavuvawe izve{tai do Nadzorniot komitet
Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovie
izve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,
buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bide
odlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.
Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran vrz osnova na dogovor)
}e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.
Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata na
site akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijata
za POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.
Tabelata gi dava detalite za sodrìnata na izve{taite za sekoj akcionen plan:
123
132
Vreme
Frekvencija
potrebno da
na monitoriAktivnosti
O~ekuvani rezultati
se postignat
rawe
rezultati
Vospostavuvawe i funk- Operativna me|uminister- Broj na ~lenovi na Juni, 2005 g.
Edna{ vo
cionirawe na me|uminis- ska rabotna grupa
rabotnata grupa
mesecot
terska rabotna grupa za
Definirani rabotimplementacija na
ni proceduri
Stokholmskata konvencija
Broj na realizivo Republika Makedonija
rani sostanoci
Indikatori
na uspeh
Nazna~uvawe na odgovorni oddelenija/lica vo
sekoe vladino telo i
institucija koja ima
dopirni to~ki so POPs
problematikata
Nazna~uvawe na odgovorni Broj na
lica vo sekoe involvirano nazna~enite odgoministerstvo i vospostavu- vorni lica
vawe vrska pome|u vladinite institucii
Procenka na potrebite na Identifikuvani vladini
relevantnite vladini
institucii koj koi treba da
tela
se zajaknat kapacitite, da
se procenat potrebite
(~ove~ki resursi, obuka,
infrastrukturna i
tehni~ka poddr{ka)
Juni, 2005 g.
Procenka na
Juni, 2005 g.
potrebite od
gradewe na
kapacitetite na
relevantnite vladini institucii
Edna{, koga
aktivnosta e
zavr{ena
Edna{ vo
mesecot
Gradewe na kapacitetite Vladini institucii koi se Nov kadar (broj na
vo identifikuvanite
potpolno podgotveni da gi novi vraboteni),
vladini institucii
implementiraat odredbite zavr{ena obuka
na Stokholmskata konvencija
Dekemvri,
2005 g.
Sekoi tri
meseci
Finalizirawe i usvojuva- Usvoeni zakoni
we na zakonite koi se vo
faza na podgotovka
Broj na zakoni koi
se podgotveni i
usvoeni
Dekemvri,
2006 g.
Sekoi tri
meseci
Podgotovka i usvojuvawe
na podzakonski akti za
poddr{ka na implementacijata na
predloènite zakoni
Broj na podgotveni Dekemvri,
i usvoeni podza2007 g.
konski akti
Sekoi tri
meseci
Podgotveni podzakonski
akti
133
3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawata od namernoto
proizvodstvo i upotreba
3.3.2.1 Sostojba vo Republika Makedonija
Moè da se zaklu~i deka nema nitu proizvodstvo nitu potro{uva~ka na POPs pesticidi vo Republika
Makedonija. Zakonot za otrovi go zabranuva uvozot, izvozot i upotrebata na aldrin, dieldrin, heksahlorbenzen, heptahlor i hlordan.
Toksafen, endrin i DDT se vneseni vo listata na otrovi so kontroliran promet i upotreba. Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vodi dosieja za nivniot promet i upotreba. Dosiejata
pokaùvaat deka pesticidite ne se uvezuvaat vo Republika Makedonija.
Dodeka uvozot na nekoi pesticidi e zabranet,nekoi se vneseni vo listata na otrovi (endrin, DDT i toksafen) i moè da se uvezat samo so specijalna dozvola izdadena od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Pri toa mora da se izvr{at specijalni analizi zaradi determinirawe na sostojbata
na uvezenite koli~ina vo vrska so POPs.
Upravuvaweto so zastarenite zalihi e delumno regulirano so ~len 38 od Zakonot za za{tita na rastenijata.
Vo nego ne e definira obvrska za dostavuvawe izve{tai za prisustvoto na rezidui (pakuvawa ili proizvodi so pominat rok). Vo zemjata postojat nekolku magacini kade gorespomenatite proizvodi se skladirani.
Edinstveno postoi legislativa koja go ureduva skladiraweto na reziduite od pesticidi. Ne postojat pravila za bezbedna neutralizacija. Ne postoi obvrska za izvestuvawe za potro{eni koli~ini. Ambalaàta vo
koja bile spakuvani pesticidite se me{a so komunalniot otpad.
Analizite za koli~inite na opasen otpad napraveni vo ramkite na proektot „Nacionalen sistem za upravuvawe so opasen otpad“ pokaùvaat deka postojat 20 toni na opasen zemjodelski otpad (potencijalno kontaminiran so rezidui od pesticidi) so 0,01% opasni komponenti.
Spored studijata „Analiza na upravuvaweto so opasen otpad vo Skopje“, podgotvena od Rudarski institut vo
Skopje, „neupotrebenite pesticidi“ se pome|u tipovite na otpad koi ne moè da se prifatat zaradi odlagawe vo deponijata „Drisla“ vo Skopje.
3.3.2.2 Celi i prioriteti na akcioniot plan
Strategijata na akcioniot plan e opi{ana vo prethodnata glava.
134
3.3.2.3 Predloèni operativni merki za redukcija na osloboduvawata od namernoto proizvodstvo
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i do Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }ego prevzeme celokupnoto rakovodstvo
vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i monitoring na
site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na tro{ocite.
Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.
Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogovor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).
Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidat
Kancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.
TK }e ja nadgleduva rabota na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata na akcioniot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vremenska
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot i vo bliska sorabotka so Rakovoditelot na proektot;
plan;
• gi usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot i Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs;
135
akcionen plan;
• bide odgovoren za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi
poddogovorot, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;
Za da se postignat celite, treba da se prevzemat slednite merki:
• Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki kaj postoe~kite instalacii;
• Formirawe na nacionalno telo za sproveduvawe na dolgoro~en permanenten monitoring i izvestuvawe
za osloboduvawata od namernoto proizvodstvo.
3.3.2.4 Implementacija na akcioniot plan
Celi
Aktivnosti
Akcionen plan - 3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawa od namernoto
proizvodstvo i upotreba
136
Formirawe na sistem za dolgoro~en permanenten
Vospostavuvawe na sistem za kontrola na
monitoring i izvestuvawe za osloboduvawata od
osloboduvawata od namernoto proizvodstvo
namernoto proizvodstvo
Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki
kaj postoe~kite instalacii
Formirawe na nacionalno telo za sproveduvawe
na dolgoro~en permanenten monitoring i izvestuvawe za osloboduvawata od namernoto
proizvodstvo
Izvori
VremenOdgovorna O~ekuvani
na finan- Buxet
ska ramka institucija rezultati
sirawe
Definirawe na tehni~ki i za{titni
merki - Redukcija ne emisiite
Formirawe na nacionalno telo za monitoring i izvestuvawe i negovo stavawe vo
funkcija
Ministerstvo za ìvotna sredina i
prostorno planirawe
Ministerstva koi imaat dopirni to~ki so
POPs
2005-2015
2006
100.000,00 EUR
50.000,00 EUR
Buxet na Republika Makedonija
Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto
na implementacijata na akcioniot plan
Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{tai od strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od
tabelata podolu) }e gi dostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme
aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite soglasno preporakite na TK.
Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo
ovie izve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi
rezultatite, buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat
izve{taite }e bide odlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i
Rakovoditelot na proektot. Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e
137
bide angaìran na baza na dogovor) }e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i
napredokot na implementacijata. Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata na site akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza
na komentarite od Kancelarijata za POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.
Aktivnosti
O~ekuvani rezultati
Indikatori na
uspeh
Vreme potrebno
da se postignat
rezultati
Frekvencija
na monitorirawe
Voveduvawe na
za{titni i tehni~ki merki vo
postoe~kite
instalacii
Definirawe na
za{titni i tehni~ki
merki - Redukcija na
emisiite
Emisii
2005-2015
Edna{ vo godinata
Formirawe na nacionalno telo za
sproveduvawe na
dolgoro~en permanenten monitoring
i izvestuvawe za
osloboduvawata
od namernoto
proizvodstvo
Operativno
nacionalno telo za
monitoring i izvestuvawe i negovo
stavawe vo funkcija
Izve{tai
izraboteni od
etabliranoto
telo
Dekemvri, 2006
Sekoi tri meseci
3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A POPs pesticidi (Aneks A, del I, hemikalii)
Devet od dvanaeset hemikalii na inicijalniot spisok na perzistentni organski zagaduva~i (POPs) se pesticidi. Hlordan i dieldrin, kako i lindan i endosulfan, se poznati kako hemikalii koi predizvikuvaat poremetuvawa na endokriniot sistem. [est od devette POPs pesticidi se predmet na Roterdamskata konvencija. Za prethodno dadena soglasnost vo proceduri za odredeni opasni hemikalii i pesticidi vo me|unarodniot promet. Tie se zabraneti kaj zemjite so najrazviena industrija, no i kaj mnogu zemji vo razvoj, vklu~uvaj}i
ja i Makedonija. Spored podatocite od kontrolata na dozvolenite pesticidi i evidencijata za prometot i
upotrebata na pesticidite, moè da se potvrdi deka POPs pesticidite nitu se uvezuvaa/izvezuvaat, nitu se
upotrebuvaat vo zemjodelskata ili veterinarnata praksa vo Republika Makedonija. Vo odnos na aplikacijata na organohloriranite pesticidi vo javnata higiena potrebno e da se izvr{at dopolnitelni analizi za
138 procenka na momentalnata sostojba.
Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se zasnova na slednite celi:
• Definirani inventari na POPs pesticidi;
• Elaboriran i implementiran plan za poddr{ka vo ovaa oblast;
• Ekolo{ki prifatliva destrukcija na POPs pesticidite vo Republika Makedonija.
3.3.3.3 Predloèni operativni merki za skladirawe, rakuvawe, redukcija i odlagawe na Aneks A
POPs pesticidite
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite
od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i do
Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bide
finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i monitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na tro{ocite.
Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.
Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz baza na dogovor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno
pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).
Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawe
na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot proektot, me|u ~lenovite }e bidat pretstavnici
od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs
moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaat
pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijata
na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot vo bliska sorabotka so Rakovoditelot na proektot;
139
• go odobruva rabotniot plan, zaedno so vremenskata ramka i buxetot za implementacijata na akcioniot plan;
• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;
akcionen plan;
poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;
• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na zastarenite
zalihi na pesticidi;
• Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na inspekciskite slu`bi zaradi
nadgleduvawe na POPs otpadot;
• Izrabotka na planovi za pozitivnite vlijanija vrz biznis sektorot i negovo aktivno vklu~uvawe vo
ovaa oblast;
• Poddr{ka na programite za aplikacija na tehnologiite koi ne predviduvaat sogoruvawe na POPs otpadot;
• Odlagawe na POPs pesticidite vo Makedonija so kontribucija na dràvata, a vo soglasno so principite na Stokholmskata konvencija;
• Vospostavuvawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na organohloriranite pesticidi.
Celi
Akcionen plan - 3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A
POPs pesticidi (Aneks A, del I, hemikalii)
140
Definirani inventari na
POPs pesticidi
Elaboriran i implementiran
plan za poddr{ka vo ovaa
oblast
Ekolo{ki prifatliva
destrukcija na POPs pesticidite vo Republika
Makedonija
Izvori na
finansirawe
Buxe
t
Vremenska
ramka
Odgovorni
institucii
O~ekuvani rezultati
Aktivnosti
Podgotovka i
usvojuvawe na
strategija za
izrabotka na
inventari,
sobirawe i
odlagawe na
zastarenite
zalihi na
pesticidi
Podgotovka i
vospostavuvawe na
mehanizmi za
kontrola i
sorabotka na
inspekciskite slu`bi
zaradi nadgleduvawe na
POPs otpadot
Izrabotka na
planovi za
pozitivnite
vlijanija vrz
biznis sektorot i negovo
aktivno
vklu~uvawe vo
ovaa oblast
Poddr{ka na
programite za
aplikacija na
tehnologii
koi ne
predviduvaat
sogoruvawe
na POPs
otpadot
Odlagawe na
POPs pesticidite vo Makedonija so
kontribucija na
dràvata, a vo
soglasno so
principite na
Vospostavuva
we na sistem
za kontrola
na ilegalniot
uvoz i primena na organohloriranite
pesticidi
Podgotvena i • Vospostaven
usvoena stra- kontrolen
tegija za
mehnizam
izrabotka na
• Izgradena
inventari
sorabotka
me|u inspekciskite
slu`bi
Podgotven,
prifaten i
implementiran
plan
Obezbedena
poddr{ka i
implementacija na
programata
Uni{teni
zalihi
Eliminiran
ilegalen uvoz
i primena na
organohloriranite
pesticidi
Kancelarija
za POPs
Ministerstva Kancelarija za
POPs
koi imaat
dopirni
to~ki so
POPs
Kancelarija
za POPs
Ministerstva
koi imaat
dopirni to~ki
so POPs
Inspekciski
slu`bi
2005
2006
2005 - 2010
2005 - 2010
2005 - 2010
2005 - 2015
10,000.00 EUR 5,000.00 EUR
10,000.00 EUR
20,000.00 EUR 2,000,000.00
EUR
Buxet na
Republika
Makedonija
• Buxet na
Stranski
Republika
donacii
Makedonija
• Privaten sektor
Buxet na
Republika
Makedonija
Rabotniot plan e daden vo glava 3.5.
• Zaemi
• Stranski
donacii
50,000.00 EUR
Stranski
donacii
141
Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata na akcioniot plan
dostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na
Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran na baza na dogovor) }e
i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.
Aktivnosti
142
O~ekuvani
rezultati
Indikatori na
uspeh
Vreme
potrebno da se
postignat
rezultati
Frekvencija
na monitorirawe
Podgotovka i usvojuvawe na
strategija za izrabotka na
inventari, sobirawe i odlagawe na zastarenite zalihi na
pesticidi
Podgotvena i
Predloèni
usvoena strate- akcii/sodrìna na
gija za izrabotka strategijata
na inventari
Juni, 2005
Sekoi tri
meseci
Podgotovka i vospostavuvawe
na mehanizmi za kontrola i
sorabotka na inspekciskite
slu`bi zaradi nadgleduvawe
na POPs otpadot
Vospostaven
Izgradena sorabotkontrolen meha- ka me|u inspekcinizam
skite slu`bi
Broj na slu~ai
na sorabotka
pome|u
inspekciskite
slu`bi
Juni, 2006
Izrabotka na planovi za pozi- Podgotven, pritivnite vlijanija vrz biznis
faten i implesektorot i negovo aktivno
mentiran plan
vklu~uvawe vo ovaa oblast
Broj na sostanoci so Broj na inicibiznis sektorot
jativi prevzemeni od biznis
sektorot
2005-2010
Poddr{ka na programite za
aplikacija na tehnologii koi
ne predviduvaat sogoruvawe
na POPs otpadot
Obezbedena
poddr{ka i
implementacija
na programite
Broj na prevzemeni
inicijativi
2005-2010
Edna{ vo
godinata
Odlagawe na POPs pesticidite vo Makedonija so kontribucija na dràvata, a vo
soglasno so principite na
Uni{teni zalihi Koli~ina na
2005-2010
odloèni pesticidi
Edna{ vo
godinata
Vospostavuvawe na sistem za
kontrola na ilegalniot uvoz i
primena na organohloriranite
pesticidi
Eliminiran ilegalniot uvoz i
primena na organohloriranite
pesticidi
Edna{ vo
godinata
Broj na slu~ai na
ilegalen uvoz i
aplikacija na
organohlorirani
pesticidi
2005-2010
3.3.4 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,
otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB (Aneks A, del II
hemikalii)
Polihloriranite bifenili (PCB) se soedinenija koi se upotrebuvaat kaj izolacionite i transformatorskite masla, kako aditivi vo boite, hartijata i plastikite. Nivnata uloga e da ja zgolemat dielektri~nata konstanta kaj izolacionite transformatorski masla. Vo Republika Makedonija ne se proizveduva oprema koja
sodrì PCB.
Uvozot na otpadnite masla koi sodràt PCB e reguliran preku izdavawe dozvoli od Ministerstvoto za
ìvotna sredina i prostorno planirawe.
143
Preliminarnite inventari podgotveni od rabotnite timovi, formirani od Kancelarijata za POPs, kvantitativno (vo del i kvalitativno) ja identifikuvaa opremata koja sodrì PCB vo Republika Makedonija.
Etiketiraweto i skladiraweto na opremata koja sodrì PCB seu{te ne e pokrieno so nacionalnata legislativa. Po osamostojuvaweto vo 1991 godina Republika Makedonija donese legislativa povrzana so uvozot
i izvozot preku usvojuvawe na Zakonot za trgovija („Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija“ br. 38/96,
45/97. 67/97, 26/98, 15/01, 16/01, 104/01, 21/02, 90/02) i Odlukata za rasporeduvawe na stokite na formi na uvoz
i izvoz. Republika Makedonija koriste{e sistem za klasifikacija na stokite zaradi monitoring na vnatre{niot i nadvore{niot promet koj e harmoniziran so klasifikacijata na stokite usvoena od Svetskata
carinska organizacija. Ovoj sistem vaè{e do 14ti avgust, 1996 godina, koga be{e pro{iren so kombinirana
nomenklatura usvoena od Evropskata Unija. Ovaa nomenklatura se koristi od 15ti avgust, 1996 godina
(„Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija“ br. 38/96) i so promenite napraveni vo 2001 i 2002 godina toj e
potpolno usoglasen so nomenklaturata na Evropskata Unija. Poslednata promena e napravena vo 2003 godina zaradi harmonizirawe so barawata na Svetskata trgovska organizacija.
Za razlika od uvozot na supstanciite koi moè da sodràt PCB, vo Republika Makedonija dozvolen e uvozot na krajni proizvodi koi sodràt izolacioni i transformatorski masla. Uvozot na ovie proizvodi ne se
kontrolira i ne postojat ograni~uvawa so koi bi se determinirala nivnata dielektri~na komponenta. Tie
vsu{nost moè da bidat potencijalni izvori na zagaduvawe so PCB.
Klu~ni problemi vo re{avaweto na sega{nata sostojba so otpadot koj sodrì PCB i dioksini i furani se:
neto~ni podatoci vo postoe~kata dokumentacija, nesogleduvawe na realnata sostojba od strana na operatorite, ne postoewe na sistem za separirawe na otpadot, mo`nost za me{awe so drugi masla, neadekvatni
lokacii i objekti za skladirawe, nedostatok od objekti kade elektro-mehani~kite uredi bi se ~istele so
aplicirawe na procesi koi ne koristat sogoruvawe i bez prethodno demontirawe i odvojuvawe na metalnite delovi.
Vo Republika Makedonija se implementiraat dva proekti na poleto na upravuvaweto so PCB: 1) [vajcarska
pomo{ - SECO proekt za Elektrostopanstvo na Makedonija i 2) Srednonaponski kondenzatori koi sodràt
PCB, finansiski poddràn od Norve{kata vlada.
Soglasno sostojbata so upravuvaweto so PCB vo Republika Makedonija, definirani se slednite celi:
• Definirani inventari na oprema koja sodrì PCB;
• Definirani tehni~ki standardi za analizirawe, transportirawe, skladirawe, razmena, dekontaminacija i uni{tuvawe na PCB;
• Razvivawe na sistem za monitoring na kontaminiranite lokacii i izvorite na kontaminacija.
144
3.3.4.3 Predloèni operativni merki za PCB i oprema koja sodrì PCB
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i do
POPs.
Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz baza na dogovor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).
Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot proektot, me|u ~lenovite }e bidat pretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na Kancelarijata
za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata na
negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè
da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na
implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot vo bliska sorabotka so
plan;
145
akcionen plan;
• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na PCB;
nadgleduvawe na PCB otpadot;
ovaa oblast;
• Poddr{ka na programite za aplikacija na tehnologiite koi ne predviduvaat sogoruvawe pri destrukcija na PCB;
• Odlagawe na PCB vo Makedonija so kontribucija na dràvata, a vo soglasnost so principite na
• Vospostavuvawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na PCB.
146
Akcionen plan - Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,
otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB (Aneks A, del II
hemikalii)
Definirani tehni~ki standardi za analizirawe, transportirawe, skladirawe,
razmena, dekontaminacija i
uni{tuvawe na PCB
Razvivawe na sistem za
monitoring na kontaminiranite lokacii i izvorite na
kontaminacija
Podgotovka i
usvojuvawe na
strategija za
izrabotka na
inventari,
sobirawe i
odlagawe
PCB
Podgotovka i
vospostavuvawe na
mehanizmi za
kontrola i
sorabotka na
inspekciskit
e slu`bi zaradi nadgleduvawe na
PCB otpadot
Izrabotka na
planovi za
pozitivnite
vlijanija vrz
biznis sektorot i negovo aktivno
vklu~uvawe
vo ovaa
oblast
Poddr{ka na
programite
za aplikacija
na tehnologiite koi
ne predviduvaat sogoruvawe pri
destrukcija
na PCB
Odlagawe na
PCB vo Makedonija so
kontribucija
na dràvata,
a vo soglasnost so principite na
Vospostavuva
we na sistem
za kontrola
na ilegalniot uvoz i
primena na
PCB
Podgotvena i
usvoena
strategija za
izrabotka na
inventari
Vospostaven
kontrolen
mehanizam
Podgotven,
prifaten i
implementiran plan
Obezbedena
poddr{ka i
implementacija na
programata
Kompletirano odloùvawe na PCB
otpadot
Eliminiran
ilegalniot
uvoz i primena na PCB vo
Makedonija
Kancelarija
za POPs
Ministerstva Kancelarija
koi imaat
za POPs
dopirni
to~ki so
POPs
Kancelarija
za POPs
Ministerstva Inspekciski
koi imaat
slu`bi
dopirni
to~ki so
POPs
Odgovorni
institucii
O~ekuvani
rezultati
Aktivnosti
Celi
Definirani inventari na
oprema koja sodrì PCB
Izgradena
sorabotka
me|u inspekciskite
slu`bi
147
Izvori na
Vremens
Buxet
finansirawe
ka ramka
Akcionen plan - Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,
otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB (Aneks A, del II hemikalii)
2005
10.000,00 EUR
Buxet na
Republika
Makedonija
2006
5.000,00 EUR
Buxet na
Republika
Makedonija
2005 - 2010
2005 - 2010
10.000,00 EUR
20.000,00 EUR
• Buxet na
Republika
Makedonija
• Privaten
sektor
Stranski
donacii
2005 - 2010
3.000.000,00
EUR
• Zaemi
• Stranski
donacii
2005 - 2015
50.000,00 EUR
Stranski
donacii
odlu~eno po potpi{uvaweto na poddovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.
148
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Vreme potrebno
Frekvencija na
Indikatori na uspeh da se postignat monitorirawe
rezultati
inventari, sobirawe i odlagawe na PCB
Podgotvena i
Predloèni
usvoena strategija akcii/sodrìna na
za izrabotka na
strategijata
inventari
Juni, 2005
Sekoi tri
meseci
Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na
inspekciskite slu`bi zaradi nadgleduvawe na PCB
otpadot
Vospostaven kon- Broj na slu~ai na
trolen mehanizam sorabotka pome|u
inspekciskite
Izgradena
slu`bi
sorabotka me|u
inspekciskite
slu`bi
Juni, 2006
Sekoi tri
meseci
2005-2010
Edna{ vo
godinata
2005-2010
Edna{ vo
godinata
2005-2010
Edna{ vo
godinata
2005-2010
Edna{ vo
godinata
Izrabotka na planovi za
Podgotven, pripozitivnite vlijanija vrz
faten i implebiznis sektorot i negovo
mentiran plan
aktivno vklu~uvawe vo ovaa
oblast
Broj na sostanoci so
biznis sektorot
Poddr{ka na programite za
aplikacija na tehnologii koi
ne predviduvaat sogoruvawe
pri destrukcija na PCB
Broj na prezemeni
inicijativi
Obezbedena
poddr{ka i
implementacija
na programata
Odlagawe na PCB vo
Kompletirano
Makedonija so kontribucija odloùvawe na
na dràvata, a vo soglasnost PCB otpadot
so principite na
Broj na inicijativi
prevzemeni od biznis
sektorot
Koli~ina na odloèn
PCB otpad
Vospostavuvawe na sistem za Eliminiran ile- Broj na slu~ai na
kontrola na ilegalniot uvoz galniot uvoz i
ilegalen uvoz i
i primena na PCB
primena na PCB
primena na PCB
vo Makedonija
149
(Aneks V hemikalii), ako se koristi vo zemjata
DDT, zaedno so toksafen i endrin, se nao|a na listata na otrovi so kontroliran promet i upotreba, i
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vr{i permanenten monitoring na nivniot promet i aplikacija. Podatocite pokaùvaat deka nema uvoz na DDT vo Republika Makedonija. Za posleden pat
DDT kako insekticid za za{tita na {umite e upotreben vo 1976 godina. No, postojat neoficijalni izve{tai
za ilegalen uvoz i primena na DDT vo za{titata na rastenijata vo zemjodelskite regioni koi se grani~at so
Albanija i Grcija.
Najgolema potro{uva~ka na DDT e evidentirana vo periodot od 1947-1959 godina, koli~ini nameneti za
iskorenuvawe na malarijata. Ottoga{ seu{te postoi golema koli~ina na zastareni zalihi skladirani vo
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita (2.500 kg), koi treba da bidat uni{teni na ekolo{ki prifatliv
na~in.
3.3.5.2 Celi
• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT vo
Makedonija;
• Destrukcija na zalihite na DDT vo Makedonija na ekolo{ki prifatliv na~in.
3.3.5.3 Predloèni operativni merki
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i do
Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto
rakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e
bide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i
monitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na
POPs.
150
Kancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek-
vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i vo bliska sorabotka so Rakovoditelot
na proektot;
plan;
akcionen plan;
poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijat za POPs;
151
• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT;
• Uni{tuvawe na zalihite na DDT vo Makedonija soglasno principite na Stokholmskata konvencija.
Celi
Destrukcija na zalihite na DDT vo
Makedonija na ekolo{ki prifatliv
na~in
Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT.
Uni{tuvawe na zalihite na DDT vo Makedonija
soglasno principite na Stokholmskata konvencija
Uni{tuvawe na zalihite na DDT vo
Makedonija soglasno principite na
Podgotvena i usvoena strategija za izrabotka na
inventari
Uni{teni zalihi na DDT
Kancelarija za POPs
Kancelarija za POPs
2005
2005-2008
10.000,00 EUR
100.000,00 EUR
Izvori na
finansirawe
Buxet
Odgovor- O~ekvan
Vremenska
na insti- irezulramka
tucija
tati
Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT vo
Makedonija
Aktivnosti
Akcionen plan - Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od DDT
(Aneks V hemikalii), ako se koristi vo zemjata
152 Rabotniot plan e daden vo glava 3.5
Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata
na akcioniot plan
izve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite, buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bide odlu~eno
po potpi{uvaweto na poddovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot. Isplatite
isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran na baza na dogovor) }e i pomaga
na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata. Toj/taa }e bide
nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata na site akcioni
planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijata za POPs,
Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Indikatori
na uspeh
Vreme potrebno
da se postignat
rezultati
Frekvencija na
monitorirawe
inventari, sobirawe i
odlagawe na DDT
Podgotvena i
usvoena
strategija za
izrabotka na
inventari
Predloèni
Dekemvri, 2005
akcii/sodrìna na
strategijata
Sekoi tri
meseci
Uni{tuvawe na zalihite na
DDT vo Makedonija soglasno
principite na Stokholmskata konvencija
Uni{teni
zalihi na DDT
Koli~ina na
uni{ten DDT
Edna{ vo
godinata
2005-2008
3.3.6 Aktivnost: registar na specifi~ni izzemawa i permanentna potreba od izzemawa
(~len 4)
Republika Makedonija vo momentov nema i sogledano e deka nema da ima vo idnina potreba od specifi~ni
izzemawa vo odnos na hemikaliite od Aneks A i Aneks B. Zatoa, ne se predvideni aktivnosti za presretnu153
vawe na obvrskite od ~len 4 na Stokholmskata konvencija.
3.3.7 Akcionen plan: merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo
(~len 5)
Proektot „Ovozmoùva~ki aktivnosti za olesnuvawe na ranoto deluvawe na implementacijata na
Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i POPs vo Republika Makedonija“ e prviot
~ekor za identifikacija i inventarizacija na nenamerno proizvedenite POPs na nacionalno nivo. Za àl,
ne postoi nacionalna pravna ramka za redukcija ili kontrola na emisiite POPs klasificirani vo Aneks S.
Noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh dava mo`nost ovaa problematika (pr. definirawe na maksimalno dozvoleni koncentracii MDK) da bide regulirana so podzakonski akti kon ovoj Zakon vo bliska
idnina.
Rabotnite timovi, koi rabotea na ovaa oblast, vo poslednite dve godini gi definiraa glavnite potencijalni izvori na emisii na dioksini i furani. Be{e zaklu~eno deka |ubri{tata i ilegalnite deponii pretstavuvaat glaven problem vo vrska so osloboduvawata na dioksini i furani. Javnite komunalni pretprijatija
upravuvaat so okolu 35 gradski deponii vo Bitola, Prilep, Gostivar, Veles, Kumanovo, [tip, Gevgelija,
Negotino, Ohrid, itn. Ovie deponii se postojano opoàreni, {to e pri~ina da bidat identifikuvani kako
najgolem izvor na emisii na dioksini i furani. Pokraj proizvodstvoto na elektri~na energija i zatopluvaweto, postojat i drugi industriski granki vo Republika Makedonija koi generiraat i emitiraat dioksini i
furani, kako nenamerni proizvodi. Inventari na nenamerni emisii na PCB i HCB seu{te ne se izraboteni.
3.3.7.2 Celi na akcioniot plan
•
•
•
•
Detalen inventar na site POPs od Aneks C;
Edukacija na zasegnatata populacija;
Vospostavuvawe na sistem za kontrola na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo;
Vospostavuvawe na sistem za dolgoro~en permanenten monitoring na/ izvestuvawe za osloboduvawata
od nenamernoto proizvodstvo.
3.3.7.3 Predloèni operativni merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo
154
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i do
Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto
POPs.
TK }e ja nadgleduva rabotaTA na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata na
akcioniot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vremenska ramka, buxet) }e bidat dostaveni do zasegnatite strani. Aktivnostite }e bidat implementirani so
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai vo bliska sorabotka so
plan;
• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzus
i pridrùvawe kon celite na akcioniot plan.
155
• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na
ovoj akcionen plan;
• angaìra lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo
razni fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;
• Promocija na selektivno sobirawe na otpadot;
• Postepena zamena na drvoto i jaglenot so drugi izvori na energija (priroden gas, obnovlivi izvori na
energija);
• Vospostavuvawe na sistem za kontrolirawe na spaluvaweto na strni{ta;
• Vospostavuvawe na sistem za namaluvawe na rizikot od {umski poàri;
• Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki kaj postoe~kite instalacii;
• Vospostavuvawe na nacionalno telo za dolgoro~en permanenten monitoring i izvestuvawe za POPs
klasificirani vo Aneks S;
• Definirawe i usvojuvawe na MDK za osloboduvawata na POPs klasificirani vo Aneks C.
Celi
3.3.7 Akcionen plan - merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo (~len 5)
Edukacija na zasegnatata Vospostavuvawe na sistem za kontro- Vospostavuvawe na sistem
populacija
la na osloboduvawata od nenamerza dolgoro~en permanenten
noto proizvodstvo
monitoring na/ izvestuvawe za osloboduvawata od
nenamernoto proizvodstvo
Rabotniot plan e daden vo glava 3.5
156
Postepena
zamena na
drvoto i
jaglenot so
drugi izvori
na energija
(priroden
gas, obnovlivi izvori
na energija)
O~ekuvani
rezultati
Podigawe
na javnata
svest za
selektivno sobirawe na
otpadot
Educirani
• Vosposta~initeli vo ven sistem
nasoka na
za kontrozamena na
la;
drvoto i
• Reducirajaglenot so
ni emisii
drugi izvori od spaluna energija
vawe na
strni{ta
Kancelarija za
POPs vo
sorabotka
so
MIC@S
Kancelarija
za POPs vo
sorabotka so
MIC@S*
2006
2006-2015
100.000,00
EUR
100.000,00
EUR
Izvori na
Vrem
finansi Buxet enska
rawe
ramka
Aktivnosti
Promocija
na selektivno
sobirawe
na otpadot
Odgovorni
institucii
Vospostavuvawe na
sistem za
kontrolirawe na
spaluvaweto
na strni{ta
Ministerstvo za
ìvotna
sredina i
prostorno
planirawe
2005
Vospostavuvawe na
sistem za
namaluvawe na
rizikot od
{umski
poàri
Vospostavuva
we na nacionalno telo
za dolgoro~en permanenten monitoring i
izvestuvawe
za POPs klasificirani
vo Aneks S
Voveduvawe na
za{titni i
tehni~ki
merki kaj
postoe~kite instalacii
Kontrolni • Definirani
mehanizmi; za{titni i
Namalena
tehni~ki
pojavata na merki;
{umski
• Redukcija na
poàri
emisiite
Formirano
nacionalno
telo za
monitoring
i izvestuvawe
Definirani MDK
Ministerstvo za
ìvotna
sredina i
prostorno
planirawe
Ministerstvo
za ìvotna
sredina i prostorno planirawe
Ministerstv
a koi imaat
dopirni
to~ki so
POPs
Ministerstvo za
ìvotna
sredina i
prostorno
planirawe
2005
2005-2015
2006
2006
110.000 EUR
50.000 EUR
50.000 EUR
20.000 EUR 20.000 EUR
Buxet na • Zaemi
Buxet na
Republika • Buxet na
Republika
MakedoMakedonija
nija
Voveduvawe na
za{titni i
tehni~ki merki
kaj postoe~kite instalacii
Buxet na
• Zaemi
Republika • Privaten
Makedonija sektor
Stranski
donacii
Stranski
donacii
*MIC@S - Makedonski informativen centar za ìvotna sredina
157
Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na implementacijata na akcioniot plan
158
Aktivnosti
O~ekuvani rezultati
Indikatori
na uspeh
Vreme
potrebno da
se postignat
rezultati
Frekvencija na
monitorirawe
Broj na inicijativi
vo nasoka na impleJuni, 2006 g.
mentirawe na
selektivno sobirawe na otpadot
Sekoi tri
meseci
• Educirani ~initeli vo
nasoka na zamena na
Postepena zamena na drvoto
drvoto i jaglenot so
i jaglenot so drugi izvori na
drugi izvori na
energija (priroden gas, obenergija;
novlivi izvori na energija)
• Namaluvawe na potrebata za drva i jaglen
• Broj na inicijativi za zamena na
drvata i jaglenot;
• Potreba za drva i
jaglen
2006-2015
Edna{
godi{no
Vospostavuvawe na sistem za • Vospostaven sistem za
kontrola;
kontrolirawe na spaluva• Reducirani emisii od
weto na strni{ta
spaluvawe na strni{ta
Emisii generirani
od spaluvawe na
strni{ta
Juni, 2006 g.
Sekoi tri
meseci
Vospostavuvawe na sistem za • Kontrolni mehanizmi;
namaluvawe na rizikot od
Namalena pojavata na
{umski poàri
{umski poàri
Broj na slu~ai na
{umski poàri
Juni, 2006 g.
Sekoi tri
meseci
2006-2015
Sekoi tri
meseci
Promocija na selektivno
sobirawe na otpadot
Voveduvawe na za{titni i
tehni~ki merki kaj
postoe~kite instalacii
Podigawe na javnata
svest za selektivno
sobirawe na otpadot
• Definirani za{titni i
Emisii
tehni~ki merki;
• Redukcija na emisiite
Vospostavuvawe na
nacionalno telo za dolgoro- Formirano nacionalno
telo za monitoring i
~en permanenten monitoring
izvestuvawe
i izvestuvawe za POPs
klasificirani vo Aneks S
Izve{tai
izraboteni od
nacionalnoto telo
Dekemvri
2005
Sekoi tri
meseci
Definirawe i usvojuvawe na
MDK za oslobo-duvawata na
Definirani MDK
POPs klasificirani vo
Aneks S
Vrednosti na
definiranite MDK
Dekemvri
2005
Sekoi tri
meseci
159
3.3.8 Aktivnost: merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad (~len 6)
Perzistentnite organski zagaduva~i, posebno DDT, PCB i odredeni POPs pesticidi se koristele intenzivno vo sredinata na minatiot vek. Voobi~aena praksa bila zastarenite hemikalii da se odlagaat na komunalnite deponii. Poradi ova, site komunalni deponii (legalni i ilegalni) se identifikuvani kako mo`ni kontaminirani lokacii. Postoi somnevawe i za lokaciite kade se odrùvale/at transformatorite, pri {to ne
e vodena smetka za kontaminacijata. Dobienite rezultati ukaùvaat na prisustvo na PCB vo hidrauli~nite
masla. Zatoa, potrebna e detalna analiza na mestata kade se odrùva opremata. Isto taka, postoi somnevawe za kontaminacija so POPs kaj odredeni industriski objekti predizvikano od odredeni aktivnosti koi se
sproveduvale vo minatoto. Detalni informacii moè da se najdat vo glava 2.3.5.
3.3.8.2 Merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad
• Procenka na momentalnata sostojba so osloboduvawata od zalihi i otpad;
• Definirawe na proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi i otpad.
3.3.8.3 Proces na implementacija na akcioniot plan
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i do
Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bide
POPs.
Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na Nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidat
Kancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek180
160
vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i vo bliska sorabotka so
plan;
ovoj akcionen plan;
• bide odgovoren za upravuvawe i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi
161
• Locirawe na site ekolo{ki àri{ta (da se lociraat informaciite za postoewe na prifatlivi
izvori na podatoci, da se aktuelizira informacijata za niv);
• Da se izgotvi inventar na pogoni za tretman na otpaden talog od kanalizacija (koncentracii na oslobodeni POPs, kvalitet na otpadni vodi, definirawe na tehnolo{ki prioriteti i parametri za
detoksikacija, procenka na potrebata za investicii za prilagoduvawe na tehnologijata);
• Odreduvawe na pro{iruvaweto i stepenot na kontaminacijata;
• Definirawe na proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi i otpad;
• Podgotovka na ekonomska analiza za odr`livosta na procesot na reciklirawe-sogoruvawe-deponirawe.
182
162
3.3.8.4 Implementacija na akcioniot plan (monitoring, mehanizam za periodi~na kontrola, buxet)
Akcionen plan - Aktivnost: merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad (~len 6)
Celi
Procenka na momentalnata sostojba
so osloboduvawata od zalihi i
otpad
Definirawe na proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi i otpad
Locirawe na site
ekolo{ki
àri{ta (da se
lociraat informaciite za
Aktivnosti postoewe na prifatlivi izvori
na podatoci, da
se aktualizira
informacijata za
niv)
Da se izgotvi
inventar na
pogoni za tretman
na otpaden talog
od kanalizacija
O~ekuvani Locirani
rezultati àri{ta
Odredeno
Finalizirana
Podgotven inven- pro{iruvaweto i Definirani proekonomska
tar
stepenot na kont- ceduri
analiza
aminacijata
Odgovorna Kancelarija za
institucija POPs
Kancelarija za
POPs
Kancelarija za
POPs
Ministerstva koi
Kancelarija za
imaat dopirni
POPs
to~ki so POPs
Vremenska
2006
ramka
2005
2005 - 2010
2005 - 2010
2006
20.000,00 EUR
200.000,00 EUR
1.000.000,00 EUR
50.000,00 EUR
Buxet
50.000,00 EUR
Odreduvawe na
pro{iruvaweto
i stepenot na
kontaminacijata
Definirawe na
proceduri za
eliminacija na
osloboduvawata
od zalihi i otpad
Podgotovka na
ekonomska analiza za odr`livosta na procesot
na reciklirawesogoruvawedeponirawe
Izvori na
Privaten sektor
finans- Stranski donacii Stranski donacii Stranski donacii
Stranski donacii
Stranski donacii
irawe
163
site akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz osnova na komentarite od Kancelarijata
Aktivnosti
Locirawe na site ekolo{ki
àri{ta (da se lociraat
informaciite za postoewe
na prifatlivi izvori na
podatoci, da se aktualizira
informacijata za niv)
Da se izgotvi inventar na
pogoni za tretman na otpaden talog od kanalizacija
O~ekuvani
rezultati
Indikatori na
uspeh
Locirani
àri{ta
Predloèni
akcii/sodrìna na
strategijata
Juni, 2006 g.
Sekoi tri
meseci
Podgotven
inventar
Broj na pogoni za
tretman na otpaden
talog od kanalizacija evindentirani
vo inventarot
Dekemvri, 2005 g.
Sekoi tri
meseci
2005-2010
Edna{ vo
godinata
Odredeno proOdreduvawe na pro{iru{iruvaweto i
Izve{taj za
vaweto i stepenot na kontastepenot na kon- aktivnosta
minacijata
taminacijata
164
Vreme potrebno
Frekvencija na
da se postignat
monitorirawe
rezultati
Definirawe na
proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi
i otpad
Definirawe na
proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi
i otpad
Broj na izve{tai za
inicijativi na aktivnosti za eliminacija na osloboduvawata
Podgotovka na
ekonomska analiza
za odr`livosta na
procesot na reciklirawe-sogoruvawe-deponirawe
Finalizirana
ekonomska analiza
Izve{taj od
izvr{enata
analiza
2005-2010
Dekemvri, 2006 g.
Edna{ vo godinata
Sekoi tri meseci
3.3.9 Akcionen plan: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad
Vo Republika Makedonija ne postoi pravna ramka koja gi definira nivoata na kontaminacija vo odnos na
POPs. Prviot ~ekor bi se odvival vo nasoka na identifikacija na lokaciite za koi postoi mo`nost da bidat
kontaminirani so POPs. Za ovaa cel, be{e detalno pregledana dostapnata literatura. O~ekuvano, nitu edna
informacija povrzana so prisustvoto na POPs ne moè{e da bide so sogurnost potvrdena. Vo tekot na definiraweto na momentalnata sostojba, prvo bi se razgledale zalihite i na~inot na upravuvawe so otpadot.
Definiraweto na strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se zasnova slednata cel:
Podgotovka na inventari na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad.
3.3.9.3 Predloèni operativni merki za skladirawe, rakuvawe, redukcija i odlagawe na POPs pesticidite od Aneks A
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i
do Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto
165
POPs.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai vo bliska sorabotka so Rakovoditelot
na proektot;
plan;
akcionen plan;
166
• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za podgotovka na inventari;
nadgleduvawe na zalihite, proizvodite vo upotreba i otpadot;
ovaa oblast.
Akcionen plan - 3.3.9 Strategija: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad
Celi
Podgotovka na inventari na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad
Podgotovka i usvojuvawe na Podgotovka i vospostavuvawe
strategija za podgotovka na na mehanizmi za kontrola i
inventari
na zalihite, proizvodite vo
upotreba i otpadot
Podgotvena i usvoena
• Vospostaven kontrolen
mehanizam
strategija za podgotovka na
• Izgradena sorabotka me|u
inventari
pozitivnite vlijanija vrz
aktivno vklu~uvawe vo
ovaa oblast
Odgovorna
institucija
Kancelarija za POPs
Kancelarija za POPs
Vremenska
ramka
2005
Ministerstva koi imaat
2006
10.000,00 EUR
5.000,00 EUR
10.000,00 EUR
Buxet na Republika
Makedonija
Buxet na Republika
Makedonija
• Buxet na Republika
Makedonija
• Privaten sektor
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Buxet
Izvori na
finansirawe
Podgotven, prifaten i
implementiran plan
2005 - 2010
167
Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata
na akcioniot plan
Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski
izve{tai od strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu)
}e gi dostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na
odlu~eno po potpi{uvaweto na poddovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.
Aktivnosti
O~ekuvani rezultati
strategija za rakuvawe i
odlagawe na proizvodi vo
upotreba
Podgotovka i vospostavuvawe
na mehanizmi za kontrola i
na rakuvaweto i odlagaweto
na proizvodi vo upotreba
upotreba
• Vospostaven kontrolen
mehanizam
• Izgradena sorabotka
me|u inspekciskite
slu`bi
Izrabotka na planovi za poz- Podgotven, prifaten i
itivnite vlijanija vrz biznis implementiran plan
sektorot i negovo aktivno
vklu~uvawe vo ovaa oblast
168
Indikatori na
uspeh
Predloèni
akcii/sodrìna
na strategijata
• Broj na slu~ai
na sorabotka
pome|u
inspekciskite
slu`bi
Vreme
Frekvencija
potrebno da
na monitorise postignat
rawe
rezultati
Juni, 2005 g Sekoi tri
meseci
Juni, 2006
Sekoi tri
meseci
2005-2010
• Broj na
sostanoci so
biznis sektorot
• Broj na inicijativi prevzemeni od biznis
sektorot
Edna{ vo
godinata
3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe na
Generalno, vo Republika Makedonija ne postojat objekti za reciklirawe i prerabotka na opasen otpad, koi
moè da tretiraat golemi koli~ini na opasen otpad. Treba da se istakne deka cementarnicata „Usje“ vo
Skopje pretstavuva potencijal za upravuvawe so opasniot otpad. Izrabotkata na detalen inventar na kontaminiranite lokacii }e bide solidna osnova za definirawe na strategija za remedijacija i mo`nost za adekvatna procenka na postoe~kite kapaciteti.
Soglasno momentalnata sostojba so odlagaweto na zalihite i proizvodite vo upotreba, bea definirani
slednite celi:
• Definirawe na tehni~ki standardi vo rakuvaweto i odlagaweto na proizvodi vo upotreba;
• Razvivawe na sistem za monitoring na rakuvaweto i odlagaweto na proizvodi vo upotreba.
3.3.10.3 Predloèni operativni merki
do Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto
POPs.
169
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai vo bliska sorabotka so Rakovoditelot
na proektot;
plan;
ovoj akcionen plan;
• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so
involviranite ~initeli;
• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za rakuvawe i odlagawe na proizvodi vo upotreba;
nadgleduvawe na rakuvaweto i odlagaweto na proizvodi vo upotreba;
ovaa oblast.
170
3..3.10.4 Implementacija na akcioniot plan
Akcionen plan - 3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe
na proizvodite vo upotreba
Celi
Definirawe na tehni~ki standardi vo rakuvaweto i
odlagaweto na proizvodi vo upotreba
monitoring na rakuvaweto
i odlagaweto na proizvodi
vo upotreba
Aktivnosti
upotreba
ovaa oblast
Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na
rakuvaweto i odlagaweto
O~ekuvani
rezultati
upotreba
Podgotven, prifaten i
implementiran plan
Vospostaven kontrolen
mehanizam
Odgovorna
institucija
Kancelarija za POPs
Kancelarija za POPs
Ministerstva koi imaat
Vremenska ramka
2005
2005 – 2010
2006
Buxet
10.000,00 EUR
100.000,00 EUR
5.000,00 EUR
Buxet na Republika
Makedonija
• Buxet na Republika
Makedonija
• Privaten sektor
Buxet na Republika
Makedonija
Izvori na
finansirawe
171
3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, B i C Hemikalii) i
remedijacija na ekolo{ki prifatliv na~in
Aktivnosti
Podgotovka i usvojuvawe na strategija za
rakuvawe i odlagawe
na proizvodi vo
upotreba
172
O~ekuvani rezultati
Indikatori na
uspeh
Podgotvena i usvoe- Predloèni
na strategija za
akcii/sodrìna na
rakuvawe i odlastrategijata
gawe na proizvodi
vo upotreba
Vreme potrebno da
Frekvencija na
se postignat rezulmonitorirawe
tati
Juni, 2005 g.
Sekoi tri
meseci
Podgotovka i vospostavu- • Vospostaven kontrolen mehanizam
vawe na mehanizmi za
kontrola i sorabotka na
rakuvaweto i odlagaweto
• Izgradena
sorabotka me|u
inspekciskite
slu`bi
• Broj na slu~ai
na sorabotka
pome|u
inspekciskite
slu`bi
2005-2010
Izrabotka na planovi za Podgotven, prifaten • Broj na
sostanoci so
pozitivnite vlijanija vrz i implementiran
biznis sektorot
biznis sektorot i negovo plan
ovaa oblast
Juni, 2006 g
Edna{ vo
godinata
Prisustvoto na POPs vo ìvotnata sredina i prirodata i vo zagadenite oblasti e odgovor na tehnolo{kiot
razvoj na zemjata i starata proizvodstvena infrastruktura. Vo minatoto POPs i nivnoto vlijanie na zdravjeto na ~ovekot i ìvotnata sredina ne bile dovolno poznati, pa zatoa ne postoi efikasna legislativa koja
bi go regulirala nivnoto proizvodstvo, raspostranuvawe, upotreba i eliminacija.
Obvrskite povrzani so kontaminiranite lokacii se dadeni vo delot 1.2 od Konvencijata. Stokholmskata
konvencija gi obvrzuva zemjite-~lenki da definiraat nacionalna strategija za identifikacija na lokaciite kontaminirani so POPs soedinenijata klasificirani vo Aneks A, V i S. Pokraj toa, ako procesot na remedijacija e predviden, toj e neophodno da se izvede na ekolo{ki soodveten na~in.
Zaedni~kata studija na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i UNEP (2001 godina) gi
identifikuva glavnite industriski zagaduva~i i kontaminirani lokacii vo zemjata. PCB se determinirani
kako zna~ajna opasnost po ìvotnata sredina koja treba da se tretira kako prioritet.
Nekoi „è{ki to~ki“ vo odnos na prisustvo na POPs hemikaliite bile identifikuvani. Sepak, kaj ovie to~ki
ne e to~no odredeno koli~estvoto na instaliranata i upotrebena, skladiranata ili deponiranata oprema
koja sodrì POPs, ili lokaciite kade, istoriski, organohloriranite pesticidi se aplicirale, kako i industriskite kapaciteti so zabeleìtelni emisii na nenamerno proizvedeni POPs soedinenija.
173
3.3.11.2 Celi vo identifikacijata na kontaminiranite lokacii
• Podgotvena procenka na vlijanieto na kontaminiranite lokacii vrz ìvotnata sredina;
• Definirana strategija za obnovuvawe na kontaminiranite lokacii;
• Realizacija na aktivnosti za dekontaminacija.
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i
do Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e ja prevzeme celokupnoto
rakovodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e
POPs.
Vo tekot na procesot na implmentacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti slednite merki vrz
osnova na dogovor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).
Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na Nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot proektot, me|u ~lenovite }e bidat pretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na Kancelarijata
174
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i bliska sorabotka so Rakovoditelot
na proektot;
plan;
ovoj akcionen plan;
So cel da se postignat celite, slednite merki treba da se prevzemat:
• Podgotovka na strategija za implementacija na ovie aktivnosti;
• Definirawe na metodologija za procenka;
• Definirawe na prioritetni kontiminirani lokacii zaradi nivno obnovuvawe, zemaj}i go pri toa vo
predvid vlijanieto na kontaminacijata vrz zdravjeto na lu|eto ili rizikot po ìvotnata sredina;
• Izrabotka na tehnolo{ki i tehni~ki rabotni proceduri;
• Sproveduvawe na aktivnosti za dekontaminacija.
175
3..3.11.4 Implementacija na akcioniot plan
Akcionen plan - 3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, V i S
Hemikalii) i remedijacija na ekolo{ki prifatliv na~in
Podgotvena procenka na vlijani- Definirana stra- Realizacija na aktivnosti za
eto na kontaminiranite lokacii tegija za obnovu- dekontaminacija
Celi
vrz ìvotnata sredina
vawe na kontaminiranite lokacii
Podgotovka na
strategija za
implementacija
na ovie
aktivnosti
Sproveduvawe
na aktivnosti za
dekontaminacija
Kancelarija za
POPs
Definirawe na Definirawe na
Izrabotka na
metodologija za prioritetni kon- tehnolo{ki i
timinirani loka- tehni~ki rabotprocenka
cii zaradi nivno ni proceduri
obnovuvawe,
zemaj}i go pri toa
vo predvid vlijanieto na kontaminacijata vrz
zdravjeto na
lu|eto ili rizikot po ìvotnata
sredina
Definirana
Postaveni
Podgotveni
metodologija za prioriteti
proceduri
procenka
Kancelarija za Kancelarija za
Kancelarija za
POPs
POPs
POPs
2006
2007
2008-2009
2010
2011-2015
20,000.00 EUR
20,000.00 EUR
200,000.00 EUR
100,000.00 EUR
5,000,000.00 EUR
• Stranski
donacii
• Stranski
donacii
• Stranski
donacii
• Stranski
donacii
• Stranski
donacii
• Privaten
sektor
• Buxet na
Republika
Makedonija
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Odgovorni
institucii
Vremenska
ramka
Buxet
Izvori na
finansirawe
176
Definirana
strategija
Sprovedeni
aktivnosti za
dekontaminacija
Kancelarija za
POPs
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Indikatori
na uspeh
Vreme potrebFrekvencija
no da se
na monitoripostignat
rawe
rezultati
Podgotovka na strategija za implementacija na ovie aktivnosti
Definirana
strategija
Predloèni
Dekemvri,
akcii/sodrìna 2006
na strategijata
Sekoi
tri meseci
Definirawe na metodologija za procenka
Definirana
metodologija
za procenka
Struktura na
Dekemvri,
metodologijata 2007
Sekoi
tri meseci
Definirawe na prioritetni kontiminiPostaveni
rani lokacii zaradi nivno obnovuvawe,
prioriteti
zemaj}i go pri toa vo predvid vlijanieto
na kontaminacijata vrz zdravjeto na lu|eto
ili rizikot po ìvotnata sredina
Spisok na
prioriteti
2008-2010
Edna{
vo godinata
177
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Indikatori na uspeh
Vreme
potrebno da Frekvencija na
se postignat monitorirawe
rezultati
2010
Izrabotka na tehnolo{ki i
tehni~ki rabotni proceduri
Podgotveni
proceduri
Proceduri
Sproveduvawe na aktivnosti
za dekontaminacija
Sprovedeni
aktivnosti za
dekontaminacija
• Broj na dekontamini- 2010-2020
rani lokacii
Edna{
vo godinata
Edna{
vo godinata
• Dekontaminirani
lokacii (km2)
3.3.12 Aktivnost: olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawe
na zasegnatite ~initeli
Soglasno noviot Zakon za ìvotna sredina, Vladata na Republika Makedonija gi odreduva objektite koi se
obvrzani da ja sledat procedurata za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Informacijata za izrabotenata Studija za vlijanieto vrz ìvotnata sredina (soglasno ~len 89 od noviot Zakon za ìvotna sredina) }e se objavi vo dva nacionalni dnevni vesnici, lokalno radio i televiziska stanica, a izve{tajot }e
bide dostapen za javnosta. Dopolnitelno, site involvirani ~initeli (pretstavnici na nevladini organizacii, investicioni firmi, avtori na studijata, odgovorni vladini institucii, itn.) }e bidat pokaneti da
u~estvuvaat na prezentacijata na studijata. So toa javnosta se vklu~uva vo donesuvaweto na odluki preku
u~estvo na prezentacii (1) i glasawe (2).
3.3.12.2 Celi na razmenata na informacii i vklu~uvawe na zasegnatite ~initeli
Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se bazira na slednite celi:
• Formirawe na odgovorno nacionalno telo (national focal point);
• Vospostavuvawe na efikasen sistem za razmena na informacii pome|u involviranite institucii i
odgovornoto nacionalno telo.
178
POPs.
Vo tekot na procesot na implmentacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogovor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai za napredokot i bliska sorabotka so
plan;
• i usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot i
179
ovoj akcionen plan;
• Podgotovka na institucionalna i tehni~ka baza za formirawe na odgovorno nacionalno telo;
• Razvivawe na mehanizam za obezbeduvawe na odgovornoto nacionalno telo so informacii povrzani
so POPs problematikata;
• Definirawe na formularite za razmena na informacii povrzani so POPs.
180
3.3.12.4 Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na implementacijata na akcioniot plan i buxet
Akcionen plan - Aktivnost: olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawe
na zasegnatite ~initeli
Celi
Aktivnosti
Formirawe na odgovorno
nacionalno telo (national
focal point)
Vospostavuvawe na efikasen sistem za razmena na
informacii pome|u involviranite institucii i odgovornoto nacionalno telo
Podgotovka na institucionalna i tehni~ka baza za
formirawe na odgovorno
nacionalno telo
Razvivawe na mehanizam za Definirawe na formulaobezbeduvawe na odgovor- rite za razmena na infornoto nacionalno telo so
macii povrzani so POP
informacii povrzani so
POPs problematikata
O~ekuvani
rezultati
• Formirano odgovorno
Jasno definirani mehaniz- Definirani formulari za
razmena na informacii
nacionalno telo - Jasno mi za obezbeduvawe na
povrzani so POP
definirani odgovornosti informacii
na odgovornoto nacionalno telo - Jasno definirani prava na odgovornoto nacionalno telo
Odgovorna
institucija
Vlada na Republika
Makedonija
Vremenska ramka 2005
Buxet
50.000,00 EUR
Buxet na Republika
Izvori na
Makedonija
finansirawe
Kancelarija za POPs
Kancelarija za POPs
2005
2005
10.000,00 EUR
10.000,00 EUR
Buxet na Republika
Makedonija
Buxet na Republika
Makedonija
181
Aktivnosti
182
O~ekuvani rezultati
Indikatori
na uspeh
Vreme potrebno
Frekvencija na
da se postignat
monitorirawe
rezultati
Podgotovka na
• Formirano odgovorno
• Odgovornosti na
Dekemvri, 2005
institucionalna i
nacionalno telo - Jasno odgovornoto
tehni~ka baza za
definirani odgovnacionalno telo
formirawe na odgoornosti na odgovornoto • Prava na odgovvorno nacionalno
nacionalno telo
ornoto nacionalno
telo
• Jasno definirani prava telo
na odgovornoto
Sekoi tri
meseci
Razvivawe na meha- Jasno definirani mehanizam za obezbedu- nizmi za obezbeduvawe na
vawe na odgovornoto informacii
nacionalno telo so
informacii povrzani so POPs problematikata
Kvalitet i kvantitet Dekemvri, 2005
na informaciite
obezbedeni za odgovornoto nacionalno
telo
Sekoi tri
meseci
Definirawe na
Definirani formulari za Struktura na formu- Dekemvri, 2005
formularite za raz- razmena na informacii
larite za razmena na
mena na informacii povrzani so POPs
informacii
povrzani so POPs
Sekoi tri
meseci
3.3.13 Aktivnost: javna svest, informirawe i edukacija (~len 10)
So ratifikacijata na Arhuskata konvencija Republika Makedonija se obvrza da ovozmoì direkten pristap
na javnosta do informaciite povrzani so ìvotnata sredina, kako i u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki i podobar pristap na pravoto vo problemite koi se odnesuvaat na za{titata na ìvotnata
sredina. Ovie obvrski se vneseni vo Zakonot za ìvotna sredina i Zakonot za za{tita na prirodata.
Soglasno Arhuskata konvencija, a za podobra komunikacija so javnosta i zasegnatite ~initeli,
Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe formira{e informativen centar i Kancelarija
za komunikacija so javnosta. Kancelarijata za POPs ima mandat da raboti na podigawe na javnata svest vo
oblasta na POPs hemikaliite.
Osnova za nacionalnata akcija za voveduvawe na javnosta i nejzino direktno vklu~uvawe vo procesite na
donesuvawe odluki }e se postavi vo Strategijata za podigawe na javnata svest, kako vaèn del od
Nacionalniot implementacionen plan. Strategijata predviduva dva pravca na deluvawe: vklu~uvawe na
generalnata javnost i vklu~uvawe na zasegnatite profesionalci (upravuva~kiot tim i direktno izloènite
profesionalci).
3.3.13.2 Celi na razmenata na informacii i vklu~uvaweto na zasegnatite ~initeli
• Edukacija i obuka na vladinite slu`benici za implementacija na Stokholmskata konvencija;
• Edukacija i obuka na pretstavnicite na lokalnata samouprava za implementacija na Stokholmskata
konvencija;
• Edukacija i obuka na pretstavnicite od biznis sektorot za implementacija na Stokholmskata konvencija;
• Edukacija generalnata javnost za principite na Stokholmskata konvencija.
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i do
tro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.
183
Kancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i bliska sorabotka so Rakovoditelot
na proektot;
plan;
ovoj akcionen plan;
184
• Podgotovka i realizacija na obuka za vladinite slu`benici vo kontekst na implementacijata na
• Podgotovka i realizacija na obuka za pretstavnicite na lokalnata samouprava vo kontekst na implementacijata na Stokholmskata konvencija;
• Podgotovka i realizacija na obuka za pretstavnicite od biznis sektorot vo kontekst na implementacijata na Stokholmskata konvencija;
• Nacionalna kampawa za podigawe na javnata svest vo kontekst na implementacijata na Stokholmskata
konvencija.
3.3.13.4 Mehanizmi za monitoring, periodi~na kontrola na sproveduvaweto na akcioniot plan i buxet
Akcionen plan - Aktivnost: javna svest, informirawe i edukacija (~len 10)
Edukacija i obuka na
vladinite slu`benici
za implementacija na
pretstavnicite na
lokalnata samouprava za implementacija
na Stokholmskata
konvencija
pretstavnicite od biznis sektorot za implementacija na Stokholmskata konvencija
Edukacija generalnata javnost za
principite na
Stokholmskata
konvencija
Podgotovka i realizacija na obuka za vladinite slu`benici vo
Aktivnosti kontekst na implementacijata na Stokholmskata konvencija
Podgotovka i realizacija na obuka za
vladinite slu`benici vo kontekst na
implementacijata na
Stokholmskata
konvencija
Podgotovka i realizacija
na obuka za pretstavnicite od biznis sektorot
vo kontekst na implementacijata na Stokholmskata konvencija
Nacionalna kampawa za podigawe na
javnata svest vo
kontekst na implementacijata na
Stokholmskata
konvencija
Celi
185
O~ekuvani
rezultati
Odgovorna
institucija
Vremenska ramka
Buxet
Izvori na
finansirawe
Obu~eni vladini
slu`benici vo kontekst na implemetacijata na
Stokholmskata
konvencija
Obu~eni pretstavnici na lokalnata
samouprava vo kontekst na implementacijata na
Stokholmskata
konvencija
Obu~eni pretstavnici od biznis sektorot vo kontekst na
implementacijata na
Stokholmskata
konvencija
Javnost zapoznaena
so principite na
Stokholmskata
konvencija
Kancelarija za
POPs
Kancelarija za
POPs
Kancelarija za
POPs
Kancelarija za
POPs
2006-2010
2006-2010
2006-2010
2006-2008
200,000.00 EUR
250,000.00 EUR
150,000.00 EUR
200,000.00 EUR
• Stranski donacii • Stranski donacii • Buxet na
Republika
Makedonija
• Biznis sektor
• Stranski donacii
186
Aktivnosti
O~ekuvani
rezultati
Indikatori na uspeh
Vreme potrebno Frekvencija
da se postignat na monitorirezultati
rawe
vladinite slu`benici vo kontekst na
implementacijata na
Obu~eni vladini
• Broj na odràni rabotilni- 2006-2010
ci, seminari, itn. - Broj na
slu`benici vo konu~esnici na obukata
tekst na implementacijata na
• Nivo na soznanijata koi se
Stokholmskata konzdobieni so obukata
vencija
Sekoi tri
meseci
pretstavnicite na
lokalnata samouprava vo kontekst na
implementacijata na
Obu~eni pretstav- • Broj na odràni rabotilni- 2006-2010
ci, seminari, itn.
nici na lokalnata
samouprava vo kon- • Broj na u~esnici na obukata
tekst na implemen- • Nivo na soznanijata koi se
tacijata na
zdobieni na obukata
Sekoi tri
meseci
pretstavnicite od
biznis sektorot vo
Obu~eni pretstav- • Broj na odràni rabotilni- 2006-2010
ci, seminari, itn. - Broj na
nici od biznis seku~esnici na obukata
torot vo kontekst na
implementacijata na • Nivo na soznanijata koi se
Stokholmskata konzdobieni na obukata
vencija
Sekoi tri
meseci
Nacionalna kampawa za podigawe na
javnata svest vo
Javnost zapoznaena • Procent na populacijata
opfatena so kampawata
so principite na
Stokholmskata kon- • Promeni vo stavovite na
vencija
naselenieto
2006-2008
Sekoi tri
meseci
187
3.3.14 Aktivnost: ocenka na efektivnosta (~len 16)
Vo Republika Makedonija momentalno ne postoi sistem za monitoring na prisustvoto i emisiite na POPs
hemikaliite. So cel da se olesni ocenkata na efektivnosta na implementacijata na Nacionalniot implementacionen plan i Stokholmskata konvencija vo isto vreme, potrebno e vospostavuvawe na sistem za
monitorirawe koj }e bide vo soglasnost so sistemite na sosednite zemji i generalno vo regionot.Ova }e
ovozmoì podobra ocena, razmena na informaciite i podatocite i sorabotka pome|u zemjite, so cel da sozdade jasna slika za prisustvoto i upravuvaweto so POPs vo odredeni regioni.
3.3.15 Izvestuvawe
Obvrskata za izvestuvawe, soglasno Stokholmskata konvencija koja treba da bide ispolneta od Republika
Makedonija, e opi{ana vo slednata tabela:
OBRVSKA KON
KONVENCIJATA
^len 5, alinea (a)
Merki za redukcija ili
eliminacija na osloboduvawata od nenamernoto
proizvodstvo
^len 5, alinea (a) (v)
Merki za redukcija ili
eliminacija na osloboduvawata od nenamernoto
proizvodstvo
^len 7: Implementacioni
planovi
188
OPIS NA OBVRSKATA
PERIOD
Sekoja zemja-~lenka }e definira akcionen
Za dve godini od stapuvaweplan ili ako e potrebno i regionalen ili sub- to vo sila na Konvencijata
regionalen akcionen plan i }e go implementi- za zemjata-~lenka
ra kako del od implementacioniot plan naveden vo ~len 7, koj se izgotvuva za da se identifikuva, karakterizira i re{i osloboduvaweto na hemikalii od listata na Prilog S
od Konvencijata
Revizija na onie strategii koi se odnesuvaat
na izrabotkata na akcionen plan za identifikacija, karakterizirawe i re{avawe na
osloboduvaweto na hemikalii od listata na
Prilog S od Konvencijata, i ocenuvawe na
uspehot vo ispolnuvaweto na obvrskite od
ovoj stav.
Sekoi pet godini
Sekoja zemja-~lenka }e podgotvi i }e nastojuva
da go implementira implementacioniot plan i
da go dostavi do Konferencijata na zemjite~lenki; ja obrzuva zemjata-~lenka da go pregleduva i aùrira planot na periodi~na baza
i na na~in definiran vo odlukata
Konferencijata na zemjite-~lenki
Da se dostavi do
Konferencijata na zemjite~lenki vo rok od dve godini
od stapuvaweto vo sila na
Konvencijata za zemjata
^len 15: Izvestuvawe
Sekoja zemja-~lenka }e podnesuva izve{tai do Konferencijata
na zemjite-~lenki za merkite koi gi prezemala za implementacija na odredbite od ovaa Konvencija i za efektivnosta
na tie merki vo ispolnuvaweto na celite na Konvencijata.
]e bide odlu~eno
od Konferencijata na zemjite~lenki.
Sekoja zemja-~lenka }e dostavi do Sekretarijatot:
(a) Statisti~ki podatoci za vkupnoto koli~estvo na proizvedeni, uvezeni i izvezeni hemikalii od Prilog A i Prilog V
ili prifatliva estimacija na ovie podatoci; i (b) Lista na
Dràvi od koi e uvezena sekoja od hemikaliite i lista na
Dràvi vo koi e izvezena sekoja od hemikaliite
^len 16: Ocenka na
efektivnosta
Obvrzuva na ocenka na efektivnosta po~nuvaj}i od ~etvrtata
godina od vleguvawe vo sila na Konvencijata i potoa periodi~no vo odredeni vremenski intervali. Isto taka, obvrzuva
na obezbeduvawe na izve{tai i informacii, vklu~uvaj}i gi
izve{taite i informaciite od monitoringot (~len 16 stav 2:
rezultati od aktivnostite za monitoring na regionalno i globalno nivo), nacionalnite izve{tai dostaveni soglasno ~len
15 i informaciite za nepo~ituvawe na odredbite soglasno
procedurite od ~len 17
êtiri godini od
stapuvaweto vo
sila na
Konvencijata
Aneks A, del II stav (g) Obvrzuva sekoja zemja-~lenka sekoi pet godini da obezbeduva
izve{taj za napredokot vo eliminacijata na polihloriranite
bifenili i da go dostavuva do Konferencijata na zemjite~lenki soglasno ~len 15
Sekoi pet godini
Aneks V, del II stav 4
Sekoja zemja-~lenka {to koristi DDT }e dostavuva informa- Sekoi tri godini
cija do Sekretarijatot za upotrebenite koli~ini, uslovite pri
koi hemikalijata se upotrebuva i relevantnosta na istata
soglasno strategijata za upravuvawe na bolesti na zemjata~lenka, vo format koj }e bide opredelen od Konferencijata na
zemjite-~lenki vo konsultacija so Svetskata zdravstvena
organizacija
189
Kancelarijata za POPs }e bide odgovorna za ispolnuvaweto na ovie obvrski. Kancelarijata za POPs }e gi
dostavuva do Sekretarijatot na Konvencijata baranite informacii vo vid na izve{tai, koi }e bidat podgotvuvani vo tekot na implementacijata na akcionite planovi.
Obvrskite za dostavuvawe na izve{tai }e bidat elaborirani i implementirani vo zemjata od momentot koga
site barawa za izvestuvawe }e bidat izgotveni i usvoeni od Konvencijata.
3.3.16 Aktivnost: istraùvawe, razvoj i monitoring (~len 11)
Poradi nedostatokot na oprema i obu~en kadar vo laboratoriite i finansiski pote{kotii vo izveduvaweto na analizi vo zemjata ili stranstvo, istraùvawata na poleto na perzistentnite organski zagaduva~i se
vo po~etna faza vo Republika Makedonija. Edinstveno postoi delumen monitoring na POPs pesticidite i
PCB. Za àl, POPs od Aneks S ne se vklu~eni vo monitoringot zaradi skapite analizi.
Vo Republika Makedonija ne postojat informacii za koncentraciite na dioksini i furani nitu vo oblastite na kriti~nite „è{ki to~ki“. Skoro i da ne postojat podatoci za koncentraciite na ovie i drugite POPs
soedinenija vo vrska so izloènosta i prisustvoto kaj vozrasnata populacija, dobieni vrz osnova na monitoring na maj~ino mleko i potko`no masno tkivo, i podatoci od epidemiolo{ki studii za prisustvoto kaj
odredeni populacioni grupi i mo`niot rizik po zdravjeto na lu|eto.
3.3.16.2 Celi za istraùvawe, razvoj i monitoring
• Vospostavuvawe na mreà za sorabotka, razmena na informacii i podatoci pome|u nau~nite institucii vklu~eni vo istraùvawata na POPs;
• Vospostavuvawe i usvojuvawe na me|unarodno prifaten sistem za standardizacija na metodite za
analiza na reziduite vo abiotiski i biotski matrici;
• Razvivawe na sistem za obezbeduvawe i kontrola na kvalitetot vo laboratoriite vo Republika
Makedonija.
Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i
190
POPs.
• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai za napredokot i bliska sorabotka so
plan;
191
ovoj akcionen plan;
• Podgotovka na inventar na nau~ni institucii vklu~eni vo istraùvawata na POPs;
• Vospostavuvawe na mreà za sorabotka i razmena na podatoci i informacii pome|u ovie institucii;
• Vospostavuvawe na me|unarodno prifaten sistem;
• Definirawe na plan za usvojuvawe na sistemot od nau~nite institucii;
• Definirawe na standardi za obezbeduvawe i kontrola;
• Definirawe na plan za usvojuvawe na standardite od nau~nite institucii.
192
Akcionen plan - 3.3.16 Aktivnost: istraùvawe, razvoj i monitoring (~len 11)
Celi
Vospostavuvawe na mreà za
sorabotka, razmena na informacii i podatoci pome|u
nau~nite institucii vklu~eni
vo istraùvawata na POPs
Podgotovka na
inventar na
nau~ni institucii vklu~eni
Aktivnosti vo istraùvawata na POPs
Vospostavuvawe na mreà
za sorabotka i
razmena na
podatoci i
informacii
pome|u ovie
institucii
Vospostavuvawe i usvojuvawe
na me|unarodno prifaten sistem za standardizacija na
metodite za analiza na reziduite vo abiotiski i biotski
matrici
obezbeduvawe i kontrola na
kvalitetot vo laboratoriite vo Republika Makedonija
Vospostavuvawe na me|unarodno prifaten
sistem
Definirawe
na standardi
za obezbeduvawe i
kontrola
Inventar na
• VospostaVospostaven
nau~ni instivena mreà sistem
tucii vklu~eni • VospostaO~ekuvani vo istraùvavena sorarezultati wata na POPs
botka pome|u
nau~nite
institucii
Definirawe
na plan za
usvojuvawe na
sistemot od
nau~nite
institucii
Sistem usvo- Definirani
en i aplici- standardi za
ran od
kvalitet
nau~nite
institucii
Definirawe
na plan za
usvojuvawe na
standardite
od nau~nite
institucii
Prifateni i
aplicirani
standardi za
kvalitet od
nau~nite
institucii
Kancelarija za Ministerstva Kancelarija za Kancelarija
POPs
koi imaat
za POPs
Odgovorni POPs
dopirni to~ki
institucii
so POPs
Kancelarija
za POPs
Kancelarija
za POPs
Vremenska 2005
ramka
10,000.00 EUR
Buxet
2006 – 2008
2006 - 2008
2006-2008
2006 - 2008
20,000.00 EUR 20,000.00 EUR
Buxet na
Izvori na Buxet na
Republika
finansi- Republika
Makedonija
Makedonija
rawe
Buxet na
Republika
Makedonija
2006 – 2008
50,000.00 EUR 20,000.00 EUR 50,000.00 EUR
Stranski
donacii
Buxet na
Republika
Makedonija
Stranski
donacii
193
Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijatna implementacijata na
Aktivnosti
Podgotovka na
inventar na nau~ni
institucii vklu~eni
vo istraùvawata
na POPs
194
O~ekuvani
rezultati
Indikatori na
uspeh
Inventar na nau~ni
institucii vklu~eni
vo istraùvawata
na POPs
Broj na institucii
navedeni vo inventarot
• Struktura na
inventarot
Vospostavuvawe na Vospostavena mreà
mreà za sorabotka • Vospostavena
i razmena na podasorabotka pome|u
toci i informacii
nau~nite instipome|u ovie institucii
tucii
Vospostavuvawe na Vospostaven sistem
me|unarodno prifaten sistem
Vreme potrebno
da se postignat
rezultati
Dekemvri, 2005
Frekvencija na
monitorirawe
Sekoi tri
meseci
2006-2008
Broj na slu~ai na
sorabotka pome|u
nau~nite institucii
Edna{ vo
godinata
2006-2008
Edna{ vo
godinata
Struktura na
sistemot
Definirawe na
Sistem usvoen i
plan za usvojuvawe apliciran od
na sistemot od
nau~nite institucii
nau~nite institucii
Broj na nau~ni
institucii koi go
primenuvaat
sistemot
2006-2008
Edna{ vo godinata
Definirawe na
standardi za
obezbeduvawe i
kontrola
Definirani
standardi za
kvalitet
Struktura na
standardite
2006-2008
Edna{ vo godinata
Definirawe na
plan za usvojuvawe
na standardite od
nau~nite institucii
Prifateni i
aplicirani
standardi za
kvalitet od
nau~nite institucii
Broj na nau~ni
institucii koi gi
primenuvaat
standardite
2006-2008
Edna{ vo godinata
3.3.17 Aktivnost: tehni~ka i finansiska pomo{ (~len 12 i 13)
Republika Makedonija e vo period na razvoj, tranzicija i rekonstrukcija na ekonomijata, taka da za uspe{na
implementacija na Stokholmskata konvencija vo golema mera zavisi od finansiskata pomo{ {to bi ja
obezbedile razvienite zemji.
Momentalno mnogu e te{ko da se obezbedat efikasni fondovi za re{avawe na ekonomskite problemi za da
se realiziraat nasokite prepora~ani od EU i me|unarodnata zaednica.
195
3.4 PREDLOZI I PRIORITETI ZA RAZVOJ I
GRADEWE NA KAPACITETI
3.4.1 Klu~ni investicioni barawa i prioriteti
Ne se predviduvaat investicioni barawa za implementacija na inicijalnata faza na Nacionalniot implementacionen plan. So razvojot na specifi~nite akcioni planovi se o~ekuva klu~nite investicioni barawa
da bidat dopolnitelno definirani. Tie }e bidat vklu~eni vo posledovatelnite, aùrirani verzii na
Nacionalniot implementacionen plan.
196
Nacionalen implementacionen plan za POPs > VREMENSKA RAMKA
3.5 VREMENSKA RAMKA ZA IMPLEMENTACIJA
NA PLANOT I MERKI ZA USPE[NA REALIZACIJA
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
3.3.1 Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pravnata ramka
Vospostavuvawe i funkcionirawe na me|uministerska rabotna grupa
Nazna~uvawe na odgovorni oddelenija/lica vo
sekoe vladino telo i
institucija
Procenka na potrebite
na relevantnite vladini
tela
Gradewe na kapacitetite
vo identifikuvanite
vladini institucii
Finalizirawe i
usvojuvawe na zakonite
na podzakonski akti
3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawata od namernoto proizvodstvo i upotreba
Voveduvawe na za{titnite i tehni~kite merki
Formirawe na
nacionalno telo
197
197
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A POPs pesticidi
na strategija za izrabotka
na inventari, sobirawe i
odlagawe na zastarenite
zalihi na pesticidi
Podgotovka i
vospostavuvawe na
mehanizmi za kontrola
biznis sektorot
Poddr{ka na programite
za primena na tehnologiite koi ne predviduvaat
sogoruvawe na POPs
otpadot
Odlagawe na pesticidi
vo Makedonija
Vospostavuvawe na
sistem za kontrola na
ilegalniot uvoz i
primena na organohloriranite pesticidi
3.3.4 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe, otstranuvawe, skladirawe
i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB (Aneks A, del II hemikalii)
na strategija za izrabotka
na inventari, sobirawe i
odlagawe na PCB
198
198
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi
za kontrola
Izrabotka na planovi
za pozitivnite
vlijanija vrz biznis
sektorot
Poddr{ka na programi
te za aplikacija na
tehnologiite koi ne
predviduvaat
sogoruvawe pri
destrukcija na PCB
Odlagawe na PCB vo
Makedonija
Vospostavuvawe na
sistem za kontrola na
ilegalniot uvoz i
primena na PCB
Podgotovka i usvojuvawe na strategija za
izrabotka na inventari
Uni{tuvawe na zalihite na DDT
3.3.7 Merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo (~len 5)
Promocija na selektivno sobirawe na otpadot
199
199
Godina
2005
2006
2007
Aktivnost
Postepena zamena na
drvoto i jaglenot
Vospostavuvawe na
sistem za kontrolirawe na spaluvaweto na
strni{ta
Vospostavuvawe na
sistem za namaluvawe
na rizikot od {umski
poàri
Voveduvawe na
za{titni i tehni~ki
merki kaj postoe~kite
instalacii
Vospostavuvawe na
nacionalno telo za
dolgoro~en permanenten monitoring i
izvestuvawe za dioksinite i furanite
Definirawe i usvojuvawe na MDK za osloboduvawata na dioksini i furani vo vozduh i
voda
3.3.8 Merki za redukcija na osloboduvawata
Locirawe na site
ekolo{ki àri{ta koi
sodràt POPs
Odreduvawe na
pro{iruvaweto i stepenot na kontaminacijata
200
200
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
Odreduvawe na
pro{iruvaweto i stepenot na kontaminacijata i determinirawe na
nivoto na kontaminacija
Definirawe na proceduri za eliminacija
na osloboduvawata od
zalihi i otpad
Podgotovka na ekonomska analiza
3.3.9 Strategija: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad
na strategija
Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za
kontrola
pozitivnite vlijanija
vrz biznis sektorot
3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe na proizvodite vo upotreba
na strategija
Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za
kontrola
201
201
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
pozitivnite vlijanija
vrz biznis sektorot
3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, V i S Hemikalii) i remedijacija na
ekolo{ki prifatliv na~in
Podgotovka na strategija za implementacija
na ovie aktivnosti
Definirawe na metodologija za procenka
Definirawe na prioritetni kontaminirani
lokacii zaradi nivno
obnovuvawe
Izrabotka na tehnolo{ki i tehni~ki
rabotni proceduri
Sproveduvawe na
aktivnosti za dekontaminacija
3.3.12 Olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawe na zasegnatite ~initeli
Podgotovka na institucionalna i tehni~ka
baza za formirawe na
odgovorno nacionalno
telo
Razvivawe na mehanizam za obezbeduvawe
na odgovornoto nacionalno telo so informacii povrzani so POPs
problematikata
202
202
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
Definirawe na formularite za razmena na
informacii povrzani so
POPs
3.3.13 Javna svest, informirawe i edukacija (~len 10)
vladinite slu`benici
Podgotovka i realizacija na obuka za pretstavnicite na lokalnata samouprava
pretstavnicite od
biznis sektorot
Nacionalna kampawa za
podigawe na javnata
svest
3.3.16 Istraùvawe, razvoj i monitoring (~len 11)
Podgotovka na inventar
Vospostavuvawe na
mreà za sorabotka
Vospostavuvawe
na me|unarodno
prifaten sistem
Usvojuvawe na sistemot
203
203
Godina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
Aktivnost
Definirawe na standardi za kvalitet
Usvojuvawe na standardite od nau~nite
institucii
3.6 POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA
Godina
2014
2015
225.050
%
2.241.643
15,58
3.311.645
23,02
117.700
0,82
146.650
216.650
10.500
Total
7.700
4.545
4.545
9.091
4.545
4.545
9.091
4.545
4.545
9.091
4.545
4.545
9.091
4.545
4.545
9.091
342.878
509.545
9.091
342.878
509.545
9.091
342.878
509.545
25.000
9.091
342.878
509.545
25.000
347.878
514.545
3.3.5 Proizvodstvo,
uvoz i izvoz, upotreba,
zalihi i otpad od DDT
352.878
Coordination
23,91
2013
1,12
2012
3.440.050
2011
160.501
2010
700.000
2009
25.000
9.091
500.000
2008
519.545
59.091
2007
3.3.4 Proizvodstvo,
identifikacija, etiketirawe, otstranuvawe,
skladirawe i odlagawe na PCB i oprema
koja sodrì PCB
(Aneks A, del II
hemikalii)
3.3.3: Proizvodstvo,
zalihi i otpad od Aneks A POPs pesticidi
204
204
2006
35.000
3.3.2 Merki za redukcija ili eliminacija na
osloboduvawata od
namernoto proizvodstvo i upotreba
2.015.000
3.3.1 Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti
i pravnata ramka
2005
9.091
Aktivnost
Nacionalen implementacionen plan za POPs > POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA
Godina
10,71
9,82
0,19
6,25
0,52
5,95
100,00
1,26
74.900
856.001
14.386.146
181.902
0,82
1.412.400 1.540,800
26.752
123.052
1,750
8,050
100.000
228.181
58,800
100.000
228.181
4,900
100.000
228.181
56000,07
100.000
228.181
53,334
1,554..849
%
941,150 11900,14
100.000
228.181
53,334
2,174.849
186,667
186,667
53,334
2,144.849
898.800
100,800
92,400
110.000
110.000
110.000
110.000
110.000
110.000
200.000
1.667
16.667
120,000
1,409.848
100.000
110.000
200.000
1.667
100.000
120,000
1,409.848
16.667
110.000
200.000
1.667
16.667
100.000
186,667
110.000
200.000
1.667
16.667
20.000
110.000
300.000
6,667
340,.000
10.000
3.3.16 Istraùvawe,
razvoj i monitoring
(~len 11)
3.609.848
3.3.13 Javna svest,
informirawe i edukacija (~len 10)
3.3.16 Istraùvawe,
razvoj i monitoring
(~len 11)
2012 2013 2014 2015 Koordi Vkup
nacija
no
70.000
3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks
A, V i S Hemikalii) i
remedijacija na
ekolo{ki prifatliv
na~in
3.3.12 Olesnuvawe ili
obezbeduvawe na razmena
na informacii i
vklu~uvawe na zasegnatite ~initeli
21.667
3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe
i odlagawe na
20.000
3.3.9 Strategija: identifikacija na zalihi,
proizvodi vo upotreba i
otpad
220.000
3.3.8 Merki za redukcija
zalihi i otpad (~len 6)
11.667
3.3.7 Merki za redukcija
nenamernoto proizvodstvo (~len 5)
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
26.667
Aktivnost
205
205
LOKALNI EKSPERTI
Kancelarija za POPs
1. Gordana Popsimonova - Rakovoditel na proekt
2. Teodora Grn~arovska - Fokal point M@SPP
3. Antonio Nedelkov - Zamenik na Rakovoditelot na proektot
4. Suzana Andonova - Sovetnik
5. Aleksandar Mickovski - Tehni~ko lice
^lenovi na Nadzoren komitet:
1. Qubomir Janev - Minister za ìvotna sredina i prostorno planirawe;
2. Prof. \or|i Martinovski - Rektor na univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”;
3. Pan~e Nikolov - Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;
4. Prof.Qup~o Melovski - Dru{tvo na ekologisi na Makedonija-NVO;
5. Nikola Stojanovski - Centar za Eko-Tehnologii
6. Prof. Dragan \or|ev -Ministerstvo za zdravstvo
7. Marin Ko~ov - Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe.
Lokalni eksperti angaìrani za izrabotka na inventarite i podgotovka na Nacionalniot
implementacionen plan:
206
206
1
Ace Antevski
Ing.
Rade Kon~ar - Skopje
2
Aco J. Janevski
PhD
OHIS-Organska Hemiska Industrija
3
Bogdan Bogdanov
PhD
rirodno-Matemati~ki Fakultet - Institut po Hemija
4
Boìdar Stoj~evski
Ing.
Centralna Elektri~na Rabotilnica
5
Cvetanka Boìnovska
PhD
Klinika za toksikologija
6
Dana Preli}
PhD
Prirodno-Matemati~ki Fakultet - Institut po biologija
7
Emilija ]upeva
Ing. Tech
8
\or|i Velevski
Ing.
Javno pretprijatie za upravuvawe so otpad -Drisla
9
Gordana Golabovska
Dr.
Zavod za zdravstevena
Nacionalen implementacionen plan za POPs > LOKALNI EKSPERTI
10
Gordana Ristovska
Mgr. Dr.
Republi~ki zavod za zdravstevena za{tita
11
Ilija Kacarski
Ing
Ministerstvo za Ekonomija
12
Jadranka Ivanova
Legal exp.
13
Jordan Bajraktarov
Ing.
Regionalen ekolo{ki centar (REC)
14
Josif Blagoevski
Ing.
NEPA
15
Josif Taneski
PhD
Farmahem
16
Jovan Mickovski
PhD
Tehnolo{ko-Metalur{ki Fakultet
17
Julijana Cvetkovi}
PhD
Zemjodelski Institut
18
Kaja [ukova
Ing. Tech
19
Lile Peeva
Ing. Tech
Praven konsultant
20
Liljana Spasevska
PhD
Medicinski Fakultet-Institut za patologija
21
Qup~o Nikolovski
PhD
Klinika za pedijatrija
22
Magdalena Trajkovska
MSc
Tehnolab
23
Mom~ula Jordanoski
PhD
Hidrobiolo{ki Institut
24
Nikola Stojanovski
Ing.
Centar za Eko-Tehnologii
25
Petar Jovan~ev
PhD
Zemjodelski Fakultet- Skopje
26
Petar Stojanov
Ing.
Fabrika za olovo i cink-Veles
27
Roza Nakova
Ing. Agr.
Ministerstvo za Zemjodelstvo, [umarstvo i Vodostopanstvo
28
Slav~o No~ev
Ing.
Alkaloid AD
29
Slav~o Ristov
Ing.
Dràven inspektorat za ìvotna sredina
30
Slobodan Banxo
PhD
Zemjodelski Institut
31
Slobodan Sofeski
Ing
Stopanska komora na Republika Makedonija
32
Sokol Klin~arov
Ing. Geo.
33
Sokol Klin~arov
PhD
34
Stanislava Lazarevska
PhD
35
Stefan \or~ev
Ing.
Ekspert za procenki na rizik
36
Stojko Mojan~evski
Ing.
ESM
37
Svetomir Haxi Jordanov
PhD
Tehnolo{ko-Metalur{ki Fakultet
38
Tatjana Kadifkova
MSc
Farmacevtski Fakultet
39
Tomislav Stojanovski
Ing.
Carinska uprava
207
207
40
Traj~e Naumovski
Ing.
Hidrobiolo{ki Institut
41
Traj~e Stafilov
PhD
Prirodno-Matemati~ki Fakultet - Institut po hemija
42
Veqo Kalajxiski
MD
Fabrika za olovo i cink-Veles
43
Vladimir Aleksijoski
Ing.
EMO-Ohrid
44
Vladimir Xabirski
PhD
45
Vladimir Kendrovski
MSc
Republi~ki zavod za zdravstevena za{tita
46
Vladimir Krstanovski
Ing.
REK-Rudarsko-energetski kombinat-Bitola
Stranski konsultanti i tehni~ka poddr{ka:
208
208
Linke
Claudia
UNIDO supporting staff
La Roche
David
UNIDO, consultant
Ischenko
Vladimir
UNIDO, supporting staff
Ploutakhina
Marina
UNIDO, supporting staff
Fejes
Scabolcz
UNIDO, consultant
Holoubek
Ivan
RECETOX - TOCOEN & Associates, Czech Republic
Kocan Anton
Anton
IPCM Bratislava, Slovakia
Bergel
Helmut
ABB - Environment Protection Branch, Germany
Wagner
Urs
ETI Environmental Technology Int. Ltd., Switzerland
Laperriere
Francine
Environment
Nacionalen implementacionen plan za POPs > ORGANIZACIONA [EMA
Organogram na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe,
209
209
Predlozi za izmeni/dopolnuvawa na makedonskata pravna ramka soglasno
odredbite od Stokholmskata konvencija
Tip
Zakon
Broj
Slu`ben List na SFRJ, br. 18/76
Oficijalen naziv
Zakon za proizvodstvo na otrovi
Kompetentni administra-tivni tela
Dràven sanitaren i zdravstven inspektorat vo ramkite na
Ministerstvoto za zdravstvo
Kratok opis
Vrska so Stokholmskata konvencija
Prifatlivi pravni re{enija zaradi
usoglasuvawe so obvrskite kon
Gi ureduva uslovite na podgotovka,
proizvodstvo, pakuvawe, skladirawe i
vnatre{en (vo ramkite na proizvodstvenite pogoni) transport na otrovi i
preparatite koi sodràt otrovi; odredbite isto taka se odnesuvaat na
proizvodstvoto na sredstva za za{tita
na rastenija, lekovi i stoki nameneti za
javna upotreba koi sodràt otrovi, ako
ne se regulirani so drugi pravni dokumenti.
Aneks A, Del I, Aneks B:
1. Donesuvawe na Zakon za
hemikalii koj }e ja opfati celata
materija koja se odnesuva na
hemikalii, vklu~uvaj}i gi i POPs od
Konvencijata.
Zakonot generalno se odnesuva na
barawata vo vrska so organizacionite i
tehni~kite uslovi koi treba da se
ispolnat pri proizvodstvo na otrovi i
preparati.
Zakonot gi odreduva osnovnite tehni~ki
barawa za ~uvawe na zalihi od otrovi i
preparati, nezavisno dali se surovini,
proizvodi ili nus-proizvodi.
(^len 10, 11, 13, 16)
Zakonot ja propi{uva obvrskata i
na~inot na vodewe na dosieja za site
supstancii vklu~eni vo procesot na
proizvodstvo.
210
210
1. Go zabranuva proizvodstvoto na
aldrin, dieldrin, endrin, heptahlor, toksafen, PCB
3. Dozvoluva specifi~ni izzemawa
za proizvodstvo na hlordan, HCB i
mireks ako zemjata-~lenka e registrirana ({to podrazbira
odobruvawe od Sekretarijatot) i
za DDT, ako se koristi za kontrola
na bolesti.
2. Vremeno re{enie: 2.1
Izmeni/dopolnuvawa na Zakonot za
proizvodstvo na otrovi preku ovlastuvawe na M@SPP vo sorabotka so
Ministerstvoto za zdravstvo i
Ministerstvoto za ekonomija da
izdade Odluka za zabrana, restrikcija
(vklu~uvaj}i specifi~ni izzemawa ako
ZPO: Zakonot ne dava direktna
e neophodno) na proizvodstvoto na
osnova za zabrana na proizvodstvoto na nekoi specifi~ni otro- otrovi i preparati, so cel da se
vi i preparati (pr. otrovite koi se ispolnat obvrskite kon ratifikuvanite me|unarodni dogovori povrzani so
klasificirani so Stokholmskata
konvencija). Indirektno, zabrana- za{titata na ìvotnata sredina (postoi pravna osnova vo ~len 1, spored
ta na proizvodstvoto proizleguva
koja celta na Zakonot e za{tita na
od Zakonot za promet na otrovi,
ìvotot i zdravjeto na lu|eto; ìvotkoj zabranuva odredeni otrovi i
nata sredina ne e spomenata i treba
preparati i go ovlastuva
Ministerstvoto za zdravstvo da go da se dodade vo ~len 1 so negovo
dopolnuvawe)
zabrani prometot na drugi otrovi
i preparati so donesuvawe na
Odluka. So zabrana na prometot,
proizvoizvodstvoto e ekonomski
neopravdano.
Nacionalen implementacionen plan za POPs > PRAVNA RAMKA
Konvencija, ~len 6, vo vrska so
merkite za redukcija ili eliminacija
na osloboduvawata od zalihi i otpad,
to~ka d, (i), (ii);
2.2 Odluka za zabrana i restrikcija na
proizvodstvoto na odredeni otrovi (koja }e
se odnesuva na obvrskata prevzemena od zemjata soglasno Aneks A, B, kako i mo`noto
pro{iruvawe na spisokot na POPs, soglasno
ZPO, ^len 5: propi{uva odlagawe na
otpadot na ekolo{ki prifatliv na~in; Aneks D, E i F).
^len 5: propi{uva obvrska za
nepovratna transformacija, ako
takvite merki se dostapni.
Koncencija, ~len 6 (1), vo vrska so
merki za redukcija ili eliminacija na
osloboduvawata od zalihi i otpad, a,
(i), (ii), b i c (prva re~enica)
ZPO: gi propi{uva (zadovolitelno)
osnovnite tehni~ki uslovi za bezbeden, efikasen i ekolo{ki prifatliv
na~in na ~uvawe na otrovi, kako i
na~inot na nivno evidentirawe.
Tip
Zakon
Broj
Slu`ben List na SFRJ, br. 13/91
Oficijalen naziv
Zakon za promet na otrovi
Kompetentni administrativni tela
Ministerstvo za zdravstvo*
Ministerstvo za ekonomija**
Kratok opis
Zabrani regulirani so postoe~ka legislativa: proizodstvoto na devette POPs od Aneks A
- PCB/PCT e zabraneto so Zakonot za upravuvawe so otpad (~len 69, stav 1), koj treba da
stapi vo sila vo po~etokot na vtoriot kvartal
od 2005 godina. PCB i bilo koj predmet koj
sodrì PCB se otpad soglasno definicijata za
otpad (“Otpad” e sekoja materija ili predmet
{to sozdava~ot ili poseduva~ot ja/go otfrla,
ima namera da ja/go otfrli ili od nego se
bara da ja/go otfrli)
(ZPromO)
Zakonot gi regulira uslovite Konvencija, Aneks A, Del I, Aneks B:
pod koi se sproveduva prometot na otrovi i kontrolata na
Prifatlivi pravni re{enija zaradi usoglasuvawe so obvrskite kon Stokholmskata
konvencija
1.1 Zakon za klasifikacija, pakuvawe i
etiketirawe na opasni supstancii i
preparati
* • donesuva Re{enie za zabrana na prometot na odredeni otrovi;
• donesuva Re{enija za rasporeduvawe na otrovite vo grupa na otrovi po prethodno dobieno mislewe od komisijata za otrovi;
• donesuva Re{enie za ovlastuvawe na institucii za vr{ewe na toksikolo{ka procenka na otrovite (aktivna materija), po prethodno
dobieno mislewe od Komisijata za otrovi;
• donesuva Re{enie za upotreba na toksi~nite materii vo higienski nameni;
• sproveduva kontrola na implementacijata na ovoj Zakon i na podzakonskite akti kon nego.
• Kontrolata na instituciite koi izveduvaat toksikolo{ka procenka ja sproveduva Dràvniot sanitaren i zdravstven inspektorat vo
ramkite na Ministerstvoto za zdravstvo.
** donesuva podzakonski akti koi ja reguliraat restrikcijata na prometot na odredeni toksi~ni materii koi se koristat vo industrijata
211
211
otrovi i kontrolata na prometot, so
cel da se obezbedi za{tita na ìvotot i zdravjeto na lu|eto i ìvotnata
sredina od {tetnoto vlijanie na
otrovite, kako i preventivnite merki
za spre~uvawe na zloupotreba na
otrovite.
1. Zabrana na upotreba na endrin i
toksafen;
(ako ovaa problematika ne bide
vklu~ena vo Zakonot za hemikalii);
2. Obezbeduva specifi~ni izzemawa
za upotreba na drugite POPs.
1.2 Zakon za laboratoriska praksa
ZPromO:
1. Propi{uva zabrana na prometot na
nekoi POPs, kako aldrin, hlordan,
dieldrin, heptahlor, HCB.
Zakonot ja ureduva i obvrskata za
odlagawe na otrovite i preparatite i
2. Go ovlastuva Ministerstvoto za
nivnite pakuvawa na ekolo{ki prizdravstvo da gi zabrani drugite
fatliv na~in.
otrovi i preparati so donesuvawe
Zakonot gi definira osnovnite
na Odluka.
uslovi za ovlastuvawe na organizacii 3. Go ovlastuva Ministerstvoto za
za toksikolo{ka procenka na supekonomija vo sorabotka so
stanciite i preparatite i go ovlastuMinisterstvoto za zdravstvo da
va Ministerstvoto za zdravstvo
izdade pravni dokumenti za izze(posle dobieno mislewe od
mawe vo slu~aj koga otrovite i
Komisijata za otrovi) da go deterpreparatite bi se koristele vo
minira i objavi Spisokot na ovlasindustriskoto proizvodstvo.
teni organizacii.
4. Go zabranuva prometot na otrovi i
Zakonot gi odreduva osnovnite
preparati koi se zabraneti za
tehni~ki barawa za ~uvawe na zalihi
upotreba vo zemjata kade se
na otrovi i preparati koi moè da se
proizvedeni.
upotrebuvaat.
5. Ja zabranuva upotrebata na otrovi
2. Vremeno re{enie:
2.1 Izmena/dopolnuvawe na Zakonot
za promet na otrovi, preku ovlastuvawe na M@SPP vo sorabotka so
izdade Odluka za zabrana, restrikcija (vklu~uvaj}i specifi~ni izzemawa
ako e neophodno) na prometot na otrovi i preparati, so cel da se ispolnat
obvrskite kon ratifikuvanite
me|unarodni dogovori povrzani so
za{titata na ìvotnata sredina (postoi pravna osnova vo ~len 1, spored
ìvotot i zdravjeto na lu|eto i
ìvotnata sredina).
2.2 Odluka za zabrana i restrikcija
na upotrebata na odredeni otrovi
(koja }e se odnesuva na obvrskata prevzemena od zemjata soglasno Aneks A,
i preparati za koi, vrz baza na niv- Del I, Aneks B, Del I, kako i mo`noto
Zakonot go propi{uva na~inot na evinata upotreba, }e bide utvrdeno
dencija na vlezot i izlezot (pr.
pro{iruvawe na spisokot na POPs,
deka se {tetni po zdravjeto na
inventar na otrovi vo tekot na
soglasno Aneks D, E i F).
lu|eto i ìvotnata sredina (~len
prometot i upotreba)
2.3 Odluka za uvoz i izvoz na
17(2), 18-22).
odredeni otrovi i preparati (koja
Konvencija, ~len 6 (1), vo vrska so
}e se odnesuva na obvrskata prevzemerki za redukcija ili eliminacija na
mena od zemjata soglasno ~len 3 od
osloboduvawata od zalihi i otpad, a,
Konvencijata).
(i), (ii), b i c (prva re~enica)
2.4 Odluka za redukcija na ovlastuZPO: gi propi{uva (zadovolitelno)
vaweto propi{ano vo ~len 12, koga se
osnovnite tehni~ki uslovi za bezbeden, efikasen i ekolo{ki prifatliv vo pra{awe POPs hemikalii soglasno ~len 4 (1) i (3); ovaa odluka }e bara
na~in na ~uvawe na otrovi, kako i
eliminacija na uvozot na HCB, duri i
na~inot na nivno evidentirawe.
so dozvola.
212
212
Zabrani regulirani so postoe~ka
legislativa: izvozot, proda`bata i
upotrebata na devette POPs od Aneks
A - PCB/PCTs se zabraneti so Zakonot
za upravuvawe so otpad (~len 69, stav
1), koj treba da stapi vo sila vo
po~etokot na vtoriot kvartal od 2005
godina. PCB i bilo koj predmet koj
sodrì PCB se otpad soglasno
definicijata za otpad. Specifi~nite
izzemawa od eliminacija na nivnata
upotreba se celosno propi{ani so
Pravilnikot za eliminacija na
PCB, koj e vo soglasnost so Aneks A,
Del II.
Zakonot za upravuvawe so otpad isto
taka ja sodrì obvrskata za identifikacija na zalihite na na~in potpolno usoglasen so ~len 6 (1) od Konvencijata.
Tip
Podzakonski akt
Broj
Slu`ben List na SFRJ, broj 1/83, 79/91
Oficijalen naziv
Pravilnik za kriteriumite za rasporeduvawe na otrovite vo grupi i za
metodite za odreduvawe na stepenot na otrovnost na oddelni otrovi
Ministerstvo za zdravstvo
Kratok opis
Prifatlivi pravni re{enija zaradi usoglasuvawe so obvrskite kon
Gi odreduva kriteriumite za klasifikacija na otrovite vo grupi zavisno
od nivoto na opasnost i prose~nata
letalna doza.
Koristenite kriteriumi i
prepora~anite metodi ne se vo
soglasnost so kriteriumite za
proverka od Aneks D na Konvencijata
Zakon za klasifikacija, pakuvawe i
preparati (ako ovaa problematika ne
bide vklu~ena vo Zakonot za
hemikalii)
213
213
Tip
Podzakonski akt
Broj
Slu`ben List na SFRJ, broj 7/83
Oficijalen naziv
Pravilnik za na~inot na uni{tuvawe na neupotrebenata ambalaà i neiskoristenite otrovi i na~inot za povlekuvawe na otrovite od promet
Kratok opis
Go propi{uva na~inot na uni{tuvawe
na otpad od otrovi i preparati,
vklu~uvaj}i dekontaminacija i
uni{tuvawe na nivnata ambalaà.
to~ka d, (i), (ii).
Pravilnik za upravuvawe so opasen
otpad, kako podzakonski akt kon
Zakonot za upravuvawe so otpad (koj e
vo faza na podgotovka). So donesuvaweto na ovoj Pravilnik verojatno
}e se ukine Pravilnikot za
uni{tuvawe na neiskoristeni otrovi
Pravilnikot do odreden stepen gi
tretira barawata na Konvencijata.
Obvrskite soglasno ~len 6 (2) od
Konvencijata ne se sodràni vo
Pravilnikot, no se zastapeni vo
Zakonot za upravuvawe so otpad (i
podzakonskite akti koi treba da se
izgotvat kon ovoj Zakon), kako i preku
obvrskite prevzemeni so ratifikacijata na Bazelskata konvencija od
Republika Makedonija.
214
214
Pravilnik za uvoz, izvoz i tranzit
na otpad {pravna osnova e postavena
vo Zakonot za upravuvawe so otpad,
~len 106 (6)}, koj }e bide usoglasen so
odredbite na Bazelskata konvencija i
EU-legislativata, kako i ~len 6 od
Tip
Podzakonski akt
Broj
Oficijalen naziv
Pravilnik za tehni~kite i sanitarno-higienskite uslovi koi moraaat da gi
ispolnuvaat organizaciite na zdruèn trud koi se bavat so promet na otrovi
Kompetentni administra-tivni tela Ministerstvo za zdravstvo
Kratok opis
Propi{uva tehni~kite i sanitarnohigienskite uslovi za organizaciite
koi se zanimavaat so promet na otrovi (vklu~uvaj}i rakuvawe i skladirawe).
stav 1, prva re~enica od to~ka c.
Pravilnikot moè da bide usvoen kako
podzakonski akt kon predloèniot
Zakon za hemikalii; otpadot e soodvetno tretiran so legislativata za
upravuvawe so otpad.
Pravilnik: propi{uva tehni~ki
detali vo upravuvaweto so zalihi na
otrovi (vklu~uvaj}i go pakuvaweto) na
bezbeden, efikasen i ekolo{ki prifatliv na~in. Ovoj pravilnik isto
taka gi propi{uva tehni~kite detali
vo upravuvaweto so zalihi na otrovi
koi se zapalivi i eksplozivni.
Konvencija, ~len 10 vo vrska so
informirawe na javnosta, podigawe
na svesta i edukacija, stav 1, za obuka
na profesionalcite.
Pravilnik: ~len 20 vo vrska so
edukacija na profesionalcite, rakuvawe so otrovi; evidencija na sprovedenata edukacija e obavezna.
215
215
Tip
Podzakonski akt
Broj
Oficijalen naziv
Pravilnik za ozna~uvawe na otrovite {to na doma{niot pazar se pu{taat vo
promet
Kratok opis
Gi propi{uva i opi{uva znacite na
Etiketirawe na oprema koja sodrì
PCB
opasnost (se sostojat od simbolite
koi ozna~uvaat opasnost i indikaciite na opasnost), bukvata koja ukaùva
na opasnost, R (rizik) i B (bezbedno)
216
216
Zakon za klasifikacija, pakuvawe i
preparati (ako ovaa problematika ne
bide vklu~ena vo Zakonot za
hemikalii)); Pravilnikot ne e aùriran soglasno EU legislativata.
Tip
Podzakonski akt
Broj
Oficijalen naziv
Popis i ocena na organizacijata za toksikolo{kata ocena na otrovite i utvrduvawa na efikasnost na otrovite
Tip
Izmeni/dopolnuvawa na podzakonskiot akt
Broj
Slu`ben List na SFRJ, broj 7/84, 5/85, 18/87. 43/88
Oficijalen naziv
Ministerstvo za zdravstvo i Komisija za otrovi
Kratok opis
Konvencija, ~len 8 vo vrska so
klasificirawe na hemikaliite vo
Aneks A, B
Aktot ne e aùriran da gi opfati
kriteriumite za proverka na POPs
Zakon za laboratoriska praksa i
i C i Aneks D za barawa za informa- podzakonski akt kon:
cii i kriteriumi za proverka
Zakonot za akreditacija (Slu`ben Vesnik
na Republika Makedonija, broj 54/2002).
Aktot ne e aùriran da gi opfati
kriteriumite za proverka na POPs
Tip
Podzakonski akt
Broj
Slu`ben List na SFRJ, broj 7/84 i 57/82
Oficijalen naziv
Odluka za organizaciite na zdruèn trud ovlasteni za odreduvawe na efikasnosta na odredeni otrovi koi se koristat za odrùvawe na higiena vo zgradi,
javni objekti i povr{ini i za istrebuvawe na patogeni insekti i drugi {tetnici.
Kompetentni administrativni
tela
Kratok opis
Konvencija: Aneks D
Zakon za laboratoriska praksa i podzakonski akt kon Zakonot za akreditacija
(Slu`ben Vesnik na Republika
Makedonija, broj 54/2002).
Odluka: site kriteriumi za proverka
ne se opfateni
Tip
Podzakonski akt
Broj
Slu`ben List na SFRJ, broj 59/82, 7/84, 9/86, 18/87, 33/88
Oficijalen naziv
Re{enie za utvrduvawe na listata na otrovi koi moàt se pu{taat vo promet
Kompetentni administrativni
tela
Kratok opis
Ja definira listata na otrovi koi
moè da se pu{tat vo promet i gi
Konvencija: Aneks A, ne dozvoluva
upotreba na toksafen
Re{enie: go vklu~uva toksafenot pod
broj 530 me|u onie otrovi ~ij promet (kako
217
217
218
218
opi{uva nivnite me|unarodni nazivi
i hemiskiot sostav, gi klasificira vo
~etiri grupi na otrovi/preparati i ja
odreduva nivnata dozvolena upotreba.
Re{enie: go vklu~uva toksafenot pod
broj 530 me|u onie otrovi ~ij promet
(kako insekticid i rodenticid) e
dozvolen.
insekticid i rodenticid) e dozvolen
Zakon za hemikalii, a kako vremeno
re{enie:
Tip
Broj
Slu`ben List na SFRJ, broj 7/84, 9/86, 18/87, 33/88
Oficijalen naziv
Izmeni/dopolnuvawa na Re{enieto za utvrduvawe na listata na otrovi koi
moàt se pu{taat vo promet
Kratok opis
Listata od Re{enieto 59/82 e
pro{irena. Hemikaliite pod broj 440
i 441 (odredeni PCB koi prethodno
bile upotrebuvani za boi i lakovi) se
izbri{ani od Listata (Slu`ben List
na SFRJ, broj 9/86)
Konvencija: Aneks A,
Nov Zakon za hemikalii ili kako
vremeno re{enie:
• so izmeni/dopolnuvawa na Zakonot
za promet na otrovi da se zabrani
toksafen, endrin i mireks, soglasno
ovlastuvaweto na Ministerstvoto
za zdravstvo od ~len 4 (3), kako i
toksafen, endrin i mireks (obvrzuva~ki) da se izbri{at od listata so
donesuvawe na izmena/dopolnuvawe.
ne dozvoluva nikakva upotreba na
endrin i Aneks B, dozvoluva upotreba
• soglasno ovlastuvaweto na Minisvo specijalni slu~ai i nekoi speciterstvoto za zdravstvo, ~len 4 (3),
fi~ni izzemawa za upotreba na DDT.
da se izmeni/dopolni Zakonot za
promet na otrovi so zabrana na
Izmeni/dopolnuvawa na Re{enieto:
endrinot, ili da se sledi procedugi vklu~uva endrin i DDT me|u otrorata za izmenuvawe/dopolnuvawe na
vite ~ij promet e dozvolen
Zakonot ({to moè da go re{i problemot so endrin i DDT) i (obvrzuva~ki) da se izbri{at endrin i DDT
od Listata so donesuvawe na nova
izmena/dopolnuvawe.
Tip
Zakon
Broj
Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija, broj 16/2004
Oficijalen naziv
Zakon za trgovija - Odluka za rasporeduvawe na stokite na formi na izvoz i
uvoz (Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija, broj 56/2004) (ZT)
Ministerstvo za finansii
Kratok opis
Gi rasporeduva stokite na formi na
uvoz i izvoz
Konvencija, Aneks A: obezbeduva
specifi~ni izzemawa za upotreba na
HCB
1. Zakon za hemikalii i podzakonski akti kon istiot
Odluka: dozvoluva uvoz na HCB so
specijalna dozvola izdadena od
Ministerstvoto za zdravstvo
2. Vremeno re{enie:
2.1 Izmeni/dopolnuvawa na Zakonot
za promet na otrovi, preku ovlastuvawe na M@SPP vo sorabotka so
izdade Odluka za zabrana, restrikcija (vklu~uvaj}i specifi~ni izzemawa
ako e neophodno) na prometot na otrovi i preparati, so cel da se ispolnat
obvrskite kon ratifikuvanite
me|unarodni dogovori povrzani so
za{titata na ìvotnata sredina (postoi pravna osnova vo ~len 1, spored
ìvotot i zdravjeto na lu|eto i
ìvotnata sredina).
2.2 Odluka za zabrana i restrikcija
na upotrebata na odredeni otrovi
(koja }e se odnesuva na obvrskata prevzemena od zemjata soglasno Aneks A i
Aneks B, kako i mo`noto pro{iruvawe
na spisokot na POPs, soglasno Aneks
D, E i F).
219
219
2.3 Odluka za uvoz i izvoz na
odredeni otrovi i preparati (koja
}e se odnesuva na obvrskata prevzemena od zemjata soglasno ~len 3 od
Konvencijata).
220
220
Tip
Zakon
Broj
Slu`ben vesnik na SFRJ, Br. 27/90
Oficijalen naziv
Zakon za transport na opasni supstancii (ZTOS)
Ministerstva za: Vnatre{ni raboti; Zdravstvo; Transport i vrski
Kratok opis
Gi propi{uva uslovite na transport
na opasni supstancii i procedurite
povrzani so transportot, vklu~uvaj}i
go i nadzorot vrz primenata na ovoj
Zakon
^len 6 d (i)
Da se navedat POPs pesticidite
Tip
Pravilnik
Broj
Oficijalen naziv
Pravilnik za tehni~kite uslovi za firmite, za obuka na voza~i na motorni
vozila koi prenesuvaat opasni supstancii i drugi lica vklu~eni vo takov vid
transport
Kratok opis
Obuka na personalot koj rakuva so
opasni supstancii vo tekot na transportot
^len 10 e
Da se usoglasi so bezbednosnite
merki za POPs.
Tip
Pravilnik
Broj
Oficijalen naziv
Pravila za na~inot na transportirawe na opasnite supstancii na pati{ta
Kratok opis
Ja ureduva obukata na personalot koj
rakuva so opasni supstancii vo tekot
na transportot
^len 6 d (i)
Da se usoglasi so bezbednosnite
merki za POPs
Tip
Pravilnik
Broj
Oficijalen naziv
Pravila za obuka na voza~ite na motorni vozila koi prenesuvaat opasni supstancii i drugi lica koi se involvirani vo transportot na opasnite supstancii
Kratok opis
Zakonot ima za cel, bezbednost pri
rabota i gi vklu~uva merkite, sredstvata i metodite za sozdavawe bezbedni uslovi za rabota. Pome|u drugite
merki za bezbednost pri rabota ovoj
zakon vklu~uva i restrikcija vo
koristeweto na {tetnite i opasni
supstancii, profesionalnite zaboluvawa i povreda pri rabota.
Ne postoi direktna vrska so
Konvencijata, no moè da e od golema
va`nost za uslovite za rabota vo
kapacitetite kade ima mo`nost za
nenamerni emisii na POPs.
221
221
Tip
Zakon i negovi amandmani
Broj
Slu`ben vesnik na RM Br. 31/85,51/88, 23/90, 17/91,32/03
Oficijalen naziv
Zakon za trudova inspekcija
Ministerstvo za trud i socijalna politika, Trudov inspektorat
Kratok opis
Ne postoi direktna vrska so
Konvencijata, no moè da e od golema
va`nost za uslovite za rabota vo
kapacitetite kade ima mo`nost za
nenamerni emisii na POPs.
Tip
Zakon
Broj
Dadeno na parlament na usvojuvawe (se o~ekuva da stapi vo sila vo 2004)
Oficijalen naziv
Zakon za ìvotna sredina (Z@S)
Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka so
Ministerstvo za zdravstvo, Ministerstvo za ekonomija i Ministerstvo za
zemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo
Kratok opis
Gi propi{uva osnovnite principi za
prezervacija, za{tita i podobruvawe
na kvalitetot na ìvotnata sredina;
Skoro site odredbi od Konvencijata
imaat pravna osnova koja treba da se
regulirana nacionalno nivo preku
odredbite od Zakonot za ìvotna sre• za{tita na ~ovekoviot ìvot i dina . Nekoi od tie odredbi se:
zdravje;
• za{tita na biodiverzitetot;
222
222
Zabrana za proizvodstvo i upotreba
soglasno obvrskite na dràvata kon
Konvencijata (^len 3(1) baziran na
^len 21 koja naloùva:
• Zabrana za proizvodstvo, promet,
upotreba na dobra i uslugi so cel
da se za{titi ìvotnata sredina.moè da bide pravna osnova za
• racionalno i odr`livo koristewe Principi na: integracija, odr`liv
na prirodnite resursi i
razvoj, zagaduva~i, pretpazlivost,
po~isto proizvodstvo, me|unarodna
• implementacija i podobruvawe na
sorabotka, u~estvo i pristap do
merkite za ekolo{kite problemi na
informacii, podigawe na javnata
globalno i regionalno nivo
svest za temi koi se va`ni za ìvotnata sredina. Site se vo soglasnost
so Konvencijata.
izvr{uvawe na Aneksite A i B i
Konvencijata.
Zabrana za uvoz i izvoz soglasno
obvrskite na dràvata kon
Konvencijata ^len 3 (2) zasnovan na
^len 22 koja naloùva -zaradi
za{tita na ìvotnata sredina i
~ovekovoto zdravje, Ministerot go
^len 5 e kompletno opfaten so
predvodi teloto od dràvnata adminodredbite od Zakonot:
istracija, kompetentno da gi
izvr{uva rabotite od delot na ìvot• Planirawe: GlavaIX
nata sredina, vo konsultacija so
• Monitoring: Glava V
Ministerot za Ekonomija i
• Istraùvawa i edukacija: Glava VII Ministerot za zdravstvo }e dava
definicii za opasnite i {tetnite
• Najdobri dostapni tehniki Glava XII
supstancii i proizvodi, kako i supza A-Integrirani ekolo{ki dozvoli
stanciite i proizvodite na koi ima
zabrana za uvoz, izvoz i tranzit
do/niz Republika Makedonija.
Obvrskite vo ^len 5 od
Konvenvcijata za merkite za redukcija i eliminacija na emisiite od
nenamerno proizvodstvo moè da se
smetaat deka }e gi ispolneti soglasno odredbite od od Glava XII. AIntegrirani ekolo{ki dozvoli (IPPC)
za instalacii koi imaat vlijanie vrz
ìvotnata sredina. ]e bide potrebno
da se dadat onie kategorii na izvori
koi se nabroeni vo Aneks C, del II i
kolku {to e mo`no i onie koi se
navedeni vo delot III, da bidat predmet na A-IPPC dozvoli koi pokraj
drugite obvrski }e bidat obvrzani so
BAT.
223
223
Tip
Zakon
Broj
Zakonot e daden na usvojuvawe na Parlament (se o~ekuva da stapi vo sila vo
2004)
Oficijalen naziv
Zakon za upravuvawe so otpad (ZUO)
Kompetentni administra-tivni tela Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka so
Ministerstvo za zdravstvo, Ministerstvo za ekonomija
Kratok opis
Zakonot go regulira upravuvaweto so
otpadot , planira i programi za
upravuvawe so otpad, prava i obvrski
od pravni i prirodni entiteti
povrzani so upravuvaweto so otpadot,
na~inot i uslovite na sobirawe,
transport, tretman, prerabotka,
skladirawe i odlagawe na otpadot;
uvoz; izvoz i transport na otpad; monitoring, informativni sistemi i
finansirawe.
Konvencija ^len 6
Odredbite od Konvencijata vo ^lenot
6 za zalihite, koi }e prejdat vo otpad
Merki za redukcija ili eliminacija na
se pokrieni so ovoj zakon.
emisiite od zalihite i otpadot 1 paPravilnikot za metodite na odlagawe
ragraf, vtora re~enica
na POPs so isklu~ok na PCB (koi se
posebno regulirani) }e bide objaven.
ZUO, ^len 25(1) to~ka3, Lista na
Navedenite odredbi za PCB i ovlasotpadi; proizvodi so izminat rok na
tuvaweto na M@SPP da gi propi{uva
upotreba
detalite okolu rakuvawe so PCB so
Konvencija ^len 6 (2)
podzakonski akti e vo soglasnost so
Merki za redukcija ili eliminacija na obvrskite koi proizleguvaat od
Konvencijata
emisiite od zalihite i otpadot
ZUO, ^len 105 naloùva: Uvozot,
izvozot i tranzitot na opasniot otpad
Usvojuvawe i objavuvawe na regulativi
}e se prevzemaat vo soglasnost so
za deponiite i Inceneracija/koinceBazelskata konvencija za kontrolana
neracija
prekugrani~niot prenos i skladirawe
na opasniot otpad.
224
224
Konvencija Aneks A del II
ZUO, ^len 69
Rakuvawe so PCB/PCT
(1) Se zabranuva da se:
proizveduva, uvezuva i trguva so
PCB/PCT
povtorno upotrebuvawe i reciklirawe na iskoristeni PCB/PCT
da se polni povtorno ili nadopolnuva opremata so PCB/PCT
(2) Pravnite i prirodnite entiteti
koi poseduvaat, koristeni PCB i
opremata mora da gi evidentiraat
koli~inite, potekloto, prirodata i
sodrìnata na PCB, koristeni PCB,
kako i opremata vo Ministerstvoto
za ìvotna sredina i prostorno
planirawe
treba da ja ozna~at deka sodrì ili
nekoga{ sodrèla PCB
koi rakuvaat so PCB, upotrebeni
PCB i oprema treba da vodat evidencija vo soglasnost so zakonot i
drugite regulativi.
(5) Ministerot za ìvotna sredina i
prostorno planirawe treba da gi
propi{e na~inot i uslovite za
rakuvawe so PCB, na~inot
i
uslovite koi se odnesuvaat na
instalaciite i prostoriite za
odlagawe i dekontaminacija PCB,
upotrebeni PCB, kako i na~inot za
rakuvawe so sinhronata oprema koja
sodrì PCB
225
225
Konvencija ^len 5 i Aneks C, Part II
i III za Merki za redukcija ili eliminacija na emisiite od nenamernoto
proizvodstvo
ZUO: Glava VI za deponiite i Glava VII
za inceneracijata i koinceneracija
• Gi sodrì osnovnite principi koi
korespondiraat so barawata vo
Konvencijata
226
226
Tip
Pravilnik
Broj
Rabotna verzija, ne e seu{te dostapna za zainteresiranite strani
Oficijalen naziv
Pravilnik za isfrlawe od upotreba (eliminacija) na PCB
Kratok opis
Pravilnikot ima za cel da gi isfrli
od upotreba na PCB i PCT. ^len 4
propi{uva celosen inventar na site
uredi koi sodràt PCB i PCT.
Pravilnikot propi{uva proces na
isfrlawe od upotreba, vklu~uvaj}i
tuka i identifikacija i analizi na
osobinite na razli~nite vidovi na
PCB i PCT. Aktivnostite moè da se
vr{at od lica koi poseduvaat soodvetna licenca za toa. Za da se
napravi sinhroniziran inventar,
pravilnikot voveduva i formulari
koi treba da bidat popolneti od
strana na site ~initeli.
Vo soglasnost e so odredbite od
Konvencijata (vo nekoi odredbi e
duri i mnogu postrikten), Zaedno so
odredbite od Zakonot za upravuvawe
so otpad celosno gi ispolnuva
obvrskite od Konvencijata.
Treba da se prilagodi i da bide
dostapen do site ~initeli, da se
usvoi i objavi
Pravilnikot gi determinira dozvolenite operacii za odlagawe.
Tip
Pravilnik
Broj
Rabotna verzija, ne e seu{te dostapna za ~initelite
Oficijalen naziv
Pravilnik za upravuvawe so otpadni masla (PUOM)
Kratok opis
Pravilnikot treba da se primeni samo
na otpadni masla (definirano vo ^len
2) koi treba da se prerabotat ili
iskoristat kako substituti na drugi
fosilni goriva. Polihloriranite
masla se isklu~eni.
Konvencija Aneks C, del II, (a i b)
PUOM pridonesuva za implementacija na odredbite od konvencijata so:
^len 19
Samo onie otpadni masla koi
sodràt ne pove}e od 10 mg PCB
i PCT vo 1 kg maslo, moàt da se
koristat kako gorivo vo toplanite.
Toplanite ili industriskite
pe~ki vo koi otpadnite masla se
koristat kako goriva, vo odnos na
emisiite na supstanciite vo
atmosferata, }e se usoglasat so
pravilnikot koj gi ureduva
emisiite na supstanciite vo
atmosferata od toplanite i
industriskite pe~ki
^len 20
(1) Inceneracijata na otpadnite
masla vo industriskite pe~ki
moè da se vr{i samo ako maslata
sodràt maksimum 50 mg PCB na 1
kg maslo.
usvoi i objavi
227
227
(2) Otpadnite masla koi sodràt
pove}e od od 50 mg PCB na 1 kg
treba da se sogoratvo incenerator
za opasen otpad.
(3) Vo slu~aj koga otpadnite masla gi
nemaat osobinite navedeni vo
prviot paragraf od ovoj ~len tie
se sogoruvaat vo industriskite
pe~ki, tie treba da gi ispolnat
uslovite od pravilnikot koj ja ureduva inceneracijata na opasen
otpad.
228
228
Tip
Zakon
Broj
2004)
Oficijalen naziv
Zakon za kvalitet na ambietalniot vozduh (ZKAV)
Kratok opis
Zakonot gi utvrduva izvorite na
zagaduvawe na vozduhot (stacionarni
izvori- industriski i energetski instalacii, mobilni izvori na zagaduvawe - ma{ini vgradeni vo transportnite vozila i goriva). Zakonot
isto taka gi propi{uva tipivite na
grani~ni vrednosti (grani~ni vrednosti za kvalitet na ambientalniot
vozduh i za alarmirawe, za emisii od
stacionarni izvori, grani~ni vrednosti zaemisii od mobilni izvori, i
sodrìnata na opasni supstancii
Konvencija, ^len 5 i Aneks C, del II
i III
Odlukite za grani~nite vrednosti za
emisiite od procesite navedeni vo
Aneks C, del II i kako praksa vo procesite od del III:
ZKAV: Propi{uva ovlastuvawa na
M@SPP da gi determinira grani~nite
vrednosti za emisiite vo vozduh.
• Re{enie za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto
proizvodstvo na aluminium;
• Re{enie za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto
proizvodstvo na cink;
vo gorivata). Zakonot go definira
upravuvaweto so kvalitetot na ambientalniot vozduh preku ocena i usvojuvawe na dokumentite za planirawe.
Zakonot dava ovlastuvawa za zabrana
na aktivnosti koi go zagaduvaat vozduhot nad dozvolenite granici determinirani so zakonot i negovite podzakonski akti.
•
Re{enie za emisiite na zagaduva~i
na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na bakar;
•
na vozduh od pogonite za sinteruvawe i industrijata za èlezo i
~elik;
•
na vozduh od cementarnicite;
•
na vozduh od pogonite za proizvodstvo na hartija i pulpa koi imaat
pogoni za belewe na hartija;
•
na vozduh od pogonite za demontaà
na dotraeni stari vozila (ELVs) i
stara elektri~na i elektronska
oprema (WEEEs);
•
na vozduh od termi~kite metalur{ki procesi;
•
na vozduh od pogonite Za zatopluvawe vo doma}instvata i industriskite toplani;
•
na vozduh od pogonite koi proizveduvaat hlorofenol i hloranil;
•
na vozduh od krematoriumi;
•
na vozduh od mobilni izvori;
•
na vozduh od pogonite za boewe i
finalizirawe na tekstil;
•
na vozduh od rafineriite na otpadni masla.
229
229
230
230
Tip
Zakon
Broj
Zakon za za{tita na prirodata (ZZP)
Oficijalen naziv
2004)
Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvo za
zemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo
Kratok opis
Zakonot ja regulira za{titata na
prirodata so za{tituvawe na
biolo{kata i pejsa`na raznovidnost
i za{tita na prirodnoto nasledstvo
vo i nadvor od za{titenite podra~ja.
Zakonot za za{tita na prirodata gi
opfa}a upotrebata na pesticidite vo
delot za specijalen tretman, kade
upotrebata na specifi~nite pesticidi so negativni efekti vrz
biolo{kata raznovidnost, moè da
bide zabraneta so zaedni~ka odluka
usvoena od dvete ministerstva,
Ministerstvo za ìvotna sredina i
prostorno planirawe i Ministerstvo
za zemjodelstvo,{umarstvo i
vodostopanstvo .
Ne postoi celosno ovlastuvawe za
zabrana na upotrebata kako {to se
bara vo Konvencijata bidej}i avtorizacijata e povrzana so delot za
specijalen tretman.
Tip
Zakon
Broj
2004)
Oficijalen naziv
Zakon za vodi (ZV)
Ministerstvo za zemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvo za
zdravstvo i Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe
Kratok opis
Zakonot se fokusira na trite glavni
oblasti: iskoristuvawe na vodite,
za{tita na vodite i kontrola na
zagaduvaweto i za{tita od
(Aneks B, ~len 3)
negativnite efekti od vodite. Ovoj
zakon e napraven so cel da seodredat
generalnite standardi i principi za
na~inot na upravuvawe so vodite vo
Tip
Pravilnik
Broj
Rabotna verzija
Oficijalen naziv
Pravilnik za kvalitet na voda za piewe
Kratok opis
Gi propi{uva site parametrite za
kvalitet na vodata za piewe
Gi determinira maksimalno dozvolenite koncentracii na PCB vo
vodata za piewe 0,0005 mg/l
usvoi i objavi
231
231
232
232

Nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija na

Transcription

Similar documents

BILTEN