INFONOMIKA DELA NA DOMU

INFONOMIKA DELA NA DOMU - ZA
KNJIŽNIČARJA /.INFORMATIKA
Marko Nemec-Pečjak, Centralna tehniška knjižnica
Univerze v Ljubljani
Povzetek
UDK 025.5:331.103
Napredek informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) omogoča nove oblike
dela na domu - še posebno delo na daljavo. Za knjižničarja / informatika je
pomembna celovita presoja dobrih in slabih strani takega načina dela - za delodajalca pa je odločujoča ekonomika nove oblike dela - še posebno ekonomika IKT,
ki jo informacijska in organizacijska stroka pozna pod pojmom infonomika. V
prispevku so osvetljeni odnosi - tako za presojo delodajalca kot za razmišljanje
delojemalca. Za analizo vrednosti so upoštevana sorazmerja istovrstnih stroškov
realne in navidezne oziroma domače pisarne.
Ključne besede: navidezna pisarna, delo na domu, delo na daljavo, infonomika,
komunikacije, računalništvo, psihologija, domača pisarna, navidezno delovno
okoljem,extranet
Summary
UDC 025.5:331.103
Progress in information-communication technology (IT) has made new ways of
vvorking at home possible, above ali televvorking. It is very important for a
(reference) librarian to consider (dis)advantages of such vvorking - but economics
is of cruical importance to an employer, especially economics of IT vvhich is
professionally called "infonomics". The paper deals with given relations between
employers (to support decision making) and employees (to think about). The
value analysis takes into consideration proportion of expences of the same kind
for the real an virtual home office.
Key vvords: virtual office, vvorking at home, televvorking, communications, Computer science, psychology, office at home, virtual vvorking environment, extranet
NEMEC-PEČJAK,Marko: "Infonomics" of vvorking at home - for a (reference)
librarian. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)2/3, 375-385
375
Knjižnica 41 (1997)2/3
1 Osnovni pogoji
V pričujočem razmišljanju se bom omejil na tiste vrste dela na domu, ki
temeljijo na podlagi navidezne pisarne in dela na daljavo. Torej je opredelitev
pogojena z informacijsko-komunikacijskim pomenom navideznega delovnega okolja. Zamisel navidezne (virtualne) knjižnice je že dolgo poznana. Za
delo na daljavo se ponujajo z napredkom informacijsko-komunikacijske
tehnologije (IKT) iz dneva v dan boljše možnosti. Najnovejša razmišljanja v
tej smeri temeljijo na zamisli Extraneta kot tretje razvojne stopnje Interneta.
Tako za delojamalca (knjižničarja / informatika) kot za delodajalca ( npr.
javni zavod ali drugo obliko organiziranosti knjižnice) in tudi za investitorja
(na ravni države ali občine) je pomembna celovita presoja dobrih in slabih
strani novih oblik dela - v tem primeru dela na domu. Če se torej odločimo
za delo na domu, mora delodajalec organizirati delo na način navidezne
pisarne in navidezne knjižnice. Prav tako pa mora imeti delojemalec poleg
še tako skromne "stvarne" domače pisarne čimboljšo informacijsko-komunikacijsko opremo in ustrezna znanja za delovni proces v tako spremenjenih
delovnih pogojih.
2 Psihološki in sociološki pogoji
Izkušnje kažejo, da tudi pri ljudeh, ki so se zavestno odločili za delo na domu,
prej ali slej izbijejo na dan občutki osamljenosti in slabša plat tovrstnega dela.
(Se bolj se to kaže pri tistih, ki so prisiljeni v to obliko dela, če niso dobili
običajne zaposlitve.) V kolikor pri delu na domu ni (samo)discipliniranosti,
se pridružijo še težave pri izpolnjevanju delovnih nalog - predvsem v rokih,
kakovosti in inovativnosti (samo)organiziranja delovnih procesov. Dolgoletno delo na domu zahteva tudi posebno učinkovito (samo)izobraževanje,
posebno še, če delodajalec nima posluha za načrtno izobraževanje zaposlenih in za načrtovanje kariere posameznikov - tudi tistih, ki delajo na domu.
Zato delo na domu v čisti obliki (razen za izrazito podjetniško navdahnjene
posameznike - najbolje s statusom samostojnega podjetnika) zaradi psiholoških in socioloških razlogov ni vedno ustrezno. Zelo pa so priporočljive
sestavljene oblike, kot so na primer:
-
4 dni v tednu delo na domu, 1 dan v knjižnici (s tem nadomeščamo
predvsem pomanjkanje osebnih komunikacij s sodelavci);
-
3 dni v tednu delo na domu, 2 dni v knjižnici (s tem so poleg zgornjega
lahko zagotovljeni pogoji za izobraževanje ob delu v knjižnici - ali pa delo
za dva delodajalca);
Nemec-Pečjak, M. Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika
-
2 dni v tednu delo na domu, 3 dni v knjižnici ( možno je že učinkovito
združevati delo na "stvarnih" in "navideznih" procesih in s stvarnimi
gradivi);
-
1 dan v tednu delo na domu, 4 dnevi v knjižnici (to omogoča kompenzacijo slabih strani dela v ustanovi in omogoča zmanjšanje takoimenovanih
privatnih izhodov med rednim delom).
Če bi upoštevali še kombinacijo dela na domu z različnimi oblikami delovnega časa (polni, polovični, dvotretjinski) in delom za več delodajalcev,
dobimo še zanimivejše rešitve. Žal obstoječa zakonodaja pri nas ne podpira
atipičnih oblik zaposlovanja. Zato je največ tovrstnega zaposlovanja v ZDA
(pogojeno je z visoko stopnjo konkurečnosti) in v Italiji (tu je pogojeno z
udobnim izigravanjem predpisov in davčnimi utajami s strani delodajalcev!)
ter Švici.
Psihološke in sociološke prvine so posebno pomembne pri odločitvi posameznika za delo na domu. Pri mladih je potrebno pred delom na domu
spoznati in se v določenem času priučiti delovnim procesom v knjižnici torej razrešiti problem delovnih izkušenj in utrditve delovnih navad. Pri
starejših pa so ravno izkušnje in delovne navade ena od ovir za odločitev za
samostojno delo na domu. Ne smemo pozabiti, da se v poslovanju in osebno
vedno odločamo po občutkih - primeijave gospodarnosti in kakršne koli
številčne analize so vedno le pomožno sredstvo za lažjo odločitev. Tudi pri
tovrstem delu lahko pride do zlorab delitve na moškim in ženskam "primerno" delo.
3 Procesi, primerni za delo na d o m u
V povprečju ima knjižnica, ki opravlja knjižničarsko in informacijsko dejavnost, strateške enote, ki so prikazane v tabeli 1. Pod pojmom strateške enote
razumemo zaokrožene procese, ki pa jih lahko opravlja posameznik v
manjših knjižnicah ali ustrezno velika organizacijska enota v večjih
knjižnicah. Za vsak proces v prikazani tabeli lahko razmejimo, kaj se mora
odvijati v stvarni in kaj lahko v navidezni knjižnici.
Za vzorec razčlenimo le proces "izposoja gradiva na dom". Stvarno gradivo
pogojuje delo v stvarni knjižnici. Z določeno mero avtomatizacije (naročanje
uporabnika od doma, avtomatizirana priprava pošiljk, vračanje knjig preko
nabiralnika-trezorja) je tudi pri tem procesu mogoče preiti na poslovanje,
značilno za navidezno knjižnico. Če pa je gradivo v obliki računalniško
podprte kopije, takoj zadostimo pogojem za poslovanje navidezne knjižnice.
Zato bi težko našli procese, ki jih ne bi vsaj postopoma lahko izvajali v
navidezni knjižnici in izkoristili prednosti dela na domu.
Knjižnica 41 (1997)2/3
Tabela 1
1
strateška
enota
oskrba (nabava) gradiv
Funkcija in procesi
nabava monografij, serijskih publikacij,
standardov in ostalih gradiv....
izposoja gradiv
priprava bibliografskih podatkov,
informacijski center
bibliografij...
priprava gradiv za knjižničarsko dejavnost
izposoja (čitalniška in na dom)
medknjižnična izposoja
sprotna dostava kopij gradiv
(iz vseh vrst gradiv, izrazito članki,
izobraževanje, seminarji, konference
standardi...)
organizacija
in izvedba izobraževanj,
storitve, povpraševanje
po informacijah
posvetovanj...
(INDOK, SIC, standardoteka...)
5
skupne storitve
tajništvo in kadri, finance in računovodstvo,
računalniška podpora, ostali skupni posli...
Knjižnice, ki bodo krepile informacijske storitve in temu namenjeno izobraževanje, bodo imele v prihodnosti seveda večji delež dela na domu.
Vendar je možno isto napovedovati tudi zgolj za izposojo. Za razvoj v to smer
je potrebna določena mera konkurenčnosti storitev in drugačnih oblik zaposlovanja. Za primerjavo navajam državno pošto in zasebna podjetja za
hitro poštno dostavo. V veliko vzpodbudo bo (je) tudi podpora stanovske
organiziranosti knjižničarjev in informatikov za nove oblike dela (npr. izobraževanje in izmenjava izkušenj knjižničarjev / informatikov, ki delajo na
domu).
4 Gospodarnost dela na domu
Neposredne koristi dela na domu vsekakor niso tako številne, kot so posredne - pa naj jih merimo za zaposlenega, za delodajalca ali celo za lokalno
skupnost (npr. doma zaposleni razbremenjujejo prometne konice v mestu!).
Tako so izmerljivi prihranki v povprečju izkazani le pri naslednjih postavkah, prikazanih v tabeli 2.
Nemec-Pečjak, M. Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika
Za delodajalca v povprečju veljajajo naslednji prihranki:
-
pisarniški prostor zmanjšan na tretjino sedanjega (namesto pisarniškega
delovnega mesta, zadostuje le stol, del konferenčne mize in največ 1 m2
omare);
-
prevoz na delo in z dela,
-
prehrana na delu,
-
telefonski stroški (delno),
-
nekateri drugi materialni stroški
Pri sedanji stopnji razvoja IKT pa so lahko za delodajalca zaradi dela na
domu višji komunikacijski stroški. Za računalniško opremo predpostavimo,
da je doma in v ustanovi istovrstna, kar je tudi pogoj za transparentost
delovnih procesov in zagotavljanje kakovosti poslovanja ustanove. Ocena
prihranka stroškov je v skupnem iznosu okoli 12%.
Za delojemalca pa veljajajo še dodatni prihranki:
-
ni izgube časa zaradi prihoda na delo in odhoda z dela,
-
delo si organiziramo v dnevnem času, ko smo zanj najbolj razpoloženi
(zgodaj zjutraj aH pozno zvečer, ob sobotah namesto ob sredah itd.)
-
vsaj delna racionalizacija materialnih stroškov (od učinkovitejše rabe
pisarniškega materiala do prihrankov za delovno obleko).
Ker je delovni odnos v tem primeru običajno opredeljen s posamično pogodbo, lahko nevešč delojemalec nevede pristane na stroške, ki mu jih delodajalec ne pokriva:
-
nepokriti stroški občasnih prihodov / odhodov v ustanovo,
-
nepokrita odškodnina za uporabo domačih prostorov,
-
nepokriti dodatni komunikacijski stroški
-
nepokriti dodatni telefonski stroški.
Na koncu je izmerljiva ocena prihranka stroškov kljub temu - vsaj 18 %, kar
gotovo ni zanemarljiva številka.
5
Gospodarnost u p o r a b e
informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Razmerje med ceno računalniške in komunikacijske opreme je pomembna
prvina za drugačne oblike dela. Letni obratovalni stroški za računalniško
opremo (z vključeno amortizacijo) so posebno za informacijsko dejavnost
sorazmerno visoki in se gibljejo v povprečju v Sloveniji:
Knjižnica 41 (1997)2/3
-
od 100.000 SIT za podporo knjižničarske dejavnosti
-
do 500.000 SIT za knjižničarsko / informacijsko dejavnost.
Pri najbolj grobih ocenah moramo prišteti še komunikacijske stroške (telefonskih in računalniških omrežij) v približno enaki višini. Tako so skupni
stroški delovnega mesta z visoko podporo IKT v povprečju že:
-
od 200.000 SIT za podporo knjižničarske dejavnosti
-
do 1.000.000 SIT za knjižničarsko / informacijsko dejavnost.
To pomeni kar 5 do 20 % celotnih letnih stroškov delovnega mesta in visoko
presega povprečje podpore za delovna mesta tako v gospodarstvu kot
negospodarstvu.
Načeloma so komunikacijski stroški za knjižnico s prehodom na delo na
domu povečajo. Z globalizacijo omrežij (posebno še s pričakovano uvedbo
množičnih satelitskih Extranet komunikacij) stroški komunikacijske opreme
in komunikacij po delovnem mestu postajajo skoraj neodvisni od kraja
izvajanja dela v krajevnem in svetovnem merilu. Če je tisk omogočil
množicam enakopravnost dostopa do pisane besede, je Internet omogočil
enakopravnost dostopa do sprotnih informacij. Satelitsko podprti Extraneti
pa bodo omogočili enakopravnost komunikacij osebam, ki bodo v tak sistem
vključene - neglede na njihov družbeni položaj in državo bivanja ali delovanja.
Infonomika, skovanka iz "ekonomika informatike" potrjuje stvarne vizije. Če
že govorimo o informacijski dobi in o vedno bolj prevladujočih informacijskih procesih - bomo že kmalu bolj uporabljali oznako "komunikacijska
doba", saj bo IKT omogočila vedno večji razmah medosebnih komunikacij.
Informacijska doba je usmerjena v informacijske storitve (npr. ponuditi
študijsko gradivo za ciljno skupino študentov določene smeri v specializirani
knjižnici). Nove oblike dela "komunikacijske dobe" pa bodo pomenile nesluten razmah komunikacijskih "personalističnih" storitev (npr. nuditi posamezniku (ne)študentu pri poljubno izbranem interdisciplinarnem študiju
njegovemu predznanju in izkušnjam prilagojeno gradivo za izpopolnjevanje
in doseganje načrtovane delovne kariere med daljšim popotovanjem ali med
začasno preselitvijo zaradi zaposlitve).
6 Gospodarnost navidezne knjižnice
Če se od napovedi povrnemo v stvarnost sedanje stopnje razvoja IKT v
slovenski informacijski in komunikacijski prostor ter v stvarno stanje in
stroške slovenskih knjižnic, je za zaključke potrebno opredeliti vsaj 3
Nemec-Pečjak, M. Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika
knjižnične vzorce. Zaradi neljubih primerjav z dejanskimi ustanovami sem
izbral za vzorec poenostavljene primere:
-
majhno knjižnico (5 zaposlenih, 400 m uporabne površine)
T
knjižnico na ravni pokrajine (20 zaposlenih, 4.000 m uporabne površine)
-
knjižnico na ravni države (170 zaposlenih, 40.000 m uporabne površine).
V tabeli 3 so prikazane primerjave med "klasično" in "navidezno" (virtualno)
knjižnico. Z usmeritvijo dela zaposlenih na vsaj delno delo na domu in temu
ustrezno zmanjšanje potrebnih pisarniških prostorov dosežemo naslednje
prihranke pri letnih obratovalnih stroških:
o
- mala knjižnica (od 5 zaposlenih 1 na domu, 390 m ) letni prihranek vsaj
2%;
2
- srednja knjižnica (od 20 zaposlenih 6 na domu, 3940 m ) prihranek vsaj
3%;
2
- velika knjižnica (od 170 zaposlenih 70 na domu, 39.000 m ) prihranek vsaj
4%.
V tabeli 4 so prikazane primerjave med "klasično" in "navidezno" (virtualno)
knjižnico pri izgradnji - to je pri investicijskih stroških:
2
- mala knjižnica (od 5 zaposlenih 1 na domu, 390 m ) prihranek vsaj 3%;
2
- srednja knjižnica (od 20 zaposlenih 6 na domu, 3940 m ) prihranek vsaj
2%;
-
2
velika knjižnica (od 170 zaposlenih 70 na domu, 39.000 m ) prihranek vsaj
3%.
Seveda pa zgovornost številk tudi v pohlevni različici ne more preglasiti
molka strokovnosti, ki danes običajno pokleka pred odločujočimi, ki krojijo
naš razvoj - kljub slovenskemu sorazmerno dobremu poznavanju vseh
možnosti novih oblik dela in temu primerne uporabe IKT. Zato je delo na
domu še vedno predvsem nov izziv.
Literatura in viri
1.
Bredin, A. The virtual office survival handbook: zvhat telecommuters and entrepreneurs need to succeed in today's nontraditional ivorkplace, New York:
J.Wiley&Sons,Inc., 1996
2.
Shaw, L. Telecomunicate !: go to ivork ivithout leaving home, New York: J. Wiley
& Sons, Inc., 1996
3.
Brabec, B. Homemade money: telecomunicate !: hoiv to select, start and multply ,
the profits of a business at home, Cincinnati(Oh): Betterway books, 1994
<
Knjižnica 41 (1997)2/3
382
4.
Attard, J. The home office and small business a book..., Nevv York: Henry Holt,
1993
5.
Zimmerman, N. Home office design: evenjthing you need to bioiv about planning, organizing, and furnishing your ivork space. Nevv York:
J.Wiley&Sons,Inc., 1996
6.
Dobrin, T. "Formalne in dejanske možnosti fleksibilnega zaposlovanja". Podjetje in delo = ISSN 0353-6521, 21(1995)2 :171-182
7.
Gričar, J. "Teledelo". Organizacija in kadri = ISSN 0350-1531 23(1990)3/4 : 202212
8.
(Virtual Office) URL = http://www.dgl.com/tbm/tbm9602.html stanje: julij
1997
9.
(Extranet)URL = http://whatis.com/Extranet.htm stanje: julij 1997
10.
Voght S. "Knight-Ridder Information - Who are We ?". predavanje: Informacijski maraton, Trg poslovnih informacij v Sloveniji, Ljubljana, 18.junij 1997
11.
Nemec-Pečjak, M. "Delo na domu - za knjižničarja". Informatika, list 4,
20.09.97
Nemec-Pečjak, M. Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika
AS*
X>
B.!'
2.
S m
tQ
•S <*>
£>
S
S
o
TJ
<J
n , O
u. )
c
C )
TJ
>N
xe
m
in
rH +
5
•S w
5
m
o
r-i
S*
C
C
U
•a
N
i
o
a
* e
r. +
T!
>
o
^OJE0>
'S C"
tfl "O
O
tnJ
'S
r i >N
U
Qi
n . v-.
-d
o
S
o
n
>
O
O
o
m
t<
ro
"33
TI
T)
'C
cM
3
Ioh
a
E
cz
IU
O
v-.
cu
'cv-
383
prihra- I
nek v % |
S? ž?
m IN o
5?
ro
o*c
n
s?
ro
vP
C
C'
cS s?
ro in
C'
O
O
s? S? o*so
1
R
o-O
o
S?
i—i
ro
o^
CN
SD
ts
S?
O
O
VO
ro
S£>
t—1
m
00
00
K
(N
o
O
O
o
C
CN sd o
in co o
CO 00 o
cS co
O
sO
ro
ro
Cs
m
a<
ro
os
(N
CN
O
0O
ts
O
O
o
o
o
o
ON
ižnica/delo na
domu
3
ro
o
e 12
ts M o
>1/1
K
6 -a S
ro
TP o ra
C
iri CT\
CO +
ra
Vi
.5
xn
> C ra
aj <
O
6u
U
ra oD. S
ra l/l
»0 N o
I
r
•
2
X
s
vo
R
as
so
CN
i—i
m
S?
o
o
sS
sO ro
t—i Iv
in
O
O
o
so
O ts
00
E
IS.
00 o
rp
s
0\
sb ro
ra
•<f 3
.S
X/}
F.
^
12
»m
o
ul
£
letni
stroški
ts
t^
K
CN
klasična knjižnica
m
•tf
<N
in "E
m
iri o
o
^f
ra
C
<
U
384
vrsta knjižnice
Ž
=?
O
O
S
ro
iN
vO
o
o
o
o
o
o
ro
o
o
Os
O
O
ro
rH
o
o
o
SO
ts
—
(<
O
O
O
Ov
00
IN
(N
12
>(/>
r—1
00
s
>
O aj TJ ra
a i/i ra E
ra o C "ra
. tn
HJ ra
N + O
s
1/5
C
[ra
'C
m
fcQJ w
> C ra2
o Ji!
D i/i s t i
ra oa s
t/> ra l/l
>C N o X
o
Uas
o
2
>
Cs
(N
0
O
in
>N N
01
C
ra
2" 12
ra -C
< */)
O
M
T
H
h o>
2 W C a
Cm C
O-O
3 a o
<
ra
s
in N 0J
u
^
in
IN
CN
K
o
ro
C
(N
i—i
a\
rs
CJ
i—i
"ra
C
OJ
S2
ts
iV) u
s
O
m
o
m
tM CN
O
IN E
in o
o
sb o
5
o
o
o
o
o
o
a<
>(/i
O
ra
[ra
C o
IN 'C
M
aj
t-/1
ra
> 'c
O
E >W
D.
ra Oa.
l/l ra
•>c N O
Q
a\
IN
a<
CN
Tf
i
<
ro
< N.
<v
C
2 2
2
(
H
< >c/) ra Ui
<
bc
u O
U
J— cu 'C
&
2 3 S
2
-N C "ui
'N
B
a, o
2 3 a "S
2
M ra U
M
1/1 N
sO
O
O^
o
T-l
o
m
•vD
in
o
CN
tN
IN
o
o
o
sO
T-H
ts
o\
ro
%0
letni stroški
I
s?
IN
struktura
Knjižnica 41 ( 1 9 9 7 ) 2 / 3
sO ss
ro
\D
O
in
o
ai
SO
K
in
SD
O
O
o
o
o
p
o
m
CN
S
E
>cn
o
O
o
u.
o o tri
ts
gj
ro +
[ra
ra o
o 'C
>Cc/l
CD
C ra
>
O _aj
a In E
ra oa "ra
ra <r>
•>c N O
^
sD cč ^P
rsi ro
ro vO
O
o
p
o
SD
ts
T-H
O
O
in
so
in
O
O
o
o
o
p
o o
Os ro
SO
O n
CN
T-H E
o
O
VO C
o
so
o
2
>(/1
O
VC
ra
ts 'C
0J
'5 ra
_aj
E
o
a
ra
N O
ra
O
C
'•g
>
o
a
ra
>0
o
o
so
N
12
Kn ra
o bo
i/i C
. _ i/
C
ELO
3 a.
M ra
N
IN
O
Ol ro
C
S
X
'u
a
£O
U
Nemec-Pečjak, M. Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika
>
Iv
2*
js
•c
D.
vO
co
•r
E
«3
.a £
o
t
S .2
>N T J
«•3
•p-a
O
d
>
o
>
D.
>
o
a
ON
CO
•st
>
o
M
O
.5
>O
S
O)
K
ci «
0
P*
C
c?
ra
o
o
o
PJ
>
<
ti
K
00
S
o
<
2<
J3
'C
u •c
u •&
c
£o
1
2
Č
o
a
Z
>
s
w
CQ
>
o
a
o
o
o
o
>
.s
>
1
>
a
»S
T
D.
Z
<
2 a
z<
X
>N £
t=J _o
CD
U
385