VELIGDEN - PRAZNIK NA VE^NOSTA

Broj 10
januari - mart 2007
Buletin për bashkëpunim ndërreligjioz Bilteno baš-o maškar konfesionalnikano jekhetano butikeripe
Bilten za me}ureligisku saradwu Simirida ti colaboratsii anamisa tuti religii
Bilten za me}ureligisku saradnju Bulletin for inter-religious cooperation
Dinlerasý iþbirliði bûlteni
”Nikakov lo{ zbor da ne izleguva od ustata va{a, tuku samo dobar, za izdigawe kade
{to treba, za da im prinese blagodat na onie {to slu{aat”
(Efes. 4,29)
Po~ituvani,
Ova e prvoto izdanie na Biltenot vo 2007
godina. Biltenot e posveten na me|uverskiot
dijalog, sorabotkata pome|u verskite zaednici i aktivnostite koi se slu~uvaat vo
ramkite na programata za Me|ureligiska
sorabotka vo Makedonija (MSM).
Vo duhot na pretstojnite praznici i onie
koi se slu~ile, desettiot broj od biltenot
osobeno vnimanie i ~est im pridava na
verskite nastani i praznici.
Veligden e najgolemiot i najva`niot hristijanski praznik. Pravoslavnite hristijani
go praznuvaat spored Julijanskiot kalendar,
a katolicite spored Gregorijanskiot. Ovaa
godina Veligden se praznuva vo ist den i za
pravoslavnite i za katoli~kite i za protestantskite vernici. Tokmu zatoa eden del
od Biltenot e posveten na praznuvaweto na
Veligden i porakite na verskite poglavari
za mir i so`ivot pome|u lu|eto.
Biltenot opfa}a i sodr`ini za nastani
koi se slu~ile ova tromese~je, kako i
zna~ajni praznici koi se odbele`ale. Kon
krajot na mart pripadnicite od islamskata
veroispoved go proslavija Denot na Mevlud
– denot na ra|aweto na Bo`jiot pratenik
Muhamed, dodeka pak na 11.03.2007 g. Evrejskata zaednica vo duhot i se}avaweto na
7.230-te makedonski evrei odneseni vo
logorot na smrtta Treblinka organizira
komemorativen den.
^estiti praznici, Ve pozdravuvam vo duhot
na me|ureligiskata sorabotka i Vi posakuvam mir, sre}a, radost i qubov.
So po~it,
Dervi{a Haxi}-Rahi}
t
strana 2
Verski praznici
strana 3
Veligdenski
poraki
strana 4
Veligdenski
poraki
VELIGDEN
- PRAZNIK
NA VE^NOSTA
Vo presret sme na u{te eden Veligden.
Minuvame niz u{te eden post, niz
u{te edna podgotovka dostojno da mu
se poklonime na Gospod Isus Hristos.
Povtorno ovaa godina site kambani
}e yvonat, najavuvaj}i go postojanoto
ra|awe na noviot `ivot - na ve~niot
`ivot. Povtorno site }e go opejuvame i
slavime daritelot na na{ata sloboda.
Povtorno }e Mu peeme na Onoj na Kogo
od minatoto od po~etokot dostojno mu
se poklonuvavme i }e Mu se poklonuvame
sè do krajot za koj samo Toj znae koga }e
bide, a dotoga{ nam ni ostanuva samo
da „go ~ekame voskresenieto na mrtvite i
`ivotot vo idniot vek”. Amin!
sre}ni Veligdenski praznici :)
Hristos Voskrese...
Od site praznici vo Pravoslavnata hristijanska crkva, Veligden go zazema piedestalot
po svoeto zna~ewe. Toj e centralen praznik,
po~etok i kraj, praznik nad praznicite.
Va`nosta na ovoj praznik, kako i na samiot
nastan po ~ij povod go praznuvame, Voskresenieto Hristovo, se gleda i vo samoto toa {to
Crkvata ne go praznuva Voskresenieto samo na
ovoj den, tuku i sekoja nedela od sedmicata.
strana 5
Evangelsko
metodisti~ka
crkva
strana 6
Evangelsko
metodisti~ka
crkva
strana 7
Evrejska
zaednica
Nastani
strana 8
INFO
4
4
Verski praznici
tt
2
So samoto Voskresenie se ispolnile site
proro{tva i seto ona vrz koe se temele{e
Stariot zavet. So Voskresenieto se ispolni
i celata su{tina na Hristovite zborovi,
odnosno Hristovoto voskresenie e istoriski fakt i kamen-temelnik na na{ata
vera. Ne veli zaludno svetiot apostol
Pavle: „... Ako, pak, Hristos ne voskresnal,
toga{ prazna e na{ata propoved, prazna e
i va{ata vera” (Kor. 15:14).
Voskresenieto Hristovo e od vitalno
zna~ewe za pravoslavieto. So nego na{iot
Gospod i Spasitel Hristos ja pobeduva smrtta i vlasta koja demonot ja ima{e nad nea.
Toa e doka`uvawe na Hristovata nadmo}nost
nad sè, pa duri i nad smrtta. Iako i denes
smrtta postoi, sepak tuka ne zavr{uva
na{iot `ivot, tuku preku voskresenieto
prodol`uvame da postoime vo ve~nosta.
I da ne be{e ova voskresenie Hristovo,
toga{ seta negova misija na zemjata }e be{e
zaludna za{to demonot povtorno }e ja ima{e
vlasta nad smrtta.
Vo pogled na praznuvaweto, na ovoj praznik
mu prethodi podgotovka kako od duhoven,
taka i od telesen karakter. Postot, koj prethodi na ovoj praznik, e vo traewe od sedum
sedmici i slu`i ~ovekot da go pro~isti
svojot duh i svoeto telo i dostojno, kako {to
prilega za eden hristijanin, da go praznuva
ovoj praznik peej}i „Hristos voskresna od
mrtvite, so smrtta smrtta ja pobedi i
na tie {to bea vo grobovite `ivot im
podari”. Sekoja sedmica od postot ima svoe
simboli~ko zna~ewe, a niz celiot post se
protkajuvaat praznici koi isto taka se
povrzani so Hristovite posledni denovi
na Zemjata. Poslednata i najva`na nedela
od postot e takanare~ena Stasna sedmica.
Vo site hramovi se slu`at bogoslu`enija,
koi po svojata ubavina se izdvojuvaat
od drugite. Vo ovaa sedmica se iznesuva
Raspetieto Hristovo pred koe vernite se
poklonuvaat, celivaj}i go. Na ova raspetie
e pretstaven Gospod Isus Hristos raspnat
na krstot, koj namesto stolb na najsramnata
smrtna kazna, za nas hristijanite postanuva
oru`je so koe se borime protiv ne~estiviot,
postanuva simbol na na{ata vera, simbol na
nas kako verni. Naredniot den se iznesuva
Pla{tanicata, koja e skapoceno platno na
koe e pretstaveno Hristovoto polo`uvawe
vo grobot. Hristijanite, isto kako i
Raspetieto, i Pla{tanicata ja celivaat
iska`uvaj}i ja svojata `alost za smrtta na
Spasitelot.
Od obi~aite koi se povrzani so obredi
{to gi izvr{uvaat mirjanite, neminovno
e da go spomeneme bojadisuvaweto jajca so
crvena boja. Ovoj obred ima stari koreni
vo crkvata. Sveta Marija Magdalena, po
Hristovoto voskresenie, na carot Tiberij mu
podarila crveno jajce, izgovoraj}i gi zborovite „Hristos voskrese”. Crvenata boja
e zemena kako boja koja{to ja simbolizira
Hristovata nevina krv koja{to se proleala
za na{eto spasenie. Jajceto isto taka ima
svoe simboli~ko poteklo, odnosno samo
preku jajceto, kr{ej}i ja lu{pata, se ra|a
nov `ivot, pa taka i Hristos so smrtta gi
raskr{uva grobovite, pritoa daruvaj}i im
`ivot na mrtvite. Za vreme na ovoj praznik,
Hristijanite sè do praznikot Spasovden se
pozdravuvaat so pobedonosniot pozdrav
„Hristos voskrese”, odgovaraj}i „Navistina
voskrese”.
Nenad In~evski
student na pravoslavniot
Bogoslovski fakultet
Mevlud – den na ra|aweto
na Bo`jiot pratenik Muhamed
Posledniot Bo`ji pratenik Muhamed, a.s.
e roden vo semejstvoto Beni–Hi{am, vo
Meka, nautro vo ponedelnik, vo devettiot
rebiul-evela (rebiul-evvela) ili ~etirieset godini po vladeeweto na persiskiot
kral Kisar (Kserska). Toj datum odgovara
na 20 ili 22 april 571 godina spored
kalendarot.
Spored predanijata, pred ra|aweto na
Bo`jiot pratenik Muhamed imalo predznaci za negovoto doa|awe. Ru{eweto na
~etirinaesette kuli od Kserskoviot
dvorec vo Persija, gasneweto na oganot koj
dolgovekovno bil predmet na obo`uvawe
i sli~no.
Najstarata fotografija na mestoto
kade e roden Muhamed Alejhiselam.
Hazreti Muhamed, a.s. pred da se rodi go
zagubil svojot tatko Abdulah, a majka mu
Amina po~inala koga imal {est godini.
Ova e misleweto od pove}eto istori~ari.
Postojat i tvrdewa deka Abdulah po~inal
dva meseci po ra|aweto na Muhamed, a.s.
Toa {to bil sira~e ne mu pre~elo na
Hazreti Muhamed da gi nadmine svoite
sovremenici. Gospod go sozdal da bide
primer na lu|eto vo sè i Toj za svojot
povik go odgledal na svoj na~in. Ottuka
i sledniot ajet bi trebalo da bide i na{
vodi~. „Vie vo Alahoviot Pratenik imate
prekrasen primer za onoj koj se nadeva
vo Alahovata milost i nagrada na ovoj
svet, i onoj koj go spomenuva ~esto Alah.
A Muhamed, a.s edna{ rekol – Gospodarot
moj me odgledal i mi podaril prekrasno
vospituvawe“.
Istori~arot El-Ezreki (13 vek) vo svojata
kniga „Ahbâr Mekke“ gi naveduva mestata
vo Meka kade {to e pofalno i ubavo da se
klawa, i go spomnuva i mestoto kade {to
se rodil Muhamed, a.s. Najstariot izvor
kade {to se spomenuva ~estvuvaweto na
denot Mevlud (ra|aweto na Muhamed, a.s)
vo Meka e knigata Patuvawa i patepisi
(Rihel) od Ibn Xuberij (Ibn Dzuberj), vo
koj avtorot bele`i kako sekoj ponedelnik
od mesecot rebiul-evela (rebiul-evvela)
lu|eto itaat kon mestoto na ra|aweto
na Muhamed Alejhiselam. Istori~arite
Ebul Abas el Ezefi i Ebu Kasim el Ezefi
(Ebul Abbas el-Ezefi; Ebu Kasim el-Ezefi)
vo nivnata kniga bele`at deka denot na
Mevlud vo Meka bil neraboten i deka toj
den ni{to ne se kupuvalo i ni{to e se
prodavalo. Na toj den Kaba se otvorala za
posetitelite.
Koga stanuva zbor za Mevlud, treba da se
imaat predvid dve raboti – edno e koga
Mevlud kako tekst e ispean po povod
odbele`uvaweto na ra|aweto na Muhamed,
a.s, a drugo e sve~enosta, privatna ili
javna, vo ~ija{to prigoda lu|eto se sobiraat za da prisustvuvaat na sve~enostite,
slu{aj}i i u~ej}i gi odbranite stihovi na
mevludskiot spev. Tradicijata zapo~nata
vo Medina vo 12 vek se pro{irila niz
celiot islamski svet.
Blagosloveniot mesec rebiul-evela povtorno ni dojde i so sebe ni go donese ona
{to ni e najdragoceno i najvozvi{eno,
godi{ninata od ra|aweto na eden od
najgolemite umovi na ~ove{tvoto, posledniot Bo`ji pratenik i verovesnik
Muhamed, a.s. Vozvi{eniot Gospodar
na svetovite odbral vistinski moment
koga go odredil ra|aweto na Hatemulenbijai (Hatemul-enbijai) da ja ispolni
svojata ~esna zada~a – na ~ove{tvoto
koe skr{nalo od Negoviot vistinski pat
i bilo zafateno so nevolji, nemoral i
me|usebno istrebuvawe i sl., da im go
poka`e vistinskiot pat, patot na sre}ata
i spasot i na dvata sveta. Semo`niot od
Svojata milost go ispratil najdobriot,
najdostojniot i najsovr{eniot me|u lu|eto
za da mo`e da im slu`i kako primer na
lu|eto vo sè.
Tekstot e prezemen od veb-sajtot:
znaci.com
Veligdenski poraki
- Voskresnatiot Sin Bo`ji?
Denes, na ovoj spasonosen den, Bog ni go poka`uva
i objavuva patot kon na{eto sopstveno voskresenie! Zatoa, da se oslobodime od stravot i da ja
otfrlime suetata na ovoj svet, da bideme sli~ni
vo smrtta so Hrista, ta „ako sme srasnati so Nego
vo ednakva smrt, da bideme sou~esnici i vo
voskresenieto” (Rim. 6, 5).
Na Veligden go praznuvame Spasenieto {to ni se
objavi od Hristoviot grob, ja svedo~ime Tajnata
nad tajnite, bivaj}i i samite preispolneti so sigurna nade` deka i nie }e sovoskresneme so na{iot
Bog. Taa nade` e sovr{en izraz na prisutnata
blagodat {to nè ozaruva so svetlinata na Hrista,
Kogo „Bog Go prevozvi{i i Mu dade ime, {to e nad
sekoe ime” (Filip. 2, 9).
† STEFAN
PO MILOSTA BO@JA,
ARHIEPISKOPOT OHRIDSKI I MAKEDONSKI,
ZAEDNO SO SVETIOT ARHIEREJSKI SINOD,
DO SVE[TENOSLU@ITELITE, MONA[TVOTO
I DO SITE ^EDA NA
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA,
A PO POVOD VELIGDENSKITE PRAZNUVAWA,
ISPRA]A MIR I BLAGOSLOV OD BOGA,
POZDRAVUVAJ]I GI SO VELI^ESTVENIOT I
TOR@ESTVEN POZDRAV HRISTOS VOSKRESE!
„Hriste, Tvojot Grob,
izvorot na na{eto voskresenie,
se poka`a `ivonosen, poubav od rajot
i od sekoja carska odaja”
Vozqubeni
duhovni ~eda,
Veligden e Pasha Gospodova i Den na na{eto spasenie! Zatoa voskresenieto Hristovo e Praznik nad
praznicite, Tor`estvo nad tor`estvata i Slava na
Boga Voskresnatiot! Eve, dvaeset stoletija trae
radosta od toa rano nedelno utro i taa nezaodna
voskresenska svetlina i denes ni gi osvetluva i
prosvetuva du{ite!
Voshituva Hristovata pobeda! Semo}niot Bog
~udesno ja ustroil Svojata promisla za na{eto
spasenie. Zatoa so blagodarnost treba da si
spomnuvame za sè {to se slu~i zaradi nas: za
Krstot, za Grobot, za tridnevnoto Voskre­senie,
a osobeno na ovoj den... Pridru`uvaj}i im se na
angelite, i nie da proslavuvame, ispovedaj}i:
navistina On e Svetlina od Svetlinata, Bog vistinski od Boga vistinski, preku Kogo sè postana
i preku Kogo sè se spasuva. Zatoa vo svetlinata na
voskresenieto Hristovo mo`eme triumfalno i da
zapra{ame: smrt - kade ti e sega osiloto? Kade e
mrakot so koj{to go ispolni ~ovekot po grevot?
Kade is~ezna, pobedena od Na~alnikot na `ivotot
Vozqubeni
Hristoqupci,
Predvesnik na Voskresenieto bile stradawata na
Raspnatiot. Zatoa i Crkvata, do`iveana kako Telo
Hristovo, ne mo`e da postoi vo voskresenskata radost, dokolku ne gi svedo~i stradawata na Krstot.
Ottamu, i na{ata Makedonska pravoslavna crkva
ja prepoznavame kako del od Ednoto, Raspnato,
Pogrebano i Voskresnato Telo Hristovo, kako
nedelliv del od Negovata Crkva, tokmu zatoa {to
gi otslikuva krsnite stradawa.
3
Edinstveno takviot podvig ja ukrasuva Crkvata,
go podiga semejstvoto i go gradi op{testvoto.
Pravata na deteto, na `enata i na lu|eto, voop{to,
se sodr`at vo pravoto na qubovta dadeno od Boga
u{te pri sozdavaweto na ~ovekot. I toa pravo ne
e bessilno, tuku e osveteno preku stradawata i
krvta Hristovi i garantirano tokmu preku Negovoto Voskresenie.
Pottiknati od izobilieto na takvata qubov
Bo`ja kon nas, izrazena vo soznanieto deka Bog
saka ve~no da postoime i da Mu bideme sove~ni,
ispovedame deka praznikot na Voskresenieto
Hristovo za nas e `iva i `ivotvorna vistina,
koja, kako nitu edna druga realnost od ovoj svet,
nè ohrabruva da otpo~neme nov `ivot kako sinovi
na Svetlinata i na Denot. Tokmu Svetlinata, koja
denes, na Svetoto Hristovo Voskresenie, izobilno
se razleva i vo sè proniknuva, sjae vo nas i prodira vo na{ite srca. Zatoa treba da poitame i da
se nahranime i napoime od nejzinata ubavina,
vkusuvaj}i gi Teloto i Krvta na blagiot Gospod.
A toa, vo na{ata bibliska Makedonija, sekoga{
sme go pravele na evharistiskite `rtvenici
podignati u{te od apostolsko vreme, ~uvani od
drevniot Tron na Ohridskata arhiepis­kopija, a
denes od nejzinata nasledni~ka - Makedonskata
pravoslavna crkva.
Svetata pravoslavna crkva vo Makedonija niz
vekovnoto postoewe neprestajno Mu blagodari
na Boga poradi qubovta Negova kon na{iot narod
i kon siot svet. Toa blagodarewe postojano se
slu~uva na svetata liturgija, koga kako narod
Bo`ji u~estvuvame vo sepobednoto voskresenie.
Poinaku i ne mo`eme da Mu blagodarime na Boga
za sè {to stori za nas, osven preku slobodnoto
prifa}awe na Negoviot `ivot i sou~estvuvaweto
vo Negovata pobeda.
I ne samo denes, tuku i postojano, sobiraj}i se
na svetite bogoslu`bi, nie, vsu{nost, go slavime
Hristovoto voskresenie, i toa ne kako nastan od
minatoto, tuku kako realno iskustvo za Carstvoto
Bo`jo. A na Boga mila Mu e takvata blagodarnost
- da se udostoime da bideme sou~esnici vo Negoviot ve~en `ivot.
Vozqubeni
~eda vo Gospoda,
Bog strada{e i voskresna poradi Svojata bezmerna
qubov kon ~ovekot. I bidej}i Bo`joto voplotuvawe i voskresnuvawe e osmisleno edinstveno so
qubovta, taka i deloto na spasenieto na ~ovekot
e nevozmo`no bez podvigot na qubovta. Toj podvig Bog postojano go o~ekuva i od nas, bidej}i
„qubovta e ispolnuvawe na Zakonot” (Rim. 13,
10). Ukrasuvaj}i si go `ivotot so vera i srceto
so ~istota, da go ispolnime blagoslovot na sveti
apostol Jovan, koj veli: „Koj go saka brata si, toj
e vo svetlinata” (1. Jn. 2, 10).
A Bog od nas ne bara teoretska podgotvenost ili
principielen stav deka }e qubime, tuku konkretni
dela na qubovta, po~ituvaweto i prostuvaweto.
Vozqubeni
praznikoqupci,
Voskresnatata svetlina ja do`ivuvame li~no, no i
site zaedno soborno ja vkusuvame, onaka kako {to
na{ite predci ja `iveele i ispovedale. Taa bogodadena svetlina i nam, na ovaa na{a generacija,
ni ja poka`uva i potrebata od postojana duhovna
prerodba, od sovr{eno obnovu­vawe na na{iot
`ivot, za da se udostoime na „sovr{enstva­ta na
Onoj, Koj nè povikal od temnina vo Svojata ~udesna
svetlina!” (1. Petr. 2, 9).
Kako dosledni naslednici na na{ite predci,
nie ovde - vo Makedonija, i nasekade do kade {to
kako rod nè ima, ja gledame i `iveeme vernosta na
takvoto predanie, na toj osoben Bo`ji blagoslov.
Se raduvame na site koi ja nao|aat vistinata za
Boga i ~ovekot; se raduvame za onie {to smognuvaat sili da bidat molitveni, rabotej}i na
svoeto pokajanie; se raduvame na mladite koi kako
`ivi kletki se prepoznavaat vo bogo~ove~kiot
organizam na Crkvata i revnuvaat za svetoto
predanie; im se raduvame na na{ite sovesni
sve{tenoslu`iteli i podvigoqubivi monasi.
Se molime za site, po slovoto na sveti Vasilij
4
4
4
Veligdenski poraki
Veliki - Samiot Spasitel da gi vospita decata, da rakovodi so mladinata i da gi ukrepuva
vozrasnite.
Mu blagodarime na Boga {to i nie, Makedoncite,
mo`eme i sega, na po~etokot na tretiot hristijanski milenium, da go `iveeme najubaviot praznik
- Gospodovata Pasha. ^uvstvuvame sveta dol`nost
na{ite pravoslavni hristijanski vrednosti,
koi nè obele`uvaat kako lulka i tatkovina na
pismenosta, duhovnosta i kulturata na mnogu
narodi, neprestajno da gi potvrduvame kako del
od evropskite i svetskite kulturni, nau~ni i
civilizaciski pridobivki. Blagoverniot na{
makedonski narod vo svojata istorija bezbroj
pati se iska~uval na Golgotata na progonstvata
i stradawata, no sekoga{ silite na mrakot bile
pobeduvani so sjajot na na{eto narodno i crkovno
voskresenie.
Nie ovde, vo tatkovinata, kako i na{ite bra}a i
sestri niz svetot, Go molime Hrista Voskresnatiot
da bide sekoga{ so nas i da ni pomaga vo svetost
da ja ~uvame ovaa pashalna ubavina, afirmiraj}i
ja niz govorot na delata i `ivotot.
Blago~estivi
~eda na na{ata
Sveta Crkva,
Eve, godinava sme pred eden zna~aen jubilej
za Makedonskata pravoslavna crkva - izminaa
~etirieset plodotvorni godini od vozobnovuvaweto na avtokefal­nosta na na{ata drevna
Ohridska arhiepiskopija. Za `al, i na ovoj Ve-
Veligdenska poraka
ligden }e ka`eme deka u{te postojat takvi me|u
istovernite, koi ne go prifa}aat i go otfrlu­vaat
nejzinoto postoewe, nejzinata spasitelna misija
i delo me|u na{iot bogoqubiv narod. No, ako e
Bog so nas, koj }e e protiv nas!? Na{eto trpenie
neka e posilno od nivnata nequbov!
Spomenot za soborno izrazenata volja na
blago~estiviot makedonski narod za svoja avtokefalna crkva, kone~no ostvarena vo Odlukata
na Svetiot arhierejski sinod na Makedonskata
HRISTOS VOSKRESE!
ARHIEPISKOP
OHRIDSKI I MAKEDONSKI
† STEFAN
^LENOVI NA SVETIOT ARHIEREJSKI SINOD:
† KIRIL, mitropolit polo{ko-kumanovski
† PETAR, mitropolit prespansko-pelagoniski i
administrator avstralisko-novozelandski
† TIMOTEJ, mitropolit debarsko-ki~evski
† NAUM, mitropolit strumi~ki
† AGATANGEL, mitropolit povardarski
pravoslavna crkva, a ednodu{no pozdravena od
soborjanite na Crkovno-narodniot sobor,
odr`an vo Ohrid, vo 1967 godina, za nas bil, e
i }e bide svetol ~in, ~ija ~etirieset­godi{nina
ova Gospodovo leto sve~eno i molitveno }e bide
proslavena.
Silata na blagoslovot na svetiot apostol Pavle,
na ramnoapostol­niot sveti Kliment Ohridski,
kako i na bla`enoupokoeniot Dositej, prviot
arhiepiskop na obnovenata Ohridska arhiepiskopija - apostolot na Makedonija od na{e vreme,
neka ni pomaga verno da go ~uvame na{eto narodno bitie i duhovno nasledstvo.
voto na grevot. Svetot zapo~na da ja `ivee
svojata idnina koja }e zavr{i so kone~na
preobrazba na sè {to e sozdadeno.
„Ne bojte se; znam deka go barate Isusa Iskustvoto na prvata Crkva vo Erusalim
raspnatiot; ne e ovde, voskresna, kako stana iskustvo na Crkvata i nasledstvo
na ~ove{tvoto. So taa vest i so taa svest
{to be{e rekol”
Crkvata povtorno izleguva pred ~ovekot
(Mt 28 5-6). niz site vremiwa i seta kultura. Taa Crkva
Dragi bra}a i sestri, so ovie zborovi
Bo`jiot angel ja soop{ti najradosnata vest
na ~ove{tvoto. So Hristovoto voskresenie
smrtta e pobedena vo Nego i vo sekoj ~ovek.
Ovaa vest ni zboruva mnogu, ne ja o~ekuvaa
nitu apostolite nitu `enite, koi ne mo`ea
da ja prebolat Isusovata smrt, i zatoa se
upatija kon grobot da ja iska`at po~itta
kon svojot U~itel. Istite tie postanaa i
prvi navestitelki na noviot nastan koj ja
promeni ~ovekovata istorija. Sredbite na
Hristos Voskresnatiot, }e se za~estat so negovite u~enici, so poedinci, so apostolskiot zbor, a sekako i so negovata Majka Marija.
Nastanot na Hristovoto voskresenie }e
stane neuni{tlivo iskustvo i ve~na poraka
za site nas: zloto i smrtta nemaat posleden
zbor. So Hristovoto voskresenie zapo~na
nov ~ove~ki `ivot, osloboden od ropst-
Posakuvaj}i vi so voskresenskata Svetlina da
bidat osvetleni delata na va{iot `ivot, ve
pozdravuvame so najradosniot pozdrav:
sme site nie koi sme krsteni, obnoveni
i vo Hristos preobrazeni, a naedno sme
povikani i vo na{e vreme da im ka`eme na
lu|eto: Hristos e `iv. Toj voskresna i gi
povede lu|eto kon pobeda, pobeda sigurna
i kone~na. Nitu smrtta, taa neprijatelka
na sè {to e `ivo, nema glaven zbor vo
na{iot `ivot. Toa iskustvo na verata i
denes ostanuva cvrsta potpora za sekoj
hristijanin bez kompleks da vosklikne:
Hristos voskrese! Toj e na{ `ivot! Taa vest
na sekoe sozdanie, na sekoj hristijanin i na
site lu|e so dobra volja e postojana zada~a:
da svedo~at za neproodnosta na `ivotot vo
nadzemskite dimenzii.
Iskustvoto na verata vo Hristos Voskresnatiot denes bara i `ivotna dimenzija na
dejstvuvawe vo na{eto sekojdnevie. Zatoa
sme povikani da bideme ~uvstvitelni na
„radost i `alost, nade` i stradanie” na
~ovekot vo na{e vreme. Kolku nè intere-
† METODIJ, mitropolit amerikanskokanadski
† PIMEN, mitropolit evropski
† ILARION, mitropolit bregalni~ki
† GORAZD, porane{en mitropolit evropski
† KLIMENT, episkop heraklejski
Na Voskresenie Hristovo - Veligden,
2007 leto Gospodovo
sira na{iot bli`en, ~ovekot vo potreba,
zagrozeniot ~ovek, semejstvoto vo nevolja,
tolku `iveeme vo svetlinata na voskresenieto. Mo`eme da se zapra{ame: {to
nosat sega{nite nastani za na{iot narod
i na{ata Crkva? Dali ovogodi{niot Veligden vo na{iot narod pove}e e praznik
na nade` ili mo`ebi na stradanie vo
razmisluvaweto kakva }e ni bide bliskata
i podale~nata idnina? Mo`ebi premnogu
misli se vrzani vo site nas so ovozemskite
pra{awa za na{eto umeewe i sposobnosta da
zazememe {to poubava polo`ba kon mo}nite
na ovoj svet. Mo`ebi ja potisnavme verata
i sigurnosta deka Gospod Bog e so nas na
na{iot pat, {to na na{ite predci ne im
nedostasuva{e vo mnogu podramati~nite
priliki i stradanija vo istorijata. Va`no e
da ne ja izgubime smislata za duhovnoto {to
ni go daruva Veligden. Va`no e iskustvoto
na verata da go vneseme vo site slu~uvawa,
vo sekoj poedinec i vo siot narod.
Na site Vas vi posakuvam neizmerna radost
i sigurnost vo Voskresnatiot Hristos.
Hristos voskrese!
+ Kiro Stojanov
biskup skopski i
apostolski egzarh vo Makedonija
Evangelsko metodisti~ka crkva
HRISTOS VOSKRESNA! DA,
NAVISTINA, TOJ VOSKRESNA!
Za site onie lu|e koi veruvaat vo
Bog Otec, vo Negoviot Sin Isus Hristos i vo Svetiot Duh, nema poprijaten, povozvi{en pozdrav od ovoj
{to go upotrebuvame sekoja godina
na najgolemiot hristijanski praznik,
na denot na tainstvenoto i slavnoto
Hristovo voskresenie, na Veligden:
na denot koga se ispolnija predviduvawata na mnogubrojnite starozavetni
proroci, {to ovoj nastan odamna go
navestuvaa, pottiknati od samiot Svet
Duh, ~ie sleguvawe vrz Marija, majkata
Isusova, i vrz svetite apostoli na
Pedesetnicata, pretstavuva po~etok na
hristijanskata crkva. Ovoj prekrsaen
pozdrav gi sodr`i site odliki na
Svoeto Bo`estveno poteklo:
Hristos voskresna, hristijani!
Trnliv be{e patot na Gospod Isus
Hristos do denot na kone~nata pobeda nad smrtta, {to se vkoreni me|u
~ove~kiot rod poradi prviot grev, do
Voskresenieto. Toj pat vode{e preku
Golgotata i preku u`asnite maki na
krstot na koj be{e raspnat Sinot Bo`ji.
I po toj morni~av nastan, koga Isus
Hristos be{e izlo`en na beskone~ni
stradawa i poni`uvawa za na{e li~no
spasenie i za oprostuvaweto na na{ite
brojni grevovi, na tretiot den Hristos
voskresna!
Hristovoto voskresenie e najcvrst
temel na hristijanskata vera. Bez verata vo Hristovoto voskresenie, na{ata
vera zasekoga{ bi ja izgubila onaa
Bo`estvena sila {to zra~i postojano
odozgora kon na{eto srce, kon na{ata
du{a, kon sovesta, kon mislite, vo site
migovi na na{iot `ivot, a posebno vo
vreme na molitva, koga na kolena pred
Boga gi iska`uvame site na{i grevovi,
te{kotii, problemi i Go molime Bog
da ni prosti, da nè blagoslovi, da nè
za{tituva vo sekojdnevnata borba so
isku{enijata vo `ivotot ni.
Prodlabo~uvaj}i ja vo sebe sopstvenata
samoubedenost vo stvarnosta na Hristovoto voskresenie, toj spasonosen nastan
e poistoriski od site drugi istoriski
nastani vo dosega{noto minato na
~ove{tvoto.
Mi be{e pobarano da napi{am kako
Evangelsko-metodisti~kata crkva go
odbele`uva Veligden, imeno kakvi
obredi imame.
EMC nema posebni obredi. Decata preku
stihotvorbi i duhovni pesni so voshit
Go vospevaat Voskresnatiot Isus i
objavuvaat deka Voskresnatiot Isus e
podednakvo va`en i za niv. A i horskite
pesni, gri`livo pripremeni za toj den,
ja pravat bogoslu`bata veli~estvena,
a seto toa e za slava na Voskresnatiot
Gospod Isus Hristos.
Voskresenskata vest da ni gi ispolni
srcata so mir i radost, kako {to bea
ispolneti srcata na u~enicite koga ja
slu{naa vesta deka nivniot Spasitel
voskresna od mrtvite.
Sakam da Vi go ~estitam Hristovoto
voskresenie so edna strofa od edna
duhovna pesna:
„O, Ti radosno, o, Ti bla`eno,
Vreme na voskresenie
Smrtta e pobedena,
`ivotot e daruvan,
Raduvaj, raduvaj se hristijanstvo!”
5
Obedineti pod
gospodoviot
[ator
Za Svetskiot ekumenski den na `enite
i porano imame pi{uvano. Sakam
samo nakratko da potsetam deka toe e
me|unarodno dvi`ewe na verni `eni,
bez razlika na koja vera ili nacija
pripa|aat. Sekoja godina razli~na
zemja, imeno razli~na verska zaednica (crkva), dava tema vrz osnova
na Biblijata. Temata e pripremena
i kako takva se ispra}a po crkvite
vo svetot.
Ovaa godina temata za SEMD@ be{e
pripremena od sestrite od Paragvaj:
„Obedineti pod Gospodoviot {ator”.
Bogoslu`bata be{e odr`ana vo EMC.
Eve del od istata.
Svetskiot molitven den vo Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Skopje go otvori KUD „Ko~o Racin”, so
prekrasnata duhovna pesna „Tebe ti
peam Gospodi”.
Da, ovoj ekumenski ~as be{e ispolnet
so slavewe na Gospodovoto ime.
I ovaa godina sestrite od Katoli~kata
crkva, sestrite od Makedonskata pravoslavna crkva, kako i doma}in}ite
od Evangelsko-metodisti~kata crkva,
so golema qubov i po`rtvuvanost
napravija ovoj ~as da poslu`i za
blagoslov na prisutnite, imeno za
nivnoto duhovno so`ivuvawe.
Ima li ne{to pogolemo od toa, sestrite od ovie crkvi, obedineti vo
qubovta Bo`ja, zaedno so sestrite
od Paragvaj, a i od celiot svet, da
bidat del od Svetskiot molitven den
na `enite?
Pokraj Bogoslu`beniot red ispraten
od sestrite od Paragvaj, a pro~itan od
sestrite na KC, MPC i EMC, ima{e i
kratok istorijat na Svetskiot molitven den, Paragvaj niz fotosesija, a, se
razbira, i slaveweto preku pesna od
istite crkvi ne be{e izostaveno.
Sega bi sakala da ka`am del od kratkoto slovo iska`ano na toj ~as: „Obedineti pod Gospodoviot {ator”.
Edna duhovna pesna koja{to ja peeme
veli: „O, kolku dobro i prekrasno e
koga slo`no se `ivee zaedno...” A kako
denes mo`eme da `iveeme zaedno?
4
6
4
Evangelsko metodisti~ka crkva
Site sme svesni za dinamikata vo na{eto sekojdnevie. Ima
momenti koga nikogo ne mo`eme da podneseme okolu nas. [to
napravi grevot? Da mo`eme da `iveeme zaedno, ili...? U{te
vo po~etokot plodot na grevot se pojavi. Kain ne mo`e{e da
ja podnese pravednosta na svojot brat i ubi. Sekojdnevno
mediumite zboruvaat za zlostorstva od razli~en vid. [to
se slu~uva so ~ove{tvoto, kade vodi seto toa?
A nie, bra}a i sestri, ovde, sme se sobrale od pove}e crkvi
i sakame da zboruvame za edinstvo. Da zboruvame deka sme
obedineti pod Bo`jiot {ator.
Koi se tie koi mo`at da bidat obedineti pod Bo`jiot {ator?
Zarem Bog e tolku surov pa pravi selekcija me|u lu|eto i nè
bara spored mudrost, ubavina, ili {to?
[to e toa {to nè povrzuva? Edna druga duhovna pesna veli:
„Qubovta Hristova nas nè povrzuva”. Da! Taa qubov Bo`ja nas
nè povrzuva. I zatoa vo Jovana 3:16, na site Vam dobro poznat
stih, se veli: „Zo{to Bog tolku go vozqubi ovoj svet, {to Go
dade Svojot Edinoroden Sin i sekoj, koj veruva vo Nego da ne
pogine, no da ima `ivot ve~en”. Ovde se zboruva za sekoj.
Nema razlika koj od kade doa|a i na koja crkva pripa|a. Sekoj
onoj, koj Go ispoveduva Gospod Isus Hristos za svoj Spasitel
i Gospod i veruva deka krvta koja te~e{e na Golgotskiot krst
te~ela i za nego, mo`e da se nare~e dete Bo`jo i so toa ja
dobiva milosta od Boga da bide pod Bo`jiot {ator.
Se ~ita{e od Efesjanite 4:1-16. Apostol Pavle, iako e vo zatvor, im zapoveduva na vernite vo Efes da se dr`at dostojno
vo ovoj svet, za{to Crkvata Hristova ima posebno mesto i e
upravuvana od edna nevidliva sila, a treba da funkcionira
vidlivo. [to zna~i da bide vidliva? „...po delata }e poznaat
deka ste deca na Nebesniot Otec,
... grad postaven na visoko, Svetlina mesto Hrista vo ovoj
svet, trpelivi, mirotvorci... polni so qubov...”
Nie sme povikani da bideme Bo`ji narod, da bideme familija na Nebesniot ni Tatko. Koga sme povikani kon edna
takva ve~na slava, treba li da `iveeme na na~in kako {to
`ivee svetot?
Tamu kade Svetiot Duh dejstvuva, ima zaedni{tvo. Toga{, ima
li pri~ina vo ovoj moment sobrani vo Bo`joto ime da ne se
nare~eme bra}a i sestri? Nema! Zna~i: veruvame vo eden Bog,
veruvame deka Bog Go `rtvuva Svojot Sin za tebe i za mene i
taa krv nè o~istuva od sekoj grev. Veruvame deka Duhot Bo`ji
vo ovoj moment e prisuten ovde i toj Duh ne povrzuva vo taa
qubov Bo`ja i ni dava nade` za nebesnoto nasledstvo, a toa
e najgolemata radost za vernite. Taa nade` mu dava smisla
na ovoj `ivot. Za taa nade` garancija e Svetiot Duh. Toa
nasledstvo e ve~niot `ivot.
Qubovta Bo`ja ne e filozofija, taa e na{a sekojdnevnost.
Taa qubov treba da se manifestira vo nas samite i istata
da ja po~uvstvuvaat i drugite. Dobro e da ja pro~itate glava
13 - 1 Korint.
Sobrani ovde pod {atorot na Qubovta Bo`ja, da se trudime so
Negova pomo{ da go naglasuvame ona koe nè zbli`uva nas, za
da mo`eme da go ispolnime nalogot na Gospod Isus Hristos:
„Odete i propovedajte go Evangelieto na sekoe sozdanie...”,
imeno ka`ete {to napravi Bog za Vas! A ako ima ovde nekoj
koj za prvpat slu{na (t.e. deka sega ~ita) deka Isus Hristos
i za nego ja prolea krvta Si, koja krv o~istuva sekoj grev,
neka po~ne da go ~ita Svetoto pismo i da se moli Bog da mu gi
otvori duhovnite o~i za da ja uvidi svojata gre{nost i preku
molitva vo poniznost da pobara prostuvawe od Boga.
I zatoa, Isus Ve povikuva: „...denes, koga }e go slu{nete
glasot na Boga, ne stvrdnuvajte gi srcata Va{i... Isus milo
Ve kani: Dojdete pri Mene site izmoreni i optovareni i Jas
}e ve uspokojam... Slu{ni go glasot Bo`ji!”
Kolku ima vo vas taga, praznina, osamenost? Znaeweto, bogatstvoto i drugi zemni ne{ta samo privremeno ja ispolnuvaat
prazninata vo Vas. I zatoa takvite lu|e brgu pa|aat vo o~aj, a
denes ~esto upotrebuvan zbor e depresija. ^ovekot bez Boga
pa|a vo depresija. Za{to prazninata vo negovata du{a mo`e
da ja ispolni samo Bog.
Predaj gi gri`ite na Boga, veruvaj Mu od srce i imaj celosna
doverba vo Negovite vetuvawa. Bog nema da te ostavi. Da
ostaneme site obedineti pod {atorot na qubovta Bo`ja!
Ne sakam da go ispu{tam momentot koga KUD „Ko~o Racin”, i
nie, prisutnite, ja ispeavme pesnata za slava na Boga - „O,
Bo`e moj so voshit koga gledam, na site Tvoi dela prekrasni...
Mojata du{a pee za Tebe, moj silen Bog, Velik si Ti!”
Milica Poprizova
Evangelsko-metodisti~ka crkva
6
Evrejska zaednica
Nastani
7
odbele@an komemorativniot
den na makedonskite evrei
Vo nedela na 11.03.2007 godina se
odbele`i komemorativniot den na
makedonskite evrei, na onie 7230
makedonski evrei od Skopje, Bitola i
[tip koi bea ubieni i uni{teni taka
{to bea prateni vo logorot na smrtta
Treblinka, od kade {to nitu eden ne
se vrati.
Evrejskata zaednica kako i sekoja
godina go odbele`a ovoj den, komemorativen den za na{ata zaednica i za
cela Makedonija, koga pametime i
ispra}ame poraka do celiot svet do
celata javnost, za grozomornata istorija na evreite vo Makedonija koi
bea uni{teni i ubieni samo poradi
toa {to bea evrei. Ovaa poraka ja
ispra}ame so cel ve}e nikomu, nikade
i nikoga{ da ne se povtori.
Na 11.03. ~lenovite na evrejskata
zaednica, gra|ani na Skopje i celata
dr`ava Makedonija, predstavnici od
Vladata na RM, pretstavnici od Parlamentot na RM, pretstavnici od Diplomatskiot Kor, bea prisutni so nas vo
Monopolot kade se polo`i cve}e na
spomenikot od kade bea deportirani
tie 7230 du{i vo logorot na
smrtta Treblinka.
Potoa delegacijata prodol`i
na Gradskite grobi{ta BUTEL na Evrejskite grobi{ta
kade se oddr`a komemoracijata, povtorno so golem
broj prisutni gosti od evrejskite zaednci od cel svet
i sosednite evrejski zaednici, pretstavnici na diplomatskiot kor, predstavnici
na Vladata i Sobranieto na
RM, na{i prijateli, ~lenovi
na evrejskata zaednica. Po
vovednit zbor na VD Predsedatelot
na Evrejskata Zaednica g-din. Miodrag
L.Todorovi}-Kozma, se pro~ita molitvata za `rtvite na holokaustot koja ja
~ita{e Rabin na Srbija i Makedonija
Rabbi Isak Asiel, a potoa Kadi{
pro~ita Hazanot Avi Kozma.
Potoa edna delegacija otide na priem
kaj Gradona~alnikot na Grad Skopje, vo
gradskoto Sobranie.
Na 12ti Mart (ponedelnik) delegaciite od Evrejskata zaednica gi po-
setija [tip i Bitola kade se oddr`aa
komemoracii vo ovie dva grada koi
nekoga{ imaa golemi evrejski zaednci, dodeka ve~erta vo Skopje se
oddr`a centralniot nastan so koncert
na Horot na Evrejskata Zaednica vo
R.Makedonija - Kamerniot Hor “Mois
Hason” vo Domot na ARM.
Avi M.Kozma Hazan
Evrejska Zaednca vo RM
NESEKOJDNEVEN NASTAN VO [UTO ORIZARI
Ku]ata mu izgorela, kuranot ostanal nedopren
^udo se slu~ilo vo naselbata [uto
Orizari, koga izbuvnal po`ar vo edna
ku}a. Izgorela celata poku}nina, a
muslimanskata sveta kniga, Kuranot,
koja ja poseduval sopstvenikot Emin
[aban, ostanala re~isi nedoprena.
O~evidcite raska`uvaat deka ku}ata
na [aban se zapalila pred okolu
eden mesec, od edna sosedna baraka na
ulicata Gvadalahara. Po`arot po~nal
vo 1.20 ~asot po polno} i trael tri
~asa, se dodeka po`arnikarite ne go
izgasile ognot.
Koga [aban vlegol vo opo`arenite
prostorii da vidi {to mu ostanalo,
se bilo peplosano, osven knigata, na
koja samo malku i bile o{teteni koricite, a vnatre{nite stranici bile
nedopreni. Site vo [utka go znaat
nego kako golem vernik.
- Nesre}en sum {to po`arot od
kom{iskata baraka go zafati i mojot
dom no sum sre}en {to tuka se slu~i
~udo. So toa se doka`uva vistinata
na verata i deka Kuranot e patokaz za
celoto ~ove{tvo - veli [aban.
Za ovoj nesekojdneven nastan objasnuvawe ima i oxata Ali Berat od Amdi
Pa{inata xamija.
- Sekoj bo`ji pratenik, odnosno prorok, so negovoto doa|awe na zemjata
treba da gi izvadi svoite lu|e od
temninata na neverstvoto da gi stavi
vo svetlosta na vistinata. Sevi{niot
im podaruval odredeni „muxizi“,
odnosno ~uda na svoite pratenici, za
da ja doka`at vistinitosta na svojata misija.
Zborot „muxiza“ vo islamskata terminologija
se upotrebuva kako natprirodno ~udo od stranata na Alah, preku eden
od negovite „pejkamberi“, odnosno bo`ji
proroci. ^udoto na Mojsej bilo pretvoraweto
na stapot vo Zmija, vo
vremeto na Isus toa
bilo o`ivuvaweto na
mrtvi lu|e, a vo islamot najgolema
„muxiza“ e svetata kniga Kuranot,
koj e Alahov govor i patokaz za celoto ~ove{tvo - objasnuva oxata Ali
Berat.
Toj dodava deka vo Kuranot pi{uvalo
„nie sme go objavile i nie }e go
so~uvame“, a slu~kata vo domot na
Emin [aban, spored nego, e bo`ja poraka za vozvi{enosta na ovaa kniga.
8
Info
Registrirani verski zaednici i religiozni grupi vo Makedonija
POIMNIK:
Veligden (08.04.2007) – najzna~ajniot i najgolemiot hristijanski
praznik. Toa e denot na Hristovoto voskresenie i e su{tina na samoto
hristijanstvo i osnova na samata vera.
Den na majkata (13.05.2007) – praznik koj go praznuvaat pripadnicite
na Evangelsko-metodisti~kata crkva. Praznikot se praznuva na toj
na~in {to se naglasuva i po~ituva ulogata na majkata vo duhovnoto
vospituvawe na decata i naglasuvaweto na potrebata od zgri`uvawe na
sekoe napu{teno dete.
Mevlud (30.03.2007) –
������������������������������������������������
islamski praznik i pretsavuva den na ra|aweto
na Bo`ijot pratenik Muhamed spored hixretskiot kalendar.
Pesah (03-10.04.2007) – evrejski praznik koj go ozna~uva
osloboduvaweto od ropstvoto i zaminuvawe na evreite od Egipet pred
3.319 godini.
Tromese~na informativna publikacija
Bilten za me|ureligiska sorabotka
Izdava~: Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS);
Makedonska pravoslavna crkva (MPC), Islamska zaednica vo R.
Make­donija (IZ), Katoli~ka crkva (KC), Evrejska zaednica vo R.
Makedonija (EZ), Evangelsko-metodisti~ka crkva (EMC).
Izdava~ki sovet: Aleksandar Kr`alovski (MCMS), \oko \or|evski
(MPC), Metin Izeti (IZ), Don Mato Jakovi} (KC), Avi Kozma
(EZRM), Milica Poprizova (EMC).
Glaven i odgovoren urednik: Aleksandar Kr`alovski
Lektura: Daniel Medaroski
Dizajn: Koma,
tira`: 500 primeroci
Pe~ati : Boro grafika
Finansirano od Norve{kata i Danskata crkovna pomo{.
Reg br. 02-161/2
MAKEDONSKI CENTAR ZA
ME\UNARODNA SORABOTKA
„Nikola Parapunov” bb, p. fah 55,
MK-1060 Skopje
tel.: 02/3065-381, faks: 02/3065-298
E-mail: [email protected]
1. 2.
Makedonska pravoslavna crkva
Bul. ”Partizanski odredi”, 12, Skopje
Islamska verska zaednica
Ul.”^airska” 52, Skopje,
3. Katoli~ka crkva
Ul. ”Risto [i{kov”31, Skopje,
4. Evrejska verska zaednica vo RM
Ul. ”Borka Taleski”24, Skopje
5. Evangelsko-metodisti~ka crkva vo RM
Ul. „Debarce” 9, Skopje
6. Hristijanska adventisti~ka crkva (Црква на
aдвентистите на Седмиот ден)
7. Hristijanska adventisti~ka crkva vo RM
8. Baptisti~ka crkva ”Radosna vest” vo RM
9. Ehovini svedoci - hristijanska verska zaednica
10. Evangelsko-kongre{anska crkva
11. Sveta stolica i kruna na Islamska erenlerska
tarikanska verska zaednica vo Makedonija
12. Novoapostolska crkava vo makedonija
13. Satja Sai centar
14. Evangelska crkva vo RM
15. Vai{navska verska zaednica
17. Prahristijanska zaednica-”Univerzalen `ivot”
18. Crkva
�����������������
Bo`ja vo RM
19. Hristijanska religiozna grupa Nova nade`
20. Bekta{iska zaednica vo RM
21. Hristijanska crkva ”���������������
����������������
Slovo na nade`”
22. Hristijanska crkva Bo`ji glas
23. Me|unarodna crkva na Hristos Skopje
24. Nezavisna Hristova crkva
25.�������������������������������
Hristijanska crkva ”�����������
������������
Blaga vest”
26. Obedineta bibliska crkva - Bibliski centar