Razvoj aplikacije za pregledovanje slik na STB

Transcription

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Diplomsko delo univerzitetnega študija
Organizacija in management informacijskih sistemov
Razvoj aplikacije za
pregledovanje slik na STB
Mentor: izr. prof. dr.
Kandidat: Miha Schaffer
Kranj, september 2008
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem:
o
mentorju izr. prof. dr. Robertu Leskovarju za pomo in vodenje pri izdelavi diplomske
naloge
o
gospodoma Primožu Bergantu in Sergeju Erženu iz podjetja Iskratel za pomo in
nasvete pri snovanju diplomske naloge
o
gospe Silvi Šucevi za lektorstvo in gospodu Davidu Gromu za prevod povzetka v
angleš ino
o
svoji družini in najbližjim, ki so me ves
as vsestransko podpirali in vzpodbujali.
NASLOV: RAZVOJ APLIKACIJE ZA PREGLEDOVANJE SLIK NA STB
POZETEK
V diplomskem delu je opisan razvoj aplikacije za pregledovanje slik iz USB
klju a na set top box-u (STB). Razvita aplikacija dopolnjuje storitve
interaktivne televizije. Predstavljene so tehnologije za interaktivno digitalno
televizijo. Kratko je opisan tudi standard digitalnega oddajanja (DVB) in
terminalna oprema set - top box pri naro niku storitve digitalne interaktivne
televizije. Izvorni program v jeziku PHP je podrobno razložen. Testiranje
aplikacije je pokazalo, da deluje v skladu s specificiranimi zahtevami.
KLJU NE BESEDE: televizija, interaktivna digitalna televizija, set top box,
php
TITLE: Aplication development for image preview on stb
ABSTRACT
The bachelor thesis describes the development of a set top box application,
intended for viewing images from a USB drive. The developed application
complements services offered by digital television. Interactive digital
television technologies are presented. Short descriptions of the Digital Video
Broadcasting (DVB) standard and the set top box terminal equipment for end
users are offered. Source code in PHP language is explained in detail. The
application testing revealed that the specified requirements are fulfilled.
KEY WORDS: television, interactive digital television, set top box, php
KAZALO
1.
2.
Uvod ................................................................................................................. 1
Metodologija dela .............................................................................................. 3
2.1.
Definicija problema ................................................................................... 3
2.2.
Definicija ciljev .......................................................................................... 3
2.3.
Predlagane metode dela........................................................................... 4
3. Predstavitev tehnologij ...................................................................................... 4
3.1.
Internet ..................................................................................................... 4
3.1.1.
Omrežje IP in njegove lastnosti ......................................................... 5
3.1.2.
Dynamic Host Configuration Protocol (DHCP)................................... 6
3.1.3.
TV po IP-ju (TVoIP)........................................................................... 7
3.2.
Digitalna televizija (Digital Television – DTV) ............................................ 7
3.2.1.
SDTV (Standard Definition TeleVision) ............................................. 9
3.2.2.
HDTV (High Definition TeleVision) .................................................... 9
3.2.3.
Ve kratno oddajanje (Multicasting).................................................. 10
3.2.4.
Digitalno video oddajanje (Digital Video Broadcasting - DVB) ......... 11
3.2.5.
Pogojen dostop (Conditional Access – CA) ..................................... 12
3.2.6.
DVB-T ............................................................................................. 13
3.2.7.
DVB-H............................................................................................. 14
3.2.8.
DVB-S............................................................................................. 15
3.2.9.
DVB-C............................................................................................. 15
3.3.
Interaktivna televizija (Interactive television - iTV) ................................... 16
3.3.1.
Koncept interaktivnosti .................................................................... 17
3.3.2.
Zna ilnosti interaktivne televizije ..................................................... 20
3.4.
SET TOP BOX (STB).............................................................................. 23
3.4.1.
Storitve............................................................................................ 24
3.4.2.
Zgradba STB................................................................................... 24
3.4.4.
Aplikacije......................................................................................... 27
3.4.5.
Amino set top box AmiNET130 ....................................................... 29
3.5.
Interaktivne storitve................................................................................. 33
3.5.1.
Video na zahtevo (Video-on-Demand) ............................................ 33
3.5.2.
Elektronski vodnik po programih (EPG)........................................... 35
3.5.3.
Pla ilo na ogled (Pay Per View) ...................................................... 36
3.5.4.
Interaktivne igre............................................................................... 37
3.5.5.
Interaktivno oglaševanje.................................................................. 37
3.5.6.
Doma e ban ništvo......................................................................... 38
3.5.7.
Klepet.............................................................................................. 38
3.5.8.
Videokonferenca ............................................................................. 38
4. Predstavitev razvojnega okolja........................................................................ 39
4.1.
Iskratel .................................................................................................... 39
4.2.
Uporabljeni programski jeziki .................................................................. 42
4.2.1.
HTML .............................................................................................. 42
4.2.2.
JAVASCRIPT .................................................................................. 43
4.2.3.
PHP ................................................................................................ 44
4.3.
Uporabljeni programi............................................................................... 45
5. Razvoj aplikacije ............................................................................................. 47
6. Testiranje rešitve............................................................................................. 54
7. Zaklju ek......................................................................................................... 60
8. Literatura......................................................................................................... 61
KAZALO SLIK
Slika 1: Konvergenca tehnologij v interaktivni televiziji. ............................................ 1
Slika 2: Topologija interneta ..................................................................................... 5
Slika 3: Primerjava med obi ajnim razmerjem 4:3 in HDTV razmerjem 16:9 .......... 10
Slika 4: Možnosti DVB prenosa .............................................................................. 12
Slika 5: Interaktivna televizija. ................................................................................ 17
Slika 6: Razli ne stopnje interaktivnosti.................................................................. 18
Slika 7: Prenos meta-podatkov............................................................................... 22
Slika 8: Primer prenosa vsebine med dvema uporabnikoma .................................. 27
Slika 9: Prikaz povezav s set top box-om ............................................................... 29
Slika 10: Struktura sistema VoD ............................................................................. 34
Slika 11: Prikaz enostavnega EPG......................................................................... 36
Slika 12: Iskratelova prodaja produktov na trgih. .................................................... 40
Slika 13: Diagram poteka rekurzije ......................................................................... 53
Slika 14: Zagon telneta za povezavo s set top boxom ............................................ 55
Slika 15: Pregled diska set top boxa....................................................................... 55
Slika 16: Prikaz, da je zaznal USB klju ................................................................. 56
Slika 17: Prikaz, kako smo kreirali nov direktorij ..................................................... 56
Slika 18: Dodajanje USB klju a in prikaz ................................................................ 57
Slika 19: Za etna stran, ko zaženemo razvito aplikacijo......................................... 58
Slika 20: Prikaz na zaslonu po kliku na gumb ''Seznam slik'' .................................. 59
Slika 21: Za etek prezentacije slik.......................................................................... 59
KAZALO TABEL
Tabela 1: Vzorci komunikacije...........................................................................................................19
Tabela 2: Informacijska tabela ..........................................................................................................20
Tabela 3: Lokacijska tabela pove program in as, ko bo vsebina predvajana ..........................20
Tabela 4: Primer opisa vsebine z meta-podatki .............................................................................23
Tabela 5: Komponente notranjosti set top box-a............................................................................30
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede
1. UVOD
Dandanes si preprosto ne moremo predstavljati sveta brez trgovin,
asopisov,
fotografij, razglednic, CD-jev in DVD-jev, stanovanja pa ne brez televizije, telefona,
glasbenega stolpa, predvajalnikov (slika 1). Vsi mediji in sistemi (tekst, video, slika
in zvok) naj bi postali digitalizirani in nas dosegli po globalni mreži, torej po enem
samem sistemu v stanovanju ali mobilnem sistemu. Do vsebin naj bi dostopali
kadarkoli in kjerkoli. Sistem v stanovanju predstavljata set top box in televizija,
skupaj pa omogo ata izvedbo interaktivne televizije.
Interaktivna televizija predstavlja prenos digitalnih televizijskih programov z
razli nimi interaktivnimi storitvami. Te ponujajo še dodatne storitve, ki gledalcu
omogo ajo aktivno vklju evanje v sooblikovanje televizijskih programov. Gledalec
komunicira z operaterjem, tretjimi ponudniki ali ostalimi uporabniki sistema po
povratnem kanalu. Operaterji in tretji ponudniki mu ponujajo pester izbor dodatno
pla ljivih storitev. Pod storitvami razumemo dostop do interneta s televizorjem, igre,
video na zahtevo itd.
Slika 1: Konvergenca tehnologij v interaktivni televiziji.
Velika podjetja, ki oblikujejo in prodajajo vsebine in sisteme (medijske in
telekomunikacijske hiše, izdelovalci elektronike in podjetja, ki se ukvarjajo z
informatiko, mednje sodi tudi Iskratel), se zavedajo teh sprememb. Bijejo boj velikih
razsežnosti za prevlado na globalnem trgu informacij in zabave. Glavna bitka poteka
Miha Schaffer: Razvoj aplikacije za pregledovanje slik na STB
stran 1
okoli vsebin (informacije, glasba, film, igre), sistemov prenosa (telekomunikacijski
vodi, satelitske in kabelske napeljave), sistemov prikazovanja (osebni ra unalnik, TV
sprejemnik, igralne konzole ali njihova kombinacija) in uveljavljanja formatov
(standardizacije).
Televizija prihodnosti, ki bo v digitalnem formatu, naj bi imela takšno kakovost slike,
da loveško oko ne bo zaznalo razlike med gledanjem v TV zaslon ali gledanjem
skozi okno. Kakovost prenosnih sistemov in njihova mo prenosa podatkov sta vsak
dan ve ji, strokovnjaki odpravljajo razne druge tehnološke ovire, cena sistemov za
spremljanje digitaliziranih podatkov je vsak dan nižja. Zaradi tega številna podjetja
uvajajo nove strategije. Medijske hiše digitalizirajo vsebino, iš ejo na ine za njihovo
zara unavanje in vstopajo v lastništvo sistemov prenosa vsebin in kabelskih ali
satelitskih sistemov. Podjetja za telekomunikacije širijo svoje mreže, vstopajo v
procese ustvarjanja in distribucije vsebin (internetni portali). Izdelovalci elektronike
razvijajo strojno in programsko opremo, ki po preprosti poti zbereta in prikažeta
vsebine na enem mestu.
V podjetju Iskratel razvijajo aplikacijo, ki bo omogo ala naprednejšo uporabo set top
boxa. Aplikacija bo medsebojno povezala in sinhronizirala prenosni USB klju in set
top box. Z njegovo pomo jo bo možno preko televizijskega zaslona pregledovati
osebne fotografije na klju u.
stran 2
2. METODOLOGIJA DELA
2.1.
DEFINICIJA PROBLEMA
Nov pristop k gledanju televizije, ki bo gledalcu omogo il, da si sam izbira as in
na in gledanja televizijskih programov ter ostalih video vsebin, prinaša televizija
prihodnosti – interaktivna televizija. Osnovna ideja je, da bo gledalec lahko iskal in
zbiral informacije o televizijskih programih ro no ali avtomati no na osnovi
uporabniških profilov po razli nih virih: po sprejetih televizijskih signalih, internetu,
interaktivni televiziji in lokalnih pomnilniških medijih. Na osnovi dobljenih informacij
bo lahko enostavno izbral programe, ki jih bo želel gledati ali posneti, ali pa bo to
zanj po el programski agent samostojno. Tako bo uporabnik vedno razpolagal z
zanj zanimivimi vsebinami. Lahko si bo organiziral navidezne televizijske kanale
(npr. šport, nadaljevanke, filmi, novice), ki bodo vsebovali tako lokalno posnete
programe kot tudi programe, ki se oziroma se šele bodo predvajali. Televizijo bo
gledal takrat, ko se bo sam odlo il, in ne takrat, ko bo neka oddaja prikazana v
okviru sporeda. To pomeni, da je možno gledati programe ''v živo'', posnete
programe in programe s asovnim zamikom od nekaj sekund pa do dolžine celotne
oddaje. Ni ve treba akati na posnetek celotne oddaje, ampak jo je možno gledati
od za etka, eprav je že nekaj asa na sporedu (na primer: gledalec si film ogleda z
10-minutno zamudo, vendar od za etka do konca).
V podjetju Iskratel smo želeli razviti aplikacijo. Zamislili smo si, da bi s pomo jo
aplikacije in set top boxa lahko dostopali do multimedijskih vsebin na prenosnem
USB klju u. Med multimedijske vsebine štejemo: slike, filme in zvo ne datoteke v
mp3 formatu. Aplikacija naj bi bila oblikovana kot internetna stran in omogo ala
dostop do multimedijskih vsebin.
2.2.
DEFINICIJA CILJEV
Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj aplikacije v obliki internetne dinami ne
strani, ki bo dostopala do vsebin na USB klju u. USB klju se enostavno priklopi na
zadnjo stran set top boxa, kjer je tudi USB priklju ek.
Pred samo izvedbo aplikacije smo morali preveriti povezljivost set top boxa z USB
klju em. To smo storili na dveh razli nih modelih set top boxa. Izbrali smo modela,
ki se v Sloveniji trenutno najve uporabljata.
stran 3
2.3.
PREDLAGANE METODE DELA
Najprej smo morali spoznati komunikacijsko opremo med televizorjem in internetom
– set top box. To smo storili tako, da smo najprej prebrali celotno specifikacijo, ki jo
imajo v podjetju in je osnova za pridobitev teoreti nega znanja. Nato smo se
seznanili s programsko opremo, ki se nahaja na set top boxu.
Ko smo spoznali Linux in se nau ili osnovne ukaze v Linuxu, smo lahko testirali
povezljivost med linuxom in USB klju em.
Naslednja faza je bila u enje programiranja v PHP in javascript jeziku.
3. PREDSTAVITEV TEHNOLOGIJ
3.1.
INTERNET
Internet je omrežje za prenos informacij na paketni na in. Povezuje skoraj vse
države sveta. Še pred kratkim je omogo al le podatkovne komunikacije, v zadnjem
asu pa tudi prenos ostalih vrst informacij. Sprva so ga uporabljale predvsem
raziskovalne organizacije, sedaj vse bolj služi v komercialne namene. Za etek
omrežja je ARPANET, ki je povezoval raziskovalne organizacije, vklju ene v
projekte ameriškega obrambnega ministrstva (Hercog, 2002/2003).
Internet je omrežje omrežij, medsebojno povezanih z usmerjevalniki (routers),
katerih naloga je usmerjanje paketov po ve jem ali manjšem številu elementov od
izvora do kon nega uporabnika. Omrežje sestavljajo kon ni ra unalniki (host
computers ali krajše hosts), ki so last uporabnikov ali ponudnikov (slika 2). Internet
je precej ob utljiv za okvare oziroma izpade posameznih omrežij in usmerjevalnikov
(Hercog, 2002/2003).
stran 4
Slika 2: Topologija interneta
So asno z internetom se je razvijal protokolni sklad TCP/IP. Vsakemu priklju ku na
internet je dodeljen IP naslov, ki deluje med dvema usmerjevalnikoma, kon nim
ra unalnikom in usmerjevalnikom na internetu. IP predstavlja datagramski protokol
(Hercog, 2002/2003).
Podlaga za delovanje in razli ne na ine uporabe interneta je informacijska
infrastruktura, ki jo tvorijo (Hercog, 2002/2003):
•
hrbteni na omrežja (omogo ajo zmogljivo povezovanje ostalih gradnikov,
zlasti omrežij in strežnikov);
•
internetni protokoli (nizi pravil za komunikacijo med napravami v internetu,
primer je protokol IP, TCP ali HTTP);
•
dostopovna omrežja (zagotavljajo pester izbor možnosti za povezovanje in
dostop uporabnikov do interneta);
•
terminalna oprema (z njo "uporabljamo" storitve interneta);
•
strežniki.
3.1.1.
Omrežje IP in njegove lastnosti
Internetni protokol (Internet Protocol, v nadaljevanju IP) izvaja dve osnovni funkciji,
naslavljanje in razdrobitev podatkov, ki se prenašajo v IP omrežju. Funkcija IP-ja je
prenos podatkov po povezanih omrežjih. Podatki se prenašajo od enega
stran 5
internetnega modula do drugega, dokler ne dosežejo ciljne lokacije. Internetni
moduli pripadajo protokolnim prevajalnikom in gostiteljem v internetnem sistemu
(RFC 791, 2008).
Med imeni, naslovi in usmerjevalniki je velika razlika. Ime predstavlja vsebino, ki jo
iš emo; naslov pove, kje se vsebina nahaja; usmerjevalnik predstavlja pot do iskane
vsebine. IP se ukvarja pretežno z internetnim naslavljanjem (Kessler, 2008, RFC
791, 2008).
Trenutno je v uporabi IP verzije 4 (IPv4). Nadgradnjo sedanjega protokola IPv4
predstavlja protokol IP verzije 6 (IPv6). Razlog za posodobitev protokola je
pove anje naslovnega prostora in zmanjšanje usmerjevalne tabele. Nadgrajeni
protokol je robusten z avtomatsko konfiguracijo in omogo a boljšo podporo za
mobilne gostitelje in multimedije (Kessler, 2008, RFC 791, 2008).
V primerjavi z IPv4 razpolaga protokol IPv6 z ve jim naslovnim prostorom, iz 32
bitov prehaja na 128 bitov. Uporablja boljše na ine naslavljanja, kar je dobro vidno
pri usmeritvah. IPv6 ima avtomatizirano konfiguracijo IP naslovov [Kessler, 13, 14].
Format naslova IPv4, ki je zapisan štirištevil no od 0 do 255, lo enih s piko, vsebuje
decimalni zapis številk, kajti uporabniki se težje navadijo na heksadecimalne; primer
IPv4: 195.125.21.151. Z razširitvijo prostora se pojavijo težave. Naslov je štirikrat
daljši od sedanjega; primer:
195.125.21.151.182.17.1355.54.254.54.54.98.250.545.54.21 [Kessler, 2008, RFC
791, 2008].
3.1.2.
Dynamic Host Configuration Protocol (DHCP)
DHCP je omrežni protokol za konfiguracijo dinami nega gostitelja. Uporabljajo ga
omrežne naprave, da pridobijo dolo ene parametre, ki so potrebni za delovanje v
omrežju interneta. Omenjeni protokol zmanjšuje delo administratorjev, tako da se
lahko naprave avtomati no povežejo v omrežje, ne da bi pri tem bilo potrebno
nastaviti IP naslov. Dodajanje naprav v interentno kakor tudi v lastna omrežja je
torej enostavno (http://en.wikipedia.org/wiki/Dhcp, 2008).
Ko v omrežje priklju imo napravo s konfiguracijo DHCPja, jo DHCP strežnik zazna
in ji avtomatsko dodeli prosti IP naslov, privzeti portal, domensko ime in drugo.
Obstaja
tudi
DHCPv6
za
dodeljevanje
IP
naslovov
v
omrežju
IPv6
(http://en.wikipedia.org/wiki/Dhcp, 2008).
stran 6
3.1.3.
TV po IP-ju (TVoIP)
Ve ina TV signalov se sicer prenaša po antenskih, satelitskih in kabelskih omrežjih,
vendar se vse pogosteje pojavlja še
etrta metoda prenosa - širokopasovni IP
prenos. To je prenosni sistem, kjer zadnji del prenosne poti, torej dostop do
uporabnikovega doma, predstavlja visoko zmogljivo dvosmerno IP omrežje. Na voljo
sta dve širokopasovni tehnologiji: xDSL in internet (Howard, 2008).
Video na zahtevo (VoD) je v resnici televizija po IP-ju, s katero lahko ponudniki
ponujajo širšo izbiro storitev. Nove storitve nudijo (Howard, 2008):
•
možnost prenosa oziroma shranitve vsebine na lokalnem klju u (omogo en
je prenos cele epizode ali le želenih delov nadaljevanke);
•
vmesno prekinitev predvajane vsebine brez zamujenega asovnega dela;
•
možnost upravljanja doma ega set top boxa kar po mobilniku,
eprav
uporabnik ni doma.
Ponudniki storitev lahko shranijo vsebino in uporabijo svoj prostor za prenos zgoraj
naštetih aplikacij. TVoIP je vedno bolj razširjen, ker ponudnikom omogo a storitev
prenosa novih tipov vsebin. Dejavniki, ki vplivajo na TVoIP storitve, so kakovost IP
storitev in algoritmi video kompresije. Ponudniki bodo oddajali multimedijsko vsebino
na razne elektronske naprave, mobilne telefone, dlan nike. Poleg obi ajne vsebine
programa bodo lahko prenašali še ostale podatke, za prenos pa uporabili kabelske
in satelitske sisteme. Uporabniki bodo s pomo jo TVoIP zajemali storitve, kot so:
izbira in prenos oziroma shranitev vsebine, možnost oddaljenega predogleda,
gledanje televizijskih kanalov na razli nih napravah (Howard, 2008).
Pri TVoIP je za prenos kakovostnega videa zahtevana najmanjša prepustnost od 3
Mbit/s navzgor. Standardna MPEG-2 kompresija zmanjša resolucijo, s imer se
dobi zadovoljivo kakovost slike in prepustnost do 1,5 Mbit/s. Klju do uspeha TVoIP
sistema je ponudba in oskrba s storitvami, ki jih uporabniki zahtevajo. Uporabniki
namre
pri akujejo, da bodo poleg storitve, kot je VoD, prejemali tudi storitve
telefonije, visoko hitrostnega dostopa do interneta, iger in drugo (Howard, 2008).
3.2.
DIGITALNA TELEVIZIJA (DIGITAL TELEVISION – DTV)
Danes, kljub novim tehnologijam, ve ina gledalcev še vedno sprejema televizijsko
sliko po osnovni analogni televiziji, stari ve kot 50 let. Leta 1996 je FCC (Federal
Communications Commission) odobrila standard za digitalno televizijo - televizijo
nove dobe. Pri digitalnem sistemu so slike in zvok zajete z enakim binarnim
stran 7
zapisom, kot ga najdemo pri ra unalnikih,
torej z enicami in ni lami. Digitalna
revolucija bo zagotovo pripomogla k izboljšanju kakovosti televizijske slike in hkrati
omogo ila še druge oblike storitev, ki se bodo prenašale skupaj s programom.
Primarne prednosti digitalnega sistema so zlasti visoka jasnost televizijske slike,
ve kratno oddajanje (multicasting) in prenos podatkov
(http://www.dtv.gov/factsheets/DTVOne-Pager.html,2008,
http://www.dtv.gov/DTV_booklet.pdf, 2008).
Programi in ostale storitve, kot so video na zahtevo, pla ilo na ogled in druge, se pri
digitalni televiziji prenašajo v obliki podatkov. Naloga podatkov je, da se poleg zelo
preprostih slik (športnih rezultatov) prenašajo tudi najbolj zahtevne premikajo e
slike. Ti podatki niso vidni, dokler niso prikazani na televizijskem zaslonu.
Televizijske postaje pošiljajo omenjene podatke najprej v digitalni obliki po
prenosnih medijih, televizijske doma e in druge naprave pa jih hkrati spreminjajo v
sliko in zvok (http://www.dtv.gov/DTV_booklet.pdf, 2008).
Naprave za sprejem televizijskega signala, ki jih trenutno ponuja tržiš e, so bolj
podobne ra unalnikom kot televizorjem. Verjetno njihova osnovna oblika tudi v
bodo e ne bo bistveno spremenjena, le zaslon bo širši. Digitalna televizija bo
prevzela obliko slike, kakršno vidimo v kinematografih (16:9), saj je gledanje
prijetnejše
in
manj
utrujajo e
za
o i
kot
gledanje
analogne
televizije
(http://www.dtv.gov/DTV_booklet.pdf, 2008).
Digitalna televizija uporablja kompresijo oziroma stisk slike in zvoka. Kompresija
pomeni odstranitev nepotrebnih detajlov v sliki.
eprav se kakovost slike rahlo
zmanjša, loveško oko tega ne zazna. Kakovost slike zmanjšamo zato, da jo lažje
prenesemo. Ena sama postaja zato lahko oddaja na enem samem kanalu dva, tri,
štiri ali ve razli nih programov hkrati (http://www.dtv.gov/DTV_booklet.pdf, 2008).
Ne samo izgled – tudi prikaz slike je pri digitalnem televizijskem sistemu privla nejši
kot na obi ajnem televizijskem sprejemniku. Zaslon televizijskega sprejemnika je
izdelan iz številnih horizontalnih linij in pikslov kot majhnih pik, ki jih je 2.000.000 in
ustvarijo celotno sliko. Pikslov ni mogo e zaznati s prostim o esom. Iz kolikor ve
pik je slika sestavljena, toliko bolj kakovostna je. Kot zanimivost naj omenimo, da
analogna televizija uporablja okoli 250.000 pikslov
Televizijske hiše bodo z novo tehnologijo pridobile možnost prenosa dodatnega
gradiva, vklju enega v program. Ker je televizijski
as pomemben, ve ina
stran 8
programov preprosto ne more vklju iti vseh scen in dodatnega gradiva v dovoljenem
asu. Na osnovi nove tehnologije bodo televizijske hiše uporabnikom pošiljale
dodatno gradivo, ki si ga bo gledalec ogledal takrat, ko bo želel
3.2.1.
SDTV (Standard Definition TeleVision)
Uporaba SDTV standarda v Evropi je predvidena hkrati z uvedbo digitalne televizije.
V ZDA in drugih državah je standard predstavljen kot vmesni korak za prehod iz
analogne televizije na HDTV. Prednost standarda je, da za svoje delovanje
potrebuje manjšo pasovno širino kot standard HDTV (Meža, 2008).
Uporabljena resolucija pri SDTV je naslednja (Meža, 2008):
•
704x480 pikslov z vidnim razmerjem 4:3;
•
704x480 pikslov z vidnim razmerjem 16:9;
•
640x480 pikslov z vidnim razmerjem 4:3.
3.2.2.
HDTV (High Definition TeleVision)
HDTV standard razvijajo že od leta 1960, pospešeno pa od leta 1980. Temelj za
razvoj HDTV gre iskati v predvajanju filmov na širokih zaslonih. Takrat so filmski
producenti namre ugotovili, da ljudje raje gledajo filme na širših zaslonih kot na
ožjih, ki jih imajo doma (Meža, 2008).
Ideja HDTV standarda je v 100% pove anju števila vertikalnih in horizontalnih
pikslov. Vidno razmerje se zaradi tega pove a iz standardnega 4:3 na 16:9 (slika
3).
stran 9
Slika 3: Primerjava med obi ajnim razmerjem 4:3 in HDTV razmerjem 16:9
Standardna PAL slika ima 525 linij in horizontalno resolucijo 427 pikslov. Omogo a
3.35 MHz minimalne pasovne širine za prenos video informacij brez kompresije.
Uporabljeni formati pri HDTV so (Kagen, 2008):
•
720p (progressive) - 1280x720 pikslov – neprepleteno prepletanje;
•
1080i (interlaced)- 1920x1080 pikslov – prepleteno prepletanje;
•
1080p (progressive)- 1920x1080 pikslov – neprepleteno prepletanje.
Pri prepletenem formatu se na zaslonu pri prvem preletu prikaže vsaka liha vrstica,
pri drugem pa vsaka soda vrstica. HDTV format najpogosteje uporablja lo ljivost
1920x1080
pikslov.
Njegova
hitrost
prenosa
presega
1
Gbit/s
(http://electronics.howstuffworks.com/hdtv.htm, 2008).
3.2.3.
Ve kratno oddajanje (Multicasting)
Ve kratno oddajanje je oddajanje v standardno definirani televiziji (v nadaljevanju
SDTV). SDTV potrebuje manjši spekter kot HDTV. Hkrati ponuja bolj kakovosten
prenos zvoka in videa kot današnja televizija
(http://www.cpb.org/digital/tv/whatis/multicasting.html, 2008).
Ve kratno oddajanje omogo a televizijskim postajam realizacijo ciljnih storitev tako
za otroke (primer: u enje na daljavo) kot za ostale gledalce. Omogo a tudi asovno
spreminjanje nekaterih programov: televizijske postaje bodo lahko ve krat ponovile
posamezne oddaje ali dele oddaj na istem signalu oziroma na drugih signalih v
stran 10
istem kanalu med razli nimi
asovnimi intervali dnevnega sporeda. Ta na in je
primeren za študente in delovno zelo obremenjene ljudi, ki si bodo program oziroma
posamezne oddaje lahko ogledali izven rednega programskega asa
(http://www.cpb.org/digital/tv/whatis/multicasting.html, 2008).
Za prenos digitalne interaktivne televizije bodo uporabljene razli ne izvedbe DVB
standarda.
3.2.4.
Digitalno video oddajanje (Digital Video Broadcasting - DVB)
Digitalno video oddajanje (Digital Video Broadcasting, v nadaljevanju DVB) pomeni
digitalni video prenos. Naloga digitalnega video oddajanja je prenos digitalnega
televizijskega signala in podatkovnih storitev. Za etek razvoja sega v september leta
1993. Kompresije pri digitalni televiziji sicer odstranijo del informacije, vendar je
kakovost slike za uporabnika kljub temu še vedno zadovoljiva. Standard MPEG-2 se
uporablja za kodiranje zvo nih in video signalov ter za njihovo ve jo prilagoditev v
enako zmogljivost kanala. DVB tehnologija je vgrajena v satelitski, kabelski, mobilni
in zemeljski oddajni sistem (http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Video_Broadcasting,
2008).
Možnosti DVB prenosa so (slika 4):
•
DVB-S (Satelite) za prenos televizijskih signalov po satelitskem sistemu;
•
DVB-C (Cable) za prenos televizijskih signalov po kabelskem sistemu;
•
DVB-T (Terrestial) za prenos televizijskih signalov po zemeljskih oddajnikih
in antenah. Ta prenosni sistem je najbolj fleksibilen;
•
DVB-H (Handheld) za prenos televizijskih signalov na mobilne telefone.
stran 11
Slika 4: Možnosti DVB prenosa: Prenos televizije poteka po razli nih poteh z razli nimi
standardi.
DVB predpisuje dvodelni varnostni sistem. Prvi se imenuje premešani del, drugi pa
šifrirni del. Premešani del je standardiziran kot skupni premešani algoritem
(Common Scrambling Algorithm – CAS). Koncept njegovega delovanja temelji na
kaskadiranju dveh šifriranih algoritmov na oddajni strani. Premešani sistem premeša
osembesedne podatkovne tokove, šifrirni sistem podatkovne tokove preplete bit za
bitom. Posamezni proizvajalci ponujajo razli ice šifrirnih delov, ker želijo na ta na in
pove ati varnost prenosa podatkov. Vsak proizvajalec sam izbere algoritem in ga
varuje kot strogo tajnost. Šifrirni del poskrbi za izmenjavo klju nih besed in
preverjanje avtenti nosti, na podlagi esar lahko premešani del iz podatkov izseje
slikovne, zvo ne ter druge podatkovne tokove in nato dovoli dekodiranje toka s CAS
(http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Video_Broadcasting, 2008).
3.2.5.
Pogojni dostop (Conditional Access – CA)
Pogojni dostop je tehnologija, ki naro nikom onemogo i spremljanje programov.
Najpogosteje se uporablja pri digitalnem satelitskem oddajanju. Pogojen dostop je le
zbirka orodij, ki omogo ajo uporabo najbolj u inkovitih in zmogljivih mehanizmov.
Proizvajalci so za tržiš e hkrati razvili dva mehanizma digitalne televizije:
•
sprejemniki, vklju eni z enojnim sistemom pogojenega dostopa;
stran 12
•
sprejemniki s skupnim vmesnikom, ki dovoljuje upravljanje z ve sistemi CA.
Enojni sistem pogojenega dostopa definira ''skupni nena rtni algoritem''. Uporabnik
sprejme vsebino z DVB prenosom skupaj s standardom MPEG prenosa podatkov.
Takšen prenos omogo a dostavo programa razli nim CA sistemom in prenos med
njimi. Skupni nena rtni algoritem je namenjen minimaliziranju vrednosti piratskih
napadov skozi daljše
asovno obdobje. Sprejemniki s skupnim vmesnikom
sprejmejo podatke po prenosni poti. V vmesnik je vgrajen mehanizem pogojenega
dostopa, ki se uporablja v razli nih televizijskih standardih, jezikih in algoritmih.
Slabost skupne naprave je, da razli ni ponudniki storitev tržijo razli ne naprave.
Uporabniki so zato prisiljeni od razli nih ponudnikov kupiti razli ne module, ki se
vstavijo v set top box za dekodiranje programske vsebine
(http://www.bisquare.com/conditional_access.pdf, 2008).
DVB uporablja za prepre evanje piratstva CA sistem. Vsak CA sistem ima vgrajen
varnostni modul, ki podatke zavaruje pred krajo. Znotraj sprejemnika je pametna
kartica, ki vsebuje uporabniku dostopne informacije. V preteklosti so pametne
kartice uporabljali za pla evanje TV programov, ker so tako želeli prepre iti
piratstvo. DVB sistem omogo a poleg izbire televizijskih kanalov tudi sprejem ostalih
interaktivnih storitev (http://www.bisquare.com/conditional_access.pdf, 2008).
3.2.6.
DVB-T
DVB-T standard je namenjen prenosu vsebin od zemeljskega sistema oddajnikov do
hišnih anten. DVB-T je ve prenosni standard, ki uporablja QPSK, 16-QAM ali 64QAM modulacijo. Prednost QPSK modulacije je, da ni tako ob utljiva na motnje.
Hitrost prenosa pri tej modulaciji znaša 10 Mbit/s. Modulacija 16 QAM je bolj
ob utljiva na motnje kot modulacija QPSK. Hitrost prenosa pri 16 QAM modulaciji
znaša 21 Mbit/s. Od uporabljenih modulacij za DVB-T prenos je 64 QAM najbolj
ob utljiva na motnje, a ima najvišjo hitrost, ki znaša 30 Mbit/s
(http://en.wikipedia.org/wiki/DVB-T, 2008).
Preko DVB-T standarda se prenašajo trije tipi storitev:
•
''tradicionalni'' digitalni TV programi;
•
interaktivne TV storitve, osnovane na MHP (EPG, VOD);
•
IP podatkovne storitve (dostop do interneta, elektronska pošta).
Marca leta 2006 se je organizacija ETSI (European Telecommunications Standards
Institute), ki skrbi za standard DVB, odlo ila, da bo nadgradila standard DVB-T.
stran 13
Poimenovali so ga DVB-T2. Prva faza novega standarda bo zajemala nadgradnjo
obstoje ega prenosnega sistema televizijskih signalov. Uporabljal bo enake
modulacije kot jih že uporablja DVB-T (http://en.wikipedia.org/wiki/DVB-T, 2008).
3.2.7.
DVB-H
DVB-H je povsem nova tehnologija, ki televizijskim, radijskim in video ponudnikom
omogo a oddajanje na mobilne aparate. Da mobilni aparati lahko sprejemajo
mobilno televizijo, morajo imeti vgrajen sprejemnik. DVB-H je zasnovan na DVB-T
sistemu in zato z njim popolnoma kompatibilen. Podpira mobilni in prostoro ni
sprejem podatkov. Za var evanje energije mobilnih aparatov in lažjo predajo zvez v
GSM sistemu uporablja asovne rezine. Pri prenosih na mobilne telefone bi sicer
lahko uporabljali tudi DVB-T sistem, vendar se pogosteje uporablja DVB-H iz
naslednjih razlogov: je bolj fleksibilen in vzdržljiv, njegov sprejem je izboljšan, kar
vpliva na življenjsko dobo baterij, ima višje prenosne hitrosti, ki segajo do 15 Mbit/s
(http://www.cellular.co.za/technologies/dvb-h/dvb-h.htm, 2008).
DVB-H uporablja IP pakete za prenos podatkov. Ostali DVB prenosni sistemi
uporabljajo MPEG-2 standard. Pozitivna lastnost DVB-H prenosa je, da lahko deluje
na obstoje em DVB-T omrežju ali uporablja svoje lastno omrežje. Pri DVB-H
prenosu so enako zaš iteni vsi pomembni in manj pomembni biti. Ta na in prenosa
televizijskega signala lahko ponudi sprejem do 30 televizijskih programov. Za prikaz
na mobilnem telefonu uporablja 16-QAM modulacijo
Podjetje Mobitel je z dnem 12.6.2008 za elo slovenskemu tržiš u ponujati mobilno
televizijo s pomo jo prenosa DVB-H. Storitev Mobilna TV, ogled televizijskih
programov v živo, lahko uporabljamo povsod, kjer je signal Mobitel UMTS. V tujih
omrežjih je dostopen le portal Mobilne TV, na katerem si lahko ogledamo spored
posameznih televizij, nastavimo opomnike in uredimo nastavitve, sprejemanje
programov pa ni na voljo. Mobilno TV lahko gledamo na vseh mobilnih telefonih, ki
podpirajo hiter prenos podatkov UMTS (3G) in omogo ajo predvajanje preto nih
(streaming) videodatotek. Za optimalno delovanje priporo amo mobilnik s podporo
hitremu prenosu podatkov HSDPA (3,5G)
Trenutno ponujajo naslednje programe, ki si jih lahko ogledamo v živo: TV SLO 1,
TV SLO 2, Info TV,
arli TV, Golica TV in Cartoon Network. Ponujajo pa še dodatne
stran 14
možnosti, kot so: EPG, iskalnik po naslovih oddaj in SMS-opomnik. Cena v
septembru 2008 za 24-urni dostop znaša 0,99 evrov, za 30-dnevni dostop pa 4,99
evra
(http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/GSMnarocniki/Ponudbainceniki/Storitve/Mobilna
TV.asp, 2008).
3.2.8.
DVB-S
Za prenos podatkov v satelitskem sistemu se uporablja DVB-S standard. Celotna
satelitova prenosna zmogljivost se deli na ve
kanalov, ki uporabljajo kanalno
kodiranje. Kanalno kodiranje je prilagoditev podatkov za prenos po želenem mediju.
Pri DVB je to modulacija, filtriranje in dodajanje podatkov za odpravljanje napak, za
katere pri prenosu uporablja dva sistema, ki se dopolnjujeta. Prvi temelji na
dodajanju redundantnih besed z ustrezno paritetno informacijo, drugi na prepletanju
bitov, tako da se morebitna motnja imbolj razprši (Meža, 2008).
Tipi en komunikacijski satelit ima na voljo 18 kanalov. Vsak kanal ima pasovno
širino 33 MHz. Z uporabo MPEG-2 standarda se lahko v tej pasovni širini podatki
prenašjo s hitrostjo 38 Mbit/s. Uporabnik lahko s satelitskim krožnikom premera 60
centimetrov sprejema podatke iz 18-ih kanalov s skupno hitrostjo 684 Mbit/s (Meža,
2008).
3.2.9.
DVB-C
Standard za prenos videa in zvoka v kabelskem sistemu temelji na standardu DVBC. Standard DVB EN 300 429 [19] opisuje zgradbe okvirjev, kanalno kodiranje in
modulacijo za ve programsko digitalno televizijsko oddajanje (Meža, 2008).
Za prenos podatkov je nujna kompresija podatkov, ki zmanjša njihovo velikost in
tako pospeši njihov prenos. Padec kakovosti prenosa mora biti minimalen. Hkrati
omogo a lažje odpravljanje napak pri prenosu. eprav se uporabljajo razli ne oblike
kompresije, so datoteke še vedno
velike. Standard MPEG se najpogosteje
uporablja pri prenosni poti DVB (Meža, 2008).
Video shranjuje vizualno informacijo kot elektronski signal, ki se lahko prenaša po
radijskih komunikacijah, koaksialnem kablu in podobno. Video kompresija pomeni
kompresijo digitalnih video podatkov. Potrebna je za u inkovito kodiranje video
podatkov. MPEG kodek uporablja avdio in video kompresijo, pri kateri se zvok in
slika razdelita na manjše dele. Le-ti se z digitalno obdelavo signalov zakompresirajo
stran 15
(velikost je manjša). Nekompresirana velikost videa, na primer 344 MB, pomeni
kompresirano velikost videa z uporabo kodeka MPEG 29 MB (Meža, 2008).
Digitalna televizija je predhodnica interaktivne digitalne televizije. Interaktivna
televizija bo digitalna, preko nje pa bo poleg televizijskih vsebin možno sprejemati
dodatne storitve, kot na primer video na zahtevo. Sama ideja o interaktivnosti ni
nova, saj se je pojavila že v zgodnjih 50-tih letih prejšnjega stoletja.
3.3.
INTERAKTIVNA TELEVIZIJA (INTERACTIVE TELEVISION
- ITV)
Interaktivna televizija je kombinacija digitalne televizije in internetne tehnologije za
prenos razli nih vrst programov, spletnih storitev, elektronske pošte, iger…
Uporabna je za brskanje po internetu ali za ogled programov z dodatnimi
povezavami, spletnimi stranmi itd. Gledalci upravljajo s sprejeto vsebino,
medsebojno komunicirajo, kupujejo izdelke in igrajo igre v
asu predvajanja
programa. Oglaševalci bodo lažje sledili gledal evi izbiri programov, navadam ob
gledanju programov, brskanju po spletnih straneh in nakupovalnim obi ajem. Vsak
uporabniški izbor bo zabeležen v uporabnikovem profilu. Podjetja bodo imela
možnost dostopa do teh podatkov, vendar le z uporabnikovim dovoljenjem. Za
zaupanje se mu bodo oddolžila z nižjo naro nino, boljšo ponudbo vsebin in drugimi
ugodnostmi. Ponudniki in oglaševalci bodo, kot še nikoli doslej, to no vedeli, kateri
so njihovi ciljni gledalci oziroma kupci (Cronje, 2008).
ITV je televizija s povratnim kanalom. Informacija se ne prenaša samo od ponudnika
k uporabniku (današnja televizija), ampak tudi od uporabnika k ponudniku. Toda
interaktivna televizija ni namenjena medsebojnemu komuniciranju.
eprav ponuja
klepet in elektronsko pošto, je še vedno namenjena predvsem gledanju televizijskih
vsebin. Naslednja zna ilnost, ki je skupna vsem iTV, je možnost, da gledalcu ponudi
izbiro televizijskih vsebin. Veliko težavo predstavlja prenos in razmnoževanje
podatkov brez avtorjeve privolitve (piratstvo). Kaj je piratstvo? Piratstvo je kraja
avtorskega dela, katerega uporaba ni pla ana. Marsikdo med nami brez dovoljenja
razmnožuje vsebine, do katerih nima nobene pravice. Trenutno omenjena
tehnologija ponuja osnovne internetne iskalne funkcije. Nova generacija naj bi že
ponujala popolno fleksibilnost obeh, uporabnika in ponudnika (Cronje, 2008).
Interaktivna televizija uporabljala razli ne poti in standarde za prenos vsebin (slika
5). Uporabniku ponuja sprejem TV signalov po ve
razli nih poteh: kabelski,
stran 16
satelitski, zemeljski ali mobilni sistem. Signal sprejme v digitalni obliki s pomo jo set
top box-a, ta ga nato prikaže na televizorju. Set top box (3.4) je priklju en na
internet, ki predstavlja povratno povezavo do ponudnikov (Cronje, 2008).
Slika 5: Interaktivna televizija: Uporabnik lahko spremlja interaktivno televizijo po ve
prenosnih sistemih. Primer sta televizija in mobilni telefon.
Prednost pri interaktivni televiziji so torej prenosne poti, saj z njihovo pomo jo
dosežejo uporabnike ne glede na geografsko lego. Število naro nikov na satelitske
sisteme se pove uje, ker le-ti dosežejo uporabnike, kjer jih kabelski sistemi ne
morejo. Vsi uporabniki hkrati dobijo informacijo neodvisno od oddaljenosti od vira.
Nefiltriran prenos informacije pomeni, da vsi uporabniki dobijo enako informacijo.
Naprave za sprejem so zaradi ve jega števila uporabnikov cenejše. Za uspeh iTV
bodo morala podjetja pri uporabnikih vzbuditi željo po storitvah, kot so: video na
zahtevo, elektronski vodnik po programih, pla ilo na ogled in druge, ter jim
predstaviti koristi, ki jih bodo pridobili (Cronje, 2008).
3.3.1.
Koncept interaktivnosti
Interaktivnost je lastnost sistema, da vsak uporabnikov ukaz v kratkem asu dobi
ustrezen odgovor. Obstajajo razli ne razlage, kaj interaktivnost sploh je.
stran 17
Najpogosteje se jo da pojasniti s topologijo informacijskega prometa: kdo je lastnik
ter oskrbnik informacije in kdo kontrolira njen prenos. Interaktivnost lahko pojasnimo
tudi kot dvosmerno komunikacijo (Adams, Anand, Fox, 2008).
Pri tehnologiji poznamo razli ne stopnje interaktivnosti (slika 6). Vklop televizorja ali
radia predstavlja nizko stopnjo interkativnosti, saj je uporabnik le pasiven gledalec
ali poslušalec (nima kontrole nad vsebino). Vklop ra unalnika ali interaktivne
televizije predstavlja visoko stopnjo interkativnosti, saj uporabnik postane aktiven
(ima kontrolo nad vsebino). Teletekst predstavlja vmesno stopnjo interaktivnosti in
uporabniku nudi delno kontrolo nad vsebino.
Slika 6: Razli ne stopnje interaktivnosti: Vklop televizije ali radia predstavlja nizko stopnjo
interaktivnosti, medtem ko vklop ra unalnika predstavlja visoko stopnjo, saj z njim dostopamo
do interneta in razli nih tekstovnih, slikovnih in video vsebin.
Pojavljajo se štirje razli ni vzorci komunikacije (Adams, Anand, Fox, 2008):
1) Kadar je informacija last ponudnika, ker jo je izdelal in jo tudi kontrolira, gre
za komunikacijski vzorec ''prenosnega'' tipa. To je enosmerna komunikacija,
ko je uporabnik aktiven le pri njenem sprejemu; primer: prenos konference
po radiu ali televiziji v živo.
2) Kadar je informacija last uporabnika, ker jo je izdelal in jo tudi kontrolira, gre
za komunikacijski vzorec ''pogovornega'' tipa. To je klasi en dvosmerni
prenos komunikacije, ko je uporabnik aktiven tako pri njeni izdelavi kot tudi
sprejemu; primer: telefon, elektronska pošta, razli ne vrst klepetalnic in
drugo.
3) Informacija je last ponudnika, ker jo je izdelal. Uporabnik ohranja kontrolo
nad njeno vsebino in
asovnimi termini, ko bo na razpolago. To je
komunikacijski vzorec tipa ''konference'': uporabnik izrazi zahtevo po
stran 18
informaciji, ponudnik storitve pa mu jo mora posredovati. Uporabnik je
aktiven pri izbiri med ponujenimi možnostmi; primer: storitve na zahtevo,
informacije na internetu in drugo.
4) Informacijo je izdelal uporabnik. Njen prenos in kontrolo izvaja ponudnik. To
je komunikacijski vzorec ''registracijskega'' tipa. Komunikacijski center samo
zbira informacije, shranjevalni medij in uporaba podatkov pa sta last
uporabnika; primer: sistemi varnostnega nadzora in logiranje v ra unalniške
sisteme.
Tabela 1: Vzorci komunikacije
Informacija, ki jo je ustvaril Informacija, ki jo je ustvaril
Kontrola ponudnika
ponudnik
uporabnik
1) PRENOS
4) REGISTRACIJA
Kontrola uporabnika 3) KONFERENCA
2) POGOVOR
Med temi štirimi informacijskimi vzorci obstaja enojna prenosna pot komunikacije.
Povratnega kanala, ki bi omogo al pretok informacij od uporabnika do medijskega
sistema, ni. Doslej so bile raziskave o komunikacijah in medijih zasnovane na
modelih in opazovanju prenosnih modelov. S pojavom interaktivnosti sedanji modeli
prenosa ne zadostujejo ve , ker bo potrebna dvosmerna povezava. Znani so trije
vzorci interaktivnosti (Adams, Anand, Fox, 2008):
•
uporabnik – dokument: gre za obi ajen prenos dolo enega dokumenta do
uporabnikov (primer: prenos EPG);
•
uporabnik – ra unalnik: uporabnikom ponuja razli ne dostope do aplikacij, s
pomo jo katerih lahko razpolagajo z obstoje imi vsebinami;
•
uporabnik – uporabnik: prenos med dvema ali ve uporabniki, ki se izvaja v
realnem asu.
Interaktivnost razvrstimo v tri glavne stopnje (Adams, Anand, Fox, 2008):
•
frekven na stopnja oziroma kako pogosto se lahko uporabniki vmešajo v
izbiro vsebin; stopnja interaktivnosti je nizka. Uporabniki imajo okrnjeno
možnost izbire in malo vpliva na vsebino, ki prihaja do njih.
•
obmo na stopnja oziroma koliko možnosti imajo uporabniki pri izbiri vsebin;
ponuja razli ice interaktivnosti, popolnega dostopa do vsebin in izvajanja
razli nih opcij pa še ne.
stran 19
•
stopnja pomembnosti oziroma koliko sprememb povzro ijo uporabniki s
svojo izbiro vsebin.
3.3.2.
Zna ilnosti interaktivne televizije
Meta-podatki so pravzaprav podatki o podatkih. Ponavadi so kakršnikoli spremljajo i
opisni podatki, ki služijo za ozna evanje in bolj ali manj natan no opisovanje vsebin,
njihovega izvora, avtorjev, igralcev, jezika, specifi nih lastnosti in podobnega
(Newell, 2008, Rayers, 2008).
Meta-podatki so lahko obsežni oziroma manj obsežni, kar je odvisno od njihove
strukture ali na ina razvrstitve vsebin, katere opisujejo. Najpogosteje se uporabljajo
v storitvah elektronskega vodnika po programih, ki omogo a hitro iskanje, navigacijo
in upravljanje razli nih vsebin (Newell, 2008, Rayers, 2008).
Vsebujejo še podatke, s katerimi lahko agenti iš ejo vsebino glede na uporabnikov
profil. Uporabljeni format za dokumente je XML zaradi prednosti, ki so: dovoljuje
razširjanje že obstoje ega opisa vsebine, poljubno mu dodajamo ali spreminjamo
elemente, podpira razliko med podatki in aplikacijami in je zelo razširjen. Prenos se
podpira s standardom MPEG-7 (Rayers, 2008).
Tabeli 2 in 3 prikazujeta razliko med programsko informacijsko tabelo (a) in
lokacijsko informacijsko tabelo (b). Uporabniku služita kot pomo
pri iskanju in
navigaciji med ponujenimi vsebinami. Tabeli sta v centralni bazi, kjer imajo do njiju
dostop vsi uporabniki. Druga tabela je zgolj informacijska in pove, na katerem
kanalu in kdaj bo vsebina predvajana.
Tabela 2: Informacijska tabela programa
Tabela 3: Lokacijska tabela pove program
pove osnovne informacijo o programu
in as, ko bo vsebina predvajana
(Newell, 2008).
(Newell, 2008).
a) informacijska tabela programa
b) lokacijska tabela programa
CRID (Content Reference Identifier)
CRID (Content Reference Identifier)
naslov (povpre na dolžina 13 besed)
za etni as trajanja
kratek opis vsebine (144 besed)
celotni as trajanja
avdio/video lastnosti
žanr
stran 20
Trenutno obstajata dva sklopa meta-podatkov: standardni in razširjeni (Newell,
2008). Standardni sklop vsebuje informacijo o naslovu, žanru, kratek opis, CRID in
drugo. CRID (Content Reference Identifier) identificira vsebine, ki so neodvisne od
lokacije. V razširjenem sklopu se nahajajo podatki, kot so kritike filma, seznam
igralcev za športne igre in drugo. Danes na podro ju televizije obstoja ve kot 100
žanrov, ki so razvrš eni v 6 kategorij (Newell, 2008):
•
otroški program;
•
zabava;
•
šport;
•
filmi;
•
novice in dokumentarni filmi;
•
ostalo.
V kategorijo ''ostalo'' spadajo filmi za odrasle, televizijsko nakupovanje, potovanja in
drugo. Vsak žanr ima še podskupine Kot primer dajemo kategorijo filmov, kjer so
naslednje podskupine: akcijski filmi, romanti ni filmi, grozljivke, ipd.
Slika 7 prikazuje prenos vsebin in podatkov v sistemu interaktivne televizije. Vsebina
se od ustvarjalcev vsebin do uporabnikov prenaša preko posrednikov. Ti iš ejo
vsebine pri tretjih ponudnikih ali posrednikih (TV hiše). Meta-podatki se prenašajo
med vsemi leni v verigi, zato televizija postane za uporabnika bolj zanimiva.
stran 21
Slika 7: Prenos meta-podatkov, vsebin in iskanje le-teh: Slika prikazuje udeležence pri prenosu
podatkov v prenosni verigi.
Veliko število vsebin po svetu, ki jih je treba opremiti z meta-podatki, bo terjalo
ogromno dela. Opremljenost z meta-podatki je nujna,
e želimo, da so vsebine
dosegljive preko iskalnikov ali sistemov agentov. Danes je potek še vedno ro en, v
skladu z ustreznimi standardi, vendar ga bo treba avtomatizirati (Poga nik, 2008,
Newell, 2008, Rayers, 2008).
stran 22
Tabela 4: Primer opisa vsebine z meta-podatki: Prvi primer podaja opis novic, drugi pa opis
filma.
NASLOV
ŽANR
ZVRST
Novice ob 19
resni no, novice
informacija
Goldfinger
izmišljeno, akcija, avantura
zabava
CILJNO
OB INSTVO
starostna skupina:
odrasli
jezik: angleš ina
& španš ina
ITV
prazno polje
prazno polje
starostna skupina: odrasli,
skupina: moški,
jezik: angleš ina
prazno polje
James Bond
prazno polje
Ian Fleming
TV HIŠA
REŽISER
GLAVNI
IGRALEC
KJU NI
KARAKTER
AVTOR
Sky
Cubbi Broccoli
Sean Connery
Interaktivna televizija bo omogo ala sprejem dodatnih storitev po digitalni napravi
oziroma set top box-u. V nadaljevanju si oglejmo, kaj set top box pravzaprav sploh
je in kakšna bo njegova vloga pri interaktivni televiziji.
3.4.
SET TOP BOX (STB)
Set top box je protokolni prevajalnik med televizijo ali osebnim ra unalnikom in
telefonom, kabelskim ali satelitskim sistemom. Kodirane in/ali kompresirane
digitalne signale sprejme od izvorov (satelitov, TV postaj, kabelskega omrežja in
drugih). Signale dekodira in/ali dekompresira in jih pretvori v analogne za prikaz na
televizijskem zaslonu. Set top box sprejme uporabnikov ukaz po daljinskem
upravljavcu ali IR tipkovnici ter ga po povratnem kanalu pošlje do ponudnikov
oziroma TV postaj (Kagen, 2008).
Konstruiran je tako, da sprejema digitalni televizijski signal. Po set top box-u
potekajo interaktivne storitve, kot so EPG, VoD in ostale, ki se prikazujejo na
televizijskem zaslonu. Ena od možnosti je vgradnja set top box v televizor. To še ne
pomeni, da je taka televizija digitalna. Set top box priklju imo na televizor in v
telefonsko ali kabelsko vti nico. Po namestitvi programske opreme lahko sprejmemo
televizijski signal ali pri nemo deskati po internetu na TV zaslonu (Kagen, 2008,
http://focus.ti.com/docs/solution/folders/print/262.html#appnote, 2008).
stran 23
3.4.1.
Storitve
Set top box poleg gledanja televizijskih programov in deskanja po internetu nudi še
hkratno gledanje televizijskega programa in iskanje drugih zanimivih vsebin s
pomo jo aplikacije ''slika v sliki'' (picture-in-picture - PIP), virtualno klepetanje,
pošiljanje elektronske pošte ali celo telefoniranje. Ve ina set top box-ov bo
vklju evala mikrofon in zvo nike prav zaradi telefoniranja. Tisti, ki bodo imeli tudi
izhod za tiskalnik, bodo vsebine z internetnih strani lahko natisnili (Kagen, 2008,
Sam set top box zgolj razširja možnosti za delo s televizorjem in ne vpliva na
satelitske in kabelske funkcije. Naprava ni draga. Ima še to dobro lastnost, da jo je
možno priklju iti na razli ne tipe televizorjev, zato jo lahko vzamemo s seboj na
po itnice (Kagen, 2008,
3.4.2.
Zgradba STB
Set top box vsebuje funkcionalne enote, podobne ra unalniškim. Krmili se s
tipkovnico in daljinski upravljavcem. Monitor, ki smo ga vajeni iz sveta ra unalništva,
je kar digitalni ali analogni televizor. Pogoj je ve plastna grafika, da so aplikacije
imbolj privla ne. S plastmi mislimo na ozadje, ospredje, video ravnino in kurzor.
Pomembno vlogo ima zvo no predvajanje. Kot kakovosten zvok se predpostavlja
zvok, ki ga imajo CD-ji. Izjemna pozornost je namenjena tudi pomnilniku, ki ponuja
omejitev števila in vrste aplikacij, naloženih v set top box. Zmogljivosti klju ev
trenutno zadoš ajo za shranitev nekaj 100 ur videa, vendar se neprestano
pove ujejo. V prihodnosti je predvidena možnost shranjevanja do 1000 ur video
vsebin. Vloga procesorja v set top box-u je podobna vlogi procesorja v osebnem
ra unalniku. Pomemben je še grafi ni procesor, ki pospešuje vse grafi ne aplikacije.
Vgrajeni modem je lahko kabelski, ISDN ali standardni. Vsak set top box ima svoj IP
naslov (Kagen, 2008,
3.4.3.
Platforma MHP (Multimedia Home Platform)
Razvoj in standardizacija celotnega prenosnega sistema sta realizirana v projektu
myTV [35]. Platforma MHP uporabnikom omogo a dostop do vsebin, ki jih po
televizorju lahko spremljajo neodvisno od rednega programa. Tak sprejem bo
stran 24
možen z digitalnim sprejemnikom, ki se bo najbrž razvil v osebni televizijski kanal in
iskalnik televizijskih vsebin. Ko bodo uporabniki gledali priljubljeni program, izbran s
pomo jo uporabniškega profila, jim bo digitalni sprejemnik hkrati omogo al še
nakupovanje artiklov, branje novic, pregledovanja lastne elektronske pošte,
komuniciranje s prijatelji in drugo. Razvili so tudi standard multimedijske doma e
platforme (Multimedia Home Platform – MHP), ki je vgrajena v digitalni sprejemnik
(http://www.hitech-projects.com/euprojects/mytv/, 2008).
Zgoraj opisan na in gledanja bo prinašal korist vsem sodelujo im v interaktivni
industriji. Primer: Ponudnike vsebin ne bo ve skrbelo, ali bo njihov program viden
ali ne, saj bodo smeli uporabnikom dostaviti vsebino, ki se zanjo zanimajo. Trg
oglaševanja bo še bolj tekmovalen in zahteven, saj bodo oglaševalci in agencije
prisiljeni tekmovati v pridobivanju uporabnikov. Slogan, ki opiše vse prednosti, se
glasi: ''Glej, kar želiš in kadar želiš!''
(http://www.hitech-projects.com/euprojects/mytv/, 2008).
Multimedijska doma a platforma (Multimedia Home Pletform – MHP) je nov
standard za interaktivno digitalno televizijo in hkrati edini uradni standard za
interaktivne aplikacije. MHP je osnovna vmesna aplikacija med digitalnimi
aplikacijami in uporabniškimi napravami, kamor uvrš amo set top box-e, digitalne
TV naprave in multimedijske osebne ra unalnike. Njen namen je prilagoditev
obstoje ih standardov in interneta digitalni televiziji, cilj pa interaktivna digitalna
vsebina, ki jo je mogo e videti na set top box-ih in multimedijskih osebnih
ra unalnikih. MHP specifikacija vsebuje tri modele uporabe (Hinze-Hoare):
a) stopnjevalni oddajni profil - enhanced broadcasting profile (enosmerna
storitev);
b) interaktivni oddajni profil
- interactive broadcasting profile (dvosmerna
storitev);
c) internetni dostopni profil - internet access profile (internetne storitve).
Stopnjevalne oddajne enosmerne storitve
To je kombinacija digitalnega oddajanja zvoka/videa in storitve s prenosom aplikacij,
ki omogo ajo lokalno interaktivnost. Sprejemniki podpirajo lokalno interaktivnost
daljinskega upravljavca z grafi nimi elementi na zaslonu in izbiro razli nih zvo nih
video poti.
Interaktivne oddajne dvosmerne storitve
stran 25
Sprejemne naprave vklju ujejo povratni kanal do ponudnikov vsebin, ki omogo ajo
komunikacijo s kon nimi strežniki. Uporabnik dostopa do storitev z daljinskim
upravljavcem ali tipkovnico. Sprejemniki omogo ajo E-trgovino, video na zahtevo,
elektronsko pošto in komunikacijo z drugimi uporabniki. Omenjeni profil dovoljuje
uporabniku interaktivnost po IP povratnem kanalu, kar omogo a aplikacije, kot so
elektronsko glasovanje, interaktivne igre in podobno.
Internetni dostop
Sprejemniki omogo ajo internetni dostop in vklju ujejo možnost kombinacije obeh
prej navedenih profilov. Dovoljujejo internetno iskanje in elektronsko pošto. Ve ina
spletnih strani je dolo ena z minimalno resolucijo 800x600 pikslov.
MHP bo prenašala podatke po oddajni poti DVB (3.2.4), ki bo ponujala ve ji obseg
vsebin z uporabo protokolov oddajnih kanalov. Ti se prenašajo na enak na in kot
sedanja analogna televizija. MHP uporablja standard IP za naslavljanje in TCP za
prenos. Interaktivni kanali bodo uporabljali IP prenos podatkov, ki zahtevajo
brezži no ali kabelsko povezavo. MHP bo prenašala slike, kot so: JPEG, GIF in
druge, enostavna tekste, MPEG-1 kodiran zvok in MPEG-2 kodiran video. Formati
prenosa so: MPEG zvok, MPEG video in podnapisi. MHP storitve vsebujejo zvok,
video, podatke, grafiko, slike in drugo. Vse našteto se na zaslonu lahko prikaže
hkrati (Hinze-Hoare, 2008, http://www.dvb.org, 2008).
Na sliki 8 je prikazan primer prenosa med dvema uporabnikoma, ki si razdelita
vsebino. Uporabnik A želi od uporabnika B prenesti vsebino na svoj set top box. Za
prenos vsebin so potrebne avtorske pravice, ki jih pridobi pri dodeljevalcu pravic.
Uporabnik A pošlje zahtevo po vsebini uporabniku B in jo po prejetju uporablja.
stran 26
Slika 8: Primer prenosa vsebine med dvema uporabnikoma
3.4.4.
Aplikacije
Aplikacije (programi) oblikujejo vmesnik, ki je povezava med
lovekom oziroma
strojem. Aplikacije so tiste, ki naro niku predstavijo vsebine. Delimo jih na
rezidentne in interaktivne. Rezidentne aplikacije so že nameš ene v set top box in
nudijo osnovno funkcionalnost. Interaktivne nalagamo kasneje. Set top boxu dajejo
polno zmogljivost (Kagen, 2008).
Rezidentne aplikacije
Rezidentne
aplikacije so izbor programske opreme, nujno potrebne za za etno
delovanje set top box-a. Omogo ajo osnovno komunikacijo z omrežjem in kasnejše
nameš anje interaktivnih aplikacij. Rezidentne
aplikacije so v set top box
nameš ene tovarniško po predpisih DVB-MHP ali predpisih katerega izmed
konkuren nih proizvajalcev. V to skupino uvrš amo naslednje aplikacije:
•
boot aplikacija (naloži se ob zagonu set top box-a);
•
upravljavec aplikacij (nadzira potek aplikacij);
•
set up aplikacija (opravlja nalogo konfiguracije);
•
aplikacija preklapljanja med programi.
Interaktivne aplikacije
stran 27
Razdelimo jih v štiri skupine:
1) lokalno interaktivne aplikacije;
2) prave interaktivne aplikacije;
3) internetne aplikacije;
4) aplikacije nove generacije.
Lokalno interaktivne aplikacije
To so aplikacije, ki za svoje delovanje že imajo dovolj informacij v set top boxu in ne
potrebujejo povratnega kanala. Primer je EPG (3.5.2Napaka! Vira sklicevanja ni
bilo mogo e najti.). Takšna aplikacija je tudi video brskalnik, ki omogo a pregled
nad vsemi možnimi programi hkrati. Zanimive so lokalne igre. Žal so ostale na
nivoju iger iz 80 let preteklega stoletja. Lokalno interaktivne aplikacije omogo ajo
prikaz vremenskega poro ila, e smo povezani z informacijskim virom
(http://focus.ti.com/docs/solution/folders/print/262.html#appnote, 2008).
Prave interaktivne aplikacije
V to skupino uvrš amo omrežne igre, s katerimi lahko promoviramo izdelke in
nagrajujemo igralce. Izjemno pozornost si zasluži storitev pla ila na ogled: operater
ponudi naro niku možnost pla ila vsake oddaje. Omembne vredni sta aplikaciji
brskanje po bazah podatkov, ki jih bo operater ponudil na svojih strežnikih
(informativne ali komercialne baze podatkov), in interaktivno oglaševanje, ko bomo
dobili ve informacij o izdelku, ki nas zanima (primer so oglasi) (Kagen, 2008).
Internetne aplikacije
Set top box omogo a internet na televizorju. V glavno sprejemno postajo mora biti
vgrajen sistem, ki vse manjše pisave pretvori v ve je, filtrira vsebine, spremeni
velikost slik in podobno. Pri tem sistemu se pojavlja pomislek, ali naro nikom
ponuditi odprti ali zaprti internet. Odprti internet pomeni dostop do katerekoli strani
na internetu, zaprti internet pa postavlja dolo ene omejitve in prednosti. Operater na
primer dolo i, do katerih strani bo naro nik smel dostopati. Na ta na in naro nikom
prepre i nakupovanje pri konkuren nemu trgovcu, jih usmeri k sebi oziroma k
svojemu preferen nemu trgovcu. To vodi k manipulaciji z naro niki in nelojalni
konkurenci. Ugodnost je še elektronska pošta, ki jo lahko sprejemamo in pošiljamo
kar po televizijskem zaslonu in jo beremo med gledanjem programa (Kagen, 2008,
Ve ina digitalnih snemalnih naprav, kot je set top box, je priklju enih na internetno
omrežje. Snemalne naprave uporabljajo protokol IP. Internet predstavlja povratno
stran 28
povezavo do ponudnikov. Uporabnik po njem lahko sprejema televizijski signal,
svoje ukaze (ko se nahaja izven doma), ukaze drugih uporabnikov in podatke.
Internet
omogo a
uporabnikom
medsebojno
komuniciranje
in
enostavno
razdeljevanje vsebin (Kagen, 2008).
Slika 9 prikazuje oddaljeni dostop do set top box-a. Set top box je priklju en na
internetno omrežje. Do njega dostopamo neposredno z internetno povezavo s
pomo jo osebnega ra unalnika ali mobilnega telefona. Prav tako nam to možnost
ponujajo tretji ponudniki.
Slika 9: Prikaz povezav s set top box-om, do katerega lahko dostopamo po mobitelu ali osebnem
ra unalniku, priklju enem na internet, ali preko tretjih ponudnikov
Dodatne storitve lahko sprejemamo s pomo jo razli nih aplikacij, ki se nahajajo v
set top box. e jih bomo želeli sprejemati, jih bomo morali pla ati.
3.4.5.
Amino set top box AmiNET130
AmiNET130 set top box je eden izmed cenejših set top boxov na tržiš u. Je zelo
fleksibilen in vsebuje kodeke za MPEG 1, MPEG 2 in MPEG 4. Namenjen je IP
televiziji in interaktivnim aplikacijam. Podpira tudi visoko lo ljivo televizijo, in sicer
oba standarda - tako 720p kot tudi1080i (poglavje 3.2.2).
Vsebuje USB vmesnik, ki dovoljuje uporabo dodatnih naprav, kot je na primer USB
klju , ne pozna pa gonilnikov za USB disk. Verzija AmiNET110 ima tudi vmesnik za
USB, vendar pa tako okrnjen Linux, da ne prepozna ne USB klju a ne USB diska.
stran 29
To je tudi razlog, da naša aplikacija ne bo delovala na modelu AmiNET110 – opravili
smo preizkus na omenjeni napravi.
Standardna verzija sistema na set top boxu vsebuje ''ANT Fresco'' iskalnik kot
podporo za deskanje po internetu in ostalih možnostih, ki jih ponuja. Sistem na set
top boxu podpira prikaz v obliki kode HTML in javaskripta.
Operacijski sistem, ki ga uporablja set top box, je Linux. Priporo ljivi verziji linuxa sta
Fedora 4 ali CentOS 4. Na sprednjem delu set top boxa se nahaja tudi reža,
namenjena ''pametnim'' karticam, ki jih dobimo od ponudnikov vsebin za sprejem
digitalnega signala.
Tabela 5: Komponente notranjosti set top box-a
IBM x25xx SoC, 252 MHz, 350 MIPs integrirano
elektri no PC vezje
OTP zaš iteni reštartani ROM in sistem za reštart (256K
Bytes)
16 Mbytes spomin za programsko skladiš enje.
Kompresiran 192 Mbytes SDRAM sistem za izvajanje
programov
CPU
Pomnilnik
Pametna
kartica
ISO 7816 italec kartic , ki ustreza za CA sistem
USB 2.0 vmesnik z nizko hitrostjo 1.5 Mbit/s in visoko
hitrostjo 480 Mbit/s branja.
5 Volt 500mA prednapetostna zaš ita
10/100Mbps
hitrost s samostojnim zaznavanjem
aktivnosti. Najve ji podatkovni prenos je okoli 25 Mbps.
Infrarde i sprejemnik, 56KHz nosilec pri 900 nm valovne
dolžine. Sprednja LED lu ka naznanja aktivnost
10 pinski mini-DIN socket (see details and cable options
below)
S/P-DIF output za 5.1 Dolby
RF Modulator with loop through, configurable for
Standard Definition PAL and NTSC
Macrovision 7.1 option (requires customer Macrovision
License)
USB
Ethernet
IR
sprejemnik
Audiovideo izhod
Programska oprema
Na set top boxu se v osnovi nahaja operacijski sistem Linux 2.4.16 ali njegova
novejša
verzija
z
nekaterimi
specifi nimi
gonilniki
firme
IBM-a
za
SoC
funkcionalnost.
Omrežje
Set top box vsebuje vse protokole IP/TCP, vklju no z DHCP, BootP, ARP, UDP,
NTP, DNS ICMP, RTSP, IGMPv2, HTTP 1.1, TCP, SSL1/2, TSL1, TFTP, FTP.
stran 30
Obi ajno je telnet onemogo en zaradi pove anja varnosti sistema. V našem primeru
pa je telent omogo en, saj smo naložili gonilnike za priklopljeno napravo. Protokola
RTP in RTCP trenutno še nista podprta. Protokol PPPoE je na voljo samo na
zahtevo.
Video predvajanje
Video predvajanje je omogo eno z MPEG-2 ali MPEG-4 kodirano eno prenosno
potjo, ki vsebuje ali
MPEG-1, MPEG-2 ali MPEG-4 zakodirane programe. Vir
prenosa je ali IGMP verzija dve s prenosno potjo ali preko RTSP konference in
prenosa podatkov do hitrosti 10M bit/s.
Video strežniki podpirajo: Oracle Video strežnik 3.2, N-Cube Video strežnik (OVS
3.2), trenutni MediaHawk in Kasenna medijsko bazo XMP, vklju no z vsemi
funkcijami.
Kakovost storitve pri omrežjih
PCR maksimalni variacijski as za MPEG-2 z IGMP oddajanje je dovoljen do 6ms.
Omrežje predstavlja dodatnih 250 ms zakasnitve, kar je odvisno od MTU. Pri
ve kratnem oddajanju je zaželeno:
•
188 bitov, ki ustreza maksimalnemu ethernet okvirju za optimalen odboj;
•
da omrežje podpira protokol IGMP.
Prikazani formati
Set top box podpira oba formata: 4:3 in tudi novega 16:9. Predvajanje 16:9 formata
je možno na televizijah, ki uporabljajo format 4:3. To stori na ta na in, da odreže
sliko in doda rne rte na vrhu in spodaj slike.
Prenos zvoka
Zvo ni signal, ki ga prejmemo, slišimo s pomo jo java skripte, vklju uje pa ali
prenos zvoka ali prenos mp3 formata.
Grafika
Resolucija grafike znaša 640x576 pikslov pri 16 bitni barvni izbiri. Set top box
uporablja licen no Agfa platformo, ki je vgrajena v Fresco. Set top box avtomatsko
izbere velikost rk, ki je prirejena glede na televizijski zaslon.
Ta model set top boxa ne podpira aplikacije slika v sliki, omogo a pa pregledovanje
slik s kon nicami GIF, JPEG in PNG.
Navigacijska storitev in kontrola videa
stran 31
Amino ima HTML in java skriptno možno navigacijo, ki dovoljuje popolno kontrolo
nad videom na zahtevo in pozicioniranjem slike na zaslonu.
Set top box podpira prenos do 1000 programskih kanalov. Kanali so specificirani kot
URL naslovi na slede na in:
za video na zahtevo: rtsp://<server>/<Content name><Parameters>
Primeri:
nCUBE: rtsp://ncube.aminocom.com:554/mds/mont.mpd
Kasenna Mediabase: rtsp://mbaseserv:554//mbaseserv/mymovie
OVS (vrtsp):
rtsp://192.168.0.1:5055/asset/mds:/mds/nvision1/thematrix.mpi
za ve kratno oddajanje: igmp://<Multicast Group>:<Port><Parameters>
Primer: igmp://225.1.1.2:11111
za spletno vsebino: http://<domain>/<page>
za mp3 oddajanje: prenos ali dostop na spletnem strežniku
Primer:
mp3://<server>:<port>/<path>
Kanali spreminjajo as povpre no manj kot 1,5 sekunde, kar je odvisno od vsebine.
Varnost in zaš ita vsebine
Oba CA
sistema lahko uporabljata pametno kartico (standard ISO 7816) ali
podporo brez kartice. Trenutno so podprti sistemi: NDS, Irdeto, Widevine in
SecureMedia ter protokoli SSL in SSL 3 skupaj s TLS 1 (Transport Layer Security).
Programi
Za brskanje po internetu je možna uporaba treh programskih brskalnikov: Opera,
Fresco in Espial Escape (vsebuje javansko razli ico brskalnika). Dodatna opcija je
uporaba Flash 5.
V set top box je vgrajen notranji spomin, na katerem se izvaja programska
aplikacija, ki omogo a uporabo ustrezne programske opreme. Programsko opremo
je možno posodobiti s pomo jo Amino serverja, ki se nahaja na internetu. Amino
server uporablja digitalni podpis in verzijo programa, ki zagotavljata posodobitve
samo legalnih programov.
Program, ki podpira oba najbolj razširjena sistema na ra unalnikih – Windows in
Linux, se imenuje STBRemoteconf. Uporabljamo ga za kontrolo in diagnozo set top
boxa,
vklju no z nalaganjem novih konfiguracijskih datotek,
izvrševanjem
nadgradnje programskih aplikacij in drugo. Omogo en je tudi standard SNMP.
stran 32
3.5.
INTERAKTIVNE STORITVE
Uporabniki dostopajo do razli nih interaktivnih storitev, kot so: vremenska poro ila,
doma e nakupovanje in ban ništvo, interaktivno oglaševanje, interaktivne video
igre, pla ila na ogled (Pay Per View, v nadaljevanju PPV), in tudi do svetovnega
spleta in elektronske pošte. Ve ina storitev je podobna telekomunikacijskim
storitvam. Lahko so v obliki samostojne aplikacije ali integrirane v TV programe.
Interaktivna televizija je hkrati televizija in povezava s svetovnim spletom. Tržiš e
ponuja tri zvrsti programov: kultura, razvedrilo in informacije. Zato so televizijski
programi razdeljeni v tri ve je skupine:
•
informacije (poro ila, vreme, dokumentarni filmi,ipd.);
•
zabava (igre, filmi, nanizanke, ipd);
•
trgovina (oglasi, nakupovanje, ipd).
Vsak program ima svoja pravila in karakteristike (primer: novice in dokumentarni
filmi imajo specifi no povezavo in enako oznako - ''resni no''), kar je osnovni
koncept televizije (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008).
3.5.1.
Video na zahtevo (Video-on-Demand)
Danes je televizija prisotna že v vsakem domu, pravzaprav v vsakem prostoru.
Programe ponuja po številnih razpoložljivih kanalih, njena uporaba je izredno
enostavna. Kabelska in satelitska televizija ustvarjata možnost izbire programa iz
velikega števila ponujenih kanalov.
Video na zahtevo (Video-on-Demand, v nadaljevanju VoD) ponuja izjemno število
storitev in razli ne možnosti izbire. Storitev videa na zahtevo bo dovoljevala nakupe
iz naslonja a, igranje iger, predvsem pa gledanje video vsebin na zahtevo. Storitev
videa na zahtevo pomeni, da so gledalci svobodnejši pri izbiri televizijskih
programov oziroma video vsebin, ki se ujemajo z njihovimi interesi. Gledalec gleda
tisto vsebino, ki ga zanima (šport, film, novice in drugo). Cene videa na zahtevo naj
bi bile konkuren ne cenam izposoje video kaset. Vsebini, izbrani s storitvijo VoD, je
dolo ena življenjska doba. To pomeni, da se po dolo enem asovnem obdobju ne
more ve uporabljati (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008).
Storitev VoD nudi uporabnikom knjižnico filmov, iz katere lahko vsak trenutek
izberejo film, ki si ga želijo ogledati. Uporabniku so med ogledom filma omogo ene
enake funkcije kot pri uporabi doma ega video snemalnika (premor, previjanje
stran 33
naprej in nazaj, ponovno predvajanje). Najve ji izziv pri realizaciji VoD je
obvladovanje ogromnega števila zahtev po podatkih (zvok in slike) v omrežju. Za
strukturo sistemov VoD je tipi en individualni dostop posameznega uporabnika
storitev po dolo enih prenosnih kanalih in zmogljivost strežnika. Uporabnik se lahko
kaj kmalu soo i s težavami glede zmogljivosti omrežja in strežnikov. Oviro
predstavlja tudi visoka cena. Tehnologijo neprestano razvijajo. Vsako leto se
zmogljivosti trdih klju kov pove ujejo, njihove cene pa neprestano padajo. Viša se
hitrost prenosa podatkov. Video na zahtevo ima velike možnosti za uspeh, saj
uporabniku ponuja številne novotarije (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008).
Omenili bi še eno izmed hitro razvijajo ih se storitev - oglaševanje po videu na
zahtevo, ki omogo a, da se podobni oglasi ujemajo in prenesejo do uporabnikov.
Tovrstno oglaševanje vzpodbuja interaktivnost. Gledalci lahko komunicirajo direktno
z oglaševalskim podjetjem, ki trži prikazani izdelek. Oglaševanje je perspektivno, ker
oglaševalci lahko prenesejo oglas do dolo ene ciljne skupine uporabnikov (Adams,
2008, Anand, 2008, Fox, 2008).
Slika 10 nam prikazuje osnovno strukturo sistema videa na zahtevo.
Slika 10: Struktura sistema VoD
stran 34
Znani sta dve vrsti uporabe videa na zahtevo: video na zahtevo in bližnji video na
zahtevo. Pri prvem imamo popoln interaktivni nadzor nad vsebino (funkcije
doma ega video snemalnika).
Drugi na in je posebna oblika videa na zahtevo z omejeno interaktivnostjo, kjer
uporabnik lahko izbira med manjšim številom vsebin (Adams, 2008, Anand, 2008,
Fox, 2008).
Pri podjetju T2 ponujajo storitev od 13. maja 2008 dalje. Imenujejo jo T2 videoteka.
Omogo a nam izbiro med ponujenimi filmi in nanizankami. Cena posameznega
filma je 2 evra. Ogledamo si ga lahko v 24 urah od asa nakupa (http://t-2.net/,
2008).
3.5.2.
Elektronski vodnik po programih (EPG)
Elektronski vodnik po programih si lahko predstavljamo kot elektronski spored in
opis televizijskih programov. Gre za precej razširjeno storitev. Deluje kot televizijski
navigacijski sistem in ima sodobno oblikovan meni (slika 11). Lahko brskamo le med
filmi, športnimi dogodki, novicami itd. V zvezi s programi, ki so na voljo, posreduje
informacije o njihovi dolžini ter za etnem in kon nem asu predvajanja (Adams,
2008, Anand, 2008, Fox, 2008, Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
Pomembne zna ilnosti EPG-ja so:
•
sprožilna vrstica: ve ina EPG-jev ima podobno zgradbo, uporabnik lahko
iš e po kanalih, kategorijah programov ali naslovih. Pri vsakem preklopu
kanala na drug kanal se na vrhu ali spodaj na zaslonu prikaže sprožilna
vrstica, ki vsebuje informacijo o imenu programa ter za etnem in kon nem
asu njegovega predvajanja.
•
iskanje: poleg gledanega programa se na zaslonu pojavi vrstica, ki vsebuje
prikaz ostalih predvajanih programov. Uporabnik se pomika levo ali desno s
pomo jo daljinskega upravljavca. Tako pregleda ali iš e ostale programe, ne
da bi zamudil gledani program.
•
interaktivni video brskalnik: omogo a hiter grafi ni pregled nad velikim
številom televizijskih programov, ki se trenutno predvajajo.
stran 35
Slika 11: Prikaz EPG (vir: http://freeviewnz.tv/images/epg_screen_one.jpg, 2008)
Za razvoj EPG sta zna ilni dve smeri. Prva je sistem razvrš anja in filtriranje. Sistem
razvrš anja je prednostni sistem, saj gledalci lahko naro ijo razli ne kanale - od
najbolj do najmanj gledanih. Filtriranje je sistem, s katerim gledalci lahko blokirajo
informacijo in odstranijo kanale, ki jih nikoli ne gledajo. Gledalci izberejo program s
pomo jo opisa povzetka ali zaradi igralske zasedbe, žanra, gledanosti in dolžine.
Druga smer je pravzaprav pogoj za raznolikost informacij programih. Grafi no je
raznolikost tovrstnih informacij prikazana kot tabela glasov, priporo il dneva in
podobno (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008, Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
3.5.3.
Pla ilo na ogled (Pay Per View)
Uporabniki lahko izberejo storitve pla ila na ogled (v nadaljevanju PPV), ki jih
ponujajo številni ponudniki (TPS, BBC). Gledalci so pripravljeni pla ati prenose
športnih dogodkov v živo ali spektaklov, kot je na primer gledališ e ali glasbena
oziroma plesna predstava. Primer: TPS tržijo 60% zabavnih oddaj in filmov in 40%
športnih dogodkov. Podjetja so razvila posebno reklamno ponudbo ali model kanala,
da privabijo uporabnike. Taka ponudba vklju uje video klipe, tekst. Pogosto ponuja
tudi znižanje cen, razna promocijska darila ali sezonske vstopnice (na primer za
ogled nogometnih tekem). Vsebino, ki si jo gledalec izbere na osnovi ponudbe PPV
stran 36
in si jo tudi ogleda, dodatno pla a (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008, Uchyigit,
2008, Clark, 2008).
Storitev deluje tako, da se med programom, ki ga gleda uporabnik, predvaja do dve
minuti dolg odlomek o izbiri dodatnih vsebin.
e naro nik želi spremljati dolo eno
vsebino, izvede pla ilo po povratnem kanalu. Tako dobi pravico do ogleda izbrane
oddaje. Znana je še ena malce okrnjena izvedba storitve, ki deluje po sistemu
predpla ila in ne zahteva povratnega kanala. Naša pametna kartica vsebuje
dolo eno vsoto denarja, ki smo jo pla ali vnaprej. Ko gledamo izbrano oddajo, se
cena odšteje od razpoložljive vsote denarja.
Strokovnjaki so mnenja, da bo v
prihodnje video na zahtevo ena najbolj razširjenih storitev (Adams, 2008, Anand,
2008, Fox, 2008, Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
3.5.4.
Interaktivne igre
Igre, ki se danes izvajajo na napravah, lahko primerjamo z neko zelo popularnimi
igrami na ra unalnikih Commodore 64, ki je bil tehnologija 80 let preteklega stoletja.
Modernejše igre so izjemno potratne glede na strojne vire, zato v naprave ne
vgrajujejo modernejše strojne opreme. Prihodnost iger je v njihovem nenehnem
menjavanju ali izpopolnjevanju in v omrežnih igrah (Adams, 2008, Anand, 2008,
Fox, 2008, Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
Omrežne igre so igre, v katere se vklju i ve je število omrežnih uporabnikov. Zato
so zabavnejše in bolj zanimive. Tovrstne aplikacije morajo kljub specifiki uporabljati
preprosto strojno opremo. Pri omrežnih igrah je možno nagrajevanje zmagovalcev,
kar je dobra priložnost za promocijo izdelkov. Med takšne igre
se uvrš a
konferen ni sistem, ki udeležencem omogo a medsebojno komunikacijo s sliko in
zvokom (Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
3.5.5.
Interaktivno oglaševanje
Interaktivno oglaševanje je prikaz izdelka na televizijskem zaslonu. Gledalec lahko
izdelek, ki ga podjetje oglaša, naro i po telefonu. Ta na in so poimenovali primitivna
interaktivnost, kjer telefonska povezava predstavlja povratni kanal [10, 30].
Pri interaktivni televiziji se na zaslonu pojavi sli ica, ki vodi do interaktivnih
komponent. Ko gledalec gleda vsebino oglasa, lahko s pomo jo te sli ice dostopa
do dolo enih strani, ki vsebujejo celovito informacijo o izdelku, kar mu je v pomo pri
odlo itvi, ali naj izdelek kupi ali ne. Interaktivno oglaševanje naj bi bilo kratko.
stran 37
Naro ilo bi gledalec realiziral s klikom na povezavo, torej brez prekinjanja teko ega
programa. Sporo ilo oglasa mora biti enostavno, hitro in razumljivo, kar velja tudi za
naro ilo (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008, Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
Prvotno so mislili, da dražji proizvodi, kot so avtomobili, hi-fi oprema, pohištvo in
drugo, niso primerna izbira za tovrstno oglaševanje. Toda odziv gledalcev je ravno
obraten (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008)!
Seveda je razlika med interaktivnim oglaševanjem in interaktivnim nakupovanjem:
interaktivno oglaševanje dolo enega izdelka sproži nakupovanje, interaktivno
nakupovanje ponuja dostop do razli nih trgovin in številnih izdelkov. Pri obeh
na inih kupovanja bo povratni kanal predstavljal internetno povezavo (Adams, 2008,
Anand, 2008, Fox, 2008, Uchyigit, 2008, Clark, 2008).
3.5.6.
Doma e ban ništvo
Doma e ban ne storitve postajajo vse bolj zanimive za interaktivno televizijo.
Uporabnik po televizorju preverja ban no stanje in opravlja nekatere ban ne
storitve. V set top box preprosto vstavi ban no kartico in vtipka osebno številko.
Poleg standardnih storitev bodo po uspešnem testiranju na voljo dodatne storitve,
osebni investicijski nasveti, finan ne operacije in drugo (Adams, 2008, Anand, 2008,
Fox, 2008).
3.5.7.
Klepet
Popularne internetne storitve so klepetanje in navidezne komunikacije. Ponujajo
predvsem zabavo in sprostitev, pa tudi izobraževanje in poslovanje. Klepet je možen
o vsebini programa, ki se predvaja po televiziji, ali sploh nima zveze z njo (Adams,
2008, Anand, 2008, Fox, 2008).
3.5.8.
Videokonferenca
Telekomunikacijski operaterji ponujajo telekonferenco ali video konferenco.
Uporabnik posname zvo no in video sporo ilo na set top box, nakar ga porazdeli
drugim uporabnikom. Na ta na in je možno organizirati telekonferenco med
uporabniki (Adams, 2008, Anand, 2008, Fox, 2008).
stran 38
4. PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA OKOLJA
4.1.
ISKRATEL
Podjetje Iskratel je eden vodilnih ponudnikov sodobnih komunikacijskih rešitev z ve
kot
petdesetletnimi
izkušnjami
v
svetu
telekomunikacij.
V
njem
razvijajo
telekomunikacijske rešitve za ruralna in primestna obmo ja ter snujejo celovite
rešitve za komunikacijske potrebe informacijske družbe
(http://www.iskratel.si/internet/AboutUs/AboutTheCompany/CompanyProfile/, 2008).
Klju no podro je dela so telekomunikacijska omrežja. Uspešno produktno strategijo
zagotavljata lastna blagovna znamka komunikacijskih produktov in rešitev SI3000
ter deloma SI2000. Podjetje Iskratel v svoje rešitve integrira tudi produkte partnerjev
Produkte za dostopovna omrežja dopolnjuje s produkti fiksnih omrežij. Velik
poudarek daje nadgrajevanju mobilnih GSM omrežij s tehnologijama GPRS in
UMTS. Vse intenzivnejšemu zlivanju omrežij sledi z novimi produkti na podro ju
podatkovnih/IP
omrežij,
kjer
je
njihovo
klju no
vodilo
varno
evolucijsko
nadgrajevanje obstoje ih omrežij naših kupcev
(http://www.iskratel.si/internet/AboutUs/AboutTheCompany/CompanyProfile/,
2008).
Vizija razvoja podjetja vklju uje sobivanje klasi nih tehnologij s tehnologijami tako
imenovanih novih generacij (NGN, FMC, IMS, itd.). Svoje vire usmerja v razvoj
konvergen nih proizvodov in celovitih rešitev ter razvoj omrežij prihodnje generacije,
ki temeljijo na internetnem protokolu
Svojim kupcem in partnerjem nudijo paleto profesionalnih storitev, ki obsegajo
svetovanje, izobraževanje, na rtovanje omrežij, gradnjo telekomunikacijskih omrežij
in celovito tehni no podporo
Dovolj veliki so, da nudijo celovite telekomunikacijske rešitve, in hkrati dovolj majhni,
da svoje rešitve hitro in u inkovito prilagodijo potrebam partnerjev. Zato so njihove
rešitve kompatibilne z obstoje imi sistemi
stran 39
Podjetje se ukvarja s komunikacijskim rešitvam: verjamejo, da ni posla brez
komunikacije, pristnega odnosa in zadovoljstva uporabnikov opreme, ki postaja
klju ni dejavnik uspeha
Mo an poudarek dajejo vzpostavljanju trajnega mostu s kupci. Slovijo po
prilagodljivosti kupcu, razlikujejo se po kratkih reakcijskih asih in dobavnih rokih.
Imajo dobro organiziran servis. Zaposleni in partnerji nudijo nadpovpre ne servisne
storitve in so tehni no odli no podkovani
Njihove ambicije preraš ajo iz lokalnega delovanja in prisotnosti v tržnih nišah v
delovanje in rast na globalni ravni
Zavedajo se, da je za uspeh na trgih potrebna lokalna prisotnost. Zato gradijo mrežo
predstavništev, povezanih in partnerskih podjetij na trgih Vzhodne Evrope, pogumno
pa vstopajo tudi na trge Zahodne Evrope
Nekaj podatkov o skupini Iskratel (Iskratel, Iskratel Electronics, Monis, Iskrauraltel):
•
1298 zaposlenih (december 2006)
•
ve kot 2/3 zaposlenih ima visoko izobrazbo
•
300 zaposlenih v povezanih podjetjih v tujini
•
136,8 milijonov EUR prometa v letu 2006 (Iskratel Group)
•
1 % vrednosti doseženega obsega prodaje namenijo izobraževanju
Prodaja po trgih (2006):
Slika 12: Iskratelova prodaja produktov na trgih, vir:
http://www.iskratel.si/internet/AboutUs/AboutTheCompany/CompanyProfile/, 2008.
Vizija Iskratela
stran 40
Postati eden vodilnih ponudnikov omrežnih rešitev na podro ju multimedijskega
dostopa in nadzora v konvergen nem telekomunikacijskem okolju
Poslanstvo
•
sooblikovati svetovne tehnološke standarde ter razvojne smernice na
podro ju telekomunikacij
•
snovati celovite komunikacijske rešitve za potrebe sodobne informacijske
družbe
•
razvijati telekomunikacijske rešitve za ruralna in primestna obmo ja
•
dolgoro ne odnose s poslovnimi partnerji graditi na zaupanju
•
zagotavljati stabilno rast podjetja ter ve ati premoženje lastnikov in
zadovoljstvo zaposlenih
Strateške usmeritve
•
razvijati lastne proizvode, sistemske rešitve in prodajne ter servisne mreže
na vseh klju nih trgih
•
krepiti prodajno mrežo in odpirati nove kanale za trženje proizvodov omrežij
naslednje generacije
•
s pove evanjem dodane vrednosti svojih storitev, uvajanjem rešitev za
omrežja nove generacije in rešitev na klju
obdržati tržne deleže na
obstoje ih trgih ter pove ati prodajo na novo pridobljenih trgih
•
nadgrajevati in razvijati produktni in storitveni portfelj pod blagovno znamko
SI3000
•
zmanjšati tehnološka in poslovna tveganja v celotnem življenjskem ciklu
novih celovitih rešitev in hkrati prispevati k pove anju prihodkov
Iskratelove rešitve IPTV-ja kombinirajo napredno prenosno arhitekturo, fleksibilne
elemente in razpoložljive vsebine, da ustvarijo visoko kakovostne naro niške
storitve. Niz IPTV paketov dovoljuje kakovosten prenos, obenem pa zagotavlja
ponudnikom vsebin konkuren no pozicijo na IPTV tržiš u. Rešitve, ki so osnovane
na
njihovih
prenosnih
poteh,
omogo ajo
integracijo
ostalih
interaktivnih
komunikacijskih storitev, te pa napredne multimedijske storitve. Cilj Iskratela je
združitev IPTV, komunikacij in ponudb informacij (Bergant, 2008).
IM6011AX je srednja plast produkta, ki ponuja storitve IPTV-ja. Že ime srednja plast
pove, da je to vmesna plast med prenosno plastjo ponudniki storitev in kon nim
uporabnikom. Srednja plast kontrolira prenosno plast, ki vodi fizi ni prenos
stran 41
multimedijske vsebine od ponudnika vsebine do kon nega uporabnika, obenem pa
ponuja vsebine s pomo jo strežnikov. Srednja plast skupaj s ponudniki ponuja
razli ne modele in celovite IPTV storitve, vklju no z dodatnimi storitvami. IM6011AX
produkt je osnovan na treh arhitekturnih plasteh, ki vsebujejo vsebine in storitve
ponudnikov ter dostop do ponudnikov. Iskratel lahko resni no konkuren no nastopa
na tržiš u s ponudbo integriranega vodenja, varnosti in distribucije, naro niškimi
ponudbami, razli nimi podjetnimi modeli in fleksibilnimi portalskimi rešitvami za set
top box-e, osebne ra unalnike in mobilce. Poglavitne komponente produkta
IM6011AX so prenos podatkov, uporabniških profilov, internetno osnovanih vsebin,
naro niških in arhitekturnih podatkov in vmesnih vsebin za druge komponente, kot
so video serverji, zara unavanje, dodatne storitve in drugo (Bergant, 2008).
4.2.
UPORABLJENI PROGRAMSKI JEZIKI
4.2.1.
HTML
HTML je kratica za Hypertext Markup Language (slovensko jezik za ozna evanje
nadbesedila) je ozna evalni jezik za izdelavo spletnih strani. Predstavlja osnovo
spletnega dokumenta. S pomo jo HTML-ja ustvarimo strukturo in semanti no
ureditev dokumenta (http://sl.wikipedia.org/wiki/html, 2008).
Pišemo ga lahko v vsakem urejevalniku besedil [beležnici (ang. notepad-u) idr.] in je
dokaj preprost. Kombiniramo ga lahko tudi s PHP-jem in drugimi programskimi
jeziki. Na že izdelanih spletnih straneh je kodo HTML možno videti, e jih odpremo z
urejevalnikom besedil ali z ukazom v samem brskalniku. HTML je nekakšen temeljni
kamen spleta in že dolgoletni standard za izdelavo spletnih strani. Za razvoj HTMLja skrbi konzorcij W3C, ki tudi dolo a pravila za pisanje kode
(http://sl.wikipedia.org/wiki/html, 2008).
Ukazi, v HTML-ju jim re emo tudi gradniki, zna ke ali oznake, so vedno med
lomljenima oklepajema (< in >). Vse, kar ni med tema znakoma, je izklju no
besedilo. Ukaze obi ajno zapremo s protiukazi, ki so med zaporedjem ukazov »je
manjše« in »poševnica« (</) in je »ve je« (>) - v obeh primerih brez presledkov. V
daljših kodah posamezne ukaze lo imo z odstavki in praznimi vrsticami. Nekatere
ukaze lahko poljubno kombiniramo z drugimi ukazi in podukazi. Lo imo jih s
presledki. Ukaze in podukaze pišemo z malimi rkami, eprav bi delovali tudi pisani
z velikimi rkami. Z ukazi in podukazi dolo amo obliko besedila, barvo, velikost,
stran 42
dolo amo nadpovezave in sploh vse, kar vidimo na strani. Da brskalnik prepozna
dokument kot spletno stran, je prvi ukaz v takšnem dokumentu vedno ukaz html.
Spletni dokument se kon a s protiukazom /html. Dokument HTML je sestavljen iz
glave (ukaz head) in telesa (ukaz body). V glavi dolo amo predvsem nevidne
atribute strani, to so tisti, ki jih potrebujejo strežniški programi. Telo dokumenta je
tisto, ki ga vidimo z brskalnikom. Nekatere ukaze lahko umeš amo tudi znotraj
drugih ukazov. Vseh ukazov je preko sto, vendar vsi brskalniki ne upoštevajo vseh
oziroma jih ne tolma ijo povsem enako. Spremenljivke pišemo v narekovajih. HTML
je preprost ozna evalni skriptni jezik, zato mu manjkajo matemati ne in druge
funkcije, ki jih imajo višji jeziki (http://sl.wikipedia.org/wiki/html, 2008).
4.2.2.
JAVASCRIPT
JavaScript je objektni skriptni programski jezik, ki ga je razvil Netscape z namenom,
da pomaga spletnim programerjem pri ustvarjanju interaktivnih spletnih strani [4].
Jezik je bil razvit neodvisno od Jave, vendar si z njo deli številne lastnosti in
strukture. JavaScript lahko sodeluje s HTML kodo in tako poživi stran z dinami nim
izvajanjem.
Podpirajo ga velika programska podjetja, zato ga lahko uporablja
vsakdo, ne da bi potreboval licenco. Podpirajo ga tudi vsi novejši spletni brskalniki.
Trenutna verzija jezika je JavaScript 1.6, ki ustreza specifikaciji ECMA-262 tretji
izdaji (http://sl.wikipedia.org/wiki/JavaScript, 2008).
Opis jezika
Sintaksa jezika JavaScript ohlapno sledi programskemu jeziku C. Tako kot jezik C
tudi JavaScript nima vgrajenih vhodno izhodnih funkcij. Izvedba teh funkcij je
prepuš ena gostitelju.
JavaScript se esto uporablja za ustvarjanje dinami nih spletnih strani. Program se
vgradi ali vklju i v HTML z namenom, da opravlja naloge, ki jih ni mogo e s stati no
stranjo; na primer odpiranje novih oken, preverjanje pravilnost vnešenih podatkov,
enostavni izra uni itd. Potrebno je napraviti ve razli ic funkcij, saj razli ni spletni
brskalniki na druga en na in uporabljajo te funkcije
(http://sl.wikipedia.org/wiki/JavaScript, 2008).
Zunaj spleta se JavaScript uporablja v razli nih programih. Adobe Acrobat in Adobe
Reader podpirata jezik v PDF datotekah. Podpirata ga tudi operacijska sistema
Microsoft Windows in Mac OC X. Programi imajo svoje objektne modele, ki
stran 43
zagotavljajo dostop do gostiteljevega okolja, samo jedro jezika JavaScript pa je v
vseh programih ve inoma enako (http://sl.wikipedia.org/wiki/JavaScript, 2008).
Uporaba
JavaScript lahko vklju imo v svoje Web strani na razli ne na ine:
•
JavaScript kodo napišemo med HTML tage <SCRIPT> in </SCRIPT>
kjerkoli v glavi ali telesu dokumenta.
•
JavaScript kodo lahko shranimo v posebno datoteko in jo vklju imo v svojo
Web
stran
s
HTML
ukazom
<SCRIPT
SRC="ime
JavaScript
datoteke"></SCRIPT>.
•
JavaScript kodo uporabimo v eventu posameznega HTML elementa.
Pri definiciji spremenljivke ni potrebno podati tipa spremenljivke. Uporabljamo jih
tako, da spremenljivki priredimo neko vrednost, ali pa pred imenom spremenljivke
uporabimo klju no besedo var (http://sl.wikipedia.org/wiki/JavaScript, 2008).
4.2.3.
PHP
PHP kratice služijo za Hypertext Preprocessor, izvirno pa Personal Home Page
Tools oziroma v slovenš ini orodja za osebno spletno stran. PHP je razširjen
odprtokodni programski jezik, ki je primeren za strežniške uporabe oziroma za
razvoj dinami nih spletnih vsebin. Primerjamo ga
lahko z Microsoftovim ASP,
VBScript in JScript sistemom, Sun Mycrosystemovim JSP in Java sistemom ter CGI
in Perl sistemom (http://sl.wikipedia.org/wiki/Php, 2008).
Podoben je obi ajno strukturiranim programskim jezikom, predvsem jezikoma C in
Perl. Najbolj izkušenim programerjem dovoljuje razvijanje zapletenih uporab brez
dolgotrajnega u enja (http://sl.wikipedia.org/wiki/Php, 2008).
Trenutno sta v uporabi dve ve ji razli ici: 5.x in 4.4.x. Skupina razvijalcev PHP je 13.
julija 2007 oznanila, da bo razvoj PHP4 potekal samo še do 31. decembra 2007,
kriti ni popravki pa bodo na voljo vse do 8. avgusta 2008.
Zgodovina
PHP je bil napisan kot skupina CGI programov v programskem jeziku C. Napisal ga
je dansko kanadski programer Ramus Lerdorf leta 1994, da bi zamenjal nekaj skript,
napisanih v Perlu, ki jih je uporabljal za upravljanje svoje spletne strani.
Lerdorf je najprej napisal PHP, da bi prikazal svoj življenjepis in hkrati zajemal
podatke obiskovalcev strani. Nato je 8. julija 1995 izdal ''Personal Home Page
stran 44
Tools'', ki ga je poprej združil s svojim interpretatorjem za spletne obrazce (PHP/FI)
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Php, 2008).
Uporaba
PHP primarno te e na spletnem strežniku, kjer jemlje PHP izvorno kodo za vhod in
generira spletno stran kot izhod. Kot del PHP-ja sta tudi možnost zaganjanja skript v
ukaznem na inu in kreiranje grafi nih aplikacij (http://sl.wikipedia.org/wiki/Php,
2008).
4.3.
UPORABLJENI PROGRAMI
Spletni strežnik (angleško Web server) je ra unalnik oziroma programje v strežniku
za
vzdrževanje
spletnega
mesta
na
internetu.
Ko
nekdo
s
spletnim
pregledovalnikom obiš e spletno mesto in zahteva dokument, mu oddaljeni strežnik
za ne pošiljati spletni dokument
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_stre%C5%BEnik, 2008).
Za spletni strežnik smo uporabili Apache, ki vsebuje strežniški program, PHP
administracijo in SQL podatkovno bazo. Brezpla no ga dobimo na spletnem
naslovu: http://httpd.apache.org/download.cgi. Gre seveda za spletni strežnik
(oziroma strežniški program) kot programsko opremo, ki ga ne smemo mešati s
strežnikom kot strojno opremo. Povedano preprosteje, to je program, ki po protokolu
HTTP usmerja in interpretira podatke, katere dobimo po svetovnem omrežju, ali pa
jih tja pošilja (Šrtancar, 2008, Klemen, 2008).
Aplikacijo smo razvijali s pomo jo orodja Macromedia dreamweaver.
Dreamweaver je celovito spletno razvojno okolje, saj v eni lupini združuje urejevalnik
HTML, avtorsko orodje, razvojno orodje za dinami ne spletne strani in orodje za
upravljanje spletiš . Spletne strani izdelujemo z uporabo HTML. Dosti ukazov lahko
uporabimo brez poznavanja kode HTML. Dreamweaver nam torej olajša delo
(Bruce, 2008).
Dreamweaver je spletni urejevalnik, ki med delom prikaže obliko dokumenta,
kakršno bo imel po objavi na spletu. Program je zelo zmogljiv, uporaba pa
preprosta. Z njim lahko izdelujemo povsem nova spletiš a ali uvažamo in
popravljamo obstoje a. Pri tem ne spreminja ali preureja kode. Ena od najbolj
priljubljenih lastnosti programa je od nekdaj ta, da obstoje a spletiš a pusti
stran 45
nedotaknjena. Z dreamweaverjem preprosto urejamo HTML ali izdelujemo
zapletene ve predstavne vsebine za ogled v spletu. Z njim lahko izdelujemo tudi
dinami ne spletne strani. Pri tem uporabljamo javaskripte, ki se izvajajo na strani
strežnika, zahtevajo pa razumevanje strežniških tehnologij in druga znanja (Bruce,
2008).
stran 46
5. RAZVOJ APLIKACIJE
V diplomski nalogi opisujem, kako smo v podjetju Iskratel razvijali aplikacijo v obliki
html kode, ki bo pomagala pregledovati slike na prenosnem klju u, katerega preko
USB vmesnika priklju imo na set top box. Aplikacija za pregledovanje slik je
napisana v obliki dinami nih spletnih strani s pomo jo php-ja in javaskripta. Razvijali
smo jo s pomo jo programa Macromedije. V njej smo napisali kodo, ki jo bomo v
nadaljevanju pregledali in obrazložili. Aplikacija predstavlja internetno stran.
Odpremo jo s pomo jo internetnega brskalnika. Set top box vsebuje naslednja
internetna html brskalnika: ANT fresco in Opero.
Zapis kode nam je vzel dosti asa, saj smo morali za eti z osnovami PHP-ja in
javaskripta. Za enja se z najbolj pogostim stavkom v svetu programerstva: ''Hello
world!'' v PHPju. Kodo smo razvili do te mere, da deluje kot prezentacija slik,
podrobno pa jo bomo opisali v nadaljevanju. Razviti bo treba še druga dva gumba, v
kar se nismo poglabljali, saj naloga temelji na razvoju aplikacije prikaza slik.
Koda aplikacije:
$
&
(
*
!
"
#
! % ""
#
!
'
)
+
00
'
,+
,,
-. /
)
1 2
$
&
(
*
'
3
+
1 21
45''''''4 6 457777774
8 1
+19
+ + 4 + 4+
4
4
44
1
2
4 1+ 4 + 43 4
43
+
1
1
2
4 1+ 4 + 47 + 4
43
+
+ 4
4
stran 47
$
&
(
*
'
1
1
2
4 1+ 4 +
1
;
<
< '
< '
$
&
(
*
'
4:
4
43
+:
4
2!
"
1 <
+
<
!!
<
=
>
<><
!
< "
#
+
1
+
"
"?
"#
>
!
< "
!
<
1
#
! = !
<
"@@ !
<
,
,
,
?A
,
A
"@@ !
<
=
?A
,
,
A
""#
!
< ,
AA
,
<
"
)
$
&
(
*
'
!!
!
< ,
AA
,
< >A
,
B CA
" '"
!
!
< ,
AA
,
< >A
, A
" '" !
!
< ,
AA
,
< >A
, A
"
'" !
!
< ,
AA
,
< >A
,
CD7A
" '" !
!
< ,
AA
,
< >
A
, A
" '" !
!
< ,
AA
,
< >A
,ECA
" '"
"#
+
<
.
</ < ,
AA
,
<
+
6
< +
+
$
&
(
*
$'
$
$
$
$
$
$$
$&
$(
$*
&'
&
&
1 , , +
9G9
FH F--- ,
<00
<00
)
+
F
>
>---
)
!
<
"
)
!
<= I3J.
A
3 A
/
"#
<
=
4
4
=!
<
"
4
4
41
4,48
< +1 A
4
< +1
+
!
4,
4"
2
+1
+
4 1+ 4 +
4 G
4
,
,
,
43
9
4,4 1
4
3 -4
!+ "4 A
)
stran 48
&
&
&
&$
&&
&(
&*
('
(
(
(
(
(
($
(&
((
(*
*'
*
*
*
*
*
*$
*&
*(
**
''
'
'
'
'
'
'$
'&
'(
'*
'
$
&
(
*
'
!
<= I3J.
A
3 3 -A
/
"
#
<
= !
4,
4"
;
+
+ 4 44 ''4
44
44
4
4
'
;
!
<
- H 2!
"
< "# ;
-. / A ;
00
;) ;
,+
,,
!
+
D
<
;A
-.
'/
>''' "
1
1
2
4 1+ 4 +
4
43
4
4
1
;
)
!
<= I3J.
A
7+ A
/
"
#
<
!
4 + 4"
+>
9
< '
!
!
<
!
!
!
<
---
!
< "
"?
"#
>A
,
K:LA
" '" !
!
< >A
,
-+ A
" '"
"#
<00
4D
+
94,< ,4 1
4
)
)
!
<
'"
4M
!
< "
1
+
4,4 1
)
!
<= I3J.
A
: A
/
"
#
<
!
4+
4"
N3O
P
!
!
<
4D
+
)
!
< "
)
;
+
!
< "
"?
94,<
"#
,4 1
>
4
+
1 2
stran 49
4
ŠTEVILKA
KOMENTAR
VRSTICE
Za etek, ki se pri ne s <head> in kon a s </head>, smo definirali kot
1,2 in 13
glavo strani. Naslov strani smo definirali s sintaksama <title> in
</title>.
3 in 12
Sintaksa
<script>
predstavlja
za etek
programskega
jezika
javascripta. Kon amo ga s protiukazom </script>.
V sintaksi, ki se nahaja v glavi strani, smo definirali funkcijo
prezentacije. Najprej smo postavili pogoj, da mora biti števec st1
ve ji od st-1.
e pogoj ni izpolnjen, se spremenljivki st vrednost
resetira na 0.
e je pogoj izpoljnen, se v spremenljivko st1 shrani
podatek, ki ga pridobimo iz ukaza document.images.sl.src. Ta ukaz
pove, odkod se v spremenljivko shranijo podatki: shranijo se iz vira
img name="sl". Pri tem smo dolo ili velikost okvirja, v katerem se
slike prikazujejo. Identiteto okvirja smo dolo ili kot sl. Po uspešno
4 do 11
shranjenem
podatku
v
niz
slideshow[st1]
pove amo
števec
spremenljivke st1 za eno, da se pri naslednji sliki, ki jo shranimo, ne
bi prepisali podatki o prejšnji sliki.
Najpogostejši ukaz za pridobitev vira slike je getElementById, vendar
ga zaradi tipov brskalnikov, ki se nahajata na set top boxu, nismo
mogli uporabiti. Brskalnika namre
nista prepoznala ukaza in
aplikacija zato ni delovala. Rešitev smo bili primorani poiskali v
drugem ukazu: document.images.sl.src. Ta ukaz prepoznajo vsi
internetni brskalniki. Tako da smo razrešili zagato, e bi kateri od set
top boxov vseboval kak drug internetni brskalnik.
V telesu strani smo na za etku definirali barvo strani in pisavo.
Odlo ili smo se za rno barvo strani in belo barvo pisave. Nato smo
15 do 30
razvili tri razli ne gumbe. Ko jih kliknemo, vsak gumb izvede
podobno, vendar razli no operacijo. Do datotek na klju u dostopamo
s pomo jo gumbov.
V php-ju smo definirali spremenljivko files, ki je tipa niza, in
32,33
spremenlivko i, ki smo jo uporabili kot števec pri shranjevanju
podatkov oziroma slik v spremenljivko files.
e ne bi imeli
stran 50
spremenljivke i, bi z vsako shranjeno datoteko prepisali prejšnjo
datoteko in tako izgubili podatek.
Razvili smo funkcijo za pregledovanje datotek. V sami funkciji smo
35,36
nato definirali globalne spremenljivke, da si je program zapomnil
njihove vrednosti.
Za odpiranje in branje datotek na klju u smo naredili funkcijo, ki
omogo a branje datotek na celem klju u. Najprej smo odprli direktorij
in ga prebrali do konca. To fazo smo omogo ili z ukazoma:
$direktorij = opendir($dir) in while ( ($file = readdir($direktorij)) !==
38 do 42
false ). Nato smo uporabili dodaten pogoj, naj ne izpisuje pri vsakem
poddirektoriju in direktoriju ''.'' in ''..''. Pogoj se glasi: if ( is_dir($file)
&& ($file!='.') && ($file!='..') ). Ukaz $file!='.' pomeni, naj koda ne
izpiše ''.'', ker je file razli en od ''.''. Ukaz is_dir smo uporabili za
rekurzijo in ga bomo podrobno opisali pri razlagi rekurzije.
Datoteke se razlikujejo v kon nicah. Nekatere predstavljajo slike,
druge filme in tretje mp3 datoteke. S pritiskom na katerikoli gumb
smo postavili pogoj, naj poiš e samo datoteke z dolo enimi
kon nicami; primer: gumb slike poiš e datoteke s kon nicami .jpg,
46 do 50
.gif, .png in .jpeg, drugi gumb filmi poiš e kon nice .avi, .mpeg,
.vmw, tretji gumb pa datoteke s kon nico .mp3. Opisani postopek
smo dosegli s pomo jo stavka: if( (strpos($dir.'/'.$file, '.JPG')>0).
Ukaz strpos v PHP-ju pomeni, da pregledujemo kon nico datoteke.
Pozorni moramo biti na majhne in velike rke, saj jih jezik PHP zna
razlikovati.
Z
ukazom
$files[$i]=$dir.'/'.$file
shranjujemo
datoteke
v
spremenljivko ''files'', ki ji pove amo števec za ena vsaki , ko vanjo
52 in 56
shranimo eno datoteko. Spremenljivka ''files'' je tipa niza oziroma
seznama, da vanj lahko shranimo poljubno število datotek.
Spremenljivko i smo uporabili kot števec za shrambo datoteke.
60
63, 73, 94
in 108
Direktorij, ki smo ga odprli z ukazom opendir, zapremo z ukazom
closedir($direktorij);
Aplikacija
prepozna,
kateri
gumb
kliknemo
s
stavkom
if
($_POST['xxx']). Ukaz $_POST pomeni niz imen ali znakov, ki jih
stran 51
pošlje metoda HTTP post. Uporabili smo tri ukaze, torej za vsak
gumb svojega. Pri gumbu slike definiramo, kateri direktorij naj
aplikacija pregleduje. V našem primeru je to celoten direktorij na
klju u z vsemi poddirektoriji. Nato izpišemo vse slike, ki se nahajajo
na klju u. Pod izpisom slik smo definirali gumb, ki ga kliknemo, e
želimo prezentacijo slik.
63, 64
66
68 do 71
76
79
Po kliku na gumb ''Seznam slik'' se izvede ukaz if($_POST['Slike']). Z
ukazom $dir = pregled_file(''.'') odpremo vrhovni direktorij na klju u.
Za izpis datotek na zaslonu smo uporabili ukaz print_r($files).
Na koncu izpisa datotek smo razvili gumb ''Prezentacija'', na
katerega kliknemo, kadar želimo prikaz slik na zaslonu.
Datotekam dodelimo ime sl. Velikost slike smo dolo ili pri sintaksi
slike.
Kreiramo novo spremenljivko slideshow, ki je tipa niza.
Vsako datoteko, ki ustreza pogoju slik, shranimo v spremenljivko
80 do 83
slideshow. Tudi tu smo morali uporabiti števec, da ne bi z vsako
novo shranjeno datoteko prepisali prejšnji podatek.
Po uspešni shranjenih datotekah v spremenljivko slideshow
84
dolo imo vir slik. Le-ta predstavlja spremenljivko slideshow, ki se
za ne s števcem, katerega vrednost je ni : slideshow[0].
Interval prezentacije smo dolo ili na 3 sekunde, kar je najprimernejša
hitrost za naše oko.
85, 89
e bi dolo ili manjšo, bi si le površno ogledali
sliko, e bi dolo ili ve jo, pa bi bil prikaz prepo asen, saj se ljudje
naveli amo dolgo zreti v eno sliko. Prezentacijo smo prekinili s
klikom na gumb prekinitev prezentacije.
94 do 114
V naslednjih vrsticah smo le nakazali smer razvoja za ostala dva
gumba.
Za pregled map in datotek na klju u smo uporabili rekurzijo (slika 13). Program
pregleduje klju .
e se na njem nahaja mapa, jo odpre in pregleda vsebino.
e se v
mapi nahaja dodatna mapa, jo tudi odpre in ponovi postopek pregledovanja. Kot
pogoj, da je v neki mapi še ena mapa, smo uporabili ukaz is_dir. Z njim
pregledujemo, ali je datoteka mapa ali ne.
e program ugotovi, da je datoteka
stran 52
mapa, funkcija kli e samo sebe in ponovi predhodni postopek.
e v mapi ni nobene
mape, sko i na tisti del kode, kjer pregleduje vrste kon nic za pregled posameznih
datotek. Kon nice morajo ustrezati standardiziranim imenom kon nic za slikovne
datoteke, kot so na primer: jpg, gif, png. Ko kon a pregled vseh map, na zaslon
izpiše imena datotek, ki so ustrezale pogoju.
Slika 13: Diagram poteka rekurzije
stran 53
6. TESTIRANJE REŠITVE
Testiranje smo izvajali na dveh razli nih modelih set top boxov. Prvi je bil model
AmiNET110, drugi pa AmiNET130. Pri obeh je bil postopek testiranja, katerega
bomo opisali v nadaljevanju, enak. Pri set top boxu AmiNET110 aplikacija kljub
zaznavi USB klju a ni delovala. Kasneje smo ugotovili, da je posledica samega
programa na opremi. Program je namre tako skr en, da ne zazna gonilnikov za
USB klju . Za rešitev bi se morali obrniti na samega proizvajalca set top boxov, a
tega nismo mogli storiti. Zato smo uporabili drug model set top boxa.
Najprej smo s pomo jo povezave preverili, ali set top box oziroma programska koda
linuxa, ki se nahaja na set top boxu, zazna USB klju , katerega priklopimo na set
top box. Set top box smo priklopili na ra unalnik s kablom, ki uporablja RS232
protokol. S pomo jo tega kabla smo set top box priklopili na serijski vmesnik na
ra unalniku. S pomo jo Hyper Terminal-a, ki se izvaja v Windowsovemu okolju, smo
se povezali na set top box. Po priklju itvi USB klju eka na set top boxa se nam na
zaslonu Hyper Terminala prikaže naslednje besedilo (slika 14):
Slika 14: Izpis besedila na zaslonu Hyper Terminala po priklju itvi USB klju ka na set top box
Pomeni, da linux dodeli klju u ime naprave sda1, ki jo kasneje najdemo v seznamu
naprav. To moramo vedeti, ker je treba v linuxu ro no naložiti potrebni gonilnik za
dolo eno napravo. V našem primeru je to sda1 za USB klju . V linuxu ga naložimo s
pomo jo ukaza mount. Uradna sintaksa nalaganja gonilnika je: mount -t type device
dir. Type pomeni tip gonilnika naprave, formatirane v windowsih. Pri našem USB
klju u je tip gonilnika vfat. Device pomeni napravo. V našem primeru je to sda1. Dir
predstavlja direktorij, kjer se naprava nahaja. V našem primeru je to na /dev/sda1.
e želimo naložiti gonilnik, se je treba preko telneta povezati na set top box. To
storimo tako, da v Run napišemo ukaz: telnet 172.30.9.185 in kliknemo OK (slika
15). Številke 172.30.9.185 predstavljajo IP številko set top boxa, ki mu jo dodelimo s
stran 54
pomo jo programa Tftpd32. Dobimo ga brezpla no preko interneta, na njem pa se
nahaja tudi DHCP (poglavje 3.1.2) server. Ta program, ki napravi dodeli IP naslov,
potrebujemo zaradi tega, ker imamo na set top boxu nastavljen IP naslov na DHCP.
Slika 15: Zagon telneta za povezavo s set top boxom
Po uspešni povezavi s telnetom se logiramo v set top box kot uporabnik root. Ker se
sedaj nahajamo na linux platformi, uporabimo linux ukaze v tekstovnem na inu za
razli ne ukaze. Najprej pregledamo, kateri direktoriji obstojajo na platformi. To
storimo z ukazom ls in nahajamo se na glavnem (menijskem) direktoriju, ki izpiše
vse podirektorije, kar prikazuje spodnja slika.
Slika 16: Pregled diska set top boxa
Najprej moramo preveriti, e je set top box res dodal USB klju med naprave. To
pogledamo v direktoriju dev, kar je okrajšava za angleško device. V direktorij dev se
pomaknemo z ukazom cd dev in zopet polistamo vse datoteke in direktorije na njem.
Ponovimo ukaz ls. Na koncu opazimo, da se na seznamu nahajata imeni sda in
sda1, kot je prikazano na sliki 17. Tako preverimo, ali je set top box dejansko dodal
USB klju , kot ga je zaznal ob prvem priklopu.
stran 55
Slika 17: Prikaz, da je zaznal USB klju in kot gonilnika dodal sda in sda1
Po uspešnem preverjanju dodanih gonilnikov za USB klju se postavimo na glavni
direktorij z ukazom cd ... Ko se nahajamo na glavnem direktoriju, lahko uporabimo
sintakso kreiranja novega direktorija za USB. To storimo z ukazom mkdir /mnt/usb in
na poddirektoriju mnt kreiramo nov direktorij z imenom usb. Na novo kreiranem
direktoriju lahko pregledujemo vsebino celotnega klju a. Z ukazom cd mnt se
postavimo na direktorij mnt in preverimo, ali smo pravilno dodali poddirektorij z
ukazom ls. Na sliki vidimo, da smo to storili uspešno.
Slika 18: Prikaz, kako smo kreirali nov direktorij
stran 56
Gonilnik dodamo ro no z ukazom mount. V tekstovno vrstico vtipkamo naslednji
ukaz: mount –t vfat /dev/sda1 /mnt/usb.
e smo pravilno uporabili sintakso ukaza,
nam linux ne izpiše ni esar. Zato preverimo, kaj se nahaja v direktoriju usb, ki smo
ga prej kreirali. Na direktorij se premaknemo z ukazoma cd mnt in cd usb,
pregledamo pa ga z ukazom ls. Tu lahko vidimo vse mape in datoteke, ki se
nahajajo na klju u (spodnja slika).
Slika 19: Dodajanje USB klju a in prikaz datotek na klu u
Set top box se priklju i na televizijo s skart kablom. Sam set top box je priklopljen na
internet omrežje preko modema, ki ga prejmemo ob naro ilu storitve IP televizije.
V aplikaciji se nahajajo trije gumbi. Izbiramo lahko med prikazom slik, prikazom
filmskih datotek in glasbenih vsebin v formatu mp3. V nalogi smo dali poudarek
razvijanju aplikacije za slike, zato smo se osredoto ili predvsem na razvoj gumba za
slike.
stran 57
Slika 20: Za etna stran, ko zaženemo razvito aplikacijo
S klikom na gumb ''Prikaz slik'' se na zaslonu prikaže izpis vseh slik, ki se nahajajo
na prenosnem klju u. Pod seznamom spodaj se prikaže gumb ''Prezentacija''.
e
kliknemo nanj, zaženemo prezentacijo vseh slik, ki so na klju u. S pritiskom na
gumb ''kon aj prezentacijo'' kon amo prezentacijo. Prekinimo jo lahko, kadar se
nam zaho e.
stran 58
Slika 21: Prikaz na zaslonu po kliku na gumb ''Seznam slik''
Slika 22: Za etek prezentacije slik
stran 59
7. ZAKLJU EK
S pomo jo podjetja Iskratel smo razvili in razširili uporabnost set top boxa, kar je tudi
bil cilj diplomske naloge. Ta cilj smo dosegli, saj smo uspešno napisali aplikacijo, ki
iz USB klju a, priklju enega na set top box, pregleduje in prezentira slike na zaslon
televizijskega
zaslona.
e imamo doma slike shranjene na USB klju u, ga
enostavno priklopimo na zadnjo stran set top boxa in že lahko iz naslonja a
pregledujemo slike.
Z raziskovanjem teorije smo spoznali tehnike interaktivne digitalne televizije, ki že
''trka'' na vrata naših gospodinjstev. Dokon no bo uporabna postala leta 2011.
Napovedujejo, naj bi tega leta prenehali z oddajanjem analogne televizije, kakršno
poznamo danes. Poleg tehnologije smo se nau ili tudi programiranja v programskih
jezikih HTML, PHP in majhen del javascripta.
Razviti bo treba še druga dva gumba, v kar se nismo poglabljali, saj naloga temelji
na razvoju aplikacije prikaza slik. V nalogi opisano aplikacijo bo treba v bodo nosti
dopolniti še z razvitjem preostalih dveh gumbov: gumba za pregled filmov na klju u
in gumba za pregled mp3-jev. V katero smer se bo njun razvoj nagibal, smo že
nakazali.
stran 60
8.
LITERATURA
1. Profil
podjetja
Iskratel,
http://www.iskratel.si/internet/AboutUs/AboutTheCompany/CompanyProfile/,
junij 2008.
2. Bergant
Primož, SI3000 MCS – Multimedia Carrier Solutions,
http://intranet.iskratel.si/Iskratel/ProductsSolutions/Products/?Page=http%3A
%2F%2Fitwas%2Eiskratel%2Esi%2FProductSite%2FProduct.asp%3Fpath%
3D3572%2E3577%2E3598%26product%3DIM6011AX, junij 2008.
3. HTML, http://sl.wikipedia.org/wiki/html, maj 2008.
4. Javascript, http://sl.wikipedia.org/wiki/JavaScript, maj 2008.
5. Kaj je to JavaScript, http://www.zaplana.net/webmagic/Lekcije/BL1JavaScript.htm, april 2008.
6. PHP, http://sl.wikipedia.org/wiki/Php, maj 2008.
7. Spletni strežnik, http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_stre%C5%BEnik, maj
2008.
8. Matjaž Šrtancar, Simon Klemen, PHP in MySQL na spletnem strežniku
Apache, založba Pasadena.
9. Betsy Bruce, Nau ite se Macromedia Dreamweaver MX v 24 urah, založba
Pasadena, 2002.
10. http://www.tv-anytime.org, marec 2008.
11. D. Hercog, Protokoli in standardi v TK, 2002/2003, interno gradivo.
12. G. C. Kessler, IPv6: The next generation internet protocol,
http://www.garykessler.net/library/ipv6_exp.html, april 2008.
13. IP infusion, IPv6 network processing White Paper,
http://www.ipinfusion.com/pdf/IPv6NetworkProcessingWhitePaper.pdf,
2008.
april
14. RFC 791, Internet protocol, http://www.scit.wlv.ac.uk/rfc/rfc7xx/RFC791.html,
marec 2008.
15. Dynamic Host Configuration Protocol, http://en.wikipedia.org/wiki/Dhcp, julij
2008
16. D. Howard, TV over IP comes of ages,
http://telephonyonline.com/ar/telecom_tv_ip_comes/, april 2008.
17. What you need to know about TV?, http://www.dtv.gov/factsheets/DTVOnePager.html, april 2008.
18. Digital
television
–
What
every
consumer
http://www.dtv.gov/DTV_booklet.pdf, maj 2008.
should
know,
19. M. Meža, Digitalna interaktivna televizija, diplomsko delo, Univerza v
Ljubljani, Ljubljana 2000.
20. Kagen Research, HDTV FAQ, http://abc.go.com/site/hdtvfaq.html, april 2008.
stran 61
21. How HDTV works, http://electronics.howstuffworks.com/hdtv.htm, marec
2008.
22. Multicasting,
2008.
http://www.cpb.org/digital/tv/whatis/multicasting.html,
marec
23. Digital Video Broatcasting,
http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Video_Broadcasting, junij 2008.
24. A White Paper on Pay Television Scenario,
http://www.bisquare.com/conditional_access.pdf, maj 2008.
25. DVB-T, http://en.wikipedia.org/wiki/DVB-T, maj 2008.
26. DVB-H, http://www.cellular.co.za/technologies/dvb-h/dvb-h.htm, maj 2008.
27. DVB-H – Mobile TV, http://www.ensigma.com/Downloads/Whitepapers/DVBHWhitepaper.pdf, marec 2008.
28. Mobilna TV,
http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/GSMnarocniki/Ponudbainceniki/Storitve/Mobil
naTV.asp, junij 2008.
29. J.C. Cronje, How to make interactive television interactive,
http://hagar.up.ac.za/catts/abc/itv96.html, marec 2008.
30. M. Adams, P. Anand, S. Fox, Interactive Television: Coming Soon to a
Screen Near You, http://www.ranjaygulati.com/new/research/INTERACT.pdf,
marec 2008.
31. J.C.Newell,
A quantitive comprasion of TV-anytime and DVB-SI,
http://www.bbc.co.uk/rp/pubs/whp/whp-pdf-files/whp087.pdf, marec 2008.
32. D.J.Rayers, Metadata in TV production: Associating the TV production
process with relevant techonologies, http://www.bbc.co.uk/rp/pubs/whp/whppdf-files/whp046.pdf, marec 2008.
33. M. Poga nik, Modularna arhitektura sistema agentov za iskanje podatkov,
magistersko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2000.
34. Digital set-top box,
http://focus.ti.com/docs/solution/folders/print/262.html#appnote, maj 2008.
35. http://www.hitech-projects.com/euprojects/mytv/, april 2008.
36. V. Hinze-Hoare, From Digital Television to Internet?A general technical
overview of the-DVB- Multimedia Home Platform Specifications,
http://arxiv.org/ftp/cs/papers/0409/0409059.pdf, april 2008.
37. http://www.dvb.org, april 2008.
38. http://t-2.net/, april 2008.
39. Gulden Uchyigit and Keith Clark, A Personalised Multi-Modal Electronic
Program Guide,
http://www.brighton.ac.uk/interactive/euroitv/euroitv03/Papers/Paper8.pdf,
maj 2008.
stran 62
40. Introduction
to
interactive
television,
http://www.cs.tut.fi/tlt/stuff/vod/VoDOverview/vod.html#intro, marec 2008.
41. Triple
play,
http://www.siol.si/index.php?id=84&tx_ttnews[tt_news]=316&tx_ttnews[back
Pid]=552&cHash=2be6353661, maj 2008.
42. Povezovalni sloj Knjiga: poglavje 20, str. 741-822 in poglavje 6, str. 151185,http://lms.uni-mb.si/~meolic/vss-rko/RKO-2-Povezovalni.pdf, april 2008.
43. http://www.hitech-projects.com/euprojects/share_it/publications.htm,
2008.
marec
44. J. Pouwelse, M. van Slobbe, J. Wang, M. J.T. Reinders, H. Sips, P2Pbased
PVR Recommendation using Friends, Taste Buddies and Superpeers,
http://www.pds.ewi.tudelft.nl/pubs/papers/beyond2005.pdf, maj 2008.
45. D. Howard, TV over IP comes of ages,
http://telephonyonline.com/ar/telecom_tv_ip_comes/, marec 2008.
Video
on
domand
over
http://h71028.www7.hp.com/enterprise/cache/11728-0-0-225-121.aspx,
marec 2008.
IP,
stran 63

Razvoj aplikacije za pregledovanje slik na STB

Transcription

Similar documents

K55, K66, T100RX, T200 slo 1,5,6.cdr

Cjenik oglašavanja

GOSPODARSKA VOZILA.indd

NAVODILA za pripravo dispozicije diplomskega dela

Navodila za uporabo počitniških kapacitet

9020 Celovec/Klagenfurt, Mikschallee 4

New Holland TD4020F Kakovost po ugodnih cenah

Bo~no raz irjanje kot posebna oblika gibanja tal na

TUDI NA SPLETU www.harveynorman.si

MOTIVACIJA ZA DELO - B&B Izobraževanje in usposabljanje

3D digitalizacija in vizualizacija situle z Vač

Celo besedilo v PDF - CEK

KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČINA NEVELJ

- PeFprints

Uporabnost u~nega modela medzrnskega vodonosnika

zajemanje slik visokega dinamiクega razpona z veガ - e

Preobrazba podjetja: organizacijski, procesni in - e

Polno besedilo - Univerza v Mariboru

Tower 6_Hrv - Plan-B