slovenska verzija - Ministrstvo za zdravje

Transcription

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Štefanova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Povzeto po Resoluciji o nacionalnem programu
prehranske politike 2005–2010
(Uradni list RS, št. 39/2005)
Nacionalni program prehranske politike za obdobje od 2005 do 2010
Nacionalni program prehranske politike za obdobje od
2005 do 2010
Ljubljana, oktober 2005
NACI O NA L N I PR O G R A M PR EH R A N SK E P O L I T I K E Z A O B D O B J E O D 20 05 D O 2010
NACI O NA L N I PR O G R A M PR EH R ANSK E P O L I T I K E Z A O B D O B J E O D 20 05 D O 2010
Predgovor
Spoštovana bralka, cenjeni bralec,
prvič v zgodovini Slovenije imamo pred seboj lastni Nacionalni program prehranske politike 2005–2010, ki je plod večletnega
trdega medresorskega dela strokovnjakov in oblikovalcev politike.
Veliko povečanje umrljivosti v Evropi in svetu zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih povezujemo z neustrezno prehrano
in neredno telesno dejavnostjo za zdravje, tudi v Sloveniji vzbuja vse večjo skrb med javnozdravstvenimi strokovnjaki.
Prav tako je skrb vzbujajoče povečevanje obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, povezanim z negativnimi vplivi
nezdrave prehrane, pa tudi za drugimi civilizacijskimi boleznimi sodobnega časa, ki so posledica nezdravega življenjskega
sloga.
Vsekakor vseh obolenj ne moremo pripisovati nezdravi prehrani, prepričani pa smo, da medsebojno vplivanje dejavnikov
tveganja, kot so neustrezna prehrana, neredna telesna dejavnost, uživanje alkohola in tobaka, nemalokrat privede do
izbruha bolezni, ko je za posameznikovo življenje že prepozno.
Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so nas vodili do oblikovanja in sprejetja lastne
prehranske politike, ki je s svojimi ukrepi in dejavnostmi jasno usmerjena v izboljšanje prehranjevalnih navad ter izboljšanje
zdravja prebivalcev.
Ponosni smo, da je nacionalni program končno pred nami, saj bo lahko odlično vodilo za opravljanje zastavljenih nalog in
dejavnosti, povezanih z zdravim prehranjevanjem. Še dodatna vrednost tega programa je, da posebno pozornost posveča
predvsem zdravstveno ter socialno in ekonomsko ogroženim skupinam prebivalcev.
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim slovenskim in tujim strokovnjakom, ki so s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami
omogočili, da smo lahko določili v praksi izvedljive dejavnosti, ki bodo pomembno vplivale na izboljšanje zdravja ter s tem
povezano kakovost življenja.
Posebno zahvalo za odlično pripravljeno besedilo dolgujemo tudi nekdanji državni sekretarki gospe Jožici Maučec Zakotnik,
ki je z neizmerno zavzetostjo in vztrajnostjo vodila projekt priprave nacionalnega programa do sprejetja na Vladi RS in
Državnem zboru RS.
Na koncu želiva pozvati in povabiti vse prepoznane partnerje, da se dejavno vključite v uresničevanje zastavljenih ciljev,
strategij in nalog, saj bomo le s skupnimi močmi in sodelovanjem dosegli boljše prehranjevalne navade prebivalcev
Republike Slovenije ter manjši porast čezmerne prehranjenosti, debelosti, obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi, rakom
ter drugimi boleznimi, ki dandanes pestijo človeka.
Marija Seljak
generalna direktorica
Direktorata za javno zdravje
Andrej Bručan
minister za zdravje
Kazalo vsebine
Uvod 10
Prehrana, življenjski slog in zdravje prebivalcev Slovenije 11
Prehrana
11
Varna hrana/živila
12
Telesna dejavnost za zdravje
12
Ključni problemi na področju varnosti hrane/živil, prehranjevanja ter telesne dejavnosti za
zdravje v Sloveniji
13
Varnost živil/hrane
13
Prehrana
13
14
Cilji, načela in poslanstvo prehranske politike
14
Načela prehranske politike
14
Dolgoročni cilj prehranske politike
15
Srednjeročni cilji prehranske politike
15
Struktura prehranske politike
16
Strategije Nacionalnega programa prehranske politike za obdobje 2005–2010
17
DOJENČKI, NOSEČNICE IN OTROČNICE
23
Promocija dojenja 23
Izdelava celovitega programa in poenotenje standardov zdravstvene vzgoje za nosečnice, očete in
otročnice 24
OTROCI IN MLADOSTNIKI
24
Promocija zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike 24
Uvedba sodobnih prehranskih standardov, normativov in priporočil v organizirano prehrano otrok in mladostnikov 25
Sistemska ureditev organizirane prehrane v srednjih šolah in dijaških domovih
26
ODRASLO PREBIVALSTVO 27
Splošna promocija zdravega prehranjevanja
27
Promocija zdravega prehranjevanja v zvezi z delom in izboljšanje organizirane prehrane delavcev 27
Okrepitev interdisciplinarnih programov in izvajalske mreže za promocijo zdravja v lokalni skupnosti
posebej za socialno-ekonomsko ogrožene skupine prebivalstva 28
Nadaljevanje in izboljševanje kakovosti izvajanja nacionalnega programa preprečevanja srčno-žilnih
in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni 28
Odkrivanje in zdravstvenovzgojna obravnava otrok in mladostnikov, ki so ogroženi zaradi nezdravega življenjskega sloga 29
SKUPINE PREBIVALSTVA S POSEBNIMI POTREBAMI
30
Zagotavljanje ustrezne prehrane bolnikov v bolnišnicah 30
Zagotavljanje ustrezne prehrane oskrbovancev v domovih za starejše
31
Okrepitev dietnega svetovanja 31
IZBOLJŠANJE PONUDBE ZDRAVJU KORISTNIH ŽIVIL IN ZDRAVE PREHRANE 32
Izdelava in uporaba preglednic hranilnih vrednosti ter spodbujanje ponudbe zdravju koristnih
živil/hrane v živilskopredelovalni industriji
32
Spodbujanje ponudbe zdravju koristne prehrane v gostinstvu in turizmu
32
OKREPITEV STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V ZVEZI Z ZDRAVO PREHRANO IN
ZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM
33
Dopolnitev izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v gostinstvu in turizmu z vsebinami
zdrave sestave in priprave hrane 33
Uvajanje dodatnega izobraževanja o zdravi prehrani v dodiplomske pedagoške študijske programe 33
Oblikovanje univerzitetnega študijskega programa za poklic »prehranski svetovalec« 33
Uvedba akreditacijskega sistema za izvajalce izobraževanja o zdravi prehrani zunaj formalnega
šolskega sistema 34
Pospeševanje ponudbe in povpraševanja po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani
lokalno na trajnostni način
35
Ovrednotenje programov in kazalcev zdravja 36
Seznam in zahvala sodelujočim Pomen izrazov Viri
Priloga 1: Seznam slovenskih in mednarodnih raziskav, študij, analiz in zakonodaje,
ki so bile v pomoč pri pripravi ReNPPP 2005–2010
Priloga 2: Seznam mednarodnih dokumentov, upoštevanih pri pripravi ReNPPP 2005–2010
Razvoj prehranske politike v Republiki Sloveniji
Radenska deklaracija
37
39
41
41
42
43
45
Uvod
Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje ter
je temeljni vir razvoja vsake družbe. Zanj je predvsem
odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju
s stroko in znanostjo pristojna in odgovorna za ustvarjanje
razmer, v katerih lahko ljudje skrbimo za zdrav življenjski
slog.
Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost
za zdravje sta značilnosti nezdravega življenjskega sloga, h
kateremu prispevata tudi kajenje in uživanje alkoholnih pijač.
Dokazano je, da ti dejavniki sodijo med ključne pri nastanku
in napredovanju najpomembnejših kroničnih nenalezljivih
bolezni ter pojavljanju zapletov pri njih.
smo na Ministrstvu za zdravje pripravili seznam strategij, ki
so oblikovane po starostnih skupinah prebivalcev Republike
Slovenije.
Od leta 2000 je pri pripravi Resolucije o nacionalnem
programu prehranske politike 2005–2010 sodelovalo veliko
slovenskih in tujih strokovnjakov z inštitutov, fakultet ter
predstavnikov številnih vladnih služb, uradov in drugih
organizacij. Vsak od njih je prispeval določen del svojega
znanja in izkušenj.
Od leta 2000 je bilo pri pripravi nacionalnega programa
veliko medresorskega usklajevanja, še posebej na področju
kmetijstva in šolstva. Tako smo skupaj prišli do izjemno
dobrih rezultatov in sporazumov, ki so natančneje
opredeljeni v nadaljevanju.
Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Republiki
Medresorsko usklajena Resolucija o nacionalnem programu
Sloveniji kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva
prehranske politike 2005–2010 je bila 7. novembra 2004
nezdrava. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja
sprejeta na seji Vlade Republike Slovenija, nato pa je bila
povprečnega prebivalca nista ustrezna, energijska vrednost
uspešno predstavljena in podprta tudi v Državnem svetu
povprečnega obroka je previsoka, zaužijemo preveč maščob
RS in Državnem zboru RS.
v celoti in preveč nasičenih maščob, ki pomembno vplivajo
na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem
Državni zbor RS je Resolucijo o nacionalnem programu
črevesu. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa
prehranske politike 2005–2010 z veliko večino poslank in
zelenjave in prehranske vlaknine, ki so pomembni prehranski
poslancev sprejel 22. marca 2005.
varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi.
Po podatkih nacionalne raziskave Z zdravjem povezan
življenjski slog, ki je bila opravljena leta 2001, se v Republiki
Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 22,9 %
prebivalstva.
Poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva država skrbi za
zdravje z oblikovanjem, sprejemanjem in izvajanjem politike,
strategije in programov promocije zdravja, kamor sodi tudi
prehranska politika.
V tem besedilu so na podlagi ugotovljenih problemov
(dejstev) postavljeni cilji, strategije in dejavnosti na področju
prehranske politike.
Pravna podlaga za pripravo slovenske nacionalne prehranske
politike je Zakon o zdravstveni ustreznosti živil, predmetov in
snovi, ki prihajajo v stik z živili. Na podlagi tega zakona je bil v
letu 2000 pri Ministrstvu za zdravje ustanovljen Svet za živila
in prehrano, ki je strokovno in posvetovalno telo ministra
za zdravje pri pripravi prehranske politike. Pri omenjenem
svetu je bilo ustanovljenih 12 delovnih skupin, ki so vsaka na
svojem strokovnem področju raziskovale dejansko stanje in
ugotavljale probleme, ki bi jih bilo treba politično urediti na
ravni države. Na podlagi izčrpnih strokovnih študij in analiz
10
Prehrana, življenjski slog in zdravje
prebivalcev Slovenije
prebivalcev. Zvišano raven krvnega sladkorja ima 4 do 6 %
Slovencev.
V Sloveniji vsako leto zdravimo 5800 bolnikov z osteoporozo.
Med njimi je trikrat več žensk kot moških.
Po izsledkih nacionalne raziskave se v Sloveniji zdravo in
pretežno zdravo prehranjuje le 22,9 % ljudi, skoraj 60 %
odraslih prebivalcev ni redno dnevno telesno dejavnih,
poleg tega še kadimo in uživamo preveč alkohola.
Povišan holesterol v krvi ima kar 60 % odraslih Slovencev.
Delež pregledanih s povišanim krvnim tlakom se je med
obdobjem 1996/97 in 1990/91 statistično povečal z 39,1 %
na 48,8 %.
Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost
za zdravje sta dejavnika nezdravega življenjskega sloga, h
kateremu prispevata tudi kajenje in uživanje alkoholnih
pijač. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega
sloga spadajo med ključne vzroke nastanka in napredovanja
najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni ter
pojavljanja zapletov pri njih: bolezni srca in ožilja, sladkorne
bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih
obolenj, debelosti in osteoporoze ter drugih bolezni
mišično-kostnega sistema. Nezdravo prehranjevanje in
nezadostna telesna dejavnost za zdravje sta tesno povezana
s pojavljanjem in vzdrževanjem znanih fizioloških dejavnikov
tveganja v zvezi s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot
na primer zvišanega krvnega tlaka ter zvišanih vrednosti
holesterola in glukoze v krvi.
Prehrana
Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Republiki
Sloveniji kažejo, da se Slovenci nezdravo prehranjujejo. Število
dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega
prebivalca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega
obroka je previsoka, zaužijemo preveč skupnih maščob
ter preveč nasičenih maščob, zaužijemo premalo sadja in
zelenjave ter prehranske vlaknine, ki so pomemben varovalni
dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi.
Pri tem so še posebej ogroženi:
• moški,
• ljudje iz nižjega družbenega sloja,
• ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe,
• aktivno zaposleni,
• prebivalci podeželskega okolja,
• vzhodni zdravstveni del Slovenije,
• ljudje v starostnem obdobju med 25 in 49 let.
Od sedmih ključnih dejavnikov tveganja za kronične
nenalezljive bolezni (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v
krvi, zvišan indeks telesne mase, znižan vnos zelenjave in
sadja, telesna nedejavnost, alkohol, kajenje) jih je pet tesno
povezanih s prehrano.
Zdravstveno stanje, povezano z nezdravo prehrano, neredno
telesno dejavnostjo in nezdravim življenjskim slogom
Slovencev, je sledeče:
Po izsledkih nacionalne raziskave (CINDI, 2001) se v Sloveniji
zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 22,9% ljudi.
Bolezni srca in ožilja so v 50 % glavni vzrok umrljivosti
prebivalcev Slovenije.
Rak predstavlja 26 % vzrokov umrljivosti med Slovenci.
Obolevnost za rakom se je med letoma 1990 in 2001
povečala za 25 % pri moških in 30 % pri ženskah, umrljivost
pa za 10 % pri moških in 9 % pri ženskah.
Debelost se tako kot v drugih zahodnih državah povečuje
tudi v Sloveniji, saj že lahko govorimo o epidemiji čezmerne
hranjenosti in debelosti. Imamo 54,6 % čezmerno
prehranjenih in 15 % debelih odraslih Slovencev.
Pojavnost sladkorne bolezni je ocenjena na 4,3 % odraslih
11
Varna hrana/živila
Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja potrošnikov zaradi
fizikalnih, kemičnih, bioloških ali drugih vrst onesnaževal, je
temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja
zdravja kot javnega interesa. Odgovornost za varno hrano si
delijo nosilci dejavnosti proizvodnje živil in prometa z njimi,
država in potrošniki.
Zdrav življenjski slog omogoča ohranjanje in krepitev
zdravja ter kakovosti življenja vsakega posameznika, hkrati
pa zmanjšuje družbene stroške preprečevanja in zdravljenja
kroničnih nenalezljivih bolezni, invalidnosti in prezgodnje
smrtnosti.
Podatki o zdravstveni ustreznosti živil, zbrani na podlagi
rednega načrtovanega uradnega nadzora nad živili v
javnih zdravstvenih ustanovah in prijavljenih alimentarnih
epidemij, kažejo, da kot najpogostejši vzrok zdravstvene
neustreznosti živil v Republiki Sloveniji prevladuje
mikrobiološka onesnaženost živil, medtem ko čezmerna
kemična onesnaženost za zdaj še ni večji zdravstveni
problem.
Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje
med energijskim vnosom in energijsko porabo, skratka med
prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Zdrava prehrana in
redna telesna dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase in
hkrati sinergijsko.
Nacionalna raziskava (CINDI, 2001) kaže, da je v starostnem
obdobju med 25 in 64 let vsaj 20 % ljudi, ki so nezadostno
telesno dejavni za osnovno zaščito svojega zdravja. Še
nekoliko slabše stanje glede redne telesne dejavnosti je
pokazala raziskava o športnorekreacijski dejavnosti (2000),
po kateri je v naši državi skoraj 60 % odraslih prebivalcev
športno nedejavnih, slaba četrtina občasno dejavna in precej
manj kot petina redno, vsaj dvakrat tedensko dejavna.
Ekonomsko breme kroničnih nenalezljivih bolezni
večinoma presega zmogljivosti zdravstvenih zavarovanj,
tako da morajo že dandanes pomemben delež celotnih
stroškov zdravljenja kriti bolniki in/ali njihove družine.
Posredni stroški obolevnosti v smislu izgubljenih delovnih
dni oziroma storilnosti so enaki neposrednim stroškom
zdravljenja oziroma umrljivosti ali jih celo presegajo, kar še
posebej velja za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen.
Za Republiko Slovenijo naj bi to po metodi izračunavanja
človeškega kapitala za leto 2002 pomenilo kar 114,6 milijarde
SIT ekonomske izgube.
12
Prehrana
Ključni problemi na področju
varnosti hrane/živil, prehranjevanja
Ključni problemi pri prehrani dojenčka:
ter telesne dejavnosti za zdravje v
• natančen delež izključno dojenih otrok ob šestem
mesecu starosti in delno dojenih ob enem letu ni
Sloveniji
•
Varnost živil/hrane
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
analiza tveganja poteka, vendar so kadrovske in
prostorske težave ter težave z opremljenostjo, ki
se kažejo pri vseh institucijah na področju analize
tveganj, predvsem pa pri oceni tveganja za zdravje
ljudi;
pomanjkanje zadostnih zmogljivosti in sodobnih
analitičnih postopkov pri opravljanju preskusov za
obvladovanje tveganj;
prepoznavanje »novih« kemičnih in bioloških
dejavnikov tveganja, njihovo sledenje in
preprečevanje njihovega pojavljanja;
pomanjkanje izmenjave podatkov med institucijami,
vključenimi v obvladovanje tveganja in celovito
obvladovanje tveganj;
neizdelane panožne smernice in vzpostavljanje
sistemov dobrih praks v vseh posameznih delih
živilske verige (dobra kmetijska praksa, dobra
proizvodna praksa, dobra higienska praksa) ter
nadgradnja sistemov notranjega nadzora po
načelih HACCP;
omejena finančna sredstva za povečanje obsega
in razširitev vsebin monitoringov živil;
mikrobiološka onesnaženost živil v prometu
(prisotnost Listerie monocytogenes, salmonel in
Campylobacter jejunija);
pomanjkanje podatkov o izpostavljenosti kemičnim
in biološkim onesnaževalom za posamezne
skupine prebivalstva;
pomanjkanje znanja prebivalcev Republike
Slovenije o varnih načinih priprave živil in o
izogibanju alimentarnih epidemij;
pomanjkanje znanja in odgovornosti vseh nosilcev
dejavnosti pridelave, predelave, priprave ter
prometa glede načel varnosti hrane/živil.
znan, različne raziskave kažejo, da je nezadosten;
obstoječ informacijski sistem ni zadosten za
celovito spremljanje dojenja in zdravstvenovzgojnih dejavnosti ob preventivnih pregledih;
obseg, vsebina in metodologija zdravstvenovzgojnega dela in kadra v »šolah za bodoče starše«
niso poenoteni.
Ključni problemi pri prehrani otrok in
mladostnikov:
• otroci in mladostniki se neredno in nezdravo
prehranjujejo: izpuščajo zajtrk, imajo premalo
obrokov, predvsem dekleta izpuščajo zajtrk
in večerjo, uživajo premalo zelenjave in sadja,
premalo mleka in mesa, preveč sladic in sladkih
brezalkoholnih pijač;
• zaradi nezdravega prehranjevanja in prenizke
stopnje telesne dejavnosti za zdravje narašča delež
čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov;
• hkrati narašča tudi delež podhranjenih ter otrok
in mladostnikov z motnjami hranjenja; pojav je
pogostejši pri dekletih;
• velik delež mladih ima slabo telesno samopodobo
in uporablja različne diete.
Ključni problemi pri prehranjevalnih navadah
odraslih Slovencev:
• izpuščanje zajtrka kot najpomembnejšega dnevnega obroka;
• neredni obroki;
• neustrezen časovni presledek med obroki;
• prenizek vnos in padajoč trend uživanja sadja in
predvsem zelenjave;
• pogosto uživanje ocvrtih in pečenih jedi;
• uporaba »slabih« maščob;
• uživanje polnomastnega mleka in mlečnih
izdelkov;
• pogosto uživanje mastnih mesnih izdelkov.
• Poleg navedenih prehranjevalnih navad odraslih
prebivalcev Republike Slovenije ugotavljamo tudi
probleme, povezane z vnosom hranil.
13
Ključni problemi odraslih pri vnosu hranil:
• previsok vnos skupnih in nasičenih maščob;
• previsok povprečni energijski vnos;
• previsok vnos kuhinjske soli (natrija);
• prenizek vnos prehranske vlaknine;
• prenizek vnos kalcija;
• prenizek vnos vitamina C;
• prenizek vnos folne kisline.
•
•
•
•
previsok delež telesno nedejavnega prebivalstva v
vseh starostnih skupinah;
podaljševanje časa, ki ga prebivalstvo v vseh
starostnih skupinah presedi pred računalniškim
oziroma televizijskim zaslonom;
premajhen delež prebivalstva, ki pri vsakodnevnih
opravkih pešačijo in/ali kolesarijo;
nezadostna ozaveščenost prebivalstva o pomenu
redne telesne dejavnosti za zdravje v vseh
starostnih obdobjih.
Cilji, načela in poslanstvo
prehranske politike
RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU PREHRANSKE
POLITIKE 2005–2010 je s svojim temeljnim ciljem
usmerjena v zagotavljanje varne hrane v celotni živilski
verigi, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih
prehranjevalnih navad prebivalcev Republike Slovenije
ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva
s kakovostno in zdravju koristno hrano pridelano in
predelano na trajnostni način.
Prehranska politika se kaže v načrtovanju in izvajanju
ukrepov in dejavnosti države ob sodelovanju različnih
javnosti ter organizacij civilne družbe, ki spodbujajo in
krepijo kakovostno in zdravo prehranjevanje prebivalcev
Republike Slovenije ter s tem varujejo in krepijo njihovo
zdravje ter kakovost življenja.
Načela prehranske politike
Pri načrtovanju in izvajanju prehranske politike v
Republiki Sloveniji upoštevamo ta načela:
1. Spoštovanje pravice do zdravega življenjskega sloga,
vključno z zdravim prehranjevanjem, ter spoštovanje
kulturno specifičnih načinov prehranjevanja prebivalcev
Republike Slovenije.
2. Spoštovanje etičnih načel – porazdelitev socialne,
moralne in okoljske odgovornosti vseh udeležencev v
živilski verigi: pridelavi, predelavi, distribuciji in trženju
hrane ter končnih potrošnikov hrane.
3. Soodgovornost in sorazmerna zastopanost vseh
resorskih politik pri uresničevanju prehranske politike
in prevzemanje načel oblikovanja in izvajanja zdravju
koristnih ukrepov v skladu s skupno in nacionalno
kmetijsko politiko ter drugimi politikami ohranjanja in
krepitve zdravja.
4. Upoštevanje dosežkov znanosti in razvoja strok;
podpora kliničnemu in epidemiološkemu raziskovanju
na področju prehranjevanja in zdravega življenjskega
sloga.
5. Posebna družbena skrb za zdravo prehranjevanje in
zdrav življenjski slog ogroženih skupin prebivalstva.
. Uveljavitev pravic in varstvo potrošnikov.
. Dejavno vključevanje zainteresirane strokovne in laične
javnosti ter nevladnih organizacij.
. Upoštevanje finančnih zmožnosti države.
14
Dolgoročni cilj prehranske politike
Dolgoročni cilj prehranske politike je doseganje prehranskih priporočil za vnos hranil pri vseh starostnih, družbenih in
drugih skupinah prebivalcev Republike Slovenije, da bi se dosegli optimalni učinki na zdravje z vidika zdrave prehrane.
Ta cilj je uresničljiv le z ustrezno pritegnitvijo vseh ravni družbe: od zagotavljanja zdravju prijaznih medresorskih politik, ki
ustvarjajo razmere za zdravo prehranjevanje za vse skupine prebivalstva, tudi najbolj ogrožene, do vključevanja stroke in
nevladnega sektorja ter vsakega posameznika, ki se ozaveščen, obveščen in spodbujen odloča za zdravo prehranjevanje
in zdrav način življenja.
Srednjeročni cilji prehranske politike
V Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 opredeljene strategije in dejavnosti so namenjene
doseganju srednjeročnih ciljev do leta 2010. Ti so ambiciozni in dosegljivi le, če bodo zagotovljene optimalne možnosti
(organizacijske, finančne in človeške) za uresničevanje začrtanih strategij in dejavnosti. Doseganje srednjeročnih ciljev do
leta 2010 bo pomembno zmanjšalo zdravstveno breme zaradi dejavnikov tveganja in kroničnih nalezljivih bolezni ter s tem
tudi gospodarsko breme države.
Srednjeročni cilji prehranske politike so:
1.
2.
3.
4.
5.
.
.
.
.
10.
Povečati uživanje zelenjave za najmanj 30 %.
Povečati uživanje sadja za najmanj 15 %.
Zmanjšati povprečni delež zaužitih skupnih maščob za 20 %.
Zmanjšati povprečni delež zaužitih nasičenih maščob za 30 %.
Povečati uživanje prehranske vlaknine za 20 %.
Povečati uživanje kalcija, da bi se tako za 25 % zmanjšal delež prebivalstva, ki zaužije premalo kalcija (pod prehranskimi
priporočili).
Povečati uživanje vitamina C za 15 %.
Zmanjšati količine dnevno zaužitega alkohola pri moških za 35 % in ženskah za 20 %.
Zmanjšati delež odraslega prebivalstva, ki je čezmerno hranjen in debel (ITM > 25 kg/m2), za 15 % ter otrocih in
mladostnikih za 10 %.
Doseči vsaj 60-odstotno izključno dojenost do šestega meseca otrokove starosti in vsaj 40-odstotno dojenost ob
dopolnilni prehrani do prvega leta starosti.
15
Struktura prehranske politike
RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU PREHRANSKE POLITIKE 2005–2010 je zasnovana celovito in obsega tri stebre:
varnost hrane/živil, zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, ter oskrba z lokalno pridelano in predelano hrano.
Svetovna zdravstvena organizacija v svojih dokumentih, ki opredeljujejo področje delovanja prehranske politike, postavlja
tri temeljne stebre, pomembne za zagotavljanje varnega in zdravega prehranjevanja:
1. Steber varnih živil/hrane – preprečevanje biološkega, kemičnega in fizikalnega onesnaževanja hrane oziroma živil na
vseh stopnjah živilske verige: pridelave živil, njihove predelave in trgovine z njimi ter priprave/ponudbe hrane.
2. Steber uravnoteženega in varovalnega prehranjevanja – zagotavljanje optimalnega zdravja s pomočjo zdravih
prehranjevalnih navad in zdravega prehranjevanja, posebej zdravstveno in socialno-ekonomsko ogroženih skupin
prebivalstva ter skupin s posebnimi prehranskimi potrebami: otrok, nosečnic, doječih mater, starostnikov, bolnikov in
delavcev.
3. Steber zagotavljanja trajnostne oskrbe z živili – zagotavljanje dostopnosti do kakovostne in zdravju koristne hrane,
ki upošteva kulturno specifične načine prehranjevanja prebivalcev ter uresničuje razvijanje trajnostnih kmetijskih in
okoljevarstvenih politik.
16
LOKALNA TRAJNOSTNA
OSKRBA
ZDRAVA IN VAROVALNA
PREHRANA
VARNOST HRANE
AGENDA 21
Strategije Nacionalnega programa prehranske politike za obdobje 2005–
2010
I. Področje varnosti živil oziroma hrane
Strateški cilji področja je zagotoviti izključno varna živila/hrano na slovenskem trgu.
Področje varnosti živil oziroma hrane je v Republiki Sloveniji zakonsko urejeno. Republika Slovenija je
morala v predpristopnem obdobju prevzeti celovit pravni red na področju varnosti hrane. Nacionalni
program prehranske politike je na omenjenem področju usmerjen k doseganju naslednjih ciljev:
•
•
•
•
•
•
•
•
ohraniti, krepiti in izboljševati zdravje prebivalstva;
zmanjševati alimentarne infekcije in intoksikacije;
okrepiti zaupanje potrošnika v varnost hrane oziroma živil;
okrepiti področje ocenjevanja tveganj za zdravje ljudi, ki jih pomenijo zdravstveno neustrezna živila;
okrepiti vsa področja obvladovanja tveganja v vsej živilski verigi;
spodbujati in pospeševati varne tehnologije pridelave in predelave hrane oziroma živil; dopolniti sistem
izobraževanja in usposabljanja o zagotavljanju varnosti hrane;
okrepiti celovito spremljanje varnosti hrane oziroma živil in zbiranje podatkov o akutnih in kroničnih boleznih,
povezanih z zdravstveno neustreznimi živili;
razvijati in izvajati enotni raziskovalni program, ki temelji na ugotovljenih nacionalno pomembnih tveganjih,
katerega cilj je reševanje ugotovljenih problemov.
17
Celovita zasnova sistema in stalno ocenjevanje in obvladovanje tveganja ter komuniciranje v zvezi s tveganji
Področje ocene tveganja
CILJ
Slovenski sistem varnosti
živil/hrane temelji
na znanosti in oceni
tveganja.
NALOGE IN DEJAVNOSTI
NOSILNA MINISTRSTVA
Okrepitev vseh virov – človeških, materialnih, finančnih za
ministrstvo, pristojno za
zagotovitev znanstvenih podlag, potrebnih pri uresničevanju zdravje
politike varnosti živil in odločitvah institucij, odgovornih za
obvladovanje tveganja.
Okrepitev vseh virov – človeških, materialnih, finančnih za
kmetijstvo in prehrano
zagotovitev učinkovitega izvajanja nalog pri ocenjevanju
tveganja za zdravje ljudi.
Okrepitev vseh virov za zagotovitev celovitega spremljanja in okolje
zbiranja podatkov o akutnih in kroničnih boleznih, povezanih z
živili oziroma hrano.
Razvoj in izvajanje enotnega raziskovalnega programa,
visoko šolstvo in znanost
temelječega na ugotovljenih nacionalno pomembnih
tveganjih, katerega cilj je reševanje ugotovljenih problemov.
NOSILCI NALOG
Inštitut za varovanje zdravja
RS
Nacionalni veterinarski
inštitut
Kmetijski inštitut Slovenije
Nacionalni inštitut za
biologijo
Inštitut za hmeljarstvo in
pivovarstvo
Veterinarska fakulteta
Medicinski fakulteti
Biotehniška fakulteta
Ovrednotenje učinkovitosti raziskav, ocene tveganja in
programov spremljanja pri zagotavljanju znanja, potrebnega
za razvoj in izvajanje programov, ki zagotavljajo najvišjo raven
javnega zdravja.
visoke šole za zdravstvo
Področje obvladovanja tveganja
CILJ
NOSILNI MINISTRSTVI
Izboljšanje učinkovitosti Uveljavitev sistema obvladovanja tveganja po načelih HACCP v ministrstvo, pristojno za
obvladovanja tveganja v vseh členih živilske verige.
zdravje
vsej živilski verigi.
Uveljavitev sledljivosti v vseh členih živilske verige.
Priprava in posodabljanje predpisov.
Povezava programov inšpekcijskega nadzora nad vsemi
institucijami s pristojnostmi na področju varnosti živil/hrane v
enovit slovenski program nadzora od njive do mize.
Razširitev obstoječih programov monitoringov, spremljanja
na področju varnosti živil/hrane ter vzpostavitev povezav in
usklajenosti med njimi pri načrtovanju, izvajanju, poročanju
(mreža monitoringov in z njimi povezanih podatkovnih zbirk) v
enovit slovenski program monitoringov.
Usklajeno delovanje pri prepoznavanju in obvladovanju
nujnih zadev na področju varnosti živil/hrane (hitri sistem
obveščanja).
Ovrednotenje obvladovanja tveganj na področju varnosti
živil/hrane.
18
NOSILCI NALOG
nosilci živilske dejavnosti v
vseh členih živilske verige
združenja nosilcev živilske
dejavnosti
Zdravstveni inšpektorat
Republike Slovenije
Veterinarska uprava
Republike Slovenije
Fitosanitarna uprava
Republike Slovenije
Inšpektorat za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano
uradni laboratoriji za analize
dejavnikov tveganja
Področje komuniciranja v zvezi s tveganjem
CILJI
Učinkovito zagotavljanje
podatkov o dejavnikih
tveganja in tveganjih na
področju varnosti živil.
Izobraževanje o načinih
obvladovanja tveganj na
področju varnosti živil.
Okrepitev in ohranjanje
zaupanja javnosti
v varno hrano.
NALOGE IN AKTIVNOSTI
Vzpostavitev učinkovite, pravočasne in odprte izmenjave
podatkov, ki se nanašajo na tveganja, povezana z živili,
strategije njihovega obvladovanja in z njimi povezano
sprejemanje odločitev.
Izvedba programov izobraževanja in usposabljanja za vse
udeležene v živilski verigi od njive do mize, temelječih na
znanstvenih dognanjih.
NOSILNA MINISTRSTVA NOSILCI NALOG
ministrstvo, pristojno za združenja nosilcev živilske
zdravje
dejavnosti
Inštitut za varovanje
ministrstvo, pristojno za zdravja RS
regijski
Dopolnitev in posodobitev programov izobraževanja s
zavodi za zdravstveno
temami o obvladovanju tveganj na področju varnosti živil v ministrstvo, pristojno za varstvo
strokovnih šolah.
šolstvo
osnovne šole
Dopolnitev in posodobitev programov izobraževanja s
temami o obvladovanju tveganj na področju varnosti živil v
srednje šole
osnovnih šolah.
ministrstvo, pristojno
za visoko šolstvo in
visoke šole
Zagotovitev hitrega dostopa do podatkov iz programov
znanost
monitoringov oziroma spremljanja na področju varnosti
fakultete
živil/hrane, tveganj, ukrepov ob ugotovljenih problemih.
Kmetijsko-gozdarska
Priprava skupnih priporočil, temelječih na ugotovitvah
zbornica
nacionalnega programa uradnega nadzora, vključno z
monitoringom, za nosilce dejavnosti in potrošnike.
nevladne organizacije
Zagotovitev učinkovitega komuniciranja v zvezi s priporočili
za potrošnike, posebno za skupine z večjim tveganjem.
Spremljanje in ocena učinkovitosti vseh načinov
komuniciranja in izobraževalnih programov za dosego
najvišje ravni javnega zdravja.
19
strokovna združenja
Zavod RS za
šolstvo
množična občila
Priprava in izvajanje načrta varnosti živil
CILJ
NOSILNI MINISTRSTVI
Vzpostavitev učinkovitega Ustanovitev telesa/foruma (predstavniki vladnih institucij s
sistema varnosti živil.
ključnimi odgovornostmi oziroma pristojnostmi na tem področju, za zdravje
strokovnjaki, predstavniki nosilcev dejavnosti in potrošnikov,
nevladne organizacije).
Priprava in posodabljanje predpisov na področju:
– zagotavljanja varnosti živil/hrane;
– nalog, delovanja in prisojnosti posameznih vladnih institucij;
– načinov uradnega nadzora in ukrepov ob neskladnosti s
predpisi;
– odgovornosti vseh nosilcev dejavnosti, vključenih v živilsko
verigo.
Krepitev sistema nadzora v vseh členih živilske verige:
– primarna odgovornost in notranji nadzor – nosilci živilske
dejavnosti;
– uradno preverjanje skladnosti s predpisanimi zahtevami
– institucije, ki so nosilke uradnega nadzora.
NOSILCI NALOG
nosilci živilske dejavnosti v
vseh členih živilske verige
združenja nosilcev živilske
dejavnosti
ministrstvo, pristojno zdravja RS
za kmetijstvo in
prehrano
regijski
varstvo
Zdravstveni inšpektorat
Republike Slovenije
Veterinarska uprava
Republike Slovenije
Pospešena priprava panožnih smernic in vzpostavljanje sistemov
dobrih praks.
Republike Slovenije
Osredotočenje inšpekcijskega sistema na ugotovljene in
opredeljene dejavnike tveganja, metode njihovega spremljanja in
obvladovanja.
Inšpektorat za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano
visoke šole
Preoblikovanje klasičnih inšpekcijskih pregledov v presoje
sistemov notranjega nadzora po načelih HACCP.
fakultete
Nenehno strokovno usposabljanje vseh institucij, vključenih v
uradni nadzor, nosilcev živilske dejavnosti in javnosti.
Kmetijsko-gozdarska
zbornica Slovenije
uradni laboratoriji za
analize dejavnikov
tveganja
20
Sistematičen nadzor za izboljšanje varnosti živil na slovenskem trgu
CILJI
NOSILNI MINISTRSTVI NOSILCI NALOG
Zmanjševanje mikrobiološkega Uveljavitev sistema notranjega nadzora po načelih HACCP in ministrstvo, pristojno za nosilci živilske
onesnaženja živil na trgu.
odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti v vseh členih živilske zdravje
dejavnosti
verige.
združenja nosilcev
Uveljavitev sledljivosti v vseh členih živilske verige.
živilskih dejavnosti
Zmanjševanje kemičnega
onesnaženja živil na trgu.
Spremljanje (monitoring) kemičnih, bioloških in fizikalnih
kmetijstvo in prehrano Zdravstveni inšpektorat
dejavnikov tveganja z vključitvijo podatkov notranjega in
Republike Slovenije
uradnega nadzora.
Veterinarska uprava
Zmanjševanje alimentarnih
Prepoznavanje »novih« kemičnih, bioloških in fizikalnih
Republike Slovenije
infekcij in intoksikacij.
dejavnikov tveganja, njihovo sledenje, ocenjevanje tveganja v
Republiki Sloveniji in preprečevanje njihove prisotnosti.
Republike Slovenije
Inšpektorat za
kmetijstvo, gozdarstvo
in hrano
inštituti in zavodi,
vključeni v oceno
tveganja
visoke šole
fakultete
Promocija varnosti živil na slovenskem trgu
CILJ
Krepitev znanja, veščin,
ozaveščenosti in motiviranosti
prebivalstva v zvezi z varnostjo
hrane.
Vključitev meril za varnost živil v razpisne dokumentacije
javnih naročil.
ministrstvo, pristojno za Inštitut za varovanje
zdravje
zdravja RS
Stalna medijska promocija priporočil o zdravem in varnem
prehranjevanju za krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in
motiviranosti prebivalstva.
ministrstvo, pristojno za regijski
kmetijstvo in prehrano zavodi za zdravstveno
varstvo
šolstvo
osnovno zdravstvo in
dispanzerji za občutljive
skupine prebivalstva
znanost
osnovne šole
Promocija in ozaveščanje v zvezi s pomenom ponudbe
zdrave in varne prehrane v vrtcih in šolah, na delu, v
gostinstvu in turizmu in v domačih gospodinjstvih.
Promocija in ozaveščanje v zvezi z varnostjo živil na trgu in
tržno ponudbo ter nakupom zdravju koristnih živil/hrane.
Uvajanje vsebin o zagotavljanju varnosti hrane pri nakupu in
pripravi v domačih gospodinjstvih v osnovnih šolah.
Uvajanje vsebin o notranjem nadzoru po načelih HACCP v
strokovnem izobraževanju vseh nosilcev živilske dejavnosti.
ministrstvo, pristojno za strokovne šole nosilcev
gospodarstvo
živilske dejavnosti in
javnega zdravja
Priprava strokovnih gradiv in nenehno izobraževanje v zvezi s
posebnimi vprašanji varnosti živil/hrane za občutljive skupine
prebivalstva (nosečnice, majhni otroci, ...).
21
Kmetijsko-gozdarska
zbornica Slovenije
II. Področje zdravega prehranjevanja
Strateški cilji področja je vzpostaviti/okrepiti zdravo prehranjevanje prebivalcev Republike Slovenije.
Področje zdravega prehranjevanja je usmerjeno v doseganje teh ciljev:
− okrepiti vrednote, obveščenost in znanje vseh prebivalcev v zvezi z zdravim prehranjevanjem;
− uveljaviti priporočilo o izključnem dojenju do šestega meseca otrokove starosti in nadaljevanju dojenja ob
dopolnilnem prehranjevanju do prvega ali drugega leta otrokove starosti;
− uveljaviti redno in zdravo prehranjevanje pri otrocih in mladostnikih, izoblikovati zdrave prehranjevalne
navade in odnos do prehranjevanja brez motenj hranjenja (anoreksije in bulimije nervoze);
− uveljaviti nacionalne prehranske smernice, standarde in normative zdrave prehrane v prehrani otrok,
mladostnikov, odraslih, skupin s posebnimi potrebami in ogroženih skupin prebivalstva;
− dejavno odkrivati ogrožene zaradi bioloških dejavnikov tveganja in nezdravega življenjskega sloga tako med
otroci in mladostniki kot med odraslimi in skupinami s posebnimi potrebami; v zdravstveni dejavnosti celovito
ukrepati na področju preventive in promocije zdravja;
− povečati dostopnost, kakovost in možnost izbire zdravju koristnih živil/hrane na slovenskem trgu, izdelati in
uveljaviti nacionalne preglednice hranljivih vrednosti;
− zagotoviti zdravju koristno ponudbo v organizirani prehrani javnih ustanov (vrtcev, šol, dijaških domov,
bolnišnic, zdravilišč, domov za starejše) ter povečati dostopnost, kakovost in možnost izbire zdrave prehrane v
gostinstvu in turizmu;
− okrepiti preventivne in promocijske dejavnosti v sistemu zdravstvenega varstva, vzgoji in izobraževanju,
delovnih okoljih in v lokalni skupnosti;
− dopolniti sistem izobraževanja in usposabljanja o hrani in prehrani s sodobnimi koncepti in vsebinami v
poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju živilskih strok, na dodiplomskem pedagoškem študiju in z
oblikovanjem študijskega programa »prehranski svetovalec«;
− okrepiti sistem spremljanja in vrednotenja stanja na področju prehranjevanja v Republiki Sloveniji.
22
DOJENČKI, NOSEČNICE IN OTROČNICE
Promocija dojenja
CILJI
Izključno dojenje v prvih šestih
mesecih življenja.
Okrepitev splošne promocijske dejavnosti za
spodbujanje dojenja.
Dojenje ob ustrezni dopolnilni
prehrani do prvega ali drugega
leta starosti ali po želji še dlje.
Okrepitev promocijske dejavnosti vseh izvajalcev
zdravstvenega varstva za spodbujanje dojenja (ekipe
v osnovnem zdravstvu, porodnišnice, patronažna
služba, dejavnost javnega zdravja, …).
Vzpostavitev celovitega
informacijskega sistema stalnega in Izvedba teh projektov:
rednega spremljanja pogostnosti – pobuda za novorojencem prijazne porodnišnice;
dojenja in uvajanja dopolnilne
– pobuda za dojenju prijazne zdravstvene ustanove;
prehrane ter dejavnosti, kadrov
– »teden dojenja«;
in finančnih potreb za uresničitev – strokovni republiški simpoziji o dojenju na vsaki dve
ciljev, povezanih z dojenjem.
leti;
– strokovne publikacije o dojenju, videofilm o dojenju,
izdelava plakatov o dojenju.
V prvi fazi dograditev obstoječega sistema
spremljanja dojenja v otroških dispanzerjih in pri
zasebnikih.
Prenova zbiranja podatkov o zunajbolnišničnih
obravnavah in preventivnih obiskih z vezavo
podatkov na osebo.
Izobraževanje medicinskih sester za postopke
zbiranja in pošiljanja podatkov na Inštitut za
varovanje zdravja RS.
23
NOSILNO MINISTRSTVO
zdravje
NOSILCI NALOG
zdravja RS
regijski
varstvo
izvajalci zdravstvene
dejavnosti (porodnišnice,
dispanzerji za žene
in otroški dispanzerji,
patronažna služba, ekipe
družinske medicine)
Nacionalni odbor Unicefa
za spodbujanje dojenja
Nacionalni odbor za
spodbujanje dojenja
dejavnosti
regijski zavodi za
zdravstveno varstvo
Izdelava celovitega programa in poenotenje standardov zdravstvene vzgoje za nosečnice, očete in otročnice
CILJA
Uveljavitev celovitega
programa zdravstvene
vzgoje za nosečnice, očete
in otročnice.
Splošna promocija zdravega prehranjevanja in zdravega življenjskega
sloga za nosečnice, očete in otročnice.
NOSILNO MINISTRSTVO NOSILCI NALOG
ministrstvo, pristojno za Inštitut za
zdravje
varovanje
zdravja RS
Promocija priporočil o zdravem prehranjevanju.
Promocija označevanja sestave živil.
Poenotenje programov,
standardov, evidentiranja
in spremljanja zdravstvene
vzgoje v zdravstveni
dejavnosti.
Okrepitev delovanja vseh izvajalcev zdravstvenega varstva za vključevanje
nosečnic in očetov v »šole za bodoče starše«.
regijski zavodi
za zdravstveno
varstvo
Nadgradnja, posodobitev in poenotenje programa zdravstvenovzgojnih
dejavnosti in svetovanja v zdravstveni dejavnosti in šolah za bodoče starše
(bolnišnice, otroški dispanzerji, dispanzerji za žene, patronažna služba in
šole za bodoče starše).
izvajalci
zdravstvene
vzgoje
Opredelitev strokovnih delavcev, načina dela, vsebine in organizacije ter
evidentiranja dela v zdravstvenovzgojnih dejavnostih in šolah za bodoče
starše.
izvajalci
zdravstvene
dejavnosti
Uvedba celovitega spremljanja zdravstvenovzgojnih dejavnosti za
nosečnice, očete in otročnice.
CINDI Slovenija
OTROCI IN MLADOSTNIKI
Promocija zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike
CILJ
Izoblikovanje
Promocija zdravega prehranjevanja za otroke in
zdravih
mladostnike ter starše v množičnih občilih, šolah,
prehranjevalnih
dijaških domovih in lokalnih skupnostih.
navad in odnosa
do prehranjevanja Promocija priporočil o zdravem prehranjevanju za
pri otrocih in
otroke in mladostnike.
mladostnikih.
Promocija uporabe označenih živil.
ministrstvo, pristojno Inštitut za varovanje zdravja RS
za zdravje
regijski zavodi za zdravstveno varstvo
CINDI Slovenija
za šolstvo
Urad RS za razvoj šolstva
Zavod RS za šolstvo
Uvedba programov splošne promocije zdravja,
zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga
v vzgojno-varstvene zavode in izvajanje teh
programov v omenjenih zavodih..
visoke šole
znanost
Uvedba vsebin zdrave prehrane in zdravega
življenjskega sloga v učne programe osnovnih,
poklicnih in srednjih šol ter dodiplomskega študija
pedagoških poklicev in poklicev v zdravstvu ali
dograditev teh vsebin v omenjenih učnih programih.
Oblikovanje izobraževanja strokovnih delavcev v
vrtcih in šolah, vključenih v sistem izobraževanja o
prehrani in njenega načrtovanja, iz vsebin zdrave
prehrane in zdravega življenjskega sloga ter
nenehno sistematično izobraževanje teh delavcev.
24
fakultete
Center RS za poklicno izobraževanje
šolski dispanzerji
izvajalci vzgoje in izobraževanj v šolah in
vrtcih
Uvedba sodobnih prehranskih standardov, normativov in priporočil v organizirano prehrano otrok in
mladostnikov
CILJI
Uveljavitev standardov in normativov Izdelava sodobnih prehranskih standardov in normativov
zdravega prehranjevanja v organizirani zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike.
prehrani otrok in mladostnikov.
Uvedba standardov in normativov zdrave prehrane v vrtce,
šole in dijaške domove.
Okrepitev znanja in veščin
strokovnega osebja za načrtovanje in
pripravo zdrave prehrane za otroke in
mladostnike ter priprava smernic za to
populacijsko skupino.
ministrstvo, pristojno za Zavod RS za šolstvo
zdravje
Center RS
za poklicno
izobraževanje
Oblikovanje meril kakovosti za javna naročila živil/hrane, ki
bodo zagotavljala kakovostno in zdravo prehrano.
Inštitut za
Zagotovitev strokovne funkcije »organizatorja prehrane« v ministrstvo, pristojno za varovanje zdravja
sistemu organizirane prehrane in upoštevanje izobrazbenih šolstvo
RS
normativov skladno z obstoječo zakonodajo.
Izvedba medresorskega projekta o možnostih in oblikah
nenehnega izobraževanja in usposabljanja za gostinske
delavce v vrtcih, šolah in dijaških domovih: kuharje in
pomočnike kuharjev.
Uživanje zdravju koristnih pijač/
napitkov v vrtcih in šolah (mleko, voda
in nesladkane brezalkoholne pijače). Zagotovitev zdrave gostinske (catering) ponudbe v prehrani za visoko šolstvo in
šolarjev in dijakov, kjer nimajo lastne kuhinje.
znanost
Zagotovitev ustreznega nadzora nad prehrano v vzgojnoizobraževalnem sistemu.
Priporočilo ravnateljem, da ne nameščajo avtomatov za
sladkane gazirane brezalkoholne pijače v šolske stavbe.
visoke šole
fakultete
regijski
zavodi za
zdravstveno
varstvo
ministrstvo, pristojno za Agencija za
kmetijstvo in prehrano kmetijske trge in
Določitev vsebine za avtomate, ki so že nameščeni, skladno s
razvoj podeželja
prehranskimi standardi.
Priporočilo ravnateljem za higiensko neoporečno oskrbo
šolarjev in dijakov s pitno vodo (nameščanje depojev pitne
vode ali fontan za pitno vodo).
Uvedba subvencij za šolsko mleko.
Priporočilo ravnateljem za nabavo mleka s 3,5 % mlečne
maščobe v vrtcih in z 1,5 % mlečne maščobe v osnovnih in
srednjih šolah.
Prizadevanje za izenačitev subvencij za delno posneto in
posneto šolsko mleko v okviru EU.
25
Sistemska ureditev organizirane prehrane v srednjih šolah in dijaških domovih
CILJA
Zagotovitev možnosti za
organizirano zdravo prehrano
v vseh srednjih šolah in dijaških
domovih.
NOSILCI NALOG
Oblikovanje razpisnih meril (zagotavljanje strokovnosti, usposobljenosti in ministrstvo,
Inštitut za
kakovosti ponudnika prehrane) za izbor zunanjih ponudnikov prehrane za pristojno za šolstvo varovanje
šole, ki nimajo lastne ponudbe, ter sodelovanje ustrezne javnozdravstvene
zdravja RS
stroke pri izboru ponudnika.
regijski zavodi
Priporočila ravnateljem, da ne nameščajo avtomatov za sladkane gazirane
za zdravstveno
Ukrepi in dejavnosti za ureditev brezalkoholne pijače v šolske stavbe. Skladno s prehranskimi standardi se
varstvo
organizirane prehrane v
določijo vsebine za avtomate, ki so že nameščeni.
ministrstvo,
poklicnih in srednjih šolah ter
pristojno za zdravje Zavod RS za
dijaških domovih.
Nadzor nad kakovostjo ponudbe prehrane v zvezi s standardi, normativi
šolstvo
in smernicami za pripravo in ponudbo zdrave prehrane tudi pri zunanjih
ponudnikih prehrane.
regijski zavodi
za zdravstveno
varstvo
26
ODRASLO PREBIVALSTVO
Splošna promocija zdravega prehranjevanja
CILJI
Uveljavitev zdravih
prehranjevalnih navad med
prebivalstvom Republike
Slovenije skladno s priporočili
zdravega prehranjevanja.
Oblikovanje priporočil o zdravem prehranjevanju za prebivalstvo in
posamezne ciljne skupine.
Izboljšanje kazalcev na
področju vnosa hranil.
NOSILNI
MINISTRSTVI
ministrstvo,
pristojno za
zdravje
Promocija priporočil o zdravem prehranjevanju za krepitev znanja,
veščin, ozaveščenosti in motiviranosti prebivalstva v zvezi z zdravim
prehranjevanjem.
Promocija in ozaveščanje v zvezi s tržno ponudbo in nakupom zdravju
koristnih živil/hrane ter pomenom ponudbe zdrave prehrane v vrtcih ministrstvo,
in šolah, na delu, v gostinstvu in turizmu.
pristojno za
kmetijstvo in
Promocija uporabe označenih živil.
prehrano
Oblikovanje oddelkov za zdravo prehrano in zdrav življenjski slog pri
obstoječih regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo.
Krepitev znanja, veščin,
ozaveščenosti in
motiviranosti prebivalstva
v zvezi z zdravim
prehranjevanjem.
Razširitev izvajanja programov promocije zdravja na podlagi izkušenj
poskusnega projekta »Živimo zdravo« v vsa slovenska okolja.
NOSILCI NALOG
izvajalci zdravstvene vzgoje
dejavnosti
CINDI Slovenija
Inštitut za varovanje zdravja
RS
regijski
varstvo
Gospodarska zbornica
Slovenije in njena interesna
združenja
Obrtna zbornica Slovenije
in njene interesne sekcije
Kmetijsko-gozdarska
zbornica Slovenije
Promocija zdravega prehranjevanja v zvezi z delom in izboljšanje organizirane prehrane delavcev
CILJI
Redno in zdravo
prehranjevanje delavcev.
NOSILNO
MINISTRSTVO
Promocija zdravega prehranjevanja in zdravega življenjskega sloga ministrstvo,
za delavce in delodajalce; seznanjanje delavcev in delodajalcev s
pristojno za
pomenom uživanja zdravju koristnega obroka za zdravje in storilnost zdravje
delavcev ter ozaveščanje delavcev in delodajalcev o tem.
NOSILCI NALOG
Klinični inštitut za medicino
dela, prometa in športa
CINDI Slovenija
Priprava novih normativov in priporočil za prehrano različnih
kategorij delavcev na podlagi sodobnih prehranskih smernic.
Zdravo in organizirano
Priprava pisnih navodil za uvajanje in organizacijo načrtovanja zdrave
prehranjevanje ter ponudba prehrane delavcev v obliki priročnika.
zdrave hrane v delovnih
okoljih.
Oblikovanje in izvedba poskusnega programa promocije zdravja
»Čili za delo« za delavce in delodajalce ter izobraževanje strokovnih
delavcev v podjetjih v zvezi z organizacijo in pripravo zdrave
prehrane in spodbujanjem zdravega življenjskega sloga v podjetjih.
Zmanjšanje ogroženosti
Vzpostavitev sistema državnih pomoči za programe promocije
težkih fizičnih delavcev v
zdravja v podjetjih, prednostno za ogrožene skupine delavcev.
industriji in kmetijstvu zaradi
nezdravega prehranjevanja.
27
Slovenije
zdravja RS
regijski zavodi za
zdravstveno varstvo
enote medicine dela
zdravstvenovzgojni centri
zdravstvenih domov
Okrepitev interdisciplinarnih programov in izvajalske mreže za promocijo zdravja v lokalni skupnosti posebej
za socialno-ekonomsko ogrožene skupine prebivalstva
CILJA
NALOGE
Zagotovitev dostopnosti do zdravju Izvedba medresorskega poskusnega projekta, ki bo opredelil
koristnih živil in zdrave prehrane
dejavnike in možnosti večje dostopnosti do zdravju koristnih živil,
za socialno-ekonomsko ogrožene posebno zelenjave in sadja za socialno- ekonomsko ogrožene
skupine prebivalstva.
skupine prebivalstva in razvoj modela dobre prakse.
Zagotovitev in stalno izvajanje
programov promocije zdravja,
posebej za najbolj ogrožene
skupine prebivalstva v zvezi
življenjskih slogom oziroma
zdravim prehranjevanjem v lokalni
skupnosti.
Okrepitev mreže in interdisciplinarnega delovanja strokovnih
institucij s področja javnega zdravja in drugih zdravstvenih
ustanov (nadaljevanje programa »Živimo zdravo« za kmečko
prebivalstvo in izvajanje kuharskih tečajev za ogrožene skupine).
Okrepitev medsektorske izvajalske mreže in delovanja za
uresničevanje programov javnega zdravja na državni, regionalni
in lokalni ravni.
NOSILNA MINISTRSTVA
delo, družino in socialne
zadeve
NOSILCI NALOG
izvajalci
zdravstvene
dejavnosti
ministrstvo, pristojno za CINDI Slovenija
zdravje
Inštitut za
ministrstvo, pristojno za varovanje zdravja
kmetijstvo in prehrano RS
Služba Vlade RS za
regijski zavodi
lokalno samoupravo in za zdravstveno
regionalno politiko
varstvo
Kmetijskogozdarska
zbornica
Slovenije
Nadaljevanje in izboljševanje kakovosti izvajanja nacionalnega programa preprečevanja srčno-žilnih in
drugih kroničnih nenalezljivih bolezni
CILJI
NALOGE
NOSILNO MINISTRSTVO
Zgodnje odkrivanje dejavnikov
Vsebinska in kadrovska dograditev zdravstvenovzgojnih centrov ministrstvo, pristojno za
tveganja in ogroženih zaradi
v zdravstvenih domovih.
zdravje
srčno-žilnih in drugih kroničnih
nenalezljivih bolezni pri določenem Nenehno izobraževanje zdravstvenih delavcev za preventivo in
odraslem prebivalstvu.
zdravstvenovzgojno delo.
Celostna zdravstvena obravnava
ogroženih skupin prebivalstva.
Celostna zdravstvena obravnava
skupin prebivalstva s posebnimi
potrebami.
Okrepitev individualnega zdravstvenovzgojnega dela za
ogrožene skupine v okviru programov za preprečevanje
kroničnih nenalezljivih bolezni.
Izobraževanje zdravstvenih delavcev (zdravnikov in medicinskih
sester) za izboljšanje individualnega svetovanja za ljudi, ki jih
ogrožajo dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih
bolezni.
Povečanje deleža vključenih
ogroženih odraslih in skupin s
posebnimi potrebami v skupinske Uvedba skupinskega in individualnega svetovanja za skupine
zdravstvenovzgojne delavnice in s posebnimi potrebami: nosečnice, doječe matere, starejše
individualno svetovanje.
prebivalstvo, ljudi s posebnimi potrebami.
Izboljšanje kakovosti
individualnega in skupinskega
svetovanja.
28
NOSILCI NALOG
izvajalci
zdravstvene
vzgoje
izvajalci
zdravstvene
dejavnosti
CINDI Slovenija
Klinični center
Ljubljana
Inštitut za
varovanje zdravja
RS
Katedra za
družinsko
medicino
Odkrivanje in zdravstvenovzgojna obravnava otrok in mladostnikov, ki so ogroženi zaradi nezdravega
življenjskega sloga
CILJA
Zgodnje odkrivanje
in zdravljenje otrok in
mladostnikov, ki jih ogrožajo
dejavniki tveganja za razvoj
bolezni in stanj, povezanih z
nezdravim prehranjevanjem
in nezdravim življenjskim
slogom ter motnjami
hranjenja.
Vzpostavitev celovitega
informacijskega sistema
spremljanja kazalcev
stanja na področju
prehranjevanja, življenjskega
sloga in drugih kazalcev
preventivne obravnave
otrok in mladostnikov ter
spremljanja ogroženih otrok
in mladostnikov.
Prenova in dopolnitev preventivnih programov otrok in
mladostnikov zaradi upoštevanja učinkovitih presejalnih metod in
učinkovitih intervencijskih preventivnih programov.
Določitev meril za spremljanje stanja prehranjenosti in dejavnikov
tveganja za zdravje otrok in mladostnikov, povezanih z nezdravim
življenjskim slogom.
NOSILNO MINISTRSTVO NOSILCI NALOG
ministrstvo, pristojno za Inštitut za varovanje
zdravje
zdravja RS
regijski zavodi za
zdravstveno varstvo
CINDI Slovenija
Določitev meril ogroženosti in kazalcev tveganja za razvoj motenj
hranjenja.
razširjen strokovni
kolegij za pediatrijo
Oblikovanje, uvedba in izvajanje zdravstvenovzgojnih programov
za ogrožene otroke in mladostnike ter njihove starše v okviru
zdravstvenovzgojnih centrov.
otroški in šolski
dispanzerji
Vsebinska in programska dograditev obstoječega nacionalnega
zdravstvenega informacijskega sistema.
Uvedba sodobnega programskega orodja v otroške in šolske
dispanzerje.
29
SKUPINE PREBIVALSTVA S POSEBNIMI POTREBAMI
Zagotavljanje ustrezne prehrane bolnikov v bolnišnicah
CILJI
Zdravstveno ustrezno
prehranjevanje bolnikov,
kakovostna prehranska
podpora in prehransko
svetovanje v bolnišnicah.
NALOGE
Uvedba in izpeljava Resolucije ResAP (2003)3
Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah.
Oblikovanje in izvedba poskusnega programa prehranskega
presejevanja in ocenjevanja hospitaliziranih bolnikov z dejavniki
tveganja za podhranjenost ter prehranske podpore.
Uvedba prehranskega presejevanja in ocenjevanja bolnikov
ter prehranske podpore za bolnike z dejavniki tveganja za
podhranjenost v klinično prakso.
Ustrezna izobraženost
zdravstvenih in strokovnih
delavcev o prehrani bolnikov. Izdelava sodobnih prehranskih standardov in normativov zdravega
ter glede na obolenja in stanje prehranjenosti prilagojenega
prehranjevanja za bolnike ter uvedba teh standardov in normativov
v bolnišnice in zdravilišča.
Vzpostavitev notranjega
Uporaba preglednic hranilnih vrednosti pri izbiri živil za pripravo jedi.
nadzora nad prehrano v vseh
bolnišnicah.
Ureditev statusa službe za bolniško prehrano in dietoterapijo
v bolnišnici kot zdravstvene storitvene dejavnosti (kot lekarna,
reševalna postaja, …).
Opredelitev storitev prehranske terapije, prehranske vzgoje in
prehranske podpore, njihovo ovrednotenje ter vključitev v stroške
zdravljenja.
Oblikovanje meril kakovosti za javna naročila živil/hrane, ki bodo
zagotavljala kakovostno in zdravo prehrano.
Uvedba dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja
prehranskih svetovalcev/dietetikov in zdravnikov specialistov za
dietetiko.
30
NOSILNO MINISTRSTVO
zdravje
NOSILCI NALOG
bolnišnice
Onkološki inštitut
Medicinska
fakulteta
strokovna
združenja
izvajalci
zdravstvene
in prehranske
vzgoje
Zagotavljanje ustrezne prehrane oskrbovancev v domovih za starejše
CILJ
Uveljavitev standardov in
normativov zdrave prehrane v
domovih za starejše.
NALOGE
NOSILNI MINISTRSTVI
Izdelava in uvedba sodobnih prehranskih standardov ministrstvo, pristojno za
in normativov zdravega ter glede na obolenja in
zdravje
stanje prehranjenosti prilagojenega prehranjevanja za
oskrbovance.
Uvedba prehranskega presejevanja in ocenjevanja
oskrbovancev ter prehranske podpore za oskrbovance delo, družino in socialne
z dejavniki tveganja za slabo prehranjenost.
zadeve
Oblikovanje meril kakovosti za javna naročila živil/
hrane, ki bodo zagotavljala kakovostno in zdravo
prehrano.
NOSILCI NALOG
javni zavodi na
področju osnovnega
in specialističnega
zdravstvenega varstva
javni zavodi na področju
javnozdravstvene
dejavnosti
socialnovarstveni zavodi
Postopno uvajanje svetovalca za prehrano (dietetika) v
domove za starejše.
Dopolnilno izobraževanje za vse zaposlene v domovih
za starejše o pomenu prehranske obravnave in
podpore za oskrbovance.
Okrepitev dietnega svetovanja
CILJI
Poenotenje priporočil za prehrano
bolnikov pri različnih obolenjih
(prilagoditev priporočil Diagnose
related sistemu).
Enotna, individualno prilagojena
dietetska obravnava skupin
prebivalstva s posebnimi
potrebami.
Vsebinska in kadrovska dograditev dietetskih
svetovalnic za prehransko obravnavo (upoštevati
zahtevnost prehranske obravnave in vzgoje) v
bolnišnicah in zdravstvenih domovih.
Priprava kataloga posodobljenih priporočil za prehrano
bolnikov pri različnih obolenjih (približno 180 obolenj,
ki zahtevajo posebno sestavo, pripravo ali konsistenco
hrane).
NOSILNO MINISTRSTVO
zdravje
NOSILCI NALOG
razširjeni strokovni
kolegiji posameznih
zdravstvenih strok
zdravja RS
klinike in klinični oddelki
Medicinska fakulteta
Uvedba posodobljenega kataloga dietnih
priporočil v bolnišnice, zdravstvene domove, dietne
posvetovalnice in zdravilišča.
visoke šole
fakultete
Izboljšanje kakovosti
individualnega in skupinskega
svetovanja.
Uvedba individualnega dietnega svetovanja osebam
z motnjami prebave ali presnove, osebam, katerih
fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno
prehrano z določenimi snovmi v živilu.
Izobraževanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev o
vlogi in pomenu individualnega svetovanja.
31
izvajalci zdravstvene in
prehranske vzgoje
IZBOLJŠANJE PONUDBE ZDRAVJU KORISTNIH ŽIVIL IN ZDRAVE PREHRANE
Izdelava in uporaba preglednic hranilnih vrednosti ter spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živil/hrane
v živilskopredelovalni industriji
CILJI
NALOGE
Uveljavitev strokovnega
označevanja sestave živil, surovin
in izdelkov vseh skupin živil v
Republiki Sloveniji.
Priprava preglednic hranilnih vrednosti živil, surovin in izdelkov
vseh skupin živil (beljakovine, maščobe, prehranska vlaknina,
vitamini, makro- in mikroelementi, maščobnokislinska in
aminokislinska sestava).
Izboljšanje možnosti potrošnikov Uveljavitev zakonodaje, povezane z
za nakup zdravju koristne hrane. označevanjem hranilne sestave vseh živil v prometu,
označevanjem funkcionalnih in »zdravilnih lastnosti« živil.
Povečanje ponudbe zdravju
koristnih živil/hrane.
Spodbujanje proizvodnje (pridelave in predelave) zdravju
koristnih živil/hrane.
Zmanjšanje ponudbe živil,
ki vsebujejo velik delež
Spodbujanje proizvajalcev k uvajanju in tržnemu testiranju
maščob, nasičenih maščob,
zdravju koristnih živil/hrane.
transnenasičene maščobne
kisline, večje količine soli,
sladkorja in akrilamida.
NOSILNI
NOSILCI NALOG
MINISTRSTVI
ministrstvo,
inštituti in fakultete
pristojno za zdravje
Slovenije in njena
interesna združenja
Obrtna zbornica
Slovenije in njene
interesne sekcije
ministrstvo,
pristojno za
kmetijstvo in
prehrano
Kmetijsko-gozdarska
zbornica Slovenije
živilskopredelovalna
industrija
Spodbujanje ponudbe zdravju koristne prehrane v gostinstvu in turizmu
CILJA
NOSILNO
NOSILCI NALOG
MINISTRSTVO
Spodbujanje gostinskih in turističnih delavcev k ponudbi zdravju ministrstvo, pristojno Inštitut za varovanje
koristne hrane.
za zdravje
zdravja RS
Izboljšanje kakovosti domače
gostinske in turistične ponudbe
jedi in obrokov po merilih zdrave
prehrane.
Uporaba preglednic hranilnih vrednosti pri zdravi pripravi jedi.
Oblikovanje smernic zdravju koristne ponudbe jedi in obrokov ter
uvedba znaka »Zdravju koristna hrana«.
Oblikovanje strokovnega priročnika za pripravo zdravju koristnih
jedi in ponudbe z recepturami in normativi za kuharje.
Izboljšanje izbire v gostinski
in turistični ponudbi z večjim
Uvedba certifikata »Ponudnik zdravju koristne hrane« z izdelanim
deležem zdravju koristnih jedi in sistemom stalnega spremljanja kakovosti ponujenih jedi in
obrokov.
obrokov.
Vzpostavitev registra ponudnikov zdravju koristne hrane na
podlagi podeljenih certifikatov.
Potrditev izvajalcev izobraževanj o zdravi sestavi in pripravi jedi in
obrokov za gostinske in turistične delavce.
Vzpostavitev sistematičnega zbiranja podatkov o gostinski
ponudbi.
Izvedba poskusnega projekta zdravju koristne gostinske in
turistične ponudbe v Pomurju.
Spodbujanje ponudbe hrane za osebe z motnjami prebave in
presnove ter za osebe, katerih fiziološko stanje zahteva hrano z
določenimi snovmi v živilu ali brez njih.
32
Gospodarska in
Obrtna zbornica
Slovenije
Kmetijsko-gozdarska
zbornica Slovenije
regijski zavodi za
zdravstveno varstvo
Zavod za zdravstveno
varstvo Murska
Sobota
srednje in višje šole za
gostinstvo in turizem
nosilci živilske
dejavnosti v
gostinstvu in turizmu
OKREPITEV STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V ZVEZI Z ZDRAVO PREHRANO IN ZDRAVIM
ŽIVLJENJSKIM SLOGOM
Dopolnitev izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v gostinstvu in turizmu z vsebinami zdrave
sestave in priprave hrane
CILJ
NALOGE
NOSILNI MINISTRSTVI NOSILCI NALOG
Zagotovitev ustreznega znanja Uvedba vsebin zdrave prehrane v učne programe poklicnih in ministrstvo, pristojno Center RS za poklicno
in veščin gostinskih in drugih srednjih šol živilske in gostinske stroke oziroma posodobitev teh za zdravje
izobraževanje
strokovnih delavcev pri zdravi vsebin.
sestavi in pripravi hrane.
zdravja RS
ministrstvo, pristojno srednje in višje šole za
Izvajanje programov nenehnega izobraževanja o zdravi
za šolstvo
gostinstvo in turizem
prehrani za strokovne delavce ter praktični uporabi prehranskih
standardov in normativov ter preglednice hranilnih vrednosti pri
srednje živilske šole
zdravi pripravi hrane.
Uvajanje dodatnega izobraževanja o zdravi prehrani v dodiplomske pedagoške študijske programe
CILJ
NALOGI
NOSILCI NALOG
Pridobitev sodobnega znanja in
konceptov na področju zdravju
koristne prehrane in zdravega
življenjskega sloga med
dodiplomskim pedagoškim
študijem.
Promocija vsebin zdrave prehrane in zdravega življenjskega
sloga s strani ministrstev ter priporočilo vodstvom fakultet
za uvedbo oziroma posodobitev izobraževanja pedagoških
delavcev na področju zdravju koristne prehrane in zdravega
življenjskega sloga.
fakultete
SODELUJOČA
MINISTRSTVA
šolstvo
visoko šolstvo in znanost
Oblikovanje vsebin zdrave prehrane in zdravega življenjskega
sloga ter njihova uvedba v študijske programe pedagoškega
dodiplomskega študija.
zdravje
Oblikovanje univerzitetnega študijskega programa za poklic »prehranski svetovalec«
CILJ
NALOGA
NOSILCI NALOG
Oblikovanje univerzitetnega
študijskega programa za poklic
prehranski svetovalec.
Promocija in priporočilo vodstvom univerz/fakultet za uvedbo univerze/
programa prehranskega svetovalca/dietetika v skladu z
fakultete
mednarodnimi (evropskimi) standardi poklica.
SODELUJOČA
MINISTRSTVA
za šolstvo,
za znanost in visoko
šolstvo
za zdravje
33
Uvedba akreditacijskega sistema za izvajalce izobraževanja o zdravi prehrani zunaj formalnega šolskega
sistema
CILJ
NALOGI
NOSILCI NALOG
Zagotovitev ustrezne strokovne
Izvedba poskusnega projekta za postavitev sistema akreditacije
ravni izobraževanja o zdravju koristni izvajalcev izobraževanja o prehrani zunaj šolskega sistema.
prehrani zunaj formalnega šolskega
sistema.
Uveljavitev sistema licenciranja prehranskih svetovalcev do
vzpostavitve dodiplomskega študija za poklic prehranski
svetovalec/dietetik.
NOSILNO
MINISTRSTVO
Inštitut za varovanje ministrstvo,
zdravja RS
pristojno za
zdravje
univerze/fakultete
Strokovno združenje
nutricionistov in
dietetikov
strokovna društva s
področja prehrane
III. Področje lokalne trajnostne preskrbe z zdravju koristnimi živili/hrano
Strateški cilj področja je okrepiti lokalno trajnostno oskrbo z zdravju koristnimi živili/hrano v Republiki Sloveniji.
Lokalna trajnostna oskrba s hrano pomeni pridelavo, predelavo in porabo na lokalni ravni. Cilj
je povečati porabo kakovostnih, lokalno trajnostno pridelanih in zdravju koristnih živilih/hrane,
okrepiti skrb za okolje in pitno vodo, spodbuditi razvoj lokalnega gospodarstva in podeželja, vzpostaviti dobro kmetijsko
prakso ter okrepiti možnosti za samooskrbo ob nestabilnih razmerah na svetovnih trgih z živili/hrano.
Ključne priložnosti lokalne trajnostne oskrbe za Slovenijo so:
• večji delež kakovostnih, zdravju koristnih in lokalno značilnih živil/hrane v prehrani prebivalstva,
• večanje gospodarske moči in večja možnost za zaposlovanje na lokalni ravni,
• uveljavljanje podeželja in podeželskega turizma s pomočjo lokalno pridelane hrane na tradicionalni način,
• vzpostavitev novih tržnih priložnosti za lokalnega kmeta ter večanje dodane vrednosti kmetijskih pridelkov in
proizvodov,
• oživitev mestnih jeder s ponudbo lokalno pridelane hrane na mestnih tržnicah ter zbližanje in boljše povezovanje
mestnih in podeželskih občin,
• zadovoljitev vse večjih potreb potrošnikov po lokalno pridelani hrani in posebnih kmetijskih proizvodih,
• prispevek k povečanju socialnega in človeškega kapitala na podeželju ter h krepitvi in razvoju lokalnih gospodarstev,
kar bo pripomoglo k ohranitvi poseljenosti slovenskega podeželja in nacionalnih dobrin,
• pozitivni prispevek k varovanju in ohranjanju okolja in kakovosti tal, zmanjšanju škodljivih učinkov pesticidov na
okolje, prispevek k ohranjanju pestrosti ekosistemov in trajnostni rabi energentov, zaščita talnice.
34
Pospeševanje ponudbe in povpraševanja po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno
na trajnostni način
CILJI
Vzpostavitev lokalnih prehranskih
strategij.
DEJAVNOSTI
NOSILNA MINISTRSTVA
Medresorska in interdisciplinarna priprava akcijskega načrta za ministrstvo, pristojno za zdravje
vzpostavitev lokalne trajnostne oskrbe, ki bo vključeval:
– bilanco pridelave in porabe kmetijskih pridelkov v Republiki
ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in
Izboljšanje oskrbe prebivalstva
Sloveniji,
prehrano
s kakovostno in zdravju koristno
– stopnjo samooskrbe,
lokalno trajnostno pridelano hrano/ – analizo naravnih in družbenogospodarskih razvojnih možnosti, ministrstvo, pristojno za šolstvo
živili.
– nacionalne in regionalne udeležence, povezane z lokalno
oskrbo,
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in
Povečanje povpraševanja po
– proizvodno in tržno cenovno politiko.
znanost
kakovostni in zdravju koristni lokalno
trajnostni pridelani hrani/živilih.
Izvedba medresorskega poskusnega projekta, ki bo opredelil ministrstvo, pristojno za finance
dejavnike in možnosti pospeševanja lokalnih trajnostnih
Doseganje čim večje stopnje
oskrbnih verig, še posebej pri preskrbi z zelenjavo in sadjem,
ministrstvo, pristojno za delo, družino in
samooskrbe glede na naravne
z izdelavo predloga modela organizacije lokalnih trajnostnih
socialne zadeve
danosti.
oskrbnih verig za javne ustanove po načelih zagotavljanja varne
hrane/živil.
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in
Vzpostavitev novih tržnih priložnosti
regionalno politiko
za domačega kmeta na področju
Pospeševanje lokalne trajnostne oskrbe na ravni države z vsemi
lokalne trajnostne pridelave in
potrebnimi dejavnostmi.
prodaje zdravju koristne hrane.
Okrepitev skrbi za okolje in pitno
vodo, biotsko raznovrstnost ter razvoj
podeželja.
Izboljšanje možnosti za samooskrbo
z živili/hrano ob nestabilnih razmerah
na svetovnih trgih.
35
Ovrednotenje programov in kazalcev zdravja
CILJI
Opredelitev kazalcev spremljanja in
ovrednotenja prehranske politike.
NALOGE
NOSILNI MINISTRSTVI
Določitev mednarodnih in glede na problematiko v Republiki ministrstvo, pristojno
Sloveniji posebnih kazalcev:
za zdravje
– varnosti živil/hrane,
– zdravja v zvezi s prehranjevanjem,
– zagotavljanja trajnostne oskrbe z živili/hrano.
NOSILCI NALOG
zdravja RS
CINDI Slovenija
zavodi za šport
Izboljšanje zbiranja in dopolnitev
mednarodno primerljivih načrtov
zbiranja podatkov.
Izboljšanje organiziranja sektorskega in medsektorskega
zbiranja podatkov za kazalce izvajanja prehranske politike
(Statistični sosvet za zdravje, Statistični sosvet za kmetijstvo,
gozdarstvo in ribištvo).
Povezava sistema zbiranja podatkov o porabi živil na člana
gospodinjstva z mednarodnim sistemom Dafne in sistemom
EFCONSUM.
Analiza stroškov in koristi (cost/
benefit) strategij in akcijskih načrtov
prehranske politike.
Povezava podatkov o razpoložljivosti in porabi živil v
Uvajanje analiz stroškov in koristi (cost/benefit) pri izvedbi
posameznih strategij in akcijskih načrtov.
Izboljšanje hitre in učinkovite izmenjave podatkov med
nosilci živilske dejavnosti, organi nadzora in javnostjo.
Organiziranje zbiranja podatkov za ugotavljanje in
spremljanje kazalcev zdravja v zvezi z redno gibalno/športno
dejavnostjo za zdravje.
Posodabljanje in vzdrževanje informacijskega sistema za
temeljna področja gibalne/športne dejavnosti za zdravje v
36
za kmetijstvo in
prehrano
inšpekcije
pridelava in
proizvodnja živili ter
promet z njimi
izvajalci/
ponudniki GŠD za
zdravje
Seznam in zahvala sodelujočim
Pri pripravi in oblikovanju Nacionalnega programa prehranske politike od 2005 do 2010 je sodelovalo več kot 60 slovenskih
in tujih strokovnjakov.
Usklajevalno in posvetovalno nalogo pri pripravi nacionalnega programa je imel Svet za živila in prehrano, katerega
predsednica je bila gospa Jožica Maučec Zakotnik, dejavno pa so sodelovali ti člani:
• Dunja Sever, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
• mag. Mira Skubic - Kos, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Peter Černigoj, Ministrstvo za finance,
• Danica Ošlaj, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
• prof. dr. Dražigost Pokorn, profesor v pokoju,
• doc. dr. Verena Koch, Pedagoška fakulteta,
• prof. dr. Janez Hribar, Biotehniška fakulteta,
• prof. dr. Božidar Žlender, Biotehniška fakulteta,
• Mojca Gabrijelčič Blenkuš,
• Maruša Adamič, Inštitut za varovanje zdravja RS,
• Mojca Gabrijelčič, Inštitut za varovanje zdravja RS,
• asist. dr. Borut Bratanič, Pediatrična klinika Ljubljana
• Maruša Pavčič, Ministrstvo za zdravje,
• Lilijana Vouk, Ortopedska bolnišnica Valdoltra,
• Irena Simčič, Zavod RS za šolstvo,
• Stanka Gorenc, Gospodarska zbornica Slovenije,
• dr. Tatjana Zagorc, Gospodarska zbornica Slovenije
• Barbara Miklavčič, Urad RS za varstvo potrošnikov,
• Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije,
• Larisa Pograjc, Ministrstvo za obrambo,
• dr. Martin Batič, Ministrstvo za okolje in prostor,
• Silvester Čotar, Gospodarska zbornica Slovenije,
• Jožica - Joja Krznar, Statistični urad RS,
Zaradi posebnosti področij, ki jih je bilo treba strokovno in analitično podpreti, je bilo od 2000 do 2004 imenovanih
11 delovnih skupin, ki so delovale kot strokovna podpora odločitvam omenjenega sveta. Pri pripravi analiz stanja
in oblikovanju problematike na posameznih področjih so sodelovale te delovne skupine v naslednji sestavi:
1. Delovna skupina za pripravo prehranskih tablic (prof. dr. Božidar Žlender, mag. Terezija Golob, prof. dr. Janez Hribar,
mag. Mira Skubic - Kos, mag. Tamara Poklar, Stanka Gorenc);
2. Delovna skupina za prehrano ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami (Maruša Pavčič, prof. dr. Dušanka Micetić Turk,
dr. Marjeta Sedmak);
3. Delovna skupina za prehransko izobraževanje strokovnjakov (doc. dr. Verena Koch, prof. dr. Dražigost Pokorn, prof. dr.
Janez Hribar, Maruša Pavčič);
4. Delovna skupina za izdelavo prehranskih smernic (Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. Blanka Tivadar, Larisa Pograjc, Maruša
Adamič);
5. Delovna skupina za področje dojenja (asist. dr. Borut Bratanič, prim. dr. Zlata Felc, dr. Silvestra Hoyer, Andreja Tekauc
- Golob);
6. Delovna skupina za izobraževanje različnih skupin prebivalstva (Lilijana Vouk, Maruša Adamič, Marina Sučič, Radojka
Anderluh, doc. dr. Verena Koch, Marjana Peterman);
7. Delovna skupina za področje joda (prof. dr. Sergej Hojker, Damjana Podkrajšek, Andreja Širca Čampa, mag. Nataša
Gladovič);
37
8. Delovna skupina za sodelovanje z industrijo (Barbara
Miklavčič, prof. dr. Dražigost Pokorn, Maruša Adamič,
Maruša Pavčič, mag. Elizabeta Mičovič, Marjana
Peterman, mag. Mira Skubic - Kos);
9. Delovna skupina za gensko spremenjene organizme
(dr. Martin Batič, prof. dr. Ema Mušič, prof. dr. Jana Žel,
dr. Simona Rogl, Mojca Gabrijelčič, dr. Tatjana Zagorc,
Marjana Peterman, dr. Biserka Strel, prof. dr. Radovan
Komel, prof. dr. Peter Raspor, Barbara Miklavčič, Marjana
Dermelj, Maruša Pavčič, mag. Mira Skubic - Kos);
10. Delovna skupina za varna živila (Dunja Sever, mag. Mira
Skubic - Kos, mag. Sanja Vranac, Peter Božič, Maruša
Pavčič, Maruša Adamič);
11. Delovna skupina za področje kmetijstva (Alojz
Senegačnik, mag. Mira Skubic - Kos, Maruša Pavčič,
Mojca Gabrijelčič, mag. Marta Hrustel - Majcen, mag.
Janja Kokolj - Prošek, Mateja Kovač, dr. Aleš Kuhar,
Marjana Peterman).
Pripravo in oblikovanje Resolucije o nacionalnem programu
prehranske politike 2005–2010 na Ministrstvu za zdravje so
usklajevali:
•
•
•
•
•
•
•
Jožica Maučec Zakotnik,
dr. Cirila Hlastan - Ribič,
Rok Poličnik,
Maruša Pavčič,
Mojca Gabrijelčič - Blenkuš,
mag. Bojanka Štern,
prof. dr. Dražigost Pokorn.
Ob pripravi nacionalnega programa prehranske politike
je hkrati potekalo veliko dejavnosti, še zlasti delavnice in
simpozij, katerih ugotovitve so pripomogle h konkretnim
rešitvam in predlogom za oblikovanje strateškega
dokumenta. Med njimi je treba omeniti »delavnico na
Otočcu«, ki je potekala maja 2002, »delavnico na turistični
kmetiji Pri Lazarju na Jančah« maja 2003 in delavnico, ki je
bila organizirana julija 2003 na Inštitutu za varovanje zdravja
RS.
ugotavlja potrebo in poudarja pomen po povezovanju,
izobraževanju in usposabljanju vseh vladnih resorjev,
interdisciplinarne stroke, civilne javnosti, medijev in drugih
partnerjev na področju prehrane in telesne dejavnosti za
zdravje, za doseganje optimalnih ciljev in podpornih okolju
za spremembo življenjskega sloga vseh skupin prebivalcev.
Besedilo Radenske deklaracije je razvidno v prilogi.
Hkrati s pripravo resolucije se je Ministrstvo za zdravje v letu
2001 odločilo, da bo v sodelovanju s Svetovno zdravstveno
organizacijo (Oddelkom za Evropo) izdelalo Oceno vplivov
prehranske in kmetijske politike na zdravje prebivalcev RS
zaradi pristopa k Evropski uniji. Najpomembnejša vzpodbuda
za izvedbo projekta je bil vstop Slovenije v EU, prevzem
pravnega reda in ukrepov Skupne kmetijske politike EU v
nacionalno kmetijsko politiko ter izdelava strategij in ukrepov,
ki naj bi ublažili negativne vplive Skupne kmetijske politike
na javno zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Priporočila
in zaključki omenjenega projekta so bila upoštevana in
vključena v strategije Resolucije o nacionalnem programu
prehranske politike 2005 - 2010.
Za sodelovanje pri pripravi Resolucije o nacionalnem
programu prehranske politike 2005 - 2010 se vsem
sodelujočim strokovnjakom najlepše zahvaljujemo
za ves trud in potrpežljivost, obenem pa upamo, da
boste še naprej ostali naši zvesti partnerji in podpora
pri uresničevanju ukrepov omenjenega strateškega
dokumenta v vsakdanje življenje. Istočasno se
opravičujemo vsem, ki jih nismo omenili, saj je bil proces
oblikovanja nacionalnega programa zelo zapleten in je
vključeval tudi strokovnjake, ki niso bili vključeni v zgoraj
omenjene delovne skupine.
V podporo oblikovanju prehranske politike in strategije
telesne dejavnosti za zdravje je v aprilu 2002 v Radencih,
potekala mednarodna konferenca “Krepimo zdravje z
gibanjem in zdravo prehrano” (“Promoting Health Trought
Physical Activity and Healthy Nutrition”), ki jo je organiziral
CINDI Slovenija.
Na konferenci je bile sprejeta »Radenska deklaracija«, ki je
prispevala tudi pomemben delež pri oblikovanju dokumenta
Svetovne zdravstvene organizacije »Global Strategy on
Diet, Physical Activity and Health«. Radenska deklaracija
38
Pomen izrazov
Prehrana, prehranjevanje pomenita uživanje živil in/ali hranil,
ki jih človek potrebuje za zadovoljevanje fizioloških potreb
organizma (rast, razvoj in delo). Prehrana pomeni tudi vedo o
živilih (hrani), hranilih in drugih snoveh, ki jih vsebujejo živila,
njihovem delovanju, medsebojni odvisnosti in ravnotežju,
ki vpliva na zdravje in pojav bolezni, in o uživanju, prebavi,
presnovi in izločanju snovi, ki sestavljajo živila.
Zdrava prehrana, zdravo prehranjevanje, uravnotežena
prehrana, priporočena prehrana so pojmi, ki celostno
zajemajo na znanstvenih dognanjih temelječa priporočila o
fizioloških potrebah organizma po energiji in posameznih
hranilih glede na starost, spol in delo, ki ga človek opravlja,
o živilih, ki vsebujejo ta hranila, in o priporočenem
ritmu prehranjevanja zaradi preprečevanja obolenj in
stanj, ki jih lahko povzroči nezdrava prehrana (nezdravo
prehranjevanje).
Nezdrava prehrana, nezdravo prehranjevanje sta pojma, ki
celostno zajemata več sestavin prehranjevanja. Pod tema
pojmoma so mišljeni neustrezna hranljiva in energijska
vrednost zaužite hrane, uporaba neustreznih ali celo
nepravilnih načinov njene priprave in tudi nepravilen ritem
uživanja hrane, kar vse vpliva na človekovo zdravje.
Prehranjevalne navade, prehranjevalni vzorec pomenijo
način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe
kot celote. Vključujejo izbor in količino živil, delež posameznih
živil v prehrani, način priprave hrane in pogostnost ter
razporejenost uživanja posameznih obrokov hrane čez dan.
Na prehranjevalne navade vplivajo družbene, gospodarske,
etnične in kulturne danosti okolja, pa tudi izobraženost
ljudi, dostopnost in cena hrane. Pravilne prehranjevalne
navade so tiste, ki omogočajo, da je prehrana posameznika,
neke skupine ali družbe kot celote ob upoštevanju vseh
navedenih vplivov skladna s priporočili za zdravo prehrano.
Hrana/živilo je vsaka snov ali izdelek, vključno s pitno vodo
in pijačo, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki,
ki je namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga
bodo uživali ljudje. Vsebuje vodo, hranila, druge sestavine,
ki nimajo fiziološkega učinka, ter vse snovi, ki so namenoma
vgrajene v živilo med njegovo izdelavo, pripravo ali
obdelavo.
Hranilo, hranljiva snov sta vsaka snov, ki jo telo potrebuje
za pridobivanje energije (ogljikovi hidrati, beljakovine,
maščobe), rast in obnovo tkiv (beljakovine, minerali,
vitamini, voda) ter za uravnavanje življenjskih procesov
(beljakovine, minerali, vitamini, voda, prehranska vlaknina,
antioksidanti in druge aktivne snovi, ki jih vsebuje rastlinska
hrana). Hranila dobi človek iz živil. Posamezne skupine živil
vsebujejo hranila v različnih količinah in kombinacijah, ki
vplivajo tudi na potrebne količine posameznih hranil in
njihovo učinkovitost v telesu. Hranila, ki jih človek za svoje
zdravje nujno potrebuje, ne more pa jih sam tvoriti in jih
lahko dobi samo iz hrane, imenujemo esencialna (telesu
nujno potrebna).
Civilizacijske bolezni in stanja so bolezni in stanja, ki so
predvsem posledica nezdravega življenjskega sloga
(nezdrave prehrane, premajhne telesne dejavnosti, kajenja,
čezmernega uživanja alkohola, stresa). Sem prištevamo
npr. bolezni srca (angino pektoris in miokardni infarkt),
cerebrovaskularne bolezni (bolezni ožilja, možgansko kap),
različne vrste rakastih obolenj, čezmerno prehranjenost in
debelost, sladkorno bolezen tipa 2, zvišan krvni tlak, cirozo
jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni zob. Na te bolezni
pomembno vplivajo tudi socialno-ekonomske določilnice
zdravja.
Deficitarne bolezni in stanja so bolezni in stanja, ki so
posledica nezdrave prehrane zaradi pomanjkanja enega
ali več telesu nujno potrebnih hranil v hrani, zaradi
motenj pri zauživanju, prebavi in presnovi hranil ali zaradi
bistveno povečanih potreb po hranilih. Sem prištevamo
podhranjenost, anemije, golšavost, hipovitaminoze itd. Te
bolezni so predvsem posledica nezdrave prehrane zaradi
(zavestnega) zanemarjanja priporočil o zdravi prehrani
(nekateri alternativni vzorci prehrane), zaradi obolenj in
stanj, ki vplivajo na nezadostno uživanje ter izrabo hrane
ali na bistveno povečane potrebe po posameznih hranilih
(bolniki, otroci, starejši), zaradi pomanjkanja zadostnih
količin kakovostne in družbeno sprejemljive hrane ter zaradi
socialno-ekonomskih določilnic zdravja.
Varnost hrane/živil je zagotovilo, da živilo ne pomeni
tveganja za pojav nezaželenega vpliva na zdravje, to je, da
ni škodljivo za človekovo zdravje, če je pripravljeno oziroma
zaužito za predviden namen in v njem dovoljene količine
aditivov (dodatkov) in onesnaževal niso presežene.
Aditivi (dodatki) za hrano/živila so vse snovi, vključno z
aromami in sladili, ki se običajno ne uporabljajo oziroma
uživajo kot živilo in niso tipična sestavina živila, se pa v
proizvodni verigi namensko dodajajo živilu iz tehnoloških in
organoleptičnih razlogov. Aditivi neposredno ali posredno
učinkujejo na živilo in postanejo njegova sestavina. Sodobna
priporočila glede varnosti živil svetujejo zmanjševanje
uporabe aditivov iz organoleptičnih razlogov.
Analiza tveganja za varnost hrane/živil je proces, ki zajema
oceno tveganja, s katero se na znanstveni podlagi prepozna
nevarnost, ki jo lahko pomeni živilo ali njegova sestavina,
ugotovi izpostavljenost ljudi in določi, kolikšno je tveganje
za zdravje posameznika ali določenih skupin prebivalstva,
obvladovanje tveganja, to je izbor primernih ukrepov za
39
preprečevanje tveganja in nadzor nad njim, ter obveščanje
o tveganju.
Dejavniki tveganja, onesnaževalo so biološki, kemični ali
fizikalni dejavniki (snov v živilu oziroma lastnost ali stanje
živila), ki lahko ogrožajo zdravje ljudi in so nenamensko
prisotni v hrani/živilu zaradi postopkov pridelave kmetijskih
pridelkov in surovin živalskega izvora oziroma proizvodnje
živil in prometa z njimi ali zaradi onesnaženosti okolja. Sem
prištevamo težke kovine, nitrate, mikotoksine, ostanke
pesticidov, ostanke veterinarskih zdravil, dioksine in druge
kemične snovi, ki nastajajo pri neprimerni predelavi hrane/
živil, mikrobe, tujke, semena plevela ipd. Koncentracija
dejavnikov tveganja v hrani/živilu mora biti tako nizka, kot
jo je mogoče razumno doseči z uporabo postopkov dobrih
kmetijskih in proizvodnih praks v vsej živilski verigi, in
nikakor ne sme preseči v analizi tveganja določene zgornje
mejne vrednosti posameznih onesnaževal v različnih živilih
oziroma v njihovem užitnem delu. Za prepoznavanje
morebitnih škodljivih dejavnikov v hrani/živilih, ukrepanje v
zvezi z njimi in nadzor nad njimi je v svojem členu živilske
verige odgovoren proizvajalec.
Nosilec živilske dejavnosti je pravna ali fizična oseba,
odgovorna za zagotavljanje varnosti in zdravstvene
ustreznosti živil pri pridelavi, predelavi in pripravi živil/hrane
in prometu z njimi.
Živilska veriga zajema vse faze pridelave (vključno z rejo
domačih živali pred zakolom, gojenjem poljščin, zelenjave
in sadja, lovom, ribolovom in pobiranjem samoniklih
proizvodov), predelave, priprave in ponudbe živil/hrane
ter prometa z njimi (vključno z uvozom, shranjevanjem,
prevozom, distribucijo, prodajo ter dobavo).
Zdravju koristni živilo, hrana, jed, obrok, ponudba so živilo,
hrana, jed, obrok in njihova ponudba, sestavljena po
smernicah uravnotežene prehrane s posebnim poudarkom
na vsebnostih hranljivih snovi, ki pripomorejo k doseganju
ciljev prehranskih priporočil in s tem preprečevanju bolezni,
povezanih z nezdravim prehranjevanjem. Sinonim za zdravju
koristno so tudi varovalno (funkcionalno) živilo, hrana, jed,
obrok in ponudba.
MET je merska enota za intenzivnost telesne dejavnosti, ki
se izraža v porabi kJ na časovno enoto. Količinsko pomeni
1 MET 3,5 ml kisika na minuto na kilogram telesne teže.
40
Viri
13.
Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike
2005–2010 (Uradni list RS, št. 39/2005).
Priloga 1: Seznam slovenskih in
mednarodnih raziskav, študij, analiz
in zakonodaje, ki so bile v pomoč pri
pripravi ReNPPP 2005–2010
14.
15.
1
1. Analize stanja o dojenju v RS (delovna skupina za
področje dojenja, vodja asist. dr. Borut Bratanič,
Pediatrična klinika Ljubljana).
2. CINDI Dietary guide, Copenhagen, WHO Regional
Office for Europe, 2000 (dokument EUR/00/5018028).
3. Referenčne vrednosti D-A-CH za vnos hranil (prevod
iz nemškega jezika), 1. izdaja, Ministrstvo za zdravje,
Ljubljana 2004.
4. FAO Statistical Databases, Food Balance Sheets, http://
faostat.fao.org/faostat (dostop 7. 9. 2004).
5. Gabrijelčič Blenkuš, M., Prehrambene navade ljubljanskih
srednješolcev, podiplomska naloga, Ljubljana, Univerze
v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za socialno
medicino in higieno, 2000.
. Hafner, A., Epidemiološko spremljanje anoreksije
nervoze in bulimije nervoze v Sloveniji v obdobju od
1989 do 1999, specialistična naloga, Kranj 2000.
. HBSC, Health behaviour of School Aged Children
– Obnašanje v zvezi z zdravjem v šolskem okolju: a WHO
cross-national study, 2002.
. Koch, V., Kostanjevec, S., Analiza stanja organizacije
prehrane v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, Ekspertiza
o šolski prehrani, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport,
Ljubljana 2003.
. Koch, V., Prehrambene navade odraslih prebivalcev
Slovenije z vidika varovanja zdravja, doktorska disertacija,
Univerza v Ljubljani, 1997.
10. Liselotte Schäfer, E., Javnozdravstveni vidiki skupne
kmetijske politike EU; Razvoj in priporočila za
spremembe v štirih sektorjih: sadja in zelenjave, mleka
in mlečnih izdelkov, vina in tobaka, Državni inštitut za
javno zdravje, 2003.
11. Lock, K., Gabrijelčič Blenkuš, M., Zakotnik Maučec, J.,
Poličnik, R., Ocena vplivov prehranske in kmetijske
politike na zdravje prebivalcev RS zaradi pristopa
k Evropski uniji, Poročilo za Ministrstvo za zdravje,
Ministrstvo za zdravje, 2004.
12. Podatki o obvezni prijavi nalezljivih bolezni v Republiki
Sloveniji, Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za
1.
1.
1.
1.
20.
21.
22.
23.
24.
41
nalezljive bolezni, 2004.
Podkrajšek, D., Uršič, S., Goste, K., Raziskava o prehranskih
navadah in stanju hranjenosti dijakov celjskih srednjih
šol. V: Prehrana mladostnikov srednješolcev, strokovni
seminar. Maribor: Živilska šola Maribor, Višja strokovna
šola, 2004: 52–55.
Pokorn, D., Socialno medicinski vidiki debelosti, Zbornik
referatov s seminarja, Medicinska fakulteta, Inštitut za
higieno, 1999.
Resolucija ResAP (2003)3 o prehrani in prehranski oskrbi
v bolnišnici, Svet Evrope, Odbor ministrov, 12. november
2003, 860. sestanek.
Robertson, A., Tirado, C., Lobstein, T., Jermini, M., Knai,
C., Jensen, H. J., Ferro-Luzzi, A., James, W. P. T., Food and
health in Europe; a new basis for action, WHO Regional
Publications, European Series, No. 96, World Health
Organization, Regional Office for Europe, Copenhagen,
Danska, 2004.
Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Jurak, G., Starc, G., Telesni
in gibalni razvoj otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–
2000. V: Slov Pediatr 2002; 9: Supl. 1: 90–101.
SURS, Ankete o porabi v gospodinjstvu, 1997–2002.
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi,
ki prihajajo v stik z živili, Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in
47/04 – ZdZPZ).
Zaletelj - Kragel, L., Fras, Z., Maučec - Zakotnik, J., Tvegana
vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena
stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, Z zdravjem
povezan življenjski slog, CINDI Slovenija, Medicinska
fakulteta, Ljubljana 2004.
Zdravstvena reforma, Bela knjiga, Ministrstvo za zdravje,
2003.
Zdravstveni statistični letopis. Ljubljana: Inštitut za
varovanje zdravja RS, 2001.
Zdravstveni statistični letopis. Ljubljana: Inštitut za
varovanje zdravja RS, 2002.
Žakelj Primic, M., Incidenca raka v Sloveniji, Onkološki
inštitut Slovenije, Ljubljana 2004.
Priloga 2: Seznam mednarodnih
dokumentov, upoštevanih pri pripravi
ReNPPP 2005–2010
Evropska skupnost
•
•
•
•
•
152. člen Amsterdamske pogodbe EU (1997),
sklepi Sveta Evrope, povezani z zdravim življenjskim
slogom, izobraževanjem, obveščanjem in
komuniciranjem (Uradni list EU, 2004/C 22/01),
sklepi Sveta Evrope, povezani s promocijo zdravja
srca (2004)
Bela knjiga o varnosti hrane (2000)
Evropska mreža za prehrano in telesno dejavnost
(2003);
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ter
Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO)
•
•
•
•
•
•
Agenda Zdravje v 21. stoletju,
Prvi akcijski načrt prehranske politike za obdobje
2000–2005 za evropsko regijo,
sklepi Mednarodne konference o prehrani (1992),
sklepi Svetovnega vrha o hrani (1996),
Prehrana in preventiva srčno-žilnih bolezni (WHO
Technical Report Series No. 916),
Resolucija o globalni strategiji na področju
prehrane, gibanja in zdravja (2004);
Svetovna zdravstvena skupščina
•
•
Resolucija o varnosti hrane WHA53.15 (2000),
Resoluciji WHA 51.18 in WHA 53.17 o preventivi in
nadzoru nad nenalezljivimi kroničnimi boleznimi.
42
Razvoj prehranske politike v Republiki Sloveniji
Slovenija je članica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter Svetovne organizacije za kmetijstvo in hrano (FAO).
Leta 1992 je v Rimu kot ena izmed 278 držav podpisala Svetovno deklaracijo o prehrani. Države podpisnice so se z deklaracijo
zavezale, da bodo v najkrajšem možnem času oblikovale lastne prehranske politike.
Leta 1996 je SZO v Varšavi na Poljskem organizirala konferenco, na kateri so prvič ocenjevali napredek na področju priprave
prehranskih politik v posameznih državah. Analiza je pokazala nezadosten napredek od podpisa Deklaracije v državah, ki
do leta 1992 prehranske politike še niso imele oblikovane. Najdaljšo tradicijo na področju oblikovanja prehranske politike
imajo nordijske države (Norveška leta 1937, Finska leta 1938, Švedska leta 1994, Islandija leta 1998 ter Danska leta 1995). V
Sloveniji vse do leta 1996 niso začele potekati aktivnosti v smislu priprav ali oblikovanja nacionalnega programa prehranske
politike.
V letu 1997 je Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, pod vodstvom dr. Aileen Robertson, dolgoletne
ključne svetovalke državam članicam na področju razvoja prehranske politike ter ob sodelovanju strokovnjakov iz Anglije,
Wellsa, Švedske in Finske organiziral na Poljskem mednarodno delavnico »Helping people change their risky behavior«.
Tukaj so bili vzpostavljeni ključni mednarodni stiki, ki so bili osnova za nadaljnje delo pri oblikovanju slovenske nacionalne
prehranske politike. K razumevanju, znanju in veščinam, kako oblikovati prehransko politiko je pomembno prispevala
tudi šest tedenska poletna šola v okviru evropskega magistrskega študija na področju »Public Health Nutrition«, ki jo je
organiziral švedski Karolinski inštitut in se jo je udeležila tudi predstavnica Slovenije.
V okviru delovanja CINDI Slovenija so se nato v naši državi začele ključne intenzivne aktivnosti ozaveščanja laične, strokovne
in politične javnosti o pomenu oblikovanja prehranske politike za Slovenijo. V letu 1998 je bila na pobudo Slovenije na Brdu
pri Kranju organizirana delavnica SZO »A training workshop for policy makers«, ki so se je udeležili nacionalni koordinatorji na
področju prehrane in predstavniki različnih resornih ministrstev držav članic SZO evropske regije. Strokovnjaki in oblikovalci
politik so tako prvič oblikovali izhodišča za izdelavo slovenske nacionalne prehranske politike.
V istem letu je Regionalni urad SZO za Evropo in CINDI (Coutrywide Integrated Noncomunicable Disease Intervention
Program) SZO v Copenhagnu s pomočjo strokovnjakov iz cele Evrope oblikoval »CINDI Food Based Dietary Guidelines
(FBDG) - 12 Steps to Healthy Eating«, prehranska priporočila temelječa na prehranskem vzorcu. CINDI Slovenija je
mednarodna prehranska priporočila ob sodelovanju domačih strokovnjakov, priredil za slovenske razmere in jih izdal pod
naslovom »CINDI prehranska priporočila - 12 korakov do zdrave prehrane«. Priporočila so se distribuirala po vsej Sloveniji in
se uporabljajo v laični in strokovni javnosti kot orodje za spodbujanje zdrave prehrane in telesne dejavnosti za zdravje.
Po konferenci na Brdu so se v letu 1999 pričeli aktivni sestanki na takratnem Ministrstvu za zdravstvo. Prvi rezultat sestankov
je bil vključitev člena v Zakon o zdravstveni ustreznosti živil, materialov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, ki je opredeljeval
ustanovitev Sveta za živila in prehrano, kot strokovnega in posvetovalnega telesa ministru za zdravje na področju živil in
prehrane. Potrjena sta bila tudi člena, da mora Slovenija oblikovati nacionalni program na področju prehranske politike ter,
da se pri Vladi RS ustanovi Urad za živila in prehrano. Omenjeni zakon je bil sprejet v letu 2000.
V letu 2001 je bil s strani ministra za zdravje imenovan Svet za živila in prehrano. Sestavljali so ga vodilni slovenski strokovnjaki
s področja varnosti hrane in zdrave prehrane, ter predstavniki ključnih resornih ministrstev. Ustanovitev Urada za živila
in prehrano pri Vladi RS ni bilo uresničeno zaradi reorganizacije na področju vladnih uradov. Le ta se je vzpostavil na
Ministrstvu za zdravje in se kasneje razvil v Sektor za varnost in zdravstveno ustreznost hrane ter v Sektor za krepitev zdravja
in zdrav življenjski slog, ki med drugim pokriva tudi področje prehrane in telesne dejavnosti za zdravje.
V letu 2001 je Ministrstvo za zdravje organiziralo delavnico na Otočcu, kjer je bil oblikovan prvi osnutek Strategije o
43
nacionalnem programu prehranske politike. Pri tem so sodelovali člani Sveta za živila in prehrano ter predstavniki pristojnih
resornih ministrstev. Ministrstvo za zdravje je organiziralo še dve strokovni delavnici in sicer “Delavnica na Jančah” ter
“Delavnica na Inštitutu RS za varovanje zdravja”, obe v pomladi 2003.
V obdobju od leta 2001 do leta 2004 je potekalo aktivno zbiranje podatkov, ki so služili analizi stanja in definiranju ključnih
problemov na vseh členih prehranske verige, »od njive do krožnika«. Pri tem nam je pomagalo 11 delovni skupin, katerih
področja so natančneje opredeljena v poglavju “Seznam in zahvala sodelujočim”. V istem obdobju so potekale tudi številne
aktivnosti usklajevanja udeleženih resornih ministrstev ter številnih resornih politik.
V maju leta 2002 sta Slovensko prehransko društvo ter Ministrstvo za zdravje organizirala Simpozij o prehranski politiki,
kjer je bil širši strokovni javnosti predstavljen in dan v javno obravnavo prvi predlog nacionalnega programa prehranske
politike.
Pripravo nacionalnega programa prehranske politike v Sloveniji je spremljal projekt Health Impact Assessment of Food
and Agricultural Policies in Slovenia, and the potential effect of accession to the European Union (HIA) ali »Ocena vplivov
prehranske in kmetijske politike na zdravje prebivalcev RS zaradi pristopa k Evropski uniji«, ki je imel namen oceniti vpliv
Skupne kmetijske politike (SKP) EU na slovensko kmetijsko in prehransko politiko po priključitvi Slovenije EU. Znano je
namreč, da je SKP EU ena najbolj reguliranih politik v EU in da kot taka močno spreminja kmetijske politike in prakse v
državah članicah ter ima zaradi svojih inštrumentov velikokrat neugodne posledice na javno zdravje državljanov EU. Projekt
HIA je vodilo Ministrstvo za zdravje ob sodelovanju SZO in številnih tujih ter domačih strokovnjakov. Zaključki in priporočila
projekta so bili upoštevani in vključeni v oblikovanje nacionalnega programa prehranske politike.
Pomembna prelomnica v pripravi nacionalne prehranske politike je bil tudi sprejem Globalne strategije o prehrani, gibanju
in zdravju - Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health (WHA 75.17), ki je bila oblikovana na globalnem nivoju
Svetovne zdravstvene organizacije. Omenjena Resolucija daje strokovne osnove in politični kontekst za oblikovanje in
izvajanje skupnih politik, strategij in programov na področju promocije zdrave prehrane in gibanja za zdravje. Slovenija je
kot ena prvih držav oblikovala nacionalni dokument »Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike in krepitve
telesne dejavnosti za zdravje«, ki je vseboval strategije in aktivnosti tako za področje prehrane kot za področje telesne
dejavnosti za zdravje. Le ta zaradi neusklajenosti udeleženih partnerjev pri pripravi nacionalnega programa obeh področij
ni bil poslan v obravnavo na vlado in v parlament v predlagani obliki, zato sta področji in nacionalna programa obravnavana
ločeno.
V mesecu oktobru 2004 je bila pripravljena in dokončno medresorsko in strokovno usklajena Resolucija o nacionalnem
programu prehranske politike 2005 - 2010. Kot taka je bila po vladni proceduri predložena Državnemu svetu Republike
Slovenije, kjer je doživela veliko dobrodošlico.
Poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so dokument podprli z zelo visoko podporo. Od prisotnih 71
poslank in poslancev, je nacionalni program podprlo 71 prisotnih na redni seji Državnega zbora RS.
44
Radenska deklaracija
Udeleženci mednarodne konference »Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano« zaskrbljeni ugotavljamo, da nezdrava prehrana in nezadostna
telesna dejavnost pomembno vplivata na slabše zdravstveno stanje ljudi zaradi bolezni, ki jih lahko preprečujemo. Prepričani smo, da je zdrav način
življenja pravica vseh ljudi, in da mora biti izbira zdravega načina življenja dostopna prav vsakomur. To deklaracijo smo pripravili v skladu z načeli
prejšnjih deklaracij, kot na primer Ottawske listine in drugih. Podpiramo vse dosedanje pobude za izvajanje promocije zdravja in preprečevanja
kroničnih bolezni.
Delegati mednarodne konference »Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano« v Radencih, Sloveniji, izpostavljamo številne znanstvene dokaze,
ki pričajo o koristih zdrave prehrane in telesne dejavnosti za zdravje. Naš cilj je, da z vzpodbujanjem zdravega načina življenja ter z izvajanjem
ukrepov preprečevanja različnih kroničnih obolenj in izboljšanjem kakovosti življenja, spodbudimo ljudi:
•
•
k bolj zdravemu prehranjevanju, kar pomeni uživanje več sadja in zelenjave, več škrobnih živil z ogljikovimi hidrati, zmerne količine mesa
in mesnin, predvsem z malo maščob ter več rib, predvsem morskih; k večji porabi mlečnih izdelkov z manj maščob in k zmanjšanju
količine sladke ter mastne hrane,
k večji telesni aktivnosti, v trajanju najmanj 30 minut na dan. Sem štejemo tudi telesno dejavnost, ko pešačimo ali kolesarimo na delovno
mesto, če se med delovnim časom vzpenjamo po stopnicah, ko doma vrtnarimo ali se ukvarjamo z rekreacijo in športno dejavnostjo kot
je hitra hoja, tek, plavanje, igranje nogometa, ples in drugo. V kolikor se prehranjujemo z bolj mastno hrano ali jo pojemo veliko, je za
ohranjanje primerne telesne teže potrebno sorazmerno več telesne dejavnosti.
Zelo pomemben je uravnotežen dnevni vnos energije (glede na pogostnost obrokov, količino in vrsto hrane) v primerjavi z dnevno porabo energije,
ki jo porabljamo s telesno dejavnostjo. Zagotoviti moramo pester izbor živil, s katerimi omogočamo uravnovešeno energijsko stanje v telesu.
Prepričani smo, da imata zdrava prehrana in telesna dejavnost z vidika varovanja in krepitve zdravja vzajemne in sinergične učinke, zato priporočamo
hkratno vzpodbujanje zdravega načina prehranjevanja in telesne dejavnosti. Tak pristop je bolj učinkovit kot vzpodbujanje vsakega posameznega
vedenjskega vzorca posebej.
Izpostavljamo potrebo po:
•
usposabljanju strokovnjakov, ki delajo na področju promocije zdrave prehrane in zdravju koristne telesne dejavnosti,
•
več in bolj zanesljivih podatkih o načinih prehranjevanja ter stopnji in vrstah telesne dejavnosti med prebivalstvom,
•
novih načinih vključevanja zdravega načina prehranjevanja in izvajanja telesne dejavnosti v vsakodnevno življenje,
•
nadaljnjih raziskavah o učinkovitosti promocije zdravja.
Aktivnosti za promocijo zdrave prehrane in zdravju koristne telesne dejavnosti morajo:
•
biti medresorske in multidisciplinarne,
•
uporabiti integriran, večstopenjski pristop, ki je primeren za ljudi v vseh življenjskih obdobjih,
•
si prizadevati za spremembe življenjskega sloga posameznikov in za spremembe družbenega ter fizičnega okolja,
•
biti prisotne v različnih okoljih, kjer ljudje živijo, delajo in se družijo, kot npr. v šolah, na delovnih mestih in v primarnem zdravstvenem
varstvu z uporabo različnih pristopov za različne skupine prebivalstva.
Za dosego našega cilja sta potrebni zavezanost, politična podpora in finančna vlaganja. V nasprotnem primeru bodo bolezni ter z njimi povezani
ekonomski in družbeni stroški postajali vse večje breme današnji in prihodnjim generacijam.
Pozivamo spodaj naštete skupine, da sprejmejo naš izziv za promocijo zdrave prehrane ter zdravju koristne telesne dejavnosti:
strokovnjaki, ki se zavzemajo za izboljšanje zdravja, naj
•
sprejmejo odgovornost in prepoznajo potrebo po razvoju novega področja vzajemnega vzpodbujanja zdravega prehranjevanja in
zdravju koristne telesne dejavnosti; le-to naj bo posebno področje v javnem zdravstvu,
•
spremljajo trende tveganih vedenjskih vzorcev, varovalnih dejavnikov ter ocenijo vpliv politik različnih resorjev na zdravje prebivalstva,
•
zagotovijo vodenje in sami delujejo kot zagovorniki promocije zdravja z redno telesno dejavnostjo in zdravim prehranjevanjem,
•
izvajajo nove raziskave ter zagotavljajo strokovne podlage za podporo razvoju in izvajanju politik, usmerjenih v zdravo prehrano in
zdravju koristno telesno dejavnost,
•
v zadostni meri in v čim krajšem času posredujejo potrebne informacije o novih spoznanjih na tem področju tako medijem kot tudi laični
javnosti,
•
sodelujejo in podpirajo napore drugih organizacij za izboljšanje zdravja s telesno dejavnostjo in zdravo prehrano.
akademske institucije naj
•
podprejo nacionalne aktivnosti, spremljajo izvajanje intervencij ter vzpodbujajo uporabo na dokazih temelječih metod in praks,
•
izvajajo in podpirajo raziskave ter izvajajo vrednotenje interventnih programov, ki je mednarodno primerljivo,
45
•
vzpodbujajo sodelovanje s kolegi preko mednarodnih mrež sodelovanja.
civilna družba in nevladne organizacije naj
•
zagovarjajo stališče, da mora biti zdravje in kakovost življenja cilj vseh javnih politik,
•
zagovarjajo vključevanje ljudi v proces odločanja na lokalni ravni in aktivno podprejo vsa primerna in ustrezna vlaganja v izvajanje politike
zdravega prehranjevanja in izvajanja zdravju koristne telesne dejavnosti,
•
aktivno sodelujejo pri pregledu obstoječega stanja in oblikovanju pobud promocije zdravja na lokalni ravni.
industrija in trgovina naj
•
v vlogi delodajalca privzameta najboljše možne modele in prakse vzpodbujanja zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti,
•
sodelujeta z lokalnimi oblastmi za podporo pobudam na področju izboljšanja zdravja s pomočjo zdrave prehrane in zdravju koristne
telesne dejavnosti,
•
uresničujeta svojo družbeno odgovornost na način, da delujeta v korist širših socialnih in zdravstvenih koristi lokalnega prebivalstva.
mediji naj
•
pomagajo vzpostaviti pozitiven odnos javnosti do aktivnosti varovanja in krepitve zdravja na področjih zdravega prehranjevanja in
zdravju koristne telesne dejavnosti in obenem doseči čim večji obseg prebivalstva,
•
zagotovijo podporo in postanejo zagovorniki snovalcev politik in izvajalcev ukrepov varovanja in krepitve zdravja,
•
omogočijo objave sporočil v različnih tiskanih in elektronskih medijih o pomenu in pozitivnem vplivu zdravega prehranjevanja in zdravju
koristne telesne dejavnosti na vsesplošno dobro počutje in boljšo kvaliteto življenja,
•
se zavedajo njihove moralne in etične odgovornosti v zvezi z objavljanjem nestrokovnih informacij in z oglaševanjem različnih proizvodov,
v smislu te deklaracije, še posebej do ranljivih skupin kot so otroci in mladostniki.
nosilci političnih odločitev naj
•
priznajo posebno področje varovanja in krepitve zdravja, še posebej vzpodbujanja zdrave prehrane in zdravju koristne telesne dejavnosti
ter zagotovijo podporo pri zagotavljanju virov za usposabljanje kadrov in za raziskave na tem področju,
•
ocenjujejo potencialni vpliv učinkov vladnih politik na zdravje ter pri oblikovanju in izvajanju različnih ukrepov upoštevajo pomen
zagotavljanja zdrave prehrane in omogočanja pogojev za zdravje koristne telesne dejavnosti,
•
zagotovijo dostop do informacij in omogočijo prebivalstvu, da se informirano odloča za zdravo prehrano in telesno dejavnost.
mednarodna telesa, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija, naj
•
zagotovijo smernice in priporočila za izvajanje programov na osnovi primerov dobre prakse,
•
vzpostavijo učinkovite mehanizme za prenos informacij, strokovnega znanja in izkušenj med državami članicami,
•
zagovarjajo enoten pristop znotraj organizacije ter med posameznimi državami do varovanja in krepitve zdravja, s poudarkom na
vzpodbujanju telesne dejavnosti in zdrave prehrane ter si prizadevajo za vzpostavljanje močnih partnerskih vezi z drugimi mednarodnimi
telesi, agencijami, medvladnimi in nevladnimi organizacijami, trgovino in industrijo.
Udeleženci mednarodne konference
»Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano«
Radenci, Slovenija, 18. do 21. april 2002
46
CIP– Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
613.2(497.4)
338.439.64:61(497.4)
NACIONALNI program prehranske politike od 2005 do 2010 / [avtorji Jožica Maučec Zakotnik ... [et al.] ; uredniki Rok Poličnik,
Elizabeta Mičović, Cirila Hlastan Ribič ; prevod v angleški jezik Milena Kotnik]. - Ljubljana : Ministrstvo za zdravje, 2005
Vsebuje tudi prevod, tiskan v obratni smeri: Food and nutrition action plan for Slovenia 2005-2010
ISBN 961-6523-10-4
1. Maučec Zakotnik, Jožica 2. Poličnik, Rok 3. Food and nutrition action plan for Slovenia 2005-2010
221607424
Založnik:
Republika Slovenija
Ministrstvo za zdravje
Štefanova 5
1000 Ljubljana
Avtorji knjige:
Jožica Maučec Zakotnik
dr. Cirila Hlastan Ribič
Rok Poličnik
Maruša Pavčič
mag. Bojanka Štern
prof. dr. Dražigost Pokorn
Uredniki knjige:
Rok Poličnik
mag. Elizabeta Mičović
dr. Cirila Hlastan Ribič
Oblikovanje in tehnična
ureditev dokumenta:
Matej Gros
Rok Poličnik
Tisk
Tiskarna Littera picta d.o.o., Rožna dolina c.IV/32-34
Prevod v angleški jezik:
Milena Kotnik, prof., Brodarjev trg 7, 1000 Ljubljana
Lektoriranje:
Generalni sekretariat Vlade RS, Služba za prevajanje in lektoriranje
Naklada:
1700 izvodov
Leto izdaje:
2005
Publikacija je dostopna tudi na spletnih straneh Ministrstva za zdravje in Inštituta RS za varovanje zdravja:
http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf
http://www.ivz.si/ivz/
Publikacija je zaščitena z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Brez predhodnega pisnega soglasja izdajatelja publikacije ni dovoljeno v celoti
ali kateri koli njen del razmnoževati ali kakor koli pošiljati (kot fotokopijo, mikrofilm, elektronsko, snemano, prevedeno).
47

slovenska verzija - Ministrstvo za zdravje

Transcription

Similar documents

SODOBNA PRIPRAVA HRANE

PREHRANSKA OBRAVNAVA DEBELOSTI IN PODHRANJENOSTI

(Microsoft PowerPoint - GZS_UBlaznik [Zdru\236ljivostni na\350in])

Zdravo hujšanje je naravno hujšanje

Predlogi ukrepov, dr. Brigita Jamnik

Seznam vseh dogodkov

1. PDF document

Tudi letos bomo v šolah in vrtcih izvedli enodnevni projekt

Rumeni pasovi na Dunajski cesti – sprejemljivost pri občanih

2. kongres klinične prehrane in presnovne podpore