OSPONb £OK EDELDER

- И -
JA. TRAKMAN
'
OSPONb £OK EDELDER
GBI-n OJROT-B©LyQI
OJROT-TURA 1934
! Алт.
~\£Ш
Ja. Trakman
OSPONb gOK EDELDER
Г.П.Ь. в Лнгр.
ц . 1 » » 4 «v
А кт N
A. S. IL'TEJEV kecyrgen
1
GBI-п Ojrot-Belygi
Ojrot-Tura 1934 5.
(
\
Osponb Qok edelder
O s^onb pblbjtbp gok eder kerek
Bistin oroonbBbs sotsializm Byder eiine kirdi. £аць fa B rik ter-le zavodtor i^tej Bergen aajbnca sotsialis prombjlennost
■ezyp, tbnbp cat. Sovxoz-lo kolxozttbn-da ezymi Ьцьр, tanbnan
turar xozjajstvodon k o lle k tiv n b ] xozjajstvo raak a rtb k Bolgonbn
B ilip algan, goktuiar-la orto gurtulardbt; kolxozko kirer toozb
keptep gat. Kolxoz krestjandarb deremne gurttu sovet ва?каги<1.зД C bn dbk tajanar tes cek §ieeezi во1ьр tura Berdiler. Bir kanca rajondordordbn icinde kollektivizatsija keregi eastra во 1ьр
©ydyp kaldb. Kollektivizatsijanb eastra gerinde etkyrip, onbntes
^olb aajbnca klass Bolgon kulaktb 50 k edip gat. £ajbm i? kolxoznikterdi tnergen merejly sotsialis golbna Ba§tap turat.
Kolxoztordbn i?ti emelik aajbnca etkyrip, опь organizovat’
edip turgan kerek syrekej дагапьр keldi. Qalgw i?ty во 1ьр karuuna tureazb la, Baza kulak дапьпац i§ti „tendej” Bodoor degeni le gertfzip tartbzarb, kollektiv xozjajstvonb tbribdbp, опьц
proizvodstvo izin дагапаыьр ere ke'dyret. Kolxoznikterdln ismekci klass-la guuktazbp Biriken кевег! даць aajlu во1ьр gat: i?mekciler-Ie kol kyci-le gatkandar kolxoztorgo Bojlorbnbn organizo•vat’ eder ulustaibn, spetsialist ulustarnn, k u l’turnbj дапьпац
kedyrer ulustarbn Baza emcilerin ijip gadblar; kolxoztor deze
sotsialis promb?lennostb tbUbdbp, ^arandbrar kereginde gorodtko
kolxoznikterin atkarbp gadblar. M unajda guuktazbp, Biriger keregin eydyrer edip, Baza proizvodstvennb] ptandarbn Bydyrer
kereginde tartb^kan aajbnca kolxoznikterge sranaj док edip sok"tbreagan esty klass-la genizerge, kolxoz ide kycin ujandadbp
turar ne-le nemeden korulaarga, опьц izin вигьр, xozjajstvozbna Cbgbm tutak getirip turar neme-Ie tartbzar kerek taBblbp
rturat.
3
Oorular-la genizip, tartbzarb kolxoztb tbnbdar, опыт
proizvodstvennbj planbn eydyrer, artbgbnca-da Bydyrer
tartbs в о 1ьр gat
Kolxozniktin oorulap turarb-canbs-la опьц во]ьпьп k e re g t
ernes. Kolxozniktiri oorulaarb eastra kollektivtin izine kam aalu
во1ьр turat. Bastra k o lx o z опьц izin e p ooru Birde k olx oznikti
Cbgareazbn dep tartbnbp turat. Мипьд k e reginde o_orular-la
genizip tartbzarb eastra kolxoztbp keregi b o Io ; ucurlu.
Sovet oroon icinde 1932 gblda ospo oorudb srapa] gok
eder dep-kol kyci-le g&tkandard'bn aldbnda sovet alRatb доппьд
komissarlarb zadaca turgustblar. Bu zadacanb Bis eydyrip turuBbs-pa?
Bu surakka karuun вегег kereginde Biske ец o z n , ospo
ne o o ru B o lg o n , о п ь -la kandbj tartb? edyp turganb-la tanbzbp,.
B i li p alar kerek.
e tk o n azbj e jd e g i ospo
„O spo!”
\
O zogb etken ejde, bu ses gurtap gatkan a lB a tb n b syrekej
koikundbrbp turdb
,
„ С ^ ^ о ц kazbr ooru gok. Kandbj-da aleatb, kandbj da
uktu во1гьп, kandbj-da gamblu во1гьп, ,gazbnan-da kere, efr, yj
kizi во1гьп Ьпод argalanbp b o I bos . Bastra ulus ospo degen ses
.ajdblganda когкипьр turat. Bu ooru koromgizin syrekej getiret".
Kizi syreetip turar nemeni, ospo kereginde B ic ig e n in , ozo­
gb в!с 1Иец taap turuebs.
Ozogb gbldarda ospo o orudap B is ti д alBatbBbstbn ^/lyp turgan toozb, o flo jd o ok syreetip kork ud h p turat. © tk e n e jd in
200 дь1ьд kajra aiala Rossej geriBiste ospo o o ru d a p kanca k iz i
Bir gblda e ly p turganbn Kerelder. £ь1 gblga tynej emes boIboj
kajsbn: Bir gblda kep, B irzin de оп од as e lyp turganb сьп. £ e
ondbj da boIzo, orto to o zb n а1ьр Bodop keler BolzoBbs, Biste
дь1 toozbna e ly p turgan kizi toozb дагып m illio n g o диик bo1ьр turar.
0ske-de oroondordo: Gernianija, Anglija, Frantsijada-da
ospo kazbrlanbp turganb ваг.
Anglijadan raak emes Islandija degen ortolbk ваг: ви
ortolbkta 1707 gblda osponbp кагы дад ooruzb taBblala, опод
20 000 kizi eldi. Islandijada Bastra gurtap gatkan alBatbZbnbn
toozb 50-le гпид kizi B olgon.1 M undbj gaan оПо1ьк1ьд gatkan
4
■curt u luzb nb n, ganbs-la gblda, ospodou сагтьгьпа guuk u luzb
кьгь1ьр kaldb!
6 j eskerij Bcrdi.
Emdigi e iiB is k e ’ o jto eurulalbk. Bistin. oroonbBbstbn, eskede oroondprdbt; alBatbZbn ospo emdige getre кмьр turu ва?
-Ozogbzbndagbdbj cblap, kwgbn ospo gan, oprudan B y d v n Bile
ulus, deremnenin, eytkyl oeiastbn-da ulustarb кыь!ьр turatanb
-emdigi ejinde ondbj ucm'aldar ваг-ва?
Qok, emdl ondbj nerae gok.
Сьпьпса ajtsa, B istin deremne gurtta ospodou codbrlagan
kep uluska tu?tap t u r a d h B b s . O spodon kezi док во1ьр gada
kal^andarb-da ваг. Milndbj п ететД kep saeazb kargan ulus
ortozbnda B O lo t . £a§ ulus ortozbnda ospo-lo oorulagandarb as
сапь во1ьр gat. Bistin ealdarbbbs ortozbnda deze, ejinde ospo
•saldwtkan Bplzo, ondbj 'nerae sranaj-da gok.
Biste ospo keregi mundbj во!ьр gat. £ e , eske oroondordo:
Germanija, Anglija-la, Frantsijada kandbj?
Bu oroondordo etken cak ejinde ospodon argalanar eein
taap aldblar. Ondo ospo lo genizer i$ti, Bisten ozo ea?tadblar,
опьц ucun genyzine-de Bisten ozo keldiler.
Kazb da gerde ospo gbibjbp turat.
Ne ucun mundbj ucural воМь? Ulus ospo-lo genizerge
ia n a jd a yyrenip aldblar, olordb kern y’yretti?
Bu suraktardbn karuzbna kizi sonbrkaar-da, yyrener-de.
Ospo ne ooni Bolgonbn agbktaj kerelder, gyzin oroondordo
ospo lo kanajda geni§ken, emdigi ejinde B istin genizeriBis kar^ij■dajedyp turat. Ospo-lo genizer kerekti yyrenip, Bi li p alaldar.
O spoiibn taBblarb
Ospo kenejte Bastalbp gat. Qar,bs-la su-kadbk Bolgon kizi
опь kaltbradbp turganbn sezinet. Опьц kijninde edi tbn izij-le
oo kostoj вагь oorunan aajbnca ajianbp, onco nojb ujandaj
seret, tek§i ajtsa nur oorudbn terfidekteri B i l d i r i p kelet. M u n ­
dbj aajiu в о 1ьр ус konok edet. Мипьп kijninde edinin izyy
temendej Bererde, oorulagan kizi geniltegenin sezip, gazblbp
gadbm dep sananat,
£ e сьпьпа kelze, oorudbn toktog o n b gok. Edinin izyy
gaB bzaj ty$se-de, опыц ordbna kizi gyzinde, Bastra 1ь§ edinde
■
CbBbrtkan .tafiblap gat. Bu cbB brtkandardbn en,i кьгь! geslin
enind ij Bolor. Bu CbSbrtkandar suulanbp turgan aajbnca gaandap.,.
taraan, ol emeze ke nd ir yreni krezi eolo Beret.
CbBbrtkan icinde (suu) sarzu g uulg an aajbnca ш ысак yre­
ni krezi gaanda] Beret. Опоц агь CbBbrtkandar irintij-le, опьц
eBrede terezi кьгагьр turat, ajdarda o o rulag an k iz in in edl katap izij Beret. B u e jin de keeizi B ileeste p, ulaarbp, агпьгьп taebnBaj turadblar.
Kezek e ji etken kijn in d e irintegen cbBbrtkandar Bir Birzinin kijnind e дагь!ьр, irini akan aajbnca ko d u rlap , kadbp turat.
Balu kodurb ty?ken soo ndo , ordb orbnkaj cokbriap turarbn,.
опсогь Biler. Ospo oo ru kizinin tere Sbrtbnda munaj,da edyp
turat.
<Je mundbj irindy cbBbrtkandar kizin in ganbs-la kb rtb j
terezinde taeblar ucurlu ernes, arazbnda оогьпьц icinde-de taeb1ьр turar, ajdarda ooru kizee kursaktanarga кус.во!ьр gat. Olprdbii keste-de taBblarb m al at gok в о 1ьр gat, mundbj ucural b o Igondo, Balu ordb kizini garbmdaj kerer, ol emeze sranaj-da
kerees edip gat.
Bis ospo kereginde, опьц o r t o a a jlu oorudhp eder исигьп
Bicidieis. O s p o n b n типац sranaj tbn oorudar ucuraldarb as
emes, Тавь1аг cbBbrtkandarb syrekej kep Bctlgon aajbnca, оп со ­
гь дацьв во1ьр кавьга1а tere aidb tek§i irintep turat. M u n d b j
ospo дацьэ kaBbSkan ospo solor, e ni кагагьр turar Bydysty b o lor исип, опь kara en g e keli^tirgidij. M u n d b j o sp o nb kara
ospo dep, adap turadblar.
Mundbj tudb? кавьвкап, kara
ucunda kep saeazb edyp gadblar.
ospodon
oorulagandarb
M aldbn ospozb
Ospo ooru ganbs kizini o o rudbp turgan emes dep, o zog b da tu?ta B ilip turgandar. Ospo-lo kezik maldar da oorulap turar,.
temdektep ajtsa: attar, ujlar, k o jlo r. (Jyzyn-ea^ka maldardbn os­
p o оогигьпьд ederi ва^ка w lo r. Attbn ospozb ganbs-la kijni
Butarbnda, uj таМ ьц deze ganbs-la geldinde Bolor. M undbj
ucural B olgondo uj saar kizi aldbnda ospo-lo ooruialgan boIzo
saar tu§ta CbB brtkan icindegi оаропьц guguzbn ко1ьпа а1ьпьр
turar.
Ondbj boIzo, mundSj ucuralda korku?tu neme b o I b o J
gat. Quguzbn albngan uj saar kizinin koldo^bnda irindy CbBbrt­
kandar taBblbp-ta turza, b u ooru опоц агь Bastra edine tarkaeaj
turar.
U] maidan ospo guguzbn. albnar ucuraldar Anglijada u
saar ulustardbn ortozbnda во1ьр' turdb. Ajdarda u] saar ulustar
uj maldbn ospo' guguzbn а 1ьпьр, kizi elBej turarda, onon korukpas Boldblar.
Boo k o ? to j,B a ja g b u] saar ulustar deremne gurtbnda osponbu
gadbn gan ooruzb ta B b lb p turar ejinde, uj m aid an ospo guguгьп а1ьпьр, koldorb CbBbrtkandap o o rulagandarbna nenin-de
u cun ospo tijeej tu r g a n b n sezip a ld b la r. Nenin ncun m u n d b j
во1ьр gatkanbn, b u ejinde kern de ucuna cbgbp Bileleej turdb.
M unajbp agbktaj kereri ospo-lo genizer kerektin дагапьр
ськап ?bltagb eoldb.
O spo salar eein tapkanb
Temdektep guuktada ajtsa, onon Beri 150 дь1 etti, Anglija
gerinde Dzenner dep familijalu emci gattb. Emci Bolgon aajbn­
ca ol anglican krestjandardbn ortozbnda kep i^tenip turgan Bol­
gon, Sirzinde onojdo ok deremne gurt ortozbnda goruktap gyrerde krestjan yj u l u s t a r seskenin kuucbndap eerdiler, kem
kizinin kolbna uj maldbi; ospozb guguza la oorulagan b o I z o , o o *
ospo tijB ej gat, destiler. Dzenner ukan aajbnca sonurkaj Berdi,
ospo ooru; detemne дигМьц B ir z in d e , кагьг1апьр turarda ol b u
gurtka ucurazbp kelele, kazb ereke gurttbn yj ulustarb uj malЙьц guguzbn а 1ьпьр, kijninde kizi ospozb la katap oorulap turuва dep, B astrazbna kirip agbktaf keryp turdb. Ucuna gartap kelerde krestjan yj ulustardan икапь сьпьпа kelize Berdi.
£ e Dzenner ondbj da boIzo oo B ydyneedi. 01 munajda
sanandb: ajsa boIzo, bu yj ulustar ucuraldazbp ospo-lo oorulaBadblar. Kep yj ulus ваг, olor uj maldbn guguzbn а1ьпва] salala kolbnda ospodon oorulaganb gok, kijninde kizi-de ospozbпьц guguzbn albnganb Baza gok. Ajdarda Dzeaner bu kexekti
terendej B ile rg e , опь cenemel-i? etkyrerge sanandb.
Мипьц aajbnca kizi sonurkaar cenemel i§ etkyrdi.
Kizinin ospozb-gugustu ooru во1ьр gat. Опьц guguzb edinde Cbgar iriudy cbBbrtkandarda во1ьр gat. Ajdarda mundbj guguzar nemezi Bir kandbj ep-le temdektep ajtsa ooru kizinin
kijg en kesi, tudunbp kaBbngan nemezi azra su kadbk kizee taвь^кап boIzo, su kadbk kizi kerek ej etken kijninde ospo-lo
oorulaj вегег. Ospo oorudbn guguzb mundbj во1ьр Bile ulus
ortozbnda kecyp turdb, oorulagan kiziden artkan Bile uluzb
guguzbn а1ьпьр oorulap turdblar. Мипьц kijninde air ereke
gurt ulustbn ospozb eskezine guguzbp, ondo Bastra Bile uluzbn a guguzbp turdb.
7
Kem kizi uj maldbn genii ospozb la orulaj la, kizi ospozb-la
oorulaeazb сьп-ва? Минь' cenep kerer kereginde, Dzenner 8
ga§tu uulcakka uj maldbn ospozbn salbp eerdi, опьп kereginde
uj m aldan gUguzbn а1ьпьр, опьп sydin saap, oorulap turgan yj
kizinin ospo jrinin albp, eajagb uulcakka gugu^twdb. Uulcaktbn ospo salbp, guguzbti kijdirgen gerinde irindy Balular taeb1ьр keldi. Olor eske gerine tarap eareadblar. Kijninde iriijdy
ealularb garblala kurgap, gazblbp kaldblar. M undbj ep aajbnca,
uulcak uj saar ulustarga tynejlenip,. uj maldbn ospozb-la ooru­
lap, дагь1ьр kaldb. •
Мипьд kijninde Dzenner kizi .ospozb-la oorulap turgan ki­
zinin irin gugu? nemezin alala eajagb uulcakka katap ospo saldb. Bu uulcak oorbj вегег ве, док-pa dep, D in n e r когкипьр saкьр turdb.
Uulcak oorulaeaj gada kaldb.
M undbj cenemel azra uj maldbn ospozb-la oorulagan kizi
kizi ospozbnbn guguzb edine kirip taBbzar-da b o I zo , katap kizi,
ospozb-la oorulaeas dep, gartalbp Cbktb.
f a n b s cenem el izine Dzenner вага da Bydyneedi. 01 k ij­
ninde eki g bldbn turkunbna cenem el ijte rin etkyrip, a’gbktaj ke-
ryp turdb.© tkyrgen ce n em e l i^terinin Bastrazb m e rlezip.ooru katap
t ij B e s во1ьр tuidb. M undbj nem e aajbnca kizi syreetip turar k i­
zi o sp o zb nan argalanar ер-до1ь taB b lb p keldi.
Ospo salganbnbn k ijin d e g i aajb
1798 gblda Dzenner emci kanajda cenemel i^terin etkyrip,
опьп аа]ьп agbktaganbn B ic ijle , Bicigin cbgarbp ijdi. Bu B i c i k
Bastra oroondorgo tarkaj Bererde, uj maldbn ospozbn kizee salar cenemel isti ganbs-la ol во]ь emes, ge gyster toolu emciler
во]1огьпьц oroondorbnda etkyrip, cenemeldej eerdiler. Опьц
aajb tyrgen ejinde дагапьр сьИь. Кагь gerde, gajbmdaj osponb
salbp turarda, ospo ooru astap turdb, kazbzbnda deze Bastra onсогьпа osponb salbp turgan gerinde ospo sranaj gok во 1ьр,
дь1ь]ьр kaldb.
Bir kandbj oroondb alala mundbj cenemel i?tin aajbn kerelder. Temdektep ajtsa, 1827 gbldagb Prussijanb alaidar (Ciermanijanbn aelyk geri). Kerer boIzo, bu gblda ospodon 100 000
kizi toozbnan elyp turganb 20 klzidet; Bolgon emtir. Kijnlndegi edyp turgan gbldarda kizinin elym toozb oo tynejlenip tur­
db, arazbnda опоц kep, arazbnda deze опоц as во!ьр turdb.
Опьц aajbn taelitsada kerer eolzosbs sranaj gart B o lo r, b u
taelistsa Prussijada дь1 zajbn 100 000 kizi вагьпа kanca
<1ец elyp rurganbn kergyzet.
1829 g. etkyre
1834
1839
1844
1849
1854
1859
1864
1869
i
1874
1825 g. ala
1830
1835
*»
я
1840
r
1845
1850
n
1855
1860
]
1865
1970
„
kizi-
(Jbl'ejine orto toogo
keli^tire elyp turgaiib
20 kizi
35 ,
18 .
22 „
13 „
26 „
16 „
30 „
35 „
114 „
Ospo salar kerekti bu gbldarda oncozb B ilip turgan-da,
eolzo, eastra aleatb ondbj neme-le tuzalaneaj turdb, oo куупzegen kizi ospo saldwbp turdb, kezigi oo kyynzeeej turdb,
arazb deze ospo saldbrbp alar keregin . aUeej turala, ospogo
дец>1 kaptbrgbdbj во 1ьр turdb.
£ e oiidbj-da b o I z o , taelitsanb дак§ь ag'bkta] kerer в jlzoebs
kalgancb gbldarda (1870-1875 gbldardbn'toozbn ker) ospo ooru­
dbn, tbiv-p ськап kandbj-da ?bltagb ваг Bolgodbj neme ваг. AlBatb gongo syreen cetker getirgedij ospodon gaan gadbn ooru
sakbgadbj во1ьр turdb. Ajdarda u] maldbn ospozbn kizee salganda gaan arga ondo dep, Prussijanbn Ba^kafuzb B.ilingen
aajbnca, Bastra alBbtbZb kbjajta cokko ospo salbnzbn dep zakon Cbgardb. M undbj neme 1875 gblda solgon.
Мипьц kijninde kandbj eoldb?
Bistin toktogon gbldan, ala taelitsanb onon агь uzadala,
Prussijada 100000 kizi toozMia kanca kiziden elyp turdb dep,
дь1 zajbn toozbn agbktaj kereli:
1875 c.
1880
1885
1890
1895
1900
1905
ala
n
n
n
1879g.9tkyre
1884
1889
1894
1896
1904
1908
„
Bir gblda ospo­
don elgeni
2 kizi
4
3
1
0
0
0
0
J
9
Bastra oncozb ospo salwizbn dep zakon cbgargan kfjninde k iz i e ly m i sranaj astaj B.ergeilin Bis keryp gadbBbs, опьц.
toozb Bir kanca on katap astap kaldb. Kalgancbguuk gbldarda
ospodon oorulap turar, вага опоц elyp-te turar ucuraldar ваг
Bolgon, опьгь kep ulustbn ospo saldbrarbnan кь]ьр turar (вПB ezinen onon-do eske §bltak azra во 1ьр turdb) kereginde boIgon, ospo salarb даць kerek eololo, опьц gurt ucuna getkenl
gok Bolgon. Qe oridb]-da boIzo, oroon icinde eu zakondb Bastra
gerinde etkyrgen kijninde, etken ej aajbnca ospo ooru sranaj
дь1ь|ьр kaldb. 1890 g. ala em'digi ejine getre Prussijanbn gurt
aleatbzb ortozbnda ospodon k id elgen Bir-de ucuralb gok воШь
Kazb oroondordo, kbjalta gokko Bastrazb ospo saldbrtar
ucurlu dep zakonun cbgarganb ваг solgon gerinde, ondo ospo
oorudbn aajb ondbj ok Bolot. Ondbj gerde ospo gblbjbp kalat.
Каапьц Rossej gerinde ondbj zakondb Cbgarganb gok polgon. Мипьц исип агь] Rossej gerinde ospo оогигь yzylBej
turdb. Orto toogo kqlistirze, дь1 zajbn ospo-lo 100000 kizi
oorulap turdb.
Sovet o roonbnda ospo-lo geni§keni
Sovet ва^каги ko! kyci-le gatkandardbn ва§кагигь во1ьр gat.
Bu ва?каги krestjan-la i^mekci а 1ва!ьгьпьц su kadbk keregine
kiceener keregin Bojbria Bytkylince albndb.
Revoljutsijaribn Bajtapkb-la gbldarbnda aleatbnbn sovet aleatb
koraissarlarb osponb kbjalta gokko B astrazb saldbrbp turzbn dep
dekret cbgardblar.
Bu dekret 1919 д. aprel‘ ajdbn 10-cbkyninde ськап, oo dezeV. I. Lenin koibn salgan. Kijninde 1924 д. опьц keregin gastbgb
gok, gart edip eske dekret Cbgarganb ваг.
B u dekret aajbnca B astra e ne d e n ськап Baldar, ва^арк ь ok
gblbnda ospoi saldbrtar u cu rlu во1ьр gat. £ e ondbj-da boIzo, osропь salgan k ijn in d e опьц kyci gblbjbp, Bir kanca дь1 sazbnda
sranaj da gok во 1ьр kalatan u cu n, osponb katap salar sroktorbпьп eji turg uskanb ваг.
Bastra eskyrim Baldarga 10-11 ga?tuda ekincikatap osponb.
salbp gat, ycincizinde deze gaan ulustbn eastrazbna 20-21 ga§tuda salar ucurlu в о 1ьр gat.
Ospo saldbrtarbnan kem de kizi kbjar исигь gok во1ьр gat.
Bir kandbj §bltak kereginde bu ejinde, ospo salarga kelifpes dep,
ganbs-la doktor-eraci ajdbp gat.
Kern kizi ospo saldbrtarbnan kbjbp, saldbrtpaj turganb ва £
b o I z o , ol Ugolovnbj kodekstin 219 statijazb aajbnca gargaa seriler ucurlu.
Sovet ва?каш ospo-lo genizer kereginde gana ty^pes до1ьп
munajda gartap aldb.
&j edyp gat. Kbjalta gokko ospo saldbrtar edip dekret cb­
gargan 1919 g. ala 12 дь1 etti. Ospo-lo genizer keregi kanajda
garangan emtir?
Ospo saldbrtar edip cbgargan dekret aajbnca ospo ooruzb B iste astap turqt-pa? Мипад агь astap turganb kandbj?
Astap gat, mfmart da агь astaarb toktosoj gat.
,
Prussijanbn taelitsazbna tynejledip ( 8 -ci stran, ker) B i s
emdi SSRS-na taelitsa Bydyrip kereli. Сьпьп ajtsa Biste ospo
oorudbn sranaj gblbjganb gok-to boIzo, ge дь1 gblbnda astap tu­
rat. Kalgancb gbldarda B istin aleatbBbstbn ospo-lo oorulap turgan toozb bu:
1919
gblda
oorulaganb
186 000
kizi
1920
„
„
15 000
• ' 1921
„
„
114 dbO
1922
„
„
166 000
1923
„
45 000
1924
„
„
27 000
1925
'
„
„
18 000
, 1926
„
„
16 000
1927
„
„
14 000
1928
„
„
9 000
1929
„
„
5 000
Мипьц aajbnca 1929 gblda ospo lo oorulagan kfti toozb
kaan turganejine tyndep kelze, astap kelgeni 20 katap as b o 1ьр gat.
Ondbj-da boIzo, bu to o lo rd b ke rg e nd e as ernes, gaan tu ­
rat. SSRS-ц kezek gerindfe ви дац ooru emdi-de taB b lb p turat.
Опьц §bltak исигьп Bedrenze, osponb eastrazbna saldbrtar edip
Cbgargan zakondb katulap etkyreej turg a nb n d a во1ьр gat.
O spodon kes gok во1ьр gadakalgandarb...ondbj ulus Biste
as ernes. 1919 gblda Rossej icinde kes goktordbn Bastrazbnbn
toozbn algan Bolgon, ajdarda ondbjlardbn toozb 320000 kizee
диик во 1ьр ськап. Olordbn kes gok во 1ьр gada kalgahbnbn
§bltagb gyzin easka: kep эавагь traxomadanQiezegelden), опьц
kijninde ospodon, gonorejadan, sifillstin (gaman Baludan), kes
le kygrenip kergeninen, опоц eske eneden uo>garda kes gok
solgonbnan jiolgon emtir.
b
.......,
11
320 ООО кея со к ulus— b u B y d v n a r m ija во1ьр cat.
Bu toodon 12 protsenti ospodon k^s gok во1ьр cada kalganda'rb. 320000-д 12protsentin alza, ус сагьт mun kizi Bolor,
Ajdarda 1913 cblda ospodon kes c°k во1ьр cada kalgandardbn
toozb mundbj во 1ьр cbgat.
©ske oroondordo, ospo-lo c^nizer kerekti kep on сьМьrar e d ip ого Bastagan cerlerde, o sp o d o n kes c °k в о 1ьр cadagalarb col< dep ajtwadbj. Bir kanca ej etse o ndbjlar Biste-de
cok B o lor. O nd b j nem ege Bisti kbjalta co k to n ospo saldbrtar
e d ip Cbgargan dekret Ba§tap cat.
Ospo salar m aterijalbn kan ajda albp ?at
Emdigizlnde ospo,salarbn kanajda edip cat? Ospo salar
materijalbn kajdan albp cat? Ospo-lo oorulu uj maldar kep cok
emes pe.
. Мипьп kereginde g osudarstvo e ozular tudar e n e te jin kazagalar tu d u p gat, o n d o deze uj оэрогьпьд cugu? nem ezin tarkad bp cat. O n d b j nem eni m u n a jd a edip cat. Сьскак ooru la oorula B a g a n , kind igi irintieegen, sranaj su-kadbk Bozulardb taldap
albp cat. Опьц ald b n d a Bastra Bozulardb veterinar em clier адькtaj cenem eldep, keryp cat, Опьп k ijn in d s B ozulardbn ici ald b n d ag b tyg in вьсак-1а кьгьр salala, kbrgan cerinde Bir k a n ­
ca col edip terezin cije kezip, kesken соМогбпьц i<hne uj m al
osp o cuguzbn kijdire sbjm ap caf- Yc kono k tb n eazbnda cije
kesken coldorb tizip, kedyrilip cat, опьп kijn in d e о 1огь irintij
k u u ktala Beret. K u uk ta lb p turgan irin uj m ald b n ospo cuguzb
во 1ь р -cat, ajdarda oo keli^tire etken cepsel-le опь кьгьр algan
k ijin irtle .o n b z b ospo salar materijatbn eeleteer nem e во 1ьр gat.Ondbj ne m e ni glitserin-le k o z o io Bulgaj uuzap alala, kicy kendej
$ililerge salbp, tuju k ta j Bektep aj,;an kijninde, ospo salar materlja ld b n B tle n Bolgonb ol. (Janbs-la B o z u d a n 25— 50 ти ц kizee
o sp o salar m aterijalbn alar ер-со 1ь ваг во 1ьр cat.
Emdigizinde ospo salar materijalbn Beletep turar canbs la
RSFRS-tbn iclnde ospo воги1а1ьпьц kazagalarb ondor toolu b o 1ьр cat.
Опоц eske Moskva canbnda Narkomzdravtbn gosudarst­
vo Bydyrgen ospo salar institudb ваг, ol deze cb> za jm 60
m illion kizee osptf salar materijalbn cbgarbp ?at'.
О з р о п ь k a n a jd a salbp cat
Kizee osponb munajda salbp cat: enetejin etken kicy вь12
cak-ia terezin ealuladbp, kolbnda 2—3 katap ciie tartbp gat.
Arazbnda deze kol terezinde 2--3 gerde tereziniq ystyn кыьр
cat. Ospo guguzb getyl дар§ьпгьп dep munajda edip gadblar..
Опьц kijninde .ospo gugujtu §ili alala опоц e'alu zaibn sir tamCbdan дар^ьгьр gat. Bu tamcblatkan neme edyp, tere aldbna
kirzin dep toolu minut ejine sakbp alar kerek.
3— 4 kyn etken kijninde ospo salgan gerlerinde кьгагьр»
kelgen kicv faluiar tasblbp gat. Bu ва!и gaanagan aajbnca
вагь kuuktala Beret. M undbj kuuktalgan neme купуц zajbn
ezyp 8 ,ci kvninde en gaan ejine gedet. 8 -ci kyninep ala Bajagb
kuuktar iriniip turat. Baludbn евге дапьпьцкьгагагь Ь ц ьр gat: arazbnda b u ejinde kizini kaltbradbp turat. Мипьц kijninde irhidy вэ1и
kurgagan aajbnca kodurlap kadbp gat, опьгь udaeaj ajrblbp
tyzip gat. Ospo. salgan gerinde сок ы егецке] temdegi gada
kalat, опьгь kizi uj таШьц ospozb-la oorulagan dep kerezi
в о 1ьр gat.
Balanb ospo saldbiar aldbnda suuga gystyrip alar kerek.
BajtapkbZbnda autzo, ospo saldbrar kerek cek aru nemeni kereksip turat, ekincizinde deze ospo salgan gerleri irintijir tu?ta
ва1апь suuga gystyrerge garaeas, ondbj пешепщ eji 5-ci kyninen ala 14-ci kynine getre во1ьр gat. Мипьц kereginde ва1апь
ец ozo suuga gystyrip alar kerek Ospo salgan gen tb4 kbcbtkb^tu ' Boloton. Ajdarda Baldar ва1и1агьп kodoro tbrmaneazbn
dep, agbktap turar kerek, о1огь B o jlo rb kadbp, kodbr kapkafarb
BOjlorb tyzer ucurlu. Кьсьр turgan ва1игьп tbrmap, sojo tartsa,
ordbnda salu gada kalaia, опьгь iri4 dej-de вегег.
O spo salar kereginde
папагь
gyzin вагьп
во!ьр
teskeri sa-
Ospo salar l^ereginde teskeri gol-la Ba$tanbp, kep sananatanb ваг. Ец ozo kudaj дац kereginde ajdar kerek. Kudajga
Byder дац sovettin su-kadbk kerigine, emdener keregine e§ty
во1ьр gat. Temdektep ajtsa: xristijan kudaj gapbnda kep toolu
agarularb ваг, olor deze gyzin oorulardb дагьр salar dep, ulus
B yd ip turat. (janbs ospo oorudb дагьр turar dep, b u agarulardb i; kezigin adap turadblar.
Миц дь1 ejin e Ыва!ь agarulardb 4 дагьр turar kycine вуd ip turdblar, ge ondo>j n e m e d e n Bir Л п с ь krezi во1ь? geti-ee?
Тецеге дагись agarularbnb4 дакагигь aajbnca, ospo Biske tijве] e tke n ganks дьМьц e tkeni ваг ва? f o k Boieoj kajsr.n, on­
dbj дь1 Bolgondo, во1ьр-1а boIbos.
Опьд ortozbnda deze Sovnarkomnbn postanovlenijezin cadhm-gyrim ortozbna etkyre eererde SSRS-ta ospo ooru tyrgendej. astaj B e r d i. Ospo-lo oorulap turgandardwj toozb, дь1
zajbn astap, korop turgan taBlitsanbn kergyskenin Bis kergeniBis. Kudaj дадь emes, nauka yyredy thnbp garanganb oorularla genizerge Biske во!ьгьп getirer ucurlu во1ьр cat, сацьэ ol
kol kyci-le gatkandardbn gadbm gyrvmi aajbnca, izinin goBodb
aajbnca, su-kadbgb kereginde, ep golbn etkyrip argazbn taear.
B ^ k a B e ly p sistln sta ro o B rjad ts alarb B b stb n kereginde
ajdar kerek. Ancadala olor kudaj дадьп eektudunat. Ospo sa­
lar kerekti olor „antixristin pecedi" dep adap turadblar, типьд
.aajbnca olor mojnop: Bojbna-da Baldarbna-da ospo saldbrtpaj gadblar, ucnnda kelgende Bojlorbn ospo guguzbn albnar
getkerge eelen edip gadblar. Baza-da katap ajdbp gadbBbs: ku­
daj дадь emes, ge nauka yyredy ospodoц korulanar cbndbk
argazbn Biske eerip gat.
Bu guuk ejinde SSRS-д сасьдь typ gerinde, ancadala raak
tyrtdik ger gakazbnda ondo gatkan aleatbzb, kul’turnbj дапьпад
kijind^p gada kalala, neme B ilees кагади) aajbnca оз р с ^ о д
argazbn tarma seste, kudaj mergy sezinde Bedrenip turdblar,
yyredy aajbn B ilin e e s ene ulustar ваМагьпа ospo saldbrarga
когкипьр turdblar.
M undbj tyn кагади) B ilin e e s neme дь1 etken zajun sujuk1ap, garbktap gat. Mundbj каапац enci во1ьр gada kalgan neme-le sovet ва?каги tartbzbp, опь geuip gat. (Juuk ejinde SSRSta Bastrazbn kbjalta gokton Bicikke yyrener edip salgan, tek?i
u l u s ^ sanitarija дапьп Bileezi aajlanbp■turat. Kazb la gadbm
gurttu aieattbga, emci-doktorlodrьц во 1игьп getirer fedip organizovat’ etken gerlerdin Bastrazbnda temej дапьпад kudajga eske
nemege Byderi tyrgen gblbjbp turat, ajdarda sovet emcizine
ospo salar keregineu кь]ьр turar ulustar tu?ta$paj turat. Partija-la sovet ва?каги Leniniu natsionalnbj
politikazbn etkyrip
turadblar: natsional’nbj respuelikalar-la c/elastarda рготь$ 1епnost’ tbnbp, дагапьр gat, krestjan xozjajstvolorb ortozbnda kollektivizatsija garana edet, kul’turnbj вага gadbm gyrim дапьпад
ucrezdenijalar gazalbp turat, B icik Bileezi gblbjbp, ook natsional
aleatb ortozbnda киПигпь] дапьпад kijndep gada kalganbn tyzep, garandbrganb ваг, Bastra natsional. tilinde gyzin eicikter,
gazetter cbgarbp turgani»Bar, milliondor toolu, ед raak gakka
gurtta gatkan aleatb sotsialis gazalbna kirizip, опь tszep turat.
Bistin oroonbBbs sanitarija дапьпад дьШац gblga дагапьр
turat. Sovet ва?каги su-kadbk kereginde запИаг^апьц ер с о 1ьп
14
<;ajbmdaj etkyrip gat. 1931 g. jul ajd b n p le n u m b n d a kommunist
partljanb u Tes kom ltedi kol kyci-le gatkandardbn ku l'tu rnb j gaпьпац gadbm-gyrymin garandbrar kere g ind e en gaan u curlu
p ostanovlenije Cbgargan, опьгь m u nd b j ne m e zin d e во1ьр gat:
•ger aldb la suu getirip turar kerekti tbnbdbp ke p te de ri, Balka? kir
s uu d b gurt ortozbnari Cbgara agbzar edip arbktardb дагаагь,
m blcalardb, k^p-ki]im gunar turaiardb, jasljalardb, gadar turalard b , tek?i kelipi kursaktanar stolovbj'ardb, вага Kul'turnbj-da
gadbm-gyrim дапьпац kerekty ucrezdenijalardb kepteder edip
turguskan. •
Mundbj nem enin опсогь kolxoz-!o i?mekci aleatbzbnbn i?
вага gadbtn-gyrymi aajbnca su-kadbk во1огьпа ea§tap gat. М и ­
пьц опсогь i ? aajbnca eyder produktsijanbu kepteerine, B i s t i n
рготйпр1апьц B y d e rin e во1ьгьп getiret. B 8 stra oelastarda kol
kyci-le gatkandar sovet gazalbna kirizip, aktivnbj eolbp turadb­
lar. M undbj kerekterdi etkyrgen aajbnca, B is tin tbn дагапьр
kelgenmis ваг: kizi e l y m i astaj B e r d i , 'gbldan gblga tek?i oorulardbn-da astap turganb ваг, eneden cbgar Baldar keptep gat.
Bistin a ldbB bsta emdige getre eydyreegen gaan zadaca
turup gat: SSRS-ц icinde gugu$tu oorulardb gana tyspej, neme
dep a jd b n B a j gok eder keregiBis ваг ви kerektin Belygi во1ьр
turgan ospo oorudb Sovnarkomnbn postanovlenijezin eydyrer
aajbnca 1932 gblda sranaj gok eder kerek.
O spo taeblbp kelgende o n o n a rg alan ar ep argazb
Ospo ooru taBblbp kelgen ucural eolgondo, ospo oorulu
kizini kanajda keryp turar, опьц guguzbn albiiB as edip k b ja r
e p eezilerin eastra ulus Biler ucurlu во1ьр gat.
Ец B a ^ ta p k b Z b n d a, deremne gurttar ganbs-ta kizi ospo-lo
oorulaj Bergende, neni eder kerek, Rastra опсогьпа, kizi tbn
toozbna ospo salar kerek.
Ospo-lo o o ru la j Bergen kizini, ospo guguzb kecip gugu§рагьп dep. su-kadbk ulustan ва?ка gerge turguza la a ja p salar
kerek. OrulaJ Bergen kizini Bolnitsa gaar atkarbp ijzefc sranaj
дак^ь Bolor. O orulu turadan, ospo salBagan ealdar ваг boIzo, ец
o z o o lordb eske gerge а 1ьр вагаг kerek. f a a n ulustan, ealdar
ospo guguzbn ве 1еп albnatan dep, kacan da undueas kerek.
Ooru kizi gatkan кьр tura d an artbk kardbj-da nem e ваг b o I z o ,
Baza^da Cbgarbp salar kerek. Tura icin u'amda] salkbnga sok1игьр, icin cek aru tudar ucurlu. Ospo-lo ooru kizi gatkan кьрka kijzekti de ijtti-de Bozodorgo garaeas. Olor BOjbnbn sbrt tygynde ospo g ug u zb n genii kecyrip salar. M undbj gugu^tu ne15
4
mezin CMnbndar-da kecyrip turar во1ьр fat, ajdarda olorl-o-do
genizer eein Bedrener ucurlu.
Ooru kizinin tezek gastbgbn kijninde ertep salar edip salamnan ederge kelizet. Oorulagan kizinin kbBbnda B o lg o n ne-le
nemeni guguzbn cok edip, kajnap turgan suu-la рьгыаг kerek,
ol emeze emcinin geptep ajtkan sezi-le eder kerek. Kijgen kep
kijimin suugit gaksb kajnadbp salar 4icurlu.
O spodon oorulagan kizi ulamdaj suuzap turatanb ваг. Suuгьпьп kandbrar edip, oo kajnatkan suu, ol emeze syt Berip tur­
za дак?ь. Kursagbna sujuk a§: prostaktb, даць tutkan Balbktb
kajnatkan minin опоц-do eskezin Berip turza дак?ь.
Bazb tbn оогьр turza, arcuuldb, kolartkb^tb sook suuga
sugala вагьпа salbp turar kerek.
Оогьпьп ici иги во!гьп dep, kvn ejine Bir kanca katap
kajnatkan suu la cajbp turar ucurlu. Ondbj stakan keminin suuna cajdbn .kicy k a lB a g b n a ejlej B o rnbj kislotanb ko$so дак§ь.
M undbj ok cejgen suu-la eme?e degin kajnatkan suu la ooru
kizinin kesterin (kaleaktan) дипьр turar kerek.
Oorulagan ulus Sbjra terezin tM m a n B a z b n dep agbktaj keryp turar kerek, twmanar boIzo, Bojbna ok датапьп getirip artbk oorulap turar.
Ospo ooru la cenizer kereginde keeizi gurt sovettin Baza
ajmaktbn su-kadbktbn sektsijalarbn (sanitarnbj komissijalarbn
Baza kolxoztbn su-kadbk jacejkalajbn) Jezep-te gat, tezep organizovat’ ederge ucurlu-da во 1ьр gat.
Temdektej ajtsa, olordbn izi mundbj Bolor kerek:
1. Sanitarija дапьп garbdarb. Ospo kereginde emciler
krestjandar-la киисьп etkyrer kerekti tezep turar. Mundbj kuuсьп azra krestjan kizi Bolor b o I b o s nemege B yder ordbna ospo
oorudbn taBblar сьп tezin Bilip alar.
2. Ospo saldbrtbp а1агьг. orgauizovat’ eder. E m d ulustar
ereke zajbn ospo salbp gyrer keregine de Baza ?koldo ospo
salarbn organizovat edip, ondo kozo turup ,1 eolbzbn getirer ke ­
rek.
3. Ooru ulustb ва?ка ajrbp Belyyri. Deremne gurtta ospo­
don oorula] Bergen kizi ear boIzo, о п ь B o l’nitsaga atkararbna
kiceener kerek. Ooru kizinin adb gok boIzo, BOl’nitsaga getirer
oo at taap вегег kerek.
4. Ooru kizinin gatkan turazbn guguzbn eltyrip korondooгь. Esici,.ujus ooru kizinin ajlbnda dezinfektsija etkyrip turar
keregine вЫьёьп getireri.
fa n b s emciler taeblbp kelgen ospo ooru la genizip-te turza
16
cegurt ulustbn во|ь olorgo te m e z ip , b o Ii.zm i g e tireczi
tuzazb
as B olor dep, век s a n a a z b n a albna: k erek. Kol k y c l le catkand a r d b n su - k adbC bn
kornlaar k e re k kol kyci-le gbtkandarcibn
во]1огьпьд k e :e g i B o ib p gat. Kclxoztordbn-la sOvxoztoidbn suk a d b k kereginin jacejkalarb gatkan alfiatbnbn su-kadbk k: reai-
n iu ucuri tartbzar во1ьр oz сь1ь, B.azafbgvda во!ьр turar-kerek,
o n o n esko sanilar eezilerm etkyrip,*) ganbs la о зо о oorudb go k
e d e r in e kiceener emes, ge eske-de gugu^’u oorulardb de^emne-
de gok ederine kiceener ucurlu во 1ьр g;it.£ugu$ oorularla ge­
n iz e r edip, alaatbnb su-kadbk gyrimlne B is ta p пе-1э евщ taBbiibp
e tk y re ri koixozto'rdo lo sovxoztordo kolxoznikrerdin вам i$mekc lle r d in organizovarinbj, distsiplinazb век eolgon kereginde etk y re rg e laak genii во1ьр gat. Опьц ystyne, lani.nan g;>tka,ndar-
ga kolxoztordb tyndeze, «anitarnbj aaza kul’turnbj дапьпац ktv
r e k ty nemelerdi etkyrerge. geezezi-de a rtb k во 1ьр gat. £anbs
la krestjandardbn-la emciietdin, kygrenip eeriner kycin isiriktirgen aajbnca nis resuUBbkaebstb korku^tu ospo oOrudan argalap alarbBbs. Bu o&ru la genizer kereginin karuulbnda kolxoznikter aldbnda tu|ar u c n lu во 1ьр gat.
Bastapkb eesgbldbktbn garana By tk en in riodo$tbrbp, partijanbn XVlI-ci guun konferentsijazb, ekinci ве$ gbldbkta k l a ^
gok gon tSzep, SSRS-n icinde sotsializmaiib Bydyrer edip, postano v le n ije cbgardb. Ajdarda Bis gorodt-lo derem ne gurttbn kol
kyci-le gatkandarbnbn su-kadbk gyrymin onon-do B i iiktede garan-'
dwar во1ьр, .Bistin oroonbBbstbn icinde gugu? oorulardbn eastгагьпьп ucuna gedip, olordb sranaj gok eder ucurlu во!ьр g,idbBbs.
.Mundbj ulu-gaan zadacalardb ucuna gedip Bydyrer keregin­
de, mtliiondor toolu i$mekcilerdin-ie krestjandardbn aktivnbj b o 1ьp kiriskeni kerek, azbjdan e n d во 1ьр gada kalgan kul’turnbj
дапьпап kijindegenin tyzep garbdarbnda, sjnitarnbj eezileiiu
sastra gongo sildirtip etkyrerlnde, oo к о 1во$коп gugu§ ooru­
lardbn аа]ьп gartap ntrarbnda во!ьр gat.
Nek. Stalinin altb kergyzy gol sesterin .B y d y re r keregin­
de, kolxoz xozjajstvozbnbn organizatsionnbj дапьпап Bextej
tbnbdarb kereginde, Sovet sojuzbBbsta gugu> oorulardb gok
eder kereginde дапь? док tartbstb etkyrip yspej turar kerek".
*) S a n ita r c ziie rin B lcigen B icikterdi к ь с ы (о п ь д s p is o g b n k a k p a g b n d a !:er
)
и.<
%
-
. ..
•;•
' .• V
’-.' ’ **-Г' ' V’
л
Фтввтредактор Аргоков W. H.
...
4
Рецензент перевода Сыркашев И. А.
Сдаио в проязволство, 22/VI-1934 г.
Подписано к печати2/V11-1934г.
Печатных знаков в 1п. л. 45.408
'
Формат бумаги 62X94/,в
Наряд M
s534,
’ ;•
Тираж 1500экз.
Об'ен ls/8а. л.
Обллвто Ni 1031.
г. Ойрот-Тура, типогрьфия имени КларыДоткан, филшалОГИЗ'а
230483
: U-9/2
Baa-gok
Бесплатно
Н о з а к а зу бблздрава j
На ойротском языке
УНИЧТОЖИМ ОСПУ
Перевод Ильтеева А. -С.
г. Ойрот- i Я а, Социаласгическа», i У.