Pregled načinov latinizacije kitajskega jezika in primerjava

Pregled načinov latinizacije kitajskega jezika in primerjava

Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
UDK: 81
COPYRIGHT ©: MATEJA PETROVČIČ
Pregled načinov latinizacije kitajskega jezika
in primerjava poglavitnih sistemov
Mateja PETROVČIČ*
Izvleček
Hanyu pinyin je dandanes mednarodno priznani latinični zapis kitajske pisave. Poleg
njega se je v preteklosti zvrstilo še precej drugih načinov transkripcije kitajščine, ki so se
ohranili v različnih publikacijah. Članek najprej poda kratek pregled sistemov Hanyu
pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin in Latinxua Sin
Wenz. Sledi natančna preglednica z ustreznicami glavnih sistemov ter grafični prikaz
uporabe omenjenih sistemov skozi zgodovino.
Ključne besede: Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II,
Tongyong pinyin, Latinxua Sin Wenz
Abstract
Hanyu pinyin is the currently internationally accepted romanization system for Chinese,
while other transcription systems have been used in the past and are still to be found in
older publications. In the present paper, an overview of Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale,
Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin and Latinxua Sin Wenz is followed by a
comparison of the major systems, and a chronological depiction of their use through
history.
Keywords: Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong
pinyin, Latinxua Sin Wenz
Dr. Mateja Petrovčič, asistentka na Oddelku za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani. E-mail: [email protected]
*
83
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
1
1.1
Pregled posameznih sistemov
Hanyu pinyin
Hanyu pinyin (ali skrajšano pinyin) je uradna, mednarodno priznana latinična
pisava kitajskega jezika.
Začetki pinyina segajo v leto 1954, ko je Ministrstvo za izobraževanje
Ljudske republike Kitajske ustanovilo Odbor za reformacijo pisnega jezika. Ta je
na podlagi različnih obstoječih sistemov v dveh letih izoblikoval hanyu pinyin.
Vlada Ljudske republike Kitajske ga je uradno sprejela 11. februarja 1958,
Mednarodna organizacija za standardizacijo ga je kot ISO 7098 potrdila leta
1982, od 1. januarja 2009 pa velja kot uradni latinični zapis kitajske pisave tudi
na Tajvanu.
V originalu vključuje pinyin še štiri diakritična znamenja za tone, ki se v
mednarodnem občevanju običajno opuščajo.
1.2
Wade-Giles
Sistem Wade-Giles je sredi 19. stoletja osnoval britanski učenjak Thomas Wade.
Nekaj desetletij kasneje ga je nadgradil Herbert Allen Giles. Ta sistem je bil
najbolj razširjen latinični zapis kitajske pisave v 20. stoletju, predvsem v
angleško govorečem svetu. Večina pomembnih publikacij o Kitajski, ki so nastale
v letih med 1912–1979, temelji na Wade-Gilesu.
Wade-Giles se je trdno oprijel tudi na Tajvanu, skupaj z nekaterimi drugimi
sistemi. Začetek leta 2009 ga je vlada Tajvana uradno zamenjala za hanyu pinyin,
v dejanski rabi pa bo preteklo še nekaj časa, preden bodo vsi napisi poenoteni in
ga bo sprejelo tudi širše ljudstvo.
1.3
Yale
Sistem Yale je zasnoval sinolog George A. Kennedy leta 1943. Obsega latinični
zapis štirih glavnih azijskih jezikov: mandarinske kitajščine, kantonščine,
korejščine in japonščine. Yale nima trdnih jezikoslovnih temeljev, temveč se
zanaša na to, da je mogoče marsikatero nejasnost razčistiti s pomočjo konteksta.
84
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
Ta latinični zapis kitajske pisave se je namreč prvotno uporabljal v vojne
namene. Ameriškim vojakom je poskušal približati komuniciranje s kitajskimi
zavezniki. Čeprav je v tistem času že obstajal sistem Wade-Giles, ki je bil v
angleško govorečem svetu precej uveljavljen, je sistem Yale kitajske zloge
zapisal na precej ameriški način, tako da se vojakom ni bilo treba naučiti nobenih
dodatnih pravil, temveč so zapisane zloge prebrali kar 'po domače'.
Sistem Yale so uporabljale publikacije, tiskane na Zahodu, v letih med 1943
in 1979. Čeprav je pinyin obstajal že od leta 1958, ga Zahod sprva ni sprejel. S
članstvom LR Kitajske v Združenih narodih leta 1971 je hanyu pinyin prevladal
tudi v ameriškem svetu. Kljub temu se sistem Yale še dandanes pogosto
uporablja za zapis kantonščine.
1.4
Gwoyeu Romatzyh
Gwoyeu Romatzyh so razvili kitajski jezikoslovci v letih 1925 in 1926, z Zhao
Yuanrenom (Y. R. Chao) na čelu. Uporabljal se je v tedanjih učbenikih, slovarjih
in drugih delih, natisnjenih v Hong Kongu in drugod po svetu v letih 1942 do
2000. Ta sistem je edini, ki mu je uspelo ohraniti informacije o tonih, ne da bi za
to potrebovali diakritična znamenja ali številke.1
Kitajska je sistem Gwoyeu Romatzyh kot uradni latinični zapis svoje pisave
sprejela leta 1928, a se v širših krogih nikoli ni trdno oprijel. Eden od razlogov je
tudi njegova kompleksnost, saj obsega štirikrat več zlogov kot ostali sistemi.
Kljub temu je vendarle pustil svoj pečat, saj so se kasnejši sistemi, vključno s
hanyu pinyinom, zgledovali po njegovih zakonitostih. Ime province Shǎnxī se
tudi v sistemu hanyu pinyin zapisuje kot Shaanxi, da jo je moč razlikovati od
province Shānxī, ki ima brez tonov obliko Shanxi.
Gwoyeu Romatzyh je na kitajskem prenehal veljati leta 1958, ko ga je
nasledil hanyu pinyin. Na Tajvanu je bil v veljavi še do leta 1986, ko ga je
zamenjal sistem MPS II.
V preglednici na koncu prispevka obsega sistem Gwoyeu Romatzyh štiri stolpce, od katerih
predstavlja prvi stolpec zlog v prvem tonu, drugi stolpec zlog v drugem tonu, tretji stolpec zlog v
tretjem tonu in zadnji stolpec zlog v četrtem tonu.
1
85
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
1.5
Ostali sistemi zapisovanja kitajskega jezika
Na Tajvanu se je v zadnjem stoletju zvrstilo več sistemov za zapis kitajskega
jezika. Mnogi od njih so bili poenostavljene različice sistema Wade-Giles, vendar
se nobeden ni resnično oprijel. Obenem se Tajvan predvsem iz političnih vzrokov
ni odločil za prevzem hanyu pinyina, temveč je zagovarjal svoje rešitve. V
nadaljevanju jih je nekaj predstavljenih.
MPS-II (ali Mandarin Phonetic Symbols 2) je veljal za uradni latinični zapis
kitajskega jezika na Tajvanu od januarja 1986 dalje. Uporabljal se je predvsem za
zapisovanje zemljepisnih imen, najdemo pa ga izključno v publikacijah, ki so
bile natisnjene na Tajvanu. Kasneje ga je zamenjal tongyong pinyin.
Tongyong pinyin je osnoval Yu Boquan leta 1998. Poskušal je ohraniti
zakonitosti hanyu pinyina in istočasno izboljšati zapis za zloge, ki so tujcem
povzročali največ težav pri izgovarjavi. Sem sta sodili črki q in x. Od hanyu
pinyina se torej razlikuje le v nekaj podrobnostih, kot uradni latinični zapis
kitajske pisave na Tajvanu pa je veljal v letih med 2002–2008.
Nova vlada je tongyong pinyin 16. 9. 2008 zamenjala s hanyu pinyinom, ki je
od 1. 1. 2009 dalje tudi na Tajvanu uradni latinični zapis kitajske pisave. Pri tem
imajo posamezniki še vedno proste roke, po katerem sistemu bodo zapisovali
svoja osebna imena – po Wade-Gilesu, tongyong pinyinu ali hanyu pinyinu.
Latinxua Sin Wenz je manj poznani sistem za zapis kitajske pisave. Že v
letih 1928–1931 ga je osnoval Sovjetski znanstveno-raziskovalni inštitut, da bi
povečal pismenost kitajskih priseljencev. Osnovni namen tega sistema je bil
poenostaviti kitajsko pisavo in sčasoma izpodriniti pismenke.
Ta sistem je našel svoje privržence med številnimi kitajskimi intelektualci,
kamor sodita tudi Guo Moruo in Lu Xun. Novembra 1949 so sistem Sin Wenz
sprejele tudi kitajske železnice za namene telekomunikacij. Kasneje so ta sistem
na Kitajskem iz političnih vzgibov opustili.
86
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
2
Preglednica zlogov po najpogosteje rabljenih sistemih in njihova
izgovarjava
Spodnja preglednica v celoti podaja ustreznice med sistemi Hanyu pinyin (HY
pinyin), Wade-Giles, Yale, Tongyong pinyin (TY pinyin) in Gwoyeu Romatzyh.
V zadnjem stolpcu je podana tudi izgovarjava v zapisu IPA.1
Poglavitni namen te preglednice je podati natančne ustreznice med
posameznimi sistemi, saj so publikacije, ki so izšle v različnih obdobjih na
različnih koncih sveta, uporabljale različne sisteme za zapis besed kitajskega
jezika.
Osvežimo si še enkrat spomin, kdaj in kje je prevladoval posamezni latinični
zapis kitajskega jezika:







Hanyu pinyin: LR Kitajska (1958–zdaj); svet (1980'–zdaj); Tajvan (2009–
zdaj),
Wade-Giles: publikacije v angleškem jeziku (1912–1979), Tajvan (vse do
danes),
Yale: ZDA (1943–1979),
MPS-II: Tajvan (1986–2002),
Tongyong pinyin: Tajvan (2002–2008),
Gwoyeu Romatzyh: predvsem Kitajska (1942–1958) in Hong Kong, pa tudi
drugi deli sveta (1942–2000), Tajvan (do 1986),
Latinxua Sin Wenz: Kitajska (1931–1949), Sovjetska zveza (1931–?).
Če vemo, kdaj in kje je publikacija izšla, lahko dokaj hitro ugotovimo, katere
zloge v hanyu pinyinu predstavlja zapisano ime.
HY
pinyin
a
ai
an
ang
WadeGiles
a
ai
an
ang
Yale
a
ai
an
ang
TY
pinyin
a
ai
an
ang
IPA
Gwoyeu Romatzyh
a
ai
an
ang
ar
air
arn
arng
aa
ae
aan
aang
ah
ay
ann
anq
[ɑ]
[aɪ]
[an]
[ɑŋ]
Izpuščeni so le zlogi, ki predstavljajo medmete, saj za latinični zapis kitajskih občih besed in
lastnih imen niso bistvenega pomena.
1
87
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
HY
pinyin
ao
ba
bai
ban
bang
bao
bei
ben
beng
bi
bian
biao
bie
bin
bing
bo
bu
ca
cai
can
cang
cao
ce
cen
ceng
cha
chai
chan
chang
chao
che
chen
cheng
chi
chong
chou
88
WadeGiles
ao
pa
pai
pan
pang
pao
pei
pen
peng
pi
pien
piao
pieh
pin
ping
po
pu
ts`a
ts`ai
ts`an
ts`ang
ts`ao
ts`e
ts`en
ts`eng
ch`a
ch`ai
ch`an
ch`ang
ch`ao
ch`e
ch`en
ch`eng
ch`ih
ch`ung
ch`ou
Yale
au
ba
bai
ban
bang
bau
bei
ben
beng
bi
byan
byau
bye
bin
bing
bwo
bu
tsa
tsai
tsan
tsang
tsau
tse
tsen
tseng
cha
chai
chan
chang
chau
che
chen
cheng
chr
chung
chou
TY
pinyin
ao
ba
bai
ban
bang
bao
bei
ben
beng
bi
bian
biao
bie
bin
bing
bo
bu
ca
cai
can
cang
cao
ce
cen
ceng
cha
chai
chan
chang
chao
che
chen
cheng
chih
chong
chou
IPA
Gwoyeu Romatzyh
au
ba
bai
ban
bang
bau
bei
ben
beng
bi
bian
biau
bie
bin
bing
bo
bu
tsa
tsai
tsan
tsang
tsau
tse
tsen
tseng
cha
chai
chan
chang
chau
che
chen
cheng
chy
chong
chou
aur
bar
bair
barn
barng
baur
beir
bern
berng
byi
byan
byau
bye
byn
byng
bor
bwu
tsar
tsair
tsarn
tsarng
tsaur
tser
tsern
tserng
char
chair
charn
charng
chaur
cher
chern
cherng
chyr
chorng
chour
ao
baa
bae
baan
baang
bao
beei
been
beeng
bii
bean
beau
biee
biin
biing
boo
buu
tsaa
tsae
tsaan
tsaang
tsao
tsee
tseen
tseeng
chaa
chae
chaan
chaang
chao
chee
cheen
cheeng
chyy
choong
choou
aw
bah
bay
bann
banq
baw
bey
benn
benq
bih
biann
biaw
bieh
binn
binq
boh
buh
tsah
tsay
tsann
tsanq
tsaw
tseh
tsenn
tsenq
chah
chay
chann
chanq
chaw
cheh
chenn
chenq
chyh
chonq
chow
[ɑʊ]
[pɑ]
[paɪ]
[pan]
[pɑŋ]
[pɑʊ]
[peɪ]
[pən]
[pɤŋ]
[pi]
[piɛn]
[piɑʊ]
[piɛ]
[pɪn]
[pɪŋ]
[pɔ]
[pu]
[tsʰɑ]
[tsʰaɪ]
[tsʰan]
[tsʰɑŋ]
[tsʰɑʊ]
[tsʰɤ]
[tsʰən]
[tsʰɤŋ]
[ʈʂʰɑ]
[ʈʂʰaɪ]
[ʈʂʰan]
[ʈʂʰɑŋ]
[ʈʂʰɑʊ]
[ʈʂʰɤ]
[ʈʂʰən]
[ʈʂʰɤŋ]
[ʈʂʰɚ]
[ʈʂʰʊŋ]
[ʈʂʰɤʊ]
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
HY
pinyin
chu
chua
chuai
chuan
chuang
chui
chun
chuo
ci
cong
cou
cu
cuan
cui
cun
cuo
da
dai
dan
dang
dao
de
dei
den
deng
di
dian
diao
die
ding
diu
dong
dou
du
duan
dui
dun
duo
WadeGiles
ch`u
ch`ua
ch`uai
ch`uan
ch`uang
ch`ui
ch`un
ch`o
tz`u
ts`ung
ts`ou
ts`u
ts`uan
ts`ui
ts`un
ts`o
ta
tai
tan
tang
tao
te
tei
ten
teng
ti
tien
tiao
tieh
ting
tiu
tung
tou
tu
tuan
tui
tun
to
TY
pinyin
chu
chu
chwa
chua
chwai
chuai
chwan chuan
chwang chuang
chwei
chuei
chwen chun
chwo
chuo
tsz
cih
tsung
cong
tsou
cou
tsu
cu
tswan
cuan
tswei
cuei
tswen
cun
tswo
cuo
da
da
dai
dai
dan
dan
dang
dang
dau
dao
de
de
dei
dei
den
den
deng
deng
di
di
dyan
dian
dyau
diao
dye
die
ding
ding
dyou
diou
dung
dong
dou
dou
du
du
dwan
duan
dwei
duei
dwen
dun
dwo
duo
Yale
IPA
Gwoyeu Romatzyh
chu
chua
chuai
chuan
chuang
chuei
chuen
chuo
tsy
tsong
tsou
tsu
tsuan
tsuei
tsuen
tsuo
da
dai
dan
dang
dau
de
dei
den
deng
di
dian
diau
die
ding
diou
dong
dou
du
duan
duei
duen
duo
chwu
chuar
chwai
chwan
chwang
chwei
chwen
chwo
tsyr
tsorng
tsour
tswu
tswan
tswei
tswen
tswo
dar
dair
darn
darng
daur
der
deir
dern
derng
dyi
dyan
dyau
dye
dyng
dyou
dorng
dour
dwu
dwan
dwei
dwen
dwo
chuu
chuaa
choai
choan
choang
choei
choen
chuoo
tsyy
tsoong
tsoou
tsuu
tsoan
tsoei
tsoen
tsuoo
daa
dae
daan
daang
dao
dee
deei
deen
deeng
dii
dean
deau
diee
diing
deou
doong
doou
duu
doan
doei
doen
duoo
chuh
chuah
chuay
chuann
chuanq
chuey
chuenn
chuoh
tsyh
tsonq
tsow
tsuh
tsuann
tsuey
tsuenn
tsuoh
dah
day
dann
danq
daw
deh
dey
denn
denq
dih
diann
diaw
dieh
dinq
diow
donq
dow
duh
duann
duey
duenn
duoh
[ʈʂʰu]
[ʈʂʰuɑ]
[ʈʂʰuaɪ]
[ʈʂʰuan]
[ʈʂʰɛŋ]
[ʈʂʰueɪ]
[ʈʂʰuən]
[ʈʂʰuɔ]
[tsʰɨ]
[tsʰʊŋ]
[tsʰɤʊ]
[tsʰu]
[tsʰuan]
[tsʰueɪ]
[tsʰuən]
[tsʰuɔ]
[tɑ]
[taɪ]
[tan]
[tɑŋ]
[tɑʊ]
[tɤ]
[teɪ]
[tən]
[tɤŋ]
[ti]
[tiɛn]
[tiɑʊ]
[tiɛ]
[tɪŋ]
[tiou]
[tʊŋ]
[tɤʊ]
[tu]
[tuan]
[tueɪ]
[tuən]
[tuɔ]
89
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
HY
pinyin
e
ei
en
er
fa
fan
fang
fei
fen
feng
fo
fou
fu
ga
gai
gan
gang
gao
ge
gei
gen
geng
gong
gou
gu
gua
guai
guan
guang
gui
gun
guo
ha
hai
han
hang
hao
he
90
WadeGiles
e
ei
en
erh
fa
fan
fang
fei
fen
feng
fo
fou
fu
ka
kai
kan
kang
kao
ko
kei
ken
keng
kung
kou
ku
kua
kuai
kuan
kuang
kuei
kun
kuo
ha
hai
han
hang
hao
ho
Yale
e
ei
en
er
fa
fan
fang
fei
fen
feng
fwo
fou
fu
ga
gai
gan
gang
gau
ge
gei
gen
geng
gung
gou
gu
gwa
gwai
gwan
gwang
gwei
gwun
gwo
ha
hai
han
hang
hau
he
TY
pinyin
e
ei
en
er
fa
fan
fang
fei
fen
fong
fo
fou
fu
ga
gai
gan
gang
gao
ge
gei
gen
geng
gong
gou
gu
gua
guai
guan
guang
guei
gun
guo
ha
hai
han
hang
hao
he
IPA
Gwoyeu Romatzyh
e
ei
en
el
fa
fan
fang
fei
fen
feng
fo
fou
fu
ga
gai
gan
gang
gau
ge
gei
gen
geng
gong
gou
gu
gua
guai
guan
guang
guei
guen
guo
ha
hai
han
hang
hau
he
er
eir
ern
erl
far
farn
farng
feir
fern
ferng
for
four
fwu
gar
gair
garn
garng
gaur
ger
geir
gern
gerng
gorng
gour
gwu
gwa
gwai
gwan
gwang
gwei
gwen
gwo
har
hair
harn
harng
haur
her
ee
eei
een
eel
faa
faan
faang
feei
feen
feeng
foo
foou
fuu
gaa
gae
gaan
gaang
gao
gee
geei
geen
geeng
goong
goou
guu
goa
goai
goan
goang
goei
goen
guoo
haa
hae
haan
haang
hao
hee
eh
ey
enn
ell
fah
fann
fanq
fey
fenn
fenq
foh
fow
fuh
gah
gay
gann
ganq
gaw
geh
gey
genn
genq
gonq
gow
guh
guah
guay
guann
guanq
guey
guenn
guoh
hah
hay
hann
hanq
haw
heh
[ɤ]
[eɪ]
[ən]
[ɑɚ]
[fɑ]
[fan]
[fɑŋ]
[feɪ]
[fən]
[fɤŋ]
[fɔ]
[fɤʊ]
[fu]
[kɑ]
[kaɪ]
[kan]
[kɑŋ]
[kɑʊ]
[kɤ]
[keɪ]
[kən]
[kɤŋ]
[kʊŋ]
[kɤʊ]
[ku]
[kuɑ]
[kuaɪ]
[kuan]
[kɛŋ]
[kueɪ]
[kuən]
[kuɔ]
[xɑ]
[xaɪ]
[xan]
[xɑŋ]
[xɑʊ]
[xɤ]
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
HY
pinyin
hei
hen
heng
hong
hou
hu
hua
huai
huan
huang
hui
hun
huo
ji
jia
jian
jiang
jiao
jie
jin
jing
jiong
jiu
ju
juan
jue
jun
ka
kai
kan
kang
kao
ke
ken
keng
kong
kou
ku
WadeGiles
hei
hen
heng
hung
hou
hu
hua
huai
huan
huang
hui
hun
huo
chi
chia
chien
chiang
chiao
chieh
chin
ching
chiung
chiu
chü
chüan
chüeh
chün
k`a
k`ai
k`an
k`ang
k`ao
k`o
k`en
k`eng
k`ung
k`ou
k`u
Yale
hei
hen
heng
hung
hou
hu
hwa
hwai
hwan
hwang
hwei
hwen
hwo
ji
jya
jyan
jyang
jyau
jye
jin
jing
jyung
jyou
jyu
jywan
jywe
jyun
ka
kai
kan
kang
kau
ke
ken
keng
kung
kou
ku
TY
pinyin
hei
hen
heng
hong
hou
hu
hua
huai
huan
huang
huei
hun
huo
ji
jia
jian
jiang
jiao
jie
jin
jing
jyong
jiou
jyu
jyuan
jyue
jyun
ka
kai
kan
kang
kao
ke
ken
keng
kong
kou
ku
IPA
Gwoyeu Romatzyh
hei
hen
heng
hong
hou
hu
hua
huai
huan
huang
huei
huen
huo
ji
jia
jian
jiang
jiau
jie
jin
jing
jiong
jiou
jiu
jiuan
jiue
jiun
ka
kai
kan
kang
kau
ke
ken
keng
kong
kou
ku
heir
hern
herng
horng
hour
hwu
hwa
hwai
hwan
hwang
hwei
hwen
hwo
jyi
jya
jyan
jyang
jyau
jye
jyn
jyng
jyong
jyou
jyu
jyuan
jyue
jyun
kar
kair
karn
karng
kaur
ker
kern
kerng
korng
kour
kwu
heei
heen
heeng
hoong
hoou
huu
hoa
hoai
hoan
hoang
hoei
hoen
huoo
jii
jea
jean
jeang
jeau
jiee
jiin
jiing
jeong
jeou
jeu
jeuan
jeue
jeun
kaa
kae
kaan
kaang
kao
kee
keen
keeng
koong
koou
kuu
hey
henn
henq
honq
how
huh
huah
huay
huann
huanq
huey
huenn
huoh
jih
jiah
jiann
jianq
jiaw
jieh
jinn
jinq
jionq
jiow
jiuh
jiuann
jiueh
jiunn
kah
kay
kann
kanq
kaw
keh
kenn
kenq
konq
kow
kuh
[xeɪ]
[xən]
[xɤŋ]
[xʊŋ]
[xɤʊ]
[xu]
[xuɑ]
[xuaɪ]
[xuan]
[xɛŋ]
[xueɪ]
[xuən]
[xuɔ]
[tɕi]
[tɕiɑ]
[tɕiɛn]
[tɕɪɑŋ]
[tɕiɑʊ]
[tɕiɛ]
[tɕɪn]
[tɕɪŋ]
[tɕyʊŋ]
[tɕiou]
[tɕy]
[tɕyɛn]
[tɕyɛ]
[tɕyn]
[kʰɑ]
[kʰaɪ]
[kʰan]
[kʰɑŋ]
[kʰɑʊ]
[kʰɤ]
[kʰən]
[kʰɤŋ]
[kʰʊŋ]
[kʰɤʊ]
[kʰu]
91
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
HY
pinyin
kua
kuai
kuan
kuang
kui
kun
kuo
la
lai
lan
lang
lao
le
lei
leng
li
lia
lian
liang
liao
lie
lin
ling
liu
lo
long
lou
lu
lü
luan
lüe
lun
lün
luo
ma
mai
man
mang
92
WadeGiles
k`ua
k`uai
k`uan
k`uang
k`uei
k`un
k`uo
la
lai
lan
lang
lao
le
lei
leng
li
lia
lien
liang
liao
lieh
lin
ling
liu
lo
lung
lou
lu
lü
luan
lüeh
lun
lün
lo
ma
mai
man
mang
Yale
kwa
kwai
kwan
kwang
kwei
kwen
kwo
la
lai
lan
lang
lau
le
lei
leng
li
lya
lyan
lyang
lyau
lye
lin
ling
lyou
lo
lung
lou
lu
lyu
lwan
lywe
lwun
lyun
lwo
ma
mai
man
mang
TY
pinyin
kua
kuai
kuan
kuang
kuei
kun
kuo
la
lai
lan
lang
lao
le
lei
leng
li
lia
lian
liang
liao
lie
lin
ling
liou
lo
long
lou
lu
lyu
luan
lyue
lun
lyun
luo
ma
mai
man
mang
IPA
Gwoyeu Romatzyh
kua
kuai
kuan
kuang
kuei
kuen
kuo
lha
lhai
lhan
lhang
lhau
lhe
lhei
lheng
lhi
lhia
lhian
lhiang
lhiau
lhie
lhin
lhing
lhiou
lo
lhong
lhou
lhu
lhiu
lhuan
lhiue
lhuen
lhiun
lhuo
mha
mhai
mhan
mhang
kwa
kwai
kwan
kwang
kwei
kwen
kwo
la
lai
lan
lang
lau
le
lei
leng
li
lia
lian
liang
liau
lie
lin
ling
liou
lor
long
lou
lu
liu
luan
liue
luen
liun
luo
ma
mai
man
mang
koa
koai
koan
koang
koei
koen
kuoo
laa
lae
laan
laang
lao
lee
leei
leeng
lii
lea
lean
leang
leau
liee
liin
liing
leou
loo
loong
loou
luu
leu
loan
leue
loen
leun
luoo
maa
mae
maan
maang
kuah
kuay
kuann
kuanq
kuey
kuenn
kuoh
lah
lay
lann
lanq
law
leh
ley
lenq
lih
liah
liann
lianq
liaw
lieh
linn
linq
liow
loh
lonq
low
luh
liuh
luann
liueh
luenn
liunn
luoh
mah
may
mann
manq
[kʰuɑ]
[kʰuaɪ]
[kʰuan]
[kʰɛŋ]
[kʰueɪ]
[kʰuən]
[kʰuɔ]
[lɑ]
[laɪ]
[lan]
[lɑŋ]
[lɑʊ]
[lɤ]
[leɪ]
[lɤŋ]
[li]
[liɑ]
[liɛn]
[lɪɑŋ]
[liɑʊ]
[liɛ]
[lɪn]
[lɪŋ]
[liou]
[lɔ]
[lʊŋ]
[lɤʊ]
[lu]
[ly]
[luan]
[lyɛ]
[luən]
[lyn]
[luɔ]
[mɑ]
[maɪ]
[man]
[mɑŋ]
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
HY
pinyin
mao
me
mei
men
meng
mi
mian
miao
mie
min
ming
miu
mo
mou
mu
na
nai
nan
nang
nao
ne
nei
nen
neng
ni
nian
niang
niao
nie
nin
ning
niu
nong
nou
nu
nü
nuan
nüe
WadeGiles
mao
me
mei
men
meng
mi
mien
miao
mieh
min
ming
miu
mo
mou
mu
na
nai
nan
nang
nao
ne
nei
nen
neng
ni
nien
niang
niao
nieh
nin
ning
niu
nung
nou
nu
nü
nuan
nüeh
Yale
mau
me
mei
men
meng
mi
myan
myau
mye
min
ming
myou
mwo
mou
mu
na
nai
nan
nang
nau
ne
nei
nen
neng
ni
nyan
nyang
nyau
nye
nin
ning
nyou
nung
nou
nu
nyu
nwan
nywe
TY
pinyin
mao
me
mei
men
meng
mi
mian
miao
mie
min
ming
miou
mo
mou
mu
na
nai
nan
nang
nao
ne
nei
nen
neng
ni
nian
niang
niao
nie
nin
ning
niou
nong
nou
nu
nyu
nuan
nyue
IPA
Gwoyeu Romatzyh
mhau
me
mhei
mhen
mheng
mhi
mhian
mhiau
mhie
mhin
mhing
mhiou
mho
mhou
mhu
nha
nhai
nhan
nhang
nhau
nhe
nhei
nhen
nheng
nhi
nhian
nhiang
nhiau
nhie
nhin
nhing
nhiou
nhong
nhou
nhu
nhiu
nhuan
nhiue
mau
mer
mei
men
meng
mi
mian
miau
mie
min
ming
miou
mo
mou
mu
na
nai
nan
nang
nau
ne
nei
nen
neng
ni
nian
niang
niau
nie
nin
ning
niou
nong
nou
nu
niu
nuan
niue
mao
mee
meei
meen
meeng
mii
mean
meau
miee
miin
miing
meou
moo
moou
muu
naa
nae
naan
naang
nao
nee
neei
neen
neeng
nii
nean
neang
neau
niee
niin
niing
neou
noong
noou
nuu
neu
noan
neue
maw
meh
mey
menn
menq
mih
miann
miaw
mieh
minn
minq
miow
moh
mow
muh
nah
nay
nann
nanq
naw
neh
ney
nenn
nenq
nih
niann
nianq
niaw
nieh
ninn
ninq
niow
nonq
now
nuh
niuh
nuann
niueh
[mɑʊ]
[mɤ]
[meɪ]
[mən]
[mɤŋ]
[mi]
[miɛn]
[miɑʊ]
[miɛ]
[mɪn]
[mɪŋ]
[miou]
[mɔ]
[mɤʊ]
[mu]
[nɑ]
[naɪ]
[nan]
[nɑŋ]
[nɑʊ]
[nɤ]
[neɪ]
[nən]
[nɤŋ]
[ni]
[niɛn]
[nɪɑŋ]
[niɑʊ]
[niɛ]
[nɪn]
[nɪŋ]
[niou]
[nʊŋ]
[nɤʊ]
[nu]
[ny]
[nuan]
[nyɛ]
93
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
HY
pinyin
nun
nuo
ou
pa
pai
pan
pang
pao
pei
pen
peng
pi
pian
piao
pie
pin
ping
po
pou
pu
qi
qia
qian
qiang
qiao
qie
qin
qing
qiong
qiu
qu
quan
que
qun
ran
rang
rao
re
94
WadeGiles
nun
no
ou
p`a
p`ai
p`an
p`ang
p`ao
p`ei
p`en
p`eng
p`i
p`ien
p`iao
p`ieh
p`in
p`ing
p`o
p`ou
p`u
ch`i
ch`ia
ch`ien
ch`iang
ch`iao
ch`ieh
ch`in
ch`ing
ch`iung
ch`iu
ch`ü
ch`üan
ch`üeh
ch`ün
jan
jang
jao
je
TY
pinyin
nwen
nun
nwo
nuo
ou
ou
pa
pa
pai
pai
pan
pan
pang
pang
pau
pao
pei
pei
pen
pen
peng
peng
pi
pi
pyan
pian
pyau
piao
pye
pie
pin
pin
ping
ping
pwo
po
pou
pou
pu
pu
chi
ci
chya
cia
chyan
cian
chyang ciang
chyau
ciao
chye
cie
chin
cin
ching
cing
chyung cyong
chyou ciou
chyu
cyu
chywan cyuan
chywe cyue
chyun cyun
ran
ran
rang
rang
rau
rao
re
re
Yale
IPA
Gwoyeu Romatzyh
nhuen
nhuo
ou
pa
pai
pan
pang
pau
pei
pen
peng
pi
pian
piau
pie
pin
ping
po
pou
pu
chi
chia
chian
chiang
chiau
chie
chin
ching
chiong
chiou
chiu
chiuan
chiue
chiun
rhan
rhang
rhau
rhe
nuen
nuo
our
par
pair
parn
parng
paur
peir
pern
perng
pyi
pyan
pyau
pye
pyn
pyng
por
pour
pwu
chyi
chya
chyan
chyang
chyau
chye
chyn
chyng
chyong
chyou
chyu
chyuan
chyue
chyun
ran
rang
rau
re
noen
nuoo
oou
paa
pae
paan
paang
pao
peei
peen
peeng
pii
pean
peau
piee
piin
piing
poo
poou
puu
chii
chea
chean
cheang
cheau
chiee
chiin
chiing
cheong
cheou
cheu
cheuan
cheue
cheun
raan
raang
rao
ree
nuenn
nuoh
ow
pah
pay
pann
panq
paw
pey
penn
penq
pih
piann
piaw
pieh
pinn
pinq
poh
pow
puh
chih
chiah
chiann
chianq
chiaw
chieh
chinn
chinq
chionq
chiow
chiuh
chiuann
chiueh
chiunn
rann
ranq
raw
reh
[nun]
[nuɔ]
[ɤʊ]
[pʰɑ]
[pʰaɪ]
[pʰan]
[pʰɑŋ]
[pʰɑʊ]
[pʰeɪ]
[pʰən]
[pʰɤŋ]
[pʰi]
[pʰiɛn]
[pʰiɑʊ]
[pʰiɛ]
[pʰɪn]
[pʰɪŋ]
[pʰɔ]
[pʰɤʊ]
[pʰu]
[tɕʰi]
[tɕʰiɑ]
[tɕʰiɛn]
[tɕʰɪɑŋ]
[tɕʰiɑʊ]
[tɕʰiɛ]
[tɕʰɪn]
[tɕʰɪŋ]
[tɕʰyʊŋ]
[tɕʰiou]
[tɕʰy]
[tɕʰyɛn]
[tɕʰyɛ]
[tɕʰyn]
[ʐan]
[ʐɑŋ]
[ʐɑʊ]
[ʐɤ]
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
HY
pinyin
ren
reng
ri
rong
rou
ru
ruan
rui
run
ruo
sa
sai
san
sang
sao
se
sen
seng
sha
shai
shan
shang
shao
she
shei
shen
sheng
shi
shou
shu
shua
shuai
shuan
shuang
shui
shun
shuo
si
WadeGiles
jen
jeng
jih
jung
jou
ju
juan
jui
jun
jo
sa
sai
san
sang
sao
se
sen
seng
sha
shai
shan
shang
shao
she
shei
shen
sheng
shih
shou
shu
shua
shuai
shuan
shuang
shui
shun
shuo
ssu
TY
pinyin
ren
ren
reng
reng
r
rih
rung
rong
rou
rou
ru
ru
rwan
ruan
rwei
ruei
rwun
run
rwo
ruo
sa
sa
sai
sai
san
san
sang
sang
sau
sao
se
se
sen
sen
seng
seng
sha
sha
shai
shai
shan
shan
shang
shang
shau
shao
she
she
shei
shei
shen
shen
sheng
sheng
shr
shih
shou
shou
shu
shu
shwa
shua
shwai
shuai
shwan shuan
shwang shuang
shwei
shuei
shwun shun
shwo
shuo
sz
sih
Yale
IPA
Gwoyeu Romatzyh
rhen
rheng
rhy
rhong
rhou
rhu
rhuan
rhuei
rhuen
rhuo
sa
sai
san
sang
sau
se
sen
seng
sha
shai
shan
shang
shau
she
shei
shen
sheng
shy
shou
shu
shua
shuai
shuan
shuang
shuei
shuen
shuo
sy
ren
reng
ry
rong
rou
ru
ruan
ruei
ruen
ruo
sar
sair
sarn
sarng
saur
ser
sern
serng
shar
shair
sharn
sharng
shaur
sher
sheir
shern
sherng
shyr
shour
shwu
shwa
shwai
shwan
shwang
shwei
shwen
shwo
syr
reen
reeng
ryy
roong
roou
ruu
roan
roei
roen
ruoo
saa
sae
saan
saang
sao
see
seen
seeng
shaa
shae
shaan
shaang
shao
shee
sheei
sheen
sheeng
shyy
shoou
shuu
shoa
shoai
shoan
shoang
shoei
shoen
shuoo
syy
renn
renq
ryh
ronq
row
ruh
ruann
ruey
ruenn
ruoh
sah
say
sann
sanq
saw
seh
senn
senq
shah
shay
shann
shanq
shaw
sheh
shey
shenn
shenq
shyh
show
shuh
shuah
shuay
shuann
shuanq
shuey
shuenn
shuoh
syh
[ʐən]
[ʐɤŋ]
[ʐɚ]
[ʐʊŋ]
[ʐɤʊ]
[ʐu]
[ʐuan]
[ʐueɪ]
[ʐuən]
[ʐuɔ]
[sɑ]
[saɪ]
[san]
[sɑŋ]
[sɑʊ]
[sɤ]
[sən]
[sɤŋ]
[ʂɑ]
[ʂaɪ]
[ʂan]
[ʂɑŋ]
[ʂɑʊ]
[ʂɤ]
[ʂeɪ]
[ʂən]
[ʂɤŋ]
[ʂɚ]
[ʂɤʊ]
[ʂu]
[ʂuɑ]
[ʂuaɪ]
[ʂuan]
[ʂɛŋ]
[ʂueɪ]
[ʂuən]
[ʂuɔ]
[sɨ]
95
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
HY
pinyin
song
sou
su
suan
sui
sun
suo
ta
tai
tan
tang
tao
te
teng
ti
tian
tiao
tie
ting
tong
tou
tu
tuan
tui
tun
tuo
wa
wai
wan
wang
wei
wen
weng
wo
wu
xi
xia
xian
96
WadeGiles
sung
sou
su
suan
sui
sun
so
t`a
t`ai
t`an
t`ang
t`ao
t`e
t`eng
t`i
t`ien
t`iao
t`ieh
t`ing
t`ung
t`ou
t`u
t`uan
t`ui
t`un
t`o
wa
wai
wan
wang
wei
wen
weng
wo
wu
hsi
hsia
hsien
Yale
sung
sou
su
swan
swei
swen
swo
ta
tai
tan
tang
tau
te
teng
ti
tyan
tyau
tye
ting
tung
tou
tu
twan
twei
twen
two
wa
wai
wan
wang
wei
wen
weng
wo
wu
syi
sya
syan
TY
pinyin
song
sou
su
suan
suei
sun
suo
ta
tai
tan
tang
tao
te
teng
ti
tian
tiao
tie
ting
tong
tou
tu
tuan
tuei
tun
tuo
wa
wai
wan
wang
wei
wun
wong
wo
wu
si
sia
sian
IPA
Gwoyeu Romatzyh
song
sou
su
suan
suei
suen
suo
ta
tai
tan
tang
tau
te
teng
ti
tian
tiau
tie
ting
tong
tou
tu
tuan
tuei
tuen
tuo
ua
uai
uan
uang
uei
uen
ueng
uo
u
shi
shia
shian
sorng
sour
swu
swan
swei
swen
swo
tar
tair
tarn
tarng
taur
ter
terng
tyi
tyan
tyau
tye
tyng
torng
tour
twu
twan
twei
twen
two
wa
wai
wan
wang
wei
wen
weng
wo
wu
shyi
shya
shyan
soong
soou
suu
soan
soei
soen
suoo
taa
tae
taan
taang
tao
tee
teeng
tii
tean
teau
tiee
tiing
toong
toou
tuu
toan
toei
toen
tuoo
waa
woai
woan
woang
woei
woen
woeng
woo
wuu
shii
shea
shean
sonq
sow
suh
suann
suey
suenn
suoh
tah
tay
tann
tanq
taw
teh
tenq
tih
tiann
tiaw
tieh
tinq
tonq
tow
tuh
tuann
tuey
tuenn
tuoh
wah
way
wann
wanq
wey
wenn
wenq
woh
wuh
shih
shiah
shiann
[sʊŋ]
[sɤʊ]
[su]
[suan]
[sueɪ]
[suən]
[suɔ]
[tʰɑ]
[tʰaɪ]
[tʰan]
[tʰɑŋ]
[tʰɑʊ]
[tʰɤ]
[tʰɤŋ]
[tʰi]
[tʰiɛn]
[tʰiɑʊ]
[tʰiɛ]
[tʰɪŋ]
[tʰʊŋ]
[tʰɤʊ]
[tʰu]
[tʰuan]
[tʰueɪ]
[tʰuən]
[tʰuɔ]
[uɑ]
[uaɪ]
[uan]
[ɛŋ]
[ueɪ]
[uən]
[ʊŋ]
[uɔ]
[u]
[ɕi]
[ɕiɑ]
[ɕiɛn]
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
HY
pinyin
xiang
xiao
xie
xin
xing
xiong
xiu
xu
xuan
xue
xun
ya
yan
yang
yao
ye
yi
yin
ying
yong
you
yu
yuan
yue
yun
za
zai
zan
zang
zao
ze
zei
zen
zeng
zha
zhai
zhan
zhang
WadeGiles
hsiang
hsiao
hsieh
hsin
hsing
hsiung
hsiu
hsü
hsüan
hsüeh
hsün
ya
yan
yang
yao
yeh
i
yin
ying
yung
yu
yü
yüan
yüeh
yün
tsa
tsai
tsan
tsang
tsao
tse
tsei
tsen
tseng
cha
chai
chan
chang
Yale
syang
syau
sye
syin
sying
syung
syou
syu
sywan
sywe
syun
ya
yan
yang
yau
ye
yi
yin
ying
yung
you
yu
ywan
ywe
yun
dza
dzai
dzan
dzang
dzau
dze
dzei
dzen
dzeng
ja
jai
jan
jang
TY
pinyin
siang
siao
sie
sin
sing
syong
siou
syu
syuan
syue
syun
ya
yan
yang
yao
ye
yi
yin
ying
yong
you
yu
yuan
yue
yun
za
zai
zan
zang
zao
ze
zei
zen
zeng
jha
jhai
jhan
jhang
IPA
Gwoyeu Romatzyh
shiang
shiau
shie
shin
shing
shiong
shiou
shiu
shiuan
shiue
shiun
ia
ian
iang
iau
ie
i
in
ing
iong
iou
iu
iuan
iue
iun
tza
tzai
tzan
tzang
tzau
tze
tzei
tzen
tzeng
ja
jai
jan
jang
shyang
shyau
shye
shyn
shyng
shyong
shyou
shyu
shyuan
shyue
shyun
ya
yan
yang
yau
ye
yi
yn
yng
yong
you
yu
yuan
yue
yun
tzar
tzair
tzarn
tzarng
tzaur
tzer
tzeir
tzern
tzerng
jar
jair
jarn
jarng
sheang
sheau
shiee
shiin
shiing
sheong
sheou
sheu
sheuan
sheue
sheun
yea
yean
yeang
yeau
yee
yii
yiin
yiing
yeong
yeou
yeu
yeuan
yeue
yeun
tzaa
tzae
tzaan
tzaang
tzao
tzee
tzeei
tzeen
tzeeng
jaa
jae
jaan
jaang
shianq
shiaw
shieh
shinn
shinq
shionq
shiow
shiuh
shiuann
shiueh
shiunn
yah
yann
yanq
yaw
yeh
yih
yinn
yinq
yonq
yow
yuh
yuann
yueh
yunn
tzah
tzay
tzann
tzanq
tzaw
tzeh
tzey
tzenn
tzenq
jah
jay
jann
janq
[ɕɪɑŋ]
[ɕiɑʊ]
[ɕiɛ]
[ɕɪn]
[ɕɪŋ]
[ɕyʊŋ]
[ɕiou]
[ɕy]
[ɕyɛn]
[ɕyɛ]
[ɕyn]
[iɑ]
[iɛn]
[ɪɑŋ]
[iɑʊ]
[iɛ]
[i]
[ɪn]
[ɪŋ]
[yʊŋ]
[iɤʊ]
[y]
[yɛn]
[yɛ]
[yn]
[tsɑ]
[tsaɪ]
[tsan]
[tsɑŋ]
[tsɑʊ]
[tsɤ]
[tseɪ]
[tsən]
[tsɤŋ]
[ʈʂɑ]
[ʈʂaɪ]
[ʈʂan]
[ʈʂɑŋ]
97
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
HY
pinyin
zhao
zhe
zhei
zhen
zheng
zhi
zhong
zhou
zhu
zhua
zhuai
zhuan
zhuang
zhui
zhun
zhuo
zi
zong
zou
zu
zuan
zui
zun
zuo
WadeGiles
chao
che
chei
chen
cheng
chih
chung
chou
chu
chua
chuai
chuan
chuang
chui
chun
cho
tzu
tsung
tsou
tsu
tsuan
tsui
tsun
tso
Yale
jau
je
jei
jen
jeng
jr
jung
jou
ju
jwa
jwai
jwan
jwang
jwei
jwen
jwo
dz
dzung
dzou
dzu
dzwan
dzwei
dzwen
dzwo
TY
pinyin
jhao
jhe
jhei
jhen
jheng
jhih
jhong
jhou
jhu
jhua
jhuai
jhuan
jhuang
jhuei
jhun
jhuo
zih
zong
zou
zu
zuan
zuei
zun
zuo
IPA
Gwoyeu Romatzyh
jau
je
jei
jen
jeng
jy
jong
jou
ju
jua
juai
juan
juang
juei
juen
juo
tzy
tzong
tzou
tzu
tzuan
tzuei
tzuen
tzuo
jaur
jer
jeir
jern
jerng
jyr
jorng
jour
jwu
jwa
jwai
jwan
jwang
jwei
jwen
jwo
tzyr
tzorng
tzour
tzwu
tzwan
tzwei
tzwen
tzwo
jao
jee
jeei
jeen
jeeng
jyy
joong
joou
juu
joa
joai
joan
joang
joei
joen
juoo
tzyy
tzoong
tzoou
tzuu
tzoan
tzoei
tzoen
tzuoo
jaw
jeh
jey
jenn
jenq
jyh
jonq
jow
juh
juah
juay
juann
juanq
juey
juenn
juoh
tzyh
tzonq
tzow
tzuh
tzuann
tzuey
tzuenn
tzuoh
[ʈʂɑʊ]
[ʈʂɤ]
[ʈʂeɪ]
[ʈʂən]
[ʈʂɤŋ]
[ʈʂɚ]
[ʈʂʊŋ]
[ʈʂɤʊ]
[ʈʂu]
[ʈʂuɑ]
[ʈʂuaɪ]
[ʈʂuan]
[ʈʂɛŋ]
[ʈʂueɪ]
[ʈʂuən]
[ʈʂuɔ]
[tsɨ]
[tsʊŋ]
[tsɤʊ]
[tsu]
[tsuan]
[tsueɪ]
[tsuən]
[tsuɔ]
Tabela 1: Primerjava zlogov po različnih sistemih
Zvočni posnetki za vse kitajske zloge so zbrani na internetni strani:
http://www.quickmandarin.com/chinesepinyintable/. Zadostujeta že klik na celico
z zlogom in prelet miške v novem pogovornem oknu. To je najbrž najbolj
elegantna rešitev, kako čimbolj avtentično izgovoriti določen zlog.
98
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
3
Grafični prikaz posameznih sistemov za latinični zapis kitajske
pisave
Na naslednji strani so omenjeni sistemi prikazani še grafično, da si lažje
predstavljamo, kako so se pojavljali, uveljavljali in zamirali.
99
Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije …
Slika 1: Sistemi latinizacije kitajskega jezika
100
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102
Literatura
Ao, Benjamin (1997) History and Prospect of Chinese Romanization.
http://www.white-clouds.com/iclc/cliej/cl4ao.htm
Library of Congress. Pinyin Conversion Project. http://www.loc.gov/catdir/pinyin/
Norman, Jerry (1988) Chinese. Cambridge: Cambridge University Press.
Pinyin - Chinese Pinyin Table. http://www.quickmandarin.com/chinesepinyintable/
Pīnyīn.info; A Guide to the Writing of Mandarin Chinese in Romanization.
http://pinyin.info/
101