enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih

enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih

ENAKOST SPOLOV V
DRUŽINSKEM ŽIVLJENJU
IN V PARTNERSKIH
ODNOSIH
Raziskava
Pripravila: mag. Sonja Robnik
2012
KAZALO
I.
UVOD ______________________________________________________________________ 5
II.
OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV __________________________________________ 5
III.
DEMOGRAFSKI PODATKI ___________________________________________________ 7
Skupno gospodinjstvo ____________________________________________________________ 7
Stan ____________________________________________________________________________ 9
Statistična regija in velikost naselja ________________________________________________ 10
Lastništvo stanovanja ____________________________________________________________ 10
Izobrazba ______________________________________________________________________ 11
Nadomestilo za čas brezposelnosti _________________________________________________ 12
Socialni in drugi prejemki _________________________________________________________ 12
Dohodek od oddajanja premoženja v najem _________________________________________ 13
IV.
TRG DELA _______________________________________________________________ 14
Zaposlitveni status ______________________________________________________________ 14
Delovna doba ___________________________________________________________________ 15
Višina povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka ______________________________ 16
Napredovanje ___________________________________________________________________ 17
Sektor zaposlitve ________________________________________________________________ 17
Vrsta zaposlitve _________________________________________________________________ 18
Brezposelnost __________________________________________________________________ 18
Karierna pot ____________________________________________________________________ 19
Položaj v organizaciji ____________________________________________________________ 20
Delo preko polnega delovnega časa in delo po službi od doma za službo - ženske _________ 20
Delo preko polnega delovnega časa in delo po službi od doma za službo – moški _________ 22
Zadovoljstvo s službo ____________________________________________________________ 25
Status nezaposlenih oseb ________________________________________________________ 26
Oddaljenost službe od doma, poraba časa in prevozno sredstvo ________________________ 26
Delovni turnusi _________________________________________________________________ 28
2
Kaj je zaposlenim v zvezi z delom najbolj pomembno? ________________________________
•
Možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti ____________________________
•
Možnost razporejanja delovnega časa __________________________________________
•
Plača ____________________________________________________________________
•
Možnost napredovanja ______________________________________________________
•
Možnost izobraževanj, usposabljanj…, pomembnih za karierni razvoj __________________
•
Razumevanje v kolektivu _____________________________________________________
•
Varna zaposlitev ___________________________________________________________
•
Ni težav s koriščenjem dopusta za nego bolnega za otroka __________________________
V.
28
29
32
34
36
38
39
39
41
FINANCE TER UPRAVLJANJE Z NJIMI __________________________________________ 45
Uveljavljanje dohodninske olajšave za otroka oziroma otroke __________________________ 50
VI.
OTROCI __________________________________________________________________ 52
Varstvo predšolskih otrok ________________________________________________________ 53
Varstvo otrok, starih od 6 do 9 let __________________________________________________ 55
Obveznosti in prostočasne dejavnosti otrok _________________________________________ 56
Poraba časa za prevoze ali spremstva otrok _________________________________________ 57
Dopust za nego bolnega otroka ____________________________________________________ 57
Očetje in dojenčki _______________________________________________________________ 58
Vrste dopustov ali oblik dela, ki jih koristijo starši ____________________________________ 59
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ___________________________________ 59
Težave, na katere starši ob koriščenju starševskih dopustov ali drugih pravic iz naslova
starševstva naletijo pri delodajalcih ________________________________________________ 59
Zadovoljstvo z usklajenostjo družinskih in poklicnih obveznosti ________________________ 60
VII.
PRIMERJAVA ENOSTARŠEVSKIH IN DVOSTARŠEVSKIH DRUŽIN Z OTROKI, MLAJŠIMI
OD DEVET LET _________________________________________________________________ 61
VIII.
IX.
DVOSTARŠEVSKE DRUŽINE Z OTROKI, MLAJŠIMI OD 9 LET __________________ 67
ODLOČANJE _____________________________________________________________ 73
Večji stroški gospodinjstva _______________________________________________________ 74
Manjši stroški gospodinjstva ______________________________________________________ 75
Stroški, povezani z otroki _________________________________________________________ 77
Opravila, povezana z otroki _______________________________________________________ 78
Vsakodnevna opravila za dom _____________________________________________________ 80
Večja opravila za dom ____________________________________________________________ 81
3
Življenje v partnerski skupnosti – odločanje o vsakdanjih stvareh _______________________ 82
Življenje v partnerski skupnosti – odločanje o občasno aktualnih vprašanjih ______________ 83
X.
ORGANIZACIJA ŽIVLJENJA ___________________________________________________ 84
Plačljiva in brezplačna pomoč v gospodinjstvih ______________________________________ 84
Storitve, ki jih za šoloobvezne otroke organizira šola __________________________________ 86
Prostočasne dejavnosti __________________________________________________________ 86
Uporaba avtomobila _____________________________________________________________ 88
XI.
PARTNERSKI ODNOS IN ENAKOST SPOLOV __________________________________ 89
XII.
STALIŠČA ________________________________________________________________ 92
XIII.
INDEKS ENAKOSTI SPOLOV ______________________________________________ 94
XIV.
TABELE _______________________________________________________________ 96
4
I.
UVOD
Raziskava Enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih je bila opravljena v okviru
projekta Integracija načela enakosti spolov – strateško, ki ga iz sredstev programa PROGRESS
1
sofinancira Evropska komisija .
Gre za prvo nacionalno raziskavo o tem, kako je uresničevano načelo enakosti spolov v družinskem
življenju in v partnerskih odnosih, obenem pa raziskava ponuja tudi širši vpogled v življenje družinskih
in partnerskih skupnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je stanje enakosti spolov v zasebni
sferi na področju financ in upravljanja z njimi, pri skrbi za nego in vzgojo otrok, na področju zaposlitve,
izobrazbe in kariere, odločanja ter partnerskega odnosa in kakšna so mnenja oziroma stališča
anketiranih o enakosti spolov na nekaterih področjih življenja.
Terensko raziskavo je po metodi F2F CAPI – Computer Aided Personal Interviewing izvedlo podjetje
Valicon, d.o.o.). Vzorec je nacionalno reprezentativen, stratificiran glede na regijo in tip naselja (50
vzorčnih točk, 12 anket na točko). Rezultati so uteženi in reprezentativni glede na regijo, tip naselja,
spol, starost in izobrazbo. Vprašalnik je bil sestavljen iz 193 vprašanj s podvprašanji. Podatki so bili
obdelani v programu PASW Statistics.
II.
OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
a) Enakost spolov za potrebe te raziskave pomeni, da partnerica in partner skupaj sprejemata
odločitve, si delita delo ter skrb za otroke in njihovo vzgojo.
b) Povprečni neto mesečni prihodek pomeni plačo ter dodatke (npr. nadomestilo za prevoz, regres
za malico).
c) Povprečni neto mesečni skupni prihodek pomeni seštevek vseh prihodkov (povprečni mesečni
neto prihodek, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarno nadomestilo za čas
brezposelnosti, preživnina za otroke, nadomestilo za invalidnost, dodatek za tujo nego in pomoč,
dodatek za nego otroka, dohodek od oddajanja premoženja, varstveni dodatek, znesek znižanega
plačila vrtca, znesek subvencije najemnine, znesek kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
znesek plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), od katerega so odšteti odhodki
(npr. plačilo preživnine za otroke, ki ne živijo z anketirano osebo).
d) Državna uprava: ministrstvo, organ v sestavi, upravna enota, vladna služba
e) Javni sektor / uprava: šolstvo, vzgoja, zdravstvo, sociala, pravosodje
f)
Višje menedžerke / menedžerji: vodstveni položaj na ravni podjetja, organizacije, ustanove
g) Srednje menedžerke / menedžerji: vodstveni položaj na ravni delovne enote, službe, sektorja,
oddelka
h) Nižje menedžerke / menedžerji: neposredno vodenje ali nadzor drugih zaposlenih (mojstrska ali
delovodska delovna mesta)
1
Evropska komisija ni odgovorna za vsebino in njeno nadaljnjo uporabo, ker predstavlja poglede izvajalca projekta.
5
i)
Delavka / delavec: zaposlena oseba, ki nima neposredno podrejenih (izvršilna delavka / delavec)
j)
Partnerska skupnost: skupnost dveh odraslih z otroki ali brez
k) Statistična regija: statistične regije Slovenije so ena izmed predpisanih ravni teritorialne členitve
Slovenije, ki jih Statistični urad Republike Slovenije uporablja pri zbiranju in izkazovanju
2
statističnih podatkov . Statistične regije so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska,
Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Notranjsko-kraška,
Goriška in Obalno-kraška.
2
Vir: http://www.stat.si/letopis/2011/MP/30-11.pdf
6
III.
DEMOGRAFSKI PODATKI
V raziskavi je sodelovalo 600 oseb (52,5 % žensk in 47,5 % moških). Glede na starost je v
vzorcu največ oseb, starih od 40 do 49 let (22,4 %), večina vprašanih živi z ženo ali možem (66,8
%), skoraj dve tretjini (59,4 %) jih živi z otroki, večinoma (93,9 % moških in 85,1 % žensk) so to
skupni otroci. Največ (48,3 %) je gospodinjstev z enim otrokom takšnih gospodinjstev je največ
v Osrednjeslovenski statistični regiji (26,5 %). Največ gospodinjstev ima otroka, starega od 6
do 14 let (28,4 %). Enostarševskih materinskih družin je v vzorcu 12, očetovske nobene.
Največ anketiranih prihaja iz Osrednjeslovenske statistične regije (24,6 %), glede na velikost
naselja pa jih največ (25,7 %) prebiva v naselji manj kakor 500 prebivalkami in prebivalci.
Skoraj dve petini anketiranih (37,3 %) jih živi v stanovanju, za katerega imata skupaj s
partnerico ali partnerjem enak lastniški delež.
Ženske so v povprečju bolje izobražene – višjo šolo ali več ima končanih 11,3 % žensk in 8,7 %
moških. Največ žensk in moških je glede na povprečni mesečni neto osebni dohodek
skoncentriranih v skupini tistih, ki prejemajo od 550 do 1.280 EUR (53,5 % žensk, 56,8 %
moških). Glede na skupni povprečni mesečni dohodek gospodinjstva pa je med samskimi
najvišji delež tistih z najnižjimi dohodki (manj kakor 1.000 EUR).
Največ anketiranih živi v skupnostih, kjer partnerica in partner z vsem denarjem upravljata
skupaj (61,4 %).
V raziskavi je sodelovalo 600 oseb (52,5 % žensk in 47,5 % moških). Glede na starost je bilo v vzorcu
največ oseb, starih od 40 do 49 let (22,4 %), sledile so osebe, stare od 30 do 39 let (21,9 %). Vzorec
je za Slovenijo značilen.
Skupno gospodinjstvo
Dve tretjini (66,8 %) vprašanih živita z ženo
oziroma z možem, dobra četrtina (25,7 %)
z zunajzakonsko partnerico ali partnerjem,
mož, žena
66,8%
dober odstotek (1,2 %) v enočlanskem
zunajzakonska partnerica, partner
25,7%
gospodinjstvu,
pol
odstotka
v
(ne)registrirana istospolna … ,5%
(ne)registrirani istospolni skupnosti. Skoraj
otroci (ne glede na to, čigavi so)
59,4%
dve tretjini (59,4 %) vprašanih živita z
mama / oče / tašča / tast
7,3%
otroki, pri čemer ni pomembno, čigavi so
(skupni, partnerjevi, partneričini…), z vsako
druga sorodnica / sorodnik
2,4%
štirinajsto (7,3 %) anketirano osebo živi še
z nikomer / enočlansko … 1,2%
njena mama, oče, tašča ali tast, z vsako
drugi:
,6%
dvainštirideseto pa druga sorodnica ali
sorodnik (brat, sestra, babica, dedek,
snaha, svak, partnerjeva babica). Gospodinjstva, v katerih ni otrok, smo povprašali tudi, ali jih trenutno
pričakujejo – takšnih je bilo skoraj desetina (9,2 %).
0%
20%
40%
60%
80%
7
11,5%
0,6%
0,3%
1 otrok
48,3%
39,4%
2 otroka
3 otroci
4 otroci
6 otrok
Za gospodinjstva, v katerih živijo tudi otroci (N = 358), nas
je zanimalo, koliko je otrok v posameznem gospodinjstvu, ne
glede na to, čigavi
igavi so ti otroci. V vsakem drugem
gospodinjstvu (48,3 %) živi en otrok, v vsakem tretjem (39,4
%) sta dva otroka, v vsakem devetem (11,5 %) so trije
otroci, v vsakem 167. gospodinjstvu (0,6 %) so štirje otroci,
gospodinjstev s po petimi otroki v našem vzorcu ni bilo, s
šestimi otroki pa je vsako 333. gospodinjstvo (0,3 %).
Med tistimi, ki živijo v zakonski ali partnerski skupnosti in
otrok še nimajo, so dobre tri četrtine (78,3 %) takšnih, ki
otroke nameravajo imeti, vsaka 28. oseba pa je rekla, da tega ne ve. Med tistimi, ki otroke nameravajo
namera
imeti, je nekoliko višji delež moških (5,6
(
odstotnih točk več kakor pri ženskah).
Glede na velikost naselja,, v katerem živijo anketirane osebe, je izmed vseh gospodinjstev z otroki (N
= 356) takšnih s po enim otrokom največ
najve v
krajih z do 500 prebivalkami in prebivalci
Ljubljana
(14,9 %), enako velja za gospodinjstva s po
Maribor
4 otroci ali več
dvema
otrokoma
(12,2
%),
najve
največ
10.001 - 100.000 …
gospodinjstev s tremi otroki (3,9 %) je v
3 otroci
2.000 - 10.000 …
krajih, kjer je med 500 do 1.999 prebivalk in
2 otroka
500 - 1.999 prebivalcev
prebivalcev in največ gospodinjstev s štirimi
1 otrok
< 500 prebivalcev
ali več otroki (0,3 %) je v krajih, kjer je manj
kakor 500 prebivalk ter prebivalcev.
20% 15% 10% 5%
0%
Gospodinjstev z enim otrokom (N = 172) je največ v Osrednjeslovenski (26,5 %) in Podravski (24,2 %)
statistični
ni regiji, gospodinjstev z dvema o
otrokoma (N = 141) je največ v Osrednjeslovenski (21,8 %) in
Savinjski (15,5 %) statistični
čni regiji,
regiji, gospodinjstev s tremi otroki (N = 40) je največ
najve v
Osrednjeslovenski (25,2 %) in Goriški (16,9 %) statistični
statisti ni regiji, gospodinjstva s štirimi otroki ali več
ve (N
= 4) pa so v Osrednjeslovenski (2), Gorenjski (1) in Goriški regiji (1).
Glede na starost anketirane osebe je en otrok v skupnem gospodinjstvu z anketiranko ali
anketirancem najpogosteje, ko je le-ta
le ta star oziroma stara od 30 do 39 let (27,5 %), dva otroka
otrok
najpogosteje v gospodinjstvih, kjer je anketirana oseba stara med 40 in 49 let (45,0 %), enako trije
otroci (55,9 %), v gospodinjstvih, v katerih so štirje ali več
ve otrok, pa so anketirane osebe najpogosteje
stare od 40 do 49 let (67,7 %).
Glede na stan anketirane osebe med moškimi ni nobenega samskega, ki bi živel z otrokom, med
ženskami jih je 12, od tega jih 11 živi z enim
Samski
Poročeni
Zunajzakonska zveza
in 1 s tremi otroki. Ovdovelih je med
Ločeni
Poročeni,
eni, živijo loč
ločeno
Ovdoveli
ženskami 6, od tega 4 živijo z enim, ena z
100%
dvema in ena s štirimi ali več
ve otroki:
80%
Ovdovelih
lih moških, ki bi živeli z otrokom, v
60%
našem vzorcu ni. Ločenih,
čenih, ki živijo z otroki,
40%
20%
je med ženskami 11, od tega jih 6 živi z
0%
enim, 4 z dvema in ena s tremi otroki. Med
1 otrok 2 otroka 3 otroci 4 ali več 1 otrok 2 otroka 3 otroci 4 ali več
moškimi ni nikogar, ki bi bil ločen
lo
in bi živel
otrok
otrok
z otroki. Prevladujočč stan tistih, ki živijo
ži
z
Moški
Ženske
otroki, je tako pri ženskah kot pri moških
zakonska ali zunajzakonska skupnost, pri
čemer zakonska prevladuje tako pri anketirankah kot pri anketirancih.
anketirancih
8
Zanimala nas je tudi starost otrok (N = 585), ki z anketirano osebo živijo v skupnem gospodinjstvu.
gospodin
Vsako četrto
etrto gospodinjstvo (28,4 %) ima otroka, starega
8,4%
od 6 do 14 let, enako (24,0 %) otroka, starega do pet let,
let
6,2%
24,0%
v vsakem petem (19,3 %) gospodinjstvu
gospodinjstv je otrok, star od
15 do 19 let,, v vsakem sedmem (13,8 %) otrok, star od 13,8%
20 do 25 let, v vsakem dvanajstem (8,4 %) je otrok, star
st
od 31 do 50 let, najmanj (vsako 16. ali 6,2 %) pa je
gospodinjstev, v katerih z anketirano osebo živi otrok, star
od 26 do 30 let.
19,3%
28,4%
0 do 5 let
6 do 14 let
15 do 19 let
20 do 25 let
26 do 30 let
31 do 50 let
Zanimalo nas je, čigavi
igavi so otroci
otroci,, s katerimi anketirane osebe živijo v skupnem gospodinjstvu.
gospodi
Največ
anketirank in anketirancev živi s skupnimi otroki (93,9 % moških in 85,1 % žensk),
žensk) vsaka 7. ženska
(14,3 %) in vsak 28. moški (3,6 %) živita z otrokom, ki je samo njun, vsaka 333. ženska (0,3 %) in
vsak 40. moški (2,5 %) živita z otrokom svoje
svoje partnerice oziroma partnerja, vsaka 500. ženska (0,2 %)
pa živi z otrokom, ki je otrok neke druge osebe
93,9%
Ženske
85,1%
(torej ne njen oziroma partnerjev). Vsaka 36.
Moški
ženska in vsak 53. moški živita z otrokom, ki ima
status invalidne osebe. Vsaka tretja anketiranka
14,3%
in vsak tretji anketiranec imata tudi otroke, ki ne
2,5%
3,6%
,2%
,3%
živijo z njima v skupnem gospodinjstvu. Med temi
otroki je največ polnoletnih. Vsak 9. anketiranec
Od nekoga
Skupni
Partnerjev/
Partnerjev/-ičin
Moj
drugega
in vsaka 36. anketiranka imata otroka, mlajšega
od 19 let, ki ne živi z njima. Pri anketirankah so
vsi tii otroci stari od 6 do 19 let, pri anketirancih pa so tudi mlajši od 5 let (4,8 % od vseh otrok, ki ne
živijo z anketirancem). Od vseh otrok, ki živijo pri bivši partnerici oziroma partnerju anketirane osebe,
jih je 90 % pri bivših partnericah in 10 % pri bivših partnerjih. Zanimali so nas tudi otroci, ki ne živijo s
partnerico oziroma partnerjem anketirane osebe – med vsemi takšnimi otroki jih 60 % živi pri bivših
partnericah in 40 % pri bivših partnerjih. Za plačilo
pla ilo preživnine so zavezani vsi moški, s katerimi
kat
njihov
otrok ne živi, in nobena ženska.
Stan
Glede na stan je največ (66,7 %) poro
poročenih,
enih, sledijo tisti v zunajzakonskih zvezah (25,7 %), samskih je
slaba petindvajsetina (3,9 %), ločenih
ločenih petdesetina (2,1 %), ovdovelih odstotek in tistih, ki živij
živijo v
(ne)registrirani istospolni partnerski skupnosti pol odstotka. Tiste, ki živijo v partnerski skupnosti, smo
vprašali, koliko časa
asa že živijo v gospodinjstvu s trenutno partnerico oziroma partnerjem. Več
Ve kakor
polovica (57,3 %) jih je v skupnem gospodinjstvu
gospodinjstvu nad 15 let, petina (20,7 %) do 5 let, dobra osmina
(13,5 %) od 5 do 10 let in dobra dvanajstina (8,5 %) od 10 do 15 let.
V starostnih skupinah od 30 do 79 let prevladujejo poročeni,
poro eni, v najmlajši starostni skupini (19 – 29
let) pa prevladujejo tisti, ki živijo
vijo v zunajzakonski skupnosti. Delež tistih, ki živijo v zunajzakonski
skupnosti, s starostjo upada. Največ
ajveč tistih, ki živijo sami, je v starostnih
tnih skupinah od 30 do 39 let in od
40 do 49 let. Največ tistih, ki živijo bodisi z mamo ali očetom bodisi s taščo
čo ali tastom, je najvišji v
starostni skupini od 50 do 59 let.
9
Glede na število otrok v skupnem gospodinjstvu tako pri anketirankah kot pri anketirancih
prevladujejo poročene osebe. Razlika med poročenimi in tistimi, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, je
100%
81,2%
60%
40%
81,2%
79,7%
70,9%
80%
Samski
80,4%
70,5%
56,4%
Poročeni
23,0%
29,5%
19,8%
19,6%
18,8%
Zunajzakonska
skupnost
9,6%
20% 10,8%
5,6% 2,4% 5,5%
5,5%
2,3%
0%
1 otrok
2 otroka
3 otroci
Ločeni
4 ali več
otrok
1 otrok
2 otroka
3 otroci
4 ali več
otrok
Poročeni, živijo ločeno
Ženske
Moški
tako pri anketirankah kot pri anketirancih najnižja tam, kjer je v gospodinjstvu en otrok, pri več kakor
enem otroku so razlike od dva- do osemkratne. Med tistimi, ki so samski in živijo z otrokom, ni
nobenega moškega, je pa takšnih dobra desetina žensk z enim in približno petindvajsetina žensk z
dvema ali tremi otroki. Enako velja za ločene – z otrokom ne živi noben ločen moški, med ženskami z
enim, dvema ali tremi otroki jih je takšnih po približno dvajsetina.
Statistična regija in velikost naselja
Glede na statistično regijo, v kateri prebivajo, prihaja približno četrtina (24,6 %) anketiranih iz
Osrednjeslovenske regije, dobra šestina (15,3 %) iz Pomurske, slaba osmina (12,9 %) iz Savinjske,
dobra desetina (10,2 %) iz Gorenjske, dobra
Obalno-kraška
petnajstina (7,1 %) iz Jugovzhodne
Skupaj
Moški
Ženske
Goriška
Slovenije, slaba šestnajstina (6,3 %) iz
Notranjsko-kraška
Goriške regije, po dvajsetina iz Pomurske
(5,3 %) in Obalno-kraške (5,0 %) ter
Gorenjska
Spodnjeposavske (5,6 %), po dvajsetina pa
Osrednjeslovenska
iz Zasavske (2,0 %) in Notranjsko-kraške
Jugovzhodna Slovenija
(1,8 %).
Spodnjeposavska
Zasavska
Glede na velikost naselja, v katerem
Savinjska
trenutno živijo anketirane osebe, jih največ,
Koroška
dobra četrtina (25,7 %), prebiva v naseljih z
Podravska
manj kakor 500 prebivalk in prebivalcev,
Pomurska
dobra petina (21,2 %) v naseljih z od 500 do
0%
5%
10% 15% 20% 25% 30%
1.999 prebivalk in prebivalcev, po približno
šestina jih živi v naseljih z od 2.000 – 10.000
in v naseljih z od 10.001 do 100.000 prebivalk in prebivalcev, iz Maribora prihaja dobra dvajsetina
anketiranih ter iz Ljubljane slaba osmina (13,2 %).
Lastništvo stanovanja
Glede na lastništvo stanovanja največ, skoraj dve petini (37,3 %), anketiranih živi v stanovanju, na
katerem imata skupaj s partnerico ali partnerjem enak lastniški delež, petina (20,4 %) jih živi v
stanovanju, ki je v njihovi večinski lasti (več je lastnikov (24,5 %) kakor lastnic (16,7 %)), desetina v
stanovanju, katerega večinska lastnica je njihova partnerica ali partner (ženske 12,3 %, moški 7,4 %),
desetina (10,5 %) jih živi v stanovanju, katerega večinski lastniki so starši oziroma eden od njih, slaba
dvajsetina (4,4 %) pa v stanovanju, katerega večinski lastniki so partneričini oziroma partnerjevi starši.
Slaba desetina (9,2 %) jih živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačujejo profitno najemnino,
dobra petnajstina (6,5 %) plačuje neprofitno najemnino. Le 0,2 % anketiranih stanuje v socialnem
10
Ženske
Moški
Skupaj
0%
10%
20%
16,7%
Jaz
Partner / partnerica
9,4%
11,8%
1,4%
7,2%
6,5%
Profitno najemniško stanovanje
Neprofitno najemniško stanovanje
Drugo lastništvo
24,5%
37,1%
37,4%
Moji starši / eden od staršev
Drugo socialno stanovanje
40%
12,3%
7,4%
Enak delež jaz in partnerica / partner
Partnerjevi / partneričini starši / eden od staršev
30%
4,1%
stanovanju drugega
tipa, v nekaj primerih
(1,6 %) pa je lastnica
oziroma
lastnik
stanovanja
nekdo
drug.
12,2%
8,8%
,3%
1,8%
1,3%
Izobrazba
Glede na izobrazbo so ženske v povprečju bolje izobražene, saj jih ima večji delež končano štiriletno
srednjo šolo (21,3 %) ali višjo in visoko
25%
21,3%
19,4%
šolo ter specializacijo, magisterij in
20%
16,8%
doktorat znanosti (11,3 %). Je pa po drugi
15%
11,3%
10,4%
8,7%
strani višji delež žensk, ki imajo končano
8,0%
10%
4,2%
osnovno šolo ali manj (8,0 %).
5%
0%
Če pogledamo porazdelitev izobrazbene
Osnovna šola ali Poklicna šola Štiriletna srednja Višja, visoka ali
strukture v skupini žensk, potem
manj
šola
več
Ženske Moški
vidimo, da sta jih dobri dve petini (41,8 %)
skoncentrirani v skupini tistih, ki imajo končano srednjo šolo, po dobra petina pa jih ima končano
poklicno (20,4 %) ali višjo ter visoko šolo oziroma specializacijo, magisterij in doktorat (22,2 %), dobra
šestina (15,6 %) pa jih ima končano osnovno šolo ali manj. Izobrazbena struktura v skupini moških
pa pokaže, da jih ima ravno tako največ končano štiriletno šolo (39,6 %), dobra tretjina (34,3 %) jih
ima končano poklicno šolo, slaba šestina (17,7 %) ima končano višjo in visoko šolo ter specializacijo,
magisterij in doktorat, slaba osmina (8,5 %) pa osnovno šolo ali manj.
Zanimalo nas je tudi, katerega leta so anketirane osebe ter njihove partnerice oziroma partnerji
pridobili zadnjo veljavno izobrazbo. Ženske (anketiranke in partnerice anketirancev) so jo večinoma
pridobile med leti 1981 in 2000, ravno tako moški (anketiranci in partnerji anketirank). Dobra desetina
(10,5 %) anketiranih zase oziroma slaba šestina (16,5 %) za svojo partnerico oziroma partnerja ne ve,
katerega leta so pridobili zadnjo veljavno izobrazbo.
Trenutno se za pridobitev višje stopnje izobrazbe od zadnje dosežene šola slaba desetina (8,9 %)
anketiranih oziroma njihovih partneric ali partnerjev – med tistimi, ki se šolajo, prevladujejo ženske
(60,2 %).
Tiste, ki se trenutno ne šolajo za pridobitev
38,0%
višje stopnje izobrazbe od zadnje
40%
28,9%
20,3%
dosežene, smo vprašali, ali bi si želeli
13,9%
20%
pridobiti višjo izobrazbo od trenutne, če bi
1,0% ,7%
0%
za to imeli možnost. Dobra polovica moških
Da
Ne
Zame
Ne vem
(50,2 %) in slaba polovica žensk (47,1 %)
nerelevantna
situacija
je odgovorila, da ne, za petino moških (20,3
Ženske Moški
%) in dobro sedmino žensk (13,9 %) je
takšna situacija nerelevantna, slabi dve petini (38,0 %) žensk in dobra četrtina (28,9 %) moških pa bi
si želelo pridobiti višjo izobrazbo od trenutne, če bi za to imeli možnost.
60%
47,1%
50,2%
11
Tiste, ki se ne šolajo, smo vprašali tudi po razlogu. Med možnimi odgovori so bili: pomanjkanje denarja
za plačilo šolnine, pomanjkanje časa za šolanje zaradi službenih obveznosti, pomanjkanje časa za
šolanje zaradi družinskih obveznosti, nimam podpore partnerice oziroma partnerja in drugo. Pri
44,4%
35,8%
40%
30%
23,6%
35,4%
Pomanjkanje denarja za plačilo šolnine
22,6%
19,3%
20%
14,0%
Pomanjkanje časa za šolanje zaradi
službenih obveznosti
10%
0,0%
0%
1 otrok
2 otroka
3 otroci
Ženske
4 ali več
otrok
1 otrok
2 otroka
3 otroci
4 ali več
otrok
Pomanjkanje časa za šolanje zaradi
družinskih obveznosti
Nimam podpore partnerice / partnerja
Moški
ženskah in pri moških, ki imajo enega ali dva otroka, je bil najpogostejši odgovor, da je razlog za
nešolanje pomanjkanje denarja za plačilo šolnine, na drugem mestu je pomanjkanje časa zaradi
družinskih obveznosti – ta odgovor je bil prevladujoč pri anketirankah, ki imajo tri ali več otrok in pri
anketirancih, ki imajo tri otroke.
Nadomestilo za čas brezposelnosti
Slaba dvajsetina (4,5 %) vseh anketiranih prejema tudi denarno nadomestilo za čas
brezposelnosti. Med njimi sta skoraj dve tretjini
80%
(63,0 %) žensk. Višine nadomestil so pri ženskah
Ženska
Moški
60,0%
skoncentrirane v razredu od 301 do 400 €, v katerem
60%
46,2%
se nahaja skoraj polovica (46,2 %) vseh prejemnic.
40%
30,8%30,0%
Moški v povprečju prejemajo višja nadomestila, in
15,4%
sicer
se jih tri petine (60,0 %) nahaja v razredu od
20%
10,0%
7,7%
0,0%
401 do 500 €. Dobra šestina žensk (15,4 %) in
0%
desetina moških (10,0 %) prejema nadomestilo, ki je
Do 300 EUR 301 do 400 401 do 500 Nad 501
nižje od 300 €, nad 501 € pa prejemata slaba tretjina
EUR
EUR
EUR
žensk (30,8 %) in slaba tretjina moških (30,0 %).
Socialni in drugi prejemki
Denarno socialno pomoč prejemata 2 % vseh vprašanih, vse med njimi so ženske. Varstveni
dodatek prejema samo ena oseba, tudi ta je ženskega spola. Nadomestilo za invalidnost prejema
slaba osemnajstina (5,7 %) vseh anketiranih gospodinjstev. Glede na spol med tistimi, ki prejemajo
takšno nadomestilo, prevladujejo ženske (50,0 % anketirank ali partneric anketirancev), moških
(anketiranci sami ali partnerji anketirank) je dobra tretjina (35,3 %), slaba sedmina (14,7 %) pa je
drugih družinskih članic ali članov, ki trenutno živijo v istem gospodinjstvu kakor anketirana oseba.
Dodatek za tujo nego ali pomoč prejemata 2 % gospodinjstev – porazdelitev med ženskami in
moškimi je enaka (25 % pri vsakih) – spet je potrebno upoštevati, da v skupino ženske sodijo tako
anketiranke same kot partnerice anketirancev in da v skupino moški sodijo tako anketiranci kot
partnerji anketirank. Drugih članic in članov gospodinjstva, ki prejemajo ta dodatek je polovica (50,0
%). Dodatek za veliko družino je v letu 2011 prejelo 4,0 % vseh vprašanih gospodinjstev. V dveh
tretjinah (66,7 %) primerov to pravico uveljavljajo anketiranke ali partnerice anketirancev, v dobri petini
(20,8 %) primerov anketiranci ali partnerji anketirank, v osmini (12,5 %) primerov pa nekdo drug.
Višina dodatka se je gibala med 150 in 400 €. Stanovanjsko subvencijo je v letu 2011 uveljavljalo
manj kakor odstotek vseh vprašanih (N = 5 oziroma 0,8 %), med njimi so prevladovale ženske (80,0
%), višina je odvisna od števila družinskih članov (180 € na osebo).
12
Dohodek od oddajanja premoženja v najem
Dohodek od oddajanja premoženja v najem ima 1,5 % vseh vprašanih, od tega je več kakor
polovica (55,6 %) moških. Ti dohodki le v enem primeru znašajo nad 500 € na mesec, v treh primerih
od 151 do 200 €, v enem primeru od 201 do 250 € ter v enem od 301 do 350 €. Vsi ostali na vprašanje
o višini zadnjega takšnega prejemka niso želeli odgovoriti.
13
IV.
TRG DELA
Skoraj tri petine (58,4 %) anketiranih ter njihovih partneric in partnerjev je zaposlenih (med
ženskami 55,0 %, med moškimi 61,9 %). Med ženskami je skoraj trikrat več brezposelnih kakor
med moškimi (ženske 8,6 %, moški 2,9 %). Med ženskami jih največ dela v javnem sektorju
(15,8 %), med moškimi pa v zasebnem, v organizacijah z manj kakor 10 zaposlenimi (15,2 %).
Glede na hierarhični položaj v organizaciji, je med ženskami in moškimi največ izvršilnih delavk
(36,8 %) oziroma delavcev (31,6 %), višjih menedžerjev je 4,2 %, višjih menedžerk pa 1,8 %.
Največ anketiranih oseb in njihovih partneric oziroma partnerjev ima zaposlitev za nedoločen
čas s polnim delovnim časom (39,5 % žensk, 42,5 % moških). Največ, tako žensk (32,8 %) kakor
moških (28,7 %), ima od 31 do 40 let skupne delovne dobe. Pri trenutnem delodajalcu ima
največ anketiranih oseb 5 let ali manj delovne dobe (ženske 48,5 %, moški 41,1 %), enako velja
za trenutno delovno mesto (ženske 52, 5 %, moški 44,0 %). Pri trenutnem delodajalcu ni nikoli
napredovala vsaka peta ženska (19,5 %) in vsak četrti moški (25,3 %). Zaradi starševstva ni s
krajšim delovnim časom delal noben moški, zaposlen za nedoločen čas s polnim delovnim
časom, sta pa tako delala 2,0 % žensk. Da so že bili kdaj v svoji delovni karieri brezposelni, je
reklo 33,5 % moških in 43,5 % žensk, službo pa je že kdaj v svoji karieri zamenjalo 65,2 %
moških in 58,2 % žensk. Zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti jo je že
kdaj zamenjalo 31,6 % žensk in 14,7 % moških – pri ženskah so to najpogosteje storile
anketiranke s končano poklicno šolo (43,8 %), pri moških pa tisti s končano višjo šolo ali več
(25,5 %). 31,6 % žensk in 14,7 % moških pa je reklo, da so bile družinske obveznosti že kdaj
ovira, da službe niso zamenjali, čeprav so si to želeli. Dobra četrtina anketirank (25,7 %) in dve
petini anketirancev (40,4 %) je v preteklem mesecu delala preko polnega delovnega časa, po
službi od doma za službo pa dobri dve tretjini (68,4 %) anketirank in dve petini (60,7 %)
anketirancev tega ne počne nikoli.
Večji delež žensk (19,0 %) kakor moških (16,9 %) dela v istem kraju kakor živi, prevladujoča
porazdelitev delovnega časa tako pri ženskah (53,9 %) kot pri moških (47,7 %) je dopoldanski
turnus.
Moški so v povprečju s svojo službo bolj zelo zadovoljni kakor ženske (29,1 % moški, 22,3 %
ženske). Ženskam je v zvezi z delom najpomembnejši vidik službe razumevanje v kolektivu
(97,5 %), moškim varna zaposlitev (96,7 %). Največja razlika med ženskami in moškimi je pri
tem, da ni težav s koriščenjem dopusta za nego bolnega otroka – ta vidik službe je zelo
pomemben ali pomemben 90,0 % žensk in 74,3 % moških.
Zaposlitveni status
Glede na zaposlitveni status so med anketiranimi in njihovimi partnericami in partnerji skoraj tri
petine (58,4 %) zaposlenih, dobra desetina (11,5 %) nezaposlenih, četrtina (25,7 %) upokojenih in
58,4%
28,1%
30,3%
25,7%
8,6%
Zaposlena oseba
2,9%
12,2% 13,6%
11,5%
Nezaposlena oseba
Ženske
Upokojena oseba
Moški
2,3%
2,2%
4,5%
Šolajoča oseba
Skupaj
14
slaba dvajsetina (4,5 %) šolajočih se. Med zaposlenimi in upokojenimi je več moških, vendar tu razlike
med deležem žensk in deležem moških niso tako izrazite kakor v skupini brezposelnih, kjer je žensk
skoraj trikrat več kakor moških.
Če pogledamo podrobneje samo strukturo žensk (anketiranke in partnerice anketirancev), potem
vidimo, da je žensk med zaposlenimi dobra polovica (55,0 %), med nezaposlenimi pa skoraj šestina
(16,8 %), slaba četrtina (23,9 %) je upokojenk, slaba dvajsetina (4,5 %) pa se jih šola. Struktura
moških (anketiranci in partnerji anketirank) pokaže nekoliko drugačno sliko - zaposlenih je skoraj tri
petine (61,9 %), nezaposlenih slaba petnajstina (5,9 %), upokojenih dobra četrtina (27,7 %), šolajočih
pa slaba dvajsetina (4,5 %).
Delovna doba
Glede na skupno delovno dobo tako pri ženskah kot pri moških prevladujeta dve skupini – tisti, ki
imajo med 31 do 40 let skupne delovne dobe,
32,8%
Žensk
31,2%
in tisti, ki je imajo deset let ali manj. V teh dveh
28,7%
23,2%
25,2%
e
18,8%
18,5%
skupinah so tudi nekoliko višji deleži žensk,
16,0%
4,3%
medtem, ko so v skupinah z od 11 do 20 in od
1,0%
21 do 30 let skupne delovne dobe nekoliko
10 let ali manj 11 - 20 let
21 - 30 let
31 - 40 let več kot 40 let
višji deleži moških.
Zanimalo nas je tudi, koliko delovne dobe imajo anketirane osebe pri trenutnem delodajalcu. Tako
pri ženskah kot pri moških prevladujejo tisti, ki imajo 5 let ali manj delovne dobe pri trenutnem
48,5%
Ženske
41,1%
17,1%
18,5%
9,7%
6,2%
5 let ali manj
Moški
6 - 10 let
11 - 15 let
10,0%
8,9%
5,1%
3,0%
2,8%
16 - 20 let
21 - 25 let
4,0%
6,4%
26 - 30 let
8,1%
Več kot 30 let
5,0%
5,7%
Ne vem
delodajalcu (ženske 48,5 %, moški 41,1 %). Na drugi strani lestvice pa so relativno visoki deleži tistih,
ki imajo pri trenutnem delodajalcu že 25 let ali več delovne dobe (ženske 14,0 %, moški 14,5 %).
Vsaka 20. ženska in vsak 18. moški nista vedela, koliko delovne dobe imata pri trenutnem delodajalcu.
Med ženskami je največ tistih, ki pri trenutnem delodajalcu delajo pet let ali manj, zaposlenih v
podjetjih v večinski lasti države (50,0
50%
Javni sektor
%); med tistimi, ki pri trenutnem
40%
V državni lasti
Zasebni sektor
30%
delodajalcu delajo od 6 do 10 let,
20%
prevladujejo tiste, ki so zaposlene v
10%
zasebnem sektorju (28,7 %); med
0%
tistimi, ki pri istem delodajalcu delajo od
5 let ali 6 - 10 let 11 - 15 let 16 - 20 let 21 - 25 let 26 - 30 let več kot
manj
30 let
11 do 15 let (18,2 %) in od 16 do 20 let
(7,3 %), prevladujejo zaposlene v
javnem sektorju; med tistimi, ki za istega delodajalca delajo od 21 do 25 let (12,5 %) in od 26 do 30 let
(12,5 %), pa zaposlene v podjetjih v državni lasti. V skupini tistih, ki pri trenutnem delodajalcu delajo
že več kakor 30 let, pa prevladujejo zaposlene v zasebnem sektorju (6,4 %).
15
40%
Najvišji delež moških, ki imajo pri
Javni sektor
V državni lasti
trenutnem delodajalcu 5 let ali manj
30%
Zasebni sektor
delovne dobe, je v zasebnem sektorju
20%
(39,6 %); najvišji delež zaposlenih v
10%
javnem sektorju je med tistimi, ki imajo
0%
pri trenutnem delodajalcu med 6 do 10
5 let ali 6 - 10 let 11 - 15 let16 - 20 let21 - 25 let26 - 30 let več kot
manj
30 let
let (34,1 %) in od 16 do 20 let (19,5 %)
delovne dobe; tisti, ki so zaposleni v
podjetjih v večinski lasti države, pa prevladujejo med tistimi, ki so pri trenutnem delodajalcu zaposleni
od 11 do 15 let (10,0 %), od 21 do 25 let (10,0 %), od 26 do 30 let (10,0 %) in več kakor 30 let (10,0
%).
Zanimalo nas je tudi, koliko let delovne dobe imajo anketirane osebe na trenutnem delovnem mestu.
Žensk je nekoliko več med tistimi, ki so na trenutnem delovnem mestu do 5 let (ženske 52,5 %, moški
44,0 %), od 11 do 15 let (ženske 9,5
60%
Ženske
%, moški 8,1 %) ter več kot 30 let
50%
Moški
40%
(ženske 8,3 %, moški 5,4 %),
30%
20%
moških pa je več v skupinah tistih, ki
10%
so na trenutnem delovnem mestu
0%
5 let ali 6 - 10 let 11 - 15 16 - 20 21 - 25 26 - 30 Več kot Ne vem
od 6 do 10 let (ženske 15,6 %,
manj
let
let
let
let
30 let
moški 19,4 %), od 16 do 20 let
(ženske 2,5 %, moški 6,0 %), od 21
do 25 let (ženske 2,5 %, moški 4,3 %) ter od 26 do 30 let (ženske 2,7 %, moški 6,5 %).
Višina povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka
Glede na višino povprečnega
Ženske
Moški
56,8%
60%
53,5%
mesečnega
neto
osebnega
50%
prihodka
(všteta
so
tudi
40%
nadomestila za prevoz in malico ter
31,1%
morebitni ostali dodatki) je največ
30%
žensk (53,5 %) in največ moških
15,9%
15,2%
20%
8,8% 10,2%
(56,8 %) skoncentriranih v skupini
6,3%
10%
3,8%
0,7%
tistih, ki prejemajo nad 550 € do
0%
1280 € mesečno. Približno enkrat
Do 550 EUR Nad 550 EUR Nad 1280 EUR
Ne želim
Ne vem
več žensk (31,1 %) kakor moških
do 1280 EUR
odgovoriti
(15,2 %) je v skupini tistih z
najnižjimi osebnimi dohodki, torej do 550 € neto mesečno. Posledično je približno enkrat več moških
(15,9 %) v skupini tistih, ki prejemajo najvišje osebne dohodke, torej nad 1280 € mesečno. V tej
skupini je le šestnajstina (6,3 %) žensk. Slaba petindvajsetina (3,9 %) vprašanih žensk in manj kakor
odstotek (0,7 %) vprašanih moških ne ve, kolikšen je osebni dohodek njihovega partnerja oziroma
partnerice.
16
Napredovanje
V zvezi z napredovanji sta nas zanimali dve stvari, in sicer, katerega leta so anketirane osebe
nazadnje napredovale (v nazivu ali finančno) ter katerega leta so nazadnje napredovale pri trenutnem
delodajalcu.
Pred 1991
1991 - 2000
2001 - 2004
2005 - 2008
2009 - 2012
Nikoli
Trenutni delodajalec
Ženske
Moški
7,0%
6,2%
11,2%
5,6%
3,5%
6,6%
19,9%
17,2%
28,7%
27,9%
19,5%
25,3%
Kdajkoli v karieri
Ženske
Moški
5,3%
9,2%
8,0%
4,6%
2,7%
4,4%
11,6%
12,4%
15,4%
15,9%
49,9%
46,9%
Skoraj polovica anketiranih žensk (49,9 %) in moških (46,9 %) ni v svoji delovni karieri nikoli
napredovala. Med tistimi, ki so kdaj napredovali, pa je tako med ženskami kot med moškimi vsak 6.
napredoval v zadnjih treh letih (2009 – 2012).
Pri trenutnem delodajalcu ni nikoli napredovala vsaka 5. ženska in vsak 4. moški. Med tistimi, ki so
napredovali, pa jih je nazadnje največ napredovalo v zadnjih treh letih (ženske 28,7 %, moški 27,9 %).
Sektor zaposlitve
Med anketiranimi ter med njihovimi partnericami in partnerji, je najvišji delež zaposlenih oseb (58,4 %).
Groba porazdelitev po sektorjih pokaže, da delajo dobre tri petine (61,2 %) v zasebnem sektorju,
minimalen delež (0,3 %) v nevladnih organizacijah in preostali (38,4 %) v javnem sektorju. Podrobnejši
pogled v sektorje (N = 627) pa pokaže naslednje: po približno četrtina jih je zaposlenih v javnem
sektorju (šolstvo, vzgoja, zdravstvo, sociala, pravosodje…) (24,1 %) in v zasebnem sektorju v
organizacijah z več kakor 100 zaposlenimi (23,0 %), sledijo organizacije zasebnega sektorja z od 10
do 100 zaposlenimi (19,1 %) in tiste z manj kakor 10 zaposlenimi (15,2 %), organizacije, v katerih je
država večinska lastnica (8,5 %), državna uprava (ministrstva, organi v sestavi, upravne enote in
0%
Državna uprava (ministrstvo, organ v sestavi, upravna
enota, vladna služba)
5%
2,7%
3,2%
10%
15%
20%
Ženske
25%
Moški
30%
Skupaj
5,9%
Javni sektor (šolstvo, vzgoja, zdravstvo, sociala, pravosodje …)
15,8%
8,3%
24,1%
2,7%
Organizacija, v kateri je država večinska lastnica
5,7%
Zasebni sektor - organizacija z več kakor 100 zaposlenimi
8,5%
10,5%
12,4%
9,1%
10,0%
zasebni sektor - organizacija z 10 - 100 zaposlenimi
23,0%
19,1%
6,4%
Zasebni sektor - organizacija z manj kakor 10 zaposlenimi
Lastno podjetje
Nevladna organizacija
8,8%
15,2%
1,9%
2,1% 4,0%
0,3%
0,3%
vladne službe) (5,9 %), zaposleni v lastnih podjetjih (4,0 %) ter zaposleni v nevladnih organizacijah
(0,3 %). V primerjavi z moškimi je višji delež žensk v državni upravi (0,5 odstotne točke), na področju
javnega sektorja (7,5 odstotne točke) in v nevladnih organizacijah (zaposlenih 0,3 % žensk in nič
moških). Moških je več v vseh ostalih vrstah organizacij, pri čemer je razlika med moškimi in ženskami
najvišja v organizacijah, katerih večinska lastnica je država (3 odstotne točke).
17
Vrsta zaposlitve
Zanimalo nas je tudi, kakšne vrste zaposlitev imajo anketirane osebe ter njihove partnerice oziroma
partnerji (N = 617). Tako ženske kot moški imajo večinoma zaposlitve za nedoločen čas s polnim
delovnim časom. Pri ženskah sta to slabi dve petini (39,5 %), pri moških dobri dve petini (42,5 %).
Naslednja kategorija so tako pri ženskah kot pri moških zaposlitve za določen čas s polnim delovnim
časom
–
slaba
42,5%
39,5%
osemnajstina žensk (5,7
Ženska Moški
%) in dobra štirinajstina
(7,1 %) moških. Vse ostale
vrste
zaposlitve
so
7,1%
zastopane v manjši meri –
5,7%
0,8% 0,2% 1,3%1,0%
0,3% 0,0% 0,8% 0,2% 0,5% 0,2%
za nedoločen čas s krajšim
delovnim
časom
je
Ne vem
Nedoločen Nedoločen Nedoločen Določen čas Določen čas Določen čas
zaposlenih 0,8 % žensk in
s krajšim
s krajšim
čas s polnim čas s krajšim čas s krajšim s polnim
delovnim
delovnim
delovnim
delovnim
delovnim
delovnim
0,2
%
moških,
za
časom
časom
časom zaradi
časom
časom
časom zaradi
starševstva
starševstva
nedoločen čas s krajšim
delovnim časom 1,3 %
žensk in 1,0 % moških, za določen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva 0,3 % žensk in
noben moški, za določen čas s krajšim delovnim časom pa 0,8 % žensk in 0,2 % moških. Manjši delež
anketiranih (0,7 %) pa zase ali za svojo partnerico oziroma partnerja ne ve, kakšen vrste zaposlitev ta
ima.
Zanimalo nas je tudi, katero od zgoraj naštetih oblik zaposlitve so anketirane osebe imele kdajkoli v
svoji delovni karieri.
8,4%
11,0%
Nič od naštetega
82,2%
Nedoločen čas s polnim delovnim časom
70,7%
4,5%
6,1%
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom
0,0%
2,0%
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
26,4%
Določen čas s polnim delovnim časom
33,5%
5,9%
7,2%
Določen čas s krajšim delovnim časom
Moški
,9%
1,3%
Določen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
0%
10%
Ženske
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
Večje razlike med ženskami in moškimi so pri zaposlitvah za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
kjer je to vrsto zaposlitve imelo za 11,5 odstotne točke več moških, ter pri zaposlitvah za določen čas s
polnim delovnim časom, kjer je to vrsto zaposlitve imelo za 7,1 odstotne točke več žensk. Razlika je
tudi pri zaposlitvah za nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, kjer je takšno
obliko zaposlitve imela vsaka 50. ženska in noben moški.
Brezposelnost
66,5%
56,5%
Ženske
Moški
32,1% 28,1%
11,4%5,4%
Da, po svoji Da, ne po
volji
svoji volji
Ne
Zanimalo nas je, ali so bile anketirane osebe kdajkoli v svoji delovni
karieri brezposelne. Z brezposelnostjo se je srečal višji delež žensk
(43,5 %) kakor moških (33,5 %). Med osebami, ki so postale
brezposelne po svoji volji, je za 6 odstotnih točk več žensk – vsaka 9.
ženska in vsak 19. moški; med osebami, ki so postale brezposelne, a
ne po svoji volji, pa je vsak 3. ženska in vsak 4. moški.
18
Karierna pot
65,2%
Ženske
58,2%
Na vprašanje: ste kdajkoli v svoji delovni karieri zamenjali
Moški
41,8%
34,8%
službo,, je pritrdilno odgovoril višji delež moških kakor žensk. Med
moškimi sta službo že kdaj zamenjali skoraj dve tretjini (65,2 %),
med ženskami pa skoraj tri petine (58,2 %) anketiranih. Med
ženskami so službo najpogosteje zamenjale tiste s končano
kon
Da
Ne
poklicno šolo (68,9 %), najredkeje tiste s (ne)končano
(ne)kon
osnovno
šolo (45,9 %). Med moškimi pa ravno obratno – najpogosteje tisti s
(ne)dokončano
ano osnovno šolo (68,9 %) in najredkeje tisti s končano
kon ano poklicno šolo (61,5 %).
Moški
14,7%
Ženske
31,6%
Zanimalo nas je, ali so anketirane osebe službo
službo kdaj zamenjale zaradi
lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti.
obveznosti Pritrdilno
je odgovoril precej višji delež žensk (31,6 %) kakor moških (14,7 %).
Glede
na
trenutno
Ženske
43,8%
50%
doseženo stopnjo izobrazbe, so službo zaradi lažjega
Moški
30,2%
40%
27,5%
26,6% 25,5%
usklajevanja
družinskih
in
poklicnih
obveznosti
30%
21,1%
20%
9,9%
najpogosteje zamenjale anketiranke s končano poklicno
10%
0,0%
šolo (43,8 %), najredkeje tiste s končano
kon
višjo šolo ali
0%
več (26,6 %). Pri moških pa so bili tisti s končano
kon
višjo
OŠ ali
Poklicna
Srednja
Višja ali
manj
šola
šola
več
šolo ali več tisti, ki so najpogosteje menjali službo zaradi
lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti
(25,5 %), na drugi strani pa je zaradi tega razloga ni zamenjal nihče
nih z (ne)dokonččano osnovno šolo.
Naslednje iz sklopa vprašanj o karierni poti je bilo,
b
ali so bile družinske obveznosti kdajkoli ovira,
da niste zamenjali službe,, pa čeprav
č
ste si to želeli. Odgovori so
Moški
pokazali, da je pritrdilno odgovorila vsaka 6. ženska in vsak 14.
7,4%
moški. Glede na stopnjo izobrazbe je vrzel med ženskami in
moškimi najnižja
30%
Ženske
24,5%
pri
tistih
z
25%
Moški
(ne)dokončano
20%
Ženske
14,4%
13,2%
15,8%
osnovno šolo (1,9
15%
11,3%
11,3%
8,5%
7,3%
10%
odstotne
točke),
6,1%
5%
najvišja pa pri tistih s končano
čano poklicno šolo (18,4
0%
odstotne točke).
ke). Med ženskami je sicer najvišji delež
OŠ ali manj Poklicna Srednja šola Višja ali več
žensk, pri katerih so bile družinske obveznosti kdaj
šola
ovira, da niso zamenjale službe,, med tistimi s poklicno
izobrazbo (vsaka četrta),, najnižji med tistimi s končano
kon
višjo šolo ali več (vsaka deveta). Med moškimi
je delež najvišji med tistimi, ki imajo končano
kon ano osnovno šolo (vsak deveti), in najnižji med tistimi s
končano poklicno šolo (vsak 16.).
Ali so bile družinske obveznosti kdajkoli ovira, da ste se
odpovedali napredovanju,, je bilo naslednje vprašanje iz sklopa
karierne poti. Pritrdilno je odgovoril precej višji delež žensk (9,1 %)
kakor moških (2,3 %) – povedano drugače:
druga
napredovanju se je
zaradi družinskih obveznosti odpovedala vsaka 11. ženska in vsak
43. moški.
Moški
2,3%
Ženske
9,1%
Glede na trenutno doseženo stopnjo izobrazbe se je napredovanju
napredovanj
zaradi družinskih obveznosti odpovedal najvišji delež žensk med tistimi s končano
kon
konč
poklicno šolo
19
16%
14%
12%
10%
8%
6%
4%
2%
0%
Ženske
14,2%
Moški
9,3%
7,8%
3,0%
2,5%
2,0%
1,1%
0,0%
(vsaka sedma) in najmanjši delež med tistimi z
(ne)dokončano
ano osnovno šolo (vsaka 50.). Med
moškimi so deleži nižji – najvišji je med tistimi s
končano srednjo
o šolo (vsak 33.) in najnižji med
tistimi z (ne)dokončano
ano osnovno šolo, kjer noben
anketiranec ni rekel, da se je kdaj odpovedal
napredovanju zaradi družinskih obveznosti.
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja šola Višja ali več
Položaj v organizaciji
Glede na hierarhični
hierarhi
položaj v
organizaciji,, v kateri so zaposlene
Vodstveni položaj na ravni
anketirane osebe ali njihove
1,8%
4,2%
podjetja, organizacije, ustanove
partnerice oziroma partnerji, jih
Vodstveni položaj na ravni delovne
4,8%
največč dela na ravni izvršilnih
5,6%
enote, službe, sektorja, oddelka
delavk (36,8 %) in delavcev (31,6
Zaposleni, ki neposredno vodi ali nadzira
5,5%
9,2%
delo drugih zaposlenih …
%). To je tudi edina skupina, v
Zaposleni, ki nima neposredno podrejenih
36,8%
kateri je večč žensk kakor moških,
31,6%
(izvršilni delavec)
saj je moških na položajih nižjega,
0,2%
Ne želim odgovoriti
srednjega
rednjega ali višjega menedžmenta
0,3%
Ženske Moški
za nekaj odstotnih točk
to
več kakor
žensk.
Na
ravni
nižjega
menedžmenta (mojster, mojstrica, delovodja) je moških slaba desetina (9,2 %), žensk dobra
dvajsetina (5,5 %); na ravni srednjega menedžmenta (vodja službe, sektorja, oddelka) je moških dobra
dvajsetina (5,6 %), žensk slaba dvajsetina (5,6 %); med višjim menedžmentom (vodenje podjetja,
organizacije, ustanove) pa je moških več
ve kakor enkrat več kot žensk – moških 4,2 %, žensk 1,8 %.
0%
10%
20%
30%
40%
Delo preko polnega delovnega časa
č
in delo po službi od doma za službo - ženske
Zanimalo nas je tudi, ali so zaposlene osebe v mesecu pred anketiranjem opravljale delo preko
polnega delovnega časa.. Med ženskami (N = 169) je bilo takšnih dobra
Da Ne
četrtina
etrtina (25,7 %). Nadure so najpogosteje opravljale zaposlene v nevladnih
25,7
%
organizacijah (40,0 %), v lastnih podjetjih (29,4 %) in zaposlene v zasebnem
sektorju v organizacijah z več
ve kakor 100 zaposlenimi, najredkeje pa zaposlene
v državni upravi (12,3 %).
74,3
%
Glede na položajj v organizaciji so
največkrat delale nadure nižje (42,1
% vseh) in višje menedžerke (40,0 %
vseh), nadure je v mesecu pred
anketiranjem opravljala še dobra
petina (22,2 %) vseh srednjih
menedžerk in slaba petina (19,8 %)
delavk.
0%
10%
20%
30%
Višja menedžerka
Srednja menedžerka
50%
40,0%
22,2%
Nižja menedžerka
Delavka
40%
42,1%
19,8%
20
Glede na izobrazbo je dobra tretjina (34,2 %) vseh anketirank z (ne)dokončano osnovno šolo v
mesecu pred anketiranjem delala preko polnega
34,2%
40%
28,7%
delovnega časa, med tistimi s poklicno izobrazbo je bila
25,7%
30%
18,3%
takšnih slaba petina (18,3 %), s končano štiriletno srednjo
20%
10%
šolo dobra četrtina (25,7 %), enako pri tistih z višjo ali
0%
visoko šolo ali specializacijo ali magisterijem ali doktoratom
Osnovna Poklicna Štiriletna Višja ali
(28,7 %).
šola ali
šola
srednja
več
manj
šola
Med anketiranimi, ki so delale nadure, je bilo največ –
skoraj polovica - takšnih, ki so opravile do 10 nadur (47,4 %), dobra četrtina (25,6 %) jih je odpravila
od 11 do 20 nadur, slaba desetina (9,0 %) od 21 do 30 nadur, od 31 do 40 nadur je opravilo 2,2 %, od
41 do 50 nadur 1,4 % in več kakor 50 nadur slaba sedmina (14,4 %) tistih anketirank, ki so v zadnjem
mesecu pred izvajanjem ankete opravljale nadure. Največ delavk je v mesecu pred anketiranjem
opravilo do 10 nadur, največ nižjih in srednjih menedžerk od 11 do 20 nadur, višje menedžerke pa od
21 do 30 in nad 50 nadur. Med anketirankami, ki so delale nadure, jih je med zaposlenimi v lastnem
podjetju največ opravilo nad 50 nadur, v državni upravi od 41 do 50 nadur, v organizacijah, katerih
večinska lastnica je država, med 11 in 20 nadur, v vseh ostalih vrstah organizacij pa do 10 nadur. Ne
glede na stopnjo izobrazbe so anketiranke v mesecu pred anketiranjem najpogosteje opravile do 10
nadur.
Zanimalo nas je tudi, kako pogosto anketiranke delajo po službi od doma za službo. Dobri dve
tretjini (68,4 %) jih tega ne počne nikoli, (skoraj) vsak
(Skoraj) Vsak
7,4%
dan to počne vsaka štirinajsta (7,4 %) zaposlena
dan
5,3%
anketiranka,
nekajkrat tedensko vsaka dvajseta (5,3 %),
Nekajkrat
9,8%
tedensko
nekajkrat mesečno vsaka deseta (9,8 %), enkrat
Nekajkrat
3,5%
mesečno vsaka triintrideseta (3,5 %) in nekajkrat letno
mesečno
5,6%
vsaka osemnajsta (5,6 %).
68,4%
1-krat na mesec
Med zaposlenimi v javnem sektorju, v organizacijah v
večinski lasti države, v zasebnem sektorju v
Nikoli
organizacijah z 10 do 100 in v organizacijah z manj
kakor 10 zaposlenimi ter med zaposlenimi v lastnih
podjetjih so najvišji deleži tistih, ki tudi po službi delajo od doma za službo nekajkrat mesečno; med
zaposlenimi v državni upravi in v zasebnem sektorju v organizacijah z več kakor 100 zaposlenimi
enkrat mesečno, med zaposlenimi v nevladnih organizacijah pa nekajkrat tedensko. Med delavkami in
med nižjimi menedžerkami, ki po službi od doma delajo za službo, je največ takšnih, ki to počnejo
nekajkrat mesečno, med srednjimi menedžerkami enkrat mesečno in med višjimi menedžerkami
nekajkrat tedensko.
Nekajkrat letno
Glede na stopnjo zadnje dosežene
100,0%
100%
88,7%
izobrazbe zaposlene anketiranke z (ne)
90%
70,1%
80%
dokončano osnovno šolo nikoli ne
70%
60%
delajo za službo tudi po službi doma.
41,3%
50%
Delež tistih, ki po službi od doma
40%
19,9%
30%
oziroma doma delajo za službo,
20%
4,9%
10%
narašča z izobrazbo, ravno tako z
0%
izobrazbo
narašča
pogostost
Osnovna Poklicna
Štiriletna Višja ali več
opravljanja takšnega dela – skoraj
šola ali
šola
srednja
manj
šola
petina (19,9 %) zaposlenih anketirank z
najvišjimi stopnjami izobrazbe (višja ali
visoka šola, specializacija, magisterij ali doktorat) tako dela skoraj oziroma vsak dan.
(Skoraj) Vsak dan
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1-krat na mesec
Nekajkrat letno
Nikoli
21
Med glavnimi razlogi,, zakaj zaposlene anketiranke tudi po službi od doma delajo za službo, jih je
skoraj
polovica
(47,2
%)
odgovorila, da je razlog ta, da se
0%
10%
20%
30%
40%
50%
počutijo
o odgovorne za opravljeno
Izplačilo nadur
1,3%
delo, slaba četrtina
č
(24,9 %) jih
Nujno za mojo kariero
14,1%
nima izbire, vsaka sedma (14,1
Služba v mojem življenju izjemno …
2,6%
%) je navedla, da je to nujno za
Nimam izbire
24,9%
njeno kariero, slaba desetina
Počutim odgovorno za opravljeno delo
47,2%
(8,8 %) je navedla drug razlog,
Drugo
8,8%
vsaka osemintrideseta (2,6 %)
% je
Ne vem
1,0%
navedla, da je služba v njenem
življenju zelo pomembna, le pri
malo več kot vsaki petinsedemdeseti pa je glavni razlog za to višja pla
plača (izplačilo
čilo nadur). Podrobnejši
pregled po sektorjih pokaže, da pri vseh zaposlenih anketirankah – ne glede na sektor
sekt zaposlitve –
prevladuje možnost 'ker se počutim
čutim odgovorno za opravljeno delo'. Glede na hierarhični
hierarhi
položaj je ta
odgovor prevladujoč v skupinah delavk, nižjih ter srednjih menedžerk, pri višjih menedžerkah pa
prevladuje odgovor 'ker nimam izbire'. Glede
e na izobrazbo pa je v vseh izobrazbenih skupinah, kjer
anketirane opravljajo takšno delo, prevladujoč
prevladujo odgovor, da to počnejo,
nejo, ker se počutijo
poč
odgovorne za
opravljeno delo.
Zanimalo nas je tudi, kako zaposlene anketiranke dojemajo časovno obremenjenost z delom. Da
dela več, kakor bi si želele, so odgovorile tri
100%
petine (60,0 %) višjih menedžerk, dobra polovica
76,5%
(52,6 %) nižjih menedžerk, slaba četrtina
č
(23,5
74,1%
80%
60,0%
%) srednjih menedžerk in dobra petina (20,7 %)
52,6%
60%
delavk. Manj, kakor bi si želele,
želele dela po dobra
42,1%
40,0%
40%
dvajsetina nižjih menedžerk (5,3 %) in delavk
23,5%
20,7%
(5,2 %) ter nobena srednja ali višja menedžerka.
20%
5,3%
5,2%
0,0%
0,0%
Časovno količino
ino dela kot ravno pravšnjo
0%
ocenjujeta po dve petini višjih (40,0 %) in
Višje
Srednje
Nižje
Delavke
menedžerke menedžerke menedžerke
srednjih (42,1 %) menedžerk ter po tri četrtine
srednjih menedžerk (76,5 %) in delavk (74,1 %).
Manj kakor bi si želela
Ravno prav
Več kakor si želim
Glede na izobrazbo je v vseh skupinah (osnovna
šola ali manj, poklicna šola, štiriletna srednja
šola, višja ali visoka šola ali specializacija ali magisterij ali doktorat) največ
najve tistih, ki časovno
obremenjenost z delom ocenjujejo
jujejo kot ravno pravšnjo. Ta delež je najnižji,, vendar še vedno skoraj
tripetinski (56,1 %), v skupini tistih z dokončano
dokon
višjo šolo ali več – v tej skupini je tudi največ
najve tistih, ki
časovno delajo več,, kakor bi si želele (39,0 %).
Delo preko polnega
ga delovnega časa
č
in delo po službi od doma za službo – moški
Med moškimi (N = 176) sta takšnih, ki so v mesecu pred anketiranjem
opravljali delo preko polnega delovnega časa, dobri dve petini (40,4
%). Nadure so najpogosteje opravljali tisti, ki imajo lastno podjetje
(56,2 %) in zaposleni v manjših organizacijah zasebnega sektorja
(48,5 % v organizacijah z manj kakor 10 zaposlenimi in 48,2 % v
organizacijah z 10 do 100 zaposlenimi), najredkeje so jih opravljali
opr
zaposleni v državni upravi (8,8 %).
Da
Ne
40,4
%
59,6
%
22
0%
10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
66,7%
Višji menedžer
45,5%
Srednji menedžer
54,5%
Nižji menedžer
31,8%
Delavec
Glede na hierarhični položaj v organizaciji sta
nadure v mesecu pred anketiranjem opravljali
dve tretjini (66,7 %) vseh višjih menedžerjev, več
kakor polovica (54,5 %) nižjih menedžerjev,
skoraj polovica (45,5 %) srednjih menedžerjev in
slaba tretjina (31,8 %) delavcev.
Glede na izobrazbo je dobra polovica (51,4 %) vseh zaposlenih anketirancev, ki imajo (ne)dokončano
osnovno šolo, v mesecu pred anketiranjem delala preko polnega
51,4%
46,3%
40,4%
delovnega časa, med tistimi s poklicno izobrazbo je bila takšnih
28,3%
dobra četrtina (28,3 %), med tistimi s končano štiriletno srednjo
šolo slaba polovica (46,3 %) in med tistimi s končano višjo ali
visoko šolo ali specializacijo ali magisterijem ali doktoratom
Osnovna Poklicna Štiriletna Višja ali
dobri dve petini (40,4 %).
šola ali
šola
srednja
več
manj
šola
Med tistimi zaposlenimi anketiranimi, ki so v mesecu pred
anketiranjem opravljali nadure, jih je slaba tretjina (29,4 %) opravila od 11 do 20, po dobra petina do
10 (22,1 %) oziroma več kakor 50 ur (21,1 %), dobra šestina (15,9 %) od 21 do 30 ur in po dobra
sedemnajstina od 31 do 40 (5,7 %) oziroma od 41 do 50 (5,9 %). Glede na hierarhični položaj je
največ delavcev opravilo od 21 do 30 nadur, največ nižjih menedžerjev do 10 ali nad 50, največ
srednjih menedžerjev do 10 in največ višjih menedžerjev od 21 do 30 oziroma nad 50 nadur. Med
tistimi anketiranimi, ki so opravljali nadure, je v državni upravi, v zasebnem sektorju v organizacijah z
več kakor 100 zaposlenimi in v tistih, ki zaposlujejo od 10 do 100 oseb, najvišji delež moških opravil do
10 nadur; na področju javnega sektorja od 11 do 20 nadur in v organizacijah, kjer je večinska lastnica
država, ter v majhnih zasebnih organizacijah z manj kakor 10 zaposlenimi, pa več kakor 50 nadur
mesečno. Tisti z (ne)dokončano osnovno šolo in tisti s končano štiriletno srednjo šolo so najpogosteje
opravili do 10 nadur, tisti s končano višjo ali visoko šolo ali specializacijo ali magisterijem ali
doktoratom so najpogosteje opravili od 11 in 20 nadur in tisti s poklicno šolo od 31 do 30 nadur.
12,4%
(Skoraj) Vsak dan
7,7%
9,3%
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1-krat na mesec
60,7%
4,0%
5,8%
Nekajkrat letno
Nikoli
Zanimalo nas je tudi, kako pogosto anketiranci
delajo po službi od doma ali doma za službo.
Dobri dve petini (60,7 %) zaposlenih anketiranih
moških tega ne počne nikoli. Vsak osmi (12,4 %) to
počne (skoraj) vsak dan, vsak trinajsti (7,7 %) to
počne nekajkrat tedensko, skoraj vsak deseti (9,3 %)
nekajkrat mesečno, vsak petindvajseti enkrat
mesečno in skoraj vsak sedemnajsti (5,8 %) nekajkrat
letno.
Med zaposlenimi v javnem sektorju največji delež tistih, ki tudi po službi delajo doma oziroma od
doma, to počne nekajkrat letno; med tistimi, ki imajo lastno podjetje, jih najvišji delež to počne enkrat
mesečno; med zaposlenimi v organizacijah, katerih večinska lastnica je država, jih največ to počne
nekajkrat mesečno, med zaposlenimi v zasebnem sektorju v organizacijah z več kakor 100, od 10 do
100 in z manj kot 10 zaposlenimi, pa (skoraj) vsak dan. Med višjimi in med nižjimi menedžerji, ki kdaj
tudi po službi delajo od doma oziroma doma za službo, jih najvišji delež to počne vsak dan, med
srednjimi jih največ to počne nekajkrat mesečno, med delavci pa nekajkrat letno.
Glede na stopnjo zadnje dosežene izobrazbe zaposleni anketiranci z osnovno šolo ali manj po službi
od doma ali doma ne delajo za službo v dobri polovici (53,7 %) primerov, (skoraj) vsak dan jih to
počne dobra četrtina (25,7 %). Tisti, ki imajo končano poklicno šolo, najredkeje po službi delajo doma
ali od doma za službo – takšnih, ki tega ne počnejo nikoli, so dobre tri četrtine (75,8 %), v tej
izobrazbeni skupini to (skoraj) vsak dan počne vsak dvajseti (5,2 %) moški. Med tistimi, ki imajo
23
75,8%
končano štiriletno srednjo šolo, so
80%
64,8%
70%
dobre tri petine (64,8 %) takšnih, ki
53,7%
60%
po službi nikoli doma ne delajo za
50%
službo, vsak deveti (11,7 %) pa to
40%
29,8%
25,7%
30%
21,2%
počne (skoraj) vsak dan. Delo od
11,7%
20%
5,2%
doma ali doma tudi po službi je
10%
0%
najpogostejše pri tistih z višjimi
Osnovna
Poklicna
Štiriletna Višja ali več
stopnjami izobrazbe (višja ali visoka
šola ali manj
šola
srednja šola
šola ali specializacija ali magisterij ali
doktorat) – nikoli jih tega ne počne
slaba tretjina (29,8 %), (skoraj) vsaj dan pa to počne vsak peti (21,2 %).
(Skoraj) Vsak dan
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1-krat na mesec
Nekajkrat letno
Nikoli
Med glavnimi razlogi, zakaj zaposleni anketiranci tudi po službi delajo doma ali od doma za službo,
jih slaba polovica (46,6 %) to
počne zato, ker se počutijo
0%
10%
20%
30%
40%
50%
odgovorne za opravljeno delo,
Izplačilo nadur
1,9%
slaba tretjina (28,2 %) zato, ker
Nujno za mojo kariero
16,8%
nimajo druge izbire, dobra šestina
(16,8 %) pravi, da je to nujno za
Služba v mojem življenju izjemno pomembna
1,5%
njihovo kariero, vsak dvajseti (1,9
Nimam izbire
28,2%
%) to počne zaradi višje plače
Počutim odgovorno za opravljeno delo
46,6%
(izplačilo
nadur),
vsak
Drugo
5,0%
šestinšestdeseti (1,5 %) pa pravi,
da je služba v njegovem življenju
zelo pomembna. Glede na hierarhični položaj je največ višjih in srednjih menedžerjev navedlo, da po
službi delajo doma za službo zato, ker nimajo izbire, največ nižjih menedžerjev in delavcev pa, da
zato, ker se počutijo odgovorne za opravljeno delo. Glede na izobrazbo pa tisti z dokončano poklicno
šolo najpogosteje navajajo, da to počnejo zato, ker nimajo izbire, v vseh ostalih stopnjah izobrazbe pa
je prevladujoč odgovor, da zato, ker anketirani
počuti odgovornega za svoje delo.
100%
81,0%
75,0%
Časovno obremenjenost z delom zaposleni
66,7%
80%
63,8%
60%
anketirani prevladujoče, ne glede na hierarhični
33,3%
33,3%
25,0%
40%
19,0%
položaj, dojemajo kot ravnopravšnjo – med
20%
4,8%
0,0%
0,0%
0,0%
višjimi menedžerji so takšne tri četrtine (75,0 %),
0%
med srednjimi štiri petine (81,0 %), med nižjimi
Višji
Srednji
Nižji
Delavci
dve tretjini (66,7 %) in med delavci slabi dve
menedžerji
menedžerji
menedžerji
tretjini (63,8 %). Da dela manj, kot bi si želel, je
Manj kakor bi si želel
Ravno prav
Več kakor si želim
navedel vsak dvajseti (4,8 %) delavec in nihče
izmed
nižjega,
srednjega
ali
višjega
menedžmenta. Da delajo več, kakor bi si želeli, pa navaja vsak četrti (25,0 %) višji menedžer, vsak
peti (19,0 %) srednji menedžer in vsak tretji (33,3 %) nižji menedžer ter vsak tretji (33,3 %) delavec.
Glede na izobrazbo je v vseh skupinah (osnovna šola ali manj, poklicna šola, štiriletna srednja šola,
višja ali visoka šola ali specializacija ali magisterij ali doktorat) največ tistih, ki menijo, da časovno
delajo ravno prav – ta delež je bil najnižji, vendar še vedno tripetinski (60,8 %), v skupini tistih z
dokončano višjo šolo ali več. V tej skupini je bil tudi največji delež (33,0 %) tistih, ki časovno delajo
več, kakor bi si želeli.
24
Zadovoljstvo s službo
Zaposlene anketirane smo vprašali o
zadovoljstvu z njihovo službo. Na
5,4%
Zelo nezadovoljen/-na
splošno bi lahko rekli, da so tako
Moški
15,8%
49,6%
29,1%
Nezadovoljen/-na
0,0%
ženske kot moški s svojimi službami
Niti - niti
1,5%
zadovoljni, saj je zadovoljnih in zelo
Zadovoljen/-na
zadovoljnih 78,2 % žensk in 78,7 %
Ženske
18,7%
55,9%
22,3%
Zelo zadovoljen/-na
moških, pri čemer je za slabih sedem
1,6%
odstotnih točk več moških kakor žensk
s svojo službo zelo zadovoljnih. Na drugi strani lestvice pa je več moških s svojo službo zelo
nezadovoljnih ali nezadovoljnih (5,4 % moških in 3,1 % žensk).
Glede na sektor zaposlitve je pri zaposlenih anketirankah s svojo službo najvišji delež želo
zadovoljnih v nevladnih organizacijah, v vseh ostalih sektorjih oziroma vrstah organizacij (državna
uprava, javna uprava, organizacija v večinski lasti države, zasebni sektor – organizacija z več kakor
100, organizacija z od 10 do 100 in organizacija z manj kakor 10 zaposlenimi, lastno podjetje) pa so
najvišji deleži tistih, ki so s svojo službo zadovoljne. Pri zaposlenih anketirancih je med tistimi, ki delajo
v državni upravi, najvišji delež neopredeljenih, torej tistih, ki s svojo službo niso niti zadovoljni niti
nezadovoljni; med tistimi, ki delajo v lastnem podjetju, je najvišji delež zelo zadovoljnih, v vseh ostalih
sektorjih oziroma vrstah organizacij pa prevladujejo tisti, ki so s svojo službo zadovoljni.
Glede na vrsto zaposlitve je med ženskami s svojo službo največ zelo zadovoljnih med tistimi, ki so
zaposlene za nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, in med tistimi, ki so
zaposlene za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. Med ostalimi skupinami (nedoločen čas s
polnim delovnim časom, določen čas s polnim delovnim časom, določen čas s krajšim delovnim
časom) prevladujejo anketiranke, ki so s svojo službo zadovoljne. Med moškimi je s svojo službo zelo
zadovoljnih največ tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. Moški iz
preostalih dveh vrst zaposlitev (nedoločen čas s polnim delovnim časom in določen čas s polnim
delovnim časom) so s svojo službo prevladujoče zadovoljni.
Ženske so v vseh skupinah hierarhičnih položajev (višji menedžment, srednji menedžment, nižji
menedžment, delavke) s svojimi službami prevladujoče zadovoljne, moški na delovnih mestih višjega
in na delovnih mestih nižjega menedžmenta pa so s svojimi službami prevladujoče zelo zadovoljni,
ostali (srednji menedžment, delavci) so s svojo službo najpogosteje zadovoljni.
Glede na izobrazbo bi lahko rekli, da se tako pri
ženskah kot pri moških z višanjem stopnje
izobrazbe veča tudi zadovoljstvo (delež zelo
zadovoljnih in zadovoljnih) s službo. Kar se tiče
nezadovoljstva (delež zelo nezadovoljnih in
nezadovoljnih), med ženskami z (ne)dokončano
osnovno šolo ali dokončano poklicno šolo ni
nobene, ki bi bila s svojo službo nezadovoljna,
medtem ko je nezadovoljnih moških v teh dveh
izobrazbenih skupinah več kakor četrtina.
100%
80%
60%
76,9%
71,7%
66,7%
79,9%
79,9%
82,8% 86,0%
54,7%
40%
19,6%
20%
7,6%
3,7%3,0%
4,9% 4,3%
0%
Osnovna Poklicna šola Štiriletna Višja ali več
šola ali manj
srednja šola
Zadovoljni - ženske
Nezadovoljni - ženske
Zadovoljni - moški
Nezadovoljni - moški
25
Glede na višino povprečnega mesečnega
osebnega dohodka (všteto tudi nadomestilo za
60%
prevoz in prehrano) je s službo največ (43,4 %) zelo
Nezadovoljna
40%
zadovoljnih anketirank v skupini tistih z najvišjimi
20%
Niti-niti
dohodki (nad 1280 € mesečno), zadovoljnih je največ
0%
(57,8 %) v skupini tistih s srednjimi dohodki (501 –
Zadovoljna
1280 €). Nezadovoljna je vsaka dvanajsta
anketiranka, ki prejema mesečno v povprečju do 550
Zelo zadovoljna
€ neto, zelo nezadovoljna ni v tej skupini nobena
anketiranka. Med tistimi s srednjimi dohodki (od 551
do 1280 €) je nezadovoljna vsaka stota (1,0 %) anketiranka, zelo nezadovoljna vsaka petinštirideseta
(2,2 %). Zelo nezadovoljnih v skupini tistih z najvišjimi dohodki (nad 1280 €) ni, je pa v tej skupini
nezadovoljna vsaka dvainštirideseta (2,4 %) anketirana.
80%
Zelo
nezadovoljna
Pri moških zelo nezadovoljnih s svojo službo ni v nobenem plačnem razredu. Nezadovoljnih v razredu
z najnižjimi dohodki (do 550 €) ni, v srednjem razredu (od 551 do 1280 €) je nezadovoljen vsak
trinajsti (7,6 %), pri tistih z najvišjimi dohodki (nad 1280 €) pa vsak oseminštirideseti (2,1 %). Tistih, ki
so s svojo službo zadovoljni, je največ v razredu z najnižjimi dohodki – več kakor štiri petine (85,4 %),
v srednjem plačnem razredu jih je dobra polovica
100%
(50,9 %), v najvišjem dobri dve petini (42,8 %). Zelo
80%
zadovoljnih je največ med tistimi z najvišjimi dohodki
Zelo nezadovoljen
– dobri dve petini (41,6 %), v srednjem plačnem
60%
Nezadovoljen
razredu jih je slaba četrtina (23,6 %) in med tistimi z
40%
Niti-niti
najnižjimi dohodki vsak sedmi (14,6 %).
20%
Zadovoljen
0%
Zelo zadovoljen
Do 550 551-1280
EUR
EUR
Nad
1280
EUR
Status nezaposlenih oseb
Podrobneje nas je
zanimal tudi status
45,1%
nezaposlenih (N =
25,3%
16,5%
15,4%
15,4%
14,3%
131, delež žensk
8,8%
0,0%
76,9 %), predvsem,
ali zaposlitev iščejo
Ne iščem zaposlitve
Dejavno iščem zaposlitev
Sem doma, sem gospodinja /
gospodinjec
ali ne ali imajo
morda
status
gospodinje oziroma gospodinjca. Skoraj dve petini (59,3 %) jih zaposlitev iščeta dejavno, dobra
četrtina (25,3 %) jih zaposlitve ne išče in dobra šestina (15,4 %) je gospodinj (nobenega gospodinjca).
59,3%
Ženske
Moški
Oddaljenost službe od doma, poraba časa in prevozno sredstvo
Podatki o tem, kje se nahaja služba
0%
anketiranih oziroma njihovih partneric in
partnerjev, pokažejo, da večji delež žensk kot
Isti kraj
Do 20 km
moških dela v istem kraju kot biva oziroma v
Med 21 in 50 km
kraju, oddaljenem do 20 kilometrov, večji delež
Nad 51 km
moških kot žensk pa se v službo vozi v bolj
Terensko delo - SLO
oddaljene kraje ali ima terensko delo bodisi
Terensko delo - tujina
večinoma v Sloveniji bodisi večinoma v tujini.
Skupaj
5%
10%
7,0%
1,9%
3,0%
0,6%
3,0%
0,7%
15%
20%
19,0%
16,9%
19,3%
17,7%
10,6%
Ženske
Moški
26
Glede na umestitev v dohodkovni razred največ (55,7 %) žensk z najnižjimi mesečnimi povprečnimi
neto dohodki (do 550 €) dela v istem kraju kakor živi, moški z najnižjimi dohodki pa se v službo
najpogosteje (41,5 %) vozijo v kraj, ki je od njihovega doma oddaljen do 20 kilometrov. Pri tistih, ki
dohodkovno sodijo v srednji razred (od 551 do 1280 € neto na mesec), je slika enaka – največji delež
žensk (46,8 %) dela v istem kraju, največji delež moških (39,5 %) dela v kraju, ki je oddaljen do 20
kilometrov. Med tistimi z najvišjimi dohodki (nad 1280 € neto mesečno) pa se največji delež žensk
100%
80%
60%
40%
20%
0%
Terensko delo - tujina
Terensko delo - SLO
Nad 51 km
Med 21 in 50 km
Ž - do 550
M - do 550
Ž - 551-1280
M - 551 1280
Ž - nad 1280 M - nad 1280
Do 20 km
Isti kraj
(47,0 %) na delo vozi v kraj, oddaljen do 20 kilometrov, največji delež moških (34,2 %) pa v kraj, ki je
oddaljen med 21 in 50 kilometri. Terensko delo, večinoma v tujini, opravljata samo dve skupini moških,
in sicer tisti z najnižjimi dohodki (43,9 %) in nekaj tistih s srednjimi dohodki (0,6 %). Terensko delo,
večinoma v Sloveniji, opravljajo večinoma moški – v skupini tistih z najnižjimi dohodki tako dela vsak
sedmi moški (14,6 %), v skupini tistih s srednjimi dohodki tako dela vsaka enainsedemdeseta ženska
(1,4 %) in vsak triintrideseti moški (3,1 %) ter v skupini tistih z najvišjimi dohodki vsaka dvanajsta
ženska (8,1 %) in vsak enajsti moški (8,8 %).
Glede na čas, ki ga ženske (anketiranke in
partnerice anketirancev, N = 321) in moški
(anketiranci in partnerji anketirank, N = 341)
Nad 90 minut
dnevno porabijo za pot od doma do službe in
60 - 90 minut
nazaj (torej v obe smeri) sta deleža pri dnevni
45 - 60 minut
porabi časa do 15 minut precej izenačena – obojih
30 - 45 minut
je slaba tretjina (ženske 30,2 %, moški 29,6 %).
15 - 30 minut
Največ žensk in največ moških porabi med 15 do
Do 15 minut
30 minut – žensk sta takšni dobri dve petini (40,8
%), moških slaba tretjina (32,3 %). Najopaznejša
Ženske
Moški
so odstopanja pri tistih, ki dnevno za pot v službo
in domov porabijo od 45 minut do ene ure – razlika
med ženskami (10,6 %) in moškimi (16,1 %) je tukaj 5,5 odstotne točke. Od ure do ure in pol dnevno
za pot v službo in domov porabi vsaka trideseta (3,4 %) ženska in vsak triindvajseti (4,4 %) moški, nad
uro in pol pa vsaka triintrideseta (3,1 %) ženska in vsak
petnajsti (6,7 %) moški.
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Drugo
Glede na to, s kakšnim prevoznim sredstvom se vozijo v
Javni prevoz
službo ženske in s kakšnim moški, kaže splošna slika, da
Osebni avto so ženske pogostejše uporabnice javnega prevoza (ženske
sopotnica/-ik
Osebni avto 7,7 %, moški 4,1 %) ter da v službo pogosteje kot moški
vozim
hodijo peš (ženske 13,0 %, moški 7,9 %) in da so v avtu
Kolo
pogosteje sopotnice (ženske 9,4 %, moški 5,9 %) kot
Peš
voznice (ženske 61,6 %, moški 71,4 %). Pri uporabi kolesa
večjih razlik ni (ženske 6,6 %, moški 7,1 %), uporabljajo pa
Ženske Moški
ženske (1,7 %) in moški (3,6 %) še druga prevozna
sredstva (kamion, osebno službeno vozilo, delajo doma ali od doma, skupni prevoz več oseb z avtom,
skuter, motor).
27
Delovni turnusi
Prevladujoča oblika dela glede na časovno razporeditev je
tako pri ženskah kot pri moških delo samo dopoldne – tako
90%
dela dobra polovica (53,9 %) žensk (anketiranke in
80%
Neredni turnusi
partnerice anketirancev) in slaba polovica (47,7 %) moških
70%
(anketiranci
in
partnerji
anketirank).
Naslednja
60%
Delo na domu
najpogostejša oblika je izmensko delo – izmenično
50%
dopoldne in popoldne. Tako dela slaba tretjina (32,3 %)
40%
Triizmensko delo
žensk in slaba petina (19,5 %) moških. Vsaka
30%
šestindvajseta (3,8 %) ženska in vsak tristotriintrideseti (0,3
20%
Deljen delovni
%) moški delata samo popoldne, samo ponoči nobena
čas (z daljšim
10%
vmesnim
ženska in manj kakor odstotek (0,6 %) moških. Pri moških
odmorom)
0%
Izmenično
dopoldne
in
sta relativno pogosti obliki dela še triizmensko delo – tako
Ženske Moški
popoldne
dela vsak deseti moški (10,2 %) in vsaka šestindvajseta (3,8
%) ženska – in delo v nerednih turnusih – tako dela vsak deseti (9,6 %) moški in vsaka triintrideseta
(3,1 %) ženska. Deljen delovni čas (z daljšim vmesnim odmorom) ni najbolj tipična oblika dela
anketiranih in njihovih partneric ter partnerjev – tako dela vsak petindvajseti (4,1 %) moški in vsaka
triinšestdeseta (1,6 %) ženska. Delo na domu je nekoliko pogostejša oblika pri ženskah – tako jih dela
dober odstotek (1,3 %), moških slab odstotek (0,9 %). Prisotne pa so tudi druge oblike – pri ženskah v
manjši meri (0,3 %) kakor pri moških (7,3 %).
100%
Drugo
Kaj je zaposlenim v zvezi z delom najbolj pomembno?
Anketirane smo prosili, da na petstopenjski lestvici (5 – Zelo pomembno, 4 – Pomembno, 3 – Niti
pomembno niti nepomembno, 2 – Nepomembno – 1 – Sploh ni pomembno) ocenijo, kako so jim pri
zaposlitvi pomembni naslednji vidiki: možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti, možnost
razporejanja delovnega časa, plača, možnost napredovanja, možnost napredovanj, usposabljanj…,
pomembnih za karierni razvoj, razumevanje v kolektivu, varna zaposlitev ter da nimajo težav s
koriščenjem dopusta za nego bolnega otroka. V nadaljevanju prikazujemo rezultate zgolj za tiste
anketirane, ki pri posamezni kategoriji niso označili odgovora, da je situacija zanje nerelevantna.
Poglejmo najprej skupno sliko tistih, ki so za posamezno področje odgovorili, da jim je to pri zaposlitvi
zelo pomembno ali pomembno.
Glede na spol so večja odstopanja zgolj pri dveh vidikih zaposlitve: prvo odstopanje je opazno pri
vidiku, da oseba nima težav s koriščenjem bolniškega dopusta za nego bolnega otroka, kjer je razlika
med deležem žensk, ki jim je to zelo pomembno ali pomembno, in med deležem moških, ki jim je to
zelo pomembno ali pomembno, 15,7 odstotne točke (ženske 90,0 %, moški 74,3 %). Drugo
odstopanje pa je opazno pri tem, da ima oseba možnost izobraževanj, usposabljanj..., pomembnih za
njen karierni razvoj – temu pripisuje večji pomen (zelo pomembno in pomembno) večji delež žensk
kakor moških, in sicer je razlika 7,6 odstotnih točk (ženske 73,6 %, moški 66,0 %).
Ženske so sicer najpogosteje rekle, da je zanje pomembno (zelo pomembno in pomembno)
razumevanje v kolektivu (97,5 %), moški pa, da je to varna zaposlitev (96,7 %).
28
88,4%
88,0%
Usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti
81,9%
79,6%
Razporejanje delovnega časa
92,7%
92,8%
Plača
73,7%
71,7%
Napredovanje
Izobraževanja, usposabljanja…
Ženske
Moški
66,0%
73,6%
Razumevanje v kolektivu
97,5%
95,6%
Varna zaposlitev
96,4%
96,7%
Ni težav z bolniško za otroka
90,0%
74,3%
V nadaljevanju predstavljamo podrobnejši pregled po posameznih elementih.
• Možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti
Za možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti je velika večina tako žensk (88,4 %) kakor
moških (88,0 %) rekla, da jim je ta vidik službe zelo pomemben ali pomemben.
70%
60%
Ženske
Moški
61,9%
53,1%
50%
35,1%
40%
30%
26,4%
20%
10%
0%
10,0%
1,7%
0,7%
Sploh ni pomembno
2,6%
7,4%
1,1%
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Da jim to sploh ni pomembno, sta rekla vsaka 59. (1,7 %) ženska in vsak 143. (0,7 %) moški; da jim ni
pomembno, sta rekla vsaka 39. (2,6 %) ženska in vsak 90. (1,1 %) moški.
Glede na izobrazbo so pri ženskah najvišji deleži tistih s končano osnovno šolo ali manj odgovorili,
da je možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti zanje pomembna (45,2 %). Tiste, ki
imajo dokončano poklicno šolo ali več, pa so najpogosteje rekle, da je možnost usklajevanja
družinskih in poklicnih obveznosti zanje zelo pomemben vidik službe – ta delež z izobrazbo narašča –
pri anketirankah s končano poklicno šolo je dobra polovica (52,7 %), pri tistih s srednjo šolo dobre tri
petine (68,3 %), pri tistih s končano višjo šolo ali več pa slabe tri četrtine (74,4 %).
Tudi pri moških je glede na izobrazbo opazen trend naraščanja pripisovanja pomembnosti možnosti
usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti. Tudi tukaj je v skupini tistih z (ne)dokončano osnovno
šolo največ tistih, ki jim je ta možnost pomembna (87,7 %), v vseh ostalih izobrazbenih skupinah pa
prevladujejo tisti, ki jim je ta možnost zelo pomembna. Med anketiranci, ki imajo končano poklicno
šolo, sta takšnih dobri dve petini (43,5 %), med tistimi s končano srednjo šolo dobre tri petine (62,1
%), enako med tistimi s končano višjo šolo ali več (62,4 %).
V vseh izobrazbenih skupinah moških so v primerjavi z ženskami nižji deleži tistih, ki jim je možnost
usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti zelo pomemben vidik službe.
Glede na povprečni mesečni neto dohodek je pri ženskah opazen trend pripisovanja večje
pomembnosti z naraščanjem dohodka – med tistimi z najnižjimi dohodki (do 550 € mesečno) jih dobra
polovica (53,2 %) pravi, da jim je ta vidik službe zelo pomemben, med tistimi s srednjimi dohodki ( od
550 do 1280 € mesečno) so takšne dobre tri petine (62,3 %), med tistimi z najvišjimi dohodki (nad
29
1280 €) pa so takšne skoraj tri četrtine (74,6 %). Najvišji delež tistih, ki jim možnost usklajevanja
družinskih in poklicnih obveznosti sploh ni pomemben, je v skupini anketirank z najnižjimi dohodki (6,6
%), v preostalih dveh skupinah takšnih anketirank ni. Najbolj enotnega mnenja je skupina tistih z
najvišjimi prihodki – v tej skupini so vse anketiranke rekle, da jim je ta vidik službe pomemben (24,8
%) ali zelo pomemben (74,6 %).
Glede na povprečni mesečni neto dohodek je tudi pri moških opazen enak trend kakor pri ženskah
– z naraščanjem dohodka narašča delež anketirancev, ki jim možnost usklajevanja družinskih in
poklicnih obveznosti pomeni zelo pomemben vidik službe. Med tistimi z najnižjimi dohodki (do 550 €
neto mesečno) sta takšnih slabi dve petini (39,3 %), med tistimi s srednjimi (od 550 do 1280 € neto
mesečno) dobra polovica (52,9 %), med tistimi z najvišjimi dohodki (nad 1280 € neto mesečno) pa sta
takšni že dobri dve tretjini (68,4 %). Za razliko od žensk, kjer to sploh ni bil pomemben vidik službe
tistim z najnižjimi dohodki, je pri moških z najvišjimi dohodki vsak 29. rekel, da mu ta vidik službe sploh
ni pomemben. Istočasno pa na drugi strani lestvice, med moškimi z najnižjimi dohodki, obstaja zelo
homogena skupina – vsi anketiranci v tej prihodkovni skupini so rekli, da jim je ta vidik službe bodisi
pomemben (59,1 %) bodisi zelo pomemben (39,3 %).
Glede na hierarhični položaj v
organizaciji je možnost usklajevanja
družinskega in poklicnega življenja zelo
Zelo pomembno
pomemben vidik službe vsem (100,0
Pomembno
%) višjim menedžerkam, slabima
Niti - niti
Ni pomembno
dvema tretjinama (64,7 %) srednjim
Sploh ni pomembno
menedžerkam in slabim trem petinam
(57,9 %) nižjim menedžerkam ter
0%
20%
40%
60%
80%
100%
slabima dvema tretjinama (64,3 %)
delavkam. V nobeni skupini ni bilo anketiranke, ki bi odgovorila, da ji ta vidik službe sploh ni
pomemben. Da ta vidik službe ni pomemben, je odgovorila vsaka 59. (1,7 %) delavka.
Delavke
Nižje menedžerke
Srednje menedžerke
Višje menedžerke
Pri moških je slika nekoliko drugačna. Na najvišji hierarhični stopnji je možnost usklajevanja družinskih
in poklicnih obveznosti zelo pomemben vidik
Delavci
Nižji menedžerji
Srednji menedžerji
Višji menedžerji
službe manjšemu deležu moških – takšnih
višjih menedžerjev je slaba polovica (46,2
Zelo pomembno
%), srednjih menedžerjev pa dobri dve petini
Pomembno
Niti - niti
(40,9 %). Delež tistih, ki jim je ta vidik službe
Ni pomembno
zelo pomemben, je za dobro odstotno točko
Sploh ni pomembno
kot pri ženskah višji pri nižjih menedžerjih
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
(59,1 %), pri delavcih (59,8 %) pa za slabih
pet odstotnih točk nižji kot pri delavkah.
Medtem ko pri ženskah glede na hierarhični položaj ni nobene, ki ji ta vidik službe sploh ne bi bil
pomemben, je takšen odgovor podal vsak 11. (9,1 %) srednji menedžer. Da to ni pomemben vidik
službe, je odgovoril še vsak 53. (1,9 %) delavec, medtem ko med nižjimi, srednjimi in višjimi
menedžerji takšnih odgovorov ni bilo.
Poglejmo še, kako pomemben vidik službe je za anketirane možnost usklajevanja družinskih in
poklicnih obveznosti glede na hierarhični položaj njihove partnerice oziroma partnerja. Največ
anketirank je, ne glede na to, ali je njihov partner višji, srednji ali nižji menedžer ali delavec,
odgovorilo, da jim je ta vidik službe zelo pomemben. Delež tistih, ki so odgovorile tako, pa narašča
sočasno s hierarhičnim položajem – med anketirankami, katerih partnerji so delavci, sta usklajevanje
družinskih in poklicnih obveznosti kot zelo pomemben vidik službe opredelili dobri dve tretjini (68,2 %),
partnerice nižjih menedžerjev v slabih treh četrtinah (73,5 %), partnerice srednjih menedžerjev v
dobrih štirih petinah (84,6 %), enako tudi partnerice višjih menedžerjev (86,7 %). Med partnericami
višjih, srednjih in nižjih menedžerjev ni nobene takšne, ki bi rekla, da ji usklajevanje družinskih in
poklicnih obveznosti sploh ni pomemben ali ni pomemben vidik službe. Med partnericami delavcev ni
30
nobene, ki bi se ji ta vidik sploh ne zdel pomemben; da ni pomemben, pa je rekla vsaka 100.
partnerica delavca.
Pri moških je slika nekoliko drugačna. Vsi anketiranci, katerih partnerice so višje menedžerke, so rekli,
da je možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti zanje zelo pomemben vidik službe,
medtem ko je bilo takšnih partnerjev srednjih menedžerk samo dobra dvanajstina (8,3 %), partnerjev
nižjih menedžerk dobra polovica (56,3 %), enako velja za partnerje delavk (57,3 %). Na drugi strani
lestvice ni med partnerji višjih, srednjih in nižjih menedžerk nikogar, ki bi rekel, da se mu ta vidik
službe sploh ne zdi pomemben ali ne zdi pomemben; je pa tako odgovoril vsak 56. partner delavke
(1,8 % sploh ni pomembno, 1,8 % ni pomembno).
Zanimalo nas je, ali je slika drugačna pri tistih,
ki so v mesecu pred anketiranjem delali
Ženske
67,4%
preko polnega delovnega časa in je možnost
52,1%
Moški
usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti
33,8%
27,9%
zanje relevantna situacija (N = 114). Pokazalo
14,1%
se je, da je ta vidik službe kot zelo pomemben
4,7%
opredelil večji delež žensk – dobri dve tretjini
(67,4 %), kakor moških – dobra polovica (52,1
Sploh ni
Ni
Niti - niti
Pomembno
Zelo
pomembno pomembno
pomembno
%). Kot nepomembnega ali sploh ne
pomembnega
ga
ni
opredelil
noben
anketiranec in nobena anketiranka iz te skupine zaposlenih.
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike med skupinami samskih, poročenih in živečih v
zunajzakonskih skupnostih.
Pri ženskah se je pokazalo, da je ta
vidik službe najpogosteje kot zelo
80%
pomemben ocenilo največ samskih –
Sploh ni pomembno
slabe tri četrtine (73,3 %). Samske so
60%
Ni pomembno
tudi edina skupina, kjer tega vidika
40%
Niti - niti
nobena anketiranka ni ocenila kot sploh
Pomembno
20%
nepomembnega ali nepomembnega.
Zelo pomembno
Živeče v zakonskih skupnostih so
0%
Samska
Poročena
Zunajzakonska
možnost usklajevanja družinskega in
skupnost
poklicnega življenja ocenile kot zelo
pomemben vidik službe v treh petinah
primerov (60,2 %), živeče v zunajzakonskih skupnostih pa v slabih dveh tretjinah (63,9 %). Vsaki 45.
(2,2 %) poročeni in vsaki 71. (1,4 %) živeči v zunajzakonski skupnosti se ta vidik sploh ne zdi
pomemben, nepomemben pa se zdi vsaki 30. (3,3 %) poročeni in vsaki 71. (1,4 %) živeči v
zunajzakonski skupnosti.
100%
Pri moških je slika podobna – ta vidik se zdi zelo pomemben največjemu deležu samskih – skoraj
devetim od desetih (88,9 %). Ta vidik je
100%
zelo pomemben še skoraj trem petinam
80%
(57,1 %) živečih v zunajzakonskih
60%
skupnostih in slabi polovici (49,3 %)
Sploh ni pomembno
40%
poročenih. Med samskimi tudi pri
Ni pomembno
20%
moških ni nikogar, ki bi rekel, da mu ta
Niti - niti
0%
vidik službe sploh ni pomemben ali ni
Pomembno
pomemben. Za razliko od žensk pa pri
Zelo pomembno
moških ni nikogar takšnega tudi pri tistih,
ki živijo v zunajzakonskih skupnostih.
Med poročenimi ta vidik sploh ni
31
pomemben vsakemu 77. (1,3 %) in ni pomemben vsakemu 50. (2,0 %) anketirancu.
Zanimalo nas je tudi, koliko se možnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti zdi pomembna
tistim, ki živijo z otroki, ne glede na to, čigavi ti otroci so, in je situacija zanje relevantna (N = 331).
Pokazalo se je, da več žensk (71,7 %) kakor moških
(55,6 %) ta vidik službe ocenjuje kot zelo
pomemben, kot pomemben ga ocenjuje več moških
Ni pomembno
(35,4 %) kakor žensk (20,9 %). Če bi na eni strani
Niti - niti
sešteli deleža anketirank, ki ta vidik službe dojemajo
kot zelo pomemben ali pomemben, in na drugi
Pomembno
strani enako misleče anketirance, je razlika med
ženskami in moškimi poldrugo odstotno točko
Zelo pomembno
Ženske
Moški
(ženske 92,5 %, moški 91,0 %). Na drugi strani
lestvice pa imamo tiste, ki ta vidik službe dojemajo
kot sploh ne pomemben ali ne pomemben. Vsaka 200. ženska (0,5 %) in vsak 72. moški (1,4 %)
možnost usklajevanja družine in poklica dojema kot sploh ne pomemben in vsaka 48. ženska (2,1 %)
ter vsak 72. moški (1,4 %) kot ne pomemben.
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Sploh ni
pomembno
• Možnost razporejanja delovnega časa
Za možnost razporejanja delovnega časa je velika večina tako žensk (81,7 %) kakor moških (79,6 %)
reklo, da jim je ta vidik službe zelo pomemben ali pomemben.
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Ženske
Moški
39,6%
14,3%
3,6%
3,7%
Sploh ni pomembno
50,0%
40,0%
31,7%
4,0%
10,8%
2,4%
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Da jim ta vidik službe sploh ni pomemben, sta rekla vsaka 28. ženska (3,6 %) in vsak 27. moški (3,7
%), da jim ni pomemben pa vsaka 25. ženska (4,0 %) in vsak 42. moški (2,4 %).
Glede na izobrazbo je možnost razporejanja delovnega časa zelo pomemben vidik službe največjemu
deležu anketirank s srednješolsko izobrazbo – tako jih menita skoraj dve petini (57,8 %). V ostalih
izobrazbenih skupinah je tako mislečih manj kakor polovica – med tistimi z (ne)dokončano osnovno
šolo jih je dobra tretjina (37,9 %), med tistimi s končano poklicno šolo dve petini (40,0 %), med tistimi s
končano višjo šolo ali več slaba polovica (46,4 %). Tistih, ki jim možnost razporejanja delovnega časa
sploh ni pomemben vidik službe, je največ med anketirankami z (ne)dokončano osnovno šolo – vsaka
deseta (10,3 %). Med tistimi s končano poklicno šolo je tako odgovorila vsaka 55. (1,8 %), med tistimi
s končano srednjo šolo vsaka 45. (2,2 %), med tistimi z višjo šolo ali več pa vsaka 18. (5,4 %).
Pri anketirancih je slika nekoliko drugačna – delež tistih, ki pravijo, da je zanje možnost razporejanja
delovnega časa zelo pomemben vidik službe, narašča z izobrazbo. Med tistimi z (ne)dokončano
osnovno šolo je ta vidik službe zelo pomemben vsakemu devetemu (11,1 %), med tistimi s poklicno
šolo vsakemu tretjemu (32,5 %), med tistimi s končano srednjo šolo je takšnih slaba polovica (45,9 %),
med tistimi s končano višjo šolo ali več pa dobra polovica (53,8 %). Za razliko od žensk, kjer so
anketiranke iz vseh izobrazbenih skupin odgovarjale tudi, da jim ta vidik službe sploh ni pomemben, ni
noben moški z (ne)dokončano osnovno šolo, s poklicno šolo ter z višjo šolo ali več rekel, da mu ta
vidik službe sploh ni pomemben. Je pa takšen vsak dvanajsti (8,1 %) moški s končano srednjo šolo.
Tudi tistih anketirancev, ki so rekli, da jim ta vidik službe ni pomemben, je med moškimi glede na
stopnjo izobrazbe manj kakor pri ženskah. Med moškimi z (ne)dokončano osnovno šolo se ni tako
32
opredelil nihče, med tistimi s končano poklicno šolo se je tako opredelil vsak 25. (3,9 %), med tistimi s
končano srednjo šolo vsak 111. (0,9 %), med tistimi s končano višjo šolo ali več pa vsak 38. (2,6 %).
Glede na povprečni mesečni neto dohodek pri ženskah z najvišjimi dohodki (nad 1280 €) ni nobene
takšne, ki ji možnost razporejanja delovnega časa sploh ne bi bila pomembna ali ne bi bila
pomembna. Med tistimi s srednjimi dohodki (od 550 do 1280 €) ta vidik službe sploh ni pomemben
vsaki 83. (1,2 %) in ni pomemben vsaki 25. (4,0 %), med tistimi z najnižjimi dohodki (do 550 €) pa ta
vidik službe sploh ni pomemben vsaki 14. (7,1 %), ni pomemben vsaki 23. (4,3 %). Na drugi strani
lestvice so tiste anketiranke, ki jim je ta vidik službe zelo pomemben – najvišji delež jih med tistimi z
najvišjimi dohodki (80,0 %), v ostalih dveh dohodkovnih skupinah pa po slaba polovica (45,7 % med
tistimi z najnižjimi dohodki in 47,8 % med tistimi s srednjimi dohodki). Da je možnost razporejanja
delovnega časa zanje pomemben vidik službe, je rekla vsaka 8. (13,3 %) anketiranka z najvišjimi
dohodki in po vsaka tretja in ostalih dveh dohodkovnih skupin (35,7 % med tistimi z najnižjimi in 32,3
% med tistimi s srednjimi dohodki).
Pri moških je slika nekoliko drugačna. Med tistimi, ki jim ta vidik službe sploh ni pomemben, ni nikogar
iz skupine tistih z najnižjimi dohodki. V tej skupini je vsak 29. (3,4 %) s srednjim dohodkom in vsak 12.
(8,3 %) z najvišjim dohodkom. Da jim ta vidik službe ni pomemben, je rekel vsak 34. (2,9 %) moški iz
skupine tistih z najnižjimi dohodki, vsak 36. (2,8 %) moški iz skupine tistih s srednjimi dohodki in
noben moški iz skupine tistih z najvišjimi dohodki. Na drugi strani imamo tiste anketirance, ki jim je ta
vidik službe pomemben ali zelo pomemben. Zelo pomemben je vsakemu 4. (26,5 %) in pomemben
vsakemu 2. (47,1 %) moškemu iz skupine tistih z najnižjimi dohodki. Med tistimi s srednjimi dohodki je
bil zelo pomemben dobrima dvema petinama (44,8 %) anketiranim in pomemben dobri tretjini (37,2 %)
anketiranim. Med tistimi z najvišjimi dohodki je dobra tretjina (39,6 %) tistih, ki jim je ta vidik službe
zelo pomemben, in slaba polovica (45,8 %) tistih, ki jim je ta vidik službe pomemben.
Glede na hierarhični položaj v organizaciji je
pri ženskah možnost razporejanja delovnega
časa najpomembnejša višjim menedžerkam –
Zelo pomembno
vse (100 %) so namreč odgovorile, da jim je ta
Pomembno
vidik službe zelo pomemben, medtem ko je
Niti - niti
Ni pomembno
takšnih med ostalimi hierarhičnimi skupinami
Sploh ni pomembno
manj (44,4 % med srednjimi in 42,1 % med
0%
20%
40%
60%
80%
100%
nižjimi menedžerkami ter 50,9 % med
delavkami). Ta vidik službe je pomemben vsaki
peti (22,2 %) srednji menedžerki, vsaki drugi (42,1 %) nižji menedžerki in vsaki tretji (38,2 %) delavki.
Med tistimi, ki jim ta vidik službe sploh ni pomemben, je vsaka 18. srednja menedžerka, med tistimi, ki
jim ta vidik službe ni pomemben, pa vsaka 6. srednja menedžerka in vsaka 37. delavka.
Delavke
Nižje menedžerke
Srednje menedžerke
Višje menedžerke
Pri moških je slika nekoliko drugačna.
Delavci Nižji menedžerji
Srednji menedžerji
Višji menedžerji
Najvišji delež tistih, ki jim je možnost
razporejanja
delovnega
časa
zelo
Zelo pomembno
pomemben vidik službe, prihaja iz skupine
Pomembno
nižjih menedžerjev (42,9 %), sledijo delavci
Niti - niti
(42,1 %), višji menedžerji (38,5 %) in srednji
Ni pomembno
menedžerji (23,8 %). Najvišji delež tistih, ki
Sploh ni pomembno
jim je ta vidik službe pomemben, prihaja iz
skupine srednjih menedžerjev (66,7 %),
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
sledijo nižji menedžerji (47,6 %), delavci
(37,4 %) in višji menedžerji (15,4 %). Na drugi strani lestvice so tisti, ki jim ta vidik službe sploh ni
pomemben. Med delavci in nižjimi menedžerji ni nikogar takšnega, med višjimi menedžerji je takšen
vsak 4. (23,1 %), med srednjimi vsak 11. (9,5 %). Da jim ta vidik službe ni pomemben, je rekel vsak 4.
(23,1 %) višji menedžer in vsak 111. delavec.
33
Primerjava med ženskami in moškimi glede na hierarhični položaj pokaže, da je višjim in srednjim
menedžerkam možnost razporejanja delovnega časa precej bolj pomemben vidik službe kakor
njihovim moškim kolegom. Med nižjimi menedžerkami in menedžerji ter med delavkami in delavci pa
razlike niso tako velike. Na drugi strani imamo tiste, ki jim ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni
pomemben. Med višjimi menedžerji jih je slaba polovica (46,2 %) odgovorilo, da jim ta vidik službe
sploh ni pomemben ali ni pomemben. Med srednjim menedžmentom pa je enkrat višji delež žensk
(22,3 %) kakor moških (9,5 %) odgovoril, da jim ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni pomemben.
Med nižjim menedžmentom ni bilo takšnega nobenega odgovora, med delavci pa je ta vidik službe
sploh ne pomemben ali ne pomemben vsakemu 111. delavcu in vsaki 37. delavki.
Kako pomemben vidik službe je možnost razporejanja delovnega časa glede na hierarhični položaj
partneric oziroma partnerjev anketiranih oseb? Moškim, katerih partnerica je višja menedžerka, je
ta vidik službe precej bolj pomemben (zelo pomemben in pomemben) kakor moškim, katerih
partnerice so srednje ali nižje menedžerke ali delavke. Med partnerji višjih menedžerk je takšnih 100
%, med partnerji srednjih slabi dve petini (38,5 %), med partnerji nižjih menedžerk dve tretjini (66,7 %)
in med partnerji delavk štiri petine (83,6 %). Na drugi strani lestvice pa so tisti, ki jim ta vidik službe
sploh ni pomemben ali ni pomemben – med partnerji višjih in nižjih menedžerk ni tako odgovoril noben
anketiranec, med partnerji srednjih menedžerk je takšnih slaba četrtina (23,1 %), med partnerji delavk
pa je takšnih dobra dvajsetina (4,5 %).
Pri ženskah je slika nekoliko drugačna. Partnerice višjih menedžerjev so najredkeje (75,0 %)
odgovorile, da jim je možnost razporejanja delovnega časa zelo pomemben ali pomemben vidik
službe. Med partnericami srednjih menedžerjev pa je takšnih največ (92,3 %). Deleža sta visoka tudi
med partnericami nižjih menedžerjev (85,7 %) in delavcev (84,9 %). Na drugi strani lestvice so
anketiranke, ki jim ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni pomemben. Med partnericami višjih
menedžerjev je takšna vsaka četrta (25,0 %), med partnericami srednjih nobena, med partnericami
nižjih menedžerjev vsaka 18. (5,7 %) in med partnericami delavcev vsaka 17. (5,8 %).
60%
50%
Sploh ni pomembno
40%
Ni pomembno
30%
Niti - niti
20%
Pomembno
10%
Zelo pomembno
0%
-10%
Ženske
Moški
Zanimalo nas je, ali je slika drugačna glede na to,
ali anketirane osebe živijo z otroki ali ne in je
situacija zanje relevantna (N = 326). Pokazalo se
je, da je delež žensk, ki jim je možnost razporejanja
delovnega časa zelo pomembna, višji (53,3 %)
kakor delež moških (41,0 %). Na drugi strani
lestvice pa so tisti, ki jim ta vidik službe sploh ni
pomemben ali ni pomemben – med ženskami je
takšna vsaka 26. (3,8 %), med moškimi pa vsak 18.
(5,6 %).
• Plača
Za plačo je velika večina tako žensk (92,3 %) kakor moških (93,2 %) rekla, da jim je to zelo
80%
60%
70,0%
Ženske
Moški
62,8%
40%
30,4%
20%
0%
0,0%
0,7%
Sploh ni pomembno
1,2%
0,0%
Ni pomembno
7,0%
5,6%
Niti - niti
22,3%
Pomembno
Zelo pomembno
pomemben ali pomemben vidik zaposlitve.
34
Da jim ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni pomemben, je rekla vsaka 143. (0,7 %) ženska in vsak
83. (1,2 %) moški.
Poglejmo podrobneje, kako (ne)pomemben vidik službe je plača posameznik skupinam anketiranih
glede na spol ter izobrazbo, povprečno mesečno plačo, hierarhični položaj, hierarhični položaj
partnerice ali partnerja ter glede na to, ali je anketirana oseba v preteklem mesecu delala več kakor
polni delovni čas.
Glede na izobrazbo je prva razlika med ženskami in moški ta, da je ženskam v vseh izobrazbenih
skupinah plača na splošno manj pomemben (združena odgovora zelo pomembno in pomembno) vidik
službe kakor moškim. Najvišja razlika med ženskami in moškimi je v skupini tistih s končano višjo šolo
ali več, in sicer 17,1 odstotne točke. Med moškimi tudi na drugi strani lestvice, torej med tistimi, ki jim
plača ni pomembna (združena odgovora sploh ni pomembno in ni pomembno) ni nikogar, medtem ko
takšne ženske najdemo v vseh izobrazbenih skupinah razen v tistih s srednješolsko izobrazbo.
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
OŠ ali manj
Ženske
Moški
3,4%
0,0%
0,0%
0,0%
6,9%
0,0%
27,6%
76,5%
62,1%
23,5%
Poklicna šola
Ženske
Moški
1,7%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
23,3%
34,6%
75,0%
65,4%
Srednja šola
Ženske
Moški
0,0%
0,0%
0,0%
2,6%
5,1%
9,4%
20,4%
17,9%
74,5%
70,1%
Višja ali več
Ženske
Moški
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
17,2%
7,9%
20,3%
39,5%
54,7%
52,6%
Glede na povprečno višino mesečne plače so ženske in moški, ki jim je plača pomemben vidik
službe (združena odgovora zelo pomembno in pomembno), najbolj izenačeni v skupini tistih s
povprečno mesečno plačo od 550 do 1280 € neto (razlika 0,2 odstotne točke v korist žensk), v ostalih
dveh plačnih skupinah pa je plača bolj pomemben vidik službe moškim. Razlika je najvišja med tistimi
z najvišjimi plačami - 14,9 odstotne točke. Na drugi strani lestvice med moškimi v najnižjem in med
moškimi v srednjem plačnem razredu ni nikogar, ki mu plača sploh ne bi bila pomemben vidik službe,
medtem ko je takšen vsak 16. moški s plačo nad 1280 €. Pri ženskah pa je slika ravno obratna – med
tistimi z najvišjimi dohodki ni nobene, ki ji plača ne bi bila pomemben vidik službe, v ostalih dveh
dohodkovnih skupinah pa je med tistimi z najnižjimi dohodki takšna vsak 71. ženska in med tistimi s
srednjimi dohodki vsaka 167. ženska.
Do 550 €
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Ženske
1,4%
0,0%
4,2%
27,8%
66,7%
Moški
0,0%
0,0%
2,6%
39,5%
57,9%
Od 550 do 1280 €
Ženske
Moški
0,6%
0,0%
0,0%
0,0%
6,7%
7,5%
20,7%
28,8%
72,0%
63,7%
Nad 1280 €
Ženske
Moški
0,0%
0,0%
0,0%
6,1%
20,0%
0,0%
13,3%
28,6%
66,7%
65,3%
Glede na hierarhični položaj pa je razlik med ženskami in moškimi več. Višjim menedžerkam je plača
precej bolj pomemben vidik službe kakor višjim menedžerjem – razlika med tistimi, ki so plačo
opredelili kot zelo pomemben ali pomemben vidik službe, je 46,1 odstotne točke v dobro žensk. Plača
je v primerjavi z moškimi bolj pomembna še delavkam (razlika med delavkami in delavci je 9,6
odstotne točke), med srednjim in nižjim menedžmentom pa je plača bolj pomembna moškim.
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Višji menedžment
Ženske
Moški
0,0%
23,1%
0,0%
23,1%
0,0%
0,0%
0,0%
15,4%
100,0%
38,5%
Srednji menedžment
Ženske
Moški
5,6%
9,5%
16,7%
0,0%
11,1%
0,0%
22,2%
66,7%
44,4%
23,8%
Nižji menedžment
Ženske
Moški
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
15,8%
9,5%
42,1%
47,6%
42,1%
42,9%
Delavke in delavci
Ženske
Moški
0,0%
0,0%
2,7%
0,9%
8,2%
19,6%
38,2%
37,4%
50,9%
42,1%
35
Pri tistih, ki so v mesecu pred anketiranjem
opravljali nadure, je plača v večini primerov
pomemben (odgovori zelo pomembno in pomembno)
vidik službe, pri čemer bistvenih razlik med ženskami
in moškimi ni (razlika 1,1 odstotne točke v korist
moških).
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Delal/a nadure
Ženske
Moški
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
6,8%
5,6%
20,5%
40,8%
72,7%
53,5%
Tudi pri tistih, ki nadur v preteklem mesecu niso opravljali,
med ženskami in moškimi ni bistvenih razlik – plača je
nekoliko bolj (0,8 odstotne točke) pomembna (združena
odgovora zelo pomembno in pomembno) moškim. Na drugi
strani lestvice pa ni med moškimi nikogar, ki mu plača ne bi
bila pomembna (združena odgovora sploh ni pomembno in ni
pomembno), med ženskami pa je takšna vsaka 125. ženska.
Ni delal/a nadur
Ženske Moški
0,8%
0,0%
0,0%
0,0%
4,8%
4,8%
21,6% 19,2%
72,8% 76,0%
Zanimalo nas je tudi, kako pomemben vidik službe je plača
tistim, ki živijo z otroki (pri čemer ni pomembno, čigavi ti
otroci so). Med ženskami in moškimi ni bistvenih razlik –
plača je za dobro odstotno točko (1,4) pomembnejša
moškim (združena odgovora zelo pomembno in
pomembno). Vsaki 200. ženski, ki živi z otrokom ali otroki,
pa plača ni pomemben (združena odgovora sploh ni
pomembno in ni pomembno) vidik službe.
Živi z otroki
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Ženske
0,5%
0,0%
7,6%
21,2%
71,2%
Moški
0,0%
0,0%
6,2%
31,0%
62,8%
• Možnost napredovanja
Za možnost napredovanja so slabe tri četrtine tako žensk (73,5 %) kakor moških (71,7 %) rekle, da jim
je ta vidik službe zelo pomemben ali pomemben.
50%
Ženske
40%
33,8%
32,1%
30%
39,6%
39,7%
17,7%
20%
8,0%
10%
0%
3,3%
2,5%
Sploh ni pomembno
15,3%
8,0%
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Da jim to sploh ni pomembno ali ni pomembno, sta rekla vsaka 9. ženska (11,3 %) in vsak 10. moški
(10,5 %).
Glede na izobrazbo so ženske z (ne)dokončano osnovnošolsko in tiste s končano poklicno izobrazbo
možnost napredovanja najpogosteje, v dobri tretjini primerov (36,7 % (ne)dokončana osnovna šola,
34,0 % poklicna šola), ocenile kot pomemben vidik službe. Tiste s končano srednjo šolo in tiste z višjo
šolo ali več pa so ta vidik službe najpogosteje ocenile kot zelo pomemben (43,9 % srednja šola, 44,1
% višja šola ali več). Delež tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben (združeni odgovori sploh ni
pomembno in ni pomembno), je obratno sorazmeren s stopnjo izobrazbe – najvišji je tako med tistimi z
(ne)dokončano osnovno šolo (26,7 %), najnižji pa med tistimi z višjo šolo ali več (3,4 %).
Med moškimi je slika nekoliko drugačna – med tistimi z (ne)dokončano osnovnošolsko izobrazbo ni
nikogar, ki bi mu bila možnost napredovanja zelo pomemben vidik službe (med ženskami 33,3 %), je
pa ta vidik službe pomemben dobri polovici anketirancev s to stopnjo izobrazbe (55,6 %). Med tistimi s
36
poklicno šolo je največ (34,0 %) tistih, ki jim je ta vidik službe pomemben, med tistimi s srednjo šolo
največ tistih, ki jim je ta vidik zelo pomemben (55,0 %), enako med tistimi z višjo šolo ali več (38,5 %).
Če je pri ženskah delež tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben (združeni odgovori sploh ni
pomembno in ni pomembno), obratno sorazmeren s stopnjo izobrazbe in je razlika med tistimi z
(ne)dokončano osnovno šolo in med tistimi z višjo šolo ali več 23,3 odstotne točke, potem pri moških
vidimo, da je največ tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben (združeni odgovori sploh ni pomembno
in ni pomembno) med tistimi z (ne)dokončano osnovno šolo (16,7 %), najmanj pa med tistimi s
končano srednjo šolo (9,1 %), razlika pa je manjša (7,6 odstotne točke) kakor pri ženskah.
Glede na povprečni mesečni neto dohodek in pripisovanje pomena možnosti napredovanja so med
ženskami in moškimi opazne razlike. Večjemu deležu žensk s srednjimi (550 – 1280 €) in višjimi (nad
1280 €) mesečnimi dohodki je ta vidik službe bolj pomemben (združeni odgovori zelo pomembno in
pomembno) kakor moškim s temi dohodki – pri tistih s srednjimi dohodki je razlika 8,5 odstotne točke,
pri tistih z višjimi pa 9,6 odstotne točke. Pri tistih z najnižjimi dohodki (do 550 €) in med tistimi z
najvišjimi dohodki (nad 1280 €) je za 10,8 odstotne točke več moških, ki jim ta vidik službe ni
pomemben (združeni odgovori sploh ni pomembno in ni pomembno) – takšen je vsak 6. moški in
vsaka 17. ženska, med tistimi z najnižjimi dohodki ni takšnega nobenega moškega in je takšna vsaka
13. ženska, med tistimi s srednjimi dohodki pa je za 4,1 odstotne točke več žensk – vsaka 7. ženska in
vsak 9. moški.
Glede na hierarhični položaj je vsem višjim
menedžerkam
ta vidik službe zelo pomemben,
80%
sledijo jim delavke (50,9 %), srednje menedžerke
60%
(44,4 %) in nižje menedžerke (42,1 %). Največji
40%
20%
delež tistih, ki jim ta vidik službe sploh ni
0%
pomemben ali ni pomemben, prihaja iz vrst
Višje
Srednje
Nižje
Delavke
srednjih menedžerk (skupaj 22,3 %), manjši delež
menedžerke menedžerke menedžerke
(2,7 %) tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben,
je še med delavkami; med višjimi in srednjimi
menedžerkami pa ni nobene, ki ji ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni pomemben.
100%
Sploh ni pomembno
Niti - niti
Ni pomembno
Pomembno
Pri moških je slika nekoliko drugačna. Skoraj
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
70%
polovica (46,2 %) višjih menedžerjev je rekla, da
Niti - niti
Pomembno
60%
Zelo pomembno
jim ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni
50%
40%
pomemben. Med srednjimi menedžerji je slaba
30%
desetina (9,5 %) takšnih, ki jim ta vidik službe
20%
sploh ni pomemben in med delavci slab odstotek
10%
0%
takšnih, ki jim ta vidik službe ni pomemben. Med
Višji
Srednji
Nižji
Delavci
srednjimi menedžerji ni nikogar, ki mu ta vidik
menedžerji
menedžerji
menedžerji
službe sploh ne bi bil pomemben ali ne bi bil
pomemben. Na drugi strani so tisti, ki jim je ta
vidik službe pomemben ali zelo pomemben. Najvišji delež tistih, ki jim je ta vidik službe zelo
pomemben, je med nižjimi menedžerji (42,9 %), najnižji med srednjimi (23,8 %). Med srednjimi je tudi
najvišji delež tistih, ki jim je ta vidik službe pomemben (66,7 %), med višjimi pa je takšnih najnižji delež
(15,4 %).
37
• Možnost izobraževanj, usposabljanj…, pomembnih za karierni razvoj
Za možnost izobraževanj, usposabljanj ipd., pomembnih za karierni razvoj (v nadaljevanju:
usposabljanja), je tako velika večina žensk (73,6 %) kakor moških (66,0 %) rekla, da jim je ta vidik
službe zelo pomemben ali pomemben.
50%
Ženske
Moški
37,3%
40%
30%
22,4%
20%
38,1%
35,5%
28,6%
18,7%
10%
7,5%
0%
3,3%
Sploh ni pomembno
4,4%
4,1%
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Da jim to sploh ni pomembno, sta rekla vsaka 30. ženska in vsak 13. moški; da jim ni pomembno, pa
vsaka 23. ženska in vsak 24. moški.
Ne glede na stopnjo izobrazbe je ta
vidik službe pomembnejši (združeni
55,6% 57,3%
odgovori
zelo
pomembno
in
60%
M - OŠ
50%
Ž - PŠ
pomembno) višjim deležem žensk.
40%
M - PŠ
Najvišja razlika med ženskami in
30%
21,3%
Ž - SŠ
moškimi, ki so ta vidik službe označili
16,7%
20%
12,0% 13,8%
9,3%
M - SŠ
kot pomemben, je pri tistih z
10%
3,1% 5,0%
2,6%
Ž - VŠ
(ne)dokončano osnovno šolo (15,4
0%
M - VŠ
odstotne
točke), najnižja med tistimi
Ni pomembno
Pomembno
z višjo šolo ali več (4 odstotne
točke). Na drugi strani lestvice so tisti, ki jim ta vidik službe ni pomemben (združeni odgovori ni
pomembno in sploh ni pomembno). Najvišji delež (21,3 %) tistih, ki menijo tako, je med ženskami z
(ne)dokončano osnovno šolo, najnižji med moškimi s končano višjo šolo ali več (2,6 %).
80%
70%
71,0% 70,3%
77,0% 78,3%
74,3%
71,6%
Ž - OŠ
Glede na hierarhični položaj v
90%
organizaciji je višjim deležem žensk kot
Višje menedžerke
80%
moških, ne glede na to, ali so višje,
70%
Višji menedžerji
60%
srednje ali nižje menedžerke ali delavke
Srednje menedžerke
50%
brez neposredno podrejenih, možnost
Srednji menedžerji
40%
usposabljanj
pomemben
(združeni
Nižje menedžerke
30%
odgovori zelo pomembno in pomembno)
20%
Nižji menedžerji
10%
vidik službe. Najvišja je razlika pri tistih, ki
Delavke
0%
so na najvišjih menedžerskih položajih –
Delavci
Ni pomembno
Pomembno
30 odstotnih točk. Na drugi strani lestvice
so tiste anketirane osebe, ki so
odgovorile, da jim ta vidik službe ni pomemben (združeni odgovori sploh ni pomembno in ni
pomembno). Med višjimi in nižjimi menedžerkami ter med srednjimi menedžerji ni nikogar, ki bi ta vidik
službe dojemal kot nepomemben. Največ tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben, je med delavci –
vsak 5.
38
• Razumevanje v kolektivu
Razumevanje v kolektivu je zelo pomembno veliki večini tako žensk (79,9 %) kot moških (76,7 %). Na
drugi strani pa vidik zaposlitve sploh ni pomemben vsaki 91. ženski in vsakemu 250. moškemu.
Glede na hierarhični položaj so med višjim in srednjim menedžmentom tako med ženskami kot med
moškimi vse anketirane osebe odgovorile, da jim je razumevanje v kolektivu pomemben (združeni
odgovori zelo pomembno in pomembno) vidik službe. Tako so odgovorile tudi vse nižje menedžerke in
velika večina (95,5 %) nižjih menedžerjev ter delavcev (98,1 %), medtem ko je pri delavkah vsaka
111. odgovorila, da ji ta vidik službe sploh ni pomemben.
Glede na stopnjo izobrazbe je pri ženskah delež tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben (združena
odgovora sploh ni pomembno in ni pomembno), obratno sorazmeren s stopnjo izobrazbe – med tistimi
z (ne)dokončano osnovno šolo je takšna vsaka 30., med tistimi s poklicno vsaka 56., med tistimi s
srednjo vsaka 143., med tistimi s končano višjo šolo ali več pa takšnih anketirank ni. Med moškimi so
tisti, ki jim ta vidik službe ni pomemben (združena odgovora sploh ni pomembno in ni pomembno),
samo med tistimi s končano višjo šolo ali več (vsak 40.).
Če pogledamo pobližje tiste, ki jim je ta vidik službe pomemben (združeni odgovori pomembno in zelo
pomembno), potem so pri vseh izobrazbenih
Ženske
Moški
skupinah, razen pri tistih s končano poklicno šolo, višji
98,5%
96,7%
96,7%
deleži žensk odgovarjali, da jim je ta vidik službe
94,9%
96,4% 97,5%
92,5%
pomemben. Najvišja razlika med ženskami in moškimi
82,4%
je med tistimi z (ne)dokončano osnovno šolo – 14,3
odstotne točke v korist žensk, najnižja med tistimi s
končano poklicno šolo – 1,1 odstotne točke v korist
moških.
OŠ ali manj Poklicna šola Srednja šola Višja ali več
Glede na to, v kakšnem sektorju delajo anketirane osebe (javni sektor, podjetje v večinski lasti države
ali zasebni sektor), lahko rečemo, da je tako ženskam kot moškim razumevanje v kolektivu pomemben
(združeni odgovori zelo pomembno in pomembno) vidik službe (tako je odgovorilo 95,1 % vprašanih
ali več, odvisno od sektorja).
• Varna zaposlitev
Varna zaposlitev je pomemben (združeni odgovori pomembno in zelo pomembno) vidik službe tako
ženskam (96,1 %) kakor moškim (97,1 %). Manjšemu deležu anketiranih ta vidik službe ni pomemben
(združeni odgovori sploh ni pomembno in ni pomembno) – med ženskami je takšnih 1,1 %, med
moškimi 0,4 %.
Poglejmo, ali obstajajo kakšne razlike med ženskami in
moškimi glede na sektor zaposlitve. Pri obojih prevladujejo
Zasebni sektor
odgovori, da jim je varna zaposlitev pomembna (združeni
Država večinska
odgovori pomembno in zelo pomembno). Pri ženskah je ta
lastnica
vidik pomemben 96,4 % zaposlenim v javnem sektorju, 87,5
Javni sektor
% zaposlenim v podjetjih v večinski lasti države in 95,8 %
0% 20% 40% 60% 80%100%
zaposlenim v zasebnem sektorju. V podjetjih, kjer je država
večinska lastnica, je najvišji delež anketirank, ki so rekle, da
Ni pomembno
Pomembno
jim ta vidik službe ni pomemben (združeni odgovori sploh ni
pomembno in ni pomembno) – takšna je vsaka 8., v zasebnem sektorju je takšna vsaka 48., v javnem
sektorju pa nobena.
39
Zasebni sektor
Država večinska
lastnica
Javni sektor
0% 20% 40% 60% 80%100%
Ni pomembno
Pomembno
Med moškimi je slika nekoliko drugačna – v javnem sektorju
je v primerjavi z ženskami nekoliko nižji delež tistih, ki jim je
ta vidik službe pomemben (92,3 %), v podjetjih v večinski
lasti države pa višji delež tistih, ki jim je ta vidik službe
pomemben. Med moškimi so takšni, ki jim varna zaposlitev ni
pomemben vidik službe, samo med zaposlenimi v zasebnem
sektorju – vsak 100. moški.
Tudi glede na stopnjo izobrazbe je tako ženskam kot moškim ta vidik službe pomemben – če
združimo odgovore zelo pomembno in pomembno, potem je ta vidik službe bolj pomemben višjim
deležem moških z (ne)dokončano osnovno in poklicno šolo (100 % moški obeh izobrazbenih stopenj,
96,6 % ženske z (ne)dokončano osnovno, 94,6 % ženske s končano poklicno šolo), pri ženskah pa
višjim deležem žensk s končano srednjo šolo (97,8 % ženske, pol odstotne točke manj moški) ter višjo
ali več (93,3 % ženske in 89,5 % moški). Tistih, ki jim ta vidik službe ni pomemben, je relativno malo –
vsaka 56. ženska s poklicno šolo, vsaka 67. ženska s srednjo šolo in vsak 38. moški z višjo šolo ali
več.
Glede na hierarhični položaj v organizaciji je vsem srednjim menedžerkam in menedžerjem ta vidik
službe pomemben (združeni odgovori zelo pomembno in pomembno), pomemben je še vsem višjim in
nižjim menedžerkam, večini višjih (91,7 %) in nižjih (95,2 %) menedžerjev ter delavcev (97,2 %) in
delavk (95,7 %). Tiste, ki jim je ta vidik službe nepomemben, najdemo samo med višjimi menedžerji
(vsak 12.) in delavkami (vsaka 59.).
Zanimalo nas je tudi, kako pomembna je varnost
zaposlitve za tiste, ki živijo z otroki (ne glede na
njihovo starost in to, čigavi so). Pokazalo se je, da je ta
vidik zelo pomemben višjemu deležu žensk kakor
moških (razlika 14,9 odstotne točke) in pomemben
višjemu deležu moških kakor žensk (razlika 14,1
odstotne točke). Da jim ta vidik zaposlitve sploh ni
pomemben, ni odgovorila nobena anketirana oseba. Ta
vidik ni pomemben vsaki 200. ženski in vsakemu 143.
moškemu.
63,4%
78,0%
Zelo pomembno
32,4%
Pomembno
18,3%
3,5%
3,2%
Niti - niti
Ni pomembno
0,7%
0,5%
Sploh ni pomembno
0,0%
Moški
Ženske
0%
20%
40%
60%
80%
Upravljanje z denarjem je v partnerskih skupnostih različno – v anketi smo ponudili naslednje
možnosti: ves denar je skupen, z njim skupaj upravljava; imava del skupnega denarja; imava vsak svoj
denar in se sproti odločava o pokrivanju skupnih stroškov ter imava vsak svoj denar in sva
dogovorjena, kaj kdo plačuje. Zanimalo nas je, kako pomemben vidik službe je anketiranim varna
zaposlitev glede na to, kako upravljajo z
M - ni pomembno
Ž - ni pomembno
denarjem v partnerski skupnosti. Med
Vsak svoj denar, dogovorjena
0,0%
tistimi, ki imajo vsak svoj denar in so
1,7%
Vsak svoj denar, sproti odločava
dogovorjeni, kaj kdo plačuje, ni nikogar, ki bi
Del skupnega denarja
3,1%
ta vidik službe ocenil kot nepomemben. Med
Ves denar skupen
1,2%
tistimi, ki imajo ves denar skupen in z njim
0%
1%
2%
3%
4%
skupaj upravljajo, je ta vidik službe
nepomemben vsaki 83. ženski in nobenemu
moškemu. Tudi med tistimi, ki imajo del denarja skupen, ni nobenega moškega, ki bi mu bil ta vidik
službe nepomemben, je pa takšna vsaka 32. ženska. Med tistimi, ki imajo del denarja skupen in se
sproti odločajo o pokrivanju stroškov, je ta vidik nepomemben vsakemu 59. moškemu in nobeni
ženski.
40
Vsak svoj denar, dogovorjena
95,7%
95,7%
Vsak svoj denar, sproti
odločava
93,2%
100,0%
Del skupnega denarja
100,0%
93,8%
Ves denar skupen
98,4%
95,5%
M - pomembno
10%
Ž - pomembno
30%
50%
70%
90%
Na drugi strani so tisti, ki jim je ta vidik službe
pomemben, kar je bil prevladujoč odgovor tako
pri ženskah kot pri moških, ne glede na to, na
kakšen način upravljajo z denarjem. Najvišji
deleži tistih, ki jim je ta vidik pomemben, so pri
ženskah, ki živijo v partnerski skupnosti, kjer
imata partnerica in partner vsak svoj denar in se
sproti odločata o pokrivanju skupnih stroškov
(100 %), in pri moških, ki živijo v partnerskih
skupnostih z delom skupnega denarja (100 %).
Stanovanjski kredit običajno predstavlja eno večjih obremenitev (družinskega) proračuna. Zanimalo
nas je, kako pomemben vidik službe je varnost zaposlitve tistim, ki nimajo vsega denarja skupnega in
imajo najet stanovanjski kredit (N = 43). Raziskava je pokazala, da je ta vidik službe nepomemben
samo eni anketiranki, kjer kredit odplačuje partner, vsem ostalim pa je varnost zaposlitve pomemben
vidik službe in to ne glede na to, kdo kredit odplačuje (jaz, partner ali partnerica, nekdo drug, s
partnerico ali partnerjem si strošek enakomerno porazdeliva, vsak svoj del).
• Ni težav s koriščenjem dopusta za nego bolnega za otroka
Da je pomemben vidik službe ta, da anketirana oseba nima težav s koriščenjem dopusta za nego
bolnega otroka, je odgovorila velika večina anketiranih – ob združitvi odgovorov zelo pomembno in
pomembno, je tako odgovorilo 73,9 % moških in 89,6 % žensk. Da jim ta vidik službe ni pomemben
(združeni odgovori sploh ni pomembno in ni pomembno), je odgovorila vsaka 23. ženska in vsak 9.
moški.
70%
Ženske
60%
65,8%
Moški
50%
48,9%
40%
25,0%
30%
14,4%
20%
10%
5,3%
0%
1,7%
23,8%
6,4%
6,1%
Sploh ni pomembno
2,6%
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Pri tistih, ki živijo z otroki (ne glede na njihovo starost in na to, čigavi ti otroci so) in je ta situacija
zanje relevantna (N = 296), je ta vidik službe nepomemben vsaki 19.
87,9%
Ženske
77,2%
ženski in vsakemu 10. moškemu, kar je nekoliko manj kakor pri vseh
Moški
anketiranih, ne glede na to, ali živijo z otroki ali ne.
5,2%
9,8%
Ni pomembno
Pomembno
Ta vidik službe je na drugi strani pomemben 87,9 % žensk in 77,2 %
moških, ki živijo z otroki – pri moških je ta delež višji od deleža pri
vseh, ne glede na to, ali živijo z otroki ali ne, pri ženskah pa nekoliko
nižji.
41
95,7%
91,7%
88,9%
77,3%
70,6%
68,6%
OŠ ali manj
83,3%
71,9%
Poklicna Srednja šola Višja ali več
šola
Ž - pomembno
M - pomembno
Glede na izobrazbo so v vseh izobrazbenih skupinah višji
deleži žensk, ki jim je ta vidik službe pomemben. Z
višanjem stopnje izobrazbe upada razlika med deležema
žensk in moških, ki jim je ta vidik službe pomemben.
Najvišja razlika (25,1 odstotne točke) je med tistimi z
(ne)dokončano osnovno šolo, najnižja med tistimi s
končano višjo šolo ali več (11,4 odstotne točke).
Glede na povprečni mesečni neto dohodek (všteti potni stroški in nadomestilo za prehrano) so
deleži moških, ki jim možnost koriščenja bolniške za nego otroka
Ž - ni pomembno
M - ni pomembno
24,4%
ni pomembna, višji od deležev žensk. Med moškimi je najvišji
delež tistih, za katere je situacija sicer relevantna, a jim ta vidik
službe ni pomemben, med tistimi z najvišjimi dohodki (nad 1280
10,3%
€) – takšen je vsak 4. moški; med moškimi z najnižjimi dohodki
6,2%
(do 550 €) pa ni nobenega, ki mu ta vidik službe ni pomemben.
1,7%
Med ženskami z najvišjimi dohodki ni nobene, ki bi ji bil ta vidik
Do 550 EUR Od 550 do 1280 Nad 1280 EUR
službe nepomemben, je pa nepomemben vsaki 16. s srednjimi in
EUR
vsaki 59. z najnižjimi dohodki.
Tudi med tistimi, ki jim je možnost koriščenja dopusta za nego bolnega otroka brez težav pomemben
vidik službe, so glede na višino dohodka višji deleži žensk.
94,9%
91,7%
86,7%
Razlika med ženskami in moškimi je najvišja pri tistih z najvišjimi
80,7%
76,2%
dohodki, kjer je za 33,2 odstotne točke manj moških, ki jim je ta
58,5%
vidik službe pomemben, pri tistih z najnižjimi dohodki je razlika
18,7 odstotne točke, pri tistih s srednjimi pa 6,0 odstotne točke.
Najvišji delež žensk, ki jim je ta vidik službe pomemben, najdemo
med tistimi z najnižjimi dohodki (94,9 %), pri moških pa med tistimi
s srednjimi dohodki (80,7 %).
Do 550 EUR
Od 550 do
Nad 1280 EUR
1280 EUR
Ž - pomembno
M - pomembno
Glede na hierarhični položaj v organizaciji je ta vidik službe nepomemben višjim deležem moških
na vseh hierarhičnih ravneh. Najvišji delež tistih, ki jim
M - ni pomembno
3,4%
je ta vidik službe nepomemben, je med višjimi
Delavke/-ci
Ž - ni pomembno
3,0%
menedžerji – vsakemu drugemu, sledijo nižji
29,4%
Nižji menedžment
menedžerji – vsakemu tretjemu, srednji menedžerji –
11,8%
vsakemu osmemu in delavci – vsakemu 29. Pri
13,3%
Srednji menedžment
7,7%
ženskah so deleži občutno nižji – največ tistih, ki jim ta
vidik službe ni pomemben, je med nižjimi
44,4%
Višji menedžment
menedžerkami – vsaka osma, sledijo srednje
menedžerke – vsaka 13. in delavke – vsaka 33. Med
višjimi menedžerkami ni nobene, ki bi odgovorila, da je zanjo to, da lahko brez težav koristi dopust za
nego bolnega otroka, nepomemben vidik službe. Pri tej hierarhični skupini je tudi največji razkorak
med ženskami in moškimi, ki pravijo, da je to zanje nepomemben vidik službe – 44,4 odstotnih točk.
42
M - ni pomembno
Med ženskami in moškimi obstajajo pomembne razlike tudi glede
na to, v katerem sektorju (javni sektor, podjetja v večinski lasti
države, zasebni sektor) so zaposleni. Najvišji delež moških, ki
jim je to, da lahko brez težav koristijo dopust za nego bolnega
otroka, nepomemben vidik službe, je med zaposlenimi v
zasebnem sektorju – vsak 7. moški (med ženskami vsaka 40.).
Med zaposlenimi v zasebnem sektorju je takšen vsak 14. moški
(vsaka 23. ženska), med zaposlenimi v podjetjih v večinski lasti
države pa ni niti med ženskami niti med moškimi nikogar, ki bi
mu bil ta vidik službe nepomemben.
Ž - ni pomembno
15,3%
6,9%
4,4%
0,0%
Javni sektor
Država
večinska
lastnica
2,5%
Zasebni sektor
Na drugi strani so tisti, ki je ta vidik službe
pomemben. Razkorak med ženskami in
67,1%
Zasebni sektor
89,9%
moškimi je najvišji v zasebnem sektorju (22,8
87,5%
Država večinska lastnica
odstotnih točk v dobro žensk). V podjetjih,
83,3%
kjer
je večinska lastnica država, pa je za 4,2
82,8%
Javni sektor
86,7%
odstotne točke višji delež moških, ki jim je ta
M - pomembno
vidik službe pomemben. Najvišji delež žensk,
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Ž - pomembno
ki jim je ta vidik službe pomemben, je
zaposlenih v zasebnem sektorju, med moškimi pa med zaposlenimi v podjetjih v večinski lasti države.
Glede na vrsto zaposlitve (nedoločen ali določen čas) so pri
moških višji deleži tistih, ki jim to, da lahko brez težav koristijo
dopust za nego bolnega otroka, ni pomembno. Med
zaposlenimi za določen čas je takšen vsak 14. moški (nobene
ženske), med zaposlenimi za nedoločen čas pa vsak 9. moški
in vsaka 19. ženska.
12%
11,7%
M - ni pomembno
10%
6,9%
8%
6%
5,2%
4%
2%
0%
Nedoločen čas
100%
88,2% 93,1%
87,1%
80%
67,6%
60%
40%
20%
0%
Nedoločen čas
Ž - pomembno
Določen čas
Ž - ni pomembno
Določen čas
Poglejmo še tiste, ki se jim zdi ta vidik službe pomemben.
Pri zaposlenih za nedoločen čas je med ženskami in
moškimi najvišja razlika (19,5 odstotne točke) – ta vidik
službe je pomemben dvema tretjinama (67,6 %) moškim in
slabim devetim desetinam (87,1 %) žensk. Pri zaposlenih za
določen čas pa je za 4,9 odstotnih točk ta vidik službe bolj
pomemben moškim (93,1 % moški, 88,2 % ženske).
M - pomembno
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike med ženskami in moškimi, ki so samski, poročeni ali živijo
v zunajzakonskih skupnostih. Med samskimi ni niti pri
Zunajzakonska
6,8%
ženskah niti pri moških nikogar, ki bi mu bil ta vidik službe
skupnost
nepomemben. Med poročenimi je ta vidik nepomemben vsaki
15,8%
Poročene osebe
4,9%
20. ženski in vsakemu 6. moškemu, med živečimi v
0,0%
Samske osebe
zunajzakonski skupnosti pa nobeni ženski in vsakemu 15.
M - ni pomembno
moškemu.
0%
5% 10% 15% 20%
Ž - ni pomembno
43
Med tistimi, ki jim je ta vidik službe pomemben, so ne glede na stan - višji deleži žensk. Med samskimi so
takšne vse ženske, moških pa je za 25 odstotnih točk
manj. Med poročenimi je žensk 88,2 %, moških za
16,5 odstotne točke manj, med živečimi v
zunajzakonskih skupnostih je takšnih 96,6 % žensk in
17,3 odstotne točke manj moških.
19,8%
Ž - ni pomembno
M - ni pomembno
5,1%
6,3%
6,0%
2,8%
Do 5 let
5 do 10 let
10 do 15 let
Nad 15 let
Zunajzakonska skupnost
79,3%
96,6%
Poročene osebe
71,7%
88,2%
Samske osebe
75,0%
100,0%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
M - pomembno
Ž - pomembno
Glede na dolžino življenja v skupnem gospodinjstvu s
trenutnim partnerjem oziroma partnerico pri moških delež
tistih, ki jim ni pomembno, da lahko brez težav koristjo
dopust za nego bolnega otroka, narašča z dolžino
skupnega bivanja. Najnižji je tako pri tistih, ki s trenutno
partnerico živijo do 5 let (vsak 36. moški), in najvišji pri
tistih, ki s trenutno partnerico živijo več kakor 15 let (vsak
5. moški). Pri ženskah pa tiste, ki jim ta vidik službe ni
pomemben, najdemo samo med tistimi, ki s trenutnim
partnerjem živijo nad 15 let (vsaka 17.).
100,0%
97,0%
95,8% 93,8%
Med tistimi, ki jim je ta vidik službe pomemben,
85,9%
88,9%
79,5%
so v vseh skupinah glede na trajanje življenja v
59,3%
skupnem gospodinjstvu, višji deleži žensk. Pri
ženskah je opazen trend upadanja deleža tistih,
ki jim je ta vidik službe pomemben, s trajanjem
življenja s partnerjem v skupnem gospodinjstvu.
Do 5 let
5 do 10 let
10 do 15 let
Nad 15 let
Najvišji delež je tako pri tistih, ki so v skupnem
Ž - pomembno
M - pomembno
gospodinjstvu do pet let (100 %), najnižji pa med
tistimi, ki so v skupnem gospodinjstvu nad 15 let
(85,9 %). Pri moških takšen trend ni opazen; je pa najnižji delež tistih, ki jim je ta vidik službe
pomemben, pri moških, ki s trenutno partnerico živijo v skupnem gospodinjstvu nad 15 let.
44
V.
FINANCE TER UPRAVLJANJE Z NJIMI
Večina živečih v partnerskih skupnostih (61,4 %) ima ves denar skupen in z njim skupaj
upravlja. Pri tistih, kjer ni tako, pa stanovanjske kredite večinoma odplačujejo moški (40,8 %),
enako velja za kredite, namenjene nakupu avtomobila (49,0 %) in potrošniške kredite (46,0 %).
Večje stroške stanovanja (mesečno stanovanjski stroški, večji stanovanjski stroški ter večja
popravila ali adaptacije stanovanja oziroma hiše) in manjše stroške gospodinjstva (mobilni
telefoni, internet, hrana, gospodinjske potrebščine), stroške hrane, gospodinjskih potrebščin
(čistila, pralni praški, posoda…), družinskih počitnic oziroma potovanj pa si partnerice in
partnerji, ki z vsem denarjem sicer ne upravljajo skupaj, najpogosteje enakomerno porazdelijo.
Tudi stroške, povezane z otroki, si partnerice in partnerji, ki z vsem denarjem sicer ne
upravljajo skupaj, najpogosteje enakomerno porazdelijo. Kadar pa te stroške prevzame eden
od staršev, je velika večina teh stroškov na ramenih žensk (plačilo vrtca, šolske potrebščine in
šolski stroški, občasna varstva otrok, občila za otroke). Izjema je plačilo plačljivih prostočasnih
dejavnosti otrok, kjer stroške nekoliko pogosteje pokrijejo očetje.
Otroški dodatek, preživnino, znižano plačilo vrtca in dodatek za nego otroka večinoma
uveljavljajo ženske – otroški dodatek sicer prejemata slabi dve petini vseh sodelujočih
gospodinjstev, preživnino slaba dvajsetina anketiranih oseb, znižano plačilo vrtca uveljavlja
dobra desetina gospodinjstev, dodatek za nego otroka pa dober odstotek vseh, ki imajo otroke.
Dohodninsko olajšavo za otroka oziroma otroke med tistimi, ki jo uveljavljajo, v skoraj polovici
primerov uveljavlja izključno oče. V gospodinjstvih, kjer jo uveljavlja izključno mati, je opazen
trend upadanja deleža koristnic z naraščanjem dohodka. V gospodinjstvih z najvišjimi dohodki
pa je najpogostejši izračun, kaj se za družino najbolj izplača.
Finančna oziroma ekonomska neodvisnost je eden od predpogojev za neodvisnost na ostalih
področjih življenja in tudi eden od pomembnih pogojev za doseganje dejanske enakosti žensk in
moških. Zato nas je v tem sklopu zanimalo, na kakšen način anketirane osebe v partnerskih odnosih
upravljajo z denarjem, kdo od partnerjev prevzema stroške za plačilo različnih storitev in nakupov ter s
kolikšnim dohodkom razpolaga posamezno gospodinjstvo.
Zanimalo nas je, na kakšen
70%
64,2%
način v partnerski skupnosti (N
61,4%
58,5%
60%
= 557) upravljajo z denarjem.
Anketirane osebe so lahko
50%
izbirale
med
naslednjimi
40%
možnostmi: ves denar je skupen
30%
in z njim s partnerico oziroma
20%
partnerjem upravljava skupaj
11,5%9,4% 10,5%
(61,4 %), imava del skupnega
10%
denarja (10,5 %), imava vsak svoj
0%
denar in se sproti odločava o
ves denar je skupen, z imava del skupnega
njim skupaj upravljava
denarja
pokrivanju skupnih stroškov (18,9
%), imava vsak svoj denar in sva
Ženske
Moški
Skupaj
dogovorjena, kaj kdo plačuje (9,0
%), ena oseba (0,3 %) pa na to vprašanje ni želela odgovoriti.
23,7%
18,9%
14,3%
9,5%8,5% 9,0%
imava vsak svoj denar imava vsak svoj denar
in se sproti odločava o in sva dogovorjena, kaj
pokrivanju skupnih
kdo plačuje
stroškov
45
Podrobneje nas je zanimala finančna ureditev v partnerskem odnosu pri tistih, ki nimajo vsega
denarja skupnega in z njim ne upravljajo skupaj, zato smo našteli nekaj storitev in nakupov, za
katera lahko gospodinjstva trošijo denar in anketirane vprašali, kdo je tisti, ki finančno poskrbi za
posamezno področje. Takšnih anketiranih oseb, ki izpolnjujejo vse pogoje (da torej živijo v partnerski
skupnosti in da finančna ureditev v njej ni takšna, da bi bile vse finance in upravljanje z njimi skupno,
je bilo N = 214). Značilnosti finančne ureditve teh skupnosti so prikazane v nadaljevanju.
40,8%
38,8%
16,3%
4,1%
0,0%
Ženska
Moški
Nekdo drug Enakomerno Vsak svoj del
porazdeliva
Stanovanjski kredit ima slaba četrtina (22,8
%) tistih, ki nimajo vsega denarja skupnega.
Zanimalo nas je, kdo je tisti, ki ga odplačuje. V
dveh petinah (40,8 %) je zavezanec za
odplačilo kredita moški, v slabi šestini (16,3 %)
ženska. V slabih dveh petinah (38,8 %) si
partnerja kredit enakomerno porazdelita, v
petindvajsetini (4,1 %) pa odplačujeta vsak svoj
del.
Podobno je stanje pri najetih kreditih za nakup
avtomobila. Tovrsten kredit ima najeta slaba
četrtina vprašanih (23,3 %). V skoraj polovici
primerov (49,0 %) je zavezanec za odplačilo
moški, v dobri petini (21,6 %) ženska, v slabi
petini (19,6 %) si partnerja kredit enakomerno
porazdelita, v slabi desetini (9,8 %) pa
odplačujeta vsak svoj del.
49,0%
21,6%
19,6%
9,8%
0,0%
Ženska
Moški
Nekdo drug Enakomerno Vsak svoj del
porazdeliva
Tudi potrošniški kredit ima najet slaba četrtina
(23,0 %) vprašanih. Najbolj pogosto ga imajo
20,0%
18,0%
najetega moški (46,0 %), partnerja si ga
10,0%
6,0%
enakomerno porazdelita v petini primerov (20,0
%), v slabi petini (18,0 %) je nosilka kredita
Ženska
Moški
Nekdo drug Enakomerno Vsak svoj
porazdeliva
del
ženska, v desetini primerov (10,0 %) partnerja
plačujeta vsak svoj del, v dobri šestnajstini (6,0 %)
primerov pa kreditne obveznosti plačuje nekdo drug (v vseh treh primerih je bila to mati anketirane
osebe).
46,0%
Stanovanje je povezano z različnimi stroški, zato nas je zanimalo, kakšna je porazdelitev plačevanja
mesečnih stroškov stanovanja, večjih stanovanjskih stroškov (npr. nakup kurjave) in večjih
popravil ali adaptacije stanovanja oziroma hiše pri tistih, ki nimajo vsega denarja skupnega (N =
20,1%
7,8% 4,1%
29,1%
Ženska
Mesečni stroški stanovanja
43,2%
35,3% 30,8%
58,7%
51,5%
4,5% 3,6% 3,5%
Moški
Nekdo drug
Večji stanovanjski stroški (kurivo…)
3,0%
Enakomerno
porazdeliva
1,8%
2,9%
Vsak svoj del
Večja popravila ali adaptacije stanovanja / hiše
46
214). Stanovanjske stroške ima velika večina vprašanih (92,9 %), od teh si največ vprašanih, dobri
dve petini (43,2 %) te stroške enakomerno porazdeli med oba partnerja, v slabi tretjini (29,1 %) jih
plačuje moški, v dobri petini (20,1 %) ženska, v manjšem deležu (4,5 %) jih pokrije nekdo drug (mama,
tašča, starši, babica) ali pa partnerja plačujeta vsak svoj del (3,0 %).
Večje stanovanjske stroške (nakup kuriva ipd.) imajo dobre tri četrtine (78,3 %) vprašanih.
Porazdelitev tovrstnih stroškov je med partnerjema enakomernejša – enakomerno si jih porazdeli več
kakor polovica vprašanih (51,5 %), moški jih plačujejo v dobri tretjini (35,3 %) primerov, ženske v slabi
trinajstini (7,8 %) primerov, nekdo drug (mama, tašča, tast, starši) v slabi petindvajsetini (3,6 %) in
vsak svoj del v slabi petdesetini primerov (1,8 %).
Stroške z večjimi popravili ali adaptacijo stanovanja oziroma hiša imajo tri četrtine vprašanih (80,1
%). Tudi tukaj gre v večini (58,7 %) primerov za enakomerno porazdelitev teh stroškov med oba
partnerja, v slabi tretjini primerov jih plačuje moški (30,8 %), v dobri petindvajsetini (4,1 %) ženska, v
manjših deležih pa nekdo drug (mama, lastnik, tašča, tast, starši) (3,5 %) ali pa vsak izmed partnerjev
svoj del (2,9 %).
Gospodinjstva imajo tudi različne manjše stroške, porazdelitev plačevanja smo preverili v tistih
partnerskih skupnostih, ki nimajo vsega denarja skupnega in z njim ne upravljajo skupaj (N = 214).
61,2%
50,0%
41,6%
39,0%
41,9%
33,5%
27,1%
25,2%
17,6%
17,3%
13,3%
8,9%
7,6%
1,9%
Ženska
Mobilni telefoni
Moški
2,2%
5,4%
1,4% 1,4%
Nekdo drug
Internet
Hrana
1,4% 1,9%
Enakomerno porazdeliva
Vsak svoj del
Gospodinjske potrebščine
Stroške mobilnega telefona ima velika večina (98,4 %) vprašanih. Mobilni telefon je med vsemi
stroški, ki smo jih zajeli v anketni vprašalnik, tisti, za katerega so anketirane osebe najpogosteje (41,9
%) odgovorile, da vsak izmed partnerjev plačuje svoj del. Stroški mobilne telefonije so enakomerno
porazdeljeni v četrtini primerov (25,2 %), moški jih plačuje v slabi šestini (17,6 %) primerov, ženska v
dobri sedmini (13,3 %) primerov, nekdo drug (mama) pa le v vsakem petdesetem primeru (1,9 %).
Stroške interneta imajo dobre štiri petine (86,3 %) vprašanih. Ti stroški so najpogosteje, v dobrih
dveh petinah primerov (41,6 %), enakomerno porazdeljeni med oba partnerja, v tretjini primerov (33,5
%) jih plačuje moški in v slabi šestini primerov (17,3 %) ženska, v manjših deležih jih plačuje nekdo
drug (mama, tašča, tast, sosed, starši) (5,4 %) ali pa partnerja plačujeta vsak svoj del (2,1 %).
Stroške za hrano imajo vse vprašane osebe, partnerja si jih enakomerno porazdelita v dobrih treh
petinah (61,2 %) primerov, ženske jih plačujejo v dobri četrtini (27,1 %) primerov, moški v slabi
desetini (8,9 %), nekdo drug (mama, tašča, starši), vsak svoj del pa v dobrem odstotku (1,4 %)
primerov.
Skoraj vsa gospodinjstva (98,8 %) poznajo tudi stroške za nakup gospodinjskih potrebščin (čistila,
pralni praški, posoda…). V polovici primerov (50,0 %) si partnerja te stroške enakomerno porazdelita,
v slabih dveh petinah (39,0 %) jih plačuje ženska, v dobri trinajstini primerov (7,6 %) moški, v vsakem
47
petdesetem primeru (1,9 %) plačuje vsak svoj del in v dobrem odstotku (1,4 %) nekdo drug (mama,
tašča, starši).
69,8%
17,2%
5,7%
6,8%
0,5%
Ženska
Moški
Nekdo drug Enakomerno Vsak svoj del
porazdeliva
Slabih devet desetin vprašanih, ki živijo v
partnerskih skupnostih in nimajo skupnega vsega
denarja, ima stroške z družinskimi počitnicami
oziroma potovanji. V dobrih dveh tretjinah (69,8
%) si partnerja te stroške enakomerno porazdelita,
v slabi šestini (17,2 %) nosi te stroške moški, v slabi
sedemnajstini (96,9 %) so to stroški ženske, vsak
svoj del plača v slabi petnajstini (6,8 %) primerov, v
pol odstotka primerov pa te stroške plača nekdo
drug (mama).
Veliko izdatkov družinskega proračuna so stroški, povezani z otroki. Zato nas je zanimalo, kakšna je
pri parih, ki nimajo vsega denarja skupnega in z njim ne upravljajo skupaj, ter imajo enega ali
več otrok (N = 99) porazdelitev nekaterih stroškov.
Stroške s plačilom vrtca ima tretjina (33,3 %) tistih, ki izpolnjujejo oba prej omenjena pogoja. V
dobrih dveh tretjinah (67,6 %) so stroški enakomerno porazdeljeni med oba partnerja, v petini (20,6 %)
primerov te stroške plačuje ženska, v dobri desetini primerov (11,8 %) jih plačuje moški, možnosti, da
stroške plačila vrtca nosi nekdo drug ali partnerja plačata vsak svoj del, ni izbrala nobena anketirana
oseba.
Stroške, povezane z nakupom šolskih potrebščin, in šolske stroške imata dve petini (59,1 %)
tistih, ki imajo otroke, nimajo pa vsega denarja skupnega in z njim ne skupaj upravljajo. Dobra
polovica parov (54,2 %) si te stroške enakomerno porazdeli, v dveh petinah primerov (40,7 %) jih
plačuje ženska, v eni tridesetini (3,4 %) primerov jih plačuje moški in v slabi petdesetini primerov (1,7
%) nekdo drug (otroci sami). Možnosti, da partnerja plačujeta vsak svoj del, ni izbral nihče.
77,8%
67,6%
66,1%
54,2%
50,0%
45,5%
40,7%
20,6%
16,1%
16,7%
17,9%
11,8%
3,4% 5,6% 3,4%
Ženska
Plačilo vrtca
Moški
Šolske potrebščine in šolski stroški
1,7%
1,1%
Nekdo drug
Občasna varstva otrok
0,0%
Enakomerno porazdeliva
Oblačila za otroke
Vsak svoj del
Plačljive prostočasne dejavnosti otrok
Stroške z občasnim varstvom otrok ima slaba šestina parov, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje.
V skoraj štirih petinah primerov (77,8 %) si partnerja te stroške enakomerno porazdelita, v šestini (16,7
%) primerov te stroške plačuje ženska, v osemnajstini (5,6 %) primerov jih plačuje moški. Možnosti, da
jih plačuje nekdo drug ali da partnerja plačujeta vsak svoj del, ni izbral nihče.
Stroške z nakupi oblačil za otroke ima slabih devet desetin vprašanih, ki imajo otroke, živijo v
partnerskem odnosu in s partnerico oziroma partnerjem nimajo vsega denarja skupnega ter z njim ne
upravljajo skupaj. Med to skupino (N = 99) v polovici primerov (50,0 %) stroške nakupov oblačil za
48
otroke nosi ženska, v dobrih dveh petinah (45,5 %) si stroške partnerja enakomerno porazdelita, v
tridesetini primerov (3,4 %) jih plačuje moški in v dobrem odstotku (1,1 %) nekdo drug (babica).
Poleg ali namesto osebnega dohodka veliko gospodinjstev v Sloveniji prejema še različne oblike
denarnih pomoči, npr. otroški dodatek, denarno socialno pomoč, denarno nadomestilo za čas
brezposelnosti, preživnino za otroka oziroma otroke, nadomestilo za invalidnost, dodatek za tujo nego
in pomoč, dodatek za nego otroka, dohodek od oddajanja premoženja v najem, varstveni dodatek,
znižano plačilo vrtca, subvencijo najemnine, kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in
plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zanimalo nas je, ali kdo v gospodinjstvu
prejema katero od naštetih oblik pomoči in kdo je to. Poglejmo podrobneje dodatke, ki so povezani z
otroki.
Zanimala nas je porazdelitev prejemanja otroškega dodatka, preživnine, uveljavljanja znižanega
plačila vrtca in prejemanje dodatka za nego otroka.
Podatki so pokazali, da otroški dodatek prejemata slabi
22,1%
21,4%
dve petini (38,5 %) vseh v raziskavi sodelujočih
gospodinjstev. Večinoma ga uveljavljajo ženske (74,6
81,0%
80,0%
75,0%
74,6%
%), v minimalnem deležu (3,3 %) pa nekdo drug.
Zanimala nas je še porazdelitev glede na zakonski stan,
pri čemer smo upoštevali samo tiste, ki živijo z ženo,
Otroški
Preživnina
Znižano
Dodatek za
možem
ali
zunajzakonsko
partnerico
oziroma
dodatek
plačilo vrtca nego otroka
Nekdo drug
Moški
Ženska
partnerjem. Tako pri poročenih parih kot v
zunajzakonskih skupnostih otroški dodatek praviloma
uveljavljajo ženske – v zakonskih skupnostih v slabih treh četrtinah (73,2 %) primerov, v
zunajzakonskih pa v dobrih dveh tretjinah (68,6 %) primerov.
20,0%
17,5%
Med tistimi, ki ga prejemajo in so
želeli odgovoriti na vprašanje (N
= 175), jih za enega otroka
največ prejema do 50 €, za dva
med 51 do 100 € in za 3 med
251 do 300 €. Tisti, ki imajo štiri
otroke in prejemajo otroški
dodatek, niso želeli povedati,
koliko ta znaša.
do 50 €
51 do 100 €
101 do 150 151 do 200 201 do 250 251 do 300 301 do 350 351 do 400
€
€
€
€
€
€
0%
10%
20%
30%
40%
50%
1 otrok
2 otroka
3 otroci
60%
Preživnino za otroka ali otroke (N = 27) prejema približno vsaka dvajseta (4,7 %) anketirana oseba.
Med njimi je več žensk (75,0 %) kakor moških (21,4 %), v manjšem deležu (3,6 %) jo prejema nekdo
drug.
Moški
11,1%
Ženske
50,0%
16,7%
33,3%
0,0%
1 otrok
2 otroka
3 otroci
4 ali več
otrok
Ne glede na število otrok, s katerimi anketirane osebe živijo v
skupnem gospodinjstvu, preživnino v večini primerov
prejemajo ženske. Kadar v gospodinjstvu živi eden ali trije
otroci, so ženske tiste, ki v vseh primerih prejemajo preživnino
(pri enem otroku 50,0 % in pri treh 16,7 % vseh, ki prejemajo
preživnino). Moški jo prejemajo le, kadar živijo z dvema
otrokoma (11,1 % vseh, ki prejemajo preživnino). Kadar so v
49
gospodinjstvu štirje otroci, ne prejema preživnine nihče.
Znižano plačilo vrtca uveljavlja dobra desetina (10,5 %) vseh vprašanih oziroma slaba šestina (17,7
%) vseh, ki živijo z otroki, ne glede na njihovo starost. V dobrih štirih petinah (81 %) primerov ga
uveljavlja ženska, v preostalem deležu pa moški (17,5 %) ali nekdo drug (1,6 %). Zanimivo je, da kar
dve petini tistih, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca, ne ve, kolikšen je znesek. Glede na to, da se je
anketiranje izvajalo meseca marca, ko veliko ljudi še ni prejelo odločb o znižanem plačilu vrtca (v
skladu z novim Zakonom za uravnoteženje javnih financ), je takšno razporeditev odgovorov moč
pripisati tudi temu dejstvu. Po dobra šestina tistih, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca, je v dveh
najnižjih razredih, torej do 50 € (15,2 %) in od 51 do 100 € (15,6 %), zelo majhen pa je na drugi strani
delež tistih, ki prejemajo od 401 do 450 €. Razlog za to je, da so plačila vrtca v celoti oproščeni zgolj
tisti, ki so finančno najšibkejši, po drugi strani pa se cene programov v javnih vrtcih le redkokje (in še
to zgolj za prvo starostno skupino 1 – 3 let) gibljejo nad 350 € mesečno.
Ženska
15,2%
15,6%
Skupaj
41,4%
13,4%
6,7%
4,6%
0,0%
do 50 €
Moški
0,0%
0,0%
2,8%
51 do 100 € 101 do 150 € 151 do 200 € 201 do 250 € 251 do 300 € 301 do 350 € 351 do 400 € 401 do 450 €
Ne vem
Dodatek za nego otroka prejema dober odstotek (N = 5 oziroma 1,4 %) vseh, ki imajo otroke.
Večinoma ga prejemajo ženske (80,0 %). Ena oseba prejema dodatek, ki je višji od 500 €, 2 osebi
nižjega od 50 €, ostale pa dodatek v višini od 51 do 150 €.
Uveljavljanje dohodninske olajšave za otroka oziroma otroke
Med tistimi, ki uveljavljajo dohodninsko olajšavo za otroka oziroma otroke (N = 268), jo
najpogosteje uveljavlja izključno oče otroka (40,7 %), sledi izključno mati otroka (37,7 %). V vsakem
7,5%
8,2%
5,6%
40,7%
37,7%
0,2%
Ne vem
0,3%
Ne želim odgovoriti
Z drugim staršem si jo deliva
Z drugim staršem izračunava, kaj se za družinski proračun bolj
izplača
Z drugim staršem se letno izmenjujeva
Izključno oče otroka
Izključno mati otroka
12. primeru starša izračunata, kaj se za družinski proračun bolj izplača, v vsakem 13. primeru si jo
starša delita, v vsakem 18. primeru se starša letno izmenjujeta, dve anketirani osebi pa nista vedeli
oziroma nista želeli odgovoriti.
50
Glede na višino dohodka je pri
Nad 1280
tistih
gospodinjstvih,
kjer
Z drugim staršem si jo deliva
550 - 1280
dohodninsko olajšavo uveljavlja
Z drugim staršem izračunava, kaj se za
Do 550
družinski proračun bolj izplača
izključno mati otroka oziroma
Z drugim staršem se letno izmenjujeva
otrok, opazen trend upadanja
deleža koristnic z naraščanjem
Izključno oče otroka
dohodka – najvišji delež tistih
Izključno mati otroka
žensk, ki izključno uveljavljajo
dohodninsko olajšavo za otroke,
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
je pri tistih z najnižjimi dohodki
(42,50 %) in najnižji pri tistih z najvišjimi (26,8 %). Pri moških, ki izključno uveljavljajo to olajšavo, je
slika drugačna – najvišji delež je med tistimi z najvišjimi dohodki (48,8 %), sledijo tisti z najnižjimi (45,0
5). Letno izmenjavanje staršev je najpogostejše pri tistih z najnižjimi dohodki (7,5 %); izračun, kaj se
za družinski proračun najbolj izplača, pa je najpogostejši pri tistih z najvišjimi dohodki (17,1 %); med
tistimi, ki si dohodnino delijo, pa jih največ prihaja iz vrst tistih s srednjimi dohodki (9,7 %).
51
VI.
OTROCI
Gospodinjstev, v katerih trenutno živijo tudi otroci, je bilo v vzorcu 358 (59,7 %).
Ob rojstvu otrok so bile anketirane osebe ter njihove partnerice ali partnerji najpogosteje
zaposlene - moški pogosteje kakor ženske (moški 90,8 %, ženske 75,2 %).
Za anketirane osebe, ki so bile v tistem času zaposlene, nas je zanimalo, kako so poskrbele za
varstvo otrok, starih od 1 do 3 let in od 3 do 6 let. Najpogosteje so bili otroci v javnem vrtcu
(29,3 odstotnih točk več tistih v višji starostni skupini). Najpogostejši razlog, da otrok niso
vpisali v javni oziroma koncesionarski vrtec, je bil ta, da se jim je otrok zdel premajhen za
obiskovanje vrtca (deleži pri moških za več kakor deset odstotnih točk nižji kot pri ženskah). 98
anketiranih (70 % žensk) je zaradi otrok (določen del svoje delovne kariere) ostalo doma.
Pri varstvu otrok, starih od 6 do 9 let, staršem največkrat (54,9 %) pomagajo stari starši. Dobra
desetina vprašanih (12,5 %) ima z zagotavljanjem varstva težave.
Obveznosti in prostočasne dejavnosti otrok zahtevajo nekaj organizacije in časa staršev. Za
prevoze in spremstva otrok starši najpogosteje porabijo do 15 minut dnevno (tako ženske
kakor moški). V vrtec otroke najpogosteje vozita oziroma spremljata oba starša enako, enako
velja za šolo ter popoldanske dejavnosti ter obisk zdravnice ali zdravnika. Kadar slednjega ne
počneta oba starša večinoma enako (47,8 %), to petnajstkrat pogosteje počne mati otroka
(46,6) kakor njegov oče (3,2 %).
Dopust za nego bolnega otroka pri najmlajšem nepolnoletnem otroku v družini najpogosteje
izkoristi večinoma mati (47,5 %), večinoma moški pa šestnajstkrat redkeje (3,0 %), v tretjini
(29,3 %) primerov si ga starša delita. Med najpogostejšimi razlogi pri tistih, ki si teh odsotnosti
praviloma ne delijo enakomerno, je odgovor, da za bolnega otroka bolje poskrbi anketiranka
(mati otroka) (32,0 %) ali pa partnerica anketiranca (mati otroka) (28,0 %), v vsakem 5.
gospodinjstvu pa naredijo finančni izračun.
Zelo pogosto je bil z otroci oziroma otrokom, ki ga ima s trenutno partnerico, do otrokovega
prvega leta starosti sam z njim vsak 12. oče in nikoli vsak 4. Najvišji delež očetov, ki nikoli niso
bili sami s tako majhnim otrokom, je med tistimi s poklicno (42,4 %) ali osnovnošolsko (42,3 %)
izobrazbo.
S krajšim delovnim časom zaradi starševstva je kdajkoli v svoji delovni karieri delalo 37
anketirank oziroma partneric anketirancev. Glavni razlog (48,7 %) je bil, da so si želele več časa
za dom in družino.
Starši ob izrabi starševskih dopustov ali drugih pravic iz naslova starševstva naletijo tudi na
težave. Pri plačanem očetovskem dopustu jih je pri delodajalcu imel vsak 59. oče, pri
neplačanem vsak 120., ki je imel to pravico (in je ni nujno izkoristil). Pri izrabi pravice do
krajšega delovnega časa in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi
starševstva (4 ali več otrok) sta na težave naletela ena mati in en oče, pri prenosu dopusta za
nego in varstvo otroka je težavo imela ena mati, enako pri izrabi 105 dni porodniškega dopusta,
pri izrabi dela ali celote dopusta za nego in varstvo otroka je imela težave z delodajalcem ena
anketiranka, z izrabo posvojiteljskega dopusta nihče od anketiranih.
Desetina nosečnic oziroma mater se je srečalo s težavami pri delodajalcu – največ (3,8 %) jih je
bilo po vrnitvi z dopusta za nego in varstvo otroka premeščenih na slabše delovno mesto.
Med ženskami in moškimi ni bistvenih razlik glede zadovoljstva z usklajenostjo družinskih in
poklicnih obveznosti – tri četrtine obojih so s tem področjem zelo zadovoljne ali zadovoljne.
52
Poglejmo podrobneje gospodinjstva z otroki. Zanimalo nas je, kakšen status so imele anketirane
osebe ter njihove partnerice oziroma partnerji ob rojstvu otrok (za vsakega otroka).
Ženska
75,2%
Zaposlena oseba (redna zaposlitev)
90,8%
Moški
Zaposlena oseba (honorarna zaposlitev)
1,8%
1,8%
Samozaposleni strokovnjaki/-nje, svobodni poklici
0,5%
1,5%
Nezaposlena oseba
1,8%
Upokojena oseba
0,2%
Šolajoča oseba (OŠ, SŠ)
0,4%
0,8%
Študentski status
1,8%
1,4%
Kmetovalec/-ka, dela-pomaga na kmetiji
1,9%
0,6%
4,6%
Gospodinjec/-a, negovalec/-ka na domu
Delovno nezmožna oseba
Drugo
13,0%
0,2%
0,1%
0,6%
0,9%
Najvišji delež žensk in moških je imel status zaposlene osebe (redna zaposlitev), moški (90,8 %)
pogosteje kakor ženske (75,2 %) – razlika 15,6 odstotnih točk v korist moških. Če pogledamo ostale
statuse, je bila pri ženskah vsaka 8. nezaposlena, vsaka 22. je imela status gospodinje ali negovalke
na domu, vsaka 53. je bila kmetica, vsaka 56. je bila študentka ali pa je imela honorarno zaposlitev,
vsaka 200. je bila samozaposlena strokovnjakinja ali pa je bila v svobodnem poklicu, vsaka 250. pa je
bila še učenka ali dijakinja ter vsaka 500. delovno nezmožna oseba. Pogled na ostale statuse pri
moških pa pokaže, da je imel ob rojstvu otroka vsak 56. honorarno zaposlitev ali bil nezaposlen, vsak
67. je bil samozaposlen strokovnjak ali pa je opravljal svobodnjaški poklic, vsak 71. je bil študent, vsak
125. je bil učenec oziroma dijak, vsak 167. je bil kmetovalec in vsak 500. upokojenec.
Varstvo predšolskih otrok
Zanimalo nas je, kako so anketirane osebe, ki so bile v tistem času zaposlene, poskrbele za varstvo
svojih otrok v starosti od 1. do 3. leta in tistih v starosti od 3. do 6. leta (ne glede na to, kdaj je bil
otrok rojen).
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Javni vrtec
1. do 3. leta
3. do 6. leta
Zasebni vrtec s koncesijo
Zasebni vrtec brez koncesije
Starš/-i anketiranke
Starš/-i anketiranca
Stari starši skupaj (ne glede na to, čigavi so)
Registrirana varuhinja / varuh predšolskih otrok
Plačljivo neregistrirano varstvo
Zaradi otrok sem ostal/-a doma
S partnerico / partnerjem sva prilagodila delovni čas tako, da sva lahko…
Najvišji delež otrok, ne glede na starostno skupino, je obiskoval javni vrtec. Delež je znatno, za 29,3
odstotne točke, višji pri otrocih višje starostne skupine. Druga najpogostejša oblika varstva otrok so
stari starši oziroma eden od starih staršev – na tak način se je pazil vsak 3. otrok mlajše starostne
skupine in vsak 5. otrok starejše starostne skupine. Glede na to, ali so otroka pazili starši (oziroma
53
eden od njih) anketiranke ali anketiranca, ni bistvenih razlik (2,9 odstotne točke). Ostale oblike varstva
so manj pogoste. Najredkeje so otroci mlajše starostne skupine obiskovali zasebni vrtec brez
koncesije (vsak 125.), starejše otroke pa so najredkeje pazile registrirane varuhinje oziroma varuhi
predšolskih otrok (vsakega 1000.).
Kljub temu, da je javno oziroma koncesionarsko otroško varstvo najpogostejša oblika varstva otrok, so
starši uporabljali tudi druge oblike. Zanimalo nas je, kaj je bil razlog, da se starši niso odločili za
javni oziroma koncesionarski vrtec.
Ženske
Otrok se mi je zdel premajhen za obisk vrtca
Otrok se je za obisk vrtca zdel premajhen moji partnerici / partnerju
Prostega mesta v javnem ali koncesionarskem vrtcu nismo dobili
Neustrezen delovni čas vrtca
Previsoka cena javnega vrtca
Eden od staršev je bil istočasno na starševskem dopustu
V primeru vključenosti otroka bi izgubili občinsko subvencijo
Želeli smo vzgojo po posebnih metodah (Montessori,
walfdorfska…)
Drugo
Ne želim odgovoriti
Ne vem
Število
1. otrok
28,4%
1,9%
4,8%
1,4%
10,2%
2,4%
0,0%
,4%
2. otrok
25,4%
,4%
2,6%
,8%
8,4%
5,0%
0,0%
0,0%
3. otrok
29,3%
1,2%
1,2%
2,5%
15,2%
7,5%
0,0%
0,0%
4. otrok
9,0%
9,0%
0,0%
0,0%
15,2%
0,0%
0,0%
0,0%
5. otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
51,7%
,5%
1,6%
174
57,1%
0,0%
,6%
98
44,3%
0,0%
0,0%
29
75,8%
0,0%
0,0%
4
100,0%
0,0%
0,0%
1
Moški
Otrok se mi je zdel premajhen za obisk vrtca
Otrok se je za obisk vrtca zdel premajhen moji partnerici / partnerju
Prostega mesta v javnem ali koncesionarskem vrtcu nismo dobili
Neustrezen delovni čas vrtca
Previsoka cena javnega vrtca
Eden od staršev je bil istočasno na starševskem dopustu
V primeru vključenosti otroka bi izgubili občinsko subvencijo
Želeli smo vzgojo po posebnih metodah (Montessori,
walfdorfska…)
Drugo
Ne želim odgovoriti
Ne vem
Število
1. otrok
15,9%
1,7%
5,2%
0,0%
12,1%
2,8%
0,0%
0,0%
2. otrok
15,9%
2,5%
7,3%
0,0%
9,4%
3,1%
0,0%
0,0%
3. otrok
12,1%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
8,0%
0,0%
0,0%
4. otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
5. otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
63,6%
1,4%
1,8%
143
63,7%
2,3%
,7%
85
79,9%
0,0%
0,0%
21
100,0%
0,0%
0,0%
7
0,0%
0,0%
0,0%
0
Otrok (prvi, drugi in tretji) se je zdel premajhen dobri četrtini žensk in približno šestini moških. Med
pogostejšimi razlogi je bila še previsoka cena javnega vrtca – pri ženskah se pri prvem do četrtem
otroku delež giblje od 8,4 do 15,2 %, pri moških pri prvem (12,1 %) in drugem (9,4 %) otroku.
Relativno pogosto je otrok ostal doma tudi zato, ker je bil istočasno eden od staršev na starševskem
dopustu – delež tako pri ženskah kot pri moških narašča od prvega do tretjega otroka. Med razlogi
anketirane osebe navajajo tudi, da prostega mesta v javnem oziroma koncesionarskem vrtcu niso
dobile – tako je za prvega do tretjega otroka odgovorilo od 1,2 % do 7,3 % anketirank oziroma
anketirancev. Tudi neustrezen delovni čas vrtca je bil ponekod razlog, da otrok ni bil vključen v javno
obliko otroškega varstva – ženske so to rekle za od prvega do tretjega otroka (od 0,8 % do 2,5 %),
moški tega niso rekli v nobenem primeru. Anketirane osebe pa so navajale tudi druge razloge.
Nekaj anketiranih je zaradi otroka (določeno obdobje svoje delovne kariere) ostalo doma – vsaka
14. anketirana oseba (N = 98).
25%
Med njimi je več žensk kakor
Ženske
Moški
20%
moških (70,0 % žensk, 30,0 %
15%
moških). V raziskavi sicer nismo
spraševali po razlogu, da je
10%
oseba zaradi otroka ostala
5%
doma, tako da je možno, da se
0%
je to zgodilo tako zaradi
1. otrok 1. otrok 2. otrok 2. otrok 3. otrok 3. otrok 4. otrok 4. otrok 5. otrok 5.otrok
1-3
3-6
1-3
3-6
1-3
3-6
1-3
3-6
1-3
3-6
odpovedi na strani delodajalca
54
kot na strani zaposlene osebe, zaradi pomanjkanja prostora v javnem otroškem varstvu, zaradi tega,
ker sta starša ali eden od njiju ocenila, da je otrok premajhen za obisk vrtca itd. Pridobljeni podatki pa
vendarle pokažejo, da ženske zaradi otrok dvakrat pogosteje (določen
en del svoje delovne kariere)
ostanejo doma kakor moški. Graf prikazuje porazdelitev po spolu med vsemi ženskami in moškimi, ki
so rekli, da so zaradi otroka ostali doma. Matere ali očetje
o etje so zaradi otroka najpogosteje ostali doma,
ko je bil ta najmlajši (1 – 3 let), in sicer tako pri prvem kot pri drugem otroku. Z višanjem števila otrok
upada delež tistih, ki so zaradi otroka ostali doma, pri petem otroku so doma ostale samo ženske.
Varstvo otrok, starih od 6 do 9 let
V zvezi z varstvom otrok, starih od 6 do 9 let,, nas je zanimalo predvsem, ali imajo anketirane osebe
s tem težave, kdo večinoma
inoma poskrbi za varstvo oziroma ga zorganizira ter kako sploh zagotavljajo
varstvo svojih otrok in če
e so težave z zagotavljanjem varstva večje
ve
Ženska Moški
med počitnicami.
7
12,5 odstotka anketiranih, ki imajo otroka, starega od 6 do 9 let (N =
48), ima težave za zagotavljanjem njegovega varstva. Za varstvo
otrok te starostne skupine večinoma
več
poskrbijo oziroma ga
zorganizirajo ženske – 85,4 %.
41
Zanimalo nas je tudi, kako anketirane osebe, ki imajo otroka starega od 6 do 9 let, zagotavljajo
varstvo,, kadar je to potrebno. Največ
Najve jih varstvo zagotavlja s pomočjo
jo starih staršev (vsaka druga
anketirana oseba). Naslednja najpogostejša oblika je, da anketirana oseba ali pa njena partnerica
oziroma partner vzame dopust – to obliko uporablja vsaka peta anketira oseba. Ostale oblike so
nekoliko redkejše – npr. pomočč drugih sorodnic oziroma sorodnikov (vsaka 12. oseba)
oseba), kakšen drug
način (tudi vsaka 12. oseba), najeta varuška ali varuh
varuh (vsaka 36. oseba), plačljive
pla
počitniške
dejavnosti (vsaka 36. oseba), brezplačne
brezpla
počitniške
itniške dejavnosti (vsaka 71. oseba), za otroka ali otroke
te starostne skupine pa pri nobena anketiranka oziroma anketiranec ni rekel, da so sami doma. Petina
Drug način
8,5%
Druge sorodnice in sorodniki
8,5%
Otrok / otroci so sami doma
0,0%
21,1%
Moj ali partneričin / partnerjev dopust
Brezplačne počitniške dejavnosti
1,4%
Plačljive počitniške dejavnosti
2,8%
Najeta varuška / varuh
2,8%
S pomočjo starih staršev
54,9%
vprašanih (20,8 %), ki ima otroke, stare od 6 do 9 let, da je rekla, da so težave z zagotavljanjem
varstva otrok večje med počitnicami.
čitnicami.
55
Obveznosti in prostočasne dejavnosti otrok
V tem sklopu vprašanj nas je zanimalo predvsem, kdo je tisti, ki otroke običajno vozi oziroma
spremlja na različne obveznosti, prostočasne dejavnosti ali druge dogodke.
V vrtec v veliki večini primerov otroka vozijo oziroma spremljajo starši oziroma eden od njiju.
Najpogosteje – v vsakem drugem
35,8%
Večinoma mati
primeru - otroka v vrtec vozita oba
12,2%
Večinoma oče
starša enako (med odgovori žensk in
24,3%
Večinoma oba enako (odgovor žensk)
moških ni razlik). Sledi odgovor, da to
24,3%
Večinoma oba enako (odgovor moških)
najpogosteje počne otrokova mati
48,6%
Večinoma oba enako
(vsak tretji primer), večinoma oče to
2,0%
Stari starši
0,7%
Starejši otrok
počne v vsakem 8. primeru, v vsakem
0,7%
Druga sorodnica / sorodnik
50. primeru so to stari starši, v
0,0%
Najeta plačljiva pomoč
vsakem 143. pa starejši otrok in druga
0,0%
Brezplačna nesorodstvena pomoč
sorodnica oziroma sorodnik.
Zanimalo nas je tudi, kdo običajno vozi ali
spremlja otroke v šolo. Podobno kot pri
32,8%
Večinoma mati
10,4%
Večinoma oče
spremljanju otrok v vrtec, tudi v šolo
20,9%
Večinoma oba enako (odgovor žensk)
otroke večinoma vozita oba starša enako.
28,4%
Večinoma oba enako (odgovor…
Je pa res, da tako trdi višji delež moških
49,3%
Večinoma oba enako
kot žensk (za 7,5 odstotnih točk več).
3,7%
Stari starši
Trikrat pogosteje kot oče (10,4 %) vozi v
0,0%
Starejši otrok
šolo otroka večinoma mati (32,8 %), v
0,7%
Druga sorodnica / sorodnik
0,0%
vsakem 27. gospodinjstvu za prevoz
Najeta plačljiva pomoč
3,0%
Brezplačna nesorodstvena pomoč
oziroma spremstvo otrok večinoma
poskrbijo stari starši, v vsakem 33.
uporabljajo brezplačno nesorodstveno pomoč, v vsakem 143. primeru pa za to poskrbi druga
sorodnica ali sorodnik.
Na popoldanske dejavnosti večinoma vozita otroke oba starša enako (51,8 %) – tudi tukaj tako
ocenjuje višji delež moških kakor žensk
36,7%
Večinoma mati
(razlika 9,6 odstotnih točk). Matere
9,0%
Večinoma oče
otroke na te dejavnosti vozijo ali
21,1%
Večinoma oba enako (odgovor žensk)
spremljajo štirikrat pogosteje kakor
30,7%
Večinoma oba enako (odgovor…
51,8%
očetje, vsakemu 83. gospodinjstvu
Večinoma oba enako
1,2%
Stari starši
priskočijo na pomoč še stari starši,
0,0%
Starejši otrok
vsakemu 167. druga sorodnica oziroma
0,6%
Druga sorodnica / sorodnik
sorodnik ali pa to počne druga
0,0%
Najeta plačljiva pomoč
nesorodnica ali nesorodnik brezplačno.
0,6%
Brezplačna nesorodstvena pomoč
Da vozita oziroma spremljata otroke k
zdravnici
oziroma
zdravniku
večinoma oba enako, je odgovoril
najvišji delež mater in očetov (47,8 %).
Spet so ta ogovor pogosteje izbrali
moški kakor ženske (6,7 odstotnih točk
razlike). Je pa pri odgovorih na to
vprašanje
najvišja
razlika
med
odgovori, da to počne večinoma mati
Večinoma mati
Večinoma oče
46,6%
3,2%
Večinoma oba enako (odgovor žensk)
20,6%
Večinoma oba enako (odgovor moških)
27,3%
Večinoma oba enako
Stari starši
47,8%
0,4%
Starejši otrok
1,2%
Druga sorodnica / sorodnik
0,8%
Najeta plačljiva pomoč
0,0%
Brezplačna nesorodstvena pomoč
0,0%
56
(46,6 %) oziroma večinoma
inoma oče
oč (3,2 %) – ženske otroke
e vozijo k zdravnici oziroma zdravniku
petnajstkrat pogosteje kakor moški. Ostali odgovori so bili relativno redki – v vsakem 83. gospodinjstvu
to počne večinoma
inoma starejši otrok, v vsakem 125. druga sorodnica oziroma sorodnik ter v vsakem 250.
stari starši.
Poraba časa
asa za prevoze ali spremstva otrok
Ženske
Moški
Zanimalo nas je, koliko časa
asa dnevno anketirane osebe
do 15 minut
46,5%
46,3%
ter njihove partnerice in partnerji (N = 142) porabijo za
15 - 30 minut
35,1%
36,6%
prevoze oziroma spremstva otrok. Med ženskami in
30 - 45 minut
10,3%
9,7%
45 - 60 minut
3,8%
4,5%
moškimi ni opaznejših večjih
jih razlik. Glede na koli
količino
60 - 90 minut
3,8%
2,2%
porabljenega časa največ žensk (46,5 %) in moških (46,3
nad 90 minut
0,5%
0,7%
%) porabi dnevno do 15
5 minut, sledijo tisti, ki porabijo od
15 do 30 minut (vsaka tretja ženska in vsak tretji moški).
Tisti, ki porabijo nad 90 minut dnevno, so relativno redki –
takšna je vsaka 200. ženska in vsak 143. moški.
Dopust za nego bolnega otroka
Za otroke, ki še niso dopolnili 18 let, nas je zanimalo, kdo izmed staršev je tisti, ki večinoma
ve
izkoristi
koristi dopust za nego bolnega družinskega
dru
člana oziroma
18,0%
članice, istočasno
asno pa nas je zanimalo, ali obstaja kakšna razlika
53,9%
med tem, kdo izkoristi
koristi tovrstne odsotnosti
od
za najmlajšega otroka in
22,2%
kdo za najstarejšega otroka, ki še ni dopolnil 18 let.
Pri najmlajših otrocih v družini so to v veliki večini primerov
(vsak drugi) matere otrok. Da
a je to večinoma
ve
oče otroka, je bil
odgovor pri vsaki 17. anketiranii osebi. V dobri petini primerov si
starša tovrstni dopust delita približno na pol, v vsakem šestem
primeru pa tega dopusta ne koristi nobeden od staršev.
20,2%
47,5%
29,3%
3,0%
Večinoma ženska
Večinoma
inoma moški
Približno vsak pol
Nobeden
6,0%
Večinoma
inoma ženska
Večinoma moški
Približno vsak pol
Nobeden
Pri najstarejšem otroku v družini,, ki še ni dopolnil 18 let,
je slika zelo podobna – spet tovrstne odsotnosti večinoma
uporabljajo matere (vsako drugo gospodinjstvo), v vsakem
3. gospodinjstvu si starša te odsotnosti približno
enakomerno porazdelita, v vsakem 5. gospodinjstvu
bolniškega dopusta za nego bolnega otroka ne vzame
nihče od staršev, v vsakem 33.
3. gospodinjstvu pa je zaradi
nege bolnega otroka odsoten večinoma
činoma oče
o otroka.
Tiste, ki si tega dopusta ne delijo, smo vprašali tudi, kakšen je razlog za to. Najpogostejši odgovor
(vsak tretji) je bil, da anketiranka meni, da je ona tista, ki bolje poskrbi za bolnega otroka. Podobno
razmišljajo tudi moški, saj vsak četrti
četrti meni, da za bolnega otroka bolje poskrbi partnerica. Na drugi
strani pa samo vsak 37. oče meni, da za bolnega otroka bolje poskrbi on; tega ne meni nobena
anketiranka. V vsakem petem gospodinjstvu, kjer imajo nepolnoletnega otroka in si starša dopusta za
nego bolnega otroka ne delita približno enakomerno, pa naredijo finančni
finanč izračun
čun in se partnerica
part
in
partner na njegovi podlagi odločita,
odloč
kdo ga bo izkoristil. Med razlogi za takšen način
na
koriščenja
dopusta za nego bolnega otroka pa je tudi nenaklonjenost enega ali drugega delodajalca – na strani
57
anketirank je temu, da bi z bolnim otrokom doma ostala
ostala mati, nenaklonjen vsak 19. delodajalec, na
32,0%
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz (mati)
2,7%
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz (oče)
(o
28,0%
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbi partnerica
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbi partner
Partnerica meni, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz
0,0%
1,3%
2,7%
Partner meni, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz
Partnerica meni, da za bolnega otroka bolje poskrbi ona
0,0%
Partner meni, da za bolnega otroka bolje poskrbi on
0,0%
18,7%
Finančni izračun
Nenaklonjenost delodajalca, da bi ostala doma z bolnim otrokom ostala
mati
Nenaklonjenost delodajalca, da bi ostala doma z bolnim otrokom ostal
oče
5,3%
9,3%
Okolica bi nas obsojala, če bi bil z bolnim otrokom oče
o
0,0%
Okolica bi nas obsojala, če bi bila z bolnim otrokom mati
0,0%
strani anketirancev pa je temu, da bi z bolnim otrokom doma ostal oče,
oče, nenaklonjen vsak 11.
delodajalec. Tistih, ki bi rekli, da bi jih okolica obsojala, če
e bi z bolnim otrokom doma ostal o
oče oziroma
mati, ni bilo.
Očetje in dojenčki
Za otroke, ki jih imajo moški s trenutno partnerico, smo preverili, kako pogosto je bil oče
o otroka do
otrokovega prvega leta starosti sam z njim,
njim brez
partnerice. To vprašanje smo zastavili zgolj moškim.
Pokazalo se je, da je od skupno 278 očetov
o
bil z
8,5%
28,1%
majhnim
otrokom
sam
zelo
pogosto
vsak
12.
o
oče,
Nikoli
15,9%
pogosto vsak 6., redko vsak 4., skoraj nikoli vsak 5. in
Skoraj nikoli
nikoli vsak 4.
Redko
Pogosto
Glede na stopnjo izobrazbe očetov
četov je opazno, da je
delež
očetov
z
(ne)dokončano
čano
osnovno šolo, ki nikoli
26,6%
19,4%
ali skoraj nikoli niso bili sami z otrokom, ko je bil ta
mlajši od enega leta, precej višji kot delež očetov
o
z
višjo izobrazbo od osnovnošolske. Ta delež je najnižji
pri očetih s končano
ano srednjo šolo – slaba tretjina (29,3 %). Po drugi strani so očetje
oč
s srednješolsko
izobrazbo tisti, ki so s tako majhnim otrokom najpogosteje bili sami pogosto ali zelo pogosto (38,5 %).
Zelo pogosto
OŠ
Zelo pogosto s tako majhnim otrokom ni bil
noben moški z (ne)dokončano
čano osnovno šolo
ali poklicno izobrazbo.
Nikoli
Skoraj nikoli
Redko
Pogosto
Zelo pogosto
PŠ
42,3%
29,3%
0,0%
28,4%
0,0%
SŠ
42,4%
17,3%
27,1%
13,2%
0,0%
16,2%
13,1%
32,2%
19,2%
19,3%
Višja ali
več
24,2%
22,1%
43,1%
11,7%
2,7%
58
Vrste dopustov ali oblik dela, ki jih koristijo starši
Zanimalo nas je, katere izmed oblik starševskih dopustov oziroma oblik dela,
dela ki jih predvideva
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so izkoristili starši (ob pogoju, da so bili do njih
upravičeni).
eni). Med možnimi oblikami so: plačani
pla
in neplačani del očetovskega
etovskega dopusta, dopust za nego
in varstvo otroka (del ali celoto od 260 dni), delo s skrajšanim delovnim časom ali dobroimetje.
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
V vzorcu je bilo 37 anketirank oziroma
partneric anketirancev, ki so zaradi
Želim čas za moj dom in družino
starševstva delale s skrajšanim delovnim
Želim si čas zase
časom do otrokovega
a 3. leta starosti oziroma
Nismo našli ustreznega / cenovno dostopnega varstva za otroka
do 6., če
e je v družini več šoloobveznih otrok.
Čas,
as, ki bi ga otrok sicer preživel v vrtcu / varstvu pri tuji osebi, bi bil drugače
druga
Med glavnimi razlogi za takšno obliko dela
predolg
Drug razlogi
anketiranke
oziroma
njihovi
partnerji
navajajo naslednje: vsaka druga mati si je
13,7%
36,5%
želela več časa
asa za dom in družino, vsaka
sedma je tako delala zato, ker družina ni
našla
ustreznega
oziroma
cenovno
dostopnega varstva, v vsakem sedmem
48,7%
2,1%
gospodinjstvu partnerica in partner skupaj
14,1%
zaslužita dovolj, vsaka 19. ženska si je
5,4%
želela čas
as zase, vsaka 48. je rekla, da se ji
zdi čas,
as, ki bi ga otrok sicer preživel v vrtcu ali varstvu pri tuji osebi, predolg, vsaka tretja pa je navedla
drug razlog.
S partnerjem skupaj zasluživa dovolj
Težave, na katere starši ob koriščenju
koriš enju starševskih dopustov ali drugih pravic iz naslova
starševstva naletijo pri delodajalcih
Zanimalo nas je, ali so starši pri izrabi plačanega in neplačanega očetovskega
etovskega dopusta, pravice do
krajšega delovnega časa
asa zaradi starševstva in pravice do plačila
pla ila prispevkov za socialno varnost zaradi
starševstva (4 ali več otrok), posvojiteljskega
posvojiteljskega dopusta, prenosa (do 75 dni) dopusta za nego ali varstvo
otroka, porodniškega dopusta (105 dni – mati) ter dopusta za nego in varstvo otroka (260 dni).
Splošna ugotovitev je, da večina
čina staršev pri delodajalcih ob izrabi starševskih dopustov ali drugih
pravic iz naslova starševstva ni naletela na težave.
Pri izrabi plačanega očetovskega
etovskega dopusta so na težavo naleteli trije očetje
etje oziroma vsak 59., ki je to
pravico imel. Pri izrabi neplačanega
čanega očetovskega
o
dopusta je imel težavo 1 oče
če oziroma vsak 120.,
ki je imel to pravico. Pri izrabi pravice do krajšega delovnega časa in pravice do plačila
pla
prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva (4 ali več otrok) sta na težavo naletela ena mati
in en oče, pri posvojiteljskem
ljskem dopustu nihče od anketiranih, pri prenosu dopusta za nego in
varstvo otroka (do 75 dni) je na težavo naletela ena mati, pri izrabi 105 dni porodniškega dopusta
je imela težave z delodajalcem ena mati ali vsaka 171.,
171 ki je imela to pravico, pri izrabi
izrab dela ali celote
dopusta za nego in varstvo otroka pa je težavo z delodajalcem imela ena anketiranka.
Zanimalo nas je, kakšne so bile te težave:
težave: en partner anketiranke je izgubil službo, pri eni anketiranki
in enem anketirancu so se poslabšali odnosi z neposredno
neposredno nadrejeno osebo in en anketiranec je
moral delodajalcu dokazovati, da gre za zakonsko opredeljeno pravico. Po izteku dela s krajšim
delovnim časom
asom vsaka peta anketirana oseba ni brez težav prešla nazaj na 88-urni delovnik – med
ženskami je takšnih 17,6 % (tri od sedemnajstih), med moškimi 55,6 % (pet od devetih).
59
Zanimale so nas tudi specifične težave na delovnem mestu nosečnic in mater, ki izrabijo
porodniški dopust. Čeprav se jih velika večina (89,9 %) ni nikoli srečala s tovrstnimi težavami, je
0%
1%
2%
Pogodba za določen čas mi ni bila podaljšana zaradi nosečnosti
3%
Drugo
5%
2,6%
Po vrnitvi s porodniškega dopusta premeščena na slabše …
V roku pol leta po vrnitvi na delo pogodba o zaposlitvi odpovedana
4%
3,8%
1,4%
2,4%
med njimi dobra desetina takšnih, ki jim zaradi nosečnosti bodisi ni bila podaljšana pogodba o
zaposlitvi za določen čas (vsaka 38.), so bile po vrnitvi s porodniškega dopusta premeščene na drugo,
slabše delovno mesto (vsaka 26.), jim je bila v roku pol leta po vrnitvi na delo pogodba o zaposlitvi
odpovedana (vsaka 71.) ali pa so naletele na drugo težavo (vsaka 42.).
Zadovoljstvo z usklajenostjo družinskih in poklicnih obveznosti
Anketirane (N = 494), ki živijo z otroki, smo prosili, da se s pomočjo petstopenjske lestvice (1 – sploh
nisem zadovoljen/-na, 5- zelo sem zadovoljne/-na) opredelijo, koliko so zadovoljni z usklajenostjo
poklicnih in družinskih obveznosti. Na
pozitivni strani lestvice med ženskami in
52,3% 51,9%
Ženske
moškimi ni bistvenih razlik – v skupino
Moški
zadovoljnih in zelo zadovoljnih sodijo dobre
24,9% 25,3%
tri četrtine (77,2 %) obojih. Med tistimi, ki
13,6% 13,4%
sploh niso zadovoljni, ni nobenega moškega
5,5%
1,5%
in je vsaka 67. ženska. Je pa moških več
1,4%
med tistimi, ki niso zadovoljni – vsak 18.
1 - sploh nisem
2 - nisem
3 - niti-niti
4 - sem
5 - zelo sem
moški in vsaka 71. ženska. Med tistimi, ki
zadovoljen/-na zadovoljen/-na
zadovoljen/-na zadovoljen/-na
niso niti zadovoljni niti nezadovoljni, sta
približno enaka deleža žensk in moških – tako je namreč odgovorila vsaka 7. ženska in vsak 7. moški.
60
VII.
PRIMERJAVA ENOSTARŠEVSKIH
OTROKI, MLAJŠIMI OD DEVET LET
IN
DVOSTARŠEVSKIH
DRUŽIN
Z
Pogled v življenje enostarševskih (N = 9, vse so materinske) in dvostarševskih družin (N = 144)
z otroki, mlajšimi od devet let, pokaže, da enostarševske družine pogosteje živijo v
stanovanjih, katerih lastniki so starši, in enkrat pogosteje v najemniških stanovanjih. Te
družine razpolagajo z manj dohodka kakor dvostarševske, v višjem deležu kakor
dvostarševske prejemajo otroški dodatek, v eno- in v dvostarševskih družinah je največ tistih s
srednješolsko izobrazbo, je pa tistih z višješolsko izobrazbo ali več višji delež v dvostarševskih
družinah.
V enostarševskih družinah je enkrat višji delež brezposelnih kot v dvostarševskih. Med
zaposlenimi jih največ dela v zasebnem sektorju, matere v enostarševskih družinah
prevladujejo v organizacijah z od 10 do 100 zaposlenimi, starši dvostarševskih družin pa v
organizacijah z več kakor 100 zaposlenimi. Anketiranke v enostarševskih družinah so
pogosteje kakor starši v dvostarševskih družinah zaposlene za nedoločen čas s polnim
delovnim časom, nobena ni zaposlena s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Nadure je
v mesecu pred anketiranjem opravljala ena anketiranka in tretjina anketiranih staršev v
dvostarševskih družinah. Več kakor si želi, dela vsaka peta anketiranka iz enostarševskih
družin in vsaka četrta oseba iz dvostarševskih. Starši v dvostarševskih družinah so približno
trikrat bolj zadovoljni s službo kakor matere v enostarševskih.
Usklajevanje dela in poklica je večini anketiranih, ne glede na tip družine, zelo pomemben ali
pomemben vidik službe, enako velja za možnost razporejanja delovnega časa – materam iz
enostarševskih družin sta ta dva vidika nekoliko bolj pomembna. Z usklajenostjo družinskih in
poklicnih obveznosti je zelo zadovoljnih in zadovoljnih za četrtino več staršev v dvostarševskih
družinah.
Težave z zagotavljanjem varstva za otroke ima ena od dveh mater v enostarševskih družinah in
5 od 45 staršev v dvostarševskih. Za varstvo v dvostarševskih družinah najpogosteje poskrbijo
stari starši, v enostarševskih pa anketiranka porabi svoj dopust.
Enostarševske družine nimajo najete plačljive pomoči niti za pripravo hrane niti za
pospravljanje in čiščenje stanovanja, redno ali občasno varstvo predšolskih otrok, občasno
varstvo šolskih otrok, likanje, urejanje okolice doma. Dvostarševske družine pa imajo najeto
plačljivo pomoč za likanje, občasno varstvo šolskih otrok, občasno in redno varstvo
predšolskih ter za pospravljanje oziroma čiščenje.
Brezplačno eno- in dvostarševskim družinam pri kuhanju najpogosteje pomagajo starši
(enostarševske 4 od 9, dvostarševske 28 od 151), enako pri varstvu predšolskih otrok.
61
V našem vzorcu je bilo zajetih 9 enostarševskih družin (vse so bile skupnosti matere in otroka oziroma
otrok) in 144 dvostarševskih družin, kjer je vsaj en otrok star do devet let (v nadaljevanju: eno- ali
dvostarševske družine z majhnimi otroki).
Največ enostarševskih družin živi v stanovanjih, katerih lastniki so starši (41,2 %), največ
45%
40%
35%
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
Jaz ali partner ali partnerica
S partnerico / partnerjem imava enake lastniške deleže
Lastniki so starši (moji ali partnerjevi ali partneričini)
Najemniško stanovanje - profitna najemnina
Najemniško stanovanje - neprofitna najemnina
Drugo socialno stanovanje
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
dvostarševskih družin živi v stanovanjih, kjer sta partnerica in partner lastnika enakih lastniških
deležev (32,4 %); enostarševske (20,3 %) tudi približno enkrat pogosteje kakor dvostarševske (8,8 %)
družine živijo v najemniških stanovanjih.
100%
18,5%
17,4%
65,6%
65,2%
15,9%
17,4%
80%
59,1%
60%
40%
20%
40,9%
0%
EnostarševskaDvostarševska
< 550 EUR
550 EUR do 1280 EUR
Skupaj
> 1280 EUR
Glede na povprečni mesečni neto osebni prihodek je
med enostarševskimi družinami višji delež tistih, ki imajo
najnižje dohodke (do 550 EUR mesečno) in nikogar, ki bi
padel v razred z najvišjimi prihodki (nad 1280 EUR). V
dvostarševskih družinah je situacija nekoliko drugačna:
predvsem na račun nižjega deleža tistih anketiranih, ki
prejemajo najnižje dohodke, je v teh družinah slaba petina
tistih z najvišjimi dohodki.
Poleg plače družine prejemajo še druge dodatke. Otroški dodatek prejema 8 od 9 devetih (1 podatka
ni želela posredovati) enostarševskih in 81 % dvostarševskih družin. Enostarševske najpogosteje
prejemajo med 51 in 100 EUR otroškega dodatka (za vse otroke skupaj), dvostarševske pa do 50
EUR (za vse otroke skupaj).
45%
40%
35%
30%
25%
Enostarševska
20%
Dvostarševska
15%
Skupaj
10%
5%
0%
do 50 €
51 do 100 €
101 do 150 € 151 do 200 € 201 do 250 € 251 do 300 € 301 do 350 € 351 do 400 € 401 do 450 € 451 do 500 €
Denarno socialno pomoč prejema ena enostarševska družina (med 251 in 300 EUR mesečno) in
nobena dvostarševska. Nadomestilo za čas brezposelnosti prejema ena anketiranka v
enostarševski družini (v višini med 251 do 300 EUR) in dve anketirani osebi v dvostarševskih družinah
(ena v višini med 301 in 350 EUR, druga v višini med 401 in 450 EUR). Preživnino za otroka
oziroma otroke prejema pet anketirank v enostarševskih družinah in pet v dvostarševskih, dodatek
za nego otroka prejemajo štiri dvostarševske družine.
62
Glede na skupne prihodke družine je med enostarševskimi 51,4 % takšnih, ki imajo manj kakor
1.000 EUR mesečnih prihodkov, in 48,6 % takšnih, ki imajo med 1.000 in 2.100 EUR prihodkov. Med
dvostarševskimi je takšnih, ki imajo manj kakor 1.000 EUR 15,4 %, takšnih z od 1.000 do 2.100 EUR
44,8 %, in takšnih, ki imajo več kakor 2.100 EUR povprečnih mesečnih dohodkov, 39,8 %.
14,5%
26,5%
25,7%
66,1%
50,0%
50,9%
19,4%
16,9%
6,7%
17,0%
6,3%
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
OŠ
PŠ
SŠ
Glede na doseženo stopnjo izobrazbe je med
anketirankami v enostarševskih družinah najvišji delež
(66,1 %) tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo,
nobena nima (ne)dokončane osnovne šole. Med
anketirankami in anketiranci, ki živijo v dvostarševskih
družinah, pa je polovica tistih s srednješolsko izobrazbo
in najmanj (6,7 %) tistih z osnovnošolsko.
Višja ali več
2,7%
2,6%
Glede na delovno aktivnost, tako med anketiranimi, ki
13,2%
14,1%
26,8%
prihajajo iz eno-, kot med tistimi, ki prihajajo iz dvostarševskih
družin, prevladujejo zaposlene osebe – v enostarševskih
družinah je zaposlenih 73,2 % anketirank, v dvostarševskih
84,0%
83,3%
73,2%
pa 84,0 % oseb. Preostali delež enostarševskih družin
predstavljajo brezposelne osebe (26,8 %), dvostarševskih pa
brezposelne anketiranke in anketiranci (13,2 %) ter šolajoče
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
se osebe (2,7 %). Za brezposelne osebe (N = 17) nas je še
posebej zanimalo, kakšen je njihov status. Vse tri
Zaposleni Nezaposleni Upokojenci Šolajoči
brezposelne anketiranke iz enostarševskih družin dejavno
iščejo zaposlitev, v dvostarševskih družinah so med brezposelnimi anketiranimi osebami 8 takšne, ki
zaposlitev iščejo dejavno, dve je ne iščeta in 4 so gospodinje oziroma gospodinjci. Zanimalo nas je
tudi, kakšen je razlog, da je anketirana oseba brezposelna – dve anketiranki iz enostarševskih družin
sta iskalki prve zaposlitve, dvema iz dvostarševskih družin pogodba o delu ni bila podaljšana v času
nosečnosti, ena je po rojstvu otroka ostala doma prostovoljno, ena je po rojstvu otroka ostala doma,
štirim anketiranim osebam se je iztekla pogodba za določen čas in dve osebi sta iskalki prve
zaposlitve.
Med zaposlenimi je najvišji delež anketirank iz enostarševskih družin zaposlen v zasebnem sektorju,
v organizacijah z 10 – 100 zaposlenimi (31,9 %) in v tistih z več kakor 100 zaposlenimi (28,4 %), v
0%
Državna uprava
Javni sektor (šolstvo, vzgoja, zdravstvo, sociala, pravosodje …)
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
Enostarševska
Dvostarševska
Organizacija, v kateri je država večinska lastnica
Zasebni sektor - organizacija z več kakor 100 zaposlenimi
Zasebni sektor - organizacija z 10 - 100 zaposlenimi
Zasebni sektor - organizacija z manj kakor 10 zaposlenimi
Lastno podjetje
Nevladna organizacija
dvostarševskih družinah pa je največji delež anketiranih oseb zaposlen v zasebnem sektorju, v
organizacijah z več kakor 100 zaposlenimi (23,9 %) in v organizacijah z manj kakor 10 zaposlenimi
(20,8 %). Glede na vrsto zaposlitve je med zaposlenimi anketirankami, ki prihajajo iz enostarševskih
63
družin, največ zaposlenih za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (89,4 %), preostale so
zaposlene za določen čas s krajšim delovnim časom (10,6 %). Zaposlene anketirane osebe v
dvostarševskih družinah so najpogosteje zaposlene za nedoločen čas s polnim delovnim časom (75,5
%), za določen čas s polnim delovnim časom (21,6 %), nekaj (1,9 %) jih je zaposlenih za nedoločen
čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, za nedoločen čas s krajšim delovnim časom (0,7 %)
in za določen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (0,3 %).
Glede na hierarhični položaj na delovnem mestu je 12,0 % anketirank iz enostarševskih družin na
vodstvenih delovnih mestih, ostale nimajo neposredno podrejenih (delavke); v dvostarševskih
družinah pa je 5,2 % anketiranih oseb na najvišjih hierarhičnih položajih, 9,4 % je srednjega
menedžmenta, 9,7 % nižjega in 75,7 % delavk oziroma delavcev.
Nadure je v preteklem mesecu opravljala ena anketiranka iz enostarševskih družin in slaba tretjina
(32,6 %) anketiranih oseb iz dvostarševskih družin. Po službi od doma za službo večina anketiranih
z otroki, mlajšimi od 9 let, najpogosteje ne dela – med anketirankami v enostarševskih družinah je
takšnih 65,5 %, med anketiranimi osebami v dvostarševskih družinah pa 62,0 %. Takšnih, ki bi tako
delale vsak dan, med anketirankami v enostarševskih družinah ni, med anketiranimi v dvostarševskih
družinah pa je takšna vsaka 9. oseba (10,9 %).
Večina anketiranih časovno dela ravno prav (77,9 % anketirank iz enostarševskih družin, 68,4 %
anketiranih oseb iz dvostarševskih družin). Več, kakor si želi, dela vsaka peta (22,1 %) anketirana iz
enostarševskih družin in vsaka četrta (27,8 %) anketirana oseba iz dvostarševskih; da dela manj,
kakor si želi, je rekla vsaka 26. oseba (3,8 %) iz dvostarševskih družin.
9,9%
27,4%
Zadovoljen/-na
54,2%
53,8%
Niti - niti
Nezadovoljen/-na
31,0%
5,0%
Zelo zadovoljen/-na
11,7%
6,5%
Enostarševska Dvostarševska
Zelo nezadovoljen/na
Glede na tip družine je s službo zelo zadovoljnih višji
delež anketiranih oseb v dvostarševskih družinah (27,4
%) kakor v enostarševskih (9,9 %). Pri obeh tipih družin
prevladujejo osebe, ki so s svojo službo zadovoljne (več
kakor polovica), neopredeljenih je skoraj trikrat več v
enostarševskih (31,0 %) kakor v dvostarševskih (11,7
%), nezadovoljna je vsaka 20. anketiranka iz
enostarševskih družin in vsaka 15. anketirana oseba iz
dvostarševskih družin.
Glede na časovno razporeditev delovnega časa, dela najvišji delež anketirank v enostarševskih
družinah samo popoldne (41,8 %) ali
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
samo dopoldne (32,3 %), najvišji delež
Samo dopoldne
anketiranih oseb v dvostarševskih
Samo popoldne
Nočno delo
družinah pa dela samo dopoldne (52,8
Izmenično dopoldne in popoldne
%) ali pa izmenično dopoldne in
Deljen delovni čas (daljši odmor)
Triizmensko delo
popoldne (23,5 %).
Enostarševska
Delo na domu
Neredni turnusi
Dvostarševska
Možnost usklajevanja družinskih in poklicnih
obveznosti je večini anketiranih zelo pomemben
Pomembno
ali pomemben vidik službe – med tistimi, ki jim je
Niti - niti
zelo pomemben, je nekoliko višji delež anketirank
Ni pomembno
Dvostarševska
iz
enostarševskih
(77,3
%)
kakor
iz
Sploh ni pomembno
Enostarševska
dvostarševskih družin (74,1 %). Tistih, ki jim je ta
0%
20%
40%
60%
80%
100%
vidik službe nepomemben ali jim sploh ni
pomemben, med enostarševskimi družinami ni, med dvostarševskimi pa je ta vidik nepomemben 1,1
% anketiranih oseb.
Zelo pomembno
64
Možnost razporejanja delovnega časa je zelo
Zelo pomembno
pomemben vidik več kakor polovici anketiranih z
Pomembno
otroki, mlajšimi od devet let. Nekoliko
Niti - niti
pomembnejši je anketirankam iz enostarševskih
Dvostarševska
Ni pomembno
(57,2 %), kakor anketiranim osebam iz
Enostarševska
dvostarševskih (56,8 %). Med tistimi, ki so rekli,
Sploh ni pomembno
da jim ta vidik službe sploh ni pomemben ali ni
0%
20%
40%
60%
80%
pomemben,
ni
nobene
anketiranke
iz
enostarševskih
družin,
med
anketiranimi
osebami iz dvostarševskih družin pa jih je 1,3 % reklo, da jim ta vidik službe ni pomemben.
Zaradi lažjega usklajevanja družinskih in službenih obveznosti je službo zamenjala slaba tretjina
(28,7 %) anketiranih, ki živijo v dvostarševskih družinah z majhnimi otroki, in dve (od štirih, ki so
odgovorile na to vprašanje) anketiranki iz enostarševskih družin. Da so bile družinske obveznosti
kdaj ovira, da anketirane osebe niso zamenjale službe, pa čeprav bi si to želele, je reklo 14,5 %
anketiranih oseb iz dvostarševskih družin in 1 (od 9) anketirank iz enostarševskih družin. Zaradi
družinskih obveznosti se je v svoji delovni karieri že odpovedala napredovanju 1 (od 9) anketiranka
iz enostarševskih družin in 6,3 % anketiranih oseb iz dvostarševskih družin.
Težave z zagotavljanjem varstva za svoje otroke ima 5 od 45 anketiranih oseb iz dvostarševskih
družin in 1 (od 2) anketirank iz enostarševskih
družin, za katere je ta situacija relevantna.
0
10
20
30
40
Za varstvo otrok v dvostarševskih družinah
večinoma poskrbijo stari starši (n = 37), starša
Najeta varuška / varuh
2
porabita dopust (n = 14), pomagajo druge
Plačljive počitniške dejavnosti
1
sorodnice ali sorodniki (n = 86), v dveh primerih
Brezplačne počitniške dejavnosti
1
imajo najeto varuško oziroma varuha, v po enem
2
Moj dopust
8
primeru pa se otroci udeležujejo plačljivih ali
Partneričin / partnerjev dopust
6
brezplačnih
počitniških
dejavnosti.
V
Otrok / otroci so sami doma
Enostarševska
1
Druge sorodnice in sorodniki
enostarševskih
družinah
pa
v
dveh
primerih
Dvostarševska
6
anketiranka porabi dopust, v po enem primeru za
varstvo poskrbijo stari starši otroka ali druga sorodnica oziroma sorodnik. Da so težave z
zagotavljanjem varstva otrok med šolskimi počitnicami večje, je rekla ena od dveh anketirank iz
enostarševskih družin in 10 od 45 anketiranih oseb iz dvostarševskih družin.
Stari starši
1
37
Enostarševske družine nimajo najete plačljive pomoči niti za pripravo hrane, za pospravljanje in
čiščenje stanovanja, redno varstvo predšolskih otrok, občasno varstvo predšolskih otrok, občasno
varstvo šolskih otrok, likanje, redno varstvo starejših družinskih članic ali članov, občasno varstvo
družinskih članic ali članov, urejanje okolice doma, pomoč pri skrbi za invalidno osebo ali pomoč pri
skrbi za bolno odraslo družinsko članico ali člana. Dvostarševske družine imajo najeto plačljivo pomoč
za: likanje – 2 od 121 nekajkrat mesečno; občasno varstvo šolskih otrok – 2 od 96 večkrat na teden, 1
nekajkrat letno; občasno varstvo predšolskih otrok – 3 od 114 večkrat na teden, 2 nekajkrat na mesec
in 1 nekajkrat na leto; redno varstvo predšolskih otrok – 3 od 116 večkrat tedensko, 1 enkrat tedensko,
1 nekajkrat mesečno in 1 nekajkrat letno ter za pospravljanje oziroma čiščenje – 3 od 120 enkrat
tedensko, 1 nekajkrat mesečno in 1 nekajkrat letno.
65
Brezplačno enostarševskim družinam pri kuhanju najpogosteje pomagajo starši (4 od 9), enako
dvostarševskim (28 od 151), kjer pomaga še druga članica širše družine (2x) ali drugi član širše
družine (3x). Pri pospravljanju in čiščenju stanovanja eni enostarševski družini pomagajo starši,
140
129
126
117
120
98
100
75
80
60
28
40
20
6
4
23
8
1
9
121
8
1
4
1
6442
3
6
8
11
0
Enostarševska
Dvostarševska
Enostarševska
Dvostarševska
Enostarševska
Pospravljanje in čiščenje
Kuhanje
Dvostarševska
Varstvo predšolskih otrok
Stari starši
Prijateljica
Drugi član širše družine
Soseda, znanka, nesorodnica Sosed, znanec, nesorodnik
Prijatelj
Enostarševska
Dvostarševska
Likanje
Druga članica širše družine
Nihče
dvostarševskim pa v 9 (od 144) primerov starši, v enem primeru druga članica širše družine, v dveh
drugi član širše družine in v enem soseda, znanka oziroma nesorodnica.
Pri varstvu predšolskih otrok tako eno- kot dvostarševskim družinam najpogosteje pomagajo stari
starši – v enostarševskih v 8 primerih od devetih, v dvostarševskih pa v 98 primerih od 114. Pri
enostarševskih v enem primeru (od 9) pomaga še druga članica širše družine, v dvostarševskih pa v
enem primeru prijateljica, v 6 druga članica in v 4 drugi član širše družine, v 4 primerih nesorodnica in
v dveh nesorodnik.
Od storitev, ki jih ponuja šola, enostarševske družine v enem primeru (od 1) koristijo malico in
kosilo, podaljšanega bivanja ne. Dvostarševske družine pa v 57 (od 59) primerov koristijo malico, v 40
primerih podaljšano bivanje in v 46 kosilo. Da je delovni čas podaljšanega bivanja za njihovo družino
ustrezen, je reklo 38 od 40 dvostarševskih družin, 2 sta rekli, da delovni čas ni ustrezen.
12,3%
16,5%
Zelo sem zadovoljen/-na
Sem zadovoljen/-na
49,5%
63,2%
Niti-niti
Nisem zadovoljen/-na
38,2%
15,0%
4,2%
Enostarševska
Dvostarševska
Sploh nisem zadovoljen/na
Z usklajenostjo družinskih in poklicnih
obveznosti so anketirane osebe z otroki,
mlajšimi od 9 let, v veliki večini primerov
zadovoljne – med anketirankami, ki živijo v
enostarševskih družinah, je zadovoljnih 49,5
% in zelo zadovoljnih 12,3 %, nezadovoljnih
med njimi ni. Pri anketiranih osebah, ki živijo v
dvostarševskih družinah, pa je zadovoljnih
63,2 % in zelo zadovoljnih 16,5 %,
nezadovoljnih 4,2 % in takšnih, ki sploh niso
zadovoljni, 1,1 %.
66
VIII.
DVOSTARŠEVSKE DRUŽINE Z OTROKI, MLAJŠIMI OD 9 LET
Dvostarševske družine z otrokom, mlajšim od 9 let (N družin = 144, N otrok = 179), so - glede na
starost otrok – razdeljene v tri skupine: z otroki, starimi do 3 let (nižja starostna skupina),
starimi od 4 do 6 let (srednja starostna skupina) in starimi od 7 do 9 let (starejša starostna
skupina).
S starostjo otrok upada delež stanovanj, ki so v večinski lasti samo enega od staršev, in
narašča delež stanovanj, kjer imata oba starša enaka lastniška deleža. Glede na mesečni
dohodek je v prvih dveh skupinah glede na starost otrok največ takšnih, ki imajo nad 2.100
EUR skupnih mesečnih prihodkov, v skupini z najstarejšimi otroki pa največ takšnih, ki imajo
od 1.000 do 2.100 EUR prihodkov.
Najvišji delež parov z denarjem upravlja skupaj - s starostjo otrok ta delež narašča in upada
delež tistih, ki imajo le del skupnega denarja. Med starši najmlajših otrok je v primerjavi s starši
otrok preostalih dveh starostnih skupin približno enkrat manj tistih z (ne)dokončano osnovno
šolo in za dobrih deset odstotnih točk več tistih s končano najmanj višješolsko stopnjo
izobrazbe. Najvišji delež staršev najmlajših otrok se šola na višji stopnji od trenutno
pridobljene izobrazbe.
Največ staršev otrok, mlajših od 9 let, je zaposlenih – delež s starostjo otrok nekoliko narašča –
prevladujejo zaposleni v zasebnem sektorju. Največ staršev je zaposlenih za nedoločen čas,
delež se povečuje s starostjo otrok. Največ zaposlenih za nedoločen čas s krajšim delovnim
časom zaradi starševstva je med starši najmlajših otrok. Največ višjih menedžerk in
menedžerjev je v srednji starostni skupini otrok. Nadure je v mesecu pred anketiranjem
opravljala približno tretjina staršev v vsaki starostni skupini otrok, po službi doma oziroma od
doma delata približno dve petini staršev – največ tistih, ki to počnejo vsak dan, je med starši
najmlajših otrok. Večina jih dela v samo dopoldanskem turnusu.
Večina staršev je s svojo službo zadovoljna. Možnost usklajevanja družinskega in poklicnega
življenja je nepomemben vidik petdesetini staršev najmlajših otrok, veliki večini je ta vidik zelo
pomemben. Da ni težav s koriščenjem dopusta za nego bolnega otroka, se sploh ne zdi
pomembno 0,9 % staršev najmlajših in 1,9 % staršev otrok srednje starostne skupine, največ
tistih, ki jim je ta vidik službe zelo pomemben, je med starši najmlajših otrok (76,4 %).
Zaradi lažjega usklajevanja zasebnega in družinskega življenja je službo že kdaj zamenjala
slaba petina staršev najmlajših otrok, dve petini staršev otrok srednje starostne skupine in
tretjina staršev otrok starejše starostne skupine. Dobra desetina staršev najmlajših otrok je
rekla, da so bile družinske obveznosti že kdaj ovira, da niso zamenjali službe, čeprav bi si to
želeli – delež s starostjo otrok narašča (srednja starostna skupina – slaba petina, višja
starostna skupina – dobra petina). Napredovanju se je zaradi družinskih obveznosti
odpovedala petnajstina staršev najmlajših, dvajsetina staršev otrok srednje in desetina staršev
otrok starejše starostne skupine.
Težave z zagotavljanjem varstva otrok ima 16,8 % družin z najmlajšimi otroki, 7,8 % tistih z
otrokom srednje starostne skupine in 12,2 % z otrokom starejše starostne skupine.
Najpogosteje jim pomagajo stari starši.
Z usklajenostjo poklicnega in družinskega življenja so starši večinoma zadovoljni, približno
šestina v vsaki starostni skupini otrok pa je zelo zadovoljna.
67
Poglejmo podrobneje, kako je z udejanjanjem načela enakosti spolov v dvostarševskih družinah z
otroki, mlajšimi od 9 let, glede na starost otrok. V dvostarševskih družinah v našem vzorcu je 179
otrok, od tega jih je 75 starih od 0 do 3 let, 64 od 4 do 6 let in 40 od 7 do 9 let.
Med družinami, v katerih so najmlajši otroci,
prevladujejo takšne z enim otrokom (57,8 %) –
njihov delež s starostjo otrok upada, tako da jih je
med tistimi z otrokom, starim od 7 do 9 let, samo še
11,1 %. Med družinami, v katerih je otrok, star od 4
do 6 let, je največ takšnih, ki imajo sicer dva otroka
(50,2 %). Najvišji delež družin, kjer imajo tri otroke,
pa je med družinami, v katerih živi otrok, star od 7
do 9 let (29,9 %).
60%
50%
40%
1 otrok
30%
2 otroka
20%
3 otroci
10%
4 otroci
0%
Otroci 0 - 3
let
Otroci 4 - 6
let
Otroci 7 - 9
let
Glede na lastništvo stanovanja,
v katerem družina prebiva, s
40%
starostjo otrok upada delež
35%
Enaki lastniški deleži
30%
stanovanj, ki so v večinski lastni
25%
Lastništvo staršev / tašče /
samo enega od staršev in
20%
tasta
narašča delež stanovanj, kjer
15%
Najemniško stanovanje imata oba starša enaka lastniška
profitna najemnina
10%
5%
deleža. Delež družin, ki živijo v
Najemniško stanovanje neprofitna najemnina
0%
najemniških
stanovanjih
s
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
Drugo socialno stanovanje
profitno najemnino, je približno
enak ne glede na starost otrok,
medtem ko delež najemniških stanovanj z neprofitno najemnino s starostjo otrok upada. Pri
stanovanjih, ki so v lasti staršev anketirane osebe ali staršev njenega partnerja oziroma partnerice, pa
trend glede na starost otrok ni opazen.
Večinsko lastništvo enega iz
para
53,3%
Po skupnem mesečnem prihodku je v družinah,
kjer so otroci stari od 0 do 3 let ter od 4 do 6 največ
takšnih, ki imajo nad 2.100 EUR mesečnih
dohodkov, v družinah, kjer so otroci stari od 7 do 9
let, pa je največ takšnih, ki imajo od 1.000 do 2.100
EUR mesečnih prihodkov.
40,6% 43,3%
44,0%
35,7%
38,1%
20,3%
16,1%
8,6%
Otroci 0 - 3 let
< 1000 EUR
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
1000 do 2100 EUR
> 2100 EUR
Ne glede na starost otrok pari z denarjem najpogosteje upravljajo skupaj – s starostjo otrok ta delež
narašča, po drugi strani pa s starostjo otrok upada delež tistih, ki imajo skupen le del denarja. V vsaki
Otroci 0 - 3 let
57,3%
12,6%
26,8%
3,2%
Ves denar je skupen, z njim skupaj
upravljava
Imava del skupnega denarja
Otroci 4 - 6 let
66,6%
9,2%
22,0%
2,2%
Imava vsak svoj denar in se sproti odločava o
pokrivanju skupnih stroškov
Otroci 7 - 9 let
67,1%
3,1%
24,0%
5,8%
Imava vsak svoj denar in sva
dogovorjena, kaj kdo plačuje
starostni skupini otrok je približno četrtina staršev, ki imajo vsak svoj denar in se sproti odločajo o
pokrivanju skupnih stroškov, manjši delež pa je takšnih, kjer imata partnerica in partner vsak svoj
denar in sta dogovorjena, kaj kdo plačuje.
68
Glede na doseženo stopnjo izobrazbe nekoliko izstopa le skupina staršev (upoštevane so tako
anketirane osebe, kakor tudi njihove partnerice oziroma partnerji),
ki imajo otroke, stare od 0 do 3 let – v tej skupini je v primerjavi s
22,7%
23,3%
starši, ki imajo otroke, stare od 4 do 6 in od 7 do 9 let, približno
33,5%
enkrat manj tistih z (ne)dokončano osnovno šolo in za dobrih
deset odstotnih točk več tistih s končano višjo šolo ali več. V
skupini staršev z najmlajšimi otroki se jih tudi največ šola na višji
Višja ali več
42,2%
44,6%
stopnji od trenutno pridobljene izobrazbe – 25,3 % anketiranih in
SŠ
46,9%
12,6 % njihovih partneric oziroma partnerjev (v skupini staršev
PŠ
otrok, starih od 4 do 6 let, je delež šolajočih se anketiranih 9,2 %,
OŠ
25,7%
25,5%
partneric oziroma partnerjev 7,0 %; v skupini staršev otrok, starih
15,7%
od 7 do 9 let, pa je delež šolajočih se anketiranih 3,8 % in 7,5 %
8,9%
7,2%
4,0%
šolajočih se njihovih partneric oziroma partnerjev).
Otroci 0 - Otroci 4 - Otroci 7 3 let
6 let
9 let
Glede na zaposlitveni status je največ
anketiranih in njihovih partneric ter
0,7%
partnerjev, ki imajo otroke, mlajše od devet
Otroci 4 - 6 let
87,4%
11,8%
let, zaposlenih – delež s starostjo otrok
Otroci 0 - 3 let
84,1%
13,5%
nekoliko narašča, istočasno upada delež
2,1%
brezposelnih. Šolajoče se (dijakinja, dijak,
študentka, študent) najdemo zgolj med starši
Zaposlena oseba
Nezaposlena oseba
Šolajoča se oseba
otrok, starih od 0 do 3 in od 4 do 6 let. Med
nezaposlenimi anketiranimi in njihovimi partnericami ali partnerji, ki so odgovorili na to vprašanje (N =
35), je 6 gospodinj oziroma gospodinjcev, 7 oseb je brezposelnih, a zaposlitve ne iščejo. Med razlogi
za brezposelnost so: dvema anketirankama oziroma partnericama anketirancev pogodba za določen
čas ni bila podaljšana v času nosečnosti, dvema pogodba ni bila podaljšana po rojstvu otroka, pet
oseb je po rojstvu otroka ostalo doma, šest oseb išče prvo zaposlitev, tri osebe so dobile odpoved
pogodbe iz poslovnih razlogov, osmih osebam pa se je iztekla pogodba za določen čas.
Otroci 7 - 9 let
88,5%
11,3%
4,8%
1,0%
3,2%
3,7%
60,4%
60,5%
58,4%
1,5%
Glede na sektor zaposlitve je največ
staršev otrok, mlajših od devet let, ki živijo
v dvostarševskih družinah, zaposlenih v
zasebnem sektorju – bistvenih razlik glede
na starost otroka ni. Sledijo zaposlitve v
javnem sektorju, državni upravi, organizaciji
v večinski lasti države in v lastnem podjetju
ter v nevladni organizaciji.
Nevladna organizacija
Lastno podjetje
Zasebni
5,1%
3,6%
5,3%
22,1%
21,4%
25,3%
7,8%
8,2%
8,3%
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
Država večinska lastnica
Javni sektor
Državna uprava
69
Glede na tip zaposlitve pri vseh starših otrok, starih do devet let, ki živijo v dvostarševskih družinah,
prevladuje zaposlitev za nedoločen čas – delež se nekoliko povečuje s starostjo otrok, istočasno pa s
80%
83,5%
79,5%
76,9%
Nedoločen čas s polnim delovnim časom
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi
starševstva
60%
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom
40%
Določen čas s polnim delovnim časom
17,5%
20%
3,6%
1,7%
16,4%
1,7% 1,1% 0,4%
0%
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
12,8%
2,7%
1,8%
Določen čas s krajšim delovnim časom zaradi
starševstva
Določen čas s krajšim delovnim časom
Otroci 7 - 9 let
starostjo otrok upada delež zaposlenih za določen čas s polnim delovnim časom. Najvišji delež tistih,
ki so zaposleni za nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, je med starši
najmlajših otrok (3,6 %), enako velja za starše, ki so zaposleni za določen čas s krajšim delovnim
časom zaradi starševstva (1,7 %).
Glede na položaj na delovnem mestu je največ, približno tri četrtine, staršev v skupini delavk
oziroma delavcev, največ višjih menedžerk in menedžerjev je v skupini, kjer so otroci stari od 4 do 6
let (6,9 %), srednjih med tistimi z najmlajšimi otroki (9,9 %) in nižjih med tistimi z otroki, starimi od 7 do
9 let.
Nadure je v mesecu pred opravljanjem raziskave delala približno tretjina anketiranih v vsaki skupini
glede na starost otrok – največ (38,1 %) jih je bil v skupini z otroki do 3 let, sledi skupina z otroki,
starimi od 4 do 6 let (33,2 %) in skupina z otroki, starimi od 7 do 9 let (32,9 %).
Po službi doma oziroma od
doma delata približno dve
60%
petini anketiranih staršev z
(Skoraj) Vsak dan
50%
otroki, mlajšimi od devet let, ki
Nekajkrat tedensko
40%
živijo
v
dvostarševskih
Nekajkrat mesečno
družinah.
Tistih,
ki to počnejo
30%
1 krat na mesec
(skoraj) vsak dan, je največ
20%
Nekajkrat letno
med starši najmlajših otrok
10%
Nikoli
(13,0 %); tistih, ki to počnejo
0%
nekajkrat tedensko, je največ
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
med starši otrok, starih od 7 do
9 let (15,2 %); tistih, ki to
počnejo nekajkrat mesečno, je največ med starši otrok, starih od 4 do 6 let (15,3 %), ostali pa to
počnejo redkeje, enkrat mesečno ali nekajkrat letno. Glede časovne obremenjenosti z delom sta
dobri dve tretjini vprašanih – ne glede na starost otrok – rekli, da je ravnopravšnja. Da dela več, kakor
si želi, je rekla dobra četrtina anketiranih, ki imajo otroke, mlajše od devet let in živijo v dvostarševskih
družinah – najvišji delež je bil pri tistih z najmlajšimi otroki (28,4 %), sledijo tisti z otroki, starimi od 7 do
9 let, in tisti z otroki, starimi od 4 do 6 let.
70%
70
Večina staršev (anketirane osebe in njihove partnerice in partnerji) dela v dopoldanskih turnusih
(slaba polovica, pri čemer jih je največ med starši
100%
najmlajših otrok – 49,3 %), sledijo tisti, ki delajo
V nerednih turnusih
90%
izmenično dopoldne in popoldne (največ – 34,0 % jih
80%
Delo na domu
je med starši otrok, starih od 4 do 6 let), tisti, ki delajo
70%
v treh izmenah (največ – 8,9 % jih je med starši otrok,
60%
Triizmensko delo
50%
starih od 4 do 6 let) in v nerednih turnusih (največ –
40%
Deljen delovni čas (z
8,3 % jih je med starši najmlajših otrok), tisti z deljenim
daljšim vmesnim
30%
odmorom)
delovnim časom (največ – 5,3 % jih je med starši
20%
Izmenično dopoldne
in popoldne
10%
najmlajših otrok), ostale oblike dela (samo popoldne,
0%
Nočno delo
nočno, delo na domu) so zastopane redkeje.
Otroci 0 - Otroci 4 - Otroci 7 3 let
6 let
9 let
Večina anketiranih staršev otrok,
mlajših od devet let, je s svojo
službo zadovoljna – največ zelo
zadovoljnih (29,6 %) in zadovoljnih
(58,8 %) je med starši najmlajših
otrok, največ nezadovoljnih (8,7 %)
in zelo nezadovoljnih (1,0 %) pa
med starši otrok, starih od 7 do 9
let.
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Otroci 0 - 3 let
Zelo nezadovoljen/-na
Nezadovoljen/-na
Otroci 4 - 6 let
Niti - niti
Otroci 7 - 9 let
Zadovoljen/-na
Zelo zadovoljen/-na
Zanimalo nas je, kako pomembna sta staršem otrok, mlajših od devet let, ki živijo v dvostarševskih
družinah, naslednja vidika službe: možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ter
da nimajo težav s koriščenjem dopusta za nego bolnega otroka.
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti niti
Pomembno
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
Možnost usklajevanja
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
Zelo pomembno
Ni težav z bolniško za otroka
Za možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ni nihče od anketiranih staršev rekel,
da mu ta vidik službe sploh ni pomemben, nepomemben je 2,1 % staršev najmlajših otrok. Veliki
večini ostalih staršev je ta vidik zelo pomemben (približno trem četrtinam v vsaki starostni skupini
otrok) ali pomemben (dobri petini v vsaki starostni skupini otrok). Da ni težav s koriščenjem dopusta
za nego bolnega otroka, se sploh ne zdi pomembno 0,9 % staršev najmlajših in 1,9 % staršev otrok,
starih od 4 do 6 let. Največ tistih, ki jim je ta vidik službe nepomemben, je med starši najmlajših otrok
(3,8 %), med njimi pa je na drugi strani tudi največ tistih, ki se jim zdi ta vidik službe zelo pomemben
(76,4 %).
71
Zaradi lažjega usklajevanja zasebnega in družinskega življenja je službo že kdaj zamenjala
slaba petina (18,4 %) anketiranih staršev najmlajših otrok, dve petini (41,3 %) staršev otrok, starih od
4 do 6 let, in tretjina (33,0 %) staršev otrok, starih od 6 do 9 let. Na drugi strani pa je dobra desetina
(12,1 %) anketiranih staršev najmlajših otrok rekla, da so bile družinske obveznosti že kdaj ovira,
da niso zamenjali službe, pa čeprav so si to želeli, enako je rekla slaba petina (17,9 %) staršev
otrok, starih od 4 do 6 let, in dobra petina staršev otrok, starih od 7 do 9 let (22,4 %). Da so bile
družinske obveznosti že kdaj ovira, da se je anketiran starš otroka, mlajšega od 9 let, odpovedal
napredovanju, je rekla petnajstina (6,2 %) anketiranih staršev najmlajših otrok, dobra dvajsetina (4,5
%) staršev otrok, starih od 4 do 6 let, in desetina (10,3 %) staršev otrok, starih od 7 do 9 let.
Težave z zagotavljanjem varstva otrok ima 16,8 % družin z najmlajšimi otroki, 7,8 % družin z
otrokom, starim od 4 do 6 let, in
Otroci
Otroci
Otroci
12,2 % družin z otrokom, starim Kako zagotavljate varstvo svojih otrok?
0 - 3 let
4 - 6 let
7 - 9 let
od 7 do 9 let (skupaj 8 družin od S pomočjo starih staršev
9
23
25
68, ki so dogovorile na to Najeta varuška / varuh
1
0
2
0
1
1
vprašanje). Ne glede na starost Plačljive počitniške dejavnosti
0
1
0
otrok, je največ anketiranih Brezplačne počitniške dejavnosti
Moj dopust
2
5
4
staršev reklo, da jim pri varstvu Partneričin / partnerjev dopust
1
5
4
otrok na pomoč priskočijo stari Otrok / otroci so sami doma
0
0
0
starši, pogosto te težave rešujejo Druge sorodnice in sorodniki
2
4
5
10
26
29
še z dopustom (bodisi svojim N
bodisi z dopustom partnerice ali partnerja), redkeje pa to težavo rešujejo z najeto varuško ali varuhom
ali plačljivimi oziroma brezplačnimi počitniškimi dejavnostmi. 14 od 68 družin pa je reklo, da so težave
z zagotavljanjem varstva večje med počitnicami.
Na splošno pa so anketirani Kako ste na splošno zadovoljni z
Otroci
starši
z
usklajenostjo usklajenostjo družinskih in poklicnih
0 - 3 let
družinskih
in
poklicnih obveznosti?
2,2%
obveznosti zadovoljni (dobri Sploh nisem zadovoljen/-na
Nisem zadovoljen/-na
2,7%
dve petini), šestina pa jih je s
Niti-niti
18,1%
tem zelo zadovoljna. Na drugi Sem zadovoljen/-na
60,8%
strani lestvice imamo tiste, ki Zelo sem zadovoljen/-na
16,3%
niso zadovoljni (največ – 5,6 %
jih je med anketiranimi starši otrok, starih od 4 do 6 let) in sploh niso zadovoljni
najmlajših otrok – 2,2 %).
Otroci
4 - 6 let
Otroci
7 - 9 let
0,0%
5,6%
12,1%
66,7%
15,6%
0,0%
2,6%
17,3%
64,0%
16,1%
(ti so samo med starši
72
IX.
ODLOČANJE
Pri odločanju o večjih in manjših stroških gospodinjstva, stroških, in opravilih povezanih z
otroki, ter vsakodnevnih in večjih opravilih za dom se je pokazalo kar nekaj stereotipov: čeprav
večino teh odločitev pari sprejmejo skupaj, so razlike pri tistih, kjer to večinoma predlaga, se
odloči ali izvede eden od para, spolno zelo tradicionalne.
Kadar odločitev ni skupna, je nakup avtomobila, tehničnih izdelkov, nakup ali obnova
stanovanja ali hiše, vlaganje denarja, plačevanje položnic (tukaj so razlike med ženskami in
moškimi najnižje) domena moških; nakup stanovanjske opreme in bele tehnike, manjših
gospodinjskih aparatov, nakupovanje stvari za družino in gospodinjstvo, odločanje o tem, ali
družina potrebuje plačljivo pomoč pri čiščenju stanovanja, skrbi za starejše in varstvu otrok,
nakup šolskih potrebščin za otroke, nakup igrač za otroke, vpis otrok v plačljive tečaje tujih
jezikov, plesa, nešportnih in športnih dejavnosti, nakup športne opreme za otroka pa domena
žensk.
Tudi pri opravilih, povezanih z otroki, se je pokazalo precej stereotipov. Kadar par teh opravil
ne izvede skupaj, so ženske tiste, ki se pogosteje igrajo in družijo z otroki, nadzorujejo šolske
obveznosti otrok, poskrbijo za obiske otrok pri zdravnici ali zdravniku, za oblačenje otrok, za
urejanje administrativnih zadev za otroke, organizacijo varstva otrok v nujnih primerih in za
organizacijo prevoza otrok na prostočasne dejavnosti.
Pri vsakodnevnih opravilih za dom se je pokazalo, da so ta v veliki večinoma domena žensk (v
več kakor dveh tretjinah primerov je to večinoma domena ženske) – ženske tako veliko
pogosteje kakor moški ali kakor pari skupaj pripravljajo hrano, pomivajo posodo ali jo zlagajo v
pomivalni stroj, perejo perilo, čistijo stanovanje in likajo.
Večja opravila za dom so glede na spol bolj porazdeljena – medtem ko moški večinoma
poskrbijo za manjša popravila v stanovanju ali hiši in za urejanje okolice hiše ter skrbijo za
avto, je delo na vrtu enakomerno porazdeljeno med partnerice in partnerje, o urejanju ali
obnovi stanovanja oziroma gradnji ali obnovi hiše se pari v slabih dveh tretjinah odločajo
skupaj, kadar pa se ne, to približno petkrat pogosteje počnejo moški.
Odločanje o vsakdanjih stvareh glede življenja v partnerski skupnosti je nekaj, kar pari
večinoma počnejo skupaj (kdo kdaj uporablja družinski avto, kaj jesti ob posebnih priložnostih,
s kom se par druži v prostem času, kako bo preživljala prosti čas cela družina) – izjema sta
vprašanji, kdaj je stanovanje dovolj čisto in pospravljeno ter kaj bo za večerjo, o katerih
pogosteje odločajo ženske.
Odločanje o občasno aktualnih vprašanjih (izbira zimske in izbira poletne počitniške
destinacije, nakup počitniške hiše, prikolice, čolna ali jahte ter nakup športne opreme za
partnerico in partnerja) je nekaj, kar pari v več kakor štirih petinah primerov počnejo skupaj.
Velika večina vprašanih je z obstoječim načinom odločanja v partnerski skupnosti zadovoljna.
73
V vsakem partnerstvu je potrebno opraviti določene nakupe, naloge za njegovo nemoteno delovanje.
V tem sklopu nas je zanimalo predvsem, kako so ta opravila porazdeljena med partnerjema, zato smo
ta sklop vprašanj zastavili samo tistim, ki živijo v partnerski skupnosti. Razdelili smo jih na večje
stroške gospodinjstva; manjše stroške gospodinjstva; stroške, povezane z otroki; opravila, povezana z
otroki; vsakodnevna opravila za dom in večja opravila za dom.
Večji stroški gospodinjstva
V tem sklopu so nas zanimali tisti nakupi, ki jih običajno opravljamo redkeje in predstavljajo večjo
finančno obremenitev družinskega proračuna (nakup avtomobila, nakup stanovanjske opreme in
pohištva, nakup bele tehnike (npr. pralni stroj, štedilnik, hladilnik…), nakup tehničnih izdelkov (npr.
računalnik, televizor…), nakup stanovanja ali gradnja hiše oziroma obnova stanovanja ali hiše in
vlaganje denarja. Zanimalo nas je, kdo predlaga nakup nečesa, kdo sprejme končno odločitev ter kdo
nalogo izvede. Prikazujemo odgovore samo za tiste partnerske skupnosti, v katerih je določen strošek
predstavljal relevantno situacijo.
57,6%
60,0%
68,7%
36,5%
35,3%
25,9%
5,4%
5,9%
Predlaga
Ženska
Odloči
Moški
4,7%
Izvede
Nakup avtomobila partnerica in partner najpogosteje skupaj
predlagata, skupaj sprejmeta odločitev ter skupaj nakup tudi
izvedeta. Tam, kjer tega ne počneta skupaj, pa so v vseh treh
fazah (predlog, odločitev, izvedba) moški tisti, ki to počnejo
pogosteje kakor ženske. Najpogosteje so moški tisti, ki nakup
predlagajo in ga tudi izvedejo, odločitev pa par pogosteje
sprejme skupaj.
Skupaj
Tudi pri nakupu stanovanjske opreme in pohištva pari
najpogosteje soodločajo, v povprečju pogosteje kakor pri
nakupu avtomobila. Tam, kjer par ne soodloča, so ženske
tiste, ki nakup pogosteje predlagajo, sprejmejo odločitev in
nakup tudi izvedejo, vendar pa so razlike med ženskami in
moškimi nižje kakor pri nakupu avtomobila.
68,6%
75,7%
77,3%
22,2%
9,3%
15,0%
9,7%
12,9%
Predlaga
Odloči
Izvede
9,2%
Ženska
63,8%
72,5%
74,2%
27,4%
7,2%
20,2%
12,0%
13,8%
Predlaga
Odloči
Izvede
8,8%
Ženska
Moški
Skupaj
Moški
Skupaj
Nakup bele tehnike (npr. pralni stroj, štedilnik, hladilnik…)
partnerica in partner običajno opravita skupaj, v povprečju v
vseh fazah sodelujeta pogosteje kakor pri nakupu avtomobila
in nekoliko manj pogosto kakor pri nakupu stanovanjske
opreme in pohištva. Kadar se ne odločata skupaj, je
partnerica tista, ki nakup predlaga in sprejme odločitev
približno trikrat pogosteje kakor partner, nakup pa izvede le
malo pogosteje kakor partner (razlika 1,8 odstotne točke).
Pri nakupu tehničnih izdelkov (npr. računalnik, televizor…) se
pari najpogosteje odločajo skupaj, deleži po posameznih fazah
so približno enaki kot deleži pri odločanju za nakup avtomobila.
Kadar se partnerica in partner ne odločata skupaj, moški
približno štirikrat pogosteje predlagajo takšen nakup, o njem
sprejmejo odločitev in ga tudi izvedejo.
59,1%
66,1%
65,3%
32,5%
28,0%
27,5%
8,4%
5,9%
7,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
74
Nakup stanovanja, gradnjo hiše, obnovo stanovanja ali
gradnjo hiše pari najpogosteje opravljajo skupaj v vseh fazah.
Kadar ne gre za soodločanje, pa so moški tisti, ki približno
dvakrat pogosteje nakup ali obnovo stanovanja oziroma hiše
predlagajo, sprejmejo odločitev in zadevo tudi izvedejo.
78,6%
14,9%
6,6%
Ženska
18,9%
8,7%
Predlaga
Ženska
6,2%
Odloči
Moški
Izvede
Skupaj
Tudi pri vlaganju denarja pari
najpogosteje soodločajo pri vseh fazah. Kadar pa ne soodločajo,
so moški tisti, ki približno dvakrat pogosteje od žensk predlagajo
vlaganje denarja, o tem sprejmejo odločitev in jo tudi izvedejo.
79,5%
75,8%
13,6%
6,9%
16,5%
Odloči
Izvede
Moški
12,2%
9,3%
5,5%
Predlaga
72,5%
81,7%
85,2%
7,7%
Skupaj
Zanimalo nas je tudi, ali takšen način odločanja anketiranim osebam ustreza in če ne, na katerem
področju bi si želele več možnosti odločanja. Pokazalo se je, da je velika večina tako žensk kakor
moških z obstoječim načinom v njihovi partnerski skupnosti zadovoljna. Več odločanja bi si želela le
vsaka 45. ženska (N = 6 oziroma 2,2 %) in vsak 50. moški (N = 6 oziroma 2,0 %). Področja, na katerih
bi si anketiranke želele več možnosti odločanja, so: nakup bele tehnike (5x), nakup tehničnih izdelkov
(4x), nakup stanovanjske opreme in pohištva ter vlaganje denarja (3x) ter nakup avtomobila in nakup
ali gradnja ali obnova stanovanja oziroma hiše (2x). Področje, na katerem bi si več možnosti odločanja
želeli moški, pa je nakup avtomobila (3x), 3 anketiranci pa ne vedo natančno, na katerem področju bi
si želeli več odločanja.
Manjši stroški gospodinjstva
V tem sklopu so nas zanimali naslednji nakupi: nakup malih gospodinjskih aparatov (npr. likalnik,
grelec vode, električni mešalec itd.), nakupovanje stvari za družino in gospodinjstvo (npr. hrana, čistila,
oblačila), plačevanje položnic, ali družina potrebuje plačljivo pomoč pri čiščenju stanovanja, ali družina
potrebuje plačljivo pomoč pri skrbi za starejše ter ali družina potrebuje plačljivo pomoč pri varstvu
otrok.
Pri nakupu manjših gospodinjskih aparatov (N = 549) se manj
kakor polovica parov odloča skupaj. Ženske so tiste, ki nakup
malega gospodinjskega aparata veliko pogosteje kakor moški
predlagajo (9x pogosteje), o nakupu sprejmejo odločitev (5x) in
nakup tudi izvedejo (5x).
34,4%
6,6%
42,6%
9,7%
9,5%
59,0%
47,7%
44,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
43,2%
46,9%
46,2%
6,3%
7,6%
9,1%
50,5%
45,5%
44,7%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
Moški
46,3%
Skupaj
Nakupovanje stvari za družino in gospodinjstvo (npr. hrana,
čistila, oblačila) (N = 554) je, kakor kažejo odgovori, pretežno
ženska zadeva. V dobri polovici primerov je ženska tista, ki nakup
predlaga, odločitev pa par nekoliko pogosteje sprejme skupaj in
jo skupaj tudi izvede. Tam, kjer temu ni tako, pa so ženske tiste,
ki šestkrat pogosteje kakor moški sprejemajo odločitve o tovrstnih
nakupih in jih petkrat pogosteje tudi izvedejo.
75
Plačevanje položnic (N = 555) slaba polovica parov večinoma
opravlja skupaj v vseh fazah. Tam, kjer ni tako, pa to opravlja višji
delež moških. So pa razlike med ženskami in moškimi v
primerjavi z ostalimi področji tukaj minimalne - od 2 do 5
odstotnih točk.
45,0%
47,0%
45,8%
28,8%
27,9%
29,6%
26,1%
25,0%
24,5%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
58,6%
64,3%
67,0%
14,4%
27,0%
13,4%
22,3%
9,8%
23,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
73,0%
71,9%
67,4%
10,1%
16,9%
9,0%
19,1%
11,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
88,1%
89,7%
2,9%
11,8%
Ženska
3,0%
2,9%
9,0%
7,4%
Predlaga
Odloči
Moški
Skupaj
O tem, ali partnerska skupnost potrebuje plačljivo pomoč
pri čiščenju stanovanja (N = 112) pari večinoma odločajo
skupaj. Kadar pa ne, so ženske tiste, ki nekoliko pogosteje to
predlagajo (1,9x), sprejmejo odločitev (1,7x) ter jo izvedejo
(2,4x).
O tem, ali partnerska skupnost potrebuje plačljivo pomoč pri
skrbi za starejše (N = 89) v veliki večini primerov pari odločajo
skupaj. Kadar ne, pa so ženske tiste, ki tovrstno pomoč
predlagajo, sprejmejo odločitev in jo tudi izvedejo približno
dvakrat pogosteje kakor moški.
85,3%
Moški
Moški
21,3%
Skupaj
Pri vprašanju, ali partnerska skupnost potrebuje plačljivo pomoč
pri varstvu otrok (N = 89), pari najpogosteje odločajo skupaj (v
skoraj devetih od desetih parov). Kadar pa pari o tem ne odločajo
skupaj, so ženske tiste, ki 2 – 4-krat pogosteje tovrstno obliko
varstva predlagajo, o njej sprejmejo odločitev in jo tudi izvedejo.
Izvede
Skupaj
Tudi v tem sklopu nas je zanimalo, ali bi anketiranke (N = 283) in
anketiranci (N = 274), če bi to možnost imeli, na katerem od teh področij želeli več možnosti
odločanja. Pokazalo se je, da tudi pri manjših nakupih za dom in družino obstoječa ureditev veliki
večini tako žensk (98,4 %) kakor moških (99,4 %) ustreza. Samo dve ženski in dva moška sta namreč
rekla, da bi na katerem od področij želeli več možnosti odločanja, dve ženski pa sta odgovorili, da ne
vesta. Moška sta odgovorila, da bi na vseh naštetih področjih (nakup malih gospodinjskih aparatov,
nakupovanje stvari za družino in gospodinjstvo, plačevanje položnic, ali družina potrebuje plačljivo
pomoč pri čiščenju stanovanja, ali družina potrebuje plačljivo pomoč pri skrbi za starejše ter ali družina
potrebuje plačljivo pomoč pri varstvu otrok) želela več možnosti odločanja, ženski pa sta odgovorili, da
na področju nakupovanja stvari za družino in gospodinjstvo (2x) in pri plačevanju položnic (1x).
76
Stroški, povezani z otroki
V tem sklopu nas je zanimalo, kdo običajno predlaga, kdo sprejme končno odločitev in kdo zadevo
običajno izvede, ko se partnerica in partner odločata o nakupu šolskih potrebščin za otroke, o nakupu
igrač za otroke, o nakupu oblačil za otroke, o vpisu otrok v plačljive tečaje tujih jezikov, plesa in ostalih
nešportnih dejavnosti, vpisu otrok v plačljive športne dejavnosti in o nakupu športne opreme za otroke
(npr. smuči, kolo…).
44,7%
48,2%
48,5%
2,0%
2,5%
2,5%
53,3%
49,0%
49,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Za nakup šolskih potrebščin za otroke je največ anketiranih oseb
(N = 199) reklo, da ga predlaga, o njem odloči in ga izvede
anketiranka sama ali partnerica anketiranca - v primerjavi z moškimi
20- do 25-krat pogosteje. Slaba polovica anketiranih pa to počne
skupaj s partnerico ali partnerjem.
Skupaj
Nakup igrač za otroke (N = 206) je eno izmed področij, kjer se
partnerica in partner v veliki večini odločata skupaj. Kadar pa se
ne, so ženske tiste, ki skoraj štirikrat pogosteje kakor moški nakup
predlagajo, šestkrat pogosteje o njem odločijo in ga petkrat
pogosteje tudi izvedejo.
63,1%
71,1%
7,8%
29,1%
25,0%
Predlaga
Odloči
Ženska
39,5%
1,9%
43,1%
3,1%
46,3%
1,5%
58,6%
53,8%
52,1%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
66,7%
6,3%
27,0%
Predlaga
Ženska
70,7%
70,6%
12,6%
21,7%
9,8%
19,5%
8,8%
20,6%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
4,4%
3,9%
Moški
23,2%
Izvede
Skupaj
Nakup oblačil za otroke (N = 261) je eno izmed opravil, za
katerega večinoma skrbijo ženske. V približno dveh petinah
primerov je to področje, kjer partnerica in partner to počneta skupaj,
nakup predlaga vsak 53. partner, se zanj odloči vsak 32. in ga
izvede vsak 67. V več kakor polovici primerov pa je nakup oblačil za
otroke v domeni žensk.
O vpisu otrok v plačljive tečaje tujih jezikov, plesa in ostalih
nešportnih dejavnosti (N = 174) se pari večinoma odločajo
skupaj. Kadar se ne, pa so ženske tiste, ki približno štirikrat
pogosteje takšen vpis predlagajo, o njem osemkrat pogosteje
odločijo in ga šestkrat pogosteje izvedejo.
65,7%
72,4%
69,8%
72,1%
3,5%
26,7%
4,1%
23,8%
Odloči
Izvede
Moški
Skupaj
Tudi o vpisu otrok v plačljive
športne dejavnosti (N = 175) pari najpogosteje odločajo skupaj,
tako je v približno dveh tretjinah primerov. Kadar odloča samo eden
od partnerjev, pa je to pogosteje ženska. Ženske približno dvakrat
pogosteje takšen vpis predlagajo, o njem odločijo in ga tudi
izvedejo.
Skupaj
77
Nakup športne opreme za otroka (npr. smuči, kolo…) (N = 229) je
ena izmed zadev, kjer starša večinoma soodločata. Kjer
soodločanja ni, so ženske tiste, ki nakup malo pogosteje predlagajo,
se o njem odločijo in ga malo redkeje izvedejo kakor moški.
74,2%
79,3%
79,2%
12,7%
13,1%
8,4%
12,3%
11,1%
9,7%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
Tudi za ta področja nas je zanimalo, ali bi si anketiranke in anketiranci želeli več možnosti odločanja
na katerem izmed njih. Odgovori so pokazali, da bi takšno možnost želela samo ena anketiranka, ena
pa ne ve, ali bi takšno možnost želela. Anketirancem obstoječa porazdelitev odločanja ustreza, saj ni
nihče rekel, da bi si na katerem izmed področij želel več možnosti odločanja. Anketiranka, ki bi si to
želela, pa je rekla, da si tega želi pri nakupu šolskih potrebščin za otroke in športne opreme za otroke.
Opravila, povezana z otroki
V tem sklopu nas je zanimalo, kdo v paru običajno predlaga, kdo običajno sprejme končno odločitev in
kdo običajno izvede nekatera opravila, povezana z otroki: igranje ali druženje z njimi, nadzor nad
šolskimi obveznostmi otrok, obiske pri zdravnici ali zdravniku, oblačenje otrok, urejanje
administrativnih zadev za otroke, organizacijo varstva otrok v nujnih primerih ter organizacijo prevoza
otrok na prostočasne dejavnosti.
87,6%
1,2%
86,3%
88,0%
1,6%
1,2%
12,1%
10,8%
14,5%
Predlaga
Ženska
Odloči
Za igranje ali druženje z otroki (N = 249) je največ anketiranih
(skoraj devet od desetih) reklo, da počneta s partnerjem oziroma
partnerico skupaj. Kadar pa ne, so ženske v povprečju 12-krat
pogosteje predlagateljice, 8-krat pogosteje so one tiste, ki o tem
odločijo, in 9-krat pogosteje kakor moški to tudi izvedejo.
Izvede
Moški
Skupaj
Nadzor nad šolskimi obveznostmi otrok (N = 187) je v slabih dveh
tretjinah primerov stvar obeh staršev. Kadar pa temu tako, so ženske
tiste, ki prevzemajo večinski delež odgovornosti za to področje – 20krat pogosteje ženske to predlagajo, 19-krat pogosteje o tem odločijo
in 36-krat to tudi izvedejo.
55,9%
56,1%
2,1%
2,2%
3,2%
53,9%
55,8%
3,7%
3,2%
43,3%
41,0%
42,4%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
1,1%
41,7%
41,9%
39,9%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
53,6%
59,0%
Moški
Skupaj
Za obiske otrok pri zdravnici oziroma zdravniku (N = 252) se
dobra polovica parov odloča skupaj. Kjer odloča samo eden, pa so
ženske 14-krat pogosteje predlagateljice, 13-krat pogosteje se o tem
odločijo in 11-krat pogosteje obisk zdravnice ali zdravnika tudi
izvedejo.
Skupaj
78
Oblačenje otrok (N = 194) je v več kakor polovici primerov
odgovornost žensk, v dobrih dveh petinah pari to počnejo skupaj.
Med anketiranci in partnerji anketirank ni nobenega, ki bi oblačenje
predlagal, samo vsak 100. se o tem odloči in vsak 200. to izvede.
41,2%
42,7%
38,5%
39,0%
8,5%
9,3%
9,2%
53,3%
52,1%
51,8%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
56,3%
50,8%
Predlaga
Odloči
Izvede
Moški
Skupaj
Urejanje administrativnih zadev za otroke (N = 259) je po
odgovorih anketirank in anketirancev v več kakor polovici primerov
prepuščeno ženskam, v slabih dveh petinah primerov pa par to
počne skupaj. Vsak 11. – 12. moški urejanje administrativnih zadev
predlaga, se o njem določi ali ga izvede.
Skupaj
V nujnih primerih je organizacija varstva otrok (N = 195) v dobrih
dveh petinah nekaj, kar partnerica in partner počneta skupaj. Kadar
to počne samo eden od njiju, je to pogosteje partnerica – ženske
namreč to počnejo v približno tretjini primerov, moški pa vsak 21. do
32 oziroma desetkrat redkeje kakor ženske.
62,1%
4,6%
65,5%
3,1%
67,7%
70,6%
68,9%
11,6%
20,7%
9,6%
19,8%
11,4%
19,7%
Predlaga
Odloči
Izvede
Moški
65,4%
4,7%
33,3%
31,4%
29,8%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Ženska
0,5%
58,8%
Ženska
38,2%
48,7%
1,0%
Moški
Skupaj
Organizacija prevoza otrok na prostočasne dejavnosti (N =
198) je v veliki večini primerov (dobri dve tretjini) v vseh fazah
stvar obeh staršev. Kadar pa temu ni tako, so ženske tiste, ki
približno dvakrat pogosteje prevoz predlagajo, se o njem odločijo
in ga tudi izvedejo.
Skupaj
Tudi za ta sklop opravil nas je zanimalo, ali bi si anketiranke in anketiranci na katerem od področij
želeli več možnosti odločanja. Pritrdilno sta odgovorila samo ena anketiranka in en anketiranec, ena
anketiranka je rekla, da ne ve. Anketiranka si želi več možnosti odločanja pri igranju ali druženju z
otroki, nadzoru nad šolskimi obveznostmi otrok, obiskih otrok pri zdravnici ali zdravniku, urejanju
administrativnih zadev, pri organizaciji varstva otrok v nujnih primerih in v primeru organizacije
prevoza otrok na prostočasne dejavnosti. Anketiranec pa pri igranju ali druženju z otroki, nadzoru nad
šolskimi obveznostmi otrok, pri organizaciji varstva otrok v nujnih primerih in v primeru organizacije
prevoza otrok na prostočasne dejavnosti.
79
Vsakodnevna opravila za dom
Zanimalo nas je, na kakšen način se partnerice in partnerji odločajo pri vsakodnevnih opravilih za dom
– pri pripravi hrane, pospravljanju stanovanja, pomivanju posode ali zlaganju posode v pomivalni stroj,
pri pranju perila, pri čiščenju stanovanja ter pri likanju. Upoštevani so samo odgovori anketirank in
anketirancev, ki so za posamezno situacijo rekli, da je zanje relevantna.
29,5%
34,1%
34,6%
5,5%
6,0%
7,2%
58,2%
59,9%
65,0%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Priprava hrane je večinoma domena žensk – skoraj tri petine jih
pripravo predlaga, enak delež se o tem odloči, izvedba pa je v skoraj
dveh tretjinah primerov prepuščena ženskam. V dobri tretjini primerov
pari pripravo predlagajo skupaj, se o njej skupaj določijo, skupaj pa
pripravo hrane izvede za približno pet odstotnih točk manj parov.
Moški so v to opravilo vključeni redkeje – pripravo hrane predlaga
vsak 14. moški, o njej odloči vsak 17. in jo izvede vsak 18.
Skupaj
Tudi pospravljanje stanovanja (N = 557) je večinoma domena žensk
– v približno treh petinah primerov. Je pa med tistimi, ki to predlagajo,
in pospravljanje tudi izvedejo, slabih pet odsotnih točk razlike. Razlika
gre v korist skupnega pospravljanja. Moški so tudi pri tem opravilu
udeleženi v manjši meri – vsak 26. to opravilo predlaga, vsak 29. o
njem odloči in vsak 26. ga tudi izvede.
34,1%
3,8%
36,7%
3,4%
62,1%
59,9%
57,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
34,8%
36,3%
38,1%
3,5%
3,6%
4,7%
61,7%
60,1%
57,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
37,6%
42,1%
2,9%
59,5%
59,4%
55,0%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
Skupaj
38,0%
2,5%
Moški
Pomivanje posode ali zlaganje posode v pomivalni stroj (N =
566) je opravilo, ki ga pari v dobri tretjini primerov opravljajo skupaj.
V večini primerov (slabi dve tretjini) je to opravilo običajno
prepuščeno ženskam. Posodo tako pomiva samo vsak 21. moški.
Pranje perila (N = 556) v gospodinjstvu vsake 7. anketirane osebe
partnerica in partner opravljata skupaj, sicer pa je to opravilo v veliki
meri prepuščeno ženskam – vsaki 8,5. od desetih. Moški se v to
opravilo vključujejo redko – samo vsak 43.
2,9%
39,0%
3,8%
12,4%
13,0%
13,5%
2,2%
2,3%
2,2%
85,4%
84,7%
84,3%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
Čiščenje stanovanja (N = 556) je
v več kakor polovici primerov opravilo, ki ga običajno opravijo
ženske. Da je to običajno opravilo anketiranca ali partnerja
anketiranke, je rekla vsaka 34. do 40. anketirana oseba, v približno
dveh petinah primerov pa partnerica in partner to opravilo običajno
opravita skupaj.
Skupaj
80
Likanje (N = 536) je, podobno kot pranje perila, opravilo, za
katerega so anketirane osebe rekle, da ga v veliki večini primerov
(skoraj devet od desetih) opravljajo anketiranke ali partnerice
anketirancev. V povprečju v gospodinjstvu vsake desete anketirane
osebe običajno likata tako partnerica kot partner. Moški pa to
opravilo pogosteje predlagajo (vsak 38.), kakor ga izvedejo (vsak
48.).
9,9%
10,7%
10,0%
2,6%
1,9%
2,1%
87,5%
87,5%
87,9%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
Tudi za ta sklop opravil nas je zanimalo, ali bi si anketiranke in anketiranci na katerem od področij
želeli več možnosti odločanja. Tudi tukaj obstoječe stanje veliki večini anketiranih ustreza. Pritrdilno
je odgovorilo 5,0 % žensk (14 od 283), ena (0,3 %) je rekla, da ne ve. Moških je pritrdilno odgovoril
1,0 % (3 od 274). Področja, na katerih bi si ženske želele več možnosti odločanja, so: priprava hrane
(5), pospravljanje stanovanja (10), pomivanje posode ali zlaganje posode v pomivalni stroj (8), pranje
perila (6), čiščenje stanovanja (12) in likanje (7). Tudi moški bi si želeli več možnosti odločanja na
vseh naštetih področjih: priprava hrane in likanje (3), na vseh ostalih področjih pa po dva anketiranca.
Večja opravila za dom
V tem sklopu nas je zanimalo, kdo v paru predlaga, se odloči in kdo izvede naslednja opravila (kadar
je to za neko gospodinjstvo relevantna situacija): manjša popravila v stanovanju ali hiši, delo na vrtu,
urejanje okolice hiše, skrb za avto oziroma avte (servisiranje, registracija, vzdrževanje), urejanje ali
obnova stanovanja oziroma gradnja ali obnova hiše.
19,5%
22,4%
18,8%
67,5%
70,1%
75,7%
13,1%
7,6%
5,5%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Manjša popravila v stanovanju ali hiši (N = 544) so v veliki večini
področje, kjer običajno odločajo moški, čeprav jih neko opravilo za
8,2 odstotne točke manj predlaga kakor izvede. Ženske so v izvedbo
tovrstnih opravil vključene redkeje – vsaka 18., jih pa ta opravila več
predlaga – vsaka 8. V približno petini primerov se pari o teh delih
običajno odločajo skupaj.
Skupaj
Delo na vrtu (N = 388) je opravilo, kjer se pari najpogosteje
odločajo skupaj – čeprav jih manj kakor polovica delo na vrtu
skupaj predlaga, ga več kakor polovica (ali 6,2 odstotni točki)
skupaj izvede. Ta opravila sicer ženske pogosteje predlagajo
(vsaka 4.), kakor izvedejo (vsaka 5.), enako velja za moške, čeprav
je pri njih razlika samo 0,5 odstotne točke.
55,8%
56,3%
58,5%
29,2%
31,5%
29,8%
14,3%
12,3%
11,7%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
47,9%
51,8%
54,1%
24,2%
23,7%
23,7%
27,8%
24,5%
22,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
Skupaj
Urejanje okolice hiše (N = 391) je področje, kjer pari običajno
odločajo in delujejo skupaj – dobra polovica vseh. Kjer temu ni
tako, ta opravila predlaga približno dvakrat več moških, se o njih
odloči 2,5-krat več in jih izvede skoraj trikrat več kakor žensk.
Skupaj
81
Skrb za avto oziroma avte (servisiranje, registracija,
vzdrževanje) (N = 524) je v večini primerov v domeni moških –
približno tri četrtine jih ta opravila predlaga, se o njih odloči in jih
tudi izvede. Ženske ta opravila pogosteje predlagajo (vsaka
12.), kakor se o njih odločijo (vsaka 14.) in jih izvedejo (vsaka
16.). V približno petini parov pa je skrb za avto domena tako
partnerice kakor partnerja.
17,2%
18,9%
20,6%
74,6%
73,8%
73,3%
8,2%
7,3%
6,2%
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
57,5%
58,5%
61,0%
35,4%
36,2%
32,7%
6,3%
7,0%
Predlaga
Ženska
5,3%
Odloči
Izvede
Moški
Moški
Skupaj
Urejanje ali obnova stanovanja oziroma gradnja ali obnova
hiše (N = 497) je eno izmed področjih, kjer več kakor polovica
parov v vseh fazah odločanja sodeluje. Kadar ni tako, da so
moški tisti, ki to 5-krat pogosteje predlagajo in se odločijo ter
sedemkrat pogosteje to tudi izvedejo.
Skupaj
Tudi za ta sklop opravil nas je zanimalo, ali bi anketirane osebe na katerem od področij želele več
možnosti odločanja, in če da, na katerem. Tudi pri teh področjih se je pokazalo, da takšna ureditev
anketiranim ustreza – da bi si želelo več možnosti odločanja je reklo 1,5 % žensk (4 od 283), ena (0,3
%) ne ve, med moškimi pa nihče ni odgovoril pritrdilno. Po ena ženska bi si več možnosti odločanja
želela pri manjših popravilih v stanovanju ali hiši, pri skrbi za avto ter pri urejanju ali obnovi stanovanja
oziroma gradnji ali obnovi hiše, dve na področju dela na vrtu in tri pri urejanju okolice hiše.
Življenje v partnerski skupnosti – odločanje o vsakdanjih stvareh
Partnerice in partnerji se običajno srečujejo tudi z vprašanji prehranjevanja, čiščenja stanovanja,
počitnic, družabnega življenja. Za gospodinjstva, v katerih živijo partnerice in partnerji (ne glede na
to, ali imajo otroke ali ne), nas je zanimalo, kdo se v gospodinjstvu ukvarja s temi vprašanji in kdo na
koncu odloči, na kakšen način bo zadeva izvedena, ko se partnerice in partnerji (skupaj) odločajo o:
tem, kdaj je stanovanje dovolj čisto in pospravljeno, kaj bo za večerjo, kdo kdaj uporablja družinski
avto, kaj jesti ob posebnih priložnostih (praznovanje, nedeljska kosila…), s kom se s partnerico /
partnerjem družita v prostem času in kako bo preživljala prosti čas cel družina. Prikazujemo samo
odgovore tistih, ki so za posamezno vprašanje rekli, da je nekaj zanje relevantna situacija.
29,20% 29,60%
7,20%
41,50% 45,80%
5,20%
6,90%
57,90% 60,00%
76,80% 78,30%
4,40%
5,90%
63,60% 65,20%
9,60%
Kdaj je stanovanje
dovolj čisto in
pospravljeno?
87,90% 92,00%
4,90%
7,70%
3,80%
8,20%
3,50%
51,60% 49,80%
36,20% 36,50%
13,60% 13,40%
Ukvarja Odloči
87,40% 88,70%
Ukvarja Odloči
Kaj bo za večerjo?
8,30%
Ukvarja Odloči
Ukvarja Odloči
Kdo kdaj uporablja
družinski avto?
Ženska
4,70%
6,60%
Ukvarja Odloči
3,10%
5,00%
Ukvarja Odloči
Kaj jesti ob posebnih S kom se s partnerico /
Kako bo
priložnostih
partnerjem druživa v preživljala prosti
(praznovanje, nedeljska
prostem času?
čas cela
kosila…)?
družina?
Moški
Skupaj
82
Odgovori kažejo na to, da se partnerice in partnerji s temi vprašanji ukvarjajo in o njih večinoma
odločajo skupaj. Izjema sta vprašanji, kdaj je stanovanje dovolj čisto in pospravljeno in kaj bo za
večerjo. Z njima se večinoma ukvarjajo in o njih odločijo ženske. Kadar odgovori niso pokazali, da se
partnerja s temi vprašanji ukvarjata in o njih odločata skupaj, so moški najbolj dejavni pri ukvarjanju z
vprašanjem in odločanjem o tem, kdo kdaj uporablja družinski avto (vsak 7.), ženske pa pri vprašanju,
kaj jesti ob posebnih priložnostih (praznovanje, nedeljska kosila…) (vsaka 3.).
Življenje v partnerski skupnosti – odločanje o občasno aktualnih vprašanjih
Ukvarjanje z vprašanjem in odločanje o zimski počitniški destinaciji, o poletni počitniški
destinaciji, o nakupu počitniške hiše, prikolice, čolna, jahte ter o nakupu športne opreme (npr.
kolo, smuči…) za partnerico in partnerja je bil zadnji izmed sklopov vprašanj o tem, kdo večinoma
odloča o vprašanjih, ki se tičejo življenja v neki partnerski skupnosti. Prikazani so podatki za
anketiranke in anketirance, ki so za posamezno vprašanje rekli, da je situacija zanje relevantna.
82,3%
85,1%
85,22%
88,04%
7,1%
10,6%
6,0%
8,9%
4,72%
10,06%
3,92%
8,04%
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Izbira zimske počitniške destinacije
(N=350)
Izbira poletne počitniške destinacije
(N=487)
Ženska
Moški
81,07%
80,58%
81,87%
81,82%
11,17%
11,65%
11,92%
12,47%
7,77%
7,77%
6,22%
5,71%
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Nakup počitniške
hiše, prikolice, čolna, jahte (N=206)
Nakup športne opreme
za naju (N=386)
Skupaj
Z vsemi vprašanji tega sklopa se pari v več kakor štirih petinah primerov ukvarjajo skupaj in o njih tudi
skupaj odločajo. Kjer pa se s temi vprašanji običajno ukvarja in o njih tudi odloči eden izmed para, se
ženske v večji meri ukvarjajo in odločijo o izbiri zimske in o izbiri poletne počitniške destinacije, moški
pa z nakupom počitniške hiše, prikolice, čolna, jahte ter z nakupom športne opreme za partnerico in
partnerja.
Tudi za ta dva sklopa vprašanj nas je zanimalo, ali bi anketiranke in anketiranci na katerem izmed
področij želeli več možnosti odločanja. Pritrdilno je odgovorila vsaka 83. ženska (1,2 % oziroma 3
od 283), vsaka 200. ne ve (0,5 % oziroma 1 od 283), pritrdilno je odgovoril tudi vsak 77. moški (1,3 %
oziroma 4 od 274). Anketiranke si želijo več možnosti odločanja na naslednjih področjih: po ena o tem,
kdaj je stanovanje dovolj čisto in pospravljeno, kaj bo za večerjo, kdo kdaj uporablja družinski avto,
kako bo preživljala prosti čas cela družina in o nakupu športne opreme (npr. kolo, smuči…), dve pa o
zimski počitniški destinaciji ter o nakupu počitniške hiše, prikolice, čolna, jahte in tri o poletni počitniški
destinaciji. Moški pa bi si želeli več možnosti odločanja na naslednjih področjih: trije o tem, kaj bo za
večerjo in kaj jesti ob posebnih priložnostih (praznovanje, nedeljska kosila…), eden pa o tem, s kom
se s partnerico družita v prostem času.
83
X.
ORGANIZACIJA ŽIVLJENJA
Najeta plačljiva pomoč v slovenskih gospodinjstvih ni običajna praksa – najdemo jo: za
pripravo hrane v vsakem 125. gospodinjstvu, za pospravljanje in čiščenje stanovanja v vsakem
71., za redno varstvo predšolskih otrok v vsakem 91., za občasno varstvo predšolskih otrok v
vsakem 71., za občasno varstvo šolskih otrok v vsakem 167., za likanje v vsakem 83., za redno
varstvo starejših družinskih članic in članov v vsakem 200., za njihovo občasno varstvo v
vsakem 250., za urejanje okolice doma (npr. vrta v vsakem 77., za pomoč pri skrbi za
invalidnega odraslega družinskega člana ali članico v vsakem 167. ter za pomoč pri skrbi za
bolnega odraslega družinskega člana ali članico v vsakem 143. gospodinjstvu.
Brezplačna pomoč je v gospodinjstvih pogostejša – najpogosteje jo gospodinjstvom zagotavlja
mama ali tašča, sledi oče ali tast. Za tiste, ki imajo pomoč, so odgovori pokazali, da ima pomoč
pri pripravi hrane vsako 6. gospodinjstvo, pomoč pri pospravljanju ali čiščenju stanovanja
vsako 11. gospodinjstvo, pomoč pri varstvu predšolskih otrok vsako 7. gospodinjstvo, pomoč
pri likanju vsako 13. gospodinjstvo, pomoč pri urejanju okolice doma (npr. vrta) vsako 9.
gospodinjstvo, pomoč pri varstvu starejših družinskih članic ali članov vsako 91.
gospodinjstvo, pomoč pri skrbi za odraslega invalidnega družinskega člana ali članico vsako
143. gospodinjstvo, pomoč pri skrbi za bolnega odraslega družinskega člana ali članico pa ima
vsako 111. gospodinjstvo.
Storitve, ki jih za šoloobvezne otroke organizira šola, uporablja večina gospodinjstev – šolsko
malico devet od desetih, dobra polovica tudi šolsko kosilo, podaljšano bivanje dobra tretjina –
čas tega za vsako 20. družino ni ustrezen.
Med prostočasnimi dejavnostmi, za katere so anketirane osebe v preteklem letu porabile čas
(fitnes, ogled športne tekme v živo, koncert, gledališče, kino, tečaj tujega jezika, plesa,
slikanja…, predavanje, seminar, delavnico, svetovanje ipd. o vzgoji otrok ali takšnega o
partnerskih odnosih, redno športno udejstvovanje, redno druženje s prijateljicami in prijatelji,
redno spremljanje televizijskih informativnih oddaj, branje literature, drug osebni konjiček) je
najvišja razlika med ženskami in moškimi pri branju literature (26 odstotnih točk v korist žensk)
in pri obisku športne tekme (19 odstotnih točk v korist moških).
V slabi polovici sodelujočih gospodinjstev imajo dva avtomobila – ženske večinoma vozijo
manjšega in cenejšega, moški večjega in dražjega.
V tem sklopu nas je zanimalo, kako si v gospodinjstvih organizirajo morebitno plačljivo ali brezplačno
pomoč, na katerih področjih jo imajo, katere storitve za šoloobvezne otroke uporabljajo in kako je z
organizacijo prevoza ter organizacijo prostega časa.
Plačljiva in brezplačna pomoč v gospodinjstvih
Podrobneje nas je zanimalo, ali imajo v gospodinjstvu najeto plačljivo ali brezplačno pomoč za
pripravo hrane, pospravljanje in čiščenje stanovanja, redno varstvo predšolskih otrok, občasno varstvo
predšolskih otrok, občasno varstvo šolskih otrok, likanje, redno varstvo starejših družinskih članic in
članov, občasno varstvo družinskih članic in članov, urejanje okolice doma (npr. vrta), pomoč pri skrbi
za invalidno odraslo družinsko članico ali člana, pomoč pri skrbi za bolno odraslo družinsko članico ali
84
člana. V primeru, da gospodinjstvo takšno pomoč ima, nas je zanimalo, ali je to večkrat tedensko,
enkrat tedensko, nekajkrat mesečno (a ne tedensko) ali nekajkrat letno.
0,0% 0,1% 0,2% 0,3% 0,4% 0,5% 0,6% 0,7% 0,8% 0,9% 1,0%
Priprava hrane
Pospravljanje in čiščenje stanovanja
Redno varstvo predšolskih otrok
Občasno varstvo predšolskih otrok
Občasno varstvo šolskih otrok
Likanje
Redno varstvo starejših družinskih članic / članov
Občasno varstvo družinskih članic / članov
Urejanje okolice doma (npr. vrta)
Pomoč pri skrbi za invalidnega odraslega družinskega člana /…
Pomoč pri skrbi za bolnega odraslega družinskega člana/članico
Večkrat / teden
1-krat / teden
Nekajkrat / mesec
Nekajkrat / leto
Odgovori so pokazali, da imajo najeto plačljivo pomoč za pripravo hrane v vsakem 125.
gospodinjstvu, za pospravljanje in čiščenje stanovanja v vsakem 71., za redno varstvo
predšolskih otrok v vsakem 91., za občasno varstvo predšolskih otrok v vsakem 71., za občasno
varstvo šolskih otrok v vsakem 167., za likanje v vsakem 83., za redno varstvo starejših
družinskih članic in članov v vsakem 200., za njihovo občasno varstvo v vsakem 250., za
urejanje okolice doma (npr. vrta) v vsakem 77., za pomoč pri skrbi za invalidnega odraslega
družinskega člana ali članico v vsakem 167. ter za pomoč pri skrbi za bolnega odraslega
družinskega člana ali članico v vsakem 143. gospodinjstvu.
Gospodinjstva uporabljajo tudi različne oblike brezplačne pomoči. Zanimalo nas je, za katera od
naštetih opravil (priprava hrane, pospravljanje in čiščenje stanovanja, pomoč pri varstvu predšolskih
otrok, likanje, urejanje okolice doma, varstvo starejših družinskih članov in članic, skrb za invalidnega
Mama ali tašča
15%
14%
Oče ali tast
13%
12%
11%
10%
9%
8%
7%
6%
5%
4%
3%
2%
1%
0%
Prijateljica
Prijatelj
Članica širše družine
Član širše družine
Soseda, znanka, nesorodni
ca
Sosed, znanec, nesorodnik
Priprava hrane Pospravljanje in
čiščenje
stanovanja
Pomoč pri
varstvu
predšolskih
otrok
Likanje
Urejanje okolice
doma (vrta…)
Pomoč pri
Pomoč pri skrbi Pomoč pri skrbi
varstvu
za invalidnega
za bolnega
starejših
odraslega
odraslega
družinskega
družinskega
družinskih
članov / članic člana/članico člana/članico
odraslega družinskega člana ali članico, skrb za bolnega odraslega družinskega člana ali članico) in
kdo je tisti, ki jim priskoči na pomoč (mama ali tašča, oče ali tast, prijateljica, prijatelj, druga članica
širše družine, drugi član širše družine, soseda ali znanka ali nesorodnica, sosed ali znanec ali
85
nesorodnik ali nihče. Za tiste, ki imajo pomoč, so odgovori pokazali, da ima pomoč pri pripravi hrane
vsako 6. gospodinjstvo, pomoč pri pospravljanju ali čiščenju stanovanja ima vsako 11.
gospodinjstvo, pomoč pri varstvu predšolskih otrok ima vsako 7. gospodinjstvo, pomoč pri likanju
ima vsako 13. gospodinjstvo, pomoč pri urejanju okolice doma (npr. vrta) ima vsako 9.
gospodinjstvo, pomoč pri varstvu starejših družinskih članic ali članov ima vsako 91.
gospodinjstvo, pomoč pri skrbi za odraslega invalidnega družinskega člana ali članico ima vsako
143. gospodinjstvo, pomoč pri skrbi za bolnega odraslega družinskega člana ali članico ima
vsako 111. gospodinjstvo – v vseh gospodinjstvih pri teh opravilih najpogosteje pomaga mama ali
tašča.
Storitve, ki jih za šoloobvezne otroke organizira šola
Med tistimi, ki imajo šoloobvezne otroke, jih velika večina pravi, da
12,6%
otroci malicajo v šoli (skoraj devet od desetih), dobra polovica
47,3%
otrok kosi v šoli, podaljšano bivanje uporablja dobra tretjina
62,2%
anketiranih, ki imajo šoloobvezne otroke. Tiste, ki imajo otroka v
87,4%
podaljšanem bivanju (N = 57) smo vprašali, ali je delovni čas tega
Ne
za njihovo družino ustrezen – za vsako 20. (5,1 %) družino ni.
52,7%
Da
37,8%
Šolska
Podaljšano Kosilo v šoli
malica (N = bivanje (N = (N = 150)
151)
148)
Tudi za tiste, ki imajo otroke v srednjih šolah (N = 86), nas je
zanimalo, ali se otroci prehranjujejo v šoli. Pritrdilno je odgovorilo
63,9 % vprašanih.
Prostočasne dejavnosti
Zanimalo nas je, za katere prostočasne dejavnosti (fitnes, ogled športne tekme v živo, koncert v
živo, gledališče, kino, tečaj tujega jezika, plesa, slikanja…, predavanje, seminar, delavnico, svetovanje
ipd. o vzgoji otrok ali takšnega o partnerskih odnosih, redno športno udejstvovanje, redno druženje s
prijateljicami in prijatelji, redno spremljanje televizijskih informativnih oddaj, branje literature (razen
strokovne in znanstvene), drugi osebni konjiček) so anketirane osebe (N = 599) ter njihove partnerice
in partnerji (N = 557) v zadnjem letu porabili svoj čas.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Fitnes
Ogled športne tekme v živo
Koncert v živo (ne glede na zvrst glasbe)
Gledališče
Kino
Tečaj tujega jezika, plesa, slikanja…
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o vzgoji otrok
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o partnerskih …
Redno športno udejstvovanje
Redno druženje s prijateljicami / prijatelji
Redno spremljanje tv informativnih oddaj
Branje literature (vse, razen strokovne in znanstvene)
Osebni konjiček ali nič od naštetega
Ženska
Moški
Odgovori so pokazali, da je največ anketirank v preteklem letu porabilo čas za redno druženje s
prijateljicami in prijatelji (72,8 %), za branje literature (vse, razen strokovne in znanstvene (65,0 %) ter
za redno spremljanje informativnih televizijskih oddaj (62,6 %), najmanj pa za predavanje, seminar,
delavnica, svetovanje ipd. o partnerskih odnosih (2,0 %), za fitnes (7,6 %) in za predavanje, seminar,
86
delavnica, svetovanje ipd. o vzgoji otrok (8,5 %). Med moškimi pa sta najvišja deleža (61,2 %) čas
porabila za redno druženje s prijateljicami / prijatelji in redno spremljanje informativnih televizijskih
oddaj ter za branje literature (vse, razen strokovne in znanstvene) (38,9 %), najnižji deleži moških pa
so obiskali predavanje, seminar, delavnico, svetovanje ipd. o partnerskih odnosih (1,4 %), tečaj tujega
jezika, plesa, slikanja… (2,5 %) in predavanje, seminar, delavnico, svetovanje ipd. o partnerskih
odnosih (2,6 %).
Najvišja razlika med tem, za kar so v preteklem letu čas porabile ženske in za kar moški, je pri
branju literature (26,1 odstotne točke v korist žensk), pri ogledu športne tekme v živo (18,6 odstotne
točke v korist moških) in pri obisku gledališča (15,6 odstotne točke v korist žensk). Najnižje razlike
med ženskami in moškimi so pri obisku predavanja, seminarja, delavnice, svetovanja ipd. o
partnerskih odnosih (0,6 odstotne točke v korist žensk), pri obisku fitnesa (1,1 odstotne točke v korist
moških) in pri rednem spremljanju televizijskih informativnih oddaj (1,4 odstotne točke v korist moških).
Anketirane osebe smo vprašali tudi, za katero do naštetih dejavnosti je v preteklem letu porabil čas
njihov partner oziroma partnerica.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Fitnes
Ogled športne tekme v živo
Koncert v živo (ne glede na zvrst glasbe)
Gledališče
Kino
Tečaj tujega jezika, plesa, slikanja…
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o vzgoji otrok
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o partnerskih …
Redno športno udejstvovanje
Redno druženje s prijateljicami / prijatelji
Redno spremljanje tv informativnih oddaj
Branje literature (vse, razen strokovne in znanstvene)
Osebni konjiček ali nič od naštetega
Partner
Partnerica
Po mnenju največ anketirank so se njihovi partnerji v preteklem letu redno družili s prijateljicami in
prijatelji (62,8 %), redno spremljali televizijske informativne oddaje (61,1 %) in redno brali (vse, razen
strokovne in znanstvene literature) (40,2 %), najredkeje pa so se udeležili predavanja, seminarja,
delavnice, svetovanja ipd. o partnerskih odnosih (1,5 %) ali o vzgoji otrok (3,6 %) ali obiskovali fitnes
(6,0 %). Po mnenju največ anketirancev pa so njihove partnerice čas namenile za redno druženje s
prijateljicami in prijatelji (58,4 %), za redno spremljanje televizijskih informativnih oddaj (48,0 %) in za
branje (42,2 %), najredkeje pa za predavanje, seminar, delavnico, svetovanje ipd. o partnerskih
odnosih (2,8 %) ali o vzgoji otrok (4,1 %) ali pa tečaj tujega jezika, plesa, slikanja… (6,7 %).
87
Uporaba avtomobila
Zanimalo nas je, ali imajo partnerice in partnerji, ki živijo v partnerskih skupnostih, vsak svoj avto. V
vsakem 17. gospodinjstvu avta nimajo, v slabi polovici imajo dva
in v slabi polovici imajo samo
6,0%
enega.
48,1%
50,7%
44,0%
Tiste, ki imajo dva avtomobila
31,7%29,6%
45,7%
24,6%
(N = 269), smo vprašali,
13,9%
katerega večinoma vozijo –
ali manjšega in cenejšega,
Manjšega in
Večjega in
Oba sta
večjega in dražjega ali pa sta
cenejšega
dražjega
približno
Da Ne Noben od naju nima avtomobila
enakega
oba
avtomobila
približno
cenovnega
razreda
enakega cenovnega razreda.
Ženske Moški
Ženske večinoma
inoma vozijo manjšega in cenejšega (vsaka 2.), moški
pa večjega in dražjega (vsak 2.). Manjšega in cenejšega vozi vsak 4. moški, večjega
ve
več
in dražjega pa
vsaka 7. ženska. V slabi tretjini gospodinjstev pa sta oba avta približno enakega cenovnega razreda.
Tiste, ki nimajo dveh avtomobilov (N = 255), smo vprašalili še, ali so zaradi tega kdaj imeli težave.
Devet od desetih anketiranih je reklo, da težav ni bilo, pri čemer
emer je delež moških, ki zaradi tega niso
imeli težav, nekoliko višji (93,7 % moški, 90,1 % ženske). Med anketirankami, ki so imele težave, jih je
vsaka
aka 13. imela pri usklajevanju svojih obveznosti in vsaka 37. pri usklajevanju obveznosti za družino.
Med anketiranci je ti dve vrsti težav imel vsak 19. Tiste, ki so težave imeli, smo vprašali še, kako so se
težave kazale – pri usklajevanju, kdo bo uporabil
uporabil avto, sta imela težave vsaka 5. anketiranka in skoraj
trije od štirih anketirancev; težavo s tem, da avtomobila ni na razpolago, ko ga anketirana oseba
potrebuje, pa je imela skoraj polovica anketirank in skoraj devet od desetih anketirancev.
88
XI.
PARTNERSKI ODNOS IN ENAKOST SPOLOV
Devet od desetih anketiranih oseb je za svoj partnerski odnos reklo, da v njem v celoti ali
večinoma velja načelo enakosti spolov, ženske nekoliko pogosteje, da velja v celoti. Da to
nikakor ne velja, ni rekla nobena ženska in je rekel vsak 111. moški.
V trenutni partnerski zvezi so moški nekoliko pogosteje zelo zadovoljni kakor ženske, so pa
tako ženske kakor moški v več kakor devetih od desetih primerov s tem odnosom zelo
zadovoljni ali zadovoljni. Devet od desetih anketiranih je odgovorilo, da o ločitvi od trenutne
partnerice ali partnerja še niso razmišljali, pri čemer ni bistvenih razlik med ženskami in
moškimi.
Preverjali smo tudi, kako pogoste so nekatere nelepe plati partnerskih zvez: anketiranke si
pogosteje kakor anketiranci pripisujejo prepirljivost in napadalnost, to lastnost tudi anketiranci
pogosteje pripisujejo svojim partnericam kakor anketiranke partnerjem. Jezo in bes kot način
za uveljavljanje svoje volje pari uporabljajo nekoliko pogosteje – zase je to rekel približno enak
delež žensk in moških, so pa anketiranke to lastnost redkeje pripisale svojim partnerjem kakor
anketiranci partnericam. Za grožnje z nasiljem je več kakor 98 % anketiranih reklo, da jih ne
uporablja nikoli – kadar pa jih, jih moški pogosteje kakor ženske. Enako velja za uporabo
nasilja, ki jo je kot občasno partnerju pripisala vsaka 333. ženska. Tudi grožnje z ločitvijo ali
odselitvijo niso pogoste – da jih uporablja občasno, je reklo več anketirancev kakor anketirank.
Nekoliko pogostejša oblika uveljavljanja svoje volje je, da se oseba z drugim ne pogovarja,
dokler ne doseže svojega – da to počne pogosto, je zase reklo več moških kakor žensk, so pa
anketiranci to pogosteje pripisali svojim partnericam kakor anketiranke partnerjem. Tudi
ščuvanje otrok zoper drugega, dokler oseba ne doseže svojega, ni pogosto – da to počne
občasno, je zase reklo več anketirank kakor anketirancev.
Zanimalo nas je, kako anketiranke in anketiranci ocenjujejo enakost spolov v svojem
partnerskem odnosu. Vprašanje je bilo: Enakost spolov pomeni, da s partnerico / partnerjem skupaj
sprejemata odločitve, si delita delo ter skrb za otroke in njihovo vzgojo. Kako to velja za vaš partnerski
odnos? Anketirane osebe so lahko izbirale med odgovori: velja v celoti, večinoma velja, ne vem – ne
morem oceniti, večinoma ne velja, nikakor ne velja, ne želim odgovoriti in ne vem.
Pokazalo se je, da več kakor devet od desetih
anketiranih oseb (N = 557) za svoj partnerski
48,9%
45,1%
Skupaj
Večinoma velja
odnos pravi, da v njem v celoti ali večinoma
46,8%
46,0%
Moški
velja načelo enakosti spolov. Da velja v celoti,
Ne vem, ne morem
oceniti
je rekel nekoliko višji delež žensk (51,0 %)
Večinoma ne velja
44,3%
51,0%
Ženske
kakor moških (46,8 %), da večinoma velja, pa
Nikakor ne velja
nekoliko višji delež moških (46,0 %) kakor
0%
20%
40%
60%
80% 100%
žensk (44,3 %). Na drugi strani lestvice so
osebe, ki so rekle, da to za njihov partnerski
odnos nikakor ne velja – med ženskami ni takšne nobene, med moškimi pa je tako rekel vsak 111.
(0,9 % oziroma 3 od 274). Da večinoma ne velja, je rekla vsaka 56. ženska (1,8 % ali 5 od 283) in
vsak 50. moški (2,0 % ali 5 od 274). Tako med ženskami kot med moškimi so tudi neopredeljeni –
med ženskami je takšna, ki je rekla, da ne ve oziroma ne more oceniti, vsaka 37., med moškimi pa
vsak 29.
Velja v celoti
89
Naslednje raziskovalno vprašanje je bilo, kako bi anketirana oseba na splošno opredelila
partnersko zvezo s trenutnim
partnerjem
oziroma
Zelo zadovoljen/-na
partnerico.
Zelo
nezadovoljna
Zadovoljen/-na
ni nobena anketirana oseba,
Niti zadovoljen/-na - niti nezadovoljen/-na
Moški
Nezadovoljen/-na
nezadovoljna je vsaka 250.
Ženske
Zelo nezadovoljen/-na
ženska in vsak 77. moški, niti
nezadovoljna - niti zadovoljna je
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
vsaka 30. ženska in vsak 50.
moški, vse ostale anketiranke in anketiranci so z odnosi bodisi zadovoljni bodisi zelo zadovoljni. Zelo
zadovoljnih je za slabih deset odstotnih točk več moških (61,7 %) kakor žensk (52,1 %), zadovoljnih
pa je za osem odstotnih točk več žensk (43,0 %) kakor moških (35,0 %).
100%
88,5%
88,3%
80%
Ženske
60%
Moški
40%
20%
10,4% 9,5%
,4% 2,2%
Zanimalo nas je, ali so anketirane osebe že kdaj resno razmišljale
o ločitvi oziroma odhodu od trenutnega partnerja oziroma
partnerice. Skoraj devet od desetih jih je odgovorilo, da ne, pri
čemer med ženskami in moškimi ni večjih razlik. Da sta že kdaj o
tem resno razmišljala, sta rekla vsaka 10. ženska in vsak 11. moški,
trenutno pa je v fazi razhoda oziroma ločitve vsaka 250. anketiranka
in vsak 45. anketiranec.
0%
Da
Ne
Trenutno
sva v fazi
razhoda /
ločitve
Ker v partnerskih odnosih ni neobičajno, da eden od para nad drugim izvaja določen pritisk za
uveljavitev svoje volje, nas je zanimalo, ali kdo od anketiranih ali njihovih partnerjev oziroma
partneric kdaj uveljavlja svojo voljo, na način, da je prepirljiv in napadalen, jezen in besen, grozi z
nasiljem, uporabi nasilje, grozi s končanjem zveze ali ločitvijo ali odselitvijo, se s partnerico ali
partnerjem ne pogovarja, dokler ne doseže svojega ali ščuva otroke zoper partnerico ali partnerja,
dokler ne doseže svojega. Kadar se uporabljajo našteti načini, nas je še zanimalo, ali pogosto ali
občasno. Anketirane osebe so imele tudi možnost, da na to vprašanje ne odgovorijo ali da rečejo, da
ne vedo. Ti dve možnosti je izkoristil zelo majhen delež
Prepirljivost in napadalnost si anketiranke pripisujejo pogosteje kakor anketiranci – vsaka 37. je
rekla, da ta način za doseganje svoje volje uporablja pogosto, medtem ko je to rekel vsak 125.
anketiranec. Pogosteje to lastnost kot pogosto uporabljen način uveljavljanja svoje volje tudi
anketiranci pripisujejo svojim partnericam (vsak 31.) kakor anketiranke partnerjem (vsaka 83.). Sta pa
približno enaka deleža žensk (78,1%) in moških (78,9 %) rekla, da tega ne uporablja nihče.
Jeza in bes sta kot načina uveljavljanja svoje volje uporabljena nekoliko pogosteje – zase je približno
enak delež žensk (vsaka 37.) in moških (vsak 38.) rekel, da jezo uporablja pogosto, pogosto uporabo
moški pogosteje pripisujejo partnericam (vsak 42.) kakor ženske partnerjem (vsaka 167.). V večini
primerov anketiranke in anketiranci pravijo, da tega ne uporablja nihče – med ženskami (72,4 %) in
moškimi (74,7 %) ni bistvenih razlik.
Za grožnje z nasiljem ni nihče od anketiranih rekel, da jih uporablja pogosto bodisi sam bodisi
partnerica ali partner. Je pa vsak 167. moški rekel, da grožnje z nasiljem uporablja občasno. Za
partnerja je nekoliko višji delež žensk (vsaka 125.) rekel, da uporablja grožnje z nasiljem kakor delež
anketirancev (vsak 167.) za partnerice. Sicer pa je velika večina anketirank (98,0 %) in anketirancev
(99,0 %) rekla, da z nasiljem ne grozi nihče v paru.
90
Jaz, pogosto
Jaz, občasno
Partner/-ica, pogosto
Partner/-ica, občasno
20%
18,9%
18,1%
18%
16%
17,3%
15,4%
14,7%
14,5%
14%
12%
11,5%
10,3%
10%
8%
7,0%
5,8% 5,6%
6%
4%
2,7%
2,7%
2%
3,7%
3,5%
3,2%
2,6%
2,6% 2,4%
5,8%
2,2% 2,5%
1,8%
1,2%
0,8%
0,8%
0,6%
1,6%
1,2%
0,6% 0,6%
0,6%
0,5%
0,3%
1,2%
0%
Ženske
Moški
Prepirljivost in
napadalnost
Ženske
Moški
Jeza in bes
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Grožnje z nasiljem Uporaba nasilja
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Se z drugim ne
Ščuva otroke
Grožnje s
končanjem zveze / pogovarja, dokler
zoper
ločitvijo /
ne doseže svojega drugega, dokler ne
doseže svojega
odselitvijo
Tudi za samo uporabo nasilja ni nobena anketirana oseba zase rekla, da ga uporablja pogosto ali
občasno ali da ga partnerica oziroma partner uporablja pogosto oziroma, da ga partnerica uporablja
občasno. Je pa vsaka 333. ženska rekla, da ga partner uporablja občasno.
Tudi grožnje s končanjem zveze ali ločitvijo ali odselitvijo niso pogoste – nihče jih ne uporablja
pogosto. Občasno je rekel, da jih uporablja vsak 29. anketiranec in vsaka 45. anketiranka, da jih
občasno uporablja partner oziroma partnerica, je rekla vsaka 38. anketiranka in vsak 40. anketiranec.
Sicer pa je več kakor devet od desetih anketirank (94,9 %) in anketirancev (95,3 %) reklo, da tovrstnih
groženj ne uporablja nihče v paru.
Nekoliko pogostejša oblika uveljavljanja svoje volje je, da se oseba z drugo ne pogovarja, dokler ne
doseže svojega – da to počne pogosto, je zase rekel vsak 56. moški in nobena ženska, da občasno,
pa sta rekla vsaka 17. ženska in moški. Anketiranci so ta način pogosteje pripisali svojim partnericam
kakor anketiranke partnerjem – po navedbah anketirancev to počne pogosto vsaka 27. partnerica in
občasno vsaka 14., po navedbah anketirank pa to pogosto počne vsak 200. in občasno vsak 18.
partner.
Tudi ščuvanje otrok zoper drugega, dokler oseba ne doseže svojega, ni pogost način uveljavljanja
svoje volje. Zase ni nobena anketirana oseba rekla, da to počne pogosto, da občasno, je rekla vsaka
167. anketiranka in noben anketiranec, da to pogosto ali občasno počne partnerica, je rekel vsak 83.
anketiranec. Da to pogosto počne partner anketiranke, ni rekla nobena, da to počne občasno, je rekla
vsaka 63. anketiranka. Deleži tisti, ki so rekli, da tega ne počne nihče, so približno enaki med moškimi
(97,1 %) in ženskami (97,5 %).
91
XII.
STALIŠČA
V zadnjem sklopu so nas zanimala še nekatera mnenja in stališča anketiranih oseb glede
gospodinjstva, partnerskega odnosa in otrok. Anketirane osebe so lahko strinjanje izrazile na 5stopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 - ne strinjam se, 3 - se niti strinjam niti ne strinjam, 4 –
strinjam se, 5 – popolnoma se strinjam). V grafih prikazani odgovori so združeni, in sicer so združeni
odgovori 'sploh se ne strinjam' in 'ne strinjam se' na eni strani in 'strinjam se' ter 'popolnoma se
strinjam' na drugi.
Nestrinjanje
Niti-niti
Strinjanje
85,9%
61,2%
82,2%
65,8%
53,0%
47,9%
38,8%
36,0%
24,8%
22,8%
15,5%
Ženske
8,7%
Moški
9,9%
7,1%
Ženske
Moški
6,3%
Pogosto se mi zdi, da imamo pri nas doma Moja oblačila raje perem sam(-a), ker so tako
previsoke zahteve glede vsakodnevnih
bolje oprana.
opravil (npr. pospravljanja, priprave
hrane, čiščenja…).
12,2%
Ženske
12,1%
5,0%
Moški
Stanovanje raje čistim sam/-a, ker je tako
bolje narejeno.
Prvo mnenje, za katerega smo želeli preveriti stopnjo strinjanja, je bilo: Pogosto se mi zdi, da imamo
pri nas doma previsoke zahteve glede vsakodnevnih opravil (npr. pospravljanja, priprave hrane,
čiščenja…). Pri nestrinjanju je razlika med mnenji anketirank in mnenji anketirancev majhna (4,6
odstotne točke), skoraj dve tretjini obojih sta rekli, da se s tem ne strinjata. Pri strinjanju pa je razlika
med ženskami in moškimi višja – vsaka 4. ženska se namreč s to trditvijo strinja, medtem ko je takšen
vsak 11. moški.
Naslednja trditev je bila: Moja oblačila raje perem sam/-a, ker so tako bolje oprana. Stopnja
nestrinjanja s to trditvijo se med ženskami in moškimi bistveno razlikuje – skoraj devet od desetih
moških se namreč s to trditvijo ne strinja, medtem ko je žensk za polovico manj. Posledično se s to
trditvijo strinja večina (vsaka 2.) žensk in manjši delež (vsak 16.) moških.
Zadnja v tem sklopu je bila trditev: Stanovanje raje čistim sam/-a, ker je tako bolje narejeno.
Razlike med mnenji žensk in mnenji moških so tukaj podobne kakor pri prejšnji trditvi. Moški izražajo
veliko višjo stopnjo nestrinjanja (osem od desetih) kakor ženske (štiri od desetih). S trditvijo se
posledično strinja veliko več žensk (skoraj vsaka druga) kakor moških (vsak 20.).
Nestrinjanje
Niti-niti
Strinjanje
87,6%
83,3%
68,6%
56,8%
7,9% 6,5%
Ženske
14,4% 15,8%
22,9% 19,8%
6,5% 3,5%
Moški
Kariera mojega trenutnega partnerja /
partnerice je (bila) ovira za moj karierni
razvoj.
Ženske
Moški
V partnerskem odnosu mora moški imeti
občutek, da je glavni.
92
Zanimala nas je tudi stopnja strinjanja s trditvijo: Kariera mojega trenutnega partnerja / partnerice
je (bila) ovira za moj karierni razvoj. S tem se ne strinja nekoliko višji delež moških (skoraj vsak
deveti od desetih) kakor žensk (vsaka osma od desetih). Vsaka 15. ženska in vsak 29. moški pa je
rekel, da se s to trditvijo strinja.
Da mora v partnerskem odnosu moški imeti občutek, da je glavni, se ni strinjal višji delež žensk
kakor moških (razlika 11,8 odstotne točke). S to trditvijo se je strinjal vsak 5. moški in vsaka 6. ženska.
Nestrinjanje
Niti-niti
Strinjanje
76,4%
66,5%
37,6%
43,0%
17,3%
41,2%
33,8%
21,0%
8,5%
Ženske
Moški
Če je to možno, je za majhnega otroka
najbolje, da do tretjega leta ne obiskuje
vrtca.
12,1%
Ženske
17,8%
13,0%
Moški
V primeru ločitve ali razpada zveze je
pomembno, da otrok pri obeh starših preživi
približno enako časa.
Zanimali sta nas še dve mnenji, povezani z otroki. Prvo je bilo: Če je to možno, je za majhnega
otroka najbolje, da do tretjega leta ne obiskuje vrtca. S tem se ne strinjata približno enaka deleža
žensk in moških – približno vsaka 4. anketiranka in anketiranec. Strinja pa se za slabih deset odstotnih
točk višji delež žensk (vsaka 2.) kakor moških (vsak 3.).
Nestrinjanje s trditvijo: V primeru ločitve ali razpada zveze je pomembno, da otrok pri obeh
starših preživi približno enako časa, je izrazilo manj žensk (vsaka 12.) kakor moških (vsak 6.).
Posledično je bilo žensk, ki se s trditvijo strinjajo, za 9,9 odstotne točke več kakor moških – ženske
dobre tri četrtine, moški dve tretjini.
93
XIII.
INDEKS ENAKOSTI SPOLOV
Na podlagi odgovorov, ki se nanašajo na odločanje (večji
ji stroški gospodinjstva, manjši stroški
gospodinjstva, stroški, povezani z otroki, opravila, povezana z otroki, vsakodnevna opravila za
dom, večja
ja opravila za dom, vsakdanja in ob
občasno
asno aktualna vprašanja) smo izra
izračunali indeks
enakosti spolov – ta je 74,7.
Do največjih
jih neenakosti med ženskami in moškimi prihaja pri vsakodnevnih opravilih za dom,
kjer je indeks enakosti spolov samo 38,8, največ
najve enakosti pa je pri stroških, povezanih z otroki,
kjer je indeks enakosti spolov 89,0.
89
89
83,8
87,3
83,3
78,9
61,8
74,7
38,8
INDEKS ENAKOSTI
Večji gospodinjski
stroški
Manjši gospodinjski
stroški
Stroški, povezani z
otroki
Opravila, povezana z
otroki
Vsakodnevna opravila Večja
ja opravila za dom
za dom
Vsakdanja in občasno
aktualna vprašanja
3
Indeks enakost spolov je za Slovenijo 74,7. Izračunan
Izra
je na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na
odločanje: večji
ji stroški gospodinjstva (nakup avtomobila, nakup stanovanjske opreme in pohištva,
nakup bele tehnike, nakup tehničnih
tehnič
izdelkov, nakup stanovanja ali gradnja
adnja hiše oziroma obnova
stanovanja ali hiše, vlaganje denarja), manjši stroški gospodinjstva (nakup malih gospodinjskih
aparatov, nakupovanje stvari za družino in gospodinjstvo, plačevanje
pla evanje položnic, potreba po plačljivi
pla
pomoči pri čiščenju
enju stanovanja, potreba
po
po plačljivi pomočii pri skrbi za starejše, potreba po pla
plačljivi
pomoči pri varstvu otrok), stroški, povezani z otroki (nakup šolskih potrebščin
čin za otroke, nakup igrač
igra
za otroke, nakup oblačilil za otroke, vpis otrok v plačljive
pla
tečaje tujih jezikov, plesa
esa in ostalih nešportnih
dejavnosti, vpis otrok v plačljive
čljive športne dejavnosti, nakup športne opreme za otroka),
otroka) opravila,
povezana z otroki (igranje ali druženje z otroki, nadzor nad šolskimi obveznostmi otrok, obiski otrok
pri zdravnici ali zdravniku, oblač
blačenje
enje otrok, urejanje administrativnih zadev za otroke, organizacija
varstva otrok v nujnih primerih, organizacija prevoza otrok na prostočasne
prosto asne dejavnosti),
dejavnosti) vsakodnevna
opravila za dom (priprava hrane, pospravljanje stanovanja, pomivanje posode ali zlaganje
zlag
posode v
pomivalni stroj, pranje perila, čiščenje
čišč
stanovanja, likanje), večja
ja opravila za dom (manjša popravila v
stanovanju ali hiši, delo na vrtu, urejanje okolice hiše, skrb za avto, urejanje ali obnova stanovanja ali
gradnja ali obnova hiše), vsakdanja in občasno aktualna vprašanja (ali je stanovanje dovolj čisto in
3
Višji je indeks, več je enakosti pri odloč
odločanju in delitvi dela. Indeks 100 bi tako pomenil
enil enakovredno delitev dela (vse počneta
po
skupaj ali pa imata dela enakovredno razdeljena), vrednost 0 pa bi pomenila, da na tistem področju
področju dela oziroma se odloča
odlo
samo eden od para.
94
pospravljeno, kaj bo za večerjo, kdo kdaj uporablja družinski avto, kaj jesti ob posebnih priložnostih, s
kom se par druži v prostem času, kako bo preživljala prosti čas cela družina, zimska počitniška
destinacija, poletna počitniška destinacija, nakup počitniške hiše, prikolice, čolna ali jahte, nakup
športne opreme za par).
Do največjih neenakosti med ženskami in moškimi prihaja pri vsakodnevnih opravilih za dom, kjer je
indeks enakosti spolov samo 38,8, največ enakosti pa je pri stroških, povezanih z otroki, kjer je indeks
enakosti spolov 89.
INDEKS ENAKOSTI: 74,7
Večji gospodinjski stroški - indeks
Večji gospodinjski stroški - predlaga
Večji gospodinjski stroški - sprejme odločitev
Večji gospodinjski stroški - izvede
83,8
82,7
86,3
82,5
Vsakodnevna opravila za dom - indeks
Vsakodnevna opravila za dom - predlaga
Vsakodnevna opravila za dom – sprejme odločitev
Vsakodnevna opravila za dom - izvede
38,8
38,2
38,4
39,8
Manjši gospodinjski stroški - indeks
Manjši gospodinjski stroški - predlaga
Manjši gospodinjski stroški – sprejme odločitev
Manjši gospodinjski stroški - izvede
78,9
77,7
79
80,1
Večja opravila za dom - indeks
Večja opravila za dom - predlaga
Večja opravila za dom - sprejme
Večja opravila za dom - izvede
61,8
62,5
61,9
60,9
Stroški, povezani z otroki - indeks
Stroški, povezani z otroki - predlaga
Stroški, povezani z otroki – sprejme odločitev
Stroški, povezani z otroki - izvede
89
88,3
88,9
89,8
Vsakdanja in občasno aktualna vprašanja
Vsakdanja in občasno aktualna vprašanja - ukvarja
Vsakdanja in občasno aktualna vprašanja - izvede
83,3
82,9
83,6
Opravila, povezana z otroki - indeks
Opravila, povezana z otroki - predlaga
Opravila, povezana z otroki – sprejme odločitev
Opravila, povezana z otroki - izvede
87,3
86,6
87,3
87,9
95
XIV.
TABELE
DEMOGRAFSKI PODATKI
Spol anketirane osebe
Ženski
52,5 %
Moški
47,5 %
N
600
S kom trenutno živite v skupnem gospodinjstvu?
Mož, žena
66,8%
Zunajzakonska partnerica, partner
25,7%
(Ne)Registrirana istospolna skupnost
,5%
Otroci (ne glede na to, čigavi so)
59,4%
Mama / oče / tašča / tast
7,3%
Druga sorodnica / sorodnik
2,4%
Z nikomer / enočlansko gospodinjstvo 1,2%
Z nekom drugim
,6%
N
600
Koliko otrok živi z vami v skupnem
gospodinjstvu?
1 otrok
2 otroka
3 otroci
4 otroci
5 otrok
6 otrok
N (gospodinjstev)
%
gospodinjstev
48,3%
39,4%
11,5%
0,6%
0,0%
0,3%
358
Število otrok v skupnem gospodinjstvu
glede na velikost naselja
< 500 prebivalk in prebivalcev
500 - 1.999 prebivalk in prebivalcev
2.000 - 10.000 prebivalk in prebivalcev
10.001 - 100.000 prebivalk in prebivalcev
Maribor
Ljubljana
N (gospodinjstev)
1 otrok
2 otroka
3 otroci
4 otroci ali več
14,9%
8,1%
8,4%
8,5%
3,7%
4,8%
172
12,2%
5,9%
4,6%
10,3%
1,8%
4,8%
141
1,2%
3,9%
1,9%
2,7%
0,0%
1,6%
40
0,3%
0,2%
0,0%
0,2%
0,0%
0,0%
3
Število otrok v skupnem gospodinjstvu
glede na statistično regijo
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
N
1
otrok
7,8%
24,2%
1,6%
14,7%
2,9%
1,8%
4,6%
26,5%
6,8%
,8%
5,9%
2,4%
172
2
otroka
5,2%
12,2%
4,8%
15,5%
1,6%
2,6%
5,2%
21,8%
14,8%
0,0%
14,3%
2,0%
141
3
otroci
0,0%
6,3%
9,8%
9,7%
2,9%
3,8%
5,4%
25,2%
13,4%
6,5%
16,9%
0,0%
40
4 ali več
otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
52,6%
25,3%
0,0%
22,0%
0,0%
3
96
Število otrok v skupnem
gospodinjstvu glede na
zakonski stan
anketiranih
Samski
Poročeni
Zunajzakonska skupnost
Ločeni
Poročeni, živijo ločeno
Ženske
Moški
1
otrok
2
otroka
3
otroci
4 ali več
otrok
1
otrok
2
otroka
3
otroci
4 ali več
otrok
10,8%
56,4%
23,0%
5,6%
0,0%
2,4%
70,9%
19,8%
5,5%
,5%
2,3%
81,2%
9,6%
5,5%
0,0%
0,0%
79,7%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
70,5%
29,5%
0,0%
0,0%
0,0%
81,2%
18,8%
0,0%
0,0%
0,0%
80,4%
19,6%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
Starost otrok, ki z anketirano osebo živijo v
skupnem gospodinjstvu
0 do 5 let
24,0%
6 do 14 let
28,4%
15 do 19 let
19,3%
20 do 25 let
13,8%
26 do 30 let
6,2%
31 do 50 let
8,4%
Čigavi so otroci, s katerimi živite v skupnem
gospodinjstvu?
Moj
Partnerjev/-ičin
Skupni
Od nekoga drugega
Ima kateri od otrok, ki živijo z
vami, status invalidne osebe?
Da
Ne
N
Ženske
Moški
14,3%
,3%
85,1%
,2%
3,6%
2,5%
93,9%
0,0%
Ženske
2,8%
97,2%
198
Moški
1,9%
98,1%
158
Starost otrok, ki ne živijo v skupnem
gospodinjstvu z anketirano osebo
0 do 5 let
6 do 14 let
15 do 19 let
20 do 25 let
26 do 30 let
31 do 60 let
N
Ženske
Moški
0,0%
,6%
2,2%
6,0%
15,2%
76,0%
188
4,8%
3,6%
2,4%
7,7%
13,5%
68,0%
181
Število samskih anketiranih oseb, ki
živijo z otroki
1
otrok
2
otroka
3
otroci
Ženska
Moški
11
0
0
0
1
0
4
ali več
otrok
0
0
97
S kom živijo anketirane osebe v skupnem
gospodinjstvu glede na njihovo starost
19 do 29
let
30 do 39
let
40 do 49
let
50 do 59
let
60 do 69
let
70 do 79
let
Mož
12,7%
27,6%
35,1%
47,0%
51,6%
44,2%
Žena
0,0%
24,1%
31,5%
46,0%
45,0%
50,3%
Zunajzakonska partnerica
40,7%
17,2%
13,5%
1,2%
2,5%
1,7%
Zunajzakonski partner
34,9%
21,0%
8,2%
2,5%
1,0%
0,0%
(Ne)Registrirana istospolna skupnost
2,9%
,3%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
Otroci (ni pomembno, čigavi ti otroci so)
32,2%
81,0%
89,0%
60,0%
30,6%
21,3%
Moja mama ali oče
16,0%
7,5%
4,3%
2,4%
0,0%
0,0%
Partneričina / partnerjeva mama ali oče
1,4%
,4%
1,5%
6,2%
1,2%
0,0%
Druga sorodnica / sorodnik
7,3%
2,6%
,5%
2,4%
0,0%
2,8%
Z nikomer / enočlansko gospodinjstvo
0,0%
3,1%
2,4%
0,0%
0,0%
0,0%
S kom drugim
0,0%
0,0%
0,0%
1,2%
3,0%
0,0%
N
89
131
134
107
84
54
Ženske
Moški
Skupaj
6,9%
13,6%
3,1%
13,2%
1,3%
3,2%
6,9%
28,2%
11,5%
2,0%
7,3%
2,9%
3,6%
17,3%
4,7%
12,5%
2,7%
8,3%
7,4%
20,5%
8,7%
1,5%
5,3%
7,4%
5,3%
15,3%
3,9%
12,9%
2,0%
5,6%
7,1%
24,6%
10,2%
1,8%
6,3%
5,0%
Ženske
64,2%
11,5%
14,3%
9,5%
Moški
58,5%
9,4%
23,7%
8,5%
Skupaj
61,4%
10,5%
18,9%
9,0%
Delež anketiranih glede na regijo in
po spolu
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
FINANCE
Na kakšen način upravljate z denarjem v vašem partnerstvu?
Ves denar je skupen, z njim skupaj upravljava
Imava del skupnega denarja
Imava vsak svoj denar in se sproti odločava o pokrivanju skupnih stroškov
Imava vsak svoj denar in sva dogovorjena, kaj kdo plačuje
Kdo v vašem
gospodinjstvu uveljavlja…
…otroški
dodatek
…preživnino
…znižano
plačilo vrtca
…dodatek za
nego otroka
Ženska
74,6%
75,0%
81,0%
80,0%
Moški
22,1%
21,4%
17,5%
20,0%
Nekdo drug
3,3%
3,6%
1,6%
0,0%
N
213
28
63
5
N
98
Kdo finančno skrbi za posamezno
področje (samo tisti, ki nimajo vsega
denarja skupnega)?
Kredit za stanovanje
Kredit za avto
Potrošniški kredit
Mesečni stroški stanovanja
Večji stanovanjski stroški (nakup kuriva…)
Mobilni telefoni
Oblačila za otroke
Šolske potrebščine in šolski stroški
Plačilo vrtca
Internet
Občasna varstva otrok
Večja popravila ali adaptacije stanovanja /
hiše
Plačilo družinskih počitnic / potovanj
Plačljive prostočasne dejavnosti otrok
Hrana
Gospodinjske potrebščine (čistila, pralni
prašek, posoda…)
Za koliko je znižano plačilo vrtca?
do 50 €
51 do 100 €
101 do 150 €
151 do 200 €
201 do 250 €
251 do 300 €
301 do 350 €
351 do 400 €
401 do 450 €
Ne vem
N
Ženska
10,6%
12,8%
3,8%
5,5%
2,9%
0,0%
0,0%
0,0%
2,8%
22,4%
35
Koliko je znašala skupna višina zadnjega
otroškega dodatka glede na število otrok?
do 50 €
51 do 100 €
101 do 150 €
151 do 200 €
201 do 250 €
251 do 300 €
301 do 350 €
351 do 400 €
Ženska
Moški
Nekdo drug
Enakomern
o
porazdeliva
Vsak svoj
del
16,3%
21,6%
18,0%
20,1%
7,8%
13,3%
50,0%
40,7%
20,6%
17,3%
16,7%
4,1%
40,8%
49,0%
46,0%
29,1%
35,3%
17,6%
3,4%
3,4%
11,8%
33,5%
5,6%
30,8%
0,0%
0,0%
6,0%
4,5%
3,6%
1,9%
1,1%
1,7%
0,0%
5,4%
0,0%
3,5%
38,8%
19,6%
20,0%
43,2%
51,5%
25,2%
45,5%
54,2%
67,6%
41,6%
77,8%
58,7%
4,1%
9,8%
10,0%
3,0%
1,8%
41,9%
0,0%
0,0%
0,0%
2,2%
0,0%
2,9%
5,7%
16,1%
27,1%
39,0%
17,2%
17,9%
8,9%
7,6%
0,5%
0,0%
1,4%
1,4%
69,8%
66,1%
61,2%
50,0%
6,8%
0,0%
1,4%
1,9%
Moški
4,6%
2,8%
3,0%
8,0%
1,7%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
19,0%
23
N
Skupaj
15,2%
15,6%
6,7%
13,4%
4,6%
0,0%
0,0%
0,0%
2,8%
41,4%
58
1 otrok
2 otroka
3 otroci
52,3%
24,4%
10,6%
1,1%
1,0%
0,0%
0,0%
0,0%
25,1%
33,7%
15,5%
2,5%
7,4%
,8%
0,0%
0,0%
7,1%
12,2%
4,5%
19,1%
8,9%
20,8%
12,5%
2,2%
Če uveljavljate dohodninsko olajšavo za otroke, kdo jo uveljavlja?
Izključno mati otroka
Izključno oče otroka
Z drugim staršem se letno izmenjujeva
Z drugim staršem izračunava, kaj se za družinski proračun bolj izplača
Z drugim staršem si jo deliva
Ne želim odgovoriti
Ne vem
N
37,7%
40,7%
5,6%
8,2%
7,5%
0,3%
0,2%
268
99
Če uveljavljate dohodninsko olajšavo za otroke, kdo jo uveljavlja
(glede na višino dohodka)?
Do 550
550 - 1280
Nad 1280
Izključno mati otroka
42,50%
38,30%
26,80%
Izključno oče otroka
45,00%
37,70%
48,80%
Z drugim staršem se letno izmenjujeva
7,50%
5,20%
2,40%
Z drugim staršem izračunava, kaj se za družinski proračun bolj izplača
0,00%
9,70%
17,10%
Z drugim staršem si jo deliva
5,00%
9,10%
4,90%
N
40
154
41
Kdo v vašem gospodinjstvu
uveljavlja…
…nadomestilo za invalidnost
…dodatek za tujo nego in pomoč
Ženska
Moški
50,0%
25,0%
35,3%
25,0%
Nekdo
drug
14,7%
50,0%
N
34
12
OTROCI
Kakšen je bil status ob rojstvu otrok?
Zaposlena oseba (redna zaposlitev)
Zaposlena oseba (honorarna zaposlitev)
Samozaposleni strokovnjaki/-nje, svobodni poklici
Nezaposlena oseba
Upokojena oseba
Šolajoča oseba (OŠ, SŠ)
Študentski status
Kmetovalec/-ka, dela-pomaga na kmetiji
Gospodinjec/-a, negovalec/-ka na domu
Delovno nezmožna oseba
Drugo
Ženska
75,2%
1,8%
0,5%
13,0%
0,0%
0,4%
1,8%
1,9%
4,6%
0,2%
0,6%
Moški
90,8%
1,8%
1,5%
1,8%
0,2%
0,8%
1,4%
0,6%
0,0%
0,1%
0,9%
Kako ste poskrbeli za varstvo otrok, če ste bili v tistem času zaposleni?
Javni vrtec
Zasebni vrtec s koncesijo
Zasebni vrtec brez koncesije
Starš/-i anketiranke
Starš/-i anketiranca
Stari starši skupaj (ne glede na to, čigavi so)
Registrirana varuhinja / varuh predšolskih otrok
Plačljivo neregistrirano varstvo
Zaradi otrok sem ostal/-a doma
S partnerico / partnerjem sva prilagodila delovni čas tako, da sva lahko varovala otroka
1. do 3.
leta
40,3%
1,3%
0,8%
20,4%
17,5%
37,9%
1,4%
3,1%
7,1%
8,0%
3. do 6.
leta
69,6%
0,2%
0,4%
9,5%
9,9%
19,4%
0,1%
1,0%
3,2%
6,0%
100
Ženske: Kaj je bil razlog, da vaš otrok v določeni starosti ni obiskoval
javnega oziroma koncesionarskega vrtca?
Otrok se mi je zdel premajhen za obisk vrtca
Otrok se je za obisk vrtca zdel premajhen moji partnerici / partnerju
Prostega mesta v javnem ali koncesionarskem vrtcu nismo dobili
Neustrezen delovni čas vrtca
Previsoka cena javnega vrtca
Eden od staršev je bil istočasno na starševskem dopustu
V primeru vključenosti otroka bi izgubili občinsko subvencijo
Želeli smo vzgojo po posebnih metodah (montessori, walfdorfska …)
Drugo
Ne želim odgovoriti
Ne vem
N
1.
otrok
28,4%
1,9%
4,8%
1,4%
10,2%
2,4%
0,0%
,4%
51,7%
,5%
1,6%
174
2.
otrok
25,4%
,4%
2,6%
,8%
8,4%
5,0%
0,0%
0,0%
57,1%
0,0%
,6%
98
3.
otrok
29,3%
1,2%
1,2%
2,5%
15,2%
7,5%
0,0%
0,0%
44,3%
0,0%
0,0%
29
4.
otrok
9,0%
9,0%
0,0%
0,0%
15,2%
0,0%
0,0%
0,0%
75,8%
0,0%
0,0%
4
5.
otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
100,0%
0,0%
0,0%
1
Moški: Kaj je bil razlog, da vaš otrok v določeni starosti ni obiskoval
javnega oziroma koncesionarskega vrtca?
Otrok se mi je zdel premajhen za obisk vrtca
Otrok se je za obisk vrtca zdel premajhen moji partnerici / partnerju
Prostega mesta v javnem ali koncesionarskem vrtcu nismo dobili
Neustrezen delovni čas vrtca
Previsoka cena javnega vrtca
Eden od staršev je bil istočasno na starševskem dopustu
V primeru vključenosti otroka bi izgubili občinsko subvencijo
Želeli smo vzgojo po posebnih metodah (montessori, walfdorfska …)
Drugo
Ne želim odgovoriti
Ne vem
N
1.
otrok
15,9%
1,7%
5,2%
0,0%
12,1%
2,8%
0,0%
0,0%
63,6%
1,4%
1,8%
143
2.
otrok
15,9%
2,5%
7,3%
0,0%
9,4%
3,1%
0,0%
0,0%
63,7%
2,3%
,7%
85
3.
otrok
12,1%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
8,0%
0,0%
0,0%
79,9%
0,0%
0,0%
21
4.
otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
100,0%
0,0%
0,0%
7
5.
otrok
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0
Kdo običajno spremlja otroka / otroke k / v /
na…
Večinoma mati
Večinoma oče
Večinoma oba enako (odgovor žensk)
Večinoma oba enako (odgovor moških)
Večinoma oba enako
Stari starši
Starejši otrok
Druga sorodnica / sorodnik
Najeta plačljiva pomoč
Brezplačna nesorodstvena pomoč
…zdravnici /
zdravniku
46,6%
3,2%
20,6%
27,3%
47,8%
0,4%
1,2%
0,8%
0,0%
0,0%
Kaj je razlog, da v vrtec / varstvo / šolo / na
popoldanske dejavnosti otroka spremljate vi?
Ker je meni to krajevno bližje
Ker meni to dopušča čas
Ker partnerica / partner nima vozniškega izpita / avta
Ker to dojemam kot mojo nalogo
Ker partnerica / partner to dojema kot mojo nalogo
Drugo
…popoldanske
dejavnosti
36,7%
9,0%
21,1%
30,7%
51,8%
1,2%
0,0%
0,6%
0,0%
0,6%
Ženske
Moški
22,2%
67,8%
,5%
14,9%
4,5%
12,6%
17,0%
73,7%
0,0%
10,0%
21,1%
5,2%
…šolo
32,8%
10,4%
20,9%
28,4%
49,3%
3,7%
0,0%
0,7%
0,0%
3,0%
…vrtec ali
varstvo
35,8%
12,2%
24,3%
24,3%
48,6%
2,0%
0,7%
0,7%
0,0%
0,0%
101
Koliko časa dnevno porabite za prevoze / spremstva otrok?
do 15 minut
15 - 30 minut
30 - 45 minut
45 - 60 minut
60 - 90 minut
nad 90 minut
Ženske
46,5%
35,1%
10,3%
3,8%
3,8%
0,5%
Moški
46,3%
36,6%
9,7%
4,5%
2,2%
0,7%
Najmlajši otrok
(<18)
53,9%
6,0%
22,2%
18,0%
Kdo izmed staršev večinoma koristi dopust za nego bolnega otroka?
Večinoma ženska
Večinoma moški
Približno vsak pol
Nihče
Najstarejši otrok
(<18)
47,5%
3,0%
29,3%
20,2%
Kakšen je razlog, da si partnerica in partner ne delita dopusta za nego bolnega otroka?
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz (mati)
32,0%
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz (oče)
2,7%
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbi partnerica
28,0%
Menim, da za bolnega otroka bolje poskrbi partner
0,0%
Partnerica meni, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz
1,3%
Partner meni, da za bolnega otroka bolje poskrbim jaz
2,7%
Partnerica meni, da za bolnega otroka bolje poskrbi ona
0,0%
Partner meni, da za bolnega otroka bolje poskrbi on
0,0%
Finančni izračun
18,7%
Nenaklonjenost delodajalca, da bi ostala doma z bolnim otrokom ostala mati
5,3%
Nenaklonjenost delodajalca, da bi ostala doma z bolnim otrokom ostal oče
9,3%
Okolica bi nas obsojala, če bi bil z bolnim otrokom oče
0,0%
Okolica bi nas obsojala, če bi bila z bolnim otrokom mati
0,0%
Kako pogosto ste bili do prvega leta otrokove
starosti z njim sami, brez partnerice?
Nikoli
Skoraj nikoli
Redko
Pogosto
Zelo pogosto
Moški
28,1%
19,4%
26,6%
15,9%
8,5%
Kako pogosto ste bili do prvega leta otrokove starosti z njim sami,
brez partnerice? (moški, glede na doseženo stopnjo izobrazbe)
Nikoli
Skoraj nikoli
Redko
Pogosto
Zelo pogosto
OŠ
PŠ
SŠ
42,3%
29,3%
0,0%
28,4%
0,0%
42,4%
17,3%
27,1%
13,2%
0,0%
16,2%
13,1%
32,2%
19,2%
19,3%
Višja
ali več
24,2%
22,1%
43,1%
11,7%
2,7%
102
ENO- IN DVOSTARŠEVSKE DRUŽINE Z OTROKI, STARIMI DO 9 LET
Lastništvo stanovanja, v katerem družina trenutno prebiva,
glede na tip družine
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
Jaz ali partner ali partnerica
29,2%
25,4%
25,6%
S partnerico / partnerjem imava enake lastniške deleže
0,0%
32,4%
30,4%
Lastniki so starši (moji ali partnerjevi ali partneričini)
41,2%
21,4%
22,7%
Najemniško stanovanje - profitna najemnina
9,4%
11,9%
11,7%
Najemniško stanovanje - neprofitna najemnina
20,3%
8,8%
9,5%
Drugo socialno stanovanje
0,0%
0,0%
0,0%
N
9
144
153
Povprečni mesečni neto
osebni prihodek glede na
tip družine
< 550 EUR
550 EUR do 1280 EUR
> 1280 EUR
N
Višina zadnjega prejetega
otroškega dodatka za
vse otroke skupaj
do 50 €
51 do 100 €
101 do 150 €
151 do 200 €
201 do 250 €
251 do 300 €
301 do 350 €
351 do 400 €
401 do 450 €
451 do 500 €
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
40,9%
59,1%
0,0%
8
15,9%
65,6%
18,5%
130
17,4%
65,2%
17,4%
138
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
16,3%
40,5%
20,8%
8,2%
4,6%
0,0%
9,7%
0,0%
0,0%
0,0%
41,4%
25,3%
12,4%
4,7%
6,2%
5,5%
3,4%
,7%
0,0%
,3%
39,8%
26,3%
12,9%
5,0%
6,1%
5,2%
3,8%
,7%
0,0%
,3%
Izobrazba anketiranih glede
na tip družine
OŠ
PŠ
SŠ
Višja ali več
Delovna aktivnost anketirane
osebe glede na tip družine
Zaposleni
Nezaposleni
Upokojenci
Šolajoči
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
0,0%
19,4%
66,1%
14,5%
6,7%
16,9%
50,0%
26,5%
6,3%
17,0%
50,9%
25,7%
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
73,2%
26,8%
0,0%
0,0%
84,0%
13,2%
0,0%
2,7%
83,3%
14,1%
0,0%
2,6%
103
Status nezaposlene osebe glede na tip družine
(N)
Nezaposlena oseba, ne iščem zaposlitve
Nezaposlena oseba, dejavno iščem zaposlitev
Sem doma, sem gospodinja / gospodinjec
N
Enostarševska
Dvostarševska
0
3
0
3
2
8
4
14
Kakšen je razlog brezposelnosti glede na tip družine (N)
Pogodba o delu za določen čas ni bila podaljšana v času moje nosečnosti
Pogodba o delu za določen čas ni bila podaljšana po rojstvu otroka
Po rojstvu otroka sem prostovoljno ostal/-a doma
Po rojstvu otroka sem ostal/-a doma
Odpoved pogodbe o delu iz poslovnih razlogov (t.i. tehnološki višek)
Iztek pogodbe o delu za določen čas
Sem iskalka / iskalec prve zaposlitve
Sektor zaposlitve anketirane osebe glede na tip družine
Državna uprava
Javni sektor (šolstvo, vzgoja, zdravstvo, sociala, pravosodje …)
Organizacija, v kateri je država večinska lastnica
Zasebni sektor - organizacija z več kakor 100 zaposlenimi
Zasebni sektor - organizacija z 10 - 100 zaposlenimi
Zasebni sektor - organizacija z manj kakor 10 zaposlenimi
Lastno podjetje
Nevladna organizacija
N
Vrsta zaposlitve glede na tip družine
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
za nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
za nedoločen čas s krajšim delovnim časom
za določen čas s polnim delovnim časom
določen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
za določen čas s krajšim delovnim časom
Položaj anketiranih na delovnem
mestu glede na tip družine
Višji menedžment
Srednji menedžment
Nižji menedžment
Delavka / delavec
Pogostost opravljanja dela
po službi od doma za službo
glede na tip družine
(Skoraj) vsak dan
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1 krat na mesec
Nekajkrat letno
Nikoli
N
Enostarševska
6,7%
14,3%
0,0%
28,4%
31,9%
12,0%
6,7%
0,0%
5
Enostarševska
89,4%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
10,6%
Enostarševska
Dvostarševska
12,0%
0,0%
0,0%
88,0%
5,2%
9,4%
9,7%
75,7%
Enostarševska
Dvostarševska
0
1
1
0
1
5
7
13
9
13
3
7
74
119
Enostarševska
0
0
0
0
0
0
2
Dvostarševska
2
0
1
1
0
4
2
Dvostarševska
7,6%
20,3%
3,9%
23,9%
17,4%
20,8%
4,8%
1,2%
113
Dvostarševska
75,5%
1,9%
,7%
21,6%
,3%
0,0%
104
Časovna obremenjenost z
delom glede na tip družine
Manj, kakor si želim
Ravno prav
Več, kakor si želim
N
Enostarševska
Dvostarševska
0,0%
77,9%
22,1%
7
3,8%
68,4%
27,8%
119
Kako pomemben vidik službe je anketiranim
možnost usklajevanja družinskih in zasebnih
obveznosti glede na tip družine
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Enostarševska
Dvostarševska
0,0%
0,0%
13,3%
9,4%
77,3%
0,0%
1,1%
2,2%
22,6%
74,1%
Časovna porazdelitev dela glede na tip družine
Samo dopoldne
Samo popoldne
Nočno delo
Izmenično dopoldne in popoldne
Deljen delovni čas (daljši odmor)
Triizmensko delo
Delo na domu
Neredni turnusi
N
Kako pomemben vidik službe je
anketiranim možnost razporejanja
delovnega časa glede na tip družine
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti - niti
Pomembno
Zelo pomembno
Enostarševska
32,3%
8,1%
0,0%
41,8%
0,0%
12,8%
5,0%
0,0%
7
Enostarševska
Dvostarševska
0,0%
0,0%
23,7%
19,0%
57,2%
0,0%
1,3%
12,3%
29,7%
56,8%
Lastništvo stanovanja, v katerem prebivate
Jaz ali partner ali partnerica
S partnerico / partnerjem imava enake lastniške deleže
Lastniki so starši (moji ali partnerjevi ali partneričini)
Najemniško stanovanje - profitna najemnina
Najemniško stanovanje - neprofitna najemnina
Drugo socialno stanovanje
N
Enostarševska
29,2%
0,0%
41,2%
9,4%
20,3%
0,0%
9
Povprečni mesečni prihodek
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
< 550 EUR
40,9%
15,9%
17,4%
550 EUR do 1280 EUR
59,1%
65,6%
65,2%
> 1280 EUR
0,0%
18,5%
17,4%
Dvostarševska
52,8%
,3%
,3%
23,5%
4,8%
11,1%
,3%
6,8%
111
Dvostarševska
25,4%
32,4%
21,4%
11,9%
8,8%
0,0%
144
Skupaj
25,6%
30,4%
22,7%
11,7%
9,5%
0,0%
153
105
Dokončana izobrazba
Enostarševska
Dvostarševska
Skupaj
OŠ
0,0%
6,7%
6,3%
PŠ
19,4%
16,9%
17,0%
SŠ
66,1%
50,0%
50,9%
Višja ali več
14,5%
26,5%
25,7%
Status
Zaposleni
Nezaposleni
Upokojenci
Šolajoči
Enostarševska
73,2%
26,8%
0,0%
0,0%
Dvostarševska
84,0%
13,2%
0,0%
2,7%
Status nezaposlene osebe
Nezaposlena oseba, ne iščem zaposlitve
Nezaposlena oseba, aktivno iščem zaposlitev
Sem doma, sem gospodinja / gospodinjec
N
Skupaj
83,3%
14,1%
0,0%
2,6%
Enostarševska
0
3
0
0
Dvostarševska
2
8
4
14
Razlog brezposelnosti
Pogodba o delu za določen čas ni bila podaljšana v času moje nosečnosti
Pogodba o delu za določen čas ni bila podaljšana po rojstvu otroka
Po rojstvu otroka sem prostovoljno ostal/-a doma
Po rojstvu otroka sem ostal/-a doma
Odpoved pogodbe o delu iz poslovnih razlogov (t.i. tehnološki višek)
Iztek pogodbe o delu za določen čas
Sem iskalka / iskalec prve zaposlitve
Kako pogosto tudi po službi
od doma delate za službo?
(Skoraj) vsak dan
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1 krat na mesec
Nekajkrat letno
Nikoli
N
Enostarševska
Dvostarševska
0
1
1
0
1
5
7
13
9
13
3
7
74
119
Sektor zaposlitve
Državna uprava
Javni sektor (šolstvo, vzgoja, zdravstvo, sociala, pravosodje …)
Organizacija, v kateri je država večinska lastnica
Zasebni sektor - organizacija z več kakor 100 zaposlenimi
Zasebni sektor - organizacija z 10 - 100 zaposlenimi
Zasebni sektor - organizacija z manj kakor 10 zaposlenimi
Lastno podjetje
Nevladna organizacija
N
Enostarševska
0
0
0
0
0
0
2
Enostarševska
6,7%
14,3%
0,0%
28,4%
31,9%
12,0%
6,7%
0,0%
5
Dvostarševska
2
0
1
1
0
4
2
Dvostarševska
7,6%
20,3%
3,9%
23,9%
17,4%
20,8%
4,8%
1,2%
113
106
Kakšne vrste je vaša zaposlitev?
Nedoločen čas s polnim delovnim časom
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom
Določen čas s polnim delovnim časom
Določen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Določen čas s krajšim delovnim časom
Enostarševska
89,4%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
10,6%
Kakšen je vaš položaj na delovnem mestu?
Višji menedžment
Srednji menedžment
Nižji menedžment
Delavka / delavec
Dvostarševska
5,2%
9,4%
9,7%
75,7%
Kako pogosto tudi po službi delate
od doma za službo? (N)
(Skoraj) vsak dan
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1 krat na mesec
Nekajkrat letno
Nikoli
Koliko delate časovno?
Manj kakor si želim
Ravno prav
Več kakor si želim
N
Enostarševska
Dvostarševska
0
1
1
0
1
5
7
13
9
13
3
7
74
119
Enostarševska
0,0%
77,9%
22,1%
7
Kako ste zadovoljni s svojo službo?
Zelo nezadovoljen/-na
Nezadovoljen/-na
Niti - niti
Zadovoljen/-na
Zelo zadovoljen/-na
V kakšnih turnusih delate?
Samo dopoldne
Samo popoldne
Nočno delo
Izmenično dopoldne in popoldne
Deljen delovni čas (daljši odmor)
Triizmensko delo
Delo na domu
Neredni turnusi
Enostarševska
12,0%
0,0%
0,0%
88,0%
Dvostarševska
75,5%
1,9%
,7%
21,6%
,3%
0,0%
Dvostarševska
3,8%
68,4%
27,8%
119
Enostarševska
0,0%
5,0%
31,0%
54,2%
9,9%
Dvostarševska
,6%
6,5%
11,7%
53,8%
27,4%
Enostarševska
32,3%
8,1%
0,0%
41,8%
0,0%
12,8%
5,0%
0,0%
Dvostarševska
52,8%
,3%
,3%
23,5%
4,8%
11,1%
,3%
6,8%
107
Kako ste na splošno zadovoljni z usklajenostjo
poklicnih in družinskih obveznosti?
Sploh nisem zadovoljen/-na
Nisem zadovoljen/-na
Niti-niti
Sem zadovoljen/-na
Zelo sem zadovoljen/-na
Kdo brezplačno
pomaga pri opravilih
glede na tip družine
Kuhanje
N
Eno
starševska
Stari starši
Prijateljica
Prijatelj
Članica širše družine
Član širše družine
Nesorodnica
Nesorodnik
Nihče
4
0
0
0
0
0
0
6
Enostarševska
Dvostarševska
0,0%
0,0%
38,2%
49,5%
12,3%
1,1%
4,2%
15,0%
63,2%
16,5%
Pospravljanje in
čiščenje
Varstvo
predšolskih otrok
Likanje
Dvo
starševska
Eno
starševska
Dvo
starševska
Eno
starševska
Dvo
starševska
Eno
starševska
Dvo
starševska
28
0
0
2
3
0
0
117
1
0
0
0
0
0
0
8
9
0
0
1
2
1
0
126
8
0
0
1
0
0
0
4
98
1
0
6
4
4
2
75
3
0
0
0
0
0
0
6
8
0
0
0
1
1
0
129
DVOSTARŠEVSKE DRUŽINE Z OTROKI, MLAJŠIMI OD 9 LET
Koliko otrok živi v vaši družini?
1 otrok
2 otroka
3 otroci
4 otroci
Izobrazba staršev glede na
starost otrok
OŠ
PŠ
SŠ
Višja ali več
Otroci 0 - 3
let
57,8%
31,8%
9,9%
,5%
Otroci 0 - 3
let
4,0%
15,7%
46,9%
33,5%
Otroci 4 - 6
let
27,5%
50,2%
22,3%
0,0%
Otroci 4 - 6
let
8,9%
25,7%
42,2%
23,3%
Lastništvo stanovanja, v katerem družina trenutno živi,
glede na starost otrok
Večinsko lastništvo enega iz para
Enaki lastniški deleži
Lastništvo staršev / tašče / tasta
Najemniško stanovanje - profitna najemnina
Najemniško stanovanje - neprofitna najemnina
Drugo socialno stanovanje
Otroci 7 - 9
let
11,1%
56,6%
29,9%
2,4%
Otroci 7 - 9
let
7,2%
25,5%
44,6%
22,7%
Otroci
0 - 3 let
27,1%
30,6%
22,9%
10,0%
9,4%
0,0%
Otroci
4 - 6 let
25,0%
35,6%
19,2%
10,3%
9,8%
0,0%
Otroci
7 - 9 let
17,2%
39,7%
31,7%
10,6%
0,9%
0,0%
108
Upravljanje z denarjem glede na starost otrok
Ves denar je skupen, z njim skupaj upravljava
Imava del skupnega denarja
Imava vsak svoj denar in se sproti odločava o
pokrivanju skupnih stroškov
Imava vsak svoj denar in sva dogovorjena, kaj kdo
plačuje
Zaposlitveni status staršev glede
na starost otrok
Zaposlena oseba
Nezaposlena oseba
Šolajoča se oseba
Sektor zaposlitve staršev glede
na starost otrok
Državna uprava
Javni sektor
Država večinska lastnica
Zasebni
Lastno podjetje
Nevladna organizacija
Otroci
0 - 3 let
57,3%
12,6%
Otroci
4 - 6 let
66,6%
9,2%
Otroci
7 - 9 let
67,1%
3,1%
26,8%
22,0%
24,0%
3,2%
2,2%
5,8%
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
84,1%
13,5%
2,1%
87,4%
11,8%
0,7%
88,5%
11,3%
0,0%
Otroci 0 - 3 let
Otroci 4 - 6 let
Otroci 7 - 9 let
7,8%
22,1%
3,6%
60,4%
4,8%
1,5%
8,2%
21,4%
5,3%
60,5%
3,2%
1,0%
8,3%
25,3%
5,1%
58,4%
3,7%
0,0%
Otroci
0 - 3 let
76,9%
3,6%
0,0%
17,5%
1,7%
0,5%
Vrste zaposlitve staršev glede na starost otrok
Nedoločen čas s polnim delovnim časom
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Nedoločen čas s krajšim delovnim časom
Določen čas s polnim delovnim časom
Določen čas s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Določen čas s krajšim delovnim časom
Položaj staršev na
delovnem mestu glede
na starost otrok
Višji menedžment
Srednji menedžment
Nižji menedžment
Delavka / delavec
Otroci 0 - 3
let
Otroci 4 - 6
let
Otroci 7 - 9
let
1,5%
9,9%
11,6%
76,7%
6,9%
7,2%
12,2%
73,8%
3,7%
7,2%
15,6%
74,3%
Kako pogosto tudi po službi anketirani starši delajo od
doma za službo, glede na starost otrok
(Skoraj) Vsak dan
Nekajkrat tedensko
Nekajkrat mesečno
1 krat na mesec
Nekajkrat letno
Nikoli
Otroci
0 - 3 let
13,0%
6,1%
12,7%
2,3%
7,2%
58,6%
Otroci
4 - 6 let
9,7%
8,0%
15,3%
3,5%
3,1%
60,5%
Otroci
4 - 6 let
79,5%
1,7%
1,1%
16,4%
0,4%
0,6%
Otroci
7 - 9 let
83,5%
2,7%
1,8%
12,8%
0,0%
0,0%
Otroci
7 - 9 let
4,8%
15,2%
7,8%
5,3%
8,3%
58,6%
109
Koliko delate časovno,
glede na starost otrok
Manj, kakor si želim
Ravno prav
Več, kakor si želim
Otroci 0 - 3
let
4,7%
66,9%
28,4%
Otroci 4 - 6
let
2,4%
72,2%
25,4%
Otroci 7 - 9
let
3,2%
71,2%
25,5%
Zadovoljstvo s službo,
glede na starost otrok
Otroci 0 - 3
let
Otroci 4 - 6
let
Otroci 7 - 9
let
Zelo nezadovoljen/-na
,6%
,6%
1,0%
Nezadovoljen/-na
,6%
7,7%
8,7%
Niti - niti
10,5%
10,6%
13,7%
Zadovoljen/-na
58,8%
57,0%
53,1%
Zelo zadovoljen/-na
29,6%
24,1%
23,5%
Otroci
0 - 3 let
49,3%
1,6%
1,1%
25,1%
5,3%
8,2%
0,8%
8,3%
V kakšnih turnusih delate, glede na starost otrok
Samo dopoldne
Samo popoldne
Nočno delo
Izmenično dopoldne in popoldne
Deljen delovni čas (z daljšim vmesnim odmorom)
Triizmensko delo
Delo na domu
V nerednih turnusih
Povprečni mesečni skupni prihodek družine,
glede na starost otrok
< 1000 EUR
1000 do 2100 EUR
> 2100 EUR
Kako pomembna sta vam
naslednja vidika službe,
glede na starost otrok
Sploh ni pomembno
Ni pomembno
Niti niti
Pomembno
Zelo pomembno
Otroci 0 - 3
let
16,1%
40,6%
43,3%
Otroci
4 - 6 let
48,4%
0,3%
0,7%
34,0%
1,2%
8,9%
0,9%
5,2%
Otroci 4 - 6
let
20,3%
35,7%
44,0%
Možnost usklajevanja
Otroci
0 - 3 let
0,0%
2,1%
2,7%
23,2%
72,0%
Ali ste zaradi lažjega usklajevanja družinskih in
poklicnih obveznosti že kdaj zamenjali službo,
glede na starost otrok
Da
Ne
N
Otroci
4 - 6 let
0,0%
0,0%
1,8%
20,1%
78,1%
Otroci
7 - 9 let
42,6%
2,9%
1,2%
31,5%
4,5%
8,8%
0,0%
8,1%
Otroci 7 - 9
let
8,6%
53,3%
38,1%
Ni težav z bolniško za otroka
Otroci
7 - 9 let
0,0%
0,0%
1,0%
22,3%
76,7%
Otroci
0 - 3 let
,9%
3,8%
1,4%
17,4%
76,4%
Otroci
0 - 3 let
Otroci
4 - 6 let
Otroci
7 - 9 let
18,4%
81,6%
46
41,3%
58,7%
49
33,0%
67,0%
32
Otroci
4 - 6 let
1,9%
2,8%
6,2%
16,2%
73,0%
Otroci
7 - 9 let
0,0%
1,1%
5,3%
20,2%
73,4%
110
Ali so bile družinske obveznosti kdajkoli ovira, da niste
zamenjali službe, pa čeprav ste si to želeli?
Da
Ne
N
Otroci
0 - 3 let
12,1%
87,9%
75
Otroci
4 - 6 let
17,9%
82,1%
65
Otroci
7 - 9 let
22,4%
77,6%
41
Ali so bile družinske obveznosti kdajkoli ovira, da ste
se odpovedali napredovanju?
Da
Ne
N
Otroci 0 3 let
6,2%
93,8%
75
Otroci 4 6 let
4,5%
95,5%
65
Otroci 7 9 let
10,3%
89,7%
41
ODLOČANJE
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji,
kdo na koncu odloči o načinu izvedbe in kdo delo izvede?
Nakup avtomobila
Nakup stanovanjske opreme in pohištva
Nakup bele tehnike (npr. pralni stroj, štedilnik, hladilnik…)
Nakup tehničnih artiklov (npr. računalnik, televizor…)
Nakup stanovanja / gradnja hiše / obnova stanovanja ali hiše
Vlaganje denarja
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
5,9%
5,4%
4,7%
22,2%
15,0%
12,9%
27,4%
20,2%
13,8%
8,4%
5,9%
7,2%
6,6%
5,5%
6,2%
8,7%
6,9%
7,7%
36,5%
25,9%
35,3%
9,2%
9,3%
9,7%
8,8%
7,2%
12,0%
32,5%
28,0%
27,5%
14,9%
9,3%
12,2%
18,9%
13,6%
16,5%
Oba
skupaj
57,6%
68,7%
60,0%
68,6%
75,7%
77,3%
63,8%
72,5%
74,2%
59,1%
66,1%
65,3%
78,6%
85,2%
81,7%
72,5%
79,5%
75,8%
111
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji,
kdo na koncu odloči o načinu izvedbe in kdo delo izvede?
Nakup malih gospodinjskih aparatov (npr. likalnik, grelec vode,
električni mešalec ipd.)
Nakupovanje stvari za družino in gospodinjstvo (npr. hrana,
čistila, oblačila)
Plačevanje položnic
Ali potrebujemo plačljivo pomoč pri čiščenju stanovanja
Ali potrebujemo plačljivo pomoč pri skrbi za starejše
Ali potrebujemo plačljivo pomoč pri varstvu otrok
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji,
kdo na koncu odloči o načinu izvedbe in kdo delo izvede?
Nakup šolskih potrebščin za otroke
Nakup igrač za otroke
Nakup oblačil za otroke
Vpis otrok v plačljive tečaje tujih jezikov, plesa in ostalih
nešportnih dejavnosti
Vpis otrok v plačljive športne dejavnosti
Nakup športne opreme za otroka (npr. smuči, kolo…)
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
59,0%
47,7%
44,2%
50,5%
45,5%
44,7%
26,1%
25,0%
24,5%
27,0%
22,3%
23,2%
16,9%
19,1%
21,3%
11,8%
7,4%
9,0%
6,6%
9,7%
9,5%
6,3%
7,6%
9,1%
28,8%
27,9%
29,6%
14,4%
13,4%
9,8%
10,1%
9,0%
11,2%
2,9%
2,9%
3,0%
Ženska
Moški
53,3%
49,0%
49,2%
29,1%
25,0%
23,2%
58,6%
53,8%
52,1%
27,0%
26,7%
23,8%
21,7%
19,5%
20,6%
13,1%
12,3%
9,7%
2,0%
2,5%
2,5%
7,8%
3,9%
4,4%
1,9%
3,1%
1,5%
6,3%
3,5%
4,1%
12,6%
9,8%
8,8%
12,7%
8,4%
11,1%
Oba
skupaj
34,4%
42,6%
46,3%
43,2%
46,9%
46,2%
45,0%
47,0%
45,8%
58,6%
64,3%
67,0%
73,0%
71,9%
67,4%
85,3%
89,7%
88,1%
Oba
skupaj
44,7%
48,5%
48,2%
63,1%
71,1%
72,4%
39,5%
43,1%
46,3%
66,7%
69,8%
72,1%
65,7%
70,7%
70,6%
74,2%
79,3%
79,2%
112
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji,
kdo na koncu odloči o načinu izvedbe in kdo delo izvede?
Igranje ali druženje z otroki
Nadzor nad šolskimi obveznostmi otrok
Obiski otrok pri zdravnici / zdravniku
Oblačenje otrok
Urejanje administrativnih zadev za otroke
Organizacija varstva otrok v nujnih primerih
Organizacija prevoza otrok na prostočasne dejavnosti
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji,
kdo na koncu odloči o načinu izvedbe in kdo delo izvede?
Priprava hrane
Pospravljanje stanovanja
Pomivanje posode ali zlaganje posode v pomivalni stroj
Pranje perila
Čiščenje stanovanja
Likanje
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Ženska
Moški
14,5%
12,1%
10,8%
41,7%
41,9%
39,9%
43,3%
41,0%
42,4%
58,8%
56,3%
50,8%
53,3%
52,1%
51,8%
33,3%
31,4%
29,8%
20,7%
19,8%
19,7%
1,2%
1,6%
1,2%
2,1%
2,2%
1,1%
3,2%
3,2%
3,7%
0,0%
1,0%
0,5%
8,5%
9,3%
9,2%
4,6%
3,1%
4,7%
11,6%
9,6%
11,4%
Ženska
Moški
58,2%
59,9%
65,0%
62,1%
59,9%
57,2%
61,7%
60,1%
57,2%
85,4%
84,7%
84,3%
59,5%
59,4%
55,0%
87,5%
87,5%
87,9%
7,2%
6,0%
5,5%
3,8%
3,4%
3,8%
3,5%
3,6%
4,7%
2,2%
2,3%
2,2%
2,9%
2,5%
2,9%
2,6%
1,9%
2,1%
Oba
skupaj
87,6%
86,3%
88,0%
56,1%
55,9%
59,0%
53,6%
55,8%
53,9%
41,2%
42,7%
48,7%
38,2%
38,5%
39,0%
62,1%
65,5%
65,4%
67,7%
70,6%
68,9%
Oba
skupaj
34,6%
34,1%
29,5%
34,1%
36,7%
39,0%
34,8%
36,3%
38,1%
12,4%
13,0%
13,5%
37,6%
38,0%
42,1%
9,9%
10,7%
10,0%
113
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji,
kdo na koncu odloči o načinu izvedbe?
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Predlaga
Odloči
Izvede
Manjša popravila v stanovanju / hiši
Delo na vrtu
Urejanje okolice hiše
Skrb za avto / avtomobile (servisiranje, registracijo,
vzdrževanje)
Urejanje ali obnova stanovanja, gradnja ali obnova hiše
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi vprašanji, kdo
na koncu odloči o načinu izvedbe?
Kdaj je stanovanje dovolj čisto in pospravljeno?
Kaj bo za večerjo?
Kdo kdaj uporablja družinski avto?
Kaj jesti ob posebnih priložnostih (praznovanje, nedeljska kosila…)?
S kom se s partnerico / partnerjem druživa v prostem času?
Kako bo preživljala prosti čas cela družina?
Kdo v vašem gospodinjstvu se ukvarja z naslednjimi
vprašanji, kdo na koncu odloči o načinu izvedbe?
Izbira zimske počitniške destinacije (N=350)
Izbira poletne počitniške destinacije (N=487)
Nakup počitniške hiše, prikolice, čolna, jahte (N=206)
Nakup športne opreme za naju (N=386)
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ženska
Moški
13,1%
7,6%
5,5%
27,8%
24,5%
22,2%
14,3%
12,3%
11,7%
8,2%
7,3%
6,2%
7,0%
6,3%
5,3%
67,5%
70,1%
75,7%
24,2%
23,7%
23,7%
29,2%
31,5%
29,8%
74,6%
73,8%
73,3%
35,4%
32,7%
36,2%
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ukvarja
Odloči
Ženska
Moški
63,60%
65,20%
51,60%
49,80%
9,60%
8,30%
36,20%
36,50%
7,70%
6,60%
8,20%
5,00%
7,20%
5,20%
6,90%
4,40%
13,60%
13,40%
5,90%
3,50%
4,90%
4,70%
3,80%
3,10%
Ženska
Moški
10,6%
8,9%
10,06%
8,04%
7,77%
7,77%
6,22%
5,71%
7,1%
6,0%
4,72%
3,92%
11,17%
11,65%
11,92%
12,47%
Oba
skupaj
19,5%
22,4%
18,8%
47,9%
51,8%
54,1%
55,8%
56,3%
58,5%
17,2%
18,9%
20,6%
57,5%
61,0%
58,5%
Oba
skupaj
29,20%
29,60%
41,50%
45,80%
76,80%
78,30%
57,90%
60,00%
87,40%
88,70%
87,90%
92,00%
Oba
skupaj
82,3%
85,1%
85,22%
88,04%
81,07%
80,58%
81,87%
81,82%
114
ORGANIZACIJA ŽIVLJENJA
Ali imate v vašem gospodinjstvu najeto
plačljivo pomoč za:
…pripravo hrane
…pospravljanje in čiščenje stanovanja
…redno varstvo predšolskih otrok
…občasno varstvo predšolskih otrok
…občasno varstvo šolskih otrok
…likanje
…redno varstvo starejših družinskih članic /
članov
…občasno varstvo družinskih članic / članov
…urejanje okolice doma (npr. vrta)
…pomoč pri skrbi za invalidnega odraslega
družinskega člana / članico
…pomoč pri skrbi za bolnega odraslega
družinskega člana/članico
Večkrat /
teden
0,7%
0,0%
0,6%
0,7%
0,4%
0,0%
1-krat /
teden
0,0%
0,9%
0,1%
0,1%
0,1%
0,4%
Nekajkrat
/ mesec
0,0%
0,2%
0,1%
0,4%
0,0%
0,7%
Nekajkrat
/ leto
0,1%
0,3%
0,3%
0,2%
0,1%
0,1%
79,4%
80,3%
61,5%
60,2%
59,5%
81,5%
Nereleva
ntno
19,9%
18,4%
37,3%
38,5%
39,9%
17,3%
0,1%
0,4%
0,0%
0,0%
61,8%
37,7%
0,0%
0,0%
0,1%
0,1%
0,3%
0,3%
0,9%
0,9%
70,5%
70,5%
28,2%
28,2%
0,5%
0,0%
0,0%
0,1%
57,5%
41,9%
0,4%
0,0%
0,0%
0,3%
61,6%
37,7%
Nimamo
Ali vam pri naslednjih opravilih kdo
brezplačno pomaga in kdo?
Mama
ali tašča
Oče ali
tast
Prijatelji
ca
Prijatelj
Članica
širše
družine
Član
širše
družine
Soseda,
znanka,
nesorod
nica
Sosed,
znanec,
nesorod
nik
Priprava hrane
Pospravljanje in čiščenje stanovanja
Pomoč pri varstvu predšolskih otrok
Likanje
Urejanje okolice doma (vrta…)
Pomoč pri varstvu starejših
družinskih članov / članic
Pomoč pri skrbi za invalidnega
odraslega družinskega člana/članico
Pomoč pri skrbi za bolnega odraslega
družinskega člana/članico
11,0%
4,1%
14,9%
4,3%
5,0%
2,5%
0,6%
8,0%
0,5%
4,7%
0,5%
0,2%
0,2%
0,0%
0,0%
0,1%
0,2%
0,1%
0,0%
0,7%
3,9%
3,9%
1,7%
2,6%
3,1%
2,1%
1,3%
0,8%
0,9%
2,6%
0,7%
0,5%
0,8%
0,9%
0,8%
0,0%
0,1%
0,5%
0,0%
0,6%
0,4%
0,1%
0,2%
0,3%
0,3%
0,2%
0,3%
0,0%
0,4%
0,2%
0,0%
0,3%
0,1%
0,0%
0,3%
0,2%
0,4%
0,3%
0,0%
0,3%
0,1%
0,0%
0,3%
0,2%
Če imate šoloobvezne otroke, ali koristite naslednje storitve?
Da
Ne
Šolska malica (N = 151)
87,4%
12,6%
Podaljšano bivanje (N = 148)
37,8%
62,2%
Kosilo v šoli (N = 150)
52,7%
47,3%
Za katere prostočasne dejavnosti ste v zadnjem letu porabili čas?
Fitnes
Ogled športne tekme v živo
Koncert v živo (ne glede na zvrst glasbe)
Gledališče
Kino
Tečaj tujega jezika, plesa, slikanja…
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o vzgoji otrok
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o partnerskih odnosih
Redno športno udejstvovanje
Redno druženje s prijateljicami / prijatelji
Redno spremljanje tv informativnih oddaj
Branje literature (vse, razen strokovne in znanstvene)
Osebni konjiček ali nič od naštetega
Ženska
7,6%
10,9%
38,5%
26,2%
36,8%
10,0%
8,5%
2,0%
28,3%
72,8%
62,6%
65,0%
33,6%
Moški
8,7%
29,5%
24,1%
10,5%
26,4%
2,5%
2,6%
1,4%
32,6%
61,2%
61,2%
38,9%
36,0%
115
Za katere prostočasne dejavnosti je v zadnjem letu porabil čas vaš partner / partnerica?
Fitnes
Ogled športne tekme v živo
Koncert v živo (ne glede na zvrst glasbe)
Gledališče
Kino
Tečaj tujega jezika, plesa, slikanja…
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o vzgoji otrok
Predavanje, seminar, delavnica, svetovanje ipd. o partnerskih odnosih
Redno športno udejstvovanje
Redno druženje s prijateljicami / prijatelji
Redno spremljanje tv informativnih oddaj
Branje literature (vse, razen strokovne in znanstvene)
Osebni konjiček ali nič od naštetega
Partner
6,0%
22,7%
31,1%
21,3%
28,4%
5,5%
3,6%
1,5%
34,9%
62,8%
61,1%
40,2%
31,4%
Partnerica
7,7%
13,4%
29,7%
16,4%
28,8%
6,7%
4,1%
2,8%
21,2%
58,4%
48,0%
42,2%
30,5%
Ali imata s partnerjem / partnerico vsak svoj avto?
Da
48,1%
Ne
45,7%
Noben od naju nima avtomobila
6,0%
Ali ste imeli zato, ker nimate dveh avtomobilov, kdaj težave?
Da, težave pri usklajevanju svojih obveznosti
Da, težave pri usklajevanju dejavnosti za družino
Ne, nobenih težav
Ženske
7,6%
2,7%
90,1%
Če imate vsak svoj avto, katerega večinoma vozite vi?
Manjšega in cenejšega
Večjega in dražjega
Oba sta približno enakega cenovnega razreda
Ženske
50,7%
13,9%
31,7%
Moški
5,4%
5,3%
93,7%
Moški
24,6%
44,0%
29,6%
PARTNERSKI ODNOS IN ENAKOST SPOLOV
V kolikšni meri velja enakost spolov za
vaš partnerski odnos?
Velja v celoti
Večinoma velja
Ne vem, ne morem oceniti
Večinoma ne velja
Nikakor ne velja
Ženske
Moški
Skupaj
51,0%
44,3%
2,7%
1,8%
0,0%
46,8%
46,0%
3,5%
2,0%
,9%
48,9%
45,1%
3,1%
1,9%
,5%
Kako bi na splošno opredelili vašo partnersko
zvezo s trenutnim partnerjem / partnerico?
Zelo nezadovoljen/-na
Nezadovoljen/-na
Niti zadovoljen/-na - niti nezadovoljen/-na
Zadovoljen/-na
Zelo zadovoljen/-na
Ženske
Moški
0,0%
,4%
3,4%
43,0%
52,1%
0,0%
1,3%
2,0%
35,0%
61,7%
Ali ste že kdaj resno razmišljali o ločitvi / odhodu od
trenutnega partnerja / partnerice?
Da
Ne
Trenutno sva v fazi razhoda / ločitve
Ženske
Moški
10,4%
88,5%
,4%
9,5%
88,3%
2,2%
116
Ali kdo v paru uveljavlja svojo voljo na način, da
izraža…
…prepirljivost in napadalnost
…jezo in bes
…grozi z nasiljem
…uporabi nasilje
…grozi s končanjem zveze / ločitvijo / odselitvijo
…se z drugim ne pogovarja, dokler ne doseže
svojega
…ščuva otroke zoper drugega, dokler ne doseže
svojega
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Jaz,
pogosto
Jaz,
občasno
2,7%
0,8%
2,7%
2,6%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
1,8%
0%
0%
15,4%
14,7%
18,9%
17,3%
0%
0,6%
0%
0%
3,5%
2,2%
5,8%
5,8%
0,6%
0%
Partner/ica,
pogosto
1,2%
3,2%
0,6%
2,4%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0,5%
3,7%
0%
1,2%
Partner/ica,
občasno
11,5%
10,3%
18,1%
14,5%
0,8%
0,6%
0,3%
0%
2,6%
2,5%
5,6%
7,0%
1,6%
1,2%
STALIŠČA
(Ne)strinjanje z naslednjimi trditvami
Če je to možno, je za majhnega otroka najbolje, da do tretjega leta
ne obiskuje vrtca.
V primeru ločitve ali razpada zveze je pomembno, da otrok pri obeh
starših preživi približno enako časa.
Kariera mojega trenutnega partnerja / partnerice je (bila) ovira za
moj karierni razvoj.
V partnerskem odnosu mora moški imeti občutek, da je glavni.
Pogosto se mi zdi, da imamo pri nas doma previsoke zahteve glede
vsakodnevnih opravil (npr. pospravljanja, priprave hrane,
čiščenja…).
Moja oblačila raje perem sam(-a), ker so tako bolje oprana.
Stanovanje raje čistim sam/-a, ker je tako bolje narejeno.
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Ženske
Moški
Nestrinjanje
37,6%
41,2%
8,5%
17,8%
83,3%
87,6%
68,6%
56,8%
61,2%
65,8%
Niti-niti
17,3%
21,0%
12,1%
13,0%
7,9%
6,5%
14,4%
22,9%
15,5%
24,8%
Strinjanje
43,0%
33,8%
76,4%
66,5%
6,5%
3,5%
15,8%
19,8%
22,8%
8,7%
Ženske
Moški
Ženske
Moški
36,0%
85,9%
38,8%
82,2%
9,9%
7,1%
12,2%
12,1%
53,0%
6,3%
47,9%
5,0%
117