Priložnosti za razvoj opuščenih kočevarskih vasi / 2. MSc

kočevska
Priložnosti za razvoj
opuščenih kočevarskih vasi
Univerza v Ljubljani
Biotehniška fakulteta
Oddelek za krajinsko arhitekturo
2. letnik MSc
Tipologija, upravljanje in varstvo kulturne krajine
Mentorici: prof. dr. Mojca Golobič
asist. Nadja Penko Seidl
zimski semester 2012/2013
Žiga Abram, Ana Arko, Matej Busija, Anja Deržič, Maja Govže, Petra Grmek,
Gašper Habjanič, Tjaša Hribar, Urška Krznar, Mateja Lednik, Tina Lisjak, Staša Mestriič, Špela Oblak, Urška Oblak, Ana Ogrič, Nives Otoničar,
Ana Rosa, Tanja Štajdohar, Juliijana Šumič, Andre Tavora, Bor Tomšič.
Kočevska ima tako znotraj slovenskega geografskega prostora, kot tudi v zavesti njenih prebivalcev prav posebno mesto. Območje, odmaknjeno od glavnih prometnih tokov v prvi vrsti zaznamuje nadpovprečna gozdnatost. Kar 9/10 površine
namreč pokrivajo obsežni kočevski gozdovi. V dolinah in po pobočnih izravanah, ujetih
med gozdnimi hrbti so skoncentrirana naselja in kmetijske površine, s svojsko posestno in parcelno strukturo, kjer za razliko od večine preostalega slovenskega prostora prevladujejo večje posesti, danes usmerjene predvsem v rejo goveda in drobnice.
Če se ozremo v preteklost, pa Kočevsko zaznamuje še ena posebnost – na območju
velikem 860 km² je od naselitve okrog leta 1330 pa do druge svetovne vojne živela
številčna nemško govoreča skupnost Kočevarjev v kar 177 naseljih. Skupnost je
štela največ članov v drugi polovici 19. stoletja, ko naj bi se njihovo število povzpelo
na 28000. Zaradi gospodarskih in političnih razmer se je to število že do 2. sv. vojne
zmanjšalo na 12500, medtem ko jih je po njej ostalo na območju Kočevske le peščica.
Danes bi večino od teh vasi le težko našli. Sledov nekdanjih hiš skorajda ni več, le tu
in tam lahko naletimo na ostanke zidov, preraščene z grmovjem ali gozdom. Od grajenih struktur so se za najbolj trdožive izkazali vodnjaki. Ponekod nas sredi gozda ali
pašnikov presenetijo terase, na njih pa ostanki sadnega drevja, dokaz, da so tu nekoč
živeli ljudje. In nenazadnje, kljub temu da njihove prisotnosti v prostoru ne moremo več
zaznati, so se ohranili toponimi, ki pričajo o življenju nekdanjih prebivalcev tega območja.
Kako ohraniti in domačinom ter obiskovalcem predstaviti vsaj drobec te izjemne dediščine
in kulturne krajine so bila vprašanje, ki smo si jih zastavili s študenti 2. letnika magistrskega
študija krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Študentje smo –
kakor se od nas nekako pričakuje, k iskanju rešitev pristoplili neobremenjeno, a kljub temu
upoštevajoč dejstva, napotke in pobude, ki smo jih dobili s strani občine Kočevje ter strokovnjakov, ki jim je problematika poznana. Tako smo znotraj posameznih skupin preverjali
različne možnosti za razvoj in varstvo opuščenih kočevarskih vasi. Skozi programsko raznolike rešitve skušamo poiskati lokacije za razvoj kmetijstva, ekovasi, turističnega in lokalnega
oskrbnega središča, ena od skupin pa se je lotila iskanja ustreznega programa za območje
nekdanje žage Rog. In nenazadnje, ukvarjali smo se tudi z vprašanjem kako vse te lokacije med seboj povezati z različnimi potmi ter kako celotno tematiko ustrezno predstaviti.
Pred vami je brošura, kakor smo si jo zamislili študentje in v kateri so predstavljeni
tako predlogi za ureditev posameznih lokacij, obeležja, s katerimi bi označili lokacije posameznih vasi, kot tudi sistem poti, ki bi pohodniku/kolesarju omogočil spoznati
vsaj delček zgodovine, kulture in krajine, ki so jo skozi 600 let ustvarjali Kočevarji.
sadjarstvo//obuditev
kulturne krajine//
samooskrba//
ekološko kmetijstvo//
govedoreja//turizem//
intenzivno kmetijstvo
razvoj
kmetijstva
Obuditev kulturne krajine
Na Kočevskem je kmetijstvo temeljilo na samooskrbnem poljedelstvu in
živinoreji. Najbolj razširjeni sta bili govedoreja in konjereja, slednja predvsem
za pomoč pri delu na polju in v gozdu, ukvarjali pa so se tudi s prašičerejo,
ovčerejo in čebelarstvom. Rodovitna zemlja se nahaja na dnu kraških polj,
manj rodovitne površine so tudi v vrtačah. Na prehodu dolin v pobočja so
zaradi sončne lege in ugodnih klimatskih razmer postavljali vasi s sadovnjaki,
nad njimi pa so se proti gozdu vzpenjali pašniki.
Kljub rodovitni prsti na dnu sicer ravnih kraških polj, so razmere za poljedelstvo manj ugodne, predvsem zaradi klime, ter mrzlih in senčnih predelov. Večji
potencial je v ekološkem in turističnem kmetovanju ter intenzivni živinoreji. Z
vzpostavitvijo novih kmetij bomo pripomogli k razvoju občine in ohranjanju ter
ponovni vzpostavitvi izgubljene kulturne krajine v opuščenih kočevskih vaseh.
Zdravo okolje sredi gozdov predstavlja velik potencial za razvoj zdraviliškega
turizma s ponudbo različnih terapij.
Za občutljiv kraški svet je ekološko kmetijstvo zelo primerno, saj manj
obremenjuje okolje, hkrati pa je vir kvalitetne hrane za potrošnika.
Intenzivna govedoreja je na Kočevskem precej razvita, saj je ena redkih
panog kmetijstva, ki se na tem območju lahko izvaja v velikem obsegu, obenem pa pripomore k ohranjanju kulturne krajine in preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč. Naravne danosti Kočevske pa so ugodne tudi za sadjarstvo.
Potreben je načrt za oživljanje tako starih visokodebelnih travniških sadovnjakov, kot tudi intenzivnih sadovnjakov s sodobnimi sortami.
Glede na dane značilnosti prostora smo se odločili za razvoj dveh tipov kmetij.
Občina Kočevje in njeno obširno območje ima še veliko potencialov za kmetijstvo in
druge podobne panoge. Obuditev predlaganih vasi lahko spodbudi razvoj še ostalih
zapuščenih vasi na tem območju in povrne Kočevju značilen izgled in kulturno krajino kot
je bila tu že v obdobju kočevskih Nemcev.
Intenzivna kmetija
Večja intenzivna kmetija bi se ukvarjala z vzrejo goveda in pripravo mesa
za prodajo. Na okrog 150 hektarih zemljišč bi imeli do 250 glav živine, ki bi
se prosto pasla. Intenzivna kmetija bi se nahajala na območju opuščenega
Kočevarskega naselja, ki je povezano s cestnim omrežjem.
Ob upoštevanju podatkov o rabi tal in obstoječih zazidljivih zemljiščih, smo
izbrali lokaciji Hrib pri Koprivniku in Staro Brezje.
Hrib pri Koprivniku
Staro Brezje
Turistična kmetija
Ekološka kmetija s turistično ponudbo bi bila naravnana samooskrbno. Poudarek bi bil
na oživitvi starih jablan in drugega sadnega drevja. Na 50 hektarih zemljišč bi imela do 80
glav živine. Od večjih središč, kot sta Kočevje ali Kočevska Reka, bi se nahajala v oddaljenosti od 5 km do 10 km.
Ob upoštevanju podatkov o rabi tal in obstoječih zazidljivih zemljiščih, smo izbrali lokaciji
Grintovec in Pleš.
Grintovec
Pleš
parna žaga//
jasa//oživitev//
vodni bazeni//
zgodovina//
rog//šotorjenje
žaga
rog
bivalna baraka
štirna
remiza
žaga
bivalni baraki
skladišče
kotlarna
kantina
urad
skladišče oglja,
sena
bivalni zgradbi
sušilnica peska
delavnica
bivalna baraka
staje
popravila vagonov
rezervoarja
sušilnica
dežni zbiralniki
Zgodovina parne
žage Rog
Z letom 1895 smo na Slovenskem pridobili parno žago, ki ni ležala direktno ob
vodnem viru, žago Rog. Za takratne čase je predstavljala tehnološko moderen
obrat gigantskih razsežnosti, saj je bila največja žaga te vrste pri nas. Žage, ki
so se pojavljale so bile večinoma zgrajene ob vodnih virih, medtem ko je bila
žaga Rog zgrajena v osrčju kočevskega gozda.
Sprva je bila zgrajena kamnita zgradba kje so bile strojnica, kotlarna in
ključavničarska delavnica, 80 m dolga žagalna lopa. Ker v neposredni bližini
ni bilo izvira vode, so zgradili dva okrogla betonska bazena, ki sta služila kot
rezervoarja. Napajala sta se s padavinsko vodo, ki se je zbirala na lesenih
strešnih zbiralnikih.
Do parnih strojev v kotlarni se je voda iz rezervoarjev dovajala preko črpalke.
Parni stroji so poganjali glavno 63 m dolgo transmisijsko os, ki je vodila do
80 m dolge žagalne lope in nato prek manjših transmisijski osi poganjala vse
lesno-obdelovalne stroje. Zaradi nekonstantih padavin in posledično pomanjkanjem vode, je imela žaga Rog vedno težave z obratovanjem.
Do žage so les pripeljali s pomočjo gozdne železnice, speljane do lesnih
virov. Trasa železnice ni vodila do okoliških krajev, zato so za odvažanje lesnih
produktov uporabljali konje, ki so tovorili do Straže in Kočevja. Glavni sortiment
proizvodnje so bili tavoleti in testoni (materiali za embalažo) iz bukovine ter
deske iz jelovine.
Zaposlenih je bilo od 250-500 delavcev. Stanovali so v lesenih barakah in
zidanih hišah. Bivanjske razmere so bile venomer slabe zaradi prenapolnjenosti in pomanjkanja sanitarnih prostorov.
Žaga je prenehala z obratovanjem v letu 1932. Do zaprtja je prišlo zaradi
novega zakona o varovanju Roškega pragozda ter sprememb potreb trga.
Stroji in razpadajoče stavbe so bili leta 1934 večinoma odstranjeni. Preostale
objekte pa je med vojno dokončno uničil in požgal okupator.
Dvojno brezno
Jama v
rugarskih
klancih
No
k
Mali Rog 981 m m
Bunker 44
vo
m
es
to
m
58
Baza 20
19
k
6,3
ja
na
km
nč
Ku
Lj
ub
l
Partizanski
bolnišnica Stari Log
Veliki Rog 1099 m
Žaga Rog
Arheološko
najdišče
Spodmol
e
Rajhenavski Rog
965 m
Partizanska bolnišnica Pugled
brezno pri kraljici Roga
Čr
Rajhenav
ska jelka
3,8 km
Koč
2 km
vje 1
no
Partizanska bolnišnica
Lesen kamen
me
lj
19
km
Resa - opuščena
kočevarska vas
Koncept
Prostor bivše žage v Rogu zaradi svojih zanimivih zgodovinskih značilnosti, privlačne lege
na jasi sredi gozda ter izhodiščne lege za mnoge okoliške zanimivosti, ocenjujemo kot
potencialen za možen ponovni razvoj. Glavne značilnosti lokacije so oddaljenost, nedostopnost, obkrožujoč gozd, bližina ostalih zanimivosti ter sloj zgodovine, ki je še vedno
zaznaven v ruševinah. Glede na te lastnosti za območje žage Rog predlagamo dejavnosti,
ki so pogojene z njimi. To so: prostor za šotorjenje, ki se kot tip nastanitve zelo dobro
vpenja v območje zaradi obdanosti z naravo, obnovitev enega od kompleksov žage kot
večnamenskega objekta z nastanitvenimi kapacitetami in prostori za predavanja, utrditev
ruševin žage ter vzpostavitev prostora za piknike ter obnova rezervoarjev za vodo, ki hkrati
postanejo otroško igrišče. Kot izjemno zanimivost predlagamo tudi obnovo dela parne
železnice.
Opis rešitve
Na jasi v Rogu, kjer je nekoč stala parna žaga je danes še vedno močno
prisoten sloj preteklosti v obliki ruševin, kar samo po sebi predstavlja predmet
zanimanja. Poleg tega bližina zanimivosti kot so vrh Veliki Rog, bivša partizanska bolnišnica in nekatere jame, utemeljujejo lokacijo kot potencial za izletno
izhodišče. Močen karakter kraju daje tudi prvobitna narava, ki ga obdaja. Da
bi se ohranilo spomin na nekdanjo rabo in hkrati ustvarilo možnost za nove
rabe, se na lokaciji predlaga rekonstrukcija glavnega objekta žage v obliki
večnamenske stavbe, ureditev ruševin v prostor za piknik in igrišče, obnova
dela železnice ter prostor za šotorjenje. Bivša žaga je imela na lokaciji več
objektov, vendar je prav glavni objekt najzanimivejši. Predlagamo njegovo
rekonstrukcijo po načrtih iz 30. let prejšnjega stoletja. Poleg objekta, ki že
sam po sebi priča o bivši rabi, se zgodbo o žagi razlaga tudi skozi informacijske table pod nadstreškom. Objekt nudi možnost prenočišč na podstrešju,
sanitarije, kuhinjo ter prostor za predavanja. Poleg tega je del objekta odprt
v obliki nadstreška. To je pokrit prostor za piknike, vsebuje pa tudi informacijske table o žagi ter prikaz nekdanje glavne gredi v tleh. Okoliške ruševine so
v stanju razpadanja in jih je potrebno zaščititi pred nadaljnjim propadanjem
ter preprečiti nevarnost, ki jo predstavljajo. Zato se dogradijo ter mestoma
prekrijejo s pohodnimi lesenimi ploščadmi. S tem se ustvari prostor za piknik.
Dva izjemno ohranjena rezervoarja za kapnico na vzhodni strani jase se zopet
izkoristita za nabiranje vode za sanitarije. S tem se pripomore k vzdržnostnemu
delovanju novega objekta. Voda se zbira na dveh rekonstruiranih ploščadih na
pobočju hriba ter se po ceveh spušča v rezervoarja. Ker pa zaradi nove rabe
trenutni volumen ni več potreben, se zgornji polovici obeh bazenov prekrije s
konkavno leseno konstrukcijo, ki služi kot prostor za igro. Spodnji polovici se
še vedno uporabljata za zbiranje vode, vendar v obliki zaprtih cistern. Južno
od rekonstruiranega objekta se nahaja eden redkih obširnejših položnih delov
jase. Na tem območju se predvidi prostor za. Alternativno se za šotorjenje
lahko uporablja tudi jugozahodni travnik, južno od objekta skavtskega
okoljskega centra.
ohranjanje jase
rekonstrukcija z novo rabo
skavtski dom
ohranjene ruševine + podesti
zadrževalniki vode/igrala
zadrževalniki vode - igrala
parkirišče
zbiralniki vode
šotorjenje
shramba za vagone
10 30
50
Ena od večjih zanimivosti parne žage v Rogu je bila tovorna železnica, ki je
dovažala posekan les iz okoliškega gozda v žago. Še danes so vidni njeni sledovi
v okolici. Predlagamo, da se del te železnice – v obsegu jase – obnovi. Predstavlja
edinstveno atrakcijo po kateri je možna vožnja z vagoni na ročni pogon, poleg tega
pa železnica prostorsko zaokroži območje jase bivše žage Rog.
sekundarno središče//
rehabilitacijski center//
ranč//kongresni center//
mreža rekreacijskih poti//
turizem v Borovcu//
spodbujanje poselitve//
obdelovanje zemlje
kočevska
reka
Kočevska Reka kot
sekundarno središče
Območje Kočevske Reke s celotno Goteniško – Reško dolino je bilo že v
celotni zgodovini kočevskih Nemcev živahno središče lokalnega prebivalstva
z mnogimi dejavnostmi, možnostmi za zaposlitev in razvoj. Z vzpostavitvijo
zaprtega območja pa je to območje postalo izolirano od okolice in živelo
svojo zgodovino. Skoraj vsi prebivalci so bili izseljeni, dogajanje pa je znano
samo redkim. Takšen rez v zgodovini prostora pusti neizbrisen pečat, zato
je še danes, 22 let kasneje, to območje vezano na žalosten spomin preteklosti. Prebivalci so redki, perspektive se le počasi in s težavo formirajo, stanje
pa zdaleč ne izkorišča vseh potencialov, ki jih ta prostor ponuja. Krajina je
izjemna, vsaka posamezna lokacija ima svojo zgodbo, zgodovino, ki čaka
na koriščenje svojih potencialov. Celotno območje obdelave gravitira proti
Kočevski Reki, s tem se okrepi njena vloga lokalnega središča. V grobem
smo območje dalje razdelile na tri dele – severni z vasmi Mlako, Primoži ter
Kočami, osrednji s Kočevsko Reko ter južni z Borovcem, Inlaufom, Ravnami
in Dragarji. Dejavnosti, ki jih predlagamo v posameznih krajih smo umeščale
upoštevajoč zgodovino krajev (ali je bila dejavnost tem že nekoč prisotna) ter
naravne danosti.
Severni del: Mlaka, Primoži, Koče
V severnem delu smo želele spodbujati dodatno priseljevanje v vse tri vasi, a ne v obliki
spalnih naselij, za to pa je treba ustvariti tudi nove možnosti za zaposlitev. Velik potencial
predstavljajo predvsem Koče, kjer predlagamo obnovo lovskega doma z okolico z dodatnim programom kongresnega centra, ki bi tematsko in funkcionalno dopolnjeval policijski
vadbeni center Gotenica. V Kočah stoji tudi prenovljena rodna hiša Petra Kozlerja,
slovenskega raziskovalca, pravnika in avtorja prvega zemljevida Slovenske dežele. Za
Petra Kozlerja lahko trdimo, da je bil eden najbolj vplivnih kočevskih Nemcev, ki je izjemno
pripomogel k naši kulturi, zato kaže ta potencial izkoristiti v obliki ureditve njegovega
muzeja v že obnovljeni domačiji. Poleg tega je hiša zgleden primer obnove tipične
Kočevarske hiše. V samem začetku kompleksa treh vasi, v Kočah je večji ranč s konji,
ki bi ob širjenju programa lahko nudil jahanje po gozdovih Goteniško – Reške doline, se
navezal na vadbeni center Gotenica in na predlagani rehabilitacijski center v Dragarjih. Za
Mlako smo predvidele določitev jasne strukture naselja, z umeščenjem nove poselitve,
ki sledi nekdanjemu poselitvenemu vzorcu. Nujno je poudariti da vsako priseljevanje (na
katerikoli lokaciji) predvideva tudi obdelovanje rodovitne zemlje ob hiši.
Osrednji del: Kočevska Reka
Kočevska Reka bi lahko zopet postala upravno in družbeno središče s
povečanjem poselitve in nujnim razvijanjem novih delovnih mest. Spodbujali
bi predvsem razvoj obrtnih dejavnosti, ki se lahko naslonijo na lokalno tradicijo
– lesno obrt; povezava z lokalnim podjetjem Snežnik. Predlamo vzpostavitev
lesno – gozdarskega razvojnega centra, namenjenega predvsem študentom
in profesorjem v različne izobraževalne namene, predstavlja veliko prednost
in možnost napredka krajevnega gospodarstva. Center bi lahko nudil tudi
prenočišča in zato možnost organiziranje raziskovalnih dni, terenskih vaj,
konferenc in podobnih dejavnosti. Predvidevale smo tudi širitev poselitve, v
skladu z obstoječim urbanističnim načrtom in tipologijo (širitev šole in vrtca,
sanacijo kamnoloma po zaključku obratovanja v poligon za kros kolesarstvo),
vzpostavljanje povezave naselja z jezerom, kjer se odpirajo možnosti za
rekreacijske, izobraževalne in prostočasne dejavnosti. Kočevska Reka kot
središče tega območja bi pri takšnem razvoju potrebovala tudi info-center, ki
bi ljudem prikazal možnosti dejavnosti v okolici.
Južni del: Borovec, Inlauf, Ravne, Dragarji
Borovec z okolico predstavlja predvsem potencial za razvoj turizma z roko v roki s kmetijstvom. Borovec je v vseh zgodovinskih virih predstavljen kot Kočevska Švica zaradi
izjemne mikroklime (in morda tudi nekdanje stopnje razvitosti). S hladnim poletjem v
Borovcu bi pritegnili manjši odstotek turistov, ki bi želeli na aktiven način počitnikovati
v rekonstruiranih kočevarskih hišah v Inlaufu in v tem času obdelovati vrtiček za hišo.
Poleti se območje preko prelaza lahko hitro poveže z dolino Kolpe, pozimi pa samo nudi
dejavnosti – ponovna ureditev smučišča s sankališčem ter urejanje manjšega drsališča
v centru vasi. Obstoječ prenovljen objekt gostilne bi zopet zaživel in postal družabno in
funkcionalno središče z možnostjo prenočitev. V zapuščenem poslopju v začetku Borovca urejamo tudi mladinski dom, ki bi ponujal prostor za nastanitev večjih skupin mladine,
ki bi v tem delu Slovenije lahko preživljali kvalitetno izobraževanje v naravi. Predvidene
so nove povezave z obstoječimi pohodnimi potmi, ki vodijo na mnoga razgledišča nad
dolino Kolpe in proti gozdnim rezervatom. Dodatno priseljevanje spodbujamo predvsem
s spodbujanjem kmetijske dejavnosti, ohranjanjem starih ekstenzivnih sadovnjakov, spodbujanje čebelarstva, zeliščarstva ter obrtnih izdelkov. Posebnost je zatrepna dolina Dragarjev, idilična lokacija za umestitev rehabilitacijskega centra za ljudi s psihičnimi težavami ali
okrevanje od odvisnosti preko delovne terapije (obdelovanja zemlje, dela in raziskovanja
v naravi, rekreacije in terapij). Možno je tudi povezovanje s terapijo z živalmi – z rančem v
Kočah, vadbenim centrom za pse v Primožih in tudi lokalnimi kmeti. Vzpostavitev centra
zahteva tudi sposoben kader ljudi, za katere se odpira specifične zaposlitvene možnosti
na tem območju.
permakultura//eko
vas//energijska
samooskrba//
ekološka pridelava
//zdravo bivalno
okolje//vzdržni razvoj
eko
vas
Eko vas
Tako imenovane eko vasi so že uveljavljen termin v tujih državah, Slovenija
pa na to temo nekoliko zaostaja. Eko vas se od konvencionalnega naselja
razlikuje po tem, da so človekove dejavnosti na neškodljiv način vključene
v naravno okolje. To pomeni, da človek dela in ustvarja z naravo tako, da je
krog uporabe naravnih materialov zaključen. Eko vas mora delovati z razvojno
vizijo, ki vključuje trajnostni način bivanja in gospodarskega razvoja ter zdrav
način življenja. Porazdelitev dobrin mora biti enakomerna in konkurenčna pri
kandidiranju za evropska sredstva za regionalni razvoj, s tem pa se poveča
tudi možnost razvoja novih delovnih mest. Eko vas kot sama teži k temu,
da postane popolnoma samooskrbna. Zagotovljeno je bivanje, hrana, delo,
prosti čas in druženje. Deluje v skladu z vzdržnostnimi načeli. Cilje, ki jih z
vzpostavitvijo ekovasi želimo doseči so: ekološka pridelava hrane, zdravo bivalno kolje, varčna raba in proizvodnja lastne energije (sončni kolektorji, vodna
črpalka, veterni generator, lesna biomasa), naravno čiščenje odpadnih voda,
ohranjanje in spodbujanje ekološke pestrosti, vključevanje v različne ekološke
projekte ter uporaba narvnih materialov. Za uspešno delovanje eko vasi na
Slovenskem bi bilo potrebno ljudi najprej seznaniti s problemi v našem prostoru. Potrebujemo primer dobre prakse, kjer bi lahko ljudje spoznali vse pred-
nosti in slabosti takšnega načina življenja. Za razvoj eko vasi je Slovenija več kot primerna,
saj bi lahko na tem področju našo majhnost izkoristili sebi v prid. Med zelo primerna
območja spada tudi območje Kočevske. Še posebej opuščene kočevarske vasi kažejo
velik potencial za razvoj eko vasi, tako zaradi lokacije sredi neokrnjene narave, ugodnih
reliefnih, geomorfoloških ter podnebnih značilnosti.
Danes že obstaja predlog za vzpostavitev eko vasi na Kočevskem na območju nekdanje
kočevarske vasi Mokri Potok. Vas Mokri Potok leži na nadmorski višin 495 m in ima 5,2
ha zazidljivih površin ter 22 ha kmetijskih zemljišč. Prednost te lokacije je prisotnost stalno
tekočega potoka, ponikalnice Kočevske reke, kar je izjema na Kočevskem. Sama lokacija
ima značilnosti vrtače kraškega terena. Večje zazidljivo območje tako predstavlja določen
potencial za razvoj eko vasi.
Ustreznost prostora občine za eko vas
Naselje Preža
Poleg Mokrega Potoka pa smo želele poiskati še druge opušene kočevarske vasi,
primerne za umestitev eko vasi. Glavna kriterija sta bila primernost lokacije za kmetijsko
dejavnost in zazidljivost parcel, ki omogoča postavitev hiš. Izbranim kriterijem je najbolj
ustrezalo območje Preže, ki leži na 640 m nadmorske višine, na delno zakrasnelem, valovitem in delno zaraščenem prisojnem pobočju, JV od Kočevske Reke. Območje vasi ima
4,2 ha zazidljivih površin. Spada pod krajevno skupnost Kočevska Reka ter katastrsko
občino Briga. Nekoč je vas štela 16 objektov, poleg župnije, stare šole in cerkve tudi
pokopališče. Danes se tam nahaja stari večji hlev, območje pa je bilo skoraj v celoti, razen
zazidljivega dela, namenjeno obrambi. Preža je izjema med opuščenimi vasmi, ki bi bile
potencialno primerne za eko vas, saj na omenjenem območju že obstaja obstoječi ohranjeni objekt. Ustreznost lokacije podpirajo tudi podatki o oddaljenosti 5 km od Kočevske
Reke, kot potencialno novega razvojnega centra, dostopnost iz mesta Kočevje ter dobra
prisojna lega ter izoblikovanost reliefa. Za vzpostavitev eko vasi je pomembna tudi kmetijska primernost zemljišč, ki je na območju Preže dobra, saj je veliko zemljišč z ustrezno
kmetijsko boniteto. Dejstvo, da je nekoč na teh območjih obstajala vas, omogoča toliko
lažji nastanek nove eko vasi iz pravnega in prostorskega vidika, do čisto praktičnega preverjena lokacija. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je šlo pri obeh primerih za
izrazito obcestno zasnovano vas, z jasno izraženo stavbno linijo ob glavni komunikaciji. S
stališča varstva kulturne dediščine je ponovna naselitev tako opuščene vasi mogoča.
Primernost obeh lokacij je izkoriščen za realizacijo dveh ločenih idejnih konceptov in sicer
vzpostavitev nove eko vasi na lokaciji Preža ter oblikovanje vikendaškega eko naselja na
območju Mokrega Potoka.
Vikend naselje Mokri Potok
Oba koncepta, bi se razvijala v dveh sledečih fazah. Eko vas Preža bi v prvi fazi vsebovala 5 stanovanjskih objektov, ki so locirani na starih lokacijah objektov, oblikovan bi
bil center vasi, kjer je nekoč stala cerkev. Obstoječi objekt dobi vlogo skupinskega hleva.
Površine namenjene pašnikom se razširijo na obrobju vasi, obdelovalne površine-njive se
oblikujejo na obstoječih jasah, kjer je boniteta zemljišč ustrezna za eko pridelavo hrane.
Samooskrbnost vasi je zagotovljena z energijskim centrom (vetrni generator ter sončne
celice), ter vodno samooskrbnost z zajetjem deževnice ter črpanjem podtalnice. Samo
delovanje vasi bi bilo povezano s vzpostavitvijo povezave s potencialno razvojnim centrom Kočevska Reka in mestom Kočevje. Druga faza bi pomenila razširitev dejavnosti
za eko vas, 5 novih objektov, dodatne njivske površine, na račun krčenja gozdnih površin.
Tudi ti objekti se zgradijo na stari lokaciji objektov. Vzpostavljeni bi bili manjši objekti, z
pripadajočo površino za obdelavo, pridelavo hrane, ter nekimi rekreacijskimi površinami.
Tudi vzpostavitev tako delujočega programa, bi potekala v dveh fazah. V prvi fazi bi bili vzpostavljeni 4 manjši objekti, na lokacijah, kjer so nekoč že stali objekti. Zagotovljene bi bile
površine za kmetijsko rabo, sadovnjaki ter manjši zasebni vrtički. V drugi fazi pa bi sledila
razširitev na 8 objektov, ter morebitna širitev kmetijskih površin po potrebi. Naselje bi bilo
energijsko samooskrbno z vetrno energijo ter sončno energijo.
narava//kultura
//kočevarji
//rekreacija
poti
Poti po Kočevski
Poti po Kočevski so razdeljene v sklope pohodniških, ki se delijo še na
obstoječe planinske in predloge novih pohodniških poti. Drugi sklop
tvorijo kolesarske poti, ki so razdeljene na obstoječe nekoliko lažje kolesarske cestne poti, obstoječe treking poti z večjo zahtevnostjo in predlog
novih kolesarskih poti. Naši predlogi novih poti so osnovani glede na nov
ali obnovljen obstoječ program, ki ga uvajamo v opuščenih vaseh ter
glede na naravne in kulturne značilnosti območja.
Poti, ki so označene s številko imajo izhodišče ponavadi v nekoliko
večjem kraju, kjer se razdelijo v več smeri in odsekov, ki so označeni s
črko ter imenom vasi željenega cilja.
3
Pohodniška pot
Kočevska Reka - Koče - Mlaka - Primoži
Izhodišče: Kočevska Reka, krožna povezava
Cilj: Koče, Mlaka pri Kočevski Reki in Primoži
Zahtevnost: lahka
Opis: Pot se prične pri sekundarnem središču Kočevske, Kočevska Reka. Iz
vasi se odpravimo proti Kočam, Mlaki pri Kočevski Reki in zaokrožimo nazaj
proti Primožem. Te vasi imajo načrtovano razširitev poselitve in program z relavitizacijo že obstoječega. Pot nas pelje ob vznožju hribov Posvečena glava, Griča
in Trnjeve gore od vasi Primožov nazaj proti Kočevski Reki. Pot večinoma vodi
po obstoječi cesti, vendar se na območju od vasi Mlaka pri Kočevski Reki do
Primožov priključi na gozdno pot. Pot je zanimiva, zaradi odpiranja pogledov na
vasi z novim programom in umikanjem v bolj mirno ozračje gozda.
Kolesarska pot
10 Kočevska Reka - Mokri Potok - Dolnje Briga Borovec
Izhodišče: Kočevska Reka, navezava na pot 10.b Kočevska Reka-Mlaka pri
Kočevski Reki-Goteniški Snežnik-lovski dom Ravne
Cilj: Mokri Potok, Dolnja Briga, Borovec pri Kočevski Reki
Zahtevnost: srednja
Opis: Pot se prične pri sekundarnem središču Kočevske, nadaljuje pa proti
vasem Sadni hrib, Mokri Potok, Preža, Dolnja Briga, Gornja Briga ter se pri
Borovcu pri Kočevski Reki priključi na kolesarsko pot nazaj proti Mlaki pri
Kočevski Reki. Pot sprva vodi skozi gozd, nato se nam odpre pogled na vasi s
skupino travnikov. Pot se pri eko vasi Mokri Potok priključi na prometnicocesto,
ob zaključku vasi in travnikov pa zopet zavije v gozd. Pogled na poti se nam
zopet odpre ob eko vasi Preža, kjer je predvidena prenova kmetijske dejavnosti.
Pot se nato prične vzpenjati in skozi gozd pridemo do vasi Dolnja Briga (Lovski
dom) in Gornja Briga ter skozi Inlauf do vasi Borovec pri Kočevski Reki. Za
Borovec je predvidena, prenova kmetijske dejavnosti in oživitev vasi z novim
programom. Tu se naša pot priključi na pot 10.e, kjer po prometnici cesti spet
pridemo do Kočevske Reke.
kočevarji
Zapuščina Kočevskih Nemcev
Če naravo Kočevske od ostale Slovenije najbolj ločijo prostrani gozdovi, je
največja kulturna značilnost območja zagotovo zapuščina Kočevskih Nemcev.
Ti so se v prostor naseljevali vse od 14. stoletja dalje in tu živeli in obdelovali
sicer negostoljubno krajino več stoletij.
Od njihove večinske izselitve v času 2. svetovne vojne do danes pa se je od
večstoletnega obdelovanja in bivanja v prostoru ohranilo le nekaj ruševin in
sadnih dreves, z izjemo nekaj ohranjenih še živečih vasi.
Seznam kočevarskih vasi na območju
Beli Kamen - Weissenstein
Borovec (pri Kočevski Reki) - Morobitz
Brezovica (pri Predgradu) - Brezowitz
Cesta – Winkel
Cvišlerji - Zwischlern
Črni Potok (pri Kočevju) - Schwarzenbach
Dolenja Bukova Gora - Unterbuchberg
Dolga vas - Grafenfeld
Dolnja Briga - Niedertiefenbach
Dolnja Topla Reber - Unterwarmberg
Dolnje Ložine - Niederloschin
Dragarji /Draga - Suchen
Ferderb/Verderb - Verderb
Gorenja Bukova Gora - Oberbuchberg
Gorenja Loka - Oberdeutschau
Gorenje - Obern
Gorenji Mačkovec - Oberkatzendorf
Gornja Briga - Obertiefenbach
Gornja Topla Reber - Oberwarmberg
Gornje Ložine - Oberloschin
Gotenica - Göttenitz
Grintovec - Grintowitz
Hrib (pri Koprivniku) - Büchel
Inlauf - Inlauf
Jelenja vas/Iskrba - Hirisgruben
Kačji Potok - Otterbach
Kleč - Kletsch
Klinja vas - Klindorf
Knežja Lipa - Graflinden
Koblarji - Koflern
Kočarji - Niedermösel
Koče - Kotschen
Kočevje - Gottschee
Kočevska Reka - Rieg
Komolec - Komutzen
Konca vas - Ort
Koprivnik – Nesseltal/Neslthaal
Kuhlarji - Küchlern
Kumrova vas - Kummerdorf
Kunče - Kuntschen
Lapinje - Neugereuth
Laze (pri Oneku) - Neufriesach
Livold - Lienfeld
Luža - Lacknern
Mačkovec - Katzendorf
Mahovnik - Mooswald
Mala gora - Malgern
Mlaka (pri Kočevski reki) - Moos
Mlaka pri Kočevju - Kerndorf
Mokri potok/Spodnji Vecenbah - Unterwetzenbach
Morava - Mrauen
Mozelj - Obermösel
Muha vas - Oberfliegendorf
Nemška Loka - Unterdeutschau
Nove Ložine - Neuloschin
Novi Breg - Naubacher
Novi Lazi - Hinterberg
Novi Log - Neulag
Ograja – Suchenreuther
Onek - Hohenegg
Podlesje/Verdreng - Verdreng
Podstene - Untersteinwand
Pokštanj/Zgornji Pokštanj – Oberpockstein
Polom - Ebental
Prerigelj - Preriegel
Preža - Pröse
Prežulje/Prežulja - Präsuln
Primoži/Handlerji - Handlern
Pugled - Hohenberg
Rajhenav - Reichenau
Rajndol - Reintal
Ramsrigelj - Ramsriegel
Ravne - Eben
Rdeči Kamen - Rotenstein
Remergrund - Römergrund
Rigelj - Riegel
Rogati Hrib - Hornberg
Sadni Hrib/Gornji Vecenbah - Oberwetzenbach
Seč - Setsch
Slovenska vas - Windischdorf
Smuka - Langenton
Spodnji Log - Unterlag
Spodnji Pokštanj - Unterpockstein
Srednja Bukova Gora - Mitterbuchberg
Stara Cerkev – Mitterdorf
Stari Breg - Altbacher
Stari Log - Altlag
Staro Brezje - Altfriesach
Studeno - Brunnsee
Suhi Potok - Durnbach
Svetli Potok - Lichtenbach
Šalka vas - Schalkendorf
Škrilj - Unterskrill
Štalcerji - Stalzern
Tanči Vrh - Tanzbüchel
Trnovec - Tiefenreuter
Turkova Draga - Unterfliegendorf
Turn - Thurn
Videm - Wieden
Vrbovec - Tiefental
Zaderc - Saderz
Zajčje polje - Hasenfeld
Zdihovo - Oberskrill
Žaga Rog - Hornwald
Željne - Seele
Žiben - Oberstein
narava
Naravne vrednote
Kočevske
Pred več kot sto leti se je pričelo premišljeno varovanje narave, ki velja še
danes, in ni naključje da je Kočevsko eno najbolj gozdnatih in naravno ohranjenih območij v Sloveniji. Na območju občine Kočevje najdemo kar nekaj
pragozdov, ostanke prvobitne narave.
Poleg gozdnatosti je ena od glavnih značilnosti Kočevske tudi kraški teren.
Celotno območje je prepleteno z brezni in jamami, vrednimi ogleda.
Seznam naravnih vrednot
1
2
3
4
5
6
7
8
9
RINŽA
Reka Rinža je ponikalnica in glavni vodotok na Kočevskem polju.
KOČEVSKI ROG-VRH
Ovršje Kočevskega Roga.
RUDNIŠKO JEZERO
Rudniško jezero je globoko do 40 m, njegova površina je okrog 1,5 km2, obala
pa meri okrog 3 km. Okoli jezera je speljana naravoslovna učna pot. Jezero
danes ponuja številne rekreacijske možnosti, čolnarjenje, plavanje, potapljanje,
ter pozimi drsanje.
ŽELJNSKE JAME
Območje jamskega sistema Željnske jame pri Željnah. Največja značilnost jam
je, da so zelo plitko pod površjem. Imajo tanek strop in številna naravna okna.
Zato si vse lahko ogledamo od spodaj in od zgoraj. Jamski stropovi so debeli
le 2 do 5 metrov. So izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski
sistem Rudniškega potoka z več vhodi.
POŽIRALNIK PRI REMIHOVEM MLINU
Ponikalnica v vrtači vzhodno od Željn.
RUDNIŠKI LAGER
Udorna vrtača vzhodno od Željn.
RAJHENAVSKI ROG
Rajhenavski Rog je pragozd v osrčju Kočevskega Roga.
KOPA PRAGOZD
Kopa pragozd na Rogu.
JAMA TREH BRATOV PRI KOČEVJU
Vodoravna jama.
10
ELEONORINA JAMA
V neposredni bližini pragozda Strmec leži na jugozahodnem pobočju Ledenika
(1.072 m), na nadmorski višini 960 m, vhod v Eleonorino jamo. Jama naj bi
dobila ime po ženi nekdanjega lastnika okoliških gozdov grofa Auersperga.
Eleonorina jama je dolga 130 metrov, globoka 25 metrov in ima tri dvorane.
11
12
PRAGOZD STRMEC
Pragozd na Kočevski Gori.
13
14
15
16
17
18
LEDENA JAMA V FRIDRIHŠAJNSKEM GOZDU
Jama s stalnim ledom.
MESTNI VRH
Mestni vrh (1034 m n. m.) je eden izmed vrhov, ki se v pogorju Stojne dvigajo nad 1000 m visoko. Ker se nahaja tik za mestom Kočevje,
je poleg Fridrihštajna najbolj priljubljen in je skupaj s planinsko kočo ena
najpomembnejših rekreacijskih in turističnih hribovskih točk na Kočevskem.
GOTENIŠKI SNEŽNIK
Vrh Goteniškega Snežnika v Borovški gori.
LEPA JAMA PRI PETROVEM HRIBU
KOPRIVNIŠKO POLJE
Kraško polje pri Koprivniku.
JEZERO V KOČEVSKI REKI
Akumulacijsko jezero pri Kočevski Reki, prehranjevalni habitat orla belorepca.
OREH V KOČEVSKI REKI
Mogočen oreh v Kočevski Reki. Oreh raste sredi naselja Kočevska Reka.
Drevo je najdebelejši znan oreh v Sloveniji. Njegov obseg znaša 434 cm in je
visok 15 m.
19
MOKRI POTOK
Dolina Mokrega Potoka s ponornim območjem Mižuk, jugovzhodno od
Kočevske Reke.
20
21
22
23
PRAGOZD KROKAR
Pragozdni sestoj na Krokarju nad Kolpo.
MIRTOVIŠKI POTOK
Porečje Mirtoviškega potoka, levega pritoka Kolpe.
SOTESKA KOLPE
Soteska Kolpe med Žago in Dolom.
IZVIR BILPA
Bilpa ima izvir pod 75 m visoko zatrepno steno v soteski Kolpe pri kraju Spodnja Bilpa. Izvirno jezero je najglobje (6m) tik pod steno. Bilpa, razen ob izjemno
visoki vodi, pa izvira šele pod potjo in teče 130 m daleč v Kolpo.
Seznam po sklopih
Jame: 4, 6, 9, 10, 13, 15
Pragozdovi: 7, 8, 11
Voda: 1, 3, 5, 17, 21, 22, 23
Vzpetine: 2, 12, 14
Ostalo: 16, 18, 19
kultura
Kulturna dediščina
Kočevske
Kočevsko zaznamujejo sledovi Kočevskih Nemcev, ki so za seboj pustili
prazne vasi in dogajanje med 2. svetovno vojno in po njej.
Danes so obsežni deli nekdaj kultiviranega ozemlja preraščeni z gozdom,
naselja porušena in odstranjena, vidne so le določene ruševine. Iz časa vojne
in po njej, si lahko ogledamo spomenike, partizansko bolnišnico, staro šolo...
Seznam kulturne dediščine
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
VRBOVŠKA JAMA
Arheološko najdišče Vrbovška jama iz pozne bronaste dobe.
SPOMENIK USTANOVITVI TOMŠIČEVE BRIGADE
Spomenik ustanovitvi Tomšičeve Brigade v Starem Logu pri Kočevju iz poznega
20. stoletja.
POKOPALIŠČE
Pokopališče v Starem Logu pri Kočevju iz obdobja 19. stoletja in kasneje.
SPOMENIK ZBORU AKTIVISTOV OF
Spomenik iz poznega 20. stoletja v Pugledu pri Starem Logu.
KOBLARSKA JAMA
Arheološko najdišče Koblarska jama v Koblarjih iz pozne bronaste dobe.
SPOMENIK PADLIM V NOB
Spomenik padlim v NOB v Makušah iz poznega 20. stoletja.
LISIČJA JAMA
Arheološko najdišče Lisičja jama v Koblarjih iz starejše železne dobe.
SPOMINSKO ZNAMENJE PADLIM V NOB
Spominsko znamenje padlim v Nob v Gornjih Ložinah iz poznega 20. stoletja.
GROBIŠČE POD KRENOM
Grobišče pod Krenom v Kočevskem Rogu iz druge četrtine 20. stoletja.
GROBIŠČE POD MACESNOVO GORICO
Grobišče v Kočevskem Rogu iz druge četrtine 20. stoletja.
ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE SPODMOL POD MACESNOVO GORICO
Arheološko najdišče pod Macesnovo Gorico v Trnovcu iz bronaste dobe.
12
13
14
15
16
17
18
19
ŽAGA ROG
Žaga Rog v Kočevskem Rogu iz poznega 19. stoletja.
KOČEVJE
Mesto Kočevje.
GRČMANOVA JAMA
Arheološko najdišče Grčmanova jama v Mlaki pri Kočevski Reki iz bronaste
dobe.
VAS IN POKOPALIŠČE V GOTENICI
Vas in pokopališče v Gotenici iz 19.in 20. stoletja.
GRAD FRIDRIHŠTAJN
Grad Fridrihštajn v Kočevju iz prve polovice 15. stoletja.
KULTURNA KRAJINA RINŽE V KOČEVJU
GROB PADLIH PARTIZANOV
Grob padlih partizanov pri Hribu pri Koprivniku iz poznega 20. stoletja.
SPOMENIK PARTIZANSKI ZMAGI
Spomenik partizanski zmagi pri Hribu pri Koprivniku iz druge polovice 20.
stoletja.
20
SPOMENIK PARTIZANSKI TISKARNI TRIGLAV
Spomenik partizanski tiskarni Triglav v Borovcu pri Kočevski Reki iz poznega
20. stoletja.
21
SPOMENIK PARTIZANSKI BOLNIŠNICI SMREKOVEC
Spomenik partizanski bolnišnici Smrekovec v Borovcu pri Kočevski Reki iz
poznega 20. stoletja.
22
SPOMINSKO ZNAMENJE TALCEM
Spominsko znamenje talcem v Kočevski Reki iz poznega 20. stoletja.
23
24
25
26
27
28
STARA ŠOLA
Stara šola v Štalcerjih iz prve četrtine 20. stoletja.
KENOTAF JOSEPHU WITTREICHU
Kenotaf Josephu Wittreichu v Moravi iz 20. stoletja.
POKOPALIŠČE
Pokopališče v Preži iz prve polovice 20. stoletja.
SPOMINSKI PLOŠČI PARTIZANSKI TEHNIKI IN PADLIM V NOB
Spominski plošči partizanski tehniki in padlim v NOB iz poznega 20. stoletja.
HIŠA V SPODNJEM LOGU
Hiša Spodnji Log 12 v Spodnjem Logu iz prve četrtine 20. stoletja.
HIŠA V PREDGRAGU
Hiša Predgrad 46 v Predgradu iz prve četrtine 20. stoletja.
Seznam po sklopih
Arheološka najdišča: 1, 5, 7, 11, 14
Krajina, naselje: 13, 15, 17
Pokopališča, grobišča: 3, 9, 10, 15, 18, 25
Spomeniki: 2, 4, 6, 8, 19, 20, 21, 22, 24, 26
Stavbe: 12, 16, 23, 27, 28
rekreacija
Izhodišče pohodniške poti
1 Kočevje
- Koblarji - Gornje Ložine - Slovenski Vrh - Ledenik - Mestni Vrh
Kočevje - Željne - Trnovec - Žiben - Jazbec - Kočevski Rog
a
b
c
Šalka vas - Cvišlarji - Šušnjar - Skrajnik
Ušiva jama - Rajhenav - Rog - partizanska bolnišnica Pugled
Žiben - Cesta - Stari Log - Pugled pri Starem Logu
2 Mestni Vrh
d
e
f
g
- Ledena jama - Nagelbihl - Koče - Kočevska Reka
Mestni Vrh - Fridrihštajn - Srnjakov hrib
Mestni Vrh - Dolga vas
Mestni Vrh - Štalcarji
Ledena jama - Štalcrski hrib
Koče - Novi Lazi
3 Kočevska Reka
- Koče - Mlaka pri Kočevski Reki - Primoži
Kočevska Reka - Trnjeva gora - Goteniški Snežnik
Kočevska Reka - Borovec pri Kočevski Reki - Krempa
h
Reški hrib - Ravne
4
i
j
Goteniški Snežnik - Sušni vrh - Grčarice - Strmec - Gornje Ložine
Medvedjek - Grčarice
Grčarice - Rakitnica
5
Krempa - Borič - Kuželjska stena - Stružnica - Planina - Kostel - Gorenja Žaga
k
Raka - Kuželj - Laze pri Kostelu - Potok
6
l
m
7
8
9
Gorenja Žaga - Štalcarji
Kostel - Briga - Kaptol
Žaga - Grgelj - Vrt - Laze
Laze - Rajndol
Laze - Dol - Pregrad - Zagozdac - Brezovica pri Pregradu - Knežja lipa - Rajndol
Rajndol - Mozelj - Kačji Potok
Komolec - Gornja Topla Reber - Dolenja Topla Reber
Izhodišče kolesarske cestne poti
1
2
3
4
5
Kočevje - Gorenje - Gornje Ložine - Slovenska vas
Kočevje - Smuka
Konca vas - Gornje Ložine - Visoki vrh - Koče - Novi Lazi - Štalcarji Livold - Kočevje
Gorenje - Mala gora - Grintavec - Gorenje
Gorenje - Mala gora - Kleč - Stari Log - Polom - Vrbovec
Šalka vas - Željne - partizanska bolnišnica Pugled
Šalka vas - Cvišlarji - Mačkovec - Suhi Potok - Mozelj - Livold
6 Livold
7 Rajndol
8 Knežja Lipa
9 Hrib pri Koprivniku
10 Kočevska Reka
- Mozelj - Rajndol - Knežja Lipa - ob reki Kolpi
Livold - Štalcarji - Kolpa
- Podlesje - Pekel
Rajndol - Podlesje - ob reki Kolpi
- Čeplje - ob reki Kolpi
- Koprivnik - Svetli Potok ali Nemška Loka
- Mokri potok - Dolnje Briga - Borovec pri Kočevski Reki
Kočevska Reka - Mlaka pri Kočevski Reki - Goteniški Snežnik - lovski dom Ravne
Izhodišče kolesarske treking poti
a
Dolga vas - Slovenski vrh - Mestni vrh
b
Kočevje - Livold - Stara Cerkev
c
Dolga vas - Mačkovec
izhodišče: pokopališče Dolga vas
čas: 2,3 h
težavnost: srednja
vrsta: makedam
izhodišče: Marof
čas: 2,3 h
težavnost: lahka
vrsta: asfalt, makedam
izhodišče: Dolga vas
Viri in literatura
Gojko Zupan, Mitja Ferenc, France M. Dolinar: Cerkve na Kočevskem nekoč
in danes, 1993
Kočevska, izgubljena kulturna dediščina Kočevskih Nemcev, 1993
Mitja Ferenc, Gojko Zupan, Mateja Bavdaž: Pokopališča in nagrobniki
Kočevskih Nemcev, 2002.
Mitja Ferenc: Kočevska - pusta in prazna. Nemško jezikovno območje na
Kočevskem po odselitvi Nemcev, 2005.
Mitja Ferenc: Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem, Pokrajinski muzej
Kočevje, 2007.
Mitja Ferenc in Gojko Zupan: Izgubljene kočevske vasi, Nekoč so z nami živeli
kočevski Nemci, 1. del: A-J, 2011.
Mitja Ferenc in Gojko Zupan: Izgubljene kočevske vasi, Nekoč so z nami živeli
kočevski Nemci, 2. del: K-P, 2012.
Razvoj kmetijstva
Nataša Mlakar: Diplomsko delo. Možnosti za obnovo kulturne krajine Kočevarjev. Ljubljana. 2004.
Občina Kočevje. Življenje v Kočevju. Kronološki pregled. 2011.
http://www.kocevje.si/zivljenje-v-kocevju-zgodovina-kronoloski-pregled
Inštitut za trajnostni razvoj. Ekološko kmetijstvo in eko živila. 2005-2006.
http://www.itr.si/eko-portal/ekokmetijstvo_je
ČZD Kmečki glas. Predani reji limuzin pasme goveda.
http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=4692&Itemid=122
Prednost kmetijstva na Kočevskem je ohranjena narava. Delo. Kočevje. 2011. http://www.delo.si/druzba/
delova-borza-dela/prednost-kmetijstva-na-kocevskem-je-ohranjena-narava_2.html
Kmetija Novak. Quarter horse range Novak. Kočevska Reka.
http://freeweb.siol.net/lona76/473.html
Občina Kočevje. Turizem. Osnovne informacije. Prenočišča. 2011.
http://www.kocevje.si/turizem-osnovne-informacije-namestitev
Eko magazin. Seznam ekoloških kmetij in trgovin. 2010.
http://www.ekomagazin.si/sobi2/Ekoloske-kmetije/Omrezna-skupina-01.html
Žaga Rog
Milan Lutman: Diplomsko delo. Parna žaga na Rogu (1895-1932) - zgodovinski prikaz-njena vloga in
pomen za gozdno in lesno gospodarstvo v roških gozdovih in v zgornji dolini Krke. Ljubljana. 1957.
Kočevska Reka
http://www.panoramio.com/photo/49915053
http://www.destinacije.com/slika_nav.asp?lang=slo&pg=36&folder=Slike-Slovenija&cp=1759&s=Next
Ajda Janežič
Eko vas
http://www.soustvarjanje.si/news.php?extend.53
http://www.ge-energy.com/about/index.jsp
Poti (Kočevarji, narava, kultura, rekreacija)
»Das deutcche Sprachgebeit im Gottscheerland«, karta
http://www.kocevje.si/turizem-naravne-znamenitosti-resko-jezero
http://kraji.eu/slovenija/kocevje/slo
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki so bili pripravljeni z nami deliti svoje znanje in nasvete;
mag. Jelki Hudoklin (Acer Novo mesto), Nejcu Zemljaku, Lidiji Kavran Štrbac,
Alojzu Veselu, Lili Štefanič (Občina Kočevje) in Mihaelu Petroviču.