2. del - Občina Velike Lašče

Transcription

Trobla 5/2007
Druøtvene strani
34
Druøtvene strani
35
Trobla 5/2007
Koliščarvizija
Robarski oratorij
Za nami je æe øesti oratorij. Letos ga je obiskalo 42 otrok,
zanje pa je skrbelo 19 animatorjev in pomoœnikov. Bilo
je zelo pestro. Ekipa animatorjev je s pomoœjo starøev æe
v ponedeljek na delavnem pikniku postavila koliøœe. In v
œetrtek se je zaœelo …
Na sprejemni toœki sta koliøœarja “naloæila” otroke v drevak
in jih preko velikih valov popeljala na koliøœe.
Najprej smo se malo poigrali, potem pa smo odøli v cerkev
na pogovor z Nevidnim. Med petjem so se igralci hitro
preoblekli in koliøœe je oæivelo. Vsako jutro smo po konœani
dramski igrici povabili v oddajo “Koliøœarvizija” gosta iz igre,
ki ga je animatorka intervjuvala. To je bila prav dobra ideja
za skupni uvod v katehezo, saj so se otroci na zabaven naœin
øe malo bolj poglobili v tisti œas in v vrednote, ki smo jih
æeleli poudariti. Sledilo je Iskanje Nevidnega (kateheza) v
treh starostnih skupinah in potem seveda delavnice.
Izdelovali smo posodo iz gline, ki jo bo gospa, ki nam je
pomagala, spekla v peœi, tako, da bo res uporabna. Prvi dan
smo izdelovali tudi mobile iz økoljk. Obeøeni pod kozolcem
so spominjali na velik “øtant” ob morju. Z njimi bi prav gotovo
dobro zasluæili, ker so bili res lepi.
V petek so fantje izdelovali loke in orodje, dekleta pa so
izdelovala okvirje za ogledala iz das mase in økoljk ter nakit
iz økoljk.
Seveda je po delavnicah in glodanju (kosilu) vsak dan sledila
tudi velika igra. V petek popoldne nas je za pol ure presenetil
deæ, kar pa smo koristno izrabili za pevsko vajo v cerkvi.
Sobota pa je bila øe bolj razgibana. Po katehezi smo peø odøli
v Rob, kjer sta nas priœakala gasilski poveljnik in pomoœnik.
Predstavila sta nam gaøenje, nevarnosti … in na koncu smo
imeli øe vodno rajanje, saj smo se øpricali z gasilsko cevjo.
Popoldne so skupine kroæile po treh otokih (lokostrelci,
frizerski salon, tatoo salon in urejanje nohtov) in se uredile za
popoldanski nastop. Popoldne smo imeli namreœ æiv vklop
na Most TV z Mostiøœarvizijo, na katero smo povabili starøe.
Vse skupine (Bobri, Medvedje, Øœuke, Œaplje), ki so se vse
dni borile za toœke v velikih igrah, so se morale izkazati tudi
na pevskem podroœju. Seveda je bil potreben tudi zanimiv
nastop in ne samo petje. Na koncu nas je obiskal øe ansambel
“Kingston”. Po razglasitvi rezultatov in razdelitvi frizbijev
smo se pogostili øe na pikniku.
Donatorji in sponzorji oratorija 2007 Rob
Glavna sponzorja sta bila: Obœina Velike Laøœe – æupanov sklad in
Æupnijski urad Rob. Za naøe æelodœke so poskrbeli Gostilna Kropec
(Mala Slevica), Pizzerija Pri Roku (Velike Laøœe), Gostilna in pizzerija
Pr’ Brlogarju (Male Laøœe) in mame oratorjancev, ki so nam pripravile
pecivo, sladoled. Za naøe delavnice so darovali materijal Bogdana Sernel
(Raøica), Joæica Økrabec (Økof ljica), Mojca Terlikar (Rob), Dragica Kern
(Peœki). Animatorjem je potiskal majice Miro Økrlj (Turjak). Mize nam
je posodilo PGD Veliki Osolnik. V delavnicah so poleg animatorjev
sodelovali: izdelki iz gline - Dragica Kern (Peœki); gasilska delavnica PGD Rob, Joæe Tekavec, Bernard Tekavec; lokostrelci Maja, Kristjan in
Edo Mekina (Rakek); frizerska delavnica - Janja Peterlin (Doløœaki); tatoo
delavnica - Anita Dimic Indihar (Ig); manikura - Laura Strah (Kompolje).
Denarno so nas podprli tudi GP Kriænar (Imovica), Gaøper Peterlin,
starøi, ki so darovali veœ, kot je bila prijavnina in vsi, ki ste prostovoljno
prispevali v naøo skrinjico na trøkem dnevu v Veliki Laøœah in v robarski
cerkvi. Zahvaljujemo se tudi starøem animatorjev, ki so pomagali pri
postavitvi koliøœa in pri peki na zakljuœnem pikniku.
Tekmovanje skupin v postavljanju lastnega koliøœa.
Jutranji intervju s koliøœarji.
V nedeljo zjutraj smo se spet zbrali pod zastavo in nato z
zakljuœno maøo konœali oratorij. Maøeval je Janez Potoœnik,
sodelovali pa smo vsi. Tako se je konœal letoønji oratorij v
Robu, ki je bil po mnenju mnogih najlepøi oratorij do sedaj.
Slike so na ogled na internetni strani www.oratorij.net pod
galerijo Rob, na voljo pa je tudi Oratorijski œasopis (v robarski
cerkvi).
Da bomo laæje preæiveli do naslednjega oratorija, vas
vabimo na Oratorijski dan, ki bo soboto, 27. oktobra.
Obvezne prijave do nedelje, 21. oktobra, po telefonu 041
254 990 ( Nina Kovaœiœ). Namesto prijavnine bomo zbirali
øolske potrebøœine (barvice, svinœnike, økarje zvezke...) za
misijon v Angoli.
Se vidimo, animatorji!
Izdelati znamo tudi posodo.
Animator vedno pomaga (izdelovanje lokov).
Tudi gasiti smo se uœili.
Frizerska delavnica
»Kingstoni« na zakljuœni prireditvi.
To smo mi ...
Besedilo in fotograf ije: Romana Petriœ
Brez 19 animatorjev in pomoœnikov pa oratorija ne bi bilo
(po abecedi): Blaæ Juvanec, Blaæ Peterlin, Brigita Cimperman,
Dejan Klavs, Gaøper Klanœar, Ingrid Cimperman, Jernej
Tekavec, Klara Peterlin, Lavra Janœar, Majda Tekavec, Martina
Tekavec, Metka Økrabec, Minka Koren, Nina Kovaœiœ, Nina
Podlogar, Rok Peterlin, Romana Petriœ, Tina Klavs, Æiga
Peterlin.
V oratorijskem ansamblu so poleg treh animatorjev (Martina,
Nina, Rok) sodeloval tudi: Luka Zakrajøek, Neva Saviœ,
Veronika Podlogar.
Hvala tudi naøemu æupniku in sestri za prostor, vsem
otrokom, ki ste sodelovali v dramski igrici in gospodu Janezu
Potoœniku, ki je maøeval na zakljuœni maøi. Œe smo sluœajno
koga pozabili, to ni bilo namenoma.
Hvala vsem!
Trobla 5/2007
36
Druøtvene strani
Druøtvene strani
Suhe češplje na
tamburanju
Tamburanje va kostele
Na Tamburanju va Kostele, ki je letos z bogatim programom
potekalo od 14. do 19. avgusta, se je iz velikolaøke obœine na
prazniœno sredo, 15. avgusta, predstavilo naøe Druøtvo za
ohranjanje dediøœine s svojo ljudsko skupino Suhe œeøplje.
Ta dan je bil sejem Svet Kolpe – ljudje in obiœaji z obeh strani Kolpe. Pripravili smo bogato predstavitveno stojnico blizu
cerkve v Fari, ob kateri smo prikazali tudi roœno izdelovanje
zobotrebcev. Spoznali smo se s øtevilnimi skupinami, ki so s
svojimi izdelki in noøami predstavljali predvsem ljudi iz sosednjih obœin z obeh strani Kolpe. Po prazniœni maøi in kratkem otroøkem programu ter nagovoru kostelskega æupana se
je oblikovala povorka sodelujoœih v njihovih noøah. V povorki, ki je opoldne krenila od cerkve k osrednjemu prireditvenemu prostoru, je bila tudi naøa skupina Suhe œeøplje v
svojih noøah.
Veliki oder je nudil vse moænosti, da so se na njem zvrstile
vse skupine iz povorke in se predstavile na razliœne naœine,
veœinoma z glasbenimi – instrumentalnimi in pevskimi – ter
plesnimi toœkami, pa tudi z besedo in prikazom opravil in
obiœajev. Predstavitveni program na odru so zakljuœile Suhe
œeøplje s svojo pesmijo Me œeøplje smo suhe, nekaj narodnimi, najbolj pa so obœinstvo navduøile z zakljuœno pesmijo Na
riti imaø piko.
Po prireditvenem programu je sledil popoldanski koncert
tamburaøke skupine Dupljak in nato veœerna veselica.
Besedilo: Boris Zore
Fotograf ije: Andrej Jakob
Trobla 5/2007
37
KUD Primoæ Trubar in
Baletna øola Saøa
vabita otroke (vrtec, OØ)
v baletno šolo
Zavod za razvijanje
ustvarjalnosti
v sodelovanju z
OØ Primoæa Trubarja
Velike Laøœe
in Obœino Velike Laøœe
ob sredah od 15:00 naprej
v Levstikovem domu (soba z ogledali).
Baletna øola se bo predvidoma odvijala v treh skupinah.
vabi starøe otrok vseh starosti
v Øolo za ustvarjalno starøevstvo
z dr. Darinko Grmek Øtrukelj in mag. Ano Porenta.
Sreœanja nosijo skupen naslov
Krog druæinskega æivljenja
in so za starøe brezplaœna. Pogovarjali se bomo o
vzgoji otrok, medsebojnih odnosih, o sorojencih,
odraøœanju, mladostniøtvu in odhodu otroka iz druæine.
Sreœanja bodo ob sredah, in sicer:
19. septembra, 3. oktobra, 17. oktobra, 7. novembra, 21.
novembra in 5. decembra 2007.
Dobivali se bomo ob 17. uri v prostorih OØ Primoæa
Trubarja Velike Laøœe.
Pridruæite se nam!
Veœ o programu najdete na: www.zru.si
Komarjeva nedelja ob stari cerkvi
v Šiški
Turistiœno druøtvo Ljubljana Øiøka nas je povabilo k sodelovanju na praznovanju v Spodnji Øiøki pod skupnim
naslovom »Komarjeva nedelja«.
Program smo popestrili s øtevilnimi prikazi roœne izdelave
razliœnih predmetov in predstavili roœno izdelovanje zobotrebcev in øtikanje prtiœkov. Izdelke, pridelke in spominke
z Gradeæa pa smo ponudili tudi na svoji stojnici.
Suhe œeøplje so imele na øiøenskem odru pri stari cerkvi
tudi veœ krajøih nastopov. Ravno po njihovi zakljuœni toœki
je obiskovalce pozdravil tudi ljubljanski æupan.
Œas je, da tudi bralcem Troble predstavimo besedilo
(v dogovoru z avtorico Nataøo Klinc Vybiralik), s katerim se
skupina predstavlja na vseh svojih nastopih. (Boris Zore)
Vpis je do konca septembra øe mogoœ.
Veœ informacij: 041 605 937 Saøa Stadler
Trobla 5/2007
38
Gledališče te poišče
Teater v sencu dreves Trubarjeve
domačije
Gledaliøœe nas je poiskalo v sredici vroœega julija. Oder bi
bil v tem letnem œasu hladnejøi, bil pa bi tudi temaœnejøi.
Zato smo se za letoønji projekt ZRU-ja in Gledeje Gledaliøœe
te poiøœe, ki ga je podprla Obœina Velike Laøœe, odloœili, da
bomo ustvarjali v naravi in se preizkusili z osnovami ambientalnega gledaliøœa. Izbrali smo senœno jeløevje za æago na
Trubarjevi domaœiji. Ta prostor nam je æe od nekdaj blizu.
Mentorja pri ustvarjanju sta bila Gregor in Ana, ki sta imela
polno idej, saj sta ravno priøla iz gledaliøkih delavnic JSKD-ja
v Kopru. Za banse in dobro razpoloæenje v ekipi je poskrbel
„veliki Gledejec“ Anæe.
Najprej smo si izmislili zgodbo, ki bi jo lahko umestili v izbrani ambient. Pomemben element se nam je zdela voda, po
kateri bi lahko priplavalo marsikaj. Odloœili smo se, da bo
to reøitev. Zgodba je pripovedovala o mestu na obali, kjer
æivijo odtujeni ljudje, potopljeni v svoje svetove, nepovezani, sami, skriti. Uprizorili so jih Neja, Nuøa, Urøa, Tjaøa,
Nataøa, Maøa, Nina K., Mojca, Nina Æ. in Simon. Vsakiœ, ko
v mesto s œolnom (Anæe) pripeljejo ob monotonih udarcih
bobnov (Mark) novega stanovalca, ta skuøa komunicirati z
ostalimi, a kmalu sprevidi, da je njegova prijaznost nesprejeta in da je vse zaman. Tudi sam se potopi v tavanje po
odtujeni deæeli. Nekoœ pa pride v to temaœno deæelo svetlo
bitje (Pavla), ki se ne ustraøi praznih pogledov in se jim smeji.
Smeji se iskreno, ne zaustavi je hlad, ki veje iz ljudi. Œez œas
se njenemu smejanju pridruæi zadnji priølek v deæelo, in to
povzroœi zmedo – prebivalci se med seboj zaœnejo spogledovati in œuditi. Ko vse premaga smeh, spoznajo: æivljenje je
takøno kot je, lahko pa ga æivimo zabubljeni vase in v svoje
skrbi ali skupaj, ob medsebojni pomoœi, sodelovanju in z nasmehom na obrazu.
V posebnem okvirœku:
Obiskale so nas tudi novinarke in snemalke Maruøa, Anja
in Nataøa in za oddajo Dobro jutro (TV SLO1) posnele prispevek o naøem letoønjem ustvarjalnem poœitniøkem ZRUjskem podvigu. Prispevek o naøem Gledaliøœe te poiøœe je bil
objavljen v omenjeni oddaji v petek, 27. julija ob 8:40. Na
snemanju je bilo prav zabavno, seveda pa je Ana predstavila
tudi spletni projekt www.pesem.si in tako nas kot gledalce
povabila øe v virtualno pesniøko snovanje.
Besedilo in fotograf ije: Gledeja in Zavod za razvijanje
ustvarjalnosti
KUD Primoæ Trubar - Gledaliøka skupina GLEDEJA
vabi osnovnoøolce
med desetim in dvanajstim letom
k vpisu v novo gledaliøko skupino.
Gledaliøke vaje bodo ob torkih od 15. do 16. ure
v Levstikovem domu
Velike Laøœe.
Vpisujemo do konca
septembra.
Veœ informacij:
051 807 752
Gregor Greøak
Druøtvene strani
Druøtvene strani
Kapelica iz lipe, ki je
predstavljala
središče Malega
Ločnika
V čast Antonu Puščavniku
Mali Loœnik, nedelja, 24. junija 2007 - Mali Loœnik je bil v œasu
svojega nastanka, tam nekje daljnega leta 1200, pastirski stan
turjaøkih grofov. Sœasoma so prebivalci priœeli obdelovati tudi
zemljo in øe kar nekaj œasa po konœani II. svetovni vojni so se
vaøœani preteæno ukvarjali le z drobno kmetijsko dejavnostjo.
Danes veœini kmetovanje predstavlja le dodatno dejavnost in
ohranjanje delœka druæinske tradicije ali pa celo zgolj zadovoljevanje hobija. Le øe upokojeni gospod Anton Petriœ v sebi nosi
duh davnih prednikov in kljub øibkemu zdravju skrbi za vzrejo
øtevilœnejøe œrede govedi.
Kot vsako leto je bila tudi letos v nedeljo 24. junija, na godovni
dan Svetega Ahaca, v cerkvici na Gori nad Malim Loœnikom,
maøa z æegnanjem, ki jo je vodil farni æupnik gospod Edi Økulj.
Udeleæilo se jo je kar lepo øtevilo domaœinov in okoliøkih prebivalcev, tako da je bila majhna cerkvica kmalu pretesna in so
morali nekateri æupnikovim besedam prisluhniti kar izpred vrat.
Po zakljuœeni maøi so se udeleæenci skupaj z gospodom Økuljem
ustavili øe v vasi, kjer je na glavnem vaøkem razpotju, iz posekane
mogoœne lipe zrasla nova kapelica Svetega Antona Puøœavnika.
O posekani lipi smo v naøem Glasilu Trobla æe prebirali razna
pojasnila in komentarje, vnemale so se tudi razne ostre polemike, toda na dan 24. junija 2007 je bilo to pozabljeno. Izdolbljena iz mogoœnega debla stare posekane lipe in sveœano okraøena
je kapelica pripravljena œakala, da prejme sveti blagoslov. Najprej je vse prisotne pozdravil »idejni in izvedbeni oœe« kapelice
G. Anton Petriœ, nato pa je gospod æupnik kapelico blagoslovil.
Po opravljenem obredu je Lara Petriœ, vnukinja avtorja kapelice
Sv. Antona Puøœavnika Antona Petriœa, prisotnim posredovala
nekaj misli svojega starega ata o sami ideji, zasnovi, izvedbi in
sporoœilu kapelice.
»Za gradnjo kapelice sem se odloœil, zaradi trajne ohranitve
vaøkega srediøœa. Dokler je stala, je lipa predstavljala srediøœe,
kjer so se vaøœani druæili in pogovarjali. Kapelica je narejena iz
lesa posekane stare vaøke lipe, ki je bila posajena po zmagi nad
Turki (leta 1593). Takrat je turjaøki grof Andrej na dan Svetega
Ahacija premagal Turke v bitki pri Sisku. Sprva je bila cerkev
na Gori posveœena Mariji, po zmagi Andreja Turjaøkega nad
Turki pa so jo preimenovali v Cerkev Svetega Ahaca. Ob tem
pomembnem dogodku pa so vaøœani Malega Loœnika na œast
tej zmagi sredi vasi posadili lipo. Lipa je tako imela zgodovinski
pomen, ki pa z ohranitvijo njenega debla ne ugaøa.
Kapelica ima zgodovinsko, turistiœno, kulturno, versko vrednoto. Trdim in prepriœan sem, da so se naøi predniki takrat, ko so
posadili lipo zavedali svoje indetitete in svojega narodnega obstoja. Sedaj pa ko smo se pridruæili Evropi smo lipo posekali in
tako briøemo del svoje lastne zgodovine zato sem se odloœil, da
se ohrani vsaj del debla te lipe za naøe zanamce.
Kapelico bomo posvetili v œast Svetemu Antonu Puøœavniku, ker
smo v vasi le øe øtirje æivi Antoni od petnajstih Antonov, veœine
æal æe pokojnih, ki sem jih dobro poznal. V bliænji okolici oziroma na obmoœju naøega kraja ni nobene kapelice posveœene
Svetemu Antonu - Puøœavniku. Znano je, da je bil Sveti Anton
kronist in vsega spoøtovana vreden. Æivel je v 3. stol. n. øt. in
39
Trobla 5/2007
zapisoval dogodke za zgodovino celo 500 let pr.n. øt. Hodil je
po Aziji, Egiptu, Rimu, in vse skrbno sproti zapisoval, da ne bi
ølo v pozabo.
V kapelici je tudi portret Antona Slomøka. Kapelico bom dal poslikati øe s portreti pomembnih Slovencev, ki so prispevali za
ohranitev naøe dræave in slovenskega jezika ter naøe kulture.
Na koncu bi poudaril, da naj bo kapelica simbol prijateljstva,
strpnosti, srediøœe vasi, vaøœanov, kakor tudi mimoidoœih. Kapelico sem f inanciral sam, pomagali pa so mi dobri prijatelji,
sosedje in mnogo dobrih ljudi s spodbudnimi æeljami«.
Sveœanost je popestril pevski zbor »Œeønje« iz Lavrice z
venœkom lepih pesmi, »Ansambel iz deæele Trubarjeve«, s pevko, kitaristom in harmonikarjem pa je razveselil staro in mlado.
Vsem so teknili dobra obara, soœen golaæ, raznovrstno pecivo in
osveæilne pijaœe. Druæenje ob prijetnih pesmih, glasbi in prijateljskih klepetih je trajalo do veœernih ur. Vsem prisotnim, predvsem pa vaøœanom, bo ta poseben dan ostal v trajnem in lepem
spominu.
Besedilo in fotograf ije: vaøœan Joæe Jerøin
Sveœana blagoslovitev
Pevski zbor »Œeønje« iz Lavrice
»Idejni in izvedbeni oœe kapelice«
Kratek nagovor in
zaprosilo za blagoslovitev
Deblo stare lipe
Ansambel iz deæele Trubarjeve
Trobla 5/2007
Druøtvene strani
40
Skavtsko poletje
Bili so pridni
vedno povsod. En skavt za mir se bori, po svojh moœeh boløi
svet gradi. (Marko Øavli – Dobroduøni lev)
Poletni tabor VV (Korte 2007)
TZV – Teœaj za vodnike
Bilo je kul. Bilo je odøtekano in skavtsko. Bilo je œarobno. In
od vsega, je bilo œisto vse na tem taboru zelo 'WOOF! Tistega lepega dne, 16. avgusta, smo se skavti z vseh slovenskih
vetrov zbrali na tabornem prostoru pri
Æagi v gozdnatem Koœevskem Rogu. In
takrat se je zaœel tabor, ki bo za vedno ostal v naøih srcih. Sami bodoœi
vodniki, same skavtske duøice in ekipa
najboljøih voditeljev smo se hitro ujeli in dnevi so zaœeli leteti mimo. Vsak
je dodal svoj barvni odtenek k mavrici, ki je nastala v duhu tega tabora, in
vzduøje je bilo popolno.
Tokratni poletni tabor se je odvijal v Kortah nad Izolo.
Prenoœevali smo v æupniøœu. Za svet starejøih volœiœev in
volkuljic, se je tabor zaœel æe malo pred ostalimi volœiœi in
volkuljicami. Odpotovali smo 3. avgusta. Skupaj smo pripra-
Prisostvovali smo pri Zlati maøi gospoda Franca Oraæma. Bilo
je zelo lepo in sveœano. Upamo, da smo z svojo prisotnostjo
dodali vsaj kamenœek v mozaik œastitljivega dogodka.
100 let skavtstva, obljub, taborov, bratstva, miru ...
Se spominiø trenutka, ko prviœ si ogenj priægal?
Se spomniø trenutka, ko skavtsko obljubo si dal?
1. avgust je praznik, skavtski praznik, cel dan je bilo praz-novanje. Skupaj smo praznovali preteklih 100 let in pozdravili
novih 100 skavtskih let.
Dogajanje se je zaœelo z zbiranjem zjutraj ob 8:00 na
Preøernovem trgu v Ljubljani, nadaljevalo s sveto maøo,
kjer smo skupaj z Bi-Pi-jem in skavti po svetu natanko ob 9:00 obnovili skavtsko obljubo. Isti trenutek je
obljubilo veœ kot 30 milijonov skavtinj in skavtov. Sledi je skavtski zajtrk za vse. Nato smo se podali na foto
orientacijo po Ljubljani, popoldne pa smo se vsi zbrali v
parku Kodeljevo, kjer smo se pomerili v skavtskih igrah,
lovili skavtski duh v razliœnih delavnicah, pripravili si
prazniœno kosilo in seveda praznovali naprej. Ob 19:00
je sledil malo drugaœen skavtski æur. Potem pa prenovljeni, z obljubo za novih 100 skavtskih let, mirno v noœ.
Ponos Powellu Badenu smo mi, 100 let svet æe o tem govori.
V glavi vidm skavte, mavrice vseh barv, v gozdu, na morju,
skavti na obzorju, v oblakih v gorah, na vseh stezah. Jama,
divja reka, zanje ni zapreka. Skavtski duh je not, zdaj in za
41
Trobla 5/2007
Poletni tabor izvidnikov in vodnic
Letos smo taborili v Sv. Antonu pri Kopru. Tja
smo øli najprej z vlakom iz Ljubljane do Kopra,
nato pa z avtobusom. Na taboru smo se imeli
super, kljub vremenskim neprilikam. Med taborenjem smo obiskali tudi znamenito cerkev v
Hrastovljah. Tudi kopali smo se dvakrat v Kopru.
Ob vsem delu, ki smo ga imeli œez dan, pa smo
morali po noœi straæiti tabor i n ga bolj ali manj
uspeøno branili pred »vsiljivci«. Obiskali so nas
tudi PP- jevci, ki so imeli potovalni tabor na kolesih. Skupaj smo speljali prehode skavtov, ki v
jeseni odhajajajo od izvidnikov k popotnikom.
Kar prehitro je minil teden in v soboto smo se
pod vtisom dogodivøœin vraœali domov. (Klemen
Jakob – Druæabni rakun)
Popotni tabor PP – kolesarski izziv
V nedeljo, 5. avgusta smo skavti veje PP (popotniki in popotnice) otovorjeni s pritljago in opremo
za preæivetje v naravi s svojimi kolesi zapustili
parkiriøœe na Turjaku. Cilj, ki smo si ga zadali je
bil obisk romarskega Marijinega svetiøœa na Sv.
Gori nad Solkanom in nato obisk skavtskega tabora izvidnikov pri Sv. Antonu nad Bertoki.
Vodi uøi, are, øtorklje, æabice, kanarœki,
gadi, kozorogi in pajki smo se, se mi
zdi da, v torek podali na hajk. Od tam
smo priøli nekateri utrujeni, nekatere
nas je zeblo, nekateri prepriœani, da
smo videli medveda.Ampak, res smo
ga videli!! Poœeli smo øe marsikaj, kar
nam bo priølo prav pri vodenju in vsakdanjem æivljenju. Vsi pa smo se vrnili
domov s spomini na nepozabne skavtske dogodivøœine. (Luka Koren - Delavni fazan, Blaæ Podobnik – Zabavni
sokol, Ana Stritar – Odgovorna goska)
Zlata maøa v Økocjanu
Druøtvene strani
Na konœni cilj smo prispeli v sredo, 8. avgusta,
uspeøno izvedli krajo zastave in naslednji dan
sprejeli dva izvidnika v svoje vrste. Vraœali smo
se z vlakom v petek, 10. avgusta.
vljali taborni prostor za ostale volœiœe, ki so priøli 6. avgusta.
V ponedeljek smo mlajøim volœiœem pripravili potovanje do
Egipta, kajti letoønja tema poletnega tabora je bil Egipt. Ko
smo se vsi zbrali smo dobili okrepœilo. Skozi celotni poletni
tabor smo posluøali Joæefovo zgodbo. Vsako jutro smo iskali
skriti zaklad. Potem so sledile razliœne delavnice in igre. Seveda ni manjkalo kopanja. Tabor mi je bil v celoti zelo vøeœ.
(Saøa Koren)
Kljub temu, da sem priøla kasneje, mi je bil poletni tabor
zelo vøeœ. Mislim, da smo se vsi nauœili nekaj novega. (Maøa
Ahec)
Popotni tabor smo ocenili za uspeønega vendar
napornega, saj smo skupno prekolesarili pribliæno
250 kilometrov. Radi bi se zahvalili naøim mamam, ki so prale prepotena oblaœila, æupniku
iz Begunj pri Cerknici in druæini iz Ajdovøœine,
ki so nam dovolili bivakirati na njihovi posesti.
Vsem popotnikom, sreœno pot. (Silvo Kaplan)
Taborna øola Metode PP – »Poletel bom«
»Poletel bom!« je odmevalo iz sedemindvajsetih skavtskih src na poti od Kamnika œez Menino
planino in nazaj v Kamnik. Klic je odmeval vse
od 17. do 23. avgusta tega leta. Udeleæenci in udeleæenke,
voditelji/ce oz. bodoœi/ voditelji/ce naøih popotnic in popotnikov, zbrani iz celotne prelepe Slovenije, smo se na poti
spopadali z deæjem in toœo, si grizli kolena in se spraøevali,
zakaj imamo v nahrbtniku toliko »nepotrebnih« stvari, katerih teæa je zmanjøevala naøo hitrost.
Ob mnogih prehojenih kilometrih nas je druæila vesela pesem, energijo dajala dobra hrana, odliœnemu razpoloæenju
pa je dala piko na i vsakodnevna sveta maøa. Naøe prisotnosti z razigranim petjem pri maøi so se najbolj razveselili
v Tuhinju in se œudili, kako to, da imajo maøo sredi tedna v
tako majhnem kraju kar øtirje duhovniki. Ja, res je, kar so dejali voditelji, Bog nam je poslal deæ in vse te preizkuønje, da
nam dokaæe, kako moœni smo, saj se (nekateri) tega premalo
zavedamo.
Hvala vsem voditeljem, ki ste na naøa mlada krila vztrajno
lepili peresca novih znanj, izkuøenj, vzpodbud in novih izzivov, da smo ob koncu skupaj, vendar vsak zase, brez strahu,
poleteli vsak na svojo skavtsko voditeljsko pot naprej in glasno zakriœali: »Æe letim!«Vsem æelim, da bi na svoja krila øe
naprej lepili peresca, ki vam bodo dajala moœ, da boste leteli
z odloœnimi zamahi skupaj z vaøimi klanovci (iz œlanka na
spletni strani www.skavt.net)
Skavti iz stega Økocjan – Turjak 1, se ob tej priliki zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo to poletje
zelo dobro in uspeøno izpeljali tabore. Zahvala gre predvsem
obœini Velike Laøœe, ki nam je priskoœila na pomoœ z kombijem in nam f inanœno pomagala pri nabavi skavtske opreme
za taborenje. Pomagali pa so nam tudi: Fructal Ajdovøœina,
Olje Zvijezda Ljubljana, Beiersdorf in Krka Novo mesto.
Hvala tudi starøem, ki nam pomagajao in nas podpirajo! (Steg
ØKOCJAN – TURJAK1)
Zbral: Marko Øavli
Fotograf ije: Silvo Kaplan, Marko Øavli, Klemen Jakob
Trobla 5/2007
42
Druøtvene strani
91 let Julke Intihar
Obisk pri Ivani Gorjup
V domu starejøih obœanov na Vrhniki æivi naøa œlanica
druøtva upokojence Velike Laøœe. Letos je praznovala svoj 91. rojstni dan. Nad naøim obiskom je bila zelo
preseneœena. Naøli smo jo, ko je na voziœku nemo opazovala skozi okno naravo, ki jo je vsaj za delœek œasa vrnila
v æivljenje na njeni domaœiji. Po smrti moæa in obœutku,
da sama ne more poskrbeti zase, je domaœijo prepustila
neœaku. Njen neœak je videti izredno skrben in pozoren
do nje, jo obiskuje vsak teden in ji tako polepøa dan.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo obiskali Ivano Gorjup na njenem domu v vasi Kaplanovo. Ivana je prav na ta
dan praznovala svojo devetdesetletnico rojstva. Prazniœno
urejena nas je na svoji domaœiji priœakala nasmejana v druæbi
sina, snahe, vnuka in vnukinje. V prisrœnem pogovoru nam
je zaupala, da ji zdravje øe kar sluæi, le slabøe sliøi in za hojo
uporablja palico, brez katere bi teæko obœudovala naravo.
Obiskali smo jo v Vrhniki
Pohvalila se je, da je na tekoœem z dogodki iz svojega
kraja, saj redno prebiro obœinsko glasilo Trobla.
Zahvalila se je za naø obisk, za cvetje in vizitko, ki jo je
postavila na vidno mesto. Ob slovesu sva ji s predsednikom druøtva Francijem Ivancem zaæelela zdravja, øe veliko lepih trenutkov in prijetno bivanje v lepo urejenem
domu na Vrhniki.
Jubilantka stara 90 let
Z Anico Zrnec, naøo spremljevalko, sta si imeli velikoza povedati, posebno iz preteklih œasov, saj ju veæejo sorodstvene vezi.
Priœakovali smo, da nam bo zaupala recept za dolgo æivljenje.
Le-tega je zamolœala. Iz pogovora smo zakljuœili, da je za
dolgo æivljenje potrebna le organiziranost æivljenja, disciplina in red, kar je Ivana nazorno prikazala. Odklonila je pitje
kave ob 10. ui in povedala, da jo pije le po kosilu.
Pa øe nekaj smo ugotovili. Za æivet dolgo æivljenje je zelo
pomembno, da te obdajajo ljudje s pozitivno energijo, ki se
pogovarjajo, te posluøajo in zaupajo vate.
Druøtvene strani
Spominsko obeležje
talcem
30. oktobra žalna komemoracija
V letu 1942, pred 65. leti, je divjala kruta druga svetovna
vojna. Veliko ljudi, veliko narodov in ljudstev se je borilo, eni z æeljo osvajanja sveta, drugi z æeljo ohraniti svoje
æivljenje in svojo domovino.
Tudi v naøih krajih je bila vojna, polna vsega hudega, polna
grozot in strahov, polna uniœevanja œloveøkih æivljenj in ubijanja. Pri nas so med vojno gospodovalni Italijani. V italijanski vojski so bili posebno kruti faøisti. V letu 1942 je divjala
italijanska ofenziva, znana pod imenom roøka ofenziva.
Velike Laøœe, øe bolj pa okolica, je bil prostor za øtevilne
vojaøke dogodke. Zgodovina, tako po vojaøki plati kot po
opisih dogajanj v tedanji druæbi, je opisana v vrsti knjig in
objav s prispevki o borbah, o izdajah, o uspehih in neuspehih
naøih ljudi, borcev za osvoboditev Slovenije iz tujih krempljev. V teh knjigah najdemo tudi slike streljanja talcev prav
v naøem kraju.
43
Trobla 5/2007
Tako je v letu 1942, od 26. junija do 9. novembra, naølo svojo smrt osemnajst talcev. Na spominski ploøœi najdemo vrsto priimkov, ki so naøi, domaœi. Na severovzhodnem vogalu
pokopaliøkega zidu v Velikih Laøœah, na zunanji strani zidu je
spominska ploøœa za 18 ljudi, ki so bili ubiti kot talci prav na
tem mestu. Kot je zapisano na spominski ploøœi, so padli pod
streli italijanskih faøistov aktivisti OF in zajeti borci NOV.
V letoønjem letu, ob 65. obletnici teh dogodkov, æelimo posvetiti spomin na padle talce. Da bi bilo spominsko obeleæje
talcem lepøe, bomo z delom œlanov druøtva Zarja spominov
in s f inanœno pomoœjo obœine Velike Laøœe uredili okolico
spominske ploøœe, lepo oblikovani dostopno pot in pa na
prehod iz pokopaliøœa k spominskemu obeleæju postavili napis, ki bo obiskovalce pokopaliøœa seznanil z mestom tega
spomenika.
Besedilo: Zarja spominov
Vabimo krajane Velikih Laøœ in okolice, da se udeleæijo
æalne komemoracije dne 30. oktobra, ob 15:00. Poœastili
bomo spomin na vse tiste ljudi, ki so bili pred 65. leti ubiti
kot talci na tem kraju pokopaliøœa.
V takem okolju æivi tudi naøa jubilantka.
Predednik druøtva Franc Ivanc je v svojem imenu in imenu
druøtva zaæelel jubilantki vse najboljøe in izrazil æeljo po ponovnem obisku na isti dan naslednje leto.
Talcem v spomin
Slovesnost ob 65. obletnici poboja
v Kotah
Nepozaben je julij 1942 za vrsto druæin iz Osredka in Centov, ko so italijanski faøisti po seznamu pobrali moøke in jih
odpeljali s seboj. Æene in otroci so øele naslednji dan izvedeli
za njihovo ustrelitev. Ærtve so leæale po tri zvezane skupaj
v treh jamah, ki so jih morale skopati same. Svojci so morali
sami poskrbeti za pokop ærtev, po ukazu na skrivaj in brez
pogrebnih ceremonij.
Besedilo: Mija Grebenc Jelaska
Fotograf ije: Franci Ivanc
Fotograf ija: Franc Ivanc
Obiskali smo
Poldeta Grudna
Pri najstarejšemu članu
V soboto, 25. avgusta, smo obiskali najstarejøega œlana
naøega druøtva upokojencev, 98-letnega Poldeta Grudna.
V vasici Dolnje Retje nas je pred lepo domaœijo sprejela
snaha sinova æena, ki skupaj z moæem njegovim sinom
lepo skrbita za oœeta, œloveka vredno æivljenja.
Fotograf ija: Franc Ivanc
Danes je prizoriøœe zloœina v Kotah (za æago v Robu proti Kobiljemu curku) urejeno. Spomenik je obnovljen in postavljena je obvestilna tabla. V dogovoru s svojci in njihovi
pomoœi bo postavljena tudi ograja, ki naj bi simbolno øœitila
ta tragiœni kraj.
Julija ob 65. obletnici so v Druøtvu Zarja spominov poskrbeli
za skromno spominsko sveœanost. Udeleæili so se je svojci in
prijatelji.
Besedilo: Boæo Kovaœiœ
Trobla 5/2007
44
Druøtvene strani
Maribor razočaral,
Razkrižje navdušilo
Kokoš velikanka
18. oktobra knjižna čajanka o tem,
zakaj ima Slovenija obliko kokoši
Srečanje upokojencev Slovenije in
potep v Razkrižje
Zaœeli bomo s Slovenijo in najboljøimi novimi izvirno
slovenskimi knjigami za otroke, mladino in odrasle! Zgodba
Kokoø velikanka – The Giant Hen (Sodobnost International,
2007) duhovito razloæi, zakaj ima Slovenija obliko »kokoøi«.
Izøla je v zbirki Spominœice – Forget-me-nots, kjer so vse
zgodbe v slovenøœini in angleøœini, tako da slovenska knjiæevna
dela lahko spoznavajo tudi potomci Slovencev po svetu in tuji
otroci. Je pa tudi dober prispevek k medkulturnemu dialogu,
œemur je namenjeno vse leto 2008. Ministerstvo za kulturo je
za svoj projekt Rastem s knjigo izbralo knjigo Slavka Pregla
Spriœevalo (Mladinska knjiga, 2006).
Konec junija je pod pokroviteljstvom ZDU Slovenije in gostitelja pokrajinske zveze DU Maribor potekalo æe 19. sreœanje
upokojencev. V lepem vremenu in okolju na sneænem stadionu pod Mariborskim Pohorjem se nas je zbralo veœ tisoœ
upokojencev iz vse Slovenije. Pozdravili in nagovorili so nas
æupan mesta Maribor Franc Kangler, bivøi predsednik ZDU
Vinko Gobec ter predstavnik mariborskih upokojencev g.
Øedevy. Sreœanje so poæivljali øtajerski glasbeniki in pevci z
nepogreøljivim Vinkom Øimekom.
Æal smo bili nad sreœanjem razoœarani. Ozvoœenje je bilo slebo. Upokojenci v ozadju nismo sliøali govorov in petja. Tudi
stojnic z jedaœo in pijaœo je bilo premalo, postreæa je potekala prepoœasi. Straniøœa so bila zanemarjena – nehigieniœna.
Hitro smo se odpeljali proti Razkriæju, katerega obisk nas
upokojencev nikoli ne razoœara – vedno znova nas prijetno
preseneti z gostoljubnostjo, dobroto in prijaznimi besedami
ljudi, ki æivijo v tej obœini. Najveœ zaslug za dobro poœutje
ima naø dimnikarski mojster Branko Gaøperiœ, ki je sposoben
organizator izleta – od sprejema, ogleda turistiœnih znamenitosti, sreœanj, nakupov, pogostitev ... Zahvaljujem se mu za
njegov trud.
Mlini so se na Muri pojavili æe v 14. stoletju. V glavnem so
bili plavcajoœi. Prednost plavajoœih mlinov je bila v tem, da
so jih lahko prestavljali na ustreznejøa mesta, œe se je spremenila globina vode ali hitrost toka. Privezani so bili h kolom na reœnem bregu, najprej z moœnimi verigami, kasneje
pa z jeklenimi vrvmi. Najboljøi mojstri za izdelavo verig so
bili Romi. S kovaøko opremo so romali od mlina do mlina
in popravljali oziroma izdelovali verigo. Njihove æene pa so
poskrbele, da se mlinarji niso preveœ dolgoœasili.
Po kosilu smo obiskali oljarno buœnega olja Gibina. Tradicija
oljarstva v obœini Razkriæje sega veœ kot sto let nazaj in temelji na tehnologiji vroœega stiskanja.
Sledilo je prisrœno sreœanje z æupanom in ogled prazgodovinskega naselja, ki ga je postavila obœina v sodelovanju s
turistiœnim druøtvom pod strokovnim nadzorstvom Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, kakrøno je bilo pred 5500
leti. Na podlagi arheoloøkih izkopanin in prouœevanja so
zgradili lesena, øtirikotna bivaliøœa, ometana z ilovico in s
primeøanim plevelom, strehe pa z leseno konstrukcijo, prepletene z vejevjem, slamo in trsiko. Vhod v bivaliøœe je na
oæji strani, zavarovan je pred vetrom. Okrog bivalnih prostorov so postavljene lonœene peœi in lesena prepletena ograja.
Prebivalci naselbine so se v glavnem ukvarjali s tkanjem. V
tistem œasu so æe poznali lan in volno.
Ob prihodu, ko smo izstopali iz avtobusa, nas je veliœastno
pozdravilo zvonenje zvonov, romarske cerkve iz leta 1784,
katera je posveœena Janezu Nepomuku. Razkriæje je øirøi slovenski javnosti poznano prav zaradi cerkve. Razkriæani so
se veœ desetletij prizadevali za uvedbo slovenskega jezika v
cerkvi in verouku, kar so dosegli leta 1994. Najveœja vrednost v cerkvi je kriæ iz ameriøkega lesa, okraøen z indijskimi
økoljkami. Prinesli so ga iz cesarske zakladnice z Dunaja kot
darilo Marije Terezije. Pred cerkvijo ni manjkalo razkriøkih
dobrot, kolaœkov vseh vrst, soka in vina; z njimi so nas pogostile prijazne mladenke.
Popeljali smo se in si ogledali otok ljubezni pri reki Muri,
plavajoœi mlin in se z brodom peljali na drugo stran reke.
Otok je prelep, obkroæajo ga jarki, moœvirja z drevjem vseh
vrst. Øumenje Mure in petje ptic tu ne potihne, razkoøno cveto roæe vseh barv. Ni se œuditi, da je otok zatoœiøœe zaljubljencev in njih vzdihljajev.
Kultura
Domaœini so nam v æivo uprizorili æivljenje takratnih prebivalcev. K sodelovanju v igri so pritegnili tudi nas. Posreœeni
prizori so nas nazabavali, nasmejali smo se in se kar teæko
poslovili od zanimivega prazgodovinskega naselja in dobrih
igralcev.
Med potjo proti Brankovemu vikendu smo izvedeli øe mnogo zanimivosti: o borbi Razkriæanov za Slovenijo (padlim so
postavili spomenik), o delu obœine, øole, novih naœrtih. Poteka akcije, ki se æe uresniœuje, da bi mlade druæine z otroki
zidale hiøe – parcele bi dobili za borih 200 EUR. Tako bi se
nadaljevali kakovostno æivljenje in øolanje v Razkriæju.
Na vikendu so nas pogostili s sladkimi dobrotami, kavo, sokom, vinom, kar se je nadaljevalo na vinogradniøki turistiœni
kmetiji, kjer je domaœin-harmonikar odliœno raztegoval meh.
Prepevali in veselili smo se do poznega veœera. Ko smo odhajali proti domu, nas je v mislih spremljala lepa deæela s skrivnostno reko Muro, gostoljubne in ljubeznive duøe delovnih
ljudi z zvedavimi pogledi in øirokosrœnimi besedami.
Besedilo: Marija Øolar Merjasec
Prelistali bomo slikanico Moj oœka Lile Prap, ilustratorke, ki se
je s svojimi deli uveljavila v mednarodnem prostoru, posegli
bomo po novih naslovih v letoønji zbirki Œebelica (vse Mladinska
knjiga) … V zbirki Enci benci na kamenci (Mladinska knjiga,
2007) se bomo sreœali s slovenskim otroøkim izroœilom, v zbirki
Ali je kaj trden most? Z najlepøimi igrami iz otroøke zakladnice,
v zbirki Iz zibelke (Ajda) pa s priredbami slovenskih ljudskih.
Vsekakor bomo pregledali pet f inalistk za letoønjo nagrado
veœernica. Omenili bomo 2. cikel Slovenskega knjiæniœnomuzejskega MEGA kviza, ki poteka v sodelovanju med
sploønimi knjiænicami in muzeji; namenjen je otrokom in
odraslim, da bi spoznavali naøo kulturno dediøœino; predstavlja
znamenite Slovence in Slovenke, ki so s svojimi deli æe
davno stopili v Evropo in svet. Tako bomo na tej œajanki
Slovenijo (v Pleœnikovem letu!) najbræ øe posebej predstavili
z monograf ijama Anrdej Hrausky, Joæe Pleœnik: Dunaj,Praga,
Ljubljana (Cankarjeva zaloæba, 2006) in Lilijana Nediœ, Ita Rina
(Slovenska kinoteka, 2007)
Besedilo: Mihaela Rihar, Knjiænica Velike Laøœe
Pravljične ure
Dragi otroci, spoøtovani starøi, obveøœamo vas, da bodo
pravljiœne urice v knjiænici Velike Laøœe potekale vsak prvi
œetrtek v mesecu s priœetkom ob 17. uri.
45
Trobla 5/2007
Slovenske knjige
za Italijane, Nemce,
Avstrijce ...
Program knjižnih čajank za sezono
2007/2008
Knjiæne œajanke smo za novo sezono v øolskem letu 2007/2008
zasnovali malo drugaœe kot v prejønji sezoni. Leto 2008 bo
namreœ mednarodno leto medkulturnega dialoga in Slovenija
bo predsedovala Evropski Uniji. Zato smo se odloœili, da bomo
na knjiænih œajankah pregledali, katere prevedene mladinske
knjige prihajajo k nam iz posameznih dræav. Kaj nam prinaøajo
npr. mladinske knjige iz Velike Britanije, Øvedske ali Nove Zelandije? Kaj pa bi mi od naøih – izvirno slovenskih – otroøkih in
mladinskih knjig radi pokazali npr. Nemœiji. Italiji ali Avstriji?
V tej sezoni se bomo na vsaki œajanki torej posvetili eni od dræav.
Najprej se bomo skuøali na kratko spomniti, katere bistvene ideje je prispevala v mednarodni prostor; pri tem nam bodo v
pomoœ predvsem knjige za odrasle. Potem pa bomo predstavili
v slovenøœino prevedene mladinske knjige iz te dræave, tako
pouœne knjige in razne priroœnike kot tudi leposlovne knjige
razliœnih vrst, zvrsti in æanrov.
Na œajankah pa se ne bomo pogovarjali o vsem tem in samo o
tem! Øele med snovanjem priprave za vsako œajanko posebej se
bo namreœ pokazalo, katere knjige bomo zares predstavili, saj
bodo med tem izøle tudi zanimive novosti … in, seveda, nikoli
ne bomo mogli mimo sprotnega dogajanja na podroœju branja
pri nas.
Na zaœetku œajanke bomo naredili nekakøen »brainstorming«.
Npr. kaj si najprej predstavljam, ko reœem Velika Britanija?
Otok? Big Ben? Churchila? Beatlese? Vsekakor Shakespeara, …
To, da nimajo davka na knjige in da so imeli »nacionalno leto
branja«?
No, in na katere knjige s podroœja mladinske knjiæevnosti se
spomnimo, na katere za odrasle?
Besedilo: Mihaela Rihar, Knjiænica Velike Laøœe
Trobla 5/2007
Kultura
46
Kino - Velike
Lašče
Kinoprogram
V soboto, 29. septembra, ob 19:00
Zlom
Ameriøka uspeønica, akcijski triler
Willy je mlad dræavni toæilec, ki se mu obeta
prestiæno mesto v priznani odvetniøki pisarni,
œe le zakljuœi odmeven proces proti dvoliœnemu
inæenirju Tedu, ki je obtoæen poskusa umora
svoje æene. Toda na videz kristalno jasen primer
se zaœne zapletati, saj Ted spretno manipulira z
dokazi in vedno znova poskrbi za preseneœenja.
Todovo najveœje oroæje je namreœ zmoænost, da
v vsakem spozna njegovo najveœjo pomanjkljivost - tudi v Willyju, ki kmalu veœ ne najde poti
iz pretkane mreæe spletk in prevar ... (Dolæina:
112 minut)
V nedeljo, 30. septembra, ob 17:00
Divji valovi
Ameriøka uspeønica, animirani otroøki f ilm
Ustvarjalci Sezone lova in reæiserja drugega dela Sveta igraœ ter Tarzana nam prinaøajo
zgodbo o radoæivem pingvinu Codyju, ki se
odloœi udeleæiti najveœjega tekmovanja v deskanju na valovih. Na poti se mu s pomoœjo
zabavnih nakljuœij pridruæijo œudaøki piøœanec,
preraœunljiva menedæerska vidra, koleriœni
œapljasti iskalec mladih talentov in prijazna
pingvinja vodna reøevalka. Skupaj se pogumno spopadejo z najveœjimi valovi in ob tem
spoznavajo, da resniœnemu zmagovalcu ni potrebno vedno biti prvi. F ilm je sinhroniziran v
slovenøœino. (Dolæina 85 minut)
V soboto, 6. oktobra, ob 19:00
Napumpana
Ameriøka uspeønica, romantiœna komedija
Ustvarjalci komedije 40-letni deviœnik na burni vrtiljak ljubezni tokrat posadijo zapeljivo ter
uspeøno televizijsko novinarko Alison in zabavnega, toda lenega sanjaœa Bena. Njunemu
nakljuœnemu sreœanju sledi nekaj kozarœkov
alkohola, zaradi œesar pristaneta v postelji, œez
nekaj tednov pa zgroæena Alison ugotovi, da je
noseœa. Novica neprijetno preseneti tudi Bena,
ki se øe ni pripravljen odpovedati neskonœnim
zabavam s prijatelji in brezskrbnemu æivljenju,
a kljub vsemu se odloœita pomagati drug drugemu. Toda øtevilne zabavne teæave njun odnos znova postavijo pred usodno preizkuønjo.
(Dolæina: 129 minut)
V nedeljo, 7. oktobra, ob 17:00
Ratatouille
Ameriøka uspeønica, druæinski animirani f ilm
Podgana Remy je velik gurman, zato æe od nekdaj sanja, da bi postal svetovno priznan kuhar.
Splet okoliøœin ga nekega dne zares pripelje
do prestiæne restavracije v Parizu, kjer spozna mladeniœa Linguinija. Ta je zadolæen le
za pomivanje posod, a s pomoœjo Remyjevih
kulinariœnih mojstrovin kmalu postane mojster
kuhanja, kar pa gre v nos zlobnemu øefu. Dodatno teæavo predstavljata tudi Remyjev podganji oœe, ki ljudem nikakor ne more zaupati, in
vzviøeni kuharski kritik Anton, nenadna slava in
nova ljubezen pa na veliko preizkuønjo postavita tudi prijateljstvo med Remyjem in Linguinijem. (Dolæina: 80 minut)
Vroœa kifelca
Ameriøka uspeønica, akcijska komedija
Londonski policist Nicholas je najboljøi policist,
kar jih je kdaj obstajalo, toda na æalost je tako
zelo dober, da ga ljubosumni kolegi prestavijo
v spokojno podeæelsko mestece, kjer zloœina
praktiœno ne poznajo. Kljub vsemu je Nicholas
prepriœan, da se tudi v tako zaspanem mestecu
najdejo kriminalci, a s tem si na glavo nakoplje
nejevoljo meøœanov. Serija nenavadnih nesreœ
ga kmalu prepriœa, da vendarle je na sledi veliki
zaroti, ker pa je njegov novi partner Danny velika
nerodna nadloga, se mora pripraviti na øtevilne
zabavne katastrofe. (Dolæina: 121 minut)
Transformerji
Ameriøka uspeønica, akcijski f ilm
Reæiser Michael Bay, ki je ustvaril spektakle Armageddon, Podli fantje in Pearl Harbor, nas bo
tokrat popeljal v robotsko vojno med plemenitimi Autoboti in zlobnimi Decepticoni, ki so si za
poslednje bojiøœe izbrali Zemljo. Kljuœ do uspeha negativcev leæi v rokah niœ hudega sluteœega
mladeniœa Sama, ki si skuøa priboriti naklonjenost zapeljive Mikaele, a se oba znajdeta sredi
srdite vojne. Na sreœo jima na pomoœ priskoœijo
Autoboti in zaœne se neusmiljen spopad, ki za
sabo puøœa popolno uniœenje, usoda œloveøtva
pa je odvisna od osebnega poguma vsakega posameznika. (Dolæina: 143 minut)
Planet terorja
Ameriøka uspeønica, grozljivka
Robert Rodriguez, ki je najbolj temaœne strani œloveøtva odkrival æe v Mestu greha, tokrat
k æivljenju obudi zombije, edino upanje za
œloveøtvo pa leæi v rokah nadvse nenavadnih
ljudi. Ko obupani znanstvenik v zrak spusti
skrivnosten virus, se priœnejo ljudje spreminjati
v krvoloœne zombije. V kaosu krvi in trupel se
ubijalskim stvorom po robu postavijo odloœni
mestni øerif Hague, prestraøena Dakota, ki
skuøa s hœerko zbeæati pred okuæenim moæem,
in eksotiœna plesalka Cherry, ki ji zombiji raztrgajo desno nogo, a si namesto proteze namesti
brzostrelko, s katero priœne neœloveøkim prikaznim vraœati udarce. (Dolæina: 90 min)
Kultura
47
Trobla 5/2007
ØŒITA
Re-akcija poletne æeje
Spomin, ki nosi nas v otroøke dni
pripada tudi tebi Øœita draga,
ko si nam neskonœno fantazijo
nudila vse od svojega praga.
Poletje popoldan nam vroœina
sproæila je prehudo æejo,
rodila napaœno idejo
da nas odæejal bo kozarec vina.
Skrivnosten svet izgubljenega raja,
ki vedno manj se ga vidi,
ki pred oœmi vidno nam izginja,
pridruæuje mestu se Atlantidi.
Ob gostilni senœna lega
odpravila prve je teæave,
nekoliko ohladila glave
nato priøel øe prvi je kolega.
Vidim pot, ki k tebi nas pelje,
kjer obupano kriœiø:« Rasti, rasti!«
Predragocene so vse te mladike,
saj redki postali so stoletni hrasti.
Naroœila sta prvo rundo piva,
ko sreœanje zaœela sta v øali
kmalu so se øe ostali zbrali,
nastala je druæba zanimiva.
Vsak, ki je v Øœito kdaj vstopil,
skritih kotiœkov imel je mnogo,
a ko œlovek v naravo je posegel,
prijetno vzduøje je postalo togo.
Pozno v veœer so drugam se premaknili,
le s pivom so øe nadaljevali,
a s pivom so tudi spoznali,
da so moœno se spremenili.
Drevesa postala tako so redka,
da senco prebijajo sonœni æarki
in zaradi tega so æal izginili
øtevilni ter prijetni tvoji parki.
Joøko je prav po moøko
v svetlo poletno noœ
razkazoval pest in svojo moœ,
vedel se nekoliko je otroøko.
Ko se nostalgiœno spominjamo
tvoje barke zgodovine,
pa v sedanjosti lahko le ugotavljamo,
da propadanje nikakor ne mine.
Cigaret delal je probleme,
v njem je gotovo neka zanka,
saj gorel je brez prestanka,
sproæal razliœne je dileme.
Modernizacija je naredila svoje
in Øœita je postala øœitka,
sedanji obstoj tako simbolizira le
surova bitka, brez uæitka.
Zgodnje jutro je bilo drugaœno,
vsak je nosil teæjo glavo,
nekdo je kuhal moœno kavo,
svetlo je postajalo temaœno.
Koliko ti øe ostalo dni je øtetih
in kdo te vrnil v leta bo bogata,
spraøujem sanje in kraljestvo izgubljeno?
Ali; kdo bo zadnji, ki bo zaklenil tvoja vrata?
Vnela se øe zadnja je razprava;
zakaj voda je na mizi?
Ugotovili so, da je nekdo v krizi,
nato svoje naredila je narava.
Miha Indihar
Duhovnik praznuje
Tone Masnik praznoval
80. rojstni dan
V prvih septembrskih dneh je obhajal svoji visoki jubilej – 80
let æivljenja – duhovnik Tone Masnik, doma iz Velikih Laøœ.
Vedno dobre volje in poln optimizma sprejema vsak izziv in
nalogo, ki mu jo na pot æivljenja poøilja Gospod. Njegov œut
za lepo in slovesno bogosluæje se kaæe predvsem v njegovi
ljubezni do glasbe in petja. Da glasba in vesela pesem res ne
poznata meja in tudi ne let, je prav gotovo gospod Masnik
najboljøi dokaz.
Spoøtovani gospod Masnik! Naj Vam Bog nakloni obilo
zdravja, da boste lahko øe naprej izvrøevali svoje poslanstvo
in seveda øe velikokrat zapeli kot znate le vi! (Uredniøtvo)
Miha Indihar
Trobla 5/2007
48
Bar Slavček v
prenovljeni podobi
S svečane otvoritve ...
V soboto, 11. avgusta, je bila v Malih Laøœah sveœana otvoritev prenovljenega lokala »Bar Slavœek«, ki deluje v sklopu
naokrog dobro poznane mesnice in trgovine ob glavni cesti
Ljubljana – Koœevje.
Lokal, ki vabi mimoidoœe z liœnim, na novo postavljenim reklamnim kozolœkom, je zasijal v povsem prenovljeni sodobni notranji opremi. Prostori so klimatizirani, lastnik – gospod
Slavko Zadnik pa je verjetno med prvimi gostinci pri nas, ki
ne udriha po novem »protikadilskem zakonu«, ampak je s
dozidavo pokrite terase hkrati razøiril lokal in poskrbel tudi
za zadovoljstvo tistih svojih gostov, ki si æelijo ob klepetu in
pijaœi priægati cigareto. V lokalu bo gostom na voljo velika
izbira pijaœ in toplih napitkov, kasneje pa tudi toplih malic.
Gospod Slavko je v pozdravnem nagovoru vsem navzoœim
obrazloæil potek prenove in se hkrati zahvalil vsem izvajalcem za opravljeno delo. Posebno zahvalo je namenil svoji
druæini za podporo pri delu in nato predal besedo œastnemu
gostu æupanu Antonu Zakrajøku.
Gospod æupan je ob slovesnosti najprej œestital soprogi, otrokom in gospodu Slavku ter poimensko tudi vsem izvajalcem
za kvalitetno in hitro opravljeno delo. Posebej je pohvalil
novo teraso in jasnovidno prerokoval, da bo ob podjetnosti
druæine morda nekoœ na tem kraju stal tudi motel.
Otvoritveno vrvico je slovesno prerezal Zadnikov sin Kristijan. Vse navzoœe so do poznih noœnih ur z aperitivi, sokovi
in Slavœkovimi œevapœiœi ter drugimi dobrotami stregla miœna
mlada dekleta, da so goste zasrbele tudi pete pa je poskrbel
ansambel Roka Ælindra iz Ribnice.
Besedilo in fotograf ije: Joæe Jerøin
Obœani
Obœani
Trobla 5/2007
49
Nina Virant zmagala
na festivalu FeNS
Dekle iz Rašice navdušila s skladbo
»Ali si pozabil?«
Nina Virant, dekle z Raøice, je zmagovalka FeNS-a! FeNS (festival novih skladb) poteka æe 12 let, njegov cilj pa je najti dobre
in inovativne glasbene ustvarjalce razliœnih glasbenih stilov,
jih predstaviti javnosti, spodbujati in nagraditi njihovo delo.
V dvanajstih letih je na festivalu nastopilo œez 500 izvajalcev
in med njimi precej takih, ki so danes uspeøni na glasbenem
podroœju, kot: Kingston, Tinkara Kovaœ, Lara Baruca, Siddharta, Alya, Andraæ Hribar, Mambo Kings, Foxy teens, Eva Œerne
… Ninino letoønje prvo mesto na glasbenem festivalu FeNS v
Izoli ni sad nenadnega navdiha, spleta okoliøœin ali sreœe.
Nina namreœ poje, odkar pomni. Nastopa æe od 1. razreda, ko
se je predstavila na Korajæi velja, potem pa tja od 4. razreda naprej vsako leto odhajala na medøolska tekmovanja in leta 2000
nastopila v f inalu tega festivala v Olimlju. Leta 2002 je zastopala
Slovenijo na otroøkem festivalu Zlatna pahulja v Roæaju v Œrni
gori in pol leta kasneje øe na festivalu v Koninu na Poljskem.
Na FeNSu je Nina æe predlani, 2005, zasedla 3. mesto v kategoriji mladih do 17 let s skladbo Mlada je noœ. Ta in veœina ostalih skladb, ki jih Nina poje, so sad sodelovanja s producentom
Tadejem Miheliœem. Tisti, ki smo takrat spremljali njen nastop,
smo bili mnenja, da je bila Nina v f inalu najboljøa in da je ta
ustvarjalna ekipa zmagovalna kombinacija.
Za letoønji Izolski glasbeni festival, za nastop v „glavni kategoriji“ so pesem ALI SI POZABIL ustvarili: glasbo Miha Gorøe,
besedilo Petra Stopar, priredbo Miha Gorøe in Tadej Miheliœ.
Nina Virant je na FeNSu 2007 v Izoli odliœno in samozavestno
odpela pesem, prepriœala æirijo, pustila za seboj ostalih 15 izvajalcev – in osvojila 1. mesto!
Seveda imamo najraje zgodbice izza odra, Nina pripoveduje:
„Ko smo morali vsi nastopajoœi na oder za razglasitev, nisem
bila æivœna, samo, ko sem sliøala ALI SI POZABIL in NINA VIRANT, se mi je pa vseeno kar zvrtelo! Z back vokalistko sva øli
na oder, da bi ponovili naøo pesem, benda pa nikjer! - ker so
fantje æe pospravili kitare in vse! Zaœnem peti in sredi komada
uletijo gor, brez inøtrementov, vsi se objamemo, jaz pojem naprej - najbræ je bilo videti kar sproøœeno.«
Nino smo letos æe sliøali na Raøici, ko je nastopila na Dnevu
sonca 07 in nas prepriœala s svojim dobrim glasom, s pevsko
gotovostjo in prepriœljivo interpretacijo. Tisti, ki radi gledate TV,
pa ste jo gotovo ujeli v oddaji HRI-bar (TV SLO) in jo sliøali peti
v angleøœini – v æivo je nastopila s skladbo »Who Knew« pevke
Pink, in se nato, kot prava dama, usedla na barski stolœek k
eminentnim gostom.
Nina igra tudi kitaro in se ves œas izpopolnjuje v petju, saj si
æeli neprestano izboljøevati pevsko tehniko. Œeprav je øola na
Nininem prvem mestu, je pred pol leta postala pevka v skupini
(katere delovno ime je Nina Virant Bend), sestavljeni iz glasbenikov, ki prihajajo iz zasedb, kot so Duwai Orchestra, Rebeka
Dremelj Band, Sausages, Crossing F ields, izvajajo pa pop, rock
in soul.
Nini Virant iskreno œestitamo in ji iz srca æelimo øe veliko glasbenih uspehov in barvitih pesmi! In upamo, kmalu na svidenje
na njenem samostojnem koncertu!
Besedilo: Ana Porenta
Fotograf ije: Marko Razingar
„Vem, sonce zahaja,
a ne za naju dva.
Ali si pozabil vse,
kar øe imava
in obrnil se drugam?
Kot oblak potujeø
v neznane daljave,
ne poveø kako, zakaj.
Vzemi tudi mene,
najina ljubezen
je kot œudeæni napoj.
Reci, da nikoli
nisi dvomil v sanje,
ki æivel si jih z menoj.“
Petra Stopar:
refren iz pesmi
Ali si pozabil?
Foto: http://www.agencijaplahutnik.com
Trobla 5/2007
50
Iz poslanske pisarne
Živahna jesen
Iz poslanske pisarne
Æivahno je bilo tudi na Odboru za kulturo, øolstvo in øport,
ko smo razpravljali o novostih v øolstvu. S spremembami
æelimo poveœati avtonomijo ravnateljev in uœiteljev, saj je
uœitelj prepogosto tisti, ki je prisiljen delati po vzorcih in receptih, namesto da bi bil kreativen in bi prilagodil delo v
razredu situaciji in otrokom, ki so v njegovem razredu. Po
novem bo lahko svobodneje odloœal o tem na kakøen naœin
in s kakønim tempom bo potekal pouk. Predlagana je ukinitev sploønega uœnega uspeha, tudi v drugi in tretji triadi,
v prvi je bil æe odpravljen z uvedbo opisnega ocenjevanja.
Sploøen uœni uspeh v Evropi poznajo le øe Œeøka, Grœija in
Albanija, saj so raziskave pokazale, da sploøni uœni uspeh ne
prinaøa veœje kakovosti, pogosteje pomeni pritisk na uœence
in uœitelje.
Sprejeti so bili tudi predlogi predstavnikov starøev, ki
omogoœajo povezovanje svetov starøev v aktive po vsej Sloveniji. Tako bodo starøi bolj vkljuœeni v aktivnosti in spremembe in bo zaæivelo partnerstvo med øolo, obœino in starøi,
kar je pogoj za okolje, v katerem se bodo uœenci in uœitelji
dobro poœutili.
Za laæjo organizacijo dela in prenos administrativnih in poslovodskih del, je z novelo zakona dana moænost, da øole in
vrtci ustanovijo Centre, ki bodo zanje opravljali te naloge.
Sedaj so bili ravnatelji moœno obremenjeni s poslovodskimi
deli, manj œasa pa jim je ostalo za tisto, za kar so bili imenovani - delo pedagoøkega vodje. Ta mora skrbeti za œim boljøo
izvedbo pouka in kvaliteto le tega, ne pa, da je bil prisiljen
veœino œasa nameniti razpisom, za nakup opreme, hrane ipd.
Kjer bodo ocenili, da bi bila taka organizacija primernejøa,
bodo lahko ta dela prenesli na center. Tako bo potrebno kupiti le en raœunovodski program, objaviti in izbrati z enim
razpisom hrano za veœ øol naenkrat ipd.
Novela tudi izenaœuje otroke, saj smo imeli do sedaj ureditev,
v kateri je Ministrstvo za øolstvo in øport program za otroke
v nekaterih øolah f inanciralo 85 %, v drugih pa 100 %. Veœ
sredstev se namenja za program v zasebnih øolah s tem, da se
Trobla 5/2007
kilometrov je vojaøka kontrola, vsa veœja kriæiøœa so pod kontrolo. Na zaœetku je vse skupaj izgledalo nekoliko œudno, a
prav vojska na cestah zagotavlja deæeli varnost in stabilnost
v zadnjih nekaj letih.
Zadnja objavljena zgodba v Trobli, se je konœala nekje okrog
ekvatorja. Ko sem preœkal to œrto, ki oznaœuje 0 stopinj geografske øirine sem se s tem vrnil na ‘naøo’, severno polovico
planeta, in vse skupaj se je odvijalo zelo zanimivo.
Kolumbija je sicer œudovita in zelo raznolika deæela. V gorah,
kjer leæi prestolnica Bogota zna biti precej hladno, na Karibski
obali pa leæijo œudovita kolonialna mesta kot sta Santa Marta
in Cartagena. Vreme je prijetno vroœe, voda topla, ljudje pa
neverjetni, saj prijaznost Kolumbijcev ne pozna meja. To se
je pokazalo pri mojem iskanju ladje, ki bi transportirala mene
in motor preko Karibskega morja do Paname. Med Kolumbijo
in Panamo namreœ ni nikakrøne trajektne, øe manj pa cestne
povezave. Tu kraljujejo le dæungle, neøtete reke in gverila.
Tako sem v œudoviti Cartageni iskal zasebno jadrnico, ki bi
me prepeljala v Panamo. Lastnica hostla, kjer sem prebil svojo
prvo noœ, je bila tipiœna Kolumbijka, kar velja tudi za njeno
prijaznost in pripravljenost za pomoœ. Skupaj sva dva dneva
iskala jadrnico po pristaniøœih, se vozila z œolnom od ene barke do druge in spraøevala za prevoz. Ob tem sva naletela na
kup ljudi, ki so mi pomagali z nasveti, ali z brezplaœno voænjo
po pristaniøœih. Æal se je na koncu vse skupaj zapletlo zaradi
mojih carinskih papirjev in ves trud je bil zaman. Tako sem
bil prisiljen, da se obrnem nazaj proti jugu in proti prestolnici
Bogoti, kar je pomenilo øe dodatnih 1.200 kilometrov. Tam
sem motor in sebe vkrcal na letalo, ter poletel proti Panami,
kjer se je zaœela moja pot po Srednji Ameriki.
V prestolnici Ekvadorja, Quitu, sem naletel na manjøi, prvi in
doslej edini zaplet, ko me je zveœer na ulici ustavil pijani ali
bogsigavedi od œesa zadeti moæakar in zahteval dolarje, ki
so mimogrede uradno plaœilno sredstvo v tej deæeli. Njegovo zahtevo sem seveda zavrnil, nakar je mali moæakar potegnil izza hrbta ne preveœ oster noæ. Konœalo se je tako, da je
moæakar obleæal na ulici in mu najbræ øe nekaj œasa po tistem
dogodku ni padlo na kraj pameti, da bi iskal dolarje pri naivnih turistih. Pozitivna stran te deæele pa se skriva v sadju, saj
je najpogostejøi izvozni produkt banana in za 1 dolar lahko
dobiø dve veliki vreœi najbolj sladkega, najbolj soœnega in
najbolj sveæega sadja na svetu.
ukinja øolnine v zasebnih øolah. Tako bodo tudi te dosegljive
vsem zainteresiranim in na ta naœin se uresniœuje zaveza iz
Ustave RS, da morajo imeti uœenci in starøi moænost izbire,
ne da bi se ustvarjale socialne razlike. Z novim naœinom se
poveœuje dostopnost, obenem pa se daje moænost, da v øole
investirajo zainteresirani in s tem øirijo mreæo øol, prinaøajo
nove naœine, ki so nekaterim starøem in uœiteljem bliæji (Montessori, Waldorfska øola...).
Novela prinaøa tudi uvedbo drugega tujega jezika v zadnji
triadi, saj so se naøi otroci mnoæiœno odloœali za drugi tuj
jezik æe sedaj v okviru izbirnih vsebin, verjetno se zavedajo,
da bodo v prihodnosti morda øtudirali ali iskali zaposlitev in
svoj prostor pod soncem tudi v kateri od sosednjih dræav.
Srednja Amerika, zelo vlaæno in vroœe vreme, veliko potenja
pod œelado, veliko indijanskih zapuøœenih mest, ter veliko kopanja v toplem oceanu. Prvi vtis je bil presenetljiv. Pristal sem
namreœ v Panama Cityju, ki bolj spominja na New York kot
pa na Srednje Ameriøko mesto. Velike stolpnice, vse v steklu
in jeklu, veliki in dragi avtomobili, v srediøœu mesta se pogosto sliøi “amerikanøœina”, denar pa ponovno, ameriøki dolar.
Razlog za to seveda tiœi v znamenitem Panamskem prekopu,
ki je bil do nedavnega v rokah ZDA, sedaj pa prinaøa deæeli
precej denarja, celotnemu svetu pa omogoœa mnogo hitrejøi
in precej cenejøi ladijski transport. Ogled znamenitega prekopa me ni pustil ravnoduønega, prav tako pa sta me navduøila
obala in morje v tej deæeli. Tukaj sem nabavil viseœo mreæo,
ki je zelo uporaben in dobrodoøel naœin spanja v tem predelu
sveta. Ko postane zelo vroœe, jo enostavno priveæeø med dve
palmi in popoldanski poœitek se lahko priœne. Enako velja za
noœno spanje, saj zna biti spanje v øotoru precej zatohlo in
vlaæno. Panamska obala mi je nudila izvrstne ribe in prijetno
poleæavanje in metanje v velike valove.
Ravnatelji in uœitelji pozdravljajo tudi vzgojni naœrt, ki ga
bodo øole pripravljale glede na specif iko okolja in potrebe,
saj smo v preteklosti vse te vsebine iz øole izkljuœevali,m kar
pa se ni izkazalo kot pozitivno.
Øe nekaj drugih sprememb se predvideva, o katerih vas bom
obveøœala, preberete pa jih lahko tudi v medijih in na moji
spletni strani.
Pot v sosednjo Costa Rico je bila vznemirljiva, saj sem se moral zapeljati preko ozkega, dolgega in ne najbolj vzdræevanega
æelezniøkega mostu. Most je bil poln peøcev, pogled na reko, ki
poteka na meji med Panamo in Costa Rico pa je bil strah spoøtujoœ.
Sreœno sem priøel œez in tako prispel v novo Karibsko deæelo.
Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 8. oktobra,
med 17.30 in 19.00 v prostore Obœine Velike Laøœe. Lahko me pokliœete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po
el. poøti: [email protected]. Informacije o mojem delu
lahko najdete na www.alenkajeraj.sds.si.
Besedilo: Alenka Jeraj,
poslanka v Dræavnem zboru Republike Slovenije
51
Pot do vrha sveta
Rok Borštnik je dosegel svoj drugi
cilj Aljasko.
Kot veœina od vas, zaposlenih, øolarjev in øtudentov, je bil
tudi v Dræavnem zboru RS september zelo æivahen, zagotovo pa bo tak tudi oktober in meseci, ki so pred nami.
Zaradi reorganizacij v delovnih telesih oz. odborih sem postala œlanica Odbora za zdravstvo in nisem veœ œlanica Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.
V zaœetku meseca smo potrdili novo ministrico za zdravje Zof ijo Mazej Kukoviœ, ki je poudarila pomembnost celostne obravnave bolnika, kajti le s popolno informacijo o
bolnikovem stanju v preteklosti in sedanjosti, smo lahko
uœinkoviti pri njegovem zdravljenju, profesionalizacije pri
javnih razpisih in oddaji del ter nadzor, saj se je to podroœje
izkazalo kot najbolj øibko in je povzroœalo najveœ teæav. Na
zasliøaanju na matiœnem odboru je kandidatka name naredila zelo pozitiven vtis, saj je gospa odloœna in ima vizijo in si
zna postaviti cilje.
Podobno osveæitev bo na podroœje prometa prinesel novi
minister za promet Radovan Æerjav, ki je obljubil, da bo poskrbel za bolj racionalno porabo sredstev prometnega ministrstva, najverjetneje pa bo za ministrico za visoko øolstvo
potrjena tudi moja dosedanja kolegica poslanka Mojca Kucler Dolinar.
Obœani
Iz vlaænega in soparnega Ekvadorja, kjer sem bil vseskozi
moker zaradi deæja ali pa zaradi potenja, pa v preveœkrat
reœeno “nevarno” Kolumbijo. Resnici na ljubo je v deæeli
gverila in trgovina z mamili øe vedno velik problem, a zame
je to deæela kave, lepih deklet in bujnega zelenega rastja. Naj
æe na zaœetku povem, da ves œas bivanja v Kolumbiji nisem
naletel niti na en nevaren dogodek. Za Kolumbijo veljata dve
osnovni pravili, ki sem se jih striktno dræal in sicer: ‘Ostani
na glavnih cestah.’ in “ne vozi ponoœi.’ Glavne ceste so polne vojske, vsi mostovi so zastraæeni, na vsakih nekaj deset
Costa Rica mi je ostala v lepem spominu predvsem zaradi
zelo prijetno toplega in œudovitega Karibskega morja, saj je
zame celo naø Jadran vedno prehladen, prijetnega toplega
podnebja, obœutka varnosti in sproøœenosti ter zaradi slapov
in œudovitega aktivnega vulkana Arneal. Ta mi je ponoœi ponudil pravi ognjeni spektakel, saj je v zavetju noœi mogoœe
videti reko rdeœe lave, ki teœe navzdol po vulkanskem stoæcu.
V tej deæeli sem spoznal tudi zelo zanimivo posebnost. Ob
karibski obali æivi veliko œrncev, ki pogosto nosijo dreade,
govorijo angleøko, posluøajo zvoke Boba Marleya in dajejo
vtis Jamajke. Notranjost deæele pa je poseljena z Indijanci in
belci, ter z veliko priseljenci iz Evrope in ZDA, ki so ustvarili
prava mala avstrijska, nemøka ali ameriøka mesteca.
Trobla 5/2007
52
Na mejnem prehodu med Costa Rico in Nikaragvo sem
med œakanjem v dolgi vrsti sreœal dva motorista. Podobno
obloæena motorja prav tako BMW znamke, sta mi dala slutiti,
da sta Pablo iz Øpanije in Madæar Pal iz Kanade, na dolgi poti.
In nisem se motil. Oba sta namreœ na bolj ali manj podoben
naœin kot jaz prevozila Juæno Ameriko. Ker smo imeli skupno smer, na sever, smo tako skupaj preæiveli nekaj lepih dni
v Nikaragvi, Hondurasu in Gvatemali. Po dolgem œasu sem
tako spet bil v druæbi popotnikov, sedaj prviœ motoristov. Pot
po Nikaragvi smo priœeli z voænjo vzdolæ dveh velikih jezer,
v katerih leæijo lepi vulkanski stoæci. Noœ pa smo prespali v
œudovitem kolonialnem mestu Granadi, kjer smo po zaslugi
Pala videli tudi veliko lepih deklet œokoladne polti.
Ker so dræave v Srednji Ameriki relativno
majhne, smo se kmalu znaøli na novem mejnem prehodu. Ølo je za mejo s Hondurasom,
a sam vstop v Honduras je bil problematiœen,
saj so od nas zahtevali 40 USD po osebi. Kljub
temu, da je Pablo Øpanec in da se je lahko
trdo pogajal v Øpanøœini, nam to ni prav veliko pomagalo. Izguba nekaj ur, potroøenih za
prepriœevanje, da tega ne mislimo plaœati, se
ni obrestovala, saj smo na koncu morali seœi v
æep. Poleg tega pa Honduras velja za nevarno
deæelo. Sam tega sicer nisem obœutil, sem pa
kasneje v Mehiki naletel na upokojenega Francoza, ki s svojo Toyoto potuje od Paname do
Aljaske. No, ta simpatiœni Francozek je imel v
svojem avtomobilu tri velike luknje, ki so jih za
seboj pustili naboji iz puøk, ob roparskem napadu nanj. Kljub vsemu mi je Honduras ponudil lepe trenutke, predvsem ob mojem prvem
sooœenju s starodavno Majevsko civilizacijo,
ki je zaœela z gradnjo piramid v Srednji Ameriki pred 2.000 leti. Nasploh je bilo v druæbi
Pabla in Pala zelo prijetno in zabavno, tako da
so nevøeœnosti hitro odplavale iz spomina.
Sledila je Gvatemala, œudovita deæela, kjer kraljujejo Majevske ruøevine. Tu so se poti mojih dveh prijateljev in mene
razøle. Tako sem se spet sam spopadal z mojim pomanjkljivim znanjem øpanøœine, a ljudje v tej deæeli so bili sila prijazni in so pustili enega najboljøih vtisov dotlej. Najgloblji vtis
pa je pustil obisk starodavnega Majevskega mesta Tikal. Kot
da bi ølo za kuliso v kakøen avanturistiœnem f ilmu, stojijo tu
velike kamnite piramide, templji in ostale œudovite zgradbe
zgrajene pred 1500 in veœ leti, preraøœene z zeleno dæunglo.
Ko sem se sprehajal po zapuøœenem mestu, sredi dæungle, obdan z œudovitimi in obenem srhljivimi zvoki, so mi pred oœmi
oæiveli f ilmi Indiane Jonsa in Tomb Radierja. Tudi kampiral
sem nedaleœ stran od pozabljenega mesta, ob œudovitem jezeru, ki mi je nudilo veœerno in jutranjo kopel, ter nepozaben
pogled med veœernim pozibavanjem v viseœi mreæi.
Iz Gvatemale pa sem priøel v deæelo tortilij in tequlie. Mehika se mi je zapisala v spomin kot izjemno velika in zelo
raznolika deæela. Na jugu kraljuje dæungla, œudovita stara
kolonialna mesta ter enkratne Majevske piramide. Ponovno
sem naletel na nekaj zanimivih moto-popotnikov, med drugim na par iz Izraela, ki se je odloœil za 2- letno pot po svetu.
Preko Mehike sem potoval relativno hitro in brez zapletov.
øe zadnjiœ sem uæival v toplem Pacif iøkem oceanu, jedel poceni hrano, spal v poceni hostlih. A ko sem enkrat priøel v
srednji del Mehike je vroœina postala peklenska. Bilo je celo
tako vroœe, da sredi dneva raje nisem sedel na motorju, saj
je razgreti asfalt dobesedno topil gume na motorju. A ko sem
z nekaj manjøimi zapleti s trajektom priøel do Kalifornijske-
Obœani
ga polotoka, se je vse zelo spremenilo. Kalifornijski polotok
resda pripada Mehiki, a imel sem obœutek kot da sem æe v
ZDA. Cene so bile v trenutku 3-krat do 4-krat viøje, namesto
pesosov, so bile cene kar v dolarjih, na cestah pa sem prviœ
ugledal gromozanske poœitniøke prikolice, ki so jih za seboj
vlekli veliki ameriøki avtomobili.
Po 8 mesecih preæivetih v Latinski Ameriki sem ob prestopu
meje priøel v drug svet imenovan Zdruæene Dræave Amerike.
Æe ob vstopu v deæelo se je podrl mit, da Ameriœani nimajo pojma, kje leæi naøa mala podalpska deæelica. Carinik na
meji me je namreœ povpraøal, œe je v Ljubljani ob reki øe
vedno tista dobra gostilna…Tako je vstop minil brez teæav.
In po nekaj miljah sem bil æe v San Diegu, srferskem mestu,
polnem kabrioletov in Harley Davidsonov. Pot me je vodila
po cesti øtevilka 1, ki teœe vseskozi vzdolæ celotne ameriøke
zahodne obale. Ponudila mi je œudovite poglede in me peljala v Los Angeles, San Francisco in Seatle, ki so velika mesta
na zahodni obali. Vmes sem sem pa tja zavil iz poti, da sem si
ogledal kakøne veliœastne stvari kot recimo velikanske sekvoje, ki so najveœja æiva bitja na planetu. Ta drevesa so tako velika, da sem se lahko peljal skozi deblo enega izmed velikih
in starodavnih dreves. Pa tudi ogled vulkana Svete Helene, ki
je izbruhnil v 80-ih letih je bil œudovit. Nato so se kilometri
po enki iztekli in znaøel sem se v Vancouvru v Kanadi.
Obœani
Œudoviti Vancouver bo gostil zimsko olimpijado leta
2010 in ponuja zanimivo kombinacijo gora in oceana. Iz
pristaniøœa, kjer so zasidrane jahte, sem opazoval zasneæene
gore in zelene, z gozdovi pokrite okoliøke hribe. A lepoto mesta je kmalu nadomestila divja in prostrana narava
severa. Nekaj tisoœ kilometrov se v Kanadi hitro obrne in
dnevi so postajali vse daljøi, komarji pa vse veœji in vse bolj
krvoloœni. Vsake toliko mi je pot prekriæal kakøen medved
ali kakøen los, na Aljaøki avtocesti pa œrede bizonov. Na
severu se rado zgodi, da bolj pogosto naletiø na medveda
ali losa kot na ljudi, saj dolge, mrzle in temne zime niso
ravno privlaœne za poselitev velike deæele. A tu sem bil
sredi poletja, kar pomeni, da so dnevi dolgi, zelooo dolgi.
Ko sem dosegel mesto Inuvik, ki leæi na skrajnem severu
Kanade, sem doæivel 24 urni sonœen dan, spati ‘’tam gor’’
je bilo teæko. A deæela na severu ni bogata le z naravo, ampak tudi z œrnim in svetlikajoœim se zlatom. Zlata mrzlica
je zajela te kraje ob koncu 19. stoletja in øe danes se tukaj
najde kar nekaj zlata, a æal vse v rokah velikih podjetij,
tako, da je iskanja zlata s ponvijo v roki na bregu hladne
reke danes samo øe turistiœno doæivetje.
Ko sem æe bil na severu, do Aljaske ni bilo daleœ. Cilj je bil
namreœ, da se na Aljaski peljem po cesti imenovani Dalton,
ki je najbolj severna cesta na celini. Poleg tega pa sem v
Dawson Citiyu sreœal na dva motorista, Micka in Kendalla,
oba s prav tako œrnima motorjema kot jaz in skupaj smo se
odpravili na Aljasko. Preko œudovite ceste imenovane Vrh
sveta, kjer smo naleteli na œrede karibujev, smo prispeli na
Aljasko. Velika 49-ta dræava ZDA, kjer kraljuje narava, nima
prav veliko cest, a Micku je uspelo, da nas je njegov GPS
popeljal po napaœni. A niœ ne de, imeli smo se odliœno in
videli smo œudovito naravo. Konœno smo naøli cesto Dalton
in krenili na dobrih 800 kilometrov dolgo pot proti konœni in
najbolj severni toœki v Severni Ameriki, ki se jo da doseœi po
cesti. Trajalo je dva dni, kljub temu, da so bili dnevi s vsakim
kilometrom proti severu vse daljøi, je minilo prehitro, saj sta
Kendall in Mick zelo zabavna bajkerja. Cesta je makadamska, teœe vzdolæ naftovoda, na njej pa sreœaø ogromno velikanskih tovornjakov, ki dostavljajo zaloge v mestece Dead
Horse, kjer se nahajajo œrpaliøœa in raf inerija nafte. Preœkali
smo Arktiœni krog in praøni ter blatni sreœno prispeli do konca, do Dead Horsa, kjer se cesta konca.
Vse od decembra 2006, ko sem bil na skrajni juæni toœki
Juæne Amerike, je v stranskem aluminijastem kovœku z mano
potovala lepo zloæena zastava nase obœine. Po skoraj 10
mesecih in 55.000 kilometrih prahu, blata, deæja, peklenske
vroœine in ledenega mraza, je obœinska zastava skupaj z menoj dosegla najbolj severno toœko v Severni Ameriki, ki se jo
da doseœi po cesti. In neverjetno, øe vedno je bila tako œista,
kot mi jo je ob odhodu v roke izroœil æupan, Anton Zakrajøek.
S tem sem dosegel svoj zastavljeni cilj, ni bilo vedno lahko in
preprosto, a tudi to je del avanture.
Ob tej priliki bi se rad javno in iz srca zahvalil vsem za podporo in zanimanje za mojo pot. Najprej bi se rad zahvalil obœini
Velike Laøœe in naøemu æupanu, gospodu Antonu Zakrajøku
za podporo pri projektu najdlje ponesene obœinske zastave.
Nato bi se rad zahvalil gospodu Marjanu Podobniku, ki mi je
z veseljem izjemno veliko pomagal pri organizaciji mojega
projekta, za ves njegov vloæeni trud, œas in podporo.
Hvala Cestnemu Podjetju Ljubljana za prispevani GPS. Hvala
trgovini KMC d.o.o. iz Dolenjske Ceste v Ljubljani za odliœno
œelado Nolan. Hvala tudi podjetju Dekatel d.o.o., hvala Krovstvu in kleparstvu Podplana. Zahvala Novi Sloveniji Velike
Laøœe, hvala Novi Generaciji Slovenije, Podmladku Sloven-
53
Trobla 5/2007
ske Ljudske Stranke in øe posebej Boru Zgoncu za njegovo
pomoœ pri organizaciji.
Ljudi, ki so me podpirali in mi pomagali na moji poti je
bilo veliko. Hvala vsem, znancem, prijateljem, sorodni-
kom in druæini za podporo. Najveœja zahvala pa gre mojima starøema, ki sta me ves œas moralno, organizacijsko in
f inanœno podpirala.
Dosegel sem obe skrajni toœki na obeh Ameriøkih celinah, a
poti øe ni konec. Potrebno se je namreœ øe vrniti domov. Pred
menoj je øe veliko kilometrov, saj me bo pot vodila preko
Kanade in ZDA do Vzhodne obale, od koder se bom odpravil
proti Evropi in domu.
Besedilo in fotograf ije: Rok Borøtnik
Pripis: Rok je øe vedno na poti, trenutno v Kanadi in se øe ni
vrnil, tako kot je bilo napisano v prejønji øtevilki Troble. Njegov prihod je predviden v prvi polovici oktobra.
Trobla 5/2007
54
Øport
cestno hitrostno
kolesarsko
tekmovanje
v kronometru
NK Velike Lašče na regijskem
tekmovanju
V sezoni 2007/2008 se cicibani (do osem let) NK Velike Laøœe
udeleæujejo tekmovanja pod okriljem Mestne nogometne
zveze Ljubljana pod imenom Koœevje VL. V prvem krogu v
soboto, 15. septembra, v Mirni so ostali brez prejetega gola.
Rezultati:
Koœevje VL : Mirna 3:0
Koœevje VL : Bela krajina 6:0
Koœevje VL : Livar Ivanœna gorica 3:0 b.b.
Naslednji krog bo v Koœevju v soboto, 29. septembra v
Koœevju.
Start moøke kategorije
Moøki do 40 let
1. Matic Babiœ 2. Joæe Økulj
3. Jure Adamiœ
Turjačani
premagali
Mino Cafe
Razplet na turnirju v malem
nogometu za Mina Pokal
Turnir za Mina pokal se je kljub spremenjivem vremenu
Letoønjega tekmovanja se je udeleæilo triinsedemdeset
tekmovalcev, ki so priøli iz Ljubljane, Koœevja in sosednjih
obœin: Ribnice ter Dobrepolja. Najveœ tekmovalcev je bilo
iz domaœe obœine Velike Laøœe.
Vseh osem ekip je prikazalo dopadljiv nogomet v duhu
fair-plaja. V øestnajstih tekmah smo bili priœa samo dvema
izkljuœitvama in devetinpedesetim golom, povpreœno 3,6
na tekmo.
Za obiskovalce zanimivo je bilo tekmovanje v æongliranju
(potekalo je vzporedno), ki se ga je udeleæilo øestnajst
nogometaøev. Naslov naj æonglerja si je pridobil Matej
Strah iz Dobrepolja.
08:17.18
08:49.54
09:14.19
Moøki nad 40 let
1. Tone Æuæek
2. Joæe Stariœ
3. Marko Æuæek
Trobla 5/2007
55
Cicibanov »fuzbal«
V nedeljo 24. junija 2007 je bilo v organizaciji TVD Partizan
Velike Laøœe izvedeno kolesarsko tekmovanje v kronometru.
Tekmovanje je potekalo na cesti Knej – Karlovica. Tekmovanje
je bilo odprto in namenjeno rekreativcem predvsem naøim
obœanom. Uporabljali so razliœne modele koles od specialnih
do gorskih. Naøi obœani so tekmovali tudi za obœinsko
prvenstvo. Najhitrejøi so dosegli spodaj navedene œase.
Kategorije:
Øport
Konec dober, vse dobro – kljub nalivu ob zakljuœku smo si
vsi obljubili, da se ponovno sreœamo.
08:52.28
09:26.55
09:28.80
Besedilo: Mitja Pintariœ
Æenske do 35 let
1. Urøa Vesel
10:59.39
Æenske nad 35 let
1. Zala Hoœevar
14:23.29
Zaœasni raœunalniøki center za objavo rezultatov
Uœenci OØ
1. Luka Koren
2. Matevæ Æuæek
3. Urban Gruden
09:29.84
10:01.37
10:03.48
Uœenke OØ
1. Neæa Hoœevar
skupina a
EKIPA
1
2
3
4
TOŒKE
MESTO
A1
LAØŒANI
3:0
2:1
1:0
9
1
A2
KOMARJI
0:3
3:3
1:3
1
4
A3
RØK
1:2
3:3
3:1
4
2
A4
BANKIRJI
0:1
3:1
1:3
3
3
1
2
3
4
TOŒKE
MESTO
0:3
1:2
3:1
3
3
3:2
4:0
9
1
4:3
6
2
0
4
B SKUPINA
09:07.96
Zahvaljujemo se gasilskima druøtvoma Dvorska vas-Mala
Slevica in Velike Laøœe za pomoœ pri izvedbi kolesarskega
tekmovanja.
Niko Samsa
Foto Metka Stariœ
Najhitrejøi uœenci
skupina b
EKIPA
B1
DOBREPOLJCI
B2
TURJAŒANI
3:0
B3
MINACAFE
2:1
2:3
B4
KOŒEVARJI
1:3
0:4
POLF iNALE:
LAØŒANI
0:4
MINACAFE
TURJAŒANI
1:0
RØK
3:4
F iNALE
MINACAFE
1:2
TURJAŒANI Dodatno:
3.MESTO (6-metrovke)
Startno mesto na mostu v Kneju
LAØŒANI
2:0
RØK
NAJBOLJØI ÆONGLER
Matej Strah NAJBOLJ PIVSKA EKIPA
Dobrepoljci
Trobla 5/2007
Øport
56
Lokostrelci ne
poznamo počitnic
V zaœetku meseca junija je v Sopronu na Madæarskem potekalo svetovno F iTA 3D prvenstvo v lokostrelstvu. Naø œlan
Edo Gorøiœ je dosegel œudovit rezultat. V ekipnem streljanju
je skupaj z dvema œlanoma slovenske reprezentance dosegel
tretje mesto in prejel bronasto medaljo. To je za slovensko
lokostrelstvo zelo pomemben doseæek.
V nedeljo 8. julija smo na Turjaku izvedli tekmo imenovano
GOZNI KROG, ki øteje za SLOVENSKI POKAL. Z obiskom
smo bili zelo zadovoljni, saj so se tekme udeleæili tekmovalci
slovenskih, hrvaøkih in celo italianskih klubov. Prav tako nam
je bilo naklonjeno vreme. Dosegli smo zelo dobre rezultate,
zelo so se izkazali naøi najmlajøi. Naø klub je osvojil 6 zlatih
medalj, 3 srebrne in 3 bronaste medalje.
V soboto, 18. avgusta smo imeli tekmo za 3D pokal v Logarski dolini, 2. septembra pa prav tako tekmo za 3D pokal
v Loænici pri Celju. Na obeh tekmah je sodelovalo kar lepo
øtevilo naøih tekmovalcev, ki so dosegli rezultate, ki nam jih
zavida marsikateri klub. Tako dobri rezultati so nagrada za
naøe redne treninge, ki potekajo vsak œetrtek v Valeti pri gradu in po naøi lokostrelski progi v okolici gradu.
Arko in Zakrajšek
premočna
Občinsko tekmovanje v balinanju
V soboto, 1. septembra, je bilo obœinsko tekmovanje dvojic
v balinanju. V organizaciji TVD Partizan vellike Laøœe se je
tekmovanje odvijalo na baliniøœu Gostilne Økrabec v Robu in
na baliniøœu v Stopah. Po nekaj letih premora sta ponovno
pokazala premoœ Zakrajøek in Arko. Preseneœenje sta pripravila par iz Turjaka, Rop in Strle, saj sta klonila le pred prvo
uvrøœenima.
Konœni rezultati obœinskega tekmovanja so:
1. mesto: Joæe Arko in Franc Zakrajøek
2. mesto: Martin Rop in Franc Strle
3. mesto: Milan Kadunc in Janez Økrabec
Besedilo in fotograf ija: Niko Samsa
Razgibajmo naš
vsakdanjik
ZRU o vadbah za prebujanje
ustvarjalnih energij
Ne presliøimo sporoœil naøega telesa
Telo nas z utrujenostjo, boleœino, pritiskom, holesterolom,
okorelostjo ali pozabljanjem spomni, da je potrebno uteœene
navade naøega vsakdanjika spremeniti. Poiskati moramo
nove naœine krepitve organizma, da se vsi organski sistemi
regenerirajo, informacije, ki potujejo preko æivœnega sistema
pa najdejo tudi najbolj oddaljene dele telesa. Pomagajmo
naøemu telesu, da bo pripravljeno na æivljenje v zahtevnem
okolju. Naø cilj je, da dvignemo svojo sploøno kondicijo,
premagamo depresije in strese, da na nas ne bodo imeli veœ
uœinka. Pazimo na uravnoteæeno prehrano in pijmo zadostne
koliœine vode. Naj se vsak naø nov dan priœne z gibanjem in
konœa s sproøœanjem.
57
Trobla 5/2007
tudi z osnovami nordijske hoje, zvoœno terapijo z gongom in
z naœeli zdrave prehrane glede na razliœne vrste obolenj (v
sodelovanju s CINDI programom).
Nekaj koristnih napotkov pred vadbo
• Zaupajte v svoje f iziœne sposobnosti.
• Naj vaøa priœakovanja ne bodo prevelika. Bodite
potrpeæljivi s samimi seboj.
• Vsaj 2-3 ure pred vadbo ne jejte obilnih obrokov, to
vpliva na telo in notranje organe in vam pri izvajanju
vaj povzroœa nevøeœnosti.
• Postopno napredujte v gibanju in naj bo to brez
boleœine. Sprostite se, globoko vdihnite in izdihnite.
• Vœasih naredite katero od vaj tudi doma.
• Œestitajte si za vsak napredek.
• Nasmehnite se. Saj veste, kolikøen del zdravja je
smeh ;-)
Naj ostane le øe vabilo: tudi Vi se nam pridruæite na Vadbi za
prebujanje ustvarjalnih energij v dvorani KTZ na Turjaku.
Besedilo: Tina Seøek, vaditeljica in terapevtka
Fotograf ija: Gregor Greøak
Okrepimo telo in duha z vadbo
Ustvarjalen duh biva v zdravem in sproøœenem telesu! Vadba
nas vodi do spoznavanja in doæivljanja lastnega telesa skozi razliœne tehnike sproøœanja, dihalnih vaj, vaj za koncentracijo, gibljivost in vzdræljivost. Osnovni namen Vadbe za
prebujanje ustvarjalnih energij, ki jo na Turjaku izvajamo æe
tretjo sezono, je samozdravljenje, prijazno doæivljanje svojega telesa in njegovih vrlin ali hib ter uporaba telesa na zdrav
in hrbtenici ter vsem sklepom prijazen, predvsem pa pravilen
naœin. Naøa Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij poteka
kot vadba za telo in duøo. Zaœnemo sproøœanjem v razliœnih
poloæajih: leæe, sede, stoje, v nadaljevanju se poloæaji pri
vadbi menjajo, povezani so z dihanjem, zadræki in gibanjem
tako, da bodo naøim miøicam vrnili elastiœnost. Med vadbo
bomo spoznali tudi nekaj trikov, s pomoœjo katerih se bodo
nedejavne miøice in nekateri organi zbudili in œim dlje œasa
ohranili svojo gibœnost in vitalnost. Meditacije nam pomagajo, da najdemo stik s svojim notranjim bistvom, se umirimo in
osredotoœimo. V novi sezoni se bomo poleg vadbe seznanili
V soboto 11. avgusta pa je bila tekma za slovenski pokal imenovana F iTA 900 KROGOV v Zagorju. Kljub zelo slabemu
vremenu se je tekme udeleæilo 105 tekmovalcev, od tega 5
tekmovalcev naøega kluba. Prejeli smo 3 zlate medalje in 2
bronasti medalji.
Konœalo se je æe tekmovanje za JADRAN POKAL – sodelovanje s hrvaøkimi klubi. Prejeli smo 5 pokalov za seøtevek øtirih
tekem, od katerih sta bili dve izvedeni v Sloveniji, dve pa na
Hrvaøkem.
Dræavno prvenstvo v 3D pokalu bomo letos izvedli na Turjaku in to 22. septembra. Ponosni smo, da nam je bila zaupana organizacija tako pomembne tekme. Priœakujemo zelo
veliko øtevilo tekmovalcev. Priprave za tekmo æe potekajo. O
dræavnih prvakih pa v naslednji øtevilki Troble.
Lokostrelski pozdrav : Vse v deset !
Predsednik LK Turjak
Marjan A. Kastelic
Øport
Miha Indihar
pritekel na 2. mesto
Naš občan na mednarodnem teku na
Hrvaškem
Na toplo in sonœno nedeljsko popoldne, 8. julija, se je v
Varaædinu na Hrvaøkem odvijal 16. tek Hagemann. V dveh
disciplinah (3 km in 12 km) se je v mednarodno pisani druøœini
prijavilo veœ kot 100 ljudi. V teku na tri kilometre je Slovenijo
zastopal tudi Miha Indihar, sicer obœan obœine Velike Laøœe.
Tekel je odliœno in se uvrstil tik pod vrh, na 2.mesto.
Kasneje je na podelitvi povedal, da so to njegove prve mednarodne stopniœke, obenem pa tudi prvo mednarodno tekmovanje v tujini. Zaradi tega se je tudi odloœil, da bo nastopil
za svoj rodni kraj in pod svoj klub vpisal Dvorsko vas. Po
zmagi v Strunjanu je tako ponovno dosegel vidnejøi rezultat,
tokrat v tujini. Œestitamo!
Besedilo in fotograf ija: Tjaøa Bizjak
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti vabi na
Vadbo za prebujanje ustvarjalnih
energij.
Œas je za prijazne prijeme, œas je za VAS same! Preæenite
utrujenost in odkrijte energijo v sebi. Poiøœite notranji mir
in napolnite si »baterije«. Naøa vadba je prilagojena posameznikom v skupini, ne glede na starost in spol. Vsebuje
aerobni del, vaje raztezanja in sproøœanja, vaje za hrbtenico, elemente samomasaæe in f izioterapije, elemente
tai-chija, joge in osteopatije.
V ponedeljek, 1. oktobra ob 19:30 v dvorani KTZ na Turjaku na brezplaœni predstavitveni vadbi, kjer se bomo dogovorili za dan in uro nadaljnjih sreœanj. Veœ informacij:
041 745 363 (Tina Seøek)
Trobla 5/2007
58
Mnenja in polemike
Zbiranje odpadkov
na Turjaku
Ekološki otok
Male Lašče
Vœasih je ljubljanska gospoda poznala Turjak le kot majhno vasico z gruœo kmeœkih hiø ob Turjaøkem gradu, danes
pa vsem svetovnim popotnikom po evropski peøpoti E–6 na
najpristnejøi naœin dokazujemo, da onesnaæujemo svoj bivalni prostor kot velika mesta.
Slika pove vse! Vaøœanom Malih Laøœ iskrena pohvala za
vzorœno urejen ekoloøki otok.
»Kjer se osel valja, dlako pusti!« Tako so nas uœili naøi dedje.
Ob pogledu na smetiøœe na Turjaku se je bati, da nam bodo
vnuki oœitali: »Vi pa ste pustili tudi svinjarijo!«
Ne pozabimo: Narave nismo podedovali od svojih starøev,
temveœ smo si jo izposodili od svojih vnukov!
Besedilo in fotograf ija: Joæe Jerøin
Etnološka dediščina?
Izgradnja pločnika
na Turjaku
Izgradnja nujno potrebnega ploœnika ob dræavni cesti od
»Øtajnprika« do centra Turjaka je v polnem zamahu. Dela so
se priœela v avgustu: beseda æupana se izpolnjuje.
Bojim se, da je ob popisu nepremiœnin Geodetski upravi Slovenije, iz evidence uøla opuøœena zbiralnica mleka v
Laporjah. Ker vaøœani ne vedo ali objekt sodi med kulturno
etnoloøko dediøœino kraja (sicer bi bila rjaveœa in razpadajoœa
ropotija æe odstranjena), spraøujem lastnika o nadaljnji usodi
tega vaøkega »okraska«.
Mnenja in polemike
KRAJEVNA SAMOUPRAVA ?
Na literarnem veœeru D. Rupla, sem sliøal obœanko, ki se je
izrazila nekako tako, kot da je bilo vœasih bolje. Na njene
besede se je spravil naø 1.?, moæ in jo ozmerjal z Jugonostalginjo, poleg tega pa si je privoøœil øe to, da je tudi druge
enakomisleœe poøiljal nazaj v Jugo, kar so prisotni in gledalci lokalne TV videli in sliøali. Ko bodo naøi vrli funkcionarji nekoœ spoznali, da niso naøi gospodarji ampak v sluæbi
obœanov, bodo morda tudi uvideli, da se tako z ljudmi ne
dela.
Sedaj pa k stvari, ki ima zelo podoben smrad, kot zgornji
odstavek.
V statutu naøe obœine imamo v 58. œl. opisano funkcijo vaøkih
svetov, ki so bili po hitrem postopku in cenenih volitvah oblikovani septembra 2003 ustanovljeni na sklic æupana, se kasneje øe oblikovali /razdelitev funkcij/ in istoœasno tudi crknili. Na zadnjih obœinskih volitvah bi lahko kot drugje izvolili
vaøke odbore pa se to ni zgodilo, tako, da sedaj øe vedno /ne/
funkcionirajo stari odbori do razreøitve oziroma do izvolitve
novih.
V Malih Laøœah pa smo sploh specialisti. Niti na vaøki ravni
niso bili upoøtevani predlogi obœanov oziroma skupin ves œas
mandata, ki øe traja, ampak se je formirala nekakøna nova
skupina, ki se je proglasila za vaøki svet, izloœila neugodne
vaøœane in organizirala akcijo v izkljuœno ozkem interesu
dela naselja. Æupan je, ne da bi se prepriœal v legalnost postopka, manipuliral s proraœunskimi sredstvi in kot obiœajno
/z naknadnim soglasjem obœinskega sveta/, vse lepo pokril.
OK. Kaj pa visoka morala opevana v predvolilni kampanji ?
Nekakøen vaøki svet je tudi izdajal glasilo polno laæi in
obtoæevanj, vtikal se je v zasebne stvari na æaljiv naœin, falsif iciral uredniøtvo s podpisom Vaøki odbor, nima rubrike: Pisma bralcev,…….. Najbolj grdo pa je to, da se je namesto da
bi napravil sklic uradno izvoljenih odbornikov iskal podporo
izven naøega obmoœja. Sramota!
Pozivam obœinski svet, da razpiøe volitve v vaøke
odbore,razreøi stare, øe prej pa raziøœe vse nepravilnosti vsaj
na podroœju Malih Laøœ, œe je morda drugje vse v redu.
Œlan legalnega vaøkega odbora Male Laøœe Marko Koæar.
Prosim za objavo v septembrski øtevilki Troble in po zakonu o tisku ne æelim odgovora v isti øtevilki, sploh pa ne od
æupana. LP MK
KRAJEVNA SAMOUPRAVA ?
Predpostavljam, da je Marko Koæar v svojem œlanku, ko omenja naøega 1.? moæa imel v mislih mene. Oœitno nima niti
toliko poguma, da bi me imenoval vsaj s nazivom ali priimkom, ali pa do mene goji neverjetni prezir. Sicer ne vem
zakaj, saj menim, da mu nisem nikoli niœ æalega naredil. Øe
veœ, obœina (pod mojim vodstvom) je tudi v njegovi bliæini
kraja postorila marsikaj. Pa pustimo to.
Obœina Velike Laøœe skupaj s Tonetom Kuntnerjem æe øesto
sezono na Raøici organizira kulturne veœere pod naslovom
»Na Trubarjevini v œast domovini«. Veœeri imajo poleg
kulturnega tudi domovinski naboj. Te veœere smo zaœeli z
otvoritvijo Trubarjeve œitalnice leta 2002 in jih predvidevamo zakljuœiti naslednje leto, ko bomo praznovali 500 letnico
59
Trobla 5/2007
Trubarjevega rojstva. Gost 24. veœera (6. aprila 07) je bil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je povedal marsikaj zanimivega iz obdobja rojevanja samostojne Slovenije. Nekatere
zanimivosti so bile celo prviœ javno povedane. Na te veœere
prihaja veliko ljudi iz razliœnih podroœij delovanja (kulturniki,
gledaliøœniki, pesniki, politiki…) tako iz naøe obœine, øe veœ
pa od drugod. Na omenjeni veœer so priøli tudi neki posamezniki (Koæar med njimi), ki so oœitno zelo organizirano ostro
napadli dr. Rupla in ga poskuøali diskreditirati. Kulturni veœer
so tako izkoristili za politiœni linœ gosta. Z dolgoveznim branjem nekega œlanka je tovariø Koæar utrujal obœinstvo, kar
je bilo moœ ugotoviti iz reakcij obiskovalcev. Njegov nastop
vsekakor ni bil v duhu naslova teh veœerov »Na Trubarjevini
v œast domovini«, temveœ ravno obratno - v poveliœevanju
nekdanje dræave in sistema v katerem smo æiveli. Sam sem se
v svojem zakljuœnem govoru dr. Ruplu zahvalil za nastop in
za njegovo aktivnost v œasu slovenskega osamosvajanja, ter
izrekel ponos na naøo mlado dræavo. Œe me spomin ne vara,
sem bil za svoje besede deleæen moœnega aplavza. Tovariøu
Koæarju sporoœam, da mu nihœe ne onemogoœa organiziranja
raznih okroglih miz ali drugih prireditev z razliœnimi gosti,
na katerih naj sproøœa svojo neizmerno (obiœajno negativno) energijo. Veœeri na Trubarjevini pa imajo povsem drug
namen in poslanstvo - v duhu Trubarja gojiti domovinska
œustva in optimizem, ne pa objokovanje bivøega sistema.
O Malih Laøœah pa naslednje:
V obœini imamo sprejet odlok o vaøkih odborih. Ta je bil
sprejet prav na mojo pobudo æe leta 2000, kot neko nadomestilo trem krajevnim skupnostim, ki so bile pri nas ukinjene z lokalno samoupravo leta 1995. Krajevne skupnosti
so obiœajno ostale samo v veœjih obœinah in po zakonu niti
niso pravne osebe, nimajo svojih f inanc, temveœ imajo status
posvetovalnega znaœaja. Zakonodajno telo øe vedno ostaja
obœinski svet, ki odloœa o vseh razvojnih in drugih zadevah
v obœini, tudi œe imajo le te øe vedno krajevne skupnosti. V
obœinskem odloku je jasno doloœeno kako in na kakøen naœin
se sklicujejo odbori. Ni doloœeno v kakønem œasu jih mora
æupan sklicati, do izvolitve novih pa odbore, kot v.d. vodijo
stari predsedniki. Ker imamo v naøi obœini kar 16 krajevnih
odborov, jih v prvem letu vsakokratnega mandata sklicujem
skozi vse leto. Nekatere sem æe sklical, ostale pa bom v prihodnje. Odbori bolj ali manj uspeøno delajo, sicer pa to ni
odvisno od mene.
V Malih Laøœah se je lani veliko naredilo, s svojim delom pa
so k polepøanju kraja prispevali tudi obœani. Tudi tokrat se
njim, øe posebej pa tistim, ki so se javno izpostavljali in koordinirali doloœena dela, javno zahvaljujem. Seveda Koæarja ni
bilo nikoli med njimi. Ogromno vaøœanov se je takrat zbralo
tudi na otvoritvi in blagoslovitvi obnove vasi in dobil sem
obœutek, da so krajani z ureditvijo svojega kraja zadovoljni.
Z mojim »manipuliranjem« s proraœunskimi sredstvi je bilo
vse v skladu z zakonodajo. Œe bi bilo v volilnem letu res tako
narobe, kot omenja tovariø Koæar, sem prepriœan, da bi s tem
seznanil moje æupanske protikandidate.
O glasilu, ki ga izdajajo krajani, pa ne vem niœ in se od tega
tudi distanciram.
Marko Koæar sam ugotavlja, da iz njegovega œlanka veje
smrad. Zato mu predlagam, da v bodoœe œim manj zasmrajuje svojo okolico, ki naj ostane lepa in œista.
Anton Zakrajøek, æupan
Pisem bralcev ne lektoriramo.
Trobla 2/2007
Vse æivljenje si garal, mnogo hudega prestal.
Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
naø dragi moæ, oœe in dedi.
HITI Erik
Rob 9
V spomin
60
Zaman so bili dnevi upanja, trpljenja,
ker bolezen je bila moœnejøa od æivljenja.
Podsmreka 6, 1315 Velike Laøœe
Tel: 01 7889 200, mob: 041 534 352
Faks: 01 7889 328, e-poøta: [email protected]
27. junija smo se na velikolaøkem pokopaliøœu
za vedno poslovili od dragega moæa in strica,
7. 5. 1932 – 20. 6. 2007
Marjana SAKSIDA iz Opalkovega.
Ob bodoœi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani, izrekli
soæalje, darovali cvetje, sveœe in darove za svete maøe.
Z A H V A L A vsem, ki ste ga pospremil na njegovi zadnji
poti, zanj molili, darovali cvetje, svete maøe, za izreœena
soæalja in lepe besede.
Posebna zahvala duhovniku za lepo opravljen obred, PGD Rob za
izkazano œast na njegovi zadnji poti, g. Tekevcu Joæetu, Metodi Strle za
poslovilni govor, Hoja Æaga Rob za darovano cvetje.
Hvala pogrebnemu zavodu Zakrajøek za pogrebno
organizacijo in oskrbo.
Hvala zdravstvenemu osebju iz Velikih Laøœ, gospodu æupniku za
lepo opravljen obred, velikolaøkim pevcem za doæiveto petje.
Zahvalo izrekamo tudi ga. dr. Kriøto, ga. dr. Stare Vidrih, ga. Jamnik Metki
in obema sestrama za vso pomoœ in zdravljenje v œasu njegove bolezni.
Hvala pogrebnemu zavodu Zakrajøek in pevskemu zboru za ubrano petje.
Hvala vsem in vsakemu posebej,
æena Kristina, hœi Marija z druæino, hœi Alenka in Igor
ZAHVALA
Hvala govorniku g. Petriœu za lepe besede, vse prijateljem in
sorodnikom, ki so mu pomagali in vsem, ki so ga obiskovali ob
njegovi teæki bolezni.
Hvala vsem,
æalujoœa æena in vsi njegovi
Øe zadnja zahvala ob slovesu od Blatnikove mame
Pred nekaj leti smo vam za vaø rojstni
dan zaæeleli øe veliko praznovanj. Æal øe
niso minila tri polna leta, ko ste zapustila
najdraæje in nas prijatelje – sodelavce. Vse
od 70. let smo skupaj naœrtovali bogatejøo
prihodnost.
Ob boleœi izgubi naøe mame
Anice BLATNIK,
se zahvaljujemo vsem v krajanom Turjaka, ki so darovali
cvetje in sveœe ter jo z nami ali v mislih pospremili na
njeni zadnji poti.
Iskrena hvala Francu Peœnik iz Gradeza, Turistiœnemu
druøtvu Turjak, KUD-u Marij Kogoj, Turjak in Druøtvu
Zarja Spominov. Øe posebej hvala govorniku za lep
poslovilni govor.
Hœi Ana in sin Ludvik z druæinama.
V Ljubljani, 20. avgusta 2007.
Ni smrt tisto, kar nas loœi
in æivljenje ni, kar druæi nas.
So vezi moœnejøe.
Brez pomena zanje so
razdalje, kraj in œas.
(M. Kaœiœ)
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustil naø brat, stric in svak
Janez DROBNIŒ
iz Medvedjeka pri Velikih Laøœah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za
izreœeno soæalje, darovano cvetje in sveœe.
Svojci se najlepøe zahvaljujemo g. æupniku, pevcem,
pogrebnemu zavodu in vsem skupaj ter vsakomur posebej, ki
ste nam v teh trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Trobla 5/2007
61
Nemirni duh vam ni dal miru in leta 1985
ste bila soavtor druæbenega plana za razvoj
kraja Turjak. Del tega programa je bil øirøi
javnosti predstavljen 18. januarja 1986,
v katerem je bila tudi napisana æelja po ustanovitvi TD Turjak. Kot
vedno je tudi takrat primanjkovalo volunterskih aktivistov in vrste so se
prav v tistih mesecih øe naprej redœile, zato ste zopet vi, takrat 72-letna
æenska, vzela vajeti v svoje roke.
Skupaj s sosedi, vaøœani in krajani, ki so vas spoøtovali, ste ustanovila
turistiœno druøtvo Turjak, vi pa postala 8. junija 1986 prva predsednica.
Ob ustanovitvi ste z neuklonljivo in trmasto dræo vzdræala zelo resne
pritiske. Vse teæave ste modro in poærtvovalno premagala, s tem pa
kasnejøim rodovom pokazala, da morajo biti moœne osebnosti.
Prav tako ste tudi v letu 1987 pomagala zaæiveti KUD Marij Kogoj in
nas posebej opozarjala na moæne teæave. Vaøa opozorila smo vzeli
zelo resno, zato smo teæave skupaj laæje premagovali. Vi ste pa nas
bodrila, hrabrila ter pri tem uporabila vse bogate æivljenjske izkuønje.
Izredno velik deleæ imate pri lobiranju pevk za ustanovitev æenskega
pevskega zbora, kateri je bil ustanovljen 18. oktobra 1987. S to
ustanovitvijo pa je tudi v naøem kraju Turjak æe na vrata trkala
demokracija.
Priølo je øe leto 1990 in skupaj smo takrat (TD in KUD) na gradu Turjak
v juniju organizirali mesec kulture s petimi prireditvami. Od takratnih
prireditev øe æivi tradicionalna prireditev ''Turjaøki harmonikar''. V
juniju 1991 smo mesec kulture nadaljevali, tako skupaj doœakali
osamosvojitev, ter spoznali, da vaø in naø trud ni bil zaman.
Vaøe druæbeno delo je velik doprinos danaønji generaciji. Hvala za
vse, kar smo se od vas nauœili in kar ste dobrega postorila za naø boljøi
jutri.
Hvala vam,
za prijatelja, predsednik Franci Peœnik, predsednik KUD Marij Kogoj
Fotograf ija: Anton Podræaj Blatnikova mama, leto 1990
1100 m OD MORJA - ØILO POLJE
380 m2, hiøa, adaptirana l. 2005, 430 m2 zemljiøœa, dve stanovanjski hiøi v
kraju Polje pred Øilom, skupaj 5 apartmajev, popolnoma opremljeno, moæna
prodaja vsake hiøe posebej, skupna uporabna povrøina 360 m2, vsaka hiøa ima
posebej vodo in elektriko, ugodno, vse prenovljeno, klimatizirano, s pogledom
na Crikvenico, prevzem moæen v enem mesecu, prodamo. Cena: 340.000 EUR
GRADIØŒE NAD PIJAVO GORICO, BLIZU GLAVNE CESTE LJ.- KOŒEVJE
606 m2, zazidljiva parcela, asfalten dostop, blizu avtob.postaje, voda, elektrike,
tel., na parceli, prodamo. Cena: 115 EUR/m2
GRADIØŒE NAD PIJAVO GORICO, MIRNA LOKACIJA, ASFALTNI DOSTOP
740 m2, zazidljiva parcela, vzhodna lega, izven centra vasi, voda in elektrika
blizu parcele, prodamo. Cena: cca 105 EUR/m2
Mizarstvo Tekavœiœ Toni-Damijan s.p.,
Na postajo 38, 1315 Velike Laøœe razpisuje prosta
delovna mesta za delo v mizarski delavnici.
Æeljena izobrazba je lesarski tehnik ali volja do
dela in priuœitve.
Delo je dinamiœno-tudi na terenu.
Vsi, ki vas to delo zanima, pokliœite
041-689-834,
Toni-Damijan Tekavœiœ.
Spoštovani pisci,
zelo sem navduøen nad vaøimi prispevki. Menim, da skupaj pripravljamo
dobro glasilo, Trobla je dobro œtivo.
Da pa bi bili œlanki bolj enotni oziroma bolj v skladu s celotno revijo, predlagam spodnje izboljøave. Veœinoma ne gre za napake, ampak zgolj naœela, ki
mi lahko olajøajo pripravo œlankov.
ISTRSKA ÆUPANIJA, ROVINJ - STARO MESTNO JEDRO
stanovanje 61 m2, 2,5-sobno, zgrajeno l. 1670, adaptirano l. 2004, 3/2
nad., 50m do morja, popolnoma prenovljeno, razen skupnega stopniøœa,
3. nadstropje + mansarda, predelana v galerijo, nova klima, primerno za
oddajanje, v starem mestnem jedru rovinja, zato nima parkirnega prostora, ta se
nahaja cca 50m stran, izredno lep ambient, rodamo. Cena: 110.000 EUR
NAREDI, V BOROVEM GOZDIŒKU, NA PLANOTI
1.100 m2, zazidljiva parcela, na parceli je æe zgrajena greznica in temeljna
ploøœa (7, 10m x 5, 60m). za manjøi objekt, voda, elektrika na parceli,
zelo mirna lokacija na relaciji Ljubljana-Turjak-Raøœica-Rob,z gradbenim
dovoljenjem.Cena: 30.000 EURur.
PIJAVA GORICA, SMER PROTI ÆELIMLJEM
1.623 m2, zazidljiva parcela, moæna gradnja druæinskih eno- ali
dvostanovanjskih hiø, prodamo. Cena: 100 EUR/m2
RAØICA, OB GLAVNI CESTI LJUBLJANA-KOŒEVJE
240 m2, hiøa, zgrajena l. 1890, 2.115 m2 zemljiøœa, hiøa je potrebna temeljite
prenove, zraven spada øe gospodarsko poslopje(kozolec), ki je prava slovenska
znamenitost,sonœna lega, dobra povezava z Ljubljano.Cena: 145.000,00 EUR.
SPODNJA DRAGA
759 m2, zazidljiva parcela, neposredna bliæina avtoceste; obenem pa mir in
tihota, prodamo. Cena: 100 EUR/m2
VELIKE LAØŒE, BLIZU GLAVNE CESTE LJ. KOŒEVJE
2.532 m2, kmetijsko zemljiøœe, prodamo. Cena: 14.600 EUR (3.498.744 SIT)
Najraje vidim, da mi œlanke posljete po emailu na [email protected].
Ker elektronska poøta vœasih zataji, se obvezujem, da bom vsak prejeti œlanek
potrdil z odgovorom na vaø email (najpozneje en dan po roku za oddajo
œlankov, za prihodnjo Troblo to velja najpozneje do 23. oktobra). Œe mojega
do takrat ne boste prejeli, me nemudoma pokliœite, da œim prej reøimo zaplet.
Kot vidite, so zdaj vsi œlanki opremljeni s podnaslovi. Prosil bi vas, da vse
vaøe prihodnje œlanke opremljate s podnaslovi. Pri izbiri naslovov se lahko
ozirate na pravilo: »Naslov pritegne, podnaslov razloæi«.
V prid hitrejøi pripravi œlankov bi vas prosil, da v œlankih ne uporabljate
VELIKIH TISKANIH ŒRK. To namreœ pomeni veœ porabljenega œasa, ne pa
prihranek, kot se zdi na prvi pogled.
Najbolj pa bi vas prosil, da mi fotograf ije poøiljate loœeno, ne vpete v Wordov dokument. Word namreœ poslabøa kakovost fotograf ij.
Naslednja stvar so datumi: hitreje se prebere »10. avgust«, kot pa 10. 8. 2007.
Sploh letnica se zdi nepotrebna, saj Trobline reportaæe tako ali tako poroœajo
o dogodkih, ki so se zgodili v obdobju od prejønje do aktualne Troble.
V medijih ponavadi ne piøemo »gospod Lojze Peterle«, ampak kar »Lojze
Peterle«. Lahko pa piøe »poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle«.
Da pa se izognete monotonosti, lahko zapiøete tudi »naø gost«, »naø œastni
gost«, »evropski poslanec«, »kandidat za predsednika« ...
Øe ena podobna: hitreje kot »250 km« se prebere 250 kilometrov, tako pisanje je tudi bolj uœinkovito, saj bralec laæje dojame napisano.
Øe ena taka: naj piøe »oziroma« namesto »oz.«
Hvala za upoøtevanje zgornjih predlogov.
Trobimo naprej s øe boljøimi Troblami, urednik Miha Merljak.
STEKLARSTVO
Peter Hren, s.p.
Gradež 14, 1311 TURJAK
GSM: 031/356 668
Tel: 01/7881 366
Brušenje stekla
Fazetiranje stekla in ogledal
Peskanje stekla
Izdelava izolacijskega termopan stekla
Kaljeno steklo
Tuš kabine (po meri, s tesnili)
Ogledala
Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
Montaža vsega navedenega
Ostale steklarske storitve
Trobla 5/2007
STEKLARSTVO
Peter Hren, s.p.
GSM: 031/356 668
Tel: 01/7881 366
Brušenje stekla
Peskanje stekla
Kaljeno steklo
Ogledala
KLANČAR, d.o.o.
Groznikova 11 1000 Ljubljana
(Rudnik - ob Dolenjski cesti)
Telefon: 01/42 72 001
Zavod za prostorsko,
[email protected]
komunalnoE-mail:
in
REN
AUL
T stanovanjsko urejanje
RENA
ULT
Grosuplje, d.o.o.
pooblaščen servis za vozila Renault
menjava
in shranjevanje
pnevmatik
PRI GRADNJI
V
AŠEG
A
VAŠEG
AŠEGA
pnevmatike
NOVEGA ALISava, Michelin, Kleber, Kormoran ....
ličarsko
kleparska dela
REKONSTRUKCIJI
OBS
TOin
JE
ČEG
A OB
JEK
TA
JEKT
OBST
JEČEG
ČEGA
OBJEK
nova
rabljena
vozila
VAM NUDIMO
NUDIMO::
- izdelavo “urbanističnega dela”
posebnega dela projekta
(lokacijska dokumentacija po starih
predpisih, vodilna mapa po novih
predpisih)
- izdelavo projektne dokumentacije
za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
- izdelavo geodetskega posnetka in
parcelacijo zemljišča
Najdete nas na
Taborski c. 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 7810-320 ali (01) 7810-329
Oglasi
62
STEKLARSTVO
Oglasi
63
Peter Hren, s.p.
GSM: 031/356 668
Tel: 01/7881 366
Brušenje stekla
Peskanje stekla
Kaljeno steklo
Ogledala
STEKLARSTVO Peter Hren, s.p.
Gradež
14,za1311
TURJAK
Zavod
prostorsko,
GSM:
031/356
668
komunalno
in
KLANČAR,
d.o.o.
Tel: 01/7881 366 urejanje
Groznikova 11 stanovanjsko
1000 Ljubljana
Grosuplje,
(Rudnik - ob Dolenjski
cesti)d.o.o.
Brušenje stekla
Fazetiranje stekla
in
ogledal
Telefon: 01/42 72 001
Peskanje stekla
E-mail:
[email protected]
PRI GRADNJI
V
AŠEG
A
VAŠEG
AŠEGA
REN
AUL
T
RENA
ULT
Izdelava
izolacijskega termopan stekla
NOVEGA
ALI
Kaljeno steklo
pooblaščen
servis(po
za meri,
vozila
Renault
Tuš kabine
s tesnili)
REKONSTRUKCIJI
menjava Ogledala
in shranjevanje pnevmatik
ČEG
A OB
JEK
TA
OBS
TOJE
JEČEG
ČEGA
OBJEK
JEKT
OBST
pnevmatike
Sava,taljenega
Michelin,
Kleber,
....
Izdelava
stekla
z vzorciKormoran
(fusing tehnika)
VAM
NUDIMO
NUDIMO::
vsega
navedenega
ličarskoMontaža
kleparska
dela
steklarske
storitve
nova in Ostale
rabljena
vozila
predpisih)
Najdete nas na
in po telefonu
komunalno in
stanovanjsko urejanje
Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI V
AŠEG
A
VAŠEG
AŠEGA
NOVEGA ALI
REKONSTRUKCIJI
A OB
JEK
TA
OBS
TOJE
ČEG
JEČEG
ČEGA
OBJEK
JEKT
OBST
VAM NUDIMO
NUDIMO::
predpisih)
Najdete nas na
in po telefonu
(01) 7810-320 ali (01) 7810-329
(01) 7810-320 ali (01) 7810-329
Trobla 5/2007
Koledar prireditev
NEDELJA, 30. SEPTEMBER, OB 16. uri
Grajska kapela na gradu Turjak
KONCERT OB BLAGOSLOVITVI
NOVEGA ORGELSKEGA POZITIVA
(Æupnija Turjak)
PONEDELJEK, 1. OKTOBER, OB 19:30
Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij – prvo sreœanje;
vaditeljica in terpevtka Tina Seøek
dvorana KTZ Turjak
(Zavod za razvijanje ustvarjalnosti)
TOREK, 2. OKTOBER, od 15. do 16. ure
prvo sreœanje NOVE GLEDEJE, deset do dvanajstletniki
Levstikov dom, oder
SREDA, 3. OKTOBER, ob 17. uri
OØ Primoæa Trubarja, Velike Laøœe
ØOLA ZA STARØE
PETEK, 5. OKTOBER, ob 19. uri
Trubarjeva domaœija, Raøica
NA TRUBARJEVINI V ŒAST DOMOVINI z Lojzetom Peterletom
(Obœina Velike Laøœe)
SOBOTA, 5. OKTOBER, od 9. do 12. ure
Trg pred Levstikovim domom, Velike Laøœe
BUŒNO MARMELADNI DAN
(DPÆ Velike Laøœe)
SOBOTA, 20. OKTOBER, ob 9. uri
(avla OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe)
DRÆAVNO PRVENSTVO V TAROKU
(KTØD Krpan)
SREDA, 31. OKTOBER, ob 19. uri
Trubarjeva domaœija, Raøica
PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE
(SPD Primoæ Trubar-podruænica Raøica)
Organizatorji si pridræujejo pravico do morebitnih sprememb.

2. del - Občina Velike Lašče

Transcription

Similar documents

Model release form / Izjava o prenosu pravic modela - slo

7_Zdravljenje z rokami Zdravje

trobla 2011-2 - Občina Velike Lašče

Trobla, številka 4, letnik izdaje 16, 2010

Okoljski pojavi in pojmi - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

Zgodovina fotografije.pdf

tukaj - Amal doo

december - Cankarjeva knjižnica Vrhnika