Kralji ulice 14 maj 2007

KR
Urednica: Spela Razpotni k
LJ I
UL ICE
Namestnika urednice (na porod niskelll): Bojan
De kl eva in Maja Viz intin
I
Uredniski odbor: Luna Juran ek' Sr-ibar, Alenka
Lamovsek, Gregor B. Han l1 , Tomislav G ruu en ,
Mal'usa Bertoncelj
I
Uvodnik
To sem jaz
Hierarhlja
Bilanca
Pogovor na cetrtni skupnosti 2
n-rc odvisnik (4. del)
Razstava
Pisma bralcev
Kralj & kraljica
Tatoo zgodba
Na razpotju
Dogodki
Dnevnik lopova (12. del)
Gostujoci kolumnist
Brezdomski nogomet
Maribor naj zivi
Izven konteksta
Pogled s strani
Bozji ping pong
Izza resefk
Recenziia
Brezplacne p'rireditve
Ulicni horoskop
Oglasna deska
Nekaj cestnih
Svetovalni koticek Babi Zore
Razvedrilo
3
3
4
5
6
8
10
10
11
11
12
14
16
17
18
20
21
22
24
25
25
26
26
27
28
29
30
Siovenija je s 7. majem 2004 postala i'lanica Evropske unije.
Ta publikacija Je prejela financno podporo programa, 5 katerim i eli slovenska vlada
prispevati k obvescenostl, razumevanju in javnJ razpravi 0 clanstvu v EU ter 0 vseh
posledicah i'lanstva za iivljenje slovensklh driavljanov in driavljank.
Program obvesi'anja izvaja Urad vlade za komuniciranje.
sLOvemJa
Vasa vprasanja so vedno dobrodosla na evro(onu 080 2002, vevronabiralniku,
Gregorciceva 25, 1000 Ljubljana, na elektronskem naslovu evro([email protected] In na domaCi
strani http://evropa.gov.si, kjer so vam na voljo tudi informacije.
PRAVILA PRODAJE CASOPISA KRALJI ULiCE
Ker zelimo, da bi easopis Kralji ulice lahko prodajalo eim vee Ijudi in da bi dosegel eim
sirsi krog bralcev ter da bi postal redni, mesecno izhajajoci casopis, je pomembno, da
vsi skupaj skrbimo ~a njegov dober ugled. Ko prodajate casopis Kralji ulice, namrec ne
predstavljate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice. Doslej so bili nasi prodajalci v
javnosti zelo dobro sprejeti in so mnogi kupci pohvalili njihov pristop. Zelo si zelimo,
da tako ostane tudi v prihodnje, zato prodajalce in prodajalke prosimo, da se drzijo
spodnjih pravil in tudi svojega obcutka 0 tem, kako easopis Kralji ulice se bolj priblizati
nasim bralcem.
1. Casopis prodajam na miren in nevsiljiv naein.
2. Drugim prodajalcem easopisa Kralji ulice izkazujem spostovanje in se zavedam, da
imajo ravno tako pravico do prodaje casopisakot jaz sam/a.
3. Z drugimi prodajalci se miroljubno dogovarjam tudi g{ede lokacije prodaje.
4. Morebitne nesporazume resujem na miroljuben naCin .
5. 0ed prodajanjem casopisa ne uporabljam alkohola in/ali drugihdrog.
6. Casopis prodajam po njegovi ceni in kupcev .ne zavajam.
7. Spostujem odloeitev kupca glede nakupa casopisa .
Ce se prodajalec ne drzi pravil prodaje, je na to najprej opomnjen s strani strokovnega
delavca, potem pa lahko zaeasno ali trajno izgubi pravico do prodaje easopisa Kralji
ulice.
Prosimo kupce, naj nam v urednistvo sporocijo
more~itne
rcillj a Vuzem,
Oblikovanje: Dan iel Novosel
lektoriranje: Ursa Cehovin, Darja Pekolj , Marusd
Bertonce lj
lIustracije: N ik Knez, Tjasa Zu rga, Damjan Majkic,
Matilda Magdalena Dobra
Fotogl'afija na naslovnid: laka A lam ie, O ne nik
Tisk: Tiskarna \lo\lk
Izdajatelj: Dlustvo Kralii ulice
ISSN 1854-2654
Cena casopisa v ulicni prod aj i je
'1 EU R.
V primeru posil janja casop isa po po$1 i je cel la
enega izvoda 2 EUR .
lelna narocn ina za organ izacije je
EUR, v tujini pa 40 EUR.
II
Sioveniji 20
Nasl!)v ured nistva : OnlStvo I<ralji ulice, Polj anska
cesta 14, 1000 Ljubljana .
Telefon: 059022 503 Fa,' : 0.'1 9 U22 504
E-m ail: kralji ul ice@gl1l di /. com
Spletna stran : 'vvww.k ral jiuli;,.e.org
Transakcijski racull za prostovoljne p l'ispevke:
05100-801210501 () odprt pr i ABan ki Vipa d .d.
PROJEKT PODPIRAJO
Mestna obCina Ljubljana -- Ministrstvo za
kulturo -- Ministrstvo za delo, druzino in
socialne zadeve -- Urad za mladino -­
Urad Vlade za kOllluniciranje.
Od januarja 2007 so Kralji ulice clan
Illednarodne Illreze cestnih casopisov
(INSP).
www.street-papers.org
krsitve zgornjih pravil!
Zbiranje prispevkov ZA PONATIS CASOPISA ni aktivnost drustva, ampak je poskus
zavajanja kupcev!
2
Sodelavd urednistva: Toni Mesko ,
Maja Kozar, Andrej Mesaric
MnenJd avtorjev prispevkov ne odra.z3Jo
vselej Illilenj urednistva.
~.
avtorica* Luna J. Sribar
_
UVODNIK
DILEMA
uredniSko politiko sploh ne bi bilo treba vee beliti
glave. Za vse bi poskrbeli nasi vecinski lastniki,
Tale casopis bi bil pray gotovo lahko velika
v nadzorni svet bi postavili svoje Ijudi, ti bi
bolj donosen. Za zacetek bi lahko zaceli nuditi
oglasevalski prostor. Velike firme, bi nam zato,
imenovali upravo, ki potem imenuje odgovornega
urednika. Pac, prislo hi do nekaj kadravskih da lahko oglasujejo pri nas, plaeevale mastne
menjav, seveda v dobra casopisa. Najbrz bi bilo denarce. Sploh ne vem zakaj.nasa urednica
treba zamenjati uredniski odbor, pa urednico temu taka trmasto naspratuje. Potem bi lahko po
delih prodali drustvo Kralji ulice, ki je izdajatelj
seveda in postaviti na polozaje Ijudi, ki veda a casopisa, najboljsim ponudnikom in spet mast no
katerih tematikah je vredno poracati, na kaksen
zasluzili. Kupila bi nas velika, dobra stojeca
nacin se a njih piSe in a katerih stvareh sploh
podjetja, v katerih bi, ce bi slo vse po sreci, imela
ni vredno pisati oziroma skodi ugledu casopisa
svoje deleze tudi drzava. Nasi najvecji oglasevalci
(beri njegovim lastnikom, med katerimi bi bila
bi postali nasi lastniki in podjetja, ki bi imela
posredno tudi drzava). Ali pa bi naredili taka,
veCinske deleze nasih lastnikov. Ustvarjali bi
kat so naredili na Financah in bi se direktorska
toliko dobicka, da bi vsi nasi cestni novinarji in
in uredniSka funkcija kar zdruzili. Zakaj bi
komplicirali po nepotrebnem. Kakorkoli, nasi
novinarke z delom ad osmih do stirih in malo cez,
cestni novinarji bi v kratkem casu ugotovili, da
lahko zasluzili dostojno novinarsko plac~, si najeli
stanovanje in se spet fino vklopili nazaj v druzbo.
se je uredniSka politik q spremenila in je dalec
Taka jim ne bi bilo vee treba pisati cez sistem in yes ad tega zaradi cesar so se na zacetku pridruzili
cas, ze stem kar so, opozarjati na vse nepravilnosti
casopisu. Ugotovili bi, da ne morejo vee pisati
nase druzbe . Nasploh bi lahko nehali porocati a
kat prej, da jim nekaterih tekstov sploh ne
teh tezkih, morecih, socialnih tematikah. Kdo bo pa
objavijo brez pojasnila. Nekateri novinarji bi se
poskusali konstantnim pritiskom nad njihovim
to mesec za mesecem prebiral?! Sicer pa si nam z
delom prilagoditi, drugi bi se upirali, tretji spet
pa bi poslali vse v k ... in odSli na cesto.
Mislim, da bo treba spremeniti naslov uvodnika.
~".
avtorici * Luna J,S. in Alenka Lamovsek
TOSEMJAZ
»Tudi komunizem
. je ene vrste religija,
prehodno obdobje
v socialdemokracijo,
Navadno ga lahko srecate pred posto
cesar pa ne bomo
zraven pravne fakultete. Vsi, ki .
doziveli. Kucan
dnevno hodijo mimo ali stanujejo
sugerira Drnovsku.
v blizini, ga poznajo. Tako, da mu
Demokracije ni in
velikokrat sploh ni potrebno zicati,
je ne boo Druzba
ker Ijudje sami pristopijo k njemu,
pa je slaba, ker se
mu zazelijo lep dan in primaknejo
vrh prevec menja ... «
.
nekaj tolarckov. ladovoljno
Vcasih se mu zdi, da
se jim zahvali in p'ovprasa po
ga preganja cas. Bogat
njihovi macki, zdravju moz
pa noce biti. »Bogat si
itd ... Tudi on nosi 5 sabo ze
v srcu in dusi,« pravi.
kar nekaj zivljenjske prtljage.
Pocuti se osamljenega.
Brez dveh prstov je, ker je v
Pravzaprav je osamljen
ze od leta 1987, ko mu je
cukrarni dobil ozebline. V boju
z alkoholom pa je uspesno
umrlo dekle, .lena pa mu
zmagal. Natancno iz 22. na
je nabila rogove. Svojega
sina in hcere ni videl ze
23. december 1998 je sklenil,
da ne bo vee pil alkohola.
14 let, ker sta v Srbiji. Pove
V alkoholni fantazijije imel
pa tudi, da ga je v zdajsno
situacijo prignala njegova
parlamentarni sestanek 5 svojim
cud no, odgovora nima. »C:lovek mora
malodusnost. Meni, da je
ocetorJl, ki mu je naroCiI naj neha
odgovor poiskati sam v sebi,« pravi.
problem brezdomcev
piti. »Ce bi zdaj samo povohal
Smisla zivljenja sam se ni nasel. »Tudi jaz
zamasek, bi bil pijan,« pojasni.
predvsem v njih
sem naredil mnogo napak, ki jih ne morem
»ldaj pijem samo Sherry (Cherry),«
samih.
popraviti, pa tudi ce jih hocem,« nadaljuje.
se zasmeji in pokaze na cesnjev
Ima se za svobodnega umetnika. Vcasih z
sok. lakaj je na tej poti, je vee kot
mimoidocimi pokomentira politicno dogajanje:
..
avtor*
Jakob Harisch )
hierarhija na delu, ko se brezdomci p~epir~jo:
»Mi se ne druzimo 5 tistimi narkomanl! « All pa
obratno: »Mi pa ne z alkoholiki!« Je cisto vseeno.
Hierarhicne vrednote so tiste, ki so krive za
rasizem, klasizem, seksizem in tisoce drugih
predsodkov, ki so globoko vkoreninjeni v n~so.
dru.lbo. Hierarhija je tisto, kar dela bogate IJudl,
da gledajo na reveze, kot da to niso Ijudje in
obratno. Zene delodajalca proti zaposlenemu,
sefa proti delavcu, profesorja proti studentu.
Dela Ijudi, da se borijo vsak proti .vsen:,
v'
namesto da bi delali skupaj v vzaJemnl pomoCi.
Loceni na tak nacin ne morejo pridobiti z
vescinami, idejami, sposobnostmi drugih,
ampak morajo zivetiv Ijubosumju in strahu
pred drugimi. To je hierarhija
na delu, ko vas.
Ce ste imeli radi solo, boste imeli radi sluzbo.
Kruta, absurdna zlor.aba moci, samozadov.oljna
avtoriteta, vsiljena od uciteljev in profesorJev,
nadlegovanje inzasmehovanje vasi~ sosolcev
se ne konca 5 solanjem. Vse te stvarl so v
prisotne v svetu odra~lih~ Ie s~ huje je. Ce ste
mislili, da vam je preJ pnmanJkoval? svobode~
cakajte,. da boste morali odgova:j,?t~ pred v?dJo
izmene, sefom, lastnikom, zemlJlsklm lastnlkom
(najemodajalcem), posojilod~!~lcen:, dav~~.o
sluzbo mestnim svetom, sodlscem In pollclJo.
Ko gre~te ven iz sole, ste mogoce pobegni.li. pred
jurisdikcijo nekaterih avtoritet, . toda.vs~?pdl ste
pod nadzor se bolj dominantnlh. Ali uZI~ate~ ?a
ste pod nadzorom drugih, ki ne razumeJo all Jlh
ne skrbi, kaj ti hoces in potrebujes? Ali dobite
karkoli, ce ubogate navodila
.
delodajalcev,
omejitve
lastnikov, zakone
oblastnikov? In to
od Ijudi, ki imajo
moc nad vami, ki jim
je vi ne bi nikoli dali
prostovoljno?
Kako to, da nekateri
dobijo vso to moc?
Odgovor je hierarhija.
Hierarhija je vrednostni
sistem, po katerem je
vasa vrednost merjena
5 stevilom Ijudi in
stvari, ki so pod vasim
nadzorom in kako vdano
.
ubogate tiste, ki so nad
. n~vzd.ol skozl
vami. Teza je razporejena
strukturo moci: vsak je
prisiljen, da spreJme In se
ravna po tem sistemu zaradi vseh drugih .. BoJ.ite se ~e
ubogati tistih nad sabo, saj oni lahko uV~~JavIJo protl vam .
vso moc vsakogar in vsega pod sabo. ~oJlte se odpo.vedatl
svoji moc; nad ~istimi.pod s.~bo, ke: bl lahko kon~ali
nad vami. V nasem hlerarhlcnem slstemu smo VSI zelo
zaposleni, ker se skusamo zascitit~ pred vs~n:~ os~a.limi,
tako da se nimamo casa zaustavitl In pomlslltl, all Je to}es
najboljsi nacin kako naj bo nasa ?ruzba ~r~a~iziran~. Ce bi.
se lahko zamislili 0 njej, bi se veqetno strinJall,?a v~I .. Ko~ VSI
vemo, sreca pride, ko imamo pod kontrolo svoJe zlvlJenJe, .
ne zivljenja drugih Ijudi. In kolikor dolgo bomo se .zaposlenl
z medsebojnim tekmovanjem za nadzor nad ostallml, bomo
tudi sami zrtve kontrole.
To je nas hierarhic~i sistem, ka~rsn.ega nas ucijo od otrostva,
da sprejmemo moc vsake avtontatlvne postave. ne glede
na to, ali je to v nasem interes~ ali .ne. ~auce~1 smo, da
se pokoravamo pre? vsak!.m,. kl .trd', ~a Je bolJ p?m.e~be~
kot smo mi sam!. HlerarhlJa Je tlSta, kl med revnl.'}11 IJudn:1
v Sioveniji siri strah pred tujci - obupano se trud'Jo,. da ~I
se pocutili vecvredne, bolj pomembne od kogarkoll. To Je
vas sef
.lali ali vas seksualno
zlorablja in vi ne morete zaradi tega
narediti cisto nic. Borba za moc dela Ijudi
krute in brezsrcne in pokoravanje dela
Ijudi strahopetne in neumne. In vec!na
Ijudi v hierarhicnem sistemu sodeluJe
v obeh vlogah. Hierarhicne vrednote
so krive za nase unicevanje naravnega
okolja in iztrebljanja zivali: zavedena 5
kapitalisticnim zahodom nasa vrsta isce
nadzor nad vsem, do cesar lahko pride
5 svojimi kremplji, za kakrsnokoli ceno,
ne glede na druge. In hierarhicne
vrednote nas .lenejo v vojno, za
moc nad drugim. Izumljamo cedalje
mocnejsa orozja, dokler se koncno ".
cel svet ne trese na robu atomskega
unicenja.
.
Toda kaj lahko storimo v zvezi z
hierarhijo? Ali ni to samo nacin kako
svet deluje? Ali obstajajo se drugi
nacini kako bi Ijudje sodelovali, .
drugacne vrednote zaradi katerih bi
ziveli?
~----------------P~r~O~b~l~en(b~~--------------------------------~
I avtor* Ruzak
'---
-
-
- - --
-
-
- --
-
reZdoltlca: »,~,._ ,
-------'---'-'--'-4cf-tllu
bl\ral'" "
)
Problem je nastal, ko sem hotel
prijavil,
1Sce ill oseb '
uveljaviti svojo pravico do socialne
vendar jaz ne
111 dOku
'
denarne pomoCi na Centru za
poznam nikogar. Rekla je tudi,
lllellt«
socialno delo. Ko sem uredil vse
naj poskusim pri kaki drugi socialni sluibi
papirje, ki jih je zahtevala socialna
ali pa pri tisti, pod katero spadam, pod katero se kot
brezdomec nahajam, in to je CSD Center. Prenocujem
sluzba (potrdilo iz zavoda za
na Poljanski, v kontejnerjih v centru za brezdomce, zato
zaposlovanje, potrdilo delniske druzbe,
potrdilo 0 katastrskem dohodku itd.),
naj bi spadal k njim. Nekako sem dobil obcutek, kot da
me posiljajo od enih vrat do drugih in da nihce noce
sem oddal prosnjo za dodelitev denarne
irneti opravka z mano. Tako na kratko opisano - ostal
socialne pomoci. Po stirinajstih dneh
sem brez denarne socialne pomoCi, brez osebnega
sem prisel po pogodbo in takrat mi je
dokumenta in stalnega prebivalisca.
socialna delavka povedala, da je prosnja
zavrnjena, ker so ugotovili, da nimam v e c S r e c o imam, da me policija ne terja za 30.000 SIT
stalnega prebivalisca in tako ne morem '
kazni, ker nimam osebnih dokumentov ...
dobiti d~narne pomoo. Naslednji dan sem
odsel v Sisko na Trg Prekomorskih brigad,
na bivso obono, kjer je oddelek 0 stalnem
PRIMERJAVE
prebivaliscu. Tam so mi rekli, da je februarja
2005 moj oce vlozil prosnjo za moj izbris iz
Lue sveti,
stalnega prebivaliSca iz njegovega naslova.
sonee ugasa,
Ker se je posta, naslovljena na moje ime, vracala
Rupl soglasa,
posiljateljem, so iz obcine zaceli preverjati, kje
, emru leti, '
, natanko je moje prebivaliSce. Ko so po nekaj
mesecih ugotovili, da se ne nahajam vee na
boeing se u wajt hOLJszaleti,
tistem naslovu, so me avtomaticno izbrisali iz
erne prosi kruha,
. '
registra stalnega prebivalisca. Od nekaterih oseb
nafta pa bruha, bru'ha,
sem sliSal, da me po novem zakonu ne morejo
Bus je dobu apetit,
odjaviti iz stalnega naslova, dokler nimam drugega,
no, pa sma u rit!
ce pa tega nimam, naj bi me prijavila socialna sluzba tiste obCine, v kateri sem nazadnje prejemal denarno ali kakrsnokoli drugo pomoc (po novem
Gal zakonu). Socialna delavka mi je, ko sem jo prosil, da bi me prijavili, rekla, naj poskusim najti nekoga, ki bi me racunala * Sasa in Anja
Sasa je star 36 let. Trenutno resuje spore z
delodajalcem na delovnem sodiscu, druge
zaposlitve nima, ima pa ze 20 let delovne dobe.
Zacasno prebiva Pod gozdom 12, v zapuscenem
hotelu, ki je last Studentskega servisa Maribor.
V hotelu si je uredil svojo sobieo, veliko 15
kvadratnih metrov, poleg nje je tudi kopalniea,
vendar na za10st neuporabna, saj v hotelu ni
vode inprav tako tudi ne elektrike. Stanovati
tam ni prijetno, pravi, saj zna biti ze10 mrzlo,
ponoCi ga pred mrazom ne zavaruje niti debel
J2ulover v kombinaeiji s spalko inodejo.
Ze pet let ni ne duha ne s1uha 0 prenovi hotela,
ki pa je tudi pod spomeniskim varstvom, kar se
podaljsuje postopek zacetka obnove.
Pred kratkim je na stanovanjski sklad podal
vlogo za nujno bivalno enoto, kjer so mu
povedali, ce mu v pol leta ne odgovorijo, naj
po preteku tega roka poskusi s ponovnovlogo.
Do sedaj iz stanovanjskega sklada se ni prejel
odgovora.
Prihodki:
- 205 EUR meseene socialne podpore;
- prek priloznostnih del zasluzi okoli 100
EUR meseeno;
,
- s prodajo casopisa pa si pridobi pray tako
okoli 100 EUR na mesee.
Skupaj torej dobiva okrog 400 EUR meseeno.
Odhodki:
- dnevni stroski zahrano in cigarete znasajo
nekaj vee kot 8 EUR na dan, to je mesecno
250 EUR;
, - prezivnina, ki jo placuje, znasa povpreeno
120 EUR na mesee;
- zavarovanje mu se vedno p1acuje
delodajalee.
Stroski skupaj znasajo torej 370 EUR na mesee,
kar je manj kot znesek prihodkov. Ostali denar
Saso prihrani ali pa si z njim kupi obleko in
obutev.
Na osnovi izjav
predstavnikov eetrtne skupnosti
(glej prvi del elanka v .KU st 13) smo sklepali, da
dozivljajo brezdomce kot nekakSne tujce, ki pa jim
zbujajo slabo vest, da jih motijo nove ponizujoee
oblike be raeenja (kleeanje), da S8 jim veasih zdi, da
so kaki hrezdomci prevee bogati, leni ali zdravi in
moeni (ter torej sposobni za delo), ter da si zelijo, da bi
bilo nekako mogoee razlikovati »prave« od »nepravih«
brezdomcev. Skrbelo jih je, da je brezdomcev vedno
vee, pri tern pa jih je motilo njihova umazanija,
povzroeanje hrupa ter nespodobno vedenje.
Vseeno pa smo v pogovoru slisali vee izjav 0 tern, da
so CIani komisije doslBj poskusali delovati v zvezi z
brezdomstvom, bodisi sami, bodisi v svojih (lokalnih,
hiSnih) skupnostih. Dosedanje aktivnosti so bile
obicajne dobrodelne narave, vendar so bile v dveh
od stirih izjav te pravzaprav pogojne narave (»dam,
ee .. .«), v enem primeru pa z namenom spreminjanja
cloveka (»udomacitev«). Slaba vest clanov komisije,
pa tudi njihove dosedanje aktivnosti prieajo 0 njihovi
osebni vpletenosti v problem brezdomstva.
Moj osebni pristop je bil, da sem tistim, ki sem jih
tudi osebno poznal, tu in tam kaj dal, velikokrat pa
sem se hudoval predvsem glede na Cistoeo v parku,
tam, kjer sedijo, in sem jim rekel, od mene dobite,
ko bo tole pospravljeno. fasno, patem so me vlekli
nekajkrat za rakave, da so pospravili in ker ni bila
paspravljena, so takaj abtaiil druga skupina, ki je
medtem, ka so ani paspravljali, sprati ie nametala.
Skratka , tudi to abstaja in zato jim jasna nisem dal
denarja.
fa, jaz sem jim tam akali nQvega leta v najhujsi
zimi, d{ll enih 30, ce ne 40 kasav spadnjega perila
in to so bile dalge gate, majica, to vse akasmatena z
nekimi ertami, madre barve, in jaz sem nekaj tega
razdelil, astalo je bolj malo, ker je bila mrzla in sem
akali navega leta tri take velike iaklje nesel, veliko
je bilo se zapakirana, sem adpeljal na Paljansko, in
so bili tam veseli. Kje je to zdaj, ne vem, ampak so
z veseljem vzeli, to haeem povedati.
Gre sama za to. Magace bi bil to ta naein, mi smo
paskusali enega klasarja pri nasi hisi udomaciti,
namerna grda reeem udamaeiti, in dejanska, sama
patem sem ugatavil, da je prefrigan ka vrag, on gre
pametat, paspravit smeti, in se malo okali blaka, Ie
takrat, ka te zagleda, da gres proti njemu.
6
Precej vee je bilo izjav predstavnikov eetrtne skupnosti
na temo, kaj bi bilo v bodoce potrebno delati oz. kako
delovati. Veliko izjav je govorilo 0 tern,. da se cIani
komisije zavedajo tega, da imajo premalo informacij
ter da bi potrebovali najprej te oIz tega razloga so sploh
sklicali ta sestanek. Take izjave so bile npr.:
Najprej bi marali dabiti vee infarmacij 0 teh ljudeh.
Zdaj, da bi lahka zacel razpravljati a tem
Kralji
lllic:e -
Maj
2007
;"';.~':~.: ........ prablemu, je
treba ugataviti, kda vsi so ti
subjekti, kda so tiste uradne asebe oziroma
institucije, ki bi morale po svoji sluibeni dalinasti
sJvari vsaj spremljati.
Cetrtni svet ugatavlja, da so take in take razmere,
kako pa pamagati in kaj ukreniti pa ne ve. Niti
evidence nima cetrt, kaliko je tega, teh ljudi, kda
so ti ljudje, kje stanujejo, kje ne stanujeja, verjetna
obstaja kakSen pregled, ali pa vsaj kako bi rekel, da
se a tem kaj ve.
Ampak tukaj je velika kancentracija teh ljudi, ki ali
nimaja kje iiveti, na tistih svajih listih pise »sem
laeen «, »nimam dama «, »prasim karkoli ie«, vsaka
taka sivar mene in mislim da tudi veCina mescanav
bali in sma mi tukaj v cetrtnem svetu rekli, da bi
radi vedeli kda ie pamaga tem ljudem, ee jim, in
kako in kaj lahko cetrtna skupnost sam a naredi.
Osnovna naravnanost elanov komisije je bila, da
bi zeleli nekaj aktivno prispevati k razresevanju
problematike brezdomstva. Verjetno je bil vzrok za to
dejstvo, da je bila njihova cetrtna skupno~t razmeroma
precej »obremenjena« s to problematiko. Se drugace
povedano, zeleli so se dobro informirati, da bi nato
lahko nasli prostor za svojo aktivnost, kot kaze
naslednji citat: .. . mi ielima nekaj stariti, jasna pa ad
nas resitve pricakavat ni. Lahka smo pa en kamencek
pri tem mozaiku, ki bi ga ieleli za lepso Ljubljano, to
bamo pa paskusili daprinesti, kaj vee pa ne bo sla.
Med pogovorom se je veekrat pojavila misel oz.
razmiSljanje v zvezi stem, aH bi lahko eetrtna
skupnost za dele z br~zdomci prispevala kaj v
materialnem smislu. CIani komisije niso imeli povsem
jasnih predstav, kaj bi to Iahko bilo, zato so bile
nekatere njihove izjave bolj neopredeljene in nejasne.
Zamisel represivnega delovanja je povsem oeitno
v pogovoru priSla na dan, vendar nikakor ne kot
prva ideja. Predlogi represivnih ukrepov kot mozne
resitve problema pa se v splosnem niso povezovali z
domnevnimi kaznivimi dejanji brezdomcev, temvee
bolj z nadlegovanjem ljudi ter kratkomalo s kulturno
razlicnostjo ali tujstvom brezdomcev:
fa , in meni je grazna, graza reCi to, kar bom rekla,
verjetna se pa da tudi zakanska kaj urediti, a ne.
Pa ne mislim sama v okviru zakanov a socialnem
varstvu, ampak tudi ... Eni ljudje delaja stvari,
ki niso v skladu z zakanam, bi jim marali pac
pavedati, da tega pac ne marejo tukaj delati.
fa, saj bamo patem predlagali, da mesta sprejme
adlok, takSen kot je ie veasih bil, saj ga lahka
dabimo v kakSnem arhivu. Kaka so aroiniki do
abCinske meje pripeljaJi vklenjene in so sli cez
meja.
Kategoriziranje brezdomcev je bila morda ideja, ki je
se najbolj prevIadovala v pogovoru. Kategoriziranje
kot resitev problema se je kazalo v dveh smislih. Prvic
kot teritorialno kategoriziranje, v smislu, da naj vsaka
obeina ali mesto vzame »svoje« brezdomce (ki naj jih
~------~--------------~) pravzaprav skupen problem, problem sozitja. Te misli
tja v skrajnem primeru celo vklenjene izzenemo - glej
so se pojavljale morda ob implicitnem spoznanju, da
zgoraj), drugie pa v smislu, da bi loeili »zasluzne« in
mnoge od predlaganih resitev »od zunaj« pravzaprav
»nezasluzne«, pri eemer naj bi slednji bili tisti, ki so
niso izvedljive, zaradi finanenih ali politienih razlogov
lenuhi, ali ne-pravi klosarji. Problem naj bi se torej
(pravna drZava).
po tej zamisli reseval z nekakim znanstvenim ali
.
Mi pa bomo potem od njih pricakovali, da povedo,
objektivnim razvrseanjem, segmentacijo, . teritorialno
kje se pa laMa deloma vkljucijo, kdo je tak, dabi si
in moralno. 0 tern prieajo naslednji citati:
.. . Bi zelo rad videl, da bi se zmenili a nekaterih
s pomocjo kakSne organizaeijo, s pomocjo sosedske
.
skupinah teh, ker zdaj vsi pravimo klosarji,
pomoci laMa pomagal.
Vsekakor lahko napisete, da je njihov problem tudi
brezdomei, ampak velika jih sploh ni brezdomeev,
so tipieni lenuhi.
nas problem. No, to je prav sigurno in ce je nas
Problem je pa najprej kategorizirati te skupine. Da
problem , ko sma taka sebicni, ga bomo poskusili
vema, komu pa zdaj res pomagati. Ker so vmes tudi
resiti in to pomeni, da bomo pri tem tudi del
taki, ki jim pa ni treba pomagati.
njihovega resevali. Oni nam morajo pa pomagati,
Tako kat otroke v vrteih
kako.
10 Cijo.
OK, ker ne ves, kdo je
Jaz bi jih najprej zacel
* kdo, kako jim bas zaupal,
locevati na skupine, ad
ampak vendarle tam vidim
v vmlade ljudi in morda bi se
kod si in taka dalje, in
pa vendarle nasel eden,
bi hitro razresil stvar
do tiste sirine, kjer je
dva, trije, pa bi potegnili
se koga za saba. Skratka,
se obvladljiva. Vsaka
y y
obCina i/Oj vzame
to pricakujemo ne samo,
svoje tri klosarje in jih
da driijo roko, ampak da
obvladuje. Pa ugotovi
roko tudi ponudijo. Driati
znam jaz toliko bolj, se
zakaj in kako. Enako
=;
ko dam klobuk v roko, da
bi morala Ljubljana, ki
jih ima glede na stevilo
lahko vee denarja zajame.
prebivalcev se toliko
,/
vee.
Pestrost vsebin, izrazenih
-~
... Poskus, kako lociti
na pogovoru Komisije
~
za socialno-zdravstveno
to vecplastnost teh
--ljudi in ugotoviti kdo
~ -varstvo in problematiko
pravzaprav je klosar, mladih ene ljubljanske
eetrtne skupnosti
da recemo, je njegov po nasi oceni zelo
poklie klosar, kdo je beme, kdo je potepinc;, dobro odraza pestrost
kdo je pa nekdo, ki je pogledov v javnosti
pac ad nekodprisel nasploh. Ta pestrost
in misli, da bo pac na zajema tudi povsem
poeeni nacin odnesel, nasprotne poglede, ki
ce ne more ze na crno jih deloma povezuje
NIl( "
delati. zamisel (objektivnega)
kategoriziranja
brezdomcev, kar
Spoznanie 0 vecplastnosti
ali veedimenzionalnosti
se je pokazala kot
problema brezdomstva, ki
najbolj osnovna ideja
je temeljno izhodiSee vseh
pogovora, ter strah pred
strokovnih razumevanj
drugaenostjo in tujstvom
brezdomstva, se v
kot najbolj osnovna
besedah elanov komisije
Custvena vsebina. Zamisli
pretezno ni kazalo. Vendar pa je na koncu en elan
in prakse elanov komisije kljub temu obsegajo kar
nekaj oblik pomoCi brezdomcem, ta pomoe pa je
komisije nakazal spoznanje, da verjetno enostavne
resitve brezdomstva ne obstajajo: .. . postaja vedno
delno eisto dobrodelne narave, deloma pa zdruzena
vecji problem, ki pa ni enoplasten, enoznaeen, resitev
z implicitnim ali izrecnim (pre)vzgojnim namenom
je moznih in potrebnih vee, neinstitucionalne so in
in gre torej za svojevrstno pogojno dobrodelnost. Kat
zelo pozitivno vidimo zeljo komisije po informiranosti,
obstajajo, za ene so prim erne, za druge pa taka kat vi
pravite, pac niso primerne .. .
vendar pa se ta zelja pretezno ustavi pred sprejetjem
spoznanja 0 interaktivni in odnosni naravi problema
Medtem, ko so se na zaeetku pogovora iskale resitve
brezdomstva. Spoznanja 0 tern, da bi bilo treba
bolj »od zunaj« ali v smislu enosmerne komunikacije,
resitve iskati tudi skupaj z brezdomci, so Ie nekoliko
v smislu kategoriziranja ali materialne pomoei ali
nakazana.
"
repre~ij~, ~a so je pro~i kOI7 cu pogov~ra pojavilo. vee
bI'oni no teJllO
razmlslJanJ v teJ smen, da Je treba pn predlagamh
tva v LJU J
.
reSitvah upostevati tudi »niihove« zelie in potrebe,
iko brez doJnS
probleJllot
»njihova« mnenja in zelje, ter da lahko tudi
»oni« sami kaj prispevajo k , v roziskove
resitvam problema, "1'~"'J'e ovtor]e
k' . . JIllS Jus·
1 Je
. ' f(1JJ1O r~z
nosti, odnji C obJov~ cetrtnl skUP jh
pr
ovoro n .
:
,.
_
.
-
•
!
,/'
7
avtor* Nix Zenk
V Kra":L
~,
~'
.
ohjavljatno l~e~ letnika 2007
.
avtor NIX
uelov k ..
v n d
vplivo
ZENKjoj'e 'Jlge))THCoc/i ~ aljevanjifJ
sl{Ora'
vlsnik A
tn THe '
toliko
da hi hilo
'1a zdradi '1 v eeloti na ,((' IVjen
zadane,
odvisnost ,tnogoee prest zn,anstvenifJ 'Plsal pod
born
dv, .L
In kak v
udlrati k
razlopo
moral
en zvezk n ,sen je TIf,
/ aksna' 0 V,
se manj
kaditi tn " NIx Zenk
~ Odvisnik je THC
dajat noter,
kot deset;ifJ,;,ano, To SeO~/Suje/ kako' ,v prvifJ
semena
driave, N: e!1 v neketn
!~ zgOdilo je zaeel
so pa bila
od Vrtnarja
ne iiear atje hil takrat ~egetn tnestu ~red vee
(Nixov
prenefJal I, ~/osar. Po s ezek alkofJolik Osednje
prijatelj - op.
PllJ alkofJ I POznanju"u ,/ vendar
Pozn
ur.). Pa moti
0/ sed '
'/7Cje
v
avalee
nadaljev. ,~sefJ ohlik dj pa je po Poeasi
me to, da
noc/ I{O
,_ S
al7ju je a'n
THC.ia
V stal veli'nekaj
pisem 0
r (Or 0'P '
J' ,
P' v
I{
vas, ce bi pisal
in S;n
0 Se tnu
Isoval
te'~'- rejSnien-.
r0tni '
))V gl,'
.c.1{0 n
J "ll
sarno 0 sebi, bi
tned 1 lSn~((, Izvedeli s aVI preplet.a' eSpeeno
pa vi rekli, da
,
In 4
tno
k
'
Ie
ZP ..JL
preher '#
,00 fJ'
/ ilJ Se'
oOul.Je
sem egoistic en,
..J
he/ kak,
Zjutra'
je do '
ali ne? Tako
uO zore
0 Se je a
~/ v nadal,'
~djalo
,
vtoqeva
v 'leval7ju p
dela urn, je
nOe nad I'
a
nonstop na prezi
a'leVala
f '
Pizda, born pojedel
se eno alpsko juho iz vrecke,
tisto, ki mi je najboljsa. Ena
vrecka bo ravno dovolj za enG
XXL osebo, ne pa za stiri, kot
gor piSe! Nic yam ne vsiljujem s
to juhb, .ampak Ie napisal sem,
kako to Jaz delam. Hvala za
razumevanje ter dbber tek!
Voda se ze greje, jaz sem si pa
zvil 5e malo abortusa(nezrele
trave - bp. ur.), da born z vecjim
apetitom pojedel juho, upam Ie,
da ne born tokprbit, kot sem bil
prej. Ljudje zehodijo domov,
saj danes je bil 15. in se spodobi
zapit pol place, ali ne, pa si
kupiti nove prijatelje, kako da
ne!? Saj veste, da me v resniei
Cisto nic ne briga, kaj Ijudje
zunaj delajo, to je Ie trenutni
zadeti pisateljev navdih, pa saj
sami veste, kako to gre, na koneu
meseea pa yam zmanjka za
eigarete! Ja, pizda, to
in clovek komaj
caka, da bo kdo
rekel napacno
besedo, da ga bo
potem pametno
zabil.
Spelei born podaril abstraktno
sliko, naslov slike pa je »Eni
so cmi, eni beli, eni rdeCi, eni
rumeni, ampak Ie malokdo je
moder«! Mislim, da ji bo vsec!
Se za par jointov imam te
nezrele travee, bo 5e za kak
dan. Juha se ze kuha, za XXL
cloveka! Ej, ampak juho najprej
odlijte, vazna je Ie vsebina juhe,
ne pa voda, vode imamo povsod
dovolj! Spet sem pustil malo
jointa, ker sem 5el juho pojest,
kar je bilo odlicno ob pol petih
zjutraj.
1z stene, na katero je nalepljen,
me gIeda moj stari narisan .
avtoportret; ta bo objavljen
zraven mojega drugega
intervjuja v casopisu; prejsnji
je bil v nekem tedniku pred par
leti in mi ni bil prevec v5eC.
Tam sem se predstavil kot reven
umetnik, kar tudi sem se.
A kljub temu me nategujejo
neki dilerji, picke ene, daj,
. . Bog, odpelji me prosim k
Tihomirju v Zagreb (Nixov
prvi diler, ki ga je uvedel
v kajenje trave -op. ur.).
Enkrat sem Tihomirju zrihtal
kupea za 800 nemskih mark,
dobil bi jih lahko tudi 1000,
l"
..
1\,.. a, JI
III'c'"
I.",
-
. "007. ....';.~,./!
" -:,I...;. ...
maJ'"
ampak je imel doma Ie za 800
.gramov trave, jaz 8em potem · .
dobil nazaj tistih 200 DEM, kar
je moral Tihomir vrnit, zato ker
sem »zrihtal«, na koneu sem pa
se dobil okrog 40 gramov trave,
ki je je bilo v vreCi viska - dober
posel, a ne? .
.
Zdaj pa govorim 0 dveh jurjih,
pa se za ta me diler nategne. Kaj
je zdaj to, se born moral spet
postavit na noge in si nabavit
kilo te odlicne robe, ali pa nehati
kaditi, sarno te dye moznosti
sta. Vseeno pa mi ni dobro dilat,
zato born sarno obcasno kadil, ce
bo kaj dobrega, razen ce me diler
ne ubije prej, ker sem mu prej
od stirih poslal mesidz, da me je
spet nategnil. V resniei pa sploh
ne hodim sam kupovat k njemu,
ampak gre nekdo drug, ker sva
z dilerjem skregana, ker me je
enkrat ze zajebal! Verjetno zdaj
pijan, kot je vedno, butasto bulji
v ta mesidz in mu ni nic jasno,
ali bo pa sele buljil. ko pride
domov, ha, ha, ha.
Ura je pet, Praslovan na radiu
Dur, dmer se iSce puneo, ki jb
bo pripeljal k meni na jutranjo
kavieo ali pa travico. Cimer
namrec doslej ni se nobene
pripeljal, kot smo ze mi vsi kdaj,
Ie on se ni. Mogoce ne ve, ce jo
lahko. Nikota ni tu , zato me je
vpra5al, ce lahko kako pripelje,
verjetno se je bal, da mu jo Niko
spelje! Okej! Lahko noc! Pa
veselo na delo!
Cudez! Cimer je res nasel neko
puneo in jo pripeljaI domov.
Zdaj oba 5e spita, sarno ne vern
kaj delajo plocevnike laskega
pi~a v hladilniku (mogoce
je Stajerka), ker ve, da se pri
nas ne pije, ampak verjetno je
pot!ebno -ye.liko denarja in pijace
pa se kak JOIht, da lahko kako
zapeea! Bravo eimer, vsaj seksal
si po dolgem casu, ampak ne
vern, kaj del a se nek zavitek od
lekarne na mizi, v njej je pa neka
velika skatla, verjetno od tablet!
Mislim, da je to bolj zalosten
seks, ce sta oba pod vplivom
alkoholnih maliganov!
Drugace je pa ura ze pet in jaz
iJDam jutranjo kavo na mizi!
Cakam eimra, ker sem mu rekel,
naj zame prihrani en joint, ker je
on bolj vikend kadilee, in jeprej
rekel, da je prihranil, ker sem
fiU za hee reke!, da ce ga ne bo
prihranil, se bo moral preselit
na podstresje, ha, ha ... Ga born
kar poklical, da vidim kaj ima,
pa ura je ze taka, da bi lahko
bil zadet, pozneje born pa spet
kadil tisto moje nezrelo, in ko
jo zmanjka, se ne vern, kje
born dobil novo! Imel je
neki skank, za kar sem mu
dal jurja in bo za tri solice,
solo jointi za eno osebo,
mal sem ze zadet, ker sem
enega takoj skadil!
Pravi, da ima neko
Dolenjko v postelji, nisem
je se videl, tisti zavitek .
iz lekarne je pa od cimra,
sarno ne vern, kako to
gre skupaj, alkohol pa
tablete? No ja, odvisno
kake so, vcasih so bili v
. modi »apaci« - apaurini,
te so konzumirali rakerji,
s pivom in se s kakim
ta kratkim, j'a, pivo in
konjak, eniso celo konjak
zlil v pivo, da so bili bolj
prbiti, trave pa se ni bilo
tolk na sceni. No, ne
vern, ker sem jaz tudi pil
alkohol tedaj, ampak brez
»apacev«, enkrat mi je pa
en model, pred mnogo leti,
dajal akinetone, bil sem
cist zadet in skoraj sem
postal odvisen, cakal sem
ga na Bavarcu, kar dolgo,
potem pa se kar naenkrat
zavem, kaksen bednik sem in
sem se obrnil in sel na vlak za
Maribor, tako sem se odvadil teh
»akicev« - akinetonov! Prizgal
sem pralni straj. Kaj mislite, da
se dogaja v glavi od cimra in
njegove princese, ko imata oba
hudega macka; se mene ti zvoki
centrifuge malo nervirajo.
V Amsterdamu sem videl sebe,
kaksen born, ko born star, v
crnem usnju z belimi dolgimi
lasmi ter s palico, ker imam
poskodovano desno koleno!
Gospod Bojan se veseli moje
knjige 0 travi in pravi, da jo
bomo izdali, ce bo tako dobra,
kot so druge stvari, ki jih delam!
No, jaz (zdaj) nisem diler, vcasih
sem dilal indijsko konopljo, pa
tudi Hibrio iz Barja je bil dober,
sel si malo, pa si kar nasel kako
biljko ob potoku ali pa sredi
travnika, lahko zraste tudi tako,
da ptic poje seme, potem se .
pa poserje, kjerkoli! In zraste
marihuana!
Pizda, sem hotel se nekaj
napisati, ampak sem kar
zadet od tega »dihurja«
- skanka! Ki sem ga kupil
od cimra! Gospod Bojan, tako
Slepec pelje
SIepe9aOslalV Nikarmov-' ....
je to! Ko zacnes kadit, moras
imeti zaupanje v cloveka,
od kogar kupujes, moras
vedeti, da ni kak psihic,
ampak da je cisto preprost
umetnik, na primer, ali pa
avtomehanik ali pa kar en
hasiSar!
ko
bova
kadila,
kako dobra
domacico ali skank, .
te born skozi pogovor
(intelektualen) spoznal,
born vi del, kaj je s tabo .
in ti born podal svoje
zdravniSko mnenje! Sarno
born nabavil nekaj zelo
dobrega, tako da te bo ze
sam vonj premamil in bos
moral enkrat poskusiti!
To born naredil za tvoje
zasluge pri mojih knjigah
in za moralno podpora, pa
tudi ti si rekel, da bi Ijudi
zanimala taka knjiga, no
- in tukaj je. Ne vern, ce ste
cisto zadovoljni; ce niste,
born kdaj pozneje napisal
novo knjigo »Kadilec
indijske konoplje«, ampak
to born lahko pisalle v
Indiji, zato moram s to
knjigo dovoljzasluziti,
za potovanje in bivanje v
Indiji, vsaj pol leta, velja,
in potem boste lahko brali
zares dobro knjigo.
Jot dot
Pocasi I. 'g~ zadeta no ...
Umetn k. P aZI prot' k
c se
Z "I U zman k. ,I oncu in
njlm sm
'1 lIje naV,..J~L
. Sol- '
0 utr.'
,
Ulua
KrJVnos"'''''
lIjem
tud'
«I ZIVl.e'
1m,: ·
zadetosti '1 'I1Ja v stan'}'~
spo,z. I '
smo Z,
nail, Je h :1 ... e precei
..J
"J
Sodj' sm'" 110 z'e UOVO/,"l
nadal.'
0 Ze na k
'},
'}eva'l1Ja, Na' oncu 4,
.ka ' ~vetujemo d '} umetniku
,}en1e
/ apreneha
"J 'tn trave'
'"
PO
rOca
Vs mna
. m seved s
h op
eo te
a
..., otem p ... ,'tn/ kako
ZlveN;1.t OCuti/ inkak Se
Rekel sem si ravno, da
posvecam celo to stran
gospodu Bojanu, in
rekel sem se, da ko bo
izsla ta knjiga, da born
skadil z njim en joint
in da bo sele tedaj
videl, kako in kaj, ker
do zdaj, pri svojih
50-tih letih nikdar ni
naletel na pozitivno .
osebo z marihuano.
s k: u ho US.I
0 ho
Ali je pa v sebi
djenjem..J >pelo nehat'
imel predsodke
nadal.'
uo nas~ ..J. I
do kadilcev
nas se '}evanja? Kdo eU'I1Jega
marihuane, ali pa
naprej in Se Ve, Berite
obstaja moznost,
prepricajte
.
da mu manjka kak
sami!
kolescek v glavi, jebi ga,
Bojan, tako je, vse je mozno, saj
.. " , . . ...
':'~~,J\'."""
" JJI"
I\ra
U,.Ice
­ maJ,
2007
[PODOBE LJDBEZNI
IC
v dne'J oelD,ceo
tru
0
FJJ-Sl{:t..\I{:t.. Hen avtor
KATjA VRESK: Vsaka stvar je zase, ceprav se zdi, da so si na nek nacin podobne. Ja, lahko recem, da je material prekril resnico. ienska
I{°WNSTRUKCIJA
U8EZNI
META KOS : Pojem Ijubezen in njegov konstrukt je odvisen od druzbenega konteksta. Pojem, beseda Ijubezen nima enotnega pomena. Pomen ' znaka oziroma imeQa (veljavna interpretacija) je v rokah oblastnikov. Ce na spletu vtipkamo besedo Ijubezen, »dobimo« zelo razlicne podobe Ijubezni : spolnost, romantika,horoskop, partnerstvo, bozja Ijubezen .. . Zelim si govoriti 0 odnosih - zato podobe Konstrukcije Ijubezni. NINA BRIe: Trd medo - mehak kamen. Tudi iz grobega lahko nastane nekaj neznega. Roze imajo rade medota, ga objemajo ... ali dusijo? V uredrustvo Kraljev ulice dobivamo mejle vas, nasih brakev. Eni so spodbudni in pohvalni, takih je vee in
. jih imamo radi, drugi so bolj kritieni, takih je manj, in jih imamo PRAY TAKO radio Saj potrebujemo tako
pohvale kot tudi opozorila na to, ee gre kaj narobe ali ee s Cim vi, nasi bralci, niste zadovoljni. Casopis na­
mree delamo in distribuiramo za vas, nase brake, brez katerih easopisa ne more biti. Zato - piSite nam se!
Spo<;laj objavljamo dve taki pismi, eno pohvalno in eno, ki opozarja na nek problem. Bralki MM odgQvar­
jamo, da nas je opozorila na resno krsitev nasih pravil prodajanja in pravzaprav na zl~rabo Kraljev ulice. '
Kralji ulice (oz. nasi prodajaki) easopis sarno PRODAJAJO po predpisani ceni 1 EUR. Ce kdo zbira kakrsne­
koli prispevke, to dela PROTI PRAVILOM Kraljev ulice, ta pravila torej krsi in zlorablja in to poene za svoj
zep, ne pa za Kralje ulice. Ko v urednistvu za take krsitve zvemo, prodajaka/ko disciplinsko obravnavamo
in sprejmemo ustrezne ukrepe (npr. zaeasno prepoved prodajanja easopisa ali kaj drugega). To se bo zgo­
dilo tudi v tern primeru. Brake prosimo, da nas 0 takih primerih obvescate oz. da takim prodajakem ne
dajete denarja.
'
UredniStvo
10
Spostovani,
Pozdravljeni!
prebral scm veCino stevilk vasega casopisa. Prvi vtis je, da je
zelo drugacen od tiskovin, ki jih lahko kupim v trafiki. Vendar v
pozitivnem smislu! Drugacen, zanimiv, bolj CloveSki, bolj oseben,
poloiaj brezdomcev kaie s prave strani; z njihove strani.
Zeto lepo je na eni strani poslusati .driavne institucije in medije,
kako socialna je nasa driava, in zelo impresivno je po drugi strani
brati zgodbe ljudi, ki se iz meseca v mesec sprasujejo, ali bodo imeli
dovolj sredstev za (kolikor toljko dostojno) iivljenje. Take stvari se
te dotaknejo, ce hoces ali ne. Se posebej, ce poznas kako tako zgodbo,
aJi pa si morda cel9 sam 'plul' v to smer...
Zelel bi si zgodb. Cim veC brezdomskih zgodb; kaj ji~ pripeljalo v
tak poloiaj? Kaj pocnejo za preiivetje, kako iivijo? Zelel bi si, da bi
ta casopis postal glas vseh tistih, ki nase ne morejo opozoriti, driava
pa tega noce.
Tole pa me se posebej zanima: MLADI prosjaki. Kako brezdomci
gledajo na mlade, ki postopajo po mestu in prosijo za denar,
namesto da bi delali? Jih imajo za brezdomce takega ranga kot so
oni?
V soboto zVeCer sem sedela s prijateljem
zunaj na promenadi ob Ljubljanici, ko je
pristopila visoka mlada blondinka, morda
narkomanka, z izvodom Kraljev ulice. Ker
revijo redno kupujem, in ker sem videla, da
je imela novo stevilko, sem jo ielela kupiti.
Rekla mi je, da je to Ie promocijski izvod,
da pa lahko vseeno dam kaksen prispevek,
kar sem zavrnila.
Lep dan vsem vam v urednistvu in ljubljanskim brezdomcem!
bralec
Lep pozdrav!
bralka
ll'r
'"
1\ 'I J..
JI uJ'U:",
. "007' .,~~.;.~.;I.
.. '.. .......
- /'ft'lJ ""
Manipulirati z ljudmi, ki ielijo podpirati
brezdomce, s casopisom, ki ga ne morejo
kupiti, se mi ne zdi posteno, zato vas
sprasujem, ce je taksno pocetje sploh
dovoljeno.
Upam, da boste ukrepali, za kar se vam
zahvaljujem. ielim vam vse najlepse.
Janko in Tanja
KRALJ:
KRALJICA:
.. RAZGNEZDILI BI NAJU RADI, PRASICI lvIESOJEjjI, . .
PA NISVA SKUPAfNIT! EN IvlANDAT.
RAZPLETLI BI, KAR ·SE NA SVEZE SPLETA,
. .
.PA NIT! SE SPOCETO NI.
POSLOVENILI BI NAJU RADI. ..
NIORDA t ...
TEZKABO!
V TO MALO ZLATO SKATLICO ?
TI, GNEZDO-PLETECJ
TI, LJUBIlvIEC LE SREBRNIH SKATLIC!
KAKO LAHKO SPREGOVORIS OA1ESOJEDCIH.
KO PARAVNOKAR GLODAS CVRSTO, SE TOPLO SREDICO SVOJEGALEVEGA MODA? .
ZAKAJ GIllEM OPAZUJES lv1ENEIN 51 LASTIS INTERPRETACIJO »NAJINEGA«?
51 MORI5APOTREBEN DOTlKA?
.
- . .
POTREBEN POGLEDA, OBLIZA,STOKAJOCEGAZASUKA V LEVO?
MIPODAS?
.
.
.
avtor* ARBI
Zurati sem zacel kot punks v K4, hodil sem na vaje od benda Niet, ki ga verjetno poznate vsi stari pankerji .. Tam sem spoznal vokalista Primoza Habica. Primoz mi je predstavil mlajso sestro Tanjo, ki je bUa tudi pankeriea. Tanja je bila moje prvo resno dekle. Potem sem Primoza spoznal 5 svojo sestro in tudi onadva sta zacela hoditi.· No, vsi stirje smo z roko v roki hodili po zurih, . koneertih ... Tanji so
zaradi odstekane pank frizure in
pobarvanih crnih las govorili »blaek
rose«. Ko sva sla narazen, sem enD leto za
tem izvedel, da je umrla zaradi predoziranj?
Takrat sem bil jaz ze nekaj casa na drogi. Ker
sem jo se vedno imel rad, sem si v spomin nanjo dal
vtetovirati »blaek rose« (crno vrtn ieo). Pri moz je dye leti za
tem umrl na enak nacin.
Naj jima bo lahka slovenska zemlja!
P.S.: PUNK'S NOT DEAD!
(-------------------~~~~~----------~ Hodnik porodnisnice je bil ozek in prenatrpan z
moskimi, ki so cakali na svoje zene, ki so ze rodile.
Posebno nek moski je bil precej nervozen, po telefonu
je izvedel, da mu je zena povila sin a, kar precej krepak naj bi bil. Medtem, ko je cakal, je razmiSljal, kaj vse mu bo v zivljenju nudil, da bo sin vsaj toliko · srecen, da ne bo begal od doma ali sole in da se bo je stopil na ulico, avto je pustil doma, zato jo je mahnil druzil sarno z dobrimi in postenimi sosoki, kasneje
pes.
.
kar
v zivljenju pa s postenLl1i ljudmi. Moral ga bo tako
do
gostilne
Pod
kapo,
morda "Grem
malo
pogledat
vzgojiti , je se naprej modroval sam pri sebi. Cez
si
je
dejal najdem
kakSnega
znanca
ali
celo
prijatelja,"
nekaj trenutkov je ze lahko vstopil v sobo, kjer je
in
pospesi~
svoj
korak.
Koneno
je
prispel
in Gvido
bila tudi njegova zena. Bila je nekoliko bleda in
vstopil.
Najprej
ni
zaradi
gostega
dima
cigaret
skoraj
videti izmucena. Rodila je prvic, porod zanjo pj
pa
se
je
privadil
in
se
sam
prizgal
eno.
nie
videl,
nato
bil niti malo lahak, videti pa je bila srecna, eisto
ni
Stopil
je
do
sanka
in
si
naroCil
mrzlo
pivo.
Nikogar
prerojena. Moz Gvido ji je prinesel cvetje. Ko jo
bilo, ki bi ga on vsaj malo poznal. No, morda pa se pride je zagledal, je bil vidno ganjen in morda se bolj
da bosta skupaj proslavila rojstvo njegovega sina. kdo,
srecen kot zena Karmen. Objela sta se in poljubila.
Pa
je
Ie prisel nekdo, ki ga je Gvido p oznal in to zelo Zaeutil je njene suhe ustnice in drhteee dlani.
Pa se Francelj mu je bilo ime. Ko ga je Francelj dobro.
Ob njej je ldal otrok, povit do vratu, videla se
zagledal,
ga je pozdravil, si naroeil pivo in pristopil h je sarno brezobliena gmota otroske glavice z
Gvidu.
zaprtimi oemi.
"Cuj Gvido, nisem pozabil, da sem ti dolian, vrnil ti born, "TakSni smo bill vsi, ko smo se rodili," ga je
ko
born imel. Zdaj imam komaj za bedno pivo, stekas?" opomnila zena Karmen, ko je videla kal(o cudno
I'pan es se nocem pogovarjati 0 tern," je r kel Gvido. ..
strmi v otroka.
"Zena mi je pravkar rodila sina, stekas?" "Kako mu bova dala ime?" jo je vprasal.
"0
, p otem bos pa castil ali ne? Lahko naroeim se enG "Ne vern, nisem se nic razmiSljala 0 tern, pa ti?"
pivo?"
ga je vprasal Francelj. "No, tudi sam nisem nie razmisljal 0 imenu.
"Le
daj,"
je odgovoril Gvido. Povem pa ti, da ne maramJ cia bi mu bilo ime
Pri
sanku
je bila vedno veeja guZva, zato se je Gvido odlo6l Janez, Francelj ali Marjan. Se manj pa, da bi bil
za
odhod.
PIacal je in izginil tako hitro, da Francelj tega niti Elvis. Meni je vsec ime Mare, tako po mojemu
opazil
ni.
N
aenkrat ga je minilo, da bi se popival, zato se oeetu in, ee se pray spomnim," je dejala zena
je
odpravil
kar
domov. In stori1 je pray, da je odsel domov. Karmen, "tudi tvoj bratranec je Mare, pa
Gvidu
se
ni
niti
malo sanjalo, da je pray Francelj tish, ki mu najina porocna priea tudi.
bo
zivljenje
zagrenil
v Cisto nocno moro, se manj se mu je "Mare, fant od fare," je dejal se moz Gvido.
sanjalo,
da
Francelj
naertuje skupaj z njegovo zeno "Velja," sta skoraj hkrati rekla oba. "Mare
nje?ovo
likvidacijo.
Gvido
je bil posten mozakar, bo. "
tudl
p
ameten,
lahko
bi
se
reklo pozitivno Soba, v kateri se je nahajal Gvido, je bila bolj
ameten,
vendar
p
a
precej
naiven p
temacna, precej je bilo toplo in predvsem je
Clovek.
Slepo
je
verjel,
da
je
njegova
vladala kar prevelika tisina. Mozje in zene
zena
p
osten
a,
ljubeea
do
njega,
so se nemo gledali, kot da si nimajo vee kaj
bila pa je sarno »igralka«. povedati,
Mislil
je, da so takSne "Jutri born spet prisel," je rekel Gvido zeni.
sarno . d ruge, on
Clovek "Ti pa euvaj najinega korenjaka," se obrnil
. pa ima sreeo in in hotel oditi sarno s pozdravom.
je dobil p osteno
"Kaj pa kiss?" fe namrsceno vprasala
Clovek, in Ijubeeo zeno, ki Karmen.
ko bos na vrata trkaJ
bo sarno njegova. Se
"Cisto sem zmeden, oprosti. Torej, jutri se
upajoc, veliko stvari ni vedel, vidiva,nalupcka,adijo." Gvido je odselkar
ko bos tekel
ni se zavedal, da zivi v
po stopnicah proti izhodu porodnisnice,
in ko bos stal,
betonski dzungli brez divjih
pa eeprav iz petega nadstropja. Lahko
naj bo Ie Ijubezen
zveri, zato pa zivi med kIiminalci,
bi sel z dvigalom, pa nekako ni pre nasal
tvoja moe. raznimi psihopati ter potencialnimi
utesnjenost ljudi, ki je ponavadi prisotna
Bod; sreeen, morilci. Ko je bilo treba kdaj ukrepati,
. v dvigalih. Danes si pa mora malo dati
a vedi, .
je ukrepal, veasih tudi grobo, ee ni 1310
duska, zena mu je rodila sina, to se mora
vcasih tudi
drugaee. Vedel je, da s psihopatom ne
malo zaliti v primerni druzbi. Ko je priSel
sreca boli.
mores delati v rokavicah, saj ta vrsta Cloveka yen, je poiskal avto, se odpeljal domov
nicesar ne razume, nieesar ne dojema, zato je bil s in se posteno stusiral. Malo ga je skrbelo,
Dusan
takSnim Clovekom vedno kratek. Veasih se je moral
saj je bila njegova zena drugaee bolna,
Pecavar
spustiti hldi na nivo psihopata, da ga je ta lahko sploh vsak dan je bila odvisna od tablet, ki ji
razumel. jih je predpisal njen zdravnik. Sicer pa
Francelj je ze bil eden od tistih psihopatov, vendar pa mu je bila v redu, bili so dnevi, ko clovek
clovek ne bi prisodil, da je sposoben tudi moriti. Gvidova ne bi nikoli rekel, da je bolna. Ponovno
L-______________~----------------~)
zena Karmen je bila tista, ki je v njem aktivirala tisti
uzival, si zanesljivo umrl. Ni vee prihajal v bolnico,
. morilski nagon, nagon iz pradavnine, ki se menda
eez dva dni je njegova zena Karmen prisla z otrokom
skriva v vsakemu Cloveku in se sprozi, ko so podani
domov in ga ozmerjala, ees kaj pa je iskal na njenem
vsi pogoji. Najveekrat se sprozi samoobrambni, tisti
telefonu? Seveda je zdaj vedela, da njen moz Gvido
morilski ali napadalni pa se sprozijo pri Cloveku, ki
vse ve.
je umsko zaostal. Kadarkoli lahko postane lovec, ta
"Zapomni si, Karmen, ee se mi kaj zgodi, bom prisel iz
pa ubija ne da bi se tega zavedal v ~eloti. .. y .
.
groba in te ubil, zapomni si to."
Naslednji dan je Gvido odsel v bolruco k svoJI zeru,
V om arid, kjer je imela skatlico s tabletkami, je pod
ji prinesel sopek svezih roz in se ustavil pri njeni
prvo skatlico dal tiste svoje strupene tabletke. Pazil je na
postelji, ker je spala. Tudi njegov mali sineek je
to, da je, ko je bila prva skatlica prazna , takoj zamenjal
spal in se stiskal k svoji mamid. Gvido se je tudi
s tistimi pravimi tabletkami, pod njo pa seveda dal tiste
danes spraseval, zakaj je v sobi takSna tisina, pa
strupene. Ce se mu bo res kaj zgodilo, ne bo nikogar, ki bi
tudi slab in topel zrak je prevladoval v sobi, tako
lahko odstranil tiste strupene tabletke, ker tudi niheene
kot zadnjie. Mozje so prihajali, v rokah so imeli
ve za njih.
sopke roz, eden je bil tudi precej okajen, zato mu
Francelj je na Gvidovem avtomobilu pokvaril zavorni
je sestra dovolila Ie kratek obisk. Ta je bil edini,
sistem in nekega dne, ko je Gvido vozil prehitro, ni mogel
ki je delal prevee hrupa. Gvido je stopil bliZje
upoeasniti avtomobila, zaletel se je v betonski zid, potem
k postelji, dal sopek roz na noenoomarico in
pa se ni vee zavedal.
pri tem opazil, da je na zeninem mobiju ~no
Gvido ni vee prisel k zavesti in ko ga je obiskala njegova
sporoeilo. Samodejno je pogledal vsebmo
zena Karmen, j e opazila, da je umrl z nasmehom na ustnicah.
sporoCila, kar verjeti pa ni mogel tistemu,
Gvida so pokopali, stem pa je bila njegova zena obsojena na
kar je prebral. Francelj, ki ga je sreeal v
poeasno urniranje. PriSel je cas, ko je pojedla vse tabletke iz
gostilni Pod kapo, je skupaj z njegovo zeno
svoje skatlice in zaeela jemati tabletke iz Gvidove strupene
naertoval njegovo likvidadjo.
skatlice, ki je ni imel kdo zamenjati. To bi lahko storille Gvido,
"Nie ne skrbi Karmen," je se pisalo v
a Gvida ni bilo vee. Karmen je bila vsak dan slabsa, zelo je
sporoeilu. "Bom ze uredil tako, da se ga
oslabela, zadnje, kar je se bilo v njeni zavesti, so bile Gvidove
bova znebila za vse Case. Otrok pa yes, da
besede: "Ce se mi kaj zgodi, bom prisel iz groba in te ubil."
ni njegov, ampak mojo In seveda tvoj."
In takojeKarmen umrlazaradizastrupitve, polidja pa je~r~ti.r~la
Ker je Karmen se vedno spala, je ni nie
Francelja, bil je osumljen, da je zastrupil Karmen, sar Je blla
budil, ampak je takoj odsel domov in
skatlica s tabletami polna njegovih prstnih odtisov. Ko je Karmen
razmiSljal, kaj naj stori. Neki znanec mu
postala toliko slaba, ni mogla vee s~m.a je~ati tab.letk,. ~ato j~ je
je kasneje priskrbel podobne tabletke,
. Francelj prinasal skatlico, od tod tudl nJegovl prstru odtisl. GVldo
kot jih je imela njegovya zena Karmen,
se je tako maseeval obema, zato je tudi umrl z nasmeskom.
Ie da so bile strupene. Ce si jih dalj easa
V dneh velikonoi'nega pr"Znovanja
So
srno se z veseijern pridruZi/i
tudl breZdornci
~II
z. vseh krajev Siovenije, a najve!' iz
l)obljane. B'lo nas je ogronmo ki
Srno se pridruZili
.
/
ijU?ern, ~i praznUjejo ta veliki
ve"kono~n' Pfi1znik. S Piknika, ki
Se je Odvljal na Ljubljanski plaii
srno odsli v trnovsko cerkev.
/
Veselilo nas je, da so nas ljodje taka
lepo sprejeli, ne glede na to, kar
srno. Slavje se je OdVijalo po vseh
cerkvah.. VZdOsje je bilo nepOpisno.
zahv;~~'~~.-;~~~~~~~~~!I~..J
Pre)ema" Smo r"Zne dObrote in darila iz vseh st
.
e
Podanl, ... Prejeli sma tOdi odresitev in Obilo Ih ' rem dobrotn'kom Za Vse kar ste nam
Se POs bej bi se radi zahvalili gosfJOdo '
., ep, zeja ad Vseh nOn 10 patrov
lepe
zahvale
tod, zelje
"SemZaOstanovam
Za
1.
.ter nad"'e, precastiti sestri JOditi
MihelCii'
Za lepe
ospesno nase
V 'meno orednis"'a Kraljev olice bi Se radi
"'ak~
~~!;~~~Adamo
. pode",~v,
k, nam bo se kako prav prista.
Stem kratk'm prispevkom bi Se rad zahv U
lepo Vas POZdravljam
a, 'n Sestodentke
pOs ov,l od
vasP ter
preds'avn'k
Kraljev o/ice,. MeSko Toni s pomoijo
FSD
t vam zazelellepe praznike.
ere .
tr ko'ls .
Neka) \1 ain'\znik
p1
na , ~ cetrtek
slastneg 1 nO. SO cn1
,
. noteka kern
)e 1'1"' n o'ls d
a lr
nO
nnnS
. tan\11
1
U"em
ok!' 1 tske
Studen. aC1"e
)
an1Z .
org. b1)an1.
1..,1\1 .,
v .J I(ra1)1
\]Sl
0 se
lice sm
u .tega
do Sl .0 od
1edl1, p.
naJ "-turn
dro u
po edom .
pog1 .. 1<ih
med1)S
karner,
sih po. .
'lca. e Sl"
1' ora)
se) dU.o,
Ul
zgo
do. b1.
.,\<10basico t3
to"
Ven
';;>
ames. kaks
. e 'lse ~
foto'" Gru d e n T;mislav
. ' GTS
.
v
v
Lo .e
'\""zh'i OC\tnO 50
z 0 ton.
kat-' .'
.
mik!o nima1o , I(ra1)1
10 za
. emo
ze hran)\1)
.
nre
~l1ce.
~
0
~
Q)
H
C)
V sredo, 21.2.2007, smo se sodelujoCi v projektu s
produkcijsko solo z rdeCim kombijem pripeljali do
,Centra in glavnega urednistva Kraljev uliee. Le kaj
nas je prineslo tja? Gola radovednost? V okviru projekta smo do sedaj spoznali Clovekove pravice in si ogledali film, povezan s podobno
problematiko. Tema, ki smo jo obravnavali, je
bila brezdomstvo. Stem namenom smo priSli v
urednistvo casopisa, kjer smo izvedeli ogromno
zanimivosti 0 tern, kako je sploh nastal in se
siril, kako so dobili svoje prostore ... Svoje
izkusnje sta z nami delila tudi dva »Cisto prava
brezdomea«, nato pa smo se odpravili se proti
razdeljevalnici hrane - da vidimo, kako in koliko je pri nas
v
preskrbljeno za osnovne potrebe kraljev ulie.
Stejem si v cast, da sem imela priloznost videti kralje uliee od blizu, zares, ne Ie po televiziji
in iz pogovorov. Zdi se mi, da vse preveckrat pozabljamo, da so tudi to ljudje - veCinoma veliko
boljsi ljudje od nas.
. To ni dno druzbe, to so ljudje; ki so se zavestno ali nezavedno uprli druzbenim !1ormam in
zapovedim in ki so se nauCili preziveti drugace. Mesto je dzungla, brezdomci robinzoni.
Irena Kuhar
Drustvo Kralji ulice je v torek, 03.04.2007, organiziralo
Cisti'lno akcijo odvrzenega materia'ia za injiciranje grog, ki
predstavlja veliko tveganje najrazlicnejsih okuzb. Cistilna
akcija se je zacela ob 16.00, ko smo se prostovoljci zbrali
v dnevnem centru drustva Kralji ulice. V akcijo pobiranja
odvrzenih igel se nas je vkljucilo kar 17.
Po predhodnem pregledu terena smo se odlocili pobrati
odvrzen material na petih lokacijah.
Razdelili smo se v dye skupini. Ena skupinaje pobrala
odvrzen material na Metelkovi (700 odvrzenih igel) in
na Vilharjevi ulici (250 odvrzenih igel). Druga skupina
pa je pobrala odvrzen material nasproti parlamen,ta
pri spomeniku (950 odvrzenih igell, pri bencinski
crpalki na Zupancicevi ulici (445 odvrzenih igel)
ter na Bavarskem dvoru (390 odvrzenih igel).
Drustvo Stigma nam je priskrbelo pincete,
kontejnerje, rokavice in razkuzilo, za kar se jim toplo
zahvaljujemo.
V Cistilno akcijo smobili vkljuceni Robi, Andrej, Andro,
Janko, Iva, Maja v., Veronika, Petra, Polona, Tomi , Anja,
Urban, Petra, Bojari, Maja M., Bostjan in Marusa . Kljub
spremenljivemu vremenu smo pobrali 2735 odvrzenih
igel.
Vse obcanke in obcane prosimo, da sporoCijo lokacije
odvrzenih igel na stevilko 041 462 841 (Bojan) in jih
bomo prisli pobrat.
avtor* GIS
'Sraj: Povsetova 5, soba 68 Cas: Petek, 16.12.1994 Ura je 16:28. Marjetica je pravkar prisel s telefona.
Jaz pa seveda spet sedim na postelji, pod mana lezi
Kolibri, Patuljak in Toti sahirata, Kasim bere pismo.
Marjetica pa se je ravno spravil na krizanko. Poslusamo
radio Salomon, _program DJ Time. Techno komadi
vzbujajo nemil' v meni in me spominjajo na doJg~ noCi
po diskotekah. In to danes v petek, ko sem bil ta cas
ze zunaj. Najprej sem doma staknil tisocaka, da je
b-ilo za zaeetek, razence nisem bil pri denarju alize
dopoldne napravil kaksno posrednistvo, transakcijo.
Naslednja naloga - druzba. No, to se vedno najde,
konet koncev je Ljubljana velika, moznosti je veliko. Ali
sem poiskal trenutno druzbo, prijatelja, prijateljico, ali
pa sem -poiskal zadnjo varianto._To je bilo ali nas konc
ali pa kaksen drug, kamor sem v preteklosti zahajal.
Odvisno je bllo tudi od letnega casa. Potem, -ko sem
nasel druzbo, sem se prepustil dogodkom. Nemirno
sem spreminjallokacije zurarija, vedno se je moralo kaj
dogajati. Najrajsi sem imel opravke plus zabavanje. Za
druibo pa sem imel najrajsi kaksno zensko, -ki jebila­
lepa in mi omogoCiI,a kaksen uzitek vee. Ta uzitek ni bil
postavljati se z njo, pray nasprotno, zelo me je motilo,
ko so me zavistnezi sprasevali, ee je to moja nova ali
kaj podobnega. Uzitek je komunicirati zlepo zensko.
Posebno, ee je bila nedostopna - zanimiva. Tudi sam
-sem bil rad zanimiv, kar mprilo me je, ee se ni dogajalo
pozanimivem scenariju . Zenske pa sem imel rad tudi
zato,ker se z njim lahko pogovarjas vse. Moski so prevec
_ozkogledni. Ni pabilo lepsega od preracunljive zenske,
posebno,ce sem spoznal -njen raeun do podrobnosti
in sepotem, ne prevec kruto_poigral. Dostikratsem ob
petkih zamenjal po vec druzb in okrog hodil sam. Vendar
sem ob takih -zurih racuna! bolj na nakljueno srecanje
s kom pravim. No, ko sem nasel druzbo, sem zacel ali
nadaljeval z zabavo. Obiskoval semlokale, ce je bilo
toplo, sem zvrnil kaksen litertudi na kaksni klopci. To se
jenajpogostejedogajalo za Ljubljanicoali pa na tistem _
koncu, kjer sem trenutno bil. Najrajsi sem imel klopce,
ki so bile na samem v naravi. Mogoce tudi zaradi tega,
ker se je ob takih priloznostih prizgal tudi kaksen joint.
Sledil je pogovor s tistim ali tistimi, ki so bili zraven.
Vednosem rad komuniciral. Ena najljubsih tem mi
je bila, ce mi je kasna zenska govorila 0 Ijubezenskih
tezavah. Rad sem svetoval, dajal nasvete, delil izkusnje
in jim vlival samozavest. Konec koncev sem moski,
zato moske tudi dokaj dobro poznam. Stem, ko mi je
zenska govorila 0 problemih, pa sem bolje spoznaval
nasprotni spol. Skoraj bi -Iahko rekel, da je bil to
najzanimivejsi del dneva. Ko se je zaeel delativecer, je
sledil nacrt. Potrebno se je hila spomniti, kam, s kom.
Ponavadi je bilo najprej na tapeti mesto, razen ee sevm
bil prepriean, -da sebo tam, kjer sem, dogajalo vee. Ce
sem i!llel kaj za dilat, sem z uzitkom dilal,kar bolan
sem bil na dobieek, ki ga nikolinisem pozabil zapraviti.
Prihranil sem Ie nekaj, da je bilo za v diskoteko. Nikoli
nisem sel direktno v dviskoteko. Najpogosteje sem
zahajal v K4 ali Palmo. Ce pa nisem sel v disko, sem _
bil na kaksnem zuru ali pa na Metelkovi. Na zurih,
ki jih ne maram prevee, saj je vse omejeno - druzba,
gibanje in stem zabava, sem nasel krog somisljenikov
_in se z rijimi pogovarjal in zabaval. Zgodilo pa se _je,
da smo pobegniliven. Na Metelkovi mi je bilo vsec,
saj je Channel Zero kot diskoteka brez vstopnine in
si lahko tudi zunaj. Skratka, kjerkoli sem bil, sem se
posteno napil in se pogovarjal z razlienimi druzbami ali
posamezniki. V Ljubljani poznam veliko Ijudi, posebno
stalne goste K4 ali Palme. Ponavadi sem bil najprej v
1<4 in natonasel koga, ki gre v Palmo. Potem zabava
jutra. Sledile so tri variante.Ali sem sel domov, ali
sem spoznal kaksno zensko, s katero sva sla k meni ali
- k njej, ali pa smobili z druzbo in potegnili zabavo v
naslednji dan.
Realnost je drugaena: 18:30, gledal bom TV, nato pa:
spat.
Nadaljevanje sledi.
ao
Gl.E'l#l
SAMO 'J
j 0, 1IA
I.J~JH{)\/£. J....f"'~"ltI"'J....
- K 1)-ev ulice
Anketa 0 branosb
ra
Izdali smo ze 14 stevilk easopisa Kralji ulice in zelimo si, da bi bil easopis Gim boljsi, eim bolj
po okusu vas - nasih bralcev. Zato potrebujemo informacije 0 tern, kaj vam je v Kraljih ulice bolj
vsee in kaj manj, eesa si zelite vee, eesa manj. Zelimo spoznati vasa mnenja 0 posameznih vrstah
prispevkov v easopisu.
Zato vas prosimo, da izpolnite spodnjo anketo in nam jo izpolnjeno vrnete. Na osnovi vasih odgovorov
bomo poskusili delati se boljsi easopis.
Zal nimamo toliko denarja, da bi anketi lahko prilozili kuverto s plaeano postnino. Zato vas prosimo,
da nam izpolnjeno anketo posljete na enega od treh naeinov:
sami kupite kuverto in znamko , ter anketo posljete po poSH na naslov: Kralji ulice, Poljanska 14,
1000 Ljubljana;
izpolnjeno anketo sami prinesete v nas dnevni center na Poljanski cesti 14 v Ljubljani, kjer jo
vrzete v postni nabiralnik ali pa izroeite dezurni delavki v dnevnem centru;
anketo poiSeete in izpolnite na spletnem naslovu www.kraljiulice.org.
V urednistvu upamo, da bomo prejeli dovolj odgovorov. Med tiste, ki boste tako zeleli in na anketo
pripisali tudi svoj postni naslov, bomo razdelili vee nagrad: 25 zepnih koledarjev »Dnevnik Zemljana
2007«, 25 stripovskih zvezekov »Street s-trip-nik« ter 25 CD-jev »Odpeti pesniki« (pesmi Daneta
Zajca; Glasbeno drustvo Kuhna). Podprite nase delo tudi z izpolnitvijo spodnje ankete.
Iskrena vam hvala!
A. 0 kupovanju in branju casopisa
Kralji ulice
1. Casopis Kraiji ulice poznam ...
1'0 od vsega zaeetka (leta 2005)
20
30
spoznal sem ga v lanskem letu (2006)
spoznal sem ga sele letos (v letu 2007)
2. ad 14 dosIej izdanih stevilk Kraijev ulice sem
jih videVa in braVa: 101
20 2-5
30 6-9 40 10-13
50 vseh 14
3. Izvod casopisa Kraiji ulice najveckrat dobim:
10 tako, da jih sam/a kupim na cesti od
prodajalcev
20 od prijatelja/ice, znanca!ke, sorodnika/ce
30 v knjiznici 40 drugaee,kako: 4. V (vsakem) izvodu Kraijev ulice preberem:
10 nie ali Ie manjsi del vsebine
20
30
priblizno polovico vsebine
veeino vsebine ali prav vse
5. Casopis Kraiji ulice kupim predvsem zato:
10 ker stem pomagam brezdomcu, od katerega
ga kupim
ker mi je vsebina easopisa vsee, ker ga rad/a
berem
30 da se tern pomagam delu drustva Kralji ulice
40 ker je easopis moderen, ker je to kul
50 casopisa ne kupujem
60 kaj drugega: 20
6. Kako zIahka dobim/kupim casopis Kraiji
ulice, ko si ga zazelim:
10 zelo zlahka; ga lahko takoj dobim, ko ga zelim kupiti 20 se kar lahko; a moram nekaj easa iskati, da
najdem prodajalca
30 precej tezko; zelo tezko najdem prodajalca,
ko zelim easopis kupiti
40 izredno tezko; zelo tezko najdem kakega
prodajalca
7. Kraiji ulice se prodajajo skorajda sarno na
ulici. Kaj mislite 0 moznosti, da bi se lahko
braici nanj tudi naroCili in ga prejemali po posti
na dom?
10
20
prav se mi zdi, da je dostopen sarno na ulici
zdelo bi se mi v redu tudi, ee bi se lahko nanj
narocili, a jaz se ne bi
30 zdelo bi se mi v redu tudi, ce bi se lahko nanj
narocili, in jaz bi se nanj rad/a narocil/a
:::~~';.~.':~ ...... ~rQIJi
ulic\! - mQJ 2007
I
8. Cena casopisa (1 EURO) se mi zdi:
B. 0 vsebini casopisa Kralji ulice
10 prenizka
20 ravno pravsnja
30 previsoka
12. Menim, da vsebino casopisa Kralji ulice
poznam:
9. To, da polovico placanega zneska (oz. 0,5 EURA)
dobi prodajalec ...
10
20
30
40
lOse mi zdi povsem V redu; to je placilo za njegovo
delo
20 se mi ne zdi V redu; menim, da je to isto kot
beracenje ali "zicanje"
30 kaj drugega:
zelo dobra
dovolj dobra
bolj slabo
sploh ne poznam
Na splosno casopis Kralji ulice ocenjujem kot
(oznacite v vsaki vrstici ustrezen krogec):
13
nezanimiv
0
10. Z odnosom prodajalcev do kupcev in njihovim
naCinorn prodaje:
10
20
30
40
50
sem povsem zadovoljen/na
sem V glavnem zadovoljen/na
sem precej nezadovoljen/na
sem mocno nezadovoljen/na
nacina prodaje in odnosa prodajalcev ne
poznam
Ce ste odgovorili, da ste z nacinom prodaje in
odnosorn prodajalcev nezadovoljni, prosim napiSite
nekaj besed ali stavkov 0 tern, s cern konkretno
niste zadovoljni in kaj bi bilo potrebno sprerneniti:
zanimiv
0
0
•
0
0
0
14
neobicajen
0
obicajen
0
0
•
0
0
15
zabaven
0
nezabaver
0
0
0
•
0
0
0
16
zalosten
vesel
0
0
0
•
0
0
17
veradostojen
0
0
neverodostoje
0
0
•
0
0
0
18
neprivlacen
0
privlacen
0
0
•
0
0
19
pesimisticen
0
optimistice:
0
0
•
0
0
20
pester
11. Ce bi si zeleli, da bi se casopis Kralji ulice
prodajal se na kaki drugi, no vi lokaciji (drugern
kraju ali v Ljubljani na kaki drugi ulici, lokaciji),
prosirn napisite kje:
0
0
dolgocase
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
21
resen
22
politicen
nepolitib
0
0
0
•
0
0
0
1-
Kako pogosto herem naslednje prispevke?
I
Rubrika, prispevek, zvrst
nikoli
redko I vcasih
pogosto
vedno
-t
Uvadnik
~------------------------------------+-To. sem jaz
S kraljevega zelnika ·a=--_______________ 26 Dnevnik zdrav l' enJ<.:;
27 Umetnik - dusevnik balnik
!-----;--­
28 THC advisnik
29 Dnevnik 10. ava
30 Lukijad:.a_____________________
=
_
31 Kralj in kraljica
: 32 .~ataa~ ~~~a
db~__________________________
' 33 Bilanca
34"' Gastujaci kalumnist (Tomaz Zaniuk,
Darij Zadnikar,
itd)
---I.
-­
35
Izza resetk
r--I~----~---------------------------- ­
36
PgJ~led s stran_i___________________________.
37 Z adbe z ulice 38 Svetavalni katicek babi Zore ~~~----------------__4
39
Haras~~
ka~
p________________________________~
23
-- ---------------------------------------.
-.~ . +--------+-------1--- -+-------1
Bazji ping-Rang=--_ _
Dela s cestnimi atraki v Gami
I----!-_D
_ruge ziv 1jenjske zB'-a_d_b_e _____________________
I---+_D_r.u_ gi strakavni clanki ill kO!!lentarj..L. . _________.....
40
------------
, 44 '-B~.Rartaze
-+----1-------+---+---;
r
----------
Razvedrila 46
Stripi in ilustracije avt;;;j~ Nik-a 47 }lustrac~j~_ avtarice Tjase ~ur:g'-a________________'_ 48 Ilustracije in stri i .avtarja Maj~ica _ _ _ __ 45 ,
!
1
Koliko so mi ti prispevki vsec?
Rubrika, prispevek, zvrst i prav nic
-
Uvadnik ==~---------------------------------,__-+~~
Da~~
s emJ·a
~-=
z________________________________
51
S kral jeveg~z.;;.;e;...l;:;:
n_ik....;a________________________ 52
Dnevnik zdravl·e~La______________________~_
53
Umetnik - dusevnik balnik 54 THC advisnik Dnevnik 10. ava Lukijad~ ________________ in kraljica
Kralj
I--I~~atoazg~o_d_b_a______________________________~
t--~--
~
-,
_Io_ I
-----------------------------
srednje
precej
,
zela vsec
I
-1­
of­
I
Bilanca
60__Gastujoci kolumnist (Tomaz Zaniuk. Darij Zadnikar, itdl
61
Izza resetk
62 P~gled~
s ..::,
s.:,;;
tr..::.a.:,;;n.:..i____________________
63
~godbezu_·c
h....;....;
e____________________________._
64
Svetovalni koticek babi Zore
65
Hara;:.:
sk:.:,:a:.<p' -_____________________________ 66 Bazji pi~g- ans
="'-_______________
67 Dela s cestnimi atraki v Gami
:.:.: .:. -.____________
---------­
68
Druge zivljenjske zgodbe
69
Drugi strakavni clanki in kam~!2!arj_
-' i_________t
70
Re artaze
71
Razvedrila
72
Stri i in ilustracije avtor'a Nik-a
73 I Ilustracije avtarice Tjase Zur~ ______________-+­
74 I Ilustracije in stri i avtorja Ma 'kica
59
---
~
mala
I
t ---­
-­
' -1---­
.-1-.
~
-.­
-
t
-
II '
I
I
I
-
---'--­
.. " ,.
-:.;.~~ ..~ .; .........,
"'..
1\.. a I,'
JI ul'"
IC",
-
-
. "007
- mOJ
&.
•
75. Ce bi se morali odloeiti, da naj bi v Kraljih
ulice bilo ene vrste prispevkov vee, za katere bi se
odloeili? Moralo bi biti:
10 vee zivljenjskih zgodb
20 vee resnih, strokovnih prispevkov
3D vee zabavnih, razvedrilnih prispevkov
40 vee fotografij
50 vee ilustracij in stripov
81. Moji povpreeni meseeni prejemki znasajo:
10 rnanj kot 250 EUR
20 od 251 do 500 EUR
3D od 501 do 1.000 EUR
40 od 1.001 do 2.000 EUR
50 nad 2.000 EUR
82. Ce bi bile jutri volitve v slovenski parlament,
bi najverjetneje volil:
76. S stevilko 11 je easopis Kralji ulice spremenil
vizualno podobo in dobil tudi barvno naslovnico.
Kako se vam to zdi?
10 nic ne vern 0 tej sprernernbi, nisern opazil/a
20 nova vizualna podoba se rni zdi boljsa
3D stara vizualna podoba se rni je zdela boljsa
40 vseeno rni je
10 LDS (predsednik Jelko Kacin)
20 NS (predsednik Andrej Bajuk)
3D SD (predsednik Borut Pahor)
40 SDS (predsednik Janez Jansa)
50 SLS (predsednik Janez Podobnik)
60 SNS (predsednik Zrnago Jelineie)
70 drugo:
Se kak komentar v zvezi z oblikovanjem easopisa:
C. Vasi osebni podatki
77. Spol
10 rnoski
20 zenski
78. Starost
10 do 161et
20 17-20 let
3D 21-35 let
40 36-50 let
50 51-65 let
60 nad 65 let
79. Sem ...
10 solar, dijak, student
20 zaposlen, v delovnern razrnerju
3D brezposelen
40 upokojenec
50 kaj drugega:
82. Ce zelite, da vas vkljueimo med tiste,
katerim bomo razdelili 75 simbolienih nagrad
za sodelovanje v anketi, prosim oznaCite, katero
nagrado bi si najbolj zeleli:
10 zepni koledar »Dnevnik Zernljana 2007«
20 stripovski zvezek »Street s-trip-nik«
3 0 CD »Odpeti pesniki« (pesrni Daneta Zajca)
(Glasbeno drustvo Kuhna)
40 ne zelirn prejeti nagrade
Ce zelite da vas vkljueimo med tiste, med katerimi
bomo razdelili 75 nagrad, nam spodaj prosim
napisite vase ime in popoln postni naslov, na
katerega naj vam posljemo nagrado:
Bi nam zeleli se kaj sporoeiti? Imate kak predlog za
izboljsanje nasega dela in easopisa Kralji ulice? Bi
se zeleli na kaksen naein pridruziti nasemu delu
ali na kak naCin prispevati k dejavnostim drustva
Kralji ulice? Napisite nam 0 tern!
80. Moja zadnja dosezena izobrazba je:
10 nedokoneana ali dokoneana osnovna sola
20 tri letna ali stiri letna poklicna ali strokovna sola
3D girnnazija
.;0 yisja sola
:=
=: .
I ,-isoka sola
::aagisterij ali doktorat
Urednistvo Kraljev ulice se vam toplo zahvaljuje za
sodelovanje!
~-
avtor* Lan Decman
GOSTUJOCI KOLUMNIST
~
KRALJEVIC JAN
(in
ostala dvorna
Ljubljana naj bi bila blizu dogovora z drzavo, ki .
bo resil spor, nastal s predlogom in uveljavitvijo
sprememb ter dodatkov Zakona 0 financiranju
obCin. Dogodki, vezani na zmanjsanje J?roracunskih
prilivov ljubljanske ter treh manjsih obcin, so
potrebni globljega vpogleda in sirse razgradnje
dinamike njihove jayne obravnave.
band~OVIC
povzdignili Ie predstavniki omenjenih proraeunskih
porabnikov, pa ne implieira zadovoljstva ostalih.
Za izobrazevanje bo denimo namesto dobrih 70 sio
Ie okoli 53,5 milijonov. Jankoviceva uprava je sieer
zaradi doloeil zakona 0 finaneiranju obCin dokaj
enakomerno oklestila vse osnovne odhodkovne
postavke, razen, kljub prazni malhi, sredstev,
namenjenih varstvu okolja. Slednja bodo z dobrih
devetih dvignjenana 12 milijonov evrov. Za politika,
ki se raje deklarira za gospodarstvenika, pohvalno.
Podatki kazejo, da bo obCina Sempeter-Vrtojba iz
Mestni predstavniki na drzavni ravni vladajoce
drZavne blagajne v letu 2007 prejela 6, 3 milijona
Slovenske demokratske stranke so ob predstavitvi
evrov oziroma 10 odstotkov manj kot lani. Biter
osnutka ljubljanskega proracuna dokumentu oCitali
pregled ter kronoloska primerjava posameznih
vse, hkrati pa se vestno izogibali kakrsnimkoli
proraeunskih postavk na primer pokazeta, da
implikacijam 0
povezavi med
bodo tudi v srednjeprimorski obCini 30-odstotnega
njegovo viSino in
finanenega osipa delezne pray neprofitne
skin
hoteno kvalitetno
organizaeije in ustanove. Skoraj 40
. ez.da sloven
bo
izvedbo, saj bi s
odstotkov manj sredstev
.
r\eti da b\ l.\I nan}ena, da \d de\ez.en
tern takorekoe v
pa bo namenjenih
lez.ko )e "e! ~ ne bi\a se~
rativn' a . edb e
obraz popljuvali
postavkam v okviru
\ ka\nin "o\tte .'oJ. obcinSK\ ope
oca\e \z.v
svojega
transferjev posameznikom
o. 11le11lbne)s\
bodo o11l0~
strankarskega
n~~)p~OEE~b~k~i~11l~u~n~e~:~
~:::::~;
in
gospodinjstvom
......
in vladnega
regresiranju
oskrbe-vnajvee
spr e11le11l ~·n ob\)ub.
vrhovnika.
domovih, druzinskim
",soko\etect
Politizaeijo vprasanja, ki prejemkom in starsevskim
bo imelo real en odsev na dogajanje nadomestilom ter drugim
v prestolniei, lahko oCitamo tudi Jankovicu. soeialnovarstvenim
22 razvojnih projektov, ki jih je obljubljal med instrumentom. Bo pa zato skoraj 15 odstotkov vee
predvolilno kampanjo, bo po njegovih besedah kljub proraeunskega denarja slo v pokrivanje izgub, ki
vsemu izvedenih. Stadion bo stal v zaeetku leta 2009, so jih pridelala javna podjetja ter, roko na sree,
.
pa naj stane kar hoee . stipendijam, katerih obseg naj bi bil viSji za okroglo Opozoriti pa je potrebno, da je bil »inkriminirani« petino.
zakon v parlamentarni obravnavi ze na oktobrski
seji drZavnega zbora. V medresorski in vladni
Kulturna in ostala nevladna srenja je v prestolnici,
obravnavi torej ze meseee pred Jankovicevo
ki bo v prvi polovici leta 2008 in sirse (s kranjskim
objavo kandidature in zmago 22. oktobra. Tezko je
Brdom) gostila prek 100 visokih obiskov, zaenkrat
verjeti, da bi zvezda slovenskih lokalnih volitev ne
edina dvignila glas, saj naj bi billetosnji obCinski
bila seznanjena, da bo najpomembnejsi obCinski
proraeun, po oeeni mestne hise, za skoraj 57
operativni akt delezen sprememb, ki mu ne bodo
milijonov evrov oziroma za petino nizji od
omo&oe.ale izyedbe viso~~le!eCi~ obljub. Med
lanskega. Z od stiskanja izpahnjeno eeljustjo se
katenrru pa blstvenega oZlvlJanJa kulturnega
.
lahko tolazimo, da gre za slueaj, saj je natanko
zivljenja ali pa zavzemanja za nevladni sektor tako
tolikSen znesek namenjen tudi predsedovanju
ali tako ni bilo videti pri vrhu. Nevladni sektor bo
Slovenije Evropski uniji, a bi bifa vsakrsna
tako postal tudi neobeinski ali pa. kar nezazelen.
namigovanja 0 zaziranju drZave v mestno politiko
ali eelo kaznovanju volivk in voliveev za nedavno
V poplavi takSnih in podobnih »sproseujoCih«
ustolicenje Jankovica in njegove liste nie vee kot
zgodb, ki naj bi jim pot kazal »svetilnik 21. stoletja«,
zlobna insinuacija.
so Kralji uliee zavidanja vredna izjema. Kolikor
slisim,
se program siri in nadgrajuje, pri eemer pa
Finanen! o~tegljaj~ bodo v Li,ubljani sorazmer~o
naj druzbenopolitieni akterji ne bi imeli nie. Slednji
podobm pnmorskim, a nommalno mnogo bolJ
lahko zaradi mene mantrajo 0 razvoju, dodani
dramatieni, saj bo na njihov raeun bera kulturnih
vrednosti, preboju in reformah, a jih je pohodila
dogodkov in programov nevladnih organizacij
maksima:lno angazirana ekipa z minimalniini resursi.
opazneje manjsa. Kulturnim dejavnostim bo
Da so prodajalci »Kraljev« nergaeem tipa »Pejt rajs
lanko MOL namesto lanskih 21,6 namenille
delat, kokr da fehtas, « zaprli gobee, poIitiko pa
17,8 milijona evrov, dejavnostim neprofitnih
pri doseganju njenih lastnih eiljev prehiteli, pa je
organizacij pa 1,6 namestolanskih 2,4 milijone
vredno se malo daljsega teksta. Naslednjie.
evrov. Dejstvo, da so nad kreenjem sredstev glas
:" '~~.:.~.:I,_.' Kr'alji ulic~ - Maj
2007
Kvalifikacijski turnirji v nogometu za b
avtor* KRALJ '0 Tone Prvi
Poslusanje slovenske himne je ze obi cajen del rituala nasih srecanj z
ok~oglim usnjem . T9krat se je pomerila ekipa kranjskih brezdomcev z ekipo
OS Jakoba AljaZa. Sole, osebje in dijaki(nje), katere so nas kar naprej prijetno
presenecali. Tako so brhke mladenke vsakemu izmed organizatorjev (tudi
meni, ki med tekmo ne pocnem drugega, kot da vrtim gofljo komentirajoc
dogodke na igriscu!) podarile prikupen, v soli narejen mini AljaZev stolp.
Maskoto svoje sole! Da bi bila mera polna so nam ista dekleta se zaplesala.
Ker se na plese ne spoznam (saj se na nogomet tudi ne!), naj povem Ie,
da so uprizorile pravi pravcati sov. Nisem ' sou ' nikamor, tako se zdaj 'po
moderno ' samo rece! Kako tudi bi, ko je pa se Luka opazil, da so se mi
oci zalepile na prizorisee. Heee! In ne samo moje!
Kranjci so res polni presenecenj! Prvi, sodniski 'brc' , je izvedel nih ce
drug kot moravski gorenjec, g. Primoz Peterka. Tudi to se ni bilo vse!
Na strani ' znanih ' so zelo dobro igrali: g: Andrej Hauptman, g. Andrej
Sifrer Uaaa, no! Tisti, ki ima sina Martina !) in g. Andrej Marusie, da "
naj"prej nastejem Andreje . Nie slabse se niso odrezali g. TomaZ Grm, g.
Goran Obrez, g. Joze Biscak in (kakopak!) ' nas ' ambasador, g. Saso
Udovic. Najbolje pa sta se odrezala ravnatelj sole, g. Milan Rogelj
in pomocnica ravnatelja, gao Cvetka jambrovic, ki sta nas na koncu
srecanja postregla se 5 cudovitim kosilom v prostoru solske jedilnice.
Sedel sem 5 solarcki in se spominjal kako je bilo pred nekaj desetletji,
ko sem sam gulil klopi. ja, predvsem ucitelji so bili 'bic bozji ' in ne
Soncno jutro
solani pedagogi kot danes, da stavbe in hrane niti omenjam ne. Pa
se bazen imajo! Madonca! To pa niso vee heci! Pa plesno solo! Pa
je obetalo se lepsi dan, ko
navijace, da se sipe tresejo in moja oba zoba sklepetata.
smo brzeli proti metropoli, kjer delajo
Bravo, Kranj ci in Kranjice! Morda ste res 'sparoun' , zato pa imate
gorenjke, gorenjce in 'Sava' avtoplasce.
kaj pokazati ... , je rekel g. Andrej Sifrer, ko smo sedeli ob kavici in
Direktorjev volvo se je pogumno bojeval
premlevali sportne dog.odke. Kavice z in brez sta ' sponzorirala ' gospoda
z valovi burje, ali kar ze piha v tistem
Andreja. Hauptman in Sifrer. Kaj pa vici 0 Gorenjcih ? So! Izmislijo si jih
koncu Siovenije, in nas varno pripeljal
nevoSCIjivci, ki sami ne zmorejo nicesar na 'kup spraviti'.
do sportne dvorane osnovne sole
jakoba AljaZa. Menda se lahko edina v
So pa tudi gore~jski vici, taki ... druzinski, da ti srce pogreje. Enega je
dezelici na soncni strani Alp ponasa
povedal Andrej Sifrer (temu prijaznemu mladenicu tezko recem ' gospod ',
ko pa ni studiral za zupnika, ceprav je pravi gentleman!
5 plavalnim bazenom. Pomocnica
»Z mojo desetletno hcerko sva sla 'na spil ' v domaci kraj, kjer nikoli
ravnatelja, gospa Cvetka jambravic,
nisem prada I nobene ' plate ' . To sem v dvorani tudi na glas povedal. Med
nam je postregla z obi/no malico, g.
nastopom mi je asistirala hCi. Prinesla je kitaro in podobno. Krajani pa so
ravnatelj Milan Rogelj pa pripravil
kupovali CD-je, da se nisem utegnil dovolj hitro podpisovati nanje. Na pot i
v dvorani vse potrebno, da smo
domov me hcerka vprasa, ce lahko presteje denar, ce je ze moja ' tajnica'.
lahko dve uri nemoteno igrali mali
No, pa daj! In je nastela kar cedno vsotico! «
nogomet ob pomoci razvnete
»Uuuu, ati! To je pa velfk d ' narja, a ne?!« zascebetajo za kavno skodelico
mlade publike. Mladenke in
velike ocke.
mladci so, prav nic po gorenjsko,
»ja, seveda, ampak 0 tem ne bova govorila,
na sfezaj odprli svoja grla, da je v
dvorani hrumel vihar navdusenja "
kajne?«
»Prav, ati! «
za kar so 'bili krivi ' ucenke in
»Prideva domov in prvo kar je 'ta mala' naredila
ucenci osnovnih sol Franceta
je bilo, da je na ves glas zatulila proti mamici:
Preserna, Dragotina Ketteja
'Maaami! Aves kolk' je ati .. .(z roko ji pokaZem
in Prezihovega Voranca ter
naj zapre usta!) ... lepo peW «
dijakinje in dijaki kranjske
V tem stilu sta potekali tudi obe srecanji. Bilo
gimnazije . Po moji oceni,
je nekaj golov, ja! Seveda so bili, a 0 tem se
ki nikakor ni merodajna,
ne govori! Niso pomembni goli (malo ze, no!),
kaksnih 150-170 mladih
" pomembno je, da je imel selektor slovenske
in se mlajsih sportih dus.
brezdomne reprezentance priloznost izbrati se
Uvodni govor je imel g.
Luka Triller, kot se za tak6
kaksnega igraka za SP v Kopenhagnu. Sodec po
veliko prireditev spodobi
njegovem zadovoljnem obrazu sklepam, da mu
in je pravicno, svoje
je uspelo kaksnega igralca 'pr ' sparat', ceprav je
Stajer' c, kar sicer ni noben greh ...
na\"dusujoce sportne
be'>ede pa je dodal se
n'ski
\l\es
Kra 1
?
"basad .r proje eta
.
ezdomce ali kdo bo sel na Dansko? 2.del
Liiko va p.
.
IZZa
Na tokratni poti nas je spremljalo ne prevec prijazno vreme. Sonee se je
sramezljivo skrivalo za oblaki, a padavin se ni bilo.
Avtocesta je res dobra pogruntavsCina, ce se spomnim, kako smo se nekoc cijaziliiz Maribora ali s Ptuja, mimo Celja v Ljubljano ali v nasprotni smeri, tako pa smo ker padli iz ljubljanskega mocvirja v lepo ptujsko Panonijo. Se "cmok" ni uspelo narediti! Sprememba je bila tako nagla, da smo nekaj casa iskali sportno dvorano Mladika. Danes ni bilo z nami / oceta / (direktorja Zavoda 69, Luka Trillerja), ki je imel cez glavo dela s pripravami za SP na Danskem, zato smo se pocutili, kot pticki brez gnezda. Lukova / sola / (dresura!) je vendarle delovala in
kmalu smo bili ' berajt ' za spopad na igriscu. Pred
samoy dve
srecanjem so nam nekaj vzpodbudnih besed
nogi. Se dobro, da
namenili, direktorica zavoda SOCIO, gao Suzi
Kvas,· ambasador projekta "Homeless
sta igrala za brezdomce, sicer bi bil
visok poraz neizogiben. Res pa je tudi, da so se vsi
Word Cup" v Sloveniji, g. Saso Udovic,
trudili po svojih najboljsih moceh, zato je neresen rezultat
in prijazyni zup'tn tisoCletnega mesta
edina pravicen, se mi zdi, zato smo zmagova1ci vsi!
Ptuj, g. Stefan Celano
Nekaj minut poCitka smo potrebovali, potem so prinesli pizze za
Tokrat so se nam pridruzili
tudi dijaki in dijakinje ptujske
nadomestitevenergije. Odlicno so nam teknile, Ie oCi so se nam rahlo
srednjeekonomskesole. Srecanja
solzile.
Zaradi rezultata?
siCer nismo izgubili, povohali pa
Kdo bi to vedel?
smo Lukovo vodico za po britju.
Zdi se mi, da je bilo make prevec cebule (luka!) na pizzyah, kar
Pri remiju je ze tako, da smo 'skorai'
je gotovo / maslo / smen tanih in gostoljubnih liikarjev. Se lepo
zmagali, vendar lovec zajca se nikoli
ni / skoraj / ujel, a ne? Tudi Ptujcani
vreme zapot nazaj v meh'opolo so nam ' zrihtali', da bi Luka
so na istem! He- he!
ne bil prevec v skrbeh za svoj volvo, ki je, kot obicajno, poziral
' Skoraj / bi nas odrli!
kilometre avtoceste in bencin v svojem drobovju. Kljub mrazu
Precej bolje so se odrezali · / Znani /,
zunaj so bila okna avtomobila rahlo lukasto rosna.
naj omenim nekatere: golman, gora
pred mrezo - g. Ivan Klaric ( na koncu
je milostrio spustil mimo sebe dve zogi
(4:2), da bi mi ne bili prevec poklapani!),
g. Glazar Stanko, g. Fredi Kmetec, g. Mirko Vindis, g. Gorazd Kodric, g. Marjan Lenartic, g. Nani Matjasic ter prizadevni g. Saso Udovic, za katerega se zdaj ne vern, kaj je igral. Obrambo, leva krilo, desno krilo, napad po sredini, z desne, leve. Povsod ga je bilo dosti. Kot viharja na morju! Ko /potegne / , . brise vse pred seboj! Odlicno se je odrezal tudi s~lektor brezdomne reprezentance, g. Ales Ceh, saj ni sala mala razporediti za celo vojsko navdusencev tako, da smo vsi vsaj enkrat brcnili v okroglo usnje. Tudi jaz, ki sem bolj ali manj (ne)uspesno komentiral dogodke na igriscu in zupan mesta Ptuj, ki zgledno skrbi za svoje brezdomce. Brcnil je t.i. / sodniski strel /, se posiovil in odhitel zupanovat. Vsekakor moram omeniti gospodicno Melito Kveder in g, Todorovski Spira, saj je bilo videti kot, da imata sto, ne avtor* Bostjan Cvetic
Literarna delavnica v Sprejemaliscu v petek 9.3.2007 smo imeli v nasem Sprejemaliscu Skofijske karitas Maribor literarno ddavnico na temo moj
dom. Vodil jo je Bostjan Cvetic, ki je predhodno podal in napisal izhodiSce za literarno delo.
Uporabniki so z zavzetostjo in tudi stevilcnostjo ter predvsem z zelo pozitivnim odzivom pokazali, da kljub
tegobam, ki jih vsakodnevno tarejo na njihovi poti, znajo in zmorejo napisati stvari, ki so vecinoma zelo
dobro zaklenjene, najveckrat pod pray presenetljivo dobrim srcem.
Starostno gledano so bili nasi pisci stari med 45 do 60 let in pray vsem je bilo enotno dejstvo, da so bile
njihove misli iskrive, vcasih tudi malcek nemirne, a postene, direktne, tako Cisto brez ovinkov.
Izhodisce za literarno delo je bilo naslednje:
MO]DOM
Bil je lep pomladanski dan, ki se je
pocasi prevesal proti popoldnevu.
Sonce je kar veselo igralo svoj spev
po modrem obzorju nebesnega
svoda, Ie tu pa tam se je v rahlem
vetricu temu upiral kaksen
posamicen, majhen oblacek.
Pogled mi je polagoma zdrsnil iz
klopi proti bliznjim hisam, se posebej
proti tisti majhni, sivi. Bila je nekako
posebna, skromna, a vendarle tako,
kako bi rekel drugacna, tako domaca!
Ja, domaca!
Razmisljal sem ...... Spominjala me je
namoj dom...
Njihove iskrive misli pa si lahko preberete
sami:
».. . Rad hodim na sprejemalisce na Karitas. Tukaj
smo vsi isti. Nihce ni bogat, spostujemo se med sabo.
»... Ko sem bil se srecen z druzino in otrokom, vendar
me je visja sila (ulica) pripeljala v drug dom. To je sedaj
moja domaca hisa, ki mi veliko pomaga oziroma mi
.omogoca nadaljnje iivljenje. Tu je prijeten dom, ki
me iz nje naredi Cloveka in spodbuja spostovanje do
socloveka. Tukaj imam vse, kar sem imel prej z mojo
druiino. V glavnem je tu vse domace.« (Martin)
Kar ima eden, imajo vsi. Tu najdem tudi dusevni
mir. Pogovoris set malo se posalis in so ze vsi obrazi
nasmejani. Potem pa zopet gres ven, ostanes sam,
zatopis se v svoje misli in zopet te stisne pri dusi .
Mise" da naslednji dan zopet prides med sebi enake,
te ponovno navda z veseljem. Rad bi se zahvalil vsemu
osebju za njihovo potrpezljivost, da nas sprejemajo
taksne, kot smo. 5 spostovanjem, jozef.« Uozef)
. ». . . Ko sem ostal na ulici, sem se obmil na Skofijsko
Karitas, kjer so me zelo prisrcno sprejeli in mi ponudili
pomo( za kar sem jim iz srca zelo hvaleien.« (n.n.)
»... Misli mi pocasi odletijo dalec, dalec v otrostvo,
izgubljeni raj. Kot v meglenih sanjah se odpirajo slike,
»... Dom je dom! Ako bi ga imeli, mogoce ne bi bili .
brezdomci! Ako se m.otim, me lahko })jebete«! Dom je
lahko star ali pa nor! Vseeno! Dom je dom! Le ce ga
imasi Ako ga nimas, si BREZDOMEC! KLOSAR! In to,
verjemite, boli!« (Cogi)
davne in pozabljene ... Blatno rjava pot, siroka ravnica, »... V poletnem casu je lepo, vendar ni tako, kot bi bil deJa na njivi in vrane, ki krakaje pre/etavajo .. .«
doma . Najlepse je bilo, ko sem se imel dom .« (Mirko) (Zdravko)
.
». .. Moj dom je izgubljen. Leta so minila. Pa sem tu pri
Karitas sprejet med brezdomce. 5em zelo hvaleien da
so mi resili iivljenje.« (Lubo)
.... .. Ko sem prisel sem, sem dobil kopanje, britje.
lenjam vsak dan perilo. Pocutim se v redu. Na Karitas
:.
r.7 ' po agaJi. Hvaleien sem Karitas za pomoc.«
»... Vcasih se prebudim in se mi zdi - saj bo bolje, vendarle je se kancek upanja na boljse. 50 tudi stvari, katerih se je treba nekako lotiti in si misliti - ja, bolje booTukaj se je treba se posebej potruditi in izpeljati
tis to stvar, ki si najbolj ielis.« (Dusan)
(
avtor* Srok Goran - Gogi
I
~------------------..::::....
Gogijeva kolumna, 4. del
me
Pa sem zopet z varni! Kako ste kaj?
njegove prve tajnice. Dlje od nje
. spravi
Upam, da ste dobra. Jaz osebno se
niU pod tocko razno. Ker je bojda
v cudno
pocutim "klosarsko". V t8m dopisu
zelo
zaseden. O.K. - sem si rekel.
"morilsko"
sem se odlocil, da yam predstavim
Clovek pac dela. Yot da jaz ne.
razpolozenje.
en "problemcek" iz svoje zakladnice
Ker
sem pac radovedna oseba,
Zato bom za konec t8
"opazovanja" smeti? Vsi verno,
sem zelel izvedeti zakaj. Vprasala
kolumne pripisal nekaj
da jle odpadkov ogromno. Saj jih
me
je, kaj bi rad od njega. Povedal
vzpodbudnih besed.
odvazajo. To ze.
sem, da ga paznam od leta 1988 in V prvi vr5ti svojim
Vse odpadke stiskajo v zemljo in
ce
bi si lahko utrgal 3 minute cajta
"kameradom" .
molijo boga, da bi s stiskanjem
za
mojo
malenkost.
Imejmo 5e radio Strnimo
resili sebe . Sarno tu so v veliki
Kajti on je zupan. Ima moe. Jaz pa
vrste. Pomagajmo si. Trdo
zmoti. In kje je resitev? Reciklaza
klosar,
ki se ze 18 leto bori, da bi
zivljenje zivimo. To vemo
smeti! Imajo jo v NemCiji, Avstriji
prisel do socialnega stanovanja.
vsi. Ko se bomo kregali, bo
in se Hrvati so nas v tem pogledu
On
bi lahko dvignil telefoncek
se slabse . Dobri fan tje ste.
prehiteli. Odkupujejo plasticno
in poklical Stanovanj ski sklad pa
V dr 19i vrsti pa vsem
embalazo. Odkupujejo. S tern so
rekel
kako dobro besedo zame.
Bralkam in Bralcem zelim,
resili dye stvari:
Njen odgovor je bil prep ost: "Ne,
da ste n asmejani.
• Ijudje, ki so na robu prezivetja
to
bi bilo mimo zakonov".
Dobro razpolozenje je
jih pobirajo in se stem
Se strinjam . Ja. Na lednje I jeno
vedno boljse od siabega.
prezivljajo;
vprasanj
e je bila pa sUa smesno .
In kar je 5e pomembno. • resujejo se lastnih odpadkov
Vprasala me je: "G. Gogi, v 18-1etih
Imejte radi svoje otroke. Sad in se stem izogibajo ekoloski
si
niste mogli poiskati stanovanja?"
Ijubezni so! A 0 se tega ne katastrofi. Pa se bolj cisto
Objasnil sem ji, da S8m ze za casa
zaveclate, ste slabsi od nas dezelo imajo.
g.
Krizmana preh odil vse poti. klosarjev, Nasi politiki se pa hvalijo,
Dosegel nisem nic. In nato je To i b 'lo za dan es dovolj. kako cista dr.zava smo. Pa ja ."
sledil
sok. Rekla je: " Zal~aj 5e pa Hvala vsem, ki kupujete Slepci!
ne spravite obcasno deIat?" Moj
Kralje Ulic ! Opisal born se en dogodek.
odgovor
je bil pa taks en: "A ja, to pa
Pred mesecem dni sem odsel
ni mimo zakona." Delo na crno je
v naso cenjeno obcinsko
prepovedano. To verjetno ve 0
ustanovo. Hotel sem S8
vsi. Kajti ce te kdo prijavi,
dogovoriti za sestanek z
si za sest mesecev brez
g. zupanom.
socialne podpore,
Prispel sem
No, pa dovolj 0
samo do
politiki.
(ajti taksno
razmisljanje
Ostalo je
»Pravice do
enakosti in do svobode
so seveda individualne pravice: zahtevajo
in nosijo jih lahko namrec zgolj posamezniki. Odpravljanje
prisile in diskriminacije (kar lahko imenujemo emancipacijo) je vselej
jasno kolektiven proces. Mozen je Ie, ce stevilni posamezniki (tako rekoc vsi
posamezniki) zdruzijo moei zoper opresijo, zoper druzbene hierarhije in
neenakosti. Z drugimi besedami, enakosti in svobode nikoli ni mogoce
podeliti, razdeliti med Ijudi, moino ju je zgolj osvojiti. Tv imamo v
mislih to, kar Hannah Arendt imenuje »pravica do pravic«, ki se nikoli
ne skrCi na dejstvo, da imamo to ali ono pridobljeno pravico, ki jo
zagotavlja zakon. Jasno je, da pravica do pravic ni predvsem moralen
pojem, temvec politicen pojem. Proces na katerega se sklicuj e, se
zacne z odporom in meri na izvajanje »ustavne oblasti« v katerikoli
zgodovinski obliki. Potemtakem bi ga moralirazumeti tudi kat pravico
do politike v sirokem pomenu izraza, v pomenu, v katerem ni nikogar
nikoli mogoce emancipirati od zunaj ali od zgoraj, temvec zgolj 5
pomocjo njegovega lastnega delovanja in ~ pomocjo kolektiviziranja
tega delovanja. «
Etienne Balibar, Strah pred mnozicami, Ljubljana, Studia
Humanitatis, 2004, str. 477.
rdece nebo, razzarjeno obrobj e oblakov in ostal je nepozaben mir. Tam na obzorj u, kjer ptice letajo z voljo po zivlj enju. Jon Aramis
IkIIMlg.iiiitid@'_
_________a_v_to_n_·c_a_*_L_ll_n_a..:..J_ll_ra_n_c_Yi_c_S_r_ib_a_r )
.
,tel"·
.
l)}\lC'.S~ I:. _
OpR"\' .. .".
. .
3. del Voditeljica Okanti ju je nekaj easa mirno
opazovala, potem si je zavihala rokave
svoje erne majice in se naslonila na
mizo: »In smo spet na zaeetku. Kateri
nesposobnez je predlagal zavajajoe
naslov danasnje seje?« Udelezenci
so se zaeudeno spogledali. Okanti je
nadaljevala z umirjenim glasom, v sebi
pa je komaj krotila jezo: »Tole, dragi
moji, je - kot se najbrz vsi strinjamo
- tretji sestanek izrednega pomena.
Sklicala sem vas, ker stvari, kot ste
najbrz ze sami ugotovili, ne teeejo po
naertih. Se enkrat born ponovila s bm
smo zakljueili prejsnje sreeanje, eeprav
vam ne bi skodilo, da bi si kdaj pa
kdaj prebrali zapisnike. Tema drugega
sestanka je bila ideoloska vzpostavitev
novega svetovnega sistema po dejanski
eliminaciji starega ... «
»Saj ravno na to sem vas malo prej
hotel opozoriti,« se je plaho oglasil
Oro, ki je spet izgubil na novo
pridobljeno samozavest. Okanti ga
je to pot bolj prizanesljivo pogledala
in mu pomignila naj nadaljuje. Oro
.~ opogumljeno nadaljeval: »Mislim,
i _ "ka 'zposta\iteY noyega
y
".
sistema ne bo zadostovala, glede na to, da mislimo
dejansko eliminirati starega.«
»Ne oddaljujmo se od bistva,« ga je znova prekinila
Okanti. »Glede na to, da se se zmeraj nismo uspeli
dogovoriti na kaksen naein se bomo sooeili s
sedanjim sistemom, se najprej osredotoeimo na
to.« »Khm,« se je odkasljala Katrinka, varuhinja
elovekovih pravie. »Z vsem dolznim spostovanjem,
ampak menim, da je se pred eliminacijo starega
reda pomembno poskrbeti za njegovo nadomestilo.
Postopka bi se morala odvijati soeasno, drugaee
nam preti nevarnost kaosa.«
»Anarhija!« se je zadrl zapisnikar in poskoeil
s stoIa z dvignjeno pestjo. Pogledali so ga z
neodobravanjem. Okanti mu je pomignila naj se
usede. Poklapano se je zvrnil nazaj na stol in zapieil
pogled v konico svojega svinenika.
»No, nadaljujmo,« Okanti se je obrnila proti borki za
praviee zivali. »Ajsa, beseda je tvoja.«
Ajsa je pomenljjvo pogledala vse prisotne: »Aktivno krilo Zivalske osvobodilne fronte bo v . maju, nataneneje trinajstega v meseeu, zaeelo po mojih navodilih izvajati usklajene akcije in sieer: triinpetdeset pozigov mesnie, totalno unieenje· dvaindvajsetih trgovin s krznom, deset poulicnih zased ... « »Na koga nataneno bode usmerjene zasede?« jo je prekinila Okanti. »Deset poulienih zased na dame v krznBnih plaseih,« je nemoteno nadaljevala Ajsa, »ki bode poskropljene s krvavo rdecimi spreji, nadalje dva napada na zivalski vrt ter nekaj vdorov v laboratorije s poskusnimi
zivalmi.«
.
»Moment,« Okanti jo je znova prekinila, »v poroeilu iz
prejsnjega sestanka navajas, da je bil februarski vpad
v poskusni laboratorij neuspesen. Dve bele misi, ki ste jih izpustili, sta pet minut kasneje koneali pod kolesi
.
avtomobila. Upam, da si to pot pripravila tudi naert, ki vkljueuje kam z osvobojenimi zivalmi.« »Deportaeija s tovornjakom v Galensko gmajno,« je
.
pohitela Ajsa. »Pa tiste iz zivalskega vrta?« »Prav tako.« »Khm, khm, to bi bila lahko napaka,« se je vmesal naravovarstvenik. »Bengalski tiger nima kaj iskati v Galenski gmajni.« 1'renutek kasneje se je z levieD popraskal po glavi: »Ceprav bi se to morda dalo uskladiti z mojim naertom. Galenska gmajna je vedno bolj ogrozena zaradi prevelikega stevila izletnikov.
.
Predpostavljam, da bi nekaj bengalskih tigrov v gmajni uravnotezilo poruseno ravnovesje in poskrbelo za ekosistem.« Katrinka je ziveno odlozila svojo skodelieo, cia je kava pljusnila eez rob: »Odloeno nasprotujem taksnemu posegu. Vsak elovek ima pravieo do svobodnegagibanja, ki mu jo zagotavlja drugi odstavek sestega elena na triinsestdeseti strani Konvencije 0 elovekovih pravieah.« Oro jo je prebadal z oemi: »Z veseljem ti naznanjam, da
tretji elen Konvencije 0 zivalskih pravieah zagotavlja vsem
zivalim neomajno pravieo do zretja, kadar so laene.«
»Poeasi, poeasi,« je nenadoma zaklical zapisnikar
unicili, raztrgali, razcefrali, razrezali na
drobne koscke, zazgali na grmadi, ki bo v
opozorilo gorela celo noc,« se je razzivela Ajsa
in od veselja kar poskakovala na stolu. »Vsi
ste nemogoci,« Rimando je zacel izgubljati
zivce, »vse boste unicilLVes koliko bi se dalo
potegniti iz krzna iz dvaindvajsetih trgovin?«
»Mi smo nacelni in nas ne premamlja vonj
umazanega denarja. Borimo se za viSjo stvar. Ne
Ferdinand, ki je komajda se sledil pogovoru
pa ti, ki skrbiS Ie za svojo polno rit,« je kricala
med vrocekrvnezema, kaj sele, da bi si utegnil
Ajsa. Rimando je nagrbancil celo v tri gube, kar
zapisovati. »Rimando,« Okanti se je obrnila proti
je
naredil vsakic, ko ga je kaj prizadelo: »Kako mi
socialekonomistu, ki je bil se vedno zatopljen
moras ocitati kaj takega. Ti, ki si speljevala akcije
v svoj raeunalnik, »podaj zapisnikarju svoj
zasnovane na mojem projektu Prodajmo denar
prenosni raeunalnik, da bo hitreje pisal.«
- revnim oblast.« »Dovolj, dovolj,« tudi Okanti so
Ekonomist Rimando je prebledel in skoraj
zaceli popuscati zivcL
neslisno zasepetal: »Nemogoee, ne morem, niti
Oro je zacutil, da je nastopil njegov cas: Nidite,
slucajno,« in se zivcno oklenil svoje skatle.
kaksni ste,« je zacel cez mizo kricati Katrinki,
»Rimando,delnice lahko poskakujejo tudi
varuhinji clovekovih pravic, »samo gobezdanje
brez tebe,« Okanti mu je zapretila s prstom.
vas je.« »Nas je,« ga je taloj popravila Katrinka.
Rimando je s tresoCimi prsti segel v zep
»Tudi ti na zalost spadas med clovesko raso, ceprav
plasea, obesenega na stolu, in potegnil ven
nemalokrat podvomim v to.«
skatlico cigaret. Potisnil si je cigareto v usta,
»Samo gobezdanje nas je,« se ni dal motiti Oro, »vse
jo prizgal in z uzitkom potegnil prvi dim
vas ... vse nas born pobil. Kdo mi bo preprecil, kdo
globoko v pljuca. »Ampak, Rimando,« ga je
... ?!« Zapisnikar Friderik je skocil pokonci, zacel
med uzivanjem zmotila Katrinka, »pa saj ti
navduseno mahati s svojo mapico po zraku in na ves
ne kadiS.«
glas vpiti: »Anarhija, anarhija!«
»Cigave pa so potem cigarete?« se je
obregnil Rimando. »Od Ferdinanda, plase
Na steklo se je pritisnil okroglolieen rdee obraz: »A
je od njega,« mu je odgovorila. »Drek,« je
si videl Filipsky, kako pametno, da smo jih nekaj
zaklel Rimando in jezno ugasnil cigareto.
ohranili. Zdaj se lahko fino zabavamo.« Filipsky si je
Nenadoma mu je v glavo sinila vseena
erno kravato il} potegnil iz svoje cigare: »Aha,
popravil
misel, usta so se mu spotegnila v nasmeh.
pa ne morem verjeti ... Se vedno mislijo, da lahko kaj
Obrnil se je proti Ajsi: »Poslusaj, ee sem
. naredijo. Naivni pravienezi,«in zanieljivo je puhnil
prav razumel, je na spisku vasih akcij
dim proti steklu. Pomignil je proti plasticni tablici, ki je
tudi nekaj unieenj trgovin s krznom?«
bila pritrjena na robu zastekljenega del a in pomenljivo
»Totalno unicenje dvaindvajsetih
prebral: HOMO SAPIENS JUSTUS - zadnji primerki
.
trgovin,« je ponovila Ajsa. »Ja, ja - in
svoje vrste. Neprilagojeni na obstojeee zivljenjske
kaj bo s krznom?« »Naertno ga bomo razmere. Na pragu izumrtja.
Kaj pa, ce je vse Ie BOZJI PING PONG?
avtorja * Chris J. Scobie in Peter Pitambar Pangerc
Krscanstvo, askeza (siromastvo) in Bog Temeljna ideja, da je krsCanstvo
povezano z askezo, je med nami
prisotna ze od casa, ko so sledilce Jezusa
zaceli imenovati kris~ani. Ta asketizem
vkljueuje filozofijo stila zivljenja, ki
ga oznaeuje zanikanje mesa (telesa),
se posebej pa temeljnih materialnih
uiitkov (npr.hrana, stanovanje, obleka
in posest). Tovrstna ideja se je razvila s
pojavom prvih krscanskih skupnosti,
ki so bile ogrozene s preganjanjem
kris~anov v Rimskem cesarstvu. Toda
kljub preganjanju se je krscanstvo sirilo
in raslo, vse dokler ni imelo pomembnega
vpliva tudi v Rimskem imperiju. Leta 312
n. st. je sam Konstantin iz politiCnili vzrokov . postal kris~an
in zacel
spreobracati
v krscanstvo
celotno
cesarstvo.
Ubostvoin
tezko zivljenje
sta bila v tistem
casu zelo pogost
pojav. In ker je
krscanstvo zraslo
pray v teh casih, so
nekateri opazovalci
nepravilno
povezali krscanstvo
z asketizmom in
teologijo ubostva.
Karl Marx je bil eden .
modernih mislecev, .
ki so krscanstvo
uvrstili v tovrstno »skatlo«. Da pa bi
razumeli krscansko stalisce glede askeze
oziroma prizanesljivosti do ubostva, je
bolj primerno, da pogledamo, kaj pravi 0
siromasnih in ubogih Bog, 0 katerem govori
Sveto pismo.
Preucevanje Stare zaveze kaZe prvic na
to, da Bog slisi jok in vidi trpljenje teh, ki
trpijo. In zaradi Bozjega velikega usmiljenja
je bilo njegovo srce dotaknjeno, da bi
resilljudi. Drugic, starozavezni tekst nas
ocara z opisovanjem situacij ljudi, ki so
bili blagoslovljeni od Boga tako, da jih je
dvignil iz ubostva in postavil v polozaj, ko
so obogateli in imeli vecji vpliv (Abraham,
Jakob, Jozef, Job, David itd.). 'fre~ic,
pretirano ubostvo je bilo povezano s stisko
tistih ki niso bili poslusni Bozji besedi,
l
da bi ziveli posteno in pravicno ter so se zavestno odlooo, da ne ·
bodo spostovali Bozjega zakona. Tako kot vse odloCitve so tudi te
odloCitve, ko ljudje niso zeleli izpolnjevati BoZje zapovedi, prinesle
posledice v obliki zatiranja; pogosto ne med ziveco generacijo,
ampak so posledice nastopile med kasnejsimi generacijami (npr.
kralj Salomon). To ne pomeni, da je revsCin vedno rezultat
nepravirnega Zivljenja posameznika, kajti Zidje so, recimo, bili
v izgnanstvu 430 let, preden jih je Bog pripeljal nazaj. Toda
pomembno je vedeti, da ubostvo ni Bozji nacrt ali namen za
Cloveka. Bozje prvotno navodilo oziroma zapoved Cloveku je
bila: »Bodita rodovitna in mnozita se, napolnita zemljo in si jo
podvrzita... « (1. Mojzesova knjiga 1,28).
Kratek oris teksta v Novi zavezi poudarja
~ Jezusov pogled na ubostvo. Vsekakor je
povsem nepravilno domnevati, da je sam
Jezus bil asket (v smislu siromaStva). Jezus
je bil tesar, kar je bil ugleden poklic in pred
njegovo smr~o so rimski vojaki zrebali
za njegovo suknjo (to pOU1eni, da je bila
vredna veliko denarja). Ceprav je res, da
Jezus ni Zivel v materialnem bogastvu, pa
je tudi res, da ni Zivel v ubostvu. Sveto
pismo govori, da je bil ucenec Juda
odgovoren za finance, medtem ko so
ucenci potovali z Jezusom in je sluiil
ljudem. Jezus je potrdil, da bode v druibi
vedno obstajali bogati in revni, toda v
svoji priliki 0 »usmiljenem Samarijanu«
je poudarek dal na sposobnosti, da
spoznamo, da so nasi bliZnji tisti, ki
so v potrebi. KrScansko obnasanje in
krepostnost je preiti politirne razlike,
etnirne ovire in druZbene norme, da
bi pomagali soCloveku v potrebi.
Jezus je veliko svojega casa preZivel v sluienju tern, ki
jih je druiba zavracala - prostitutkam, cestninarjem,
slepim, gobavcem, siromaSnim. To je pocel zato, ker
je ugotovil, da so ti ljudje veliko bolj razumeli svojo
potrebo po odresenju ad hudega, ki povzroca zlo v
svetu. Bodimo pozorni na Jezusove besede, ko je rekel,
da je tezko bogatemu Cloveku sprejeti odresenje; ne
zaradi denarja, ampak zaradi bogastva, ki velikokrat
prepreeuje ljudem, da bi videli, kdo zares so - gresniki,
ki imajo potrebo po odresenju. Zavedajmo se tudi
da, ko je Jezus rekel: »Blagor ubogim V duhu, k?jti
njihovo je nebesko kraljestvo« (Evangelij po Mateju
5,3), on stem ni mislil na tiste, ki so financno ubogi,
ampak na tiste, ki razumejo, da nimajo nicesardati
pravicnemu Bogu. Ubogi v duhu so tisti, ki spoznajo
in priznajo svoj greh ter potrebo po odresenju.
Ubostvo nam je v korist Ie, ko nam pomaga
razumeti resnieno stanje Cloveskega srca. Se bolj
pomembno pa je, da je ubostvo lahko v korist
oziroma uporabo Bogu. Kot je rekel Jezus, to je
priloznost, da vidimo Boga na delu in da dame
castnjemu.
e
avtor*
Dam~jan
~____~_
_ _ __ ____---.:
avtor* Tomislav Gruden
V knjigarni Konzorcij se bodo letos v
sklopu dialogov odvijali tematski veceri,
partnerskih razmerji potem preid.e na otr~ke, zaradi cesar
posveceni antropologiji spolov. V t?rek .
kasneje trpijo tvud! njihovi o.dnos, ~~ankarJe.vsk~ n~~eza).
ZO.3. je debata potekala na temo IJubeznl
Ljubezen je vcaslh pomenila druzlno k?t InStltUC.IJO, modern a
ob knjigi Ulricka Becka in Elisabe~h Beck­
ljubezen pa je razprsena meglica, kaplJa vode hlt:o p~stane .
Gernsheim »Popolnoma normalnl kaos
oblak. Ljubezen raje iscemo pri terapevtu kot PrJ sebl.
Ijubezni «. Prevedla sta jo zakonca ~I.e,
Zgublja car, ko jo hocemo definirati; ne is~emo p~ njen~
razpravo pa je povezovala Renata Snbar.
avtenticnosti v iskrenosti . Mesa mo JO tudl s poseslvnostJo,
Knjiga obravnava danasnje obdobj~,
mislimo samo nase . Doloce n egoizem je.zdrav, vendar
za katerega je znacilno, da se vse bolJ
moramo pomisliti tud i na potrebe partnerja. Partnerst:'o
resujemo iz druzbenih okvirov in nosimo
je uspesno, ko se ohrani individualnost. Tu n~ gre v~c za
vecjo odgovornost za sv~ja zivljen)a in
dobro in slabo polovico, ampak za dve dobrJ celotl.
dejanja. Zakonca Beck SI tako dellta zor~a
Moski bode tako morali poiskati novo obliko
kota gledanja moskega in zenske k.ot tudl
identifikacije v druzbi, ker sovinizem pac ni vee
pogled na prisil'e in svobode obstoJa odn?sov,.
" moderen". Da pa ne bomo posplosevali, na .
Ijubezni kot fenom.:na,ki j~.v s?~obnost' bO!J
predavanju se mi je najbolj vt!svnil~ ~ sp?r:ni~
nepredvidljiv, kaotlcen, bolJ' Indl~,?u~l~o o~cuten .
konzervativna gospa, s preceJ SOVlnlstlcnlml
Potrosnistvo nam nudi varnost all Indlvldualizem
pogledi, ki oeitno ne dohaja moderne d.ruz~e. Z
in nekonvencionalna razmerja v smislu: jaz sem jaz
izjavo, da mora moski ostati glava druzlne Inv?a
oziroma imam spol , sem partner, stars, ne podrejam
mora zenska prenasati karkoli, samo da druzlna
se veri ali prepricanju , Ijubezen naj bo ~ustv0vin ~e
ostane institucija, prav gotovo ni pozela veliko
investicija. Druzina ni vee nujno tnkotnlk starsev In
odobravanja.
.
otrok, ampak potrebuje samo toliko udelezencev, da.
In se nekaj misli po prespani noei:
deluje v pozitivnem smislu, saj prisilne dru3inske oblike
Brezdoma Ijubezni na hladnem ziveti
brez srece samo skodujejo udelezencem. Zenske so na
na domu ogretem z Ijubeznijo prezetem,
tem podrocju bolj organizirane (feminis~icn~. gibanja),
je to kaos, mogoce pravdo,
moski pa so zaspa'ii na podrocju emanCl~aclJe ~ako v .
oboje potrebuje vsakdanje bodrilo.
druzini kot druzbi. Dozivljajo vakuum, kl se kaze tudl v
njihovih hobijih. Lomljivost
.. '. ,
I' .. 0I·'JI III'II: e -,
M OJ' "007
... .
.;. ~~.~.;""'." 1\.
7.5
a:.
zbrala * Tanja Vuzem
GLASBA
RAZSTAVE
Kaj: kOi1certTliRKClROMANTIC
- , .' MOVEMENT
Kje: CiItty Sark"Ljubljana
Kilo} :cet.,' 3 . .5 . .ob 20h
Kaj:fotografije slovenskih
fotoreporterjev
Kje: Ljubljanski grad, galerija S
Kdaj: do ned~, 13. 5.
Kaj; knjiina .razstava 0 junaskem epu (Njegosev Gorski Venec) Kje:'Slovanska knjiin1ca, Einspielerjeva 1, 'Ljubljana Kdaj: do pon., 7. 5 . . DRUGO
Kaj:studentski tek na
grad
Kje: Presernov spomenik,
Ljubljana
Kdaj: tor., 8. 5. ob 19h
,
Kuj: ,Skisova trinica
Kje: stadiOi1 Ilirija, Ljubljana
.
Kdaj: sre., 9. 5. ob 12h .
Kaj: ogled (Kaj se.skriva v grajskem
podzemlju?)
Kje:Ljuhqanskigrad
Kdaj: ned., 13.5. ob I1h
Kaj: slovenska sestei'ica Astrid Lindgren Kje: knjiinica ,Otona Zupaneica, Kersnikova 2, Ljubljana Kdaj: do sob.,' 30. 6. Kaj: predavanje ob filmski projekciji(ljubljansko billie
- krajinskipark}
Kje: Prirodoslovni muzejSlovenije, Presernova 20, Ljubljana
Kdaj: eet., 24. 5. ob 19h
Kaj:fotografsk~razst(Jva (rojsivo Slovenije) Kje: Ljubljanski grad, gaIerija S Kdaj: sob. 19. 5. ob 10h Prireditelji, vabljeni k objavljanju svojih brezplacnih
prireditev! [email protected]
Kaj: instalacija
Kje: Galerija KapeIica, Kersnikova 4, Ljubljana
Kdaj: do pet., 11. 5.
Kaj: QTROSKA DELAVNICA (Ladje, Ladjice)
Kje: Ljubljanski grad, Kazamati
Kdaj: sob., 19. 5. ob Ilh
napisal* Gregor B. Hann
o V [
N
\~
On
Ne bodite trmasti
in sprejmite delo ,
ki se yam ponuja!
saj boste Ie lako
priSli yen iz
finanene krize.
Ljubezen: Doziveli
boste eudovito
romanco.
Ona
Ob praznovanju
vasega rojstnega
dne boste dali
vse od sebe.
Vas partner bo
zadovoljen z
vami,zato Ie
pazite, da ne bo
_ill to do kaksnega
On
Ali se zavedate, da
delate napake? Z
denarjem ravnate
tako, kot svinja z
mehom. Pustite
te grde navade,
saj bo vasa zena
mislila, da ste
najbogatejsi klosar
v Sloveniji.
On
Verjetno si
mislite, da ste
glavni doma, toda
tudi partnerica
podpira vase
vogale. Morate jo
nagraditi in sker,
ali ji prinesete
rozke ali pa
pridete domov iz
gostilne v rozicah.
On
19rajte loterijo in
videli boste, da
boste zadeH prej
s prstom v rit, kot
pa denar. Rajsi
pojdite delat, to je
resitev,
On
Zakaj ste tako
teeni? Saj yam
Ijubezen ne bo
usIa nikamor.
Zalivajte jo pa bo
vse v redu. Tudi
pri denarju bo
boljse, kar brez
skrbi.
Ona
lmate obeutek, da
vas ima nekdo rad
in se yam tega ne
upa povedati. Kar
pogumno stopite
do njega in mu
pokazite protezo.
Ona
Z vasim mozem
oeitno nekaj ni v
redu, kar naprej
hoee seksati.
Toda, kar dajte mu
Ijubezen, saj je to
najboljse zdravilo
za vajino zivljenje.
Ona
Vzemite si eas
za sebe, sicer bo
vas partner gledal
za drugo zensko.
To pa ne smete
dovoliti, saj je on
zelo bogat, Ie zakaj
bi to bogastvo slo
k drugi zenski.
Ona
lmeli boste
obeutek kotda
yam gre vse
narobe. Toda,
Ie brez skrbi,
vse bo se dobro.
Pojdite na dopust
in doziveli boste
drugo pomlad.
Uzivali boste ob
nekom, ki vas
neizmerno Ijubi.
'.
On
Ze tako ste te
pa se zmeraj
jamrate in ja
o vasih tezav
Bodite znosn
Pomislite na
boljso polovi
saj je tudi 0
vredna vase
pozornosti.
Ona
V sluzbi bos
napredovali.
yam bode s
roko, Ie pazi
lahko je tudi
prevara. lm
boste sreeo
denarju. Pa
vas ima zel
Ie da vi tega
opazite.
le
se in za svojo
Is~~m SObL ? ~~J'ani V obmocju LPP.
pSlcko v JU
V zameno sem
pripravljena ~ .
nuditi pOr:'0<? pn
gospodinJsklh
opravilih
in na vrtu.
Sem res na.,
zanesljiva In
ar
Zdes
kont · Rob'z - 1-7~1._'
.ejnerju st ' llljal7l Se
Pol;anski _ . 3 v Zavetisc v
Ali imate se de/u' ~
775916 - A.
Zanzlnajo Sel7l brez teler-;u na
10C
l~~--I---/-:=~~
dela
l7le dpriloznOstna
~ :lona.
t
mo or ali moped k'
.
viliC'a .- POl7loina
ne Uporabljate? p I g.a
ure;anje okolic r;a, ~kladiscnik ela, voznzk
da mi ga pOda~ite.r3~/T7~~b~~ 3~~'.
e, selztve itd.
~. stopnje,
1
obo V LJ'ubIJ'ani V
Najamem S
100 EUR. 03
obmocju LPP za
:. - - - - - : - : - - -. .-
_ _ _ _-
.
bi kdo
.
r rninibus Ce
staro L--e°ti~stoPil ka'-"
odgovorn~. Reksl.lnC~·llte na 031 7 7 5 ·
lCorrtb} a t
entl po
l' ovo zt1o - - . - ..
interes
geern ra~ Jetlva1a"
3)
916 - A.
. .biV. anJ~' ~l. (051 83876
zP.
• . MtntbUS
Stfra.
.
.
.
. ''In 10 k'
~no
mlru ustv .' }er bi lahk
urednis arjal, naj se
0 v
Jon LvamlS
Li" tv~! Bvala
zglasi v
.
.f l .
--..,--.-..---~-=v=::;c~e~11 \__.___
LU1
.
Veliko Je
and.in, v 'hee ne
ZOboz~:~V~ujeltl katerih .se l~\nega ane, goau,. vs ak ! 1Z zobozdravru.. u
. sporrtnt rOJs
.arrt errt 0 , aa S1" titko. I ~rrin~cije Ra.::::~eo o_..
obletnic .. ' y~:Jvsaj skrorrtn~~es h 'o eZlJski za·,' . . na
'zrrt ea n~s ze t j\N10 VSEL , so tudl pl~cat'u(dniki pokliCite
n-.1t~0 brezPlafn11Jazno in
t,., LlTO CESTIT n rrtesecu. .
vas ielja.
M ebitm pon
'~'Ojem h
. 0 pom
'-'I~
. . v t el
1 ttev ilt
\ ~;dniStvo Kraljev ulice na I Andrej R ~em zObObo~c f~i " ki praznu~eJo aravja ter izpO n ~59 022 503.
L
e. c·
u.
Obilo srece, \ BY: stalagrrtt
Mlada druzina 5 SI5'vaske (~,
mati in trile~na hC:r:eai/
si zeli dost~~no za. - barako
l Sl~v~niji, isce sl:.'~~ipravljeni
all zld~no ~ar~ do 60 eur).
I. ..
:1
/.
TOPlo se
I
v
L----------------=---­
IL
il_u_str_a_c~·e_*_D
_ __ __arnja_n
__ __~~_~hl_·c_'
__
____)
_ _ _ _ _ _ _ __ _ _ _ _ _ _ _ _ __ __ __ __ __ __ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ __ __ _
T EHnli CA
On
On
On
On
On
On
zemite si cas
in za trenutek
poskrbite zase.
::-.Iikar ne mislite,
da so drugi na
boljsem, kot vi.
Pripravite se na
presenecenje.
Imeli boste
obcutek, kot
da vas nekdo
ignorira, toda
ne bojte se, to je
sarno igra osebe,
ki vas neizmerno
ljubi. Pocakajte na
ugoden trenutek,
izplacalo se bo ...
Kot kaze, yam gre
raziskovanje delov
zenskega telesa
dobro od rok.
Utegne se vain
zgoditi, da bo vasa
boljsa polovica,
ki jo ze imate,
to izvohljala in
verjemite, krozniki
bodo leteli po
zraku.
Nic takega se yam
ne bo zgodilo!
Imeli boste nekaj
tezav s partnerko.
Pomagajte ji z lepo
besedo, ali pa ji
prinesite rozice.
Le tako se bo se
enkrat zaljubila v
vas.
Pri hrani in pijaci
ste vedno prvi, pri
delu pa zadnji.
Partnerica vas
zato ze grdo gleda.
Kaksnega tepca je
vzela za moza!
ana
ana
ana
Ali verjamete v
cudeze? Zgodil
se bo yam! Vas
moz bo po dolgem
Cas priSel trezen
':oInm' iz oostilne,
ga
tastil
C~: :-erLlec,
Ali ste pomislili,
da lahko izigrate
vse, kar ste dosegli
v tern casu? Ne
igrajte se s temi
stvarmi. Lahko
pride do bridkega
razocaranja.
Pomislite na denar,
ta je se zmeraj
5\'eta vladar. A
lab gospodar!
Ce boste vztrajali
na tej poti, ·se
boste imeli zelo
dobra, Ie na
partnerja pazite,
da vas ne bo
peljal scat na
suho. Pazite pri
denarju, lahko se
yam zatakne, in
ostanete brez.
ana
Tudi \-: pre"ec
delate in se
razdajate dr... gim
ljudem. Pazite.
da vas od skrbi
ne bo pobralo.
saj ste tudi vi
potrebni pocitka.
Tudi pri denarju
bo situacija boljsa:
igrajte loto. Vase
stevilke 12/15/35/
23/25/29/38/
ana
ana
Nikar ne hitite s
hvalisanjem, saj
se bo vas partner
navelical poslusati
in se prerekati 0
tern, kdo ima pray
. Rajsi ga ocarajte
z vasim sarmom.
Bodite
razumevajoci do
moza, saj veste, ·
ljubezen gre
vcasih tudi skozi
usesa. Rajsi mu
ponudite dober
seks na eks .
z dohodki.«
te
.
»la, gospa, mall presega
pa je bozJa dusa. Tako da smo Jaz m mOJa druzma
v
• • •
V.
ze leta »odprti s.p.« (soeialni problem) - po
Ze lep cas hocem nekaj napisati na papir
novem »d.o.o.« (dolzni okrog in okrog). Se enkrat
in objaviti v Kraljih uliee. Zakaj v Kraljih, se
naj povem, da ne jamram, ampak se uvrscam na
sprasujete. Zato, ker bo dobesedno vse napisano,
seznam najbolj revnih v Sloveniji. In da koncam
nic olepsano, ampak tako, kot se jaz pocutim - kar
to zgodbo, naj za konee povem, da se strehe
me je prizadelo. Ze meseee ~premljam zgodbe 0
nimam. Ja, imam, ampak pusca, garancija pa je
Romih. Ubogi so. Nic ne delajo . Za jesti pa imajo.
potekla.
A se je kdo vprasal, ce obstaja tak revcek, da se
Pa ni treba, da se zdaj prepirate , kdo bo
trudi v zivlje.nju? Dela po 8 ur na dan, potem gre
donator moje strehe. Ko jo zamenjam, dam ta
pospravljat stanovanja, da zasluzi dodatno. Socialne
staro v muzej. To bo zaenkrat vse in ce vas
podpore ne more dobiti - saj dela in pres ega 40
zanima, koliko sem stara in zakaj nimam
tisoc.
sluzbe, vam povem. No, stara born 44 let,
Tako delas 23 let, zboliS, tehnoloski viSek; pojdi na
ne dobim sluzbe zaradi bolezni. Kronicna
Zavod. »Gospa, pravico imate 9 meseeev dobivati
alergija. Ce sem v stiku s sledeCimi izdelki,
. podporo z nase strani. Izvolite odlocbo.« 56 tisoc ~IT
ne morem dihati: meso, zelenjava, sadje,
nadomestila. No okej, en otrok je polnoleten, drugl bo
ribe, prah in se inse je tega za nastevat.
imel otroske doklade. In spet ista zgodba. »Ja, gospa,
Zaenkrat vam zelim lepo branje in
mal' presegate z dohodki. Bomo poslali na obravn.avo,
- kupujte casopis, stem pomagate nasim
ampak nic ne obljubim.« In tako leta - zvavod, soelalna,
brezdomeem.
dom. Ne da jamram! Saj za jesti imam. Cistega
Dina
dohodka pa mi ostane mesecno 40 evrov. Lahko bi .
syarala - aI' hudica, moram jesti!
TISISTRO] Cas je, da povem, zakaj piSem. Ne zaradi tega, da se jezim, da sem revea (malo ze), ampak za novo leto,
Vsi smo Strojanovi. ko je g. predsednik polepsal praznik Strojanovim ...
Vsi smo za v stroj. darila, voscila, poljubi ... Malo me je stisnilo pri sreu, a mozno, da je ljubosumje. Po naravi sem taka (patoloska
. VaSka revolucija v Ambrusu. ljubosumnost). Nekaj polivinila sem nasla, ker mi streha
Le v kup, v kup uboga gmajna. pusca, namrec hiSa je stara, mislim, da je iz prejsnjega veka. Stene siroke 1 meter, na malih oknih resetke.
General GlanzkopJ je strojiml Verjetno, da so tukaj mucili ljudi ali pa je bil zap or.
revolucijo. Mozno, da samostan. Mislim si, toliko daril pod smrek'eo
Serviral nam je volilno maso. so dobili od g. Drnovska in verjetno je bilse kakSen donator. Jaz in tisoce takih niti goloba nismo sposobni
Vsi smo Strojanovi stroji. dobiti ali ujeti. .
Le v kup, ubogi stroji. Ampak tisti, ki se zna znajti , hvala bogu! J~z bi bila . tudi vesela kake donacije. No, da ne pozablm, res, mOJ
Generalizirali so nam stroje. sosed M.R. mi je podaril drva za to sezono. Imam namrec
Strojimo mirno, mi stroji. vnukinjo, staro 4 meseee. Mozno, da sva se mu zasmilili ali ]osip Kalasnikov
":1 i }rnarno vse
v •
Zajtrk, kosiJo
v
'
vlncku se· . Poslthtano E v .
,\leeerJ"a \I
.
jezlk ra v
•
n zlca .
, meS pa "Vv
narn tern
zveZe in ·k
Zjutra'j· d
Iseem
kl v
ne zrn ·
nl oli
v
'
rug ce d .
0 razl
fe~:arji. Oeset le~~jka. Vedno Se ;~~olkerno
tisinsk: ~n In kaj sledi Ti .. Oge Za jotr;
e
srnet~rn,..o,
stranke ka~so na istern rnestu . ak~ stvar, ki j··e s:pr~v srno rn~d kr,e~1 ~~ecer. Ob .
I. Iud··
arne d .
In nlk
e nlsrn
osanl
Psa na
I prt trgovini .
ajO tudi hra . ogar ne rnoti
oobdelali N. J prva liga,
o
Radi bi s~rehod peijernt~rnagarno in ne ~~zln ~bleko. Cik: . Sarno POZdra;t::;o .klasicni
p
, a Se ne bi tol ·k·· a novo leto
[STajarno ho v
Ornetarno 5
. 0 In ne
I 0 sp v v
narn j
'cerno
' rnetl Pd.
ZgOdbo Z I'
uscali v nas, rad·~ vsern prinesla n sarn? svoj rnir. E ~ ajerno v
.
u
ICe
zap·
I
Ilrnarno·
ogav/ce In
. spod nl
.
ISa Torn·,
rnlr.
. gospe Se
.
IS av CrUden
nje perilo.
v
VPRASAN),£ a
prasanje
d vl)en, , am v
' a
Poz ra
ker 1m
t' Ro)en
'v m vam,
'hodnos 1., h soprog
P1sed najine pn v Trbovl)a ,
mestu,
odilo
gle e 07 1972
m 19, ' N o v e m )'e zg
se
967 v
. e nama
hko
28.04.1 . mes ec1 s
karsela, i se
'
d neka)
znega
k poeas
Pre . najbolj gro uba otro a. dava, da
neka)
vsem -lZg
, se zave
va
d' star
d ima
v a sa)
zgo 1 b pobira , (dobro,
.
sicer 0 ;iveti dal)e bodriva m
pa )e mora,; ue"a. da se hudo), yen h pred drug
nama)e d s\rah, stra da se
P
odporo: prisoten hU
pred
. em
edvs em '1 se e
k
pfl m dnostjo. p,: ga zgod1 0 Otrok, 1
bi kaj
vee zmog1a,
m1 ne 'etno ne a vefJ
rala Teg
sva ga pricako"
ee
. 0DGOVOR
~ dajev~
s~ar
ru\~
pr~ho
~em'nkrat,
taks~~
,~o
leJ~avljenja.
~aradi
~~
~:jati
u~~e~'
d~endar
: '~la
b'l namr van
ih
je
priCako
tez dolg
po 'h mojega
tega hu
.eua s tra a
mOl 0 kar
sem
zacel
v
ae ne
Ve otrok;
damOz
noe,
, se
repus tlm p ksnemu , , ta
'vl)' an)u,
razm1S
j~;t;ist.
Draga J. in M.,
"
,
potrudit ~
to kar Se vama je zgodi/o pred meseci jeres zelo:rezka stvar, ki Se je ne da 0pisati
z besedami. KljlJbtemu, da je to zelo tezko, jo morata odvrei'i od sebe. Vendar Se
morata
da Se valIJa ne bo zgodila Sedrug" _ da bi se uniCi/a vajina veza.
lepo sta omenila,da Sta si v °poro drug drugemu. Draga!., v koliko se ne bosta ,
Potrudila in jo odrinila od sebe, se bo zacela poeasi zaiirati v vajino rvezo, ki je zelo
sreena. To je prav bOzje dari 10 in vidi m, davaj u cuva angel varuh. Zaenita Ceniti to,
kar vama je Ostalo,
kajti bOdoenost vajine ZVeze je ze/o lepa. TUdi zrazmiMjanjem 0
s
tern, da ne bo ime/a otrok, prekini, kajtipsiha ze/o vp/iva na rodila in 5 tem klii'es
, z/o usodo. P,ed seboj imam dva olroka, vendar nehaj razmisljati negativno in poslusaj
SVOjega sOpotnika, ki ni saino OPtimist, ampak izgleda, da tudi dobro ve: ce negativno
prik/iee{
ponovno POudarjam, pred seboj se, ne samo
usodo k/il'""
enega,
pac pa,jokotsem
te Vidvaimata,
rekla, dvaotmka.
razmis~:i
teg~aj
Srecno
BabiZora
~o
h
oram
nekako n:inesla prihodnost ,
nama
p
Ven;' da ;:' vendar
rem Zanima me .. alo sonce aljujem.
pOZ1tlvn
,
zmo
,
bo
kdaj
POS1)ajlepse
za
v
l ' nama .
vam n
a1
vorse
,
,
Za odgo dravljena,
Lepo poz
J. in M.
"
~
razp~q, :
, "doMa v le';h ukva:/a? teiFh 'ituacijah, ce
loa ne objav,mo),
>Zku5;i~;
do odgovora, ko 5te ~me ~iim.k (na vaso z~Jvr!.a poklica "
ra vam wetuje na podla:;k;li. Pomagala vam b~,% val'e 05novne poda~~zba, 'zap05btev (zapo:~~ Zora t aka na vasa a
: i~07~gijO prth~dt7~Sj~tat~ ~;;:i~
U$
'
..
' a z a5tmlog'jo m 5,
P~:~ :':!m5kosnOVnlpo~~
;la ::zm~~~;~~~"i 05t~/' PO;!,; ;~5~a
"
'I 'tnih iivljenj5k,h
nretzc:;,~rja.
~:~;o~~en)~ ~akS,"nhak~opob~~e~:Sna kraljiu/liheCk;pg:~~~~~te
Vpra,ate
tOJ' ,
vas zanima
. leto
'I
odgovarjanJe
(porocen
'a 05.bna
" . kl .I,h_ a babi Zore, ,pras"an1a
a
vprasanJa~
1
, , ter znanja, k. " ga Je iiv/'enj,kih
.v
'IPolegm ai, po
tud,
na Drustvo KralJl
U
Ice,
resta 14, 5 pop"om Z
tudi anonimno.
..
..
".
RECEPT ZA HITRO IN USPESNO ZAJCKANJE 4
Anagramni magicni lik
Po parih urah, ko se ena od ZajCic zbudi, ima zelo
suha usta in prazen ielodeek. Vstane, se odpravi
na WC in gre brskat po kuhinji. V eni od omaric
najde Corn flakes. Vesela je in v hladilniku najde
mleko. »Odlieno,« si reee in ie uiiva v obedu. Za
trenutek prisluhne ZajCku in prijateljici ZajCici,
ki sta v globokem snu in vsak po svoje iaga svojo
pesem. Nato se ZajCica zagleda v enD od polic na
steni. Na njej stoji tuba, na kateri pise lubrikator.
»Zanimiva krema,« si misli, vzame jo v roke in}e
namaie z njo po obrazu in jo vrne na mesto. Zal
ZajCica ne ve, da se ta krema uporablja pri zajc'kanju.
ZajCici se se ne spi, zato pomije posodo in se malce
pobrska po omaricah. Veni od omaric zagleda Skg
fiiola. Za trenutek pomis/i, da bi zi1.al biti Zajeek
vegetarijanec, saj ni nikjer nasla mesa. ZajCica dobi
idejo, kako porabiti teh Skg fiiola. Pripravi ponev
z vodo in fiiol namoCi, potrebuje samo se 41 belega
vina. ZajCica je zelo prefrigana in njeni nameni so
napraviti eno od vrst afrodizjaka ...
KTM
Gregor B. Hann
Vodoravno in navpicno:
1. slovensko
zensko ime,
iz istih CTk, kot Anja
2. ime znanega oblikovalca
HTonitelja
3. slovensko zensko ime,
iz istih cTk kot Dana
4. drugo ime za kroniko
(vednini) iz imena Lana
Na meji med Italijo in Siovenijo se srecata koza in
polt. Koza je sla iz Italije v Siovenijo, polt pa obratno,
iz Siovenije v Italijo. In koza vprasa poIta, zakaj pa ti
betis iz Siovenije? In polt rece; pri nas v Sioveniji so
zaceli obdavcevati hise in nocem placevati davkov.
Nato polt vprasa kozo, zakaj pa ti betis iz Italije v
Siovenijo? In koza vsa navdusena odgovori; yes sem
slisala, da lahko vsaka koza dela v pisarni, bom pa tudi
jaz.
Cregor 8. Hann
Policaj ust~vi dva brezdomca na cestj. Vprasa
prvega, kje je doma.
Brezdomec mu odgovori: I'Nikjer."
Vprasa drugega, kje je doma.
In ta odvfne: 'IEno nadstropje visje".
Egan
BREZPLACNI PRAVNI NASVETI
Vprasanje:
Spostovana gospa Dina. Tme mi je France1j
in vampiSem izCe1ja.lmam namrec
en velik problem in upam,da hli boste
pomagali. Star sem 78 let in sem delal v
komunalnem podjetju. Delovnedobe imam
56 let. Pred priblizno 6 meseci sem zbolel
za gripo in dobil 10 dni bolniske. Kb sem
se vrnil na delo, so mi dali odpoved. Na
zavodu sem dobil 9 mesecev nadornestne
place. Zanimame, ce so miimeli pravicQ
dati odpoved, slisa1 semtudi, dabi mi
morali dajati nadomestilo eno leto. Prosim,
da micim prej odgovorite, ker se mudi.
Lepo vas pozdravljam.
.
Odgovor:
Spostovani gospod Francelj, vase pismo me
je zelo prizadelo. Nci. za10st vam po novem
zakonu (c1. 256/23) pripada Ie pravica do
9-mesecnega nadomestila. Ko vain potece
teh devet mesecev, imate ponovnopravico
dobiti delo. Moj nasvetje, da vascez pet
let. tudi ce niste bolni, vas osebni zdravnik
poslje na Lk. (invalidska komisija); mozno
je. da dobite kategorijo. Upam, da semvam
pomagala in mi je ze10 zal, ' da se vam je
pripetila taka krivica.
Srecno,
pravnica Dina
'i ulice
-
ilia i
2007 :.:..,...:..,.'..-...
.
7 2
',9
8
4
7
5
4
1
6
1 8 4 6
6
7
8 2 9 5
4
1
9
2'
5
:7 5
6
3
Navodilo za SUDOKU je preprosto: V vsak stolpec, V vsako
v(stico in V vsak 3x3 kvadrat vpisite stevilke od 7 do 9,
v vsakem stolpcu, vrstici ali 3x3 kvadratu pa se vsaka
stevilka lahko pojavi Ie enkrat.
TC-XT
II.) {(
ISBA:
lr-N-. '-Kj
Huc1';Jo,aA L.£P& PUNC£
'iTZ.1 ;
VI i) Ql ifilIll!D\!IOfJ i~C!lll1 iii :(I] d[jJ) IJJil!D iim,(tl i1 Wi PC!lll(DO iIDIi I], Il!)IJJil!D i\ I!bIJOOfM nil m,