Celta definirana vo Strategijata Celta definirana vo Strategijata

Transcription

Pan~evo, dekemvri 2013
Godina VIII
Broj 84
Cena 50 dinari
Tijana i Zorana Vujovi}
FOTO: L.
Apostolovski
INFORMATIVEN MAGAZIN
Celta definirana
vo Strategijata
VO JABUKA PROSLAVENI ÊTIRI RODENDENA
Rabotno i sve~eno
EMISIJA NA MAKEDONSKI JAZIK NA RT VOJVODINA
„Makedonsko sonce“
Emisijata na makedonski jazik „Makedonsko sonce“ na RT Vojvodina se emitira sekoja
nedela vo 18 ~asot na vtora programa, a se reprizira vo sreda vo 12 ~asot i 40 minuti.
„Makedonsko sonce“ e polu~asovna emisija vo ~ii ramki se obrabotuvaat temi od ìvotot na
Makedoncite vo Republika Srbija.
Pokraj toa gi sledi i aktivnostite na instituciite i organizaciite formirani vo Republika Srbija kako {to se NS na MNZ vo Republika Srbija, NIU „MIIC“, rabotatata
na zdruènijata i makedonskite organizacii i kontaktite na Makedoncite so R. Makedonija,
no i gostuvawata na Makedoncite od Makedonija vo Srbija.
Istite temi i sodrìni se zastapeni i vo „Paleta“, emisija na jazicite na nacionalnite
malcinstva so prevod na srpski jazik koja se emitira sekoja treta nedela vo ponedelnik vo
10 ~asot i 10 minuti na prvata programa na RTV. Istata ima mo`nost da se sledi i odloèno
na sajtot na RTV www.rtv.rs.
So cel da se podobri kvalitetoto na emisijata od 1 dekemvri 2012 godina vo Pan~evo e
otvoreno dopisni{tvo koe ja zbogatuva sodrìnata na emisijata kako so temi taka i so
prilozi od aktivnostite na organizaciite i ìvotot na Makedoncite od Ju`nobanatskiot
region.
Site prilozi na „Makedonsko sonce“ gleda~ite imaat mo`nost da gi poglednat povtorni
i na Fejsbuk na www.facebook.com/makedonsko.sonce?fref=ts.
Predlozi za snimawe, pofalbi i kritiki moète da ispratite do redakcijata na „Makedonsko sonce“ na e-mail: [email protected]
Termini za emituvawe na emisijata „Makedonsko Sonce“, na RT Vojvodina
Premierno: Nedela vo 18:00 RTV2
Repriza: Sreda vo 12:40 RTV2
Emisijata „Paleta“ na makedonski jazik se emituva edna{ mese~no na RTV1 vo 10:10
(Paleta e emisija na jazicite na nacionalnite malcinstva, so prevod na srpski jazik).
sodrìna
17
Druèqubivost i prijatelstvo
12
Makedonija
vo srceto
na [umadija
23
22
Leskovac - Leskoec
se zbratimija
32
Oma` na
knièvnikot
@ivko Stojanovski
Itar Pejo
vo Jabuka
dekemvri 2013
makedonska videlina
3
politika
Ivanov:
Frustrira~ka e status kvo sostojbata
na makedonskoto evrointegrirawe
Pretsedatelot \orge Ivanov
na marginite na tretiot
godi{en sostanok na Centarot
za globalen dijalog i sorabotka vo Viena, ima{e neformalna sredba so pretsedatelot na
Evropskata komisija @oze
Manuel Baroso, na koja go povtoril stavot deka blokadata
na Makedonija vo odnos na
po~etokot na pregovorite so
EU predolgo trae, a status-k
kvo
sostojbata e frustrira~ka.
Startot na pregovorite, deciden bil
Ivanov, pozitivno }e vlijae na reformskite procesi i na op{tata sostojba vo regionot.
- Nikoj bukvalno ne gubi ni{to dokolku Makedonija gi po~ne pregovorite, naprotiv, korista e pove}estrana, poso~il
{efot na dràvata, naglasuvaj}i ja mo`nosta za paralelno dvièwe na integracijata i nadminuvaweto na bilateralnite razliki kako model {to moè da
se iskoristi.
Pretsedatelot Ivanov na interes na sogovornikot informiral za procesot {to se vodi vo ON za nadminuvawe na razlikata okolu imeto.
Vo tekot na razgovorot, Baroso ja potvrdil zalo`bata na EK za prodolùvawe na politikata na pro{iruvawe so zemjite od Zapaden Balkan. Stanalo zbor i za sostojbite vo regionot.
Pretsedatelot Ivanov, vedna{ po otvoraweto na sostanokot na Centarot, prv se obrati pred u~esnicite, a vo ramki na rabotnata poseta na Viena,
ima{e rabotna sredba so avstriskiot kolega Hajnc Fi{er.
M. V.
Me|unarodnata Panevropska unija pora~a
Grcija da prestane da ja blokira Makedonija
Me|unarodnata Panevropska unija u{te edna{ se kreva protiv sramnoto veto {to go postavuva
gr~kata Vlada {to ja li{uva Makedonija od legitimnoto pravo na ~lenstvo vo Evropskata unija.
Ova deneska go pora~a pretsedatelot na Panevropskata unija, Alen Terenoar, vo soop{tenie po
odrànata 20-godi{nina na „Panevropejcite“ vo Republika Makedonija, javuva dopisnikot na MIA
od Brisel.
Spored soop{tenieto na Terenoar, ednoglasnost od site zemji-~lenki se bara za zemjata da
vleze vo Unijata i se naveduva deka Grcija e edinstvenata od 28-te ~lenki na EU {to, spored
nego, go zloupotrebuva konsenzusot so stavaweto veto za pristapuvaweto na Republika Makedonija kon Unijata.
Me|unarodnata Panevropska unija pora~uva deka „nezavisna
od 1991 godina, Republika Makedonija gi ispolnuva
zadolìtelnite kriteriumi da po~ne so pristapnite pregovori ve}e dolgo vreme, no e onevozmoèna da im se priklu~i na drugite zemji od Jugoisto~na Evropa, kako Grcija,
Bugarija, Romanija, Slovenija i Hrvatska, koi ve}e se
~lenki na EU“.
- Koristeweto na imeto Republika Makedonija kako izgovor, oti toa ime Grcija ne go prifa}a, celata situacija ja
pravi nerazbirliva, bidej}i golem broj evropski i mediteranski zemji go zadràa imeto {to se koristelo vo
anti~kiot period so koj etni~ki i kulturno tie nemaat zna~itelna vrska. Ova e tokmu slu~ajot
na Grcija vo 21-viot vek, pora~uva prviot ~ovek na Panevropejcite vo soop{tenieto.
Spored Terenoar, „nikoj ne moè da protivre~i na faktot deka Republika Makedonija se nao|a
na teritorija na koja duri i za vreme na turbulentnata istorija na Zapadniot Balkan bila makedonska, bez ogled na granicite i teritorijalnite aneksii/pripojuvawa“.
- Ova e pri~inata zo{to Me|unarodnata Panevropska unija, koja e najstara pro-evropska organizacija, bara od Grcija da go trgne vetoto na procesot na pristapuvawe na Republika Makedonija
kon Evropskata unija. Dvaeset i sedum vladi i partneri pobaraa od Grcija da pokaè identi~na
solidarnost kon EU kakva {to samata Grcija ima{e korist vo golemi koli~ini, se veli na krajot od
soop{tenieto na prviot ~ovek na Me|unarodnata Panevropska unija, Alen Terenoar.
4
makedonska videlina
dekemvri 2013
politika
Gruevski: Evrointegracijata e
strate{ka cel na Makedonija
Premierot, Nikola Gruevski, dve sedmici
pred Samitot na Evropskiot sovet odrà govor vo evropskata kancelarija na germanskata
fondacija „Konrad Adenauer“ vo Brisel za
evropskata perspektiva na Makedonija.
- Evropskata integracija na Makedonija e
glaven nacionalen prioritet i strate{ka cel
na zemjata. Posveteni sme na EU-agendata, no
nekoi politi~ki razmisluvawa ne moè da se
potcenat, posebno ekonomskata situacija nasekade i toa {to ima golem broj na nevraboteni
mladi lu|e. Postojano go slu{ame argumentot
deka Makedonija ne moè da gi po~ne pregovorite za ~lenstvo poradi toa {to EU saka da
ima ~isto dosie i da go za~uva mirot vo ku}ata.
Unijata ne treba da ~eka pove}e da gi po~ne pristapnite pregovori so nas oti otvoraweto na
pregovorite }e bide katalizator za re{avawe
na pra{aweto za imeto, dodade Gruevski.
Spored premierot na Republika Makedonija,
sorabotkata i kompromisite se rabotni celi na
EU, i deka so posvetenost na na{iot juèn sosed
vo konsturktiven dijalog moè da se dojde do
dogovor. Toj dodade i deka vladeeweto na pravoto
e osnovnata vrednost na EU i site zemji-~lenki
treba da rabotat spored me|unarodnoto pravo i
me|unarodno-prifatenite pravni obvrski.
- Me|unarodniot sud na pravdata za pra{aweto za gr~kata blokada na makedonskoto priklu~uvawe na NATO odlu~i deka toa bilo nelegalno i go prekr{ilo bilateralniot dogovor od 1995 godina. Ovaa odluka jasno ja opravduva na{ata pozicija i pravoto da go koristime ustavnoto ime na na{ata zemja, a ako sakame da se priklu~ime na me|unarodni organizacii kakvi {to se EU i NATO, da bideme prifateni pod privremenoto ime so toa {to drugata zemja, na{iot juèn sosed, nema pravo da
ne blokira. Grcija ne postapi vo soglasnost so
presudata na sudot od Hag, pa se pra{uvame {to
dekemvri 2013
e ulogata na me|unarodnoto pravo? - zapra{a
Gruevski.
Vo odnos na ekonomskiot razvoj, premierot
poso~i deka Makedonija e zemja na ekonomski
uspeh oti od izolirana vo po~etokot na 90-tite
godini na minatiot vek, razvi edna od najotvorenite ekonomii na svetot. Vakvite upravuvani reformi, spored nego, ja poddràa borbata
so doma{nite problemi kako korupcijata. Poradi toa, poso~i Gruevski, sega Makedonija e
rangirana vo najdobrite 25 zemji spored listata „Duing biznis“ vo izve{tajot na Svetskata
banka, {to e postignato po brojnite reformi
{to se napraveni poslednite sedum godini.
- Ignoriraweto na klu~niot evropski prin- Me|unarodniot
cip na „vladeewe na pravoto“ od najstarata bal- sud na pravdata
kanska zemja ~lenka vo EU, gi stava vo isto vre- za pra{aweto za
me i Grcija i Makedonija, kako i celiot region, gr~kata blokada
vo neudobna pozicija. Kako moè site zaedno da na makedonskoto
bideme poefektivni vo reformite i da ja {iri- priklu~uvaawe
me oblasta na stabilnost i prosperitet, dodeka na NATO odlu~i
na{iot regionalen ben~mark gi ignorira prav- deka toa bilo
nelegalno i go
nite anga`mani i odbiva da gi implementira
prekr{ilo
naodite na Me|unarodniot sud, kon ~ija nadle`- bilateralniot
nost site se pridrùvame, zapra{a pretsedate- dogovor od
lot na makedonskata Vlada.
19955 godina
Istaknuvaj}i deka site ja razbiraat politi~kata udobnost {to zemjata-~lenka go uìva,
Gruevski poso~i deka Makedonija e prva vo redot {to ima interes od prosperitetna, demokratska i dobro menaxirana Grcija, koja se pomestuva kon generirawe na pozitivna energija
okolu regionot. Toj re~e deka zemjite se mnogu
ekonomski me|uzavisni i relaciite me|u narodite i biznisot se odli~ni i deka toa e strate{ki interes na Makedonija i deka }e se raboti za
natamo{no prodlabo~uvawe, no deka za toa e
potreben partner od jug i o~igledno malku od
evropskiot vkus.
M. V.
makedonska videlina
5
politika
[arl Rik-[apui:
Makedonija na krajot }e si go za~uva imeto
Profesorot od Univerzitetot
od @eneva, [arl Rik-[apui, inaku
~len na Centarot za opservacii na
Evropskite regioni, vo intervju za
MIA ocenuva deka zemjite od Balkanot }e stanat ~lenki na EU vo periodot od 2018-2020 godina. Pritoa,
toj e ubeden deka Skopje i Atina }e
se dogovorat za Makedonija celosno
da si go zadrì svoeto ime.
- Evidentno e deka Balkanot e
del od evropskata konstrukcija i
moè da dade pozitiven pridones za
nea. Se nadevam deka site balkanski
zemji }e stanat ~lenki na EU, kolku
{to e mo`no pobrzo, odnosno kon
2018-2020 godina. Jas sum optimist
za ovaj datum, gi znam te{kotiite od
ekonomska, religozna, institucionalna ili ustavna priroda. No 2018
ne e samo optimist~ki tuku i realisiti~ki datum vo odnos na integracijata na balkanskite zemji, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, veli [apui.
Vo odnos na integracijata na Makedonija vo EU, toj objasnuva deka za6
~lenuvaweto vo Evropa zavisi od izvesen broj na faktori, kako razvojot
na demokratijata.
- Ne mislam deka Makedonija zaostanuva vo odnos na drugite zemji,
no jasno e deka taa ima problemi so
ekonomskiot razvoj i sproveduvaweto na decentralziacijata, za da taa
„
„Evidentno e deka
Balkanot e del
od evropskata
konstrukcija i moè
da dade pozitiven
pridones za nea.“
makedonska videlina
“
moè celosno da stane ~lenka na EU,
smeta [apui.
So ogled deka vo momentov glavniot problem za Makedonija vo evrointegracijata e pre~kata postavena od
Grcija, poradi imeto, {vajcarskiot
profesor, e ubeden deka dvete zemji
}e postignat dogovor za imeto i deka
Makedonija }e si go za~uva svoeto ime.
- Ubeden sum deka porano ili podocna Grcija i Makedonija }e se dogovorat, za Makedonija celosno si go
upotrebuva svoeto ime i deka Grcija
}e go prifati toa bez mnogu te{kotii povrzani so istorijata. Spored
mene, dvata naroda }e se soglasat da
u~estvuvaat zaedno na ramnopravno
nivo vo evropskata integracija, veli
[apui.
Profesorot [arl Rik-[apui
go poso~uva primerot so Rajna- reka
koja porano gi dele{e Francija i
Germanija, no sega taa gi obedinuva.
- Taka }e bide i me|u Makedonija
i Grcija problemot za imeto }e bide
re{en na ist na~in, zavr{uva [apui.
dekemvri 2013
politika
Procesot na
pro{iruvaweto sé pove}e go vodat
zemjite-~
~lenki otkolku
Evropskata
komisija
Makedonija zabrzano se oddale~uva od EU
Korina Stratulat od Centarot za evropski politiki vo Brisel izleze so analiza za aktuelnata sostojba so
pro{iruvaweto na EU, stavaj}i ja Makedonija vo grupata na zemji kandidati, koi ne samo {to ne odat napred
tuku i zabrzano se oddale~uvaat od Evropskata unija
kon druga finalna destinacija. Vsu{nost, Makedonija i
BiH se edinstvenite dve zemji koi, spored nea, jasno
nazaduvaat vo evrointegracijata.
Glaven rizik, spored nea, e {to zemjite o~igledno se
dviàt vo dve brzini, ili poto~no vo sprotivni pravci,
a Makedonija e vo grupata so BiH i so Kosovo ~ii izgledi za evrointegracija se mnogu dale~ni, pri {to za nas se
navestuva i nov mehanizam na kaznuvawe otkako evrokomesarot [tefan File pobara da í se zeme IPApomo{ta na BiH od 50 milioni evra.
Vtoriot rizik, spored analizata, e {to procesot na
pro{iruvawe sé pove}e od EK go prezemaat zemjite~lenki, i toj sé pove}e zavisi od mislewata na
nacionalnite parlamenti namesto od funkcionerite
na EU, stanuvaj}i zalo`nik na doma{nite politiki i
interesi. „Problemot ne e samo vo toa deka pro{iruvaweto otklonuva od propi{anite standardi i proceduri, tuku i {to strate{kata logika vo negova korist
stanuva nepostojana, pri {to mnogu zemji-~lenki stanuvaat dezangaìrani prepu{taj}i go procesot na
Germanija i Velika Britanija, koi pak davaat prednost
na nekoi kandidati mesto na celiot region“, stoi vo
analizata na EPC.
Za Makedonija konkretno Stratulat zabeleùva
deka zaglavila vo dlaboki podelbi po politi~ki i etni~ki linii i so zabeleìtelen pad vo mediumskite
slobodi, dodeka EU ne e podgotvena da vlijae taa i Grcija da popu{tat okolu sporot za imeto i da dojdat do
re{enie. Vakvata sostojba, spored nea, e alarmantna
za{to e aktuelna i po dve decenii od usvojuvaweto na
Kopenha{kite kriteriumi, deset godini po Solunskata
agenda i pred odbeleùvaweto na desetgodi{ninata od
golemoto pro{iruvawe na EU, po koe, ako se isklu~at
Romanija i Bugarija koi zadocnija malku, uspea da se
provle~e samo Hrvatska.
S. Jovanovska
Makedonija, Hrvatska i BIH zemji so visok rizik za nemiri vo 2014
Ugledniot britanski vesnik The Economist gi rangira{e Makedonija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina me|u zemjite na koi vo tekot na
slednata godina im se zakanuvaat socijalni nemiri.
Vo takanare~enata crvena zona rangirani se 17 zemjite koi se pod zakana od golem rizik od masovni protesti: Grcija, BIH, Argentina, Bolivija, Egipet, Sirija, Liban, Irak, Venecuela, Zimbabve i Libija.
Vo zonata na visok rizik, vbroeni se 46 zemji, duri i 10 evropski, a
me|u niv e i Makedonija, potoa Hrvatska, [panija, Ukraina, Moldavija, Turcija, Belorusija, Romanija, Brazil, Kina, Meksiko, Maroko,
Iran...
Slovenija, Srbija i Ungarija vlegoa vo kategorijata zemji so sreden
rizik, kade se vbroeni: Velika Britanija, Irska, Francija, [vedska i drugi.
Najmal rizik od protesti imaat: Avstralija, Danska, Japonija,
M.V.
Luksemburg, Norve{ka i [vajcarija.
dekemvri 2013
makedonska videlina
7
aktivnosti
VO JABUKA PROSLAVENI ÊTIRI RODENDENA
Rabotno i sve~eno
Dodeleni pofalnici i priznanija na institucii i poedinci za afirmacija na makedonskata kultura, jazikot i tradicijata.
Po povod Denot na Nacionalniot sovet
na makedonskata zaednica vo R. Srbija, 10 godini od organiziranosta na Makedoncite vo
Jabuka, Denot na Domot na kulturata „Ko~o
Racin“ i 50 godini od formiraweto na KUD
„Vasil Haximanov“ na 21 dekemvri organizirana e zaedni~ka sve~ena proslava vo Jabuka.
8
makedonska videlina
Vo Malata sala vo Domot na kulturata
odràna e redovna rabotna sednica na koja pome|u ostanatoto se razgovara{e i za izmenite
i dopolnuvawata na Zakonot za nacionalnite
soveti. Pretsedatelot na Nacionalniot sovet
na Makedoncite, Bor~e Veli~kovski, go elaborira nacrt na Zakonot za nacionalnite soveti i usmeno izvesti za aktivnostite na Koordinacijata na nacionalnite soveti, kade {to
isto taka preku javna rasprava se razgledani
predloènite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za Nacionalnite soveti na nacionalnite
malcinstva.
Dosega{nata primena i analiza na Zakonot za Nacionalni soveti na nacionalnite
malcinstva, koj e donesen 2009 god., ukaàa na
niza slabosti i problemi, {to e pri~ina za
napravenite izmeni i dopolnuvawa.
- Vladee mislewevo mnozinstvoto, deka nie
(se misli generalno za site NS), sme op{testveni paraziti. Ne, tuku eden milion i trista
iljadi ìteli, pripadnici na nekoja etni~ka
zaednica, sme pred sé gra|ani na R. Srbija i so
dano~ni obvrski. Ne ní se dava ni{to, toa e
dekemvri 2013
aktivnosti
na{e i ní pripa|a, re~e pretsedatelot na NS.
- Za razlika od 2010 godina,
R. Makedonija e podgotvena mnogu pove}e i materijalno i logisti~ki da né poddrì i pomogne.
Zna~i, ne sme sami, samo treba
da bideme u{te poedinstveni,
slo`ni, da se podgotvime na vreme i da bideme otvoreni za site
mo`nosti, bidej}i samo zaedno
moème da se izborime i so sigurnost da ja ostvarime celta,
pora~a Bor~e Veli~kovski.
I pokraj toa zadovolen od
dosega{nata rabota na za~uvuvaweto na makedonskiot jazik i
kultura, dodade:
- Sé {to moè{e da se napravi po pra{awe na kulturata,
informiraweto, slu`benata upotreba na makedonskiot jazik, napraveno e. Sekako, najzna~ajna zasluga na Nacionalniot sovet e
sozdavaweto na Svetoto trojstvo, institut sostaven od NS kako
dràvna institucija, Sojuz na
makedonskata organizacija, koj
broi 33 civilni organizacii i
Demokratskata partija na Makedoncite.
Vo rabotata na sednicata u~estvuva{e i
Marjan Jovanoski, sovetnikot pri makedonskata ambasada vo Belgrad, koj gi prenese porakite od maticata, da istraeme, da bideme obedineti, da ispratime jasen signal deka ova
{to postoi ovde e sinxir, koj ne moè nikoj da
go skr{i.
- Imaj}i go NS, nemame samo institucija
so koja ní se priznava statusot na nacionalno
dekemvri 2013
malcinstvo, tuku imame i svoja posebnost kako narod, pora~a Jovanoski.
Dobre Trajkovski, pretsedatelot na zdruènieto „Ilinden-Jabuka“ gi zapozna prisutnite
so aktivnostite na zdruènieto vo izminatiot
period, a potoa im se obratija i gi pozdravija i
Stevan Srbinovski, pretsedatelot na SAMS,
Mile Spirovski, pretsedatelot na DPM.
Na Sve~ana sednica na MAKOS odràna
vedna{ po zavr{uvaweto na rabotnata sednica dodeleni se pofalnici i priznanija na institucii i poedinci zaslu`ni za afirmacija
na makedonskiot jazik, kultura i tradicija.
Vo kulturno-umetni~kiot del u~estvuvaa
peja~kata grupa „To{e Proeski“ od Ka~arevo,
inkluzivniot hor „Zvuci u Jabuci“ sostaven
od {titenicite na Domot „Srce“ i ~lenovite
na zdruènieto „Ilinden-Jabuka“. Publikata
imaa ~est da uìva vo nastapot na peja~kata
grupa od Kraqevo i vo zvucite na gitarata na
Uro{ Doj~inovi} koj izvede nekolku numeri.
Vo ve~ernite ~asovi KUD „Vasil Haximanov“ pred mnogubrojnata publika go opravda svoeto dolgogodi{no postoewe, zaedno so
KUD „Stanko Paunovi}“ od Pan~evo izvedoa
celove~eren koncert vo koj dominira{e makedonskata pesna i igra.
Pokroviteli na ovaa zaedni~ka proslava
bea NS na MNZ vo Republika Srbija, ZGMNZ
„Ilinden-Jabuka“, Domot na kulturata „Ko~o
Racin“, KUD „Vasil Haximanov“ i NIU
„MIIC“, koj e nagraden so „Zlatna plakeda“.
Liljana Lazareska
makedonska videlina
9
aktivnosti
Mal jubilej na zdruènieto
„Beli mugri“ - Pirot
Rodenden vo Dimitrovgrad
Pettiot rodenden - 24 dekemvri, denot na
formiraweto na zdruènieto „Beli mugri“
od Pirot, sve~eno go odbeleìja pirotskite
Makedonci i Makedonki, ovaa godina nadvor
od svoeto sedi{te, poto~no vo sosednoto grat~e Dimitrovgrad, kade {to ìveat okolu dvaesetina Makedonki so svoite semejstva, ~lenovi na „Beli mugri“.
Vsu{nost so toa se ostvari damne{nata
èlba na dimitrovgradskite Makedonki eden
10
makedonska videlina
od rodendenite na Zdruènieto da se proslavi
vo ovoj grad. Taka odlu~i Upravniot odbor na
Zdruènieto. So toa prakti~no mu se oddade
priznanie na Aktivot na ènite na Zdruènieto „Beli mugri“ vo Dimitrovgrad, koi mnogu pridonesoa za uspe{nata realizacija na pove}e aktivnosti na Zdruènieto „Beli mugri“ vo godinata na zaminuvawe, a posebno vo
nivnata sredina.
Na Makedonkite i Makedoncite i na nivnite prijateli od Pirot i Dimitrovgrad, prisutni na proslavata na pettiot rodenden vo salata na Centarot na Bugarskoto nacionalno
malcinstvo vo Dimitrovgrad, najprvo im se obrati Jovanka Petrov, Makedonka od ubavata
Struga koja e maèna vo Dimitrovgrad pred
dvaesetina godini, koja vidno vozbudena im poèla dobredojde na site prisutni, inaku pretsedatelka na Aktivot na ènite vo ovoj grad.
Taa, pokraj drugoto, re~e: Ako zabeleìvte deka mi se zacrvenija obrazite, znajte deka toa e
od sre}a, za{to ovaa dekemvriska ve~er vo na{iot Dimitrovgrad go proslavuvame pettiot
rodenden na na{eto zdruènie.
Potoa zbor zede Vesela \or|evi}, pretsedatelka na Zdruènieto „Beli mugri“, koja
zboruva{e za postignatite uspesi vo godinata
dekemvri 2013
aktivnosti
na zaminuvawe, za ispolnuvaweto na site zada~i zacrtani vo Godi{niot plan i programa
na „Beli mugri“. Vo celost gi realiziravme
zada~ite postaveni pred Upravniot odbor na
na{eto zdruènie. Sepak }e naglasam samo nekoi od niv: Organizacija na tradicionalnite
makedonski jadewa, {to go organiziravme na 8
septemvri po povod Denot na nezavisnosta na
Makedonija i Denot na osloboduvaweto na Pirot vo 1944 godina.
Isto taka, Aktivot na ènite u~estvuva{e
na „Banicijadata“ vo Bela Palanka, kako i na
„Vurdijadata“ vo sosedna Babu{nica od kade
{to na{ite ~lenki se vratija so osvoena zlatna medalja. Organiziravme nezaboravna Makedonska ve~er vo Pirot, za koja i denes vo gradot
se zboruva kako nastan na godinata.
Vo sorabotka so Zdravstveniot centar od
Pirot, organiziravme dve edukativna predavawa za ~lenovite na na{eto zdruènie: edno
vo Dimitrovgrad i edno vo Pirot. Obete predavawa bea masovno poseteni.
Tri u~eni~ki od Osnovnoto u~ili{te
„Hristo Botev“ od Dimitrovgrad: An|ela, Ma-
ja i Elena u~estvuvaa vo kvizot „Zapoznaj ja
tatkovinata na tvoite roditeli i predci za
pove}e da ja zasaka{“, koj be{e organiziran vo
Ni{, od strana na zdruènieto „Vardar“ od
Ni{. Devoj~iwata se plasiraa za ponatamo{no
takmi~ewe. Slednata etapa na takmi~eweto be{e vo Leskovac i tamu go osvoija tretoto mesto. Najgolem uspeh na{ite pretstavnici postignaa povtorno vo Ni{, koga gi osvoija vtoroto mesto i peharot, istakna Vesela \or|evi} i
samata vozbudena.
Na krajot, Vesela im vra~i priznanija i
blagodarnici na Jovanka Petrov od Dimitrovgrad, Sutka Krsti} od Pirot i Stevo Panakievski od Pirot za pridonesot vo uspe{nata realizacija na zada~ite {to proizleguvaa od programata na Zdruènieto.
Na sve~enosta be{e pretstavena Zlatnata
plaketa {to Nacionalniot sovet na makedonskata nacionalna zaednica vo Srbija mu ja dodeli na Zdruènieto „Beli mugri“ od Pirot.
Potoa se razvi oro, se slu{aa makedonskite pesni, se veselea okolu pedesetina prisutStevo Panakievski
ni vo salata.
Monografija za horskoto peewe vo Pirot
Vo sve~enata sala na Pirotskata gimnazija na 26 noemvri e promovirana Monografijata - 125 godini horsko peewe vo Pirot, delo na avtorot Davor Lazarevi}, profesor po istorija.
Monografijata pretstavuva ogledalo na horskoto peewe vo Pirot. Preovladuvaat mnogu fotografii, a posebno mesto zazemaat fotografiite na horot
„Sveti Jovan Zlatoust“ od negovoto postoewe do denes, koj so svojata programa dopolnitelno ja zbogati promocijata. Vo ovoj hor re~isi tri godini se
aktivni i so golema qubov se prifateni i makedonkite Voskre Man~i},
Len~e Tomanovi}, Suzana Jovanovi} i Cvetanka To{i}, koi se i ~lenovi na
zdruènieto „Beli mugri“.
Zboruvaj}i za zna~eweto na Monografijata, pred sy za Pirotskata sredina,
Sawa Kosti} - profesor po srpski jazik i knièvnost, ~len na promotivniot
tim, pokraj drugoto re~e:
- Monografijata e vistinsko potsetuvawe i svedo{tvo za edno vreme. S. P.
dekemvri 2013
makedonska videlina
11
aktivnosti
ODR@ANA MANIFESTACIJATA „DA NE SE ZABORAVAT KORENITE"
ûvawe na identitetot
So bogata kulturno-umetni~ka
programa, vo organizacija na Domot
na kulturata „Mladost“ od Glogow
na sedmi dekemvri po tretpat se odrà manifestacijata „Da ne se zaboravat koranite“, posveten na mladite pokolenija od makedonskata nacionalna zaednica, so cel podobro da se
zapoznaat so svoeto minato i da ne gi
zaboravat svoite predci.
Vo kulturno-umetni~ka programa pokraj folklornata sekcija pri
Domot na kulturata u~estvo zedoa i
peja~kata grupa „To{e Proeski“ od
Ka~arevo, Darko Armenski, profesor vo muzi~koto u~ili{te „Jovan
Bandur“ koj na tradicionalnite makedonski instrumenti gajda i kaval
izvede splet na melodii, a potoa i
poetite Miqurko Vukadinovi}, Ili-
ja Betinski i Ranko Bebekovski dadoa svoj pridones vo raznovidnosta
na programata. Najgolemo vnimanie
privle~e Zdruènieto na ènite
„Glogowki“ koe priredi niza izlo`bi na rakotvorbi i fotografii so
koi prikaà del od bogatata makedonska materijalna i duhovna kultura.
Najintersna izlo`ba za posetitelite na manifestacijata bea tradicionalnite makedonski specijaliteti
koi po priredbata zaedni~ki gi degustiraa.
Ovoj proekt ima poseben zna~aj
za ìtelite na Glogow, bidej}i spored svedo{tvoto na najstarite ìteli, dojdeni so kolonizacijata, golema e razlikata vo ~uvaweto na posebnosta na Makedoncite od doa|aweto
do sega. Vo prvite tri godini po doa-
Makedonija vo srceto na [umadija
Na 22 noemvri 2013 god., vo â~ak se odrà tradicionalna, ~etvrta
po red, makedonska ve~er vo organizacija na Zdruènie na gra|ani
od makedonskata nacionalna zaednica vo Moravi~ki okrug „Dame
Gruev“. Vo ambient na prekrasen etno restoran, vo centarot na ovoj
grad, taa ve~er se zboruva{e samo makedonski.
Na tradicionalen na~in, so poga~a i sol, bea pre~ekani polufinalistite Jovana, Lazar i Aleksa, vo kvizot „Zapoznaj ja tatkovinata na
svoite pretci i roditeli, za pove}e da ja saka{“. Nivnoto dobredojde be{e najsvetlata to~ka na ovaa ve~er,
zatoa {to e sigurno deka zdruènieto {to
ja neguva mladosta, ima idnina.
Vo ime na zdruènieto, na site prisutni gosti im se obrati potpretsedatelot na zdruènieto i glavniot organizator Ilo Mihajlovski, koj so posebna ~est gi pozdravi i
prisutnite ~lenovi na Nacionalniot sovet
na makedonskata zaednica vo Srbija, kako i
ostanatatite gosti, ~lenovi i prijateli na
zdruènieto.
Vo ime na nacionalniot sovet, zema zbor potpretsedatelkata na IO na Nacionalniot so12
Vistinskoto bogatstvo na
Glogow e prepletuvaweto na
mnogu kulturi i tradicii.
Sovremeniot na~in na ìvot,
novata sredina i èlbata {to
podobro prilagoduvawe vo nea,
dovele maj~iniot jazik {to
pomalku da se upotrebuva. So
prifa}aweto na novi obi~ai
poleka se gubi i nacionalniot
identitet.
|aweto od rodnoto mesto tie gi po~ituvaat site obi~ai, izveduvaat obredni pesni i odat na ve~erni sedenki,
igranki, priredbi. Sovremeniot na~in na ìvot, novata sredina i èlbata {to podobro prilagoduvawe vo
nea, dovele maj~iniot jazik {to pomalku da se upotrebuva. So prifa}aweto na novi obi~ai poleka se gubi i
nacionalniot identitet.
- Vistinskoto bogatstvo na Glogow e prepletuvaweto na mnogu kulturi i tradicii. Za da ne dojde do
nivno celosno gubewe Domot na kulturata preku proekti se trudi da gi
~uva i neguva tradiciite i kulturite na nacioalnostite koi ìveat vo
ova naseleno mesto, istakna Slavko
Jovanovski, direktorot na Domot na
Liljana Lazareska
kulturata.
vet, g-|a Ivana Cvetkovi}; vo ime na grad â~ak gostite gi pozdravi
Veqko Negovanovi}, pretsedatel na gradskoto sobranie na grad
â~ak, ~ij govor posebno go pozdravija prisutnite Makedonci poradi
golemata qubov i po~it {to ja iskaà kon Makedonija i Makedoncite. Svoe obra}awe ima{e i direktorkata na teatarot vo Aleksinac, so koj ova zdruènie ostvaruvauspe{na sorabotka.
Po intonirawe na himnite na Srbija i Makedonija otpo~na zabavata,
koja od samiot po~etok, pokaà i dokaà, deka Makedoncit ne nosat
ime na najvesel narod bez pri~ina.
Va`no e da se napomene deka osven g-in Mihajlovski, vo podgotovkata na ovaa v~er, svoja uloga imaa i ~lenovite na IO na zdruènieto, Ben~i} Nadica,
Cveti} Verica, Donev Antonio, a konferansie be{e g-|a Aleksandra Stojanovi} Doneva. Site ~estitki se upateni i na pretsedatelot na zdruènieto za uspe{nata koordinacija, Slave Gruevski.
Osven lokalnite mediumi, zabavata be{e
zabeleàna i od strana na ekipata na emisijata na makedonski jazik „Makedonijo, dobar den“, koja svojata emisija od 26.11.2013
god. vo celost ja posveti na ova zdruènie.
I. Cvetkovi}
makedonska videlina
dekemvri 2013
aktivnosti
Celta definirana vo Strategijata
lokalnite TV i radio mreì vo R.
Srbija, koi }e produciraat ili reemitiraat emisii na makedonski jazik (imame reemitirawe na emisijata „Makedonsko sonce“ vo JP Ni{ka televizija od 5.2.2013).
Nacionalniot sovet
ja usvoi strategijata
za iformirawe na
makedonskata nacionalna
zaednica vo Republika
Srbija ja za periodot
od 2013 do 2023 godina
Vrz osnova na dogovorot na rakovodstvoto na Nacionalniot sovet na
makedonskata zaednica vo R. Srbija i
soglasnosta na ~lenovite na Nacionalniot sovet, dvanaesettata sednica na Nacionalniot sovet se odrà
na 22 juni po elektronski pat.
Edna od to~kite na dnevniot red
be{e i Usvojuvaweto na Strategijata za informirawe na makedonskata
nacionalna zaednica vo R. Srbija za
periodot od 2013 - 2023 godina.
^lenovite na Nacionalniot sovet glasaa pismeno, so li~no dostavuvawe ili po elektonski pat. Vo
glasaweto u~estvuvaa 20 ~lenovi na
Nacionalniot sovet, a e usvoena so
19 glasa „za“ i eden vozdràn.
Kratki crti od Strategijata:
- Strategijata go opfa}a i ona
{to e postignato vo informiraweto dosega i ona {to ni predstoi vo
naredniot period;
- Informiraweto na maj~in jazik
e zagarantirano pravo na nacionalnite zaednici vo R. Srbija. Strategijata dava nasoki za informirawe na
makedonski jazik i ja definira ovaa
oblast kako razvojna i kako oblast
koja treba postojano da se dograduva i
pro{iruva;
- Sodrìnata i strukturata na
Strategijata se prisposobeni kon
potrebite na makedonskata zaednica, a kako glavni celi za makedonskata zaednica se izdvojuvaat: trajno informirawe na makedonski jazik vo pe~atenite i elektronskite
mediumi, profesionalnost vo rabotata i upotreba na literaturniot jazik i kirilskoto pismo, za{tita na
jazikot i kulturata na govorot, preku jasna ureduva~ka politika, programska raznovidnost, kreativnost
i transparentnost;
dekemvri 2013
- Profesionalen odnos i po~ituvawe na kodeksot na odnesuvawe na
novinarite, urednicite i site drugi
vraboteni, komunikacija so javnosta,
{to seto }e pridonese da se vospostavi javna kontrola nad rabotata na site mediumi i da se dobivaat vozvratni mislewa od javnosta za sproveduvanite programski sodrìni;
- Formirawe na poseben centar
za elektronskite mediumi - CELM,
koj bi gi opfatil site elektronski
mediumi na makedonski jazik vo R.
Srbija, potoa formirawe na poseben Centar za informacii na MNZ
- CIM, koj }e gi snabduva blagovremeno so informacii site informativni kapaciteti i formirawe na
posebni redakcii na detskoto spisanie „Yunica“ i na pove}ejazi~nikot „Alka“.
Prioriteti vo oblasta na informiraweto se:
- trajnoto informirawe na makedonski jazik vo elektronskite i
pe~atenite mediumi,
- postojana edukacija na kadri
za potrebite na informiraweto.
Akcioni planovi :
Kratkoro~ni akcioni planovi:
- formirawe na redakcii na
makedonski jazik vo RTV, RTS i
regionalnata TV Pan~evo,
- transformacija na „Makedonska videlina“ od mese~nik vo nedelnik,
- povrzuvawe so regionalnite i
makedonska videlina
Srednoro~ni akcioni planovi:
- transformacija na postoe~kite kapaciteti na NIU „MIIC“ taka {to da moàt da odgovorat na potrebite za izleguvawe na spisanieto „Makedonska videlina“ kako nedelno izdanie,
- formirawe na dopisni~ka mreà,
- formirawe na poseben centar
za elektronski mediumi -CELM,
- formirawe na poseben centar
za informacii na MNZ-CIM,
- potpi{uvawe na dogovori za
sorabotka so MTV, Makedonskata
Informativna Agencija i so pe~atenite glasila vo R. Makedonija.
Dolgoro~ni akcioni planovi:
- potpi{uvawe dogovor so RTS
za pokrenuvawe na emisija na makedonski jazik,
- trajno zajaknuvawe na site profili za informirawe na makedonski
jazik vo R. Srbija - Centar za elektronski mediumi - CELM, NIU
„MIIC“, Centar za informacii na
MNZ-CIM.
Drugi akcioni planovi vo oblasta na informiraweto:
- potreben e kontinuitet vo informiraweto,
- direktni prenosi na centralnite manifestacii,
- informiraweto na makedonski
jazik vo programata na Radio Novi Sad
da se pro{iri i tematski da se prisposobi taka {to da prerasne vo redovna
programa i da ne bide podgotvuvana od
nezavisna produkcija,
- podgotvuvawe na emisii so informacii od regionot, podgotvuvawe na zaedni~ki blokovi od dijasporata,
- emitirawe na emisii - „U~ime
makedonski jazik“,
- intenzivirawe na sorabotkata
so radio i televiziskiot javen servis vo Makedonija.
13
aktivnosti
Zna~ajni temi i sodrìni vo informiraweto treba da bidat:
- polo`bata na makedonskata zaednicata,
- aktivnosti na Nacionalniot
sovet,
- rabotata na regionalnite kancelarii vo R. Srbija,
- aktivnostite na Sojuzot na Asocijaciite na Makedoncite,
- obrazovanie, zdravstvo i za{tita na ìvotnata sredina,
- sekako potrebni se i temi od
oblasta na obrazovanieto, nastavnite aktivnosti, kako i preventivata
vo spre~uvaweto na bolesti na zavisnost, vrsni~ko nasilstvo, netolerantno odnesuvawe na mladite,
- ne smeat da se zanemarat ni uspe{nite ni socijalno zagrozenite semejstva. Toa e pat za afirmirawe na
semejstvoto vo kreiraweto na sopstvenata i kolektivnata idnina i podobriot ìvot.
Strategijata za informirawe ja
podgotvi Vaska êrgoska, so koristewe na podatocite objaveni vo vrska so
informiraweto i zakonskite normi,
so donesenite predlozi od javnite
tribini i konferencii na koi taa
be{e u~esnik (odràni vo 2011, 2012
i 2013 godina), a {to bea posveteni na
mediumite i na zakonite za informirawe, i se sostaven del na Strategijata za informirawe na MNZ.
Golem pridones dadoa i stru~nite lica na mediumite od oblasta
14
na nformiraweto i od Pokrainskiot sekretarijat za informirawe, novinari na Radio i televizija Vojvodina, koi pridonesoa za kvalitetot
na ovaa strategija.
Javna rasprava za Strategijata za
informirawe na makedonskata nacionalna zaednica so ~lenovite na Odborot za informirawe e odràna na
sostanokot vo Jabuka na 27.10.2012, na
koj{to be{e i usvoena.
Na 5.4.2013 Strategijata, dopolneta so site predlozi, e dostavena do
Nacionalniot sovet i do site ~leno-
makedonska videlina
vi na Sovetot za da dadat svoi zabele{ki ili predlozi za dopolnuvawe.
Strategijata za informirawe na
Nacionalniot sovet pretstavuva prv
dokument vo oblasta na informiraweto na makedonskata zaednica vo
Republika Srbija.
Tekstot na Strategijta za informirawe na Nacionalniot sovet moè vo celost da se pogleda na sajtot
na Nacionalniot sovet na MNZ:
ÞÞÞ.nacionalnisavetmakedonaca.
Vaska êrgoska
dekemvri 2013
aktivnosti
Prv rodenden na Forumot
Na{ata èlba e Forumot da bide rasadnik na kadrovi koi utre }e gi prezemat
odgovornite funkcii vo zdruènijata, Sovetot i partijata. Toa e na~in za opstojuvawe na makedonskata zaednica vo Srbija.
Vo prijatna, vesela atmosfera, Forumot na
mladi Makedonci go proslavi svojot prv rodenden. ^lenovite uìvaa vo muzika i, se razbira, vo rodendenskata torta, a pristignaa i
~estitki od ~lenovite od Novi Sad, Subotica
i Sombor, no i od onie {to vo toj moment se
nao|aa vo Makedonija, Turcija, Anglija i Dubai - zaradi realizacija na proekti ili pe~alba. Premierno be{e objaveno i videoto napraveno od fotografii od nastanite na koi Forumot u~estvuva{e vo izminatata godina.
Sigurno moèvme podobro, no za samo edna
godina postoewe i vredna i postojana rabota,
zadovolno gi sumirame vpe~atocite i gi sogleduvame rezultatite.
Na samiot po~etok na rabotata, Forumot
organizira{e humanitarna novogodi{na akcija vo sorabotka so Centarot za integracija na
mladite vo Belgrad i so Institutot za transfuzija na krv vo Srbija. Vo tekot na januari i
februari formiravme peja~ka grupa „Etno forum“ so koja vo mart imavme nastapi vo belgradekemvri 2013
dskata Skadarlija, zaedno so peja~koto dru{tvo „Luwina“ od Belgrad i „Nacionalniot ansambl To{e Proeski“ od Pan~evo. Po toj nastap organiziravme i prva makedonska ùrka vo
Belgrad. Na{ata ~lenka Marija Miteva e izbrana za pretstavnik na site nacionalni malcinstva vo Sovetot za mladi vo Ministerstvoto za mladina i sport. Na na{iot istaknat
~len, umetnikot Sini{a Noveski, mu pomognavme vo postavkata na izlo`bata na skulpturi
„Formi i senki“, vo sorabotka so Academia de
Lusso vo Belgrad. Vo sorabotka so zdruènieto „Makedonium“ gi realiziravme manifestaciite „Makedonski kulturni dejci“ i Denovi
na makedonskata kultura vo Belgrad „Dopir na
Makedonija.“
Vo po~etokot na letoto organiziravme nagraden konkurs za fotografii od Makedonija,
nare~en „Makedonija vo moite o~i“, vo ramkite na koj maldite od cela Srbija ni gi ispratija svoite najubavi fotografii napraveni
vo Makeodnija. Za niv se glasa{e na socijalmakedonska videlina
Po uspehot na
ovoj proekt,
osmislivme
ednogodi{en
ciklus na
konkursi vo
ramkite na koi
mladite vo
Srbija }e imaat
mo`nosti da ja
izrazat vo
razli~ni formi
svojata kreativnost,
inspirirana od
ubavinite i
bogatstvoto na
Makedonija, a
nie kako organizacija }e imame
prilika u{te
pove}e da se
promovirame i
animirame i da
„razbudime“
u{te pogolem
broj mladi
Makedonci vo
Srbija da ni se
priklu~at.
15
aktivnosti
Na samiot
po~etok na
rabotata,
Forumot
organizira{e
humanitarna
novogodi{na
akcija vo
sorabotkka so
Centarot za
integracija na
mladite vo
Belgrad i so
Institutot za
transfuzija naa
krv vo Srbija
16
nata mreà fejsbuk, a vo glasaweto se priklu~ija pove}e od 3000 lu|e. Glavnata nagrada {to
ja obezbedi Forumot vo sorabotka so Agencijata za promocija na turizmot na Makedonija
be{e vikend vo slavnoto Kru{evo.
Po uspehot na ovoj proekt, osmislivme ednogodi{en ciklus na konkursi vo ramkite na koi
mladite vo Srbija }e imaat mo`nosti da ja izrazat vo razli~ni formi svojata kreativnost, inspirirana od ubavinite i bogatstvoto na Makedonija, a nie kako organizacija }e imame prilika u{te pove}e da se promovirame i animirame
i da „razbudime“ u{te pogolem broj mladi Makedonci vo Srbija da ni se priklu~at.
Vo momentov trae literaturniot konkurs,
vo ramkite na koj mladite od Srbija ni gi ispra}aat svoite tvorbi na makedonski i srpski
jazik i koi, po odlukite na ìrito, }e bidat i
objaveni vo dvojazi~na kniga. @irito, kako i
lektorite za srpski i makedonski jazik i preveduva~ Forumot gi ima me|u svoite ~lenovi,
a knigata }e bide izdadena vo sorabotka so Makeodnskiot izdva~ki i informativen centar vo
Pan~evo, dokolku gi dobieme baranite sredstva od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti
na R. Makedonija.
Vrz partnerstva so organizaciite od Evropskata unija, na svoite ~lenovi im obezbeduvame neformalna edukacija, seminari, obuki i
treninzi na temite mladinski aktivizam, malcinski prava i integracija. Na{ata Emilija
Nikolovska be{e edinstven pretstavnik na Evropskata nedela vo Brisel, vo ramkite na koja
se rabote{e vo Evropskiot parlament i se ostvarija sredbi i konsultacii so tamo{nite pratenici i aktivisti. Kako partneri u~estvuvamakedonska videlina
vme i vo realizacijata na proektite organizirani vo Kardif, Atina, Ankara, Istanbul, Jork,
Sicilija, no i vo Bela Crkva, Sremski Karlovci, Mavrovo, [tip, Saraevo i Klu~.
Na{ite Nata{a Nikolovska Mraovi} i Andrej Luneski bea u~esnici na [kolata za mladi
lideri na pretsedatelot Ivanov vo Ohrid, a dokolku ovaa mo{ne priznata [kola prodolì so
rabotata, so organizatorite se dogovorivme pravo na u~estvo od Srbija da imaat isklu~itelno
kandidatite koi se ~lenovi na Forumot.
Vo tekot na rabotata se podelivme vo nekolku timovi: za proekti, za komunikacija, za pro{iruvawe na ~lenstvoto i za programata „Mladite vo akcija“ (Ùouth in action). Blagodarej}i na
toa, Forumot u~estvuva{e na site gorespomnati
proekti.
Kako kruna na rabotata vo izminatata godina e sekako potpi{aniot Memorandum za sorabotka so Kancelarijata za ~ove~ki i malcinski prava na Vladata na Republika Srbija, vo
koj se definira potesnata sorabotka, no i
inicijativata za vklu~uvawe na mladite pripadnici od makedonskoto nacionalno malcinstvo vo proektot Staìrawe vo instituciite
na Vladata na R. Srbija, vo koj sega se vklu~eni mladite od bosankata, romskata i albanskata nacionalna zaednica.
Na realizacija ~ekaat i inicijativite {to
gi upativme do Ambasadata na Makedonija za
otvorawe na pripravni~ko-volontersko rabotno mesto, na koe ke moàt da u~estvuvaat 3 mladi lu|e godi{no, po {to }e dobijat i soodveten
sertifikat; kooptirawe na ~lenovite na Forumot vo Odborot za mladi na Nacionalniot
sovet, kako i pointenzivna sorabotka so Makedonskata biznis asocijacija vo Srbija.
Morame da spomneme deka site ovie aktivnosti gi realiziravme bez sopstveni tehni~ki
resursi, koristej}i gi prostoriite na Nacionalniot sovet vo Belgrad i Pan~evo, kompjuterskata oprema na zdruènieto „Makedonium“ od
Belgrad, bez pe~atar, skener, fotokopir, ~esto
i bez internet... Entuzijazmot ne vode{e niz
site ovie procesi, no za ponatamo{nata rabota
i na{ite planovi {to sakame da gi realizirame vo 2014 neophodno e da obezedime osnovna oprema za rabota, i toa }e bide na{iot prioritet.
@elba na forumot e da im obezbedi na mladite Makedonci od cela Srbija steknuvawe na
iskustvo, pro{iruvawe na vidicite, otvorawe
na umovite, razvivawe na kriti~kiot na~in na
razmisluvawe i sloboda pri donesuvaweto na
odluki. Za makedonskata zaednica vo Srbija
toa e na~in za opstojuvawe i pokvalitetna rabota, bidej}i iskusnite mladi lu|e utre }e moàt bez strav da gi prepoznaat i da ukaàt na
eventualnite lo{i potezi, no i da gi prezemaat
odgovornite funkcii vo zdruènijata, sojuzot,
partijata i Nacionalniot sovet.
Zorica Mitrovi}
pretsedatel na UO FMM
dekemvri 2013
sredbi
Druèqubivost i prijatelstvo
Sredba so poetot Radomir Andri}
KIRIL PANOV
- Denes, koga vo se}avawata se vra}am nanazad, vo izminatite godini, do prvite zadavlivi
zborovi i re~enici vo mlade{kite stihovi,
pogledot se zadrùva na nekoi mesta i nastani,
donekade pokrieni so magla, no bez somnenie
namagnetizirani so ne{to {to e te{ko objasnivo i, pred sè, za~uvano pod o~nite kapaci.
Se}avawata se izme{ani i te{ko moàt da se
oddeluvaat svetlite ni{ki od temnite, ispredeni vo isto vreme so emotivnoto vreteno, vo
eden mig na osamenost, me~taewe... înam deka
sekoga{ sum bil zagledan vo nekoe nadrealno,
imaginativno sonce koe, kako i stvarnoto, racete moè da gi izgori ako mnogu se dobliàt
kon zaslepuva~kiot izvor, izjavi Radomir Andri}, pretsedatel na Zdruènieto na knièvnicite na Srbija. Ovoj poznat poet, novinar i
eseist, avtor na pedesetina zbirki poezija, ekskluzivno za novogodi{niot broj na „Makedonska videlina“ zboruva za sorabotkata so resornoto zdruènie vo Makedonija, za prijatelstvoto so makedonskite pisateli vo Srbija i
vpe~atocite od ~estite prestoi vo zemjata za
~ii kulturni vrednosti i ubavini pi{uva stihovi u{te od ranata mladost i vo koja na makedonski mu e prevedena,re~isi, sekoja petta od
negovite objaveni zbirki.
dekemvri 2013
MV: Ovaa godina odbeleùvate pet decenii na knièvna dejnost. Koi po~etoci osobeno gi pomnite na profesionalniot pat od
rodnoto Qubawe (1944), preko Uìce i Kru{evac, do Belgrad vo koj tvorite po zavr{enite studii?
R.A.: Ke gi izdvojam gimnaziskite denovi
po zapoznavaweto na poinakviot ìvot od onoj
vo selskata sredina, vo koja bev roden i vo koja
prvpat od doma{niot prag, vo seloto Qubawe
kaj Uìce, pret~uvstvuvav deka postoi i svet,
kolku nepoznat tolku i predizvikuva~ki za
o~ite na qubopitlivoto mom~e, ograni~eno so
bedata na seto drugo {to go nema, osven vo sonuva~kite o~i. Nema{tinata ja nadomestuvav so
~itawe na knigi i so ve}e razbudenoto ~ustvo
deka za postignuvawe na takvi ne{ta e potrebno da ne se prifa}a samo ponudata od postoe~kata stvarnost. Na takvoto ~ustvo, kako vid za
pobeda na te{kotiite i osvojuvawe na slobodata, mu dolguvam mnogu tvore~ki momenti, te{ki i radosni. Isto taka, odvoen rano od roditelskiot dom, prvo vo Uìce a potoa vo Kru{evac i vo Belgrad, mnogu u~ev za temelnite vrednost na druèqubivosta i prijatelstvoto. Prvite pesni, poto~no eden ciklus nare~en „Preslu{uvawe na glasot“ gi dadov, vo po~etokot na
makedonska videlina
17
sredbi
Sakam da go
slu{nam i
ùborot na
izvorite vo
Vev~ani i
neskrotenite
branovi od
terasata
gostoqubna.
Gore vo
planinata nekoj
ta`no i
rastegnato po~na
da pee nekoja
melodija, a mene
mi se ~ine{e
deka vo
isprepletenite
glasovi go
razpoznavam i
svoeto ime.
Tuka ne mora
poetot ni{to da
izmisluva ednostavno,
samo da ja otvori
neispi{anata
tetratka i da ja
nalee so
melodijata za
blagodatnite
lirski
dlabo~ini vo
sonozapi{uva~kiot
jazik.
18
{eesettite godini od izminatiot vek, na znamenitiot poet Qubomir Simovi}, koj gi objavi
vo belgradskata knièvna revija „Vidici“. Od
toga{ pa do denes imam objaveno cela niza poetski knigi, po~nuvajki od prvata „Sonce vo vodenicata“ vo „Bagdala“ od Kru{evac, do najnovata „Vo palatata na pravdata samo ki~er“ vo izdanie na belgradskata „Prosveta“. Oddelni knigi dobro gi oceni knièvnata kritika, nekolku dobija nagradi (vo 2013 i „Jefimiin vez“ i
Vukova nagrada) a nekoii bea prevedeni na drugi jazici, me|u niv se {est na makedonski.
MV: Vo septemvri bevte doma}in na 50 Belgradski me|unarodni sredbi na pisatelite, a
vo programata u~estvuvaa i avtori od Makedonija. Kakva e sorabotkata so resornoto zdruènie vo Makedonija, ~ii tri ~lena se po~esni
~lenovi na va{eto zdruènie?
R.A.: Vo septemvri na{eto zdruènie odbeleì polovina vek na Me|unarodnite knièvni sredbi vo Belgrad. Koga go spomnuvam ovoj
zna~aen sobir na 60 pisateli od
23 zemji, prilika e da kaàm
kolku nastojuvame, vrz osnova na
tvore~ki zasnovanata sorabotka, da gi povrzuvame i zacvrstuvame prijatelskite odnosi, po~ituvaj}i gi razli~nostite vo
kulturite, jazicite i religioznite ~ustva... Vo taa smisla se
dobredojdeni pisatelite od regionot, a osobeno od Makedonija, so koi imame potpi{ani nekolku protokoli. No i bez takvite formalni dogovori, sorabotuvame mnogu uspe{no i nastojuvame, vo ramkite na knièvnite sredbi i prevodite od eden
na drug jazik, da go afirmirame zaemnoto razbirawe i knièvnata samosvojnost. I nie samite sme, koga stanuva zbor za na{eto zdruènie, otvoreni za pisatelite od drugite nacionalnosti i stremime da gi zgolemuvame multikulturnite vrednosti. Pove}e pati imam naglaseno deka po~ituvaj}i gi drugite narodi, nivnata nacionalna osobenost i verskata opredelba i nie go steknuvame pravoto za po~it i samobitnost. Nie, tuka na Balkanot, takov kakov
{to e, so site svoi doskora{ni kontroverzni
dadenosti i zgolemenata netrpelivost na istoriskata scena, morame da se griìme za interesite na svoite narodi i dràvi, bez da se povreduvat tu|ite nacionalni ~ustva - popravo, moè da se re~e: nikoga{ ne smeeme vrz {teta,
osobeno na dobrososedskite odnosi, da zaboravime kolku mirot ni e neophoden na site, a potoa seto drugo, {to }e gi zbogatuva sodrìnite
na prijatelstvoto. Me raduva toa {to makedonskite izdava~i, po otsustvoto od nekolku godini, povtorno u~estvuvaa na Saemot na knigi vo
Belgrad. Vo taa prilika gosti ni bea poetite
Slave \or|o Dimoski i Mite Stefanoski, koi
makedonska videlina
podgotvija mnogu ubava i vpe~atliva knièvna
programa. Se dogovorivme i za narednite gostuvawa na pisatelite vo Srbija i vo Makedonija,
osobeno vo vreme na Stru{kite ve~eri na poezijata i Me|unarodnite sredbi na pisatelite vo
Belgrad. Vo sekoj slu~aj, na{ata sorabotka e vo
podem, bez ogled na toa {to site nie vo balkanskiot prostor se borime so zgolemenata ekonomska kriza i materijalnata beda. Veruvam deka
trudbenicite na poleto na kulturata vo dvete
zemji }e imat pove}e sluh za zaedni~ki korisnata knièvna sorabotka.
MV: Rado viden gostin ste na knièvnite
sredbi vo Makedonija na koi so aplauz, na bis,
gi ~itate i stihovite od pesnite posveteni
na Ohrid i na Pitu Guli
R.A.: Za Makedonija me vrzuvat jaki emocii
i dolgogodi{no prijatelstvo so mnogu znameniti pisateli i voop{te so lu|eto {to gi zapoznav, ne samo vo tekot na Stru{kite ve~eri
na poezijata, tuku i na brojnite gostuvawa vo
Skopje, Bitola, Prilep, Kavadarci, Kumanovo, [tip i Berovo... Za àl nekoi od golemite
pisateli ne se ve}e so nas: Blaè Koneski, Gane Todorovski,
Ante Popovski, Jovan Kotevski,
Svetlana Hristova Joci}, êdo
Jakimovski... Zaminaa preku visokiot sudbinski breg, no vo mene nivnite poetski zborovi, blagorodni i mnoguzna~ni, odyvonuvat i me vra}aat vo predelite
posveteni na pesnotvornata voda
koja, kako {to kaà Ko~o Racin
„oduvek te~e, vekovita/ sve novija i novija...“ Vpro~em i samiot
kako gimnazijalec vo vtori klas
za vreme na ekskurzijata vo Ohrid so drugarite
od Uìce ja napi{av pesnata „Ohrid u mom povratku“, od koja gi pomnam stihovite: „iznad
Ohrida/ jo{ jedno nebo se zida“ i deka site ku}i
vo nego li~at na „starite manastiri“. Taa pesna dolgo ja kaùvav na razli~ni priredbi, no
najmnogu vo parkovite na vrap~iwata i devoj~iwata. Gi pomnam i sredbite za vreme na festivalskite denovi vo Struga so postarite, no i
so mladite pisateli i moàm da kaàm deka
site imat golema sveìna vo poetskiot jazik.
Li~no ja sakam poezijata na Mateja Matevski,
Vlado Uro{evik, Jovan Strezovski, Radovan
Pavlovski, Eftim Kletnikov, Slave \or|o
Dimovski, Razme Kumbaroski, Qup~o Gruevski, Rade Siqan, Risto Ja~ev, Branko Cvetanovski i da ne gi nabrojuvam site ~ii pesni gi
~itav vo spisanieto „Bagdala“, „Knièven
zbor“, „Delo“ i vo knigite pe~ateni od izdava~kite ku}i „Grafos“, „Narodna kniga“, „Rad“,
„Arka“... Golem pridones na neraskinlivite
vrski davaat i pisatelite od makedonska nacionalnost {to ìveat vo Srbija i se po~ituvani ~lenovi na na{eto zdruènie: Risto Vadekemvri 2013
sredbi
silevski, Viktor B. [e}erovski, Du{ica
Ilin, Bistra Ilin [e}erovska, Iskra Peneva, Mir~e Kle~karovski... @al mi e {to prerano zamina mojot drag prijatel od studentskite
denovi, poetot profesor Hristo Georgievski i
sekako neodamna po~inatiot poet @ivko Stojanovski. ]e potsetam deka po~esni ~lenovi na
Zdruènieto na knièvnicite na Srbija se
akademikot Gane Todorovski, dramskiot pisatel i eseist, ambasadorot Qubi{a Georgijevski i poetot i profesor Hristo Petreski...
Me|u tie {to gi potsiluvaat srpsko-makedonskite kulturni odnosi se i golemiot dramski
umetnik i poet Zafir Haximanov i romanisierot Jordan Plevne{, na koj knigata „Osmo ~udo“ na najdobar na~in ja prezentira fantazmagori~nosta vo makedonskata literatura koja, da
podsetam, me|u drugite ubedlivo ja pretstavuvaa
do sega i @ivko îngo i Mitko Maxunkov.
MV: So makedonskite pisateli vo Srbija
~esto nastapuvate i na brojni sredbi od Subotica do Leskovac i Vrawe. Ako golemite
obvrski vo zemjata i vo stranstvo vi ostavat nekoj sloboden termin, koi mesta vo Makedonija sakate povtorno da gi posetite?
R.A.: Povtorno sakam da go posetam Berovo
vo koe pred nekolku godini zaedno so profesorot i poetot Ilija Betinski ~itavme stihovi na gradskiot plo{tad, vo dru{tvo so nekolku makedonski i srpski pisateli. Publikata be{e fascinantna, a pozitivnata energija se ~ustvuva{e i pri zapoznavaweto so lu|eto
na ulicite i vo okolinata na gradot, iskitena
so crkvi i mnogu ubavo ezero vo ridovite na
Bregalnica. înam deka nikade nemam videno
taka ureden hotel vo turisti~kiot kompleks,
vo zimzelenata gora i tajnopisnoto ezero.
Sakam da otidam i vo Nakolec, selo na bregot na Prespa, vo koe stoluva{e car Samuil i
vo koe poetot Risto Vasilevski gi sonuva{e
stihovite za pesnata „Hram, sepak hram“... Toj
avgustovski den od pred dvaesetini godini, vo
lozite i zrelite jabolki koi, polni svetlina,
pa|aa od grankite, zasvetlea i vo moite stihovi: „Viwaga stara zdravica iz vina/ u tamnoj kapi varka i istina/ opusto{en grad i crkvica
bela/ u mitskom viru pri~a zanemela...“
Sakam da go slu{nam i ùborot na izvorite vo Vev~ani i neskrotenite branovi od
terasata gostoqubna. Gore vo planinata nekoj
ta`no i rastegnato po~na da pee nekoja melodija, a mene mi se ~ine{e deka vo isprepletenite
glasovi go razpoznavam i svoeto ime. Tuka ne
mora poetot ni{to da izmisluva - ednostavno,
samo da ja otvori neispi{anata tetratka i da ja
nalee so melodijata za blagodatnite lirski
dlabo~ini vo sonozapi{uva~kiot jazik.
Sakam da se razbudam na bregot od ezeroto,
vo Rado`da, zasolnet pod senkite na odamna
ise~enite crnici i opien od ispienoto vino vo
pesnata „T'ga za jug“, koja treperi nad beskrajnoto vodeno ogledalo. A nekade vo blizinata,
dekemvri 2013
pome|u peso~nite karpi i mesnata crkvi~ka,
pritaeni vo vekovnite skrivali{ta, poetot
Viktor [e}erovski gi opejuva zna~ajnite tajni. Samo povremeno }e se simne do bregot, sednuva na mojata masa i so donesenata tava vo
racete ~eka da skokne sama pastramkata za mig
vo negovata nedopeana pesna.
Sakam da se ka~uvam po zmiulestiot pat do
Kru{evo i da odmoram kraj bunarot, srede ku}ata na poetesata Du{ica Ilin. Sakam da gi
slu{am prikaznite za ovoj slobodarski grad i
za cincarskata nepokornost. Od edna od tie
prikazni Pitu Guli za~ekori i vo mojata pesna
vo koja svedo~i deka „svaki kamen samokres u
brdima okolo/ skrovitog Kru{eva zove se Pitu
Guli“.
Moàm u{te bezbroj pati da kaàm deka
makar i so zatvoreni o~i sakam da dojdam vo
gradot Bitola vo koj mojata misla vo ve~ernite
~asovi „spli}e zimzelenu lozu/ uz krwav mermerni/ stub u Herakleji/ poverenoj pusto{i
bezvremenoj“ ili pak do blagorodnoto selo Rosoman da gi vpijam boite na àrnite piper~iwa, zreloto grozje, eroti~nite diwi i drugite
plodovi {to na zemjata gi slavime.
Sakam na ~itatelite na Videlina da im
poèlam mnogu zdravje i dobrobitni ostvaruvawa vo Novata 2014 godina. Da se gledame i vo
ubavite i blago~estveni povodi, poraka e za
praznikot od Radomir Andri} koj, veruvame,
ima u{te mnogu ne{to da ni kaè za poezijata
so koja gi premostuva vekovite i na site generacii {to go ~itaat im gi dobliùva univerzalnite vrednosti na na{eto podnebje.
makedonska videlina
19
aktivnosti
Nagradata „Sv. Kliment Ohridski“ na ZGMNZ „Goce Del~ev“
Nacionalniot sovet na MNZ vo R. Srbija, na 21.12.2013 godina, mu ja dodeli nagradata „Sveti Kliment Ohridski„ na zdruènieto „Goce Del~ev„, koe po vtorpat se dokaà za najdobra
MNZ vo 2013 godina, {to be{e rezultat na pove}e odobreni i realizirani proekti, me|u koi:
INFOMAK 2013, „Denovi na makedonskata kultura i kulturnoto tvore{tvo - Vrawe 2013„,
potpi{ani se memorandumi i povelbi za sorabotka i prijatelstva so u~ili{ta od Makedonija,
kako i so Univerzitetot za turizam i menaxment od Skopje.
Uspe{no se realizirani i mnogubrojni aktivnosti i manifestacii. ]e spomneme samo nekolku od nizata: u~estvo na ~etvrtata konferencija na iselenicite, u~estvo na etno-saemot,
u~estvo vo kvizot „Zapoznaj ja tatkovinata na tvoite roditeli i predci za pove}e da ja saka{„,
realizirani se pove}e rabotni poseti, odbeleàni se pove}e zna~ajni datumi, realizirana se
radio i tv emisii na makedonski jazik preku TV Ritam-Vrawe i mnogu drugi aktivnosti, a Zlatnata plaketa mu pripadna na Pece Risteski, sekretar na zdruènieto „Goce Del~ev„ i ~len na
Pece Risteski
IO na Nacionalniot sovet.
Jabuka: Nacionalniot sovet na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija odrà sve~en sobir na 21.12 od 14 ~asot, vo Dom na kulturata „Ko~o Racin“ vo Jabuka, odbeleùvaj}i tri
jubileja. Zdruènieto „Ilinden“, Jabuka proslavi deset godini od svoeto osnovawe, pedeset godini postoewe bea zna~aen jubilej za odbeleùvawe na KUD „Vasil Haximanov“, a sve~enosta
se odrà na denot koga e osnovan Domot na kulturata „Ko~o Racin“.
Glogow: Glogow e vo faza na sreduvawe: Firmata „Vojvodinapat“ go zapo~na betoniraweto na „Belgradska„ulica,
koja za prv pat, posle sedum godini, }e zasjae so nov asfalt. Vo
tek e i betonirawe na platoto pred crkvite Sv. Petre i Sv.
Pavle, a se sreduva dvorot i vlezot vo novata zgrada na Domot
na kulturata „Mladost“.
Ka~arevo: Na knièvnata ve~er odràna na 27 dekemvri,
vo sve~enata sala na mesnata zaednica, Sr|an Boòvi} ja pretstavi knigata „Divizija Princ Eugen“ i zboruva{e za istorijata na Ka~arevo.
^lenovite na zdruènieto „Vardar-Ka~arevo“ od Ka~arevo, moàt da se pofalat i so svoj kalendar za Novata 2014 god.
20
makedonska videlina
dekemvri 2013
aktivnosti
ODR@ANA TRIBINA ZA RAMNOPRAVNOST NA RODOVITE
Odziv i podr{ka za primer
Aktivot na ènite pri zdruènieto „Ilinden-Jabuka“ vo Domot na kulturata „Ko~o Racin“ organizira{e tribina za nasilstvo vo semejstvoto na koja pokraj ènite od Jabuka u~estvuvaa i zdruènijata od Ivanovo, Glogow, Vojlovica i Pan~evo.
Ovaa tribina za prvpat se odrà vo ova mesto i ima{e podr{ka i od ma{kata populacija
na Zdruènieto.
- Moàm da kaàm deka vo na{eto Zdruènie vladee 100 procentna ramnopravnost,
re~e Jelica Lazarevska, pretsedatelkata na
aktivot na ènite. Taa zaedno so drugite ~lenovi cela godina gi slede{e predavawata i
tribinite na ovaa tema.
Tribinata vo Jabuka ja otvori Dobre Trajkovski, pretsedatelot na Zdruènieto, a zboruva{e Milica Todorovi}, pretsedatelkata
na Sovetot za ramnopravnost na rodovite na
Sobranieto na grad Pan~evo. Me|u drugoto
taa istakna deka e dobro {to i vo naselenite
mesta ovaa aktivnost ima podr{ka, a za pofalba e {to za prvpat me|u slu{atelite se nao|aat i pretstavnici od ma{ki rod.
- Ova govori deka i ènite vo naselenite
mesta moàt da bidat nositeli na razvojot na
dekemvri 2013
tie mesta, a moàt na nekoj na~in i da im pomognat na onie koi imaat problem od ovoj vid,
istakna Milica Todorovi} zapoznavaj}i gi
prisutnite so na~inot na koj moè da im se pomogne na `rtvite na semejnoto nasilstvo.
- @rtvi ne se samo ènite, tuku i decata
koi se prisutni pri nasilstvata, a pokasno i
tie samite stanuvaat `rtvi ili nasilnici, istakna Jasna Vuji~i}, rakovoditel na „Sigurna
ku}a“ za èni i deca `rtvi na semejnoto nasilstvo.
Ovaa ku}a vo Pan~evo funkcionira od 1
januari 2012 godina, a vo tekot na 2013 godina
ima seriozno zgolemuvawe na brojot na korisnicite koj broi pove}e od 120. Va`no e `rtvite na semejnoto nasilstvo da znaat na kogo i
kade da se obratat. Se pravat napori osven so
`rtvite na semejnoto nasilstvo da se raboti i
so onie koi vr{at nasilstvo.
Ovaa tribina ima{e za cel da gi zapoznae
ènite vo naselenite mesta na koj na~in moàt da se obratat za pomo{ ako im e potrebna.
Postoi SOS telefon, a brojot e 0800100113,
povikot e besplaten i e otvoren sekoj raboten
den od 9 do 19 ~asot.
Liljana Lazareska
makedonska videlina
@enite vo
naselenite
mesta moàt
da bidat
nositeli na
razvojot na
tie mesta,
a moàt na
nekoj na~in
i da im
pomognat na
`rtvite na
semejnoto
nasilstvo.
@rtvi ne se
samo ènite,
tuku i decata.
21
aktivnosti
Leskovac - Leskoec se zbratimija
Prvite ~ekori kon ovoj nastan bea napraveni vo jun mesec ovaa godina koga se slu~i i
inicijativata na direktorot na „Svetozar Markovi}“ Jovica Marjanovi}.
Idejata ja realiziraa sindikalnite lideri
na dvete u~ili{ta, profesorite Sa{a NikoNa sve~enosta li} i Dim~e Doneski, a vo isto vreme inicija{to se odrà tivata be{e podràna i od strana na zdruènina 12.12.2013 eto „Ilinden“ od Leskovac.
înot na potpi{uvawe se slu~i na denot
godina vo
koga u~ili{teto od Leskovac slave{e 109 goLeskovac, dini na svoeto postoewe, a sobirot be{e sveu~ili{tata ~en i veli~enstven. Sobirot so svoeto prisus„Svetozar tvvo go udostoija visoki i vidni gosti me|u koi
Markovi}“ i pretstavnikot na gradot Leskovac, direktori
Leskovac i na brojni osnovni i sredni u~ili{ta od Lesu~ili{teto kovac, na~alnikot na [kolskata uprava, pros„Van~o vetniot dràven inspektor, pretsedatelot na
Nikoleski“ Sindikatot na obrazovanie na Srbija za Jablani~ki okrug Aleksandar Ni~i}, kako i brojni
Leskoec, gosti od lokalni i dràvni institucii. OsoMakedonija bena ~est i udostojuvawe kon ~inot na ova zbrapotpi{aa timuvawe pokaà i Ambasadata na Republika
povelbata za Makedonija vo Srbija, vo ~ije ime prisustvuzbratimuvawe va{e konzulot Marjan Jovanoski, kako i pretsedatelot na Nacionalniot sovet na makedonskata nacionalna zaednica vo Republika Srbija Bor~e Veli~kovski i pretstavnicite na zdruènieto „Ilinden“, a najmladite ~lenovi koi
odat vo u~ili{teto „Svetozar Markovi}“ priredija kratok recital na makedonski jazik. Sa22
makedonska videlina
miot ~in na zbratimuvawe be{e ispraten so
mnogubrojni elektronski i pi{ani mediumi.
Vo ime na Nacionalniot sobet i izdava~kata
ku}a NIU MIIC pretsedatelot Veli~kovski
na u~ili{teto od Leskovac simboli~no podari 109 knigi na makedonski jazik za {kolskata
biblioteka.
- Vo Srbija ima okolu trieset zdruènija
bez ~ie postoewe bi bilo te{ko da se so~uva
nacionalniot identitet, potseti pretsedatelot na NS, Bor~e Veli~kovski.
Vo svoeto obra}awe konzulot Marjan Jovanoski re~e deka vakvi zdruènija na gra|ani od
makedonska nacionalnost vo Srbija, pretstavuvaat svrzuva~ko tkivo na dve dràvi i deka pripadnicite na MNZ treba da ostanat lojalni
gra|ani na Srbija kako i do sega.
Zvonko Petkovski, pretsedatelot na zdruènieto „Ilinden“, navede deka vo izminatite
edinaeset godini se realizirani mnogu proekti, a kako posebno zna~aen go izdvoi kursot po
makedonski jazik koj trael tri godini i za koj
bile zainteresirani i golem broj Srbi. Na Radio Leskovac od april ovaa godina, vovedena e
radio emisijata na makedonski „Makedonijo,
dobar den“. Na proslavata prisustvuvaa i gostite od „Van~o Nikoleski“ Leskoec, a posebno
zna~ewe za sve~enosta ima{e nastapot na vokalnata grupa „Neven“, koja izvede splet od makedonski izvorni pesni.
Ivana Cvetkovi}
dekemvri 2013
aktivnosti
Oma` na knièvnikot @ivko Stojanovski
So promocija na knigite „Koga ìvotot }e
go sobere vo edna prikazna“ i „Ku~e{ki apneì“,objaveni posthumno od strana na Makedonskiot informativen i izdava~ki centar, se
oddade po~it kon knièvnikot @ivko Stojanovski, koj prerano go zavr{i svojot ìvoten
dekemvri 2013
ciklus. Knigite na ovoj pisatel i poet, koi gi
pi{uval kako na svojot maj~in makedonski, taka i na srpski jazik i so toa zna~itelno pridonel za knièvnata i kulturna vzaemnost na makedonskiot i srpskiot narod, gi promoviraa
Viktor [e}erovski - direktor na NIU
„MIIC“, Mi}o Cvijeti}- glaven i odgovoren
urednik na „Kwièvne novine“, Ilija Betinski - preveduva~, poet i lingvist i negoviot
dolgogodi{en prijatel, sorabotnik i organizator na ovoj oma`, Stevan Srbinovski.
Vo ~est na Stojanovski, na 14 dekemvri vo
Kulturniot centar vo Vr{ac, vo ramki na manifestacijata „Denovi na makedonskata kultura“ koi zaedno gi organiziraa Zdruènieto
„Vardar-Vr{ac“ i Kulturniot centar, prisustvuvaa golem broj po~ituva~i na deloto na
Stojanovski, negovoto semejstvo, istaknati
gra|ani na grad Vr{ac i pretsedatelot na Makedonskiot nacionalen sovet, Bor~e Veli~kovski.
- Makedonskiot Nacionalen sovet posthumno, na predlog na NIU MIIC, mu dodeli
priznanie na g-in Stojanovski za negovoto tvore{tvo i aktivnosti, a vospostavena knièvna
nagrada koja }e go nosi negovoto ime i }e se dodeluva edna{ godi{no, re~e Stevan Srbinovski. Toj, isto taka go spomena i priznanieto
{to mu go dodeli Op{tina Kriva Palanka,
Makedonija za mostot {to go gradel pome|u
Z. Lazarevi}
ovie dve svoi zemji.
makedonska videlina
23
aktivnosti
Genocid nad Romite
Eden od najbrutalnite i voedno najtragi~nite nastani vo tekot na Vtorata svetska vojna e
genocidot izvr{en vrz Romite, koga vo nacisti~kite logori svirepo se ubieni nekolku stotini
iljadi pripadnici na romskata nacionalna zaednica, koi se deportirani od site zemji vo Evropa.
Na 16 dekemvri, me|unaroden den vo se}avawe na Romite, odràna e centralna dràvna komemorativna sve~enost pred spomenikot Strati{te, koj e podignat vo spomen na storenite zlostorstva i vo ~est na nasilno odzemenite ~ove~ki ìvoti.
- Lekciite i poukite {to ní gi dava istorijata, ne smeat da se povtorat, pora~a Slavica \uki}
Dejanovi}, Ministerka za zdravstvo vo Vladata na Srbija, koja ja predvode{e komemoracijata i
dodade, deka nikako ne smee da se dozvoli, toj stra{en ~in, dene{nata generacija da go zaboravi.
Me|u prisutnite be{e i Gradona~alnikot na Grad Pan~evo, Pavle Radanov, koj veruva deka
edinstven na~in da izlezat Romite od siroma{tijata i izolacijata, e da se pottikne vrabotuvaweto i da se stimuliraat decata da zavr{at u~ili{te, strategija na koja gradskata vlast sé pozasileno raboti.
Ceremonijata na koja prisustvuvaa i potomcite na `rtvite, pretstavnicite na romskoto nacionalno malcinstvo i diplomatskiot kor, se zavr{i so umetni~ka programa na Kulturno - proZ. L.
svetnata zzaednica na Srbija.
24
makedonska videlina
dekemvri 2013
aktivnosti
Nacionalnata strategijata na MAKOS na delo
Nacionalnata strategija na MAKOS koja
se zanimava so pra{awata na organiziranost i
sistematiziranost, profilirawe na MNZ, kako i celite na Nacionalniot sovet, na Asocijacijata na MNZ kako i na Demokratskata partija na Makedoncite vo R. Srbija, se pokaà na
delo na 14 dekemvri. Na toj den vo prostoriite
na Zdruènieto VARDAR od Ni{, a pod patronat na NS i DPM i so logisti~ka podr{ka od
Zdruènieto, se odrà inicijativen sostanok
so pretstavnicite na 6 zdruènija, i toa od: â~ak, Bor, Kralevo, Vrawe, Leskovac i Ni{, zaradi formirawe na odbori na DPM vo tie gradovi i regioni. Na ovoj sostanok bea pokaneti
i zdruènijata od Pirot, Smederevo i Kraguevac, no nivnite pretstavnici ne se pojavija, {to
ne zna~i deka vo narednite denovi nema da se
pridruàt kon ovaa inicijativa. Po pozdravniot govor na potpretsedatelot na NS Blagoja
Ilievski i zapoznavaweto so celta na ovoj sostanok, so programata i statutot na DPM prisutnite gi zapozna pretsedatelot na IO na DPM
Novica Dukadinovski. Po plodnata diskusija i
dekemvri 2013
razmenata na mislewa za site oblasti od dejstvuvaweto na DPM, Jak{i} Olga, Prodanovi}
Milo{, Radivoevi} An|elka, Todosovski Bogomil, Jovanovi} Marko i Davidovski Stojan~o,
delegirani od svoite zdruènia po potpi{uvaweto na ovlastuvawata stanaa poverenici na
DPM. So ovoj sostanok se ostvari i popolni edna golema praznina na DPM sprema jugot na
Republika Srbija, a na gra|anite od Makedonskata zaednica im se ovozmoùva da go iskaàt
svojot identitet, pokraj drugoto i preku partiska aktivnost. Novopostavenite poverenici prezedoa golema odgovornost sprema svoite zdruènija i partijata, zatoa {to gi o~ekuva golema rabota i angaìranost vo formiraweto na
odbori i organizirawe na ~lenstvoto vo svoite gradovi i regioni.
B. I.
makedonska videlina
25
aktivnosti
Leskovac pobednik na kvizot
Vo mesecot oktomvri, vo Ni{ se odrà finaleto na kvizot „ZAPOZNAJ JA TATKOVINATA NA TVOITE RODITELI I PREDCI
ZA POVE]E DA JA SAKA[“. Organizator
na ovaa manifestacija be{e zdruènieto „VARDAR“, pod pokrovitelstvo na Nacionalniot sovet na makedonskata zaednica vo R. Srbija i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na R. Makedonija. Ovoj kviz namenet za deca i mladinci od
11 do 15 godini obrabotuva temi od geografijata, istorijata, op{tenstveniot ìvot, kulturata, sportot i obrazovanieto vo R. Makedonija.
Pra{awata od istorijata bea tematski i go opfa}aa periodot na Ilindenskoto vostanie, po
povod „110 godini od Ilindenskoto vostanie.“
Na ova finale mu prethodea dvete polufinala, od koi prvoto se odrà na 12 oktomvri vo
Leskovac. Na ovoj polufinalen natprevar odràn vo Leskova~kiot kulturen centar u~estvuvaa ekipite na Vrawe, Pirot, Leskovac, Ni{,
Kralevo i â~ak. Prvoto mesto go osvoi ekipa-
26
makedonska videlina
ta na Ni{, vtoroto Leskovac, a tretoto mesto
Pirot. Za finalniot natprevar se plasiraa ekipite na Leskovac i Pirot i ekipata na Ni{,
kako doma}in na kvizot.
Vtoroto polufinale se odrà na 19 oktomvri vo Plandi{te vo salata na osnovnoto u~ili{te „Dositej Obradovi}“, a u~estvuvaa ekipite na Novi Sad, Ka~arevo i Plandi{te. Za
finaleto se plasiraa ekipite na Novi Sad i
Ka~arevo. Ekipite na Jabuka, Glogow i Gudurica vo posleden moment go otkaàa svoeto u~estvo od nepoznati pri~ini, no toa ne go namali
kvalitetot, tuku samo kvantitetot na znaeweto vo ova polufinale.
Finalniot natprevar se odrà na 26 oktomvri vo Ni{, vo prostoriite na Ni{kiot kulturen centar, a nastapija ekipite na Leskovac,
Novi Sad, Pirot, Ka~arevo i doma}inot - ekipata na Ni{. Na ovoj nastan prisustvuvaa golem
broj gra|ani od Ni{, gostite od Leskovac i Plandi{te, kako i pretsedatelot na UO na Nacionalniot sovet g-|a Ivana Cvetkovi} i pretstavnikot na ambasadata na R Makedonija, konzulot
Marjan Jovanoski. Konzulot go otvori kvizot i
po toj povod gi pozdravi i pofali site natprevaruva~i za vloèniot trud vo sovladuvaweto
na zadadenite pra{awa, so èlba za uspe{en nastap na site ekipi. Tekot na kvizot be{e mo{ne
vozbudliv, a na krajot po dobroto znaewe i odgovorite na site postaveni pra{awa, ekipata na
Leskovac go osvoi prvoto mesto. Vtoroto mesto
go osvoi ekipata na Pirot, a tretoro ekipata na
Ka~arevo. Za postignatite uspesi ekipite dobija pehari i medalji, kako i adekvatni pokloni
spored nivnata vozrast. Sè na sè kvizot go postigna o~ekuvaniot rezultat i se nadevame deka dogodina }e gi nadmineme ovogodi{nite postignati rezultati.
B. I.
dekemvri 2013
stav
Nacionalizam
Nacionalizmot e cela edna lepeza od sostojbi na
svesta koi se manifestiraat niz mno{tvo ideologii i teorii vo odnos na nacijata i nejzinata volja i
artikulacija. Ovie promisluvawa minuvaat niz mnogu metamorfozi i kako takvi znaat da se implementiraat vo cel eden mozaik od politi~ki strategii.
Vo ovoj kontekst nacionalizmot vo site svoi varijanti znae da penetrira duri i vo najneo~ekuvanite
za nego politi~ki dvièwa zatoa {to negovata su{tina pove}e proizleguva od nekoe drevno ~uvstvo
na pripadnost i zaedni{tvo otkolku od nekoj visokoizgraden intelektualen stav generiran vrz racionalnosta, empirijata i znaewata povrzani so op{testvoto i kulturnite procesi niz istorijata. Nacionalizmot moè da se projavi i vo najvisokata
intelektualnost objasnuvaj}i gi svoite pozicii na
najsofisticiran na~in. Mnogu antinacionalisti~ki dvièwa koi dizajniraa cel eden asortiman od
temelno fundirana i sugestivna kritika vo odnos
na nacionalizmot nekade vo svoite kognitivni puknatinki dozvolija bez i da bidat svesni ovaa za niv
nepoèlna emocija da se vovle~e tokmu tamu i da ja
kompromitira nivnata antinacionalisti~ka ideologija vo samata praktika, pretvoraj}i gi ovie egzegeti na antinacionalizmot na pokratok ili podolg
rok vo nivna sprotivnost.
„Stanuva{ ona na {to mu se sprotivstavuva{“, }e
kaè vo eden moment umniot profesor na Harvardskiot univerzitet, Xorx Mouzli.
Nacionalizmot kako da e postar i od samata nacija.
Vsu{nost, moème da kaème deka odredeni individui i grupi so silna vizija za odredeni zaedni~ki
vrednosti koi gi spodeluvale so mno{tvoto, go dizajnirale nacionalizmot vo procesot na nivnite te`nenija za sozdavaweto na nacijata - dràva.
Zna~i nacionalizmot bil i sy u{te e eden univerzalen svetski proces koj e presuden za sozdavaweto na geopoliti~kiot, pa i kulturniot poredok na
planetava. Ne badijala najvisokoto politi~ko-formalno telo na planetarno nivo se narekuva Organizacija na Obedinetite nacii. Zna~i tuka se raboti
za edno mno{tvo na pomalku ili pove}e emancipirani nacii asocirani vo edna zaednica vo koja teoriski, a za{to ne i prakti~no, bi gi re{avale svoite mnogubrojni politi~ko-ekonomski problemi, vo
zadnina generirani tokmu od pomalku ili pove}e
izrazenite nacionalizmi.
Obidot, vo osnova utopiski, a koj pretrpe straoten
debakl na istoriski plan, da se sozdade edna svetska dràva bez granici i centri na mo}, po~iva{e
na objavuvawe vojna na nacionalizmot i negovo eksterminirawe. Ovoj zastra{uva~ki obid so idealizam morni~av do fanati~nost, vsu{nost se soo~i so
poveduvawe vojna protiv specifi~nosta i avtentidekemvri 2013
~nosta na mozaikot {to go so~inuvaat svetskite kulturi. Zna~i ovaa, vo osnova, tehnokratska i pragmati~ka strategija zasilena so eden silen humanisti~ko-univerzalisti~ki sentiment ne uspea da se spravi so nepreglednata kompleksnost i dlabinata na
specifi~nosta.
Aco
Stankovski
Nacionalizmot
moè da se
projavi i vo
najvisokata intelektualnost
objasnuvaj}i gi
svoite pozicii
na najsofisticiran na~in.
Mnogu antinacionalisti~k
i dvièwa koi
dizajniraa cel
eden asortiman
od temelno
fundirana i sugestivna kritika vo odnos na
nacionalizmot
nekade vo svoite
kognitivni
puknatinki dozvolija bez i da
bidat svesni
ovaa za niv nepoèlna emocija
da se vovle~e
tokmu tamu i
da ja kompromitira nivnata
antinacionalisti~ka ideologija vo samata
praktika,
pretvoraj}i gi
ovie egzegeti na
antinacionalizmot na pokratok ili podolg
rok vo nivna
sprotivnost.
makedonska videlina
Taka go vidovme debaklot na komunisti~kata ideja,
otprvo potentna i poletna vo svojot simplificiran
imaginarium i politizirana estetika polna so motivira~ki paroli, no bez sistem i vistinska vizija,
koj pove}e nalikuva{e na eden masoven trans, pri
koj destrukcijata na postojnite, navodno nepravedni sistemi, poredoci i reìmi, dobiva{e re~isi
orgazmi~ki svojstva. Vo ovoj del liderite na dioniziskite strasti na proletarijatot imaa spektakularen uspeh. No, koga dojde vremeto za organizirawe
na op{testvenite tekovi i formirawe na dolgo vetuvaniot praveden i odr`liv sistem, toga{ ne{tata trgnaa po udolna linija.
Destruktivnata inercija nikako ne moè{e da zapre, `rtvite vo imeto na pravednosta se multipliciraa. Na krajot siot potencijal na slobodata na
voljata i izrazot na kreativnost se istro{i i svetskiot proces na ukinuvaweto na eksploatacijata i
neslobodite se pretvori vo najekstremna diktatura
dotoga{ nevidena na liceto na zemjata. Edinstvenata invencija {to ostana vo strukturite na ovie
diktatorski reìmi be{e onaa na proizvodstvo na
ideolo{ki i klasni neprijateli. Sekako deka prv
vo ovoj kontekst be{e tokmu nacionalizmot. Od druga strana, nacionalizmot kako da vleze na mala
vrata vo organizaciskiot, a u{te pove}e vo emocionalniot prostor na ovie diktaturi i, naskoro ~ovekovata istorija se soo~i so nova pojava na paradoksi. Antinacionalisti~kiot internacionalisti~ki
orientiran komunizam (setete se samo na himnata
na internacionalisti~kiot komunizam - internacionalata, {to gi pokrenuva{e proleterite od site
zemji - nacii, na obedinuvawe) sega vleze vo nacionalisti~ki vodi i ve}e po~naa da se markiraat geostrategiski interesi na odredeni nacii {to vo svoite
dràvi go bea implementirale komunisti~kiot, ideolo{ko-politi~ki i ekonomski sistem. Ovie polarizacii na nacionalnite interesi na odredeni dràvi so komunisti~ki reìmi vodea vo konfliktni
situacii koi se razre{uvaa so vojni. Vo nekoi dràvi so komunisti~ki vladeja~ki eliti mnogu {tedro se vnesuvaa duri i {ovinisti~ki i iredentisti~ki strategii, {to po~na da nalikuva na {okantna parodija. Najeklatanten primer za krahot na internacionalizmot i negoviot debakl e podigaweto
na berlinskiot yid i negovoto simboli~ko ru{ewe
po nekolku dekadi tiranija i nesposobnost da se vospostavat humani sistemi vo komunisti~kiot blok.
27
vo nekolko zborovi
UREDUVA KIRIL VIDELINSKI
Makedonskite karatisti se vratija
so osum medali od Srbija
Makedonskata karate reprezentacija na 31. ETKF
Oficijalen evropski karate {ampionat za seniori,
mladinci, juniori i kadeti koj se odrà od 6-ti do 8-mi
dekemvri 2013 godina vo Belgrad, Srbija, osvoi
vkupno 8 medali.
U~inokot na makedonskite karatisti poedine~no i osvoenite
medali:
Dejan Nedev - bronzen medeal vo fukugo-seniori
Aqo{a Nedev - bronzen medeal vo kogo kumite-seniori
Kristijan Kaj~evski - bronzen medeal vo kogo kumite-seniori
Jadranka Nedeva Jar~evska - bronzen medeal vo kogo kumiteseniorki
Matej Angelovski i Jadranka Nedeva Jar~evska - bronzen medeal vo enbu ma`/èna-seniori
Hrvatska:
Peticijata za ograni~uvawe na
pravata na malcinstvata!
Dosega vo Hrvatska sobrani potpisi nad 700.000
za peticija za ograni~uvawe na malcinskite
prava
Matej Angelovski - bronzen medal vo fukugo-mladinci, bronzen medal vo kumite-mladinci
Ognen Tasevski i Viktor Davkov - srebren medal vo enbu
ma`/ma`-kadeti
Na E[ vo Belgrad u~estvo zemaa 489 natprevaruva~i od 24
zemji.
Preku 700.000 Hrvati ja potpi{aa peticijata na veterani
od Vukovar i brojot e dovolen za da pobaraat raspi{uvawe
referendum so cel da se ograni~at pravata na malcinstvata.
Najgolem broj potpisi se sobrani na podra~jeto na Zagreb
(260.000), Zagrepskata, Splitsko-dalmatinskata i Vukovarsko sremskata ùpanija (47.800 od koi 18.000 vo Vukovar).
So inicijativata se predviduva edno malcinstvo da moè da
go koristi maj~iniot jazik i azbukata samo vo regionite kade
malcinstvoto e najmalku 50 otsto od naselenieto!
Sega{niot zakon dozvoluva upotreba na maj~in jazik i azbuka
vo mesta kade se edna tretina od naselenieto, kako {to e
slu~ajot so Srbite vo Vukovar kade tie se 35 otsto.
Za referendum bea potrebni najmalku 10 otsto od izbira~ite
{to e cifra od 400.000 potpisi. Inicijativata ima za cel da
se spre~i upotrebata na kirilicata ne samo vo Vukovar.
Vu~i} li~nost na godinata
Prviot potpretsedatel na Vladata na Srbija, Aleksandar Vu~i} }e ja ponese titulata li~nost na godinata vo regionot,
prenesuva „Ve~erwe Novosti".
„Nezavisne novine“ ve}e nekolku godini izbiraat li~nost na
godinata, a prethodno ovaa nagrada im pripadna i na Novak
M. V.
\okovi}, Milo \ukanovi} i Ivo Josipovi}.
28
makedonska videlina
dekemvri 2013
vo nekolko zborovi
Polovina Srbi rabotele „na crno“
Pove}e od polovina rabotnosposobni gra|ani na Srbija vo tekot na ìvotot rabotele „na crno“, pokaùva anketata na agencijata „Faktor Plus“, prenesuva srpskiot vesnik Politika.
Od iljada ispitanici, edna pettina od Srbite preku rabota
„na crno“ zarabotuvaat dopolnitelni prihodi, a sekoe desetto
vraboteno lice vo Srbija e prinudeno da raboti neprijaveno
za da moè da go prehrani svoeto semejstvo. êtvrtina od anketiranite izjavile deka rabotele „na crno“ zatoa {to toa od
niv go barale nivnite rabotodavci.
Na pra{aweto „dali ste zadovolni so rabotata {to ja rabotite na crno“, duri 54 otsto od ispitanicite dale negativen odgovor, 21 procenti rekle deka se „delumno zadovolni“, a samo
10 otsto se „celosno zadovolno“.
Duri 40 procenti od anketiranite izjavile deka nemale problemi so vlastite poradi nivnata rabota „na crno“, a 30 otsto
priznale deka se soo~ile so zakonski posledici poradi vakvoto rabotewe. Ona {to e posebno zanimvlivo, a vrzano za na{iov grad Pan~evo, e postoe~kiot bolvjak, eden od najgolemite
nelegalni rabotni prostori na crno vo R. Srbija, a verojatno i
po{iroko!
Vo Srbija se ubivaat po 4 lica
dnevno poradi otkaz i dolgovi
Pred pedesettina godini vo Srbija imalo okolku 500 samoubistva godi{no i toa naj~esto poradi bolest i nevozvratena
qubov. Denes pri~ina za samoubistvata koi gi ima po ~etiri na
den ili 1.300 godi{no stru~wacite gi baraat vo otu|enosta,
te{kite uslovi za ìvot i ogromnite dolgovi vo koi zapa|aat
poradi ekonomskata kriza.
- Naj~esto na SOS telefonot se javuvaat li~nosti so problemi na osamenost, bidej}i nemaat so kogo da go spodelat ona
{to im se slu~uva. Brojot na samoubistva konstantno se zgolemuva poradi krizata, te{kiot ìvot, depresijata. Op{testvoto e traumatizirano i vo depresija, veli Branka Kordi}
od SOS centaro vo Srbija.
dekemvri 2013
makedonska videlina
29
vo nekolko zborovi
Nacionalnite malcinstva vo
upravata na kulturnite ustanovi
Vo tek e sproveduvawe na Zakonot za Sovetite na nacionalnite malcinstva, koj propi{uva deka zainteresiranite pretstavnici na Sovetot, vo sredinite vo koi ìveat, treba da
u~estvuvaat vo rabotata na upravnite odbori, odnosno vo upravata da se najde mesto i za pretstavnici na malcinstvoto.
Nacionalnite soveti imaat pravo najprvo da izrazat èlba vo
koja kulturna ustanova, po~nuvaj}i od selskite domovi na kultura pa do regionalnite ustanovi, bi sakale da bidat. So svoi
èlbi pristapija nacionalnite soveti na ungarcite, romancite, nacionalniot sovet na makedoncite pobara da ima svoi
pretstavnici vo domovite na kultura vo Jabuka, Glogow i Ka~arevo. Vo zakonot za kultura se precizirani uslovite za u~estvo na pretstavnicite na nacionalnite malcinstva vo upravnite odbori na kulturnite ustanovi, odnosno vo sekoj upraven
odbor moè da ima po eden pretstavnik od zainteresiranite
soveti i site ~lenovi na upravnite odbori da bidat od oblasta na kulturata (po Zakonot za kultura 2009 g.).
Sovetite na nacionalnite malcinstva moàt i vo naredniot
period da gi podnesuvaat svoite barawa ili èlbi za u~estvo
vo upravnite odbori, bez pravo na odlu~uvawe i neobvrzuva~ko pravo da izrazat mislewe za izbor na direktor.
Z. Lazarevi}
Knièvna ve~er
Vo sklop na proektot „Denovi na makedonskata kultura u kulturnoto tvore{tvo - Vrawe 2013“, ZGMNZ „Goce Del~ev“ organizira knièvna ve~er vo OU „Vuk Karaxi}“. Prisutnite imaa
mo`nost da slu{nat del od knièvnoto tvore{tvo na istaknatite gosti od Makedonija, univerzitetski profesori i knièvnici, dobitnici na zna~ajni knièvni nagradi, Docent d-r
Hristo Petreskii Prof. D-r Violeta Dimova.
U~estvo zemaa i deca, koi ~itaa detski pesni, a nikoj ne ostana
ramnodu{en koga na scenata izleze legendata na Vrawskiot
melos, Kace, i ja izvede pesnata „Ajde slu{aj, kale{ bre An|o“.
Be{e navistina knièvna ve~er za pametewe, kako podarok na
OU Vuk Karaxi} za sorabotkata na zdruènieto.
Pece Risteski
Turskoto kafe pod
za{tita na UNESKO
Turskoto kafe e staveno na listata na nematerijalno kulturno
nasledstvo na UNESKO (BTA).
Predlogot za pomestuvawe na turskoto kafe na listata svetsko nematerijalno kulturno nasledstvo, bil prifaten so zna~itelno mnozinstvo, a odlukata bila donesena na sednica na
Komitetot na UNESKO -organizacija na ON za obrazovanie, nauka i kultura, odràna vo glavniot grad na Azrebejxan, Baku (5
dekemvri, MIA).
Na sednicata u~estvuvale okolu 800 pretstavnici od 116 dràvi, a bile razgledani vkupno 38 predlozi.
Z. Lazarevi}
30
makedonska videlina
dekemvri 2013
vo nekolko zborovi
- Etni~kiot identitet i identitetot na dràvjanstvo se dve
razli~ni raboti i kako odraz na toa treba da razbereme deka
dràvjanstvo zna~i da se ima odredeni prava i odgovornosti
kako individualni ~lenovi na po{irokata zaednica i kako
del od „op{testven dogovor“ vkorenet pome|u individuata i
dràvata.
Xejson Miko:
Ri~ard Hovit:
EU i SAD da izvr{at pogolem
pritisok vrz Grcija
Razo~aran sum, 2014 da ne bide u{te
edna izgubena godina
Sporot za imeto me|u Grcija i Makedonija prvenstveno treba
da bide evropsko pra{awe, a SAD poaktivno da se vklu~at. Evropskite i amerikanskite lideri treba da prezemat hrabra
~ekori i da izvr{at pogolem pritisok vrz Grcija, koja go zapo~na ovoj problem. Dokolku tie rabotat zaedno i izvr{at pritisok vrz Grcija, moèbi }e se re{i problemot, iako se somnevam vo toa. Ona {to veruvam deka mora da se slu~i e deka EU
i NATO treba da gi reformuliraat svoite pravila i procesot
za priem. Ova go izjavuva amerikanskiot analiti~ar Xejson
Miko vo Intervju za programata „Glasot na narodot“.
Spored nego, ovaa generacija Makedonci i idnite generacii
sekoga{ }e treba da se borat za za~uvuvawe na imeto na Makedonija, identitetot, jazikot i kulturata. Toa moèbi ne e
fer, no e realnost. Pogolemiot del od svetot, veli, ve}e go
priznava imeto na Makedonija, identitetot, jazikot i kulturata, pa smeta deka Makedonija e pobednik vo toj pogled.
- Na{ite gr~ki prijateli znaat deka ova e vistina i toa e
pri~inata zo{to tie tolku uporno se borat da go izbri{at
imeto na Makedonija, identitetot, jazikot i kulturata. Mojata
poraka e ednostavno da se prodolì so dobrata borba, veli
Miko.
Zapra{an za komentar za obra}aweto na amerikanskiot ambasador Volers za identitetot, Miko veli od vitalno zna~ewe e
da se napravi razlika pome|u identitet vkorenet vo na{ata
nacionalnost i identitet vkorenet vo na{eto dràvjanstvo.
Ne zapira razo~aruvaweto kaj pratenicite vo Evropskiot parlament od novata blokada na po~etok na pregovorite na
Makedonija za ~lenstvo vo Evropskata unija od strana na
Sovetot na EU. Po ostrata reakcija na evropratenicite Edvard
Kukan i Nikola Vuqani} za novoto neopravdano gr~ko veto na
makedonskite integracii, so reakcija se javi i izvestuva~ot za
na{ata zemja od Evroparlamentot, Ri~ard Hovit.
- Jas povikav minimum barem na povtoruvawe na lanskiot
dogovor za ponatamo{no razgleduvawe na statusot na zemjata
vo rok od {est meseci i prirodno e {to sum razo~aran {to
Sovetot ne go napravi toa, ostavaj}i se sebe si otvoren za obvinuvawe za postojanoto nazaduvawe. Sovetot ja pofali eliminacijata na sudskiot zastoj vo zemjata i kontinuiranata borba
protiv korupcija, no ona {to e potrebno ne e falba, tuku napredok, veli Hovit
Spored britanskiot evropratenik, sepak, vo zaklu~ocite na
Sovetot za op{ti raboti se zabeleùva deka Sovetot ja deli
ocenkata na Evropskata komisija deka zemjata dovolno gi
ispolnuva politi~kite kriteriumi vo odnos na pro{iruvaweto na Unijata.
- Sepak, zemjite-~lenki na EU sega poso~ija eksplicitni
oblasti kade tie povikuvaat za napredok i gi povikuvam site
vo zemjata da najdat na~in za ispolnuvawe na ovoj predizvik.
Pa, 2014 godina ne treba da bide u{te edna izgubena godina za
evropskite ambicii, predupreduva Ri~ard Hovit.
dekemvri 2013
makedonska videlina
31
kultura
ODR@AN DESETTIOT DETSKI TEATARSKI FESTIVAL VO JABUKA
Itar Pejo vo Jabuka
Dramskoto
studio „Iqo
Antevski Smok“
od Tetovo,
odnosno
trupata koja e
zadolèna
edii i
za kome
detski
pretstavi pri
ovaa studio ja
izvede
pretstavata
„Tetovski
{egobijci“.
vite na
^lenov
ovoj teatar
imaat otvorena
pokana za site
manifestacii
koi se
podgotvuvaat
vo Jabuka.
32
Domot na kulturata „Ko~o Racin“ vo Jabuka ve}e deset godini po red, pred krajot na godinata, organizira teatarski festival od revijalen karakter na koj u~estvuvaat teatarski
trupi ili sekcii koi izveduvaat pretstavi za
deca.
Vo dvata dena pred malite qubiteli na teatarot se pretstavija doma}inite, teatarskata
sekcija „Mali princ“ pri Domot na kulturata
„Ko~o Racin“, koja gi realizira pretstavite
„Neboj{a i princezite“ i „Nesmasniot Alibaba i razbojnicite“. A dramskata sekcija pri
OU „Goce Del~ev“ od Jabuka so dramata „[kolska qubov“ na svoite vrsnici im pretstavi
del od najubavoto vreme vo ìvotot. Gostite
od Elektrotehni~koto u~ili{te „Nikola Tesla“ od Pan~evo so pretstavata „Stap i kanap“
gi voodu{evija prisutnite, a OU „Bratstvo i
edinstvo“ i teatarskata sekcija „Xetvan“ na
malite qubiteli na teatarot im go pretstavija svetot od prikaznite na eden malku poinakov na~in. Na ovoj festival u~estvuva{e i
Dramskoto studio „Iqo Antevski Smok“ od
Tetovo. Trupata koja e zadolèna za komedii i
detski pretstavi pri ova studio ja izvede
pretstavata „Tetovski {egobijci“.
- U~estvuvavme so edna interaktivna detska pretstava. Se raboti za poznati tetovski
{egobijci, me|u koi e i likot na Itar Pejo.
Nastanot se slu~uva vo sega{no vreme, a sodrìnata e interesna i pou~na, sostavena od pomakedonska videlina
ve}e makedonski narodni prikazni. Zamislata ni be{e da gi vklu~ime i decata vo pretstavata, so {to polesno }e im gi pribliìme narodnite prikazni, re~e avtorot i reìser na
pretstavata Mirko Vidoeski, koj na publikata od Jabuka í e poznat i kako poet i likoven
umetnik.
Sorabotkata so Domot na kulturata „Ko~o
Racin“ zapo~na odamna, u{te na prvata detska
likovna kolonija koga ovoj poznat umetnik
prvpat dojde vo Jabuka. Celta na nivnoto ~esto gostuvawe vo ova mesto e da go {irat makedonskiot jazik me|u Makedoncite i najmladite ìteli na eden ednostaven i interesen na~in. Za celata ekipa, a posebno za Igor Ba~oski, glavniot akter vo pretstavata, prestojot
i ~estoto posetuvawe na Jabuka pretstavuvaat
golema sre}a i zadovolstvo. Tie na ovoj festival nastapuvaat po tretpat, mnogu se sre}ni
{to imaat otvorena pokana za gostuvawe na
site manifestacii.
[ireweto na qubovta kon ovoj vid umetnost e glavnata cel na odrùvaweto na festivalot. Organizatorite vo Domot na kulturata
„Ko~o Racin“ se nadevaat oti so desetgodi{noto kontinuirano odrùvawe dokaàa deka
dosega{niot revijalen karakter na ovoj festoval od idnata godina treba da dobie poinakvi ramki, a so toa i pomasovno u~estvo.
Liljana Lazareska
dekemvri 2013
kultura
Zlatna zna~ka za makedonskiot aforisti~ar
Vasil Tolevski
Roden e vo 1956 god. vo Budimpe{ta (Ungarija).
Do 1961 ìvee{e vo Zemun (Srbija), a sega ìvee vo Skopje.
Kako makedonski satiri~ar i humorist, koj pi{uva aforizmi, humoreski, satiri~ni prikazni
i komentari, monodrami i ske~evi, dosega ima
objavuvano vo najgolemite vesnici vo biv{a Jugoslavija i Makedonija. Urednik e i na „Studentski zbor“, „Makedonski osten“ i „Osten“.
Ima objaveno nad 20 knigi, od koi petnaesetina od oblasta na humorot i satirata. Za svojata rabota e nagraduvan i so najgolemite balkanski i makedonski nagradi. Zastapen e i vo nekolku antologii i
panorami na aforizmi. Preveduvan e na desetina jazici. ^len e na
BAK (Belgradski aforisti~arski klub), a denes raboti kako ma{inski inèner vo JSP-Skopje.
Kulturno-prosvetnata zaednica na Srbija, so poddr{ka od Ministerstvoto za kultura
i informirawe na Republika Srbija i Vladinata kancelarija za dijaspora i Srbite vo
regionot, vo prostoriite na Narodniot teatar vo Belgrad, na dobitnicite im vra~i presti`no priznanie „Zlatna zna~ka“.
Na ~elo na Kulturno-prosvetnata zaednica
e poznatiot op{testveno-politi~ki rabotnik,
@ivorad Ajda~i}. Pretsedatel e poznatiot akter Rastko Jankovi}, a nagradite gi vra~i pisatelot Qubivoe R{umovi}.
Me|u ovogodi{nite dobitnici na ovaa zna~ajna nagrada e i na{iot poznat aforisti~ar
od Makedonija, Vasil Tolevski. Toj e, voedno,
i prireduva~ na pove}e antologii i zbornici,
glaven i odgovoren urednik na „Makedonski
osten“, a se zanimava i so izdava~ka i preveduva~ka dejnost.
Od imeto na srpskite satiri~ari, iskreni
~estitki na dragiot kolega mu upati poznatiot belgradski aforisti~ar, Aleksandar
ôtri}.
Se pridruùvame i nie: od sy srce iskreno
mu ja ~estitame golemata nagrada.
D. Ilin
Normalno e politi~arite da imaat pogolemi plati
od popovite.
Pove}e lu|e zakopuvaat!
Brojot na patrioti e pogolem od brojot na gra|ani.
Izgleda deka nekoi gra|ani se patrioti i na drugi
zemji!?
[ekspir sigurno bil Makedonec.
Inaku, od kade mu inspiracija za tolku tragedii!
Bikot koj sedi, ne e na{ ~ovek.
Da be{e na{, }e stane{e i }e ode{e na povisoka
funkcija.
Na{ata mladina e kako Sonce.
Izgreva na Istok, a odi na Zapad!
Gospod gi ~uva polovinata Makedonci.
Za drugata polovina nema potreba, imaat stranski
paso{i.
Sudeno im e na Makedoncite i na Albancite da
ìveat zaedno.
@albata ne go odloùva izvr{uvaweto na presudata.
Nie Makedoncite sekoga{ izgledame poniski.
Toa e zatoa {to pred sekogo kle~ime.
Vlasta mora da vovede veronauka vo u~ili{tata.
Decata ne moàt samo spored bilbordite da ocenat
koj e an|el, a koj |avol!
Makedonija e seriozna dràva.
Ama ne e isklu~ena mo`nosta, ako vidite nekoi
raboti, i da umrete od smea!
dekemvri 2013
Pravdata e spora kako kelner!
Ama ako i dadete bak{i{, }e zabrza!
Na na{iot ~ovek ne mu trebaat menaxeri.
Sam si se prodava!
Prv znak deka ste potonale e
ako site okolu vas mol~at kako ribi!
makedonska videlina
33
kultura
GOSTIN VO OVOJ BROJ:
Andrija Radulovi}
Bakne`
Akterkata Rada \uri~in
iskreno raskaùva
deka prviot bakne`
go imala na germanskite grobi{ta
vo rodniot grad
na Vasko Popa
bleskavo pamtej}i ja
mogilata na Herman Beker
Be{e toa tajnoto mesto
na nivnata sredba
Kako mu be{e na Bavarecot
po tolku godini vo Vojvodina
koga grobot stana son~ogled
kaj {to trepetno se slu~uva{e
ovaa bajka
I jas imam
nekoj bakne` na grobi{tata
no ne se se}avam ve}e
ni na imiwata
ni na brojot
na licata
Prevod od srpski: Risto Vasilevski
Pismo od avstriskiot komandant
Pikolomini do carot Leopold I
„Toga{ re{iv, iako ne od se srce, gradot (Skopje, n.b.)
da go zakopam vo pepel.“
(Silvije Pikolomini 1640-1689)
se re{iv da ja izvr{am taa rabota...
Po site gradski }o{iwa se postavija
lu|e so glamni. Na znakot od trite topovski istreli se vivna plamen i ~ad,
go pomra~uva{e sonceto na 26 oktomvri i drugiot den po nego. Nie stoevme
na eden visok rid i, pod zvucite na
vojni~kite instrumenti, go gledavme
ognot nad ova ubavo mesto, navistina
ne bez maka i àl...
Mi be{e àl za zgradite, kakvi vo
ovaa vojna u{te ne bev videl; xamiite
od najdobar mermer i porfir, ukraseni so iljadnici kandila i pozlateni
alkorani, na koi bi im posvetil vnimanie ~ovek i od Rim; potoa ubavite
starini, gradini i mesta za zabava,
iako spored varvarski vkus naprave34
ni, golemite sredstva za ìvot, seto
toa, sakal-ne}el, moram na plamenot
da go dadam. No, za da ne mu ostavam
na neprijatelot ni{to {to moè da se
za~uva, stravot i trepetot me|u varvarskite narodi da go ra{iram i oru`jeto na svojot gospodar i vo najdale~nite krai{ta da go napravam stra{no,
makedonska videlina
dekemvri 2013
sobirali[te
Sveti Kliment Ohridski (840-916)
Sv. Kliment e, bez pogovor, edna umna
i univerzalna li~nost zna~ajna ne
samo za slovenite, posebno za nas
Makedoncite, tuku i za siot u~en i
napreden svet.
Be{e mo{ne bogat ~ovek, no ne vo
dene{na smisla na zborot, koj svoeto
nasledstvo mu go ostavi na narodot i
ohridskoto vladi~estvo so koe upravuva{e i na manastirot „Sv.
Pantelejmon“ {to go soyida, a vo
negovoto dvori{te i sopstveniot grob
go uredi.
Sozdatel e na Kirilicata, koja vo
osnovata go ima jazikot na makedonskite sloveni. Imeto í go dade po
imeto na svojot u~itel sveti Kiril
Solunski. Na site sloveni im podari
videlina koja trae i ve~no }e trae, a
na Svetot nova pismenost.
Ja otvori na daleku pro~uenata Ohridska knièvna
{kola, prviot slovenski univerzitet i najstariot univerzitet vo Evropa - nad 200 godini e postar od
Bolowskiot koj, pak, denes se smeta za najstar vo
Evropa. Vo {kolata so znaewa se steknale okolu 3.500
u~enici, ne samo od oblasta na veronaukata, jazikot i
pismenosta, crtaweto i kopani~arstvoto, tuku i od
oblasta na lekuvaweto, zemjopisot, zemjodelieto, biljarstvoto i drugi oblasti. So eden zbor Kliment bil
dostoen u~itel i prosvetitel.
Siot ìvot mu go posvetil na Gospoda Boga so kogo
dekemvri 2013
denono}no „razgovaral" - dali preku
organiziraweto na crkovniot ìvot,
preku molitvite, preku ~itaweto ili
pi{uvaweto - seedno e. Bogosluèl
revnosno i do posledniot zdiv.
Mnogu ~ital, pi{uval i preveduval.
Pi{uval ìtija, pou~ni i pofalni
pesni i odi. Napi{al okolu 50 razni
dela, od koi najzna~ajni se Pofalba
za slovenskite u~iteli Kiril i
Metodij, @itieto na Kiril Filozof i
drugi.
Sv. Kliment e, na na{a radost i na
radost na mnogu ~esni lu|e, makedonski sloven - prv slovenski vladika
rasporeden na bo`ja slu`ba vo oblasta Kutmi~evica, koja se nao|a vo jugozapadna Makedonija. Negovoto ime,
imeto na brat mu Naum, na Kiril i
Metodij se i denes naj~esti imiwa vo
ovie krai{ta. Vo Ohrid, edno od najsvetite mesta na
celiot slovenski rod, nikoj nema da ti se naluti ako go
pra{a{ - A bre Klim~e, kaj vrvi patot za Plao{nik?
Sekoj }e ti go pokaè zaramnetoto rit~e na koe leì
hramot „Sv. Kliment i Sv. Pantelejmon“ vo koj, pred
nekolku godini, se preneseni mo{tite na sveti
Kliment Ohridski.
@ivee{e 76 godini, ìvee pove}e od deset vekovi i
neka ìvee u{te tolku!
Spolaj ti Sveti Klimente!
Ranko Bebekoski
makedonska videlina
35

Celta definirana vo Strategijata Celta definirana vo Strategijata

Transcription

Similar documents

Ad Verbera Pro Verbum Od }otek na zborovi

C:\Dropbox\Archiv\Diverse Dateiformate\FCW