Delovni listi za terensko delo
Transcription
Delovni listi za terensko delo
PRIPRAVA NA POUK Šola: Učitelj / ica: Predmet: Razred / Letnik: Datum: Vsebina: PRIPRAVA IN NAVODILA ZA TERENSKO DELO TERENSKO DELO – RAZISKOVANJE ŽIVALSTVA PODZEMLJA OCENJEVANJE UČENČEVIH AKTIVNOSTI Učni cilji: - - - - - - - - - - - na osnovi predstavnikov živih bitij sklepa o življenjskih razmerah v konkretnem okolju zna grafično ponazoriti povezanost organizmov v prehranjevalnem spletu spozna negativne posledice človekovih posegov in njihov vpliv na organizme zna pojasniti razlike med naravnimi in antropogenimi okolji zna pojasniti prilagodljivost živih bitij na nastale razmere spozna osnove gojenja organizmov v vivariju, terariju, akvariju, insektariju seznani se z načini gojenja in z zahtevami posameznih živali doseže čim višjo raven odgovornosti do gojenih živali razvija pozitiven odnos do živega sveta spozna potrebe živali in rastlin za njihovo preživetje spozna vzroke za ogroženost živih bitijb S t andardi z nan j a Minimalni: Temeljni: Šolar zna (pozna): -našteti življenjske razmere, ki vladajo v konkretnem ekosistemu; -povezati organizme v prehranjevalni splet; -pozna tipične rastlinske in živalske predstavnike konkretnega ekosistema; -pojasniti prilagodljivost živih bitij; -razložiti osnovne principe gojenja organizmov v vivariju, terariju, akvariju, insektariju…; -delati na terenu. -razvija pozitiven odnos do živega sveta in odgovorno ravna z živimi bitji. -ravna v skladu z etičnimi pravili in jih dosledno upošteva. Učne oblike: frontalna Učne metode: razgovor praktično delo delo s tekstom grafični izdelki Učna sredstva: Opombe: - - - - - - - - - - - - - razlikovati med naravnim in antropogenim okoljem; sklepati o življenjskih razmerah, ki vladajo v konkretnem okolju; sklepati in primerjati vrstno raznolikost konkretnih ekosistemov; oceniti povezavo med organizmi in jih povezati v prehranjevalni splet; našteti negativne posledice različnih posegov v okolje in njihov vpliv na organizme; pozna tipične rastlinske in živalske predstavnike konkretnega ekosistema; pojasniti prilagodljivost živih bitij; razložiti osnovne principe gojenja organizmov v vivariju, terariju, akvariju, insektariju…; razložiti osnovne potrebe živih bitij in vzroke za njihovo ogroženost; delati na terenu; poiskati podatke po literaturi in jih smiselno povezati. razvija pozitiven odnos do živega sveta in odgovorno ravna z živimi bitji. ravna v skladu z etičnimi pravili in jih dosledno upošteva. individualna skupinska delo v dvojicah razlaga laboratorijsko delo igra vlog prikazovanje terensko delo m. pisnih izdelkov demonstracija delo s prosojnico delo z računalnikom delovni zvezek strokovna literatura prosojnica slikovni material računalnik + program kuhinjski pripomočki grafoskop utrjevanje in preverjanje znanja ocenjevanje učenčevih aktivnosti – predstavitev živali učbenik učni listi Učila: revije, prospekti TV + videofilm Učni pripomočki: laboratorijski pribor Didaktične komponente učnega procesa: uvajanje Šolar zna (pozna): predstavitve Postojnska jama PRIPRAVA IN NAVODILA ZA TERENSKO DELO RAZISKOVANJE ŽIVALSTVA PODZEMLJA TERENSKO DELO RAZISKOVANJE ŽIVALSTVA PODZEMLJA - OGLED VIVARIJA Učni listi za preverjanje in ocenjevanje znanja po ogledu vivarija Pripravila: Andreja Geržina, Osnovna šola Prestranek RAZISKOVANJE ŽIVALSTVA PODZEMLJA Postojnska jama velja za zibelko spelobiologije – veje biološke znanosti, ki proučuje živi svet v podzemlju. Prav v Postojnski jami so bili najdeni prvi predstavniki večine skupin jamskih živali. PRIPRAVA IN NAVODILA ZA TERENSKO DELO Priporocam ti, da o vsem kar te zanima oziroma kar ne boš razumel povprašaš. Raziskovanje živalstva podzemlja: è multimedijska predstavitev – Življenje brez sonca è ogled Proteusove jame z vivarijem è spoznavanje najosnovnejših prilagoditev nekaterih jamskih živali v primerjavi s površinskimi sorodniki. Ob poslušanju vodnika po Proteusovi jami bodi pozoren na vse kar bo vodnik predstavil. Preverjanje in ocenjevanje znanja: è znanje bomo preverili z učnim listom, ki ga boste izpolnili po predstavitvi v Proteusovi jami. è znanje bomo ocenili z učnim listom, ki ga boste izpolnili v šoli. Mislim, da so ta vprašanja prelahka za osnonošolce. Vprašajte raje, zakaj se znanstveniki na veliko ukvarjajo s vprašanjem, zakaj tako dolgo ostanem mlada? Učni list za preverjanje znanja 1. Kras je svet s posebnimi površinskimi in podzemnimi pojavi, nastalimi v kamninah, ki jih topi voda. Obkroži dve takšni kamnini: apnenec peščenjak dolomit granit bazalt 2. Apnenec in dolomit sta sedimentni (usedlinski) kamnini, nastali iz drobnih organizmov. Katerih? _______________________________________________ . Ti so se usedali v __________________. Njihove nakopičene lupine in skelete so geološki procesi v naslednjih _________________ let preoblikovali v kamnino in jo porinili na površje. Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da je območje, kjer je danes razvit kras, včasih prekrivalo ________________________ . 3. Kraški svet je znan po svojih kraških pojavih. Delimo jih na površinske in podzemne kraške pojave. Kraške pojave imaš naštete, tvoja naloga pa je, da jih na kratko opišeš. POJAV vrtača uvala NADZEMNI kraško polje presihajoča jezera požiralnik kraške jame PODZEMNI ponikalnice kapniki OPIS 4. Jame nastanejo, ker kamnine niso odporne proti milijone let trajajočemu delovanju padavin, rek in geoloških procesov. Voda kamnine ob razpokah počasi, a vztrajno ___________________________________________________ _________________ . Tako iz majhnih razpok nastajajo vse večji rovi. Po nekaterih, starejših rovih reka ne teče več, rečemo da so _____________________________________ . Pokončnim ali vertikalnim rovom pravimo _____________________________ . Voda v jame priteka na dva načina: ___________________________________ . O meni je pisal že Charles Darwin v svojem slovitem delu o Izvoru vrst? Ali veš zakaj? 5. Opiši kako nastanejo kapniki? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ 6. Podzemni življenjski prostor se v marsičem razlikuje od površinskih. To so zaprti prostori, kjer je vplivov s površja zelo malo. Opiši lastnosti posameznih življenjskih razmer na površju in v jami. na površju življenjske razmere svetloba temperatura vlažnost hrana konkurenca v jami 7. V jamah ni rastlin. Zakaj? __________________________________ ___________________________________________________________ Ali veš, d a j e Po stojnska jama svetovni prvak po biotski raznovrstnosti? Zakaj le? Ob vhodu v jame, kjer je visoka vlažnost rastejo: _______________ ___________________________________________________________ 8. Prehranjevalni splet v jami se v marsičem razlikuje od površinskega. Prehranjevalne verige v podzemnem okolju ne temeljijo na živih zelenih rastlinah, temveč na njihovih mrtvih ostankih. Organska snov (hrana) v podzemlje prihaja z: ___________________________________________________________ __________________________________________________________ . Jamske živali se prehranjujejo tudi z jamsko ilovico in glivami (plesnimi). Pomanjkanje hrane vpliva na telesni ustroj, zato so jamske živali __________________________________________________________ . 9. Živali v podzemlju razvrščamo na 4 sklope: naključni obiskovalci: _______________________________________ troglokseni: ________________________________________________ troglofili: ___________________________________________________ troglobionti: ________________________________________________ 10. Jame lahko razdelimo na vhodni del, kjer je že veliko zunanjih vplivov in pravo jamsko okolje, kjer so razmere vse leto enake (ni vpliva letnih časov). Zaradi posebnosti jamskega okolja so morale živali v podzemlju temu prilagoditi. Naštej nekaj prilagoditev. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ 11. Na vhodnih delih jam najpogosteje opazimo jamske kobilice, pajke, hrošče brzce in množice komarjem podobnih dvokrilcev. Katere živali še živijo v vhodnih delih jam? Ali veš, zakaj moramo pozimi zapreti jamo pod Predjamskim gradom? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ 12. Na podstrešjih starih hiš, zlasti pa v jamah, domujejo netopirji. Na jamskem stropu jih lahko najdemo posamič ali pa v skupinah, imenovanih kolonije. Katere prednosti netopirju prinaša življenje koloniji? ___________________________________________________________ S čim se netopirji hranijo? ___________________________________________________________ Kakšne so prhuti netopirjev? ___________________________________________________________ Ali ima netopir oči in ali lahko leti v temi? ___________________________________________________________ 13. Razloži pojma: neotenija __________________________________________________ endemit ___________________________________________________ 14. Najbolj znana jamska žival in svetovna posebnost je nedvomno: _____________________ ali _____________________ ali ___________________ . Njen življenjski prostor so podzemne vode. Je prva znanstveno opisana jamska žival. Uvrstitev v sistem: __________________________________________ Ali veš, da se je prav je v Po s t o j n s k i jami rodila nova znanost – speleobiologija? Dihanje: ___________________________________________________ Čutila: _____________________________________________________ ___________________________________________________________ Koža: _____________________________________________________ Okončine: _________________________________________________ Prehranjevanje: _____________________________________________ Razmnoževanje: ____________________________________________ ___________________________________________________________ Razširjenost: _______________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ 15. Kdo in kdaj je odkril hroščka drobnovratnika? 16. V jamah, na vselej vlažnih jamskih stenah, po kapnikih, v kotanjicah najdemo življenje. Slovenijo uvrščamo v svetovni vrh po številu podzemnih vrst – jamskih polžkov je pri nas približno toliko vrst kot sicer v vseh jamah sveta. Katere živali še živijo v jami? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ 17. V Sloveniji so od leta 1982 vse jamske živali na seznamu Mislim, da bo to prelahka naloga za osnovnošolce. Naj jih vprašajo raje kako je bilo ime mojemu pradedu? redkih in ogroženih vrst. Kaj to pomeni? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ 18. Kraškemu svetu vse bolj grozi onesnaževanje okolja. Utemelji zakaj? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Ime in priimek: _____________________________________________ datum: ____________________________________________________ Tema t ski sklop : R a z iskovan j e živals t va pod z eml j a OCENJEVALNJE ZNANJA Ali veš, da je slovenski kras tako edinstven, da so imena nekaterih pojavov postala tudi mednarodni izrazi? Po z n a š katerega? 1. Apnenec uvrščamo med naslednje kamnine: a. b. c. magmatske metamorfne usedlinske 2. Med največje kraške pojave sodi: a. b. c. vrtača kraško polje uvala 3. Človeško ribico uvrščamo med: a. b. c. d. plazilce dvoživke sesalce ptice 4. Kožna membrana netopirjev se imenuje: a. b. c. krilo perut prhut 5. Od kod ime jamski medved: a. b. c. ker je ta medved živel v jamah ker so v jamah našli številne fosilne ostanke jamskih medvedov ker je ogromen kot jama 6. Voda raztaplja apnenec, če je v njej raztopljenega dovolj plina: a. b. c. d. dušika klora ogljikovega dioksida kisika 7. Kapniki, ki visijo iz stropa se imenujejo: a. b. Točke: stalaktiti stalagmi 8. Razloži pojme! ENDEMIT ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ NEOTENIJA ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ DROBNOVRATNIK ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Ali veš da lahko brez hrane zdržim vec let? Koliko pa zdržiš ti? KALCIT ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ PROTEUS ANGUINUS ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ JAMNIČAR ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ SPELOBIOLOGIJA ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 9. Primerjaj kopenske živali z jamskimi živalmi. Me jamske živali smo zelo lepe, skromne, imamo zelo lepe noge, roke, oci pa imamo bolj za okras. kopenska žival življenjske razmere in lastnosti živali jamska žival količina hrane konkurenca obarvanost kože oči hitinjača (oklep) velikost živali Točke: 10. Naštej vsaj 6 kraških pojavov. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 11. Naštej vsaj 6 živali, ki živijo v vhodnih delih jam. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 12. Naštej vsaj 8 živali, ki živijo v jamah. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 13. Iz katerih organizmov sta nastala apnenec in dolomit? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Ne razumem zakaj sprašujejo kakšna je temperatura v jami. Nisem še slišala za poletje in zimo. Točke: 14. Kakšna je v jamah temperatura poleti in pozimi? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 15. Utemelji, zakaj v jamah ni rastlin. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 16. Na kakšne načine v jame prihaja organska snov (hrana)? ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 17. Kraškemu svetu vse bolj grozi onesnaževanje okolja? Zakaj? ___________________________________________________________ Ja pridite nas kaj pogledat. Sicer vas ne bom mogla videti, ker sem slepa, vendar vas bom zaznala! ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 18. Napiši svoje mnenje, zakaj je pomembno, da ohranimo podzemlje takšno kot je in kaj lahko ti narediš pri problemu onesnaževanja. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 19. V vivariju si videl-a kar nekaj podzemeljskih živali. Primerjaj njihovo življenje z življenjem na »svobodi« v jami. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: 20. Razmisli, kakšen pomen pa ima ta vivarij pri Postojnski jami. ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Točke: