Prelistaj knjigo

CHARLES C. RAGIN
DRUÎBOSLOVNO
RAZISKOVANJE
Enotnost in raznolikost metode
Ljubljana, 2007
Naslov izvirnika:
Charles C. Ragin
CONSTRUCTING SOCIAL RESEARCH.
The Unity and Diversity of Method
Copyright ©1994 by Pine Forge Press
Slovenska izdaja:
Charles C. Ragin
DRUÎBOSLOVNO RAZISKOVANJE
Enotnost in raznolikost metode
Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUÎBENE VEDE
Za zaloÏbo Hermina Krajnc
Copyright © za slovenski izdajo po delih in v celoti FDV 2007, Ljubljana.
Fotokopiranje in razmnoÏevanje po delih in v celoti je prepovedano.
Vse pravice pridrÏane.
1. natis 300 izvodov
KnjiÏna zbirka OST
Urednika zbirke Maca Jogan in Anton Kramberger
Uredni‰ki odbor Ma‰a Filipoviã, Aleksandra Kanjuo Mrãela,
Franc Mali, Sreão Drago‰
Prevajalci: Mitja Hafner Fink, Tina Kogov‰ek, Samo Uhan,
Bojana Lobe, Valentina Hlebec
Prevod uredil dr. Mitja Hafner Fink
Jezikovni pregled Dora Mali
Oblikovanje naslovnice OINK! design
Prelom B&V Co.
Tisk Litera Picta
Izid knjige sta finanãno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije in Uãbeni‰ki sklad Fakultete za druÏbene vede.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
303
RAGIN, Charles C.
RAGDružboslovno raziskovanje : enotnost in raznolikost metode /
Charles C. Ragin ; urednik Mitja Hafner Fink ; prevajalci Mitja
Hafner Fink ... [et al.]. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede,
2007. - (Knjižna zbirka Ost)
Prevod dela: Constructing social research
ISBN 978-961-235-296-7
235098112
KAZALO
O avtorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Predgovor k slovenski izdaji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Predgovor avtorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
■ PRVI DEL
ELEMENTI DRUÎBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . 15
1. Kaj je druÏboslovno raziskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Nekateri konvencionalni pogledi na
druÏboslovno raziskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
DruÏboslovno raziskovanje in drugi naãini prikazovanja
druÏbenega Ïivljenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Novinarstvo in druÏboslovno raziskovanje: podobnosti . . . . . . . . . . . . 34
V ãem so druÏboslovne raziskave drugaãne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
2. Cilji druÏboslovnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Sedem poglavitnih ciljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
Vez med cilji in strategijami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
DruÏbena narava druÏboslovnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
3. Potek druÏboslovnega raziskovanja:
ideje in izkustveno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
Preprost model druÏboslovnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Procesi in strategije druÏboslovnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
Izziv za druÏboslovno raziskovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91
■ DRUGI DEL
STRATEGIJE DRUÎBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA . . . . . . . . . . . . . 93
4. Uporaba kvalitativnih metod za preuãevanje
skupnih lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
Cilji kvalitativnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
Proces kvalitativnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
Uporaba kvalitativnih metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
Preuãevanje enega samega primera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
5. Uporaba primerjalnih metod za preuãevanje raznolikosti . . . . . . . . 118
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Primerjava z drugimi raziskovalnimi strategijami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Cilji primerjalnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
Proces primerjalnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
Uporaba primerjalnih metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
6. Uporaba kvantitativnih metod za raziskovanje
soãasnega spreminjanja (kovariacije) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
Cilji kvantitativnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145
Primerjava s kvalitativnim in primerjalnim raziskovanjem . . . . . . 149
Proces kvantitativnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
Uporaba kvantitativnih metod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157
Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165
SKLEPNA BESEDA: Obeti druÏboslovnega raziskovanja . . . . . . . . . . . . 167
z Mary Driscoll
DODATEK: Raãunanje koeficientov korelacije
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181
Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
Slovarãek / stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201
7
O AVTORJU
CHARLES C. RAGIN je profesor za sociologijo in politiãne vede na
oddelku za sociologijo Univerze Arizona (University of Arizona, Tucson, ZDA). Pred tem je pouãeval ‰e na Indiana University in na
Northwestern University ZDA. Njegovo raziskovanje in pouãevanje
se osredotoãa predvsem na podroãje druÏboslovne metodologije. V
tem okviru velja za vodilnega avtorja in nedvomno avtoriteto za
metodologije sodobnega primerjalnega druÏboslovnega raziskovanja.
Toda njegov prispevek je pomemben za razvoj druÏboslovne metodologije nasploh, saj uspe‰no, z razvojem konkretnih raziskovalnih
pristopov, presega nasprotje med kvalitativnim in kvantitativnim
pristopom. Tako s knjigo The Comparative Method: Moving beyond
qualitative and quantitative strategies (University of California Press,
1987), za katero je leta 1989 prejel nagrado Steina Rokkana, ki jo
podeljuje International Social Science Council of UNESCO, velja za
utemeljitelja t. i. »kvalitativne primerjalne analize« (QCA), temeljeãe
na principih Boolove algebre. Z delom Fuzzy-Set Social Science
(University Chicago Press, 2000) je svoj pristop na podroãju primerjalnega raziskovanja ‰e nadgradil. Kot soavtor pa je sodeloval tudi
pri razvoju dveh programov za analize, ki jih je utemeljil v omenjenih
delih (QCA, fs/QCA 2.0).
(Spletna stran C. Ragina: http://www.u.arizona.edu/˜cragin/cragin/)
9
PREDGOVOR K SLOVENSKI IZDAJI
Razvoj sodobnega druÏboslovnega raziskovanja je od samih zaãetkov utemeljevanja znanstvenega raziskovanja druÏbe pri pozitivistih
spremljala neprestana razprava o »pravilnem« pristopu. Ta razprava
se je najbolj izostrila v »sporu« med zagovorniki kvalitativnega in
kvantitativnega pristopa. V doloãenem obdobju se je celo zdelo, da je
med obema pristopoma nepremostljiva pregrada, a se je poãasi zaãela podirati. Danes se tako sreãujemo s pristopi, ki v isti raziskavi
kombinirajo naãela, metode in tehnike nekoã »nezdruÏljivih« raziskovalnih paradigem in tako gradijo nove pristope. Lahko reãemo,
da knjiga Charlesa Ragina ponuja enega od zelo posreãenih pogledov
na druÏboslovno raziskovanje, ki izraÏa prav to preseganje nasprotij
med razliãnimi pristopi. Uspeva mu razliãne prakse druÏboslovnega
raziskovanja povezati s skupnimi spoznavnimi in etiãnimi naãeli ter
jih tako razumeti kot »druÏno potovanje« s skupnim ciljem – neprestano skrbjo za kakovost ãlovekovega (druÏbenega) Ïivljenja.
Prav ta avtorjev pristop pa je povzroãal tudi nemalo teÏav pri prevajanju, saj je bilo treba vãasih »pozabiti« na Ïe ustaljeno slovensko
druÏboslovno metodolo‰ko terminologijo in iskati nove prevode za
izraze, ki jih je na novo uvedel tudi avtor. Predvsem gre tu za tiste
novosti, s katerimi je posku‰al pokazati na enotnost druÏboslovne
metode, torej za izraze, s katerimi je iskal nekak‰en skupni imenovalec med obema »poloma« v razvoju sodobne druÏboslovne metodologije – med kvalitativnim in kvantitativnim pristopom. Tako je ob
prvem stiku z besedilom (povr‰nemu) bralcu morda tu ali tam kaj nejasno, lahko tudi dobi vtis, da gre za pretirana poenostavljanja in
preveã poljuden pristop. Toda to je le prvi vtis. V resnici je terminologija zelo premi‰ljeno izbrana in povsem dosledna. Avtorju omogoãa izraziti bistveno idejo knjige: da je druÏboslovna metoda v vsej
svoji raznolikosti enotna. Da pa bi se izognili nejasnostim in v Ïelji
po vzpostavljanju povezav s terminologijo, ki se obiãajno uporablja v
slovenskem druÏboslovju, smo marsikje postavili v oklepaj alternativne izraze (najpogosteje smo to storili z izrazoma »primer« in
»enota«), vãasih pa tudi originalne avtorjeve izraze v angle‰ãini. Nekatera pojasnila pa smo dodali tudi v slovarãku, ki ga je avtor Ïe v
originalnem besedilu »vgradil« v stvarno in imensko kazalo.
Mitja Hafner Fink
11
PREDGOVOR AVTORJA
Veãina knjig o druÏboslovnem raziskovanju ponuja preveã ali premalo. Za tiste, ki dajejo preveã, je znaãilno, da prikazujejo izãrpne popise vsega, kar poãnejo druÏboslovni raziskovalci, ‰e posebej razliãne
naãine zbiranja in analize podatkov. Tak pristop daje vtis, da je druÏboslovno raziskovanje me‰anica nepovezanih dejavnosti brez pravega smisla. Knjige, ki dajejo premalo, pa teÏijo k enodimenzionalnemu
prikazovanju druÏboslovnega raziskovanja. Navadno se sreãujemo s
prikazovanjem druÏboslovnega raziskovanja kot poãetjem, ki je po
eni strani zelo podobno raziskovanju v »trdih znanostih«, na primer
fiziki, ali po drugi strani poãetje, ki se pribliÏuje humanistiki. Nobena
od podob druÏboslovnega raziskovanja ni toãna.
Ta knjiga ne ponuja izãrpnega popisa vseh razliãnih tehnik zbiranja in analize podatkov, ki jih uporabljajo druÏboslovci. Knjige, ki
tako popisujejo metode, pogosto zmedejo ‰tudente; ti na koncu sicer
spoznajo veliko razliãnih »dreves«, a so hkrati izgubljeni v gozdu
druÏboslovnega raziskovanja. Nasprotno ta knjiga ponuja ‰irok in
celovit pregled druÏboslovnega raziskovanja, povabilo na druÏboslovno raziskovanje, ki razlaga veljavna naãela in splo‰ne raziskovalne postopke. Na vpra‰anje »Kaj je druÏboslovno raziskovanje?« odgovarja z raznolikimi primeri, ki ponazarjajo aktualno razmi‰ljanje o
splo‰nih temah druÏboslovne metodologije in logiko analize.
Knjiga je lahko zelo uporabna kot izhodi‰ãe pri predmetu o metodah druÏboslovnega raziskovanja ali pa kot sklepni del poglobljenega oz. zahtevnega uvoda v neko druÏboslovno znanstveno disciplino. Pri predmetih o metodah druÏboslovnega raziskovanja je lahko
nekak‰na protiuteÏ knjigam, ki enodimenzionalno prikazujejo druÏboslovno raziskovanje (ali kot poskus pribliÏevanja raziskovalnim
praksam trdih znanosti ali pa kot njihovo zavraãanje). Lahko pa je
tudi dopolnilo k besedilu, ki v obliki lepljenke Ïeli prikazati veliko
raznolikost metod, ki jih uporabljajo druÏboslovci.
S to knjigo Ïelim predvsem pokazati enotnost v okviru raznovrstnih dejavnosti, ki jih imenujemo druÏboslovno raziskovanje. DruÏboslovno raziskovanje Ïelim torej povezati v smiselno celoto. V resnici
druÏboslovno raziskovanje je raznoliko. Nekateri druÏboslovci preuãujejo podatke popisa prebivalstva o stotinah tisoãih ljudi; drugi se
poglabljajo v enega posameznika. Nekateri opazujejo, kaj se dogaja
na ulicah danes, drugi posku‰ajo rekonstruirati Ïivljenje pred stoletji.
Toda v tej raznolikosti je enotnost. V knjigi razloÏim to enotnost na
podlagi posebnih znaãilnosti druÏboslovnega raziskovanja kot naãina
prikazovanja druÏbenega Ïivljenja. Raziskovalci skoraj v vsaki knjigi,
ãlanku ali poroãilu gradijo prikaze druÏbenega Ïivljenja. To misel
12
DRUŽBOSLOVNO RAZISKOVANJE
postavim v izhodi‰ãe in potem pokaÏem, kako raziskovalci do svojih
prikazov druÏbenega Ïivljenja pridejo na podlagi dialoga med idejami (»teorijo«) in izkustvenim gradivom (»podatki«). Za razliko od
drugih naãinov prikazovanja druÏbenega Ïivljenja druÏboslovno raziskovanje skoraj vedno temelji na sistematiãnem zbiranju in preuãevanju velikih koliãin izkustvenega gradiva.
Îelim se odmakniti od obiãajnega slikanja druÏboslovja, ki naj bi
ga sestavljala dva nasprotujoãa si pola – »kvantitativni« in »kvalitativni«. Na podlagi takega slikanja se potem kvantitativne raziskovalce vidi kot tiste, ki se ukvarjajo s ‰tevilkami, na primer s frekvencami
ali odstotki, medtem ko naj bi se kvalitativni raziskovalci ukvarjali z
doÏivljaji in pomenom, torej s stvarmi, ki jih je laÏe in bolje opisati z
besedami kakor s ‰tevilkami. Vendar pa se morajo vsi druÏboslovni
raziskovalci nekako ukvarjati tako z besedami kot s koliãinami. Razlika med kvantitativnim in kvalitativnim raziskovanjem ni v nasprotju med ‰tevilkami in besedami, temveã v preprostem dejstvu, da se
kvantitativni raziskovalci pri prikazovanju druÏbenega Ïivljenja osredotoãajo na povezave med manj‰im ‰tevilom znaãilnosti pri velikem
‰tevilu primerov (enot), kvalitativni raziskovalci pa se ukvarjajo s povezavami med velikim ‰tevilom znaãilnost v okviru razmeroma majhnega ‰tevila primerov. Kljub velikim razlikam med tem dvojim pa sta
si obe vrsti raziskovanja podobni v tem, da vsebujeta medsebojno delovanje in prepletanje idej in izkustvenega gradiva.
Ti dve strategiji raziskovanja poglobljeno obravnavam v drugem
delu knjige skupaj s tretjo obliko druÏboslovnega raziskovanja, s primerjalnim pristopom. V marsiãem se ta tretji pristop ume‰ãa na sredino med prvima dvema poglavitnima pristopoma. Pomen prikaza
primerjalnega raziskovanja je tudi v tem, da tako pomagamo poru‰iti
navidezni zid med kvantitativno in kvalitativno strategijo. Povedano
drugaãe, laÏe je razumeti enotnost druÏboslovnega raziskovanja, ãe
se seznanimo ‰e s tretjim pristopom, ki leÏi med obema bolj obiãajnima pristopoma. Tako kot kvalitativno raziskovanje se tudi primerjalno raziskovanje bolj podrobno ukvarja s posameznimi primeri.
Hkrati pa se primerjalno raziskovanje, tako kot kvantitativno raziskovanje, posveãa neposredno razlikam med primeri (enotami), ki jih
posku‰a prikazati kot smiselne.
Dokler se ti trije pristopi jasno razlikujejo, jih je najbolje razumeti
kot razliãne naãine uresniãevanja druÏboslovnega znanstvenega dialoga med idejami in izkustvenim gradivom. Za vsak pristop velja, da
so jasne ideje bistvene v procesu oblikovanja prikazov, saj pomagajo
raziskovalcem urejati in osmi‰ljati velike koliãine izkustvenega gradiva, ki je sestavina vsakega znanstvenega raziskovanje druÏbe.
Do takega pogleda na druÏboslovno raziskovanje sem pri‰el postopoma, po mnogih letih in ob pomoãi ‰tevilnih drugih. Med mnogimi, ki so mi pomagali, so tudi profesorji raziskovalne metodologije
na dodiplomskem ‰tudiju (Gideon Sjoberg in Sheldon Ekland-Olson)
PREDGOVOR
AV TO R JA
in podiplomskem ‰tudiju (David Heise, Patrick Horan in Krishnan
Namboodiri) ter moji kolegi in prijatelji z Indiana University (‰e posebej Larry Griffin, Kriss Drass, Bill Corsaro, Jacques Delacroix in
David Zaret) in z Northwest University (preveã jih je, da bi vse na‰tel, pa vendar so med njimi ‰tirje, ki se jim moram posebej zahvaliti:
Mary Driscoll, Howard Becker, Arthur Stinchcombe in Christopher
Winship). Med pisanjem knjige so me velikodu‰no podpirali in
vzpodbujali Steve Rutter in Victoria Nelson iz zaloÏbe Pine Forge
Press in sourednika moje knjiÏne zbirke, Larry Griffin in Wendy
Griswold. Uspe‰no dokonãanje knjige gotovo dolgujem njihovi dobri
volji in precej‰njemu zaupanju, da bom knjigo spisal do roka ali pa
vsaj pribliÏno v roku.
Posebej se moram zahvaliti vsem prijaznim ljudem, ki so prebrali
rokopis in mi dali veliko nasvetov, kako surovo besedilo preoblikovati v bolj zaokroÏeno in urejeno celoto. To so Howard Becker,
Mary Driscoll, Larry Griffin, Scott Long, S. Philip Morgan, Arthur
Stinchcombe in Peggy Thoits. Prav sreão imam, da mi pomagajo z
nasveti tako sposobni ljudje.
âe se kak‰na trditev v knjigi zdi ‰e posebej poglobljena ali zanimiva, je prav gotovo nastala na podlagi veãplastnega sodelovanja z
mojo Ïeno, Mary Driscol. Vedno teÏe loãujem njeno razmi‰ljanje od
mojega. Kljub temu v knjigi prepoznam zamisli, ideje, ki jih brez
njene pomoãi ne bi bilo. Bila mi je v izredno oporo in hkrati oster
kritik, ko je z izjemno energijo komentirala osnutke. Ko je postal ãasovni pritisk prehud, je re‰ila sklepno poglavje knjige tako, da je pri
njem sodelovala kot soavtorica. Mary je prevzela tudi precej mojega
deleÏa skrbi za otroka in drugih vsakdanjih domaãih obveznosti. âutim, da mi ne more spodleteti, ãe imam njo za zaveznico. Upam, da ji
v najinem skupnem Ïivljenju vraãam dolg in bogatim njeno razmi‰ljanje in pisanje tako, kot ona bogati moje.
Charles C. Ragin
13
15
PRVI DEL
ELEMENTI DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA
E LEMENTI DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA
Prepogosto imamo za samoumevno nekaj, kar potrebuje razlago.
Preprosteje je namreã predpostaviti, da nekaj vemo, kot pa tisto razloÏiti ali opredeliti.
Tako je tudi z izrazom druÏboslovno raziskovanje. Zdi se, da
vemo, kaj je to, ker imamo s tem raziskovanjem pogosto opraviti.
Mediji velikokrat poroãajo o nezaposlenosti, brezdomstvu, mladinskih samomorih, opu‰ãanju ‰olanja, stopnji loãitev, nara‰ãajoãem
etniãnem in rasnem nasilju, politiãni anarhiji, svetovni rev‰ãini, demokratizaciji in drugih temah. Ta poroãila so zasnovana na delu in
teorijah druÏboslovnih raziskovalcev.
Toda ali se lahko druÏboslovno raziskovanje jasno loãi od drugih
naãinov zbiranja in prikazovanja informacij? In ãe se lahko, kako?
Kak‰ne so razlike v poroãanju na podlagi vpogleda ãloveka z ulice in
druÏboslovnega raziskovalca, ki je posvetil veliko ãasa raziskovanju
druÏbenega Ïivljenja na isti ulici. Tako kot drugje sta lahko tudi podroãje in pomen druÏboslovnega raziskovanj sporna.
Prvi del knjige DruÏboslovno raziskovanje ponuja ‰tevilne odgovore na temeljno vpra‰anje – kaj je druÏboslovno raziskovanje – in
predstavi bistvene znaãilnosti druÏboslovne znanosti. Nekatere razlage bistvenih znaãilnosti poudarjajo posebne lastnosti druÏboslovnega
raziskovanja, na primer idejo, da druÏboslovni raziskovalci preuãujejo druÏbo kot celoto in ne posameznikove psihe kot psihologi. Druge
razlage poudarjajo znaãilne metode, posebej idejo, da druÏboslovni
raziskovalci uporabljajo analitiãne tehnike za zdruÏevanje informacij
iz ‰tevilnih opazovanj. Ta knjiga ponuja bolj zaokroÏeno podobo o
tem.
Preprosto lahko reãemo, da je druÏboslovno raziskovanje eden od
‰tevilnih naãinov oblikovanja »prikazov« druÏbenega Ïivljenja. Roman, na primer, je prikaz druÏbenega Ïivljenja, prav tako dokumentarni film. Oba »pripovedujeta o druÏbi« (Becker 1986: 121–36).
·tevilni razliãni naãini prikazovanja druÏbenega Ïivljenja so druÏboslovne raziskave, ‰tevilni niso. Z opredelitvijo druÏboslovnega raziskovanja kot enega izmed ‰tevilnih naãinov prikazovanja druÏbenega
Ïivljenja postane oãitno, da ima druÏboslovno raziskovanje veliko
skupnega z drugimi naãini prikazovanja, na primer z delom pisateljev, novinarjev in ustvarjalcev dokumentarnih filmov. âetudi so prikazi druÏboslovnih raziskovalcev lahko podobni prikazom drugih,
pa ni mogoãe spregledati pomembnih razlikujoãih lastnosti.
Prvo poglavje kritiãno presoja pogoste vsakdanje odgovore na
17
18
DRUŽBOSLOVNO RAZISKOVANJE
vpra‰anja o tem, kako se druÏboslovno raziskovanje razlikuje od
drugih naãinov prikazovanja druÏbenega Ïivljenja. To zajema (1)
predpostavko, da ima druÏboslovno raziskovanje poseben predmet
in da ponuja poseben naãin razumevanja »druÏbe«; (2) argument, da
druÏboslovni raziskovalci uporabljajo poseben jezik za pripovedovanje o druÏbi; in (3) idejo, da se druÏboslovna raziskava razlikuje od
drugih naãinov pripovedovanja o druÏbi tako, da uporablja znanstveno metodo.
V poglavju so tudi primerjave druÏboslovnega raziskovanja z
drugimi naãini prikazovanja druÏbenega Ïivljenja. Vãasih je teÏko loãiti razliãne naãine prikazovanja. Ko na primer novinarji raziskujejo
problem brezdomstva ali rev‰ãine v mestu, v svojih poroãilih navajajo enake dejavnike kot druÏboslovni raziskovalci, ki raziskujejo isto
temo. âetudi so podobnosti med druÏboslovnim raziskovanjem in
drugimi naãini prikazovanja oãitne, pa je zaradi drugih pomembnih
lastnosti druÏboslovna raziskava posebna. Te lastnosti zrcalijo cilje
druÏboslovnega raziskovanja in vpliv teh ciljev na oblikovanje druÏboslovnih znanstvenih predstavitev.
Drugo poglavje se usmerja na pregled razliãnih ciljev druÏboslovnih raziskav, posebej podrobno se ukvarja z nasprotji med razliãnimi
cilji. DruÏboslovno raziskovanje se prepogosto prikazuje samo kot
proces preverjanja splo‰nih zamisli ali teorij in ustvarjanja ‰irokih
ugotovitev ali posplo‰itev (Hoover 1976). To pomeni, da se druÏboslovno raziskovanje prikazuje kot »trda znanost«, podobno kot fizika ali kemija, hkrati pa je kljuãna toãka razlikovanja v tem, da se
ukvarja s posebnim in zahtevnim predmetom – druÏbenim Ïivljenjem. Vendar so cilji ‰tevilnih druÏboslovnih raziskovalcev povsem
nasprotni ciljem preverjanja teorij ali posplo‰evanja. Nekateri raziskovalci na primer ponujajo nove razlage zgodovinskih dogodkov,
drugi i‰ãejo naãin, kako bi obrobnim skupinam v druÏbi »dali besedo«, nekateri pa posku‰ajo prepoznati kulturni pomen novih gibanj.
Razliãnost ciljev je treba priznati in raziskati, ker razliãni raziskovalni cilji vodijo do zelo razliãnih strategij druÏboslovnih raziskav.
Tretje poglavje se ukvarja s splo‰nimi znaãilnostmi procesa druÏboslovnega raziskovanja – kako druÏboslovni raziskovalci oblikujejo
prikaze druÏbenega Ïivljenja. DruÏboslovno raziskovanje je tako kot
vse drugo raziskovanje organizirano in sistematiãno, druÏboslovni
raziskovalci pa morajo praviloma slediti naãrtu, ki jim omogoãa osmisliti pojav, ki ga raziskujejo. Za druÏboslovne raziskovalce je na
primer tipiãno, da med raziskavo zberejo velike koliãine izkustvenega
gradiva (podatkov). Kakorkoli, vsak ãlovek, vsak dogodek, vsake
okoli‰ãine ponujajo potencialno neskonãno koliãino informacij. Kateremu delu informacij naj raziskovalci namenijo pozornost? Kako
naj se odloãijo? Denimo, da druÏboslovni raziskovalec z vami opravlja intervju o vsem, kar ste naredili vãeraj. Dokonãanje intervjuja
lahko traja tedne dolgo.
E LEMENTI DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA
âim bolj so raziskovalãeve izhodi‰ãne ideje (ali »analitiãni okviri«) eksplicitne, tem bolj jasno ga usmerjajo v tisto, kar je treba raziskati in kar je varno zanemariti glede na neskonãnost informacij, ki
jih ponuja vsaka situacija ali primer. âetudi je taka pomoã dobrodo‰la, pa lahko po drugi strani omejuje raziskovalãeve poglede. Zato
vãasih ideje namerno niso povsem razvite, tako da je lahko raziskovalec dovzeten tudi za nove poglede. Tretje poglavje dokazuje, da je
sodelovanje med idejami in podatki skupno vsem strategijam druÏboslovne raziskave, vendar pa se lahko narava tega sodelovanja od strategije do strategije bistveno razlikuje.
19