KIKI RIKATI

Transcription

KIKI RIKATI
O PETELINCKU, KI SE JE UCIL
TI
A
K
I
R
I
KIK
Helena Kraljič
Ilustriral Zvonko Čoh
Spremna beseda
Zgodba O petelinčku, ki se je učil kikirikati, pripoveduje o nepravilni izgovorjavi glasu R, zato sem bila
kot logopedinja povabljena, da k zgodbici napišem nekaj uvodnih besed.
Glavni junak, petelinček, zaradi govorne motnje ne zna pravilno kikirikati in tako ne more naslediti
očeta petelina pri jutranjem kikirikanju. Kljub veliki želji in trudu oče petelin petelinčka ne zna naučiti
glasu R, zato se obrne za pomoč k drugim živalim, ki prav tako z vsemi dobronamernimi nasveti ne
uspejo izboljšati petelinčkove izgovorjave.
Navidez nepomembna in majhna govorna motnja pomeni za petelinčka oviro že v zgodnjem
otroštvu. Petelinček se tako najprej sooča z lastno težavo, nato z osebnim neuspehom in posledično
z nesprejetjem in z nerazumevanjem očeta. V zgodbo se kasneje vključita tudi mama kokoška in
logopedinja goska. Le-ta ugotovi, da je petelinček za pravilno kikirikanje še premlad. Sledi čakanje in
nato učenje ter utrjevanje glasu R pri logopedinji in končno veselo jutranje kikirikanje.
Zgodba nam na pravljičen način prikaže proces pridobivanja glasu R pri tistih otrocih, ki ga spontano v
razvoju ne zmorejo pridobiti. Izvemo lahko, kje in kako se trese jezik pri izgovorjavi tega glasu.
Pravljica nas lepo nauči, da sta tudi za izgovorjavo glasu R in za terapijo pri logopedu potrebna prava
starost in zrelost otroka. Zaradi zahtevnejših premikov jezika, ki so potrebni pri glasu R, se le-ta v
govoru namreč pojavi kasneje. Velika večina otrok ga pridobi do petega leta starosti. Nekateri ga
pridobijo že prej, drugi pa lahko tudi po petem letu starosti.
Otroci, ki pridejo k logopedu, imajo različne vrste težav z izgovorjavo omenjenega glasu. V govoru ga
lahko izpuščajo, ga nepravilno izgovarjajo ali pa ga nadomeščajo z drugimi, lažjimi glasovi.
V primeru nepravilne izgovorjave glasu R otroci nepravilno zatresejo jezik ali pa ga postavijo na
nepravo mesto v ustni votlini. Če glas R nadomeščajo, je to največkrat z glasom J, V ali z glasom L, kot
je primer našega petelinčka. Razvojna pot glasu R poteka ravno tako, kot kaže primer v pravljici. Velika
večina otrok najprej izgovarja glas L, ki kasneje sam preide v glas R. Mogoče bi petelinček čez čas sam
pridobil glas R in terapija ne bi bila potrebna. A tega ne vemo. Vemo pa to, da je k njegovemu uspehu
pripomoglo več dejavnikov: velika motivacija in želja petelinčka ter potrpežljivi in hkrati vztrajni starši,
ki so s svojim otrokom pridno vadili doma ter petelinčka redno vozili k logopedinji.
Kot nam pokaže pravljica, je lahko navidez tako majhna motnja za otroka pomembna preizkušnja v
življenju. Prvič se bo morda soočil z dejstvom, da česa ne zmore. Mogoče bo glas R postal prva ovira pri
komunikaciji s sovrstniki ali pri iskanju prijateljev. Otrok si bo lahko postavljal vprašanja: „Zakaj samo
jaz v skupini ne znam črke R? Zakaj je zame to tako težko? Zakaj se mi otroci smejijo? Zakaj moram jaz
hoditi k logopedu in doma vaditi?“
Starši v takih primerih ne vedo vedno, kako naj otroku pomagajo, in lahko z neprimernim načinom
motnjo še poslabšajo (otrok lahko začne glas R izgovarjati še bolj nepravilno) ali pa nanj vplivajo
nespodbudno, ga demotivirajo za delo ter s tem vplivajo na njegov razvoj zdrave samopodobe.
Zato naj bo knjiga tudi svetovalec staršem otrok s težavami pri izgovorjavi glasov, saj lepo pokaže, kako
pomembno je poiskati pomoč strokovnjaka logopeda. Le on je tisti, ki bo znal oceniti, za kakšno vrsto
govorne motnje gre in bo staršem dal napotke za pravilno delo doma in spremljal otrokov napredek.
Starši pa so tisti, ki bodo v prvi vrsti sprejeli otroka, takšnega kot je, ga skupaj z logopedom pravilno
spodbujali ter redno z njim vadili doma.
Zgodbo lahko beremo kot vsako drugo zgodbo. Lahko pa je tudi spodbuda za tiste otroke, ki glasu R
še ne zmorejo izgovoriti, in je hkrati tudi pripomoček pri utrjevanju pridobljenega glasu R v govoru.
Z opisovanjem navihanih ilustracij Zvonka in Janete Čoh lahko otroci utrjujejo glas R v besedah in
stavkih. Velike tiskane črke in poudarjene črke R pa so namenjene mladim bralcem.
Vsem otrokom, ki se glasu R spontano ne zmorejo naučiti, želim veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in
seveda veliko uspeha pri učenju.
Petra Vrtačnik, prof. def., logopedinja
Napisala: Helena Kraljič
Ilustracije: Zvonko in Janeta Čoh
Izdala in založila: Založba Morfem
Lektoriral: dr. Jože Gasperič
Tisk in dodelava: Korotan, d. o. o.
Naklada: 1000 izvodov
Jezero 2012
Cena knjige z 8,5-odstotnim DDV-jem: 19,53 €
Knjige založbe Morfem lahko naročite prek spletne strani
http://www.morfem.si.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-93-32
087.5
KRALJIČ, Helena
O petelinčku, ki se je učil kikirikati / Helena Kraljič ;
ilustriral Zvonko Čoh. - Jezero : Morfem, 2012
Hele
ISBN 978-961-6840-66-8
na K
263368448
ralji
č
O P
E
TE
KI
SE LINC
KU
JE
UC ,
IL
KIK
IRI
Zgodba je nastala zaradi moje ljube hčere Žane in je namenjena vsem otrokom,
predvsem tistim, ki se imajo Ladi. Hvala logopedinji Petri Vrtačnik za strokovno
pomoč. H. K.
Ilus
trira
l Zv
onk
oČ
oh
KA
TI
NA KMETIJI JE ŽIVELO SEDEM RJAVIH KOKOŠI. IN KOT SE SPODOBI,
JE MED NJIMI ŽIVEL TUDI PETELIN Z RDEČO KRONO NA GLAVI. A KER
JE BIL ŽE ZELO STAR, SI JE MOČNO ŽELEL, DA BI DOBIL SINA, KI BI
KIKIRIKAL NAMESTO NJEGA.
IN ZGODILO SE JE. IZ JAJCA JE POGLEDALA MAJHNA RUMENA GLAVA.
»PETELINČEK JE! PETELINČEK JE!« JE KIKIRIKAL IN SE RADOSTIL PETELIN.
ČEZ NEKAJ TEDNOV PA GA JE VZEL V NAROČJE IN MU REKEL:
»PRIDI, ČAS JE. NAUČIL TE BOM KIKIRIKATI ...«
»KI KI RI KI! KI KI RI KI! KIKIRIKI!« JE PONOSNO PEL OČE PETELIN.
PETELINČKU PA NI USPELO: »KI KI LI KI! KIKI LIKI! KIKILIKI!« JE SKUŠAL
PONOVITI ZA OČETOM.
OČE PETELIN JE POSTAJAL NESTRPEN. ŽE CEL TEDEN SE JE TRUDIL, DA BI
SINA NAUČIL KIKIRIKATI, PA MU NI USPELO: »NE, KIKILIKI! POSLUŠAJ,
KI KI RI KI.«
PA JU JE Z OBREŽJA OPAZOVALA RACA IN REKLA: »TUDI MOJ SIN JE IMEL
TEŽAVE PRI IZGOVORJAVI ČRKE R. PA JE DELAL VAJE ZA MOČNEJŠI JEZIČEK
IN KLJUNČEK. TRS JE POTOPIL V VODO IN PIHAL MEHURČKE ...«
OČE PETELIN RACE NI POSLUŠAL DO KONCA IN TISTEGA O LOGOPEDINJI,
KAMOR JE MAMA RACA S SINOM HODILA, NI SLIŠAL. POMISLIL JE:
»MOGOČE BO PA TA VAJA POMAGALA TUDI MOJEMU SINU!« ODLOMIL
JE TRS, KI JE RASTEL OB OBREŽJU IN GA POTISNIL PETELINČKU V KREMPLJE.
»NA, POSKUSI,« MU JE SKORAJ UKAZAL.
SIN SE JE PREMAKNIL K ROBU RIBNIKA IN DEL SLAMICE POTOPIL V VODO
IN PIHAL. VODA JE BRBOTALA IN BRBOTALA. PETELINČEK PA SE JE TRUDIL
TOLIKO ČASA, DOKLER NI ŠTRBUNKNIL VANJO. KOMAJ SE JE REŠIL.
»NE, NE, NE,« JE OČE PETELIN ZMAJAL Z GLAVO. »TO NE BO ŠLO. TO JE
PRENEVARNO. PETELINI NE ZNAMO PLAVATI.«
PRIJEL JE SINA ZA PERUT IN ŠLA STA NA DRUGI KONEC RIBNIKA. ČEPRAV
SE JE ŽE TEMNILO, JE OČKA ŠE VEDNO POSKUŠAL: »KIKIRIKI! KIKIRIKI!«
SIN PA PO SVOJE: »KIKILIKI! KIKILIKI!«
PA JE IZ VODE POGLEDALA REGICA IN JU OGOVORILA: »KAJ PA TAKO
KRIČITA! SAJ VENDAR NI JUTRO.«
»TRUDIM SE IN TRUDIM, PA MI NE USPE. NE VEM, KAKO NAJ SINA NAUČIM
KIKIRIKATI? ČRKA R MU NE GRE IN NE GRE IZ KLJUNA,« JE TOŽIL PETELIN.
»S POTRPEŽLJIVOSTJO,« MU REČE REGICA. OČE PETELIN JO JE RAZDRAŽENO
POGLEDAL: »PA SAJ SEM POTRPEŽLJIV. GLASILKE ME ŽE BOLIJO. KIKIRIKAM
IN KIKIRIKAM, SIN PA PO SVOJE VPIJE KIKILIKI! KIKILIKI!«
»SEVEDA,« REČE REGICA. »TUDI MOJA NAJMLAJŠA NI ZNALA REGATI.
NJEN JEZIČEK JE BIL PREVEČ POČASEN. PA SVA OBISKALI LOGOPEDINJO,
GOSPO GOSAK, KI NAMA JE POKAZALA VAJE. OBLIZOVALI SVA SE IN SE
PRETVARJALI, DA PIJEVA MLEKO KOT MUCA. JEZIK SVA DVIGALI DO NEBA
IN GA PREMIKALI. NAJPREJ POČASI, NATO
VSE HITREJE. OPONAŠALI SVA TUDI
KONJA, TAKO DA SVA MOČNO
TLESKALI Z JEZIKOM.«
»DAJ NO, REGICA. MOJ SIN
NI NE MUCA NE KONJ.
PETELINČEK JE. IN VSI
PETELINČKI BI MORALI
ZNATI KIKIRIKATI.«
OČE PETELIN SE JE OBRNIL K PETELINČKU, KI JE POSLUŠAL REGICO
IN SE TRUDIL TER VRTEL JEZIČEK NA VSE STRANI.
»DOVOLJ JE, PRIDI, GREVA,« MU JE REKEL, »NAZAJ NA KMETIJO.«
KO STA PRIŠLA DOMOV, JE OČE PETELIN SINA NARAHLO POTISNIL
K MAMI KOKOŠKI IN JI DEJAL: »Jaz ne zmoRem več. PRosim,
daj še ti poskusi.«
PETELINČEK JE OBJEL MAMO IN JI POVEDAL O LOTOPEDINJI.
»LOGOPEDINJA,« GA JE POPRAVILA MAMA KOKOŠ.
»PRIDI, VEM, KJE GOSPA GOSAK ŽIVI.«
VZELA STA POT POD KREMPLJE IN ŠLA K NJEJ. GOSPA GOSAK JE BILA
RAVNO PRI VEČERJI. NA KROŽNIKU JE IMELA VELIKO REPO.
MAMA KOKOŠ SE JE OPRAVIČILA IN JI RAZLOŽILA, ZAKAJ STA S
PETELINČKOM PRIŠLA.
»KAR NAPREJ PRIDITA,« JU JE POVABILA GOSPA GOSAK. GLEDALA JE
PETELINČKA IN ZMAJALA Z GLAVO: »MAJHEN SI ŠE. Z VAJAMI BOVA
MORALA ŠE MALO POČAKATI.«
»NI LES, NISEM MAJHEN! VELIK SEM IN LAD BI SE NAUČIL KIKILIKATI,«
JE BIL UŽALJEN PETELINČEK.
»Vem, da si velik. Ampak moRava še malo počakati. Veš,
nekateRi začnejo pRej, dRugi pa kasneje izgovaRjati čRko R.«
Vzela je svojo beležko IN MAMI KOKOŠKI POVEDALA, KDAJ NAJ
SPET PRIDETA K NJEJ.
DNEVI IN TEDNI SO MINEVALI. PETELINČEK PA JE ŠE VEDNO
KIKILIKAL.
A KONČNO JE DOČAKAL DAN, KO STA Z MAMO OBISKALA GOSPO GOSAK.
»ŠE VEDNO NE ZNAM KIKILIKATI,« JI JE POTOŽIL PETELINČEK.
GOSPA GOSAK SE JE NASMEHNILA IN REKLA: »NIČ NE SKRBI. NAUČILA TE
BOM, KAKO SPRAVIŠ GLAS R IZ SVOJEGA KLJUNA.«
PETELINČEK JE PRIDNO OBISKOVAL GOSPO GOSAK IN VADIL ČRKO R.
JEZIČEK JE PREMIKAL PO NEBU IN SE TRUDIL PRI IZGOVORJAVI.
TUDI Z MAMO KOKOŠKO STA VADILA. GLEDALA STA V LUŽO IN SE UČILA,
KAM NAJ PETELINČEK POSTAVI JEZIČEK, DA SE BO ZASLIŠAL GLAS R.
KO JE KONČNO ZNAL ZATRESTI JEZIČEK IN JE IZ KLJUNA SPRAVIL ČRKO R,
JE ZAVRISKAL:
HU, ZAME!«
»JUHU
NATO JE ČRKO R VADIL ŠE V BESEDAH. Z MAMO STA OPAZOVALA OKOLICO.
»POGLEJ, PETELINČEK,« REČE MAMA KOKOŠKA, »V KOŠARI JE REPA,
KORENJE, PARADIŽNIK, PAPRIKA …«
»PRI KOZOLCU VIDIVA TRAKTOR IN GRABLJE. NA DREVESU RASTEJO
HRUŠKE …«
»IN RISTI,« JO DOPOLNI PETELINČEK.
MAMA GA POPRAVI. »IN LISTI …« PETELINČEK PA HITI IN KAŽE S PRSTOM:
»POGLEJ, PRAŠIČ, KRAVA, RAČKA, RIBA, RIBIČ, VREČA, ROPATA …«
»HA!« SE ZASMEJI MAMA. »TO JE LOPATA! NIMAJO VSE BESEDE ČRKE R.«
PETELINČEK JE IZ DNEVA V DAN BOLJ NAPREDOVAL. MAMA PA JE BILA
TAKO PONOSNA NANJ, DA JE ZANJ CELO SESTAVILA PESEM, KI JO JE
PRIDNO VADIL.
IN NEKO JUTRO … ZGODAJ. RES ZELO ZGODAJ. TAKO ZGODAJ, DA SE
NITI OČE PETELIN NI ŠE PREBUDIL, SO NA KMETIJI VSI ZASLIŠALI GLASNO
KIKIRIKANJE. OČE PETELIN JE PRESENEČEN SKOČIL POKONCI:
»KAJJJJ?!
VSILJIVEC!
NEPRIDIPRAV!
PREPODIMO GA!«
VSI SO STEKLI VEN IN NA STREHI ZAGLEDLI
PETELINČKA.
Z DVIGNJENO GLAVO JE STRMEL V OČETA IN ŠE ENKRAT NA VES GLAS
ZAKIKIRIKAL: »KIKI
RIKI!«
OČE PETELIN JE PONOSNO STAL NA DVORIŠČU IN GLEDAL OKOLI SEBE.
»TO JE MOJ SIN!« JE REKEL GOSKI, KI JE STALA ZRAVEN NJEGA.
»OD DANES NAPREJ NAS BO ON ZBUJAL.«
www.morfem.si
ISBN 978-961-6840-66-8
cena 19,53 €
Zgodbo o PETELINČKU lahko beremo kot vsako drugo zgodbo.
Lahko pa je tudi spodbuda za tiste otroke, ki glasu R še ne zmorejo
izgovoriti, in je hkrati pripomoček pri utrjevanju pridobljenega
glasu R v govoru.
Zgod
b
R pri a nam na
tistih
p
Izvem
otroc ravljičen
n
i
h
o
,
Pravl lahko, kj ki ga sp ačin prika
jica n
ontan
e in k
že pro
a
a
terap
o
ijo pr s lepo nau ko se tres v razvoju ces pridob
i logo
e jezi
zahte
či, da
ne zm ivanja
k
p
v
govo nejših pre edu potre sta tudi za pri izgovo orejo prid glasu
ru
b
r
m
o
peteg namreč p ikov jezik na prava s izgovorjav javi tega g biti.
o
l
a
t
a
o
a
a
,
g
j
s
l
r
a
e
k
u.
o
i so p
st in z lasu R
tudi p ta staro vi kasn
o
i
r
n
e
t
e
o
s
r
j
l
e
z
t
e
o
p
i
a
b
.
.
s
etem
Velika
ni pri
Neka
t otro
različ
t
l
lahko ne vrste te etu staros eri ga prid večina ot glasu R, se ka. Zaradi
drugi izpuščajo žav z izgo ti. Otroci, obijo že p rok ga prid le-ta v
otroc mi, lažjim , ga nepr vorjavo o ki pridejo rej, drugi obi do
i
a
v ustn nepraviln i glasovi. V vilno izgo menjeneg k logoped pa lahko
o
u, im
varja
a gla
i
p
z
v
rim
atr
ot
V ali
z glas lini. Če gla esejo jezik eru nepra jo ali pa g su. V govo ajo
a nad
glasu
s R na
om L
ru ga
vilne
ali pa
o
,
otrok R poteka r kot je prim domeščaj ga posta izgovorjav meščajo z
v
o
a
e
n
Mogo ajprej izg vno tako, er našega , je to najv ijo na nep glasu R
r
o
k
e
bila p če bi pete varja glas ot kaže pr petelinčka čkrat z gl avo mesto
li
a
i
o
.
L
uspeh trebna. A nček čez č , ki kasne mer v prav Razvojna som J,
a
j
t
p
l
e
u
petel pripomo ega ne ve s sam prid sam pre jici. Velika ot
in
id
m
g
svojim čka ter po lo več de o. Vemo obil glas R e v glas R večina
p
j
.
t
a
i
a
r
n
vadili otrokom p pežljivi in vnikov: ve to, da je terapija
k njeg
ne bi
lika m
hkrat
ridno
doma
i vztra
o
o
ter pe
jni sta tivacija in vemu
telinč
želja
rši, ki
ka red
so s
Petra
no vo
Vrtač
zili k
nik, p
logop
rof. de
edinj
i.
f., log
opedi
nja