KIKI RIKATI
Transcription
KIKI RIKATI
O PETELINCKU, KI SE JE UCIL TI A K I R I KIK Helena Kraljič Ilustriral Zvonko Čoh Spremna beseda Zgodba O petelinčku, ki se je učil kikirikati, pripoveduje o nepravilni izgovorjavi glasu R, zato sem bila kot logopedinja povabljena, da k zgodbici napišem nekaj uvodnih besed. Glavni junak, petelinček, zaradi govorne motnje ne zna pravilno kikirikati in tako ne more naslediti očeta petelina pri jutranjem kikirikanju. Kljub veliki želji in trudu oče petelin petelinčka ne zna naučiti glasu R, zato se obrne za pomoč k drugim živalim, ki prav tako z vsemi dobronamernimi nasveti ne uspejo izboljšati petelinčkove izgovorjave. Navidez nepomembna in majhna govorna motnja pomeni za petelinčka oviro že v zgodnjem otroštvu. Petelinček se tako najprej sooča z lastno težavo, nato z osebnim neuspehom in posledično z nesprejetjem in z nerazumevanjem očeta. V zgodbo se kasneje vključita tudi mama kokoška in logopedinja goska. Le-ta ugotovi, da je petelinček za pravilno kikirikanje še premlad. Sledi čakanje in nato učenje ter utrjevanje glasu R pri logopedinji in končno veselo jutranje kikirikanje. Zgodba nam na pravljičen način prikaže proces pridobivanja glasu R pri tistih otrocih, ki ga spontano v razvoju ne zmorejo pridobiti. Izvemo lahko, kje in kako se trese jezik pri izgovorjavi tega glasu. Pravljica nas lepo nauči, da sta tudi za izgovorjavo glasu R in za terapijo pri logopedu potrebna prava starost in zrelost otroka. Zaradi zahtevnejših premikov jezika, ki so potrebni pri glasu R, se le-ta v govoru namreč pojavi kasneje. Velika večina otrok ga pridobi do petega leta starosti. Nekateri ga pridobijo že prej, drugi pa lahko tudi po petem letu starosti. Otroci, ki pridejo k logopedu, imajo različne vrste težav z izgovorjavo omenjenega glasu. V govoru ga lahko izpuščajo, ga nepravilno izgovarjajo ali pa ga nadomeščajo z drugimi, lažjimi glasovi. V primeru nepravilne izgovorjave glasu R otroci nepravilno zatresejo jezik ali pa ga postavijo na nepravo mesto v ustni votlini. Če glas R nadomeščajo, je to največkrat z glasom J, V ali z glasom L, kot je primer našega petelinčka. Razvojna pot glasu R poteka ravno tako, kot kaže primer v pravljici. Velika večina otrok najprej izgovarja glas L, ki kasneje sam preide v glas R. Mogoče bi petelinček čez čas sam pridobil glas R in terapija ne bi bila potrebna. A tega ne vemo. Vemo pa to, da je k njegovemu uspehu pripomoglo več dejavnikov: velika motivacija in želja petelinčka ter potrpežljivi in hkrati vztrajni starši, ki so s svojim otrokom pridno vadili doma ter petelinčka redno vozili k logopedinji. Kot nam pokaže pravljica, je lahko navidez tako majhna motnja za otroka pomembna preizkušnja v življenju. Prvič se bo morda soočil z dejstvom, da česa ne zmore. Mogoče bo glas R postal prva ovira pri komunikaciji s sovrstniki ali pri iskanju prijateljev. Otrok si bo lahko postavljal vprašanja: „Zakaj samo jaz v skupini ne znam črke R? Zakaj je zame to tako težko? Zakaj se mi otroci smejijo? Zakaj moram jaz hoditi k logopedu in doma vaditi?“ Starši v takih primerih ne vedo vedno, kako naj otroku pomagajo, in lahko z neprimernim načinom motnjo še poslabšajo (otrok lahko začne glas R izgovarjati še bolj nepravilno) ali pa nanj vplivajo nespodbudno, ga demotivirajo za delo ter s tem vplivajo na njegov razvoj zdrave samopodobe. Zato naj bo knjiga tudi svetovalec staršem otrok s težavami pri izgovorjavi glasov, saj lepo pokaže, kako pomembno je poiskati pomoč strokovnjaka logopeda. Le on je tisti, ki bo znal oceniti, za kakšno vrsto govorne motnje gre in bo staršem dal napotke za pravilno delo doma in spremljal otrokov napredek. Starši pa so tisti, ki bodo v prvi vrsti sprejeli otroka, takšnega kot je, ga skupaj z logopedom pravilno spodbujali ter redno z njim vadili doma. Zgodbo lahko beremo kot vsako drugo zgodbo. Lahko pa je tudi spodbuda za tiste otroke, ki glasu R še ne zmorejo izgovoriti, in je hkrati tudi pripomoček pri utrjevanju pridobljenega glasu R v govoru. Z opisovanjem navihanih ilustracij Zvonka in Janete Čoh lahko otroci utrjujejo glas R v besedah in stavkih. Velike tiskane črke in poudarjene črke R pa so namenjene mladim bralcem. Vsem otrokom, ki se glasu R spontano ne zmorejo naučiti, želim veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in seveda veliko uspeha pri učenju. Petra Vrtačnik, prof. def., logopedinja Napisala: Helena Kraljič Ilustracije: Zvonko in Janeta Čoh Izdala in založila: Založba Morfem Lektoriral: dr. Jože Gasperič Tisk in dodelava: Korotan, d. o. o. Naklada: 1000 izvodov Jezero 2012 Cena knjige z 8,5-odstotnim DDV-jem: 19,53 € Knjige založbe Morfem lahko naročite prek spletne strani http://www.morfem.si. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93-32 087.5 KRALJIČ, Helena O petelinčku, ki se je učil kikirikati / Helena Kraljič ; ilustriral Zvonko Čoh. - Jezero : Morfem, 2012 Hele ISBN 978-961-6840-66-8 na K 263368448 ralji č O P E TE KI SE LINC KU JE UC , IL KIK IRI Zgodba je nastala zaradi moje ljube hčere Žane in je namenjena vsem otrokom, predvsem tistim, ki se imajo Ladi. Hvala logopedinji Petri Vrtačnik za strokovno pomoč. H. K. Ilus trira l Zv onk oČ oh KA TI NA KMETIJI JE ŽIVELO SEDEM RJAVIH KOKOŠI. IN KOT SE SPODOBI, JE MED NJIMI ŽIVEL TUDI PETELIN Z RDEČO KRONO NA GLAVI. A KER JE BIL ŽE ZELO STAR, SI JE MOČNO ŽELEL, DA BI DOBIL SINA, KI BI KIKIRIKAL NAMESTO NJEGA. IN ZGODILO SE JE. IZ JAJCA JE POGLEDALA MAJHNA RUMENA GLAVA. »PETELINČEK JE! PETELINČEK JE!« JE KIKIRIKAL IN SE RADOSTIL PETELIN. ČEZ NEKAJ TEDNOV PA GA JE VZEL V NAROČJE IN MU REKEL: »PRIDI, ČAS JE. NAUČIL TE BOM KIKIRIKATI ...« »KI KI RI KI! KI KI RI KI! KIKIRIKI!« JE PONOSNO PEL OČE PETELIN. PETELINČKU PA NI USPELO: »KI KI LI KI! KIKI LIKI! KIKILIKI!« JE SKUŠAL PONOVITI ZA OČETOM. OČE PETELIN JE POSTAJAL NESTRPEN. ŽE CEL TEDEN SE JE TRUDIL, DA BI SINA NAUČIL KIKIRIKATI, PA MU NI USPELO: »NE, KIKILIKI! POSLUŠAJ, KI KI RI KI.« PA JU JE Z OBREŽJA OPAZOVALA RACA IN REKLA: »TUDI MOJ SIN JE IMEL TEŽAVE PRI IZGOVORJAVI ČRKE R. PA JE DELAL VAJE ZA MOČNEJŠI JEZIČEK IN KLJUNČEK. TRS JE POTOPIL V VODO IN PIHAL MEHURČKE ...« OČE PETELIN RACE NI POSLUŠAL DO KONCA IN TISTEGA O LOGOPEDINJI, KAMOR JE MAMA RACA S SINOM HODILA, NI SLIŠAL. POMISLIL JE: »MOGOČE BO PA TA VAJA POMAGALA TUDI MOJEMU SINU!« ODLOMIL JE TRS, KI JE RASTEL OB OBREŽJU IN GA POTISNIL PETELINČKU V KREMPLJE. »NA, POSKUSI,« MU JE SKORAJ UKAZAL. SIN SE JE PREMAKNIL K ROBU RIBNIKA IN DEL SLAMICE POTOPIL V VODO IN PIHAL. VODA JE BRBOTALA IN BRBOTALA. PETELINČEK PA SE JE TRUDIL TOLIKO ČASA, DOKLER NI ŠTRBUNKNIL VANJO. KOMAJ SE JE REŠIL. »NE, NE, NE,« JE OČE PETELIN ZMAJAL Z GLAVO. »TO NE BO ŠLO. TO JE PRENEVARNO. PETELINI NE ZNAMO PLAVATI.« PRIJEL JE SINA ZA PERUT IN ŠLA STA NA DRUGI KONEC RIBNIKA. ČEPRAV SE JE ŽE TEMNILO, JE OČKA ŠE VEDNO POSKUŠAL: »KIKIRIKI! KIKIRIKI!« SIN PA PO SVOJE: »KIKILIKI! KIKILIKI!« PA JE IZ VODE POGLEDALA REGICA IN JU OGOVORILA: »KAJ PA TAKO KRIČITA! SAJ VENDAR NI JUTRO.« »TRUDIM SE IN TRUDIM, PA MI NE USPE. NE VEM, KAKO NAJ SINA NAUČIM KIKIRIKATI? ČRKA R MU NE GRE IN NE GRE IZ KLJUNA,« JE TOŽIL PETELIN. »S POTRPEŽLJIVOSTJO,« MU REČE REGICA. OČE PETELIN JO JE RAZDRAŽENO POGLEDAL: »PA SAJ SEM POTRPEŽLJIV. GLASILKE ME ŽE BOLIJO. KIKIRIKAM IN KIKIRIKAM, SIN PA PO SVOJE VPIJE KIKILIKI! KIKILIKI!« »SEVEDA,« REČE REGICA. »TUDI MOJA NAJMLAJŠA NI ZNALA REGATI. NJEN JEZIČEK JE BIL PREVEČ POČASEN. PA SVA OBISKALI LOGOPEDINJO, GOSPO GOSAK, KI NAMA JE POKAZALA VAJE. OBLIZOVALI SVA SE IN SE PRETVARJALI, DA PIJEVA MLEKO KOT MUCA. JEZIK SVA DVIGALI DO NEBA IN GA PREMIKALI. NAJPREJ POČASI, NATO VSE HITREJE. OPONAŠALI SVA TUDI KONJA, TAKO DA SVA MOČNO TLESKALI Z JEZIKOM.« »DAJ NO, REGICA. MOJ SIN NI NE MUCA NE KONJ. PETELINČEK JE. IN VSI PETELINČKI BI MORALI ZNATI KIKIRIKATI.« OČE PETELIN SE JE OBRNIL K PETELINČKU, KI JE POSLUŠAL REGICO IN SE TRUDIL TER VRTEL JEZIČEK NA VSE STRANI. »DOVOLJ JE, PRIDI, GREVA,« MU JE REKEL, »NAZAJ NA KMETIJO.« KO STA PRIŠLA DOMOV, JE OČE PETELIN SINA NARAHLO POTISNIL K MAMI KOKOŠKI IN JI DEJAL: »Jaz ne zmoRem več. PRosim, daj še ti poskusi.« PETELINČEK JE OBJEL MAMO IN JI POVEDAL O LOTOPEDINJI. »LOGOPEDINJA,« GA JE POPRAVILA MAMA KOKOŠ. »PRIDI, VEM, KJE GOSPA GOSAK ŽIVI.« VZELA STA POT POD KREMPLJE IN ŠLA K NJEJ. GOSPA GOSAK JE BILA RAVNO PRI VEČERJI. NA KROŽNIKU JE IMELA VELIKO REPO. MAMA KOKOŠ SE JE OPRAVIČILA IN JI RAZLOŽILA, ZAKAJ STA S PETELINČKOM PRIŠLA. »KAR NAPREJ PRIDITA,« JU JE POVABILA GOSPA GOSAK. GLEDALA JE PETELINČKA IN ZMAJALA Z GLAVO: »MAJHEN SI ŠE. Z VAJAMI BOVA MORALA ŠE MALO POČAKATI.« »NI LES, NISEM MAJHEN! VELIK SEM IN LAD BI SE NAUČIL KIKILIKATI,« JE BIL UŽALJEN PETELINČEK. »Vem, da si velik. Ampak moRava še malo počakati. Veš, nekateRi začnejo pRej, dRugi pa kasneje izgovaRjati čRko R.« Vzela je svojo beležko IN MAMI KOKOŠKI POVEDALA, KDAJ NAJ SPET PRIDETA K NJEJ. DNEVI IN TEDNI SO MINEVALI. PETELINČEK PA JE ŠE VEDNO KIKILIKAL. A KONČNO JE DOČAKAL DAN, KO STA Z MAMO OBISKALA GOSPO GOSAK. »ŠE VEDNO NE ZNAM KIKILIKATI,« JI JE POTOŽIL PETELINČEK. GOSPA GOSAK SE JE NASMEHNILA IN REKLA: »NIČ NE SKRBI. NAUČILA TE BOM, KAKO SPRAVIŠ GLAS R IZ SVOJEGA KLJUNA.« PETELINČEK JE PRIDNO OBISKOVAL GOSPO GOSAK IN VADIL ČRKO R. JEZIČEK JE PREMIKAL PO NEBU IN SE TRUDIL PRI IZGOVORJAVI. TUDI Z MAMO KOKOŠKO STA VADILA. GLEDALA STA V LUŽO IN SE UČILA, KAM NAJ PETELINČEK POSTAVI JEZIČEK, DA SE BO ZASLIŠAL GLAS R. KO JE KONČNO ZNAL ZATRESTI JEZIČEK IN JE IZ KLJUNA SPRAVIL ČRKO R, JE ZAVRISKAL: HU, ZAME!« »JUHU NATO JE ČRKO R VADIL ŠE V BESEDAH. Z MAMO STA OPAZOVALA OKOLICO. »POGLEJ, PETELINČEK,« REČE MAMA KOKOŠKA, »V KOŠARI JE REPA, KORENJE, PARADIŽNIK, PAPRIKA …« »PRI KOZOLCU VIDIVA TRAKTOR IN GRABLJE. NA DREVESU RASTEJO HRUŠKE …« »IN RISTI,« JO DOPOLNI PETELINČEK. MAMA GA POPRAVI. »IN LISTI …« PETELINČEK PA HITI IN KAŽE S PRSTOM: »POGLEJ, PRAŠIČ, KRAVA, RAČKA, RIBA, RIBIČ, VREČA, ROPATA …« »HA!« SE ZASMEJI MAMA. »TO JE LOPATA! NIMAJO VSE BESEDE ČRKE R.« PETELINČEK JE IZ DNEVA V DAN BOLJ NAPREDOVAL. MAMA PA JE BILA TAKO PONOSNA NANJ, DA JE ZANJ CELO SESTAVILA PESEM, KI JO JE PRIDNO VADIL. IN NEKO JUTRO … ZGODAJ. RES ZELO ZGODAJ. TAKO ZGODAJ, DA SE NITI OČE PETELIN NI ŠE PREBUDIL, SO NA KMETIJI VSI ZASLIŠALI GLASNO KIKIRIKANJE. OČE PETELIN JE PRESENEČEN SKOČIL POKONCI: »KAJJJJ?! VSILJIVEC! NEPRIDIPRAV! PREPODIMO GA!« VSI SO STEKLI VEN IN NA STREHI ZAGLEDLI PETELINČKA. Z DVIGNJENO GLAVO JE STRMEL V OČETA IN ŠE ENKRAT NA VES GLAS ZAKIKIRIKAL: »KIKI RIKI!« OČE PETELIN JE PONOSNO STAL NA DVORIŠČU IN GLEDAL OKOLI SEBE. »TO JE MOJ SIN!« JE REKEL GOSKI, KI JE STALA ZRAVEN NJEGA. »OD DANES NAPREJ NAS BO ON ZBUJAL.« www.morfem.si ISBN 978-961-6840-66-8 cena 19,53 € Zgodbo o PETELINČKU lahko beremo kot vsako drugo zgodbo. Lahko pa je tudi spodbuda za tiste otroke, ki glasu R še ne zmorejo izgovoriti, in je hkrati pripomoček pri utrjevanju pridobljenega glasu R v govoru. Zgod b R pri a nam na tistih p Izvem otroc ravljičen n i h o , Pravl lahko, kj ki ga sp ačin prika jica n ontan e in k že pro a a terap o ijo pr s lepo nau ko se tres v razvoju ces pridob i logo e jezi zahte či, da ne zm ivanja k p v govo nejših pre edu potre sta tudi za pri izgovo orejo prid glasu ru b r m o peteg namreč p ikov jezik na prava s izgovorjav javi tega g biti. o l a t a o a a , g j s l r a e k u. o i so p st in z lasu R tudi p ta staro vi kasn o i r n e t e o s r j l e z t e o p i a b . . s etem Velika ni pri Neka t otro različ t l lahko ne vrste te etu staros eri ga prid večina ot glasu R, se ka. Zaradi drugi izpuščajo žav z izgo ti. Otroci, obijo že p rok ga prid le-ta v otroc mi, lažjim , ga nepr vorjavo o ki pridejo rej, drugi obi do i a v ustn nepraviln i glasovi. V vilno izgo menjeneg k logoped pa lahko o u, im varja a gla i p z v rim atr ot V ali z glas lini. Če gla esejo jezik eru nepra jo ali pa g su. V govo ajo a nad glasu s R na om L ru ga vilne ali pa o , otrok R poteka r kot je prim domeščaj ga posta izgovorjav meščajo z v o a e n Mogo ajprej izg vno tako, er našega , je to najv ijo na nep glasu R r o k e bila p če bi pete varja glas ot kaže pr petelinčka čkrat z gl avo mesto li a i o . L uspeh trebna. A nček čez č , ki kasne mer v prav Razvojna som J, a j t p l e u petel pripomo ega ne ve s sam prid sam pre jici. Velika ot in id m g svojim čka ter po lo več de o. Vemo obil glas R e v glas R večina p j . t a i a r n vadili otrokom p pežljivi in vnikov: ve to, da je terapija k njeg ne bi lika m hkrat ridno doma i vztra o o ter pe jni sta tivacija in vemu telinč želja rši, ki ka red so s Petra no vo Vrtač zili k nik, p logop rof. de edinj i. f., log opedi nja