glasilo bršljinko - Osnovna šola Bršljin

Transcription

BRŠLJINKO
GLASILO
OSNOVNE ŠOLE BRŠLJIN
BRŠLJINKO je dosegljiv tudi na spletni strani OŠ Bršljin:
http://www.os-brsljin.si
Letnik XL, Številka 1
Junij 2011
DRAGI BRALCI BRŠLJINKA
Leto je naokoli in čas je, da
ponovno zberemo najboljše
utrinke z ţivljenja na šoli, da
predstavimo, kaj smo delali med
šolskim letom, kaj smo doţiveli
in česa se bomo še dolgo spominjali.
Vsem nam je namreč jasno, da
šola ne pomeni samo učenje,
pisanje, branje in pridobivanje
ocen. Je mnogo več, saj v tem
hramu učenosti preţivimo tretjino dneva, dobro tretjino ga
prespimo, tako lahko rečemo,
da preţivimo med šolskimi zidovi praktično polovico dneva. In
kaj vse se lahko v tem času
zgodi in dogaja?
Nekaj zanimivih dogodkov se
bomo spomnili v novi številki
Bršljinka, ki ga imate pred
seboj. Ob branju vas ţelimo
spomniti na to, kaj vse ste
počeli v šoli in izven nje, ko niste imeli pouka, kako ste se druţili s prijateljskimi razredi,
kako je naša šola uresničevala
program Eko šole.
rarne umetnije učencev.
lednjega šolskega leta.
Seveda pa nismo pozabili ovekovečiti rezultatov in priznanj s
številnih tekmovanj v znanju z
različnih področjih. Na to smo
lahko zelo ponosni.
Srečno!
Mentorica in uredniški odbor
Tudi v letošnjem šolskem letu
smo veliko brali, poročamo tudi
o tem.
Skratka, pred prihodom poletnih počitnic vam ţelimo veliko
uţitkov ob prebiranju našega
glasila. Prepričani smo, da ga
boste v roke prijeli tudi med
počitnicami na kakšen deţeven
poletni dan.
Ţelimo vam prijetne počitnice,
odvrzite skrbi, povezane s šolo,
naberite si novih moči za naprej, predvsem pa varno do nas-
V tej številki:
Uvodnik
2
Iz naših razredov
3
Eko šola
8
Izpod literarnega
12
Znanje za priznanje
30
Šport
37
Zanimivo
42
Prebirali boste lahko prave lite-
Prenovljeno
glasilo
OŠ Bršljin
Nova oblika
Novi format
Barvni tisk
Fotografije
Stran 2
BRŠLJINKO
IZ NAŠIH RAZREDOV
V tej rubriki vam predstavljamo pestro ţivljenje iz
posameznih razredov. Prepričali se boste, da šolsko delo
ni usmerjeno zgolj v učenje
za pridobivanje ocen. Posamezni razredi so izvedli številne projekte in se z delom v
njih veliko naučili.
Pomagajmo drug drugemu
V mesecu novembru so v prvem
pogovoru spontano sodelovali.
razredu začeli s projektom
Pripovedovali so, kje vse so ţe
POMAGAJMO DRUG DRUGE-
pomagali. Razloţili, kaj zbirajo
MU. Za začetek projekta so
(papir, zamaške, kartuše …). Od
povabili gospo Anico Retelj, da
zdaj naprej pa še obleko in igra-
jim je povedala o dobrodelnosti.
če, ki jih ne rabijo več.
»Za začetek
projekta smo
povabili gospo
Anico Retelj.«
Pomagala jim je z idejami, kaj
bi lahko zbirali. Omenila je dobrodelne ustanove. Učenci so v
Vljudno se obnašaj, bonton za vse vprašaj
V okviru projekta VLJUDNO
SE OBNAŠAJ, BONTON ZA
VSE VPRAŠAJ so drugošolci
odšli v šolsko knjiţnico, kjer jim
je knjiţničarka pripravila zanimivo uro o bontonu. Razdelili so
se v skupine in vsaka skupina je
raziskovala določeno temo. Prebirali so pravila o lepem obnašanju na cesti, v gledališču, pri
mizi in o osebni higieni. Brskali
so po knjigah in iskali nova pravila. Na koncu so skupine predstavile svoje delo in uro
jo s pomočjo knjig. Iskrena
hvala naši šolski knjiţničarki za
prijetno sodelovanje.
so zaključili s pogovorom
in s pripovedovanjem o
svojih izkušnjah. Bilo je
prijetno in otroci si še
ţelijo takšnih učnih ur,
kjer lahko podatke iščeStran 3
In smo šli na Gorenjsko
Tudi na ekskurzijah je zelooo zanimivo in zabavno. Šestošolci smo se odpravili na Gorenjsko.
Konec septembra smo se zbudili
v megleno jutro in nič kaj obetavno se ni zdelo, da bi nas po
Gorenjski, kamor smo se odpravljali na ekskurzijo, spremljalo
večer prej obljubljeno sonce. Pa
še jutranje temperature so
nakazovale bolj konec kot pa
začetek jeseni. Kakor koli ţe,
treba je na pot ne glede na vremenske razmere. Vsak pri sebi
je v nahrbtnike še zadnjič pokukal in preštel sendviče in lizike,
bombone ter ostale sladkosti, ki
na takšni poti ne smejo manjkati.
V Vrbi pa nas je pričakalo in
pozdravilo sonce. Juuupiiiiii!!!!
Na pragu Prešernove rojstne
hiše nas je pričakala gospa, ki
nas je povabila v notranjost
hiše.
Izvedeli smo veliko; predstavila
nam je hišo in predmete v njej,
popeljala nas je v čas pred 200
leti, na koncu pa je povedala še
nekaj o Francetu Prešernu.
Po ogledu pesnikove hiše smo se
sprehodili do vaške lipe in se
skušali vţiveti v odločanje o
kaki pomembni zadevi, kot so to
počeli vaški pomembneţi v preteklosti. No, pri Prešernovem
spomeniku nam je učiteljica
povedala še nekaj več podatkov
Naslov zg odb e z drug e strani
Stran 4
iz Prešernovega ţivljenja. Bil je
res nesrečen človek. Po malici
na parkirišču pa smo se odpeljali le nekaj kilometrov stran v
vas Doslovče.
Pot do Finţgarjeve rojstne hiše
vodi skozi vas, pisateljeva rojstna kajţa pa je postavljena
nekoliko navkreber. Tudi tu nas
je pričakala zgovorna gospa, ki
nam je Frana Saleškega Finţgarja predstavila kar skozi
zgodbe iz njegovega ţivljenja.
Ali ste vedeli, da je Fran v resnici France? Ja, in njegov oče in
njegov ded sta bila tudi Franceta, tako da je bil pisatelj Francetovega Franceta France. Po
tem obisku je marsikdo v knjiţnici poiskal Gospoda Hudournika
ali pa roman Pod svobodnim soncem. Tudi nas je na Finţgarjevi
domačiji sedaj ţe dodobra
ogrelo sonce, ki smo ga bili zelo
veseli.
atrakcija tu pa so bili labodi in
race, ki so spretno izprosili del
naših sendvičev in tudi kakšen
piškot se je našel vmes.
Ura pa je neusmiljeno tekla in
tako smo se morali posloviti od
gorenjskega bisera. Avtobus
nas je odpeljal še na zadnjo
postajo – na Brnik, na letališče
Joţeta Pučnika Ljubljana. Z
razgledne terase je bil krasen
razgled na pristajalne in vzletne steze. Imeli smo srečo in
opazovali pristanke letal. Tudi
tu so si nekateri privoščili sladoled. Od tu pa smo se ţe
nekoliko utrujeni odpravili proti končni postaji – Novemu mestu.
Pred šolo so nas pričakali naši
starši in zadovoljni, polni prijetnih vtisov odšli domov.
Tako… Gorenjska nam bo ostala
v lepem spominu!
Pot smo iz Doslovč nadaljevali
na Bled in ker smo imeli nekajminutno zamudo, nas je vlakec
čakal kar pred Ledeno dvorano
na Bledu. Tako smo
tekli iz avtobusa in se
skobacali na vlakec. Ta
nas je odpeljal na voţnjo okrog Blejskega
jezera. Kako je šibal! In
kako smo uţivali v voţnji! Vsi nismo ljubitelji
kremnih rezin, zato smo
si ob jezeru raje privoščili sladoled. Največja
BRŠLJINKO
HIP HOP je zabaven ples
Pri izbirnem predmetu romska
kultura smo med drugim spoznavali in predstavljali romske
plese. Ti predstavljajo še danes
naš največji stik (nas, mladih
Romov) z romsko kulturo. Z njimi ohranjamo našo tradicijo,
prenašamo kulturo na mlajše in
prav s pomočjo romskih plesov
se lahko izraţamo in to nam gre
dobro od rok – »nog«.
Seveda pa smo seznanjeni tudi
s sodobnimi, modernimi in popularnimi plesi. Med temi je prav
gotovo trenutno najbolj priljubljen ples med mladimi, hip hop.
Ţeljni spoznavanja in učenja letega nam je uspelo povabiti učitelja hip hopa,
gospoda Roberta Grmeka, ki
sicer poučuje v
Plesnem studiu
Novo mesto. Z
veseljem se je
odzval našemu
vabilu in prošnji, da nas nauči
nekaj osnovnih korakov. Poln
energije nas je razvrstil po
telovadnici in prva učna ura hip
hopa se je začela. Še nobena
šolska ura nam ni tako hitro
minila kot ta. Naučile smo se
kratko koreografijo. Fantje ţal
niso zbrali
dovolj poguma,
da bi se nam
pridruţili na
parketu telovadnice. Upamo, da se bo
Robert še kdaj
prijazno odzval
našemu vabilu
in nas obiskal pri eni izmed
naših šolskih ur – seveda ne
brez glasbe v ritmih hip hopa.
Naravoslovni dan v 3. razredu
Učenci 3. razreda so teden
dejavnosti začeli z naravoslovnim dnem. Ker so imeli celoletni
projekt o Novem mestu, so si ga
na ta dan ogledali.
Sprva so se z avtobusom peljali
do bršljinskega kroţišča, kjer
jih je na novo postavljena situla
spomnila, da je Novo mesto mesto situl. Pot so nadaljevali
do tovarne Krka in naprej po
mostu čez reko Krko do tovarne
Revoz. Peljali so se še mimo bolnišnic, Drske in naprej do glavne
avtobusne postaje. Pot so nadaljevali peš do Kandijskega mostu. Preko močno narasle Krke so
opazovali najstarejši del mesta
Breg in šli naprej do Glavnega
Trga. Nekaj zgodovinsko
pomembnih stavb so ţe poznali,
nekatere pa so na novo spoznali.
JUMICAR
naša glavna naloga v prometu
OSTATI ŢIV. Predlagal je tudi,
kako naj to storimo. V prometu
naj se drţimo načela: »Mirna
hoja in opazovanje« ter, da lahko cesto prečkamo samo takrat,
ko se promet ustavi ali pa nikogar ni.
V drugem delu dopoldneva pa so
se učenci preizkusili v praktični
voţnji pravih, a manjših, avtomobilčkov na bencinski motor.
V četrti razred so prišli na
obisk so predstavniki Jumicarja, ki se ukvarjajo s prometno
vzgojo otrok.
Zjutraj so se učenci zbrali v
mali telovadnici, kjer so preko
zanimivega in malo nenavadnega
predavanja spoznali, kako naj bi
se v prometu obnašali. Predavatelj Zmago jih je seznanil, da je
Povzpeli so se proti Kapitlju in
se spustili do Novega trga. Na
Marofu so se še enkrat ozrli in
si ogledali Novo mesto z malo
višje točke. Dobro se je videla
tudi narasla reka Krka. Po Kettejevem drevoredu so pot nadaljevali do šole.
Ta del je bilo zelo teţko dočakati. Tu so učenci spoznali, da
je voţnja zelo zabavna, a ne
tako enostavna kot zgleda od
daleč.
Dopoldne je hitro minilo, šoferji
pa so bili ţeljni še nadaljnje
voţnje. V ta namen so dobili
tudi vozniška dovoljenja, ki pa
po besedah inštruktorja veljajo
vsako soboto, ko je potrebno
pospraviti stanovanje, saj so
primerna za vse vrste sesalcev.
Stran 5
PRIJATELJUJEMO
Na naši šoli ţe tretje leto poteka program prijateljskih razredov, ki smo jih naključno izţrebali ţe na začetku šolskega leta,
ko smo prve razrede sprejeli v
našo skupnost Osnovne šole Bršljin. Prijateljske razrede sta
izţrebala dva predstavnika.
Eden iz predmetne in eden iz
razredne stopnje.
Razredi so se spoznavali in zabavali ob raznih igrah, risanju,
barvanju, plesanju, pokazali so,
kaj znajo in kaj so se naučili v
tem šolskem letu.
Nekateri pa se niso
srečali samo enkrat,
vendar si ob
priloţnostih vzamejo
čas in poklepetajo,
saj za prijatelje si je
treba čas vzet. Kot
pravi pregovor: "Pravi
prijatelji pridejo k
nam, če smo srečni in
če jih povabimo, a če
smo nesrečni, pridejo
sami."
In kako je potekalo druţenje v nekaterih razredih? Preberite, kaj so o tem
napisali sami.
Prijateljski razred 1. b in 6. a
Prvi razredi smo se pri pouku
pogovarjali o prijateljstvu in
seveda povabili naše prijatelje
6. a oddelka z razredničarko
Zdravko Drenik. Skupaj smo
iskali lastnosti dobrega prijatelja in jih zapisali na plakat,
papirnate figurice pa smo
pobarvali in jim dodali svoja
imena. Nastal je pisan plakat o
prijateljstvu, katerega obkroNaslov zg odb e z drug e strani
ţamo učenci 1. b in 6. a - zdruţeni z roko v roki. S čim smo se
posladkali, pa naj ostane naša
skrivnost.
Druţenje 1. b in 6. a razreda se
je nadaljevalo. Kot smo se dogovorili na prvem srečanju, so
učenci 6. a izdelali okraske iz
lesa, ki smo jih prodajali na
dobrodelnem bazarju. Prvošolci smo jih le še pobarvali in
Če najdeš pravo
prijateljstvo, pazi
nanj kot na biser.
Varuj ga, da ga ne
zgubiš. Skrbi zanj, da
se bo svetilo in bo
raslo in raslo.’’
dodatno okrasili. Nato so učenci
6. a razreda tokrat vrnili obisk
in presenetili prvošolce med uro
likovne vzgoje. Ker je bilo na
urniku novoletno okraševanje,
smo skupaj okrasili smrečico in
zapeli novoletno pesem Vprezimo sani. Seveda tudi bombončkov ni manjkalo.
Prijateljski razred 2. d in 5. c
Drugi d razred je zadnji šolski dan v prejšnjem koledarskem letu vrnil obisk prijateljskemu razredu 5. c. Ta se
nam je predstavil z različnimi zabavnimi točkami. Učenci
so dramatizirali, peli, plesali in k plesu povabili tudi nas.
Tudi drugošolci smo nato zapeli nekaj pesmic v svojem slogu in program zaključili s staro polko.
Stran 6
BRŠLJINKO
Učenci 6. c so spoznavali učence iz 2. b
Končno smo dočakali dan, ko
smo se z razredničarko 2. b
dogovorili za obisk v njihovi
rezidenci.
Prijateljske razrede smo izţrebali kmalu po začetku šolskega
leta in v decembru smo se
odpravili na obisk. Razredničarko 2. b dobro poznamo, saj je
bila naša učiteljica prva tri leta.
Učenci so nam pripravili presenečenje; najprej so zapeli nekaj
pesmic, v nadaljevanju našega
druţenja pa so nas povabili k
mizicam, kjer so bile pripravljene razne druţabne igre. Bilo je
prav zabavno po dolgem času
zlagati domine, sestavljati z
lego kockami, razvrščati različne ţivali po barvah – te igre sta
se najbolj razveselili Fjolla in
Maša.
mimo in oponašala vedenje te
ţivali. Bilo je zabavno. Ob koncu
spet prekratkega druţenja smo
dobili darilo – zapestnice prijateljstva.
Ţal je ura prehitro minila in
morali smo se posloviti – seveda
s povabilom, da nam vrnejo
obisk.
Verjamemo, da bomo prijateljstvo ohranjali do konca leta.
To se je zgodilo prav kmalu,
zadnji dan pred novoletnimi
počitnicami. V naši učilnici smo
jim pripravili pogostitev z mafini (mafini party) in uganke.
Igrali smo se igrico, v kateri so
morali učenci ugibati ime ţivali,
ki so jo izţrebali, za pomoč pa
jim je naša Maša kazala panto-
Te zanima, ali si pravi prijatelj in koliko ti pomeni pravo prijateljstvo? Reši test o prijateljstvu.
TEST: KOLIKO TI POMENI
PRIJATELJSTVO?
1.
A)
B)
C)
Fantje in dekleta, se
razumete?
Nikoli, saj smo nasprotnega spola.
Včasih.
Da, saj smo pravi prijatelji.
2. Kakšno je zate pravo prija-
teljstvo?
A)
B)
C)
Iskreno.
Laţno.
Polno ljubezni in zabave.
3. Kaj največkrat iščeš v pri-
jateljstvu?
A)
B)
C)
Sigurnost.
Razumevanje.
Neţnost.
4. Kakšen je zate pravi prija-
prijateljem/ico.
A)
Od 29 – 36 točk:
Zavedaš se, kakšne lastnosti
telj?
B)
C)
Takšen, da mu lahko zaupaš.
Samo, da se zabavava.
Takšen, da se lahko nanj
kadarkoli zanesem.
Od 10 – 20 točk:
Si malo skeptičen/na, ko
gre za prijateljstvo med dekleti in fanti, morda zato, ker
imaš slabe izkušnje. Poskusi, mal
o poglej okoli sebe in videl/a
boš, da
je prijateljstvo med dekleti in
fanti.
mora imeti pravo prijateljstvo
in si eden/ena izmed tistih,
katerim se lahko reče pravi prijatelj/ica.
TOČKOVNIK
1
2
3
4
a)
3
9
6
3
b)
6
6
9
9
c)
9
3
3
6
Od 21 – 28 točk:
Ni ti še popolnoma jasno, kaj
pomeni pravo prijateljstvo. Bolj
se poglobi v vajine interese s
Stran 7
EKO ŠOLA
Naša šola ima med drugim tudi naziv Eko šola. Pri tem projektu
sodeluje cela šola. Namen tega projekta je, da se učenci seznanijo z odgovornostjo in skrbjo do okolja, da razvijajo pozitivne
medsebojne odnose in pomagajo pri odpravljanju revščine ter da
izvejo, kakšna je učinkovita raba energijskih virov. Pri tem projektu pa ni potrebna samo skrb za okolje, temveč tudi spodbuda
h kreativnosti, inovativnosti in izmenjavanju idej. Projekt pa tudi
povezuje Eko šole doma in širše.
ZA USPEŠNO
OPRAVLJENE
NALOGE SMO
TRINAJSTIČ
PREJELI
EKOZASTAVO.
AKTIVNOSTI V OKVIRU OŠ BRŠLJIN
V tem projektu so najbolj znane
razne aktivnosti. Najbolj poznane so: akcija zbiranja starega
papirja, kjer učenci razredne
in predmetne stopnje zbirajo
star časopis, knjige, zvezke, na
koncu pa so najboljši trije razredi posamezne stopnje nagrajeni.
Vsak razred na šoli pa ima tudi
svojo razredno parcelo, za
katero v šolskem letu skrbi, jo
čisti in ureja.
Imamo pa še druge zanimive
aktivnosti, npr. zelene straţe.
Deţurni razred dnevno čisti
okolico šole.
In ločevanje odpadkov, ki ga
izvaja vsak razred tako, da
ločujejo odpadke (papir in
embalaţo).
V okviru zdrave prehrane izvedemo zdrav zajtrk ob dnevu
hrane in medu.
Zbiramo pa tudi kartuše, tonerje, plastične zamaške in baterijske vloţke. Zbrali smo preko
300 kg (20 velikih vreč za sme-
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
in prinesejo veliko papirja, sta-
Zbiralna akcija starega papirja
koncu zbiralne akcije stehta
poteka v začetku jeseni in spo-
objavijo rezultati, kjer so nave-
mladi. Sodelujejo vsi razredi
deni tako zmagovalni razredi
predmetne in razredne stopnje.
kot ostali razredi. Zmagovalni
Najboljši trije razredi posame-
razred je nagrajen s kopanjem
zne stopnje so na koncu nagra-
v Dolenjskih Toplicah, 9. razre-
jeni. Učenci se vedno potrudijo
di pa sredstva porabijo za zak-
rih knjig, zvezkov. Papir se na
ti) zamaškov in pokrovčkov, ki
smo jih predali v humanitarne
namene za mlada posavska invalida Tanjo in Dejana.
POMEMBNI TEMATSKI
SKLOPI
V okviru projekta Eko šola se
izvajajo pomembni tematski
sklopi, eden izmed teh je imenovan energija, kjer učenci
izdelujejo nalepke za stikala,
zbirajo podatke o porabi energije in vode na šoli ter pripravijo ukrepe za varčevanje z energijo, končni cilj tega projekta
pa je zmanjšanje porabe energije na šoli za najmanj 10 do 15
odstotkov.
ljuček šolskega leta.
Stran 8
BRŠLJINKO
ENERGETSKI DETEKTIVI
Detektivi pa opravljajo nasled-
ogljikovega dioksida, ki nasta-
Energetski detektivi lahko zelo
veliko prispevajo k varčevanju z
energijo. Deţurni učenci in učitelji so med odmori in na začetku ur hodili po šoli in ugotavljali,
v katerih prostorih so brez potrebe priţgane luči in drugi
porabniki energije. Podatke so
zabeleţili v naprej pripravljen
obrazec. Zapise in ugotovitve so
poročali v obliki tedenskih
poročil, ki so objavljena na
stenčasu v eko kotičku. Ob
koncu šolskega leta detektivi
pripravijo skupno poročilo.
nje dejavnosti: pregledujejo
nejo kot posledica delovanja
pipe (če katera pušča in to
elektrarn, se zavedajo tudi
zabeleţijo), preverjajo, če so
učenci. Tako so učenci izdelali
med poukom luči na hodniku
nalepke in slogane na temo učin-
ugasnjene, preverjajo, kako
kovite rabe energije, ki opomin-
varčna je naša šola.
jajo vsakogar, naj ugasne luč,
kadar je ne potrebuje. Slogane
so nalepili nad stikala za elek-
IZDELOVANJE NALEPK SLOGANOV
triko ali na vrata v posameznih
učilnicah in drugih prostorih.
Da ima ugašanje luči in izklapljanje aparatov iz električnega
omreţja ekonomski namen ter
prispeva k zmanjševanju emisij
EKO BRANJE
V današnjem času raznovrstnih
informacijsko - komunikacijskih
tehnologij, je ohranjanje odnosa do knjige še posebej nujno in
pomembno. Tudi v letošnjem šolskem letu smo si ţeleli, da bi z
branjem še naprej na najučinkovitejši način, preko ustvarjalnega mišljenja, krepili ekološko
zavest s pomočjo knjige. Zaradi
široke naravnanosti vam projekt
EKO BRANJE ZA EKO ŢIVLJENJE nudi veliko moţnosti za
kreativnost. Pomeni eno od poti
za vzpodbujanje otrok in učencev k branju tovrstne literature
z ekološko tematiko in s tem
prispeva k razvoju okoljskega
izobraţevanja slovenskih eko
šol.
Učenci, ki so vključeni v ta projekt, s pomočjo ekološke litera-
ture razvijajo individualno mišljenje, izmenjujejo izkušnje,
svoje znanje
lahko medpredmetno povezu»Eko branje
jejo in ustvarza eko
jajo različne
ţivljenje nudi
izdelke
veliko
(plakate, slogamoţnoti
za
ne za opozorilo
kreativnost«
na varčevanje,
medijske prispevke ...).
EKOHIMNA
Ali ni naša šola eko?!
Glejte njeno gozdno obleko:
Smreke, jelka, macesen, bor,
sestavljajo iglasti pevski zbor.
K šoli te spremlja ţiva meja,
nizka zelena aleja.
Pri vhodu ob stezici,
pozdravljata cvetoči gredici.
Ob igrišču dva topola,
trije javorji, leski dve.
Okoli in okoli polno dreves,
ki spremljajo šolski proces.
Lepo je vse, kar raste iz korenin pri osnovni šoli Bršljin.
Matjaţ Slak
Stran 9
PROJEKT VODA
Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri, saj se po skupni količini vode na prebivalca uvrščamo
med najbogatejše v Evropi.
Glavni vir pitne vode v Sloveniji
je podtalnica, vendar je samo ¼
podtalnice še primerne za pitno
vodo.
Vsak drţavljan Slovenije porabi
povprečno 60 m3 vode na leto.
45 % vse odpadne vode nastane
v gospodinjstvih, največ se je
porabi za izplakovanje WC-jev
in tuširanje.
Ali veš, da večina naših izplakovalnikov porabi 9 l vode za eno
izplakovanje?
pevala Anja Špringer in Andraţ
Barle iz 7.a.
nimajte se, kolikšna je mesečna
poraba vaše druţine?
Prešteli smo tudi vodovodne
pipe in jih našteli kar 128. Vodni
detektivi so odkrili, da je iz
šestih pip kapljala voda.
Ali bi lahko s predčasnim pritiskom na gumb izplakovalnika
zmanjšali to količino vode?
Poskusimo!
Kako pa je s porabo vode na
šoli? Ali bi jo lahko zmanjšali?
Kako razmišlja o varčevanju z
vodo Andraţ Barle iz 7. a, pa
preberite v naslednji pesmici.
Izračunali smo, da porabimo za
izpiranje vode v WC-jih 5800 l
vode na dan, torej skoraj 6m3 ,
za umivanje rok pa 1400 l vode
na dan. V enem mesecu porabimo za sanitarije in higieno 144
m3 vode.
Celotna mesečna poraba vode
na šoli pa je okoli 200 m3 . Poza-
Vsaka kapljica v sebi nosi svet.
V eni od teh je tudi naš planet.
Zato ne pustimo,
da se ta planet
izsuši v brezupen svet.
To res ni teţko, samo zapri
vodo
in ţe si rešil kapljico!
V okviru ekošole poteka na naši
šoli projekt voda. Učenci izbirnega predmeta poskusi v kemiji
raziskujemo Bršljinski potok.
Ugotavljamo lastnosti vode,
raziskujemo ţivali in rastline
ter očistimo del zemljišča ob
potoku.
»Samo
četrtina
podtalnice
v Sloveniji
je še
primerne
za pitno
Ena izmed dejavnosti v projektu je tudi namestitev nalepk, ki
nas opozarjajo, da varčujmo z
vodo. Sliki za nalepke sta pris-
PRAZNOVALI SMO DAN ZEMLJE
b razreda.
Dolenjske osnovne šole smo se ţe šesto leto
ob dnevu Zemlje zbrale na zelenici pri Planetu Tuš.
Učenci razredne stopnje so ustvarjali na
temo gozd. Nastale so zanimive slike, pesmi in zgodbe. Obiskovalci stojnice so si z
bukovega drevesa lahko izbrali lepo misel
o naravi, prijateljstvu in sreči. Preizkusili
pa so se lahko tudi v poznavanju gozdnih
rastlin v našem malem gozdičku. Učenci 5.
razreda pa so šolo zastopali v eko igrah.
Pika na i letošnjemu praznovanju je bil
koncert skupine Kingston.
Ker je leto 2011 leto gozdov, je bila temu
posvečena tudi naša stojnica. Mladi fotografi
so v svoj objektiv ujeli edinstvene trenutke
igre in soţitja sonca, dreves in vsega lepega v
gozdu in ob njem. Med nagrajenimi fotografijami je tudi »Ujemi me«, Maruše Jakše iz 8.
Stran 10
BRŠLJINKO
UČINKOVITA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V
OSNOVNI ŠOLI BRŠLJIN
Namen projekta je poudariti
pomen vključevanja otrok v praktične aktivnosti in v otrocih
vzbuditi učinkovitejšo rabo
energije ter jim prikazati, da
lahko vsak posameznik veliko
naredi pri varčevanju ter izboljšanju odnosa do narave in okolja. Pri projektu je aktivno
sodelovala celotna predmetna
stopnja. V začetku šolskega leta
smo začeli s spremljanjem
porabe električne energije na
šoli, katere namen je, da bi v
tekočem letu z varčevalnimi
ukrepi zniţali porabo električne
energije za 10 – 15%. Deţurni
učenci 9. razredov so odčitavali
porabo s števca električne
energije, ki je v prostorih jedilnice. Na podlagi zbranih podat-
kov smo pripravili varčevalne
energije. Izvedli smo tudi anke-
ukrepe, ki so se izvajali v času
to, s katero smo ţeleli ugotovi-
pouka. Učenci so tudi izdelali
ti, kakšen odnos imajo učenci do
slogane na temo varčevanja z
energije in kako z njo ravnajo.
energijo ter jih nalepili v bliţino
Rezultati kaţejo, da so učenci
stikal po celotni šoli. V šolskem
na pravi poti, vendar so lahko še
letu 2009/10 je bila poraba
boljši.
električne energije 78388
kWh, v šolskem letu 2010/11 pa
89492 kWh. Električne energije kljub varčevalnim ukrepom
nismo uspeli privarčevati. Da bi
se poraba električne energije
dejansko zmanjšala, bi morali
vsi učenci kot tudi vsi učitelji in
ostali strokovni delavci zavestno pristopiti k ciljem projekta,
se zavedati okoljevarstvenih in
varčevalnih ukrepov ter jih uresničevati. Porabo kurilnega olja
nismo mogli spremljati, ker na
V jesenski in
spomladanski
akciji smo zbrali
skoraj 50 ton
starega
odpadnega
papirja.
peči ni nameščenega merilnika.
V šolskem letu 2010/11 smo
dobavili 13243 l kurilnega olja
manj in privarčevali 15,23%
Zbiralna akcija papirja — rezultati najuspešnejših razredov
Stran 11
IZPOD LITERARNEGA PERESA
CIRKUS
Za rešetkami so zaprte opice in tigri,
ki zelo uţivajo pri cirkuški igri.
Cirkus je ustanova,
ki po navadi ni več nova.
V njem nastopajo vrvohodci, ţivali,
baletke in Jakec mali.
V cirkusu je tudi klovn,
ki nastopa le s pogojem.
Ta pogoj je slastna malica,
po nastopu ga čaka še čokoladna palica.
Vrvohodci hodijo po vrvi,
ogenj pa bruha strašni Mrvi.
V cirkusu se vsi zelo zabavajo,
ţivali pa po navadi v zaprtih kletkah tavajo.
BARBARA
Barbara, o Barbara,
ljubezen te prevzela je.
Prihaja čas, da boš priznala,
da on ti pomeni vse.
Pouk te ne zanima več,
učenje se ti zdi odveč.
Ko pomisliš na ljubezen,
se ti šola zdi bolezen.
Cirkus je res lepa stvar,
za zabavo in v veselje vsakogar.
Na igralsko šolo bi odšla,
Samo, da bi ga srečala.
Srce bi zaigralo ti,
ko tam njega vidla bi
Barbara, o Barbara,
ljubezen te prevzela je.
Prihaja čas, da boš priznala
vse!!!
Ema Butara, 8. b
KRKA
Misliti hočem kot reka.
Teči od izvira do izliva,
kot ona, ki med bregove ujeta,
nikoli ista, a vedno ţiva,
odteka v večnost
in venomer biva.
Anja Špringer, 7. a
PREHLAD ŠKRAT
Prehlad je bolezen,
ko te obišče škrat.
Ta škrat se piše Prehlad
in obišče te lahko vsakokrat.
Da pa škrat se ne pojavi več,
pa obleci si en pulover več.
Zdaj pa pojdi raje leţat,
da prehlad bo šel beţat.
Špela Lukman, 7. a
Škrat pa nerad pije čaj
in ga pije le na mlaj.
Če boš skakal, boš bolan,
če boš leţal, boš pa zdrav.
Stran 12
BRŠLJINKO
MOJA DOMOVINA
BELA ROŢA
Zakaj ljudje se sramujemo svoje domovine?
Zakaj ne občudujemo naše rodbine?
Zakaj všeč so nam tuje stvari,
ki pa nikoli malo jih ni.
Bela roţa je zbolela,
vsa izmučena od dela.
Čebelam cvetni prah ponujala,
Metki pa očitala, ker se je kujala.
Ljudje zavračamo naše prastare šege,
glave stran obračamo od vsake grde pege.
Sramujemo se naše domovine,
ki vse nam je v mladosti dala,
nam z ljubeznijo je zibelko postlala.
Bela roţa skoraj ovenela je,
takrat pa se spomnila je,
če Metke ne bi bilo,
nihče je ne bi zalival skrbno.
Všeč nam je vse,
kar od nas drugačno je.
Samo da v imenu kakšna tuja je beseda,
slehernega človeka to povsem obseda.
Zakaj ne občudujemo naših gora,
za tuje plačujemo kupe zlata.
Zato Metki bo dala še nekaj dni,
da zalila skrbno jo bi,
da Bela roţa bi spet zacvetela
in od veselja nikoli ovenela
Klara Oštir, 6. c
Primoţ Fabjan, 7. c
MUCEK
Sem ljubek muc - poglejte me
in prosim, radi imejte me,
sem ljubek, topel in mehak - kdor
mačk ne mara, je bedak!
V tej škatli ţivo je darilo
in priloţeno je voščilo:
vso srečo mucki,
v novem letu
na tem prismuknjenem planetu!
Petja Ţeljko, 6. b
ŠOLA V NEDELJO
Šola v nedeljo počiva,
in zelo, zelo uţiva.
Oboţuje mir,
a med tednom sovraţi nemir.
Zvečer se okopa
in vanjo se spet vrne dobrota.
Komaj ţe pričakuje radostne otroke,
ki jim bo naslednji dan ponudila
štručko iz polnozrnate moke.
Ko se naslednji dan otroci vrnejo
in se odpro vsa vrata,
bi šola najraje naredila
kar dva obrata.
Laura Medved, 6. c
Stran 13
ŠOLA V NEDELJO
Šole v nedeljo ni,
le kje se zunaj podi.
Mene ţe zelo skrbi,
Kaj, če se ji kaj zgodi.
To za šolo dobro ni,
potem nobenega več ni.
Ubogi smo potem vsi,
zato za šolo me skrbi.
Kadar šola je bila,
mene je osrečila.
Vsak dan sem vesel prišel
in z veseljem spet odšel.
Ji pomahal v slovo,
in zapel ji pesmico.
A, glej ga čuda, zdaj,
šola vrača se nazaj!
To pomeni, da je vse lepo,
kakor je nekoč bilo.
Kaj bo mama rekla mi.
Huda bo, kakor vsi.
Jaz bom ţalosten ostal,
saj ne bom nič znal.
DRAMILO
Dragi učenec,
tvoji zvezki so svet,
vendar tvoji moţgani v računalniško škatlo ujeti,
pa vseeno polna nečesa,
kar ne bi zanimalo pisateljeva ušesa.
V šoli ocene padajo,
ker trdi disk je zanimiv,
ure in ure se lahko premagajo,
če na računalnik si pripet.
Zato ti pravim zdaj, učenec,
zvezek v roke za ure tri
in pozabi na tisti zvonec,
ki na internetu zazvoni,
če kdo kaj napiše ti.
Računalnik stvar je taka,
ki ima moč, da iz genijalca naredi bedaka,
lahko pa se mu upreš,
če le akumulator ugasneš,
pozabiš nanj in zatopiš se v sanj,
Šola skuhala je vse,
repo, krompir in palačinkice.
Zopet z nami se igra,
in podari nam kos sveta.
Zdaj veseli smo vsi,
mali in veliki šolarji.
Šola rada nas ima,
saj pozna čisto vsakega.
Ajda Terlep, 6. c
UŢIVAJ ŢIVLJENJE
Učenec, tvoja šola je mala,
a tvoja pamet ni zdrava.
Groza, strah,
in trepet.
muka in delo,
tvoj je svet.
Učenje in delo, to ni vse,
to pomni, tako pač je.
Išči veselje in
smej se glasno,
ker tvoje muke,
še konec ne bo.
To dobro premisli in delaj tako,
feštaj in ţuraj ti dolgo v noč,
muzko nabijaj,
pleši lepo
in tako
ti dolgčas ne bo.
Luka Špoljar, 8. a
o deţeli knjig in znanj.
Anja Miklavc, 8. c
Stran 14
BRŠLJINKO
ERROR
HP, tvoj trdi disk je »nou«
in še McAffe te je »blagrovou«!
Tipke in kliki,
»muzke« in kliki,
iz tebe se slišalo bo,
na tebi se izpisalo bo.
Ko odprem tvoj zaslon,
me je teţko spraviti dol.
Downloadam,
jemljem in sejem
filme pa »muzko«,
pol se pa smejem.
Ko sem pa enkrat neki iskala,
sem se pa »mau« »zasrala«!
Je en »konček« »pršou«,
pa »kr« ni »odšou«!
Pol je pa »zganjou« nad mano
teror,
pol pa »napisou« »Error«
Andreja Dobrovoljc, 8. a
Haiku
Jesen je
listja ni
torej je zima.
Čebele letijo
med nabirajo
in jaz z njimi.
Ljubezen je ljubezen
pomlad je pomlad
jaz pa sem zaspan.
Zunaj je sneg
notri ga ni
zato zaspi.
Ptiček na veji
vrabec na strehi
skupaj zapojeta.
Morje je valovito
veter piha
navdaja me jeza.
Urban Burkat, 9. a
LJUBEZENSKA
Ko sem te videla,
je začelo moje srce biti hitreje.
Ţelela sem si, da bi te še kdaj srečala,
ker ljubiti sem te začela še močneje.
Zgodila se mi je ljubezen na prvi pogled,
čeprav nikoli nisem verjela v to.
Fantov nikoli nisem imela na pretek,
upam, da pri njem uspelo mi bo.
Manca Rukše, 9. b
Stran 15
KO BOM ODRASEL
Ko bom odrasel,
bom velik in moţat,
krave bom pasel
in v travo hodil spat.
Ne bom se bal prehlada,
pa če tudi pride iznenada.
Hodil bom po svetu
in brskal po internetu.
Videl bom svetovne novice
in tudi kakšne druge govorice.
Šel bom za predsednika
in naredil, kar se da.
Vse ţivljenje se bom trudil,
da se svet ne bo nam zgrudil.
Rad bi videl še to,
da uspelo mi bo.
Špela Luštek, 6. b
Vsako jutro pil bom mleko,
ki bo od krave eko.
Če bo treba, bom kidal gnoj,
čeprav bo od mene tekel znoj.
RAČUNALNIŠKA DRUŢBA
Andrej iz Prečne
in punce tečne
za računalnikom sedijo
in se nikogar ne bojijo.
Ko pa virus pride,
se igra ne izide,
se vsi razbeţijo,
ker brez klika ne zdrţijo.
V povezavi se antivirus pojavi,
ki jim sliko nazaj popravi
in prijatelji so zopet na zabavi.
Vsak spet na stolu sedi
in miško v rokah vihti.
Aljaţ Blatnik, 6. c
ŢABA BARABA
Ţaba baraba je ob mlaki sedela,
vesela si pesmico pela.
Naenkrat je mlaka
vsa stresla se z zraka,
saj muhe vesele
so k njej priletele.
Stran 16
Jih ţaba zagleda,
od veselja postane vsa bleda.
Pa saj to so muhe,
debele in gluhe!
Štorklja velika
jo s kljunom pika.
Tedaj se ţaba odloči,
močno poskoči.
Ţe veselo poskoči
in z veliko nogo ob tla poči.
Tam štorklja bela
stoji vesela.
Ţaba pobrala oblačila
in se odselila.
Sara Pavlič, 6. c
BRŠLJINKO
Dobil sem psa Murija
Na začetku predlanskih poletnih počitnic smo morali zaradi
starosti našega psa Miša uspavati. Ker smo bili zelo navezani
nanj, smo ţalovali kar nekaj
časa, preden smo se odločili za
nakup novega psa. Vzroka, zakaj
nas je očka peljal v zavetišče za
ţivali Zajčji vrh, še ne vem. Ko
smo prišli do zavetišča, sta se
šla mami in oči pogovorit s skrbnikom zavetišča. Ogledali smo si
pse. Izbrali smo si dva najboljša
psa. Najprej smo hoteli zlatega
prinašalca in haskija, a je očka
VOLJAN POMAGATI
Vsi ljudje smo si med seboj
enaki in vsak kdaj potrebuje
pomoč ali vsaj tolaţilno besedo.
Lepo je, če v stiski stopimo
skupaj in si med seboj pomagamo.
Lani so našo deţelo prizadele
poplave in veliko ljudi je ostalo
brez vsega, kar so dolga leta
spravljali skupaj. Mnogi so ostali celo brez strehe nad glavo,
brez lastnega doma, ki so ga
gradili z mnogo odrekanji in
pomočjo bliţnjih.
Na srečo ali nesrečo mnogi kraji leţijo tik ob potokih in rekah,
ki pa se ob nevihti lahko razplamtijo v prave hudournike in
podirajo vse, kar jim je na poti.
Tako so tudi tokrat poplavljali
polja, vrtove hiše, namočena
rekel, da sta predraga in da si
moramo izbrati nekaj drugega.
Tako nam je v oko padel mešanec med labradorcem in pasmo,
ki nam še ni znana. Ker nam je
bil zelo všeč, smo ga kupili.
Med voţnjo nazaj domov smo ga
poimenovali. Prvi predlogi so
bili: Tačko, Rex … Po navalu
neprimernih imen se je moja
sestra spomnila odličnega imena
zanj, to je Muri. Ker nam je bilo
ime všeč, smo se vsi strinjali z
njenim predlogom. In tako je
naš pes Muri star tri leta. Še
vedno nas preseneti s kakšnim
novim trikom ter nas znova in
znova nasmeje. A ime Muri je
pravšnje zanj, saj je, kot Čuri
Muri iz Afrike, črn.
zemlja je povzročala plazove, ki
so ogroţali imetje in ţivljenja
ljudi. Prava huda ura.
če je potrebno.
Ljudje so se trudili rešiti, kar
se je rešiti dalo. Marsičesa pa
ni bilo mogoče preprečiti.
Po medijih smo lahko le opazovali nemoč človeka v boju z
naravo in upali, da bo čim prej
posijalo sonce in vzbudilo ljudem upanje, da le ni še vsega
konec.
Naša deţela se je odzvala in
pomagala oškodovancem z raznimi prispevki, predvsem pa z zbiranjem denarne pomoči.
Najbolj pa so se odzvali pogumni gasilci in s svojo plemenitostjo in pogumom dokazali, kako
pomembno je, da ima drţava
taka prostovoljce, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi
sredi noči in v najhujšem mrazu,
Mnogi smo ob tem spoznali, kaj
pomeni beseda POMOČ in da na
svetu še obstajajo dobri ljudje.
Tudi tisti, ki so pomagali, so
lahko ponosno nase. Kajti ko
nekomu pomagaš, ti je toplo pri
srcu in čutiš, da si naredil nekaj
dobrega.
Četudi v tem velikem svetu
nimaš velike vloge, imaš pa veliko srce, se počutiš pomemben in
tako je prav.
Tudi jaz ţelim biti nekoč delček takih ljudi.
Irena Ţibert, 7. b
Stran 17
LUNA MI JE
POMEŢIKNILA
Se vam je ţe kdaj zgodilo, da
vam je pomeţiknila luna. O tem
so razmišljali učenci 3. c. In
kako so to doţivljali?
Nekega dne sem gledala luno in
si po tiho mislila, ko bi le bila
luna moja prijateljica.
Luna je to slišala in mi pomeţiknila. Ravno ko sem hotela iti
notri, je nekaj posvetilo. Kaj pa
je to? Hitro sem stekla v spalnico k mamici. Ampak mamica je
ţe spala. Naslednji dan sem šla
v šolo. Pri večerji pa sem gledala luno in si spet po tiho zaţelela, ko bi bila luna moja prijateljica. Luna je spet pomeţiknila.
Zdaj sem jo videla in postali sva
prijateljici.
Nekega dne sem bila na sprehodu. Uţivala sem, ko sem kar
naenkrat zagledala luno. Nekaj
časa sem jo gledala, ko sem
videla, da mi je pomeţiknila.
Počutila sem se tako srečno,
svobodno, lahkotno kot pero.
Stekla sem domov in povedala
mamici. Ampak mami mi kot po
navadi ni verjela. Potem sem ji
rekla, naj gre jutri na večerni
sprehod z mano. In mami je
rekla, da ji je v veselje. In naslednji večer je šla z mano in
skupaj sva videli, kako nama
luna meţika.
»Mamica mi
sprva ni
verjela, da mi
je luna
pomeţiknila.«
Maša Maruša Bregar
Ema Velkavrh
Nekega večera sem gledala skozi okno in opazovala polno luno.
Kar naenkrat pa mi je luna
pomeţiknila z desnim očesom.
Pomela sem si oči in zagledala
en sam lunin ţarek, kako se steguje proti meni. Neznan glas mi
je rekel; pridi, stopi na moj
ţarek. Stopila sem nanj. Potem
pa sem se znašla v deţeli Sladomuri. V tej deţeli si dobil eno
tono čokolade, deset sladoledov, tri kilograme bombonov in
petindvajset lizik. In to kar
zastonj.
Vendar tam nisem zdrţala prav
dolgo. Kmalu me je luna popeljala domov.
Nekoč sem šla z mamico pogledat
na balkon, če je vse v redu. Bila je
polna luna in kar naenkrat mi je
luna pomeţiknila. Povedala sem, da
mi je luna pomeţiknila. Ona pa mi ni
nič verjela. In poglej, še mamici je
pomeţiknila.
Lara Kovačič
Iza Gorše
Stran 18
BRŠLJINKO
MAVRIČNE BESEDE
Bilo je nekoč, ko ljudje niso
poznali ne barve, ne besed.
Malo kasneje so spoznali besede in na koncu barve. Izumili so
mavrične besede, ki so bile
podobne mavrici. Vsaka črka je
bila drugačne barve. Ko so spoznali barve, besede in črke, so
na svet prišle knjige. Ampak,
glej! Tudi v knjigah so bile mavrične besede. Bili so tako veseli,
da so skakali od veselja. Čisto
vsak dan so prebrali eno knjigo.
Ker so ljudje tako pridno brali,
so besede kar na enkrat oţivele.
Ljudje so bili zelo začudeni.
Kako lahko barvne besede oţivijo?! A besede niso bile vedno
take. Prej so bile čisto črne.
Besede niso poznale ljubezni,
topline in čustev. Kar naenkrat
so spoznale, da so čisto črne.
Besede LEPA je ugotovila, da je
POMAGALA SEM STAREJŠI GOSPE
Velikokrat hodim v trgovino z
mamico ali očijem in opazujem
ljudi okoli sebe. Kupujejo hrano,
pijačo, detergente in podobno.
Včasih kar nalagajo v voziček in
se sploh ne zavedajo, koliko so
nabrali.
Zakaj tako razmišljam?
Zlasti starejši ljudje imajo
potem, ko zapustijo blagajno,
problem, kako odnesti vse nakupljene stvari do avtomobila.
Tako sem nekega dne opazovala
starejšo gospo.
Nakupljene
stvari je začela zlagati v vrečko. Ni bila dovolj ena, še novi
dve je potrebovala. Ko je plača-
črna. Rekla je: »Uf, kako sem
grda. Kako, da nisem tega ţe
prej opazila?«
»Kaj se pa pritoţuješ?« je vprašala beseda GRDA.
Beseda PAMETNA pa je rekla:
»Dovolj imam te črne barve. Šla
bom k ljudem in jim rekla, naj
nas naredijo pisane.«
Takoj, ko je to izgovorila, je
postala MODRA. Za njo pa so še
vse ostale besede postale pisane. Nič več se niso pritoţevale.
Le občudovale so se. Postale so
najlepše besede na svetu.
Ampak, joj!!, kaj so naredile.
Ker so vse barve pojavile, je
svet postal črn. Celo ljudje so
bili oblečeni le v črno. Besede
so bile začudene.
»Joj, kaj smo naredile?! Takoj
jim moramo vrniti barve.« so
rekle. Z ţalostjo so jim vrnile
la, je z eno roko prijela eno vrečo, z drugo vrečo, tretja pa je
ostala na pultu. Preveč je bilo
robe, da bi lahko vse naenkrat
odnesla iz trgovine. Opazila
sem, da so ljudje na blagajni za
njo postali ţe nestrpni. Marsikdo si je mislil svoje, vsaj tako
sem jim lahko razbrala iz ustnic. Odločila sem se, da ji grem
pomagat. Stekla sem do nje in
ji ponudila pomoč. Najprej me
je debelo pogledala, ker verjetno ni pričakovala moje pomoči,
nato pa se mi je nasmehnila.
Vzela sem njeno teţko vrečo, ki
je ostala na pultu in ji jo pomagala odnesti do avta. Med potjo
sva kramljali. Nakupljene stvari
barve. Ljudje so bili veseli,
besede pa ţalostne. Ko so ljudje
opazili, da knjige zagledajo tako
ţalostne, so ugotovili, da je to
zato, ker besede nimajo barve.
Začeli so jim dodajati pisne
barve. To je besede tako razveselilo, da so priredile zabavo, ki
je bila zelo pisana. Besede so se
zabavale cel večer. Končno je
napočil čas za spanje. Črke in
besede so se umile in odšle
spat. Joj, ko bi vedeli, kako so
bile lepe. Bleščale so se kot najlepše zvezde na nebu. Naslednjega dne, ko so se zbudile, so
se zagledale v časopisu. Tega so
se zelo razveselile. Ta trenutek
so nestpno čakale. Končno se
jim je ţelja uresničila.
Kaja Smrekar, 4. a
sem ji pomagala zloţiti v avto.
Gospa se mi je zahvalila, z roko
segla v eno izmed vrečk, iz nje
potegnila čokolado in mi jo
podarila v zahvalo, ker sem ji
pomagala.
Rekla mi je, da je zelo vesela in
zadovoljna, saj ni pričakovala,
da med mladimi obstajamo tudi
taki, ki radi priskočimo na
pomoč.
Dala sem samo dve minutki svojega časa za zadovoljstvo gospe, jaz pa sem dobila čokolado.
Maša Gazvoda, 4. b
Stran 19
MAVRIČNE BESEDE
Bilo je nekega rumenega dne.
Sonce je močno pripekalo.
Otroci v šoli so imeli počitnice,
ljudje so plavali in niso brali
knjig. Besede so imele dopust.
In ko so se gledale med sabo, so
ugotovile, da so pravzaprav dolgočasne.
Beseda PAMETEN je rekla: «Ni
čudno, da se otroci v šoli dolgočasijo ter da ljudje zaspijo, ko
nas berejo, saj smo res grozno
dolgočasne.«
Beseda SAMOVŠEČEN pa je
dodala: «Res nočem biti tako
grda. Še moj lak za nohte je
črn. Zdaj pa sem spoznala, da
sem grda.«
Besede so sklenile, da se mora
to nehati.
Beseda ATLAS je predlagala,
naj se odpravijo v deţelo Mavrice. Rekla je, da so tam take
barve, ki bi rabile besede in da
so tam vsemogoče barve, čeprav so bile na začetku samo tri
osnovne barve. Besede so odšle
na pot. Hodile so tri dni in pol,
ko so pred sabo zagledale vhod
vseh barv. Besede so onemele.
Nakar je beseda
PAMETEN začela:
»Uf, ja, lep je tale
vhod. Ker smo besede,
ne smemo tiho stati
pred vhodom. Pohitimo
v deţelo Mavrice.«
Kraljica Mavrica jih je
toplo sprejela z rumeno barvo. Besede so
bile presenečene nad
veliko rdečo, oranţno
in rumeno piko, ki jih je grela
nad njihovimi glavami. Beseda
NE VEM, je Mavrico vprašala,
kaj je ta velika rumena pika ter
ali oni nimajo velike ţgoče črne
besede SONCE, ki sije nad glavami. Mavrica ji je odgovorila,
da imajo oni tako veliko rumeno
packo nad glavami, da jim ta
sveti.
vrsto in rekla: »Mislim, da bi
morali preiti k bistvu. Tukaj
smo, da bi me, besede, dobile
barvo ter ve, barve,
vsaka svojo besedo.
Sklenimo dogovor.«
Vsem barvam in
besedam je bil
dogovor všeč in so
podpisale pogodbo,
ki dovoljuje, da
nekaj besed ostane
v Mavrični deţeli, le
če bo tudi nekaj
barv odšlo v Besedno deţelo.
Tako so bili vsi srečni. Barve so
imele svoje besede in besede so
imele svoje barve.
Ravno včeraj je prišel časopis
in bil je … No, bil je zelo barvit.
Manca Vidovič, 4. a
Beseda PAMETNJAKOVIČ, ki
je ves ta čas gledala v zrak in
vzdihovala, je končno prišla na
PESEM O GOZDU
GOZD ŠUMI,
DREVO ŠELESTI,
SRNJAK SE VESELI
KAJ NAM JE STORITI,
V GOZDU SE SPOČITI,
SMETI ODNESTI DOMOV
BOGATE PODRASTI.
IN NE UNIČUJMO GOZDOV.
PA LJUDJE PRIDEJO,
TEA PIRC 4. b
DOMOVANJE UMAŢEJO,
PUSTIJO SMETI,
ROŢA VEČ NE CVETI.
Stran 20
BRŠLJINKO
VODA
Nekoč je ţivela voda. Vsi so jo
občudovali. Bila je tako lepa,
čista in bistra, da so jo hoteli
vsi piti. A voda tega ni dovolila.
Vsi, ki so jo poskušali piti, so bili
uţaljeni, ker jim tega ni pustila.
Odločili so se, da se ji bodo
maščevali. Sklenili so, da bodo
vanjo metali smeti in zlivali
umazane onesnaţene odplake.
Vodi to ni bilo všeč in jim je
nasprotovala. Ko je kdo prinesel
smeti, ga je pošpricala, da je bil
ves moker. In ko se je odmaknil
kakih deset metrov stran od
obale, se je razbesnela voda
umirila.
Nekega sončnega dne se je
deklica odpravila na sprehod v
naravo. Odločila se je, da bo
imela piknik v naravi. Pripravila
si je hrano in jo dala v košaro.
Vanjo je dala še odejo, da si bo
pogrnila po tleh in v miru pomalicala. Odpravila se je do vode.
Ko se je pribliţevala, je slišala
vse glasnejše šumenje. Vprašala
se je: »Menda nisem naredila
kaj narobe?« Postalo jo je
strah. Pa je le zbrala pogum in
se odpravila naprej. Čisto mirno
se je pribliţevala vodi.
Z njo se je začela pogovarjati:
»O, voda, kako si čudovita, tako
čiste vode še nisem nikoli videla. Zakaj si tako razburjena?
Jaz bi se samo rada malo odpočila v tvoji bliţini.« Voda se je
začela umirjati. V dekličinem
govoru je odkrila, da ta deklica
ni ena packa, ampak prijetna,
prijazna in umirjena deklica.
Zato ji je dovolila, da je ostala
v njeni bliţini.
Deklica je vodo vprašala, zakaj
se je razburila, ko je prihajala
vse bliţje. Voda ji je z veseljem
odgovorila: «Ljudje so hodili in
me odnašali ter pili. Najhuje pa
je bilo, ko so prišli sem in s
seboj prinesli veliko odpadkov.
Jaz pa ne prenesem umazanije.
Zavedam se, da brez vode ni
ţivljenja. Če bom pustila, da me
zastrupljajo in onesnaţujejo, bo
vsega konec. Rastline bodo izumrle, ljudi ne bo več in ţivali
tudi ne.«
vodi. Ta se je razburila. Bila je
vsa iz sebe. Začela je kričati:
«Danes sem ti zaupala! Imela
sem se zelo lepo! Ti pa si tako
grda do mene!« Deklica je bila
začudena. Ni vedela, kaj je storila napak. Voda pa je bila samo
zaskrbljena. Začela je godrnjati: «Kaj, svoje prijatelje boš
povabila? Zopet bom vsa umazana. Prinesli boste polno steklenic, vrečk in svinjarije. Jaz pa
bom zopet najbolj umazana
voda.«
Deklica je bila zelo zaskrbljena.
Spraševala se je: »Kaj se je
zgodilo s to vodo? Zakaj je tako
zaskrbljena?« Malo je razmislila in se ozrla okoli sebe. Bila je
zelo vesela. Vodi je uspelo, da
je s svojim upiranjem dosegla in
ohranila čisto in nedotaknjeno
naravo. Deklica je vodo pohvalila. Čestitala ji je za tako odločitev in njen uspeh.
Deklica se je zavedala, da ne
sme puščati odpadkov kjerkoli.
Zato je vodo potolaţila: «O,
draga voda. Mi vsi se zavedamo,
da moramo za seboj pospraviti
in varovati čisto okolje. Kajti,
če ne bomo skrbeli za čistočo
vode in okolja, bomo zastrupili
sebe in naše zanamce. Zato bi
bili zelo veseli, če bi nekega
dne vsi za vedno pospravili svet
in uţivali v njegovi lepoti.»
Ob obali so zelo rade počivale
tudi ptice. Ob njej so imele
mir ,lahko so se odpočile. Deklica se je ulegla na tla, zrla v
nebo in nekaj časa mirovala.
Postalo ji je dolgčas. Hitro je
vstala in vprašala vodo: »Ali
tebi ni nikoli dolgčas? Kje imaš
pa prijatelje?« Voda jo je začudeno pogledala in rekla: «Jaz se
počutim čisto v redu, če sem
sama in imam mir. Je pa današnji dan nekaj posebnega. Ţe
dolgo se nisem počutila tako
dobro. Nisem bila tako sama.
Lepo je imeti kakega prijatelja.«
Voda je bila vesela, da je deklica vedela, kako skrbeti za čisto
okolje.
Natalija Papeţ, 4. b
Deklica se je odločila, da bo
naslednji dan povabila še vse
svoje najboljše prijatelje na
piknik k obali. To je zaupala tudi
Stran 21
Tjaša Brulc:
ČETRTOŠOLCI IN DOBRODELNE POČITNICE
(enodejanka)
Dogaja se v 4. c razredu.
Učiteljica: No, otroci, danes se bomo pogovarjali o dobrodelnosti. Kdo ve, kaj pomeni beseda dobrodelnost?
Maja: (dvigne roko in odgovori) Dobrodelnost je, da nekomu pomagamo, ko potrebuje pomoč.
Peter: (vstane od mize in hoče prehiteti Majo) Ne, dobrodelnost je čisto nekaj drugega, res, da
ne vem kaj, ampak nekaj drugega pa je res.
Maja: (vstane in jezno pogleda Petra) Ne, pa ni res!
Peter: (jezno pogleda Majo) Pa je!
Helena: Nehajta se ţe prepirati. Oba imata prav, kaj ni tako učiteljica?
Učiteljica: Ja. V Novem mestu poznamo kar nekaj dobrodelnih organizacij, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo. Vi otroci pa tudi lahko pomagate nekomu drugemu, tistemu, ki potrebuje takšno pomoč. In tudi to je dobrodelnost.
Peter: Super! Jaz ţelim pomagati!
Maja:
Blizu nas ţivi zelo stara gospa, ki resnično potrebuje pomoč. Ne more sama v
trgovino, za kurjavo potrebuje drva, ki jih teţko sama nosi v hišo, pa še slabo vidi,…
Helena:
Moja babica pa z invalidskim vozičkom ne more oditi v trgovino, zato potrebuje
pomoč.
(DRRRRIIIIN!!! – oglasi se zvonec)
Učiteljica:
Peter:
Učne ure je konec. Veliko ste povedali o tem, kako lahko pomagamo drugemu. Med
počitnicami pa še vi pomagajte nekomu, ki je pomoči potreben. Ko se spet vidimo, pa
se bomo pogovarjali o vaši dobrodelnosti.
Končno počitnice! Hura!
Maja:
Ja, ampak samo za en teden!
Helena:
Pohiteti bomo morali z našimi aktivnostmi!
Peter:
Za nekaj časa nič učenja… samo lenarjenje in gledanje TV… pa seveda pomoč, če bo
kje potrebna.
Stran 22
BRŠLJINKO
Helena:
Maja:
Peter:
Jaz se bom močno posvetila tej domači nalogi. Adijo!
Jaz tudi. Adijo, Peter!
Adijo, punce!
Tako so otroci cel teden pomagali starejšim, ki so bili pomoči zelo potrebni. Maja je pomagala
sosedi, da je bila nad njo prav navdušena. Helena je vsak dan odšla v trgovino in babici prinesla, kar
je potrebovala. Peter pa je vsak dan obiskal strica Toma in mu delal druţbo. Tudi kakšno knjigo, pa
novico iz časopisa mu je prebral. Otroci so tako preţiveli počitnice in bili so zadovoljni s svojim delom. Prišel je dan, ko so morali spet v šolo.
Učiteljica:
Pozdravljeni spet v šoli, otroci. Upam, da ste se imeli lepo in da ste tudi opravili domačo nalogo.
Vsi otroci: Ja, učiteljica!
Učiteljica: No, pa mi zaupajte, kako ste opravljali domačo nalogo. Maja bi lahko začela?
Maja:
Seveda, učiteljica! Ta teden sem pomagala sosedi. Vsak dan sem jo obiskala in ji
pomagala obešati perilo, pripraviti zajtrk, pomivala sem posodo, hodila v trgovino in ji
krajšala čas. Soseda je bila nad menoj očarana. Te počitnice nisem imela veliko časa
za igro, vseeno pa mi bo ta teden za vedno ostal v lepem spominu.
Učiteljica:
Bravo, Maja, odlično! Peter bi sedaj poskusil še ti?
Peter:
No prav.
Učiteljica:
Pa začnimo.
Peter:
Med počitnicami sem vsak dan obiskal strica Toma in mu krajšal čas. Pomagal sem mu
kuhati čaj, pomivati posodo, zlagati perilo in nositi vrečke iz trgovine. Ta teden mi je
bil zelo všeč in ponosen sem nase, da sem lahko nekomu pomagal.
Učiteljica:
Super, Peter! Tudi jaz sem ponosna nate. Zdaj pa še ti, Helena.
Helena:
Ta teden sem pomagala babici. Moja babica je na invalidskem vozičku, zato ne more
opraviti veliko stvari sama. Cel teden sem jo obiskovala in ji delala druţbo. Kuhala sem
ji čaj, skupaj sva pekli piškote, pripravljala sem ji zajtrk, zlagala perilo in take reči.
Te počitnice so bile res nekaj posebnega. In sklenila sem, da bom od sedaj naprej
babico redno obiskovala.
Učiteljica:
Odlično, Helena!
Maja in Peter: Bravo, Helena!
Učiteljica:
No, otroci, kaj ste se v tem tednu naučili o dobrodelnosti?
Vsi otroci:
Dobrodelnost je uţitek. Polepša ţivljenje drugemu. Ko bomo veliki, bomo tudi mi
prostovoljci!
Stran 23
TAM ZADAJ JE GOZD!
Mestece Tiktakus ni imelo
nobenih gozdov, vsaj tako so
mislili njegovi prebivalci, saj
gozdov niso nikoli iskali, ker so
se cele dneve ukvarjali z urami,
jih sestavljali, razstavljali,
delali in s tem ogromno zasluţili.
Torej je prebivalce Tiktakusa
zanimal denar, ne pa gozdovi.
V Tiktakusu pa je ţivela tudi
nerodna punčka Maja s svojo
mamo Janjo, očetom Alešem in
starejšo sestro Saro, ki pa je ni
marala, pravila je, da je Maja
velika neroda in nadloga.
Maja je rada iskala stvari, ţiva
bitja in rastline. Iskala je ţe
ţirafe, lišaje, ravnilo …Tokrat
pa je iskala gozdove. Ko je to
povedala svoji druţini, so se ji
vsi smejali in ji povedali, da
gozdov v Tiktakusu ne bo našla.
Maja pa je še naprej verjela, da
so v Tiktakusu gozdovi. Tudi če
bi jih našla, ji njena druţina
zagotovo ne bi verjela, da so v
Tiktakusu gozdovi, mogoče pa
bi ji verjela, če bi to dokazala.
Naslednji dan je odšla iskat
gozd in po treh urah in petih
minutah iskanja ga je končno
našla, notri pa je našla tudi ţirafe, lišaje in ravnilo, ki jih prej ni
našla. Zdaj je morala samo še
dokazati prebivalcem Tiktakusa, da gozd v Tiktakusu obstaja.
Po celem Tiktakusu je na glas
vpila: »Tam zadaj je gozd!« A
prebivalci Tiktakusa ji niso verjeli. Zato se je odločila, da jim
bo to dokazala.
Organizirala je maraton. «Kdor
zmaga, dobi zlato uro,« jim je
Stran 24
rekla na začetku maratona,
čeprav to ni bilo res. Maja je
zavpila: »Zdaj!« in tekmovalci
so se pognali tako hitro, da jih
ţe čez deset sekund več ni bilo
videti. Tako so se pognali, ker
so hoteli dobiti zlato uro, saj je
tako ura vredna zelo veliko
denarja. Tekmovalci so tekli in
tekli, ko so tekli ţe deset
minut, so za mestom res opazili
gozd, vendar jih je še vedno
mikala ura, zato so tekli naprej.
Ko je prvi prišel do cilja, je zavpil:
klicati neroda, ampak jo morajo
klicati detektivka Maja. Maji je
dal medaljo in ji čestital, saj je
našla edini gozd v Tiktakusu, za
katerega prej niso vedeli. Straţarjem pa je ukazal, naj skrbno
pazijo na gozd, da ga kdo ne
poseka.
Od zdaj naprej prebivalcem ni
bilo več tako mar za denar, raje
so šli v gozd in imeli piknik, saj
je bilo to bolj zabavno.
Lara Šmalc, 5. d
»Tam zadaj je res gozd!« Ko je
do cilja prišel drugi, je rekel:
»Tam zadaj je res gozd!« Potem
pa je prišel tretji in rekel:
»Pojdite z mano in videli boste,
da je Maja imela prav!« Tretji
je seveda bil Majin očka Aleš.
Ko so vsi prebivalci in seveda
ţupan Tiktakusa Friderik prišli
do konca mesta, so opazili gozd.
Tako so bili osupli, da sploh niso
mogli govoriti.
Ko je naslednji dan ţupan Tiktakusa Friderik lahko govoril, je
rekel, da Maje ne smejo več
BRŠLJINKO
POTOVANJE Z DEDKOM
Nekega dne je dedek poslal svoji vnukinji Mojci slike, na katerih sta bila on in babica. Babica
je zbolela in mora leţati v postelji, je pisalo v pismu, priloţenemu k fotografijam. V nadaljevanju pisma pa je pisalo še:
Draga Mojca,
kot vidiš, sem ti poslal fotografije, na katerih sva z babico na
različnih krajih. Nastale so na
najinem potovanju, ki sva ga
imela pred leti. Obiskala sva
različne kraje, kot je vzletišče
raket, ki je sicer za javnost
zaprto, staro knjiţnico, v katero imajo vstop le redki člani
Inštituta za znanost. Kot sama
veš, sva oba z babico dolgih
osemindvajset let delala v tem
inštitutu. Bila sva še na mnogih
drugih krajih, na katere sva te
ţelela, po tvoji končani osnovni
šoli, peljati z babico. Na ţalost
je babica bolna, zato na to
potovanje ne more. To pismo ti
pišem v upanju, da bi na to potovanje odšla vsaj midva. Glede na
to, da so kraji, ki bi jih obiskala, tudi poučni, močno upam, da
bova naslednjo nedeljo z najinim raziskovanjem začela.
Naj tole pismo končam z besedami - kmalu odrineva.
Tvoj dedek
P.S. Toplo pozdravi tudi svoja
starša in malega Tomija!
Ker Mojca ni mogla verjeti svojim očem, je pismo prebrala še
enkrat. Tudi fotografije si je
ponovno ogledala, a tokrat zelo
počasi in z veseljem, saj je
vedela, da si bo te kraje prav
kmalu tudi sama ogledala in jih
še podrobneje raziskala. Ker je
pismo prejela v času, ko sta bila
starša v sluţbi in mali bratec
Tomi v vrtcu, je vso zgodbo
povedala kar svojemu kuţku
Pikiju. Kljub vsemu pa navdušenja ni mogla več zadrţevati v
sebi, zato je skupaj s Pikijem
odhitela najprej k prijateljici
Tini in ji povedala, kaj je doţivela in jo prosila, če lahko popazi na Pikija, ker bi sama ţelela k
mamici v sluţbo, da ji pove, kaj
ji je napisal dedek.
Odhitela je na bliţnjo avtobusno postajo, kjer je počakala na
mestni avtobus. Med čakanjem
avtobusa so si ji minute zdele
kot cela večnost. Ko je končno
prispela k mamici, je vsa zadihana začela nepovezano govoriti
o slikah in pismu, ki ga je poslal
dedek. Ker mamica ni razumela
niti besede, jo je ustavila: »No,
no, Mojca, kdo je bolan? Kam
greš z raketo? A v nedeljo
dedek pride k nam? Zakaj ti je
Tina vzela Pikija?«
Ko je Mojca tudi sama ugotovila, da govori nesmiselno, se je
začela smejati. Vso zgodbo je
ponovila še enkrat, a tokrat lepo
po vrsti.
Tudi mamica se je veselila z
Mojco,vendar je kmalu postala
zaskrbljena zaradi babice, ki je
zbolela. Čeprav delovnika še ni
bilo konec, je svoje delo zaključila, pospravila svojo delovno
mizo in izklopila računalnik ter
z Mojco odšla iz pisarne. V
sosednji pisarni je pred odhodom sodelavki oddala neke
dokumente in ji povedala, da ţe
odhaja, ker mora preveriti, kaj
je z babico. Poklicala pa je tudi
Mojčinega očija in mu naročila,
naj pojde v vrtec po Tomija in
naj si nekaj pripravita za kosilo,
ker gre ona z Mojco v vas, kjer
ţivita dedek in babica, in ju do
večera ne bo nazaj.
Z Mojco sta odšli na bliţnje
parkirišče, kjer je imela svoj
avto. Odpeljali sta se do trgovine ter nabavili nekaj dobrot in
se odpravili. Ko sta končno prispeli do majhne hišice, kjer je
dedek ravno nekaj prenašal, je
Mojca ţe skozi zaprta vrata
avtomobila veselo vzklikala:
»Dedek, dedek!!! Komaj čakam
nedeljo, da odideva!!!«
Dedek je odloţil skledo z zelenjavo, ki jo je nabral na vrtu, in
ves nasmejan odšel proti Mojci.
Mojca je skočila iz avta in z
dedkom sta se objela. Mamica
pa je takoj stekla v hišo pogledat k babici. Za njo sta prišla še
dedek in Mojca. Po krajšem klepetu sta Mojca in mamica ugotovili, da z babico le ni tako
hudo, vendar pa za potovanje ni
dovolj močna. Nato so sedli za
mizo in se podrobno pogovorili o
potovanju, ki ga načrtujeta
dedek in Mojca. Ko so obdelali
vse podrobnosti potovanja, sta
se mamica in Mojca odpravili
domov.
Mojca je vsa nestrpna odštevala
dneve, ko bosta z dedkom odpotovala. Končno je prišel tudi ta
dan. Zgodaj zjutraj je dedek
pozvonil in Mojca je ţe pripravljena stekla k vratom. Za njo pa
je stekel tudi kuţa Piki. Poljubila je še očka in mamico ter se z
dedkom odpeljala. Piki pa je sam
skočil v avto, zato sta ga vzela
s seboj.
Stran 25
»Najina prva točka bo vzletišče raket,« ji reče dedek. Med
potjo je Mojca kar naprej spraševala dedka o krajih, ki jih
bosta videla. Dedek pa ji je
odgovoril: «Mojca, počasi, saj
boš vse videla!«
Ko sta končno prispela, so ravno
vţigali motorje rakete, zato je
bilo zelo hrupno.
»Mojca, skrijva se za tisto
grmovje, da naju ne opazijo!<«
je dedek opozoril Mojco. Ker je
bil hrup premočan, ga Mojca ni
slišala in šele, ko je dedek počepnil za grmovje, je razumela,
kaj je mislil.
»Dedek, a bo raketa poletela?
Kam bo pa odšla?« je na ves glas
spraševala Mojca.
»Ne, ne! Tokrat preizkušajo
motorje, če so dovolj močni, »
ji je ţe z napol hripavim glasom
odgovoril dedek. Po dobri uri
ogleda in poslušanja ropota sta
se odločila, da se odpeljeta naprej. Med voţnjo pa je Mojca še
naprej spraševala dedka:
»Zakaj pa je potrebno toliko
testiranj?«
Dedek pa ji je z nasmehom
odgovoril: »Če ne bi bili popolnoma prepričani o zmogljivosti
motorjev, ne bi mogli poslati
rakete v vesolje. Si predstavljaš, da bi na pol poti motor
odpovedal in bi raketa padla
nazaj na Zemljo? Veš, da so v
raketi astronavti, ki bi ob padcu
rakete izgubili ţivljenje.« Mojca si je zamislila in po kratkem
času odgovorila: »Ja, dedek,
zdaj pa razumem. In kam greva
sedaj?«
Stran 26
Dedek ji je odvrnil: »Najprej v
hotel, kjer bova prespala in se
zjutraj odpravila naprej.«
Naslednje jutro je dedek s Pikijem odšel zgodaj iz hotela v
mesto, da kupi Mojci darilo za
rojstni dan. Sama Mojca je na
svoj rojstni dan čisto pozabila
zaradi toliko navdušenja nad
potjo.
Kupila sta ji roţe in odšla k
Mojci voščit. Potrkala sta na
hotelska vrata.
Javila se je Mojca z utrujenim
glasom: »Prosim?«
Dedek je odgovoril: »Odpri vrata.«
Mojca je odprla vrata in bila
navdušena. Dedek in Piki sta ji
čestitala in podarila roţe. Po
dolgem zajtrku in slavju so se
odpravili dalje. Naslednja postaja je bila knjiţnjica. Peljali so
se kar nekaj dolgih in razvlečenih ur. Pot so si krajšali s petjem pesmi Mi gremo pa v knjiţnico, se brati naučit...
Ko so prišli, so najprej odšli v
bliţnjo restavracijo. Tam so
nekaj pojedli in odšli na sprehod
proti knjiţnici. Pred knjiţnico je
bila velikanska ograja. Merila je
kar pet metrov. Pri ograji so se
ustavili in dedek je straţarju
pokazal potrdilo za vstop v knjiţnico. Med lepo urejeno potko
so rasle lepe roţe. Vse je izgledalo kot grajski vrt. Mojca je
bila presenečena in tudi vesela,
da je vse tako čudovito, da kar
ni morala verjeti svojim očem.
Odprli so vrata prelepe knjiţnice. Vstopili so. V knjiţnici je
bilo na milijone knjig. Vse so
bile zloţene po abecedi. S psom
Pikijem je Mojca odhitela proti
pravljicam. Izbrala je knjigo
Trije prašički. Začela je glasno
brati: »Nekoč so ţiveli trije
majhni prašički. Odločili so se,
da pojdejo na travnik graditi
hišice... Hahaha!« se je zasmejala. »To mi je mamica brala, ko
sem bila še čisto majhna, od
takrat je nisem nikoli več prebrala. Zares sem vesela,da sem
jo našla. Se vsaj lahko spominjam svojega otroštva.«
Medtem pa je dedek izbral
knjigo, ki jo je prebiral v svojih
mlajših letih. Bila je stara zgodovinska knjiga o Grkih.
»A si vedela Mojca,da so Grki
star narod in da imajo zelo pestro zgodovino?«
»Ja! Veš tudi v šoli se marsikaj
naučiš,« mu je odgovorila Mojca, ki se je še vedno smejala,
ker je našla stare pravljice.
Takrat se je dedek spomnil
knjige, ki je bila zelo všeč babici. Spomnil se tudi, da ona bolna
leţi doma. Postal je ţalosten.
Mojca je opazila,da je nekaj
narobe, zato je dedka vprašala:
»Kaj je dedek? Zakaj si utihnil?
Pa tudi tvoj pogled je nekam
otoţen?«
»Ah,veš , spomnil sem se babice. Pridi, pojdiva do kakšnega
telefona,da jo pokličem in vprašam, kako se počuti.« Ob teh
besedah tudi Mojci ni bilo več
prijetno, zato sta s sklonjenimi
glavami zapustila knjiţnico.
Odpravila sta se do bliţnje
telefonske govorilnice. Dedek
se je dolgo časa pogovarjal,
nato pa nasmejan izstopil.
BRŠLJINKO
»Z babico je mnogo bolje. Pravi,
naj ne skrbiva in se zabava naprej!«
Mojca je bila teh besed zelo
vesela. Vprašala pa je še, ali je
tudi mamica pri babici.
»Zdaj ne, je pa bila včeraj zvečer, tako da babica ni kar naprej sama. To me je zelo potolaţilo. A greva naprej v najino
raziskovanje?«
»Seveda!!« je z velikim veseljem rekla Mojca. Ob vsem veselju je tudi Piki glasno zalajal.
Nato so se naloţili v avto in se z
glasnim prepevanjem odpravili
naprej. Celo deček, ki se je slučajno peljal mimo, je pogledal
za vozilom, ker se je razlegalo
glasno petje.
»In kam zdaj?« je radovedno
spraševala Mojca.
Dedek ni takoj odgovoril, ker
tudi sam ni najbolje vedel, kam
naj se odpravijo.
»Se spomniš rakete?« je čez
čas vprašal.
»O, seveda!!« je vzkliknila Mojca. »Zakaj pa sprašuješ?« je še
dodala.
»Ali ne bi bilo čudovito, ko bi
lahko poletela visoko v nebo ali
pa celo še višje tja v vesolje? In
bi si ogledala te čudovite zvezde, ki svetijo nad nami?«
Mojca se je le zasmejala in
pogledala dedka, ki je ves zasanjan vozil naprej.
»Kaj, ko bi odšla v kino in si
ogledala kašen film o potovanju
v vesolje?« je vprašal dedek.
Mojca ni bila čisto prepričana,
kaj je z dedkom, saj ga še ni
videla tako čudnega.
»Prav, pa pojdiva v kino,« je
kljub zaskrbljenosti dodala.
Ko so prispeli v naslednje mesto, so najprej poiskali kinodvorano. Po ogledu napovednika filmov za tisti dan so razočarani
odšli ven, saj ni bilo takega filma, ki si ga je ţelel ogledati
dedek.
»Ah, pa nič,« je razočarano
povedal.
»Kaj pa, če bi odšla v tisto
stavbo, kako se ji ţe reče, kjer
si lahko ogleduješ zvezde skozi
teleskop?« je Mojca ţelela dedka spraviti v boljšo voljo.
Dedek se je zasmejal in ji
rekel: »Pa pojdiva!«
Med voţnjo pa je razlagal: »A
veš, da je astronomija najstarejša med vsemi znanostmi? Ţe
naši predniki, praljudje, so zrli v
zvezdno nebo. Tudi sodoben
človek, ki o astronomiji ve ţe
mnogo več, je naredil v primerjavi z neznanim le majhne korake. Znanstvene razlage so v
vseh teh letih človeškega razvoja izpodrivale verske razlage
o moči boţanstev nad ţivljenjem človeka. Stari Egipčani so
bili namreč prepričani, da dolina Nila meji na celotno vesolje
ter da bi se iz gora, ki obdajajo
dolino, lahko dotaknil zvezd. »
Mojca je prisluhnila razlagi in
komaj čakala, da si vse skupaj
še ogleda.
Ko so končno prispeli do Centra
za opazovanje zvezd, so bili ţe
rahlo utrujeni in zopet lačni.
Dedek je iz nahrbtnika potegnil
sendviče, ki jih je ţe prej kupil
v trgovini, in vsi trije so se slastno najedli. V stavbo pa Piki ni
smel, zato sta ga pustila v avtu
in mu čisto malo odprla okno, da
mu ne bi bilo vroče in da ne bi
odšel po svoje. Ko sta končno
sedla vsak za svoj teleskop, sta
se lotila ogleda zvezd.
»Poglej ,tisto je naša luna,« je
dejal dedek.
»Oh, kako je velika, še večja,
kot jo sicer vidimo,« mu je vsa
začudena odgovorila Mojca.
Oba pa sta nato utihnila in opazovala nebo. Počutila sta se, kot
da plujeta na oblakih. Le vsake
toliko je Mojca vzkliknila: »Joj,
poglej tisto zvezdo, kako je
velika in svetleča!«
Dedek pa se je le smehljal, sam
je namreč ţe velikokrat opazoval zvezde, zato je vedel, kako
se počuti Mojca.
»Kot študent sem večkrat sanjaril o tem, da bi postal astronavt in odletel z raketo tja gor,
vendar moja starša nista imela
dovolj denarja, da bi me poslala
naprej v svet študirat.«
Mojca je bila vesela, da ji je
dedek zaupal svoje sanje, saj
do sedaj ni vedela, kakšne ţelje
je imel.
Po dobrih dveh urah sta z ogledom zaključila in odšla ven. V
avtu pa ju je čakal Piki, ki je
začel glasno lajati, ko ju je
zagledal.
»A se odpravimo zdaj domov?
Veš , da sem pa ţe zelo utrujen
od vsega skupaj. Nisem več pri
močeh, kot sem mislil,« je Vidno utrujeni dejal dedek.
»Ja, pojdimo!« je rekla Mojca,
ker je ţelela čim prej vse svoje
dogodke preteklih nekaj dni
Stran 27
opisati svoji prijateljici Tini.
Ko so končno prispeli domov, je
bila ţe trdna tema. V hiši je še
gorela luč, zato je Mojca stekla
proti vratom in pozvonila.
»No, kdo pa tako pozno zvoni?«
se je iz hiše slišal glas. Mojčina
mama se je kar malo prestrašila, ko je pred vrati zagledala
Mojco in dedka.
»Kaj pa vidva? A nista rekla, da
vaju dva tedna ne bo?A je morda kaj narobe?«
»Ne, ne!« sta ji oba odgovorila.
»Veš, mami, oliko sva videla in
toliko doţivela, da sva oba ţe
utrujena in zato sva se odločila,
da se prej vrneva prej domov,«
ji je zelo odraslo odgovorila
Mojca, kar je mamico kar presenetilo, saj še ni videla, da bi
Mojca tako govorila. Ker je bil
dedek ţe močno zaspan, so se
odločili, da bo prespal kar pri
njih in se šele zjutraj odpeljal
domov k babici. Še prej pa jo je
seveda poklical po telefonu in ji
sporočil, da se kmalu vidita.
Babica je bila zelo vesela, saj ji
je bilo ţe pošteno dolgčas sami
doma.
Stran 28
Zjutraj so še pozajtrkovali
skupaj in nato se je dedek
odpeljal. Mojca pa je ţalostno
gledala za njim. V glavi pa je še
kar nekaj dni mislila o stvareh,
ki sta jih doţivela skupaj.
ljučila pismo. Na dnu pa je narisala raketo, v kateri oba z dedkom letita v vesolje.
Aljaţ Blatnik, 6. c
Po dobrem tednu dni, kar sta se
vrnila, je prispel paket z Mojčinim imenom. Mojca ga je hitela
odpirati, bil je od dedka. V njem
pa pismo.
Draga Mojca!
Pošiljam ti nekaj knjig o vesolju,
ki sem jih sam mnogo let prebiral in upam, da ti bojo všeč, kot
so bile meni in morda se ti
nekega dne odpraviš v vesolje.
Tvoj ddek
Ko si je ogledala knjige, se ji je
porodila ţelja, da bi nekega dne
poletela v vesolje. Tako je tudi
zapisala v pismu, ki ga je poslala
dedku in zraven dodala še:
»Dedek, če mi polet v vesolje
resnično uspe, vedi, da bom to
storila tudi v tvojem imenu. V
upanju, da bova podoben izlet še
kdaj opravila, te lepo pozdravljam. Poljubi tudi babico. Oba
vaju imam zelo rada.«
S temi besedami je Mojca zak-
BRŠLJINKO
JAZ SEM DREVO
Jaz sem košato in zeleno,
pa tudi zlatorumeno.
Moje deblo je trdo ter močno,
mizarju vsakemu zelo priročno.
Klopi in stole vsakdo potrebuje,
zato se moj les kupuje.
Na ţalost sem ogroţena vrsta,
kmalu nas bo le za dva prsta.
Zato nas ne uničuj,
pa z zbiranjem papirja nadaljuj!
Eva Blaţič, 4. c
Recept za piškote proti
strahu
Bil je oktober okoli osme ure.
Tako sem sam doma leţala na
kavču in gledala risanke. Bilo
me je zelo strah. Prebrskala
sem ţe vse predale, razen enega, v katerem ima mama svoje
stvari. Nato sem se odločila, da
pogledam še tja. Notri je bilo
polno knjig. Našla sem recept
proti strahu. Spekla sem te piš-
PROSTOVOLJSTVO
Prostovoljstvo pomeni, da nekaj
narediš sam od sebe, ne da ti
kdo reče ali naroči. Tudi jaz
včasih kaj naredim sama. Ţe
večkrat sem pomagala babici
nanositi vodo za zalivanje roţ.
Bila je zelo vesela in me je
pohvalila. Med počitnicami ji
pomagam na njivi, ji kaj prinesem iz kleti in ji nanosim drva.
Vesela je vsake moje pomoči,
saj je ţe starejša in jo bolijo
noge.
kote in jih poskusila. Bili so zelo
slastni, tudi učinkovali so, saj
me ni bilo več strah. Nato sem
odšla v klet, kjer sem našla druţabno igro Tomboard . To je
bila igra o zlih duhovih.
Nenadoma me ni bilo več strah.
Ugotovila sem, da piškoti proti
strahu resnično delujejo.
Tjaša Brulc,4. c
Zelo mi je bila všeč lanska akcija, ko smo čistili Slovenijo.
Me pa zelo jezi, da se nekateri
še vedno ne zavedajo, da smeti
niso za v naravo, ampak v smetnjake. Na mnogih odlagališčih,
ki smo jih očistili, sem kmalu
zopet opazila smeti, ki nikakor
ne sodijo tja. Bila sem kar malo
ţalostna.
Sklenila sem, da če bo zopet
taka akcija, se je bom z veseljem spet udeleţila.
Zadovoljna in vesela sem, če
lahko komu pomagam in je ta
vesel moje pomoči. Vesela sem
tudi, da je narava čista. Ob
vsakem sprehodu si naberem
novih moči in se razvedrim.
V veliko zadovoljstvo mi je, če
komu pomagam, pa čeprav za to
ne dobim nikakršnega plačila.
Beseda hvala in zadovoljen
obraz osebe, ki sem ji pomagala, sta mi vrednejša kot kakšno
darilo.
Natalija Papeţ, 4. b
Stran 29
ZNANJE ZA PRIZNANJE
Kot vsako leto, smo se tudi letos
prijavili na številna tekmovanja in
dosegali odlične rezultate iz fizike, kemije, matematike …
Rezultate s posameznih tekmovanj smo zbrali v preglednice.
»Zavedati se
tega, da si
neveden, je
velik korak
proti znanju.«
B. Disraeli
Srebrno Vegovo priznanje:
7. razred
8. razred
9. razred
Sara Kambič
Andreja Dobrovoljc
Tjaša Ţagar
Taja Keber
Primoţ Turk
Blaţ Fabijan
Primoţ Špringer
Preglovo priznanje iz kemije:
Bronasto priznanje
8. razred
9. razred
Barbara Doberdrug
Tjaša Ţagar
Aljaţ Pavišič
Anţe Moţe
Luka Špoljar
Rok Košiček
Andreja Dobrovoljc
Srebrno priznanje
Aljaţ Pavišič
Tjaša Ţagar
Stefanovo srebrno priznanje iz fizike:
Luka Špoljar
Stran 30
Urša Lavrič
BRŠLJINKO
Bronasto priznanje iz geografije:
7. razred
8. razred
Primoţ Fabijan
9. razred
Barbara Doberdrug
Tjaša Ţagar
Luka Špoljar
Iztok Zagorc
Urban Burkat
Blaţ Fabijan
Na regijsko tekmovanje iz geografije sta se uvrstila:
Tjaša Ţagar
Iztok Zagorc
Regijsko tekmovanje iz geografije:
Iztok Zagorc – 3. mesto in srebrno priznanje
Regijsko tekmovanje – Kaj veš o prometu?
8. razred
Rok Traviţan - 3. mesto
Ekipno - 1. mesto
Drţavno tekmovanje: Tim Lukman
9. razred
Tim Lukman - 1. mesto
25. mesto
Proteusovo priznanje iz biologija
Bronasto priznanje
8. razred
Barbara Doberdrug
9. razred
Iztok Zagorc
Blaţ Fabijan
Urša Lavrič
Alja Koračin
Matej Fišter
Srebrno priznanje
Luka Špoljar
Blaţ Fabijan
Stran 31
Nemška bralna značka:
Zlato priznanje:
Andraţ Ţbogar
Anţe Moţe
Tjaša Ţagar
Tjaša Ljubi
Alja Koračin
Primoţ Fabjan
Rok Košiček
Srebrno priznanje:
Urban Burkat
Marko Rozman
Iztok Zagorc
Ema Butara
Urša Lavrič
Sara Šega
Blaţ Fabijan
Jan Klobučar
Luka Hrastar
Ana Cesar
Matej Fišter
Primoţ Špringer
Karmen Krapeţ
Nejc Novak
Jure Plut
Alen Ostrvica
Donika Maliqaj
Špela Lukman
Nuša Košir
Sergeja Ţagar
Anja Miklavc
Anja Parkelj
Andreja Dobrovoljc
Andraţ Barle
Barbara Doberdrug
Matic Hotujec
Aljaţ Pavišič
Tekmovanje iz znanja nemščine:
Bronasto priznanje
Andraţ Ţbogar
Urban Burkat
Tjaša Ţagar
Drţavno tekmovanje iz nemščine:
Andraţ Ţbogar – srebrno priznanje
Tekmovanje iz znanja angleščine:
Bronasto priznanje
Nina Florjančič
Miha Brodarič
Aljaţ Pavišič
Anja Miklavc
Viktorija Pelko
Marko Rozman
Primoţ Turk
Stran 32
BRŠLJINKO
Angleška bralna značka
Za angleško bralno značko je bralo 126 učencev od 4. do 9. r. Učenci so prejeli 47 zlatih priznanj
in 64 srebrnih priznanj.
Ţupančičeva bralna značka
Od 1. do 9. r je 391 učencev osvojilo Ţupančičevo bralno značko.
Dva učenca sta osvojila še bronasto Jurčičevo bralno značko in en učenec srebrno Jurčičevo
bralno značko.
Zlati bralci – učenci, ki so vsa leta šolanja osvojili BZ
Sara Gašperšič
Rok Traviţan
Alja Koračin
Matej Fišter
Patricija Gorše
Lenart Bartolj
Urša Lavrič
Luka Hrastar
Maja Gradišar
Urban Burkat
Simon Bercko
Anja Doblehar
Rok Košiček
Eva Jerič
David Voglar
Karmen Krapeţ
Maša Mamić
Tim Lukman
Iztok Zagorc
Jure Plut
Anţe Moţe
Nika Vidovič
Blaţ Fabijan
Tjaša Ţagar
Nuša Košir
Cankarjevo srebrno priznanje:
4. razred
5. razred
Alenka Červ
Ana Šubic
Kaja
Smrekar
Maša Kralj
Špela Saje
Nika Kunčič
Maša
Gazvoda
Manca
Vidovič
Eva Blaţič
David
Kastelic
Zala Košiček
Sara
Bozovičar
Brina
Klobučaver
Lara Šmalc
Ana
Kastrevc
6. razred
7. razred
8. razred
Maša
Ţbogar
Klemen
Mervar
Laura
Medved
Nika Barbo
Tjaša Ljubi
Andreja
Dobrovoljc
Miha
Brodarič
Anja Barbo
Maša Mamič
Luka Špoljar
Blaţ Fabijan
Sara Turk
Ana Cesar
Primoţ
Fabjan
Andraţ
Barle
Anja
Špringer
9. razred
Iztok
Zagorc
Tjaša Ţagar
Nika Vidovič
Nika
Koračin
Klara Oštir
Karin
Bartolj
Peter
Vranešič
Tjaša Pate
Tea Pirc
Stran 33
Tekmovanje v hitrem in zanesljivem računanju
Sodelovali
Število učencev
Rezultat
2. a, b, c, d
43
1. mesto med drugošolci SLO
3. a, b, c,
40
9. mesto med tretješolci SLO
4. a, b, d
37
4. mesto med četrtošolci SLO
5. a, b, c, d
18
6. – 9. r.
140
Mitja Barbo 5. r.
9. mesto med sedmošolsci SLO
6. mesto med devetošolci SLO
8. mesto na državnem tekmovanju
OŠ Bršljin
7. mesto med šolami v SLO
Tekmovanje iz logike
Od 130 tekmovalcev je 53 učencev prejelo bronasto priznanje. Na drţavno tekmovanje so se
uvrstile: Tjaša Ţagar, Ema Butara in Nadja Fajfar.
Tekmovanje iz znanja zgodovine
Bronasto priznanje
Iztok Zagorc
Andreja Dobrovoljc
Blaţ Fabijan
Alja Koračin
Luka Špoljar
Maša Mamič
Miha Brodarič
Srebrno priznanje
Iztok Zagorc
Luka Špoljar
Tekmovanje mladih tehnikov
Boštjan Bobnar in Primoţ Turk sta
na drţavnem tekmovanju osvojila
1. mesto v kategoriji obdelava kovin.
Stran 34
BRŠLJINKO
Področno tekmovanje iz šaha:
Dekleta do 12 let (1999 in mlajša)
8. mesto – Iva Rakoše
13. mesto – Ana Šubic
Dekleta do 12 let (1999 in mlajša)
8. mesto – Iva Rakoše
13. mesto – Ana Šubic
Dekleta do 15 let (rojena 1996 in mlajša)
1. mesto – Andreja Dobrovoljc in 9. mesto na drţavnem tekmovanju
3. mesto – Barbara Doberdrug in 34. mesto na drţavnem tekmovanju
Fantje do 12 let (1999 in mlajši)
1. mesto – Vid Dobrovoljc in 9. mesto na drţavnem tekmovanju
6. mesto – Jure Andolšek
Šah – ekipno tekmovanje
Mlajši dečki
Vid Dobrovoljc
Jure Andolšek
mesto na področnem tekmovanju
Rok Kebelj
4. mesto na drţavnem tekmovanju
Mlajše deklice
Andreja Dobrovoljc
Barbara Doberdrug
mesto na področnem tekmovanju
Iva Rakoše
10. mesto na drţavnem tekmovanju
Stran 35
Tekmovanje Kaj veš o sladkorni bolezni?
Bronasto priznanje so dosegli: Sara Gašperšič, Maša Mamić in Matej Fišter.
NATEČAJ — EVROPA V ŠOLI
SREBRNO PRIZNANJE
Literarni natečaj
Likovni natečaj
Video natečaj
Tjaša Brulc 3.r.
Lovro Pirh 2. r.
Ţan Cesar 7. r.
Irena Ţibert 9. r.
Alenka Červ 4. r.
Tjaša Ljubi 7. r.
Andreja Dobrovoljc
Nina Florjančič
Raziskovalna naloga
Tjaša Ţagar
LIKOVNI NATEČAJI
8. MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH EKSLIBRISOV
zlato priznanje
priznanje za uvrstitev na razstavo
Sanela Sijarić 8. r.
Nuša Košir 9. r.
Anja Doblehar 9. r.
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
priznanje in nagrada
Benjamin Hrastar 5. r.
4. MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ IGRAJ SE Z MANO
Laura Medved 6. r.
Nika Košmerl 6. r.
priznanje za sodelovanje
Patricija Zoran 6. r.
Špela Luštek 6. r.
Karmen Korbar 6. r
22. MEDNARODNI EXTEMPORE V KOSTANJEVICI
Tjaša Ljubi 7. r.
priznanje za sodelovanje
Kristina Kovač 6. r.
Primoţ Femc 6. r
Stran 36
BRŠLJINKO
ŠPORT
ATLETIKA – EKIPNO PODROČNO PRVENSTVO
Boljši rezultati posameznikov
Kevin Jeler
7. mesto
Tek 300 metrov
Ana Cesar
9. mesto
Tek 300 metrov
Kaja Gorjup
6. mesto
Skok v višino
ATLETIKA – posamično občinsko prvenstvo
Ana Cesar
3. mesto
300 m
mlajše deklice
Marko Ţivković
mesto
600 m
mlajši dečki
Aleks Smrekar
mesto
skok v višino
mlajši dečki
Alen Ostrvica
mesto
vortex
mlajši dečki
Barbara Doberdrug
mesto
1000 m
starejše deklice
Kaja Gorjup
mesto
višina
starejše deklice
Jan Bevec
mesto
vortex
starejši dečki
ATLETIKA – drţavno šolsko tekmovanje
Nina Luzar
4. mesto
60 m starejše deklice
Jan Bevec
12. mesto
vortex mlajši dečki
Kaja Gorjup
11. mesto
skok v višino
Gašper Bobnar
13. mesto
skok v višino
Namizni tenis
Posamično področno prvenstvo
Ţiga Novak
mesto
dečki 1.-5. razred
Mario Kriţman
mesto
dečki 1.-5. razred
Četrtfinale drţavnega prvenstva
Ţiga Novak
7. mesto
dečki 1.-5. razred
Stran 37
KROS - JESENSKI
Marko Ţivković
3. mesto
Letnik 1998
Barbara Doberdrug
4. mesto
Letnik 1997
KROS — SPOMLADANSKI
Alenka Červ
5. mesto
letnik 2000
Brina Klobučar
9. mesto
letnik 2000
Jure Doberdrug
6. mesto
letnik 2000
Ana Cesar
4.mesto
letnik 1998
Marko Ţivkovič
3.mesto
letnik 1998
Primoţ Turk
6. mesto
letnik 1997
Gašper Bobnar
9. mesto
letnik 1997
NOGOMET
1. mesto – občinsko prvenstvo
Starejši dečki
Mlajši dečki
1. mesto – področno prvenstvo
4. mesto – četrtfinale drţavnega
prvenstva
KOŠARKA
starejše deklice
mlajše deklice
2. mesto – področno prvenstvo
1. mesto – četrtfinale drţavnega prvenstva
starejši dečki
5.– 7. mesto – občinsko prvenstvo
mlajši dečki
Stran 38
Naslov glasila
BADMINTON
Starejši dečki in deklice
Mlajši dečki in deklice
5.- 6. mesto občinsko ekipno prvenstvo
2. mesto občinsko ekipno prvenstvo
5. mesto področno ekipno prvenstvo
ODBOJKA
starejši dečki
mlajše deklice
odbojka na pesku
2. mesto občinsko prvenstvo
5. - 6. mesto področno prvenstvo
5. – 7. mesto občinskem prvenstvu
2. mesto – polfinale drţavnega prvenstva - dečki
8. mesto – finale drţavnega prvenstva – dečki
GIMNASTIKA—AKROBATIKA: SKOKI Z MALE PROŢNE PONJAVE
LUKA BOJANC
Drţavni prvak v akrobatiki.
Drţavni prvak v skokih z male ponjave.
Drţavni prvak v športni gimnastiki – program A.
ŢAN SUŠA
Tretji na drţavnem prvenstvu v akrobatiki.
Drugi v skokih z male proţne ponjave.
Drţavni prvak v športni gimnastiki – program C.
Športnik šole je
LUKA BOJANC.
Športnica šole je
BARBARA DOBERDRUG.
Stran 39
VESELA ŠOLA
(slogan: Preizkusi svojo silo znanja - ker v naši galaksiji znanja izveš več!)
V letošnjem šolskem letu je v Sloveniji ponovno zaţivela Vesela šola. Posodobljena, prvič v zgodovini revij Pil in Plus kot posebna priloga s svojim spletnim portalom.
V njej so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Bršljin. Na zanimiv in zabaven način so širili znanje
o drugačnosti in enakopravnosti, zgodovini denarja, filmih in risankah, solinah, skrivnostnem svetu vulkanov, robotiki, starem Egiptu, se urili v angleščini, brusili sposobnosti reševanja logičnih
nalog, dodatno gradivo pa so predstavljali tudi članki z logotipom Vesele šole.
Na dvostopenjsko tekmovanje iz Vesele šole se je prijavilo 60 tekmovalcev od 4. do 9. razreda.
Šolskega tekmovanja se je udeleţilo 49 učencev; od tega jih je 40 osvojilo bronasto priznanje.
Alenka Červ (4. r.)
Sara Bobnar (4. r.)
Srebrno priznanje
Jan Slanc (4. r.)
Nezmir Hodţić (5. r.)
Eva Blaţič (4. r.)
Pia Kelvišar (5. r.)
Ţan Prosen (4. r.)
Primoţ Fabjan (7. r.)
Zlato priznanje
Ana Šubic (5. r.)
Priznanje mladim naravoslovcem
Na 34. dnevu naravoslovcev je Prirodoslovno društvo Slovenije podelilo priznanja in nagrade udeleţencem natečaja Rastlina, ţival in kamnina leta 2010.
Podelitev je bila decembra 2010, v hotelu Mons v Ljubljani.
Za raziskovalno nalogo Mravlje – ţivali leta 2010, so
prejeli priznanje:
Barbara Doberdrug iz 8. c,
Primoţ Fabjan iz 7. c,
Miha Fišter iz 7. b,
Gregor Moţe iz 8. a
Domen Poderţaj Klobčič iz 8. a.
Natalija Papeţ in Ţan Prosen iz 4. b pa sta prejela priznanje za opis trpotca – rastline leta 2010.
Stran 40
BRŠLJINKO
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo s področja turizma
Učenci izbirnega predmeta
turistična vzgoja smo ustanovili
Turistično agencijo Bršljanka in
v projektnih skupinah raziskovali, se druţili in izdelali raziskovalno nalogo z naslovom S
konjskega hrbta, nad oblake in
v soju svetilke obiščemo škrate.
Zdruţili smo šport, zabavo in
»akcijo«, tri dejavnosti, ki jih
imamo mladi najraje. Podali smo
se v pustolovščino in doţiveli
nepozabno srečanje s konji,
MEDNARODNO PRIZNANJE ZA PROJEKT SITULA
Naši otroci imajo zaradi načina
ţivljenja vse manj stika s svojo
bliţnjo in širšo okolico. Niso
zainteresirani za dogodke, ki so
se v njihovi okolici dogajali v
preteklosti. Da bi aktivno spoznali, zakaj Novo mesto imenujemo »MESTO SITUL«, smo se
odločili za projekt Situla, s
katerim bi jim pribliţali kulturno dediščino našega mesta. Tako
smo se medpredmetno povezali
zgodovina, tehnika in Arheološki muzej Novo mesto. Dogovorili
smo se o aktivnostih v muzeju,
ki ob razstavah ponuja tudi
bogate delavnice za učence.
Učenci so pri zgodovini z raziskovanjem literature o ţivljenju
na našem področju v 1. tisočletju p.n.št. spoznavali zgodovinska
dejstva. Spoznali so situlo, njeno uporabo, način izdelave, njen
pomen nekoč in danes in tudi
letali in škratom Bršljinkom.
Na Turistični trţnici, kjer so
potekale predstavitve raziskovalnih nalog in predstavitve
posameznih osnovnih šol, so
podelili tudi priznanja najboljšim. Prejeli smo srebrno priznanje.
Tim turistične agencije Bršljanka:
Anja Barbo, Andreja Bartelj,
Anja Doblehar, Nika Vidovič,
Maša Mamić, Rok Traviţan, Tjaša Ţagar in mentorica Dunja
Bukovec
situlo kot arheološko najdbo. V
arheološkem muzeju so si ogledali razstavo dobe Ilirov in Keltov ter nato v delavnici muzeja
pod vodstvom kustosinje izdelovali situle v pomanjšanem
merilu iz folije za reliefe.
Obiskali so arheološko najdišče
na Kapiteljski njivi na Mrofu, ki
je v neposredni bliţini šole.
Tako so povezali situlo s krajem
najdbe.
Ker smo ţeleli izdelati situlo, ki
bi bila čim bolj podobna originalu, smo k
sodelovanju
povabili
tudi mojstra, ki nam
je izdelal
situlo iz
bakrene
pločevine v naravni velikosti,
sami pa smo s tolčenjem v
bakreno pločevino oblikovali
relief – kopijo originalne situle.
Izdelali smo reliefni plašč situli, ki smo ga pritrdili na prej
izdelano vedrico .
S projektom smo se predstavili
na 9. Mednarodnem znanstvenem simpoziju tehnične ustvarjalnosti v šolskem kurikulumu v
obliki projektnega dela Od ideje do izdelka – od vrtca do
fakultetnega tehniškega študija
v Portoroţu. Pripravili smo zahtevano dokumentacijo v slovenskem in angleškem jeziku, na
samem simpoziju pa podrobno
predstavili projekt.
S projekti se je predstavilo 340 udeleţencev iz 12
drţav. .
Projekt SITULA OŠ Bršljin je dobil nagrado kot
najboljši izmed projektov
OŠ za predmetno stopnjo.
Stran 41
ZANIMIVO
Intervju z Robijem Erjavcem na
Radiu Krka
Na obisku Radia Krka smo se
pogovarjali z najbolj priljubljenim ''speakerjem'' Robijem
Erjavcem, ki nam je povedal
veliko o sebi in svojem delu.
Nisem hotel v
šolo, potem pa
je bilo super. ;)
Imate veliko
prostega časa?
Ste bili v šoli
mirni ali ţivahni?
Kaj počnete
med svojim
prostim časom?
Pri izvajanju intervjuja smo si
pomagali z diktafonom, a tehnika nam je malo zagodla.
Ţivahen.
Naučili smo se, da moramo pri
novinarskem delu vedno poskrbeti za rezervo (baterijski vloţek) .
Nisem imel najljubšega predmeta.
S katero besedo bi opisali
svoje Ţivljenje?
A samo ena mora biti? IZZIV.
Ali ste se kot otrok radi smejali?
Rad sem se smejal, ja. Če je
bilo kaj smešnega, drugače ne.
Če bi ujeli zlato ribico, katere
3 ţelje bi si zaţeleli?
Nisem človek, ki bi preveč razmišljal o tem, kaj bi bilo, če bi
nekaj imel. Sem otipljiv človek.
No, če bi ţe moral izbrati tri
ţelje, bi si zaţelel, da bi bilo na
svetu luštno, fajn.
Mene bi najbolj veselilo, če bi
bilo v naravi, v ţivljenju vse
tako, kot mora biti, da bi bili vsi
srečni.
Hodili ste na OŠ Bršljin, kaj
ste si najbolj zapomnili?
Meni je bilo super. Takrat se je
imenovala še OŠ SNOB Bršljin.
Spomnim se velike krize v tretjem razredu, takrat smo se
preselili v Bršljin, prej sem
hodil v OŠ Grm.
In sem »bojkotiral« šolo.
Stran 42
Kateri predmet
vam je bil najljubši?
Ste veliko plonkali
(prepisovali)?
Nisem plonkal, plonkanja v
našem času ni bilo, to je bolj
sedaj v navadi.
Kaj vas veseli pri vašem delu?
Vse mi je všeč.
Ste kdaj pomislili, da bi bili
lahko kaj drugega po poklicu?
So stvari, ki te presenetijo.
Nisem samo radijski voditelj,
upravljam tudi delo moderatorja. Odločil sem se zato, ker se
je pač zgodilo. Poklic mi je v
redu.
Na radiu delate veliko z ljudmi in se z njimi pogovarjate,
delate pa tudi v ljubljanski
kotlini.
Ali drţi trditev, da se Dolenjci razlikujemo od Ljubljančanov in od ostalih prebivalcev?
Zakaj?
So navade, običaji, ki so značilni za ene in druge, različni smo
in drugačni pri komunikaciji.
Niti ne.
Počivam.
Nekje smo
zasledili podatek, da radi kuhate. Kaj najraje kuhate?
Morske sadeţe in zelenjavo.
Izvedeli smo tudi, da ste kot
otrok radi prepevali?
Prepevam zmeraj, na OŠ Bršljinu sem bil v zboru.
Na katerem oz. čigavem koncertu ste bili nazadnje?
Na dobrodelnem koncertu.
Imate kako
hišno ţival?
Ja. Tri mačke,
ki so pravi okupatorji (smeh).
Ali so vam ţe
kdaj prerokovali?
»Prepevam
zmeraj, na OŠ
Bršljin sem pel
v pevskem
zboru.«
Ja, ampak ne
verjamem v to,
poznam pa veliko prerokovalcev.
Glede na to, da smo Ekošola,
skušamo lepo skrbeti za okolje
in ločujemo odpadke. Ste tudi
vi prijazni do okolja ?
Moram povedati, da kar sem.
Sicer imam naravo ţe v osnovi
rad, ţe od malega ţivim v naravi.
Kaj menite o resničnostnih
šovih , npr. Big brother slavnih? Bi se ga udeleţili?
BRŠLJINKO
Sanjska ţenska. Pri teh oddajah sem bil tudi glavni scenarist.
Na koncu smo se še zahvalili
Robiju za čas, ki si ga je vzel in
za razumevanje naših
»tehničnih teţavic«.
SODELUJEMO V PROJEKTU
COMENIUS
V sklop projekta Comenius, v
katerem sodelujeta Gimnazija
Novo mesto in gimnazija iz
Eppingena, ki sta izbrali temo
Drugačnost in tujost v Evropi
– most do Romov, se je delno
vključila v sodelovanje tudi naša
šola.
Ţe ob pobudi vodje projekta,
da bi raziskovali z njimi, smo
bili navdušeni. Zatem pa je
dogovor potekal tudi z dijaki
samimi.
Dijaki novomeške gimnazije, ki
sodelujejo v projektu, so skupaj
z vrstniki iz Nemčije in mentorjema obiskali našo šolo, kjer so
dijaki izvedli uri glasbene vzgoje in likovnega ustvarjanja. Ker
sta to močni področji romskih
otrok, so bili le-ti nad delom
navdušeni in sproščeno sodelovali. Tako so nas jezikovne razlike povezale na drugačen, svojevrsten način.
Druga skupina dijakov z nemškimi vrstniki in njihovim mentorjem pa so obiskali učence pri
pouku nemščine. Skupaj so pripravili in na zanimiv način izvedli dve uri pouka, in sicer v 7. in
9. razredu. Učenci so bili navdušeni (po izvedbi predstavitve
Nemčije so celo zaploskali), saj
so se srečali s pristnimi govorci
nemškega jezika.
Po končanih urah so učenci
takoj izrazili ţeljo po večkratnem sodelovanju. Dijaki in mentor so nam obljubili, da naslednje leto spet sodelujemo, saj
projekt traja dve leti.
Stran 43
S POMOČJO JANE DULAR
SMO SPOZNALI RAZNOLIKOST AFRIKE
Na zbor šolske skupnosti smo
povabili dobrosrčno in prijazno
mladenko Jano Dular, ki je s
svojim pogumom, trdno voljo
pomagati in vero v boljše ţivljenje zaznamovala ţivljenje mnogim prebivalcem zahodne Afrike. Kot študentka se je priključila humanitarni organizaciji
Edrisa in odpotovala v Afriko,
kjer je petnajst mesecev pomagala v Ugandi, Tanzaniji in Keniji.
Mlada prostovoljka nam je
predstavila, kako je sledila svojim sanjam in predstavila raznolikost Afrike. Prepričala nas je,
da Afrika ni samo suha, črna,
revna in pusta, temveč mnogo
več. Nasproti milijonskim bogatim mestom ţal stoji tudi revščina številnih afriških plemen,
za katere se zdi, da so pozabljena od vseh in prepuščena
bedi, lakoti in boleznim. Prav
sočutje in ţelja pomagati je
Jano Dular pripeljalo v Ugando,
kjer je poučevala v šoli in vrtcu,
otroke je učila različnih uporabnih vsebin; pigmejskim ljudstvom je pomagala pri gradnji
domov, saj so bili prisilno naseljeni na področja, kjer niso vajeni ţivljenja in preţivetja, njihov
dom pa je vlada razglasila za
naravni rezervat za gorile. Tako
jih je naučila tudi pridelovati
krompir. Posodobila je center
za otroke s posebnimi potrebami, sodelovala pri gradnji šole
za masajske otroke, saj bi brez
Stran 44
šole morali vsak dan do najbliţje šole pešačiti 50 km v eno
smer.
Ob predavanju smo spoznali, da
se verjetno sploh ne zavedamo,
kaj imamo, ko imamo topel dom,
vsak dan topel obrok, za katerega se nam ni potrebno spraševati, od kod je prišel ali če
sploh bo prišel na mizo, imamo
šolske potrebščine, učitelje, ki
jim je mar za naše učenje in
znanje, urejene in lepo opremljene šole. Kot smo lahko slišali
na predavanju, te stvari v Afriki niso same po sebi umevne.
Nam je pogosto naporno biti v
šoli od osmih zjutraj do enih ali
dveh popoldne. Afriški otroci so
v šoli od osmih zjutraj do petih
popoldne, potem pa morajo
pešačiti po sladko vodo, gnati
ţivino na pašo in nabirati drva,
da lahko mama skuha skromno
večerjo. Naša edina naloga po
pouku pa je, da naredimo domačo nalogo in da se učimo. Kako
smo lahko srečni, da se imamo
kje učiti. Šole v Afriki so sicer
brezplačne, a v enem razredu
je do 150 otrok, njihova učiteljica pride v šolo ali pa ne, kakor
se ji zazdi. V pogojih za prido-
bitev izobrazbe se ţal ne moremo primerjati z Afriko. Kaj pa v
ţelji po izobrazbi, učenju, pridobivanju znanja? Včasih se
zdi, da imamo kljub vsem dobrinam premalo lastne volje, da bi
dosegli več znanja.
Ob koncu pa smo gotovo skorajda vsi spoznali, da moramo ceniti to, kar imamo in izkoristiti
vse danosti, da bi dosegli čim
več in postali čim boljši.
»V Afriki je v
njihovih šolah
v razredu tudi
do 150
učencev.«
BRŠLJINKO
Princesa kamnitih besed
Učenke izbirnega predmeta gledališki klub smo pripravile gledališko predstavo Princesa kamnitih besed. Predstava govori o
»kamnitih« - grdih besedah, ki
jih je princesa govorila zaradi
ognjenega škratjega popra. V
zgodbo se zaplete tudi princ, ki
se zaljubi v prelepo princeso in
jo ţeli odčarati s pomočjo svojega čarovnika. Na koncu ljubezen premaga vse teţave, čarovnik pa poper. Princesa je zopet
najprijaznejša deklica na svetu.
S predstavo smo najprej
13. aprila 2011 nastopile na Festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani. Nastopiti smo morale na pravem odru
pod pravimi reflektorji in pred
zahtevno publiko. Pridobile smo
veliko izkušenj ter s predstavo
naravnost zablestele.
Več treme pa nam je
prav gotovo povzročil nastop
pred
domačim,
bršljinskim
občinstvom. Na šolskem odru
smo nastopile 22. aprila 2011.
Ko smo prvič zaigrale pred tako
mnoţico ljudi, smo imele tremo,
a je ob vstopu na oder takoj
izginila in tako je igra zablestela. S predstavo smo bile zelo
zadovoljne. Po predstavi smo
dobile velik aplavz, kar je za
nas pomenilo, da so prav vsi uţivali ob gledanju naše predstave.
učenke Gledališkega kroţka OŠ Bršljin
Odlična Patricija Gorše v vlogi princese (levo) in Irena Ţibert v vlogi kralja
Stran 45
Odvrzite skrbi,
uţivajte med
počitnicami in ko
se boste
zabavali, počnite
to varno.
Slikovno gradivo za Bršljinka je izbrala učiteljica
likovne vzgoje Nataša Kastelec.
Naslovnico je prispevala učenka Špela Luštek iz 6. b,
ki je zanjo prejela priznanje na natečaju Igraj se z
mano.
Zadnjo stran pa krasi nagrajena slika Benjamina Hrastarja iz 5. b, z naslovom Otroci, ogenj ni igrača!
Ostale likovne izdelke so prispevali še: Laura Medved
6. c, Karmen Korbar 6. b, Nika Košmerl 6. b, Patricija
Zoran 6. b, Anja Špringer 7. a, Sanela Sijarić 8. c,
Maruša Jakše 8. b.
Fotografije na temo gozd je prispevala Iva Rakoše 6.
a in Maruša Jakše 8.b.

glasilo bršljinko - Osnovna šola Bršljin

Transcription

Similar documents

Solarcek st. 158 (september 2014)

FRAN ROŠ - OŠ Frana Roša

(deklamacija)

ZOOskop - vodnik za opazovanje živali v živalskem

PROŠNJA K SODELOVANJU - Karate klub WKSA Duplek

Bršljinske novice 2 - Krajevne skupnosti

Dogodki se kljub sezoni kislih kumaric še avgusta, na

Utrip življenja na SZŠMS 2013 - Srednja zdravstvena šola Murska

Veslači Rowers

1. in 3. UMETNOST odrasli (V. Vuk H.)

the original attachment

gora v luči priključitve primorske k jugoslaviji

Seznam - Osnovna šola Šoštanj