junij, 2013 - 2. osnovna šola Slovenska Bistrica

Maj 2013
2. Osnovna šola Slovenska Bistrica | Šolska ulica 5 | www.2os-slb.si, [email protected]
ŠOLSKO
GLASILO
Beseda ravnateljice
Vsebina
S prihajajočimi poletnimi dnevi se šolsko leto nagiba h koncu, da se
ŠOLSKA SKUPNOST
prevesi v počitnice. Sadovi dela so vidni in merljivi z novimi znanji,
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
dosežki.
PROJEKT POPESTRIMO ŠOLO
Ali smo z nezadržnim odraščanjem tudi bolj vzgojeni, odgovorni,
OBELEŽITEV IN POČASTITEV PRAZNIKOV
vljudni, pripravljeni pomagati drug drugemu?
TA VESELI DECEMBER
Da spoštujete dogovorjena pravila, nam dokazujete učenci od prvega
do petega razreda. Pomagate pri razdeljevanju malice, skrbno
pospravljate učilnice in se učite ločevanja odpadkov. Da si ne bi
ŠOLA V NARAVI
SEJEM POKLICEV
POTEPALI SMO SE
umazali oblačil pri delu, nosite predpasnike, izvezene pri izbirnem
ZGODILO SE JE
predmetu.
In kako je s spoštovanjem pravil v cestnem prometu?
Preventiva v cestnem prometu je eden od pomembnejših projektov in
PUSTNI DAN
EKO DAN
prav odrasli moramo biti zgled. Pred šolo vsako jutro opazujemo
VEZENJE NA NAŠI ŠOLI
množico vozil, ko starši pripeljete otroke v šolo. Naši četrtošolci so
NAŠI MLADI USTVARJALCI, UMETNIKI
izdelali nalogo, s katero opozarjajo, da je upoštevanje pravil ključno za
CICIBAN PLANINEC
varnost vseh udeležencev in še posebej otrok.
ŠPORTNI KOTIČEK
Z majhnim korakom vsakega posameznika bomo iz dneva v dan bliže
INTERVJUJI
skupnemu cilju: to je prijetno in varno sobivanje v šoli in njeni okolici.
LITERARNO – LIKOVNI KOTIČEK
Sonja Arbeiter, prof.
ŠOLSKA SKUPNOST
Večina učencev preživi v šoli vsaj toliko aktivnega časa kot doma, če ne še več. Pri tem je
pomembno, da šolo ne doživljate samo kot nujno zlo, temveč tudi kot kraj novih spoznanj, veselja
in prijetnega druženja. Šolska skupnost predstavlja celoto manjših skupnosti.
V šolsko skupnost se učenci šole povezujemo z namenom, da bi uveljavili svoje interese. Vanjo smo
vključeni predstavniki vseh oddelkov od 4. do 9. razreda. Na razredni uri se s sošolci in sošolkami
pogovarjamo o pouku, dejavnostih na šoli in drugem ter razpravljamo o stvareh, ki bi jih radi
spremenili. Nato te ideje predstavimo na sestanku šolske skupnosti. Tu se jih dobro »premelje« in
ugotovi, kaj se na tem področju da spremeniti in predvsem na kakšen način. Člani šolske skupnosti
imamo priložnost, da sodelujemo in vplivamo na oblikovanje pravil, dejavnosti in vsega drugega na
šoli. Izrazimo lahko svoje ideje ali pa pritožbe. Zelo pomembno je, da se med sabo znamo
pogovarjati, da znamo prepoznati resne probleme in jih tudi ustrezno reševati. O izsledkih s
sestankov šolske skupnosti predstavniki poročamo na razrednih urah, kjer skušamo sošolce tudi
motivirati za delo pri šolskih projektih.
Poglavitne naloge šolske skupnosti so:
- zbiranje pripomb in predlogov oddelčnih skupnosti v zvezi z življenjem in delom na šoli,
- spremljanje uresničevanje pravic in dolžnosti učencev,
- sodelovanje na šolskem, medobčinskem in regijskem otroškem parlamentu,
- načrtovanje in organiziranje skupnih akcij (zbiralne akcije, humanitarne akcije …),
- predlogi za izboljšavo bivalnega okolja,
- organiziranje in vodenje šolskih prireditev oziroma proslav,
- opravljanje drugih nalog, za katere se dogovorijo učenci.
Mentor šolske skupnosti in otroškega parlamenta v letošnjem šolskem letu je Jure Pirš,
predsednica šolske skupnosti Ema Globovnik, njena namestnica pa Melanie Jozić.
Naloga šolske skupnosti, torej vseh nas, je ustvariti takšno skupnost, v kateri se dobro počutimo.
Kot v vsaki drugi skupnosti se tudi v šoli pojavljajo problemi. Moramo jih znati prepoznavati, se o
njih pogovarjati in jih s skupnimi močmi reševati.
Melanie, 9. a
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tudi v letošnjem šolskem letu je potekal na naši šoli vseslovenski
projekt »tradicionalni slovenski zajtrk«. Z njim želimo ozaveščati o
pomenu pravilne in zdrave prehrane, ki vključuje vsaj 5 dnevnih
obrokov, in med njimi je najpomembnejši zajtrk. Z zajtrkom
dobimo energijo in nujno potrebne hranilne snovi za učenje,
gibanje in druge aktivnosti, ki nas čakajo v šoli. Vsako jutro si je
potrebno vzeti čas in pozajtrkovati. Pomembno je tudi, da
zajtrkujemo živila, ki so pridelana v naši okolici, saj na ta način
vplivamo na ohranjanje čistega okolja. Vse to pa združuje
tradicionalni slovenski zajtrk.
Jejmo zdravo, lokalno pridelano hrano, ki ohranja tudi naravo.
Tradicionalni slovenski zajtrk smo letos pripravili v okviru malice. Otroci so tako uživali koruzni
kruh z manj dodane soli, namazan z ekološko pridelanim surovim maslom in medom. Med so nam
letos priskrbeli čebelarji iz Čebelarskega društva Slovenska Bistrica. Poskusili smo lahko cvetlični
med, hojin med, kostanjev med ali gozdni med. Zraven tega so učenci popili mleko in pojedli
kakšno jabolko.
Naši dobavitelji vseh teh živil so bili:
• Mlekarna Celeia iz Arje vasi – slovensko pasterizirano mleko,
• Pekarna Strnad iz Oplotnice – koruzni kruh z manj soli,
• Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica – slovenski med,
• Mlekarna Krepko – ekološko pridelano surovo maslo,
• Sadjarska kmetija Frešer iz Prelog – jabolka integrirane pridelave.
Prav tako smo poskrbeli tudi za dodatne aktivnosti na ta dan. Učence od 1. do 3. razreda je obiskal
čebelar in jim predstavil pomen čebel za naše okolje. Hkrati so lahko spoznavali tudi različne vrste
medu. Učenci 4. in 5. razredov so si ogledali film S čebelo do medu. Učenci od 6. do 9. razreda pa
so poslušali predavanje Srečka Rajha iz Kmetijsko gozdarskega zavoda o pomenu lokalno pridelane
in ekološke hrane za naše zdravje. Vsi učenci so dobili tudi zloženke o čebelarstvu in magnete z
logotipom tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Želimo si, da bi vsak zase in vsi skupaj izboljšali naše prehranjevalne navade, uživali zdravo, lokalno
pridelano hrano in skrbeli za zdrav način življenja. Naj bo tradicionalni slovenski zajtrk samo
odskočna deska za zdravo življenje.
PROJEKT POPESTRIMO ŠOLO
Sredi junija 2012 smo se prijavili na javni razpis za izvajanje programov POPESTRIMO ŠOLO
2012/2013. Dejavnosti, ki jih delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada,
potekajo že od septembra 2012 s koncem avgusta 2013. V okviru projekta sodelujemo s
partnersko šolo OŠ Partizanska bolnišnica Jesen - Tinje. Aktivnosti prispevajo k višjemu standardu
vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega programa ter se
ne financirajo iz javnih sredstev. Cilj programa je širjenje ponudbe prostočasnih dejavnosti za
osnovnošolsko mladino, kot tudi razvijanje ključnih kompetenc v neformalnih učnih situacijah.
Sklopi aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta POŠ, so:
1. UČILNICA V NARAVI
2. SOBIVAM Z NARAVO
3. LOKALNA KULINARIKA
4. RAZISKOVANJE NAŠEGA OŽJEGA OKOLJA – VZNOŽJA POHORJA
5. TRADICIJA NA BISTRIŠKEM
6. MLADI RAZISKOVALCI
7. RAZISKOVALNE POČITNICE
Dejavnosti se kot nadstandard rednega izobraževalnega dela izvajajo v popoldanskem času,
nekatere pa tudi pred poukom, ob sobotah in v času šolskih počitnic. Posamezne dejavnosti
izvajamo v starostno mešanih skupinah, spet druge pa so bolj prilagojene mlajšim oz. starejšim
učencem.
Projekt Popestrimo šolo smo pričeli s predstavitvijo na Podobah bistriških domačij v začetku
meseca septembra.
V mesecu septembru in oktobru so se dejavnosti z učenci navezovale na jesenski letni čas in na
naravno okolje, ki nas obdaja. Obiskali smo:
SADOVNJAK FREŠER na Prelogah
Obisk sadovnjaka
Krenili smo ob 14. uri in kmalu zagledali sadovnjak.
Na kmetiji sta nas pričakala Veronika in Bojan
Frešer. Z gospodom Bojanom smo odšli v
sadovnjak. Tam smo jedli slastna jabolka, sedeli na
traktorju in trobili. Dan se je hitro odvijal. Odšli smo
v klet, kjer smo se naučili, kako se dela jabolčni sok
ter ga poskusili. Bil je zelo dober. Gospod Bojan
nam je povedal, da na tej kmetiji delajo več vrst
sokov: jabolčnega, grozdnega, paradižnikovega,
hruškovega … Povedal je tudi, da je za sok boljše,
če je shranjen v vrečki kot pa v steklenici. Ogledali,
hranili in božali smo tudi živali: psa, koze … Ko smo
čakali na avtobus, smo odšli na kratek sprehod. Na
travniku, kjer smo se ustavili, so si nekateri
ogledovali pobeglo kokoš, nekateri so tekali po
travniku in se igrali različne igre, drugi pa poležavali
na soncu. Po razigrani igri smo se veseli, a utrujeni
od napornega dne vrnili domov. Bilo je zabavno.
Alja in Neva, 5. a
VINOGRAD IN VINSKA KLET BISTRICA
Ogledali smo si vinograd v Kovači vasi in spoznali
avtohtone in druge vrste grozdja. Vinograd smo
obiskali v času trgatve, zato smo imeli priložnost
poprijeti za škarje in trgati grozdje. Kakšna grozdna
jagoda se je znašla tudi v naših želodčkih.
ČEBELARSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA
Predsednik čebelarskega društva Slovenska
Bistrica g. Norbert Jedlovčnik nas je poučil o
zgodovini čebelarstva na Slovenskem in nas
popeljal po čebelarskem centru. Učenci so se
najbolj razveselili okušanja različnih vrst medu in
ogleda čebelnjaka.
BOJTINSKA GOZDNA UČNA POT
V avli šole smo pripravili različne razstave, med drugim razstavo zelišč, jesenskih pridelkov in
gozdnih plodov.
Skupaj s članom gobarskega društva Lisička
Maribor g. Slavkom Šerodom smo pripravili
gobarsko razstavo z več kot 80. vrstami gob. Z
učenci smo nabirali gobe na Močeradovi poti in s
pomočjo gobarja in določevalnih ključev prepoznali
vsako izmed njih. Razstava je bila namenjena tudi
zunanjim obiskovalcem.
Urejali smo naravoslovno učilnico ob šoli. Zasadili smo nova zelišča in grmovnice, oblikovali grede
in negovali zasajene rastline.
Izvedli smo dve nočitvi v šoli. Cilj raziskovalne noči je bil medgeneracijsko povezovanje učencev.
Starejši učenci so mlajše učili mikroskopirati. Pohorska noč je obudila staro pohorsko obrt,
glažutarstvo, in jo skozi likovno ustvarjanje približala učencem.
V mesecu novembru smo se posvetili lokalni
kulinariki in pripravili različne jedi ter jih ponudili
učencem šole na razstavi v sklopu projekta
Tradicionalni slovenski zajtrk.
V mesecu decembru smo dejavnosti posvetili božičnemu bazarju in pripravili različne izdelke:
sveče, voščilnice, okraske, božično žito, poslikani kozarci …
V sodelovanju s čebelarji smo izdelovali sveče iz
tekočega voska, ki smo ga vlivali v modele različnih
oblik. Učenci so preizkusili tudi drugo tehniko
izdelovanja sveč, in sicer zvijanje satnic, in tako je
s pomočjo njihove domišljije nastala zanimiva
paleta sveč.
S svojimi izdelki smo se predstavili na mestnem trgu, okrasili drevesce in v imenu 2. osnovne šole
ljudem zaželeli mirne in srečne prihajajoče praznike.
Projekt Popestrimo šolo se je v zimskih mesecih posvetil skrbi za ptice. Pripravili smo jim lojne
pogače, ki so naravne in jih je preprosto izdelati.
Naslednji dan smo strjene lojne pogače nastavljali na veje dreves in v ptičje krmilnice. Kmalu smo
videli, da so lojne pogače že načete in se razveselili, da smo v mrzlih zimskih dneh s pomočjo lojnih
pogač pticam povrnili izgubljeno energijo.
Tudi med zimskimi počitnicami so potekale dejavnosti. Med drugim smo spekli skutino pecivo,
sicer pa so bile v ospredju ustvarjalne delavnice.
-
Priprava skutine torte
-
Izdelovanje bralnih znakov
-
Izdelovanje okvirjev za fotografije
Na oglasni deski Popestrimo šolo sem opazila spet
nekaj novega, izdelovanje okvirjev za fotografije.
Najprej sploh nisem vedela, kako jih bomo izdelali,
a sem hitro ugotovila, da ni tako težko, kot sem
mislila. Prvi korak pri izdelavi je bil izrezovanje
pravokotnikov iz kartona. Na njih smo prilepili
fotografije in jih okrasili. Fotografije so tako bile
videti mnogo lepše. Tukaj mi je bilo zelo lepo.
Alja, 5. a
Z učenci 2. razreda smo posejali semena paradižnika in paprike. Lončke s semeni učenci hranijo v
njihovi učilnici, kjer lahko dnevno skrbijo za njihovo rast. Ko bodo sadike primerno velike, jih bodo
presadili v gredo naravoslovne učilnice.
Z učenkami 5. in 6. razredov v računalniški učilnici pripravljamo spletno knjižico o naravoslovni
učilnici ob šoli. V njej bo opisan zeliščni vrt, vrste grmovnic in drevesnih vrst v naši učilnici na
prostem, kamnine, hotel za žuželke, kompostnik, ptičje krmilnice in valilnice ter ostale
komponente naše učilnice v naravi. Končna verzija spletne knjižice bo objavljena na šolski spletni
strani.
V mesecu marcu smo se posvetili gregorjevanju, preprosti šegi, ki izvira iz časa ročnega kovanja in
čevljarstva. Ta dan, torej 12. marec, ki je nekoč veljal za prvi pomladni dan, smo počastili s
simboličnim spuščanjem gregorčkov po potoku Ložnica.
Učenci 1. in 2. triade so v oddelku podaljšanega bivanja in delavnic projekta Popestrimo šolo iz
stiropora in naravnih materialov izdelovali gregorčke.
Na dan slovenskega valentinovega smo v soju luči, ki so se vile po vodi, pozdravili prihod sonca in
pomladi ter se poslovili od zime.
Najlepše mi je bilo, ko smo spuščali gregorčke po
potoku Ložnica. Zanimivo pa je bilo tudi izdelovanje
gregorčkov, saj smo uporabili naravne materiale,
kot so les, lubje, vejice in gozdne plodove.
Anže, 4. a
OBELEŽITEV IN POČASTITEV PRAZNIKOV
23. NOVEMBER – DAN RUDOLFA MAISTRA
ODA O GENERALU RUDOLFU MAISTRU
Poet, Slovenec, general,
Slovenec, general, poet!
Ko pljusknil je krvavi val
in pokončal germanski red,
si od usode izbran,
da ti bo meč slovenstva dan.
Ni ti bil dan kot dedni dar:
s kladivom volje in duha
si sam skoval za sveto stvar
ga v ognju zvestega srca
in ga pogumno dvignil v bran
za Štajersko in Korotan.
Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.
Krivični svet, sovražni vik
sta ti ustavila korak.
A ljudstvo je pošten sodnik
in sodba se glasi: Junak,
vse storil si, in storil več,
kot zmogel je tvoj šibki meč …
Janez Menart
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Tudi letos smo slovenski kulturni praznik počastili s prireditvijo, na kateri smo podelili Prešernove
nagrade nekaterim našim učencem za najvišje dosežke na področju kulture. Letos je priznanja
slovesno podelil Martin Belič. Na naši prireditvi je bil prisoten tudi novinar bistriškega tednika
Panorama Bojan Sinič.
MATERINSKI DAN
V torek, 26. 3. 2013, smo na naši šoli izvedli dve prireditvi ob materinskem dnevu. Posebej so
nastopali otroci 1. triletja in posebej otroci 2. in 3. triletja. Poleg mamic smo povabili tudi očete,
babice in dedke. Obe prireditvi sta napolnili telovadnico do zadnjega kotička.
Čeprav je zunaj še vedno vladala mrzla zima, smo uspeli ustvariti prijetno pomladno vzdušje. S
prireditvijo smo želeli počastiti reči, ki so nam v življenju najbolj dragocene: matere in očete,
družino, ljubezen, naravo …
Na odru so se zvrstile zanimive plesne, glasbene in recitatorske točke. Predstavili so se prav vsi
učenci od 1. do 5. razreda, 7. b ter mnogi posamezni učenci. Vsaka točka je bila lepša od druge.
Otroci so pokazali tudi, kaj se učijo izven šole, npr. twirling in hip hop. Bili so nam všeč!
Tako nastopajoči kot obiskovalci so odhajali domov z nasmehom na licu in v očeh. To je bila za vse,
ki smo prireditev skrbno pripravljali, tudi največja nagrada.
Iskrene čestitke vsem nastopajočim, gospe Jasni Vidovič pa za lepo sceno!
Petra, 8. a
TA VESELI DECEMBER
HUMANITARNI KONCERT IN BOŽIČNI BAZAR
''December je čas, ko ljudje odpremo svoja srca, si vzamemo čas za bližnje in navsezadnje tudi čas
zase. To je čas, ko se umirimo in bolj začutimo soljudi. V tem času se bolj zavemo, da je to, kar
lahko povezuje ljudi, sočutje. Prav je, da se mu vsaj v prazničnih dneh posvetimo. Dandanes se vse
bolj pogosto govori o dobroti. Smo ljudje še pripravljeni deliti dobroto? Smo pripravljeni biti
dobrodelni?
To so bile misli devetošolke Eve Malovrh na letošnji decembrski dobrodelni prireditvi z naslovom
En svet, eno srce. Prireditev je bila namenjena zbiranju sredstev za učence socialno ogroženih
družin naše šole. Prireditev sta vodila Julija Slatinšek in Timotej Kresnik. Nastopali so učenci naše
šole, ki so peli, plesali in povedali veliko lepega. Ob prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali še
božični bazar, posedeli v čajnici, poklepetali in se posladkali.
Vsi učenci in učitelji naše šole smo kot vsako leto v prireditev vložili veliko truda in s tem ponovno
pokazali, da se zavedamo, da je treba stopiti skupaj in si pomagati med seboj.
Julija, 8. b
POKAŽI, KAJ ZNAŠ
Si želite pokazati svoj talent? Želite zasijati? Želite biti zvezda za nekaj minut?
Za vse to ste imeli priložnost 21. decembra 2012 , ko se je na naši šoli odvijala že tradicionalna
vsakoletna prireditev pod imenom Pokaži, kaj znaš. Na njej so se predstavili učenci od 4. do 9.
razreda. Tekmovanje je potekala ločeno v dveh skupinah, torej med sabo so se potegovali učenci
druge triade, svoje talente pa so v isti tekmovalni skupini pokazali tudi učenci tretje triade. Z
gotovostjo lahko trdim, da so nam bile predstavljene raznolike, dodelane točke, v katere so učenci
vložili nemalo truda. Zato je komisija, ki smo jo sestavljali trije učenci iz različnih razredov in trije
učitelji, imeli še posebno težko delo. Med vsemi točkami so se tako najbolje odrezali učenci 9.B
razreda, ki so tudi prejeli simbolični globus, kateri bo vedno poosebljal, kako znajo združiti svoje
moči in pokazati nekaj izjemnega. Da pa prireditev ne bi postala dolgočasna in monotona, smo
med posameznimi točkami poskrbeli za razvedritev. Tako se se naši učenci vrteli v ritmih
Makarene, račk in vsem dobro poznanih pesmi, zaključili pa smo z letošnjo svetovno uspešnico
Gangam Style, ki je na ta dan ob 17. uri dosegla na Youtubu rekordnih milijardo ogledov. Tako smo
napovedani konec sveta in zaključek leta 2012 preživeli v dobrem vzdušju in se tako s še večjim
zagonom podali v novo leto 2013.
Melanie, 9. a
ZLATA RIBICA (Tinjska pravljica)
Učitelji vsako letu, ob koncu koledarskega leta, zaigramo učencem igro na izbrano tematiko.
Lansko leto je naša šola s pomočjo učencev izdala knjigo Pravljično Pohorje, zato smo se odločili,
da bomo igro poiskali v imenovani knjigi. Odločili smo se za Zlato ribico, saj imamo vsi ob koncu
leta nove želje za prihajajoče leto. Ker nam pogosto zmanjka vztrajnosti, pridnosti in hvaležnosti
pri njihovem uresničevanju, si sami kdaj zaželimo Zlato ribico, ki bi nam željeno uresničila.
Učencem pa smo hkrati želeli približati slovensko ljudsko izročilo naše bližnje okolice.
Vsebino Tinjske pravljice smo priredili za igro, v kateri smo nastopili Franja Justinek kot Zlata ribica,
Aleš Brezočnik kot sin in Mojca Žunko kot mati. Sceno je izdelala naša likovna učiteljica Jasna
Vidovič, kulise pa nam je postavil hišnik Anton Bevc. Za glasbo in pomoč pri izdelavi scene je
skrbela Karmen Kešina, pri rekvizitih in pri izvedbi igre pa je sodeloval Jure Pirš.
Zadnji delovni dan koledarskega leta, 21. decembra 2012, smo igro zaigrali našim najmlajšim
učencem, v januarju pa so si jo ogledali še vrtčevski otroci in varovanci Varstveno delovnega centra
POLŽ iz Slovenske Bistrice.
Mojca Žunko
SEJEM RABLJENIH IGRAČ
December je čas lepih misli, želja, voščil in obdarovanja. Nekdo je nekoč rekel: “Kolikor daješ,
toliko prejmeš.” Najlepše je obdariti, razveseliti in prebuditi iskrice otroških očeh. Skupaj z otroki
smo se dogovorili, da si bomo igračo podarili. Tako smo organizirali sejem igrač. Otroci so si izbrali
drugo igračo po svojih željah. Igrače, ki so ostale, smo podarili v dobrodelne namene.
Učenci in učiteljice prve triade
ŠOLA V NARAVI
SEDMOŠOLCI NA KOROŠKEM
Vse se je začelo v ponedeljek, 8. oktobra 2012. Malo po sedmi uri smo se sedmošolci zbrali na
parkirišču za našo šolo. Ob 8.20, ko se je vsem ostalim šolarjem že začel pouk, sta naša avtobusa
odpeljala izpred šole. Ob enajsti uri smo končno prispeli v CŠOD Peca na Koroškem.
Tam nas je sprejela vodja doma in naše trebuščke napolnila z okusnim kosilom. Popoldne smo se
odpravili na pohod do njihove znamenitosti, 300 let stare kmetije. Kaj hitro je nastopil večer in
večerna animacija (športne igre). V torek nas je že navsezgodaj prebudil zvonec, ki nas je opomnil,
da je na vrsti jutranja telovadba. Dopoldne smo imeli delo po skupinah, v podobnem slogu smo
preživeli tudi popoldne. Zvečer smo se odpravili na nočni pohod. Sreda je bila prav tako zanimiva,
delali smo v skupinah (nekateri so se učili o preživetju v naravi, drugi so se ukvarjali z
lokostrelstvom, tretji so odšli na pohod, nekateri so imeli orientacijske vaje …). Zvečer se je vsaka
soba predstavila s pesmijo ali igro, nekateri celo z ugankami .V četrtek zvečer je sledila poslovilna
zabava, zadnji dan, v petek pa smo imeli tekmovanje v orientacijskem pohodu in znanju, ki smo si
ga pridobili v šoli v naravi. Škoda, da šola v naravi traja samo 5 dni!
Katarina T.: V šoli v naravi je bilo super! Vsi smo se zabavali. Najbolj všeč mi je bila orientacija po
gozdu. Enkrat smo dobili celo torto in tudi ostala hrana je bila zelooooo dobra!
Katarina B.: Mislim, da smo prav vsi uživali. Učitelji so bili prijazni, dejavnosti popoldan so bile
zanimive in kuharji so nam naredili najboljšo hrano.
Izidor: Šola v naravi! Koliko utrinkov nanjo. Vse prelepo, zanimivo, polno narave in lepote!
Tibor: V šoli v naravi sem se imel dobro, saj sem bil s prijatelji, všeč mi je bilo, da smo vsak dan
imeli dejavnosti.
Barbara: Zelo fajn je bilo, ker sem lahko bila s prijateljicami noč in dan.
Eldin: V šoli v naravi je bilo zelo lepo.
Doris: Meni je bilo super, saj sem bila z zelo prijetnimi sostanovalkami. Najbolj všeč mi je bil zadnji
večer, saj smo imeli zabavo.
Kristina: V šoli v naravi mi je bilo zelo lepo. S svojimi prijateljicami sem preživljala zelo lepe
trenutke, skupaj smo se smejale, se zabavale … Najbolj mi je bilo všeč zadnji dan na zabavi in
orientacija.
Fran: V šoli v naravi mi je bilo zelo lepo, saj sem večinoma časa preživel s svojimi prijatelji.
Eva: Super je bilo, saj sem večino časa preživela s prijateljicami. Najbolj všeč mi je bil pohod na
Pikov vrh, lokostrelstvo in zadnji večer, ko je bila zabava. Še dolgo se bom tega spominjala.
PETOŠOLCI NA AREHU
Letošnjo zimsko šolo v naravi smo petošolci preživeli v CŠOD Planinka na Slivniškem Pohorju z
učenjem smučarskih veščin na smučiščih na Arehu.
Vsak dan smo se po pospravljanju sob in zajtrku z avtobusom odpeljali na smučišče Areh, kjer smo
si pred avtobusom obuli smučarske čevlje in s smučmi v rokah odkorakali na smučišče. Razdeljeni
smo bili v skupine po znanju smučanja. Na smučarskih progah smo osvajali nove tehnike smučanja
in smučali vse do vznožja Pohorja. To je bil užitek, saj smo se nazaj vrnili z gondolo in sedežnico.
Po povratku v dom in dobrem kosilu so vsak dan potekale nove dejavnosti. Preizkusili smo se v
plezanju na plezalni steni, se učili teka na smučeh. Imeli smo nočni pohod po globokem snegu in
opazovali nočno zvezdnato nebo. Uživali smo v padcih v globokem snegu in tu in tam kakšnega
sošolca presenetili s kepo. Večerne ure so bile še posebej prijetne. Obiskovali smo se v sobah, se
igrali in tudi katero ušpičili.
V četrtek smo imeli zabavni večer z zabavno predstavitvijo skupin in plesom. Na plesu je tudi
preskočila kakšna iskrica simpatije med sošolci. Druženje je hitro minilo, saj nas je v petek čakal
preizkus znanja smučanja v veleslalomu.
V petek smo vsi nestrpni čakali na startu veleslalomske proge, da se bomo spustili po strmini.
Vsem je uspelo presmučati strmino brez padcev in vsi učenci smo dobili priznanja.
Popoldan smo se polni novih doživetij z avtobusom popeljali proti domu.
Šola v naravi je bila super!
Paskal, 5. b
»Bilo je kot pravljica z veliko snega, popestrena s smučanjem, tekom na smučeh in skrivnostna s
skritimi dogodivščinami v večernih urah.«
Zala, Liza, Nuša, 5. b
»Bilo je zabavno z veliko padci na snegu, padci s sider, a kljub temu prijetna, saj smo se naučili
smučati in teči s smučmi.«
Teo, Žan, Tibor, Jure, 5. b
»Bila je vesela in polna prijetnih druženj s sošolci, ko smo se skupaj igrali, plesali in se tudi učili. To
je bila naša nova izkušnja in vsi si želimo, da bi se še kdaj ponovila.«
Paskal, Lana, Doroteja, Katja, 5. b
SEJEM POKLICEV
Konec januarja smo učenci 2. osnovne šole imeli možnost spoznati vrsto zanimivih poklicev.
Različni ljudje so podrobneje predstavili svoj poklic; tako smo gostili gospodarstvenika,
kmetovalce, strojnika, fizioterapevta, policista in številne druge obrtnike. Vsi ti ljudje so
predstavljali popolnoma različna področja, imeli pa so skupno lastnost – vsi so izkazali veliko
predanost svojemu delu. Pokazali so nam, koliko odrekanja, veselja, discipline, ljubezni je
potrebno, da človek svoj poklic opravlja z odličnostjo. Učenci smo izvedeli mnogo novega in uživali
na različnih predstavitvah.
Učenci skupaj z učitelji izrekamo zahvalo vsem, ki so z nami preživeli prijetno dopoldne:
gospodarstveniku Romanu Stegnetu, kmetovalcem in kmetijskim pospeševalcem Alojzu Mlakarju,
Srečku Rajhu, Stanetu Levartu in Bojanu Frešerju, strojniku Alešu Brencetu, fizioterapevtu Robertu
Šarmanu, policistu Miru Knezu, predstavnikom RK, dijakom in učiteljem Srednje šole Slovenska
Bistrica, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in številnim drugim obrtnikom.
POTEPALI SMO SE …
V LJUBLJANI NA KNJIŽNEM SEJMU
V sredo, 21. novembra 2012, se je skupina devetošolcev odpravila v Ljubljano na knjižni sejem.
Naša pot se je začela ob 7.20 na železniški postaji na Pragerskem. Po dobrih dveh urah vožnje z
vlakom smo prispeli v naše glavno mesto Ljubljano.
Najprej smo obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico. Po njej nas je vodila uslužbenka knjižnice,
ki nam je knjižnico natančno razkazala in nas popeljala skozi njeno zanimivo zgodovino.
Presenečeni smo bili nad posebnostjo in tišino, ki je vladala v osrednji čitalnici. Na poti do
Cankarjevega doma smo si ogledali znamenitosti: Križanke, Kongresni trg, Trg republike ...
Na knjižnem sejmu so se predstavile številne knjižne založbe in razstavile veliko knjig, katere smo si
lahko kupili po znižani, sejemski ceni. Gost knjižnega sejma je bil tudi predsednik države dr. Danilo
Türk, ki si je v spremstvu mariborskega pisatelja Toneta Partljiča ogledoval knjižne novosti. Z
obema smo se tudi fotografirali.
Polnih glav, a lačnih želodcev, smo se okrepčali v znani restavraciji s hitro prehrano na Čopovi ulici.
Sledil je potep po starem delu Ljubljane, kjer so nam sošolci v kratkih predstavitvah opisali glavne
znamenitosti slovenske prestolnice: tržnico, Tromostovje, Prešernov trg in spomenik Franceta
Prešerna, grad, Zmajski in Čevljarski most ter mestno hišo. Nato smo se počasi odpravili proti
železniški postaji, od koder smo se z vlakom odpravili domov.
Dan je bil izredno zanimiv in poučen in zagotovo se bomo vsi spominjali te lepe, zanimive izkušnje.
Katja in Tina, 9. b
V KSEVTU V VITANJU
V sredo, 28. 11. 2012, smo učenci 8. in 9. razreda obiskali KSEVT – Kulturno središče evropskih
vesoljskih tehnologij v Vitanju. Ogledali smo si razstavo o vesoljski tehnologiji pri nas in po svetu.
Spoznali smo tudi slovenskega fizika Hermana Potočnika, ki je avtor knjige Problem vožnje po
vesolju – raketni motor. Po eni izmed njegovih najznamenitejših slik o vesoljski postaji je bil
zgrajen tudi KSEVT.
Med drugim smo si ogledali razstave: vesoljska arhitektura, vesoljska oblačila, zgodnje raketne
tehnologije. Videli smo tudi Sputnik III. Sodelovali smo pri delavnicah na temo sateliti in življenje v
vesolju. Naučili in spoznali smo veliko novega.
Katja, 9. b
»Najbolj všeč mi je bil Sputnik. Bilo je zelo zabavno.«
Gašper, 8. b
»Veliko zanimivega sem izvedel o za tiste čase naprednih načrtih za izgradnjo umetnih
satelitov.«
Miha, 8. b
»V Vitanju mi je bila všeč že sama zgradba vesoljskega centra.«
Rok, 8. b
»Najbolj všeč mi je bil izgled stavbe in igre, pri katerih smo spoznavali vesolje.«
Polona, 8. b
OGLED MUZIKLA THE JUNGLE BOY (Deček iz džungle)
V petek, 7. decembra 2012, smo si 9. razredi na 2. gimnaziji ogledali muzikel The Jungle Boy. V
času pouka smo imeli angleške delavnice, pri katerih smo spoznali zgodovina muzikal nasploh,
nekaj o delovanju gledališkem gledališču na 2. gimnaziji (English Student Theatre) in osnove
bontona v gledališču.
Ob 17.30 smo se z avtobusom odpravili v Maribor na 2. gimnazijo, saj se je predstava začela že ob
18.00. Predstava je trajala 2 uri, ki sta minili kot v hipu. Zgodba pripoveduje o dečku, ki so ga
vzgojili volkovi, nazadnje pa zaživi v vasi skupaj z drugimi ljudmi. Uživali smo v dobri igri in
izvrstnem petju. Presenetili so nas tudi dovršeni kostumi in scena.
Po koncu muzikla smo se odpravili z avtobusom nazaj domov, kjer nas je presenetil tudi sneg.
Skupaj smo preživeli res lep večer, ki bi si ga želeli ponoviti!
Ema, 9. b
NADARJENI NA GORENJU
V petek, 15. 3. 2013, smo se ob 12. uri odpravili na angleško-matematični tabor v CŠOD Gorenje
nad Zrečami.
Prvi dan smo imeli na obisku študente iz tujine. Zanje smo pripravili kviz, se z njimi pogovarjali in
družili. Sobota, drugi dan našega tabora, je bil najbolj delavni. Dopoldne smo po zvočnih posnetkih
napisali svoje zgodbe in tudi malo računali. Po kosilu pa smo sami naredili svoje zvočne zgodbe in
napisali scenarij za film, ki smo ga kasneje posneli.
Zadnji dan našega bivanja na Gorenju smo izkoristili za pisanje naših zgodb na računalnike in
analizo našega dela.
Bilo nam je zelo lepo, veliko novega smo se naučili in preživeli krasen vikend.
ZLATI BRALCI V LJUBLJANI
Tudi letos je Občina Slovenska Bistrica nagradila zvestobo knjigi in mlade bralce, ki so vseh devet
let osvojili bralno značko, popeljala na nagradni izlet v Ljubljano. Od skupno 16 zlatih bralcev naše
šole se je izleta udeležilo 11 učencev in mentor Janez Ülen.
ZGODOVINSKI KROŽEK NA IZLETU V MARIBORU
Učenci, ki obiskujejo zgodovinski krožek, so se na sončno soboto, 22. septembra 2012, z vlakom
odpeljali v Maribor, kjer so spoznavali njegovo preteklost in preteklost njegove širše okolice. V
Pokrajinskem muzeju so s pomočjo strokovnega vodstva g. Omana potovali skozi prazgodovino in
srednji vek z ogledom razstav Prvi dotik in Med bliščem in bedo srednjega veka. Zelo izčrpno in
zanimivo vodenje je dopolnilo njihovo znanje. Po okrepčilu v Mestnem parku so se po naravoslovni
učni poti povzpeli na Piramido, kjer so vidni ostanki mestnega gradu, po katerem je Maribor dobil
ime. Ob jasnem, sončnem vremenu je Maribor ležal pod njimi. Tako se ni bilo težko orientirati in
poiskati najmarkantnejše stavbe mesta. Skozi gozd so se spustili do Treh ribnikov, od koder so se
po sprehodu skozi staro mestno jedro in kosilu v priljubljeni restavraciji z vlakom odpeljali proti
Slovenski Bistrici.
Mentorica Mojca Žunko
ZGODILO SE JE …
DAN ŠOLE
Ob dnevu šole je tudi letos na naši šoli potekalo več dejavnosti.
Učenci 1.–9. razreda so se podali na orientacijski pohod po Slovenski Bistrici. S sabo so imeli
navodila za pot, zemljevid in vprašanja. Z njimi so odšli na pot tudi učitelji spremljevalci.
Učenci 4.–9. razreda so se na šolskem igrišču srečali s simulacijo križišč. Soočili so se s številnimi
prometnimi situacijami in se tako naučili, kako pravilno reagirati. Prav tako so spoznali in obnovili
prometne znake.
Ob koncu smo se srečali s Francem Pintarjem – slovenskim paraolimpijcem, ki nas je s slikami
popeljal skozi svoje največje dosežke in opozoril na pomen varnega obnašanja v prometu.
VESOLJČEK KAJ NA OBISKU V 1. A RAZREDU
Naš hišnik, gospod Tonček, nam je novembra prinesel velik kovček. Le kaj je v njem?
Ema je ugotovila, da nekaj okroglega, mehkega … Joj, kako smo se razveselili vesoljčka Kaja. Takoj
smo ga prepoznali, saj z njegovo pomočjo spoznavamo naše okolje. Kaj se nam je predstavil, mi pa
smo ugotovili, da nima ne zob in ne jezika. Le kako je? Povedal nam je, da je njegova hrana znanje
in pri nas je zagotovo pridobil kakšen kilogram.
Največ težav je imel pri matematiki. Ni in ni si mogel zapomniti, da se reče pravokotnik in ne
kotnikpravo. Najbolj pa je užival, ko je spoznal naše prijatelje iz 5. a razreda. Pripravili so mu pravo
presenečenje: zaigrali so gledališko predstavo. Zelo je bil vesel, ko se je lahko slikal z igralci.
Ugotovili smo tudi, da Kaj zelo rad telovadi. Ko smo plesali, nam je vrtel glasbo. Pokazali smo mu
še našo računalniško učilnico.
Teden s Kajem je prehitro minil in vesoljček se je že poslovil od nas.
Učenci 1. a razreda, učiteljica Lučka in vzgojiteljica Franja
LIKOVNA DELAVNICA
V soboto, 9. 3. 2013, nas je obiskala ilustratorka Mojca Sekulič Fo in nam predstavila svoje delo. Na
likovni delavnici so se učenci se pripravljali na izdelavo ilustracij za našo novo knjigo pravljic. Delo
sta vodili mentorici Maja Brodschneider Kotnik -pisateljski del in učiteljica likovnega pouka Jasna
Vidovič. Obiskala nas je tudi ravnateljica Sonja Arbeiter.
PUSTNI DAN
Za letošnje šolsko leto si je naša šola za pustno temo izbrala filmski svet. Pri pouku likovne vzgoje
so si učenci naše šole oblikovali in izdelali svoje pustne maske. Pustno rajanje je potekalo 12.
febrjuarja. Najprej smo se zbrali v učilnici in si nadeli pustne maske. Nato smo se drug drugemu
predstavili v šolski telovadnici, kjer je potekalo tudi rajanje. Vsi učenci so si tako prislužili »sladko«
nagrado. Priključili smo se tudi povorki, ki je potekala po ulicah Slovenske Bistrice, ter si tako
prislužili še eno nagrado, to je bila lutkovna predstava Martin Krpan v izvedbi Lutkovne skupine Uš
(izvajalca Renata Kalemba in Matevž Gregorič), ki smo si jo ogledali v začetku marca na Osnovni
šoli Pohorskega odreda.
Gala, 9. a
EKO DAN
Tako kot prejšnja leta smo tudi letos na naši šoli izvedli EKO DAN 6. aprila in na ta način
praznovali DAN ZEMLJE.
Zraven čistilne akcije se je na naši šoli vrstilo dosti zanimivih in raznolikih dejavnosti.
Učence nižje stopnje so obiskali prijatelji iz društva PET – Zavoda za terapijo s pomočjo psov
Pokazali so nam, kako je potrebno ravnati s psi ter kaj vse znata in zmoreta njihova ljubljenčka
Medi in Lara.
Učenci 1. razreda so takole strnili svoje misli:
Pia: »Obisk dveh psov in njihovih lastnikov me je navdušil zaradi tega, ker sem psa lahko hranila
in božala. Posebej v spominu pa mi je ostalo to, kako moramo ravnati, če me hoče pes napasti.«
Eva: »Všeč mi je bilo zato, ker sta bila psička tako lepa in čista. Črni kužek mi je bil všeč, ker je
tako visoko skočil in dal glas samo takrat, ko mu je vaditeljica naročila. Beli kuža mi je bil všeč, ker
je znal dat petko in ker je imel tako prijazno gospodarico.«
Obiskali so nas tudi prijatelji iz društva Jumicar. Pokazali so nam, kako se obnašamo v prometu
kot pešci in vozniki.
Še nekaj misli učencev 1. razreda:
Hana: »Meni je bilo všeč, da je bilo ful fajn, ker smo imeli čisto prave znake in mini cesto.«
Tjaša: »Meni je bilo najbolj všeč to, ko smo si dali na glavo čelade in ko sta nas dva policista
usmerjala.«
Kevin: »Všeč mi je bila vožnja s štirikolesnikom in prečkanje ceste. Najbolj zanimivo pa je bilo
ustavljanje štirikolesnika pred semaforjem, ko je gorela rdeča luč.«
Učenci 5. razreda so se preizkusili v vožnji s kolesom na kolesarskem poligonu.
»Juhu-hu! Moje kolo, ki ga je pregledal policist je bilo tehnično brezhibno.«
V prostorih gradu - Koruzno zrno so se nam z nastopom predstavili učenci lutkarskega krožka pod
mentorstvom Aleša Brezočnika in Mateja Gregoriča. Igra je bila zelo zanimiva.
Učenci 6. razreda pa smo se odpravili v Poljčane, kjer smo si ogledali biološko čistilno napravo in
učni poligon. Znanje smo pridobivali z lastnimi izkušnjami. S preprostimi poskusi smo ugotavljali
čistost vode v biološki čistilni napravi. V učnem poligonu pa smo se veliko naučili o zdravilnih
rastlinah, drevesih in živalih.
Tudi učenci 7. razreda smo se odpravili na ogled čistilne naprave v Slovenski Bistrici. V nekaterih
prostorih ni najlepše dišalo in kako veliki so bazeni, kjer čistijo odpadno vodo. Najbolj pa smo bili
presenečeni, da iz čistilne naprave odteka zopet tako čista voda.
Učenci 8. in 9. razreda pa smo se posvetili preventivi v cestnem prometu. Poslušali smo zanimivo
predavanje in se ob določenih posnetkih resnično zamislili.
Naši koši za papir so bili že bolj v slabem stanju, zato smo učenci 8. razreda izdelali nove iz
odpadnih embalažnih škatel ter starih koledarjev.
Po končanih zanimivih dejavnostih pa smo izvedli čistilno akcijo in se podali v okolico šole,
čistilne naprave, avtobusne postaje, med bloki do tovarne Impol, pozabili pa nismo tudi na našo
Močeradovo učno pot. Odpadke smo zbrali v vrečah treh različnih barv in jih tako ločili.
Kljub ne preveč lepemu in mokremu vremenu smo Eko dan zaključili v prijetnem vzdušju.
Za sodelovanje na Eko dnevu se zahvaljujemo vsem, ki so nam ga pomagali in omogočili izvesti
ter Komunalnemu podjetju, ki je poskrbelo za odvoz odpadkov.
Z dejavnostmi Eko dneva smo zagotovo pripomogli k osveščanju o okoljevarstvenih problemih ter
skrbi za našo okolico in Zemljo. S skupnimi močmi lahko naredimo veliko.
VEZENJE NA NAŠI ŠOLI
Ali je možno, da sodobnega najstnika pritegne nekaj na prvi pogled tako nesodobnega, kot je
vezenje?
Verjamemo, da je! Na 2. osnovni šoli obiskuje vezenje okoli trideset otrok. Spoznavajo, kako
prijetno je ustvarjati, izbirati motive, kombinirati različne barve, si zamisliti kompozicijo, ki je
prijetna za oko, ustvariti zanimiva in nova barvna sožitja ... Kako lepo je s svojimi rokami in
vztrajnostjo narediti nekaj novega, lepega in koristnega. In vse to v družbi prijateljev, v
sproščenem pogovoru, ob glasbi … Se sliši prijetno? Saj tudi je!
Naši predniki so vedeli več, kot jim sodobna družba priznava. Cenili so ročno delo, svoje znanje so
prenašali iz roda v rod, tako v okviru družine kot v okviru šolskega sistema. Sodobna šola je
ustoličila intelektualno znanje, znanje na nivoju glave, in iz svojega sistema vztrajno izganja likovno
umetnost, tehnični pouk, ročna dela, gospodinjstvo, lepopisje, umetnost … Ta trend je žal še vedno
prisoten, število ur in pomembnost tovrstnih predmetov še kar upada. Pa ni prav. Človek je
kompleksno bitje, ki ne deluje in biva le na ravni mentalnega mišljenja, ampak tudi na ravni
čustvenega in estetskega doživljanja, na ravni dela rok, na ravni telesa in giba … Dobra vzgoja je
spodbujanje razvoja vseh teh vidikov v otroku, upoštevanje njegovega razuma, telesa, čutenja in
duha. Vsi ti elementi bi morali biti v ravnovesju. Otroku naj šola ponudi dejavnosti, ki ne
zaposlujejo le njegove glave, ampak tudi njihove roke in srce. Dejavnosti rok razvijajo in krepijo
voljo, disciplino, vztrajnost – vrline, ki so v življenju še kako pomembne. Na naši šoli si
prizadevamo, da udejanjamo ta načela.
Kako poteka vezenje na naši šoli?
Vezenje poučujeta učiteljici Ana Tkavc in Darja Vtič. Vezenje ne poteka čisto po klasičnem urniku.
Nekako ne bi bilo prijetno šivati npr. vsak četrtek ob 7.30 do 8.15, vse leto enako, v vseh letnih
časih. Drugače smo zastavili vso stvar. Vezenje pri nas poteka v jesenskem in zimskem času.
Šivamo po pouku, po več ur skupaj, večkrat ob večerih, včasih ostanemo skupaj vso noč. Takrat je
še posebej prijetno! Ko delamo toliko časa skupaj, smo tudi že lačni. Privoščimo si kaj dobrega, na
primer palačinke ali pica kruhke. Včasih našim učencem učitelji pripravijo še kakšno sladko
presenečenje. Tako je bilo prejšnji teden, ko je gospa Ana Tkavc pripravila za okusno čokoladno
sladico. Pri vezenju si svoje obroke družno in složno pripravljamo in prav nikoli se ne prepiramo
okoli tega, kdo bo pomival posodo.
Naše »umetnine« smo razstavljali tudi na božičnem bazarju v okviru vsakoletne dobrodelne
prireditve En svet, eno srce.
Če je komu zadišalo, da bi času, ki prihaja, segel po šivanki in prejici, bomo veseli in ponosni.
Dokazano se k šivanju prileže topel čaj z medom in družba ljudi, ki jih imate radi ... Uživajte!
Pa dajmo besedo še otrokom:
Pouk vezenja mi je všeč, saj je miren in sproščujoč. Zmeraj se ga veselim. V petek se je zgodilo
nekaj najboljšega. Nočno vezenje!
Prespali smo v šoli in vezlo dolgo v noč.
Sergeja, 8. a
Vezenje mi je zelo všeč. Izdelki, ki jih zašijemo, so lepi, unikati in uporabni.
Ko vezemo, se pogovarjamo in zabavamo.
Ana Katarina, 8. a
Vezenje je zelo zelo dober predmet. Naj bo žal vsem tistim,
ki se k njemu niso prijavili. K vezenju bom hodila tudi prihodnje leto.
Ela, 7. b
Pri vezenju se ogromno naučimo. Imamo tudi večerjo, ki jo pripravi skupina učencev. Vedno je zelo
okusna. Vsi smo žalostni, ko učiteljica zaključi uro.
Ema, 7.a
Vezenje je zakon!. Veliko se zabavamo in smejemo in seveda tudi vezemo.
Sara U., 7. a
Vezenje je pomirjujoča aktivnost, pri kateri se lahko pogovarjamo in poslušamo glasbo. Eno noč
smo preživeli tudi v šoli, kjer smo se imeli zelo lepo. Ta noč mi bo za zmeraj ostala v spominu.
Ines, 7. b
Novinarski krožek z mentorico Darjo Vtič
PREDPASNIKI
Naši dežurni učenci so opremljeni s predpasniki, ki jih je izdelala učiteljica Jasna Vidovič v
sodelovanju z izbirnim predmetom vezenje. Mentorici vezenja sta Darja Vtič in Ana Tkavc.
NAŠI MLADI USTVARJALCI, UMETNIKI
GLEDALIŠKA SKUPINA PIKA POKE
Gledališko skupino PIKA POKE obiskujejo učenci prvega triletja, deček in deset deklic. Moto
skupine je naučiti se sproščenega nastopanja na odru. Učenci so radoživi, nasmejani, razigrani in
vedoželjni. Z deklamacijami so nastopali na različnih prireditvah. Gledališko igro Grigorja Viteza
ZRCALCE pa so predstavili na 16. gledaliških dnevih v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski
Bistrici. Igro bodo zaigrali še svojim prijateljem – sošolcem, otrokom iz vrtca in učencem OŠ Dr.
Jožeta Pučnika Črešnjevec ob zaključku bralne značke.
Mentorica: Franja Justinek
FOLKLORNI KROŽEK
Folklorni krožek deluje na naši šoli že od ustanovitve šole, zadnja štiri leta ga vodi mentorica
Marina Majer. Letošnje šolsko leto prihajamo k folklornemu krožku učenci iz četrtega in drugega
razreda. Na frajtonarici nas že četrto leto spremlja Žan Krček. Letos smo se s spletom Biba leze
predstavili na Območnem srečanju folklornih skupin na Zgornji Ložnici. Pri folklori nam je lepo, saj
se veliko igramo, plešemo, pojemo in obujamo stare običaje.
Folklorniki naše šole
REVIJE PEVSKIH ZBOROV
V mesecu aprilu se šolski pevski zbori predstavijo tudi širši javnosti na Območnih revijah otroških in
mladinskih pevskih zborov.
Otroška pevska zbora sta nastopila na reviji, ki je potekala na OŠ Pohorskega odreda Slovenska
Bistrica 3. 4. 2013.
Zbor 1. in 2. razreda je zapel tri pesmi: Kdo živi v tej hišici?, Pleši, pleši črni kos in Mala miška. Zbor
3. - 5. razreda pa Pet pedi, Lisička je prav zvira zver in Burja.
Mladinski pevski zbor se vsako leto odpravi na intenzivne priprave pred revijo mladinskih pevskih
zborov. Tudi letos so tako dva dni pridno vadili v Rogaški Slatini.
Predstavili so na Območni reviji mladinskih pevskih zborov, ki je potekala 11. 4. 2013, na OŠ dr.
Jožeta Pučnika Črešnjevec.
Zapeli so tri pesmi: Poje vam mladost, Fsi so venci beili in Friends on our left and friends on our
right. Zborovodja vseh treh pevskih zborov je Damijan Cigler.
NAŠI LUTKARJI
Člani lutkovne skupine KakÓrkoli smo se v šolskem letu 2012/2013 odločili na oder postaviti
lutkovno predstavo v čast bratoma Grimm, saj letos beležimo 200. obletnico njune smrti. Kot
osnovo smo izbrali njuno pravljico Sneguljčica in sedem palčkov, a kot se za skupino našega kova
spodobi, smo zgodbo nekoliko priredili in začinili, dodali nekaj soli in popra ter še malo svinjske
masti in nastala je Mastuljčica in ne vem koliko Telebanof. Tudi letos so učenci lutke izdelali sami,
za kar so, zraven rednih vaj ob sredah, žrtvovali tudi 6 svojih prostih sobot. A za dobro predstavo
se je vredno potruditi.
26. 3. 2013 smo se udeležili Območne lutkovne revije v Studenicah, kjer smo si po oceni strokovne
spremljevalke ge. Barbare Jamšek priigrali možnost nastopa na regijskem srečanju lutkovnih
skupin. Slednjega smo se 16. 4. 2013 udeležili v Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer smo ponovili
odličen nastop. Seveda si mladi lutkarji želijo tudi nastopa na državnem srečanju, a na rezultate in
oceno regijskega nastopa bo potrebno počakati vse tja do konca maja. Ne glede na rezultat pa se
veselimo prihajajočih nastopov ter seveda slavnostne premiere naše predstave, ki bo letos
predvidoma v juniju v okviru festivala Kornfest.
Mentor: Aleš Brezočnik
CICIBAN PLANINEC
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se cicibani planinci odpravili na okoliške hribe in uživali v
lepotah narave.
OD KOP DO ROGLE
V mesecu oktobru se je 6 cicibanov planincev in njihovih staršev udeležilo Lukčevega pohoda od
Kop do Rogle. Planinci so se na celodnevnem pohodu odlično držali, prav tako nam je bilo
naklonjeno vreme.
BOJTINSKA GOZDNA UČNA POT
Na gozdni učni poti Bojtina smo
se v mesecu oktobru priključili
otrokom iz projekta Popestrimo
šolo. Ob poti smo opazovali
različne drevesne vrste, mlin,
krmilnice in solnice za živali,
obiskali pa smo tudi kmečko hišo
s črno kuhinjo.
NA BOČU
Cicibani planinci smo v začetku novega koledarskega leta tik pred napovedano zimo še izkoristili
lepo soboto. Takrat smo se odpravili na Boč.
Mentor: Igor Keber
ŠPORTNI KOTIČEK
SEPTEMBER 2012
JESENSKI KROS
Športna tekmovanja v novem šolskem letu so učenci odprli z nastopom na jesenskem krosu v
Poljčanah, kjer je šola ekipno osvojila 2. mesto.
30. ATLETSKA OLIMPIADA
Naši učenci so zelo uspešno nastopili na tradicionalni medobčinski atletski olimpiadi, kjer so
osvojili številne medalje.
OKTOBER 2012
PODROČNO EKIPNO ATLETSKO TEKMOVANJE
Naše učenke so zelo uspešno nastopile na ekipnem področnem atletskem tekmovanju v Mariboru.
V seštevku osmih disciplin so skupaj zbrale 12.736 točk in osvojile odlično 2. mesto.
MLAJŠI UČENCI DRUGI NA MEDOBČINSKEM TURNIRJU V MALEM NOGOMETU
Naši učenci so osvojili 2. mesto na medobčinskem turnirju v malem nogometu v Slov. Bistrici in se
uvrstili na področni turnir.
STAREJŠI UČENCI ZMAGOVALCI TURNIRJA V MALEM NOGOMETU
Ekipa starejših učencev je zmagala na medobčinskem turnirju v malem nogometu v Slovenski
Bistrici in se uvrstila na področni turnir.
DECEMBER 2012
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ŠAHU
Na osnovni šoli Anton Ingolič na Spodnji Polskavi je potekalo medobčinsko šolsko prvenstvo v šahu
za dečke in deklice in ekipe. Naši učenci so dosegli odlične rezultate: Neo Geissler 1. mesto v
kategoriji do 9 let, Leo Geissler 3. mesto v kategoriji do 9 let in Niko Justinek 3. mesto v kategoriji
od 9 do 12 let. Ekipno so naši učenci osvojili 3. mesto.
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI ZA UČENKE
Na OŠ Jožeta Pučnika Črešnjevec je v petek, 14. 12. 2012, potekalo medobčinsko tekmovanje v
odbojki za učenke. Naše učenke so na tekmovanju osvojile 4. mesto.
JANUAR 2013
PODROČNO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU
Na področnem tekmovanju v malem nogometu okrajev Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica so naši
učenci osvojili odlično 4. mesto. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani v Oplotnici. Žal se jim ni
uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, kamor sta se uvrstili le prvo- in drugouvrščeni ekipi.
FEBRUAR 2013
MEDOBČINSKI DVORANSKI POSAMIČNI IN EKIPNI MNOGOBOJ – MLAJŠI UČENCI in UČENKE
Na medobčinskem dvoranskem posamičnem in ekipnem mnogoboju so uspešno nastopili naši
učenci. Med mlajšimi učenci je Andrej Bek v seštevku mnogoboja (60 m, skok v daljino, skok v
višino, suvanje težke žoge) z 2.413 točkami zasedel 2. mesto.
Med učenkami je bila najuspešnejša Anja Ferlež s 5. mestom (2.150 točk). Takoj za njo so se
uvrstile še Zala Lončarič in Maša Dvoršak.
Punce so v ekipni razvrstitvi mnogoboja mlajših učenk osvojile 3. mesto s 6.131 točkami.
MAREC 2013
MEDOBČINSKI DVORANSKI POSAMIČNI IN EKIPNI MNOGOBOJ – STAREJŠI UČENCI
Naši učenci so uspešno nastopili na mnogoboju. Najuspešnejši je bil Tine Dabanovič, ki je z 2.809
točkami zasedel 8. mesto. Ekipno so učenci v postavi Dabanovič Tine, Mohorko Žan in Vujinovič
Vlado s 7.908 točkami zasedli 5. mesto.
APRIL
Drugi vikend v aprilu je tradicionalno rezerviran za bistriški tek, kjer je kar 150 naših učencev
nastopili v tekih od 700 m do 1300 m.
Športni urednik: Jure Pirš
INTERVJUJI
MELANIE JOZIĆ – NAŠ ŠOLSKI GENIJ :)
Predstavili vam bomo 2 »šolska genija«. Najprej Melanie
Jozić, ki je učenka 9. razreda na 2. osnovni šoli v Slovenski
Bistrici.
Pozdravljena, kako si?
Odlično se počutim, ker se je končno začela pomlad.
Kako se počutiš kot »najpametnejši« otrok na naši šoli?
Sploh se ne počutim kot najpametnejši otrok na šoli, ker to
tudi nisem! Mogoče sem le v nekaterih predmetih pokazala
več znanja kot drugi, kar pa ne pomeni, da se pametnejša od
njih. Tudi oni v sebi skrivajo nek, mogoče še neodkrit
potencial.
Ali se moraš veliko učiti ali si stvari zapomniš pri pouku?
Večino snovi si zapomnim pri pouku. Ker glede na to, da sem kar leno bitje, bi mi bilo težko se
naučiti snovi, ki je je pri predmetih in tekmovanjih ni ravno malo.
Kaj pa rada počneš v svojem prostem času?
Takrat se najraje "izobražujem" na filmskem področju z gledanjem raznih serij, resničnostih šovov
in filmov. Rada pa tudi obiskujem družbena omrežja (zelo rada!!), predvsem twitter pa tudi
facebook. Nekaj svojega časa namenim tudi igranju inštrumentov: citer, malce pa se učim tudi
igranja kitare in klavirja. Drugače pa najraje berem knjige! Strah me je edino tega, ker počasi tistih
dobrih zame že zmanjkuje. Nekaj časa pa namenim tudi domačim nalogam.
Kje se vidiš čez 20 let?
Najverjetneje v bolnišnici, pa ne zaradi tega, ker sem taki "štor", ki
se lahko pri vsem poškoduje (čeprav je tudi to možno ). Vidim se
predvsem v poklicu pediatrinje, mogoče se bom tam usmerila na
kakšno kardiologijo. Ne vem, upam, da mi uspe, vendar se moje
želje še lahko spremenijo. Saj smo še mladi!
Ali ti gre v ljubezni tudi tako dobro kot v šoli?
Joj, moje ljubezensko življenje je zelo zanimivo. Družina me ima
rada, mali otroci me obožujejo, tudi živali; predvsem mačke, psi,
ribe, na žalost pa tudi kače, komarji in čebele! Drugače pa mojo
ljubezensko življenje še ni zanimivo, pa tudi za javnost ni! Kaj bi
bila že zdaj v mladih letih resna, bo še že v prihodnosti dovolj časa
za to.
Melanie, hvala za tvoje odgovore in vse dobro ti želimo.
Eva, 9. a
DOMINIK MILOTIĆ – ŠE EN ŠOLSKI GENIJ :)
Pozdravljen, kako si?
V redu.
Katera priznanja vse si osvojil letos?
Zlato Preglovo priznanje, srebrno Stefanovo,
srebrno Proteusovo, srebrno Vegovo in zlato iz
znanja o sladkorni bolezni.
Se moraš veliko učiti ali si stvari zapomniš pri
pouku?
Večino snovi si zapomnim pri pouku, določene
predmete, kot sta slovenščina in nemščina, pa se moram tudi učiti.
Po čem si boš zapomnil osnovno šolo in ali boš kaj pogrešal?
Osnovno šolo si bom verjetno najbolj zapomnil po šoku ob prihodu vanjo, saj slovenščine še nisem
obvladal, pa tudi okolje je bilo zame tuje. A zadnja leta šole imam v zelo dobrem spominu in mi jo
je nekako žal zapustiti. Seveda bom nekoliko pogrešal sošolce, pa tudi nekatere učitelje, a se
veselim novega okolja in svežih obrazov.
Kje boš nadaljeval svoje šolanje in zakaj si se odločil za to šolo?
Šolanje bom nadaljeval na II. gimnaziji Maribor, saj menim, da mi bo dala najboljše temelje za
nadaljnje šolanje. Všeč mi je tudi, da imajo fleksibilen predmetnik, ki se podreja interesom dijakov.
Kaj rad počneš v svojem prostem času?
Zelo rad kolesarim in se rolam. Prav tako rad gledam televizijo, še posebej programa National
Geographic in HRT1, na katerem vsakodnevno
spremljam novice.
Nam zaupaš delček svojih sanj?
Moje sanje so, da bi postal znanstvenik na
kakšnem inštitutu, vendar je za razmišljanje o tem
še prezgodaj. Trenutno je moj primarni cilj
uspešno končati osnovno šolo in dobro “štartati”
v gimnaziji.
Ali ti gre v ljubezni tudi tako dobro kot v šoli?
Ja, še kar, čeprav trenutno nimam večjih ponudb, vendar si od novega “mariborskega okolja”
obetam veliko, še posebej zato, ker je v bližini zdravstvena šola, na kateri so pretežno punce.
Dominik, hvala za tvoj čas in vse dobro ti želimo na tvoji nadaljnji poti.
Eva, 9. a
KULTURNA FACA – EVA MALOVRH
EVA je devetošolka naše šole, ki dosega zavidljive uspehe na
kulturnem področju. Tik pred odhodom iz osnovne šole smo ji
zastavili par vprašanj.
Kako zapolniš svoj prosti čas?
V prostem času pišem, rišem, šivam, slikam, fotografiram, igram
klavir, poslušam klasično glasbo in seveda berem. Ne zdržim
namreč dolgo brez dela in ko ustvarjam, se počutim svobodno.
Kaj zate pomeni kultura?
Kultura je zame nekaj čudovitega. Navdušujem se nad likovno
umetnostjo, zgodovino, glasbo, modo, jeziki, najbolj pa me
navdihuje literatura, še posebej svetovni klasiki, kot so W.
Shakespeare, Jane Austin, Dickens, L. N. Tolstoj ... Všeč so mi
romani, ki jih zlepa ne pozabiš in imajo močno sporočilo. Ne maram pa t.i. najstniških knjig in knjig
za "poletno branje", saj so zgodbe napisane tako, da jih prebereš in odložiš.
Klasikov se lotevam tudi zaradi lepega, zbornega jezika in kakšnih starinskih besed, ki so že skoraj
zašle v pozabo, a z branjem spet oživijo (npr. glagol jenjati).
Je igranje klavirja tvoja prva ljubezen?
Klavir igram že od 3. razreda in moram reči, da začetki niso bili nič kaj rožnati, saj sem se morala v
vajo mnogokrat prisiliti. V zadnjih dveh letih pa sem začela v igranju uživati in zdaj obiskujem
dodatni 7. razred. Zaljubila sem se v klavirsko glasbo francoskega impresionističnega skladatelja
Debussyja in sem presrečna, da bom letos na izpitu (poleg Bacha in Beethovna seveda) igrala
njegovo čudovito skladbo Arabesko št. 1, ki je moja najljubša. Vpisala sem se še v 8. razred
klavirja.
Kako pa je z risanjem?
Rišem pa že od malega. K temu je veliko pripomogel moj oče, ki je grafični oblikovalec in ljubiteljski
slikar. Med šolskim letom je zaradi učenja časa bolj malo, zato pa se med počitnicami toliko bolj
ukvarjam še s tem. Zdaj se vse bolj uvajam tudi v oljno slikarstvo, ki pa je sicer kar zahtevno. Od
znanih slikarjev pa so mi najljubši Klimt, Van Gogh, Monet in Degas.
Bi želela kakšen dosežek na kulturnem področju še posebej izpostaviti?
Nastopam na nastopih v glasbeni šoli in sem sodelovala pri knjigi Pravljično Pohorje – to je bila
zame res posebna izkušnja, saj sem si že od malega želela, da bi napisala in ilustrirala kakšno
pravljico.
Na katero srednjo šolo si se vpisala in ali boš kaj pogrešala?
Vpisala sem se na 1. gimnazijo Maribor, klasični program, kjer se bom učila tudi latinščino.
Zagotovo bom pogrešala prosti čas. Ne vem še, kaj bi bila rada po poklicu, glede na to, da me
zanima toliko stvari!
Katere vrednote se ti v življenju zdijo pomembne in zakaj?
Najpomembnejša je svoboda, seveda pa se mi zdi pomembno, da razviješ "lastni jaz" in počneš
stvari, ki te veselijo, ne glede na to, kaj pravi večina. Spoštujem ljudi, ki so neodvisni, ustvarjalni in
sledijo samemu sebi.
Če bi lahko, kaj bi v tem trenutku spremenila oziroma naredila drugače?
Težko rečem nekaj kar tako za svet oz. Slovenijo. Želim si predvsem, da bi moji vrstniki več brali in
se zanimali za svet okoli sebe, namesto da dragoceni čas zapravljajo pred ekrani. Sama tudi nimam
nobenega "profila" na družabnih omrežjih, ki so zdaj vse bolj priljubljena. Zavzemam pa se tudi za
čistost slovenskega jezika, izogibam se slengu in se trudim čim več uporabljati knjižno slovenščino.
Žalostna sem, ko vidim, kako izumira dvojina in svoje domače pogosto opozarjam nanjo (zato me
včasih zbadajo z vzdevkom "slovenist-terorist").
Kakšni so tvoji cilji oziroma želje za prihodnost?
Rada bi predvsem ostala to, kar sem in
se še naprej izpopolnjevala v znanju,
ustvarjala in počela stvari, ki me
veselijo.
Vse dobro ti želimo še naprej.
Anja, 7. a
KULTURNA FACA – KATJA ŠLAMBERGER
KATJA je učenka devetega razreda naše šole, ki je dejavna
na različnih področjih in smo jo izbrali za »kulturno faco«.
Kaj počneš v prostem času?
V prostem času plešem balet. Prav tako pa rada jaham
konje, igram klavir, rišem, ter poslušam glasbo, se igram z
Loriko in Miškom (moja psa) in igram golf.
Vemo pa tudi, da si prepotovala že kar nekaj tujih dežel. Se ti je katera še posebej vtisnila v
spomin?
No ... z družino smo res veliko potovali. Dve zadnji veliki potovanji sta bili v Indijo in Grčijo. Med
drugim pa smo obiskali še več evropskih držav in ZDA ter Kanado. V spomin so se mi vtisnila čisto
vsa potovanja. Nikoli ne bi mogla reči, katero je bilo najlepše, saj smo skoraj vsepovsod doživeli
tako kulturni šok kot tudi takšne čudovite stvari, ki se jih z besedami ne da opisati. V prihodnosti bi
rada še veliko potovala, predvsem v tropske kraje, a tudi drugih potovanj se ne bi branila.
Kaj ti pomeni balet?
Balet mi pomeni sprostitev, veselje in predvsem oddih od drugih obremenitev. Z baletom sem se
začela ukvarjati v 1. razredu, za ples pa sta me je navdušili sestra in moja plesna učiteljica.
Jahanje konjev je tvoja druga ljubezen?
Ja, lahko bi tako rekli ... Jaham že od malega in se pravzaprav sploh ne spomnim, kdaj sem prvič
sedla na konja. Za jahanje sta me navdušila starša. Imam pa tudi svojo kobilo Doli. Je prijazna, a
zna biti resnično nagajiva in zelooo trmasta. Z očetom običajno jahava ob koncih tedna, a tudi med
tednom se kdaj najde čas. Vedno jahava t.i. »terensko«, torej brez poti po naravi. Večkrat se nama
je že zgodilo, da sva se izgubila ...
Kaj zate pomeni kultura?
Kultura ... zame je to »gojenje« ali rast posameznikove razgledanosti, predvsem na področju
umetnosti. Kultura so gledališča, prireditve, pa tudi način obnašanja. Zdi se mi pomembno, da vsaj
en dan v letu posvetimo kulturi, za kar je na naši šoli odlično poskrbljeno.
Bi želela kakšen svoj dosežek na kulturnem področju še posebej izpostaviti?
Eden izmed mojih večjih dosežkov, če že ne največji, je bilo sodelovanje pri knjigi Pravljično
Pohorje, kjer sem se preizkusila v ilustriranju zgodbice. To je bila nova in izredno zanimiva izkušnja.
V katero srednjo šolo si se vpisala?
V Srednjo šolo Slovenska Bistrica, program gimnazija, saj bi se
po končani srednji šoli rada vpisala na študij.
Kaj boš najbolj pogrešala, ko boš zapustila osnovno šolo?
Definitivno prosti čas, pa tudi zdajšnje sošolce.
Kakšni so tvoji cilji oziroma želje za prihodnost?
Najprej bi rada uspešno dokončala osnovno šolo in kasneje še
srednjo. Nato pa bi se rada vpisala na študij, vendar še ne vem
kateri. V bližnji prihodnosti pa si želim tudi veliko potovati po
svetu in si nabrati čim več raznovrstnih izkušenj.
Hvala za pogovor in naj se ti sanje uresničijo. Srečno!
Anja, 7. a
ŠPORTNA FACA - GALA TRAJKOVIČ
V naši šoli imamo mnogo uspešnih učencev, ki dosegajo zavidljive rezultate. Ena izmed njih je
gotovo Gala Trajkovič, učenka naše šole, ki je uspešna na področju atletike.
Gala, kdaj si začela trenirati atletiko in kaj te je k temu
privedlo?
Atletiko sem začela trenirati pri rosnih 4 letih, saj me je nad
tem močno navdušil moj oče.
Na katerem področju atletike tekmuješ?
Najbolj uspešna sem pri srednje dolgih tekih (1000 m …), lani
sem se pa tudi preizkusila na področju 300 m z ovirami.
Gala, sama si tudi odlična učenka. Kako ti uspeva treninge
usklajevati s šolo?
Lahko bi rekla, da več kot imaš obveznosti, bolj se jih naučiš usklajevati. Z leti sem si dodobra
pridobila to sposobnost.
Približuje se toplo in sončno vreme. S čim se rada v teh toplih dnevih osvežiš?
Najboljša osvežitev je seveda voda. Rada pojem tudi kakšno
sadje. Najljubša sta mi lubenica in ananas.
Si deveti razred OŠ. Kam se želiš vpisati v srednjo šolo, da boš
zmogla še naprej usklajevati s treningi?
Vpisala se bom v Srednjo šolo Slovenska Bistrica – program
gimnazija, saj je ta šola v kraju, kjer živim in hkrati treniram.
S čim se rada ukvarjaš v prostem času?
V prostem času se poleg atletike rada tudi sprehajam, družim s
prijatelji …
Gala, če ni skrivnost, … si morda zaljubljena?
Ne, ni skrivnost, da nisem zaljubljena.
Kje se vidiš čez 20 let?
Čez 20 let se ravno ne vidim, ker nisem jasnovidna. No, vseeno pa bi rada bila uspešna in
zadovoljna s svojim življenjem.
Gala, v imenu šole se ti zahvaljujem za pogovor in ti v prihodnje želim vse dobro.
Žiga, 9. a
INTERVJU: ROBERT JURAK
S kulturo se ne srečujemo le v šoli, pri urah slovenščine, likovne vzgoje in na kakšni prirediti. Veliko
lepega lahko doživimo tudi v prostem času, s svojo družino. Jaz sem s svojo obiskala otvoritev
razstave in se pogovarjala s čisto pravim kiparjem.
V soboto, 4. maja, se je v Apolonijevem gradu v Negovi z razstavo "Panonska ura" predstavil 45letni kipar Robert Jurak iz Logarovcev. Preko sto obiskovalcev si je lahko ogledalo razstavo. Robert
Jurak ima rad panonsko pokrajino in njeno dušo, ki je poštena, vesela, samosvoja, ustvarjalna in
umetniška. Na razstavi se je predstavil s kovinskimi in lesarskimi kiparskimi deli, kot so panonske
ribe.
"Ribe niso ravno lepe, so pa iznajdljive, malo zasanjane, skromne in pozitivne, saj jih vse te lastnosti
ženejo naprej," je o razstavi povedal Jurak.
Robert Jurak prihaja iz Križevcev pri Ljutomeru. Rodil se je 21. 3. 1967. Po poklicu je znan
oblikovalec kovin (ograje, razni liki). Pri 21. letih je prevzel od očeta poklic in delavnico, ki jo vodi še
danes. Pred kratkim je Robert Jurak imel razstavo svojih del. Tema razstave so bile ribe iz kovine in
lesa. Številne obiskovalce je s svojo umetnostjo zelo presenetil. Čeprav je oblikovalec imel veliko
dela, si je vzel čas za moja vprašanja.
1. Iz katerih materialov so vaše umetnine?
Moje umetnine so iz kovine, gline in opečenega tlakovca.
2. Kateri material vam je najljubši in zakaj?
Moj najljubši material je glina, ker se zelo enostavno modelira.
3. Koliko let že ustvarjate?
Ustvarjam že 15 let. Vse se je začelo v domači delavnici, ko sem iz odpadnih materialov sestavil
kovinsko sliko.
4. Kje in kdaj pridobite ideje za vaša dela?
Ideje za dela se mi preprosto utrnejo, ko kaj razmišljam.
5. Kako ljudje gledajo na vaša dela?
Ljudje radi pridejo na moje razstave. Tu se ljudje srečajo s kulturo, umetnostjo in se družijo z
ljudmi, ki jim je umetnost blizu.
6. Kakšno je sporočilo, ki ste ga želeli izraziti z ribami?
Rad bi poudaril pomen sobivanja na tem planetu z vsemi živalmi in predvsem ribami.
Ela Leskovar, 5. a, novinarski krožek
Fotografije: Ela Leskovar, Jan Leskovar
VID VALIČ – KDO GA NE POZNA?
Pravijo, da se delo novinarja nikoli ne konča. Pravi novinar budno opazuje svet okrog sebe, in ko
mu potrka priložnost na vrata, jo brž izkoristi. Nam je se je ponudila priložnost, da naredimo
intervju z Vidom Valičem! Seveda smo jo z veseljem izkoristile!
Kakšni ste bili kot otrok?
Bil sem nižji, s krajšimi lasmi in manjšim nosom, a me to ni ustavilo, da sem se zabaval na vsakem
koraku.
Katera je bila prva oddaja, ki ste jo vodili?
Imenovala se je Revizor. Posneli smo samo štiri oddaje, saj je televizija, ki naj bi predvajala to
oddajo, klavrno propadla po treh mesecih od svoje ustanovitve.
Katere oddaje ste posneli s Petrom Polesom?
Slovenija ima talent in X faktor.
Kako nastajajo ideje za oddajo Vid in Pero šov?
S konkretnim razmišljanjem in uporabljanjem domišljije.
Kako dolgo potekajo snemanja oddaj?
Predolgo. Dobimo se v petek ob 11. uri. Najprej imamo aranžirno vajo, kjer režiser določi, kako
bo posnel celotno oddajo. Nato je kosilo, potem imamo ob 16. uri generalno oddajo, kjer nekako
fiksiramo, kako naj bi oddaja izgledala. Nato se uredimo, oblečemo, nališpamo in se »našopamo« z
energijo, da lahko ob 20. uri pred živo publiko naredimo »fajn« predstavo. Po koncu oddaje se
usedemo skupaj in pokomentiramo svoje delo, tako da sem doma okoli polnoči.
Katere oddaje ste vodili sami in ali je veliko težje voditi oddajo sam?
Nič ni težje ali lažje. Če vodiš oddajo sam, se moraš drugače pripraviti, kot če jo vodiš v paru. Oboje
je zanimivo in oboje zahteva temeljito pripravo.
Kaj bi radi povedali mladim?
Vedno dvomite v to, kar preberete, slišite ali vidite,
dokler se sami ne prepričate, da drži. Pa še takrat
obstaja možnost, da ste kaj spregledali. Vse, s čimer se
srečaš v življenju, vsaka situacija, vsak odnos, vsak
človek, vsaka kultura, vsaka veda ima zagotovo več
zornih kotov. Če vidiš oz. če upoštevaš le enega in ne
iščeš še drugih zornih kotov, si neumen, naiven ter
aroganten in lahko s takim obnašanjem prizadeneš
veliko ljudi.
Hvala za pogovor in veliko uspeha še naprej!
Lucija Brumec, Hana Brumec in Neva Zalokar,
5. a, novinarski krožek
LITERARNO – LIKOVNI KOTIČEK
KO ROŽA ODCVETI
(O pesmi in ljubezni)
Vsaka oseba pozna lepe in žalostne trenutke svojega življenja. A najlepše izmed njih doživimo v razcvetu. Smo
kot roža. Ko je suša, si želimo dežja. In ko naposled pride, se naši zaprti lističi razprejo in zacvetimo v vsej svoji
veličini. Radostno zremo v nebo in se prepuščamo sreči. A kmalu je dežja preveč.
In sedaj je čas, da vam predstavim dve roži. Ti dve roži močno izstopata od drugih. Sta kakor vrtnici sredi
običajnih travnih bilk. Njuna lepota zamegljuje celotno trato. Prši. Drobne dežne kapljice oprijemajo njuni telesci,
da kar žarita. Njuni lističi so odprti. Cvetita v popolnem sijaju.
Prva je Urška. Brhka, lepa ljubljanska deklica, ki se še predobro zaveda svojih čarov. Le kako se jih ne bi, ko pa ni
ne mladeniča ne moža, ki bi se ji uprl. Z zvijačami in svojo očarljivostjo jih privablja kot sladoled otroke.
Prevzetna, spogledljiva in odločna, da dobi, kar se ji zahoče, stre srca mnogih deklet in žena. Vendar ni dovolj.
Hoče več. Več solz, več dežja.
Na kar gre upajoče na trg, kjer veselje ljudi kar odmeva po Ljubljani. Ljudje plešejo in so srečni. Vendar ne Urška,
ta čaka. Čaka, da dobi, kar išče. In naposled tudi najde.
Mladenič se naslanja na mizo in obrača oči za njeno lepoto. Pomenljivo spogledljivi pogledi zdaj jadrajo po zraku.
In tako se očarljivi par prime za roke, zapleše. Vendar pa vse stvari niso takšne, kot se zdi. Nenavadni mladenič
ima globoko v sebi skrivnost. Skrivnost, ki sebično in ošabno Urško pahne v smrt. Njena usoda je zapečatena, ko
jo povodni mož odpelje daleč v globine vodnega sveta.
Pesem izzveni v tragičen konec, značilen za umetno balado. Da bi bila še bolj napeta, pa vanjo pesnik doda
bajeslovno bitje - skrivnostnega moža, ki gane dekličino srce in jo popelje pod šumeče valove. Urška, ki se kot
nesrečna junakinja ne zaveda usodnega oprijema podvodnega moža, izgine za vedno. S tem pesnik želi opozoriti
preveč prevzetna, sebična, izbirčna dekleta, da je njihova usoda odvisna od njih samih. Vsaka storjena krivica se
poplača, pa naj je cena še tako visoka. In prav zaradi tega je baladna poezija odeta v mrak, dramatičnost,
napetost in temačno vsebino. V njej je zaznaven dvogovor, ki vodi na sam vrh dogajanja. Poudarjenost in
nepoudarjenost zlogov pripomoreta k ritmu, ki zapolnjuje občutek srednjeveškega časa. Oplemeniten starinski
jezik na umetniški ravni povezuje zgodovino z domišljijo, urejena rima pa tekoče lepša ritem zgodbe. Nosilna
osebnost zgodbe - Urška, roža vseh rož, propade in izgine pod težo grehov in vodovja.
In tu nastopi še ena roža. Ta je za razliko od prve manj spogledljiva, a hkrati bolj vzvišena in nečimrna. Tudi njena
lepota pospeši utrip src mnogih in omehča kolena še tako hrabrih bojevnikov. Njeno lepo ime slovi po celotni
deželi in plemiških snubcev ji ne manjka. Dokaj jih pride na turjaški grad, kjer se Rozamunda zaljubi in izbere
najboljšega med njimi. Močan, lep in navajen bitk jo plemič Ostrovrhar zaprosi. Tedaj pa se vmeša usoda.
Potujoči pevec očaran pohvali njeno lepoto, a omeni najlepše dekle, katere slava odmeva po celotnem svetu.
Rozamunda nezadovoljna ukaže svojemu zaročencu, naj reši ujete junake, vdre na turško ozemlje in na njen
dvorec pripelje slavno paševo sestro, da se sama prepriča o njeni lepoti. Poroka je prestavljena in junaški vitez se
odpravi izpolnit njeno zahtevo. Pogumno prebrodi vse ovire in prispe do dvorca, kjer osvobodi rojake in ugrabi
Turkinjo Lejlo. Vendar pa ga ta orientalska lepotica, sonce vseh lepot, tako očara, da si jo odpelje na svoj grad. Ta
se pokristjani in sprejme krščanske navade ter se poroči z bojevnikom Ostrovrharjem. Razočarana Rozamunda pa
se zateče v samostan, kjer postane čast ljubljanskih nun. In tako odcveti še ena roža.
Kljub temu, da je konec tragičen, pa je opazno milejši od Urškinega, saj se je razočarana deklica odrekla le
ljubezenski sreči in s pomočjo samostana obdržala neomadeževano čast. Pesem poteka v grajskem okolju, v času
turških vpadov in ima vse značilnosti romance: viteštvo, ljubezen, bojevanje ... Pesnik pa je skušal Turjaško
Rozamundo čim bolj približati španskim pesmim, ki so mu bile za vzgled. In morda je tu zaradi tega toliko
globokih čustev, ki romanco izoblikujejo v izpovedno in hkrati pripovedno pesem. Prav tako se na romantičnoljubezenske pripetljaje vežejo resnični zgodovinski dogodki. Celoten pristop je milejši in živahnejši od balade in
opeva pogumne junake. Zgradba pesmi ustvarja vtis neenakomernosti in igrivosti, saj so kitice različno dolge,
njena posebnost pa je ujemanje verznih koncev. Verzi so metrično urejeni, v vseh pa je osem zlogov, kar je še en
dokaz španskega vpliva
Pesnik France Prešeren pa pri obeh pesmih uporablja mnoga pesniška sredstva, kot so poosebitev, primera,
metafora, besedna igra ... Podvodni mož in Turjaška Rozamunda sta pesmi, preliti od prenakopičenih čustev, ki
so šinile iz globine pesnikovega nesrečnega srca.
Vendar pa so se iz bolečine in nesreče rodili pesniški biseri kot ponos naše dežele in jezika. V lepem obdobju
romantike je bil tako naš jezik povzdignjen na umetniško raven, nastale so čudovite pesnitve in dvignil se je
narodni ponos. In tako je ena roža vendarle zacvetela!
Katarina Justinek, 8. a
V gozdu pod smrečjem
V gozdu pod smrečjem se je nekega dne skotil volk. Bil je drugačen od ostalih. Bil je namreč bel, vsi
ostali so bili sivi, pa še vsi so jedli meso, on pa je bil vegetarijanec. Kljub temu da je bil drugačen,
so ga imeli radi.
Živeli so lepo in mirno, a prišel je dan, ko so njegovi bratje Pinko, Drinko in Štrinko izginili neznano
kam. Finko, beli volk, jih je šel iskat. Med hojo je pojedel kakšno gozdno rastlino, dokler ni prišel
do velike jase. Finko je svoje brate našel privezane za bližnjo kočo, ki je bila videti zapuščena. Stopil
je bližje, potem pa je po Finku padla velika mreža. Zaslišal se je glas: »Hej fanta, še enega sem
ujel!«
Tisti trije fantje so Finka odpeljali v veliko staro ruševino gradu in ga tam privezali za kamen. Tam
Finko ni imel hrane. Ruševina je stala daleč od koče. Le kako naj se Finko reši vezi. V bližini kamna,
na katerega je bil privezan, je bila naslonjena zelo zelo stara sablja. Finko se je spomnil, kako bi se
lahko rešil. Vrvico je usmeril tako, da se je potegnila po sablji in tako je Finko lahko pobegnil. Ko je
že hotel domov, se je spomnil svojih bratov, ki so bili še vedno ujeti. Hitro se je obrnil proti koči in
to tako spretno, da ga ni nihče opazil. Tekal je in tekal in končno prišel do bratov in verige, na
katero so bili privezani. Verigo je grizel, a si je pri tem zlomil zob. Šel je po pomoč. V bližnjem
naselju so živeli na srečo sami dobri ljudje razen teh treh nesramnih bratov. Finku je prišel
pomagat nek moški, ki je bil zelo reven, a vseeno je imel klešče, s katerimi je lahko preščipnil
verigo. Pa tudi Finku je pomagal pri njegovem zlomljenem zobu. Finko se je moškemu lepo zahvalil,
seveda po volčje, potem pa je s svojimi brati hitro ubral pot domov. Tisti moški pa je poklical
društvo proti mučenju živali. Bog ve, kaj se je zgodilo s tistimi fanti. Jih je odpeljala policija?
»Pa saj je vseeno,« si je rekla volčja družina. »Glavno je, da smo mi na varnem,« je dodal Finkov
najstarejši brat Pinko, nato pa so vsi veselo zaspali.
Martin Čuden, 7.b
Sanje
Domišljija
V sanjah se izpolnijo mi vse želje,
dokler ne pride nočna mora
in izgine veselje vse.
Pajki, ščurki in čebele,
so vse žuželke k meni priletele.
Zdaj brenčijo tu vso dolgo noč
in spanca najti mi ni moč.
Lepo je, ko pade mrak,
ko zunaj se stemni
in me noč v lepe sanje napoti.
Umijem se, najem
in hitro v posteljo že grem.
Joj! Krokodil po steni se podi.
Ptič na tleh leži,
še učiteljica od nekod se pripodi.
Na glas mi reče:
Brez naloge si!
Zjutraj mama v sobo plane,
reče mi, da v šolo se mudi.
Pa zakaj?
Ne, danes ne bom vstal,
bom raje v postelji smrčal.
Brž z odejo se pokrijem
in v svet domišljije spet zavijem.
Vse do jutra
dokler petelin ne zakikirika,
sonce skoz okno spet posije
in dan vse grozne sanje mi umije.
Doroteja Tomazin, 5. b
Žan Krček, 5 .b
Nebesni ples
Našla sva sanje,
zdaj čakava noč,
a večno iskanje
mi vzelo je moč.
Našla sva mesto,
zaspiva lahko,
pod zvezdnato cesto
je črno nebo.
Ko se zbudiva,
bo isto kot prej,
lahko poletiva,
nebo nima mej.
Svet bo pod nama
in šlo bo zares,
a spet bova sama,
ujeta v ples,
ples nebesnih teles.
Plamen
Iztegni ročico,
pobožaj obraz,
poglej rdečico,
segrela bo mraz.
Premakni še prste,
ujemi lase,
ki zlate so vrste,
dišeči - se ve.
Uperi pogled zdaj
v nebeške oči,
odpira se raj,
kjer plamen gori.
Eva Malovrh, 9. a