NADgRADNJA zA PIšTOLE

141
priloga o orožju
obrambno orožje
športno orožje
lovsko orožje
hladno orožje
militarije
Preizkusili smo sistem Roni G1 proizvajalca CAA Tactical
NADGRADNJA ZA PIŠTOLE
Pred časom smo za našo revijo preizkusili posebno ohišje, s pomočjo
katerega lahko avstrijsko pištolo Glock »spremenimo« v karabinko. Šlo
je za sistem GCC (Glock Carbine Conversion) nemškega proizvajalca
Hera, ki pa je bil, kot vse kaže, le prvi val v poplavi tovrstnih izdelkov.
Tako se nam je pred kratkim ponudila priložnost, da preizkusimo še en
sistem s podobnim konceptom, tokrat izraelske izdelave. Ker RONI, kot
se konverzijska enota imenuje, ponuja kar nekaj prednosti v primerjavi s
konverzijo GCC, se nam je zdelo prav, da jo praktično preizkusimo.
S
istem RONI, ki omogoča pretvorbo
(konverzijo) pištole v kratko puški­
co, izdeluje izraelsko podjetje Com­
mand Arms Accesories (CAA Tactical). V
Slovenijo jih je uvozilo podjetje Lab com­
merce iz Ljubljane, ki nam je preizkus
sistema RONI tudi omogočilo. Preden se
spustimo v podrobnosti same konstrukci­
je, pa bi se veljalo ustaviti pri vprašanju
uporabnosti tega nenavadnega izdelka.
Zamisel o tem, da bi z dodatkom kopita
izboljšali natančnost in tako praktični
učinkoviti doseg kratkocevnega orožja, ni
nova. Že perkusijski revolverji so v neka­
terih vojskah našli svojo funkcijo v kom­
binaciji s snemljivim kopitom. Ta trend se
je nadaljeval do prve svetovne vojne (npr.
Mauser C96, Luger P08) in se nadaljeval v
obdobju pred drugo svetovno vojno (npr.
FN HP, Radom Vis wz.35). Kot smo lah­
ko brali v naši reviji, se je za nakup Ma­
userjeve avtomatske pištole s kopitom re­
sno zanimala tudi Jugoslavija, ideja pa ni
zamrla niti po drugi svetovni vojni, ko so
za vojaške ali policijske potrebe s snemlji­
vimi kopiti opremljali predvsem avtomat­
ske pištole (Stečkin APS, Heckler & Koch
VP70). Po tem pa se je zamisel o pištoli s
kopitom za nekaj časa povsem umaknila
namenski kratki puški – karabinki ozi­
roma brzostrelki za policijsko in vojaško
rabo. Šele, ko se je v začetku devetdesetih
let pojavilo kopito za vse bolj razširjene
avstrijske pištole Glock, se je zamisel o
pištolski karabinki vrnila, a je tokrat na­
šla profesionalne uporabnike le v vrstah
varnostnih služb. Konverzija pištole v ka­
rabinko ima tudi danes, morda pa še prav
posebej danes, svojo nišo uporabnosti.
Po takšni konverziji bomo najverjetneje
posegli, če potrebujemo orožje, ki bi omo­
gočalo streljanje z ramenskim prislonom,
kar nam načeloma omogoča boljšo na­
tančnost zadevanja, dolgo orožje pa nam
iz tega ali onega razloga ni dosegljivo.
Včasih je konverzijska enota lahko rešitev
tudi, če nam je na voljo le eno orožje in se
pištoli nikakor ne želimo odreči, morda pa
smo le omejeni z zakonodajo, ki dovoljuje
le uporabo kratkocevnega orožja. Zadnji
primer je aktualen prav v Sloveniji, saj se
lahko varnostne službe praviloma odloča­
jo le med različnim kratkocevnim orožjem
kategorije B1. Roni predstavlja zelo atrak­
tiven sistem, s katerim lahko svoji pištoli
podelimo lastnosti, ki jih ta pred konver­
zijo nima, zato lahko uporabo sistema Ro­
ni imenujemo tudi nadgradnja pištole.
Ne le Glock
Dejstvo, da se mnogi izdelovalci od­
ločijo, da bodo svoje dodatke in opremo
najprej ponudili za pištole Glock, ni pre­
senetljivo, saj spadajo te med najbolj raz­
širjene pištole na svetu. K temu pa poleg
pregovorne zanesljivosti prispeva pred­
vsem enostavnost konstrukcije in upora­
be. Odkar so glocki (razmeroma pozno)
Roni G1 s pištolo Glock 17 Gen4, Meprolightovim odsevnim namerilnikom in
svetilko Inforce z vključeno modro LED.
REVIJA OBRAMBA
61
Elastični enotočkovni jermen omogoča
priročno, celo prikrito nošenje sistema
Roni.
dobili še univerzalni vmesnik pod cevjo,
so za uporabo najrazličnejših dodatkov
postali še bolj zanimivi. Za uporabo v
karabinski konverziji pa je konstrukci­
ja pištole brez zunanjih ročnih varovalk,
različnih vzvodov (razen najnujnejših)
in splošno škatlaste oblike, še posebej
dobrodošla. Vendar pa se pri CAA Tacti­
cal niso omejili zgolj na glocke, pač pa so
konverzijo Roni zasnovali in izdelali še za
druge priljubljene polavtomatske pištole,
še več pa jih bo prišlo na vrsto v bližnji
prihodnosti. Zaenkrat si lahko sistem Ro­
ni naročite v izvedbi G1 za pištole Glock
(modeli 17, 18, 19, 22, 23, 25, 26, 27, 31,
32, 34 in 35), v izvedbi SI1 za pištole SIG
226, SP1 za Springfield XD (torej tudi za
HS 2000) in pa model PX4 za istoimensko
Beretto. CAA Roni pa v bližnji prihodno­
sti proizvajalec obljublja še za naslednje
pištole: Jericho, Glock 21, Sig Sauer 2022,
Beretta 92, H&K USP, S&W M&P, Bersa
Thunder, CZ Duty 07 in 08, Para P14.
Zaenkrat sistem ni namenjen pištolam z
daljšo cevjo (npr. Glock 17L ali 24) niti
modelom z integralnimi kompenzatorski­
mi odprtinami v cevi in zaklepu (Glockovi
C modeli), vsaj ne brez precejšnjih modifi­
kacij s strani uporabnika. Za naš preizkus
smo uporabili dve pištoli, in sicer Glock
17 najnovejše, četrte generacije in pa ma­
lokalibrsko konverzijo za pištole Glock
ameriškega podjetja Advantage Arms, ki
smo jo pritrdili na ogrodje Glocka 24c.
62
Hitrost prvič
Pomembna lastnost konverzijskega
sistema Roni in ena glavnih prednosti
pred konkurenco je skromen čas, ki ga
potrebujemo za montažo in demontažo
sistema. Da pištolo opremimo s posebno
repetirno ročico in jo utrdimo v Ronije­
vem ohišju, potrebujemo manj kot minu­
to. Če je to potrebno in se v tem izurimo
(in verjamemo proizvajalcu), pa celo sa­
mo šest sekund. Konverzija je enostavna
in uporabniku kar najbolj prijazna, za njo
pa ne potrebujemo orodja. Najprej se (kot
vedno) prepričamo, da je pištola prazna,
izvlečemo nabojnik in preverimo ležišče
naboja v cevi. Na zaklep nataknemo na­
stavek z dvema krilcema, ki služita kot
repetirni ročici. Nastavek se zatakne v za­
reze za repetiranje na zadnjem delu zakle­
pa, kjer ga je potrebno namestiti v pravi
položaj (ne preveč naprej). Iz Ronija iz­
vlečemo dva zatiča (ki ne padeta iz ohiš­
ja), odpremo sprednji vertikalni ročaj in
izvlečemo kopito. Nato premaknemo spre­
dnji del ohišja po vodilu naprej, zadnji del
pa nazaj. Ohišje lahko sedaj odpremo in
vanj vstavimo pištolo, tako da vodilo pred
branikom sprožilca namestimo v ustrezen
utor v konverzijski enoti. Pri zapiranju
»škatle« moramo še paziti, da sta oba kril­
ca ročne varovalke v enakem položaju, saj
se ta sicer ne da zapreti. Ko je ohišje za­
prto, potisnemo skupaj še njegov sprednji
in zadnji del, ki celoten sistem utrdita,
nato ga zavarujemo še z obema zatičema.
Pištolska karabinka je takoj pripravljena
za uporabo, seveda pod pogojem, da smo
na konverzijsko enoto pred tem pritrdi­
li ustrezno namerilno napravo in orožje
v njej že pristrelili. Če pa se izkaže, da
vendarle potrebujemo le pištolo, jo lahko
v samo nekaj sekundah spet vzamemo iz
ohišja in namesto karabinke imamo v ro­
kah spet kompaktno orožje, primerno za
v tok. Pri Roniju s pristreljevanjem ne
bo težav, saj je ohišje zasnovano tako, da
je zgornje picatinny vodilo – izdelano je
iz aluminija – povsem vzporedno s cevjo
vgrajene pištole. Na enoti, ki smo jo dobili
v preizkus, je bil že pritrjen odsevni na­
merilnik Meprolight Mepor 21, ki je prav
tako izraelske proizvodnje. Gre za robu­
sten skeletni odsevni namerilnik, pri ka­
terem namerilni zaris (v našem primeru
prekinjen obroček s piko na sredi) osve­
tljuje kombinacija tricijevega vira in lovil­
ca ambientalne svetlobe. Našo konverzijo
smo pristrelili na razdaljo 25 metrov in
med preizkusom ugotovili, da nam tudi za
razdalji 50 in 100 metrov ni bilo potrebno
spreminjati nastavitev optike, niti popra­
vljati namerilne točke.
Zgoraj: Roni G1 z zloženim kopitom, brez vertikalnega ročaja in stranskih picatinny vodil, spodaj: karabinka z iztegnjenim kopitom in pištolo z dolgim nabojnikom.
Najprej na zaklep nataknemo obojestransko repetirno ročico.
Preden se lotimo montaže, se prepričamo, če je pištola prazna in če imamo vse, kar
potrebujemo (pištolo, repetirno ročico in Roni).
Hitrost drugič
Konverzijski sistem Roni »drži« pištolo
Glock v treh točkah (branik sprožilca, vo­
dilo pod cevjo in »rep« nad ročajem), kar
zagotavlja le majhno možnost odstopanja
pri jemanju pištole v ohišje in ponovnem
vstavljanju vanj. Orožje torej ostane pri­
streljeno, tudi če ga večkrat jemljemo iz
ohišja. Vseeno pa smo ugotovili, da pišto­
la v ohišju le ni povsem fiksna, kar je ver­
jetno posledica samega sistema za hitro
montažo. Od sistema ne moremo priča­
kovati, da bo izboljšal natančnost pištole,
vsekakor pa nam omogoči, da s pomočjo
optičnega namerilnika bolje izkoristimo
njen obstoječi potencial. Med preizku­
som natančnosti smo streljali v tarče,
oddaljene 25, 50 in 100 metrov, pri če­
mer smo najprej poskusili streljati samo
s pištolo, ki smo jo nato vpeli še v ohišje
in jo uporabili kot karabinko. Ronijevo
teleskopsko kopito ima šest položajev,
kar pomeni, da lahko orožje prilagodimo
tako svoji konstituciji kot tudi opremi
oziroma oblačilom, ki jih nosimo. Kopito
ima celo prilagodljiv naslon za lice, ki ga
lahko dvignemo in nastavimo glede na
višino uporabljene optike. Preizkusili
smo ga v obeh skrajnih položajih, saj smo
ga morali z Meporjem povsem dvigniti,
za streljanje z Aimpointom Comp M3 pa
do konca spustiti. Na vsako razdaljo smo
za natančnost streljali le po enkrat, ta­
ko da ne gre za povprečne rezultate, ves
postopek pa je opravil en sam strelec. S
pištolo smo na razdalji 25 metrov dosegli
navpično razpotegnjeno skupino desetih
zadetkov, ki je merila 22 centimetrov, z
Ronijem pa se je ta skupina prepolovila
na 11 centimetrov. Na razdalji petdeset
metrov smo brez Ronija dosegli skupino
zadetkov s premerom 37 centimetrov, z
njim pa se je deset zadetkov razporedilo
čez območje premera le 26 centimetrov.
Pri nadaljnjem streljanju smo ugotovili,
da se lahko dober strelec na krajših raz­
daljah po natančnosti zadevanja povsem
približa pištolski karabinki, vendar pa
za primerljiv rezultat potrebuje bistveno
več časa. Če se mudi, so rezultati nepri­
merljivi, saj je mogoče z Ronijem ohra­
njati zadovoljivo natančnost zadevanja
tudi pri zelo hitrem streljanju in pri hi­
trem menjavanju ciljev ali pri tarčah,
postavljenih na različnih oddaljenostih.
Očitno superiornost pa je pištola, vpeta
v sistem Roni, pokazala pri streljanju na
sto metrov oddaljene tarče, kjer smo na
pištolsko tarčo uspeli spraviti le pet od
desetih izstreljenih krogel, medtem ko
so na tarčo, v katero smo streljali z Ro­
nijem, zadeli z vsemi desetimi streli, če­
prav smo, resnici na ljubo, z njimi pokrili
praktično vso površino tarče, skupina
zadetkov je merila 42 centimetrov. Kot
smo že zapisali, bo konverzijski sistem
načeloma pripomogel k bolj natančnemu
zadevanju, kar se potrdi predvsem pri
praktični uporabi nastale kratke puški­
ce, še posebej, če jo opremimo s kakovo­
stnim optičnim namerilnikom in če šte­
jejo hitri zadetki.
Taktična embalaža
Roni je serijsko opremljen s kar štiri­
mi picatinny vmesniki, zgornji je seveda
REVIJA OBRAMBA
Pištolo vstavimo na njeno mesto v ohišje (obe krilci varovalke morata biti v
enakem položaju).
Škatlo zapremo in »pokrov« utrdimo z
zadnjim drsnikom.
Nazaj stisnemo drugi drsnik (že prej se
moramo prepričati, ali je aluminijasta
cev v pravem položaju glede na model,
ki ga vstavljamo).
V ohišje potisnemo še oba zatiča in že
smo nared za streljanje.
63
najdaljši (234 mm) in omogoča sočasno montažo optičnega od­
sevnega namerilnika in preklopnih mehanskih merkov ali celo
namerilnika s povečavo. Na krajša stranska vodila (63 mm), ki
so prav tako izdelana iz letalskega aluminija, lahko namestimo
najrazličnejšo dodatno opremo, najpogosteje pa jih uporablja­
mo za montažo taktičnih svetilk in laserskih namerilnikov. Na
Roniju smo imeli med preizkusom pritrjeno tudi svetilko In­
force Color ameriškega proizvajalca Emissive Energy Corp, ki
poleg zaslepljujočih 200 lumnov bele LED svetlobe ponuja še
dodatno rdečo, modro, zeleno in infra rdečo svetlobo. Svetilka,
izdelana iz kompozita z ogljikovimi vlakni, je izredno lahka, tr­
pežna in vodotesna, odlikuje pa jo tudi inovativen sistem mon­
taže na picatinny vmesnike. O teh svetilkah bomo v naši reviji
zagotovo še pisali. Spodnje picatinny vodilo je del polimernega
ohišja in je namenjeno pritrditvi svetilke, vertikalnega ročaja
ali celo dvonožnega podstavka. Že v osnovnem kompletu z Ro­
nijem dobavlja proizvajalec CAA Tactical še zložljiv navpični
ročaj, ki se odlično prilega celotni konstrukciji. Varnostni bra­
nik pred vmesnikom preprečuje morebitno uhajanje podporne
roke pred cev orožja, kar pri tako kratkem orožju, s katerim
streljamo z rame, niti ni nepredstavljivo. Nosilni jermen lah­
ko vpnemo na štirih točkah, po dve sta na vsaki strani ohišja,
ena spredaj na picatinny vmesniku in ena zadaj, pred kopitom.
Nosilni jermen na ohišje karabinske konverzije pritrdimo s hi­
trim vmesnikom, ki omogoča takojšnje snemanje in zamenjavo
pritrdilne točke. Med preizkusom smo uporabljali enotočkovni
elastični jermen CAA Tactical (angl: Bungee Sling), ki omogo­
ča udobno in celo dokaj prikrito nošenje orožja pod plaščem.
Poldrugi kilogram težko ohišje omogoča tudi streljanje z eno
roko oziroma streljanje z ramena z zloženim kopitom. S pištolo
(Glock 17) tehta sistem nekaj več kot dva kilograma, kar je vse­
eno precej manj (30 odstotkov) kot klasična brzostrelka Hec­
kler & Koch MP5. Obojestranska ročica omogoča repetiranje
orožja z ene ali druge strani, sistem pa ima tudi obojestransko
varovalko v obliki krilca, ki lahko delno pokrije odprtino v bra­
niku sprožilca, kar pomaga pri preprečevanju neželenega spro­
ženja, posebej pri orožju, kot je Glock, ki samo nima ročne va­
rovalke. Ta pri pištoli, ki jo nosimo v toku, morda res ni nujna,
pri karabinki, ki nam visi z ramena, pa vedno obstaja možnost,
da se sprožilec zatakne za kak del oblačila ali opreme. Prehod
na uporabo pištolske karabinke Roni je enostaven, saj se z njo
ravna enako kot s pištolo, enako se odpravljajo morebitni za­
stoji in menjajo nabojniki. Med preizkusom smo uporabljali
dve vrsti streliva, in sicer proizvajalcev Barnaul in Fiocchi. Pri
Namerilnik, kakršen je Meprolight Mepor 21, pripomore k
natančnosti zadevanja na večjih razdaljah, zanemarljiv odsun
omogoča tudi hitro streljanje - tik po strelu je tulec še v zraku.
64
Ohišje Roni ni preširoko, repetirni ročici sta na obeh straneh,
dolgo picatinny vodilo omogoča montažo poljubne opreme.
tem smo zabeležili en sam zastoj, in sicer z italijanskim streli­
vom, pri katerem se je tulec ujel ali bolj verjetno zaradi krep­
ko nagnjenega orožja odbil nazaj v izmetno odprtino pištole.
Zastoj smo odpravili tako, kot bi to storili pri pištoli, izkazalo
pa se je, da je šlo pri dobrih 200 izstreljenih nabojih zgolj za
osamljen primer. Upravljanje je enako za levičarje in desničar­
je, nova generacija Glockov pa omogoča tudi obračanje gumba
za izmet nabojnika. Repetiranje pištole v Roniju je bistveno
lažje kot pa repetiranje pištole, vstavljene v konverzijo HERA
Arms GCC (preizkusili smo jo za letošnjo marčevsko številko
Kalibra). Nosilec teleskopskega kopita je iz aluminija, zaporni
element pa se utrdi v utore v spodnjem delu glavnega picatinny
vmesnika, ki je prav tako aluminijast, kar daje kopitu veliko
trdnost. Na njem je priročno nameščen še nosilec za rezervni
nabojnik z varnostno sponko, ki jo je treba odriniti, da lahko
nabojnik izvlečemo. Če jih ne potrebujemo, lahko stranska
picatinny vodila snamemo, s čimer prihranimo nekaj gramov
teže in nekaj milimetrov širine. Seveda je konverzija povsem
uporabna tudi brez sprednjega vertikalnega ročaja, seveda, če
smo pripravljeni žrtvovati nekaj »agresivnega« videza. Po želji
uporabnika je Roni dobavljiv v peščeni, vojaški olivnozeleni
barvi in seveda najbolj zaželeni črni. Upravičeni uporabniki
lahko Roni priredijo tudi za uporabe pištole z dušilcem (do pre­
mera 35 mm), zanje pa je na voljo tudi snemljiv lovilec tulcev,
ki ga privijemo ob odprtino za njihov izmet. Čeprav imamo v
mislih najprej profesionalne uporabnike, pa je Roni atraktiven
tudi za športne in rekreativne strelce, saj obljublja obilo zabave
pri neformalnih streljanjih, uporaben pa bi utegnil biti tudi v
kakšni strelski disciplini.
Zamislimo si lahko tudi precej situacij, v katerih bi bil lah­
ko konverzijski sistem Roni idealna oborožitvena rešitev. Če
imamo osebje že opremljeno s pištolo, s katero je (ali bo) sistem
kompatibilen, je pomemben tudi ekonomski vidik, saj je Roni
cenejši, kot bi bila »prava« karabinka ali celo brzostrelka. Pri
nas so varnostne službe pri izbiri orožja zelo omejene, zato bi
lahko bile pištole v sistemu Roni privlačna alternativa nedovo­
ljenemu dolgocevnemu orožju, predvsem v aplikacijah, kjer je
lahko tako opremljeno orožje nared v vozilu in predpisano pri­
krito nošenje ne predstavlja dodatne ovire. V primeru dejanske
uporabe pa ne smemo zanemariti niti psihološkega učinka, ki
ga lahko ima na napadalca ali potencialnega napadalca pištola,
»preoblečena« v Roni, v primerjavi z običajno pištolo.
Rok Štupar