1 Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej Khabs in boš

1 Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej Khabs in boš

KHABS
KHABS
Anno
IV xvi
Sol
0°
Aries,
Luna
17°
Virgo,
Dies
Jovis
20.
marec
2008
e.v.
Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs. Obožuj zatorej Khabs in
boš videl mojo svetlobo, kako se bo razlivala preko tebe !
AL I. ver. 8. 9.
1
Številka 1.
KHABS
2
V SEBI N A
Komentar Liber AL I. ver. 8.9.--------------------3
D e lu j p o s v o j i v o l j i i n to n a j t i b o v e s
Zakon.
Dobrodošli k branju prve številke Khabs glasila
v novem letu Anno IV-xvi. Upam, da ste v radosti
praznovali Ekvinokcij. Za nas Telemite je to vsekakor praznik s katerim preidemo v novo obdobje, ki vedno prinese nove spremembe. Posebno
tokrat, ko nastopa XVI „Atu Stolp“ nas to lahko
posebno asocira na velike spremembe z rušenjem starih oblik in začetek novih podvigov. In
v tem smislu je ustvarjena tudi ta prva številka
glasila Khabs.
Khabs je poskus zbrati in posredovati prevode
in razna dela naših članov. Verjamem, da vsak od
nas skozi leto prebira, prevaja in ustvarja na kakršen koli način svoja dela, zato vabim k sodelovanju vse, ki imajo neobjavljena besedila, svoja
umetniška dela v obliki poezije, krajše proze, fotografije, slike itd.. Svoja dela pošljite na naslov:
[email protected] - Naslednja številka
Khabs bo torej izšla, takrat ko bo se zbralo dovolj zanimivih prispevkov, do takrat pa velja geslo - vabljeni k sodelovanju!
L jubezen je zakon, l jubezen uskla jena
z v o l j o.
Frater Akar
XVI. Stolp Tahutijeva knjiga ------------------ 4
Kabala ------------------------------------------ 5
Slika Drevesa Življenja ------------------------9
Neapeljski razpored ---------------------------10
Spati - Soror NaDi ---------------------------- 11
Odpiranje Stražarskih Stolpov ---------------- 12
Na izviru v oazi - Frater AL Hayah --------------14
Naloga Adeptus Minorja --------------------- 15
Analiza Rožnega Križa ----------------------- 16
Kiparska dela Mladena Kralja ---------------- 17
Zgodovina seksualnosti --------------------- 18
Imaginacija in človeške skupnosti ------------20
Opijanje --------------------------------------22
Električna tišina ------------------------------23
Moja je duša začaran brod --------------------26
Veliki Norec -----------------------------------26
Khabs je interno glasilo Oaza Stele Razodetja, ki je uradno telo O.T.O. reda.
http://www.stele.of.revealing.oaza.oto.si/
Glavni urednik in oblikovalec - Fra. Akar.
Naslovnica - Stolp - Fra Akar.
Prispevki; Soror NaDi, Mladen Kralj, Barut LukaFrater Al Hayah, Frater Akar.
Janez Trobentar
KHABS
3
K h a b s, j e v K h u, n e K h u v K h a b s. O b ož u j z ato re j
K h ab s i n b oš v i d e l mojo s ve tlobo, k a ko s e bo
raz li va l a p re ko te b e !
I Z KNJI G E Z AKONA S KO M ENTA R JI
AL I . v e r . 8 . 9 .
9. Obožuj zatorej Khabs, in uzri mojo svetlobo, kako se
borazlivala preko tebe!
Prevod: Janez Trobentar
STARI KOMENTAR: Ta Khabs je razglašena za svetlobo
Nu. Bivši oboževana v središču, svetloba pravtako zapolnjuje obod, tako da je vse svetloba.
8. Khabs, je v Khu, ne Khu v Khabs.
STARI KOMENTAR: Khabs je skrita Svetloba ali L.V.X.; Khu
pa je magijska bitnost človeka.
Kasneje (Sonce v Devici, 1911) sem odkril, da Khabs pomeni zvezda. V zvezi s tem primerjaj verz 3.
Tu izpovedana doktrina je ta, da se Svetloba nahaja v
najnotranjejšem, bistvu človeka. Intra (ne Extra) Nobis
Regnum Dei.
NOVI KOMENTAR: Sebe ne smemo smatrati za nizkotna, manjvredna bitja, izven katerih se nahaja Svetloba
ali »Bog,« Naši umi in telesa so koprene Svetloba znotraj nas. Neposvečeni je neka »temna zvezda,« in zanj je
Veliko Delo to, da naredi svoje koprene prozorne, tako
da jih »prečisti.« Ta »purifikacija« je v resnici »simplifikacija«; ne gre za to, da bi koiprena bila umazana, temveč
jo zapletenost njenih ovojev dela nejasno. Veliko Delo je
zatorej principielno v razrešitvi kompleksov. Vse je po sebi
popolno, toda kadar so stvari zmedene, postanejo »zle.«
( To bo razumljiveje v luči »Puščavnika z otoka Esopus,«
q.v.) Ta doktrina je očitno skrajno pomembna, sodeč po
njenem mestu prvega Aivassovega »razkritja.«
Ta »zvezda« ali »najnotranjejša svetloba« je izvorna, in
dividualna, večna esenca. Khu je magisko oblačilo, ki si jo
ona splete zase, neka »oblika«, ker je ona iznad oblike, in
z uporabo katere ona lahko izkusi samo-zavedanje, kakor
je razloženo v komentarju na verza 2 in 3. Ta Khu je prva
koprena, dosti finejša od uma ali telesa, in pristnejša; kajti
njena simbolična oblika zavisi od narave njene zvezde.
Čemu nam je rečeno, da je Khabs v Khuju, in ne Khu v
Khabs? Smo mar smatrali obratno za resnico? Mislim, da
smo opozorjeni pred idejo Plerome, plamena, čigar iskre
smo, in kamo se vrnemo ob »dosežku.« To bi vsekakor
naredilo celotno prekletstvo ločenega bivanja za nesmiselno, neko brezčutno in neopravičljivo bedastočo. To bi
nas vrglo nazaj v dilemo Manihejstva. Predstava o inkarnacijah, ki »izpopolnjujejo« izvorno popolno stvar, je po
definiciji imbecilna. Edina zdrava rešitev je bila podana
poprej: v predpostavki, da se Popolno raduje v izkustvu
(navidezne) nepopolnosti. (Obstajajo še globje razrešitve
in sklepi tega problema, primerne za najvišje stopnje iniciacije; a naj zgornje zadovolji povprečno inteligenco.
NOVI KOMENTAR: Svojo pozornost moramo posvetiti tej
najnotranjejši svetlobi; nato pride odgovarjajoča svetloba neskončnega prostora. Upoštevajmo, da je svetloba
vsemirja to, kar ljudje imenujejo tema; njena narava je
skrajno nedoumljiva našim neposvečenim umom. To so
prej omenjene »koprene«, ki zastirajo odnos med Nuit
in Haditom.
Ne smemo oboževati Khu, da bi se tako zaljubili v svojo magijsko podobo. S tem početjem – vsi smo to počeli – bi pozabili svojo resnico. Če obožujemo obliko,
ta postane nejasna ter se kmalu izkaže za lažno sama
sebi. Khu v vsakem od nas vključuje kozmos, kakršnega
vsak od nas pozna. Zame je celo Khabs nekoga drugega
zgolj del mojega Khuja. Naša lastna Khabs je naša edina
edinstvena resnica.
KHABS
X VI. Stol p
TAHUTIJEVA KNJIGA
Prevod: Janez Trobentar
Ta karta se pripisuje črki Peh, ki pomeni Usta; nanaša
se na planet Mars. Najpreprostejša razlaga karte bi bila
ta, da gre za manifestacijo kozmične energije v najbolj
grobi obliki. Slika kaže uničenje obstoječega z ognjem.
Lahko jo smatramo za uvod v ATU XX, Poslednjo Sodbo,
to je, Prihod Novega Eona. V tem oziru se zdi, da naznačuje bistveno kvaliteto Gospodarja Eona.
Na spodnjem delu karte je zato upodobljeno uničenje
staro-ustanovljenega Eona z gromom, ognjem in vojno
mašinerijo. V desnem kotu je žrelo Disa, ki bruha ogenj
v temelje strukture. S stolpa padajo polomljene figure
garnizije. Izgubile so ljudsko obliko in postale zgolj geometrijski liki.
To je namig na drugo (povsem drugačno) razlago karte. Da bi to razumeli, je nujno prizvati doktrino Joge,
posebno tisto, ki je doma na jugu Indije, kjer prevladuje
kult Šive, Uničevalca. Šiva je predstavljen kako pleše po
telesih svojih oboževalcev. To ni lahko razumeti za večino zahodnjakov. Na kratko, to je doktrina o končni stvar-
4
(Ali: vojna)
Datirni sistem, ki je v uporabi v O. T. O.. publikacijah, koristi datum, na katerega je A. C. izvedel invokacijo Horusa, 20. Marec, 1904, kot nulti dan leta
nič. Vsako leto se prične s praznovanjem Najvišjega
rituala (20. Marec), kar se šteje za dan nič.
Telemitska kronologija se deli na 22-letne cikle ali
ere, tako da je vsako leto pripisano eni od tarot arkan in ustrezni črki hebrejske abecede. Letošnjem
letu pripada tarot arkana XVI. Stolp.
nosti (ki je Popolnost) kot Ničnosti. Zato je vsaka manifestacija, naj bo še tako slavna in čudovita, zgolj madež.
Da bi dosegli popolnost, moramo izničiti vse obstoječe.
Uničenje posadke torej lahko jemljemo kot način njene
osvoboditve iz zapora organiziranega življenja, ki jih je
omejeval. Njihova nespamet jih je napeljala na to, da so
se ga oklepali.
Zgornje naj bi pojasnjevalo, da moramo magijske simbole razumeti v dvojnem, nasprotujočem smislu. Te ideje
se zlijejo med seboj v višjem, globjem vidiku karte.
V Knjigi Zakona obstaja neposreden namig na to karto.
V prvem poglavju, verz 57, boginja Nuit reče: “Prizovi me
pod zvezdami! Ljubezen je zakon, ljubezen pod voljo. In
naj bedaki ne razumejo napačno ljubezni, kajti obstajata ljubezen in ljubezen. Obstaja golob in obstaja kača.
Izberite dobro! On, moj prerok, je izbral, poznavajoč zakon trdnjave in veliki misterij Hiše Boga.”
Glavna posebnost te karte je Horusovo Oko, ki je tudi
Oko Šive, ob čigar odpretju, v skladu z legendo tega kulta, pride do uničenja Vesolja.
Poleg tega obstaja še poseben tehnični pomen, ki se
odkrito razlaga Iniciatom XI. stopnje O.T.O., ki je tako
tajanstvena, da niti ni na listi uradnih dokumentov in je
ne moremo razumeti niti s študijem Očesa na Adutu XV.
Nemara je zakonito omeniti, da so arabski in perzijski
modreci dostikrat nepazljivo pisali o tem.
V soju tega Očesa (ki zdaj povzema tudi tretji pomen,
naznačen na Adutu XV ) se kopljeta Golob, z oljčno vejico v kljunu, in kača: kakor v zgornjem citatu. Kača je
upodobljena kot Levja Kača Hnoubis ali Abraxas. To sta
dve obliki želje; kar bi Schopenhauer imenoval: Volja do
Življenja in Volja do Smrti. Predstavljata ženski in moški
impulz; plemenitost slednjega je nemara pogojena s spoznanjem jalovosti prvega. Zato je bila odpoved ljubezni,
kakor se jo vulgarno razume, stalno razglašana kot prvi
korak v posvetitvi. To ni nujno togo gledišče. Ta Adut ni
edina karta v Tarotu, niti nista “volja do življenja” in “volja
do smrti” nekompatibilni med seboj. To nam postane jasno, kakor hitro življenje in smrt dojamemo (Glej ATU XIII!)
kot dve fazi ene in iste manifestacije energije.
KHABS
5
Kabala
Uporabljeni viri - Golden Dawn, Liber 777, in The secret Wisdom of Qabalah.
Sestavljeno 15. 2. 2007 e. v. Frater Akar.
Kabala ni zapisana v knjigi kot so Vede, Sveto pismo ali
Koran. Je skrita misel Izraela, njeno izročilo lahko najdemo samo z veliko truda v različnih hebrejskih delih kot
so Tora, Talmud, Mishna, Midrashim in Zohar.
Besedo hlbq (QBLH) črkujemo na več načinov Qabalah,
Qaballah, Cabala, Kaballa. Beseda preprosto
pomeni “sprejemanje”, ali nekaj takega kot
ustno izročilo ali orakelj, ki ni nikjer zapisan,
saj Hebrejci menijo, da je Kabalistično izročilo
preveč skrito in čisto za povprečne oči.
Modrost je sestavljena z obsežnim številom
naukov kot, je narava Boga; mistična teorija
o nastanku sveta; usoda vesolja; stvaritev človeka; stanovitnost Boga; moralna vladavina
vesolja; znanje o bogu in zlu; narava duše,
angelov in demonov; transcendentalni simbolizem števil in črk; ravnovesje komplementarnih moči, itd., itd.
McGregor Mathers je kabalo razdelil na štiri
dele: Praktična kabala, kabala črk, nepisana
kabala in dogmatična kabala.
1. Kabala črk je razdeljena na tri dele;
Gematrija, Notarikon in Temura.
Gematrija se ukvarja s številčno vrednostjo
besed. Besede z isto številčno vrednostjo se
dopolnjujejo in so povezane.
Notarikon je, kadar iz vsake začetne črke besede določenega stavka ustvarimo novo besedo ali obratno.
Temura je, permutacija ali preureditev. Ta zamenjava
črk v besedah sledi določenemu zaporedju po abecedi s
katero dobimo novo besedo. Abecedo razdelimo na dva
dela in jo postavimo eno pod drugo nato z določenim
ključem, dobimo različne besede.
2. Nepisana kabala je modrost, ki ni bila nikoli zapisana
in se prenaša samo ustno tistim, ki so je vredni.
3. Dogmatična kabala vsebuje pisano modrost, ki izhaja
iz različnih obdobjih z zelo različno vsebinsko vrednostjo.
Najpomembnejša dela dogmatične kabale so: Sepher
Jetzirah, Zohar, Sepher Sephiroth in Asch Metzareph.
4. Praktičen del je magičen in v veliki meri podan v
Maaseh Merkabah – Kočija Ezekiela in štirih živali, ki so
omenjene v Apokalipsi ( Vizija Ezekiela 1.). - v kateri mistik
po asketskem treningu nastopi nevarno potovanje skozi
sedem nebes ter sedmih božjih palač, kjer nato v zadnji
ugleda Boga. Ta sistem magike je bil v večjem delu, izdelan
v srednjem veku in je vplival na različne šole danes.
Izvor Kabale leži zavit v meglo legend, magije in folklore. Vse njene ideje so dozorevale v procesu mistične integracije z vsemi velikimi miti sveta. Zato je kabala univerzalna filozofija, ki združuje različna načela. Na
Judovski misticizem in Kabalo so močno vplivali essenski
skriti mistični nauki o tetragramatonu, božjih imenih in
angelih. (Po farizejih so bili največja judovska religiozna
skupina v Palestini). Čeprav je kabala obstajala že pred
esseni in jo najdemo v Arijanskih in Kaldejskih ezoteričnih izročilih. Dotika se Egipčanskih misterijev boga
Sonca in Lune, Ozirisa in Izide. Najdemo jo
tudi v Asiriji in Babilonu, nekaj sledi vodi tudi
v Vede, Upanišade, Bhagavad-Gito in Vedanto,
predvsem pa najdemo praktično Kabalo v
Tantrah.
Zgodovinsko gledano je kabalist kroničen
plagiator, ki se ne bo obotavljal sprejeti znanje od zunaj. Njegovo delovanje je v vsrkavanju vseh skrivnosti in sestavljanju v univerzalno obliko. Torej v kabali neprestano
ločujemo koristno od ničvrednega, znanja od
neumnosti. Zunanja korist takšnega plagiatorstva je predvsem v tem, da nudi nekaj za
vsakogar in se na ta način razvija v svetovno
vseobsežno filozofijo, izvir svetovnega toka
idej. V njej najdemo hinduizem, taoizem, budizem, zaratustrstvo, krščanstvo, teizem, deizem, dualizem, agnosticizem, panteizem, satanizem, spiritualizem in ateizem. Za vsak kult
gori žgalna daritev na oltarju Kabalističnega
Misterija na katerem je magikalna upodobitev Pana kot Bafometa.
Če bi hoteli v enem stavku razložiti filozofijo
kabale, potem lahko rečemo, da se ona ukvarja z ravnovesjem in uravnoteženostjo, s katero se bomo v nadaljevanju tega sestavka ukvarjali.
KO Z M OLO G IJA KABALE
V celoti kabalistična kozmologija razlaga, da svet izvira
iz Niča v miselno obliko in v človeško bit, centra ravnovesja in nazaj v Nič. Ta ideja je malo podobna zadnji
razlagi, ki jo ima znanost o vesolju, ki se je kondenziral iz
nematerialnega v materialno in se skozi čas širi ponovno v nematerialno. S tem, da je materialno spoznavno
samo skozi misel človeškega uma.
Prvotni vzrok se imenuje Ain – Nič, katerega lahko človeški um opiše samo kot Negativno, (ker je nič vse to,
kar je v nasprotju s spoznavnim) To lahko imenujemo
tudi zato-ker (AL II 33. ver) ni znan in ni spoznaven, ker
se v tem principu zato-ker nikoli ne spusti do naše nevednosti. Zato-ker je iznad vsakega vedenja.
KHABS
Iz Niča se pojavi Ain Soph, Neskončen Neizmeren Nič
– to, je pot po kateri dokažemo Ničnost. (temu niču
dajemo miselno mero kot je neskončno ali neizmerno,
pa čeprav še vedno ni izmerljivo)
Ain Soph Aur – je svetloba, vendar ne kot nasprotje temi, temveč kot vibracija, ki se širi po temi. To bi
lahko simbolično povedali tudi tako, da se Ain Soph
umika sam sebi v samem sebi, da oblikuje neskončen
prostor - Brezno. V tem vesolju se pojavi točka svetlobe ali življenje darujoča energija v njej. Ain Soph Aur
je posledično prikazan kot krčenje in širjenje; sesanje
v sebe in od dajanje iz sebe. To simbolizira ritem centripetalne in centrifugalne energije kreacije, s katerim
se ustvarja neskončna Luč. To Luč imenujemo idealizirano Kri vesolja.
Ta trojnost prvotnega vzroka – Ain, Ain Soph, Ain Soph
Aur – je skrita v prvih treh verzih Geneze, ki so sestavljeni
iz 22 besed. “Naj bo svetloba” vse, kar leži za to svetlobo,
je nedosegljiva skrivnost ali popolna tema za naš um.
Iz Ain Soph Aur nastane Ehejeh “ Jaz Sem”.
Prva točka, ki se je oblikovala v idejo, je Sefira Kether ali
Krona. To je prvo načelo vseh načel, Skrivnost Modrosti.
Njegovo božansko ime je EHEJEH “Jaz Sem”. Keter je
Abbah, oče; on je volja ali Jaz iz katerega nastane devet
sefirotov. Nato je Hokmah, Modrost, Logos ali Sin, ki je
moški princip dejavnosti s katerim se vse stvari regenerirajo. Ta sfera je Spiritus Mundi. Iz nje izhaja ravnovesje
naslednjih šestih sefirotov, ki se nanašajo na dimenzije
vesolja – dolžino, širino in globino, ki se gibljejo v zunanjem in notranjem, pozitivnem in negativnem, moškem in ženskem principu. Skupaj te sfere sestavljajo
šest strani popolne kocke.
Tretja sefira je Binah, univerzalni um ali razumevanje
imenovana Immah ali Mati. Binah je negativna ali plastična, ki sprejema oblike in snov (ženska). Za stvaritev
kakršnekoli eksistence sta potrebna moški in ženski
princip.
Keter, Binah in Hokmah tvorijo božansko triado –
Intelektualno Triado.
Druga triada se imenuje Moralna (etična) ali čutna triada. To je svetovna duša, ki izhaja iz svetovnega duha
(Spiritus Mundi). Hesed - milina in Geburah - strogost
se združita v šestem Tifaret - lepota, ki je najvišja dovršitev etičnega življenja – ideala.
Tretja triada se imenuje psihična ali materialna triada, ki združuje moško, pozitivno sfero Netzah - zmaga,
z žensko negativno sfero Hod - sijaj. Ti dve sferi tvorita
centripetalne in centrifugalne energije vesolja. Vse energije, moči in vse pridobitve v vesolju delujejo skozi te
dve sferi, ki sta združeni v Jesodu- temeljnemu principu
vseh rodov. Ta sfera predstavlja božansko univerzalno
moč, ustvarjalca in povzročitelja vse eksistence.
Ker je zadnja triada Natura Naturans je zadnja deseta sefira Natura Naturata – materialni svet Malkut ali
Kraljestvo. Ta sfera predstavlja noge nebeškega Adama,
katerega glava počiva v Keterju. Ta sfera je božanski
Adonaj, gospod, ki je neizrekljiv JHVH. Malkut imenujejo
tudi Kraljica, Matrona, Matron, Hčerka, Nevesta, Shekinah
(realna prisotnost Božanskega) in Harmonija.
6
D ESET SE F I R OTOV
1. Keter je Krona, kot smo že prej povedali, predstavlja “
Jaz Sem” on je čista eksistenca. On ni ne pozitiven ne negativen, čeprav je brezspolen, je venda androgen. Čeprav
je prvotna točka svetlobe je vseeno v vseh stvareh, središče, ki ni nikjer, ker je v Niču. V sebi vsebuje vse potenciale
Tetragramatona JHVH in je sočasno preteklost, sedanjost
in prihodnost. V črki Jod, ki mu pripada, je vključena prisotnost desetih sefirotov.
Keter imenujemo tudi Bela Glava, Dolg Obraz,
Macroprosopos in Adam Qadmon ali Adam Illaah – Vzvišen
in Prvoten nebeški Adam. Ostale sfere so Kratki Obraz.
Tako kot Ain Soph predstavlja zaprto oko, Keter predstavlja odprto oko (primerjaj Šivino oko v Hindu mitologiji)
Tako dolgo kot je to oko odprto tako dolgo se ohranja
eksistenca v vesolju. Ko se zapre, izgine v Ne-bit. V človeški naravi je Keter Jecidah ( to je povezava med naravo
človeka ali duše in Drevesa Življenja) ali edinstven Duh,
združitev z zvezdo.
2. Hokmah je Modrost. On je Sin ali Logos in prvorojeni. Predstavlja abstraktne ideje. V Kabali ga imenujemo
“ Edini prvorojeni Sin” “ na začetku je bila beseda in beseda je bila od Boga in beseda je bila Bog”. V človekovi
naravi je on Hiah ali nesmrtna duša združena v ljubezni
in resnični volji.
3. Binah je Razumevanje. Sfera je ženska in negativna
– v kateri lahko Keter najde obliko. Binah se lahko imenuje tudi Nebeška Mati ali Sveti Duh. Njena črka je Heh,
številčna vrednost 5. Binah predstavlja 50 vratnic razume vanja, ki jih dobimo če množimo Jod (10) Keterja z njo.
V človeški naravi je Binah Nešemah ali Vzvišena Duša.
Združitev Nešamaha in Ruaha imenujemo razgovor s
Svetim Angelom Čuvajem.
4. Hesed je Milost. To je mesto emocionalne izpolnitve,
mesto hrepenenja po združitvi z absolutnim. On je leva
roka Makrokozmosa, ki daje svetu sočutje in čustvenost.
5. Geburah je Moč. To je mesto racionalnega razumevanja
pravega in dobrega. On je desna roka Makrokozmosa.
6. Tifaret je Lepota. To je mesto razumevanja življenja v
psihičnem svetu in življenja v višjih mentalnih svetovih. On
je harmonija Heseda in Geburaha; pasivnega in aktivnega
v moralnem svetu; on je Sonce univerzuma in srce Adama
Qadmona; on je mesto etičnih kvalitet. On prebiva v Ruahu
ki je življenjski dah, človeška osebnost, zavest o sebi.
7. Netzah je Zmaga. To je mesto emocionalne dovršitve
v psihični zavesti. On je leva noga Makrokosmosa.
8. Hod je Sijaj. To je nižje mesto vzroka s katerim um
določa racionalno pojmovanje psihe On je desna noga
Makrokozmosa.
9. Jesod je Temelj. To je mesto vseh sanj in fantazij ki izhajajo iz materialnega sveta. Tu je mesto (vzročnih) povzročevalnih principov. Vse se vrača v svoj temelj iz katerega
je nastalo. Na tem mestu je zbrano vse bistvo in energija.
On je mesto Nefeša ali živalski duh, astralno telo
10. Malkut je Kraljestvo. Kot je Keter harmonija na začetku tako je Malkut Harmonija na koncu Malkut imenujemo
tudi kraljica, Shekinah ali Eva.
KHABS
D R EVO Ž IVLJENJA
Deset Sefirotov združenih z dvaindvajsetimi črkami tvori
Drevo Življenja, ki ima tri stebre. Steber milosti, ravnotežja in pravičnosti. Dva zunanja stebra tvorita spoznanje o
dobrem in slabem, ki lahko najdeta ravnotežje samo v
srednjem stebru. To je tudi veliko magikalno delo kabale.
Če dobro opazujemo tri stebre, vidimo, da tvorijo črko
Šin ali Kaduceus Hermesa s središčno palico in dveh kač
na vsaki strani, prav tako sta to Ida in Pingala s šušumno
v centru pri Hindu jogi. Celotna shema je simbolično
prikazana v Templju Salomona – tempelj sam je srednji
steber z dvema stebroma Jakin in Boaz – beli in črni, desni
in levi, ta predstavlja spoznanje dobrega in slabega ali
večnih komplementarnih moči v življenju brez katerih
nič ne more biti ustvarjeno.
TET R A G R A M ATON
JHVH je četverno ime Boga Izraelitov, ki ga lahko z razvrščanjem črk spremenimo v dvanajst imen, in imajo vedno
isti pomen, on ali ona je. Po nauku kabale pripada vsaki
črki tetragramatona po eden elemet. J = ogenj, H =voda,
V = zrak in zadnji H = zemlja. Na ta način predstavlja tetragramaton ali Jehovah temeljne elemente življenja. V
podobi človeka najdemo tetragramaton kot J = glava, H
= roke, V = telo in H = noge.
Tetragramaton JHVH je na naslednji način povezan s
sefiroti. Jod je Keter, čeprav tudi pripada Hocmahu. He je
Binah, Vau je ostalih 6 sefirotov in zadnji He je Malkut.
Tudi štirje kerubimi stojijo v tesni povezavi s tetragramatonom. V viziji Ezekijela imamo štiri svetove. Azilut
kot božansko tvorbo, Briah kot prestol, Jetzirah kot nebesni svod in Assiah kot Kerubim. Kerubim predstavlja
počivajoče moči tetragramatona v snovnem svetu, kar
pomeni, da so to tudi delujoče moči v ostalih treh svetovih . Obstaja tudi povezava med naravo človeka (duše),
in tetragramatonom.
Š TI R JE SVETOVI IN H IE R A R H IJA
Vsak od štirih svetov prav tako vsebuje Drevo Življenja in
vsaka od desetih sfer vsebuje deset sfer, skupno 400 sfer
in to je vrednost zadnje hebrejske črke Tau (Univerzum).
400 je dovršitev ciklusa ustvarjalnega Glasa Logosa.
1. Acilut Svet je arhetipski ali svet Emanacij (izvirov).
Deset sfer je operativne kakovosti božanske volje. Ta
svet imenujemo Velika Duša. To je domovanje Adama
Qadmona.
2. Briah je svet kreacije. Deset sfer predstavlja domovanje čistih duhov, zatorej ne vsebuje snovi. To je domovanje Angela Metatrona in konstitucija sveta Angelov
Duha.
3. Jetzirah je svet formacije. Deset sfer predstavlja angele ali inteligence zvezd in planetov.
4. Assiah je svet delovanja in manifestacij, imenovan
tudi svet Klipotov, To je svet lupin ali demonov. V desetih sferah Assiaha živi materialna substanca vesolja. To
je domovanje Samaela, princa teme.
7
VP R A Š ANJE D OB R E G A IN SLABE G A IN EVOLU C IJA
SATANA
Razumevanje zla v imenu Satan ločuje kabalista od
krščanstva. Da bi bolje razumeli to, je treba bolje raziskati in razložiti naravo hebrejskega Samaela – genija
Jetziraha, sveta angelov.
Kot smo prej videli, je Adam Qadmon božanstvo v obliki Arhetipskega človeka, velika duša in velik misterij. V
procesu inverzije, padca ali refleksije nastane Metatron
(angel Briaha). Iz Metatrona v nadaljnjem procesu nastane Samael. V svetu Samaela je množica angelov, ki
so konji Tetragramatona in JHVH pripeljejo (v Egipt)- v
svet Assiaha. Njegova kočija je Merkabah; njegov kočijaž
je Tetragrammaton in njegova dva konja sta (dva tipa
angelov) Beli in črni, dobri in slabi. Sam tetragramaton
predstavlja padec Jetzirahove harmonije v Assiah in
neenotnost – to je v dejavnost.
Zakaj se mora zgoditi ta padec? Odgovor je “zaradi
nujnosti” zaradi tega, da se zaključi krog in se ves proces
vrne v Ain. Tako smo priča padcu iz Ain Sopha v Adam
Qadmona naprej do Metatrona in Samaela do demonske
dvojnosti za katero pravimo, da “življenje v navzočnosti
razdelitve potegne vedno krajšo pod vplivom zle kače.
Ta kača je predstavljena kot temna luna, ki je upodobljena na Levijevem Bafometu. Obstoj zle kače kaže na
obstoj dobre kaće, ki je kača Jetziraha. (Obstaja ena kača
v dvojni obliki. To sta dve energiji; ko kača spusti glavo
je pasivna, če jo dvigne je aktivna (AL II 26). Prva pomeni
kreativno energijo, druga pa spremembo.)
Da bi se še malo bolje poglobili v naše razumevanje
padca, moramo povedati, da se mora Samuel upreti božanskosti in zavreči nebesa, da bi lahko v svetu Assiaha
odkupil samega sebe, mora skušati zavesti Adama.
Njegovo delo je povzročanje smrti ali preusmerjanje
življenjskih procesov. Kot je rečeno v Zoharju “konec
mesa prihaja od mene, Samaela”. On odstrani z duše
vso meso in jo osvobodi od materije. On se imenuje
angel strupa in smrti- Sam pomeni strup El pa angel,
njegova vrednost je 131, kar je trojnost, obdana z dvojno enojnostjo, njihov seštevek pa je 5, kar predstavlja
Mikrokozmos.
Njegov svet je obrnjen Jetzirah (Klipoth). Assiah je fantomska senca slike Jetziraha, v katerem so tri supernalne
sfere Tohu, Bohu in ChSok - brezobličen, prazen in temen. Ostale sfere so sedem peklov. Vsaka od teh desetih
peklenskih sfer je naseljena z množico demonov, od katerih, sta prvi dve brez oblik, tretja je tema in preostalih
sedem predstavlja človeško zlo in dejavnosti.
Ta transmutacija tetregramatona ali despiritualizacija
dobrega Samaela v materijo je ena od globokih misterijev kabale, ki je skrita in nikjer jasno razložena. Če
bi ta simbolizem razložili v kratkih besedah lahko, rečemo: GOD se manifestira v naši zavesti skozi vibracijo
svetlobe, življenja, ljubezni itd. svojega Duha. Čeprav
je ta manifestacija le njegov odsev in je lahko to samo
Ne-Bog; zato obstaja ta nujnost v obračanju besed, da
dobimo DOG.
KHABS
8
E D ENSKI V R T P R E D PA D C E M
E D ENSKI V R T PO PA D C U
(Podrobnejši opis se nahaja v Equinox Vol.1 No.2.
RITUAL OF THE 3° = 8° GRADE OF PRACTICUS G olden
D aw n )
Ta diagram je opisan v ritualu praktikusa (Golden Dawn).
Prikazuje nauk o tem, kako je Adept dosegel Sfero Hod
preko poti Shin, Resh iz Malkuta in Jesoda. Na vrhu drevesa so trije nadnaravne Sfere, ki jih skupno imenujemo Aima Elohim najvišja Mati – ženska apokalipse, ki je
oblečena s soncem pri njenih nogah leži luna, na glavi
nosi krono dvanajsterih zvezd. Zapisano je, da je imenu
Jehovah dodano Elohim. Jehovah je na vzhodu Edna zasadil vrt (iz treh nadnaravnih sfer sledijo ostali sefiroti).
Pod drevesom, gledano iz Malkuta, leži drevo spoznanja
dobrega in slabega, to je med drevesom življenja in svetom prividov – astralnih lusk. V svetu Assiaha leži zvit zmaj
s sedmimi glavami in desetimi rogovi. To je sedem palač
pekla in deset obrnjenih Sefirotov. Preko Edna teče reka,
ki se v Daatu razdeli na štiri tokove.
Pison: Ogenj – teče v Geburah, kjer je zlato.
Gibon: Voda – voda milosti teče v Chesed.
Hiddikel: Zrak – teče v Tipharet.
Phrath: Zemlja teče v Malkut.
Na ta način tvori reka križ, na katerem je, gledano s
Tifareta razpet Veliki Adam. Njegove roke sežejo do
Geburaha in Gedulaha. V Malkutu je Eva, ki s svojimi rokami drži dva stebra. Ona je združitev vsega ali Mati
vsega
(Podrobnejši opis se nahaja v Equinox Vol.1 No.2.
RITUAL OF THE 4° = 7° GRADE OF PHILOSOPHUS G olden
D aw n )
Ta diagram je opisan v ritualu Philosophus (Golden
Dawn). Prikazuje podobo ki pripada znanju Philosophusa,
ko pristopi v Sefiro Netzah preko poti Qouph, Tzaddi in
Peh od Sfere Malkhut, Jesod in Hod. Velika Boginja Eva
je bila v skušnjavi zaradi sadežev drevesa spoznanja, katerega veje imajo sedem nižjih Sefirotov in sežejo vse do
astralnih lusk. Ko je segla po njih sta bila oba stebra brez
opore, kar je pretreslo drevo Sefirotov. ( Eva je tu mišljena kot Nefeš in predstavlja ženski princip, ki je vezan na
zemljo skozi emocije in instinkte) Ona je padla in z njo
je padel Veliki Adam. Veliki rdeči zmaj s sedmimi glavami
in desetimi rogovi se je dvignil in opustošil vrt. Zmaj se
je ovil okoli Malkuta in ga združil z Luskami. Glave zmaja
so se dvignile do nižjih Sefir, celo do Daata do nog Aima
Elohim. Tako so bili štirje tokovi Edna oskrunjeni in iz ust
zmaja so se izlili peklenski tokovi v Daath. In tako je nastal Leviathan, zvita in grizljajoča kača.
Vendar je Tetragramaton Elohim postavil ime JHVH in
plamteči meč desetih Sefirotov med upustošen vrt in
ostali Eden, da še tega ne bi potegnilo navzdol. Tako je
bilo nujno, da je vstal drugi Adam in tako kot je bil prvi
raztegnjen na križu štirih tokov tako je moral biti tudi drugi križan na peklenskih tokovih Daata, vendar je moral za
to prej sestopit v Malkut – zemljo, da bi se iz nje rodil.
Ta dva diagrama bi moral študirati vsak, ki se resnično
zanima za magiko, saj v njih leži skrit ključ za mnoge duhovne in psihološke probleme na katere naleti potujoči
iskalec.
Na naslednji strani je ilustracija Drevesa
Življenja in slovenska transkripcija hebrejskih
črk.
KHABS
9
JEHIDAH
K ET E
C
.R
8
2
6
4
T
T
9
RUAH
s
0
30
a
Q
MEL
w
10
t
90
N E TZ A
s
ZM
AGA
et
)
6
TE
v
Sv
Pz
aJ
t
50
7
JESO
9
e
0
N
60
20
LOS T
Pajčolan
20 PAROKETA
80
D
J
IR
AH
qR
u
v
MI
H
S I JA J
SX
P
IJY 1
H ES E
K
W
E P O TA
70
U
ET
r
O
Y
0
TIFAR
q
L
30
M
HO D
V
D
AH
S
O G OS V L
Pajčolan
PAROKETA 40
Q
Z
5
T
ODROS
H
7
w
EC
BREZNA
G
3
Z
u
8
M
a
Pajčolan
EB U R
TR
4
KM
y
HO
1
T
1
JE
N
3
S
5G
D
M E VA
ACILUTH (A
r
ki Svet)
s
A
tips
2
RONA
HIAH
he
RA
ZU
w
r
B
q
AH
B INA
H
(Kreativn
i
BRIAH
et)
Sv
R
z
K
NEŠAMAH
ni
tiv
a
rm
(Fo
RUAH
0
r
e - TITh = T (9 / 419) = Kača
y - IVD = I (10 / 20) = Roka
k - KP = K (20 / 100) = Dlan
AZ
AL
VO
t
KR
a - ALP = A (1 / 111) = Vol
b - BITh = B (2 / 412) = Hiša
g- GML = G (3 / 73) = Kamela
d - DLTh = D (4 / 434) = Vrata
h - HH = H (5 / 10) = Okno
v - VV = V (6 / 12) = Klin
z - ZIN = Z (7 / 67 = Meč
c - cHITh = cH (8 / 418) = Ograja
M AL K
UT
10
400
J ST
E
IAH
et)
(Snovni Sv
NEFEŠ
l - LMD = L (30 / 74) = Bič
m - MIM = M (40 / 90) = Voda
n - NVN = N (50 / 106) = Riba
s - SMK = S (60 / 120) = Steber
i - OIN = O (70 / 130) = Oko
p - PH = P (80 / 85) = Usta
x - TsDI = Ts (90 / 104) = Trnek
q - QVP = Q (100 / 186) = Tilnik
r - RISh = R (200 / 510) = Obraz
w --ShIN = Sh (300 / 360) = Zob
t - ThV = Th (400 / 406) = Križ
KHABS
Neapel js ki ra zp ore d
000 Ain
Absolutna Ničla
00 Ain Svp
Neomejena Ničla
0
Ain Svp Avr
Ničla kot osnova možnih vibracij
1
KThR
2
cHKMH
3
BINH
Točka: pozitivna, še vedno
nedoločena
Točka: prepoznavna v odnosu do
še ene točke
Točka: določena v odnosu do
drugih dveh točk
Brezno
(med ‘zamišljenim’ in ‘realnim’)
4
cHSD
5
GBVRH
6
ThPARTh
7
NTsH
Točka: sedaj ‘zavestna same sebe’,
ker se je sposobna definirati
v zgornjih terminih
Točka ideje Blaženosti (Ananda)
8
HVD
Točka ideje Znanja (Čit)
9
ISVD
Točka ideje Bitja (Sat)
10 MLKVTh
Točka: določena s tremi
koordinatami; Materija
Gibanje
Točka popolnoma realiziranega
Sebstva, kar je določeno s pomočjo
7, 8 in 9.
Kabalisti so razširili pojem Ničnosti in dobili drugo vrsto ‘Ničnosti’, ki so jo poimenovali ‘Ain Svp’ – ‘Brezmejno’
(ideja, ki ni daleč od predstave o Vesolju). Zatem so se
odločili, da je nujno (če želimo razložiti takšno odsotnost
katerega koli načina definiranja) postulirati ‘Ain Svp Avr’ –
‘Brezmejno Svetlobo’ (s tem so najbrž mislili nekaj zelo podobnega tistemu kar so pozno-viktorijanski znanstveniki
razume/va/li (ali mislili, da razume/va/jo) kot ‘Luminiferni
Eter’ (Prostorsko-Časovni Kontinuum?)…).
No, vse to je bilo očitno brez-oblike in ne-napolnjeno.
To so abstraktni pogoji in ne pozitivni pojmi. Naslednji
korak mora biti pojem Položaja. Moramo formulirati to
tezo: V kolikor obstaja nekaj razen Ničnosti, mora to obstajati znotraj Brezmejne Svetlobe, v tem Prostoru, v tej
nepredstavljivi Ničnosti, ki ne more obstajati kot Ničnost,
temveč jo moramo zamisliti kot Ničnost sestavljeno iz
izničenja dveh neobstoječih nasprotij. Iz tega nastane
Točka, katera ne poseduje ‘niti delov niti celote temveč
le položaj’.
Toda položaj ne pomeni ničesar, če ne obstaja še nekaj,
10
A l e i s te r Cro w l e y
neki drugi položaj s katerim ga lahko primerjamo. Moramo
ga opisati. Edini način, da to dosežemo je, da obstaja še
ena Točka, to pa pomeni, da si moramo izmisliti število
Dva, ki omogoča Linijo.
Ta Linija ne pomeni nič posebnega, kajti še vedno nima
mere za dolžino. Meja spoznanja v tem trenutku je ta, da
obstajata dve stvari, da bi o njih sploh lahko govorili. Toda
ne moremo reči niti, da sta si blizu niti, da sta si oddaljeni. Lahko rečemo le, da sta ločeni. Da bi jih sploh lahko
razlikovali mora obstajati tretja določnica. Moramo imeti še eno točko. Moramo si izmisliti Površino. Moramo si
izmisliti Trikotnik. Mimogrede, medtem kot to počnemo
nastaja cela ‘opisna geometrija’. Sedaj lahko rečemo, da
je točka ‘A bližje B kot C’.
Toda, do sedaj ni nobene substance v kateri od teh idej.
Pravzaprav, sploh ni nobenih idej, razen ideje Oddaljenosti
in mogoče ideje ‘Iz/med’ ter Merjenja Kotov, tako, da je
opisna geometrija, ki danes obstaja v teoriji ne glede na
vse, skrajno nerazvita in neusklajena. Nobenega pristopa še ni, ki bi se nanašal na idejo realno obstoječih stvari (opp. to je bilo zapisano leta 1944). Napredek je viden
predvsem v ustvarjanju definicij, ki pa se tičejo le idealnega, imaginarnega sveta.
In sedaj smo prišli do Brezna. Nemogoče je v idealnem
iti dalje. Naslednji korak mora biti Resnično – ali vsa približevanje k Resničnemu. Obstajajo tri točke toda nimamo
predstave o tem kje se katera koli od teh nahaja. Četrta
točka je nujna in tako smo oblikovali idejo materije.
Točka, Linija, Površina. Četrta točka, v kolikor se ne nahaja na površini, tvori Telo. Če želimo poznati položaj neke
točke, jo moramo definirati s pomočjo treh koordinatnih
osi. Toliko in toliko je oddaljena od Severnega zida, toliko
od Vzhodnega zida in toliko od tal.
Tako je iz Ničnega nastalo Nekaj, za kar lahko trdimo,
da obstaja. Prispeli smo do pojma Materije. Toda takšna
oblika obstajanja je preveč krhka, kajti edina lastnost katerekoli dane točke je njen položaj v odnosu na druge določene točke. Ni možna nikakršna sprememba. Nič se ne
more zgoditi. Zato smo primorani, da v analizi Resničnosti
postuliramo tudi peti pozitivni pojem, Gibanje.
To nas napeljuje na idejo Časa, kajti neki dogodek se
lahko odvija le takrat, ko obstaja Gibanje v Času. Brez takšne spremembe in njenega izida nič ne more biti predmet čutnega spoznanja (potrebno je poudariti, da je to
število 5, črka HH v hebrejski abecedi, posvečeno Veliki
Materi; je maternica v kateri je Veliki Oče, kateri je predstavljen s črko IVD, ki slikovito vpredmeti skrajno Točko,
premakne in oplodi resnično obstajanje).
Sedaj je omogočena konkretna ideja Točke in končno
je to tudi točka, ki poseduje zavest o sebi, kajti lahko ima
Preteklost, Sedanjost in Prihodnost. Sposobna je sama
sebe definirati v smislu predhodnih pojmov. To je šte-
KHABS
vilo Šest, središče sistema: z zavestjo o sebi, sposobno
izkustvenega pojmovanja. Sedaj bi bilo primerno, da za
trenutek pustimo ob strani strogo kabalistično simboliko.
Doktrina treh naslednjih števil (vsaj nekaterim) ni dovolj
razumljivo podana. Zaradi jasnejše razlage števil 7, 8 in 9
se moramo obrniti na sistem Vedanta, čeprav so ti pojmi
v zelo tesni zvezi s kabalističnimi pojmi. V hindujski analizi obstoj Rišijev (Modrecev) postulira tri lastnosti: Sat,
Bistvo samega Bitja; Čit, Misel ali Intelekt; in Anando (kar
običajno prevajamo kot ‘Blaženost’), užitek, ki ga čuti bitje
med dogajanjem. Ta ekstaza je očitno vzrok, ki začenja
premik (k) čistemu obstajanju. Z njo (Blaženostjo) se pojasnjuje kako Popolnost sprejema nepopolnost. Absolut
bi bil Ničnost, ostal bi v stanju Ničnosti; zato mora, da bi
se zavedal svojih možnosti in v njih našel zadovoljstvo,
te možnosti tudi izkusiti. Tu bi lahko vstavili tudi vzporedno razlago te doktrine glede na pričevanje imenovano
‘Knjiga o Velikem Auk.u’ (‘ The Book of the Great Auk’), da
bi lahko študentu omogočili vpogled v stanje s stališča
dveh različnih umov.
»Vsi elementi so morali biti nekoč razdvojeni. –To bi
bil primer z visoko temperaturo.- Ko atomi prispejo do
Sonca, dobimo to neizmerno, skrajno toploto in vsi elementi znova postanejo tisto kar so. Zamislite si, da vsak
atom vsakega elementa poseduje v kombinaciji spomine
na vse svoje pustolovščine. Mimogrede naj rečemo, da ta
atom, oborožen s spominom, ne bi bil isti atom, a vendar
je, kajti razen iz tega spomina ni od nikoder ničesar pridobil. Zato, z minevanjem časa in s samim obstajanjem
spomina, stvar lahko postane nekaj več od sebe same.
Torej, resničen razvoj je omogočen. Zato lahko dojamemo
razlog zaradi katerega se neki element odloči pretrpeti
niz inkarnacij, kajti tako, in le tako, se lahko premika; in do
izgube spomina, ki nastane v času inkarnacij, pride vsled
tega, ker ve da iz njih izide nespremenjen«.
Prevod: Barut Luka
11
S p ati
S o ro r N a D i
V postelji ležim
ves dan
s turobnimi sencami obdana
v svoje spomine zakopana.
V postelji ležim,
pokrita
čez in čez
povita,
pa odkrita
do vseh notranjih čudes.
V postelji ležim,
sredi nereda,
neprespana,
čuvajoča sonce,
da nekoč bi vzšlo
iz duše,
ki še meni sami ni poznana.
V postelji ležim
brez volje
brez motiva,
da bi vstala
a svet vrti naprej se,
kaj bi njemu
moja bit,
ki sama vase je
zaverovana?
V postelji ležim
več dni
in čakam,
čakam...
da morda nekoč
vsak moj korak
ne bo še ena
nova rana
da v brazgotinah
našel
bo svoj prostor
kak žarek sonca
in osvetlil mi pot
čeprav samo
do še enega konca.
KHABS
12
O dpiranje Stra ža r s kih Stol p ov
PROKUL, PROKUL, ESTE PROFANI
Mali ritual Pentagrama
Mali ritual Heksagrama
Pojdi na JUG oltarja in vzemi kadilo ali palico ognja.
Zamahni 3X proti tabli ognja ali
sigilu. Obkroži v smeri ure prostor in recitiraj Poglej vsi fantomi, so izginili
in jaz vidim ta skrivnostni brezoblični ogenj.
Katerega plameni izpolnjujejo
skrite globine univerzuma
tako da lahko slišim njegov zvok.
Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.
Nato izriši Prizivni Pentagram Vode.
MPH-ARSL-GAIOL - v centu sigila AL
Nato daj znak stopnje za vodo.
Na JUGU ponovno 3X zamahni proti tabli ognja. S kadilom ali palico zariši krog v njem pa Prizivni Aktivni
Pentagram
BITOM - v centru sigila EHEIEH
Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.
Z imeni in črkami velikega Zahodnega Četverokotnika
vas kličem Angeli Stražarskih stolpov Zahoda.
-----------------------------------------------------
Nato izriši Prizivni Pentagram Ognja.
OIP-TEAA-PDOCE - v centru sigila ELOHIM
Nato daj znak stopnje za ogenj.
Z imeni in črkami velikega Južnega
Četverokotnika vas kličem Angeli
Stražarskih stolpov Juga.
------------------------------------------------Pojdi na ZAHOD oltarja in vzemi Kelih z vodo. Poškropi 3X proti tabli vode ali sigilu. Obkroži v smeri ure
prostor in recitiraj Sedaj jaz svečenik ognja
škropim očiščeno vodo morja
ki se sliši kot srd valov, ki tolčejo večno ob obalo.
Na ZAHODU ponovno 3X poškropi proti tabli vode. S
Kelihom zariši krog v njem pa Prizivni Pasivni Pentagram
HCOMA - v centu sigila AGLA
Pojdi na VZHOD oltarja in vzemi bodalo. Zamahni 3X
proti tabli zraka ali sigilu. Obkroži v smeri ure prostor
in recitiraj Moj um se širi skozi kraljestvo zraka
V brezobličnem zraku prihajajo vizije in glasovi
in odhajajo v svetlikajočem vrtincu glasnega vpitja.
Na VZHODU ponovno 3X zamahni proti tabli Zraka.
Z bodalom zariši krog v njem pa Prizivni Aktivni Pentagram
EXARP - v centu sigila EHEIEH
Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.
Nato izriši Prizivni Pentagram Zraka.
ORO-IBAH-AOZPI - v centru sigila YHVH
Nato daj znak stopnje za zrak.
Z imeni in črkami velikega Vzhodnega
KHABS
Četverokotnika vas kličem Angeli
Stražarskih stolpov Vzhoda.
----------------------------------------------------Pojdi na SEVER oltarja in vzemi Sol in kruh ali pentakl. Zamahni 3X proti tabli zemlje ali sigilu. Obkroži v
smeri ure prostor in recitiraj Sestopil sem v svet teme
v katerem laž in neznanje leži
kakor Hades zavit v mrak naslade
brezčutnih slik
V črnem vedno bučnega Abisu
je glas tako nem in prazen.
Na Severu ponovno 3X zamahni proti tabli zemlje. S
pentaklom zariši krog v njem pa Prizivni Pasivni Pentagram
NANTA - v centru sigila AGLA
Znak L.V.X. Ali odpiranja portala.
Nato izriši Prizivni Pentagram Zemlje.
MOR-DIAL-HCTGA - v centru sigila ADONAI
Nato daj znak stopnje za zemljo.
13
OL SONUF VAORSAGI GOHO lAD BALATA. ELEXARPEH.
COMANANU.
TABITOM. ZODAKARA, EKA ZODAKARE OD
ZODAMERANU.ODO KIKLE QAA PIAPE PIAMOEL OD
VAOAN.
Jaz vas kličem
Angeli nebesnih sfer
ki prebivate v nevidnem
in ste čuvaji vrat univerzuma.
Bodite torej čuvaji te mistične sfere
odstranite zlo in neuravnovešenost,
ojačajte in navdahnite me
tako da bom lahko ohranil čisto
to bivališče misterijev.
Naj bo moja sfera čista in sveta
da bom deležen skrivnosti svetlobe.
Pojdi na SEVEROVZHOD in reči.
Naše vidno sonce širi svetlobo
preko zemlje. Zato mi dovoli ustvariti
v tej kamri vrtinec, da bo lahko nevidno
sonce Duha posijalo.
Obkroži 3X pot sonca, začneš na vzhodu. Vedno, ko prideš na zahod, izreci naslednje besedilo (znak Horusa).
Svet si ti, gospodar univerzuma.
Svet si ti, brezobličen.
Svet si ti, neizmeren mogočen en.
Gospodar svetlobe in teme. ( Znak Tišine )
Na tem mestu lahko imenuješ namen operacije – sledi
delo po volji.
Zapiranje; Obratno kroženje v smeri urinega kazalca kot
v zadnjem delu mali odzivni ritual pentagrama in heksagrama.
O o d p i r a n j u S t r a ž a r s k i h S to l p o v
Z imeni in črkami velikega Severnega Četverokotnika
vas kličem Angeli Stražarskih stolpov Severa
----------------------------------------------------Pojdi na zahod in se obrni proti vzhodu, nad oltarjem
izriši veliki krog in s palico potegni vse štiri pasivna in
aktivna pentagrama duha v njega.
EXARP EHEIEH. HCOMA AGLA. NANTA AGLA. BITOM
EHEIEH.
Z imeni in črkami
mistične table združitve
vas kličem Angeli, ki ste
Božanske Moči Duha Življenja.
Daj znak odpiranja pajčolana s prizivom
V človeku predstavlja Keter višji in božanski Geni kateremu stremimo. Naše celotno naprezanje v praktičnem in
teoretičnem smislu služi k temu, da izostrimo intuitivno
moč in da se odpremo za to višjo zavest. (Duha)
Da bi lahko upravljali z magičnimi močmi (Duhom) je
potrebno, da kontroliramo svoje misli. Zato se moramo
ustanovit v ravnovesju moči centra križa elementov. Kot
je rečeno v stopnji Teoretikusa:
Zato bodi uren in dejaven kot Silfi vendar se izogibaj
lahkomiselnosti in muhavosti.
Bodi močan kot Salamander, vendar se izogibaj razdražljivosti in hitri popadljivosti.
Bodi fleksibilen in pozoren kot Undini, vendar se izogibaj brezdelju in nestalnosti.
Bodi marljiv in potrpežljiv kot Gnomi, vendar se izogibaj
vulgarnosti in pohlepu.
Na ta način lahko pripraviš svoje moči na to, da vladajo
elementom.
Ritual Odpiranja Stražarskih Stolpov lahko služi kot samoiniciacija, (A.C. varianta samoiniciacije je Liber Piramidos)
saj vsebuje vse elemente, ki so potrebni pri ritualu odpiranja grobnice Adepta za stopnjo Adeptus Minorja. V G.D.
So ga uporabljali, da bi se izognili dolgim posameznimi
KHABS
rituali za stopnje. Aleister Crowley ga v svojih delih ne
omenja in samo nakaže, da se pri ritualu odpiranja grobnice Adepta dajo znaki za vse elementarne stopnje. V G.D
pa ima ta ritual zelo pomembno vlogo saj, predstavlja sam
vrh magikalne dejavnosti v elementih. Njegova zanimivost je, da se izvaja po elementarnem zaporedju, ogenj,
voda, zrak in zemlja, ki označuje popoln tetragrammaton
JHVH. Zanimivo je tudi dejstvo, da se v ritualu izvajajo
prizivi z različnimi orožji kar je v nasprotju z A.C. teorijo
o elementarnih orožjih. Vendar moramo gledati na to, da
so v G.D. določeni rituali konstruirani popolnoma drugače, kot naprimer posvečanja magikalnih orožij, kjer se
izvajajo prizivi tudi z različnimi orožji itd.. Kljub drugačni
magikalni teoriji pa ima ta ritual vseeno za tistega, ki ga
prakticira lahko zelo zanimiv in pomemben vpliv na njegovo delo. Naj še omeni, da vse tiste, ki zanima ta tema
lahko najdejo informacije v naslednji literaturi.
THE COMPLETE GOLDEN DAWN SYSTEM OF MAGIC
Corpus Stavish -The Writings of Mark Stavish http://
www.hermetic.com/
Cicero .SELF- INITIATION INTO THE GOLDEN DAWN
Regardie pravi, da je to ritual s katerim odpremo
Astralni svet in kjer se usposobimo, da lahko potujemo med svetovi.
Mark Stavish - Otpiranje Stražarskih Stolpov nam
omogoča harmonizacijo elementov na višjem nivoju in
osebno iniciacijo v Tipharet ali našega genija.
Pripravil in uredil Frater Akar.
Na izviru v oazi
Roso zarje naj žejen izpijem,
ko gorečih usten grem k Izviru
in vpijam dišanje popka vrtnice,
ki prebujajoča se v rani Oazi,
ko jutranje meglice še hladijo polt,
odpira svojo rozeto s sladostrastno poželjivostjo,
vzneseno prikliče jarko sonce
naj dvigne svoj obraz k Izviru Življenja.
Z gorečo ljubeznijo prižgem ogenj srca,
da bi ljubljeno ogrel,
budeč jo z nabreklo željnostjo,
katera s strastjo bila nekega tujega ritma
izgoreva v iskrah ljubezenskega žara...
hrepeneč k izviru Žive Vode,
vode Velikega Morja, ki vrvi z življenjem,
čigar ljubavni ples pretresa Svet.
Zanosno telo moje ljube se drgne
ob grlenih zvokih vzburjena išče
trdoto, da poteši krč poželenja...
Ljubim to njeno željo po ljubljenju,
ko njena nežnost budi dan,
a ptice zapojejo v svoji radosti,
ker bleščeče sonce najine ljubezni v jutru
znova s svetlobo obsije pol planeta
in s toplino življenja budi...
In znova me ta Izvir žejnega poteši,
znova me ta Ljubezen lačnega nasiti...
Z ljubeznijo Ljubeče ozarim senco šotora
in zagledam sijaj v očeh, ki odraža
moj obraz.
(pripev:)
To je Voda Svetlobe in Teme...
to je Voda Ljubezni in Vojne...
to je Voda Svobode in Odvisnosti...
to je Voda Življenja in Smrti...
Al Hayah
Mladen Kralj - Salamon
14
KHABS
15
Naloga Ad e p tu s M in or ja
To je naloga Adeptus Minorja, ki jo mora izpolniti: Da
prežene zle Sefire, ki vladajo Nefežu, da deluje v sefirotih Ruaha in s tem uravnovesi Nefeža, da nižjo voljo in
človeško zavest prepreči, da sestopi na avtomatizem, da
postane kralj telesa in pripravi nižjo voljo poslušno in pripravljeno za izpolnjevanje višje volje, da se nižja volja ne
vmešava v višjo voljo, da ni čustveni despot in da je posvečen vladar in namestnik ter reprezentant višje volje.
Potem ko se bosta višja volja in nižji geni združila. Se
višja volja lahko nato dvigne do Keterja, ki prinese veliko razsvetljenost njegovemu bitju. Tako kot je rečeno v
Enohu „ Enoh je odšel z njim, ker ga je bog vzel k sebi
„(1. Moses 5,24)
In vedi tudi to: da naj Nefeš človeka postane Genij zle
osebnosti, tako da je sama zla osebnost kot moč božanskega v Klipotih. Kot je rečeno „ Kam naj ubežim pred tvojim duhom in tvojo prisotnostjo? Če grem proti nebu, si
tam, če grem proti peklu, si tudi tam (Psalm 139,7).
Zato tudi ni zla osebnost tako zla, če izpolni svojo nalogo in je na začetku le blag odsev svetlobe v Klipotih. In
to je tudi zakrito v besedi „ da je Tifon brat Ozirisa“ Tako
spoznaj to skrivnost iz vedenja o zlu. V ritualu Adeptus
Minorja je rečeno „ da celo zlo dobremu pomaga“. Ko so
zli Sefiroti pregnani iz Nefeža v zlo osebnost, so na nek
način v ravnovesju. Zla osebnost lahko postane velika in
Golden Dawn
močna, vendar trenirana Žival, na kateri človek jaha, kjer
postane moč telesne dejavnosti. To skrivnost zakrij pred
zunanjim redom in pred svetom, ker je zelo nevarna.
Tako zdaj razumi stavek „ in on je sestopil v pekel“ in to
je tudi nujnost, za materialno stvaritev. Zato ne sramoti
preveč zle Moči, kajti tudi ona ima svoje mesto in obveznosti. Vendar nadzoruj njeno vdiranje in jo vrzi nazaj v
svojo sfero. Prekolni jo v z močnimi imeni, vendar se je
ne sramuj zaradi njene narave, kajti potem boš tudi ti
zapeljan v zmoto.
Tako mora tudi Adeptus Minor poznati veliko skrivnost kako deluje duhovna zavest nad čustveno sfero. V
„Miselnosti“ je ogromna moč, seveda samo, če je moč
nižje volje po pameti, vodena od višje volje.
Prevod: Fra. Akar
Vedi, da se v čustveni sferi, ki obdaja človeško telo
kot magikalno zrcalo vesolja tudi vse zrcali. V tem
magičnem ogledalu se nahaja deset sefirotov. To
čutno sfero imenujemo tudi sfera senzacij, avra ali
astralno telo, ki izhaja iz besede astrum – zvezda.
Atanator: 3D slika
fra.Akar
KHABS
Analiza R ožn e g a K r iža
Štirje kraki križa pripadajo elementom, beli del v sre dini pa duhu in planetom. 22 listov vrtnice so 22 poti.
Sam križ predstavlja Tifareta, ki je središče in posoda za
moči sefirotov in poti. Najbolj notranja točka vrtnice je
bela, in zrcali duhovni blišč Keterja. Na spodnjem delu
Rože je bela površina na kateri, leži Heksagram, ki ga obkrožajo znamenja planetov, to je ključ Velikega Rituala
Heksagrama. Okoli Pentagramov, ki ležijo na štirih krakih,
so elementi, ki tvorijo ključ Velikega Rituala Pentagrama.
Vsak krak križa vsebuje alkimistične principe, ki sledijo v
različnih razvrstitvah na vsakem kraku.
Zgornji krak križa pripada zraku in ima barvo Tifareta.
Tukaj ima tekoče bitje Merkurja glavno pozicijo, tako da
ni v svojem gibanju zrak oviran in se lahko njegova narava neprestano vrtinči. Njegova žveplena narava prihaja
iz dela ognja (levega kraka), ki ustvarja zrak električen in
svetleč. Sol prihaja iz vode (desnega kraka), ki ustvarja
oblake in dež in dela sonce dejavno.
Spodnji krak križa pripada zemlji in štirim barvam
Malkuta v katerih se zrcalijo deli vseh štirih elementov,
tako je narava zemlje sprejemnik in posoda za druge
vplive. Tukaj je Merkurjev del ponovno vodilen, vendar
je njegovo gibanje tu omejeno in predstavlja tukaj bolj
kal in seme. Žveplo in sol sta tukaj ravno na nasprotnih
straneh, tako da s tem nevtralizirata gibanje, ki prikliče
trdnost in negibnost zemlje.
Ognjeni krak nosi barvo škrlatno rdečega Geburaha.
Tukaj je glavno Žveplo, ki ima sposobnost gretja in žga-
16
Golden Dawn
nja. Sol prihaja iz dela vode, ki ima sposobnost, da hrani
ta ogenj in da razjeda. Merkur prihaja iz zračnega dela in
povzroča, da ogenj preskakuje in plapola. Krak vode nosi
barvo Heseda in tukaj vlada Sol, ki je iz vode. Merkurjev del
je od zemlje, ki mu dajejo težo in moč, da teče. Žvepleni
del prihaja od zraka in dela valovanje in tokove.
Postavitev teh treh principov na križu je ključ delovanja
alkimističnih vplivov v elementih.
Za vrtnico stojijo žarki, ki svetijo iz božanskega Keterja.
črke in simboli na teh žarkih se nanašajo na analizo ključne besede Adeptus Minora.
Iz črk na žarkih lahko sestavimo več besed – INRI – LVX
– IAOI.
Zunanji listi vrtnice pripadajo 12. astrološkim znamenjem
ali dvanajsterim enostavnim črkam.
Sedem dvojnih črk na vrtnici pripadajo planetom
Tri materne črke pripadajo elementom, vendar listi stojijo na nasprotni strani – voda na ognjeni in ogenj na
vodni strani križa – da bi se uravnovesil vpliv planetov in
astroloških znamenj.
prevod fra Akar
Zanimivo branje o tej temi:
http://www.hermetic.com/browe-archive/achad/
misc/inri.htm
KHABS
17
Ml a d e n K ra l j
Mladen Kralj
Rojen 1966 na Švedskem. Živim in ustvarjam
v Mariboru.
Kiparjenje je upodabljanje skozi čas, prostor in
um, ki ga doživljam kot trenutek strasti.
KHABS
18
Zgodov in a s e k s u a l n os ti
Zgodovina seksualnosti - Morus.
Čeprav knjiga ne vsebuje Telemitskih besedil, bi
lahko bila zanimiva za vse tiste, ki jih zanima seksualni razvoj ljudi skozi zgodovino.
Prev. in strnil Fra. Akar.
NA Z A Č ETKU JE BILA Ž ENSKA
Seksualni nagon je najbolj močan nagon v človeku. S
tem ne mečemo slabe luči na seksualno življenje človeka
in ga že vnaprej znižamo na živalsko stopnjo.
Nasprotno, ta beseda je prej kompliment človeštvu. To samo potrjuje dejstvo, da so živali
na tem področju bolj napredovale v svoji
raznolikosti in da človek ni kaj več dodal k
razvoju oblik in navad seksualnega življenja
bitij na zemlji. Kaj se s tem misli, bo pokazala ta primerjava. V naravi obstaja samo en
nagon, ki je po svoji moči enak seksualnemu
nagonu: občutek potrebe po hrani. Vendar
niti na tem področju nismo ljudje tako izbirčni kot živali. Človek je na določen način vsejed kot pes
ali svinja. Vendar med človekom in živaljo obstaja ostra
meja: živali znajo sebi pripraviti hrano na najbolj primitiven način. A ljudje z uporabo ognja pripravljajo hrano
že na najnižji kulturni stopnji. Na seksualnem področju
ne obstaja tako velika razlika. Živalsko seksualno življenje
sploh ni tako – divje – in je v marsikaterem pogledu, bolj
urejeno kot človeško.
E va s e d v i g n e i z z e m l j e
Kaj je bilo od te mnogovrstnosti življenja položeno človeštvu v zibko? Kaj je od svojih dobrih in slabih vplivov
vzel človek na svojo življenjsko pot in kaj je kasneje pridobil z učenjem? Na ta vprašanja je nemogoče odgovoriti, ker v seksualnem življenju ljudi na njihovi zgodnji
stopnji razvoja ne vemo skoraj nič. Na temelju najdenih
skeletov v Evropi, Afriki, Javi in Kitajskem, je nemogoče
sklepati o seksualnem življenju tedanjega človeka. Če
želimo bolj trdna tla pod nogami, se ne smemo vračati
tako daleč kot le kakih dvajset tisoč let nazaj. Prva seksualno sporočilo najdemo na upodobitvah ženske. Eden od
najstarejših kipcev, ki pričajo o teh prvih upodobitvah
žensk,je Willendorfska Venera, najdena v Avstriji blizu
Donave. Vzdevek Venera je bolj ironične narave, ki se jih
je oprijel, kajti ni dokazov, da so to liki boginje ljubezni
ali plodnosti, one so bolj tipi žensk, ki jih je upodobil
umetnik tedanjega časa. Na vseh paleolitskih najdbah so
jasno vidne spolne oznake, velike prsi, veliko bolj razviti
boki kot pri moškem in oblata zadnjica. Tukaj ne smemo
pozabiti na poudarjena vrata, na katera cilja moški v svoji
seksualni pohoti. Kjer je venerin hribček popolnoma anatomsko oblikovan, vendar skoraj preveč jasno izbočen. Vsi
ti liki prikazujejo seksus, oni nimajo zveze s potomstvom.
Čeprav so morda te ženske na videz noseče, ne poznamo
nikakršnega prikaza upodobitve matere in otroka, ki bi
ciljal na primitivno upodobitev Madone. Umetnike tedanjega časa ni zanimala misel o nadaljevanju vrste, vendar
nas to ne preseneča, ker so bili moški tistega časa lovci in
lovski narodi po navadi ne dajo velike vrednosti velikim
številom otrok. Velika socialna sprememba v seksualnem
življenju nastane, ko se menja podnebje. V
veliki ohladitvi je divjačina izginila ali se je
preselila. Z lovom je bilo konec. Lov se zamenja z živinorejo. Živinorejci morajo opazovati
koliko časa preteče od oploditve do rojstva.
Ker se z živinorejo da živeti samo na določenih krajih, je bilo potrebno tudi iz zemlje pridobiti čim več jestvin. S sejanjem žitaric si je
sedaj izostril pogled na proces reprodukcije.
Komaj sedaj so se zavedli pojma plodnosti,
ki je bil lovskim narodom popolnoma tuj.
Spoznali so, da plodnost ne prihaja sama od sebe, da pri
tem mora pomagati narava, nebo in zemlja, a da prvo
mora obstajati seme. Človek lahko pospeši oploditev in
opravlja z njo do določene stopnje in ker je tako z rastlinami, ni težko sklepati, da je tako tudi s človekom. Obilje
otrok je bil blagoslov neba, ker je poljedelstvo zahtevalo
veliko delovne sile. Na ta način so se začele ustvarjati večje skupnosti, ki pa so morale, če so se hotele obdržati,
regulirati svoj položaj v medsebojnih odnosih v odnosu
na premoženje.
I n c e s t v Eg i p t u
Med vladaricami Mezopotamije sije samo eno žensko ime, ki pa morda ni nikoli obstajala. Bajeslovno ime
Semiramis, ki je kot pravijo, ustvarila Babilon in viseče
vrtove. Egipt pa ne pozna pred Kleopatro ženske, ki bi
dosegla tako trajno slavo. Čeprav je zgodovina dežele ob
Nilu polna žensk, ki so vladale in bile včasih celo močnejše od moških faraonov. One so svojim možem prinesle
v zakon del plodne zemlje. In to je bilo v vseh obdobjih
vladarjem bolj pomembno kot plodnost njihovih teles.
Egipt je postal vzor političnega zakona, zveza dveh ljudi, ki je avtomatično involvirala obligatorno združevanje
celih narodov. Najstarejši zakoni faraonov so bili seksualno povsem normalni. Komaj nekaj stoletij pozneje se
pojavljajo zakoni med brati in sestrami. V nekaterih dinastijah to celo postaja pravilo, da se prestolonaslednik
KHABS
oženi s svojo sestro, da bi ga priznali kot pravega kralja.
Vendar se ta tradicija izgublja in se v določenih obdobjih ponovno javlja. Nazadnje v Helenističnem obdobju:
Ptolomejci, nasledniki Aleksandra Velikega, s poreklom iz
Grčije, uporabljajo poroko med brati in sestrami tristo let
in to na videz brez posledic. Ta oblika incesta napeljuje
na religiozne vzore. Predvsem kult božanskega bratskega para Izide in Ozirisa, katerih moč traja tudi po smrti.
Vendar takih primerov najdemo v mnogih verah, čeprav
iz njih niso nastale politične institucije. Ena od racionalnih razlag poskuša poroko med brati in sestrami faraonov
povezati s pravico dedovanja. Po Egipčanskem pravu je
mož lastnik družinskega premoženja, vendar dedovanje
pripada krvnim sorodnikom žene. Da bi se družinsko premoženje – v tem primeru celotna država – ohranila cela
in da nič ne pride v tuje roke, se je moral faraon oženiti
s svojo sestro. Vsekakor je potrjeno, da so žene faraonov,
če so bile to njihove sestre ali pa tudi ne, v vseh obdobjih
egipčanske zgodovine igrale veliko vlogo in velikokrat
popolnoma vladale svojim možem. Žene so v nemirnih
obdobjih okoli sredine drugega stoletja pr. n. št. dosegle tako moč, da se njihovi možje pojavljajo samo še kot
princi-soprogi. Neko antifeministično gibanje, ki izhaja
iz vojaških krogov, ponovno naredi ravnotežje: ime velike kraljice Hačepsut briše iz javnih stavb. Pa čeprav so
na koncu žene dobile to bitko. Morda jim ni bilo dano,
da bi vladale iz kraljevske palače, so pa to dosegle skozi
hrame. V trinajsti dinastiji v osmem stoletju pr. n. št. je
postala neka princesa velika svečenica Amonovega hrama v Tebah. Ta hram je imel isto funkcijo, ki so jo imeli
Delfi v Grčiji. Tukaj so se lahko dobile prerokbe, ki jih je
bilo dobro prejeti pred vsako politično odločitvijo. Tukaj
se torej kuje visoka politika. Veliki svečenici ni dovoljena
poroka, vendar lahko posvoji drugo dekle, ki bo njena naslednica. Tako v Amonovem svetišču nastane neka vrsta
ženske oblasti, ki se je obdržala več kot dvesto let ,vse
dokler Perzijci niso osvojili Egipta.
Hamurabijev zakonik
Če se je Egipt v besedi in sliki pokazal kot dežela častihlepnih, pametnih, lepih, spletkarskih žensk, je bilo v
drugem kraljestvu bližnjega vzhoda v Babilonu prevlada
moškega elementa bolj očitna. Tudi tukaj obstajajo nekakšni ostanki matriarhalne družbe, vendar je moški ta,
ki vlada v javnem življenju. To seveda ne pomeni, da mož
postavlja žensko v popolno podrejenost kot v kasnejših
časih. Ona stoji ob njem kot polnopraven človek in ne kot
živina, s katero lahko počne, kar mu je volja. Ona ima svoje
dolžnosti kot tudi svoje pravice in je v širokih področjih
pravnega življenja izenačena z moškim. Babilon je pravi
predhodnik Rima. Babilonsko kraljestvo je pravna država,
ki ima pisan zakon. V začetku drugega tisočletja pr. n. št.
kralj Hamurabi zbere najvažnejše zakone in važne sodbene odločbe, ki so veljale še dolga stoletja. Hamurabijeva
zakonodaja je najbolj socialna do takrat. Ona daje zaščito
slabotnim in s tem tudi ženskam. Vendar je njena glavna
skrb posvečena ohranjanju lastnine. Hamurabijev zakonik
v glavnem obravnava ureditev človeških odnosov. Od 252
19
členov zakonika je 64 členov posvečeno družini. Temelj
zveze je monogamen zakon, kjer pa lahko ima mož eno
ali več priležnic. Možna je obojestranska ločitev, kjer ženska dobi povrnjeno doto in nekakšno odpravnino. Položaj
ženske v tem času je kljub temu v določenih zadevah zelo
krut in za današnje čase popolnoma nerazumljiv. Moževa
nevera se ne kaznuje razen z odpravnino, ki jo mora dati
ženi, če ona zahteva ločitev, ženina nevera pa se lahko
konča tudi s smrtjo.
Tempeljska prostitucija
S strožjim družinskim pravom se javlja večja težnja moškega po svobodi. Po odnosih, ki izključujejo skrb zaradi
posledic, če ne že v fizioloških pogledih pa vsaj v moralnih
in materialnih pogledih. Na tej skrajni udobnosti moškega
se ustvarja prostitucija. Ta obstaja že pri primitivnih narodih kot ustaljena institucija in je v tretjem tisočletju pr. n.
št. že v polnem razcvetu v deželah vzhoda. Prostitucija je
povsem javna ustanova, vezana na templje, ki s tem dobijo
del dohodkov. Prostituirani imajo krasilni naziv Sveti, kar
nič ne moti trezno trgovskega poslovanja. Po opozorilih,
ki so jih dobivali mladi moški, sklepamo, da se te dame
niso ukvarjale samo s svojim poslom pod okriljem svoje
boginje. To so bile lahko zelo nevarne ženske, ki so rušile
družine in spravljale ljudi ob njihovo premoženje. Takšne
ženske so bile prave odpadnice za razliko od pravih svečenic, ki so uživale veliko slavo. Čeprav v beležkah Herodota
ni slišati prezira do prostitucije glede na to, da so napisane
v petem stoletju pr. n. št., ko je bila dežela že Perzijska.
Po Herodotovi razlagi, s katero se strinjajo tudi moderni
učenjaki, je bila prostitucija popolnoma religiozen akt žrtve boginji. Njej je pripadala vsaka ženska vsaj eno noč ali
uro. Boginja ji je izbrala ljubimca. To je bilo povsem anonimno združevanje mistične narave, ki je dekletom pred
vstopom v zakon jemalo nedolžnost. Defloraciske običaje
poznamo tudi pri primitivnih narodih, vendar nas čudi,
da se javljajo v Babilonu, kjer je bilo seksualno življenje
že strogo regulirano. Herodot govori tudi o prostituciji na
visokem nivoju. V stolpu Babilonskem je bilo svetišče z
bogato okrašeno posteljo, v kateri je vedno počivala ena
ženska, ki jo je izbiral njihov bog, verjetno veliki Marduk.
Ni znano, ali je ta ženska počivala samo v sanjah s kom
ali resnično s kakšnim smrtnikom. Tako kot v vseh orientalskih deželah, je tudi v Mezopotamiji bila razširjena
homoseksualnost. V Ištirinemu svetišču Babilona so imeli
tudi moški svojo javno hišo.Vrhovni svečenik, ki je vodil
to skupnost se je imenoval ukkurum.
Babilon v bistvu nikoli ni bil grešen kot ga opisuje
knjiga njegovih političnih nasprotnikov, Sveto pismo.
Zakonodajalci Babilona so ustvarili družinsko pravo, ki je
odredilo smer celotnemu zahodnemu svetu. Trudili so
se, da učvrstijo individualno družino in potomstvo, da v
seksualnem življenju uskladijo svobodo in obveznosti.
Babilon je kljub mnogim čudnim običajem dosegel za
civilizacijo velike zasluge, tako da bi lahko marsikateri
moralist izkazal spoštovanje temu močno oklevetanemu mestu.
Se nadaljuje.
KHABS
20
Im aginacija i n čl ove š ke S ku p n o s t i
Del poglavja iz ‘The Uses of Imagination & the Decline of the West’, Elemir Zola.
Kri človeških skupnosti je denar, ki predstavlja kreaturo imaginacije, kajti njegova vrednost ne leži v blišču
kovine ali v raznih simbolih, ki ga predstavljajo: v kovancih, kreditnih pismih in bankovcih (opp. danes je tu
tudi plastična kartica s čipom). Ko je sveti rimski cesar
ostal brez gotovine je Mefisto njegove probleme rešil z
eno idejo, papirnatim denarjem in bliščem imaginacije:
polog (opp. ali garancija?) za bankovce je bila možnost
izkoriščanja skrivnih bogastev pod zemljo. Zdi se, da ni
nihče dojel potem, ko so sprejeli papirnato moneto za
garancijo, kako se cesar niti ni rabil truditi, da izkoplje
ta bogastva, katera lahko le kupijo papirnati denar in
tega je že imel kolikor ga je potreboval. Denar je v bistvu obljuba, da bo nekaj plačano – njegovo bistvo je
predstava o tistem, kar obljublja in zaupanje, ki ga izziva. Denarni prestiž je utemeljen na domnevah, ki se
izmikajo navadnim proračunom računovodje. Razlika
med denarno gotovino s katero banka trenutno razpolaga in med vrednostjo obsega njenih poslov kaže do
katere mere se razteza ta igra imaginacije. Banke so bile
sprva hrami/templji , ki so izdajali svoje talismane. Ti so
postali zatem kovani denar, a ohranili so nekaj vračeve
zdravilne vrečke. Nedoločena možnost, ki jo nudi denar
predstavlja nekaj več od navadne strnjene informacije o
menjavah ki so eventualno možne. Mezopotamski svečeniki – bankirji, so določili odnos med zlatom in srebrom natančno na trinajst in pol (13,5), kar se ujema s
360, številom dni, ki jih potrebuje zlato sonce, da naredi
krog okoli sveta in ta krog so delili s štiri in dvajset (24),
kar tvori tirnico srebrne lune. Vrednost je bila določena glede na arhetipe, katerih podoba je bila vgravirana na kovancu. Kasneje je denar zapustil svoje sidrišče,
zapustil je pristanišče simbolizma zaradi nemirnih mor
fantaziranj/sanjarjenj in čudnih tržnic. William Law je v
XVIII. stoletju pokazal kako daleč se fantaziranje lahko
raztegne. Žvenketate s svojim denarjem in menite, da
imate v rokah nekaj otipljivega. A vendar je to žvenket
idola, to so zvoki iz sanjske dežele.«
IMAGINACIJA IN UPORABA
SIMBOLOV
Poglavje iz ‘The Uses of Imagination & the Decline of
the West’, Elemir Zola
»Obstajale so skupnosti kjer je bilo vse to realizirano.
V nekaterih plemenih, ki so danes skoraj izumrla, še
posebej v Severni Ameriki, so bile sanje primarna skrb.
Osnovni cilj v življenju je bil ‘odsanjati svoje središčne
Mladen Kralj - Enorog
sanje’ v katerih je bil objavljen nadnaravni zaveznik, arhetip lastnega obstajanja. Nič drugega ni bilo pomembno.
Stvari so dobivale svojo vrednost ker so bile garancija
za božanski obisk. Denarnica je bila še vedno vrečka z
zdravilom, denar pa magija. Imaginacija se je po veliki
izkušnji v sanjah – zasluženega za ceno velikih naporov,
trpljenja in prizivanja – osredotočala na like, ki so bili
obznanjeni od zgoraj. Človek je postajal žival ali oblak
ali grom iz svojega osebnega razodetja. Ta izvorna slika
je bila njegov grb, rezbaril jo je v les in postavljal na premec svojega čolna, na vrh svojega domovanja, tetoviral
si jo je po telesu, vrezoval na svojo broško in prstan, nosil na glavi, pel je o njej, ko je odhajal v boj, pričakujoč
smrt. Spreminjal se je vanjo (opp. to sliko/podobo). Kot
takšen je prenehal obstajati. Praznega fantaziranja si ni
bilo mogoče zamisliti, njegova imaginacija je bila sedaj
prožna, sproščena kot zapestje mečevalca, instrument
spoznanja, kot zdravnikovi prsti. Življenje brez vizije
(opp. vizija kot omenjena podoba/lik, videnje) je bila
največja nesreča. In vse kar se je dalo v takšnem primeru narediti, je bilo to, da so poiskali pomoč pri nekom,
ki je imel več sreče in je lahko dovolil nastopati v njegovih sanjah. Največji modreci so sanjali za cel narod in
so javno prikazovali svoje sanje: gledališče je nastalo iz
KHABS
tega dejanja izvornega sočutja.
V zahodnem viteštvu, v ciklusu grala, najdemo družbo
v kateri so le sveti puščavniki, ki živijo ločeni od sveta,
smeli prestopiti v svet razodetja. Tisti, ki želijo sodelovati
v njihovih svetih sanjah postanejo potujoči vitezi (oppvitezi-klateži ali klati-vitezi, npr. Don Kihot). Odpravijo se
na pot brez cilja, toda z namenom, da popravijo vsako
krivico na katero bi lahko naleteli. Ko so začutili, da so
zaokrožili svoj ciklus dogodivščin so poiskali puščavnika
in mu povedali vse kar se jim je pripetilo. Puščavnik je
te dogodke razlagal tako kot vrač razlaga sanje. Za vsak
dogodek se je izpostavljalo, da predstavlja en simbol. Sir
Thomas Mallory nam ponuja mnoge primere takšnega
simboličnega preoblikovanja s pomočjo katerega so puščavniki pretvarjali viteške skušnje v teofanijske sanje. Če
je vitez naletel na grad zlobnega graščaka in osvobodil
v njem zaprte dame, je to puščavnik razlagal kot simbol
Pustošenja pekla, Kristusovega spusta v spodnji svet, da
osvobodi patriarhe okovov smrti. V tem spominjanju, ko
je znova preživljal v domišljiji svoje podvige v takšni luči,
se je vitez počutil – postajal bi – podoben bogu.
Ideja simboličnega življenja, podobnega tapiseriji, ki
so jo stkale božanske sile, v kateri se premikamo in slutimo opozorila ter nauke v vsakodnevnih dogodkih, je
na Zahodu zbledela in izginila. In vendar, visoka poezija
znova razžarja ta ogenj od časa do časa in tako vrača
izgubljeni patos nezemeljskega.
Zanesljivo je vrhunec takšne izkušnje življenje v katerem je človek v toliki meri osvobojen samega sebe, da
postaneta njegovo telo in duša le material simboličnega
predstavljanja, danes skoraj nedoumljiv in nepredstavljiv. Težko je pojasniti, da je bistvo starodavnih svetih
običajev predstavljala imaginativna slika v kateri so bili
domnevno ti običaji umeščeni – da starodavna žrtvovanja in pijančevanja niso bila namenjena zadovoljevanju
bogov ali razmetavanju s pijanstvom, temveč so predstavljala dokaz popolnega gospodarjenja nad dušo, kjer so
skozi sok vstopali v teofanijske sanje. Toda kako razložiti,
da se človek, ki se vrača iz takšne skrajne izkušnje izginotja, lahko odloči svoje življenje, s katerim se ne identificira več, uporabiti za prikaz sočutne igre, egzemplar(ič)ne
predstave nekega odrešitvenega mita? Odrešitelj je tisti,
ki svoj celotni obstoj spremeni v poučno predstavo – katere namen ni nuditi bogastvo ali napredek ali lajšanje
trpljenja – temveč, da pouči o umetnosti notranjega
miru, brzdanja jalovega fantaziranja, umetnosti delovanja z imaginacijo s tem simbolom skrajne resnice, ki ga
takšno življenje uteleša in izkazuje.
Zelo vpadljiv primer takšne ideje, katero je Zahod nekoč
sprejel je biblijski prerok Ozeja. »Ko Gospod prične govoriti Ozeju, reče Gospod Ozeju: Pojdi, oženi se z kurbo
in (z njo) rojevaj pankrte, ker se je zemlja skurbala, ko
je odstopila od Gospoda«. Ozej postane poosebitev te
alegorije in si vzame kurbo za ženo, toda šarada doseže
svoj vrhunec namerne sarkastične groze, ko pride naslednji ukaz: ‘Pojdi, znova ljubi ženo, ki jo ljubi ljubimec,
ona pa je nezvesta, tako kot Gospod ljubi sinove Izraela,
oni pa gledajo za tujimi bogovi. (opp. + »in imajo radi
grozdne kolače.«). Na tej stopnji se vse izvršuje le ‘zato,
21
da bi se prerokbe izpolnile’.
Še en, skoraj neizvedljiv pedagoški podvig bi bil, (kako)
pojasniti zahodnim ali prozahodnim umom, da postane s te duhovne višine življenje sen v snu. Ko vemo, da
je vse odvisno od nekih sanj, celo opažanje, resnice ne
iščemo več v njenih formulacijah ali simbolih, temveč
te formulacije in simbole uporabljamo v službi resnice.
Sveta pripoved – pravilno zamišljena, globoko vrezana
v našo vsakodnevno meditacijo – bo omogočila uvid
v skrajno resnico – pa naj bo to kozmogonija, življenje
Odrešitelja ali preroka, neka sveta tradicija, ki obstaja že
stoletja ali neka sveta vojna, sveto obdelovanje zemlje
ali sveti lov, simbolična ljubezen ali kakšna preobražena veščina ali obrt. To so instrumenti: narator in oznanjevalec govori: vloži svojo imaginacijo, posveti svojo
vero tej zgodbi – dosegel boš osvoboditev. Dopusti da
té predstave počasi natopijo tvoje vsakodnevne misli,
pusti jim, da pojasnijo tisto kar se ti dogaja, pusti naj
se ti prikazujejo v sanjah, ne puščaj niti malo prostora
praznemu fantaziranju, celo vse do halucinacij in požel
boš resnico.
Resnica je predmet zgodbe in ne zgodba sama po
sebi. Zgodba je sen. Toda to je sen, ki je bližji resnici od
sanj vsakodnevnega obstajanja, zabeleženega v javnih
dokumentih, s pečatom in podpisom dveh ali treh prič,
katere lahko vsak dober odvetnik postavi pod vprašaj
s svojimi dialektičnimi akrobacijami te obrti. Ne le modreci, tudi izkušeni svetovni ljudje predejo zgodbe, pa
ne zato, da bi prenesli nekaj, kar se je resnično zgodilo,
kar lahko zanima le obrekovalce in odvetnike, temveč
imajo na umu tisto, kar bi se lahko zgodilo duši, ko se
zaplete v svoje implikacije in skrite sugestije, ko postane natopljena s slikami, ki tvorijo to zgodbo. Bistvo
in namen zgodbe, za praktične ljudi kot so sveti ljudje
ali strokovnjaki za čaranje družbe (opp. Hitler, Bush&co.
itd.), ne leži v potrditvi dejstev, temveč v tistem kar je
ono sposobno prizvati v subtilno sanjsko telo ljudi. Kar
pa se tiče iluzije trdega dejstvenega dokaza – ta predstavlja najbolj prazne od vseh sanj. Nedosegljiv - in tudi
če ga dosežemo – je neuporaben. Danes svete anagoške zgodbe zanikajo kot nepreverljive tisti ljudje, katere
tvorci političnega imidža in propagandisti vsakodnevno
zavajajo, ljudje, ki se pustijo zavesti (tega pa se niti ne
zavedajo) z že prežvečenimi sanjarjenji, katere jim mediji vbrizgavajo v glavo. Sanjarjenja s katerimi jih pitajo
imenujejo trda realnost. Kar se tiče resnice, kako si jo
lahko sploh zaželijo spoznati, ko pa niso nikoli vrgli niti
pogleda v svet resnične imaginacije?
Imaginacija v današnjem zahodnem svetu leži pod znakom prepovedi. No, nič trajnega, nič resnično vrednega
ne more živeti, če ni ukoreninjeno v svetu imaginacije.
Zla ne moremo odstraniti, če ne razumemo njegovega
izvora. Kako je prišlo do tega, da je sanjarjenje postalo
priznano kot nekaj pravilnega in celo obstoja vrednega?
Odgovor na to lahko poiščemo le, če se vrnemo nazaj
in sledimo zgodovini imaginacije na Zahodu od predkrščanskih časov pa vse do današnjih dni.«
Prevod: Barut Luka
KHABS
O p ija n je
22
Um ar ib n al - Far i d
To je prozornost in ni voda, to je zračnost a ni zrak, to
V spomin Ljubljenega bitja vino smo pili in in se opili še
je
luč brez ognja in duh brez telesa.
preden so vinogradi bili stvarjeni. Polna luna mu je kupa;
Njegova
beseda je od vedno obstajala pred vsemi obin to vino je sonce, ki okoli sebe en srp obrača. Koliko
stoječimi stvarmi, ko še ni bilo oblik niti slik.
zvezd se zablešči če se le premeša”
Po njemu tukaj obstajajo vse stvari, toda one ga modro
Brez njegovega vonja ne bi jaz nikoli našel poti do njegovih točilnic. Brez njegovega sijaja, si ga nobena do- zastirajo tistemu ki ne dojema.
mišljija ne bi mogla zamisliti.
Moj duh se je v njem tako izgubil, da sta se oba strastno
Čas ga je tako malo ohranil, da je kot misterij, skrit glo- premešala; toda to ni telo, ki bi vstopilo v drugo telo.
boko v prsih.
Vino in ne vinograd. Adam je moj
Če v plemenu se omeni njegovo
oče, vinograd in ne vino: njegova
ime, vse otroke prevzame pijanost v
mati je moja mati.
kateri ni ne sramu ne greha.
Čistoča vrča resnično prihaja od čiVzdvignilo se je počasi iz globin vrstoče misli; in misli, on jih razvija.
čev in resnično je ostalo le ime, da
Napravljena je razlika; toda vse je
na njega spominja.
eno; naš duh je vino in naše telo vinograd.
A če pride enkrat v človekovo dušo,
Pred njim ni bilo “prej”, in po njem
silna ga radost prevzame, in žalost
ne
obstaja “potem”, začetek časov je
izgine.
pečat njegovega obstoja.
Že sam pogled na zapečatene vinske vrče zadostuje da so gostje piKo časov še ni bilo, je bilo v prešah.
jani.
Zaobljuba našega očeta je prišla šele
Če s tem vinom pošpricajo zemljo
po njem; je kot dete brez staršev.
Kakšne lepote navdihujejo hvalnina grobu se k mrtvemu vrne duša in
ce
njemu v skladni prozi in spevnih
njegovo telo oživi.
verzih.
Ležeč v senci ob zidu svojega vinograda, že umirajoči bolnik znova
Kdor ga še ne pozna se veseli ko
Mladen Kralj - Ekstaza
pridobi moč.
zasliši, da ga omenjajo, kot se je Nu’min ljubimec veselil
Ob krčmah, nepremični sprehodijo in nemi govore ob imenu Nu’me.
spomenu njegovega okusa.
Pravijo: “Pogrešil si pivši ga.” – Ne, nikakor, kriv bi bil ako
Ko se vetrič njegovega vonja razširi po Vzhodu, na nebi pil tistega kar sem pil.
Zahodu človek brez čutila vonja je sposoben zavohati
Srečni tisti v samostanu! Koliko so se samo s tem viga.
nom opijali! In vendar, ga niso pili, toda nameravali so
Tisti, ki v roki drži kupo, z dlanjo vlažno od vina, ta se ga piti.
ne izgubi v noči; v roki drži zvezdo.
Še pred mladostjo sem spoznal njegovo pijanstvo; in to
Rojeni slepec spregleda takoj, ko ga v srce svoje sprejme. bo ostalo v meni, ko bodo moje kosti že prah.
Ob žuborenju njegovega cejenja tudi gluhi zasliši.
Vzemi ga čistega, tega vina, ali ga mešaj le z slino
Če enega izmed konjenikov, ki jezdijo proti predelu Ljubljene/ga; vsaka druga mešanica bi napačna bila.
Za tebe ga je v krčmah; pojdi in vzemi ga v njegovi krakjer ono nastaja, piči kakšna strupena žival, mu ne bo
soti.
Kako ga je samo piti lepo ob zvokih glasbe!
škodil strup.
Če vrač zapiše črke njegovega imena na čelo obsedeKajti nikoli njega ni ob žalosti, tako kot nista združna
nega, ga te črke ozdravijo.
žalost in muziciranje.
Ako s tem vinom se opiješ, pa čeprav le za droben treNašito na vojnem praporju, to ime opije vse, ki pod tem
nutek,
čas bo tvoj ponižni sluga in ti boš moč imel.
praporjem hodijo.
Živel na tej zemlji ni, kdor pijanstva ni doživel, in nima
Gostov naravo ono blaži in na razumno pot pelje tiste,
razuma tisti, ki ne umre od njegovega pijanstva.
ki razuma nimajo.
Roka ki ni poznala darežljivosti, darežljiva postane in
Naj nad seboj joče tisti, ki je življenje svoje izgubil, a
tisti ki ni poznal vzvišenosti (ponosa,op.p.) se brzdanja ga okusil ni.”
nauči, celo v besu.
Če uspe najbolj neumnemu med ljudmi le takniti pokrov Prevod: Barut Luka
njegovega vrča, bo dojel smisel njegovih popolnosti.
Pravijo mi: “Opiši ga, ti ki toliko veš o njegovih lastnostih.”- Da, resnično znak, kako ga je potrebno opisati.
KHABS
Elekt r ičn a tiš in a
Parabola, ki predstavlja sinopsis hagiografije »Tempelj Kralja Salomona«
ČAKAL SEM na novice, ki jih je bilo moje srce. Noč me
je ločevala od moje ljubezni. Boga spanca od nikoder;
spanec me je izdal. Poskušal sem hvaliti mojo ljubezen in
objokovati ure, ki so naju ločevale; a nisem mogel. Zatorej
sem napisal zgodbo svojega žvljenja.
In glasi se takole:
Okrašena in premazana, da bi se ne videlo črvivih desk,
se je moja izletniška barka začela potapljati. Preklel sem
obrtniško zahrbtnost in se odločil, da bo bolje, če se zaupam svojim lastnim rokam, kot pa da bi še naprej ostal
v njej.
Že sem se slekel ter skočil v reko, ko sem opazil, da je že
tema. Na eni strani je žarela pravčudna zvezda, ne presvetla, pa ni obetala veliko; na drugi strani pa mrka in fantastična nebesna svetilka strahovite privlačnosti.
Leno sem zaplaval proti obema, zavoljo njune svetlobe,
zmedene in muhaste na eni ter temačne na drugi strani,
a vseeno svetlobe v primerjavi z brezciljno in stanovitno
temo, ki se je usedla v nedra reke. Ti svetilki sta se nahajali
iznad reke, otroka finejšega elementa. V reki pa prebiva
veliki Leviatan, ki požira ljudi.
A še preden sem prišel v območje privlačnosti obeh,
je moje oči razsvetlila čudovita vizija. Neskončno daleč,
kakor se je zdelo, je žarek sončne svetlobe šinil skozi saturnovsko temino neba in razsvetlil vodno gladino. Nakar
sem opazil, da tam po reki pluje, znotraj majhnega svetlobnega obroča, ena barka, ali, kar bi lahko tudi bilo,
krsta. Ko sem pogledal gor v prestreljeni oblak, pa sem
v tej svetlobi zagledal neko hišo, obdano z gozdičkom. V
njej je bila tema, toda ven je izhajal žarek, srebrn, kakor
je bil prvi zlat.
Silno sem si zaželel, da bi vstopil v to hišo; a je to presegalo moje človeške zmožnosti, saj nisem imel kril. Potem
se je nebo zaprlo, tako hitro, kakor se je prej nenadoma
razprlo, jaz pa sem spet ostal v temi. Vendar sem obdržal
to svečo upanja, da bi v tisti barki, če bi jo lahko dosegel,
morda lahko našel kakšno pomoč v znanju ali v zmožnosti, da bi to hišo lahko dosegel.
Tako sem vztrajno plaval tja, kljub določenemu strahu,
kajti vrtincev je bilo veliko v tem širnem toku, moj edini
vodič pa mi je bila vitka svetlobna kača, ki se je premikala po vodi.
Tako je bilo vsaj videti; tedaj sem namreč odkril, da imam
notranji čut za orientacijo, ki je tako nezgrešljiv, kot mornarjev kompas; tako, čeprav se tega nisem zavedal, je bilo
nemogoče, da bi se izgubil.
Ko sem tako plaval, sem naletel na nekoga, ki je nerodno
bredel in sopihal sredi toka ter me z mogočnim puhanjem
silil naj nadaljujem.
23
A l e i s te r Cro w l e y
Samo malo naprej ( je rekel) se namreč nahaja nek sila
močan in spreten plavalec.
Z velikim trudom je moj tovariš dal vso svojo moč od
sebe in sva dosegla onega ter ga pozdravila.
Ta me je (in bil je prijeten možakar, pa vljuden tudi)
najprisrčneje pozdravil kot sopotnika v tisto hišo in mi
zagotovil, da tista barka zares v sebi nosi skrivnost poti
tja. Za vodnika, ki bi nas pospremil skozi temo in razburkani tok, pa je omenil (nekako skrivnostno) nekoga, ki je
določen za to, poleg različnih, zelo jasnih oznak na poti;
kdor od zgoraj pogleda to brezsledno vodno širjavo, je
rekel, ta lahko vidi, da je le-ta naznačena in izrisana na
način dovršene znanosti.
Poglej! je pokazal. In tedaj se je ravno pred menoj zalesketal sijajen trikotnik ter, kar se mi je zdelo nadvse čudno, prej vtis, kot pa vizija, človeka na vislicah, obešenega
za gleženj. To, je povedal svetel mož, je najbolj sigurno
znamenje, da smo na pravi poti.
V svetlobi trikotnika pa sem uzrl še eno čudo; moj tovariš ni plaval, tako kot jaz, temveč je bil s čolnom že rojen, resda krhkim, toda zadovoljivim. Povlekel me je v ta
čoln-školjko in me posedel na klop za veslanje. In nato
sem (tudi v svetlobi trikotnika) na drugi klopi zagledal
temnega moža, ki je veslal s silnimi zamahi.
Pluli smo v popolni tišini. Vprašal sem svetlega moža
po njegovem imenu, nakar mi je odvrnil, »Hočem vedeti,« in potem še temnega, ki mi je tudi odgovoril, »Želim
si, da bi bila svetloba«; prvi je pač iskreno izrazil svojo
nevednost, drugi pa očitno izmikanje; to me je spravilo
v veliko zadrego.
Vendar smo enakomerno in vztrajno napredovali ter
se zelo razveselili, ko smo čez nekaj časa uzrli svetlobni
blisk, ki je razdrl temen oblak; in nato še bled polmesec,
težak in počasen, toda srebrnega sija; in še, kakor bi padal z zvezd, samoroga, ki je galopiral mimo nas, da ga
sploh nismo mogli določiti; na koncu pa še visok svetilnik sredi vode.
»Tu,« je rekel temni tovariš, »je prijeten prostor za osvežitev, kjer se bomo ustavili, preden se odpravimo naprej.«
Medtem ko je govoril, se je prikazala nad stolpom mogočna mavrica, čeprav sonca ni bilo nikjer na obzorju.
Od veselja sem zavpil, »Mavrica upanja,« a onadva sta
bila tiho, pač, saj sta že dolgo potovala in sta se le vrnila
pome, da bi mi pomagala, ker sem brez čolna. Tako sem
razumel njun molk.
V stolpu smo tako ostali sedem dni ter se krepili z jedačo
in pijačo. Med spanjem so se mi prikazale čudovite sanje o
neki mnogo večji naklonjeni prisotnosti od samega spanca. V njih mi je svetel mož (tako ga bom imenoval odslej)
dal neko knjigo, v kateri je pisalo, kako si človek lahko naredi barko in da mu je nekdo določen za krmarja.
Nato sem se lotil dela in z velikanskim trudom. Neka od-
KHABS
vratna riba pa je vseskozi skakala iz vode in udarjala po
mojih deskah, da bi ne mogel dokončati barke.
Kljub vsemu mi je uspelo in ob zori sem nameraval odpluti. Še prej pa nas je zapustil temni mož, moj brat, in
odšel svojo pot. Starec iz stolpa me je nato poklical vstran
in mi ponudil sedež na pogrebni slovesnosti njegovega
učitelja. In čeprav sem bil prepričan, da je starec slepar,
in to zelo podle vrste, in pijanec, sem vseeno v tem pogrebu zelo užival. V zraku so se vile najnežnejše dišave
in motni električni plamenčki, ki so se nabrali v en svetlobni grič. Ves privzdignjen in prekipevajočega srca sem
vstopil v pogrebno sobano, ki je bila vsa razsvetljena, z
mizo za banket, pod katero je bila krsta, v kateri je ležal
pokojni učitelj. Na suhih vejah so cvetele vrtnice in slišal
sem učiteljev glas; nato sem zagledal vsa kraljestva sveta
v enem samem trenutku, ter mnogo stvari, zelo koristnih
in prečudovitih.
Potem sem se odpravil iz
stolpa ter se vkrcal v svojo
barko, starec pa mi je vpil,
da se boji potresa in da naj
mu pomagam.
S težkim srcem, in tudi
lahkim, sem pustil svoj
čoln in priprave na plovbo ter se vrnil k njemu.
Nato je prišel potres, ki
ga je on napovedal; pogoltnilo je njega in čolne.
Potresna plima pa me je
odnesla daleč stran, tudi
od svetlega moža, mojega
brata; v temi se je izgubil
spred mojih oči, tako da
nisem vedel, če ga je nemara pogubilo.
Iz razbitin sem si nato
zgradil splav, ki sem ga
lahko veslal. Barka je bila
nevidna in sem čisto pozabil nanjo, ko so me prevzemala bleščeča znamenja na poti. Moj splav se je že hotel potopiti in roke sem
imel povsem onemogle, ko sem zaslišal glas nad seboj:
»Vstopi v barko!«
Pogledal sem navzgor in zagledal bradatega moža, mogočnega in z izmučenim obrazom od dolgega popotovanja. Poznal sem ga, kar me je sila presenetilo, saj sem
mislil, da je nekje daleč stran. Podal sem mu roko in on
me je z lahkoto povlekel na barko. Tukaj (mi je rekel) pozabi na vse, kar si videl in slišal; na tej barki to nič več
ne velja.
Ubogal sem ga ter spustil splav, s katerim sem prispel
in sem ga nameraval povleči gor.
Nato me je vprašal:
Kaj leži iznad barke?
Odvrnil sem:
Hiša srebrnega sijaja, ki jo osvetljuje zlati sij.
On: Koliko streh ima barka?
24
Jaz: Eno.
On: Iti boš moral skozi njo, vendar prej pozorno preišči
štiri stene barke.
Jaz: Vrata iščem.
On: Vrata so na stropu.
Jaz: Odvedi me tja, rotim te!
On: Upri svoj pogled vanje.
Jaz: Bom, spoštovani. A vas prosim, da mi poveste vaše
ime.
On: Mar ga ne poznaš že od nekdaj?
Jaz: Sin planin?
On: Križiščni Kamen.
Jaz: To zadostuje. Naj zdaj uprem svoje oči v vrata.
On: To je vodnjak.
Ubogal sem ga in v svoji zavzetosti čisto pozabil nanj.
Oči so mi mnogokrat begale in deske so mi grozile, naj še
enkrat skočim v vodo in
plavam naprej, toda vseskozi sem se trudil, kot je
le bilo v moji moči.
Nato sem, bivši že navajen na temo, ob strani
in malo nad menoj znova
zagledal temnega moža,
mojega brata. Veselo sem
ga pozdravil ter mu povedal o potresu. To ga je
zelo užalostilo.
Brat, sem spregovoril, a
mi zdaj lahko poveš svoje
ime? Nakar je le odvrnil,
»Vse je žalostno!«
Povrnil sem se k svoji nalogi in on me je ob tem
vodil s svojim primerom
in nasvetom. A v barki je
bila velika tema; izven nje
na reki zgolj mrak, poln
razpuščenih senc; znotraj
pa je živa tema, esenca in
kvintesenca teme.
Dolgo sem prebival v tej
strahoviti tišini; tedaj me je za en trenutek, za katerega se
mi je zdelo, da traja mnogo življenj, sonce prodrlo noter
in me udarilo v oči, tako da sem padel vznak in skoraj
omedlel. Toda brat mi je velel, naj bom brez skrbi in se
povrnem k svoji nalogi. Ubogal sem; in glej! spet sonce,
in za soncem obris nekoga, ki je določen za skritega in
obenem vidnega, kakor se zdi primerno.
Bleščava sonca in njegova vročina sta me slepili in mučili. Moje okončine me niso več ubogale; nato sem zdrknil
nazaj v mogočni tok, ki je bil tu ledeno mrzel, kar me je
osvežilo in mi godilo.
Čutil pa sem, da mi ta brezciljna gonja hromi ude; zato
sem nabral skupaj nekaj desk mojega splava – še vedno
so namreč plavale okrog barke – in začel na pol v igri
veslati, ne vem s kakšnim namenom.
In bilo je ukazano, nekako, da k meni prileti golobica s
hrastovim listom v kljunu.
KHABS
Molčal sem in pozorno zrl vanjo; zagledal sem nekega poslanca in razumel, da so hrastov list poslali iz Hiše.
Nato sem se posvetoval s tistim, ki je za to določen in
mi je z lastno roko prinesel čambakovo cvetje, gorčično
seme in ponovno hrastov list.
Vse to sem si spravil v nedrje, čeprav sploh ne vem
čemu. Niti nisem dojel, čemu naj bi te stvari služile, razen morda približno. Opazivši mojo zadrego, spet prileti
golobica, tokrat z oljčno vejico; to me je tako osrečilo,
da sem pozabil na vse in sem hlastno zaplaval po toku
iz čistega veselja.
Toda naletel sem na ledeno mrzel vodni tok, ki me je
vsega prekril; in ko sem gledal, sem videl, da s seboj nosi
krvave madeže. Urno sem se nato vrnil v barko, ki je bila
vselej v bližini; po lestvi, ki sem jo naredil enkrat prej, sem
potem splezal do strehe in pogledal skozi njo; vse nebo
je bilo en sam hurikan, ena blaznost nevihte.
V svoji vnemi sem se strehi čisti približal, tako da me
je vihar potegnil vase. Lahko bi rekel, da sem bil jaz sam
vihar. In ko sem prišel k sebi, sem plaval v naročju reke
v prav tisti barki, ki sem si jo sam naredil v svetilniku. V
viharju sem izgubil svoje lase in brado; veter mi jih je izpulil s koreninami vred; in en glas mi je govoril: »Dete je
na vodovju.« Pogledal sem proti barki in je bila drugačne
oblike; preoblikoval jo je tisti, ki je določen za preoblikovanje. Imela je deske od mojega starega čolna in tudi
deske od svoje prejšnje strukture. Bolj je bila podobna
zibelki, kot pa čolnu. Nekdo, ki je določen za govorjenje,
je spregovoril: »Poglej me!« A ga nisem mogel videti. Kljub
temu sem zavzeto zrl, veslaje v smeri glasu.
Reka pa je medtem propadla v slap. Gledal sem za oljčno vejico, in je ovenela ter se potopila. Pogledal sem za
golobico, in zaobjela jo je ostudna kača. Bil sem brez
vsake pomoči. Na koncu je kača požrla tega družabnika z
rozastimi krili na mojem potovanju, nakar se je odpravila
za naslednjo žrtvijo.
Ta slap bi me gotovo polomil, če se ne bi trdno oprijel
čolna, ki je plul tako mirno, kakor bi se nahajal na mirni
gladini jezera; in ko sem uspel zbrati malo poguma, sem
na premcu zagledal sedeti tistega, ki je določen za krmarjenje; uzrl sem ga z licem v lice.
To je trajalo kar nekaj časa; in z njegovo pomočjo sem se
lotil gradnje barke. »Kajti,« je rekel, »mnogo jih je, ki plavajo, a ne najdejo nobene barke. Bodi to tvoja naloga, da
jim pomagaš.« O mojem potovanju v Hišo ni spregovoril
ničesar. A v gradnji barke mi je pristopil v pomoč svetel
mož, moj brat; nekega večera mi je pri jedi rekel: Naj ti bo
v zadovoljstvo vstopiti v Hišo; v njej je zate pripravljena
prekrasna spalnica.« A tedaj nisem mogel vstopiti, ker me
je bilo sram, ker sem bil brez obleke. Nisem razumel tega,
da v Hiši skrbi za obleke tisti, ki je določen za to.
Tako sva garala in zgradila mnogo bark po modelu tiste,
na kateri sva plula midva. In ob vsem tem ni bilo niti ene
trske, ki bi manjkala ali bila odveč; nobenih okraskov, brez
barvanja in lakiranja desk, kajti to so bile deske drevesa,
ki ni prišel niti z Vzhoda, niti z Zahoda. Jadra so bila iz
zlata stkana in zelo močna, z izvezenimi liki.
Končno je prišel čas, ko sem si vzel svojo sobo v Hiši.
O tajnih rečeh, ki so mi bile tam pokazane, pa še vedno
25
razglabljam, zato jih na tem mestu ne omenjam. Razkril
bom samo tale zaklad, namreč, da se vse plemenito v tej
Hiši zdi tistemu, ki plava v reki, nizkotno; vse nizkotno pa
se mu zdi plemenito. Tako oni ves fin material s svojim
grobim in umazanim rokovanjem kmalu opustijo; odpadke pa vzamejo s seboj in jih požrejo. Tako modro je
gospodar Hiše to splaniral.
O srebrnem siju, ki je izhajal iz teme Hiše, ne bom povedal ničesar; niti o zlatem žarku, ki razsvetljuje temo
Hiše.
A zavoljo tistega, ki bo prišel nekoč in s katerim si bova
delila mojo spalnico, bom spregovoril še o moji zadnji
avanturi.
Na prsih reke je prispel divji labod, pojoč, in se za trenutek spočil na mojem odsevu v vodi. Rekel sem: »Pridi
sem gor!«
Divji labod pa je odvrnil: »Kako naj pridem tja gor?«
Jaz: Jaz te bom vodil.
Labod: Kdo si ti?
Jaz: Moj oče je čuvar Kraljeve Kupe: pripravil sem si
majhno barko, s katero lahko odplujem po veliki reki.
Kdo jo bo vlekel?
Labod: Jaz jo bom vlekel.
Tako sva šla skupaj naprej; o strahovitem neurju, ki je
potem nastalo, pa ni vredno razpravljati. In o tistem, kar
je sledilo, sploh ni vredno debatirati; a divji labod še vedno vodi mojo barko.
In konec bo tak, kakršnega je zapovedal gospodar Hiše;
a to vem, da je ta barka Kraljeva barka. In v mojih nedrjih
hranim čampakov cvet, gorčično seme in hrastov list, ki
so čudovitejši kot prej.
In nad nami venomer bdi tisti, ki je določen za to, da
bdi.
Divji labod pa venomer poje; in moje srce venomer
poje.
Odložil sem pero, nakar zavpije glas: Piši!
Ne boj se!
Ne odvračaj se!
Mar ni zapisano, da lahko Žalost traja vso noč, zjutraj
pa pride radost?
Zato zaspi v miru in zaupanju: mar ne bo bdel tisti, čigar
oko nima veke, in je za to tudi določen?
In moje srce je odgovorilo: Amen!
Prevod: Janez Trobentar
KHABS
26
M o ja je duša za č a ra n b rod
A l e i s te r Cro w l e y
»Moja je duša kakor začaran brod,
Ki pluje, kot s sanjami očaran labod,
Na srebra ti valih sladkega peva’nja:
A tvoja se duša kakor angel postavi
Ob krmilo in z njim vodi v tok pravi,
V tem ko vetrov vseh melodija odzvanja.
Zdi se, da pluje vedno in večno,
Ko ga nosi to vse vetrovje rečno
Med soteskami, gozdovi in gorami,
Skozi rajske divjine v osami!
Dokler se kot dremavec ne uspavam
In ne rodim se v ocean ter zaplavam
Navzdol in okrog, v morja globine,
Tistega zvoka, ki vedno valovi v širine.
Medtem pa tvoj duh dviga svoje peroti
V najbolj umirjenih predelih glasbe te;
Lomimo vetrove, ki se širijo nasproti
Tega srečnega neba, in plujemo dlje,
Stran v daljave, brez zvezde, brez smeri,
Le z instinktom sladke glasbe smo vodeni;
Vse dokler skozi otočje vrtov Elevzinskih,
Ti najlepši od krmarjev vseh, vse do njih,
Kjer še nikoli ni smrtnika plulo plovilo,
Barki mojih poželenj si njeno vodilo;
Do kraljestev kjer je ljubezen zrak ki se vdihava,
Katera se v vetru in na valovih pozibava,
In harmonično usklajuje to zemljo’,
S tistim kar vsi nad sabo občutijo.
Drseli smo mimo ledenih votlin Staro’sti,
Ter temnih razburkanih valov Zrelosti,
In tihega oceana Mladosti, zapeljivi smeh,
Iza steklastih zalivov Dojenstva, tam sega
Ta naša pot, obljudena s sencami bitij vseh
Skozi Smrt in Rojstvo, do dne božanskega;
Žareč od cvetja navzdol se valečega,
Poln obokanih senčnic je prostor rajski,
In vodnih poti, ki se vijugajo tod skozi
Divje kraje, v zatišju in med zelenje,
Naseljen z obličji presvetlimi za zrenje
In ostalimi, ti so podobni, ki jih vidiš lahko,
Ker po morju hodijo in melodično pojo’. «
Prevod: Barut Luka
Ve l iki Nore c
A l e i s te r Cro w l e y
(…) in glej Velikega Norca, ki (ne) pozna nič, ker
se je poistovetil z Vsem (katero ne bivši razdruženo v odnosu do sebe ne more biti spoznano), (ne)
počne nič, ker vrši svojo Resnično Voljo, izpolnjuje
Univerzalno Voljo tako, da ji ne nasprotuje pri prizadevanju zgrabiti kakšno iluzijo in (ne) trpi nič, spoznavši, da je vse kar se mu dogaja zrcalni opis njega
samega. On gre smejoč in plešoč skozi svet in idši
uničuje vse zlo in žalost, z enostavnim poučevanjem
vseh katere sreča, da njihove slabosti in njihovo nezadovoljstvo nastaja zaradi ne(po)zna(va)nja, da je
vsak posebej popoln na svoj način, vsak potrebna
iluzija skozi katero Vse postane zavestno sebe (tako
kot Norec tolmači sebi sebe skozi svoj lastni niz iluzij) in je vsak le v nadlogo sebi in drugim, ko sledi
lažnim idealom, ko se vmešava v ostale zaradi različnih napačno razumljenih motivov in tako dalje,
zaradi tega povzročajo vse vrste sporov, izgubljajo
se in tako obupajo zaradi Smeri, strahujejo pred
Prihodnostjo, obžalujejo Preteklost in zlorabljajo
Sedanjost. Norec pokaže vsakemu njegovo lastno
pot in ga postavi na njo; kmalu postane razvidno, da
je za vse enako prostora na svetu, da so vsi enako
vredni občudovanja in spoštovanja, da je popolnost
že v Vsemu, ter da je smoter Življenja (ki je gibanje)
razkazati vse-spreminjajoči se slavnostni sprevod
in tako omogoči vsakemu postati zavesten Vsega,
katero bi drugače ostalo istorodno, brez kvantitete
in kvalitete, Neznano in Nespoznano. (…)«
Prevod: Barut Luka