Spomini (december 2014)

Transcription

Spomini (december 2014)
Spomini
Glasilo Doma počitka Mengeš
DECEMBER 2014
Informativna stran
DOM POČITKA MENGEŠ
Glavni trg 13, 1234 Mengeš
Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47
e-naslov: [email protected]
Direktorica
2
Irena Gričar, univ. dipl. organizatorka
01 723 72 11
Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe
Stanka Štrus, dipl. med. sestra
01 723 09 77
Pomočnica direktorice za poslovno - finančno področje
Ana Lebar, dipl. ekonomistka
01 723 02 65
Socialni delavki
Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka
Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka
01 729 11 63
Vodja zdravstveno negovalne službe
Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra
01 723 72 28
Diplomirani medicinski sestri
Cirila Celestina, dipl. med. sestra
Petra Uršič, dipl. med. sestra
01 723 72 28
01 723 72 28
Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeve
Mojca Golob, višja upravna delavka
01 723 73 39
Vodja tehnične službe
France Bevk
01 723 02 60
Vodja prehrane
Stane Groznik
01 723 09 47
Koordinatorica za pomoč na domu
Vesna Seretin
051 327 317
Recepcija
01 723 72 28
Informativna stran
Fizioterapevtki:
Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka
Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka
Delovni
Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka
terapevtki:
Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka
01 723 72 28
01 723 72 28
DOM POČITKA MENGEŠ
Enota Trzin
Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin
Odgovorna sestra enote
Nada Petrič
01 560 94 01
Odgovorna sestra – klic v sili
01 560 94 00
Socialna delavka
Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka
01 560 94 02
Ambulanta
01 560 94 04
Recepcija
01 560 94 44
Glasilo izdaja: Dom počitka Mengeš
Urednica: Andreja Gogala
Odgovorna urednica: Irena Gričar
Fotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel
Grafična priprava in tisk: Littera picta, d. o. o.
Naklada: 1200 izvodov
Mengeš, decembra 2014
3
Vsebina
Uvodna misel...�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������5
Paliativna oskrba ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������6
Spodbujanje čutov pri nepokretnih stanovalcih ������������������������������������������������������������7
Osebje ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8
Uvedba kongruentne zdravstvene nege ����������������������������������������������������������������������������9
Prijeten izlet������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10
Pa se še malo nasmejmo ������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10
Prehrana in prehranski napitki pri starejših ljudeh������������������������������������������������������� 11
Drevo ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 12
Bralne urice��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 13
Nevromišični taping���������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 14
Šola v spominu naših dedov������������������������������������������������������������������������������������������������� 15
Izlet ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 15
Gospodinjska skupina – zajtrk malo drugače����������������������������������������������������������������� 16
Pogovor nas zbližuje��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 17
Delovna terapija pri stanovalcih z demenco������������������������������������������������������������������� 18
Dom počitka Mengeš – Pomoč na domu������������������������������������������������������������������������� 19
Vrata ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 19
Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš��������������������������������������������������������������������� 21
Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš������������������������������������������������������� 27
Pogovor o cehtah, rohkanju in podobnih stvareh ������������������������������������������������������� 28
Prvo srečanje ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 29
Center aktivnosti Trzin – CAT ����������������������������������������������������������������������������������������������� 30
Vnukinji ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 31
Medgeneracijsko povezovanje – temelj solidarnosti��������������������������������������������������� 32
Nagradno vprašanje ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 33
Prireditve in izleti v Enoti Trzin��������������������������������������������������������������������������������������������� 34
Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin������������������������������������������������������������������������������� 39
4
Uvodna misel
Bliža se čas inventure, tiste prave, določene po zakonu,
pa tudi tiste, ki jo ob koncu leta vsak opravi sam in
oceni, kaj je bilo storjeno dobro in kaj bi lahko bilo
še bolje. Ob sprehodu skozi čas ugotavljam, da posledic vsesplošne krize v našem domu ni čutiti še na
nobenem področju.
Dom izboljšuje tehnične standarde in omogoča bolj
kakovostno bivanje stanovalcem na oddelku za dementne in nepokretnim stanovalcem na negovalnem
oddelku. Novost so tako imenovane vmesne strukture,
ki omogočajo lažji prehod stanovalca z dementnega
na negovalni oddelek.
Letos smo v domu popolnoma preuredili kotlovnico in prešli na plinsko ogrevanje.
Obenem smo tudi v celoti obnovili kletne prostore.
Lepo je delati v kolektivu, ki sledi strategiji razvoja doma. Ponosna sem na vse nove
programe, zaradi katerih je kakovost življenja naših stanovalcev večja. Več o tem so
v nadaljevanju zapisali naši strokovni sodelavci.
V našem domu je največ stanovalcev nepokretnih ali dementnih. Delo z nemočnimi
stanovalci zahteva poseben telesni in duševni napor. Medicinske sestre, negovalke,
občasno zdravniki, včasih pa dijaki in dijakinje v okviru srednješolske in višješolske
prakse se izmenjujejo – podnevi in ponoči, vse dni v tednu in letu. Opravila sčasoma
res postanejo rutina, delo se začenja po predvidenem urniku, ni pa nujno, da se po
urniku tudi konča. Prizori z dela nas spremljajo še v prostem času, ni jih mogoče odmisliti. Tudi na božič in novo leto, ko bi bilo lepše doma, tudi poleti, ko so drugi na
dopustu, nekdo ostane v službi. Prav pa je, da to niso vedno isti zaposleni.
Nemočni ljudje čakajo in so vedno tam. Ne morejo se več boriti za svoje pravice in
le še tiho sprejemajo, kar jim naklonijo drugi. Življenje v visoki starosti, odvisno od
pomoči drugih, nima visoke cene, ne ponuja veliko lepega in daje zadovoljstvo le
tistim, ki imajo dovolj razuma, da ga najdejo v sebi in spominih.
Ob izteku leta se sodelavcem zahvaljujem za sodelovanje, vse najlepše v letu, ki je
pred nami, pa želim tudi stanovalcem in svojcem.
Irena Gričar,
univ. dipl. org., direktorica
5
Paliativna oskrba
Paliativna oskrba je aktivna celostna pomoč stanovalcem vseh starosti z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo
ter njihovim bližnjim v času bolezni in v
procesu žalovanja. Paliativna oskrba ni
opredeljena z določenim obolenjem, starostjo stanovalca, njegovim prepričanjem,
temveč temelji na oceni stanja stanovalca
s katero koli neozdravljivo boleznijo, oceni
prognoze bolezni ter oceni specifičnih
potreb stanovalca in njegovih bližnjih.
Paliativna oskrba se začenja že kmalu po
postavljeni diagnozi neozdravljive bolezni
in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti
in žalovanja. To pomeni, da je terminalna
paliativna oskrba le del celostne paliativne
oskrbe.
veljavnih etičnih načel in pravnih norm:
človekovih pravic, pravic stanovalcev –
pacientov in umirajočih. Paliativna oskrba
je osnovna človekova pravica.
Pri paliativni oskrbi sodelujejo domski
zdravnik, specialist paliativne stroke, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni
tehnik, socialna delavka, psihiater, fiziater,
fizioterapevt, delovni terapevt, duhovni
oskrbnik.
Za izvajanje paliativne oskrbe je potrebno zagotoviti: pravno podlago, finančna sredstva, organizacijo mreže in
ustrezno izobražene izvajalce za to specializirano dejavnost. Paliativna oskrba
lahko glede na potrebe stanovalca vkljuNamen paliativne oskrbe je izboljšati kako- čuje preventivne ukrepe za predvidljive
vost življenja stanovalcem in njihovim bli- zaplete, akutno in neakutno obravnavo.
žnjim s preventivnimi ukrepi in lajšanjem
trpljenja, tako da ga zgodaj prepoznamo, Uvedba paliativne oskrbe pomeni napoustrezno ocenimo in obravnavamo. Pri titev stanovalca k paliativnemu timu, votem trpljenje ni omejeno le na bolečino, denem po enotnem protokolu. Taka oskrba
temveč zajema tudi druge telesne, psiho- temelji na strokovni oceni in obravnavi,
loške, socialne ter duhovne stiske in težave. pri kateri so upoštevane osebne potrebe
Paliativna oskrba zagotavlja spoštovanje in želje stanovalca ter njegovih bližnjih.
Stanka Štrus,
dipl. medicinska sestra,
namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe
6
Spodbujanje cutov pri nepokretnih stanovalcih
Ostati zvest samemu sebi,
unikaten v svetu,
ki se konstantno trudi,
da bi te spremenil v nekoga drugega,
je največji dosežek.
Ralp Waldo Emerson
Življenjska doba se iz leta v leto podaljšuje. Zaradi tega narašča število kroničnih
bolezni, različnih oblik demence, drugih
bolezni in splošne starostne oslabelosti.
Vse več naših stanovalcev je nepokretnih,
odvisnih v vseh življenjskih aktivnostih,
tudi hranjenju. Iz leta v leto je več dementnih stanovalcev, njihova starost pa je
nižja. Za demenco zbolevajo čedalje mlajše
osebe, ki so še v dobri fizični kondiciji.
• končna stopnja (oboleli ne prepoznajo
svojcev, ne zmorejo prepoznati svojih
potreb, imajo težave pri vseh dejavnostih, tudi pri hranjenju; postanejo
nepokretni).
Vedenje in duševnost ljudi se spremenita.
Vedenjske simptome prepoznamo z opazovanjem. Obolele osebe lahko kričijo, se
jezijo, so nemirne, zbirajo zaloge, ponavljajo vprašanja …
Demenca se razvije v treh stopnjah:
• začetna (razdražljivost, depresivnost, Psihični simptomi so običajno opredeljeni
nezanimanje za okolje, zapiranje vase ...), po pogovoru s starostnikom ali s svojcem
• napredujoča (težave s spancem, težave (tesnoba, depresija, apatija, blodnje ...).
s spominom, napetost, obup ...),
7
Pri demenci se pojavljajo motnje:
• KOGNITIVNIH FUNKCIJ (spomin, zaznavanje, učenje, mišljenje, orientacija,
presoja),
• ČUSTVOVANJA (čustva so okrnjena,
bolniki se v mislih vračajo v preteklost,
odzovejo se na omembe imen in dogodkov iz svoje mladosti, odzovejo se
na nežnost, toplino, pozornost; dobro
zaznavajo razpoloženje ljudi),
• VEDENJA IN VZPOSTAVLJANJA SOCIALNIH STIKOV (so sumničavi, izgubljajo
predmete, druge obtožujejo, da jim
kradejo stvari; nočni nemir, nespečnost,
vznemirjenost, nasilnost, neprimerno
družbeno vedenje).
Življenje je kot ogledalo: kar mu daješ, to
ti vrača. Tega se delavci v našem domu
zelo dobro zavedamo. Zato s stanovalci z
napredovalo boleznijo še posebej skrbno
ravnamo. V sobah za sprostitev izvajamo
aromaterapijo, terapijo z glasbo, svetlobno
terapijo in refleksno masažo stopal. V sobe
stopamo tiho, nežno, spoštljivo. Sobo prezračimo, nekoliko zatemnimo, pripravimo
nežno glasbo za meditacijo. Pri svetlobni
terapiji sobo osvetlimo z nežno mavrično
svetlobo; pri aromaterapiji uporabljamo
naravna olja (rožmarin, sivka, bergamotka).
Za masažo stopal pa uporabljamo olja
rožmarina, črnega popra, jojobe in sivke.
Aromaterapija spodbudi čute, pospeši
cirkulacijo in pomirja. Ljudje se sprostijo
in so zadovoljni. Za stanovalce so poleg
osnovnih življenskih potreb pomembni
tudi dotik, objem, nežnost, občutek, da
so ljubljeni, in s to terapijo dosegamo
neverjetne učinke.
Končala bi z naslednjo mislijo: KER NE
MOREMO DODAJATI DNI ŽIVLJENJU,
DODAJAMO ŽIVLJENJE DNEM!
Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra,
vodja zdravstveno negovalne službe
Osebje
Osebje za mir in varnost skrbi,
se lajšati trpljenje trudi.
Je cela vojska ljudi, ki nudi
postrežbo, nego in druge stvari.
Osebje konkretno ljubezen izkazuje tudi,
ko brez misli na denar se trudi.
Prijazno osebje je blagoslov ta pravi,
saj milost gradi na naravi.
Bog daj nam vselej teh ljudi,
ki opora, pomoč so nam v stiski.
Kati Ribič, stanovalka
8
Uvedba kongruentne zdravstvene nege
Najbrž se ob zgornjem naslovu skoraj
vsakdo vpraša, kaj pomeni kongruentna
nega, saj je ta v našem okolju še precej
neznana. Kongruentna nega temelji na
usklajenem (kongruentnem) in iskrenem
odnosu tako med zaposlenimi in stanovalci
kot tudi med zaposlenimi. Njeni učinki se
kažejo v boljšem počutju stanovalcev ter
večji učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih.
Kongruentni negovalni model je bil oblikovan leta 1922. Sprva so ga uporabljali
samo v psihiatriji, zdaj pa se je uveljavil
tudi v številnih domovih za starejše ter
bolnišnicah. Ta model se je zunaj naših
meja v Nemčiji, Avstriji in Švici že razširil.
Avtor modela je mag. Rudiger Bauer.
Kongruentna nega je namesto v simptome
in diagnozo usmerjena v skladen odnos
med zaposlenimi in stanovalcem; odnos,
ki na stanovalca deluje blagodejno. To
pomeni, da stanovalca ne označimo kot
»napornega«, ampak poskušamo k njemu
pristopiti na način, ki je prijeten zanj in tudi
za negovalca ali drugega zaposlenega. Dokazano je, da tak odnos dobro vpliva tako
na zaposlene kot na negovane osebe in pri
obojih povzroča pozitivne spremembe. Pri
tem se sproščajo hormoni, npr. oksitocin
in dopamin, ter sredstva proti bolečinam,
ki jih razvije telo, npr. endogeni opioidi.
Pri načrtovanju usklajenega in skladnega
odnosa je najpomembnejše dobro poznavanje njegove preteklosti. Kadar stanovalec o tej ne more več govoriti, prosimo
za pomoč svojce. Pogovor o preteklosti
lahko v stanovalcu vzbudi slabe spomine,
zato sta potrebni skrbnost in občutljivost. Na podlagi zbranih podatkov lažje
razumemo vedenje stanovalca, njegove
potrebe, želje …
Z uvedbo kongruentnega modela zdravstvene nege v naš dom želimo spodbuditi
boljše počutje stanovalcev in zaposlenih.
Model ima dokazano tudi antidepresivne
in protibolečinske učinke ter ugodno
vpliva na celjenje ran in krepitev imunskega sistema.
Cirila Celestina, dipl. med. sestra
Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka
9
Prijeten izlet
Bil je lep, že skoraj jesenski dan. Za nas,
stanovalce Doma počitka Mengeš, pa še
posebej prijeten, saj je gospa direktorica
Irena Gričar izpolnila obljubo in odpravili
smo se na še en izlet na Gorenjsko.
Že zjutraj nas je pozdravilo sonce. Po
obilnem zajtrku smo pred našim domom
počakali avtobus. Pripeljal se je precej
velik avtobus in v njem je bilo že kar lepo
število potnikov iz Trzina. Najprej smo se
odpeljali na Brezje. Gospa Lidija, ki je izlet
vodila, nam je povedala, da bomo z Brezij
odšli tudi na Bled, kjer se bomo posladkali
s kremnimi rezinami, saj so te na Bledu
najboljše.
Bil je čudovit dan. Mislim, da lahko v imenu
vseh udeležencev rečem: »Hvala, pa še
kdaj!«
Rezi Turk, stanovalka
Pa se še malo nasmejmo …
Izlet nas je spodbudil, da smo se spomnili Mož in žena gresta v procesiji peš na Brezje.
tudi šal, povezanih z njim:
To so bili časi, ko so ženske nosile številna
dolga krila. Začne deževati in žena si s
Dva Gorenjca sta bila pri spovedi. Za po- krilom, privzdignjenim na zadnji strani,
koro sta morala peš na Brezje s fižolom v zaščiti glavo. Vsi gledajo za njima. Ona to
čevlju. Ko sta že nekaj časa hodila, vpraša opazi in jezno reče možu: »Zakaj mi nisi poprvi drugega: »Kako pa to, da ti tako zlahka vedal, da sem si privzdignila preveč kril?«
hodiš, jaz pa sem že čisto ožuljen?« »Fižol Mož pa njej nedolžno odgovori: »Mislil
sem skuhal, pa je.«
sem, da si se tako zaobljubila.
10
Prehrana in prehranski napitki pri starejših ljudeh
V Domu počitka Mengeš veliko pozornosti
namenjamo prehrani, saj je priprava hrane
za toliko stanovalcev, zaposlenih in zunanjih odjemalcev zelo natančno načrtovana
in organizirana. Za to je odgovoren vodja
kuhinje, g. Stane Groznik, ki s svojo marljivo
ekipo polni krožnike, prilagojene vsakemu
posamezniku glede na njegove potrebe.
Tako skrbi za krepitev in ohranjanje zdravja
stanovalcev in vseh drugih. Dnevni obroki
vsebujejo veliko sveže zelenjave in balastnih snovi, upoštevajo se sezonska hrana
in novosti.
Kronične bolezni, ki se pojavijo v starosti,
lahko vodijo v presnovne spremembe, ki
povzročajo izgubo telesne teže in propadanje mišične mase ter vsesplošno pešanje. Tako izgubo telesne teže imenujemo
kaheksija in je spremljevalka različnih kroničnih bolezni. Pri nas je največ različnih
oblik demence, kroničnega srčnega popuščanja, kroničnih pljučnih bolezni, kronične ledvične bolezni, kronične bolezni
prebavil.
Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje
vse življenje pozitivno vpliva na zdravje
in dobro prehranjenost v starosti.
Starostniki v našem domu imajo lahko
tudi različne pridružene kronične bolezni,
ki lahko skupaj s krhkostjo in nepokretnostjo vodijo v malnutricijo (slabšo prehranjenost), poslabšanje apetita, disfagijo
(motnje požiranja). Težave rešujemo individualno, ob pomoči multidisciplinarnega
tima, v katerem sodelujemo med seboj.
ki si ga stanovalec zaželi. Na voljo imamo
tudi visokoenergetski napitek (Nutridrink),
ki nadomesti obrok, saj 200 ml napitka
vsebuje 300 kalorij, visokobiološke beljakovine, zadovoljuje dnevne potrebe
vitaminov, mineralov in oligoelementov.
Do napitkov na recept, pri katerih zavarovalnica krije polovico cene napitka, so
upravičeni samo onkološki bolniki. Pri nas
občasno dobimo manjše količine napitkov
od različnih proizvajalcev. Prosimo tudi
svojce, da svojim bližnjim kupijo napitke,
kadar jih res potrebujejo.
Dom počitka Mengeš ima oddelek za demenco, na katerem so stanovalci z različnimi oblikami demence in prav pri teh je
pogosta posledica spremenjene presnove
podhranjenost. Pri nekaterih stanovalcih
se presnova tako spremeni, da kljub zadostnemu vnosu hrane ne pridobivajo teže,
ampak kvečjemu hujšajo.
Motnje požiranja se pojavijo pri zelo napredovali demenci in pri zelo krhkih starejših,
pri katerih požiralni refleks usiha. Znano je,
da takrat človek laže uživa gostejšo hrano,
ker se mu tekočina zaletava, to pa lahko
Prehrano prilagodimo tudi željam stano- vodi v aspiracijsko pljučnico. Hranjenje
valca in se s kuharji dogovorimo za obrok, mora biti zato počasnejše in previdnejše.
11
Tekočino, npr. čaj, vodo, lahko s posebnim Pri nas uporabljamo pripravek Nutilis.
pripravkom zgostimo do različnih stopenj.
Petra Uršič, dipl. med. sestra
Stane Groznik, vodja prehrane
Drevo
Mogočno drevo je v obsegu,
stoletja rastlo je v bregu,
v krošnji veter gnezdo maje,
debeli hrast nam senco daje.
Neurje debla ne bo podrlo
kljubovalo bo, ne zamrlo,
drevo objamem, moč mi daje,
a smreka, lipa sta pa za čaje.
Deblo včasih se oguli,
v gozdu se sliši, volk zatuli,
praska se žival ob njem,
drevesa zaščita so ljudem.
Drevesa v vrsti, to je aleja,
pripogiba se do klopce veja,
tam vrišč otrok, tu debla ravna,
in potka bela tu je glavna.
Jožefa Juršič, stanovalka
12
Bralne urice
Letošnjo jesen smo v našem Domu začeli
bralne urice. Dobivamo se v novi domski
knjižnici v medetaži. Imamo tri skupine,
dve skupini vodimo delovne terapevtke,
eno pa gospa Zdenka Kopač iz Knjižnice
Domžale. V skupini je navadno 8–12 stanovalcev. Srečujemo se vsak teden.
tudi pravljični teden, teden poezije, teden
slovenske proze idr.
Z branjem si krajšamo čas in bistrimo misli.
Literaturo uporabljamo za terapevtske
namene, z njo si polepšamo čas, iščemo
poti iz težav, odgovorimo na različna življenjska vprašanja, izmenjujemo vtise o
Srečanja so prepletena z branjem in pogo- prebranem, podelimo izkušnje.
vorom o besedilu ter z vsem tistim, kar je
udeležencem ostalo v spominu. Na koncu Knjiga je lahko naša sopotnica vse življenje,
pa tudi kako zapojemo.
če jo sprejmemo in si zanjo vzamemo čas.
Naš namen je s knjigo obogatiti življenje
Na bralni skupini beremo različne knjige, stanovalcem našega Doma.
članke iz časopisov, revij. Pripravili bomo
Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka
13
Nevromišicni taping
Mišice v našem telesu opravljajo pomembne naloge. Poleg tega da omogočajo držo telesa in izvajanje različnih
gibov, vplivajo tudi na nadzor delovanja
venskega in limfnega sistema. Nepravilno
delovanje mišic zaradi poškodbe, vnetja in
oslabelosti lahko povzroči različne težave.
Nevromišični taping je tehnika, ki spodbuja cirkulacijo krvi in limfe tistega dela
telesa, na katerem izvajamo terapijo. Temelji na telesu lastnem naravnem procesu
zdravljenja. Zaradi svojega vpliva na kožo,
mišice, venski in limfni sistem ter sklepe
ima nevromišični taping štiri glavne cilje,
in sicer lajšanje bolečin, podpiranje mišice
med gibanjem, preprečevanje zastajanja
venske krvi in limfe, boljšo usklajenost
sklepov.
Za pravilno namestitev trakov, ki so iz
čistega bombaža in brez dodanih zdravil,
raztegljivi po dolžini od nič do sto odstotkov, je pomembno poznavanje anatomije, fiziologije sklepov. Treba je poznati
mišice, kožo, žilne in limfne poti. Ko pravilno namestimo trakove, učinkujejo od
3–5 dni. Lepilo ne draži kože in se aktivira s
toploto. Debelina traku je približno enaka
debelini povrhnjice (epidermisa) kože in
se prilagodi njenemu gibanju.
Poznamo dve glavni tehniki, ki ju terapevt
uporablja za rehabilitacijo: »kompresijsko«
in »dekompresijsko« tehniko. S prvo poskrbimo za stabilizacijo sklepa ali mišice
med dejavnostjo in mišici pomagamo pri
gibanju. Pri naši fizioterapiji največ uporabljamo dekompresijsko tehniko, s katero
spodbujamo in pospešujemo rehabilitacijo
ali regeneracijo mišice.
Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka
Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka
14
Šola v spominu naših dedov
Učenci Osnovne šole Mengeš so mi med Majda, in takrat sem doumela, da piše
zadnjim obiskom prinesli njihovo glasilo o času, ko sem na tej šoli sama učila vse
razrede – od prvega do osmega. Vsak dan
Koraki.
sem imela pouk dopoldne in popoldne. Ni
Z zanimanjem sem ga vzela v roke, saj je bilo nadur, četrtki pa so bili prosti.
branje otroških prispevkov vedno zelo
privlačno. Ko sem prišla do rubrike Kaj so Nisem se pomirila, dokler nisem dobila
povedali naši dedje o šoli, sem pri branju telefonske številke tega dedka in ga poklipostala zelo pozorna ob stavku: »Moj cala. Ob mojem klicu je bil zelo začuden, saj
dedek je obiskoval šolo v Češnjicah nad se nisva videla od leta 1951. Obljubil je, da
Blagovico …« Saj tam sem pa učila tudi jaz, bo prišel na obisk, živi namreč v Mengšu.
mi je šinilo skozi možgane. Le česa se ta Obljubo je izpolnil in že čez nekaj dni sva
dedek še spominja? Berem, berem – vse se se srečala v domu. Veliko sva si imela poje ujemalo z mojimi spomini. Dedek je zelo vedati in obljubil je, da bo še prišel.
lepo opisal tisti čas in razmere v hribovski
vasi, v tamkajšnji šoli (krilatica za to šolo Dogodek mi je zelo popestril naslednje
je bila: najvišja šola v okraju Kamnik) … dni, saj so se mi ob njem spomini vrstili
Dedek je napisal, da ga je učila učiteljica kot na filmskem platnu.
Magdalena Lipovšek, stanovalka
Izlet
Napočil je dan, ki je bil za izlet izbran.
Veseli smo na Brezje prispeli,
v to romarsko središče,
ki ga vsak Slovenec rad obišče.
Ko duhovno smo se okrepčali,
naprej na pot smo se podali.
Kjer gostilna Avsenik pričaka nas,
živa glasba spremlja nas.
Ko želodčke napolnili smo,
vsi veseli se vrnili smo.
Polni lepih občutkov,
nepozabnih trenutkov.
Kati Ribič, stanovalka
15
Gospodinjska skupina – zajtrk malo drugace
Letos končujeva izobraževalni program Stanovalci si lahko sami izberejo hrano za
za gospodinje pri Firisu. Namen tega je zajtrk. Največkrat si zaželijo jajčka na oko,
ki jih »začinimo« še z ocvirki, ali pa hreoblikovanje gospodinjskih skupin.
novke. Če kdo ne mara hrane, ki jo skupaj
Da ne bi ostalo le pri teoriji, sva svoje pripravljamo, mu pripravimo kaj drugega.
znanje želeli uporabiti tudi v praksi. Z de- Seveda pa poskrbimo tudi za vse stanolovno terapevtko in stanovalci tako že valce na oddelku, ki se nam za mizo ne
vse leto na vsakem oddelku enkrat na morejo pridružiti, a jim čudovite vonjave
mesec pripravimo zajtrk. Namen naše povedo, da pripravljamo nekaj dobrega.
gospodinjske skupine je, da lahko stano- Postrežemo jih v njihovih sobah.
valci sodelujejo pri pripravi zajtrka v vseh
fazah: pri pripravljanju hrane, jedilnega Še posebej pomembno pa je, da se pri
pribora, ureditvi dekoracije, kuhanju, po- zajtrku zaposleni in stanovalci družimo:
spravljanju … Naš namen je, da pogrnemo skupaj popijemo kavo s smetano, se poveliko mizo, nanjo položimo lep pribor, jo govarjamo, pošalimo, pohvalimo, se pookrasimo. Poskušamo ustvariti vzdušje, vezujemo in predvsem imamo lepo.
kakršnega so imeli naši stanovalci doma.
Majda Mežnar in Saša Merela, bolničarki
Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka
16
Pogovor nas zblizuje
V tempu vsakdanjega življenja pozabljamo,
kako nujna je človekova potreba po stiku s
sočlovekom. Različna »neodložljiva« opravila
nas pripravijo do tega, da neprestano hitimo.
Pogovor postane samo orodje, s katerim kaj
dokončamo ali uredimo. Tiho in globoko v
sebi pa čutimo, da so nekatere »neodložljive
dolžnosti« tudi »izgovor«, da se nam ni treba
soočiti s sočlovekom, z njegovimi ali našimi
problemi, težavami, boleznimi … Zato hitimo!
Stran od tega. Pogosto nam tudi zmanjka
besed, saj ne vemo, kako bi se s problemom
spopadli, kako bi vprašali, kaj bi rekli. In dnevi
bežijo. V duši pa se počutimo prazne, počutimo se nelagodno, nekaj nam manjka. Radi
bi storili več, pa niti ne vemo, kaj in kako.
Človek je družbeno bitje. Od odnosov z ljudmi
sta odvisna človekovo psihično ravnotežje in
preživetje. Potreb po varnosti, pripadnosti
in ljubezni, ugledu in spoštovanju človek ne
more zadovoljiti sam. Potrebuje sočloveka.
Ana Kranjc poudarja, da se človek, ko od
drugih ljudi dobi primerne odzive in s tem
zadovolji svoje primarne potrebe, počuti varnega. Verjame, da mu bodo ljudje priskočili
na pomoč, če bo treba. Velja, da če nimamo
stikov z ljudmi ali dobrih medsebojnih odnosov, smo oropani občutka varnosti itd. Vsi
smo se že srečali z osamljenostjo.
Ko smo mladi, običajno te potrebe lahko hitro
zapolnimo, a ni vedno tako. Osamljenost ne
pozna starostnih meja. Tudi star človek je
osamljen; eden izmed vzrokov za to je lahko
upokojitev. Drugi vzroki so lahko odhod otrok,
odhod partnerja, pa tudi preselitev človeka v
Dom. V Domu je sicer polno ljudi, toda to niso
svojci. Človek je obdan z ljudmi, ki jih ni nikoli
prej srečal in so zanj tujci. Sprememba okolja in
s tem pomanjkanje zadovoljevanja potreb po
varnosti, pripadanju in ljubezni lahko človeka
popolnoma spremeni. Zapre se vase. Nekateri
stanovalci ob odhodu v Dom ne izgubijo le
bližnjih, ampak tudi svojo samostojnost in
neodvisnost. Zato potrebujejo veliko ljubezni
in topline, da lahko prenesejo spremembe.
Obiski svojcev oz. tistih, s katerimi si je človek
blizu, so zato izjemno pomembni. Tudi drugi,
na primer zaposleni v Domu ali prostovoljci
lahko prispevamo k temu, da se stanovalci
počutijo varne in sprejete.
Kako? Ena od možnosti je, da se stanovalcu
približamo s pogovorom. A pogovor je treba
negovati, predvsem pa mora temeljiti na
iskrenosti, sicer lahko preide na raven bežnega srečanja. Pomen, ki ga ima pogovor
v medsebojnih odnosih, so spoznali tudi zaposleni v našem Domu. Nekateri so se k tako
imenovanemu »osebnostnemu spremljanju«
priglasili sami ali so jih predlagali stanovalci.
Z rednimi tedenskimi srečanji med stanovalci
in zaposlenimi lahko stkemo tesnejše, tudi
čustvene vezi.
In če boste ob obisku v Domu srečali v družbi
nasmejane in vedre obraze, ste lahko prepričani, da je to posledica tistega, kar vsi potrebujemo: bližine in topline sočloveka.
Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka
17
Delovna terapija pri stanovalcih z demenco
»Kdo sem jaz, kdo ste vi in kdo so vsi ti
ljudje okoli mene?« To so vprašanja, ki
se v različnih stadijih bolezni pojavljajo
pri osebah z demenco. Bivanje v domu
je zanje nova, neznana izkušnja. V nekaterih stadijih ne prepoznajo več svojcev,
privajajo pa se na obraze, ki jih vsak dan
videvajo na oddelku.
Za kakovostno bivanje v domu je pomemben tudi delovni terapevt. Stanovalci
z demenco potrebujejo veliko spodbude za
vključitev v delovnoterapevtske aktivnosti.
Izbira aktivnosti izhaja iz starostnikovih
interesov, ki jih je imel že pred prihodom
v dom. Pomembno je tudi sodelovanje
pri skupinskih aktivnostih, zaradi katerih
dobijo stanovalci občutek zaželenosti,
18
spoštovanja ter so zanje prijetne, koristne
in zabavne.
Vključevanje v delovnoterapevtske aktivnosti je izjemnega pomena za izvedbo vsakodnevnih opravil. Za umivanje, oblačenje,
česanje idr. potrebujemo dobro razgiban
ramenski obroč, za samostojno hranjenje,
obuvanje nogavic ali čevljev pa gibke prste
rok. Z različnimi aktivnostmi ohranjamo in
krepimo mišice telesa, ohranjamo miselne
sposobnosti in prispevamo k boljši kakovosti življenja. Zaradi oslabljenih čutil so
pomembne tudi aktivnosti, s katerimi spodbudimo dražljaje (vohanje zelišč, tipanje
različnih predmetov, stiki z živalmi …).
Snježana Stanojević,
pripravnica delovne terapije
Dom pocitka Mengeš – Pomoc na domu
Dom počitka Mengeš nudi storitev pomoči na domu v občinah Mengeš, Trzin
in Lukovica.
Kot že ime »pomoč na domu« pove, se
storitev opravlja na domovih uporabnikov,
torej v njihovem domačem okolju. Storitev
pomoči na domu vključuje:
• pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih,
• gospodinjsko pomoč in
• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Pomoč na domu je strokovno voden proces
in organizirana oblika praktične pomoči,
pri kateri sodelujejo vodja in koordinator
storitve, izvajalec storitve (socialni oskrbovalec) in uporabnik. Trenutno je v domu
zaposlenih pet socialnih oskrbovalcev, ki
obiskujejo štiriintrideset uporabnikov .
Osnovni namen zagotavljanja pomoči na
domu je, da uporabnikom z našimi storitvami omogočimo čim kakovostnejše
življenje v domačem okolju.
Našim uporabnikom se trudimo ponuditi prijazno in strokovno oskrbo ter jim
pomagamo pri ohranjanju samostojnosti
v domačem okolju.
Vesna Seretin, koordinatorica pomoči na domu
Vrata
Ko Ana vrata odpre, za njimi uzre
prijeten obisk, ki pove
novico, in že je tu smeh,
morda storjen je greh.
Vrata na vrt, to je leha,
lepo raste, tu imam uspeha,
vsak se pridelka veseli,
kulture se pa ne sadi.
Za vrati se spi,
za njimi nekoga boli,
onstran vrat se preglasno kriči,
a tostran se darilo dobi.
Odpri vrata na stežaj,
prišla je pomlad, pa mesec maj,
le ponoči jih zapri,
da bo tišina, ko se spi.
Jožefa Juršič, stanovalka
19
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
November 2013
Martinovanje
Predavanje Nastajanje Evrope
Predstavitev čebelarstva
Koncert Mešanega pevskega zbora Vevče
Nastop ljudskih pevk Predic
Ustvarjalna delavnica z učenci OŠ Mengeš
Ogled filma v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale
December 2013
Miklavževanje
Ustvarjalna delavnica izdelovanja
novoletnih okraskov
Božično-novoletna zabava
Ogled filma v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale
Glasbena delavnica
Nastop učencev OŠ Mengeš
Petje božičnih pesmi
Praznična tombola
Obdaritev stanovalcev – Karitas
Mengeš
V novo leto s Tadejem in njegovo
harmoniko
20
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Januar 2014
Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programom
Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš
Zabava ob peki palačink
Koncert skupine Vox Annae
Februar 2014
Ustvarjalna delavnica izdelovanja pustnih mask
Ustvarjalna delavnica izdelovanja srčkov za valentinovo
Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Ogled gledališke predstave »Hop Cefizelj«
21
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Marec 2014
Pustna zabava
Ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirja
Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa
Nastop otrok iz vrtca Mengeš
Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš
Nastop učencev OŠ Mengeš ob materinskem dnevu
Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Predavanje Vitezi, dame, trubadurji
Plesni nastop članov Društva upokojencev Koseze
Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška
22
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
April 2014
Ustvarjalna delavnica izdelovanja butaric
Igranje družabnih iger z učenci OŠ Mengeš
Nastop Društva upokojencev Vodice
Nastop glasbene skupine Generacija
Ustvarjalna delavnica barvanja pirhov
Nastop učencev OŠ Brdo pri Lukovici:
»Kersnik in Rokovnjači«
Nastop pevske skupine Sončki
23
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Maj 2014
Strokovno srečanje, na katerem smo želeli
predstaviti razvoj dejavnosti in celostno
obnovo Doma v zadnjih 10 letih
Obisk učencev OŠ Mengeš v tednu Rdečega križa
Izlet v Arboretum Volčji potok
Zabava ob peki palačink
Koncert Moškega pevskega zbora Janez Cerar
Lekova tombola
Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Moravče
Nastop pevske skupine Rožmarin
Junij 2014
Predavanje dr. Aleša Kogoja za svojce in stanovalce:
Prepoznavanje in napredovanje demence
Koncert Mešanega pevskega zbora Društva
upokojencev Kamnik
Izlet na Brezje in v Begunje
Nastop učencev OŠ Preserje pri Radomljah
Predavatelj, ki nam je dal veliko znanja
in nam bo ostal v lepem spominu.
24
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Julij–Avgust 2014
Sladoledni piknik
Pevski nastop gospoda Viktorja Kotarja
September 2014
Zabava ob peki palačink
Izlet na Brezje in Bled
Koncert Ženskega pevskega zbora Stane
Habe iz Domžal
Ustvarjalna delavnica izdelovanja rož
iz krep papirja
Izlet v Oranžerijo ob svetovnem dnevu
Alzheimerjeve bolezni
25
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Oktober 2014
Predavanje O modrosti
Ličkanje koruze
Tombola
Predstavitev čebelarstva
Kostanjev piknik
Nastop folklorne skupine
Društva upokojencev Moravče
Ustvarjalna delavnica izdelovanja
cvetličnih aranžmajev
26
Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš
OKROGLI JUBILEJI
Devetdeset let so dopolnile:
Marija Radman
Miroslava Zor
Julijana Svetina
Stanislava Lah
Marija Florjančič
27
Pogovor o cehtah, rohkanju in podobnih stvareh
»Kaj pa je to cehta?« vprašam gospo Dragico, ko zaslišim povsem neznano besedo,
ona pa vmes spretno odstranjuje liste s
koruznih storžev na delavnici ličkanja koruze. »To je ‚modroc‘. Nekje so jim rekli tudi
‚štrozovke‘.« Ker še vedno nisem prepričana,
ali mislim pravo stvar, gospa Slavka razloži:
»Seveda! Včasih nismo ničesar metali stran.
Listi ličkane koruze so se porabili za polnilo
‚modrocev‘ ali ‚ceht‘. Pridne gospodinje so jih
med letom občasno prezračile, da se v njih
ne bi zaredile kake neljube živali. Iz listov pa
so napravili tudi omela, s katerimi so čistili
žerjavico iz peči.« Gospa Štefanija se ob
omembi peči spomni, da je bilo včasih
ličkanje povezano tudi z mrazom. »Sedeli
smo na podu, tam ni bilo ogrevanja. Spominjam se, da nas je včasih zeblo, nekateri
pa so si pomagali tako, da so si s seboj prinesli odeje in se ogrnili čez kolena.« Medtem
ko odstranjuje liste s storža, se spominja:
»Dobili smo se zvečer, na skednju ali ‚podu‘,
kot smo včasih rekli. Na sredi nas je čakal
velik kup koruze, mi pa smo posedli v krogu
okoli njega in se lotili dela,« ter doda: »Pazili
28
smo, da s storža nismo pobrali vseh listov,
ampak vsaj dva ohranili za to, da so jih lahko
potem zvezali po dva in dva skupaj.« Gospa
Dragica pove, da je bilo ličkanje žensko
delo, vezanje in obešanje na kozolec pa
moško. »Selili smo se od hiše do hiše, dokler
ni bila v vsej vasi koruza pospravljena,« se
pogovoru priključi gospa Antonija. »Najbolj
zanimivo pa je bilo seveda, potem ko je bilo
delo končano. Takrat so gospodinje običajno
prinesle špehovko in mošt, nekdo je poprijel
za harmoniko in začela sta se petje in ples.«
Ob poskušanju, da bi s trdega koruznega
storža odluščila zrna, se gospa Linca nasmehne: »Jaz imam pa doma posebno napravo za to opravilo. Če bi bilo možno, bi kar
stekla ponjo in bi delo še hitreje opravila!«
Gospa Štefanija pa pripomni: »Zato pa so
včasih to delo prihranili kar za otroke.« Ko
se delavnica konča z okusno špehovko iz
domske kuhinje, pogovor nanese še na to,
za kaj so včasih najpogosteje uporabljali
koruzo. »Imeli smo jo za koruzni zdrob, za
polento in koruzno moko,« pove Dragica.
»Ampak koruzni kruh je tedaj veljal za kruh
revnih!« vzklikne gospa Štefanija. »Včasih
je bilo ogromno kmetij, danes pa se vedno
manj ljudi ukvarja s tem, v Trzinu že redko
kdo,« žalostno ugotovi gospa Dragica, a
upamo, da nam bo prihodnje leto kljub
temu spet uspelo dobiti nekaj koruze s
kmetije Per iz Mengša. Ob tej priložnosti
se družini Per toplo zahvaljujemo, da nam
vsako leto omogoči ohranjanje tega tradicionalnega običaja.
Dragica Hočevar, Antonija Capuder, Štefanija Habjan,
Lovrencija Nemec, Stanislava Rahne, stanovalke
(Po pogovoru zapisala Katarina Pezdirc.)
Prvo srecanje
Prve snežinke so v lahnem vetru zaplesale
in zemljico z romantiko obdale.
Steze so se v belino odele,
v soju svetlih žarkov zablestele.
Obstala sem, da zajela bi opoj večera
in da pognala iz sebe občutek bi nemira.
Nato pospešila sem svoj korak –
pričakovanja spev je bil nadvse sladak.
Okna poslopja so bila bogato osvetljena,
zaslišim glasbo – bila je čudovita kot prej nobena!
Vstopila sem in v negotovosti obstala,
za hip sem se nečesa zbala.
In že si ob meni stal,
pozdravil in na ples me odpeljal.
Ko v ritmu zvokov si me zavrtel,
čutila sem, kako močno si k sebi me prižel.
Kar naprej plesala sva in se vrtela,
telesa najina pa so drhtela.
Zaslutila sem, da vedno boš ostal z menoj –
saj tvoja sem in ti tako zelo si moj.
Anka Jurše, stanovalka
29
Center aktivnosti Trzin – CAT
»Njihova razigranost in poskusi razvedriti tudi starejše so osupljivi,
pri tem pa sami neverjetno uživajo.«
Že četrto sezono v prostorih enote Doma
počitka Mengeš v Trzinu poteka program Centra aktivnosti Trzin (CAT), ki je
pomemben prispevek k sicer že bogati
ponudbi dejavnosti za starejše v občini
Trzin. Ob koncu pomladi, ko je CAT med
poletnim oddihom zaprl svoja vrata, je
ena od zvestih članic zapisala:
»Prišel je maj, z njim konec našega šolskega leta.
Študentje – upokojenci – se bomo za tri mesece poslovili.
Morda to ne bo slovo, morda si bomo ob dnevih naših krožkov
ob kavici sipali svoje prijetne dogodke, ko ne bomo imeli šolskih obveznosti.
Morda se bo našel kdo, ki bo odkrito povedal,
da je srečen, ker smo se našle take »face«, ki zdaj skupaj osvajamo
znanja, ki so do zdaj ležala v kotu in čakala, da jih odkrijemo.
Ob pomoči naših prijetnih in ljubeznivih mentoric in mentorja
nam to iz leta v leto bolje uspeva.
Morda kdo ne bo izrekel nobenih takih besed,
a se bo dalo čutiti, da so mu ta srečanja edini trenutki,
ko je v stiku s svojimi vrstniki
in se ob kavici lahko tudi razgovori,
da mu je v starosti lepo, a včasih malo dolgčas …
Morda bo kdo rekel,
da je lepo, ko se skupaj kdaj pa kdaj spominjamo
zanimivih dni iz mladosti in si skupaj
prikličemo vsak svoj »dan ljubezni«.
Morda, morda.
Mnogo zgodbic nosimo v sebi – skozi naše življenje
si jih je mnogo utrlo pot – žalostnih in veselih.
Saj je vsak človek velika zgodba.
V CAT-u smo drug drugemu spodbuda,
podpora ob meglenih dneh, ki se kdaj
prikradejo tudi med nas.
Naj bodo dnevi naših počitnic
polni zanimivih dogodkov, prisrčnih srečanj
s starimi znanci in prijatelji,
s katerimi osvetlimo že malo pozabljene
dni mladosti, ki je tako hitro minila.
Jeseni pa se polni študijske vneme in zdravja
vrnimo v šolske klopi v našem CAT-u!«
30
Jeseni se spet začne novo obdobje aktiv- spoznavanje domskega življenja, morda
nosti, med katerimi si vsakdo lahko najde klepet s stanovalci in razmislek o svoji
kaj za popestritev svojega vsakdana, za prihodnosti, ki bo mogoče povezana tudi
druženje s sokrajani, za učenje, za medge- z odločitvijo za bivanje v našem Domu.
neracijsko povezovanje z mladimi preda- Verjamemo, da bo ta odločitev tudi zaradi
vatelji. Hkrati pa je to dobra priložnost za sodelovanja v CAT-u nekoliko lažja.
Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka
Vnukinji
Prikupna – mala deklica,
ti si naša zvezdica,
svetiš nam tako močno,
da nam v srčku je toplo.
Anka Jurše, stanovalka
31
Medgeneracijsko povezovanje – temelj solidarnosti
Ena od najpomembnejših vrednot družbenega življenja, solidarnost, zaradi hitrega
načina življenja čedalje bolj izginja iz našega vsakdanjika. Zato je pomembno, da
na različne načine skrbimo za njeno ohranitev, predvsem na področju odnosov in
sodelovanja med generacijami. Možnosti
za to se v našem Domu uresničujejo prek
delovanja skupine, v kateri se vsako sredo
srečujejo učenke 9. razreda OŠ Trzin in
stanovalci Doma. Ura druženja ob pogovoru, petju, družabnih igrah, pripovedovanju zgodbic, ustvarjalnih delavnicah,
reševanju ugank, ogledovanju fotografij
»Všeč sta mi sproščenost in
kreativnost. Mladi se nas trudijo
(in jim tudi uspeva) motivirati
za igro, zabavo in pogovor o
raznih temah. Dajejo nam neko
novo življenjsko voljo.«
32
in vajah za krepitev spomina kar prehitro
mine. Mladi se tako na nevsiljiv in njim
prilagojen način odločijo za dejavnost, ki
našim stanovalcem omogoča bolj kakovostno življenje, mladim pa prinaša možnost
vpogleda v razmišljanje in življenje ljudi
v tretjem življenjskem obdobju. Mladi so
spodbujeni k samoiniciativnosti in večji
občutljivosti za potrebe soljudi v svojem
okolju, obenem pa se učijo potrpežljivosti
in spoštljivosti. Da delovanje skupine res
dosega zgoraj omenjene pozitivne učinke,
dokazujejo tudi izjave članov skupine:
»Njihova razigranost in
poskusi razvedriti tudi starejše
so osupljivi, pri tem pa sami
neverjetno uživajo.«
»Zadovoljna sem, da so skupino
vzeli zares in vztrajajo. Nikdar ne
manjkajo, ne da bi mi vedeli.
So zgovorni, odkriti in prijazni,
kot da se že dolgo poznamo.
Imajo tudi lep odnos do starejše
generacije.«
In kakšne razlike so opazili
med generacijami?
»Če je v naših časih veljalo ‘Kadar odrasli govore, naj otroci molče ‘, je zdaj
nasprotno – otroci so tisti, ki se jih posluša. To pravico tudi vestno izkoriščajo.«
»Danes je za družine težje, ker
so mame v službah. Otroci imajo
več prostosti med odsotnostjo
staršev, imajo tudi denar in z njim
sami razpolagajo. So enakopravni
člani družine, ki si lahko marsikaj
dovolijo.«
»Glede na zdajšnje tehnične
možnosti so bolje informirani in
razgledani, a se čuti pomanjkanje
načinov in postopkov, s katerimi
so se nekoč razvijale novitete.«
Katarina Pezdirc,
univ. dipl. socialna delavka
Nagradno vprašanje
V katerem prostoru potekajo bralne urice?
ODGOVOR:
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji
doma do 15. januarja 2015. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka
Mengeš januarja 2015. Čakajo vas lepe nagrade.
33
33
Prireditve in izleti v EnotiTrzin
November 2013
Martinovanje
Predavanje Nastajanje Evrope
Predstavitev čebelarstva
Koncert Mešanega pevskega zbora Vevče
Nastop ljudskih pevk Predic
Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika
Domžale
December 2013
Miklavževanje
Ustvarjalna delavnica izdelovanja novoletnih
okraskov
Koncert pevske skupine Rožmarin
Božično-novoletna zabava
Praznična tombola
Razdeljevanje daril ob Miklavžu – Karitas Trzin
Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika
Domžale
Kulturna prireditev v spomin na rojstvo
dr. Franceta Prešerna
Glasbena delavnica
34
Prireditve in izleti v Enoti Trzin
Januar 2014
Božična igrica
Nastop učencev glasbene šole L’artko
Tombola
Nastop učencev OŠ Trzin
Februar 2014
Ustvarjalna delavnica izdelovanja pustnih mask
Nastop recitacijske skupine iz Trzina
Ustvarjalna delavnica izdelovanja srčkov za valentinovo
Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Ogled gledališke predstave »Hop Cefizelj«
Nastop folklorne skupine Groblje
35
Prireditve in izleti v EnotiTrzin
Marec 2014
Pustna zabava
Nastop otrok iz vrtca Trzin
Obisk predstavnikov društva »Trzin je naš dom«
Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Predavanje Vitezi, dame, trubadurji
Zabava ob peki palačink
Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa
Nastop otrok iz vrtca Trzin ob materinskem dnevu
Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška
April 2014
Ustvarjalna delavnica izdelovanja butaric
Nastop Društva upokojencev Vodice
Nastop pevske skupine Sončki
Tombola
Ustvarjalna delavnica barvanja pirhov
36
Prireditve in izleti v Enoti Trzin
Maj 2014
Potopisno predavanje Kraljevina Butan
Koncert Moškega pevskega zbora Janez Cerar
Ustvarjalna delavnica risanja vreč
Nastop folklorne skupine Pušeljc
Izlet v Arboretum Volčji Potok
Koncert Mešanega pevskega zbora Društva
upokojencev Kamnik
Junij 2014
Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe
iz Domžal
Izlet na Brezje in v Begunje
Julij–avgust 2014
Sladoledni piknik
Pevski nastop gospoda Viktorja Kotarja
37
Prireditve in izleti v EnotiTrzin
September 2014
Izlet na Brezje in Bled
Gospodinjske aktivnosti – peka piškotov
Ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirja
Obisk učencev OŠ Trzin
Oktober 2014
Nastop otrok iz vrtca Trzin ob dnevu starejših
Predavanje O modrosti
Kostanjev piknik
Ličkanje koruze
Ustvarjalna delavnica izdelovanja cvetličnih
aranžmajev
Bralna skupina
Gospodinjske aktivnosti – peka pite
Predstavitev čebelarstva
38
Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin
Okrogli jubileji
Devetdeset let so dopolnili:
Antonija Zibelnik
Sonja Robič
Antun Petković
Francka Vrbec
Ljudmila Veber
39