Drevo
Transcription
Drevo
Drevo - čudežni organizem http://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo Lahko ga primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 m3 in 800.000 listov s skupno površino 1600 m2, ki zasenči 160 m2 tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m3 zraka. Vsebuje 15 m3 lesa, ki posušen tehta 12 ton. Korenina Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske korenine, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste. Naloge: srkajo iz tal vodo in v njej raztopljene anorganske snovi; pritrjuje rastlino v podlago in shranjuje rezervne snovi. Koreninski sistem Pri nekaterih drevesnih vrstah se glavna korenina neprestano razvija in doseže globino preko 2 m (črni in rdeči bor, macesen), pri nekaterih vrstah pa se rast glavne korenine po nekaj desetletjih zaključi in se v nadaljevanju razvijajo močne stranske korenine (dob, graden, domači kostanj). Srednje globok koreninski sistem Koreninski sistem je lahko sestavljen iz več enakovrednih korenin, ki v globini 0,5-0,6 m razvijejo gostejši ali redkejši pletež koreninic (bukev, javor, lipa, breza, gaber). Plitek koreninski sistem Pri nekaterih vrstah glavna korenina kmalu preneha rasti in se nadalje razvijajo dokaj plitko potekajoče stranske korenine, iz njih pa 0,3-0,5 m globoko sekundarne korenine s koreninicami. (smreka) Kombiniran koreninski sistem Koreninski sistem je lahko kombiniran, kot npr. pri robinji, ki ima do 1,5 m globoko srčno korenino, poleg tega pa še dolge površinsko razrasle stranske korenine. http://web.bf.uni-lj.si Mikoriza • Mikoriza je simbioza glive (micelija) s korenino višjih rastlin. • Micelij poveča absorbcijsko površino korenin za 100 do 1000 krat. Široko razprostrta mreža micelija zbira in prevaja do korenine vodo in substance iz prsti. Izmenjava snovi se vrši v skorji. • Mikorizne glive pomagajo rastlinam črpati vodo in anorganske snovi iz tal (poveča se predvsem sprejem dušika in fosforja), pomembne pa so tudi pri razkroju težko topnih snovi. Rastlina glivi daje predvsem ogljikove hidrate. Med simbiontoma pride tudi do hormonske izmenjave. • Gliva producira predvsem avksine, ki pospešujejo nastajanje novih korenin, rastline pa izločajo citokinine, ki pospešujejo razvoj micelija in sprejem mineralov. • /ag/botanika/gradiva/Organografija.pdf • V vročih poletnih dneh se vedno prileže sprehod v hladen, gosto poseljen gozd, kjer nam poleg sence drevesa ponujajo tudi način pomiritve in sprejemanja nove energije. Mnogi se v gozd odpravijo s kolesom, a prijeten kolesarski izlet se lahko kaj hitro spremeni v nerganje in spraševanje o smiselnosti korenin, ki so se razrasle nad zemljo. Medtem ko se nam zdi ozračje v gozdu spokojno, med drevesi poteka boj za osebni prostor, ki ga mi občutimo kot nadležno razraščanje korenin na površje. • Raziskovalci Univerze v Princetonu so v študiji vzorcev rasti dreves ugotovili, da so drevesa v boju za osebni prostor pravzaprav precej zahtevna. Svojih korenin ne poženejo na površje zgolj za zbiranje vode in ostalih hranil, ampak se z njihovim razraščanjem ubranijo pred drugimi drevesi. Torej, drevesa ne porabljajo energije izključno za svojo rast in preživetje, ampak tudi za odganjanje konkurence. • Drevesa se med seboj bojujejo za prejemanje sončne svetlobe, kar je ena izmed posledic njihove različne višine. »Če bi se drevesa lahko med seboj dogovorila o skupnem sodelovanju in ne tekmovanju, bi lahko ostala bližje tlem in svojo energijo usmerjala drugam, na primer v proizvajanje semen,« je povedal dr. Dybzinksi, eden izmed raziskovalcev študije. • http://www.planet-zemlja.org/2011/01/drevesne-korenine-kot-obramba-pred-drugimidrevesi/ Popek Popek je rastni vršiček, ki pri lesnatih rastlinah prezimi in brsti šele naslednje leto. Med mirovanjem so popki zaščiteni pred škodljivimi zunanjimi vplivi s posebnimi luskolisti. Razvoj popka spomladi na primeru javorja. List • Listi so fotosintetski in transpiracijski organi zelenih rastlin. • Zgradba lista je prilagojena za fotosintezo in izmenjavo plinov. • Steblo liste drži v primerni legi za sprejem svetlobe in ogljikov dioksid. • Poganjki rastejo proti svetlobi (t.i. fototropizem), kar omogoča optimalno osvetljenost listov. • Velika listna površina je postavljena pravokotno na smer svetlobe. Oblika listov je eden izmed znakov za določanje drevesnih vrst. • Iglice so posebej prilagojeni listi. • Domači iglavci (smreka, jelka, bor) v jeseni ne odvržejo listov, zato je njihova zgradba prilagojena zimskim klimatskim razmeram, tj. nizkim temperaturam in pomanjkanju vlage. • Izjema je macesen, pri katerem jeseni iglice odpadejo. • Življenjska doba iglic je različna – macesen (1 leto), bor (3 leta), jelka (9 let). Dihanje rastlin Rastline energijo za življenje sproščajo z dihanjem, predvsem iz sladkorja. Za dihanje potrebni kisik sprejemajo iz zraka, ki prihaja v zelene liste skozi listne reže. Pri dihanju pa nastaja kot odpadna snov v celicah drug plin, to je ogljikov dioksid. Rastline ga izločajo po isti poti, po kateri sprejemajo kisik - skozi reže. O2 + (C6H12O6)n → CO2 + H2O + energija DIHANJE RASTLIN • Hrana v celicah počasi izgoreva in pri tem dobi živo bitje potrebno energijo. To nam omogoča kisik, plin, ki predstavlja 21% zraka. Zato ga neprestano vdihujemo. Pri dihanju torej dobimo iz hrane energijo. • Rastline energijo za življenje sproščajo z dihanjem, predvsem iz sladkorja. Za dihanje potrebni kisik sprejemajo iz zraka, ki prihaja v zelene liste skozi listne reže. • Pri dihanju pa nastaja kot odpadna snov v celicah ogljikov dioksid. Rastline ga izločajo po isti poti, po kateri sprejemajo kisik - skozi reže. • Ker se rastline večinoma ne premikajo, manj se gibljejo kot živali, človek, porabijo manj energije, zato je tudi njihovo dihanje šibkejše, manj opazno. Steblo in deblo Osnovne naloge stebla : nosi liste in cvetove, prevaja vodo in v njej raztopljene anorganske snovi iz korenin v liste, prevaja pri fotosintezi nastale organske produkte v druge rastlinske organe iz listov proti koreninam. Pri drevesih in grmih je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja les, ki je obdan s skorjo. Skorja kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega skorja prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin. SKORJA Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Skorja deluje kot: • mehanska zaščita prevajalnih tkiv • termična izolacija pred mrazom in močnimi sončnimi žarki • zaščita pred glivami, žuželkami Poleg zaščite je naloga skorje prevajanje hranilnih snovi od krošnje po deblu navzdol do korenin. Skorjo delimo na živi del ali ličje in mrtvi del ali lubje. Ličje opravlja v drevesu zelo pomembno nalogo, saj se po njem pretakajo po drevesu navzdol hranilne snovi, ki so nastale v krošnji med fotosintezo. V ličju vecinoma lahko ločimo tudi letne prirastne kolobarje ali branike skorje. Branike skorje niso tako izrazite kot branike lesa. skorja http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Organografija.pdf Omogoča transport asimilatov na večje razdalje in njihovo skladiščenje. Histološko razlikujemo v sekundarni skorji tri vrste tkiv: 1. sitaste celice oz. sitaste cevi s prevajalno funkcijo 2. parenhim strženovih trakov s prevajalno (radialno prevajanje in povezava z založnim parenhimom v lesu) in parenhim skorje z založno funcijo 3. sklerenhimske plošče (likova vlakna) in pluta z mehansko in zaščitno funkcijo V sekundarni skorji, predvsem v primarnih strženovih trakovih, so dobro vidne posledice procesa dilatacije. Pri npr. lipi so zaradi dilatacije strženovi trakovi proti zunanjosti skorje klinasto razširjeni. Klinasta oblika je posledica tega, ker so sloji, ki se nahajajo dlje od kambialnega obroča in so imeli več časa za dilatacijo, širši, kot sloji ki ležijo bližje kambialnemu obroču. Tvorba periderma in lubja Plutni kambij lahko nastane iz subepidermalnih slojev skorje, včasih tudi iz epiderma (jablana, hruška), ali iz obeh slojev (krompir), redkeje pa iz globjih delov skorje (ribez). Navzven tvori celice plute navznoter pa feloderm, ki vsebuje kloroplaste. Pluta prepreči transport vode in hranilnih snovi v tiste dele stebla, ki ležijo na njeni zunanji strani. Posledica je odmiranje slojev na zunanji strani stebla. Ko felogen preneha delovati se vse njegove celice spremenijo v pluto. Nov plutni kambij nastane globje v skorji. Ko tudi ta preneha z delovanjem nastane globje nov plutni kambij. To se ponavlja,tako, da se proces nastajanja felogena prenese iz primarne v sekundarno skorjo. Vsa tkiva, ki ležijo izven zadnjega felogena imenujemo lubje (ritidom). Lubje, ki je s sloji plute ločeno od virov vode in hranil ne more slediti debelitvi stebla, zato razpoka in se začne luščiti. Posledično je tudi pri starejših deblih skorja tanka. WHY DO TREES HAVE BARK? http://www.backyardnature.net/treebark.htm it protects the delicate cambium layer from bumps and cuts it retards the loss of water it protects from temperature extremes it protects from intense sunlight bark is somewhat porous, so it helps the tree breathe like a scab on a wound, it protects against disease organisms Razvejitev drevesa Za semenke, med katere prištevamo tudi lesnate rastline, je značilna obstranska razrast. Tako iz končnega popka zraste močnejše glavno steblo, iz obstranskih popkov pa stranski poganjki, ki nastanejo v zalistjih. 1. V primeru, da so stranski poganjki v celoti podrejeni glavnemu poganjku, se takšna razrast imenuje monopodialna razrast, ki je v glavnem značilna za iglavce. 2. Če je razrast sestavljena iz več zaporednih stranskih poganjkov in nima enotnega glavnega poganjka, jo imenujemo simpodialna razrast in je značilna predvsem za listavce. KVIZ 1. Rastline so heterotrofni organizmi, saj si hrano pridelujejo same s pomočjo fotosinteze. 2. Pri drevesih in grmih je steblo olesenelo in se imenuje deblo. 3. Drevo spada med višje rastline, ki so zgrajene iz treh osnovnih organov ali organskih sistemov: korenine, stebla in listov. 4. Grm ima, podobno kot drevo, deblo. 5. Fotosinteza je proces, v katerem zelene rastline in alge ter modrozelene bakterije z uporabo sončne energije iz ogljikovega dioksida in vode proizvajajo organske molekule in kisik. Viri, gradiva • http://www.cartage.org.lb/en/themes/science s/botanicalsciences/plantsstructure/plantsstru cture/plantsstructure.htm • http://www.svarog.si/biologija/index.php?pag e_id=7610 • http://www.hrovat.net/o-lesu/napake-v-lesu/ • http://www2.arnes.si/~sskrles1s/smreka/nava dna_smreka.htm