docDiplomsko delo
download 
Report Transcription
Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Burnić Vpliv anonimnosti, odgovornosti in medosebnega zaupanja na idealizirano samopredstavitev posameznika na spletnih forumih Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Burnić Mentor: doc. dr. Gregor Petrič Vpliv anonimnosti, odgovornosti in medosebnega zaupanja na idealizirano samopredstavitev posameznika na spletnih forumih Diplomsko delo Ljubljana, 2010 Zahvala Zahvaljujem se svojemu mentorju dr. Gregorju Petriču za vse nasvete in napotke pri pisanju diplomskega dela. Ker je diplomsko delo deloma nastajalo tudi v okviru predmeta Teorije informacijske družbe, gre zahvala tudi izr. prof. dr. Tanji Oblak Črnič in asist. Andražu Petrovčiču za vse idejne vzpodbude pri pisanju teoretičnega dela. Nenazadnje bi se rada zahvalila tudi vsem tistim, ki so mi vedno stali ob strani. Vpliv anonimnosti, odgovornosti in medosebnega zaupanja na idealizirano samopredstavitev posameznika na spletnih forumih Identifikacija posameznika je ključen element pri vzpostavljanju interakcij in oblikovanju odnosov med posamezniki. Svetovni splet, ki je danes postal eden pomembnejših družbenih okolij, ponuja posamezniku zaradi svoje narave možnost zakoličenja identitete. Ker je za spletni prostor značilna odsotnost fizičnih znakov, temu pogojena anonimnost ima vsak posameznik možnost preoblikovanje svoje identitete za potrebe novega okolja in s tem pridobivanja pozitivne samo-podobe. To diplomsko delo bo skušalo odgovoriti na vprašanje kako specifike računalniško posredovanega komuniciranja vplivajo na posameznikovo idealizirano samo-predstavljanje na spletnih forumih. Poleg anonimnosti, ki posamezniku omogoča oblikovanje idealizirane samo-predstavitve, bomo skozi teoretičen del nakazali, da na le-to vpliva tudi posameznikov občutek odgovornosti in medosebno zaupanje med uporabniki, domneve pa bomo preverjali v zadnjem – empiričnem delu diplomskega dela. Ključne besede: idealizirana samo-predstavitev, anonimnost, odgovornost, medosebno zaupanje, računalniško posredovano komuniciranje The influance of anonymity, individual responsibility and mutual trust on the individual idealized self-presentation in the online forums Identification of individuals is a key element in building a relationship and interaction between individuals. Identification of individuals is a key element in building a relationship and interaction between individuals. World Wide Web, which today has become a major social environment, offers individuals because of their nature, the option of marking out their character's identity. As is typical for the Web space the absence of physical signs, this conditional anonymity, each individual has a possibility to change their identity for the new environment, thereby obtaining a positive self-image. This study will attempt to answer the question of how the specifics of the computer-mediated communication affects the formation of idealized self-presentation of the individual on online forums. In addition to anonymity, which allows the creation of individual idealized selfpresentation, we will through the theoretical part suggest that on this also affect individuals' sense of responsibility and mutual trust among users, which we examine in last – empirical part of this study. Key words: idealized self-presentation, anonymity, responsibility, mutual trust, computermediated communication Kazalo vsebine 1 Uvod ........................................................................................................................................ 8 2 Računalniško posredovano komuniciranje.............................................................................. 9 3 Idealizirana samo-predstavitev v spletnem okolju ................................................................ 10 4 Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje idealizirane samo-predstavitve skozi oči teorije delovanja .................................................................................................................................. 13 4.1 Anonimnost, medosebno zaupanje in odgovornost v računalniško posredovanem komuniciranju....................................................................................................................... 14 4.1.1 Anonimnost posameznika v spletnem okolju.......................................................... 14 4.1.2 Medosebno zaupanje posameznikov v spletnem okolju ......................................... 16 4.1.3 Odgovornost posameznika v spletnem okolju ........................................................ 20 5 Raziskovalni okvir proučevanja vpliva anonimnosti, medosebnega zaupanja in odgovornosti na idealizirano samo-predstavitev posameznika v spletnem okolju. ................. 22 5.1 Predmet proučevanja in hipoteze ................................................................................... 22 5.1.1 Model teoretskih pojmov in opredelitev relacij med njimi z argumentacijo relacij 23 5.2 Operacionalizacija .......................................................................................................... 25 5.3 Zbiranje podatkov in opis vzorca ................................................................................... 28 5.4 Analize in rezultati ......................................................................................................... 32 5.4.1 Preverjanje kvalitete merskih inštrumentov ............................................................ 32 5.4.2 Preverjanje korelacij med spremenljivkami s pomočjo bivariatne analize ............. 41 5.4.3 Preverjanje hipotez s pomočjo regresijske analize .................................................. 43 6 Zaključek ............................................................................................................................... 45 7 Literatura ............................................................................................................................... 47 8 Prilogi .................................................................................................................................... 52 Priloga A: Vprašalnik spletne ankete ................................................................................... 52 Priloga B: Izpisi iz SPSS-a ................................................................................................... 55 5 Kazalo tabel Tabela 5.1: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano stopnjo anonimnosti ……………………..…………………………..………………….……32 Tabela 5.2: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano stopnjo odgovornosti………………..……………………………….……….……………….33 Tabela 5.3: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje ……………………...………………………………………………………………34 Tabela 5.4: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo idealizirano samo-predstavitev………………………………………………………..………..…….........35 Tabela 5.5: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo anonimnosti………………………………………………………………...…….…………...36 Tabela 5.6: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje ................................................................................................................ ……………37 Tabela 5.7: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje po izključitvi slabih indikatorjev............................................................................... 38 Tabela 5.8: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo zaznane odgovornosti ............................................................................................................................. 39 Tabela 5.9: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane samo-predstavitve..................................................................................................................... 40 Tabela 5.10: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane samo-predstavitve po izključitvi slabih indikatorjev ............................................ 40 Tabela 5.11: Pearsonov koeficient korelacije med sestavljenimi spremenljivkami................. 42 Tabela 5.12: Regresijski model za odvisno spremenljivko idealizirana samo-predstavitev in neodvisne spremenljivke anonimnost, odgovornost in nezaupanje. ....................................... .43 Tabela 5.13: Regresijski model za odvisno spremenljivko nezaupanje in neodvisni spremenljivki odgovornost in anonimnost. ............................................................................. .44 Tabela 5.14: Regresijski model za odvisno spremenljivko odgovornost in neodvisno spremenljivko anonimnost……………………………………………...……………….……44 6 Kazalo slik Slika 5.1: Model teoretskih pojmov in relacije med njimi ..................................................... ..23 Kazalo grafov Graf 5.1: Prikaz porazdelitve enot glede na spol (v procentih) ................................................ 29 Graf 5.2: Prikaz porazdelitve enot glede na starost .................................................................. 29 Graf 5.3: Prikaz porazdelitve enot glede na izobrazbo (v procentih)....................................... 30 Graf 5.4: Prikaz porazdelitve enot glede na zaposlitveni status (v procentih) ........................ 31 Graf 5.5: Prikaz porazdelitve enot glede kraj bivanja (v procentih) ........................................ 31 7 1 Uvod Z razvojem in vpeljavo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, predvsem interneta, v vsakdanje življenje ljudi, so se pri posameznikovem odnosu do tehnologije in njene vloge v njegovem vsakdanjem življenju zgodile velike spremembe. Tako je danes svetovni splet razumljen kot hipertekstovno osnovani informacijski sistem, katerega namen ni samo hiter in učinkovit dostop do informacij, ki so na voljo širši javnosti, ampak tudi druženje (Petrič 2002). Internet ni več samo orodje za pridobivanje informacij, ampak je postal in nadalje postaja predvsem družbeno omrežje. Različne spletne skupnosti, ki se razvijejo v prostorih skupinskega komuniciranja na internetu, so tako postale prostor izmenjavanja informacij pa tudi prostor druženja, iskanja prijateljev, samoidentificiranja in drugega (Petrič in Petrovčič 2008). Ker spletne skupnosti postajajo vedno pomembnejši del družbenega življenja posameznikov, je smiselno nameniti pozornost samemu posamezniku kot akterju v tej novi obliki družbenega življenja. Tako bo diplomsko delo osredotočeno na posameznikovo samopredstavljanje na spletu. Zanimalo nas bo, kako posameznik deluje v tem novem družbenem okolju, kako se letemu prilagaja in kako razvija medosebne odnose v njem. Z novim prostorom se pri vzpostavljanju interakcij in razvijanju medosebnih odnosov pojavi tudi potreba po samopredstavitvi uporabnika. Ker svetovni splet ni fizični prostor, kjer se oblikujejo družbene interakcije tudi na podlagi fizičnih znakov, ampak je okolje, ki ima svoje specifike, je tudi potek identifikacije posameznika drugačen. Odsotnost fizičnih znakov, višja stopnja anonimnosti, večji občutek svobode in podobno je le nekaj izmed specifik spletnega okolja, ki bi posamezniku lahko bolj dopuščale idealizirano samopredstavljanje, kar je tudi osrednja točka diplomskega dela. Teoretično razpravo bomo začeli s konceptualizacijo idealizirane samopredstavitve. Prikazali bomo več pogledov in razumevanj tega pojma, za naše potrebe pa se bomo naslanjali izključno na Goffmanovo tipologijo samopredstavitve na spletu. Skozi kratek prelet nekaterih ključnih točk tako funkcionalistične kot tudi racionalistične perspektive teorije delovanja bomo poskušali prikazati, kako posameznik deluje v spletnem okolju. Teoretično razpravo bomo nadaljevali s konceptualizacijo strukturnih dejavnikov delovanja in sicer z anonimnostjo, medosebnim zaupanjem in odgovornostjo ter prikazom povezav med njimi in samopredstavitvijo. Ali specifike spletnega okolja vplivajo na 8 samopredstavljanje njegovih uporabnikov pa bomo preverjali v empiričnem delu diplomskega dela. 2 Računalniško posredovano komuniciranje Ko govorimo o internetu kot prostoru posameznikovega udejstvovanja, je smiselno na začetku definirati sam pojem računalniško posredovano komuniciranje. Škerlep ga razume kot vrsto komunikacije, ki poteka med ljudmi in je posredovana preko računalnikov, vključenih na spletu. Med drugim Škerlep poudari, da tu ne gre za komunikacijo računalnik-računalnik oziroma interakcijo med računalnikom in posameznikom, ampak gre za komunikacijo med posamezniki (v Oblak 2000). Nadalje avtor definicije loči med tremi modeli glede na komunikacijska razmerja med akterji znotraj računalniško posredovane komunikacije, in sicer 1. medosebno komunikacijo; ki poteka med dvema akterjema, 2. mrežnim komuniciranjem; ki poteka med več akterji, in 3. množičnim komuniciranjem; kjer akter komunicira z več drugimi. Računalniško posredovana komunikacija pa teče čez vse tri modele (Škerlep 1998). John December podobno kot Škerlep opredeli računalniško posredovano komunikacijo kot proces človeške komunikacije, ki poteka preko računalnikov in vključuje ljudi, vpletene v določene procese, ki imajo določene cilje (Škerlep 1998). Oblakova prav tako razume računalniško posredovano komuniciranje kot uporabo računalniške tehnologije v namene oblikovanja, pošiljanja, prebiranja sporočil, ki jih določeni posamezniki ali skupine posameznikov naslavljajo bodisi na druge posameznike bodisi na skupine (Oblak 2002). Vendar so začetne interpretacije tovrstnega načina komuniciranja izpostavljale problematiko same komunikacije zaradi odsotnosti elementov, ki so prisotni v fizični komunikaciji (intonacija glasu, mimika in podobno). Zaradi odsotnosti teh elementov tako obstaja tveganje izkrivljanja informacij. Nadalje nekateri avtorji menijo, da je internet zaradi reduciranih elementov tipičen tako imenovani metakomunikacijski miminalizen, saj skozi lastno komunikacijo le-ta ponuja možnost samopredstavitve posameznika, ki ni nujno skladna z njegovo samopredstavitvijo v fizičnem prostoru. Zato lahko rečemo, da je računalniško posredovana komunikacija performativni akt, kar pomeni, da komunikacija sama ustvarja realnost, o kateri govori (Praprotnik 2007). Vendar pa računalniško posredovana komunikacija ne predstavlja zgolj prostora za konstruiranje odnosov, ampak svet, kjer se ti odnosi razvijajo, in orodje, ki ga akterji uporabijo za vstop v ta prostor. Je pojasnljiv in simbolično konstruiran proces, s katerim upravljajo uporabniki (Oblak 2000). 9 Ko govorimo o računalniško posredovanjem komuniciranju, ki smo ga na kratko opredelili v prejšnjem odstavku, pa je zaželeno usmeriti pozornost k posameznikovi samopredstavitvi na spletu. 3 Idealizirana samopredstavitev v spletnem okolju Oblikovanje posameznikove identitete na spletu ne moremo razumeti kot posledico bodisi funkcionalistične bodisi racionalistične perspektive posameznikovega delovanja na spletu, ampak v kontekstu obeh hkrati. Oblikovanje identitete je po eni strani določeno z vplivi zunanjih dejavnikov, po drugi pa je to dejanje zavestno vodeno. Simmel (v Petrič 2001) meni, da nekatera dejanja posameznikov sicer nimajo jasno določenih ciljev, vendar pa vsebujejo skriti namen aktualizacije posameznikovega distinktivnega sebstva. Ker se v sodobnih družbenih odnosih posamezniki znajdejo v mnogoštevilnih situacijah, vključeni so v različne kontekste in različne interakcije, velikokrat ravno zaradi te razpršenosti izkušenj doživljajo krizo identitete. Bauman pravi, da ima posameznik veliko izbire in uživa veliko svobode, zaradi katere pa se velikokrat pojavita nezaupanje in osamljenost. Giddens ugotavlja, da se je z razvojem moderne oblikovala tudi nova oblika samoformacije. Meni, da posameznik na spletu oblikuje, predstavi in s tem zakoliči svojo identiteto. Chandler med drugim trdi, da posameznik zavedno, namensko in aktivno uporablja svetovni splet za definiranje sebstva (v Petrič 2001). Začetnica postmodernističnih razprav posameznikove identitete na internetu Sherry Turkle pravi, da je posameznikova identiteta v virtualnem okolju sociološko in lingvistično strukturirana. Uporabniki računalniško posredovanega komuniciranja niso samo avtorji besedil, ampak so tudi avtorji sebe. V virtualnem svetu si lahko karkoli želiš, kadarkoli želiš. Ker preostali uporabniki operirajo zgolj z informacijami, ki jim jih posreduješ, je zmanjšana tudi možnost kritike. O tebi si lahko ustvarijo mnenje zgolj na podlagi napisanih besed, saj so drugi fizični znaki odsotni (Turkle 1996). Zaradi odsotnosti fizičnih identitetnih znakov se v računalniško posredovanem komuniciranju posamezniki torej identificirajo z opisovanjem sebe. Kot pravi Oblakova v enem izmed svojih del: Konstrukcija posameznikove samopodobe, njegove »online«, »kiber«, ali »virtualne« identitete, je zato v osnovi vselej uspešna in zadovoljiva, saj se osebe brez večjih ovir 10 predstavljajo natančno tako, kot jim v dani situaciji ustreza. Razkritje samopodobe je zato nujno selektivno. Posamezniki drug drugemu posredujejo zgolj tiste lastnosti, zgolj tiste informacije o sebi, ki si jih sami izberejo in ki jih dejansko želijo izpostaviti (Oblak 2004, 80). Uporabljeni medij torej omogoča poigravanje z lastnimi in novo nastalimi identitetami. Ker je v računalniško posredovanem komuniciranju visoka stopnja anonimnosti, je posamezniku omogočeno, da izraža še neraziskane aspekte sebstva. Izkušnje v računalniško posredovanem komuniciranju tako Turklejeva vidi kot kontekst konstrukcije in dekonstrukcije identitete ter dekonstrukcije razumevanja identitete kot ene. Posameznikova identiteta je torej večkratna, kar pa je v svoji teoriji Večkratni osnutki (angl. »multiple drafts«) filozof Daniel Dennett označil kot fleksibilni self (Turkle 1996). Večkratne jaze in anonimnost na spletu uporabljajo postmodernisti kot dokaz, da obstajajo tako imenovani razdrobljeni jazi (Manago in drugi 2008). Na tej točki pa se pojavijo kritiki postmodernih teorij, kot je na primer Katz, ki pravijo, da narava spleta ni anonimna, ampak je družbeno konstruirana, fizičnega in virtualnega sveta pa ne moremo tako preprosto ločiti, kot so to trdili postmodernisti (Wynn in drugi 2008). Da sta fizični in virtualni svet psihološko povezana, kaže tudi ko-konstrukcijski model, ki pravi, da posameznik prakse iz vsakdanjega življenja prenese v virtualni svet. Te trditve pa negirajo postmodernistični konceptualizaciji, da internet posameznikom omogoča ali dopušča, da predstavijo svoj virtualni jaz, ki je ločen od njihovega realnega jaza (Subrahmanyam in drugi 2008). Nadalje kritiki postmodernistov ugotavljajo, da so online interakcije olajšanje intimnosti in samorazkritja, ki dejansko posameznikom omogočajo, da na podlagi lastnega mnenja izrazijo svoj pravi jaz (Manago in drugi 2008). Festingerjeva teorija socialne primerjave predpostavlja, da se posamezniki bolj zanesejo na soglasje drugih, ko obstaja dvom fizične realnosti (Manago in drugi 2008). Ne glede na prejšnje razprave o oblikovanju idealizirane samopredstavitve na spletu se moramo zavedati, da so številne izmed njih nastajale ob začetkih interneta in so smiselne pri obravnavi takratnih načinov spletnega komuniciranja, kot je na primer IRC, ki so danes manj ali celo niso več v uporabi. Danes je spletno komuniciranje dobilo nove oblike in je razumevanje samopredstavljanja tako, kot so ga razumeli postmodernisti, lahko vprašljivo. Mi se bomo za potrebe diplomskega dela osredotočili izključno na Goffmanovo teorijo idealizirane samopredstavitve. Le-ta predpostavlja, da posameznik razvije občutek sebstva s kreiranjem vtisa, ki ga želi predstaviti drugim (Manago in drugi 2008). Identiteta 11 posameznika je tako v tesni povezavi z družbenimi izkušnjami posameznika. Goffman predpostavlja, da je oblikovanje posameznikove identitete dejansko konstrukt njegove podobe, ki je sestavljena iz tistih elementov, iz katerih njegovo občinstvo ustvarja njegovo identifikacijo. Če poenostavimo, je posameznikovo sebstvo po besedah Goffmana družbeni konstrukt (Lemert in Branaman 1997). Goffman tako kakršnokoli komunikacijo razume kot gledališko igro. To pomeni, da se v družbeni vzpostavitvi pojavi interakcija med dvema ali več osebami, ki na podlagi govora, mimike, kretenj in drugih znakov predstavijo sebe drugim ter s tem dopuščajo, da si ti o njih ustvarijo vtise (Petrič 2007). Goffman (1963) pravi v skladu s simbolno interakcionističnim pojmovanjem sebstva, da so občutki do nas samih zrcalo uspešnosti teh predstavitev. Ker si posameznik želi izogniti sramu, neugodju, posmehu ali kakršnikoli drugi kritiki sebstva – z drugimi besedami želi ohraniti svoj obraz, se bo v predstavi, ki jo vrši tekom svoje participacije v neki družbeni vzpostavitvi trudil predstavljati tiste vidike sebstva, ki jih hierarhije določenega družbenega konteksta podpirajo in hkrati se bo izogibal predstavljanju tistih vidikov, ki te hierarhije rušijo ali jih ne upoštevajo (Petrič 2007, 6). Na podlagi Goffmanove teorije Petrič samo-predstavitev na spletu razdeli na dva tipa, in sicer na idealizirano samopredstavitev in kohezivno sebstvo. Nas bo zanimal zgolj prvi tip, torej idealizirana samopredstavitev, ki na podlagi Goffmanovega pojmovanja pomeni oblikovanje in predstavitev pozitivno naravnane javne podobe o sebi, ki je v skladu s pravili, normami in vrednotami, veljavnimi v danem internetnem okolju, z namenom pridobiti pozitivno samopodobo (Petrič 2002). Walter razvije hiperpersonalni model, v katerem predpostavlja, da asinhronost in anonimnost spletnih mest posamezniku omogočata, da razvije idealizirano samopredstavitev (Utz 2010). Drugi tip, ki ga v tem delu ne bomo obravnavali, a ga je kljub temu smiselno omeniti, je predstavitev kohezivnega sebstva, kjer posameznik najde neko koherentno identiteto in kjer se izgubi občutek nepripadnosti (Petrič 2002). 12 4 Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje idealizirane samopredstavitve skozi oči teorije delovanja Kako posameznik deluje na spletu, kako formira svojo identiteto in kaj vse vpliva na oblikovanje le-te znotraj spletnega okolja, lahko pojasnimo z grobim vpogledom v teorijo delovanja. Ta se v socioloških razpravah deli na dve veji, in sicer na funkcionalistično in racionalistično perspektivo. Prva perspektiva, katere zagovornika sta Durkheim in Parsons, razume delovanje posameznika kot posledico dejavnikov, ki so od posameznika neodvisni. Gre za zunanje dejavnike kot so norme, moralna obveza in sankcije. Način razumevanja delovanja posameznikov na podlagi te perspektive temelji na ideji, da je delovanje posameznikov odvisno od zunanjih pritiskov, norm, pravil, dogodkov in drugih zunanjih omejitev. Razumljeno je kot iracionalno, družbeno determinirano in je popolnoma neodvisno od posameznika kot takega. Racionalistična smer, katere predstavniki so Weber, Homans in Boudon, pa razume delovanje posameznika v nasprotju s funkcionalističnim pojmovanjem, in sicer kot posledico lastnih namer, odločitev in motivacij. Ta smer razume posameznikovo delovanje kot individualno determinirano, torej kot posledico njegovih lastnih razmišljanj, odločitev, interesov, namer, ciljev in podobno ter nikakor ne kot dejanje zunaj njegove kontrole (Petrič 2001). Nas bo zanimalo izključno kako strukturni dejavniki, ki so značilni za računalniško posredovano komuniciranje vplivajo na posameznikovo delovanje na spletu. Zanimalo nas bo torej, kako specifike računalniško posredovanega komuniciranja vplivajo na posameznikovo idealizirano samo-predstavljanje na spletnih forumih. Dejavniki, za katere bomo predpostavili, da vplivajo na idealizirano samopredstavljanje posameznika, so občutek anonimnosti, odgovornosti in medosebno funkcionalistično perspektivo. 13 zaupanje, ki so značilni za 4.1 Anonimnost, medosebno zaupanje in odgovornost v računalniško posredovanem komuniciranju 4.1.1 Anonimnost posameznika v spletnem okolju Anonimnost je ena izmed lastnosti spletnega prostora, ki vpliva na vedenje posameznikov na spletu (Cerar 2007). Eric Hughes med drugimi temeljnimi vrednotami gibanja izpostavi tudi zasebnost ter z njo povezano anonimnost, ki slehernemu omogoča, da svojo identiteto razkrije samo takrat, ko se za to sam in svobodno odloči (Kovačič 2004). Nadalje Petrič in Petrovčič pravita, da je za razumevanje posameznikove identitete na spletu treba ločiti med pojmoma anonimnost in prepoznavnost. Anonimnost v primerjavi z začetnimi obravnavami, ki so pojem anonimnosti na spletu povezovale z ločnico med delovanjem posameznika na spletu in njegovo osebno ali družbeno identiteto, sodobne teorije razumejo kot odsotnost istovetnosti posameznika od fizičnih znakov, ki ga v realnem življenju identificirajo (Petrič in Petrovčič 2008). Ohranjanje anonimnosti posameznika na spletu torej pomeni prikrivanje lastne identitete (Cerar 2007). Ko govorimo o anonimnosti posameznika na spletu, pa ne moremo mimo tega, da nekaj pozornosti namenimo eni izmed ključnih lastnosti tovrstne anonimnosti, in sicer odsotnosti fizičnih znakov oziroma breztelesnosti na spletu. Računalniško posredovano komuniciranje namreč temelji na fizični odsotnosti posameznika/sogovornika na spletu. Oblakova pravi, da ravno odsotnost fizičnih znakov posameznemu akterju na internetu narekuje, da prvi vtis o sogovorniku ustvari oziroma oblikuje na drugačen način, kot bi ga v resničnem življenju (Oblak 2004). Anonimnost posameznika na spletu in odsotnost fizičnih znakov imata v računalniško posredovanem komuniciranju torej pomembno vlogo, saj enačita družbene statuse vseh udeležencev komunikacije. Odsotnost fizičnih znakov; statusnih, materialnih, rasnih, spolnih, starostnih in drugih omogoča enakopravno komuniciranje med vsemi udeleženci pogovora (Cerar 2007). Kar posamezne akterje znotraj komuniciranja na spletu ločuje, so njihova sposobnost in veščine spretnega komuniciranja, ideje in predhodno tehnološko znanje (Cerar 2007). Nissenbaumova razume pojem anonimnosti popolnoma preprosto, kot vsakodnevno slovarsko rabo tega pojma, torej biti oziroma ostati brezimenski. Biti anonimen pomeni predstavljati sebe brez razkrivanja svojega imena. To vsakodnevno razumevanje pojma anonimnosti lahko prenesemo, kot pravi Nissenbaumova, tudi v elektronsko sfero, v kateri biti anonimen 14 pomeni, da posameznik aktivno deluje v tej sferi, vendar brez razkrivanja svojega pravega imena (Nissenbaum 1999). Na tej točki pa je treba poudariti, da sodobna uporaba spletnega komuniciranja ni enaka njenim začetkom. Danes so namreč spletne skupnosti veliko bolj povezane s posameznikovim vsakdanjim življenjem, kot so bile nekoč. Akterji v spletnem okolju niso nujno popolni tujci, ampak tudi ljudje, s katerimi komuniciraš v vsakdanjem življenju. Torej je strogo razumevanje anonimnosti kot stanja brezimenskosti lahko vprašljivo. Anonimnost pa lahko razumemo, kot jo definira G. Marx, in sicer kot eno polarno vrednost širše dimenzije prepoznavnosti oziroma neprepoznavnosti. Zanj je posameznik popolnoma anonimen, kadar ne more biti označen s katero izmed sedmih dimenzij širšega pojma identitete, ki je del širše variable, ki med drugim vključuje prikrivanje ali odkrivanje osebnih informacij ali informacij splošnega domena. Sedem dimenzij identitete, ki jih Marx navaja, so: legalno ime; identifikacija z lokacijo; vzdevek, ki ga lahko povežemo bodisi z legalnim imenom bodisi z lokacijo; vzdevek, ki ga lahko povežemo s katerim drugim dejavnikom identitete; vzorčno znanje; socialna kategorizacija in simboli za upravičenost oziroma neupravičenost. Kot pravi Marx, anonimnost zahteva svoje občinstvo. To pomeni, da oseba ne more biti anonimna, kadar se ne pojavlja v nobeni interakciji z drugo osebo ali več osebami, ki pa o njej ne posedujejo nobenih informacij (Marx 1999). Anonimnost, kot jo razume Marx, ni mogoča samo v računalniško posredovani komunikaciji, ampak tudi v drugih oblikah komunikacije, vendar je v tej lahko veliko bolj prisotna, saj se pojavlja v komunikacijskih kanalih med ljudmi, ki so časovno in prostorsko ločeni. Kot pravita Qian in Scott, anonimnost na spletu nekatere študije razumejo kot enega izmed vzrokov za nesocialno obnašanje posameznikov znotraj tega prostora (Davis, 2002; Suler & Philips, 1998 v Qian in Scott 2007), druge jo spet razumejo kot potencial za kršitev družbenih pravil in norm (Jessup, Connolly, & Galergher, 1990; Postmes & Spears, 2000 v Qian in Scott 2007). Za naše potrebe pa se bomo osredotočili na tretji tip raziskav, ki spletno komunikacijo razumejo kot hiperpersonalno, deloma tudi zaradi anonimnosti (Nowak, Watt, & Walther, 2005; Walther, 1996 v Qian in Scott 2007). To pomeni, da zaradi vizualne vrzeli, ki je prisotna na spletu, uporabnikom omogoča, da se selektivno samopredstavljajo z namenom doseči boljši vtis pri drugih uporabnikih. Scott in Qian tako v spletnem kot v fizičnem prostoru ločita med vizualno in diskurzivno anonimnostjo. Pri prvemu tipu anonimnosti gre za 15 to, da ni mogoče odkriti vizualne oziroma fizične podobe pošiljatelja sporočila. Pri slednji pa ni mogoče odkriti vira določene verbalne komunikacije. V računalniško posredovani komunikaciji torej vizualna anonimnost pomeni nezmožnost identificiranja pošiljatelja sporočila na podlagi njegove vizualne podobe. Pomeni torej odsotnost slik, videov in drugih pripomočkov, s katerimi bi bila možna vizualna identifikacija posameznika. Na drugi strani pa je diskurzivna anonimnost bolj zapletena. Kljub temu da lahko na podlagi poslanega sporočila oziroma samega pisanja razkrijemo neko informacijo o njegovem viru, se posamezniki v računalniško posredovanem komuniciranju čutijo anonimne, če njihovi osebni podatki niso javno dostopni (ime, priimek, naslov, elektronska pošta, spol in podobno). Konceptualno torej anonimnost ni dihotomna, ampak variira v stopnjah. Stopnja anonimnosti pa je seveda odvisna tudi od tehnologije, ki jo posameznik uporablja. Če tehnologija oziroma prostor zahteva uporabniško ime, geslo in podobno, je stopnja anonimnosti seveda nižja kot takrat, kadar za vstop v določen prostor ni treba posredovati nobene informacije in je delovanje v le-tem bolj anonimno. Tako pa sta obe vrsti anonimnosti torej vizualna in diskurzivna, odvisni od objektivnih vidikov medija in subjektivnih pogledov posameznikov na stopnjo anonimnosti (Qian in Scott 2007). 4.1.2 Medosebno zaupanje posameznikov v spletnem okolju Giddens pravi, da sta za obdobje, v katerem živimo, torej visoki modernosti, katere značilnosti so med drugim tudi negotovost in mnogovrstnost izbire, ključna zaupanje in tveganje (Dremelj 2003). Ker so podatki in informacije o sogovornikih v računalniško posredovanem komuniciranju težko ali sploh niso preverljivi zaradi prej omenjene visoke stopnje anonimnosti in njej pripisane breztelesnosti v spletnem okolju, je za vsako uspešno komunikacijo med akterji znotraj spletnega okolja še posebno pomembno medosebno zaupanje. Oblakova pravi, da je v računalniško posredovanem komuniciranju za prejemnika informacij oziroma za sogovornika na drugi strani zaslona situacija bolj delikatna, saj velja načelo »Verjamem ti na besedo, toda z določeno mero skepse« (Oblak 2004, 80). Kot v vsakem medčloveškem odnosu, velja tudi v odnosu med posameznimi akterji znotraj računalniško posredovanega komuniciranja, da je za obstoj in potencialni razvoj odnosa nujna določena stopnja zaupanja, ki ga zaznamuje obojestranski proces samo-razkrivanja (Oblak 2004). Tudi Petrič in Petrovčič pravita, da je za uspešno spletno skupnost nujno medosebno zaupanje akterjev te skupnosti, ki je pogoj za 16 razvoj medsebojnih odnosov in dosežkov znotraj spletne skupnosti (Petrič in Petrovčič 2008). Fernback, ki govori o virtualnih skupnostih, pravi, da je za obstoj virtualnih skupnosti potreben skupen sistem vrednot, pravil, norm, skupne identitete in drugo. Vendar je v primerjavi s fizičnimi skupnostmi pri obstoju oziroma za obstoj virtualnih skupnosti pomembno tudi zaupanje (Oblak 2000). Avtorji so si torej nekako enotni, da je stopnja medosebnega zaupanja v računalniško posredovanem komuniciranju, ko govorimo o uspešni komunikaciji med akterji, še kako pomembna, zato je nadalje smiselno definirati sam pojem zaupanje. »Zaupanje je stava o prihodnosti pogojnih dejanj drugih« (Sztompka 1999). S tega vidika je zaupanje sestavljeno iz dveh ključnih komponent, in sicer verovanja in zavezanosti. Zaupanje temelji na posameznikovih pričakovanjih o prihodnjih dejanjih drugih posameznikov. Na drugi strani pa zaupanje vključuje tudi zavezanost skozi dejanja. Igličeva zaupanje definira kot »mehanizem za redukcijo negotovosti, ki nastaja kot posledica sistemske kompleksnosti, pomanjkljivih informacij in svobodne volje akterjev« (Iglič 2004, 155). Fukuyama in Rottar pa pojem razumeta kot pričakovanje posameznikov, da so kakršnekoli izjave drugih akterjev znotraj komunikacije zanesljive (Petrič in Petrovčič 2008, Feng in drugi 2003). Giddens nadalje pravi, da je zaupanje »ključen pojav pri posameznikovem razvoju, ki ima raznolik in specifičen pomen za svet mehanizmov in abstraktnih sistemov« (Giddens 1991, 3. pogl.). Meni tudi, da je zaupanje osnovni gradnik posameznikove zaščite pred nevarnostmi in soočanjem z vsakodnevnim življenjem. Je medij interakcije z abstraktnimi sistemi, tako zaupanje kot abstraktni sistemi pa črpajo tradicionalne vsebine iz vsakodnevnega življenja. Giddens razvije koncept čistih odnosov, za katere pravi, da so temelj medosebnega zaupanja med partnerji, le-to pa je tesno povezano s stopnjo dosežene intimnosti. Medosebno zaupanje v čistih odnosih pa temelji na posameznikovem samorazkrivanju (Giddens 1991). V literaturi najdemo še več različnih tolmačenj koncepta zaupanje. Nekatere teorije ga razumejo kot eno izmed oblik obnašanja posameznikov, spet druge kot pozicijo v obnašanju ali kot subjektivno stanje pričakovanj. Kakorkoli zaupanje ostaja pomemben člen posameznikove vsakdanje prakse. Tako v socioloških teorijah zasledimo definicije zaupanja kot določenega tipa vedenja. Deutsch pravi, da je zaupanje vedenje, ki »sestoji iz dejanj ki (1) 17 poviša posameznikovo ranljivost (2) do drugega katerega obnašanje ni pod njegovo kontrolo (3) v situaciji kjer kazen trpi tisti, katerega zloraba ranljivosti je s strani drugega je večja kot je korist, ki jo pridobi, če ranljivost ni zlorabljena s strani drugega« (Nooteboom 2002, 37). Sako, ki pojem ne razume kot tip vedenja, ampak kot osnovni odnos v smeri zaupajočega se vedenja, pravi, da je zaupanje stanje duha, pričakovanje posameznika, da bo oseba, ki je v odnosu z njim, ravnala v prid skupnega interesa (Nooteboom 2002). Bradach in Eccles zaupanje razumeta kot stanje pričakovanja, ki vključuje strah, da bi eden izmed udeležencev ravnal oportunistično. Medosebno zaupanje je podkrepljeno z empatijo, ki temelji na skupnih kategorijah s skupnimi motivi in pogoji obnašanja (Nooteboom 2002). Uslaner je pri definiranju zaupanja pojem razbil na več podvrst, in sicer ga je ločil glede na to, komu zaupamo. Tako loči med generalnim zaupanjem, ki pomeni verjetje, da je večini ljudi mogoče verjeti, in je nad moralističnim zaupanjem. Ta tip zaupanja ne potrebuje izkušnje, pomembni sta pozitivna naravnanost in kontrola nad prostorom. Pri partikularnem zaupanju pa posameznik verjame zgolj tistim ljudem, za katere meni, da so mu podobni. Ta pogoj omeji njegovo moralno skupnost. Pri tej vrsti zaupanja gre za to, da posameznik predvideva, da pri drugih, za katere meni, da so mu podobni, lahko pričakuje podobne izkušnje. Moralistično zaupanje v primerjavi s strateškim ni povezano s specifičnim odnosom med dvema osebama, ampak je, podobno kot generalno zaupanje, bolj splošno, osredotočeno na našo moralno skupnost. Strateško zaupanje tako predvideva obnašanje drugega v nekem odnosu (Uslaner 2002). Sztompka, kot smo že omenili, zaupanje razume podobno, in sicer kot tveganje oziroma stavo na prihodnja pogojna dejanja drugih akterjev. Zaupanje med dvema posameznikoma je stanje, kjer eden zavzame pozicijo zaupajočega subjekta, drugi pa pozicijo vrednega zaupanja. V tem odnosu vedno obstaja nekoliko tveganja za tistega, ki zaupa, da bo njegovo pričakovanje o delovanju drugega neizpolnjeno. Širše lahko ločimo tri dimenzije zaupanja, in sicer relacijsko, psihološko in kulturno. V prvem primeru gre za obliko medosebnega zaupanja, ki ga bomo tudi obravnavali v tem diplomskem delu. Gre torej za zaupanje med dvema akterjema, ki temelji na zanesljivosti oziroma dejstvu »biti vreden zaupanja«. V medosebnem zaupanju je temelj le-tega na epistemološki bazi, kar pomeni, da akter, ki zaupa v odnosu zaupanja, poseduje določene informacije in znanje o akterju, ki mu gre zaupati. Te informacije se 18 kasneje lahko izkažejo za resnične ali izkrivljene, intenziteta zaupanja pa se viša z obsegom posedovanih informacij in znanja o akterju, ki se mu zaupa. Če se v odnosu zaupanja le-to pojavi brez vnaprejšnjega znanja in vedenja o osebi, ki se ji zaupa, je tveganje za kršitev zaupanja visoka. Zaupanje pa ni samo dejanje kalkulacij in špekulacij, ampak je tudi dejanje psihološke naklonjenosti. Druga dimenzija zaupanja nasprotno od prve trdi, da je izvor zaupanja epistemološko pogojen in da zaupanje oziroma nezaupanje nima nič opraviti z epistemologijo kot tako, niti s posedovanim znanjem in informacijami o subjektu, ki se mu zaupa. Ta dimenzija zaupanja daje poudarek minulim izkušnjam oziroma odnosom, prežetim z zaupanjem ali nezaupanjem in jih je subjekt doživel skozi svojo preteklost, sprva v družinskih in nadalje v odnosih z drugimi posamezniki. Tako je zaupanje rodovniško in ne epistemološko pogojeno. Podobno kot pri psihološkem zaupanju ima tudi kulturna dimenzija zaupanja rodovniški temelj, vendar na drugi ravni, kjer posameznika k zaupanju ali nezaupanju spodbujajo določena pravila in norme, ki veljajo v obdajajoči kulturi. Tako lahko na eni strani kultura zaupanja vrši pritisk nad posamezniki, ki jih sili da zaupajo, in na drugi strani kultura dvoma, ki jih sili k nezaupanju in dvomljivosti (Sztompka 1999). Sztompka pravi, da je zaupanje ključna strategija v odnosu do neznane prihodnosti. Če torej zaupanje razumemo kot strategijo posameznika pri predvidevanju prihodnjih dogodkov, postane zaupanje »poenostavljena strategija, ki omogoča posameznikom, da se prilagodijo kompleksnemu socialnemu okolju in se s tem okoristijo z naraščajočimi priložnostmi. Zaupanje je še posebej relevantno v pogojih ignorance ali nesigurnosti v zvezi z neznanimi ali nedostopnimi dejanji drugih« (Sztompka 1999, 25). Zaupanje sestoji iz dveh ključnih elementov, in sicer verjetja in zaveze. Pri verjetju gre za to, da posameznik oblikuje neko teorijo o tem, kako se bo odvijala prihodnost v odnosu medosebnega zaupanja. Za zavezo pa je značilno, da posameznik pričakuje, kako se bo oseba, ki ji je zaupano, obnašala v prihodnosti (Sztompka 1999). 19 4.1.3 Odgovornost posameznika v spletnem okolju Odgovornost posameznika za njegova dejanja je eno izmed pravil delovanja le-tega tako v fizičnem kot v virtualnem prostoru. Problem se pojavi, ko je stopnja odgovornosti posameznika v računalniško posredovanem komuniciranju zaradi pomanjkljive identifikacije nizka. Sociološke teorije interneta nam ponujajo okvire za analiziranje dejanj, odnosov in interakcij med posamezniki, kreiranih na internetu (Slevin 2000/01). Slevin v knjigi The internet and society pravi, da je pri posameznikovem iskanju načinov za svobodno uporabo interneta treba poudariti tudi odgovornost, ki jo imajo posamezniki ali skupine za svoje ideje in dejanja, ki jih naredijo (Slevin 2000/01). Petrič pravi, da se, če avtorja ni mogoče identificirati, torej ko obstaja vizualna anonimnost, zmanjša zaznava sankcij v primeru odstopajočega delovanja oziroma se zmanjša pritisk k sodelovanju in posledično tudi njegova odgovornost za lastna dejanja do drugih uporabnikov in avtorjev svetovnega spleta (Petrič 2003, Petrič 2007). Sadar, ki primerja stopnjo odgovornosti v fizičnem in virtualnem svetu, ugotavlja, da je posameznikova odgovornost do drugih članov neke virtualne skupnosti v primerjavi s stopnjo odgovornosti posameznika v fizični skupnosti nižja. Bistvena razlika je v tem, da v fizičnem prostoru obstajajo odgovorne sodbe, ki pa v virtualnih skupnostih zaradi njene samoselektivne narave ne obstajajo (Oblak 2000). Če pojem odgovornosti razumemo tako, kot ga razume Paul Ricoeur, kot združitev dveh pomenov, in sicer računati na (nekoga) in biti odgovoren za (nekaj) (Ricoeur idr. 2002), potem lahko rečemo, da je odgovornost posameznega akterja v računalniško posredovanem komuniciranju: 1. da prevzema odgovornost, ker računa na to, da sogovornik v tej komunikaciji govori resnico in 2. da prevzema odgovornost za podatke in informacije, ki jih sam posreduje sogovorniku. Odgovornost v vsakdanjem življenju lahko razumemo kot »sociološki fenomen in kot koncept oziroma konstrukt, ki je skonstruiran in interpretiran individualno« (Auhagen 2002, 63). Sam koncept odgovornosti implicira vsaj tri relacije, in sicer biti odgovoren za nekaj, biti odgovoren za nekoga in v relaciji s posameznim primerom. Odgovorno dejanje tako vključuje 20 aspekte morale, dejanj in zavedanja posledic za ta dejanja. Tako lahko rečemo, da je posameznikovo odgovorno dejanje, ko »ona ali on deluje v skladu z etičnimi in moralnimi pogledi in sprejme da ona ali on je odgovoren/a za posledice njenih oziroma njegovih dejanj« (Auhagen 2002, 6. pogl.). Tako razumevanje pojma odgovornost kaže poudarek na razumevanju tega družbenega konstrukta kot sociološkega fenomena, ki je lahko oziroma je izkušen kot individualno dejanje in je hkrati v močni povezavi z moralnimi in etičnimi kodeksi, dejanji v skladu s temi kodeksi in zavedanju odgovornosti za posledice teh dejanj (Auhagen 2002). Neko dejanje imamo za odgovorno takrat, ko posameznik vzpostavi samo nadzor nad svojimi dejanji v smislu, da le-te omeji na tista, za katera je pričakovano, da so poštena in v skladu z družbenimi pravili (Bierhoff in Auhagen 2002). Dokler odgovornost temelji na posameznikovem dejanju na individualni ravni, lahko sam pojem razumemo kot mehanizem socialne kontrole na sociološkem nivoju. Številni teoretiki so pri definiranju pojma odgovornost pisali tudi o svobodi izbire. Tako lahko svobodo izbire povežemo s tem, da dejanja posameznikov niso vnaprej znana in predvidljiva. Tu ločimo med internim in eksternim lokusom kontrole. Prvi se nanaša na svobodo izbire v smislu, da vsak posameznik lahko izbere tista dejanja, ki so v skladu z njegovimi preferencami. Drugi pa govori o tem, da obstaja neka vrzel v posameznikovi svobodni izbiri in da v njej drugi odločajo o posameznikovih dejanjih. Torej lahko rečemo, da obstaja tesna povezava med posameznikovo svobodno izbiro in lokusom kontrol, kar pa posredno povzroči tudi povezavo med tema pojmoma in odgovornostjo (Bierhoff in Auhagen 2002). Za potrebe diplomskega dela bomo v nadaljevanju govorili izključno o posameznikovi zaznani stopnji odgovornosti, ki izvira iz moralnih in etičnih pogledov. Medosebno zaupanje in stopnja zaznane moralne odgovornosti posameznika na spletnih forumih sta, kot je bilo že omenjeno, med drugim nujno potrebna, da se razvije odnos med akterji v komunikaciji. Ravno tako sta poleg diskurzivne anonimnosti pomembna dejavnika, ki vplivata na to, kako se bo posameznik samopredstavil drugim uporabnikom oziroma skupinam posameznikov teh spletnih forumov. Kako specifike računalniško posredovanega komuniciranja vplivajo na posameznikovo idealizirano samopredstavitev, bomo empirično preverjali v naslednjih poglavjih. 21 5 Raziskovalni okvir proučevanja vpliva anonimnosti, medosebnega zaupanja in odgovornosti na idealizirano samo-predstavitev posameznika v spletnem okolju. Ker se bomo v diplomskem delu ukvarjali s samopredstavitvijo posameznika na spletnih forumih, je le-te v nadaljevanju smiselno opredeliti. Oblakova trdi, da naj bi računalniško posredovani razpravljalni forumi v nekem tehnološkem smislu predstavljali: Popolna okolja, v katerih se lahko oblikujejo in javno izražajo številna mnenja, preverjajo argumenti, izmenjujejo stališča in ideje, kar vse je z vidika ključnih teorij komuniciranja ključnega pomena za demokratizacijo sodobnih družbenih procesov. Skozi soočanje samoumevnih demokratičnih možnosti razpravljalnih forumov na eni strani, in realno prakso na drugi, se izkaže, da njihova demokratična narava ni samoumevna, temveč je lahko le rezultat premišljene zasnove in sodelovanja vseh vpletenih akterjev (Oblak v Kragelj 2004, 337). Tsalikova nadalje razume spletne forume kot virtualni prostor, kjer je slehernemu posamezniku dovoljeno, da piše ali prebira prispevke drugih udeležencev na forumu. V to kategorizacijo forumov pa ne spadajo tisti, kjer ni mogoča dvosmerna komunikacija oziroma pri katerih komunikacija poteka v daljšem časovnem razponu (Tsaliki 2002). 5.1 Predmet proučevanja in hipoteze Predmet proučevanja bo, kot je bilo že omenjeno, posameznikova samopredstavitev na spletnih forumih, osredotočili se bomo predvsem na njegovo idealizirano samo-predstavitev. Na raziskovalno vprašanje Kako specifike računalniško posredovanega komuniciranja vplivajo na posameznikovo samopredstavitev na internetu bomo poskušali odgovoriti s potrditvijo sledečih hipotez: H1: Stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti posameznika na spletnih forumih, vpliva na mero njegove idealizirane samo-predstavitve. H2: Stopnja medosebnega zaupanja posameznikov na spletnih forumih vpliva na mero posameznikove idealizirane samo-predstavitve. 22 H3: Stopnja zaznane odgovornosti posameznika na spletnih forumih do ostalih uporabnikov teh strani, vpliva na mero njegove idealizirane samo-predstavitve. H4: Stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti posameznika vpliva na stopnjo medosebnega zaupanja med uporabniki. H5: Stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti posameznika vpliva na stopnjo zaznane odgovornosti do ostalih uporabnikov. H6: Stopnja zaznane odgovornosti vpliva na stopnjo medosebnega zaupanja med uporabniki spletnega foruma. 5.1.1 Model teoretskih pojmov in opredelitev relacij med njimi z argumentacijo relacij Slika 5.1: Model teoretskih pojmov in relacije med njimi. Da anonimnost vpliva na posameznikovo samopredstavljanje na spletu, smo nakazali že v teoretičnem delu. Če na kratko povzamemo: diskurzivna anonimnost pomeni nezmožnost identifikacije posameznika z njegovim imenom oziroma drugimi osebnimi podatki. Tako se uporabniki spletnega foruma čutijo bolj anonimne, če njihovi osebni podatki, kot so ime, priimek in drugi, niso javno dostopni (Qian in Scott 2007). Turklejeva, začetnica postmodernističnih razprav o posameznikovi identiteti na internetu, meni, da je novi družbeni prostor možnost posameznika, da se poigrava z lastno identiteto in jo na internetu zakoliči. 23 Tako lahko sklepamo, da bolj kot se bodo člani spletnega foruma čutili anonimne zaradi svoje neprepoznavnosti na podlagi osebnih podatkov, bolj se bodo posluževali idealiziranega samopredstavljanja (Turkle 1996). Ravno obraten proces pa je pri razmerju med zaupanjem in samopredstavljanjem. Velja namreč načelo, da medosebno zaupanje v čistih odnosih temelji na posameznikovem samorazkrivanju, a tu je treba poudariti sledečo predpostavko; čisti odnos traja samo toliko časa, kolikor traja zaupanje. Torej lahko iz tega sklepamo, da bolj kot si bodo člani spletnega foruma med seboj zaupali, manj se bodo idealizirano samopredstavljali. Proces pa je lahko tudi obraten, če se vrnemo nazaj na Goffmanovo tolmačenje samopredstavitve. Posameznik se idealizirano samopredstavlja, da pridobi pozitivno javno podobo s strani drugih članov (Goffman v Petrič 2002). Predpostavljamo lahko, da posamezniku več pomeni pozitivna reakcija ljudi, ki jim zaupa, kot od popolnih neznancev. Zato je relacija med pojmoma medosebno zaupanje in idealizirana samopredstavitev lahko tudi obrnjena. Na podlagi tega razmišljanja lahko sklepamo, da bolj kot si bodo člani spletnega foruma med seboj zaupali, bolj se bodo idealizirano samopredstavljali. Ne nazadnje pa smo skozi teorijo zasledili tudi povezavo med anonimnostjo in medosebnim zaupanjem. Velja namreč načelo, da bolj kot se bodo posamezniki čutili anonimne, manj si bodo med seboj zaupali, saj bo vedno obstajala določena mera skepse. Ta pojav lahko povežemo s prej omenjenim pojmom čistih odnosov, saj zaupanje v takšnih odnosih temelji na samorazkrivanju posameznika (Giddens 1991). Na samopredstavljanje pa ne vplivata samo zaznana anonimnost in zaupanje med člani, ampak tudi občutek odgovornosti slehernega posameznika za svoja dejanja do drugih članov te skupnosti. Sadar tako s primerjanjem stopnje odgovornosti med fizičnim in spletnim okoljem ugotavlja, da je stopnja zaznane odgovornosti v spletnem okolju nižja v primerjavi s fizičnim okoljem, kar pojasnjuje z dejstvom, da v spletnem okolju zaradi njegove samoselektivne narave ne obstajajo odgovorne sodbe (Oblak 2000). Ravno zaradi odsotnosti odgovornih sodb in anonimne narave spletnega prostora je posameznikova odgovornost do drugih članov manjša. Torej lahko sklepamo, da nižja kot bo stopnja posameznikove zaznane odgovornosti do drugih članov spletnega foruma, višja bo stopnja njegove idealizirane samopredstavitve. Z nižjo stopnjo zaznane odgovornosti pa se bo znižala tudi stopnja medosebnega zaupanja med člani spletnega foruma (glej Slika 5. 1.). - Odvisne spremenljivke: idealizirana samo-predstavitev, medosebno zaupanje, odgovornost - Neodvisna spremenljivka: anonimnost 24 5.2 Operacionalizacija Teoretske pojme anonimnost, odgovornost, medosebno zaupanje in idealizirana samopredstavitev smo proučevali s pomočjo naslednjih indikatorjev: Anonimnost1 Indikatorje za pojem anonimnost smo povzeli in za naše potrebe ustrezno preoblikovali iz sklopa indikatorjev za anonimnost najdenih, v zborniku Measures of Personality and Social Psychological Attitudes (Robinson et all. 1991). - Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo v resnici so. (C3b) - Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. (C3c) - Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki jih drugače ne bi. (C3d) - Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do drugih lahko nesramni. (C3e) - Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne razkrijejo svojega pravega imena. (C3f) - Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. (C3g) - Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. (C3h) - Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo so. (C3i) Zaradi enotnega merjenja stališč je bilo pred analizo potrebno spremenljivke C3b, C3d, C3e, C3f in C3i rekodirati. Ker so indikatorji sestavljeni za splošno zaznavo anonimnosti članov spletnih forumov bomo v nadaljevanju analize bomo predvidevali, da tisti respondenti, ki se bodo (ne)strinjali s trditvami o anonimnosti članov se bodo hkrati (ne)strinjali o svoji lastni 1 Pri vseh spremenljivkah je enotna merska lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam in 5 popolnoma se strinjam, z izjemo rekodiranih spremenljivk, kjer smo lestvico obrnili. 25 anonimnosti na spletnih forumih. Torej bomo predvidevali, da med stopnjo zaznane anonimnosti uporabnikov in stopnjo zaznane lastne anonimnosti obstaja visoka korelacija. Odgovornost1 Indikatorje za pojem odgovornost smo na podlagi Auhagenovega razumevanja le-tega razvili sami. Izhajali smo iz predpostavke, da je odgovorno dejanje posameznikov občutek, da mora delovati v skladu z etičnimi in moralnimi pogledi (Auhagen 2002). - Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. (C11a) - Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. (C11b) - Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (C11c) - V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. (C11d) - Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu govoriš kar želiš. (C11e) - Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na spletnem forumu. (C11f) Tudi pri tem sklopu vprašanj, je bilo zaradi poenotenega merjenja potrebno rekodirati spremenljivke C11c, C11e in C11f. Medosebno zaupanje2 Indikatorje za pojem zaupanje smo povzeli in za naše potrebe ustrezno preoblikovali iz sklopa indikatorjev o zaupanju, najdenih v zborniku Measures of Personality and Social Psychological Attitudes (Robinson et all. 1991). - Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. (C9a) - Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. (C9b) 2 Pri vseh spremenljivkah je enotna merska lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam in 5 popolnoma se strinjam. 26 - Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. (C9c) - Večina ljudi misli samo nase. (C9d) - Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (C9e) - Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. (C9f) - Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (C9g) - Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali. (C9h) - Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati. (C9i) - Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike. (C9j) - Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (C9k) - Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (C9l) Zaradi enotnega merjenja je bilo potrebno rekodirati spremenljivke C9e, C9g, C9h, C9i, C9j, C9k in C9l. Idealizirana samo predstavitev 3 Indikatorje za pojem idealizirana samopredstavitev smo na podlagi Goffmanove teorije razvili sami. Izhajali smo iz predpostavke, da je idealizirana samopredstavitev oblikovanje in predstavitev pozitivno naravnane javne podobe o sebi, ki je v skladu s pravili, normami in vrednotami, veljavnimi v danem internetnem okolju, z namenom pridobiti pozitivno samopodobo (Petrič 2002). V pomoč pri razmisleku o oblikovanju ustreznih indikatorjev je bila raziskava Siibakove, ki se je ukvarjala s proučevanjem razlogov za posameznikovo vključevanje na spletne strani in izbiro profilnih fotografij (Siibak 2009). - Ali imate na profilu sliko oziroma avatar? (C5) - Kaj tvori vaš avatar? (C6) - Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. (C7d) 3 Pri vseh spremenljivkah razen C5 in C6 je enotna merska lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam in 5 popolnoma se strinjam, z izjemo rekodiranih spremenljivk, kjer smo lestvico obrnili. Pri vprašanju C5 so anketiranci odgovarjali z Da/Ne, pri C6 pa so imeli ponujene odgovore 1. Fotografija obraza, 2. Stilizirana fotografija obraza, 3. Fotografija, ki nima povezave z mojim obrazom, 4. Fotografija moje celotne podobe, kar pomeni, da je viden tako obraz kot telo, 5. Stilska fotografija moje celotne podobe, 6. Fotografija, ki nima povezave z mojo celotno podobo in 7. Drugo 27 - Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam določeno mero ugleda. (C7e) - Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. (C7f) - V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. (C7g) - Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. (C7n) - Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. (C7c) - Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. (C7o) - Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. (C7p) - Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. (C7q) - Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. (C7r) - Ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma. (C7s) Pri sklopu vprašanj o idealizirani samopredstavitvi je bilo potrebno rekodirati spremenljivko C7s. 5.3 Zbiranje podatkov in opis vzorca Podatki, potrebni za empirični del tega diplomskega dela, so bili zbrani v sklopu predmeta Raziskovalni seminar, in sicer kot združena raziskava več študentov in študentk. Zbirali smo jih meseca junija 2010 na treh naključno izbranih spletnih forumih, ki smo jih na podlagi pogoja, da je nekdo nekaj napisal pred manj kot enim mesecem, označili kot aktivne. Moj del raziskave se je nanašal na raziskovalno vprašanje Kako specifike računalniško posredovanega komuniciranja vplivajo na idealizirano samo-predstavitev posameznikov na spletnih forumih. Metoda zbiranja podatkov je bila spletna anketa, narejena s programom Enka. V celotno raziskavo je bilo vključenih več tematsko združenih spletnih anket, tako je za potrebe tega diplomskega dela primernih 164 enot. Vendar je teh 164 enot odgovarjalo samo na demografska vprašanja, saj je bila anketa kasneje razpolovljena na dva modula in je bilo v nadaljevanju za proučevanje našega problema ustreznih 76 enot. Izmed 164 enot, ki so bile vključene v raziskavo, jih je bilo 98 moškega (približno 60 % vseh enot) in 65 ženskega spola (približno 40 % vseh enot), eden izmed anketirancev pa na to vprašanje ni odgovoril. Razdelitev po spolu prikazuje spodnji graf (glej Graf 5.1). 28 Graf 5.1: Prikaz porazdelitve enot glede na spol (v procentih). Spol (obkrožite) 100 Procenti 80 60 40 60,1 20 39,9 0 Moški Ženski Spol (obkrožite) Povprečna starost anketirancev je bila 29,75 let. Največ (14) anketirancev je bilo starih 23 let. Zanimiv je podatek, da so bili štirje anketiranci mlajši od 18 let, eden izmed njih je bil star samo 9. Najstarejši anketiranec, vključen v analizo, je bil star 61 let. Porazdelitev vzorca glede na starost je prikazana na spodnjem grafu (glej Graf 5.2). Graf 5.2: Prikaz porazdelitve enot glede na starost. Starost 12,5 Število 10,0 7,5 5,0 2,5 0,0 9 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 46 47 50 53 54 55 58 59 61 Starost Glede na izobrazbo se naš vzorec porazdeljuje sledeče. Nnajveč anketirancev ima dokončano srednjo šolo (gimnazija, srednja tehnična), in sicer 54,3 %. Sledijo jim anketiranci z dokončano višjo oziroma visoko šolo ter univerzitetnim študijem (34,1%). Nekaj več kot 7 % 29 anketirancev ima dokončano poklicno šolo ali manj, najmanj (4,3 %) pa je takih, ki imajo dokončano drugo stopnjo študija ali več. Porazdelitev po izobrazbi je prikazana na spodnjem grafu (glej Graf 5.3). Graf 5.3: Prikaz porazdelitve enot glede na izobrazbo (v procentih). izobrazba 100 Procenti 80 60 40 54,3 20 34,1 7,3 4,3 0 Dokoncana poklicna sola ali manj Srednjesolska izobrazba VIS/UNI Specializacija, magisterij, dokotorat izobrazba Kar zadeva zaposlitveni status, so naš vzorec sestavljali večinoma posamezniki, ki še niso redno zaposleni (otroci, dijaki, študenti), takih je bilo skoraj 43 %. Sledili so zaposleni (skoraj 40%), brezposelni (nekaj več kot 8 %). Samozaposleni, kmetovalci, pomagajoči člani in upokojenci pa so skupaj predstavljali 8,5 % celotnega vzorca. Sestava vzorca glede na zaposlitveni status je prikazana na spodnjem grafu (glej Graf 5.4). 30 Graf 5.4: Prikaz porazdelitve enot glede na zaposlitveni status (v procentih). ZapStatus 100 Procenti 80 60 40 20 42,9 39,9 8,6 4,9 0 Zaposlen 12 Sampozaposlen Kmetovalec Otrok, ucenec, dijak, student 1,8 06 Upokojenec Pomagajoci druzinski clan Brezposelen ZapStatus Na koncu si še poglejmo, kako se je naš vzorec porazdeljeval glede na kraj bivanja. Kot prikazuje spodnji graf (glej Graf 5.5), največ anketirancev prebiva na vasi (skoraj 37 %), nekaj manj v večjih mestih (skoraj 31 %), v manjšem kraju nekaj manj kot 18 % in v manjših mestih malo več kot 15 %. Graf 5.5: Prikaz porazdelitve enot glede kraj bivanja (v procentih). KrajBivanja 100 Procenti 80 60 40 20 36,6 30,5 17,7 15,2 0 Vas Kraj Manjse mesto KrajBivanja 31 Vecje mesto 5.4 Analize in rezultati 5.4.1 Preverjanje kakovosti merskih inštrumentov 5.4.1.1 Deskriptivne statistike V nadaljevanju bomo pred izvedbo same analize pogledali še, kako se porazdeljujejo posamezne merjene spremenljivke. Tabela 5.1: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano stopnjo anonimnosti. Anonimnost Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo v resnici so. (R) Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki jih drugače ne bi (R) Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do drugih lahko nesramni. (R) Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne razkrijejo svojega pravega imena (R) Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo so (R) Standardni Povprečje odklon Asimetrija Sploščenost 2,15 1,09 0,74 0,04 2,07 1,16 1,14 0,66 2,61 1,41 0,42 -1,13 2,65 1,12 0,25 -0,47 3,50 1,11 -0,33 -0,66 2,14 0,96 0,26 -1,02 3,18 1,19 -0,22 -0,51 2,45 1,10 0,38 -0,29 R – rekodirana spremenljivka, N=164 Manjkajoče vrednosti: 88, 89 Kot vidimo iz števila manjkajočih vrednosti, se je vzorec po sklopu vprašanj o demografiji razdelil na dva modula. Tako je število manjkajočih vrednosti posledica »routinga« in ne posledica neznane napake. Zato bomo v nadaljevanju število manjkajočih vrednosti zanemarili. 32 Koeficienta asimetrije in sploščenosti nam povesta, kako se porazdeljuje obravnavana spremenljivka. Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.1) je koeficient asimetrije pri večini spremenljivk pozitiven, kar pomeni, da je porazdelitev rahlo asimetrična v desno. Koeficient sploščenosti pa je pri večini negativen, zato je porazdelitev sploščena. Respondenti so se najbolj strinjali s trditvijo uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto (vrednost povprečja 3,5) najmanj pa s trditvijo anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki jih drugače ne bi (vrednost povprečja 2,07). Odgovori respondentov so se od povprečja odklanjali za približno 1 vrednost. Tabela 5.2: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano stopnjo odgovornosti. Standardni Odgovornost Povprečje odklon Asimetrija Sploščenost Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (R) 3,99 1,25 -1,03 -0,12 Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu govoriš kar želiš (R) 4,28 1,17 -1,63 1,62 Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na spletnem forumu (R) 4,41 1,17 -1,88 2,34 Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. 3,79 1,34 -0,83 -0,53 Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. 4,38 1,10 -2,13 3,95 V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. 4,18 1,23 -1,47 1,04 R – rekodirana spremenljivka, N=164 Manjkajoče vrednosti: 88 Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.2), se vrednost koeficienta asimetrije pri vseh vprašanjih giblje okoli -1, kar pomeni, da je ta porazdelitev močno asimetrična v levo. Koeficient sploščenosti je v večini pozitiven, kar nakazuje na koničasto porazdelitev. Anketiranci so se najbolj strinjali s trditvijo za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na spletnem forumu (vrednost povprečja 4,41), najmanj pa s trditvijo ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico 33 (vrednost povprečja 3,79). Odgovori anketirancev so se od povprečja odklanjali za več kot 1 vrednost. Če pogledamo spodnjo tabelo (glej Tabelo 5.3), vidimo, da so se anketiranci najbolj strinjali s trditvijo lahko se zanesem na člane spletnega foruma (vrednost povprečja 3,12). Najmanj pa so se strinjali s trditvijo opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu (vrednost povprečja 1,55). Tudi v tem primeru so se v povprečju odgovori odklanjali za 1 vrednost. Kar se tiče asimetričnosti in sploščenosti, lahko glede na podatke rečemo, da je ta porazdelitev asimetrična v desno in sploščena. Tabela 5.3: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje. Standardni Medosebno zaupanje Povprečje odklon Asimetrija Sploščenost Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (R) 2,50 1,14 0,25 -0,78 Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (R) 3,12 1,25 -0,10 -0,83 Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali (R) 2,14 1,03 0,61 -0,10 Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati (R) 2,18 1,21 0,99 0,35 Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike (R) 2,37 1,22 0,74 -0,21 Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (R) 2,57 1,10 0,57 -0,04 Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (R) 2,51 1,05 0,39 -0,07 Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. 1,78 1,01 1,25 0,79 Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. 1,79 0,88 1,14 1,39 Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. 2,24 1,08 0,68 -0,05 Večina ljudi misli samo nase 2,59 1,21 0,29 -0,89 Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. 1,55 0,99 2,13 4,41 R – rekodirana spremenljivka, N=164 Manjkajoče vrednosti: 88 34 Kot prikazuje spodnja tabela (glej Tabelo 5.4), je koeficient asimetrije večinoma pozitiven, kar kaže na asimetrično porazdelitev v desno, koeficient sploščenosti pa negativen, kar kaže na sploščeno porazdelitev. Anketiranci so se najbolj strinjali s trditvijo vedno jasno izrazim svoje mnenje (vrednost povprečja 4,23), najmanj pa s trditvijo pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled (vrednost povprečja 1,55). Odgovori so se v povprečju odklanjali za 1 vrednost. Tabela 5.4: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo idealizirano samopredstavitev. Idealizirana samo-predstavitev Povprečje Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. 3,53 Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam določeno mero ugleda. 3,24 Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil 3,92 V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. 1,71 Vedno jasno izrazim svoje mnenje. 4,23 Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. 2,54 Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. 1,86 Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje 2,14 Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. 2,57 Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. 2,55 Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled 1,55 Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki 1,86 Ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma. (R) 3,75 35 Standardni odklon Asimetrija Sploščenost 1,34 -0,46 -1,03 1,28 -0,23 -0,96 1,14 -0,76 -0,25 0,98 1,04 1,29 -1,36 0,92 1,25 1,39 0,42 -1,01 1,14 1,37 1,13 1,09 0,59 -0,69 1,14 0,09 -0,84 1,37 0,47 -1,06 0,99 1,77 2,14 1,11 1,24 0,83 1,10 -0,58 -0,28 R – rekodirana spremenljivka, N=164 Manjkajoče vrednosti=87, 88 5.4.1.2 Faktorska analiza V drugem delu tega poglavja bomo s pomočjo faktorske analize preverjali povezave med spremenljivkami.. Faktorska analiza proučuje povezave med spremenljivkami ter skuša najti novo množico spremenljivk, ki bi lahko pojasnila skupne lastnosti spremenljivk, njen namen pa je redukcija podatkov. Če poenostavimo, je namen te analize iz večjega števila spremenljivk izluščiti tiste, ki so vsebinsko povezane, in jih združiti v novo skupno spremenljivko. Faktorska analiza torej poizkuša poenostaviti kompleksnost povezav med množico opazovanih spremenljivk z razkritjem skupnih razsežnosti ali faktorjev, ki omogočajo vpogled v osnovno strukturo podatkov (Ferligoj 1995). Tabela 5.5: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo anonimnosti. Faktor 1 Faktor 2 Merski inštrument anonimnost Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo v resnici so. (R) -0,14 -0,90 Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki jih drugače ne bi (R) 0,15 -0,54 Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do drugih lahko nesramni. (R) -0,01 0,73 Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne razkrijejo svojega pravega imena (R) -0,18 0,66 Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto 0,33 -0,15 Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko 0,32 0,07 Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime -0,36 0,52 Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo so (R) 0,34 -0,62 % pojasnjene variance (Cronbachov alfa) 47, 088 % (0,81) Faktorska analiza nam pri merskem inštrumentu anonimnost, kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.5), sugerira razdelitev koncepta na dve dimenziji. Prvi faktor opisuje tiste, ki jim anonimnost ne omogoča, da so nesramni do drugih, prav tako pa tudi ne pazijo pri razkrivanju svojega pravega imena in jim je vseeno, ali kdo pozna njihovo pravo ime. Za drugi faktor pa je značilno, da se posamezniki počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo so, anonimnost pa jim omogoča tudi izražanje pravih občutkov in se dobro počutijo, če drugi ne vedo kdo so. 36 Če se sedaj osredotočimo še na vsebinski del, vidimo, da oba faktorja merita diskurzivno anonimnost. Gre za anonimnost, kjer se uporabniki čutijo anonimne, kadar niso javno dostopni njihovi osebni podatki. Smiselno poimenovanje faktorjev bi bilo sledeče; oba merita uporabnikove občutke ob zaznani stopnji diskurzivne anonimnosti, s tem da se pri prvem faktorju uporabniki počutijo bolj lagodne ob razkritju njihove identitete, torej jim anonimnost pomeni manj, kot uporabnikom, ki jih opisuje drugi faktor. Za nadaljnjo analizo bi bilo morda smiselno izključiti indikatorja uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto in uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko, ki sta se izkazala za nepomembna. V nadaljevanju analize bomo uporabili samo drugi faktor, za katerega je značilna večja pomembnost anonimnosti. Tabela 5.6: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje. Merski inštrument medosebno zaupanje Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (R) Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (R) Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali (R) Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati (R) Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike (R) Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (R) Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (R) Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. Večina ljudi misli samo nase Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. % pojasnjene variance (Cronbachov alfa) Faktor Faktor Faktor 1 2 3 0,19 0,29 0,09 0,23 0,04 0,54 0,83 0,25 0,13 0,78 -0,23 -0,11 0,16 0,70 0,01 -0,02 0,12 0,47 -0,18 0,57 0,05 -0,09 -0,07 0,34 0,51 0,31 0,54 -0,23 -0,27 -0,16 0,41 0,60 0,44 0,02 0,15 0,33 42,758 % (0,7) Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.6), nam zaupanje razpade na tri dimenzije. Vsebina indikatorjev zaradi obrnjenih vrednosti dejansko meri nezaupanje, zato lahko rečemo, da prvi faktor pojasnjuje stanje generalnega nezaupanja v ljudi. Drugi faktor pojasnjuje stanje nezaupanja na podlagi samorazkrivanja, tretji pa, podobno kot prvi, pojasnjuje splošno nezaupanje. Tudi pri tej analizi so se indikatorji odkritost na spletnem 37 forumu je v vseh primerih najboljša. (R), najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati in opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu izkazali za nekoristne in bi jih bilo smiselno izključiti iz nadaljnje analize. Tabela 5.7: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje po izključitvi slabih indikatorjev. Merski inštrument medosebno zaupanje Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (R) Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali (R) Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati (R) Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike (R) Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (R) Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (R) Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. Večina ljudi misli samo nase % pojasnjene variance (Cronbachov alfa) Faktor Faktor Faktor 1 2 3 0,16 0,10 0,57 0,82 0,10 -0,02 0,31 0,82 -0,02 0,21 0,66 0,03 -0,15 0,14 0,49 -0,09 0,54 -0,03 0,30 -0,22 0,56 0,10 0,29 -0,20 0,69 -0,09 0,68 53,16 % (0,7) Če pogledamo zgornjo tabelo (glej Tabelo 5.7), nam tudi po izključitvi slabih faktorjev koncept razpade na tri dimenzije. Prvi faktor tako predstavlja splošno nezaupanje v dobre namene drugih članov, drugi faktor opisuje nezaupanje na podlagi samorazkrivanja, torej gre za medosebno nezaupanje, tretji pa predstavlja, podobno kot prvi, splošno nezaupanje v ljudi. V nadaljnji analizi nas bo zanimalo medosebno zaupanje oziroma nezaupanje, zato bomo ohranili samo drugi faktor. Če pogledamo spodnjo tabelo (glej Tabelo 5.8), tudi koncept odgovornost razpade na dve dimenziji, in sicer prva dimenzija, ki kaže, da se uporabniki spletnih forumov čutijo odgovorne za svoja dejanja. To dimenzijo lahko označimo kot zaznano odgovornost, ki izvira iz moralnih in družbenih aspektov. Auhagen pravi, da bi lahko tovrstno odgovornost razumeli 38 kot dejanje, kjer subjekt deluje v skladu z moralnimi in etičnimi pogledi in se hkrati zaveda, da je odgovoren za svoja dejanja (Auhagen 2002). Druga dimenzija nakazuje na občutek odgovornosti, ki je odvisen od tega, ali obstaja možnost sankcije. Da je občutek za odgovornost v spletnem okolju zaradi odsotnosti sankcij nižji kot v fizičnem prostoru, je zapisal že Sadar, ki pravi, da ravno odsotnost odgovornih sodb v virtualnih skupnostih povzroča nižjo stopnjo posameznikove odgovornosti (Sadar v Oblak 2000). Torej bomo prvo dimenzijo poimenovali zaznana stopnja moralne odgovornosti in drugo kot zaznana stopnja odgovornosti na podlagi kaznovanja in sankcij. Za potrebe naše analize bomo v nadaljevanju uporabili samo prvi faktor, ki opisuje moralno odgovornost. Tabela 5.8: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo zaznane odgovornosti. Merski inštrument odgovornost Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (R) Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu govoriš kar želiš (R) Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na spletnem forumu (R) Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. % pojasnjene variance (Cronbachov alfa) Faktor Faktor 1 2 0,32 0,39 -0,09 0,85 0,04 0,64 0,61 -0,05 0,69 0,07 0,00 0,74 47,587 % (0,74) Prvotno nam indikator idealizirana samopredstavitev razpade na štiri faktorje, kot prikazuje spodnja tabela (glej Tabelo 5.9). Ker je število indikatorjev večje, kot smo predvidevali, in se je izkazalo, da so nekateri izmed indikatorjev slabi, bomo v nadaljevanju izključili indikatorje ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma; vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil in pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. 39 Tabela 5.9: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane samopredstavitve. Merski inštrument idealizirana samo-predstavitev Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam določeno mero ugleda. Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. Ne zanima me mnjenje drugih clanov spletnega foruma % pojasnjene variance (Cronbachov alfa) Faktor Faktor Faktor Faktor 1 2 3 4 -0,15 0,15 0,03 0,41 0,06 0,13 0,10 0,72 0,15 0,03 0,14 0,38 0,03 -0,05 0,65 0,04 -0,01 0,66 -0,30 0,30 0,18 0,26 0,29 0,20 0,53 0,06 -0,04 0,23 0,96 0,02 -0,10 0,00 0,28 0,82 -0,03 -0,21 0,41 -0,02 0,11 0,00 0,08 -0,22 -0,18 0,37 44,7 % (0,67) Tabela 5.10: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane samopredstavitve po izključitvi slabih indikatorjev. Merski inštrument idealizirana samo-predstavitev Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam določeno mero ugleda. V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. % pojasnjene variance (Cronbachov alfa) 40 Faktor Faktor Faktor 1 2 3 -0,13 0,20 0,46 0,43 0,21 -0,06 0,08 0,06 0,46 0,12 0,77 -0,45 0,65 0,03 -0,02 0,94 0,16 -0,07 0,61 0,03 0,08 0,43 -0,06 0,08 43,7 % (0,64) Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.10), je sedaj faktorska analiza sugerirala tri dimenzije. Prvi faktor opisuje samopredstavitve, katerih vzrok je želja po izražanju pozitivne samopodobe. Ta faktor bi lahko podprli z Goffmanovo teorijo, ki predpostavlja, da posameznik razvije občutek sebstva, ki ga želi predstaviti drugim oziroma je v skladu z normami, pravili in vrednotami, veljavnimi v danem spletnem okolju. Namen oblikovanja tovrstnega sebstva oziroma samopredstavljanja pa je pridobitev pozitivne samopodobe (Petrič 2002). Zatorej bomo prvi faktor ustrezno s teoretično tipologijo poimenovali idealizirana samopredstavitev. Drugi faktor predstavlja predvsem tisti vidik samopredstavljanja, ki je v močni povezavi z realno podobo posameznika. Zanj je značilna želja po izražanju kreativnosti in osebnosti. Ta faktor torej predstavlja tisto samopredstavljanje, ki je manj ali pa sploh ni idealizirano. Tretji faktor pa predstavlja uporabnike, ki se vključujejo v debate samo, ko njihovo mnenje ne izstopa od večinskega, ravno tako jim ni pomembno, da njihova profilna slika izraža njihovo osebnost. Skratka za našo analizo je najprimernejši prvi faktor, ki bo tudi vključen v nadaljevanju analize. 5.4.2 Preverjanje korelacij med spremenljivkami s pomočjo bivariatne analize Tudi v tem poglavju bomo preverjali povezanost med spremenljivkami. Ker so naše obravnavane spremenljivke intervalnega tipa, bomo za preverjanje povezanosti uporabili Pearsonov koeficient korelacije. To je koeficient, ki zavzame vrednosti znotraj intervala [-1, 1], pri čemer vrednosti koeficienta bliže -1 nakazujejo na negativno povezanost med parom spremenljivk, vrednost bliže 1 pa nakazuje na pozitivno povezanost med parom spremenljivk. Če koeficient zavzame vrednost 0 oziroma okoli ničle, pa povezanosti med paroma spremenljivk ni. Velja omeniti tudi statistično značilnost α, za katero je zaželeno, da je manjša od 0,05. Če je α< 0,05 lahko s 5-odstotnim tveganjem sprejmemo domnevo, da med paroma spremenljivk obstaja povezanost. Če pa je vrednost α > 0,05; je stopnja tveganja prevelika, da bi sprejeli domnevo o povezanosti med spremenljivkami (Ferligoj, 1995). 41 Tabela 5.11: Pearsonov koeficient korelacije med sestavljenimi spremenljivkami. Odgovornost Pearsonov koeficient Signifikanca . Pearsonov Samopredstavitev koeficient Signifikanca Pearsonov Nezaupanje koeficient Signifikanca Pearsonov Anonimnost koeficient Signifikanca Odgovornost Samopredstavitev Nezaupanje Anonimnost 1,00 0,34 0,00 -0,27 0,02 -0,20 0,09 0,34 0,00 . 1,00 -0,25 0,03 -0,26 0,02 -0,27 0,02 -0,25 0,03 . 1,00 0,01 0,95 -0,20 0,09 -0,26 0,02 0,01 0,95 . 1,00 Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.11), je vrednost Pearsonovega koeficienta korelacije pri vseh spremenljivkah blizu ne pa enaka 0, kar bi lahko nakazovalo na povezanost med spremenljivkami. Vrednost koeficienta korelacije -0,26 pri spremenljivkah anonimnost in samopredstavitev ob stopnji značilnosti 0,02 pomeni, da med tema dvema spremenljivkama obstaja šibka do srednje močna negativna povezanost. To nakazuje, da nižja kot bo stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti, višja bo stopnja idealizirane samopredstavitve posameznika do drugih uporabnikov spletnega foruma. Vrednost koeficienta korelacije -0,20 pri spremenljivkah anonimnost in odgovornost ob stopnji značilnosti 0,09 pomeni, da bi ob domnevi, da obstaja linearna povezava med tema dvema spremenljivkama, tvegali veliko napako, zatorej ne moremo reči, da med tema dvema spremenljivkama obstaja povezava. Ravno tako je pri spremenljivkah anonimnost in nezaupanje stopnja tveganja, da bi sprejeli napačno predpostavko o linearni povezanosti med spremenljivkami, previsoka, zato ne moremo reči, da med le-tema obstaja linearna povezanost. Da obstaja šibka do srednje močna negativna linearna povezanost med spremenljivkami odgovornost in nezaupanje, nam kažeta negativna vrednost korelacijskega koeficienta -0,27 in stopnja značilnosti 0,02. Torej lahko rečemo, da se bo z višanjem moralne odgovornosti posameznika do drugih članov spletne skupnosti nižala stopnja medosebnega nezaupanja. Šibka do srednje močna pozitivna linearna povezanost pa se kaže med spremenljivkama odgovornost in samopredstavitev, saj je tu koeficient korelacije 0,34 ob stopnji značilnosti 0,00. To pomeni, da višja kot bo stopnja moralne odgovornosti posameznika, višja bo stopnja idealizirane samopredstavitve. Šibka do srednje močna negativna korelacija se kaže pri zadnjem paru spremenljivk, s koeficientom korelacija -0,25 in stopnjo značilnosti 0,03; kar pomeni, da višja kot bo stopnja medosebnega nezaupanja, nižja bo stopnja idealizirane samopredstavitve. 42 5.4.3 Preverjanje hipotez s pomočjo regresijske analize Na koncu empiričnega dela bomo s pomočjo regresijske analize še preverjali veljavnost zastavljenih hipotez. Pri linearni regresiji gre za preverjanje vpliva neodvisne spremenljivke na odvisno. Vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno bomo preverjali s pomočjo koeficienta beta, ki lahko zavzame vrednost na intervalu [-1, 1], pri čemer vrednosti blizu -1 nakazujejo na negativen vpliv med paroma spremenljivk, vrednosti blizu 1 na pozitiven vpliv, vrednosti okoli nič pa nakazujejo, da neodvisna spremenljivka nima vpliva na odvisno. Tudi pri tej analizi naj bi bila statistična značilnost α manjša ob 0,05. Če je α< 0,05; lahko s 5-odstotnim tveganjem sprejmemo domnevo o vplivu neodvisne spremenljivke na odvisno. Če pa je vrednost α > 0,05; je stopnja tveganja prevelika, da bi sprejeli domnevo o vplivu neodvisne spremenljivke na odvisno. Za preverjanje veljavnosti hipotez bomo potrebovali tri regresijske modele, in sicer regresijski model kjer bo odvisna spremenljivka idealizirana samopredstavitev, neodvisne pa anonimnost, odgovornost in nezaupanje. Tabela 5.12: Regresijski model za odvisno spremenljivko idealizirana samo-predstavitev in neodvisne spremenljivke anonimnost, odgovornost in nezaupanje. Odvisna spr. Samopredstavitev Anonimnost Odgovornost Nezaupanje Beta sig (β) -0,216 0,059 0,243 0,041 -0,156 0,176 R2 = 0,17 sig (f) =0,005 Kot lahko vidimo iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.12), z našimi neodvisnimi spremenljivkami anonimnost, odgovornost in nezaupanje pojasnimo 17 % celotne variabilnosti idealizirane samopredstavitve. Vrednost signifikance (f) 0,005 nam pove, da se model sicer statistično prilega podatkom, vendar pa je vrednost signifikance (β) le pri spremenljivki odgovornost manjša od 0,05 ob pripadajoči vrednosti koeficienta beta 0,24; ki nam nakazujeta pozitiven vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno. Torej lahko rečemo, da obstaja nek pozitivni vpliv stopnje zaznane moralne odgovornosti na idealizirano samopredstavitev. Medtem ko za medosebno nezaupanje in stopnjo diskurzivne anonimnosti ne moremo reči, da obstaja statistično značilen vpliv na stopnjo idealizirane samopredstavitve. 43 V drugem regresijskem modelu bo odvisna spremenljivka nezaupanje, neodvisni pa anonimnost in odgovornost. Tabela 5.13: Regresijski model za odvisno spremenljivko nezaupanje in neodvisni spremenljivki odgovornost in anonimnost. Odvisna spr. Nezaupanje Anonimnost Odgovornost Beta sig (β) -0,267 0,025 -0,46 0,694 R2 = 0,07 sig (f) =0,08 Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.13), pojasnimo z neodvisnima spremenljivkama 7 % celotne variabilnosti spremenljivke medosebno nezaupanje. Glede na vrednost sigifikance (f), ki zavzame vrednost 0,08; lahko rečemo, da model ni statistično značilen oziroma se ne prilega podatkom. Vendar pa vrednost signifikance 0,025 in vrednost koeficienta beta -0,267 nakazujeta na statistično značilen negativen vpliv spremenljivke anonimnost na nezaupanje. Za odgovornost pa ne moremo reči, da obstaja statistično značilen vpliv na medosebno nezaupanje. Pri zadnjem regresijskem modelu nas je zanimal vpliv spremenljivke anonimnost na odgovornost. Tabela 5.14: Regresijski model za odvisno spremenljivko odgovornost in neodvisno spremenljivko anonimnost. Odvisna spr. Odgovornost Anonimnost R2 0,04 sig (f) Beta sig (β) 0,089 -0,199 0,089 Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.14), pojasnimo s spremenljivko anonimnost zgolj 4 % celotne variabilnosti spremenljivke odgovornost. Vrednost signifikance (f) 0,089 kaže, da model ni statistično značilen oziroma da se model ne prilega podatkom. Pri vrednosti koeficienta beta -0,199 in vrednosti sigifikance 0,089 ne moremo reči, da obstaja negativen vpliv stopnje zaznane diskurzivne anonimnosti na stopnjo moralne odgovornosti. 44 6 Zaključek Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri dejavniki spletnega okolja vplivajo na način posameznikove samo-predstavitve. Za dejavnike, ki naj bi vplivali na posameznikovo idealizirano samopredstavitev, smo predpostavljali, da izvirajo iz družbenih struktur in so neodvisni od posameznika kot takega. Naslonili smo se na funkcionalistično perspektivo človekovega delovanja, ki predpostavlja, da je delovanje posameznikov odvisno zgolj od družbenih dejavnikov, kot so pritiski, norme, sankcije, pravila, moralna obveza in drugi. Funkcionalistična perspektiva torej predpostavlja, da je vsako delovanje posameznika popolnoma neodvisno od njega in popolnoma podrejeno družbeni strukturi. Strukturni dejavniki, za katere smo predpostavljali, da vplivajo na posameznikovo idealizirano samopredstavitev so: 1. stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti, ki smo jo razumeli kot občutek posameznikove anonimnosti, ki temelji na odsotnosti njegovih osebnih podatkov. Ravno tako smo predvidevali, da na posameznikovo idealizirano samopredstavitev vpliva 2. zaznana stopnja odgovornosti posameznika, ki izvira iz moralnih in etičnih kodeksov. Ne nazadnje pa smo tudi predpostavili, da 3. medosebno zaupanje med posamezniki znotraj interakcije vpliva na njihovo stopnjo idealizirane samopredstavitve. Preden smo se lotili preverjanja vplivov prej omenjenih dejavnikov na idealizirano samopredstavljanje posameznika, smo se lotili konceptualizacije samega pojma. Za naše potrebe je bila najprimerjnejša Goffmanova teorija, ki predpostavlja, da posameznik ustvari občutek sebstva na podlagi kreiranja vtisa. Goffman je predpostavljal, da se posameznik javnosti predstavlja skladno z družbenim kontekstom in samo selektivno, kar pomeni, da oblikuje pozitivno javno podobo, ki jo družba sprejema ter je v skladu z njenimi pravili, normami in vrednotami. Torej smo skozi teorijo predpostavljali, da bodo strukturni dejavniki tisti, ki bodo vplivali na posameznikovo idealizirano samopredstavitev. Skozi preverjanje hipotez pa smo ugotovili, da se kaže pozitiven vpliv zgolj enega strukturnega dejavnika na idealizirano samopredstavitev, in sicer vpliv občutka moralne odgovornosti. Pri občutku posameznikove zaznane stopnje diskurzivne anonimnosti in medosebnega zaupanja pa nismo dokazali nobenega vpliva. Kaj je torej lahko vzrok, da smo skozi teorijo predpostavljali in nakazali na povezavo med obravnavanimi strukturnimi dejavniki in idealizirano samopredstavitvijo, pri empirični obravnavi pa tega nismo mogli potrditi? Razlogov za to je lahko več. Lahko gre za popolnoma sistematično zadevo, in sicer je lahko vzrok slabši merski inštrument. Treba se je namreč zavedati, da bi indikatorji s katerimi smo preverjali teoretske spremenljivke, lahko bili bolj kakovostno zastavljeni. Vzrok lahko tiči tudi pri naboru enot oziroma vzorcu, saj tu ni šlo 45 za slučajnostno vzorčenje, ampak je na anketo lahko odgovarjal vsak, ki je imel dostop do spletnih forumov, na katerih je bila le-ta objavljena. Osebno pa menim, da je vzrok drugje. Skozi teorijo smo govorili o tem, kako internet vedno bolj postaja del družbenega življenja posameznikov, postaja medij druženja in vzpostavljanja medosebnih odnosov. Komunikacija med posamezniki ni torej zgolj strukturne narave, ampak je precej pogojena tudi z njegovimi lastnimi željami, cilji in motivi. Delovanje posameznika na spletu tako ne moremo razumeti zgolj kot produkt, ki nastane na podlagi strukturnih dejavnikov, kot je to trdila funkcionalistična perspektiva. Ravno tako pa ne moremo reči, da vsak posameznik deluje zgolj tako, kot mu to veleva njegova lastna vest, kot so v grobem trdili racionalisti, ali da idealizirana samopredstavitev kot produkt posameznikovega delovanja na spletu nastane zgolj v kontekstu strukturnih dejavnikov ali osebnih razlogov. Giddens nam ponudi tretjo možnost in sicer, ko pravi, da »družbeni akterji delujejo smotrno in načrtovano, hkrati pa družbeni procesi delujejo na način, ki se ga posamezniki ne zavedajo« (Giddens v Petrič 2001, 74). Nadalje meni, da je »posameznik večinoma razumen, k smotru usmerjeni ali intencionalno delujoči subjekt, ki v načelu ve, kaj počne, vendar so mu vsebine lastnega početja zgolj omejeno dostopne« (Giddens v Petrič 2001, 74). Giddens torej predpostavlja, da dejavniki, ki vplivajo na delovanje posameznikov, niso samo strukturni ali osebni, ampak so mešanica obojega. Tako lahko predpostavljamo, da tudi idealizirana samopredstavitev kot rezultat posameznikovega delovanja na spletu ni odvisna zgolj od strukturnih dejavnikov okolja, kot smo predvidevali, ampak tudi od njegovih osebnih želja, ciljev, motivov in drugih. Vsekakor pa so rezultati naše analize dobro izhodišče za nadaljnje razmišljanje. Zanimivo bi bilo opazovati, na kakšen način bi se, če bi se, seveda ugotovitve spremenile, če bi poleg strukturnih dejavnikov vključili tudi osebne vidike posameznikov. 46 7 Literatura 1. Auhagen, Ann Elisabeth in Hans Werner Bierhoff. 2001. Responsibility. The many faces of a social phenomenon. London: Routlegde. Dostopno prek: Google books. 2. Cerar, Maja. 2007. Vpliv mladostnikovega samovrednotenja na iskanje socialnih stikov prek spleta. Socialna pedagogika 11 (3): 287-310. 3. Dremelj, Polona. 2003. Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov. Družboslovne razprave XIX (43): 149-170. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni- lj.si/dr/dr43Dremelj.PDF (15. december 2009). 4. Feng, Jinjuan, Jonathan Lazar in Jenny Preece. 2003. Interpersonal Trust and Empathy Online: A Fragile Relationship. Chi’2003 Short Paper Extended Abstracts (CD-ROM). Dostopno prek: http://www.ifsm.umbc.edu/~preece/Papers/trust_paper_BIT2.pdf (15. december 2009). 5. Ferligoj, Anuška. 1995. Osnove statistike. Ljubljana: Samozaložba. 6. Giddens, Anthony. 1991. Modernity and Self-Identity: self and society in the late modern age. California: Stanford University Press. Dostopno prek: Google Books. 7. Iglič, Hajdeja. 2004. Dejavniki nizke stopnje zaupanja v Sloveniji. Družboslovne razprave XX (46/47): 149-175. Dostopno http://www.druzboslovnerazprave.org/media/pdf/clanki/DR46_47-iglic.pdf prek: (20. december 2009). 8. Kovačič, Matej. 2006. Nadzor in zasebnost v informacijski družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/eknjige/EK_Kovacic_2006_Nadzor.pdf (20. december 2009). 9. Kragelj, Boris. 2004. Tanja Oblak: Izzivi e-demokracije. Recenzija. Družboslovne razprave XX (46/47): 336-338. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/druzboslovnerazprave/pdfs/dr4647kragelj.pdf (15. december 2009). 47 10. Lemert, Charles in Ann Branaman. 1997. The Goffman reader. USA: Blackwell Publishing. Dostopno prek: Google books. 11. Manago Adriana M., Michael B. Graham, Patricia M. Greenfield in Goldie Salimkhan. 2008. Self-presentation and gender on MySpace. Journal of Applied Developmental Psychology (29): 446–458. Dostopno prek: http://www.cdmc.ucla.edu/Welcome_files/selfpresentationandgender.pdf (25. januar 2010). 12. Marx, Gary T. 1999. What's in a Name? Some Reflections on the Sociology of Anonymity. The Information Society, special issue on anonymous communication forthcoming. Dostopno prek: http://web.mit.edu/gtmarx/www/anon.html (1. avgust 2010). 13. Nissenbaum, Helen. 1991. The Meaning of Anonymity in an Information Age. The Information Society (15): 141-144. Dostopno prek: http://www.nyu.edu/projects/nissenbaum/paper_anonimity.html (1. julij 2010). 14. Nooteboom, Bart. 2002. Trust: Forms, Foundations, Functions, Failures and Figures. UK: Edward Elgar Publishing Limited. Dostopno prek: Google books. 15. Oblak, Tanja. 2000. Mitske podobe o „življenju na mreži”: od poljubnih identitet do izgubljenih skupnosti v kibernetskem prostoru. Teorija in praksa 37 (6): 1052-1068. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20006oblak.PDF (15. december 2009). 16. --- 2002. Internet kot nov dejavnik družbenega razlikovanja? Družboslovne razprave XVIII (40): 107-119. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr40Oblak.PDF (8. julij 2010). 17. --- 2004. Kultura druženja Chat room generacije: „Za užitek gre!” Javnost (11): S75-S88. Dostopno prek: http://www.javnost-thepublic.org/media/datoteke/08_oblak_novi.pdf (15. december 2009). 18. Petrič, Gregor. 2001. Delovanje posameznikov v omrežju svetovnega spleta. V Raziskovalno delo podiplomskih študentov v Sloveniji – novo tisočletje, ur. Žurej Lobnikar. Ljubljana: Družboslovje in humanistika. Društvo mladih raziskovalcev Slovenije. 48 19. --- 2002. Družbeni vidiki osebnih spletnih strani. Dostopno prek: http://www.drustvoinformatika.si/fileadmin/dsi2002/prispeliReferati/petric.pdf (15. december 2009). 20. --- 2003. Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest. Družboslovne razprave XIX (44): 119-142. Dostopno http://www.druzboslovnerazprave.org/media/pdf/clanki/DR44-petric.pdf prek: (20. december 2009). 21. --- 2007a. Mobilne refleksije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 22. --- 2007b. Pretnja preračunljivega individualizmav družbi posredovanih odnosov. Dostopno prek: http://www.ris.org/uploadi/editor/1224337748petric.PDF (20. december 2009). 23. --- in Andraž Petrovčič. 2008. Strukturni in upravljavski dejavniki družbene kohezije, zaupanja in participacije v spletnih skupnostih. Družboslovne razprave XXIV (58): 45–67. Dostopno prek: http://www.ris.org/uploadi/editor/123926082358-petric-petrovcic.pdf (20. december 2010). 24. Praprotnik, Tadej. 2007. Jezik u (kon)tekstu računalno posredovane komunikacije. Medijska istraživanja 13 (2): 85-96. Dostopno prek: hrcak.srce.hr/file/40329 (15. december 2009). 25. Ricoeur, Paul in Karl Simms. 2002. Routledge Critical Thinkers. London: Routlegde. Dostopno prek: Google Books. 26. Robinson, John P., Phillip R. Shaver in Lawrence S. Wrightsman. 1991. Measures of personality and social psychological attitudes. San Diego: Academic Press. 27. Siibak, Andra. 2009. Constructing the Self through the Photo selection - Visual Impression Management on Social Networking Websites. Cyberpsychology: Journal of Psychosocial Research on Cyberspace 3(1) article 1. Dostopno prek: http://cyberpsychology.eu/view.php?cisloclanku=2009061501&article=1 (30. januar 2010). 49 28. Slevin, James. 2000/01. The internet and society. Cambridge: Polity Press. Dostopno prek: Google Books. 29. Sztompka, Piotr. 1999. Trust. A Sociological Theory. Cambridge: University Press. 30. Subrahmanyam, Kaveri, Stephanie M. Reich, Natalia Waechter in Guadalupe Espinoza. 2008. Online and offline social networks: Use of social networking sites by emerging adults. Journal of Applied Developmental Psychology (29): 420–433. Dostopno prek: http://www.cdmc.ucla.edu/Welcome_files/onlineoffline.pdf (20. januar 2010). 31. Škerlep, Andrej. 1998. Model računalniško posredovane komunikacije: tehnološka matrica in praktična raba v družbenem kontekstu. Dostopno prek: http://www.ris.org/uploadi/editor/1223536219pojmovanje.pdf (20.januar 2010). 32. Turkle, Sherry.1996. Rethinking Identity Through Virtual Community. Clicking in: Hot Links to a Digital Culture 116-122. Seattle: Bay Press. Dostopno prek: http://www.manhattancache.net/pratt/turkle_rethinking-identity.pdf (20. januar 2010). 33. Tsaliki, Liza. 2002. Online forums and the enlargement of public space: research findings from a European project. The Public 9 (2): 95-112. Dostopno prek: http://media.uoa.gr/people/tsaliki/wpcontent/uploads/2010/07/Tsaliki_Online_Forums_and_Public_Space.pdf (8. julij 2010). 34. Utz, Sonja. 2010. Show me your friends and I will tell you what type of person you are: How one’s profile, number of friends, and type of friends influence impression formation on social network sites. Journal of Computer-Mediated Communication (15): 314–335. Dostopno prek: http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/fulltext/123248036/PDFSTART (29. januar 2010). 35. Uslaner, Eric M. 2002. The Moral Foundations of Trust. Cambridge: University Press. Dostopno prek: Google books. 50 36. Qian, Hua in Scott Craig R. Anonymity and Self-Disclosure on Weblogs. Journual of Computer-Mediated Communication (12): 1428-1451. Dostopno prek: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1083-6101.2007.00380.x/pdf (6. junij 2010). 37. Wynn, Eleanor in James Katz. 2008. Hyperbole over Cyberspace: Self-presentation & Social Boundaries in Internet Home Pages and Discourse. The Information Society 13 (4): 297-328. Dostopno prek: http://www.indiana.edu/~tisj/readers/full-text/13-4%20Wynn.html (19. januar 2010). 51 8 Prilogi Priloga A: Vprašalnik spletne ankete Ker je bil moj del vprašalnika v sklopu predmeta Raziskovalni seminar združen še z ostalimi kolegi in kolegicami, bo v prilogo vključen samo tisti del vprašalnika, ki je bil upoštevan za to diplomsko delo. Pozdravljen/a! Smo skupina študentov Družboslovne informatike, ki pri predmetu Raziskovalni seminar izvajamo raziskavo o različnih socialno psiholoških vidikih delovanja posameznikov v spletnih forumih. Na vas se obračamo s prošnjo za sodelovanje v anketi. Prosimo vas, da na vprašanja odgovarjate iskreno, saj boste s tem močno prispevali h kvaliteti podatkov. Pri odgovarjanju vam je zagotovljena popolna anonimnost, saj bodo vaši odgovori uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Za to, da si boste vzeli nekaj minut vašega časa, se vam vnaprej zahvaljujemo! ....V nadaljevanju bi vam radi zastavili nekaj vprašanj, ki se navezujejo na vaš odnos do izkazovanja lastne identitete v spletnem forumu. Prosimo, da se osredotočite na spletni forum, v katerem sodelujete. Na lestvici od 1 do 5, kjer ocena 1 pomeni sploh se ne strinjam in ocena 5 pomeni popolnoma se strinjam, ocenite v kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami: - Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo v resnici so. (C3b) - Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. (C3c) - Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki jih drugače ne bi. (C3d) - Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do drugih lahko nesramni. (C3e) 52 - Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne razkrijejo svojega pravega imena. (C3f) - Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. (C3g) - Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. (C3h) - Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo so. (C3i) Sedaj bi vam radi zastavili nekaj vprašanj, ki se navezujejo na zaupanje med uporabniki spletnega foruma. Prosimo, da se osredotočite na spletni forum, v katerem sodelujete. Na lestvici od 1 do 5, kjer ocena 1 pomeni sploh se ne strinjam in ocena 5 pomeni popolnoma se strinjam, ocenite v kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami: - Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. (C9a) - Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. (C9b) - Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. (C9c) - Večina ljudi misli samo nase. (C9d) - Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (C9e) - Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. (C9f) - Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (C9g) - Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali. (C9h) - Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati. (C9i) - Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike. (C9j) - Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (C9k) - Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (C9l) V nadaljevanju nas bo zanimalo, kakšen odnos imate z drugimi uporabniki spletnega foruma. 53 Prosimo, da se osredotočite na spletni forum, v katerem sodelujete. Na lestvici od 1 do 5, kjer ocena 1 pomeni sploh se ne strinjam in ocena 5 pomeni popolnoma se strinjam, ocenite v kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami: - Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. (C11a) - Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. (C11b) - Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (C11c) - V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. (C11d) - Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu govoriš kar želiš. (C11e) - Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na spletnem forumu. (C11f) V nadaljevanju bi vam radi zastavili še nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vašo predstavitev ostalim uporabnikom spletnega foruma. - Ali imate na profilu sliko oziroma avatar? (C5) 1. Da 2. Ne - Kaj tvori vaš avatar? (C6) 1. Fotografija obraza 2. Stilizirana fotografija obraza 3. Fotografija, ki nima povezave z mojim obrazom 4. Fotografija moje celotne podobe, kar pomeni, da je viden tak 5. Stilska fotografija moje celotne podobe 6. Fotografija, ki nima povezave z mojo celotno podobo 7. drugo Sledi še nekaj trditev, ki se nanašajo na vašo predstavitev na spletnem forumu, vi pa znotraj lestvice od 1 do 5 ocenite v kolikšni meri se z njimi strinjate. Ocena 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, ocena 5 pa, da se popolnoma strinjate. - Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. (C7d) 54 - Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživem določeno mero ugleda. (C7e) - Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. (C7f) - V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. (C7g) - Vedno jasno izrazim svoje mnenje. (C7h) - Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. (C7n) - Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. (C7c) - Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. (C7o) - Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. (C7p) - Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. (C7q) - Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. (C7r) - Ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma. (C7s) - Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki. (C7t) Priloga B: Izpisi iz SPSS-a 1. Opis vzorca Statistics N Valid Missing Mean Starost 164 izobrazba 164 ZapStatus 163 KrajBivanja 164 Spol (obkrožite) 163 0 0 1 0 1 29,75 2,35 2,98 2,40 1,40 Minimum 9 1 1 1 1 Maximum 61 4 7 4 2 55 Starost Valid 9 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 46 47 50 53 54 55 58 59 61 Total Frequency 1 3 5 3 8 10 10 14 12 7 4 4 5 8 2 9 9 7 3 4 1 2 3 3 3 6 1 1 3 3 1 1 1 1 2 1 2 1 164 Percent ,6 1,8 3,0 1,8 4,9 6,1 6,1 8,5 7,3 4,3 2,4 2,4 3,0 4,9 1,2 5,5 5,5 4,3 1,8 2,4 ,6 1,2 1,8 1,8 1,8 3,7 ,6 ,6 1,8 1,8 ,6 ,6 ,6 ,6 1,2 ,6 1,2 ,6 100,0 Valid Percent ,6 1,8 3,0 1,8 4,9 6,1 6,1 8,5 7,3 4,3 2,4 2,4 3,0 4,9 1,2 5,5 5,5 4,3 1,8 2,4 ,6 1,2 1,8 1,8 1,8 3,7 ,6 ,6 1,8 1,8 ,6 ,6 ,6 ,6 1,2 ,6 1,2 ,6 100,0 56 Cumulative Percent ,6 2,4 5,5 7,3 12,2 18,3 24,4 32,9 40,2 44,5 47,0 49,4 52,4 57,3 58,5 64,0 69,5 73,8 75,6 78,0 78,7 79,9 81,7 83,5 85,4 89,0 89,6 90,2 92,1 93,9 94,5 95,1 95,7 96,3 97,6 98,2 99,4 100,0 izobrazba Frequency Valid Dokoncana poklicna sola ali manj Srednjesolska izobrazba VIS/UNI Specializacija, magisterij, dokotorat Total Percent Cumulative Percent Valid Percent 12 7,3 7,3 7,3 89 54,3 54,3 61,6 56 34,1 34,1 95,7 7 4,3 4,3 100,0 164 100,0 100,0 ZapStatus Valid Frequency 65 Percent 39,6 Valid Percent 39,9 Cumulative Percent 39,9 8 4,9 4,9 44,8 2 1,2 1,2 46,0 70 42,7 42,9 89,0 Upokojenec 3 1,8 1,8 90,8 Pomagajoci druzinski clan 1 ,6 ,6 91,4 100,0 Zaposlen Sampozaposle n Kmetovalec Otrok, ucenec, dijak, student Brezposelen Total Missing System Total 14 8,5 8,6 163 99,4 100,0 1 ,6 164 100,0 KrajBivanja Valid Vas Frequency 60 Percent 36,6 Valid Percent 36,6 Cumulative Percent 36,6 Kraj 29 17,7 17,7 54,3 25 15,2 15,2 69,5 50 30,5 30,5 100,0 164 100,0 100,0 Manjse mesto Vecje mesto Total Spol (obkrožite) Valid Moški Ženski Total Missing Total System Valid Percent 60,1 Cumulative Percent 60,1 39,6 39,9 100,0 99,4 100,0 Frequency 98 Percent 59,8 65 163 1 ,6 164 100,0 57 2. Opisne statistike Statistics N Valid Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživem določeno mero ugleda. Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. Vedno jasno izrazim svoje mnenje. Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki. Ne zanima me mnjenje drugih clanov spletnega foruma Missing Mean Median Std. Deviation Skewness Std. Error of Skewness Kurtosis Std. Error of Kurtosis 77 87 3,53 4,00 1,343 -,455 ,274 -1,035 ,541 76 88 3,24 3,00 1,284 -,226 ,276 -,963 ,545 77 87 3,92 4,00 1,144 -,763 ,274 -,250 ,541 77 87 1,71 1,00 ,985 1,287 ,274 ,924 ,541 77 87 4,23 5,00 1,037 -1,359 ,274 1,254 ,541 76 88 2,54 2,50 1,390 ,421 ,276 -1,013 ,545 77 87 1,86 1,00 1,144 1,371 ,274 1,134 ,541 76 88 2,14 2,00 1,092 ,589 ,276 -,691 ,545 77 87 2,57 3,00 1,141 ,093 ,274 -,843 ,541 77 87 2,55 2,00 1,372 ,467 ,274 -1,062 ,541 77 87 1,55 1,00 ,994 1,769 ,274 2,136 ,541 77 87 1,86 1,00 1,109 1,242 ,274 ,827 ,541 77 87 3,75 4,00 1,102 -,580 ,274 -,282 ,541 58 Statistics N Valid Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživem določeno mero ugleda. Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. Vedno jasno izrazim svoje mnenje. Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki. Ne zanima me mnjenje drugih clanov spletnega foruma Missing Mean Median Std. Deviation Skewness Std. Error of Skewness Kurtosis Std. Error of Kurtosis 77 87 3,53 4,00 1,343 -,455 ,274 -1,035 ,541 76 88 3,24 3,00 1,284 -,226 ,276 -,963 ,545 77 87 3,92 4,00 1,144 -,763 ,274 -,250 ,541 77 87 1,71 1,00 ,985 1,287 ,274 ,924 ,541 77 87 4,23 5,00 1,037 -1,359 ,274 1,254 ,541 76 88 2,54 2,50 1,390 ,421 ,276 -1,013 ,545 77 87 1,86 1,00 1,144 1,371 ,274 1,134 ,541 76 88 2,14 2,00 1,092 ,589 ,276 -,691 ,545 77 87 2,57 3,00 1,141 ,093 ,274 -,843 ,541 77 87 2,55 2,00 1,372 ,467 ,274 -1,062 ,541 77 87 1,55 1,00 ,994 1,769 ,274 2,136 ,541 77 87 1,86 1,00 1,109 1,242 ,274 ,827 ,541 77 87 3,75 4,00 1,102 -,580 ,274 -,282 ,541 59 Statistics N Valid Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživem določeno mero ugleda. Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. Vedno jasno izrazim svoje mnenje. Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki. Ne zanima me mnjenje drugih clanov spletnega foruma Missing Mean Median Std. Deviation Skewness Std. Error of Skewness Kurtosis Std. Error of Kurtosis 77 87 3,53 4,00 1,343 -,455 ,274 -1,035 ,541 76 88 3,24 3,00 1,284 -,226 ,276 -,963 ,545 77 87 3,92 4,00 1,144 -,763 ,274 -,250 ,541 77 87 1,71 1,00 ,985 1,287 ,274 ,924 ,541 77 87 4,23 5,00 1,037 -1,359 ,274 1,254 ,541 76 88 2,54 2,50 1,390 ,421 ,276 -1,013 ,545 77 87 1,86 1,00 1,144 1,371 ,274 1,134 ,541 76 88 2,14 2,00 1,092 ,589 ,276 -,691 ,545 77 87 2,57 3,00 1,141 ,093 ,274 -,843 ,541 77 87 2,55 2,00 1,372 ,467 ,274 -1,062 ,541 77 87 1,55 1,00 ,994 1,769 ,274 2,136 ,541 77 87 1,86 1,00 1,109 1,242 ,274 ,827 ,541 77 87 3,75 4,00 1,102 -,580 ,274 -,282 ,541 60 Statistics N Valid Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživem določeno mero ugleda. Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil. V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. Vedno jasno izrazim svoje mnenje. Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled. Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki. Ne zanima me mnjenje drugih clanov spletnega foruma Missing Mean Median Std. Deviation Skewness Std. Error of Skewness Kurtosis Std. Error of Kurtosis 77 87 3,53 4,00 1,343 -,455 ,274 -1,035 ,541 76 88 3,24 3,00 1,284 -,226 ,276 -,963 ,545 77 87 3,92 4,00 1,144 -,763 ,274 -,250 ,541 77 87 1,71 1,00 ,985 1,287 ,274 ,924 ,541 77 87 4,23 5,00 1,037 -1,359 ,274 1,254 ,541 76 88 2,54 2,50 1,390 ,421 ,276 -1,013 ,545 77 87 1,86 1,00 1,144 1,371 ,274 1,134 ,541 76 88 2,14 2,00 1,092 ,589 ,276 -,691 ,545 77 87 2,57 3,00 1,141 ,093 ,274 -,843 ,541 77 87 2,55 2,00 1,372 ,467 ,274 -1,062 ,541 77 87 1,55 1,00 ,994 1,769 ,274 2,136 ,541 77 87 1,86 1,00 1,109 1,242 ,274 ,827 ,541 77 87 3,75 4,00 1,102 -,580 ,274 -,282 ,541 61 3. Bivariatna analiza Correlations fak1samop fak1samop Pearson Correlation Sig. (2-tailed) Pearson Correlation Sig. (2-tailed) Pearson Correlation Sig. (2-tailed) ,340(**) -,253(*) . ,025 ,003 ,031 74 72 73 73 -,264(*) 1 -,199 ,007 ,025 . ,089 ,952 72 74 74 74 ,340(**) -,199 1 -,271(*) ,003 ,089 . ,018 73 74 76 76 -,253(*) ,007 -,271(*) 1 ,031 ,952 ,018 . 73 74 76 76 N fak2nezaup Pearson Correlation Sig. (2-tailed) fak2nezaup -,264(*) N fak1odg fak1odg 1 N fak2anon fak2anon N * Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed). ** Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed). 4. Faktorska analiza Reliability Statistics Cronbach's Alpha ,813 N of Items 8 Item-Total Statistics brekodiran Scale Mean if Item Deleted 18,57 Scale Variance if Item Deleted 29,564 Corrected Item-Total Correlation ,501 Cronbach's Alpha if Item Deleted ,795 drekodiran 18,64 28,618 ,540 ,790 erekodiran 18,09 26,553 ,557 ,789 frekodiran 18,07 27,872 ,637 ,776 17,22 30,610 ,389 ,811 18,62 33,608 ,211 ,828 Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. 17,55 26,990 ,679 ,769 Uporabniki spletnega foruma se dobro pocutijo ce ostali ne vedo kdo so 18,26 27,152 ,719 ,764 Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. 62 Scale Statistics Mean 20,72 Variance 36,727 Std. Deviation 6,060 N of Items 8 Communalities brekodiran Initial ,463 Extraction ,716 drekodiran ,388 ,393 erekodiran ,439 ,548 frekodiran ,493 ,577 ,225 ,180 ,089 ,088 Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. ,520 ,572 Uporabniki spletnega foruma se dobro pocutijo ce ostali ne vedo kdo so ,592 ,692 Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Total Variance Explained Initial Eigenvalues Factor 1 Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadings(a) Total 3,592 % of Variance 44,904 Cumulative % 44,904 Total 3,152 % of Variance 39,395 Cumulative % 39,395 Total 2,444 2 1,121 14,012 58,916 ,615 7,693 47,088 2,505 3 ,882 11,027 69,943 4 ,800 9,999 79,942 5 ,584 7,304 87,247 6 ,389 4,859 92,105 7 ,319 3,985 96,090 8 ,313 3,910 100,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance. 63 Scree Plot 4 Eigenvalue 3 2 1 0 1 2 3 4 5 Factor Number Matrix(a) Factor 1 2 brekodiran ,658 -,533 drekodiran ,595 -,196 erekodiran ,634 ,382 frekodiran ,714 ,260 ,413 ,096 ,210 ,209 Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. ,751 ,090 Uporabniki spletnega foruma se dobro pocutijo ce ostali ne vedo kdo so ,821 -,136 Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. Extraction Method: Principal Axis Factoring. a 2 factors extracted. 24 iterations required. 64 6 7 8 Factor Pattern Matrix(a) Factor 1 2 brekodiran -,145 -,904 drekodiran ,148 -,544 erekodiran ,735 -,012 frekodiran ,661 -,177 ,330 -,154 ,324 ,075 Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. ,516 -,362 Uporabniki spletnega foruma se dobro pocutijo ce ostali ne vedo kdo so ,335 -,621 Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 11 iterations. Structure Matrix Factor 1 2 brekodiran ,277 -,837 drekodiran ,402 -,613 erekodiran ,740 -,354 frekodiran ,744 -,485 ,402 -,308 ,289 -,076 Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo pravo ime. ,685 -,603 Uporabniki spletnega foruma se dobro pocutijo ce ostali ne vedo kdo so ,625 -,777 Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto. Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. 65 Factor Correlation Matrix Factor 1 1 1,000 2 -,466 2 -,466 1,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Case Processing Summary N Cases Valid Excluded( a) Total % 76 46,3 88 53,7 164 100,0 a Listwise deletion based on all variables in the procedure. Reliability Statistics Cronbach's Alpha ,741 N of Items 6 Item-Total Statistics C11crek Scale Mean if Item Deleted 21,04 Scale Variance if Item Deleted 16,332 Corrected Item-Total Correlation ,507 Cronbach's Alpha if Item Deleted ,695 C11erek 20,75 17,363 ,437 ,715 C11frek 20,62 17,279 ,450 ,712 Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. 21,24 16,850 ,397 ,730 20,64 16,765 ,563 ,683 20,84 16,268 ,527 ,689 Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. Scale Statistics Mean 25,03 Variance 23,013 Std. Deviation 4,797 N of Items 6 66 Communalities C11crek Initial ,368 Extraction ,362 C11erek ,337 ,658 C11frek ,323 ,431 Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. ,302 ,341 ,368 ,522 ,397 ,542 Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Total Variance Explained Initial Eigenvalues Factor 1 Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadings(a) Total 2,646 % of Variance 44,094 Cumulative % 44,094 Total 2,129 % of Variance 35,488 Cumulative % 35,488 Total 1,819 2 1,208 20,127 64,222 ,726 12,099 47,587 1,650 3 ,810 13,494 77,716 4 ,488 8,136 85,852 5 ,463 7,722 93,574 6 ,386 6,426 100,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance. 67 Scree Plot 2,5 Eigenvalue 2,0 1,5 1,0 0,5 1 2 3 4 Factor Number 5 6 Factor Matrix(a) Factor 1 2 C11crek ,596 ,080 C11erek ,605 ,540 C11frek ,553 ,355 Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. ,491 -,316 ,664 -,284 ,648 -,350 Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. Extraction Method: Principal Axis Factoring. a Attempted to extract 2 factors. More than 25 iterations required. (Convergence=,001). Extraction was terminated. 68 Pattern Matrix(a) Factor 1 2 C11crek ,316 ,391 C11erek -,094 ,848 C11frek ,039 ,638 Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. ,606 -,054 ,689 ,069 ,738 -,004 Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 5 iterations. Structure Matrix Factor 1 2 C11crek ,489 ,530 C11erek ,281 ,807 C11frek ,321 ,656 Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. ,582 ,213 ,720 ,373 ,736 ,322 Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega foruma. V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Factor Correlation Matrix Factor 1 1 1,000 2 ,441 2 ,441 1,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. 69 Case Processing Summary N Cases Valid % 76 46,3 Excluded( 88 53,7 a) Total 164 100,0 a Listwise deletion based on all variables in the procedure. Reliability Statistics Cronbach's Alpha ,697 N of Items 12 Item-Total Statistics C9erek Scale Mean if Item Deleted 24,84 Scale Variance if Item Deleted 34,908 Corrected Item-Total Correlation ,319 Cronbach's Alpha if Item Deleted ,680 C9grek 24,22 31,883 ,497 ,650 C9hrek 25,20 33,787 ,472 ,659 C9irek 25,16 33,495 ,396 ,668 C9jrek 24,97 33,519 ,388 ,669 C9krek 24,78 35,883 ,258 ,689 C9lrek 24,83 37,637 ,136 ,705 Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. 25,57 38,729 ,058 ,714 Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. 25,55 35,397 ,410 ,670 Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. 25,11 35,109 ,329 ,679 24,75 32,777 ,450 ,659 25,79 36,435 ,260 ,688 Večina ljudi misli samo nase. Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. Scale Statistics Mean 27,34 Variance 40,495 Std. Deviation 6,364 N of Items 12 70 Communalities C9erek Initial ,193 Extraction ,156 C9grek ,434 ,397 C9hrek ,473 ,711 C9irek ,631 ,748 C9jrek ,521 ,558 C9krek ,196 ,226 C9lrek ,303 ,312 Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. ,151 ,118 Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. ,473 ,552 Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. ,561 ,617 ,573 ,606 ,195 ,130 Večina ljudi misli samo nase. Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Total Variance Explained Initial Eigenvalues Factor 1 Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadings(a) Total 3,012 % of Variance 25,100 Cumulative % 25,100 Total 2,551 % of Variance 21,256 Cumulative % 21,256 Total 2,191 2 2,426 20,217 45,317 1,978 16,487 37,743 1,933 3 1,249 10,406 55,723 ,602 5,015 42,758 1,604 4 ,990 8,248 63,971 5 ,943 7,862 71,833 6 ,843 7,027 78,860 7 ,647 5,392 84,252 8 ,574 4,784 89,036 9 ,414 3,449 92,486 10 ,376 3,136 95,622 11 ,330 2,753 98,375 12 ,195 1,625 100,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance. 71 Scree Plot Eigenvalue 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Factor Number Factor 2 3 C9erek ,344 ,181 ,068 C9grek ,604 ,124 -,128 C9hrek ,686 ,184 -,456 C9irek ,506 ,697 ,082 C9jrek ,447 ,575 ,168 C9krek ,282 -,174 ,341 C9lrek ,109 ,463 ,293 Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. ,064 -,252 ,224 Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. ,571 -,473 -,042 Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. ,485 -,599 ,153 ,648 -,431 -,008 ,254 -,072 ,246 Večina ljudi misli samo nase. Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. Extraction Method: Principal Axis Factoring. a 3 factors extracted. 20 iterations required. 72 11 12 Factor Matrix(a) 1 10 Pattern Matrix(a) Factor 1 2 3 C9erek ,193 ,292 ,087 C9grek ,538 ,227 ,044 C9hrek ,833 ,134 -,232 C9irek ,254 ,778 -,105 C9jrek ,159 ,702 ,007 C9krek -,018 ,118 ,473 C9lrek -,176 ,568 ,049 Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. -,091 -,074 ,338 Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. ,508 -,234 ,407 Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. ,313 -,266 ,603 ,538 -,158 ,440 Večina ljudi misli samo nase. Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem ,019 ,146 ,332 forumu lažemo drug drugemu. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 11 iterations. 73 Structure Matrix Factor 1 2 3 C9erek ,267 ,321 ,117 C9grek ,590 ,320 ,165 C9hrek ,798 ,297 -,031 C9irek ,367 ,830 -,089 C9jrek ,287 ,730 ,004 C9krek ,122 ,086 ,461 C9lrek -,062 ,533 -,030 Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati. -,019 -,111 ,320 Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. ,569 -,168 ,549 Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. ,417 -,247 ,698 ,621 -,089 ,586 Večina ljudi misli samo nase. Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem ,129 ,129 ,328 forumu lažemo drug drugemu. Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Factor Correlation Matrix Factor 1 1 1,000 2 2 ,179 3 ,179 ,252 1,000 -,061 3 ,252 -,061 1,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Case Processing Summary N Cases Valid Excluded (a) Total % 76 46,3 88 53,7 164 100,0 a Listwise deletion based on all variables in the procedure. Reliability Statistics Cronbach's Alpha ,694 N of Items 9 74 Item-Total Statistics C9grek Scale Mean if Item Deleted 18,3947 Scale Variance if Item Deleted 22,162 Corrected Item-Total Correlation ,491 Cronbach's Alpha if Item Deleted ,640 C9hrek 19,3684 23,276 ,524 ,639 C9irek 19,3289 23,024 ,436 ,653 C9jrek 19,1447 23,459 ,388 ,664 C9krek 18,9474 25,784 ,228 ,695 C9lrek 19,0000 27,147 ,117 ,713 C9b 19,7237 25,349 ,382 ,668 C9c 19,2763 25,189 ,292 ,682 C9d 18,9211 22,660 ,468 ,646 Scale Statistics Mean 21,5132 Variance 29,533 Std. Deviation 5,43444 N of Items 9 Correlation Matrix C9grek C9hrek C9irek C9jrek C9krek C9lrek C9b C9c C9d C9grek 1,000 ,534 ,338 ,320 ,086 ,065 ,287 ,136 ,330 C9hrek ,534 1,000 ,429 ,318 -,014 ,066 ,327 ,196 ,326 C9irek ,338 ,429 1,000 ,677 ,001 ,449 -,051 -,146 ,107 C9jrek ,320 ,318 ,677 1,000 ,101 ,297 -,063 -,077 ,040 Correlation C9krek ,086 -,014 ,001 ,101 1,000 ,080 ,302 ,256 ,255 Communalities C9grek Initial ,355 Extraction ,411 C9hrek ,434 ,695 C9irek ,627 ,847 C9jrek ,494 ,525 C9krek ,183 ,226 C9lrek ,290 ,291 C9b ,446 ,545 C9c ,506 ,573 C9d ,568 ,672 Extraction Method: Principal Axis Factoring. 75 C9lrek ,065 ,066 ,449 ,297 ,080 1,000 -,198 -,143 -,168 C9b ,287 ,327 -,051 -,063 ,302 -,198 1,000 ,513 ,565 C9c ,136 ,196 -,146 -,077 ,256 -,143 ,513 1,000 ,644 C9d ,330 ,326 ,107 ,040 ,255 -,168 ,565 ,644 1,000 Total Variance Explained Initial Eigenvalues Factor 1 Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadings(a ) Total 2,792 % of Variance 31,017 Cumulative % 31,017 Total 2,386 % of Variance 26,510 Cumulative % 26,510 Total 1,812 2 2,298 25,532 56,549 1,899 21,096 47,605 1,731 3 1,100 12,226 68,775 ,500 5,554 53,159 1,864 4 ,705 7,834 76,609 5 ,638 7,094 83,703 6 ,485 5,387 89,090 7 ,408 4,534 93,625 8 ,366 4,069 97,693 9 ,208 2,307 100,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance. Scree Plot 3,0 2,5 Eigenvalue 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1 2 3 4 5 6 Factor Number Matrix(a) Factor C9grek 1 2 ,587 ,149 3 -,209 C9hrek ,693 ,195 -,421 C9irek ,499 ,760 ,142 C9jrek ,401 ,584 ,154 C9krek ,264 -,164 ,360 C9lrek ,069 ,474 ,248 C9b ,578 -,459 ,003 C9c ,505 -,535 ,177 C9d ,698 -,415 ,114 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a 3 factors extracted. 22 iterations required. 76 7 8 9 Factor Pattern Matrix(a) Factor 1 2 3 C9grek ,570 ,155 ,095 C9hrek ,819 ,100 -,023 C9irek ,313 ,823 -,017 C9jrek ,214 ,662 ,028 C9krek -,154 ,142 ,491 C9lrek -,092 ,540 -,029 C9b ,299 -,215 ,561 C9c ,096 -,197 ,686 C9d ,290 -,085 ,685 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 11 iterations. Structure Matrix Factor 1 2 3 C9grek ,618 ,228 ,241 C9hrek ,827 ,217 ,196 C9irek ,424 ,868 ,001 C9jrek ,316 ,690 ,033 C9krek ,002 ,079 ,437 C9lrek -,024 ,529 -,100 C9b ,424 -,219 ,662 C9c ,259 -,240 ,730 C9d ,467 -,101 ,772 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Factor Correlation Matrix Factor 1 1 1,000 2 2 ,142 3 ,142 ,277 1,000 -,083 3 ,277 -,083 1,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Case Processing Summary N Cases Valid Excluded (a) Total % 74 45,1 90 54,9 164 100,0 a Listwise deletion based on all variables in the procedure. Reliability Statistics Cronbach's Alpha ,696 N of Items 11 77 Item-Total Statistics C7d Scale Mean if Item Deleted 25,64 Scale Variance if Item Deleted 37,934 Corrected Item-Total Correlation ,146 Cronbach's Alpha if Item Deleted ,710 C7e 25,95 32,764 ,526 ,642 C7g 27,46 39,649 ,124 ,704 C7n 26,62 33,827 ,404 ,664 C7o 27,03 34,410 ,506 ,650 C7p 26,61 33,803 ,524 ,646 C7q 26,61 34,022 ,387 ,668 C7r 27,65 38,094 ,265 ,686 C7f 25,26 35,892 ,355 ,673 C7c 27,30 34,458 ,467 ,655 C7s_R 25,38 39,773 ,081 ,713 Scale Statistics Mean 29,15 Variance 42,128 Std. Deviation 6,491 N of Items 11 Correlation Matrix Correlation C7d C7e C7g C7n C7o C7p C7q C7r C7f C7c C7s_R C7d 1,000 ,082 ,113 ,210 ,050 -,076 ,301 -,097 -,070 ,263 -,105 C7e ,082 1,000 ,084 ,352 ,362 ,399 ,162 ,185 ,441 ,298 ,207 C7g ,113 ,084 1,000 -,122 ,010 ,066 ,096 ,125 ,176 ,225 -,105 C7n ,210 ,352 -,122 1,000 ,194 ,182 ,502 ,068 ,167 ,232 ,090 C7o ,050 ,362 ,010 ,194 1,000 ,621 ,173 ,242 ,281 ,339 ,238 Communalities C7d Initial ,216 Extraction ,215 C7e ,376 ,608 C7g ,155 ,416 C7n ,393 ,586 C7o ,453 ,457 C7p ,529 ,908 C7q ,441 ,732 C7r ,215 ,190 C7f ,277 ,247 C7c ,287 ,318 C7s_R ,197 ,240 Extraction Method: Principal Axis Factoring. 78 C7p -,076 ,399 ,066 ,182 ,621 1,000 ,280 ,387 ,334 ,247 ,196 C7q ,301 ,162 ,096 ,502 ,173 ,280 1,000 ,104 ,167 ,267 -,223 C7r -,097 ,185 ,125 ,068 ,242 ,387 ,104 1,000 ,062 ,267 ,071 C7f -,070 ,441 ,176 ,167 ,281 ,334 ,167 ,062 1,000 ,152 ,088 C7c ,263 ,298 ,225 ,232 ,339 ,247 ,267 ,267 ,152 1,000 ,016 C7s_R -,105 ,207 -,105 ,090 ,238 ,196 -,223 ,071 ,088 ,016 1,000 Total Variance Explained Initial Eigenvalues Factor 1 Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadings(a ) Total 3,011 % of Variance 27,376 Cumulative % 27,376 Total 2,573 % of Variance 23,388 Cumulative % 23,388 Total 2,039 2 1,652 15,016 42,392 1,144 10,397 33,786 1,544 3 1,254 11,396 53,787 ,680 6,181 39,967 ,762 4 1,037 9,431 63,218 ,521 4,735 44,702 1,627 5 ,967 8,795 72,013 6 ,754 6,857 78,870 7 ,637 5,789 84,659 8 ,560 5,090 89,749 9 ,472 4,293 94,042 10 ,373 3,391 97,434 11 ,282 2,566 100,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance. Scree Plot Eigenvalue 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Factor Number Factor Matrix(a) Factor 1 2 3 4 C7d ,146 ,424 ,066 ,100 C7e ,645 -,099 -,119 ,410 C7g ,153 ,081 ,590 ,197 C7n ,498 ,401 -,417 ,067 C7o ,630 -,234 -,020 -,073 C7p ,790 -,375 ,066 -,371 C7q ,512 ,634 ,014 -,260 C7r ,352 -,156 ,166 -,117 C7f ,439 -,107 ,041 ,202 C7c ,483 ,154 ,215 ,120 C7s_R ,176 -,361 -,244 ,140 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a Attempted to extract 4 factors. More than 25 iterations required. (Convergence=,003). Extraction was terminated. 79 Pattern Matrix(a) Factor C7d 1 -,148 2 3 4 ,407 ,149 ,033 C7e ,057 ,129 ,098 ,716 C7g ,032 -,051 ,649 ,038 C7n -,011 ,656 -,298 ,302 C7o ,531 ,058 -,041 ,233 C7p ,955 ,022 -,099 ,005 C7q ,280 ,816 -,027 -,212 C7r ,412 -,024 ,105 ,002 C7f ,148 ,035 ,141 ,380 C7c ,181 ,256 ,290 ,197 C7s_R ,075 -,216 -,184 ,371 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 12 iterations. Structure Matrix Factor C7d 1 -,067 2 3 4 ,425 ,213 ,018 C7e ,407 ,254 ,111 ,756 C7g ,123 ,091 ,641 ,027 C7n ,165 ,635 -,173 ,396 C7o ,637 ,143 ,030 ,481 C7p ,948 ,114 ,023 ,441 C7q ,277 ,815 ,181 ,027 C7r ,423 ,046 ,151 ,182 C7f ,341 ,133 ,156 ,447 C7c ,335 ,364 ,359 ,306 C7s_R ,194 -,195 -,230 ,380 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Factor Correlation Matrix Factor 1 1 1,000 2 3 4 ,116 ,123 ,451 2 ,116 1,000 ,205 ,137 3 ,123 ,205 1,000 -,029 4 ,451 ,137 -,029 1,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Case Processing Summary N Cases Valid Excluded (a) Total % 74 45,1 90 54,9 164 100,0 a Listwise deletion based on all variables in the procedure. 80 Reliability Statistics Cronbach's Alpha ,644 N of Items 8 Item-Total Statistics C7d Scale Mean if Item Deleted 16,12 Scale Variance if Item Deleted 22,629 Corrected Item-Total Correlation ,167 Cronbach's Alpha if Item Deleted ,661 C7e 16,43 19,947 ,432 ,585 C7g 17,95 24,737 ,087 ,665 C7n 17,11 19,769 ,403 ,593 C7o 17,51 20,966 ,435 ,589 C7p 17,09 20,251 ,480 ,575 C7q 17,09 19,128 ,458 ,576 C7r 18,14 23,379 ,243 ,634 Scale Statistics Mean 19,64 Variance 26,536 Std. Deviation 5,151 N of Items 8 Correlation Matrix Correlation C7d C7e C7g C7n C7o C7p C7q C7r C7d 1,000 ,082 ,113 ,210 ,050 -,076 ,301 -,097 C7e ,082 1,000 ,084 ,352 ,362 ,399 ,162 ,185 C7g ,113 ,084 1,000 -,122 ,010 ,066 ,096 ,125 C7n ,210 ,352 -,122 1,000 ,194 ,182 ,502 ,068 Communalities C7d Initial ,161 Extraction ,253 C7e ,278 ,266 C7g ,092 ,227 C7n ,372 ,818 C7o ,413 ,433 C7p ,516 ,871 C7q ,367 ,443 C7r ,168 ,182 Extraction Method: Principal Axis Factoring. 81 C7o ,050 ,362 ,010 ,194 1,000 ,621 ,173 ,242 C7p -,076 ,399 ,066 ,182 ,621 1,000 ,280 ,387 C7q ,301 ,162 ,096 ,502 ,173 ,280 1,000 ,104 C7r -,097 ,185 ,125 ,068 ,242 ,387 ,104 1,000 Total Variance Explained Initial Eigenvalues Factor 1 Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadings(a ) Total 2,482 % of Variance 31,031 Cumulative % 31,031 Total 2,052 % of Variance 25,649 Cumulative % 25,649 Total 1,861 2 1,468 18,348 49,378 1,013 12,662 38,311 1,353 3 1,110 13,874 63,252 ,427 5,343 43,654 ,454 4 ,826 10,330 73,582 5 ,743 9,282 82,864 6 ,657 8,210 91,074 7 ,416 5,205 96,279 8 ,298 3,721 100,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance. Scree Plot 2,5 Eigenvalue 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1 2 3 4 5 6 7 8 Factor Number Factor Matrix(a) Factor 1 2 3 C7d ,146 ,371 ,307 C7e ,515 -,014 -,023 C7g ,076 -,079 ,463 C7n ,599 ,625 -,261 C7o ,609 -,247 -,037 C7p ,813 -,458 -,017 C7q ,500 ,384 ,213 C7r ,345 -,244 ,052 Extraction Method: Principal Axis Factoring. a Attempted to extract 3 factors. More than 25 iterations required. (Convergence=,008). Extraction was terminated. 82 Pattern Matrix(a) Factor C7d 1 -,131 2 3 ,461 ,199 C7e ,429 ,206 -,059 C7g ,077 ,055 ,462 C7n ,122 ,773 -,448 C7o ,650 ,034 -,024 C7p ,944 -,065 ,029 C7q ,156 ,607 ,077 C7r ,427 -,060 ,082 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. a Rotation converged in 6 iterations. Structure Matrix Factor C7d 1 -,036 C7e C7g 2 3 ,443 ,221 ,472 ,292 -,050 ,087 ,094 ,465 C7n ,283 ,776 -,411 C7o ,657 ,167 -,024 C7p ,931 ,132 ,024 C7q ,282 ,644 ,106 C7r ,415 ,032 ,078 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. Factor Correlation Matrix Factor 1 2 1 1,000 ,207 2 ,207 3 -,002 1,000 ,049 3 -,002 ,049 1,000 Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization. 5. Regresija Variables Entered/Removed(b) Model 1 Variables Entered Variables Removed fak2anon, fak2nezaup, fak1odg(a) Method . Enter a All requested variables entered. b Dependent Variable: fak1samop 83 Model Summary Change Statistics Model 1 R ,413a R Square ,171 Adjusted R Square ,134 Std. Error of the Estimate ,85682847 R Square Change ,171 F Change 4,673 df1 df2 3 68 Sig. F Change ,005 a. Predictors: (Constant), fak2anon, fak2nezaup, fak1odg ANOVA(b) Model 1 Sum of Squares Regressio n Residual df Mean Square 10,292 3 3,431 49,923 68 ,734 F Sig. 4,673 ,005(a) t Sig. Total 60,215 71 a Predictors: (Constant), fak2anon, fak2nezaup, fak1odg b Dependent Variable: fak1samop Coefficients(a) Unstandardized Coefficients Model 1 B (Constant ) fak2nezau p fak1odg Standardized Coefficients Std. Error Beta -,031 ,101 -,156 ,114 ,254 -,215 a Dependent Variable: fak1samop fak2anon -,311 ,757 -,156 -1,367 ,176 ,121 ,243 2,088 ,041 ,112 -,216 -1,920 ,059 Variables Entered/Removed(b) Model 1 Variables Entered Variables Removed fak2anon, fak1odg(a) Method . Enter a All requested variables entered. b Dependent Variable: fak2nezaup Model Summary Change Statistics Model 1 R ,262a R Square ,069 Adjusted R Square ,042 Std. Error of the Estimate ,89865913 R Square Change ,069 F Change 2,613 df1 df2 2 71 Sig. F Change ,080 a. Predictors: (Constant), fak2anon, fak1odg ANOVA(b) Model 1 Sum of Squares Regressio n Residual Total df Mean Square 4,220 2 2,110 57,339 71 ,808 61,559 a Predictors: (Constant), fak2anon, fak1odg b Dependent Variable: fak2nezaup 73 84 F Sig. 2,613 ,080(a) Coefficients(a) Unstandardized Coefficients Model 1 B (Constant ) fak1odg Standardized Coefficients Std. Error ,015 ,104 -,280 ,122 -,046 a Dependent Variable: fak2nezaup ,117 fak2anon Beta t Sig. ,141 ,888 -,267 -2,285 ,025 -,046 -,394 ,694 Variables Entered/Removed(b) Variables Variables Entered Removed fak2anon(a) . a All requested variables entered. b Dependent Variable: fak1odg Model 1 Method Enter Change Statistics Model 1 R R Square Adjusted R Square ,040 ,026 ,199(a) Std. Error of the Estimate R Square Change F Change ,040 2,978 ,86552878 df1 df2 1 72 Sig. F Change ,089 ANOVA(b) Model 1 Sum of Squares Regressio n Residual df Mean Square 2,231 1 2,231 53,938 72 ,749 56,169 a Predictors: (Constant), fak2anon b Dependent Variable: fak1odg 73 Total F Sig. 2,978 ,089(a) Coefficients(a) Unstandardized Coefficients Model 1 B (Constant ) fak2anon Standardized Coefficients Std. Error -,014 ,101 -,191 ,110 Beta t -,199 a Dependent Variable: fak1odg 85 Sig. -,141 ,888 -1,726 ,089
