Diplomsko delo

Transcription

Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Saša Burnić
Vpliv anonimnosti, odgovornosti in medosebnega zaupanja na idealizirano samopredstavitev posameznika na spletnih forumih
Diplomsko delo
Ljubljana, 2010
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Saša Burnić
Mentor: doc. dr. Gregor Petrič
Vpliv anonimnosti, odgovornosti in medosebnega zaupanja na idealizirano samopredstavitev posameznika na spletnih forumih
Diplomsko delo
Ljubljana, 2010
Zahvala
Zahvaljujem se svojemu mentorju dr. Gregorju Petriču za vse nasvete in napotke pri pisanju
diplomskega dela. Ker je diplomsko delo deloma nastajalo tudi v okviru predmeta Teorije
informacijske družbe, gre zahvala tudi izr. prof. dr. Tanji Oblak Črnič in asist. Andražu
Petrovčiču za vse idejne vzpodbude pri pisanju teoretičnega dela. Nenazadnje bi se rada
zahvalila tudi vsem tistim, ki so mi vedno stali ob strani.
Vpliv anonimnosti, odgovornosti in medosebnega zaupanja na idealizirano samopredstavitev posameznika na spletnih forumih
Identifikacija posameznika je ključen element pri vzpostavljanju interakcij in oblikovanju
odnosov med posamezniki. Svetovni splet, ki je danes postal eden pomembnejših družbenih
okolij, ponuja posamezniku zaradi svoje narave možnost zakoličenja identitete. Ker je za
spletni prostor značilna odsotnost fizičnih znakov, temu pogojena anonimnost ima vsak
posameznik možnost preoblikovanje svoje identitete za potrebe novega okolja in s tem
pridobivanja pozitivne samo-podobe.
To diplomsko delo bo skušalo odgovoriti na vprašanje kako specifike računalniško
posredovanega komuniciranja vplivajo na posameznikovo idealizirano samo-predstavljanje na
spletnih forumih. Poleg anonimnosti, ki posamezniku omogoča oblikovanje idealizirane
samo-predstavitve, bomo skozi teoretičen del nakazali, da na le-to vpliva tudi posameznikov
občutek odgovornosti in medosebno zaupanje med uporabniki, domneve pa bomo preverjali v
zadnjem – empiričnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: idealizirana samo-predstavitev, anonimnost, odgovornost, medosebno
zaupanje, računalniško posredovano komuniciranje
The influance of anonymity, individual responsibility and mutual trust on the individual
idealized self-presentation in the online forums
Identification of individuals is a key element in building a relationship and interaction
between individuals. Identification of individuals is a key element in building a relationship
and interaction between individuals. World Wide Web, which today has become a major
social environment, offers individuals because of their nature, the option of marking out their
character's identity. As is typical for the Web space the absence of physical signs, this
conditional anonymity, each individual has a possibility to change their identity for the new
environment, thereby obtaining a positive self-image.
This study will attempt to answer the question of how the specifics of the computer-mediated
communication affects the formation of idealized self-presentation of the individual on online
forums. In addition to anonymity, which allows the creation of individual idealized selfpresentation, we will through the theoretical part suggest that on this also affect individuals'
sense of responsibility and mutual trust among users, which we examine in last – empirical
part of this study.
Key words: idealized self-presentation, anonymity, responsibility, mutual trust, computermediated communication
Kazalo vsebine
1 Uvod ........................................................................................................................................ 8
2 Računalniško posredovano komuniciranje.............................................................................. 9
3 Idealizirana samo-predstavitev v spletnem okolju ................................................................ 10
4 Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje idealizirane samo-predstavitve skozi oči teorije
delovanja .................................................................................................................................. 13
4.1 Anonimnost, medosebno zaupanje in odgovornost v računalniško posredovanem
komuniciranju....................................................................................................................... 14
4.1.1 Anonimnost posameznika v spletnem okolju.......................................................... 14
4.1.2 Medosebno zaupanje posameznikov v spletnem okolju ......................................... 16
4.1.3 Odgovornost posameznika v spletnem okolju ........................................................ 20
5
Raziskovalni okvir proučevanja vpliva anonimnosti, medosebnega zaupanja in
odgovornosti na idealizirano samo-predstavitev posameznika v spletnem okolju. ................. 22
5.1 Predmet proučevanja in hipoteze ................................................................................... 22
5.1.1 Model teoretskih pojmov in opredelitev relacij med njimi z argumentacijo relacij 23
5.2 Operacionalizacija .......................................................................................................... 25
5.3 Zbiranje podatkov in opis vzorca ................................................................................... 28
5.4 Analize in rezultati ......................................................................................................... 32
5.4.1 Preverjanje kvalitete merskih inštrumentov ............................................................ 32
5.4.2 Preverjanje korelacij med spremenljivkami s pomočjo bivariatne analize ............. 41
5.4.3 Preverjanje hipotez s pomočjo regresijske analize .................................................. 43
6 Zaključek ............................................................................................................................... 45
7 Literatura ............................................................................................................................... 47
8 Prilogi .................................................................................................................................... 52
Priloga A: Vprašalnik spletne ankete ................................................................................... 52
Priloga B: Izpisi iz SPSS-a ................................................................................................... 55
5
Kazalo tabel
Tabela 5.1: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano
stopnjo anonimnosti ……………………..…………………………..………………….……32
Tabela 5.2: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano
stopnjo odgovornosti………………..……………………………….……….……………….33
Tabela 5.3: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo medosebno
zaupanje ……………………...………………………………………………………………34
Tabela 5.4: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo idealizirano
samo-predstavitev………………………………………………………..………..…….........35
Tabela 5.5: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo
anonimnosti………………………………………………………………...…….…………...36
Tabela 5.6: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno
zaupanje ................................................................................................................ ……………37
Tabela 5.7: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno
zaupanje po izključitvi slabih indikatorjev............................................................................... 38
Tabela 5.8: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo zaznane
odgovornosti ............................................................................................................................. 39
Tabela 5.9: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane
samo-predstavitve..................................................................................................................... 40
Tabela 5.10: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo
idealizirane samo-predstavitve po izključitvi slabih indikatorjev ............................................ 40
Tabela 5.11: Pearsonov koeficient korelacije med sestavljenimi spremenljivkami................. 42
Tabela 5.12: Regresijski model za odvisno spremenljivko idealizirana samo-predstavitev in
neodvisne spremenljivke anonimnost, odgovornost in nezaupanje. ....................................... .43
Tabela 5.13: Regresijski model za odvisno spremenljivko nezaupanje in neodvisni
spremenljivki odgovornost in anonimnost. ............................................................................. .44
Tabela 5.14: Regresijski model za odvisno spremenljivko odgovornost in neodvisno
spremenljivko anonimnost……………………………………………...……………….……44
6
Kazalo slik
Slika 5.1: Model teoretskih pojmov in relacije med njimi ..................................................... ..23
Kazalo grafov
Graf 5.1: Prikaz porazdelitve enot glede na spol (v procentih) ................................................ 29
Graf 5.2: Prikaz porazdelitve enot glede na starost .................................................................. 29
Graf 5.3: Prikaz porazdelitve enot glede na izobrazbo (v procentih)....................................... 30
Graf 5.4: Prikaz porazdelitve enot glede na zaposlitveni status (v procentih) ........................ 31
Graf 5.5: Prikaz porazdelitve enot glede kraj bivanja (v procentih) ........................................ 31
7
1 Uvod
Z razvojem in vpeljavo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, predvsem interneta,
v vsakdanje življenje ljudi, so se pri posameznikovem odnosu do tehnologije in njene vloge v
njegovem vsakdanjem življenju zgodile velike spremembe. Tako je danes svetovni splet
razumljen kot hipertekstovno osnovani informacijski sistem, katerega namen ni samo hiter in
učinkovit dostop do informacij, ki so na voljo širši javnosti, ampak tudi druženje (Petrič
2002). Internet ni več samo orodje za pridobivanje informacij, ampak je postal in nadalje
postaja predvsem družbeno omrežje. Različne spletne skupnosti, ki se razvijejo v prostorih
skupinskega komuniciranja na internetu, so tako postale prostor izmenjavanja informacij pa
tudi prostor druženja, iskanja prijateljev, samoidentificiranja in drugega (Petrič in Petrovčič
2008). Ker spletne skupnosti postajajo vedno pomembnejši del družbenega življenja
posameznikov, je smiselno nameniti pozornost samemu posamezniku kot akterju v tej novi
obliki družbenega življenja.
Tako bo diplomsko delo osredotočeno na posameznikovo samopredstavljanje na
spletu. Zanimalo nas bo, kako posameznik deluje v tem novem družbenem okolju, kako se letemu prilagaja in kako razvija medosebne odnose v njem. Z novim prostorom se pri
vzpostavljanju interakcij in razvijanju medosebnih odnosov pojavi tudi potreba po
samopredstavitvi uporabnika. Ker svetovni splet ni fizični prostor, kjer se oblikujejo družbene
interakcije tudi na podlagi fizičnih znakov, ampak je okolje, ki ima svoje specifike, je tudi
potek identifikacije posameznika drugačen. Odsotnost fizičnih znakov, višja stopnja
anonimnosti, večji občutek svobode in podobno je le nekaj izmed specifik spletnega okolja, ki
bi posamezniku lahko bolj dopuščale idealizirano samopredstavljanje, kar je tudi osrednja
točka diplomskega dela. Teoretično razpravo bomo začeli s konceptualizacijo idealizirane
samopredstavitve. Prikazali bomo več pogledov in razumevanj tega pojma, za naše potrebe pa
se bomo naslanjali izključno na Goffmanovo tipologijo samopredstavitve na spletu. Skozi
kratek prelet nekaterih ključnih točk tako funkcionalistične kot tudi racionalistične
perspektive teorije delovanja bomo poskušali prikazati, kako posameznik deluje v spletnem
okolju. Teoretično razpravo bomo nadaljevali s konceptualizacijo strukturnih dejavnikov
delovanja in sicer z anonimnostjo, medosebnim zaupanjem in odgovornostjo ter prikazom
povezav med njimi in samopredstavitvijo. Ali specifike spletnega okolja vplivajo na
8
samopredstavljanje njegovih uporabnikov pa bomo preverjali v empiričnem delu diplomskega
dela.
2 Računalniško posredovano komuniciranje
Ko govorimo o internetu kot prostoru posameznikovega udejstvovanja, je smiselno na
začetku definirati sam pojem računalniško posredovano komuniciranje. Škerlep ga razume kot
vrsto komunikacije, ki poteka med ljudmi in je posredovana preko računalnikov, vključenih
na spletu. Med drugim Škerlep poudari, da tu ne gre za komunikacijo računalnik-računalnik
oziroma interakcijo med računalnikom in posameznikom, ampak gre za komunikacijo med
posamezniki (v Oblak 2000). Nadalje avtor definicije loči med tremi modeli glede na
komunikacijska razmerja med akterji znotraj računalniško posredovane komunikacije, in sicer
1. medosebno komunikacijo; ki poteka med dvema akterjema, 2. mrežnim komuniciranjem; ki
poteka med več akterji, in 3. množičnim komuniciranjem; kjer akter komunicira z več
drugimi. Računalniško posredovana komunikacija pa teče čez vse tri modele (Škerlep 1998).
John December podobno kot Škerlep opredeli računalniško posredovano komunikacijo kot
proces človeške komunikacije, ki poteka preko računalnikov in vključuje ljudi, vpletene v
določene procese, ki imajo določene cilje (Škerlep 1998). Oblakova prav tako razume
računalniško posredovano komuniciranje kot uporabo računalniške tehnologije v namene
oblikovanja, pošiljanja, prebiranja sporočil, ki jih določeni posamezniki ali skupine
posameznikov naslavljajo bodisi na druge posameznike bodisi na skupine (Oblak 2002).
Vendar so začetne interpretacije tovrstnega načina komuniciranja izpostavljale problematiko
same komunikacije zaradi odsotnosti elementov, ki so prisotni v fizični komunikaciji
(intonacija glasu, mimika in podobno). Zaradi odsotnosti teh elementov tako obstaja tveganje
izkrivljanja informacij. Nadalje nekateri avtorji menijo, da je internet zaradi reduciranih
elementov tipičen tako imenovani metakomunikacijski miminalizen, saj skozi lastno
komunikacijo le-ta ponuja možnost samopredstavitve posameznika, ki ni nujno skladna z
njegovo samopredstavitvijo v fizičnem prostoru. Zato lahko rečemo, da je računalniško
posredovana komunikacija performativni akt, kar pomeni, da komunikacija sama ustvarja
realnost, o kateri govori (Praprotnik 2007). Vendar pa računalniško posredovana
komunikacija ne predstavlja zgolj prostora za konstruiranje odnosov, ampak svet, kjer se ti
odnosi razvijajo, in orodje, ki ga akterji uporabijo za vstop v ta prostor. Je pojasnljiv in
simbolično konstruiran proces, s katerim upravljajo uporabniki (Oblak 2000).
9
Ko govorimo o računalniško posredovanjem komuniciranju, ki smo ga na kratko opredelili v
prejšnjem odstavku, pa je zaželeno usmeriti pozornost k posameznikovi samopredstavitvi na
spletu.
3 Idealizirana samopredstavitev v spletnem okolju
Oblikovanje posameznikove identitete na spletu ne moremo razumeti kot posledico
bodisi funkcionalistične bodisi racionalistične perspektive posameznikovega delovanja na
spletu, ampak v kontekstu obeh hkrati. Oblikovanje identitete je po eni strani določeno z
vplivi zunanjih dejavnikov, po drugi pa je to dejanje zavestno vodeno. Simmel (v Petrič 2001)
meni, da nekatera dejanja posameznikov sicer nimajo jasno določenih ciljev, vendar pa
vsebujejo skriti namen aktualizacije posameznikovega distinktivnega sebstva. Ker se v
sodobnih družbenih odnosih posamezniki znajdejo v mnogoštevilnih situacijah, vključeni so v
različne kontekste in različne interakcije, velikokrat ravno zaradi te razpršenosti izkušenj
doživljajo krizo identitete. Bauman pravi, da ima posameznik veliko izbire in uživa veliko
svobode, zaradi katere pa se velikokrat pojavita nezaupanje in osamljenost. Giddens
ugotavlja, da se je z razvojem moderne oblikovala tudi nova oblika samoformacije. Meni, da
posameznik na spletu oblikuje, predstavi in s tem zakoliči svojo identiteto. Chandler med
drugim trdi, da posameznik zavedno, namensko in aktivno uporablja svetovni splet za
definiranje sebstva (v Petrič 2001).
Začetnica postmodernističnih razprav posameznikove identitete na internetu Sherry Turkle
pravi, da je posameznikova identiteta v virtualnem okolju sociološko in lingvistično
strukturirana. Uporabniki računalniško posredovanega komuniciranja niso samo avtorji
besedil, ampak so tudi avtorji sebe. V virtualnem svetu si lahko karkoli želiš, kadarkoli želiš.
Ker preostali uporabniki operirajo zgolj z informacijami, ki jim jih posreduješ, je zmanjšana
tudi možnost kritike. O tebi si lahko ustvarijo mnenje zgolj na podlagi napisanih besed, saj so
drugi fizični znaki odsotni (Turkle 1996).
Zaradi odsotnosti fizičnih identitetnih znakov se v računalniško posredovanem komuniciranju
posamezniki torej identificirajo z opisovanjem sebe. Kot pravi Oblakova v enem izmed svojih
del:
Konstrukcija posameznikove samopodobe, njegove »online«, »kiber«, ali »virtualne«
identitete, je zato v osnovi vselej uspešna in zadovoljiva, saj se osebe brez večjih ovir
10
predstavljajo natančno tako, kot jim v dani situaciji ustreza. Razkritje samopodobe je
zato nujno selektivno. Posamezniki drug drugemu posredujejo zgolj tiste lastnosti,
zgolj tiste informacije o sebi, ki si jih sami izberejo in ki jih dejansko želijo izpostaviti
(Oblak 2004, 80).
Uporabljeni medij torej omogoča poigravanje z lastnimi in novo nastalimi identitetami. Ker je
v računalniško posredovanem komuniciranju visoka stopnja anonimnosti, je posamezniku
omogočeno, da izraža še neraziskane aspekte sebstva. Izkušnje v računalniško posredovanem
komuniciranju tako Turklejeva vidi kot kontekst konstrukcije in dekonstrukcije identitete ter
dekonstrukcije razumevanja identitete kot ene. Posameznikova identiteta je torej večkratna,
kar pa je v svoji teoriji Večkratni osnutki (angl. »multiple drafts«) filozof Daniel Dennett
označil kot fleksibilni self (Turkle 1996).
Večkratne jaze in anonimnost na spletu uporabljajo postmodernisti kot dokaz, da obstajajo
tako imenovani razdrobljeni jazi (Manago in drugi 2008). Na tej točki pa se pojavijo kritiki
postmodernih teorij, kot je na primer Katz, ki pravijo, da narava spleta ni anonimna, ampak je
družbeno konstruirana, fizičnega in virtualnega sveta pa ne moremo tako preprosto ločiti, kot
so to trdili postmodernisti (Wynn in drugi 2008). Da sta fizični in virtualni svet psihološko
povezana, kaže tudi ko-konstrukcijski model, ki pravi, da posameznik prakse iz vsakdanjega
življenja prenese v virtualni svet. Te trditve pa negirajo postmodernistični konceptualizaciji,
da internet posameznikom omogoča ali dopušča, da predstavijo svoj virtualni jaz, ki je ločen
od njihovega realnega jaza (Subrahmanyam in drugi 2008). Nadalje kritiki postmodernistov
ugotavljajo, da so online interakcije olajšanje intimnosti in samorazkritja, ki dejansko
posameznikom omogočajo, da na podlagi lastnega mnenja izrazijo svoj pravi jaz (Manago in
drugi 2008). Festingerjeva teorija socialne primerjave predpostavlja, da se posamezniki bolj
zanesejo na soglasje drugih, ko obstaja dvom fizične realnosti (Manago in drugi 2008).
Ne glede na prejšnje razprave o oblikovanju idealizirane samopredstavitve na spletu se
moramo zavedati, da so številne izmed njih nastajale ob začetkih interneta in so smiselne pri
obravnavi takratnih načinov spletnega komuniciranja, kot je na primer IRC, ki so danes manj
ali celo niso več v uporabi. Danes je spletno komuniciranje dobilo nove oblike in je
razumevanje samopredstavljanja tako, kot so ga razumeli postmodernisti, lahko vprašljivo. Mi
se bomo za potrebe diplomskega dela osredotočili izključno na Goffmanovo teorijo
idealizirane samopredstavitve. Le-ta predpostavlja, da posameznik razvije občutek sebstva s
kreiranjem vtisa, ki ga želi predstaviti drugim (Manago in drugi 2008). Identiteta
11
posameznika je tako v tesni povezavi z družbenimi izkušnjami posameznika. Goffman
predpostavlja, da je oblikovanje posameznikove identitete dejansko konstrukt njegove
podobe, ki je sestavljena iz tistih elementov, iz katerih njegovo občinstvo ustvarja njegovo
identifikacijo. Če poenostavimo, je posameznikovo sebstvo po besedah Goffmana družbeni
konstrukt (Lemert in Branaman 1997). Goffman tako kakršnokoli komunikacijo razume kot
gledališko igro. To pomeni, da se v družbeni vzpostavitvi pojavi interakcija med dvema ali
več osebami, ki na podlagi govora, mimike, kretenj in drugih znakov predstavijo sebe drugim
ter s tem dopuščajo, da si ti o njih ustvarijo vtise (Petrič 2007).
Goffman (1963) pravi v skladu s simbolno interakcionističnim pojmovanjem
sebstva, da so občutki do nas samih zrcalo uspešnosti teh predstavitev. Ker si
posameznik želi izogniti sramu, neugodju, posmehu ali kakršnikoli drugi kritiki
sebstva – z drugimi besedami želi ohraniti svoj obraz, se bo v predstavi, ki jo vrši
tekom svoje participacije v neki družbeni vzpostavitvi trudil predstavljati tiste vidike
sebstva, ki jih hierarhije določenega družbenega konteksta podpirajo in hkrati se bo
izogibal predstavljanju tistih vidikov, ki te hierarhije rušijo ali jih ne upoštevajo
(Petrič 2007, 6).
Na podlagi Goffmanove teorije Petrič samo-predstavitev na spletu razdeli na dva tipa, in sicer
na idealizirano samopredstavitev in kohezivno sebstvo. Nas bo zanimal zgolj prvi tip, torej
idealizirana samopredstavitev, ki na podlagi Goffmanovega pojmovanja pomeni oblikovanje
in predstavitev pozitivno naravnane javne podobe o sebi, ki je v skladu s pravili, normami in
vrednotami, veljavnimi v danem internetnem okolju, z namenom pridobiti pozitivno
samopodobo (Petrič 2002).
Walter razvije hiperpersonalni model, v katerem predpostavlja, da asinhronost in anonimnost
spletnih mest posamezniku omogočata, da razvije idealizirano samopredstavitev (Utz 2010).
Drugi tip, ki ga v tem delu ne bomo obravnavali, a ga je kljub temu smiselno omeniti, je
predstavitev kohezivnega sebstva, kjer posameznik najde neko koherentno identiteto in
kjer se izgubi občutek nepripadnosti (Petrič 2002).
12
4 Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje idealizirane samopredstavitve skozi oči teorije delovanja
Kako posameznik deluje na spletu, kako formira svojo identiteto in kaj vse vpliva na
oblikovanje le-te znotraj spletnega okolja, lahko pojasnimo z grobim vpogledom v teorijo
delovanja. Ta se v socioloških razpravah deli na dve veji, in sicer na funkcionalistično in
racionalistično perspektivo. Prva perspektiva, katere zagovornika sta Durkheim in Parsons,
razume delovanje posameznika kot posledico dejavnikov, ki so od posameznika neodvisni.
Gre za zunanje dejavnike kot so norme, moralna obveza in sankcije. Način razumevanja
delovanja posameznikov na podlagi te perspektive temelji na ideji, da je delovanje
posameznikov odvisno od zunanjih pritiskov, norm, pravil, dogodkov in drugih zunanjih
omejitev. Razumljeno je kot iracionalno, družbeno determinirano in je popolnoma neodvisno
od posameznika kot takega. Racionalistična smer, katere predstavniki so Weber, Homans in
Boudon, pa razume delovanje posameznika v nasprotju s funkcionalističnim pojmovanjem, in
sicer kot posledico lastnih namer, odločitev in motivacij. Ta smer razume posameznikovo
delovanje kot individualno determinirano, torej kot posledico njegovih lastnih razmišljanj,
odločitev, interesov, namer, ciljev in podobno ter nikakor ne kot dejanje zunaj njegove
kontrole (Petrič 2001).
Nas bo zanimalo izključno kako strukturni dejavniki, ki so značilni za računalniško
posredovano komuniciranje vplivajo na posameznikovo delovanje na spletu. Zanimalo nas bo
torej,
kako
specifike
računalniško
posredovanega
komuniciranja
vplivajo
na
posameznikovo idealizirano samo-predstavljanje na spletnih forumih. Dejavniki, za
katere bomo predpostavili, da vplivajo na idealizirano samopredstavljanje posameznika, so
občutek
anonimnosti,
odgovornosti
in
medosebno
funkcionalistično perspektivo.
13
zaupanje,
ki
so
značilni
za
4.1 Anonimnost, medosebno zaupanje in odgovornost v računalniško
posredovanem komuniciranju
4.1.1 Anonimnost posameznika v spletnem okolju
Anonimnost je ena izmed lastnosti spletnega prostora, ki vpliva na vedenje
posameznikov na spletu (Cerar 2007). Eric Hughes med drugimi temeljnimi vrednotami
gibanja izpostavi tudi zasebnost ter z njo povezano anonimnost, ki slehernemu omogoča, da
svojo identiteto razkrije samo takrat, ko se za to sam in svobodno odloči (Kovačič 2004).
Nadalje Petrič in Petrovčič pravita, da je za razumevanje posameznikove identitete na spletu
treba ločiti med pojmoma anonimnost in prepoznavnost. Anonimnost v primerjavi z začetnimi
obravnavami, ki so pojem anonimnosti na spletu povezovale z ločnico med delovanjem
posameznika na spletu in njegovo osebno ali družbeno identiteto, sodobne teorije razumejo
kot odsotnost istovetnosti posameznika od fizičnih znakov, ki ga v realnem življenju
identificirajo (Petrič in Petrovčič 2008). Ohranjanje anonimnosti posameznika na spletu torej
pomeni prikrivanje lastne identitete (Cerar 2007).
Ko govorimo o anonimnosti posameznika na spletu, pa ne moremo mimo tega, da nekaj
pozornosti namenimo eni izmed ključnih lastnosti tovrstne anonimnosti, in sicer odsotnosti
fizičnih znakov oziroma breztelesnosti na spletu. Računalniško posredovano komuniciranje
namreč temelji na fizični odsotnosti posameznika/sogovornika na spletu. Oblakova pravi, da
ravno odsotnost fizičnih znakov posameznemu akterju na internetu narekuje, da prvi vtis o
sogovorniku ustvari oziroma oblikuje na drugačen način, kot bi ga v resničnem življenju
(Oblak 2004). Anonimnost posameznika na spletu in odsotnost fizičnih znakov imata v
računalniško posredovanem komuniciranju torej pomembno vlogo, saj enačita družbene
statuse vseh udeležencev komunikacije. Odsotnost fizičnih znakov; statusnih, materialnih,
rasnih, spolnih, starostnih in drugih omogoča enakopravno komuniciranje med vsemi
udeleženci pogovora (Cerar 2007). Kar posamezne akterje znotraj komuniciranja na spletu
ločuje, so njihova sposobnost in veščine spretnega komuniciranja, ideje in predhodno
tehnološko znanje (Cerar 2007).
Nissenbaumova razume pojem anonimnosti popolnoma preprosto, kot vsakodnevno slovarsko
rabo tega pojma, torej biti oziroma ostati brezimenski. Biti anonimen pomeni predstavljati
sebe brez razkrivanja svojega imena. To vsakodnevno razumevanje pojma anonimnosti lahko
prenesemo, kot pravi Nissenbaumova, tudi v elektronsko sfero, v kateri biti anonimen
14
pomeni, da posameznik aktivno deluje v tej sferi, vendar brez razkrivanja svojega pravega
imena (Nissenbaum 1999).
Na tej točki pa je treba poudariti, da sodobna uporaba spletnega komuniciranja ni enaka
njenim začetkom. Danes so namreč spletne skupnosti veliko bolj povezane s
posameznikovim vsakdanjim življenjem, kot so bile nekoč. Akterji v spletnem okolju niso
nujno popolni tujci, ampak tudi ljudje, s katerimi komuniciraš v vsakdanjem življenju. Torej
je strogo razumevanje anonimnosti kot stanja brezimenskosti lahko vprašljivo.
Anonimnost pa lahko razumemo, kot jo definira G. Marx, in sicer kot eno polarno vrednost
širše dimenzije prepoznavnosti oziroma neprepoznavnosti. Zanj je posameznik popolnoma
anonimen, kadar ne more biti označen s katero izmed sedmih dimenzij širšega pojma
identitete, ki je del širše variable, ki med drugim vključuje prikrivanje ali odkrivanje osebnih
informacij ali informacij splošnega domena. Sedem dimenzij identitete, ki jih Marx navaja,
so: legalno ime; identifikacija z lokacijo; vzdevek, ki ga lahko povežemo bodisi z legalnim
imenom bodisi z lokacijo; vzdevek, ki ga lahko povežemo s katerim drugim dejavnikom
identitete; vzorčno znanje; socialna kategorizacija in simboli za upravičenost oziroma
neupravičenost. Kot pravi Marx, anonimnost zahteva svoje občinstvo. To pomeni, da oseba
ne more biti anonimna, kadar se ne pojavlja v nobeni interakciji z drugo osebo ali več
osebami, ki pa o njej ne posedujejo nobenih informacij (Marx 1999).
Anonimnost, kot jo razume Marx, ni mogoča samo v računalniško posredovani komunikaciji,
ampak tudi v drugih oblikah komunikacije, vendar je v tej lahko veliko bolj prisotna, saj se
pojavlja v komunikacijskih kanalih med ljudmi, ki so časovno in prostorsko ločeni. Kot
pravita Qian in Scott, anonimnost na spletu nekatere študije razumejo kot enega izmed
vzrokov za nesocialno obnašanje posameznikov znotraj tega prostora (Davis, 2002; Suler &
Philips, 1998 v Qian in Scott 2007), druge jo spet razumejo kot potencial za kršitev družbenih
pravil in norm (Jessup, Connolly, & Galergher, 1990; Postmes & Spears, 2000 v Qian in Scott
2007). Za naše potrebe pa se bomo osredotočili na tretji tip raziskav, ki spletno komunikacijo
razumejo kot hiperpersonalno, deloma tudi zaradi anonimnosti (Nowak, Watt, & Walther,
2005; Walther, 1996 v Qian in Scott 2007). To pomeni, da zaradi vizualne vrzeli, ki je
prisotna na spletu, uporabnikom omogoča, da se selektivno samopredstavljajo z namenom
doseči boljši vtis pri drugih uporabnikih. Scott in Qian tako v spletnem kot v fizičnem
prostoru ločita med vizualno in diskurzivno anonimnostjo. Pri prvemu tipu anonimnosti gre za
15
to, da ni mogoče odkriti vizualne oziroma fizične podobe pošiljatelja sporočila. Pri slednji pa
ni mogoče odkriti vira določene verbalne komunikacije. V računalniško posredovani
komunikaciji torej vizualna anonimnost pomeni nezmožnost identificiranja pošiljatelja
sporočila na podlagi njegove vizualne podobe. Pomeni torej odsotnost slik, videov in drugih
pripomočkov, s katerimi bi bila možna vizualna identifikacija posameznika. Na drugi strani
pa je diskurzivna anonimnost bolj zapletena. Kljub temu da lahko na podlagi poslanega
sporočila oziroma samega pisanja razkrijemo neko informacijo o njegovem viru, se
posamezniki v računalniško posredovanem komuniciranju čutijo anonimne, če njihovi osebni
podatki niso javno dostopni (ime, priimek, naslov, elektronska pošta, spol in podobno).
Konceptualno torej anonimnost ni dihotomna, ampak variira v stopnjah. Stopnja anonimnosti
pa je seveda odvisna tudi od tehnologije, ki jo posameznik uporablja. Če tehnologija oziroma
prostor zahteva uporabniško ime, geslo in podobno, je stopnja anonimnosti seveda nižja kot
takrat, kadar za vstop v določen prostor ni treba posredovati nobene informacije in je
delovanje v le-tem bolj anonimno. Tako pa sta obe vrsti anonimnosti torej vizualna in
diskurzivna, odvisni od objektivnih vidikov medija in subjektivnih pogledov posameznikov
na stopnjo anonimnosti (Qian in Scott 2007).
4.1.2 Medosebno zaupanje posameznikov v spletnem okolju
Giddens pravi, da sta za obdobje, v katerem živimo, torej visoki modernosti, katere
značilnosti so med drugim tudi negotovost in mnogovrstnost izbire, ključna zaupanje in
tveganje (Dremelj 2003).
Ker so podatki in informacije o sogovornikih v računalniško posredovanem komuniciranju
težko ali sploh niso preverljivi zaradi prej omenjene visoke stopnje anonimnosti in njej
pripisane breztelesnosti v spletnem okolju, je za vsako uspešno komunikacijo med akterji
znotraj spletnega okolja še posebno pomembno medosebno zaupanje. Oblakova pravi, da je v
računalniško posredovanem komuniciranju za prejemnika informacij oziroma za sogovornika
na drugi strani zaslona situacija bolj delikatna, saj velja načelo »Verjamem ti na besedo, toda
z določeno mero skepse« (Oblak 2004, 80). Kot v vsakem medčloveškem odnosu, velja tudi v
odnosu med posameznimi akterji znotraj računalniško posredovanega komuniciranja, da je za
obstoj in potencialni razvoj odnosa nujna določena stopnja zaupanja, ki ga zaznamuje
obojestranski proces samo-razkrivanja (Oblak 2004). Tudi Petrič in Petrovčič pravita, da je za
uspešno spletno skupnost nujno medosebno zaupanje akterjev te skupnosti, ki je pogoj za
16
razvoj medsebojnih odnosov in dosežkov znotraj spletne skupnosti (Petrič in Petrovčič 2008).
Fernback, ki govori o virtualnih skupnostih, pravi, da je za obstoj virtualnih skupnosti
potreben skupen sistem vrednot, pravil, norm, skupne identitete in drugo. Vendar je v
primerjavi s fizičnimi skupnostmi pri obstoju oziroma za obstoj virtualnih skupnosti
pomembno tudi zaupanje (Oblak 2000). Avtorji so si torej nekako enotni, da je stopnja
medosebnega zaupanja v računalniško posredovanem komuniciranju, ko govorimo o uspešni
komunikaciji med akterji, še kako pomembna, zato je nadalje smiselno definirati sam pojem
zaupanje.
»Zaupanje je stava o prihodnosti pogojnih dejanj drugih« (Sztompka 1999). S tega vidika je
zaupanje sestavljeno iz dveh ključnih komponent, in sicer verovanja in zavezanosti. Zaupanje
temelji na posameznikovih pričakovanjih o prihodnjih dejanjih drugih posameznikov. Na
drugi strani pa zaupanje vključuje tudi zavezanost skozi dejanja.
Igličeva zaupanje definira kot »mehanizem za redukcijo negotovosti, ki nastaja kot posledica
sistemske kompleksnosti, pomanjkljivih informacij in svobodne volje akterjev« (Iglič 2004,
155). Fukuyama in Rottar pa pojem razumeta kot pričakovanje posameznikov, da so
kakršnekoli izjave drugih akterjev znotraj komunikacije zanesljive (Petrič in Petrovčič 2008,
Feng in drugi 2003).
Giddens nadalje pravi, da je zaupanje »ključen pojav pri posameznikovem razvoju, ki ima
raznolik in specifičen pomen za svet mehanizmov in abstraktnih sistemov« (Giddens 1991, 3.
pogl.). Meni tudi, da je zaupanje osnovni gradnik posameznikove zaščite pred nevarnostmi in
soočanjem z vsakodnevnim življenjem. Je medij interakcije z abstraktnimi sistemi, tako
zaupanje kot abstraktni sistemi pa črpajo tradicionalne vsebine iz vsakodnevnega življenja.
Giddens razvije koncept čistih odnosov, za katere pravi, da so temelj medosebnega zaupanja
med partnerji, le-to pa je tesno povezano s stopnjo dosežene intimnosti. Medosebno zaupanje
v čistih odnosih pa temelji na posameznikovem samorazkrivanju (Giddens 1991).
V literaturi najdemo še več različnih tolmačenj koncepta zaupanje. Nekatere teorije ga
razumejo kot eno izmed oblik obnašanja posameznikov, spet druge kot pozicijo v obnašanju
ali kot subjektivno stanje pričakovanj. Kakorkoli zaupanje ostaja pomemben člen
posameznikove vsakdanje prakse. Tako v socioloških teorijah zasledimo definicije zaupanja
kot določenega tipa vedenja. Deutsch pravi, da je zaupanje vedenje, ki »sestoji iz dejanj ki (1)
17
poviša posameznikovo ranljivost (2) do drugega katerega obnašanje ni pod njegovo kontrolo
(3) v situaciji kjer kazen trpi tisti, katerega zloraba ranljivosti je s strani drugega je večja kot
je korist, ki jo pridobi, če ranljivost ni zlorabljena s strani drugega« (Nooteboom 2002, 37).
Sako, ki pojem ne razume kot tip vedenja, ampak kot osnovni odnos v smeri zaupajočega se
vedenja, pravi, da je zaupanje stanje duha, pričakovanje posameznika, da bo oseba, ki je v
odnosu z njim, ravnala v prid skupnega interesa (Nooteboom 2002).
Bradach in Eccles zaupanje razumeta kot stanje pričakovanja, ki vključuje strah, da bi eden
izmed udeležencev ravnal oportunistično. Medosebno zaupanje je podkrepljeno z empatijo, ki
temelji na skupnih kategorijah s skupnimi motivi in pogoji obnašanja (Nooteboom 2002).
Uslaner je pri definiranju zaupanja pojem razbil na več podvrst, in sicer ga je ločil glede na to,
komu zaupamo. Tako loči med generalnim zaupanjem, ki pomeni verjetje, da je večini ljudi
mogoče verjeti, in je nad moralističnim zaupanjem. Ta tip zaupanja ne potrebuje izkušnje,
pomembni sta pozitivna naravnanost in kontrola nad prostorom. Pri partikularnem zaupanju
pa posameznik verjame zgolj tistim ljudem, za katere meni, da so mu podobni. Ta pogoj
omeji njegovo moralno skupnost. Pri tej vrsti zaupanja gre za to, da posameznik predvideva,
da pri drugih, za katere meni, da so mu podobni, lahko pričakuje podobne izkušnje.
Moralistično zaupanje v primerjavi s strateškim ni povezano s specifičnim odnosom med
dvema osebama, ampak je, podobno kot generalno zaupanje, bolj splošno, osredotočeno na
našo moralno skupnost. Strateško zaupanje tako predvideva obnašanje drugega v nekem
odnosu (Uslaner 2002).
Sztompka, kot smo že omenili, zaupanje razume podobno, in sicer kot tveganje oziroma stavo
na prihodnja pogojna dejanja drugih akterjev. Zaupanje med dvema posameznikoma je stanje,
kjer eden zavzame pozicijo zaupajočega subjekta, drugi pa pozicijo vrednega zaupanja. V tem
odnosu vedno obstaja nekoliko tveganja za tistega, ki zaupa, da bo njegovo pričakovanje o
delovanju drugega neizpolnjeno. Širše lahko ločimo tri dimenzije zaupanja, in sicer relacijsko,
psihološko in kulturno. V prvem primeru gre za obliko medosebnega zaupanja, ki ga bomo
tudi obravnavali v tem diplomskem delu. Gre torej za zaupanje med dvema akterjema, ki
temelji na zanesljivosti oziroma dejstvu »biti vreden zaupanja«. V medosebnem zaupanju je
temelj le-tega na epistemološki bazi, kar pomeni, da akter, ki zaupa v odnosu zaupanja,
poseduje določene informacije in znanje o akterju, ki mu gre zaupati. Te informacije se
18
kasneje lahko izkažejo za resnične ali izkrivljene, intenziteta zaupanja pa se viša z obsegom
posedovanih informacij in znanja o akterju, ki se mu zaupa. Če se v odnosu zaupanja le-to
pojavi brez vnaprejšnjega znanja in vedenja o osebi, ki se ji zaupa, je tveganje za kršitev
zaupanja visoka. Zaupanje pa ni samo dejanje kalkulacij in špekulacij, ampak je tudi dejanje
psihološke naklonjenosti. Druga dimenzija zaupanja nasprotno od prve trdi, da je izvor
zaupanja epistemološko pogojen in da zaupanje oziroma nezaupanje nima nič opraviti z
epistemologijo kot tako, niti s posedovanim znanjem in informacijami o subjektu, ki se mu
zaupa. Ta dimenzija zaupanja daje poudarek minulim izkušnjam oziroma odnosom, prežetim
z zaupanjem ali nezaupanjem in jih je subjekt doživel skozi svojo preteklost, sprva v
družinskih in nadalje v odnosih z drugimi posamezniki. Tako je zaupanje rodovniško in ne
epistemološko pogojeno. Podobno kot pri psihološkem zaupanju ima tudi kulturna dimenzija
zaupanja rodovniški temelj, vendar na drugi ravni, kjer posameznika k zaupanju ali
nezaupanju spodbujajo določena pravila in norme, ki veljajo v obdajajoči kulturi. Tako lahko
na eni strani kultura zaupanja vrši pritisk nad posamezniki, ki jih sili da zaupajo, in na drugi
strani kultura dvoma, ki jih sili k nezaupanju in dvomljivosti (Sztompka 1999).
Sztompka pravi, da je zaupanje ključna strategija v odnosu do neznane prihodnosti. Če torej
zaupanje razumemo kot strategijo posameznika pri predvidevanju prihodnjih dogodkov,
postane zaupanje »poenostavljena strategija, ki omogoča posameznikom, da se prilagodijo
kompleksnemu socialnemu okolju in se s tem okoristijo z naraščajočimi priložnostmi.
Zaupanje je še posebej relevantno v pogojih ignorance ali nesigurnosti v zvezi z neznanimi ali
nedostopnimi dejanji drugih« (Sztompka 1999, 25).
Zaupanje sestoji iz dveh ključnih elementov, in sicer verjetja in zaveze. Pri verjetju gre za to,
da posameznik oblikuje neko teorijo o tem, kako se bo odvijala prihodnost v odnosu
medosebnega zaupanja. Za zavezo pa je značilno, da posameznik pričakuje, kako se bo oseba,
ki ji je zaupano, obnašala v prihodnosti (Sztompka 1999).
19
4.1.3 Odgovornost posameznika v spletnem okolju
Odgovornost posameznika za njegova dejanja je eno izmed pravil delovanja le-tega
tako v fizičnem kot v virtualnem prostoru. Problem se pojavi, ko je stopnja odgovornosti
posameznika v računalniško posredovanem komuniciranju zaradi pomanjkljive identifikacije
nizka. Sociološke teorije interneta nam ponujajo okvire za analiziranje dejanj, odnosov in
interakcij med posamezniki, kreiranih na internetu (Slevin 2000/01).
Slevin v knjigi The internet and society pravi, da je pri posameznikovem iskanju načinov za
svobodno uporabo interneta treba poudariti tudi odgovornost, ki jo imajo posamezniki ali
skupine za svoje ideje in dejanja, ki jih naredijo (Slevin 2000/01).
Petrič pravi, da se, če avtorja ni mogoče identificirati, torej ko obstaja vizualna anonimnost,
zmanjša zaznava sankcij v primeru odstopajočega delovanja oziroma se zmanjša pritisk k
sodelovanju in posledično tudi njegova odgovornost za lastna dejanja do drugih uporabnikov
in avtorjev svetovnega spleta (Petrič 2003, Petrič 2007).
Sadar, ki primerja stopnjo odgovornosti v fizičnem in virtualnem svetu, ugotavlja, da je
posameznikova odgovornost do drugih članov neke virtualne skupnosti v primerjavi s stopnjo
odgovornosti posameznika v fizični skupnosti nižja. Bistvena razlika je v tem, da v fizičnem
prostoru obstajajo odgovorne sodbe, ki pa v virtualnih skupnostih zaradi njene samoselektivne
narave ne obstajajo (Oblak 2000).
Če pojem odgovornosti razumemo tako, kot ga razume Paul Ricoeur, kot združitev dveh
pomenov, in sicer računati na (nekoga) in biti odgovoren za (nekaj) (Ricoeur idr. 2002),
potem lahko rečemo, da je odgovornost posameznega akterja v računalniško posredovanem
komuniciranju: 1. da prevzema odgovornost, ker računa na to, da sogovornik v tej
komunikaciji govori resnico in 2. da prevzema odgovornost za podatke in informacije, ki jih
sam posreduje sogovorniku.
Odgovornost v vsakdanjem življenju lahko razumemo kot »sociološki fenomen in kot koncept
oziroma konstrukt, ki je skonstruiran in interpretiran individualno« (Auhagen 2002, 63). Sam
koncept odgovornosti implicira vsaj tri relacije, in sicer biti odgovoren za nekaj, biti
odgovoren za nekoga in v relaciji s posameznim primerom. Odgovorno dejanje tako vključuje
20
aspekte morale, dejanj in zavedanja posledic za ta dejanja. Tako lahko rečemo, da je
posameznikovo odgovorno dejanje, ko »ona ali on deluje v skladu z etičnimi in moralnimi
pogledi in sprejme da ona ali on je odgovoren/a za posledice njenih oziroma njegovih dejanj«
(Auhagen 2002, 6. pogl.). Tako razumevanje pojma odgovornost kaže poudarek na
razumevanju tega družbenega konstrukta kot sociološkega fenomena, ki je lahko oziroma je
izkušen kot individualno dejanje in je hkrati v močni povezavi z moralnimi in etičnimi
kodeksi, dejanji v skladu s temi kodeksi in zavedanju odgovornosti za posledice teh dejanj
(Auhagen 2002).
Neko dejanje imamo za odgovorno takrat, ko posameznik vzpostavi samo nadzor nad svojimi
dejanji v smislu, da le-te omeji na tista, za katera je pričakovano, da so poštena in v skladu z
družbenimi pravili (Bierhoff in Auhagen 2002). Dokler odgovornost temelji na
posameznikovem dejanju na individualni ravni, lahko sam pojem razumemo kot mehanizem
socialne kontrole na sociološkem nivoju. Številni teoretiki so pri definiranju pojma
odgovornost pisali tudi o svobodi izbire. Tako lahko svobodo izbire povežemo s tem, da
dejanja posameznikov niso vnaprej znana in predvidljiva. Tu ločimo med internim in
eksternim lokusom kontrole. Prvi se nanaša na svobodo izbire v smislu, da vsak posameznik
lahko izbere tista dejanja, ki so v skladu z njegovimi preferencami. Drugi pa govori o tem, da
obstaja neka vrzel v posameznikovi svobodni izbiri in da v njej drugi odločajo o
posameznikovih dejanjih. Torej lahko rečemo, da obstaja tesna povezava med posameznikovo
svobodno izbiro in lokusom kontrol, kar pa posredno povzroči tudi povezavo med tema
pojmoma in odgovornostjo (Bierhoff in Auhagen 2002).
Za potrebe diplomskega dela bomo v nadaljevanju govorili izključno o posameznikovi
zaznani stopnji odgovornosti, ki izvira iz moralnih in etičnih pogledov.
Medosebno zaupanje in stopnja zaznane moralne odgovornosti posameznika na spletnih
forumih sta, kot je bilo že omenjeno, med drugim nujno potrebna, da se razvije odnos med
akterji v komunikaciji. Ravno tako sta poleg diskurzivne anonimnosti pomembna dejavnika,
ki vplivata na to, kako se bo posameznik samopredstavil drugim uporabnikom oziroma
skupinam posameznikov teh spletnih forumov. Kako specifike računalniško posredovanega
komuniciranja vplivajo na posameznikovo idealizirano samopredstavitev, bomo empirično
preverjali v naslednjih poglavjih.
21
5 Raziskovalni okvir proučevanja vpliva anonimnosti,
medosebnega zaupanja in odgovornosti na idealizirano
samo-predstavitev posameznika v spletnem okolju.
Ker se bomo v diplomskem delu ukvarjali s samopredstavitvijo posameznika na spletnih
forumih, je le-te v nadaljevanju smiselno opredeliti.
Oblakova trdi, da naj bi računalniško posredovani razpravljalni forumi v nekem tehnološkem
smislu predstavljali:
Popolna okolja, v katerih se lahko oblikujejo in javno izražajo številna mnenja,
preverjajo argumenti, izmenjujejo stališča in ideje, kar vse je z vidika ključnih teorij
komuniciranja ključnega pomena za demokratizacijo sodobnih družbenih procesov.
Skozi soočanje samoumevnih demokratičnih možnosti razpravljalnih forumov na eni
strani, in realno prakso na drugi, se izkaže, da njihova demokratična narava ni
samoumevna, temveč je lahko le rezultat premišljene zasnove in sodelovanja vseh
vpletenih akterjev (Oblak v Kragelj 2004, 337).
Tsalikova nadalje razume spletne forume kot virtualni prostor, kjer je slehernemu
posamezniku dovoljeno, da piše ali prebira prispevke drugih udeležencev na forumu. V to
kategorizacijo forumov pa ne spadajo tisti, kjer ni mogoča dvosmerna komunikacija oziroma
pri katerih komunikacija poteka v daljšem časovnem razponu (Tsaliki 2002).
5.1 Predmet proučevanja in hipoteze
Predmet proučevanja bo, kot je bilo že omenjeno, posameznikova samopredstavitev na
spletnih forumih, osredotočili se bomo predvsem na njegovo idealizirano samo-predstavitev.
Na raziskovalno vprašanje Kako specifike računalniško posredovanega komuniciranja
vplivajo na posameznikovo samopredstavitev na internetu bomo poskušali odgovoriti s
potrditvijo sledečih hipotez:
H1: Stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti posameznika na spletnih forumih, vpliva na
mero njegove idealizirane samo-predstavitve.
H2: Stopnja medosebnega zaupanja posameznikov na spletnih forumih vpliva na mero
posameznikove idealizirane samo-predstavitve.
22
H3: Stopnja zaznane odgovornosti posameznika na spletnih forumih do ostalih uporabnikov
teh strani, vpliva na mero njegove idealizirane samo-predstavitve.
H4: Stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti posameznika vpliva na stopnjo medosebnega
zaupanja med uporabniki.
H5: Stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti posameznika vpliva na stopnjo zaznane
odgovornosti do ostalih uporabnikov.
H6: Stopnja zaznane odgovornosti vpliva na stopnjo medosebnega zaupanja med uporabniki
spletnega foruma.
5.1.1 Model teoretskih pojmov in opredelitev relacij med njimi z argumentacijo
relacij
Slika 5.1: Model teoretskih pojmov in relacije med njimi.
Da anonimnost vpliva na posameznikovo samopredstavljanje na spletu, smo nakazali že v
teoretičnem delu. Če na kratko povzamemo: diskurzivna anonimnost pomeni nezmožnost
identifikacije posameznika z njegovim imenom oziroma drugimi osebnimi podatki. Tako se
uporabniki spletnega foruma čutijo bolj anonimne, če njihovi osebni podatki, kot so ime,
priimek in drugi, niso javno dostopni (Qian in Scott 2007). Turklejeva, začetnica
postmodernističnih razprav o posameznikovi identiteti na internetu, meni, da je novi družbeni
prostor možnost posameznika, da se poigrava z lastno identiteto in jo na internetu zakoliči.
23
Tako lahko sklepamo, da bolj kot se bodo člani spletnega foruma čutili anonimne zaradi svoje
neprepoznavnosti na podlagi osebnih podatkov, bolj se bodo posluževali idealiziranega
samopredstavljanja (Turkle 1996). Ravno obraten proces pa je pri razmerju med zaupanjem in
samopredstavljanjem. Velja namreč načelo, da medosebno zaupanje v čistih odnosih temelji
na posameznikovem samorazkrivanju, a tu je treba poudariti sledečo predpostavko; čisti
odnos traja samo toliko časa, kolikor traja zaupanje. Torej lahko iz tega sklepamo, da bolj kot
si bodo člani spletnega foruma med seboj zaupali, manj se bodo idealizirano
samopredstavljali. Proces pa je lahko tudi obraten, če se vrnemo nazaj na Goffmanovo
tolmačenje samopredstavitve. Posameznik se idealizirano samopredstavlja, da pridobi
pozitivno javno podobo s strani drugih članov (Goffman v Petrič 2002). Predpostavljamo
lahko, da posamezniku več pomeni pozitivna reakcija ljudi, ki jim zaupa, kot od popolnih
neznancev. Zato je relacija med pojmoma medosebno zaupanje in idealizirana
samopredstavitev lahko tudi obrnjena. Na podlagi tega razmišljanja lahko sklepamo, da bolj
kot si bodo člani spletnega foruma med seboj zaupali, bolj se bodo idealizirano
samopredstavljali. Ne nazadnje pa smo skozi teorijo zasledili tudi povezavo med
anonimnostjo in medosebnim zaupanjem. Velja namreč načelo, da bolj kot se bodo
posamezniki čutili anonimne, manj si bodo med seboj zaupali, saj bo vedno obstajala
določena mera skepse. Ta pojav lahko povežemo s prej omenjenim pojmom čistih odnosov,
saj zaupanje v takšnih odnosih temelji na samorazkrivanju posameznika (Giddens 1991). Na
samopredstavljanje pa ne vplivata samo zaznana anonimnost in zaupanje med člani, ampak
tudi občutek odgovornosti slehernega posameznika za svoja dejanja do drugih članov te
skupnosti. Sadar tako s primerjanjem stopnje odgovornosti med fizičnim in spletnim okoljem
ugotavlja, da je stopnja zaznane odgovornosti v spletnem okolju nižja v primerjavi s fizičnim
okoljem, kar pojasnjuje z dejstvom, da v spletnem okolju zaradi njegove samoselektivne
narave ne obstajajo odgovorne sodbe (Oblak 2000). Ravno zaradi odsotnosti odgovornih sodb
in anonimne narave spletnega prostora je posameznikova odgovornost do drugih članov
manjša. Torej lahko sklepamo, da nižja kot bo stopnja posameznikove zaznane odgovornosti
do drugih članov spletnega foruma, višja bo stopnja njegove idealizirane samopredstavitve. Z
nižjo stopnjo zaznane odgovornosti pa se bo znižala tudi stopnja medosebnega zaupanja med
člani spletnega foruma (glej Slika 5. 1.).
- Odvisne spremenljivke: idealizirana samo-predstavitev, medosebno zaupanje, odgovornost
- Neodvisna spremenljivka: anonimnost
24
5.2 Operacionalizacija
Teoretske pojme anonimnost, odgovornost, medosebno zaupanje in idealizirana samopredstavitev smo proučevali s pomočjo naslednjih indikatorjev:
Anonimnost1
Indikatorje za pojem anonimnost smo povzeli in za naše potrebe ustrezno preoblikovali iz
sklopa indikatorjev za anonimnost najdenih, v zborniku Measures of Personality and Social
Psychological Attitudes (Robinson et all. 1991).
-
Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo v resnici so.
(C3b)
-
Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto. (C3c)
-
Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki
jih drugače ne bi. (C3d)
-
Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do drugih lahko nesramni.
(C3e)
-
Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne razkrijejo svojega pravega
imena. (C3f)
-
Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. (C3g)
-
Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo
pravo ime. (C3h)
-
Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo so. (C3i)
Zaradi enotnega merjenja stališč je bilo pred analizo potrebno spremenljivke C3b, C3d, C3e,
C3f in C3i rekodirati. Ker so indikatorji sestavljeni za splošno zaznavo anonimnosti članov
spletnih forumov bomo v nadaljevanju analize bomo predvidevali, da tisti respondenti, ki se
bodo (ne)strinjali s trditvami o anonimnosti članov se bodo hkrati (ne)strinjali o svoji lastni
1
Pri vseh spremenljivkah je enotna merska lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam in 5
popolnoma se strinjam, z izjemo rekodiranih spremenljivk, kjer smo lestvico obrnili.
25
anonimnosti na spletnih forumih. Torej bomo predvidevali, da med stopnjo zaznane
anonimnosti uporabnikov in stopnjo zaznane lastne anonimnosti obstaja visoka korelacija.
Odgovornost1
Indikatorje za pojem odgovornost smo na podlagi Auhagenovega razumevanja le-tega razvili
sami. Izhajali smo iz predpostavke, da je odgovorno dejanje posameznikov občutek, da mora
delovati v skladu z etičnimi in moralnimi pogledi (Auhagen 2002).
-
Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. (C11a)
-
Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega
foruma. (C11b)
-
Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (C11c)
-
V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. (C11d)
-
Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu govoriš kar želiš.
(C11e)
-
Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na
spletnem forumu. (C11f)
Tudi pri tem sklopu vprašanj, je bilo zaradi poenotenega merjenja potrebno rekodirati
spremenljivke C11c, C11e in C11f.
Medosebno zaupanje2
Indikatorje za pojem zaupanje smo povzeli in za naše potrebe ustrezno preoblikovali iz sklopa
indikatorjev o zaupanju, najdenih v zborniku Measures of Personality and Social
Psychological Attitudes (Robinson et all. 1991).
-
Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si
želijo slišati. (C9a)
-
Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. (C9b)
2
Pri vseh spremenljivkah je enotna merska lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam in 5
popolnoma se strinjam.
26
-
Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. (C9c)
-
Večina ljudi misli samo nase. (C9d)
-
Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (C9e)
-
Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. (C9f)
-
Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (C9g)
-
Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem
pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali. (C9h)
-
Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati. (C9i)
-
Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike. (C9j)
-
Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (C9k)
-
Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi
dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (C9l)
Zaradi enotnega merjenja je bilo potrebno rekodirati spremenljivke C9e, C9g, C9h, C9i, C9j,
C9k in C9l.
Idealizirana samo predstavitev 3
Indikatorje za pojem idealizirana samopredstavitev smo na podlagi Goffmanove teorije razvili
sami. Izhajali smo iz predpostavke, da je idealizirana samopredstavitev oblikovanje in
predstavitev pozitivno naravnane javne podobe o sebi, ki je v skladu s pravili, normami in
vrednotami, veljavnimi v danem internetnem okolju, z namenom pridobiti pozitivno
samopodobo (Petrič 2002). V pomoč pri razmisleku o oblikovanju ustreznih indikatorjev je
bila raziskava Siibakove, ki se je ukvarjala s proučevanjem razlogov za posameznikovo
vključevanje na spletne strani in izbiro profilnih fotografij (Siibak 2009).
-
Ali imate na profilu sliko oziroma avatar? (C5)
-
Kaj tvori vaš avatar? (C6)
-
Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. (C7d)
3
Pri vseh spremenljivkah razen C5 in C6 je enotna merska lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam
in 5 popolnoma se strinjam, z izjemo rekodiranih spremenljivk, kjer smo lestvico obrnili. Pri vprašanju C5 so
anketiranci odgovarjali z Da/Ne, pri C6 pa so imeli ponujene odgovore 1. Fotografija obraza, 2. Stilizirana
fotografija obraza, 3. Fotografija, ki nima povezave z mojim obrazom, 4. Fotografija moje celotne podobe, kar
pomeni, da je viden tako obraz kot telo, 5. Stilska fotografija moje celotne podobe, 6. Fotografija, ki nima
povezave z mojo celotno podobo in 7. Drugo
27
-
Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam določeno mero ugleda. (C7e)
-
Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil.
(C7f)
-
V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. (C7g)
-
Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. (C7n)
-
Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. (C7c)
-
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. (C7o)
-
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. (C7p)
-
Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. (C7q)
-
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled.
(C7r)
-
Ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma. (C7s)
Pri sklopu vprašanj o idealizirani samopredstavitvi je bilo potrebno rekodirati spremenljivko
C7s.
5.3 Zbiranje podatkov in opis vzorca
Podatki, potrebni za empirični del tega diplomskega dela, so bili zbrani v sklopu predmeta
Raziskovalni seminar, in sicer kot združena raziskava več študentov in študentk. Zbirali smo
jih meseca junija 2010 na treh naključno izbranih spletnih forumih, ki smo jih na podlagi
pogoja, da je nekdo nekaj napisal pred manj kot enim mesecem, označili kot aktivne. Moj del
raziskave se je nanašal na raziskovalno vprašanje Kako specifike računalniško
posredovanega komuniciranja vplivajo na idealizirano samo-predstavitev posameznikov
na spletnih forumih. Metoda zbiranja podatkov je bila spletna anketa, narejena s programom
Enka. V celotno raziskavo je bilo vključenih več tematsko združenih spletnih anket, tako je za
potrebe tega diplomskega dela primernih 164 enot. Vendar je teh 164 enot odgovarjalo samo
na demografska vprašanja, saj je bila anketa kasneje razpolovljena na dva modula in je bilo v
nadaljevanju za proučevanje našega problema ustreznih 76 enot. Izmed 164 enot, ki so bile
vključene v raziskavo, jih je bilo 98 moškega (približno 60 % vseh enot) in 65 ženskega spola
(približno 40 % vseh enot), eden izmed anketirancev pa na to vprašanje ni odgovoril.
Razdelitev po spolu prikazuje spodnji graf (glej Graf 5.1).
28
Graf 5.1: Prikaz porazdelitve enot glede na spol (v procentih).
Spol (obkrožite)
100
Procenti
80
60
40
60,1
20
39,9
0
Moški
Ženski
Spol (obkrožite)
Povprečna starost anketirancev je bila 29,75 let. Največ (14) anketirancev je bilo starih 23 let.
Zanimiv je podatek, da so bili štirje anketiranci mlajši od 18 let, eden izmed njih je bil star
samo 9. Najstarejši anketiranec, vključen v analizo, je bil star 61 let. Porazdelitev vzorca
glede na starost je prikazana na spodnjem grafu (glej Graf 5.2).
Graf 5.2: Prikaz porazdelitve enot glede na starost.
Starost
12,5
Število
10,0
7,5
5,0
2,5
0,0
9
17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 46 47 50 53 54 55 58 59 61
Starost
Glede na izobrazbo se naš vzorec porazdeljuje sledeče. Nnajveč anketirancev ima dokončano
srednjo šolo (gimnazija, srednja tehnična), in sicer 54,3 %. Sledijo jim anketiranci z
dokončano višjo oziroma visoko šolo ter univerzitetnim študijem (34,1%). Nekaj več kot 7 %
29
anketirancev ima dokončano poklicno šolo ali manj, najmanj (4,3 %) pa je takih, ki imajo
dokončano drugo stopnjo študija ali več. Porazdelitev po izobrazbi je prikazana na spodnjem
grafu (glej Graf 5.3).
Graf 5.3: Prikaz porazdelitve enot glede na izobrazbo (v procentih).
izobrazba
100
Procenti
80
60
40
54,3
20
34,1
7,3
4,3
0
Dokoncana poklicna
sola ali manj
Srednjesolska
izobrazba
VIS/UNI
Specializacija,
magisterij, dokotorat
izobrazba
Kar zadeva zaposlitveni status, so naš vzorec sestavljali večinoma posamezniki, ki še niso
redno zaposleni (otroci, dijaki, študenti), takih je bilo skoraj 43 %. Sledili so zaposleni (skoraj
40%), brezposelni (nekaj več kot 8 %). Samozaposleni, kmetovalci, pomagajoči člani in
upokojenci pa so skupaj predstavljali 8,5 % celotnega vzorca. Sestava vzorca glede na
zaposlitveni status je prikazana na spodnjem grafu (glej Graf 5.4).
30
Graf 5.4: Prikaz porazdelitve enot glede na zaposlitveni status (v procentih).
ZapStatus
100
Procenti
80
60
40
20
42,9
39,9
8,6
4,9
0
Zaposlen
12
Sampozaposlen
Kmetovalec
Otrok, ucenec,
dijak, student
1,8
06
Upokojenec
Pomagajoci
druzinski clan
Brezposelen
ZapStatus
Na koncu si še poglejmo, kako se je naš vzorec porazdeljeval glede na kraj bivanja. Kot
prikazuje spodnji graf (glej Graf 5.5), največ anketirancev prebiva na vasi (skoraj 37 %),
nekaj manj v večjih mestih (skoraj 31 %), v manjšem kraju nekaj manj kot 18 % in v manjših
mestih malo več kot 15 %.
Graf 5.5: Prikaz porazdelitve enot glede kraj bivanja (v procentih).
KrajBivanja
100
Procenti
80
60
40
20
36,6
30,5
17,7
15,2
0
Vas
Kraj
Manjse mesto
KrajBivanja
31
Vecje mesto
5.4 Analize in rezultati
5.4.1 Preverjanje kakovosti merskih inštrumentov
5.4.1.1 Deskriptivne statistike
V nadaljevanju bomo pred izvedbo same analize pogledali še, kako se porazdeljujejo
posamezne merjene spremenljivke.
Tabela 5.1: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano stopnjo
anonimnosti.
Anonimnost
Uporabniki spletnega foruma se
počutijo lagodno, ko drugi ne vedo,
kdo v resnici so. (R)
Anonimnost uporabnikom spletnega
foruma omogoča, da lahko izrazijo
prave občutke, ki jih drugače ne bi
(R)
Anonimnost uporabnikom spletnega
foruma omogoča, da so do drugih
lahko nesramni. (R)
Uporabniki spletnega foruma pri
izbiri nadimka pazijo, da ne
razkrijejo svojega pravega imena (R)
Uporabniki spletnega foruma se še
vedno počutijo varno, četudi drugi
poznajo njihovo pravo identiteto
Uporabniki spletnega foruma v
avatarju prikažejo svojo osebno sliko
Uporabnikom spletnega foruma je
vseeno, če kateri izmed uporabnikov
pozna njihovo pravo ime
Uporabniki spletnega foruma se
dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo
so (R)
Standardni
Povprečje odklon
Asimetrija Sploščenost
2,15
1,09
0,74
0,04
2,07
1,16
1,14
0,66
2,61
1,41
0,42
-1,13
2,65
1,12
0,25
-0,47
3,50
1,11
-0,33
-0,66
2,14
0,96
0,26
-1,02
3,18
1,19
-0,22
-0,51
2,45
1,10
0,38
-0,29
R – rekodirana spremenljivka, N=164
Manjkajoče vrednosti: 88, 89
Kot vidimo iz števila manjkajočih vrednosti, se je vzorec po sklopu vprašanj o demografiji
razdelil na dva modula. Tako je število manjkajočih vrednosti posledica »routinga« in ne
posledica neznane napake. Zato bomo v nadaljevanju število manjkajočih vrednosti
zanemarili.
32
Koeficienta asimetrije in sploščenosti nam povesta, kako se porazdeljuje obravnavana
spremenljivka. Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.1) je koeficient asimetrije pri
večini spremenljivk pozitiven, kar pomeni, da je porazdelitev rahlo asimetrična v desno.
Koeficient sploščenosti pa je pri večini negativen, zato je porazdelitev sploščena. Respondenti
so se najbolj strinjali s trditvijo uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno,
četudi drugi poznajo njihovo pravo identiteto (vrednost povprečja 3,5) najmanj pa s trditvijo
anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki jih
drugače ne bi (vrednost povprečja 2,07). Odgovori respondentov so se od povprečja
odklanjali za približno 1 vrednost.
Tabela 5.2: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo zaznano stopnjo
odgovornosti.
Standardni
Odgovornost
Povprečje odklon
Asimetrija Sploščenost
Nič ni narobe, če si na spletnem
forumu kdaj kaj izmisliš. (R)
3,99
1,25
-1,03
-0,12
Če za svoja dejanja nisi kaznovan,
potem lahko na spletnem forumu
govoriš kar želiš (R)
4,28
1,17
-1,63
1,62
Za svoja dejanja moraš biti
odgovoren samo takrat, ko obstaja
možnost sankcij na spletnem forumu
(R)
4,41
1,17
-1,88
2,34
Ostalim uporabnikom spletnega
foruma se čutim dolžnega govoriti
resnico.
3,79
1,34
-0,83
-0,53
Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih
posredujem ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
4,38
1,10
-2,13
3,95
V nobenem primeru ni prav, da
ostalim uporabnikom spletnega
foruma lažeš.
4,18
1,23
-1,47
1,04
R – rekodirana spremenljivka, N=164
Manjkajoče vrednosti: 88
Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.2), se vrednost koeficienta asimetrije pri vseh
vprašanjih giblje okoli -1, kar pomeni, da je ta porazdelitev močno asimetrična v levo.
Koeficient sploščenosti je v večini pozitiven, kar nakazuje na koničasto porazdelitev.
Anketiranci so se najbolj strinjali s trditvijo za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo
takrat, ko obstaja možnost sankcij na spletnem forumu (vrednost povprečja 4,41), najmanj pa
s trditvijo ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico
33
(vrednost povprečja 3,79). Odgovori anketirancev so se od povprečja odklanjali za več kot 1
vrednost.
Če pogledamo spodnjo tabelo (glej Tabelo 5.3), vidimo, da so se anketiranci najbolj strinjali s
trditvijo lahko se zanesem na člane spletnega foruma (vrednost povprečja 3,12). Najmanj pa
so se strinjali s trditvijo opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug
drugemu (vrednost povprečja 1,55). Tudi v tem primeru so se v povprečju odgovori odklanjali
za 1 vrednost. Kar se tiče asimetričnosti in sploščenosti, lahko glede na podatke rečemo, da je
ta porazdelitev asimetrična v desno in sploščena.
Tabela 5.3: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje.
Standardni
Medosebno zaupanje
Povprečje odklon
Asimetrija Sploščenost
Odkritost na spletnem forumu je v vseh
primerih najboljša. (R)
2,50
1,14
0,25
-0,78
Lahko se zanesem na člane spletnega
foruma. (R)
3,12
1,25
-0,10
-0,83
Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu
pomagam in posledično, ko sam potrebujem
pomoč, vem, da mi bodo ostali člani
pomagali (R)
2,14
1,03
0,61
-0,10
Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu
pripravljen zaupati (R)
2,18
1,21
0,99
0,35
Bolj zaupam osebi, s katero imam na
spletnem forumu pogostejše stike (R)
2,37
1,22
0,74
-0,21
Na spletnem forumu pazimo na čustva in
občutke drugih uporabnikov. (R)
2,57
1,10
0,57
-0,04
Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je
najboljša previdnost, vse dokler s svojimi
dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja.
(R)
2,51
1,05
0,39
-0,07
Najboljši pristop pri komuniciranju s člani
spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si
želijo slišati.
1,78
1,01
1,25
0,79
Večina ljudi na spletnem forumu bi me
skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost.
1,79
0,88
1,14
1,39
Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih
zaradi lastne koristi.
2,24
1,08
0,68
-0,05
Večina ljudi misli samo nase
2,59
1,21
0,29
-0,89
Opravičljivo je, da med pogovorom na
spletnem forumu lažemo drug drugemu.
1,55
0,99
2,13
4,41
R – rekodirana spremenljivka, N=164
Manjkajoče vrednosti: 88
34
Kot prikazuje spodnja tabela (glej Tabelo 5.4), je koeficient asimetrije večinoma pozitiven,
kar kaže na asimetrično porazdelitev v desno, koeficient sploščenosti pa negativen, kar kaže
na sploščeno porazdelitev. Anketiranci so se najbolj strinjali s trditvijo vedno jasno izrazim
svoje mnenje (vrednost povprečja 4,23), najmanj pa s trditvijo pomembno mi je, da drugi
uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled (vrednost povprečja 1,55).
Odgovori so se v povprečju odklanjali za 1 vrednost.
Tabela 5.4: Izračun osnovnih statistik za obravnavane spremenljivke, ki merijo idealizirano samopredstavitev.
Idealizirana samo-predstavitev
Povprečje
Pri izbiri vzdevka poskušam biti
kreativen.
3,53
Pomembno mi je, da na spletnem
forumu uživam določeno mero ugleda.
3,24
Vedno pazim, da na spletni forum
pišem takšna sporočila, s katerimi se ne
bom osramotil
3,92
V debato se vključim samo takrat,
kadar moje mnenje ne odstopa od
večine.
1,71
Vedno jasno izrazim svoje mnenje.
4,23
Pomembno je, da moja profilna slika
odraža mojo osebnost.
2,54
Pri izbiri profilne slike pazim, da bom
objavil sliko, ki bo ostalim všeč.
1,86
Pomembno mi je, da drugi uporabniki
spletnega foruma odobrijo moje
mnenje
2,14
Pomembno mi je, da drugi uporabniki
spletnega foruma sprejmejo moje ideje.
2,57
Pomembno je, da moj vzdevek odraža
mojo osebnost.
2,55
Pomembno mi je, da drugi uporabniki
spletnega foruma sprejmejo moj telesni
izgled
1,55
Če profilu objavim svoje osebne
podatki, ti niso v skladu z resničnimi
podatki
1,86
Ne zanima me mnenje drugih članov
spletnega foruma. (R)
3,75
35
Standardni
odklon
Asimetrija Sploščenost
1,34
-0,46
-1,03
1,28
-0,23
-0,96
1,14
-0,76
-0,25
0,98
1,04
1,29
-1,36
0,92
1,25
1,39
0,42
-1,01
1,14
1,37
1,13
1,09
0,59
-0,69
1,14
0,09
-0,84
1,37
0,47
-1,06
0,99
1,77
2,14
1,11
1,24
0,83
1,10
-0,58
-0,28
R – rekodirana spremenljivka, N=164
Manjkajoče vrednosti=87, 88
5.4.1.2 Faktorska analiza
V drugem delu tega poglavja bomo s pomočjo faktorske analize preverjali povezave med
spremenljivkami.. Faktorska analiza proučuje povezave med spremenljivkami ter skuša najti
novo množico spremenljivk, ki bi lahko pojasnila skupne lastnosti spremenljivk, njen namen
pa je redukcija podatkov. Če poenostavimo, je namen te analize iz večjega števila
spremenljivk izluščiti tiste, ki so vsebinsko povezane, in jih združiti v novo skupno
spremenljivko. Faktorska analiza torej poizkuša poenostaviti kompleksnost povezav med
množico opazovanih spremenljivk z razkritjem skupnih razsežnosti ali faktorjev, ki
omogočajo vpogled v osnovno strukturo podatkov (Ferligoj 1995).
Tabela 5.5: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo anonimnosti.
Faktor
1
Faktor
2
Merski inštrument anonimnost
Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo,
kdo v resnici so. (R)
-0,14
-0,90
Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko
izrazijo prave občutke, ki jih drugače ne bi (R)
0,15
-0,54
Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do
drugih lahko nesramni. (R)
-0,01
0,73
Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne
razkrijejo svojega pravega imena (R)
-0,18
0,66
Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi
poznajo njihovo pravo identiteto
0,33
-0,15
Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko
0,32
0,07
Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed
uporabnikov pozna njihovo pravo ime
-0,36
0,52
Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo
so (R)
0,34
-0,62
% pojasnjene variance (Cronbachov alfa)
47, 088 % (0,81)
Faktorska analiza nam pri merskem inštrumentu anonimnost, kot je razvidno iz zgornje tabele
(glej Tabelo 5.5), sugerira razdelitev koncepta na dve dimenziji. Prvi faktor opisuje tiste, ki
jim anonimnost ne omogoča, da so nesramni do drugih, prav tako pa tudi ne pazijo pri
razkrivanju svojega pravega imena in jim je vseeno, ali kdo pozna njihovo pravo ime. Za
drugi faktor pa je značilno, da se posamezniki počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo so,
anonimnost pa jim omogoča tudi izražanje pravih občutkov in se dobro počutijo, če drugi ne
vedo kdo so.
36
Če se sedaj osredotočimo še na vsebinski del, vidimo, da oba faktorja merita diskurzivno
anonimnost. Gre za anonimnost, kjer se uporabniki čutijo anonimne, kadar niso javno
dostopni njihovi osebni podatki. Smiselno poimenovanje faktorjev bi bilo sledeče; oba merita
uporabnikove občutke ob zaznani stopnji diskurzivne anonimnosti, s tem da se pri prvem
faktorju uporabniki počutijo bolj lagodne ob razkritju njihove identitete, torej jim anonimnost
pomeni manj, kot uporabnikom, ki jih opisuje drugi faktor. Za nadaljnjo analizo bi bilo morda
smiselno izključiti indikatorja uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi
drugi poznajo njihovo pravo identiteto in uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo
svojo osebno sliko, ki sta se izkazala za nepomembna. V nadaljevanju analize bomo uporabili
samo drugi faktor, za katerega je značilna večja pomembnost anonimnosti.
Tabela 5.6: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje.
Merski inštrument medosebno zaupanje
Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (R)
Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (R)
Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko
sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali (R)
Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati (R)
Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše
stike (R)
Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih
uporabnikov. (R)
Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost,
vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (R)
Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da
jim poveš tisto, kar si želijo slišati.
Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi
imeli priložnost.
Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi.
Večina ljudi misli samo nase
Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo
drug drugemu.
% pojasnjene variance (Cronbachov alfa)
Faktor Faktor Faktor
1
2
3
0,19
0,29
0,09
0,23
0,04
0,54
0,83
0,25
0,13
0,78
-0,23
-0,11
0,16
0,70
0,01
-0,02
0,12
0,47
-0,18
0,57
0,05
-0,09
-0,07
0,34
0,51
0,31
0,54
-0,23
-0,27
-0,16
0,41
0,60
0,44
0,02
0,15
0,33
42,758 % (0,7)
Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.6), nam zaupanje razpade na tri dimenzije.
Vsebina indikatorjev zaradi obrnjenih vrednosti dejansko meri nezaupanje, zato lahko
rečemo, da prvi faktor pojasnjuje stanje generalnega nezaupanja v ljudi. Drugi faktor
pojasnjuje stanje nezaupanja na podlagi samorazkrivanja, tretji pa, podobno kot prvi,
pojasnjuje splošno nezaupanje. Tudi pri tej analizi so se indikatorji odkritost na spletnem
37
forumu je v vseh primerih najboljša. (R), najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega
foruma je, da jim poveš tisto, kar si želijo slišati in opravičljivo je, da med pogovorom na
spletnem forumu lažemo drug drugemu izkazali za nekoristne in bi jih bilo smiselno izključiti
iz nadaljnje analize.
Tabela 5.7: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo medosebno zaupanje po
izključitvi slabih indikatorjev.
Merski inštrument medosebno zaupanje
Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (R)
Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in
posledično, ko sam potrebujem pomoč, vem, da mi bodo
ostali člani pomagali (R)
Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati
(R)
Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu
pogostejše stike (R)
Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih
uporabnikov. (R)
Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša
previdnost, vse dokler s svojimi dejanji ne dokažejo, da so
vredni zaupanja. (R)
Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti,
če bi imeli priložnost.
Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne
koristi.
Večina ljudi misli samo nase
% pojasnjene variance (Cronbachov alfa)
Faktor Faktor Faktor
1
2
3
0,16
0,10
0,57
0,82
0,10
-0,02
0,31
0,82
-0,02
0,21
0,66
0,03
-0,15
0,14
0,49
-0,09
0,54
-0,03
0,30
-0,22
0,56
0,10
0,29
-0,20
0,69
-0,09
0,68
53,16 % (0,7)
Če pogledamo zgornjo tabelo (glej Tabelo 5.7), nam tudi po izključitvi slabih faktorjev
koncept razpade na tri dimenzije. Prvi faktor tako predstavlja splošno nezaupanje v dobre
namene drugih članov, drugi faktor opisuje nezaupanje na podlagi samorazkrivanja, torej gre
za medosebno nezaupanje, tretji pa predstavlja, podobno kot prvi, splošno nezaupanje v ljudi.
V nadaljnji analizi nas bo zanimalo medosebno zaupanje oziroma nezaupanje, zato bomo
ohranili samo drugi faktor.
Če pogledamo spodnjo tabelo (glej Tabelo 5.8), tudi koncept odgovornost razpade na dve
dimenziji, in sicer prva dimenzija, ki kaže, da se uporabniki spletnih forumov čutijo
odgovorne za svoja dejanja. To dimenzijo lahko označimo kot zaznano odgovornost, ki izvira
iz moralnih in družbenih aspektov. Auhagen pravi, da bi lahko tovrstno odgovornost razumeli
38
kot dejanje, kjer subjekt deluje v skladu z moralnimi in etičnimi pogledi in se hkrati zaveda,
da je odgovoren za svoja dejanja (Auhagen 2002). Druga dimenzija nakazuje na občutek
odgovornosti, ki je odvisen od tega, ali obstaja možnost sankcije. Da je občutek za
odgovornost v spletnem okolju zaradi odsotnosti sankcij nižji kot v fizičnem prostoru, je
zapisal že Sadar, ki pravi, da ravno odsotnost odgovornih sodb v virtualnih skupnostih
povzroča nižjo stopnjo posameznikove odgovornosti (Sadar v Oblak 2000). Torej bomo prvo
dimenzijo poimenovali zaznana stopnja moralne odgovornosti in drugo kot zaznana stopnja
odgovornosti na podlagi kaznovanja in sankcij. Za potrebe naše analize bomo v nadaljevanju
uporabili samo prvi faktor, ki opisuje moralno odgovornost.
Tabela 5.8: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo zaznane odgovornosti.
Merski inštrument odgovornost
Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (R)
Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu
govoriš kar želiš (R)
Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost
sankcij na spletnem forumu (R)
Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti
resnico.
Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma
lažeš.
% pojasnjene variance (Cronbachov alfa)
Faktor Faktor
1
2
0,32
0,39
-0,09
0,85
0,04
0,64
0,61
-0,05
0,69
0,07
0,00
0,74
47,587 % (0,74)
Prvotno nam indikator idealizirana samopredstavitev razpade na štiri faktorje, kot prikazuje
spodnja tabela (glej Tabelo 5.9). Ker je število indikatorjev večje, kot smo predvidevali, in se
je izkazalo, da so nekateri izmed indikatorjev slabi, bomo v nadaljevanju izključili indikatorje
ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma; vedno pazim, da na spletni forum
pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil in pri izbiri vzdevka poskušam biti
kreativen.
39
Tabela 5.9: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane samopredstavitve.
Merski inštrument idealizirana samo-predstavitev
Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen.
Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam
določeno mero ugleda.
Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna
sporočila, s katerimi se ne bom osramotil.
V debato se vključim samo takrat, kadar moje
mnenje ne odstopa od večine.
Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo
osebnost.
Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko,
ki bo ostalim všeč.
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega
foruma odobrijo moje mnenje.
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega
foruma sprejmejo moje ideje.
Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo
osebnost.
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega
foruma sprejmejo moj telesni izgled.
Ne zanima me mnjenje drugih clanov spletnega
foruma
% pojasnjene variance (Cronbachov alfa)
Faktor Faktor Faktor Faktor
1
2
3
4
-0,15
0,15
0,03
0,41
0,06
0,13
0,10
0,72
0,15
0,03
0,14
0,38
0,03
-0,05
0,65
0,04
-0,01
0,66
-0,30
0,30
0,18
0,26
0,29
0,20
0,53
0,06
-0,04
0,23
0,96
0,02
-0,10
0,00
0,28
0,82
-0,03
-0,21
0,41
-0,02
0,11
0,00
0,08
-0,22
-0,18
0,37
44,7 % (0,67)
Tabela 5.10: Prikaz faktorskih uteži za posamezne spremenljivke, ki merijo stopnjo idealizirane samopredstavitve po izključitvi slabih indikatorjev.
Merski inštrument idealizirana samo-predstavitev
Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen.
Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživam določeno
mero ugleda.
V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne
odstopa od večine.
Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo
osebnost.
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma
odobrijo moje mnenje.
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma
sprejmejo moje ideje.
Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost.
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma
sprejmejo moj telesni izgled.
% pojasnjene variance (Cronbachov alfa)
40
Faktor Faktor Faktor
1
2
3
-0,13
0,20
0,46
0,43
0,21
-0,06
0,08
0,06
0,46
0,12
0,77
-0,45
0,65
0,03
-0,02
0,94
0,16
-0,07
0,61
0,03
0,08
0,43
-0,06
0,08
43,7 % (0,64)
Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.10), je sedaj faktorska analiza sugerirala tri
dimenzije. Prvi faktor opisuje samopredstavitve, katerih vzrok je želja po izražanju pozitivne
samopodobe. Ta faktor bi lahko podprli z Goffmanovo teorijo, ki predpostavlja, da
posameznik razvije občutek sebstva, ki ga želi predstaviti drugim oziroma je v skladu z
normami, pravili in vrednotami, veljavnimi v danem spletnem okolju. Namen oblikovanja
tovrstnega sebstva oziroma samopredstavljanja pa je pridobitev pozitivne samopodobe (Petrič
2002). Zatorej bomo prvi faktor ustrezno s teoretično tipologijo poimenovali idealizirana
samopredstavitev. Drugi faktor predstavlja predvsem tisti vidik samopredstavljanja, ki je v
močni povezavi z realno podobo posameznika. Zanj je značilna želja po izražanju kreativnosti
in osebnosti. Ta faktor torej predstavlja tisto samopredstavljanje, ki je manj ali pa sploh ni
idealizirano. Tretji faktor pa predstavlja uporabnike, ki se vključujejo v debate samo, ko
njihovo mnenje ne izstopa od večinskega, ravno tako jim ni pomembno, da njihova profilna
slika izraža njihovo osebnost. Skratka za našo analizo je najprimernejši prvi faktor, ki bo tudi
vključen v nadaljevanju analize.
5.4.2 Preverjanje korelacij med spremenljivkami s pomočjo bivariatne analize
Tudi v tem poglavju bomo preverjali povezanost med spremenljivkami. Ker so naše
obravnavane spremenljivke intervalnega tipa, bomo za preverjanje povezanosti uporabili
Pearsonov koeficient korelacije. To je koeficient, ki zavzame vrednosti znotraj intervala [-1,
1], pri čemer vrednosti koeficienta bliže -1 nakazujejo na negativno povezanost med parom
spremenljivk, vrednost bliže 1 pa nakazuje na pozitivno povezanost med parom spremenljivk.
Če koeficient zavzame vrednost 0 oziroma okoli ničle, pa povezanosti med paroma
spremenljivk ni. Velja omeniti tudi statistično značilnost α, za katero je zaželeno, da je manjša
od 0,05. Če je α< 0,05 lahko s 5-odstotnim tveganjem sprejmemo domnevo, da med paroma
spremenljivk obstaja povezanost. Če pa je vrednost α > 0,05; je stopnja tveganja prevelika, da
bi sprejeli domnevo o povezanosti med spremenljivkami (Ferligoj, 1995).
41
Tabela 5.11: Pearsonov koeficient korelacije med sestavljenimi spremenljivkami.
Odgovornost
Pearsonov
koeficient
Signifikanca .
Pearsonov
Samopredstavitev koeficient
Signifikanca
Pearsonov
Nezaupanje
koeficient
Signifikanca
Pearsonov
Anonimnost
koeficient
Signifikanca
Odgovornost
Samopredstavitev Nezaupanje Anonimnost
1,00
0,34
0,00
-0,27
0,02
-0,20
0,09
0,34
0,00 .
1,00
-0,25
0,03
-0,26
0,02
-0,27
0,02
-0,25
0,03 .
1,00
0,01
0,95
-0,20
0,09
-0,26
0,02
0,01
0,95 .
1,00
Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.11), je vrednost Pearsonovega koeficienta
korelacije pri vseh spremenljivkah blizu ne pa enaka 0, kar bi lahko nakazovalo na povezanost
med spremenljivkami. Vrednost koeficienta korelacije -0,26 pri spremenljivkah anonimnost in
samopredstavitev ob stopnji značilnosti 0,02 pomeni, da med tema dvema spremenljivkama
obstaja šibka do srednje močna negativna povezanost. To nakazuje, da nižja kot bo stopnja
zaznane diskurzivne anonimnosti, višja bo stopnja idealizirane samopredstavitve posameznika
do drugih uporabnikov spletnega foruma. Vrednost koeficienta korelacije -0,20 pri
spremenljivkah anonimnost in odgovornost ob stopnji značilnosti 0,09 pomeni, da bi ob
domnevi, da obstaja linearna povezava med tema dvema spremenljivkama, tvegali veliko
napako, zatorej ne moremo reči, da med tema dvema spremenljivkama obstaja povezava.
Ravno tako je pri spremenljivkah anonimnost in nezaupanje stopnja tveganja, da bi sprejeli
napačno predpostavko o linearni povezanosti med spremenljivkami, previsoka, zato ne
moremo reči, da med le-tema obstaja linearna povezanost. Da obstaja šibka do srednje močna
negativna linearna povezanost med spremenljivkami odgovornost in nezaupanje, nam kažeta
negativna vrednost korelacijskega koeficienta -0,27 in stopnja značilnosti 0,02. Torej lahko
rečemo, da se bo z višanjem moralne odgovornosti posameznika do drugih članov spletne
skupnosti nižala stopnja medosebnega nezaupanja. Šibka do srednje močna pozitivna linearna
povezanost pa se kaže med spremenljivkama odgovornost in samopredstavitev, saj je tu
koeficient korelacije 0,34 ob stopnji značilnosti 0,00. To pomeni, da višja kot bo stopnja
moralne odgovornosti posameznika, višja bo stopnja idealizirane samopredstavitve. Šibka do
srednje močna negativna korelacija se kaže pri zadnjem paru spremenljivk, s koeficientom
korelacija -0,25 in stopnjo značilnosti 0,03; kar pomeni, da višja kot bo stopnja medosebnega
nezaupanja, nižja bo stopnja idealizirane samopredstavitve.
42
5.4.3 Preverjanje hipotez s pomočjo regresijske analize
Na koncu empiričnega dela bomo s pomočjo regresijske analize še preverjali veljavnost
zastavljenih hipotez. Pri linearni regresiji gre za preverjanje vpliva neodvisne spremenljivke
na odvisno. Vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno bomo preverjali s pomočjo koeficienta
beta, ki lahko zavzame vrednost na intervalu [-1, 1], pri čemer vrednosti blizu -1 nakazujejo
na negativen vpliv med paroma spremenljivk, vrednosti blizu 1 na pozitiven vpliv, vrednosti
okoli nič pa nakazujejo, da neodvisna spremenljivka nima vpliva na odvisno. Tudi pri tej
analizi naj bi bila statistična značilnost α manjša ob 0,05. Če je α< 0,05; lahko s 5-odstotnim
tveganjem sprejmemo domnevo o vplivu neodvisne spremenljivke na odvisno. Če pa je
vrednost α > 0,05; je stopnja tveganja prevelika, da bi sprejeli domnevo o vplivu neodvisne
spremenljivke na odvisno.
Za preverjanje veljavnosti hipotez bomo potrebovali tri regresijske modele, in sicer regresijski
model kjer bo odvisna spremenljivka idealizirana samopredstavitev, neodvisne pa
anonimnost, odgovornost in nezaupanje.
Tabela 5.12: Regresijski model za odvisno spremenljivko idealizirana samo-predstavitev in neodvisne
spremenljivke anonimnost, odgovornost in nezaupanje.
Odvisna spr.
Samopredstavitev
Anonimnost
Odgovornost
Nezaupanje
Beta
sig (β)
-0,216
0,059
0,243
0,041
-0,156
0,176
R2 = 0,17
sig (f) =0,005
Kot lahko vidimo iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.12), z našimi neodvisnimi spremenljivkami
anonimnost, odgovornost in nezaupanje pojasnimo 17 % celotne variabilnosti idealizirane
samopredstavitve. Vrednost signifikance (f) 0,005 nam pove, da se model sicer statistično
prilega podatkom, vendar pa je vrednost signifikance (β) le pri spremenljivki odgovornost
manjša od 0,05 ob pripadajoči vrednosti koeficienta beta 0,24; ki nam nakazujeta pozitiven
vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno. Torej lahko rečemo, da obstaja nek pozitivni vpliv
stopnje zaznane moralne odgovornosti na idealizirano samopredstavitev. Medtem ko za
medosebno nezaupanje in stopnjo diskurzivne anonimnosti ne moremo reči, da obstaja
statistično značilen vpliv na stopnjo idealizirane samopredstavitve.
43
V drugem regresijskem modelu bo odvisna spremenljivka nezaupanje, neodvisni pa
anonimnost in odgovornost.
Tabela 5.13: Regresijski model za odvisno spremenljivko nezaupanje in neodvisni spremenljivki
odgovornost in anonimnost.
Odvisna spr. Nezaupanje
Anonimnost
Odgovornost
Beta
sig (β)
-0,267
0,025
-0,46
0,694
R2 = 0,07
sig (f) =0,08
Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.13), pojasnimo z neodvisnima
spremenljivkama 7 % celotne variabilnosti spremenljivke medosebno nezaupanje. Glede na
vrednost sigifikance (f), ki zavzame vrednost 0,08; lahko rečemo, da model ni statistično
značilen oziroma se ne prilega podatkom. Vendar pa vrednost signifikance 0,025 in vrednost
koeficienta beta -0,267 nakazujeta na statistično značilen negativen vpliv spremenljivke
anonimnost na nezaupanje. Za odgovornost pa ne moremo reči, da obstaja statistično značilen
vpliv na medosebno nezaupanje.
Pri zadnjem regresijskem modelu nas je zanimal vpliv spremenljivke anonimnost na
odgovornost.
Tabela 5.14: Regresijski model za odvisno spremenljivko odgovornost in neodvisno spremenljivko
anonimnost.
Odvisna spr.
Odgovornost
Anonimnost
R2
0,04
sig (f)
Beta
sig (β)
0,089 -0,199
0,089
Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej Tabelo 5.14), pojasnimo s spremenljivko anonimnost
zgolj 4 % celotne variabilnosti spremenljivke odgovornost. Vrednost signifikance (f) 0,089
kaže, da model ni statistično značilen oziroma da se model ne prilega podatkom. Pri vrednosti
koeficienta beta -0,199 in vrednosti sigifikance 0,089 ne moremo reči, da obstaja negativen
vpliv stopnje zaznane diskurzivne anonimnosti na stopnjo moralne odgovornosti.
44
6 Zaključek
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri dejavniki spletnega okolja vplivajo na način
posameznikove samo-predstavitve. Za dejavnike, ki naj bi vplivali na posameznikovo
idealizirano samopredstavitev, smo predpostavljali, da izvirajo iz družbenih struktur in so
neodvisni od posameznika kot takega. Naslonili smo se na funkcionalistično perspektivo
človekovega delovanja, ki predpostavlja, da je delovanje posameznikov odvisno zgolj od
družbenih dejavnikov, kot so pritiski, norme, sankcije, pravila, moralna obveza in drugi.
Funkcionalistična perspektiva torej predpostavlja, da je vsako delovanje posameznika
popolnoma neodvisno od njega in popolnoma podrejeno družbeni strukturi. Strukturni
dejavniki, za katere smo predpostavljali, da vplivajo na posameznikovo idealizirano
samopredstavitev so: 1. stopnja zaznane diskurzivne anonimnosti, ki smo jo razumeli kot
občutek posameznikove anonimnosti, ki temelji na odsotnosti njegovih osebnih podatkov.
Ravno tako smo predvidevali, da na posameznikovo idealizirano samopredstavitev vpliva 2.
zaznana stopnja odgovornosti posameznika, ki izvira iz moralnih in etičnih kodeksov. Ne
nazadnje pa smo tudi predpostavili, da 3. medosebno zaupanje med posamezniki znotraj
interakcije vpliva na njihovo stopnjo idealizirane samopredstavitve. Preden smo se lotili
preverjanja vplivov prej omenjenih dejavnikov na idealizirano samopredstavljanje
posameznika, smo se lotili konceptualizacije samega pojma. Za naše potrebe je bila
najprimerjnejša Goffmanova teorija, ki predpostavlja, da posameznik ustvari občutek sebstva
na podlagi kreiranja vtisa. Goffman je predpostavljal, da se posameznik javnosti predstavlja
skladno z družbenim kontekstom in samo selektivno, kar pomeni, da oblikuje pozitivno javno
podobo, ki jo družba sprejema ter je v skladu z njenimi pravili, normami in vrednotami. Torej
smo skozi teorijo predpostavljali, da bodo strukturni dejavniki tisti, ki bodo vplivali na
posameznikovo idealizirano samopredstavitev. Skozi preverjanje hipotez pa smo ugotovili, da
se kaže pozitiven vpliv zgolj enega strukturnega dejavnika na idealizirano samopredstavitev,
in sicer vpliv občutka moralne odgovornosti. Pri občutku posameznikove zaznane stopnje
diskurzivne anonimnosti in medosebnega zaupanja pa nismo dokazali nobenega vpliva. Kaj je
torej lahko vzrok, da smo skozi teorijo predpostavljali in nakazali na povezavo med
obravnavanimi strukturnimi dejavniki in idealizirano samopredstavitvijo, pri empirični
obravnavi pa tega nismo mogli potrditi? Razlogov za to je lahko več. Lahko gre za
popolnoma sistematično zadevo, in sicer je lahko vzrok slabši merski inštrument. Treba se je
namreč zavedati, da bi indikatorji s katerimi smo preverjali teoretske spremenljivke, lahko bili
bolj kakovostno zastavljeni. Vzrok lahko tiči tudi pri naboru enot oziroma vzorcu, saj tu ni šlo
45
za slučajnostno vzorčenje, ampak je na anketo lahko odgovarjal vsak, ki je imel dostop do
spletnih forumov, na katerih je bila le-ta objavljena. Osebno pa menim, da je vzrok drugje.
Skozi teorijo smo govorili o tem, kako internet vedno bolj postaja del družbenega življenja
posameznikov, postaja medij druženja in vzpostavljanja medosebnih odnosov. Komunikacija
med posamezniki ni torej zgolj strukturne narave, ampak je precej pogojena tudi z njegovimi
lastnimi željami, cilji in motivi. Delovanje posameznika na spletu tako ne moremo razumeti
zgolj kot produkt, ki nastane na podlagi strukturnih dejavnikov, kot je to trdila
funkcionalistična perspektiva. Ravno tako pa ne moremo reči, da vsak posameznik deluje
zgolj tako, kot mu to veleva njegova lastna vest, kot so v grobem trdili racionalisti, ali da
idealizirana samopredstavitev kot produkt posameznikovega delovanja na spletu nastane zgolj
v kontekstu strukturnih dejavnikov ali osebnih razlogov. Giddens nam ponudi tretjo možnost
in sicer, ko pravi, da »družbeni akterji delujejo smotrno in načrtovano, hkrati pa družbeni
procesi delujejo na način, ki se ga posamezniki ne zavedajo« (Giddens v Petrič 2001, 74).
Nadalje meni, da je »posameznik večinoma razumen, k smotru usmerjeni ali intencionalno
delujoči subjekt, ki v načelu ve, kaj počne, vendar so mu vsebine lastnega početja zgolj
omejeno dostopne« (Giddens v Petrič 2001, 74).
Giddens torej predpostavlja, da dejavniki, ki vplivajo na delovanje posameznikov, niso samo
strukturni ali osebni, ampak so mešanica obojega. Tako lahko predpostavljamo, da tudi
idealizirana samopredstavitev kot rezultat posameznikovega delovanja na spletu ni odvisna
zgolj od strukturnih dejavnikov okolja, kot smo predvidevali, ampak tudi od njegovih osebnih
želja, ciljev, motivov in drugih. Vsekakor pa so rezultati naše analize dobro izhodišče za
nadaljnje razmišljanje. Zanimivo bi bilo opazovati, na kakšen način bi se, če bi se, seveda
ugotovitve spremenile, če bi poleg strukturnih dejavnikov vključili tudi osebne vidike
posameznikov.
46
7 Literatura
1. Auhagen, Ann Elisabeth in Hans Werner Bierhoff. 2001. Responsibility. The many faces
of a social phenomenon. London: Routlegde. Dostopno prek: Google books.
2. Cerar, Maja. 2007. Vpliv mladostnikovega samovrednotenja na iskanje socialnih stikov
prek spleta. Socialna pedagogika 11 (3): 287-310.
3. Dremelj, Polona. 2003. Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov.
Družboslovne
razprave
XIX
(43):
149-170.
Dostopno
prek:
http://dk.fdv.uni-
lj.si/dr/dr43Dremelj.PDF (15. december 2009).
4. Feng, Jinjuan, Jonathan Lazar in Jenny Preece. 2003. Interpersonal Trust and Empathy
Online: A Fragile Relationship. Chi’2003 Short Paper Extended Abstracts (CD-ROM).
Dostopno
prek:
http://www.ifsm.umbc.edu/~preece/Papers/trust_paper_BIT2.pdf
(15.
december 2009).
5. Ferligoj, Anuška. 1995. Osnove statistike. Ljubljana: Samozaložba.
6. Giddens, Anthony. 1991. Modernity and Self-Identity: self and society in the late modern
age. California: Stanford University Press. Dostopno prek: Google Books.
7. Iglič, Hajdeja. 2004. Dejavniki nizke stopnje zaupanja v Sloveniji. Družboslovne razprave
XX
(46/47):
149-175.
Dostopno
http://www.druzboslovnerazprave.org/media/pdf/clanki/DR46_47-iglic.pdf
prek:
(20.
december
2009).
8. Kovačič, Matej. 2006. Nadzor in zasebnost v informacijski družbi. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/eknjige/EK_Kovacic_2006_Nadzor.pdf
(20. december 2009).
9. Kragelj, Boris. 2004. Tanja Oblak: Izzivi e-demokracije. Recenzija. Družboslovne razprave
XX (46/47): 336-338. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/druzboslovnerazprave/pdfs/dr4647kragelj.pdf (15. december 2009).
47
10. Lemert, Charles in Ann Branaman. 1997. The Goffman reader. USA: Blackwell
Publishing. Dostopno prek: Google books.
11. Manago Adriana M., Michael B. Graham, Patricia M. Greenfield in Goldie Salimkhan.
2008. Self-presentation and gender on MySpace. Journal of Applied Developmental
Psychology
(29):
446–458.
Dostopno
prek:
http://www.cdmc.ucla.edu/Welcome_files/selfpresentationandgender.pdf (25. januar 2010).
12. Marx, Gary T. 1999. What's in a Name? Some Reflections on the Sociology of
Anonymity. The Information Society, special issue on anonymous communication
forthcoming. Dostopno prek: http://web.mit.edu/gtmarx/www/anon.html (1. avgust 2010).
13. Nissenbaum, Helen. 1991. The Meaning of Anonymity in an Information Age. The
Information
Society
(15):
141-144.
Dostopno
prek:
http://www.nyu.edu/projects/nissenbaum/paper_anonimity.html (1. julij 2010).
14. Nooteboom, Bart. 2002. Trust: Forms, Foundations, Functions, Failures and Figures.
UK: Edward Elgar Publishing Limited. Dostopno prek: Google books.
15. Oblak, Tanja. 2000. Mitske podobe o „življenju na mreži”: od poljubnih identitet do
izgubljenih skupnosti v kibernetskem prostoru. Teorija in praksa 37 (6): 1052-1068.
Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20006oblak.PDF (15. december 2009).
16. --- 2002. Internet kot nov dejavnik družbenega razlikovanja? Družboslovne razprave
XVIII (40): 107-119. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr40Oblak.PDF (8. julij 2010).
17. --- 2004. Kultura druženja Chat room generacije: „Za užitek gre!” Javnost (11): S75-S88.
Dostopno prek: http://www.javnost-thepublic.org/media/datoteke/08_oblak_novi.pdf (15.
december 2009).
18. Petrič, Gregor. 2001. Delovanje posameznikov v omrežju svetovnega spleta. V
Raziskovalno delo podiplomskih študentov v Sloveniji – novo tisočletje, ur. Žurej Lobnikar.
Ljubljana: Družboslovje in humanistika. Društvo mladih raziskovalcev Slovenije.
48
19. --- 2002. Družbeni vidiki osebnih spletnih strani. Dostopno prek: http://www.drustvoinformatika.si/fileadmin/dsi2002/prispeliReferati/petric.pdf (15. december 2009).
20. --- 2003. Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest. Družboslovne razprave
XIX
(44):
119-142.
Dostopno
http://www.druzboslovnerazprave.org/media/pdf/clanki/DR44-petric.pdf
prek:
(20.
december
2009).
21. --- 2007a. Mobilne refleksije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
22. --- 2007b. Pretnja preračunljivega individualizmav družbi posredovanih odnosov.
Dostopno prek: http://www.ris.org/uploadi/editor/1224337748petric.PDF (20. december
2009).
23. --- in Andraž Petrovčič. 2008. Strukturni in upravljavski dejavniki družbene kohezije,
zaupanja in participacije v spletnih skupnostih. Družboslovne razprave XXIV (58): 45–67.
Dostopno prek: http://www.ris.org/uploadi/editor/123926082358-petric-petrovcic.pdf (20.
december 2010).
24. Praprotnik, Tadej. 2007. Jezik u (kon)tekstu računalno posredovane komunikacije.
Medijska istraživanja 13 (2): 85-96. Dostopno prek: hrcak.srce.hr/file/40329 (15. december
2009).
25. Ricoeur, Paul in Karl Simms. 2002. Routledge Critical Thinkers. London: Routlegde.
Dostopno prek: Google Books.
26. Robinson, John P., Phillip R. Shaver in Lawrence S. Wrightsman. 1991. Measures of
personality and social psychological attitudes. San Diego: Academic Press.
27. Siibak, Andra. 2009. Constructing the Self through the Photo selection - Visual
Impression Management on Social Networking Websites. Cyberpsychology: Journal of
Psychosocial
Research
on
Cyberspace
3(1)
article
1.
Dostopno
prek:
http://cyberpsychology.eu/view.php?cisloclanku=2009061501&article=1 (30. januar 2010).
49
28. Slevin, James. 2000/01. The internet and society. Cambridge: Polity Press. Dostopno
prek: Google Books.
29. Sztompka, Piotr. 1999. Trust. A Sociological Theory. Cambridge: University Press.
30. Subrahmanyam, Kaveri, Stephanie M. Reich, Natalia Waechter in Guadalupe Espinoza.
2008. Online and offline social networks: Use of social networking sites by emerging adults.
Journal
of
Applied
Developmental
Psychology
(29):
420–433.
Dostopno
prek:
http://www.cdmc.ucla.edu/Welcome_files/onlineoffline.pdf (20. januar 2010).
31. Škerlep, Andrej. 1998. Model računalniško posredovane komunikacije: tehnološka
matrica
in
praktična
raba
v
družbenem
kontekstu.
Dostopno
prek:
http://www.ris.org/uploadi/editor/1223536219pojmovanje.pdf (20.januar 2010).
32. Turkle, Sherry.1996. Rethinking Identity Through Virtual Community. Clicking in: Hot
Links
to
a
Digital
Culture
116-122.
Seattle:
Bay
Press.
Dostopno
prek:
http://www.manhattancache.net/pratt/turkle_rethinking-identity.pdf (20. januar 2010).
33. Tsaliki, Liza. 2002. Online forums and the enlargement of public space: research findings
from
a
European
project.
The
Public
9
(2):
95-112.
Dostopno
prek:
http://media.uoa.gr/people/tsaliki/wpcontent/uploads/2010/07/Tsaliki_Online_Forums_and_Public_Space.pdf (8. julij 2010).
34. Utz, Sonja. 2010. Show me your friends and I will tell you what type of person you are:
How one’s profile, number of friends, and type of friends influence impression formation on
social network sites. Journal of Computer-Mediated Communication (15): 314–335.
Dostopno prek: http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/fulltext/123248036/PDFSTART
(29. januar 2010).
35. Uslaner, Eric M. 2002. The Moral Foundations of Trust. Cambridge: University Press.
Dostopno prek: Google books.
50
36. Qian, Hua in Scott Craig R. Anonymity and Self-Disclosure on Weblogs. Journual of
Computer-Mediated
Communication
(12):
1428-1451.
Dostopno
prek:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1083-6101.2007.00380.x/pdf (6. junij 2010).
37. Wynn, Eleanor in James Katz. 2008. Hyperbole over Cyberspace: Self-presentation &
Social Boundaries in Internet Home Pages and Discourse. The Information Society 13 (4):
297-328. Dostopno prek: http://www.indiana.edu/~tisj/readers/full-text/13-4%20Wynn.html
(19. januar 2010).
51
8 Prilogi
Priloga A: Vprašalnik spletne ankete
Ker je bil moj del vprašalnika v sklopu predmeta Raziskovalni seminar združen še z ostalimi
kolegi in kolegicami, bo v prilogo vključen samo tisti del vprašalnika, ki je bil upoštevan za to
diplomsko delo.
Pozdravljen/a!
Smo skupina študentov Družboslovne informatike, ki pri predmetu Raziskovalni seminar
izvajamo raziskavo o različnih socialno psiholoških vidikih delovanja posameznikov v
spletnih forumih. Na vas se obračamo s prošnjo za sodelovanje v anketi. Prosimo vas, da na
vprašanja odgovarjate iskreno, saj boste s tem močno prispevali h kvaliteti podatkov. Pri
odgovarjanju vam je zagotovljena popolna anonimnost, saj bodo vaši odgovori uporabljeni
izključno v raziskovalne namene.
Za to, da si boste vzeli nekaj minut vašega časa, se vam vnaprej zahvaljujemo!
....V nadaljevanju bi vam radi zastavili nekaj vprašanj, ki se navezujejo na vaš odnos do
izkazovanja lastne identitete v spletnem forumu.
Prosimo, da se osredotočite na spletni forum, v katerem sodelujete. Na lestvici od 1 do 5, kjer
ocena 1 pomeni sploh se ne strinjam in ocena 5 pomeni popolnoma se strinjam, ocenite v
kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami:
-
Uporabniki spletnega foruma se počutijo lagodno, ko drugi ne vedo, kdo v resnici so.
(C3b)
-
Uporabniki spletnega foruma se še vedno počutijo varno, četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto. (C3c)
-
Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da lahko izrazijo prave občutke, ki
jih drugače ne bi. (C3d)
-
Anonimnost uporabnikom spletnega foruma omogoča, da so do drugih lahko nesramni.
(C3e)
52
-
Uporabniki spletnega foruma pri izbiri nadimka pazijo, da ne razkrijejo svojega pravega
imena. (C3f)
-
Uporabniki spletnega foruma v avatarju prikažejo svojo osebno sliko. (C3g)
-
Uporabnikom spletnega foruma je vseeno, če kateri izmed uporabnikov pozna njihovo
pravo ime. (C3h)
-
Uporabniki spletnega foruma se dobro počutijo, če ostali ne vedo kdo so. (C3i)
Sedaj bi vam radi zastavili nekaj vprašanj, ki se navezujejo na zaupanje med uporabniki
spletnega foruma.
Prosimo, da se osredotočite na spletni forum, v katerem sodelujete. Na lestvici od 1 do 5, kjer
ocena 1 pomeni sploh se ne strinjam in ocena 5 pomeni popolnoma se strinjam, ocenite v
kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami:
-
Najboljši pristop pri komuniciranju s člani spletnega foruma je, da jim poveš tisto, kar si
želijo slišati. (C9a)
-
Večina ljudi na spletnem forumu bi me skušala izkoristiti, če bi imeli priložnost. (C9b)
-
Večina ljudi na spletnem forumu je prijaznih zaradi lastne koristi. (C9c)
-
Večina ljudi misli samo nase. (C9d)
-
Odkritost na spletnem forumu je v vseh primerih najboljša. (C9e)
-
Opravičljivo je, da med pogovorom na spletnem forumu lažemo drug drugemu. (C9f)
-
Lahko se zanesem na člane spletnega foruma. (C9g)
-
Ko nekdo potrebuje pomoč, nasvet, mu pomagam in posledično, ko sam potrebujem
pomoč, vem, da mi bodo ostali člani pomagali. (C9h)
-
Bolj ko nekoga poznam, bolj sem mu pripravljen zaupati. (C9i)
-
Bolj zaupam osebi, s katero imam na spletnem forumu pogostejše stike. (C9j)
-
Na spletnem forumu pazimo na čustva in občutke drugih uporabnikov. (C9k)
-
Pri komuniciranju s člani spletnega foruma je najboljša previdnost, vse dokler s svojimi
dejanji ne dokažejo, da so vredni zaupanja. (C9l)
V nadaljevanju nas bo zanimalo, kakšen odnos imate z drugimi uporabniki spletnega foruma.
53
Prosimo, da se osredotočite na spletni forum, v katerem sodelujete. Na lestvici od 1 do 5, kjer
ocena 1 pomeni sploh se ne strinjam in ocena 5 pomeni popolnoma se strinjam, ocenite v
kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami:
-
Ostalim uporabnikom spletnega foruma se čutim dolžnega govoriti resnico. (C11a)
-
Odgovoren sem za svoje izjave, ki jih posredujem ostalim uporabnikom spletnega
foruma. (C11b)
-
Nič ni narobe, če si na spletnem forumu kdaj kaj izmisliš. (C11c)
-
V nobenem primeru ni prav, da ostalim uporabnikom spletnega foruma lažeš. (C11d)
-
Če za svoja dejanja nisi kaznovan, potem lahko na spletnem forumu govoriš kar želiš.
(C11e)
-
Za svoja dejanja moraš biti odgovoren samo takrat, ko obstaja možnost sankcij na
spletnem forumu. (C11f)
V nadaljevanju bi vam radi zastavili še nekaj vprašanj, ki se nanašajo na vašo predstavitev
ostalim uporabnikom spletnega foruma.
-
Ali imate na profilu sliko oziroma avatar? (C5)
1. Da
2. Ne
-
Kaj tvori vaš avatar? (C6)
1. Fotografija obraza
2. Stilizirana fotografija obraza
3. Fotografija, ki nima povezave z mojim obrazom
4. Fotografija moje celotne podobe, kar pomeni, da je viden tak
5. Stilska fotografija moje celotne podobe
6. Fotografija, ki nima povezave z mojo celotno podobo
7. drugo
Sledi še nekaj trditev, ki se nanašajo na vašo predstavitev na spletnem forumu, vi pa znotraj
lestvice od 1 do 5 ocenite v kolikšni meri se z njimi strinjate. Ocena 1 pomeni, da se sploh ne
strinjate, ocena 5 pa, da se popolnoma strinjate.
-
Pri izbiri vzdevka poskušam biti kreativen. (C7d)
54
-
Pomembno mi je, da na spletnem forumu uživem določeno mero ugleda. (C7e)
-
Vedno pazim, da na spletni forum pišem takšna sporočila, s katerimi se ne bom osramotil.
(C7f)
-
V debato se vključim samo takrat, kadar moje mnenje ne odstopa od večine. (C7g)
-
Vedno jasno izrazim svoje mnenje. (C7h)
-
Pomembno je, da moja profilna slika odraža mojo osebnost. (C7n)
-
Pri izbiri profilne slike pazim, da bom objavil sliko, ki bo ostalim všeč. (C7c)
-
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma odobrijo moje mnenje. (C7o)
-
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moje ideje. (C7p)
-
Pomembno je, da moj vzdevek odraža mojo osebnost. (C7q)
-
Pomembno mi je, da drugi uporabniki spletnega foruma sprejmejo moj telesni izgled.
(C7r)
-
Ne zanima me mnenje drugih članov spletnega foruma. (C7s)
-
Če profilu objavim svoje osebne podatki, ti niso v skladu z resničnimi podatki. (C7t)
Priloga B: Izpisi iz SPSS-a
1. Opis vzorca
Statistics
N
Valid
Missing
Mean
Starost
164
izobrazba
164
ZapStatus
163
KrajBivanja
164
Spol
(obkrožite)
163
0
0
1
0
1
29,75
2,35
2,98
2,40
1,40
Minimum
9
1
1
1
1
Maximum
61
4
7
4
2
55
Starost
Valid
9
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
46
47
50
53
54
55
58
59
61
Total
Frequency
1
3
5
3
8
10
10
14
12
7
4
4
5
8
2
9
9
7
3
4
1
2
3
3
3
6
1
1
3
3
1
1
1
1
2
1
2
1
164
Percent
,6
1,8
3,0
1,8
4,9
6,1
6,1
8,5
7,3
4,3
2,4
2,4
3,0
4,9
1,2
5,5
5,5
4,3
1,8
2,4
,6
1,2
1,8
1,8
1,8
3,7
,6
,6
1,8
1,8
,6
,6
,6
,6
1,2
,6
1,2
,6
100,0
Valid Percent
,6
1,8
3,0
1,8
4,9
6,1
6,1
8,5
7,3
4,3
2,4
2,4
3,0
4,9
1,2
5,5
5,5
4,3
1,8
2,4
,6
1,2
1,8
1,8
1,8
3,7
,6
,6
1,8
1,8
,6
,6
,6
,6
1,2
,6
1,2
,6
100,0
56
Cumulative
Percent
,6
2,4
5,5
7,3
12,2
18,3
24,4
32,9
40,2
44,5
47,0
49,4
52,4
57,3
58,5
64,0
69,5
73,8
75,6
78,0
78,7
79,9
81,7
83,5
85,4
89,0
89,6
90,2
92,1
93,9
94,5
95,1
95,7
96,3
97,6
98,2
99,4
100,0
izobrazba
Frequency
Valid
Dokoncana
poklicna sola ali
manj
Srednjesolska
izobrazba
VIS/UNI
Specializacija,
magisterij,
dokotorat
Total
Percent
Cumulative
Percent
Valid Percent
12
7,3
7,3
7,3
89
54,3
54,3
61,6
56
34,1
34,1
95,7
7
4,3
4,3
100,0
164
100,0
100,0
ZapStatus
Valid
Frequency
65
Percent
39,6
Valid Percent
39,9
Cumulative
Percent
39,9
8
4,9
4,9
44,8
2
1,2
1,2
46,0
70
42,7
42,9
89,0
Upokojenec
3
1,8
1,8
90,8
Pomagajoci
druzinski clan
1
,6
,6
91,4
100,0
Zaposlen
Sampozaposle
n
Kmetovalec
Otrok, ucenec,
dijak, student
Brezposelen
Total
Missing
System
Total
14
8,5
8,6
163
99,4
100,0
1
,6
164
100,0
KrajBivanja
Valid
Vas
Frequency
60
Percent
36,6
Valid Percent
36,6
Cumulative
Percent
36,6
Kraj
29
17,7
17,7
54,3
25
15,2
15,2
69,5
50
30,5
30,5
100,0
164
100,0
100,0
Manjse
mesto
Vecje mesto
Total
Spol (obkrožite)
Valid
Moški
Ženski
Total
Missing
Total
System
Valid Percent
60,1
Cumulative
Percent
60,1
39,6
39,9
100,0
99,4
100,0
Frequency
98
Percent
59,8
65
163
1
,6
164
100,0
57
2. Opisne statistike
Statistics
N
Valid
Pri izbiri
vzdevka
poskušam biti
kreativen.
Pomembno
mi je, da na
spletnem
forumu
uživem
določeno
mero ugleda.
Vedno pazim,
da na spletni
forum pišem
takšna
sporočila, s
katerimi se ne
bom
osramotil.
V debato se
vključim samo
takrat, kadar
moje mnenje
ne odstopa od
večine.
Vedno jasno
izrazim svoje
mnenje.
Pomembno
je, da moja
profilna slika
odraža mojo
osebnost.
Pri izbiri
profilne slike
pazim, da
bom objavil
sliko, ki bo
ostalim všeč.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
odobrijo moje
mnenje.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moje ideje.
Pomembno
je, da moj
vzdevek
odraža mojo
osebnost.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moj telesni
izgled.
Če profilu
objavim svoje
osebne
podatki, ti niso
v skladu z
resničnimi
podatki.
Ne zanima
me mnjenje
drugih clanov
spletnega
foruma
Missing
Mean
Median
Std. Deviation
Skewness
Std. Error of Skewness
Kurtosis
Std. Error of Kurtosis
77
87
3,53
4,00
1,343
-,455
,274
-1,035
,541
76
88
3,24
3,00
1,284
-,226
,276
-,963
,545
77
87
3,92
4,00
1,144
-,763
,274
-,250
,541
77
87
1,71
1,00
,985
1,287
,274
,924
,541
77
87
4,23
5,00
1,037
-1,359
,274
1,254
,541
76
88
2,54
2,50
1,390
,421
,276
-1,013
,545
77
87
1,86
1,00
1,144
1,371
,274
1,134
,541
76
88
2,14
2,00
1,092
,589
,276
-,691
,545
77
87
2,57
3,00
1,141
,093
,274
-,843
,541
77
87
2,55
2,00
1,372
,467
,274
-1,062
,541
77
87
1,55
1,00
,994
1,769
,274
2,136
,541
77
87
1,86
1,00
1,109
1,242
,274
,827
,541
77
87
3,75
4,00
1,102
-,580
,274
-,282
,541
58
Statistics
N
Valid
Pri izbiri
vzdevka
poskušam biti
kreativen.
Pomembno
mi je, da na
spletnem
forumu
uživem
določeno
mero ugleda.
Vedno pazim,
da na spletni
forum pišem
takšna
sporočila, s
katerimi se ne
bom
osramotil.
V debato se
vključim samo
takrat, kadar
moje mnenje
ne odstopa od
večine.
Vedno jasno
izrazim svoje
mnenje.
Pomembno
je, da moja
profilna slika
odraža mojo
osebnost.
Pri izbiri
profilne slike
pazim, da
bom objavil
sliko, ki bo
ostalim všeč.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
odobrijo moje
mnenje.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moje ideje.
Pomembno
je, da moj
vzdevek
odraža mojo
osebnost.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moj telesni
izgled.
Če profilu
objavim svoje
osebne
podatki, ti niso
v skladu z
resničnimi
podatki.
Ne zanima
me mnjenje
drugih clanov
spletnega
foruma
Missing
Mean
Median
Std. Deviation
Skewness
Std. Error of Skewness
Kurtosis
Std. Error of Kurtosis
77
87
3,53
4,00
1,343
-,455
,274
-1,035
,541
76
88
3,24
3,00
1,284
-,226
,276
-,963
,545
77
87
3,92
4,00
1,144
-,763
,274
-,250
,541
77
87
1,71
1,00
,985
1,287
,274
,924
,541
77
87
4,23
5,00
1,037
-1,359
,274
1,254
,541
76
88
2,54
2,50
1,390
,421
,276
-1,013
,545
77
87
1,86
1,00
1,144
1,371
,274
1,134
,541
76
88
2,14
2,00
1,092
,589
,276
-,691
,545
77
87
2,57
3,00
1,141
,093
,274
-,843
,541
77
87
2,55
2,00
1,372
,467
,274
-1,062
,541
77
87
1,55
1,00
,994
1,769
,274
2,136
,541
77
87
1,86
1,00
1,109
1,242
,274
,827
,541
77
87
3,75
4,00
1,102
-,580
,274
-,282
,541
59
Statistics
N
Valid
Pri izbiri
vzdevka
poskušam biti
kreativen.
Pomembno
mi je, da na
spletnem
forumu
uživem
določeno
mero ugleda.
Vedno pazim,
da na spletni
forum pišem
takšna
sporočila, s
katerimi se ne
bom
osramotil.
V debato se
vključim samo
takrat, kadar
moje mnenje
ne odstopa od
večine.
Vedno jasno
izrazim svoje
mnenje.
Pomembno
je, da moja
profilna slika
odraža mojo
osebnost.
Pri izbiri
profilne slike
pazim, da
bom objavil
sliko, ki bo
ostalim všeč.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
odobrijo moje
mnenje.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moje ideje.
Pomembno
je, da moj
vzdevek
odraža mojo
osebnost.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moj telesni
izgled.
Če profilu
objavim svoje
osebne
podatki, ti niso
v skladu z
resničnimi
podatki.
Ne zanima
me mnjenje
drugih clanov
spletnega
foruma
Missing
Mean
Median
Std. Deviation
Skewness
Std. Error of Skewness
Kurtosis
Std. Error of Kurtosis
77
87
3,53
4,00
1,343
-,455
,274
-1,035
,541
76
88
3,24
3,00
1,284
-,226
,276
-,963
,545
77
87
3,92
4,00
1,144
-,763
,274
-,250
,541
77
87
1,71
1,00
,985
1,287
,274
,924
,541
77
87
4,23
5,00
1,037
-1,359
,274
1,254
,541
76
88
2,54
2,50
1,390
,421
,276
-1,013
,545
77
87
1,86
1,00
1,144
1,371
,274
1,134
,541
76
88
2,14
2,00
1,092
,589
,276
-,691
,545
77
87
2,57
3,00
1,141
,093
,274
-,843
,541
77
87
2,55
2,00
1,372
,467
,274
-1,062
,541
77
87
1,55
1,00
,994
1,769
,274
2,136
,541
77
87
1,86
1,00
1,109
1,242
,274
,827
,541
77
87
3,75
4,00
1,102
-,580
,274
-,282
,541
60
Statistics
N
Valid
Pri izbiri
vzdevka
poskušam biti
kreativen.
Pomembno
mi je, da na
spletnem
forumu
uživem
določeno
mero ugleda.
Vedno pazim,
da na spletni
forum pišem
takšna
sporočila, s
katerimi se ne
bom
osramotil.
V debato se
vključim samo
takrat, kadar
moje mnenje
ne odstopa od
večine.
Vedno jasno
izrazim svoje
mnenje.
Pomembno
je, da moja
profilna slika
odraža mojo
osebnost.
Pri izbiri
profilne slike
pazim, da
bom objavil
sliko, ki bo
ostalim všeč.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
odobrijo moje
mnenje.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moje ideje.
Pomembno
je, da moj
vzdevek
odraža mojo
osebnost.
Pomembno
mi je, da drugi
uporabniki
spletnega
foruma
sprejmejo
moj telesni
izgled.
Če profilu
objavim svoje
osebne
podatki, ti niso
v skladu z
resničnimi
podatki.
Ne zanima
me mnjenje
drugih clanov
spletnega
foruma
Missing
Mean
Median
Std. Deviation
Skewness
Std. Error of Skewness
Kurtosis
Std. Error of Kurtosis
77
87
3,53
4,00
1,343
-,455
,274
-1,035
,541
76
88
3,24
3,00
1,284
-,226
,276
-,963
,545
77
87
3,92
4,00
1,144
-,763
,274
-,250
,541
77
87
1,71
1,00
,985
1,287
,274
,924
,541
77
87
4,23
5,00
1,037
-1,359
,274
1,254
,541
76
88
2,54
2,50
1,390
,421
,276
-1,013
,545
77
87
1,86
1,00
1,144
1,371
,274
1,134
,541
76
88
2,14
2,00
1,092
,589
,276
-,691
,545
77
87
2,57
3,00
1,141
,093
,274
-,843
,541
77
87
2,55
2,00
1,372
,467
,274
-1,062
,541
77
87
1,55
1,00
,994
1,769
,274
2,136
,541
77
87
1,86
1,00
1,109
1,242
,274
,827
,541
77
87
3,75
4,00
1,102
-,580
,274
-,282
,541
61
3. Bivariatna analiza
Correlations
fak1samop
fak1samop
Pearson
Correlation
Sig. (2-tailed)
Pearson
Correlation
Sig. (2-tailed)
Pearson
Correlation
Sig. (2-tailed)
,340(**)
-,253(*)
.
,025
,003
,031
74
72
73
73
-,264(*)
1
-,199
,007
,025
.
,089
,952
72
74
74
74
,340(**)
-,199
1
-,271(*)
,003
,089
.
,018
73
74
76
76
-,253(*)
,007
-,271(*)
1
,031
,952
,018
.
73
74
76
76
N
fak2nezaup
Pearson
Correlation
Sig. (2-tailed)
fak2nezaup
-,264(*)
N
fak1odg
fak1odg
1
N
fak2anon
fak2anon
N
* Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).
** Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).
4. Faktorska analiza
Reliability Statistics
Cronbach's
Alpha
,813
N of Items
8
Item-Total Statistics
brekodiran
Scale Mean if
Item Deleted
18,57
Scale Variance
if Item Deleted
29,564
Corrected
Item-Total
Correlation
,501
Cronbach's
Alpha if Item
Deleted
,795
drekodiran
18,64
28,618
,540
,790
erekodiran
18,09
26,553
,557
,789
frekodiran
18,07
27,872
,637
,776
17,22
30,610
,389
,811
18,62
33,608
,211
,828
Uporabnikom spletnega
foruma je vseeno, če kateri
izmed uporabnikov pozna
njihovo pravo ime.
17,55
26,990
,679
,769
Uporabniki spletnega foruma
se dobro pocutijo ce ostali ne
vedo kdo so
18,26
27,152
,719
,764
Uporabniki spletnega foruma
se še vedno počutijo varno,
četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto.
Uporabniki spletnega foruma
v avatarju prikažejo svojo
osebno sliko.
62
Scale Statistics
Mean
20,72
Variance
36,727
Std. Deviation
6,060
N of Items
8
Communalities
brekodiran
Initial
,463
Extraction
,716
drekodiran
,388
,393
erekodiran
,439
,548
frekodiran
,493
,577
,225
,180
,089
,088
Uporabnikom spletnega
foruma je vseeno, če kateri
izmed uporabnikov pozna
njihovo pravo ime.
,520
,572
Uporabniki spletnega foruma
se dobro pocutijo ce ostali ne
vedo kdo so
,592
,692
Uporabniki spletnega foruma
se še vedno počutijo varno,
četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto.
Uporabniki spletnega foruma
v avatarju prikažejo svojo
osebno sliko.
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Factor
1
Extraction Sums of Squared Loadings
Rotation
Sums of
Squared
Loadings(a)
Total
3,592
% of Variance
44,904
Cumulative %
44,904
Total
3,152
% of Variance
39,395
Cumulative %
39,395
Total
2,444
2
1,121
14,012
58,916
,615
7,693
47,088
2,505
3
,882
11,027
69,943
4
,800
9,999
79,942
5
,584
7,304
87,247
6
,389
4,859
92,105
7
,319
3,985
96,090
8
,313
3,910
100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
63
Scree Plot
4
Eigenvalue
3
2
1
0
1
2
3
4
5
Factor Number
Matrix(a)
Factor
1
2
brekodiran
,658
-,533
drekodiran
,595
-,196
erekodiran
,634
,382
frekodiran
,714
,260
,413
,096
,210
,209
Uporabnikom spletnega
foruma je vseeno, če kateri
izmed uporabnikov pozna
njihovo pravo ime.
,751
,090
Uporabniki spletnega foruma
se dobro pocutijo ce ostali ne
vedo kdo so
,821
-,136
Uporabniki spletnega foruma
se še vedno počutijo varno,
četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto.
Uporabniki spletnega foruma
v avatarju prikažejo svojo
osebno sliko.
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a 2 factors extracted. 24 iterations required.
64
6
7
8
Factor
Pattern Matrix(a)
Factor
1
2
brekodiran
-,145
-,904
drekodiran
,148
-,544
erekodiran
,735
-,012
frekodiran
,661
-,177
,330
-,154
,324
,075
Uporabnikom spletnega
foruma je vseeno, če kateri
izmed uporabnikov pozna
njihovo pravo ime.
,516
-,362
Uporabniki spletnega foruma
se dobro pocutijo ce ostali ne
vedo kdo so
,335
-,621
Uporabniki spletnega foruma
se še vedno počutijo varno,
četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto.
Uporabniki spletnega foruma
v avatarju prikažejo svojo
osebno sliko.
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
a Rotation converged in 11 iterations.
Structure Matrix
Factor
1
2
brekodiran
,277
-,837
drekodiran
,402
-,613
erekodiran
,740
-,354
frekodiran
,744
-,485
,402
-,308
,289
-,076
Uporabnikom spletnega
foruma je vseeno, če kateri
izmed uporabnikov pozna
njihovo pravo ime.
,685
-,603
Uporabniki spletnega foruma
se dobro pocutijo ce ostali ne
vedo kdo so
,625
-,777
Uporabniki spletnega foruma
se še vedno počutijo varno,
četudi drugi poznajo njihovo
pravo identiteto.
Uporabniki spletnega foruma
v avatarju prikažejo svojo
osebno sliko.
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
65
Factor Correlation Matrix
Factor
1
1
1,000
2
-,466
2
-,466
1,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Case Processing Summary
N
Cases
Valid
Excluded(
a)
Total
%
76
46,3
88
53,7
164
100,0
a Listwise deletion based on all variables in the procedure.
Reliability Statistics
Cronbach's
Alpha
,741
N of Items
6
Item-Total Statistics
C11crek
Scale Mean if
Item Deleted
21,04
Scale Variance
if Item Deleted
16,332
Corrected
Item-Total
Correlation
,507
Cronbach's
Alpha if Item
Deleted
,695
C11erek
20,75
17,363
,437
,715
C11frek
20,62
17,279
,450
,712
Ostalim uporabnikom
spletnega foruma se čutim
dolžnega govoriti resnico.
21,24
16,850
,397
,730
20,64
16,765
,563
,683
20,84
16,268
,527
,689
Odgovoren sem za svoje
izjave, ki jih posredujem
ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
V nobenem primeru ni prav,
da ostalim uporabnikom
spletnega foruma lažeš.
Scale Statistics
Mean
25,03
Variance
23,013
Std. Deviation
4,797
N of Items
6
66
Communalities
C11crek
Initial
,368
Extraction
,362
C11erek
,337
,658
C11frek
,323
,431
Ostalim uporabnikom
spletnega foruma se čutim
dolžnega govoriti resnico.
,302
,341
,368
,522
,397
,542
Odgovoren sem za svoje
izjave, ki jih posredujem
ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
V nobenem primeru ni prav,
da ostalim uporabnikom
spletnega foruma lažeš.
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Factor
1
Extraction Sums of Squared Loadings
Rotation
Sums of
Squared
Loadings(a)
Total
2,646
% of Variance
44,094
Cumulative %
44,094
Total
2,129
% of Variance
35,488
Cumulative %
35,488
Total
1,819
2
1,208
20,127
64,222
,726
12,099
47,587
1,650
3
,810
13,494
77,716
4
,488
8,136
85,852
5
,463
7,722
93,574
6
,386
6,426
100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
67
Scree Plot
2,5
Eigenvalue
2,0
1,5
1,0
0,5
1
2
3
4
Factor Number
5
6
Factor
Matrix(a)
Factor
1
2
C11crek
,596
,080
C11erek
,605
,540
C11frek
,553
,355
Ostalim uporabnikom
spletnega foruma se čutim
dolžnega govoriti resnico.
,491
-,316
,664
-,284
,648
-,350
Odgovoren sem za svoje
izjave, ki jih posredujem
ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
V nobenem primeru ni prav,
da ostalim uporabnikom
spletnega foruma lažeš.
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a Attempted to extract 2 factors. More than 25 iterations required. (Convergence=,001). Extraction was terminated.
68
Pattern Matrix(a)
Factor
1
2
C11crek
,316
,391
C11erek
-,094
,848
C11frek
,039
,638
Ostalim uporabnikom
spletnega foruma se čutim
dolžnega govoriti resnico.
,606
-,054
,689
,069
,738
-,004
Odgovoren sem za svoje
izjave, ki jih posredujem
ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
V nobenem primeru ni prav,
da ostalim uporabnikom
spletnega foruma lažeš.
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
a Rotation converged in 5 iterations.
Structure Matrix
Factor
1
2
C11crek
,489
,530
C11erek
,281
,807
C11frek
,321
,656
Ostalim uporabnikom
spletnega foruma se čutim
dolžnega govoriti resnico.
,582
,213
,720
,373
,736
,322
Odgovoren sem za svoje
izjave, ki jih posredujem
ostalim uporabnikom
spletnega foruma.
V nobenem primeru ni prav,
da ostalim uporabnikom
spletnega foruma lažeš.
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Factor Correlation Matrix
Factor
1
1
1,000
2
,441
2
,441
1,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
69
Case Processing Summary
N
Cases
Valid
%
76
46,3
Excluded(
88
53,7
a)
Total
164
100,0
a Listwise deletion based on all variables in the procedure.
Reliability Statistics
Cronbach's
Alpha
,697
N of Items
12
Item-Total Statistics
C9erek
Scale Mean if
Item Deleted
24,84
Scale Variance
if Item Deleted
34,908
Corrected
Item-Total
Correlation
,319
Cronbach's
Alpha if Item
Deleted
,680
C9grek
24,22
31,883
,497
,650
C9hrek
25,20
33,787
,472
,659
C9irek
25,16
33,495
,396
,668
C9jrek
24,97
33,519
,388
,669
C9krek
24,78
35,883
,258
,689
C9lrek
24,83
37,637
,136
,705
Najboljši pristop pri
komuniciranju s člani
spletnega foruma je, da jim
poveš tisto, kar si želijo
slišati.
25,57
38,729
,058
,714
Večina ljudi na spletnem
forumu bi me skušala
izkoristiti, če bi imeli
priložnost.
25,55
35,397
,410
,670
Večina ljudi na spletnem
forumu je prijaznih zaradi
lastne koristi.
25,11
35,109
,329
,679
24,75
32,777
,450
,659
25,79
36,435
,260
,688
Večina ljudi misli samo nase.
Opravičljivo je, da med
pogovorom na spletnem
forumu lažemo drug
drugemu.
Scale Statistics
Mean
27,34
Variance
40,495
Std. Deviation
6,364
N of Items
12
70
Communalities
C9erek
Initial
,193
Extraction
,156
C9grek
,434
,397
C9hrek
,473
,711
C9irek
,631
,748
C9jrek
,521
,558
C9krek
,196
,226
C9lrek
,303
,312
Najboljši pristop pri
komuniciranju s člani
spletnega foruma je, da jim
poveš tisto, kar si želijo
slišati.
,151
,118
Večina ljudi na spletnem
forumu bi me skušala
izkoristiti, če bi imeli
priložnost.
,473
,552
Večina ljudi na spletnem
forumu je prijaznih zaradi
lastne koristi.
,561
,617
,573
,606
,195
,130
Večina ljudi misli samo nase.
Opravičljivo je, da med
pogovorom na spletnem
forumu lažemo drug
drugemu.
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Factor
1
Extraction Sums of Squared Loadings
Rotation
Sums of
Squared
Loadings(a)
Total
3,012
% of Variance
25,100
Cumulative %
25,100
Total
2,551
% of Variance
21,256
Cumulative %
21,256
Total
2,191
2
2,426
20,217
45,317
1,978
16,487
37,743
1,933
3
1,249
10,406
55,723
,602
5,015
42,758
1,604
4
,990
8,248
63,971
5
,943
7,862
71,833
6
,843
7,027
78,860
7
,647
5,392
84,252
8
,574
4,784
89,036
9
,414
3,449
92,486
10
,376
3,136
95,622
11
,330
2,753
98,375
12
,195
1,625
100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
71
Scree Plot
Eigenvalue
3
2
1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Factor Number
Factor
2
3
C9erek
,344
,181
,068
C9grek
,604
,124
-,128
C9hrek
,686
,184
-,456
C9irek
,506
,697
,082
C9jrek
,447
,575
,168
C9krek
,282
-,174
,341
C9lrek
,109
,463
,293
Najboljši pristop pri
komuniciranju s člani
spletnega foruma je, da jim
poveš tisto, kar si želijo
slišati.
,064
-,252
,224
Večina ljudi na spletnem
forumu bi me skušala
izkoristiti, če bi imeli
priložnost.
,571
-,473
-,042
Večina ljudi na spletnem
forumu je prijaznih zaradi
lastne koristi.
,485
-,599
,153
,648
-,431
-,008
,254
-,072
,246
Večina ljudi misli samo nase.
Opravičljivo je, da med
pogovorom na spletnem
forumu lažemo drug
drugemu.
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a 3 factors extracted. 20 iterations required.
72
11
12
Factor
Matrix(a)
1
10
Pattern Matrix(a)
Factor
1
2
3
C9erek
,193
,292
,087
C9grek
,538
,227
,044
C9hrek
,833
,134
-,232
C9irek
,254
,778
-,105
C9jrek
,159
,702
,007
C9krek
-,018
,118
,473
C9lrek
-,176
,568
,049
Najboljši pristop pri
komuniciranju s člani
spletnega foruma je, da jim
poveš tisto, kar si želijo
slišati.
-,091
-,074
,338
Večina ljudi na spletnem
forumu bi me skušala
izkoristiti, če bi imeli
priložnost.
,508
-,234
,407
Večina ljudi na spletnem
forumu je prijaznih zaradi
lastne koristi.
,313
-,266
,603
,538
-,158
,440
Večina ljudi misli samo nase.
Opravičljivo je, da med
pogovorom na spletnem
,019
,146
,332
forumu lažemo drug
drugemu.
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
a Rotation converged in 11 iterations.
73
Structure Matrix
Factor
1
2
3
C9erek
,267
,321
,117
C9grek
,590
,320
,165
C9hrek
,798
,297
-,031
C9irek
,367
,830
-,089
C9jrek
,287
,730
,004
C9krek
,122
,086
,461
C9lrek
-,062
,533
-,030
Najboljši pristop pri
komuniciranju s člani
spletnega foruma je, da jim
poveš tisto, kar si želijo
slišati.
-,019
-,111
,320
Večina ljudi na spletnem
forumu bi me skušala
izkoristiti, če bi imeli
priložnost.
,569
-,168
,549
Večina ljudi na spletnem
forumu je prijaznih zaradi
lastne koristi.
,417
-,247
,698
,621
-,089
,586
Večina ljudi misli samo nase.
Opravičljivo je, da med
pogovorom na spletnem
,129
,129
,328
forumu lažemo drug
drugemu.
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Factor Correlation Matrix
Factor
1
1
1,000
2
2
,179
3
,179
,252
1,000
-,061
3
,252
-,061
1,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Case Processing Summary
N
Cases
Valid
Excluded
(a)
Total
%
76
46,3
88
53,7
164
100,0
a Listwise deletion based on all variables in the procedure.
Reliability Statistics
Cronbach's
Alpha
,694
N of Items
9
74
Item-Total Statistics
C9grek
Scale Mean if
Item Deleted
18,3947
Scale
Variance if
Item Deleted
22,162
Corrected
Item-Total
Correlation
,491
Cronbach's
Alpha if Item
Deleted
,640
C9hrek
19,3684
23,276
,524
,639
C9irek
19,3289
23,024
,436
,653
C9jrek
19,1447
23,459
,388
,664
C9krek
18,9474
25,784
,228
,695
C9lrek
19,0000
27,147
,117
,713
C9b
19,7237
25,349
,382
,668
C9c
19,2763
25,189
,292
,682
C9d
18,9211
22,660
,468
,646
Scale Statistics
Mean
21,5132
Variance
29,533
Std. Deviation
5,43444
N of Items
9
Correlation Matrix
C9grek
C9hrek
C9irek
C9jrek
C9krek
C9lrek
C9b
C9c
C9d
C9grek
1,000
,534
,338
,320
,086
,065
,287
,136
,330
C9hrek
,534
1,000
,429
,318
-,014
,066
,327
,196
,326
C9irek
,338
,429
1,000
,677
,001
,449
-,051
-,146
,107
C9jrek
,320
,318
,677
1,000
,101
,297
-,063
-,077
,040
Correlation
C9krek
,086
-,014
,001
,101
1,000
,080
,302
,256
,255
Communalities
C9grek
Initial
,355
Extraction
,411
C9hrek
,434
,695
C9irek
,627
,847
C9jrek
,494
,525
C9krek
,183
,226
C9lrek
,290
,291
C9b
,446
,545
C9c
,506
,573
C9d
,568
,672
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
75
C9lrek
,065
,066
,449
,297
,080
1,000
-,198
-,143
-,168
C9b
,287
,327
-,051
-,063
,302
-,198
1,000
,513
,565
C9c
,136
,196
-,146
-,077
,256
-,143
,513
1,000
,644
C9d
,330
,326
,107
,040
,255
-,168
,565
,644
1,000
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Factor
1
Extraction Sums of Squared Loadings
Rotation
Sums of
Squared
Loadings(a
)
Total
2,792
% of Variance
31,017
Cumulative %
31,017
Total
2,386
% of Variance
26,510
Cumulative %
26,510
Total
1,812
2
2,298
25,532
56,549
1,899
21,096
47,605
1,731
3
1,100
12,226
68,775
,500
5,554
53,159
1,864
4
,705
7,834
76,609
5
,638
7,094
83,703
6
,485
5,387
89,090
7
,408
4,534
93,625
8
,366
4,069
97,693
9
,208
2,307
100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
Scree Plot
3,0
2,5
Eigenvalue
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
1
2
3
4
5
6
Factor Number
Matrix(a)
Factor
C9grek
1
2
,587
,149
3
-,209
C9hrek
,693
,195
-,421
C9irek
,499
,760
,142
C9jrek
,401
,584
,154
C9krek
,264
-,164
,360
C9lrek
,069
,474
,248
C9b
,578
-,459
,003
C9c
,505
-,535
,177
C9d
,698
-,415
,114
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a 3 factors extracted. 22 iterations required.
76
7
8
9
Factor
Pattern Matrix(a)
Factor
1
2
3
C9grek
,570
,155
,095
C9hrek
,819
,100
-,023
C9irek
,313
,823
-,017
C9jrek
,214
,662
,028
C9krek
-,154
,142
,491
C9lrek
-,092
,540
-,029
C9b
,299
-,215
,561
C9c
,096
-,197
,686
C9d
,290
-,085
,685
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
a Rotation converged in 11 iterations.
Structure Matrix
Factor
1
2
3
C9grek
,618
,228
,241
C9hrek
,827
,217
,196
C9irek
,424
,868
,001
C9jrek
,316
,690
,033
C9krek
,002
,079
,437
C9lrek
-,024
,529
-,100
C9b
,424
-,219
,662
C9c
,259
-,240
,730
C9d
,467
-,101
,772
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Factor Correlation Matrix
Factor
1
1
1,000
2
2
,142
3
,142
,277
1,000
-,083
3
,277
-,083
1,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Case Processing Summary
N
Cases
Valid
Excluded
(a)
Total
%
74
45,1
90
54,9
164
100,0
a Listwise deletion based on all variables in the procedure.
Reliability Statistics
Cronbach's
Alpha
,696
N of Items
11
77
Item-Total Statistics
C7d
Scale Mean if
Item Deleted
25,64
Scale
Variance if
Item Deleted
37,934
Corrected
Item-Total
Correlation
,146
Cronbach's
Alpha if Item
Deleted
,710
C7e
25,95
32,764
,526
,642
C7g
27,46
39,649
,124
,704
C7n
26,62
33,827
,404
,664
C7o
27,03
34,410
,506
,650
C7p
26,61
33,803
,524
,646
C7q
26,61
34,022
,387
,668
C7r
27,65
38,094
,265
,686
C7f
25,26
35,892
,355
,673
C7c
27,30
34,458
,467
,655
C7s_R
25,38
39,773
,081
,713
Scale Statistics
Mean
29,15
Variance
42,128
Std. Deviation
6,491
N of Items
11
Correlation Matrix
Correlation
C7d
C7e
C7g
C7n
C7o
C7p
C7q
C7r
C7f
C7c
C7s_R
C7d
1,000
,082
,113
,210
,050
-,076
,301
-,097
-,070
,263
-,105
C7e
,082
1,000
,084
,352
,362
,399
,162
,185
,441
,298
,207
C7g
,113
,084
1,000
-,122
,010
,066
,096
,125
,176
,225
-,105
C7n
,210
,352
-,122
1,000
,194
,182
,502
,068
,167
,232
,090
C7o
,050
,362
,010
,194
1,000
,621
,173
,242
,281
,339
,238
Communalities
C7d
Initial
,216
Extraction
,215
C7e
,376
,608
C7g
,155
,416
C7n
,393
,586
C7o
,453
,457
C7p
,529
,908
C7q
,441
,732
C7r
,215
,190
C7f
,277
,247
C7c
,287
,318
C7s_R
,197
,240
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
78
C7p
-,076
,399
,066
,182
,621
1,000
,280
,387
,334
,247
,196
C7q
,301
,162
,096
,502
,173
,280
1,000
,104
,167
,267
-,223
C7r
-,097
,185
,125
,068
,242
,387
,104
1,000
,062
,267
,071
C7f
-,070
,441
,176
,167
,281
,334
,167
,062
1,000
,152
,088
C7c
,263
,298
,225
,232
,339
,247
,267
,267
,152
1,000
,016
C7s_R
-,105
,207
-,105
,090
,238
,196
-,223
,071
,088
,016
1,000
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Factor
1
Extraction Sums of Squared Loadings
Rotation
Sums of
Squared
Loadings(a
)
Total
3,011
% of Variance
27,376
Cumulative %
27,376
Total
2,573
% of Variance
23,388
Cumulative %
23,388
Total
2,039
2
1,652
15,016
42,392
1,144
10,397
33,786
1,544
3
1,254
11,396
53,787
,680
6,181
39,967
,762
4
1,037
9,431
63,218
,521
4,735
44,702
1,627
5
,967
8,795
72,013
6
,754
6,857
78,870
7
,637
5,789
84,659
8
,560
5,090
89,749
9
,472
4,293
94,042
10
,373
3,391
97,434
11
,282
2,566
100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
Scree Plot
Eigenvalue
3
2
1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
Factor Number
Factor Matrix(a)
Factor
1
2
3
4
C7d
,146
,424
,066
,100
C7e
,645
-,099
-,119
,410
C7g
,153
,081
,590
,197
C7n
,498
,401
-,417
,067
C7o
,630
-,234
-,020
-,073
C7p
,790
-,375
,066
-,371
C7q
,512
,634
,014
-,260
C7r
,352
-,156
,166
-,117
C7f
,439
-,107
,041
,202
C7c
,483
,154
,215
,120
C7s_R
,176
-,361
-,244
,140
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a Attempted to extract 4 factors. More than 25 iterations required. (Convergence=,003). Extraction was
terminated.
79
Pattern Matrix(a)
Factor
C7d
1
-,148
2
3
4
,407
,149
,033
C7e
,057
,129
,098
,716
C7g
,032
-,051
,649
,038
C7n
-,011
,656
-,298
,302
C7o
,531
,058
-,041
,233
C7p
,955
,022
-,099
,005
C7q
,280
,816
-,027
-,212
C7r
,412
-,024
,105
,002
C7f
,148
,035
,141
,380
C7c
,181
,256
,290
,197
C7s_R
,075
-,216
-,184
,371
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
a Rotation converged in 12 iterations.
Structure Matrix
Factor
C7d
1
-,067
2
3
4
,425
,213
,018
C7e
,407
,254
,111
,756
C7g
,123
,091
,641
,027
C7n
,165
,635
-,173
,396
C7o
,637
,143
,030
,481
C7p
,948
,114
,023
,441
C7q
,277
,815
,181
,027
C7r
,423
,046
,151
,182
C7f
,341
,133
,156
,447
C7c
,335
,364
,359
,306
C7s_R
,194
-,195
-,230
,380
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Factor Correlation Matrix
Factor
1
1
1,000
2
3
4
,116
,123
,451
2
,116
1,000
,205
,137
3
,123
,205
1,000
-,029
4
,451
,137
-,029
1,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Case Processing Summary
N
Cases
Valid
Excluded
(a)
Total
%
74
45,1
90
54,9
164
100,0
a Listwise deletion based on all variables in the procedure.
80
Reliability Statistics
Cronbach's
Alpha
,644
N of Items
8
Item-Total Statistics
C7d
Scale Mean if
Item Deleted
16,12
Scale
Variance if
Item Deleted
22,629
Corrected
Item-Total
Correlation
,167
Cronbach's
Alpha if Item
Deleted
,661
C7e
16,43
19,947
,432
,585
C7g
17,95
24,737
,087
,665
C7n
17,11
19,769
,403
,593
C7o
17,51
20,966
,435
,589
C7p
17,09
20,251
,480
,575
C7q
17,09
19,128
,458
,576
C7r
18,14
23,379
,243
,634
Scale Statistics
Mean
19,64
Variance
26,536
Std. Deviation
5,151
N of Items
8
Correlation Matrix
Correlation
C7d
C7e
C7g
C7n
C7o
C7p
C7q
C7r
C7d
1,000
,082
,113
,210
,050
-,076
,301
-,097
C7e
,082
1,000
,084
,352
,362
,399
,162
,185
C7g
,113
,084
1,000
-,122
,010
,066
,096
,125
C7n
,210
,352
-,122
1,000
,194
,182
,502
,068
Communalities
C7d
Initial
,161
Extraction
,253
C7e
,278
,266
C7g
,092
,227
C7n
,372
,818
C7o
,413
,433
C7p
,516
,871
C7q
,367
,443
C7r
,168
,182
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
81
C7o
,050
,362
,010
,194
1,000
,621
,173
,242
C7p
-,076
,399
,066
,182
,621
1,000
,280
,387
C7q
,301
,162
,096
,502
,173
,280
1,000
,104
C7r
-,097
,185
,125
,068
,242
,387
,104
1,000
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Factor
1
Extraction Sums of Squared Loadings
Rotation
Sums of
Squared
Loadings(a
)
Total
2,482
% of Variance
31,031
Cumulative %
31,031
Total
2,052
% of Variance
25,649
Cumulative %
25,649
Total
1,861
2
1,468
18,348
49,378
1,013
12,662
38,311
1,353
3
1,110
13,874
63,252
,427
5,343
43,654
,454
4
,826
10,330
73,582
5
,743
9,282
82,864
6
,657
8,210
91,074
7
,416
5,205
96,279
8
,298
3,721
100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a When factors are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
Scree Plot
2,5
Eigenvalue
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
1
2
3
4
5
6
7
8
Factor Number
Factor Matrix(a)
Factor
1
2
3
C7d
,146
,371
,307
C7e
,515
-,014
-,023
C7g
,076
-,079
,463
C7n
,599
,625
-,261
C7o
,609
-,247
-,037
C7p
,813
-,458
-,017
C7q
,500
,384
,213
C7r
,345
-,244
,052
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a Attempted to extract 3 factors. More than 25 iterations required. (Convergence=,008). Extraction was
terminated.
82
Pattern Matrix(a)
Factor
C7d
1
-,131
2
3
,461
,199
C7e
,429
,206
-,059
C7g
,077
,055
,462
C7n
,122
,773
-,448
C7o
,650
,034
-,024
C7p
,944
-,065
,029
C7q
,156
,607
,077
C7r
,427
-,060
,082
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
a Rotation converged in 6 iterations.
Structure Matrix
Factor
C7d
1
-,036
C7e
C7g
2
3
,443
,221
,472
,292
-,050
,087
,094
,465
C7n
,283
,776
-,411
C7o
,657
,167
-,024
C7p
,931
,132
,024
C7q
,282
,644
,106
C7r
,415
,032
,078
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Factor Correlation Matrix
Factor
1
2
1
1,000
,207
2
,207
3
-,002
1,000
,049
3
-,002
,049
1,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring. Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
5. Regresija
Variables Entered/Removed(b)
Model
1
Variables
Entered
Variables
Removed
fak2anon,
fak2nezaup,
fak1odg(a)
Method
.
Enter
a All requested variables entered.
b Dependent Variable: fak1samop
83
Model Summary
Change Statistics
Model
1
R
,413a
R Square
,171
Adjusted
R Square
,134
Std. Error of
the Estimate
,85682847
R Square
Change
,171
F Change
4,673
df1
df2
3
68
Sig. F Change
,005
a. Predictors: (Constant), fak2anon, fak2nezaup, fak1odg
ANOVA(b)
Model
1
Sum of
Squares
Regressio
n
Residual
df
Mean Square
10,292
3
3,431
49,923
68
,734
F
Sig.
4,673
,005(a)
t
Sig.
Total
60,215
71
a Predictors: (Constant), fak2anon, fak2nezaup, fak1odg
b Dependent Variable: fak1samop
Coefficients(a)
Unstandardized
Coefficients
Model
1
B
(Constant
)
fak2nezau
p
fak1odg
Standardized
Coefficients
Std. Error
Beta
-,031
,101
-,156
,114
,254
-,215
a Dependent Variable: fak1samop
fak2anon
-,311
,757
-,156
-1,367
,176
,121
,243
2,088
,041
,112
-,216
-1,920
,059
Variables Entered/Removed(b)
Model
1
Variables
Entered
Variables
Removed
fak2anon,
fak1odg(a)
Method
.
Enter
a All requested variables entered.
b Dependent Variable: fak2nezaup
Model Summary
Change Statistics
Model
1
R
,262a
R Square
,069
Adjusted
R Square
,042
Std. Error of
the Estimate
,89865913
R Square
Change
,069
F Change
2,613
df1
df2
2
71
Sig. F Change
,080
a. Predictors: (Constant), fak2anon, fak1odg
ANOVA(b)
Model
1
Sum of
Squares
Regressio
n
Residual
Total
df
Mean Square
4,220
2
2,110
57,339
71
,808
61,559
a Predictors: (Constant), fak2anon, fak1odg
b Dependent Variable: fak2nezaup
73
84
F
Sig.
2,613
,080(a)
Coefficients(a)
Unstandardized
Coefficients
Model
1
B
(Constant
)
fak1odg
Standardized
Coefficients
Std. Error
,015
,104
-,280
,122
-,046
a Dependent Variable: fak2nezaup
,117
fak2anon
Beta
t
Sig.
,141
,888
-,267
-2,285
,025
-,046
-,394
,694
Variables Entered/Removed(b)
Variables
Variables
Entered
Removed
fak2anon(a)
.
a All requested variables entered.
b Dependent Variable: fak1odg
Model
1
Method
Enter
Change Statistics
Model
1
R
R Square
Adjusted R
Square
,040
,026
,199(a)
Std. Error of
the Estimate
R Square
Change
F Change
,040
2,978
,86552878
df1
df2
1
72
Sig. F Change
,089
ANOVA(b)
Model
1
Sum of
Squares
Regressio
n
Residual
df
Mean Square
2,231
1
2,231
53,938
72
,749
56,169
a Predictors: (Constant), fak2anon
b Dependent Variable: fak1odg
73
Total
F
Sig.
2,978
,089(a)
Coefficients(a)
Unstandardized
Coefficients
Model
1
B
(Constant
)
fak2anon
Standardized
Coefficients
Std. Error
-,014
,101
-,191
,110
Beta
t
-,199
a Dependent Variable: fak1odg
85
Sig.
-,141
,888
-1,726
,089