PDF, 20 kB - urban jarnik

1
Marnvam po domače
2
Besednjak posvečamo
dologletnemu neumornemu
zbiratelju narečnih besed
svojega rojstnega kraja
patru Bertrandu Kotniku, OFM,
pd. Prosenovemu Hanziju
iz Spodnjih Gorič pri Rožeku
(1913-2009)
Marnvam
po domače
Živ narečni besednjak
slovenskega govora
v zgornjem Rožu
od Huma pri Rožeku do
Mute pri Svečah
Sestavlja Franc Kattnig,
pd. Prosenov Francej
1. izdaja: 2015
4
5
CIP...
Izdajatelja: Kulturno društvo „Peter Markovič“, Rožek, in
Etnografski inštitut „Urban jarnik“, Celovec.
Sestavlja Franc Kattnig s pomočjo domačinov: Werner
Bierbaumer (Gora), Hanzej Buchacher (pd. Jahr v Šmartnu),
Jozej Dobernig (Reka), Tomi Dobernik (pd. Primik na Reki),
Toni Isop (pd. Lebn v Gorinčičah), Franci Janežič (pd. Janežič
v Lešah), Hanzi Kanzian (pd. Ocijan v Fari), Rezka Kassl (Tale),
Tonči Katnik (pd. Ferm na Reki), Mari Klemenjak (Št. Jakob,
Celovec), Jožko Lepuschitz (pd.Mežnar v Ščedmu), Šiman
Lepuschitz (Podgorje), Franc Mečina (pd. Habnar na Reki),
Folti Müller (pd. Suhar na Rutah), Janko Ottowitz (Rute),
Werner Rauter (Gora), Franc Rehsmann (Št.Jakob), Jaki
Sitter (pd. Ukelč v Št. Jakobu) i. dr.
Uvodna beseda: Janko Zerzer - Spremna beseda:
MPR,LK???....
Grafično oblikovanje: David Kassl
Založila Mohorjeva založba, Celovec
Tiskala Mohojeva tiskarna, Vetrinj pri Celovcu.
(c) 2014 Franc Kattnig
1. izdaja (na spletu): 2014
ISBN 978-3-7086- .....
Izid knjige so podprli: Urad zveznega kanclerja, Dunaj –Urad
za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana – i.dr.
Bomo še marnvali
po domače?
Da narečja, ne samo slovenska,
vsepovsod dramatično nazadujejo, da ne
rečem umirajo, je žalostno dejstvo. Saj so
narečja živi jezik v družinah, med prijatelji
in v vaških skupnostih. Priučeni, torej kot
tuj jezik pridobljeni jezik, nikoli ne more
imeti tiste vrednosti kot materni jezik, ki
si ga otrok od prvega dne naprej osvaja.
Zato je kampanja za družinski jezik, ki jo
je začela Krščanska kulturna zveza pred
dobrimi štirimi leti, tako potrebna in
medtem tudi že odmevna pri slovenskih
zamejskih skupnostih, kar se je pokazalo
jeseni 2014 na simpoziju v Tinjah. In
6
7
izredno dragocene podporne izjave, ki jih
je v stričevi zapuščini našel tudi
je Nedelja objavljala skozi več ko dve leti
slovarček rožeških narečnih izrazov iz
in smo jih nato ponatisnili v privlačni
vsakdanjega govora, deloma znanih samo
brošuri, bi morale doseči starše in stare
še starejšim ljudem, ki ga je začel
starše, da bi se zavedali svojih možnosti
dopolnjevati, tako da se je iz nekaj sto
in dolžnosti.
nabralo kar okoli 2.500 narečnih besed,
Zelo zanimiva iniciativa pa se je porodila
pravi zaklad za vsakega, ki mu je pri srcu
tudi v Spodnjih Goričah, kjer vsestransko
zgornjerožansko narečje. To naj bi postal
dejavni Franc Kattnig upravlja dediščino
dragocen doprinos k ohranjanju domače
svojega strica p. Betranda Kotnika
govorice.
(1913–2009), Prosenovega, ki je skozi
Da ljubezen do narečja in spoštovanje
več desetletij raziskoval hišna imena
podedovanega jezika ni le nostalgična
južne Koroške in jih je celovška
kaprica nepoboljšljivih rovtarjev,
Mohorjeva založba izdala v petnajstih
izpričujejo mnogi pristojni strokovnjaki.
zvezkih. Te publikacije so našle veliko
Celo veliki nemški pesnik in pisatelj
odobravanje pri znanstvenikih in
Johann Wolfgang Goethe, nedosegljivi
predvsem tudi izredno zanimanje pri
mojster pesniške besede, je zelo cenil
prebivalstvu tozadevnih vasi. Kattnig pa
narečje, saj je zapisal: „Z narečjem se
8
9
prične govorjeni jezik... Vsaka pokrajina
ljubi svoje narečje, saj je to tisti element,
iz katerega duša črpa svoje dihanje.“
Znani tržaški pesnik in publicist Marko
Kravos pa pravi: „Narečje je naročje
jezika. V njem se rodiš, z njim povežeš
svet, ki te obdaja, z dogodivščinami, v
katere boš med rojstvom in smrtjo
vpleten... Ker domače narečje ni denar,
pač pa sol. Tako vsakdanja in tako
potrebna je domača govorica, da radi
pozabimo nanjo. Kot na sol. Pa bi bilo
morje brez soli še morje?“
Janko Zerzer
z
10
a
11
ábotən neroden, nespreten
àhle greben za laneno predivo
àjfratə ljubosumen biti
ájšlə drsalke
ál ali, če ko, ali ne; kali
altè! Ali ni res?
am`
r t enkrat (dvìbartə dvakrat)
àmpa ročaj pri posodi
ànatə se brigati se
anír nihče
án-jetə tiče se (qaj pa to tabè ànhre?
Kaj to tebe briga?)
aplènca apnenica, jama/peč za gašenje
apna
aplénəq apnenec
z
a
12
árcat (-inja) padar(ica)
àsa! (àsasa!) au!
àsovnjaq tur
àsva vneta rana (àsva se príme rana se
vname)
b
brčìn brencelj
àtej (àtek, hàtej, očà) oče
bŕnca vrtavka
avbé-avbé! pojdi no!
b`rnqva krava (slabšalno)
ávbqò (pl. ávbčə) jabolko (sadež in tudi
babcà stara mati, tudi priprava za
drevo)
klepanje kose
àvcəh upokojitev
bàbje p`ə šano sodra
àvcəhar (-ca) upokojenec, upokojenka
bàjta koča, hišica
ávov jalov (ávova žəvína jalova (tudi
bála čišta, skrinja
mlada) živina
ávovca jalov sirk (koruza)
13
balòh,balòha debeluhar, nerodnež
balós fužine (v balósə dévatə v fužinah
delati)
bána kopalna kad
bàndra potovanjske stvari
bàqva bakla
a
b
14
15
bàqvatə se okorno hoditi, nekam lesti
bàvhast svetlosiv
barantátə prekupčevati
bàvhasto hlèda grdo gleda
bàratə vprašati (zbàratə zvedeti,
bébarca veverica
zbarqvátə poizvedovati,
bəčèva (bəčèle) čebela
(zbarqlívatə radovedno izpraševati)
bəčolìnjaq (bəčovnjáq) čebelnjak, panj
bàrenje vprašanje
bədlátə žival (telička) krmiti v gobec
bárje močvirje
bèk proč (bek zatépstə proč vreči)
bàrq bítə časà povpraševati po čem,
b`ə l ali (jes bəl ti jaz ali ti)
marati za kaj
bàrq mə je! me ne briga! (bàrq me je
žanstvà! mar me je žensk!)
batmól srednje debelo volneno blago
bàvant debel človek, trebušnik
bèla neubogljiva ovca (pastirski izraz)
bèla psica (slabš. izraz) (preqlèta bèla!
prekleta psica!)
beléčə – se rabi samo v rečenici: pérje
beléčə hratùje listje začenja veneti)
bàvčej debel pujsek
bèli belič
bávh govedo svetlosive barve
bəndrátə brundati
bàvha (bàvhəca pomanjševalno) vrsta
bèq proč (bèq zatépstə proč vreči)
b
trave (tla je sáma bàvha!), svetlosiva
bèqa (bìca, ovcà) ovca
krava
bèqej mlad oven
b
16
17
bèr lan
bídr oven
bèrhva krava (slabšalno)
bíla predvečer božiča, novega leta in
bèrsa šaljiv, lažniv človek
bersátə se zlagati se, bahati se
bértəh predpasnik
besedníq govornik (pri hòhcetə,
poroki)
béštja zverina
bèštjana! vzklik začudenja (o ti
bèštjana déčva!)
bəzátə okoli tekati (qràve bəzàjo krave
tekajo naokoli)
bəzòv bítə nemiren biti
sv. treh kraljev
bílate zabeliti (obílan móčnəq zabeljen
močnik)
bìlovje iglice iglavcev (tudi šìlovje)
bìrenj žakelj (vreča) za 4 škafce, tudi
kmečka poljska mera
bírt gostilničar
bìstahòr (bisthòr, bíst)! klic konju, da
naj gre na levo, (vè(ha)! stoj!, hij! pojdi
(konju)! hèjs! pojdi (kravi)! hìbo! pojdi
na desno (konju)!)
b`
ə zovc bezeg
bívčəq, bív bel
bìca ovca
bìzqəc bizgec, trep
bìcej bacek, mlada ovca
b`
ə l ali (jes bl pa ti jaz ali ti)
bìčej, bìči manjši oven; (mrqáč velik
Blačàn Beljačan
oven)
b
Blàq Beljak (v Bláce v Beljaku)
b
18
19
blaqátə blebetati (qoj tq`
ə blaqà govori
tja v dan)
boqátə dregati (naboqátə se nad
sitega se najesti)
blèq madež, krpica
bùrovc bor
bléqatə zakrpati
bóršt gozd
blínatə raztegovati (npr. testo)
bòršvatə pogrešati, boleče hrepeneti
blízə skoraj, menda pač (blízə, da nàq
skoraj, da ne)
(bòršva po njèj)
bós vremensko znamenje (vihar)
bòb bob
bovšlìnjaq sredstvo proti bolham
bócntə smukniti ven, zmazati se ven
bóžjə stòv mavrica
bócov brizgalna cev
bóžjə žvàq možganska kap
bodrátə opominjati, ponovno zahtevati
brahátə nevdušljivo kašljati (rèhəl
bòh debela slanina (svínjo na bòh
brahà, čovàq pa bréše)
quátə, po bóhə màzatə. Prùlenjq
bràjda ograda
nčème bóha.)
brána brana (váčətə branati)
bàlta udar
brátər brat («màm ntqáj dnárja, qə pa
bóndlnha povzdigovanje (pri maši)
Bùh brátrov» imam toliko denarja,
bóndlatə klatiti se
kakor Bog bratov)
bóqar omejen, trmast človek
b
bratrànčinja sestrična
b
20
21
bratrànc (-činja) bratanec
brdèq (brqà, brkù) grenak (grenka,
grenko)
brènta debel trebuh (zbrèntan bítə
trebušast biti)
brezohvávən brez česa (klobuka, kape)
na glavi
brìh breg
brìhatə se brigati se
b`rncatə brenčati ( ščəmèr brnčí
brencelj brenči)
brnóžtə godrnjati, sitnariti
b`rnqva krava (slabšalno)
brnúh trda, gorska trava
bròjda brozga
bròjdatə umazati se po prsih pri jedi
(otròq se je obròjdov)
brqù grenko (lamóna je brqà limona je
brína veje posekanega iglavca
grenka, qúmr je brdèq kumara je
brìncəl gorjača (suha veja, ki z drevja
grenka)
pade)
brínovqa brin
brìtəlca žepni nožiček
brìtof pokopališče
brlátə curljati iz ust (otròq brlà otrok iz
ust spušča jed, nabrlátə se)
brlátə se politi se (pri jedi)
b
brsàvqa brisača
bŕstən (brstnà) klasje je dobro pognalo,
lepo raste
brùs brusni kamen (v vodirju ga kosec
nosi s seboj)
brùsqatə se lesketati
brùštəq zajtrk
b
22
23
brùštqatə zajtrkovati
bùbatə boleti (otroški izraz) (pùbeja
zòb bùbe fantka zob boli)
Julija ima oteklino na glavi)
búlatə mašiti (koš, skedenj)
bùləšqùp ceneje (dóbrqùp poceni)
bùcatə bosti
(Mohorjeva sqrbí za dobrqùp
búča velika glava, buča
búqle)
bùči (bùqəc) majhen bik
búna brazgotina, tudi oteklina
búdatə šivati, krpati (to pa je hrdù
búndratə brundati
zabúdano to pa je grdo zašivano)
bùdaž sivkast vol, z nazaj vpognjenimi
rogovi
Bùh ne dàj! Bog obvaruj!
bújnqa otekline po udarcu
bùjnqara (bújnqrna) debela ženska, ki
rada tepe
búqatə se goniti se (žàvqa se je
Bùh pomáj! Bog pomagaj!
búqava, pa smo jo q mrjáscə hnálə
Bùh te čávsnə! Bog te zagrabi!
svinja se je gonila in smo jo k merjascu
Bùh te spríjmə! Bog te sprejmi!
gnali)
Bùh vònej! hvala!
búqəlce knjižica
bùhcov vòlej zelo majhen rdeč hrošč
bùqi berda pri tamburaših, kontrabas
búla nadev
búqle knjige
bùla oteklina (Jùlija má bùlo na hvále
búqov bukev
b
b
24
25
bùrən reven, medel, shujšan
cáhatə obupavati
búrmus kožuh stare narodne noše
cáhən dáje znak daje (nadnaravno)
bùrovc bor
cáhov (cáhava) plah, boječ (scáhatə
bèrhva krava
bùtej smrdokavka, zabit, nemaren
človek
bùža bolha (tudi ime majne črne krave)
bvahù blago (tekstil)
bvátnca voda iz močvirja
obupati)
caláq žrebec
cámar ceremoniar (pri poroki in
primíciji)
cánətə kaniti, po kapljicah vlivati
(qanət`
ə , qànəc kapljica pod nosom)
c
cap`ə c cepec, neumnež
c`ə h vlak
capìn cepin
cáqəl ledena sveča (ladèn cáqəl,
cəblàjs nalašč (za cəblàjs nalašč)
bváto močvirje
qrúncl)
càh trd, žilast (càh məsù žilasto meso)
b
capátə cepati, poginiti (vse múše so
pocápale vse muhe so pocrkale)
cápcə cepci (tudi cepì)
cápel prekla
cébnjan bítə neumen biti
cedívo cedilo
c
26
27
cedìvqa cedilnik (tudi cedívo)
cefízl cefizelj (majhen človek)
cìka rdečkasto-rjavo govedo z belo liso
na hrbtu
cəhàjnarca ciganka, tudi vrsta rož
cìncatə tresti se, obotavljati
cəhàn cigan, potepuh
cìnəntə zadremati
céjna košara (cejnca košarica)
cínq cinek (žúpa je tq`
ə bùrna, da še
céqar tepec, nahrbtnik, malha, torba
anà cínqa qnì hor`
ə juha je tako
cératə živeti od česa
uboga, da še enega cinka ni na njej)
cérənha živilo
cíptə cepiti hlode (čaplátə drva cepiti)
cèvh orodje
cìplnca sekira za cepljenje
cəzátə (cəzà) sesati (žival cəzà), skozi
cìpovnca ozka in težka sekira za
slamo sesati
cəzvò premočno
cìba (cìbəca, cìbej) pišče (gl. čìbej,
čìba)
cìbatə, čùbatə počasi hoditi
cíc svetla bombaževina
cìhov opeka
cìhovnca opekarna
c
cepljenje drv
cíq (cìqa) rdečkasto-rjavo govedo z belo
liso na hrbtu
cìqrej (cìqrlə) sladkorček
cìv cel (cívo nùč vso noč, snìh na cìvo
házətə sneg na celo gaziti)
cìzatə človek sesa (Pepi prídno cìza)
(govedo: glagol – cəzátə); (človek:
c
28
29
glagol – cìzatə)
cìzej sesek, cizek (dojke, vime) (màmən
cìzej mamin ljubček)
cjáztə potlačiti (s težo svojega trupla)
còqlaž coklež, izdelovalec lesenih obuval
(coqla)
còqvar žebelj za cokle
cóta cunja, vampi
(b`
əq je qrávo pocjázov bik je kravo
cótl krompirjev močnik
potlačil)
còtlar pobirač cunj
cjáztə se potepati se, plaziti se, klatiti
cóztə sesati (p´
r ste cóztə prste sesati)
se (čéj pa se cjàzəš vqùlə? kje pa se
crétovc cvetje, dračje
klatiš naokoli?)
cvrétje cvrtje
cmáv premalo
cùcej duda (tudi tùtej)
cmìhən premajhen
cúhl brzda
cmòqva blato, brozga
cùla (cùdla) (védva cùdla) nemarna
cmòqvatə brozgati (v črìvlah oj tq`
ə
cmòqe v čevljah kar tako brozga)
cmŕčəq (čmŕčəq) smrkov otrok
ženska
cùlatə scati (otroški izraz) (pocùlatə
se)
cod`ə zraven (cod`
ə bítə zraven biti)
cúqər sladkor
cól carina, dolžinska mera
cvèč preveč
còpratə čarati
cvéhənt od nekod (cvéhənt prídajo
c
c
30
31
pridejo od nekod)
čalìšnəq vogelni steber lesenega
cvèq sadilni klin, klinček
ogrodja okoli krušne peči (dilce);
cvežènj žica
priimek trdoglavega človeka
cvìbvatə dvomiti, ugibati
cvídər (svídər) sveder
cvíq vpitje (utrúčjə cvìq nə vìq otroški
vik in krik)
čàp čep (v čàp pítə na dolg piti; v čàp
métə pr qom`
ə v dobro imeti pri kom)
čaplátə (sčaplátə) drva cepiti (da so
šrèfəlnə) (cípətə debele hlode cepiti)
č
čaqláč (čaqlánca) jecljač, jecljavka
č`ə d (čída ali čéda) močnik, gosta
čavò čelo (na čavò na čelo, na čalè na
ponesrečena jed
čaqlátə jecljati
čarúhəl svojeglavec, butec
čast`ə prejkone, kmalu (bo ja čast`
ə
pršòv bo ja kmalu prišel)
čelu)
čábatə zamazati (učábatə, počábatə)
čávsntə (čàvsnam) popasti, zagrabiti
čafúta dolga tanka smreka
čažána čežana
čah`ə l kegelj, okoren človek
čébər hrošč, keber
čahlátə kegljati
čəbù čebula
c
c, č
32
33
čèča punčka (igrača)
čènča godrnjač, nergač
čèčqa dleto za lupljenje drevesnega
čènčatə nergati, godrnjati
lubja
čènčej nergač, rahel človek
čèčqatə lubje lupiti
čəndrátə ropotati
čədlátə pri jedi strositi z žlice
čèndrje kje drugje, drugod
čèdra velika pipa (kadilci)
čépa kepa
čèhlej kegelj
čèpatə se kepati se
čehlíšče kegljišče
čəpènca kipenica, jed iz skuhane
čəhnočà zatohlost (v gàmrə je
čəhnočà pa tesnočà v kamri je
zatohlost in tesnoba)
čéj? kje? (čej bom jamàl, da bom tabè
dajàl? Kje bom jemal, da bom tebi
dajal?)
čèla klin (lesen), kos kruha
smetane in moke
čèqdej nekdaj (prej čèqdej je lìpšə bú
prej nekdaj je lepše bilo)
čerbódə marsikje
čírfat na božjo pot iti (čìrtah žegnano,
səm tə pa čìrtah prnésov sem ti pa
žegnano prinesel)
čəmnà kumina
čérfəl strgan čevelj
čəšmìlovje šipek
čèsej majhen glavnik
čèmra slabo jajce, rahel človek
čəsèlna kislica (rastlina)
č
č
34
35
čèst čast (za čest`
ə délə, zaradi časti)
čìča bat (veliko leseno kladivo)
čest´ə l omejen, prismojen človek
čìčasà nič ne dene, nič ne stori (čìčasà,
čəšmìnje češmin
čèta sladko zelje, zrezano na četrt in
skuhano – s krompirjevim močnikom
četnà veriga
četrtnjáq ohrovtova enolončnica
da d`
ə ž hré nič ne stori, da dežuje)
čìčatə sedeti (otroški izraz)
čìčej, číčəl, čìčara len človek
čìčəq kij (za zabijanje), dolg ročaj,
kolarjevo orodje
(Sveče: hováč, hvaváč, Bilčovs:
čídatə kidati
qováč, št. Janž: p`
r daž)
čìdaž (čìdara) priimek debeluharja
čəvéqinja ženska
čìha zapor, ječa (tudi qàjfənca)
čì, nčì nič ni (saj nčì frájda vèč na
číhatə kihati
svìtə saj ni več veselja na svetu, čí vèč
čìj bat
flétno, hrémo v Cəlòvc! ni več
čímpat porodna doba (žanà leží v
luštno, gremo v Celovec!)
čímpatə žena pričakuje otroka…)
čìba kura
čímpatarca porodnica
čìbca majhna kura
čìndrca ropotulja (igrača), klepetava
čìbej piščanček
číc lesen kijec
č
ženska
čìni-hàni počasen človek
č
36
37
čìnqatə dremati, kinkati (začìnqatə
zadremati)
udariti)
čódər čop las
čìnqəlca ščinkovec (ptica), igrača
čódratə qohà nekoga za lase vleči
čìpnjaq cmok iz kvašenega testa
čòf mokrota (ti sə pa móqər q pa čòf ti
číqəl srajca
si pa moker, da se kar cedi)
čirbódə kjerbodi, marsikje
čòfla grozd (čòfla hrózdja)
čìrtah spominsko darilo z božje poti
čoflátə luščiti (čúrčlne z sírqovne
čìsatə se kislo se držati
čoflátə, zvézane pošəšìtə, potle
čísava žúpa kisla (sejemska) juha
jəh dúščətə)
čísov (čísava, čísavo) kisel (kisla, kislo)
čísov bítə kisel biti, slabe volje biti
čohlátə klestiti grmovo listje za krmo
(tudi múzatə z jásana z javra)
čìšta skrinja
čòp šop sena, šop na kapi
čjáča lesen kij (zabìj qòlej z čjáčo zabij
čovàq (čovéqa) človek
kol s kijem)
člá vedno, čim (člá bòl vedno bolj, člá
hùjšə vedno huje)
čm´rqntə (čm`rqnam) udariti na mehko
(zlasti po glavi) (póqntə na trdo
č
črapátə črpati, zajemati (qráva črapà,
vodò z qàpsa dovčrapátə)
črážtə počasi kuhati, počasi delati (se
čràžə, da črčí),
čŕčatə cvrčati (utròq črčí, v vóhnjə
č
38
39
črčí, otrok čivka, v ognju cvre)
črèplca lonček, priimek grdi ženski (ta
pa je črèpəlca hràtava!)
črèple bolj zanikrne (te črèple mòrəm
še umítə!)
dobra!)
črìznčrìz čez in čez
črnèvqa rdečerepka (ptica) (tudi
pogorelček)
črníce borovnice
črépntə na tla pasti (talìr mə je na tlè
črnìlovje borovničevje (rastlina)
črépnov krožnik mi je na tla padel)
črnúla (črnúli) govedo črne barve
črèpva črepinja, posoda za zajemanje,
počena oz. stara posoda
črídətə se (gl. čréda) se družiti
črìšnja češnja (púb, a čè víš, da qné
čròvčej trebušček (otroški izraz)
črùv trebuh (na črívesə lažátə na
trebuhu ležati)
čùba počasna kura
smíš léstə na črìšnjo! Fant, ali ne
čùbej, čùbca vzdevek počasnežu
veš, da ne smeš lesti na češnjo!)
čùra (čùrej) počasnež
čríva čreva (qaj pa bó, če bòjo čríve
zbàrale, kaj pa bo, če bodo čreve
zvedele)
čúrčəl storž (smrekov, jelov, koruzni,
borov)
čvéšpəlj češplja
črìvəlj čevelj, dolžinska mera (vodà še v
črìvlah qni prída! voda še v čevljih ni
č
č
40
d
d`rqatə se sankati se, drsati se
41
vsèdən dèn delavnik, vsédən je
oblečen je preprosto, te drújə dén
pojutrišnjem)
déqatə se prepirati se, zmerjati se
(podékatə postreliti)
dŕčatə drseti
déqlca deklica
daqlè dekle
déqva dekla
daréze zareze
déra jetika (bolezen)
dàrqatə kokodakati (qúra dàrqa kura
dére deske nad krušno pečjo (sušilnica)
kokodaka)
dasétnəq desetnik (je st`
rhan qaqr an
dasétnəq je strgan kakor desetnik)
dávtə daviti
dèdej dedek (tudi kladivo pri klepanju,
pod koso je babca)
dévatə delati
dəžèvnəq deževnik (črv)
déhnítə smrdeti (te s`
ə r pa že máv
déhne! ta sir pa že malo smrdi!)
dìdəc moški, dedec
dìla deska
délava dolžina
dìlca klop okoli pečí
dèn dan (dèn na dèn dan na dan, n`
ə s te
djàtə dati, položiti
dèn dandanes, podènjə popoldne,
č
díšatə tekniti (to mə pa dəší to mi pa
č, d
42
43
tekne)
dív dota
dívənčə dediči
díža deža (škafec za shranjevanje
zaseke, kapusa itd.)
djàjne delo, obveznost (vəlqò q djànjə
métə mnogo dela imeti)
dòb hrast
dóbər dober
dóbərqup poceni (bùliškùp, ceneje)
domisliti se, razumeti
dópəst dopust (fàjront predvečer
praznika)
dopùne dopoldne (vpùne opoldne,
podènjə popoldne)
doqlìdər dokler
dorò dobro (qej dorá vóčəm! kaj
dobrega hočem!)
dotéhəntə dotegniti, dohiteti (pr hòjə,
pr žètvə, pr sèčə, pr dèle)
dobítə dobiti
dòv prítə prenehati
dobívljatə dobivati
dov`ə ! klic govedu, da naj gre na levo
dóbje hrastov les
(živalski jezik)
dóha (dóje) doga (pri sodu)
dovsèj sem doli
dóhtar zdravnik
dovtèj tja doli
dòl dovolj
dràjlatə vrteti, v krogu goniti
domála skoraj, do malega
d`rhob`rt drugič
doopétətə se po daljšem premišljevanju
dríštə odrešiti, razvezati, odvezati ,
d
d
44
45
razvozati
drùməlca dromlja (glasbilo) (drùməlco
drítə se močno jokati
làjnovc dí v úste, da písqa med
drìve drevi (drìve n dàve noč in dan)
jəhrànjam drumelco harmonikar
d`rn ruša
drnjóhatə smrčati (z odprtimi usti)
(smŕčatə smrčati (skozi nos)) drò seveda
droftína, drohtína drobtina
dròh, dròha palica (drog), s katero se
maje skorja
drožè kvas (màma prósjo, da bə drožè
posódlə mama prosijo, da bi kvas
posodili)
drstìtə qohà strogo, z grožnjami
dene v usta, da „piska“ med igranjem)
drùz drozg (ptica)
d´ržatə se užaljen biti
dúptə lupiti (odúptə olupiti, vdùpa
lupina)
dúščenje luščenje koruze
dúščətə luščiti (sírq dúščəmo v
məščíh koruzo luščimo v posebni
mizi)
dušítətə dohiteti (ušítatə prihiteti)
dvibàrtə dvakrat
izpraševati
drtáj vsak hip, kar drgetaje
drúcəl klobasi podoben zavaljuh
drùharja drugega
d
d
e
46
etepetète bítə malenkosten, točen biti
47
fantóra, fantór inventar, premičnina
fáqəntə izginiti, odhiteti
fára župnija (tudi vas Rožek; v Fare v
Rožeku)
f
fárovž župnišče
f`rqlca, f`rqla priimek lahkomiselni
féləh vendar (féləh cvèč vendar
ženski, predrzno dekle
f`rš bítə odprto rano imeti (rdeča ritka)
falèrqa pesmica razuzdane, zbadljive
vsebine
fàjdej, fàjdlca nožiček
favùž tičnica, kletka
fàž, fáža sklopek odrezane preje
fàž butarica (veje, nasekane na péjnə in
zvezane v fàž)
preveč)
fenjátə površno delati (ofenjátə se si
življenje vzeti)
feqafantúza nezanesljiv človek, tudi
bahač
fájmoštr župnik
férmat blago, sukno
fájront delopust (ob sobotah po 16.00)
fəžína kovačnica
fáncut, fáncovt krof
fəžòv fižol
d
d
48
49
fínhrat naprstnik
izpraševati
fìrhajnq zavesa
fràqlč vrček za 1⁄32 žganja
fìštrna terična jama
fŕča, frčèla, frtájna nemiren človek
flafrdrátə frfotati
f´rčatə leteti
flandrátə plapolati
frét napor, muka
flanqìdratə, flanqìratə potepati se,
frfotátə plapolati
pohajkovati
flàvzast bítə muhast biti
frníčətə igrati s kovanci (ufrníčtə qohà
ogoljufati koga)
fléhar sodnik
fróc poreden otrok
flìsəq hitro
frònžə rese (pr héntəhə pri ogrinjalu)
flíta zanemarjen klobuk
f`rqatə letati
fodránja močnata jed, ribana kaša;
frtávqa brnca (gl. vrtávka)
človek, ki mnogo in dolgovezno govori
fórtl veščina, zvijača
frùla flavta, našobljene ustnice
fržèhvatə obhajati (na domu)
fózl pasma pri živalih
fóžatə koruzo luščiti
fóženje koruzanje
fračlátə qohà koga radovedno
e, f
f
50
g, h
51
hàjt skopost, naglost (ha sáma hàjt
qúpej drží ga sama skopost skupaj
drži)
hàjtəšən priden, zagnan
hábəh jastreb
hàjtəšnjaq, hàjtənca pridnež, pridenca
hábnjaq velik pokrov za lonce
hàjzl stranišče
hábrovc gaber
halèrna velika hiša
hábvatə ravnotežje loviti
halìdratə obleko poguliti
háčapàč šipek (héče pa pačè žgeče in
hámər kladivo kovača za podkovanje
peče)
hàntvatə trgovati
hàdra velika ruta (čez ramena ogrnjena)
háqləh bítə izbirčen biti
hadrátə se prepirati se, igračkati se
haqvò jeklo
hàdrca ruta na glavi
hàratə prašiču odstranjevati dlako v
háfrlnə čevlji
koritu z vrelo vodo
hàjatə ležati (otroški izraz, «hija-haja»)
hárbatə težko, naporno delati
hàjd nevernik, velikan (gl. hèda ajda)
háre dvokolica za človeka (samòtažne
hàjna otroška posteljica
hàjsnatə se se ob zidu, drevesu drgati
f
háre dvokolica za vprego)
haríčtə naporno vleči
f
52
53
harlátə se pretirano se voziti
hàvžvatə gospodariti
hártl vrt
hébunq babica (porodništvo)
hátraž vrtnica
héčatə žgečkati
hàržat žep
hèda ajda
háta gosta hrana
hèjs! ukaz kravi, volu, da naj gre: pojdi!
hatìtə tlačiti, gačiti (vháčatə senú
hélatə se poležavati, valjati se in nagoto
gačiti seno pod streho)
hátrə mrežasta vrata, mrežasto okno
hàvdra nered v travi, gozdu
kazati (tudi zvératə se)
hélm (hèlma) govedo rdečkasto rjave
barve z belim čelom
hàvdržən bítə nemaren biti
hélmə qázatə
hàvje vislice
həmlènca podnica, debela deska (n.pr.
havòb golob
za pod na gumnu)
hàvqatə lajati (tudi vájatə)
həmnò gumno na skednju (glej tudi pètr)
hávsntə zalajati
h`
ə nə, h`
ə na on, ona
hàvtrnjaq močan moški
hénjatə odmakniti se (duša héjnə,
hàvtre naramnice
povúdən pride! duša odmakni se,
havùn galun
povoden pride!)
hàvžənha gospodarstvo
f, g, h
héntəh žensko pokrivalo, ogrinjalo (s
h
54
55
frónžamə z resami)
héqatə peti (duhovnik héqa pri maši)
héqinje duhovnik petje mašnega
besedila
hl`ə d, hlída sklep (biol.) (po hlídah me
t`
r ha po sklepih me trga)
hlèštatə čediti, čistiti
hlèvc svinjak
hèratə nehati
hlìhtana kljub temu
hèrhob skrbnik
hlíste les za prekajevanje mesa
hérperje prenočišče
hlítə dleto (zhlítatə izdolbiti)
hétər gnoj pri rani
hmàjna gozd
hìbo! ukaz konju, da naj gre na levo
hmàjnšə slabše
hìj! hìjə! hìjo! ukaz konju, daj gre: pojdi!
hmétən bítə vesel, srečen biti
hìlatə hiteti
hnída ličinka uši
hìn ivje
hnítə gniti
hìnasto ivjasto (smrèče (vòqne) so
hníva njiva (na hníle na njivi)
hìnaste, smreke (okna) so ivjasta)
hnójnə qòš gnojni koš
hípatə počasi voziti
hnójne víle gnojne vile
hírs, hìrsa govedo rdeče ali rumene
hnùj gnoj
barve
hlájžna tir enega kolesa na kolovozu
h
hòbəc gobec (hòbəc tíščə! tiho bodi!)
hobíst neuboljiv trmast otrok
h
56
57
hóbov oblič, skobelj (v mizarstvu)
hólməš aboten, prevelik, neroden, robat
hóbr, hòbrč mozolj
honìtə se goniti se (ovcà se hónə ovca
hóbrast bitə mozoljast biti
se goni)
hóc godec
hónja stéza, pot med plotovoma
hòdla godla (pri kolinah mešanica s
hópatə zafrkavati, posmehvati se
krvjo)
hódr prvo nadstropje v skednju (tudi
pétr)
hòjza, hòjzaza priimek lahkoživi ženski
hóla jeza
hòpej (hòpa) prismoda
horà gora («horà horí, Hóre še domà
čì!» gora gori, Gregorja še doma ni!)
horačíca zgaga (horačica me žjè zgaga
me peče)
holàn bìtə nezrel biti (človek, sadje)
hor`ə ! klic govedu, da naj gre na desno
hòlanc nezrel sadež
horsèj sem gor (sant`r sem not, sà sem,
hólbar tepček
holémpntə pasti (po štìnjah je
holémpnov po stopnicah je padel)
holíbər priimek neumnemu človeku
holíca koza brez rogov (rohačíca koza z
rogovi)
h
són sem ven, tóte tja)
hortèj! tam gor!
hospójnca Marijino vnebovzetje
(cerkveni praznik 15. 8.)
hospójnčnəq avgust
hòvje vejice
h
58
59
hovníq glavnik (večji)
hrìbovnəq snežni plaz s strehe
hòž gaz
hríh greh (nahvávnə hríh poglavitni
hóžatə se prerivati se (v cerkvi)
greh)
hráble grablje
hríhtəq gotovo
hràh grah
h´rlca ovratnik na srajci (tudi qrah`
ə nč)
hrájf past za divjačino, ptice
hrmónče harmonika (tudi lájne)
hràm klet
hrmónovc harmonikaš
hrándlovje brusnice
hròb grob
hranír nabranci na ženskem krilu
hròlca jagodica (poprova) (smólava
hràt in ràt uganka (vrátatə uganiti)
hròlca brinova jagoda, hròlca jagoda
hràtatə uspeti, postati
pri rožnem vencu)
hŕčatə renčati (p`
əs hrčí pes renči, p`
əs
hrozdà groza
vame)
hŕšatə škrtati
hrdìtə qohà obrekovati koga (tudi
vsíratə)
hrebeníca usnjen pasji ovratek z
bodicami
h
hrotè lojtrnik na vozu
je zah´rčov v me pes je zarenčal
hrùbva groblja
hrùmpa ocvirek, tudi majhen človek
hrùpəc hrustanec (pri kosteh)
hrùšče krompir
h
60
61
hùjčatə se ujčkati se , gugati se
hvávtəq bítə zmožen biti, obvladati
hùjčelca gugalnica
hvératə čvekati (vsól`ə te hlìhnje
hùmpa oteklina (Jòzej ma hùmpo pod
pàzdhò = Jozej je len)
húmpəl bûtelj
húmpntə udariti se (nahúmpatə,
natepst`
ə natepsti)
hvéraš! stalno isto čvekaš !)
hvotà plevel v žitu (hvotən, hvotnà
hníva)
hvòvt nasilnost, trma (hvávt`
ən bítə
trmast biti, sívən bítə nadležen biti)
hùratə se plaziti se
i
hvadóvn bítə gladen, lačen biti
íbrčən bítə odvečen biti
hvadvátə gladovati
íhva jelova iglica
hvànt obleka
ímov brest
húqatə se goniti se (svínja se húqa
svinja se goni) (glej tudi bùqatə se,
pójatə se, honìtə se, p`rsqatə se,
ràšətə se, štútatə se)
hvàpəc hlapec, zajec za sezuvanje
škornjev
hvavnà ožgan kol, oporek h
h
j
jédvovca brest
j`ə h južni veter
jəhvà zatič
jàhna topol
jəmnəvátə imevati jàjsqatə od bolečin vzklikati
jerebìčje jerebika
jàjštrof jastreb
jésəh kis
jàmratə tožiti, tarnati
ješp`ə č črna kuhinja
járčtə jarčiti , nesti začeti (jajca)
jespíca izbica jàrqəca kura, ki začne nesti, jarčka
jez`ə k jezik
jásan jesen (drevo)
jézov, jézava jezav, jezava
jasèn jesen (letni čas)
jìžovnəq bič
jàrlca vesela, zgovorna ženska
jìžvatə qonjà konja z vajeti voditi (tudi
62
jèbčən, jebčna večen, večna
jérbatə podedovati
jèrbščna dediščina (pojérbatə,
podedovati)
jedvòv jelka
h
63
jehlìčə šmarnice (tudi Marijine solzice)
jəhù jarem
vìžvatə)
jopcà jopica (vózə q pa húda jópa zelo
hitro vozi)
júnc, jeníca mlad bik, mlada krava
jùnhatə se ujčkati se, gugati se (tudi
h
64
65
hùjčatə se)
jùnhelca gugalnica (tudi hújčelca)
k
davka)
krakélvatə razgrajati, glasen biti
kúnt navihanec
kadèt preprost navihanec
l
kajòn navihanec
lahà (mn. lašè, na lašàh) proga zorane
karjòla samokolnica
kélpr ovratnik živali, pretiran nakit
kokolóre očala (tudi špíhle)
njive, ki se z enim hodom poseje
lahátə, nalahátə naznačiti proge za
setev na njivi (s slamo idr.)
kòli, kòla umazan, zanemarjen človek
làjbəč telovnik
kolácija božična jed na sveti večer
làjnatə harmoniko igrati
kòza neumnost (to je vse qúpej kòza!
làjne (tudi hrmónče) harmonika
to je vse skupaj neumnost!)
kvestjònə težave (Jozej ma kvestjòne
zavòl štìbre Jozej ima težave zaradi
h
làjnovc harmonikaš
làjtratə drizgo imeti
lájžna (tudi hlájžna) kolotečina, tir za
i, j
66
67
eno kolo
lapədráč, lapədránja klepetavec,
klepetulja
okladanje ostrvi) (tudi vitka ženska)
lèvrat regrat
léže se làže se (vohátə se lagati se)
lapədrátə naglo, nerazločno govoriti
líbrn bítə razdejan biti
làpi priimek prismuknjenemu človeku
lìpje lipov cvet
làpra slaba jed (tekoča)
lísa ime krave z belo liso na čelu
lavdàn, lavdóra priimek velikemu
lístnə qòš koš za prevažanje listja
moškemu, veliki ženski
ləbérje treske, ki odpadajo pri
obtesavanju (mendiranju) lesa
lécat medenjak
léctar medičar
léhnar del voza konjske vprege
lésa vrata v plotu
lésatə ovce v ograjo (put) peljati
lìstopad november
lìva svetilka, odprtina skozi zid iz
kmečke sobe v ješp`ə č (črno kuhinjo)
(za špàne trske)
lòjtra (tudi lòjt) lesen, po tleh položen
žleb
lòla, lòli omejen (razuzdan) človek (glej
tròla)
lésne dlesni
lòrma pijanec
letétə, letím teči, tečem
lòrqatə, lòrmatə popivati (nalórgatə
lètra lestev (qvàdovna letra lestev za
j
se napiti se)
j, k
68
69
lùci, lùca ime rjave kobile s črno grivo in
črnim repom
m
lùlej teliček, prismojen človek
m`ə či zanemarjen junček
májtə lìs lubje lesa odstranjevati
maladìnar tesar
maladìnarca tesaška sekira za
obdelovanje tramov
maladìnatə obtesavati (hlode)
malarìn velika tesarska sekira
malávdər priimek velikemu, močnemu
človeku
mrčítə luna mrči, proti mrku gre
malàvqatə, palàvqatə bingljati
m`rdanəq otrok, ki se vedno mrda
máləč skleda za mleko màca vrsta vrbe
màlinq mâdež , packa na obleki
macanèva, macòla veliko «kladivo» za
malínqast popackan
zabijanje kolov in podiranje zidov
màčqa mačka (tudi železje za zaviranje
sani v vpregi)
mànatə po prosu hoditi, da zrnje izpade
mandrátə teptati (pomandrátə,
zmandrátə)
magàre! zavoljo mene!
màndlc možiček
májlnə maline
mandlátə ostrv oviti spodaj s travo
màjnəq maj
manètatə okoli hoditi, potepati se
k, l
l
70
71
màjnha vzvod (na mànjho vzíhntə
néqe na vzvod dvigniti nekaj)
mávər, mávra (tudi mòri , mòra,
morìnaž) ime goveda črne barve
mántle navadno, skoraj vedno
màvha šolska torba, debela smreka
màrenj govor, klepet
màvprída malopridnež
maròhast pisan, šekast vol ali bik
màvqdej malokdaj
maròhəl, maròhlej, maròhla umazan
màvrca mavrica (tudi bóžjə stòv)
človek
màvžna malica
màrša čmrlj
màvžnatə malicati
màrnvatə govoriti
méča žoga (tudi pólm)
másaqa večja, tanka sekira za podiranje
médnce drože dreves (podobna je píntaqa)
medsé navzgor, v hrib ( podsé navzdol)
másəl posoda za merjenje moke
medùčə obličje, medočje
matlár metlar (izdeluje metle)
mêdúna, medúnjaq medel, suh človek
matúda zmetki (pri maslu) pinjenec
məhnìtə švigniti (ləsíca je mìmo
matvà metla
məhníva lisica je mimo švignila)
mávcat tropine
məhvà megla
màvar pleskar, slikar
méla mletev
màvatə pleskati, slikati
mèlala vetrnica (igrača)
l
l
72
73
məlcè lica
zavozlati)
mendìrar obtesovalec lesa
mèt moka za kuhanje hrane za pujske
mendíranje obtesavanje lesa
metnà zornica
mèrqatə paziti (mèrqej, bòjo čríve
metívə zadnja moka, otrobi
zbàrale! Pazi, bodo čreve zvedele!)
mətlátə tiho, nerazločno govoriti
məstədìratə ministrirati
mèvqatə mijavkati, tarnati
məsù meso
mévqəl šleva, tarnovec
məščè miza (miza s pokrovom, za
m´ə zavà (hrém v m´
ə zavo grem spat)
gnetenje testa in tudi za lupljenje
məzdèla nemiren človek
koruze)
məzdétə nemirno sedeti
məščìvəc skladišče sadja (da zmehči)
məzól mozolj
məšìtə qohà stiskati koga, ogrožati
məzòlej mozóljček
koga
məžúrqatə mežikati
məšlìn, məšolìn bela kotenina
mìnka temnorjava kobila s črno grivo
mèšta žganci (sírqava méšta koruzni
mìsnc mesec (vìnahtnəq, svìčnəq,
žganci, hédava mešta ajdovi žganci)
pəstníq, apríl, màjnəq, qresníq,
mèštej mečkač, počasen človek
s`rpan, hospójnčnəq, listopàd,
məštlátə počasi kaj delati (zaməštlátə
qozop`
r sq)
m
m
74
75
mìzəl jedača iz moke in vode (tudi
nabéščə móčnəq, pràjnhčnə
móčnəq)
mléstə mlesti (qráva pr hòbcə móvze
motvátə se motoviliti se
móv, móvqe domov (hrémo móv!
gremo domov!)
móvztə mlesti
krava pri gobcu movze. Hraniti jo je
mózəl brazgotina treba dobro)
mračníq netopir
mó = mòrəm; (qne mórəm nàq ne
morem)
modátə trdo hoditi, stopati: prmodátə
modràs gad
mòjqa, mójqara razvajena ženska
mòjqast razvajen
mráztə mraziti (mràzə me mrazi me)
mrjásəc merjasec (tudi plug na dva
lemeža)
mrlátətə, mrlétatə, mrlétam kako
delo nemarno opraviti (žanò
pumrlátətə žensko posiliti)
momlátə počasi jesti, zobati
mrlètej radovednež, nepridipravnež
mórər vrsta hrošča
mrqáč oven
moštáce brke
mŕva krma
mòti močnik
mùca, mùnca cvet vrbe
mótatə se motiti se (tudi motlátə)
mùčqatə mečkati
motovívo motovilo za navijanje volne
mùčqej, mèštèj mečkač
m
m
mùlsən bítə biti izbirčen pri jedi
n
mùlšnəq izbirčen človek
nabíjatə nabijati
mùna mačka
nabəcáno nabíto (nabəcáno pòvhna
76
mùjatə se truditi se (pomùjatə se
potruditi se)
mùnej mala mačka
77
círqov nabito polna cerkev)
múrava trava tratnica (kratka srnica)
nabohlévn bítə bolehen biti
mùrqa kumarica (tudi qúmr)
naboqátə se močno se najesti
mùzatə liste muzati za koze
nabrlátə se napackati se po prsih (tudi
mùžatə mižati
mváčənca mlaka, luža
obrlatə se)
nabùnjqan bítə slabe volje biti
nabùzad sveder
nadátə, aro dati, zaarati
nadétə se napihniti se (hovèja žvína se
nadéne na détalə goveja živina se
napihne na detelji )
nadúšlov bitə naduho imeti
nahànjatə praviti, pripovedovati komu
m
m
78
79
nahàvdržən bítə nemaren biti
náhle jéze bítə hitre jezen biti
nahrúdtə se najesti se močno (sadja
napoto biti)
nàq ne («Sə bìv v círqle?» Si bil v
səm se nahrúdov sadja sem se čez
cerkvi? – «Nàq, qnìsəm bìv» (ne,
mero najedel)
nisem bil!)
nahúdən bítə nezrel, negoden biti
najídatə se qohà za norca imeti koga,
presedati komu
namáhatə se pretirano se obleči
naméra brez mere, nezmernost
napléstə se nalagati se
naplevšan bítə neumen biti
nà-nà! klic govedom na sol ali krmo
naplìtatə neprestano prositi, terjati
naporédən bítə poreden biti
nápost neprijetnost, kljubovanje (sama
nápost hà je samo kljubovanje ga je)
napòtə bitə biti komu na poti
m
napòtva napota (napòtvo dévatə v
naqaplèvətə, naqaplùje nakapljevati
(glej tudi naštrqùje)
naqomandìran bitə pretirano lepo
oblečen biti
naqomandìratə se pretirano lepo se
obleči
naqòqran bitə namahan biti (rahlo napit
biti)
naqòqratə vuz voz visoko nabasati,
hvàvo (z visokim klobukom)
naqozártə naščuvati
naqrávtə se napiti se do pijanosti (kakor
krava)
m
80
81
naqrzlátə zobčasto izrezljati (papir
i. dr.)
naràntano bítə nepospravljeno biti
naštèlvatə poreden biti
naštrqvátə rahlo deževati (naštrqúje
rahlo dežuje)
(narántano mètə nepospravljeno
natalàžən bìtə nerodno debel biti
imeti)
nátan lesen čok, tnalo
nàrče naročje (nàrče drv naročje drv)
naspočítatə očitajoče našteti
nástara človek ali stvar, ki je v napotje,
nadlego
nátə pustiti (pr prqòjə me náj! pri miru
me pusti !)
natéhov, natèhva vlažen, zatohel
natéq hudič (ti natéq, ti! kletvica)
nástraha nadstrešek
natéqovje brusnice (tudi hrándlovje)
nasváno neslano (nasvána jìd neslana
natlíčə qohà natepsti koga
jed)
navážatə večkrat voziti
nasvàstən neslasten (nasvàstna jìd)
navčàqan nedočakan, nestrpen
nasvòj slabo razpoložen, nedružen
navdján priden, za vse pripraven
našŕšan bítə slabe volje biti, jezen biti
navèratə zbadati (ja hèrej navèratə! ja
našt`rqate naškropiti (hártl mòrəm
našt`
rqatə vrt moram poškropiti)
naštèla poreden človek
m
nehaj zbadati!)
navíjatə qoha koga ščuvati
navšteqlìv iztakljiv (otrok, ki vse
m, n
82
83
iztakne)
nòčej pujsek
nazàbuna jìd nezabeljena jèd
nòna svinja, merjasec
Nazarànščə! Nazarenski! (vzklik)
nščìr nihče
ncó nocoj
núcatə uporabljati (pámat núcej!
nčadè, če dì nič ne de
nčè nič ne (tudi čè)
pamet uporabljaj!)
núqa trava tretje seče
ndéla nedelja
o
ndív (zapovedan) praznik
obìqnjan bítə trmast biti
nédha naduha
obròjdatə se popackati se
nèdəšən trpeti naduho
obrùnjan bítə debel biti
nèštlátə vozljati, počasi kaj delati
odríhnətə se odrigati se
nèžəca marjetica (roža)
ofícije naštèlvatə neporednosti
nčí hədà nič ni hudega
nčí nič ni (tudi čí)
nčír nikjer
ndèla teden
nìdala, ndèla teden
nìdəq bítə nevoščjiv biti, zavidati koga
n
uganjati (glej pofícija)
ohàratə se opeči se s kropom
n
84
òhcet poroka
olàs kolo
ómačən, vómačən mlačen (ómačna
vodà mlačna voda)
p
pùb fant
òpca posebna pričeska (figa)
p`rči ime bika nizke, zbite postave
osíratə obrekovati
p`rsqatə se prskati se
ospétə obsuti (vosè ospó čəvéqa ose
pàclej košček
obsujejo človeka)
85
pàčej prašič, rezan merjasec
ost`ə n dolga palica z ostjo na koncu
palàvqatə, palènqatə nihati
ost`rv nasajen drog
pálca palica (dolž. mera 4 pedí)
palìvqa, palàvqa boben (tudi pàvqa)
pànt vez (v ostrešju)
pápər majhno jabolko
paqája pecivo, pekarski izdelki
pàrna prostor na skednju za snope
parnátə snope zlagati v sklade
pàrta mesarska sekira
patnóštər rožni venec
n
n
86
87
pàvc palec
pəstníq marec
pàvqa boben
pétr podstrešno nadstropje na skednju
pàzdəha pazduha
pèd ped, dolžinska mera
pèhlatə likati
(tudi hódr)
pətlátə pitati (kuro, tele, otroka – dajati
mu z žlico)
pèhležən likalnik (tudi štóhl)
pètred petdeset
pèncatə vsiljivo prositi
pévcar drevesce
pènj čok
pévcatə cepiti (sadno drevo)
péntəq bitə uren, spreten, gibčen biti
pínja lesena posoda za medenje mleka
péq pek
pìntəce šmarnice (rože) (tudi jehlíčəčə)
pèqatə tolči (štrene peqatə s péqo
pìqej skodelica (tudi nočna posoda)
štrene tolči s tolkačem)
pèqnjan bítə prismojen biti
peretníca ptičje krilo
pəsq`ə r lonec
pèst pest, tudi dolžinska mera (½ (pú)
črìvla)
pəstèla pust človek
n
píqnətə pičiti (htù pa je tabè piqnov?
kdo pa je tebe pičil?)
pírh, pírha govedo rdeče ali rumene
barve z belo progo na križu (pirhast
bitə)
písqov, písqale piščal, piščali
pívo pilo
n
88
89
pìvqəca deklica
plìvnca plevnica
pìvqej nežen človek
plùjnqatə pljuskati
pjánc pijanec (pìje qàqr qráva pije
pobàratə vprašati
kakor krava)
plačèrna ploča, madež
pladráč, pladránja, pladrávo
klepetavec, klepetulja
pladrátə klepetati
planà vrsta strešnikov
pob`rsnjan bitə eleganten biti
pobrátə napolniti (te hvánt pa še
pobaràm v tej obleki me je dovolj)
pocətlátə nekaj grede izgubiti
počèntə počepniti (ávto mə je
počènov avto mi je odpovedal)
plapədrátə klepetati
podajàvnəq podajalnik (za snope)
plapədrávc klepetavec
pódənca debelo črevo
pláz ime vola z belo liso (plaz) na čelu
podènjə popoldne
plèdra klepetulja
pódətə valiti mladiče (qúra je spódva
pléna vrsta strešnikov (tudi šara)
čibije kura izvali piščančke)
pléve pleva (ločiti zrno od pleva)
podevátə obdelovati zemljo
plévšatə otepati snopje, da izpade zrnje
podjìd ličinka
(naplévšatə, oplévšatə, splévšatə)
plìnjqatə rahlo zvoniti majhen zvon
n
pódlqa podloga pri oblekah (tudi fútər)
podmètla juha iz zmedkov (tudi
o
90
91
podmèdəq, podmètana župa)
pohóvnəq požirek
podmùqrno vlažno področje
pohóvntə pogoltniti
podòjnqatə se izpridite se
póhrad pograd, ležišče iz desk v
podqòv podkev
pastirskem stanu
podràsatə krilo podrezati
pohrújan bitə zdelan biti
podràslca krilo
pójatə se pojati se, pripravljen biti za
podrìpanəq mala štručka iz bele moke
parjenje (qráva se pója krava se poja)
podrobìtə nadrobiti
pólč polič (meri 4 fraq`ə lne = po ¼ litra)
podrzàvnəq ščet iz žice za drzanje preje
polèdənca poledica
podsè navzdol (hremo podsè gremo
pomahívo pomoč (nčí več pomahíva ni
navzdol, medsè navzgor)
podvèzənca dolga vrv, s katero in žrvjo
se podveže seno, snopje na vozu
podzamlénšče hrùšče krompir
poháča potica
pohalìdrano ponošeno (pohalìdrane
hváče ponošene hlače)
pohèratə zahtevati
p
več pomoči)
pomùč pomoč
pomandrátə pomendrati, potlačiti
pomečvátə povreči, (zavreči) (svinja,
psíca pomečúje (gl. matátə vreči)
ponìdelə prihodnji teden (te drújə dén
pojutrišnjem)
ponòvca ponvica, zajemalka, tudi
p
92
93
nemarna, zanemarjena ženska
pošóbenje postržek
ponòvčəca majhna zajemalka
pošòblej postržek, zadnji otrok
popríd vnaprej, spredaj
poštàjratə se udobno se vsesti
poprqvátə nevoljno in s presledki delati
potážtə se pomiriti se
póq kozel
potočítə se izpriditi se
pòqatə pokati, udarjati
potùqnjan bítə zahrbten biti
pòqəlč rahel udarec na glavo
povadìtə pražiti moko
póqəntə pokniti, močno udariti
povàl kol na tleh svinjaka
poqròv pokrov
pòvna za časa polne lune
poqróvc pokrovček; (bàbjə poqróvc
povùden povodenj, poplava (duša
babjak, ženskar)
pòrhant vrsta tkanine
porhátə blago parati (porjátə,
sporhátə, rəsporhátə, obleko)
henjej, povùden pride duša odmakni
se, povodenj pride)
pòvž polž (povž, povž, poqážə rojé, bl
pa v Drávo, pa qámən na té! Polž,
porísvə poreslo (vez pri fažu ali snopu)
polž, pokáže rogova, ali pa v Dravo, pa
poscávo bič, žilavka
kamen nate! (otroška zbadljivka
pósvada posode
polžu))
pošev poševno
p
pozdì pozno
p
94
95
pòznjaq travnik, ki ga pozno (samo
enkrat v letu) kosijo
pràta pečenka
pratóqa velik kos kruha (pogače)
pózvada podveza (gl. podvézənca)
pratósaq vejnik, sekira z dolgim rezom
póžən, póžnja pozen, pozna
práženje pražena jetra
požhán bítə požgan biti
prážne prt iz najlepše preje
požhána žúpa prežganka
prčènjatə začeti porod (pri živini)
požhanína prežganje za požháno žúpo
predátə prodati
požìnjə bítə všeč biti (pròv požìnjə mə
prehànjatə se prepirati se
je prav všeč mi je, sem zadovoljen)
požmáhan bítə domiseln biti
(požmáhan čovàq domiseln človek)
požmáhano bitə začinjeno biti (župa je
dorò požmáhana)
pracìp precep, malopriden človek
prèhlej zatik, s katerim se pripno ojnice
h komatu
prèjqənàq prejkone
prèjqəšléj prej ali slej
premalàjt polom, prepir
prepástə znoreti (prepàdan čovàq, je
pradvò predivo
prepádov, zmíšavo se je njom´
ə
pràjnč preča
zmešan človek, je znorel, zmešalo se
prànhinje pranganje
mu je)
pràjnhatə prangati, s procesijo iti
p
preqárjatə se prepirati se, prerekati se
p
96
97
preqlasátə premagati (bolìzən
preqlasátə bolezen premagati)
preqlèt bítə preklet biti
preqrnìtə prelomiti (kako krhko snov)
prereč´ə se skregati se (preraqvà sta
se skregala sta se)
préšatə stiskati (sadje)
pretačàn pretekel (pravíca je
pretáčana, pretáčano léto)
prhànjatə priganjati
pŕhatə prskati (qònj pŕha, qə práh
dobí v nùs konj prha, ko prah dobi v
nos)
prhípatə se počasi pripeljati (gl. hípatə)
prhod`ə zgodaj
prhódnja zgodnja (na vse prhódnje na
vse zgodaj)
prhódnje črìšnje zgodnje češnje
pretàqatə prelivati
prìčqatə se prepirati se
prevìdenje uvidevnost (vtroq nčéme
prída bitə dober biti (te lìs pa ni prída
prevìdenja otrok nima uvidevnosti)
ta les pa ni dober)
prevzétə se prevzeten postati
prìdənzàd tja in nazaj
prevzíhnəte se pretegniti se (preveč
prístrah šok, živčen napad (prestrah)
vzdigniti)
prežvèqvatə prežvekovati (qráva
prežèqva krava prežvekuje)
pŕha odpadek (gnoj)
p
prívodən krotek (prívodna žvína
krotka, nesporna živina)
prívoz prelaz, preko plota
prìžan pisan (prìžana màma mačeha
p
98
99
(roža))
prìžənca prižnica v cerkvi, sprednji del
pluga z dvema kolesoma
prìmščəna pristojbina od prevzema
posestva
prlìzatə po tihem prilesti (mùnej je
prlìzov maček je prilezel)
prmùnatə se narahlo priti (kakor maček
(mùnej))
cerkev)
prpohìnvatə se pripogibati se
prprósən bítə neroden, pust biti
(prprósno marnvatə nedostojno
govoriti)
prpùvəq pridelek
prqózən marelica
prqvàdatə prikladati drva (prvožìtə
mòrəm priložiti moram)
pròd prod, gramoz
prqvèrfan bítə priliznjen biti
prosù proso
pŕstan prstanec (pàvc, qazàvc,
provèsənca, prvèsənca krava, ovca ali
svinja, ki prvič povrže
srìdnjaq, pŕstan, məzìnc)
prstávlatə prirasti (žíto prstávla, q z
pròvzapròv pravzapav
aná zŕna vèč stəblét zráste žito
próžatə, spróžatə redí nakošene trave
priraste, ko iz enega zrna več stebel
raztrositi
prpétə pripeti, prisiliti
prplìnjqatə tu in tam vstopi kdo (npr. v
p
zraste)
pršqrnìtə priščipniti se (pr dùrah se je
pršqrnòv priščipnil se je pri vratih)
p
100
prtamúzntə klofutniti, udariti
prtəqnìtə se dotakniti se, zameriti se
(prtəqnìtə se qom`
ə zameriti se
komu)
prùdatə prodajati (na prùdej postàvtə
na prodaj ponuditi)
prùlinq mlad prasec
101
tudi naziv trmastega človeka
pùh plug
pùhar, pùhej sova, psovka za grdega
človeka
pùlhatə tekočino v kozarcu tresti
pùnatə pomniti, govoriti, spomine
obujati
prùn vol črne barve
púnčəh čevelj
p`rvəc prvi roj čebel
pùnčej otroški čeveljček
p`rzala mala piščalka z vibrajočo kožico
púntaqa večja ročna sekira (gl. másaqa)
ali listom; priimek kričavemu človeku
przanéstə odpustiti, oprostiti,
prizanesti
przìhvatə se na bruhanje iti
púntəl majhna vreča
pùntəlca bolj okrogla deklica
pùst bítə siten biti (Zalka má pùst
hòbəc Zalka sitno govori)
púbara dekle, ki nori za fanti
pùt plot
pud`ə ž podložek; (púdəž pod jəhú
pùtla sito v mlinu
podložek pod jarmom)
púfar velik, lesen kij za zabijanje kolov;
p
pùzad ognjišče v črni kuhinji, debelejša
zadnjica
p
102
103
pùžaže sprednji del orala
qàjlof pust, neznosen človek
pùžənčə plužna kolca (z enim kolesom)
qajòn, qajóra malopridnež,
pvájsnətə planiti, švigniti (pvámən
pvájsne plamen švigne)
q
pvàntatə pokoro delati za grehe
qàfra kafra (Nantej je zíbnov qáqr
qafra Nantej je izginil kakor kafra)
malopridnica
qalùpa hiša v slabem stanju
qámpl glavnik, domšiljav človek
qàna kanja (ptica)
qánja pokvečen klobuk (tudi flíta)
qánc kanec, kapljica pri nosu, pri sveči
qànčej kamenček
qánožəč martinček, janežič
qàpəs zelje (kapus)
q`ržej majhen kruh
qapèlca kapelica
qàhəlca nočna posoda
qapèlčna ròža ciklama
qàhva pečnica, keramična ploščica,
qàpəsje zelenjavni vrt
naziv velike skodele
qaqú? kako?
qájdatə goniti (rəsqájdatə razgnati)
qàr kar
qàjfa grd pes, psica
qàrbodə marsikaj
qájfənca zapor, temnica (tudi čìha)
qàrčasa ničesar (qàrčasa qnèmamo
p
p
104
ničesar nimamo)
105
qéqatə kakati
qarjòla samokolnica
qèqəc kekec
qàrqej prav nič
qèšta jed (pìjmo hà, q je qèšta žlàht!
qàrtatə volno krtačiti in čistiti na
qartah
pijmo ga, ko je jed slaba!)
qèza,qozà koza
qàrte krtača, česalo za ovčjo volno
qèzej kozliček
qastròla nizek lonec
qìnjqatə nihati z glavo, kimati
qàšlatə kašljati
qlačènca narcisa, ključavnica
qáva zguba (v qávo hré na boben gre)
qládl ženska obleka (te qládl je pa
qàvčəca motikica
čísto z móde ta obleka pa je čisto iz
qàvsatə se dražiti se, pekati se
mode )
qàvža kvar, zgaga
qlèdvej kladivce
qàvžo dévatə sramoto delati
qlèmpra dolga noga
qazàvc kazalec
qlèpej žepni nožek, pipček
qədá, qdéj kadar, kdaj (màvqdej
qlepì priprava za klepanje kose (babcà
malokdaj)
qəhàvnca kuhalnica
qèpan, qèpəc, pətəl`ə n petelin
p
pa qvadívo)
qlepìčen, sqlapíčava skopuški,
skopušna
p
106
qlétə kleti
qlétə prihodnje leto
107
naletava v kosmih, madvàd je
prqocòv medved je pricotal)
qlíšče klešče
qocnà odeja
qlòja noga živine
qòči, prùlinjq prašič
qlòjovc človek z dolgimi nogami
qodàjsatə kokodakati
qlúbət kljubovalnost
qòdrinje spakovanje
qlùbətn kljubovalen
qofètnjaq kavnik, posoda za kuhanje
qlúbvatə kljubovati (tudi qlubìtvatə)
kave
qnà ne (se postavi pred glagol (gl. nàq))
qolafàjqa vihrav nezanesljiv človek
qnèftra spona, primež
qolàs kolo
qnìsəm nisem (qnìsem nàq nisem ne)
qòlba ženska, ki rada tepe
qnòčəm nàq nočem ne
qòlbatə tepsti (naqòlbatə natepsti)
qobàcli, qobàcla otrok, ki po vseh štirih
qòlej količ
lazi, kobaca
qòc, qocà kotiček, ograjen kotiček v
hlevu za drobnico ali kokoši
qolés žlahtna kočija (tudi qolésl)
qòlparnəq lesena uta za ugašeno oglje
(gl. pàrna)
qòca posušena hruška, konjski gnoj
qómat komat, del konjske vprege
qocátə naletavati (snìh qocà sneg
qomèva kamela
p
p
108
qòna, qóni svinja, prašič
109
qorídə pa je koliko je ura (odg: antqáj q
qònčej košček
včar`ə sorìda toliko kakor včeraj ob
qònj konj
tej uri)
qònta družba
qòrp košara
qóntatə s qùm družiti se s kom
qòrpəč košarica (Jozej qòrpəč nabíra
qopà kopa (pèt qùp pet kop)
Joziju gre na jok)
qopáncl kopica iz snopov
qosà kosa
qopávo kopača za gnoj in seno
qos`ə m pest preje, čop las, kosem,
qopíca kopica
kosmič
qoqéctə klepetati, neumno marnvatə
qosmàt bítə kosmat biti
qoràqlej korakec (na pérnahtə je den
qòš, hnójnə gnojni koš
že za qùrjə qoràqlej dèlə na Sv. tri
kralje je dan že za kurji korakec daljši)
qorášn korajžen
qoràt bítə, qoràt naredìtə v redu biti,
pravilno narediti
qošatìja prevzetnost (qošatìjo
vhànjate prevzetni ste)
qošmídr, qošmìdra nepočasen človek
(sqòsman bítə nepočesan biti)
qóšt kašča
qòrat kolovrat
qotavíca zanka (če se nit ali vrv skota)
qorávdə koravdi
qot`rč, qotrína, qòtrca boter, botra
p
p
110
qòv kol
qovú kolo (pri vpregi)
111
qramníja pr hòscetə? Kaj je
najboljša začimba pri poroki?)
qozárte se se razposajeno obnašati
qràmp kramp
qózja véra koruzna vera (na qózjo véro
qrampìžarjə dereze
žəvétə na koruzi živeti)
qozop`rsq december
qòžar močan predpasnik
qràmpla motika
qraménovc kremenovec (trd kamen za
mlinske kamne)
qozúl cajnica iz smrekove skorje
qramùžlej krmežljavec
qr`ə h kruh
qramúžlov bítə krmežljav biti
qrabéžvatə hrup delati, tvegati se
qràp, qrápə krap, krapi
(oštevati)
qràčas kratek čas
qràčasən bítə kratkočasen, duhovit biti
qráfəl ropotija
qrahèlca kragulj (ptica)
qràma stojnica na trgu
qráqatə krakati, kričati
qraqélvatə zgago delati (so qraqélvalə
pa ano hlórijo ohnálə so zgago
delali in eno „glorijo“ uganjali)
qrásta čir, sitnost (qrástov bítə poln
čirov biti, siten biti)
qràmar kramar na sejmu
qrècatə tarnati, stokati
qramnìja začimbe (qáj je te búlə
qrèclej, qrècla, qrècovc tarnovec,
p, q
q
112
113
jamrovec («qrècovc je vérovc»
qrìhl majhna češplja
jamrovec je verovec)
qrìhlč kozarec
qréda d´rv sklad drv
qrìhva hripavost
qrèmža kobacar
qrìščava mátə! Kristusova mati! (vzklik)
qrèmžatə se kobacati se
qrìvqatə kukati (Ilja je qròh vohvà
qrèpevna mrhovina
poqrìvqov Ilja je okoli vogala pokukal)
qrépntə crkniti
qrìžovnəq prt kot darilo otroku pri krstu
qresníca kresnica, lučka na steni
qrm`ə l velik kos kruha, jabolka ipd.
qresníq junij
qrmáza siten otrok, pust človek
qrèvəlce male sani
qrmúžlov bítə (ali qramúžlov)
qrèvla krevlja (pri saneh) (qrèvla se)
qrèvlatə šepati (te Məqvávž pa tq`
ə
qròf golša
qrèvla q pa Qràvcarjava Mìcej ta
qròfəlca zvonček (rožica)
Miklavž pa tako šepa kakor
qrohotátə se krohotati se
Kravcarjeva Micej)
qrošnjà krošnja
qrh`ə l krhelj
qrhlíčə posušene rezine jabolka
qrìh prepir, kreganje
q
krmežljiv bìti
q`rstnca velika sobota (bínqəštnà
q`
rstnca binkoštna sobota)
qŕtáva dəžéva grob (krtova dežela)
q
114
qrúčtə se krčiti se (den se qrúčə dan se
krči, sqrùčano jet`
ə skrčeno iti)
qrúncl ledena sveča
qrùqəlca koklja
qrùqva kura, ki kvočka, zakrivljena palica
(omrèva na qrùqvo dežnik z
zakrivljenim ročajem)
qrùqvatə kvočkati (qúra qrùqva, q
pəščéte vózə kura kvočka, ko piščeta
vodi, qúra qrùqva, q na ájcah sedí
kura kvočka, ko na jajcih sedi)
qrvènta zakrivljena veja
q`rž podolgovat kruh
115
qúmər kumara
qùmrn slaboten (zaqəmrán bítə
zakrnjen biti)
qùjnqvatə tarnati, tožiti (qráva
qujnqva po lùlejə krava toži po
teletu)
qùpəc kup (qùpəc dnárja kup denarja)
quqùcatə pogledovati iz skrivališča
(«kuku!») kukati
qúra kura (qúra počène pa sedí kura
počene in sedi)
qùrja črívəca majhna bela rožica na vrtu
(rastlina)
q`ržej majhen kruhek
qùrjəca teloh (roža)
qúfa ženska, ki rada sedi
qùrte sprednji del sani vprege
qùfnjaq jurček (goba)
qùs kos (ptica)
qùjovc, qùjla, qùjlej jokav človek (gl.
qùzla psica
qujati se)
q
qùžej kužek, psiček
q
116
117
qùžov boren, slab, bolehen
qvàs kvas
qvàdovna létra lestev za okladanje
qvátje klasje
ostrvi
qvadvò veliko kladivo
qváfatə nedostojno, umazano govoriti
qváfovc nedostojen govornik
qváma omotica (v qváme lažátə z
omotico ležati)
r
qvopot`ə c gnilo jajce
rábta delo, skupne naloge
qvàmast bítə omotičen biti
ráče leseno žlebičje
qvàmfa sponka
rahálja banda
qvàmfar klepar, nerodnež pri delu
ràjsa veriga, zavora , zavorna veriga
qvàmfatə klanfati, klepati
qvamódrast, qvámast bítə omotičen
biti, zgubljen biti
qvamóta zgubljen človek
qvanč`ə č klobčič (volne)
qvàjnq zanka (zaqvančátə se zaplesti
se) vozel
q
(sani)
ràjsatə zavreti z verigo
rájtatə meniti, misliti, računati
(zrájtatə, odrájtatə, zrájtatə se)
rájtəl prekla za vez svežnja hlodov na
vozu (zrajtlátə)
rájzəntar scapan človek
q
118
rájžəl palica, na kateri visijo meso ali
klobase, jih zélhajo (v črni kuhinji)
rànta podolgovat les
rapúltə razdejati, zbrskati (ti zrapúləš,
119
rəsnešlìv zapravljiv
rəsq`ršan našopirjen, skuštran (tudi
rəsq`
r šan, sq`
r šan, rəsq`ršan qaq´r
jìž skršen kakor jež))
jes mòrəm pa dévatə ti zbrskaš, jaz
rəzvóčəq razlika
moram pa delati)
r`ə t zadnjica, rit (v r`
ə t štóqnətə v
ràqej nagec
zadnjico brcniti, v r`
ə t me píšə v rit
ráštə se rašiti se me piši, to mə je na šp`
ə c rìtə to me
ràševna raševina, sukno iz preje in volne
na briga)
stkano
rètər rešeto
ràt uganka
rèvsatə kregati se (zarèvsatə zavpiti)
ràtatə ugibati (vràtatə uganiti)
rézatə rezati
ràvfenjq dimnik
rəzbàsan bítə debel biti, tudi zbàsan
ràzbar cepanica (pri vozu) rebètqa jerebika (drevo)
rèjžəce šmarnice (tudi Maríjne sovzíce,
jahlíčijə, jahlíčovje)
réna ropotija, staro železje
q
bítə
rəzmàzan razvajen (rəzmáza razvajen
otrok)
réžatə se glasno se smejati
rìbatə s ščetjo čistiti (pòd rìbatə tla
q
120
umivati s ščetjo)
rìbanca kisla repa (ríbatə repo rezati
rèpo)
121
rìz ren (mošt ma riz že malo vre)
rizlej majhen odrezek
rìža lesen na qozàh speljan žleb, po
rìbižəl ribežen
katerem gonijo les, tudi vrsta (še
rífl grabljice za nabiranje borovnic
qnìsəm na rìžə še nisem na vrsti)
rìhta jed
robáčə močni čevlji (púnčə)
rìmatə pisati pesmi v rímah
róbtə luščiti, govoriti (sírq róbtə koruzo
rìmatə se ujemati se
luščiti) (po sévsqo róbətə po selsko
ríncnətə, rìncatə ritniti (qònj me je
govoriti)
ríncnov konj me je z zadnjo nogo
brcnil)
rìnčəca prstan
rínja pekač za pogačo, modl za šártəlj
ríqatə rekati, praviti
ríqəl, rìqla močan moški, govedo rdeče
in beloprogaste barve
rìsən res
rìvaž revež
q
ròd surov, pust, suh (rodù məsù meso
brez slanine, róda zamvà suha
zemlja)
ródtə marati, skrbeti, brigati se (za qej
ródəm za nekaj se brigam)
roféndəl sivka, lavandel
rohačíca koza z rogovi (holíca koza brez
rogov)
ròhəlca žvrklja
q
122
rohláč trd kamen za zidanje
róhləh bítə zrahljan biti
rólovc valj (na polju)
róməl, ròmla govedo rdeče in črno
rožvánja ženska, ki glasno in mnogo
govori
rožvátə rožljati (z verigo), veliko in
glasno govoriti
progaste barve, tudi naziv za slabo
rtíčə prednji del sani
osebo, žival
rtínja konec snopa, kjer so stebli
rónc pastirjeva prtena torba
rónz surov, hudoben človek
ropot`ə c, ropotèla, ropotánja
klopotec, priimek človeka, ki ropota in
kriči
ropùntatə s posodo ropotati
rosíca majhna mravlja
rosníq vrsta trave
ròštatə pražiti (ròštane hrùšče pražen
krompir)
rotìtə qohà zaklinjati, strogo
izpraševati
q
123
porezani
rùšje, rùšovje ruševje (tudi qózjə
màsovnjaq)
rzátə rezgetati
s
sà sem, semkaj (sà pa tà sem in tja)
sadlè tu doli
samaròh človek ali žival, ki rohni od jeze
q
124
sam zase
samotéžnce vrsta sani brez vprege
samòtaž brez vprege (samòtažne saní
125
razcepan, kakor bi ga cigani z gar
izgubili!)
séča košnja, travnik
sani, ki jih vlečejo osebe, samòtažən
séčə, síčam kositi (poséčə pokositi)
čovàq neoženjen človek, človek brez
səhtátə ščegetati, žgečkati
lastne hiše)
séməl, sèmlarca govedo rumenkaste
sant`r notr (santrè tu notri, sant`r prídə!
priti notr !)
sápətə se se važnega delati
barve
senožét gorski travnik, ki se samo
enkrat na leto pokosi
sáqatə, sìqam sekati (les in drugo)
séqatə sekati les
saqáva sekira z ročajem nad hrbtom, za
sfahtátə se zdelati se, utruditi se
sekanje mesa, špeha
shodìtə začeti hoditi
saqàvnca leseno korito za sekanje mesa
shovórən bítə zgovoren biti
sastrà sestra
síla potreba (qnì síle ni sile)
sàvqatə sikati, napadalno govoriti
Svínsvatə Vsi sveti (tudi sínsvatə)
sàvqla huda ženska
sírq koruza (sírqava mèšta koruzni
scápan bítə razcepan biti (scápan qáqr
bə ha cəhánə z har pocətlálə
q
žganci)
sìtovna setvina, setev
q
126
sívən žarek (sívən pútr žarko maslo),
nadležen, siten človek
127
smŕčatə smrčati (tudi drnjóhatə)
smrdlàvc petrolej, rahel krhek kamen
slad`ə n p`ə s slednik (pes)
smŕqava qúra puran
slapír slepec (kača), slepič (del črevesja)
smŕqəl smrkelj
slavína (tudi šlabàjnqa) široko krilo
snìdan bítə požrešen, skop biti
slèdnə otroc`ə otroci, ki vse iztaknejo
snìh sneg (snìh prší)
slənòvrat, slinòvrat zlatica (rastlina)
snùčə sinoči
sm´rqov bítə smrkav biti
sòd od tu (métə mòrəš, pa vzem`ə tòd
sm´rqovc poreden otrok, pobalin
al sòd, s tóv bl z nebés imeti moraš,
smìtənca smetnica
pa vzemi od tam ali od tu, s tal ali z
smodìtə zasmoditi (səm volqò drv
nebes)
posmodíva sem mnogo drv pokurila)
smodìtə se smoditi se (za kom) (Jozej
se smodí za Nánijo)
sódtə soditi, presojati (rsat`ə za móqo
sódətə)
sòdje posode (tudi pòsvada)
smólave hròlce brinove jagode
sóqrovca strupena slina mrliča
smóle brinje
sòrej vol rumenkaste barve
smólovc brinovec (tudi qrájnsqa búrja)
sovtàn (savtàn) kamen za plavž, kresni
smràjda smrad, pust neprijeten človek
q, r
kamen
r
128
129
sovzíce šmarnice (roža)
sqlap`ə c skopuh
spàčəq izrodek
sqočìtə skočiti (sqoč`ə s qošà, qvof`ə
spačátə se nezakonsko poroditi
spodbúla pod obrvi
škofà! skoči iz koša, klofutni škofa.
Težko izgovorljiv stavek)
spodlàjtatə spodleteti
sqód? odkod ?
spórən bítə hud, prepirljiv biti
sqopétətə se razumeti
sprìčvatə groziti, pretiti
sqórncə škornji
spùlhatə tekočino v posodi stresti
sqorašč`ə razkoračeno
spùnatə omeniti
sqòsman bitə skuštran, nepočesan biti
spùnatə se spomniti se
sqránja spodnja čeljust
spùved spoved
sqrìv, sqrèv, sqrèlej kamnita plošča na
spuvedvátə spovedovati
spùvə vedno, spet in spet (še spùvə
príde še spet in spet pride)
sqajt`ə n občutljiv, nervozen, siten sqedènj skedenj
krušni peči
sqrìvšə skrivaj
sqròb prhljaj (v laseh)
sqrovnína skrnina, revma (sqrovnínast,
sqrnjáčən)
sqlèdnjaq štelaža za sklede
sqŕšan bítə skruštran biti
sqlepìčnjaq skopuh
sqrùčan bitə sključen biti
r
r
130
131
sqrùn strupena slina (sokr od mrliča)
srotlè ubog otrok
sqrúnast strupen
s´rpan julij
sqújan bítə k jokanju nagnjen biti
srùta, srùtca ubog človek
sqúta skuta (tudi zàbov)
srùtca mačeha (roža)
sqútətə se s póstale zlesti iz postelje
srùtej sirota
sqvàdanəq šop preje, ki se zlaga
srùtaž sirotek (jed)
(sklada) pri teritvi
srùtej ubog človek
sramsà jelša (drevo)
srùtlej ubog otrok
sraqol`ə č skobec, majhna sraka
st`ə h, stúha stog, kozolec
srbótje srebot
stačàn p`ə s, stéqov p`ə s stekel pes
sredíca sredica pri hlebu
srépo mnogo (Hanzej má srépo dnárja
Hanzej ima mnogo denarja)
sríd sredi (srìd podènja sredi
popoldneva)
(bolezen)
stàn pastirska koča
stàvənce leseno ogrodje pri zidanju hiše
stəbvò, stəblétə steblo
stèhne drča, riža
srìdnjaq srednji prst, sredinec
stəqnìtə iztakniti
srìnj srenj (trd sneg)
stəzdà steza
sròdqa sirotka
stìqvatə iztikati
r
r
132
133
stórtə krava rodi
svàmənca pehar, slamnik (za kruh)
stòž storž (koruzen, smrekov, borov)
svàn siv vol (tudi sivc)
(tudi čúrčəl)
st`rhan strgan (màrnvaš qáqər st`rhan
dóhtar govoriš kakor strgan zdravnik)
svána slana (ne drevju)
svét svet (vse svéte càjte hrém v círqov
le redko kdaj grem v cerkev)
strìmne placenta , posteljica (pri živini)
svèz posoda , vprega
strízntə se strezniti se
svíča sveča
stròqej (qóbvahà) strok (česna)
svìčnəq februar
stròžənce robida
svídər sveder
stržèn stržen
svítatə se daniti se (se že svíta, bo
stùžnəq lesen steber pri stogu
sùh medel (je tq`
ə sùh qáqər pétəq je
tako suh kakor petek)
sùhla ženska, ki suši lan (pr terìčnə
jámə)
dèn… se že dani, bo dan…)
svìtne zornice
svítnəq železno držalo za špane (treske)
sv`rž grča, koren veje v deblu
svržèn grčat, grčav
sùra vreča za 6 škafcev (po 20 l)
súša suša, suhota
svabíhov slaboten
r
r
134
š
šènti! kletvica
135
píqnəva, te bo ščúmavo ko te bo
čebela pičila, te bo skelelo)
ščəmèr čmrlj
ščèpvatə, počépvatə kolenariti pri
smehu
šahà, šáje šega, šege
ščètca ščetka
šàjqa splav z utico za veslača
ščètovna pas trave med njivama (glej
šàjt prečka pri konjskem vozu
tudi zare)
šàlcà skodelica
ščíplə qrápə kipnjaki
šámrlə stolček
ščípnətə kipeti (testo) ščipniti
šápəlca tepežnica
ščíra sekira
šápatə tepežkati
šèka lisasta krava
šára šara, ropotija (tudi vrsta strešnikov)
šəm`
ə n čovàq (tudi našəmlán) šumen,
šártl kolač, potica, pogača
šàvfla lopata
ščédətə krčiti (gozd) (glej vas Ščèdəm)
ščəmétə skeleti, (po qropílə ščəmí po
koprivi skeli, q te bo bəčèva
r, s
pripit človek
šéma pustna maska (našémlan bitə
maskiran biti)
šèna pasasti izpuščaj, pasovec (bolezen)
šəntàvfarče praznik vnebovzetja
s
136
šèntej lump, nepridiprav
137
priliznjenec
šépsar lupilnik (gozd)
šmìrbatə prilizovati se, laskati
šəpútatə bati se, zlo slutiti
šnàjd métə upati se
špətàv bolnišnica
šnájdaqa tesarska sekira
šìbra šipa
šnùprn fleten, sladek
šìlovje igle iglastega drevja (tudi
šóbatə postrgati
bílovje)
šòcej ljubček
šìntatə težko delati
šóha šoja
šíntəl skodla
šòq jata
šíntlarca sekira za cepljenje skodel
šovándrə zanemarjeni čevlji (bùrnə
šíqan čeden, lep, spreten, spodoben
((po)šíqa se se spodobi)
šlabàjnqa široko žensko krilo
šlabŕqntə z jezo pobrisati, odvreči
čérflnə)
šp`ə nt, špínta, nezapečeno testo
šp`ə c konica (to mə je na šp`ə c rítə to mi
je na konici riti – to me ne briga)
šlaqlátə sladko jesti, sladkati se, lizati
špérovc škarnik (v ostrešju)
šlìnjə poslednji (te šlìnjə zadnji)
špìhle očala (tudi kokolóre)
šməšèlca praznik sv. Mihaela
špìlce vžigalice
šmìrbar prodajalec mazil (šmìrbe),
špíntast qr`ə h nezapečen kruh
s
s
138
139
šprìtlca lestični klin, šprikla
šrìbar pisec, pisatelj
šqàrje škarje
šrìbatə pisati
šqlandrájna klepetulja (tudi šqléndra)
štécəl nizek škafec za umivanje
šqlandrátə klepetati
št`rqatə škropiti (na vrtu)
šqlèmfa, šqlèmfrnca ropotija, zapah
štalònar velik konj, velik človek
pri lesi, nemarna ženska (vlačuga)
šqlèmfatə ropotati
šqlèmfəntə zaropotati
štápa stopnica
štaqlátə stopicati (vqròh štaqlátə
naokoli hoditi)
šqópa za streho zvezana slama, otep
štarmátə štorkljati, togo hoditi
šqòpnjaq pravljična pošast, ki leta ob
štedór hišna kamra
večerih in ponoči po zraku
štéha medena rezina
šqórc škorec
št`
ə hama takoj, nemudoma
šqúrt nepovabljen gost pri ženitovanju
štéhatə prekopavati vrt
šqùrtatə nepovabljen v goste poročne
štéhvinje šega pri Zilji
pojedine priti
štémfar tolkač
šrájdano hodítə razkoračeno hoditi
štəqlátə brcati z nogama
šràjnatə muto postaviti pri ohceti
štəqlávo otrok, ki brca
šrèfl kos lesa
štérən močerad
s
s
140
štìbra davek
141
krilom), tudi obrabljena brezova metla
štìnje stopnice
štúlbar del ostrešja
štìqlc košček (štìqlc qrúha kos kruha)
štùpoqràmo nest`ə na hrbtu nesti
štìradi štirideset
štùtatə se štutati se (qobíva se štùta
štírclar potepuh
štóhl likalnik (tudi péhležn)
štòq hlod
štòqatə brcati
kobila se goni)
šúqnətə izliti z zamahom (Lojz vodó
šùqne z šqáfa Lojz vodo izlije iz
škafa)
štòqloz kozarec
šv`rqla lahkomiselna, nemirna ženska
štrájna zaprežna vrv (pri vpregi)
švátàtə z roko potipati, šlatati
štránqəlnə stročji fižol
švàtlej tisti, ki stalno šlata
štrhlátə krtačiti (qonjà)
švénql kembel pri zvonu
štríhl krtača, čohalo
št`rq vrv, nepridiprav, porednež
štrìqej vrvica
štrlétə štrleti
štúcatə prirezati, obrezati (drevje)
štùcla lahkoživa ženska (s kratkim
s
s
142
t
143
taléqatə kotati (tudi toléqatə,
zataléqatə)
talìr krožnik
tàm tam
t`ə tu (tudi tlà)
tàmar prostor za biološke odpadke
t`ə nf mlaka
tàncatə naglo prestopicati (qráva že
trbàn prismojen človek, tepec
t`rš, t`rša, t`ršovje grmiček
tébəh konjska naduha
tébšən bítə nadušljiv biti (konj)
tànca, bo stórva krava že stopica, bo
teletila)
tajnátə žvečiti, z muko rezati (s topim
nožem), dolgočasno besedičiti
tlà, t`ə , témə tukaj
tant`r not (jèdə tant`
r ! pojdi not! )
tabèrna gostilna
tantrè znotraj
tadlè spodaj
tarájna, taréqovc klepetulja
tàjqəs! tàjfəl! hudič! (kletvica)
taréqatə, taríqatə besedičiti, govoričiti
talabàn teleban, zateleban
tarqáč blodnjak
talamùnte métə razposajen biti, glavo
taròlqatə kotaliti (zataròlqatə)
polno muh imeti
talè, telíca tele, telica
s
tarqáč blodnjak
tarqájna omejen človek, ki blodi
s
144
tarqátə bloditi, brez smotra okoli hoditi
(uqúlə tarqátə, naokoli bloditi)
145
tébšen bítə astmatičen biti (qònj je
tébšən konj je astmatičen)
torqlátə štorkljati
təhòrə zgoraj
trapátə okoli bloditi in noreti
təmráčən temačen, mračen
tása seno na skednju urejeno po gredah
téjnatə klepetati
tasájna ženska, ki brez zveze besediči
tèpəh trikotni zaključek strehe ob
tasátə besedičiti
koncih slemena
tàšqa darilo botra otroku za veliko noč
t`ə q, túčə slaba navada
tàšqəca svetinjica, torbica iz usnja ali
tèqa zvezek
žameta
terìčna jáma jáma za sušenje prediva
tátrman lesen vodnjak
tèrnja neumnica
távahvar, távahvarca dninar, dninarca
tèsva sekira za dolbenje korita, neroden
távo bítə vreme, ko se sneg tali,
kopljenje
človek
tèsvaž klépetav moški
tavùzatə žvečiti
tèsvinje dolbenje v lesu
tavúzl, tavùzla žvečilec
tétə hoteti
tàvžəntròža navadna tavžentroža
tìfa endivija (solata)
tážtə tešiti, tolažiti
tíščatə tiščati
s
š
146
tlà tla (čiql do tóv srajca do tal, na tlíh
na tleh)
tlà tukaj
tlíčə tolči (orehe), tepsti
tóča toča (po tóčə zvonìtə po toči
zvoniti (prepozno je))
147
tolčenje kamenja
tor`ə q torek
tòrba vreča za seno, ki se obesi konju
čez glavo
tòrbəca torbica, plešec (roža)
tóte tja
tòf velik kos kruha
tonè zunaj
tòh bítə tog biti
tòvqa vrsta sekire
tóhəl tog človek
tóžən dèn uradni dan na sodišču
tohnjáč nosnjač (govori skozi nos)
tožlòv, tožlíva nagnjen k pritoževanju,
tohnjátə nosljati (skozi nos govoriti)
lenosti
tojdà seveda (tudi sevída, víšda)
tqaj toliko
toléqatə (tudi taléqatə) kotati, povreči
trabáltə voziti
(žival)
trafójna nerodna ženska
tolà pred kratkim
tràhatə pripekati
tón ven (pojd`ə tón! idi ven!)
trahìnatə z jezo zibati, sem in tja nositi
tóqar neumnež
trántara lena, neokretna ženska
tòqej kladivo na dolgem držaju za
tràp trep
š
š
148
149
trapátə mešati komu glavo
t`rlca trlica za teritev lanenih stebel
traplátə trepljati
trnéhl naziv neumnega čokastega
tràsq natresk (rastlina)
človeka
trbós opojna pijača
trabáltə težko nositi
trbósəntə štrbunkniti
tróbtə trobiti
trclàt bítə debelušast biti
tròd kolika
trčlàjne potrkavanje z jajci (šega ob
trójdara (tudi tròla, lòla) lahkoživa
Veliki noči)
ženska
trélbos trinog (stojalo na pùzadə)
tròjtatə v rokah zibati, ujčkati
trèpqəca žepna steklenica
tròla lahkoživa, prismojena ženska
trésnətə zapahniti, vreči
trómpl neumnež
trévna jáma terična jama
trótamora trotamora
trhnétə trohneti
trplèjnəq trpin
trhnù bítə trohno biti
trq`è l, t`rqlej čok (tudi pènj)
trìbatə počenjati norčije
tŕščətə trditi, zatrjevati
trìbne placenta, posteljica (pri živini)
trùcatə moledovati, vsiljivo prositi,
tríbtə trebiti (travnik)
trízbəq bítə trezen biti
š
zahtevati
trùhlca gajba
š
150
151
trùhva krsta
ubìqnjan bítə trmast biti
túčə slabe navade
ubìrmatə birmati, natepsti
túlava odpadki preje
ubrámənce naramnice
túlčqatə tolčkati (otúlčqatə otolčkati)
ubrézən utròq poreden otrok
túltə tuliti
ubrlátə popackati se (po prsih)
túmpast top
ubùd obod
túqa zahrbnost (potùqnjan čovàq
učábatə pomazati (čábatə)
zahrbten človek)
túr tvor
tùtej, túta duda (tudi cùcej)
u
tvàčqej počasen, len človek
ubalìtə prevaliti
učávlatə se qohà izzivati koga
učávlatə se se napoveduje (nèqe se mə
včávla nekaj (bolezen) se mi naznanja)
udátə se omožiti se
udenìtə šivànco udeti šivanko
udnèšqvatə odlagati, odnašati
udùpe olupki
uh`ə ntə se, uhénam se izogniti se,
odmakniti se
ubèden, ubèna noben, nobena
uhìnvatə se izogibati se
ubìčvatə obljubljati, pretiti, groziti
uhlédətə ogledati, skrbeti
š
š
152
uhràd ograja, kjer je na planini živina čez
noč zaprta
uhrenìtə opremiti, na vso moč udariti
153
devet je na uri, ura še gre)
ušəbnìtə se povesiti se ušìbvatə se ušibje se, nihati sem in tja
uhríbatə sneg s strehe odstraniti
- drevje, grmičevje
uhrìbovnəq snežni plaz s strehe
ústaq luštrek (rastlina)
ùlčqej količkaj
uštélatə qohà počistiti koga
úmačən bítə mlačen biti
uštétatə se ustaviti se (q`
òjn se uštéta,
umàh omah
čovàq se pa podòjnqa konj se ustavi,
ùmava, ùmavče omelovka (rastlina)
človek pa se izpridi)
ùmej komaj
uməhvátə, uməhùjam omahovati,
obotavljati se
uštréqov, uštrèqva neubogljiv,
poreden človek
uštrìt vštric
umìsama vmes
uteč`ə uiti
úmprh neokreten
utéhntə utegniti (čas imeti)
umúlan oguljen
utlíčə qohà natepsti, pretepsti koga
upàš ograjeno zemljišče
utàp otep, otepa
uqrenìtə se strditi se
utòtatə uničiti
úre ura (davèt je na úrah, úre še hréjo
utròjtatə, potròjtatə ujčkati, gugati
š
š, t
154
utúq oteklina
155
mèšto pražiti moko za žgance)
utvéstə privezati
váha, váje tekočina, sok, redka juha
uzíhntə vzdigniti
vàha tehtnica
užévčən redek, zaželjen
vàhatə tehtati
užlapátə se zmočiti obleko v rosi, vodi
vahtà laket (dolžinska mera) (pét vahtí
užŕtən požrešen
užrtnìja požrešnost
užrtníq, užrtníca požrešnež,
pet laktov)
vahútatə se gugaje se hoditi (se
vahúta q anà zíbov gugaje hodi
v
vàjatə lajato
v`ə čəs vedno, ves čas (tudi vsòlə)
vajnátə majati se
vèjnəq z listjem vred posušena veja za
vàjnqrdra šòra, drog med sprednjim in
požrešnica
krmo drobnice
kakor zibelka, váhvatə se, qolàs se
vàhva kolo se guga)
váje zalito mleko
vàjtə vajeti
zadnjim vozom
v`rh podstrešje (v hiši)
vàjsqatə vriščati, cviliti
vadìtə pražiti (povadítə móqo za
vàjsqenje vrisk
t
t
156
157
válovc valjar, valj
vbìqnjan bítə trmast biti
valúž debel, trebušast človek
včávlatə se napovedovati se (včávle se
vàmp trebuh, poreden otrok
mə néqe nekaj se mi napoveduje,
vànəq narahlo
včávlat se jet`
ə néqam nekam se
vàq drža, držalo
pritoževat iti)
vaq`ə t laket
včídatə vkidati
váqa žleb po zemlji, po katerem se goni
vdátə se poročiti se (ženska) (moški se
spušča les
váqa košata veja, na katero se naloži
žénə)
vè! klic konju, da naj ostane
seno, stelja, da se po strmini navzdol
védatə, vím vedeti, vem
zvleče
védov, védva ovenel, slaboten
vàt klas
véha vešča, bolehen, slaboten človek
vátlca ponev za vajenje moke
vohátə se lagati se
vètrnə mlín vejača, vevnica
vəhnìtə uhniti, klofutniti
vatvátə po vrhu žeti, da ostane dolgo
vəhrèd vigred, pomlad
«strnje»
vəhrèdəč spomladi
vòv vol
vèhva naziv za okornega človeka
vàva stranski rokav Drave
vèlb obok, shramba za jedi
t
t
158
159
vojncè oje, ojnice (pri konjski vpregi)
vəžnìja, v`ə ž laž
ventvátə uporabljati
vfìrqvatə se obotavljati se
vèq jok, jokanje (v véq vpétə, v véq
vháčatə seno v skednju pospravljati
pvántə zajokati)
vhàratə se popariti se
véqatə jokati
vìjatə deliti žito od plevela
vèqla, vèqlej jokav otrok
víle, hnojn`e gnojne vile
vəqù oko ( ma na ùčesə je na očesu
víle, pèčne burkla za premikanje loncev
bolan)
veríčqa lopatica, s katero se prst
(zemlja) striže s plugovega lemeža
v krušni peči
vìnahtə božič
vìnahtnəq januar
veríja lesen kol pri lesi
vírh kadilo
Vèrnah dùš dèn Dan vernih duš
vìtrca palička (špìla) za zašpilanje
vès vas
v`ə čəs ves čas, vedno
vst`rv ostrv (na njej se oklada (vqváda)
travo ali detelo)
vétr veter
vézinje darilo otroku za god
t
klobase
vìvənca lesena lopatka za moko
(vévnica)
vìvnəq vejalnik
vìža vrsta (to pa je z vìže! to pa ni v
redu!)
t
160
vìžvatə voditi konja, avto (z vajeti ali
volanom)
161
vovcà ovca
volá! velja!
vmandrátə uničiti, ubiti
volátə veljati
vmrèva dežnik
voláven veljaven
vnáqvo grozljivo (vnáqvo mə je moti se
vólej olje
mi)
vòlej voliček
vnùq tretja košnja (senú, ótava, vnùq)
vopár lopar
vbìqnjan bítə trmast biti
vópa, vópca lopa pred cerkvijo
vodír rog z vodo za brus pri košnji,
vopáta lopata
oselnik
vòh log, pašnik ob vodi z redkim
grmovjem
vòqarca ročna žaga z lokom
voqnò okno
vorávce ralo (tudi ravce)
vóhatə vohati
vorávo oralo (tudi púh)
vohátə se lagati (léžam se lažem)
vosòv osel
vohènj ogenj
vòslej osliček
Vóhr Madžar
vóštaqa močna sekira za odsekovanje
vójnce ojnice, oje
vòv vol
t
vej
vòvšje jelševje (vóvšave drvé jelševa
t
162
drva)
163
vsíratə obrekovati
vóvšovc jelša
vsòlə vselej, vedno
vəžnà južina, obed
vst`rv ostrv
v´ə žnatə južinati
všébntə se povesiti se
vplest`ə pasti
vštélatə očistiti
vplìjnqan bítə neumen biti
vtrahávno nepriročno
vràjmatə se prigoditi se
vù pivo
vréčə vreči, roditi (qonj v`
rže konj rodi)
vùqce očke (otroški izraz)
vrìvna vodà vrela voda
vuqùlə okoli
vrpúltə vrtati, drezati
vúraq urok (qne bódə jè vúraq! Ne bodi
vrqlátə brbotati, vreti
ji urok ! (Želja novorojenki))
vrzéla lésa, vrata v plotu
vúščovna voskovina, voščevina
vsànca gosenica
vùz, vùzej voz, voziček
vsèanù vseeno
vzétə se poročiti se
vsédən dén delavnik
vsédno vsakdanje
vséqntə se usekniti se
vsèt osat
t
t
z
164
165
pokvariti, kaj napačno narediti
zaféndratə izgubiti
zaháltə se zmotiti se
zabíltə zabeliti
zahatìtə zamašiti
zabìv zabelo
záhoča gosto grmovje
zàbov skuta
zahod`ə zgodaj, prezgodaj
zabúdatə zakrpati
zahovéjan trmast kakor govedo
zacòpratə začarati
zahŕčan moški z debelim vratom
začìnjqatə zadremati
zahŕčatə zarenčati
zàd nazaj
zàjbrlə tresilnik pri mlinu
zadrítə se zadreti se, zavpiti
zàjtre jútri zjutraj
zadìratə se (tudi zadératə se) vpiti,
zalatòv zaletav človek
zadirati se
zaleč`ə zaleči
zadéqatə zapraviti
zalìčvatə se zaletavati se
zadévatə zadelati
zalìtatə zastarati
zadrímatə zadremati
zámat zamet
zafŕltə zavihati
zamístə zamesiti kruh (v məščéh)
zafaláqatə (tudi zafáqatə) zapraviti,
zamodrévo bítə zaprano biti
t, u
u
166
zamótatə se zaposliti se
zanasàq kosec (seča za dbànest
zanaséqov seča za dvanajst koscev)
167
kupčiji (zaqúpov səm se na te
qobílə zmotil sem se pri tej kobili) zaqvančátə se zavozlati se
zand`rjim zaporedoma, eden za drugim
zareč`ə se zareči se
zanítətə zanetiti, zakuriti
zarèdama zapored
zapàh zapah (tudi zas`
ə m)
zaréza dereza
zapáhntə dùrə zapahniti vrata
zarotìtə se zarotiti se
zapəčìratə zaviti, spakirati
zásaqa zaseka, sesekana svinjska
zapèjnatə muto postaviti (pri ohceti)
pečenka (pri nas)
zapèjnenje zapenjanje
zásəm zapah pri vratih (tudi zapàh)
zapènjovcə udeleženci zapenjanja
zastán bítə zakrknjen biti
zapóqatə zaviti, pakirati
zátovc tilnik
zap`rt bítə zasušen biti
zatrabáltə néqi zanesti nekaj
zapùnenje spomin
závet zavetrje
zaqadìtə se v qohà planiti v koga
zavìtnjačə zavitki (jedača)
zaqántə malo zaspati, lahko tudi umreti
zavóčtə izdaten biti, učinkovati
zaqrmrán bítə zakrnev biti
zbàqvatə se zlesti kam
zaqúptə se zmotiti, zaračunati se pri
zbàratə zvedeti
u
u
168
169
zbarqlívatə radovedno izpraševati
zhlédatə izgledati
zbàrqvatə poizvedovati
zhol`ə n podoben
zbàsan bítə debel biti
zhvàvje zglavje postelje
zbrèntan bítə trebušast biti
zíbntə izginiti
zbrèntatə se zrediti se
zíran bítə zmešan biti
zbrqlív bítə radoveden biti
zíratə se zmešati se
zbrqlívatə radovedno izpaševati
zírvatə se noreti
zdána duša (hudiču) izdana duša
zlòzatə se qohà znebiti se koga
zdìh vzdihovanje
zmàt denarna darila pri poročni obedi
zdìvan bítə zdelan, truden biti
zm`rdan zgrbančen, zguban
zdrùb drobir
zməščétə zmehčati
zdrúbno povétə (povédatə) podrobno
zmetì pinjenec
povedati
zmlézvo prvo mleko po teletu
zèc zajec
zmóvqov bítə hripav biti
zəšìhan bitə prestrašen biti
znàq vznak
zəšìhatə se preplašiti se
znótr od polj obdano polje
zəšìntan bítə zdelan biti
znùžje vznožje
zhànjatə hudovati se, kregati se
zohìnvatə se izogibati se
u
u
170
zrapúltə razdejati
ž
zrídtə izsekati, izredčiti (gozd)
žába kólika pri govedini
zríqatə izrekati
žàha žaga
zvùštatə se poželeti, hoteti
žàhevna žagovina
zvatrnétə izpuhteti
žàhrad zakristija
zvédə menda, vendar
žahtàr vedro, golida za movžo
zvèratə se iztegovati se, polegovati
žàmp poreden otrok
zveráč neotesan človek
žanà žena
zvìže bítə iz tira biti
žanstvò ženska
zvò zelo
žáql vreča
zvònzvò nadvse
ž`rv žrd
zvùštlov bítə poželeti, posebno hoteti
žàqžana žalik žena (mitol. bitje)
zohnìtə se izogniti se
zrajtlátə z verigo in rajtlnom zvezati
hlode na vozu
171
žarèq žarek, siven
žàvbrno lepo, čedno, zalo
žàvqa svinja
v
v
172
173
žàvtov malodušen, brez zagona
žladrátə žlobudrati, klepetati
žàvžej počasen, slaboten človek
žlahándr métə živžav imeti (kure, gosi,
žəbràjne molitev
otroci ga povzročijo)
žəbrátə moliti
žlahìncatə drseti na klopi sem in tja
žəhátə zbadati, siliti v koga
žlàht bítə slab biti
žéhnenje žegnanje, darilo z žehnenja
žlàjfa zavora pri konjski vpregi
ženítə se poročiti se (moški) (ženska se
žlapátə klofutati, neokretno hoditi,
vdá)
žlepati
žètva žetev
žlapùndra rahla deklina
žvàd živina (kolektivno)
žlèdra klepetulja
žévčən bítə redek biti, redkoma se
žlèfa dekle, ki je bolj na slabem glasu
prikazati
žlèfe koli namesto zadnjih sani
žínjatə misliti
žlèmpa zelo žejen človek
žìnžej počasen človek
žlèmpatə močno piti
žl`ə h, žlìha drča v skali
žlépnətə klofutniti
žlabùdratə klepetati, žlobudrati
žlèprnca klofuta
žladránja klepetulja
žléprqa vrata na svinjaku, ki se odpirajo
žladrànje klepetanje
v
navzgor
v
174
175
žlìb žleb
ž´rčatə pohlepen biti, cvrčati, režati
žlìnjhatə škripati, praskati
ž`rv žrd (seno je podvezano na vozu z
žmàh okus
žmòvc svinjska mast brez hrùmp
(ocvirkov)
žrvjó podvezano vrvjo)
žúlinjq žulj
žùmrnca debela krvava klobasa
žnáblə ustnice
žvàhta sorodstvo
žnábov ustnica
žvàq udarec (bóžjə žvàq možganska
žnàjdrqa kolarska sekira
kap, na àn žvàq naenkrat)
žóhatə se prerivati se (v cerkvi)
žvaqátə žvekati, žvečiti, klepetati
žònta močnik, gosta jed
žvèqəlca udarna jama (na kolovozu)
žòq nogavica
žvèrca smrdljiva tekočina, v fajfi (pipi)
žòqatə se dregati se (požòqatə
podregati)
žòqej zavaljen človek
žovnír vojak
neroden pust človek
žvòt telo
žvrqlátə žvrkljati (vodà žvrqlà voda
vre, ájčije žvrqlàmo jajčke žvrkljamo)
žovnírščəna vojaščina
žòvt vojna
žrab`ə l žebelj
v
v
176
177
Brôvlënə (Ferlach), z Brôvlan, v Brovlàh,
Borovláncə in Bróvčəčə, ajd. bróvščə –
Ždôvlënə (Seidolach), z Ždôlan, v Ždôlàh –
Ríqa, na Ríce, Fara (Rožek), v Fare - Dûlënə
(Dollich), z Dûlan, na Dolíh (torej mešano
Doljane in doli) – Líplënə (Laiplach), v Liplah,
Líplan – Tˆrńënə (Dornach), Trńan, Tŕńah –
Svêčënə, Svêčan, Svêčah, Svačánə, svašč`
ə–
kraj: Rîqa (Mühlbach), Porčânə, na Rêce – Horà
– Máčënə, z Máčan in Mačán, na Mačah,
Mačánə adj. máčënščə – v Zvrhnjem Rožu:
črîšńjanə (travnik ob Mali Suhi; Svečani mu
pravijo Brežïńj) – Podhorjánə, Podhorjân, v
Podhorjah, Podhorjáncə, podhorjánščə in
podhúrščə – Drovláncə – Srîjanə, Srîjan, v
Srîjah, Srajáncə – Borovlánə, Borovlân, v
Bórovlàh (nem. Oberferlach) pri Bačah –
Vóčanə, Vôčan (s širokim o, nem. Latschach),
Vočánə in Vočańarjə – Hraščânə, Hrâščan,
Hrâščah, Hraščânə – Pohorjánə, Pohorjân,
Pohorjah, Pohorjáncə – Zahoríče (Goritschach
pri Maloščah), Zahorîčan, Zahorčânə
v
v
178
v