Grema štirčit - OŠ Radlje o Dravi

Transcription

Osnovna šola Radlje ob Dravi
Koroška cesta 17
2360 Radlje ob Dravi
Telefonska številka: (02) 88 79 572
E-poštni naslov: [email protected]
Spletna stran: http://www.osradlje.si
TURISTIČNA NALOGA PRI PROJEKTU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA –
POTUJ Z JEZIKOM
Avtorji:
Urška Jevšnik, 8. b
Amadeja Zlatar, 9. c
Manja Poročnik, 9. c
Rok Maher, 9. b
Neža Ternik, 8. b
Mentorice:
Branka Roškar, profesorica
Jelka Safran, učiteljica
Irena Košir, vzgojiteljica
Radlje ob Dravi, 2012/2013
Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj domočega za koštat!
POVZETEK
V projektno-turistični nalogi z naslovom Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj domočega
za koštat! predstavljamo turistični izdelek, ki predstavlja dan kulinaričnih doživetij v
Radljah in okolici. Ideja se je porodila v okviru turističnega krožka Osnovne šole
Radlje ob Dravi, ki ga obiskujejo učenci od 1. do 6. razreda in izbirnega predmeta
turistična vzgoja, ki ga obiskujejo učenci od 7. do 9. razreda. Naš cilj je bil pripraviti in
izpeljati zanimiv program, ki je namenjen otrokom starim od 11 do 15 let. Oblikovali
smo zanimiv program, v katerem se mladi naučijo pripravljati domačo hrano,
spoznajo kmetijo in način življenja na njej ter se pozabavajo ob domači glasbi.
S pomočjo anket in posameznih razgovorov z gospodinjami iz Društva kmetic
Dravska dolina smo prišli do spoznanja, da je naša avtohtona kuhinja zelo zanimiva
in že skoraj pozabljena. Ravno tako velja za naše narečje, saj ga mladi skoraj ne
poznajo več. Zato smo še toliko bolj prepričani, da bo naš turistični produkt
pripomogel k temu, da ohranjamo našo nesnovno kulturno dediščino.
Ključne besede: turistični izdelek, gastronomija, narečje, nesnovna kulturna
dediščina, kulturna dediščina, Radlje ob Dravi.
2
ZAHVALA
Zahvaljujemo se članom in prijateljem turističnega krožka, med drugim Niki Črešnik,
Evelini Pignar, Adrijani Mori, Klari Krajnc, Janu Vezoniku, Manueli Perovšek in Lauri
Marsel. Zahvala gre tudi vsem oskrbovancem Doma starejših občanov Hmelina iz
Radelj ob Dravi, ki so soustvarili anketo, prav tako učencem višjih razredov Osnovne
šole Radlje ob Dravi za izvirne odgovore v anketi.
Zahvaljujemo se tudi županu občine Radlje ob Dravi, g. Alanu Bukovniku, ge. Sari
Berglez, vodji Mladinskega kulturnega centra Radlje, ge. Bernardi Javornik, vsem
članicam Društva kmečkih žena Dravske doline za nasvete in izčrpne informacije, G.
Antonu Ravnjaku za gostoljubje na kmetiji Pavli.
Prav tako se zahvaljujemo g. Tini Glazer za lektoriranje.
Zahvaljujemo se tudi našim mentoricam, ki so nam stale ob strani, nas bodrile in nam
pomagale pri izdelavi naše projektno-turistične naloge.
učenci IP turistična vzgoja in turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi
3
Vsebina
1 UVOD ........................................................................................................................... 5
1.1 Predstavitev teme Potuj z jezikom: Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj domočega
za koštat! ............................................................................................................................... 5
1.2 Zgradba naloge ............................................................................................................... 6
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ................................................................................ 7
2.1 Vsebinska izhodišča .............................................................................................. 7
2.1.1 Hrana ali košta ................................................................................................................................... 7
2.1.2 Jezikovne posebnosti ...................................................................................................................... 11
2.2 Potek raziskave............................................................................................................. 12
2.3 Rezultati in analiza anketnih vprašanj ...................................................................... 12
2.4 Povzetek analize anketnih vprašalnikov ................................................................... 21
3 TRŽENJE IN PROMOCIJA ...................................................................................... 22
4 FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA ....................................................................... 24
5 TERMINSKI PLAN DELA ......................................................................................... 26
6 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA ........................................................................ 27
6.1 Zajtrk ................................................................................................................................ 27
6.2 Delavnica kuhanja ............................................................................................................. 28
6.3 Kosilo................................................................................................................................ 29
6.4 Obisk kmetije .................................................................................................................... 29
6.5 Degustacija jedi................................................................................................................. 29
6.6 Večerja ............................................................................................................................. 29
6.7 Družabni večer s harmoniko .............................................................................................. 29
7 NAŠE UGOTOVITVE ................................................................................................ 30
8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 30
VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 30
PRILOGE ...................................................................................................................... 31
4
1 UVOD
Učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja smo si zastavili cilj pripraviti in izvesti
enodnevni program predstavitve kulinarike Radelj ob Dravi. Ker ležijo Radlje na stiku
Koroške in Štajerske, v zgodovini pa smo bili nekaj časa Korošci, nato spet Štajerci,
je to mogoče prepoznati tudi v prehrani in narečju.
Občina Radlje ob Dravi sodeluje z občino Biograd na Moru iz sosednje Hrvaške.
Občina nas je povabila, da gostom iz Hrvaške predstavimo naš kraj. Pokazala se je
izvrstna priložnost, da jih pogostimo z domačo hrano. Z veseljem smo se odzvali
povabilu in pripravili enodnevni program spoznavanja kulinarike in podeželja. Naš
program bo izpeljan 15. februarja 2013. Turistični produkt pa ni namenjen samo
enkratni promociji občine, ampak se lahko stare jedi in običaje promovira in približa
tudi mladim iz naše bližnje in daljne okolice, saj predvidevamo, da je mladim
gastronomija naših prednikov malo poznana.
Z našim prispevkom želimo še dodatno popestriti ponudbo v občini in dokazati, da
imamo mladi obilico dobrih idej, ki jih znamo uresničiti in poskrbeti, da se gostje v
našem domačem kraju dobro počutijo, zabavajo, veliko zanimivega doživijo in izvedo.
Prav tako jih želimo spodbuditi, da ne bi pozabili na svoje korenine in na to, od kod
izvirajo.
V projektni nalogi je uporabljenih veliko narečnih izrazov, ki so zapisani v poševnem
tisku.
1.1 Predstavitev teme Potuj z jezikom: Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj
domočega za koštat!
Radlje ob Dravi z okolico ležijo na severu Slovenije, ravno tam, kjer se prepletata
koroška posebnost in štajerska lahkotnost. Na severu jo omejuje Kozjak, ki na
severni strani meji na Avstrijo. Tam nas vabijo, da gremo z njimi štirčit. Na jugu pa
živijo Pohorci, ki nam razložijo, kaj je raka, naga in kaj vada. Opisali smo nekaj
prehranskih in jezikovnih posebnosti Radelj in okolice.
Naslov naloge je vzet iz narečnih besed in pomeni v slovenskem pogovornem jeziku:
»Greva se potepat, mogoče bova dobila kaj domačega za poskusit.«
Zastavljene cilje v projektni nalogi smo reševali z različnimi metodami in oblikami
dela. Tako smo podatke pridobivali v glavnem s pomočjo ustnih virov pri sorodnikih,
znancih, prijateljih in s pomočjo ankete, nekaj malega smo si pomagali z literaturo,
brošurami, ki so jih izdale turistične kmetije v okolici. Seveda pa smo na začetku poti
napravili nevihto možganov, kjer smo izluščili cilj naše projektne naloge: enodnevni
program, ki je preplet delavnic, degustacije in prikaza kmečkih opravil v narečju. Delo
je potekalo sproščeno in umirjeno, saj je vsak učenec vedel, kaj je njegova naloga in
kako jo mora izpeljati. Ob naših srečanjih smo analizirali opravljeno delo.
Ob koncu vsakega srečanja smo pregledali že opravljeno delo skupine in si zastavili
nadaljnje cilje in zadolžitve za prihodnja srečanja.
5
Kulinarični turizem je v Radljah in okolici kar nekako zapostavljen. Ko smo si ogledali
menije v nekaterih gostiščih, smo ugotovili, da večina ponuja »globalne« jedi (takšno
ime zato, ker jih lahko naročiš kjerkoli: dunajski zrezek in pomfri, pica, čevapčiči …);
če pa se že odločijo za kakšno domačo jed, pa je seveda to tradicionalna koroška
jed, ki pa se v našem okolju v resnici ni nikoli jedla.
Zato se nam zdi pomembno, da raziščemo ta del gostinske ponudbe in tudi
predlagamo gostincem, kaj zares »domačega« bi lahko ponudili.
1.2 Zgradba naloge
Naša projektna naloga je sestavljena iz štirih delov.
V prvem delu je predstavljen raziskovalni del naloge. Predstavili smo poznavanje
oziroma nepoznavanje našega turističnega proizvoda. Zanimalo nas je, koliko
osnovnošolci še poznajo prehranske navade, ki so bile na območju srednje Dravske
doline prisotne pred drugo svetovno vojno. Preverili smo tudi narečne izraze, ki so še
prisotni med zrelo in starejšo populacijo na našem območju s pomočjo ankete.
Anketo smo opravili v Osnovni šoli Radlje ob Dravi in v lokalnem Domu starejših.
Prejete podatke smo primerjali med seboj in dobili precej zanimive ugotovitve.
V drugem delu smo predstavili, kako bo potekala promocija in trženje našega
turističnega produkta, ko bo program predstavljen osnovnošolcem iz sosednjih
osnovnih šol. Zavedamo se, da je uspešnost naših turističnih storitev odvisna od
dobre predstavitve. Z načinom reklamiranja smo se prilagodili naši ciljni skupini in
izbrali promocijo, ki bo imela pri njej največji učinek. V tem delu smo tudi finančno
ovrednotili naš program.
V tretjem delu smo opisali naš turistični produkt.
V zaključnem delu so zapisane naše skupne ugotovitve o samem delu na terenu in
pripravi programa.
6
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE
Osnovni namen naše raziskave je bil pridobiti bistvene podatke o tem, kaj mlade
zanima in koliko še poznajo našo gastronomsko dediščino. Najpomembnejši del
raziskave je bila anketa in pogovor z našimi sošolci, ki so nam zaupali, koliko še
poznajo našo avtohtono hrano.
2.1 Vsebinska izhodišča
Radlje so majhno mesto nekje na pol poti med Dravogradom in Mariborom. Na
severu nas omejuje hribovje Kozjaka, na jugu pa mogočno Pohorje.
Po najnovejši gastronomski delitvi Radlje z okolico sodijo v gastronomsko regijo
Maribora, Pohorja in Dravske doline.
Ko smo primerjali tradicionalne krajevne jedi s sosednjo koroško in štajersko regijo,
smo ugotovili, da pri nas najdemo kulinarične značilnosti obeh regij, saj nekje še
pripravljajo manj znane: mežerle in repni zos ter seveda kuhamo govesko župo.
Na podlagi ustnih virov, s katerimi smo izvedeli največ koristnih informacij, smo
naredili nekaj pomembnih zaključkov o prehrani na našem območju. Povezali smo se
tudi z Društvom kmečkih žena Dravske doline, ki so nam priskočile na pomoč z
nasveti in svojim znanjem o tradicionalni prehrani. Zanimalo nas je predvsem, kaj so
ljudje, ki so živeli na območju Radelj in okolice, jedli na prehodu iz 19. v 20. stoletje
oziroma do druge svetovne vojne in kakšne so navade, ki so bile povezane s hrano.
2.1.1 Hrana ali košta
V Radljah in okolici so v preteklosti prevladovale kmetije in kmečki ljudje. Zato je tudi
hrana, ki je predstavljena v nalogi, zdrava kmečka hrana, ki so jo gospodinje pridelale
same na svojih vrtovih. Jedi so se nanašale na sezonsko pridelavo zelenjave. Meso
pa so jedli samo ob večjih praznikih (pri bogatejših kmetih) ali ob težjih delih.
Revnejši bajtarji ali kočarji pa so bolj ali manj jedli samo krompir, fižol in zelje.
Na našem podeželju so se med ljudmi ohranjale številne navade, ki pa so z
zamiranjem kmečkega načina življenja že skoraj zamrle.
Nekaj takih smo tudi zapisali:
•
•
•
•
V kuhinji so običajno gospodinjile starejše ženske.
Običaj je bil, da se je pred vsakim obrokom molilo.
Miza je bila lepo pogrnjena z belim prtom samo ob velikih praznikih. Prte so
gospodinje izvezle same.
Ko se je kosilo, prva košnja po sv. Antonu, so morale hčere pripraviti posebne
okraske za v klobuk koscem. Gorje jim, če tega niso opravile.
7
Ljudje so imeli vsaj štiri obroke dnevno, ki pa so bili bolj skromni oziroma odvisni od
vrste dela tistega dne. Ob kateri uri so bili, je bilo odvisno tudi od letnega časa in
vrste dela:
• froška (zajtrk) – kruh, maslo, mleko, žganci, med, ostanki večerje;
• jauzn (malica);
• ižina (kosilo) – juha, kruh, žganci, jabolčni štruklji, krompirjeve jedi, meso;
• vičirja (večerja) – ostanki kosila, kruh, maslo, voda, mleko, krompirjeve jedi,
esihflajš.
Sklepali smo, da glede na reliefne značilnosti naše doline, na podnebje in
premoženjske razmere prebivalcev v hrani prevladujeta krompir in koruza. Obe
rastlini imata raje bolj suha, peščena tla, kakršna so na polju Radelj ob Dravi.
Zanimivo je polje na Spodnji Vižingi, kjer magistralna cesta deli polje na severno,
ožjo stran, kjer je težka zemlja in precej gline, kar bolj ustreza koruzi, in južno, širšo
stran, kjer so rečni nanosi Drave naredili peščeno prst, to je do globine enega metra,
globlje je gramoz, podtalnica pa se pojavi na globini 36 metrov.
Kmetje na pobočjih so poleg koruze gojili še žitarice: ječmen, rž, pšenico, oves, ajdo
in lan. Veljalo je, da ima vsaka večja kmetija v grobnu ob potoku lasten mlin. Kjer je
gospodar v začetku jeseni bival po več tednov, da je zmlel moko tudi trškemu
prebivalstvu in manjšim kmetom.
Na območju Radelj ob Dravi so vse od druge svetovne vojne na njivah gojili različne
rastline in iz njih pripravljali naslednje jedi:
koruza (koruzna juha, moka, koruzni žganci, kolač, koruzni zdrob, polenta, koruzna
pogača, koruzni žličniki);
krompir (drobnjakov krompir, krompirjeva juha, krompirjevi cmoki, pražen krompir,
zeliščni krompir, krompirjev golaž, pire krompir, mrzel krompir, krompirjeva omaka,
krompirjeva juha z gobami, krompirjevi svaljki, krompir v solati);
pšenica (pšenična moka);
rž (ržena moka);
fižol (fižolova juha, fižolova solata, mineštra, fižol z zeljem);
grah (grahova juha);
ječmen (ječmenova kaša – ješpren, kašnate klobase, ječmenova moka, ječmenov
kruh, krma za živali, ričet);
oves (ovsena moka, krma za živali);
lan (tkanina, platno).
8
Krompir je bil na jedilniku skoraj vsak dan, navadno kot riepna župa. Ker je bila tako
pogosto na jedilniku, so večkrat starejši rekli: »Somo ripno župo smo jedli!« Riepn
zos je bil zelo pogosto serviran skupaj s prekajenim mesom za nedeljsko kosilo.
Danes imamo pogosteje za kosilo restano repo in ocvrto ali pečeno meso. Zelo
pogosto je bil na jedilniku tudi štrankrlov gulaš, saj je stročji fižol gospodinjam
uspeval na domačem vrtu. Pred drugo svetovno vojno so gojili tudi murke in pardajz.
Iz kumaric so pripravljali murkov zos. Čebu in kloboh na vrtu nista nikoli manjkala, saj
sta bila skoraj osnovni začimbi v domači kuhinji. Med začimbnicami, ki so jih imele
gospodinje na vrtovih, je bil žnitlih, timus, majaron, šetraj, petršil, zeler, koper,
pehtran, luštrek in masna pura, kimino pa so nabirale na travnikih.
Velikokrat so ljudje za malico ali večerjo jedli solato s kruhom. Zgodaj spomladi je bila
to redla in špehovka, to sta spomladanski rastlini, ki zrasteta na travnikih. Jedli so
tudi repincl in tifo ali pa cukerhut.
Zelo pogosto se je kot priloga jedel zos. To ni ne omaka, ki jo poznamo danes, ne
juha, ampak gosta tekoča krompirjeva hrana, ki se ji doda prežganje ali podmet
oziroma ajnpren. Na pohorskem koncu se zabeli z ocvirki. Zos so pripravljali iz
zelenjave, ki so jo imeli doma: riepni, murkov, kurbožn, korejov in hrenov zos, ki pa je
bolj kruhov zos, saj se mu doda hren le za aromo.
Med juhami ali župami je prevladovala zelenjavna, če pa je že bila mesna, je bila
predvsem kokošja (uporabili pa so dele, ki jih niso mogli pripraviti kako drugače, npr.
vrat, koža …). Po drugi svetovni vojni jo je izpodrinila goveja juha. Govedina, ki se je
kuhala v juhi, je bila potem kot meso za glavno jed, priloga pa je bila restana repa in
hrenov zos. Takšni obliki kosila še danes pravimo »sedmina«, saj mora ta hrana
obvezno biti na poročnem slavju in simboličnem obedu po pogrebu ali »sedmini«.
Kuhano govedino pa so za večerjo pojedli tudi v mesni solati ali esihflajšu. Znana je
tudi turska župa, ki jo poznamo pod več imeni: koruzna juha, močnik. Pripravljena je
iz koruznega zdroba in narezanega drobnjaka.
Mleko se je pilo v večjih količinah, saj je bilo doma. Pogosto so ga pili samega ali v
beli kavi. Poleti pa so pripravili tudi kislo mleko. Mleka in mlečnih izdelkov so več
popili in pojedli poleti, ker se je mleko prej sesirilo, poleg tega pa so živali imele takrat
več volumiozne krme in so dajale več mleka.
Pijača, ki so jo pili za žejo, je bil mošt. To je zavret jabolčnik, ki so ga dobili iz
domačih vrst jabolk in hrušk (mošančka, bobovec, kanada, ledravka, carjevič, tepke,
strdenke). Pili so ga velikokrat tudi otroci. Iz tega mošta so naredili tudi domači kis.
Krave, svinje in kokoši so imeli vsi kmetje. Veliko je bilo kajžarjev, ki so živeli v
kaščah; to je uta, postavljena na polju, kjer so shranjevali pridelke, saj je na
domačem seniku pogosto zmanjkalo prostora. Na večjih kmetijah pa so v urejenih
kletnih prostorih živeli revni hofarji, ki so pomagali kajžarjem, hlapcem, deklam, otroci
le-teh pa so ponavadi bodrili ostarelega gospodarja. Meso so jedli zelo redko; to je
bilo na mizi le ob večjih praznikih, nedeljah, včasih pa še takrat ne.
9
Hlapci in dekle so pozimi spali skupaj z otroki v veliki kuhinji na krušni peči, poleti pa
ponavadi spet z otroki na petreh. To je podobno nekakšnemu podstrešju ali
nadstropju na seniku, kamor se je shranjevalo seno, otava, otavič in snopi žitaric.
Koline so bile (in so še vedno) največji kmečki praznik. Datum je bil določen vsaj en
mesec vnaprej, saj so bile zelo pomembne lunine mene. Priporočalo se je klanje na
»starega«, strogo prepovedano pa je bilo klanje na »mladega«. Enako je bilo pri
sečnji. Pri kolinah so naredili: prtene ali kašnate klobase, pečenice, ocvirke, klobase,
špeh, mast in prekajeno meso. Ocvirki so se redno uporabljali za zabelo kuhanega
krompirja v kosih, s katerim so postregli ob segedinu, močnatih jedeh in solatah.
Špeh in meso iz auslezanih kosti okončin pa sta šla za klobase. Ena riba, ena rebra
in ena krača pa so šli v zelhanje ali dimljenje. Drobovina pa se je porabila v kašnatih
klobasah. Če je ostalo kaj drobovine, pa so delali mežerli, ki pa je bolj pogost v
okolici Črne na Koroškem in v Mežiški dolini, kjer vas naučijo, kam je ona šva, kaj je
tam vidva, zakaj je padva, se gr nazaj pobrava in pršva nazaj domov.
Ko še ni bilo elektrike, so bile koline zmeraj pozimi, ko je bilo mrzlo. Četrtino svinje,
krave, bikca ali telice so podarili sosedu, ta pa jim je v zameno dal druge pridelke. Na
območju Spodnje Vižinge so del kolin shranili v domač vodnjak, pozimi pa zakopali
tudi v sneg. Zelhano oz. dimljeno meso in klobase pa so skuhali, rahlo opekli in
shranili v kible (kovinske posode s pokrovom). Na dno se je vlila čista bela mast brez
ocvirkov. Ko se je ta strdila, je gospodinja naložila nanjo plast mesa in klobas, nato
pa čez spet namazala plast masti. Tako je nizala plast za plastjo. Na vrhu je morala
biti mast, da se meso ni pokvarilo; kar je bil tudi namen tega postopka. To meso je
bilo obstojno dlje časa, imenovali pa so ga kiblfalš. V Prekmurju ga imenujejo tunka.
Za velike cerkvene praznike in ob obisku sorodnikov iz drugih držav – ob pomembnih
in redkih dogodkih torej – se je kakšen dimljen kos tudi pojedel. To meso se je hranilo
na podstrešju v leseni omarici, ki je morala biti dobro zaprta; vrata pa so bila iz
mreže, da muhe niso prišle do mesa, lahko pa se je sušilo.
V današnjem času na poroki mladoporočenca ob polnoči režeta poročno torto. Pred
drugo svetovno vojno pa so ob polnoči postregli s specialiteto, ki je bila pripravljena iz
zmlete in začinjene drobovine in spečena s kislo smetano.
Hrana se je tudi prilagajala vrstam opravil tekočega dne. Če so opravljali težka dela,
so jedli bolj izdatno hrano, ki jim je dajala več energije, drugače pa so prevladovale
najrazličnejše župe. Hrana pa se je spreminjala tudi glede na letni čas. Gospodinje
so pripravljale predvsem sezonsko hrano in ko je bilo na vrtu dovolj zelenjave, so
jedli večinoma zelenjavne jedi; v zimskih dneh, ko so si privoščili koline, pa so jedli
meso. Ozirali so se tudi na praznike in razna ljudska izročila.
Ko so vozili gnoj na polja, so jedli: koruzne žgonke, mlieko, riepno župo, za jauzn so
jedli špeh, klobase, kruh in mošt, za ižino pa so imeli ovčjo ali svinjsko juho in krope.
10
Ob običajnih dneh so pogosto za zajtrk jedli ajdove ali koruzne žgonke in kiselo
mlieko, rženi kruh, ki je bil v boljših primerih namazan s putrom in marmelado ali
strdjo (medom), kislo smetano ali skuto. Poleg so pili mleko ali kavo.
Za jauzn so bili na mizi skuta, kruh in mošt ali pa kislo mleko in kruh, bogatejši so si
privoščili klobase, špeh ali zelhano meso.
Ižina ali južna je bila običajno osrednji obrok. Jedli so najrazličnejše župe (mesna,
zelenjavna, krompirjeva, fižolova juha), kuhano zelje z govedino in ocvirki, jabolčne
štruklje ali ribano kašo v mleku. Zelo pogost pa je bil tudi šmorn s kompotom (sladka
različica) ali solato (slana različica).
Pri večerji so običajno jedli ostanke kosila ali pa so skuhali mlečno kašo, koruzni
močnik z zabeljenim fižolom, zabeljen fižol z belo kavo …
Prehrana je bila enolična in preprosta. Ponavljala se je iz tedna v teden.
Če je prišel kdo na obisk, so mu ponudili rženi kruh in mošt. Moški so dobili še
štamperli (šilce žganja). Ker velja prepričanje, da je gost kralj, ga želimo postreči
najbolje. Če gost preseneti, mu ponudijo to, kar imajo: poleg kruha in mošta še kislo
mleko, mliečne murke, skuto … Gostitelji hrano ponudijo, gost pa običajno mora vzeti
ponujeno in ob tem pravi: »Bom vzeu, da vam ne bom spoja odneso.«
Gost nekoč ni smel vsega pojesti, saj naj bi to pomenilo, da je prišel jest in ne na
obisk. Na obisk nisi smel priti med 11. in 14. uro. Izjema je bila, ča si bil zmenjen. Ali
pa v primeru, če so mlajši člani družine, ki so živeli v mestu, prišli na kosilo k staršem
na deželo.1
2.1.2 Jezikovne posebnosti
Območje osrednje Dravske doline leži na stiku dveh večjih narečnih skupin: koroške
in štajerske skupine. Na severu mejimo na veliko germansko jezikovno skupino. Od
tod tudi veliko prevzetih besed, ki jih poznamo v našem narečnem jeziku.
Izpostavili bomo samo nekaj jezikovnih posebnosti našega severnopohorskegaremšniškega narečja. V dolini in na obrobnih pobočjih ima že skoraj vsaka vas svoje
jezikovne posebnosti; veliko mejo pa predstavlja reka Drava, ki deli dolino.
•
•
•
O zamenja A: solata => solota; smetana => smetona; krapi => kropi;
v besedi se za glasom i pojavi polglasnik ə: riəpna župa; ržiəni kruh; miəsnc;
na desnem bregu Drave se pojavi obratna značilnost, da A zamenja O: roka
=> raka; voda => vada; noga => naga.2
1
Ustni vir: Rokova prababica (december 2012).
Zorko, Zinka, 2009: Libeliška kuharica: da ne boš vočn od mize šov: prehrambena kultura
prebivalcev Libelič in okolice – opombe k narečnim zapisom. Dravograd: Občina Dravograd. (str. 67).
2
11
Na podlagi ankete smo ugotovili, da naši osnovnošolci ne govorijo več narečno oz.
jih veliko ne pozna večine narečnih besed. Izbrali smo nekaj narečnih besed.
Na zadnjih straneh smo nanizali nekaj narečnih izrazov, jih razložili in zraven napisali
tudi primer uporabe v povedi.
2.2 Potek raziskave
Naša raziskava je potekala jeseni. Splošne podatke smo pridobili s pomočjo anket in
na podlagi ustnih virov.
2.3 Rezultati in analiza anketnih vprašanj
Podatke smo obdelali s pomočjo grafov, v katerih so predstavljeni odgovori na
zastavljena vprašanja. S pomočjo teh odgovorov smo prišli do končnih rezultatov in
hkrati tudi do našega zaključka, in sicer ali je program primeren in zanimiv za našo
ciljno skupino ali ne.
1. SPOL ANKETIRANCEV
73%
60%
OŠ RADLJE
40%
27%
MOŠKI
DOM STAREJŠIH
V raziskavi je sodelovalo 80
ljudi; 35 % moških in 65 %
žensk.
ŽENSKE
V raziskavi sta bili zajeti dve
starostni skupini, in sicer
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
mladi med 10 in 15 let ter
starejši nad 51 let. Razlog za
100%
100%
izbor slednjih je bil želja po
0%
0% 0%
0% 0%
0%
primerjavi odgovorov med
različnimi
generacijami.
10 - 15 LET
16 - 25 LET
26 - 50 LET
NAD 51 LET
Predpostavljali smo, da bodo
odgovori mlajših zaradi časovne odmaknjenosti od obdobja, ki smo ga raziskovali,
drugačni od odgovorov ljudi, ki so morda še živeli tak način življenja ali pa so to
izvedeli od svojih staršev.
2. STAROST ANKETIRANCEV
V raziskavi sta bili zajeti dve starostni skupini, in sicer mladi med 10 in 15 let ter
starejši nad 51 let. Razlog za izbor slednjih je bil želja po primerjavi odgovorov med
12
različnimi generacijami. Predpostavljali smo, da bodo odgovori mlajših zaradi
časovne odmaknjenosti od obdobja, ki smo ga raziskovali, drugačni od odgovorov
ljudi, ki so morda še živeli tak način življenja ali pa so to izvedeli od svojih staršev.
3. KAJ SO (STE) JEDLI PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO ?
DOM STAREJŠIH
9%
8%
7%
4%
3% 3% 3%
4%
3%
4%
5% 5%
6%
7%
6% 6% 6% 6% 6%
3% 3% 3% 3% 3% 3% 3%
3. KAJ SO (STE) JEDLI PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO ?
OŠ RADLJE
25%
6%
4%
9%
6%
6%
2%
6%
12%
2%
2%
2%
4%
2%
2%
2%
2%
4%
4%
Na vprašanje odprtega tipa (Kaj so (ste) jedli pred drugo svetovno vojno?) smo dobili
veliko zanimivih odgovorov. Vidimo, da so starejši našteli veliko več različnih vrst jedi,
ki so jih jedli do sredine 20. stoletja. Iz povprečja izstopajo fižol, različne zelenjave,
repa in meso. Učenci pa so prepričani, da so najbolj pogosto jedli žgance, mleko in
krompir. Pri mlajših anketirancih se pojavljajo tudi odgovori, ki jih starejši sploh niso
navedli – verjetno so si jih takrat lahko privoščili le bogatejši – to so npr. ribe. Med
odgovori je zanimiv tudi odgovor gibanica, ki pa se ni pripravljala na našem območju.
13
4. KAJ MISLITE, KATERA JED JE
PREPOZNAVNA, TIPIČNA ZA OKOLICO
RADELJ OB DRAVI?
4. KAJ MISLITE, KATERA JED JE
PREPOZNAVNA, TIPIČNA ZA OKOLICO
33%
RADELJ OB DRAVI?
28%
DOM STAREJŠIH
12%
4% 6% 2%
7% 6% 6% 6%
1% 3%
MEŽERLI
KROMPIRJEV ZOS
6%
3% 1%
ŠMORN
3%
6%
KROMPIRJEVA JUHA
REPA
FIŽOL
6%
AJNPREN ŽUPA
3% 3% 3%
KROMPIR
HRENOV ZOS
GOVEJA JUHA
MLEKO
RŽENI KRUH
6% 6% 6%
DOMAČE KLOBASE
KISLO ZELJE
13%
12%
3% 3%
ŽGANCI
MOČNIK
3%
OŠ RADLJE
Učenci so mnenja, da je hrana, ki bi nas predstavila, pražen krompir, goveja juha in
ocvirki; starejši pa menijo, da so to žganci in kislo zelje.
Peto vprašanje se nanaša na razlago posameznih narečnih izrazov za jedi. Odgovori
so bili naslednji:
5a) KAJ JE MEŽERLI?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
88%
50%
45%
4%
2% 0%
2%
0%
0%
2%
2% 0%
0% 5%
Zos se uporablja za prilogo, ki
je pripravljena iz krompirja,
kruha ali kakšne zelenjave,
vendar je gostejša kot običajna
omaka. Večina anketirancev je
vedela, da je to neke vrste
omaka.
5b) KAJ JE ZOS?
OŠ
DOM STAREJŠIH
70%
60%
30%
35%
5%
NI ODGOVORA
GOSTA OMAKA
Mežerli je značilna koroška jed, ki
jo pripravljajo zahodno od
Dravograda. Na našem območju
mežerli ni več tradicionalna jed,
ker so na območju Radelj iz
drobovine pripravljali prtene ali
kašnate
klobase.
To
nam
dokazujejo tudi odgovori, saj
polovica anketiranih starejše
generacije ni odgovorila, medtem
pa so mlajši ugibali, kaj naj bi to
bilo.
0%
ZMIKSAN KROMPIR
14
5c) KAJ JE AJNPREN ŽUPA?
OŠ RADLJE
Ajnpren
župa
je
prežganka,
ki
so
jo
gospodinje pogosto kuhale
obolenjih
ob
različnih
prebavil, saj je to juha iz
podmeta,
kumine
in
razžvrkljanega jajca.
DOM STAREJŠIH
93%
60%
37%
4%
NI ODGOVORA
3%
PREŽGANKA
0%
0%
JAJČASTA JUHA
3%
KISLA JUHA
5d) KAJ JE POKERLI?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
82%
50%
20%
8%
NI ODGOVORA
4%
POTICA
6%
0%
JUŠNI CMOKI
0%
KROMPIRJEVI SVALJKI
0%
30%
POGAČA
Večina anketirancev ne pozna izraza pokerli. To je jed, ki je lahko slana ali sladka.
Pripravljena je iz moke, jajc, mleka, pecilnega praška in malo soli. Priprava je enaka
kot za palačinke, le da se tekoče testo ulije v pekač, kjer se jed speče. Poleg se
lahko ponudi solata ali kompot. Starejši anketiranci so mnenja, da bi lahko to jed
poimenovali tudi neke vrste pogača. Glavnina mladih pa ni odgovorila na to
vprašanje.
5e) KAJ SO KIPJENKI?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
85%
50%
45%
NI ODGOVORA
0% 5%
10%
0%
5% 0%
CMOKI
BUHTLJI
ROGLJIČI
0%
VZHAJANCI
5f) KAJ JE ESIHFLAJŠ?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
80%
60%
40%
20%
NI ODGOVORA
SOLATA Z (GOVEJIM) MESOM
Kipjenki so jed iz
vzhajanega testa, ki je
skuhana v slanem kropu
in zabeljena z ocvirki.
Mogoče je res še
najprimernejši
izraz
zanje vzhajanci.
Esihflajš
je
mesna
solata, sestavljena iz
govejega mesa, čebule,
jajc, zabeljena s bučnim
oljem, jabolčnim kisom
in soljo ter poprom. To je
jed, ki se v večini
gospodinjstev pripravlja
še danes in anketiranci
jo v glavnem poznajo.
15
5g) KAJ JE KIBLFLAJŠ?
OŠ RADLJE
Kiblflajš
je
beseda
sestavljena
iz
dveh
besed: kibla, ki pomeni
vedro (običajno je bilo
leseno) in flajš – iz
nemške besede za meso
(Fleisch).
Kiblflajš
je
svinjsko meso, vloženo v
mast, da dlje časa
obstoji. Večina starejših
anketirancev je vedela
DOM STAREJŠIH
90%
60%
40%
10%
NI ODGOVORA
MESO V MASTI
pravilen opis, pri mlajših je bil odziv pričakovan.
5h) KAJ SO KNEDLI?
OŠ RADLJE
Knedl ali knedelj je cmok, ki je lahko
slan ali sladek, postrežen s solato ali
kompotom. Lahko se nahajajo tudi v
juhi.
DOM STAREJŠIH
70%
50%
40%
15%
10%
15%
0%
0%
NI
ODGOVORA
CMOK
Ker je izraz še pogost v uporabi v
vsakdanjem pogovornem jeziku, je
tudi veliko anketirancev poznalo
odgovor.
JUŠNI CMOK KROMPIRJEV
SVALJEK
Na Koroškem so nudli
samostojna
jed,
na
OŠ RADLJE DOM STAREJŠIH
5i) KAJ SO NUDLI?
primer za malico iz
80%
70%
nekvašenega testa z
različnimi
nadevi.
V
30%
20%
Radljah in okolici te
0%
0%
hrane ne poznajo. Je pa
NI ODGOVORA
RIBANA KAŠA
REZANCI
večina odgovorila, da je
to
ribana
kaša
iz
rezančnega testa, ki se
uporablja kot zakuha v juhi. Ugotovili smo tudi, da je izraz še v rabi, saj večina mladih
pozna njegov pomen.
5j) KAJ SO GRIMPI?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
70%
50%
20%
30%
0%
NI ODGOVORA
30%
0%
OCVIRKI
MESO
0%
Grimpi so na Koroškem
izraz za hrano, ki
pomeni
ocvirke.
V
Radljah in okolici se
pod tem izrazom dobijo
majhni zapečeni kosi
PEČENA
SVINJSKA KOŽA
16
svinjskega mesa, ki se jedo topli ali hladni, običajno za jauzn. Osnovnošolci v
glavnem enačijo grimpe z ocvirki; starejši pa vedo, da so to tudi kosi mesa.
Župa je narečni izraz za juho, ki je lahko
zelenjavna ali mesna. Iz odgovorov
sklepamo, da je ta narečni izraz še
vedno v rabi.
5k) KAJ JE ŽUPA?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
100%
80%
20%
0%
NI ODGOVORA
JUHA
Restana repa se uporablja, kadar hočemo povedati, da smo za kosilo jedli pražen
krompir. Repa je na našem
območju izraz za krompir in ne
5l) KAJ JE RESTANA REPA?
za pravo repo. Iz odgovorov je
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
vidno, da se tudi ta jed še danes
100%
tako imenuje.
50%
40%
0%
0%
NE VEM
PRAŽEN KROMPIR
10%
MLETI KROMPIR
Karuzna župa je skupen izraz za
jedi, ki so narejene iz koruzne
moke ali zdroba. Običajno so
sladke, kot je koruzni močnik,
lahko pa je pripravljena kot
juha, ki ji je dodan drobnjak ali
žnitlih. Vsi vprašani so vedeli,
da je to koruzna juha.
5m) KAJ JE KARUZNA ŽUPA?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
100%
0%
100%
0%
NI ODGOVORA
KORUZNA JUHA
5n) KAJ JE TURSKA ŽUPA?
OŠ RADLJE
30%
50%
30%
10%
0% 10%
NI ODGOVORA KORUZNA JUHA MLEČNA JUHA
DOM STAREJŠIH
40%
10%
MOČNIK
0% 10%
0% 10%
JUHA RUMENE
BARVE
JUHA
17
To je drug izraz za koruzno juho. Beseda turska izhaja iz besede turšca. Nekoč so
koruzo imenovali turšča, saj so jo v 17. stoletju Turki prinesli v naše kraje3. Ta izraz
se je uporabljal za koruzo vse do sredine 19. stoletja. Starejši ljudje ga uporabljajo še
danes.
Z naslednjim vprašanjem smo želeli preveriti, ali lahko katere jedi, ki se jedo povsod
po Sloveniji, prepoznamo kot naše avtohtone jedi.
6. KAJ OD NAŠTETEGA NE SODI MED JEDI OSREDNJE DRAVSKE DOLINE?
OŠ RADLJE
87%
85%
97%
90%
80%
70%
DOM STAREJŠIH
82%
78%
80%
70%
60%
50%
2% 0%
4% 6%
4% 6%
4% 4%
3% 6%
2% 5%
Odgovori so pričakovani, saj se kot neavtohtone jedi pojavijo pica, kebab, dunajski
zrezek, prepečenec, njoki in špageti. Je pa zaskrbljujoč podatek, da 30 % mladih
meni, da je kebab naša avtohtona hrana in da 40 % mladih in polovica starejših
meni, da so njoki naša »domača« jed.
7. ALI SE DOMA POGOVARJATE V
NAREČJU?
76%
OŠ RADLJE
90%
DOM STAREJŠIH
24%
DA
3
Večina
starejših
anketirancev
se
pogovarja v narečju, medtem ko mladi
doma ne uporabljajo več narečja. Iz tega
sklepamo, da če opustimo skrb za
narečje, se bo le-to postopoma izgubilo.
10%
NE
http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/226/Vse-o-koruzi (20.12.2012).
18
Glede na odgovore pri 7. vprašanju, so nas pri 8. vprašanju zanimale tudi
posamezne razlage narečnih besed.
8a) KAJ JE FROŠKA?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
96%
88%
12%
Froška izhaja iz nemške besede
das Frühstück, ki pomeni zajtrk.
Večina anketiranih pozna pomen
besede.
4%
NI ODGOVORA
ZAJTRK
8b) KAJ JE IŽINA? 85%
OŠ RADLJE
74%
DOM STAREJŠIH
8%
12%
8%
NI ODGOVORA
KOSILO
3%
OBROK
8c) KAJ JE ŠPORHET?
OŠ RADLJE
Ižina je beseda, ki označuje
osrednji obrok, to je kosilo.
Uporablja se tudi več različic kot
so južna ali južina.
Večina anketiranih je vedela
pomen besede.
92%
DOM STAREJŠIH
Beseda šporhet pomeni štedilnik
in večina anketiranih jo pozna.
59%
41%
8%
NI ODGOVORA
ŠTEDILNIK
8d) KAJ JE FIRTUH?
88%
68%
23%
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
12%
9%
NI ODGOVORA
PREDPASNIK
0%
POKRIVALO
8e) KAJ JE MOTKA?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
95%
56%
44%
5%
NI ODGOVORA
Firtuh pomeni predpasnik, ki ga
običajno nosijo gospodinje pri
kuhi. Večina pozna ta izraz,
nekaj osnovnošolcev pa meni,
da je to pokrivalo.
Motka je narečna beseda za
motiko, delovno orodje, ki se
uporablja pri okopavanju zemlje.
Iz odgovorov lahko sklepamo, da
mladi izraza ne poznajo, ker se
to orodje uporablja manj, kot pa
MOTIKA
19
se je včasih. Način življenja je danes
drugačen.
8f) KAJ JE HONTUH?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
84%
50%
45%
16%
5%
NE VEM
BRISAČA
0%
ROBČEK
8g) KAJ JE PRETL?
OŠ RADLJE
48%
39%
NI ODGOVORA
DOM STAREJŠIH
52%
61%
DESKA ZA REZANJE
8h) KAJ JE IBERCUG?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
65%
61%
35%
NI ODGOVORA
Hontuh je beseda, prevzeta iz
nemščine in pomeni brisačo. Starejši
ta izraz bolje poznajo kot mlajši.
Pretl pomeni desko za rezanje.
Beseda je že manj poznana, saj le
dobra polovica vprašanih ve pomen.
Na to besedo se navezuje tudi
beseda pretljauzn, ki pomeni malico
servirano ali narezano na deski;
običajno so bile to kakšne klobase,
špeh ali zelhano meso.
Ibercug pomeni delovno obleko;
prevzeta je iz nemškega jezika.
Beseda je manj poznana med
mladimi kot starejšimi.
39%
DELOVNA OBLEKA
8i) KAJ JE ŠPAJZ?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
72%
28%
80%
20%
NI ODGOVORA
SHRAMBA
8j) KAJ JE ŠEFLA?
OŠ RADLJE
DOM STAREJŠIH
85%
15%
Špajz je shramba. Beseda je dobro
poznana.
Šefla je narečni izraz za zajemalko.
Večina vprašanih zelo dobro pozna
besedo.
84%
16%
NI ODGOVORA
ZAJEMALKA
20
8k) KAJ SO FIRHONKI?
OŠ RADLJE
90%
22%
NI ODGOVORA
DOM STAREJŠIH
78%
Firhonki so skoraj v vsaki hiši. To so
zavese na oknih. Danes se med mladimi
ta beseda skoraj ne uporablja več, saj je
ne poznajo. Starejši pa vedo, kaj pomeni.
10%
ZAVESE
2.4 Povzetek analize anketnih vprašalnikov
V našo raziskavo je bilo vključenih 80 ljudi, od tega jih je bilo 33 iz Doma starejših
Hmelina in 47 učencev Osnovne šole Radlje ob Dravi.
Na podlagi zbranih podatkov lahko nanizamo nekaj spoznanj:
• Mladi ne poznajo več tradicionalnih jedi, ki so se pripravljale na našem
območju.
• Veliko mladih meni, da je kebab naša avtohtona jed!
• Če bi v Radljah izbirali nov grb in bi vanj umestili našo tipično jed, bi mladi vanj
postavili pražen krompir, govejo juho ali ocvirke; starejši bi na isto mesto dali
žgance ali kislo zelje.
• Mladi slabše poznajo narečne izraze, ker doma skoraj ne govorijo več v
narečju.
Glede na rezultate ankete je potreba po turističnem izdelku, ki bo promoviral našo
kmečko hrano in severnopohorsko-remšniško narečje, zelo na mestu in to predvsem
med domačimi mladimi ljudmi.
21
3 TRŽENJE IN PROMOCIJA
Zavedamo se, da je turizem tista pomembna gospodarska dejavnost, ki skrbi za
gospodarski razvoj določene regije. Pri uspešnosti trženja določenega turističnega
izdelka igra pomembno vlogo tudi povezovanje vseh ponudnikov turističnih
dejavnosti v občini. V okviru našega projekta smo sodelovali z občino Radlje ob
Dravi, Javnim zavodom za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi (JZ
ŠKTM) in Društvom kmetic Dravska dolina.
Sodelujoči
Osnova šola Radlje ob Dravi
Občina Radlje ob Dravi
Aktiv kmečkih žena Dravska dolina
kmetija Pavli
Mladinski kulturni center
folklorna skupina OŠ Radlje
skupina harmonikašev
Zadolžitev
Zagotovi
brezplačen
prostor
za
delavnice.
Pomaga pri finančni izvedbi programa;
pomaga pri promociji programa.
Sodeluje pri pripravi jedi za degustacijo
in njihovi kratki predstavitvi.
Gosti obiskovalce, predstavi kmetijo in
življenje na njej.
Nudi dnevne obroke gostom.
Predstavi domače plese in pastirske igre.
Zabava z narodnozabavno glasbo.
Naš turistični produkt je namenjen ciljni skupini mladih od 12 do 15 let. Program je
prilagodljiv, tako da se v njem najdejo malo mlajši in tudi starejši udeleženci.
Po obisku gostov iz Biograda na Moru bomo našo ponudbo promovirali predvsem na
osnovnih šolah, kjer bomo kot neke vrste projektni dan spoznavanja snovne in
nesnovne kulturne dediščine Dravske doline predstavili naš kraj, običaje, hrano in
jezik. Promocijsko gradivo bomo poslali vsem osnovnim šolam in turističnim krožkom.
Kaj?
osebna
promocijska pisma
NAČRT PROMOCIJE*
Kje in komu?
Kdaj?
na osnovnih šolah
od februarja
junija
plakat
na osnovnih šolah
od februarja
junija
reklamni letaki
na osnovnih šolah
od februarja
junija
Kako?
do Finančno
bo
oglaševanje
podprla
Občina
Radlje ob Dravi.
do Finančno
bo
oglaševanje
podprla
Občina
Radlje ob Dravi.
do Finančno
bo
oglaševanje
podprla
Občina
Radlje ob Dravi.
do brezplačno
vabila
preko vsem prijateljem
od februarja
facebooka
junija
* Načrt pride v poštev, ko bomo program ponudili sosednjim osnovnim šolam.
22
Stroške oglaševanja bo krila Občina Radlje ob Dravi, saj se s tem ohranja in veča
zavest o kulturni dediščini domače občine.
Kot spominek za mlade obiskovalce smo pripravili popotne torbe, ki jih bodo dobili
gostje ob pohodu na kmetijo, kjer bodo imeli spravljeno malico in propagandno
gradivo.
Informativna cena našega programa se bo oblikovala glede na zanimanje in velikost
skupine.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
STORITEV
zajtrk
kosilo
večerja
ogled kmetije
kuharska delavnica
degustacija
družabni večer s harmoniko
SKUPAJ
CENA na osebo
2,5 €
7€
4€
1€
20 €
1€
1€
36,5 €
23
4 FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA
Da bi ovrednotili celoten program, smo naše delo razdelili na tri tabele, v katere smo
zapisali vse aktivnosti, ki se bodo v programu in zunaj njega izvajale.
a) Plačljive storitve
AKTIVNOST
tisk anket
PRIHODKI
donacija
Občine Radlje
potni stroški
sponzorska
sredstva
Občine Radlje
telefon
sponzorska
sredstva
Občine Radlje
tisk
sponzorska
promocijskega sredstva
gradiva
občine Radlje
najem
prostorov in
kuhinje v OŠ
material
za
izdelavo
knofkov
za
srečo
hrana
za
pripravo jedi
po skupinah
CENA
1,6 €
ODHODKI
OŠ Radlje (80 kom)
44 €
OŠ Radlje (učiteljica 0,44 €/km
z učenci)
(100 km)
OŠ
Radlje
(90 0,18 €/min4
minut)
16,2 €
69 €
tisk
programskih 0,34 €/kom
listov – enostransko
(200 kom – A4)
sponzorska
sredstva
Osnovne šole
sponzorska
sredstva
Občine Radlje
100 €
jedilnica in kuhinja 20 €/uro
OŠ (5 ur)
100 €
das masa, barve, lak 0,20 €/knofek
… (500 kom)
sponzorska
sredstva
Občine Radlje
10,5 €
7,8 €
9,5 €
3,95 €
moka (10 kg)
jajca (30 kom)
mleko (10 l)
krompir (5 kg)
začimbe (lovor, sol,
20 €
15,4 €
10,9 €
22,9 €
6,95 €
4,58 €
4,58 €
5,55 €
9,59 €
4,69 €
1,74 €
2,20 €
3,92 €
2,64 €
1,68 €
4
CENA
0,02 € na kom
1,05 €/kg
0,26 €/kom
0,95 €/l
0,79 €/kg
poper, kumina,
česen, čebula,
cimet)
cca 20 €
sladkor (10 kg)
belo olje (10 litrov)
jabolka (10 kg)
solata (5 kg)
kvas (20 dag)
ocvirki (30 dag)
goveje meso (1 kg)
bučno olje (1 l)
jabolčni kis (1 l)
koruzni zdrob (1 kg)
frank (2 kom)
proja (2 kom)
hren (20 dag)
1,09 €/kg
2,29 €/l
1,39 €/kg
2,29 €/kg
0,19 €/kom(42 g)
18,5 €/kg
9,59 €/kg
4,69 €/l
1, 74 €/l
2,20 €/kg
1,96 €/kom(20 dag)
1,32 €/kom(20 dag)
1,68 €/kom(20 dag)
Vir: http://www.telekom.si/uploads/pdf/cenik_klasicne_telefonije.pdf, 21.12.1012.
24
stroški
dejavnosti
Društva
kmetic
Dravska
dolina
SKUPAJ
sponzorska
sredstva
Občine Radlje
-
Skupaj:
151€5
50 €
OŠ Radlje
50 €
531,8 €
-
-
b) Storitve opravljene s prostovoljnim delom
AKTIVNOST
izdelava popotnih torb
izdelava reklamnih letakov
izdelava spominkov (knofkov)
priprava prostora za delavnice
nabava živil za delavnice
pospravljanje prostorov
NOSILEC
člani turističnega krožka
URE
40 ur
20 ur
10 ur
3 ure
4 ure
3 ure
c) Cena storitev
STORITEV
zajtrk
kosilo
večerja
ogled kmetije
kuharska delavnica
degustacija
družabni večer s harmoniko
CENA na osebo
2,5 €
7€
4€
1€
20 €
1€
1€
d) Zadolžitve po dejavnostih
KAJ?
zajtrk
kuharska delavnica
KDO?
osebje kuhinje mladinskega hotela
vodje skupin:
vodja
skupina jed
1. jed
2. jed
3. jed
5
štrankerlov
Jan
gulaš,
kompot
riepna župa, Amadeja
krhki flancati
ainpren župa, Urška
Vir: http://www.mercator.si/trgovina/, 4.1.2013.
25
šmorn
4. jed
5. jed
6. jed
7. jed
murkov zos,
krompirjevi
štrukli
tinstano zelje
s kračo in
ocvrtki
koruzni
in
ajdovi žganci
z belo kavo
hrenov zos in
restana repa
Manja
Nika
Evelina
Klara
kosilo
obisk kmetije
osebje kuhinje mladinskega hotela
lastnik kmetije, g. Anton Ravnjak,
vodja, člani TVZ: Nika Črešnik, Urška
Jevšnik, Evelina Pignar …
degustacija in večerja
Urška in Evelina vodita pokušanje jedi, ki
so jih pripravili gostje, med sabo
primerjajo dekoracijo. Ga. Bernarda
Javornik, univerzitetni diplomirani inženir
kmetijstva, ki je hkrati tudi domačinka in
članica Društva kmetic Dravske doline,
gostom na kratko predstavil način
življenja in prehranjevanja v preteklosti.
Gostje ji lahko postavijo vprašanja.
družabno-zabavni večer s harmoniko Skupina harmonikašev, ki deluje v okviru
in folklorno skupino
OŠ Radlje, bo vodila zabavni večer s
harmoniko, pripravili bodo zabavne
pastirske igre, s katerimi bomo popestrili
večer.
folklorna skupina OŠ Radlje
Plesalci bodo predstavili naše kmečke
plese, goste bodo povabili k sodelovanju
in jih naučili plesati.
5 TERMINSKI PLAN DELA
Dejavnost
načrt programa
anketa
intervjuji
oglaševanje
predstavitev
izvedba programa
Mesec
november
november, december
november, december
februar, maj
januar
15. februar
26
6 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA
Naš program smo pripravili za obisk vrstnikov iz Biograda na Moru. Hočemo jim
pokazati posebnosti našega podeželja in naše hrane. Jezikovne posebnosti ne bodo
prišle toliko do izraza, ker bomo v programu za sporazumevanje uporabljali slovenski
knjižni jezik, saj gre za mednarodni obisk. Ta naš turistični izdelek bomo kasneje
uporabili kot promocijo in predstavitev naše šole in kraja na različnih stojnicah in
prireditvah po Koroški in Štajerski ali pa kot popestritev gostovanj različnih šol v naši
okolici.
Pripravili smo program delavnic in bivanja za en dan od zajtrka do večerje. Gostje
imajo predvideno bivanje v okviru drugega programa, naša naloga pa je, da jim v
enem dnevu predstavimo Radlje z okolico ter našo bogato kulinarično ponudbo.
Ciljna skupina: mladi od 12 do 15 let
Program:
1. zajtrk;
2. delavnice kuhanja: priprava domače jedi po recepturi, ki si jo lahko vzamejo kot
spominek domov;
3. kosilo;
4. popoldanska dejavnost: ogled kmetije in opravil na njej, predstavitev dela in
življenja, popotna torba z malico;
5. degustacija in večerja pripravljenih jedi in še nekaterih vnaprej pripravljenih jedi,
njihova razlaga, nekaj iger ob degustaciji, tekmovanje v dekoriranju jedi z domačimi
pridelki;
6. zabavni večer s harmonikaši in folklorno skupino, vključene bodo tudi različne
družabne igre, ki se nanašajo na hrano, karaoke, prepevanje slovenskih narodnih
pesmi … Tekmovanje v dekoraciji z nekaj dodatki.
Časovna shema programa:
1
2
3
4
5
6
zajtrk
delavnice kuhanja
kosilo
obisk kmetije
degustacija jedi in večerja
zabavni večer
8.00 – 8.30
9.00 – 12.30
12.30 – 13.30
13.30 – 17.30
17.30 – 18.30
18.30 – 20.00
6.1 Zajtrk
Zajtrk je načrtovan ob 8. uri zjutraj. Obiskovalci bi imeli na izbiro domačo hrano. Vsak
bi si lahko postregel s hrano po svojem izboru. Na razpolago bodo imeli: koruzne
žgance, rženi kruh, čvešplovo marmelado, maslo, skuto z zelišči, mleko, kislo mleko,
belo kavo, čaj, jabolčni sok.
27
6.2 Delavnica kuhanja
Delavnice potekajo v šolski kuhinji (mladinskega hotela, kjer bodo imeli tudi zajtrk).
Obiskovalci bi se razdelili v 7 skupin po tri člane. Vsaka skupina dobi na svojem
prostoru pripravljen recept jedi iz našega okolja. Vsaki skupini bo v pomoč član
izbirnega predmeta in turističnega krožka, ki bo samo nadzoroval delo in svetoval.
Ker bodo imeli na razpolago 3 ure, bodo pripravili preproste in malo bolj zapletene
jedi, ki jih bomo potem poskusili, seveda bodo pri degustaciji na razpolago tudi prav
pripravljene jedi in jih bomo primerjali.
1. jed: štrankrlov gulaš, kompot,
glej prilogo št. 3, str. 35
3. jed: »ajnpren župa«, šmorn, glej
prilogo št. 3, str. 37
2. jed: riepna župa, krhki flancati,
glej prilogo št. 3, str.36
4. jed: murkov zos in krompirjevi
štrukli, glej prilogo št. 3, str. 38
5. jed: tinstano zelje s kračo in ocvrtki, 6. jed: koruzni in ajdovi žganci z belo
glej prilogo št. 3, str. 39
kavo, glej prilogo št. 3, str. 40
7. jed: hrenov zos in restana repa, glej
prilogo št. 3, str. 41
28
Naloga vsake skupine je, da svojo jed tudi pripravi na krožnike in jo okrasi. Vsi bodo
imeli na razpolago enake pripomočke (peteršilj, paradižnik, kumarice, sir, skuto, slive,
jabolka, klinčke, cimet, hruške, pomaranče).
6.3 Kosilo
Na kosilo bi se gostje vrnili nazaj v hostl, ker bi dobili domačo hrano: govejo juho z
rezanci, pečenko in pražen krompir ter solato, za sladico pa bodo ocvrti flancati in
jabolčni kompot.
6.4 Obisk kmetije
Po kosilu se odpravimo na kmetijo Pavli nad Radljami, kjer si bomo ogledali način
dela na kmetiji. Razložili nam bodo, kaj je peter, kaj je zelh in še marsikaj. S kmetije
je krasen razgled na celotno polje in Pohorje. Ob lepem vremenu se vidi vse tja do
Pece.
S seboj bodo gostje odnesli popotno torbo, v kateri bo malica (kruh, slanina in
jabolčni sok).
Lahko se bodo preizkusili v molži.
6.5 Degustacija jedi
Društvo kmetic Dravske doline bo pripravilo dogovorjene jedi, ki jih bomo predstavili
in jih bomo primerjali s tistimi, ki so jih pripravili obiskovalci. Sledila bo degustacija.
Vsak bo poskusil vsako jed.
Sledila bo igra v pokušanju. Izbrani bo imel pokrite oči, nato bo moral poskusiti
določeno jed, ki so jo pripravili in ugotoviti bo moral, za katero jed gre. Če ugane,
dobi nagrado.
Dodatno bodo pripravljene še posamezne jedi, ki jih obiskovalci ne bodo pripravili
(npr.: potica, krapi, kipjenki).
6.6 Večerja
Večerja bo lahka, saj bodo gostje ravno prišli z degustacije. Postreženi bodo z
mlečno kašo.
6.7 Družabni večer s harmoniko
Skupaj s skupino harmonikašev in folklorno skupino Osnovne šole Radlje bomo
predstavili šege in navade, ki so se ohranile do danes.
Večer bo popestren z družabnimi igrami in pesmijo.
29
7 NAŠE UGOTOVITVE
Ugotovili smo, da je naš turistični produkt zanimiv in hkrati poučen. Ker je pripravljen za naše
vrstnike iz Hrvaške, bi bilo škoda, če bi ga bili deležni samo oni. Tako bi v prihodnje program
ponudili tudi učencem naše in pa sosednjih šol, da se zopet zavemo naših korenin. V tem
primeru bi bolj izpostavili narečje, saj smo ugotovili, da veliko mladih sploh ne govori več v
narečju.
8 ZAKLJUČEK
Ponosni smo, da bomo gostili naše vrstnike iz Hrvaške in jim predstavili našo
kulinariko, saj se zavedamo, da gostje prihajajo iz okolja, kjer je hrana zelo pestra in
cenjena, predvsem pa drugačna od naše.
Delo pri projektni nalogi je poteklo vestno in organizirano, z veseljem in veliko
domišljije. Sedaj, ko smo spoznali kakšno bogastvo se skriva v naši kulturni dediščini,
smo na naš kraj še bolj ponosni in hvaležni starejšim, da so vse to ohranili. Naša
naloga pa je, da prejeto dediščino negujemo in jo posredujemo tistim, ki je ne
poznajo.
VIRI IN LITERATURA
• URL: http://www.slovenia.info/si/U%C5%BEivajmamejaKoro%C5%A1ka.htm?uzivajmo_koroska=0&Ing=1
(13. 12. 2012).
• URL: http://www.mercator.si/trgovina/
(4. 1. 2013).
• URL: http://www.telekom.si/uploads/pdf/cenik_klasicne_telefonije.pdf
(21. 12.1012).
• URL: http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/226/Vse-o-koruzi
(20. 12. 2012).
• Rajšter, Medved, 2009: Libeliška kuharica : da ne boš vočn od mize šov :
prehrambena kultura prebivalcev Libelič in okolice. Dravograd: Občina Dravograd.
• Zorko, Zinka, 2009: Libeliška kuharica: da ne boš vočn od mize šov: prehrambena
kultura prebivalcev Libelič in okolice – opombe k narečnim zapisom. Dravograd:
Občina Dravograd. (str. 67).
• Članice Društva kmečkih žena Dravska dolina (december 2012).
• Rokova prababica, december 2012.
30
PRILOGE
Priloga 1: SLOVARČEK MANJ ZNANIH BESED (Za opisom pomena besede sledi
poved v narečju, kjer se pokaže raba besede.)
VADA – voda (Spi micno vade, pa te bo nehala glava balet.)
GRTA – gor (Gremo grta bici na kosilo.)
HAJZL – stranišče (Kak me na hajzl tiši.)
BAJTA – hiša (Noša bajta bo čisto razpodla.)
MEŽERLI – jed iz drobovine – koroška specialiteta na kolinah (Noša bica vsoko
nedelo mežerli naredi.)
ZOS – gosta omaka (Mojci je pa zos natle podo.)
AJNPREN ŽUPA – prežganka (izvor iz nem. die Einbrenn.) (Nes smo meli ajnpren župo
za ižino.)
ESIHFLAJŠ – mesna solata iz govedine s kisom in oljem (Esihflajš je pa tak dari, da
bi ga vsak den jadla.)
KNEDLI – cmoki (Mama tte knedle bi še angelčki jedli!)
NUDLI – rezanci (Tek nudlo je pojadla, da so se ji zagraužali.)
GRIMPI – spečeni majhni kosi svinjskega mesa (Nes bomo grimpe jedli za ižino.)
ŽUPA – juha (O, kak je dara tta župa!)
RESTANA REPA – pražen krompir s čebulo (Restana repa je najbol dara, ko je
marzla.)
ŽGONKI – koruzna polenta ali žganci zabeljeni z ocvirki (Žgonki pa kisela župa – tto
je tapravo!)
IŽINA – kosilo (Nes je pa bla dara ižina.)
ŠPOHERT – štedilnik (Nov špohert nucamo!)
FROŠKA – zajtrk (Alo, lauženki, froška je na mizi.)
IŽINA – kosilo (Vsoko nidelo gremo grta k bici na ižino.)
FIRTUH – predpasnik (Dej si firtuh gr, da ne boš popacan.)
MOTKA – motika (Z motko sn skapau celi vart.)
31
HANTUH – brisača (Rake si v hantuh pobriši!)
PRETL – deska za rezanje (Dej meso gr na pretl.)
IBERCUG – delovna obleka (Hanza je ibercug obleko.)
ŠPAJZ – shramba (V špajzu momo še micino stardi.)
ŠEFLA – zajemalka (Župo najbolši s šeflo nabošeš.)
LAUŽENK – otrok (Tti lauženki so pa tak žleht!)
GROBN – manjša dolina ob potoku (Včosih je blo v grobnu blo puno žog.)
MURKE – kumarice (Maji sosedi pa toke liepe murke na varti rostejo.)
PARADAJZ –paradižnik (Koki debeli paradajz ti je zrosto?!)
ČEBU – čebula (Moti je čebu tinstala.)
KLOBOH – česen (Molo kira gospodeja še mo nes na varti svoj kloboh.)
ŽNITLIH – drobnjak (Žnitlih na goveski župi pa mare bt.)
TIMUS – timijan (Timus do en ekstra žmoh župi.)
ZELER – zelena (V župi mare bt zeler, por, koreje…)
KIMINA – kumina (Kimino so včosih na travnikeh nabirali.)
REDLA – regrat (Kak redla cveti.)
REPINCL – motovilec (Repincl je ta bolši.)
TIFA, CUKERHUT – vrsta radiča (Puni vart tife pa cukerhuta mo.)
KURBUS – buča (Kurbošniga zosa pa že dougo ni blo za ižino.)
TINSTATI – pražiti (Zmierom jomra, ko mare jest tinstano zele.)
REPA – krompir (Julčka je cielo nivo repe soma skapola.)
32
Priloga 2: Anketni vprašalnik
ANKETA
Spoštovani!
Pred vami je anketa, ki smo jo na OŠ Radlje ob Dravi oblikovali v sklopu projekta »Turizmu
pomaga lastna glava«. Vljudno vas prosimo, da si vzamete nekaj trenutkov časa in jo rešite. S
tem nam boste zelo pomagali pri izdelavi naše projektne naloge. Za vaše odgovore se že
vnaprej zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
učenci IP turistična vzgoja in člani turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi z
mentoricama
1. SPOL:
moški
ženski
2. STAROST: 10 do 15let
16 do 25let
26 do 50let
nad 51let
3. Kaj so (ste) jedli pred drugo svetovno vojno?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
5. Kaj pomenijo naslednji izrazi:
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
i)
j)
k)
l)
m)
n)
mežerli:
zos:
ajnpren župa:
pokerli:
kipjenki:
esihflajš:
kiblflajš:
knedl:
nudli:
grimpi:
župa:
restana repa:
karuzna župa:
turska župa:
6. Kaj od naštetega ne sodi med jedi osrednje Dravske doline?
a)
b)
c)
d)
e)
pica
kebab
grimpi
dunajski zrezek
prepečenec
33
f)
g)
h)
i)
j)
k)
l)
njoki
mežerli
špageti
esihflajš
knedli
svinjska pečenka
kiblflajš
7. Ali se doma pogovarjate v narečju?
a) da
b) ne
10. Kaj pomenijo naslednji narečni izrazi?
a) froška:
b) ižina:
c) šporhert:
d) firtuh:
e) motka:
f) hontuh:
g) pretl:
h) ibercug:
i) špajz:
j) šefla:
k) firhonki:
34
Priloga 3: Recepti za delavnice kuhanja6
1. jed: štrankerlov gulaš, kompot
Potrebujemo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
2 dcl paradižnikove omake
5 strokov strtega česna
1l vode (oz. po potrebi)
poper
janež
5 jedilnih žlic olja
2 korenčka
0,5 kg svinjskega mesa
3 velike čebule
0,5 kg rdečega fižola
0,5 kg svinjske dimljene šunke
2 lovorjeva lista
3 jedilne žlice mlete rdeče sladke paprike
Priprava: To je zelo močna samostojna jed.
V slani vodi skuhamo rjavi fižol (lahko tudi dve
veliki konzervi).
Na olju popražimo tri velike narezane čebule in
pol glave strtega česna. Med praženjem
zalivamo z vodo.
Ko je čebula zlato rjava, dodamo na kocke
narezano svinjsko meso in dimljeno šunko,
naribano korenje, janež, lovorjev list. To dušimo,
da povre sok, ki ga da meso. Ob strani med
mešanjem hitro popražimo rdečo papriko in
zalijemo s paradižnikovo mezgo. Meso zalijemo z
litrom vrele vode, da meso ne zakrkne. Dodamo
fižol skupaj z fižolovko (vodo, v kateri je fižol).
Pazimo, da ne razredčimo preveč, ker je jed
gosta kot klasičen golaž. Dodamo še poper in sol
po potrebi, navadno je že zaradi ostalih sestavin
dovolj slano. Količina je za osem porcij, ker
dobrega fižolovega golaža ne moreš narediti v
malih količinah.
jabolčni kompot, sestavine:
• 1/2 l vode
• 2 žlici sladkorja
• 1 kg jabolk
• limonina lupinica
• 1 klinček
• skorjica cimeta
Priprava:
Osladkano vodo zavremo, jabolka operemo,
olupimo, razrežemo na krhlje in stresemo v vrelo
tekočino. Dodamo dišave in kuhamo pokrito do
mehkega. Pred serviranjem odstranimo limonino
lupinico, klinček in cimetovo skorjo.
6
Ustni vir: članice Društva kmečkih žena Dravska dolina, december 2012.
35
Pripomočki:
• metlica za stepanje
• 2 večji kozici
• nož
• deska za rezanje
• 2 kuhalnici
2. jed: riepna župa in krhki flancati
Potrebujemo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
2 večja krompirja
2 dl mleka
lovorov list
česen
majaron
poper
sol
goveja jušna kocka
kisla smetana (po želji)
Priprava:
Krompir olupimo, narežemo in skuhamo v rahlo
osoljeni vodi. Ko je krompir kuhan, odcedimo
vodo v posebno posodo, ker jo bomo potem
porabili in zmečkamo krompir. Zalijemo z vodo, v
kateri se je kuhal krompir in po potrebi dolijemo
tudi svežo vodo. Damo nazaj na štedilnik in
dodamo govejo jušno kocko, česen (lahko je
svež), poper, majaron, lovorov list ter dobro
prevremo. Nato prilijemo mleko. Ko je juha
kuhana, jo odstavimo z ognja in po želji dodamo
2 jedilni žlici kisle smetane, ki smo ju prej
prežvrkljali, da ni grudic.
krhki flancati, sestavine:
• 30 dag moke
• 5 rumenjakov
• 7 žlic belega vina
• ščep soli
• 2 – 3 žlice kisle smetane
• limonin sok (1 žlica)
• sladkor v prahu
Priprava:
V posodo damo moko, rumenjake, belo vino, sol,
2 žlici kisle smetane in limonin sok. Vse skupaj
začnemo mešati iz sredine in počasi pobiramo
moko. Vmesimo rahlo testo in po potrebi dodamo
še malo kisle smetane. Testo razvaljamo in
razrežemo na kvadrate. V vsak kvadrat
zarežemo 2 – 3 zareze in po želji lahko kvadrate
prepletemo. Na hitro jih ocvremo in posujemo s
sladkorjem v prahu.
36
Pripomočki:
• velika kozica
• skleda za gnetenje testa
• ponev za pečenje
• 2 kuhalnici
• nož
3. jed: ajnpren župa in šmorn
Potrebujemo:
• 40 g masti
• 50 g moke
• 1,25 l vode ali zelenjavne juhe
•
kumina
• sol
Priprava:
Iz moke in masti naredimo temno prežganje.
Ohlajenega zalijemo z vročo vodo, v kateri smo
skuhali jušno zelenjavo ali zelenjavno jušno
kocko, začinimo s kumino, solimo ter pustimo
rahlo vreti pol ure. Pred serviranjem juho
precedimo in jo ponudimo z ocvrtim grahom,
opečenimi žemljami ali pa tik pred serviranjem
vmešamo stepeno jajce.
šmorn, sestavine:
• 1 skodelica ajdove moke
• 1 skodelica bele moke
• 2 jajci
• sladkor
• ščep soli
• 2 žlici mletih orehov
• 3 žlice celih orehov
• mleko po potrebi
Priprava:
Zmešamo sestavine: jajci, sladkor, belo moko,
ajdovo moko, sol, mlete orehe in mleko, ki ga
dodajamo po potrebi toliko, da dobimo gosto
maso. V ponvi segrejemo olje, vlijemo nekaj
mase, malce počakamo, nato pa jo s kuhalnico
nadrobimo na koščke. Mešamo, dodamo cele
orehe in popečemo z vseh strani. Preden
postrežemo, lahko posujemo z mletim
sladkorjem.
Pripomočki:
• velika kozica
• ponev za pečenje
• 2 kuhalnici
• skodelica
37
4. jed: murkov zos in krompirjevi štrukli
Potrebujemo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
6 krompirjev
3 večje kumare
1 zelenjavna jušna kocka in pol goveje
1 srednje velik paradižnik
2 večja stroka česna
sol
poper
muškatni orešček (lahko tudi kumina)
2 žlički kisa
podmet iz 2 žlic moke (po potrebi)
kisla smetana (žlička do dve)
Priprava:
Olupimo krompir, ga narežemo na kocke in
kuhamo v slani, vreli vodi. Medtem na majhne
rezine (oz. majhne kocke) narežemo kumare.
Ko je krompir kuhan, ga precedimo, vode pa
ne zavržemo, temveč damo vanjo narezane
kumare, po potrebi dolijemo še vode.
Dodamo eno jušno kocko, 1 na drobno
narezan paradižnik, strt strok česna, sol,
poper, muškatni orešček ali kumino. Kuhamo
cca. 10 minut, da kumare postanejo
"pacaste". Zmečkamo prej skuhan krompir ter
ga vsujemo v posodo. Dodamo jušno žličko
kisa. Premešamo in po potrebi (kakor kdo želi
gosto) naredimo podmet (z malo vode in žlico
moke). Zakuhamo.
krompirjevi štrukli, sestavine:
• 1 kg krompirja
• 2 – 3 jajci
• ¼ - 1/2 kg moke
• ¼ l drobtin
• kislo smetana
• maščoba
Priprava:
Na deski pretlačimo kuhan krompir, dodamo
jajce, 2 žlici kisle smetane, sol in moko.
Vgnetemo rahlo testo, razvaljamo za prst
debelo, potrosimo z drobtinami in dodamo
zrezano čebulo, ko smo oboje rumeno opražili
na maščobi.
Nato testo zvijemo v štrukelj, ga zavijemo v
mokro servieto potrošeno z drobtinami,
povežemo z nitjo in v slani vodi kuhamo pol
ure. Kuhanega odvijemo, zrežemo na kose in
zabelimo.
38
Pripomočki:
• dve veliki kozici
• skleda za testo
• ponev
• 2 kuhalnici
• lonec
• skodelica
• servieta, vrvica
5. jed: tinstano zelje in ocvrtki
Potrebujemo:
• 1 svinjsko kračo
• 1kg zelja
• 6 – 10 dag maščobe
• 1 čebula
• žlica sladkorja
• žlica moke
• sol
• ščep kumine
• žlica kisa in vode ali juhe za zalivanje
• 1 strok česna
• 1 dag paradižnikove mezge
• peteršilj
Priprava:
Na maščobi najprej zarumenimo sladkor,
dodamo drobno narezano slanino in jo
prepražimo. Dodamo sesekljano čebulo. Preden
zarumeni, dodamo še česen in na rezance
narezano zelje. Prilijemo majhno zajemalko vode
in pokrito dušimo pol ure. Ko voda izpari, zelje
pomokamo in vse skupaj prepražimo. Dodamo
paradižnikovo mezgo in kumino. Prilijemo toliko
vode, da je jed gostljata. Vse skupaj dobro
prevremo, nazadnje posolimo in dodamo
sesekljan peteršilj.
Svinjsko kračo kuhamo posebej.
ocvrtki, sestavine:
• 2,5 dl mleka
• 9 dag zdroba (gresa)
• 2 dag masla
• sol
• 1 jajce
• drobtine
• olje za cvrtje
Priprava:
V vrelo slano mleko zakuhamo zdrob, dodamo
maslo. Kuhamo, da se masa zgosti, nato
odstavimo in maso skoraj ohladimo. Ko se masa
skoraj ohladi, dodamo jajce in dobro premešamo.
Iz testa oblikujemo ocvrtke in jih polagamo v
drobtine. Nato jih ocvremo v vročem olju.
39
Pripomočki:
• trije lonci
• skleda za testo
• 2 kuhalnici
• skodelica
• servieta
• nož
6. jed: koruzni ali ajdovi žganci z belo kavo
Potrebujemo:
•
•
•
•
1l vode
3 ščepci soli
1/4 kg koruzne (ajdove) moke
2 jedilni žlici ocvirkove masti
Priprava:
Vodo zavremo, osolimo, stresemo moko na
kupček in ne mešamo. Z ročajem kuhalnice
naredimo na sredino luknjo. Vre naj 20 min. Po
tem času odlijemo tekočino v posodico. Z vilicami
zdrobimo in po potrebi zlijemo odlito vodo nazaj.
Postrežemo z ocvirki, mlekom …
bela kava, sestavine:
• 1dl vode
• 1,5 dl mleka
• 2 žlički žitne kave
• 1 žlica sladkorja ali medu
Priprava:
Vodo zlijmo v manjši lonček vanjo vmešajmo
žitno kavo. Pristavimo na ogenj in počakajmo, da
zavre. Nato zmanjšajmo na minimum in pustimo,
da rahlo vre 5 minut. Malo premešamo in
odstavimo.
Vzamemo skodelico in vanjo skozi cedilo vlijemo
1/3 žitne kave. Nato dodamo še mleko in sladkor
ter premešamo.
Pripomočki:
• dve veliki kozici
• 2 kuhalnici
• lonec
• skodelice za kavo
• servieta
• vilice
40
7. jed: hrenov zos in restana repa, štraubi
Potrebujemo:
•
•
•
•
•
cca 1/2 korena svežega hrena
2 žlici masla
žlica moke
2 dl mleka
sol
Priprava:
Hren olupimo in drobno naribamo. Na
segretem maslu prepražimo moko in
zalijemo z mlekom. V bistvu naredimo
redek bešamel. Posolimo. V to stresemo
nariban hren. Malo pokuhamo. Dlje časa
kuhamo, manj ostra bo omaka.
restana repa, sestavine:
• 80 dag krompirja
• 1/2 dl olja (še boljša je svinjska mast)
• 8 dag čebule
• sol in poper po okusu
• 3 žlice jušne osnove
Priprava:
Krompir skuhamo in olupimo, nato ga delno
ohladimo in narežemo na rezine. Čebulo
narežemo na tenke kolobarčke in jo
zarumenimo na maščobi. Dodamo krompir,
sol in poper. Med praženjem ga obračamo
z lopatico. Nazadnje prilijemo jušno osnovo
ali juho in ga še enkrat premešamo.
štraubi, sestavine:
• 500 g moke
• 2,5 dl toplega mleka
• 80 g sladkorja
• 80 g masla
• 40 g kvasa
• 1 celo jajce
• 4 rumenjaki
• 1/2 žličke soli
• 1 žlica ruma
• 1 vanilijev sladkor
Priprava: Najprej damo v skledo moko, v
njej naredimo jamico in dodamo sol.
Medtem lahko pripravimo kvasec. To
pomeni, da v nekaj toplega mleka zdrobimo
kvas, posujemo z žličko sladkorja in žlico
41
moke. Na rahlo premešamo in pustimo
vzhajati.
V manjšo kozico dodamo preostalo toplo
mleko, razžvrkljamo jajca, vanilijev sladkor,
sladkor, maslo in rum.
Ko kvasec naraste, ga dodamo v moko
skupaj z mlečno tekočino. Vse skupaj
dobro premešamo, najbolje s kuhalnico.
Zamesimo gladko sijoče testo. Počiva naj
na toplem za eno uro. Nato ga zvrnemo na
pomokano desko, narahlo zvaljamo na 1
cm debelo, razrežemo na pravokotnike
(cca. 8 cm x 4 cm) ter na hitro ocvremo v
olju.
Pripomočki:
• 3 večje kozice
• nož
• 2 kuhalnici
• strgalo
• 3 manjše skodelice
42
Priloga 4: Osnutek predstavitve stojnice
Na turistični tržnici bo devet učencev turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi
predstavljalo naš turistični proizvod – enodnevno kulinarično doživetje v Radljah z
naslovom: Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj domočega za koštat! na naslednje
načine:
•
•
•
•
•
video predstavitev;
kulturni program;
predstavitev našega tržnega produkta;
sprehod med obiskovalci in povabilo na našo stojnico;
razdelitev propagandnega materiala in spominkov.
43

Grema štirčit - OŠ Radlje o Dravi

Transcription

Similar documents

Recepti - OŠ Radlje o Dravi

Poreč 2013 - OŠ Radlje o Dravi

Mojca Pokrajculja - OŠ Radlje o Dravi

35.pdf

Recept za joto s kislim zeljem - Lisa

Naložite si dokument v PDF formatu

Vodnik - Občina Ribnica na Pohorju

Vodnik JANUAR 2015 - Občina Ribnica na Pohorju

KOPALIŠKI RED VODNI PARK.pdf

Katalog Okusi Gorenjske

tako znana, a tudi tako drugačna

Recepti naših babic

Mira Brtka – Color form 1, detalj