Antene_1del

Pripravil: Bruno
Lubec, S51M
ANTENE
Osnovni pojmi in vrste anten
Predavanja za tečaj
radioamaterjev, 20 ur
Valovanje
1. Mehansko: zvok, valovanje vode, valovanje nihala. Širi se
počasneje od radijskih valov. Zvok v zraku: 320 m/s
2. Elektromagnetno: radijski valovi, svetloba: širi se s svetlobno
hitrostjo: približno 300 000 km/s.
Frekvenca
• Je število dejanj (nihajev) v časovni enoti. Kot
enota časa se vzame največkrat kar čas 1
sekunde. Od tod ime Hertz:
• 1Hz = 1 nihaj/sekundo.
• Primer:
• Če udarite s kladivom 2-krat v sekundi, je vaša
frekvenca udarcev 2 Hz (2 Hertza).
• Če prepelje skozi Cirkulane 5 avtomobilov v eni
minutu, je frekvenca5 avtomobilov na minuto.
• Nas pa zanimajo radijski valovi: tu pa gre za to,
kolikokrat zaniha električno in magnetno polje v
času 1 sekunde. To frekvenco radijskih valov
povemo v Hertzih.
Primer: Radio Ptuj ima frekvenco 98,4 MHz (MegaHertza),
to pomeni, da tu preko anten nihajo radijski valovi s
frekvenco
f = 98 400 000 - krat v sekundi
Delitev frekvenc:
1. ZELO NIZKE FREKVENCE ( VLF – VERY LOW FREQUENCY): 3 KHz do 30 KHz.
2. NIZKE FREKVENCE ALI DOLGI VAL ( LF – LOW FREQUENCY): 30 KHz do 300 KHz
3. SREDNJE FREKVENCE ALI SREDNJI VAL ( MF – MEDIUM FR.): 300 KHz do 3 MHz
4. VISOKE FREKVENCE ALI KRATKI VAL ( HF - HIGH FR.): 3 MHz do 30 MHz.
5. ZELO VISOKE FREKVENCE ali UKV ( VHF – VERY HIGH FR.): 30 MHz do 300 MHz.
6. ULTRA VISOKE FREKVENCE ( UHF – ULTRA HIGH FR.): 300 MHz do 3 GHz.
7. SUPER VISOKE FREKVENCE ( SHF – SUPER HIGH FR.): 3 GHz do 30 GHz.
8. EKSTREMNO VISOKE FREKVENCE ( EHF-EXTREMELYI HIGH FR.) 30GHz DO 300 GHz.
Valovno dolžino dobimo preko naslednje enačbe:
c
λ=
f
c je svetlobna hitrost= 300000000 m/s , f pa frekvenca signala.
Primer: kolika je valovna dolžina Radia Ptuj, ki oddaja na 89.3 MHZ?
Valovna
dolžina
λ=
c 300000000m / s
=
= 3,35m
6
f
89,3 ⋅10 Hz
Frekvenca in
valovna dolžina sta
obratno odvisni
Na enak način si izračunaš valovno dolžino za posamezna fr. področja.
Od tod izraz valovne dolžine v metrih, centimetrih, kilometrih, milimetrih.
f
λ
Hz
m
• Valovna dolžina λ pa nam tudi pove, kako velike
antene rabimo.
• Večja je valovna dolžina, večje antene moramo imeti.
• Ker sta frekvenca in valovna dolžina obratno odvisni,
pomeni,da so pri nizkih frekvencah, velike valovne
dolžine oziroma potrebujemo večje antene.
• Naši mobilni telefoni delujejo na zelo visokih
frekvencah (gigahertzih), tu so torej male valovne
dolžine, zato imajo moiblni telefoni majhne antene, ki
so že vgrajene v ohišju in jih ne vidimo.
• Srednjevalovni oddajniki in sprejemkniki pa imajo
nižje frekvence, zato tu potrebujejo velike antene: na
primer 90 metrov veliko anteno.
Visoke frekvence: male
antene
Nizke frekvence:
velike antene
Iz pojma valove dolžine (v metrih) pa dobimo ustrezne velikosti anten.
Če antena nima pravilne velikosti, lahko uničimo oddajnik.
Električno in magnetno polje
• Če teče skozi žico ali cev električni tok, se
v okolici pojavi električno polje E (“čutimo
električno silo”). Dokaz: dvigne nam lase,
če je velika napetost.
pojavi pa se tudi magnetno polje H- dokaz:
kompas, igla se odkloni.
Na anteni gre dejansko za nihanje: nenehno izmenjavo električnega
polja v magnetno in obratno. To je ELEKTROMAGNENTO
VALOVANJE.
In kaj mi z antenami počnemo?
• Nizkofrekvenčno informacijo (na primer glasbo)
nekako “obesimo” na visokofrekvenčne
elektromagnetne (radijske) valove in to spustimo
na anteno, ta pa te valove oddaja v prostor.
• Na drugi strani pa jih sprejemna antena
sprejema in iz teh visokofrekvenčnih
elektromagetnih valov nam sprejemnik “izlušči”
nizkofrekvenčno informacijo – v našem primeru
glasbo.
Radijski valovi se odbijajo tudi od stavb, hribov…
Širjenje radijskih valov
Sloji ionov podnevi in ponoči –tudi od njih se odbijajo radijski valovi
Definicija antene
• ANTENA JE NAPRAVA, KI NAM
SPREMINJA ELEKTROMAGNENTO
VALOVANJE V ELEKTRIČNO
NAPETOST ALI PA OBRATNO.
EMV
U
• Oddajna antena pretvori električno moč iz oddajnika
elektromagnetne valove (EMV) in jih izseva v prostor.
v
• Sprejemna antena sprejema elektromagnetne valove iz prostora
in jih spremeni v napetost ali tok.
Oprema za vzpostavljanje zvez
5. Antena
3. SWR meter
Koaksialni kabel
2. Ant. Tuner:
impedančna
prilagoditev
4. Balun:
prilagoditev
nesimetrično/s
imetrično
1. Radijska postaja:
sprejemnik in oddajnik
Impedanca antene Z
Je upornost antene v točki,
kjer se napaja s kablom.
Zaželena je le ohmska
upornost, tedaj
pravimo,da je antena v
resnonanci.
Če antena ni v resnonanci,
lahko uničimo oddajnik in
imamo pa tudi slabši
sprejem signalov.
U
Z=
I
Ω
Impedanca antene v napajalni točki koaksialnega
kabla: vidimo, da imamo lahko prisotno tudi
lastnost kapacitivnosti C in induktivnosti L, kar pa
ni zaželeno.
Neresonančna antena vsebuje lastnosti poleg ohmske upornosti, še
upornost tuljave (+j Ω) in upornost kondenzatorja (-j Ω).
Impedanca antene Z =R+jX
Na impedanco antene vpliva več dejavnikov: velikost antene,
frekvenca, zemljišče dimenzije antene, način postavitve.
Antena mora biti resonančna, tedaj se obnaša kot ohmski upor in je
primerna za oddajanje. Primer: Zant=50 Ω.
Neresonančna antena vsebuje še lastnosti tuljave XL (+j Ω) in
kondenzatorja Xc (-j Ω).
Primer 1:Impedanca antene Z = 57 + j171 Ω. Antena ima ohmski značaj
57 Ω in induktivni značaj XL=10 Ω.
Skupna impedanca Z je tedaj:
Z = 57 + 171 = 180,2Ω
2
2
Primer 2: Impedanca antene Zant=75 - j18 Ω. Antena ima ohmski značaj
75 ohmov in kapacitivni značaj XC=18 Ω .
Reaktivna upornost X tuljave in X
kondenzatorja in skupna
impedanca Z
XL = 2⋅Π ⋅ f ⋅ L
1
Xc =
2⋅Π ⋅ f ⋅C
TULJAVA značaj +j
KONDENZATOR značaj -j
X = XL + XC
Tuljava in kondenzator
Z = R2 + X 2
Skupna impedanca Z
Vrste in osnovne lastnosti ANTEN
Pogledali si bomo dipol antene, vertikalne
antene, yagi antene, quad antene…
ODPRTI POLVALNI DIPOL ANTENA
ODPRTI POLVALNI DIPOL
• Dolžino odprte polvalne antene v metrih lahko izračunamo po
enačbah:
λ
d ( m) = ⋅ k
2
Ali pa po enačbi:
150
d ( m) =
⋅k
f (MHz)
K je skrajševalni faktor in je 0,93 do 0,98. Mehanska in električna dolžina
antene sta namreč enaki le pri neskončno tanki žici in v praznem prostoru.
Antena iz debelejše žice ima večjo kapacitivnost (-j). V praksi pustimo raje
malodaljšo žico (cev), in nato krajšamo ob merjenju na SWR instrumentu,
Razporeditev toka in napetosti na polvalni dipol anteni
• Na vsakem predelu antene lahko izračunamo impedanco (upornost) antene po
Ohmovem zakonu R=U/I.
•Impedanca se podaja v točki napajanja antene (kjer priključimo koaks kabel). Za
polvalno dipol anteno znaša od Z=50 do 80Ω, mi pa ravno uporabljamo koaksialne
kable 50Ω (najpogosteje, saj je izhod oddajnika 50 Ω ) ali 75 Ω.
•Lahko bi napajali dipol na koncu, vendar
prilagoditveno vezje 1:2.
je tu U/I večje (100 Ω), zato bi rabili
Dipol antena postavljena v obliki obrnjene črke V ( Inverted V antena)
izolator
Izolatorji na koncu so vsaj 3m nad zemljo
Za več frekvenčnih
obsegov
Zaprti polvalni dipol antena
zvijemo žico ali cev dolžine λ in priključimo gor koaksialni kabel – to je
potrebna še impedančna prilagoditev (več o tem kasneje)
Je boljši od odprtega dipola, vendar ga je mehansko težje
narediti. Za koaksialni kabel 50 ohmov potrebujemo balun
4:1,saj ima ta antena okrog 200 ohmov impedance.
Sevanje antene
3D SEVALNI DIAGRAMI EMV
Sevalna diagrama antene
• VODORAVNI sevalni diagram: v katero
smer antena seva oziroma sprejema. To
določa električna poljska jakosti E.
• NAVPIČNI: kako oddaja oziroma sprejema
od ionosfere. Tega določa magnetna
poljska jakost H:
Vodoravni sevalni diagram antene
Lahko si predstavljamo, kot da je antena izvor svetlobe.
V smeri, kjer svetilka najbolj sveti, antena najbolj seva (ali
sprejema).
Vodoravni sevalni diagram dipol antene postavljene v smeri Z-V nad
ravnim zemljiščem
s
Z
v
J
Vodoravni sevalni diagram Yagi antene: 10 elementov
Dipol antena, vodoravni sevalni diagram
Rumena barva: sevanje antene naprej – FORWARD
Zelena barva: antene nazaj – BACKWARD
IZ tega dobimo F/B razmerje (naprej/nazaj), ki ga podajamo v decibelih dB.
Večje je F/B razmerje, bolj je usmerjena antena. Poznamo tudi razmerje
naprej/stran (F/S).
Dipol antena, vodoravna smer
sevanja
Vodoravni sevalni diagram neuglašene
dipol antene- ni v resonanci
Vertikalna dipol antena na ravni zemlji
– sevalni diagram
Sevalni diagram Inverted V antene
•
NAVPIČNI DIAGRAM SEVANJA
• DOSLEJ SMO SI OGLEDALI VODORAVNO SEVANJE ANTENE.
• KAJ PA NAVPIČNO SEVANJE ANTENE?
•
KAKO SE VENDAR RADIJSKI VAL SE ODBIJA OD PLASTI
IONOSFERE? IN S TEM RAZDALJA NAŠE ZVEZE?
ELEVACIJA-NAVPIČNI KOT SEVANJA VPLIVA NA
RAZDALJO VZPOSTAVLJENE ZVEZE
• Antene sevajo vodoravno in navpično. Za dolge zveze na kratkem
valu je posebno pomemben sevalni kot, saj se valovi odbijajo od
plasti ionosfere (D, E, F1, F2).
α
Navpični sevalni diagram vodoravne dipol
antene.
Navpični sevalni diagram dipol
antene postavljene na višino λ/2
Polvalni dipol lahko postavljamo
tudi tako:
Če nimamo dovolj prostora, lahko dipol anteno tudi zvijamo po svoje,
vendar se s tem njeno sevanje spremeni- smer ni več enaka kot pri
običajno postavljenem dipolu (postane bolj usmerjena), pa tudi njena
resonanca se spremeni..
Vpliv debeline žice na impedanco
antene, primer
Zalo tanka žica
Z gre od -6500 do +6500
ohmov
Debelejša žica (boljše)
Impedanca gre od -1700 do
+1200 ohmov
Vpliv debeline žice na impedanco
antene, primer
DIPOL ANTENE ZA VEČ FREKVENČNIH
OBSEGOV – MULTIBAND DIPOLI
Prednosti: več frekvenčnih območij ( npr. 3,5MHz, 7MHz, 14MHz..),
nizka cena.
Slabosti: problemi prilagoditve impedance, izgube.
Spoznali bomo Zepp antene, Windom anteno in trap dipol.
1. Zepp multiband dipol
End feed Zepp
Dimenzioniramo jo za 3,5 MHz, deluje
pa tudi na 7, 14, 21 in 28MHz.
Center feed Zepp-boljša
DIPOL ANTENE ZA VEČ FREKVENČNIH
OBSEGOV – MULTIBAND DIPOLI
• 2. Windom multiband dipol antena (tudi FD4 ali D4B antena)
Z=300 Ω
3,5MHz=80m, 7MHz=40m, 14MHz=20m, 18MHz=17m, 21MHz=15m,
24MHZ=12m, 28MHz=10m, 50MHz=6m.
DIPOL ANTENE ZA VEČ FREKVENČNIH
OBSEGOV – MULTIBAND DIPOLI
3. TRAP dipol
Na potrebni dolžini antene vgradimo nihajne kroge-trape, ki imajo visoko
impedanco v svoji resonanci. Tako se antena obnaša, kot da je od trapa
dalje več ni. Posebna izvedba je W3DZZ, ki ima le en trap preraučnan na
resonančno frekvenco 7,1MHz in deluje na vseh ostalih.
YAGI usmerjena antena
So najbolj uporabljane usmerjene antene.
Enostavno se dajo narediti doma.
YAGI usmerjena antena
Sevalni element je odprt
ali zaprt dipol. Za njim
damo nekoliko daljši
element-reflektor, rped
njim pa karjše
elemente-direktorje.
YAGI usmerjena antena
4-elementna
Vodoravni sevalni diagram Yagi antene: 10 elementov
YAGI usmerjena antena-sevalni diagrami
Vodoravni sevalni
diagram
Navpični sevalni diagram
YAGI usmerjena antena za več frekvenčnih območij
Vgradijo se trapi-slabša kvaliteta, je pa zato za 3 območja
STEKIRAN YAGI SISTEM
28 MHz, radioamterske zveze iz Bostona v Evropo s 4 ele
Yagi, visoko 90, 60 in 30 čevljev.
Mehanika yagi anten
KV Yagi antene so velike. Tako dolgih cevi za
elemente ne dobimo, zato na boom montiramo
najprej debele cevi, v te pa potem vtaknemo
tanjše cevi in jih pritrdimo z objemkami.
Drugi del – zančne antene, kabli,
baluni, antenski tunerji SWR